Seznam matematikov

<mediawiki xmlns="http://www.mediawiki.org/xml/export-0.11/" xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xsi:schemaLocation="http://www.mediawiki.org/xml/export-0.11/ http://www.mediawiki.org/xml/export-0.11.xsd" version="0.11" xml:lang="sl">
  <siteinfo>
    <sitename>Wikipedija</sitename>
    <dbname>slwiki</dbname>
    <base>https://sl.wikipedia.org/wiki/Glavna_stran</base>
    <generator>MediaWiki 1.48.0-wmf.1</generator>
    <case>first-letter</case>
    <namespaces>
      <namespace key="-2" case="first-letter">Datoteka</namespace>
      <namespace key="-1" case="first-letter">Posebno</namespace>
      <namespace key="0" case="first-letter" />
      <namespace key="1" case="first-letter">Pogovor</namespace>
      <namespace key="2" case="first-letter">Uporabnik</namespace>
      <namespace key="3" case="first-letter">Uporabniški pogovor</namespace>
      <namespace key="4" case="first-letter">Wikipedija</namespace>
      <namespace key="5" case="first-letter">Pogovor o Wikipediji</namespace>
      <namespace key="6" case="first-letter">Slika</namespace>
      <namespace key="7" case="first-letter">Pogovor o sliki</namespace>
      <namespace key="8" case="first-letter">MediaWiki</namespace>
      <namespace key="9" case="first-letter">Pogovor o MediaWiki</namespace>
      <namespace key="10" case="first-letter">Predloga</namespace>
      <namespace key="11" case="first-letter">Pogovor o predlogi</namespace>
      <namespace key="12" case="first-letter">Pomoč</namespace>
      <namespace key="13" case="first-letter">Pogovor o pomoči</namespace>
      <namespace key="14" case="first-letter">Kategorija</namespace>
      <namespace key="15" case="first-letter">Pogovor o kategoriji</namespace>
      <namespace key="100" case="first-letter">Portal</namespace>
      <namespace key="101" case="first-letter">Pogovor o portalu</namespace>
      <namespace key="118" case="first-letter">Osnutek</namespace>
      <namespace key="119" case="first-letter">Pogovor o osnutku</namespace>
      <namespace key="126" case="first-letter">MOS</namespace>
      <namespace key="127" case="first-letter">MOS talk</namespace>
      <namespace key="710" case="first-letter">TimedText</namespace>
      <namespace key="711" case="first-letter">TimedText talk</namespace>
      <namespace key="828" case="first-letter">Modul</namespace>
      <namespace key="829" case="first-letter">Pogovor o modulu</namespace>
      <namespace key="1728" case="first-letter">Event</namespace>
      <namespace key="1729" case="first-letter">Event talk</namespace>
    </namespaces>
  </siteinfo>
  <page>
    <title>Seznam matematikov</title>
    <ns>0</ns>
    <id>126</id>
    <revision>
      <id>6773745</id>
      <parentid>6772429</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T14:03:49Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-45085-22</username>
        <id>264465</id>
      </contributor>
      <comment>/* C */</comment>
      <origin>6773745</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="87447" sha1="ccm0b1hjvstjzb7268f01ze9dtlnlu8" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] znanih [[matematik]]ov zložen po [[slovenščina|slovenskem]] [[abeceda|abecednem]] redu po [[priimek|priimkih]].'''

{{CompactTOC2}}

== A ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Asger Aaboe]] ([[Danska]], 1922–2007)
* [[Pietro Abbati Marescotti]] ([[Italija]], 1768–1842)
* [[Niels Henrik Abel]] ([[Norveška]], 1802–1829)
* [[Hal Abelson]] ([[Združene države Amerike|ZDA]])
* [[Thomas Abbt]] ([[Nemčija]], 1738–1766)
* [[Abul Vefa]] ([[Iran]], 940–998)
* [[Wilhelm Ackermann]] ([[Nemčija]], 1896–1962)
* [[Amir Dan Aczel]] ([[Izrael]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1950–2015)
* [[Clarence Raymond Adams]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1898–1965)
* [[John Couch Adams]] ([[Anglija]], 1819–1892)
* [[John Frank Adams]] ([[Anglija]], 1930–1989)
* [[Adelbold II.]] ([[Nizozemska]], 975–1026)
* [[Georgij Maksimovič Adelson-Velski]] ([[Rusija]], 1922–2014)
* [[Vasilij Jevdokimovič Adodurov]] ([[Rusija]], 1709–1780)
* [[Robert Adrain]] ([[Irska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1775–1843)
* [[Aleksander Petrovič Afanasjev]] ([[Rusija]], 1945–)
* [[Maria Gaetana Agnesi]] ([[Italija]], 1718–1799)
* [[Camillo Agrippa]] ([[Italija]], 16. stol.–okoli 1595)
* [[Naum Iljič Ahiezer]] ([[Rusija]], 1901–1980)
* [[Lars Valerian Ahlfors]] ([[Finska]], 1907–1996) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1936
* [[George Biddell Airy]] ([[Anglija]], 1801–1892)
* [[Michael Aizenman]] ([[Izrael]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1945–)
* [[Giacomo Albanese]] ([[Italija]], 1890–1948)
* [[Albatani]] ([[Irak]], 850–929)
* [[Abraham Adrian Albert]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1905–1972)
* [[Aleksander Danilovič Aleksandrov]] ([[Rusija]], 1912–1999)
* [[Pavel Sergejevič Aleksandrov]] ([[Rusija]], 1896–1982)
* [[Anatolij Semjonovič Aleksejev]] ([[Rusija]], 1928–2007)
* [[Nikolaj Nikolajevič Aleksejev (matematik)|Nikolaj Nikolajevič Aleksejev]] ([[Rusija]], 1827–1881)
* [[Jean le Rond d'Alembert]] ([[Francija]], 1717–1783)
* [[James Waddell Alexander II.]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1888–1971)
* [[Gerald Lee Alexanderson|Gerald Lee (&quot;Gerry&quot;) Alexanderson]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1933–2020)
* [[Al-Hvarizmi]] ([[Hiva]], [[Abasidi|Abasidski kalifat]], 780–850)
* [[Slobodan Aljančić]] ([[Srbija]], 1922–1993)
* [[Al-Kindi]] ([[Kufa]], [[Abasidi|Abasidski kalifat]], 801–873)
* [[Al-Kudžandi]] ([[Tadžikistan]], okoli 940–1000)
* [[Noga Alon]] ([[Izrael]], 1956–)
* [[Brian Roger Alspach]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1938–)
* [[Jacob Ammen]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1807–1894)
* [[André-Marie Ampère]] ([[Francija]], 1775–1836)
* [[Alexander Anderson (matematik)|Alexander Anderson]] ([[Škotska]], 1582–1620)
* [[Konstantin Aleksejevič Andrejev]] ([[Rusija]], 1848–1921)
* [[Dimitrij Viktorovič Anosov]] ([[Rusija]], 1936–2014)
* [[Adriaen Anthonisz]] ([[Nizozemska]], 1543–1620)
* [[Roger Apéry]] ([[Francija]], 1916–1994)
* [[Peter Apian]] ([[Nemčija]], 1495–1557)
* [[Apolonij]] ([[Pergeja]], 265 pr. n. št.–170 pr. n. št.)
* [[Tom Mike Apostol]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1923–2016)
* [[Arat]] ([[Grčija]], 315 pr. n. št.–240 pr. n. št.)
* [[Louis François Antoine Arbogast]] ([[Francija]], 1759–1803)
* [[Raymond Clare Archibald]] ([[Kanada]],  1875–1955)
* [[Cahit Arf]] ([[Turčija]], 1910–1997)
* [[Jean-Robert Argand]] ([[Francija]], 1768–1822)
* [[Arhimed]] ([[Sirakuze]], 287 pr. n. št.–212 pr. n. št.)
* [[Arhit]] ([[Tarent]], 428 pr. n. št.–347 pr. n. št.)
* [[Jorijuki Arima]] ([[Japonska]], 1714–1783)
* [[Aristarh]] ([[Samos]], [[Grčija]], 310 pr. n. št.–okoli 230 pr. n. št.)
* [[Vladimir Igorjevič Arnold]] ([[Rusija]], 1937–2010)
* [[Vjačeslav Aleksandrovič Artamonov]] ([[Rusija]], 1946–)
* [[James Greig Arthur]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1944–)
* [[Emil Artin]] ([[Avstrija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1898–1962)
* [[Michael Artin]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1934–)
* [[Aryabhata I.]] ([[Indija]], 476–550)
* [[Cesare Arzelà]] ([[Italija]], 1847–1912)
* [[Cecco d'Ascoli]] ([[Italija]], 1257–1327)
* [[Giulio Ascoli]] ([[Italija]], 1843–1896)
* [[Michael Aschbacher]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1944–)
* [[Richard Askey]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1933–2019)
* [[Valerij Nikolajevič Ašihmin]] ([[Rusija]], 1961–)
* [[Atal z Rodosa|Atal Rodoški]] ([[Grčija]], okoli 150 pr. n. št.)
* [[Michael Francis Atiyah]] ([[Anglija]], 1929–2019) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1966
* [[George Atwood]] ([[Anglija]], 1746–1807)
* [[Avtolik]] ([[Grčija]], okoli 360 pr. n. št.–okoli 295 pr. n. št.)
&lt;/div&gt;

== B ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[László Babai]] ([[Madžarska]], 1950–)
* [[Charles Babbage]] ([[Anglija]], 1791–1871)
* [[Jacques Babinet]] ([[Francija]], 1794–1872)
* [[Albert Victor Bäcklund]] ([[Švedska]], 1845–1922)
* [[Reinhold Baer]] ([[Nemčija]], 1902–1979)
* [[Al-Bagdadi]] ([[Irak]], 980–1037)
* [[Nikolaj Sergejevič Bahvalov]] ([[Rusija]], 1934–2005)
* [[David Harold Bailey]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1948–)
* [[René-Louis Baire]] ([[Francija]], 1874–1932)
* [[Alan Baker]] ([[Anglija]], 1939–2018) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1970
* [[Henry Frederick Baker]] ([[Anglija]], 1866–1956)
* [[Bernardino Baldi]] ([[Italija]], 1533–1617)
* [[John Macleod Ball]] ([[Anglija]], 1948–)
* [[Johann Jakob Balmer]] ([[Švica]], 1825–1898)
* [[Stefan Banach]] ([[Poljska]], 1892–1945)
* [[Tadeusz Banachiewicz]] ([[Poljska]], 1882–1954)
* [[Thomas Banchoff]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1938–)
* [[Leon Bankoff]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1908–1997)
* [[Benjamin Banneker]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1731–1806)
* [[Ehud Barak]] ([[Izrael]], 1942–)
* [[Grigory Isaakovich Barenblatt]] ([[Rusija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1927–2018)
* [[Nina Karlovna Bari]] ([[Rusija]], 1901–1961)
* [[Peter Barlow (matematik)|Peter Barlow]] ([[Anglija]], 1776–1862)
* [[Ernest William Barnes]] ([[Anglija]], 1874–1953)
* [[Charlotte Barnum]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1860–1934)
* [[Nils Aall Barricelli]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], [[Norveška]], 1912–1993)
* [[Isaac Barrow]] ([[Anglija]], 1630–1677)
* [[John David Barrow]] ([[Anglija]], 1952–)
* [[Thomas Bartholin]] ([[Danska]], 1616–1680)
* [[Hyman Bass]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1932–)
* [[Paul Trevier Bateman]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1919–2012)
* [[Thomas Bayes]] ([[Anglija]], 1702–1761)
* [[Isaac Beeckman]] ([[Nizozemska]], 1588–1637) 
* [[Aleksander Aleksandrovič Bejlinson]] ([[Rusija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1957–)
* [[Lev Dimitrijevič Beklemišev]] ([[Rusija]], 1967–)
* [[Vladimir Vasiljevič Belecki]] ([[Rusija]], 1930–2017)
* [[Eric Temple Bell]] ([[Škotska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1883–1960)
* [[Giusto Bellavitis]] ([[Italija]], 1803–1880)
* [[Richard Ernest Bellman]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1920–1984)
* [[Oleg Mihajlovič Belocerkovski]] ([[Rusija]], 1925–2015)
* [[Eugenio Beltrami]] ([[Italija]], 1835–1900)
* [[Boris Abramovič Berezovski]] ([[Rusija]], 1946–2013)
* [[Claude Berge]] ([[Francija]], 1926–2002)
* [[Paul Isaac Bernays]] ([[Švica]], 1880–1977)
* [[Bruce Carl Berndt]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1939–)
* [[Daniel Bernoulli]] I. ([[Švica]], 1700–1782)
* [[Jakob Bernoulli I.]] ([[Švica]], 1654–1705)
* [[Jakob Bernoulli II.]] ([[Švica]], 1759–1789)
* [[Johann Bernoulli I.]] ([[Švica]], 1667–1748)
* [[Johann Bernoulli II.]] ([[Švica]], 1710–1790)
* [[Johann Bernoulli III.]] ([[Švica]], 1744–1807)
* [[Nicholas Bernoulli I.]] ([[Švica]], 1687–1759)
* [[Nicholas Bernoulli II.]] ([[Švica]], 1695–1726)
* [[Sergej Natanovič Bernštejn]] ([[Rusija]], 1880–1968)
* [[Lipman Bers]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1914–1993)
* [[Joseph Louis François Bertrand]] ([[Francija]], 1822–1900)
* [[Oleg Vladimirovič Besov]] ([[Rusija]], 1933–)
* [[Friedrich Wilhelm Bessel]] ([[Nemčija]], 1784–1846)
* [[Evert Willem Beth]] ([[Nizozemska]], 1908–1964)
* [[Frits Beukers]] ([[Nizozemska]], 1953–)
* [[Arne Beurling]] ([[Švedska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1905–1986)
* [[Abraham Samojlovič Bezikovič]] ([[Rusija]], [[Anglija]], 1891–1970)
* [[Étienne Bézout]] ([[Francija]], 1730–1783)
* [[Bhaskara]] ([[Indija]], 1114–1185)
* [[Giuseppe Biancani]] ([[Italija]], 1566–1624)
* [[Luigi Bianchi]] ([[Italija]], 1856–1928)
* [[Norman Linstead Biggs]] ([[Anglija]], 1941–)
* [[Jacques Philippe Marie Binet]] ([[Francija]], 1786–1856)
* [[RH Bing]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1914–1986)
* [[Jean-Baptiste Biot]] ([[Francija]], 1774–1862)
* [[Bryan John Birch]] ([[Anglija]], 1931–)
* [[Garrett Birkhoff]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1911–1996)
* [[George David Birkhoff]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1884–1944)
* [[Al-Biruni]] ([[Gasna]], 973–1048)
* [[Gertrude Blanch]] ([[Poljska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], okoli 1897–1996)
* [[Danilo Blanuša]] ([[Hrvaška]], 1903–1987)
* [[Gilbert Ames Bliss]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1876–1951)
* [[Otto Blumenthal]] ([[Nemčija]], 1876–1944)
* [[Sergej Pavlovič Bobrov]] ([[Rusija]], 1889–1971)
* [[Maxime Bôcher]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1867–1918)
* [[Boetij]] ([[Rim]], 480–524)
* [[Nikolaj Nikolajevič Bogoljubov]] ([[Rusija]] 1909–1992)
* [[Harald Bohr]] ([[Danska]], 1887–1951)
* [[Andrej Andrejevič Bolibruh]] ([[Rusija]] 1950–2003)
* [[Vladimir Grigorjevič Boltjanski]] ([[Rusija]], 1925–)
* [[Farkas Wolfgang Bolyai]] ([[Romunija]], 1775–1856)
* [[János Bolyai]] ([[Romunija]], 1802–1860)
* [[Oskar Bolza]] ([[Nemčija]], 1857–1942)
* [[Bernard Bolzano]] ([[Češka]], 1781–1848)
* [[Rafael Bombelli]] ([[Italija]], 1526–1573)
* [[Enrico Bombieri]] ([[Italija]], 1940–) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1974
* [[Guido Bonati]] ([[Italija]], 1223–1300)
* [[Hermann Bondi]] ([[Avstrija]], [[Anglija]], 1919–2005)
* [[John Adrian Bondy]] ([[Anglija]], [[Kanada]], 1944–)
* [[Carlo Emilio Bonferroni]] ([[Italija]], 1892–1960)
* [[George Boole]] ([[Anglija]], 1815–1864)
* [[James Booth (matematik)|James Booth]] ([[Anglija]], 1810–1878)
* [[Richard Ewen Borcherds]] ([[Anglija]], 1959–) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1998
* [[Jean-Charles de Borda]] ([[Francija]], 1733–1799)
* [[Émile Borel]] ([[Francija]], 1871–1956)
* [[Giovanni Alfonso Borelli]] ([[Italija]], 1608–1679)
* [[Max Born]] ([[Nemčija]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]], 1882–1970)
* [[Karol Borsuk]] ([[Poljska]], 1905–1982)
* [[Ladislaus Jožefovič Bortkiewicz]] ([[Poljska]], [[Rusija]], [[Nemčija]], 1868–1931)
* [[Radž Čandra Bose]] ([[Indija]], 1901–1987)
* [[Satjendra Nat Bose]] ([[Indija]], 1894–1974)
* [[Raoul Bott]] ([[Madžarska]], 1923–2005)
* [[Pierre Bouguer]] ([[Francija]], 1698–1758)
* [[Jean Claude Bouquet]] ([[Francija]], 1819–1895)
* [[Jean Bourgain]] ([[Belgija]], 1954–) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1994
* [[Joseph Valentin Boussinesq]] ([[Francija]], 1842–1929)
* [[Nathaniel Bowditch]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1773–1838)
* [[Christoffel Jacob Bouwkamp]] ([[Nizozemska]], 1915–2003)
* [[Werner Boy]] ([[Nemčija]], 1879–1914)
* [[Carl Benjamin Boyer]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1906–1976)
* [[Thomas Bradwardine]] ([[Anglija]], okoli 1295–1349)
* [[Brahmagupta]] ([[Indija]], 598–668)
* [[Nikolaj Dimitrijevič Brašman]] ([[Rusija]], 1796–1866)
* [[Richard Brauer]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1901–1977)
* [[Hans Joachim Bremermann]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1926–1996)
* [[Richard Peirce Brent]] ([[Avstralija]], 1946–)
* [[Charles Julien Brianchon]] ([[Francija]], 1783–1864)
* [[Henry Briggs]] ([[Anglija]], 1561–1630)
* [[Alexander von Brill]] ([[Nemčija]], 1842–1935)
* [[Raymond Woodard Brink]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1890–1973)
* [[Charles Auguste Briot]] ([[Francija]], 1817–1882)
* [[Nikolaj Ivanovič Briš]] ([[Rusija]], 1924–)
* [[Lambertus Johannes Folkert Broer]] ([[Nizozemska]], 1916–1991)
* [[Ilja Nikolajevič Bronštejn]] ([[Rusija]])
* [[William Brouncker]] ([[Anglija]], 1620–1684)
* [[Luitzen Egbertus Jan Brouwer]] ([[Nizozemska]], 1881–1966)
* [[Felix Browder]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1927–2016)
* [[William Browder]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1934–2025)
* [[Ernest William Brown]] ([[Anglija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1866–1938)
* [[Richard Anthony Brualdi]] ([[Združene države Amerike|ZDA]])
* [[Nicolaas Govert de Bruijn]] ([[Nizozemska]], 1918–2012)
* [[Viggo Brun]] ([[Norveška]], 1885–1978)
* [[Giordano Bruno]] ([[Italija]], 1548–1600)
* [[Ivan Grigorjevič Bubnov]] ([[Rusija]], 1872–1919)
* [[Richard Arthur Buckingham]] ([[Anglija]], 1911–1994)
* [[Nikolaj Vasiljevič Bugajev]] ([[Rusija]], 1837–1903)
* [[Boris Jakovljevič Bukrejev]] ([[Rusija]], 1859–1962)
* [[Leonid Abramovič Bunimovič]] (Rusija, 1947–)
* [[Viktor Jakovljevič Bunjakovski]] ([[Rusija]], 1804–1889)
* [[Jurij Dimitrijevič Burago]] ([[Rusija]], 1936–)
* [[Cesare Burali-Forti]] ([[Italija]], 1861–1931)
* [[Joost Bürgi]] ([[Švica]], 1552–1632)
* [[William Burnside]] ([[Anglija]], 1852–1927)
&lt;/div&gt;

== C ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Luis Angel Caffarelli]] ([[Argentina]], [[ZDA]], 1948–)
* [[Eugène Cahen]] ([[Francija]], 1865–1941)
* [[Peter Jephson Cameron]] ([[Anglija]], 1947–)
* [[Johannes Campanus]] ([[Italija]], 1220–1296)
* [[Philip Candelas]] ([[Anglija]], 1951–)
* [[Georg Ferdinand Cantor]] ([[Nemčija]], 1845–1918)
* [[Constantin Carathéodory]] ([[Nemčija]], 1873–1950)
* [[Gerolamo Cardano]] ([[Italija]], 1501–1576)
* [[Lennart Axel Edvard Carleson]] ([[Švedska]], 1928–)
* [[Robert Daniel Carmichael]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1897–1967)
* [[Manfredo Perdigão do Carmo]] ([[Brazilija]], 1928–2018)
* [[Lazare Nicolas Marguerite Carnot]] ([[Francija]], 1753–1823)
* [[Nicolas Léonard Sadi Carnot]] ([[Francija]], 1796–1832)
* [[Élie Joseph Cartan]] ([[Francija]], 1869–1951)
* [[Henri Paul Cartan]] ([[Francija]], 1904–2008)
* [[Pierre Cartier]] (????–)
* [[Mary Lucy Cartwright]] ([[Anglija]], 1900–1998)
* [[John William Scott Cassels]] ([[Anglija]], 1922–2015)
* [[Giovanni Domenico Cassini]] I. ([[Italija]], [[Francija]], 1625–1712)
* [[Eugène Charles Catalan]] ([[Belgija]], 1814–1894
* [[Pietro Antonio Cataldi]] ([[Italija]], 1548–1626)
* [[Augustin Louis Cauchy]] ([[Francija]], 1789–1857)
* [[Bonaventura Francesco Cavalieri]] ([[Italija]], 1598–1647)
* [[Arthur Cayley]] ([[Anglija]], 1821–1895)
* [[Lamberto Cesàri]] ([[Italija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1910–1990)
* [[Ernesto Cesàro]] ([[Italija]], 1859–1906)
* [[Ludolph van Ceulen]] ([[Nemčija]], 1540–1610)
* [[Giovanni Ceva]]  ([[Italija]], 1647–1734)
* [[Gregory Chaitin]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1947–)
* [[Subrahmanyan Chandrasekhar]] ([[Indija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1910–1995)
* [[Sydney Chapman (matematik)|Sydney Chapman]] ([[Anglija]], 1888–1970)
* [[Michel Chasles]] ([[Francija]], 1793–1880)
* [[Émilie du Châtelet]] ([[Francija]], 1706–1749)
* [[Jeff Cheeger]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1943–)
* [[Jean-Philippe Loys de Chéseaux]] ([[Švica]], 1718–1751)
* [[Evan Christ]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1970–)
* [[Demetrios Christodoulou]] ([[Grčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1951–)
* [[Elwin Bruno Christoffel]] ([[Nemčija]], 1829–1900)
* [[Alonzo Church]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1905–1995)
* [[Václav Chvátal]] ([[Češka]], [[Kanada]], 1946–)
* [[Konstantin Edvardovič Ciolkovski]] ([[Rusija]], 1857–1935)
* [[Alexis Claude Clairaut]] ([[Francija]], 1713–1765)
* [[Rudolf Julius Emmanuel Clausius]] ([[Nemčija]], 1822–1888)
* [[Christopher Clavius]] ([[Nemčija]], [[Italija]], 1538–1612)
* [[Alfred Hoblitzelle Clifford]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1908–1992) 
* [[William Kingdon Clifford]] ([[Anglija]], 1845–1879)
* [[John Henry Coates]] ([[Avstralija]], 1945–)
* [[Arthur Byron Coble]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1878–1966)
* [[James Cockle]] ([[Anglija]], 1819–1895)
* [[Paul Joseph Cohen]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1934–2007) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1966
* [[Lothar Collatz]] ([[Nemčija]], 1910–1990)
* [[John Colson]] ([[Anglija]], 1680–1760)
* [[markiz de Condorcet]] ([[Francija]], 1743–1794)
* [[Alain Connes]] ([[Francija]], 1947–) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1982
* [[John Bligh Conway]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1939–2024)
* [[John Horton Conway]] ([[Anglija]], 1937–2020)
* [[Arthur Herbert Copeland]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1898–1970)
* [[Don Coppersmith]] ([[Združene države Amerike|ZDA]])
* [[Gaspard-Gustave Coriolis]] ([[Francija]], 1792–1843)
* [[Celso Costa]] ([[Brazilija]], 1949–)
* [[Roger Cotes]] ([[Anglija]], 1682–1716)
* [[Richard Courant]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1888–1972)
* [[Harold Scott MacDonald Coxeter]] ([[Anglija]], 1907–2003)
* [[William Crabtree]] ([[Anglija]], 1610–1644)
* [[Gabriel Cramer]] ([[Švica]], 1704–1752)
* [[Harald Cramér]] ([[Švedska]], 1893–1985)
* [[August Leopold Crelle]] ([[Nemčija]], 1780–1855)
* [[Haskell Brooks Curry]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1900–1982)
* [[Dragoš Cvetković]] ([[Srbija]], 1941–)
&lt;/div&gt;

== Č ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Čang Heng]] ([[Kitajska]], 78–139)
* [[Čao Ko]] ([[Kitajska]], 1910–2002)
* [[Sergej Aleksandrovič Čapljigin]] ([[Rusija]], 1869–1942)
* [[Nikolaj Grigorjevič Čebotarjov]] ([[Rusija]], 1894–1947)
* [[Pafnuti Lvovič Čebišov]] ([[Rusija]], 1821–1894)
* [[Eduard Čech]] ([[Češka]], 1893–1960)
* [[Šing-Šen Čern]] ([[Kitajska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1911–2004)
* [[Čen Džing Ran]] ([[Kitajska]], 1933–1996)
* [[Nikolaj Gurjevič Četajev]] ([[Rusija]], 1902–1959)
* [[Čia Sien]] ([[Kitajska]], okoli 1050)
* [[Či-Hong Sun]] ([[Kitajska]], 1965–)
* [[Čin Džjušao]] ([[Kitajska]], 1202–1261)
* [[Či-Vei Sun]] ([[Kitajska]], 1965–)
* [[Sarvadaman Čovla]] ([[Indija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1907–1995)
* [[Ču Čungdži]] ([[Kitajska]], 429–501)
* [[Vladimir Nikolajevič Čubarikov]] ([[Rusija]], 1951–)
* [[Lev Aleksejevič Čudov]] ([[Rusija]], 1922–2008)
&lt;/div&gt;

== D ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Victor D'Hondt]] ([[Belgija]], 1841–1901)
* [[Marcos Dajczer]] ([[Brazilija]], 1948–)
* [[Germinal Pierre Dandelin]] ([[Francija]], [[Belgija]], 1794–1847)
* [[Ignazio Danti]] ([[Italija]], 1536–1586)
* [[David van Dantzig]] ([[Nizozemska]], 1900–1959)
* [[George Dantzig]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1914–2005)
* [[Jean Gaston Darboux]] ([[Francija]], 1842–1917)
* [[George Howard Darwin]] ([[Anglija]], 1845–1912)
* [[Harold Davenport]] ([[Anglija]], 1907–1969)
* [[Avgust Juljevič Davidov]] ([[Rusija]], 1823–1885)
* [[Robert James MacGregor Dawson]] ([[Anglija]])
* [[Vera Winitzky de Spinadel]] ([[Argentina]], 1929–)
* [[Julius Wilhelm Richard Dedekind]] ([[Nemčija]], 1831–1916)
* [[John Dee]] ([[Anglija]], 1527–1608)
* [[Max Wilhelm Dehn]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1878–1952)
* [[Dejnostrat]] ([[Grčija]], okoli 390 pr. n. št.–okoli 320 pr. n. št.)
* [[Italo José Dejter]] ([[Argentina]], [[ZDA]], 1939–) 
* [[Guidobaldo del Monte]] ([[Italija]], 1545–1607)
* [[Jean Baptiste Joseph Delambre]] ([[Francija]], 1749–1822)
* [[Boris Nikolajevič Delaunay]] ([[Rusija]], 1890–1980)
* [[Nikolaj Borisovič Delaunay starejši]] ([[Rusija]], 1856–1931)
* [[Charles-Eugène Delaunay]] ([[Francija]], 1816–1872)
* [[Pierre Deligne]] ([[Belgija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1944–) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1978
* [[Josip Salomon Delmedigo]] (1591–1655)
* [[Giovanni Demisiani]] ([[Grčija]], ????–1614)
* [[Arnaud Denjoy]] ([[Francija]], 1884–1974)
* [[Augustus De Morgan]] ([[Indija]], [[Anglija]], 1806–1871)
* [[Girard Desargues]] ([[Francija]], 1591–1661)
* [[René Descartes]] ([[Francija]], 1596–1650)
* [[Vladimir Devidé]] ([[Hrvaška]], 1925–2010)
* [[Keith Devlin]] ([[Anglija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1947–)
* [[Dicearh]] ([[Grčija]], okoli 350 pr. n. št.–okoli 285 pr. n. št.)
* [[Leonard Eugene Dickson]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1874–1954)
* [[Thomas Digges]] ([[Anglija]], 1546–1595)
* [[Valentin Pavlovič Dimnikov]] ([[Rusija]], 1938–)
* [[Jevgenij Borisovič Dinkin]] ([[Rusija]], ZDA, 1924–2014)
* [[Diofant]] ([[Aleksandrija]], [[Ptolemejski Egipt]], okoli 200/214–okoli 284/298)
* [[Diokles]] ([[Karist]], okoli 380 pr. n. št.–okoli 310 pr. n. št.)
* [[Gabriel Andrew Dirac]] ([[Anglija]], 1925–1984)
* [[Paul Adrien Maurice Dirac]] ([[Anglija]], 1902–1984)
* [[Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet]] ([[Nemčija]], 1805–1859)
* [[Semjon Vladimirovič Djatlov]] ([[Rusija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1987–)
* [[Roland Lvovič Dobrušin]] ([[Rusija]], 1929–1995)
* [[Simon Kirwan Donaldson]] ([[Anglija]], 1957–) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1986
* [[Giovanni Battista Donati]] ([[Italija]], 1826–1873)
* [[Théophile Ernest de Donder]] ([[Belgija]], 1872–1957)
* [[Joseph Leo Doob]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1910–2004)
* [[Christian Andreas Doppler]] ([[Avstrija]], 1803–1853)
* [[Anatolij Aleksejevič Dorodnicin]] ([[Rusija]], 1910–1994)
* [[Ala Vladimirovna Dorofejeva]] ([[Rusija]], 1935–2020)
* [[Adrien Douady]] (????–)
* [[Jesse Douglas]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1897–1965) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1936
* [[Vladimir Geršonovič Drinfeld]] ([[Ukrajina]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1954–) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1990
* [[Marcus du Sautoy]] ([[Anglija]], 1965–)
* [[Jean Marie Constant Duhamel]] ([[Francija]],  1797–1872)
* [[Pierre Charles François Dupin]] ([[Francija]], 1784–1873)
* [[Walther von Dyck]] ([[Nemčija]], 1856–1934)
* [[Freeman John Dyson]] ([[Anglija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1923–2020)
* [[Šing-Tung Džau]] ([[Kitajska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1949–)
* [[Džing Fang]] ([[Kitajska]], 78 pr. n. št.–37 pr. n. št.)
* [[Džu Šidžje]] ([[Kitajska]], 1270–1330)
&lt;/div&gt;

== E ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Samuel Earnshaw]] ([[Anglija]], 1805–1888)
* [[Arthur Stanley Eddington]] ([[Anglija]], 1882–1944)
* [[Thomas Alva Edison]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1847–1931)
* [[Jack Edmonds]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], [[Kanada]], 1934–)
* [[Harold Mortimer Edwards]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1936–)
* [[Paul Ehrenfest]] ([[Avstrija]], 1880–1933)
* [[Albert Einstein]] ([[Švica]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1879–1955)
* [[David Eisenbud]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1947–)
* [[Luther Pfahler Eisenhart]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1876–1965)
* [[Ferdinand Gotthold Max Eisenstein]] ([[Nemčija]], 1823–1852)
* [[Noam David Elkies]] ([[ZDA]], 1966–)
* [[Friedrich Engel (matematik)|Friedrich Engel]] ([[Nemčija]], 1861–1941)
* [[Björn Engquist]] ([[Švedska]], 1945–)
* [[Alfred Enneper]] ([[Nemčija]], 1830–1885)
* [[Federigo Enriques]] ([[Italija]], 1871–1946)
* [[Eratosten]] ([[Aleksandrija]], [[Ptolemejski Egipt]], 276 pr. n. št.–194 pr. n. št.)
* [[Paul Erdős]] ([[Madžarska]], 1913–1996)
* [[Agner Krarup Erlang]] ([[Danska]], 1878–1929)
* [[Ernest Benjamin Esclangon]] ([[Francija]], 1876–1954)
* [[William Esson]] ([[Škotska]], [[Anglija]], 1838–1916)
* [[Andreas von Ettingshausen]] ([[Nemčija]], 1796–1878)
* [[Leonhard Euler]] ([[Švica]], 1707–1783)
* [[Max Euwe]] ([[Nizozemska]], 1901–1981)
* [[Griffith Conrad Evans]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1887–1973)
* [[Lawrence Craig Evans]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1949–)
* [[Evdem]] ([[Rodos|Rod]], [[Grčija]], okoli 344 pr. n. št.–okoli 260 pr. n. št.)
* [[Evdoks]] ([[Knida]], [[Mala Azija]], 410 pr. n. št.–347 pr. n. št.)
* [[Evklid]] ([[Aleksandrija]], [[Ptolemejski Egipt]], okoli 365 pr. n. št.–275 pr. n. št.)
* [[Evtokij]] ([[Aškalon]], [[Palestina (regija)|Palestina]], ok. 480–ok. 540)
&lt;/div&gt;

== F ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Francesco Faà di Bruno]] ([[Italija]], 1825–1888)
* [[Ljudvig Dimitrijevič Faddejev]] ([[Rusija]], 1934–)
* [[Gerd Faltings]] ([[Nemčija]], 1954–) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1986
* [[Gino Fano]] ([[Italija]], 1871–1952)
* [[Luigi Fantappiè]] ([[Italija]], 1901–1956)
* [[Al-Farisi]] ([[Iran]], 1267–1319)
* [[Ralph Jasper Faudree]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1939–2015)
* [[Jean Favard]] ([[Francija]], 1902–1965)
* [[Charles Louis Fefferman]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1949–) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1978
* [[Mitchell Jay Feigenbaum]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1944–2019)
* [[Walter Feit]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1930–2004)
* [[Vilim Srećko Feller]] ([[Hrvaška]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1906–1970)
* [[Pierre de Fermat]] ([[Francija]], 1601–1665)
* [[Lodovico Ferrari]] ([[Italija]], 1522–1565)
* [[Scipione del Ferro]] ([[Italija]], 1465–1526)
* [[Abram Iljič Fet]] ([[Rusija]], 1924–2007)
* [[Richard Phillips Feynman]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1918–1988)
* [[Leonardo Fibonacci|Leonardo Pisano Fibonacci]] ([[Italija]], 1170–1250)
* [[Grigorij Mihajlovič Fihtengolc]] ([[Rusija]], 1888–1959)
* [[Aleksej Fjodorovič Filippov]] ([[Rusija]], 1923–2006)
* [[Filolaj]] ([[Kroton]], 480 pr. n. št.–okoli 405 pr. n. št.)
* [[Thomas Fincke]] ([[Danska]], 1561–1656)
* [[Henry Burchard Fine]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1858–1928)
* [[Benjamin Franklin Finkel]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1865–1947)
* [[Michael Ellis Fisher]] ([[Anglija]], 1931–2021)
* [[Thomas Scott Fiske]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1865–1944)
* [[Jevgraf Stepanovič Fjodorov]] ([[Rusija]], 1853–1919)
* [[Pavel Aleksandrovič Florenski]] ([[Rusija]], 1882–1937)
* [[Vladimir Aleksandrovič Fok]] ([[Rusija]], 1898–1974)
* [[Jon Folkman]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1938–1969)
* [[Anatolij Timofejevič Fomenko]] ([[Rusija]], 1945–)
* [[Sergej Vasiljevič Fomin]] ([[Rusija]], 1917–1975)
* [[Lester Randolph Ford]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1886–1975)
* [[Lester Randolph Ford mlajši]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1927–2017)
* [[Andrew Russell Forsyth]] ([[Škotska]], 1858–1942)
* [[Joseph Fourier]] ([[Francija]], 1768–1830)
* [[Ralph Howard Fowler]] ([[Anglija]], 1889–1944)
* [[Adolf Abraham Halevi Fraenkel]] ([[Nemčija]], [[Izrael]], 1891–1965)
* [[Aviezri Fraenkel]] ([[Izrael]], 1929–)
* [[Philipp Frank]] ([[Avstrija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1884–1966)
* [[Maurice René Fréchet]] ([[Francija]], 1878–1973)
* [[Erik Ivar Fredholm]] ([[Švedska]], 1866–1927)
* [[Michael Hartley Freedman]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1951–) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1986
* [[Friedrich Ludwig Gottlob Frege]] ([[Nemčija]], 1848–1925)
* [[Jean Frédéric Frenet]] ([[Francija]], 1816–1900)
* [[Bernard Frénicle de Bessy]] ([[Francija]], okoli 1605–1675)
* [[Igor Borisovič Frenkel]] ([[Rusija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1952–)
* [[Amédée-François Frézier]] ([[Francija]], 1682–1773)
* [[John Benjamin Friedlander]] ([[Kanada]])
* [[Aleksander Aleksandrovič Fridman]] ([[Rusija]], 1888–1925)
* [[Kurt Otto Friedrichs]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1901–1982)
* [[Johannes Acronius Frisius]] ([[Nizozemska]], 1520–1564)
* [[Regnier Gemma Frisius]] ([[Nizozemska]], [[Belgija]], 1508–1555)
* [[Ferdinand Georg Frobenius]] ([[Nemčija]], 1849–1917)
* [[Jürg Fröhlich]] ([[Švica]], 1946–)
* [[Robert Frucht]] ([[Nemčija]], [[Čile]], 1906–1997)
* [[Lazarus Immanuel Fuchs]] ([[Nemčija]], 1833–1902)
* [[Nicolaus Fuss]] ([[Švica]], 1755–1826)
* [[Pavel Nikolajevič Fuss]] ([[Rusija]], 1797–1855)
&lt;/div&gt;

== G ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Galileo Galilei]] ([[Italija]], 1564–1642)
* [[Boris Grigorjevič Galjorkin]] ([[Rusija]], 1871–1945)
* [[Évariste Galois]] ([[Francija]], 1811–1832)
* [[Lars Gårding]] ([[Švedska]], 1919–2014)
* [[Martin Gardner]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1914–2010)
* [[Pierre Gassendi]] ([[Francija]], 1592–1655)
* [[Carl Friedrich Gauss]] ([[Nemčija]], 1777–1855)
* [[Izrail Mojisejevič Gelfand]] ([[Rusija]], 1913–2009)
* [[Aleksander Osipovič Gelfond]] ([[Rusija]], 1906–1968)
* [[Henry Gellibrand]] ([[Anglija]], 1597–1636)
* [[Gemin]] ([[Grčija]], okoli 90 pr. n. št.–okoli 20 pr. n. št.)
* [[Gerhard Gentzen]] ([[Nemčija]], 1909–1945)
* [[Gerbert d'Aurillac]] ([[Francija]], [[Italija]], okoli 938–1003)
* [[Sophie Germain]] ([[Francija]], 1776–1831)
* [[Camille-Christophe Gerono]] ([[Francija]], 1799–1891)
* [[Marin Getaldić]] ([[Dubrovnik]], 1568–1626)
* [[Ion Ghica]] ([[Romunija]], 1816–1897)
* [[Aleksander Borisovič Givental]] ([[Rusija]], [[ZDA]], 1958–)
* [[Nikolaj Maksimovič Gjunter]] ([[Rusija]], 1871–1941)
* [[James Whitbread Lee Glaisher]] ([[Anglija]], 1848–1928)
* [[Andrew Mattei Gleason]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1921–2008)
* [[Grigorij Davidovič Glejzer]] ([[Rusija]], 1934–2020)
* [[James Gilbert Glimm]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1934–)
* [[Boris Vladimirovič Gnedenko]] ([[Rusija]], 1912–1995)
* [[Kurt Gödel]] ([[Nemčija]], 1906–1978)
* [[Sergej Konstantinovič Godunov]] ([[Rusija]], 1929–2023)
* [[Marcel Jules Edouard Golay]] ([[Švica]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1902–1989)
* [[Christian Goldbach]] ([[Nemčija]], 1690–1764)
* [[Carl Wolfgang Benjamin Goldschmidt]] ([[Nemčija]], 1807–1851)
* [[Solomon Wolf Golomb]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1932–2016)
* [[Ilja Abramovič Golovinski]] ([[Rusija]], 1951–)
* [[Benjamin Gompertz]] ([[Anglija]], 1779–1865)
* [[Reuben Louis Goodstein]] ([[Anglija]], 1912–1985)
* [[Paul Albert Gordan]] ([[Nemčija]], 1837–1912)
* [[Vladimir Grigorjevič Gorski]] ([[Rusija]], 1925–2016)
* [[Bill Gosper]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1943–)
* [[William Sealy Gosset]] ([[Anglija]], 1876–1937)
* [[Édouard Goursat]] ([[Francija]], 1858–1936)
* [[Nikolaj Nikolajevič Govorun]] ([[Rusija]], 1930–1989)
* [[William Timothy Gowers]] ([[Anglija]], 1963–) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1998
* [[Judith Victor Grabiner]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1938–)
* [[Ronald Lewis Graham]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1935–2020)
* [[Jørgen Pedersen Gram]] ([[Danska]], 1850–1916)
* [[Luigi Guido Grandi]] ([[Italija]], 1671–1742)
* [[Andrew Granville]] ([[Anglija]], 1962–)
* [[Hermann Günther Grassmann]] ([[Prusija]], 1809–1877)
* [[Dimitrij Aleksandrovič Grave]] ([[Rusija]], 1863–1939)
* [[John Thomas Graves]] ([[Irska]], 1806–1870)
* [[John Greaves]] ([[Anglija]], 1602–1652)
* [[Ben Joseph Green]] ([[Anglija]], 1977–)
* [[George Green]] ([[Anglija]], 1793–1841)
* [[James Gregory]] ([[Škotska]], 1638–1675)
* [[Francesco Maria Grimaldi]] ([[Italija]], 1618–1663)
* [[Emanuels Grinbergs]] ([[Latvija]], 1911–1982)
* [[Federik Grisogono]] ([[Hrvaška]], 1472–1538)
* [[Mihail Leonidovič Gromov]] ([[Rusija]], [[Francija]], 1943–)
* [[Marcel Grossmann]] ([[Madžarska]], [[Švica]], 1878–1936)
* [[Alexander Grothendieck]] ([[Francija]], 1928–2014) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1966
* [[Christoph Gudermann]] ([[Nemčija]], 1798–1852)
* [[Paul Guldin]] ([[Švica]], [[Italija]], [[Avstrija]], 1577–1643)
* [[Semjon Jemeljanovič Gurjev]] ([[Rusija]], 1766–1813)
* [[Guo Šoudžing]] ([[Kitajska]], 1231–1316)
* [[Lev Izrailevič Gutenmaher]] ([[Rusija]], 1908–1981)
* [[Francis Guthrie]] ([[Južna Afrika]], 1831–1899)
* [[Richard Kenneth Guy]] ([[Anglija]], [[Kanada]], 1916–2020)
* [[András Gyárfás]] ([[Madžarska]], 1945–)
&lt;/div&gt;

== H ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Alfréd Haar]] ([[Madžarska]], 1885–1933)
* [[Leonid Genrihovič Hačijan]] ([[Rusija]], 1952–2005)
* [[Jacques Salomon Hadamard]] ([[Francija]], 1865–1963)
* [[Johann George Hagen]] ([[Avstrija]], 1847–1930)
* [[Hans Hahn]] ([[Avstrija]], 1879–1934)
* [[Ibn al-Haitam]] ([[Irak]], [[Egipt]], 965–1041)
* [[Omar Hajam]] ([[Perzija]], 1048–1131)
* [[Marshall Hall (matematik)|Marshall Hall]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1910–1990)
* [[Philip Hall]] ([[Anglija]], 1904–1982)
* [[Edmond Halley]] ([[Anglija]], 1656–1742)
* [[Georg Hamel]] ([[Nemčija]], 1877–1954)
* [[Richard Streit Hamilton]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1943–2024)
* [[William Rowan Hamilton]] ([[Irska]], 1805–1865)
* [[Peter Ladislaw Hammer]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1936–2006)
* [[Richard Wesley Hamming]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1915–1998)
* [[Hermann Hankel]] ([[Nemčija]], 1839–1873)
* [[Frank Harary]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1921–2005)
* [[Heiko Harborth]] ([[Nemčija]], 1938–)
* [[Spiru Haret]] ([[Romunija]], 1851–1912)
* [[Pavel Vasiljevič Harlamov]] ([[Rusija]], 1924–)
* [[Godfrey Harold Hardy]] ([[Anglija]], 1877–1947)
* [[Thomas Harriot]] ([[Anglija]], 1560–1621)
* [[Douglas Rayner Hartree]] ([[Anglija]], 1897–1958)
* [[Helmut Hasse]] ([[Nemčija]], 1898–1979)
* [[Johan Håstad]] ([[Švedska]], 1960–)
*[[Herbert Aron Hauptman]] ([[ZDA]], 1917–2011)
* [[Felix Hausdorff]] ([[Nemčija]], 1868–1942)
* [[Roger Heath-Brown]] ([[Anglija]], 1952–)
* [[Oliver Heaviside]] ([[Anglija]], 1850–1925)
* [[Stephen Travis Hedetniemi]] ([[Združene države Amerike|ZDA]])
* [[Earle Raymond Hedrick]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1876–1943)
* [[Kurt Heegner]] ([[Nemčija]], 1893–1965)
* [[Hans Arnold Heilbronn]] ([[Nemčija]], 1908–1975)
* [[Piet Hein]] ([[Danska]], 1905–1996)
* [[Eduard Heine]] ([[Nemčija]], 1821–1881)
* [[Dan Heisman]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1950–)
* [[John Hellins]] ([[Anglija]], 1749–1827)
* [[Hermann Ludwig Ferdinand von Helmholtz]] ([[Nemčija]], 1821–1894)
* [[Tiberius Hemsterhuis]] ([[Nizozemska]], 1685–1766)
* [[Michel Hénon]] ([[Francija]], 1931–2013)
* [[Gustav Herglotz]] ([[Nemčija]], 1881–1953)
* [[Jakob Hermann (matematik)|Jakob Hermann]] ([[Švica]], 1678–1733)
* [[Charles Hermite]] ([[Francija]], 1822–1901)
* [[Heron]] ([[Aleksandrija]], okoli 20–okoli 100)
* [[John Frederick William Herschel]] ([[Anglija]], 1792–1871)
* [[Israel Nathan Herstein]] ([[ZDA]], 1923–1988)
* [[Ludwig Otto Hesse]] ([[Nemčija]], 1811–1874)
* [[Karl Heun]] ([[Nemčija]], 1859–1929)
* [[Hendrik van Heuraet]] ([[Nizozemska]], 1633–1660)
* [[Edwin Hewitt]] ([[ZDA]], 1920–1999)
* [[Arend Heyting]] ([[Nizozemska]], 1898–1980)
* [[William Mitchinson Hicks]] ([[Anglija]], 1850–1934)
* [[Nicholas John Higham]] ([[Anglija]], 1961–)
* [[Graham Higman]] ([[Anglija]], 1917–2008)
* [[Abraham Hija]] ([[Španija]], okoli 1070–okoli 1136)
* [[David Hilbert]] ([[Nemčija]], 1862–1943)
* [[George William Hill]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1838–1914)
* [[Einar Carl Hille]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1894–1980)
* [[Aleksander Jakovljevič Hinčin]] ([[Rusija]], 1894–1959)
* [[Hiparh]] ([[Nikeja]], okoli 194 pr. n. št.–120 pr. n. št.)
* [[Hipatija]] ([[Grčija]], 370–415)
* [[Hipsiklej]] ([[Grčija]], okoli 190 pr. n. št.–120 pr. n. št.)
* [[Gustave-Adolphe Hirn]] ([[Francija]], 1815–1890)
* [[Heisuke Hironaka]] ([[Japonska]], 1931–) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1970
* [[Morris Hirsch]] ([[ZDA]], 1933–)
* [[Thomas Archer Hirst]] ([[Anglija]], 1830–1892)
* [[Nigel James Hitchin]] ([[Anglija]], 1946–)
* [[Vaclav Hlavaty]] ([[Češka]], 1894–1969)
* [[Ernst Hölder]] ([[Nemčija]], 1901–1990)
* [[Otto Ludwig Hölder]] ([[Nemčija]], 1859–1937)
* [[Guillaume de l'Hôpital]] ([[Francija]], 1661–1704)
* [[Reinhold Hoppe]] ([[Nemčija]] 1816–1900)
* [[Grace Hopper]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1906–1992)
* [[Lars Valter Hörmander]] ([[Švedska]], 1931–2012) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1962
* [[Roger Alan Horn]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1942–)
* [[Thomas Hornsby]] ([[Anglija]], 1733–1810)
* [[Jeremiah Horrocks]] ([[Anglija]], 1618–1641)
* [[Georges Hostelet]] ([[Francija]], 1875–1960)
* [[Maarten van den Hove]] ([[Nizozemska]], 1605–1639)
* [[Fred Hoyle]] ([[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]], 1915–2001)
* [[Jur Hronec]] ([[Slovaška]], 1881–1959)
* [[Johannes Hudde]] ([[Nizozemska]], 1628–1704)
* [[Sergej Ivanovič Hudjajev]] ([[Rusija]], 1934–2004)
* [[Pierre Henri Hugoniot]] ([[Francija]], 1851–1887)
* [[Adolf Hurwitz]] ([[Nemčija]], 1859–1919)
* [[Charles Hutton]] ([[Anglija]], 1737–1823)
* [[Martin Neil Huxley]] ([[Anglija]])
* [[Christiaan Huygens]] ([[Nizozemska]], 1629–1695)
&lt;/div&gt;

== I ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[I Sin]] ([[Kitajska]], 683–727)
* [[Vladimir Sergejevič Ignatovski]] ([[Rusija]], 1875–1942)
* [[Arlen Mihajlovič Iljin]] ([[Rusija]], 1932–2013)
* [[Vasilij Grigorjevič Imšenecki]] ([[Rusija]], 1832–1892)
* [[Albert Edward Ingham]] ([[Anglija]], 1900–1967)
* [[Rufus Philip Isaacs]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1914–1981)
* [[Aleksander Juljevič Išlinski]] ([[Rusija]], 1913–2003)
* [[Ivan Ivanovič Ivanov (matematik)|Ivan Ivanovič Ivanov]] ([[Rusija]], 1862–1939)
* [[Kenneth Eugene Iverson]] ([[Kanada]], 1920–2004)
* [[Boris Mihajlovič Ivljev]] ([[Rusija]], 1946–1990)
* [[James Ivory (matematik)|James Ivory]] ([[Škotska]], 1765–1842)
* [[Henryk Iwaniec]] ([[Poljska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1947–)
&lt;/div&gt;

== J ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Carl Gustav Jakob Jacobi]] ([[Nemčija]], 1804–1851)
* [[Nathan Jacobson]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1910–1999)
* [[Ernst Erich Jacobsthal]] ([[Nemčija]], 1882–1965)
* [[Arthur Jaffe]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1937–)
* [[Jakub ibn Tarik]] ([[Bagdad]], [[Abasidski kalifat]], ???–okoli 796)
* [[Jang Hui]] ([[Kitajska]], 1238–1298)
* [[Vojtěch Jarník]] ([[Češka]], 1897–1970)
* [[Šing-Tung Jau]] ([[Kitajska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1949–) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1982
* [[James Hopwood Jeans]] ([[Anglija]], 1877–1946)
* [[Harold Jeffreys]] ([[Anglija]], 1891–1989)
* [[Dimitrij Fjodorovič Jegorov]] ([[Rusija]], 1869–1931)
* [[Johan Ludvig William Valdemar Jensen]] ([[Danska]], 1859–1925)
* [[Fritz John]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1910–1994)
* [[Katherine Johnson]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1918–2020)
* [[Norman Johnson (matematik)|Norman Johnson]] ([[ZDA]], 1930–2017)
* [[Vaughan Frederick Randal Jones]] ([[Nova Zelandija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1952–) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1990
* [[William Jones (matematik)|William Jones]] ([[Anglija]], 1675–1749)
* [[Ernst Pascual Jordan]] ([[Nemčija]], 1902–1980)
* [[Marie Ennemond Camille Jordan]] ([[Francija]], 1838–1922)
* [[Gaston Maurice Julia]] ([[Alžirija]], [[Francija]], 1893–1978)
* [[Joachim Jungius]] ([[Nemčija]], 1587–1657)
* [[ibn Junis]] ([[Egipt]], 950–1009)
&lt;/div&gt;

== K ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Mark Kac]] ([[Poljska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1914–1984)
* [[Viktor Gerševič Kac]] ([[Rusija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1943–)
* [[Venjamin Fjodorovič Kagan]] ([[Rusija]], 1869–1953)
* [[Soiči Kakeja]] ([[Japonska]], 1886–1947)
* [[Rudolf Emil Kalman]]/Kálmán ([[Madžarska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1930–2016)
* [[Theodor Kaluza]] ([[Nemčija]], 1910–1994)
* [[Theodor Franz Eduard Kaluza]] ([[Nemčija]], 1885–1954)
* [[Kamalakara]] ([[Indija]], 1616–1700)
* [[Egbert van Kampen]] ([[Nizozemska]], 1908–1942)
* [[Niky Kamran]] ([[Belgija]], [[Kanada]], 1959–)
* [[Leonid Vitaljevič Kantorovič]] ([[Rusija]], 1912–1986)
* [[Irving Kaplansky]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1917–2006)
* [[Šri Datatreja Ramačandra Kaprekar]] ([[Indija]], 1905–1986)
* [[Šašičand Fatehčand Kapoor]] ([[Indija]], [[Združene države Amerike|ZDA]])
* [[Anatolij Aleksejevič Karacuba]] ([[Rusija]], 1937–2008)
* [[Jovan Karamata]] ([[Srbija]], 1902–1967)
* [[Theodore von Kármán]] ([[Madžarska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], [[Nemčija]], 1881–1963)
* [[Amr-al-Karmani]] (arabska [[Španija]], 970–1066)
* [[Abraham Gotthelf Kästner]] ([[Nemčija]], 1719–1800)
* [[Gijasedin al-Kaši]] ([[Timuridski Iran]], okoli 1370–1429)
* [[John Keill]] ([[Škotska]], 1671–1721)
* [[Mstislav Vsevolodovič Keldiš]] ([[Rusija]], 1911–1978)
* [[David George Kendall]] ([[Anglija]], 1918–2007)
* [[Johannes Kepler]] ([[Nemčija]], 1571–1630)
* [[Steven Paul Kerckhoff]] (1952–)
* [[Wilhelm Killing]] ([[Nemčija]], 1847–1923)
* [[Clark Kimberling]] ([[ZDA]], 1942–)
* [[Aleksander Aleksandrovič Kirillov]] ([[Rusija]], 1931–)
* [[Thomas Penyngton Kirkman]] ([[Anglija]], 1806–1895)
* [[Sergiu Klainerman]] ([[Romunija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1950–)
* [[Erica Klarreich]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1972–)
* [[Victor LaRue Klee]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1925–2007)
* [[Stephen Cole Kleene]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1909–1994)
* [[Felix Christian Klein]] ([[Nemčija]], 1849–1925)
* [[Igor Kluvánek]] ([[Slovaška]], [[Avstralija]], 1931–1993)
* [[Bronisław Knaster]] ([[Poljska]], 1893–1980)
* [[Adolf Kneser]] ([[Nemčija]], 1862–1930)
* [[Hellmuth Kneser]] ([[Nemčija]], 1898–1973)
* [[Martin Kneser]] ([[Nemčija]], 1928–2004)
* [[Walter Knödel]] ([[Avstrija]], Nemčija, 1926–2018)
* [[Konrad Knopp]] ([[Nemčija]], 1882–1957)
* [[Cargill Gilston Knott]] ([[Škotska]], 1856–1922)
* [[Donald Ervin Knuth]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1938–)
* [[Adam Adamandy Kochański]] ([[Poljska]], 1631–1700)
* [[Kunihiko Kodaira]] ([[Japonska]], 1915–1997) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1954
* [[Max Koecher]] ([[Nemčija]], 1924–1990)
* [[Milan Kolibiar]] ([[Slovaška]], 1922–1994)
* [[Andrej Nikolajevič Kolmogorov]] ([[Rusija]], 1903–1987)
* [[Maksim Lvovič Koncevič]] ([[Rusija]], 1964–) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1998
* [[Dénes Kőnig]] ([[Madžarska]], 1884–1944)
* [[Leo Königsberger]] ([[Nemčija]], 1837–1921)
* [[Konon]] ([[Samos]], [[Grčija]], okoli 280 pr. n. št.–okoli 220 pr. n. št.)
* [[Bernard Osgood Koopman]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1900–1981)
* [[Aleksander Nikolajevč Korkin]] ([[Rusija]], 1837–1908)
* [[Diederik Johannes Korteweg]] ([[Nizozemska]], 1848–1941)
* [[Aleksander Petrovič Kotelnikov]] ([[Rusija]], 1865–1944)
* [[Sofja Vasiljevna Kovalevska]] ([[Rusija]], 1850–1891)
* [[Christian Kramp]] ([[Francija]], 1760–1826)
* [[Mihajlo Pilipovič Kravčuk]] ([[Ukrajina]], 1892–1942)
* [[Jakub Kresa]] ([[Češka]], 1648–1715)
* [[Leopold Kronecker]] ([[Nemčija]], 1823–1891)
* [[Aleksander Semjonovič Kronrod]] ([[Rusija]], 1921–1986)
* [[Wolfgang Krull]] ([[Nemčija]], 1899–1971) 
* [[Martin David Kruskal]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1925–2006)
* [[Ktezibij]] ([[Aleksandrija]], [[Ptolemejski Egipt]], 285 pr. n. št.–222 pr. n. št.)
* [[Jonas Kubilius (matematik)|Jonas Kubilius]] ([[Litva]], 1921–2011)
* [[Ernst Eduard Kummer]] ([[Nemčija]], 1810–1893
* [[Kazimierz Kuratowski]] ([[Poljska]], 1896–1980)
* [[Aleksander Genadjevič Kuroš]] ([[Rusija]], 1908–1971)
* [[Aleksander Borisovič Kuržanski]] ([[Rusija]], 1939–)
* [[Boris Abramovič Kušner]] ([[Rusija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1941–2019)
* [[Vasilij Semjonovič Kuščenko]] ([[Rusija]])
* [[Kušiar]] ([[Irak]], 971–1029)
* [[Martin Wilhelm Kutta]] ([[Nemčija]], 1867–1944)
* [[Rodjon Osijevič Kuzmin]] ([[Rusija]], 1891–1949)
&lt;/div&gt;

== L ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Charles Marie de La Condamine]] ([[Francija]], 1701–1774)
* [[Charles-Jean de La Vallée Poussin]] ([[Belgija]], 1866–1962)
* [[Olga Aleksandrovna Ladiženska]] ([[Rusija]], 1922–2004)
* [[Laurent Lafforgue]] ([[Francija]], 1966–) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 2002
* [[Jeffrey Lagarias]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1949–)
* [[Joseph-Louis de Lagrange]] ([[Italija]], [[Francija]], 1736–1813)
* [[Philippe de La Hire]] ([[Francija]], 1640–1718)
* [[Joseph Jérôme Lefrançois de Lalande]] ([[Francija]], 1732–1807)
* [[Antoine de Laloubère]] ([[Francija]], 1600–1664)
* [[Gerard Laman]] ([[Nizozemska]], 1924–2009)
* [[Horace Lamb]] ([[Anglija]], 1849–1934)
* [[Johann Heinrich Lambert]] ([[Nemčija]], 1728–1777)
* [[Cornelius Lanczos]] ([[Madžarska]], 1893–1974)
* [[Edmund Landau]] ([[Nemčija]], 1877–1938)
* [[Jevgenij Mihajlovič Landis]] ([[Rusija]], 1921–1997)
* [[Serge Lang]] ([[Francija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1927–2005)
* [[Leo Jerome Lange]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1928–2018)
* [[Rudolf Ernest Langer]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1894–1968)
* [[Robert Langlands]] ([[Kanada]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1936–)
* [[Michael Florent van Langren]] ([[Belgija]], 1598–1675)
* [[Pierre-Simon Laplace]] ([[Francija]], 1749–1827)
* [[Joseph Larmor]] ([[Irska]], 1857–1942)
* [[Emanuel Lasker]] ([[Nemčija]], 1868–1941)
* [[Detlef Laugwitz]] ([[Nemčija]], 1932–2000)
* [[Pierre Alphonse Laurent]] ([[Francija]], 1813–1854) 
* [[Mihail Aleksejevič Lavrentjev]] ([[Rusija]], 1900–1980)
* [[Peter Lax|Peter David Lax]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1926–2025)
* [[Henri Léon Lebesgue]] ([[Francija]], 1875–1941)
* [[Solomon Lefschetz]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1884–1972)
* [[Adrien-Marie Legendre]] ([[Francija]], 1752–1833)
* [[Russell Sherman Lehman]] ([[Združene države Amerike|ZDA]])
* [[Gottfried Wilhelm Leibniz]] ([[Nemčija]], 1646–1716)
* [[Georges Lemaître]] ([[Belgija]], 1894–1966)
* [[Pierre Lemonnier (matematik)|Pierre Lemonnier]] ([[Francija]], 1675–1757)
* [[Josef Lense]] ([[Avstrija]], [[Nemčija]], 1890–1985)
* [[Arjen Lenstra]] ([[Nizozemska]], 1956–)
* [[Hendrik Lenstra]] ([[Nizozemska]], 1949–)
* [[Hanfried Lenz]] ([[Nemčija]], 1916–2013)
* [[James Lepowsky]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1944–)
* [[Matyáš Lerch]] ([[Češka]], 1860–1922)
* [[Stanisław Leśniewski (filozof)|Stanisław Leśniewski]] ([[Poljska]], 1886–1939)
* [[Urbain-Jean Joseph Le Verrier]] ([[Francija]], 1811–1877)
* [[William Judson LeVeque]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1923–2007)
* [[Tullio Levi-Civita]] ([[Italija]], 1873–1941)
* [[Leonid Anatoljevič Levin]] ([[Rusija]], 1948–)
* [[Maurice Lévy]] ([[Francija]], 1838–1910)
* [[Paul Pierre Lévy]] ([[Francija]], 1886–1971)
* [[Anders Johan Lexell]] ([[Švedska]], [[Rusija]], 1740–1784)
* [[Li Či]] ([[Kitajska]], 1192–1279)
* [[Li Čungfeng]] ([[Kitajska]], 602–670)
* [[Guglielmo Libri Carucci dalla Sommaja]] ([[Italija]], 1803–1869)
* [[Marius Sophus Lie]] ([[Norveška]], 1842–1899)
* [[Elliott Hershel Lieb]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1932–)
* [[Michael James Lighthill]] ([[Anglija]], 1924–1998)
* [[Ferdinand von Lindemann]] ([[Nemčija]], 1852–1939)
* [[Elon Lindenstrauss]] ([[Izrael]], 1970–) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 2010
* [[Ignaz Lindner]] ([[Avstrija]], 1777–1835)
* [[Jack Hendricus van Lint]] ([[Nizozemska]], 1932–2004)
* [[Jacques-Louis Lions]] ([[Francija]], 1928–2001)
* [[Pierre-Louis Lions]] ([[Francija]], 1956–) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1994
* [[Joseph Liouville]] ([[Francija]], 1809–1882)
* [[Jules Antoine Lissajous]] ([[Francija]] 1822–1880)
* [[John Edensor Littlewood]] ([[Anglija]], 1885–1977)
* [[Liu Hui]] ([[Kitajska]], okoli 220–okoli 285)
* [[Aleksander Mihajlovič Ljapunov]] ([[Rusija]], 1857–1918)
* [[Aleksej Andrejevič Ljapunov]] ([[Rusija]], 1911–1973)
* [[Lazar Aronovič Ljusternik]] ([[Rusija]], 1899–1981)
* [[Nikolaj Ivanovič Lobačevski]] ([[Rusija]], 1792–1856)
* [[Frank Richard Löbell]] ([[Nemčija]], 1893–1964)
* [[Irina Aleksandrovna Lomazova]] ([[Rusija]], 1954–)
* [[Christen Longberg]] ([[Danska]], 1562–1647)
* [[Edward Norton Lorenz]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1917–2008)
* [[Augustus Edward Hough Love]] ([[Anglija]], 1863–1940)
* [[John William Lubbock]] ([[Anglija]], 1803–1865)
* [[Édouard Lucas|François Édouard Anatole Lucas]] ([[Francija]], 1842–1891)
* [[Jan Łukasiewicz]] ([[Poljska]], 1878–1956)
* [[Nikolaj Nikolajevič Luzin]] ([[Rusija]], 1883–1950)
* [[Raymond Arthur Lyttleton]] ([[Anglija]], 1911–1995)
&lt;/div&gt;

== M ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Hans Maaß (matematik)|Hans Maaß]] ([[Nemčija]], 1911–1992)
* [[Saunders Mac Lane]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1909–2005)
* [[James MacCullagh]] ([[Irska]], 1809–1847)
* [[Hector Munro Macdonald]] ([[Škotska]], 1865–1935)
* [[Alexander Macfarlane]] ([[Škotska]], 1851–1913)
* [[John Machin]] ([[Anglija]], okoli 1686–1751)
* [[George Whitelaw Mackey]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1916–2006)
* [[Colin Maclaurin]] ([[Škotska]], 1698–1746)
* [[Percy Alexander MacMahon]] ([[Anglija]], 1854–1929)
* [[Jošisuke Macunaga|Jošisuke (Riohicu) Macunaga]] ([[Japonska]], okoli 1690–1744)
* [[Michael Maestlin]] ([[Nemčija]], 1550–1631)
* [[Leontij Filipovič Magnicki]] ([[Rusija]], 1669–1739)
* [[Ludwig Immanuel Magnus]] ([[Nemčija]], 1790–1861)
* [[Robert Main]] ([[Anglija]], 1808–1878)
* [[Jean-Jacques Dortous de Mairan]] ([[Francija]], 1678–1771)
* [[Charles Malapert]] ([[Belgija]], 1581–1630)
* [[Carl Johan Malmsten]] ([[Švedska]], 1814–1886)
* [[Étienne Louis Malus]] ([[Francija]], 1775–1812)
* [[Szolem Mandelbrojt]] ([[Poljska]], 1899–1983)
* [[Benoît Mandelbrot|Benoît B. Mandelbrot]] ([[Poljska]], 1924–2010)
* [[Hans Carl Friedrich von Mangoldt]] ([[Nemčija]], 1854–1925)
* [[Jurij Ivanovič Manin]] ([[Rusija]], [[Nemčija]], 1937–)
* [[Henry Berthold Mann]] ([[Avstrija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1905–2000)
* [[Abu Nasr Mansur]] ([[Gasna]], 970–1036)&lt;!-- ibn Irak --&gt;
* [[Herman William March]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1878–1953)
* [[Sibe Mardešić]] ([[Hrvaška]], 1927–2016)
* [[Grigorij Aleksandrovič Margulis]] ([[Sovjetska zveza|ZSSR]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1946–) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1978
* [[Andrej Andrejevič Markov (starejši)|Andrej Andrejevič Markov]] ([[Rusija]], 1856–1922)
* [[Andrej Andrejevič Markov (mlajši)|Andrej Andrejevič Markov]] ([[Rusija]], 1904–1979)
* [[Vladimir Andrejevič Markov]] ([[Rusija]], 1871–1897)
* [[Jerrold E. Marsden]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1942–)
* [[Anders Martin-Löf]] ([[Švedska]], 1940–)
* [[Per Martin-Löf]] ([[Švedska]], 1942–)
* [[Pierre-Louis Moreau de Maupertuis]] ([[Francija]], 1698–1759)
* [[Lorenzo Mascheroni]] ([[Italija]], 1750–1800)
* [[Heinrich Maschke]] ([[Nemčija]], 1853–1908)
* [[Max Mason]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1877–1961)
* [[Claude-Louis Mathieu]] ([[Francija]], 1783–1875)
* [[Émile Léonard Mathieu]] ([[Francija]], 1835–1890)
* [[Jurij Vladimirovič Matijasevič]] ([[Rusija]], 1947–)
* [[Ludwig Maurer]] ([[Nemčija]], 1859–1927)
* [[James Clerk Maxwell]] ([[Škotska]], 1831–1879)
* [[Johann Tobias Mayer]] ([[Nemčija]], 1752–1830)
* [[Tobias Mayer]] ([[Nemčija]], 1723–1762)
* [[Stanisław Mazur]] ([[Poljska]], 1905–1981)
* [[Stefan Mazurkiewicz]] ([[Poljska]], 1888–1945)
* [[Emory McClintock]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1840–1916)
* [[Douglas McIlroy]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1932–)
* [[Curtis Tracy McMullen]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1958–) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1998
* [[Edward James McShane]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1904–1989)
* [[Hjalmar Mellin]] ([[Finska]], 1854–1933)
* [[Menehmo]] ([[Alopekonez]], [[Mala Azija]], okoli 378 pr. n. št.–okoli 320 pr. n. št.)
* [[Menelaj]] ([[Aleksandrija]], okoli 70–okoli 140)
* [[Karl Menger]] ([[Avstrija]], 1902–1985)
* [[Pietro Mengoli]] ([[Italija]], 1626–1686)
* [[Dimitrij Jevgenjevič Menšov]] ([[Rusija]], 1892–1988)
* [[Nicholas Mercator]] ([[Nemčija]], okoli 1620–1687)
* [[Marin Mersenne]] ([[Francija]], 1588–1648)
* [[Franz Mertens]] ([[Nemčija]], 1840–1927)
* [[Adriaan Metius]] ([[Nizozemska]], 1571–1635)
* [[Meton]] ([[Grčija]], okoli 470 pr. n. št.–okoli 400 pr. n. št.)
* [[Nicholas Metropolis]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1915–1999)
* [[Arne Meurman]] ([[Švedska]], 1956–)
* [[Valentin Petrovič Mihajlov]] ([[Rusija]])
* [[Sándor Mikola]] ([[Madžarska]], 1871–1945)
* [[Jakob Milich]] ([[Nemčija]], 1501–1559)
* [[Edward Arthur Milne]] ([[Anglija]], 1896–1950)
* [[John Willard Milnor]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1931–) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1962
* [[Hermann Minkowski]] ([[Nemčija]], 1864–1909)
* [[Richard von Mises]] ([[Avstrija]], [[ZDA]], 1883–1953)
* [[Anatolij Dimitrijevič Miškis]] ([[Rusija]], 1920–2009)
* [[Ormbsy McKnight Mitchel]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1809–1862)
* [[Magnus Gösta Mittag-Leffler]] ([[Švedska]], 1846–1927)
* [[August Ferdinand Möbius]] ([[Nemčija]], 1790–1868)
* [[Ernst Max Mohr]] ([[Nemčija]], 1910–1989)
* [[Georg Mohr (matematik)|Georg Mohr]] ([[Danska]], 1640–1697)
* [[Abraham de Moivre]] ([[Francija]], 1667–1754)
* [[Gaspard Monge]] ([[Francija]], 1746–1818)
* [[Deane Montgomery]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1909–1992)
* [[Hugh Lowell Montgomery]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1944–)
* [[Edward Forrest Moore]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1925–2003)
* [[Eliakim Hastings Moore]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1862–1932)
* [[John Coleman Moore]] ([[Združene države Amerike|ZDA]])
* [[Robert Lee Moore]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1882–1974)
* [[Louis Joel Mordell]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], [[Anglija]], 1888–1972)
* [[Dimitrij Dimitrijevič Morduhaj-Boltovskoj]] ([[Rusija]], 1876–1952)
* [[Šigefumi Mori]] ([[Japonska]], 1951–) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1990
* [[Bernard Morin]] ([[Francija]], 1931–2018)
* [[Frank Morley]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1860–1937)
* [[Nikita Fjodorovič Morozov]] ([[Rusija]], 1932–)
* [[Charles Bradfield Morrey]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1907–1984)
* [[Harold Calvin Marston Morse]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1892–1977)
* [[Jürgen Kurt Moser]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1928–1999)
* [[George Daniel Mostow]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1923–2017)
* [[Sjamadas Mukhopadhjaja]] ([[Indija]], 1866–1937)
* [[David Bryant Mumford]] ([[Anglija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1937–) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1974
* [[Jean de Muris]] ([[Francija]], 1290–1351)
* [[Nikoloz Мushelišvili]] (Gruzija, 1891–1976)
&lt;/div&gt;

== N ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Valentin Naboth]] ([[Nemčija]], 1523–1593)
* [[Mark Aronovič Najmark]] ([[Rusija]], 1909–1978)
* [[John Napier]] ([[Škotska]], 1550–1617)
* [[John Forbes Nash]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1928–2015)
* [[Crispin Nash-Williams]] ([[Wales]], 1932–2001)
* [[Zeev Nehari]] ([[Izrael]], 1915–1978)
* [[William Neile]] ([[Škotska]], 1637–1670)
* [[Edward Nelson]] (ZDA, 1932–2014)
* [[Harry Lewis Nelson]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1932–)
* [[Jordan Nemorarij]] ([[Nemčija]], okoli 1170–1237)
* [[Jurij Valentinovič Nesterenko]] ([[Rusija]]/Ukrajina 1946–)
* [[Eugen Netto]] ([[Nemčija]], 1848–1919)
* [[Otto Eduard Neugebauer]] ([[Avstrija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1899–1990)
* [[Jürgen Neukirch]] ([[Nemčija]], 1937–1997)
* [[Carl Gottfried Neumann]] ([[Nemčija]], 1832–1925)
* [[Franz Ernst Neumann]] ([[Nemčija]], 1798–1895)
* [[John von Neumann]] ([[Madžarska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1903–1957)
* [[Rolf Herman Nevanlinna]] ([[Finska]], 1895–1980)
* [[Max Newman]] ([[Anglija]], 1897–1984)
* [[Isaac Newton]] ([[Anglija]], 1643–1727)
* [[Jerzy Neyman]] ([[Poljska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1894–1981)
* [[Ngô Bảo Châu]] ([[Vietnam]], 1972–) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 2010
* [[William Nicol]] ([[Škotska]], 1768–1851)
* [[Bernard Nieuwentyt]] ([[Nizozemska]], 1654–1718)
* [[Sergej Mihajlovič Nikolski]] ([[Rusija]], 1905–2012)
* [[Nikomah]] ([[Herada]], [[rimski imperij|rimska]] [[Sirija]], okoli 60–okoli 120)
* [[Nikomed]] ([[Grčija]], okoli 280 pr. n. št.–okoli 210 pr. n. št.)
* [[Nikoteles]] ([[Grčija]], okoli 310 pr. n. št.–okoli 230 pr. n. št.)
* [[Nilakanta Somajadži]] ([[Indija]], 1444–1502)
* [[Louis Nirenberg]] ([[Kanada]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1925–2020)
* [[Ivan Morton Niven]] ([[Kanada]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1915–1999)
* [[Emmy Noether]] ([[Nemčija]], 1882–1935)
* [[Max Noether]] ([[Nemčija]], 1844–1921)
* [[Niels Erik Nörlund]] ([[Danska]], 1885–1981)
*[[Peter Sergejevič Novikov]] ([[Rusija]], 1901–1975)
*[[Sergej Petrovič Novikov]] ([[Rusija]], 1938–2024) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1970
&lt;/div&gt;

== O ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Andrew Odlyzko]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1949–)
* [[Martin Ohm]] ([[Nemčija]], 1792–1872)
* [[Andrej Jurjevič Okunkov]] ([[Rusija]], 1969–) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 2006
* [[Olga Arsenjevna Olejnik]] ([[Rusija]], 1925–2001)
* [[Frank William John Olver]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1924–2013)
* [[Ken Ono]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1968–)
* [[Theodor von Oppolzer]] ([[Avstrija]], 1841–1886)
* [[Øystein Ore]] ([[Norveška]], 1899–1968)
* [[Nicole Oresme]] ([[Francija]], 1323–1382)
* [[William Fogg Osgood]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1864–1943)
* [[Mihail Vasiljevič Ostrogradski]] ([[Rusija]], 1801–1862)
* [[Valentinus Otho]] ([[Nemčija]], okoli 1548–1603)
* [[William Oughtred]] ([[Anglija]], 1575–1660)
* [[Jacques Ozanam]] ([[Francija]], 1640–1717)
&lt;/div&gt;

== P ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Luca Pacioli]] ([[Italija]], 1445–1514)
* [[Henri Eugène Padé]] ([[Francija]], 1863–1953)
* [[Paul Painlevé]] ([[Francija]], 1863–1933)
* [[Igor Pak]] ([[Rusija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1971–)
* [[Richard Palais|Richard Sheldon]] [[Richard Palais|Palais]] (ZDA, 1931–)
* [[Theodore Windle Palmer]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1935–)
* [[Raymond Paley]] ([[Anglija]], 1907–1933)
* [[Denis Papin]] ([[Francija]], [[Anglija]], 1647–1712)
* [[Papos Aleksandrijski]] ([[Grčija]], okoli 290–okoli 350)
* [[Ernest Tilden Parker]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1926–1991)
* [[Blaise Pascal]] ([[Francija]], 1623–1662)
* [[Nicholas Passell]] ([[Združene države Amerike|ZDA]])
* [[Karl Pearson]] ([[Anglija]], 1857–1936)
* [[Giuseppe Peano]] ([[Italija]], 1858–1932)
* [[Benjamin Peirce]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1809–1880)
* [[Heinz-Otto Peitgen]] ([[Nemčija]], 1945–)
* [[John Pell]] ([[Anglija]], 1611–1685)
* [[Roger Penrose]] ([[Anglija]], 1931–)
* [[Grigorij Jakovljevič Perelman]] ([[Rusija]], 1966–) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 2006 (zavrnil)
* [[Joseph Jean Camille Pérès]] ([[Francija]], 1890–1962)
* [[Oskar Perron]] ([[Nemčija]], 1880–1975)
* [[Ivan Mihejevič Pervušin]] ([[Rusija]], 1827–1900)
* [[Julius Peter Christian Petersen]] ([[Danska]], 1839–1910)
* [[Aleksej Zinovjevič Petrov]] ([[Rusija]], [[Ukrajina]], 1910–1972)
* [[Mihailo Petrović Alas]] ([[Srbija]], 1868–1943)
* [[Ivan Georgijevič Petrovski]] ([[Rusija]], 1901–1973)
* [[Georg Aunpekh von Peurbach]] ([[Avstrija]], 1423–1461)
* [[Johann Friedrich Pfaff]] ([[Nemčija]], 1765–1825)
* [[Johann Wilhelm Andreas Pfaff]] ([[Nemčija]], 1774–1835)
* [[Charles Émile Picard]] ([[Francija]], 1856–1941)
* [[Luc Picart]] ([[Francija]], 1867–1956)
* [[Georg Alexander Pick]] ([[Avstrija]], 1859–1942)
* [[János Pintz]] ([[Madžarska]], 1950–)
* [[Charles Pisot]] ([[Francija]], 1910–1984)
* [[Pitagora]] ([[Samos]], [[Grčija]], 582 pr. n. št.–496 pr. n. št.)
* [[Piteas]] ([[Grčija]], okoli 340 pr. n. št.–okoli 270 pr. n. št.)
* [[Ilja Josifovič Pjatecki-Šapiro]] ([[Rusija]], 1929–2009)
* [[Giovanni Antonio Amedeo Plana]] ([[Italija]], 1781–1864)
* [[Josip Plemelj]] ([[Slovenija]], 1873–1967)
* [[Simon Plouffe]] ([[Kanada]], 1956–)
* [[Julius Plücker]] ([[Nemčija]], 1801–1868)
* [[Leo August Pochhammer]] ([[Nemčija]], 1841–1920)
* [[Henri Poincaré]] ([[Francija]], 1854–1912)
* [[Louis Poinsot]] ([[Francija]], 1777–1859)
* [[Siméon-Denis Poisson]] ([[Francija]], 1781–1840)
* [[Luigi Poletti]] ([[Italija]], 1864–1967)
* [[George Pólya]] ([[Madžarska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1887–1985)
* [[Dimitrie Pompeiu]] ([[Romunija]], 1873–1954)
* [[Jean-Victor Poncelet]] ([[Francija]], 1788–1867)
* [[Lev Semjonovič Pontrjagin]] ([[Rusija]], 1908–1988)
* [[Alfred van der Poorten]] ([[Nizozemska]], [[Avstralija]], 1942–2010)
* [[Emil Leon Post]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1897–1954)
* [[Griffith Baley Price]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1905–2006)
* [[Robert Clay Prim]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1921–2021)
* [[Ivan Ivanovič Privalov]] ([[Rusija]], 1891–1941)
* [[Jurij Vasiljevič Prohorov]] ([[Rusija]], 1929–2013)
* [[Prokl]] ([[Grčija]], 411–485)
* [[Gaspard de Prony]] ([[Francija]], 1755–1839)
* [[Ptolemej]] ([[Ptolemejski Egipt]], okoli 85–okoli 170)
* [[Victor Alexandre Puiseux]] ([[Francija]], 1820–1883)
* [[Mihajlo Pupin-Idvorski]] ([[Srbija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1854–1935)
&lt;/div&gt;

== Q ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Lambert Adolphe Jacques Quételet]] ([[Belgija]], 1796–1874)
* [[Daniel Gray Quillen]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1940–2011) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1978
&lt;/div&gt;

== R ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Joseph Ludwig Raabe]] ([[Švica]], 1801–1859)
* [[Hans Adolph Rademacher]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1892–1969)
* [[Richard Rado]] ([[Nemčija]], [[Anglija]], 1906–1989)
* [[Srinivasa Ajangar Ramanudžan]] ([[Indija]], 1887–1920)
* [[Frank Plumpton Ramsey]] ([[Anglija]], 1903–1930)
* [[Matthew Raper]] ([[Anglija]], 1705–1778)
* [[Dwijendra Kumar Ray-Chaudhuri]] ([[Indija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1933–)
* [[Ronald Cedric Read]] ([[Anglija]], [[Kanada]], 1924–2019)
* [[Raymond Moos Redheffer]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1921–2005)
* [[Mina Rees]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1902–1997)
* [[Tullio Regge]] ([[Italija]], 1931–2014)
* [[Regiomontan]] (Johannes Müller) ([[Nemčija]], 1436–1476)
* [[Marian Rejewski]] ([[Poljska]], 1905–1980)
* [[Alfréd Rényi]] ([[Madžarska]], 1921–1970)
* [[Lorenzo Respighi]] ([[Italija]], 1824–1889)
* [[Paulo Ribenboim]] ([[Brazilija]], [[Kanada]], 1928–)
* [[Kenneth Alan Ribet]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], ????–)
* [[Konstantin Aleksejevič Ribnikov]] ([[Rusija]], 1913–2004)
* [[Jacopo Riccati]] ([[Italija]], 1676–1754)
* [[Gregorio Ricci-Curbastro]] ([[Italija]], 1853–1925)
* [[Friedrich Julius Richelot]] ([[Nemčija]], 1808–1875)
* [[Bernhard Riemann]] ([[Nemčija]], 1826–1866)
* [[Adam Ries]] ([[Nemčija]], 1492–1559)
* [[Hans Ivar Riesel]] ([[Švedska]], 1929–2014)
* [[Frigyes Riesz]] ([[Madžarska]], 1880–1956)
* [[Joachim Sterck van Ringelbergh]] ([[Belgija]], 1499–1556)
* [[Robert Henry Risch]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1939–)
* [[Viktor Solomonovič Rjabenki]] ([[Rusija]], 1923–2018)
* [[David Peter Robbins]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1942–2003)
* [[Howard Percy Robertson]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1903–1961)
* [[Julia Robinson]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1919–1985)
* [[Édouard Albert Roche]] ([[Francija]], 1820–1883)
* [[Vladimir Abramovič Rohlin]] ([[Rusija]], 1919–1984)
* [[Michel Rolle]] ([[Francija]], 1652–1719)
* [[Ole Christensen Rømer]] ([[Danska]], 1644–1710)
* [[Adriaan van Roomen]] ([[Belgija]], 1561–1615)
* [[Michael Ira Rosen]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1938–)
* [[Edward John Routh]] ([[Anglija]], 1831–1907)
* [[Gian-Carlo Rota]] ([[Italija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1932–1999)
* [[Klaus Friedrich Roth]] ([[Nemčija]], [[Anglija]],  1925–2015) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1958
* [[Paolo Ruffini]] ([[Italija]], 1765–1822)
* [[Carl David Tolmé Runge]] ([[Nemčija]], 1856–1927)
* [[Bertrand Russell]] ([[Anglija]], 1872–1970)
* [[William Rutherford]] ([[Anglija]], 1798–1871)
&lt;/div&gt;

== S ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Thomas Lorie Saaty]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1926–2017)
* [[Giovanni Girolamo Saccheri]] ([[Italija]], 1667–1733)
* [[Horst Sachs]] ([[Nemčija]], 1927–2016)
* [[Grégoire de Saint-Vincent]] ([[Belgija]], 1584–1667)
* [[George Salmon]] ([[Irska]], 1819–1904)
* [[K. Saradha]] ([[Indija]], ????–)
* [[Natarajan Saradha]] ([[Indija]], ????–)
* [[Alphonse Antonio de Sarasa]] ([[Belgija]], 1618–1667)
* [[Peter Sarnak]] ([[Južna Afrika]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1953–)
* [[Nicolas Sarrabat]] ([[Francija]], 1698–1739)
* [[Philippe Satge]] ([[Francija]], ????–)
* [[Nicholas Saunderson]] ([[Anglija]], 1682–1739)
* [[Christoph Scheiner]] ([[Nemčija]], 1575–1650)
* [[Heinrich Ferdinand Scherk]] ([[Nemčija]], 1798–1885)
* [[Johann Jakob Scheuchzer]] ([[Švica]], 1672–1733)
* [[Andrzej Schinzel]] ([[Poljska]], 1937–2021)
* [[Ludwig Schläfli]] ([[Švica]], 1814–1895)
* [[Victor Schlegel]] ([[Nemčija]], 1843–1905)
* [[Erhard Oswald Johannes Schmidt]] ([[Nemčija]], 1876–1959)
* [[Theodor Schneider]] ([[Nemčija]], 1911–1988)
* [[Johannes Schöner]] ([[Nemčija]], 1477–1547)
* [[Arthur Moritz Schönflies]] ([[Nemčija]], 1853–1928)
* [[Frans van Schooten]] ([[Nizozemska]], 1615–1660)
* [[Friedrich Hermann Schottky]] ([[Nemčija]], 1851–1935)
* [[Friedrich Wilhelm Karl Ernst Schröder]] ([[Nemčija]], 1841–1902)
* [[Frederik Schuh]] ([[Nizozemska]], 1875–1966)
* [[Issai Schur]] ([[Nemčija]], 1875–1941)
* [[Laurent Schwartz]] ([[Francija]], 1915–2002) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1950
* [[Hermann Amandus Schwarz]] ([[Nemčija]], 1843–1921)
* [[Julian Seymour Schwinger]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1918–1994)
* [[Dana Scott]] ([[ZDA]], 1932–)
* [[Michael John Seaton]] ([[Anglija]], 1923–2007)
* [[Irving Ezra Segal]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1918–1998)
* [[Graeme Segal]] ([[Anglija]], 1941/2–)
* [[Takakazu Šinsuke Seki]] ([[Japonska]], okoli 1642–1708)
* [[Atle Selberg]] ([[Norveška]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1917–2007) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1950
* [[Konstantin Adolfovič Semendjajev]] ([[Rusija]])
* [[Jean-Pierre Serre]] ([[Francija]], 1926–) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1954
* [[Joseph-Alfred Serret]] ([[Francija]], 1819–1885)
* [[Jeffrey Shallit]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1957–)
* [[Daniel Shanks]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1917–1996)
* [[Claude Elwood Shannon]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1916–2001)
* [[Isador Mitchell Sheffer]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1901–1992)
* [[James Short]] ([[Škotska]], [[Anglija]], 1710–1768)
* [[George Shuckburgh-Evelyn]] ([[Anglija]], 1751–1804)
* [[Carl Ludwig Siegel]] ([[Nemčija]], 1896–1981)
* [[Wacław Franciszek Sierpiński]] ([[Poljska]], 1882–1969)
* [[Simplikij]] ([[Rimski imperij]], okoli 490–okoli 560)
* [[Thomas Simpson]] ([[Anglija]], 1710–1761)
* [[Jakov Grigorjevič Sinaj]] ([[Rusija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1935–)
* [[Isadore Singer|Isadore Manual Singer]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1924–2021) 
* [[David Singmaster]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], [[Anglija]] 1938–2023)
* [[Willem de Sitter]] ([[Nizozemska]], 1872–1934)
* [[Albert Thoralf Skolem]] ([[Norveška]], 1887–1963)
* [[Neil Sloane]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1939–)
* [[David Slowinski]] ([[Združene države Amerike|ZDA]])
* [[Stephen Smale]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1930–) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1966
* [[Stanislav Konstantinovič Smirnov]] ([[Rusija]], 1970–) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 2010
* [[Derek Howard Smith]] ([[Anglija]])
* [[Henry John Stephen Smith]] ([[Irska]], 1826–1883)
* [[Raymond Smullyan]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1919–2017)
* [[Nina Claire Snaith]] ([[Anglija]], 1974–)
* [[Rudolph Snel van Royen]] ([[Nizozemska]], 1546–1613)
* [[Willebrord Snell van Royen]] ([[Nizozemska]] 1580–1626)
* [[Jan Śniadecki]] ([[Poljska]], 1756–1830)
* [[Virgil Snyder]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1869–1950)
* [[Sergej Lvovič Soboljev]] ([[Rusija]], 1908–1989)
* [[Leonhard Sohncke]] ([[Nemčija]], 1842–1897)
* [[Juljan Karl Vasiljevič Sohocki]] ([[Rusija]], 1842–1927)
* [[Johann Georg von Soldner]] ([[Nemčija]], 1776–1833)
* [[Robert Henry Sorgenfrey]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1915–1996)
* [[Vera Turán Sós]] ([[Madžarska]], 1931–)
* [[Sosigen]] ([[Ptolemejski Egipt]], okoli 90 pr. n. št.–okoli 20 pr. n. št.)
* [[John Speidell]] ([[Anglija]], ????–1634)
* [[Sporos]] ([[Nikeja]], okoli 240–300)
* [[Harold Stark]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1939–)
* [[Sergej Borisovič Stečkin]] ([[Rusija]], 1920–1995)
* [[Jožef Stefan]] ([[Avstro-Ogrska]], [[Slovenija]], 1835–1893)
* [[Jakob Steiner]] ([[Švica]], 1796–1863)
* [[Hugo Dyonizy Steinhaus]] ([[Poljska]], 1887–1972)
* [[Vladimir Andrejevič Steklov]] ([[Rusija]], 1864–1926)
* [[Simon Stevin]] ([[Nizozemska]], 1548–1620)
* [[Michael Stifel]] ([[Nemčija]], 1487–1567)
* [[Thomas Joannes Stieltjes]] ([[Nizozemska]], 1856–1894)
* [[James Stirling (matematik)|James Stirling]] ([[Škotska]], 1692–1770)
* [[James Johnston Stoker]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1905–1992)
* [[George Gabriel Stokes]] ([[Irska]], [[Anglija]], 1819–1903)
* [[Marshall Harvey Stone]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1903–1989)
* [[Carl Størmer]] ([[Norveška]], 1874–1957)
* [[Ernst Gabor Straus]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1922–1983)
* [[Mårten Strömer]] ([[Švedska]], 1707–1770)
* [[Eduard Study]] ([[Nemčija]], 1862–1930)
* [[Jacques Charles François Sturm]] ([[Francija]], 1803–1855) 
* [[Su Buking]] ([[Kitajska]], 1902–2003)
* [[Dennis Parnell Sullivan]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1941–)
* [[Sun Či]] ([[Kitajska]], okoli 400–okoli 473)
* [[Mihail Jakovljevič Suslin]] ([[Rusija]], 1894–1919)
* [[Peter Swinnerton-Dyer]] ([[Anglija]], 1927–2018)
* [[Peter Ludwig Mejdell Sylow]] ([[Norveška]], 1832–1918)
* [[James Joseph Sylvester]] ([[Anglija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1814–1897)
* [[Cathleen Synge Morawetz]] ([[Kanada]], 1923–2017)
* [[John Lighton Synge]] ([[Irska]], 1897–1995)
* [[Gábor Szegő]] ([[Madžarska]], 1895–1985)
* [[George Szekeres]] ([[Madžarska]], [[Avstralija]], 1911–2005)
* [[Esther Szekeres]] ([[Madžarska]], [[Avstralija]], 1910–2005)
* [[Endre Szemerédi]] ([[Madžarska]], 1940–)
&lt;/div&gt;

== Š ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Andrej Igorjevič Šafarevič]] ([[Rusija]], 1963–)
* [[Igor Rostislavovič Šafarevič]] ([[Rusija]], 1923–2017)
* [[Nikolaj Aleksandrovič Šanin]] ([[Rusija]], 1919–2011)
* [[Tibor Šalát]] ([[Slovaška]], 1926–2005)
* [[Georgij Jevgenjevič Šilov]] ([[Rusija]], 1917–1975)
* [[Jan Šindel]] ([[Češka]], 1370–1443)
* [[Albert Nikolajevič Širjajev]] ([[Rusija]], 1934–)
* [[Jurij Mihajlovič Širokov]] ([[Rusija]], 1921–1980)
* [[Jaroslav Nikolajevič Šitov]] ([[Rusija]])
* [[Otto Juljevič Šmidt]] ([[Rusija]], 1891–1956)
* [[Lev Genrihovič Šnireljman]] ([[Rusija]], 1905–1938)
* [[Šaradčandra Šankar Šrikhande]] ([[Indija]], 1917–2020)
* [[Peter Štefan]] ([[Slovaška]], 1941–1978)
&lt;/div&gt;

== T ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Tabit ibn Kora]] ([[Haran|Haranski kalifat]], 826–901)
* [[Tabit Ibrahim]] ([[Haran|Haranski kalifat]], 908–946)
* [[Peter Guthrie Tait]] ([[Škotska]], 1831–1901)
* [[Taki al-Din]] ([[Sirija]], [[Osmansko cesarstvo]], 1526–1585)
* [[Tales]] ([[Milet]], [[Mala Azija]], okoli 635 pr. n. št.–okoli 543 pr. n. št.)
* [[Jakov Danilovič Tamarkin]] ([[Rusija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1888–1945)
* [[Jutaka Tanijama]] ([[Japonska]], 1927–1958) 
* [[Terence Tao]] ([[Avstralija]], 1975–) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 2006
* [[Alfred Tarski]] ([[Poljska]], 1902–1983)
* [[Niccolo Fontana Tartaglia]] ([[Beneška republika]], 1499–1557)
* [[Abraham Haskel Taub]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1911–1999)
* [[Alfred Tauber]] ([[Slovaška]], 1866–1942)
* [[Olga Taussky-Todd]] ([[Češka]], [[ZDA]], 1906–1995)
* [[Brook Taylor]] ([[Anglija]], 1685–1731)
* [[Geoffrey Ingram Taylor]] ([[Anglija]], 1886–1975)
* [[Richard Lawrence Taylor]] ([[Anglija]], 1962–)
* [[Harold Neville Vazeille Temperley]] ([[Anglija]], 1915–2017)
* [[George Frederick James Temple]] ([[Anglija]], 1901–1992)
* [[Gérald Tenenbaum]] ([[Francija]], 1952–)
* [[Keti Tenenblat]] ([[Turčija]], [[Brazilija]], 1944–)
* [[Teodozij]] ([[Grčija]], okoli 130 pr. n. št.–okoli 60 pr. n. št.)
* [[Teon I.]] ([[Smirene]], [[Grčija]], okoli 90–okoli 160)
* [[Teon II.]] ([[Aleksandrija]], [[Egipt]], okoli 335–okoli 405)
* [[Aleksander Martinovič Ter-Krikorov]] ([[Rusija]], 1932–)
* [[Nikola Tesla]] ([[Hrvaška]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1856–1943)
* [[Thorvald Nicolai Thiele]] ([[Danska]] 1838–1910)
* [[René Thom]] ([[Francija]], 1923–2002) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1958
* [[Llewellyn Hilleth Thomas]] ([[Anglija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1903–1992)
* [[John Griggs Thompson]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1932–) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1970
* [[Axel Thue]] ([[Norveška]], 1863–1922)
* [[William Thurston]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1946–2012) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1982
* [[Andrej Nikolajevič Tihonov]] ([[Rusija]], 1906–1993)
* [[Heinrich Franz Friedrich Tietze]] ([[Avstrija]], 1880–1964)
* [[Edward Charles Titchmarsh]] ([[Anglija]], 1899–1963)
* [[Gheorghe Ţiţeica]] ([[Romunija]], 1873–1939)
* [[Jacques Tits]] ([[Belgija]], 1930–2021)
* [[Otto Toeplitz]] ([[Nemčija]], 1881–1940)
* [[John Francis Toland]] ([[Severna Irska]], 1949–)
* [[Viktor Andrejevič Toponogov]] ([[Rusija]], 1930–2004)
* [[Nathaniel Torporley]] ([[Anglija]], 1564–1632)
* [[Evangelista Torricelli]] ([[Italija]], 1608–1647)
* [[Giulio Carlo de' Toschi di Fagnano]] ([[Italija]], 1682–1766)
* [[Avraham Trahtman]] ([[Izrael]], 1944–)
* [[Johann Georg Tralles]] ([[Nemčija]], 1763–1822)
* [[Andrzej Mariusz Trautman]] ([[Poljska]], 1933–)
* [[Ehrenfried Walther von Tschirnhaus]] ([[Nemčija]], 1651–1708)
* [[Albert William Tucker]] ([[Kanada]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1905–1995)
* [[Pál Turán]] ([[Madžarska]], 1910–1976)
* [[Alan Turing]] ([[Anglija]], 1912–1954)
* [[Nasir at-Tusi]] ([[Abasidi|Abasidski kalifat]], 1201–1274)
* [[William Thomas Tutte]] ([[Anglija]], [[Kanada]], 1917–2002)
&lt;/div&gt;

== U ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Peter Uhlík]] ([[Slovaška]], 1906–1954)
* [[Al-Uklidisi]] ([[Bližnji vzhod]], okoli 920–okoli 990)
* [[Stanislaw Marcin Ulam]] ([[Poljska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1909–1984)
* [[Peter Lavrentjevič Uljanov]] ([[Rusija]], 1928–2006)
* [[Ulug Beg]] ([[Timuridski Iran]], 1394–1449)
* [[Nikolaj Aleksejevič Umov]] ([[Rusija]], 1846–1915)
* [[Pavel Samujilovič Urison]] ([[Sovjetska zveza|ZSSR]], 1898–1924)
* [[Jakov Viktorovič Uspenski]] ([[Rusija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1883–1947)
* [[Vladimir Andrejevič Uspenski]] ([[Rusija]], 1930–2018)
&lt;/div&gt;

== V ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Giovanni Vacca (matematik)|Giovanni Vacca]] ([[Italija]], 1872–1953)
* [[Prahalad Čunnilal Vaidja]] ([[Indija]], 1918–2010)
* [[Anton Vakselj]] ([[Slovenija]], 1899–1987)
* [[John Howard Van Amringe]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1836–1915)
* [[John Hasbrouck van Vleck]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1899–1980) {{ikona Nob nag}} 1977
* [[Edward Burr Van Vleck]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1863–1943)
* [[Veeravalli Seshadri Varadarajan]] ([[Indija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1937–)
*[[Varahamihira]] ([[Indija]], 6. stol.)
* [[Pierre Varignon]] ([[Francija]], 1645–1722)
* [[András Vasy]] ([[Madžarska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1969–)
* [[Oswald Veblen]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1880–1960)
* [[Jurij Vega]] ([[Avstro-Ogrska]], [[Slovenija]], 1754–1802)
* [[John Venn]] ([[Anglija]], 1834–1923)
* [[Pierre François Verhulst]] ([[Belgija]], 1804–1849)
* [[Anatolij Moisejevič Veršik]] ([[Rusija]], 1933–2024)
* [[Ivan Vidav]] ([[Slovenija]], 1918–2015)
* [[Tirukkannapuram Vidžajaraghavan]] ([[Indija]], 1902–1955)
* [[François Viète]] ([[Francija]], 1540–1603)
* [[Leopold Vietoris]] ([[Avstrija]], 1891–2002)
* [[Mark Jakovljevič Vigodski]] ([[Rusija]], 1898–1965)
* [[Cédric Villani]] ([[Francija]], 1973–) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 2010
* [[Yvon Villarceau]] ([[Francija]], 1813–1883)
* [[Jean-André Ville]] ([[Francija]], 1910–1989)
* [[Samuel Vince]] ([[Anglija]], 1749–1821)
* [[Askold Ivanovič Vinogradov]] (Rusija, 1929–2005)
* [[Ivan Matvejevič Vinogradov]] ([[Rusija]], 1891–1983)
* [[Matt Visser]] ([[Nova Zelandija]])
* [[Aleksander Adolfovič Vitt]] ([[Rusija]], 1902–1938)
* [[Anatolij Georgijevič Vituškin]] ([[Rusija]], 1931–2004)
* [[Vincenzo Viviani]] ([[Italija]], 1622–1703)
* [[Vasilij Sergejevič Vladimirov]] ([[Rusija]], 1923–2012) 
* [[Johann Henrich Voigt]] ([[Nemčija]], 1613–1691)
* [[Vladimir Aleksandrovič Vojevodski]] ([[Rusija]], ZDA, 1966–2017) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 2002
* [[Paul Vojta]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1957–)
* [[Georgij Feodosjevič Voronoj]] ([[Rusija]], 1868–1908)
* [[Jože Vrabec]] ([[Slovenija]], 1940–)
* [[Gustav de Vries]] ([[Nizozemska]], 1866–1934)
&lt;/div&gt;

== W ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Bartel Leendert van der Waerden]] ([[Nizozemska]], 1903–1996)
* [[Abraham Wald]] ([[Madžarska]], 1902–1950)
* [[Charles Terence Clegg Wall]] ([[Anglija]], 1936–)
* [[Donald Dines Wall]] ([[Združene države Amerike|ZDA]])
* [[John Wallis]] ([[Anglija]], 1616–1703)
* [[Joseph Leonard Walsh]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1895–1973)
* [[Wang Fan]] ([[Kitajska]], 229–267)
* [[Seth Ward (škof)|Seth Ward]] ([[Anglija]], 1617–1689)
* [[Edward Waring]] ([[Anglija]], 1736–1798)
* [[George Neville Watson]] ([[Anglija]], 1886–1965)
* [[James Watt]] ([[Škotska]], [[Anglija]], 1736–1819)
* [[Jeffrey Renwick Weeks]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1956–)
* [[Waloddi Weibull]] ([[Švedska]], 1887–1979)
* [[Karl Weierstrass]] ([[Nemčija]], 1815–1897)
* [[André Weil]] ([[Francija]], 1906–1998)
* [[Julius Weisbach]] ([[Nemčija]], 1806–1871)
* [[Nigel Oscar Weiss]] ([[Južna Afrika]], 1936–2020)
* [[Dominic Welsh]] ([[Anglija]], 1938–)
* [[Wendelin Werner]] ([[Francija]], 1968–) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 2006
* [[Caspar Wessel]] ([[Danska]], [[Norveška]], 1745–1818)
* [[Hermann Weyl]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1885–1955)
* [[William Whiston]] ([[Anglija]], 1667–1752)
* [[Henry Seely White]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1861–1943)
* [[Alfred North Whitehead]] ([[Anglija]], 1861–1947)
* [[George William Whitehead]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1918–2004)
* [[Hassler Whitney]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1907–1989)
* [[Edmund Taylor Whittaker]] ([[Anglija]], 1873–1956)
* [[Peter Whittle]] ([[Nova Zelandija]], 1927–2021)
* [[Gordon Thomas Whyburn]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1904–1969)
* [[David Vernon Widder]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1898–1990)
* [[Arthur Josef Alwin Wieferich]] ([[Nemčija]], 1884–1954)
* [[Norbert Wiener]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1894–1964)
* [[Eugene Paul Wigner]] ([[Madžarska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1902–1995)
* [[Pieter Wijdenes]] ([[Nizozemska]], 1872–1972)
* [[Adriaan van Wijngaarden]] ([[Nizozemska]], 1916–1987)
* [[Raymond Louis Wilder]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1896–1982)
* [[Andrew John Wiles]] ([[Anglija]], 1953–)
* [[Herbert Saul Wilf]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1931–2012)
* [[James Hardy Wilkinson]] ([[Anglija]], 1919–1986)
* [[Kenneth Powers Williams]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1887–1958)
* [[Alexander Wilson (matematik)|Alexander Wilson]] ([[Škotska]], [[Anglija]], 1714–1786)
* [[John Wilson (matematik)|John Wilson]] ([[Anglija]], 1741–1793)
* [[Robin James Wilson]] ([[Anglija]], 1943–)
* [[Aurel Wintner]] ([[Madžarska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1903–1958)
* [[Wilhelm Wirtinger]] ([[Avstrija]], 1865–1945)
* [[Edward Witten]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1951–) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1990
* [[Paul Wittich]] ([[Nemčija]], 1546–1586)
* [[Rudolf Johann Wolf]] ([[Švica]], 1816–1893)
* [[Joseph Wolstenholme]] ([[Anglija]], 1829–1891)
* [[Robert Woodhouse]] ([[Anglija]], 1773–1827)
* [[Robert Simpson Woodward]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1849–1924)
* [[Christopher Wren]] ([[Anglija]], 1632–1723)
* [[John William Wrench]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1911–2009)
* [[Thomas Wright (astronom)|Thomas Wright]] ([[Anglija]], 1711–1786)
* [[Willem Abraham Wythoff]] ([[Nizozemska]], 1865–1939)
&lt;/div&gt;

== X ==
== Y ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Jean-Christophe Yoccoz]]  ([[Francija]], 1957–2016) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1994
* [[Laurence Chisholm Young]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1905–2000)
* [[William Henry Young]] ([[Anglija]], 1863–1942)
&lt;/div&gt;

== Z ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Abraham Zacuto]] ([[Portugalska]], 1450–1510)
* [[Lotfi Asker Zadeh]] ([[Azerbajdžan]], [[ZDA]], 1921–2017)
* [[Don Bernard Zagier]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], [[Nemčija]], 1951–)
* [[Karel Zahradnik]] ([[Češka]], 1848–1916)
* [[Władysław Zajączkowski]] ([[Poljska]], 1837–1898)
* [[Egon Zakrajšek]] ([[Slovenija]], 1941–2002)
* [[Viktor Abramovič Zalgaller]] ([[Rusija]], [[Izrael]], 1920–2020)
* [[Stanisław Zaremba (matematik)|Stanisław Zaremba]] ([[Poljska]], 1863–1942)
* [[Oscar Zariski]] ([[Belorusija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1899–1986)
* [[Al-Zarkali]] ([[Španija]], 1028–1087)
* [[Doron Zeilberger]] ([[Izrael]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1950–)
* [[Dimitrij Nikolajevič Zejliger]] ([[Rusija]], 1864–1936)
* [[Christian Zeller]] ([[Nemčija]], 1822–1899)
* [[Jefim Izakovič Zelmanov]] ([[Rusija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1955–) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1994
* [[Zenodor (matematik)|Zenodor]] ([[Grčija]], okoli 200 pr. n. št.–okoli 140 pr. n. št.)
* [[Zenon]] ([[Grčija]], 495 pr. n. št.–430 pr. n. št.)
* [[Ernst Zermelo]] ([[Nemčija]], 1871–1953)
* [[Nikolaj Jefimovič Zernov]] ([[Rusija]], 1804–1862)
* [[Feliks Jurjevič Zigel]] ([[Rusija]], 1920–1988)
* [[Paul Zimmermann (matematik)|Paul Zimmermann]] ([[Francija]], 1964–)
* [[Štefan Znám]] ([[Slovaška]], 1936–1993)
* [[Jegor Ivanovič Zolotarjov]] ([[Rusija]], 1847–1878)
* [[Max August Zorn]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1906–1993)
* [[Vadim Valentinovič Zudilin]] ([[Rusija]])
* [[Antoni Zygmund]] ([[Poljska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1900–1992)
&lt;/div&gt;

== Ž ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Viktor Viktorovič Žarinov]] ([[Rusija]], 1942&amp;ndash;)
* [[Ivan Ivanovič Žegalkin]] ([[Rusija]], 1869&amp;ndash;1947)
* [[Jevgenij Petrovič Židkov]] ([[Rusija]], 1926&amp;ndash;2007)
* [[Kazimierz Żorawski]] ([[Poljska]], 1866&amp;ndash;1953)
* [[Nikolaj Jegorovič Žukovski]] ([[Rusija]], 1847&amp;ndash;1921)
* [[Jurij Ivanovič Žuravljov]] ([[Rusija]], 1935&amp;ndash;2022)
&lt;/div&gt;

== Glej tudi ==

* [[seznam astronomov]], [[seznam fizikov]], [[filozof]]i, [[seznam znanstvenikov]], [[seznam slovenskih matematikov]].

== Zunanje povezave ==

* Precej obsežen seznam podrobnih življenjepisov (MacTutor): http://www-history.mcs.st-and.ac.uk/history/ {{ikona en}}
* Biografski podatki Jeffa Whittingtona o velikem številu matematikov. Zelo uporaben in  zgoščen pogled. Priloženo je tudi veliko znanih in neznanih matematičnih pojmov: http://www.echonyc.com/~velvim/biog.htm {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20021016123227/http://www.echonyc.com/~velvim/biog.htm |date=2002-10-16 }} {{ikona en}}

{{seznami narodov po poklicu|matematikov}}

{{stublist}}

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Matematiki| ]]
[[Kategorija:Seznami matematikov| ]]</text>
      <sha1>ccm0b1hjvstjzb7268f01ze9dtlnlu8</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6773770</id>
      <parentid>6773745</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T14:30:52Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-45085-22</username>
        <id>264465</id>
      </contributor>
      <comment>/* T */</comment>
      <origin>6773770</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="87451" sha1="leeswqjn5x3a19qaqkchrxacc6fb0a6" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] znanih [[matematik]]ov zložen po [[slovenščina|slovenskem]] [[abeceda|abecednem]] redu po [[priimek|priimkih]].'''

{{CompactTOC2}}

== A ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Asger Aaboe]] ([[Danska]], 1922–2007)
* [[Pietro Abbati Marescotti]] ([[Italija]], 1768–1842)
* [[Niels Henrik Abel]] ([[Norveška]], 1802–1829)
* [[Hal Abelson]] ([[Združene države Amerike|ZDA]])
* [[Thomas Abbt]] ([[Nemčija]], 1738–1766)
* [[Abul Vefa]] ([[Iran]], 940–998)
* [[Wilhelm Ackermann]] ([[Nemčija]], 1896–1962)
* [[Amir Dan Aczel]] ([[Izrael]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1950–2015)
* [[Clarence Raymond Adams]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1898–1965)
* [[John Couch Adams]] ([[Anglija]], 1819–1892)
* [[John Frank Adams]] ([[Anglija]], 1930–1989)
* [[Adelbold II.]] ([[Nizozemska]], 975–1026)
* [[Georgij Maksimovič Adelson-Velski]] ([[Rusija]], 1922–2014)
* [[Vasilij Jevdokimovič Adodurov]] ([[Rusija]], 1709–1780)
* [[Robert Adrain]] ([[Irska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1775–1843)
* [[Aleksander Petrovič Afanasjev]] ([[Rusija]], 1945–)
* [[Maria Gaetana Agnesi]] ([[Italija]], 1718–1799)
* [[Camillo Agrippa]] ([[Italija]], 16. stol.–okoli 1595)
* [[Naum Iljič Ahiezer]] ([[Rusija]], 1901–1980)
* [[Lars Valerian Ahlfors]] ([[Finska]], 1907–1996) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1936
* [[George Biddell Airy]] ([[Anglija]], 1801–1892)
* [[Michael Aizenman]] ([[Izrael]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1945–)
* [[Giacomo Albanese]] ([[Italija]], 1890–1948)
* [[Albatani]] ([[Irak]], 850–929)
* [[Abraham Adrian Albert]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1905–1972)
* [[Aleksander Danilovič Aleksandrov]] ([[Rusija]], 1912–1999)
* [[Pavel Sergejevič Aleksandrov]] ([[Rusija]], 1896–1982)
* [[Anatolij Semjonovič Aleksejev]] ([[Rusija]], 1928–2007)
* [[Nikolaj Nikolajevič Aleksejev (matematik)|Nikolaj Nikolajevič Aleksejev]] ([[Rusija]], 1827–1881)
* [[Jean le Rond d'Alembert]] ([[Francija]], 1717–1783)
* [[James Waddell Alexander II.]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1888–1971)
* [[Gerald Lee Alexanderson|Gerald Lee (&quot;Gerry&quot;) Alexanderson]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1933–2020)
* [[Al-Hvarizmi]] ([[Hiva]], [[Abasidi|Abasidski kalifat]], 780–850)
* [[Slobodan Aljančić]] ([[Srbija]], 1922–1993)
* [[Al-Kindi]] ([[Kufa]], [[Abasidi|Abasidski kalifat]], 801–873)
* [[Al-Kudžandi]] ([[Tadžikistan]], okoli 940–1000)
* [[Noga Alon]] ([[Izrael]], 1956–)
* [[Brian Roger Alspach]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1938–)
* [[Jacob Ammen]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1807–1894)
* [[André-Marie Ampère]] ([[Francija]], 1775–1836)
* [[Alexander Anderson (matematik)|Alexander Anderson]] ([[Škotska]], 1582–1620)
* [[Konstantin Aleksejevič Andrejev]] ([[Rusija]], 1848–1921)
* [[Dimitrij Viktorovič Anosov]] ([[Rusija]], 1936–2014)
* [[Adriaen Anthonisz]] ([[Nizozemska]], 1543–1620)
* [[Roger Apéry]] ([[Francija]], 1916–1994)
* [[Peter Apian]] ([[Nemčija]], 1495–1557)
* [[Apolonij]] ([[Pergeja]], 265 pr. n. št.–170 pr. n. št.)
* [[Tom Mike Apostol]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1923–2016)
* [[Arat]] ([[Grčija]], 315 pr. n. št.–240 pr. n. št.)
* [[Louis François Antoine Arbogast]] ([[Francija]], 1759–1803)
* [[Raymond Clare Archibald]] ([[Kanada]],  1875–1955)
* [[Cahit Arf]] ([[Turčija]], 1910–1997)
* [[Jean-Robert Argand]] ([[Francija]], 1768–1822)
* [[Arhimed]] ([[Sirakuze]], 287 pr. n. št.–212 pr. n. št.)
* [[Arhit]] ([[Tarent]], 428 pr. n. št.–347 pr. n. št.)
* [[Jorijuki Arima]] ([[Japonska]], 1714–1783)
* [[Aristarh]] ([[Samos]], [[Grčija]], 310 pr. n. št.–okoli 230 pr. n. št.)
* [[Vladimir Igorjevič Arnold]] ([[Rusija]], 1937–2010)
* [[Vjačeslav Aleksandrovič Artamonov]] ([[Rusija]], 1946–)
* [[James Greig Arthur]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1944–)
* [[Emil Artin]] ([[Avstrija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1898–1962)
* [[Michael Artin]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1934–)
* [[Aryabhata I.]] ([[Indija]], 476–550)
* [[Cesare Arzelà]] ([[Italija]], 1847–1912)
* [[Cecco d'Ascoli]] ([[Italija]], 1257–1327)
* [[Giulio Ascoli]] ([[Italija]], 1843–1896)
* [[Michael Aschbacher]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1944–)
* [[Richard Askey]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1933–2019)
* [[Valerij Nikolajevič Ašihmin]] ([[Rusija]], 1961–)
* [[Atal z Rodosa|Atal Rodoški]] ([[Grčija]], okoli 150 pr. n. št.)
* [[Michael Francis Atiyah]] ([[Anglija]], 1929–2019) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1966
* [[George Atwood]] ([[Anglija]], 1746–1807)
* [[Avtolik]] ([[Grčija]], okoli 360 pr. n. št.–okoli 295 pr. n. št.)
&lt;/div&gt;

== B ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[László Babai]] ([[Madžarska]], 1950–)
* [[Charles Babbage]] ([[Anglija]], 1791–1871)
* [[Jacques Babinet]] ([[Francija]], 1794–1872)
* [[Albert Victor Bäcklund]] ([[Švedska]], 1845–1922)
* [[Reinhold Baer]] ([[Nemčija]], 1902–1979)
* [[Al-Bagdadi]] ([[Irak]], 980–1037)
* [[Nikolaj Sergejevič Bahvalov]] ([[Rusija]], 1934–2005)
* [[David Harold Bailey]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1948–)
* [[René-Louis Baire]] ([[Francija]], 1874–1932)
* [[Alan Baker]] ([[Anglija]], 1939–2018) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1970
* [[Henry Frederick Baker]] ([[Anglija]], 1866–1956)
* [[Bernardino Baldi]] ([[Italija]], 1533–1617)
* [[John Macleod Ball]] ([[Anglija]], 1948–)
* [[Johann Jakob Balmer]] ([[Švica]], 1825–1898)
* [[Stefan Banach]] ([[Poljska]], 1892–1945)
* [[Tadeusz Banachiewicz]] ([[Poljska]], 1882–1954)
* [[Thomas Banchoff]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1938–)
* [[Leon Bankoff]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1908–1997)
* [[Benjamin Banneker]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1731–1806)
* [[Ehud Barak]] ([[Izrael]], 1942–)
* [[Grigory Isaakovich Barenblatt]] ([[Rusija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1927–2018)
* [[Nina Karlovna Bari]] ([[Rusija]], 1901–1961)
* [[Peter Barlow (matematik)|Peter Barlow]] ([[Anglija]], 1776–1862)
* [[Ernest William Barnes]] ([[Anglija]], 1874–1953)
* [[Charlotte Barnum]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1860–1934)
* [[Nils Aall Barricelli]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], [[Norveška]], 1912–1993)
* [[Isaac Barrow]] ([[Anglija]], 1630–1677)
* [[John David Barrow]] ([[Anglija]], 1952–)
* [[Thomas Bartholin]] ([[Danska]], 1616–1680)
* [[Hyman Bass]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1932–)
* [[Paul Trevier Bateman]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1919–2012)
* [[Thomas Bayes]] ([[Anglija]], 1702–1761)
* [[Isaac Beeckman]] ([[Nizozemska]], 1588–1637) 
* [[Aleksander Aleksandrovič Bejlinson]] ([[Rusija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1957–)
* [[Lev Dimitrijevič Beklemišev]] ([[Rusija]], 1967–)
* [[Vladimir Vasiljevič Belecki]] ([[Rusija]], 1930–2017)
* [[Eric Temple Bell]] ([[Škotska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1883–1960)
* [[Giusto Bellavitis]] ([[Italija]], 1803–1880)
* [[Richard Ernest Bellman]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1920–1984)
* [[Oleg Mihajlovič Belocerkovski]] ([[Rusija]], 1925–2015)
* [[Eugenio Beltrami]] ([[Italija]], 1835–1900)
* [[Boris Abramovič Berezovski]] ([[Rusija]], 1946–2013)
* [[Claude Berge]] ([[Francija]], 1926–2002)
* [[Paul Isaac Bernays]] ([[Švica]], 1880–1977)
* [[Bruce Carl Berndt]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1939–)
* [[Daniel Bernoulli]] I. ([[Švica]], 1700–1782)
* [[Jakob Bernoulli I.]] ([[Švica]], 1654–1705)
* [[Jakob Bernoulli II.]] ([[Švica]], 1759–1789)
* [[Johann Bernoulli I.]] ([[Švica]], 1667–1748)
* [[Johann Bernoulli II.]] ([[Švica]], 1710–1790)
* [[Johann Bernoulli III.]] ([[Švica]], 1744–1807)
* [[Nicholas Bernoulli I.]] ([[Švica]], 1687–1759)
* [[Nicholas Bernoulli II.]] ([[Švica]], 1695–1726)
* [[Sergej Natanovič Bernštejn]] ([[Rusija]], 1880–1968)
* [[Lipman Bers]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1914–1993)
* [[Joseph Louis François Bertrand]] ([[Francija]], 1822–1900)
* [[Oleg Vladimirovič Besov]] ([[Rusija]], 1933–)
* [[Friedrich Wilhelm Bessel]] ([[Nemčija]], 1784–1846)
* [[Evert Willem Beth]] ([[Nizozemska]], 1908–1964)
* [[Frits Beukers]] ([[Nizozemska]], 1953–)
* [[Arne Beurling]] ([[Švedska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1905–1986)
* [[Abraham Samojlovič Bezikovič]] ([[Rusija]], [[Anglija]], 1891–1970)
* [[Étienne Bézout]] ([[Francija]], 1730–1783)
* [[Bhaskara]] ([[Indija]], 1114–1185)
* [[Giuseppe Biancani]] ([[Italija]], 1566–1624)
* [[Luigi Bianchi]] ([[Italija]], 1856–1928)
* [[Norman Linstead Biggs]] ([[Anglija]], 1941–)
* [[Jacques Philippe Marie Binet]] ([[Francija]], 1786–1856)
* [[RH Bing]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1914–1986)
* [[Jean-Baptiste Biot]] ([[Francija]], 1774–1862)
* [[Bryan John Birch]] ([[Anglija]], 1931–)
* [[Garrett Birkhoff]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1911–1996)
* [[George David Birkhoff]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1884–1944)
* [[Al-Biruni]] ([[Gasna]], 973–1048)
* [[Gertrude Blanch]] ([[Poljska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], okoli 1897–1996)
* [[Danilo Blanuša]] ([[Hrvaška]], 1903–1987)
* [[Gilbert Ames Bliss]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1876–1951)
* [[Otto Blumenthal]] ([[Nemčija]], 1876–1944)
* [[Sergej Pavlovič Bobrov]] ([[Rusija]], 1889–1971)
* [[Maxime Bôcher]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1867–1918)
* [[Boetij]] ([[Rim]], 480–524)
* [[Nikolaj Nikolajevič Bogoljubov]] ([[Rusija]] 1909–1992)
* [[Harald Bohr]] ([[Danska]], 1887–1951)
* [[Andrej Andrejevič Bolibruh]] ([[Rusija]] 1950–2003)
* [[Vladimir Grigorjevič Boltjanski]] ([[Rusija]], 1925–)
* [[Farkas Wolfgang Bolyai]] ([[Romunija]], 1775–1856)
* [[János Bolyai]] ([[Romunija]], 1802–1860)
* [[Oskar Bolza]] ([[Nemčija]], 1857–1942)
* [[Bernard Bolzano]] ([[Češka]], 1781–1848)
* [[Rafael Bombelli]] ([[Italija]], 1526–1573)
* [[Enrico Bombieri]] ([[Italija]], 1940–) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1974
* [[Guido Bonati]] ([[Italija]], 1223–1300)
* [[Hermann Bondi]] ([[Avstrija]], [[Anglija]], 1919–2005)
* [[John Adrian Bondy]] ([[Anglija]], [[Kanada]], 1944–)
* [[Carlo Emilio Bonferroni]] ([[Italija]], 1892–1960)
* [[George Boole]] ([[Anglija]], 1815–1864)
* [[James Booth (matematik)|James Booth]] ([[Anglija]], 1810–1878)
* [[Richard Ewen Borcherds]] ([[Anglija]], 1959–) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1998
* [[Jean-Charles de Borda]] ([[Francija]], 1733–1799)
* [[Émile Borel]] ([[Francija]], 1871–1956)
* [[Giovanni Alfonso Borelli]] ([[Italija]], 1608–1679)
* [[Max Born]] ([[Nemčija]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]], 1882–1970)
* [[Karol Borsuk]] ([[Poljska]], 1905–1982)
* [[Ladislaus Jožefovič Bortkiewicz]] ([[Poljska]], [[Rusija]], [[Nemčija]], 1868–1931)
* [[Radž Čandra Bose]] ([[Indija]], 1901–1987)
* [[Satjendra Nat Bose]] ([[Indija]], 1894–1974)
* [[Raoul Bott]] ([[Madžarska]], 1923–2005)
* [[Pierre Bouguer]] ([[Francija]], 1698–1758)
* [[Jean Claude Bouquet]] ([[Francija]], 1819–1895)
* [[Jean Bourgain]] ([[Belgija]], 1954–) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1994
* [[Joseph Valentin Boussinesq]] ([[Francija]], 1842–1929)
* [[Nathaniel Bowditch]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1773–1838)
* [[Christoffel Jacob Bouwkamp]] ([[Nizozemska]], 1915–2003)
* [[Werner Boy]] ([[Nemčija]], 1879–1914)
* [[Carl Benjamin Boyer]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1906–1976)
* [[Thomas Bradwardine]] ([[Anglija]], okoli 1295–1349)
* [[Brahmagupta]] ([[Indija]], 598–668)
* [[Nikolaj Dimitrijevič Brašman]] ([[Rusija]], 1796–1866)
* [[Richard Brauer]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1901–1977)
* [[Hans Joachim Bremermann]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1926–1996)
* [[Richard Peirce Brent]] ([[Avstralija]], 1946–)
* [[Charles Julien Brianchon]] ([[Francija]], 1783–1864)
* [[Henry Briggs]] ([[Anglija]], 1561–1630)
* [[Alexander von Brill]] ([[Nemčija]], 1842–1935)
* [[Raymond Woodard Brink]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1890–1973)
* [[Charles Auguste Briot]] ([[Francija]], 1817–1882)
* [[Nikolaj Ivanovič Briš]] ([[Rusija]], 1924–)
* [[Lambertus Johannes Folkert Broer]] ([[Nizozemska]], 1916–1991)
* [[Ilja Nikolajevič Bronštejn]] ([[Rusija]])
* [[William Brouncker]] ([[Anglija]], 1620–1684)
* [[Luitzen Egbertus Jan Brouwer]] ([[Nizozemska]], 1881–1966)
* [[Felix Browder]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1927–2016)
* [[William Browder]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1934–2025)
* [[Ernest William Brown]] ([[Anglija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1866–1938)
* [[Richard Anthony Brualdi]] ([[Združene države Amerike|ZDA]])
* [[Nicolaas Govert de Bruijn]] ([[Nizozemska]], 1918–2012)
* [[Viggo Brun]] ([[Norveška]], 1885–1978)
* [[Giordano Bruno]] ([[Italija]], 1548–1600)
* [[Ivan Grigorjevič Bubnov]] ([[Rusija]], 1872–1919)
* [[Richard Arthur Buckingham]] ([[Anglija]], 1911–1994)
* [[Nikolaj Vasiljevič Bugajev]] ([[Rusija]], 1837–1903)
* [[Boris Jakovljevič Bukrejev]] ([[Rusija]], 1859–1962)
* [[Leonid Abramovič Bunimovič]] (Rusija, 1947–)
* [[Viktor Jakovljevič Bunjakovski]] ([[Rusija]], 1804–1889)
* [[Jurij Dimitrijevič Burago]] ([[Rusija]], 1936–)
* [[Cesare Burali-Forti]] ([[Italija]], 1861–1931)
* [[Joost Bürgi]] ([[Švica]], 1552–1632)
* [[William Burnside]] ([[Anglija]], 1852–1927)
&lt;/div&gt;

== C ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Luis Angel Caffarelli]] ([[Argentina]], [[ZDA]], 1948–)
* [[Eugène Cahen]] ([[Francija]], 1865–1941)
* [[Peter Jephson Cameron]] ([[Anglija]], 1947–)
* [[Johannes Campanus]] ([[Italija]], 1220–1296)
* [[Philip Candelas]] ([[Anglija]], 1951–)
* [[Georg Ferdinand Cantor]] ([[Nemčija]], 1845–1918)
* [[Constantin Carathéodory]] ([[Nemčija]], 1873–1950)
* [[Gerolamo Cardano]] ([[Italija]], 1501–1576)
* [[Lennart Axel Edvard Carleson]] ([[Švedska]], 1928–)
* [[Robert Daniel Carmichael]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1897–1967)
* [[Manfredo Perdigão do Carmo]] ([[Brazilija]], 1928–2018)
* [[Lazare Nicolas Marguerite Carnot]] ([[Francija]], 1753–1823)
* [[Nicolas Léonard Sadi Carnot]] ([[Francija]], 1796–1832)
* [[Élie Joseph Cartan]] ([[Francija]], 1869–1951)
* [[Henri Paul Cartan]] ([[Francija]], 1904–2008)
* [[Pierre Cartier]] (????–)
* [[Mary Lucy Cartwright]] ([[Anglija]], 1900–1998)
* [[John William Scott Cassels]] ([[Anglija]], 1922–2015)
* [[Giovanni Domenico Cassini]] I. ([[Italija]], [[Francija]], 1625–1712)
* [[Eugène Charles Catalan]] ([[Belgija]], 1814–1894
* [[Pietro Antonio Cataldi]] ([[Italija]], 1548–1626)
* [[Augustin Louis Cauchy]] ([[Francija]], 1789–1857)
* [[Bonaventura Francesco Cavalieri]] ([[Italija]], 1598–1647)
* [[Arthur Cayley]] ([[Anglija]], 1821–1895)
* [[Lamberto Cesàri]] ([[Italija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1910–1990)
* [[Ernesto Cesàro]] ([[Italija]], 1859–1906)
* [[Ludolph van Ceulen]] ([[Nemčija]], 1540–1610)
* [[Giovanni Ceva]]  ([[Italija]], 1647–1734)
* [[Gregory Chaitin]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1947–)
* [[Subrahmanyan Chandrasekhar]] ([[Indija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1910–1995)
* [[Sydney Chapman (matematik)|Sydney Chapman]] ([[Anglija]], 1888–1970)
* [[Michel Chasles]] ([[Francija]], 1793–1880)
* [[Émilie du Châtelet]] ([[Francija]], 1706–1749)
* [[Jeff Cheeger]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1943–)
* [[Jean-Philippe Loys de Chéseaux]] ([[Švica]], 1718–1751)
* [[Evan Christ]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1970–)
* [[Demetrios Christodoulou]] ([[Grčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1951–)
* [[Elwin Bruno Christoffel]] ([[Nemčija]], 1829–1900)
* [[Alonzo Church]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1905–1995)
* [[Václav Chvátal]] ([[Češka]], [[Kanada]], 1946–)
* [[Konstantin Edvardovič Ciolkovski]] ([[Rusija]], 1857–1935)
* [[Alexis Claude Clairaut]] ([[Francija]], 1713–1765)
* [[Rudolf Julius Emmanuel Clausius]] ([[Nemčija]], 1822–1888)
* [[Christopher Clavius]] ([[Nemčija]], [[Italija]], 1538–1612)
* [[Alfred Hoblitzelle Clifford]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1908–1992) 
* [[William Kingdon Clifford]] ([[Anglija]], 1845–1879)
* [[John Henry Coates]] ([[Avstralija]], 1945–)
* [[Arthur Byron Coble]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1878–1966)
* [[James Cockle]] ([[Anglija]], 1819–1895)
* [[Paul Joseph Cohen]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1934–2007) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1966
* [[Lothar Collatz]] ([[Nemčija]], 1910–1990)
* [[John Colson]] ([[Anglija]], 1680–1760)
* [[markiz de Condorcet]] ([[Francija]], 1743–1794)
* [[Alain Connes]] ([[Francija]], 1947–) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1982
* [[John Bligh Conway]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1939–2024)
* [[John Horton Conway]] ([[Anglija]], 1937–2020)
* [[Arthur Herbert Copeland]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1898–1970)
* [[Don Coppersmith]] ([[Združene države Amerike|ZDA]])
* [[Gaspard-Gustave Coriolis]] ([[Francija]], 1792–1843)
* [[Celso Costa]] ([[Brazilija]], 1949–)
* [[Roger Cotes]] ([[Anglija]], 1682–1716)
* [[Richard Courant]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1888–1972)
* [[Harold Scott MacDonald Coxeter]] ([[Anglija]], 1907–2003)
* [[William Crabtree]] ([[Anglija]], 1610–1644)
* [[Gabriel Cramer]] ([[Švica]], 1704–1752)
* [[Harald Cramér]] ([[Švedska]], 1893–1985)
* [[August Leopold Crelle]] ([[Nemčija]], 1780–1855)
* [[Haskell Brooks Curry]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1900–1982)
* [[Dragoš Cvetković]] ([[Srbija]], 1941–)
&lt;/div&gt;

== Č ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Čang Heng]] ([[Kitajska]], 78–139)
* [[Čao Ko]] ([[Kitajska]], 1910–2002)
* [[Sergej Aleksandrovič Čapljigin]] ([[Rusija]], 1869–1942)
* [[Nikolaj Grigorjevič Čebotarjov]] ([[Rusija]], 1894–1947)
* [[Pafnuti Lvovič Čebišov]] ([[Rusija]], 1821–1894)
* [[Eduard Čech]] ([[Češka]], 1893–1960)
* [[Šing-Šen Čern]] ([[Kitajska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1911–2004)
* [[Čen Džing Ran]] ([[Kitajska]], 1933–1996)
* [[Nikolaj Gurjevič Četajev]] ([[Rusija]], 1902–1959)
* [[Čia Sien]] ([[Kitajska]], okoli 1050)
* [[Či-Hong Sun]] ([[Kitajska]], 1965–)
* [[Čin Džjušao]] ([[Kitajska]], 1202–1261)
* [[Či-Vei Sun]] ([[Kitajska]], 1965–)
* [[Sarvadaman Čovla]] ([[Indija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1907–1995)
* [[Ču Čungdži]] ([[Kitajska]], 429–501)
* [[Vladimir Nikolajevič Čubarikov]] ([[Rusija]], 1951–)
* [[Lev Aleksejevič Čudov]] ([[Rusija]], 1922–2008)
&lt;/div&gt;

== D ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Victor D'Hondt]] ([[Belgija]], 1841–1901)
* [[Marcos Dajczer]] ([[Brazilija]], 1948–)
* [[Germinal Pierre Dandelin]] ([[Francija]], [[Belgija]], 1794–1847)
* [[Ignazio Danti]] ([[Italija]], 1536–1586)
* [[David van Dantzig]] ([[Nizozemska]], 1900–1959)
* [[George Dantzig]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1914–2005)
* [[Jean Gaston Darboux]] ([[Francija]], 1842–1917)
* [[George Howard Darwin]] ([[Anglija]], 1845–1912)
* [[Harold Davenport]] ([[Anglija]], 1907–1969)
* [[Avgust Juljevič Davidov]] ([[Rusija]], 1823–1885)
* [[Robert James MacGregor Dawson]] ([[Anglija]])
* [[Vera Winitzky de Spinadel]] ([[Argentina]], 1929–)
* [[Julius Wilhelm Richard Dedekind]] ([[Nemčija]], 1831–1916)
* [[John Dee]] ([[Anglija]], 1527–1608)
* [[Max Wilhelm Dehn]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1878–1952)
* [[Dejnostrat]] ([[Grčija]], okoli 390 pr. n. št.–okoli 320 pr. n. št.)
* [[Italo José Dejter]] ([[Argentina]], [[ZDA]], 1939–) 
* [[Guidobaldo del Monte]] ([[Italija]], 1545–1607)
* [[Jean Baptiste Joseph Delambre]] ([[Francija]], 1749–1822)
* [[Boris Nikolajevič Delaunay]] ([[Rusija]], 1890–1980)
* [[Nikolaj Borisovič Delaunay starejši]] ([[Rusija]], 1856–1931)
* [[Charles-Eugène Delaunay]] ([[Francija]], 1816–1872)
* [[Pierre Deligne]] ([[Belgija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1944–) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1978
* [[Josip Salomon Delmedigo]] (1591–1655)
* [[Giovanni Demisiani]] ([[Grčija]], ????–1614)
* [[Arnaud Denjoy]] ([[Francija]], 1884–1974)
* [[Augustus De Morgan]] ([[Indija]], [[Anglija]], 1806–1871)
* [[Girard Desargues]] ([[Francija]], 1591–1661)
* [[René Descartes]] ([[Francija]], 1596–1650)
* [[Vladimir Devidé]] ([[Hrvaška]], 1925–2010)
* [[Keith Devlin]] ([[Anglija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1947–)
* [[Dicearh]] ([[Grčija]], okoli 350 pr. n. št.–okoli 285 pr. n. št.)
* [[Leonard Eugene Dickson]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1874–1954)
* [[Thomas Digges]] ([[Anglija]], 1546–1595)
* [[Valentin Pavlovič Dimnikov]] ([[Rusija]], 1938–)
* [[Jevgenij Borisovič Dinkin]] ([[Rusija]], ZDA, 1924–2014)
* [[Diofant]] ([[Aleksandrija]], [[Ptolemejski Egipt]], okoli 200/214–okoli 284/298)
* [[Diokles]] ([[Karist]], okoli 380 pr. n. št.–okoli 310 pr. n. št.)
* [[Gabriel Andrew Dirac]] ([[Anglija]], 1925–1984)
* [[Paul Adrien Maurice Dirac]] ([[Anglija]], 1902–1984)
* [[Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet]] ([[Nemčija]], 1805–1859)
* [[Semjon Vladimirovič Djatlov]] ([[Rusija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1987–)
* [[Roland Lvovič Dobrušin]] ([[Rusija]], 1929–1995)
* [[Simon Kirwan Donaldson]] ([[Anglija]], 1957–) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1986
* [[Giovanni Battista Donati]] ([[Italija]], 1826–1873)
* [[Théophile Ernest de Donder]] ([[Belgija]], 1872–1957)
* [[Joseph Leo Doob]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1910–2004)
* [[Christian Andreas Doppler]] ([[Avstrija]], 1803–1853)
* [[Anatolij Aleksejevič Dorodnicin]] ([[Rusija]], 1910–1994)
* [[Ala Vladimirovna Dorofejeva]] ([[Rusija]], 1935–2020)
* [[Adrien Douady]] (????–)
* [[Jesse Douglas]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1897–1965) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1936
* [[Vladimir Geršonovič Drinfeld]] ([[Ukrajina]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1954–) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1990
* [[Marcus du Sautoy]] ([[Anglija]], 1965–)
* [[Jean Marie Constant Duhamel]] ([[Francija]],  1797–1872)
* [[Pierre Charles François Dupin]] ([[Francija]], 1784–1873)
* [[Walther von Dyck]] ([[Nemčija]], 1856–1934)
* [[Freeman John Dyson]] ([[Anglija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1923–2020)
* [[Šing-Tung Džau]] ([[Kitajska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1949–)
* [[Džing Fang]] ([[Kitajska]], 78 pr. n. št.–37 pr. n. št.)
* [[Džu Šidžje]] ([[Kitajska]], 1270–1330)
&lt;/div&gt;

== E ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Samuel Earnshaw]] ([[Anglija]], 1805–1888)
* [[Arthur Stanley Eddington]] ([[Anglija]], 1882–1944)
* [[Thomas Alva Edison]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1847–1931)
* [[Jack Edmonds]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], [[Kanada]], 1934–)
* [[Harold Mortimer Edwards]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1936–)
* [[Paul Ehrenfest]] ([[Avstrija]], 1880–1933)
* [[Albert Einstein]] ([[Švica]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1879–1955)
* [[David Eisenbud]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1947–)
* [[Luther Pfahler Eisenhart]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1876–1965)
* [[Ferdinand Gotthold Max Eisenstein]] ([[Nemčija]], 1823–1852)
* [[Noam David Elkies]] ([[ZDA]], 1966–)
* [[Friedrich Engel (matematik)|Friedrich Engel]] ([[Nemčija]], 1861–1941)
* [[Björn Engquist]] ([[Švedska]], 1945–)
* [[Alfred Enneper]] ([[Nemčija]], 1830–1885)
* [[Federigo Enriques]] ([[Italija]], 1871–1946)
* [[Eratosten]] ([[Aleksandrija]], [[Ptolemejski Egipt]], 276 pr. n. št.–194 pr. n. št.)
* [[Paul Erdős]] ([[Madžarska]], 1913–1996)
* [[Agner Krarup Erlang]] ([[Danska]], 1878–1929)
* [[Ernest Benjamin Esclangon]] ([[Francija]], 1876–1954)
* [[William Esson]] ([[Škotska]], [[Anglija]], 1838–1916)
* [[Andreas von Ettingshausen]] ([[Nemčija]], 1796–1878)
* [[Leonhard Euler]] ([[Švica]], 1707–1783)
* [[Max Euwe]] ([[Nizozemska]], 1901–1981)
* [[Griffith Conrad Evans]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1887–1973)
* [[Lawrence Craig Evans]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1949–)
* [[Evdem]] ([[Rodos|Rod]], [[Grčija]], okoli 344 pr. n. št.–okoli 260 pr. n. št.)
* [[Evdoks]] ([[Knida]], [[Mala Azija]], 410 pr. n. št.–347 pr. n. št.)
* [[Evklid]] ([[Aleksandrija]], [[Ptolemejski Egipt]], okoli 365 pr. n. št.–275 pr. n. št.)
* [[Evtokij]] ([[Aškalon]], [[Palestina (regija)|Palestina]], ok. 480–ok. 540)
&lt;/div&gt;

== F ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Francesco Faà di Bruno]] ([[Italija]], 1825–1888)
* [[Ljudvig Dimitrijevič Faddejev]] ([[Rusija]], 1934–)
* [[Gerd Faltings]] ([[Nemčija]], 1954–) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1986
* [[Gino Fano]] ([[Italija]], 1871–1952)
* [[Luigi Fantappiè]] ([[Italija]], 1901–1956)
* [[Al-Farisi]] ([[Iran]], 1267–1319)
* [[Ralph Jasper Faudree]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1939–2015)
* [[Jean Favard]] ([[Francija]], 1902–1965)
* [[Charles Louis Fefferman]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1949–) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1978
* [[Mitchell Jay Feigenbaum]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1944–2019)
* [[Walter Feit]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1930–2004)
* [[Vilim Srećko Feller]] ([[Hrvaška]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1906–1970)
* [[Pierre de Fermat]] ([[Francija]], 1601–1665)
* [[Lodovico Ferrari]] ([[Italija]], 1522–1565)
* [[Scipione del Ferro]] ([[Italija]], 1465–1526)
* [[Abram Iljič Fet]] ([[Rusija]], 1924–2007)
* [[Richard Phillips Feynman]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1918–1988)
* [[Leonardo Fibonacci|Leonardo Pisano Fibonacci]] ([[Italija]], 1170–1250)
* [[Grigorij Mihajlovič Fihtengolc]] ([[Rusija]], 1888–1959)
* [[Aleksej Fjodorovič Filippov]] ([[Rusija]], 1923–2006)
* [[Filolaj]] ([[Kroton]], 480 pr. n. št.–okoli 405 pr. n. št.)
* [[Thomas Fincke]] ([[Danska]], 1561–1656)
* [[Henry Burchard Fine]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1858–1928)
* [[Benjamin Franklin Finkel]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1865–1947)
* [[Michael Ellis Fisher]] ([[Anglija]], 1931–2021)
* [[Thomas Scott Fiske]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1865–1944)
* [[Jevgraf Stepanovič Fjodorov]] ([[Rusija]], 1853–1919)
* [[Pavel Aleksandrovič Florenski]] ([[Rusija]], 1882–1937)
* [[Vladimir Aleksandrovič Fok]] ([[Rusija]], 1898–1974)
* [[Jon Folkman]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1938–1969)
* [[Anatolij Timofejevič Fomenko]] ([[Rusija]], 1945–)
* [[Sergej Vasiljevič Fomin]] ([[Rusija]], 1917–1975)
* [[Lester Randolph Ford]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1886–1975)
* [[Lester Randolph Ford mlajši]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1927–2017)
* [[Andrew Russell Forsyth]] ([[Škotska]], 1858–1942)
* [[Joseph Fourier]] ([[Francija]], 1768–1830)
* [[Ralph Howard Fowler]] ([[Anglija]], 1889–1944)
* [[Adolf Abraham Halevi Fraenkel]] ([[Nemčija]], [[Izrael]], 1891–1965)
* [[Aviezri Fraenkel]] ([[Izrael]], 1929–)
* [[Philipp Frank]] ([[Avstrija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1884–1966)
* [[Maurice René Fréchet]] ([[Francija]], 1878–1973)
* [[Erik Ivar Fredholm]] ([[Švedska]], 1866–1927)
* [[Michael Hartley Freedman]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1951–) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1986
* [[Friedrich Ludwig Gottlob Frege]] ([[Nemčija]], 1848–1925)
* [[Jean Frédéric Frenet]] ([[Francija]], 1816–1900)
* [[Bernard Frénicle de Bessy]] ([[Francija]], okoli 1605–1675)
* [[Igor Borisovič Frenkel]] ([[Rusija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1952–)
* [[Amédée-François Frézier]] ([[Francija]], 1682–1773)
* [[John Benjamin Friedlander]] ([[Kanada]])
* [[Aleksander Aleksandrovič Fridman]] ([[Rusija]], 1888–1925)
* [[Kurt Otto Friedrichs]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1901–1982)
* [[Johannes Acronius Frisius]] ([[Nizozemska]], 1520–1564)
* [[Regnier Gemma Frisius]] ([[Nizozemska]], [[Belgija]], 1508–1555)
* [[Ferdinand Georg Frobenius]] ([[Nemčija]], 1849–1917)
* [[Jürg Fröhlich]] ([[Švica]], 1946–)
* [[Robert Frucht]] ([[Nemčija]], [[Čile]], 1906–1997)
* [[Lazarus Immanuel Fuchs]] ([[Nemčija]], 1833–1902)
* [[Nicolaus Fuss]] ([[Švica]], 1755–1826)
* [[Pavel Nikolajevič Fuss]] ([[Rusija]], 1797–1855)
&lt;/div&gt;

== G ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Galileo Galilei]] ([[Italija]], 1564–1642)
* [[Boris Grigorjevič Galjorkin]] ([[Rusija]], 1871–1945)
* [[Évariste Galois]] ([[Francija]], 1811–1832)
* [[Lars Gårding]] ([[Švedska]], 1919–2014)
* [[Martin Gardner]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1914–2010)
* [[Pierre Gassendi]] ([[Francija]], 1592–1655)
* [[Carl Friedrich Gauss]] ([[Nemčija]], 1777–1855)
* [[Izrail Mojisejevič Gelfand]] ([[Rusija]], 1913–2009)
* [[Aleksander Osipovič Gelfond]] ([[Rusija]], 1906–1968)
* [[Henry Gellibrand]] ([[Anglija]], 1597–1636)
* [[Gemin]] ([[Grčija]], okoli 90 pr. n. št.–okoli 20 pr. n. št.)
* [[Gerhard Gentzen]] ([[Nemčija]], 1909–1945)
* [[Gerbert d'Aurillac]] ([[Francija]], [[Italija]], okoli 938–1003)
* [[Sophie Germain]] ([[Francija]], 1776–1831)
* [[Camille-Christophe Gerono]] ([[Francija]], 1799–1891)
* [[Marin Getaldić]] ([[Dubrovnik]], 1568–1626)
* [[Ion Ghica]] ([[Romunija]], 1816–1897)
* [[Aleksander Borisovič Givental]] ([[Rusija]], [[ZDA]], 1958–)
* [[Nikolaj Maksimovič Gjunter]] ([[Rusija]], 1871–1941)
* [[James Whitbread Lee Glaisher]] ([[Anglija]], 1848–1928)
* [[Andrew Mattei Gleason]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1921–2008)
* [[Grigorij Davidovič Glejzer]] ([[Rusija]], 1934–2020)
* [[James Gilbert Glimm]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1934–)
* [[Boris Vladimirovič Gnedenko]] ([[Rusija]], 1912–1995)
* [[Kurt Gödel]] ([[Nemčija]], 1906–1978)
* [[Sergej Konstantinovič Godunov]] ([[Rusija]], 1929–2023)
* [[Marcel Jules Edouard Golay]] ([[Švica]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1902–1989)
* [[Christian Goldbach]] ([[Nemčija]], 1690–1764)
* [[Carl Wolfgang Benjamin Goldschmidt]] ([[Nemčija]], 1807–1851)
* [[Solomon Wolf Golomb]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1932–2016)
* [[Ilja Abramovič Golovinski]] ([[Rusija]], 1951–)
* [[Benjamin Gompertz]] ([[Anglija]], 1779–1865)
* [[Reuben Louis Goodstein]] ([[Anglija]], 1912–1985)
* [[Paul Albert Gordan]] ([[Nemčija]], 1837–1912)
* [[Vladimir Grigorjevič Gorski]] ([[Rusija]], 1925–2016)
* [[Bill Gosper]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1943–)
* [[William Sealy Gosset]] ([[Anglija]], 1876–1937)
* [[Édouard Goursat]] ([[Francija]], 1858–1936)
* [[Nikolaj Nikolajevič Govorun]] ([[Rusija]], 1930–1989)
* [[William Timothy Gowers]] ([[Anglija]], 1963–) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1998
* [[Judith Victor Grabiner]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1938–)
* [[Ronald Lewis Graham]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1935–2020)
* [[Jørgen Pedersen Gram]] ([[Danska]], 1850–1916)
* [[Luigi Guido Grandi]] ([[Italija]], 1671–1742)
* [[Andrew Granville]] ([[Anglija]], 1962–)
* [[Hermann Günther Grassmann]] ([[Prusija]], 1809–1877)
* [[Dimitrij Aleksandrovič Grave]] ([[Rusija]], 1863–1939)
* [[John Thomas Graves]] ([[Irska]], 1806–1870)
* [[John Greaves]] ([[Anglija]], 1602–1652)
* [[Ben Joseph Green]] ([[Anglija]], 1977–)
* [[George Green]] ([[Anglija]], 1793–1841)
* [[James Gregory]] ([[Škotska]], 1638–1675)
* [[Francesco Maria Grimaldi]] ([[Italija]], 1618–1663)
* [[Emanuels Grinbergs]] ([[Latvija]], 1911–1982)
* [[Federik Grisogono]] ([[Hrvaška]], 1472–1538)
* [[Mihail Leonidovič Gromov]] ([[Rusija]], [[Francija]], 1943–)
* [[Marcel Grossmann]] ([[Madžarska]], [[Švica]], 1878–1936)
* [[Alexander Grothendieck]] ([[Francija]], 1928–2014) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1966
* [[Christoph Gudermann]] ([[Nemčija]], 1798–1852)
* [[Paul Guldin]] ([[Švica]], [[Italija]], [[Avstrija]], 1577–1643)
* [[Semjon Jemeljanovič Gurjev]] ([[Rusija]], 1766–1813)
* [[Guo Šoudžing]] ([[Kitajska]], 1231–1316)
* [[Lev Izrailevič Gutenmaher]] ([[Rusija]], 1908–1981)
* [[Francis Guthrie]] ([[Južna Afrika]], 1831–1899)
* [[Richard Kenneth Guy]] ([[Anglija]], [[Kanada]], 1916–2020)
* [[András Gyárfás]] ([[Madžarska]], 1945–)
&lt;/div&gt;

== H ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Alfréd Haar]] ([[Madžarska]], 1885–1933)
* [[Leonid Genrihovič Hačijan]] ([[Rusija]], 1952–2005)
* [[Jacques Salomon Hadamard]] ([[Francija]], 1865–1963)
* [[Johann George Hagen]] ([[Avstrija]], 1847–1930)
* [[Hans Hahn]] ([[Avstrija]], 1879–1934)
* [[Ibn al-Haitam]] ([[Irak]], [[Egipt]], 965–1041)
* [[Omar Hajam]] ([[Perzija]], 1048–1131)
* [[Marshall Hall (matematik)|Marshall Hall]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1910–1990)
* [[Philip Hall]] ([[Anglija]], 1904–1982)
* [[Edmond Halley]] ([[Anglija]], 1656–1742)
* [[Georg Hamel]] ([[Nemčija]], 1877–1954)
* [[Richard Streit Hamilton]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1943–2024)
* [[William Rowan Hamilton]] ([[Irska]], 1805–1865)
* [[Peter Ladislaw Hammer]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1936–2006)
* [[Richard Wesley Hamming]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1915–1998)
* [[Hermann Hankel]] ([[Nemčija]], 1839–1873)
* [[Frank Harary]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1921–2005)
* [[Heiko Harborth]] ([[Nemčija]], 1938–)
* [[Spiru Haret]] ([[Romunija]], 1851–1912)
* [[Pavel Vasiljevič Harlamov]] ([[Rusija]], 1924–)
* [[Godfrey Harold Hardy]] ([[Anglija]], 1877–1947)
* [[Thomas Harriot]] ([[Anglija]], 1560–1621)
* [[Douglas Rayner Hartree]] ([[Anglija]], 1897–1958)
* [[Helmut Hasse]] ([[Nemčija]], 1898–1979)
* [[Johan Håstad]] ([[Švedska]], 1960–)
*[[Herbert Aron Hauptman]] ([[ZDA]], 1917–2011)
* [[Felix Hausdorff]] ([[Nemčija]], 1868–1942)
* [[Roger Heath-Brown]] ([[Anglija]], 1952–)
* [[Oliver Heaviside]] ([[Anglija]], 1850–1925)
* [[Stephen Travis Hedetniemi]] ([[Združene države Amerike|ZDA]])
* [[Earle Raymond Hedrick]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1876–1943)
* [[Kurt Heegner]] ([[Nemčija]], 1893–1965)
* [[Hans Arnold Heilbronn]] ([[Nemčija]], 1908–1975)
* [[Piet Hein]] ([[Danska]], 1905–1996)
* [[Eduard Heine]] ([[Nemčija]], 1821–1881)
* [[Dan Heisman]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1950–)
* [[John Hellins]] ([[Anglija]], 1749–1827)
* [[Hermann Ludwig Ferdinand von Helmholtz]] ([[Nemčija]], 1821–1894)
* [[Tiberius Hemsterhuis]] ([[Nizozemska]], 1685–1766)
* [[Michel Hénon]] ([[Francija]], 1931–2013)
* [[Gustav Herglotz]] ([[Nemčija]], 1881–1953)
* [[Jakob Hermann (matematik)|Jakob Hermann]] ([[Švica]], 1678–1733)
* [[Charles Hermite]] ([[Francija]], 1822–1901)
* [[Heron]] ([[Aleksandrija]], okoli 20–okoli 100)
* [[John Frederick William Herschel]] ([[Anglija]], 1792–1871)
* [[Israel Nathan Herstein]] ([[ZDA]], 1923–1988)
* [[Ludwig Otto Hesse]] ([[Nemčija]], 1811–1874)
* [[Karl Heun]] ([[Nemčija]], 1859–1929)
* [[Hendrik van Heuraet]] ([[Nizozemska]], 1633–1660)
* [[Edwin Hewitt]] ([[ZDA]], 1920–1999)
* [[Arend Heyting]] ([[Nizozemska]], 1898–1980)
* [[William Mitchinson Hicks]] ([[Anglija]], 1850–1934)
* [[Nicholas John Higham]] ([[Anglija]], 1961–)
* [[Graham Higman]] ([[Anglija]], 1917–2008)
* [[Abraham Hija]] ([[Španija]], okoli 1070–okoli 1136)
* [[David Hilbert]] ([[Nemčija]], 1862–1943)
* [[George William Hill]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1838–1914)
* [[Einar Carl Hille]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1894–1980)
* [[Aleksander Jakovljevič Hinčin]] ([[Rusija]], 1894–1959)
* [[Hiparh]] ([[Nikeja]], okoli 194 pr. n. št.–120 pr. n. št.)
* [[Hipatija]] ([[Grčija]], 370–415)
* [[Hipsiklej]] ([[Grčija]], okoli 190 pr. n. št.–120 pr. n. št.)
* [[Gustave-Adolphe Hirn]] ([[Francija]], 1815–1890)
* [[Heisuke Hironaka]] ([[Japonska]], 1931–) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1970
* [[Morris Hirsch]] ([[ZDA]], 1933–)
* [[Thomas Archer Hirst]] ([[Anglija]], 1830–1892)
* [[Nigel James Hitchin]] ([[Anglija]], 1946–)
* [[Vaclav Hlavaty]] ([[Češka]], 1894–1969)
* [[Ernst Hölder]] ([[Nemčija]], 1901–1990)
* [[Otto Ludwig Hölder]] ([[Nemčija]], 1859–1937)
* [[Guillaume de l'Hôpital]] ([[Francija]], 1661–1704)
* [[Reinhold Hoppe]] ([[Nemčija]] 1816–1900)
* [[Grace Hopper]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1906–1992)
* [[Lars Valter Hörmander]] ([[Švedska]], 1931–2012) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1962
* [[Roger Alan Horn]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1942–)
* [[Thomas Hornsby]] ([[Anglija]], 1733–1810)
* [[Jeremiah Horrocks]] ([[Anglija]], 1618–1641)
* [[Georges Hostelet]] ([[Francija]], 1875–1960)
* [[Maarten van den Hove]] ([[Nizozemska]], 1605–1639)
* [[Fred Hoyle]] ([[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]], 1915–2001)
* [[Jur Hronec]] ([[Slovaška]], 1881–1959)
* [[Johannes Hudde]] ([[Nizozemska]], 1628–1704)
* [[Sergej Ivanovič Hudjajev]] ([[Rusija]], 1934–2004)
* [[Pierre Henri Hugoniot]] ([[Francija]], 1851–1887)
* [[Adolf Hurwitz]] ([[Nemčija]], 1859–1919)
* [[Charles Hutton]] ([[Anglija]], 1737–1823)
* [[Martin Neil Huxley]] ([[Anglija]])
* [[Christiaan Huygens]] ([[Nizozemska]], 1629–1695)
&lt;/div&gt;

== I ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[I Sin]] ([[Kitajska]], 683–727)
* [[Vladimir Sergejevič Ignatovski]] ([[Rusija]], 1875–1942)
* [[Arlen Mihajlovič Iljin]] ([[Rusija]], 1932–2013)
* [[Vasilij Grigorjevič Imšenecki]] ([[Rusija]], 1832–1892)
* [[Albert Edward Ingham]] ([[Anglija]], 1900–1967)
* [[Rufus Philip Isaacs]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1914–1981)
* [[Aleksander Juljevič Išlinski]] ([[Rusija]], 1913–2003)
* [[Ivan Ivanovič Ivanov (matematik)|Ivan Ivanovič Ivanov]] ([[Rusija]], 1862–1939)
* [[Kenneth Eugene Iverson]] ([[Kanada]], 1920–2004)
* [[Boris Mihajlovič Ivljev]] ([[Rusija]], 1946–1990)
* [[James Ivory (matematik)|James Ivory]] ([[Škotska]], 1765–1842)
* [[Henryk Iwaniec]] ([[Poljska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1947–)
&lt;/div&gt;

== J ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Carl Gustav Jakob Jacobi]] ([[Nemčija]], 1804–1851)
* [[Nathan Jacobson]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1910–1999)
* [[Ernst Erich Jacobsthal]] ([[Nemčija]], 1882–1965)
* [[Arthur Jaffe]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1937–)
* [[Jakub ibn Tarik]] ([[Bagdad]], [[Abasidski kalifat]], ???–okoli 796)
* [[Jang Hui]] ([[Kitajska]], 1238–1298)
* [[Vojtěch Jarník]] ([[Češka]], 1897–1970)
* [[Šing-Tung Jau]] ([[Kitajska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1949–) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1982
* [[James Hopwood Jeans]] ([[Anglija]], 1877–1946)
* [[Harold Jeffreys]] ([[Anglija]], 1891–1989)
* [[Dimitrij Fjodorovič Jegorov]] ([[Rusija]], 1869–1931)
* [[Johan Ludvig William Valdemar Jensen]] ([[Danska]], 1859–1925)
* [[Fritz John]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1910–1994)
* [[Katherine Johnson]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1918–2020)
* [[Norman Johnson (matematik)|Norman Johnson]] ([[ZDA]], 1930–2017)
* [[Vaughan Frederick Randal Jones]] ([[Nova Zelandija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1952–) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1990
* [[William Jones (matematik)|William Jones]] ([[Anglija]], 1675–1749)
* [[Ernst Pascual Jordan]] ([[Nemčija]], 1902–1980)
* [[Marie Ennemond Camille Jordan]] ([[Francija]], 1838–1922)
* [[Gaston Maurice Julia]] ([[Alžirija]], [[Francija]], 1893–1978)
* [[Joachim Jungius]] ([[Nemčija]], 1587–1657)
* [[ibn Junis]] ([[Egipt]], 950–1009)
&lt;/div&gt;

== K ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Mark Kac]] ([[Poljska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1914–1984)
* [[Viktor Gerševič Kac]] ([[Rusija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1943–)
* [[Venjamin Fjodorovič Kagan]] ([[Rusija]], 1869–1953)
* [[Soiči Kakeja]] ([[Japonska]], 1886–1947)
* [[Rudolf Emil Kalman]]/Kálmán ([[Madžarska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1930–2016)
* [[Theodor Kaluza]] ([[Nemčija]], 1910–1994)
* [[Theodor Franz Eduard Kaluza]] ([[Nemčija]], 1885–1954)
* [[Kamalakara]] ([[Indija]], 1616–1700)
* [[Egbert van Kampen]] ([[Nizozemska]], 1908–1942)
* [[Niky Kamran]] ([[Belgija]], [[Kanada]], 1959–)
* [[Leonid Vitaljevič Kantorovič]] ([[Rusija]], 1912–1986)
* [[Irving Kaplansky]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1917–2006)
* [[Šri Datatreja Ramačandra Kaprekar]] ([[Indija]], 1905–1986)
* [[Šašičand Fatehčand Kapoor]] ([[Indija]], [[Združene države Amerike|ZDA]])
* [[Anatolij Aleksejevič Karacuba]] ([[Rusija]], 1937–2008)
* [[Jovan Karamata]] ([[Srbija]], 1902–1967)
* [[Theodore von Kármán]] ([[Madžarska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], [[Nemčija]], 1881–1963)
* [[Amr-al-Karmani]] (arabska [[Španija]], 970–1066)
* [[Abraham Gotthelf Kästner]] ([[Nemčija]], 1719–1800)
* [[Gijasedin al-Kaši]] ([[Timuridski Iran]], okoli 1370–1429)
* [[John Keill]] ([[Škotska]], 1671–1721)
* [[Mstislav Vsevolodovič Keldiš]] ([[Rusija]], 1911–1978)
* [[David George Kendall]] ([[Anglija]], 1918–2007)
* [[Johannes Kepler]] ([[Nemčija]], 1571–1630)
* [[Steven Paul Kerckhoff]] (1952–)
* [[Wilhelm Killing]] ([[Nemčija]], 1847–1923)
* [[Clark Kimberling]] ([[ZDA]], 1942–)
* [[Aleksander Aleksandrovič Kirillov]] ([[Rusija]], 1931–)
* [[Thomas Penyngton Kirkman]] ([[Anglija]], 1806–1895)
* [[Sergiu Klainerman]] ([[Romunija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1950–)
* [[Erica Klarreich]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1972–)
* [[Victor LaRue Klee]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1925–2007)
* [[Stephen Cole Kleene]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1909–1994)
* [[Felix Christian Klein]] ([[Nemčija]], 1849–1925)
* [[Igor Kluvánek]] ([[Slovaška]], [[Avstralija]], 1931–1993)
* [[Bronisław Knaster]] ([[Poljska]], 1893–1980)
* [[Adolf Kneser]] ([[Nemčija]], 1862–1930)
* [[Hellmuth Kneser]] ([[Nemčija]], 1898–1973)
* [[Martin Kneser]] ([[Nemčija]], 1928–2004)
* [[Walter Knödel]] ([[Avstrija]], Nemčija, 1926–2018)
* [[Konrad Knopp]] ([[Nemčija]], 1882–1957)
* [[Cargill Gilston Knott]] ([[Škotska]], 1856–1922)
* [[Donald Ervin Knuth]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1938–)
* [[Adam Adamandy Kochański]] ([[Poljska]], 1631–1700)
* [[Kunihiko Kodaira]] ([[Japonska]], 1915–1997) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1954
* [[Max Koecher]] ([[Nemčija]], 1924–1990)
* [[Milan Kolibiar]] ([[Slovaška]], 1922–1994)
* [[Andrej Nikolajevič Kolmogorov]] ([[Rusija]], 1903–1987)
* [[Maksim Lvovič Koncevič]] ([[Rusija]], 1964–) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1998
* [[Dénes Kőnig]] ([[Madžarska]], 1884–1944)
* [[Leo Königsberger]] ([[Nemčija]], 1837–1921)
* [[Konon]] ([[Samos]], [[Grčija]], okoli 280 pr. n. št.–okoli 220 pr. n. št.)
* [[Bernard Osgood Koopman]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1900–1981)
* [[Aleksander Nikolajevč Korkin]] ([[Rusija]], 1837–1908)
* [[Diederik Johannes Korteweg]] ([[Nizozemska]], 1848–1941)
* [[Aleksander Petrovič Kotelnikov]] ([[Rusija]], 1865–1944)
* [[Sofja Vasiljevna Kovalevska]] ([[Rusija]], 1850–1891)
* [[Christian Kramp]] ([[Francija]], 1760–1826)
* [[Mihajlo Pilipovič Kravčuk]] ([[Ukrajina]], 1892–1942)
* [[Jakub Kresa]] ([[Češka]], 1648–1715)
* [[Leopold Kronecker]] ([[Nemčija]], 1823–1891)
* [[Aleksander Semjonovič Kronrod]] ([[Rusija]], 1921–1986)
* [[Wolfgang Krull]] ([[Nemčija]], 1899–1971) 
* [[Martin David Kruskal]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1925–2006)
* [[Ktezibij]] ([[Aleksandrija]], [[Ptolemejski Egipt]], 285 pr. n. št.–222 pr. n. št.)
* [[Jonas Kubilius (matematik)|Jonas Kubilius]] ([[Litva]], 1921–2011)
* [[Ernst Eduard Kummer]] ([[Nemčija]], 1810–1893
* [[Kazimierz Kuratowski]] ([[Poljska]], 1896–1980)
* [[Aleksander Genadjevič Kuroš]] ([[Rusija]], 1908–1971)
* [[Aleksander Borisovič Kuržanski]] ([[Rusija]], 1939–)
* [[Boris Abramovič Kušner]] ([[Rusija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1941–2019)
* [[Vasilij Semjonovič Kuščenko]] ([[Rusija]])
* [[Kušiar]] ([[Irak]], 971–1029)
* [[Martin Wilhelm Kutta]] ([[Nemčija]], 1867–1944)
* [[Rodjon Osijevič Kuzmin]] ([[Rusija]], 1891–1949)
&lt;/div&gt;

== L ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Charles Marie de La Condamine]] ([[Francija]], 1701–1774)
* [[Charles-Jean de La Vallée Poussin]] ([[Belgija]], 1866–1962)
* [[Olga Aleksandrovna Ladiženska]] ([[Rusija]], 1922–2004)
* [[Laurent Lafforgue]] ([[Francija]], 1966–) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 2002
* [[Jeffrey Lagarias]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1949–)
* [[Joseph-Louis de Lagrange]] ([[Italija]], [[Francija]], 1736–1813)
* [[Philippe de La Hire]] ([[Francija]], 1640–1718)
* [[Joseph Jérôme Lefrançois de Lalande]] ([[Francija]], 1732–1807)
* [[Antoine de Laloubère]] ([[Francija]], 1600–1664)
* [[Gerard Laman]] ([[Nizozemska]], 1924–2009)
* [[Horace Lamb]] ([[Anglija]], 1849–1934)
* [[Johann Heinrich Lambert]] ([[Nemčija]], 1728–1777)
* [[Cornelius Lanczos]] ([[Madžarska]], 1893–1974)
* [[Edmund Landau]] ([[Nemčija]], 1877–1938)
* [[Jevgenij Mihajlovič Landis]] ([[Rusija]], 1921–1997)
* [[Serge Lang]] ([[Francija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1927–2005)
* [[Leo Jerome Lange]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1928–2018)
* [[Rudolf Ernest Langer]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1894–1968)
* [[Robert Langlands]] ([[Kanada]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1936–)
* [[Michael Florent van Langren]] ([[Belgija]], 1598–1675)
* [[Pierre-Simon Laplace]] ([[Francija]], 1749–1827)
* [[Joseph Larmor]] ([[Irska]], 1857–1942)
* [[Emanuel Lasker]] ([[Nemčija]], 1868–1941)
* [[Detlef Laugwitz]] ([[Nemčija]], 1932–2000)
* [[Pierre Alphonse Laurent]] ([[Francija]], 1813–1854) 
* [[Mihail Aleksejevič Lavrentjev]] ([[Rusija]], 1900–1980)
* [[Peter Lax|Peter David Lax]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1926–2025)
* [[Henri Léon Lebesgue]] ([[Francija]], 1875–1941)
* [[Solomon Lefschetz]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1884–1972)
* [[Adrien-Marie Legendre]] ([[Francija]], 1752–1833)
* [[Russell Sherman Lehman]] ([[Združene države Amerike|ZDA]])
* [[Gottfried Wilhelm Leibniz]] ([[Nemčija]], 1646–1716)
* [[Georges Lemaître]] ([[Belgija]], 1894–1966)
* [[Pierre Lemonnier (matematik)|Pierre Lemonnier]] ([[Francija]], 1675–1757)
* [[Josef Lense]] ([[Avstrija]], [[Nemčija]], 1890–1985)
* [[Arjen Lenstra]] ([[Nizozemska]], 1956–)
* [[Hendrik Lenstra]] ([[Nizozemska]], 1949–)
* [[Hanfried Lenz]] ([[Nemčija]], 1916–2013)
* [[James Lepowsky]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1944–)
* [[Matyáš Lerch]] ([[Češka]], 1860–1922)
* [[Stanisław Leśniewski (filozof)|Stanisław Leśniewski]] ([[Poljska]], 1886–1939)
* [[Urbain-Jean Joseph Le Verrier]] ([[Francija]], 1811–1877)
* [[William Judson LeVeque]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1923–2007)
* [[Tullio Levi-Civita]] ([[Italija]], 1873–1941)
* [[Leonid Anatoljevič Levin]] ([[Rusija]], 1948–)
* [[Maurice Lévy]] ([[Francija]], 1838–1910)
* [[Paul Pierre Lévy]] ([[Francija]], 1886–1971)
* [[Anders Johan Lexell]] ([[Švedska]], [[Rusija]], 1740–1784)
* [[Li Či]] ([[Kitajska]], 1192–1279)
* [[Li Čungfeng]] ([[Kitajska]], 602–670)
* [[Guglielmo Libri Carucci dalla Sommaja]] ([[Italija]], 1803–1869)
* [[Marius Sophus Lie]] ([[Norveška]], 1842–1899)
* [[Elliott Hershel Lieb]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1932–)
* [[Michael James Lighthill]] ([[Anglija]], 1924–1998)
* [[Ferdinand von Lindemann]] ([[Nemčija]], 1852–1939)
* [[Elon Lindenstrauss]] ([[Izrael]], 1970–) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 2010
* [[Ignaz Lindner]] ([[Avstrija]], 1777–1835)
* [[Jack Hendricus van Lint]] ([[Nizozemska]], 1932–2004)
* [[Jacques-Louis Lions]] ([[Francija]], 1928–2001)
* [[Pierre-Louis Lions]] ([[Francija]], 1956–) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1994
* [[Joseph Liouville]] ([[Francija]], 1809–1882)
* [[Jules Antoine Lissajous]] ([[Francija]] 1822–1880)
* [[John Edensor Littlewood]] ([[Anglija]], 1885–1977)
* [[Liu Hui]] ([[Kitajska]], okoli 220–okoli 285)
* [[Aleksander Mihajlovič Ljapunov]] ([[Rusija]], 1857–1918)
* [[Aleksej Andrejevič Ljapunov]] ([[Rusija]], 1911–1973)
* [[Lazar Aronovič Ljusternik]] ([[Rusija]], 1899–1981)
* [[Nikolaj Ivanovič Lobačevski]] ([[Rusija]], 1792–1856)
* [[Frank Richard Löbell]] ([[Nemčija]], 1893–1964)
* [[Irina Aleksandrovna Lomazova]] ([[Rusija]], 1954–)
* [[Christen Longberg]] ([[Danska]], 1562–1647)
* [[Edward Norton Lorenz]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1917–2008)
* [[Augustus Edward Hough Love]] ([[Anglija]], 1863–1940)
* [[John William Lubbock]] ([[Anglija]], 1803–1865)
* [[Édouard Lucas|François Édouard Anatole Lucas]] ([[Francija]], 1842–1891)
* [[Jan Łukasiewicz]] ([[Poljska]], 1878–1956)
* [[Nikolaj Nikolajevič Luzin]] ([[Rusija]], 1883–1950)
* [[Raymond Arthur Lyttleton]] ([[Anglija]], 1911–1995)
&lt;/div&gt;

== M ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Hans Maaß (matematik)|Hans Maaß]] ([[Nemčija]], 1911–1992)
* [[Saunders Mac Lane]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1909–2005)
* [[James MacCullagh]] ([[Irska]], 1809–1847)
* [[Hector Munro Macdonald]] ([[Škotska]], 1865–1935)
* [[Alexander Macfarlane]] ([[Škotska]], 1851–1913)
* [[John Machin]] ([[Anglija]], okoli 1686–1751)
* [[George Whitelaw Mackey]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1916–2006)
* [[Colin Maclaurin]] ([[Škotska]], 1698–1746)
* [[Percy Alexander MacMahon]] ([[Anglija]], 1854–1929)
* [[Jošisuke Macunaga|Jošisuke (Riohicu) Macunaga]] ([[Japonska]], okoli 1690–1744)
* [[Michael Maestlin]] ([[Nemčija]], 1550–1631)
* [[Leontij Filipovič Magnicki]] ([[Rusija]], 1669–1739)
* [[Ludwig Immanuel Magnus]] ([[Nemčija]], 1790–1861)
* [[Robert Main]] ([[Anglija]], 1808–1878)
* [[Jean-Jacques Dortous de Mairan]] ([[Francija]], 1678–1771)
* [[Charles Malapert]] ([[Belgija]], 1581–1630)
* [[Carl Johan Malmsten]] ([[Švedska]], 1814–1886)
* [[Étienne Louis Malus]] ([[Francija]], 1775–1812)
* [[Szolem Mandelbrojt]] ([[Poljska]], 1899–1983)
* [[Benoît Mandelbrot|Benoît B. Mandelbrot]] ([[Poljska]], 1924–2010)
* [[Hans Carl Friedrich von Mangoldt]] ([[Nemčija]], 1854–1925)
* [[Jurij Ivanovič Manin]] ([[Rusija]], [[Nemčija]], 1937–)
* [[Henry Berthold Mann]] ([[Avstrija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1905–2000)
* [[Abu Nasr Mansur]] ([[Gasna]], 970–1036)&lt;!-- ibn Irak --&gt;
* [[Herman William March]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1878–1953)
* [[Sibe Mardešić]] ([[Hrvaška]], 1927–2016)
* [[Grigorij Aleksandrovič Margulis]] ([[Sovjetska zveza|ZSSR]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1946–) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1978
* [[Andrej Andrejevič Markov (starejši)|Andrej Andrejevič Markov]] ([[Rusija]], 1856–1922)
* [[Andrej Andrejevič Markov (mlajši)|Andrej Andrejevič Markov]] ([[Rusija]], 1904–1979)
* [[Vladimir Andrejevič Markov]] ([[Rusija]], 1871–1897)
* [[Jerrold E. Marsden]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1942–)
* [[Anders Martin-Löf]] ([[Švedska]], 1940–)
* [[Per Martin-Löf]] ([[Švedska]], 1942–)
* [[Pierre-Louis Moreau de Maupertuis]] ([[Francija]], 1698–1759)
* [[Lorenzo Mascheroni]] ([[Italija]], 1750–1800)
* [[Heinrich Maschke]] ([[Nemčija]], 1853–1908)
* [[Max Mason]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1877–1961)
* [[Claude-Louis Mathieu]] ([[Francija]], 1783–1875)
* [[Émile Léonard Mathieu]] ([[Francija]], 1835–1890)
* [[Jurij Vladimirovič Matijasevič]] ([[Rusija]], 1947–)
* [[Ludwig Maurer]] ([[Nemčija]], 1859–1927)
* [[James Clerk Maxwell]] ([[Škotska]], 1831–1879)
* [[Johann Tobias Mayer]] ([[Nemčija]], 1752–1830)
* [[Tobias Mayer]] ([[Nemčija]], 1723–1762)
* [[Stanisław Mazur]] ([[Poljska]], 1905–1981)
* [[Stefan Mazurkiewicz]] ([[Poljska]], 1888–1945)
* [[Emory McClintock]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1840–1916)
* [[Douglas McIlroy]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1932–)
* [[Curtis Tracy McMullen]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1958–) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1998
* [[Edward James McShane]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1904–1989)
* [[Hjalmar Mellin]] ([[Finska]], 1854–1933)
* [[Menehmo]] ([[Alopekonez]], [[Mala Azija]], okoli 378 pr. n. št.–okoli 320 pr. n. št.)
* [[Menelaj]] ([[Aleksandrija]], okoli 70–okoli 140)
* [[Karl Menger]] ([[Avstrija]], 1902–1985)
* [[Pietro Mengoli]] ([[Italija]], 1626–1686)
* [[Dimitrij Jevgenjevič Menšov]] ([[Rusija]], 1892–1988)
* [[Nicholas Mercator]] ([[Nemčija]], okoli 1620–1687)
* [[Marin Mersenne]] ([[Francija]], 1588–1648)
* [[Franz Mertens]] ([[Nemčija]], 1840–1927)
* [[Adriaan Metius]] ([[Nizozemska]], 1571–1635)
* [[Meton]] ([[Grčija]], okoli 470 pr. n. št.–okoli 400 pr. n. št.)
* [[Nicholas Metropolis]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1915–1999)
* [[Arne Meurman]] ([[Švedska]], 1956–)
* [[Valentin Petrovič Mihajlov]] ([[Rusija]])
* [[Sándor Mikola]] ([[Madžarska]], 1871–1945)
* [[Jakob Milich]] ([[Nemčija]], 1501–1559)
* [[Edward Arthur Milne]] ([[Anglija]], 1896–1950)
* [[John Willard Milnor]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1931–) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1962
* [[Hermann Minkowski]] ([[Nemčija]], 1864–1909)
* [[Richard von Mises]] ([[Avstrija]], [[ZDA]], 1883–1953)
* [[Anatolij Dimitrijevič Miškis]] ([[Rusija]], 1920–2009)
* [[Ormbsy McKnight Mitchel]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1809–1862)
* [[Magnus Gösta Mittag-Leffler]] ([[Švedska]], 1846–1927)
* [[August Ferdinand Möbius]] ([[Nemčija]], 1790–1868)
* [[Ernst Max Mohr]] ([[Nemčija]], 1910–1989)
* [[Georg Mohr (matematik)|Georg Mohr]] ([[Danska]], 1640–1697)
* [[Abraham de Moivre]] ([[Francija]], 1667–1754)
* [[Gaspard Monge]] ([[Francija]], 1746–1818)
* [[Deane Montgomery]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1909–1992)
* [[Hugh Lowell Montgomery]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1944–)
* [[Edward Forrest Moore]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1925–2003)
* [[Eliakim Hastings Moore]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1862–1932)
* [[John Coleman Moore]] ([[Združene države Amerike|ZDA]])
* [[Robert Lee Moore]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1882–1974)
* [[Louis Joel Mordell]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], [[Anglija]], 1888–1972)
* [[Dimitrij Dimitrijevič Morduhaj-Boltovskoj]] ([[Rusija]], 1876–1952)
* [[Šigefumi Mori]] ([[Japonska]], 1951–) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1990
* [[Bernard Morin]] ([[Francija]], 1931–2018)
* [[Frank Morley]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1860–1937)
* [[Nikita Fjodorovič Morozov]] ([[Rusija]], 1932–)
* [[Charles Bradfield Morrey]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1907–1984)
* [[Harold Calvin Marston Morse]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1892–1977)
* [[Jürgen Kurt Moser]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1928–1999)
* [[George Daniel Mostow]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1923–2017)
* [[Sjamadas Mukhopadhjaja]] ([[Indija]], 1866–1937)
* [[David Bryant Mumford]] ([[Anglija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1937–) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1974
* [[Jean de Muris]] ([[Francija]], 1290–1351)
* [[Nikoloz Мushelišvili]] (Gruzija, 1891–1976)
&lt;/div&gt;

== N ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Valentin Naboth]] ([[Nemčija]], 1523–1593)
* [[Mark Aronovič Najmark]] ([[Rusija]], 1909–1978)
* [[John Napier]] ([[Škotska]], 1550–1617)
* [[John Forbes Nash]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1928–2015)
* [[Crispin Nash-Williams]] ([[Wales]], 1932–2001)
* [[Zeev Nehari]] ([[Izrael]], 1915–1978)
* [[William Neile]] ([[Škotska]], 1637–1670)
* [[Edward Nelson]] (ZDA, 1932–2014)
* [[Harry Lewis Nelson]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1932–)
* [[Jordan Nemorarij]] ([[Nemčija]], okoli 1170–1237)
* [[Jurij Valentinovič Nesterenko]] ([[Rusija]]/Ukrajina 1946–)
* [[Eugen Netto]] ([[Nemčija]], 1848–1919)
* [[Otto Eduard Neugebauer]] ([[Avstrija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1899–1990)
* [[Jürgen Neukirch]] ([[Nemčija]], 1937–1997)
* [[Carl Gottfried Neumann]] ([[Nemčija]], 1832–1925)
* [[Franz Ernst Neumann]] ([[Nemčija]], 1798–1895)
* [[John von Neumann]] ([[Madžarska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1903–1957)
* [[Rolf Herman Nevanlinna]] ([[Finska]], 1895–1980)
* [[Max Newman]] ([[Anglija]], 1897–1984)
* [[Isaac Newton]] ([[Anglija]], 1643–1727)
* [[Jerzy Neyman]] ([[Poljska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1894–1981)
* [[Ngô Bảo Châu]] ([[Vietnam]], 1972–) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 2010
* [[William Nicol]] ([[Škotska]], 1768–1851)
* [[Bernard Nieuwentyt]] ([[Nizozemska]], 1654–1718)
* [[Sergej Mihajlovič Nikolski]] ([[Rusija]], 1905–2012)
* [[Nikomah]] ([[Herada]], [[rimski imperij|rimska]] [[Sirija]], okoli 60–okoli 120)
* [[Nikomed]] ([[Grčija]], okoli 280 pr. n. št.–okoli 210 pr. n. št.)
* [[Nikoteles]] ([[Grčija]], okoli 310 pr. n. št.–okoli 230 pr. n. št.)
* [[Nilakanta Somajadži]] ([[Indija]], 1444–1502)
* [[Louis Nirenberg]] ([[Kanada]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1925–2020)
* [[Ivan Morton Niven]] ([[Kanada]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1915–1999)
* [[Emmy Noether]] ([[Nemčija]], 1882–1935)
* [[Max Noether]] ([[Nemčija]], 1844–1921)
* [[Niels Erik Nörlund]] ([[Danska]], 1885–1981)
*[[Peter Sergejevič Novikov]] ([[Rusija]], 1901–1975)
*[[Sergej Petrovič Novikov]] ([[Rusija]], 1938–2024) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1970
&lt;/div&gt;

== O ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Andrew Odlyzko]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1949–)
* [[Martin Ohm]] ([[Nemčija]], 1792–1872)
* [[Andrej Jurjevič Okunkov]] ([[Rusija]], 1969–) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 2006
* [[Olga Arsenjevna Olejnik]] ([[Rusija]], 1925–2001)
* [[Frank William John Olver]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1924–2013)
* [[Ken Ono]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1968–)
* [[Theodor von Oppolzer]] ([[Avstrija]], 1841–1886)
* [[Øystein Ore]] ([[Norveška]], 1899–1968)
* [[Nicole Oresme]] ([[Francija]], 1323–1382)
* [[William Fogg Osgood]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1864–1943)
* [[Mihail Vasiljevič Ostrogradski]] ([[Rusija]], 1801–1862)
* [[Valentinus Otho]] ([[Nemčija]], okoli 1548–1603)
* [[William Oughtred]] ([[Anglija]], 1575–1660)
* [[Jacques Ozanam]] ([[Francija]], 1640–1717)
&lt;/div&gt;

== P ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Luca Pacioli]] ([[Italija]], 1445–1514)
* [[Henri Eugène Padé]] ([[Francija]], 1863–1953)
* [[Paul Painlevé]] ([[Francija]], 1863–1933)
* [[Igor Pak]] ([[Rusija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1971–)
* [[Richard Palais|Richard Sheldon]] [[Richard Palais|Palais]] (ZDA, 1931–)
* [[Theodore Windle Palmer]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1935–)
* [[Raymond Paley]] ([[Anglija]], 1907–1933)
* [[Denis Papin]] ([[Francija]], [[Anglija]], 1647–1712)
* [[Papos Aleksandrijski]] ([[Grčija]], okoli 290–okoli 350)
* [[Ernest Tilden Parker]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1926–1991)
* [[Blaise Pascal]] ([[Francija]], 1623–1662)
* [[Nicholas Passell]] ([[Združene države Amerike|ZDA]])
* [[Karl Pearson]] ([[Anglija]], 1857–1936)
* [[Giuseppe Peano]] ([[Italija]], 1858–1932)
* [[Benjamin Peirce]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1809–1880)
* [[Heinz-Otto Peitgen]] ([[Nemčija]], 1945–)
* [[John Pell]] ([[Anglija]], 1611–1685)
* [[Roger Penrose]] ([[Anglija]], 1931–)
* [[Grigorij Jakovljevič Perelman]] ([[Rusija]], 1966–) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 2006 (zavrnil)
* [[Joseph Jean Camille Pérès]] ([[Francija]], 1890–1962)
* [[Oskar Perron]] ([[Nemčija]], 1880–1975)
* [[Ivan Mihejevič Pervušin]] ([[Rusija]], 1827–1900)
* [[Julius Peter Christian Petersen]] ([[Danska]], 1839–1910)
* [[Aleksej Zinovjevič Petrov]] ([[Rusija]], [[Ukrajina]], 1910–1972)
* [[Mihailo Petrović Alas]] ([[Srbija]], 1868–1943)
* [[Ivan Georgijevič Petrovski]] ([[Rusija]], 1901–1973)
* [[Georg Aunpekh von Peurbach]] ([[Avstrija]], 1423–1461)
* [[Johann Friedrich Pfaff]] ([[Nemčija]], 1765–1825)
* [[Johann Wilhelm Andreas Pfaff]] ([[Nemčija]], 1774–1835)
* [[Charles Émile Picard]] ([[Francija]], 1856–1941)
* [[Luc Picart]] ([[Francija]], 1867–1956)
* [[Georg Alexander Pick]] ([[Avstrija]], 1859–1942)
* [[János Pintz]] ([[Madžarska]], 1950–)
* [[Charles Pisot]] ([[Francija]], 1910–1984)
* [[Pitagora]] ([[Samos]], [[Grčija]], 582 pr. n. št.–496 pr. n. št.)
* [[Piteas]] ([[Grčija]], okoli 340 pr. n. št.–okoli 270 pr. n. št.)
* [[Ilja Josifovič Pjatecki-Šapiro]] ([[Rusija]], 1929–2009)
* [[Giovanni Antonio Amedeo Plana]] ([[Italija]], 1781–1864)
* [[Josip Plemelj]] ([[Slovenija]], 1873–1967)
* [[Simon Plouffe]] ([[Kanada]], 1956–)
* [[Julius Plücker]] ([[Nemčija]], 1801–1868)
* [[Leo August Pochhammer]] ([[Nemčija]], 1841–1920)
* [[Henri Poincaré]] ([[Francija]], 1854–1912)
* [[Louis Poinsot]] ([[Francija]], 1777–1859)
* [[Siméon-Denis Poisson]] ([[Francija]], 1781–1840)
* [[Luigi Poletti]] ([[Italija]], 1864–1967)
* [[George Pólya]] ([[Madžarska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1887–1985)
* [[Dimitrie Pompeiu]] ([[Romunija]], 1873–1954)
* [[Jean-Victor Poncelet]] ([[Francija]], 1788–1867)
* [[Lev Semjonovič Pontrjagin]] ([[Rusija]], 1908–1988)
* [[Alfred van der Poorten]] ([[Nizozemska]], [[Avstralija]], 1942–2010)
* [[Emil Leon Post]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1897–1954)
* [[Griffith Baley Price]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1905–2006)
* [[Robert Clay Prim]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1921–2021)
* [[Ivan Ivanovič Privalov]] ([[Rusija]], 1891–1941)
* [[Jurij Vasiljevič Prohorov]] ([[Rusija]], 1929–2013)
* [[Prokl]] ([[Grčija]], 411–485)
* [[Gaspard de Prony]] ([[Francija]], 1755–1839)
* [[Ptolemej]] ([[Ptolemejski Egipt]], okoli 85–okoli 170)
* [[Victor Alexandre Puiseux]] ([[Francija]], 1820–1883)
* [[Mihajlo Pupin-Idvorski]] ([[Srbija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1854–1935)
&lt;/div&gt;

== Q ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Lambert Adolphe Jacques Quételet]] ([[Belgija]], 1796–1874)
* [[Daniel Gray Quillen]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1940–2011) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1978
&lt;/div&gt;

== R ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Joseph Ludwig Raabe]] ([[Švica]], 1801–1859)
* [[Hans Adolph Rademacher]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1892–1969)
* [[Richard Rado]] ([[Nemčija]], [[Anglija]], 1906–1989)
* [[Srinivasa Ajangar Ramanudžan]] ([[Indija]], 1887–1920)
* [[Frank Plumpton Ramsey]] ([[Anglija]], 1903–1930)
* [[Matthew Raper]] ([[Anglija]], 1705–1778)
* [[Dwijendra Kumar Ray-Chaudhuri]] ([[Indija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1933–)
* [[Ronald Cedric Read]] ([[Anglija]], [[Kanada]], 1924–2019)
* [[Raymond Moos Redheffer]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1921–2005)
* [[Mina Rees]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1902–1997)
* [[Tullio Regge]] ([[Italija]], 1931–2014)
* [[Regiomontan]] (Johannes Müller) ([[Nemčija]], 1436–1476)
* [[Marian Rejewski]] ([[Poljska]], 1905–1980)
* [[Alfréd Rényi]] ([[Madžarska]], 1921–1970)
* [[Lorenzo Respighi]] ([[Italija]], 1824–1889)
* [[Paulo Ribenboim]] ([[Brazilija]], [[Kanada]], 1928–)
* [[Kenneth Alan Ribet]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], ????–)
* [[Konstantin Aleksejevič Ribnikov]] ([[Rusija]], 1913–2004)
* [[Jacopo Riccati]] ([[Italija]], 1676–1754)
* [[Gregorio Ricci-Curbastro]] ([[Italija]], 1853–1925)
* [[Friedrich Julius Richelot]] ([[Nemčija]], 1808–1875)
* [[Bernhard Riemann]] ([[Nemčija]], 1826–1866)
* [[Adam Ries]] ([[Nemčija]], 1492–1559)
* [[Hans Ivar Riesel]] ([[Švedska]], 1929–2014)
* [[Frigyes Riesz]] ([[Madžarska]], 1880–1956)
* [[Joachim Sterck van Ringelbergh]] ([[Belgija]], 1499–1556)
* [[Robert Henry Risch]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1939–)
* [[Viktor Solomonovič Rjabenki]] ([[Rusija]], 1923–2018)
* [[David Peter Robbins]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1942–2003)
* [[Howard Percy Robertson]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1903–1961)
* [[Julia Robinson]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1919–1985)
* [[Édouard Albert Roche]] ([[Francija]], 1820–1883)
* [[Vladimir Abramovič Rohlin]] ([[Rusija]], 1919–1984)
* [[Michel Rolle]] ([[Francija]], 1652–1719)
* [[Ole Christensen Rømer]] ([[Danska]], 1644–1710)
* [[Adriaan van Roomen]] ([[Belgija]], 1561–1615)
* [[Michael Ira Rosen]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1938–)
* [[Edward John Routh]] ([[Anglija]], 1831–1907)
* [[Gian-Carlo Rota]] ([[Italija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1932–1999)
* [[Klaus Friedrich Roth]] ([[Nemčija]], [[Anglija]],  1925–2015) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1958
* [[Paolo Ruffini]] ([[Italija]], 1765–1822)
* [[Carl David Tolmé Runge]] ([[Nemčija]], 1856–1927)
* [[Bertrand Russell]] ([[Anglija]], 1872–1970)
* [[William Rutherford]] ([[Anglija]], 1798–1871)
&lt;/div&gt;

== S ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Thomas Lorie Saaty]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1926–2017)
* [[Giovanni Girolamo Saccheri]] ([[Italija]], 1667–1733)
* [[Horst Sachs]] ([[Nemčija]], 1927–2016)
* [[Grégoire de Saint-Vincent]] ([[Belgija]], 1584–1667)
* [[George Salmon]] ([[Irska]], 1819–1904)
* [[K. Saradha]] ([[Indija]], ????–)
* [[Natarajan Saradha]] ([[Indija]], ????–)
* [[Alphonse Antonio de Sarasa]] ([[Belgija]], 1618–1667)
* [[Peter Sarnak]] ([[Južna Afrika]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1953–)
* [[Nicolas Sarrabat]] ([[Francija]], 1698–1739)
* [[Philippe Satge]] ([[Francija]], ????–)
* [[Nicholas Saunderson]] ([[Anglija]], 1682–1739)
* [[Christoph Scheiner]] ([[Nemčija]], 1575–1650)
* [[Heinrich Ferdinand Scherk]] ([[Nemčija]], 1798–1885)
* [[Johann Jakob Scheuchzer]] ([[Švica]], 1672–1733)
* [[Andrzej Schinzel]] ([[Poljska]], 1937–2021)
* [[Ludwig Schläfli]] ([[Švica]], 1814–1895)
* [[Victor Schlegel]] ([[Nemčija]], 1843–1905)
* [[Erhard Oswald Johannes Schmidt]] ([[Nemčija]], 1876–1959)
* [[Theodor Schneider]] ([[Nemčija]], 1911–1988)
* [[Johannes Schöner]] ([[Nemčija]], 1477–1547)
* [[Arthur Moritz Schönflies]] ([[Nemčija]], 1853–1928)
* [[Frans van Schooten]] ([[Nizozemska]], 1615–1660)
* [[Friedrich Hermann Schottky]] ([[Nemčija]], 1851–1935)
* [[Friedrich Wilhelm Karl Ernst Schröder]] ([[Nemčija]], 1841–1902)
* [[Frederik Schuh]] ([[Nizozemska]], 1875–1966)
* [[Issai Schur]] ([[Nemčija]], 1875–1941)
* [[Laurent Schwartz]] ([[Francija]], 1915–2002) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1950
* [[Hermann Amandus Schwarz]] ([[Nemčija]], 1843–1921)
* [[Julian Seymour Schwinger]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1918–1994)
* [[Dana Scott]] ([[ZDA]], 1932–)
* [[Michael John Seaton]] ([[Anglija]], 1923–2007)
* [[Irving Ezra Segal]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1918–1998)
* [[Graeme Segal]] ([[Anglija]], 1941/2–)
* [[Takakazu Šinsuke Seki]] ([[Japonska]], okoli 1642–1708)
* [[Atle Selberg]] ([[Norveška]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1917–2007) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1950
* [[Konstantin Adolfovič Semendjajev]] ([[Rusija]])
* [[Jean-Pierre Serre]] ([[Francija]], 1926–) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1954
* [[Joseph-Alfred Serret]] ([[Francija]], 1819–1885)
* [[Jeffrey Shallit]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1957–)
* [[Daniel Shanks]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1917–1996)
* [[Claude Elwood Shannon]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1916–2001)
* [[Isador Mitchell Sheffer]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1901–1992)
* [[James Short]] ([[Škotska]], [[Anglija]], 1710–1768)
* [[George Shuckburgh-Evelyn]] ([[Anglija]], 1751–1804)
* [[Carl Ludwig Siegel]] ([[Nemčija]], 1896–1981)
* [[Wacław Franciszek Sierpiński]] ([[Poljska]], 1882–1969)
* [[Simplikij]] ([[Rimski imperij]], okoli 490–okoli 560)
* [[Thomas Simpson]] ([[Anglija]], 1710–1761)
* [[Jakov Grigorjevič Sinaj]] ([[Rusija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1935–)
* [[Isadore Singer|Isadore Manual Singer]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1924–2021) 
* [[David Singmaster]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], [[Anglija]] 1938–2023)
* [[Willem de Sitter]] ([[Nizozemska]], 1872–1934)
* [[Albert Thoralf Skolem]] ([[Norveška]], 1887–1963)
* [[Neil Sloane]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1939–)
* [[David Slowinski]] ([[Združene države Amerike|ZDA]])
* [[Stephen Smale]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1930–) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1966
* [[Stanislav Konstantinovič Smirnov]] ([[Rusija]], 1970–) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 2010
* [[Derek Howard Smith]] ([[Anglija]])
* [[Henry John Stephen Smith]] ([[Irska]], 1826–1883)
* [[Raymond Smullyan]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1919–2017)
* [[Nina Claire Snaith]] ([[Anglija]], 1974–)
* [[Rudolph Snel van Royen]] ([[Nizozemska]], 1546–1613)
* [[Willebrord Snell van Royen]] ([[Nizozemska]] 1580–1626)
* [[Jan Śniadecki]] ([[Poljska]], 1756–1830)
* [[Virgil Snyder]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1869–1950)
* [[Sergej Lvovič Soboljev]] ([[Rusija]], 1908–1989)
* [[Leonhard Sohncke]] ([[Nemčija]], 1842–1897)
* [[Juljan Karl Vasiljevič Sohocki]] ([[Rusija]], 1842–1927)
* [[Johann Georg von Soldner]] ([[Nemčija]], 1776–1833)
* [[Robert Henry Sorgenfrey]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1915–1996)
* [[Vera Turán Sós]] ([[Madžarska]], 1931–)
* [[Sosigen]] ([[Ptolemejski Egipt]], okoli 90 pr. n. št.–okoli 20 pr. n. št.)
* [[John Speidell]] ([[Anglija]], ????–1634)
* [[Sporos]] ([[Nikeja]], okoli 240–300)
* [[Harold Stark]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1939–)
* [[Sergej Borisovič Stečkin]] ([[Rusija]], 1920–1995)
* [[Jožef Stefan]] ([[Avstro-Ogrska]], [[Slovenija]], 1835–1893)
* [[Jakob Steiner]] ([[Švica]], 1796–1863)
* [[Hugo Dyonizy Steinhaus]] ([[Poljska]], 1887–1972)
* [[Vladimir Andrejevič Steklov]] ([[Rusija]], 1864–1926)
* [[Simon Stevin]] ([[Nizozemska]], 1548–1620)
* [[Michael Stifel]] ([[Nemčija]], 1487–1567)
* [[Thomas Joannes Stieltjes]] ([[Nizozemska]], 1856–1894)
* [[James Stirling (matematik)|James Stirling]] ([[Škotska]], 1692–1770)
* [[James Johnston Stoker]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1905–1992)
* [[George Gabriel Stokes]] ([[Irska]], [[Anglija]], 1819–1903)
* [[Marshall Harvey Stone]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1903–1989)
* [[Carl Størmer]] ([[Norveška]], 1874–1957)
* [[Ernst Gabor Straus]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1922–1983)
* [[Mårten Strömer]] ([[Švedska]], 1707–1770)
* [[Eduard Study]] ([[Nemčija]], 1862–1930)
* [[Jacques Charles François Sturm]] ([[Francija]], 1803–1855) 
* [[Su Buking]] ([[Kitajska]], 1902–2003)
* [[Dennis Parnell Sullivan]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1941–)
* [[Sun Či]] ([[Kitajska]], okoli 400–okoli 473)
* [[Mihail Jakovljevič Suslin]] ([[Rusija]], 1894–1919)
* [[Peter Swinnerton-Dyer]] ([[Anglija]], 1927–2018)
* [[Peter Ludwig Mejdell Sylow]] ([[Norveška]], 1832–1918)
* [[James Joseph Sylvester]] ([[Anglija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1814–1897)
* [[Cathleen Synge Morawetz]] ([[Kanada]], 1923–2017)
* [[John Lighton Synge]] ([[Irska]], 1897–1995)
* [[Gábor Szegő]] ([[Madžarska]], 1895–1985)
* [[George Szekeres]] ([[Madžarska]], [[Avstralija]], 1911–2005)
* [[Esther Szekeres]] ([[Madžarska]], [[Avstralija]], 1910–2005)
* [[Endre Szemerédi]] ([[Madžarska]], 1940–)
&lt;/div&gt;

== Š ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Andrej Igorjevič Šafarevič]] ([[Rusija]], 1963–)
* [[Igor Rostislavovič Šafarevič]] ([[Rusija]], 1923–2017)
* [[Nikolaj Aleksandrovič Šanin]] ([[Rusija]], 1919–2011)
* [[Tibor Šalát]] ([[Slovaška]], 1926–2005)
* [[Georgij Jevgenjevič Šilov]] ([[Rusija]], 1917–1975)
* [[Jan Šindel]] ([[Češka]], 1370–1443)
* [[Albert Nikolajevič Širjajev]] ([[Rusija]], 1934–)
* [[Jurij Mihajlovič Širokov]] ([[Rusija]], 1921–1980)
* [[Jaroslav Nikolajevič Šitov]] ([[Rusija]])
* [[Otto Juljevič Šmidt]] ([[Rusija]], 1891–1956)
* [[Lev Genrihovič Šnireljman]] ([[Rusija]], 1905–1938)
* [[Šaradčandra Šankar Šrikhande]] ([[Indija]], 1917–2020)
* [[Peter Štefan]] ([[Slovaška]], 1941–1978)
&lt;/div&gt;

== T ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Tabit ibn Kora]] ([[Haran|Haranski kalifat]], 826–901)
* [[Tabit Ibrahim]] ([[Haran|Haranski kalifat]], 908–946)
* [[Peter Guthrie Tait]] ([[Škotska]], 1831–1901)
* [[Taki al-Din]] ([[Sirija]], [[Osmansko cesarstvo]], 1526–1585)
* [[Tales]] ([[Milet]], [[Mala Azija]], okoli 635 pr. n. št.–okoli 543 pr. n. št.)
* [[Jakov Danilovič Tamarkin]] ([[Rusija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1888–1945)
* [[Jutaka Tanijama]] ([[Japonska]], 1927–1958) 
* [[Terence Tao]] ([[Avstralija]], 1975–) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 2006
* [[Alfred Tarski]] ([[Poljska]], 1902–1983)
* [[Niccolo Fontana Tartaglia]] ([[Beneška republika]], 1499–1557)
* [[Abraham Haskel Taub]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1911–1999)
* [[Alfred Tauber]] ([[Slovaška]], 1866–1942)
* [[Olga Taussky-Todd]] ([[Češka]], [[ZDA]], 1906–1995)
* [[Brook Taylor]] ([[Anglija]], 1685–1731)
* [[Geoffrey Ingram Taylor]] ([[Anglija]], 1886–1975)
* [[Richard Lawrence Taylor]] ([[Anglija]], 1962–)
* [[Harold Neville Vazeille Temperley]] ([[Anglija]], 1915–2017)
* [[George Frederick James Temple]] ([[Anglija]], 1901–1992)
* [[Gérald Tenenbaum]] ([[Francija]], 1952–)
* [[Keti Tenenblat]] ([[Turčija]], [[Brazilija]], 1944–)
* [[Teodozij]] ([[Grčija]], okoli 130 pr. n. št.–okoli 60 pr. n. št.)
* [[Teon I.]] ([[Smirene]], [[Grčija]], okoli 90–okoli 160)
* [[Teon II.]] ([[Aleksandrija]], [[Egipt]], okoli 335–okoli 405)
* [[Aleksander Martinovič Ter-Krikorov]] ([[Rusija]], 1932–)
* [[Nikola Tesla]] ([[Hrvaška]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1856–1943)
* [[Thorvald Nicolai Thiele]] ([[Danska]] 1838–1910)
* [[René Thom]] ([[Francija]], 1923–2002) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1958
* [[Llewellyn Hilleth Thomas]] ([[Anglija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1903–1992)
* [[John Griggs Thompson]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1932–) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1970
* [[Axel Thue]] ([[Norveška]], 1863–1922)
* [[William Thurston]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1946–2012) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1982
* [[Andrej Nikolajevič Tihonov]] ([[Rusija]], 1906–1993)
* [[Heinrich Franz Friedrich Tietze]] ([[Avstrija]], 1880–1964)
* [[Edward Charles Titchmarsh]] ([[Anglija]], 1899–1963)
* [[Gheorghe Ţiţeica]] ([[Romunija]], 1873–1939)
* [[Jacques Tits]] ([[Belgija]], 1930–2021)
* [[Otto Toeplitz]] ([[Nemčija]], 1881–1940)
* [[John Francis Toland]] ([[Severna Irska]], 1949–)
* [[Viktor Andrejevič Toponogov]] ([[Rusija]], 1930–2004)
* [[Nathaniel Torporley]] ([[Anglija]], 1564–1632)
* [[Evangelista Torricelli]] ([[Italija]], 1608–1647)
* [[Giulio Carlo de' Toschi di Fagnano]] ([[Italija]], 1682–1766)
* [[Avraham Trahtman]] ([[Izrael]], 1944–)
* [[Johann Georg Tralles]] ([[Nemčija]], 1763–1822)
* [[Andrzej Mariusz Trautman]] ([[Poljska]], 1933–2026)
* [[Ehrenfried Walther von Tschirnhaus]] ([[Nemčija]], 1651–1708)
* [[Albert William Tucker]] ([[Kanada]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1905–1995)
* [[Pál Turán]] ([[Madžarska]], 1910–1976)
* [[Alan Turing]] ([[Anglija]], 1912–1954)
* [[Nasir at-Tusi]] ([[Abasidi|Abasidski kalifat]], 1201–1274)
* [[William Thomas Tutte]] ([[Anglija]], [[Kanada]], 1917–2002)
&lt;/div&gt;

== U ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Peter Uhlík]] ([[Slovaška]], 1906–1954)
* [[Al-Uklidisi]] ([[Bližnji vzhod]], okoli 920–okoli 990)
* [[Stanislaw Marcin Ulam]] ([[Poljska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1909–1984)
* [[Peter Lavrentjevič Uljanov]] ([[Rusija]], 1928–2006)
* [[Ulug Beg]] ([[Timuridski Iran]], 1394–1449)
* [[Nikolaj Aleksejevič Umov]] ([[Rusija]], 1846–1915)
* [[Pavel Samujilovič Urison]] ([[Sovjetska zveza|ZSSR]], 1898–1924)
* [[Jakov Viktorovič Uspenski]] ([[Rusija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1883–1947)
* [[Vladimir Andrejevič Uspenski]] ([[Rusija]], 1930–2018)
&lt;/div&gt;

== V ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Giovanni Vacca (matematik)|Giovanni Vacca]] ([[Italija]], 1872–1953)
* [[Prahalad Čunnilal Vaidja]] ([[Indija]], 1918–2010)
* [[Anton Vakselj]] ([[Slovenija]], 1899–1987)
* [[John Howard Van Amringe]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1836–1915)
* [[John Hasbrouck van Vleck]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1899–1980) {{ikona Nob nag}} 1977
* [[Edward Burr Van Vleck]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1863–1943)
* [[Veeravalli Seshadri Varadarajan]] ([[Indija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1937–)
*[[Varahamihira]] ([[Indija]], 6. stol.)
* [[Pierre Varignon]] ([[Francija]], 1645–1722)
* [[András Vasy]] ([[Madžarska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1969–)
* [[Oswald Veblen]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1880–1960)
* [[Jurij Vega]] ([[Avstro-Ogrska]], [[Slovenija]], 1754–1802)
* [[John Venn]] ([[Anglija]], 1834–1923)
* [[Pierre François Verhulst]] ([[Belgija]], 1804–1849)
* [[Anatolij Moisejevič Veršik]] ([[Rusija]], 1933–2024)
* [[Ivan Vidav]] ([[Slovenija]], 1918–2015)
* [[Tirukkannapuram Vidžajaraghavan]] ([[Indija]], 1902–1955)
* [[François Viète]] ([[Francija]], 1540–1603)
* [[Leopold Vietoris]] ([[Avstrija]], 1891–2002)
* [[Mark Jakovljevič Vigodski]] ([[Rusija]], 1898–1965)
* [[Cédric Villani]] ([[Francija]], 1973–) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 2010
* [[Yvon Villarceau]] ([[Francija]], 1813–1883)
* [[Jean-André Ville]] ([[Francija]], 1910–1989)
* [[Samuel Vince]] ([[Anglija]], 1749–1821)
* [[Askold Ivanovič Vinogradov]] (Rusija, 1929–2005)
* [[Ivan Matvejevič Vinogradov]] ([[Rusija]], 1891–1983)
* [[Matt Visser]] ([[Nova Zelandija]])
* [[Aleksander Adolfovič Vitt]] ([[Rusija]], 1902–1938)
* [[Anatolij Georgijevič Vituškin]] ([[Rusija]], 1931–2004)
* [[Vincenzo Viviani]] ([[Italija]], 1622–1703)
* [[Vasilij Sergejevič Vladimirov]] ([[Rusija]], 1923–2012) 
* [[Johann Henrich Voigt]] ([[Nemčija]], 1613–1691)
* [[Vladimir Aleksandrovič Vojevodski]] ([[Rusija]], ZDA, 1966–2017) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 2002
* [[Paul Vojta]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1957–)
* [[Georgij Feodosjevič Voronoj]] ([[Rusija]], 1868–1908)
* [[Jože Vrabec]] ([[Slovenija]], 1940–)
* [[Gustav de Vries]] ([[Nizozemska]], 1866–1934)
&lt;/div&gt;

== W ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Bartel Leendert van der Waerden]] ([[Nizozemska]], 1903–1996)
* [[Abraham Wald]] ([[Madžarska]], 1902–1950)
* [[Charles Terence Clegg Wall]] ([[Anglija]], 1936–)
* [[Donald Dines Wall]] ([[Združene države Amerike|ZDA]])
* [[John Wallis]] ([[Anglija]], 1616–1703)
* [[Joseph Leonard Walsh]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1895–1973)
* [[Wang Fan]] ([[Kitajska]], 229–267)
* [[Seth Ward (škof)|Seth Ward]] ([[Anglija]], 1617–1689)
* [[Edward Waring]] ([[Anglija]], 1736–1798)
* [[George Neville Watson]] ([[Anglija]], 1886–1965)
* [[James Watt]] ([[Škotska]], [[Anglija]], 1736–1819)
* [[Jeffrey Renwick Weeks]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1956–)
* [[Waloddi Weibull]] ([[Švedska]], 1887–1979)
* [[Karl Weierstrass]] ([[Nemčija]], 1815–1897)
* [[André Weil]] ([[Francija]], 1906–1998)
* [[Julius Weisbach]] ([[Nemčija]], 1806–1871)
* [[Nigel Oscar Weiss]] ([[Južna Afrika]], 1936–2020)
* [[Dominic Welsh]] ([[Anglija]], 1938–)
* [[Wendelin Werner]] ([[Francija]], 1968–) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 2006
* [[Caspar Wessel]] ([[Danska]], [[Norveška]], 1745–1818)
* [[Hermann Weyl]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1885–1955)
* [[William Whiston]] ([[Anglija]], 1667–1752)
* [[Henry Seely White]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1861–1943)
* [[Alfred North Whitehead]] ([[Anglija]], 1861–1947)
* [[George William Whitehead]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1918–2004)
* [[Hassler Whitney]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1907–1989)
* [[Edmund Taylor Whittaker]] ([[Anglija]], 1873–1956)
* [[Peter Whittle]] ([[Nova Zelandija]], 1927–2021)
* [[Gordon Thomas Whyburn]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1904–1969)
* [[David Vernon Widder]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1898–1990)
* [[Arthur Josef Alwin Wieferich]] ([[Nemčija]], 1884–1954)
* [[Norbert Wiener]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1894–1964)
* [[Eugene Paul Wigner]] ([[Madžarska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1902–1995)
* [[Pieter Wijdenes]] ([[Nizozemska]], 1872–1972)
* [[Adriaan van Wijngaarden]] ([[Nizozemska]], 1916–1987)
* [[Raymond Louis Wilder]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1896–1982)
* [[Andrew John Wiles]] ([[Anglija]], 1953–)
* [[Herbert Saul Wilf]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1931–2012)
* [[James Hardy Wilkinson]] ([[Anglija]], 1919–1986)
* [[Kenneth Powers Williams]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1887–1958)
* [[Alexander Wilson (matematik)|Alexander Wilson]] ([[Škotska]], [[Anglija]], 1714–1786)
* [[John Wilson (matematik)|John Wilson]] ([[Anglija]], 1741–1793)
* [[Robin James Wilson]] ([[Anglija]], 1943–)
* [[Aurel Wintner]] ([[Madžarska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1903–1958)
* [[Wilhelm Wirtinger]] ([[Avstrija]], 1865–1945)
* [[Edward Witten]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1951–) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1990
* [[Paul Wittich]] ([[Nemčija]], 1546–1586)
* [[Rudolf Johann Wolf]] ([[Švica]], 1816–1893)
* [[Joseph Wolstenholme]] ([[Anglija]], 1829–1891)
* [[Robert Woodhouse]] ([[Anglija]], 1773–1827)
* [[Robert Simpson Woodward]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1849–1924)
* [[Christopher Wren]] ([[Anglija]], 1632–1723)
* [[John William Wrench]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1911–2009)
* [[Thomas Wright (astronom)|Thomas Wright]] ([[Anglija]], 1711–1786)
* [[Willem Abraham Wythoff]] ([[Nizozemska]], 1865–1939)
&lt;/div&gt;

== X ==
== Y ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Jean-Christophe Yoccoz]]  ([[Francija]], 1957–2016) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1994
* [[Laurence Chisholm Young]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1905–2000)
* [[William Henry Young]] ([[Anglija]], 1863–1942)
&lt;/div&gt;

== Z ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Abraham Zacuto]] ([[Portugalska]], 1450–1510)
* [[Lotfi Asker Zadeh]] ([[Azerbajdžan]], [[ZDA]], 1921–2017)
* [[Don Bernard Zagier]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], [[Nemčija]], 1951–)
* [[Karel Zahradnik]] ([[Češka]], 1848–1916)
* [[Władysław Zajączkowski]] ([[Poljska]], 1837–1898)
* [[Egon Zakrajšek]] ([[Slovenija]], 1941–2002)
* [[Viktor Abramovič Zalgaller]] ([[Rusija]], [[Izrael]], 1920–2020)
* [[Stanisław Zaremba (matematik)|Stanisław Zaremba]] ([[Poljska]], 1863–1942)
* [[Oscar Zariski]] ([[Belorusija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1899–1986)
* [[Al-Zarkali]] ([[Španija]], 1028–1087)
* [[Doron Zeilberger]] ([[Izrael]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1950–)
* [[Dimitrij Nikolajevič Zejliger]] ([[Rusija]], 1864–1936)
* [[Christian Zeller]] ([[Nemčija]], 1822–1899)
* [[Jefim Izakovič Zelmanov]] ([[Rusija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1955–) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1994
* [[Zenodor (matematik)|Zenodor]] ([[Grčija]], okoli 200 pr. n. št.–okoli 140 pr. n. št.)
* [[Zenon]] ([[Grčija]], 495 pr. n. št.–430 pr. n. št.)
* [[Ernst Zermelo]] ([[Nemčija]], 1871–1953)
* [[Nikolaj Jefimovič Zernov]] ([[Rusija]], 1804–1862)
* [[Feliks Jurjevič Zigel]] ([[Rusija]], 1920–1988)
* [[Paul Zimmermann (matematik)|Paul Zimmermann]] ([[Francija]], 1964–)
* [[Štefan Znám]] ([[Slovaška]], 1936–1993)
* [[Jegor Ivanovič Zolotarjov]] ([[Rusija]], 1847–1878)
* [[Max August Zorn]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1906–1993)
* [[Vadim Valentinovič Zudilin]] ([[Rusija]])
* [[Antoni Zygmund]] ([[Poljska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1900–1992)
&lt;/div&gt;

== Ž ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Viktor Viktorovič Žarinov]] ([[Rusija]], 1942&amp;ndash;)
* [[Ivan Ivanovič Žegalkin]] ([[Rusija]], 1869&amp;ndash;1947)
* [[Jevgenij Petrovič Židkov]] ([[Rusija]], 1926&amp;ndash;2007)
* [[Kazimierz Żorawski]] ([[Poljska]], 1866&amp;ndash;1953)
* [[Nikolaj Jegorovič Žukovski]] ([[Rusija]], 1847&amp;ndash;1921)
* [[Jurij Ivanovič Žuravljov]] ([[Rusija]], 1935&amp;ndash;2022)
&lt;/div&gt;

== Glej tudi ==

* [[seznam astronomov]], [[seznam fizikov]], [[filozof]]i, [[seznam znanstvenikov]], [[seznam slovenskih matematikov]].

== Zunanje povezave ==

* Precej obsežen seznam podrobnih življenjepisov (MacTutor): http://www-history.mcs.st-and.ac.uk/history/ {{ikona en}}
* Biografski podatki Jeffa Whittingtona o velikem številu matematikov. Zelo uporaben in  zgoščen pogled. Priloženo je tudi veliko znanih in neznanih matematičnih pojmov: http://www.echonyc.com/~velvim/biog.htm {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20021016123227/http://www.echonyc.com/~velvim/biog.htm |date=2002-10-16 }} {{ikona en}}

{{seznami narodov po poklicu|matematikov}}

{{stublist}}

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Matematiki| ]]
[[Kategorija:Seznami matematikov| ]]</text>
      <sha1>leeswqjn5x3a19qaqkchrxacc6fb0a6</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>1048</title>
    <ns>0</ns>
    <id>1936</id>
    <revision>
      <id>6774112</id>
      <parentid>6468097</parentid>
      <timestamp>2026-11-03T10:09:42Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>sedanjik &gt; preteklik</comment>
      <origin>6774112</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2486" sha1="obgmzp22jdjxpjxw9g1y0v2qv4xxpt6" xml:space="preserve">{{leto}}
'''1048''' ('''[[rimske številke|MXLVIII]]''') je bilo [[prestopno leto]], ki se je po [[julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[petek]].
== Dogodki ==
===Slovenija===
* [[13. november]] – Umrlega oglejskega patriarha [[Eberhard Oglejski|Eberharda]] je nasledil [[Gotebald Oglejski|Gotebald]]. [[1063]] ↔

===Ostalo===
[[Slika:Pope Damasus II.jpg|thumb|right|200px|Papež Damaz II.]]
* [[16. julij]] – Uzurpatorskega papeža [[Papež Benedikt IX.|Benedikta IX.]] je cesarska vojska izgnala iz Lateranske palače.
* [[17. julij]] –  Že naslednjega dne je bil imenovan nov papež [[Papež Damaz II.|Damaz II.]], 151. po [[seznam papežev|seznamu]].&lt;ref&gt;Krstno ime Popo, po rodu Nemec&lt;/ref&gt;
* [[9. avgust]] – Papež Damaz II. je umrl po 23. dneh papeževanja. Rimsko-nemški cesar [[Henrik III. Nemški|Henrik III.]] si je vzel nekajmesečni čas za razmislek o novem papežu. [[1049]] ↔
* september: [[Bitka pri Kapetronu]]: prvi večji spopad med silami bizantinskega imperija in seldžuškimi ekspedicijskimi silami na ozemlju današnje Gruzije, ki se je končal s popolno zmago Seldžukov in opustošeno pokrajino.
* Zadnja dokumentirana vikinška plenitev Anglije, na katero pa se je novi kralj [[Edvard Spoznavalec]] odzoval osorno in sledil roparjem v Flandrijo.
* Norveški kralj [[Harald III. Norveški|Harald]] je podelil [[Oslo|Oslu]] trgovske pravice.
* Bizantinska mornarica je poskušala brez uspeha z Malte pregnati arabske pirate.
* 15-letni [[Anzelm Canterburyjski|Anzelm iz Aoste]] (1033–1109) si je želel stopiti v samostan, toda ker ni imel očetove privolitve, ga je opat zavrnil. Kmalu zatem je zapadel v depresijo, po okrevanju pustil študij in se za nekaj časa predal brezskrbnemu življenju.

== Rojstva ==
* [[15. maj]] - cesar [[Shenzong]], dinastija [[dinastija Song|Song]] († [[1085]])
* [[31. maj]] - [[Omar Hajam]], perzijski matematik, astronom, pisatelj, pesnik, filozof († [[1131]])
; Neznan datum
* [[Aleksej I. Komnen]], bizantinski cesar († [[1118]])
* [[Ahmad-e Džami]], perzijski sufi († [[1141]])
* [[Magnus II. Norveški|Magnus II.]], norveški kralj († [[1069]])

== Smrti ==
* [[13. november]] - [[Eberhard Akvilejski]], patriarh
* [[13. december]] - [[al-Biruni]], arabski matematik, astronom, fizik, učenjak, enciklopedist, učitelj (* [[973]])

;Neznan datum
* [[David I. Anhogin]], kralj Tašir-Dzorageta (* ni znano)
* [[Papež Gregor VI.]]

== Glej tudi ==

[[Kategorija:Leto 1048|*]]</text>
      <sha1>obgmzp22jdjxpjxw9g1y0v2qv4xxpt6</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Občina Gornji Petrovci</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3509</id>
    <revision>
      <id>6773916</id>
      <parentid>6690872</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T19:50:05Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sportomanokin</username>
        <id>14776</id>
      </contributor>
      <origin>6773916</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6187" sha1="nz0dgd7e0uztd2q2pn2h81sbrsm7iav" xml:space="preserve">{{Infopolje Občina v Sloveniji
|župan=[[Ernest Kerčmar]] (v. d.)&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/preberite-tudi/nadomestne-volitve-zupana-gornjih-petrovcev-bodo-18-januarja/763533 |title=Nadomestne volitve župana Gornjih Petrovcev bodo 18. januarja |work=MMC RTV-SLO |date=2025-11-10}}&lt;/ref&gt;
|grb=Grb gornji-petrovci.svg
|lokacija=Obcine Slovenija 2007 Gornji Petrovci.svg
|lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji
|koordinate=&lt;!-- WD --&gt;
|sedež=[[Gornji Petrovci]]
|površina=66,8
|prebivalstvo=1918
|prebivalstvo_datum=2026
|moški=969
|ženske=949
|splet=https://www.gornji-petrovci.si/}}

'''Občina Gornji Petrovci''' je ena od [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]] na [[Goričko|goričkem]] delu [[Prekmurje|Prekmurja]].

== Grb občine Gornji Petrovci ==
Grb občine Gornji Petrovci  je vodoravno razdeljen, zgoraj na štirinajst (sedem in sedem) ''plavih'' hišic z ''rdečo'' streho v ''srebrnem'' polju. Spodaj pa je v plavem polju srebrna vidra z rdečimi kremplji, ki drži v gobcu ''zlato'' ribo.Štirinajst hišic pedstavlja štirinajst naselij v občini. V heraldiki (grboslovju) je [[Evrazijska vidra|vidra]] vedno predstavljena tako, da drži ribo, ker se na ta način razlikuje od drugih štirinožnih živali - kune, psa, lisice ...   

Grb so začeli uporabljati 1. aprila 1998.

== Naselja v občini ==
Poleg občinskega središča [[Gornji Petrovci]] občino sestavljajo še naslednja naselja:
{{Div col|colwidth=22em}}
* [[Adrijanci]]
* [[Boreča]]
* [[Košarovci]]
* [[Križevci, Gornji Petrovci|Križevci]]
* [[Kukeč]]
* [[Lucova]]
* [[Martinje]]
* [[Neradnovci]]
* [[Panovci]]
* [[Peskovci]]
* [[Stanjevci]]
* [[Šulinci]]
* [[Ženavlje]]
{{Div col end}}

== Sosednje občine ==
{{Geografski položaj
|Center    = Občina Gornji Petrovci
|Sever     = [[Monošter]]&lt;br/&gt;{{HUN}}
|Severovzhod = [[Monošter]]&lt;br/&gt;{{HUN}} 
|Vzhod      = [[Občina Šalovci|Šalovci]]&lt;br/&gt;{{SLO}}
|Jugovzhod = [[Občina Šalovci|Šalovci]]&lt;br/&gt;{{HUN}}
|Jug     = [[Občina Moravske Toplice|Moravske Toplice]]&lt;br/&gt;{{SLO}}
|Jugozahod = [[Občina Puconci|Puconci]]&lt;br/&gt;{{SLO}}
|Zahod      = 
|Severozahod = [[Občina Kuzma|Kuzma]]&lt;br/&gt;{{SLO}}
}}

== Zgodovina ==
[[Slika:Občina Gornji Petrovci - naselja.jpg|thumb|desno|180px|Občinska naselja]]
Prvo naselje se omenja leta 1385 kot ''Oberdorf'', ki je bilo v lasti družine Hencherfalua. Leta 1431 se prvič pojavi madžarsko ime '' Petrocz '', leta 1448 '' Petrolcz '', 1467 '' Petróczi ''. &lt;ref&gt; Dezső Csánky: Magyarország történelmi földrajza a Hunyadiak korában (''Madžarska geografija v času Hunjadijev ''); Budimpešta, 1890. &lt;/ref&gt; Potem ko je družina Hencherfalua izumrla v 16. stoletju, je kraj prešel na družino [[Széchy (rodbina)|Széchy]] (slovensko: Seči). Po njihovem izumrtju je vas leta 1685 pripadla grofom Nádasdy-jem. &lt;ref&gt; András Vályi: Magyar Országnak leírása (''Opis madžarskih dežel''); Budim, 1796. &lt;/ref&gt;
V drugi polovici 16. stoletja so prebivalci prevzeli evangeličansko veroizpoved; katoliška župnija je bila ustanovljena šele leta 1642.

Do 20. stoletja je bila občina razdeljena na dva dela, Gornji Petrovci (Felső-Petrócz) (Oberpetersberg) in Murski Petrovci (Mura Petrócz) (Murpetersberg).
V drugi polovici 19. stoletja so grofje [[Batthyáni]] z Murskimi Petrovci (Muro Petrócz) pridobili južni del, grofje [[Nádasdy]] Z Gornjimi Petrovci (Felső-Petrócz) pa severni del, oba sta ostala posestnika do konca 1. svetovne vojne. Leta 1910 je bila večina prebivalcev Slovencev s precejšnjo madžarsko manjšino. 29. maja 1919 so Gornji Petrovci postali del [[Murska republika|Murske republike]], nato pa so prišli s [[Trianonska mirovna pogodba|Trianonsko pogodbo]] - tako kot skoraj celotno [[Prekmurje]] - v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevino Jugoslavijo]]. Aprila 1941 je Madžarska napovedala vojno Jugoslaviji in zasedla območje Prekmurja. Leta 1945 se je občina vrnila v Jugoslavijo; Leta 1991 je postala del Republike Slovenije.
Občina je v sedanji obliki nastala 3. oktobra 1992, ko se je območje odcepilo od Mestne občine Murska Sobota in postalo samostojno.&lt;ref&gt;[http://www.stat.si/doc/pub/02-PP -244- 0701.pdf Statistični urad Republike Slovenije. 2007. '' Vzpostavitev Lokalne samouprave v Republiki Sloveniji v številkah, '' št. 6.]{{Slepa povezava|date=maj 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;

== Seznam županov ==

=== Lokalna samouprava ===
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
! scope=&quot;col&quot; width=45px|Volitve
! scope=&quot;col&quot; width=112px|Župan 
! scope=&quot;col&quot; width=45px|Stranka
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1994|1994]]
! scope=&quot;row&quot; rowspan=8|[[Franc Šlihthuber]]
|  rowspan=2|'''{{Abbr|NK|Neodvisni kandidat}}'''
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1998|1998]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2002|2002]]
| [[Slika:Liberalna demokracija Slovenije.PNG|30px]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]]
| [[Slika:SLS logotip.png|30px]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]]
| '''{{Abbr|SV|Boštjan Šlihthuber in skupina volivcev}}'''
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]]
| rowspan=2|'''{{Abbr|SV|Janez Šlihthuber in skupina volivcev}}'''
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]]
| [[Slika:Nova Slovenija Logo.svg|30px]]
|}

==Sklici in opombe==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
* [http://www2.arnes.si/~osmsgp4/ Osnovna šola Gornji Petrovci]
 
{{Slovenske občine}}
{{škrbina-geo-sl}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Občine Slovenije|Gornji Petrovci]]
[[Kategorija:Občina Gornji Petrovci| ]]</text>
      <sha1>nz0dgd7e0uztd2q2pn2h81sbrsm7iav</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6773918</id>
      <parentid>6773916</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T19:51:35Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sportomanokin</username>
        <id>14776</id>
      </contributor>
      <origin>6773918</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6289" sha1="6by6gwj46nfzvvyg0njbtolvxz057go" xml:space="preserve">{{Infopolje Občina v Sloveniji
|župan=[[Ernest Kerčmar]] (v. d.)&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/preberite-tudi/nadomestne-volitve-zupana-gornjih-petrovcev-bodo-18-januarja/763533 |title=Nadomestne volitve župana Gornjih Petrovcev bodo 18. januarja |work=MMC RTV-SLO |date=2025-11-10}}&lt;/ref&gt;
|grb=Grb gornji-petrovci.svg
|lokacija=Obcine Slovenija 2007 Gornji Petrovci.svg
|lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji
|koordinate=&lt;!-- WD --&gt;
|sedež=[[Gornji Petrovci]]
|površina=66,8
|prebivalstvo=1918
|prebivalstvo_datum=2026
|moški=969
|ženske=949
|splet=https://www.gornji-petrovci.si/}}

'''Občina Gornji Petrovci''' je ena od [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]] na [[Goričko|goričkem]] delu [[Prekmurje|Prekmurja]]. 

Leta 1994 se je odcepila od takratne mestne občine [[Mestna občina Murska Sobota|Murska Sobota]].

== Grb občine Gornji Petrovci ==
Grb občine Gornji Petrovci  je vodoravno razdeljen, zgoraj na štirinajst (sedem in sedem) ''plavih'' hišic z ''rdečo'' streho v ''srebrnem'' polju. Spodaj pa je v plavem polju srebrna vidra z rdečimi kremplji, ki drži v gobcu ''zlato'' ribo.Štirinajst hišic pedstavlja štirinajst naselij v občini. V heraldiki (grboslovju) je [[Evrazijska vidra|vidra]] vedno predstavljena tako, da drži ribo, ker se na ta način razlikuje od drugih štirinožnih živali - kune, psa, lisice ...   

Grb so začeli uporabljati 1. aprila 1998.

== Naselja v občini ==
Poleg občinskega središča [[Gornji Petrovci]] občino sestavljajo še naslednja naselja:
{{Div col|colwidth=22em}}
* [[Adrijanci]]
* [[Boreča]]
* [[Košarovci]]
* [[Križevci, Gornji Petrovci|Križevci]]
* [[Kukeč]]
* [[Lucova]]
* [[Martinje]]
* [[Neradnovci]]
* [[Panovci]]
* [[Peskovci]]
* [[Stanjevci]]
* [[Šulinci]]
* [[Ženavlje]]
{{Div col end}}

== Sosednje občine ==
{{Geografski položaj
|Center    = Občina Gornji Petrovci
|Sever     = [[Monošter]]&lt;br/&gt;{{HUN}}
|Severovzhod = [[Monošter]]&lt;br/&gt;{{HUN}} 
|Vzhod      = [[Občina Šalovci|Šalovci]]&lt;br/&gt;{{SLO}}
|Jugovzhod = [[Občina Šalovci|Šalovci]]&lt;br/&gt;{{HUN}}
|Jug     = [[Občina Moravske Toplice|Moravske Toplice]]&lt;br/&gt;{{SLO}}
|Jugozahod = [[Občina Puconci|Puconci]]&lt;br/&gt;{{SLO}}
|Zahod      = 
|Severozahod = [[Občina Kuzma|Kuzma]]&lt;br/&gt;{{SLO}}
}}

== Zgodovina ==
[[Slika:Občina Gornji Petrovci - naselja.jpg|thumb|desno|180px|Občinska naselja]]
Prvo naselje se omenja leta 1385 kot ''Oberdorf'', ki je bilo v lasti družine Hencherfalua. Leta 1431 se prvič pojavi madžarsko ime '' Petrocz '', leta 1448 '' Petrolcz '', 1467 '' Petróczi ''. &lt;ref&gt; Dezső Csánky: Magyarország történelmi földrajza a Hunyadiak korában (''Madžarska geografija v času Hunjadijev ''); Budimpešta, 1890. &lt;/ref&gt; Potem ko je družina Hencherfalua izumrla v 16. stoletju, je kraj prešel na družino [[Széchy (rodbina)|Széchy]] (slovensko: Seči). Po njihovem izumrtju je vas leta 1685 pripadla grofom Nádasdy-jem. &lt;ref&gt; András Vályi: Magyar Országnak leírása (''Opis madžarskih dežel''); Budim, 1796. &lt;/ref&gt;
V drugi polovici 16. stoletja so prebivalci prevzeli evangeličansko veroizpoved; katoliška župnija je bila ustanovljena šele leta 1642.

Do 20. stoletja je bila občina razdeljena na dva dela, Gornji Petrovci (Felső-Petrócz) (Oberpetersberg) in Murski Petrovci (Mura Petrócz) (Murpetersberg).
V drugi polovici 19. stoletja so grofje [[Batthyáni]] z Murskimi Petrovci (Muro Petrócz) pridobili južni del, grofje [[Nádasdy]] Z Gornjimi Petrovci (Felső-Petrócz) pa severni del, oba sta ostala posestnika do konca 1. svetovne vojne. Leta 1910 je bila večina prebivalcev Slovencev s precejšnjo madžarsko manjšino. 29. maja 1919 so Gornji Petrovci postali del [[Murska republika|Murske republike]], nato pa so prišli s [[Trianonska mirovna pogodba|Trianonsko pogodbo]] - tako kot skoraj celotno [[Prekmurje]] - v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevino Jugoslavijo]]. Aprila 1941 je Madžarska napovedala vojno Jugoslaviji in zasedla območje Prekmurja. Leta 1945 se je občina vrnila v Jugoslavijo; Leta 1991 je postala del Republike Slovenije.
Občina je v sedanji obliki nastala 3. oktobra 1992, ko se je območje odcepilo od Mestne občine Murska Sobota in postalo samostojno.&lt;ref&gt;[http://www.stat.si/doc/pub/02-PP -244- 0701.pdf Statistični urad Republike Slovenije. 2007. '' Vzpostavitev Lokalne samouprave v Republiki Sloveniji v številkah, '' št. 6.]{{Slepa povezava|date=maj 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;

== Seznam županov ==

=== Lokalna samouprava ===
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
! scope=&quot;col&quot; width=45px|Volitve
! scope=&quot;col&quot; width=112px|Župan 
! scope=&quot;col&quot; width=45px|Stranka
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1994|1994]]
! scope=&quot;row&quot; rowspan=8|[[Franc Šlihthuber]]
|  rowspan=2|'''{{Abbr|NK|Neodvisni kandidat}}'''
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1998|1998]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2002|2002]]
| [[Slika:Liberalna demokracija Slovenije.PNG|30px]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]]
| [[Slika:SLS logotip.png|30px]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]]
| '''{{Abbr|SV|Boštjan Šlihthuber in skupina volivcev}}'''
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]]
| rowspan=2|'''{{Abbr|SV|Janez Šlihthuber in skupina volivcev}}'''
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]]
| [[Slika:Nova Slovenija Logo.svg|30px]]
|}

==Sklici in opombe==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
* [http://www2.arnes.si/~osmsgp4/ Osnovna šola Gornji Petrovci]
 
{{Slovenske občine}}
{{škrbina-geo-sl}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Občine Slovenije|Gornji Petrovci]]
[[Kategorija:Občina Gornji Petrovci| ]]</text>
      <sha1>6by6gwj46nfzvvyg0njbtolvxz057go</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6773962</id>
      <parentid>6773918</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T20:06:28Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sportomanokin</username>
        <id>14776</id>
      </contributor>
      <comment>/* Lokalna samouprava */</comment>
      <origin>6773962</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6644" sha1="oxow92j0iqufmof6q7lunekdxw98s0f" xml:space="preserve">{{Infopolje Občina v Sloveniji
|župan=[[Ernest Kerčmar]] (v. d.)&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/preberite-tudi/nadomestne-volitve-zupana-gornjih-petrovcev-bodo-18-januarja/763533 |title=Nadomestne volitve župana Gornjih Petrovcev bodo 18. januarja |work=MMC RTV-SLO |date=2025-11-10}}&lt;/ref&gt;
|grb=Grb gornji-petrovci.svg
|lokacija=Obcine Slovenija 2007 Gornji Petrovci.svg
|lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji
|koordinate=&lt;!-- WD --&gt;
|sedež=[[Gornji Petrovci]]
|površina=66,8
|prebivalstvo=1918
|prebivalstvo_datum=2026
|moški=969
|ženske=949
|splet=https://www.gornji-petrovci.si/}}

'''Občina Gornji Petrovci''' je ena od [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]] na [[Goričko|goričkem]] delu [[Prekmurje|Prekmurja]]. 

Leta 1994 se je odcepila od takratne mestne občine [[Mestna občina Murska Sobota|Murska Sobota]].

== Grb občine Gornji Petrovci ==
Grb občine Gornji Petrovci  je vodoravno razdeljen, zgoraj na štirinajst (sedem in sedem) ''plavih'' hišic z ''rdečo'' streho v ''srebrnem'' polju. Spodaj pa je v plavem polju srebrna vidra z rdečimi kremplji, ki drži v gobcu ''zlato'' ribo.Štirinajst hišic pedstavlja štirinajst naselij v občini. V heraldiki (grboslovju) je [[Evrazijska vidra|vidra]] vedno predstavljena tako, da drži ribo, ker se na ta način razlikuje od drugih štirinožnih živali - kune, psa, lisice ...   

Grb so začeli uporabljati 1. aprila 1998.

== Naselja v občini ==
Poleg občinskega središča [[Gornji Petrovci]] občino sestavljajo še naslednja naselja:
{{Div col|colwidth=22em}}
* [[Adrijanci]]
* [[Boreča]]
* [[Košarovci]]
* [[Križevci, Gornji Petrovci|Križevci]]
* [[Kukeč]]
* [[Lucova]]
* [[Martinje]]
* [[Neradnovci]]
* [[Panovci]]
* [[Peskovci]]
* [[Stanjevci]]
* [[Šulinci]]
* [[Ženavlje]]
{{Div col end}}

== Sosednje občine ==
{{Geografski položaj
|Center    = Občina Gornji Petrovci
|Sever     = [[Monošter]]&lt;br/&gt;{{HUN}}
|Severovzhod = [[Monošter]]&lt;br/&gt;{{HUN}} 
|Vzhod      = [[Občina Šalovci|Šalovci]]&lt;br/&gt;{{SLO}}
|Jugovzhod = [[Občina Šalovci|Šalovci]]&lt;br/&gt;{{HUN}}
|Jug     = [[Občina Moravske Toplice|Moravske Toplice]]&lt;br/&gt;{{SLO}}
|Jugozahod = [[Občina Puconci|Puconci]]&lt;br/&gt;{{SLO}}
|Zahod      = 
|Severozahod = [[Občina Kuzma|Kuzma]]&lt;br/&gt;{{SLO}}
}}

== Zgodovina ==
[[Slika:Občina Gornji Petrovci - naselja.jpg|thumb|desno|180px|Občinska naselja]]
Prvo naselje se omenja leta 1385 kot ''Oberdorf'', ki je bilo v lasti družine Hencherfalua. Leta 1431 se prvič pojavi madžarsko ime '' Petrocz '', leta 1448 '' Petrolcz '', 1467 '' Petróczi ''. &lt;ref&gt; Dezső Csánky: Magyarország történelmi földrajza a Hunyadiak korában (''Madžarska geografija v času Hunjadijev ''); Budimpešta, 1890. &lt;/ref&gt; Potem ko je družina Hencherfalua izumrla v 16. stoletju, je kraj prešel na družino [[Széchy (rodbina)|Széchy]] (slovensko: Seči). Po njihovem izumrtju je vas leta 1685 pripadla grofom Nádasdy-jem. &lt;ref&gt; András Vályi: Magyar Országnak leírása (''Opis madžarskih dežel''); Budim, 1796. &lt;/ref&gt;
V drugi polovici 16. stoletja so prebivalci prevzeli evangeličansko veroizpoved; katoliška župnija je bila ustanovljena šele leta 1642.

Do 20. stoletja je bila občina razdeljena na dva dela, Gornji Petrovci (Felső-Petrócz) (Oberpetersberg) in Murski Petrovci (Mura Petrócz) (Murpetersberg).
V drugi polovici 19. stoletja so grofje [[Batthyáni]] z Murskimi Petrovci (Muro Petrócz) pridobili južni del, grofje [[Nádasdy]] Z Gornjimi Petrovci (Felső-Petrócz) pa severni del, oba sta ostala posestnika do konca 1. svetovne vojne. Leta 1910 je bila večina prebivalcev Slovencev s precejšnjo madžarsko manjšino. 29. maja 1919 so Gornji Petrovci postali del [[Murska republika|Murske republike]], nato pa so prišli s [[Trianonska mirovna pogodba|Trianonsko pogodbo]] - tako kot skoraj celotno [[Prekmurje]] - v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevino Jugoslavijo]]. Aprila 1941 je Madžarska napovedala vojno Jugoslaviji in zasedla območje Prekmurja. Leta 1945 se je občina vrnila v Jugoslavijo; Leta 1991 je postala del Republike Slovenije.
Občina je v sedanji obliki nastala 3. oktobra 1992, ko se je območje odcepilo od Mestne občine Murska Sobota in postalo samostojno.&lt;ref&gt;[http://www.stat.si/doc/pub/02-PP -244- 0701.pdf Statistični urad Republike Slovenije. 2007. '' Vzpostavitev Lokalne samouprave v Republiki Sloveniji v številkah, '' št. 6.]{{Slepa povezava|date=maj 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;

== Seznam županov ==

=== Lokalna samouprava ===
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
! scope=&quot;col&quot; width=45px|Volitve
! scope=&quot;col&quot; width=120px|Župan 
! scope=&quot;col&quot; width=45px|Stranka
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1994|1994]]
! scope=&quot;row&quot; rowspan=8|[[Franc Šlihthuber]]
| rowspan=2|'''{{Abbr|NK|Neodvisni kandidat}}'''
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1998|1998]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2002|2002]]
| [[Slika:Liberalna demokracija Slovenije.PNG|30px]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]]
| [[Slika:SLS logotip.png|30px]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]]
| '''{{Abbr|SV|Boštjan Šlihthuber in skupina volivcev}}'''
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]]
| rowspan=2|'''{{Abbr|SV|Janez Šlihthuber in skupina volivcev}}'''
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]]
| [[Slika:Nova Slovenija Logo.svg|30px]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|2025
! scope=&quot;row&quot;|[[Ernest Kerčmar]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;(kratko vodenje občine&lt;br&gt;v funkciji podžupana)&lt;/small&gt;
| rowspan=2|[[Slika:Svoboda-logo 2025.svg|45px]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|2026
! scope=&quot;row&quot;|[[Ernest Kerčmar]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;(nadomestne volitve)&lt;/small&gt;
|}

==Sklici in opombe==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
* [http://www2.arnes.si/~osmsgp4/ Osnovna šola Gornji Petrovci]
 
{{Slovenske občine}}
{{škrbina-geo-sl}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Občine Slovenije|Gornji Petrovci]]
[[Kategorija:Občina Gornji Petrovci| ]]</text>
      <sha1>oxow92j0iqufmof6q7lunekdxw98s0f</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6773963</id>
      <parentid>6773962</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T20:10:02Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sportomanokin</username>
        <id>14776</id>
      </contributor>
      <comment>/* Lokalna samouprava */</comment>
      <origin>6773963</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6705" sha1="162isaj1bdatghjfzvgy00pvdmacp52" xml:space="preserve">{{Infopolje Občina v Sloveniji
|župan=[[Ernest Kerčmar]] (v. d.)&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/preberite-tudi/nadomestne-volitve-zupana-gornjih-petrovcev-bodo-18-januarja/763533 |title=Nadomestne volitve župana Gornjih Petrovcev bodo 18. januarja |work=MMC RTV-SLO |date=2025-11-10}}&lt;/ref&gt;
|grb=Grb gornji-petrovci.svg
|lokacija=Obcine Slovenija 2007 Gornji Petrovci.svg
|lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji
|koordinate=&lt;!-- WD --&gt;
|sedež=[[Gornji Petrovci]]
|površina=66,8
|prebivalstvo=1918
|prebivalstvo_datum=2026
|moški=969
|ženske=949
|splet=https://www.gornji-petrovci.si/}}

'''Občina Gornji Petrovci''' je ena od [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]] na [[Goričko|goričkem]] delu [[Prekmurje|Prekmurja]]. 

Leta 1994 se je odcepila od takratne mestne občine [[Mestna občina Murska Sobota|Murska Sobota]].

== Grb občine Gornji Petrovci ==
Grb občine Gornji Petrovci  je vodoravno razdeljen, zgoraj na štirinajst (sedem in sedem) ''plavih'' hišic z ''rdečo'' streho v ''srebrnem'' polju. Spodaj pa je v plavem polju srebrna vidra z rdečimi kremplji, ki drži v gobcu ''zlato'' ribo.Štirinajst hišic pedstavlja štirinajst naselij v občini. V heraldiki (grboslovju) je [[Evrazijska vidra|vidra]] vedno predstavljena tako, da drži ribo, ker se na ta način razlikuje od drugih štirinožnih živali - kune, psa, lisice ...   

Grb so začeli uporabljati 1. aprila 1998.

== Naselja v občini ==
Poleg občinskega središča [[Gornji Petrovci]] občino sestavljajo še naslednja naselja:
{{Div col|colwidth=22em}}
* [[Adrijanci]]
* [[Boreča]]
* [[Košarovci]]
* [[Križevci, Gornji Petrovci|Križevci]]
* [[Kukeč]]
* [[Lucova]]
* [[Martinje]]
* [[Neradnovci]]
* [[Panovci]]
* [[Peskovci]]
* [[Stanjevci]]
* [[Šulinci]]
* [[Ženavlje]]
{{Div col end}}

== Sosednje občine ==
{{Geografski položaj
|Center    = Občina Gornji Petrovci
|Sever     = [[Monošter]]&lt;br/&gt;{{HUN}}
|Severovzhod = [[Monošter]]&lt;br/&gt;{{HUN}} 
|Vzhod      = [[Občina Šalovci|Šalovci]]&lt;br/&gt;{{SLO}}
|Jugovzhod = [[Občina Šalovci|Šalovci]]&lt;br/&gt;{{HUN}}
|Jug     = [[Občina Moravske Toplice|Moravske Toplice]]&lt;br/&gt;{{SLO}}
|Jugozahod = [[Občina Puconci|Puconci]]&lt;br/&gt;{{SLO}}
|Zahod      = 
|Severozahod = [[Občina Kuzma|Kuzma]]&lt;br/&gt;{{SLO}}
}}

== Zgodovina ==
[[Slika:Občina Gornji Petrovci - naselja.jpg|thumb|desno|180px|Občinska naselja]]
Prvo naselje se omenja leta 1385 kot ''Oberdorf'', ki je bilo v lasti družine Hencherfalua. Leta 1431 se prvič pojavi madžarsko ime '' Petrocz '', leta 1448 '' Petrolcz '', 1467 '' Petróczi ''. &lt;ref&gt; Dezső Csánky: Magyarország történelmi földrajza a Hunyadiak korában (''Madžarska geografija v času Hunjadijev ''); Budimpešta, 1890. &lt;/ref&gt; Potem ko je družina Hencherfalua izumrla v 16. stoletju, je kraj prešel na družino [[Széchy (rodbina)|Széchy]] (slovensko: Seči). Po njihovem izumrtju je vas leta 1685 pripadla grofom Nádasdy-jem. &lt;ref&gt; András Vályi: Magyar Országnak leírása (''Opis madžarskih dežel''); Budim, 1796. &lt;/ref&gt;
V drugi polovici 16. stoletja so prebivalci prevzeli evangeličansko veroizpoved; katoliška župnija je bila ustanovljena šele leta 1642.

Do 20. stoletja je bila občina razdeljena na dva dela, Gornji Petrovci (Felső-Petrócz) (Oberpetersberg) in Murski Petrovci (Mura Petrócz) (Murpetersberg).
V drugi polovici 19. stoletja so grofje [[Batthyáni]] z Murskimi Petrovci (Muro Petrócz) pridobili južni del, grofje [[Nádasdy]] Z Gornjimi Petrovci (Felső-Petrócz) pa severni del, oba sta ostala posestnika do konca 1. svetovne vojne. Leta 1910 je bila večina prebivalcev Slovencev s precejšnjo madžarsko manjšino. 29. maja 1919 so Gornji Petrovci postali del [[Murska republika|Murske republike]], nato pa so prišli s [[Trianonska mirovna pogodba|Trianonsko pogodbo]] - tako kot skoraj celotno [[Prekmurje]] - v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevino Jugoslavijo]]. Aprila 1941 je Madžarska napovedala vojno Jugoslaviji in zasedla območje Prekmurja. Leta 1945 se je občina vrnila v Jugoslavijo; Leta 1991 je postala del Republike Slovenije.
Občina je v sedanji obliki nastala 3. oktobra 1992, ko se je območje odcepilo od Mestne občine Murska Sobota in postalo samostojno.&lt;ref&gt;[http://www.stat.si/doc/pub/02-PP -244- 0701.pdf Statistični urad Republike Slovenije. 2007. '' Vzpostavitev Lokalne samouprave v Republiki Sloveniji v številkah, '' št. 6.]{{Slepa povezava|date=maj 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;

== Seznam županov ==

=== Lokalna samouprava ===
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
! scope=&quot;col&quot; width=45px|Volitve
! scope=&quot;col&quot; width=120px|Župan 
! scope=&quot;col&quot; width=45px|Stranka
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1994|1994]]
! scope=&quot;row&quot; rowspan=8|[[Franc Šlihthuber]]
| rowspan=2|'''{{Abbr|NK|Neodvisni kandidat}}'''
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1998|1998]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2002|2002]]
| [[Slika:Liberalna demokracija Slovenije.PNG|30px]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]]
| [[Slika:SLS logotip.png|30px]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]]
| '''{{Abbr|SV|Boštjan Šlihthuber in skupina volivcev}}'''
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]]
| rowspan=2|'''{{Abbr|SV|Janez Šlihthuber in skupina volivcev}}'''
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]]
| [[Slika:Nova Slovenija Logo.svg|30px]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|2025
! scope=&quot;row&quot;|[[Ernest Kerčmar]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;(kratko vodenje občine&lt;br&gt;v funkciji podžupana)&lt;/small&gt;
| rowspan=2|[[Slika:Svoboda-logo 2025.svg|45px]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|2026&lt;br&gt;&lt;small&gt;&lt;small&gt;&lt;small&gt;'''JANUAR'''&lt;/small&gt;&lt;/small&gt;&lt;/small&gt;
! scope=&quot;row&quot;|[[Ernest Kerčmar]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;(nadomestne volitve)&lt;/small&gt;
|}

==Sklici in opombe==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
* [http://www2.arnes.si/~osmsgp4/ Osnovna šola Gornji Petrovci]
 
{{Slovenske občine}}
{{škrbina-geo-sl}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Občine Slovenije|Gornji Petrovci]]
[[Kategorija:Občina Gornji Petrovci| ]]</text>
      <sha1>162isaj1bdatghjfzvgy00pvdmacp52</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Občina Hrpelje - Kozina</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3513</id>
    <revision>
      <id>6773889</id>
      <parentid>6690876</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T19:20:43Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sportomanokin</username>
        <id>14776</id>
      </contributor>
      <comment>/* Glej tudi */</comment>
      <origin>6773889</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3667" sha1="8cbf9jw9f05u08wmjga0x02j3k6beoo" xml:space="preserve">{{Infopolje Občina v Sloveniji
|župan=[[Saša Likavec Svetelšek]]
|grb=Coat of arms of Hrpelje-Kozina.svg
|lokacija=Karte Hrpelje si.png
|lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji&lt;ref&gt;[http://www.geopedia.si/#L408_F35_T1257_vF_b_x422312_y46958_s12 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F35_T1257_vF_b_x422312_y46958_s12 |date=2017-07-29 }} na Geopedii&lt;/ref&gt;
|splet=http://www.hrpelje-kozina.si
|koordinate=&lt;!-- WD --&gt;
|površina=195
|prebivalstvo=5451
|prebivalstvo_datum=2026
|moški=2816
|ženske=2635
|sedež=[[Hrpelje]]}}

'''Občina Hrpelje - Kozina''' je ena od brkinsko-[[Kras (območje)|kraških]] [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]]. Po statistični razdelitvi Slovenije spada v južnoprimorsko regijo.

== Naselja v občini ==
[[Artviže]], [[Bač pri Materiji]], [[Beka, Hrpelje - Kozina|Beka]], [[Brezovica, Hrpelje - Kozina|Brezovica]], [[Brezovo Brdo]], [[Golac]], [[Gradišče pri Materiji]], [[Gradišica]], [[Hotična]], '''[[Hrpelje]]''', [[Javorje, Hrpelje - Kozina|Javorje]], [[Klanec pri Kozini]], [[Kovčice]], [[Kozina]], [[Krvavi Potok]], [[Markovščina]], [[Materija, Hrpelje - Kozina|Materija]], [[Mihele]], [[Mrše]], [[Nasirec]], [[Obrov]], [[Ocizla]], [[Odolina]], [[Orehek pri Materiji]], [[Petrinje]], [[Poljane pri Podgradu]], [[Povžane]], [[Prešnica]], [[Ritomeče]], [[Rodik]], [[Rožice]], [[Skadanščina]], [[Slivje, Hrpelje - Kozina|Slivje]], [[Slope]], [[Tatre, Hrpelje - Kozina|Tatre]], [[Tublje pri Hrpeljah]], [[Velike Loče]], [[Vrhpolje, Hrpelje - Kozina|Vrhpolje]]

=== Lokalna samouprava ===
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
! scope=&quot;col&quot; width=45px|Volitve
! scope=&quot;col&quot; width=112px|Župan(ja) 
! scope=&quot;col&quot; width=45px|Stranka
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1994|1994]]
! scope=&quot;row&quot;|[[Jože Žižek]]
| '''[[Slovenski krščanski demokrati|SKD]]'''&lt;br&gt;'''[[Narodni demokrati|ND]]''' 
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1998|1998]]
! scope=&quot;row&quot;|[[Vojko Mahnič]]
| '''{{Abbr|NK|Neodvisni kandidat}}'''
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2002|2002]]
! scope=&quot;row&quot;|[[Albert Pečar]]
| '''{{Abbr|SV|Matevž Blokar in skupina volivcev}}'''
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]]
! scope=&quot;row&quot; rowspan=2|[[Zvonko Benčič]]
| rowspan=4|[[Slika:Socialni demokrati Logo.svg|40px]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]]
! scope=&quot;row&quot; rowspan=3|[[Saša Likavec Svetelšek|Saša L. Svetelšek]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]]
| '''{{Abbr|SV|Janez Likavec in skupina volivcev}}'''
|}

==Glej tudi==
*[[Seznam osebnosti iz Občine Hrpelje - Kozina|Seznam osebnosti iz Občine Hrpelje - Kozina]]
* [[Krajinski park Beka]]

==Sklici in opombe==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* [http://www.hrpelje-kozina.si/ Hrpelje - Kozina], uradna stran občine.
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Slovenske občine}}
{{Hrpelje - Kozina}}
{{škrbina-geo-sl}}

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Občine Slovenije|Hrpelje - Kozina]]
[[Kategorija:Občina Hrpelje - Kozina| ]]</text>
      <sha1>8cbf9jw9f05u08wmjga0x02j3k6beoo</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6773894</id>
      <parentid>6773889</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T19:27:30Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sportomanokin</username>
        <id>14776</id>
      </contributor>
      <origin>6773894</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3768" sha1="7bpfd6gdykkyota35ydovilzte8oata" xml:space="preserve">{{Infopolje Občina v Sloveniji
|župan=[[Saša Likavec Svetelšek]]
|grb=Coat of arms of Hrpelje-Kozina.svg
|lokacija=Karte Hrpelje si.png
|lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji&lt;ref&gt;[http://www.geopedia.si/#L408_F35_T1257_vF_b_x422312_y46958_s12 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F35_T1257_vF_b_x422312_y46958_s12 |date=2017-07-29 }} na Geopedii&lt;/ref&gt;
|splet=http://www.hrpelje-kozina.si
|koordinate=&lt;!-- WD --&gt;
|površina=195
|prebivalstvo=5451
|prebivalstvo_datum=2026
|moški=2816
|ženske=2635
|sedež=[[Hrpelje]]}}

'''Občina Hrpelje - Kozina''' je ena od brkinsko-[[Kras (območje)|kraških]] [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]], ki je bila ustanovljena leta 1994 z odcepitvijo od občine [[Občina Sežana|Sežana]]. Po statistični razdelitvi spada v južnoprimorsko regijo.

== Naselja v občini ==
[[Artviže]], [[Bač pri Materiji]], [[Beka, Hrpelje - Kozina|Beka]], [[Brezovica, Hrpelje - Kozina|Brezovica]], [[Brezovo Brdo]], [[Golac]], [[Gradišče pri Materiji]], [[Gradišica]], [[Hotična]], '''[[Hrpelje]]''', [[Javorje, Hrpelje - Kozina|Javorje]], [[Klanec pri Kozini]], [[Kovčice]], [[Kozina]], [[Krvavi Potok]], [[Markovščina]], [[Materija, Hrpelje - Kozina|Materija]], [[Mihele]], [[Mrše]], [[Nasirec]], [[Obrov]], [[Ocizla]], [[Odolina]], [[Orehek pri Materiji]], [[Petrinje]], [[Poljane pri Podgradu]], [[Povžane]], [[Prešnica]], [[Ritomeče]], [[Rodik]], [[Rožice]], [[Skadanščina]], [[Slivje, Hrpelje - Kozina|Slivje]], [[Slope]], [[Tatre, Hrpelje - Kozina|Tatre]], [[Tublje pri Hrpeljah]], [[Velike Loče]], [[Vrhpolje, Hrpelje - Kozina|Vrhpolje]]

== Seznam županov ==

=== Lokalna samouprava ===
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
! scope=&quot;col&quot; width=45px|Volitve
! scope=&quot;col&quot; width=112px|Župan(ja) 
! scope=&quot;col&quot; width=45px|Stranka
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1994|1994]]
! scope=&quot;row&quot;|[[Jože Žižek]]
| '''[[Slovenski krščanski demokrati|SKD]]'''&lt;br&gt;'''[[Narodni demokrati|ND]]''' 
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1998|1998]]
! scope=&quot;row&quot;|[[Vojko Mahnič]]
| '''{{Abbr|NK|Neodvisni kandidat}}'''
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2002|2002]]
! scope=&quot;row&quot;|[[Albert Pečar]]
| '''{{Abbr|SV|Matevž Blokar in skupina volivcev}}'''
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]]
! scope=&quot;row&quot; rowspan=2|[[Zvonko Benčič]]
| rowspan=4|[[Slika:Socialni demokrati Logo.svg|40px]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]]
! scope=&quot;row&quot; rowspan=3|[[Saša Likavec Svetelšek|Saša L. Svetelšek]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]]
| '''{{Abbr|SV|Janez Likavec in skupina volivcev}}'''
|}

==Glej tudi==
*[[Seznam osebnosti iz Občine Hrpelje - Kozina|Seznam osebnosti iz Občine Hrpelje - Kozina]]
* [[Krajinski park Beka]]

==Sklici in opombe==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* [http://www.hrpelje-kozina.si/ Hrpelje - Kozina], uradna stran občine.
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Slovenske občine}}
{{Hrpelje - Kozina}}
{{škrbina-geo-sl}}

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Občine Slovenije|Hrpelje - Kozina]]
[[Kategorija:Občina Hrpelje - Kozina| ]]</text>
      <sha1>7bpfd6gdykkyota35ydovilzte8oata</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Občina Ig</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3515</id>
    <revision>
      <id>6773760</id>
      <parentid>6690878</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T14:26:18Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sportomanokin</username>
        <id>14776</id>
      </contributor>
      <comment>/* Župani */</comment>
      <origin>6773760</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="15822" sha1="bmwgc26ta0qloo0jrplt040f4qve6xr" xml:space="preserve">{{Infopolje Občina v Sloveniji
|župan=[[Zlatko Usenik]]
|grb=Grb občine Ig (2015).png
|lokacija=Obcine Slovenija 2006 Ig.svg
|lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji&lt;ref&gt;[http://www.geopedia.si/#L408_F37_T1257_vF_b_x463066.04500000004_y87803_s12 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F37_T1257_vF_b_x463066.04500000004_y87803_s12 |date=2017-07-29 }} na Geopedii&lt;/ref&gt;
|splet=http://www.obcina-ig.si
|koordinate=&lt;!-- WD --&gt;
|površina=98,8
|prebivalstvo=7974
|prebivalstvo_datum=2026
|moški=4049
|ženske=3925
|sedež=[[Ig]]}}

'''Občina Ig''' je ena od [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]], ki šteje okoli 7.600 prebivalcev in meri 98,8 km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;. Leži južno od [[Ljubljana|Ljubljane]], deloma na [[Ljubljansko barje|Ljubljanskem barju]], deloma pa v hribovitem svetu pod [[Krim (gora)|Krimom]] in [[Mokrec|Mokrcem]], ki sta najvišji gori (nad 1000 m) v občini in širši okolici. Središče občine je naselje [[Ig]], nazadnje je bila ustanovljena leta 1994. Prebivalstvo občine v zadnjem obdobju narašča zlasti na račun priseljevanja prebivalstva iz Ljubljane (suburbanizacija). Občina Ig obsega 25 naselij in se teritorialno deli na 23 krajevnih skupnosti.

Pomembne turistične znamenitosti v občini Ig so: dolina (kanjon) [[Iška (reka)|Iške]] oz. [[Iški vintgar|Iški Vintgar]], romarski vrh [[Kurešček]] s [[Cerkev Marije Kraljice miru, Kurešček|Cerkvijo Marije Kraljice Miru]] in planinskim domom pod njim, razgledni vrh Krim s planinskim domom, [[Ribniki v dolini Drage]] z [[Gozdna učna pot|Gozdno učno potjo]] Draga med Ribniki in vasjo [[Dobravica, Ig|Dobravica]], [[naravni rezervat]] [[Iški morost]]  (IUCN Ia) s [[Koščeva učna pot|Koščevo učno potjo]] na Barju, kjer so arheološka najdišča [[Kolišča|kolišč]] ([[Maharski prekop]]), rekonstrukcija kolišča ob [[Iščica|Ižici]], ki spada k Muzeju [[Morost]] na Igu, nekaj rimskih ostalin (Stari dedec) in spomenikov NOB ([[Kozlarjeva gošča]], [[Partizanska bolnišnica Krvavice|partizanska bolnišnica Krvavice]]), Cerkev sv. Nikolaja na [[Visoko, Ig|Visokem]] z zunanjimi freskami [[Janez Ljubljanski|Janeza Ljubljanskega]] ter [[hipodrom]] v [[Vrbljene|Vrbljenah]] oz. [[Strahomer|Strahomerju]] pod Krimom.

== Zgodovina občine ==
V času [[Ilirske province|Ilirskih provinc]] je bilo območje današnje občine Ig razdeljeno na dve meriji, [[Brest, Ig|Brest]] in [[Želimlje]], ki sta se bili del ljubljanskega distrikta province Kranjske in kantona Ljubljana zunaj obzidja (''extra muros'').&lt;ref&gt;Janez Šumrada, »Prebivalstvo v slovenskih predelih Napoleonove Ilirije,« ''Zgodovinski časopis'', 52/1 (1998), str. 55.&lt;/ref&gt; Po obnovitvi [[Avstrijsko cesarstvo|avstrijske oblasti]] sta meriji Brest in Želimlje ohranili svoj ozemeljski obseg, ter bili preoblikovani v glavni občini, podrejeni okrajni gosposki s sedežem na [[Grad Ig|gradu Zonek]]. Glavna občina Brest je obsegala šest podobčin (Brest, [[Iška Loka]], [[Iška vas]], [[Jezero, Brezovica|Jezero]], Studenec-Ig in [[Vrbljene]]), glavna občina Želimlje pa štiri ([[Golo]], [[Pijava Gorica]], [[Zapotok, Ig|Zapotok]] in Želimlje).&lt;ref&gt;Janko Polec, ''Kraljestvo Ilirija: prispevek k zgodovini razvoja javnega prava v slovenskih deželah, 1. del'' (Ljubljana: Založba zvezne tiskarne in knjigarne, 1925), str. 311.&lt;/ref&gt; Na podlagi oktroirane ustave in občinskega zakona iz leta 1849 so na [[Kranjska|Kranjskem]] leta 1850 nastale samoupravne krajevne občine, pri čemer je ponekod prišlo do združevanja ozemlja več [[Katastrska občina|katastrskih občin]].&lt;ref&gt;Božo Grafenauer, ''Lokalna samouprava na Slovenskem'' (Maribor: Pravna fakulteta, 2000), str. 101-107.&lt;/ref&gt; Ozemlje današnje občine Ig je bilo po novi ureditvi razdeljeno med šest krajevnih občin, od tega pet s sedežem znotraj današnje ižanske občine (občine Iška Loka, Iška vas, Studenec-Ig, [[Tomišelj]] in Vrbljene), ena pa izven (občina Želimlje). Tedanja občina Želimlje je obsegala celoten jugovzhodni del današnje ižanske občine, le manjši del, vključno z Želimljami, pa je danes del [[Občina Škofljica|občine Škofljica]]. Občina Tomišelj je obsegala tudi kraja Jezero in [[Planinca, Brezovica|Planinca]], ki sta danes del [[Občina Brezovica|občine Brezovica]], ob popisih prebivalstva v letih 1900 in 1910 pa so kot del občine Iška vas navedene tudi tri kmetije na [[Rakitna|Rakitni]].&lt;ref&gt;Za stanje ob popisu leta 1869: ''Imenik krajev vojvodine Kranjske. Sestavljen na podlagi ljudskega številjenja od 31. decembra l. 1869 po c. kr. statistični centralni komisiji'' (Ljubljana: Ign. v. Kleinmayr und Fed. Bamberg, 1874), str. 42-48.

* Za stanje leta 1880: ''Obširen imenik krajev na Krajnskem na svitlo dan po C. Kr. statistični centralni komisiji'' (Dunaj: Alfred Hölder, k. u. k. Hof- und Universitäts-Buchhändler, 1884), str. 56-64.
* Za stanje leta 1890: ''Specijalni repertorij krajev na Kranjskem, na novo predelan po rezultatih popisa ljudstva dne 31. decembra 1890'' (Dunaj: Alfred Hölder, k. u. k. Hof- und Universitäts-Buchhändler, 1894), str. 51-60.
* Za stanje leta 1900: ''Leksikon občin, kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru: Izdelan po rezultatih popisa ljudstva dne 31. grudna 1900. VI. Kranjsko'' (Dunaj: C. kr. centralna statistična komisija, 1906), str. 108-117. 
* Za stanje leta 1910: ''Spezialortsrepertorium der Österreichischen Länder: Bearbeitet auf Grund der Ergebnisse der Volkszählung vom 31. Dezember 1910, Herausgegeben von der Statistischen Zentralkommission. VI. Krain'' (Dunaj: Verlag der Deutschösterreichischen Staatsdruckerei, 1919), str. 44-51.&lt;/ref&gt; Kljub majhnemu številu prebivalcev v mnogih od teh občin so vse preživele komasacijo leta 1866, ko je bilo število kranjskih občin zmanjšano za slabo tretjino.&lt;ref&gt;Grafenauer, ''Lokalna samouprava na Slovenskem'', str. 122-126.&lt;/ref&gt;

Po razpadu [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] so kljub številnim spremembam na drugih ravneh uprave občine preživele nespremenjene do [[Kraljevina Jugoslavija|jugoslovanskega]] Zakona o občinah iz leta 1933, s katerim je prišlo do novega združevanja občin. Občine Iška Loka, Iška vas in Vrbljene so bile zaradi svoje majhnosti z novim zakonom ukinjene. Ozemlje občine Iška vas je bilo priključeno občini Studenec-Ig, ozemlje občin Iška Loka in Vrbljene pa občini Tomišelj. Iz občine Tomišelj je bila izvzeta katastrska občina Jezero, ki je bila priključena občini [[Preserje, Brezovica|Preserje]].&lt;ref&gt;Prav tam, str. 234.&lt;/ref&gt; Do ponovnega spreminjanja občinskih meja je prišlo že marca 1934, ko je bila občini Tomišelj ponovno priključena katastrska občina Jezero iz občine Preserje, občini Ig pa sta bili priključeni katastrska občina Golo iz občine Želimlje in ozemlje bivše občine Iška Loka iz občine Tomišelj.&lt;ref&gt;Uredba osrednje vlade s katero se izpreminja in dopolnjuje uredba o spojitvi občin v Dravski banovini z dne 8. septembra 1933, IV br. 2100, ter določajo občinam v Dravski banovini sedeži'', Službeni list kraljeve banske uprave Dravske banovine'', št. 29/34, str. 361-362.&lt;/ref&gt; Oktobra 1937 je nato prišlo do že tretje revizije meja, s katero bilo [[Sarsko]] izločeno iz občine Želimlje in priključeno občini Ig, iz občine Ig pa so bili izločena naselja Gorenje Golo, Dolenje Golo ter [[Škrilje, Ig|Škrilje]], ki so zopet postala del občine Želimlje.&lt;ref&gt;Odločba o spojitvi, razdružitvi in pregrupaciji občin in spremembi imena in sedeža občin v območju Dravske banovine, ''Službeni list kraljeve banske uprave Dravske banovine'', št. 83/37, str. 789-790.&lt;/ref&gt;

Med [[Druga svetovna vojna|2. svetovno vojno]] so Ižansko zasedli Italijani, [[1941|3. maja 1941]] pa je bilo v okviru [[Ljubljanska pokrajina|Ljubljanske pokrajine]] priključeno [[Kraljevina Italija|Kraljevini Italiji]]. Italijani so v ižanskih občinah ohranili stare župane in teritorialno ureditev.&lt;ref&gt;Ferdo Gestrin, ''Svet pod Krimom'' (Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2016), str. 90.&lt;/ref&gt; Ižansko je bilo med vojno prizorišče spopadov med okupatorjem in [[Osvobodilna fronta|partizani]], Italijani pa so požgali vasi Golo, Škrilje, [[Selnik]], [[Visoko, Ig|Visoko]], [[Zapotok, Ig|Zapotok]], [[Rogatec nad Želimljami]], Ustje, Iška vas in [[Gornji Ig]], ter mnoge prebivalce poslali v internacijo.&lt;ref&gt;Tone Ferenc, ''Fašisti brez krinke: dokumenti 1941-1942'' (Maribor: Obzorja, 1987), str. 307; ''Krajevni leksikon Slovenije. II. knjiga: Jedro osrednje Slovenije in njen jugovzhodni del'' (Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1971), str. 395-435.&lt;/ref&gt;

Po koncu 2. svetovne vojne je bila stara občinska ureditev odpravljena in občine so zamenjali tako imenovani kraji. Na Ižanskem so sprva obstajali kraji Brest, Golo, Ig, Iška Loka in Iška vas,&lt;ref&gt;Zakon o upravni razdelitvi federalne Slovenije, ''Uradni list Slovenskega narodno osvobodilnega sveta in narodne vlade Slovenije'', št. 33/45, str. 137-139.&lt;/ref&gt; že aprila 1946 pa je prišlo do združevanja po katerem naj bi ostali le še kraji Ig, Golo-Škrilje in Tomišelj.&lt;ref&gt;Zakon o upravni razdelitvi Ljudske republike Slovenije, ''Uradni list Ljudske republike Slovenije'', št. 26/46, str. 75-76 in 85-91.&lt;/ref&gt; Še preden bi se nova ureditev začela izvajati, pa je bila zakonodaja znova spremenjena, na Ižanskem pa so bili uvedeni kraji Ig, Golo-Škrilje, [[Matena]]-Iška Loka, Iška vas in Tomišelj. Naselje Selnik je bilo izločeno iz kraja Želimlje in priključeno kraju Golo-Škrilje, Ustje pa je postalo del kraja Rakitna.&lt;ref&gt;Zakon o upravni razdelitvi Ljudske republike Slovenije, ''Uradni list Ljudske republike Slovenije'', št. 62/46, str. 251 in 266-269.&lt;/ref&gt; Tudi ta ureditev se ni dolgo obdržala, saj je bil leta 1948 najprej ukinjen kraj Matena-Iška Loka, njegovo ozemlje pa je bilo pripojeno Igu, iz kraja Tomišelj pa je bil izločen del naselja z imenom [[Lipe]], ki je bil nato pripojen Ljubljani.&lt;ref&gt;Zakon o upravni razdelitvi Ljudske republike Slovenije, ''Uradni list Ljudske republike Slovenije'', št. 9/48, str. 39 in 67-69.&lt;/ref&gt; Leta 1949 je bil nato ukinjen še kraj Iška vas ter bil priključen Igu, kraj Ig pa je dobil tudi del ukinjenega kraja Želimlje z naseljem [[Klada, Škofljica|Klada]].&lt;ref&gt;Ukaz o spremembah in dopolnitvah zakona o upravni razdelitvi Ljudske republike Slovenije, ''Uradni list Ljudske republike Slovenije'', št. 35/49, str. 245 in 252.&lt;/ref&gt;

Leta 1952 so bili kraji ukinjeni, Slovenija pa je zopet dobila občine. Novonastala občina Ig je tedaj združevala naselja Brest, [[Dobravica, Ig|Dobravica]], Golo, Gornji Ig, Ig, Iška, Iška Loka, Iška vas, Klada, [[Kot, Ig|Kot]], [[Kremenica]], Matena, Sarsko, Selnik, [[Staje]], [[Strahomer]], Škrilje, Tomišelj, Visoko, Vrbljene, Zapotok, Želimlje in del naselja Lipe.&lt;ref&gt;Zakon o razdelitvi Ljudske republike Slovenije na mesta, okraje in občine, ''Uradni list Ljudske republike Slovenije'', št. 11/52, str. 43-44 in 56-58.&lt;/ref&gt; Leto kasneje je samostojno naselje v občini postal še Rogatec nad Želimljami.&lt;ref&gt;Uredba o razglasitvi novih naselij in o združitvi naselij, ''Uradni list Ljudske republike Slovenije'', št. 2/53, str. 24-25.&lt;/ref&gt; Z uvedbo komun v [[Federativna ljudska republika Jugoslavija|Jugoslaviji]] je prišlo do nadaljnjega združevanja občin, saj so občine dobivale vedno več pooblastil in zadolžitev, zato pa so morale biti finančno močnejše.&lt;ref&gt;Grafenauer, ''Lokalna samouprava na Slovenskem'', str. 300-302.&lt;/ref&gt; Občina Ig je bila po le nekaletnem obstoju tako ukinjena in priključena novi občini Ljubljana-Rudnik,&lt;ref&gt;Zakon o območjih okrajev in občin v Ljudski republiki Sloveniji, ''Uradni list Ljudske republike Slovenije'', št. 24/55, str. 477 in 495.&lt;/ref&gt; ki se je leta 1963 nato z občino Ljubljana-Vič spojila v občino Ljubljana-Vič-Rudnik.&lt;ref&gt;Grafenauer, ''Lokalna samouprava na Slovenskem'', str. 309-313.&lt;/ref&gt;

Po osamosvojitvi Slovenije se je vloga občine spremenila, zato je prišlo do razbijanja prejšnjih velikih občin. Slovenija je bila v ta namen spomladi leta 1994 razdeljena na referendumska območja za ustanovitev novih občin. Kljub željam krajanov krajevne skupnosti Iška vas po lastni občini, je [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor]] celotno Ižansko strnil v referendumsko območje za ustanovitev občine Ig v obsegu naselij Brest, Dobravica, Golo, Gornji Ig, Ig, Iška, Iška Loka, Iška vas, Kot, Kremenica, Matena, Rogatec nad Želimljami, Sarsko, Selnik, Staje, Strahomer, Škrilje, Tomišelj, Visoko, Vrbljene in Zapotok.&lt;ref&gt;Odlok o določitvi referendumskih območij za ustanovitev občin, ''Uradni list Republike Slovenije'', št. 22/94, str. 1362-1414; Darja Kocbek, »KS Iška vas se ne želi priključiti k občini Ig,« ''Delo'', 12. maj 1994, str. 7.&lt;/ref&gt; Na referendumu o ustanovitvi občin 29. maja 1994 so prebivalci ustanovitev občine Ig sicer zavrnili s 66,5% glasovi proti,&lt;ref&gt;Maja Zupančič, »Ustanovitev občine Ig,« ''Mostiščar'', 21/1 (2015), str. 22.&lt;/ref&gt; a je Državni zbor 3. oktobra 1994 z Zakonom o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij občino Ig vseeno ustanovil, formalno pa je začela delovati s 1. januarjem 1995.&lt;ref&gt;Zakon o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij, ''Uradni list Republike Slovenije'', št. 60/94, str. 3335-3377.&lt;/ref&gt;

== Naselja v občini ==
[[Brest, Ig|Brest]], [[Dobravica, Ig|Dobravica]], [[Draga, Ig|Draga]], [[Golo]], [[Gornji Ig]], '''[[Ig]]''', [[Iška]], [[Iška Loka]], [[Iška vas]], [[Kot, Ig|Kot]], [[Kremenica]], [[Matena]], [[Podgozd, Ig|Podgozd]], [[Podkraj, Ig|Podkraj]], [[Rogatec nad Želimljami]], [[Sarsko]], [[Selnik]], [[Staje]], [[Strahomer]], [[Suša, Ig|Suša]], [[Škrilje, Ig|Škrilje]], [[Tomišelj]], [[Visoko, Ig|Visoko]], [[Vrbljene]], [[Zapotok, Ig|Zapotok]].

== Seznam županov ==

=== Lokalna samouprava ===
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
! scope=&quot;col&quot; width=45px|Volitve
! scope=&quot;col&quot; width=112px|Župan(ja) 
! scope=&quot;col&quot; width=45px|Stranka
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1994|1994]]
! scope=&quot;row&quot;|[[Ciril Podržaj]]
| '''[[Socialdemokratska zveza Slovenije|SSDS]]'''
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1998|1998]]
! scope=&quot;row&quot;|[[Ciril Podržaj]]
| '''[[Slovenski krščanski demokrati|SKD]]'''
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2002|2002]]
! scope=&quot;row&quot; rowspan=5|[[Janez Cimperman]]
| [[Slika:SDS logotype.svg|30px]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]]
| '''{{Abbr|NK|Neodvisni kandidat}}'''
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]]
| rowspan=3|[[Slika:SLS logotip.png|30px]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]]
! scope=&quot;row&quot;|[[Zlatko Usenik]]
| '''{{Abbr|LZUNOI|Lista Zlatka Usenika za napredek občine Ig}}'''
|}

== Župani ==
* Zlatko Usenik (danes)

==Sklici in opombe==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* [http://www.obcina-ig.si/ uradna stran občine Ig]
* {{Kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Municipality of Ig|Občina Ig}}

{{Slovenske občine}}
{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Občina Ig| ]]
[[Kategorija:Občine Slovenije|Ig]]
[[Kategorija:Ljubljansko barje|Ig]]</text>
      <sha1>bmwgc26ta0qloo0jrplt040f4qve6xr</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6773858</id>
      <parentid>6773760</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T18:24:59Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sportomanokin</username>
        <id>14776</id>
      </contributor>
      <comment>/* Lokalna samouprava */</comment>
      <origin>6773858</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="15799" sha1="qsybzzsai5n634p4al80j79vlbg0b59" xml:space="preserve">{{Infopolje Občina v Sloveniji
|župan=[[Zlatko Usenik]]
|grb=Grb občine Ig (2015).png
|lokacija=Obcine Slovenija 2006 Ig.svg
|lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji&lt;ref&gt;[http://www.geopedia.si/#L408_F37_T1257_vF_b_x463066.04500000004_y87803_s12 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F37_T1257_vF_b_x463066.04500000004_y87803_s12 |date=2017-07-29 }} na Geopedii&lt;/ref&gt;
|splet=http://www.obcina-ig.si
|koordinate=&lt;!-- WD --&gt;
|površina=98,8
|prebivalstvo=7974
|prebivalstvo_datum=2026
|moški=4049
|ženske=3925
|sedež=[[Ig]]}}

'''Občina Ig''' je ena od [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]], ki šteje okoli 7.600 prebivalcev in meri 98,8 km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;. Leži južno od [[Ljubljana|Ljubljane]], deloma na [[Ljubljansko barje|Ljubljanskem barju]], deloma pa v hribovitem svetu pod [[Krim (gora)|Krimom]] in [[Mokrec|Mokrcem]], ki sta najvišji gori (nad 1000 m) v občini in širši okolici. Središče občine je naselje [[Ig]], nazadnje je bila ustanovljena leta 1994. Prebivalstvo občine v zadnjem obdobju narašča zlasti na račun priseljevanja prebivalstva iz Ljubljane (suburbanizacija). Občina Ig obsega 25 naselij in se teritorialno deli na 23 krajevnih skupnosti.

Pomembne turistične znamenitosti v občini Ig so: dolina (kanjon) [[Iška (reka)|Iške]] oz. [[Iški vintgar|Iški Vintgar]], romarski vrh [[Kurešček]] s [[Cerkev Marije Kraljice miru, Kurešček|Cerkvijo Marije Kraljice Miru]] in planinskim domom pod njim, razgledni vrh Krim s planinskim domom, [[Ribniki v dolini Drage]] z [[Gozdna učna pot|Gozdno učno potjo]] Draga med Ribniki in vasjo [[Dobravica, Ig|Dobravica]], [[naravni rezervat]] [[Iški morost]]  (IUCN Ia) s [[Koščeva učna pot|Koščevo učno potjo]] na Barju, kjer so arheološka najdišča [[Kolišča|kolišč]] ([[Maharski prekop]]), rekonstrukcija kolišča ob [[Iščica|Ižici]], ki spada k Muzeju [[Morost]] na Igu, nekaj rimskih ostalin (Stari dedec) in spomenikov NOB ([[Kozlarjeva gošča]], [[Partizanska bolnišnica Krvavice|partizanska bolnišnica Krvavice]]), Cerkev sv. Nikolaja na [[Visoko, Ig|Visokem]] z zunanjimi freskami [[Janez Ljubljanski|Janeza Ljubljanskega]] ter [[hipodrom]] v [[Vrbljene|Vrbljenah]] oz. [[Strahomer|Strahomerju]] pod Krimom.

== Zgodovina občine ==
V času [[Ilirske province|Ilirskih provinc]] je bilo območje današnje občine Ig razdeljeno na dve meriji, [[Brest, Ig|Brest]] in [[Želimlje]], ki sta se bili del ljubljanskega distrikta province Kranjske in kantona Ljubljana zunaj obzidja (''extra muros'').&lt;ref&gt;Janez Šumrada, »Prebivalstvo v slovenskih predelih Napoleonove Ilirije,« ''Zgodovinski časopis'', 52/1 (1998), str. 55.&lt;/ref&gt; Po obnovitvi [[Avstrijsko cesarstvo|avstrijske oblasti]] sta meriji Brest in Želimlje ohranili svoj ozemeljski obseg, ter bili preoblikovani v glavni občini, podrejeni okrajni gosposki s sedežem na [[Grad Ig|gradu Zonek]]. Glavna občina Brest je obsegala šest podobčin (Brest, [[Iška Loka]], [[Iška vas]], [[Jezero, Brezovica|Jezero]], Studenec-Ig in [[Vrbljene]]), glavna občina Želimlje pa štiri ([[Golo]], [[Pijava Gorica]], [[Zapotok, Ig|Zapotok]] in Želimlje).&lt;ref&gt;Janko Polec, ''Kraljestvo Ilirija: prispevek k zgodovini razvoja javnega prava v slovenskih deželah, 1. del'' (Ljubljana: Založba zvezne tiskarne in knjigarne, 1925), str. 311.&lt;/ref&gt; Na podlagi oktroirane ustave in občinskega zakona iz leta 1849 so na [[Kranjska|Kranjskem]] leta 1850 nastale samoupravne krajevne občine, pri čemer je ponekod prišlo do združevanja ozemlja več [[Katastrska občina|katastrskih občin]].&lt;ref&gt;Božo Grafenauer, ''Lokalna samouprava na Slovenskem'' (Maribor: Pravna fakulteta, 2000), str. 101-107.&lt;/ref&gt; Ozemlje današnje občine Ig je bilo po novi ureditvi razdeljeno med šest krajevnih občin, od tega pet s sedežem znotraj današnje ižanske občine (občine Iška Loka, Iška vas, Studenec-Ig, [[Tomišelj]] in Vrbljene), ena pa izven (občina Želimlje). Tedanja občina Želimlje je obsegala celoten jugovzhodni del današnje ižanske občine, le manjši del, vključno z Želimljami, pa je danes del [[Občina Škofljica|občine Škofljica]]. Občina Tomišelj je obsegala tudi kraja Jezero in [[Planinca, Brezovica|Planinca]], ki sta danes del [[Občina Brezovica|občine Brezovica]], ob popisih prebivalstva v letih 1900 in 1910 pa so kot del občine Iška vas navedene tudi tri kmetije na [[Rakitna|Rakitni]].&lt;ref&gt;Za stanje ob popisu leta 1869: ''Imenik krajev vojvodine Kranjske. Sestavljen na podlagi ljudskega številjenja od 31. decembra l. 1869 po c. kr. statistični centralni komisiji'' (Ljubljana: Ign. v. Kleinmayr und Fed. Bamberg, 1874), str. 42-48.

* Za stanje leta 1880: ''Obširen imenik krajev na Krajnskem na svitlo dan po C. Kr. statistični centralni komisiji'' (Dunaj: Alfred Hölder, k. u. k. Hof- und Universitäts-Buchhändler, 1884), str. 56-64.
* Za stanje leta 1890: ''Specijalni repertorij krajev na Kranjskem, na novo predelan po rezultatih popisa ljudstva dne 31. decembra 1890'' (Dunaj: Alfred Hölder, k. u. k. Hof- und Universitäts-Buchhändler, 1894), str. 51-60.
* Za stanje leta 1900: ''Leksikon občin, kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru: Izdelan po rezultatih popisa ljudstva dne 31. grudna 1900. VI. Kranjsko'' (Dunaj: C. kr. centralna statistična komisija, 1906), str. 108-117. 
* Za stanje leta 1910: ''Spezialortsrepertorium der Österreichischen Länder: Bearbeitet auf Grund der Ergebnisse der Volkszählung vom 31. Dezember 1910, Herausgegeben von der Statistischen Zentralkommission. VI. Krain'' (Dunaj: Verlag der Deutschösterreichischen Staatsdruckerei, 1919), str. 44-51.&lt;/ref&gt; Kljub majhnemu številu prebivalcev v mnogih od teh občin so vse preživele komasacijo leta 1866, ko je bilo število kranjskih občin zmanjšano za slabo tretjino.&lt;ref&gt;Grafenauer, ''Lokalna samouprava na Slovenskem'', str. 122-126.&lt;/ref&gt;

Po razpadu [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] so kljub številnim spremembam na drugih ravneh uprave občine preživele nespremenjene do [[Kraljevina Jugoslavija|jugoslovanskega]] Zakona o občinah iz leta 1933, s katerim je prišlo do novega združevanja občin. Občine Iška Loka, Iška vas in Vrbljene so bile zaradi svoje majhnosti z novim zakonom ukinjene. Ozemlje občine Iška vas je bilo priključeno občini Studenec-Ig, ozemlje občin Iška Loka in Vrbljene pa občini Tomišelj. Iz občine Tomišelj je bila izvzeta katastrska občina Jezero, ki je bila priključena občini [[Preserje, Brezovica|Preserje]].&lt;ref&gt;Prav tam, str. 234.&lt;/ref&gt; Do ponovnega spreminjanja občinskih meja je prišlo že marca 1934, ko je bila občini Tomišelj ponovno priključena katastrska občina Jezero iz občine Preserje, občini Ig pa sta bili priključeni katastrska občina Golo iz občine Želimlje in ozemlje bivše občine Iška Loka iz občine Tomišelj.&lt;ref&gt;Uredba osrednje vlade s katero se izpreminja in dopolnjuje uredba o spojitvi občin v Dravski banovini z dne 8. septembra 1933, IV br. 2100, ter določajo občinam v Dravski banovini sedeži'', Službeni list kraljeve banske uprave Dravske banovine'', št. 29/34, str. 361-362.&lt;/ref&gt; Oktobra 1937 je nato prišlo do že tretje revizije meja, s katero bilo [[Sarsko]] izločeno iz občine Želimlje in priključeno občini Ig, iz občine Ig pa so bili izločena naselja Gorenje Golo, Dolenje Golo ter [[Škrilje, Ig|Škrilje]], ki so zopet postala del občine Želimlje.&lt;ref&gt;Odločba o spojitvi, razdružitvi in pregrupaciji občin in spremembi imena in sedeža občin v območju Dravske banovine, ''Službeni list kraljeve banske uprave Dravske banovine'', št. 83/37, str. 789-790.&lt;/ref&gt;

Med [[Druga svetovna vojna|2. svetovno vojno]] so Ižansko zasedli Italijani, [[1941|3. maja 1941]] pa je bilo v okviru [[Ljubljanska pokrajina|Ljubljanske pokrajine]] priključeno [[Kraljevina Italija|Kraljevini Italiji]]. Italijani so v ižanskih občinah ohranili stare župane in teritorialno ureditev.&lt;ref&gt;Ferdo Gestrin, ''Svet pod Krimom'' (Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2016), str. 90.&lt;/ref&gt; Ižansko je bilo med vojno prizorišče spopadov med okupatorjem in [[Osvobodilna fronta|partizani]], Italijani pa so požgali vasi Golo, Škrilje, [[Selnik]], [[Visoko, Ig|Visoko]], [[Zapotok, Ig|Zapotok]], [[Rogatec nad Želimljami]], Ustje, Iška vas in [[Gornji Ig]], ter mnoge prebivalce poslali v internacijo.&lt;ref&gt;Tone Ferenc, ''Fašisti brez krinke: dokumenti 1941-1942'' (Maribor: Obzorja, 1987), str. 307; ''Krajevni leksikon Slovenije. II. knjiga: Jedro osrednje Slovenije in njen jugovzhodni del'' (Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1971), str. 395-435.&lt;/ref&gt;

Po koncu 2. svetovne vojne je bila stara občinska ureditev odpravljena in občine so zamenjali tako imenovani kraji. Na Ižanskem so sprva obstajali kraji Brest, Golo, Ig, Iška Loka in Iška vas,&lt;ref&gt;Zakon o upravni razdelitvi federalne Slovenije, ''Uradni list Slovenskega narodno osvobodilnega sveta in narodne vlade Slovenije'', št. 33/45, str. 137-139.&lt;/ref&gt; že aprila 1946 pa je prišlo do združevanja po katerem naj bi ostali le še kraji Ig, Golo-Škrilje in Tomišelj.&lt;ref&gt;Zakon o upravni razdelitvi Ljudske republike Slovenije, ''Uradni list Ljudske republike Slovenije'', št. 26/46, str. 75-76 in 85-91.&lt;/ref&gt; Še preden bi se nova ureditev začela izvajati, pa je bila zakonodaja znova spremenjena, na Ižanskem pa so bili uvedeni kraji Ig, Golo-Škrilje, [[Matena]]-Iška Loka, Iška vas in Tomišelj. Naselje Selnik je bilo izločeno iz kraja Želimlje in priključeno kraju Golo-Škrilje, Ustje pa je postalo del kraja Rakitna.&lt;ref&gt;Zakon o upravni razdelitvi Ljudske republike Slovenije, ''Uradni list Ljudske republike Slovenije'', št. 62/46, str. 251 in 266-269.&lt;/ref&gt; Tudi ta ureditev se ni dolgo obdržala, saj je bil leta 1948 najprej ukinjen kraj Matena-Iška Loka, njegovo ozemlje pa je bilo pripojeno Igu, iz kraja Tomišelj pa je bil izločen del naselja z imenom [[Lipe]], ki je bil nato pripojen Ljubljani.&lt;ref&gt;Zakon o upravni razdelitvi Ljudske republike Slovenije, ''Uradni list Ljudske republike Slovenije'', št. 9/48, str. 39 in 67-69.&lt;/ref&gt; Leta 1949 je bil nato ukinjen še kraj Iška vas ter bil priključen Igu, kraj Ig pa je dobil tudi del ukinjenega kraja Želimlje z naseljem [[Klada, Škofljica|Klada]].&lt;ref&gt;Ukaz o spremembah in dopolnitvah zakona o upravni razdelitvi Ljudske republike Slovenije, ''Uradni list Ljudske republike Slovenije'', št. 35/49, str. 245 in 252.&lt;/ref&gt;

Leta 1952 so bili kraji ukinjeni, Slovenija pa je zopet dobila občine. Novonastala občina Ig je tedaj združevala naselja Brest, [[Dobravica, Ig|Dobravica]], Golo, Gornji Ig, Ig, Iška, Iška Loka, Iška vas, Klada, [[Kot, Ig|Kot]], [[Kremenica]], Matena, Sarsko, Selnik, [[Staje]], [[Strahomer]], Škrilje, Tomišelj, Visoko, Vrbljene, Zapotok, Želimlje in del naselja Lipe.&lt;ref&gt;Zakon o razdelitvi Ljudske republike Slovenije na mesta, okraje in občine, ''Uradni list Ljudske republike Slovenije'', št. 11/52, str. 43-44 in 56-58.&lt;/ref&gt; Leto kasneje je samostojno naselje v občini postal še Rogatec nad Želimljami.&lt;ref&gt;Uredba o razglasitvi novih naselij in o združitvi naselij, ''Uradni list Ljudske republike Slovenije'', št. 2/53, str. 24-25.&lt;/ref&gt; Z uvedbo komun v [[Federativna ljudska republika Jugoslavija|Jugoslaviji]] je prišlo do nadaljnjega združevanja občin, saj so občine dobivale vedno več pooblastil in zadolžitev, zato pa so morale biti finančno močnejše.&lt;ref&gt;Grafenauer, ''Lokalna samouprava na Slovenskem'', str. 300-302.&lt;/ref&gt; Občina Ig je bila po le nekaletnem obstoju tako ukinjena in priključena novi občini Ljubljana-Rudnik,&lt;ref&gt;Zakon o območjih okrajev in občin v Ljudski republiki Sloveniji, ''Uradni list Ljudske republike Slovenije'', št. 24/55, str. 477 in 495.&lt;/ref&gt; ki se je leta 1963 nato z občino Ljubljana-Vič spojila v občino Ljubljana-Vič-Rudnik.&lt;ref&gt;Grafenauer, ''Lokalna samouprava na Slovenskem'', str. 309-313.&lt;/ref&gt;

Po osamosvojitvi Slovenije se je vloga občine spremenila, zato je prišlo do razbijanja prejšnjih velikih občin. Slovenija je bila v ta namen spomladi leta 1994 razdeljena na referendumska območja za ustanovitev novih občin. Kljub željam krajanov krajevne skupnosti Iška vas po lastni občini, je [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor]] celotno Ižansko strnil v referendumsko območje za ustanovitev občine Ig v obsegu naselij Brest, Dobravica, Golo, Gornji Ig, Ig, Iška, Iška Loka, Iška vas, Kot, Kremenica, Matena, Rogatec nad Želimljami, Sarsko, Selnik, Staje, Strahomer, Škrilje, Tomišelj, Visoko, Vrbljene in Zapotok.&lt;ref&gt;Odlok o določitvi referendumskih območij za ustanovitev občin, ''Uradni list Republike Slovenije'', št. 22/94, str. 1362-1414; Darja Kocbek, »KS Iška vas se ne želi priključiti k občini Ig,« ''Delo'', 12. maj 1994, str. 7.&lt;/ref&gt; Na referendumu o ustanovitvi občin 29. maja 1994 so prebivalci ustanovitev občine Ig sicer zavrnili s 66,5% glasovi proti,&lt;ref&gt;Maja Zupančič, »Ustanovitev občine Ig,« ''Mostiščar'', 21/1 (2015), str. 22.&lt;/ref&gt; a je Državni zbor 3. oktobra 1994 z Zakonom o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij občino Ig vseeno ustanovil, formalno pa je začela delovati s 1. januarjem 1995.&lt;ref&gt;Zakon o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij, ''Uradni list Republike Slovenije'', št. 60/94, str. 3335-3377.&lt;/ref&gt;

== Naselja v občini ==
[[Brest, Ig|Brest]], [[Dobravica, Ig|Dobravica]], [[Draga, Ig|Draga]], [[Golo]], [[Gornji Ig]], '''[[Ig]]''', [[Iška]], [[Iška Loka]], [[Iška vas]], [[Kot, Ig|Kot]], [[Kremenica]], [[Matena]], [[Podgozd, Ig|Podgozd]], [[Podkraj, Ig|Podkraj]], [[Rogatec nad Želimljami]], [[Sarsko]], [[Selnik]], [[Staje]], [[Strahomer]], [[Suša, Ig|Suša]], [[Škrilje, Ig|Škrilje]], [[Tomišelj]], [[Visoko, Ig|Visoko]], [[Vrbljene]], [[Zapotok, Ig|Zapotok]].

== Seznam županov ==

=== Lokalna samouprava ===
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
! scope=&quot;col&quot; width=45px|Volitve
! scope=&quot;col&quot; width=112px|Župan(ja) 
! scope=&quot;col&quot; width=45px|Stranka
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1994|1994]]
! scope=&quot;row&quot; rowspan=2|[[Ciril Podržaj]]
| '''[[Socialdemokratska zveza Slovenije|SSDS]]'''
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1998|1998]]
| '''[[Slovenski krščanski demokrati|SKD]]'''
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2002|2002]]
! scope=&quot;row&quot; rowspan=5|[[Janez Cimperman]]
| [[Slika:SDS logotype.svg|30px]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]]
| '''{{Abbr|NK|Neodvisni kandidat}}'''
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]]
| rowspan=3|[[Slika:SLS logotip.png|30px]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]]
! scope=&quot;row&quot;|[[Zlatko Usenik]]
| '''{{Abbr|LZUNOI|Lista Zlatka Usenika za napredek občine Ig}}'''
|}

== Župani ==
* Zlatko Usenik (danes)

==Sklici in opombe==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* [http://www.obcina-ig.si/ uradna stran občine Ig]
* {{Kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Municipality of Ig|Občina Ig}}

{{Slovenske občine}}
{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Občina Ig| ]]
[[Kategorija:Občine Slovenije|Ig]]
[[Kategorija:Ljubljansko barje|Ig]]</text>
      <sha1>qsybzzsai5n634p4al80j79vlbg0b59</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6773890</id>
      <parentid>6773858</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T19:25:08Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sportomanokin</username>
        <id>14776</id>
      </contributor>
      <origin>6773890</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="15862" sha1="415wmdc6hyhi1c3rt9uii13enewcexf" xml:space="preserve">{{Infopolje Občina v Sloveniji
|župan=[[Zlatko Usenik]]
|grb=Grb občine Ig (2015).png
|lokacija=Obcine Slovenija 2006 Ig.svg
|lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji&lt;ref&gt;[http://www.geopedia.si/#L408_F37_T1257_vF_b_x463066.04500000004_y87803_s12 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F37_T1257_vF_b_x463066.04500000004_y87803_s12 |date=2017-07-29 }} na Geopedii&lt;/ref&gt;
|splet=http://www.obcina-ig.si
|koordinate=&lt;!-- WD --&gt;
|površina=98,8
|prebivalstvo=7974
|prebivalstvo_datum=2026
|moški=4049
|ženske=3925
|sedež=[[Ig]]}}

'''Občina Ig''' je ena od [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]], ki šteje okoli 7.600 prebivalcev in meri 98,8 km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;. Leži južno od [[Ljubljana|Ljubljane]], deloma na [[Ljubljansko barje|Ljubljanskem barju]], deloma pa v hribovitem svetu pod [[Krim (gora)|Krimom]] in [[Mokrec|Mokrcem]], ki sta najvišji gori (nad 1000 m) v občini in širši okolici. Središče občine je naselje [[Ig]].  Prebivalstvo občine v zadnjem obdobju narašča zlasti na račun priseljevanja prebivalstva iz Ljubljane (suburbanizacija). Občina Ig obsega 25 naselij in se teritorialno deli na 23 krajevnih skupnosti.

Pomembne turistične znamenitosti v občini Ig so: dolina (kanjon) [[Iška (reka)|Iške]] oz. [[Iški vintgar|Iški Vintgar]], romarski vrh [[Kurešček]] s [[Cerkev Marije Kraljice miru, Kurešček|Cerkvijo Marije Kraljice Miru]] in planinskim domom pod njim, razgledni vrh Krim s planinskim domom, [[Ribniki v dolini Drage]] z [[Gozdna učna pot|Gozdno učno potjo]] Draga med Ribniki in vasjo [[Dobravica, Ig|Dobravica]], [[naravni rezervat]] [[Iški morost]]  (IUCN Ia) s [[Koščeva učna pot|Koščevo učno potjo]] na Barju, kjer so arheološka najdišča [[Kolišča|kolišč]] ([[Maharski prekop]]), rekonstrukcija kolišča ob [[Iščica|Ižici]], ki spada k Muzeju [[Morost]] na Igu, nekaj rimskih ostalin (Stari dedec) in spomenikov NOB ([[Kozlarjeva gošča]], [[Partizanska bolnišnica Krvavice|partizanska bolnišnica Krvavice]]), Cerkev sv. Nikolaja na [[Visoko, Ig|Visokem]] z zunanjimi freskami [[Janez Ljubljanski|Janeza Ljubljanskega]] ter [[hipodrom]] v [[Vrbljene|Vrbljenah]] oz. [[Strahomer|Strahomerju]] pod Krimom.

Občina je bila ustanovljena leta 1994 ko se je odcepila od občine oz. komune Ljubljana-Vič-Rudnik.

== Zgodovina občine ==
V času [[Ilirske province|Ilirskih provinc]] je bilo območje današnje občine Ig razdeljeno na dve meriji, [[Brest, Ig|Brest]] in [[Želimlje]], ki sta se bili del ljubljanskega distrikta province Kranjske in kantona Ljubljana zunaj obzidja (''extra muros'').&lt;ref&gt;Janez Šumrada, »Prebivalstvo v slovenskih predelih Napoleonove Ilirije,« ''Zgodovinski časopis'', 52/1 (1998), str. 55.&lt;/ref&gt; Po obnovitvi [[Avstrijsko cesarstvo|avstrijske oblasti]] sta meriji Brest in Želimlje ohranili svoj ozemeljski obseg, ter bili preoblikovani v glavni občini, podrejeni okrajni gosposki s sedežem na [[Grad Ig|gradu Zonek]]. Glavna občina Brest je obsegala šest podobčin (Brest, [[Iška Loka]], [[Iška vas]], [[Jezero, Brezovica|Jezero]], Studenec-Ig in [[Vrbljene]]), glavna občina Želimlje pa štiri ([[Golo]], [[Pijava Gorica]], [[Zapotok, Ig|Zapotok]] in Želimlje).&lt;ref&gt;Janko Polec, ''Kraljestvo Ilirija: prispevek k zgodovini razvoja javnega prava v slovenskih deželah, 1. del'' (Ljubljana: Založba zvezne tiskarne in knjigarne, 1925), str. 311.&lt;/ref&gt; Na podlagi oktroirane ustave in občinskega zakona iz leta 1849 so na [[Kranjska|Kranjskem]] leta 1850 nastale samoupravne krajevne občine, pri čemer je ponekod prišlo do združevanja ozemlja več [[Katastrska občina|katastrskih občin]].&lt;ref&gt;Božo Grafenauer, ''Lokalna samouprava na Slovenskem'' (Maribor: Pravna fakulteta, 2000), str. 101-107.&lt;/ref&gt; Ozemlje današnje občine Ig je bilo po novi ureditvi razdeljeno med šest krajevnih občin, od tega pet s sedežem znotraj današnje ižanske občine (občine Iška Loka, Iška vas, Studenec-Ig, [[Tomišelj]] in Vrbljene), ena pa izven (občina Želimlje). Tedanja občina Želimlje je obsegala celoten jugovzhodni del današnje ižanske občine, le manjši del, vključno z Želimljami, pa je danes del [[Občina Škofljica|občine Škofljica]]. Občina Tomišelj je obsegala tudi kraja Jezero in [[Planinca, Brezovica|Planinca]], ki sta danes del [[Občina Brezovica|občine Brezovica]], ob popisih prebivalstva v letih 1900 in 1910 pa so kot del občine Iška vas navedene tudi tri kmetije na [[Rakitna|Rakitni]].&lt;ref&gt;Za stanje ob popisu leta 1869: ''Imenik krajev vojvodine Kranjske. Sestavljen na podlagi ljudskega številjenja od 31. decembra l. 1869 po c. kr. statistični centralni komisiji'' (Ljubljana: Ign. v. Kleinmayr und Fed. Bamberg, 1874), str. 42-48.

* Za stanje leta 1880: ''Obširen imenik krajev na Krajnskem na svitlo dan po C. Kr. statistični centralni komisiji'' (Dunaj: Alfred Hölder, k. u. k. Hof- und Universitäts-Buchhändler, 1884), str. 56-64.
* Za stanje leta 1890: ''Specijalni repertorij krajev na Kranjskem, na novo predelan po rezultatih popisa ljudstva dne 31. decembra 1890'' (Dunaj: Alfred Hölder, k. u. k. Hof- und Universitäts-Buchhändler, 1894), str. 51-60.
* Za stanje leta 1900: ''Leksikon občin, kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru: Izdelan po rezultatih popisa ljudstva dne 31. grudna 1900. VI. Kranjsko'' (Dunaj: C. kr. centralna statistična komisija, 1906), str. 108-117. 
* Za stanje leta 1910: ''Spezialortsrepertorium der Österreichischen Länder: Bearbeitet auf Grund der Ergebnisse der Volkszählung vom 31. Dezember 1910, Herausgegeben von der Statistischen Zentralkommission. VI. Krain'' (Dunaj: Verlag der Deutschösterreichischen Staatsdruckerei, 1919), str. 44-51.&lt;/ref&gt; Kljub majhnemu številu prebivalcev v mnogih od teh občin so vse preživele komasacijo leta 1866, ko je bilo število kranjskih občin zmanjšano za slabo tretjino.&lt;ref&gt;Grafenauer, ''Lokalna samouprava na Slovenskem'', str. 122-126.&lt;/ref&gt;

Po razpadu [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] so kljub številnim spremembam na drugih ravneh uprave občine preživele nespremenjene do [[Kraljevina Jugoslavija|jugoslovanskega]] Zakona o občinah iz leta 1933, s katerim je prišlo do novega združevanja občin. Občine Iška Loka, Iška vas in Vrbljene so bile zaradi svoje majhnosti z novim zakonom ukinjene. Ozemlje občine Iška vas je bilo priključeno občini Studenec-Ig, ozemlje občin Iška Loka in Vrbljene pa občini Tomišelj. Iz občine Tomišelj je bila izvzeta katastrska občina Jezero, ki je bila priključena občini [[Preserje, Brezovica|Preserje]].&lt;ref&gt;Prav tam, str. 234.&lt;/ref&gt; Do ponovnega spreminjanja občinskih meja je prišlo že marca 1934, ko je bila občini Tomišelj ponovno priključena katastrska občina Jezero iz občine Preserje, občini Ig pa sta bili priključeni katastrska občina Golo iz občine Želimlje in ozemlje bivše občine Iška Loka iz občine Tomišelj.&lt;ref&gt;Uredba osrednje vlade s katero se izpreminja in dopolnjuje uredba o spojitvi občin v Dravski banovini z dne 8. septembra 1933, IV br. 2100, ter določajo občinam v Dravski banovini sedeži'', Službeni list kraljeve banske uprave Dravske banovine'', št. 29/34, str. 361-362.&lt;/ref&gt; Oktobra 1937 je nato prišlo do že tretje revizije meja, s katero bilo [[Sarsko]] izločeno iz občine Želimlje in priključeno občini Ig, iz občine Ig pa so bili izločena naselja Gorenje Golo, Dolenje Golo ter [[Škrilje, Ig|Škrilje]], ki so zopet postala del občine Želimlje.&lt;ref&gt;Odločba o spojitvi, razdružitvi in pregrupaciji občin in spremembi imena in sedeža občin v območju Dravske banovine, ''Službeni list kraljeve banske uprave Dravske banovine'', št. 83/37, str. 789-790.&lt;/ref&gt;

Med [[Druga svetovna vojna|2. svetovno vojno]] so Ižansko zasedli Italijani, [[1941|3. maja 1941]] pa je bilo v okviru [[Ljubljanska pokrajina|Ljubljanske pokrajine]] priključeno [[Kraljevina Italija|Kraljevini Italiji]]. Italijani so v ižanskih občinah ohranili stare župane in teritorialno ureditev.&lt;ref&gt;Ferdo Gestrin, ''Svet pod Krimom'' (Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2016), str. 90.&lt;/ref&gt; Ižansko je bilo med vojno prizorišče spopadov med okupatorjem in [[Osvobodilna fronta|partizani]], Italijani pa so požgali vasi Golo, Škrilje, [[Selnik]], [[Visoko, Ig|Visoko]], [[Zapotok, Ig|Zapotok]], [[Rogatec nad Želimljami]], Ustje, Iška vas in [[Gornji Ig]], ter mnoge prebivalce poslali v internacijo.&lt;ref&gt;Tone Ferenc, ''Fašisti brez krinke: dokumenti 1941-1942'' (Maribor: Obzorja, 1987), str. 307; ''Krajevni leksikon Slovenije. II. knjiga: Jedro osrednje Slovenije in njen jugovzhodni del'' (Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1971), str. 395-435.&lt;/ref&gt;

Po koncu 2. svetovne vojne je bila stara občinska ureditev odpravljena in občine so zamenjali tako imenovani kraji. Na Ižanskem so sprva obstajali kraji Brest, Golo, Ig, Iška Loka in Iška vas,&lt;ref&gt;Zakon o upravni razdelitvi federalne Slovenije, ''Uradni list Slovenskega narodno osvobodilnega sveta in narodne vlade Slovenije'', št. 33/45, str. 137-139.&lt;/ref&gt; že aprila 1946 pa je prišlo do združevanja po katerem naj bi ostali le še kraji Ig, Golo-Škrilje in Tomišelj.&lt;ref&gt;Zakon o upravni razdelitvi Ljudske republike Slovenije, ''Uradni list Ljudske republike Slovenije'', št. 26/46, str. 75-76 in 85-91.&lt;/ref&gt; Še preden bi se nova ureditev začela izvajati, pa je bila zakonodaja znova spremenjena, na Ižanskem pa so bili uvedeni kraji Ig, Golo-Škrilje, [[Matena]]-Iška Loka, Iška vas in Tomišelj. Naselje Selnik je bilo izločeno iz kraja Želimlje in priključeno kraju Golo-Škrilje, Ustje pa je postalo del kraja Rakitna.&lt;ref&gt;Zakon o upravni razdelitvi Ljudske republike Slovenije, ''Uradni list Ljudske republike Slovenije'', št. 62/46, str. 251 in 266-269.&lt;/ref&gt; Tudi ta ureditev se ni dolgo obdržala, saj je bil leta 1948 najprej ukinjen kraj Matena-Iška Loka, njegovo ozemlje pa je bilo pripojeno Igu, iz kraja Tomišelj pa je bil izločen del naselja z imenom [[Lipe]], ki je bil nato pripojen Ljubljani.&lt;ref&gt;Zakon o upravni razdelitvi Ljudske republike Slovenije, ''Uradni list Ljudske republike Slovenije'', št. 9/48, str. 39 in 67-69.&lt;/ref&gt; Leta 1949 je bil nato ukinjen še kraj Iška vas ter bil priključen Igu, kraj Ig pa je dobil tudi del ukinjenega kraja Želimlje z naseljem [[Klada, Škofljica|Klada]].&lt;ref&gt;Ukaz o spremembah in dopolnitvah zakona o upravni razdelitvi Ljudske republike Slovenije, ''Uradni list Ljudske republike Slovenije'', št. 35/49, str. 245 in 252.&lt;/ref&gt;

Leta 1952 so bili kraji ukinjeni, Slovenija pa je zopet dobila občine. Novonastala občina Ig je tedaj združevala naselja Brest, [[Dobravica, Ig|Dobravica]], Golo, Gornji Ig, Ig, Iška, Iška Loka, Iška vas, Klada, [[Kot, Ig|Kot]], [[Kremenica]], Matena, Sarsko, Selnik, [[Staje]], [[Strahomer]], Škrilje, Tomišelj, Visoko, Vrbljene, Zapotok, Želimlje in del naselja Lipe.&lt;ref&gt;Zakon o razdelitvi Ljudske republike Slovenije na mesta, okraje in občine, ''Uradni list Ljudske republike Slovenije'', št. 11/52, str. 43-44 in 56-58.&lt;/ref&gt; Leto kasneje je samostojno naselje v občini postal še Rogatec nad Želimljami.&lt;ref&gt;Uredba o razglasitvi novih naselij in o združitvi naselij, ''Uradni list Ljudske republike Slovenije'', št. 2/53, str. 24-25.&lt;/ref&gt; Z uvedbo komun v [[Federativna ljudska republika Jugoslavija|Jugoslaviji]] je prišlo do nadaljnjega združevanja občin, saj so občine dobivale vedno več pooblastil in zadolžitev, zato pa so morale biti finančno močnejše.&lt;ref&gt;Grafenauer, ''Lokalna samouprava na Slovenskem'', str. 300-302.&lt;/ref&gt; Občina Ig je bila po le nekaletnem obstoju tako ukinjena in priključena novi občini Ljubljana-Rudnik,&lt;ref&gt;Zakon o območjih okrajev in občin v Ljudski republiki Sloveniji, ''Uradni list Ljudske republike Slovenije'', št. 24/55, str. 477 in 495.&lt;/ref&gt; ki se je leta 1963 nato z občino Ljubljana-Vič spojila v občino Ljubljana-Vič-Rudnik.&lt;ref&gt;Grafenauer, ''Lokalna samouprava na Slovenskem'', str. 309-313.&lt;/ref&gt;

Po osamosvojitvi Slovenije se je vloga občine spremenila, zato je prišlo do razbijanja prejšnjih velikih občin. Slovenija je bila v ta namen spomladi leta 1994 razdeljena na referendumska območja za ustanovitev novih občin. Kljub željam krajanov krajevne skupnosti Iška vas po lastni občini, je [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor]] celotno Ižansko strnil v referendumsko območje za ustanovitev občine Ig v obsegu naselij Brest, Dobravica, Golo, Gornji Ig, Ig, Iška, Iška Loka, Iška vas, Kot, Kremenica, Matena, Rogatec nad Želimljami, Sarsko, Selnik, Staje, Strahomer, Škrilje, Tomišelj, Visoko, Vrbljene in Zapotok.&lt;ref&gt;Odlok o določitvi referendumskih območij za ustanovitev občin, ''Uradni list Republike Slovenije'', št. 22/94, str. 1362-1414; Darja Kocbek, »KS Iška vas se ne želi priključiti k občini Ig,« ''Delo'', 12. maj 1994, str. 7.&lt;/ref&gt; Na referendumu o ustanovitvi občin 29. maja 1994 so prebivalci ustanovitev občine Ig sicer zavrnili s 66,5% glasovi proti,&lt;ref&gt;Maja Zupančič, »Ustanovitev občine Ig,« ''Mostiščar'', 21/1 (2015), str. 22.&lt;/ref&gt; a je Državni zbor 3. oktobra 1994 z Zakonom o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij občino Ig vseeno ustanovil, formalno pa je začela delovati s 1. januarjem 1995.&lt;ref&gt;Zakon o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij, ''Uradni list Republike Slovenije'', št. 60/94, str. 3335-3377.&lt;/ref&gt;

== Naselja v občini ==
[[Brest, Ig|Brest]], [[Dobravica, Ig|Dobravica]], [[Draga, Ig|Draga]], [[Golo]], [[Gornji Ig]], '''[[Ig]]''', [[Iška]], [[Iška Loka]], [[Iška vas]], [[Kot, Ig|Kot]], [[Kremenica]], [[Matena]], [[Podgozd, Ig|Podgozd]], [[Podkraj, Ig|Podkraj]], [[Rogatec nad Želimljami]], [[Sarsko]], [[Selnik]], [[Staje]], [[Strahomer]], [[Suša, Ig|Suša]], [[Škrilje, Ig|Škrilje]], [[Tomišelj]], [[Visoko, Ig|Visoko]], [[Vrbljene]], [[Zapotok, Ig|Zapotok]].

== Seznam županov ==

=== Lokalna samouprava ===
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
! scope=&quot;col&quot; width=45px|Volitve
! scope=&quot;col&quot; width=120px|Župan(ja) 
! scope=&quot;col&quot; width=45px|Stranka
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1994|1994]]
! scope=&quot;row&quot; rowspan=2|[[Ciril Podržaj]]
| '''[[Socialdemokratska zveza Slovenije|SSDS]]'''
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1998|1998]]
| '''[[Slovenski krščanski demokrati|SKD]]'''
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2002|2002]]
! scope=&quot;row&quot; rowspan=5|[[Janez Cimperman]]
| [[Slika:SDS logotype.svg|30px]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]]
| '''{{Abbr|NK|Neodvisni kandidat}}'''
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]]
| rowspan=3|[[Slika:SLS logotip.png|30px]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]]
! scope=&quot;row&quot;|[[Zlatko Usenik]]
| '''{{Abbr|LZUNOI|Lista Zlatka Usenika za napredek občine Ig}}'''
|}

== Župani ==
* Zlatko Usenik (danes)

==Sklici in opombe==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* [http://www.obcina-ig.si/ uradna stran občine Ig]
* {{Kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Municipality of Ig|Občina Ig}}

{{Slovenske občine}}
{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Občina Ig| ]]
[[Kategorija:Občine Slovenije|Ig]]
[[Kategorija:Ljubljansko barje|Ig]]</text>
      <sha1>415wmdc6hyhi1c3rt9uii13enewcexf</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Občina Ilirska Bistrica</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3516</id>
    <revision>
      <id>6773906</id>
      <parentid>6772886</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T19:40:37Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sportomanokin</username>
        <id>14776</id>
      </contributor>
      <comment>/* Občinska skupščina */</comment>
      <origin>6773906</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="10714" sha1="4pdeqz0rvmpoqjmwi4fuxzfmefs1mjq" xml:space="preserve">{{Infopolje Občina v Sloveniji
|župan=[[Gregor Kovačič]]
|grb=COA-Ilirska Bistrica.gif
|lokacija=Karte Ilirska Bistrica si.png
|lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji&lt;ref&gt;[http://www.geopedia.si/#L408_F38_T1257_vF_b_x445429.40599999996_y48294.3005_s11 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F38_T1257_vF_b_x445429.40599999996_y48294.3005_s11 |date=2017-07-29 }} na Geopedii&lt;/ref&gt;
|splet=http://www.ilirska-bistrica.si
|koordinate=&lt;!-- WD --&gt;
|površina=480,0
|prebivalstvo=13130
|prebivalstvo_datum=2026
|moški=6685
|ženske=6445
|sedež=[[Ilirska Bistrica]]}}

'''Občina Ilirska Bistrica''' je ena od [[občina|občin]] [[Kras (območje)|Krasa]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]] z okoli 13.000 prebivalci in središčem v [[Ilirska Bistrica|Ilirski Bistrici]]. Njeno območje se z reformo lokalne samouprave v samostojni Sloveniji ni spremenilo. Sestavljena je iz 22 krajevnih skupnosti. 

== Naselja v občini ==
[[Slika:Občina Ilirska Bistrica - naselja.jpg|250px|sličica|desno|Občinska naselja]]
[[Bač, Ilirska Bistrica|Bač]], [[Brce]], [[Dobro Polje, Ilirska Bistrica|Dobro Polje]], [[Dolenje pri Jelšanah]], [[Dolnja Bitnja]], [[Dolnji Zemon]], [[Čelje]], [[Fabci]], [[Gabrk, Ilirska Bistrica|Gabrk]], [[Gornja Bitnja]], [[Gornji Zemon]], [[Harije]], [[Hrušica, Ilirska Bistrica|Hrušica]], [[Huje]], '''[[Ilirska Bistrica]]''', [[Jablanica, Ilirska Bistrica|Jablanica]], [[Janeževo Brdo]], [[Jasen, Ilirska Bistrica|Jasen]], [[Jelšane]], [[Kilovče]], [[Knežak]], [[Koritnice]], [[Koseze, Ilirska Bistrica|Koseze]], [[Kuteževo]], [[Mala Bukovica]], [[Male Loče]], [[Mereče]], [[Nova vas pri Jelšanah]], [[Novokračine]], [[Ostrožno Brdo]], [[Pavlica]], [[Podbeže]], [[Podgrad, Ilirska Bistrica|Podgrad]], [[Podgraje]], [[Podstenje]], [[Podstenjšek]], [[Podtabor, Ilirska Bistrica|Podtabor]], [[Pregarje]], [[Prelože, Ilirska Bistrica|Prelože]], [[Prem]], [[Račice]], [[Ratečevo Brdo]], [[Rečica, Ilirska Bistrica|Rečica]], [[Rjavče]], [[Sabonje]], [[Smrje]], [[Snežnik, Ilirska Bistrica|Snežnik]], [[Soze]], [[Starod]], [[Studena Gora]], [[Sušak]], [[Šembije]], [[Tominje]], [[Topolc]], [[Trpčane]], [[Velika Bukovica]], [[Veliko Brdo]], [[Vrbica]], [[Vrbovo]], [[Zabiče]], [[Zajelšje]], [[Zarečica]], [[Zarečje]]

== Zgodovinski razvoj občine ==

=== Od Ustanovitve do konca Avstro-Ogrske (1848-1918) ===
Občina Ilirska Bistrica je kot občina v samoupravnem smislu nastala v okviru [[Marčna revolucija|Marčne revolucije]]. Na podlagi ustave in provizoričnega zakona so do junija 1850 bile oblikovane krajevne občine, ki so temeljile na katastrskih občinah in delovale kot samoupravne prvostopenjske upravne oblasti. Občina Ilirska Bistrica je bila v tem okviru leta 1857 ena med 501 občin v Deželi Kranjski, skupaj z 32 občinami v okraju Ilirska Bistrica. Leta 1866 je prišlo do konsolidacij občin  zato je bila prestavljena pod upravni okraj Postojna in z 10 občinami v sodni okraj Ilirska Bistrica, kar se je obdržalo do konca 1. svetovne vojne.

=== Italijanska oblast (1918-1945) ===
Takoj po vojni je občina Ilirska Bistrica upravno postavljena pod vrhovno poveljstvo italijanske vojske, nato pa provizorično civilno oblast. Z rapalsko pogodbo je bila uradno priključena v Italijo v [[Furlanija - Julijska krajina|Furlanijo-Julijsko]] krajino v okviru političnega okraja Postojna. Leta 1923 je bila inkorporirana v Istrsko provinco v okviru Opatijskega okrožja  in sodnega okraja Bistrica, leta 1924 pa po priključitvi [[Reka, Hrvaška|Reke]] v novonastalo Kvarnersko provinco.

Občina je v obdobju italijanske oblasti doživela več sprememb Leta 1926 je bila ukinjena funkcija župana, ki jo je zamenjal podesta, kar je omejilo njeno avtonomijo. Poleg tega je bila občina Ilirska Bistrica novembra 1927 združena z občino [[Trnovo, Ilirska Bistrica|Trnovo]] v občino Villa del Nevoso, leta 1936 pa je prišlo do izmenjave ozemlja z sosednjo občino Jelšane zaradi železniške proge.

=== V Jugoslaviji (1945-1991) ===
Po drugi svetovni vojni je Ilirska Bistrica, ne kot občina, temveč kod okraj, bila civilno podrejena Narodnoosvobodilnemu odboru za Slovensko Primorje v okviru cone B in upravno pod Vojaški upravi Jugoslovanske armade za Slovensko Primorje, Istro in Reko. Leta 1948 pa je bila uradno priključena Ljudski republiki Sloveniji in 1949 najprej v Primorsko in nato Goriško oblast.

Z upravno reorganizacijo aprila 1952 je Ilirska Bistrica ponovno dobila status občine v kateri je bilo 18 krajev, spadala pa je v Postojnski okraj, z reorganizacijo leta 1955 pa v okraj Koper, kar se je obdržalo tudi v reorganizacijah 1960 in 1964. Z letom 1974 pa so bile uvedene [[Krajevna skupnost|krajevne skupnosti]], ki jih je bilo do leta 1992 v Ilirski Bistrici 20.

=== V Sloveniji (1991- ) ===
V reorganizaciji na podlagi zakona leta 1993 je občina Ilirska Bistrica bila ponovno ustanovljena 1994 in površinsko nespremenjena, s 63 naselji in 19 krajevnimi skupnostmi, kljub nasprotovanju ki so ga izrazili prebivalci Podgrada in Hrušice in 1995 sprejela svoj statut. Zadnja večja sprememba pa je bilo povečanje števila krajevnih skupnosti na 22 leta 2020.

== Seznam županov ==

=== Pred in medvojni oblastniki ===
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
! scope=&quot;col&quot; width=72px|Obdobje
! scope=&quot;col&quot; width=125px|Župan
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1926–1931
! scope=&quot;row&quot;|[[Carlo Ognibene]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1931–1932
! scope=&quot;row&quot;|[[Giuseppe Cobianchi]] 
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1932–1939
! scope=&quot;row&quot;|[[Giuseppe Berdon]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1939–1942
! scope=&quot;row&quot;|[[Giordano Salvatore]] 
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1942–1943
! scope=&quot;row&quot;|[[Rugger Russo]] 
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1943–1943
! scope=&quot;row&quot;|[[Luigi Saccari]] 
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1943–1943
! scope=&quot;row&quot;|[[Umberto Russo]] 
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1943–1944
! scope=&quot;row&quot;|[[Leopold Oblak]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1944–1945
! scope=&quot;row&quot;|[[Aleksander Ličan]] 
|}

=== Povojni oblastniki ===
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
! scope=&quot;col&quot; width=72px|Obdobje
! scope=&quot;col&quot; width=125px|Župan
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1946–1947
! scope=&quot;row&quot;|[[Kristjan Hodnik]] 
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1947–1948
! scope=&quot;row&quot;|[[Vinko Sket]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1948–1949
! scope=&quot;row&quot;|[[Vid Oprešnik]] 
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1949–1950
! scope=&quot;row&quot;|[[Franc Tomšič]] 
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1950–1952
! scope=&quot;row&quot;|[[Franc Grahor Klobučar|Franc G. Klobučar]] 
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1952–1958
! scope=&quot;row&quot;|[[Anton Gustinčič]] 
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1958–1962
! scope=&quot;row&quot;|[[Albin Kuret]] 
|}

=== Občinska skupščina ===
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
! scope=&quot;col&quot; width=72px|Obdobje
! scope=&quot;col&quot; width=125px|Predsednik
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1962–1967
! scope=&quot;row&quot;|[[Ivan Kukovec]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1967–1973
! scope=&quot;row&quot;|[[Vitomir Dekleva]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1973–1974
! scope=&quot;row&quot;|[[Jože Grilj]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1974–1982
! scope=&quot;row&quot;|[[Bojan Brozina]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1982–1986
! scope=&quot;row&quot;|[[Ivan Bergoč]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1986–1990
! scope=&quot;row&quot;|[[Janez Kirn]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1990–1994
! scope=&quot;row&quot;|[[Stane Prosen]]

=== Lokalna samouprava ===
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
! scope=&quot;col&quot; width=45px|Volitve
! scope=&quot;col&quot; width=110px|Župan 
! scope=&quot;col&quot; width=52px|Stranka
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1994|1994]]
! scope=&quot;row&quot;|[[Stanislav Prosen]]
| [[Slika:Liberalna demokracija Slovenije.PNG|30px]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1998|1998]]
! scope=&quot;row&quot;|[[Franc Lipolt]]
| [[Zveza za Primorsko|ZZP]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2002|2002]]
! scope=&quot;row&quot; rowspan=2|[[Anton Šenkinc]]
| rowspan=2| '''{{Abbr|SV|Anton Šenkinc in skupina volivcev}}'''
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]]
! scope=&quot;row&quot; rowspan=3|[[Emil Rojc]]
| rowspan=3|[[Slika:Socialni demokrati Logo.svg|40px]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]]
! scope=&quot;row&quot;|[[Gregor Kovačič]]
| '''{{Abbr|SV|Gregor Kovačič in skupina volivcev}}'''
|}

==Sklici in opombe==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
* [http://www.ilirska-bistrica.si/ Ilirska Bistrica], uradna stran občine.
* [http://www.ilbis.com/ Ilbis.com] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060414042621/http://ilbis.com/ |date=2006-04-14 }}, web portal in regijski spletni imenik
* [http://www.rc-ilb.net/ Razvojni center] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070704091150/http://www.rc-ilb.net/ |date=2007-07-04 }}, stran Razvojnega centra Ilirska Bistrica
*[[Seznam osebnosti iz občine Ilirska Bistrica]] 
{{Slovenske občine}}

[[Kategorija:Občina Ilirska Bistrica| ]]
[[Kategorija:Občine Slovenije|Ilirska Bistrica]]
{{si-geo-stub}}
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>4pdeqz0rvmpoqjmwi4fuxzfmefs1mjq</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6773907</id>
      <parentid>6773906</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T19:41:14Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sportomanokin</username>
        <id>14776</id>
      </contributor>
      <origin>6773907</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="10717" sha1="i9x360nuchhzz8gl2jlobyvwkd4elj6" xml:space="preserve">{{Infopolje Občina v Sloveniji
|župan=[[Gregor Kovačič]]
|grb=COA-Ilirska Bistrica.gif
|lokacija=Karte Ilirska Bistrica si.png
|lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji&lt;ref&gt;[http://www.geopedia.si/#L408_F38_T1257_vF_b_x445429.40599999996_y48294.3005_s11 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F38_T1257_vF_b_x445429.40599999996_y48294.3005_s11 |date=2017-07-29 }} na Geopedii&lt;/ref&gt;
|splet=http://www.ilirska-bistrica.si
|koordinate=&lt;!-- WD --&gt;
|površina=480,0
|prebivalstvo=13130
|prebivalstvo_datum=2026
|moški=6685
|ženske=6445
|sedež=[[Ilirska Bistrica]]}}

'''Občina Ilirska Bistrica''' je ena od [[občina|občin]] [[Kras (območje)|Krasa]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]] z okoli 13.000 prebivalci in središčem v [[Ilirska Bistrica|Ilirski Bistrici]]. Njeno območje se z reformo lokalne samouprave v samostojni Sloveniji ni spremenilo. Sestavljena je iz 22 krajevnih skupnosti. 

== Naselja v občini ==
[[Slika:Občina Ilirska Bistrica - naselja.jpg|250px|sličica|desno|Občinska naselja]]
[[Bač, Ilirska Bistrica|Bač]], [[Brce]], [[Dobro Polje, Ilirska Bistrica|Dobro Polje]], [[Dolenje pri Jelšanah]], [[Dolnja Bitnja]], [[Dolnji Zemon]], [[Čelje]], [[Fabci]], [[Gabrk, Ilirska Bistrica|Gabrk]], [[Gornja Bitnja]], [[Gornji Zemon]], [[Harije]], [[Hrušica, Ilirska Bistrica|Hrušica]], [[Huje]], '''[[Ilirska Bistrica]]''', [[Jablanica, Ilirska Bistrica|Jablanica]], [[Janeževo Brdo]], [[Jasen, Ilirska Bistrica|Jasen]], [[Jelšane]], [[Kilovče]], [[Knežak]], [[Koritnice]], [[Koseze, Ilirska Bistrica|Koseze]], [[Kuteževo]], [[Mala Bukovica]], [[Male Loče]], [[Mereče]], [[Nova vas pri Jelšanah]], [[Novokračine]], [[Ostrožno Brdo]], [[Pavlica]], [[Podbeže]], [[Podgrad, Ilirska Bistrica|Podgrad]], [[Podgraje]], [[Podstenje]], [[Podstenjšek]], [[Podtabor, Ilirska Bistrica|Podtabor]], [[Pregarje]], [[Prelože, Ilirska Bistrica|Prelože]], [[Prem]], [[Račice]], [[Ratečevo Brdo]], [[Rečica, Ilirska Bistrica|Rečica]], [[Rjavče]], [[Sabonje]], [[Smrje]], [[Snežnik, Ilirska Bistrica|Snežnik]], [[Soze]], [[Starod]], [[Studena Gora]], [[Sušak]], [[Šembije]], [[Tominje]], [[Topolc]], [[Trpčane]], [[Velika Bukovica]], [[Veliko Brdo]], [[Vrbica]], [[Vrbovo]], [[Zabiče]], [[Zajelšje]], [[Zarečica]], [[Zarečje]]

== Zgodovinski razvoj občine ==

=== Od Ustanovitve do konca Avstro-Ogrske (1848-1918) ===
Občina Ilirska Bistrica je kot občina v samoupravnem smislu nastala v okviru [[Marčna revolucija|Marčne revolucije]]. Na podlagi ustave in provizoričnega zakona so do junija 1850 bile oblikovane krajevne občine, ki so temeljile na katastrskih občinah in delovale kot samoupravne prvostopenjske upravne oblasti. Občina Ilirska Bistrica je bila v tem okviru leta 1857 ena med 501 občin v Deželi Kranjski, skupaj z 32 občinami v okraju Ilirska Bistrica. Leta 1866 je prišlo do konsolidacij občin  zato je bila prestavljena pod upravni okraj Postojna in z 10 občinami v sodni okraj Ilirska Bistrica, kar se je obdržalo do konca 1. svetovne vojne.

=== Italijanska oblast (1918-1945) ===
Takoj po vojni je občina Ilirska Bistrica upravno postavljena pod vrhovno poveljstvo italijanske vojske, nato pa provizorično civilno oblast. Z rapalsko pogodbo je bila uradno priključena v Italijo v [[Furlanija - Julijska krajina|Furlanijo-Julijsko]] krajino v okviru političnega okraja Postojna. Leta 1923 je bila inkorporirana v Istrsko provinco v okviru Opatijskega okrožja  in sodnega okraja Bistrica, leta 1924 pa po priključitvi [[Reka, Hrvaška|Reke]] v novonastalo Kvarnersko provinco.

Občina je v obdobju italijanske oblasti doživela več sprememb Leta 1926 je bila ukinjena funkcija župana, ki jo je zamenjal podesta, kar je omejilo njeno avtonomijo. Poleg tega je bila občina Ilirska Bistrica novembra 1927 združena z občino [[Trnovo, Ilirska Bistrica|Trnovo]] v občino Villa del Nevoso, leta 1936 pa je prišlo do izmenjave ozemlja z sosednjo občino Jelšane zaradi železniške proge.

=== V Jugoslaviji (1945-1991) ===
Po drugi svetovni vojni je Ilirska Bistrica, ne kot občina, temveč kod okraj, bila civilno podrejena Narodnoosvobodilnemu odboru za Slovensko Primorje v okviru cone B in upravno pod Vojaški upravi Jugoslovanske armade za Slovensko Primorje, Istro in Reko. Leta 1948 pa je bila uradno priključena Ljudski republiki Sloveniji in 1949 najprej v Primorsko in nato Goriško oblast.

Z upravno reorganizacijo aprila 1952 je Ilirska Bistrica ponovno dobila status občine v kateri je bilo 18 krajev, spadala pa je v Postojnski okraj, z reorganizacijo leta 1955 pa v okraj Koper, kar se je obdržalo tudi v reorganizacijah 1960 in 1964. Z letom 1974 pa so bile uvedene [[Krajevna skupnost|krajevne skupnosti]], ki jih je bilo do leta 1992 v Ilirski Bistrici 20.

=== V Sloveniji (1991- ) ===
V reorganizaciji na podlagi zakona leta 1993 je občina Ilirska Bistrica bila ponovno ustanovljena 1994 in površinsko nespremenjena, s 63 naselji in 19 krajevnimi skupnostmi, kljub nasprotovanju ki so ga izrazili prebivalci Podgrada in Hrušice in 1995 sprejela svoj statut. Zadnja večja sprememba pa je bilo povečanje števila krajevnih skupnosti na 22 leta 2020.

== Seznam županov ==

=== Pred in medvojni oblastniki ===
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
! scope=&quot;col&quot; width=72px|Obdobje
! scope=&quot;col&quot; width=125px|Župan
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1926–1931
! scope=&quot;row&quot;|[[Carlo Ognibene]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1931–1932
! scope=&quot;row&quot;|[[Giuseppe Cobianchi]] 
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1932–1939
! scope=&quot;row&quot;|[[Giuseppe Berdon]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1939–1942
! scope=&quot;row&quot;|[[Giordano Salvatore]] 
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1942–1943
! scope=&quot;row&quot;|[[Rugger Russo]] 
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1943–1943
! scope=&quot;row&quot;|[[Luigi Saccari]] 
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1943–1943
! scope=&quot;row&quot;|[[Umberto Russo]] 
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1943–1944
! scope=&quot;row&quot;|[[Leopold Oblak]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1944–1945
! scope=&quot;row&quot;|[[Aleksander Ličan]] 
|}

=== Povojni oblastniki ===
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
! scope=&quot;col&quot; width=72px|Obdobje
! scope=&quot;col&quot; width=125px|Župan
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1946–1947
! scope=&quot;row&quot;|[[Kristjan Hodnik]] 
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1947–1948
! scope=&quot;row&quot;|[[Vinko Sket]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1948–1949
! scope=&quot;row&quot;|[[Vid Oprešnik]] 
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1949–1950
! scope=&quot;row&quot;|[[Franc Tomšič]] 
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1950–1952
! scope=&quot;row&quot;|[[Franc Grahor Klobučar|Franc G. Klobučar]] 
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1952–1958
! scope=&quot;row&quot;|[[Anton Gustinčič]] 
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1958–1962
! scope=&quot;row&quot;|[[Albin Kuret]] 
|}

=== Občinska skupščina ===
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
! scope=&quot;col&quot; width=72px|Obdobje
! scope=&quot;col&quot; width=125px|Predsednik
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1962–1967
! scope=&quot;row&quot;|[[Ivan Kukovec]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1967–1973
! scope=&quot;row&quot;|[[Vitomir Dekleva]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1973–1974
! scope=&quot;row&quot;|[[Jože Grilj]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1974–1982
! scope=&quot;row&quot;|[[Bojan Brozina]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1982–1986
! scope=&quot;row&quot;|[[Ivan Bergoč]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1986–1990
! scope=&quot;row&quot;|[[Janez Kirn]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1990–1994
! scope=&quot;row&quot;|[[Stane Prosen]]
|}

=== Lokalna samouprava ===
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
! scope=&quot;col&quot; width=45px|Volitve
! scope=&quot;col&quot; width=110px|Župan 
! scope=&quot;col&quot; width=52px|Stranka
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1994|1994]]
! scope=&quot;row&quot;|[[Stanislav Prosen]]
| [[Slika:Liberalna demokracija Slovenije.PNG|30px]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1998|1998]]
! scope=&quot;row&quot;|[[Franc Lipolt]]
| [[Zveza za Primorsko|ZZP]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2002|2002]]
! scope=&quot;row&quot; rowspan=2|[[Anton Šenkinc]]
| rowspan=2| '''{{Abbr|SV|Anton Šenkinc in skupina volivcev}}'''
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]]
! scope=&quot;row&quot; rowspan=3|[[Emil Rojc]]
| rowspan=3|[[Slika:Socialni demokrati Logo.svg|40px]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]]
! scope=&quot;row&quot;|[[Gregor Kovačič]]
| '''{{Abbr|SV|Gregor Kovačič in skupina volivcev}}'''
|}

==Sklici in opombe==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
* [http://www.ilirska-bistrica.si/ Ilirska Bistrica], uradna stran občine.
* [http://www.ilbis.com/ Ilbis.com] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060414042621/http://ilbis.com/ |date=2006-04-14 }}, web portal in regijski spletni imenik
* [http://www.rc-ilb.net/ Razvojni center] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070704091150/http://www.rc-ilb.net/ |date=2007-07-04 }}, stran Razvojnega centra Ilirska Bistrica
*[[Seznam osebnosti iz občine Ilirska Bistrica]] 
{{Slovenske občine}}

[[Kategorija:Občina Ilirska Bistrica| ]]
[[Kategorija:Občine Slovenije|Ilirska Bistrica]]
{{si-geo-stub}}
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>i9x360nuchhzz8gl2jlobyvwkd4elj6</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Občina Naklo</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3560</id>
    <revision>
      <id>6774109</id>
      <parentid>6765195</parentid>
      <timestamp>2026-11-03T09:54:46Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-58303-68</username>
        <id>268347</id>
      </contributor>
      <origin>6774109</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6537" sha1="cwagfm8ok2oodprrfbd0wqat85885sz" xml:space="preserve">{{Infopolje Občina v Sloveniji
|župan=[[Bine Perčič]]
|grb=Coat of arms of Naklo.svg
|lokacija=Obcine Slovenija 2006 Naklo.svg
|lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji&lt;ref&gt;[http://www.geopedia.si/#L408_F82_T1257_vF_b4_x446360.5_y127256_s13 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F82_T1257_vF_b4_x446360.5_y127256_s13 |date=2017-07-29 }} na Geopedii&lt;/ref&gt;
|koordinate=&lt;!-- WD --&gt;
|površina=28,4
|prebivalstvo=5494
|prebivalstvo_datum=2026
|moški=2754
|ženske=2740
|splet=https://www.naklo.si/|sedež=[[Naklo]]}}
'''Občina Naklo''' je ena od [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]]. Občina se nahaja v Ljubljanski kotlini, natančneje med terasama [[Sava|Save]] in [[Tržiška Bistrica|Tržiške Bistrice]]. Občina obsega 28 km² in je sestavljena iz 13 naselij.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.naklo.si/objave/175|title=Splošna predstavitev-občina Naklo|accessdate=3.1.2025}}&lt;/ref&gt;

Občina je bila ustanovljena leta 1994 z odcepitvijo od takratne občine [[Občina Kranj|Kranj]].

== Zgodovina občine ==
Zakon o občinah je bil sprejet 4.3.1849. Občina Naklo je bila ustanovljena leta 1854 in je spadala pod okraj Kranj v katerega je spadalo skupno 17 občin. Na območju [[Kranjska|Kranjske]] je bilo 348 občin. Vse do prve svetovne vojne je občina Naklo ohranila svoj status.

Po prvi svetovni vojni je sledil propad Avstro-ogrske monarhije in ustanovitev [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov|države SHS]]. V času države SHS in kasneje v času [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevine SHS]] ni prišlo do večjih sprememb v samoupravi. V začetku 30. let 20. stoletja pa se je oblast v Kraljevini Jugoslaviji vršila na 3 ravneh: [[Banovina|banovinah]], [[Okraj|srezih]] in občinah. Občina Naklo je spadala pod Dravsko banovino, natančneje pod kranjski srez. V krajnski srez so poleg Nakla spadale občine Cerklje, Jezersko, Kovor, Kranj, Križe, Preddvor in Predoslje.

Po drugi svetovni vojni je bilo celotno ozemlje Slovenije razdeljeno na pet okrožij. Okrožja so leta 1952 ukinili in jih zamenjali s samoupravnimi oblikami kot so mesta, okraji in občine. V okraju Kranj je bilo 22 občin, ena izmed občin je bila tudi Naklo. Tri leta kasneje pa so vzpostavili sistem, kjer so občine dobile položaj komune. To je pomenilo, da so občine za svoje delovanje potrebovale večje zaokrožene gospodarske enote s samostojnimi gospodarskimi središči. Posledično so mnoge občine izginile. V okraju Kranj je število občin iz 22 upadlo na 11. Ena izmed ukinjenih občin je bilo tudi Naklo. Število okrajev in občin je upadalo vse do leta 1964. V Sloveniji smo imeli 4 [[Okraji v SFRJ|okraje]]: Celje, Ljubljana, Maribor in Koper in le 62 občin. 

Leta 1974 pa so se na območju nekdanjih občin ustanovili krajevne skupnosti. Krajevna skupnost Kranj je imela 34 članic, ena izmed njih je bila tudi krajevna skupnost Naklo. Slednja oblika oblasti se je ohranila pri nas vse do osamosvojitve Slovenije.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Lokalna samouprava na Slovenskem: teritorialno-organizacijske strukture.|last=Grafenaur|first=Božo|publisher=Univerza v Mariboru, Pravna fakulteta|year=2000}}&lt;/ref&gt;

== Občina danes ==
Občina Naklo je bila ustanovljena 1.1.1995. Ob popisi prebivalstva leta 2022 je občina imela 5460 prebivalcev, od tega 2750 moških in 2710 žensk. Gostota poselitve prebivalstva je v občini višja kot na ravni države. V občini je znašala 193 prebivalcev/km², medtem ko je na ravni države 104 prebivalcev/km². Naravni prirastek je v občini negativen, selitveni prirastek pa pozitiven.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.stat.si/obcine/sl/Municip/Index/110|title=Statistični urad Republike Slovenije|accessdate=3.1.2025}}&lt;/ref&gt; Lega ob prometnem koridorju pa občini omogoča razvoj gospodarstva. V industrijski coni Naklo se nahajajo večja podjetja kot so [[Merkur (podjetje)|Merkur]], [[Mercator]], [[Mersteel|Meersteel]], poleg teh pa je tam registriranih tudi več kot 400 manjših podjetij.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Predlog prostorske ureditve naselja Okroglo v občini Naklo.|last=Mohorič|first=Klavdija.|publisher=Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo UL|year=2015}}&lt;/ref&gt; Zaradi izvrstne lege, prometnih povezav in bližine do večjih gospodarskih centrov po državi pa občino krasijo močno razvito malo podjetništvo, intenzivno kmetijstvo ter društvena dejavnost. Imajo svojo devetletno osnovno šolo v sklopu katere deluje tudi vrtec.

== Naselja v občini ==
[[Bistrica, Naklo|Bistrica]], [[Cegelnica]], [[Gobovce]], [[Malo Naklo]], '''[[Naklo]]''', [[Okroglo, Naklo|Okroglo]], [[Podbrezje]], [[Polica, Naklo|Polica]], [[Spodnje Duplje]], [[Strahinj]], [[Zadraga]], [[Zgornje Duplje]], [[Žeje, Naklo|Žeje]]

== Seznam županov ==

=== Lokalna samouprava ===
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
! scope=&quot;col&quot; width=45px|Volitve
! scope=&quot;col&quot; width=100px|Župan 
! scope=&quot;col&quot; width=45px|Stranka
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1994|1994]]
! scope=&quot;row&quot; rowspan=4|[[Janez Štular]]
| rowspan=2|'''[[Slovenski krščanski demokrati|SKD]]'''
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1998|1998]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2002|2002]]
| rowspan=2|[[Slika:SLS logotip.png|30px]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]]
! scope=&quot;row&quot; rowspan=3|[[Marko Mravlja]]
| rowspan=3|[[Slika:SDS logotype.svg|30px]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]]
! scope=&quot;row&quot;|[[Ivan Meglič]]
| [[Slika:SLS logotip.png|30px]]
|}

== Osebnosti iz občine Naklo ==
glej [[Seznam osebnosti iz občine Naklo]]

==Sklici in opombe==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
* [http://www.naklo.si/ Naklo], uradna stran občine.

{{Slovenske občine}}
{{si-geo-stub}}

[[Kategorija:Občine Slovenije|Naklo]]
[[Kategorija:Občina Naklo|*]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>cwagfm8ok2oodprrfbd0wqat85885sz</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6774110</id>
      <parentid>6774109</parentid>
      <timestamp>2026-11-03T10:03:14Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-58303-68|~2026-58303-68]] ([[User talk:~2026-58303-68|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:Sportomanokin|Sportomanokin]]</comment>
      <origin>6765195</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6538" sha1="awzk5w8uj3auk1ef6biwux7k07dv3ws" xml:space="preserve">{{Infopolje Občina v Sloveniji
|župan=[[Primož Povše]]
|grb=Coat of arms of Naklo.svg
|lokacija=Obcine Slovenija 2006 Naklo.svg
|lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji&lt;ref&gt;[http://www.geopedia.si/#L408_F82_T1257_vF_b4_x446360.5_y127256_s13 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F82_T1257_vF_b4_x446360.5_y127256_s13 |date=2017-07-29 }} na Geopedii&lt;/ref&gt;
|koordinate=&lt;!-- WD --&gt;
|površina=28,4
|prebivalstvo=5494
|prebivalstvo_datum=2026
|moški=2754
|ženske=2740
|splet=https://www.naklo.si/|sedež=[[Naklo]]}}
'''Občina Naklo''' je ena od [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]]. Občina se nahaja v Ljubljanski kotlini, natančneje med terasama [[Sava|Save]] in [[Tržiška Bistrica|Tržiške Bistrice]]. Občina obsega 28 km² in je sestavljena iz 13 naselij.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.naklo.si/objave/175|title=Splošna predstavitev-občina Naklo|accessdate=3.1.2025}}&lt;/ref&gt;

Občina je bila ustanovljena leta 1994 z odcepitvijo od takratne občine [[Občina Kranj|Kranj]].

== Zgodovina občine ==
Zakon o občinah je bil sprejet 4.3.1849. Občina Naklo je bila ustanovljena leta 1854 in je spadala pod okraj Kranj v katerega je spadalo skupno 17 občin. Na območju [[Kranjska|Kranjske]] je bilo 348 občin. Vse do prve svetovne vojne je občina Naklo ohranila svoj status.

Po prvi svetovni vojni je sledil propad Avstro-ogrske monarhije in ustanovitev [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov|države SHS]]. V času države SHS in kasneje v času [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevine SHS]] ni prišlo do večjih sprememb v samoupravi. V začetku 30. let 20. stoletja pa se je oblast v Kraljevini Jugoslaviji vršila na 3 ravneh: [[Banovina|banovinah]], [[Okraj|srezih]] in občinah. Občina Naklo je spadala pod Dravsko banovino, natančneje pod kranjski srez. V krajnski srez so poleg Nakla spadale občine Cerklje, Jezersko, Kovor, Kranj, Križe, Preddvor in Predoslje.

Po drugi svetovni vojni je bilo celotno ozemlje Slovenije razdeljeno na pet okrožij. Okrožja so leta 1952 ukinili in jih zamenjali s samoupravnimi oblikami kot so mesta, okraji in občine. V okraju Kranj je bilo 22 občin, ena izmed občin je bila tudi Naklo. Tri leta kasneje pa so vzpostavili sistem, kjer so občine dobile položaj komune. To je pomenilo, da so občine za svoje delovanje potrebovale večje zaokrožene gospodarske enote s samostojnimi gospodarskimi središči. Posledično so mnoge občine izginile. V okraju Kranj je število občin iz 22 upadlo na 11. Ena izmed ukinjenih občin je bilo tudi Naklo. Število okrajev in občin je upadalo vse do leta 1964. V Sloveniji smo imeli 4 [[Okraji v SFRJ|okraje]]: Celje, Ljubljana, Maribor in Koper in le 62 občin. 

Leta 1974 pa so se na območju nekdanjih občin ustanovili krajevne skupnosti. Krajevna skupnost Kranj je imela 34 članic, ena izmed njih je bila tudi krajevna skupnost Naklo. Slednja oblika oblasti se je ohranila pri nas vse do osamosvojitve Slovenije.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Lokalna samouprava na Slovenskem: teritorialno-organizacijske strukture.|last=Grafenaur|first=Božo|publisher=Univerza v Mariboru, Pravna fakulteta|year=2000}}&lt;/ref&gt;

== Občina danes ==
Občina Naklo je bila ustanovljena 1.1.1995. Ob popisi prebivalstva leta 2022 je občina imela 5460 prebivalcev, od tega 2750 moških in 2710 žensk. Gostota poselitve prebivalstva je v občini višja kot na ravni države. V občini je znašala 193 prebivalcev/km², medtem ko je na ravni države 104 prebivalcev/km². Naravni prirastek je v občini negativen, selitveni prirastek pa pozitiven.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.stat.si/obcine/sl/Municip/Index/110|title=Statistični urad Republike Slovenije|accessdate=3.1.2025}}&lt;/ref&gt; Lega ob prometnem koridorju pa občini omogoča razvoj gospodarstva. V industrijski coni Naklo se nahajajo večja podjetja kot so [[Merkur (podjetje)|Merkur]], [[Mercator]], [[Mersteel|Meersteel]], poleg teh pa je tam registriranih tudi več kot 400 manjših podjetij.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Predlog prostorske ureditve naselja Okroglo v občini Naklo.|last=Mohorič|first=Klavdija.|publisher=Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo UL|year=2015}}&lt;/ref&gt; Zaradi izvrstne lege, prometnih povezav in bližine do večjih gospodarskih centrov po državi pa občino krasijo močno razvito malo podjetništvo, intenzivno kmetijstvo ter društvena dejavnost. Imajo svojo devetletno osnovno šolo v sklopu katere deluje tudi vrtec.

== Naselja v občini ==
[[Bistrica, Naklo|Bistrica]], [[Cegelnica]], [[Gobovce]], [[Malo Naklo]], '''[[Naklo]]''', [[Okroglo, Naklo|Okroglo]], [[Podbrezje]], [[Polica, Naklo|Polica]], [[Spodnje Duplje]], [[Strahinj]], [[Zadraga]], [[Zgornje Duplje]], [[Žeje, Naklo|Žeje]]

== Seznam županov ==

=== Lokalna samouprava ===
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
! scope=&quot;col&quot; width=45px|Volitve
! scope=&quot;col&quot; width=100px|Župan 
! scope=&quot;col&quot; width=45px|Stranka
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1994|1994]]
! scope=&quot;row&quot; rowspan=4|[[Janez Štular]]
| rowspan=2|'''[[Slovenski krščanski demokrati|SKD]]'''
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1998|1998]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2002|2002]]
| rowspan=2|[[Slika:SLS logotip.png|30px]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]]
! scope=&quot;row&quot; rowspan=3|[[Marko Mravlja]]
| rowspan=3|[[Slika:SDS logotype.svg|30px]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]]
! scope=&quot;row&quot;|[[Ivan Meglič]]
| [[Slika:SLS logotip.png|30px]]
|}

== Osebnosti iz občine Naklo ==
glej [[Seznam osebnosti iz občine Naklo]]

==Sklici in opombe==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
* [http://www.naklo.si/ Naklo], uradna stran občine.

{{Slovenske občine}}
{{si-geo-stub}}

[[Kategorija:Občine Slovenije|Naklo]]
[[Kategorija:Občina Naklo|*]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>awzk5w8uj3auk1ef6biwux7k07dv3ws</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Občina Piran</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3568</id>
    <revision>
      <id>6773744</id>
      <parentid>6739961</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T13:59:45Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sportomanokin</username>
        <id>14776</id>
      </contributor>
      <comment>/* Častni občani */</comment>
      <origin>6773744</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7014" sha1="092s8ofwe68s0ajvuii1m9cbbb39soy" xml:space="preserve">{{Infopolje Občina v Sloveniji
|drugo_ime=Comune di Pirano
|župan=[[Andrej Korenika]] (5.12.2022)
|grb=Wappen piran.svg 
|lokacija=Karte Piran si.png
|lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji&lt;ref&gt;[http://www.geopedia.si/#L408_F90_T1257_vF_b4_x393920.668_y39620.15_s13 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F90_T1257_vF_b4_x393920.668_y39620.15_s13 |date=2017-07-29 }} na Geopedii&lt;/ref&gt;
|koordinate=&lt;!-- WD --&gt;
|površina=44,6
|prebivalstvo=18206
|prebivalstvo_datum=2026
|moški=9001
|ženske=9205
|splet=https://www.piran.si/}}

'''Občina Piran''' ({{jezik-it|'''Comune di Pirano'''}}) je ena od štirih [[Slovenska Istra|istrskih]] [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]]. [[Občina]] je uradno dvojezična, v njej živi manjša [[italija|italijanska]] skupnost. 
==Naselja Občine Piran==
Občina zajema 9 naselij: [[Dragonja, Piran|Dragonja/Dragogna]], [[Lucija, Piran|Lucija/Lucia]], [[Nova vas nad Dragonjo|Nova vas,]]  [[Padna|Padna,]]  [[Parecag|Parecag/Parezzago]], '''[[Piran|Piran/Pirano]]''', [[Portorož|Portorož/Portorose]], [[Seča|Seča/Sezza]], [[Sečovlje|Sečovlje/Sicciole]], [[Strunjan|Strunjan/Strugnano]] in [[Sveti Peter, Piran|Sveti Peter.]]

== Občinska uprava ==
[[Slika:Piran Town Hall, Slovenia, 20240504 1434 8501.jpg|desno|thumb|250px|Poslopje piranske občinske uprave.]]
=== Status občine ===
Občina si je prizadevala pridobiti status [[mestna občina|mestne občine]]. [[Vlada Republike Slovenije]] je 2. julija 2009 zavrnila ta predlog in ostalih 9 občin, ker niso izpolnjevale dveh pogojev: najmanj 20.000 prebivalcev in 15.000 delovnih mest.&lt;ref&gt;[http://www.siol.net/slovenija/novice/2009/07/obcine_vlada.aspx SiOL.net - Vlada ne podpira nadaljnjega procesa ustanavljanja občin]&lt;/ref&gt;

=== Občinsko glasilo ===
Občina Piran enkrat mesečno izdaja dvojezično lokalno glasilo Solni Cvet / L'afrioreto, katerega brezplačen izvod prejme vsako gospodinjstvo. Z njim občane redno informira o aktivnostih občine in župana, o občinskih investicijah, o aktualnih dogodkih v občini na področju [[kultura|kulture]], o delovanju društev, kulturni dediščini, [[šolstvo|vzgoji in izobraževanju]], delovanju [[Italijani|italijanske]] skupnosti, o [[umetnost]]i in [[šport]]u.

==Geografski položaj==
Na zahodu Občina Piran meji na [[Piranski zaliv]], na severu in severovzhodu na občino [[Občina Izola|Izola]], na vzhodu na [[Mestna občina Koper|Mestno občino]] [[Koper]], ter na jugu na [[Hrvaška|Republiko Hrvaško]] oz. občino [[Umag]].


{{Geografski položaj
|Center    = [[Piran]] 
|Severovzhod= [[Občina Izola|Izola]]
|Vzhod      = [[Mestna občina Koper|Koper]]
|Jug     = [[Umag]] 
|Zahod      = 

}}

=== Teritorialna delitev (krajevne skupnosti) ===
Občina Piran se deli na krajevne skupnosti: Piran, Portorož, Lucija, Strunjan, Sečovlje, ter v hribovitem zaledju Nova vas, Padna in Sveti Peter.

== Javni zavodi Občine Piran==
* [[Avditorij Portorož]]
* [[Javno komunalno podjetje Okolje Piran]]

== Naselja v občini ==
[[Slika:Občina Piran - naselja.jpg|sličica|250px|desno|Naselja v Občini Piran]]
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! 
! slika
! ime naselja
! italijansko ime naselja
! nekdanje ljudsko ime
|-
| 1.
| [[Slika:Dragonja Piran Slovenia.jpg|150px]]
| [[Dragonja, Piran|Dragonja]]
| Dragogna
|
|-
| 2.
| [[Slika:Lucija1.jpg|150px]]
| [[Lucija, Piran|Lucija]]
| Lucia
| Santa Lucia / sv. Lucija
|-
| 3.
| [[Slika:Nova vas nad Dragonjo 2013-11.jpg|150px]]
| [[Nova vas nad Dragonjo]]
| Villanova di Pirano
| Nova vas
|-
| 4.
| [[Slika:Padna - panoramio (1).jpg|150px]]
| [[Padna]]
| Padena
|
|-
| 5.
| [[Slika:Parecag Slovenia.jpg|150px]]
| [[Parecag]]
| Parezzago
|
|-
| 6.
| [[Slika:Piran Tartinijev trg.jpg|150px]]
| [[Piran]]
| Pirano
|
|-
| 7.
| [[Slika:Portoroz (3956393456).jpg|150px]]
| [[Portorož]]
| Portorose
|
|-
| 8.
| [[Slika:Seča.jpg|150px]]
| [[Seča]]
| Sezza
| San Bartolo / sv. Jernej
|-
| 9.
| [[Slika:Secovlje Slovenia 1.jpg|150px]]
| [[Sečovlje]]
| Sicciole
|
|-
| 10.
| [[Slika:Strunjan settlement.jpg|150px]]
| [[Strunjan]]
| Strugnano
|
|-
| 11.
| [[Slika:Dragonja-Sv Peter (7).jpg|150px]]
| [[Sveti Peter, Piran|Sveti Peter]]
| San Pietro dell'Amata
| Šupeter
|}

== Seznam županov ==

=== Lokalna samouprava ===
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
! scope=&quot;col&quot; width=45px|Volitve
! scope=&quot;col&quot; width=112px|Župan(ja) 
! scope=&quot;col&quot; width=45px|Stranka
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1994|1994]]
! scope=&quot;row&quot;|[[Franko Fičur]]
| rowspan=3|'''[[Socialni demokrati|ZLSD]]'''
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1998|1998]]
! scope=&quot;row&quot; rowspan=2|[[Vojka Štular]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2002|2002]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]]
! scope=&quot;row&quot;|[[Tomaž Gantar]]
| '''[[Piran je naš|PJN]]'''
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]]
! scope=&quot;row&quot;rowspan=2|[[Peter Bossman]]
| rowspan=2|[[Slika:Socialni demokrati Logo.svg|30px]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]]
! scope=&quot;row&quot;|[[Đenio Zadković]]
| '''[[Gibanje za občino Piran|GZOP]]'''
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]]
! scope=&quot;row&quot;|[[Andrej Korenika]]
| '''{{Abbr|SV|Andrej Korenika in skupina volivcev}}'''
|}

==Častni občani==
* [[Boris Podrecca]], arhitekt
* Anton Nino Spinelli
* Tončka Senčar
* Dragan Sakan

==Pomembne osebnosti==

{{glavni|Seznam osebnosti iz občine Piran}}

== Prijateljska mesta/občine ==
* [[Vis]], {{zastava|Hrvaška}} (1973)
* [[Oglej]], {{zastava|Italija}} (1977)
* [[Ohrid]], {{zastava|Severna Makedonija}} (1981)
* [[Bjugn]], {{zastava|Norveška}} (1985)
* [[Castel Goffredo]], {{zastava|Italija}}
* [[Indianapolis]], {{zastava|ZDA}} (2001)
* [[Valetta]], {{zastava|Malta}} (2002)
* [[Acqualagna]], {{zastava|Italija}} (2003)
* [[Mangalija]], {{zastava|Romunija}} (2012)
* [[Porano]], {{zastava|Italija}} (2012)
* [[Karşıyaka]], {{zastava|Turčija}} (2013)
* [[Žitara vas]], {{zastava|Avstrija}} (2017)
* [[Tivat]], {{zastava|Črna Gora}} (2018)

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
* [[Kocjančičeva nagrada]]
* [[Rt Madona]]
* [[Mestni promet Piran]]

== Zunanje povezave ==
* [http://www.piran.si/ Piran], uradna stran občine

{{kategorija v Zbirki|Municipality of Piran|Občina Piran}}

{{si-geo-stub}}
{{Istra}}
{{Slovenske občine}}
{{Mesto Piran z okolico}}
{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Občina Piran| ]]
[[Kategorija:Občine Slovenije|Piran]]</text>
      <sha1>092s8ofwe68s0ajvuii1m9cbbb39soy</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6773749</id>
      <parentid>6773744</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T14:10:54Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sportomanokin</username>
        <id>14776</id>
      </contributor>
      <comment>/* Seznam županov */</comment>
      <origin>6773749</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7576" sha1="o9dvc59vw512fn6kb24kohhqy9z52bg" xml:space="preserve">{{Infopolje Občina v Sloveniji
|drugo_ime=Comune di Pirano
|župan=[[Andrej Korenika]] (5.12.2022)
|grb=Wappen piran.svg 
|lokacija=Karte Piran si.png
|lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji&lt;ref&gt;[http://www.geopedia.si/#L408_F90_T1257_vF_b4_x393920.668_y39620.15_s13 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F90_T1257_vF_b4_x393920.668_y39620.15_s13 |date=2017-07-29 }} na Geopedii&lt;/ref&gt;
|koordinate=&lt;!-- WD --&gt;
|površina=44,6
|prebivalstvo=18206
|prebivalstvo_datum=2026
|moški=9001
|ženske=9205
|splet=https://www.piran.si/}}

'''Občina Piran''' ({{jezik-it|'''Comune di Pirano'''}}) je ena od štirih [[Slovenska Istra|istrskih]] [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]]. [[Občina]] je uradno dvojezična, v njej živi manjša [[italija|italijanska]] skupnost. 
==Naselja Občine Piran==
Občina zajema 9 naselij: [[Dragonja, Piran|Dragonja/Dragogna]], [[Lucija, Piran|Lucija/Lucia]], [[Nova vas nad Dragonjo|Nova vas,]]  [[Padna|Padna,]]  [[Parecag|Parecag/Parezzago]], '''[[Piran|Piran/Pirano]]''', [[Portorož|Portorož/Portorose]], [[Seča|Seča/Sezza]], [[Sečovlje|Sečovlje/Sicciole]], [[Strunjan|Strunjan/Strugnano]] in [[Sveti Peter, Piran|Sveti Peter.]]

== Občinska uprava ==
[[Slika:Piran Town Hall, Slovenia, 20240504 1434 8501.jpg|desno|thumb|250px|Poslopje piranske občinske uprave.]]
=== Status občine ===
Občina si je prizadevala pridobiti status [[mestna občina|mestne občine]]. [[Vlada Republike Slovenije]] je 2. julija 2009 zavrnila ta predlog in ostalih 9 občin, ker niso izpolnjevale dveh pogojev: najmanj 20.000 prebivalcev in 15.000 delovnih mest.&lt;ref&gt;[http://www.siol.net/slovenija/novice/2009/07/obcine_vlada.aspx SiOL.net - Vlada ne podpira nadaljnjega procesa ustanavljanja občin]&lt;/ref&gt;

=== Občinsko glasilo ===
Občina Piran enkrat mesečno izdaja dvojezično lokalno glasilo Solni Cvet / L'afrioreto, katerega brezplačen izvod prejme vsako gospodinjstvo. Z njim občane redno informira o aktivnostih občine in župana, o občinskih investicijah, o aktualnih dogodkih v občini na področju [[kultura|kulture]], o delovanju društev, kulturni dediščini, [[šolstvo|vzgoji in izobraževanju]], delovanju [[Italijani|italijanske]] skupnosti, o [[umetnost]]i in [[šport]]u.

==Geografski položaj==
Na zahodu Občina Piran meji na [[Piranski zaliv]], na severu in severovzhodu na občino [[Občina Izola|Izola]], na vzhodu na [[Mestna občina Koper|Mestno občino]] [[Koper]], ter na jugu na [[Hrvaška|Republiko Hrvaško]] oz. občino [[Umag]].


{{Geografski položaj
|Center    = [[Piran]] 
|Severovzhod= [[Občina Izola|Izola]]
|Vzhod      = [[Mestna občina Koper|Koper]]
|Jug     = [[Umag]] 
|Zahod      = 

}}

=== Teritorialna delitev (krajevne skupnosti) ===
Občina Piran se deli na krajevne skupnosti: Piran, Portorož, Lucija, Strunjan, Sečovlje, ter v hribovitem zaledju Nova vas, Padna in Sveti Peter.

== Javni zavodi Občine Piran==
* [[Avditorij Portorož]]
* [[Javno komunalno podjetje Okolje Piran]]

== Naselja v občini ==
[[Slika:Občina Piran - naselja.jpg|sličica|250px|desno|Naselja v Občini Piran]]
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! 
! slika
! ime naselja
! italijansko ime naselja
! nekdanje ljudsko ime
|-
| 1.
| [[Slika:Dragonja Piran Slovenia.jpg|150px]]
| [[Dragonja, Piran|Dragonja]]
| Dragogna
|
|-
| 2.
| [[Slika:Lucija1.jpg|150px]]
| [[Lucija, Piran|Lucija]]
| Lucia
| Santa Lucia / sv. Lucija
|-
| 3.
| [[Slika:Nova vas nad Dragonjo 2013-11.jpg|150px]]
| [[Nova vas nad Dragonjo]]
| Villanova di Pirano
| Nova vas
|-
| 4.
| [[Slika:Padna - panoramio (1).jpg|150px]]
| [[Padna]]
| Padena
|
|-
| 5.
| [[Slika:Parecag Slovenia.jpg|150px]]
| [[Parecag]]
| Parezzago
|
|-
| 6.
| [[Slika:Piran Tartinijev trg.jpg|150px]]
| [[Piran]]
| Pirano
|
|-
| 7.
| [[Slika:Portoroz (3956393456).jpg|150px]]
| [[Portorož]]
| Portorose
|
|-
| 8.
| [[Slika:Seča.jpg|150px]]
| [[Seča]]
| Sezza
| San Bartolo / sv. Jernej
|-
| 9.
| [[Slika:Secovlje Slovenia 1.jpg|150px]]
| [[Sečovlje]]
| Sicciole
|
|-
| 10.
| [[Slika:Strunjan settlement.jpg|150px]]
| [[Strunjan]]
| Strugnano
|
|-
| 11.
| [[Slika:Dragonja-Sv Peter (7).jpg|150px]]
| [[Sveti Peter, Piran|Sveti Peter]]
| San Pietro dell'Amata
| Šupeter
|}

== Seznam županov ==

=== Občinska skupščina ===
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
! scope=&quot;col&quot; width=72px|Obdobje
! scope=&quot;col&quot; width=115px|Predsednik
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1978–1982
! scope=&quot;row&quot;|[[Anton Mikeln]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1982–1986
! scope=&quot;row&quot;|[[Drago Žerjal]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1990–1994
! scope=&quot;row&quot;|[[Franko Fičur]]
|}

=== Lokalna samouprava ===
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
! scope=&quot;col&quot; width=45px|Volitve
! scope=&quot;col&quot; width=112px|Župan(ja) 
! scope=&quot;col&quot; width=45px|Stranka
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1994|1994]]
! scope=&quot;row&quot;|[[Franko Fičur]]
| rowspan=3|'''[[Socialni demokrati|ZLSD]]'''
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1998|1998]]
! scope=&quot;row&quot; rowspan=2|[[Vojka Štular]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2002|2002]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]]
! scope=&quot;row&quot;|[[Tomaž Gantar]]
| '''[[Piran je naš|PJN]]'''
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]]
! scope=&quot;row&quot;rowspan=2|[[Peter Bossman]]
| rowspan=2|[[Slika:Socialni demokrati Logo.svg|30px]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]]
! scope=&quot;row&quot;|[[Đenio Zadković]]
| '''[[Gibanje za občino Piran|GZOP]]'''
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]]
! scope=&quot;row&quot;|[[Andrej Korenika]]
| '''{{Abbr|SV|Andrej Korenika in skupina volivcev}}'''
|}

==Častni občani==
* [[Boris Podrecca]], arhitekt
* Anton Nino Spinelli
* Tončka Senčar
* Dragan Sakan

==Pomembne osebnosti==

{{glavni|Seznam osebnosti iz občine Piran}}

== Prijateljska mesta/občine ==
* [[Vis]], {{zastava|Hrvaška}} (1973)
* [[Oglej]], {{zastava|Italija}} (1977)
* [[Ohrid]], {{zastava|Severna Makedonija}} (1981)
* [[Bjugn]], {{zastava|Norveška}} (1985)
* [[Castel Goffredo]], {{zastava|Italija}}
* [[Indianapolis]], {{zastava|ZDA}} (2001)
* [[Valetta]], {{zastava|Malta}} (2002)
* [[Acqualagna]], {{zastava|Italija}} (2003)
* [[Mangalija]], {{zastava|Romunija}} (2012)
* [[Porano]], {{zastava|Italija}} (2012)
* [[Karşıyaka]], {{zastava|Turčija}} (2013)
* [[Žitara vas]], {{zastava|Avstrija}} (2017)
* [[Tivat]], {{zastava|Črna Gora}} (2018)

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
* [[Kocjančičeva nagrada]]
* [[Rt Madona]]
* [[Mestni promet Piran]]

== Zunanje povezave ==
* [http://www.piran.si/ Piran], uradna stran občine

{{kategorija v Zbirki|Municipality of Piran|Občina Piran}}

{{si-geo-stub}}
{{Istra}}
{{Slovenske občine}}
{{Mesto Piran z okolico}}
{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Občina Piran| ]]
[[Kategorija:Občine Slovenije|Piran]]</text>
      <sha1>o9dvc59vw512fn6kb24kohhqy9z52bg</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Občina Šentjur</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3598</id>
    <revision>
      <id>6773705</id>
      <parentid>6690962</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T12:01:28Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6)</comment>
      <origin>6773705</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="15489" sha1="b7gyi9spmec0bejt1mar2ii79x01d3q" xml:space="preserve">{{Infopolje Občina v Sloveniji
|župan=[[Marko Diaci]]
|grb=Coat of arms of Šentjur.svg
|lokacija=Karte Sentjur si.png
|lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji&lt;ref&gt;[http://www.geopedia.si/#L408_F120_T1257_vF_b_x533798.156_y116142.5_s11 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F120_T1257_vF_b_x533798.156_y116142.5_s11 |date=2017-07-29 }} na Geopedii&lt;/ref&gt;
|koordinate=&lt;!-- WD --&gt;
|površina=222,3
|prebivalstvo=19757
|prebivalstvo_datum=2026
|moški=10001
|ženske=9756
|splet=https://www.sentjur.si/|sedež=[[Šentjur]]}}

'''Občina Šentjur '''(do leta 2002 ''Občina Šentjur pri Celju'')&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.stat.si/StatWeb/File/DocSysFile/1290 |title=Vzpostavitev lokalne samouprave v Republiki Sloveniji v številkah |publisher=Statistični urad Republike Slovenije |year=2007 |isbn=9789612391317 |accessdate=2022-06-19 |archive-date=2020-10-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201002232854/https://www.stat.si/StatWeb/File/DocSysFile/1290 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; je ena od [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]]. Sedež in upravno središče občine je v mestu [[Šentjur]], kjer živi tudi največ prebivalcev. Občina Šentjur se razteza na 222,3 kvadratnih kilometrih, kar jo umešča na 23. mesto med slovenskimi občinami, s skoraj 20.000 prebivalci pa je po velikosti na 19. mestu. Del ozemlja je bila nekdaj tudi današnja [[Občina Dobje]].

== Seznam županov ==

* [[Jurij Malovrh]] (1994 - 2002)
* [[Štefan Tisel|mag. Štefan Tisel]] (2002 - 2010)
* [[Marko Diaci|mag. Marko Diaci]] (2010 - )

== Simboli občine ==

==== Grb ====
''Glej stran: [[Grb Občine Šentjur]]''

==== Zastava ====
''Glej stran: [[Zastava Občine Šentjur]]''

==== Himna ====
[[Himna Občine Šentjur]] je skladba Domovini, katere avtor je Šentjurčan [[Benjamin Ipavec]], besedilo pa je napisal [[Radoslav Razlag]].

==== Praznik ====
Praznik Občine Šentjur je [[24. september|24. septembra]]. [[Praznik]] se vsako leto obeleži z osrednjo občinsko proslavo in slavnostno sejo občinskega sveta.

== Zgodovina občine ==

==== Od ustanovitve do 1918 ====
Celjski okrajni glavar je, po sprejetem cesarskem patentu iz 7. marca 1849, februarja 1850 izdal seznam novoustanovljenih občin v celjskem okraju. Med novoustanovljenimi občinami je bila tudi občina Sv. Jurij ob Južni železnici. Delovanje občine pa je bilo določeno z zakonom, izdanim 2. maja 1864. Občina Sv. Jurij je tako do razpada [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] zajemala krajevne občine Dobje, Dramlje, Globinjak, Kalobje, Loka, Planina pri Sevnici, Presečno, Prevorje, Slivnica pri Celju, Sv. Jurij ob Južni železnici, Sv. Jurij okolica, Šentvid pri Planini, Žusem in večino občine Ponikva.

==== Medvojno obdobje ====
V obdobju Dravske banovine so sledile nove spremembe, predvsem na področju obsega posameznih občin, njihovo število pa je bilo zmanjšano. Območje občine Sv. Jurij pa je bilo razdeljeno med celjsko in šmarsko okrožje.
==== Okupacija ====
Med drugo svetovno vojno je bila občina Šentjur, pod nemško okupacijo, preimenovana v občino Anderburg. Občina pa je obsegala katastrske občine: Šentjur, Sv. Primož, Pletovarje, Grobelno, Dobje, Lokarje, Krajnčica, Rifnik, Goričica, Sv. Rozalija, Kameno, Dramlje, Podgrad, Sv. Uršula in Tratna.
==== Povojni razvoj ====
Po koncu vojne je bilo, na področju današnje občine Šentjur, v letu 1945 oblikovanih 19 Krajevnih narodnoosvobodilnih odborov, ki so se do leta 1946 preimenovali v Krajevne ljudske odbore, njihovo število pa se je zmanjšalo na 12. Z letom 1952 pa je vlada Ljudske republike Slovenije sprejela nov zakon za oblikovanje Občinskih ljudskih odborov. Na območju Šentjurja je nastalo 6 Občinskih ljudskih odborov: Šentjur, Planina, Ponikva, Slivnica, Žusem in Dramlje. V letu 1955 so bili vsi Občinski ljudski odbori, z izjemo Planine pri Sevnici, združeni v enotno občino Šentjur pri Celju. Planina pri Sevnici je ostala samostojna občina, do leta 1957, ko je bila priključena k občini Šentjur pri Celju.
==== Od 1991 do danes ====
Občina Šentjur pri Celju je v takšnem obsegu delovala do slovenske osamosvojitve. Zadnje ozemeljske premembe v občini Šentjur pa so se odvile v letu 1998, ko se je iz občine izločila novoustanovljena občina Dobje.

== Naselja v občini ==
[[Bezovje pri Šentjurju]], [[Bobovo pri Ponikvi]], [[Boletina]], [[Botričnica]], [[Brdo, Šentjur|Brdo]], [[Brezje ob Slomu]], [[Bukovje pri Slivnici]], [[Cerovec, Šentjur|Cerovec]], [[Črnolica]], [[Dobje pri Lesičnem]], [[Dobovec pri Ponikvi]], [[Dobrina, Šentjur|Dobrina]], [[Dole, Šentjur|Dole]], [[Dolga Gora]], [[Doropolje]], [[Dramlje]], [[Drobinsko]], [[Golobinjek pri Planini]], [[Gorica pri Slivnici]], [[Goričica, Šentjur|Goričica]], [[Grobelno, Šentjur|Grobelno]]-del, [[Grušce]], [[Hotunje]], [[Hrastje, Šentjur|Hrastje]], [[Hruševec]], [[Hrušovje]], [[Jakob pri Šentjurju]], [[Jarmovec]], [[Javorje, Šentjur|Javorje]], [[Jazbin Vrh]], [[Jazbine, Šentjur|Jazbine]], [[Jelce]], [[Kalobje]], [[Kameno]], [[Kostrivnica]], [[Košnica, Šentjur|Košnica]], [[Krajnčica]], [[Krivica, Šentjur|Krivica]], [[Laze pri Dramljah]], [[Loka pri Žusmu]], [[Lokarje]], [[Loke pri Planini]], [[Lopaca]], [[Lutrje]], [[Marija Dobje]], [[Okrog, Šentjur|Okrog]], [[Osredek, Šentjur|Osredek]], [[Ostrožno pri Ponikvi]], [[Paridol]], [[Planina pri Sevnici]], [[Planinca]], [[Planinska vas, Šentjur|Planinska vas]], [[Planinski Vrh]], [[Pletovarje]], [[Podgaj]], [[Podgrad, Šentjur|Podgrad]], [[Podlešje]], [[Podlog pod Bohorjem]], [[Podpeč nad Marofom]], [[Podpeč pri Šentvidu]], [[Podvine]], [[Ponikva]], [[Ponkvica]], [[Prapretno, Šentjur|Prapretno]], [[Primož pri Šentjurju]], [[Proseniško]], [[Rakitovec, Šentjur|Rakitovec]], [[Razbor, Šentjur|Razbor]], [[Repno]], [[Rifnik]], [[Sele, Šentjur|Sele]], [[Slatina pri Ponikvi]], [[Slivnica pri Celju]], [[Sotensko pod Kalobjem]], [[Spodnje Slemene]], [[Srževica]], [[Stopče]], [[Straška Gorca]], [[Straža na Gori]], [[Svetelka]], [[Šedina]], '''[[Šentjur]]''', [[Šentvid pri Planini]], [[Šibenik, Šentjur|Šibenik]], [[Tajhte]], [[Tratna ob Voglajni]], [[Tratna pri Grobelnem]], [[Trno]], [[Trnovec pri Dramljah]], [[Trška Gorca]], [[Turno]], [[Uniše]], [[Vejice]], [[Vezovje]], [[Visoče, Šentjur|Visoče]], [[Vodice pri Kalobju]], [[Vodice pri Slivnici]], [[Vodruž]], [[Voduce]], [[Vodule]], [[Voglajna, Šentjur|Voglajna]], [[Vrbno]], [[Zagaj pri Ponikvi]], [[Zalog pod Uršulo]], [[Zgornje Selce]], [[Zgornje Slemene]], [[Zlateče pri Šentjurju]], [[Žegar]]

== Krajevne skupnosti ==
Občina Šentjur ima trinajst krajevnih skupnosti, od tega je ena mestna.

* [[Krajevna skupnost Blagovna]]
* [[Krajevna skupnost Dolga gora]]
* [[Krajevna skupnost Dramlje]]
* [[Krajevna skupnost Gorica pri Slivnici]]
* [[Krajevna skupnost Grobelno]]
* [[Krajevna skupnost Kalobje]]
* [[Krajevna skupnost Loka pri Žusmu]]
* [[Krajevna skupnost Planina pri Sevnici]]
* [[Krajevna skupnost Ponikva]]
* [[Krajevna skupnost Prevorje]]
* [[Krajevna skupnost Šentjur - Rifnik]]
* [[Krajevna skupnost Vrbno-Podgrad]]
* [[Mestna skupnost Šentjur]]

== Vzgoja in izobraževanje ==

==== Predšolska vzgoja ====

* [[Vrtec Šentjur]]
** Enota Kalobje
** Enota Šentjur
** Enota Pešnica
** Enota Ponikva
** Enota Hruševec
** Enota Dramlje
** Enota Blagovna
** Enota Slivnica (Gorica pri Slivnici)
** Enota Loka
** Enota Prevorje

==== Osnovne šole ====

* [[Osnovna šola Blaža Kocena Ponikva]]
* [[Osnovna šola Dramlje]]
* [[Osnovna šola Franja Malgaja Šentjur]]
** POŠ Blagovna
* [[Osnovna šola Hruševec Šentjur]]
** POŠ Kalobje
* [[Osnovna šola Planina pri Sevnici]]
* [[Osnovna šola Slivnica pri Celju]]
** POŠ Loka pri Žusmu
** POŠ Prevorje

==== Srednja šola ====

* [[Šolski center Šentjur]], srednja poklicna in strokovna šola (9 izobraževalnih programov)

==== Glasbena šola ====

* [[Glasbena šola skladateljev Ipavcev Šentjur]]

==== Terciarno izobraževanje ====

* [[Ljudska univerza Šentjur]]
* [[Šolski center Šentjur]], višja strokovna šola

== Turizem ==

=== Naravna dediščina ===
Občina Šentjur ima na svojem območju več osrednjih turističnih točk. Med najbolj poznane točke naravne dediščine sodijo [[Slivniško jezero]], potomka [[Stara trta|Stare trte]], eno od redkih rastišč [[Velikonočnica|velikonočnice]] (''Pulsatilla grandis'') in navadne jarice idr.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Naravna dediščina - Turistični portal občine Šentjur|url=https://www.turizem-sentjur.com/Naravna-dediscina/|website=www.turizem-sentjur.com|accessdate=2022-08-24}}&lt;/ref&gt;

=== Kulturna dediščina ===
[[Slika:Labodja družina na Slivniškem jezeru. .jpg|levo|sličica|[[Slivniško jezero]]]]
Med osrednje točke kulturne dediščine spada [[Ipavčeva hiša]], v kateri so živeli in delovali člani skladateljske in zdravniške [[Ipavci|družine Ipavec]]. Med drugim tudi [[Benjamin Ipavec|Benjamin]], [[Gustav Ipavec|Gustav]] in [[Josip Ipavec]], ki so avtorji enih najbolj ponarodelih slovenskih pesmi, kot so ''Kje so tiste stezice'', ''Kje so moje rožice'', ''Imel sem ljubi dve'' ipd. Josip Ipavec je tudi avtor prvega slovenskega baleta ''[[Možiček]]''. Njihova hiša je danes spremenjena v muzej s sodobno tehnologijo virtualne resničnosti in avtentičnim pohištvom. Ipavčeva hiša spada med najbolj impozantne stavbe v [[Zgornji trg, Šentjur|Zgornjem trgu]], ki je leta 2015 prejel nagrado za najlepše trško jedro.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Kulturna dediščina - Zgornji trg - Turistični portal občine Šentjur|url=https://www.turizem-sentjur.com/Kulturna-dediscina/Zgornji-trg/|website=www.turizem-sentjur.com|accessdate=2022-08-24}}&lt;/ref&gt;

V Zgornjem trgu se nahaja tudi spominska soba verjetno najbolj znanega šentjurskega vokalnega sestava [[New Swing Quartet]], ki je v svojih najuspešnejših letih koncertiral tudi pred papežem [[Papež Janez Pavel II.|Janezom Pavlom II.]], za svoje delovanje pa je prejel več nagrad, ki so prav tako razstavljene v spominski sobi.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Kulturna dediščina - Spominska soba New Swing Quarteta Pesem južne železnice - Turistični portal občine Šentjur|url=https://www.turizem-sentjur.com/Kulturna-dediscina/Spominska-soba-New-Swing-Quarteta-Pesem-juzne-zeleznice/|website=www.turizem-sentjur.com|accessdate=2022-08-24}}&lt;/ref&gt; V isti stavbi je na ogled tudi stalna zbirka ''Zakladi Rifnika'', v kateri so zbrani eksponati, najdeni v [[Rifnik (hrib)|Arheološkem parku Rifnik]], nedaleč od mesta [[Šentjur]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Kulturna dediščina - Rifnik, arheološki park - Turistični portal občine Šentjur|url=https://www.turizem-sentjur.com/Kulturna-dediscina/Rifnik-arheoloski-park/|website=www.turizem-sentjur.com|accessdate=2022-08-24}}&lt;/ref&gt;

V mestu Šentjur se med osrednjimi točkami nahaja tudi [[Muzej južne železnice]], ki obiskovalce z rekonstrukcijo stare železniške postaje vas popelje v čas nastanka [[Južna železnica|proge Gradec—Celje]]. Stavba se nahaja ob današnji železniški postaji. Med eksponati so kretniška bločna postavljalnica (Stellwekerken), signalne in progovne naprave, parna lokomotiva serije 62 z vodnim napajalnikom in strojno lopo ter prometni in brzojavni urad, personalna fotografska soba ˝Ujeti trenutki ob železnic cesti Gradec- Celje˝, prostori transportno-manipulativne službe ter pisarna vodje muzeja v originalno obnovljenem objektu Muzeja južne železnice Šentjur.
[[Slika:Grad Planina pri Sevnici okr. l. 2000.jpg|sličica|Ostanki [[Grad Planina|gradu Planina]]]]
Nad [[Planina pri Sevnici|Planini pri Sevnici]], ki se nahaja na jugu občine, se nahajo ostanki [[Grad Planina|gradu Planina]], ki je izpričan že od leta [[1190]]. Na poslopju stoji obnovljena grajska kašča, prav tako grajski park in turška lipa, pod katero je pokopan med turškimi vpadi padel turški poveljnik. V parku sta tudi kostanjev in lipov drevored.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Kulturna dediščina - Grajski park Planina pri Sevnici - Turistični portal občine Šentjur|url=https://www.turizem-sentjur.com/Kulturna-dediscina/Grajski-park-Planina-pri-Sevnici/|website=www.turizem-sentjur.com|accessdate=2022-08-24}}&lt;/ref&gt; Nekoliko nižje od gradu stoji tudi stari [[Sramotilni steber|pranger]] (sramotilni steber). V kraju so tudi tri muzejske zbirke; Muzejska zbirka Planina - Etnološka zbirka Šmid, ki prikazuje predmete in orodja, ki so jih ljudje na tem delu [[Kozjansko|Kozjanskega]] v 19. in 20. stoletju uporabljali pri vsakdanjih opravilih.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Kulturna dediščina - Muzejska zbirka Planina - Etnološka zbirka Šmid - Turistični portal občine Šentjur|url=https://www.turizem-sentjur.com/Kulturna-dediscina/Muzejska-zbirka-Planina---Etnoloska-zbirka-Smid/|website=www.turizem-sentjur.com|accessdate=2022-08-24}}&lt;/ref&gt; Zbirka ''Kozjansko žari'', nad katero bdi Muzej novejše zgodovine Celje, predstavlja obdobje druge svetovne vojne na Kozjanskem. Tretja zbirka ''Čar izročila'' predstavlja življenje in delu etnologa [[Niko Kuret|Nika Kureta]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Kulturna dediščina - Čar izročila - Turistični portal občine Šentjur|url=https://www.turizem-sentjur.com/Kulturna-dediscina/Car-izrocila/|website=www.turizem-sentjur.com|accessdate=2022-08-24}}&lt;/ref&gt;

Občina se zadnja leta usmerja v razvoj butičnega turizma, s čimer želi privabiti dodatne goste.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.gibanje-za-obcino-sentjur.si/wp-content/uploads/Dolgorocni_razvojni_program_Obcine_Sentjur_2014-2020.pdf|title=Dolgoročni razvojni program Občine Šentjur 2014-2022|date=november 2013|website=Občina Šentjur|publisher=Občina Šentjur|last=Polnar|first=Robert|access-date=2022-08-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20230209054958/http://www.gibanje-za-obcino-sentjur.si/wp-content/uploads/Dolgorocni_razvojni_program_Obcine_Sentjur_2014-2020.pdf|archive-date=2023-02-09|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
{| class=&quot;wikitable&quot;
!Kazalnik
!Stanje v letu 2012
!Stanje v letu 2020
|-
|Prihodi turistov
|&lt;center&gt;1.045&lt;/center&gt;
|&lt;center&gt;5.000&lt;/center&gt;
|-
|Število obiskovalcev zbirk
|&lt;center&gt;2.500&lt;/center&gt;
|&lt;center&gt;10.000&lt;/center&gt;
|-
|Število turističnih kmetij
|&lt;center&gt;11&lt;/center&gt;
|&lt;center&gt;15&lt;/center&gt;
|-
|Število nočitev
|&lt;center&gt;6.078&lt;/center&gt;
|&lt;center&gt;10.200&lt;/center&gt;
|-
|Nastanitvene kapacitete – število stalnih ležišč
|&lt;center&gt;73&lt;/center&gt;
|&lt;center&gt;95&lt;/center&gt;
|}

== Mednarodna povezovanja ==
*{{zastava|Francija}}; [[Saint Florent sur Cher]], 
* {{zastava|Nemčija}}; [[Neu Anspach]],

S [[Saint Florent sur Cher]]jem in [[Neu Anspach]]om se Občina Šentjur od leta [[2006]] povezuje pod imenom Trilaterala. Leta [[2014]] v Daint Florentu eno novo zgrajenih ulic poimenovali [[Rue de la Slovénie, Saint Florent sur Cher, Francija|Rue de la Slovénie]] - Slovenska ulica.

=== Pobratena Občina ===

*{{zastava|Srbija}}; [[Požega, Srbija|Občina Požega]],

== Galerija ==
&lt;gallery&gt;
Slika:SlivniskoJezero1.JPG|[[Slivniško jezero]]
Slika:SentjurCelje1.JPG|[[Šentjur]]
&lt;/gallery&gt;

==Sklici==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* [http://www.sentjur.si/ Šentjur], uradna stran občine.
* {{kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Municipality of Šentjur|Občina Šentjur}}
{{Župani Občine Šentjur|Predloga:Župani Občine Šentjur=}}{{Slovenske občine}}

{{škrbina-geo-sl}}

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Občina Šentjur| ]]
[[Kategorija:Občine Slovenije|Šentjur]]</text>
      <sha1>b7gyi9spmec0bejt1mar2ii79x01d3q</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>November</title>
    <ns>0</ns>
    <id>4665</id>
    <revision>
      <id>6774064</id>
      <parentid>6535350</parentid>
      <timestamp>2026-11-03T06:43:17Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-58149-83</username>
        <id>268335</id>
      </contributor>
      <comment>zivjo ja sem RK</comment>
      <origin>6774064</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1223" sha1="0x3adsi072ibbezg35x7t7xl6yj6mpb" xml:space="preserve">zivjo ja sem clovek RK{{NovemberCalendar}}

'''November''' ali '''listopad''' je enajsti [[mesec]] [[gregorijanski koledar|gregorijanskega koledarja]]. Ima 30 dni.

Izvirno [[slovenščina|slovensko]] [[ime]] za november je ''listopad'', [[hrvaščina|hrvaško]] ''studeni'', [[češčina|češko]] ''listopad,'' [[poljščina|poljsko]] ''listopad'' in [[prekmurščina|prekmursko]] ''andrejšček,'' pa tudi ''november.''

Ime november izvira iz rimske besede ''novem'' – »[[9 (število)|devet]]«, bil je namreč deveti mesec po [[rimski koledar|rimskem koledarju]], ki je imel deset mesecev.

== Prazniki in obredi ==

* [[1. november]] - [[dan spomina na mrtve]], v krščanstvu [[vsi sveti]]
* [[2. november]] - [[verne duše|Spomin vseh vernih rajnih]]
* [[11. november]] - [[martinovo]]
* [[12. november]] - rojstvo [[Baha Ulah|Bahe Ulaha]] (bahajstvo)
* [[14. november]] - svetovni dan [[sladkorna bolezen|sladkorne bolezni]]
* [[16. november]] - [[mednarodni dan strpnosti]]
* [[27. november]] - liturgični praznik prikazanja [[Čudodelna svetinja|čudodelne svetinje]]

== Glej tudi ==

{{wikislovar}}
* [[Seznam zgodovinskih obletnic]]

[[Kategorija:Meseci]]
[[Kategorija:November| ]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>0x3adsi072ibbezg35x7t7xl6yj6mpb</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6774065</id>
      <parentid>6774064</parentid>
      <timestamp>2026-11-03T06:44:06Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JoMK</username>
        <id>240261</id>
      </contributor>
      <comment>razveljavljena redakcija [[Special:Diff/6774064|6774064]] uporabnika_ce [[Special:Contributions/~2026-58149-83|~2026-58149-83]] ([[User talk:~2026-58149-83|pogovor]])</comment>
      <origin>6774065</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1201" sha1="gieertlypeh80x1x9gg229lfh6aotwi" xml:space="preserve">{{NovemberCalendar}}

'''November''' ali '''listopad''' je enajsti [[mesec]] [[gregorijanski koledar|gregorijanskega koledarja]]. Ima 30 dni.

Izvirno [[slovenščina|slovensko]] [[ime]] za november je ''listopad'', [[hrvaščina|hrvaško]] ''studeni'', [[češčina|češko]] ''listopad,'' [[poljščina|poljsko]] ''listopad'' in [[prekmurščina|prekmursko]] ''andrejšček,'' pa tudi ''november.''

Ime november izvira iz rimske besede ''novem'' – »[[9 (število)|devet]]«, bil je namreč deveti mesec po [[rimski koledar|rimskem koledarju]], ki je imel deset mesecev.

== Prazniki in obredi ==

* [[1. november]] - [[dan spomina na mrtve]], v krščanstvu [[vsi sveti]]
* [[2. november]] - [[verne duše|Spomin vseh vernih rajnih]]
* [[11. november]] - [[martinovo]]
* [[12. november]] - rojstvo [[Baha Ulah|Bahe Ulaha]] (bahajstvo)
* [[14. november]] - svetovni dan [[sladkorna bolezen|sladkorne bolezni]]
* [[16. november]] - [[mednarodni dan strpnosti]]
* [[27. november]] - liturgični praznik prikazanja [[Čudodelna svetinja|čudodelne svetinje]]

== Glej tudi ==

{{wikislovar}}
* [[Seznam zgodovinskih obletnic]]

[[Kategorija:Meseci]]
[[Kategorija:November| ]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>gieertlypeh80x1x9gg229lfh6aotwi</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Portugalska</title>
    <ns>0</ns>
    <id>4880</id>
    <revision>
      <id>6774031</id>
      <parentid>6772993</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T23:53:38Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6)</comment>
      <origin>6774031</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="104281" sha1="lq3evk2r744bjaz6i2v4tasjipbzhsb" xml:space="preserve">{{Infopolje Država
| native_name            = ''República Portuguesa''
| conventional_long_name = Portugalska republika
| common_name            = Portugalska
| common_name2           = Portugalske
| image_flag             = Flag of Portugal.svg
| image_coat             = Coat_of_arms_of_Portugal.svg
| image_map              = EU-Portugal.svg
| map_caption            = Lega Portugalske (temno zelena)&lt;br /&gt;- na [[Evropa|Evropski celini]] (siva)&lt;br /&gt;- v [[Evropska unija|Evropski uniji]] (svetlo zelena)
| national_anthem        = ''[[A Portuguesa]]''
| official_languages     = [[portugalščina]]&lt;sup&gt;1&lt;/sup&gt;
| capital                = [[Lizbona]]
| demonym                = Portugalec, Portugalka
| latd                   = 38
| latm                   = 46
| latNS                  = N
| longd                  = 9
| longm                  = 11
| longEW                 = W
| largest_city           = capital
| government_type        = [[polpredsedniški sistem|polpredsedniška]] [[republika]]
| leader_title1          = [[predsednik Portugalske|predsednik]]:
| leader_name1           = [[António José Seguro]]
| leader_title2          = [[predsednik vlade Portugalske|predsednik vlade]]:
| leader_name2           = [[Luís Montenegro]]
| sovereignty_type       = oblikovanje
| sovereignty_note       = 
| established_event1     = ustanovitev (prva grofija)
| established_date1      = 868
| established_event2     = Ponovna ustanovitev (druga grofija)
| established_date2      = 1095
| established_event3     = Bitka pri São Mamede, suverenost
| established_date3      = 24. junij 1128
| established_event4     = Portugalska kraljevina
| established_date4      = 25. julij 1139
| established_event5     = Pogodba iz Zamore, priznanje
| established_date5      = 5. oktober 1143
| established_event6     = ''Manifestis Probatum'', papeško priznanje
| established_date6      = 23. maj 1179
| established_event7     = Portugalska obnovitvena vojna, obnova
| established_date7      = 1. december 1640
| established_event8     = Revolucija 5. oktobra 1910, republika
| established_date8      = 5. oktober 1910
| established_event9     = ''Nageljnova revolucija'', demokratizacija
| established_date9      = 25. april 1974
| established_event10    = portugalska ustava – današnja ustava
| established_date10     = 25. april 1976
| established_event11    = Pristop k Evropski uniji
| established_date11     = 1. januar 1986
| area_rank              = 109.
| area_km2               = 92.212&lt;ref&gt;{{in lang|pt}}{{navedi splet |title=Superfície Que municípios têm maior e menor área? |url=https://www.pordata.pt/Municipios/Superf%C3%ADcie-57 |publisher=Pordata |access-date=17 November 2020 |archive-date=2022-04-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220402143742/https://www.pordata.pt/Municipios/Superf%C3%ADcie-57 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
| percent_water          = 0,5
| population_estimate    = 10.467.366&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.ine.pt/xportal/xmain?xpid=INE&amp;xpgid=ine_destaques&amp;DESTAQUESdest_boui=594879758&amp;DESTAQUESmodo=2|title=População residente aumenta mais de 46 mil pessoas - 2022|publisher=Instituto Nacional de Estatística (Portugal)|website=ine.pt |access-date=15 June 2023}}&lt;/ref&gt;
| population_estimate_year = 2022
| population_estimate_rank = 89.
| population_census      = 10.343.066&lt;ref name=&quot;auto2&quot;&gt;{{navedi splet | website=Statistics Portugal - Web Portal | date=23 November 2022 | url=https://www.ine.pt/xportal/xmain?xpid=INE&amp;xpgid=ine_destaques&amp;DESTAQUESdest_boui=541064323&amp;DESTAQUESmodo=2| access-date=23 November 2022 | title=Censos 2021 - Principais tendências ocorridas em Portugal na última década }}&lt;/ref&gt;
| population_census_year = 2021
| population_density_km2  = 114
| population_density_rank = 87.
|GDP_year                 = 2023
|GDP_ref                  = &lt;ref name=&quot;IMFWEO.PT&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2023/October/weo-report?c=182,&amp;s=NGDPD,PPPGDP,NGDPDPC,PPPPC,&amp;sy=2021&amp;ey=2028&amp;ssm=0&amp;scsm=1&amp;scc=0&amp;ssd=1&amp;ssc=0&amp;sic=0&amp;sort=country&amp;ds=.&amp;br=1 |title=World Economic Outlook Database, October 2023 Edition. (Portugal) |publisher=[[Mednarodni denarni sklad]] |website=IMF.org |date=10 October 2023 |access-date=12 October 2023}}&lt;/ref&gt;
|GDP_nominal              = 276,4 milijarde $
|GDP_nominal_rank         = 49.
|GDP_PPP                  = 465,1 milijarde $
|GDP_PPP_rank             = 50.
|GDP_nominal_per_capita   = 26.879 $
|GDP_nominal_per_capita_rank = 41.
|GDP_PPP_per_capita       = 45.227 $
|GDP_PPP_per_capita_rank  = 42.
| Gini                    = 31,2
| Gini_year               = 2020
| Gini_change             = &lt;!-- rast/upad/nespremenjen --&gt;
| Gini_rank               = 
| Gini_ref                = &lt;ref name=&quot;eurogini&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://ec.europa.eu/eurostat/databrowser/view/tessi190/default/table?lang=en|title=Gini coefficient of equivalised disposable income|publisher=[[Eurostat]]|access-date=21 June 2022|archive-date=9 October 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201009091832/https://ec.europa.eu/eurostat/databrowser/view/tessi190/default/table?lang=en|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
| HDI                     = 0,866
| HDI_year                = 2021
| HDI_change              = &lt;!-- rast/upad/nespremenjen --&gt;
| HDI_rank                = 38.
| HDI_ref                 = &lt;ref name=&quot;UNHDR&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://hdr.undp.org/system/files/documents/global-report-document/hdr2021-22pdf_1.pdf|title=Human Development Report 2021/2022|language=en|publisher=[[United Nations Development Programme]]|date=8 September 2022|access-date=8 September 2022}}&lt;/ref&gt;
| currency               = [[evro]] ([[znak evra|€]])&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;
| currency_code          = EUR
| time_zone              = [[zahodnoevropski čas|WET]]&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;
| utc_offset             = ±0
| time_zone_DST          = [[zahodnoevropski poletni čas|WEST]]
| utc_offset_DST         = +1
| cctld                  = [[.pt]]&lt;sup&gt;4&lt;/sup&gt;
| calling_code           = 351
| footnote1              = Leta 1999 (''Lei n.º 7/99 de 29 de Janeiro'') je bila uradno priznana še [[mirandeščina]], ki jo govorijo v nekaterih vaseh občine [[Miranda do Douro]].&lt;ref&gt;[http://ec.europa.eu/education/policies/lang/languages/langmin/euromosaic/pt1_en.html#13 The Euromosaic study, Mirandese in Portugal], europa.eu - spletna stran [[Evropska komisija|Evropske komisije]], pridobljeno januarja 2007.&lt;/ref&gt; Priznan je tudi [[portugalski znakovni jezik]].
| footnote2              = pred 1999: [[portugalski eskudo]].
| footnote3              = [[Azori]]: [[UTC]]-1; UTC [[evropski poletni čas|poleti]].
| footnote4              = Uporablja se tudi vsem državam članicam [[Evropska unija|Evropske unije]] skupna domena [[.eu]].
}}

'''Portugalska''', uradno '''Portugalska republika''' ([[Portugalščina|portugalsko]] ''República Portuguesa''), je [[država]], katere celina je na [[Iberski polotok|Iberskem polotoku]] v jugozahodni Evropi in katere ozemlje vključuje tudi atlantski [[arhipelag]] [[Azori]] in [[Madeira|Madeiro]]; ti dve otočji tvorita avtonomni regiji z lastnima regionalnima vladama.

Portugalska je umeščena najbolj zahodno v celinskem delu Evrope, njen iberski del pa meji na zahodu in jugu na [[Atlantski ocean]] ter na severu in vzhodu na [[Španija|Španijo]], edino državo, ki ima kopensko mejo s Portugalsko. Uradni in državni jezik je [[portugalščina]]. Glavno in največje mesto je [[Lizbona]].

Portugalska je najstarejša neprekinjeno obstoječa nacionalna država na Iberskem polotoku in ena najstarejših v Evropi, njeno ozemlje je bilo neprekinjeno naseljeno, napadeno in se zanj borilo že od prazgodovine. Naselili so jo predkeltska in [[Kelti|keltska]] ljudstva, obiskovali so jih [[Feničani]], [[Puni|Kartažani]], stari [[Grki]] in vladali [[Rimljani]], ki so jim sledili vpadi [[Svebi|Svebov]] in [[Vizigoti|vizigotskih]] germanskih ljudstev. Po invaziji Mavrov na Iberski polotok je bila večina njenega ozemlja del [[Al Andaluz]]a. Portugalska je bila kot država ustanovljena med zgodnjo krščansko [[Rekonkvista|Rekonkvisto]]. Katoliška grofija '''Portucale''', ustanovljena leta 868, je postala pomembna po bitki pri São Mamedeju (1128). Kraljevina Portugalska je bila pozneje razglašena po bitki pri Ouriqueu (1139), neodvisnost od Leóna pa je bila priznana z pogodbo iz Zamore (1143).&lt;ref&gt;Brian Jenkins, Spyros A. Sofos, [https://books.google.com/books?id=LNRyNG9NNkcC&amp;lpg=1 ''Nation and identity in contemporary Europe''], p. 145, Routledge, 1996, {{ISBN|0-415-12313-5}}&lt;/ref&gt;

V 15. in 16. stoletju je Portugalska vzpostavila prvi svetovni pomorski in trgovski [[Portugalski imperij|imperij]], s čimer je postala ena vodilnih svetovnih gospodarskih, političnih in vojaških sil.&lt;ref&gt;Melvin Eugene Page, Penny M. Sonnenburg, p. 481&lt;/ref&gt; V tem obdobju, ki ga danes imenujemo doba odkritij, so portugalski raziskovalci začeli raziskovati morje z odkritjem tega, kar bo postalo [[Brazilija]] (1500). V tem času je Portugalska monopolizirala trgovino z začimbami, razdelila svet na hemisfere gospostva s Kastilijo, imperij pa se je razširil z vojaškimi pohodi v Aziji. Vendar so dogodki, kot so [[Lizbonski potres (1755)|potres v Lizboni leta 1755]], okupacija države med [[napoleonske vojne|napoleonskimi vojnami]] in neodvisnost Brazilije (1822), v veliki meri izbrisali prejšnje bogastvo Portugalske.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/portugal/|title=The World Factbook|work=cia.gov|access-date=14 September 2015|archive-date=2021-01-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20210109122645/https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/portugal|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Državljanska vojna med liberalnimi konstitucionalisti in konservativnimi absolutisti na Portugalskem zaradi kraljevega nasledstva je trajala od 1828 do 1834.

Potem ko je revolucija leta 1910 odstavila monarhijo, je bila ustanovljena demokratična, a nestabilna prva portugalska republika, ki jo je kasneje nadomestil avtoritarni režim ''Estado Novo''. Demokracija je bila obnovljena po ''revoluciji nageljnov'' (1974), ki je končala portugalsko kolonialno vojno. Kmalu zatem je bila neodvisnost podeljena skoraj vsem njenim čezmorskim ozemljem. Predaja [[Macao|Macaa]] Kitajski (1999) je pomenila konec tega, kar lahko štejemo za enega najdlje živečih kolonialnih imperijev v zgodovini.

Portugalska je pustila globok kulturni, arhitekturni in jezikovni vpliv po vsem svetu z zapuščino okoli 250 milijonov portugalsko govorečih ljudi in številnih kreolov s sedežem na Portugalskem. Je razvita država z naprednim gospodarstvom in visokim življenjskim standardom.&lt;ref&gt;{{navedi splet|date=8 April 2014|title=World Economic Outlook April 2014 - Recovery Strengthens, Remains Uneven|url=http://www.imf.org/external/pubs/ft/weo/2014/01/pdf/text.pdf|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20140408225045/http://www.imf.org/external/pubs/ft/weo/2014/01/pdf/text.pdf|archive-date=8 April 2014|access-date=20 April 2021|website=imf.org}}&lt;/ref&gt; Poleg tega se visoko uvršča v mir, demokracijo,&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.v-dem.net/en/news-publications/democracy-reports/|title=Democracy Reports &amp;#124; V-Dem|website=www.v-dem.net|access-date=14 July 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190621135623/https://www.v-dem.net/en/news-publications/democracy-reports/|archive-date=21 June 2019|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; svobodo tiska, stabilnost, družbeni napredek, blaginjo in znanje angleščine. Kot članica Združenih narodov, Evropske unije, schengenskega območja in Sveta Evrope (SE), je bila Portugalska tudi ena od ustanovnih članic Nata, evrskega območja, OECD in Skupnosti portugalskih jezikovnih držav.

==Etimologija==
Beseda ''Portugalska'' po eni verziji izhaja iz rimsko-keltskega krajevnega imena ''Portus Cale'';&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.etymonline.com/word/portugal|title=Portugal – Origin and meaning of the name Portugal by Online Etymology Dictionary|website=Etymonline.com}}&lt;/ref&gt; mesto, kjer zdaj stojita današnji [[Porto]] in [[Vila Nova de Gaia]], ob izlivu reke [[Douro]] (Duero) na severu današnje Portugalske. Ime mesta izvira iz latinske besede za pristanišče, ''portus'', vendar je drugi element ''Portus Cale'' manj jasen. Glavna razlaga imena je, da gre za [[etnonim]], ki izhaja iz [[Kultura Castro|ljudstva Castro]], znanega tudi kot Callaeci, [[Gallaeci]] ali Gallaecia, ki je zasedlo severozahod Iberskega polotoka.&lt;ref name=&quot;academia.edu&quot;&gt;{{Cite journal|url=https://www.academia.edu/31989410|title=Documentos danca portuguesa|first=Marcos|last=Winicius|via=www.academia.edu}}&lt;/ref&gt; Imeni ''Cale'' in ''Callaici'' sta izvor današnjih ''Gaia'' in ''[[Galicija (Španija)|Galicija]]''.&lt;ref name=&quot;ReferenceA&quot;&gt;{{Cite journal|url=https://www.academia.edu/10819665|title=Origem e significado dos nomes de Portugal e da Galiza|first=Luís|last=Magarinhos|journal=Actas do III Congreso Internacional Sobre a Cultura Celta: Os Celtas da Europa Atlántica. 15, 16 e 17 de Abril de 2011. Narón. Pp. 537-546|date=January 2011|via=www.academia.edu}}&lt;/ref&gt;

== Zgodovina ==
{{glavni|Zgodovina Portugalske}}
=== Prazgodovina ===
Območje današnje Portugalske so naselili [[neandertalec|neandertalci]] in nato ''[[Homo sapiens]]'', ki so se sprehajali po brezmejnem območju severnega Iberskega polotoka. To so bile družbe za samooskrbo in čeprav niso ustanavljale uspešnih naselij, so tvorile organizirane družbe. Neolitska Portugalska je eksperimentirala z udomačitvijo pastirskih živali, vzrejo nekaterih žitnih pridelkov in rečnim ali morskim ribolovom.&lt;ref name=&quot;Birmp1&quot;&gt;David Birmingham (2003), p. 11&lt;/ref&gt;

Nekateri znanstveniki verjamejo, da je na začetku prvega tisočletja pred našim štetjem več valov Keltov vdrlo na Portugalsko iz Srednje Evrope in se poročilo z lokalnim prebivalstvom in tvorilo različna plemena.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=So1mDwAAQBAJ&amp;q=different+celtic+tribes+in+Portugal&amp;pg=PA63|title=Portugal: Third Edition|first1=Jay|last1=Heale|first2=Angeline|last2=Koh|first3=Elizabeth|last3=Schmermund|date=15 April 2016|publisher=Cavendish Square Publishing, LLC|isbn=978-1-5026-1694-4|via=Google Books}}&lt;/ref&gt; Druga teorija kaže, da so Kelti naselili zahodno Iberijo/Portugalsko veliko pred kakršnimi koli velikimi keltskimi migracijami iz Srednje Evrope. Poleg tega so številni jezikoslovci, strokovnjaki za staro keltščino, predstavili prepričljive dokaze, da je tarteški jezik, ki so ga nekoč govorili v delih JZ Španije in JZ Portugalske, po strukturi vsaj protokeltski.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.historyireland.com/pre-history-archaeology/tartessian-europes-newest-and-oldest-celtic-language/|title=Tartessian, Europe's newest and oldest Celtic language|date=5 March 2013}}&lt;/ref&gt;

V tem obdobju in vse do rimskih vpadov je bila [[kultura Castro]] (različica [[Kultura žarnih grobišč|kulture žarnih grobišč]]) razvita na Portugalskem in v sodobni Galiciji. Ta kultura je skupaj z ohranjenimi elementi atlantske megalitske kulture in prispevki, ki prihajajo iz bolj zahodnih sredozemskih kultur, končala v tako imenovanem ''Cultura Castreja''.&lt;ref&gt;{{navedi splet|last=Trombetta|first=Silvana|date=29 March 2018|title=Celts and the Castro Culture in the Iberian Peninsula – issues of national identity and Proto-Celtic substratum|url=http://ppg.revistas.uema.br/index.php/brathair/article/download/1785/1305|access-date=11 July 2020|website=ppg.revistas.uema.br|archive-date=2022-03-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20220318101400/https://ppg.revistas.uema.br/index.php/brathair/article/download/1785/1305|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Ta poimenovanje se nanaša na značilno keltsko populacijo, imenovano 'dùn', 'dùin' ali 'don' v [[Gelska veja otoških keltskih jezikov|gelščini]] in ki so jo Rimljani v svojih kronikah imenovali ''castrae''.

Na podlagi rimskih kronik o ljudstvu Callaeci, skupaj z pripovedmi ''Lebor Gabála Érenn'' &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://archive.org/details/leborgablare01macauoft|title=Lebor gabála Érenn: The book of the taking of Ireland|first=Robert Alexander Stewart|last=Macalister|publisher=Dublin : Published for the Irish texts Society by the Educational Company of Ireland|via=Internet Archive}}&lt;/ref&gt; in interpretacijo obilnih arheoloških ostankov po vsej severni polovici Portugalske in Galicije, je mogoče sklepati, da je obstajala matriarhalna družba z vojaško in versko aristokracijo verjetno fevdalnega tipa. Osebe največje avtoritete so bile poglavar vojaškega tipa in z avtoriteto v svojem Castru ali klanu ter druid, ki se je v glavnem nanašal na zdravstvo in vero, funkcije, ki bi lahko bile skupne več osebam. Keltska kozmogonija je ostala homogena zaradi sposobnosti druidov, da so se srečevali v svetih z druidi drugih območij, kar je zagotavljalo prenos znanja in najpomembnejših dogodkov. 
Prve dokumentarne reference na družbo Castro zagotavljajo kronisti rimskih vojaških pohodov, kot so med drugim [[Strabon]], [[Herodot]] in [[Plinij Starejši]], o družbeni organizaciji in opisovanju prebivalcev teh ozemelj, Gallaeci s severne Portugalske kot: »Skupina barbarov, ki preživijo dan v boju, noč pa obedujejo, pijejo in plešejo pod luno«.

Bila so še druga podobna plemena in glavni med njimi so bili Luzitanci; jedro teh ljudi je ležalo v notranjosti osrednje Portugalske, medtem ko so obstajala številna druga sorodna plemena, kot so Kelti iz Alenteja in Cynetes ali Conii iz Algarve. Med plemeni ali pododdelki so bili Bracari, Coelerni, Equaesi, Grovii, Interamici, Leuni, Luanqui, Limici, Narbasi, Nemetati, Paesuri, Quaquerni, Seurbi, Tamagani, Tapoli, Turduli, Turduli Veteres, Turdulorum, Oppida in Turdulorum Zoelae. Feničani – Kartažani so v regiji Algarve ustanovili tudi nekaj majhnih, poltrajnih komercialnih obalnih naselij (kot je Tavira).

&lt;gallery&gt;
File:Anta de Arca.JPG|Bakrenodobni dolmen ''Anta da Arca''
File:Rock_Art_Foz_Coa_01.jpg| Najdišča prazgodovinske skalne umetnosti v dolini Côa.
File:Centro_de_Alcalar_2017_-_Monumento_9_-_Entrada_(cropped).jpg|Megalitski spomeniki Alcalar, zgrajeni v 3. tisočletju pr. n. št.
Citania briteiros casa 2.jpg|Primeri kulture Castro na severu Portugalske (9. – 1. st. pr. n. št.) - Citânia de Briteiros
Ch%C3%A3o_cividade_terroso.JPG|Cividade de Terroso 
&lt;/gallery&gt;

=== Rimska Luzitanija in Gallaecia ===
{{glavni|Luzitanija|  Gallaecia|Hispanija}}
[[File:Templo Romano de Évora from the northwest 80.jpg|thumb|left| Rimski tempelj Évora v Alenteju je ena najbolje ohranjenih rimskih stavb v državi.]]
[[File:Torre de Centum Cellas.jpg|thumb|right|upright=0.92| Centum Cellas v regiji Beira je rimska vila rustica iz 1. st. n. št.]]
Rimljani so prvič napadli Iberski polotok leta 219 pr. n. št. Kartažani, rimski nasprotnik v [[punske vojne|punskih vojnah]], so bili izgnani iz svojih obalnih kolonij. V zadnjih dneh [[Julij Cezar|Julija Cezarja]] je bil skoraj ves polotok priključen [[Rimska republika|Rimski republiki]].

Rimsko osvajanje današnjega dela Portugalske je trajalo skoraj dvesto. Leta 155 pr.n.št., ko se je na severu začel upor, je doživela hudo nazadovanje. Luzitanci in druga domorodna plemena so pod vodstvom [[Virijat]]a prevzela nadzor nad vso zahodno Iberijo.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.unrv.com/bio/viriathus.php|title=Viriathus And The Lusitanian War &amp;#124; UNRV.com Roman History|website=www.unrv.com|access-date=2022-03-18|archive-date=2020-07-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20200707020716/https://www.unrv.com/bio/viriathus.php|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Rim je v [[Luzitanija|Luzitanijo]] poslal številne legije in svoje najboljše generale, da bi zadušili upor, a brez uspeha – Luzitanci so osvajali ozemlje. Rimski voditelji so se odločili spremeniti svojo strategijo. Podkupili so Virijatove zaveznike, da so ga ubili. Leta 139 pr. n. št. je bil Virijat umorjen in Tautal je postal vodja Luzitancev.

Rim je postavil kolonialni režim. Popolna romanizacija Luzitanije se je zgodila šele v vizigotski dobi.

Leta 27 pr. n. št. je Luzitanija dobila status [[rimska provinca|rimske province]]. Kasneje je nastala severna provinca Luzitanija, znana kot Gallaecia, s prestolnico v Bracara Augusta, današnja [[Braga]].&lt;ref&gt;{{cite journal |last1=Conejo |first1=Noé |title=Coins and ''villae'' in late Roman Lusitania: collapse of the Roman currency economy? |journal=Post-Classical Archaeologies |volume=10 |year=2020 |pages=219–246 |url=http://www.postclassical.it/PCA_Vol.10_files/PCA10_Conejo.pdf }}&lt;/ref&gt; Po vsej sodobni Portugalski je še vedno veliko ruševin ''castros'' (hribovskih utrdb) in ostankov kulture Castro. Nekateri mestni ostanki so precej veliki, kot sta [[Conímbriga]] in [[Mirobriga]]. Prva, poleg tega, da je ena največjih rimskih naselij na Portugalskem, je uvrščena tudi kot nacionalni spomenik. Conímbriga leži 16 kilometrov od [[Coimbra|Coimbre]], ki je bil starodavni ''Aeminium''. Na mestu je tudi muzej, ki prikazuje predmete, ki so jih arheologi našli med svojimi izkopavanji.

Po vsej državi je ohranjenih več inženirskih del, kot so kopališča, templji, mostovi, ceste, cirkusi, gledališča in domovi za laike. Najdeni so bili tudi kovanci, nekateri kovani v luzitanski deželi, pa tudi številni kosi keramike. Med sodobnimi zgodovinarji sta [[Orozij|Paulus Orosius]] (ok. 375–418) &lt;ref&gt;David Rohrbacher, &quot;Orosius,&quot; in ''The Historians of Late Antiquity'' (Routledge, 2002), [https://books.google.com/books?id=TLvK-_fk8TkC&amp;pg=PA135&amp;dq=Orosius+life+OR+biography+OR+born+OR+birth&amp;lr=&amp;num=100&amp;as_brr=3&amp;sig=ACfU3U2atlXMBUN45DliVbnt_fLlckZInw pp. 135–137.] Rohrbacher bases the date of birth on Augustine's description of Orosius as a &quot;young priest&quot; and a &quot;son by age&quot; in the period 414–418, which would place his age at 30 or younger.&lt;/ref&gt; in Hydatius (ok. 400–469), škof Aquae Flaviae (sodobni Chaves), ki sta poročala o zadnjih letih rimske vladavine in prihodu germanskih plemen.

=== Germanska kraljestva: Svebi in Vizigoti ===
[[File:Reino suevo.svg|thumb|200px|right|Zemljevid kraljestva Svebov v 5. in 6. stoletju]]
[[File:Iberia 560.svg|thumb|Vizigotsko kraljestvo v Iberiji okoli leta 560]]
V zgodnjem 5. stoletju so germanska plemena in sicer [[Svebi]] in [[Vandali]] (Silingi in Hasdingi) skupaj s svojimi zavezniki, [[Sarmati]] in [[Alani]], vdrla na Iberski polotok, kjer so oblikovali svoje kraljestvo. Kraljestvo Svebov je bilo germansko post-rimsko kraljestvo, ustanovljeno v nekdanjih rimskih provincah Galecija-Luzitanija. Ostanke alanskih naselij iz 5. stoletja so našli v Alenquerju (iz starega germanskega ''Alan kerk'', templja Alanov), Coimbri in Lizboni.&lt;ref&gt;Milhazes, José. [http://www.rtp.pt/index.php?article=264957&amp;visual=16&amp;rss=0 Os antepassados caucasianos dos portugueses]&amp;nbsp;– Rádio e Televisão de Portugal in Portuguese. {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20160101100219/http://www.rtp.pt/index.php?article=264957&amp;visual=16&amp;rss=0 |date=1 January 2016 }}&lt;/ref&gt;

Okoli leta 410 in v 6. stoletju je postalo uradno razglašeno kraljestvo Svebov, kjer je kralj Hermerik sklenil mirovno pogodbo z Gallaečani, preden je svoje posesti prepustil svojemu sinu Rechili. Leta 448 je Rechila umrl, pri čemer je državo v širitvi prepustil Rechiarju. Po porazu nad Vizigoti je bilo Svebsko kraljestvo razdeljeno, Frantan in Aguiulfo sta vladala hkrati. Oba sta vladala od 456 do 457, leta, ko je Maldras (457–459) ponovno združil kraljestvo. Po neuspešni rimsko-vizigotski zaroti je bil umorjen. Čeprav zarota ni dosegla svojega resničnega namena, je bilo Svebsko kraljestvo ponovno razdeljeno med dva kralja: Frumar (Frumario 459–463) in Remismund (Remismundo, Maldrasov sin) (459–469), ki bo ponovno združil očetovo kraljestvo leta 463. Zaradi vizigotskega vpliva je bil leta 465 prisiljen sprejeti [[arijanstvo]]. Do leta 500 je bilo v Iberiji nameščeno Vizigotsko kraljestvo, sedež je imelo v [[Toledo|Toledu]] in je napredovalo proti zahodu. Postali so grožnja svebski vladavini. Po Remismundovi smrti leta 469 je nastopilo mračno obdobje, ko skoraj vsa pisna besedila in poročila izginejo. To obdobje je trajalo do leta 550. O tem obdobju je znano le, da je Teodemundo najverjetneje vladal Svebom. Temno obdobje se je končalo z vladavino Karriarica (550–559), ki je leta 550 ponovno uveljavil katoliško krščanstvo. Nasledil ga je Teodemar (559–570), med čigar vladavino je potekal 1. koncil v Bragi (leta 561).
[[File:Ariamirogaliza.jpg|thumb|left|Ilustrirana upodobitev prvega koncila v Bragi iz leta 561]]

Sveti so pomenili napredek pri organizaciji ozemlja (''paroeciam suevorum'' – svebska župnija) in pokristjanjevanju poganskega prebivalstva (''De correctione rusticorum'') pod okriljem svetega [[Martin iz Brage|Martina iz Brage]] (''São Martinho de Braga'').&lt;ref name=&quot;books.google.co.uk&quot;&gt;{{navedi knjigo | url=https://books.google.com/books?id=qa3DReKkS_gC&amp;q=kingdom+of+the+suebi+braga+academia&amp;pg=PA8 |title = Canonical Collections of the Early Middle Ages (Ca. 400-1140): A Bibliographical Guide to the Manuscripts and Literature|isbn = 978-0-8132-0918-0|last1 = Kéry|first1 = Lotte|last2 = Kery|first2 = Lotte|year = 1999}}&lt;/ref&gt;

Po Teodomirovi smrti je bil njegov naslednik Miro (570–583). V času njegovega vladanja je bil 2. koncil v Bragi (leta 572). Vizigotska državljanska vojna se je začela leta 577. Vmešal se je Miro. Pozneje leta 583 je organiziral tudi neuspešno odpravo za ponovno osvojitev Sevilje. Med vrnitvijo iz te neuspele operacije je Miro umrl.

V Svebskem kraljestvu so se nadaljevali številni notranji boji. Eborico (Eurico, 583–584) je z prestola odstranil Audeca (584–585), ki ni uspel preprečiti invazije Vizigotov pod vodstvom Leovigilda. Vizigotska invazija, dokončana leta 585, je nekoč bogato in rodovitno kraljestvo Svebov spremenila v šesto provinco Gotskega kraljestva.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://doi.org/10.17077/etd.uyuwx4w2 |title= The development of church/state relations in the Visigothic Kingdom during the sixth century (507-601) Kingdom during the sixth century (507-60)|last= Osborne|first=Jason|date=2016 |website=iro.uiowa.edu|access-date=11 July 2020}}&lt;/ref&gt; Leovigild je bil okronan za kralja Gallaecie, Hispanije in [[Narbonska Galija|Gallia Narbonensis]].
[[File:Cvp-00791-109v.jpg|thumb|right|upright|Svebski kralj Miro in sveti Martin iz Brage; c. 1145]]

Naslednjih 300 let in do leta 700 so celotnemu Iberskemu polotoku vladali Vizigoti.&lt;ref&gt;{{Cite journal | doi=10.1080/00437956.1979.11435671| title=Social Implications of Borrowing: The Visigothic Element in Hispano-Romance| url=https://archive.org/details/sim_word_1979-12_30_3/page/257| year=1979| last1=Mason| first1=Patricia E.| journal=Word| volume=30| issue=3| pages=257–272| issn = 0043-7956}}&lt;/ref&gt; Pod Vizigoti je bila Gallaecia dobro opredeljen prostor, ki ga je upravljal lasten dož. Doži so bili v tem času povezani z monarhijo in so v vseh zadevah delovali kot knezi. Oba &quot;guvernerja&quot; Vamba in Vittiza sta delovala kot doža (pozneje sta postala kralja v Toledu). Ta dva sta postala znana kot 'vitiziana', ki sta imela sedež na severozahodu in pozvala arabske osvajalce z juga, naj postanejo njihovi zavezniki v boju za oblast leta 711. Kralj [[Roderik]] (''Rodrigo'') je bil med nasprotovanjem tej invaziji ubit in tako postal zadnji vizigotski kralj Iberije. Od različnih germanskih skupin, ki so se naselile v zahodni Iberiji, so Svebi zapustili najmočnejšo trajno kulturno dediščino v današnji Portugalski, v Galiciji in zahodnem obrobju Asturije. Po besedah Dana Stanislawskega je portugalski način življenja v regijah severno od Tegusa večinoma podedovan od Svebov, kjer prevladujejo majhne kmetije, za razliko od velikih posesti južne Portugalske. ''Bracara Augusta'', sodobno mesto Braga in nekdanja prestolnica Gallaecia, je postala prestolnica Svebov. Poleg kulturnih in nekaterih jezikovnih sledi so Svebi zapustili najvišji germanski genetski prispevek Iberskega polotoka na Portugalskem in v Galiciji.&lt;ref&gt;{{navedi splet |last1=Hay |first1=Maciamo |title=Genetic history of the Spaniards and the Portuguese |url=https://www.eupedia.com/genetics/spain_portugal_dna.shtml |website=Eupedia }}&lt;/ref&gt; Orozij, ki je takrat prebival v Hispaniji, kaže precej tiho začetno naselitev, prišleki obdelujejo svojo zemljo ali služijo kot telesni stražarji domačinov. Druga germanska skupina, ki je spremljala Svebe in se naselila v Gallaecii, so bili Buri. Naselili so se v regiji med rekama Cávado in Homem, na območju, znanem kot Terras de Bouro (Dežele Burov).&lt;ref&gt;Domingos Maria da Silva, ''Os Búrios'', Terras de Bouro, Câmara Municipal de Terras de Bouro, 2006. (in Portuguese)&lt;/ref&gt;

=== Islamsko obdobje in Rekonkvista ===
[[File:Al Andalus - 2.png|thumb|left|upright=1.2|Kordobski kalifat v začetku 10. stoletja]]
Današnja celinska Portugalska je bila med letoma 726 in 1249 skupaj z večino sodobne Španije del [[Al Andaluz]]a, po tem ko je [[Omajadski kalifat]] osvojil Iberski polotok. Ta vladavina je trajala od nekaj desetletij na severu do pet stoletij na jugu.&lt;ref name=&quot;Britannica&quot;&gt;{{navedi splet |title=Al-Andalus |url=https://www.britannica.com/place/Al-Andalus |publisher=Encyclopædia Britannica |access-date=19 March 2021}}&lt;/ref&gt;

Potem ko je v samo nekaj mesecih premagal Vizigote, se je Omajadski kalifat začel hitro širiti na polotoku. Od leta 726 je dežela, ki je zdaj Portugalska, postala del obsežnega Omajadskega kalifata v [[Damask]]u, ki se je raztezal od reke [[Ind]] na indijski podcelini do južne Francije, do propada leta 750. Tega leta je zahodni del imperija pridobil neodvisnost pod [[Abd Al Rahman I.|Abd Al Rahmanom I.]] z ustanovitvijo [[Kordovski emirat|emirata Córdoba]]. Po skoraj dveh stoletjih je emirat leta 929 postal [[Kordovski kalifat|kalifat Córdoba]], vse do njegovega razpada stoletje pozneje, leta 1031, na nič manj kot 23 majhnih kraljestev, imenovanih kraljestva [[Taifa]].
[[File:Portugal DSC04496 - MERTOLA (34025572830).jpg|thumb|right|Kip Ibn Qasija pred gradom Mértola v Alenteju]]

Guvernerji Taifov so se vsak razglasili za emirja svojih provinc in vzpostavili diplomatske odnose s krščanskimi kraljestvi na severu. Večina današnje Portugalske je padla v roke Taife iz Badajoza iz rodbine [[Abasidi|Abasidov]] ([[Abasidski kalifat]]) in po kratkem obdobju efemerne lizbonske Taife leta 1022 padla pod oblast dominion Abbadidov Taife Sevilje. Obdobje Taife se je končalo z osvojitvijo [[Almoravidi|Almoravidov]], ki so prišli iz Maroka leta 1086 in so zmagali odločilno zmago v bitki pri Sagrajasu, čemur so sledili stoletje pozneje leta 1147, po drugem obdobju Taife, [[Almohadi]], prav tako iz Marakeša.&lt;ref&gt;Portugal musalman (Le) – VIIIe-XIIIe siècles par Christophe Picard – Maisonneuve et Larose – Collection Occident Musulman – 2001, 500 p. {{ISBN|2-7068-1398-9}}&lt;/ref&gt;

Al Andaluz je bil razdeljen na različna okrožja, imenovana ''Kura''. Največji Gharb Al-Andalus je bil sestavljen iz desetih kurov,&lt;ref name=&quot;A. R. Disney, p.55&quot;&gt;A History of Portugal and the Portuguese Empire, Vol. 1: From Beginnings to 1807: Portugal (Volume 1) p. 55&lt;/ref&gt; vsak z ločenim glavnim mestom in guvernerjem. Glavna mesta tega obdobja na Portugalskem so bila v južni polovici države: Beja, Silves, Alcácer do Sal, Santarém in Lizbona. Muslimansko prebivalstvo regije so sestavljali predvsem domači iberski spreobrnjenci v islam (tako imenovani ''Muwallad'' ali [[Muladi]]) in [[berberi]]. Arabci so bili predvsem plemiči iz Sirije in Omana; in čeprav maloštevilni, so sestavljali elito prebivalstva. Berberi so bili prvotno iz [[Rif (gorovje)|gorovja Rif]] in [[Atlas (gorovje)|Atlasa]] v severni Afriki in so bili nomadi.

=== Portugalska grofija ===
[[File:Porto April 2019-18.jpg|thumb|upright= 0.8|left|Kip grofa Vímara Peresa, prvega portugalskega grofa]]
Asturskega vizigotskega plemiča po imenu Pelagija Asturskega so leta 718 številni izrinjeni vizigotski plemiči izvolili za vodjo[66]. Pelagij je pozval, naj se preostanek krščanskih vizigotskih vojsk upre Mavrom in se ponovno združi v neosvojenem severnem asturskem višavju, danes bolj znanem kot [[Kantabrijsko gorovje]], v današnjem majhnem gorskem območju v severozahodni Španiji, ki meji na [[Biskajski zaliv]].&lt;ref name=&quot;V. Livermore, 1969 pp. 32-33&quot;&gt;H. V. Livermore, ''A New History of Portugal'' (Cambridge University Press: London, 1969) pp. 32–33.&lt;/ref&gt;

Pelagijev načrt je bil uporabiti Kantabrijske gore kot zatočišče in zaščito pred vdorom Mavrov. Nato je želel ponovno združiti krščanske vojske Iberskega polotoka in uporabiti Kantabrijske gore kot odskočno desko, s katere bi si lahko povrnil svoje ozemlje. Po tem, ko je leta 722 premagal Mavre v [[bitka pri Covadongi|bitki pri Covadongi]], je bil Pelagij razglašen za kralja, s čimer je ustanovil krščansko [[Astursko kraljestvo]] in začel vojno za ponovno osvajanje, v portugalščini znano kot ''Reconquista Cristã''.

Konec 9. stoletja je območje Portugalske med rekama Minho in Duero od Mavrov ponovno osvojil plemič in vitez Vímara Peres po ukazu kralja Alfonsa III. Asturskega. Ko je ugotovil, da je imela regija prej dve veliki mesti – Portus Cale na obali in Braga v notranjosti, s številnimi mesti, ki so zdaj zapuščena –, se je odločil, da jih ponovno naselijo in obnovijo s portugalskimi in galicijskimi begunci ter drugimi kristjani.&lt;ref name=&quot;QuidNovi&quot;&gt;{{navedi knjigo |last1=Ribeiro |first1=Ângelo |last2=Hermano |first2=José |title=História de Portugal I&amp;nbsp;– A Formação do Território |trans-title=History of Portugal: The Formation of the Territory |publisher=QuidNovi |year=2004 |isbn=989-554-106-6 |language=pt}}&lt;/ref&gt; Poleg Arabcev z juga so obalne regije na severu napadali tudi [[Normani]] in [[Vikingi]], predvsem od leta 844. Zadnja velika invazija preko reke Minho se je končala s porazom Olafa. II Haraldssona leta 1014 proti galicijskemu plemstvu, ki je tudi ustavilo nadaljnje napredovanje v Portugalsko grofijo (''Condado de Portugal'').
[[File:Henri de Bourgogne reçoit l'investiture du comté de Portugal, 1094 (Claude Jacquand, dit Claudius; 1841).png|thumb|right|''Henrik Burgundski prejme investituro Portugalske grofije leta 1096 od leónskega in kastiljskega kralja Alfonza VI.'', Claudius Jacquand]]

Grof Vímara Peres&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|url=https://www.academia.edu/23317651|title=O Conde Vímara Peres por A. de Almeida Fernandes|first=A. de Almeida|last=Fernandes|via=www.academia.edu}}&lt;/ref&gt; je organiziral regijo, ki jo je ponovno osvojil, in jo povzdignil v status grofije ter jo poimenoval [[Portugalska grofija]] po glavnem pristaniškem mestu regije – ''Portus Cale'' ali sodobni [[Porto]]. Eno prvih mest, ki jih je Vimara Peres ustanovil v tem času, je Vimaranes, danes znan kot [[Guimarães]] – »rojstni kraj portugalskega naroda« ali »mesto zibelka« (''Cidade Berço'' v portugalščini).

Potem ko je Portugalsko grofijo priključil eni od številnih grofij, ki so sestavljale Astursko kraljestvo, je kralj Alfonz III. Asturski leta 868 umestil Vímaro Peresa za prvega grofa Portus Cale (Portugalska). Regija je postala znana kot ''Portucale'', ''Portugale'' in hkrati ''Portugália'' –Portugalska grofija.

Kasneje je bila Kraljevina Asturija razdeljena na številna krščanska kraljestva v Severni Iberiji zaradi dinastičnih delitev dediščine med kraljevimi potomci. S prisilno abdikacijo Alfonza III. Asturskega s strani njegovih sinov leta 910 se je kraljestvo razdelilo na tri ločena kraljestva. Tri kraljestva so se leta 924 na koncu ponovno združila pod krono [[Kraljevina León|Leóna]].

Leta 1093 je Alfonz VI. Leonski podelil grofijo Henriku Burgundskemu in ga poročil s svojo nezakonsko hčerko Terezo Leonsko zaradi njegove vloge pri ponovnem osvajanju dežele od Mavrov. Henrik je ustanovil svojo novo grofijo v ''Bracara Augusta'' (sodobna Braga), glavnem mestu starorimske province in tudi prejšnji prestolnici več kraljestev v prvih tisočletjih.

=== Neodvisnost in Alfonzova doba ===
{{multiple image
|direction = vertical
|align = left
|width =
|footer =
|image1 = BatalhaOurique.jpg
|caption1 = Bitka pri Ouriqueju, 1139
|image2 = Siege of Lisbon by Roque Gameiro.jpg
|caption2 = Obleganje Lizbone, 1147
}}
24. junija 1128 se je pri Guimarãesu zgodila bitka pri São Mamedeju. [[Alfonz I. Portugalski|Afonso Henriques]], portugalski grof, je premagal svojo mater grofico Terezo in njenega ljubimca Fernão Peres de Trava, s čimer se je uveljavil kot edini vodja. Afonso je nato obrnil svoje roke proti Mavrom na jugu.

Afonsovi pohodi so bili uspešni in 25. julija 1139 je dosegel izjemno zmago v bitki pri Ouriqueu, takoj zatem pa so ga njegovi vojaki soglasno razglasili za kralja Portugalske. To tradicionalno velja za priložnost, ko se je Portugalska grofija kot fevd Kraljevine León preoblikovala v neodvisno Kraljevino Portugalsko.

Afonz je nato ustanovil prvi [[portugalski cortes|portugalski ''cortes'']] (zbor predstavnikov stanov kraljestva) v Lamegu, kjer ga je okronal nadškof v Bragi, čeprav je bila veljavnost Cortesa Lamego sporna in imenovana mit, ustvarjen med portugalsko obnovitveno vojno. Afonza je leta 1143 priznal leónski kralj Alfonz VII., leta 1179 pa [[papež Aleksander III.]]
[[File:D. Afonso Henriques - The Portuguese Genealogy (Genealogia dos Reis de Portugal).png|thumb|upright=0.80|right|Afonso Henriques je bil zadnji portugalski grof in prvi portugalski kralj po zmagi v bitki pri Ouriqueu leta 1139. (Upodobljen v iluminiranem rokopisu iz 1530-ih)]]

V obdobju rekonkviste so kristjani znova osvojili Iberski polotok izpod mavrske prevlade. Afonz I. in njegovi nasledniki so se ob pomoči vojaških samostanskih redov pomaknili proti jugu, da bi pregnali Mavre. V tem času je Portugalska pokrivala približno polovico svojega sedanjega območja. Leta 1249 se je rekonkvista končala z zavzetjem [[Algarve]] in popolnim izgonom zadnjih mavrskih naselij na južni obali, s čimer je Portugalska z manjšimi izjemami dobila današnje meje.

V eni od teh situacij konflikta s Kastiljskim kraljestvom je Dinis I. Portugalski s kraljem Fernandom IV. Kastiljskim (ki ga je kot mladoletnika zastopala njegova mati, kraljica Maria de Molina) podpisal Alcañiceško pogodbo (1297), ki je določala, da je Portugalska ukinila dogovorjene pogodbe proti Kastiljskemu kraljestvu zaradi podpore infanta Juana de Castilla. Ta pogodba je med drugim vzpostavila razmejitev meje med kraljestvom Portugalsko in kraljestvom Leon, kamor je bilo vključeno sporno mesto Olivenza.

Vladavina Dinisa I. (Denis I.), Afonza IV. in Pedra I. (Peter I.) je bila večinoma v miru s krščanskimi kraljestvi Iberija.

Leta 1348 in 1349 je Portugalsko, tako kot ostalo Evropo, uničila [[črna smrt]].&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.abc.net.au/science/articles/2007/09/13/2031252.htm|title=Black death|first=Karl S.|last=Kruszelnicki|date=13 September 2007|website=Abc.net.au|access-date=2 April 2019}}&lt;/ref&gt; Leta 1373 je Portugalska sklenila zavezništvo z Anglijo, ki je najdaljša zveza na svetu. Sčasoma je to preseglo geopolitično in vojaško sodelovanje (zaščita interesov obeh držav v Afriki, Ameriki in Aziji pred francoskimi, španskimi in nizozemskimi tekmeci) in ohranilo močne trgovinske in kulturne vezi med obema starima evropskima zaveznikoma. Zlasti v regiji Oporto je še danes viden angleški vpliv.

=== Ivanova era in doba odkritij ===
{{multiple image
|direction = vertical
|align = left
|width =
|footer =
|image1 = Batalha de Aljubarrota 02.jpg
|caption1 = Zmaga Ivana I. Portugalskega v bitki pri Aljubarroti je zagotovila Avižanom zahtevi na prestol.
|image2 = Batalha 009 (4617766169).jpg
|caption2 = [[Samostan Batalha]] je postavil kralj Ivan I. v spomin na svojo zmago v krizi proti Kastiliji 1383–1385.
}}
Leta 1383 je Ivan I. Kastiljski, mož Beatrice Portugalske in zet Ferdinanda I. Portugalskega, zahteval portugalski prestol. Frakcija drobnih plemičev in navadnih ljudi, ki jo je vodil Ivan Avižanski (pozneje portugalski kralj Ivan I.) in poveljeval general Nuno Álvares Pereira, je v bitki pri Aljubarroti premagala Kastiljce. S to bitko je rodbina [[Avižani|Avižanov]] postala vladajoča rodbina Portugalske.

Portugalska je vodila evropsko raziskovanje sveta in [[Velika geografska odkritja|dobo odkritij]]. Princ [[Henrik Pomorščak]], sin portugalskega kralja Ivana I., je postal glavni pokrovitelj in vodja tega podviga. V tem obdobju je Portugalska raziskovala [[Atlantski ocean]] in odkrila atlantske arhipelage [[Azori|Azore]], [[Madeira|Madeiro]] in [[Zelenortski otoki|Zelenortske otoke]]; raziskovala afriško obalo; kolonizirana izbrana območja Afrike; odkrila vzhodno pot v Indijo okoli [[Rt dobrega upanja|Rta dobrega upanja]]; odkrila [[Brazilija|Brazilijo]], raziskala [[Indijski ocean]], vzpostavila trgovske poti po večini južne Azije; in poslala prva neposredna evropska pomorska trgovinska in diplomatska predstavništva na Kitajsko in Japonsko.

Leta 1415 je Portugalska pridobila prvo od svojih čezmorskih kolonij z osvojitvijo Ceute, prvega uspešnega islamskega trgovskega središča v Severni Afriki. Sledila so prva odkritja v Atlantiku: Madeira in Azori, ki so privedla do prvih kolonizacij.
[[File:Henry the Navigator1.jpg|thumb|right|upright|[[Henrik Pomorščak]]]]

Skozi 15. stoletje so portugalski raziskovalci pluli ob obali Afrike in ustanovili trgovske postojanke za več običajnih vrst blaga, s katerim se je takrat trgovalo, od zlata do sužnjev, ko so iskali pot v Indijo in njene začimbe, po katerih so hrepeneli v Evropi.

[[Pogodba iz Tordesillasa|Pogodbo iz Tordesillasa]], ki naj bi rešila spor, ki je nastal po vrnitvi [[Krištof Kolumb|Krištofa Kolumba]], je sklenil [[papež Aleksander VI.]], posrednik med Portugalsko in Španijo. Podpisana je bila 7. junija 1494 in je na novo odkrita zemljišča zunaj Evrope razdelila med obe državi vzdolž poldnevnika 370 milj zahodno od Zelenortskih otokov (ob zahodni obali Afrike).
[[File:Ignoto portoghese, ritratto di un cavaliere dell'ordine di cristo, 1525-50 ca. 02.jpg|thumb|right| upright|[[Vasco da Gama]]]]

Leta 1498 je [[Vasco da Gama]] uresničil tisto, za kar si je zadal Kolumb in postal prvi Evropejec, ki je po morju dosegel Indijo, prinesel gospodarsko blaginjo Portugalski in njenemu prebivalstvu z 1,7 milijona prebivalcev ter pomagal pri začetku [[portugalska renesansa|portugalske renesanse]]. Leta 1500 je portugalski raziskovalec Gaspar Corte-Real dosegel današnjo Kanado in ustanovil mesto Portugalska Cove-St. Philip's, Nnvo Fundlandijo in Labrador, veliko pred Francozi in Angleži v 17. stoletju in je bila le ena izmed mnogih portugalskih kolonizacijskih Amerik.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.heritage.nf.ca/exploration/portuguese.html |title=The Portuguese Explorers: Newfoundland and Labrador Heritage |publisher=Heritage.nf.ca |access-date=31 January 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110805030420/http://www.heritage.nf.ca/exploration/portuguese.html |archive-date=2011-08-05 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Leta 1500 je [[Pedro Álvares Cabral]] odkril Brazilijo in jo zahteval za Portugalsko.&lt;ref&gt;Standardno stališče zgodovinarjev je, da je Cabral odnesel s tečaja, ko je plul po tokovih južnega Atlantika, opazil obalo Južne Amerike in tako po naključju odkril Brazilijo. Vendar pa za alternativni opis odkritja Brazilije glej [[Zgodovina Brazilije]]&lt;/ref&gt; Deset let pozneje je [[Afonso de Albuquerque]] osvojil [[Goa|Goo]] v [[Indija|Indiji]], [[Muškat (mesto)|Muscat]] in Hormuz v [[Perzijski zaliv|Perzijskem zalivu]] ter [[Melaka|Melako]], ki je zdaj država v [[Malezija|Maleziji]]. Tako je imel portugalski imperij prevlado nad trgovino v Indijskem oceanu in južnem Atlantiku. Portugalski mornarji so se odločili doseči vzhodno Azijo s plovbo proti vzhodu iz Evrope in pristali na mestih, kot so Tajvan, Japonska, otok [[Timor]] in na [[Moluki]]h.

Čeprav je dolgo časa veljalo, da so bili Nizozemci prvi Evropejci, ki so prispeli v Avstralijo, obstaja tudi nekaj dokazov, da so Portugalci morda odkrili Avstralijo leta 1521.&lt;ref&gt;{{navedi novice|author=Giles Tremlett |url=https://www.theguardian.com/world/2007/mar/22/uk.australia |title=Another nail in Cook's coffin as map suggests he was pipped by Portugal |newspaper=The Guardian |date=22 March 2007 |access-date=31 January 2014}}&lt;/ref&gt; Od leta 1519 do 1522 je [[Ferdinand Magellan]] (Fernão de Magalhães) organiziral špansko odpravo v Vzhodno Indijo, ki je privedla do prvega obkrožanja sveta. Magellan se ni nikoli vrnil v Evropo, saj so ga leta 1521 ubili domačini na Filipinih.

Zaragoška pogodba, podpisana 22. aprila 1529 med Portugalsko in Španijo, je določila antimeridian do razmejitvene črte, določene v pogodbi iz Tordesillasa.

Zaradi vseh teh dejavnikov je od 15. stoletja do poznega 16. stoletja Portugalska postala ena glavnih svetovnih gospodarskih, vojaških in političnih sil. (Glej tudi: [[Portugalski imperij]])

=== Iberska unija, obnova in zgodnja brigantinska doba ===
[[File:All_areas_of_the_world_that_were_once_part_of_the_Portuguese_Empire.png|thumb|left|upright=1.3|Območja po vsem svetu, ki so bila na neki točki svoje zgodovine del portugalskega imperija]]
Portugalska je prostovoljno vstopila v dinastično unijo med letoma 1580 in 1640. To se je zgodilo, ker sta zadnja dva kralja iz rodbine Aviz – kralj Sebastian, ki je umrl v bitki pri Alcácer Quibirju v Maroku, in njegov prastric in naslednik, kralj kardinal Henrik Portugalski – oba sta umrla brez dedičev, kar je povzročilo portugalsko nasledstveno krizo leta 1580.

Kasneje je španski prestol prevzel [[Filip II. Španski]] in je bil sprejet kot Filip I. Portugalski. Portugalska ni izgubila svoje formalne neodvisnosti in je za kratek čas oblikovala zvezo kraljestev. V tem času je bila Španija geografska [[regija]].&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://digital.csic.es/bitstream/10261/9858/1/1812Cadiz.pdf|title=Peña, Lorenzo. Un puente jurídico entre Iberoamérica y Europa:la Constitución española de 1812. Instituto de Filosofía del CSIC}}&lt;/ref&gt; Združitev obeh kron je Portugalski odvzela neodvisno zunanjo politiko in jo pripeljala do vpletenosti v [[osemdesetletna vojna|osemdesetletno vojno]] med Španijo in Nizozemsko.

Vojna je povzročila poslabšanje odnosov z najstarejšo zaveznico Portugalske, Anglijo, in izgubo Hormuza, strateške trgovske postaje med [[Iran]]om in [[Oman]]om. Od leta 1595 do 1663 je nizozemsko-portugalska vojna vključevala predvsem nizozemske družbe, ki so vdrle v številne portugalske kolonije in komercialne interese v Braziliji, Afriki, Indiji in na Daljnem vzhodu, kar je povzročilo izgubo portugalskega indijskega monopola na morju. Leta 1640 je [[Ivan IV. Portugalski]] vodil vstajo, ki so jo podprli nezadovoljni plemiči, in je bil razglašen za kralja. Portugalska obnovitvena vojna je končala šestdesetletno obdobje Iberske unije pod [[Habsburžani]]. To je bil začetek [[Rodbina Bragança|rodbine Bragança]], ki je vladala na Portugalskem do leta 1910.
{{multiple image
|direction = vertical
|align = right
|width =
|footer =
|image1 = John V of Portugal Pompeo Batoni.jpg
|caption1 = Kralj Ivan V. je skrbel za številna umetniška dela, s čimer si je prislužil epitet portugalskega sončnega kralja.
|image2 = Europa - Portugal - Lisboa - Mafra - Palacio.jpg
|caption2 = Kraljevski palačni kompleks Mafra, Unescov seznam svetovne dediščine.
}}

Najstarejši sin kralja Ivana IV. je zavladal kot Afonz VI., vendar ga je zaradi fizičnih in duševnih težav premagal Luís de Vasconcelos e Sousa, 3. grof Castelo Melhor. V palačnem udaru, ki sta ga organizirala kraljeva žena Maria Francisca Savojska in njegov brat Pedro, vojvoda Beja, je bil kralj Afonz VI. razglašen za duševno nesposobnega in izgnan najprej na Azore in nato v kraljevo [[Narodna palača Sintra|palačo Sintra]] zunaj Lizbone. Po Afonsovi smrti je Pedro prišel na prestol kot kralj [[Peter II. Portugalski|Pedro II.]] V času Pedrove vladavine se je utrdila narodna neodvisnost, imperialna širitev in naložbe v domačo proizvodnjo.

Sin Petra II., [[Ivan V. Portugalski]], je videl vladavino, za katero je značilen priliv zlata v blagajne kraljeve zakladnice, ki ga je večinoma dobavljala [[kraljeva petina]] (davek na plemenite kovine), ki so jo prejemali od [[portugalski imperij|portugalskih kolonij]] Brazilije in Maranhãa.

Brez upoštevanja tradicionalnih portugalskih institucij upravljanja je Ivan V. deloval kot absolutni monarh in skoraj izčrpal davčne prihodke države za ambiciozna arhitekturna dela, predvsem [[palača Mafra|palačo Mafra]], ter od naročil in dodatkov za svoje velike umetniške in literarne zbirke.

Zaradi hrepenenja po mednarodnem diplomatskem priznanju je Ivan porabil velike vsote tudi za veleposlaništva, ki jih je pošiljal na evropske dvore, najbolj znani sta bili tisti, ki jih je poslal v Pariz leta 1715 in v Rim leta 1716.

Uradne ocene – in večina dosedanjih ocen – uvrščajo število portugalskih migrantov v [[Kolonija Brazilija|kolonialno Brazilijo]] med zlato mrzlico 18. stoletja na 600.000.&lt;ref name=&quot;ibge&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.ibge.gov.br/ibgeteen/povoamento/portugueses.html |title=IBGE teen |publisher=Ibge.gov.br |access-date=11 February 2012 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20120125045233/http://www.ibge.gov.br/ibgeteen/povoamento/portugueses.html |archive-date=25 January 2012 }}&lt;/ref&gt; To je predstavljalo eno največjih premikov evropskega prebivalstva v kolonije v Ameriki v kolonialnih časih.

=== Pombalova era in razsvetljenstvo ===
[[File:SebastiãoJoseph.png|thumb|left|upright=0.9|Prvi markiz Pombal je dejansko vladal Portugalski kot razsvetljeni despot v času vladavine kralja Jožefa I.]]
Leta 1738 je ''fidalgo'' – plemič –  Sebastião José de Carvalho e Melo (kasneje oplemeniten kot 1. markiz Pombal) začel diplomatsko kariero kot portugalski veleposlanik v Londonu in pozneje na Dunaju. Portugalska kraljica žena, nadvojvodinja [[Maria Ana Avstrijska]], je imela rada Carvalho e Mela; in potem ko mu je umrla prva žena, je ovdovelemu Carvalho e Melu uredila drugo poroko s hčerko avstrijskega feldmaršala [[Leopold Josef Daun|Leopolda Josefa]], grofa von Dauna. Kralj [[Ivan V. Portugalski]] pa ni bil zadovoljen in je leta 1749 odpoklical Carvalho e Mela na Portugalsko. Ivan V. je naslednje leto umrl, okronan je bil njegov sin Jožef. V nasprotju s svojim očetom je bil Jožefu Carvalho e Melo naklonjen in z odobritvijo kraljice matere je Carvalho e Mela imenoval za ministra za zunanje zadeve.

Ko se je kraljevo zaupanje v Carvalho e Mela povečalo, mu je kralj zaupal večji nadzor nad državo. Do leta 1755 je postal predsednik vlade Sebastião José de Carvalho e Melo. Navdušen nad britanskim gospodarskim uspehom, ki mu je bil priča iz časa veleposlanika, je podobno gospodarsko politiko uspešno izvajal na Portugalskem. Odpravil je [[suženjstvo]] v celinski Portugalski in v portugalskih kolonijah v Indiji, reorganiziral vojsko in mornarico, prestrukturiral [[Univerza v Coimbri|univerzo v Coimbri]] in končal pravno diskriminacijo različnih krščanskih sekt na Portugalskem z odpravo razlikovanja med starimi in novimi kristjani.

Največje reforme Carvalho e Mela so bile gospodarske in finančne, z ustanovitvijo več podjetij in cehov, ki so urejali vsako trgovsko dejavnost. Ustvaril je enega prvih sistemov označevanja geografskega porekla na svetu z razmejitvijo regije za proizvodnjo Porta, da bi zagotovil kakovost vina; in to je bil prvi poskus nadzora kakovosti in proizvodnje vina v Evropi. Vladal je z močno roko, tako da je uvedel strog zakon vsem slojem portugalske družbe, od visokega plemstva do najrevnejšega delavskega razreda, skupaj s širokim pregledom davčnega sistema države. Te reforme so mu pridobile sovražnike v višjih slojih, zlasti med visokim plemstvom, ki ga je preziralo kot družbenega nadobudneža.
{{multiple image|perrow = 2|total_width=250
|image1 = Ruinas da Praça da Patriarcal após o Terramoto de 1755 - Jacques Philippe Le Bas, 1757.png |width1= 1012 |height1= 716
|image3 = Ruinas da Igreja de S. Paulo após o Terramoto de 1755 - Jacques Philippe Le Bas, 1757.png |width2= 1012 |height2= 716
|image2 = Ruinas da Igreja de S. Nicolau após o Terramoto de 1755 - Jacques Philippe Le Bas, 1757.png |width3= 1012 |height3= 716
|image4 = Ruinas da Sé de Lisboa após o Terramoto de 1755 - Jacques Philippe Le Bas, 1757.png |width4= 1012 |height4= 716
|footer = [[Lizbonski potres (1755)|Potres v Lizboni leta 1755]] je uničil Portugalsko z ocenjeno magnitudo med 8,5 in 9,0.
}}

Katastrofa je prizadela Portugalsko zjutraj 1. novembra 1755, ko je Lizbono prizadel silovit [[Lizbonski potres (1755)|potres]] z ocenjeno trenutno magnitudo 8,5–9. Mesto je bilo zaradi potresa in kasnejšega [[cunami]]ja ter [[požar]]ov, ki so sledili, zravnano s tlemi.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://nisee.berkeley.edu/lisbon/index.html |title=Historical Depictions of the 1755 Lisbon Earthquake |publisher=Nisee.berkeley.edu |date=12 November 1998 |access-date=6 May 2012 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110311082423/http://nisee.berkeley.edu/lisbon/index.html |archive-date=11 March 2011 }}&lt;/ref&gt; Carvalho e Melo je po nesreči preživel, nato pa se je takoj lotil obnove mesta s svojim znamenitim citatom: »Kaj zdaj? Pokopavamo mrtve in skrbimo za žive.«

Kljub nesreči in velikemu številu smrtnih žrtev Lizbona ni utrpela nobenih epidemij in je bila v manj kot enem letu že obnovljena. Novo mestno središče Lizbone je bilo zasnovano tako, da se upre kasnejšim potresom. Arhitekturni modeli so bili zgrajeni za preizkuse, učinki potresa pa so bili simulirani tako, da so vojaki korakali okoli modelov. Stavbe in veliki trgi [[Lizbonska Baixa|Pombalinovega središča mesta]] še vedno ostajajo ena od turističnih znamenitosti Lizbone. Carvalho e Melo je prav tako pomembno prispeval k študiju [[seizmologija|seizmologije]] z oblikovanjem podrobne raziskave o učinkih potresa, ''Župnijski spomini leta 1758'', ki so bili poslani v vse župnije v državi, vsebujejo nalogo organizirano po načrtu, ki je vseboval šestdeset pisnih vprašanj; Zbrani odgovori, ki prenašajo poročila ne le o škodi, ki jo je utrpel potres, temveč tudi o lokalni geografiji, demografiji, zgodovini in gospodarstvu, so dragoceni zgodovinski dokumenti in so shranjeni v državnem arhivu države; to bogastvo informacij omogoča sodobnim znanstvenikom, da rekonstruirajo dogodek z določeno mero znanstvene natančnosti.

Po potresu je Jožef I. svojemu premierju dal še več moči, Carvalho de Melo pa je postal močan, napreden diktator. Ko je njegova moč rasla, se je povečalo število njegovih sovražnikov in pogosti so bili ostri spori z višjim plemstvom. Leta 1758 je bil Jožef I. ranjen v poskusu atentata. Družina Távora in vojvoda Aveiro sta bila vpletena in po hitrem sojenju po hitrem postopku usmrčena. Naslednje leto so bili ukinjeni [[Družba Jezusova|jezuiti]] in izgnani iz države, njihovo premoženje pa je krona zaplenila. Carvalho e Melo ni prizanesel nobenemu vpletenemu, celo ženskam in otrokom ne (8-letna Leonor de Almeida Portugalska je bila devetnajst let zaprta v samostanu). To je bila zadnja poteza, ki je zatrla vso opozicijo z javnim dokazovanjem, da je celo aristokracija nemočna pred kraljevim lojalnim ministrom. Jožef I. je leta 1759 poplemenitil Carvalho e Mela za grofa Oeirasa.

Leta 1762 je Španija v okviru [[sedemletna vojna|sedemletne vojne]] napadla portugalsko ozemlje, vendar je bil do leta 1763 obnovljen ''status quo'' med Španijo in Portugalsko pred vojno.

Po aferi Távora novi grof Oeiras ni poznal nasprotovanja. Leta 1770 je pod naslovom &quot;Marquês de Pombal&quot; do smrti Jožefa I. leta 1777 dejansko vladal Portugalski.

Novi vladar, portugalska kraljica [[Maria I. Portugalska]], markiza de Pombala ni marala zaradi moči, ki si jo je nabral in mu nikoli ni oprostila neusmiljenosti, s katero je odgnal družino Távora. O b njenem prevzemu prestola je umaknila vse njegove politične pisarne. Markiz de Pombal je bil pregnan na njegovo posestvo v Pombal, kjer je leta 1782 umrl.

Vendar pa zgodovinarji tudi trdijo, da je bilo Pombalovo &quot;razsvetljenje&quot;, čeprav daljnosežno, predvsem mehanizem za krepitev avtokracije na račun individualne svobode in zlasti aparat za zatiranje opozicije, zatiranje kritike in pospeševanje kolonialnega gospodarskega izkoriščanja ter krepitev knjige cenzura in utrjevanje osebnega nadzora in dobička.&lt;ref&gt;Kenneth Maxwell, ''Pombal, Paradox of the Enlightenment'' (Cambridge: Cambridge University Press, 1995), 83, 91–108, 160–62.&lt;/ref&gt;

=== Napoleonova doba ===
{{multiple image
|direction = vertical
|align = left
|width =
|footer =
|image1 = Embarque da Família Real para o Brasil - Nicolas-Louis-Albert Delerive, attrib. (Museu Nacional dos Coches).png
|caption1 = Odhod portugalskega kraljevega dvora v Brazilijo leta 1808
|image2 = Alegoria às virtudes do Príncipe Regente D. João - Domingos Sequeira, 1810.png
|caption2 = ''Alegorija kreposti princa regenta Ivana''; Domingos Sequeira, 1810
}}
Z okupacijo Napoleona je Portugalska začela počasi, a neizprosno propadati, kar je trajalo vse do 20. stoletja. Ta upad je pospešila neodvisnost Brazilije, največje kolonialne posesti države.

Jeseni 1807 je Napoleon premaknil francoske čete skozi Španijo, da bi napadel Portugalsko. Od leta 1807 do 1811 so se britansko-portugalske sile uspešno borile proti francoski invaziji v [[Španska vojna za neodvisnost|polotoški vojni]], med katero so se kraljeva družina in portugalsko plemstvo, vključno z Marijo I., preselili na portugalsko ozemlje Brazilije, ki je bila takrat kolonija portugalskega imperija v Južni Ameriki. Ta epizoda je znana kot [[prenos portugalskega dvora v Brazilijo]].

Leta 1807, ko se je Napoleonova vojska približala Lizboni, je portugalski princ regent [[Ivan VI. Portugalski]] prenesel svoj dvor v Brazilijo in Rio de Janeiro določil kot prestolnico portugalskega imperija. Leta 1815 je bila Brazilija razglašena za kraljestvo, z njo pa je bila združena Kraljevina Portugalska, ki je tvorila plurikontinentalno državo, Združeno kraljestvo Portugalske, Brazilijo in Algarve.

[[File:Portuguese Constitution of 1826.jpg|thumb|right|upright=0.9|[[Frontispic (knjiga)|Frontispic]] portugalske ustave iz leta 1826 s kraljem-cesarjem Petrom IV. in njegovo hčerko kraljico Marijo II.]]

Zaradi spremembe statusa in prihoda portugalske kraljeve družine so se brazilski upravni, državljanski, gospodarski, vojaški, izobraževalni in znanstveni aparat razširili in močno posodobili. Portugalci in njihove zavezniške britanske čete so se borile proti francoski invaziji na Portugalsko in do leta 1815 so se razmere v Evropi dovolj ohladile, da bi se Ivan VI. lahko varno vrnil v Lizbono. Vendar je portugalski kralj ostal v Braziliji, dokler ni liberalna revolucija leta 1820, ki se je začela v Portu, zahtevala njegovo vrnitev v Lizbono leta 1821.

Tako se je vrnil na Portugalsko, vendar je svojega sina Pedra prepustil vodenju Brazilije. Ko je portugalska vlada naslednje leto poskušala vrniti Kraljevino Brazilijo v podrejeni status, je njegov sin [[Prdro I. Brazilski|Pedro]] ob izjemni podpori brazilskih elit razglasil neodvisnost Brazilije od Portugalske. [[Cisplatina]] (današnja suverena država [[Urugvaj]]) na jugu je bila ena zadnjih dodatkov ozemlju Brazilije pod portugalsko oblastjo.

Neodvisnost Brazilije je bila priznana leta 1825, s čimer je kralj Pedro I. podelil svojemu očetu naslovno čast brazilskega kralja. Smrt Ivana VI. leta 1826 je povzročila resna vprašanja v njegovem nasledstvu. Čeprav je bil Pedro njegov dedič in je kratek čas vladal kot Pedro IV., je bil njegov status brazilskega monarha za oba naroda videti kot ovira pri obvladovanju portugalskega prestola. Pedro je abdiciral v korist svoje hčerke [[Marija II. Portugalska|Marije II.]]. Vendar je Pedrov brat, infant Mihael, v protestu zahteval prestol. Potem ko predlog za poroko Miguela in Marije ni uspel, je Miguel leta 1828 prevzel oblast kot kralj [[Mihael Portugalski]]. Da bi branil hčerine pravice do prestola, je Pedro sprožil liberalne vojne, da bi ponovno postavil svojo hčer in vzpostavil ustavno monarhijo na Portugalskem. Vojna se je končala leta 1834 z Mihaelovim porazom, razglasitvijo ustave in ponovno vzpostavitvijo kraljice Marije II.

=== Ustavna monarhija ===
{{multiple image
|direction = vertical
|align = left
|width =
|image1 = O Regicídio por Haenen (2).jpg
|image2 = Aclamação de Dom Manuel II.jpg
|image3 = Proclamação República Portuguesa.jpg
|footer = Od zgoraj navzdol: Lizbonski kraljev umor (1908), priznanje Manuela II. za kralja (1908) in razglasitev republike (1910)
}}
Kraljica Marija II. in sin kralja [[Ferdinand II. Portugalski|Ferdinanda II.]], kralj [[Peter V. Portugalski|Peter V.]] sta modernizirala državo med svojo kratko vladavino (1853–1861). Pod njegovim vladanjem so bile zgrajene ceste, telegrafi in železnice ter napredek v javnem zdravstvu. Njegova priljubljenost se je povečala, ko je med izbruhom [[kolera|kolere]] v letih 1853–1856 obiskoval bolnišnice, kjer je delil darila in tolažil bolne. Petrovo vladanje je bilo kratko, saj je umrl zaradi kolere leta 1861, po vrsti smrti v kraljevi družini, vključno z njegovima bratoma infantom Fernandom in Ivanom, vojvodom Beja in njegovo ženo Štefanijo Hohenzollern-Sigmaringen. Ker Peter ni imel otrok, se je na prestol povzpel njegov brat [[Ludvik Portugalski]] in nadaljeval modernizacijo.

Na vrhuncu evropskega kolonializma v 19. stoletju je Portugalska že izgubila svoje ozemlje v Južni Ameriki in vse razen nekaj oporišč v Aziji. [[Luanda]], [[Benguela]], [[Bissau]], [[Maputo|Lourenço Marques]], [[Porto Amboim]] in otok [[Portugalski Mozambik|Mozambik]] so bili med najstarejšimi portugalskimi pristaniškimi mesti na afriških ozemljih. V tej fazi se je portugalski kolonializem osredotočil na razširitev svojih postojank v Afriki na državna ozemlja, da bi konkurirala drugim tamkajšnjim evropskim silam.

Z [[Berlinska konferenca|Berlinsko konferenco]] leta 1884 so portugalska ozemlja v Afriki na zahtevo Portugalske uradno vzpostavila svoje meje, da bi zaščitila večstoletne portugalske interese na celini pred rivalstvom, ki ga je pritegnila [[Borba za Afriko]]. Portugalska mesta v Afriki, kot so Nova Lisboa, Sá da Bandeira, Silva Porto, Malanje, Tete, Vila Junqueiro, Vila Pery in Vila Cabral, so bila ustanovljena ali preoblikovana v notranjosti v tem obdobju in pozneje. Ustanovljena so bila tudi nova obalna mesta, kot so Beira, Moçâmedes, Lobito, João Belo, Nacala in Porto Amélia. Že pred prelomom v 20. stoletje so se začele graditi železniške proge, kot sta benguelska železnica v Angoli in železnica Beira v Mozambiku, da bi povezovala obalna območja in izbrane celinske regije.

Druge epizode v tem obdobju portugalske prisotnosti v Afriki vključujejo britanski ultimat iz leta 1890. To je prisililo portugalsko vojsko, da se je umaknila z dežele med portugalskima kolonijama Mozambikom in Angolo (večji del današnjega [[Zimbabve]]ja in [[Zambija|Zambije]]), ki si jih je zahtevala Portugalska in vključila v svoj &quot;Rožnati zemljevid&quot;, kar je nasprotovalo britanskim težnjam po izgradnji železnice od Rta do Kaira.

Portugalska ozemlja v Afriki so bila [[Zelenortski otoki]], [[Sao Tome in Principe]], [[Portugalska Gvineja]], [[Portugalska Angola]] in [[Portugalski Mozambik]]. Pod portugalsko oblastjo je bila tudi majhna trdnjava São João Baptista de Ajudá na obali Dahomeja. Poleg tega je Portugalska še vedno vladala azijskim ozemljem portugalske Indije, portugalskega Timorja in portugalskega Macaa.

1. februarja 1908 sta portugalskega kralja Dom Carlosa I. in njegovega dediča ter njegovega najstarejšega sina, princa Royal Dom Luísa Filipeja, vojvodo Bragança, ubila v Lizboni v Terreiro do Paço dva portugalska republikanska revolucionarja Alfredo Luís da Costa. in Manuel Buíça. Pod njegovo vladavino je Portugalska dvakrat razglasila bankrot – najprej 14. junija 1892, nato pa še 10. maja 1902 – kar je povzročilo družbene pretrese, gospodarske motnje, jezne proteste, uppore in kritiko monarhije. Njegov drugi in najmlajši sin, Manuel II. Portugalski, je postal novi kralj, vendar ga je nazadnje strmoglavila portugalska republikanska revolucija 5. oktobra 1910, ki je odpravila monarhijo in na Portugalskem postavila republiško vlado, zaradi česar je on in njegova kraljeva družina pobegnila v izgnanstvo v London.

=== Prva republika in Estado Novo ===
[[File:Bernardino Machado, Teófilo Braga, António José de Almeida e Afonso Costa, após uma sessão solene do Parlamento em homenagem aos mortos da revolução republicana, 1910.png|thumb|right|upright=1.2|Od leve proti desni: predsednik Bernardino Machado, predsednik Teófilo Braga, predsednik António José de Almeida in premier Afonso Costa; 1911]]
Nova republika je imela veliko težav. Portugalska je imela 45 različnih vlad v samo 15 letih. Med [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] (1914–1918) je Portugalska pomagala zaveznikom v boju proti silam osi. Toda vojna je prizadela njeno šibko gospodarstvo. Politična nestabilnost in gospodarske slabosti so bile plodna tla za kaos in nemire v času prve portugalske republike. Ti pogoji so privedli do propadle severne monarhije, državnega udara 28. maja 1926 in ustanovitve nacionalne diktature (''Ditadura Nacional''). To je posledično vodilo do vzpostavitve desne diktature [[Estado Novo]] pod vodstvom [[António de Oliveira Salazar|Antónia de Oliveire Salazarja]] leta 1933.

Portugalska je v [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] ostala nevtralna. Od 1940-ih do 1960-ih je bila Portugalska ustanovna članica Nata, OECD in Evropskega združenja za prosto trgovino (EFTA). Postopoma so se začeli novi projekti gospodarskega razvoja in preselitev celinskih portugalskih državljanov v čezmorske province v Afriki, pri čemer sta bili glavni cilji teh pobud Angola in Mozambik kot največji in najbogatejša čezmorska ozemlja. Ta dejanja so bila uporabljena za potrditev statusa Portugalske kot transkontinentalne države in ne kot kolonialnega imperija.

Po osamosvojitvi Indije leta 1947 so proindijski prebivalci Dadra in Nagar Havelija s podporo indijske vlade in s pomočjo organizacij, ki so se zavzemale za neodvisnost, leta 1954 ločili ozemlja Dadra in Nagar Haveli od portugalske oblasti. Leta 1961 je bila priključitev trdnjave São João Baptista de Ajudá k Republiki Dahomej začetek procesa, ki je pripeljal do dokončnega razpada stoletja starega portugalskega imperija.
[[File:Antonio Salazar-1.jpg|thumb|left|upright=0.9|António de Oliveira Salazar je vladal Portugalski od leta 1932 do 1968 v okviru režima Estado Novo.]]

Po popisu iz leta 1921 je imel São João Baptista de Ajudá 5 prebivalcev in v trenutku ultimata dahomejske vlade je imel le 2 prebivalca, ki sta predstavljala portugalsko suverenost.

Še en prisilni umik s čezmorskih ozemelj se je zgodil decembra 1961, ko je Portugalska zavrnila odpovedati se ozemljem Goa, Daman in Diu v Indiji. Posledično sta bili portugalska vojska in mornarica vpleteni v oboroženi spopad v svoji koloniji portugalska Indija proti indijskim oboroženim silam.

Posledica operacij je bil poraz in predaja omejene portugalske obrambne garnizije, ki se je bila prisiljena predati veliko večji vojaški sili. Rezultat je bila izguba preostalih portugalskih ozemelj na indijski podcelini. Portugalski režim je zavrnil priznanje indijske suverenosti nad priključenimi ozemlji, ki so bila še naprej zastopana v portugalski državni skupščini do vojaškega udara leta 1974.

Tudi v zgodnjih 1960-ih so gibanja za neodvisnost v portugalskih čezmorskih provincah Angola, Mozambik in Gvineja v Afriki povzročila portugalsko kolonialno vojno (1961–1974).

V celotnem obdobju kolonialne vojne se je Portugalska morala soočiti z naraščajočim nesoglasjem, embargom na orožje in drugimi kaznovalnimi sankcijami, ki jih je uvedla večina mednarodne skupnosti. Vendar pa je avtoritarni in konservativni režim Estado Novo, ki ga je najprej postavil in ga vodil António de Oliveira Salazar, od leta 1968 dalje pa vodil Marcelo Caetano, skušal ohraniti obsežen večstoletni medcelinski imperij s skupno površino 2.168.071&amp;nbsp;km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://purl.pt/11440/1/P1.html |title=Portugal Não É Um País Pequeno |publisher=Purl.pt |access-date=21 February 2011 |url-status=dead |archive-url=http://arquivo.pt/wayback/20141025060609/http://purl.pt/11440/1/P1.html |archive-date=25 October 2014 }}&lt;/ref&gt;

=== Revolucija nageljnov in evropske integracije ===
[[File:Portuguese colonial war blank map.svg|thumb|right|upright=0.9|Portugalska Afrika pred osamosvojitvijo leta 1975]]
Portugalska vlada in vojska sta se upirali dekolonizaciji svojih čezmorskih ozemelj do aprila 1974, ko je levičarski vojaški udar v Lizboni, znan kot ''revolucija nageljnov'', vodil pot do neodvisnosti čezmorskih ozemelj v Afriki in Aziji ter za obnovo demokracije po dveh letih prehodnega obdobja, znanega kot PREC (''Processo Revolucionário Em Curso''). Za to obdobje so bili značilni družbeni pretresi in spori o oblasti med levimi in desnimi političnimi silami. Do poletja 1975 je bila napetost med njimi tako visoka, da je bila država na robu državljanske vojne. Sile, povezane s skrajno levico, so 25. novembra izvedle nadaljnji državni udar, vendar je Skupina devetih, zmerna vojaška frakcija, takoj sprožila protiudar. Glavna epizoda tega spopada je bil uspešen napad zmernih sil polka komandosov na vojašnice polka vojaške policije, kjer je prevladovala levica, pri čemer so v akciji ubili tri vojake. Zmagala je Skupina devetih in tako preprečila vzpostavitev komunistične države na Portugalskem in končala obdobje politične nestabilnosti v državi. Umik s čezmorskih ozemelj in sprejetje pogojev njihove neodvisnosti s strani portugalskih vodilnih predstavnikov za čezmorska pogajanja, ki bi leta 1975 ustvarila neodvisne države, sta povzročila množično izseljevanje portugalskih državljanov s portugalskih afriških ozemelj (večinoma iz portugalske Angole in Mozambika).&lt;ref&gt;[http://www.economist.com/world/mideast-africa/displayStory.cfm?story_id=12079340 Flight from Angola], ''The Economist'', 16 August 1975&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[https://web.archive.org/web/20090113204408/http://www.time.com/time/magazine/article/0,9171,913229-1,00.html Dismantling the Portuguese Empire], ''Time'', 7 July 1975&lt;/ref&gt;

Več kot milijon portugalskih beguncev je pobegnilo iz nekdanjih portugalskih provinc, saj beli naseljenci običajno niso veljali za del novih identitet nekdanjih portugalskih kolonij v Afriki in Aziji. [[Mário Soares]] in [[António de Almeida Santos]] sta bila obtožena organiziranja neodvisnosti portugalskih čezmorskih ozemelj. Do leta 1975 so bila vsa portugalska afriška ozemlja neodvisna in Portugalska je izvedla prve demokratične volitve v 50 letih.

Portugalsko je še naprej vodila Junta de Salvação Nacional do portugalskih zakonodajnih volitev leta 1976. Zmagala je Portugalska socialistična stranka (PS) in Mário Soares, njen vodja, je 23. julija postal predsednik vlade 1. ustavne vlade. Mário Soares je bil predsednik vlade od 1976 do 1978 in ponovno od 1983 do 1985. V tej vlogi je Soares poskušal obnoviti gospodarsko rast in razvoj, kot je bila dosežena pred revolucijo nageljnov, v zadnjem desetletju prejšnjega režima. Proces pristopa k Evropski gospodarski skupnosti (EGS) je začel z začetkom pristopnih pogajanj že leta 1977.
[[File:Portugese minister Soares (voorzitter Socialistische Partij) op Schiphol aangeko, Bestanddeelnr 927-7110.jpg|thumb|left|upright=0.9|Mário Soares je leta 1976 postal prvi demokratično izvoljeni premier Portugalske.]]

Po prehodu v demokracijo je Portugalska odskočila med socializmom in privrženostjo neoliberalnemu modelu. Izvedena je bila zemljiška reforma in nacionalizacije; portugalska ustava (odobrena leta 1976) je bila na novo napisana, da bi se uskladila s socialističnimi in komunističnimi načeli. Do ustavnih sprememb v letih 1982 in 1989 je bila ustava dokument s številnimi omembami socializma, pravic delavcev in zaželenosti socialističnega gospodarstva. Portugalska gospodarska situacija po revoluciji je vlado prisilila, da je v letih 1977–78 in 1983–85 izvajala stabilizacijske programe, ki jih je spremljal Mednarodni denarni sklad (IMF).

Leta 1986 se je Portugalska skupaj s Španijo pridružila Evropski gospodarski skupnosti (EGS), ki je kasneje postala Evropska unija (EU). Portugalsko gospodarstvo je v naslednjih letih močno napredovalo zaradi strukturnih in kohezijskih skladov EGS/EU ter lažjega dostopa portugalskih podjetij do tujih trgov.

Zadnje čezmorsko in azijsko kolonialno ozemlje Portugalske, Makav, je bilo 20. decembra 1999 mirno izročeno Ljudski republiki Kitajski v skladu s skupno izjavo iz leta 1987, ki je določala pogoje za prenos Makava s Portugalske na Ljudsko republiko Kitajsko. Leta 2002 je Portugalska uradno priznala neodvisnost Vzhodnega Timorja (Azija) po nepopolnem procesu dekolonizacije, ki se je začel leta 1975 zaradi revolucije nageljnov, vendar ga je prekinila indonezijska oborožena invazija in okupacija.
[[File:Tratado de Lisboa 13 12 2007 (081).jpg|thumb|upright=1.4|Lizbonska pogodba je bila podpisana leta 2007, ko je Portugalska predsedovala Evropskemu svetu.]]

Portugalska je 26. marca 1995 začela izvajati pravila [[schengensko območje|schengenskega območja]], pri čemer je odpravila mejne kontrole z drugimi članicami schengenskega območja, hkrati pa je okrepila nadzor meje z državami nečlanicami. Leta 1996 je bila država soustanoviteljica Skupnosti portugalskih jezikovnih držav (CPLP) s sedežem v Lizboni. Leta 1996 je Jorge Sampaio postal predsednik. Ponovno je bil izvoljen januarja 2001. [[Expo '98]] je potekal na Portugalskem in je bila leta 1999 ena od ustanoviteljic [[evro|evra]] in [[evroobmočje|evrskega območja]]. [[José Manuel Barroso]], takratni premier Portugalske, je bil 5. julija 2004 imenovan za predsednika Evropske komisije, najmočnejšega urada v Evropski uniji. 1. decembra 2009 je začela veljati [[Lizbonska pogodba]], potem ko so jo države članice Evropske unije 13. decembra 2007 podpisale v [[Samostan svetega Hieronima, Lizbona|samostanu sv. Hieronima]] v Lizboni, kar je povečalo učinkovitost in demokratično legitimnost Unije ter izboljšalo skladnost njeno delovanje. Irska je bila edina država EU, ki je izvedla demokratični referendum o Lizbonski pogodbi. Volivci so ga leta 2008 sprva zavrnili.

Gospodarske motnje in nevzdržna rast javnega dolga med finančno krizo 2007–2008 sta državo pripeljala do tega, da se je leta 2011 pogajala z MDS in Evropsko unijo prek Evropskega mehanizma za finančno stabilnost (EFSM) in Evropskega sklada za finančno stabilnost (EFSF). , posojilo za pomoč državi pri stabilizaciji njenih financ.

== Geografija ==
[[Slika:Parque Natural da Arrábida, Setúbal, Portugal, 2012-05-11, DD 05.JPG|thumb|desno|Naravni park Arrábida severno od izliva reke Sado v Atlantski ocean]]
{{glavni| Geografija Portugalske}}
{{multiple image
|direction = vertical
|width = 200
|footer =
|image1 = Portugal topographic map-pt.png
|caption1 = Topografija in upravna delitev
}}
Ozemlje Portugalske leži na zahodu [[Iberski polotok|Iberskega polotoka]] (ki ga večina Portugalcev imenuje ''celina'' – 89.050&amp;nbsp;km²). K njej sodita še dva arhipelaga v Atlantskem oceanu: [[Madeira]] (794&amp;nbsp;km²) in [[Azori]] (2327&amp;nbsp;km²). Leži med zemljepisnimi širinami 30° in 42° S ter zemljepisnimi dolžinami 32° in 6° Z.

Celinsko Portugalsko deli njena glavna reka [[Tajo]], ki teče iz Španije in se izliva v [[estuarij]] v Lizboni, preden steče v Atlantik. Tu leži [[Naravni rezervat estuarij Tajo]].

V severnem in srednjem delu je v notranjosti obsežna stara uravnava na višini med 500 in 800 m ter posamezna hribovja. Planota je razčlenjena z rečnimi dolinami rek [[Duero]] in [[Tajo]] s pritoki. Pokrajina spada k stari hercinski grudi Mezete iz [[paleozoik|paleozoiskih]] [[metamorfna kamnina|metamorfnih kamnin]] in [[granit]]ov. Hribovja so usmerjena sever-jug, najvišje sega Serra da Estrela (Torre, 1993 m), ki je pomembna sezonska atrakcija za smučarje in ljubitelje zimskih športov.

Za jug so značilne valovite ravnice, rahlo valovita in redko poseljena planota Alenteja (300 – 400 m), nad njimi pa hribovja iz magmatskih kamnin (Serra de Monchi z vrhom Foia, 902 m).&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last1=Vieira|first1=Gonçalo|last2=Luís|first2=Zêzere José|last3=Mora|first3=Carla|title=Landscapes and Landforms of Portugal|date=2018|publisher=Springer International Publishing|isbn=978-3-319-03640-3}}&lt;/ref&gt;

Ob atlantski obali je svet nižji, ponekod prihajajo na površje [[mezozoik|mezozoiski]] [[peščenjak]]i (slikoviti so [[klif]]i pokrajine Algarve). Velik del predstavljajo rečne naplavine, ob obali so tudi pasovi [[sipina|sipin]].

Najvišji vrh Portugalske je sicer gora Pico, podobno imenovana na otoku Pico na Azorih. Ta starodavni [[vulkan]], ki v višino meri 2351 m, je ikonični simbol Azorov. Otočja Madeira in Azori so razpršeni znotraj Atlantskega oceana: Azori, ki mejijo na [[srednjeatlantski hrbet]] na tektonskem trojnem stičišču, in Madeira vzdolž območja, ki ga tvori [[tektonika plošč|geologija vročih točk]] v ploščah. Geološko so ti otoki nastali zaradi vulkanskih in potresnih dogodkov. Zadnji kopenski vulkanski izbruh se je zgodil v letih 1957–1958 ([[Capelinhos]]) in občasno se pojavljajo manjši potresi, običajno nizke intenzivnosti.

[[Izključna ekonomska cona]] Portugalske, morsko območje, nad katerim imajo Portugalci posebne pravice do raziskovanja in uporabe morskih virov, ima 1.727.408&amp;nbsp;km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;. To je 3. največja izključna ekonomska cona Evropske unije in 20. največja na svetu.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.dn.pt/portugal/interior/portugal-tenta-duplicar-territorio-maritimo-8703814.html|title=Portugal tenta duplicar território marítimo (in Portuguese)|last=Francisco|first=Susete|date=14 August 2017|website=Diário de Notícias|access-date=7 December 2017}}&lt;/ref&gt;

=== Podnebje ===
[[File:Portugal Köppen.svg|thumb|left|upright=0.9|Köppnova podnebna klasifikacija celinske Portugalske]]
Za Portugalsko je značilno predvsem sredozemsko podnebje (''Csa'' na jugu, osrednja notranjost in dolina reke Duero; ''Csb'' na severu, osrednji zahod in obala Vicentine),[90] zmerno morsko podnebje (''Cfb'') na celinskem severozahodu visokogorje in gore ter v nekaterih visokogorskih območjih Azorskih otokov; polsušno podnebje v nekaterih delih okrožja Beja daleč na jugu (''BSk'') in na otoku Porto Santo (''BSh''), toplo puščavsko podnebje (''BWh'') na otokih Selvagens in vlažno subtropsko podnebje na zahodnih Azorih (''Cfa''), po Köppen-Geigerjevi klasifikaciji podnebja. Je ena najtoplejših držav v Evropi: povprečna letna temperatura na celinski Portugalski se giblje od 10–12&amp;nbsp;°C  v gorski notranjosti na severu do 16–18&amp;nbsp;°C, na jugu in v porečju reke Guadiana. Vendar pa obstajajo razlike od visokogorja do nižin: španski biolog Salvador Rivas Martinez predstavlja več različnih bioklimatskih območij za Portugalsko.[91] Algarve, ločen od regije Alentejo z gorami, ki segajo do 900 metrov v Alto da Fóia, ima podobno podnebje kot v južnih obalnih območjih Španije ali jugozahodne Avstralije.

Povprečna letna količina padavin na celini se giblje od nekaj več kot 3200&amp;nbsp;mm v narodnem parku Peneda-Gerês do manj kot 500&amp;nbsp;mm v južnih delih Alenteja. Po podatkih Instituto Português do Mar e da Atmosfera ima gora Pico največjo letno količino padavin (več kot 6250&amp;nbsp;mm na leto) na Portugalskem.

Na nekaterih območjih, kot je porečje Guadiane, so lahko povprečne letne dnevne temperature tudi do 26&amp;nbsp;°C, najvišje poletne temperature pa so običajno nad 40&amp;nbsp;°C. Rekordno visoka temperatura 47,4&amp;nbsp;°C je bila zabeležena v Amareleji, čeprav to morda ni najbolj vroča točka poleti, glede na satelitske odčitke.[92][93]
[[File:Praia da Marinha (2012-09-27), by Klugschnacker in Wikipedia (86).JPG|right|thumb|upright=0.9| Plaža Marinha v Lagoi v Algarveju je po Michelinovem vodniku ena izmed 10 najlepših plaž v Evropi in ena izmed 100 najlepših plaž na svetu.]]

Snežne padavine se pozimi redno pojavljajo v notranjosti na severu in v središču države v okrožjih, kot so Guarda, Bragança, Viseu in Vila Real, zlasti v gorah. Pozimi se lahko temperature spustijo pod −10,0&amp;nbsp;°C, zlasti v Serra da Estrela, Serra do Gerês, Serra do Marão in Serra de Montesinho. V teh krajih lahko sneg zapade kadar koli od oktobra do maja. Na jugu države so snežne padavine redke, vendar se še vedno pojavljajo v najvišjih legah. Medtem ko je uradni absolutni minimum po IPMA -16,0&amp;nbsp;°C v Penhas da Saúde in Miranda do Douro, so bile zabeležene nižje temperature, kot je -17,5&amp;nbsp;°C na Politehničnem inštitutu Bragança na obrobju. mesta leta 1983 in pod −20,0&amp;nbsp;°C v Serra da Estrela.

Obe otočji Azori in Madeira imata subtropsko podnebje, čeprav obstajajo razlike med otoki, zaradi česar je vremenske napovedi zelo težke (zaradi grobe topografije). Otočje Madeira in Azori imata ožje temperaturno območje, pri čemer letne povprečne temperature na nekaterih delih obale presegajo 20&amp;nbsp;°C (po podatkih portugalskega meteorološkega inštituta). Nekateri otoki na Azorih imajo poleti bolj suhe mesece. Posledično je bilo za otoke Azorov ugotovljeno, da imajo sredozemsko podnebje (tako tipa ''Csa'' kot ''Csb''), medtem ko so nekateri otoki (kot sta Flores ali Corvo) razvrščeni kot vlažno subtropsko (''Cfa''), ki prehaja v oceansko podnebje (''Cfb'') na višjih nadmorskih višinah po Köppen-Geigerjevi klasifikaciji.

=== Biodiverziteta ===
[[File:Dreaming of snow (318977965).jpg|right|thumb| [[Narodni park Peneda-Gerês]] je edini nacionalno določen park na Portugalskem zaradi redkosti in pomena njegovega okolja.]]
Portugalska leži v Sredozemskem bazenu, tretjem najbolj raznolikem žarišču flore na svetu. Zaradi geografskega in podnebnega konteksta – med Sredozemljem in Atlantikom – ima Portugalska visoko stopnjo [[biotska raznovrstnost|biotske raznovrstnosti]] na kopnem in morju. Je dom šestih kopenskih [[ekoregija|ekoregij]]: *zmerni mešani gozdovi Azorov, 
*mešani gozdovi Kantabrije, 
*zimzeleni gozdovi Madeire,
*iberski sklerofilni in pollistnati gozdovi,
*severozahodni iberski gorski gozdovi in 
*jugozahodni iberski mediteranski sklerofilni gozdovi.
 
Več kot 22 % njenega ozemlja je vključenega v omrežje [[Natura 2000]], vključno z 62 posebnimi ohranitvenimi območji in 88 vrstami naravnih habitatov zaščitene krajine.&lt;ref name=&quot;dre&quot;&gt;{{navedi splet |title=1 - Portugal, Biodiversidade e Capital Natural Uma Leitura Atual |url=https://dre.pt/web/guest/home/-/dre/115226936/details/maximized |publisher=Diário da República |access-date=19 March 2021}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;florestas&quot;&gt;{{navedi splet |title=Habitats da floresta portuguesa: um refúgio de biodiversidade |url=https://florestas.pt/conhecer/habitats-da-floresta-portuguesa-um-refugio-de-biodiversidade/ |publisher=florestas.pt |access-date=19 March 2021}}&lt;/ref&gt;

[[Evkalipt]], [[hrast plutovec]] in [[obmorski bor]] skupaj predstavljajo 71 % celotne gozdnate površine celinske Portugalske, sledijo jim črnika (''Quercus rotundifolia''), [[pinija]], drugi hrasti (''[[dob (drevo)|Q. robur]]'', ''Q. faginea'' (portugalski hrast) in ''Q. pyrenaica'' (pirenejski hrast)) in [[pravi kostanj]] med drugimi.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=As espécies florestais mais comuns da floresta portuguesa |url=https://florestas.pt/conhecer/as-especies-florestais-mais-comuns-da-floresta-portuguesa/ |publisher=florestas.pt |access-date=19 March 2021}}&lt;/ref&gt; Na Madeiri ''laurisilva'' – [[lovorjev gozd]] (priznan kot svetovna dediščina) prevladuje v pokrajini, zlasti na severnem pobočju. V tem gozdu prevladujejo vrste ''Laurus novocanariensis'', kanarski lovor (''Apollonias barbujana''), ''Ocotea foetens'' in ''Persea indica''. Pred človeško okupacijo so bili Azori tudi bogati z gostimi gozdovi lovorike, danes te avtohtone gozdove spodkopavata vneseni ''Pittosporum undulatum'' in japonska kriptomerija (''Cryptomeria japonica''). Bilo je več projektov, katerih cilj je bil obnoviti ''Laurisilva'', ki je prisotna na Azorih. Ostanki teh gozdov laurisilve so prisotni tudi na celinski Portugalski z nekaj živimi pričevanji [[navadni lovor]] (''Laurus nobilis''), portugalski lovorikovec (''Prunus lusitanica''), [[navadna jagodičnica]] (''Arbutus unedo''), ''Myrica faya'' in pontski rododendron (''Rhododendron ponticum'').

Te geografske in podnebne razmere olajšajo vnos eksotičnih vrst, ki kasneje postanejo invazivne in uničujoče za avtohtone habitate. Več kot 20 % celotnega števila obstoječih vrst na celinski Portugalski je eksotičnih. Na Madeiri je približno 36 % in na Azorih okoli 70 % eksotičnih. Zaradi tega je bila Portugalska leta 2019 uvrščena na 168. mesto v svetu od 172 držav na indeksu integritete gozdne krajine.&lt;ref name=&quot;FLII-Supplementary&quot;&gt;{{cite journal|last1=Grantham|first1=H. S.|last2=Duncan|first2=A.|last3=Evans|first3=T. D.|last4=Jones|first4=K. R.|last5=Beyer|first5=H. L.|last6=Schuster|first6=R.|last7=Walston|first7=J.|last8=Ray|first8=J. C.|last9=Robinson|first9=J. G.|last10=Callow|first10=M.|last11=Clements|first11=T.|last12=Costa|first12=H. M.|last13=DeGemmis|first13=A.|last14=Elsen|first14=P. R.|last15=Ervin|first15=J.|last16=Franco|first16=P.|last17=Goldman|first17=E.|last18=Goetz|first18=S.|last19=Hansen|first19=A.|last20=Hofsvang|first20=E.|last21=Jantz|first21=P.|last22=Jupiter|first22=S.|last23=Kang|first23=A.|last24=Langhammer|first24=P.|last25=Laurance|first25=W. F.|last26=Lieberman|first26=S.|last27=Linkie|first27=M.|last28=Malhi|first28=Y.|last29=Maxwell|first29=S.|last30=Mendez|first30=M.|last31=Mittermeier|first31=R.|last32=Murray|first32=N. J.|last33=Possingham|first33=H.|last34=Radachowsky|first34=J.|last35=Saatchi|first35=S.|last36=Samper|first36=C.|last37=Silverman|first37=J.|last38=Shapiro|first38=A.|last39=Strassburg|first39=B.|last40=Stevens|first40=T.|last41=Stokes|first41=E.|last42=Taylor|first42=R.|last43=Tear|first43=T.|last44=Tizard|first44=R.|last45=Venter|first45=O.|last46=Visconti|first46=P.|last47=Wang|first47=S.|last48=Watson|first48=J. E. M.|display-authors=1|title=Anthropogenic modification of forests means only 40% of remaining forests have high ecosystem integrity - Supplementary Material|journal=Nature Communications|volume=11|issue=1|year=2020|page=5978|issn=2041-1723|doi=10.1038/s41467-020-19493-3|pmc=7723057|doi-access=free}}&lt;/ref&gt;
[[File:Chameleo.jpg|left|thumb| Kameleon iz Algarve]]

Portugalska je druga država v Evropi z največjim številom ogroženih vrst (488 od leta 2020).&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Portugal tem quase 500 espécies em perigo de extinção |url=https://www.sabado.pt/ciencia---saude/detalhe/portugal-tem-quase-500-especies-em-perigo-de-extincao |publisher=Sábado |access-date=20 March 2021}}&lt;/ref&gt;

Portugalska kot celota je pomemben postanek za selitvene vrste ptic: močvirja vzhodnega Algarva ([[Ria Formosa]], [[Castro Marim]]) in regije Lizbona (estuarij Tajo, estuarij Sado), ki gosti različne vrste vodnih ptic, [[kragulji orel|kraguljega orla]] in [[egiptovski jastreb|egiptovskega jastreba]] v dolinah naravnega parka Duero International, [[črna štorklja]] in [[beloglavi jastreb]] v naravnem parku Tajo International, zavetišča za morske ptice na [[Otočje Salvages|otokih Salvages]] in [[Berlengas]] ter visokogorje Madeire in [[São Miguel (otok)|São Miguela]] predstavljajo veliko raznolikost prostoživečih ptičjih vrst (približno 450 na celinski Portugalski), ne samo selitveni, ampak tudi endemični (npr. madeirski golob (''Columba trocaz'', azorski ščinkavec ''Pyrrhula murina'') ali eksotični (ptič mina ''Acridotheres cristatellus'', ''Vidua macroura'').&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Observação de aves |url=https://www.visitportugal.com/pt-pt/node/73855 |publisher=visitportugal.com |access-date=20 March 2021}}&lt;/ref&gt;

Velike portugalske vrste sesalcev (damjaki, jeleni, srnjaki, iberski kozorogi, divja svinja, rdeča lisica, iberski volk in iberski ris) so bile nekoč razširjene po vsej državi, vendar je bil intenziven lov, degradacija habitatov in vse večji pritisk kmetijstva in živine v 19. in zgodnjem 20. stoletju v velikem obsegu zmanjšala število populacije, druge, kot je portugalski kozorog, pa so celo izumrli. Danes te živali ponovno širijo svoje domače območje. Med manjšimi sesalci so med drugim rdeča veverica, evropski jazbec, evroazijska vidra, egipčanski mungos, granadski zajček, evropski zajec, navadni genet, evropska divja mačka.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=8 mamíferos da floresta portuguesa |url=https://www.florestas.pt/descobrir/8-mamiferos-da-floresta-portuguesa/ |publisher=florestas.pt |access-date=20 March 2021}}&lt;/ref&gt;

Zaradi svoje izolirane lokacije imajo vulkanski otoki Azori, Madeira in Salvages, del Makaronezije, številne endemične vrste, ki so se razvile neodvisno od svojih evropskih, afriških in občasno ameriških sorodnikov.

Portugalska zahodna obala je del štirih glavnih vzhodnih mejnih dvigov oceanskih sistemov. Ta sezonski sistem dviganja, ki ga običajno opazimo v poletnih mesecih, prinaša hladnejšo vodo, bogato s hranili, na morsko površino, kar spodbuja rast fitoplanktona, razvoj zooplanktona in posledično bogato raznolikost [[pelaške ribe|pelaških rib]] in drugih morskih nevretenčarjev.&lt;ref&gt;{{navedi splet |last1=Correia |first1=Paulo Filipe Alexandre |title=Study of an upwelling event in the Portuguese coast |url=https://fenix.tecnico.ulisboa.pt/downloadFile/563345090415834/Tese_Paulo%20Correia_final.pdf |access-date=22 March 2021}}&lt;/ref&gt;
[[File:Portugal EEZ.PNG|thumb|350px| Izključna ekonomska cona Portugalske]]

Zaradi tega je Portugalska poleg velike izključne ekonomske cone ena največjih porabnikov rib na svetu na prebivalca. [[Sardela]] (''Sardina pilchardus'') in [[šnjur]] (''Trachurus trachurus'') se vsako leto nabere na tisoče, medtem ko se v lokalnih obalnih vaseh tradicionalno lovijo sinji mol (''Micromesistius poutassou''), morska žaba, trska (''Gadus morhua''), [[glavonožci]], skati ali druga oblika morskih sadežev. Ta dvig navzgor Portugalski omogoča tudi gozdove alg, ki so sicer zelo neobičajne ali jih v Sredozemlju sploh ni.&lt;ref&gt;{{cite journal |last1=Araújo |first1=R. M. |last2=Assis |first2=J. |last3=Aguillar |first3=R. |last4=Airoldi |first4=L. |last5=Bárbara |first5=I. |last6=Bartsch |first6=I. |last7=Bekkby |first7=T. |last8=Christie |first8=H. |last9=Davoult |first9=D. |last10=Derrien-Courtel |first10=S. |last11=Fernandez |first11=C. |last12=Fredriksen |first12=S. |last13=Gevaert |first13=F. |last14=Gundersen |first14=H. |last15=Le Gal |first15=A. |last16=Lévêque |first16=L. |last17=Mieszkowska |first17=N. |last18=Norderhaug |first18=K. M. |last19=Oliveira |first19=P. |last20=Puente |first20=A. |last21=Rico |first21=J. M. |last22=Rinde |first22=E. |last23=Schubert |first23=H. |last24=Strain |first24=E. M. |last25=Valero |first25=M. |last26=Viard |first26=F. |last27=Sousa-Pinto |first27=I. |title=Status, trends and drivers of kelp forests in Europe: an expert assessment |journal=Biodiversity and Conservation |date=June 2016 |volume=25 |issue=7 |pages=1319–1348 |doi=10.1007/s10531-016-1141-7 |s2cid=376497 |url=https://www.researchgate.net/publication/303634119 |access-date=3 September 2021 |language=en}}&lt;/ref&gt;

73 % sladkovodnih rib, ki se pojavljajo na Iberskem polotoku, je endemičnih, kar je največ v kateri koli regiji v Evropi. Številne od teh endemičnih vrst so skoncentrirane v vodnih telesih osrednje zahodne regije (ena izključno endemična), ta in druga vodna telesa po vsem polotoku so večinoma začasna in vsako leto nagnjena k suši, zaradi česar je večina teh vrst pod statusom ogroženih.

Po Azorih se sprehaja okoli 24 &lt;ref name=&quot;barreiros&quot;&gt;{{navedi splet |last1=Barreiros |first1=João Pedro |title=Biodiversidade marinha dos Açores |url=https://repositorio.uac.pt/bitstream/10400.3/2423/1/PingodeLavaJPB_2013.pdf |access-date=22 March 2021}}&lt;/ref&gt; do 28 &lt;ref&gt;{{navedi splet |title=As espécies residentes e as que passam durante a migração |url=https://whalewatchingazores.com/pt/acores/especies-acores/ |publisher=whalewatchingazores.com |access-date=22 March 2021 |language=en}}&lt;/ref&gt; vrst kitov, zaradi česar je eno od štirih krajev na svetu, kjer se pojavlja večina vrst tega infrareda. Od sredine 19. stoletja in prenehanja leta 1984 (zlasti [[kit glavač]]) je kitolov močno izkoriščal to raznolikost. V začetku 90. let dvajsetega stoletja je opazovanje kitov hitro postalo priljubljeno in je zdaj ena glavnih gospodarskih dejavnosti v portugalskem arhipelagu.

Nekatera zavarovana območja na Portugalskem, razen prej omenjenih, so še: 
*Serras de Aire e Candeeiros s svojimi apnenčastimi formacijami, paleontološko zgodovino in veliko raznolikostjo netopirjev in orhidej; 
*jugozahodni Alentejo in naravni park Vicentine Coast z dobro ohranjeno, divjo obalo;
*naravni park Montesinho, ki gosti nekatere od edinih populacij iberskega volka in nedavno opaženega iberskega rjavega medveda, ki se v državi šteje za izumrlo.

== Politika in uprava ==
[[File:Portugal regions travel map EN.png|thumb|220px|right|Teritorialni zemljevid Portugalske, ki ustreza oznakama NUTS I in NUTS II Evropske unije za statistične regije NUTS Portugalske]]
Od sprejema trenutno veljavne [[ustava|ustave]] leta 1976 je Portugalska [[parlamentarna republika]]. Z ustavnimi spremebami leta 1992 so odpravili vojaški Revolucionarni svet in omejili pristojnosti predsednika republike. Azori in Madeira sta po ustavi 1976 avtonomna dela Portugalske s svojima parlamentoma in vladama. Glavne politične institucije so tako: 
*predsednik, ki ga izvolijo na splošnih volitvah za pet let in je lahko izvoljen največ dvakrat zapored; Imenuje predsednika vlade in na njegov predlog ministre, državne sekretarje in podsekretarje ter ima pravico razpustiti parlament;
*enodomna republiška skupščina (portugalsko ''Assembleia da República''), ki jih za štiri leta izvolijo na splošnih volitvah po proporcionalnem sistemu; 
*vlada in 
*sistem sodišč.

Država je upravno razdeljena na 308 [[občina|občin]] (''município'' ali ''concelho''), ki so po reformi leta 2013 razdeljene na 3092 civilnih župnij (portugalsko: freguesia). Operativno sta občina in civilna župnija, skupaj z nacionalno vlado, edine pravno lokalne upravne enote, ki jih je določila portugalska vlada (na primer mesta, kraji ali vasi nimajo pravne veljave, čeprav se lahko uporabljajo kot zajetje za opredelitev storitev). Za statistične namene portugalska vlada opredeli tudi Nomenklaturo teritorialnih enot za statistiko (NUTS), medobčinske skupnosti in neformalno okrožni sistem, ki se je uporabljal do evropske integracije (in ga nacionalna vlada postopno opušča).

Na višji ravni so občine združene v 18 okrožij:
{{stolpci|4|
* [[Aveiro (okrožje)|Aveiro]]
* [[Beja (okrožje)|Beja]]
* [[Braga (okrožje)|Braga]]
* [[Bragança (okrožje)|Bragança]]
* [[Castelo Branco (okrožje)|Castelo Branco]]
* [[Coimbra (okrožje)|Coimbra]]
* [[Évora (okrožje)|Évora]]
* [[Faro (okrožje)|Faro]]
* [[Guarda (okrožje)|Guarda]]
* [[Leiria (okrožje)|Leiria]]
* [[Lisboa (okrožje)|Lisboa]]
* [[Portalegre (okrožje)|Portalegre]]
* [[Porto (okrožje)|Porto]]
* [[Santarém (okrožje)|Santarém]]
* [[Setúbal (okrožje)|Setúbal]]
* [[Viana do Castelo (okrožje)|Viana do Castelo]]
* [[Vila Real (okrožje)|Vila Real]]
* [[Viseu (okrožje)|Viseu]]
}}
Vsa okrožja so poimenovana po svojih glavnih mestih. Poleg njih sta upravni enoti še avtonomni regiji [[Azori]] in [[Madeira]].

Znotraj sistema NUTS Evropske unije je Portugalska razdeljena na sedem regij: Azori, Alentejo, Algarve, Centro, Lizboa, Madeira in Norte, z izjemo Azorov in Madeire pa so območja NUTS razdeljena na 28 podregij.

Portugalska je članica [[Organizacija združenih narodov|Organizacije združenih narodov]] od leta 1955 ter ustanovna članica [[Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj|Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj]] in [[Evropsko združenje za prosto trgovino|Evropskega združenja za prosto trgovino]]. Iz slednjega je leta 1986 izstopila, ko je postala članica [[Evropska gospodarska skupnost|Evropske gospodarske skupnosti]] (zdaj [[Evropska unija]]).

=== Urbanizacija ===
[[File:Aerial view of Augusta Street, Lisbon (50644280948).jpg|thumb|Lizbona]]
[[File:Metro, Ponte e Porto.jpg|thumb|Porto]]
[[File:Vista braga.jpg|thumb|Brago]]
[[File:Vila Nova de Gaia seen from Porto.jpg|thumb|Vila Nova de Gaia]]
Največja mesta Portugalske s številom prebivalcev:&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.ine.pt/xportal/xmain?xpid=INE&amp;xpgid=ine_indicadores&amp;indOcorrCod=0007897&amp;contexto=bd&amp;selTab=tab2|title=2011 Census - Population by city|publisher=Instituto Nacional de Estatística (Portugal)(INE) |access-date=19 November 2014}}&lt;/ref&gt;

*[[Lizbona]], 545.000 /2.2- 3 milijone
*[[Porto]], 240-264.000 /1,8-2,4 milijona
*[[Braga]], 189.331
*[[Vila Nova de Gaia]], 186.503
*[[Amadora]], 175.136
*[[Coimbra]], 143.052 ([[Univerza v Coimbri]]=ena nastarejših univerz v Evropi; [[Skupina Coimbra]])	
*[[Funchal]], 111.541
*[[Setúbal]], 98.131
*[[Almada]], 96.404
*[[Agualva-Cacém]], 79.805
*[[Queluz]], 75.169
*[[Rio Tinto]], 64.815 ([[Rio Tinto Group]])
*[[Barreiro]], 63.353
*[[Aveiro]], 60.058
*[[Viseu]], 57.975
*[[Odivelas]], 56.847
*[[Leiria]], 50.533
*[[Matosinhos]], 49.486
*[[Guimarães]], 47.588
*Faro, 47.575

=== Metropolitansko območje ===
[[File:Densidade populacional por concelho - INE 2001.png|thumb|upright=1.2|Zemljevid Portugalske, ki prikazuje gostoto prebivalstva (število prebivalcev / km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;) po občinah]]
Obstajata dve večji metropolitanski območji (GAM): Lizbona in Porto. Sledi seznam tistih s celinskimi funkcionalnimi urbanimi območji (FUA).
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
|-
!align=right| Rank
!align=left| Ime mesta
!align=left| Št. prebivalcev&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.oecd.org/regional/|title=Regional, rural and urban development - OECD|website=www.oecd.org}}&lt;/ref&gt;
|- style=&quot;text-align:right;&quot;
|1 ||align=left| [[Lizbona]] || align=left| 2.818.000
|- style=&quot;text-align:right;&quot;
|2||align=left| [[Porto]] || align=left| 1.758.531
|- style=&quot;text-align:right;&quot;
|3 ||align=left| [[Coimbra]] || align=left| 270.000
|- style=&quot;text-align:right;&quot;
|4 ||align=left| [[Braga]] || align=left| 250.000
|- style=&quot;text-align:right;&quot;
|5 ||align=left| [[Funchal]] ([[Madeira]])|| align=&quot;left&quot; | 210.000
|- style=&quot;text-align:right;&quot;
|6 ||align=left| [[Guimarães]] || align=left| 180.000
|- style=&quot;text-align:right;&quot;
|7 ||align=left| [[Aveiro, Portugalska|Aveiro]] || align=left| 140.000
|- style=&quot;text-align:right;&quot;
|8 ||align=left| [[Ponta Delgada]] ([[Azori]])|| align=&quot;left&quot; | 120.000
|- style=&quot;text-align:right;&quot;
|9 ||align=left| [[Vila Franca de Xira]] || align=left| 120.000
|- style=&quot;text-align:right;&quot;
|10 ||align=left| [[Faro, Portugalska|Faro]] || align=left| 118.000
|- style=&quot;text-align:right;&quot;
|11 ||align=left| [[Viseu]] || align=left| 110.000
|}

== Gospodarstvo ==
Menjavo kovancev nacionalne valute v evre je prva ukinila prav Portugalska, leto po uvedbi evra ali natančneje 31. decembra 2002. S tem dnem je kovancem [[Portugalski eskudo|portugalskega eskuda]] prenehala vsakršna monetarna vrednost, rok za zamenjavo bankovcev pa se izteče šele leta 2022.

Velike gospodarske družbe so skoncentrirane v mestnih območjih Lizbone in Porta. Tradicionalno prevladujoče gospodarske panoge so bile tekstilna in obutvena industrija, proizvodnja pijač, lesarstvo in proizvodnja [[pluta|plute]] (Portugalska je največji proizvajalec plute na svetu). Danes je pomembnejša storitvena industrija.

Portugalska je bila ena od držav, ki so najbolj občutile [[Dolžniška kriza evroobmočja|dolžniško krizo]], ki je izbruhnila v začetku 21. stoletja. V zameno za finančno pomoč [[Evropska komisija|Evropske komisije]], [[Evropska centralna banka|Evropske centralne banke]] in [[Mednarodni denarni sklad|Mednarodnega denarnega sklada]] v višini 78 milijard evrov je morala vlada sprejeti vrsto varčevalnih ukrepov za zmanjševanje javne porabe. Država je izstopila iz sheme finančne pomoči maja 2014.

== Kultura ==
{{glavni|Portugalska kultura}}
Portugalska je razvila posebno kulturo, medtem ko je bila pod vplivom različnih civilizacij, ki so prečkale Sredozemlje in evropsko celino, ali so bile uvedene, ko je igrala aktivno vlogo v dobi odkritij. V 1990-ih in 2000-ih je Portugalska posodobila svoje javne kulturne objekte, poleg [[Fundacija Calouste Gulbenkian|fundacije Calouste Gulbenkian]], ustanovljene leta 1956 v Lizboni.

Sem spadajo kulturni center Belém v Lizboni, fundacija Serralves in Casa da Música, tako v Portu, kot tudi novi javni kulturni objekti, kot so občinske knjižnice in koncertne dvorane, ki so bile zgrajene ali obnovljene v številnih občinah po vsej državi. Portugalska ima [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Portugalskem|17 Unescovih spomenikov svetovne dediščine]], kar jo uvršča na 9. mesto v Evropi in na 18. mesto na svetu. Ti so (z letnico vpisa):
* [[Zgodovinsko središče Guimarãesa]] in območje Couros — 2001, 2023
* Staro mestno jedro [[Porto|Porta]] — 1996 
* Vinogradno območje Alto Douro — 2001 
* Paleolitska umetnost v [[Dolina Coa|dolini Côa]] in Siegi Verde — 1998, razširitev 2010 
* [[Samostan Batalha]] — 1983
* [[Univerza v Coimbri]] - 2013 
* [[samostan Kristusovega reda, Tomar]] — 1983 
* [[Samostan Alcobaça]] — 1989 
* Kulturna krajina [[Sintra]] — 1995 
* [[Samostan svetega Hieronima, Lizbona|Samostan svetega Hieronima]] in [[stolp Belém]] – 1983 
* Staro mestno jedro Évore — 1986 
* Garnizonsko mesto Elvas in njegove utrdbe - 2012
* Staro mestno jedro [[Angra do Heroísmo|Angre do Heroísmo]] na otoku [[Terceira (otok)|Terceira]], [[Azori]] — 1983 
* [[Vinogradniška kulturna pokrajina otoka Pico]] – 2004
* ''[[Lovorov gozd, Madeira|Laurisilva]]'' – endemični subtropski lovorov gozd na [[Madeira|Madeiri]] - 1999
* Kompleks kraljeve palače v Mafri – [[Palača Mafra|palača]], bazilika, samostan, vrt Cerco in Lovski park (Tapada) - 2019
* [[Svetišče Bom Jesus do Monte]] v [[Braga|Bragi]] - 2019

=== Arhitektura ===
{{glavni|Portugalska arhitektura}}
Tradicionalna arhitektura je značilna in vključuje [[Manuelinska arhitektura|Manueline]], znana tudi kot portugalska pozna gotika, razkošen, sestavljen portugalski slog arhitekturne ornamentike prvih desetletij 16. stoletja, ki mu sledi [[pombalov slog]] iz 18. stoletja. Interpretacija tradicionalne arhitekture 20. stoletja, mehki portugalski slog, se pogosto pojavlja v večjih mestih, zlasti v Lizboni. Sodobna Portugalska je dala svetovno znane arhitekte, kot so [[Eduardo Souto de Moura]], [[Álvaro Siza Vieira]] (oba dobitnika [[Pritzkerjeva nagrada za arhitekturo|Pritzkerjeve nagrade) in [[Gonçalo Byrne]]. Na Portugalskem je omembe vreden tudi Tomás Taveira, zlasti za oblikovanje stadiona.

== Sklici in opombe ==
{{Sklici|2}}

== Zunanje povezave ==
{{Zbirka|Portugal}}
* [http://www.portugal.gov.pt/en.aspx Uradna spletna stran vlade]
* [http://www.visitportugal.com Spletni portal turističnega urada]
* {{dmoz|Regional/Europe/Portugal}}

{{Evropa}}
{{Članice EU in kandidatke}}
{{CPLP}}
{{NATO}}
{{OVSE}}

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Liberalne demokracije]]
[[Kategorija:Evropske države]]
[[Kategorija:Zahodnoevropska unija]]
[[Kategorija:Portugalska|*]]
[[Kategorija:Portugalsko govoreče države]]</text>
      <sha1>lq3evk2r744bjaz6i2v4tasjipbzhsb</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Afganistan</title>
    <ns>0</ns>
    <id>4965</id>
    <revision>
      <id>6773908</id>
      <parentid>6718338</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T19:45:07Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-58362-62</username>
        <id>268310</id>
      </contributor>
      <comment>/* Etnične skupine */</comment>
      <origin>6773908</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="83688" sha1="beo1n50nufop6zecilpyk9pyx9zeslt" xml:space="preserve">{{Infopolje Država
|native_name = dari: افغانستان&amp;nbsp;(Afġānestān)&lt;br /&gt;pašto: افغانستان&amp;nbsp;(Afġānistān)
|conventional_long_name = Islamski emirat Afganistan
|common_name = Afganistan
|common_name2 = Afganistana
|image_flag = Flag of Taliban.svg
|image_coat =
|symbol_type = Emblem
|image_map = Afghanistan (orthographic projection).svg
|national_motto = »Ni boga razen Alaha. Mohamed je njegov prerok.«
|national_anthem = Dā də bātorāno kor
|official_languages = [[paštunščina]], [[perzijščina]] ([[dari]])
|capital = [[Kabul]]
|latd=34|latm=31|latNS=N|longd=69|longm=08|longEW=E
|largest_city = [[Kabul]]
|government_type = {{ikonazastave|Afganistan}} Islamska republika Afganistan (''de jure'')&lt;br/&gt;[[Slika:Flag of Taliban.svg|24px]] Islamski emirat Afganistan (''de facto'')
|leader_title1 = 
|leader_name1 = 
|leader_title2 = 
|leader_name2 = 
|leader_title3 = 
|leader_name3 = 
|area_rank = 40.
|area_km2 = 652.230
|percent_water = zanemarljivo
|population_estimate = 41.128.771&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=World Bank Open Data |url=https://data.worldbank.org/ |access-date=27 April 2024 |website=World Bank Open Data |archive-date=26 May 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230526025607/https://data.worldbank.org/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt;
|population_estimate_year = 2023
|population_estimate_rank = 37.
|population_census = 
|population_census_year = 
|population_density = 48
|population_density_rank= 119.
|demonym = Afganistanec, Afganistanka
|GDP_PPP_year= 2020
|GDP_PPP = 81,007 milijarde $&lt;ref name=&quot;imf2&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2023/April/weo-report?c=512,&amp;s=NGDPD,PPPGDP,NGDPDPC,PPPPC,&amp;sy=2020&amp;ey=2020&amp;ssm=0&amp;scsm=1&amp;scc=0&amp;ssd=1&amp;ssc=0&amp;sic=0&amp;sort=country&amp;ds=.&amp;br=1|title=Afghanistan|publisher=International Monetary Fund|access-date=1 May 2023|archive-date=1 May 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230501160206/https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2023/April/weo-report?c=512,&amp;s=NGDPD,PPPGDP,NGDPDPC,PPPPC,&amp;sy=2020&amp;ey=2020&amp;ssm=0&amp;scsm=1&amp;scc=0&amp;ssd=1&amp;ssc=0&amp;sic=0&amp;sort=country&amp;ds=.&amp;br=1|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
|GDP_PPP_rank = 
|GDP_PPP_per_capita = 2459 $
|GDP_PPP_per_capita_rank = 179.
|HDI_year = 2022
|HDI = {{rast}} 0,462
|HDI_rank = 182.
| HDI_ref                = &lt;ref name=&quot;HDI&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://hdr.undp.org/sites/default/files/2023-24_HDR/HDR23-24_Statistical_Annex_HDI_Table.xlsx|title=Human Development Report 2023/24 |publisher=United Nations Development Programme|date=13 March 2024|access-date=22 March 2023|archive-date=19 March 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240319085123/https://hdr.undp.org/sites/default/files/2023-24_HDR/HDR23-24_Statistical_Annex_HDI_Table.xlsx|url-status=live}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|title=Human Development Report 2020 The Next Frontier: Human Development and the Anthropocene|date=15 December 2020|publisher=United Nations Development Programme|isbn=978-92-1-126442-5|pages=343–346|url=http://hdr.undp.org/sites/default/files/hdr2020.pdf |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20221009/http://hdr.undp.org/sites/default/files/hdr2020.pdf |archive-date=9 October 2022 |url-status=live|access-date=16 December 2020}}&lt;/ref&gt;
|HDI_category = &lt;font color=red&gt;nizek&lt;/font&gt;
| sovereignty_type       = Nastanek
| established_event1     = Hotakijska monarhija
| established_date1      = 1709
| established_event2     = Duransko cesarstvo
| established_date2      = 1747
| established_event3     = Emirat Afghanistan
| established_date3      = 1823
| established_event4     = Dost Mohamed Kan združi Afganistan
| established_date4      = 27. maj 1863
| established_event5     = Osamosvojitev
| established_date5      = 19. avgust 1919
| established_event6     = Kraljevina Afganistan
| established_date6      = 9. junij 1926
| established_event7    = Republika Afganistan (1973–1978)
| established_date7     = 17. julij 1973
| established_event8    = Demokratična republika Afganistan
| established_date8    = 27–28 april 1978
| established_event9    = Islamska država Afganistan
| established_date9     = 28. april 1992
| established_event10    = Islamski emirate Afganistan (1996–2001)
| established_date10     = 27. september 1996
| established_event11    = Islamska republika Afganistan
| established_date11     = 26. januar 2004
| established_event12    = Obnova Islamskega Emirata
| established_date12     = 15. avgust 2021
|currency = [[Afganistanski afgani|afgani]]
|currency_code = AFN
|country_code = AFG
|time_zone =
|utc_offset = +4:30 
|time_zone_DST = 
|utc_offset_DST = +4:30
|cctld = [[.af]]
|calling_code = 93
|footnotes =
}}
'''Afganistan''', uradno '''Islamski emirat Afganistan''' je država brez izhoda na morje na stičišču [[Srednja Azija|Srednje]] in [[Južna Azija|Južne Azije]]. Na vzhodu in jugu meji na [[Pakistan]], na zahodu na [[Iran]], na severozahodu na [[Turkmenistan]], na severu na [[Uzbekistan]], na severovzhodu na [[Tadžikistan]] ter na severovzhodu in vzhodu na [[Ljudska republika Kitajska|Kitajsko]]. Država zavzema 652.864 kvadratnih kilometrov površine in je pretežno gorata z ravninami na severu in jugozahodu, ki ju ločuje gorovje [[Hindukuš]]. [[Kabul]] je glavno in največje mesto države. Glede na pregled svetovnega prebivalstva je od leta 2023 prebivalstvo Afganistana 43 milijonov. Nacionalni statistični urad Afganistana je leta 2020 ocenil prebivalstvo na 32,9 milijona.&lt;ref&gt;{{cite report|title=د هېواد د وګړو اټکل برآورد نفوس کشور1399|language=ar,en|trans-title=Estimated Population of Afghanistan 2020–21|url=https://www.nsia.gov.af:8080/wp-content/uploads/2020/06/%D8%A8%D8%B1%D8%A2%D9%88%D8%B1%D8%AF-%D9%86%D9%81%D9%88%D8%B3-%DA%A9%D8%B4%D9%88%D8%B1-%DB%B1%DB%B3%DB%B9%DB%B9-%D9%86%D8%B3%D8%AE%DB%80-%D8%A7%D9%88%D9%84.pdf|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20200703171906/https://www.nsia.gov.af:8080/wp-content/uploads/2020/06/%D8%A8%D8%B1%D8%A2%D9%88%D8%B1%D8%AF-%D9%86%D9%81%D9%88%D8%B3-%DA%A9%D8%B4%D9%88%D8%B1-%DB%B1%DB%B3%DB%B9%DB%B9-%D9%86%D8%B3%D8%AE%DB%80-%D8%A7%D9%88%D9%84.pdf|archive-date=3 July 2020|access-date=1 July 2020}}&lt;/ref&gt;

Človeška prisotnost v Afganistanu sega v obdobje srednjega [[paleolitik]]a. Dežela, ki jo popularno imenujejo ''pokopališče imperijev'',&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=Pillalamarri |first=Akhilesh |title=Why Is Afghanistan the 'Graveyard of Empires'? |url=https://thediplomat.com/2017/06/why-is-afghanistan-the-graveyard-of-empires/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20210811170328/https://thediplomat.com/2017/06/why-is-afghanistan-the-graveyard-of-empires/ |archive-date=11 August 2021 |access-date=25 February 2022 |website=The Diplomat}}&lt;/ref&gt; je bila priča številnim vojaškim akcijam, vključno s tistimi Perzijcev, [[Aleksander Veliki|Aleksandra Velikega]], [[Maurijsko cesarstvo|Maurijskega cesarstva]], arabskih muslimanov, [[Mongoli|Mongolov]], Britancev, [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] in [[ZDA]] koaliciji na čelu. Afganistan je služil tudi kot vir, iz katerega so se med drugim dvignili [[Grško-baktrijsko kraljestvo]] in [[Mogulski imperij]], ki so oblikovali velike imperije.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.gl.iit.edu/govdocs/afghanistan/PreIslamic.html |archiveurl=https://web.archive.org/web/20011103002246/http://www.gl.iit.edu/govdocs/afghanistan/PreIslamic.html |archivedate=3 November 2001|title=The Pre-Islamic Period |work=Afghanistan Country Study |publisher=Illinois Institute of Technology |first=Luke |last=Griffin |date=14 January 2002 |access-date=14 October 2010}}&lt;/ref&gt; Zaradi različnih osvajanj in obdobij v iranski in indijski kulturni sferi je bilo območje središče [[zoroastrstvo|zoroastrstva]], [[budizem|budizma]], [[hinduizem|hinduizma]] in kasneje [[islam]]a.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.redlandsdailyfacts.com/2021/09/15/professing-faith-religious-traditions-in-afghanistan-are-diverse/|title=Professing Faith: Religious traditions in Afghanistan are diverse|date=16 September 2021|access-date=1 November 2021|archive-date=6 October 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20211006122528/https://www.redlandsdailyfacts.com/2021/09/15/professing-faith-religious-traditions-in-afghanistan-are-diverse/|url-status=live}}&lt;/ref&gt; Moderna država Afganistan se je začela z afganistanskim [[Duransko cesarstvo|Duranskim cesarstvom]] v 18. stoletju,&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Afghanistan: the land that forgot time|date=26 October 2001|work=The Guardian| url=https://www.theguardian.com/world/2001/oct/26/afghanistan.terrorism11|access-date=14 December 2021|archive-date=14 December 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20211214155028/https://www.theguardian.com/world/2001/oct/26/afghanistan.terrorism11|url-status=live}}&lt;/ref&gt; čeprav Dost Mohammad Kan včasih velja za ustanovitelja prve moderne afganistanske države.&lt;ref&gt;{{navedi splet|year=1995|title=DŌST MOḤAMMAD KHAN|url=https://iranicaonline.org/articles/dost-mohammad-khan|access-date=8 February 2023|website=Encyclopaedia Iranica|archive-date=29 April 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20110429181100/http://www.iranicaonline.org/articles/dost-mohammad-khan|url-status=live}}&lt;/ref&gt; Afganistan je postal tampon država v Veliki igri med [[Britanski imperij|Britanskim imperijem]] in [[Ruski imperij|Ruskim imperijem]]. Iz [[Indija|Indije]] so si Britanci poskušali podrediti Afganistan, a so bili v prvi anglo-afganistanski vojni odbiti; druga anglo-afganistanska vojna je prinesla britansko zmago. Po tretji anglo-afganistanski vojni leta 1919 se je Afganistan osvobodil zunanje politične hegemonije in leta 1926 postal neodvisna [[Kraljevina Afganistan]]. Ta monarhija je trajala skoraj pol stoletja, dokler ni bil leta 1973 strmoglavljen Zahir šah, po katerem je ustanovljena Republika Afganistan (1973–1978).

Od poznih 1970-ih so v zgodovini Afganistana prevladovale obsežne vojne, vključno z državnimi udari, invazijami, upori in državljanskimi vojnami. Konflikt se je začel leta 1978, ko je komunistična revolucija vzpostavila socialistično državo (ki je bila sama odgovor na diktaturo, vzpostavljeno po državnem udaru leta 1973), poznejši notranji spopadi pa so spodbudili Sovjetsko zvezo, da je leta 1979 napadla Afganistan. [[Mudžahidi]] so se borili proti Sovjetom v [[Sovjetsko-afganistanska vojna|sovjetsko-afganistanski vojni]] in nadaljevali medsebojni spopadi po umiku Sovjetov v 1989. [[Talibani]] so nadzorovali večino države do leta 1996, vendar je bil njihov Islamski emirat Afganistan pred strmoglavljenjem v invaziji ZDA na Afganistan leta 2001 slabo mednarodno priznan. Talibani so se vrnili na oblast leta 2021 po zavzetju Kabula in s tem končali vojno 2001–2021.&lt;ref&gt;{{cite journal |author-last=Watkins |author-first=Andrew H. |date=November 2021 |url=https://ctc.usma.edu/wp-content/uploads/2021/11/CTC-SENTINEL-092021.pdf |title=An Assessment of Taliban Rule at Three Months |url-status=live |editor1-last=Cruickshank |editor1-first=Paul |editor2-last=Hummel |editor2-first=Kristina |journal=CTC Sentinel |volume=14 |issue=9 |pages=1–14 |publisher=Combating Terrorism Center |location=West Point, New York |archive-url=https://web.archive.org/web/20211129104726/https://ctc.usma.edu/wp-content/uploads/2021/11/CTC-SENTINEL-092021.pdf |archive-date=29 November 2021 |access-date=29 November 2021}}&lt;/ref&gt; Talibanska vlada ostaja mednarodno nepriznana.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=The Taliban: Unrecognized and unrepentant |url=https://www.mei.edu/publications/taliban-unrecognized-and-unrepentant |access-date=18 October 2022 |website=Middle East Institute|archive-date=18 October 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221018002025/https://www.mei.edu/publications/taliban-unrecognized-and-unrepentant |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

Afganistan je bogat z naravnimi viri, vključno z [[litij]]em, [[železo]]m, [[cink]]om in [[baker|bakrom]]. Je drugi največji proizvajalec [[hašiš|konopljine smole]]&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Morocco seizes over 840 kg of cannabis – Xinhua {{!}} English.news.cn |url=http://www.xinhuanet.com/english/2019-08/06/c_138288434.htm |access-date=18 October 2022 |agency=Xinhua News Agency |archive-date=18 October 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221018002746/http://www.xinhuanet.com/english/2019-08/06/c_138288434.htm |url-status=live }}&lt;/ref&gt; in tretji največji proizvajalec [[žafran]]a&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Afghanistan's Saffron on Media {{!}} AfGOV |url=https://www.mail.gov.af/en/afghanistan%E2%80%99s-saffron-media |access-date=18 October 2022 |website=mail.gov.af |archive-date=8 April 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230408010552/https://www.mail.gov.af/en/afghanistan%E2%80%99s-saffron-media |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; in [[Kašmir (volna)|kašmirja]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Taliban Takeover Puts Afghanistan's Cashmere, Silk Industries at Risk |url=https://www.businessoffashion.com/news/global-markets/taliban-takeover-puts-afghanistans-cashmere-silk-industries-at-risk/ |access-date=18 October 2022 |website=The Business of Fashion |date=25 August 2021|archive-date=18 October 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221018002748/https://www.businessoffashion.com/news/global-markets/taliban-takeover-puts-afghanistans-cashmere-silk-industries-at-risk/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt; 

Država je članica Južnoazijskega združenja za regionalno sodelovanje in ustanovna članica Organizacije za islamsko sodelovanje. Zaradi posledic vojne v zadnjih desetletjih se je država soočala z visoko stopnjo terorizma, revščine in podhranjenosti otrok. Afganistan ostaja med najmanj razvitimi državami na svetu, saj je po indeksu človekovega razvoja na 180. mestu. Afganistanski bruto domači proizvod (BDP) znaša 81 milijard dolarjev po pariteti kupne moči in 20,1 milijarde dolarjev po nominalni vrednosti. Od leta 2020 je njen BDP na prebivalca med najnižjimi v vseh državah.

== Zgodovina Afganistana ==
{{glavni|Zgodovina Afganistana}}
Zgodovina Afganistana pred ustanovitvijo Afganistanskega emirata leta 1823 si deli zgodovino s sosednjim Iranom, Srednjo Azijo in indijsko podcelino. Monarhija Sadozai je vladala afganistanskemu cesarstvu Durrani, ki velja za ustanovitveno državo sodobnega Afganistana.&lt;ref&gt;Rahimi, Mukiib Rahman. ''State Formation in Afghanistan: A Theoretical and Political History''. Bloomsbury Publishing, 2017.&lt;/ref&gt;

Človeška prisotnost v Afganistanu sega v dobo srednjega [[paleolitik]]a in zaradi strateške lege države ob zgodovinski [[Svilna pot|svilni poti]] so jo slikovito opisali kot 'krožišče starodavnega sveta'. Dežela je bila v zgodovini dom različnim ljudstvom in je bila priča številnim vojaškim akcijam, vključno s tistimi Perzijcev, [[Aleksander Veliki|Aleksandra Velikega]], [[Maurijsko cesarstvo|Maurijskega cesarstva]], arabskih muslimanov, Mongolov, Britancev, Sovjetske zveze in nazadnje ZDA vodena koalicija. Različna osvajanja in obdobja v indijski in iranski kulturni sferi so naredila območje središče budizma, hinduizma, zoroastrstva in kasneje islama.

[[Duransko cesarstvo]] velja za temeljno politiko moderne nacionalne države Afganistan, pri čemer je Ahmad šah Durani zaslužen za očeta naroda. Vendar se Dost Mohamed Kan včasih šteje za ustanovitelja prve moderne afganistanske države.&lt;ref&gt;{{navedi splet |date=1995 |title=DŌST MOḤAMMAD KHAN |url=https://iranicaonline.org/articles/dost-mohammad-khan |access-date=February 8, 2023 |website=Encyclopaedia Iranica}}&lt;/ref&gt; Po zatonu Duranskega cesarstva in smrti Ahmad šah Duranija in Timur šaha je bilo to razdeljeno na več manjših neodvisnih kraljestev, vključno z, vendar ne omejeno na Herat, Kandahar in Kabul. Afganistan se je ponovno združil v 19. stoletju po sedmih desetletjih državljanske vojne od 1793 do 1863, z združitvenimi vojnami, ki jih je vodil Dost Mohamed Khan od 1823 do 1863, kjer je osvojil neodvisne kneževine Afganistana pod emiratom Kabul. Dost Mohamed je umrl leta 1863, nekaj dni po njegovi zadnji kampanji za združitev Afganistana, in Afganistan je bil posledično vržen v državljansko vojno z boji med njegovimi nasledniki. V tem času je Afganistan postal tamponska država v Veliki igri med [[Britanska Indija|britanskim Rajem]] v Južni Aziji in [[Ruski imperij|Ruskim imperijem]g. Britanska Indija je poskušala podrediti Afganistan, vendar je bila v prvi anglo-afganistanski vojni zavrnjena. Vendar je druga anglo-afganistanska vojna pomenila britansko zmago in uspešno vzpostavitev britanskega političnega vpliva na Afganistan. Po tretji anglo-afganistanski vojni leta 1919 se je Afganistan osvobodil zunanje politične hegemonije in junija 1926 pod vodstvom Amanulaha Kana postal neodvisna Kraljevina Afganistan. Ta monarhija je trajala skoraj pol stoletja, dokler ni bil leta 1973 strmoglavljen Zahir Šah, po katerem je bila ustanovljena Republika Afganistan.

Od poznih 1970-ih so v zgodovini Afganistana prevladovale obsežne vojne, vključno z državnimi udari, invazijami, upori in državljanskimi vojnami. Konflikt se je začel leta 1978, ko je komunistična revolucija vzpostavila socialistično državo, poznejši notranji spopadi pa so spodbudili Sovjetsko zvezo, da je leta 1979 napadla Afganistan. Mudžahidi so se borili proti Sovjetom v sovjetsko-afganistanski vojni in nadaljevali medsebojne boje po umiku Sovjetov leta 1989 Islamski fundamentalistični talibani so do leta 1996 nadzorovali večino države, vendar so njihovi islamski Afganistanski emirat je bil pred strmoglavljenjem v invaziji ZDA na Afganistan leta 2001 malo mednarodno priznan. Talibani so se vrnili na oblast leta 2021, potem ko so zavzeli Kabul in strmoglavili vlado Islamske republike Afganistan, s čimer se je končala vojna 2001–2021.&lt;ref name=&quot;CTC 2021&quot;&gt;{{cite journal |date=November 2021 |editor1-last=Cruickshank |editor1-first=Paul |editor2-last=Hummel |editor2-first=Kristina |title=An Assessment of Taliban Rule at Three Months |url=https://ctc.usma.edu/wp-content/uploads/2021/11/CTC-SENTINEL-092021.pdf |url-status=live |journal=[[CTC Sentinel]] |location=West Point, New York |publisher=Combating Terrorism Center |volume=14 |issue=9 |pages=1–14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211129104726/https://ctc.usma.edu/wp-content/uploads/2021/11/CTC-SENTINEL-092021.pdf |archive-date=29 November 2021 |access-date=29 November 2021 |author-last=Watkins |author-first=Andrew H.}}&lt;/ref&gt; Čeprav so sprva trdili, da bodo oblikovali vključujočo vlado za državo, so talibani septembra 2021 ponovno vzpostavili Islamski emirat Afganistan z začasno vlado, ki jo v celoti sestavljajo talibanski člani.&lt;ref&gt;{{navedi splet |date=2021-09-09 |title=Who Will Run the Taliban Government? |url=https://www.crisisgroup.org/asia/south-asia/afghanistan/who-will-run-taliban-government |access-date=2022-10-18 |website=www.crisisgroup.org |language=en}}&lt;/ref&gt; Talibanska vlada ostaja mednarodno nepriznana.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=The Taliban: Unrecognized and unrepentant |url=https://www.mei.edu/publications/taliban-unrecognized-and-unrepentant |access-date=2022-10-18 |website=Middle East Institute |language=en}}&lt;/ref&gt;

== Geografija ==
{{glavni|Geografija Afganistana|Zavarovana območja Afganistana}}
Afganistan leži v južni srednji Aziji.] Regija s središčem v Afganistanu velja za »križišče Azije« in država je zato dobila vzdevek ''Srce Azije''.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.cemml.colostate.edu/cultural/09476/afgh01.html |title=Afghanistan: Cultural Crossroad at the Heart of Asia |access-date=17 June 2020 |archive-date=30 August 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200830013605/https://www.cemml.colostate.edu/cultural/09476/afgh01.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Priznani [[urdu|urdujski]] pesnik Allama Iqbal je nekoč zapisal o državi:

{{quote|»Azija je telo vode in zemlje, katerega srce je afganistanski narod. Iz svojega neskladja, nesoglasja Azije; in iz njenega soglasja soglasje Azije.«}}

Z več kot 652.864 km² je Afganistan 41. največja država na svetu.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/fields/2147.html#af |title=CIA Factbook – Area: 41 |publisher=Central Intelligence Agency | date=26 November 1991 |access-date=4 February 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20140131115000/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/fields/2147.html |archive-date=31 January 2014 }}&lt;/ref&gt; Nima obale, saj Afganistan nima izhoda na morje. Ima najdaljšo kopensko mejo (Durandova črta) s [[Pakistan]]om na vzhodu in jugu, sledijo mu meje s [[Tadžikistan]]om na severovzhodu, [[Iran]]om na zahodu, [[Turkmenistan]]om na severozahodu, [[Uzbekistan]]om na severu in [[Ljudska republika Kitajska|Kitajsko]] na skrajnem severovzhodu; [[Indija]] priznava mejo z Afganistanom prek [[Kašmir]]ja pod pakistansko upravo.&lt;ref&gt;[https://www.mha.gov.in/sites/default/files/BMIntro-1011.pdf &quot;International Land Border.&quot;] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210308124901/https://www.mha.gov.in/sites/default/files/BMIntro-1011.pdf |date=8 March 2021 }} India Ministry of Home Affairs. Retrieved 13 November 2021.&lt;/ref&gt; V smeri urinega kazalca od jugozahoda Afganistan meji na provinci Sistan in Balučistan, provinci Južni Horasan in provinci Razavi Horasan v Iranu; regija Ahal, regija Mari in regija Lebap v Turkmenistanu; regija Surhondarjo v Uzbekistanu; regija Khatlon in avtonomna regija Gorno-Badakhšan v Tadžikistanu; Šindžiang Ujgur avtonomna regija Kitajske; in ozemlje Gilgit-Baltistan, provinca Khiber Pakhtunkhva in provinca [[Beludžistan, Pakistan|Beludžistan]] v Pakistanu.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=Cary Gladstone|title=Afghanistan Revisited|url=https://books.google.com/books?id=aH_KCWVB6W0C&amp;pg=PA121|year=2001|publisher=Nova Publishers|isbn=978-1-59033-421-8|page=121}}&lt;/ref&gt;
[[File:FrontLines Environment Photo Contest Winner -5 (5808476109).jpg|thumb|Gojenje na poplavni ravnici v koridorju Vakhan, Pamir]]

Geografija v Afganistanu je raznolika, vendar je večinoma gorata in razgibana, z nekaj nenavadnimi gorskimi grebeni, ki jih spremljajo planote in porečja. Prevladuje pogorje [[Hindukuš]], zahodni podaljšek [[Himalaja|Himalaje]], ki se razteza do vzhodnega [[Tibet]]a prek gorovja [[Pamir]] in [[Karakorum]] na skrajnem severovzhodu Afganistana. Večina najvišjih točk je na vzhodu, sestavljena iz rodovitnih gorskih dolin, ki se pogosto štejejo za del 'strehe sveta'. Hindukuš se konča na zahodnem osrednjem višavju in ustvarja planote na severu in jugozahodu, in sicer Turkestansko nižino in Sistansko kotlino. Ti dve regiji sta sestavljeni iz valovitih travišč in polpuščav ter vročih vetrovnih puščav.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=l_AdBQAAQBAJ&amp;pg=PT26|title=Afghanistan|first=Kim|last=Whitehead|date=21 October 2014|publisher=Simon and Schuster|isbn=9781633559899}}&lt;/ref&gt; Gozdovi obstajajo v koridorju med provincama Nuristan in Paktika (vzhodnoafganistanski montanski iglasti gozdovi) in [[tundra]] na severovzhodu. Najvišja točka države je Nošak, na 7492 m  nadmorske višine.&lt;ref name=&quot;Factbook&quot;&gt;{{Cite CIA World Factbook|country=Afghanistan|access-date=24 September 2022|year=2022}}&lt;/ref&gt; Najnižja točka leži v provinci Džovzdžan ob bregu reke Amu, na 258 m nadmorske višine.
[[File:Afghan topo en.jpg|thumb|upright=1.5|Topografija Afganistana]]

Kljub številnim rekam in rezervoarjem so veliki deli države suhi. [[Endoreična kotlina]] [[Sistan]] je ena najbolj suhih regij na svetu.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://postconflict.unep.ch/publications/sistan.pdf |title=History of Environmental Change in the Sistan Basin 1976–2005 |access-date=20 July 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070807214557/http://postconflict.unep.ch/publications/sistan.pdf |archive-date=7 August 2007 |url-status=live}}&lt;/ref&gt; [[Amu Darja]] izvira severno od Hindukuša, medtem ko bližnji [[Harirud]] teče proti zahodu proti [[Herat]]u, reka [[Arghandab]] pa iz osrednje regije proti jugu. Južno in zahodno od Hindukuša tečejo številni potoki, ki so pritoki reke [[Ind]], kot je reka Helmand. Reka [[kabul (reka)|Kabul]] teče v vzhodni smeri do Inda in se konča pri [[Indijski ocean|Indijskem oceanu]]. Afganistan prejme obilo snega pozimi v Hindukušu in gorovju Pamir, taleči se sneg pa spomladi vstopi v reke, jezera in potoke. Vendar pa dve tretjini vode teče v sosednje države Iran, Pakistan in Turkmenistan. Kot so poročali leta 2010, država potrebuje več kot 2 milijardi ameriških dolarjev za obnovo svojih namakalnih sistemov, tako da bo voda ustrezno upravljana.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.csmonitor.com/World/Asia-South-Central/2010/0615/Afghanistan-s-woeful-water-management-delights-neighbors |title=Afghanistan's woeful water management delights neighbors |work=The Christian Science Monitor | date=15 June 2010 |access-date=14 November 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20101114131338/http://www.csmonitor.com/World/Asia-South-Central/2010/0615/Afghanistan-s-woeful-water-management-delights-neighbors |archive-date=14 November 2010 |url-status=live}}&lt;/ref&gt;

V Afganistanu je gozdna pokritost približno 2&amp;nbsp;% celotne kopenske površine, kar ustreza 1.208.440 hektarjem gozda leta 2020, kar je bilo nespremenjeno od leta 1990. Leta 2020 je gozd, ki se naravno obnavlja, pokrival 1.208.440 hektarjev. Poročalo se je, da je 0&amp;nbsp;% gozdov, ki se naravno obnavljajo, primarnih gozdov (sestavljenih iz avtohtonih drevesnih vrst brez jasno vidnih znakov človekovega delovanja), približno 0&amp;nbsp;% gozdnih površin pa je bilo znotraj zavarovanih območij. Za leto 2015 je bilo sporočeno, da je 100 % gozdnih površin v javni lasti.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |url=https://openknowledge.fao.org/server/api/core/bitstreams/a6e225da-4a31-4e06-818d-ca3aeadfd635/content |title=Terms and Definitions FRA 2025 Forest Resources Assessment, Working Paper 194 |publisher=Food and Agriculture Organization of the United Nations |year=2023}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Global Forest Resources Assessment 2020, Afghanistan |url=https://fra-data.fao.org/assessments/fra/2020/AFG/home/overview |website=Food Agriculture Organization of the United Nations}}&lt;/ref&gt;

Severovzhodno gorovje Hindukuš, v in okoli province Badakhšan v Afganistanu, je na geološko aktivnem območju, kjer se [[potres]]i lahko zgodijo skoraj vsako leto.&lt;ref&gt;{{cite tech report |last=Crone |first=Anthony J. |title=Earthquakes Pose a Serious Hazard in Afghanistan |url=http://pubs.usgs.gov/fs/2007/3027/pdf/FS07-3027_508.pdf |publisher=US Geological Survey |access-date=14 October 2011 |id=Fact Sheet FS 2007–3027 | date=April 2007|archive-url=https://web.archive.org/web/20130727072311/http://pubs.usgs.gov/fs/2007/3027/pdf/FS07-3027_508.pdf |archive-date=27 July 2013 }}&lt;/ref&gt; Lahko so smrtonosni in uničujoči, pozimi povzročajo [[zemeljski plaz|zemeljske plazove]] na nekaterih delih ali [[snežni plaz|snežne plazove]]. Junija 2022 je blizu meje s Pakistanom prizadel uničujoč potres z močjo 5,9, ki je ubil najmanj 1150 ljudi in sprožil strah pred veliko humanitarno krizo.&lt;ref&gt;{{navedi novice |last1=Noroozi |first1=Ebrahim |title=Deadly quake a new blow to Afghans enervated by poverty |url=https://www.ctvnews.ca/world/deadly-quake-a-new-blow-to-afghans-enervated-by-poverty-1.5963026 |access-date=3 July 2022 |agency=Associated Press |publisher=CTV News |date=25 June 2022 |archive-date=3 July 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220703044828/https://www.ctvnews.ca/world/deadly-quake-a-new-blow-to-afghans-enervated-by-poverty-1.5963026 |url-status=live }}&lt;/ref&gt; 7. oktobra 2023 je potres z magnitudo 6,3 prizadel severozahodno od Herata in ubil več kot 1400 ljudi.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://reliefweb.int/report/afghanistan/afghanistan-earthquakes-herat-province-health-situation-report-no-12-november-2023|website=reliefweb.int|title=Afghanistan: Earthquakes in Herat Province, Health Situation Report No. 12, November 2023|date=2 December 2023|access-date=19 February 2024|archive-date=5 April 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240405192018/https://reliefweb.int/report/afghanistan/afghanistan-earthquakes-herat-province-health-situation-report-no-12-november-2023|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

=== Podnebje ===
[[File:Koppen-Geiger Map AFG present.svg|thumb|upright=1.3|left|Zemljevid klasifikacije podnebja Köppen–Geiger za Afganistan]]
[[Podnebje]] je podobno [[celinsko podnebje|celinskemu podnebju]] v [[Evropa|Evropi]]. Zime so mrzle, poletja pa so suha in vroča. Temperaturne razlike so velike in ponekod nihajo od -50 do +50&amp;nbsp;°C. Visoka gorovja zaustavljajo [[monsun]]ske nalive. Po ravninah v zimskem času dežuje (18&amp;nbsp;cm³ na leto). Na področju Hindukuša, so padavine obilnejše (127&amp;nbsp;cm³). V depresiji Sistan poleti divjajo [[peščeni vihar]]ji, ki uničujejo rastlinje.

Afganistan je skoraj brez vodnih virov. Večji sta le dve [[reka|reki]] [[Helmand]] in [[Haraf]], ki se izlivata v Sistan, kjer voda počasi ponikne v peščena tla.

=== Rastlinstvo in živalstvo ===
{{glavni|Rastlinstvo in živalstvo Afganistana}}
[[File:Schneeleopard- P1020498.jpg|thumb|[[Snežni leopard]] (''Uncia uncia'')]]
Po vsem Afganistanu obstaja več vrst sesalcev. [[Snežni leopard]], [[sibirski tiger]] in [[rjavi medved]] živijo v visokogorskih predelih alpske tundre. Ovce Marco Polo (''Ovis ammon polii'') živijo izključno v regiji [[Vakanski koridor|Vakanskega koridorja]] v severovzhodnem Afganistanu. Lisice, volkovi, vidre, jeleni, divje ovce, risi in druge velike mačke naseljujejo gorsko gozdno območje vzhoda. V polpuščavskih severnih nižinah divje živali vključujejo različne ptice, ježe, gofe in velike zveri, kot so [[evrazijski šakal]] in [[progasta hijena]].&lt;ref name=&quot;Gritzner-2009&quot;&gt;{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=q5QY3vCg338C&amp;pg=PA22|title=Afghanistan, Second Edition|first1=Jeffrey A.|last1=Gritzner|first2=John F.|last2=Shroder|date=14 June 2009|publisher=Infobase Publishing|isbn=9781438104805}}&lt;/ref&gt;

Gazele, divje svinje in šakali naseljujejo stepske planote na jugu in zahodu, medtem ko mungi in gepardi živijo v polpuščavi na jugu. V visokogorju Afganistana živijo tudi [[svizec|svizci]] in [[alpski kozorog]]i, v nekaterih delih države pa fazani. 

[[Afganistanski hrt]] je domača pasma psov, znana po svoji hitrosti in dolgi dlaki; na zahodu je relativno znan.&lt;ref name=&quot;Wahab-2007&quot;&gt;{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=y20MTE0C9kwC&amp;pg=PA10|title=A Brief History of Afghanistan|first1=Shaista|last1=Wahab|first2=Barry|last2=Youngerman|date=14 June 2007|publisher=Infobase Publishing|isbn=9781438108193}}&lt;/ref&gt;

Endemično favno Afganistana med drugim predstavljajo: kašmirska leteča veverica (''Eoglaucomys fimbriatus baberi''), afganistanski snežni vrabec (''Pyrgilauda theresae''), gorski močerad ''Paradactylodon'',  molj ''Stigmella kasyi'', vešča ''Vulcaniella kabulensis'', afganistanski leopardji gekon (''eublepharis macularius afghanicus''). Endemična flora vključuje ''Wheeleria parviflorellus'', ''Iris afghanica''. Afganistan ima kljub razmeroma sušnemu podnebju veliko različnih ptic – približno 460 vrst, od katerih jih 235 gnezdi znotraj.

Gozdno območje v Afganistanu ima vegetacijo, kot so borovci, smreke, jelke in macesni, medtem ko stepska travniška območja sestavljajo širokolistna drevesa, nizka trava, trajnice in grmičevje. Hladnejše visokogorske regije so sestavljene iz trdoživih trav in majhnih cvetočih rastlin. Več regij je označenih kot [[zavarovana območja Afganistana|zavarovana območja]]; obstajajo trije [[narodni park|narodni parki]]: [[narodni park Band-e Amir]], [[narodni park Vakhan]] in [[narodni park Nuristan]]. Afganistan je imel leta 2018 povprečno oceno indeksa celovitosti gozdne krajine 8,85/10, kar ga je uvrstilo na 15. mesto med 172 državami.

=== Upravna delitev ===
{{glavni|Province Afganistana|Okrožja Afganistana}}
[[File:Afghanistan provinces numbered.png|thumb|upright=1.5|Afganistan je razdeljen na 34 provinc, ki so nadalje razdeljene na več okrožij]]
Afganistan je upravno razdeljen na 34 provinc (''vilajat'').&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://ariananews.co/en/afghanistan-provinces/|title=Afghanistan Provinces|access-date=4 July 2019|publisher=Ariana News|archive-url=https://web.archive.org/web/20190704210454/https://ariananews.co/en/afghanistan-provinces/|archive-date=4 July 2019|url-status=live}}&lt;/ref&gt; Vsaka provinca ima guvernerja in glavno mesto. Država je nadalje razdeljena na skoraj 400 okrožij, od katerih vsako običajno pokriva mesto ali več vasi. Vsako okrožje zastopa guverner okrožja.

Guvernerje provinc zdaj imenuje predsednik vlade Afganistana, guvernerje okrožij pa izberejo guvernerji provinc. Guvernerji provinc so predstavniki centralne vlade v Kabulu in so odgovorni za vsa upravna in formalna vprašanja v svojih provincah. Obstajajo tudi pokrajinski sveti, ki so izvoljeni na neposrednih in splošnih volitvah za štiri leta. Naloge pokrajinskih svetov so sodelovanje pri načrtovanju razvoja pokrajine ter sodelovanje pri spremljanju in ocenjevanju drugih organov upravljanja pokrajine.

Po 140. členu ustave in predsedniškem odloku o volilni zakonodaji naj bi bili župani mest izvoljeni na svobodnih in neposrednih volitvah za dobo štirih let. V praksi pa župane imenuje vlada.

34 provinc po abecednem vrstnem redu je:
{{colbegin|colwidth=15em}}
# [[Provinca Badakhšan|Badakhšan]]
# [[Provinca Badghis|Badghis]]
# [[Provinca Baghlan|Baghlan]]
# [[Provinca Balkh|Balkh]]
# [[Provinca Bamijan|Bamijan]]
# [[Provinca Dajkundi|Dajkundi]]
# [[Provinca Farah|Farah]]
# [[Provinca Farjab|Farjab]]
# [[Provinca Gazni|Gazni]]
# [[Provinca Ghor|Ghor]]
# [[Provinca Helmand|Helmand]]
# [[Provinca Herat|Herat]]
# [[Provinca Džovzdžan|Džovzdžan]]
# [[Provinca Kabul|Kabul]]
# [[Provinca Kandahar|Kandahar]]
# [[Provinca Kapisa|Kapisa]]
# [[Provinca Khost|Khost]]
# [[Provinca Kunar|Kunar]]
# [[Provinca Kunduz|Kunduz]]
# [[Provinca Laghman|Laghman]]
# [[Provinca Logar|Logar]]
# [[Provinca Nangarhar|Nangarhar]]
# [[Provinca Nimruz|Nimruz]]
# [[Provinca Nuristan|Nuristan]]
# [[Provinca Oruzgan|Oruzgan]]
# [[Provinca Paktia|Paktia]]
# [[Provinca Paktika|Paktika]]
# [[Provinca Pandžšir|Panžšir]]
# [[Provinca Parvan|Parvan]]
# [[Provinca Samangan|Samangan]]
# [[Provinca Sar-e Pol|Sar-e Pol]]
# [[Provinca Takhar|Takhar]]
# [[Provinca Vardak|Vardak]]
# [[Provinca Zabul|Zabul]]
{{colend}}

== Gospodarstvo ==
[[File:Afghan pomegranate processing.jpg|thumb|Delavci, ki obdelujejo granatna jabolka (''anaar''), po katerih je Afganistan znan v Aziji]]
Nominalni BDP Afganistana je leta 2020 znašal 20,1 milijarde USD ali 81 milijard USD po pariteti kupne moči (PKM). Njegov BDP na prebivalca je 2459 USD (PKM) in 611 USD nominalno. Kljub temu, da ima 1 bilijon dolarjev ali več v nahajališčih mineralov,&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=https://www.bloomberg.com/news/articles/2013-12-15/karzai-tells-investors-u-s-will-meet-his-security-pact-demands|title=Karzai Woos India Inc. as Delay on U.S. Pact Deters Billions|first=Kartikay|last=Mehrotra|publisher=Bloomberg News|date=16 December 2013|access-date=23 May 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171011222703/https://www.bloomberg.com/news/articles/2013-12-15/karzai-tells-investors-u-s-will-meet-his-security-pact-demands|archive-date=11 October 2017|url-status=live}}&lt;/ref&gt; ostaja ena najmanj razvitih držav na svetu. Groba fizična geografija Afganistana in njegov status brez izhoda na morje sta bila navedena kot razloga, zakaj je bila država vedno med najmanj razvitimi v moderni dobi – dejavnik, pri katerem napredek upočasnjujejo tudi sodobni konflikti in politična nestabilnost. Država uvozi blago v vrednosti več kot 7 milijard dolarjev, izvozi pa le 784 milijonov dolarjev, predvsem sadja in oreškov. Ima 2,8 milijarde dolarjev zunanjega dolga. K BDP je največ prispeval storitveni sektor (55,9 %), sledita kmetijstvo (23 %) in industrija (21,1 %).&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/fields/214.html|title=Field Listing :: GDP – composition, by sector of origin – The World Factbook|publisher=Central Intelligence Agency|access-date=12 June 2020|archive-date=11 November 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201111214540/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/fields/214.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Eden od glavnih dejavnikov trenutnega gospodarskega okrevanja je vrnitev več kot 5 milijonov izseljencev, ki so s seboj prinesli podjetništvo in spretnosti za ustvarjanje bogastva ter prepotrebna sredstva za ustanovitev podjetij. Mnogi Afganistanci so zdaj vključeni v gradbeništvo, ki je ena največjih industrij v državi.&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://www.nytimes.com/2010/07/08/world/asia/08contract.html |title=Afghan Companies Say U.S. Did Not Pay Them |work=The New York Times|first=Carlotta |last=Gall | date=7 July 2010 |access-date=30 September 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20130402005151/http://www.nytimes.com/2010/07/08/world/asia/08contract.html |archive-date=2 April 2013 }}&lt;/ref&gt; Nekateri večji nacionalni gradbeni projekti vključujejo 35 milijard dolarjev vredno novo mesto Kabul ob prestolnici, projekt ''Aino Mena'' v [[Kandahar]]ju in mesto ''Gazi Amanullah Kan'' blizu [[Džalalabad]]a.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.dcda.gov.af/ |title=DCDA {{!}} Welcome to our Official Website |publisher=dcda.gov.af |access-date=4 February 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20131230233634/http://www.dcda.gov.af/|archive-date=30 December 2013}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.najeebzarab.af/town_main.php |title=::Welcome to Ghazi Amanullah Khan Website:: |year=2009 |publisher=najeebzarab.af |access-date=15 August 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20130429180506/http://www.najeebzarab.af/town_main.php |archive-date=29 April 2013 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.designmena.com/portfolio/aino-mina |title=Case study: Aino Mina |publisher=Designmena |first1= Oliver |last1=Ephgrave  |year=2011 |access-date=4 February 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20140106003655/http://www.designmena.com/portfolio/aino-mina|archive-date=6 January 2014}}&lt;/ref&gt; Podobni razvojni projekti so se začeli tudi v [[Herat]]u, [[Mazar-e-Šarif]]u in drugih mestih. Vsako leto na trg dela vstopi približno 400.000 ljudi.

Afganistan je član WTO, SAARC, ECO in OIC. V SCO ima status opazovalke. Leta 2018 je večina uvoza prihajala iz Irana, Kitajske, Pakistana in Kazahstana, medtem ko je bilo 84 % izvoza v Pakistan in Indijo.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://wits.worldbank.org/CountryProfile/en/Country/AFG/Year/LTST/TradeFlow/EXPIMP/Partner/by-country |title= Afghanistan trade balance, exports and imports by country 2019  |website=World Integrated Trade Solution |access-date=13 June 2020}}&lt;/ref&gt;

Odkar so talibani zavzeli državo avgusta 2021, so ZDA zamrznile približno 9 milijard dolarjev sredstev, ki pripadajo afganistanski centralni banki&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=Taliban blames U.S. as 1 million Afghan kids face death by starvation |url=https://www.cbsnews.com/news/afghanistan-taliban-blames-us-as-1-million-kids-face-starvation/ |publisher=CBS News |date=20 October 2021 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20230712011202/https://www.cbsnews.com/news/afghanistan-taliban-blames-us-as-1-million-kids-face-starvation/ |archive-date= 12 July 2023 }}&lt;/ref&gt; in talibanom onemogočile dostop do milijard dolarjev na ameriških bančnih računih.

Ocenjuje se, da se je BDP Afganistana po vrnitvi talibanov na oblast zmanjšal za 20 %. Po mesecih prostega pada se je afganistansko gospodarstvo začelo stabilizirati, kar je posledica talibanskih omejitev tihotapskega uvoza, omejitev bančnih transakcij in pomoči ZN. Leta 2023 je afganistansko gospodarstvo začelo opažati znake oživljanja. Temu so sledili tudi stabilni devizni tečaji, nizka inflacija, stabilna pobiranje prihodkov in rast izvoza.[348] V tretjem četrtletju leta 2023 je afgani postal najuspešnejša valuta na svetu, saj se je v primerjavi z ameriškim dolarjem povzpel za več kot 9 %.&lt;ref&gt;{{navedi novice |date=25 September 2023 |title=Taliban Controls the World's Best Performing Currency This Quarter|work=Bloomberg.com |url=https://www.bloomberg.com/news/articles/2023-09-25/taliban-controls-world-s-best-performing-currency-this-quarter |access-date=27 September 2023}}&lt;/ref&gt;

=== Kmetijstvo ===
[[File:Jam afghanistan ghorprovince islamic architecture.jpg|thumb|upright|[[Minaret Džam]], je Unescova svetovna dediščina]]
Čeprav je v Afganistanu samo 12 % površja primernega za obdelovanje, se 85 % Afganistancev ukvarja s [[kmetijstvo]]m. To je v glavnem ob rekah, vendar so si zgradili podzemne kanale, s pomočjo katerih namakajo obdelovalne površine. Večinoma se preživljajo s [[poljedelstvo|poljedelstvom]], vendar jih ogroža množica povsod prisotnih [[mina|min]]. V glavnem pridelujejo [[žito]], [[zelenjava|zelenjavo]], orehe, [[bombaž]] ter nekaj [[sadje|sadja]]. Afganistanci izvažajo tudi kože [[karakulska ovca|karakulskih ovc]]. Država ima slabo razvito [[industrija|industrijo]]. Veliko je delavnic za izdelavo [[Preproga|preprog]], kožuhov in [[vezenina|vezenin]]. Pomemben je tudi [[zemeljski plin]], ki ga v glavnem izvažajo v [[Rusija|Rusijo]] po [[plinovod]]u.

Pomembna dejavnost je gojenje [[mak]]a, kar so sosednje države večkrat neuspešno poskusile prepovedati. Tihotapljenje in predelava makovih stebel, ki se uporablja za izdelavo [[opij]]a, prinaša večino dobička revnejšim vasem. Pomembni so tudi nasadi [[bombaž]]a. Najbolj razvita živinorejska panoga je [[ovčereja]]. Iz [[volna|volne]] pletejo oblačila, veliko jo uporabijo tudi za izdelovanje [[preproga|preprog]]. Izdelovalke so skromno plačane, več zaslužijo trgovci, ki preproge prodajajo.

=== Rudarstvo ===
Afganistan ima čez 1400 mineralnih polj,&lt;ref name=&quot;prospects&quot;&gt;{{navedi splet|title=Market Prospects|url=http://www.aisa.org.af/Content/Media/Documents/Mining17112014133916625553325325.pdf|publisher=Afghanistan Investment Support Agency|accessdate=1 July 2016|archive-date=2016-02-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20160222042116/http://www.aisa.org.af/Content/Media/Documents/Mining17112014133916625553325325.pdf|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Minerals in Afghanistan|url=https://www.bgs.ac.uk/afghanminerals/docs/gold_a4.pdf|accessdate=1 July 2016}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|last1=Latifi|first1=Ali M.|title=Afghan mines among world's most dangerous|url=http://www.aljazeera.com/indepth/features/2013/09/201391515580675531.html|publisher=Al Jazeera|accessdate=1. julija 2016|date=2013}}&lt;/ref&gt; ki vsebujejo [[barit]], [[kromit]], [[premog]], [[baker]], [[zlato]], [[železo]], [[svinec]], [[litij]], [[zemeljski plin]], [[nafta|nafto]], drage in poldrage kamne, [[sol]], [[žveplo]], [[cink]] in druge minerale.&lt;ref name=&quot;prospects&quot;/&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|last1=Kuo|first1=Chin S.|title=The Mineral Industry Of Afghanistan|url=http://minerals.usgs.gov/minerals/pubs/country/2010/myb3-2010-af.pdf|accessdate=1. julija 2016|archive-date=2017-08-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20170801160920/https://minerals.usgs.gov/minerals/pubs/country/2010/myb3-2010-af.pdf|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Vrednost še nedotaknjenih mineralnih bogastev naj bi dosegala 3 bilijone ameriških dolarjev, po besedah predsednika Karzaja celo 30 bilijonov dolarjev.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.bloomberg.com/news/articles/2013-12-15/karzai-tells-investors-u-s-will-meet-his-security-pact-demands|title=Karzai Woos India Inc. as Delay on U.S. Pact Deters Billions|first=Kartikay|last=Mehrotra|publisher=}}&lt;/ref&gt;

=== Promet ===
Prometne zveze so slabo razvite. Asfaltirane ceste so le okrog večjih mest, vendar so tudi te uničene zaradi vojn. Celo glavni prelaz, ki pelje iz Kabula v [[Pešavar]] v Pakistanu in nato v Indijo, je vklesan v skale. Po njem hodijo vse karavane trgovcev, beguncev in tihotapcev. V preteklosti ga je prečkala tudi vojska [[Aleksander Veliki|Aleksandra Velikega]]. S svetom je Afganistan povezan z enim mednarodnim letališčem.

=== Turizem ===
[[File:Lake in Band-e Amir National Park, March 2008.jpg|thumb|[[Narodni park Band-e Amir]]]]
Turizem je v Afganistanu majhna panoga zaradi varnostnih težav. Kljub temu državo od leta 2016 letno obišče približno 20.000 tujih turistov.&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=http://www.pajhwok.com/en/2016/09/27/20000-foreign-tourists-visit-afghanistan-annually |title=20,000 foreign tourists visit Afghanistan annually |publisher=Pajhwok Afghan News (PAN) |editor=Navid Ahmad Barakzai |date=27 September 2016 |access-date=15 May 2017 |archive-date=23 November 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20161123022923/http://www.pajhwok.com/en/2016/09/27/20000-foreign-tourists-visit-afghanistan-annually |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Zlasti pomembna regija za domači in mednarodni turizem je slikovita dolina Bamijan, ki vključuje jezera, kanjone in zgodovinska mesta, čemur pripomore dejstvo, da je na varnem območju, stran od uporniških dejavnosti. Manjše število jih obišče regije, kot je dolina Vakhan, ki je tudi ena najbolj oddaljenih skupnosti na svetu. Od poznih 1960-ih je bil Afganistan priljubljena postojanka na znameniti hipijevski poti, ki je privabljala številne Evropejce in Američane. Pot je prišla iz Irana in je potovala skozi različne afganistanske province in mesta, vključno s Heratom, Kandaharjem in Kabulom, preden je prešla v severni Pakistan, severno Indijo in Nepal.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url= https://www.richardgregory.org.uk/history/hippie-trail.htm|title= Origins of the hippie trail|website= richardgregory.org.uk|access-date= 13 June 2020|archive-date= 11 November 2020|archive-url= https://web.archive.org/web/20201111215149/https://www.richardgregory.org.uk/history/hippie-trail.htm|url-status= dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.richardgregory.org.uk/history/hippie-trail-03.htm |title=The hippie trail |website=richardgregory.org.uk |access-date=13 June 2020 |archive-date=8 March 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210308185419/https://www.richardgregory.org.uk/history/hippie-trail-03.htm |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Turizem je dosegel vrhunec leta 1977, leto pred začetkom politične nestabilnosti in oboroženih spopadov.

Mesto [[Gazni]] ima pomembno zgodovino in spomenike in je bilo skupaj z mestom [[Bamijan]] v zadnjih letih izbrano za islamsko kulturno prestolnico oziroma južnoazijsko kulturno prestolnico.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.afghanistan-analysts.org/en/reports/context-culture/bamyan-first-ever-cultural-capital-of-south-asia-a-big-party-but-what-else/|title=Bamyan, First Ever Cultural Capital of South Asia: A big party, but what else?|date=8 June 2015|website=Afghanistan Analysts Network – English}}&lt;/ref&gt; Zelo zgodovinska so tudi mesta [[Herat]], [[Kandahar]], [[Balkh]] in [[Zarandž]]. [[Minaret Džam]] v dolini reke [[Harirud]] je Unescova svetovna dediščina. Plašč, ki naj bi ga nosil islamski prerok [[Mohamed]], hranijo v ''svetišču plašča'' v Kandaharju, mestu, ki ga je ustanovil Aleksander Veliki in je prva prestolnica Afganistana. Aleksandrova citadela v zahodnem mestu Herat je bila v zadnjih letih prenovljena in je priljubljena atrakcija. Na severu države je [[Alijevo svetišče]], za katero mnogi verjamejo, da je mesto, kjer je bil [[Ali (kalif)|Ali]] pokopan.{{sfn|Dupree|1997|page=115}} [[Narodni muzej Afganistana]] v Kabulu gosti veliko število budističnih, baktrijskih grških in zgodnjih islamskih starin; muzej je močno prizadela državljanska vojna, vendar se od zgodnjih 2000-ih počasi obnavlja.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.bbc.com/travel/story/20200203-the-afghan-artefacts-that-survived-taliban-destruction|title=The Afghan artefacts that survived Taliban destruction| first=Ruchi| last=Kumar| publisher=BBC Travel}}&lt;/ref&gt;

Po talibanskem prevzemu oblasti se je v Afganistanu nepričakovano razvil turizem. Aktivna prizadevanja talibanov so pokazala, da se je turizem povečal s 691 turistov leta 2021 na 2300 leta 2022. Ostro povečanje za več kot 120 % je bilo opaženo od leta 2022 do 2023 in doseglo skoraj 5200 turistov, po nekaterih ocenah pa med 7000 in 10 000. Temu pa grozi ISIS-K, ki je prevzel odgovornost za napade na turiste, kot je streljanje v Bamijanu leta 2024.&lt;ref&gt;{{navedi splet |date=20 May 2024 |title=Attack on tourists rocks fledgling Afghanistan tourism sector |url=https://www.france24.com/en/live-news/20240520-attack-on-tourists-rocks-fledgling-afghanistan-tourism-sector |access-date=1 July 2024 |publisher=France 24}}&lt;/ref&gt;

== Demografija ==
V Afganistanu že nekaj desetletij ni bil izveden [[popis prebivalstva]], zato točnih podatkov o številu prebivalstva ni. Afganistanski urad za statistiko in informacije&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://tolonews.com/afghanistan/nsia-estimates-afghanistan-population-329m|title=NSIA Estimates Afghanistan Population at 32.9M|website=TOLOnews}}&lt;/ref&gt; je leta 2019 ocenil prebivalstvo Afganistana na 32,9 milijona, medtem ko ZN ocenjujejo na več kot 38,0 milijona.&lt;ref&gt;{{navedi splet | title=Afghanistan Population 2020 (Demographics, Maps, Graphs) | website=2020 World Population by Country | date=26 April 2020 | url=https://worldpopulationreview.com/countries/afghanistan-population/ | access-date=13 June 2020}}&lt;/ref&gt; Skupna stopnja rodnosti v Afganistanu 2024 je bila ocenjena na 4,4. Leta 2022 je znašal 4,5, kar je približno dvakrat več od svetovnega povprečja.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://data.worldbank.org/indicator/SP.DYN.TFRT.IN?end=2022&amp;start=1960&amp;view=chart|title=World Bank Open Data|website=World Bank Open Data}}&lt;/ref&gt; Stopnja je padla od začetka 1980-ih.

Od teh je največ [[Paštunci|Paštunov]] (40 %), nato [[Tadžiki|Tadžikov]] (25 %), sledijo jim [[Hazari]] (19 %) ter ostale manjše narodnostne skupine. Vsako pleme ima svoje navade in jezik, zato je težko govoriti o državni enotnosti. Tudi v bodoče bo težko ustvariti enotno državo, ker še vedno divjajo medsebojni plemenski spori. Edina skupna točka je vera. Plemena so tudi značajsko zelo raznolika. Paštuni so zelo bojeviti, roparji in uživajo nad boji med živalmi, po veri so muslimanski [[suniti]]. Suniti so tudi Tadžiki, ki so pa med vsemi Afganistanci najbolj izobraženi. Hazari so [[Mongolija|mongolski narod]] in so po veri muslimanski [[šiiti]]. Prav zaradi vere so jih in jih še [[Talibani]] močno pobijajo. Danes so mesta razdejana. Nekdaj so v mestih živeli bogati in premožni meščani, ki so v parkih imeli celo bazene. Večina prebivalcev je bila revna, in so živeli v hišah narejenih iz blata. Danes so razmere popolnoma drugačne, povsod vlada strah, revščina in bolezni. Ljudje živijo v [[šotor]]ih. Zdravstvo in šolstvo ni urejeno. Kljub temu da sta uradna jezika paštunski in darijski, je v rabi še mnogo drugih jezikov, ki jih uporabljajo manjša plemena.

=== Urbanizacija ===
Po ocenah CIA World Factbook je bilo leta 2020 26 % prebivalstva urbaniziranega. To je ena najnižjih številk na svetu; v Aziji je le višja od Kambodže, Nepala in Šrilanke. Urbanizacija se je hitro povečala, zlasti v prestolnici Kabul, zaradi vračanja beguncev iz Pakistana in Irana po letu 2001, notranje razseljenih ljudi in podeželskih migrantov.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://foreignpolicy.com/2015/03/20/can-cities-save-afghanistan/|title=Can Cities Save Afghanistan?|first=Ali|last=Karimi|date=20 March 2015 }}&lt;/ref&gt; Urbanizacija v Afganistanu se od tipične urbanizacije razlikuje po tem, da je osredotočena le na nekaj mest.

Edino mesto z več kot milijonom prebivalcev je glavno mesto Kabul, ki leži na vzhodu države. Druga velika mesta so na splošno v 'obroču' okoli osrednjega višavja in sicer Kandahar na jugu, Herat na zahodu, Mazar-i-Šharif, Kunduz na severu in Džalalabad na vzhodu.[419]

{{Largest cities
| name         = Največja mesta v Afganistanu
| country      = Afganistan
| stat_ref     = {{small|2010-11 ocena&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://cso.gov.af/Content/files/2-2.pdf|title=Table 2-2: Settled Population by Province-2010-2011|format=PDF|publisher=Central Statistics Office|date=2011|accessdate=April 4, 2012|archive-date=2016-04-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20160429231515/http://cso.gov.af/Content/files/2-2.pdf|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;}}
| list_by_pop  = &lt;!-- link to the list of cities in the given country, if possible sorted by population --&gt;
| class        = nav
| div_name     = Province
| div_link     = Province Afganistana
| city_1 = Kabul | div_1 = Provinca Kabul | pop_1 = 3.071.400 | img_1 = Section of Kabul in October 2011.jpg
| city_2 = Kandahar | div_2 = Provinca Kandahar | pop_2 = 512.000 | img_2 = Aerial view of a section of Kandahar in 2013.jpg
| city_3 = Herat | div_3 = Provinca Herat | pop_3 = 397,456 | img_3 = View of Herat in 2009.jpg
| city_4 = Mazar-i-Šarif | div_4 = Provinca Balkh | pop_4 = 375.000 | img_4 = Nowruz in northern Afghanistan-2011.jpg
| city_5 = Džalalabad | div_5 = Provinca Nangarhar | pop_5 = 205.423 |
| city_6 = Laškar Gah | div_6 = Provinca Helmand | pop_6 = 201.546 |
| city_7 = Talokan | div_7 = Provinca Tahar | pop_7 = 196.400 |
| city_8 = Host | div_8 = Provinca Host | pop_8 = 160.214 | 
| city_9 = Šebergan | div_9 = Provinca Džavzdžan | pop_9 = 148.329 |
| city_10 = Gazni | div_10 = Provinca Gazni | pop_10 = 141.000 |
}}

=== Etnične skupine ===
[[File:US Army ethnolinguistic map of Afghanistan -- circa 2001-09.jpg|thumb|250px|Etnične in jezikovne skupine v Afganistanu]]
Afganistan je multietnična družba in njen zgodovinski status kot križišče poti je bistveno prispeval k raznolikosti prebivalsta.&lt;ref&gt;{{cite journal |author1=Haber M |author2=Platt DE |author3=Ashrafian Bonab M |author4=Youhanna SC |author5=Soria-Hernanz DF |year=2012 |title=Afghanistan's Ethnic Groups Share a Y-Chromosomal Heritage Structured by Historical Events |journal=PLoS ONE |volume=7 |issue=3 |doi=10.1371/journal.pone.0034288 |url=http://www.plosone.org/article/info:doi/10.1371/journal.pone.0034288 |pmid=22470552 |pmc=3314501 |editor1-last=Kayser |editor1-first=Manfred |pages=e34288 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20140328095246/http://www.plosone.org/article/info%3Adoi%2F10.1371%2Fjournal.pone.0034288 |archivedate=2014-03-28 |access-date=2014-06-24 |url-status=live  | issn = 1932-6203}}&lt;/ref&gt; Prebivalstvo države je razdeljeno na veliko etničnih in jezikovnih skupin. Ker sistematičnega popisa prebivalstva zadnjih nekaj deset let ni bilo, točna števila o velikosti in sestavi različnih etničnih skupin niso na voljo.&lt;ref name=&quot;CAL-People&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.cal.org/co/afghan/apeop.html |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070105112924/http://www.cal.org/co/afghan/apeop.html |archivedate=5 January 2007 |title=The People |publisher=Center for Applied Linguistics (CAL) |date=30 June 2002 |accessdate=8 October 2010}}&lt;/ref&gt; Približna porazdelitev etničnih skupin je prikazana v spodnji tabeli: 

{| class=&quot;wikitable sortable&quot; style=&quot;width:65%; float:center;&quot;
|+Etnične skupine v Afganistanu
|-
! style=&quot;background:#ddf; width:10%;&quot;|Etnična skupina
! style=&quot;background:#ddf; width:10%;&quot;|Fotografija
! style=&quot;background:#ddf; width:15%;&quot;|{{small|Ocena v The World Factbook / Library of Congress Country Studies (2004–danes)}}&lt;ref name=&quot;LoC-pdf&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://lcweb2.loc.gov/frd/cs/profiles/Afghanistan.pdf |title=Country Profile: Afghanistan |publisher=Library of Congress Country Studies on Afghanistan |date=August 2008 |accessdate=10 October 2010 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20140408085103/http://lcweb2.loc.gov/frd/cs/profiles/Afghanistan.pdf |archivedate=2014-04-08 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;CIA-Ethnic-groups&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/fields/2075.html?countryName=Afghanistan&amp;countryCode=af&amp;regionCode=sas&amp;#af |title=Ethnic groups |work=The World Factbook |publisher=CIA |accessdate=18 September 2010 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20131014200908/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/fields/2075.html?countryName=Afghanistan&amp;countryCode=af&amp;regionCode=sas&amp;#af |archivedate=2013-10-14 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
! style=&quot;background:#ddf; width:15%;&quot;|{{small|Ocena v World Factbook / Library of Congress Country Studies (pre-2004)}}&lt;ref name=&quot;CIA-1991&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.umsl.edu/services/govdocs/wofact90/world12.txt |title=Afghanistan |work=The World Factbook/Central Intelligence Agency |publisher=[[University of Missouri]] |date=15 October 1991 |accessdate=20 March 2011 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110427053700/http://www.umsl.edu/services/govdocs/wofact90/world12.txt |archivedate=27 April 2011 &lt;!--DASHBot--&gt; |url-status=live}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.umsl.edu/services/govdocs/wofact92/wf930006.txt |title=Ethnic divisions |work=The World Factbook/CIA |publisher=University of Missouri |date=22 January 1993 |accessdate=16 October 2010 |archive-date=2019-03-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190324130443/http://www.umsl.edu/services/govdocs/wofact92/wf930006.txt |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;LoC-Ethnic-Groups&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://lcweb2.loc.gov/cgi-bin/query/r?frd%2Fcstdy%3A%40field%28DOCID+af0037%29 |title=Ethnic Groups |publisher=Library of Congress Country Studies |year=1997 |accessdate=8 October 2010 |archiveurl=https://archive.today/20120714044422/http://lcweb2.loc.gov/cgi-bin/query/r?frd/cstdy:@field(DOCID+af0037) |archivedate=2012-07-14 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.umsl.edu/services/govdocs/wofact2003/geos/af.html |title=Ethnic groups: |work=The World Factbook/CIA |publisher=University of Missouri |year=2003 |accessdate=18 September 2010 |archive-date=2021-05-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210522215221/http://www.umsl.edu/services/govdocs/wofact2003/geos/af.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|-
| [[Paštunci]]
| [[File:Khost children in 2010.jpg|150px|Paštunci v Khostu]]
| align=center|42%
| align=center|38–50%
|-
| [[Tadžiki]]
| [[File:Afghan children in Badakhshan Province-2012.jpg|150px|Tadžiki v okrožju Khowahan Badakhshana]]
| align=center|27%
| align=center|26% (1% od tega so [[Kizilbaši]])
|-
| [[Hazari]]
| [[File:Hazara people of Kabul, Afghanistan.jpg|150px|Hazari v provinci Daykund]]
| align=center|9%
| align=center|10–19%
|-
| [[Uzbeki]]
| [[File:Men in northern Afghanistan.jpg|150px|Uzbek v severnem Afganistanu]]
| align=center|9%
| align=center|6–8%
|-
| [[Ajmaki]]
|
| align=center|4%
| align=center|500.000–800.000
|-
| [[Turkmenci]]
|[[Slika:Turkmen girl and baby.jpg|169x169_pik]]
| align=center|3%
| align=center|2,5%
|-
| [[Baluči]]
| [[File:Men in Zaranj-cropped.jpg|150px|Baluči]]
| align=center|2%
| align=center|100.000
|-
| Ostali ([[Pašaji]], [[Nuristanci]], [[Arabci]], [[Brahuji]], [[Pamirci]], [[Gurdžari]], itd.)
| [[File:Young Pashai man with flowers in his hair.jpg|150px|Mladi Pašaj]]
| align=center|4%
| align=center|6,9%
|}
Ocene  2004–danes v zgornji tabeli so narejene na podlagi zadnjih nacionalnih javnomnenjskih raziskav katerih cilj je bil izvedeti kaj  skupina  prebivalcev  Afganistana meni o vojni, politični situaciji, kot tudi o ekonomskih in socialnih zadevah, ki vplivajo na njihovo vsakdanje. Sedem od teh anket je od leta 2004 do 2012 izvedla [[The Asia Foundation|Asia Foundation]] in ene od leta 2004 do 2009 so skupaj izvedli NBC News, [[BBC]] in ARD.&lt;ref name=&quot;AsiaFoundation&quot;&gt;Glej:
* {{navedi splet |url=http://www.asiafoundation.org/resources/pdfs/Surveybook2012web1.pdf |format=PDF |title=Afghanistan in 2012&amp;nbsp;– A survey of the Afghan people |pages=181–182 |quote=''Appendix 1: Target Demographics 181... Pashtun 40%, Tajik 33%, Uzbek 9%, Hazara 11%, Turkmen 2%, Baloch 1%, Nuristani 1%, Aimak 1%, Arab 2%'', Pashaye 1%, Sadat 1%'' |publisher=The Asia Foundation |location=Kabul, Afghanistan |accessdate=28 November 2012 }}
* {{navedi splet |url=http://asiafoundation.org/resources/pdfs/TAF2011AGSurvey.pdf |format=PDF |title=Afghanistan in 2011&amp;nbsp;– A survey of the Afghan people |page=251 |quote=''15. Appendix 3: Interview Questionnaire... D-10. Which ethnic group do you belong to? SINGLE RESPONSE ONLY Pashtun 41%, Tajik 32%, Uzbek 9%, Hazara 11%, Turkmen 2%, Baloch 1%, Nuristani 1%, Aimak 1%, Arab 1%'', Sadat 1%'' |publisher=The Asia Foundation |location=Kabul, Afghanistan |accessdate=13 November 2012 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20130918121555/http://asiafoundation.org/resources/pdfs/Surveybook2012web1.pdf |archivedate=2013-09-18 |url-status=live }}
* {{navedi splet |url=http://asiafoundation.org/resources/pdfs/Afghanistanin2010survey.pdf |format=PDF |title=Afghanistan in 2010&amp;nbsp;– A survey of the Afghan people |pages=225–226 |quote=''D-9. Which ethnic group do you belong to? SINGLE RESPONSE ONLY Pashtun 42%, Tajik 31%, Uzbek 9%, Hazara 10%, Turkmen 2%, Baloch 1%, Nuristani 1%, Aimak 2%, Arab 2%'' |publisher=The Asia Foundation |location=Kabul, Afghanistan |year=2010 |accessdate=20 March 2011 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20130726152131/http://asiafoundation.org/resources/pdfs/Afghanistanin2010survey.pdf |archivedate=2013-07-26 |url-status=live }}
* {{navedi splet |url=http://www.asiafoundation.org/resources/pdfs/Afghanistanin2009.pdf |format=PDF |title=Afghanistan in 2009: A Survey of the Afghan People |quote=The 2009 survey interviewed 6,406 Afghans (53% men and 47% women) |publisher=The Asia Foundation |location=Kabul, Afghanistan |accessdate=28 November 2012 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20120907040332/http://asiafoundation.org/resources/pdfs/Afghanistanin2009.pdf |archivedate=2012-09-07 |url-status=live }}
* {{navedi splet |url=http://www.asiafoundation.org/resources/pdfs/Afghanistanin2008.pdf |format=PDF |title=Afghanistan in 2010&amp;nbsp;– A survey of the Afghan people |quote=The 2008 survey interviewed 6,593 Afghans... |publisher=The Asia Foundation |location=Kabul, Afghanistan |accessdate=28 November 2012 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20120905002127/http://asiafoundation.org/resources/pdfs/Afghanistanin2008.pdf |archivedate=2012-09-05 |url-status=live }}
* {{navedi splet |url=http://www.asiafoundation.org/resources/pdfs/AGsurvey07.pdf |format=PDF |title=Afghanistan in 2007&amp;nbsp;– A survey of the Afghan people |pages=225–226 |quote=The 2007 survey interviewed 6,406 Afghans, ''Which ethnic group do you belong to? SINGLE RESPONSE ONLY Pashtun 40%, Tajik 35%, Uzbek 8%, Hazara 10%, Turkmen 3%, Baloch 1%, Nuristani 1%, Aimak 1%, Arab 1%'' |publisher=The Asia Foundation |location=Kabul, Afghanistan |year=2010 |accessdate=20 March 2011 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20121201132242/http://www.asiafoundation.org/resources/pdfs/AGsurvey07.pdf |archivedate=2012-12-01 |url-status=live }}
* {{navedi splet |url=http://www.asiafoundation.org/pdf/AG-survey06.pdf |format=PDF |title=Afghanistan in 2006&amp;nbsp;– A survey of the Afghan people |pages=83–88 |quote=''A total of 6,226 respondents were surveyed in the study, out of which 4888 (78.5%) were from the rural areas and 1338 (22%) were from the urban areas. Ethnicity: Pashtun 40.9, Tajik 37.1, Uzbek 9.2, Hazara 9.2, Turkmen 1.7, Baloch 0.5, Nuristani 0.4, Aimak 0.1, Arab 0.7, Pashayi 0.3'' |publisher=The Asia Foundation |location=Kabul, Afghanistan |accessdate=28 November 2012 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20131231000619/http://webcitation.org/query.php?url=http%3A%2F%2Fwww.asiafoundation.org%2Fpdf%2FAG-survey06.pdf |archivedate=2013-12-31 |url-status=dead }}
* {{navedi splet |url=http://www.asiafoundation.org/resources/pdfs/afghanvotered04.pdf |format=PDF |title=Afghanistan in 2004&amp;nbsp;– A survey of the Afghan people |quote=The 2004 survey interviewed 804 Afghans, ''Which ethnic group do you belong to? Pashtun 46%, Tajik 39%, Uzbek 6%, Hazara 6%, Turkmen 1%, Baloch 0%, Nuristani 1%, Aimak 0%, Arab 1%, Pashaye 0%, Other 1%.'' |publisher=The Asia Foundation |location=Kabul, Afghanistan |year=2004 |accessdate=28 November 2012 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20120906011313/http://asiafoundation.org/resources/pdfs/afghanvotered04.pdf |archivedate=2012-09-06 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;ABCBBCARD&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://abcnews.go.com/images/PollingUnit/1083a1Afghanistan2009.pdf |format=PDF |title=ABC NEWS/BBC/ARD poll&amp;nbsp;– Afghanistan: Where Things Stand |pages=38–40 |publisher=ABC News |location=Kabul, Afghanistan |accessdate=29 October 2010 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20130726194127/http://abcnews.go.com/images/PollingUnit/1083a1Afghanistan2009.pdf |archivedate=2013-07-26 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

{| class=&quot;wikitable sortable&quot;  style=&quot;width:100%; float:left;&quot;
|+Nacionalne javnomnenjske raziskave (etničnost)
|-
!  style=&quot;background:#ddf; width:15%;&quot;|Etnična skupina
!  style=&quot;background:#ddf; width:10%;&quot;|{{small|&quot;Afghanistan: Where Things Stand&quot; (2004–2009)}}&lt;ref name=&quot;ABCBBCARD&quot;/&gt;&lt;br /&gt;(%)
!  style=&quot;background:#ddf; width:10%;&quot;|{{small|&quot;A survey of the Afghan people&quot; (2006)}}&lt;ref name=&quot;AsiaFoundation&quot;/&gt;&lt;br /&gt;(%)
!  style=&quot;background:#ddf; width:10%;&quot;|{{small|&quot;A survey of the Afghan people&quot; (2007)}}&lt;ref name=&quot;AsiaFoundation&quot;/&gt;&lt;br /&gt;(%)
!  style=&quot;background:#ddf; width:10%;&quot;|{{small|&quot;A survey of the Afghan people&quot; (2008)}}&lt;ref name=&quot;AsiaFoundation&quot;/&gt;
!  style=&quot;background:#ddf; width:10%;&quot;|{{small|&quot;A survey of the Afghan people&quot; (2009)}}&lt;ref name=&quot;AsiaFoundation&quot;/&gt;
!  style=&quot;background:#ddf; width:10%;&quot;|{{small|&quot;A survey of the Afghan people&quot; (2010)}}&lt;ref name=&quot;AsiaFoundation&quot;/&gt;&lt;br /&gt;(%)
!  style=&quot;background:#ddf; width:10%;&quot;|{{small|&quot;A survey of the Afghan people&quot; (2011)}}&lt;ref name=&quot;AsiaFoundation&quot;/&gt;&lt;br /&gt;(%)
!  style=&quot;background:#ddf; width:10%;&quot;|{{small|&quot;A survey of the Afghan people&quot; (2012)}}&lt;ref name=&quot;AsiaFoundation&quot;/&gt;&lt;br /&gt;(%)
|-
| Paštunci
| align=center|38–46
| align=center|40,9
| align=center|40
| align=center|''ni poročila''
| align=center|''ni poročila''
| align=center|42
| align=center|41
| align=center|40
|-
| Tadžiki
| align=center|37–39
| align=center|37,1
| align=center|35
| align=center|&quot;
| align=center|&quot;
| align=center|31
| align=center|31
| align=center|33
|-
| Hazari
| align=center|6–13
| align=center|9,2
| align=center|10
| align=center|&quot;
| align=center|&quot;
| align=center|10
| align=center|11
| align=center|11
|-
| Uzbeki
| align=center|5–7
| align=center|9,2
| align=center|8
| align=center|&quot;
| align=center|&quot;
| align=center|9
| align=center|9
| align=center|9
|-
| Ajmaki
| align=center|0-0
| align=center|0,1
| align=center|1
| align=center|&quot;
| align=center|&quot;
| align=center|2
| align=center|1
| align=center|1
|-
| Turkmenci
| align=center|1–2
| align=center|1,7
| align=center|3
| align=center|&quot;
| align=center|&quot;
| align=center|2
| align=center|2
| align=center|2
|-
| Baluči
| align=center|1–3
| align=center|0,5
| align=center|1
| align=center|&quot;
| align=center|&quot;
| align=center|1
| align=center|1
| align=center|1
|-
| Ostali (Pašaji, Nuristanci, Arabci, itd.)
| align=center|0–4
| align=center|1,4
| align=center|2
| align=center|&quot;
| align=center|&quot;
| align=center|3
| align=center|3
| align=center|5
|-
| Brez mnenja
| align=center|0–2
| align=center|0
| align=center|0
| align=center|&quot;
| align=center|&quot;
| align=center|0
| align=center|0
| align=center|0
|}
{{-}}

===Jeziki===

[[Paštunščina]] in [[darijščina]] sta [[uradni jezik|uradna jezika]] Afganistana; [[dvojezičnost]] je običajna.&lt;ref name=&quot;AO&quot;&gt;{{navedi splet |title=Article Sixteen of the 2004 Constitution of Afghanistan |url=http://www.afghan-web.com/politics/current_constitution.html#preamble |quote=From among the languages of Pashto, Dari, Uzbeki, Turkmani, Baluchi, Pashai, Nuristani, Pamiri (alsana), Arab and other languages spoken in the country, Pashto and Dari are the official languages of the state. |year=2004 |accessdate=13 June 2012 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20131028065437/http://www.afghan-web.com/politics/current_constitution.html#preamble |archivedate=2013-10-28 |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Obadva sta [[Indoevropski jeziki|indoevropska jezika]] in spadata v poddružino [[iranski jeziki|iranskih jezikov]]. Perzijščina je bila vedno prestižni jezik in [[lingua franca]] za medetnično komunikacijo. Je materni jezik Tadžikov, Hazarov, Ajmakov in Kizilbašev.&lt;ref name=&quot;Encyclopædia Britannica&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.britannica.com/EBchecked/topic/7798/Afghanistan/226122/Languages|title=Languages of Afghanistan|work=|accessdate=|publisher=[[Encyclopædia Britannica]]|archiveurl=https://web.archive.org/web/20131112115208/http://www.britannica.com/EBchecked/topic/7798/Afghanistan/226122/Languages/|archivedate=2013-11-12|url-status=live}}&lt;/ref&gt; Paštunščina je materni jezik Paštuncev, čeprav mnogi Paštunci pogosto uporabljajo perzijščino in nekateri ne-Paštunci tekoče govorijo paštunščino.

{|class=&quot;wikitable&quot;
|-
!|Jezik
!|{{small|Ocena World Factbook / Library of Congress Country Studies&lt;ref name=&quot;LoC-pdf&quot;/&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/fields/2098.html |title=Population |work=The World Factbook |publisher=CIA |accessdate=24 September 2011 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20140307124031/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/fields/2098.html |archivedate=2014-03-07 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;}}
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
! [[darijščina]] ([[perzijščina]])
| 50 %
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
! [[paštunščina]]
| 35 %
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
! [[uzbeščina]] in [[turkmenščina]]
| 11 %
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
! 30 manjšinskih jezikov
| 4 %
|}

== Simboli ==
Afganistanska [[zastava]]&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.flagscorner.com/afghanistan-flag/ |title=Afghanistan Flag |date=June 9, 2016 |website=Flags Corner |url-status=usurped |archive-url=https://web.archive.org/web/20161117095621/http://www.flagscorner.com/afghanistan-flag/ |archive-date=17 November 2016 |access-date=August 28, 2019}}&lt;/ref&gt; je sestavljena iz belega polja s črno [[šahada|šahado]]. Odkar je bila vzpostavljena dinastija Hotak leta 1709, je imela država 25 zastav. Samo v 20. stoletju je imel Afganistan 19 narodnih zastav, kar je več kot katerakoli druga država v tem obdobju,&lt;ref name=&quot;CIAWF&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/afghanistan/ |title=Afghanistan |work=The World Factbook |publisher=Central Intelligence Agency |date=11 August 2021 |access-date=16 August 2021 |archive-date=2021-01-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210104184342/https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/afghanistan/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://flagspot.net/flags/af_his.html |title=Historical Flags (Afghanistan) |last1=Artimovich |first1=Nick |last2=McMillan |first2=Joe |date=2016-09-21 |website=Flags of the World |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20170704025043/https://flagspot.net/flags/af_his.html |archive-date=July 4, 2017 |access-date=February 11, 2020 |last3=Macdonald |first3=Ian}}&lt;/ref&gt; in večina je imela črno, rdečo ter zeleno barvo.

== Kultura ==
[[File:CH-NB - Afghanistan, Kulm (Khulm, Kholm)- Menschen - Annemarie Schwarzenbach - SLA-Schwarzenbach-A-5-21-110.jpg|thumb|Afganistanska družina blizu Kholma, 1939 – večina Afganistancev je plemenskih]]

Afganistanci imajo skupne kulturne značilnosti in tiste, ki se razlikujejo med regijami v Afganistanu, pri čemer ima vsaka posebno kulturo, deloma zaradi geografskih ovir, ki delijo državo. Družina je steber afganistanske družbe in družine pogosto vodi patriarh. V južni in vzhodni regiji ljudje živijo v skladu s paštunsko kulturo, tako da sledijo ''paštunvali'' (paštunska pot).&lt;ref&gt;{{cite encyclopedia |url=http://lcweb2.loc.gov/frd/cs/aftoc.html |title=Afghanistan: a country study |year=1998 |publisher=Library of Congress, Federal Research Division |editor-last=Blood |editor-first=Peter R. |location=Washington, D.C. |oclc=904447770 |entry=Pashtun |entry-url=https://webharvest.gov/peth04/20041031011222/http://lcweb2.loc.gov/cgi-bin/query/r?frd/cstdy:@field(DOCID+af0037) |access-date=23 January 2021}}}}&lt;/ref&gt; Ključna načela paštunvalija vključujejo gostoljubnost, zagotavljanje zatočišča tistim, ki iščejo zatočišče in maščevanje za prelivanje krvi. Paštuni so v veliki meri povezani s kulturo Srednje Azije in Iranske planote. Preostali Afganistanci so kulturno perzijci in turki. Nekateri nepaštuni, ki živijo v bližini Paštunov, so sprejeli ''paštunvali'' v procesu, imenovanem paštunizacija, medtem ko so bili nekateri Paštuni perzijizirani. Na tiste, ki so v zadnjih 30 letih živeli v Pakistanu in Iranu, je še dodatno vplivala kultura teh sosednjih narodov. Znano je, da so Afganistanci močno verni.

Afganistanci, zlasti Paštuni, so znani po svoji plemenski solidarnosti in visokem spoštovanju osebne časti.{{sfn|Barfield|2012|page=59}} Obstajajo različna afganistanska plemena in približno 2–3 milijone nomadov. Afganistanska kultura je globoko islamska, vendar predislamske prakse ostajajo.{{sfn|Dupree|1997|page=104}} Otroške poroke so razširjene; zakonsko določena starost za poroko je 16 let. Najbolj zaželena poroka v afganistanski družbi je poroka z vzporednim bratrancem in od ženina se pogosto pričakuje, da bo plačal ceno za nevesto.{{sfn|Dupree|1997|page=122, 198}}
[[File:Kuchi Village.jpg|thumb|Hiša, v kateri živi nomadsko ljudstvo ''koči'' v provinci Nangarhar]]

V vaseh družine običajno zasedajo hiše iz blatne opeke ali komplekse s hišami iz blatne opeke ali s kamnitimi stenami. Vasi imajo običajno glavarja (''malik''), mojstra za razdeljevanje vode (''mirab'') in verskega učitelja (''mula''). Moški so običajno delali na poljih, med žetvijo pa so se jim pridružile ženske. Približno 15 % prebivalstva je nomadov, lokalno imenovanih ''koči''. Ko gredo nomadi mimo vasi, od vaščanov pogosto kupijo zaloge, kot so čaj, pšenica in kerozin; vaščani kupujejo volno in mleko od nomadov.

Afganistanska oblačila za moške in ženske običajno sestavljajo različne oblike ''šalvar kameeza'', zlasti ''perahan tunban'' in ''khet partug''. Ženske bi običajno nosile ''[[čador]]'' za pokrivanje glave; nekatere ženske, običajno iz zelo konzervativnih skupnosti, nosijo [[burka|burko]], pokrivalo za celotno telo. Nekatere ženske iz paštunske skupnosti so jih nosile veliko preden je v regijo prišel islam, vendar so talibani vsilili to obleko vsem ženskam, ko so bili na oblasti.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=z7ATBAAAQBAJ&amp;pg=PA61|title=What Is Veiling?|first=Sahar|last=Amer|date=2 September 2014|publisher=UNC Press Books|isbn=9781469617763}}&lt;/ref&gt; Druga priljubljena obleka je ''čapan'', ki deluje kot plašč. ''[[karakul (porivalo)|Karakul]]'' je klobuk, izdelan iz krzna določene regionalne pasme ovac. Najraje so ga imeli nekdanji afganistanski kralji, velikemu delu sveta pa je postal znan v 21. stoletju, ko ga je nenehno nosil predsednik [[Hamid Karzai]].&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/south_asia/1956862.stm|title=Karzai heads for hat trouble|date=28 April 2002|publisher=BBC News}}&lt;/ref&gt; ''[[Pakol]]'' je še en tradicionalni klobuk, ki izvira z daljnega vzhoda države; priljubljeno ga je nosil gverilski vodja Ahmad šah Masud.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.afghan-web.com/culture/clothes/|title=Traditional Afghan Clothes|date=12 March 2018|access-date=13 June 2020|archive-date=13 August 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210813151029/https://www.afghan-web.com/culture/clothes/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Pokrivalo ''Mazari'' izvira iz severnega Afganistana.

=== Arhitektura ===
{{glavni|Arhitektura Afganistana}}
[[File:Kabul Skyline.jpg|thumb|upright=1.2|Obzorje Kabula, ki kaže zgodovinske in sodobne stavbe]]

Narod ima zapleteno zgodovino, ki je preživela bodisi v svojih trenutnih kulturah bodisi v obliki različnih jezikov in spomenikov. Afganistan vsebuje veliko ostankov iz vseh časov, vključno z grškimi in budističnimi [[stupa|stupami]], samostani, spomeniki, templji in islamskimi [[minaret]]i. Med najbolj znanimi so [[Velika mošeja v Heratu]], [[Mavzolej imama Alija]] ali Modra mošeja, [[minaret Džam]], Chil Zena, Qala-i Bost v [[Laškargah]]u, starogrško mesto [[Ai-Khanoum]].&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.afghanistans.com/Information/People/ArtArchitecture.htm|title=Afghanistan Art and Architecture &amp;#124; Afghanistan's Web Site|website=afghanistans.com|access-date=14 June 2020|archive-date=7 March 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210307212319/https://www.afghanistans.com/Information/People/ArtArchitecture.htm|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Vendar pa je bilo veliko njegovih zgodovinskih spomenikov v sodobnem času zaradi državljanskih vojn poškodovanih. Dva znamenita kipa [[Bude iz Bamijana]] so uničili talibani, ki so ju imeli za [[Idolatrija|malikovalca]]. Ker v moderni dobi v Afganistanu ni bilo kolonializma, je arhitektura v evropskem slogu redka, vendar obstaja: slavolok zmage v Paghmanu in [[palača Darul Aman]] v Kabulu sta bila zgrajena v tem slogu v 1920-ih. Afganistanska arhitektura sega tudi globoko v Indijo, kot je mesto [[Agra]] in [[grobnica Šer Šaha Surija]], afganistanskega cesarja [[Cesarstvo Sur|Indije]].&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|title=Medieval India the study of a civilization|first=Irfan|last=Habib|page=228|publisher=National Book Trust, India|isbn=978-81-237-5255-6|year=2007}}&lt;/ref&gt;

=== Umetnost in keramika ===
{{glavni|Afganistanska umetnost}}
[[File:Traditional Afghan Embroidery Style.jpg|thumb|Tradicionalni afganistanski vzorec vezenja]]

Tkanje [[Preproga|preprog]] je starodavna praksa v Afganistanu in mnoge od teh še danes ročno izdelujejo plemenski in nomadski ljudje. Preproge se v regiji izdelujejo že tisočletja in tradicionalno jih izdelujejo ženske. Nekateri rokodelci izražajo svoja čustva z oblikovanjem preprog; na primer po izbruhu sovjetsko-afganistanske vojne so bile ustvarjene ''vojne preproge'', različica afganistanskih preprog, z motivi, ki so predstavljali bolečino in bedo, ki jo je povzročil konflikt.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://speri.dept.shef.ac.uk/2020/01/15/selling-war-commodifying-the-insecurity-of-afghan-women/|title=Selling war: commodifying the (in)security of Afghan women|date=15 January 2020|website=SPERI}}&lt;/ref&gt; Vsaka pokrajina ima svoje posebnosti pri izdelavi preprog. V nekaterih območjih s turškim prebivalstvom na severozahodu cene nevest in poročnih obredov določajo nevestine tkalske sposobnosti.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.afghanistan-analysts.org/en/reports/context-culture/rug-weavers-and-bride-prices-in-the-northwest-still-expensive-in-spite-of-government-and-taleban-rules/|title=Rug Weavers and Bride Prices in the Northwest: Still expensive in spite of government and Taleban rules|date=12 May 2019|website=Afghanistan Analysts Network – English}}&lt;/ref&gt;

[[Lončarstvo]] se v Afganistanu izdeluje že tisočletja. Vas [[Istalif]], severno od Kabula, je še posebej pomembno središče, znano po svoji edinstveni turkizni in zeleni keramiki, njihove metode izdelave pa so ostale enake že stoletja. Veliko kamnov [[lazurni kamen|lapis lazuli]] je bilo pridobljenih v današnjem Afganistanu, in so bili uporabljeni v kitajskem porcelanu kot kobaltno modra barva, kasneje pa v starodavni [[Mezopotamija|Mezopotamiji]] in Turčiji.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.cnn.com/style/article/how-the-color-blue-changed-art-forever/index.html|title=How the quest for the 'perfect blue' changed art forever|first=Isambard |last=Wilkinson|publisher=CNN|date=14 June 2018}}&lt;/ref&gt;

Dežele v Afganistanu imajo dolgo zgodovino umetnosti, z najzgodnejšo znano uporabo [[Oljno slikarstvo|oljne slike]] na svetu, ki so jih našli na jamskih poslikavah v državi.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=First-ever oil paintings found in Afghanistan |url=http://edition.cnn.com/2008/WORLD/asiapcf/04/24/afghanistan.painting/ |date=24 April 2008 |access-date=3 December 2012 |publisher=CNN |archive-date=2018-03-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180320110145/http://edition.cnn.com/2008/WORLD/asiapcf/04/24/afghanistan.painting/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=World's Oldest Oil Paintings Found in Afghanistan |url=http://www.foxnews.com/story/0,2933,352342,00.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20080427021547/http://www.foxnews.com/story/0,2933,352342,00.html |url-status=dead |archive-date=27 April 2008 |date=24 April 2008 |access-date=3 December 2012 |publisher=Fox News}}&lt;/ref&gt; Pomemben umetniški slog, ki se je razvil v Afganistanu in vzhodnem Pakistanu, je [[grško-budistična umetnost|umetnost Gandhara]], ki je nastala s spojitvijo grško-rimske umetnosti in budistične umetnosti med 1. in 7. stoletjem našega štetja.&lt;ref&gt;{{cite encyclopedia | url=https://www.britannica.com/art/Gandhara-art |title=Gandhara art |encyclopedia=Encyclopædia Britannica |access-date=22 August 2018}}&lt;/ref&gt; V poznejših obdobjih se je povečala uporaba [[Perzijska miniatura|perzijskega miniaturnega sloga]], pri čemer je bil Kamaledin Behzad iz Herata eden najvidnejših miniaturnih umetnikov [[Timuridi|timuridskega]] in zgodnjega [[Safavidi|safavidskega]] obdobja. Od leta 1900 je narod začel uporabljati zahodne tehnike v umetnosti. Abdul Ghafoor Brešna je bil ugleden afganistanski slikar in umetnik skic iz Kabula v 20. stoletju.

=== Kulinarika ===
[[File: Bread of Afghanistan in 2010.jpg|thumb|[[Naan]], najbolj razširjen kruh v Afganistanu]]
[[File:هفت میوه.jpg|thumb|upright|Haft Mewa (sirup sedmih sadežev), ki se pogosto uživa med Novruzom]]
Afganistanska kuhinja v veliki meri temelji na glavnih pridelkih v državi, kot so pšenica, koruza, ječmen in riž. Te osnovne izdelke spremljajo domače sadje in zelenjava ter mlečni izdelki, kot so mleko, jogurt in sirotka. ''Kabuli palav'' je nacionalna jed Afganistana.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.foodrepublic.com/2012/07/31/everything-you-need-know-about-afghan-food|title=Everything You Need To Know About Afghan Food |date=31 July 2012 |publisher=foodrepublic |first=Tanveer |last=Ali|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20130213232915/https://www.foodrepublic.com/2012/07/31/everything-you-need-know-about-afghan-food|archive-date=13 February 2013}}&lt;/ref&gt; Kulinarične posebnosti naroda odražajo njegovo etnično in geografsko raznolikost. Afganistan je znan po visokokakovostnih [[granatno jabolko|granatnih jabolkih]], grozdju in sladkih melonah. Čaj je priljubljena pijača med Afganistanci. Tipična afganistanska prehrana je sestavljena iz naana, jogurta, riža in mesa.

== Sklici ==
{{sklici}}

== Viri ==
* Razni avtorji, 1995, Dežele in ljudje, Jugozahodna in Južna Azija, strani 64-73 Založba Mladinska knjiga, Ljubljana
* Valentin Areh, 2002, Afganistan - dopisnik POP TV, str. 102-133 Založba Educy, Ljubljana
* Siba Shakib, 2006, Afganistan, kamor Bog se pride le zjokat Založba ENO, Nova Gorica

== Zunanje povezave ==
{{Commons|افغانستان|Afghanistan}}

{{Države Južne Azije}}

[[Kategorija:Islamske republike]]
[[Kategorija:Celinske države]]
[[Kategorija:Srednjevzhodne države]]
[[Kategorija:Srednji vzhod]]
[[Kategorija:Perzijsko govoreče države in ozemlja]]
[[Kategorija:Afganistan|*]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>beo1n50nufop6zecilpyk9pyx9zeslt</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6773917</id>
      <parentid>6773908</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T19:50:22Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Model iz tm nekje</username>
        <id>268311</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Urbanizacija */</comment>
      <origin>6773917</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="83686" sha1="3l1e2f2s4ciqw04ihwkep8k1x3op9wf" xml:space="preserve">{{Infopolje Država
|native_name = dari: افغانستان&amp;nbsp;(Afġānestān)&lt;br /&gt;pašto: افغانستان&amp;nbsp;(Afġānistān)
|conventional_long_name = Islamski emirat Afganistan
|common_name = Afganistan
|common_name2 = Afganistana
|image_flag = Flag of Taliban.svg
|image_coat =
|symbol_type = Emblem
|image_map = Afghanistan (orthographic projection).svg
|national_motto = »Ni boga razen Alaha. Mohamed je njegov prerok.«
|national_anthem = Dā də bātorāno kor
|official_languages = [[paštunščina]], [[perzijščina]] ([[dari]])
|capital = [[Kabul]]
|latd=34|latm=31|latNS=N|longd=69|longm=08|longEW=E
|largest_city = [[Kabul]]
|government_type = {{ikonazastave|Afganistan}} Islamska republika Afganistan (''de jure'')&lt;br/&gt;[[Slika:Flag of Taliban.svg|24px]] Islamski emirat Afganistan (''de facto'')
|leader_title1 = 
|leader_name1 = 
|leader_title2 = 
|leader_name2 = 
|leader_title3 = 
|leader_name3 = 
|area_rank = 40.
|area_km2 = 652.230
|percent_water = zanemarljivo
|population_estimate = 41.128.771&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=World Bank Open Data |url=https://data.worldbank.org/ |access-date=27 April 2024 |website=World Bank Open Data |archive-date=26 May 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230526025607/https://data.worldbank.org/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt;
|population_estimate_year = 2023
|population_estimate_rank = 37.
|population_census = 
|population_census_year = 
|population_density = 48
|population_density_rank= 119.
|demonym = Afganistanec, Afganistanka
|GDP_PPP_year= 2020
|GDP_PPP = 81,007 milijarde $&lt;ref name=&quot;imf2&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2023/April/weo-report?c=512,&amp;s=NGDPD,PPPGDP,NGDPDPC,PPPPC,&amp;sy=2020&amp;ey=2020&amp;ssm=0&amp;scsm=1&amp;scc=0&amp;ssd=1&amp;ssc=0&amp;sic=0&amp;sort=country&amp;ds=.&amp;br=1|title=Afghanistan|publisher=International Monetary Fund|access-date=1 May 2023|archive-date=1 May 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230501160206/https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2023/April/weo-report?c=512,&amp;s=NGDPD,PPPGDP,NGDPDPC,PPPPC,&amp;sy=2020&amp;ey=2020&amp;ssm=0&amp;scsm=1&amp;scc=0&amp;ssd=1&amp;ssc=0&amp;sic=0&amp;sort=country&amp;ds=.&amp;br=1|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
|GDP_PPP_rank = 
|GDP_PPP_per_capita = 2459 $
|GDP_PPP_per_capita_rank = 179.
|HDI_year = 2022
|HDI = {{rast}} 0,462
|HDI_rank = 182.
| HDI_ref                = &lt;ref name=&quot;HDI&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://hdr.undp.org/sites/default/files/2023-24_HDR/HDR23-24_Statistical_Annex_HDI_Table.xlsx|title=Human Development Report 2023/24 |publisher=United Nations Development Programme|date=13 March 2024|access-date=22 March 2023|archive-date=19 March 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240319085123/https://hdr.undp.org/sites/default/files/2023-24_HDR/HDR23-24_Statistical_Annex_HDI_Table.xlsx|url-status=live}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|title=Human Development Report 2020 The Next Frontier: Human Development and the Anthropocene|date=15 December 2020|publisher=United Nations Development Programme|isbn=978-92-1-126442-5|pages=343–346|url=http://hdr.undp.org/sites/default/files/hdr2020.pdf |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20221009/http://hdr.undp.org/sites/default/files/hdr2020.pdf |archive-date=9 October 2022 |url-status=live|access-date=16 December 2020}}&lt;/ref&gt;
|HDI_category = &lt;font color=red&gt;nizek&lt;/font&gt;
| sovereignty_type       = Nastanek
| established_event1     = Hotakijska monarhija
| established_date1      = 1709
| established_event2     = Duransko cesarstvo
| established_date2      = 1747
| established_event3     = Emirat Afghanistan
| established_date3      = 1823
| established_event4     = Dost Mohamed Kan združi Afganistan
| established_date4      = 27. maj 1863
| established_event5     = Osamosvojitev
| established_date5      = 19. avgust 1919
| established_event6     = Kraljevina Afganistan
| established_date6      = 9. junij 1926
| established_event7    = Republika Afganistan (1973–1978)
| established_date7     = 17. julij 1973
| established_event8    = Demokratična republika Afganistan
| established_date8    = 27–28 april 1978
| established_event9    = Islamska država Afganistan
| established_date9     = 28. april 1992
| established_event10    = Islamski emirate Afganistan (1996–2001)
| established_date10     = 27. september 1996
| established_event11    = Islamska republika Afganistan
| established_date11     = 26. januar 2004
| established_event12    = Obnova Islamskega Emirata
| established_date12     = 15. avgust 2021
|currency = [[Afganistanski afgani|afgani]]
|currency_code = AFN
|country_code = AFG
|time_zone =
|utc_offset = +4:30 
|time_zone_DST = 
|utc_offset_DST = +4:30
|cctld = [[.af]]
|calling_code = 93
|footnotes =
}}
'''Afganistan''', uradno '''Islamski emirat Afganistan''' je država brez izhoda na morje na stičišču [[Srednja Azija|Srednje]] in [[Južna Azija|Južne Azije]]. Na vzhodu in jugu meji na [[Pakistan]], na zahodu na [[Iran]], na severozahodu na [[Turkmenistan]], na severu na [[Uzbekistan]], na severovzhodu na [[Tadžikistan]] ter na severovzhodu in vzhodu na [[Ljudska republika Kitajska|Kitajsko]]. Država zavzema 652.864 kvadratnih kilometrov površine in je pretežno gorata z ravninami na severu in jugozahodu, ki ju ločuje gorovje [[Hindukuš]]. [[Kabul]] je glavno in največje mesto države. Glede na pregled svetovnega prebivalstva je od leta 2023 prebivalstvo Afganistana 43 milijonov. Nacionalni statistični urad Afganistana je leta 2020 ocenil prebivalstvo na 32,9 milijona.&lt;ref&gt;{{cite report|title=د هېواد د وګړو اټکل برآورد نفوس کشور1399|language=ar,en|trans-title=Estimated Population of Afghanistan 2020–21|url=https://www.nsia.gov.af:8080/wp-content/uploads/2020/06/%D8%A8%D8%B1%D8%A2%D9%88%D8%B1%D8%AF-%D9%86%D9%81%D9%88%D8%B3-%DA%A9%D8%B4%D9%88%D8%B1-%DB%B1%DB%B3%DB%B9%DB%B9-%D9%86%D8%B3%D8%AE%DB%80-%D8%A7%D9%88%D9%84.pdf|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20200703171906/https://www.nsia.gov.af:8080/wp-content/uploads/2020/06/%D8%A8%D8%B1%D8%A2%D9%88%D8%B1%D8%AF-%D9%86%D9%81%D9%88%D8%B3-%DA%A9%D8%B4%D9%88%D8%B1-%DB%B1%DB%B3%DB%B9%DB%B9-%D9%86%D8%B3%D8%AE%DB%80-%D8%A7%D9%88%D9%84.pdf|archive-date=3 July 2020|access-date=1 July 2020}}&lt;/ref&gt;

Človeška prisotnost v Afganistanu sega v obdobje srednjega [[paleolitik]]a. Dežela, ki jo popularno imenujejo ''pokopališče imperijev'',&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=Pillalamarri |first=Akhilesh |title=Why Is Afghanistan the 'Graveyard of Empires'? |url=https://thediplomat.com/2017/06/why-is-afghanistan-the-graveyard-of-empires/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20210811170328/https://thediplomat.com/2017/06/why-is-afghanistan-the-graveyard-of-empires/ |archive-date=11 August 2021 |access-date=25 February 2022 |website=The Diplomat}}&lt;/ref&gt; je bila priča številnim vojaškim akcijam, vključno s tistimi Perzijcev, [[Aleksander Veliki|Aleksandra Velikega]], [[Maurijsko cesarstvo|Maurijskega cesarstva]], arabskih muslimanov, [[Mongoli|Mongolov]], Britancev, [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] in [[ZDA]] koaliciji na čelu. Afganistan je služil tudi kot vir, iz katerega so se med drugim dvignili [[Grško-baktrijsko kraljestvo]] in [[Mogulski imperij]], ki so oblikovali velike imperije.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.gl.iit.edu/govdocs/afghanistan/PreIslamic.html |archiveurl=https://web.archive.org/web/20011103002246/http://www.gl.iit.edu/govdocs/afghanistan/PreIslamic.html |archivedate=3 November 2001|title=The Pre-Islamic Period |work=Afghanistan Country Study |publisher=Illinois Institute of Technology |first=Luke |last=Griffin |date=14 January 2002 |access-date=14 October 2010}}&lt;/ref&gt; Zaradi različnih osvajanj in obdobij v iranski in indijski kulturni sferi je bilo območje središče [[zoroastrstvo|zoroastrstva]], [[budizem|budizma]], [[hinduizem|hinduizma]] in kasneje [[islam]]a.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.redlandsdailyfacts.com/2021/09/15/professing-faith-religious-traditions-in-afghanistan-are-diverse/|title=Professing Faith: Religious traditions in Afghanistan are diverse|date=16 September 2021|access-date=1 November 2021|archive-date=6 October 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20211006122528/https://www.redlandsdailyfacts.com/2021/09/15/professing-faith-religious-traditions-in-afghanistan-are-diverse/|url-status=live}}&lt;/ref&gt; Moderna država Afganistan se je začela z afganistanskim [[Duransko cesarstvo|Duranskim cesarstvom]] v 18. stoletju,&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Afghanistan: the land that forgot time|date=26 October 2001|work=The Guardian| url=https://www.theguardian.com/world/2001/oct/26/afghanistan.terrorism11|access-date=14 December 2021|archive-date=14 December 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20211214155028/https://www.theguardian.com/world/2001/oct/26/afghanistan.terrorism11|url-status=live}}&lt;/ref&gt; čeprav Dost Mohammad Kan včasih velja za ustanovitelja prve moderne afganistanske države.&lt;ref&gt;{{navedi splet|year=1995|title=DŌST MOḤAMMAD KHAN|url=https://iranicaonline.org/articles/dost-mohammad-khan|access-date=8 February 2023|website=Encyclopaedia Iranica|archive-date=29 April 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20110429181100/http://www.iranicaonline.org/articles/dost-mohammad-khan|url-status=live}}&lt;/ref&gt; Afganistan je postal tampon država v Veliki igri med [[Britanski imperij|Britanskim imperijem]] in [[Ruski imperij|Ruskim imperijem]]. Iz [[Indija|Indije]] so si Britanci poskušali podrediti Afganistan, a so bili v prvi anglo-afganistanski vojni odbiti; druga anglo-afganistanska vojna je prinesla britansko zmago. Po tretji anglo-afganistanski vojni leta 1919 se je Afganistan osvobodil zunanje politične hegemonije in leta 1926 postal neodvisna [[Kraljevina Afganistan]]. Ta monarhija je trajala skoraj pol stoletja, dokler ni bil leta 1973 strmoglavljen Zahir šah, po katerem je ustanovljena Republika Afganistan (1973–1978).

Od poznih 1970-ih so v zgodovini Afganistana prevladovale obsežne vojne, vključno z državnimi udari, invazijami, upori in državljanskimi vojnami. Konflikt se je začel leta 1978, ko je komunistična revolucija vzpostavila socialistično državo (ki je bila sama odgovor na diktaturo, vzpostavljeno po državnem udaru leta 1973), poznejši notranji spopadi pa so spodbudili Sovjetsko zvezo, da je leta 1979 napadla Afganistan. [[Mudžahidi]] so se borili proti Sovjetom v [[Sovjetsko-afganistanska vojna|sovjetsko-afganistanski vojni]] in nadaljevali medsebojni spopadi po umiku Sovjetov v 1989. [[Talibani]] so nadzorovali večino države do leta 1996, vendar je bil njihov Islamski emirat Afganistan pred strmoglavljenjem v invaziji ZDA na Afganistan leta 2001 slabo mednarodno priznan. Talibani so se vrnili na oblast leta 2021 po zavzetju Kabula in s tem končali vojno 2001–2021.&lt;ref&gt;{{cite journal |author-last=Watkins |author-first=Andrew H. |date=November 2021 |url=https://ctc.usma.edu/wp-content/uploads/2021/11/CTC-SENTINEL-092021.pdf |title=An Assessment of Taliban Rule at Three Months |url-status=live |editor1-last=Cruickshank |editor1-first=Paul |editor2-last=Hummel |editor2-first=Kristina |journal=CTC Sentinel |volume=14 |issue=9 |pages=1–14 |publisher=Combating Terrorism Center |location=West Point, New York |archive-url=https://web.archive.org/web/20211129104726/https://ctc.usma.edu/wp-content/uploads/2021/11/CTC-SENTINEL-092021.pdf |archive-date=29 November 2021 |access-date=29 November 2021}}&lt;/ref&gt; Talibanska vlada ostaja mednarodno nepriznana.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=The Taliban: Unrecognized and unrepentant |url=https://www.mei.edu/publications/taliban-unrecognized-and-unrepentant |access-date=18 October 2022 |website=Middle East Institute|archive-date=18 October 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221018002025/https://www.mei.edu/publications/taliban-unrecognized-and-unrepentant |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

Afganistan je bogat z naravnimi viri, vključno z [[litij]]em, [[železo]]m, [[cink]]om in [[baker|bakrom]]. Je drugi največji proizvajalec [[hašiš|konopljine smole]]&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Morocco seizes over 840 kg of cannabis – Xinhua {{!}} English.news.cn |url=http://www.xinhuanet.com/english/2019-08/06/c_138288434.htm |access-date=18 October 2022 |agency=Xinhua News Agency |archive-date=18 October 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221018002746/http://www.xinhuanet.com/english/2019-08/06/c_138288434.htm |url-status=live }}&lt;/ref&gt; in tretji največji proizvajalec [[žafran]]a&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Afghanistan's Saffron on Media {{!}} AfGOV |url=https://www.mail.gov.af/en/afghanistan%E2%80%99s-saffron-media |access-date=18 October 2022 |website=mail.gov.af |archive-date=8 April 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230408010552/https://www.mail.gov.af/en/afghanistan%E2%80%99s-saffron-media |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; in [[Kašmir (volna)|kašmirja]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Taliban Takeover Puts Afghanistan's Cashmere, Silk Industries at Risk |url=https://www.businessoffashion.com/news/global-markets/taliban-takeover-puts-afghanistans-cashmere-silk-industries-at-risk/ |access-date=18 October 2022 |website=The Business of Fashion |date=25 August 2021|archive-date=18 October 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221018002748/https://www.businessoffashion.com/news/global-markets/taliban-takeover-puts-afghanistans-cashmere-silk-industries-at-risk/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt; 

Država je članica Južnoazijskega združenja za regionalno sodelovanje in ustanovna članica Organizacije za islamsko sodelovanje. Zaradi posledic vojne v zadnjih desetletjih se je država soočala z visoko stopnjo terorizma, revščine in podhranjenosti otrok. Afganistan ostaja med najmanj razvitimi državami na svetu, saj je po indeksu človekovega razvoja na 180. mestu. Afganistanski bruto domači proizvod (BDP) znaša 81 milijard dolarjev po pariteti kupne moči in 20,1 milijarde dolarjev po nominalni vrednosti. Od leta 2020 je njen BDP na prebivalca med najnižjimi v vseh državah.

== Zgodovina Afganistana ==
{{glavni|Zgodovina Afganistana}}
Zgodovina Afganistana pred ustanovitvijo Afganistanskega emirata leta 1823 si deli zgodovino s sosednjim Iranom, Srednjo Azijo in indijsko podcelino. Monarhija Sadozai je vladala afganistanskemu cesarstvu Durrani, ki velja za ustanovitveno državo sodobnega Afganistana.&lt;ref&gt;Rahimi, Mukiib Rahman. ''State Formation in Afghanistan: A Theoretical and Political History''. Bloomsbury Publishing, 2017.&lt;/ref&gt;

Človeška prisotnost v Afganistanu sega v dobo srednjega [[paleolitik]]a in zaradi strateške lege države ob zgodovinski [[Svilna pot|svilni poti]] so jo slikovito opisali kot 'krožišče starodavnega sveta'. Dežela je bila v zgodovini dom različnim ljudstvom in je bila priča številnim vojaškim akcijam, vključno s tistimi Perzijcev, [[Aleksander Veliki|Aleksandra Velikega]], [[Maurijsko cesarstvo|Maurijskega cesarstva]], arabskih muslimanov, Mongolov, Britancev, Sovjetske zveze in nazadnje ZDA vodena koalicija. Različna osvajanja in obdobja v indijski in iranski kulturni sferi so naredila območje središče budizma, hinduizma, zoroastrstva in kasneje islama.

[[Duransko cesarstvo]] velja za temeljno politiko moderne nacionalne države Afganistan, pri čemer je Ahmad šah Durani zaslužen za očeta naroda. Vendar se Dost Mohamed Kan včasih šteje za ustanovitelja prve moderne afganistanske države.&lt;ref&gt;{{navedi splet |date=1995 |title=DŌST MOḤAMMAD KHAN |url=https://iranicaonline.org/articles/dost-mohammad-khan |access-date=February 8, 2023 |website=Encyclopaedia Iranica}}&lt;/ref&gt; Po zatonu Duranskega cesarstva in smrti Ahmad šah Duranija in Timur šaha je bilo to razdeljeno na več manjših neodvisnih kraljestev, vključno z, vendar ne omejeno na Herat, Kandahar in Kabul. Afganistan se je ponovno združil v 19. stoletju po sedmih desetletjih državljanske vojne od 1793 do 1863, z združitvenimi vojnami, ki jih je vodil Dost Mohamed Khan od 1823 do 1863, kjer je osvojil neodvisne kneževine Afganistana pod emiratom Kabul. Dost Mohamed je umrl leta 1863, nekaj dni po njegovi zadnji kampanji za združitev Afganistana, in Afganistan je bil posledično vržen v državljansko vojno z boji med njegovimi nasledniki. V tem času je Afganistan postal tamponska država v Veliki igri med [[Britanska Indija|britanskim Rajem]] v Južni Aziji in [[Ruski imperij|Ruskim imperijem]g. Britanska Indija je poskušala podrediti Afganistan, vendar je bila v prvi anglo-afganistanski vojni zavrnjena. Vendar je druga anglo-afganistanska vojna pomenila britansko zmago in uspešno vzpostavitev britanskega političnega vpliva na Afganistan. Po tretji anglo-afganistanski vojni leta 1919 se je Afganistan osvobodil zunanje politične hegemonije in junija 1926 pod vodstvom Amanulaha Kana postal neodvisna Kraljevina Afganistan. Ta monarhija je trajala skoraj pol stoletja, dokler ni bil leta 1973 strmoglavljen Zahir Šah, po katerem je bila ustanovljena Republika Afganistan.

Od poznih 1970-ih so v zgodovini Afganistana prevladovale obsežne vojne, vključno z državnimi udari, invazijami, upori in državljanskimi vojnami. Konflikt se je začel leta 1978, ko je komunistična revolucija vzpostavila socialistično državo, poznejši notranji spopadi pa so spodbudili Sovjetsko zvezo, da je leta 1979 napadla Afganistan. Mudžahidi so se borili proti Sovjetom v sovjetsko-afganistanski vojni in nadaljevali medsebojne boje po umiku Sovjetov leta 1989 Islamski fundamentalistični talibani so do leta 1996 nadzorovali večino države, vendar so njihovi islamski Afganistanski emirat je bil pred strmoglavljenjem v invaziji ZDA na Afganistan leta 2001 malo mednarodno priznan. Talibani so se vrnili na oblast leta 2021, potem ko so zavzeli Kabul in strmoglavili vlado Islamske republike Afganistan, s čimer se je končala vojna 2001–2021.&lt;ref name=&quot;CTC 2021&quot;&gt;{{cite journal |date=November 2021 |editor1-last=Cruickshank |editor1-first=Paul |editor2-last=Hummel |editor2-first=Kristina |title=An Assessment of Taliban Rule at Three Months |url=https://ctc.usma.edu/wp-content/uploads/2021/11/CTC-SENTINEL-092021.pdf |url-status=live |journal=[[CTC Sentinel]] |location=West Point, New York |publisher=Combating Terrorism Center |volume=14 |issue=9 |pages=1–14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211129104726/https://ctc.usma.edu/wp-content/uploads/2021/11/CTC-SENTINEL-092021.pdf |archive-date=29 November 2021 |access-date=29 November 2021 |author-last=Watkins |author-first=Andrew H.}}&lt;/ref&gt; Čeprav so sprva trdili, da bodo oblikovali vključujočo vlado za državo, so talibani septembra 2021 ponovno vzpostavili Islamski emirat Afganistan z začasno vlado, ki jo v celoti sestavljajo talibanski člani.&lt;ref&gt;{{navedi splet |date=2021-09-09 |title=Who Will Run the Taliban Government? |url=https://www.crisisgroup.org/asia/south-asia/afghanistan/who-will-run-taliban-government |access-date=2022-10-18 |website=www.crisisgroup.org |language=en}}&lt;/ref&gt; Talibanska vlada ostaja mednarodno nepriznana.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=The Taliban: Unrecognized and unrepentant |url=https://www.mei.edu/publications/taliban-unrecognized-and-unrepentant |access-date=2022-10-18 |website=Middle East Institute |language=en}}&lt;/ref&gt;

== Geografija ==
{{glavni|Geografija Afganistana|Zavarovana območja Afganistana}}
Afganistan leži v južni srednji Aziji.] Regija s središčem v Afganistanu velja za »križišče Azije« in država je zato dobila vzdevek ''Srce Azije''.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.cemml.colostate.edu/cultural/09476/afgh01.html |title=Afghanistan: Cultural Crossroad at the Heart of Asia |access-date=17 June 2020 |archive-date=30 August 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200830013605/https://www.cemml.colostate.edu/cultural/09476/afgh01.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Priznani [[urdu|urdujski]] pesnik Allama Iqbal je nekoč zapisal o državi:

{{quote|»Azija je telo vode in zemlje, katerega srce je afganistanski narod. Iz svojega neskladja, nesoglasja Azije; in iz njenega soglasja soglasje Azije.«}}

Z več kot 652.864 km² je Afganistan 41. največja država na svetu.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/fields/2147.html#af |title=CIA Factbook – Area: 41 |publisher=Central Intelligence Agency | date=26 November 1991 |access-date=4 February 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20140131115000/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/fields/2147.html |archive-date=31 January 2014 }}&lt;/ref&gt; Nima obale, saj Afganistan nima izhoda na morje. Ima najdaljšo kopensko mejo (Durandova črta) s [[Pakistan]]om na vzhodu in jugu, sledijo mu meje s [[Tadžikistan]]om na severovzhodu, [[Iran]]om na zahodu, [[Turkmenistan]]om na severozahodu, [[Uzbekistan]]om na severu in [[Ljudska republika Kitajska|Kitajsko]] na skrajnem severovzhodu; [[Indija]] priznava mejo z Afganistanom prek [[Kašmir]]ja pod pakistansko upravo.&lt;ref&gt;[https://www.mha.gov.in/sites/default/files/BMIntro-1011.pdf &quot;International Land Border.&quot;] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210308124901/https://www.mha.gov.in/sites/default/files/BMIntro-1011.pdf |date=8 March 2021 }} India Ministry of Home Affairs. Retrieved 13 November 2021.&lt;/ref&gt; V smeri urinega kazalca od jugozahoda Afganistan meji na provinci Sistan in Balučistan, provinci Južni Horasan in provinci Razavi Horasan v Iranu; regija Ahal, regija Mari in regija Lebap v Turkmenistanu; regija Surhondarjo v Uzbekistanu; regija Khatlon in avtonomna regija Gorno-Badakhšan v Tadžikistanu; Šindžiang Ujgur avtonomna regija Kitajske; in ozemlje Gilgit-Baltistan, provinca Khiber Pakhtunkhva in provinca [[Beludžistan, Pakistan|Beludžistan]] v Pakistanu.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=Cary Gladstone|title=Afghanistan Revisited|url=https://books.google.com/books?id=aH_KCWVB6W0C&amp;pg=PA121|year=2001|publisher=Nova Publishers|isbn=978-1-59033-421-8|page=121}}&lt;/ref&gt;
[[File:FrontLines Environment Photo Contest Winner -5 (5808476109).jpg|thumb|Gojenje na poplavni ravnici v koridorju Vakhan, Pamir]]

Geografija v Afganistanu je raznolika, vendar je večinoma gorata in razgibana, z nekaj nenavadnimi gorskimi grebeni, ki jih spremljajo planote in porečja. Prevladuje pogorje [[Hindukuš]], zahodni podaljšek [[Himalaja|Himalaje]], ki se razteza do vzhodnega [[Tibet]]a prek gorovja [[Pamir]] in [[Karakorum]] na skrajnem severovzhodu Afganistana. Večina najvišjih točk je na vzhodu, sestavljena iz rodovitnih gorskih dolin, ki se pogosto štejejo za del 'strehe sveta'. Hindukuš se konča na zahodnem osrednjem višavju in ustvarja planote na severu in jugozahodu, in sicer Turkestansko nižino in Sistansko kotlino. Ti dve regiji sta sestavljeni iz valovitih travišč in polpuščav ter vročih vetrovnih puščav.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=l_AdBQAAQBAJ&amp;pg=PT26|title=Afghanistan|first=Kim|last=Whitehead|date=21 October 2014|publisher=Simon and Schuster|isbn=9781633559899}}&lt;/ref&gt; Gozdovi obstajajo v koridorju med provincama Nuristan in Paktika (vzhodnoafganistanski montanski iglasti gozdovi) in [[tundra]] na severovzhodu. Najvišja točka države je Nošak, na 7492 m  nadmorske višine.&lt;ref name=&quot;Factbook&quot;&gt;{{Cite CIA World Factbook|country=Afghanistan|access-date=24 September 2022|year=2022}}&lt;/ref&gt; Najnižja točka leži v provinci Džovzdžan ob bregu reke Amu, na 258 m nadmorske višine.
[[File:Afghan topo en.jpg|thumb|upright=1.5|Topografija Afganistana]]

Kljub številnim rekam in rezervoarjem so veliki deli države suhi. [[Endoreična kotlina]] [[Sistan]] je ena najbolj suhih regij na svetu.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://postconflict.unep.ch/publications/sistan.pdf |title=History of Environmental Change in the Sistan Basin 1976–2005 |access-date=20 July 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070807214557/http://postconflict.unep.ch/publications/sistan.pdf |archive-date=7 August 2007 |url-status=live}}&lt;/ref&gt; [[Amu Darja]] izvira severno od Hindukuša, medtem ko bližnji [[Harirud]] teče proti zahodu proti [[Herat]]u, reka [[Arghandab]] pa iz osrednje regije proti jugu. Južno in zahodno od Hindukuša tečejo številni potoki, ki so pritoki reke [[Ind]], kot je reka Helmand. Reka [[kabul (reka)|Kabul]] teče v vzhodni smeri do Inda in se konča pri [[Indijski ocean|Indijskem oceanu]]. Afganistan prejme obilo snega pozimi v Hindukušu in gorovju Pamir, taleči se sneg pa spomladi vstopi v reke, jezera in potoke. Vendar pa dve tretjini vode teče v sosednje države Iran, Pakistan in Turkmenistan. Kot so poročali leta 2010, država potrebuje več kot 2 milijardi ameriških dolarjev za obnovo svojih namakalnih sistemov, tako da bo voda ustrezno upravljana.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.csmonitor.com/World/Asia-South-Central/2010/0615/Afghanistan-s-woeful-water-management-delights-neighbors |title=Afghanistan's woeful water management delights neighbors |work=The Christian Science Monitor | date=15 June 2010 |access-date=14 November 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20101114131338/http://www.csmonitor.com/World/Asia-South-Central/2010/0615/Afghanistan-s-woeful-water-management-delights-neighbors |archive-date=14 November 2010 |url-status=live}}&lt;/ref&gt;

V Afganistanu je gozdna pokritost približno 2&amp;nbsp;% celotne kopenske površine, kar ustreza 1.208.440 hektarjem gozda leta 2020, kar je bilo nespremenjeno od leta 1990. Leta 2020 je gozd, ki se naravno obnavlja, pokrival 1.208.440 hektarjev. Poročalo se je, da je 0&amp;nbsp;% gozdov, ki se naravno obnavljajo, primarnih gozdov (sestavljenih iz avtohtonih drevesnih vrst brez jasno vidnih znakov človekovega delovanja), približno 0&amp;nbsp;% gozdnih površin pa je bilo znotraj zavarovanih območij. Za leto 2015 je bilo sporočeno, da je 100 % gozdnih površin v javni lasti.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |url=https://openknowledge.fao.org/server/api/core/bitstreams/a6e225da-4a31-4e06-818d-ca3aeadfd635/content |title=Terms and Definitions FRA 2025 Forest Resources Assessment, Working Paper 194 |publisher=Food and Agriculture Organization of the United Nations |year=2023}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Global Forest Resources Assessment 2020, Afghanistan |url=https://fra-data.fao.org/assessments/fra/2020/AFG/home/overview |website=Food Agriculture Organization of the United Nations}}&lt;/ref&gt;

Severovzhodno gorovje Hindukuš, v in okoli province Badakhšan v Afganistanu, je na geološko aktivnem območju, kjer se [[potres]]i lahko zgodijo skoraj vsako leto.&lt;ref&gt;{{cite tech report |last=Crone |first=Anthony J. |title=Earthquakes Pose a Serious Hazard in Afghanistan |url=http://pubs.usgs.gov/fs/2007/3027/pdf/FS07-3027_508.pdf |publisher=US Geological Survey |access-date=14 October 2011 |id=Fact Sheet FS 2007–3027 | date=April 2007|archive-url=https://web.archive.org/web/20130727072311/http://pubs.usgs.gov/fs/2007/3027/pdf/FS07-3027_508.pdf |archive-date=27 July 2013 }}&lt;/ref&gt; Lahko so smrtonosni in uničujoči, pozimi povzročajo [[zemeljski plaz|zemeljske plazove]] na nekaterih delih ali [[snežni plaz|snežne plazove]]. Junija 2022 je blizu meje s Pakistanom prizadel uničujoč potres z močjo 5,9, ki je ubil najmanj 1150 ljudi in sprožil strah pred veliko humanitarno krizo.&lt;ref&gt;{{navedi novice |last1=Noroozi |first1=Ebrahim |title=Deadly quake a new blow to Afghans enervated by poverty |url=https://www.ctvnews.ca/world/deadly-quake-a-new-blow-to-afghans-enervated-by-poverty-1.5963026 |access-date=3 July 2022 |agency=Associated Press |publisher=CTV News |date=25 June 2022 |archive-date=3 July 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220703044828/https://www.ctvnews.ca/world/deadly-quake-a-new-blow-to-afghans-enervated-by-poverty-1.5963026 |url-status=live }}&lt;/ref&gt; 7. oktobra 2023 je potres z magnitudo 6,3 prizadel severozahodno od Herata in ubil več kot 1400 ljudi.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://reliefweb.int/report/afghanistan/afghanistan-earthquakes-herat-province-health-situation-report-no-12-november-2023|website=reliefweb.int|title=Afghanistan: Earthquakes in Herat Province, Health Situation Report No. 12, November 2023|date=2 December 2023|access-date=19 February 2024|archive-date=5 April 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240405192018/https://reliefweb.int/report/afghanistan/afghanistan-earthquakes-herat-province-health-situation-report-no-12-november-2023|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

=== Podnebje ===
[[File:Koppen-Geiger Map AFG present.svg|thumb|upright=1.3|left|Zemljevid klasifikacije podnebja Köppen–Geiger za Afganistan]]
[[Podnebje]] je podobno [[celinsko podnebje|celinskemu podnebju]] v [[Evropa|Evropi]]. Zime so mrzle, poletja pa so suha in vroča. Temperaturne razlike so velike in ponekod nihajo od -50 do +50&amp;nbsp;°C. Visoka gorovja zaustavljajo [[monsun]]ske nalive. Po ravninah v zimskem času dežuje (18&amp;nbsp;cm³ na leto). Na področju Hindukuša, so padavine obilnejše (127&amp;nbsp;cm³). V depresiji Sistan poleti divjajo [[peščeni vihar]]ji, ki uničujejo rastlinje.

Afganistan je skoraj brez vodnih virov. Večji sta le dve [[reka|reki]] [[Helmand]] in [[Haraf]], ki se izlivata v Sistan, kjer voda počasi ponikne v peščena tla.

=== Rastlinstvo in živalstvo ===
{{glavni|Rastlinstvo in živalstvo Afganistana}}
[[File:Schneeleopard- P1020498.jpg|thumb|[[Snežni leopard]] (''Uncia uncia'')]]
Po vsem Afganistanu obstaja več vrst sesalcev. [[Snežni leopard]], [[sibirski tiger]] in [[rjavi medved]] živijo v visokogorskih predelih alpske tundre. Ovce Marco Polo (''Ovis ammon polii'') živijo izključno v regiji [[Vakanski koridor|Vakanskega koridorja]] v severovzhodnem Afganistanu. Lisice, volkovi, vidre, jeleni, divje ovce, risi in druge velike mačke naseljujejo gorsko gozdno območje vzhoda. V polpuščavskih severnih nižinah divje živali vključujejo različne ptice, ježe, gofe in velike zveri, kot so [[evrazijski šakal]] in [[progasta hijena]].&lt;ref name=&quot;Gritzner-2009&quot;&gt;{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=q5QY3vCg338C&amp;pg=PA22|title=Afghanistan, Second Edition|first1=Jeffrey A.|last1=Gritzner|first2=John F.|last2=Shroder|date=14 June 2009|publisher=Infobase Publishing|isbn=9781438104805}}&lt;/ref&gt;

Gazele, divje svinje in šakali naseljujejo stepske planote na jugu in zahodu, medtem ko mungi in gepardi živijo v polpuščavi na jugu. V visokogorju Afganistana živijo tudi [[svizec|svizci]] in [[alpski kozorog]]i, v nekaterih delih države pa fazani. 

[[Afganistanski hrt]] je domača pasma psov, znana po svoji hitrosti in dolgi dlaki; na zahodu je relativno znan.&lt;ref name=&quot;Wahab-2007&quot;&gt;{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=y20MTE0C9kwC&amp;pg=PA10|title=A Brief History of Afghanistan|first1=Shaista|last1=Wahab|first2=Barry|last2=Youngerman|date=14 June 2007|publisher=Infobase Publishing|isbn=9781438108193}}&lt;/ref&gt;

Endemično favno Afganistana med drugim predstavljajo: kašmirska leteča veverica (''Eoglaucomys fimbriatus baberi''), afganistanski snežni vrabec (''Pyrgilauda theresae''), gorski močerad ''Paradactylodon'',  molj ''Stigmella kasyi'', vešča ''Vulcaniella kabulensis'', afganistanski leopardji gekon (''eublepharis macularius afghanicus''). Endemična flora vključuje ''Wheeleria parviflorellus'', ''Iris afghanica''. Afganistan ima kljub razmeroma sušnemu podnebju veliko različnih ptic – približno 460 vrst, od katerih jih 235 gnezdi znotraj.

Gozdno območje v Afganistanu ima vegetacijo, kot so borovci, smreke, jelke in macesni, medtem ko stepska travniška območja sestavljajo širokolistna drevesa, nizka trava, trajnice in grmičevje. Hladnejše visokogorske regije so sestavljene iz trdoživih trav in majhnih cvetočih rastlin. Več regij je označenih kot [[zavarovana območja Afganistana|zavarovana območja]]; obstajajo trije [[narodni park|narodni parki]]: [[narodni park Band-e Amir]], [[narodni park Vakhan]] in [[narodni park Nuristan]]. Afganistan je imel leta 2018 povprečno oceno indeksa celovitosti gozdne krajine 8,85/10, kar ga je uvrstilo na 15. mesto med 172 državami.

=== Upravna delitev ===
{{glavni|Province Afganistana|Okrožja Afganistana}}
[[File:Afghanistan provinces numbered.png|thumb|upright=1.5|Afganistan je razdeljen na 34 provinc, ki so nadalje razdeljene na več okrožij]]
Afganistan je upravno razdeljen na 34 provinc (''vilajat'').&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://ariananews.co/en/afghanistan-provinces/|title=Afghanistan Provinces|access-date=4 July 2019|publisher=Ariana News|archive-url=https://web.archive.org/web/20190704210454/https://ariananews.co/en/afghanistan-provinces/|archive-date=4 July 2019|url-status=live}}&lt;/ref&gt; Vsaka provinca ima guvernerja in glavno mesto. Država je nadalje razdeljena na skoraj 400 okrožij, od katerih vsako običajno pokriva mesto ali več vasi. Vsako okrožje zastopa guverner okrožja.

Guvernerje provinc zdaj imenuje predsednik vlade Afganistana, guvernerje okrožij pa izberejo guvernerji provinc. Guvernerji provinc so predstavniki centralne vlade v Kabulu in so odgovorni za vsa upravna in formalna vprašanja v svojih provincah. Obstajajo tudi pokrajinski sveti, ki so izvoljeni na neposrednih in splošnih volitvah za štiri leta. Naloge pokrajinskih svetov so sodelovanje pri načrtovanju razvoja pokrajine ter sodelovanje pri spremljanju in ocenjevanju drugih organov upravljanja pokrajine.

Po 140. členu ustave in predsedniškem odloku o volilni zakonodaji naj bi bili župani mest izvoljeni na svobodnih in neposrednih volitvah za dobo štirih let. V praksi pa župane imenuje vlada.

34 provinc po abecednem vrstnem redu je:
{{colbegin|colwidth=15em}}
# [[Provinca Badakhšan|Badakhšan]]
# [[Provinca Badghis|Badghis]]
# [[Provinca Baghlan|Baghlan]]
# [[Provinca Balkh|Balkh]]
# [[Provinca Bamijan|Bamijan]]
# [[Provinca Dajkundi|Dajkundi]]
# [[Provinca Farah|Farah]]
# [[Provinca Farjab|Farjab]]
# [[Provinca Gazni|Gazni]]
# [[Provinca Ghor|Ghor]]
# [[Provinca Helmand|Helmand]]
# [[Provinca Herat|Herat]]
# [[Provinca Džovzdžan|Džovzdžan]]
# [[Provinca Kabul|Kabul]]
# [[Provinca Kandahar|Kandahar]]
# [[Provinca Kapisa|Kapisa]]
# [[Provinca Khost|Khost]]
# [[Provinca Kunar|Kunar]]
# [[Provinca Kunduz|Kunduz]]
# [[Provinca Laghman|Laghman]]
# [[Provinca Logar|Logar]]
# [[Provinca Nangarhar|Nangarhar]]
# [[Provinca Nimruz|Nimruz]]
# [[Provinca Nuristan|Nuristan]]
# [[Provinca Oruzgan|Oruzgan]]
# [[Provinca Paktia|Paktia]]
# [[Provinca Paktika|Paktika]]
# [[Provinca Pandžšir|Panžšir]]
# [[Provinca Parvan|Parvan]]
# [[Provinca Samangan|Samangan]]
# [[Provinca Sar-e Pol|Sar-e Pol]]
# [[Provinca Takhar|Takhar]]
# [[Provinca Vardak|Vardak]]
# [[Provinca Zabul|Zabul]]
{{colend}}

== Gospodarstvo ==
[[File:Afghan pomegranate processing.jpg|thumb|Delavci, ki obdelujejo granatna jabolka (''anaar''), po katerih je Afganistan znan v Aziji]]
Nominalni BDP Afganistana je leta 2020 znašal 20,1 milijarde USD ali 81 milijard USD po pariteti kupne moči (PKM). Njegov BDP na prebivalca je 2459 USD (PKM) in 611 USD nominalno. Kljub temu, da ima 1 bilijon dolarjev ali več v nahajališčih mineralov,&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=https://www.bloomberg.com/news/articles/2013-12-15/karzai-tells-investors-u-s-will-meet-his-security-pact-demands|title=Karzai Woos India Inc. as Delay on U.S. Pact Deters Billions|first=Kartikay|last=Mehrotra|publisher=Bloomberg News|date=16 December 2013|access-date=23 May 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171011222703/https://www.bloomberg.com/news/articles/2013-12-15/karzai-tells-investors-u-s-will-meet-his-security-pact-demands|archive-date=11 October 2017|url-status=live}}&lt;/ref&gt; ostaja ena najmanj razvitih držav na svetu. Groba fizična geografija Afganistana in njegov status brez izhoda na morje sta bila navedena kot razloga, zakaj je bila država vedno med najmanj razvitimi v moderni dobi – dejavnik, pri katerem napredek upočasnjujejo tudi sodobni konflikti in politična nestabilnost. Država uvozi blago v vrednosti več kot 7 milijard dolarjev, izvozi pa le 784 milijonov dolarjev, predvsem sadja in oreškov. Ima 2,8 milijarde dolarjev zunanjega dolga. K BDP je največ prispeval storitveni sektor (55,9 %), sledita kmetijstvo (23 %) in industrija (21,1 %).&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/fields/214.html|title=Field Listing :: GDP – composition, by sector of origin – The World Factbook|publisher=Central Intelligence Agency|access-date=12 June 2020|archive-date=11 November 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201111214540/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/fields/214.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Eden od glavnih dejavnikov trenutnega gospodarskega okrevanja je vrnitev več kot 5 milijonov izseljencev, ki so s seboj prinesli podjetništvo in spretnosti za ustvarjanje bogastva ter prepotrebna sredstva za ustanovitev podjetij. Mnogi Afganistanci so zdaj vključeni v gradbeništvo, ki je ena največjih industrij v državi.&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://www.nytimes.com/2010/07/08/world/asia/08contract.html |title=Afghan Companies Say U.S. Did Not Pay Them |work=The New York Times|first=Carlotta |last=Gall | date=7 July 2010 |access-date=30 September 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20130402005151/http://www.nytimes.com/2010/07/08/world/asia/08contract.html |archive-date=2 April 2013 }}&lt;/ref&gt; Nekateri večji nacionalni gradbeni projekti vključujejo 35 milijard dolarjev vredno novo mesto Kabul ob prestolnici, projekt ''Aino Mena'' v [[Kandahar]]ju in mesto ''Gazi Amanullah Kan'' blizu [[Džalalabad]]a.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.dcda.gov.af/ |title=DCDA {{!}} Welcome to our Official Website |publisher=dcda.gov.af |access-date=4 February 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20131230233634/http://www.dcda.gov.af/|archive-date=30 December 2013}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.najeebzarab.af/town_main.php |title=::Welcome to Ghazi Amanullah Khan Website:: |year=2009 |publisher=najeebzarab.af |access-date=15 August 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20130429180506/http://www.najeebzarab.af/town_main.php |archive-date=29 April 2013 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.designmena.com/portfolio/aino-mina |title=Case study: Aino Mina |publisher=Designmena |first1= Oliver |last1=Ephgrave  |year=2011 |access-date=4 February 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20140106003655/http://www.designmena.com/portfolio/aino-mina|archive-date=6 January 2014}}&lt;/ref&gt; Podobni razvojni projekti so se začeli tudi v [[Herat]]u, [[Mazar-e-Šarif]]u in drugih mestih. Vsako leto na trg dela vstopi približno 400.000 ljudi.

Afganistan je član WTO, SAARC, ECO in OIC. V SCO ima status opazovalke. Leta 2018 je večina uvoza prihajala iz Irana, Kitajske, Pakistana in Kazahstana, medtem ko je bilo 84 % izvoza v Pakistan in Indijo.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://wits.worldbank.org/CountryProfile/en/Country/AFG/Year/LTST/TradeFlow/EXPIMP/Partner/by-country |title= Afghanistan trade balance, exports and imports by country 2019  |website=World Integrated Trade Solution |access-date=13 June 2020}}&lt;/ref&gt;

Odkar so talibani zavzeli državo avgusta 2021, so ZDA zamrznile približno 9 milijard dolarjev sredstev, ki pripadajo afganistanski centralni banki&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=Taliban blames U.S. as 1 million Afghan kids face death by starvation |url=https://www.cbsnews.com/news/afghanistan-taliban-blames-us-as-1-million-kids-face-starvation/ |publisher=CBS News |date=20 October 2021 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20230712011202/https://www.cbsnews.com/news/afghanistan-taliban-blames-us-as-1-million-kids-face-starvation/ |archive-date= 12 July 2023 }}&lt;/ref&gt; in talibanom onemogočile dostop do milijard dolarjev na ameriških bančnih računih.

Ocenjuje se, da se je BDP Afganistana po vrnitvi talibanov na oblast zmanjšal za 20 %. Po mesecih prostega pada se je afganistansko gospodarstvo začelo stabilizirati, kar je posledica talibanskih omejitev tihotapskega uvoza, omejitev bančnih transakcij in pomoči ZN. Leta 2023 je afganistansko gospodarstvo začelo opažati znake oživljanja. Temu so sledili tudi stabilni devizni tečaji, nizka inflacija, stabilna pobiranje prihodkov in rast izvoza.[348] V tretjem četrtletju leta 2023 je afgani postal najuspešnejša valuta na svetu, saj se je v primerjavi z ameriškim dolarjem povzpel za več kot 9 %.&lt;ref&gt;{{navedi novice |date=25 September 2023 |title=Taliban Controls the World's Best Performing Currency This Quarter|work=Bloomberg.com |url=https://www.bloomberg.com/news/articles/2023-09-25/taliban-controls-world-s-best-performing-currency-this-quarter |access-date=27 September 2023}}&lt;/ref&gt;

=== Kmetijstvo ===
[[File:Jam afghanistan ghorprovince islamic architecture.jpg|thumb|upright|[[Minaret Džam]], je Unescova svetovna dediščina]]
Čeprav je v Afganistanu samo 12 % površja primernega za obdelovanje, se 85 % Afganistancev ukvarja s [[kmetijstvo]]m. To je v glavnem ob rekah, vendar so si zgradili podzemne kanale, s pomočjo katerih namakajo obdelovalne površine. Večinoma se preživljajo s [[poljedelstvo|poljedelstvom]], vendar jih ogroža množica povsod prisotnih [[mina|min]]. V glavnem pridelujejo [[žito]], [[zelenjava|zelenjavo]], orehe, [[bombaž]] ter nekaj [[sadje|sadja]]. Afganistanci izvažajo tudi kože [[karakulska ovca|karakulskih ovc]]. Država ima slabo razvito [[industrija|industrijo]]. Veliko je delavnic za izdelavo [[Preproga|preprog]], kožuhov in [[vezenina|vezenin]]. Pomemben je tudi [[zemeljski plin]], ki ga v glavnem izvažajo v [[Rusija|Rusijo]] po [[plinovod]]u.

Pomembna dejavnost je gojenje [[mak]]a, kar so sosednje države večkrat neuspešno poskusile prepovedati. Tihotapljenje in predelava makovih stebel, ki se uporablja za izdelavo [[opij]]a, prinaša večino dobička revnejšim vasem. Pomembni so tudi nasadi [[bombaž]]a. Najbolj razvita živinorejska panoga je [[ovčereja]]. Iz [[volna|volne]] pletejo oblačila, veliko jo uporabijo tudi za izdelovanje [[preproga|preprog]]. Izdelovalke so skromno plačane, več zaslužijo trgovci, ki preproge prodajajo.

=== Rudarstvo ===
Afganistan ima čez 1400 mineralnih polj,&lt;ref name=&quot;prospects&quot;&gt;{{navedi splet|title=Market Prospects|url=http://www.aisa.org.af/Content/Media/Documents/Mining17112014133916625553325325.pdf|publisher=Afghanistan Investment Support Agency|accessdate=1 July 2016|archive-date=2016-02-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20160222042116/http://www.aisa.org.af/Content/Media/Documents/Mining17112014133916625553325325.pdf|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Minerals in Afghanistan|url=https://www.bgs.ac.uk/afghanminerals/docs/gold_a4.pdf|accessdate=1 July 2016}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|last1=Latifi|first1=Ali M.|title=Afghan mines among world's most dangerous|url=http://www.aljazeera.com/indepth/features/2013/09/201391515580675531.html|publisher=Al Jazeera|accessdate=1. julija 2016|date=2013}}&lt;/ref&gt; ki vsebujejo [[barit]], [[kromit]], [[premog]], [[baker]], [[zlato]], [[železo]], [[svinec]], [[litij]], [[zemeljski plin]], [[nafta|nafto]], drage in poldrage kamne, [[sol]], [[žveplo]], [[cink]] in druge minerale.&lt;ref name=&quot;prospects&quot;/&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|last1=Kuo|first1=Chin S.|title=The Mineral Industry Of Afghanistan|url=http://minerals.usgs.gov/minerals/pubs/country/2010/myb3-2010-af.pdf|accessdate=1. julija 2016|archive-date=2017-08-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20170801160920/https://minerals.usgs.gov/minerals/pubs/country/2010/myb3-2010-af.pdf|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Vrednost še nedotaknjenih mineralnih bogastev naj bi dosegala 3 bilijone ameriških dolarjev, po besedah predsednika Karzaja celo 30 bilijonov dolarjev.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.bloomberg.com/news/articles/2013-12-15/karzai-tells-investors-u-s-will-meet-his-security-pact-demands|title=Karzai Woos India Inc. as Delay on U.S. Pact Deters Billions|first=Kartikay|last=Mehrotra|publisher=}}&lt;/ref&gt;

=== Promet ===
Prometne zveze so slabo razvite. Asfaltirane ceste so le okrog večjih mest, vendar so tudi te uničene zaradi vojn. Celo glavni prelaz, ki pelje iz Kabula v [[Pešavar]] v Pakistanu in nato v Indijo, je vklesan v skale. Po njem hodijo vse karavane trgovcev, beguncev in tihotapcev. V preteklosti ga je prečkala tudi vojska [[Aleksander Veliki|Aleksandra Velikega]]. S svetom je Afganistan povezan z enim mednarodnim letališčem.

=== Turizem ===
[[File:Lake in Band-e Amir National Park, March 2008.jpg|thumb|[[Narodni park Band-e Amir]]]]
Turizem je v Afganistanu majhna panoga zaradi varnostnih težav. Kljub temu državo od leta 2016 letno obišče približno 20.000 tujih turistov.&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=http://www.pajhwok.com/en/2016/09/27/20000-foreign-tourists-visit-afghanistan-annually |title=20,000 foreign tourists visit Afghanistan annually |publisher=Pajhwok Afghan News (PAN) |editor=Navid Ahmad Barakzai |date=27 September 2016 |access-date=15 May 2017 |archive-date=23 November 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20161123022923/http://www.pajhwok.com/en/2016/09/27/20000-foreign-tourists-visit-afghanistan-annually |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Zlasti pomembna regija za domači in mednarodni turizem je slikovita dolina Bamijan, ki vključuje jezera, kanjone in zgodovinska mesta, čemur pripomore dejstvo, da je na varnem območju, stran od uporniških dejavnosti. Manjše število jih obišče regije, kot je dolina Vakhan, ki je tudi ena najbolj oddaljenih skupnosti na svetu. Od poznih 1960-ih je bil Afganistan priljubljena postojanka na znameniti hipijevski poti, ki je privabljala številne Evropejce in Američane. Pot je prišla iz Irana in je potovala skozi različne afganistanske province in mesta, vključno s Heratom, Kandaharjem in Kabulom, preden je prešla v severni Pakistan, severno Indijo in Nepal.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url= https://www.richardgregory.org.uk/history/hippie-trail.htm|title= Origins of the hippie trail|website= richardgregory.org.uk|access-date= 13 June 2020|archive-date= 11 November 2020|archive-url= https://web.archive.org/web/20201111215149/https://www.richardgregory.org.uk/history/hippie-trail.htm|url-status= dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.richardgregory.org.uk/history/hippie-trail-03.htm |title=The hippie trail |website=richardgregory.org.uk |access-date=13 June 2020 |archive-date=8 March 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210308185419/https://www.richardgregory.org.uk/history/hippie-trail-03.htm |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Turizem je dosegel vrhunec leta 1977, leto pred začetkom politične nestabilnosti in oboroženih spopadov.

Mesto [[Gazni]] ima pomembno zgodovino in spomenike in je bilo skupaj z mestom [[Bamijan]] v zadnjih letih izbrano za islamsko kulturno prestolnico oziroma južnoazijsko kulturno prestolnico.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.afghanistan-analysts.org/en/reports/context-culture/bamyan-first-ever-cultural-capital-of-south-asia-a-big-party-but-what-else/|title=Bamyan, First Ever Cultural Capital of South Asia: A big party, but what else?|date=8 June 2015|website=Afghanistan Analysts Network – English}}&lt;/ref&gt; Zelo zgodovinska so tudi mesta [[Herat]], [[Kandahar]], [[Balkh]] in [[Zarandž]]. [[Minaret Džam]] v dolini reke [[Harirud]] je Unescova svetovna dediščina. Plašč, ki naj bi ga nosil islamski prerok [[Mohamed]], hranijo v ''svetišču plašča'' v Kandaharju, mestu, ki ga je ustanovil Aleksander Veliki in je prva prestolnica Afganistana. Aleksandrova citadela v zahodnem mestu Herat je bila v zadnjih letih prenovljena in je priljubljena atrakcija. Na severu države je [[Alijevo svetišče]], za katero mnogi verjamejo, da je mesto, kjer je bil [[Ali (kalif)|Ali]] pokopan.{{sfn|Dupree|1997|page=115}} [[Narodni muzej Afganistana]] v Kabulu gosti veliko število budističnih, baktrijskih grških in zgodnjih islamskih starin; muzej je močno prizadela državljanska vojna, vendar se od zgodnjih 2000-ih počasi obnavlja.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.bbc.com/travel/story/20200203-the-afghan-artefacts-that-survived-taliban-destruction|title=The Afghan artefacts that survived Taliban destruction| first=Ruchi| last=Kumar| publisher=BBC Travel}}&lt;/ref&gt;

Po talibanskem prevzemu oblasti se je v Afganistanu nepričakovano razvil turizem. Aktivna prizadevanja talibanov so pokazala, da se je turizem povečal s 691 turistov leta 2021 na 2300 leta 2022. Ostro povečanje za več kot 120 % je bilo opaženo od leta 2022 do 2023 in doseglo skoraj 5200 turistov, po nekaterih ocenah pa med 7000 in 10 000. Temu pa grozi ISIS-K, ki je prevzel odgovornost za napade na turiste, kot je streljanje v Bamijanu leta 2024.&lt;ref&gt;{{navedi splet |date=20 May 2024 |title=Attack on tourists rocks fledgling Afghanistan tourism sector |url=https://www.france24.com/en/live-news/20240520-attack-on-tourists-rocks-fledgling-afghanistan-tourism-sector |access-date=1 July 2024 |publisher=France 24}}&lt;/ref&gt;

== Demografija ==
V Afganistanu že nekaj desetletij ni bil izveden [[popis prebivalstva]], zato točnih podatkov o številu prebivalstva ni. Afganistanski urad za statistiko in informacije&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://tolonews.com/afghanistan/nsia-estimates-afghanistan-population-329m|title=NSIA Estimates Afghanistan Population at 32.9M|website=TOLOnews}}&lt;/ref&gt; je leta 2019 ocenil prebivalstvo Afganistana na 32,9 milijona, medtem ko ZN ocenjujejo na več kot 38,0 milijona.&lt;ref&gt;{{navedi splet | title=Afghanistan Population 2020 (Demographics, Maps, Graphs) | website=2020 World Population by Country | date=26 April 2020 | url=https://worldpopulationreview.com/countries/afghanistan-population/ | access-date=13 June 2020}}&lt;/ref&gt; Skupna stopnja rodnosti v Afganistanu 2024 je bila ocenjena na 4,4. Leta 2022 je znašal 4,5, kar je približno dvakrat več od svetovnega povprečja.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://data.worldbank.org/indicator/SP.DYN.TFRT.IN?end=2022&amp;start=1960&amp;view=chart|title=World Bank Open Data|website=World Bank Open Data}}&lt;/ref&gt; Stopnja je padla od začetka 1980-ih.

Od teh je največ [[Paštunci|Paštunov]] (40 %), nato [[Tadžiki|Tadžikov]] (25 %), sledijo jim [[Hazari]] (19 %) ter ostale manjše narodnostne skupine. Vsako pleme ima svoje navade in jezik, zato je težko govoriti o državni enotnosti. Tudi v bodoče bo težko ustvariti enotno državo, ker še vedno divjajo medsebojni plemenski spori. Edina skupna točka je vera. Plemena so tudi značajsko zelo raznolika. Paštuni so zelo bojeviti, roparji in uživajo nad boji med živalmi, po veri so muslimanski [[suniti]]. Suniti so tudi Tadžiki, ki so pa med vsemi Afganistanci najbolj izobraženi. Hazari so [[Mongolija|mongolski narod]] in so po veri muslimanski [[šiiti]]. Prav zaradi vere so jih in jih še [[Talibani]] močno pobijajo. Danes so mesta razdejana. Nekdaj so v mestih živeli bogati in premožni meščani, ki so v parkih imeli celo bazene. Večina prebivalcev je bila revna, in so živeli v hišah narejenih iz blata. Danes so razmere popolnoma drugačne, povsod vlada strah, revščina in bolezni. Ljudje živijo v [[šotor]]ih. Zdravstvo in šolstvo ni urejeno. Kljub temu da sta uradna jezika paštunski in darijski, je v rabi še mnogo drugih jezikov, ki jih uporabljajo manjša plemena.

=== Urbanizacija ===
Po ocenah CIA World Factbook je bilo leta 2020 26 % prebivalstva urbaniziranega. To je ena najnižjih številk na svetu; v Aziji je le višja od Kambodže, Nepala in Šrilanke. Urbanizacija se je hitro povečala, zlasti v prestolnici Kabul, zaradi vračanja beguncev iz Pakistana in Irana po letu 2001, notranje razseljenih ljudi in podeželskih migrantov.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://foreignpolicy.com/2015/03/20/can-cities-save-afghanistan/|title=Can Cities Save Afghanistan?|first=Ali|last=Karimi|date=20 March 2015 }}&lt;/ref&gt; Urbanizacija v Afganistanu se od tipične urbanizacije razlikuje po tem, da je osredotočena le na nekaj mest.

Edino mesto z več kot milijonom prebivalcev je glavno mesto Kabul, ki leži na vzhodu države. Druga velika mesta so na splošno v 'obroču' okoli osrednjega višavja in sicer Kandahar na jugu, Herat na zahodu, Mazar-i-Šharif, Kunduz na severu in Džalalabad na vzhodu.[419]

{{Largest cities
| name         = Največja mesta v Afganistanu
| country      = Afganistan
| stat_ref     = {{small|2010-11 ocena&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://cso.gov.af/Content/files/2-2.pdf|title=Table 2-2: Settled Population by Province-2010-2011|format=PDF|publisher=Central Statistics Office|date=2011|accessdate=April 4, 2012|archive-date=2016-04-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20160429231515/http://cso.gov.af/Content/files/2-2.pdf|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;}}
| list_by_pop  = &lt;!-- link to the list of cities in the given country, if possible sorted by population --&gt;
| class        = nav
| div_name     = Province
| div_link     = Province Afganistana
| city_1 = Kabul | div_1 = Provinca Kabul | pop_1 = 3.071.400 | img_1 = Section of Kabul in October 2011.jpg
| city_2 = Kandahar | div_2 = Provinca Kandahar | pop_2 = 512.000 | img_2 = Aerial view of a section of Kandahar in 2013.jpg
| city_3 = Herat | div_3 = Provinca Herat | pop_3 = 397,456 | img_3 = View of Herat in 2009.jpg
| city_4 = Mazar-i-Šarif | div_4 = Provinca Balkh | pop_4 = 375.000 | img_4 = Nowruz in northern Afghanistan-2011.jpg
| city_5 = Džalalabad | div_5 = Provinca Nangarhar | pop_5 = 205.423 |
| city_6 = Laškar Gah | div_6 = Provinca Helmand | pop_6 = 201.546 |
| city_7 = Talokan | div_7 = Provinca Tahar | pop_7 = 196.400 |
| city_8 = Host | div_8 = Provinca Host | pop_8 = 160.214 | 
| city_9 = Šebergan | div_9 = Provinca Džavzdžan | pop_9 = 148.329 |
| city_10 = Gazni | div_10 = Provinca Gazni | pop_10 = 141.000 |
}}

=== Etnične skupine ===
[[File:US Army ethnolinguistic map of Afghanistan -- circa 2001-09.jpg|thumb|250px|Etnične in jezikovne skupine v Afganistanu]]
Afganistan je multietnična družba in njen zgodovinski status kot križišče poti je bistveno prispeval k raznolikosti prebivalstva.&lt;ref&gt;{{cite journal |author1=Haber M |author2=Platt DE |author3=Ashrafian Bonab M |author4=Youhanna SC |author5=Soria-Hernanz DF |year=2012 |title=Afghanistan's Ethnic Groups Share a Y-Chromosomal Heritage Structured by Historical Events |journal=PLoS ONE |volume=7 |issue=3 |doi=10.1371/journal.pone.0034288 |url=http://www.plosone.org/article/info:doi/10.1371/journal.pone.0034288 |pmid=22470552 |pmc=3314501 |editor1-last=Kayser |editor1-first=Manfred |pages=e34288 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20140328095246/http://www.plosone.org/article/info%3Adoi%2F10.1371%2Fjournal.pone.0034288 |archivedate=2014-03-28 |access-date=2014-06-24 |url-status=live  | issn = 1932-6203}}&lt;/ref&gt; Prebivalstvo države je razdeljeno na veliko etničnih in jezikovnih skupin. Ker sistematičnega popisa prebivalstva zadnjih nekaj deset let ni bilo, točna števila o velikosti in sestavi različnih etničnih skupin niso na voljo.&lt;ref name=&quot;CAL-People&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.cal.org/co/afghan/apeop.html |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070105112924/http://www.cal.org/co/afghan/apeop.html |archivedate=5 January 2007 |title=The People |publisher=Center for Applied Linguistics (CAL) |date=30 June 2002 |accessdate=8 October 2010}}&lt;/ref&gt; Približna porazdelitev etničnih skupin je prikazana v spodnji tabeli: 

{| class=&quot;wikitable sortable&quot; style=&quot;width:65%; float:center;&quot;
|+Etnične skupine v Afganistanu
|-
! style=&quot;background:#ddf; width:10%;&quot;|Etnična skupina
! style=&quot;background:#ddf; width:10%;&quot;|Fotografija
! style=&quot;background:#ddf; width:15%;&quot;|{{small|Ocena v The World Factbook / Library of Congress Country Studies (2004–danes)}}&lt;ref name=&quot;LoC-pdf&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://lcweb2.loc.gov/frd/cs/profiles/Afghanistan.pdf |title=Country Profile: Afghanistan |publisher=Library of Congress Country Studies on Afghanistan |date=August 2008 |accessdate=10 October 2010 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20140408085103/http://lcweb2.loc.gov/frd/cs/profiles/Afghanistan.pdf |archivedate=2014-04-08 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;CIA-Ethnic-groups&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/fields/2075.html?countryName=Afghanistan&amp;countryCode=af&amp;regionCode=sas&amp;#af |title=Ethnic groups |work=The World Factbook |publisher=CIA |accessdate=18 September 2010 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20131014200908/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/fields/2075.html?countryName=Afghanistan&amp;countryCode=af&amp;regionCode=sas&amp;#af |archivedate=2013-10-14 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
! style=&quot;background:#ddf; width:15%;&quot;|{{small|Ocena v World Factbook / Library of Congress Country Studies (pre-2004)}}&lt;ref name=&quot;CIA-1991&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.umsl.edu/services/govdocs/wofact90/world12.txt |title=Afghanistan |work=The World Factbook/Central Intelligence Agency |publisher=[[University of Missouri]] |date=15 October 1991 |accessdate=20 March 2011 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110427053700/http://www.umsl.edu/services/govdocs/wofact90/world12.txt |archivedate=27 April 2011 &lt;!--DASHBot--&gt; |url-status=live}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.umsl.edu/services/govdocs/wofact92/wf930006.txt |title=Ethnic divisions |work=The World Factbook/CIA |publisher=University of Missouri |date=22 January 1993 |accessdate=16 October 2010 |archive-date=2019-03-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190324130443/http://www.umsl.edu/services/govdocs/wofact92/wf930006.txt |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;LoC-Ethnic-Groups&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://lcweb2.loc.gov/cgi-bin/query/r?frd%2Fcstdy%3A%40field%28DOCID+af0037%29 |title=Ethnic Groups |publisher=Library of Congress Country Studies |year=1997 |accessdate=8 October 2010 |archiveurl=https://archive.today/20120714044422/http://lcweb2.loc.gov/cgi-bin/query/r?frd/cstdy:@field(DOCID+af0037) |archivedate=2012-07-14 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.umsl.edu/services/govdocs/wofact2003/geos/af.html |title=Ethnic groups: |work=The World Factbook/CIA |publisher=University of Missouri |year=2003 |accessdate=18 September 2010 |archive-date=2021-05-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210522215221/http://www.umsl.edu/services/govdocs/wofact2003/geos/af.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|-
| [[Paštunci]]
| [[File:Khost children in 2010.jpg|150px|Paštunci v Khostu]]
| align=center|42%
| align=center|38–50%
|-
| [[Tadžiki]]
| [[File:Afghan children in Badakhshan Province-2012.jpg|150px|Tadžiki v okrožju Khowahan Badakhshana]]
| align=center|27%
| align=center|26% (1% od tega so [[Kizilbaši]])
|-
| [[Hazari]]
| [[File:Hazara people of Kabul, Afghanistan.jpg|150px|Hazari v provinci Daykund]]
| align=center|9%
| align=center|10–19%
|-
| [[Uzbeki]]
| [[File:Men in northern Afghanistan.jpg|150px|Uzbek v severnem Afganistanu]]
| align=center|9%
| align=center|6–8%
|-
| [[Ajmaki]]
|
| align=center|4%
| align=center|500.000–800.000
|-
| [[Turkmenci]]
|[[Slika:Turkmen girl and baby.jpg|169x169_pik]]
| align=center|3%
| align=center|2,5%
|-
| [[Baluči]]
| [[File:Men in Zaranj-cropped.jpg|150px|Baluči]]
| align=center|2%
| align=center|100.000
|-
| Ostali ([[Pašaji]], [[Nuristanci]], [[Arabci]], [[Brahuji]], [[Pamirci]], [[Gurdžari]], itd.)
| [[File:Young Pashai man with flowers in his hair.jpg|150px|Mladi Pašaj]]
| align=center|4%
| align=center|6,9%
|}
Ocene  2004–danes v zgornji tabeli so narejene na podlagi zadnjih nacionalnih javnomnenjskih raziskav katerih cilj je bil izvedeti kaj  skupina  prebivalcev  Afganistana meni o vojni, politični situaciji, kot tudi o ekonomskih in socialnih zadevah, ki vplivajo na njihov vsakdan. Sedem od teh anket je od leta 2004 do 2012 izvedla [[The Asia Foundation|Asia Foundation]] in ene od leta 2004 do 2009 so skupaj izvedli NBC News, [[BBC]] in ARD.&lt;ref name=&quot;AsiaFoundation&quot;&gt;Glej:
* {{navedi splet |url=http://www.asiafoundation.org/resources/pdfs/Surveybook2012web1.pdf |format=PDF |title=Afghanistan in 2012&amp;nbsp;– A survey of the Afghan people |pages=181–182 |quote=''Appendix 1: Target Demographics 181... Pashtun 40%, Tajik 33%, Uzbek 9%, Hazara 11%, Turkmen 2%, Baloch 1%, Nuristani 1%, Aimak 1%, Arab 2%'', Pashaye 1%, Sadat 1%'' |publisher=The Asia Foundation |location=Kabul, Afghanistan |accessdate=28 November 2012 }}
* {{navedi splet |url=http://asiafoundation.org/resources/pdfs/TAF2011AGSurvey.pdf |format=PDF |title=Afghanistan in 2011&amp;nbsp;– A survey of the Afghan people |page=251 |quote=''15. Appendix 3: Interview Questionnaire... D-10. Which ethnic group do you belong to? SINGLE RESPONSE ONLY Pashtun 41%, Tajik 32%, Uzbek 9%, Hazara 11%, Turkmen 2%, Baloch 1%, Nuristani 1%, Aimak 1%, Arab 1%'', Sadat 1%'' |publisher=The Asia Foundation |location=Kabul, Afghanistan |accessdate=13 November 2012 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20130918121555/http://asiafoundation.org/resources/pdfs/Surveybook2012web1.pdf |archivedate=2013-09-18 |url-status=live }}
* {{navedi splet |url=http://asiafoundation.org/resources/pdfs/Afghanistanin2010survey.pdf |format=PDF |title=Afghanistan in 2010&amp;nbsp;– A survey of the Afghan people |pages=225–226 |quote=''D-9. Which ethnic group do you belong to? SINGLE RESPONSE ONLY Pashtun 42%, Tajik 31%, Uzbek 9%, Hazara 10%, Turkmen 2%, Baloch 1%, Nuristani 1%, Aimak 2%, Arab 2%'' |publisher=The Asia Foundation |location=Kabul, Afghanistan |year=2010 |accessdate=20 March 2011 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20130726152131/http://asiafoundation.org/resources/pdfs/Afghanistanin2010survey.pdf |archivedate=2013-07-26 |url-status=live }}
* {{navedi splet |url=http://www.asiafoundation.org/resources/pdfs/Afghanistanin2009.pdf |format=PDF |title=Afghanistan in 2009: A Survey of the Afghan People |quote=The 2009 survey interviewed 6,406 Afghans (53% men and 47% women) |publisher=The Asia Foundation |location=Kabul, Afghanistan |accessdate=28 November 2012 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20120907040332/http://asiafoundation.org/resources/pdfs/Afghanistanin2009.pdf |archivedate=2012-09-07 |url-status=live }}
* {{navedi splet |url=http://www.asiafoundation.org/resources/pdfs/Afghanistanin2008.pdf |format=PDF |title=Afghanistan in 2010&amp;nbsp;– A survey of the Afghan people |quote=The 2008 survey interviewed 6,593 Afghans... |publisher=The Asia Foundation |location=Kabul, Afghanistan |accessdate=28 November 2012 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20120905002127/http://asiafoundation.org/resources/pdfs/Afghanistanin2008.pdf |archivedate=2012-09-05 |url-status=live }}
* {{navedi splet |url=http://www.asiafoundation.org/resources/pdfs/AGsurvey07.pdf |format=PDF |title=Afghanistan in 2007&amp;nbsp;– A survey of the Afghan people |pages=225–226 |quote=The 2007 survey interviewed 6,406 Afghans, ''Which ethnic group do you belong to? SINGLE RESPONSE ONLY Pashtun 40%, Tajik 35%, Uzbek 8%, Hazara 10%, Turkmen 3%, Baloch 1%, Nuristani 1%, Aimak 1%, Arab 1%'' |publisher=The Asia Foundation |location=Kabul, Afghanistan |year=2010 |accessdate=20 March 2011 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20121201132242/http://www.asiafoundation.org/resources/pdfs/AGsurvey07.pdf |archivedate=2012-12-01 |url-status=live }}
* {{navedi splet |url=http://www.asiafoundation.org/pdf/AG-survey06.pdf |format=PDF |title=Afghanistan in 2006&amp;nbsp;– A survey of the Afghan people |pages=83–88 |quote=''A total of 6,226 respondents were surveyed in the study, out of which 4888 (78.5%) were from the rural areas and 1338 (22%) were from the urban areas. Ethnicity: Pashtun 40.9, Tajik 37.1, Uzbek 9.2, Hazara 9.2, Turkmen 1.7, Baloch 0.5, Nuristani 0.4, Aimak 0.1, Arab 0.7, Pashayi 0.3'' |publisher=The Asia Foundation |location=Kabul, Afghanistan |accessdate=28 November 2012 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20131231000619/http://webcitation.org/query.php?url=http%3A%2F%2Fwww.asiafoundation.org%2Fpdf%2FAG-survey06.pdf |archivedate=2013-12-31 |url-status=dead }}
* {{navedi splet |url=http://www.asiafoundation.org/resources/pdfs/afghanvotered04.pdf |format=PDF |title=Afghanistan in 2004&amp;nbsp;– A survey of the Afghan people |quote=The 2004 survey interviewed 804 Afghans, ''Which ethnic group do you belong to? Pashtun 46%, Tajik 39%, Uzbek 6%, Hazara 6%, Turkmen 1%, Baloch 0%, Nuristani 1%, Aimak 0%, Arab 1%, Pashaye 0%, Other 1%.'' |publisher=The Asia Foundation |location=Kabul, Afghanistan |year=2004 |accessdate=28 November 2012 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20120906011313/http://asiafoundation.org/resources/pdfs/afghanvotered04.pdf |archivedate=2012-09-06 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;ABCBBCARD&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://abcnews.go.com/images/PollingUnit/1083a1Afghanistan2009.pdf |format=PDF |title=ABC NEWS/BBC/ARD poll&amp;nbsp;– Afghanistan: Where Things Stand |pages=38–40 |publisher=ABC News |location=Kabul, Afghanistan |accessdate=29 October 2010 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20130726194127/http://abcnews.go.com/images/PollingUnit/1083a1Afghanistan2009.pdf |archivedate=2013-07-26 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

{| class=&quot;wikitable sortable&quot;  style=&quot;width:100%; float:left;&quot;
|+Nacionalne javnomnenjske raziskave (etničnost)
|-
!  style=&quot;background:#ddf; width:15%;&quot;|Etnična skupina
!  style=&quot;background:#ddf; width:10%;&quot;|{{small|&quot;Afghanistan: Where Things Stand&quot; (2004–2009)}}&lt;ref name=&quot;ABCBBCARD&quot;/&gt;&lt;br /&gt;(%)
!  style=&quot;background:#ddf; width:10%;&quot;|{{small|&quot;A survey of the Afghan people&quot; (2006)}}&lt;ref name=&quot;AsiaFoundation&quot;/&gt;&lt;br /&gt;(%)
!  style=&quot;background:#ddf; width:10%;&quot;|{{small|&quot;A survey of the Afghan people&quot; (2007)}}&lt;ref name=&quot;AsiaFoundation&quot;/&gt;&lt;br /&gt;(%)
!  style=&quot;background:#ddf; width:10%;&quot;|{{small|&quot;A survey of the Afghan people&quot; (2008)}}&lt;ref name=&quot;AsiaFoundation&quot;/&gt;
!  style=&quot;background:#ddf; width:10%;&quot;|{{small|&quot;A survey of the Afghan people&quot; (2009)}}&lt;ref name=&quot;AsiaFoundation&quot;/&gt;
!  style=&quot;background:#ddf; width:10%;&quot;|{{small|&quot;A survey of the Afghan people&quot; (2010)}}&lt;ref name=&quot;AsiaFoundation&quot;/&gt;&lt;br /&gt;(%)
!  style=&quot;background:#ddf; width:10%;&quot;|{{small|&quot;A survey of the Afghan people&quot; (2011)}}&lt;ref name=&quot;AsiaFoundation&quot;/&gt;&lt;br /&gt;(%)
!  style=&quot;background:#ddf; width:10%;&quot;|{{small|&quot;A survey of the Afghan people&quot; (2012)}}&lt;ref name=&quot;AsiaFoundation&quot;/&gt;&lt;br /&gt;(%)
|-
| Paštunci
| align=center|38–46
| align=center|40,9
| align=center|40
| align=center|''ni poročila''
| align=center|''ni poročila''
| align=center|42
| align=center|41
| align=center|40
|-
| Tadžiki
| align=center|37–39
| align=center|37,1
| align=center|35
| align=center|&quot;
| align=center|&quot;
| align=center|31
| align=center|31
| align=center|33
|-
| Hazari
| align=center|6–13
| align=center|9,2
| align=center|10
| align=center|&quot;
| align=center|&quot;
| align=center|10
| align=center|11
| align=center|11
|-
| Uzbeki
| align=center|5–7
| align=center|9,2
| align=center|8
| align=center|&quot;
| align=center|&quot;
| align=center|9
| align=center|9
| align=center|9
|-
| Ajmaki
| align=center|0-0
| align=center|0,1
| align=center|1
| align=center|&quot;
| align=center|&quot;
| align=center|2
| align=center|1
| align=center|1
|-
| Turkmenci
| align=center|1–2
| align=center|1,7
| align=center|3
| align=center|&quot;
| align=center|&quot;
| align=center|2
| align=center|2
| align=center|2
|-
| Baluči
| align=center|1–3
| align=center|0,5
| align=center|1
| align=center|&quot;
| align=center|&quot;
| align=center|1
| align=center|1
| align=center|1
|-
| Ostali (Pašaji, Nuristanci, Arabci, itd.)
| align=center|0–4
| align=center|1,4
| align=center|2
| align=center|&quot;
| align=center|&quot;
| align=center|3
| align=center|3
| align=center|5
|-
| Brez mnenja
| align=center|0–2
| align=center|0
| align=center|0
| align=center|&quot;
| align=center|&quot;
| align=center|0
| align=center|0
| align=center|0
|}
{{-}}

===Jeziki===

[[Paštunščina]] in [[darijščina]] sta [[uradni jezik|uradna jezika]] Afganistana; [[dvojezičnost]] je običajna.&lt;ref name=&quot;AO&quot;&gt;{{navedi splet |title=Article Sixteen of the 2004 Constitution of Afghanistan |url=http://www.afghan-web.com/politics/current_constitution.html#preamble |quote=From among the languages of Pashto, Dari, Uzbeki, Turkmani, Baluchi, Pashai, Nuristani, Pamiri (alsana), Arab and other languages spoken in the country, Pashto and Dari are the official languages of the state. |year=2004 |accessdate=13 June 2012 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20131028065437/http://www.afghan-web.com/politics/current_constitution.html#preamble |archivedate=2013-10-28 |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Obadva sta [[Indoevropski jeziki|indoevropska jezika]] in spadata v poddružino [[iranski jeziki|iranskih jezikov]]. Perzijščina je bila vedno prestižni jezik in [[lingua franca]] za medetnično komunikacijo. Je materni jezik Tadžikov, Hazarov, Ajmakov in Kizilbašev.&lt;ref name=&quot;Encyclopædia Britannica&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.britannica.com/EBchecked/topic/7798/Afghanistan/226122/Languages|title=Languages of Afghanistan|work=|accessdate=|publisher=[[Encyclopædia Britannica]]|archiveurl=https://web.archive.org/web/20131112115208/http://www.britannica.com/EBchecked/topic/7798/Afghanistan/226122/Languages/|archivedate=2013-11-12|url-status=live}}&lt;/ref&gt; Paštunščina je materni jezik Paštuncev, čeprav mnogi Paštunci pogosto uporabljajo perzijščino in nekateri ne-Paštunci tekoče govorijo paštunščino.

{|class=&quot;wikitable&quot;
|-
!|Jezik
!|{{small|Ocena World Factbook / Library of Congress Country Studies&lt;ref name=&quot;LoC-pdf&quot;/&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/fields/2098.html |title=Population |work=The World Factbook |publisher=CIA |accessdate=24 September 2011 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20140307124031/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/fields/2098.html |archivedate=2014-03-07 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;}}
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
! [[darijščina]] ([[perzijščina]])
| 50 %
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
! [[paštunščina]]
| 35 %
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
! [[uzbeščina]] in [[turkmenščina]]
| 11 %
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
! 30 manjšinskih jezikov
| 4 %
|}

== Simboli ==
Afganistanska [[zastava]]&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.flagscorner.com/afghanistan-flag/ |title=Afghanistan Flag |date=June 9, 2016 |website=Flags Corner |url-status=usurped |archive-url=https://web.archive.org/web/20161117095621/http://www.flagscorner.com/afghanistan-flag/ |archive-date=17 November 2016 |access-date=August 28, 2019}}&lt;/ref&gt; je sestavljena iz belega polja s črno [[šahada|šahado]]. Odkar je bila vzpostavljena dinastija Hotak leta 1709, je imela država 25 zastav. Samo v 20. stoletju je imel Afganistan 19 narodnih zastav, kar je več kot katerakoli druga država v tem obdobju,&lt;ref name=&quot;CIAWF&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/afghanistan/ |title=Afghanistan |work=The World Factbook |publisher=Central Intelligence Agency |date=11 August 2021 |access-date=16 August 2021 |archive-date=2021-01-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210104184342/https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/afghanistan/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://flagspot.net/flags/af_his.html |title=Historical Flags (Afghanistan) |last1=Artimovich |first1=Nick |last2=McMillan |first2=Joe |date=2016-09-21 |website=Flags of the World |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20170704025043/https://flagspot.net/flags/af_his.html |archive-date=July 4, 2017 |access-date=February 11, 2020 |last3=Macdonald |first3=Ian}}&lt;/ref&gt; in večina je imela črno, rdečo ter zeleno barvo.

== Kultura ==
[[File:CH-NB - Afghanistan, Kulm (Khulm, Kholm)- Menschen - Annemarie Schwarzenbach - SLA-Schwarzenbach-A-5-21-110.jpg|thumb|Afganistanska družina blizu Kholma, 1939 – večina Afganistancev je plemenskih]]

Afganistanci imajo skupne kulturne značilnosti in tiste, ki se razlikujejo med regijami v Afganistanu, pri čemer ima vsaka posebno kulturo, deloma zaradi geografskih ovir, ki delijo državo. Družina je steber afganistanske družbe in družine pogosto vodi patriarh. V južni in vzhodni regiji ljudje živijo v skladu s paštunsko kulturo, tako da sledijo ''paštunvali'' (paštunska pot).&lt;ref&gt;{{cite encyclopedia |url=http://lcweb2.loc.gov/frd/cs/aftoc.html |title=Afghanistan: a country study |year=1998 |publisher=Library of Congress, Federal Research Division |editor-last=Blood |editor-first=Peter R. |location=Washington, D.C. |oclc=904447770 |entry=Pashtun |entry-url=https://webharvest.gov/peth04/20041031011222/http://lcweb2.loc.gov/cgi-bin/query/r?frd/cstdy:@field(DOCID+af0037) |access-date=23 January 2021}}}}&lt;/ref&gt; Ključna načela paštunvalija vključujejo gostoljubnost, zagotavljanje zatočišča tistim, ki iščejo zatočišče in maščevanje za prelivanje krvi. Paštuni so v veliki meri povezani s kulturo Srednje Azije in Iranske planote. Preostali Afganistanci so kulturno perzijci in turki. Nekateri nepaštuni, ki živijo v bližini Paštunov, so sprejeli ''paštunvali'' v procesu, imenovanem paštunizacija, medtem ko so bili nekateri Paštuni perzijizirani. Na tiste, ki so v zadnjih 30 letih živeli v Pakistanu in Iranu, je še dodatno vplivala kultura teh sosednjih narodov. Znano je, da so Afganistanci močno verni.

Afganistanci, zlasti Paštuni, so znani po svoji plemenski solidarnosti in visokem spoštovanju osebne časti.{{sfn|Barfield|2012|page=59}} Obstajajo različna afganistanska plemena in približno 2–3 milijone nomadov. Afganistanska kultura je globoko islamska, vendar predislamske prakse ostajajo.{{sfn|Dupree|1997|page=104}} Otroške poroke so razširjene; zakonsko določena starost za poroko je 16 let. Najbolj zaželena poroka v afganistanski družbi je poroka z vzporednim bratrancem in od ženina se pogosto pričakuje, da bo plačal ceno za nevesto.{{sfn|Dupree|1997|page=122, 198}}
[[File:Kuchi Village.jpg|thumb|Hiša, v kateri živi nomadsko ljudstvo ''koči'' v provinci Nangarhar]]

V vaseh družine običajno zasedajo hiše iz blatne opeke ali komplekse s hišami iz blatne opeke ali s kamnitimi stenami. Vasi imajo običajno glavarja (''malik''), mojstra za razdeljevanje vode (''mirab'') in verskega učitelja (''mula''). Moški so običajno delali na poljih, med žetvijo pa so se jim pridružile ženske. Približno 15 % prebivalstva je nomadov, lokalno imenovanih ''koči''. Ko gredo nomadi mimo vasi, od vaščanov pogosto kupijo zaloge, kot so čaj, pšenica in kerozin; vaščani kupujejo volno in mleko od nomadov.

Afganistanska oblačila za moške in ženske običajno sestavljajo različne oblike ''šalvar kameeza'', zlasti ''perahan tunban'' in ''khet partug''. Ženske bi običajno nosile ''[[čador]]'' za pokrivanje glave; nekatere ženske, običajno iz zelo konzervativnih skupnosti, nosijo [[burka|burko]], pokrivalo za celotno telo. Nekatere ženske iz paštunske skupnosti so jih nosile veliko preden je v regijo prišel islam, vendar so talibani vsilili to obleko vsem ženskam, ko so bili na oblasti.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=z7ATBAAAQBAJ&amp;pg=PA61|title=What Is Veiling?|first=Sahar|last=Amer|date=2 September 2014|publisher=UNC Press Books|isbn=9781469617763}}&lt;/ref&gt; Druga priljubljena obleka je ''čapan'', ki deluje kot plašč. ''[[karakul (porivalo)|Karakul]]'' je klobuk, izdelan iz krzna določene regionalne pasme ovac. Najraje so ga imeli nekdanji afganistanski kralji, velikemu delu sveta pa je postal znan v 21. stoletju, ko ga je nenehno nosil predsednik [[Hamid Karzai]].&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/south_asia/1956862.stm|title=Karzai heads for hat trouble|date=28 April 2002|publisher=BBC News}}&lt;/ref&gt; ''[[Pakol]]'' je še en tradicionalni klobuk, ki izvira z daljnega vzhoda države; priljubljeno ga je nosil gverilski vodja Ahmad šah Masud.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.afghan-web.com/culture/clothes/|title=Traditional Afghan Clothes|date=12 March 2018|access-date=13 June 2020|archive-date=13 August 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210813151029/https://www.afghan-web.com/culture/clothes/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Pokrivalo ''Mazari'' izvira iz severnega Afganistana.

=== Arhitektura ===
{{glavni|Arhitektura Afganistana}}
[[File:Kabul Skyline.jpg|thumb|upright=1.2|Obzorje Kabula, ki kaže zgodovinske in sodobne stavbe]]

Narod ima zapleteno zgodovino, ki je preživela bodisi v svojih trenutnih kulturah bodisi v obliki različnih jezikov in spomenikov. Afganistan vsebuje veliko ostankov iz vseh časov, vključno z grškimi in budističnimi [[stupa|stupami]], samostani, spomeniki, templji in islamskimi [[minaret]]i. Med najbolj znanimi so [[Velika mošeja v Heratu]], [[Mavzolej imama Alija]] ali Modra mošeja, [[minaret Džam]], Chil Zena, Qala-i Bost v [[Laškargah]]u, starogrško mesto [[Ai-Khanoum]].&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.afghanistans.com/Information/People/ArtArchitecture.htm|title=Afghanistan Art and Architecture &amp;#124; Afghanistan's Web Site|website=afghanistans.com|access-date=14 June 2020|archive-date=7 March 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210307212319/https://www.afghanistans.com/Information/People/ArtArchitecture.htm|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Vendar pa je bilo veliko njegovih zgodovinskih spomenikov v sodobnem času zaradi državljanskih vojn poškodovanih. Dva znamenita kipa [[Bude iz Bamijana]] so uničili talibani, ki so ju imeli za [[Idolatrija|malikovalca]]. Ker v moderni dobi v Afganistanu ni bilo kolonializma, je arhitektura v evropskem slogu redka, vendar obstaja: slavolok zmage v Paghmanu in [[palača Darul Aman]] v Kabulu sta bila zgrajena v tem slogu v 1920-ih. Afganistanska arhitektura sega tudi globoko v Indijo, kot je mesto [[Agra]] in [[grobnica Šer Šaha Surija]], afganistanskega cesarja [[Cesarstvo Sur|Indije]].&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|title=Medieval India the study of a civilization|first=Irfan|last=Habib|page=228|publisher=National Book Trust, India|isbn=978-81-237-5255-6|year=2007}}&lt;/ref&gt;

=== Umetnost in keramika ===
{{glavni|Afganistanska umetnost}}
[[File:Traditional Afghan Embroidery Style.jpg|thumb|Tradicionalni afganistanski vzorec vezenja]]

Tkanje [[Preproga|preprog]] je starodavna praksa v Afganistanu in mnoge od teh še danes ročno izdelujejo plemenski in nomadski ljudje. Preproge se v regiji izdelujejo že tisočletja in tradicionalno jih izdelujejo ženske. Nekateri rokodelci izražajo svoja čustva z oblikovanjem preprog; na primer po izbruhu sovjetsko-afganistanske vojne so bile ustvarjene ''vojne preproge'', različica afganistanskih preprog, z motivi, ki so predstavljali bolečino in bedo, ki jo je povzročil konflikt.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://speri.dept.shef.ac.uk/2020/01/15/selling-war-commodifying-the-insecurity-of-afghan-women/|title=Selling war: commodifying the (in)security of Afghan women|date=15 January 2020|website=SPERI}}&lt;/ref&gt; Vsaka pokrajina ima svoje posebnosti pri izdelavi preprog. V nekaterih območjih s turškim prebivalstvom na severozahodu cene nevest in poročnih obredov določajo nevestine tkalske sposobnosti.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.afghanistan-analysts.org/en/reports/context-culture/rug-weavers-and-bride-prices-in-the-northwest-still-expensive-in-spite-of-government-and-taleban-rules/|title=Rug Weavers and Bride Prices in the Northwest: Still expensive in spite of government and Taleban rules|date=12 May 2019|website=Afghanistan Analysts Network – English}}&lt;/ref&gt;

[[Lončarstvo]] se v Afganistanu izdeluje že tisočletja. Vas [[Istalif]], severno od Kabula, je še posebej pomembno središče, znano po svoji edinstveni turkizni in zeleni keramiki, njihove metode izdelave pa so ostale enake že stoletja. Veliko kamnov [[lazurni kamen|lapis lazuli]] je bilo pridobljenih v današnjem Afganistanu, in so bili uporabljeni v kitajskem porcelanu kot kobaltno modra barva, kasneje pa v starodavni [[Mezopotamija|Mezopotamiji]] in Turčiji.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.cnn.com/style/article/how-the-color-blue-changed-art-forever/index.html|title=How the quest for the 'perfect blue' changed art forever|first=Isambard |last=Wilkinson|publisher=CNN|date=14 June 2018}}&lt;/ref&gt;

Dežele v Afganistanu imajo dolgo zgodovino umetnosti, z najzgodnejšo znano uporabo [[Oljno slikarstvo|oljne slike]] na svetu, ki so jih našli na jamskih poslikavah v državi.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=First-ever oil paintings found in Afghanistan |url=http://edition.cnn.com/2008/WORLD/asiapcf/04/24/afghanistan.painting/ |date=24 April 2008 |access-date=3 December 2012 |publisher=CNN |archive-date=2018-03-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180320110145/http://edition.cnn.com/2008/WORLD/asiapcf/04/24/afghanistan.painting/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=World's Oldest Oil Paintings Found in Afghanistan |url=http://www.foxnews.com/story/0,2933,352342,00.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20080427021547/http://www.foxnews.com/story/0,2933,352342,00.html |url-status=dead |archive-date=27 April 2008 |date=24 April 2008 |access-date=3 December 2012 |publisher=Fox News}}&lt;/ref&gt; Pomemben umetniški slog, ki se je razvil v Afganistanu in vzhodnem Pakistanu, je [[grško-budistična umetnost|umetnost Gandhara]], ki je nastala s spojitvijo grško-rimske umetnosti in budistične umetnosti med 1. in 7. stoletjem našega štetja.&lt;ref&gt;{{cite encyclopedia | url=https://www.britannica.com/art/Gandhara-art |title=Gandhara art |encyclopedia=Encyclopædia Britannica |access-date=22 August 2018}}&lt;/ref&gt; V poznejših obdobjih se je povečala uporaba [[Perzijska miniatura|perzijskega miniaturnega sloga]], pri čemer je bil Kamaledin Behzad iz Herata eden najvidnejših miniaturnih umetnikov [[Timuridi|timuridskega]] in zgodnjega [[Safavidi|safavidskega]] obdobja. Od leta 1900 je narod začel uporabljati zahodne tehnike v umetnosti. Abdul Ghafoor Brešna je bil ugleden afganistanski slikar in umetnik skic iz Kabula v 20. stoletju.

=== Kulinarika ===
[[File: Bread of Afghanistan in 2010.jpg|thumb|[[Naan]], najbolj razširjen kruh v Afganistanu]]
[[File:هفت میوه.jpg|thumb|upright|Haft Mewa (sirup sedmih sadežev), ki se pogosto uživa med Novruzom]]
Afganistanska kuhinja v veliki meri temelji na glavnih pridelkih v državi, kot so pšenica, koruza, ječmen in riž. Te osnovne izdelke spremljajo domače sadje in zelenjava ter mlečni izdelki, kot so mleko, jogurt in sirotka. ''Kabuli palav'' je nacionalna jed Afganistana.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.foodrepublic.com/2012/07/31/everything-you-need-know-about-afghan-food|title=Everything You Need To Know About Afghan Food |date=31 July 2012 |publisher=foodrepublic |first=Tanveer |last=Ali|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20130213232915/https://www.foodrepublic.com/2012/07/31/everything-you-need-know-about-afghan-food|archive-date=13 February 2013}}&lt;/ref&gt; Kulinarične posebnosti naroda odražajo njegovo etnično in geografsko raznolikost. Afganistan je znan po visokokakovostnih [[granatno jabolko|granatnih jabolkih]], grozdju in sladkih melonah. Čaj je priljubljena pijača med Afganistanci. Tipična afganistanska prehrana je sestavljena iz naana, jogurta, riža in mesa.

== Sklici ==
{{sklici}}

== Viri ==
* Razni avtorji, 1995, Dežele in ljudje, Jugozahodna in Južna Azija, strani 64-73 Založba Mladinska knjiga, Ljubljana
* Valentin Areh, 2002, Afganistan - dopisnik POP TV, str. 102-133 Založba Educy, Ljubljana
* Siba Shakib, 2006, Afganistan, kamor Bog se pride le zjokat Založba ENO, Nova Gorica

== Zunanje povezave ==
{{Commons|افغانستان|Afghanistan}}

{{Države Južne Azije}}

[[Kategorija:Islamske republike]]
[[Kategorija:Celinske države]]
[[Kategorija:Srednjevzhodne države]]
[[Kategorija:Srednji vzhod]]
[[Kategorija:Perzijsko govoreče države in ozemlja]]
[[Kategorija:Afganistan|*]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>3l1e2f2s4ciqw04ihwkep8k1x3op9wf</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Praga</title>
    <ns>0</ns>
    <id>5619</id>
    <revision>
      <id>6774037</id>
      <parentid>6726325</parentid>
      <timestamp>2026-11-03T01:03:50Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6)</comment>
      <origin>6774037</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="58486" sha1="0qr1sq3d7tvjsk0rpr3ybf9r4ija2ic" xml:space="preserve">{{drugipomeni}}
{{Infopolje Naselje
| official_name                = Praga
| native_name                  = Praha
| settlement_type              = [[Seznam mest na Češkem|Mesto]]
| nickname                     = 
| motto                        = ''Praga Caput Rei publicae''
| image_skyline                = {{več slik |border=infobox |total_width=300 |perrow=1/2/2
 |image1 = Prague (6365119737).jpg
 |image2 = Národní divadlo z ostrova 1.jpg
 |image3 = Mrakodrapy v Praze 2018.jpg
 |image4 = Prague 07-2016 View from Old Town Hall Tower img3.jpg
 |image5 = PragueCzechRepublicMalaStranaMostecka.jpg}}
| image_caption                = Z vrha proti dnu, z leve proti desni: pogled na [[Karlov most]] in [[praški grad]]; [[Narodno gledališče, Praga|Narodno gledališče]]; nebotičniki v četrti Pankrác; Staromestni trg; četrt [[Malá Strana]]
| image_flag                   = Flag of Prague.svg
| image_shield                 = Coat of arms of Prague.svg
| pushpin_map                  = Češka
| map_caption                  = Lega mesta na [[Češka|Češkem]]
|latd= 50|latm= 05|lats= |latNS= N
|longd= 14|longm= 25|longs= |longEW= E
| coordinates_region           = CZ
| coordinates_display          = inline,title
| subdivision_type             = [[Seznam suverenih držav|Država]]
| subdivision_name             = {{CZE}}
| subdivision_type1            = [[Okraji Češke|Okraj]]
| subdivision_name1            = Glavno mesto Praga
| leader_title                 = [[Župan]]
| leader_name                  = {{Wikidata|P6}}
| established_title            = [[ustanovitev mesta|Ustanovitev]]
| established_date             = [[8. stoletje]] 
| area_total_km2               = 496,21
| area_urban_km2               = 298
| area_metro_km2               = 11425
| elevation_min_m              = 177
| elevation_max_m              = 399
| population_total             = 1384732
| population_as_of             = 31. 12. 2023
| population_footnotes         = &lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Preliminary data – population and population change |url=https://vdb.czso.cz/vdbvo2/faces/en/index.jsf?page=vystup-objekt&amp;pvo=DEM130062-1&amp;pvokc=&amp;katalog=33115&amp;z=T |publisher=Statistični urad Češke republike |date=2024-03-23}}&lt;/ref&gt;
| population_density_km2       = auto
| population_metro             = 2267817
| population_metro_footnotes   = &lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://stats.oecd.org/Index.aspx?DataSetCode=CITIES |title=OECD - Metropolitan areas - Population, all ages |publisher=OECD |access-date=2022-01-15 |archive-date=2019-04-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190412004539/https://stats.oecd.org/Index.aspx?DataSetCode=CITIES |url-status=live}}&lt;/ref&gt;
| population_density_metro_km2 = 237
| population_demonym           = Pražan, Pražanka
| timezone                     = [[srednjeevropski čas|CET]]
| utc_offset                   = +1
| timezone_DST                 = [[srednjeevropski poletni čas|CEST]]
| utc_offset_DST               = +2
| postal_code_type             = Poštna številka
| postal_code                  = 1xx xx
| iso_code                     = CZ-10
| registration_plate_type      = [[Registrske tablice Češke|Avtomobilska oznaka]]
| registration_plate           = A
| website                      = 
| footnotes                    = 
}}

'''Praga''' ({{jezik-cs|Praha}}) je [[glavno mesto]] in z okoli 1, 4 [[milijon]]a prebivalci (v metropolitanskem območju še skoraj milijon več) tudi največje [[mesto]] na [[Češka|Češkem]]. Leži ob [[reka|reki]] [[Vltava|Vltavi]], ki je pritok reke [[Laba|Labe]], in je zgodovinsko, kulturno ter gospodarsko središče države, pa tudi zgodovinske dežele [[Češka (zgodovinska dežela)|Češke]]. Zemljepisno leži v osrednjem delu Evrope, na sredini češke kotline.

Ima dobro ohranjeno [[srednji vek|srednjeveško]] mestno jedro s [[Hradčani]] (Hradčany) in [[Malá Strana|Malo strano]] na levem ter [[Staré Město|Staro mesto]] in [[Nové Město|Novo mesto]] na desnem bregu Vltave, ki je v preteklosti večkrat [[poplava|poplavljala]]. V Pragi je najstarejša [[Karlova univerza v Pragi|univerza]] severno od [[Alpe|Alp]], ustanovljena 1348 in poimenovana po njenem zaščitniku [[Karel IV. Luksemburški|Karlu IV.]], najstarejša češka [[Nadškofija Praga|(nad)škofija]], kot sedež praškega metropolita in češkega [[primas]]a, [[Narodni muzej, Praga|Narodni muzej]], [[Češka filharmonija]] itd. Ob zgraditvi [[železnica|železniškega]] omrežja leta 1848 se je začelo mesto hitreje razvijati. [[Prevoz]] [[premog]]a iz bazena [[Kladno]] je omogočil razvoj [[metalurgija|metalurgije]] in je vplival na povečanje prebivalstva. Leta 1830 je v Pragi živelo 180.000, leta 1910 pa 224.000 prebivalcev. Praga je postala močno industrijsko središče. Nastali so Libeň s pristaniščem Vysočany, Hloubětín, Karlín in Smíchov, ki so glavne industrijske četrti s [[tovarna]]mi strojev, vozil, vagonov, [[steklo|stekla]], [[papir]]ja in živil. Praga je postala [[trgovina|trgovsko]] središče in veliko železniško vozlišče, nato so zgradili še [[avtocesta|avtocestne]] povezave in veliko [[letališče]].

== Zgodovina ==
{{glavni|Zgodovina Prage}}
[[File:Josef Mathauser - Kněžna Libuše věští slávu Prahy (Historie českého národa v obrazech, obr. 005) retouched.jpg|thumb|Mitološka kneginja [[Libuša]] prerokuje slavo Pragi]]
V tisoč letih svojega obstoja je mesto zraslo v naselje, ki se razteza od [[Praški grad|praškega gradu]] na severu do utrdbe [[Višegrad]] na jugu in je postalo večkulturna prestolnica sodobne evropske države Češke, države članice Evropske unije.

=== Zgodnje zgodovinsko obdobje ===
[[File:Praga 0003.JPG|thumb|upright|Praška astronomska ura je bila prvič nameščena leta 1410 in velja za tretjo najstarejšo astronomsko uro na svetu in najstarejšo, ki še vedno deluje]]
[[File:CharlesBridgeMalaStranaPragueCzechRepublic.jpg|thumb|left|Pogled na enega od stolpov na Karlovem mostu]]

Območje, na katerem je bila ustanovljena Praga, je bilo poseljeno že v [[paleolitik]]u. Po mnenju judovskega zgodovinarja in kronista Davida Solomona Ganza (1541–1613), avtorja knjige, objavljene v hebrejščini z naslovom ''Tzemach Dovid,''&lt;ref&gt;Dovid Solomon Ganz, Tzemach Dovid (3rd edition), part 2, Warsaw 1878&lt;/ref&gt; je mesto ustanovil starodavni kralj Boja okoli 1306 pr. n. št. Dal je ime mestu, ki je ležalo okoli kraja, kjer zdaj stoji Praga, ''Boiinhaem''. Ime zgodovinskega ozemlja Češke Bohemija (latinsko: Boihaemum), ki je v zahodnem delu današnje Češke in sosednje Bavarske, je tudi del imena tega starodavnega kralja.

Okoli 200 pr. n. št. so [[Kelti]] ([[Boji]]) ustanovili ''[[oppidum|opidum]]'' (naselje) na jugu sedanje Prage, zdaj imenovan Závist. Do konca 1. stoletja pr. n. št. je bilo prebivalstvo na Češkem sestavljeno večinoma iz [[Germani|germanskih]] plemen ([[Markomani]], [[Kvadi]], [[Langobardi]] in morda [[Svebi]]). V času vladavine cesarja [[Gaj Avgust Oktavijan|Avgusta]] (27 pr. n. št.–14 n. št.) se je mesto po vladarju v tistem času, ki mu je bilo ime Maroboduus, imenovalo ''Maroboden''. Bil je Avgustov sodobnik. Okrog območja, na katerem je sodobna Praga, [[Ptolemaj]]ev zemljevid (2. stoletje) omenja germansko mesto imenovano ''Casurgis''.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.cs-magazin.com/index.php?a=a2011021048 |title=Praha byla Casurgis |accessdate=2016-01-24 |archive-date=2016-04-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160413175204/http://www.cs-magazin.com/index.php?a=a2011021048 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

V poznem 5. stoletju, obdobju velikih selitev po propadu Zahodnega rimskega cesarstva, so se germanska plemena selila proti zahodu in v 6. stoletju so slovanska plemena naseljevala srednjo Evropo. Od 9. stoletja se je naselje že imenovalo ''Praha'' (''Praga''). Po legendi naj bi češka kneginja in prerokinja [[Libuša]] ter njen mož Přemysl, ustanovitelj rodbine [[Přemyslidi|Přemyslidov]], ustanovila Prago v 8. stoletju. Legenda pravi, da je Libuša prišla iz skalne pečine visoko nad Vltavo in prerokovala: &quot;Vidim veliko mesto, katerega slava se bo dotaknila zvezd.&quot; Dala je zgraditi grad in mesto imenovala Praga.&lt;ref&gt;[http://www.nytimes.com/books/first/d/demetz-prague.html nytimes.com, Prague in Black and Gold]&lt;/ref&gt;

Do leta 800 je bila preprosta utrdba z lesenimi stavbami, ki so zasedale približno dve tretjini območja, ki je zdaj [[praški grad]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.novinky.cz/kultura/24807-slovane-na-hrade-zili-uz-sto-let-pred-borivojem.html |title=Slované na Hradě žili už sto let před Bořivojem&amp;nbsp;– |publisher=Novinky.cz |accessdate=14 April 2011 |archive-date=2011-04-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110405080130/http://www.novinky.cz/kultura/24807-slovane-na-hrade-zili-uz-sto-let-pred-borivojem.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Prve pozidave pod praškim gradom izvirajo iz leta 885.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.hrad.cz/en/prague-castle/history/archaeological-research.shtml |title=Archaeological Research&amp;nbsp;– Prague Castle |publisher=Hrad.cz |date=8 July 2005 |accessdate=30 May 2011}}&lt;/ref&gt;

Druga praška utrdba je bila trdnjava Přemyslidov [[Višegrad, Praga|Višegrad]] &lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.praguewelcome.cz/en/visit/monuments/top-monuments/65-vysehrad.shtml |title=TOP MONUMENTS - VYŠEHRAD |publisher=praguewelcome.cz |accessdate=14 November 2013 |archive-date=2013-03-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130312091714/http://www.praguewelcome.cz/en/visit/monuments/top-monuments/65-vysehrad.shtml |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;, ki je bila ustanovljena v 10. stoletju, približno 70 let za praškim gradom. Praški grad obvladuje stolnica, ki je bila ustanovljena leta 1344, vendar končana šele v 20. stoletju.

Regija je postala sedež vojvod in zadnjih čeških kraljev. Pod svetim rimskim cesarjem [[Oton II.|Otonom II.]] je območje leta 973 postalo sedež [[škofija|škofije]]. Praga je bila povzdignjena v [[nadškofija|nadškofijo]] leta 1344, dotlej je bila sufragan nadškofije v [[Mainz]]u.

Praga je bila pomembno trgovsko središče, v njej so se naselili trgovci iz vse Evrope, tudi veliko [[Judje|Judov]], kot je opozoril leta 965 [[Al Andaluz|špansko-judovski]] trgovec in popotnik [[Ibrahim ibn Jakob]]. [[Stara nova sinagoga, Praga|Stara nova sinagoga]] iz leta 1270 še vedno stoji. V Pragi je bil tudi pomemben trg sužnjev.&lt;ref&gt;&quot;''[https://books.google.com/books?id=cHRvtwTLcMAC&amp;pg=PA417&amp;dq&amp;hl=en#v=onepage&amp;q=&amp;f=false The Cambridge Economic History of Europe: Trade and industry in the Middle Ages]''&quot;. Michael Moïssey Postan, Edward Miller,Cynthia Postan (1987). Cambridge University Press. p. 417. ISBN 0-521-08709-0.&lt;/ref&gt;

Nad plitvino reke Vltave je kralj [[Vladislav I.]] (tudi češki vojvoda [[Vladislav II. Ogrski|Vladislav II.]]) leta 1170 zgradil prvi [[most]], ''Juditin most,'' ki ga je imenoval v čast svoje žene Judite Turingijske. Leta 1342 ga je uničila poplava. Nekaj prvotnih temeljnih kamnov tega mostu je ostalo.

Leta 1257, ko je vladal kralj [[Otokar II. Přemysl|Otokar II.]], je bila v Pragi, kjer je bila starejša vas, ustanovljena četrt [[Malá Strana|Malá strana]], kar naj bi postalo območje [[Hradčani]] (Praški grad). To je bil okraj nemških prebivalcev, ki so imeli pravico do samostojnega upravljanja v skladu z ''magdeburškim zakonom''. Novo okrožje je bilo na obrežju nasproti Starega mesta (&quot;Staré Město&quot;), ki je imelo status mestnega okraja in je bilo omejeno z obzidjem in utrdbami.

=== Obdobje Karla IV. ===
[[File:Prague 07-2016 view from Lesser Town Tower of Charles Bridge img5.jpg|thumb|upright|Stolnica svetega Vida na praškem gradu]]
[[File:CZ-Prag-hrad-koenigsp-kronjuw.jpg|thumb|left|Češki kronski dragulji so četrti najstarejši v Evropi]]
Praga je cvetela v 14. stoletju v času vladavine [[Karel IV. Luksemburški|Karla IV.]], svetega rimskega cesarja in kralja Češke iz nove [[Luksemburžani|luksemburške rodbine]] (1346–1378). Kot kralj Češke in Svetega rimskega cesarstva je preoblikoval Prago v cesarsko prestolnico. V tistem času je bila tretje največje mesto v Evropi (po Rimu in [[Konstantinopel|Konstantinoplu]]).

Ukazal je gradnjo Novega mesta (''Nové Město''), ki meji na staro mestno jedro in ga je sam tudi zasnoval. [[Karlov most]], ki je nadomestil Juditin most, uničen v poplavi tik pred začetkom njegovega vladanja, je bil postavljen za povezavo vzhodnega brega okrožij Male strane in grajskega območja. 9. julija 1357 ob 5.31 je Karel IV. osebno položil prvi temeljni kamen za Karlov most. Znan je točen čas polaganja prvega temeljnega kamna, ker je bila palindromna številka 135797531 vklesana v mostni stolp v Starem mestu in so ga kraljevi [[astrolog]]i in [[numerolog]]i določili kot najboljši čas za začetek gradnje mostu.&lt;ref&gt;Stone, Andrew. ''A Hedonist's Guide to New York''.&lt;/ref&gt; Leta 1347 je ustanovil [[Karlova univerza v Pragi|Karlovo univerzo]], ki je še vedno najstarejša univerza v srednji Evropi.

Začel je gradnjo gotske [[Stolnica svetega Vida, Praga|stolnice svetega Vida]] v največjem dvorišču praškega gradu, kjer je bila romanska rotunda. Praga je bila povzdignjena v nadškofijo leta 1344, to je leto, ko se je začela gradnja stolnice.

Mesto je imelo kovnico denarja in je bilo središče trgovanja za nemške in italijanske bančnike in trgovce. Družbeni red je postajal nemiren zaradi naraščanja moči cehov obrtnikov (sami pogosto sprti zaradi notranjih bojev) ter večjega števila revnih ljudi.

''Zid lakote'', močno utrjeno obzidje južno od Male strane in območja gradu, je bil zgrajen v 1360-ih, obdobju lakote. Delo je bilo pomembno, saj so bili odredi Karla IV. sredstvo za zagotavljanje zaposlovanja in hrane za delavce in njihove družine.

[[File:Prague banner c1477.png|150px|thumb|Prapor stare Prage, okoli 1477]]
[[File:Staré Město Pražské (znak).jpg|120px|thumb|Praški grb v 15. stoletju. Roka je bila dodana leta 1649.]]

Karel IV. je umrl leta 1378. Ko je vladal njegov sin, kralj Venčeslav IV. (1378–1419), je bilo obdobje močnih pretresov. Med veliko nočjo 1389 so člani praške duhovščine povedali, da so Judje oskrunili evharistično hostijo. Duhovščina je spodbujala drhal k ropanju, plenjenju in zažigu judovske četrti. Skoraj celotno judovsko prebivalstvo Prage (3000 ljudi) je umrlo.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.everything2.org/title/The%2520Prague%2520Pogrom%2520of%25201389 |publisher=Everything2 |title=The Prague Pogrom of 1389 |date=April 1389 |accessdate=16 June 2009 |archive-date=2010-06-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100618060237/http://www.everything2.org/title/The%2520Prague%2520Pogrom%2520of%25201389 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.prague.cz/jewish-quarter/ |publisher=prague.cz |title=The former Jewish Quarter in Prague |date=April 1389 |accessdate=16 June 2009}}&lt;/ref&gt;

[[Jan Hus]], [[teolog]] in [[rektor]] na Karlovi univerzi je pridigal v Pragi. Leta 1402 je začel pridigati v Betlehemski kapeli. Navdušen nad [[John Wycliffe|Johnom Wycliffom]] se je v pridigah osredotočal na tisto, kar je bilo videti kot radikalne reforme koruptivne [[Cerkev (organizacija)|Cerkve]]. Ko je postal prenevaren za politično in versko ustanovo, je bil Hus povabljen na [[Konstanški koncil|koncil v Konstanco]] na sojenje zaradi [[herezija|herezije]]. Leta 1415 so ga obsodili in zažgali na grmadi .

Čez štiri leta je Praga doživela svojo prvo [[Praška defenestracija|defenestracijo]], ko so se ljudje uprli pod poveljstvom praškega duhovnika Jana Želivskega. Husova smrt je skupaj s češkim protonacionalizmom in protoprotestantizmom spodbudila [[husitske vojne]]. Kmečki uporniki, ki jih je vodil Jan Žižka, so skupaj s husitskimi vojaki iz Prage premagali cesarja [[Sigismund Luksemburški|Sigismunda]] v bitki za Vitkov hrib leta 1420.

Med husitskimi vojnami, ko so mesto Prago napadli [[križarji]] in plačane sile, se je mestna milica pogumno borila pod praškim praporom. Prapor z lastovičjim repom je bil velik približno 4 x 6 metrov, rdeče polje je bilo posuto z drobnimi belimi lilijami (''[[fleur-de-lis]]'') s srebrnim grbom starega mesta v sredini. Besede »PÁN BUH POMOC NASSE« (Gospod je naša pomoč) so se pojavile nad grbom, husitskim kelihom v sredini nad njim. Blizu lastovičjega repa je bilo v obliki polmeseca zlato sonce z žarki.

Enega od teh praporov so zajeli švedski vojaki v bitki za Prago (1648), ko so zasedli zahodni breg reke Vltave in bili odbiti od vzhodnega brega. Razstavili so ga v kraljevem vojaškem muzeju v [[Stockholm]]u. Ta prapor obstaja še vedno, a je v zelo slabem stanju. Odnesli so tudi ''Codex Gigas'' in ''Codex Argenteus''. Prapor z mestnim simbolom Starega mesta je bil verjetno naslikan že 1419. Mestna milica ga je uporabljala že pred 1477 in med husitskimi vojnami ter je najstarejši ohranjen občinski prapor Češke.

V naslednjih dveh stoletjih je Praga okrepila svojo vlogo trgovskega mesta. V tem času so zgradili mnoge pomembne gotske stavbe&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://old.hrad.cz/castle/architektura/gotika_uk.html |title=Architecture of the Gothic |publisher=Old.hrad.cz |date=13 October 2005 |accessdate=18 November 2013}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|author= |url=http://www.hrad.cz/en/prague-castle/photogallery/prague-castle/9.shtml |title=Old Royal Palace with Vladislav Hall - Prague Castle |publisher=Hrad.cz |date=16 December 2011 |accessdate=18 November 2013}}&lt;/ref&gt; in dodali [[Vladislavova dvorana, Praški grad|Vladislavovo dvorano]] na praškem gradu.

=== Obdobje Habsburžanov ===
[[File:Bohemiae Moraviae et Silesiae (Merian) 102.jpg|thumb|Panorama Prage 1650]]
Leta 1526 so češke dežele izvolile [[Ferdinand I. Habsburški|Ferdinanda I.]] iz [[Habsburžani|habsburške dinastije]]. Goreč katolicizem njenih članov je bil vzrok za spopade na Češkem, nato pa v Pragi, kjer so bile protestantske ideje vedno bolj priljubljene.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.prague.st/city-info/static/eng/czech-history/religious-conflicts.php |title=Religious conflicts |publisher=Prague.st |date= |accessdate=18 November 2013 |archive-date=2016-03-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160304235726/http://www.prague.st/city-info/static/eng/czech-history/religious-conflicts.php |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Teh težav cesar [[Rudolf II. Habsburški|Rudolf II.]], izvoljeni kralj Češke leta 1576, ki se je odločil imeti v Pragi svoj dom, ni obvladal. Živel je v praškem gradu, kjer so njegov dvor obiskovali ne le astrologi in čarovniki, ampak tudi znanstveniki, glasbeniki in umetniki. Rudolf je bil velik ljubitelj umetnosti in Praga je postala prestolnica evropske kulture. To je bilo za mesto uspešno obdobje: slavni ljudje, ki so tu živeli v tistem času, sta [[astronom]]a [[Tycho Brahe]] in [[Johannes Kepler]], [[slikar]] [[Giuseppe Arcimboldo]], [[Alkimija|alkimista]] [[Edward Kelley]] in [[John Dee]], [[pesnik|pesnica]] [[Elizabeth Jane Weston]] in drugi.

Leta 1618 je druga praška defenestracija izzvala [[tridesetletna vojna|tridesetletno vojno]], ki je bilo še posebej kruto obdobje za Prago in Češko. [[Ferdinand II. Habsburški]] je bil odstavljen in njegovo mesto je kot kralj Češke zasedel [[Friderik V. Pfalški|Friderik V.]], volilni knez Palatinata. Češka vojska je bila pod njim premagana v [[bitka na Beli gori|bitki na Beli gori]] (1620), nedaleč od mesta. Leta 1621 je bilo usmrčenih 27 čeških voditeljev (vključenih v vstajo) na Starem mestnem trgu in izgnani mnogi drugi. Mesto je med vojno trpelo pod [[Sasi]] (1631) in v bitki za Prago (1648).&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.family-lines.cz/html/Articles/30-war.htm |title=The Kingdom of Bohemia during the Thirty Years' War |publisher=Family-lines.cz |accessdate=14 April 2011 |archive-date=2011-07-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110718172046/http://www.family-lines.cz/html/Articles/30-war.htm |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Praga je začela vztrajno nazadovati, prebivalstvo se je zmanjšalo s 60.000 pred vojno na 20.000. V drugi polovici 17. stoletja je prebivalstvo Prage začelo znova naraščati. Judje so bili v Pragi od konca 10. stoletja, do leta 1708 so predstavljali približno četrtino prebivalcev Prage.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.jewishvirtuallibrary.org/jsource/vjw/Prague.html |title=Prague |publisher=Jewish Virtual Library |date= |accessdate=18 November 2013}}&lt;/ref&gt;
[[File:Frantisek Palacky monument.jpg|thumb|upright|Spomenik Františku Palackiju, pomembnemu članu češkega narodnega preporoda]]

Leta 1689 je velik požar uničil del Prage, kar je spodbudilo prenovo in obnovo mesta. V letih 1713–14 je izbruhnila kuga, ki je zahtevala 12.000 do 13.000 ljudi.&lt;ref&gt;M. Signoli, D. Chevé, A. Pascal (2007).''&quot;[https://books.google.com/books?id=3u3rNCWtv0MC&amp;pg=PA51&amp;dq&amp;hl=en#v=onepage&amp;q=&amp;f=false Plague epidemics in Czech countries]&quot;''. p.51.&lt;/ref&gt;

Po bitki za Prago leta 1757 so Prusi z bombardiranjem uničili več kot četrtino mesta in močno poškodovali stolnico svetega Vida.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.1911encyclopedia.org/Prague |title=arhivska kopija |accessdate=2016-01-24 |archive-date=2013-08-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130807161736/http://www.1911encyclopedia.org/Prague |url-status=bot: unknown }}&lt;/ref&gt; Mesec po bitki pri [[Kolín]]u je Friderik II. izgubil bitko in se je moral umakniti iz Češke.

Gospodarska rast se je nadaljevala v 18. stoletju, leta 1771 je imelo mesto že 80.000 prebivalcev. Mnogi so bili bogati trgovci in plemiči, ki so obogatili mesto s številnimi palačami, cerkvami in vrtovi, polnimi umetnosti in glasbe, ki jo je ustvarjal baročni slog, znan po vsem svetu.

Leta 1784 so bile pod Jožefom II. štiri občine Mala strana, Novo mesto, Staro mesto in Hradčani združene v eno samo. Judovsko okrožje, imenovano Josefov, je bilo vključeno šele leta 1850. Industrijska revolucija je imela v Pragi močan vpliv, saj so tovarne izkoriščale rudnike premoga in fužine bližnje regije. Prvo predmestje Karlín je bilo ustanovljeno leta 1817, čez 20 let je imelo mesto več kot 100.000 prebivalcev.

Revolucije v Evropi v letu 1848 so se dotaknile tudi Prage, vendar so bile divje zatrte. V naslednjih letih se je začel češki narodni preporod, dokler ni v letu 1861 dobil večine v mestnem svetu. Praga je imela leta 1848 nemško govorečo večino, že leta 1880 se je število nemških govorcev zmanjšalo na 14 % (42.000) in leta 1910 na 6,7 % (37.000) zaradi velikega povečanja pritoka Čehov iz preostalega dela Češke in Moravske, pa tudi zaradi ponovne vzpostavitve pomembnosti oziroma socialnega statusa češkega jezika.

=== 20. stoletje ===
==== Prva republika ====
 [[File:Prague liberation 1945 konev.jpg|thumb|Maja 1945 Prago osvobaja Rdeča armada]]
Prva svetovna vojna se je končala s porazom Avstro-Ogrske in nastajanjem [[Češkoslovaška|Češkoslovaške]]. Praga je bila izbrana za njeno glavno mesto in praški grad za sedež predsednika [[Tomáš Masaryk|Tomáša Masaryka]]. V tem času je bila Praga prava evropska prestolnica z visoko razvito industrijo. Leta 1930 se je število prebivalcev povečalo že na 850.000.

==== Druga svetovna vojna ====
[[Adolf Hitler|Hitler]] je ukazal nemški vojski, naj vstopijo v Prago 15. marca 1939 in je s praškega gradu razglasil Češki in Moravski nemški protektorat. Večino svoje zgodovine je bila Praga večetnično mesto s pomembnim deležem češkega, nemškega in (večinoma češko in/ali nemško govoreči) judovskega prebivalstva. Od leta 1939, ko je državo zasedla [[Tretji rajh|nacistična Nemčija]], in med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je bila večina Judov izgnana in pobita. Leta 1942 je bila Praga priča atentatu na enega najvplivnejših nacistov Nemčiji, [[Reinhard Heydrich|Reinharda Heydricha]]: umorili so ga med operacijo Antropoid, ki sta jo izvedla češkoslovaška narodna junaka Jozef Gabčík in Jan Kubiš. Hitler je ukazal krvave povračilne ukrepe.

Ob koncu vojne so Prago večkrat bombardirali Američani. 701 človek je bil ubit in več kot 1000 ljudi je bilo ranjenih, nekaj stavb, tovarn in zgodovinskih znamenitosti je bilo uničenih (samostan Emaus, Faustova hiša, sinagoga Vinohrady).&lt;ref name=&quot;Bombing&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.praguepost.com/archivescontent/40592-looking-back-at-the-bombing-of-prague.html |title=Looking Back at the Bombing of Prague |work= The Prague Post |date=14 February 1945 |accessdate=4 December 2011}}&lt;/ref&gt; Po mnenju ameriških pilotov se je to zgodilo zaradi navigacijske napake. Številne zgodovinske stavbe v Pragi pa niso bile uničene in škoda je bila v primerjavi s celotnim uničenjem številnih drugih mest v tem času majhna. 
 [[File:Havla 1989.jpg|thumb|Žametna revolucija, november 1989]]

5. maja 1945, dva dni pred nemško kapitulacijo, je izbruhnila vstaja proti Nemčiji. Štiri dni pozneje je 3. udarna brigada Rdeče armade osvobodila mesto. Večina (okoli 50.000 ljudi) nemškega prebivalstva Prage je pobegnila ali bila izgnana v skladu z Beneševimi dekreti.

==== Hladna vojna ====
[[File:Mrakodrapy v Praze 2018.jpg| thumb|Nebotičniki v Pragi]]
Praga je bila mesto pod vojaškim in političnim nadzorom [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] (glej [[železna zavesa]]). Na 4. kongresu češkoslovaških pisateljev, ki je bil v mestu leta 1967, so oblikovali jasno stališče proti režimu. To je spodbudilo novega sekretarja komunistične partije [[Aleksander Dubček|Aleksandra Dubčka]] k oznanitvi novega političnega kursa leta 1968, kratkotrajnega obdobja &quot;socializma s človeškim obrazom&quot;. To je bila ''[[praška pomlad]]'', ki je bila usmerjena v demokratizacijo političnega in ekonomskega sistema. Države članice [[Varšavski pakt|Varšavskega pakta]] (razen [[Romunija|Romunije]] in [[Albanija|Albanije]]) so se pod vodstvom Sovjetske zveze odzvale z [[zasedba Češkoslovaške|zasedbo Češkoslovaške]] in 21. avgusta 1968 so tanki na praških ulicah zatrli poskus reforme.

==== Obdobje po žametni revoluciji ====
Leta 1989, ko je policija umirila študentske demonstracije, se je [[žametna revolucija]] razlila po ulicah Prage in češkoslovaško glavno mesto je imelo veliko koristi od novega razpoloženja. Leta 1993, po razdelitvi Češkoslovaške, je Praga postala glavno mesto nove Češke republike. Od leta 1995 se dvigujejo nebotičniki, Praga je spet postala pomembno kulturno središče Evrope in je povsem pod vplivom globalizacije. Leta 2000 je bil v Pragi vrh [[Mednarodni denarni sklad|IMF]] in [[Svetovna banka|Svetovne banke]]. Leta 2002 so bile v Pragi velike poplave, ki so poškodovale stavbe in tudi podzemni prometni sistem.

== Etimologija in druga imena ==
[[File:Vltava in Prague.jpg|thumb|right|220px|Mostovi čez Vltavo, kot se vidijo iz Letne]]

Češko ime ''Praha'' izhaja iz stare slovanske besede ''práh'', kar pomeni '[[brod (prehod)]]' ali 'brzica' in se nanaša na izvor mesta na točki prehoda reke Vltave.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://praguesummer.com/whats-in-a-name-prague-history-lesson/|title=What's in a name? Prague History lesson|website=praguesummer.com|date=22 February 2016|access-date=14 March 2016|archive-date=2017-03-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20170314063453/http://praguesummer.com/whats-in-a-name-prague-history-lesson/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;  Enako je etimologija povezana z okrožjem Praga v Varšavi.&lt;ref&gt;Lucy S. Dawidowicz&amp;nbsp;– ''The Golden Tradition: Jewish Life and Thought in Eastern Europe'', 1996, p. 351. &quot;Then you surely knew also Reb Shmuel on the other side of the Vistula, in Praga! Praga, the threshold of Warsaw—the aroma of the country, with its broad fields, so many times desolated by wars and fires and rebuilt...&quot;&lt;/ref&gt;

Še en pogled na izvor imena je povezan s češko besedo ''práh'' (v pomenu »prag pri vratih«) in legendarna etimologija povezuje ime mesta s princeso Libušo, prerokinjo in ženo mitološkega ustanovitelja rodbine [[Přemyslidi|Přemyslidov]]. Ta je odredil gradnjo mesta »tam, kjer človek prestopi prag svoje hiše«. Češki ''práh'' se nanaša na brzice ali prehod v reki ali prag kot možnost prečkanja plitvine v reki, kar zagotavlja &quot;prag&quot; v gradu.

Še ena izpeljava imena ''Praha'' je mogoča iz ''na prazě'', izvirno izraz za pobočje iz skrilavca, na katerem je bil zgrajen prvotni grad. V tistem času je bil grad obdan z gozdovi, ki so pokrivali devet gričev prihodnjega mesta – Staro mesto na nasprotni strani reke, pa tudi [[Malá Strana]], ki je pod obstoječim gradom in je nastala šele pozneje.

V nemščini je Praga pisana kot ''Prag'', v angleščini in francoščini ''Prague'', v več drugih romanskih in slovanskih jezikih pa tako kot v slovenščini - ''Praga''.

== Geografija ==
Praga ima osrednjo lego v zahodni Češki ob reki [[Vltava|Vltavi]], približno 40 kilometrov od sotočja z [[Laba|Labo]] pri Mělníku. Razdalja do skrajnih mejnih točk države je severno okoli 110 kilometrov, zahodno in južno okoli 170&amp;nbsp;km na vsako stran, na vzhod okoli 320&amp;nbsp;km.

Velik del mesta leži v široki dolini reke Vltave, ki teče skozi mestno območje v dolžini 30 kilometrov in dela veliko zanko v severnem delu. Na južnem loku te zanke je zgodovinsko središče mesta, ki ga obvladujeta vzpetini na severu [[Hradčani]] in jugu [[Višegrad, Praga|Višegrad]]. Preostanek je razdeljen med druge okoliške doline med hribi: ''Letná, Vítkov, Větrov, Skalka, Emauzy, Karlov'' in najvišji med njimi ''Petrin''. Z vključevanjem v območje mesta (Pražská plošina) predvsem v 20. stoletju se razteza zdaj daleč navzven.

Vltava teče v Prago z juga, kjer vstopi v mestni prostor na nadmorski višini okoli 190 metrov in ga zapusti na severu pri okoli 176 metrih. Reka ima tu povprečno globino 2,75, največjo pa 10,5 metra. Teče okoli več otokov, tudi otokov južno od Karlovega mostu, kjer so še ''Slovanský,  Dětský '' in ''Střelecký ostrov'' in na zahodnem delu Karlovega mostu otok ''Kampa''. Številni so pritoki, med katerimi je največji Berounka, severno od Zbraslava (z zahoda) je Botič med Novim mestom in Višegradom (z vzhoda) in Rokytka v pristanišču Libeň (prav tako z vzhoda). Najvišje vzpetine so na zahodnem in južnem delu mesta. Na zahodu je Bela gora (Bilá hora), visoka je 381 metrov, na jugu ima Čihadlo 385 metrov.&lt;ref&gt;Alle Höhenangaben gerundet nach: ''Turistická mapa, Wanderkarte 1 : 50.000. Hrsg.: Klub českých turistů. Bl. 36. Okolí Prahy západ.'' 3. vydání, dotisk. TRASA, Prag 2004. ISBN 978-80-7324-006-6. Kartengrundlage: MO ČR (''Ministerstvo obrany České republiky'', Verteidigungsministerium der Tschechischen Republik)&lt;/ref&gt;

Praga ima v upravni delitvi Češke poseben status ob 13 [[Okraji Češke|okrajih]], v celoti jo obdaja [[Osrednječeški okraj]] (''Středočeský kraj'').

== Glavne znamenitosti ==
[[File:Peter Stehlik 2011.07.29 A.jpg|thumb|220px|Venčeslavov trg]]
[[File:Prague 07-2016 View from Old Town Hall Tower img3.jpg|thumb|Staromestni trg]]
[[File:Prag Pulverturm.jpg|thumb|upright|Gotski smodniški stolp]]
[[File:Prag ginger u fred gehry.jpg|thumb|upright|Milunićeva in Gehrijeva ''Plešoča hiša'']]
[[File:Kafka statue Prague.jpg|thumb|110px|Spomenik Franzu Kafki]]
Od padca železne zavese je Praga postala eden najbolj priljubljenih turističnih ciljev na svetu. Med drugo svetovno vojno je  bila manj poškodovana kot nekatera druga večja mesta v regiji, tako da je večina zgodovinske arhitekture obdržala obliko. Ima eno izmed najbolj nedotaknjenih in raznovrstnih zbirk arhitektur, od romanske do gotske, renesančne, baročne, rokokojske, neorenesančne, neogotske, art nouveauja, kubistične, neoklasičistične in ultramoderne. Nekaj priljubljenih znamenitosti:

=== Hradčani in Mala strana ===
{{div col|colwidth=30em}}
* [[Praški grad]] s [[stolnica svetega Vida, Praga|stolnico svetega Vida]], v kateri so češki kronski dragulji
* Slikovit [[Karlov most]] (Karlův most)
* baročna [[cerkev svetega Nikolaja, Praga|cerkev svetega Nikolaja]]
* cerkev Marije Viktorije in Praškega malega Jezusa
* [[Piskova vrata]], ena od zadnjih ohranjenih mestnih vrat baročne utrdbe
* Petřínski hrib z razglednim stolpom in vzpenjačo
* Lennonov zid
* Muzej Franza Kafke
* Otok Kampa, viden s Karlovega mostu&lt;ref name=YourCzechRepublic.cz&gt;{{navedi splet |url=http://www.yourczechrepublic.cz/place/kampa-island |title=Kampa Island |publisher=YourCzechRepublic.cz |date= |accessdate=6 March 2014 |archive-date=2014-03-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140310172645/http://www.yourczechrepublic.cz/place/kampa-island |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
{{div col end}}

=== Staro mesto (Staré Město) in Jozefov ===
{{div col|colwidth=30em}}
* [[Praška astronomska ura]] (Orloj) na Mestni hiši v Starem mestu
* gotska [[cerkev Marije pred Týnom, Praga|cerkev Marije pred Týnom]] (Kostel Matky Boží před Týnem) iz 14. stoletja z 80 m visokima stolpoma
* obokana gotska Stara nova sinagoga (Staronová Synagoga) iz 1270
* [[Staro judovsko pokopališče, Praga|Staro judovsko pokopališče]]
* Smodniški stolp (Prašná brána), gotski stolp starih mestnih vrat
* Španska sinagoga z lepo notranjostjo
* Staromestni trg (Staroměstské náměstí) z gotskimi in baročnimi stavbami in [[Palača Kinski, Praga|palačo Kinski]]
* [[Mestna hiša, Praga|Mestna hiša]], pomembna mestna znamenitost in koncertna dvorana, znana po arhitekturnem slogu [[art nouveau]] in politični zgodovini Češke
* [[Klementinum]], kjer domuje [[Narodna knjižnica Češke republike]]
* Muzej dekorativne umetnosti z obsežnimi zbirkami, tudi stekla, pohištva, tekstila, igrač, art nouveauja, kubizma in art decoja
* Palača Clam-Gallas, baročna palača iz leta 1713
{{div col end}}

=== Novo mesto (Nové Město) ===
{{div col|colwidth=30em}}
* poslovni in zgodovinski [[Venčeslavov trg]] (Václavské náměstí)
* neorenesančni [[Narodni muzej, Praga|Narodni muzej]] z veliko znanstveno in zgodovinsko zbirko
* [[Narodno gledališče, Praga|Narodno gledališče]], neorenesančna stavba z zlato streho ob bregu Vltave
* dekonstruktivistična [[Plešoča hiša]] (''stavba Fred in Ginger'')
* [[Karlov trg]], največji srednjeveški trg v Evropi (zdaj spremenjen v park)
* samostan Emaus in spomenik &quot;Praga za svoje zmagovite sinove&quot; pri Palackyjevem trgu (Palackého náměstí)
* muzej operacije Antropoid v kripti pravoslavne cerkve Cirila in Metoda
* jubilejna sinagoga Wilhelma Stiassnyja je največja v Pragi
* muzej Mucha prikazuje dela art nouveauja [[Alfons Maria Mucha|Alfonza Muche]]
{{div col end}}

=== Vinohrady in Žižkov ===
{{div col|colwidth=30em}}
* velik bronast konjeniški kip [[Jan Žižka|Jana Žižke]] v Vitkovem parku, Žižkov, Praga 3
* neogotska cerkev svete Ljudmile pri Trgu miru (Náměstí Míru), Vinohrady
* televizijski stolp s skulpturami plazečih se dojenčkov Žižkov
* Novo judovsko pokopališče v Olšanyju, tudi grob Franza Kafke
* [[Cerkev Srca Jezusovega, Praga|cerkev Srca Jezusovega]] pri trgu Jurija Podebradskega (Jiřího z Poděbrad)
* stanovanjska stavba iz zgodnjega 20. stoletja v slogu art nouveauja med Trgom miru, Vinohrady, in parkom Riegrovy Sady
{{div col end}}

===Drugo===
{{div col|colwidth=30em}}
* [[Višegrad, Praga|Grad Višegrad]] in [[Bazilika svetega Petra in Pavla, Praga|Bazilika svetega Petra in Pavla]], [[Višegrajsko pokopališče]] in najstarejša praška rotunda svetega Martina
* praški metronom v Letnem parku, velik metronom, ki visi nad mestom, tam, kjer je nekoč stal Stalinov kip
* praški živalski vrt v Troji, ki ga je revija Forbes izbrala za najboljši živalski vrt na svetu &lt;ref name=forbes-zoo&gt;{{navedi splet |url=http://www.abcprague.com/2008/02/28/forbes-magazine-prague-zoo-the-7th-best-in-the-world |title=Forbes Magazine: Prague Zoo the 7th Best in the World |publisher=Abcprague.com |date= |accessdate=14 September 2013 |archive-date=2008-03-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080316214348/http://www.abcprague.com/2008/02/28/forbes-magazine-prague-zoo-the-7th-best-in-the-world |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
* Industrijska palača (Průmyslový palác), Křižíkov vodnjak, Lunapark in Akvarij Výstaviště v Holešovicah
* Narodna galerija v Pragi z veliko zbirko čeških in mednarodnih slikarjev in kiparjev, kot so [[Alfons Maria Mucha|Mucha]], [[František Kupka|Kupka]], [[Picasso]], [[Monet]] ali [[van Gogh]]
*Strahovski samostan, stara češka [[Premonstratenci|premonstratenška]] opatija, ustanovljena 1149, in samostanska knjižnica
{{div col end}}

== Plečnik v Pragi ==
Praga je eno  najlepših evropskih [[mesto|mest]], [[arhitektura|arhitekturno]] izstopajo [[Hradčani]], nekdanji dvorec čeških kraljev, zdaj pa sedež češkega predsednika. Projekt prenove je v času predsednika [[Tomáš Garrigue Masaryk|Masaryka]] izdelal znameniti [[Slovenci|slovenski]] [[arhitekt]] [[Jože Plečnik]].

Velika zasluga arhitekta Jožeta Plečnika je, da je prevzel obnovo praškega gradu, ki je pričakal konec prve svetovne vojne v obupnem stanju, razpadal je kot prava priča, da je avstrijska uprava zanemarjala češke zgodovinske spomenike. Plečnik je bil v odličnih odnosih s predsednikom Masarykom in njegovo hčerko [[Alice Masaryk|Alice]] (ohranjena so številna pisma med njima). Imenovan je bil za grajskega arhitekta. Da bi obnovil celoten kompleks Hradčanov, je ustanovil stavbarsko delavnico in jo predal v upravljanje svojemu nekdanjemu učencu arhitektu [[Otto Rothmayer|Ottu Rothmayerju]]. Obnova je stekla hitro, vendar z mnogimi problemi zaradi komunale, cest, vodovoda, kanalizacije, elektrike, ki jih v Pragi ni bilo.

Značilnost Plečnikovih arhitekturnih stvaritev je, da je vedno uporabil vse elemente v objektu, prostoru in naravi, ki so že bili tam in jih je poudaril. Zasvetile so se v novem sijaju in energiji; z odstranitvijo posameznih delov previsokega obzidja okoli praškega gradu je Pražanom pokazal najlepše [[veduta|vedute]] Prage, s projektom Rajski vrt na Hradčanih pa je zanemarjeni angleški park dobil novo vlogo na gradu. Grad je povezal z mestom, meščane pa z naravo v njihovi neposredni bližini. Podobno je usklajeno povezal naravo in stari dvorec v Laneh blizu Prage, ki je poletna rezidenca predsednika republike. Znamenit je tudi verski objekt [[Cerkev Srca Jezusovega, Praga|cerkev Srca Jezusovega]] z idealno rešeno enovito prostorno dvorano. Nad [[oltar]]jem v tej cerkvi je postavil skupino kipov svetnikov, ki so zaščitniki Čehov, in [[Jezus Kristus|Jezusa]].

Cerkev je bila zgrajena v mestni četrti [[Vinohrady]] v letih 1928–1930 na sodobne način zelo hitre gradnje. Po odprtju so jo nekateri kritizirali in v nekaterih vodnikih po Pragi sploh ni navedena. Plečnik je v Pragi deloval kar dolgo časa, saj je bil v obdobju 1911 do 1920 profesor na Umetniško-obrtni šoli, od 1920 do 1930 pa glavni arhitekt obnove gradu čeških [[knez]]ov in kraljev.

Kratek kronološki pregled prikazuje  [[Plečnik]]ova dela na Praškem [[grad]]u:
{| class=&quot;wikitable&quot;
! Leto gradnje
! Opravljena dela
|-
| 1921
| prva študija za stopnišče Rajskega vrta
|-
| 1922
| drugi načrt
|-
| 1923
| velika monolitna vaza na Rajskem vrtu in [[obelisk]] na [[bastija|bastiji]]
|-
| 1924
| [[impluvij]] z okraski, predsednikova knjižnica na gradu, soba s [[harfa|harfo]] in ''[[Bellevue]]'' na grajskem vrtu
|-
| 1925
| razgledna terasa nad Jelenovim jarkom, imenovan za umetniškega vodjo restavratorskih del na gradu
|-
| 1926
| gradnja Plečnikove dvorane na gradu
|-
| 1927
| [[piramida]] v vrtu na [[Okopi]]h
|-
| 1928
| začetek gradnje Plečnikove brvi na dvorišču gradu
|-
| 1929
| stopnišče s tretjega dvorišča na vrt na Okope
|-
| 1930
| figuralno okrasje in [[baldahin]]i pred tretjim dvoriščem
|-
| 1932
| vrt na [[bastija|bastiji]]
|-
| 1933
| tretji načrt regulacije Letne
|}

V Pragi so 11. maja 2006 odkrili prvi [[javni spomenik]] na praškem gradu v čast [[Jože Plečnik|Jožeta Plečnika]], njegovega  [[uradni arhitekt|uradnega arhitekta]], med prenovo med letoma 1920 in 1935. Postavljeni doprsni kip Plečnika je delo njegove učenke, arhitektke [[Vladimira Bratuž Laka|Vladimire Bratuž Lake]].

Praga ima izredno kulturno arhitektonsko zapuščino, saj so jo gradili in razvijali več kot tisoč let, tako da so tu delovali mnogi pomembni arhitekti. Mesto je tudi drugo svetovno vojno prestalo brez večjih vojaških operacij.

== Kultura ==

{{Infobox World Heritage Site|internal=yes
| WHS         = Historic Centre of Prague
| Image       = [[Slika:Praha Bridges.JPG|250px|center|Zgodovinski center Gradca]]
| State Party = [[Češka]]
| Type        = arhitekturni spomenik
| Criteria    = C (ii) (iv) (vi)
| ID          = 616bis
| Year        = 1992
| Link        = http://whc.unesco.org/en/list/616
}}
Praga je kulturni center Češke s številnimi [[gledališče|gledališči]], [[opera|operni]]mi in [[koncert (glasbena prireditev)|koncertnimi]] dvoranami, [[razstavišče|razstavišči]] in [[glasba|glasbenimi]] ustanovami..

=== Kipi ===
Najbolj znan praški kip je bronasti kip [[Sveti Venceslav|svetega Venčeslava]] na [[konj]]u. Kip je bil izdelan leta 1912 in stoji na [[trg Vaclavske namesti, Praga|Vaclavskem trgu]] (''Václavské náměstí'') v strogem središču Prage. Ima podstavek, ob katerem sta dva svetnika in dve svetnici: Prokop, Vojteh ali Adalbert, Ljudmila in Agneza. Na podstavku je napis: &quot;Sveti Vaclav, vojvoda češke domovine, knez naš, ne daj umreti nam in potomcem.&quot; Izdelal ga je kipar [[Josef Myslbek]] (1848–1922), ki je bil profesor na Praški akademiji in predstavnik češke nacionalne šole v kiparstvu. Poleg tega dela so njegova največja dela v Pragi še štiri kamnite skupine na [[most Palackega, Praga|mostu Palackega]] čez Vltavo in baročni nagrobni kip [[kardinal]]a Švarcenberga v [[stolnica|stolnici]].

V Pragi so trije spomeniki [[Karel IV. Luksemburški|Karlu IV.]], najbolj znan in največji je na Križarskem trgu. Spomenik je bronast in v [[gotika|gotskem]] slogu. V podnožju spomenika so alegorični kipi, ki predstavljajo štiri fakultete [[Karlova univerza v Pragi|Karlove univerze]] in vodilne osebe Karlovega dvora. Spomenik je bil postavljen ob 500-letnici Karlove univerze (1348–1848).

=== Umetniške galerije ===
* [[Obrazarna]] na [[Praški grad|praškem gradu]] – zbirka umetnin vsebuje več kot 400 [[slika|slik]], [[risba|risb]] in [[grafika|grafik]] iz različnih obdobij in del zbirke cesarja Rudolfa z deli [[Tizian]]a, [[Peter Paul Rubens|Rubensa]] ter čeških [[barok|baročnih]] umetnikov;&lt;ref&gt;[http://www.hrad.cz/cz/]&lt;/ref&gt;
* Narodna galerija – ''Sternberskova palača'' – razstavlja evropsko umetnost od [[antika|antike]] do konca baroka. Vhod s Hradčanskega trga 15;
* Narodna galerija – ''Samostan svetega Jurija'' – razstavlja [[manierizem]] in barok na Češkem. Vhod z Jirskega trga 33;
* Narodna galerija - ''Samostan svete Aneške Češke'' – razstavlja zbirko [[srednji vek|srednjeveške]] umetnosti na Češkem in v srednji Evropi. Vhod z ulice Milosrdnih 17;
* Narodna galerija – ''Veletržna palaca'' – ima stalne razstave sodobne umetnosti. Vhod z Dukelskych hrdinu 47;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.ngprague.cz/main.php |title=arhivska kopija |accessdate=2005-01-23 |archive-date=2005-01-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20050121041022/http://www.ngprague.cz/main.php |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
* Strahovski samostan – ''Strahovska Obrazarna'' – bogata slikarska zbirka vsebuje dela iz [[gotika|gotike]], [[barok]]a in [[rokoko]]ja do prve polovice [[19. stoletje|19. stoletja]]. Vhod z Nadvori 1;
* ''Praški dom fotografije'' – nova galerija z bogato zbirko umetniških [[fotografija|fotografij]]. Vhod z Venčeslavovega trga 31;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.php-gallery.cz/ |title=arhivska kopija |accessdate=2005-01-25 |archive-date=2005-01-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20050127084451/http://www.php-gallery.cz/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
* Mestna galerija Prage − ''Trojski grad'' – razstavlja dela čeških slikarjev iz 19. stoletja in kiparjev od 1900 do 1970.  Vhod je z ulice Trojski grad 1;
* Mestna galerija Praga – ''Bilkova vila'' – v njej je stalna razstava del [[kipar]]ja [[František Bilek|Františka Bilka]] (1872–1941). Bilek je bil eden vodilnih umetnikov simbolizma [[art nouveau]]ja. Vhod v Bilkovo  vilo.

=== Gledališča ===
* [[Narodno gledališče, Praga|Narodno gledališče]] – (''Národní divadlo'') – je v [[neorenesansa|neorenesančni]] stavbi iz leta 1868. Gledališki program sestavljajo [[Dramsko delo|drame]], opere in občasno [[balet]]. Vhod z Narodnega trida 2;&lt;ref&gt;[http://www.narodni-divadlo.cz]&lt;/ref&gt;
* Stanovsko gledališče – program sestavljajo opere, balet in večkrat drame. Vhod je z Ovocnega trga 1;
* [[Gledališče Kolovrat]] (''Divadlo Kolowrat'') – Ovocný trh 579/6, Staré Město
* [[Državna opera Praga]] – (''Státní opera Praha'') – ima redne predstave oper in baleta. Vhod z Legerove ulice75;&lt;ref&gt;[http://www.opera.cz]&lt;/ref&gt;
* [[Laterna Magika]] – prireja večpredstavnostne predstave, glasbene, [[ples]]ne in [[film]]ske spektakle. Vhod z Narodne ulice 4.
* [[Divadlo Hybernia]] ''–'' dvorana oz. gledališče, kjer se uprizarjajo predvsem [[Muzikal|muzikali]] (Náměstí Republiky 3/4, 110 00 Nové Město)
* [[Palača Lucerna]] ''–'' dvorana

=== Muzeji ===
* [[Narodni tehnični muzej (Praga)|Tehnični muzej]] – ''Narodní technické muzeum'' (NTM) – je muzej z zelo bogatimi zbirkami s področja [[astronomija|astronomije]], [[geodezija|geodezije]], [[matematika|matematike]], [[fizika|fizike]], [[kartografija|kartografije]] in ima zbirke številnih drugih uporabnih ved. Stalno postavljene ima razstave rudarstva, metalurgije, merjenja časa, prometa, fotografije in kinematografije, akustike, astronomije, telekomunikacij
* [[Narodni muzej, Praga|Narodni muzej]] (''Národní Muzeum'')
* Muzej komunizma
* Muzej Muhe (''Alfons Mucha'')
* Muzej Bedřicha Smetane, Muzej Antonina Dvořaka, Muzej Franza Kafke
* Muzej oblačil – ''Praški Bambino'', Muzej voščenih lutk, Lutkarski muzej
* Vila Bertramka – Muzej W. A. Mozarta – znamenita vila, v kateri je bival [[Wolfgang Amadeus Mozart]]
* ''Naprstek'' – Muzej neevropskih kultur – bogate zbirke kultur [[Afrika|Afrike]], [[Azija|Azije]] in obeh Amerik
* Mestna hiša
* Loreta
* Judovski muzej – prikazuje žalostno usodo [[Judje|Judov]] v nacizmu v Pragi
* Muzej igrač – prikazuje bogato zbirko raznih igrač z vsega sveta; vhod z Jirske ulice
* Pedagoški muzej J. A. Komenskega – zbirka o zgodovini pedagogike, tudi naše; vhod z Valdštajnske ulice 20
* Vojaški in letalski muzej – postavljen je na več lokacijah, sestavljajo ga trije oddelki, vojaškotehnični muzej, letalski muzej in armadni muzej
* Muzej lepih umetnosti
* Muzej pop glasbe – sprehod skozi zgodovino popularne glasbe
* Muzej farmacije – ''Muzeum Pharmaceutikal industry'' (SPOFA). Muzej ima vhod z ulice Husinecka 11 a
* Narodni kmetijski muzej – prikazuje bogate zbirke orodja in priprav za kmetijstvo in prehransko industrijo; vhod  z ulice Kostelni 44
* Poštni muzej – ''Poštovní muzeum Praha'' – prikazuje nastanek, razvoj in novejše stanje Pošte na Češkem. Vhod z ulice Nove Mlyny 2
* Muzej pridobivanja plina – ''Plinarski muzeum'' – prikazuje razvoj in pridobivanje mestnega plina v Pragi. Vhod z ulice Plynarny 500

=== Glasba ===
* ''Rudolfinum'' je velika stavba z velikimi sobanami, v katerih so koncerti manjših glasbenih skupin. Zvrst glasbe je zelo različna, vendar prevladuje klasična glasba, običajno kot spremljava ob odprtju različnih razstav; vhod je z Alsovega nabrežja 12
* Mestna hiša – ''Obecni Dum''
* Koncertna dvorana običajno gosti glasbene predstave klasične glasbe; vhod je s trga Republike 5

=== Vrtovi in parki ===
Vrtov in parkov je v Pragi približno 250, če prištejemo tudi manjše, ki so v soseščini starejših palač. Večina je bila odprta za javnost šele po letu [[1989]]. Največ vrtov je v baročnem in renesančnem slogu. Najbolj znani so:
* Walenštajnski vrt,
* Kraljevi vrt (ustanovljen 1533),
* Vrtbski vrt (baročni vrt iz 1720),
* Pruhoniški botanični vrt in park, ki se razprostira na 250 [[hektar]]jih zemljišča in ga sestavlja več kot 1200 različnih vrst [[drevo|dreves]] in grmičevja z raznih koncev sveta,
* Letni park se razprostira ob reki, ki rada poplavlja in je pogosto izhodišče za oglede praških parkov.
* Živalski vrt

== Šolstvo ==
Mesto ima razen Karlove univerze še sedem drugih univerz, med drugim tudi Češko tehniško univerzo, ustanovljeno leta 1707.

=== Karlova univerza v Pragi (UK) ===
[[Karlova univerza]] v Pragi (UK) je bila ustanovljena leta 1348. Na njej je 17 fakultet: 
* katoliška, protestantska teološka, husitska fakulteta,
* pravna fakulteta, 
* 1., 2. in 3. medicinska fakulteta, 
* medicinska fakulteta ([[Plzen]]) in medicinska fakulteta ([[Hradec Králové]])
* farmacevtska fakulteta - ''Hradec Králové''
* filozofska fakulteta
* fakulteta za naravoslovje in matematično-fizikalna fakulteta
* pedagoška fakulteta, fakulteta socialnih ved, fakulteta za telesno vzgojo in šport in
* fakulteta za humanistične študije

=== Tehniška univerza v Pragi (ČVUT) ===
Na njej je šest fakultet: za gradbeništvo, strojništvo, elektroinženirstvo (elektrotehniko), jedrsko znanost in fizikalno inženirstvo, arhitekturo in za transportne vede.

== Prevoz ==
Za javni prevoz so tri proge [[metro|podzemne železnice]], [[tramvaj]] in [[avtobus]]ni prevoz. V mestu je mednarodno [[letališče]] Ruzyně, ki je glavno vzletišče češkega letalskega prevoznika ČSA.

Mednarodno letališče Ruzyně pri Pragi je sodobno opremljeno. Večina potniškega prometa je usmerjena v geografski prostor severne Evrope in čez Atlantik. Iz statistike prometa v letu 2003 izhaja, da je na sever potovalo približno 5 milijonov potnikov, na jug, v južno Evropo in Sredozemlje pa le 250.000 potnikov. Na letališču ima svoja predstavništva 16 letalskih družb, ki vzdržujejo redne letalske proge z Ruzyne, med njimi ni slovenskega prevoznika.

== Prebivalstvo skozi čas ==
Razvoj prebivalstva v Pragi od leta 1378:&lt;ref&gt;Historický lexikon obcí České republiky 1869–2005&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.czso.cz/csu/2010edicniplan.nsf/p/4032-10 |title=Pohyb obyvatelstva v Českých zemích |language=cs |publisher=Czso.cz |date= |accessdate=14 September 2013 |archive-date=2011-01-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110122040335/http://www.czso.cz/csu/2010edicniplan.nsf/p/4032-10 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|format=XLS|url=http://www.czso.cz/csu/2013edicniplan.nsf/t/50002DF52B/$File/13011303.xls|title=Počet obyvatel v obcích České republiky k 1.1.2013|language=cs|date=|accessdate=14 September 2013|archive-date=2013-10-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20131004215722/http://www.czso.cz/csu/2013edicniplan.nsf/t/50002DF52B/%24File/13011303.xls|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:right&quot;
|-
!style=&quot;background:#f3fff3&quot;|Leto
!style=&quot;background:#f3fff3&quot;|'''1378'''
!style=&quot;background:#f3fff3&quot;|'''1500'''
!style=&quot;background:#f3fff3&quot;|'''1610'''
!style=&quot;background:#f3fff3&quot;|'''1798'''
!style=&quot;background:#f3fff3&quot;|'''1880'''
!style=&quot;background:#f3fff3&quot;|'''1930'''
!style=&quot;background:#f3fff3&quot;|'''1961'''
!style=&quot;background:#f3fff3&quot;|'''1980'''
!style=&quot;background:#f3fff3&quot;|'''1995'''
!style=&quot;background:#f3fff3&quot;|'''2005'''
!style=&quot;background:#f3fff3&quot;|'''2015'''
|-
!style=&quot;background:#f3fff3&quot;|število prebivalcev
| 40.000
| 30.000
| 60.000
| 79.000
| 350.000
| 950.000
| 1.130.000
| 1.190.000
| 1.210.000
| 1.180.000
| 1.260.000
|}
Prebivalstvo Prage je najbolj izrazito naraslo v 19. in prvi tretjini 20. stoletja, ko je doseglo milijon ljudi, odtlej se le počasi veča oz. stagnira.

== Galerija ==
&lt;gallery&gt;
Slika:Praha Hradčany 20170430 01.jpg|Hradčani
Slika:Karlův most Praha, Staré Město 20170810 008.jpg|Hradčani – pogled z Vltave
Slika:Praha, Stromovka, tramvaj.jpg|Tramvaj v parku v Pragi
Slika:Praha, Pankrác, Motokov.jpg|Eden najvišjih nebotičnikov v mestu
Slika:Jesus-Charle's bridge.JPG|Jezus, obkrožen s hebrejskimi črkami – Karlov most
Slika:Statue of Mozart.JPG|Kip W. A. Mozarta pred muzejem v Vili Betramki
Slika:Prague 07-2016 Old Town Square img2.jpg|Staromestni trg
Slika:John Lennon Wall 01.jpg|Zid, posvečen Johnu Lennonu
Slika:Karlov most - mala strana.jpg|Vrata na Karlov most – Mala strana
Slika:Mala Strana 01.jpg|Ulica na Mali strani pod gradom
Slika:St. Vitus - Praga 01.jpg|Katedrala svetega Vida na praškem gradu
Slika:Zlata ulica 01.jpg|Mala trgovina na zlati ulici na praškem gradu
Slika:Panorama Prague 01.jpg|Panorama Prage s praškega gradu
Slika:Galeria Rudolfinum 01.jpg|Rudolfinum
Slika:Vaclavske namesti 01.jpg|Vaclavski trg
&lt;/gallery&gt;

== Pobratena mesta ==
Prijateljska in pobratena mesta so:&lt;ref name=&quot;Prague twinnings&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://zahranicnivztahy.praha.eu/jnp/cz/partnerska_mesta/index.html#|title=Partnerská města HMP|accessdate=5 August 2013|date=18 July 2013|work = Portál „Zahraniční vztahy“ [Portal &quot;Foreign Affairs&quot;]|language=cs|trans-title=Prague – Twin Cities HMP|archiveurl=https://web.archive.org/web/20130625205859/http://zahranicnivztahy.praha.eu/jnp/cz/partnerska_mesta/index.html|archivedate =25 June 2013}}&lt;/ref&gt;
{|class=&quot;wikitable&quot;
|- valign=&quot;top&quot;
|
*{{flagicon|PRC}} [[Peking]], [[Kitajska]]
*{{flagicon|GER}} [[Berlin]], [[Nemčija]]&lt;ref name=&quot;Berlin twinnings&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.berlin.de/rbmskzl/staedteverbindungen/staedtepartnerschaft_ueberblick.en.html|title=Berlin - City Partnerships|accessdate=17 September 2013|work=Der Regierende Bürgermeister Berlin|archiveurl=https://web.archive.org/web/20130521054019/http://www.berlin.de/rbmskzl/staedteverbindungen/staedtepartnerschaft_ueberblick.en.html |archivedate=21 May 2013}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Berlin&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.berlin.de/rbmskzl/staedteverbindungen/index.en.html|title=Berlin's international city relations|publisher=Berlin Mayor's Office|accessdate=1 July 2009|archive-date=2013-10-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20131008161304/http://www.berlin.de/rbmskzl/staedteverbindungen/index.en.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
*{{flagicon|UK}} [[Birmingham]], [[Združeno kraljestvo]]
*{{flagicon|SVK}} [[Bratislava]], [[Slovaška]]&lt;ref name=&quot;Bratislava twinnings&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.bratislava-city.sk/bratislava-twin-towns|title=Partner (Twin) towns of Bratislava|accessdate=5 August 2013|work=Bratislava-City.sk|archiveurl=https://web.archive.org/web/20130728183628/http://www.bratislava-city.sk/bratislava-twin-towns|archivedate=28 July 2013}}&lt;/ref&gt;
*{{flagicon|BEL}} [[Bruselj]], [[Belgija]]
*{{flagicon|HUN}} [[Budimpešta]], [[Madžarska]]
*{{flagicon|COL}} Cali, [[Kolumbija]]
*{{flagicon|USA}} [[Čikago]], [[ZDA]]&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Chicago Sister Cities|url=http://www.chicagosistercities.com/|year=2009|publisher=Chicago Sister Cities International|accessdate=22 July 2009|archive-url=https://web.archive.org/web/20191105104454/http://www.chicagosistercities.com/|archive-date=2019-11-05|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
*{{flagicon|DEN}} [[København]], [[Danska]]
*{{flagicon|GER}} [[Frankfurt na Majni]], Nemčija&lt;ref name=&quot;Frankfurt am Main&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.frankfurt.de/sixcms/detail.php?id=502645|title='Frankfurt -Partner Cities'|publisher=Stadt Frankfurt am Main|accessdate=17 July 2009|archive-date=2015-10-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20151016002520/http://www.frankfurt.de/sixcms/detail.php?id=502645|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
*{{flagicon|PRC}} [[Guangču]], Kitajska
*{{flagicon|GER}} [[Hamburg]], Nemčija
|
||
*{{flagicon|FIN}} [[Helsinki]], [[Finska]]
*{{flagicon|ISR}} [[Jeruzalem]], [[Izrael]]
*{{flagicon|JPN}} [[Kjoto]], [[Japonska]]&lt;ref name=&quot;Kyoto twinnings&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.city.kyoto.lg.jp/sogo/page/0000083407.html|title=Sister Cities of Kyoto City|accessdate=21 January 2014|publisher=City of Kyoto|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140121151906/http://www.city.kyoto.lg.jp/sogo/page/0000083407.html|archivedate=2014-01-21|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
*{{flagicon|ITA}} [[Lecce]], [[Italija]]
*{{flagicon|LUX}} [[Luksemburg]], Luksemburg
*{{flagicon|USA}} Miami-Dade County, ZDA
*{{flagicon|RUS}} [[Moskva]], [[Rusija]]
*{{flagicon|FRA}} [[Nîmes]], [[Francija]]
*{{flagicon|GER}} [[Nürnberg]], Nenčija
*{{flagicon|USA}} [[Phoenix, Arizona|Phoenix]], ZDA&lt;ref name=&quot;Phoenix sisters&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.phoenixsistercities.org|title = Phoenix Sister Cities|accessdate=6 August 2013|publisher=Phoenix Sister Cities|archiveurl=https://web.archive.org/web/20130724085207/http://www.phoenixsistercities.org/|archivedate = 24 July 2013}}&lt;/ref&gt;
*{{flagicon|LAT}} [[Riga]], [[Latvija]]
||
*{{flagicon|ITA}} [[Rim]], Italija
*{{flagicon|NED}} [[Rotterdam]], [[Nizozemska]]
*{{flagicon|ISR}} Rosh HaAyin, Izrael
*{{flagicon|RUS}} [[Sankt Peterburg]], Rusija
*{{flagicon|KOR}} [[Seul]], [[Južna Koreja]]
*{{flagicon|PRC}} [[Šanghaj]], Kitajska
*{{flagicon|SWE}} [[Stockholm]], [[Švedska]]
*{{flagicon|TWN}} [[Tajpej]], [[Tajvan]]&lt;ref name=&quot;Taipei twinnings&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://web.tcc.gov.tw/eng/sister_cities.htm|title=Taipei – International Sister Cities|accessdate=23 August 2013|work=Taipei City Council | archiveurl =https://web.archive.org/web/20121102035422/http://web.tcc.gov.tw/eng/sister_cities.htm|archivedate=2 November 2012}}&lt;/ref&gt;
*{{flagicon|GEO}} [[Tbilisi]], [[Gruzija]]
*{{flagicon|ITA}} [[Teramo]], Italija
*{{flagicon|POL}} [[Varšava]], [[Poljska]]
*{{flagicon|IRN}} [[Teheran]], [[Iran]]
|}

== Turizem ==
Leta 2000 je (vzporedno s [[Krakov]]om) postala evropska prestolnica kulture.

== Glej tudi ==
* [[seznam mest na Češkem]]
* [[seznam univerz na Češkem]]

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Zunanje povezave ==
{{wikislovar}}
{{Zbirka|Prague|Praha}}
* [https://www.praha.eu/ Uradna stran mesta]
* [http://www.praguemonitor.com Praga - monitor]
* [http://www.prague.net/museums/  Praški muzeji]

{{European Capital of Culture}}
{{Svetovna dediščina na Češkem}}

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Mesta na Češkem]]
[[Kategorija:Kraji svetovne dediščine na Češkem]]
[[Kategorija:Glavna mesta Evrope]]
[[Kategorija:Mesta, po katerih so poimenovali asteroid]]
[[Kategorija:Praga| ]]</text>
      <sha1>0qr1sq3d7tvjsk0rpr3ybf9r4ija2ic</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Wikipedija:Predlogi za brisanje</title>
    <ns>4</ns>
    <id>5650</id>
    <revision>
      <id>6774149</id>
      <parentid>6772672</parentid>
      <timestamp>2026-11-03T11:30:28Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>/* September 2026 */ +1</comment>
      <origin>6774149</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5626" sha1="6mzc2wt4f65y2rxrdjvhpovh15nw0t2" xml:space="preserve">{{bližnjica|WP:PZB}}
__NOINDEX__
'''Predlogi za brisanje (PZB)''' je stran, namenjena razpravam [[Wikipedija:Wikipedisti|Wikipedistov]] o tem, ali naj se katero izmed strani Wikipedije (članke, predloge, slike, preusmeritve itd.) izbriše. Po 7 dneh se izvede na osnovi [[Wikipedija:Soglasje|soglasja]] sprejeta odločitev. Stran lahko obdržimo, izbrišemo v skladu s [[Wikipedija:Pravila brisanja|pravili brisanja]], označimo za ureditev sloga ali dodamo med [[Wikipedija:Nori navedki Wikipedistov|nore navedke Wikipedistov]], [[Wikipedija:Združevanje|združimo]] in/ali [[Wikipedija:Preusmeritev|preusmerimo]] na drugo obstoječo stran, prenesemo v drug projekt ([[Wikiknjige]], [[Wikivir]], [[Wikinavedek]], [[Wikislovar]] ali Wikipedijo v katerem drugem jeziku), preimenujemo (prestavimo na drug naslov) ali prestavimo na uporabniško ali uporabniško pogovorno stran avtorja.

Na tej strani je razloženo, kako članek predlagati za brisanje, kako o tem razpravljati in kaj je potrebno storiti pred tem. Naštete so tudi povezave na seznam strani, o katerih se trenutno razpravlja. Poleg ''PZB'' je na razpolago še preprostejši proces [[Wikipedija:Merila za hitri izbris|hitrega izbrisa]]. Ta pride v poštev le pri nespornih kandidatih za izbris, kot so primeri [[Wikipedija:Vandalizem|vandalizma]], popolni nesmisli ipd.

Merila za izbris so razložena v [[Wikipedija:Pravila brisanja|Pravilih brisanja]].

{{za-proti}}

==Postopek za predlaganje==
{{navodila za PZB}}
*V splošnem velja, da je vljudno o predlogu za brisanje obvestiti dobronamernega začetnika in vse večje urejevalce strani, ki jo predlagate za brisanje. Ti so našteti v [[Wikipedija:Zgodovina strani|zgodovini strani]] ali na [[Wikipedija:Pogovorna stran|pogovorni strani]] članka.
*O predlogu je dobro obvestiti druge, na straneh, ki so povezane s tematiko članka (npr. pogovorne strani [[Wikipedija:WikiProjekt|WikiProjektov]] ali portali). Tako boste omogočili sodelovanje v razpravi sodelavcem, ki se spoznajo na tematiko.
*Če predlagate, da naj bi bil članek hitro izbrisan, pri tem navedite razlog.

==Zaključevanje predlogov==
Predlog za brisanje zaključimo navadno po 7 dneh v skladu z dogovorom, kadar pa še traja razprava, se lahko to obdobje tudi podaljša. 

Pri predlogih, kjer je bilo brisanje zavrnjeno, dodajte na pogovorno stran predlogo {{tl|bivšipzb}} ter {{tl|PZB čiščenje}} v članek, v kolikor je skladno z rezultatom konsenza o brisanju in njeni potrebnosti. 

Predloga ima tri neobvezne parametre: ''datum'' (po privzetem: nedavno), ''glasovanje'' (naslov strani z glasovanjem, kjer navedite predpono imenskega prostora, če je potrebno), ''rezultat'' (po privzetem: stran obdržimo).

==Marec 2024==
{{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Dj Tubet}}

==April 2024==
{{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Diarrhoea}}
{{Wikipedija:Predlogi za brisanje/El Toro}}

==Maj 2024==
{{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Robert Vrčon}}

==Junij 2024==
{{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Roža in meč}}

==Februar 2025==
{{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Rudarstvo in energetika Slovenije}}
{{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Kategorije Žrtve totalitarnih režimov}}

==Marec 2025==
{{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Laar Getny}}

==December 2025==
{{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Bavovna (internetni meme)}}
{{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Rakun iz Hersona}}
{{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Belgorodska ljudska republika (drugič)}}
{{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Okraj Královec}}

== Februar 2026 ==
{{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi}}
{{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Poimenski seznam rek}}

== Marec 2026 ==
{{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Hranozavest}}

==Avgust 2026 ==
{{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Wojciech Waleczek}}

==September 2026 ==
{{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Vloga patronažne medicinske sestre pri zdravstveni negi oseb z motnjo v duševnem zdravju}}

==November 2026==
{{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Vilibald Skrt}}

== Arhiv ==
* [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2004|2004]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2005|2005]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2006|2006]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2007|2007]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2008|2008]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2009|2009]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2010|2010]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2011|2011]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2012|2012]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2013|2013]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2014|2014]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2015|2015]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2016|2016]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2017|2017]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2018|2018]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2019|2019]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2020|2020]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2021|2021]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2022|2022]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2023|2023]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2024|2024]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2025|2025]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2026|2026]]

==Glej tudi==
* [[Wikipedija:Merila za hitri izbris]]
* [[:Kategorija:Predlogi za hitro brisanje]]
* [[Wikipedija:Težave z avtorskimi pravicami]]
* [[:Kategorija:Možne kršitve avtorskih pravic]]

[[Kategorija:Predlogi za brisanje|*]]
[[Kategorija:Brisanje v Wikipediji]]</text>
      <sha1>6mzc2wt4f65y2rxrdjvhpovh15nw0t2</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Krez</title>
    <ns>0</ns>
    <id>6116</id>
    <revision>
      <id>6773920</id>
      <parentid>6503513</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T19:57:16Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <comment>/* Srečanje s Solonom */ razločitev, drugi drobni popravki  [[Project:AWB|AWB]]</comment>
      <origin>6773920</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8292" sha1="dy9fzph5ku7tjbqrain8rm5usnzbmhi" xml:space="preserve">[[Slika:Claude Vignon - Parable of the Unforgiving Servant.jpg|thumb|250px|Lidijski kralj Krez na sliki Clauda Vignona ''Prilika o služabniku, ki ni maral odpustiti'',1629]]
[[Slika:Kroisos stake Louvre G197.jpg|thumb|right|250px|Krez na grmadi, [[Atika|atiška]] rdeča [[amfora]], 500.–490 pr. n. št., [[Louvre]] (G 197)]]

'''Krez''' ({{jezik-el2|Kροίσος|Kroisos}}), [[Lidija|lidijski]] [[kralj]], ki je po [[Herodot]]u vladal 14 let vladal [[560 pr. n. št.]] do okoli [[546 pr. n. št.]],&lt;ref&gt;[http://www.britannica.com/biography/Croesus &quot;Croesus&quot;. Encyclopædia Britannica. Encyclopædia Britannica Online]&lt;/ref&gt; * ; [[595 pr. n. št.]], † ''neznano''

Krez je bil pregovorno znan po svojem velikem bogastvu. Herodot in [[Pavzanij (geograf)|Pavzanij]] sta ugotovila, da so se njegovi darovi ohranili v [[Delfi]]h.&lt;ref&gt; Med njimi je lev zlata, ki je padel s svojega sedeža na kup ingotov, ko je tempelj v Delfi zgorel, vendar je bil ohranjen in prikazan v zakladnici Korintčanov, kjer ga je Pausanias videl (Pausanias 10.5.13). Tempelj je zgorel v archonship of Erxicleides, 548–47 pr. n. št.&lt;/ref&gt; Padec Kreza je močno vplival na Grke in je določil določeno točko v njihovem koledarju. 

Bil je sin [[Aliat II.|Aliata II.]] in je nadaljeval očetovo osvajanje [[Jonija|jonskih]] [[mesto|mest]] v [[Mala Azija|Mali Aziji]]. Do [[Grki|Grkov]] je bil prijaznejši od očeta in je celo odobril zatočišče [[Atene|atenskemu]] [[državnik]]u [[Solon]]u.

Po izročilu je [[Adrast]], sin [[Frigija|frigijskega]] [[kralja]] [[Gordij]]a pribežal v Lidijo, ko je po pomoti ubil lastnega brata. Krez ga je pozdravil, kasneje pa je Adrast po pomoti ubil tudi njegovega sina in naredil [[samomor]].

Krez se je leta 547 pr. n. št. med pripravami na napad [[Perzija|perzijske]] vojske [[Kir II.|Kira II. Velikega]] povezal z egipčanskim [[faraon]]om [[Amazis II.|Amazisom II.]] in [[Babilon|babilonskim]] kraljem [[Nabonid]]om.

Preden je začel napad, je odšel v preročišče svečenice Pitije v Delfe, da bi izvedel za usodo svojih namenov. Orakelj mu je tipično dvoumnostjo odgovoril, da če bo Krez napadel Perzijce, bo uničil veliko cesarstvo (ἢν στρατεύηται ἐπὶ Πέρσας, μεγάλην ἀρχὴν μιν καταλύσειν&lt;ref&gt;Herodotus, ''Books I–II'', ed. G. P. Goold, vol. 1, The Loeb Classical Library (London; Cambridge, MA: Harvard University Press; William Heinemann Ltd, 1975), p. 60.&lt;/ref&gt;).

Krez se je sedaj počutil varnega in začel z napadom na Perzijski imperij. Prestregli so ga blizu [[reka|reke]] [[Halis]] v osrednji [[Anatolija|Anatoliji]], bitka pa je bila neodločena. Kakor je bilo tedaj v navadi, se vojske med zimo niso bojevale. Vendar Kir ni prenehal in je napadel Kreza v [[Sarde|Sardah]] v [[Bitka pri Pteriji|bitki pri Pteriji]] in ga zajel. S tem Lidijska monarhija neha obstajati. Krez je bil ujet, a ga je Kir oprosti in vzame za osebnega svetovalca na svojem dvoru.

Po eni od legend je Kir Veliki ujel Kreza in ga obsodil na smrt na grmadi. Ko je grmada zagorela je začel Krez izgovarjati ime ''Solon'', nakar ga je Kir vpašal koga to kliče, in Krez mu je pojasnil da je modrec Solon prišel k njemu in mu govoril, da se za nikogar do smrti ne more trditi da je bil srečen v življenju, in ga opozoril na spremenljivost sreče. Kir ga je potem oprostil in ga vzel za osebnega svetovalca.

== Srečanje s Solonom ==
[[File:Banville - Ésope, 1893.jpg|thumb|left|Ezop pred Krezom.]]
[[File:Francken Croesus showing his treasures.jpg|thumb|250px|''Krez kaže Solonu svoje zaklade'', Frans Francken mlajši, 17. stoletje.]]

Po Herodotu je Krez naletel na grškega modreca [[Solon]]a in mu pokazal svoje ogromno bogastvo&lt;ref&gt;Herodotus [http://www.perseus.tufts.edu/cgi-bin/ptext?lookup=Hdt.+1.29.1 1.29&amp;ndash;33].&lt;/ref&gt;. Krez, zaverovan v lastno bogastvo in srečo, je vprašal Solona, ​​kdo je najsrečnejši človek na svetu in bil razočaran nad Solonovim odgovorom, da so bili trije srečnejši od Kreza: Tell, ki je umrl v boju za svojo državo in brata Kleobis in Biton (dva arhaična grška brata [[kuros]]a iz [[Argos (mesto)|Argosa]], katerih zgodbe segajo okoli leta 580 pr. n. št.) ki sta mirno umrla v spanju, potem ko je mati molila za njuno popolno srečo, ker sta izkazala sijajno pobožnost tako da sta jo pripeljala na festival. Solon nadalje razlaga, da Krez ne more biti najsrečnejši človek, saj da je človekovo srečo v življenju mogoče presoditi šele po njegovi smrti. Seveda je Krezovo [[hubris]]tično srečo spremenila tragična smrt njegovega ponesrečenega sina in po besedah ​​Kritiasa samomor njegove žene ob padcu Sarde, da ne omenjamo njegovega poraza s Perzijci.

Intervju je po naravi filozofske diskusije na temo »Kateri človek je srečen?« bolj legendaren in ne zgodovinski. Tako je ''Krezova sreča'' predstavljena kot moralistični [[eksempel]] [[Tihe]], teme, ki je nabrala moč iz 4. stoletja in razkrila svoj pozni datum. Zgodbo je pozneje na novo spoznal in razvil Auzonij v ''Maski sedmih modrecev'', v ''Suda'' (vpis &quot;Μᾶλλον ὁ Φρύξ&quot;, ki dodaja Ezop in [[Sedem grških modrecev]]), [[Lev Nikolajevič Tolstoj|Tolstoj]] pa v svoji kratki zgodbi ''Krez in Fate''.

== Smrt ==
Ni znano, kdaj natančno je umrl Krez, čeprav bi ga bilo mogoče uskladiti s tradicionalnim datumom Kirovega osvajanja Lidije leta 546 pred našim štetjem. V [[Nabonidova kronika|Nabonidovi kroniki]] piše, da je Kir »stopil proti državi -, ubil njenega kralja, vzel njegovo imetje, tam postavil svojo garnizon«. Na žalost vse, kar je ostalo od imena države, so sledovi prvega klinopisnega znaka. Dolgo so domnevati, da bi moral biti ta znak LU, da bi bila omenjena država Lidija, Krez pa kralj, ki je bil ubit. J. Cargill pa je pokazal, da je ta teza temeljila na želenem razmišljanju in ne na dejanskih sledeh znaka LU.&lt;ref&gt;J. Cargill, &quot;The Nabonidus chronicle and the fall of Lydia: Consensus with feet of clay&quot;, ''American Journal of Ancient History'' '''2''' (1977:97–116).&lt;/ref&gt; Namesto tega sta J. Oelsner in R. Rollinger znak prebrala kot Ú, kar lahko pomeni sklicevanje na [[Urartu]]&lt;ref&gt;J. Oelsner, &quot;Review of R. Rollinger, ''Herodots babylonischer logos: Eine kritische Untersuchung der Glaubwürdigkeitsdiskussion'' (Innsbruck: Institut für Sprachwissenschaft 1993)&quot;, ''Archiv für Orientforschung'' '''46/47''' (1999/2000:378–80); R. Rollinger, &quot;The Median &quot;empire&quot;, the end of Urartu and Cyrus' the Great campaign in 547 BC (Nabonidus Chronicle II 16)&quot;, ''Ancient West &amp; East'' '''7''' (2008:forthcoming).&lt;/ref&gt;. Ker je Herodotov zapis tudi v tem primeru kronološko nezanesljiv, kot je pokazal J. A. S. Evans, to pomeni, da trenutno nimamo možnosti za povezavo s padcem Sarde; teoretično se je morda zgodil celo po padcu Babilona leta 539 pr. n. št.

== V popularni kulturi ==
Navedbe Krezove legendarne moči in bogastva, pogosto kot simbol človeške nečimrnosti, so številne tako v literaturi kot umetnosti.

== Sklici in viri ==
{{sklici}}

- v [[angleščina|angleščini]]:
* [http://www.perseus.tufts.edu/cgi-bin/ptext?lookup=Hdt.+1.6.1 Herodotovo poročilo o Krezu (iz projekta Perseus)]: glej 1.6-94; vsebuje povezavi na angleško in grško različico
* [https://archive.today/20120629033228/homepage.mac.com/cparada/GML/Croesus.html Poglobljeno poročilo o Krezovem življenju], Carlos Parada

==Zunanje povezave==
{{Commons category|Croesus}}
* [http://www.livius.org Livius], [http://www.livius.org/men-mh/mermnads/croesus.htm Croesus] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110629171925/http://www.livius.org/men-mh/mermnads/croesus.htm |date=2011-06-29 }} by Jona Lendering
* [https://web.archive.org/web/20101119122504/http://ancientopedia.com/croesus/ Croesus] on Ancient History Encyclopedia
* [https://www.bbc.co.uk/programmes/b00qm8zg Gold Coin of Croesus] a BBC podcast from the series: &quot;A History of the World in 100 Objects&quot;
* [https://en.wikisource.org/wiki/1911_Encyclop%C3%A6dia_Britannica/Croesus Enciklopedija Britanica]

{{s-start}}
{{s-hou| || ||}}
{{s-bef|rows=`|before=Aljat Lidijski}}
{{s-ttl|title=Kralj Lidije|years=?–595 (?) – okoli  547 pr. n. št (?)}}
{{s-aft|rows=5|after=perzijska osvojitev Lidije}}
{{end}}

[[Kategorija:Lidijski kralji]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>dy9fzph5ku7tjbqrain8rm5usnzbmhi</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Programski jezik</title>
    <ns>0</ns>
    <id>11443</id>
    <revision>
      <id>6774048</id>
      <parentid>6763682</parentid>
      <timestamp>2026-11-03T02:53:19Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6)</comment>
      <origin>6774048</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="29353" sha1="d5rityx8pyy72iipdt7q1h1v8btbv7p" xml:space="preserve">[[Slika:Classes_and_Methods.png|sličica|220x220px|Zgled [[izvorna koda|izvorne kode]] napisane v programskem jeziku Java, ki bo izpisala sporočilo &quot;Hello World!&quot; na [[standardni izhod]] ko je le-ta [[prevajalnik|prevedena]] in [[izvršljiva datoteka|izvršena]].]]

'''Prográmski jêzik''' je [[stroj]]u berljiv [[umetni jezik]], ki je bil razvit, da izraža izračune oz. komputacije, katere lahko izvaja stroj oziroma računalnik. Programski jeziki so nastali zaradi razvoja [[računalnik]]ov in so bili sprva podrejeni temu razvoju in je zato zgodnje obdobje razvoja programskih jezikov hkrati tudi zgodovina računalnikov.{{sfn|Špegel|1971| p=147}}.

== Elementi ==

Vsi programski jeziki imajo nekaj [[osnovni podatkovni tip|osnovnih]] gradnikov za opis podatkov in procesov ali pretvorb, ki nanašajo nanje (kot npr. seštevanje dveh števil ali izbira elementa iz zbirke). Ti osnovni gradniki (primitivi) so opredeljeni s sintaktičnimi in semantičnimi pravili, ki opisujejo njihovo strukturo in pomen. Sintaksa je nabor pravil ali formul, ki določa množico (formalno pravilnih) stavkov. Pravila ne omogočajo samo ugotoviti ali je neko zaporedje stavek, določajo tudi samo zgradbo stavka, ki je nujna pri prepoznavanju njegovega pomena. Zato sta sintaksa in semantika tesno povezani.{{sfn|Wirth|1983| p=261}}

Sintaksa (skladnja) opredeljuje strukturo stavkov programskega jezika, medtem ko semantika (pomenoslovje) predstavlja njen abstraktni pomen. Ker morajo vsi uporabniki jezika imeti enako predstavo o pomenu posameznih stavkov programskega jezika, morajo biti pravila, ki določajo sintakso in semantko natančno določena.{{sfn|Žumer|Mernik|2001| p=27}} Praviloma se sintaktične nepravilnosti ugotavljajo mnogo hitreje in enostavneje kot semantične. Del programske opreme [[prevajalnik]]a, ki je odgovoren za ugotavljanje omenjenih nepravilnosti, se imenuje razčlenjevalnik (angl. ''parser''), kateri izvaja analize skladnje pred prevodom izvorne kode v strojno kodo programske opreme.

=== Sintaksa (skladnja/slovnica) ===
[[Slika:Python add5 syntax.svg|sličica|desno|292px|Obarvana sintaksa je pogosto v pomoč programerjem pri prepoznavanju elementov izvorne kode. Jezik zgoraj je [[Python (programski jezik)|Python]].]]

[[Sintaksa programskega jezika]] ali nauk o zgradbi jezika govori o združevanju elementov jezika, na primer besed, v višje strukture, na primer v stavke.{{sfn|Špegel|1971| p=153}} Enolično določa obliko dovoljenih izrazov v danem programskem jeziku. Večina programskih jezikov je tekstovnih; uporabljajo zaporedje besedila, ki vključuje besede, števila, ločila, podobno kot je to v naravnih jezikih. Na drugi strani obstaja tudi nekaj programskih jezikov, ki so [[vizualni programski jezik|grafični]], ki omogoča uporabniku specifikacijo programa z grafičnimi elementi namesto z besedilom.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.s-sers.mb.edus.si/gradiva/rac/moduli/programirljive_naprave/05_vizualno/02_datoteka.html |title=Jeziki za vizualno programiranje |first1=Milan |last1=Podbršček |first2=Janko |last2=Harej |first3=Andreja |last3=Vehovec |first4=Andrej |last4=Florjančič |first5=Tea |last5=Lončarič |first6=Saša |last6=Divjak |accessdate=6.12.2013 |date= |publisher=Ministrstvo za šolstvo |archive-date=2013-12-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131211140431/http://www.s-sers.mb.edus.si/gradiva/rac/moduli/programirljive_naprave/05_vizualno/02_datoteka.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

Sintaksa jezika obravnava možne kombinacije znakov in drugih elemetov jezika ter njihov medsebojni odnos ne glede na pomen teh kombinacij.{{sfn|Špegel|1971| p=153}} Za pomen kombinacij simbolov je odgovorna semantika. Ker je večina jezikov tekstovnih, ta članek obravnava tekstovno sintakso.

Sintaksa programskega jezika je običajno podana s kombinacijo [[regularni izraz|regularnih izrazov]] in metasintaktičnega jezika kot je [[Backus-Naurova notacija]], ki podaja sintakso jezika v obliki razvidni iz naslednjega zgleda{{sfn|Špegel|1971| p=169}}:
&lt;syntaxhighlight lang=&quot;bnf&quot;&gt;&lt;vsota&gt;::= &lt;sumand&gt; + &lt;sumand&gt;
&lt;sumand&gt;::= &lt;konstanta&gt; | &lt;spremenljivka&gt;&lt;/syntaxhighlight&gt;
Oklepaja &quot;&lt;&quot; in &quot;&gt;&quot; omogočata predstavitev gradnikov jezika s pomočjo besed oz. fraz naravnega jezika, znak &quot;|&quot; pa omogoča naštevanje alternativ. Takšna predstavitev sintakse je lahko razumljiva tako programerju kot računalniku, ki s prevajalnikom razpoznava programske stavke.{{sfn|Špegel|1971| p=169}}

Spodaj je preprost zgled sintakse, ki temelji na programskem jeziku [[Lisp (programski jezik)|Lisp]]:
&lt;syntaxhighlight lang=&quot;bnf&quot;&gt;izraz ::= atom | seznam
atom ::= število | simbol
število ::= [+-]?['0'-'9']+
simbol ::= ['A'-'Z''a'-'z'].*
seznam ::= '(' izraz* ')'
&lt;/syntaxhighlight&gt;

Ta slovnica določa sledeče:
* ''izraz'' je ali ''atom'' ali ''list'';
* ''atom'' je ali ''število'' ali ''simbol'';
* ''število'' je neprekinjeno zaporedje en ali več desetiških cifer, z možnim predhodnim znakom za plus ali minus;
* ''simbol'' je črka, ki ji sledi nič ali več katerihkoli znakov (izključeni so presledki); in
* ''seznam'' je povezan par oklepajev, z nič ali več ''izrazi'' znotraj oklepajev.

Primeri dobro oblikovanega zaporedja žetonov (''token'') v tej sintaksi so: '&lt;code&gt;12345&lt;/code&gt;', '&lt;code&gt;()&lt;/code&gt;', '&lt;code&gt;(a b c232 (1))&lt;/code&gt;'

Vsi sintaktično pravilni programi niso pravilni tudi semantično. Mnogo sintaktično pravilnih programov je slabo napisanih in lahko (odvisno od specifikacij jezika in trdnosti implementacije) ustvarijo napako pri prevajanju ali izvajanju. V nekaterih primerih se lahko taki programi obnašajo nepričakovano.

Zgled uporabe [[naravni jezik|naravnega jezika]] za sintaktično pravilni stavek, ki pa mu ni mogoče določiti pomena:
* »''Colorless green ideas sleep furiously''. -Brezbarvne zelene ideje spijo besno.«&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Chomsky|first=Noam|author=|authorlink= Noam Chomsky|title=Syntactic Structures|url=http://www.google.com/books?id=a6a_b-CXYAkC|year=1957|publisher=Mouton|location=The Hague/Paris}}&lt;/ref&gt; ([[Noam Chomsky]], 1957), je slovnično pravilno oblikovan toda nima splošno priznanega pomena.
* »Janez je poročen samec.« je slovnično pravilno oblikovan stavek toda izraža pomen, ki ne more biti pravilen.

Sledeči košček C jezika je sintaktično pravilen, ampak izvaja operacije, ki niso semantično definirane (operacija &lt;code&gt;*p &gt;&gt; 4&lt;/code&gt; nima pomena za vrednost kompleksnega tipa in &lt;code&gt;p-&gt;im&lt;/code&gt; ni definiran ker je vrednost &lt;code&gt;p&lt;/code&gt; [[Kazalec (računalniško programiranje)|null kazalec]]):

&lt;syntaxhighlight lang=&quot;c&quot;&gt;
complex *p = NULL;
complex abs_p = sqrt(*p &gt;&gt; 4 + p-&gt;im);
&lt;/syntaxhighlight&gt;

Če je [[deklaracija (računalniško programiranje)|deklaracija tipa]] iz prve vrstice izpuščena, bo program sprožil napako pri prevajanju, ker spremenljivka &quot;p&quot; ne bo definirana. Toda program bo še vedno sintaktično pravilen, ker deklaracija tipa zagotavlja le semantične informacije.

Slovnica, ki je potrebna za opredelitev programskega jezika, se lahko klasificira glede na svoj polažaj v [[Hierarhija Chomskega|hierarhiji Chomskega]]. Sintaksa večine programskih jezikov se lahko opredeli kot uporaba Slovnice tipa 2, t.j kontekstno neodvisne slovnice (''context-free grammar'').&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=Michael Sipser|year=1996|title=[[Introduction to the Theory of Computation]]|publisher=PWS Publishing|isbn=0-534-94728-X |authorlink=Michael Sipser}} Section 2.2: Pushdown Automata, pp.101–114.&lt;/ref&gt; Nekateri jeziki, vključno z Perl in Lisp, vsbujejo konstrukte, ki dovoljujejo izvajanje med fazo razčlenjevanje kode (''parser''). Jeziki, ki vsebujejo konstrukte, ki dovoljujejo programerju spreminjanje obnašanja razčlenjevalnika kode, napravijo analizo sintakse za nedoločljiv problem in na splošno zabrišejo razlikovanje med razčlenjevanjem kode in izvajanjem.&lt;ref&gt;Jeffrey Kegler, &quot;[http://www.jeffreykegler.com/Home/perl-and-undecidability Perl and Undecidability] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090817183115/http://www.jeffreykegler.com/Home/perl-and-undecidability |date=2009-08-17 }}&quot;, ''The Perl Review''. Papers 2 and 3 prove, using respectively [[Rice's theorem]] and direct reduction to the [[halting problem]], that the parsing of Perl programs is in general undecidable.&lt;/ref&gt;

=== Semantika ===

Izraz [[semantika]] se navezuje na pomen jezikovnih elementov v nasprotju z jezikovno obliko ([[#Sintaksa (skladnja)|sintakso]]). Včasih ima jezikovni element samo en pomen in mu je prirejena ena sama stvar. Običajno pa moremo pravi pomen besede razbrati šele iz konteksta.{{sfn|Špegel|1971| p=153}} Semantiko programskih stavkov je zelo težko opisati s formalnimi jeziki.

==== Statična semantika ====

Statična semantika opredeljuje omejitve za strukturo veljavnih besedil, ki jih težko izrazimo s standardnimi sintaktičnimi formalizmi.&lt;ref name=&quot;Aaby 2004&quot;&gt;{{navedi knjigo|last=Aaby|first=Anthony|title=Introduction to Programming Languages|year=2004|url=http://www.emu.edu.tr/aelci/Courses/D-318/D-318-Files/plbook/intro.htm|access-date=2013-12-08|archive-date=2012-11-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20121108043216/http://www.emu.edu.tr/aelci/Courses/D-318/D-318-Files/plbook/intro.htm|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Za prevedene jezike statična semantika vključuje zlasti tista pravila, ki se jih lahko preveri med prevajanjem. Primeri vključujejo preverjanje prisotnosti deklaracij [[identifikator]]jev predno je uporabljen (v jezikih, ki takšne deklaracije zahtevajo) ali pa, da se uporabljene labele v [[vejitveni stavek|case stavku]] med seboj razlikujejo.&lt;ref&gt;Michael Lee Scott, ''Programming language pragmatics'', Edition 2, Morgan Kaufmann, 2006, ISBN 0-12-633951-1, p. 18–19&lt;/ref&gt; Veliko pomembnih omejitev tega tipa (kot je to preverjanje, da so identifikatorji uporabljeni v ustreznem kontekstu, ali da klici [[podprogram]]ov vsebujejo pravilno število in tip argumentov) se lahko uveljavi tako, da se jih definira kot pravilo v [[logika|logiki]] imenovani [[sistem tipov]]. Druge oblike [[statična analiza kode|statične analize]] kot je [[analiza toka podatkov]] so lahko prav tako del statične semantike.

==== Dinamična semantika ====

Ko so enkrat podatki opredeljeni, se mora stroju podati navodila za izvajanje operacij nad podatki. Na primer, semantika lahko definira strategijo s katero se izrazi ovrednotijo za vrednosti ali način s katerim [[tok nadzora|kontrolne strukture]] pogojno izvajajo [[stavek (programiranje)|stavke]]. ''Dinamična semantika'' (poznana tudi kot &quot;semantika izvajanja&quot;) jezika definira kako in kdaj naj določen konstrukt jezika izvede določeno obnašanje programa. Obstaja več načinov definiranja semantike izvajanja. Za določitev semantike izvajanja jezikov se pogosto uporabi naravni jezik.

==== Sistemi tipov ====
Sistem tipov definira kako programski jezik razvršča vrednosti in izraze v ''tipe'', kako z njimi ravna in kako so medsebojno povezani. Cilj sistema tipov je preverjanje in običajno uveljavljanje nekega nivoja pravilnosti napisanih programov z detekcijo nepravilnih operacij. Vsak odločljiv sistem tipov vključuje kompromis: medtem ko zavrača številne nepravilne programe, lahko prepove tudi nekatere pravilne četudi neobičajne programe. V večini tipiziranih jezikih se sistem tipov uporablja le za preverjanje tipov (''type checking'') programov, toda nekateri jeziki se zanašajo na programerja, da bo pravilno opredelil tipe. Formalno obravnavanje tipov se imenuje tudi ''[[teorija tipov]]''.

===== Tipizirani jezik proti netipiziranemu =====

Jezik je ''tipiziran'', če specifikacija vsake operacije definira tip podatkov te operacije.&lt;ref name=&quot;typing&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.acooke.org/comp-lang.html|author=Andrew Cooke|title=Introduction To Computer Languages|accessdate=13 July 2012|archive-date=2012-08-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20120815140215/http://www.acooke.org/comp-lang.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Na primer, podatek predstavljen z &quot;&lt;code&gt;to besedilo med narekovaji &lt;/code&gt;&quot; je [[String literal|string]]. V večini programskih jezikov deljenje števila s stringom nima pomena; zato bo večina modernih programskih jezikov zavrnila vsak poskus izvajanja programa, ki bi izvajal takšno operacijo. V nekaterih jezikih se vsaka nesmiselna operacija zazna pri prevajanju programa (»statično« preverjanje tipov) in jo zavrne že prevajalnik; medtem ko se pri ostalih jezikih zazna šele pri izvajanju programa (»dinamično« preverjanje tipov), kar povzroči [[Obravnava izjem|izjeme]] v času izvajanja (''run-time exception''; programska napaka, ki običajno kaže na »hrošče«).

''Netipizirani'' jezik, kot je to večina [[zbirni jezik|zbirnih jezikov]], dovoljuje izvajanje katerekoli operacije nad katerimkoli podatkom, in se jih običajno obravnava kot zaporedja bitov različne dolžine.&lt;ref name=&quot;typing&quot;/&gt;

V praksi se malo jezikov opredeljuje kot tipizirane s stališča [[teorija tipov|teorije tipov]] (preverjanje in zavračanje ''vseh'' operacij), večina modernih jezikov ponuja določeno stopnjo tipizacije.&lt;ref name=&quot;typing&quot;/&gt; Nekateri jeziki omogočajo eksplicitne pretvorbe med podatkovnimi tipi; s tem se varnost tipiziranja zamenja z natančnejšo kontrolo izvajanja programa (glej [[Pretvorba tipov#Eksplicitne pretvorbe|eksplicitne pretvorbe]]).

===== Statično tipiziranje proti dinamičnemu =====

Glede na čas preverjanja tipov ločimo dve skupini programskih jezikov:{{sfn|Žumer|Mernik|2001| p=120}}
* jeziki statičnih tipov (''statically typed languages'') in
* jeziki dinamičnih tipov (''dynamically typed languages'').
Značilnost statičnega tipiziranja je, da ima vsaka spremenljivka in prameter tip, ki ga določi programer. Preverjanje tipa se preveri še pred izvajanjem programa, običajno v času prevajanja. Na primer, 1 in (2+2) sta ''integer'' izraza; ne moreta biti posredovana funkciji, ki pričakuje ''string'', ne moreta biti shranjena v spremenljivki, ki vsebuje datume.&lt;ref name=&quot;typing&quot;/&gt;

Jeziki statičnih tipov so ali vidno tipizirani ''(manifest typing)'' ali pa so tipizirani s sklepanjem (''type inference''). V prvem primeru mora programer eksplicitno napisati tipe na določenem mestu v kodi. V drugem primeru prevajalnik ''sklepa'' o tipu izrazov in deklaracij glede na kontekst. O sklepanju o tipu govorimo takrat, kadar tip entitete ni podan, temveč ga povzamemo iz okolice. Večina prevladujočih statično tipiziranih jezikov, kot so [[C++]], [[C Sharp (programski jezik)|C#]] in [[Java (programski jezik)|Java]], so vidno tipizirani. Popolno tipiziranje s sklepanjem je običajno povezano z neprevladujočimi jeziki kot sta [[Haskell (programski jezik)|Haskell]] in [[ML (programski jezik)|ML]]. Kakorkoli, veliko vidno tipiziranih jezikov podpira delno tipiziranje s sklepanjem; na primer, [[Java (programski jezik)|Java]] in [[C Sharp (programski jezik)|C#]] vsebujeta v omejenem obsegu tudi tipiziranje s sklepanjem.&lt;ref&gt;Specifically, instantiations of [[Generic programming|generic]] types are inferred for certain expression forms. Type inference in Generic Java—the research language that provided the basis for Java 1.5's bounded [[Polymorphism in object-oriented programming|parametric polymorphism]] extensions—is discussed in two informal manuscripts from the Types mailing list: [http://www.seas.upenn.edu/~sweirich/types/archive/1999-2003/msg00849.html Generic Java type inference is unsound] ([[Alan Jeffrey]], 17 December 2001) and [http://www.seas.upenn.edu/~sweirich/types/archive/1999-2003/msg00921.html Sound Generic Java type inference] ([[Martin Odersky]], 15 January 2002). C#'s type system is similar to Java's, and uses a similar partial type inference scheme.&lt;/ref&gt;

Značilnost dinamičnega tipiziranja je, da imajo le vrednosti določen tip. Spremenljivka in parameter pa prevzameta določen tip od različnih vrednosti v različnih časih. Dinamično tipiziranje opredeljuje varnost tipov operacij v času izvajanja.&lt;ref name=&quot;typing&quot;/&gt; Kot pri jeziki, ki so tipizirani s sklepanjem, dinamično tipizirani jeziki ne zahtevajo od programerja, da napiše explicitno opredelitev tipov izrazov. Med drugim to dovoljuje, da se ena spremenljivka lahko uporabi za vrednosti različnih tipov na različnih točkah izvajanja programov. Kakorkoli, [[Hrošč (računalništvo)|napake]] tipov se ne more zaznati avtomatsko dokler se koda dejansko ne izvede, kar potencialno oteži [[razhroščevanje]]. [[Lisp (programski jezik)|Lisp]], [[Perl]], [[Python (programski jezik)|Python]], [[JavaScript]] in [[Ruby (programski jezik)|Ruby]] so dinamično tipizirani jeziki.

===== Šibko tipiziranje proti močnemu =====

Glede na način preverjanja tipov (neodvisno od časa) programske jezike delimo na:{{sfn|Žumer|Mernik|2001| p=120}}
* močno tipizirane jezike (''strongly typed languages'') in
* šibko tipizirane jezike (''weakly typed languages'').
Pri močno tipiziranih jezikih je preverjanje tipov popolno, saj spremenljivki ne moremo prirediti vrednosti, ki je drugačnega tipa. Pri šibko tipiziranih je preverjanje tipov nepopolno in lahko privede do nepravilnega obnašanja.

''Šibko tipiziranje'' dovoljuje, da se vrednostjo enega tipa ravna kot z vrednostjo drugega tipa; na primer, obravnavanje [[Niz (računalništvo)|stringa]] kot število.&lt;ref name=&quot;typing&quot;/&gt; To je včasih lahko koristno, vendar lahko tudi dovoljuje neodkrite napake programa v času prevajanja in celo v času izvajanja.

''Močno tipiziranje'' preprečuje zgoraj opisane probleme. Poskus izvajanja operacije nad napačnim tipom vrednosti javi napako.&lt;ref name=&quot;typing&quot;/&gt;

Drugačna definicija za »šibko tipiziranje« se nanaša na jezike, kot sta [[Perl]] in [[JavaScript]], ki dovoljujejo večje število implicitnih pretvorb med podatkovnimi tipi. V JavaScriptu, na primer, izraz &lt;code&gt;2 * x&lt;/code&gt; implicitno pretvori &lt;code&gt;x&lt;/code&gt; v število; in ta konverzija je uspešna celo, če je &lt;code&gt;x&lt;/code&gt; &lt;code&gt;null&lt;/code&gt;, &lt;code&gt;undefined&lt;/code&gt;, &lt;code&gt;Array&lt;/code&gt; ali niz črk. Takšna implicitna pretvorba je pogosto uporabna, vendar lahko zakrije napake pri programiranju.

Nekateri uporabljajo izraz ''močno tipizirano'' s pomenom ''močno, statično tipizirano'' ali, da je zmeda še večja, uporabljajo ta izraz s pomenom ''statično tipizirano''. Tako je bil [[C (programski jezik)|C]] imenovan hkrati kot močno in šibko, statično tipiziran.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.schemers.org/Documents/Standards/R5RS/HTML/r5rs-Z-H-4.html|title=Revised Report on the Algorithmic Language Scheme|date=20 February 1998|accessdate=9 June 2006}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://citeseer.ist.psu.edu/cardelli85understanding.html|title=On Understanding Types, Data Abstraction, and Polymorphism|author=[[Luca Cardelli]] and [[Peter Wegner]]|work=Manuscript (1985)|accessdate=9 June 2006|archive-date=2006-06-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20060619072646/http://citeseer.ist.psu.edu/cardelli85understanding.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

=== Standardna knjižnica ===

Večina programskih jezikov ima pridruženo jedrno [[Knjižnica (računalništvo)|knjižnico]] (poznano tudi kot 'standardna knjižnica'), ki je običajno dostopna vsem implementacijam jezika. Jedrne knjižnice tipično vsebujejo definicije za splošno uporabne algoritme, podatkovne strukture in mehanizme za vhod in izhod (''input/output'').

Jedrno knjižnico jezika uporabniki pogosto tretirajo kot del jezika, čeprav jo oblikovalci smatrajo kot ločeno entiteto. Veliko specifikacij jezika definira jedro, ki mora biti na voljo vsem implementacijam in v primeru standardiziranih jezikom je takšna knjižnica lahko zahtevana. Meja med jezikom in njegovo jedrno knjižnico se razlikoju od jezika do jezika. Nekateri jeziki so zasnovani tako, da se določenih sintaktičnih konstruktov ne more opisati brez nanašanja na jedrno knjižnico.

== Načrtovanje in implementacija programskih jezikov ==

Veliko programskih jezikov je nastalo zaradi novih potreb iz nič ali pa so bili kombinirani z drugimi jeziki. Veliko se jih ne uporablja več. Prav tako so nekateri poskusili oblikovati »univerzalni« programski jezik, ki bi služil za kakršnikoli namen - nobeden izmed njih ni bil splošno sprejet.&lt;ref&gt;IBM je ob izdaji PL/I jezika ambiciozno dal naslov svojemu priročniku ''The universal programming language PL/I'' (IBM Library; 1966). Naslov je odražal IBM-ove cilje za neomejne zmožnosti razširitve: ''PL/I is designed in such a way that one can isolate subsets from it satisfying the requirements of particular applications.'' ({{navedi splet|url=http://www.encyclopediaofmath.org/index.php?title=PL/I&amp;oldid=19175|title=PL/I|work=Encyclopedia of Mathematics|accessdate=29 June 2006|archive-date=2012-04-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20120426010947/http://www.encyclopediaofmath.org/index.php?title=PL%2FI&amp;oldid=19175|url-status=dead}}). [[Ada (programski jezik)|Ada]] in [[UNCOL]] sta imela v zgodnji fazi razvoja podobne cilje.&lt;/ref&gt; Potreba po raznovrstnih programskih jezikih v glavnem nastaja zaradi raznovrstnosti načina uporabe jezikov:
* Programi so lahko majhne skripte, ki jih napišejo posamezni ljubiteljski programerji ali pa so lahko ogromni sistemi, ki so bili sprogramirani s strani več 100 programerjev.
* Strokovno znanje programerjev variira od novincev, ki predvsem potrebujejo preprosto uporabo jezika, do ekspertov, ki obvladajo kompleksnejše programiranje.
* Programi morajo delovati z določeno hitrostjo, velikostjo in enostavnostjo na sistemih, ki variirajo od [[mikrokrmilnik]]ov do [[superračunalnik]]ov.
* Programi so lahko napisani enkrat in se ne spreminjajo, ali pa se lahko redno posodabljajo.
* Končno imajo programerji lahko tudi različne okuse: lahko so navajeni razpravljati o problemih in jih reševati v določenem jeziku.

V razvoju programskih jezikov je trend dodajanja možnosti reševanja problemov z uporabo višjega nivoja [[abstrakcija (računalništvo)|abstrakcije]]. Zgodnejši programski jeziki so bili pogojeni z razpoložljivo strojno opremo rečunalnika. Ko so se razvili novi programski jeziki, so jim dodali funkcionalnost, ki dovoljuje programerjem izražanje idej, ki so bolj odmaknjene od preprostega prevajanja inštrukcij strojne opreme. Programerji so tako manj omejeni s kompleksnostjo računalnika, njihovi programi lahko izvedejo več računanja z manj truda. To jim dovoljuje pisanje več kode na časovno enoto.&lt;ref&gt;Frederick P. Brooks, Jr.: ''The Mythical Man-Month,'' Addison-Wesley, 1982, pp. 93-94&lt;/ref&gt;

[[Obdelava naravnega jezika|Procesorji naravnega jezika]] so bili predlagani kot način za odpravo potrebe po specializiranih jezikih za programiranje. kakorkoli, ta cilj je še daleč in njegogove prednosti so še stvar razprave. [[Edsger W. Dijkstra]] je zavzel stališče, da je formalni jezik nujno potreben za preprečevanje nesmiselnih konstruktov, in zavrnil idejo o programiranju naravnih jezikov kot »nespametno«.&lt;ref&gt;Dijkstra, Edsger W. [http://www.cs.utexas.edu/users/EWD/transcriptions/EWD06xx/EWD667.html On the foolishness of &quot;natural language programming.&quot;] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080120201526/http://www.cs.utexas.edu/users/EWD/transcriptions/EWD06xx/EWD667.html |date=2008-01-20 }} EWD667.&lt;/ref&gt; Prav tako je idejo zavrnil [[Alan Perlis]].&lt;ref&gt;{{navedi splet|last=Perlis|first=Alan|url=http://www-pu.informatik.uni-tuebingen.de/users/klaeren/epigrams.html|title=Epigrams on Programming|work=SIGPLAN Notices Vol. 17, No. 9|date=September 1982|pages=7–13|accessdate=2013-12-23|archive-date=1999-01-17|archive-url=https://web.archive.org/web/19990117034445/http://www-pu.informatik.uni-tuebingen.de/users/klaeren/epigrams.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Hibridni pristop sta privzela [[Structured English]] in [[SQL]].

Oblikovalci jezikov in uporabniki morajo ustvariti številne dokumente, ki vodijo in omogočajo programiranje. Najpomembnejša izmed teh sta ''specifikacija'' in ''implementacija'' jezika.

=== Specifikacija ===

Namen '''specifikacije''' programskega jezika je podroben opis jezika, ki ga lahko [[programer|uporabniki jezika]] in [[implementacija programskega jezika|implementatorji]] uporabijo pri določanju pravilnosti obnašanja [[računalniški program|programa]] glede na [[izvorna koda|izvorno kodo]].

Specifikacija programskega jezika je lahko v različnih oblikah:
* Natančna definicija sintakse, statične semantike, izvajanja semantike jezika. Medtem ko je sintaksa običajno specificirana z uporabo formalne slovnice, je semantika lahko zapisana v naravnem jeziku (npr. kot je to pri jeziku [[programski jezik C|C]]) ali s formalno semantiko (npr. kot je to pri [[Standard ML]]&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Milner|first=R.|authorlink=Robin Milner|author2=[[Mads Tofte|M. Tofte]]|author3=[[Robert Harper (computer scientist)|R. Harper]]|author4=D. MacQueen.|title=The Definition of Standard ML (Revised)|publisher=MIT Press|year=1997|isbn=0-262-63181-4}}&lt;/ref&gt; in [[Scheme (programski jezik)|Scheme]]&lt;ref&gt;{{navedi splet|first=Richard |last=Kelsey|author2=William Clinger|author3=Jonathan Rees|title=Section 7.2 Formal semantics|work=Revised&lt;sup&gt;5&lt;/sup&gt; Report on the Algorithmic Language Scheme|url=http://www.schemers.org/Documents/Standards/R5RS/HTML/r5rs-Z-H-10.html#%_sec_7.2| year=februar 1998|accessdate=9 June 2006}}&lt;/ref&gt; specifikacijah).
* Opis obnašanja [[prevajalnik|translatorja]] za jezik (npr. [[C++]] in [[Fortran]] specifikacije). Sintaksa in semantika jezika se sklepata iz tega opisa, ki je lahko napisan v naravnem ali formalnem jeziku.

=== Implementacija ===

'''Implementacija''' programskega jezika zagotavlja način izvajanja programa na eni ali več konfiguracij strojne ali programske opreme. V splošnem obstajata dva pristopa k implementaciji programskega jezika:
''[[prevajalnik|prevajanje]]'' in ''[[interpreter|interpretiranje]]''.

Izhodni rezultat [[prevajalnika]] lahko izvaja strojna oprema ali program, ki se imenuje interpreter. V nekaterih implementacijah uporaba pristopa interpreterja zabriše mejo med prevajanje in interpreterjem. Na primer, nekatere implementacije programskega jezika [[BASIC]] prevajajo in potem izvajajo vir vrstico po vrstico.

Programi, ki se izvajajo direktno na strojni opremi, se običajno izvajajo veliko hitreje kot tisti, ki jih izvaja interpreter v programski opremi.{{Citation needed|date=October 2008}}

Ena izmed tehnik za izboljšanje izvajanja interpretiranih programov je [[predčasno prevajanje]] (''just-in-time compilation''). Tukaj [[navidezni stroj]], tik pred izvajanjem, prevede bloke [[bytecode]], ki jih bo uporabila strojna koda za direktno izvajanje v strojni opremi.

== Razvrstitev programskih jezikov ==

Od začetkov računalništva do danes je bilo napisanih veliko programskih jezikov, ki jih je mogoče razvrstiti po različnih kriterijih: po moči osnovnih operacij (po nivoju programskih jezikov), po namenu uporabe, po naravi osnovnih objektov in po drugih kriterijih.

Programski jeziki so glede na svoj '''abstrakcijski nivo''' kategorizirani od prve do pete generacije. Jeziki nižjih nivojev so bližje zapisu, ki ga razumejo stroji, medtem ko so jeziki višjih novojev razumljivejši človeku in so skladenjsko bolj podobni naravnim jezikom.

Prva generacija je [[strojni jezik]], ki ga razume centralna procesna enota, druga generacija je [[zbirni jezik|zbirni programski jezik]], katerega skladenjska pravila so opredeljena z mnemoniki in operandi oziroma parametri, tretja generacija so visokonivojski programski jeziki (angl. ''high-level programming languages'' - HLL), četrta zelo visokonivojski programski jeziki (angl. ''very high-level programming languages'' - VHLL) in peta generacija (angl. ''domain-specific languages'' - DSL), ki opredeljuje programske jezike, ki služijo reševanju specifičnih problemov ozkega področja.

Visokonivojski programski jezik je skupek skladenjskih in pomenoslovnih pravil, [[podatkovna struktura|podatkovnih struktur]] in [[vmesnik]]ov, ki programerju služijo kot orodje za reševanje problemov oziroma implementacijo računalniškega programa, v človeku bolj prijazni, razumljivi strukturi in pomenu. Programski jeziki od druge do pete generacije se uporabljajo zato, ker sta človekova in računalnikova »govorica« tako različni, da je pisati programje v jeziku računalnika ([[strojna koda|strojni kodi]]) zelo zahtevno. Zbirni jezik se še vedno uporablja zlasti med poklicnimi programerji na področju sistemskega programiranja.{{sfn|Špegel|1971| p=164}}

== Sklici ==

{{sklici|2}}

== Viri ==

* {{citat |editor-last=Spiller-Muys|editor-first=Franc|last=Špegel|first=Marjan|year=1971|place=Ljubljana |title=Elektronski računalniki| chapter =Programski jeziki|publisher=Elektrotehniška zveza Slovenije |isbn= |cobiss= }}
* {{citat |last=Žumer|first=Viljem|last2=Mernik|first2=Marjan |year=2001 |title=Principi programskih jezikov |publisher=Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko |place=Maribor|isbn=86-435-0362-2 |cobiss=45721345 }}
* {{citat |last=Wirth|first=Niklaus |year=1983|place=Ljubljana |title=Računalniško programiranje 2.del |publisher=Društvo matematikov, fizikov in astronomov SRS |isbn= |cobiss= }}

{{računalniška škrbina}}
{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Programiranje]]
[[Kategorija:Programski jeziki| ]]</text>
      <sha1>d5rityx8pyy72iipdt7q1h1v8btbv7p</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Avtomobil</title>
    <ns>0</ns>
    <id>11859</id>
    <revision>
      <id>6773731</id>
      <parentid>6765061</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T13:05:13Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Nareto</username>
        <id>77605</id>
      </contributor>
      <comment>/* Vrsta pogonskega agregata */</comment>
      <origin>6773731</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="115532" sha1="5bzv7ekr8tstl333x7cs205zc6bskhk" xml:space="preserve">{{slog|razlog=obupno nametano}}
{{refimprove}}
[[Slika:Mercedes-Benz SLS AMG (C 197) – Frontansicht geöffnet, 10. August 2011, Düsseldorf.jpg|244x244px|thumb|[[Mercedes-Benz|Mercedes-Benz]] SLS AMG]]

'''Avtomobíl''', pogovorno tudi '''avto''', je [[cestni prevoz|cestno]] [[vozilo]] z lastnim [[pogon]]om, običajno s štirimi [[kolo|kolesi]] na dveh [[os]]eh.&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&amp;expression=avtomobil&amp;hs=1 |title=Avtomobil |work=Slovar slovenskega knjižnega jezika |publisher=[[Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU]] |accessdate=24.8.2013}}&lt;/ref&gt; Beseda je [[izposojenka]] iz {{langx|fr|automobile}}, ta pa je skovanka iz {{langx|el|autos}} (»samo«, »samodejno«) in ''mobile'' (iz {{langx|la|mobilis}} - »premično«).&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=http://www.etymonline.com/index.php?term=automobile |title=Automobile |work=Online Etymology Dictionary |accessdate=24.8.2013}}&lt;/ref&gt; Beseda torej pomeni nekaj, kar se premika samo od sebe. Danes velika večina avtomobilov za pogon uporablja [[motor z notranjim zgorevanjem]], ki ga žene [[bencin]] ali [[Plinsko olje|diesel]]. 

Poznamo več razdelitev avtomobilov, po namembnosti tako ločimo osebne, tovorne in različne kombinirane avtomobile, ki so namenjeni bodisi prevozu potnikov (ljudi), bodisi tovora. Beseda »avtomobil« se največkrat nanaša na osebna potniška vozila, druge tipe pa imenujemo [[kombinirano vozilo|kombinirana vozila]] oz. kombiji, [[tovornjak]]i, [[poltovornjak]]i, [[avtobus]]i ipd. (za vsa ta vozila je v uporabi tudi skupni izraz [[motorno vozilo]]).

[[Avtomobilska industrija]] je eden najpomembnejših industrijskih sektorjev sveta. Po oceni je bila leta 2010 v uporabi že več kot milijardo avtomobilov, dvakrat toliko kot leta 1986.&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=Sousanis |first=John |title=World Vehicle Population Tops 1 Billion Units |url=http://wardsauto.com/ar/world_vehicle_population_110815 |work=Wards Auto |accessdate=24.8.2013 |date=15.8.2011}}&lt;/ref&gt; Problemi zaradi množične uporabe avtomobilov so med drugim onesnaževanje z [[ogljikov dioksid|ogljikovim dioksidom]] ter drugimi ostanki zgorevanja bencina, uničevanje okolja za vzpostavitev prometne infrasktrukture ([[cesta|cest]] s pomožnimi objekti) in žrtve ter škoda zaradi [[prometna nesreča|prometnih nesreč]]. Težavo predstavlja tudi višanje cen fosilnih goriv; zato in zaradi težav z onesnaževanjem proizvajalci eksperimentirajo z alternativnimi načini pogona, kot so [[električni avtomobil|električni]].

[[Slovenci]] med [[Evropejci]] in [[Balkan|Balkanci]] slovijo kot ljubitelji lastniškega avtomobila,&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.domovina.je/katere-avtomobile-vozijo-slovenci-in-katere-bi-najraje-izbrali-ce-bi-morali-kupiti-novega|title=Katere avtomobile vozijo Slovenci|date=24.2.2024|accessdate=11.12.2024}}&lt;/ref&gt; ki predstavlja svobodo in neodvisno mobilnost posameznika, ki se ji niso pripravljeni odpovedat. V Sloveniji povprečno gospodinjstvo nameni 18 % prihodkov za avto, nekateri pa celo do 25 %, najbolj priljubljeni so modeli z dvolitrskimi dizelskimi motorji, kar kaže na izjemno cenjenost dosega z enim rezervoarjem in ekonomije porabe ter [[Prisilno polnjeni motor|prisilno polnjenih]] motorjev z večjim [[Navor|navorom]] med slovenci.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/svet/luksuzni-avtomobili-za-nekatere-razkosje-za-druge-nuja.html|title=Kdo v Sloveniji si lahko privošči luksuzni avto|date=17.3.2025|accessdate=2.7.2025|website=24ur}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://avto-magazin.metropolitan.si/zanimivosti/avtomobil-slovenija-gospodinjstvo-stroski-2024/|title=Koliko slovenske družine zapravijo za avtomobil?|date=12.2.2024}}&lt;/ref&gt; Leta 2021 je slovenski avtomobilski park imel naslednjo sestavo pogonskih agregatov: diesel 51%, bencin 45%, hibridi 3%, električni 1%. Glede na razdalje, ki jo prebivalci slovenije opravijo z avtomobilom po vrsti goriva je bila leta 2025 naslednja: diesel 52%, bencin 43%, elektrika 3% in 2% ostalo.&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|last=Milač|first=Miloš|date=Maj 2026|title=Avtomobil, še najraje dizelski|magazine=Avtofokus|page=45}}&lt;/ref&gt; V Letu 2025 so prebivalci slovenije prevozili 12,2 miljarde km. V Sloveniji znaša avtomobilizacija 600 avtomobilov na 1000 prebivalcev, kar je več kot Belgija in manj kot Švica, v svetu po državah je Slovenija približno na 18.mestu po avtomobilizaciji prebivalstva. Najbolj prodajana znamka med slovenskimi kupci je [[Volkswagen]] z 15% tržnim deležem leta 2024, med premiskimi avtomobili se najbolj prodajajo znamke: [[BMW]] in [[Porsche]], med električnimi vozili se največ prodajajo avtomobili znamke [[Tesla Motors|Tesla]]. Povprečna cena novega osebnega vozila leta 2025 je znašala 27.000 eur pri električnih vozilih EV je znašala povprečna cena 38.000 eur.&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|last=Sandiković|first=Samo|date=1.1.2026|title=Avtomobilski utrip v letu 2025 uvodnik|magazine=Avtofokus|page=5}}&lt;/ref&gt; Najpopularnejši modeli avtov v sloveniji t.i. srednji zlati standard: VW Passat, BMW 3 in Mercedes C. Slovenci so močno navezani na nemške avtomobilske znamke zaradi kulturnih, zgodovinskih in inženirskih razlogov, zaradi tega je slovenski trg popolnoma prilagojen nemškim znamkam od rezervnih delov, servisov in prodajne mreže.
== Glavni deli ==
[[Slika:Webasto_Thermo_Top_Evo.jpg|sličica|Webasto - za gretje mirojočega vozila]]Glavni deli avtomobila so:
* [[šasija]] ali samonosna karoserija z vzmetenjem
* glavni pogonski agregat [[Dizel|diesel]] (npr. BMW B58), [[Ottov motor|bencin]], [[Elektromotor|elektro]] z pomožnimi agregati (črpalke, kompresor, alternator, turbina, webasto itd)
* hidravlični pretvornik navora t.i. hidravlična sklopka (pri avtomatskem menjalniku) ali torna [[sklopka]] (ročni in DSG menjalnik)
* [[menjalnik]] spreminja razmerje med vrtilno hitrostjo in vrtilnim momentom (ročni npr. Getrag GS6-45DZ ali avtomatski npr. ZF Friedrichshafen 8HP 75)
* razdelilni menjalnik (npr. X-drive) prenaša moč iz menjalnika na gnane gredi (4 kolesni pogon npr. Xdrive)
* diferenciali prenašajo moč iz gnanih gredi na kolesne gredi
* platišča s [[Pnevmatika|pnevmatikami]] in zavorni diski s ploščicami
* voznikov prostor z volanom, pedali, gumbi ter ročicami za upravljanje
* potniški in/ali tovorni prostor

== Pomembni tehnični podatki ==
Kupci avtomobilov so pogosto zmedeni zaradi komercialnih razlogov katere parametre primerjati pri nakupu oz. menjavi avtomobila, tipične tehnične lastnosti ki jih gledamo pri avtomobilu so podane v tabeli.
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+Tehnične lastnosti avtomobila
!Parameter
!enota
!pomen
!opomba
|-
|moč
|kW (ali hp)
|pove kako zmogljiv je motor
|
|-
|navor
|Nm
|pove kakšna je prožnost motorja in pospeški
|večji vpliv na vožnjo kot sama moč
|-
|nazivna moč pri vrtljajih
|rpm
|pomembno ali so ti vrtljaji prijetni ali so samo kataloška številka
|vidimo v diagramu moči in navora
|-
|nazivni navor pri vrtljajih
|rpm
|pomembno pri katerih vrtljajih avto razvije poln navor za pospešek
|vidimo v diagramu moči in navora
|-
|maksimalna hitrost
|km/h
|zmogljivost motorja in aerodinamike
|
|-
|zaviralna pot
|m
|kazalnik varnosti
|
|-
|volumen motorja
|ccm
|vpliva na življensko dobo motorja
|
|-
|št. valjev
|št.
|vpliva na hrup, navor, vrtljaje in porabo
|
|-
|hrup vozila 
|dB
|pomembno za udobnost dolgotrajne vožnje
|tipično pri 50, 90, 130, 160 km/h
|-
|medosna razdalja
|mm
|daljša pomeni bolj stabilno vožnjo in več prostora v kabini
|
|-
|pospešek vozila 0-100 km/h
|sec
|pomembno za varno prehitevanje
|gledajo se tudi pri drugih hitrostih
|-
|volumen posode za gorivo
|lit
|vpliva na doseg avta - večji rezervoar redkejše tankanje
|
|-
|št. predstav menjalnika
|št.
|več predstav pomeni bolj gladko vožnjo in nižjo porabo
|
|-
|kombinirana poraba vozila
|lit/100km
|pove realno povprečno porabo
|
|-
|masa praznega vozila
|kg
|vpliva na porabo, pospešek in lego na cesti, težji avto je bolj stabilen
|
|-
|največja dovoljena masa
|kg
|pomebno za nosilnost vozila
|
|}

=== Vrsta pogonskega agregata ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+Primerjava dizelskega, bencinskega, hibridnega in električnega pogona
!Lastnost
!Dizel
!Bencin
!Priključni Hibrid
!EV Elektrika
|-
|Kratke relacije
|−
| +
| ++
| ++
|-
|Servisna zahtevnost
|±
| +
|±
| ++
|-
|Mestna vožnja
|±
| +
| ++
| ++
|-
|Tišina
| +
|±
|±
| ++
|-
|Pospeševanje
| +
| +
| ++
| ++
|-
|Stroški energije
| +
|−
|±
| ++
|-
|Križarjenje 50-80 km/h
| +
| +
| ++
| ++
|-
|Križarjenje 80-100 km/h
| +
|±
| +
| +
|-
|Križarjenje 140–160 km/h
| ++
| -
| -
|±
|-
|Križarjenje 160–180 km/h
| ++
| -
| -
|−
|-
|Izkoristek časa 
| ++
| +
| +
|±
|-
|Dolge avtocestne relacije
| ++
|±
|±
|±
|-
|Zelo dolge poti
| ++
| +
|±
|±
|-
|Vleka
| ++
| +
|±
|±
|-
|Polnjenje/točenje
| ++
| ++
| +
| -
|-
|Avtocestno križarjenje
| ++
|±
|±
| +
|-
|Visoke hitrosti
| ++
|±
|±
|±
|-
|Skupna ocena točk
|22
|7
|9
|14
|-
| colspan=&quot;5&quot; |'''Legenda:''' &lt;code&gt;++&lt;/code&gt; = zelo dobro · &lt;code&gt;+&lt;/code&gt; = dobro · &lt;code&gt;±&lt;/code&gt; = srednje · &lt;code&gt;−&lt;/code&gt; = slabo
Točke: &lt;code&gt;++&lt;/code&gt; = 2, &lt;code&gt;+&lt;/code&gt; = 1, &lt;code&gt;±&lt;/code&gt; = 0, &lt;code&gt;−&lt;/code&gt; = −1
|}

==== Dizelski motor ====
Kdaj se naj lastnik odloči za dieselski motor?  

* letno naredi 20.000 km ali več
* vožnje so večinoma na daljše relacije po avtocesti
* nižja poraba pri visokih hitrostih 140-160 km/h (tipično 15-25% manj kot bencin)
* nižji hrup pri visokih hitrostih
Prednosti:

* Manjša poraba (20–30 % nižja kot pri bencinu)
* Velik navor pri nizkih obratih → dobra vleka, boljša vožnja v hrib
* Dolg doseg na rezervoar (okoli 1.000 km+)
* Dolga življenjska doba motorja, če je vzdrževan
* Idealni za daljše poti in avtocesto
* Idealni za visoke hitrosti križarjenja 160 km/h
Slabosti:

* Višji stroški servisov (turbo, injektorji, DPF filter, AdBlue)
* Težji motor → večja masa vozila
* Višje emisije NOx in trdnih delcev (čeprav filtri precej zmanjšajo)
* Višja začetna cena vozila

==== Bencinski motor ====
Kdaj se naj kupec odloči za bencinski motor?  

* letno naredi 15.000 km ali manj
* veliko mestne vožnje z pogostim zaustavljanjem
* veliko vožnje na kratke razdalje (pod 15 km)
* veliko vožnje pri nižjih hitrostih pod 110 km/h
Prednosti: 

* Hladen motor se hitreje zagreje
* Vozniku daje bolj športen občutek
* Manj obsežni servisi
* Nižja masa motorja
* Nižja nakupna cena
* Športnejši občutek vožnje

Slabosti:

* Višja poraba goriva
* Večji hrup zaradi višjih obratov
* Majhen navor na nizskih obratih
* Kratek doseg z enim rezervoarjem
* Niso optimalni za vleko
* Večja potreba po prestavljanju
* Sunkovito speljevanje
* Bolj utrujajoči pri daljših vožnjah
* Manj vzdržljivi motorji
* Nervoznejša vožnja

==== EV Električna vozila ====
Kdaj naj se kupec odloči za električno vozilo?

* letno naredi vsaj 10.000 km
* ima možnost polnjenja doma ali na delovnem mestu
* večina voženj je kratkih do srednje dolgih relacij
* veliko vozi po mestu in primestnih cestah pri nižjih hitrostih
* želi zelo tiho in gladko vožnjo
* ne potrebuje zelo hitrega dolivanja energije pri dolgih potovanjih
* mu ustreza načrtovanje polnjenja pri daljših poteh
* večino časa lahko vozilo polni, ko je parkirano

'''Prednosti:'''

* Zelo nizki stroški energije pri domačem polnjenju
* Zelo visok navor ter hitro in gladko speljevanje
* Brez prestavljanja popolnoma tekoče pospeševanje
* Zelo tih pogon, posebej pri nizkih in srednjih hitrostih
* Rekuperacija pri zaviranju
* Manj mehanskih delov
* Brez olja DPF, AdBlue, injektorjev, turbine zelo malo obrabljivih delov
* Zelo prijetna vožnja v mestu in kolonah
* Vozilo lahko med parkiranjem učinkovito predgreva/ohlaja kabino
* Zelo dobro pospeševanje tudi pri večjih in težjih vozilih

'''Slabosti:'''

* Visoka nabavna cena
* Večja masa vozila zaradi baterije
* Doseg je močno odvisen od hitrosti, temperature in vremena
* Pri 140–160 km/h poraba hitro naraste in se doseg razpolovi
* Na avtocesti je prednost pred dizlom pri energijski učinkovitosti precej manjša
* Daljša pot zahteva načrtovanje polnjenja
* Polnjenje traja bistveno dlje kot točenje goriva
* Ni primeren za lastnike vozil z naključnim dinamičnim urnikom in dežurnih
* Na dolgih poteh je odvisnost od razpoložljivosti hitrih polnilnic
* Pozimi se doseg in hitrost polnjenja lahko zmanjšata
* Pri vleki prikolice se doseg občutno zmanjša
* Dolge avtocestne relacije pri visokih hitrostih niso njihovo najbolj učinkovito področje
* Baterija je drag in pomemben sestavni del vozila
* Pri zelo dolgih potovanjih je lahko veliko postankov

=== Konfiguracija prenosa moči v vozilu ===
Sprednji pogon (FWD), zadnji pogon (RWD) in štirikolesni pogon (AWD/4WD) so osnovne konfiguracije prenosa moči v vozilih.

==== Sprednji pogon (FWD) ====
Pri sprednjem pogonu motor prenaša moč na sprednji kolesi. Ta zasnova je enostavnejša, lažja in cenovno ugodnejša ter omogoča boljši izkoristek prostora v kabini. Pogosto se uporablja v osebnih avtomobilih zaradi dobre učinkovitosti in stabilnosti v normalnih voznih razmerah.

==== Zadnji pogon (RWD) ====
Pri zadnjem pogonu motor poganja zadnji kolesi. Ta konfiguracija omogoča bolj uravnoteženo razporeditev teže in boljše vozne lastnosti pri dinamični vožnji. Pogosto se uporablja pri športnih in zmogljivejših vozilih ter pri večjih limuzinah in velja za bolj premium konfiguracijo prenosa moči kot sprednji pogon.

==== Štirikolesni pogon (AWD/4WD) ====
Pri štirikolesnem pogonu se moč prenaša na vsa štiri kolesa. Sistem izboljšuje oprijem in stabilnost, zlasti na spolzkih ali zahtevnih podlagah. AWD sistemi so običajno avtomatski, medtem ko so 4WD sistemi pogosto bolj robustni in namenjeni terenski vožnji. Sodobni sistemi so večinoma elektronsko nadzorovani in po potrebi samodejno razporejajo navor med sprednjo in zadnjo osjo.

Pri sodobnih premium SUV-jih kot so BMW X3, X5, Audi Q7, Mercedes-Benz GLC, GLE in GLS, gre praviloma za napredne pogon na zahtevo (AWD) ali stalne sisteme (npr. BMW xDrive, Audi quattro, Mercedes 4MATIC). Ti sistemi so običajno zadnjecentrični ali nevtralni v osnovi, v normalnih razmerah pa vozilo večinoma poganja ena os, druga pa se vklopi ob potrebi (npr. pri zdrsu). Namen teh sistemov ni terenska vožnja, temveč kombinacija varnosti, udobja in stabilnosti pri visokih hitrostih ter v slabem vremenu.

===== Komercialne oznake sistemov štirikolesnih pogonov =====
'''xDrive'''[[Slika:BMW_xDrive.jpg|sličica|BMW štirikolesni pogonski sistem xDrive, ki poganja vozila BMW X3 in X5, na sliki: motor, ZF hidravlični pretvornik navora, ZF menjalnik, Transfer case - aktivna razdelilna enota pogona, zadnji in sprednji kardanski prenos]]xDrive je BMW-jev inteligentni sistem štirikolesnega pogona, ki temelji na elektronsko nadzorovani večlamelni sklopki, prvič predstavljen leta 2003 na modelu BMW X3 (E83). V osnovi je sistem običajno zadnjecentričen, kar pomeni, da večino navora pošilja na zadnjo os, po potrebi pa ga zelo hitro prerazporedi na sprednjo os. xDrive deluje preventivno (ne samo ob zdrsu) in je povezan s sistemi stabilnosti vozila, kar izboljša dinamiko in oprijem v ovinkih ter na slabih podlagah.

'''4MATIC'''
[[Slika:Mercedes-Benz_4matic_Gearbox.jpg|sličica|Mercedes-Benz 4matic sistem z vidnim sprednjim in zadnjim kardanskima gredema]]
4MATIC je Mercedesov sistem štirikolesnega pogona, ki obstaja v več izvedbah (odvisno od modela). Prvič predstavljen leta 1987 na modelih razreda E (W124). Prve generacije so bile kompleksni mehanski sistemi, kasneje so jih nadomestili lažji in bolj elektronsko nadzorovani sistemi. Od 2000-ih naprej je 4MATIC postal široko razširjen v skoraj celotni Mercedesovi ponudbi, predvsem kot varnostno usmerjen AWD. V novejših osebnih vozilih je običajno stalni ali delno spremenljiv AWD sistem, ki samodejno razporeja navor med sprednjo in zadnjo osjo. Pri večjih SUV-ih (npr. GLE, GLS) je poudarek na stabilnosti in vlečni moči, sistem pa je zasnovan za udobno in varno vožnjo v vseh razmerah.

'''Quattro'''

Quattro je Audijev sodobni sistemi uporabljajo kombinacijo mehanskih in elektronsko nadzorovanih komponent (večlamelne sklopke ali sredinski diferencial tipa crown gear). Uveden leta 1980 na modelu Audi Quattro (Ur-quattro). Prvi uspešen stalni štirikolesni pogon v osebnem športnem avtomobilu, sprva z mehanskimi diferenciali. Klasični quattro sistemi so bili stalni mehanski 4WD z diferenciali. Audi quattro je pogosto nastavljen tako, da daje bolj nevtralno ali rahlo spredaj usmerjeno razporeditev navora, odvisno od modela in konfiguracije.

'''PTM'''

PTM – Porsche Traction Management. Uveden leta 2002 na modelu Cayenne. Gre za elektronsko krmiljen AWD z večlamelno sklopko, zasnovan za športni značaj Porscheja. Gre za elektronsko nadzorovan AWD sistem z večlamelno sklopko, ki po potrebi zelo hitro razporeja navor med zadnjo in sprednjo osjo. V osnovi je sistem običajno zadnjecentričen (RWD karakter), kar pomeni, da avto ohranja športen občutek, sprednja os pa se priključi, ko je potreben dodaten oprijem. Za razliko od klasičnih off-road 4WD sistemov nima “low range” prestav, ampak je zasnovan za visokozmogljivo cestno vožnjo in občasno slabši oprijem.

'''4Motion'''
[[Slika:Volvo_M41.jpg|sličica|Klasični ročni menjalnik Volvo 140]]
4Motion VW sistem štirikolesnega pogona, temelji na Haldex večlamelni sklopki, kjer je vozilo v osnovi spredaj gnano (FWD), zadnja os pa se samodejno priključi, ko sistem zazna zdrs ali potrebo po več oprijema. To omogoča dobro učinkovitost in nižjo porabo goriva v normalni vožnji. Pri večjih in zmogljivejših modelih (npr. starejši Touareg ali nekatere platforme z vzdolžno postavitvijo motorja, deljene z Audi modeli) pa se uporablja bolj napreden sistem z sredinskim diferencialom (Torsen ali center diff), ki deluje bolj kot stalni AWD in je mehansko bolj robusten. VW 4Motion je “civilna”, učinkovita verzija AWD, ki je optimizirana za vsakodnevno vožnjo in slabe razmere, ne pa za športno dinamiko ali off-road ekstrem.

=== Vzmetenje ===
Vzmetenje v avtomobilih je sistem mehanskih in včasih elektronsko podprtih komponent, ki povezujejo kolesa z vozilom ter nadzorujejo gibanje karoserije glede na cesto. Njegov glavni namen je izboljšati udobje, stabilnost, oprijem in varnost.

Vzmetenje je ključen del vozila, ki neposredno določa razmerje med udobjem in vozno dinamiko. Enostavnejši sistemi so osredotočeni na robustnost in stroške, medtem ko napredni sistemi v premium vozilih optimizirajo stabilnost, oprijem in udobje v realnem času.

'''Razrstitev od primitivnejšega do sofisticiranega vzmetenja'''

Sprednja prema: toga prema → MacPherson → dvojna prečna vodila (double wishbone) → večvodilno vzmetenje (multi-link) → aktivno večvodilno vzmetenje.

Zadnja prema: toga prema → torzijska prema → vzdolžna vodila (trailing arm) → dvojna prečna vodila (double wishbone) → večvodilno vzmetenje (multi-link) → aktivno oziroma zračno večvodilno vzmetenje.

'''Osnovna naloga vzmetenja'''
[[Slika:Mercedes-Benz_770_Chassis_(38571849562).jpg|sličica|Mogočna šasija Mercedes-Benz 770 Technikmuseum Sinsheim]]
Vzmetenje mora:

* absorbirati udarce s cestišča (luknje, grbine),
* ohranjati stik pnevmatik s podlago,
* zmanjševati nagibanje, poskakovanje in zibanje karoserije,
* zagotavljati stabilno in predvidljivo vodljivost.

'''Glavne komponente'''

Tipično vzmetenje sestavljajo:

* vzmeti (spiralne, listnate ali zračne),
* amortizerji (dušijo nihanje),
* vodila (roči, preme), ki določajo gibanje koles,
* stabilizatorji (anti-roll bar), ki zmanjšujejo nagib v ovinkih.

=== Glavni tipi sprednjega vzmetenja ===
Sprednje vzmetenje je pomembno zato, ker neposredno vpliva na vodenje vozila, udobje in varnost. 

Sprednje vzmetenje je pomembno za:

* Krmarjenje: sprednja kolesa usmerjajo avto, zato vzmetenje določa natančnost volana in stabilnost v ovinkih.
* Udobje: absorbira udarce iz ceste (luknje, grbine), preden pridejo do karoserije in volana.
* Stik s cesto: ohranja pnevmatike v optimalnem kontaktu s podlago, kar vpliva na oprijem in zaviranje.
* Varnost: stabilno sprednje vzmetenje preprečuje izgubo kontrole pri zaviranju ali v ovinku.

==== Solid axle (toga prema) ====
[[Slika:Live_axle_front_suspension.jpg|alt=File:Live axle front suspension.jpg|sličica|Toga sprednja prema Jeep Cherokee]]
Danes redko spredaj pri osebnih avtih.

Obe kolesi povezuje ena toga os.

Prednosti:

* zelo robustno,
* dobro za ekstremni teren.

Slabosti:

* slabo udobje,
* slabša lega.

Primer: starejši terenci in pickupi.

==== Torsion bar suspension ====
[[Slika:Kurbellenkerachse_eines_Formel-V-Wagens_(2008-06-28).jpg|sličica|199x199_pik|Torsion bar vzmetenje]]
Ni tip geometrije, ampak način vzmetenja:

* namesto klasične vzmeti uporablja torzijsko palico.

Veliko pri:

* starejših SUV-jih,
* pickupih.

Primer: Porsche 911 (starejši modeli), Toyota Hilux stare generacije.
[[Slika:Train_arr.JPG|sličica|157x157_pik|Trailing arm vzmetenje]]

==== Trailing arm (leading arm) ====
Starejši tipi, kjer je kolo vpeto na vzdolžno roko. 

Danes redkejši spredaj.

Uporabljali: starejši evropski avti, nekateri Citroëni.
[[Slika:&quot;_13_-_ITALY_-_Fiat_Panda_2003_suspension_shock_absorbers_-_Automotive_suspension_technologies_and_disk_brake.JPG|sličica|213x213_pik|MacPhersonovo vzmetenje]]

==== MacPhersonovo vzmetenje ====
Najbolj razširjen sistem v sodobnih osebnih vozilih. Sestavljen je iz enega spodnjega prečnega vodila in amortizerja, ki hkrati deluje kot nosilni element.

Značilnosti:

* enostavna in kompaktna konstrukcija
* nizki proizvodni stroški
* dobra prostorska učinkovitost

Slabosti:

* omejen nadzor geometrije koles v ovinkih
* manjša natančnost pri športni vožnji
==== Double-joint strut (BMW izboljšan MacPherson) vzmetenje ====
Različica MacPhersonovega vzmetenja z dodatnim spodnjim členom, ki izboljša geometrijo kolesa.

Značilnosti:

* boljši nadzor nad nagibom koles v ovinku
* zmanjšan vpliv pogonskih sil na volan
* športnejši občutek vožnje

Uporaba: pogosto v sodobnih BMW modelih

==== Double wishbone neodvisno vzmetenje ====
[[Slika:Double_wishbone_Suspension_crop.gif|sličica|Double wishbone neodvisno sprednje vzmetenje|199x199_pik]]
Naprednejši sistem z zgornjim in spodnjim vodilom, ki omogoča zelo natančen nadzor položaja kolesa.

Značilnosti:

* odličen oprijem in stabilnost v ovinkih
* natančen nadzor kota kolesa (camber)
* visoka zmogljivost pri športni vožnji

Slabosti:

* večja kompleksnost
* višji stroški in večja prostorska zahtevnost
==== Multi-link (večvodilno vzmetenje) ====
Sistem z več ločenimi vodili, ki ne opravljajo vseh funkcij v eni komponenti.

Značilnosti:

* zelo dobra kombinacija udobja in dinamike
* visoka prilagodljivost konstrukcije
* pogosto uporabljen tudi spredaj v premium vozilih

Slabosti:

* kompleksna zasnova
* višji stroški proizvodnje in vzdrževanja

=== Glavni tipi zadnjega vzmetenja ===
Zadnje vzmetenje v avtomobilih je sistem komponent na zadnji osi vozila, ki povezuje kolesa s karoserijo ter nadzira stabilnost, oprijem in udobje. Ima pomembno vlogo pri prenosu pogonskih sil, zaviranju in stabilnosti v ovinkih, še posebej pri pospeševanju in obremenitvah prtljažnika.

Sodobni avtomobili uporabljajo predvsem neodvisno multi-link zadnje vzmetenje, saj omogoča najboljšo kombinacijo udobja, oprijema in stabilnosti. Enostavnejše rešitve (toga ali pol-neodvisna prema) so še vedno prisotne predvsem v robustnih ali cenovno dostopnejših vozilih, kjer sta pomembni vzdržljivost in stroškovna učinkovitost.

Zadnje vzmetenje je posebej pomembno, ker:

* vpliva na stabilnost pri hitri vožnji,
* nosi večino obremenitev pri pospeševanju,
* močno vpliva na občutek “zadka” avtomobila v ovinkih.

==== Beam axle, rigid axle, or solid axle (toga prema) ====
[[Slika:Lada-2101-Tour-Europe-71-replica_suspension_2.jpg|sličica|Rigid Axle zadnje vzmetenje Lada Niva ]]
Obe zadnji kolesi sta mehansko povezani z eno togo osjo.

Značilnosti:

* zelo robustna konstrukcija,
* visoka nosilnost,
* enostavno vzdrževanje.

Slabosti:

* slabše udobje,
* manjša stabilnost na neravnih cestah.

Uporaba: terenska in delovna vozila, npr. Toyota Hilux.
[[Slika:Torsion_beam_1.jpg|alt=File:Torsion beam 1.jpg|sličica|Twist-beam zadnje vzmetenje VW Golf Mk3]]

==== Twist-beam (torzijska prema) pol-neodvisno vzmetenje ====
Kompromis med neodvisnim in togim sistemom.

Značilnosti:

* enostavna konstrukcija,
* nižji stroški,
* dovolj dobra stabilnost za manj zmogljiva vozila.

Uporaba: manjši in srednji avtomobili.

==== Multi-link (večvodilno vzmetenje) ====
[[Slika:Toyota_Supra_A90_multi-link_rear_suspension.jpg|sličica|5-link Multi-link BMW neodvisno zadnje vzmetenje]]Najpogostejša oblika neodvisnega zadnjega vzmetenja v sodobnih avtomobilih.

Značilnosti:

* več ločenih vodil za natančen nadzor kolesa,
* zelo dobro ravnotežje med udobjem in športnostjo,
* odlična stabilnost pri visokih hitrostih.

Slabosti:

* kompleksnost in višji stroški.
'''Primerjava različnih sodobnih sistemov vzmetenja'''

Primer: pri Golfu zadnja torzijska prema povezuje obe zadnji kolesi, zato je konstrukcija preprosta in poceni. Pri BMW-ju ali Mercedesu z večvodilnim vzmetenjem se vsako kolo giblje bolj neodvisno, geometrija pa se med gibanjem kolesa natančneje nadzoruje. Rezultat: Golf ponuja dobro razmerje med ceno, udobjem in vodljivostjo, medtem ko BMW/Mercedes višjega razreda z naprednejšim vzmetenjem omogoča boljše udobje, stabilnost in nadzor karoserije, predvsem pri višjih hitrostih in na slabši cesti.

=== Avtomatski menjalniki ===
[[Slika:ZF_Stufenautomatgetriebe_8HP70.jpg|sličica|250x250_pik|Prerez ZF Friedrichshafen 8HP sodobnega avtomatskega menjalnika: pretvornik navora levo, planetarna gonila na sredini, kontrolni mehanizem na dnu]]

Sodobni avtomobili so že precej avtomatizirani v vožnji in eden ključnih delov avtomatizacije je avtomatski menjalnik. Avtomatski menjalniki niso vsi identični ampak med njimi obstajajo pomembne razlike. Nekoč (pred letom 2000) so bili avtomatski menjalniki bistveno bolj neučinkovisti kot so danes in so imeli malo število predstav tipično 3 ali 4, zaradi česar niso bili priljubljeni imeli so hidravlično krmiljenje predstav kar je bilo neučinkovito, danes je krmiljenje elektronsko.    

Prvi avto z avtomatskim popolnoma mehanskim menjalnikom je bil ameriški Oldsmobile ([[General Motors]]) Series 60 leta 1939 z menjalnikom Hydramatic, ki je bil tako robusten da so ga uporabljali tudi za lahke tanke [[M5 Stuart]] in [[M24 Chaffee]] med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] v kombinaciji z [[Cadillac]] V8 346 cu (5.7 L) motorjem, ti modeli menjalnikov so bili v proizvodnji do leta 1956.   

Večina prebivalstva je izredno slabo podkovana o avtomatskih menjalnikih in ne ločijo osnovnih 4 tipov menjalnikov: avtomatski menjalnik z hidravličnim pretvornikom navora s planetarnimi gonili, [[DSG menjalnik|DSG dvosklopčni menjalnik]] z mokrima ali suhima sklopkama, robotski ročni menjalnik in brezstopenjski menjalnik, obstaja še starinski avtomatski menjalnik, ki je bil v uporabi nekoč.   

Prelomnici v razvoju sta bili:  
* Leta 2001 BMW serija 7 E65 serijska vgradnja avtomatskega 6 stopenjskega hidravličnega menjalnika ZF 6HP 26 proizvajalca ZF Friedrichshafen AG. To je prvi sodobni klasični menjalnik z hidravličnim pretvornikom navora. Ta prvi menjalnik je bil znan po težavah, ker je bil pionirsko delo na svojem področju. Ta tip menjalnika je najbolj popularen za težje avtomobile in gladko vožnjo zaradi hidravličnega pretvornika je poznan po najgladkejšem teku pri nizkih vrtljajih od vseh menjalnikov. Prenos navora preko hidravlične tekočine omogoča najgladkejšo speljevanje in izniči potrebo po kratkih prestavah. Tipično razmerje med vstopnim in izstopnim navorom za speljevanje je zaradi pretvornika navora 80% do 150% povečanje navora na pram vstopni gredi, zaradi česar je zelo cenjen tudi za vleko prikolic. Zelo zaželjen je tudi za vožnjo na avtocesti saj so obrati zelo nizski in s tem je hrup avtomobila najnižji.
* Leta 2008 je BMW v serijo BMW 7 F01 začel serisko vgrajevati 8 stopenjske avtomatske menjalnike ZF 8HP, ki je že doživel 4 generacije posodobitev (2010, 2014, 2018, 2022) in dve izvedenki: za športne avtomobile (2016) in komercialna vozila (2017) ter ostaja dominanten v prihodnje. Koncern BMW Group ([[BMW]] in Rolls-Royce Motor Cars) ostaja zvest temu tipu menjalnikov v premium razredih svojih avtomobilov.
* Leta 2003 Volkswagen Golf Mk4 R32 serijska vgradnja menjalnika DSG z dvojno sklopko in kmalu za tem v Audi TT s čimer je koncern [[Volkswagen Group]] ([[Volkswagen]], [[Audi]], [[Bugatti]], [[SEAT]], [[Škoda]]) ostal zvest DSG principu z dvojno sklopko do danes. Ta tip menjalnika je popularnejši v športnih avtomobilih, ker izredno hitro menja predstave, pri zelo nizskih hitrostih zna grobo delovati in ima večjo maso kot klasični avtomatski menjalnik z hidravličnim pretvornikom.

To so bili prvi sodobni menjalniki principa: klasičnega menjalnika z elektronskim krmiljenjem in menjalnika z dvojno sklopko od tu naprej se začenja obdobje sodobnega avtomatskega menjalnika, ki imajo danes že 7,8,9 ali celo 10 prestav v avtomobilih ter s tem bolj optimalne vrtljaje motorja in optimirano porabo goriva. Št. predstav samo po sebi ne pove veliko, saj so predstave z hidravličnim pretvornikom navora lahko zelo dolge na pram menjalniku z dvojno sklopko.  
==== Ročni ali avtomatski menjalnik ====
Kdaj se naj lastnik odloči za avtomatski menjalnik?   

* pogosta vožnja v mestu, gneči, zastojih
* daljše relacije in avtocesta
* večja udobnost, manjša utrujenost voznika
* avtomobil srednjega ali višjega cenovnega razreda

Kdaj se naj odloči kupec za ročni menjalnik?  

* malo prevoženih kilometrov letno
* vožnja po neprometnih cestah
* off-road potrebe za vožnjo izven urejenih cest

{| class=&quot;wikitable&quot;
|+Primerjava tipov Avtomatskih menjalnikov
!Tip menjalnik
!Opis
!Prednosti
!Slabosti
!Primeri
!Življenska doba
|-
|'''Zgodovinski tip avtomatskega menjalnika''' z 3 ali 4 prestavami do leta 2000:
Stari hidravlični avtomatski menjalniki z hidravličnim krmiljenjem
|delujejo z hidravličnim upravljanjem brez elektronike t.i. hidromehansko upravljanje -
zgodovinski dizajn
|menjalniki so bili izjemno robustni
|3 ali 4 prestave,
večja poraba goriva,

počasno in sunkovito prestavljanje, pregrevanje
|
* GM TH180 (Opel Rekord, Senator)
* BorgWarner 35 (Jaguar XJ6, Volvo 240)
* Renault DP0 (Renault Laguna, Clio)
* ZF 4HP22 (BMW E30, E34, Volvo 760)
* Mercedes 722.3/722.4
|100.000 -
500.000 km  

tipično 250.000 km
|-
|'''Klasični sodoben avtomatski menjalnik'''
Hidravlični pretvornik navora (wandler) s planetarnimi gonili z elektronskim krmiljenjem
|deluje z uporabo hidravličnega pretvornika navora namesto klasične sklopke, prenaša navor preko olja (hidravlično), planetna gonila, zelo mehko in suvereno speljevanje, najbolj dodelana tehnologija
premium kupci prisegajo edino na ta tip menjalnika št. ena po zanesljivosti
|Naj udobnejša vožnja,
mehko prestavljanje in speljevanje, 

omogočajo izredno počasno lezenje in speljevanje - ugodno za vzvratno parkiranje v tesni garaži, 

izredno tiho delovanje,  

lažji na pram dvosklopčnim,

zelo zanesliv ob ustreznem vzdrževanju (redna menjava olja), 

zmašuje utrujenost voznika, 

za velike moči,

primerni za vleko prikolic,

edini primeren za najtežje in najmočnejše limuzine ter SUVje
|Kompleksnost dizajna in večji zunanji gabariti
|
* 8 stopenjski ZF 8HP (BMW, Rolls-Royce, Maserati, Aston Martin, Hongqi, Jaguar, Bentley);

* 8 stopenjski Aisin (Toyota, Volvo, Mazda, Citroën, Opel, Peugeot);
* 9 stopenjski 9G-Tronic (Mercedes, Aston Martin, Nissan);
* 9 stopenjski GM Hydra-Matic (Cadillac, GMC, Ford)
|300.000 – 
500.000 km
|-
|'''Dvosklopčni menjalnik''' 
DSG: Direct Shift Gearbox (Direkt-Schalt-Getriebe)

DCT: Dual Clutch Transmission,

PDK: Porsche-Doppel-kupplungsgetriebe

EDC: Efficient Dual Clutch 

TCT: Twin Clutch Transmission
|dve mehanski sklopki in dve vstopni gredi – eno za lihe, drugo za sode prestave, običajni zobniki, zelo hitro prestavljanje
nekateri ga ne smatrajo za pravi avtomatski menjalnik ampak za dva robotizirana ročna menjalnika
|Hitro in učinkovito prestavljanje, manjša poraba goriva, kompaktnejši dizajn - manjši zunanji gabariti
|Največja kompleksnost,
navadni zobniki kot pri ročnem menjalniku,
dva ročna menjalnika združena v robotiziran menjalnik,
večja masa na pram klasičnem hidravličnem avtomatskem menjalniku,  

nekoliko glasnejši,  

višji stroški vzdrževanja, 

včasih trzanje pri nizkih hitrostih, 

sunkovito speljevanje - neugodno za vzvratno parkiranje v tesni garaži, 

radi se pregrevajo
|
* DSG / S-Tronic by VW Group (Volkswagen, Audi, Škoda, SEAT)

* Powershift, DCT250, DCT400 by Getrag/ Magna (Ford, BMW, Mercedes-Benz, Renault, Volvo)
* 7DT / 8DT DCT by ZF (Porsche, BMW, Alfa Romeo, Maserati)
* DualTronic by BorgWarner (Hyundai, VW, Fiat, Porsche)
* TCT by Xtrac (Fiat, Alfa Romeo, Jeep)
|150.000 – 250.000 km (mokre sklopke)
100.000 – 180.000 km (suhe sklopke) - ni priporočljivo za mestno vožnjo
|-
|'''Robotski''' '''ročni menjalnik''' 
AMT: Automated manual transmission
|klasični ročni menjalnik z robotsko nadzorovano eno sklopko in prestavljanjem
|Nižji stroški izdelave, preprosta konstrukcija
|počasnejše in manj udobno prestavljanje, 
trzanje, 
ni primeren za močnejše motorje
|
* AMT variant Getrag 5/6/7MT by Getrag Magna Powertrain (Renault, Dacia, Ford)
* Selespeed, Freechoice by Magneti Marelli (Fiat, Tata, Maruti)
|100.000 – 200.000 km
|-
|'''Brezstopenjski menjalnik''' 
CVT: Continuously variable transmission
|uporablja jermenico in jermen za neprekinjeno spreminjanje prestavnega razmerja.
|Izjemno gladka vožnja
|Pomanjkanje &quot;občutka prestavljanja&quot;, 
manj primeren za športno vožnjo, 
nižja vzdržljivost pri močnejših motorjih
|
* JF-seris by Jatco (Nissan, Mitsubishi, Suzuki, Renault)

* K-series CVT by Aisin (Toyota, Lexus, Mini, Volvo)

* CVT by Honda (Honda Civic, HR-V, Fit-Jazz, Insight)
|150.000 – 250.000 km
|}
&lt;gallery mode=&quot;nolines&quot; widths=&quot;279&quot; heights=&quot;260&quot; caption=&quot;Galerija izgled avtomatskih menjalnikov&quot;&gt;
Slika:Ypsilanti Automotive Heritage Museum May 2015 052 (1939-56 Hydra-Matic Drive transmission).jpg|Antični avtomatski menjalnik Hydra-Matic Drive GM do 350 Nm hidravlično krmiljen proizvajan 1939-56 4 predstave
Slika:ZF Stufenautomatgetriebe 8HP70.jpg|Sodoben klasični avtomatski menjalnik ZF Friedrichshafen 8HP 2018 tretja generacija do 1000 Nm z hidravličnim pretvornikom navora 8 predstav
Slika:Mercedes-Benz 9-G-TRONIC-Hybrid.jpg|Sodoben klasični avtomatski menjalnik Mercedes 9-G Tronic 2015 do 1000 Nm z hidravličnim pretvornikom navora 9 predstav
Slika:Aisin AW AWR10L65.jpg|Sodoben klasični avtomatski menjalnik Aisin AW AWR10L65 2018 do 650 Nm z hidravličnim pretvornikom navora 10 predstav
Slika:VW DSG transmission DTMB.jpg|Sodoben avtomatski (robotiziran ročni) menjalnik z dvojno sklopko Volkswagen DSG (Direkt-Schalt-Getriebe) 2008 do 400 Nm 7 predstav
Slika:Subaru Lineartronic continuously variable transmission (2010-10-16) 02.jpg|Brezstopenjski menjalnik CVT Subaru 2007 do 280 Nm
&lt;/gallery&gt;

=== Razporeditev motorja v avtu ===
Primerjava med '''vzdolžno''' (longitudinalno) in '''prečno''' (transverzalno) nameščenim motorjem v avtomobilu je ključna za razumevanje vozne dinamike, prostorske učinkovitosti, in mehanskih rešitev kot so menjalniki, pogon in razporeditev mase.
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+Primerjava med vzdolžno in prečno namestitvijo motorja
!Lasnosti
!Vzdolžna postavitev
!Prečna postavitev
|-
|Orentacija
|Motor je vzporeden s smerjo vožnje
|Motor je pravokoten na smer vožnje
|-
|Pogon
|Zadnji ali štirikolesni
|Običajno prednji
|-
|Menjalnik
|ZF 8HP (klasični RWD samodejni) ali ročni za RWD
|Aisin 8AT, DSG, CVT, ročni za FWD
|-
|Razporeditev mase
|Boljša razporeditev spredaj-zadaj, pogosto skoraj 50:50
|Večina mase na prednji osi ~60–65%
|-
|Vozna dinamika
|Boljša vodljivost, manj podkrmiljenja, bolj uravnoteženo
|Več podkrmiljenja, manj &quot;športen občutek&quot;
|-
|Zasuk koles pri parkiranju
|Več prostora za zasuk (ker motor ni v širino)
|Omejen zasuk zaradi širine motorja
|-
|Strošek proizvodnje
|Dražja, več komponent
|Cenejša, enostavnejša, manj komponent
|-
|Uporaba
|Premijski, zmogljivi, športni in luksuzni avtomobili
|Kompaktni, srednje veliki avtomobili
|-
|Vzdrževanje
|Več prostora za dostop do komponent
|Zelo natrpano pod pokrovom, manj prostora za servisiranje
|-
|Primeri vozil
|BMW 3/5/X3/X5, Audi A6/A8 (quattro tiptronic), Mercedes E/S
|VW Golf, Audi A3/Q3, Peugeot 308, BMW X1, 1
|}

=== Segmenti Avtomobilov ===

==== Europski Segmenti ====
Razen tistih, ki so del vseevropskega programa za ocenjevanje varnosti Euro NCAP, segmenti vozil v Evropi nimajo formalne karakterizacije ali predpisov. Čeprav je definicija nejasna, se med segmenti A–F glede na parametre teže in velikosti le malo prekriva. Imena segmentov so bila omenjena, vendar ne opredeljena, leta 1999 v dokumentu EU z naslovom Zadeva št. COMP/M.1406 (EGS) št. 4064/89.
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+Evropski segmenti avtomobilov
!Koda
!Pomen in
tržni delež
!Dolžina
!Primer
!Slika primera
|-
|A
|mini
4%

(ang. Minicompact, Citycar)
|2.7–3.7 m
|Fiat 500, Renault Twingo, Volkswagen up, Toyota Aygo X, Hyundai i10
|[[Slika:Renault Twingo Dynamique (III) – Frontansicht, 24. Oktober 2015, Münster.jpg|200x200_pik]]
|-
|B
|mali
16%

(ang. Subcompact car)
|3.7–4.2 m
|Renault Clio, Toyota Yaris, VW Polo, Škoda Fabia, Opel Corsa
|[[Slika:Renault Clio R.S. Line (V) – f 17102021.jpg|200x200_pik]]
|-
|C
|srednji
14%

(ang. Compact car)
|4.2–4.6 m
|VW Golf, Audi A3, BMW 1, Renault Mégane, Škoda Octavia, Opel Astra
|[[Slika:Volkswagen Golf VIII Facelift IMG 9913 (cropped).jpg|200x200_pik]]
|-
|D
|veliki
7%

(ang. Mid-size car)
|4.6–4.8 m
|BMW 3, Audi A5, Mercedes C, VW Passat, Volvo V60, Škoda Superb
|[[Slika:BMW G21 M340i xDrive Black Sapphire Metallic (3).jpg|200x200_pik]]
|-
|E
|poslovni oz.
premium

3%

(ang. Full-size car)
|4.8–5.0 m
|BMW 5, Audi A6, Mercedes E, Volvo S90, Porsche Panamera, Lexus ES
|[[Slika:BMW i5 1X7A1826.jpg|200x200_pik]]
|-
|F
|luksuzni - avtocestne križarke
0,3%

(ang. Luxury saloon or sedan)
|5.1-več m
|BMW 7, Audi A8, Mercedes S, Lexus LS, Bentley Flying Spur, Rolls-Royce Phantom VIII
|[[Slika:Rolls-Royce Phantom VIII EWB black (3).jpg|200x200_pik]]
|-
|J
|SUV
51%

(ang. sport utility vehicle)
|vseh &lt;br&gt;velikosti
|VW T-Cross (B), Audi Q3 (C), BMW X3 (D), BMW X5 (E), BMW X7 (F)
|[[Slika:BMW XM 1X7A6874.jpg|200x200_pik]]
|-
|M
|večnamenski,&lt;br&gt;enoprostorci,&lt;br&gt;kombiji
4%

(ang. Multi Purpose Car, Minivan)
|ohlapno &lt;br&gt;sledi &lt;br&gt;B-F
|Renault Espace, Ford S-Max, VW Touran, Citroën Berlingo
|[[Slika:2024 Citroën Berlingo III XL IMG 0448.jpg|200x200_pik]]
|-
|S
|športni
0,7%

(ang. Roadster)
|običjano &lt;br&gt;D-F
|Porsche 911, BMW M4, Audi TT, Toyota GR Supra, Alpine A110
|[[Slika:Porsche 911 992 (69698).jpg|200x200_pik]]
|}

=== Zmogljivostni razredi ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+Avtomobili po zmogljivostnih razredih
!Razred
!Pospešek
0-100 km/h
!Moč
KM (kW)
!Navor
Nm
!Max
hitrost
!Primer
|-
|Mestni
|12 s +
|&lt;75 (55)
|&lt;150 Nm
|&lt;140 km/h
|Renault Twingo, VW Up, Fiat 500
|-
|Osnovni
|10-12 s
|&lt;120 (90)
|150-250 Nm
|&lt;170 km/h
|Renault Clio 1.0, VW Polo TSI, Opel Corsa
|-
|Srednji
|8-10 s
|&lt;175 (130)
|250-400 Nm
|&lt;210 km/h
|Audi A3, VW Golf, BMW 118d, Škoda Octavia, Opel Astra
|-
|Močnejši
|6-8 s
|&lt;240 (180)
|350-500 Nm
|&lt;240 km/h
|BMW 320d, Audi A5 TFSI, Mercedes-Benz C
|-
|Zmogljivi
|4-6 s
|&lt;400 (300)
|450-650 Nm
|&lt;280 km/h
|BMW 330d, Audi S5, BMW740i
|-
|Športni
|3-4 s
|&lt;600 (450)
|600-900 Nm
|&lt;320 km/h
|Porsche 911 Turbo, Ferrari F8, BMW M3 CS, BMW M5
|-
|Hiper
|&lt;3 s
|&gt;600 (450)
|&gt;900 Nm
|&lt;400 km/h
|Ferrari SF90, Mercedes-AMG GT, BMW M8, Chevrolet Corvette ZR1
|}
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+Diesel avtomobili po zmogljivostnih razredih
!Razred
!Pospešek
0-100 km/h
!Moč
KM (kW)
!Navor
Nm
!Max
hitrost
!Tipičen
doseg (km)
!Primer
|-
|Osnovni
|10-13 s
|&lt;100 (75)
|&lt;250 Nm
|&lt;190 km/h
|800-1250 km
|Opel Corsa 1.5D, Škoda Fabia 1.6 TDI, Fiat Panda 1.3
|-
|Srednji
|8-10 s
|&lt;160 (120)
|&lt;370 Nm
|&lt;200 km/h
|850-1300 km
|VW Golf 2.0TDI, Škoda Octavia 2.0TDI, BMW 120d 
|-
|Veliki
|6-8 s
|&lt;220 (160)
|300-500 Nm
|220-250 km/h
|1100-1450 km
|BMW 320d, Mercedes C220d, Audi A5 2.0 TDI
|-
|Premium
|5-6 s
|&lt;300 (225)
|400-750 Nm
|250-270 km/h
|1000-1200 km
|BMW 530d, Mercedes E350d, Audi A6 3.0 TDI
|-
|Športni
|4-5 s
|&gt;335 (250)
|600-900 Nm
|250-280 km/h
|800-1000 km
|BMW M550d, Mercedes AMG E53d
|-
|SUV
|6-9 s
|170-400 
(130-300)
|400-900 Nm
|230-250 km/h
|900-1100 km
|BMW X530d, Mercedes GLE 350d, Audi Q7 3.0 TDI
|}
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+EV Električna vozila Avtomobili po zmogljivostnih razredih
!Razred
!Moč
KM (kW)
!Navor
Nm
!Baterija
(kWh)
!Doseg
(km)
!Max
hitrost
!Primer
|-
|Mestni EV
|&lt;100 (75)
|&lt;200 Nm
|&lt;40 kWh
|&lt;200 km
|&lt;140 km/h
|Dacia Spring, Fiat 500e
|-
|Kompaktni EV
|&lt;200 (150)
|200–350 Nm
|≈65 kWh
|&lt;350 km
|&lt;160 km/h
|Renault Megane E-Tech, VW ID.3
|-
|Družinski EV
|&lt;350 (260)
|350–600 Nm
|≈85 kWh
|&lt;400 km
|&lt;185 km/h
|VW ID.4, Hyundai Ioniq 5, Kia EV6
|-
|Premium EV
|&lt;600 (450)
|600–900 Nm
|≈100 kWh
|&lt;550 km
|&lt;230 km/h
|Tesla Model 3 LR, BMW i4 M50, Mercedes EQE
|-
|Športni EV
|&lt;1000 (745)
|900–1400 Nm
|≈110 kWh
|&lt;500 km
|&lt;300 km/h
|Porsche Taycan Turbo S, Tesla Model S Plaid
|-
|Hiper EV
|&gt;1000 (745)
|&gt;1500 Nm
|&gt;120 kWh
|&lt;550 km
|&lt;430 km/h
|Rimac Nevera, Lotus Evija, Pininfarina Battista
|}

* baterije EV so deležnega hitrega razvoja zato se bodo te številke v prihodnosti lahko zelo hitro izboljšale

=== Pospešek 0-100 km/h ===
Pospešek avtomobila 0–100 km/h ni ena sama naključna številka ampak je odvisna je od kar nekaj dejavnikov, ki skupaj določijo, kako hitro avto pospešuje.
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+Dejavniki, ki vplivajo na pospešek 0-100 km/h
!'''Dejavnik'''
!'''Pomen'''
!'''Vpliv na''' '''pospešek'''
|-
|Razmerje moč/masa
|Koliko KM ima avto glede na maso
|Ključno – več KM/kg = hitrejši pospešek
|-
|Navor motorja
|Vlečna sila motorja
|Pomemben pri štartu, posebej pri nizkih vrtljajih
|-
|Krivulja navora
|Kje v območju vrtljajev je navor
|Široka in zgodnja krivulja izboljša 0–100
|-
|Tip motorja
|Atmosferski/ turbo / EV
|Turbo in EV imajo prednost pri štartu
|-
|Menjalnik
|Ročni, avtomatski, DCT
|Hitrejše prestavljanje = boljši čas
|-
|Prestavna razmerja
|Dolžina posameznih prestav
|Krajše prestave → boljši pospešek
|-
|Pogon
|FWD / RWD / AWD
|AWD najboljši oprijem pri startu
|-
|Oprijem pnevmatik
|Zmes, širina, temperatura
|Slabe gume = zdrs in slab čas
|-
|Elektronika
|Launch control, TC
|Optimizira prenos moči na tla
|-
|Aerodinamika
|Zračni upor
|Manj pomembna do ~100 km/h
|-
|Pogoji okolja
|Temperatura, višina
|Vpliva na moč motorja
|-
|Voznik
|Reakcija, tehnika
|Pomembno brez launch controla
|}

== Varnostni sistemi ==
Prometna trčenja so največji vzrok smrti zaradi poškodb po vsem svetu. &lt;ref name=&quot;who_stats&quot;&gt;{{Navedi knjigo|url=http://who.int/violence_injury_prevention/publications/road_traffic/world_report/en/|accessdate=2008-06-24|editor-last=Peden|editor-first=Margie|title=World report on road traffic injury prevention|year=2004|publisher=World Health Organization|isbn=92-4-156260-9}}&lt;/ref&gt; [[Mary Ward]] je postala ena prvih dokumentiranih avtomobilskih nesreč leta 1869 v [[Birr, okrožje Offaly|Parsonstownu]] na Irskem, &lt;ref name=&quot;ward&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://www.universityscience.ie/pages/scientists/sci_mary_ward.php|title=Mary Ward 1827–1869|publisher=Universityscience.ie|accessdate=2008-10-27|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080311122721/http://www.universityscience.ie/pages/scientists/sci_mary_ward.php|archivedate=2008-03-11}}&lt;/ref&gt; [[Henry Bliss (žrtev prometne nesreče)|Henry Bliss]] pa ena prvih avtomobilskih nesreč pešcev v ZDA leta 1899 v New Yorku. &lt;ref name=&quot;bliss&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://www.citystreets.org/plaque.html|website=CityStreets|title=Bliss plaque|archiveurl=https://web.archive.org/web/20060826231629/http://citystreets.org/plaque.html|archivedate=2006-08-26}}&lt;/ref&gt; Zdaj obstajajo standardni testi za varnost novih avtomobilov, kot so testi [[Euro NCAP|Euro]] in [[US NCAP|US]] NCAP &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.nhtsa.dot.gov/cars/testing/ncap/|title=SaferCar.gov|publisher=NHTSA|archiveurl=https://web.archive.org/web/20040727074610/http://www.nhtsa.dot.gov/cars/testing/ncap/|archivedate=2004-07-27}}&lt;/ref&gt;.

Z razvojem avtomobilizma so se razvijali tudi varnostni sistemi, saj so prometne nesreče predstavljale vedno večji družbeni problem. Dolgoročni cilj varnostnih sistemov je avtonomna vožnja kjer se voznika izloči iz varnostnega tveganja in se vse stavi na avtomatizacijo. Varnostni standard v EU, ki je zahtevan leta 2024 za nove modele vozil presega vse premium varnostne sisteme pred letom 2000 in je znatno dvignil ceno novih avtomobilov na račun varnosti.

Tipični varnostni sistemi v sodobnih avtomobilih&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.avtonasveti.com/abs-esp-asr-varnostni-sistemi-v-avtomobilu/|title=Varnostni sistemi v avtomobilu|date=18.5.2013|website=AvtoNasveti.com}}&lt;/ref&gt;:
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+Pregled varnostnih sistemov v avtomobilih
!Sistem
!Slovenski pomen
!Ob-vezno
!Prve uporabe in
obvezno v EU od
!Opomba
|-
|'''ABS''' 
Anti-lock braking system
|sistem proti blokiranju koles
|DA
|Bosch Mercedes-Benz W116 1978,
BMW serije 7 1979;

obvezen v EU od 2004
|Dunlop Maxaret na letalih, prišel iz [[Concorde|Concorda]] 1969 kot Antiskid in vojaških reaktivnih letal [[English Electric Lightning|Lightning]] 1959 je sestavni del ESP
|-
|'''ASR/ ASC''' 
Anti-Slip Regulation/
Automatic Stability Control
|sis. proti zdrsavanju pog. koles
|/
|Mercedes-Benz patentiral 1959,
Mercedes-Benz S 1992,
BMW Serija 7 (E38), 1992
|je sestavni del ESP, 
ni neposredno obvezen
|-
|'''ESP/ DSC''' 
Electronic Stability Control/ 
Dynamic Stability Control
|elektronski program stabilnosti
ABS + ASR v praksi
|DA
|BMW 7 (E32) 1987;
Bosch za Mercedes-Benz S 1995;

obvezen v EU od 2014
|povezuje ABS in ASR sistema;
ESP je znižal št. smrtnih nesreč do 80 %.
|-
|'''BAS'''
Brake Assist
|pomoč pri zaviranju v sili
|/
|Mercedes-Benz S(W140) 1995
|nadgradnja v AEB, ki je obvezen
|-
|'''AEB'''
Autonomous Emergency Braking
|samodejno zaviranje v sili - reagira na ovire pred vozilom (trčenje)
|DA
|Volvo XC60 2008,
obvezen v EU od 2024
|nadgradnja BAS sistema
sistem, ki zazna, da voznik 
ni več sposoben voziti 
(npr. zaspi, doživi infarkt)
|-
|'''ESA'''
Emergency Stop Assistant
|reagira na nesposobnost voznika varno ustavljanje brez voznika
|DA
|BMW serije 5 (G30) 2016;
obvezen v EU od 2024
|sistem, ki zazna nevarnost trka 
(s predhodnimi opozorili) 
in samodejno zavira, 
če voznik ne reagira
|-
|'''Airbag''' 
|zračna blazina
|DA
|Mercedes-Benz S W126 1981,

BMW serije 7 1985;

obvezen v EU od 1998
|John W. Hetrick (patent 1953),
prvi v ZDA v 70-ih,
posredno obvezen v EU od 1998, ker drugače avto ne naredi varnostnih preizkusov
|-
|'''Side Impact Protection'''
|bočne zračne blazine
|/
|Mercedes E-Class (W210) 1995,
BMW Serija 7 (E38 facelift) 1995
|
|-
|'''eCall'''
|samodejni SOS klic v sili
|DA
|Volvo XC60, 2012
obvezen v EU od 2018
|potrebuje menjavo baterije na cca 5 let
|-
|'''Seat belt reminder'''
|opozorilo za varnostni pas
|DA
|Volvo 700/760, 1981,
obvezen v EU od 2014
|
|-
|'''Three-point seat belt'''
|tri točkovni varnostni pas
|DA
|Volvo 1959, Mercedes 1961, BMW&amp;nbsp;1963;
obvezen v EU od 1991
|
|-
|'''Reversing detection'''
|kamera in senzorji za
vzvratno vožnjo
|DA
|Mercedes-Benz S (W126) 1982,
obvezen v EU od 2024
|
|-
|'''Traffic Sign Recognition'''
|prepoznavanje prometnih znakov
|DA
|Opel Insignia, 2008
obvezen v EU od 2024
|
|-
|'''Lane Keeping Assist'''
|držanje voznega pasu
|DA
|Mercedes-Benz S (W220) 2001,
obvezen v EU od 2024
|
|-
|'''Pedestrian Protection'''
|aktivna zaščita pešcev
|DA
|BMW serije 5 (F10) 2013;
obvezen v EU od 2026
|
|-
|'''ISA''' 
Intelligent Speed Assistance
|inteligentni pomočnik hitrosti
|DA
|Mercedes-Benz  (W220) 2003,
obvezen v EU od 2024
|Povezano s TSR + GPS
|-
|'''Driver Drowsiness &amp; Attention Warning'''
|nadzor pozornosti voznika
|DA
|Volvo S60/V60 2010,
obvezen v EU od 2024
|
|-
|'''TPMS/ RDC'''
Tire Pressure Monitoring System/ 
Reifen Druck Controlle
|nadzor tlaka v pnevmatikah
|DA
|BMW RDC serisko 2002;
obvezen v EU od 2014
|zelo pomebno pri praznovoznih pnevmatikah, kjer se ne vidi, če je pnevmatika prazna
|-
|'''EDR'''
Event Data Recorder
|črna skrinica, v primeru trka zabeleži podatke, kot so hitrost vozila, uporaba zavor, položaj volana in status varnostnih sistemov
|DA
|BMW serija 7 (E38) 1997,
obvezen v EU od 2024
|originalno FDR flight data recorder iz linijskih letal [[Boeing 707|B707]] in [[Lockheed L-1649 Starliner|Constellation]] 1958
|-
|'''ESS'''
Emergency Stop Signal 
|avtomatsko otripajoče smerne
otripalke pri zaviranju v sili
|DA
|Mercedes S (W140) 1995,
obvezen v EU od 2024
|
|-
|'''Bumper System'''
|odbijači absorbirajo udarec do 15 km/h brez poškodb karoserije, spreden odbijač omogoča absorpcijo udarcev do 4 km/h brez poškodb
|DA
|Cadillac 1910,
obvezeno v EU od 1978
|
|-
|'''OBD''' 
On-Board Diagnostics
|več deset računalnikov, ki spremljajo stanje sistema in se samodiagnosticirajo
|DA
|OBD II Land Rover Discovery 1996,
obvezen v EU od 2004
|originalno prišel iz letal [[Airbus A320|A320]] 1988
|-
|'''BLIS''' 
Blind-Spot Monitoring
|zaznavanje mrtvega kota
|/
|Volvo XC90 2003 
|
|-
|'''Cruise control'''
|tempomat
|/
|Chrysler Imperial 1958,
Mercedes S (W108) 1968,
BMW E3 1971
|original am.ang. speedostat inž. Ralph Teetor ZDA 1948
|-
|'''ACC'''
Adaptive Cruise Control

'''Radar System'''
|radarski aktivni (adaptivni) tempomat, samodejno vzdržuje varno razdaljo do vozila spredaj, hkrati pa omogoča udobno vožnjo s konstantno hitrostjo, preprečuje trge v povezavi z AEB in v povezavi z navigacijo prilagaja hitrost pred ovinki in križišči deluje v povezavi s parkirnimi senzorji 
|/
|Mercedes S-Class (W220) 1999,
BMW Serija 7 (E65) 2000,
|originalno prišel iz letal [[North American F-86D Sabre|F-86D Sabre Dog]] 1953,
popularen v premium razredu
|-
|'''HUD'''
[[Head-up display|Head-Up Display]]
|Projekcijski zaslon za varnost pogled na cesto brez odvračanja oči
|/
|BMW serije 5 (E60) 2003,
Citroën C6 2005,
Mercedes-Benz S-Class (W221) 2010
|originalno prišel iz letal [[McDonnell Douglas F-4 Phantom II|F-4 Phantom II]] 1960, 
popularen v premium razredu
|-
|'''Night Vision'''
|nočni vid z infrardečo kamero z infrardečo kamero za zaznavanje pešcev ponoči
|/
|BMW serije 7 (E65/E66) 2005
|originalno prišel iz letal [[McDonnell Douglas F-4 Phantom II|F-4 Phantom II]] 1969 in [[Grumman A-6 Intruder|A-6 Intruder]] 1972,
popularen v premium razredu
|-
|'''Auto-dimming rear-view mirror'''
|samodejno zatemnitveno notranje ogledalo zmanjša zaslepljenost voznika z žarometi ponoči
|/
|BMW serije 7 (E32) 1991
|
|-
|'''Alarm system'''
|elektronski avtomobilski alarm
|/
|Chrysler Imperial 1972
|popularen v premium razredu
|-
|'''Run-Flat tyres'''
|[[Praznovozna pnevmatika|praznovozne pnevmatike]]
|/
|[[Michelin]] pnevmatike za vojaška vozila 1934,
BMW tovarniška prvo vgradnjo od 2006
|popularno v premium razredu in oklepljenih avtomobilih
|-
|'''Self-sealing tank'''
|[[samozalepljiv rezervoar za gorivo]]
|/
|Mercedes-Benz S-Class Guard (W126/W140) 1985,
BMW 7 Protection (E38) 1997
|originalno prišel iz letal RAF [[Hawker Hurricane|Hurricane,]] [[Supermarine Spitfire|Spitfire]] 1939,
popularno v oklepljenih avtomobilih
|-
|'''Composite Ceramic Brakes'''
|keramične kompozitne zavore nudijo izjemno odpornost proti pregrevanju do 1200°C, cena 8–12 000 € za komplet
|/
|Porsche 911 GT2 (model 996) 2001, 
Ferrari Enzo 2003,
Mercedes-Benz SLR McLaren 2003
|''originalno prišel iz letal'' [[Concorde]] 1969, [[Grumman F-14 Tomcat|F-14]] 1970, [[Airbus A320|A320]] 1988,
popularen v športnem razredu
|-
|'''Automatic fire suppression''' '''in the engine compartment'''
|samodejni gasilni sistem v motornem prostoru. Posebni senzorji zaznajo požar in sprožijo gasilni sistem s plinom.
|/
|Mercedes-Benz S-Class W126 Guard 1985,
BMW 7 Series Protection (E38) 1997
|originalno prišel iz letal USAF [[Boeing B-17 Flying Fortress|B-17]], [[Boeing B-29 Superfortress|B-29]] 1942,
popularno v oklepljenih avtomobilih
|-
|'''Drive-by-wire system'''
|elektronski nadzor brez mehanskih povezav “Drive-by-wire” sistemi – elektronski prenos signalov brez mehanske povezave.
• Electronic throttle (E-gas) – danes standard v vseh avtomobilih
• Steer-by-wire – npr. ''Infiniti Q50'' 
• Brake-by-wire – Tesla, Mercedes EQS
|/
|Infiniti Q50 2013, Tesla Model S 2016, 
Mercedes EQS (V297) 2021 steer-by-wire
|originalno prišel iz letala [[Airbus A320]] 1988 [[fly-by-wire]]
|}

== Avtonomna vožnja ==
Z razvojem varnosti prometa in asistenčnih sistemov za višanje nivoje varnosti, se je razvila tudi nova veja asistenčni sistemov prvenstveno namenjena za avtonomno vožnjo avtomobila, katere končni cilj razvoja je umakniti voznika iz avtomobila in imeti samo potnike, s tem bo lastnik avtomobila prišel na cilj bolj spočit in se bo lahko med vožnjo ukvarjal z drugimi zadevami ali celo spal.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=#Video: Šest stopenj avtonomne vožnje|url=https://www.amzs.si/motorevija/v-zarometu/avto-moto/2018-04-26-video-sest-stopenj-avtonomne-voznje|website=AMZS|accessdate=2025-12-19|language=sl|last=AMZS}}&lt;/ref&gt;  

V EU sta najdlje trenutno prišla proizvajalca BMW in Mercedes in sicer to področje urejajo zakonsko regulative EU ECE R157 ALKS - Automated Lane Keeping System 2021 in EU ECE R171 DCAS - Driver Controlled Assistant System 2024.  

Poznamo 7 različnih stopenj avtomatizacije vožnje stanje v letu 2025 je omogočalo 2.stopnjo pri nekaterih proizvajalcih v povojih je pa že bila 3.stopnja avtonomnje vožnje, končni cilj 5.stopnja avtonomne vožnje je še precej oddaljen in se pričakuje po letu 2040. 
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+SAE J3016 Stopnje avtonomne vožnje (SAE Society of Automotive Engineers)
!Stopnja
!Ime stopnje 
!Primer
vozil
!Opis
!Tipični asistenčni sistemi
|-
|'''SAE 0'''
|'''No Automation'''
brez avtomatizacije
|BMW&amp;nbsp;3&amp;nbsp;E46 1997, 
VW&amp;nbsp;Golf&amp;nbsp;IV 1998
|Voznik nadzoruje vse: volan, plin, zavore. Sistem lahko le opozarja.
Odgovornost: popolna odgovornost voznika.
|Opozorilo za trk (FCW), 
opozorilo za zapustitev pasu (LDW), 

nadzor tlaka v pnevmatikah,

pomoč pri zaviranju, 

zaznavanje cestnih znakov, 
nadzor mrtvih kotov
|-
|'''SAE 1'''
|'''Driver Assistance'''
vozniški pripomočki
|Chrysler Imperial 1958,
BMW&amp;nbsp;3&amp;nbsp;E90 2005,

VW Golf VII 2012
|Sistem pomaga pri eni funkciji (ali volan ali hitrost). Voznik ima popoln nadzor.
Odgovornost: popolna odgovornost voznika.
|Tempomat, 
BMW Adaptive Cruise Control (ACC),

Lane Keep Assist (LKA)
|-
|'''SAE 2'''
|'''Partial Automation'''
delna avtomatizacija
|BMW&amp;nbsp;7&amp;nbsp;F01 2013,
Tesla&amp;nbsp;model S 2014,
 
Mercedes&amp;nbsp;E&amp;nbsp;W214 2016, 

BMW&amp;nbsp;3&amp;nbsp;G20 2018
|Sistem hkrati upravlja volan in hitrost, voznik mora stalno nadzorovati okolico.
Odgovornost: popolna odgovornost voznika.
|BMW ACC + LKA, Traffic Jam Assist,
BMW Driving Assistant Pro, 

BMW Highway Assistant,

Tesla Autopilot
|-
|'''SAE 3'''
|'''Conditional Automation'''
pogojna avtomatizacija
|Leta 2026 še vedno 
zelo omejeno na malo 
 
modelov samo 
 
luksuzni segment: 

Mercedes&amp;nbsp;S&amp;nbsp;W223 

2021, 

BMW&amp;nbsp;7&amp;nbsp;G70 2023,

|&lt;u&gt;Avto vozi sam v določenih pogojih.&lt;/u&gt; Voznik ne gleda več ceste stalno, a mora prevzeti nadzor na zahtevo avtmobila. 
Odgovornost: delna odgovornost proizvajalca avtomobila.
|Audi: Traffic Jam Pilot , 
Mercedes: Drive Pilot 95,

BMW: Personal Pilot L3,

avtomatsko prehitevanje,
|-
|'''SAE 4'''
|'''High Automation'''
visoka avtomatizacija
|Še ni v klasičnih 
avtih, uporablja se  

za robotaksije 

v omejenih 

mestnih območjih:

Apollo&amp;nbsp;RT6,

Waymo Driver
|Avto vozi sam brez voznika v določenih območjih ali pogojih (geo-fenced). 
&lt;u&gt;Voznik ni potreben znotraj dovoljenega področja vožnje.&lt;/u&gt; 
Odgovornost: popolna odgovornost proizvajalca avtomobila znotraj dovoljenega območja.
|avtonomni shuttle, samodejna vožnja 
brez volana
|-
|'''SAE 5'''
|'''Full Automation'''
popolna avtomatizacija
|trenutno ni 
serijskih vozil
|Popolna avtonomija povsod. Ni volana, ni pedal. 
&lt;u&gt;Voznik ni potreben.&lt;/u&gt; 
Odgovornost: popolna odgovornost proizvajalca avtomobila.
|Teoretična stopnja – še ni v realni uporabi
|}

== Ekologija ==
Ekologija, predvsem v smislu zakonskih predpisov izpušnih plinov je množično preoblikovala sodobne avtomobile in jih tudi drastično podražila skupaj z vsemi varnostnimi sistemi. Cela zvrst čistilnih sistemov in spremembami v elektronski kontrolni enoti je bila potrebna za zadovoljevanja zakonskih zahtev EU standarda EURO. Današnji novi dizelski avto izpusti okoli 95–99 % manj strupenih snovi kot tipičen nov dizel iz 1980-ih. Pri čemer pa je treba poudariti, da lahko nevzdrževano, zanemarjeno staro vozilo brez filtrov ali z zamašenimi filtri ali odstranjenimi filtri, iztrošenimi injektorji, slabo kompresijo in puščajočimi tesnili spušča v zrak do 10 000x več nanodelcev kot sodobno vozilo.

=== Diesel ===
Dizli imajo največ kompleksnih čistilnih sistemov, saj proizvajajo več dušikovih oksidov (NOx) in trdnih delcev (PM).

* '''EGR (Exhaust Gas Recirculation):''' del izpušnih plinov se vrača v sesalni kolektor, da se zniža temperatura zgorevanja in zmanjša NOx.
* '''DPF (Diesel Particulate Filter):''' lovi trdne delce (saje) in jih periodično sežge pri regeneraciji.
* '''SCR (Selective Catalytic Reduction):''' vbrizgavanje tekočine '''AdBlue (urea)''', ki v katalizatorju pretvori NOx v dušik (N₂) in vodo (H₂O).
* '''DOC (Diesel Oxidation Catalyst):''' oksidira CO in neizgorele ogljikovodike v CO₂ in H₂O.

* '''NOx trap (Lean NOx trap):''' začasno ujame NOx, ki se nato ob bogati mešanici reducira.

{| class=&quot;wikitable&quot;
|+Emisije Diesla nekoč in danes
!Vrsta emisije
!Enota
!Povprečje (1980-1985, brez katalizatorja)
!Primerjava z današnjim Euro 6 dizlom
!Relativno izboljšanje
|-
|'''CO (ogljikov monoksid)'''
|g/km
|1,0 – 2,5
|0,5 g/km (Euro 6)
|67 %
|-
|'''HC (ogljikovodiki)'''
|g/km
|0,5 – 1,0
|0,09 g/km
|87 %
|-
|'''NOx (dušikovi oksidi)'''
|g/km
|1,0 – 2,0
|0,08 g/km
|95 %
|-
|'''PM (trdni delci – saje)'''
|g/km
|0,2 – 0,6
|0,0045 g/km
|98,5 %
|-
|'''CO₂ (ogljikov dioksid)'''
|g/km
|~180–200
|~120 g/km (sodobni TDI)
|37 %
|-
|'''Vidni dim'''
|–
|pogosto črn, pri polni obremenitvi zelo viden
|praktično nič
|95 %
|}

=== Bencin ===

* '''TWC (Three-Way Catalyst):''' najpogostejši sistem, ki hkrati odstranjuje:
** CO → CO₂
** HC → CO₂ + H₂O
** NOx → N₂
* '''GDI filter (GPF – Gasoline Particulate Filter):''' pri motorjih z direktnim vbrizgom lovi fine delce saj, podobno kot DPF pri dizlu.

* '''EGR''' – pri sodobnih bencinarjih z direktnim vbrizgom za zmanjšanje NOx.
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+Emisije Bencinjskih motorjev nekoč in danes
!Emisija
!Povprečje 1980
!2020
!Izboljšanje (%)
|-
|'''CO''' '''(ogljikov monoksid)'''
|20 g/km
|0,5 g/km
|97,5 %
|-
|'''HC''' '''(ogljikovodiki)'''
|3,0 g/km
|0,09 g/km
|97 %
|-
|'''NOx''' '''(dušikovi oksidi)'''
|1,5 g/km
|0,06 g/km
|96 %
|-
|'''PM''' '''(trdni delci – saje)'''
|0,02 g/km
|0,0045 g/km
|78 %
|-
|'''CO₂'''  '''(ogljikov dioksid)'''
|210 g/km
|125 g/km
|40 %
|}
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+Krnološki pregled čistilnih tehnologij avtomobilov v EU
!Obdobje
!Standard
!Uvedene 
tehnologije
!Cilj zmanjšati
!Opombe
|-
|1988-92
|ECE R15
|'''oksidacijski katalizatorji''' pri bencinarjih, '''lambda sonda''', elektronski vbrizg goriva
|CO, HC
|Mehanska regulacija mešanice nadomeščena z ECU
|-
|1992-96
|EURO 1
|'''Trivaljni katalizator (TWC)''' obvezen pri bencinarjih; 
osnovni '''oksidacijski katalizator (DOC)''' pri dieselih
|CO, HC, NOx
|Konec uplinjačev v EU, 
začetek EOBD sistemov
|-
|1996–00
|EURO 2
|Izboljšani TWC, '''EGR''' pri dizlih, začetki elektronsko nadzorovanega vbrizga
|NOx, HC
|Dizli še brez DPF
|-
|2000-05
|EURO 3
|Širša uporaba '''EGR''' (tudi pri bencinarjih), natančnejši vbrizg (Common Rail), '''predkatalizatorji''' za hladni zagon
|NOx, HC, CO
|ECU optimizacija za emisije
|-
|2005-09
|EURO 4
|Uvedba '''DPF (Diesel Particulate Filter)''' pri dizlih, '''sekundarni zrak''' in '''precizni lambda senzorji''' pri bencinarjih
|PM, NOx
|DPF postane standard po 2007
|-
|2009-14
|EURO 5
|'''GPF (Gasoline Particulate Filter)''' pri GDI bencinarjih, izboljšani DPF, '''NOx trap''' in prvi '''SCR sistemi z AdBlue''' pri dizlih
|NOx, PM
|AdBlue se uveljavi v osebnih avtih
|-
|2014-20
|EURO 6
|Izpopolnjeni '''SCR''', '''EGR s hladilnikom''', '''ammonia slip catalyst''', '''real driving emissions (RDE)''' merjenja
|NOx, PM, CO
|RDE testiranje po Dieselgate aferi (2015)
|-
|2021-25
|EURO&amp;nbsp;6D
|'''Napredni SCR s senzorji NOx''', '''elektronski DPF monitorji''', '''48V mild-hybrid sistemi'''
|CO₂, NOx, PM
|Uvedba obveznih RDE in WLTP meritev
|-
|2025-30
|EURO 7
|Kombinacija '''termalnega managementa''', '''hladnega start SCR''', '''napredni GPF/DPF''', zmanjšane '''emisije iz zavor in pnevmatik'''
|CO₂, NOx, PM2.5, NH₃
|Velja za vse vrste pogonov, tudi hibridne
|}

== Statusni simbol ==
Avtomobil vedno odraža socialni rang lastnika oz. uporabnika, pomembno je razumeti, da “socialni rang” ni samo dohodek, temveč tudi starost, življenjski slog, družinski status, razgledanost, izobrazba, poklic in kariera lastnika.  
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+Avtomobili po socialnem rangu lastnikov v EU
!Socialni 
rang
!Družbeni 
položaj
!EU Segment
Avtomobila
!Bruto letni
prihodek
!Tip dela
!Primeri avtomobilov
!Opis lastnikov
|-
|'''Nižji delavski'''
t.i. '''goli''' (ekonomski) '''razred'''
|Osnovnošolska 
ali srednješolska izobrazba, fizično delo, omejen življenski standard, nestabilna zaposlitev, tipično naredijo do 12kkm letno 
|A, B '''Mestni'''
|0–22k €/leto
|Delavci v proizvodnji, prodajalci, čistilci, sezonci, gostinsko osebje, dostavljalci, taksisti, gradbeni delavci, hišnik, skrbnik živali, 
povelnik oddelka, pomožni administrativni delavci
|Rabljeni VW Up!, Fiat 500, Renault Twingo, Toyota Aygo X, Hyundai i10, Renault Clio, Toyota Yaris, VW Polo, Škoda Fabia, Opel Corsa
SUVi oz. crossover-ji: Volkswagen T‑Cross, Renault Captur, Hyundai Kona

Športni predih: 
Peugeot 208 GTi, Renault Clio RS, Toyota GR Yaris

EV: Dacia Spring, Fiat 500e, Renault Twingo E-Tech, Leapmotor T03, Dongfeng Box
|Delavci, študentje, mladi vozniki mestna vožnja, manjši ljudje, niso namenjeni za avtoceste, pogosto posamezniki ali mlade družine.
|-
|'''Srednji delavski'''
t.i. '''ekonomski'''
'''razred'''
|Redno zaposleni, srednješolska ali višješolska izobrazba, kvalificirano delo, stabilna služba, življenje pokriva osnovne stroške, občasni dopusti, redke izkušnje v tujini in omejeni kontakti, tipično naredijo do 15kkm letno 
|C&amp;nbsp;'''Kompaktni'''
|18–35k €/leto
|Referenti, trgovci, tehnologi, trenerji, elektroinštalaterji, vodoinštalaterji, strojni tehniki, skladiščni delavci, 
povelnik voda,
medicinske sestre, laboranti
|VW Golf, Audi A3, BMW 1, Mercedes A, Renault Mégane, Škoda Octavia, Opel Astra
Pogoste SUVi izvedbe: Volkswagen Tiguan, Audi Q3, BMW X1

Športnejše izvedbe: Mini Cooper S/JCW, VW Golf GTI, Ford Fiesta ST

EV: Volkswagen ID.3, Renault 5 E-Tech, Opel Corsa Electric, BYD Atto 3, Hyundai Kona Electric
|Pogosto mlajši ali srednji sloj, praktični, nizki stroški ljudje z rednim dohodkom, pogosto mladi strokovnjaki.
|-
|'''Nižji do srednji managerji''' oz. '''srednji profesionalci'''
t.i. '''poslovno-ekonomski razred'''
|Strokovnjaki ali vodje manjših oddelkov, pogosto delo na mednarodnih projektih in poslovne izmenjave, visokošolska ali univezitetna izobrazba, strokovni izpiti iz delovnega področja, člani v klubih, udobno življenje, dopust v tujini, tekoče govorijo tuj jezik, vsaj rekreativno športno aktivni, tipično naredijo 30kkm letno
|D '''Srednji''' oz.
'''poslovni'''
|33–55k €/leto
|Projektni vodja, vodja prodaje, IT vodja manjšega tima, vodja proizvodje, vodja financ, vodja pravne službe, 
povelnik čete, zdravnik
|BMW 3, Audi A5, Mercedes C, VW Passat, Volvo V60, Škoda Superb 
Pogoste SUVi izvedbe: BMW X3, Audi Q5, Mercedes GLC 

Pogosti športni avtomobili: BMW Z4, Audi TT, Porsche 718 Cayman, Toyota GR Supra

EV: BMW i4, BMW iX3, Tesla Model 3 AWD LR, Mazda EZ-6 
|Družinski avto, poslovna uporaba, namenjeni avtocestam, srednji managerji, višji dohodek. Značilna je kombinacija funkcionalnosti, kakovosti in podobe uspeha.
|-
|'''Višji managerji''' oz. '''višji profesionalci'''
t.i.&amp;nbsp;'''poslovni razred'''
|Visoko specializirani ali vodstveni kadri z mednarodno izobrazbo, vsaj eno leto dela v tujini, veliko osebnih kontaktov po svetu, višji standard kulture, člani v več klubih in tudi opravljajo časne funkcije, luksuzno življenje, dragi hobiji, finančne investicije, pomemben vpliv v poslovnem svetu, govorijo vsaj dva tuja jezika, športen način življenja, tipično naredijo 50kkm letno 
|E '''Izvršni'''
|50–100k €/leto
|Višji managerji, zdravnik specialist, kapitan letala ali ladje, direktor sektorja velike družbe, arhitekt, davčni svetovalec, odvetnik delovnega prava, regionalni manager, visok pravosodni funkcionar, energetski tržnik, letalski kontrolor, lastnik podjetja, povelnik bataljona, investicijski bančnik
|BMW 5, Audi A6, Mercedes E, Volvo S90, Porsche Panamera, Lexus ES
Pogoste športne podznamke: BMW&amp;nbsp;M, Mercedes&amp;nbsp;AMG, Porsche GT, Audi RS

Pogosti SUVi: BMW X5, Audi Q7, Mercedes GLE

Pogosti športni avtomobili: Porsche 911 Carrera, BMW M4, Mercedes AMG GT, Audi R8

EV: Tesla Model S, Tesla Model X, Porsche Macan 4S, PorscheTaycan Sport Turismo, BMW i5, Mercedes-Benz EQS, Audi Q6 e-tron, Audi A6 e-tron, Hongqi E-HS9, Xiaomi YU7, XPeng G9, Onvo L90, Nio ES8
|Višji managerji, poslovni avtomobil, udobje, prestiž, večinoma stari med 40 in 65 let.
|-
|'''Lastnik''' oz. '''top management''' t.i.&amp;nbsp;'''prvi razred'''
|Vrhunska izobrazba mednarodne izkušnje, dolgotrajno delo v tujini na drugih kontinentih, širok nabor mednarodnih stikov, direktorji, lastniki podjetij, investitorji, veliki podjetniki, dedičevi kapital, opravljajo časne funkcije v več klubih, politične in poslovne elite z globalnim vplivom so večjezični ljudje z športnim načinom življenja, tipično naredijo 80kkm letno 
|F '''Luksuzni''', 
S '''Športni'''
|120k+ €/leto
|Predsednik uprave, ambasador, minister, general povelnik polka, stari kapetan, lastnik srednjega podjetja, nepremičninski vlagatelj,
borzni posrednik, vrhunski davčni svetovalec, profesionalni športnik, zvezdnik, vplivnež
|BMW 7, Audi A8, Mercedes S, Lexus LS, Bentley Flying Spur, Rolls-Royce Phantom;
Porsche 911 Turbo S,  McLaren 720S, Ferrari F8, Lamborghini Huracan, Aston Martin Vantage;

Rolls‑Royce Cullinan, Bentley Bentayga, Mercedes GLS Maybach 600, Mercedes G 63
|Direktorji, lastniki podjetij, statusni simbol, vrhunska oprema večinoma imajo šoferje za profesionalno delovanje, za privatno vožnjo imajo zmogljive športne avtomobile nad 500 konjev ali celo 1000 konjev.
|}

=== Luksuzni avtomobili ===
[[Slika:1937_Rolls_Royce_Phantom_III_Sports_Saloon_by_Gurney_Nutting.jpg|sličica|Rolls Royce Phantom III 1937 britanska avtocestna križarka]]

==== Klasične evropske križarke ====
Klasična evropska avtocestna križarka (ang. ''old-school European autobahn cruiser'') je tradicionalni evropski komfortno-prestižni avtomobil z močnim nizkovrtilnim pogonom, veliko maso, dolgo medosno razdaljo, čvrstim, težkim in stabilnim podvozjem brez živčnosti, visoko pasno linijo ter visoko karoserijo in močnim občutkom mehanske kakovosti ter izrazito avtocestno usmeritvijo. Simbolizira: fizično manifestacijo moči, mase, stabilnosti in trajnosti - brezčasnosti. 
[[Slika:Maybach_Zeppelin_DS_8,_1938-39,_Zeppelin_Museum_Friedrichshafen,_20250503_1048_8742.jpg|sličica|Maybach Zeppelin DS8 1938 nemška avtocestna križarka ]]
Karakteristike starih evropskih križark: velika masa, mogočna šasija, izjemno dolga medosna razdalja, velika kolesa, velika višina avtomobila, tih in miren motor ter visok navor pri nizkih vrtljajih (nizkovrtilni motor), ki omogoča zvezno in suvereno pospeševanje brez potrebe po visokih vrtljajih. Takšni avtomobili ponujajo občutek mehanske suverenosti – lokomotivske moči, stabilnosti in udobja pri dolgih vožnjah – filozofijo, ki je presenetljivo blizu današnjim velikim evropskim luksuznim limuzinam in SUV-jem. 

==== Sodobni luksuzni avtomobili ====
[[Slika:Rolls-Royce_Phantom_VIII_Series_I_(Crown_Prince_of_Brunei).jpg|sličica|Rolls-Royce Phantom, simbol starega bogastva, v proizvodnji od leta 1925 s tipično masko Pantheon|245x245_pik]]
Velikokrat je avto statusni simbol in predstavlja pozicijo posameznika v družbi, to so vozila vredna vsaj 300&amp;nbsp;000 €. Velja, da se luksuzni avtomobili v določeni deželi začnejo z vrednostjo, ki presega 10 letno (120 mesečno) povprečno bruto plačo državljanov. Premium znamke (Mercedes-Benz-Maybach, BMW, Rolls-Royce) predstavljajo svoje flagship modele v črni barvi. Ta je skozi zgodovino postala simbol luksuza, saj so jo tradicionalno povezovali z družbeno elito, vključno s plemstvom, državniki, vojaškim vrhom, velikimi družbeniki in drugimi vplivnimi ter premožnimi posamezniki. Črni avtomobili veljajo praviloma za luksuzno barvo, saj so se pomembni posamezniki vedno vozili v njih, kajti črna izžareva eleganco, prefinjenost in moč ter kakovost. 
[[Slika:Bentley_Flying_Spur_Hybrid_(2019)_1X7A0376.jpg|sličica|Bentley Continental Flying Spur, simbol britanske elegance visokega sloja družbe]]
[[Slika:MERCEDES-AMG_G63_(W463)_China_(3).jpg|sličica|Mercedes-Benz G63 AMG, simbol robustnosti in vojaške avtoritete, t.i. G-Wagen v proizvodnji od leta 1979 v Gradcu s tipično masko Panamericana, oklepljena verzija VR9 TRASCO prenese 7.62 Armor Piercing in eksplozijo do 15 kg TNT]]Tipične značilnosti luksuznih avtomobilov so:
[[Slika:BMW_X5_(G05)_China.jpg|sličica|Diplomatski SUV BMW X5 G05 s tipično masko z dvojnimi ledvičkami, oklepljena verzija VR6 prenese strelivo 7.62 (AK-47), 5.56 NATO in eksplozijo DM51 granat, v proizvodnji od leta 1998  ]]Dizajnerske značilnosti:
* [[Les|leseni]] dodatki v notranjosti,
* analogna [[Ura (naprava)|ura]],
* bež, smetanovo ali rjavo [[usnje]],
* brezčasni modeli, ki so v proizvodnji več desetletji (od 1925, 1979, 1998, 1959 itd),
* vsaj 20-23 [[Palec|palcev]] velika privlačna platišča,
* vsaj 225-275 mm široke pnevmatike,
* nizko profilne pnevmatike,
* kromirani ali črno sijajni detajli maske, izpuhov in okvirjev oken,
* zelo izražena maska avtomobila (npr: maska z dvojnimi ledvičkami, panamericana maska, pantheon maska),
* dvojne ali štirikratne izpušne cevi,
* dolg pokrov motorja,
* brezstični pametni avtomobiljski ključ z LCD/LED zaslonom,
* obvolanske prestavne ročice F1 stil,
* močno zatemnena stekla,
* višja pasna linija (visok spodnji rob bočnih stekel),
* električno zložljiva zunanja ogledala,
Tehnične krakteristike:

* dolga medosna razdalja (več prostora),
* vzdožna postavitev motorja (vzporeden s smerjo vožnje),
* avtomatski menjalnik s pretvornikom navora,
* zadnji RWD ali štirikolesni pogon 4WD,
* launch control,
* motor z vsaj 6 valjev in 3 litre volumna,
* prisilno polnjen motor z notranjim izgorevanjem,
* twin-scroll turbo (dvojni natok) → manj turbo laga ali biturbo,
* head-up display na vetrobranskem steklu

Komfortne karakteristike:

* itegriran zabavni sistem, internet, USB-C;
* ogrevanje mirujočega vozila (webasto),
* električno ogrevano vetrobransko steklo,
* ventilirani, ogrevani in masažni sedeži,
* električna vrata prtlažnika,
* ogrevana zunanja ogledala,
* ogrevan volan,
* indukcijsko brezžično polnjenje mobitela in ključa,
* mehka samozapiralna vrata,
* zračno vzmetenje (nekateri ga ne cenijo),
* multi-link vzmetenje zadaj,
* aktivno podvozje (kamera bere cesto in prilagaja amortizerje),
* double wishbone vzmetenje spredaj,
* elektronsko krmiljene (adaptivne) blažilnike, 
* dvojna ali trojna akustična zasteklitev,
* zadnji zasloni za potnike,
* glasovno upravljanje,
* Hi-Fi ozvočenje 3D zvok,
* zelo tiho delovanje motorja,
* Lancasterove protiuteži v motorju → mirnejši tek,
* hlajenje ali gretje držal za pijačo,
* hlajen ali ogrevan predal za pijačo oz. hrano,
* hladilnik med zadnjima sedežema,
* zložljive mizice

Varnostne značilnosti:

*alarmna naprava,
*premium ([[Michelin]], [[Pirelli]], [[Goodyear Tire and Rubber Company|Goodyear]], Continental) [[Praznovozna pnevmatika|praznovozne pnevmatike]],
*asistenčni sistemi najvišjega nivoja - avtonomna vožnja,
*samodejno zaviranje v sili,
*aktivni radarski tempomat,
*avt.ohranjanje voz. pasu,
*[[Blindirano vozilo|blindirana]] - neprebojna stekla in karoserija,
*samozatesnitveni rezervoar,
* samodejni gasilni sistem v motorskem prostoru,

Takšni avtomobili&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.caranddriver.com/features/g28857683/most-expensive-cars/|title=These Are the Most Expensive New Cars You Can (Actually) Buy|date=20.6.2025|accessdate=3.9.2025|website=Car And Driver}}&lt;/ref&gt;, ki so statusni simbol so:
[[Slika:Red_Flag_L5_Limousine_(18423546376).jpg|sličica|Predsedniška limuzina Hongqi Guoli, simbol kitajske dediščine, v proizvodnji od leta 1959]]
[[Slika:Mercedes-Maybach_GLS600_(Facelift)_IMG_0302.jpg|sličica|Mercedes-Maybach GLS 600, simbol novega bogastva, priljubljeni med oligarhi]]
* Bugatti Tourbillon 3,8 milijona € simbol zvezdništva,
* Ferrari F80 2,66 milijona € starega bogastva (old money),
* Ferrari Daytona SP3 1,91 milijona € starega bogastva (old money),
* McLaren Automotive 2,1 milijona € simbol zvezdništva,
* Brabus Mercedes-Benz G 63 AMG XLP 900 6x6 - 1,85 milijona € simbol zvezdništva - tri osi,
* Aston Martin Valhalla 860 000 € simbol starega bogastva (old money),
* Hongqi Guoli (L5) 700 000 € simbol starega bogastva (old money),
* Lamborghini Revuelto - 650 000 € simbol starega bogastva (old money),
* Brabus Mercedes-Benz G63 AMG tri osi - 600 000 € simbol prestiža vzhodne države (new money),
* Bentley Continental GT - 450 000 € simbol starega bogastva (old money),
* Rolls-Royce Phantom - 410 000 € simbol starega bogastva (old money) najbolj klasičen avto bogatih,
* Lamborghini Urus - 400 000 € simbol novega luksuza (new money),
* BMW X5 (G05) M60i VR6 - 380 000 € simbol starega bogastva (old money) oklepni diplomatski SUV,
* Ferrari 812 Superfast - 370 000 € simbol novega luksuza (new money),
* Rolls-Royce Cullinan - 360 000 € simbol novega luksuza (new money),
* Maybach Mercedes-Benz GLS 4 Matic GLS 600 - 360 000 €,
* Cadillac Celestiq - 350 000 € simbol starega bogastva (old money),
* Brabus Mercedes-Benz G-Razred 63 AMG V8 Turbo - 330 000 € simbol novega luksuza (new money),
* Brabus 600 Land Rover Range Rover - 330 000 € simbol starega bogastva (old money),
* Aston Martin DB12 - 310 000  € simbol starega bogastva (old money),
* Aurus Senat - 300 000 € simbol novega luksuza (new money),
* Maybach Mercedes-Benz S Class S680 V12 - 300 000 € simbol starega bogastva (old money),
* Bentley Flying Spur - 300 000 € simbol starega bogastva (old money),

== Vzdrževanje ==
Vzdrževanje sodobnih vozil zaradi njihove tehnične in elektronske kompleksnosti presega klasično avtomehanično dejavnost. Večji pooblaščeni servisi so zato organizirani v več specializiranih oddelkov. 

'''Mehanični oddelek'''

Izvaja redno vzdrževanje in mehanska popravila motorja, menjalnika, podvozja, zavornega sistema, krmiljenja, klimatskega sistema in drugih mehanskih sklopov.

'''Diagnostični in elektronski oddelek'''

Ukvarja se z računalniško diagnostiko, programiranjem krmilnih enot, električnimi sistemi, senzorji, komunikacijskimi omrežji vozila ter preverjanjem in odpravljanjem elektronskih napak. Pri sodobnih vozilih je diagnostika pomemben del skoraj vsakega zahtevnejšega servisnega posega. 

'''Kleparsko-karoserijski oddelek'''

Izvaja popravila poškodovane karoserije, vključno z ravnanjem oziroma zamenjavo karoserijskih elementov ter popravili po prometnih nesrečah.

'''Ličarsko-lakirniški oddelek'''

Izvaja pripravo površin, lakiranje in barvno usklajevanje posameznih karoserijskih elementov. Pri pooblaščenih servisih so lahko takšne delavnice certificirane po standardih proizvajalca. 

'''Oddelek nadomestnih delov in opreme'''

Skrbi za naročanje, skladiščenje in izdajo nadomestnih delov ter dodatne opreme. Zagotavljanje ustreznih delov je pomemben del servisnega procesa, pri pooblaščenih servisih pa se pogosto uporabljajo originalni deli proizvajalca. 

'''Servisni sprejem oziroma servisni svetovalci'''

Predstavljajo povezavo med stranko in servisno delavnico. Sprejmejo vozilo, evidentirajo zahteve stranke, pripravijo delovni nalog, usklajujejo delo z delavnico ter stranko obveščajo o poteku in stroških popravila.

'''Kontrola kakovosti in končni pregled'''

Pri večjih servisnih organizacijah se po opravljenem delu izvede kontrola opravljenih posegov, preverjanje delovanja vozila in po potrebi končna diagnostična kontrola pred predajo vozila stranki.

'''Administrativna in garancijska podpora'''

Večji pooblaščeni servisi imajo tudi administrativne postopke za obračun servisnih storitev, garancijske zahtevke, servisno dokumentacijo, elektronsko servisno knjižico in komunikacijo s proizvajalcem.

=== Pomen vzdrževanja ===
Pravilno vzdrževanje vozil je ključno za varnost, učinkovitost, udobnost in zdravje voznika z potniki ter okolice. Pogovorno imejujemo servise mali, večji, in velik servis. Tipična vsebina servisov&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://avtostop.si/2021/nasveti/servis-avta-kaj-se-menja-pri-velikem-servisu/|title=Servis avta – kaj se menja pri velikem servisu?|date=17.3.2021|accessdate=8.4.2025}}&lt;/ref&gt;: 

* mali servis (olje in oljni filter) 15 000 km ali 1x letno
* večji servis (mali plus menjava vseh filtrov: gorivni, zraka, kabinski in zavorne ploščice ter tekočina) 60 000 km ali na 2 leti
* velik servis (večji plus jermeni, napenjalci, vodna črpalka, svečke) 100 000 km ali 8 let
Potrebno je spoštovati predpisane intervale vzdrževanja posameznega proizvajalca in uporabljati samo priporočene nadomestne dele in tekočine.

Primer: predpisan interval menjave navadnega mineralnega olja (zastarela tehnologija) na avtomobilu zaradi nizske kakovosti le-tega je na 5000 km oz. enkrat letno kaj je prej, za razliko predpisan interval menjave najkakovostnejših sintetičnih oil z dolgo življensko dobo oz. s podaljšanim intervalom menjave olja (ang. long life oil) je na 30 000 km oz. 2 leti kaj je prej. Pri teh priporočilih je potrebno upoštevati, da vozila, ki veliko stojijo v prometu velja priporočilo da 60 minut statičnega delovanja ali zelo počasne vožnje predstavlja ekvivalent prevoženim 100 km, kar v praksi pomeni, če je vozilo 50 ur letno delovalo v takih pogojih je olje potrebno menjati 5000 km prej kot je to predpisano.

Potrebno je tudi poudariti, da lastnik lahko kot dober gospodar bolj strogo vzdržuje vozilo kot to priporoča proizvajalec in menjuje tekočine pogosteje s čimer pripomore k daljši življenski dobi mehanskih komponent, ki so izspostavljene obrabi in so del mazalnega sistema z oljem. Veliko lastnikov menja olje na avtomatskih menjalnikih, če prav to proizvajalec avtomobila ne zahteva (ang. lifetime) a proizvajalec menjalnika priporoča menjavo, s čimer znatno pripomorejo h daljši življenski dobi le-teh in mirnejšemu delovanju. Strošek menjave olj je vedno bistveno nižji od stroškov okvare, ki jih prepreči.

Avto, ki je redno in kakovostno preventivno vzdrževan z orginalnimi deli na pooblaščenem servisu je bolj zanesljiv in varen, saj nov zanemarjen avto v 3 letih postane manj zanesljiv kot 15 let star avto, ki je vrhunsko vzdrževan. 

{| class=&quot;wikitable&quot;
|+Tipični programi vzdrževanja avtomobila za Dieselske, Bencinske in Električne pogonske agregate
!Tip motorja
!Diesel
!Bencin
!EV Električni
|-
!Komponenta
! colspan=&quot;3&quot; |Tipična menjava
|-
|Menjava olja
|15 000 km oz. 1x letno
|15 000 km oz. 1x letno
|/
|-
|Oljni filter
|15 000 km oz. 1x letno
|15 000 km oz. 1x letno
|/
|-
|Brisalci
|1x letno
|1x letno
|1x letno
|-
|Diagnostika celotnega vozila
|na 2 leti
|na 2 leti
|1x letno
|-
|Filter goriva
|60 000 km oz. na 2 leti
|60 000 km oz. na 2 leti
|/
|-
|Filter zraka motorja
|60 000 km oz. na 2 leti
|60 000 km oz. na 2 leti
|/
|-
|Filter kabine (mikrofilter)
|60 000 km oz. na 2 leti
|60 000 km oz. na 2 leti
|30 000 km oz. na 2 leti
|-
|Vžigalne (bencin) svečke
|/
|90 000 km
|/
|-
|Pnevmatike
|60 000 km/po obrabi/5 let
|60 000 km/po obrabi/5 let
|60 000 km/po obrabi/5 let
|-
|Zavorna tekočina
|na 2 leti
|na 2 leti
|na 2 leti 
|-
|Zavorne ploščice
|60 000 km oz. po obrabi
|60 000 km oz. po obrabi
|60 000 km oz. po obrabi
|-
|Menjalniško olje (avtomatski menjalnik) + filter
|80 000 km oz. na 5 let
|80 000 km oz. na 5 let
|olje v reduktorju (DC prenos) 
60 000 km oz. na 5 let
|-
|Olje v razdelilnem pogonu (4 kolesni pogon)
|80 000 km oz. na 5 let
|80 000 km oz. na 5 let
|/
|-
|Olje v sprednjem in zadnjem diferencialu 
|80 000 km oz. na 5 let
|80 000 km oz. na 5 let
|/
|-
|Hladilna tekočina 
|100 000 km oz. na 5 let
|100 000 km oz. na 5 let
|100 000 km oz. na 5 let
|-
|Menjalniško olje (ročni menjalnik)
|120 000 km oz. na 10 let
|120 000 km oz. na 10 let
|/
|-
|Menjava tesnil baterije EV
|/
|/
|100 000 km oz. na 5 let
|-
|Zavorni diski
|120 000 km oz. po obrabi
|120 000 km oz. po obrabi
|120 000 km oz. po obrabi
|-
|Ekologija: EGR čiščenje in DPF
|120 000 km oz. po stanju
|/
|/
|-
|Ekologija: EGR ventil, DPF, senzor NOx
|150.000 km oz. 7 let
|150.000 km oz. 7 let
|/
|-
|Ekologija: GPF čiščenje
|/
|150 000 km
|/
|-
|Ekologija: EVAP sistem
|/
|150 000 km
|/
|-
|Ekologija: Lambda sonda
|/
|200 000 km
|/
|-
|Ekologija: TWC katalizator
|/
|200.000 km
|/
|-
|Ekologija: EGR hladilnik
|250 000 km
|250 000 km
|/
|-
|Ekologija: SCR + AdBlue
|250 000 km
|/
|/
|-
|Ekologija: DOC katalizator
|200 000 km
|/
|/
|-
|Torna sklopka (ročni menjalnik)
|150 000 km oz. po obrabi
|150 000 km oz. po obrabi
|/
|-
|Jermeni in napenjalci klime in alternatorja 
|150 000 km oz. na 5 let
|150 000 km oz. na 5 let
|/
|-
|Vodna črpalka in hladilna tekočina ter termostat
|150 000 km oz. na 5 let
|150 000 km oz. na 5 let
|/
|-
|Grelne (diesel) svečke in rele
|150 000 km oz. na 5 let
|/
|/
|-
|Zobati jermen
|200 000 km oz. na 10 let
|150 000 km oz. na 7 let
|/
|-
|Izpušni sistem mejava
|po stanju
|po stanju
|/
|-
|Podvozje – roke, končniki
|200.000 km
|200.000 km
|200.000 km
|-
|Gumjaste cevi menjava
|po stanju
|po stanju
|200.000 km
|-
|Servis klimatske naprave za baterijo EV
|/
|/
|2 leta
|-
|Hladilni sistem baterije EV
|/
|/
|6 let
|-
|Elektronika, ki upravlja baterijo EV
|/
|/
|8 let
|-
|Konektorji, releji EV
|/
|/
|8 let
|-
|Polnilec AC/DC EV
|/
|/
|8 let
|-
|Inverter EV
|/
|/
|10 let
|-
|Kompresor toplotne črpalke EV
|/
|/
|200 000 km ali 8 let 
|-
|Menjava pogonske baterije EV
|/
|/
|250 000 km ali 10 let
|-
|Menjava injektorjev goriva
|250 000 km 
|250 000 km
|/
|-
|Menjava baterij za klice v sili (eCall)
|7 let
|7 let
|7 let
|-
|Akumulator  
|300.000 km oz. 10 let
|300.000 km oz. 10 let
|150.000 km oz. 5 let
|-
|Alternator, starter
|300.000 km oz. 15 let
|300.000 km oz. 15 let
|/
|-
|Veriga, turbina (pri problematičnih modelih 50% prej)
|300.000 km oz. 15 let
|200.000 km oz. 10 let
|/
|-
|Optična (geometriska) nastavitev podvozja
|po potrebi
|po potrebi
|po potrebi
|-
|Kleparska dela, menjava odbijačev
|po potrebi
|po potrebi
|po potrebi
|}

== Izposoja avtomobilov ==
Izposoja avtomobilov (ang. Rent a car) je storitev, pri kateri podjetje ali druga organizacija stranki za določeno časovno obdobje odda avtomobil v uporabo proti plačilu.

Osnovni elementi storitve so:

* Najemno obdobje – običajno od nekaj ur do več tednov ali mesecev.
* Cena najema – lahko vključuje osnovno zavarovanje, določeno kilometrino in davke, dodatne storitve pa se pogosto zaračunajo posebej.
* Kavcija – najemnik mora pogosto zagotoviti varščino, običajno s kreditno kartico.
* Zavarovanje – vključeno je osnovno zavarovanje, pogosto pa so na voljo tudi dodatna kritja za zmanjšanje odgovornosti najemnika.
* Omejitev kilometrov – nekateri najemi imajo neomejeno kilometrino, drugi določeno število kilometrov.
* Prevzem in vračilo – avtomobil se prevzame in vrne na dogovorjeni lokaciji; pri večjih podjetjih je pogosto mogoče vozilo vrniti na drugi lokaciji.
* Starost in vozniško dovoljenje – podjetja običajno določajo minimalno starost voznika in zahtevano dobo veljavnosti vozniškega dovoljenja.
* Kategorija vozila – vozilo se pogosto rezervira po kategoriji, ne nujno po točno določenem modelu. Na primer rezervacija kategorije BMW 5 ali podobno ne zagotavlja, da bo stranka dobila prav BMW 5.
* Dodatni voznik – za vključitev drugega voznika je pogosto potrebno doplačilo.
* Dodatna oprema – otroški sedeži, navigacija, zimska oprema, snežne verige in podobno so lahko dodatno plačljivi.
* Gorivo – najpogostejša politika je full-to-full, pri kateri najemnik prevzame vozilo s polnim rezervoarjem in ga tako tudi vrne.
Kako deluje v praksi
# Stranka izbere lokacijo, datum in čas najema.
# Izbere kategorijo oziroma model vozila, če je zagotovljen.
# Ob prevzemu predloži osebni dokument in vozniško dovoljenje ter običajno plačilno kartico.
# Podjetje preveri stanje vozila in evidentira morebitne poškodbe.
# Stranka uporablja vozilo v skladu z najemno pogodbo.
# Ob vračilu se ponovno preverijo poškodbe, gorivo, kilometri in čas vračila.
# Kavcija se po zaključku najema sprosti, če ni dodatnih stroškov.

Pomembna razlika: pri običajnem rent-a-caru najemnik praviloma ne kupuje avtomobila ali dolgoročnega financiranja, temveč plača za časovno omejeno uporabo vozila.

== Avtomobilizacija ==
Avtomobilizacija pomeni stopnjo razširjenosti osebnih avtomobilov v neki državi ali regiji. Najpogosteje se izraža kot število osebnih avtomobilov na 1.000 prebivalcev. Štejejo se navadno registrirani osebni avtomobili, ne pa motorna kolesa, avtobusi, tovornjaki ipd. Pokazatelj daje občutek, kako “motorizirana” je neka družba, ne pa nujno koliko ljudi ima v resnici avto. 
&lt;div style=&quot;column-count:2; -moz-column-count:2; -webkit-column-count:2;&quot;&gt;
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
|+Avtomobilizacija po državah 2024 
št. avtov na 1000 preb.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://worldpopulationreview.com/country-rankings/cars-by-country?utm_source=chatgpt.com|title=Cars by Country 2025|website=World Population Review}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://grokipedia.com/page/List_of_countries_and_territories_by_motor_vehicles_per_capita?utm_source=chatgpt.com|title=List of countries and territories by motor vehicles per capita|date=2020-2024}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.visualcapitalist.com/vehicles-per-capita-by-country/?utm_source=chatgpt.com|title=MarketsWho Owns the Most Vehicles per Capita, by Country?|date=2024|accessdate=28.9.2024|website=Visual Capitalist}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/povprecna-starost-avtomobilov-v-sloveniji-je-11-1-leta/725854|title=Povprečna starost avtomobilov|date=29.11.2024|website=RTV SLO MMC}}&lt;/ref&gt;
!Država
!Št. vozil 
|-
|San Marino
|1606
|-
|Gibraltar
|1444
|-
|Andora
|1214
|-
|Lihtenštajn
|1068
|-
|Brunej
|1012
|-
|Monako
|910
|-
|Nova Zelandija
|869 
|-
|ZDA
|860
|-
|Malta
|823
|-
|Poljska 
|761 
|-
|Italija 
|756 
|-
|Avstralija 
|737 
|-
|Luksenburg
|732
|-
|Kanada 
|707 
|-
|Francija 
|704 
|-
|Češka 
|658 
|-
|Portugalska 
|640 
|-
|Norveška
|635  
|-
|Avstrija 
|632  
|-
|Velika Britanija 
|632  
|-
|Nemčija 
|627  
|-
|Španija
|627  
|-
|Grčija 
|617  
|-
|Japonska 
|612  
|-
|Švica 
|604  
|-
|Belgija 
|590  
|-
|Nizozemska 
|588  
|-
|Slovenija
|579
|-
|Finska 
|577  
|-
|Švedska 
|544  
|-
|EU
|569
|-
|Danska 
|540 
|-
|Irska 
|540  
|-
|Malezija 
|535  
|-
|Slovaška 
|513  
|-
|Libija 
|490  
|-
|Bolgarija 
|485  
|-
|Hrvaška 
|474  
|-
|Sirija 
|472  
|-
|Madžarska 
|463  
|-
|Južna Koreja
|458  
|-
|Romunija 
|438  
|-
|Izrael 
|404  
|-
|Rusija 
|389  
|-
|Belorusija
|387  
|-
|Mehika
|358  
|-
|Tajvan 
|344  
|-
|Združeni Arabski Emirati 
|343  
|-
|Srbija
|330  
|-
|Argentina
|311  
|-
|Tajska 
|277  
|-
|Čile 
|246  
|-
|Kazahstan
|226  
|-
|Kitajska 
|223  
|-
|Turčija 
|220  
|-
|Brazilija
|214  
|-
|Ukrajina
|192  
|-
|Iran
|183  
|-
|Južna Afrika
|176  
|-
|Ekvador 
|152 
|}
&lt;/div&gt;

== Stroški ==
Lastništvu avtomobila je neobhodno povezano z operativnimi stroški, ki jih delimo na fiksne in variabilne. Fiksni stroški nastanejo ne glede na uporabo avtomobila, variabilni rastejo z večanjem porabe pri tem pa specifični stroški (na uro uporabe avtomobila) padajo z večanjem števila ur porabe avtomobila na koledarsko leto, absolutni stroški se seveda z večanjem količine ur uporabe avtomobila večajo. Povprečni voznik na leto preživi v avtomobilu od 200 do 500 ur (10.000 km letno prevožene razdalje pri 50 km/h = 200h letno in 30.000 km letno prevožene razdalje pri 60 km/h = 500h letno).&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://izracunajstroske.si/stroski-vozila/|title=Stroški vozila|date=2024|accessdate=11.12.2024}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.zps.si/nasveti-in-vodniki/koliko-nas-stane-lastnistvo-avtomobila-2023-01-31|title=Koliko nas stane lastništvo avtomobila?|date=31.1.2023|accessdate=11.12.2024|website=Zveza potrošnikov Slovenije}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://cekin.si/novice/potrosnik/koliko-letno-stane-avtomobil.html|title=Koliko letno stane avtomobil?|date=30.1.2023|accessdate=11.12.2024|website=Cekin.si}}&lt;/ref&gt; Ne glede na stroške večini ljudem avto predstavlja ključno mobilnost in svoboden način življenja ter jim omogoča, da imajo boljšo službo, ki je precej bolj oddaljena od regionalnih prometnih povezav javnega prometa oz. za dotično lokacijo ne obstajajo.
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+Operativni stroški osebnega avtomobila
!Fiksni letni
!Variabilni glede na uporabo
|-
|Bazno parkiranje
|Gorivo oz. * energija in olje (specifika 2T in iztrošeni) ter statično gretje/hlajenje
|-
|Podaljšanje veljavnosti prometnega dovoljenja (registracija) 
|AdBlue
|-
|Zavarovanje (obvezno in kasko)
|Pnevmatike (letne +7°C do +50°C, zimske +7°C do -15°C, terenske M/T, dirkalne-slick, Nordiske za -10°C do -40°C in Ježovke za led -15°C do -40°C)
|-
|Letna dajatev za uporabo vozila (cesna taksa)
|Vetrobranska tekočina in ostale tekočine (aditivi gorivu, aditivi za AdBlue)
|-
|Zdravniški pregled in podaljšanje vozniškega dovoljenja (10 let)
|Homologacija opreme (platišča, spoilerji, zatemnjena stekla, zvočniki, vlečna kljuka, vlečni vitel, strešni nosilci, distančniki za platišča, dodatne luči, izpušni lonec, nastavljivo (coilover) podvozje, sprememba barve vozila, povečanje moči motorja, GPS sistem za sledenje) 
|-
|Tehnični pregled (po 4 letih, 6 letih, po 8 letu letno)
|Vinjete, cestnine, mostnine, trajekti, predornine in parkirnine
|-
|Koledarsko vzdrževanje (zavorna in hladilna tekočina, olja, filtri, brisalci, akumolator ter **vpoklici)
|Vzdrževanje glede na kilometre (filtri, olja, diski in ploščice, svečke, injektorji, sistemi ipd)
|-
|Naročnine na bazo podatkov (zemljevidi, asistence, upravljanje)
|Pranje, sesanje, dišave, nega in avtokozmetika ter suhi in vlažilni robčki
|-
|Obvezna oprema z omejeno dobo trajanja (prva pomoč 5 let)
|Dodatna oprema (zimska, vlečna, počitniška, otroška, notranja - nosilec za sunkjič ipd)
|-
|*Priključna moč bazne električne polnilne postaje
|Manjše poškodbe in obraba (menjava plastik, vetrobrana), žarnice, brisalci
|-
|*Amortizacija bazne električne polnilne postaje (življenska doba 10 let)
|Zaščita pred korozijo in kleparska dela ter barvanje, popravilo ali menjava odbijačev, popravilo platišč 
|-
|Menjava letnih/zimskih pnevmatik in centriranje ter hramba
|Prometni in parkirni prekrški
|-
|Stroški kapitala financiranja
|* Izguba produktivnega časa za polnjenje električnega avtomobila (bruto ura dela)
|-
|Amortizacija avtomobila (na n let)
|* Cikli baterije in iztrošenost ter zmanjšanje kapacitete
|-
|Rezervni sklad (min 5% vrednosti avtomobila ali 1500 eur)
|Katering (kave, hrana in pijača, ki jo zaužijemo v avtomobilu)
|-
| colspan=&quot;2&quot; |* velja za električna vozila
&lt;nowiki&gt;**&lt;/nowiki&gt; vpoklic vozila pomeni odkrito serijsko napako, katere odpravo krije proizvajalec avtomobila na pooblaščenih servisih
|}
'''Nakup'''

Nakup avtomobila je eden osnovnih stroškov avtomobila. Pogosto lastniki kupujejo tudi rabljene avtomobile predvsem zaradi nižje nabavne vrednosti v primerjavi z novim, če prav to prinaša tveganje za draga neplanirana popravila. Veliko avtomobilov se za kupce tudi uvozi iz tujine pri tem je potrebno povedati, da lokalna tehnična kultura igra ključno vlogo pri tem kako se avtomobile vzdržuje, med najvarnejše države za uvoz spadajo: Švedska, Nemčija, Švica in Luksenburg ter Danska kjer je visok nivo tehnične kulture vzdrževanje in so avtomobili bogato opremljeni. Med tržišča, ki se jih odsvetuje za uvoz iz tujine so: Bolgarija, Romunija, Poljska, Italija, Madžarska, Slovaška, Češka in Baltske države, medtem je tehnična kultura držav Beneluksa zelo raznolika in veliko avtomobilov je deležno vzdrževanja na nepooblaščenih servisih v lasti velikih leasing hiš ter je kakovost vzdrževanja takšnih vozil pogosto sprejemljiva ampak vsaj dokumentacijsko nižja od vzdrževanja na pooblaščenih vzdrževalnih centrih znamke avtomobila.

Pri preverjenjem bogatem načinu vzdrževanja je država izvora manj pomembna kot servisna filozofija lastnika. Dobro vzdrževan (menjano olje v menjalniku, diferencialih, tranfer case itd) 200.000 km avto je lahko mehansko bistveno boljši od zanemarjenega 120.000 km primerka.

'''Lastna cena avtomobila'''

Lastna cena avtomobila na uro predstavlja povprečni strošek uporabe oziroma posedovanja avtomobila, izražen na eno uro uporabe. Pri izračunu se upoštevajo fiksni in variabilni stroški. Med fiksne stroške sodijo predvsem izguba vrednosti oziroma amortizacija, registracija, zavarovanje in financiranje, med variabilne pa gorivo, vzdrževanje, pnevmatike, popravila in drugi stroški, ki so povezani z uporabo vozila.

Izračun je mogoče poenostaviti kot: lastna cena na uro = skupni stroški avtomobila ÷ število ur uporabe

Pri tem je rezultat močno odvisen od načina uporabe vozila. Avtomobil, ki se uporablja veliko ur in prevozi veliko kilometrov, ima praviloma nižji strošek na uro, čeprav so njegovi skupni letni stroški višji. Pri osebnih avtomobilih je zato smiselno ločeno prikazovati tudi strošek na kilometer, saj ta bolje odraža neposredne stroške vožnje v smislu razdalje, če prav v avtomobilu preživimo veliko časa tudi ko se ne premikamo (semaforji, prometni zastoji, čakanje v parkiranem vozilu, ogrevanje/hlajenje pred vožnjo, čakanje na sopotnike, lakanje na mejnem/cestninskem prehodu, čakanje na trajekt, čakanje na sestanek ipd). Pri čemer velja izkustveno pravilo 1 ura uporabe avtomobila ≈ 50 km vožnje se pravi, če smo v avto stali 60 ur to pomeni ekvivaletno prevoženih 3000 km.

== Mediji ==
Avtomobilski mediji so široka kategorija medijev, ki se osredotočajo na vse, kar je povezano z avtomobili, mobilnostjo in avtomobilsko industrijo. V osnovi poznamo glavne avtomobislke medije po tipih:

* avtomobilske revije
* avtomobilski spletni portali
* avtomobilski TV progami oz. oddaje
* avtomobilski Podcasti

=== Revije ===
Avtomobilistične revije imajo pomembno vlogo pri obveščanju javnosti o razvoju avtomobilske industrije, testiranju vozil ter primerjavah med različnimi modeli. Slovenske in angleške revije s svojim strokovnim pristopom, izkušnjami in tradicijo pomembno vplivajo na mnenje kupcev ter avtomobilističnih navdušencev.
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+Slovenske avtomobilistične revije
!Revija
!Splet
!Fokus
!Opomba
!Izhaja od
|-
|'''Motorevija AMZS'''
|https://www.amzs.si/motorevija
|Tehnika, varnost, testi
|Zelo strokovna, manj “showa”
|1957
|-
|'''Avto Magazin'''
|https://avto-magazin.metropolitan.si/
|Testi, primerjave, novice
|Najbolj znana
|1967
|-
|'''AvtoFokus'''
|https://www.avto-fokus.si/
|Novice, trg, testi
|Močan spletni del, zelo priljubljena
|1999
|}
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+Mednarodne avtomobilistične revije
!Revija
!Splet
!Fokus
!Opomba
!Izdaja od
|-
|'''Autocar'''
|https://www.autocar.co.uk/
|Testi, industrija
|Najstarejša avtomobilska revija na svetu
|1895
|-
|'''Motor Trend'''
|https://www.motortrend.com/
|Testi, nagrade
|Ameriška primerjalna revija
|1949
|-
|'''Car and Driver'''
|https://www.caranddriver.com/
|Testi, novosti
|Ameriška revija, zelo vplivna
|1955
|-
|'''CAR Magazine'''
|https://www.carmagazine.co.uk/
|Dizajn, trendi
|Zelo cenjena pri oblikovalcih, UK
|1962
|-
|'''What Car?'''
|https://www.whatcar.com/
|Potrošniški testi
|Objektivne ocene za kupce, UK
|1973
|-
|'''Classic &amp; Sports Car'''
|https://www.classicandsportscar.com/
|Klasika
|Oldtimerji, restavracije
|1982
|-
|'''Auto Bild'''
|https://www.autobild.de/
|Novice, tehnikalije
|največja EU avto revija
|1986
|-
|'''Auto Express'''
|https://www.autoexpress.co.uk/
|Nakupi, primerjave
|Zelo praktična, UK
|1988
|-
|'''Top Gear Magazine'''
|https://www.topgear.com/
|Avti, lifestyle
|Najbolj “ikonična”
|1993
|-
|'''Evo'''
|https://www.evo.co.uk/
|Vozniška izkušnja
|Sveta trojica: voznik–avto–cesta
|1998
|-
|'''Octane'''
|https://www.octane-magazine.com/
|Premium &amp; classic
|High-end, luksuz
|2003
|}

=== Spletni portali ===
Avtomobilski spletni portali so spletne strani, ki se ukvarjajo z avtomobili – najpogosteje z oglasi, novicami, testi, tehničnimi podatki ali dražbami.
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+Mednarodni portali
!Portal
!Splet
!Fokus
!Opomba
!Od leta
|-
|'''Auto Express'''
|https://www.autoexpress.co.uk
|Primerjave, “best buy”, praktični avti
|
|1988
|-
|'''mobile.de'''
|https://www.mobile.de
|Največji nemški trg rabljenih vozil
|
|1996
|-
|'''AutoScout24'''
|https://www.autoscout24.com
|Oglasi, nakup/prodaja vozil v EU
|
|1998
|-
|'''Willhaben'''
|https://www.willhaben.at
|Avstrijski oglasi (tudi avti)
|
|2006
|-
|'''Carfolio'''
|https://www.carfolio.com
|Specifikacije, aerodinamika
|
|2007
|-
|'''ZePerfs'''
|https://www.zeperfs.com
|Primerjave zmogljivosti (0–100 itd.)
|
|2009
|-
|'''Auto-Data.net'''
|https://www.auto-data.net
|Tehnični podatki, motorji, poraba
|
|2010
|-
|'''The Drive'''
|https://www.thedrive.com
|Tehnika + kultura avtomobilizma
|
|2015
|}
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+Slovenski portali
!Portal
!Splet
!Fokus
!Opomba
!Od leta
|-
|Salomon Oglasnik
|https://oglasi.svet24.si
|Tradicionalni oglasnik (tudi vozila, print + web)
|
|1991
|-
|Avto.net
|https://www.avto.net
|Slovenski oglasi za vozila
|
|2000
|-
|Avtooglasi.com
|https://www.avtooglasi.com
|Klasični avto oglasi + povezava s tiskanim oglasnikom
|
|2000
|-
|Makina.si
|https://www.makina.si
|Manjši oglasnik za rabljena vozila
|
|2010
|-
|Facebook Marketplace
|https://www.facebook.com/marketplace
|Lokalni oglasi, hitri “off-market” deali
|
|2016
|-
|Dober avto
|https://www.doberavto.si/
|Dražbe avtomobilov
|
|2021
|}

=== Avtmomobilski TV programi oz. oddaje ===
Avtomobilske TV oddaje so televizijski (in danes pogosto tudi spletni) programi, ki se ukvarjajo z testi avtomobilov, primerjavami, motošportom in avtomobilsko kulturo. Nekatere so zelo “entertainment”, druge pa precej tehnične.
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+Mednarodne oddaje
!Oddaja
!Spletni link
!Platforma
!Fokus
!Opomba
!Od leta
|-
|Top Gear
|https://www.bbc.co.uk/topgear
|BBC / 
TV + streaming
|Zabavni testi, superšportniki, 
izzivi
|Najbolj ikonična avtomobilska oddaja
|1977/ 2002
|-
|MotorWeek
|https://motorweek.org
|PBS (ZDA)
|Objektivni testi 
|Najdaljša ameriška avtomobilska oddaja
|1981
|-
|Driven
|—
|Channel 4 
(UK TV)
|Testi in primerjave
|Konkurenca Top Gearu v zgodnjih 2000s
|1998
|-
|Fifth Gear
|https://www.discoveryuk.com/fifth-gear
|UK TV / Discovery / YouTube
|Tehnični testi, 
realna uporaba
|Bolj resen in manj “show” kot Top Gear
|2002
|-
|Wheeler Dealers
|https://www.discoveryuk.com/wheeler-dealers
|Discovery Channel
|Nakup–obnova–prodaja 
|Fokus na ekonomiko popravil
|2003
|-
|Car S.O.S.
|https://www.nationalgeographic.com/tv/shows/car-sos
|National Geographic
|Restavriranje klasičnih vozil
|Čustveni “restoration” format
|2013
|-
|Carfection
|https://www.youtube.com/carfection
|YouTube
|Cinematic 
premium testi
|Zelo high-end produkcija (BMW, Porsche)
|2014
|-
|Jay Leno’s Garage
|[https://www.jaylenosgarage.comm https://www.jaylenosgarage.com]
|CNBC / 
YouTube
|Luksuzni in 
klasični avtomobili
|Fokus na kolekcijskih in redkih vozilih
|2015 
|-
|The Grand Tour
|https://www.amazon.com/grandtour
|Amazon 
Prime 
Video
|Road trip, superšportniki, 
humor
|Nastalo po Top Gear ekipi (Clarkson, Hammond, May)
|2016
|-
|Throttle House
|https://www.youtube.com/throttlehouse
|YouTube
|Performance testi 
+ humor
|Eden najboljših modernih review kanalov
|2016
|}
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+Slovenske avtomobilske oddaje
!Oddaja
!Spletni link
!Platforma
!Fokus
!Opomba
!Leto prvega izida
|-
|Avtomobilnost
|https://www.rtvslo.si/zivljenjski-slog/avtomobilnost
|RTV Slovenija 
(TV SLO 2 + splet)
|Tehnologija, mobilnost, varnost, testi
|Najbolj resna in “engineering” avtomobilska oddaja v SLO
|2015
|-
|Volan
|https://www.kanal-a.si/volan
|Kanal A
|Testi avtomobilov, predstavitve modelov
|Najbolj “mainstream car show” v Sloveniji
|~2000
|-
|Avto.info
|— (arhiv Kanal A)
|Kanal A
|Novice, testi, varna vožnja
|Ena starejših klasičnih avtomobilskih oddaj
|~2010
|-
|Automobille
|— (arhiv TV3)
|TV3
|Novice, testi, motošport
|Kratka informativna oddaja
|2001
|}

=== Avtomobilski podcasti ===
Avtomobilski podcasti so zvočne oddaje (ali video podcasti), kjer govorijo o avtomobilih – podobno kot TV oddaje, ampak bolj poglobljeno in pogosto brez “show efekta”. Tipično vključujejo teste, industrijske debate, tehniko, motorje, EV-e, in tudi zgodbe iz sveta avtomobilizma.
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+Mednarodni Podcasti
!Podcast
!Spletni link
!Platforma
!Fokus
!Opomba
!Od leta
|-
|The Smoking Tire Podcast
|https://www.thesmokingtire.com
|YouTube / Spotify
|Testi, superšportniki, vozni občutek
|Eden najbolj “driver-focused” podcastov
|2012
|-
|Car Talk
|https://www.npr.org/podcasts/510208/car-talk
|NPR / radio / arhiv
|Popravila, nasveti, humor
|Legendarna oddaja (Tom &amp; Ray Magliozzi)
|1977
|-
|PistonHeads Podcast
|https://www.pistonheads.com
|Spotify / web
|Performance avti (BMW M, AMG, RS)
|Močan UK enthusiast fokus
|~2018
|-
|The Intercooler Podcast
|https://www.theintercooler.co.uk
|Spotify / web
|Globoke avtomobilske debate
|Zelo analitičen “Autocar style”
|~2020
|-
|Car Throttle Podcast
|https://www.carthrottle.com
|YouTube / Spotify
|Car kultura + humor
|Lažji, zabaven format
|~2017
|-
|Auto Express Podcast
|https://www.autoexpress.co.uk
|Spotify / web
|Novice + testi novih avtov
|Profesionalni news format
|~2019
|-
|Autocar Podcast
|https://www.autocar.co.uk
|Spotify / web
|Industrija + novi modeli
|Zelo tehničen in strokoven
|~2018
|-
|Throttle House Podcast
|https://www.youtube.com/@ThrottleHouse
|YouTube / Spotify
|Testi + humor + performance
|Eden najboljših modernih review formatov
|~2016
|}
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+Slovenski Podcasti
!Podcast
!Spletni link
!Platforma
!Fokus
!Opomba
!Od leta
|-
|APM (Avtomobilsko prometne minute)
|https://www.rtvslo.si/radio/podkasti/apm
|RTV SLO (Val 202 / podcast)
|Novice, testi, mobilnost, promet
|Najbolj “analitičen” in strokoven avtomobilski podcast v SLO
|2023
|-
|Pod Haubo
|https://www.youtube.com/@PodHaubo
|YouTube / Spotify
|Novice, testi, humor, industrija
|Sproščen, “car talk” format z mnenji
|2023
|-
|Avtomat Podcast
|https://podcasti.si/avtomat
|Spotify / Apple Podcasts
|Lifestyle, gostje, avtomobili
|Vključi tudi avtomobilske teme, ni čist “car-only”
|~2020
|-
|Avto Magazin Podcast
|[https://avto-magazin.sii https://avto-magazin.si]
|Web / podcast platforme
|Testi, dogodki, avtomobilska kultura
|Klasičen avtomobilski medijski pristop
|~2022
|-
|UNDERDOG podcast
|https://www.youtube.com/@KomotarMinuta
|YouTube / Spotify
|Intervjuji (tudi avtomobilski ustvarjalci)
|Občasno avtomobilske epizode (npr. Komotar)
|~2020
|-
|Društvo SDA podcast
|https://www.listennotes.com/podcasts/dru%C5%A1tvo-sda
|Spotify / web
|Avto industrija, pravni in poslovni vidik
|Bolj B2B avtomobilski svet
|2025
|}

== Tehnologije goriva in pogona ==
[[Slika:Electric_car_diagram.svg|sličica|Prazna baterija in motorji lahko izboljšajo varnost &lt;ref&gt;{{Navedi splet|date=2021-01-14|title=Tesla explains how it achieves top safety rating on Model Y and 'lowest rollover risk of any SUV'|url=https://electrek.co/2021/01/14/tesla-explains-top-safety-rating-model-y-lowest-rollover-risk/|accessdate=2021-09-02|website=Electrek|language=en-US}}&lt;/ref&gt;|levo]]
Prometni sektor veliko prispeva k [[Onesnaževanje zraka|onesnaženosti zraka]], [[Zvočno onesnaževanje|hrupu]] in [[Podnebne spremembe|podnebnim spremembam]] .&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Transport greenhouse gas emissions|url=https://www.eea.europa.eu/airs/2018/resource-efficiency-and-low-carbon-economy/transport-ghg-emissions|publisher=[[European Environment Agency]]|accessdate=11 March 2019}}&lt;/ref&gt; 

Večina avtomobilov, ki so bili v uporabi v začetku leta 2020, poganja [[bencin]], uporablja [[motor z notranjim zgorevanjem]]. [[Organizacija Internationale des Constructeurs d'Automobiles|Mednarodna organizacija proizvajalcev motornih vozil]] pravi, da v državah, ki predpisujejo bencin z nizko vsebnostjo žvepla, avtomobili na bencin, izdelani po standardih iz konca leta 2010 (kot je Euro-6), oddajajo zelo malo lokalnega onesnaženja zraka. &lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=14 Countries and Territory State Move Up in Top 100 Ranking on Gasoline Sulfur Limits|url=https://stratasadvisors.com/insights/073118-top-100-gasoline-sulfur-ranking|publisher=Stratas Advisors|date=30 July 2018|accessdate=2023-03-15|archive-date=2019-02-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20190215224633/https://stratasadvisors.com/insights/073118-top-100-gasoline-sulfur-ranking|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi novice|title='Among the worst in OECD': Australia's addiction to cheap, dirty petrol|url=https://www.theguardian.com/environment/2019/feb/05/among-the-worst-in-oecd-australias-addiction-to-cheap-dirty-petrol|work=[[The Guardian]]|date=4 February 2019}}&lt;/ref&gt; Nekatera mesta prepovedujejo starejše avtomobile na bencin, nekatere države pa načrtujejo prepoved prodaje v prihodnosti. Vendar pa nekatere okoljske skupine pravijo, da je treba to [[Postopna opustitev vozil na fosilna goriva|postopno opuščanje vozil na fosilna goriva]] pospešiti, da bi omejili podnebne spremembe. Proizvodnja avtomobilov na bencinski pogon je dosegla vrhunec leta 2017. &lt;ref name=&quot;IEA2019&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.iea.org/newsroom/news/2019/october/growing-preference-for-suvs-challenges-emissions-reductions-in-passenger-car-mark.html|title=October: Growing preference for SUVs challenges emissions reductions in passenger car mark|website=IEA|accessdate=2019-10-18}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=Bloomberg NEF Electric Vehicle Outlook 2019|url=https://about.bnef.com/electric-vehicle-outlook//|agency=Bloomberg NEF|date=15 May 2019}}&lt;/ref&gt;
[[Slika:BMW_B47_engine.png|sličica|251x251_pik|Sodoben dizelski motor BMW B47]]
Odprava [[Subvencije za fosilna goriva|subvencij za fosilna goriva]],&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=Govt to completely lift fuel subsidies in 2020: minister|url=https://ww.egyptindependent.com/govt-to-completely-lift-fuel-subsidies-in-2020-minister/|work=Egypt Independent|date=8 January 2019}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=Why the Rouhani administration must eliminate energy subsidies|publisher=Al-Monitor|date=9 December 2018}}&lt;/ref&gt; zaskrbljenost glede [[Energetska varnost|odvisnosti od nafte]], zaostritev [[Okoljsko pravo|okoljske zakonodaje]] in omejitve [[Emisije toplogrednih plinov|emisij toplogrednih plinov]] spodbujajo delo na alternativnih sistemih napajanja za avtomobile. To vključuje [[Hibridno vozilo|hibridna vozila]], priključna hibridna [[Priključno električno vozilo|električna vozila]] in [[Vozilo na vodik|vozila na vodik]]. Od vseh prodanih avtomobilov v letu 2021 je bilo devet odstotkov električnih, do konca tega leta pa jih je bilo več kot 16&amp;nbsp;milijonov [[Priključni električni avtomobil|električnih avtomobilov]] na svetovnih cestah.&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Trends in electric light-duty vehicles – Global EV Outlook 2022 – Analysis|url=https://www.iea.org/reports/global-ev-outlook-2022/trends-in-electric-light-duty-vehicles|accessdate=2022-07-07|website=IEA|language=en-GB}}&lt;/ref&gt; Kljub hitri rasti je bilo do konca leta 2021 manj kot dva odstotka avtomobilov na svetovnih cestah [[Električno vozilo na baterije|povsem električnih]] in [[Priključni hibrid|priključnih hibridnih]] avtomobilov. &lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;

V sloveniji in drugih evropskih državah mnogi kupci še vedno zelo prisegajo na dieselske motorje, saj jih odlikuje velik navor že pri nižjih vrtljajih in zelo velik doseg avtomobila zaradi manjše porabe ter tiho delovanje na pram močnejšim bencinskim motorjem tudi stroškovno je za voznike, ki prevozijo veliko kilometrov velik prehranke časa, saj je število ponjenja posod z gorivom bistveno manjše kot pri bencinskih motorjih in s tem privarčujejo čas, ki ima tudi svojo vrednost. Izkustvena vrednost v praksi kdaj izbrati avto na dieselski pogon in kdaj izbrati avto na bencinski pogon znaša okvirno 15.000 km letno, se pravi pod to mejo je smiselen bencinski agregat nad pa dieselski, če prav se večin lastnikov odloča glede nato, kaj jim je bolj všeč.

== Zgodovina ==
''Za zgodovino avtombila glej glavni članek: [[zgodovina avtomobila]]''

Za izumitelja avtomobila velja [[Francozi|francoz]] [[Nicolas-Joseph Cugnot]], ki je leta 1769 predstavil tricikel s [[parni stroj|parnim stroj]]em za pogon in uspešno demonstriral izvedljivost ideje, čeprav njegovo vozilo ni bilo praktično uporabno zaradi težav z zanesljivostjo.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.britannica.com/EBchecked/topic/145966/Nicolas-Joseph-Cugnot|title=Nicolas-Joseph Cugnot|work=[[Enciklopedija Britannica|Britannica Online]]|accessdate=24.8.2013}}&lt;/ref&gt; Sledilo mu je več izvedb različnih izdelovalcev s podobnimi težavami in prvi eksperimenti z motorji z notranjim zgorevanjem. 

Najstarejši delujoči avtomobil, ki še danes deluje se imenuje La Marquise, poganja ga parni stroj na premog in razvije spoštljivo hitrost 61 km/h, nastal je daljnega leta 1884 v Parizu naredila ga je družba De Dion-Bouton.

Za očeta sodobnega avtomobila pa velja [[Nemci|nemec]] [[Karl Benz]], ki je konec 19. stoletja izdelal znameniti ''Benz Patent-Motorwagen'', prvo vozilo, že oblikovano za motorni pogon (predhodni poskusi avtomobilov so običajno vključevali motor, naknadno vgrajen v voz), ki se je izkazalo tudi v praksi. Zgodnji razvoj je potekal predvsem v Nemčiji in Franciji.[[Slika:FardierdeCugnot20050111.jpg|thumb|right|249x249px|Cugnotovo parno vozilo, model iz 1771]][[Industrijska revolucija]] je prinesla množično proizvodnjo in dostopnost avtomobilom širokemu krogu ljudi. Začetnik je bil [[Ransom Eli Olds]] v ZDA, ki je v svoji tovarni izdelal prvi dostopnejši serijski avtomobil. Na povsem novo raven pa je proizvodnjo povzdignil [[Američani|američan]] [[Henry Ford]], oče masovne proizvodnje, ki je uvedel [[Tekoči trak (proizvodnja)|tekoči trak]] v proizvodnjo in izdeloval znameniti [[Ford model T]] v milijonih primerkov. Od takrat je avtomobil eden najznačilnejših industrijskih izdelkov sodobnega časa. V času Velike gospodarske krize se je proizvodnja avtomobilov zmanjšala v Evropi za celo mnoštvo različnih gospodarskih družb, ki so ukinile obrate, saj niso zmogle tempa tistih držav, ki so najbolj zgodnje uvedle integracijo industrializacije tekočega traku v proizvodnjo. Ameriška avtomobilska industrija je na primer, da bi konkurirala Fordu, uvedla enotno podjetje za trženje in različne avtomobile iz različnih podjetij sortirala v plačilne razrede in tako na ravni velikega magnata General Motors Companion Make Program ukinila modele, ki niso obetali ali so imeli preveč dobro konkurenco. V Evropi sta po gospodarski krizi preživela najbolje Opel, Renault in Citroen.

Avtomobili so postali način življenja. Stroški uporabe avtomobila, ki lahko vključujejo stroške: nakupa vozila, popravil in [[Avto vzdrževanje|vzdrževanja avtomobila]], goriva, [[Amortizacija|amortizacije]], časa vožnje, [[Parkirnina|parkirnin]], davkov in zavarovanja, &lt;ref name=&quot;racv&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://www.racv.com.au/wps/wcm/connect/racv/Internet/Primary/my+car/advice+_+information/vehicle+operating+costs/|title=Car Operating Costs|publisher=RACV|accessdate=2009-12-22|archiveurl=https://web.archive.org/web/20091007121101/http://www.racv.com.au/wps/wcm/connect/racv/Internet/Primary/my%2Bcar/advice%2B_%2Binformation/vehicle%2Boperating%2Bcosts/|archivedate=2009-10-07}}&lt;/ref&gt; se tehtajo glede na stroške alternativ in vrednost koristi – zaznanih in dejanskih – uporabe vozila. Prednosti lahko vključujejo prevoz na zahtevo, mobilnost, neodvisnost in udobje &lt;ref name=&quot;setright&quot;&gt;{{Navedi knjigo|last=Setright|first=L. J. K.|title=Drive On!: A Social History of the Motor Car|url=https://archive.org/details/driveonsocialhis0000setr|publisher=Granta Books|year=2004|isbn=1-86207-698-7}}&lt;/ref&gt; 

V dvajsetih letih 20. stoletja so imeli avtomobili še eno prednost: &quot;pari so se končno lahko odpravili na zmenke brez spremstva, poleg tega so imeli zasebni prostor, kjer so se ob koncu noči stisnili od blizu.&quot; &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.huffingtonpost.com/howaboutwe/dating-in-the-1920s_b_3239978.html|title=Dating in the 1920s: Lipstick, Booze and the Origins of Slut-Shaming &amp;#124; HowAboutWe|first=Ariana|last=Anthony|website=[[The Huffington Post]]|date=2013-05-09|accessdate=2015-11-23}}&lt;/ref&gt;

== Sklici in opombe ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
{{Kategorija v Zbirki|Automobiles}}
* [[Avtomobilistično dirkanje]]
* [[Velomobil]]
* [[Električni avtomobil]]
* [[Samovozeči avtomobil]]


[[Kategorija:Avtomobilizem]]
[[Kategorija:Motorna vozila]]
[[Kategorija:Parni stroji]]
[[Kategorija:Izposojenke iz grščine]]
[[Kategorija:Izposojenke iz latinščine]]
[[Kategorija:Avtomobili|*]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>5bzv7ekr8tstl333x7cs205zc6bskhk</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Heraklej</title>
    <ns>0</ns>
    <id>16373</id>
    <revision>
      <id>6773921</id>
      <parentid>6424530</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T19:57:26Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <comment>razločitev, drugi drobni popravki  [[Project:AWB|AWB]]</comment>
      <origin>6773921</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="27110" sha1="lh90a90q8u4a6gsxsv8ddgtz9rau4u6" xml:space="preserve">{{Infopolje Božanstvo
| type = Greek
| Ime    = Heraklej
| other_names = Herakles  
| Funkcija  = vratar Olimpa, bog moči, junakov, športa, športnikov, zdravstva, kmetijstva, plodnosti, trgovine, preročišča in božanski zaščitnik človeštva
| Slika  = Hercules Farnese 3637104088 9c95d7fe3c b.jpg
| Opis = Ena najbolj znanih upodobitev Herakleja, izvirni kip je verjetno naredil grški kipar Lizip (marmor, rimska kopija se imenuje ''Farnezijski Herakles'', 216 n. št.)
| Grški zapis = Ἡρακλῆς
| Kultno središče=
| birth_place = Tebe, Beocija, Grčija
| death_place =gora Oeta, Fokis, Grčija
| Partnerstvo= Heba
| Starši=Zevs in Alkmena
| Sorodniki= Ares, Atena, Apolon, Artemida, Afrodita, Dioniz, Hebe, Hermes, Helena, Hefajst, Perzej, Minos, Ifikles, Muze, Gracije
| Otroci=Aleksiares in Anicetus, Telef, Hilos, Tlepolem
| Orožje=
| Gora= Olimp
| Simbol= gorjača, levja koža, lok in puščice  
| Predhodnik= 
| Roman_equivalent = [[Herkul]]
| Etruscan_equivalent = [[Hercle]]
}}
[[Slika:Hercules Musei Capitolini MC1265.jpg|thumb|250px|Herkul, rimska skulptura iz 2. stoletja pr. n. št.]]

'''Hêraklej''' (tudi '''Hêrakles''', {{jezik-grc|Ἡρακλῆς|Hēraklēs}}, {{jezik-la|Hercules}}) je bil [[polbog]] v [[grška mitologija|grški mitologiji]]. Bil je nezakonski otrok vrhovnega boga [[Zevs]]a in smrtnice [[Alkmena|Alkmene]], nato pa je bil rejniški sin Amfitriona in polbrat [[Perzej]]a. Že kot otrok se je razlikoval od svojih vrstnikov, kajti bil je zelo močan. Dečku je prerokoval slavni slepi prerok [[Tejrezij]]. Napovedal mu je, da bo v življenju napravil mnogo junaških del in postal nesmrten. Heraklej je bil v sorodstvu s kraljem [[Evristej]]a.

== Etimologija ==
Heraklejevo ime je nastalo iz dveh grških besed: {{lang|grc| Ἥpα}} in {{lang|grc|κλέος}} ({{translit|grc|Hera}} in {{translit|grc|kleos}}, {{lit|Herina slava}}). To je ime je dobil, da bi zmanjšal Herin bes.

=== Kult ===
Stari Grki so praznovali festival ''herakleja'', ko so se spominjali njegove smrti, drugi dan meseca po [[atiški koledar|atiškem koledarju]] (konec julija ali v začetku avgusta). Za egiptovski Heraklejev tempelj v oazi Baharija verjamejo, da sega do 21 pred našim štetjem. Ponovna ocena [[Ptolemaj]]evih opisov na otoku Malta poskuša povezati mesto [[Ras ir-Raħeb]] s Heraklejevim templjem &lt;ref&gt;Ptolemy iv. 3. § 37&lt;/ref&gt;, vendar argumenti niso prepričljivi. &lt;ref&gt;{{cite journal|last=Ventura|first=F.|title=Ptolemy’s Maltese Co-ordinates|journal=Hyphen|date=1988|volume=V|issue=6|pages=253–269}}&lt;/ref&gt;

== Mitologija ==
=== Rojstvo in otroštvo ===
[[File:Herakles snake Musei Capitolini MC247.jpg|thumb|''Heraklej kot deček davi kačo'' (marmor, rimska umetnost, 2. st.)]]
[[Hera]] je bila Heraklejeva [[mačeha]] in njegova sovražnica. [[Zevs]] je oplodil smrtnico [[Alkmena|Alkmeno]] v podobi njenega moža Amfitriona. Iste noči se je vrnil tudi njen mož in prav tako spal z njo. Alkmena je zanosila z dvema fantkoma. Hera je prisilila Zevsa, da priseže, da bo deček, ki se rodi te noči članu [[Perzej]]eve hiše, veliki kralj. Ko je bila Alkmena noseča s Heraklejem, je Hera poskušala preprečiti porod tako, da je Alkmeni zavezala nogi v vozel in s tem upočasnila porod. Potem pa pospešila [[Evristej]]evo rojstvo. Hero je prevarala Galantida, Alkmenina [[služkinja]], ko je rekla, da je Alkmena že rodila. Hera je Galantido spremenila v [[mala podlasica|malo podlasico]]. Alkmena je potem rodila polboga Herakleja in smrtnika [[Ifikles|Ifikla]]. Herakleja je imenovala Alkid, a je bil preimenovan v Heraklej ali Herakles, v prevodu &quot;Herina slava&quot;, da bi se ublažila Herina jeza.

Ko je bil otrok, je Hera poslala dve kači, da bi ga ubili, ko je ležal v zibelki. Kači je zadavil, vsako z eno roko. Njegova dojilja ga je našla, ko se igral z njima, kot da sta igrački.

Legenda pripoveduje, da je Zevs prevaral Hero, da je dojila Herakleja. Otrok je potegnil tako močno, da si ga je boginja s krikom odtrgala od prsi in mleko se je polilo po nebu in ustvarilo [[Mlečna cesta|Mlečno cesto]].

== Mladost ==
[[Slika:CarracciHercules.jpg|thumb|[[Annibale Carracci]]: ''Heraklejeva odločitev'', 1596]]
Ko je z liro ubil svojega učitelja glasbe Linosa, je moral do 18. leta čuvati govedo na Kitajronu s svojim očimom Amfitrionom. Tam sta ga obiskali dve [[nimfa|nimfi]]: Naslada in Krepost. Ponudili sta mu udobno in razkošno življenje ali težko, a slavno življenje. Heraklej je izbral Krepost. Enega od izzivov mu je postavil kralj Tespij, ki je hotel, da ubije kitajronskega leva. Za nagrado mu je kralj ponudil, da oplodi njegovih 50 hčera. Menda je to Heraklej storil v eni noči.

Potem se je poročil z Megaro, hčerjo [[Tebe, Grčija|tebanskega]] kralja [[Kreont]]a. Hera mu je omračila um in ubil je njo in svoja otroka, ker je mislil, da so divje zveri. Ko je doumel, kaj je storil, je odšel v delfsko preročišče. Hera je imela prerokinjo pod nadzorom in odredila je, da mora 12 let služiti svojemu sorodniku, argoškemu kralju Evristeju, ter opraviti katero koli nalogo, ki mu jo da. Pogoj, da pride na Olimp (in postane nesmrten), je bil opraviti 12 del (''dodekathlos''), ki mu jih je naročil kralj Evristej.

=== Dvanajst del ===
[[Apolodor Atenski]] (grško Ἀπολλόδωρος ὁ Ἀθηναῖος; okoli 180 do po 120 pr. n. št.), Asklepijadov sin, grški učenjak in matematik, je zapisal dela v naslednjem vrstnem redu:

==== 1. Nemejski lev ====
[[Slika:Mosaico Trabajos Hércules (M.A.N. Madrid) 01.jpg|thumb|left|''Heraklej ubija nemejskega leva''; španska freska iz 3. stoletja]]
Moral je ubiti [[Nemejski lev|nemejskega leva]] in kralju Evristeju kot dokaz prinesti njegovo kožo. Koža tega leva je bila tako debela, da je nobeno orožje ni moglo predreti, ubila ga je lahko samo človeška roka. Heraklej je poskušal z lokom in puščico ter gorjačo in bronastim mečem, a mu ni uspelo. Odvrgel je vse svoje orožje in se boril z levom na tleh. Končno ga je zadavil in zadušil.

Ko ga je ubil, se je Heraklej ure in ure mučil, da bi ga odrl. Bil je jezen, ker je mislil, da mu ne bo uspelo izpolniti naloge. A prišla je [[Atena]], preoblečena v starko, in mu povedala, da je najboljše orodje za odiranje levje kože levji kremplji.

Izpolnil je nalogo in nosil neprebojno kožo kot svoj oklep. Ko ga je kralj Evristej videl prekritega s kožo, se je od strahu skril v veliko bronasto posodo. Vse nove naloge mu je dajal po glasniku.

==== 2. Lernajska Hidra ====
[[Slika:Antonio_del_Pollaiolo_-_Ercole_e_l'Idra_e_Ercole_e_Anteo_-_Google_Art_Project.jpg|thumb|150px|Antonio Pollaiuolo: ''Heraklej in lernajska Hidra'', 15. stoletje]]
Heraklej je prišel do [[močvirje|močvirja]] Lernajskega jezera, kjer je živela Hidra. Usta in nos si je prekril s tkanino, da bi se zaščitil pred strupenimi hlapi, in ustrelil plameneče puščice v njen brlog, da bi jo zvabil ven. Potem se je spoprijel z njo. Vsakič ko ji je odsekal eno glavo, sta zrasli dve novi. Apolodor piše, da je Heraklej ugotovil, da je tako ne bo mogel premagati in je poklical svojega nečaka Jolaja na pomoč. Spomnil se je (morda pod vplivom Atene), da morata osmodita štrclje z ognjem, ko odseka glavo. To sta storila in končno ubila Hidro. Eno njeno nesmrtno glavo je postavil pod velik kamen na sveti poti med jezerom in Elejo, namočil puščice v Hidrino strupeno kri in tako končal nalogo.

Druga različica zgodbe pravi, da je, potem ko je odsekal vsako glavo, pomočil meč v Hidrino kri in uporabil njen strup, da glave niso ponovno zrasle.
Hera je trdila, da naloga ne velja, ker mu je pomagal nečak.

==== 3. Erimantski merjasec ====
[[Slika:Berlin-tiergarten luetzowplatz herkules 20050506 p1030068.jpg|thumb|Louis Tuaillon: ''Heraklej in erimantski merjasec''; kip v Berlinu iz 1904]]
[[Erimantski merjasec]] je ogrožal kmetovalce na gori Erimant zaradi uničevanja posevkov in goveda. Heraklej tudi ni smel ubiti svojega plena. [[Kentaver]] [[Hiron]] mu je rekel, naj ga zvabi v globok sneg. Res ga je splašil, zmedel in pognal v sneg, ga zvezal in odnesel do Evristeja. Kralj se je tako ustrašil, da se je skril v velik sod in rekel Herakleju, naj ga reši te zveri. Heraklej ga je poslušal.

==== 4. Kerinejska košuta ====
[[Slika: Herakles hind BM B231.jpg|thumb|''Heraklej drži zlato rogovje kerinejske košute'', gledata ga Atena (levo) in Artemida; (črnofiguralni slog, amfora, približno 540–30 pr. n. št.]]
Evristej je bil jezen, ker je Heraklej ušel smrti pri prejšnjih nalogah in je dalj časa razmišljal o naslednji nalogi. Četrta naloga je bila ujeti [[kerinejska košuta|kerinejsko košuto]], ki je bila posvečena [[Artemida|Artemidi]]. Evristej je upal, da se bo boginja razjezila.

Kerinejska košuta je imela bronasta kopita, zlate rogove in je bila hitrejša od puščice. Heraklej jo je moral pokazati Evristeju nepoškodovano, zato jo je lovil leto dni po vsej Grčiji, Trakiji in Istri. Ko jo je utrudil, se je odločil vzeti eno puščico in jo ustreliti v nogo med mišico in kost brez kapljice prelite krvi. Zvezal jo je in odnesel Evristeju. Srečal je Artemido in njenega brata [[Apolon]]a in ji razložil, da je to naloga in prosil, da mu oprosti, češ da bo košuto takoj vrnil. Artemida mu je oprostila in Heraklej je košuto odnesel Evristeju.

Evristej je hotel, da košuta postane del kraljevega zverinjaka. Heraklej je vedel, da mora košuto vrniti, zato je rekel, da mu jo da, če jo bo sam vzel. Kralj je krenil ponjo, a jo je Heraklej spustil. Ker je bila hitrejša od puščice, je pobegnila k svoji gospodarici Artemidi. Heraklej je rekel, da ni bil dovolj hiter in tako mu je uspelo dokončati tudi to nalogo.

==== 5. Avgijev hlev ====
Evristej se je spomnil te naloge, ker so prejšnje samo vzbujale občudovanje Herakleja pri ljudeh, s to pa bi ga ponižal. [[Elida|Elidski]] kralj [[Avgij]] je bil [[Helij (mitologija)|Helijev]] sin, zato je bila njegova čreda blagoslovljena: imel je 300 črnih bikov, 200 plodnih bikov in 12 srebrnobelih bikov, ki so branili čredo. Njegove staje že dolgo niso bile očiščene. Heraklej je moral vse izprazniti in očistiti v enem dnevu. Najprej je razbil dva zidova in potem preusmeril reki Alfej in Penej proti stajam. V nekaj urah je bilo delo opravljeno. Avgij ni hotel dati dogovorjene desetine živine, zato ga je Heraklej ubil, njegovo kraljestvo pa prepustil njegovemu sinu Fileju.

Grški [[pesnik]] [[Pindar]] trdi, da je tam Heraklej ustanovil olimpijske igre.

==== 6. Stimfalske ptice ====
[[Slika:Mosaico Trabajos Hércules (M.A.N. Madrid) 06.jpg|thumb|''Heraklej in stimfalske ptice''; španska freska iz 3. stoletja]]
Šesta Heraklejeva naloga je bila uničenje ljudožerskih ptic, ki so se razmnožile na obalah jezera Stimfal. Bile so posvečene [[Ares]]u in so se hranile z ljudmi, imele so bronaste kljune, kremplje in ostra kovinska peresa, s katerimi so napadale žrtve. Glede na to, da je bilo mračno, sta Atena in [[Hefajst]] pomagala Herakleju tako, da sta mu dala bronasto ropotuljo, s katero je ptice splašil in jih nagnal v let. Potem jih je s puščicami postrelil. 
V drugi inačici zgodbe jih je streljal s katapultom. Ptice, ki so preživele, se nikoli več niso vrnile v Grčijo.

==== 7. Kretski bik ====
[[Slika:Lekythos Cretan bull Louvre F455.jpg|thumb|left|''Heraklej in kretski bik''; grška amfora iz 5. st. pr. n. št.]]
Na [[Kreta|Kreti]] je bil bik, ki ga Minos ni hotel žrtvovati [[Pozejdon]]u. Ta bik je odpeljal [[Evropa (mitologija)|Evropo]], z njim je [[Pazifaa]] spočela [[Minotaver|Minotavra]]. Čeprav je Minos ponudil Herakleju pomoč, jo je ljubeznivo odklonil in se odločil, da bo nalogo opravil golorok. Bik je bruhal ogenj, zato se je boj zavlekel. Na koncu ga je premagal, bika ujel in ga odnesel v [[Mikene]]. Ko ga je Evristej videl, ga je hotel posvetiti Heri, a ga je odbila, ker je bik izražal Heraklejevo moč.

To žival je pozneje na Maratonskem polju ubil Tezej.

==== 8. Diomedove kobile ====
[[Slika:Mosaico Trabajos Hércules (M.A.N. Madrid) 08.jpg|thumb|''Heraklej in Diomedove kobile''; španska freska iz 3. stoletja]]

V pokrajini [[Trakija|Trakiji]] je imel nori kralj [[Diomed]] štiri kobile: Podargo, Lampono, Ksanto in Deno, ki jih je hranil s človeškim mesom. Heraklej jih je moral ukrasti. To je naredil z veliko lahkoto. Nahranil jih je z Diomedom zaradi njegove zlobe in okrutnosti. Po drugi inačici je prišel s svojim ljubimcem Abderom, ki je čuval kobile, medtem ko se je Heraklej boril z Diomedom. Kobile so Abdera pojedle, zato jim Heraklej dal še Diomeda, da se je maščeval.

Potem ko so se najedle, so kobile postale mirnejše in jih je odpeljal v Mikene, da kralj Evristej odloči o njihovi usodi. Evristej je odločil, da jih odpeljejo na Olimp in žrtvujejo Zevsu, a jih je Zevs zavrnil in poslal volkove, leve in medvede, ki so jih pokončali.

Druga inačica zgodbe govori o tem, da jih je Heraklej pustil svobodno begati po [[Argos (mesto)|Argosu]], saj so postale trajno mirne.

==== 9. Pas kraljice Amazonk ====
[[Slika:Herakles Amazons Louvre F218.jpg|thumb|left|''Heraklej in Amazonke''; grška amfora iz 5. st. pr. n. št.]]
Heraklej je moral Evristejevi hčeri prinesti pas [[Hipolita|Hipolite]], kraljice bojevnic [[Amazonke|Amazonk]], ki ji je pas podaril njen oče Ares. Amazonke so onesposabljale fante in moške, da so morali zanje opravljati hišna opravila. Uporabljale so bronasto orožje in prve osnovale konjeniške rodove. Hera je nahujskala Amazonke proti Herakleju, zato jih je bil prisiljen pobiti in vzeti kraljevski pas. Heraklej je posilil Hipolito in jo zatem dal za ženo [[Tezej]]u. 

V drugi inačici zgodbe se je Hipolita zaljubila v Herakleja in mu sama dala svoj pas.

==== 10. Gerionova čreda ====
[[Slika:Heracles Geryon Louvre F55.jpg|thumb|''Heraklej in Gerion''; grška amfora iz 5. stoletja pr. n. št.]]
Heraklejeva deseta naloga je bila polastiti se znamenite [[Gerion]]ove črede iz Eritije, ki je slovela po svoji lepoti in jo je čuval dvoglavi pes Ortos, a je ni smel odkupiti ali prositi kogar koli za pomoč. Gerion, sin Hrizaorja in Kaliroe, hčerke [[Titan (mitologija)|Titan]]a [[Okean]]a, je bil velikan s tremi glavami in tremi telesi, vedno oborožen do zob.

Na poti do Eritije je Heraklej prehodil libijsko puščavo in ker je bil jezen zaradi vročine, je ustrelil puščico na Helija, boga Sonca. Helij ga je prosil, naj preneha, a je Heraklej zahteval velik zlat pladenj, ki bi ga uporabil za plovbo po morju. Tako je prišel do Eritije. Spopadel se je z dvoglavim psom Ortom, ki ga je ubil s svojo gorjačo. Evritij, ki je čuval čredo, je prišel Ortu na pomoč, a ga je Heraklej ubil. Ko je Gerion slišal trušč, je prišel oborožen s tremi ščiti, tremi kopji in tremi čeladami. Na koncu ga je Heraklej ubil s puščico, ki jo je namočil v strupeno kri lernajske Hidre.

Heraklej je nato odpeljal živino Evristeju. Da bi mu otežila nalogo, je Hera poslala na živino obada, ki bi naj jo vznemirjal in dražil. Prav tako je poslala poplavo, da Heraklej ni mogel čez reko z živino. Dvignil je dva velika stebra, znižal nivo vode in preprečil prihod morskih pošasti. Stebra (dve gori) naj bi bila pri morski ožini Gibraltar in ju danes imenujejo Heraklejeva stebra. Potem je odpeljal živino Evristeju, ki jo je posvetil Heri.

==== 11. Zlata jabolka Hesperid ====
[[Slika:Frederic Leighton - The Garden of the Hesperides.jpg|thumb|Frederic Leighton: ''Vrt Hesperid'']]
Ko je v osmih letih in enem mesecu končal 10 nalog, je Heraklej prišel do Evristeja in zahteval nagrado. Evristej ni priznal druge in pete naloge, zato je moral Heraklej opraviti še dve. Naslednja naloga je bila zahtevna. Moral je prinesti zlata jabolka Hesperid, a tega ni naredil sam.

[[Nerej]], morsko božanstvo, sin Ponta in Gaje, oče [[Nereide|Nereid]], mu je svetoval, naj prosi [[Atlant]]a, velikana, ki drži nebesni svod, da nabere ta jabolka. Ta bi naredil vse, da bi se malo odpočil od svojega težkega dela, a se je bal Ladona, bitja s sto glavami, ki je čuval jabolka. Heraklej ga je ustrelil z velike razdalje in velikan je nabral plodove (verjetno je bil v sorodstvu s Hesperido, mogoče njen oče). Zdaj se ni želel vrniti k staremu opravilu, zato ga je moral Heraklej prelisičiti: prosil ga je, naj pridrži svod, dokler ne podloži blazine na glavo. Nasedel je in Heraklej se je z jabolki napotil proti Evristeju. Na poti je osnoval Tebe – mesto s sto vrati. Evristej se je bal jabolk, zato jih je Heraklej dal Ateni, ki jih je nato vrnila.

==== 12. Kerber ====
[[Slika:Cerberus-Blake.jpeg|thumb|William Blake: ''Kerber'']]
Zadnja in najtežja naloga je bila pripeljati iz podzemlja psa [[Kerber]]ja. Heraklej je moral oditi do vrat [[Had]]a in tam obračunati s troglavim psom, ki je imel rep kače, iz njegove sline, ki mu je padala iz gobca na tla, je zrasla strupena rastlina akonita. Ko je bil v podzemlju, je Heraklej osvobodil Tezeja, ki je bil tam zaprt, ker je poskušal ugrabiti Hadovo [[Perzefona|Perzefono]].

Heraklej je odšel do Hada in Perzefone in vprašal, ali sme vzeti Kerberja. Bogova sta se strinjala pod pogojem, da ga ne poškoduje. Nekateri pravijo, da je Perzefona pristala zato, ker je bil Heraklej njen brat. Heraklej je psa ujel, ga držal okoli vratu in ga zvlekel na svetlo. Ko je prišel iz teme, je Kerber začel besno lajati in stokati. Evristej se je ustrašil, ko ga je ugledal, zato ga je Heraklej hitro vrnil v Had.

=== Druge mitične zgodbe ===
Ko je dokončal naloge, se je Heraklej pridružil [[Argonavti|Argonavtom]] pri iskanju zlatega runa. Rešili so junakinje, osvojili Trojo in pomagali bogovom v vojni proti Gigantom. Zaljubil se je v princeso Jolo iz Ehalije. Kralj in njegovi sinovi so s prezirom gledali na Heraklejeve podvige, razen Jolinega brata Ifita, ki je postal Heraklejev najboljši prijatelj. Evrit je ponudil roko svoje hčere tistemu, ki ga premaga v strelskem tekmovanju. Ker Evrit ni izpolnil obljube, ga je Heraklej ubil, pa tudi njegove sinove, razen Ifrita, Jolo pa ugrabil. Hera je še enkrat razbesnela Herakleja, tako da je Ifita vrgel z obzidja.
Heraklej se je moral odkupiti in očistiti s služenjem lidijski kraljici Omfali. Moral je opravljati ženska opravila in nositi ženske obleke, ona pa je nosila njegovo levjo kožo in gorjačo. Čez čas ga je osvobodila in se z njim poročila.

==== Hilas ====
Heraklej je moral Argonavte zapustiti, preden so prispeli v Kolhido.

Med pohodom skozi puščavo je Heraklej ubil driopskega kralja Teodamanta v spopadu zaradi ukradene živine. Po smrti kralja je vzljubil njegovega lepega sina [[Hilas]]a in ga vzel s seboj na pohod. Kot Argonavt je Heraklej sodeloval le na delu potovanja. V Miziji so Hilasa ugrabile vodne nimfe, ko so ga poslali po vodo. Obupani Heraklej ga je dolgo iskal, vendar se je Hilas zaljubil v nimfe in nikoli več ga ni videl. Iz tega je nastal običaj, da so Mizijci vsako leto obredno hodili naokrog po gozdovih in iskali Hilasa. Hilasovo usodo opeva Teokrit v svoji 13. idili.

==== Reševanje Prometeja ====
[[Slika:Peter Paul Rubens 010.jpg|thumb|left|[[Peter Paul Rubens]]: ''Heraklejeva apoteoza'']]
[[Heziod]]ova ''Teogonija'' in [[Ajshil]]ov ''Vklenjeni Prometej'' pišeta, da je Heraklej ustrelil in ubil orla, ki je mučil Prometeja (kar je bila Zevsova kazen za krajo ognja bogov, ki ga je izročil smrtnikom) in ga rešil iz kavkaške stene. Heraklej je osvobodil Titana verig in njegovih muk. Prometej je nato napovedoval nadaljnja Heraklejeva dejanja.

==== Heraklejevo ozvezdje ====
{{glavni|Herkul (ozvezdje)}}
Na poti nazaj iz Iberije v Mikene, ko se je polastil Gerionove živine, ki je bila njegova deseta naloga, je Heraklej prišel v Ligurijo v severozahodni Italiji, kjer se je bojeval z dvema velikanoma, Albionom in Bergionom ali Derkinos, sinovi Pozejdona. Nasprotniki so bili močni; Heraklej je v bil težkem položaju, zato je prosil svojega očeta Zevsa za pomoč. Pod okriljem Zevsa je Heraklej zmagal. Heraklej je klečal, ko je molil k očetu Zevsu, kar je dalo ime ''Engonasin'' (grško Εγγόνασιν, ki izvira iz &quot;εν γόνασιν&quot;) in pomeni &quot;na kolenih&quot; ozvezdju, znanem kot [[Herkul (ozvezdje) |Heraklejevo ozvezdje]]. Zgodbo je med drugim opisal [[Dionizij iz Halikarnasa]] (60 pr. n. št.–po 7 pr. n. št.), grški govornik in zgodovinar, ki je deloval v Rimu med Avgustovim vladanjem. &lt;ref&gt;Dionysius of Halicarnassus, i. 41&lt;/ref&gt;

==== Heraklejevo plenjenje Troje ====
Pred Homerjevo trojansko vojno je bil Heraklej v Troji in jo oplenil. Prej je Pozejdon poslal morsko pošast nad Trojo. Zgodba nakazuje več odstopanj v [[Iliada|Iliadi]] (7.451–453, 20.145–148, 21.442–457) in je na voljo v Apolodorovi [[''Biblioteka''|Biblioteki]] (2.5.9). Ta pohod je postal tema vzhodnega pedimenta [[Afajin tempelj, Egina|Afajinega templja]]. Laomedon je načrtoval žrtvovati svojo hčer Heziono Pozejdonu v upanju, da ga bo zadušila. Heraklej je na srečo prispel (skupaj s Telamonom in Ojklom) in se dogovoril, da bodo ubili pošast, če bo Laomedon dal konje, ki jih je dobil od Zevsa kot nadomestilo za Zevsovo ugrabitev Ganimeda. Laomedon je obljubil. Heraklej je pošast ubil, vendar je Laomedon prelomil obljubo. Zato je na poznejšem pohodu Heraklej s svojimi privrženci napadel Trojo in jo oplenil. Pobili so vse Laomedonove sinove, ki jih je tam skril Podark, ki je bil preimenovan v Priam. Svoje življenje si je rešil tako, da je dal Herakleju Hezionino zlato tančico. Telamon je vzel Heziono kot vojno nagrado, se z njo poročil in imel sina Tevkra.
[[File:Herakles och Antaios, Nordisk familjebok.png|thumb|upright|''Heraklej ubije velikana Anteja'']]

==== Druge pustolovščine ====
*Heraklej je premagal Bebrike (vladal jim je kralj Migdon) in dal njihovo zemljo princu Likusu iz Mizije, sinu Daskila.
* Ubil je roparja Termerja.
* Heraklej je obiskal [[Evander (filozof) |Evandra]] z Antorjem, ki je nato ostal v Italiji.
* Heraklej je ubil kralja Amintorja iz Dolopije, ker mu ni dovolil v njegovo kraljestvo. Ubil je tudi kralja Emationa Arabskega.
* Heraklej je ubil Litierza, neuradnega Midasovega sina, ko ga je premagal v tekmovanju žetve.
* Heraklej ubil Periklimena pri Pilosu.
* Heraklej je tekmoval z Leprejem in ga na koncu ubil.
* Heraklej je ustanovil mesto Tarentum (sodobni [[Taranto]] v [[italija|Italiji]]).
* Heraklej se je naučil glasbe od Linosa, vendar ga je ubil, ko je popravljal njegove napake. Naučil se je rokoborbe od Avtolika. Slavnega boksarja Eriksa iz Sicilije je ubil na tekmi.
* Heraklej je bil Argonavt. Ubil je Alastorja in njegove brate.
* Ko je Hipokon strmoglavil svojega brata Tindareja kot kralja Šparte, je Heraklej vrnil pravega vladarja ter ubil Hipokona in njegove sinove.
* Heraklej ubije Kikna, Aresovega sina. Pohod proti Kiknu, v katerem Iolaj spremlja Herakleja, je tema kratkega epa, pripisanega Heziodu. ''Heraklejev ščit''.
* Heraklej je ubil giganta Alkioneja in Porfiriona.
* Heraklej je ubil velikana [[Antej]]a, ki je bil nesmrten, če se je dotikal zemlje, tako da ga je dvignil in ga držal v zraku, medtem ko ga je zadavil.
* Heraklej je sprožil vojno z Avgijem, ko mu je zanikal obljubljeno nagrado za čiščenje njegovih hlevov. Avgij je ostal neporažen zaradi spretnosti njegovih dveh generalov, Molionidov, in po Heraklejevi bolezni je bila njegova vojska hudo pretepena. Iz zasede je nato ubil Molionida in nadaljeval pohod v Elido ter ubil Avgija in njegove sinove.
* Heraklej se pojavi tudi v Aristofanovih ''Žabah'', v katerih Dioniz išče junaka, ki bi našel pot do podzemlja. Heraklej se je zelo zabaval zaradi Dionizovega videza in v šali ponujal več načinov za samomor, preden je končno povedal, kako priti do tja.
* Heraklej se je pojavil kot prednik junaka Skitija v Herodotovem besedilu. Medtem ko je Heraklej spal v puščavi, je pol ženska, pol kača ukradla njegove konje. Heraklej je našel to bitje, ampak ona ni hotela vrniti konj, dokler ni imel spolnih odnosov z njo. Nato je peljal nazaj svoje konje, toda preden jo je zapustil, ji je dal pas in lok. Dal ji je navodila, kdo od njunih otrok naj bi našel nov narod v Skitiji.

=== Heraklejeve ljubezni ===
Heraklej je imel moške in ženske ljubimce. Njegovo potomstvo se imenuje Heraklidi (''Herakleidai'') in nastopajo v številnih mitih. Ti miti naj bi temeljili na zgodovinskih dogodkih, ko so Dorci prodirali na Peloponez konec 2. tisočletja pr. n. št.

==== Žene ====
[[Slika:HerculeDejanire.jpg|thumb|Agostino Carracci: ''Heraklej in Dejanira'']]
Heraklej se je štirikrat poročil. Prvič z Megaro, ki jo je skupaj z otroki ubil v napadu besnila, ki ga je povzročila Hera. Naslednja žena je bila Omfala, lidijska kraljica, pri kateri je bil najprej suženj.

Tretja žena je bila Dejanejra, za katero se je boril z rečnim bogom Ahelojem. Po poroki sta potovala in bi morala čez neko reko, ko je kentaver po imenu Nes ponudil pomoč, a poskušal posiliti Dejanejro. Heraklej ga je ubil s puščico, potopljeno v Hidrino kri. Umirajoč je kentaver naročil Dejanejri, naj zbere njegovo kri in seme ter s tem premaže moževo obleko, če želi Herakleju preprečiti zveze z drugimi ženskami. Vedel je, da je njegova kri prišla v stik s Hidrino in da bo to ubilo Herakleja.

Dejanejra je bila ljubosumna na Jolo in je pomočila srajco v to mešanico. Heraklejev sluga je prinesel srajco in tkanina je začela razjedati njegovo meso. Prosil je, da ga dajo na grmado, da bodo prekinili muke. Filoktet je zažgal grmado, Heraklej pa mu je dal svoj lok in puščice. Po njegovi smrti so ga bogovi naredili nesmrtnega. 

Druga inačica mita govori, da je grmada zažgala človeško v njem in da je ostalo samo božansko. Odšel je na Olimp in se poročil s Hebo.

==== Moški ====
[[Slika:Heracles, Iolaus and Eros - Cista Ficoroni foot.jpg|thumb|''Heraklej in Jolaj''; etruščanski relief iz 5. st. pr. n. št.]]
Jolal je bil Heraklejev ljubimec, ki mu je tudi pomagal pri eni od nalog. Bil je njegov nečak, pomočnik in ljubimec. Bila sta zgled in mladi pari so se zaklinjali na Jolajevo ime. Heraklej je pozneje Jolaju dal svojo ženo Megaro, ki je ni mogel več prenašati, kar naj bi bilo tudi simbol Jolajeve odraslosti.

[[Plutarh]] v svojem delu ''Erotikos'' piše, da jih je bilo toliko, da se ne da prešteti. Nekateri Heraklejevi ljubimci:
*Abder (Ἄβδηρος)
*Admet (Ἄδμητος)
*Filoktet (Φιλοκτήτης)
*Hilas (Ύλας)
*Ifit (Ίφιτος)
*Jolaj (Ίόλαος)
*Nestor (Νέστωρ)

==Glej tudi==
* [[Herkul]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Literatura ==
* Sofokles: ''Trahinke'', tragedija
* Evripid: ''Heraklova blaznost'', tragedija
* Osvajanje Ehalije, ep

== Zunanje povezave ==
{{commonscat|Heracles}}

* [https://web.archive.org/web/20020202173456/http://homepage.mac.com/cparada/GML/Heracles1.html Heraklej v grški mitologiji]
* [http://www.timelessmyths.com/classical/heracles.html Heraklejevo življenje]

[[Kategorija:Grška mitologija]]
[[Kategorija:Ljudje v grški mitologiji]]
[[Kategorija:Mitološke osebe, po katerih so poimenovali asteroid]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>lh90a90q8u4a6gsxsv8ddgtz9rau4u6</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Rastline</title>
    <ns>0</ns>
    <id>23138</id>
    <revision>
      <id>6774059</id>
      <parentid>6716789</parentid>
      <timestamp>2026-11-03T05:59:23Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6)</comment>
      <origin>6774059</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="103140" sha1="as6xnbqo5c9ubl78bxgm0d0dk8yga81" xml:space="preserve">{{Automatic taxobox
|name              = Rastline
| fossil_range = {{long fossil range|mezoproterozoik|danes}}
| image = Diversity of plants (Streptophyta) version 2.png
|taxon             = Plantae
|authority         = [[Herbert Copeland (biolog)|H. F. Copel.]], 1956
|display_parents   = 3
|subdivision_ranks = Debla
| subdivision = Glej besedilo
|synonyms = * [[Viridiplantae]] &lt;small&gt;Cavalier-Smith 1981&lt;/small&gt;&lt;ref name=CavalierSmith1981&gt;{{navedi časopis |last=Cavalier-Smith |first=Tom |author-link=Tom Cavalier-Smith |year=1981 |title=Eukaryote kingdoms: Seven or nine? |url=https://archive.org/details/bio-systems_1981_14_3-4/page/461 |journal=BioSystems |volume=14 |issue=3–4 |pages=461–481 |doi=10.1016/0303-2647(81)90050-2 |pmid=7337818 |bibcode=1981BiSys..14..461C }}&lt;/ref&gt;
* Chlorobionta &lt;small&gt;Jeffrey 1982, emend. Bremer 1985, emend. Lewis and McCourt 2004&lt;/small&gt;&lt;ref name=LewisMcCourt&gt;{{navedi časopis |last1=Lewis |first1=L.A. |first2=R.M. |last2=McCourt |year=2004 |title=Green algae and the origin of land plants |journal=American Journal of Botany |volume=91 |issue=10 |pages=1535–1556 |doi=10.3732/ajb.91.10.1535 |pmid=21652308}}&lt;/ref&gt;
* Chlorobiota &lt;small&gt;Kenrick and Crane 1997&lt;/small&gt;&lt;ref name=KenrickCrane1997&gt;{{navedi knjigo |last1=Kenrick |first1=Paul |last2=Crane |first2=Peter R. |date=1997 |title=The origin and early diversification of land plants: A cladistic study |url=https://archive.org/details/originearlydiver0000kenr |location=Washington, D.C. |publisher=Smithsonian Institution Press |isbn=978-1-56098-730-7}}&lt;/ref&gt;
* Chloroplastida &lt;small&gt;Adl et al., 2005 &lt;/small&gt;&lt;ref name=Adl&gt;{{navedi časopis |last=Adl |first=S. M. |year=2005 |title=The new higher level classification of eukaryotes with emphasis on the taxonomy of protists |journal=Journal of Eukaryotic Microbiology |volume=52 |issue=5 |pages=399–451 |doi=10.1111/j.1550-7408.2005.00053.x |display-authors=etal |pmid=16248873 |s2cid=8060916 |doi-access=free}}&lt;/ref&gt;
* Phyta &lt;small&gt;Barkley 1939&lt;/small&gt; emend. &lt;small&gt;Holt &amp; Uidica 2007&lt;/small&gt;
* Cormophyta &lt;small&gt;Endlicher, 1836&lt;/small&gt;
* Cormobionta &lt;small&gt;Rothmaler, 1948&lt;/small&gt;
* Euplanta &lt;small&gt;Barkley, 1949&lt;/small&gt;
* Telomobionta &lt;small&gt;Takhtajan, 1964&lt;/small&gt;
* Embryobionta &lt;small&gt;Cronquist et al., 1966&lt;/small&gt;
* Metaphyta &lt;small&gt;Whittaker, 1969&lt;/small&gt;
}}

'''Rastlíne''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''Plantae''') so eno izmed [[kraljestvo (biologija)|kraljestev]] [[Organizem|živih bitij]] in spadajo med [[Evkarionti|evkarionte]]. Za rastline je značilno, da pridobivajo energijo za rast in delovanje organizma iz [[Sonce|sončne]] [[svetloba|svetlobe]] s pomočjo procesa [[fotosinteza|fotosinteze]], ki poteka v [[kloroplast]]ih, poleg tega imajo njihove [[rastlinska celica|celice]] [[celična stena|celične stene]], grajene iz [[celuloza|celuloze]]. Izjema so [[Zajedavska rastlina|zajedavske rastline]], ki so izgubile gene za klorofil in fotosintezo ter pridobivajo energijo iz drugih rastlin ali gliv. Večina rastlin je [[Mnogoceličar|mnogoceličnih]], razen nekaterih zelenih alg.

Zgodovinsko gledano je kraljestvo rastlin, tako kot v [[Aristotel]]ovi biologiji, zajemalo vsa živa bitja, ki niso bila [[živali]], vključno z [[Alge|algami]] in [[Glive|glivami]]. Kasnejše [[Znanstvena klasifikacija živih bitij|taksonomije]] so kraljestva opredelile podrobneje, zato danes glive in nekatere alge ne spadajo več med rastline. Glede na definicijo v tem članku rastline tvorijo [[klad]] [[Zelene rastline|''Viridiplantae'']] (zelene rastline), ki ga sestavljajo [[zelene alge]] in [[Embryophyta|embriofiti]] (kopenske rastline), kot so [[rogovnjaki]], [[jetrenjaki]], [[mahovi]], [[lisičjakovci]], [[praprotnice]], [[iglavci]] in druge [[golosemenke]] ter [[Kritosemenke|cvetnice]]. Če rastline določamo na podlagi [[Dednina|genetskih značilnosti]], te poleg zelenih rastlin vključujejo tudi [[rdeče alge]] in [[Glaucophyta|glavkofiti]], ki skupaj tvorijo klad ''[[Archaeplastida]]''.

Opisanih je približno 380.000 [[Vrsta (biologija)|vrst]] rastlin, od tega jih večina, približno 260.000, [[Semenke|tvori semena]]. Rastline so lahko zelo majhne, sestavljene iz ene same celice ali zelo velike kot najvišja [[Drevo|drevesa]]. Zelene rastline proizvedejo velik del kisika, ki ga dihamo; sladkorji, ki jih ustvarijo, so vir energije za večino [[ekosistem]]ov. Številni drugi [[Organizem|organizmi]], vključno z živalmi, se [[Rastlinojedec|prehranjujejo neposredno z rastlinami]] ali pa so odvisne od organizmov, ki so odvisni od rastlinske hrane.

[[zrno|Žita]], [[sadje]] in [[zelenjava]] so osnovna človeška hrana, ki jo ljudje pridelujejo že tisočletja. Ljudje uporabljajo rastline tudi za številne druge namene, kot so [[gradbeni material]], okraševanje, pisalne pripomočke in v veliki meri za [[Zdravilna rastlina|zdravila]]. Z rastlinami se [[znanost|znanstveno]] ukvarja [[botanika]], ki je veja [[biologija|biologije]].

== Definicija ==

=== Taksonomska zgodovina ===
V preteklosti so vsa živa bitja razvrščali v dve skupini: rastline in [[živali]]. To delitev je uvedel [[Aristotel]] (384–322&amp;nbsp;pr. n. št.), ki je v [[aristotelska biologija|svoji biologiji]] razlikoval med bitji,&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|last=Hull|first=David L.|url=https://books.google.com/books?id=ymrg0lMEYt0C&amp;q=PA84|title=Science as a Process: An Evolutionary Account of the Social and Conceptual Development of Science|publisher=[[University of Chicago Press]]|year=2010|page=82|isbn=9780226360492}}&lt;/ref&gt; glede na vrsto njihove »duše« – živali naj bi imele »čutečo dušo«, rastline pa le »vegetativno dušo«.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|last=Leroi|first=Armand Marie|authorlink=Armand Marie Leroi|title=The Lagoon: How Aristotle Invented Science|url=https://archive.org/details/lagoonhowaristot0000lero_m5a9|publisher=Bloomsbury Publishing|date=2014|isbn=978-1-4088-3622-4|pages=[https://archive.org/details/lagoonhowaristot0000lero_m5a9/page/110 111]–119}}&lt;/ref&gt; Aristotelov učenec [[Teofrast]] je nadaljeval njegovo delo na področju taksonomije in klasifikacije rastlin.&lt;ref name=&quot;OxBib&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Taxonomy and Classification|url=https://www.oxfordbibliographies.com/display/document/obo-9780199941728/obo-9780199941728-0065.xml|accessdate=2023-03-07|website=obo}}&lt;/ref&gt; Veliko kasneje je [[Carl Linnaeus|Linnaeus]] (1707–1778) postavil temelje sodobnega [[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstvenega klasifikacijskega sistema]], vendar je ohranil delitev na dve [[Kraljestvo (biologija)|kraljestvi]]. Rastlinsko kraljestvo je poimenoval Vegetabilia.&lt;ref name=&quot;OxBib&quot; /&gt;

=== Alternativni koncepti ===
Ko za določeno skupino organizmov ali [[takson]]ov uporabljamo ime Plantae ali rastlina, se to običajno nanaša na enega izmed štirih možnih konceptov. Ti koncepti so:
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Ime(na)
! Obseg
! Organizacija
! Opis
|-
| Kopenske rastline, znane tudi kot [[Embryophyta]] (embriofiti). 
| Plantae ''[[sensu|sensu strictissimo]]''
| [[Mnogoceličar]]ji
| '''Rastline v najožjem pomenu''' vključujejo [[jetrenjaki|jetrenjake]], [[rogovnjaki|rogovnjake]], [[mah]]ove in [[višje rastline]], kot tudi fosilne rastline, podobne današnjim preživelim skupinam, izključujejo pa alge in ostale »nižje« skupine (npr.: Metaphyta &lt;small&gt;Whittaker, 1969&lt;/small&gt;,&lt;ref name=&quot;ib.usp.br&quot;&gt;{{navedi časopis |last1=Whittaker |first1=R. H. |year=1969 |title=New concepts of kingdoms or organisms |url=https://www.ib.usp.br/inter/0410113/downloads/Whittaker_1969.pdf |journal=Science |volume=163 |issue=3863 |pages=150–160 |doi=10.1126/science.163.3863.150 |pmid=5762760 |bibcode=1969Sci...163..150W |citeseerx=10.1.1.403.5430 |access-date=2014-11-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20171117160137/https://www.ib.usp.br/inter/0410113/downloads/Whittaker_1969.pdf |archive-date=2017-11-17 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Plantae &lt;small&gt;[[Lynn Margulis|Margulis]], 1971&lt;/small&gt;&lt;ref&gt;{{navedi časopis |last=Margulis |first=Lynn |author-link=Lynn Margulis |year=1971 |title=Whittaker's five kingdoms of organisms: minor revisions suggested by considerations of the origin of mitosis |url=https://archive.org/details/sim_evolution_1971-03_25_1/page/242 |journal=Evolution |volume=25 |issue=1 |pages=242–245 |doi=10.2307/2406516 |pmid=28562945 |jstor=2406516 }}&lt;/ref&gt;).
|-
| '''Zelene rastline''', znane tudi kot '''[[Viridiplantae]]''', '''Viridiphyta''', '''Chlorobionta''' ali '''Chloroplastida'''
| Plantae ''[[sensu|sensu stricto]]''
| Nekaj [[enoceličar]]jev, nekaj mnogoceličarjev
| '''Rastline v ožjem pomenu''' vključujejo [[zelene alge]] in kopenske rastline, ki so iz njih izšle, vključno z [[parožnice|parožnicami]] (Charales). Razmerja med rastlinskimi skupinami še niso v celoti razjasnjena, zato se tudi njihova poimenovanja precej razlikujejo. Klad Viridiplantae obsega organizme, ki imajo [[celuloza|celulozo]] v celičnih stenah, vsebujejo [[klorofil]] a in b ter imajo [[plastid]]e, obdane z dvema [[celična membrana|membranama]], ki omogočajo fotosintezo in shranjevanje škroba. Ta klad je glavni subjekt tega članka (npr. Plantae &lt;small&gt;Herbert Copeland, 1956&lt;/small&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last=Copeland |first=H. F. |year=1956 |title=The Classification of Lower Organisms |publisher=Pacific Books |page=6 |url=https://archive.org/details/classificationof00cope }}&lt;/ref&gt;).
|-
| [[Archaeplastida]], znan tudi kot Plastida ali Primoplantae 
| Plantae ''[[sensu|sensu lato]]''
| Nekaj [[enoceličar]]jev, nekaj mnogoceličarjev
| '''Rastline v širšem pomenu''' vključujejo zgoraj navedene zelene rastline ter [[rdeče alge]] (Rhodophyta) in [[Glavkofiti|glavkofite]] (Glaucophyta), ki shranjujejo [[floridejski škrob]] zunaj plastidov, v citoplazmi. Ta klad zajema vse organizme, ki so pred davnimi časi pridobili [[ko+loroplast|primarne kloroplaste]] neposredno s fagocitozo [[Cianobakterije|cianobakterij]] (npr. Plantae &lt;small&gt;Cavalier-Smith, 1981&lt;/small&gt;&lt;ref&gt;{{navedi časopis |last=Cavalier-Smith |first=Tom |author-link=Tom Cavalier-Smith |year=1981 |title=Eukaryote Kingdoms: Seven or Nine? |url=https://archive.org/details/bio-systems_1981_14_3-4/page/461 |journal=BioSystems |volume=14 |issue=3–4|pages=461–481 |doi=10.1016/0303-2647(81)90050-2 |pmid=7337818|bibcode=1981BiSys..14..461C }}&lt;/ref&gt;).
|-
|Stare definicije rastlin (zastarelo)
|Plantae ''[[sensu|sensu amplo]]''
| Nekaj [[enoceličar]]jev, nekaj mnogoceličarjev
|'''Rastline v najširšem pomenu''' so v starejših, danes zastarelih klasifikacijah vključevale tudi nesorodne skupine [[alge]], [[glive]] in [[bakterije]] (npr. Plantae ali Vegetabilia &lt;small&gt;Linnaeus 1751&lt;/small&gt;,&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last=Linnaeus |first=Carl |author-link=Carl Linnaeus |date=1751 |url=https://books.google.com/books?id=D18OAAAAQAAJ&amp;pg=PA37 |title=Philosophia botanica |location=Stockholm |language=la |publisher=Godofr. Kiesewetter |page=37 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160623232618/https://books.google.com/books?id=D18OAAAAQAAJ&amp;pg=PA37 |archive-date=2016-06-23 |url-status=live |edition=1. }}&lt;/ref&gt; Plantae &lt;small&gt;Ernst Haeckel 1866&lt;/small&gt;,&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last=Haeckel |first=Ernst |author-link=Ernst Haeckel |year=1866 |title=Generale Morphologie der Organismen |url=https://archive.org/details/bub_gb_-5k5AAAAcAAJ |publisher=Verlag von Georg Reimer |location=Berlin |at=vol. 1: i–xxxii, 1–574, plates I–II; vol. 2: i–clx, 1–462, plates I–VIII }}&lt;/ref&gt; Metaphyta &lt;small&gt;Haeckel, 1894&lt;/small&gt;,&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last=Haeckel |first=Ernst |author-link=Ernst Haeckel |date=1894 |url=https://archive.org/details/systematischephy01haec |title=Die systematische Phylogenie }}&lt;/ref&gt; Plantae &lt;small&gt;Whittaker, 1969&lt;/small&gt;&lt;ref name=&quot;ib.usp.br&quot; /&gt;).
|}
==Evolucija==
===Raznovrstnost===
[[Slika:US_199_Redwood_Highway.jpg|sličica|Obalna sekvoja ''[[Obalna sekvoja|Sequoia sempervirens]]'' zraste v višino do 120&amp;nbsp;m.]]
[[Slika:Cosmarium201512081550.JPG|sličica|Lepotka ''[[Cosmarium botrytis]]'', enoceličar.]]
Obstaja približno 382.000 priznanih [[Vrsta (biologija)|vrst]] rastlin,&lt;ref name=&quot;WFO&quot;&gt;{{Navedi splet|website=The World Flora Online|title=An Online Flora of All Known Plants|url=http://worldfloraonline.org/|accessdate=2020-03-25}}&lt;/ref&gt; od katerih velika večina, približno 283.000, [[Semenke|tvori semena za razmnoževanje]].&lt;ref name=&quot;IUCNdata&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Numbers of threatened species by major groups of organisms (1996–2010)|publisher=International Union for Conservation of Nature|date=2010-03-11|url=https://www.iucnredlist.org/documents/summarystatistics/2010_1RL_Stats_Table_1.pdf|accessdate=2011-04-27|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110721034312/https://www.iucnredlist.org/documents/summarystatistics/2010_1RL_Stats_Table_1.pdf|archivedate=2011-07-21}}&lt;/ref&gt; Spodnja tabela prikazuje ocene števila vrst različnih [[oddelek (taksonomija)|oddelkih]] zelenih rastlin (Viridiplantae). Približno 85–90 % vseh rastlin je kritosemenk (cvetnic). Različni projekti trenutno poskušajo zbrati zapise o vseh rastlinskih vrstah v spletnih zbirkah podatkov, kot je [[World Flora Online]].&lt;ref name=&quot;WFO&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|date=2016-05-12|title=How many plant species are there in the world? Scientists now have an answer|url=https://news.mongabay.com/2016/05/many-plants-world-scientists-may-now-answer/|accessdate=2022-05-28|website=Mongabay Environmental News|archivedate=2022-03-23|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220323202847/https://news.mongabay.com/2016/05/many-plants-world-scientists-may-now-answer/}}&lt;/ref&gt;

Velikost rastlin sega od [[Enocelični organizem|enoceličnih organizmov,]] kot so [[Desmidiales|lepotke]] (od {{val|10|u=[[mikrometer|mikrometrov]]|s={{nbsp}}(μm)}} premera) in [[Picozoa|pikozoje]] (manj kot {{val|3|u=um}} premera),&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|last=Hall|first=John D.|last2=McCourt|first2=Richard M.|chapter=Chapter 9. Conjugating Green Algae Including Desmids|editor-last=Wehr|date=2014|edition=2|title=Freshwater Algae of North America: Ecology and Classification|publisher=Elsevier|isbn=978-0-12-385876-4}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Seenivasan Sausen Medlin Melkonian 2013 p=e59565&quot;&gt;{{Navedi časopis|last=Seenivasan|first=Ramkumar|last2=Sausen|first2=Nicole|last3=Medlin|first3=Linda K.|last4=Melkonian|first4=Michael|date=2013-03-26|title=Picomonas judraskeda Gen. Et Sp. Nov.: The First Identified Member of the Picozoa Phylum Nov., a Widespread Group of Picoeukaryotes, Formerly Known as 'Picobiliphytes'|journal=PLOS One| volume=8| issue=3| page=e59565| bibcode=2013PLoSO...859565S| doi=10.1371/journal.pone.0059565| pmc=3608682|pmid=23555709|doi-access=free}}&lt;/ref&gt; do največjih dreves ([[megaflora]]), kot sta [[obalna sekvoja]] (visoka do 120 m) in kritosemenka ''[[Eucalyptus regnans]]'' (visoka do 100 m).&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.conifers.org/cu/Sequoia.php|title=Sequoia sempervirens|website=The Gymnosperm Database|date=2017|accessdate=2017-09-15|archivedate=2016-04-01|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160401041103/http://www.conifers.org/cu/Sequoia.php}}&lt;/ref&gt;

So najrazličnejših oblik in imajo zelo raznovrstne življenjske navade. Tako na primer med rastline uvrščamo na vlažne življenjske razmere prilagojene mahove iz skupine jetrnjakov, pa tudi [[kaktus]]e, ki so sposobni preživeti puščavsko [[suša|sušo]] in vročino. Med rastlinami najdemo [[koruza|koruzo]] in druge zeli, ki končajo svoj življenjski krog [[Enoletnica|v enem samem letu]], in orjaška mamutovčeva drevesa, ki živijo tisoče let. Prav zaradi velike pestrosti oblik so se lahko rastline prilagodile in preživele v različnih okoljih ter naselile skoraj vsa območja našega planeta.

{|class=&quot;wikitable sortable&quot;
|+Pestrost živečih oddelkov zelenih rastlin (Viridiplantae) po številu vrst
|-
! style=&quot;background:lightgreen&quot; align=&quot;center&quot; | Neformalna skupina
! style=&quot;background:lightgreen&quot; align=&quot;center&quot; | Ime oddelka
! style=&quot;background:lightgreen&quot; align=&quot;center&quot; | [[Domače ime]]
! style=&quot;background:lightgreen&quot; align=&quot;center&quot; | Št. živečih vrst
|-
|rowspan=&quot;2&quot;  style=vertical-align:top;&quot;| [[Zelene alge]]
| '''[[Chlorophyta]]'''
|style=&quot;text-align:left;&quot;| [[zelene alge]] (klorofiti)
|style=&quot;text-align:right;&quot;|3800–4300&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last1=Van den Hoek |first1=C. |title=Algae: An Introduction to Phycology' |url=https://archive.org/details/algaeintroductio0000hoek |last2=Mann |first2=D.G. |last3=Jahns |first3=H.M. |publisher=Cambridge University Press|year=1995 |isbn=0-521-30419-9 |location=Cambridge |pages=[https://archive.org/details/algaeintroductio0000hoek/page/n358 343], 350, 392, 413, 425, 439, &amp; 448}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=AlgaeBase_Chlorophyta&gt;{{Citation |last1=Guiry |first1=M.D. |last2=Guiry |first2=G.M. |year=2011 |title=AlgaeBase : Chlorophyta |publisher=National University of Ireland, Galway |url=https://www.algaebase.org/browse/taxonomy/?searching=true&amp;gettaxon=Chlorophyta |access-date=2011-07-26 |name-list-style=amp |archive-url=https://web.archive.org/web/20190913110003/https://www.algaebase.org/browse/taxonomy/?id=97241&amp;-session=abv4:AC1F1E78164b71ADB2VYE18555D5 |archive-date=2019-09-13 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;
|-
| '''[[Charophyta]]'''
|style=&quot;text-align:left;&quot;| [[zelene alge]] (npr. [[lepotke]] &amp; [[parožnice]])
|style=&quot;text-align:right;&quot;|2800–6000&lt;ref name=AlgaeBase_Charophyta&gt;{{Citation |last1=Guiry |first1=M.D. |last2=Guiry |first2=G.M. |year=2011 |title=AlgaeBase : Charophyta |publisher=World-wide electronic publication, National University of Ireland, Galway |url=https://www.algaebase.org/browse/taxonomy/?searching=true&amp;gettaxon=Charophyta |access-date=2011-07-26 |name-list-style=amp |archive-url=https://web.archive.org/web/20190913110015/https://www.algaebase.org/browse/taxonomy/?searching=true&amp;gettaxon=Charophyta |archive-date=2019-09-13 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last1=Van den Hoek |first1=C. |title=Algae: An Introduction to Phycology |url=https://archive.org/details/algaeintroductio0000hoek |last2=Mann |first2=D.G. |last3=Jahns |first3=H.M |publisher=Cambridge University Press|year=1995 |isbn=0-521-30419-9 |location=Cambridge |pages=[https://archive.org/details/algaeintroductio0000hoek/page/n472 457], 463, &amp; 476}}&lt;/ref&gt;
|-
|rowspan=&quot;3&quot;  style=vertical-align:top;&quot;| [[Bryophyte]] (briofiti)
| '''[[Marchantiophyta]]'''
|style=&quot;text-align:left;&quot;| jetrenjaki
|style=&quot;text-align:right;&quot;|6000–8000&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last1=Crandall-Stotler |first1=Barbara |title=Bryophyte Biology |url=https://archive.org/details/bryophytebiology0000unse |last2=Stotler |first2=Raymond E. |publisher=Cambridge University Press|year=2000 |isbn=0-521-66097-1 |editor-last=Shaw |editor-first=A. Jonathan |location=Cambridge |page=[https://archive.org/details/bryophytebiology0000unse/page/21 21] |chapter=Morphology and classification of the Marchantiophyta |editor-last2=Goffinet |editor-first2=Bernard}}&lt;/ref&gt;
|-
| '''[[Anthocerotophyta]]'''
|style=&quot;text-align:left;&quot;| rogovnjaki
|style=&quot;text-align:right;&quot;|100–200&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last=Schuster |first=Rudolf M. |title=The Hepaticae and Anthocerotae of North America |publisher=Field Museum of Natural History |year=1992 |isbn=0-914868-21-7 |volume=VI |location=Chicago |pages=712–713}}&lt;/ref&gt;
|-
| '''[[Bryophyta]]'''
|style=&quot;text-align:left;&quot;|mahovi
|style=&quot;text-align:right;&quot;|12000&lt;ref name=&quot;Goffinet &amp; Buck 2004&quot;&gt;{{navedi časopis |last=Goffinet |first=Bernard |author2=William R. Buck |year=2004 |title=Systematics of the Bryophyta (Mosses): From molecules to a revised classification |journal=Monographs in Systematic Botany |volume=98 |pages=205–239 }}&lt;/ref&gt;
|-
|rowspan=&quot;2&quot;  style=&quot;vertical-align:top;&quot;|[[Pteridophyte]]
|[[Lycopodiopsida|Lycopodiophyta]]
|style=&quot;text-align:left;&quot;|lisičjakovci
|style=&quot;text-align:right;&quot;|1200&lt;ref name=&quot;Raven 2005&quot;&gt;{{navedi knjigo |last1=Raven |first1=Peter H. |first2=Ray F. |last2=Evert |first3=Susan E. |last3=Eichhorn |year=2005 |title=Biology of Plants |url=https://archive.org/details/biologyofplants00rave_0 |url-access=registration |edition=7th |location=New York |publisher=W. H. Freeman and Company |isbn=978-0-7167-1007-3 }}&lt;/ref&gt;
|-
| '''[[Pteridophyta]]'''
|style=&quot;text-align:left;&quot;| praprotnice
|style=&quot;text-align:right;&quot;|11000&lt;ref name=&quot;Raven 2005&quot; /&gt;
|-
|rowspan=&quot;5&quot;  style=vertical-align:top;&quot;| [[Spermatophyte]] (semenke)
| '''[[Cycadophyta]]'''
|style=&quot;text-align:left;&quot;| sagovci
|style=&quot;text-align:right;&quot;|160&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last1=Gifford |first1=Ernest M. |first2=Adriance S. |last2=Foster |year=1988 |title=Morphology and Evolution of Vascular Plants |url=https://archive.org/details/morphologyevolut0000giff |edition=3rd |page=[https://archive.org/details/morphologyevolut0000giff/page/358 358] |location=New York |publisher=[[W. H. Freeman and Company]] |isbn=978-0-7167-1946-5 }}&lt;/ref&gt;
|-
| '''[[Ginkgophyta]]'''
|style=&quot;text-align:left;&quot;|ginkovci
|style=&quot;text-align:right;&quot;|1&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last1=Taylor |first1=Thomas N. |first2=Edith L. |last2=Taylor |year=1993 |title=The Biology and Evolution of Fossil Plants |page=636 |location=New Jersey |publisher=Prentice Hall |isbn=978-0-13-651589-0 }}&lt;/ref&gt;
|-
| '''[[Pinophyta]]'''
|style=&quot;text-align:left;&quot;|iglavci
|style=&quot;text-align:right;&quot;|630&lt;ref name=&quot;Raven 2005&quot; /&gt;
|-
| '''[[Gnetophyta]]'''
|style=&quot;text-align:left;&quot;| gnetovci
| align=&quot;right&quot; | 70&lt;ref name=&quot;Raven 2005&quot; /&gt;
|-
| '''[[Magnoliophyta]]'''
|style=&quot;text-align:left;&quot;|cvetnice
|style=&quot;text-align:right;&quot;|258650&lt;ref&gt;International Union for Conservation of Nature and Natural Resources, 2006. ''[https://www.iucnredlist.org/ IUCN Red List of Threatened Species:Summary Statistics] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140627094911/https://www.iucnredlist.org/ |date=2014-06-27 }}''&lt;/ref&gt;
|}

Poimenovanje rastlin urejata [[Mednarodni kodeks nomenklature za alge, glive in rastline]]&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=International Code of Nomenclature for algae, fungi, and plants |url=https://www.iapt-taxon.org/nomen/main.php |access-date=2023-03-04 |website=www.iapt-taxon.org |archive-url=https://web.archive.org/web/20191216164849/https://www.iapt-taxon.org/nomen/main.php |archive-date=2019-12-16 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; in [[International Code of Nomenclature for Cultivated Plants|Mednarodni kodeks nomenklature gojenih rastlin]].&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last=Gledhill |first=D. |url=https://books.google.com/books?id=NJ6PyhVuecwC&amp;dq=international+code+of+nomenclature+for+cultivated+plants&amp;pg=PA26 |title=The Names of Plants |publisher=Cambridge University Press |year=2008 |pages=26 |isbn=978-0-5218-6645-3 }}&lt;/ref&gt;

=== Evolucijska zgodovina ===
Predniki kopenskih rastlin so se razvili v vodi. Pred približno 1,2 milijarde let so se na kopnem pojavile preproste alge, vendar so se prve kopenske rastline pojavile šele v [[ordovicij]]u, pred približno 450 milijoni let. Te rastline so imele raven organizacije podobno današnjim mahovom.&lt;ref&gt;{{Navedi časopis|last=Taylor|first=Thomas N.|date=November 1988|title=The Origin of Land Plants: Some Answers, More Questions|journal=Taxon|volume=37|issue=4|pages=805–833|doi=10.2307/1222087|jstor=1222087}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Ciesielski|first=Paul F.|title=Transition of plants to land|url=https://www.clas.ufl.edu/users/pciesiel/gly3150/plant.html|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080302040410/https://www.clas.ufl.edu/users/pciesiel/gly3150/plant.html|archivedate=2008-03-02}}&lt;/ref&gt; Vendar pa fosili organizmov s sploščeno [[Steljka|steljko]] v [[predkambrij]]skih kamninah nakazujejo, da so večcelični sladkovodni evkarionti obstajali že pred več kot milijardo let.&lt;ref&gt;{{Navedi časopis|last=Strother|first=Paul K.|last2=Battison|first2=Leila|last3=Brasier|first3=Martin D.|last4=Wellman|first4=Charles H.|date=2011-05-26|title=Earth's earliest non-marine eukaryotes|url=https://www.researchgate.net/publication/51048998|journal=[[Nature (journal)|Nature]]|volume=473|issue=7348|pages=505–509|bibcode=2011Natur.473..505S|doi=10.1038/nature09943|pmid=21490597}}&lt;/ref&gt;

Primitivne kopenske rastline so se začele hitreje razvijati v poznem [[silur]]ju, pred približno 420 milijoni let. Med fosili iz tega časa najdemo briofite, lisičjakovce in praproti.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|last=Crang|first=Richard|url=https://books.google.com/books?id=tt58DwAAQBAJ&amp;q=plant+anatomy+a+concept-based+approach+to+the+structure+of+seed+plants|title=Plant Anatomy: A Concept-Based Approach to the Structure of Seed Plants|last2=Lyons-Sobaski|first2=Sheila|last3=Wise|first3=Robert|publisher=Springer|year=2018|pages=17|isbn=9783319773155}}&lt;/ref&gt; Njihova zgradba je dobro ohranjena v fosilih iz zgodnjega [[Devon (geološka doba)|devonskega]] fosilnega depozita [[Rhynie chert]]. Te zgodnje rastline so se ohranile tako, da so okamenele v [[roženec|rožencu,]] ki je nastal v vulkanskih vročih vrelcih, bogatih s kremenom.&lt;ref name=&quot;GarwoodOliver2019&quot;&gt;{{Navedi časopis|last=Garwood|first=Russell J.|last2=Oliver|first2=Heather|last3=Spencer|first3=Alan R. T.|year=2019|title=An introduction to the Rhynie chert|url=https://www.research.manchester.ac.uk/portal/en/publications/an-introduction-to-the-rhynie-chert(19df3309-02af-4d25-b75b-1299cf541fac).html|journal=Geological Magazine|volume=157|issue=1|pages=47–64|doi=10.1017/S0016756819000670}}&lt;/ref&gt;

Do konca devona so rastline razvile skoraj vse osnovne značilnosti, ki jih poznamo danes, vključno s koreninami, listi in [[Ksilem|sekundarnim lesom]] v drevesih, kot je ''[[Archaeopteris]]''.&lt;ref&gt;{{Navedi časopis|last=Beck|first=C. B.|year=1960|title=The identity of Archaeopteris and Callixylon|journal=Brittonia|volume=12|issue=4|pages=351–368|bibcode=1960Britt..12..351B|doi=10.2307/2805124|jstor=2805124}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Rothwelletal989&quot;&gt;{{Navedi časopis|last=Rothwell|first=G. W.|last2=Scheckler|first2=S. E.|last3=Gillespie|first3=W. H.|year=1989|title=''Elkinsia'' gen. nov., a Late Devonian gymnosperm with cupulate ovules|journal=Botanical Gazette|volume=150|issue=2|pages=170–189|doi=10.1086/337763|jstor=2995234}}&lt;/ref&gt; V [[karbon]]u so se razvili gozdovi v močvirjih, kjer so prevladovali lisičjakovci in preslice, ki so lahko dosegali velikost dreves. Pojavile so se zgodnje [[golosemenke]], prve [[semenke]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Plants|url=https://www.bgs.ac.uk/discovering-geology/fossils-and-geological-time/plants-2/|accessdate=2023-03-09|website=British Geological Survey}}&lt;/ref&gt; [[Permsko-triasno izumrtje]] je močno spremenilo ekosisteme.&lt;ref name=&quot;McElwain Punyasena 2007 pp. 548–557&quot;&gt;{{Navedi časopis|last=McElwain|first=Jennifer C.|last2=Punyasena|first2=Surangi W.|year=2007|title=Mass extinction events and the plant fossil record|url=https://archive.org/details/sim_trends-in-ecology-evolution_2007-10_22_10/page/548|journal=Trends in Ecology &amp; Evolution|volume=22|issue=10|pages=548–557|bibcode=2007TEcoE..22..548M|doi=10.1016/j.tree.2007.09.003|pmid=17919771}}&lt;/ref&gt; To je morda bil začetek razvoja [[Kritosemenke|cvetnic]] v [[trias]]u (pred približno 200 milijoni let).&lt;ref name=&quot;Friedman-2009&quot;&gt;{{Navedi časopis|last=Friedman|first=William E.|date=January 2009|title=The meaning of Darwin's &quot;abominable mystery&quot;|url=https://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.3732/ajb.0800150|journal=American Journal of Botany|volume=96|issue=1|pages=5–21|doi=10.3732/ajb.0800150|pmid=21628174}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Berendse Scheffer 2009 pp. 865–872&quot;&gt;{{Navedi časopis|last=Berendse|first=Frank|last2=Scheffer|first2=Marten|year=2009|title=The angiosperm radiation revisited, an ecological explanation for Darwin's 'abominable mystery'|journal=[[Ecology Letters]]|volume=12|issue=9|pages=865–872|bibcode=2009EcolL..12..865B|doi=10.1111/j.1461-0248.2009.01342.x|pmc=2777257|pmid=19572916}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Herendeen-2017&quot;&gt;{{Navedi časopis|last=Herendeen|first=Patrick S.|last2=Friis|first2=Else Marie|last3=Pedersen|first3=Kaj Raunsgaard|last4=Crane|first4=Peter R.|date=2017-03-03|title=Palaeobotanical redux: revisiting the age of the angiosperms|url=https://rdcu.be/c0Zhm|journal=Nature Plants|volume=3|issue=3|pages=17015|doi=10.1038/nplants.2017.15|pmid=28260783}}&lt;/ref&gt; [[Iglavci]] so se širili od poznega triasa naprej in so v [[Jura|juri]] postali prevladujoč del flore.&lt;ref&gt;{{Navedi časopis|last=Atkinson|first=Brian A.|last2=Serbet|first2=Rudolph|last3=Hieger|first3=Timothy J.|last4=Taylor|first4=Edith L.|date=October 2018|title=Additional evidence for the Mesozoic diversification of conifers: Pollen cone of Chimaerostrobus minutus gen. et sp. nov. (Coniferales), from the Lower Jurassic of Antarctica|journal=[[Review of Palaeobotany and Palynology]]|volume=257|pages=77–84|bibcode=2018RPaPa.257...77A|doi=10.1016/j.revpalbo.2018.06.013|doi-access=free}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Leslie etal-2018&quot;&gt;{{Navedi časopis|last=Leslie|first=Andrew B.|last2=Beaulieu|first2=Jeremy|last3=Holman|first3=Garth|last4=Campbell|first4=Christopher S.|last5=Mei|first5=Wenbin|last6=Raubeson|first6=Linda R.|last7=Mathews|first7=Sarah|date=September 2018|title=An overview of extant conifer evolution from the perspective of the fossil record|journal=American Journal of Botany|volume=105|issue=9|pages=1531–1544|doi=10.1002/ajb2.1143|pmid=30157290|doi-access=free}}&lt;/ref&gt;&lt;gallery class=&quot;center&quot; mode=&quot;nolines&quot; heights=&quot;175px&quot; widths=&quot;175px&quot;&gt;
Slika:Rhynia_stem.jpg|alt=Cross-section of a stem of Rhynia, an early land plant, preserved in Rhynie chert from the early Devonian|Prečni prerez stebla ''[[Rhynia]]'', zgodnje kopenske rastline, ohranjene v [[Rhynie chert]] iz zgodnjega [[Devon (geološka doba)|devona]].
Slika:Devonianscene-green.jpg|alt=By the Devonian, plants had adapted to land with roots and woody stems.|Do [[Devon (geološka doba)|devona]] so se rastline s koreninami in olesenelimi stebli prilagodile kopnemu.
Slika:Asterophyllites_Equisetiformis.jpg|alt=In the Carboniferous, horsetails such as Asterophyllites proliferated in swampy forests.|V [[karbon]]u so se [[presličevke|preslice]], kot je ''Asterophyllites,'' razmnoževale v močvirnih gozdovih.
Slika:Petrified_Araucaria_cone.jpg|alt=Conifers became diverse and often dominant in the Jurassic. Cone of Araucaria mirabilis.|[[Iglavci]] so v [[Jura|juri]] postali raznovrstni in pogosto prevladujoči. Storž ''[[Araucaria mirabilis]]''.
Slika:Sagaria_cilentana_(cropped).jpg|alt=Adaptive radiation in the Cretaceous created many flowering plants, such as Sagaria in the Ranunculaceae.|[[Adaptivna radiacija]] v [[Kreda|kredi]] je ustvarila številne [[Kritosemenke|cvetoče rastline]], kot je ''[[Sagaria]]'' v [[Zlatičevke|zlatičevkah]].
&lt;/gallery&gt;

===Filogenija===
Leta 2019 so znanstveniki predlagali [[Filogenija|filogenetsko drevo]], ki temelji na [[Dednina|genomih]] in [[transkriptom]]ih 1153 rastlinskih vrst.&lt;ref name=&quot;1000plants&quot;&gt;{{Navedi časopis|last=Leebens-Mack|first=M.|last2=Barker|first2=M.|last3=Carpenter|first3=E.|last4=Deyholos|first4=M. K.|author-link4=Michael Deyholos|last5=Gitzendammer|first5=M. A.|last6=Graham|first6=S.W.|last7=Grosse|first7=I.|last8=Li|first8=Zheng |display-authors=3|year=2019|title=One thousand plant transcriptomes and the phylogenomics of green plants|journal=Nature|volume=574|issue=7780|pages=679–685|doi=10.1038/s41586-019-1693-2|pmc=6872490|pmid=31645766|doi-access=free}}&lt;/ref&gt; Uvrstitev skupin alg podpirajo filogenetske analize, ki temeljijo na sekvenciranih genomih vrst iz družin [[Mesostigmatophyceae]] in [[Chlorokybophyceae]]. Ta analiza obravnava tako »klorofitne alge« in »streptofitne alge« kot [[Parafilija|parafiletski skupini]] (navpične črte poleg diagrama filogenetskega drevesa), saj so kopenske rastline evolucijsko izšle iz teh skupin.&lt;ref name=&quot;MvirideGenome1&quot;&gt;{{Navedi časopis|last=Liang|first=Zhe|display-authors=etal|year=2019|title=Mesostigma viride Genome and Transcriptome Provide Insights into the Origin and Evolution of Streptophyta|journal=Advanced Science| volume=7| issue=1| pages=1901850|doi=10.1002/advs.201901850|pmc=6947507|pmid=31921561|doi-access=free}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Mv_and_Ca_Genomes&quot;&gt;{{Navedi časopis|last=Wang|first=Sibo|display-authors=etal|year=2020|title=Genomes of early-diverging streptophyte algae shed light on plant terrestrialization|journal=Nature Plants|volume=6|issue=2|pages=95–106|doi=10.1038/s41477-019-0560-3|pmc=7027972|pmid=31844283|doi-access=free}}&lt;/ref&gt; Razvrstitev Bryophyta podpirajo tako Puttick ''et al.'' 2018,&lt;ref name=&quot;Puttick2018&quot;&gt;{{navedi časopis |last1=Puttick |first1=Mark |display-authors=etal |title=The Interrelationships of Land Plants and the Nature of the Ancestral Embryophyte |journal=[[Current Biology]] |volume=28 |issue=5 |year=2018 |pages=733–745 |doi=10.1016/j.cub.2018.01.063 |pmid=29456145|doi-access=free |bibcode=2018CBio...28E.733P |hdl=10400.1/11601 |hdl-access=free }}&lt;/ref&gt; kot tudi novejše filogenetske analize, ki vključujejo sekvencirane genome rogovnjakov.&lt;ref name=&quot;HornwortGenome1&quot;&gt;{{navedi časopis |last1=Zhang |first1=Jian |display-authors=etal |title=The hornwort genome and early land plant evolution |journal=Nature Plants |volume=6 |issue=2 |year=2020 |pages=107–118 |doi=10.1038/s41477-019-0588-4|pmid=32042158 |pmc=7027989 |doi-access=free }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;HornwortGenome2&quot;&gt;{{navedi časopis |last1=Li |first1=Fay Wei |display-authors=etal |title=Anthoceros genomes illuminate the origin of land plants and the unique biology of hornworts |journal=Nature Plants |volume=6 |issue=3 |year=2020 |pages=259–272 |doi=10.1038/s41477-020-0618-2|pmid=32170292 |pmc=8075897 |doi-access=free }}&lt;/ref&gt;

{{clade|style=font-size:90%;line-height:80%;
|grouplabel1={{clade labels |label1=&quot;klorofitne alge&quot;&lt;!--not a clade, paraphyletic--&gt;|top1=15%
                            |label2=&quot;streptofitne alge&quot;&lt;!--not a clade, paraphyletic--&gt;|top2=33%}}
|label1=[[Archaeplastida]]
|1={{clade
  |1=[[Rhodophyta]] (rdeče alge) [[File:Chondrus crispus - Köhler–s Medizinal-Pflanzen-034 (single).jpg|50px]]
  |2={{clade
    |1=[[Glaucophyta]] (glavkofiti) [[File:Glaucocystis nostochinearum.jpg|50px]]
    |label2=[[Viridiplantae]]
    |sublabel2= (zelene rastline)
    |2={{clade
      |1=[[Chlorophyta]] [[File:Volvox sp.png|50px]] |bar1=darkgreen
      |2={{clade
        |1=[[Prasinococcaceae|Prasinococcales]]  |bar1=darkgreen
        |2=&amp;nbsp; |state2=none |style2=font-size:50%;line-height:50%; &lt;!-- spacer --&gt;
        |3={{clade
          |1= {{clade
            |1=[[Mesostigmatophyceae]]|bar1=blue
            |2={{clade
              |1=[[Chlorokybophyceae]]|bar1=blue
              |2=''[[Spirotaenia]]'' [[File:Spirotaenia condensata.jpg|30px]] |bar2=blue
              }}
            }}
          |2={{clade
            |1=[[Klebsormidiophyceae|Klebsormidiales]] [[File:Klebsormidium bilatum Belgium (14759117646).jpg|50px]] |bar1=blue
            |2={{clade
              |1=''[[Chara]]'' (parožnice) [[File:CharaGlobularis.jpg|40px]] |bar1=blue
              |2={{clade
                |1=[[Coleochaetophyceae|Coleochaetales]]|bar1=blue
                |2={{clade
                  |label1=[[Zygnematophyceae]]
                  |1=[[File:The freshwater alga Spirogyra.jpg|50px]] |bar1=blue
                  |label2=[[Embryophyte]]s
                  |sublabel2= (kopenske rastline)
                  |2={{clade
                     |label1=&quot;[[Bryophyte]]&quot;&lt;!--note that Bryophyta=Mosses only--&gt;
                     |1={{clade
                        |1=[[Rogovnjaki]] [[File:Phaeoceros laevis 48205337 (white background).jpg|40px]]
                        |label2=[[Setaphyta|Setaphyte]]s
                        |2={{clade
                          |1=[[Marchantiophyta|Jetrenjaki]] [[File:Conocephalum conicum (e, 144739-474742) 1022.jpg|50px]]
                          |2=[[Mahovi]] [[File:WWB-0265-127-Polytrichum formosum.png|20px]]
                         }}
                       }}
                     |label2=[[Tracheophyte]]s
                     |2={{clade
                      |1=[[Lisičjaki]] [[File:Lycopodium clavatum - Köhler–s Medizinal-Pflanzen-219 (extracted).jpg|50px]]
                      |label2=[[Euphyllophyte]]s
                      |2={{clade
                        |label1=[[Praprotnice]]
                        |1=[[File:California Arena Point fern.jpg|50px]]
                        |label2=[[Spermatophyte]]
                        |sublabel2= (semenke)
                        |2={{clade
                          |1=[[Golosemenke]] [[File:PIH 1830 Scots Pine (Pinus sylvestris) graft clone collection in Röykkä Finland.jpg|40px]]
                          |2=[[Kritosemenke]] [[File:160 Ranunculus repens.jpg|50px]]
                         }}
                       }}
                     }}
                   }}
                 }}
               }}
             }}
           }}
         }}
       }}
     }}
   }}
 }}
}}

== Fiziologija rastlin ==

=== Rastlinske celice ===
{{Glavni|Rastlinska celica}}
[[Slika:Plant cell structure svg 2 sl.svg|thumb|250x250px|Shema »tipične« rastlinske celice z označenimi sestavnimi deli]]Rastlinske celice imajo posebne lastnosti, ki jih druge evkariontske celice (kot so živalske) nimajo. Med te lastnosti sodijo velika, z vodo napolnjena osrednja [[vakuola]], [[kloroplast]]i in močna, prožna [[celična stena]], ki je izven [[Celična membrana|celične membrane]]. Kloroplasti so [[simbiogeneza|nastali iz nekdanje simbioze]] med nefotosintetsko celico in fotosintetskimi [[Modrozelene cepljivke|cianobakterijami]]. Celična stena, ki je večinoma zgrajena iz [[Celuloza|celuloze]], omogoča rastlinski celici, da se [[Turgor|napolni z vodo]], ne da bi počila. Vakuola rastlinski celici omogoča, da spreminja svojo velikost, medtem ko količina [[Citoplazma|citoplazme]] ostaja enaka.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Plant Cells, Chloroplasts, and Cell Walls|url=https://www.nature.com/scitable/topicpage/plant-cells-chloroplasts-and-cell-walls-14053956/|website=Scitable by Nature Education|accessdate=2023-03-07}}&lt;/ref&gt;

=== Zgradba rastlin ===
{{Nadaljnje informacije|Anatomija rastlin|Morfologija rastlin}}
[[Slika:Plant_Anatomy.svg|sličica|Anatomija semenke. 1. Sistem [[Poganjek|poganjkov]]. 2. [[Korenina|Koreninski]] sistem. 3. [[Hipokotil]]. 4. [[Brst]]. 5. [[List]]na ploskev. 6. Internodij. 7. [[Zalistni brst]]. 8. [[listni pecelj|Pecelj]]. 9. Steblo 10. Kolence. 11. [[Korenina#Glavna (primarna) korenina|Glavna korenina]]. 12. Stranske korenine. 13. Koreninski vrh. 14. [[Korenina#Koreninska čepica|Koreninska čepica]]]]Večina rastlin je [[Mnogoceličar|mnogoceličnih]]. Rastlinske celice se diferencirajo v različne tipe celic, ki tvorijo tkiva, kot je [[žilno tkivo|prevajalno tkivo]] s specializiranim [[ksilem]]om in [[floem]]om v listnih žilah in [[Steblo|steblih]], ter organe z različnimi fiziološkimi funkcijami. [[Korenina|Korenine]] absorbirajo vodo in minerale, stebla zagotavljajo oporo ter prenašajo vodo in sintetizirane molekule, [[list]]i omogočajo fotosintezo, [[cvet]]ovi pa so namenjeni razmnoževanju.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Farabee|first=M. C.|title=Plants and their Structure|url=http://www.emc.maricopa.edu/faculty/farabee/biobk/BioBookPLANTANAT.html|publisher=Maricopa Community Colleges|accessdate=2023-03-07|archiveurl=https://web.archive.org/web/20061022174416/http://www.emc.maricopa.edu/faculty/farabee/biobk/BioBookPLANTANAT.html|archivedate=2006-10-22}}&lt;/ref&gt;

[[Rastlinski list|Listi]] so za rastline nekakšne tovarne za predelavo hrane. V listnih celicah so telesca, imenovana [[kloroplast]]i, kjer se s postopkom fotosinteze prideluje hrana. Kloroplasti vsebujejo zeleno snov, imenovano [[klorofil]], ki daje rastlinam zelen videz. Rastline za fotosintezo potrebujejo [[voda|vodo]] in [[ogljikov dioksid]]. Voda se dovaja po steblu v liste skozi osrednjo žilo in žilice. Odprtine na površju listov – [[listna reža|listne reže]], omogočajo [[Transpiracija|izhlapevanje vode]] in sprejemanje ali sproščanje [[kisik]]a. Listi rastlin so oblikovani zelo različno.

[[Cvet]]ovi vsebujejo razmnoževalne organe rastline, dele, s katerimi bo pridelala [[seme]]na, iz katerih bodo potem vzniknile nove rastline. Razmnoževalne organe obdajajo in varujejo venčni in čašni listi. Venčni listi so pogosto živo obarvani in dehteči, da privabljajo [[žuželke]], [[ptice]] in druge živali, ki imajo pomembno vlogo pri razmnoževanju rastlin.

[[Steblo]] nosi liste in dovaja vodo iz [[korenina|korenin]] po njem se pretaka voda in hrana. Vsebuje svežnje cevk, ki jim pravimo žilno tkivo. Ločimo dve vrsti cevk: [[ksilem]]ske (vodovodne) za dovajanje vode in [[floem]]ske (sitaste) za dovajanje raztopljenih hranljivih snovi. Rastlina raste od končnega popka na vrhu vsakega stebla.

[[Korenina|Korenine]] zasidrajo rastlino v zemlji ter iz [[prst (pedologija)|prsti]] srkajo vodo in raztopljene mineralne snovi. Tako kot steblo so sestavljene iz žilnega tkiva. Prekrivajo jih tanki laski, skozi katere prihaja voda v korenine, nekatere rastline, kot na primer [[korenje]], [[redkvica]] in [[repa]], imajo le glavno korenino, v kateri shranjujejo hranljive snovi. Obdajajo jo manjše sekundarne korenine. Druge rastline imajo številne tanke, vlaknate korenine.

=== Fotosinteza ===
{{glavni|Fotosinteza}}
[[Slika:Leaf_1_web.jpg|sličica|250x250_pik|List je pomemben del tvorjenja fotosinteze]]
Fotosinteza je proces, s katerim zelene rastline pridelujejo hrano v svojih listih. Med fotosintezo se voda in ogljikov dioksid spreminjata v [[saharoza|saharozo]] in kisik. Saharoza je hrana rastlin. Rastline ne potrebujejo vsega kisika, ki ga pridelajo med fotosintezo, tako da se ga nekaj sprošča v ozračje.&lt;ref name=&quot;Reinhard Planavsky Olson Lyons 20162&quot;&gt;{{Navedi časopis|last=Reinhard|first=Christopher T.|last2=Planavsky|first2=Noah J.|last3=Olson|first3=Stephanie L.|last4=Lyons|first4=Timothy W.|last5=Erwin|first5=Douglas H.|display-authors=3|date=2016-07-25|title=Earth's oxygen cycle and the evolution of animal life|journal=Proceedings of the National Academy of Sciences|volume=113|issue=32|pages=8933–8938|bibcode=2016PNAS..113.8933R|doi=10.1073/pnas.1521544113|pmc=4987840|pmid=27457943|doi-access=free}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;behrenfeld2&quot;&gt;{{Navedi časopis|last=Field|first=C. B.|last2=Behrenfeld|first2=M. J.|last3=Randerson|first3=J. T.|last4=Falkowski, P.|year=1998|title=Primary production of the biosphere: Integrating terrestrial and oceanic components|url=https://www.escholarship.org/uc/item/9gm7074q|url-status=live|journal=[[Science (journal)|Science]]|volume=281|issue=5374|pages=237–240|bibcode=1998Sci...281..237F|doi=10.1126/science.281.5374.237|pmid=9657713|archive-url=https://web.archive.org/web/20180925215921/https://escholarship.org/uc/item/9gm7074q|archive-date=2018-09-25|access-date=2018-09-10}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Tivy 20142&quot;&gt;{{Navedi knjigo|last=Tivy|first=Joy|title=Biogeography: A Study of Plants in the Ecosphere|date=2014|isbn=978-1-317-89723-1|oclc=1108871710|pages=31, 108–110|publisher=Routledge}}&lt;/ref&gt; Fotosintezo poganja energija sonca. Klorofil, ki je zelena snov v listih rastlin, vsrkava [[Energija|energijo]] [[Sončna svetloba|sončne svetlobe]] in jo spreminja v [[Kemična energija|kemično energijo]]. Kemijska enačba za fotosintezo je:&lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Newton|first=John|title=What Is the Photosynthesis Equation?|url=https://sciencing.com/photosynthesis-equation-6962557.html|website=Sciencing|date=2023-03-04|accessdate=2023-03-07}}&lt;/ref&gt;

&lt;chem&gt;6CO2{} + 6H2O{} -&gt;[\text{svetloba}] C6H12O6{} + 6O2{}&lt;/chem&gt;

Rastline potrebujejo vodo za fotosintezo in tudi kot nadomestek za tekočino, izgubljeno s [[Transpiracija|transpiracijo]]. Če rastlinske celice nimajo dovolj vode, rastlina oveni. Rastline črpajo vodo iz prsti, voda pa vsebuje tudi mineralne snovi, ki jih rastline potrebujejo za rast.

Rastline, ki so sekundarno prevzele parazitski način življenja, lahko izgubijo gene, vključene v fotosintezo in proizvodnjo klorofila.&lt;ref name=&quot;Qu-etal-20192&quot;&gt;{{Navedi časopis|last=Qu|first=Xiao-Jian|last2=Fan|first2=Shou-Jin|last3=Wicke|first3=Susann|last4=Yi|first4=Ting-Shuang|date=2019|title=Plastome reduction in the only parasitic gymnosperm ''Parasitaxus'' is due to losses of photosynthesis but not housekeeping genes and apparently involves the secondary gain of a large inverted repeat|journal=Genome Biology and Evolution|volume=11|issue=10|pages=2789–2796|doi=10.1093/gbe/evz187|pmc=6786476|pmid=31504501}}&lt;/ref&gt;

=== Tropizem ===
Rastline so občutljive za različne dražljaje. Načinu, kako se rastline obračajo ali rastejo proti dražljajem (ali proč od njih), pravimo [[tropizem]].&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Darwin|first=Charles|url=https://books.google.com/books?id=g3BKAAAAMAAJ|title=The Power of Movement in Plants|date=1900|publisher=Appleton|language=en}}&lt;/ref&gt;

Glede na tip dražljaja poznamo več vrst tropizmov. Nekateri izmed njih so:

* aerotropizem – rast rastlin proti [[Veter|vetru]] ali stran od njega&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Aerotropism|url=https://www.merriam-webster.com/medical/aerotropism|access-date=2022-04-22|website=Merriam Webster}}&lt;/ref&gt; ali rast podzemnih organov rastline proti dobro prezračenemu predelu tal;&lt;ref name=&quot;c986&quot;&gt;{{navedi splet | title=Botanični terminološki slovar | website=ZRC SAZU | url=https://isjfr.zrc-sazu.si/sl/terminologisce/slovarji/botanicni/iskalnik?iztocnica=aerotrop%C3%ADzem  | access-date=2025-02-15}}&lt;/ref&gt;
* fototropízem – rast rastlin proti usmerjenemu viru svetlobe;&lt;ref name=&quot;l770&quot;&gt;{{navedi splet | title=Botanični terminološki slovar | website=ZRC SAZU | url=https://isjfr.zrc-sazu.si/sl/terminologisce/slovarji/botanicni/iskalnik?iztocnica=fototrop%C3%ADzem | access-date=2025-02-15}}&lt;/ref&gt; 
* hidrotropizem – rast korenin proti bolj mokrim predelom tal;&lt;ref&gt;{{navedi časopis|last1=Cassab|first1=Gladys I.|last2=Eapen|first2=Delfeena|last3=Campos|first3=María Eugenia|date=2013-01-01|title=Root hydrotropism: An update|journal=American Journal of Botany|language=en|volume=100|issue=1|pages=14–24|doi=10.3732/ajb.1200306|issn=0002-9122|pmid=23258371}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;s940&quot;&gt;{{navedi splet | title=Botanični terminološki slovar | website=ZRC SAZU | url=https://isjfr.zrc-sazu.si/sl/terminologisce/slovarji/botanicni/iskalnik?iztocnica=higrotrop%C3%ADzem  | access-date=2025-02-15}}&lt;/ref&gt;
* gravitropizem – rast glavne korenine v smeri težnosti, poganjkov pa v nasprotni smeri.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{navedi splet|title=Plant tropisms - Plant and animal hormones|url=https://www.bbc.co.uk/bitesize/guides/z98p34j/revision/3|access-date=2022-04-22|website=BBC Bitesize}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;r861&quot;&gt;{{navedi splet | title=Botanični terminološki slovar | website=ZRC SAZU | url=https://isjfr.zrc-sazu.si/sl/terminologisce/slovarji/botanicni/iskalnik?iztocnica=gravitrop%C3%ADzem | language=sl | access-date=2025-02-15}}&lt;/ref&gt;

=== Rast in obnova ===
Rast rastline je določena z medsebojnim vplivom njenega [[Dednina|genoma]] ter fizičnega in živega okolja.&lt;ref name=&quot;Baucom Heath Chambers 2020 pp. 175–1782&quot;&gt;{{Navedi časopis|last=Baucom|first=Regina S.|last2=Heath|first2=Katy D.|last3=Chambers|first3=Sally M.|year=2020|title=Plant–environment interactions from the lens of plant stress, reproduction, and mutualisms|journal=American Journal of Botany| publisher=Wiley|volume=107|issue=2|pages=175–178|doi=10.1002/ajb2.1437|pmc=7186814|pmid=32060910}}&lt;/ref&gt; Dejavniki fizičnega ali abiotskega okolja vključujejo [[Temperatura|temperaturo]], [[Voda|vodo]], svetlobo, [[ogljikov dioksid]] in [[Hranilo|hranila]] v tleh.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Abiotic Factors|url=https://education.nationalgeographic.org/resource/resource-library-abiotic-factor/|publisher=National Geographic|accessdate=2023-03-07}}&lt;/ref&gt; Biotski dejavniki, ki vplivajo na rast rastlin, so gostota rasti, paša, koristne simbiontske bakterije in glive ter napadi žuželk ali [[Patologija rastlin|rastlinske bolezni]].&lt;ref name=&quot;Bareja 20222&quot;&gt;{{Navedi splet|last=Bareja|first=Ben|title=Biotic Factors and Their Interaction With Plants|url=https://www.cropsreview.com/biotic-factors/|website=Crops Review|accessdate=2023-03-07|date=2022-04-10}}&lt;/ref&gt;

Zmrzal in dehidracija lahko poškodujeta ali ubijeta rastline. Nekatere rastline imajo v citoplazmi [[Protizmrzovalni protein|proteine proti zmrzali]], [[Protein vročinskega šoka|proteine vročinskega šoka]] in sladkorje, ki jim omogočajo prenašanje teh obremenitev.&lt;ref name=&quot;Ambroise Legay Guerriero Hausman 2019 pp. 3–202&quot;&gt;{{Navedi časopis|last=Ambroise|first=Valentin|last2=Legay|first2=Sylvain|last3=Guerriero|first3=Gea|last4=Hausman|first4=Jean-Francois|last5=Cuypers|first5=Ann|last6=Sergeant|first6=Kjell|display-authors=3|date=2019-10-18|title=The Roots of Plant Frost Hardiness and Tolerance|journal=Plant and Cell Physiology|volume=61|issue=1|pages=3–20|doi=10.1093/pcp/pcz196|pmc=6977023|pmid=31626277}}&lt;/ref&gt; Rastline so nenehno izpostavljene različnim fizičnim in biotskim stresom, ki povzročajo [[DNK|poškodbe DNK]], vendar lahko večino teh poškodb prenesejo in popravijo.&lt;ref name=&quot;pmid187070202&quot;&gt;{{Navedi časopis|last=Roldán-Arjona, T.|last2=Ariza, R. R.|year=2009|title=Repair and tolerance of oxidative DNA damage in plants|url=https://zenodo.org/record/897726|url-status=live|journal=Mutation Research|volume=681|issue=2–3|pages=169–179|bibcode=2009MRRMR.681..169R|doi=10.1016/j.mrrev.2008.07.003|pmid=18707020|archive-url=https://web.archive.org/web/20170923050705/https://zenodo.org/record/897726|archive-date=2017-09-23|access-date=2017-09-22}}&lt;/ref&gt;

=== Razmnoževanje rastlin ===
{{Glavni|Razmnoževanje rastlin}}
Rastline se [[razmnoževanje|razmnožujejo]], da ustvarijo potomce, bodisi [[spolno razmnoževanje|spolno]], ki pri čemer sodelujejo [[gameta|gamete]], bodisi [[nespolno razmnoževanje|nespolno]] z običajno rastjo. Mnoge rastline uporabljajo oba mehanizma.&lt;ref name=&quot;Yang Kim 2016&quot;&gt;{{navedi časopis |last1=Yang |first1=Yun Young |last2=Kim |first2=Jae Geun |title=The optimal balance between sexual and asexual reproduction in variable environments: a systematic review |journal=Journal of Ecology and Environment |volume=40 |issue=1 |date=2016-11-24 |doi=10.1186/s41610-016-0013-0 |s2cid=257092048 |hdl=10371/100354 |hdl-access=free |doi-access=free }}&lt;/ref&gt;

==== Spolno razmnoževanje ====
[[Slika:Metageneza rastlin.svg|Menjavanje spolne in nespolne generacije|thumb|250px]]
Pri spolnem razmnoževanju imajo rastline zapletene življenjske cikle, ki vključujejo [[Metageneza|menjavo generacij]] (metagenezo). Ena generacija je [[sporofit]], [[Diploidija|diploiden]] (z 2 nizoma [[kromosom]]ov) in tvori naslednjo generacijo, [[gametofit]], ki je [[Haploidija|haploiden]] (z enim nizom kromosomov). Nekatere rastline se razmnožujejo tudi nespolno s [[spora]]mi. Pri nekaterih necvetočih rastlinah, kot so mahovi, večino vidnega dela rastline predstavlja spolni gametofit,&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=How Do Plants With Spores Reproduce?|url=https://sciencing.com/plants-spores-reproduce-4568855.html|website=Sciencing|date=2018-04-23|accessdate=2023-03-07}}&lt;/ref&gt; medtem ko pri semenkah (golosemenkah in cvetnicah) večino vidne rastline tvori sporofit, gametofit pa je zelo majhen. Cvetnice se spolno razmnožujejo s cvetovi, ki vsebujejo moške in ženske dele. Ti so lahko v istem ([[reproduktivna morfologija rastlin|hermafroditnem]]) cvetu, v različnih cvetovih iste rastline ali [[Dvodomnost|na različnih rastlinah]]. [[Prašnik]]i proizvajajo [[pelod]], ki proizvaja moške spolne celice. Te vstopijo v [[semenska zasnova|semensko zasnovo,]] da oplodijo jajčno celico ženskega gametofita. Oploditev poteka znotraj [[Plodni list|plodnih listov]] ali [[plodnica|plodnic]], ki se razvijejo v [[Sadje|plodove]] s [[seme]]ni. Plodovi se lahko razširjajo kot celota ali pa se odprejo in [[razširjanje semen|sprostijo posamezna semena]].&lt;ref&gt;{{Navedi časopis|last=Barrett|first=S. C. H.|year=2002|title=The evolution of plant sexual diversity|url=http://labs.eeb.utoronto.ca/barrett/pdf/schb_189.pdf|url-status=dead|journal=Nature Reviews Genetics|volume=3|issue=4|pages=274–284|doi=10.1038/nrg776|pmid=11967552|archive-url=https://web.archive.org/web/20130527102011/http://labs.eeb.utoronto.ca/barrett/pdf/schb_189.pdf|archive-date=2013-05-27|access-date=2023-03-07}}&lt;/ref&gt;

===== Razvoj semena =====
Cvetovi vsebujejo razmnoževalne organe, se pravi dele, ki razvijajo moške in ženske spolne celice. Delom, ki vsebujejo moške celice, pravimo [[prašnik]]i, tistim, ki vsebujejo ženske celice, pa [[pestič]]i. Nekatere rastline imajo le po en pestič v vsakem cvetu, druge, kot na primer [[zlatica]], pa jih imajo več. Znotraj vsakega pestiča je [[plodnica]], ki vsebuje eno ali več plodnih zasnov, to je ženskih celic, vsak pestič ima lepljiv vrh, ki mu pravimo brazda. V prašnikih nastaja na tisoče manjših zrn, ki jim pravimo [[pelod]], in vsako zrno vsebuje moško spolno celico. Peclji prašnikov se imenujejo prašne niti, vrhovi pa prašnice. V prašnicah so pelodne vrečice, v katerih nastaja [[cvetni prah]], ko je ta nared, se vrečice razpočijo.

===== Oprašitev =====
Za nastanek semena mora pelod potovati od prašnikov do brazde drugega cveta istega tipa. Temu pravimo [[opraševanje|oprašitev]]. Pelod od cveta do cveta lahko prenašajo [[žuželke]], [[netopirji]], ptice ali [[veter]]. Žuželke obiskujejo cvetove, da zbirajo [[nektar]], sladko tekočino, ki nastaja na dnu venčnih listov. Ko pristanejo na cvetu, se pelod prilepi nanje. Ko obiščejo naslednji cvet, se pelod otre na brazdi, se pravi na vrhu plodnega lista. Za cvetove, ki jih oprašijo žuželke, so bolj ali manj značilni živobarvni venčni listi in vonj, ki žuželke privlači. Venčni listi imajo pogosto vzorce, ki usmerjajo žuželke k nektarju, in jim pravimo medeni vodniki. Cvetovi, ki jih opraši veter, na primer cvetovi [[evkaliptus|evkalipta]], imajo venčne liste in ne izločajo nektarja ali [[vonj]]a. Njihov pelod je droben in gladek in prašniki visijo zunaj cvetov, tako da pelod zlahka odpihne že rahel veter.

===== Oploditev =====
Ko zrnce peloda pristane na brazdi, razvije cev navzdol, skozi plodni list do semenskih zasnov, tako da se lahko združita moška in ženska celica. Temu pravimo [[oploditev]], združenim celicam pa zigota. Po oploditvi plodnica zraste in se razvije v [[plod]]. Oblikujejo se semena. Rastlina ne potrebuje več svojih preostalih cvetnih delov, tako da ti ovenijo in odmrejo. Vsako seme vsebuje kalček, ki se bo razvil v novo rastlinico, in hrano, imenovano [[endosperm]], ki zagotavlja energijo za rast nove rastline.

==== Nespolno razmnoževanje ====
[[Slika:RowOfPlants.JPG|levo|sličica|Ostričevka vrste ''Ficinia spiralis'', ki se razmnožuje s pritlikami]]
Nekatere rastline se razmnožujejo brez semen. Razmnožujejo se nespolno z različnimi strukturami, ki lahko zrastejo v nove rastline. Najenostavnejša oblika tega je pri mahovih in jetrnikih, ki se lahko razdelijo na manjše dele, pri čemer lahko vsak del zraste v novo rastlino. Podoben način razmnoževanja se uporablja pri cvetnicah s [[Potaknjenec|potaknjenci]]. Nekatere rastline razvijejo [[Pritlika|pritlike]], ki omogočajo rastlinam, da se širijo po površini in tvorijo [[Kloniranje|klone]]. Številne rastline ustvarijo tudi posebne podzemne strukture za shranjevanje hrane, kot so [[gomolj]]i ali [[Čebulica|čebulice]], iz katerih lahko zrastejo nove rastline.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Asexual reproduction in plants|url=https://www.bbc.co.uk/bitesize/guides/zs4tyrd/revision/3|website=BBC Bitesize|accessdate=2023-03-07}}&lt;/ref&gt;

Nekatere necvetoče rastline, kot so številni jetrniki, mahovi in nekatere vrste preslic, pa tudi nekatere cvetnice, razvijejo majhne skupke celic, imenovane [[Gema (botanika)|geme]] (zarodni brstič), ki se lahko ločijo od matične rastline in začnejo rasti samostojno.&lt;ref name=&quot;Kato Yasui Ishizaki 2020 pp. 459–465&quot;&gt;{{Navedi časopis|last=Kato|first=Hirotaka|last2=Yasui|first2=Yukiko|last3=Ishizaki|first3=Kimitsune|date=2020-06-19|title=Gemma cup and gemma development in Marchantia polymorpha|journal=New Phytologist|volume=228|issue=2|pages=459–465|doi=10.1111/nph.16655|pmid=32390245|doi-access=free}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Moody Diggle Steingraeber 1999 pp. 1512–1522&quot;&gt;{{Navedi časopis|last=Moody|first=Amber|last2=Diggle|first2=Pamela K.|last3=Steingraeber|first3=David A.|year=1999|title=Developmental analysis of the evolutionary origin of vegetative propagules in Mimulus gemmiparus (Scrophulariaceae)|journal=American Journal of Botany|volume=86|issue=11|pages=1512–1522|doi=10.2307/2656789|jstor=2656789|pmid=10562243}}&lt;/ref&gt;

=== Odpornost proti škodljivim organizmom ===
{{Glavni|Odpornost rastlin proti patogenom|Obramba rastlin pred rastlinojedi}}
Rastline napadajo številni [[patogen]]i. V večini primerov rastlina patogenu ne nudi ustreznih življenjskih razmer za razmnoževanje in razvoj, ker ne zagotavlja esencialnih hranil, ima strukturne prepreke in proizvaja toksične komponente ali pa ima razvite obrambne mehanizme, s katerimi omeji napad patogenov. Rastline uporabljajo receptorje za prepoznavanje vzorcev s katerimi prepoznajo patogene, kot so bakterije, ki povzročajo bolezni rastlin. Ko zaznajo patogen, sprožijo obrambni odziv. Prve take rastlinske receptorje so identificirali pri [[riž]]u&lt;ref&gt;{{Navedi časopis|last=Song|first=W. Y.|display-authors=etal|year=1995|title=A receptor kinase-like protein encoded by the rice disease resistance gene, XA21|url=https://www.escholarship.org/uc/item/4x0247kj|url-status=live|journal=Science|volume=270|issue=5243|pages=1804–1806|bibcode=1995Sci...270.1804S|doi=10.1126/science.270.5243.1804|pmid=8525370|archive-url=https://web.archive.org/web/20181107024436/https://escholarship.org/uc/item/4x0247kj|archive-date=2018-11-07|access-date=2018-09-10}}&lt;/ref&gt; in pri [[Navadni repnjakovec|navadnem repnjakovcu]] (''Arabidopsis thaliana'').&lt;ref&gt;{{Navedi časopis|last=Gomez-Gomez|first=L.|display-authors=etal|year=2000|title=FLS2: an LRR receptor-like kinase involved in the perception of the bacterial elicitor flagellin in ''Arabidopsis''|journal=Molecular Cell|volume=5|issue=6|pages=1003–1011|doi=10.1016/S1097-2765(00)80265-8|pmid=10911994|doi-access=free}}&lt;/ref&gt;

=== Genomika ===
{{Glavni|Rastlinski genom}}
Rastline imajo med vsemi organizmi ene največjih genomov.&lt;ref&gt;{{Navedi časopis|last=Michael|first=Todd P.|last2=Jackson|first2=Scott|date=2013-07-01|title=The First 50 Plant Genomes|journal=The Plant Genome| volume=6|issue=2|pages=0|doi=10.3835/plantgenome2013.03.0001in|doi-access=free}}&lt;/ref&gt; Največji rastlinski genom po številu genov ima pšenica (''Triticum aestivum''), saj vsebuje približno 94.000 [[gen]]ov,&lt;ref&gt;{{Navedi časopis|last=Brenchley|first=Rachel|last2=Spannagl|first2=Manuel|last3=Pfeifer|first3=Matthias|last4=Barker|first4=Gary L.A.|last5=D'Amore|first5=Rosalinda|last6=Allen|first6=Alexandra M.|last7=McKenzie|first7=Neil|last8=Kramer|first8=Melissa|last9=Kerhornou|first9=Arnau|display-authors=3|date=2012-11-29|title=Analysis of the bread wheat genome using whole-genome shotgun sequencing|url=https://archive.org/details/sim_nature-uk_2012-11-29_491_7426/page/705|journal=Nature|volume=491|issue=7426|pages=705–710|bibcode=2012Natur.491..705B|doi=10.1038/nature11650|pmc=3510651|pmid=23192148}}&lt;/ref&gt; kar je skoraj petkrat več kot [[človeški genom]]. Prvi sekvencirani rastlinski genom je bil genom navadnega repnjakovca (''Arabidopsis thaliana''), ki vsebuje približno 25.500 genov.&lt;ref&gt;{{Navedi časopis|last=Arabidopsis Genome Initiative|date=2000-12-14|title=Analysis of the genome sequence of the flowering plant Arabidopsis thaliana|url=https://archive.org/details/sim_nature-uk_2000-12-14_408_6814/page/796|journal=Nature|volume=408|issue=6814|pages=796–815|bibcode=2000Natur.408..796T|doi=10.1038/35048692|pmid=11130711|doi-access=free}}&lt;/ref&gt; Če upoštevamo samo zaporedje DNK, ima najmanjši znani genom mesojeda [[mešinka]] (''Utricularia gibba'') z 82 milijoni [[Bazni par|baznih parov]] (Mb), vendar kljub temu vsebuje 28.500 genov.&lt;ref&gt;{{Navedi časopis|last=Ibarra-Laclette|first=Enrique|last2=Lyons|first2=Eric|last3=Hernández-Guzmán|first3=Gustavo|last4=Pérez-Torres|first4=Claudia Anahí|last5=Carretero-Paulet|first5=Lorenzo|last6=Chang|first6=Tien-Hao|last7=Lan|first7=Tianying|last8=Welch|first8=Andreanna J.|last9=Juárez|first9=María Jazmín Abraham|display-authors=3|date=2013-06-06|title=Architecture and evolution of a minute plant genome|journal=Nature|volume=498|issue=7452|pages=94–98|bibcode=2013Natur.498...94I|doi=10.1038/nature12132|pmc=4972453|pmid=23665961}}&lt;/ref&gt; Največji genom pa ima [[navadna smreka]] (''Picea abies''), ki vključuje več kot 19,6 milijarde baznih parov (Gb) in približno 28.300 genov.&lt;ref&gt;{{Navedi časopis|last=Nystedt|first=Björn|last2=Street|first2=Nathaniel R.|last3=Wetterbom|first3=Anna|last4=Zuccolo|first4=Andrea|last5=Lin|first5=Yao-Cheng|last6=Scofield|first6=Douglas G.|last7=Vezzi|first7=Francesco|last8=Delhomme|first8=Nicolas|last9=Giacomello|first9=Stefania|display-authors=3|date=2013-05-30|title=The Norway spruce genome sequence and conifer genome evolution|url=https://archive.org/details/sim_nature-uk_2013-05-30_497_7451/page/579|journal=Nature|volume=497|issue=7451|pages=579–584|bibcode=2013Natur.497..579N|doi=10.1038/nature12211|pmid=23698360|doi-access=free|hdl-access=free}}&lt;/ref&gt;

== Ekologija ==

=== Razširjenost ===
[[Slika:Vegetation.png|sličica|Zemljevid razvrstitve svetovne vegetacije v [[biom]]e. Na njem so označeni [[tundra]], [[tajga]], [[Listopadni in mešani gozdovi zmernega pasu|zmerni]] [[Listopadni in mešani gozdovi zmernega pasu|listopadni gozd]], [[Stepa|zmerna stepa]], [[lovorjev gozd|subtropski deževni gozd]], [[sredozemska vegetacija]], [[Monsoon forest|monsunski gozd]], [[Puščava|sušna puščava]], [[kserično grmičje]], [[polsušno podnebje|suha stepa]], polsušna puščava, travnata [[savana]], drevesna savana, [[Listnati gozd|subtropski in tropski suhi gozd]], [[tropski deževni gozd]], [[alpska tundra]] in [[gorski ekosistem|gorski gozdovi]]. V sivi barvi je prikazano območje &quot;[[Ledeni pokrov|ledenega pokrova]] in polarne puščave&quot;, kjer rastline ne uspevajo.|360x360_pik]]
Rastline so razširjene skoraj po vsem svetu. Čeprav živijo v številnih [[biom]]ih, ki jih je mogoče razdeliti na številne [[Ekoregija|ekoregije]],&lt;ref name=&quot;Olson 2001&quot;&gt;{{Navedi časopis|last=Olson|first=David M.|last2=Dinerstein|first2=Eric|last3=Wikramanayake|first3=Eric D.|last4=Burgess|first4=Neil D.|last5=Powell|first5=George V. N.|last6=Underwood|first6=Emma C.|last7=D'amico|first7=Jennifer A.|last8=Itoua|first8=Illanga|last9=Strand|first9=Holly E.|last10=Morrison|first10=John C.|last11=Loucks|first11=Colby J.|display-authors=3|year=2001|title=Terrestrial Ecoregions of the World: A New Map of Life on Earth|url=https://archive.org/details/sim_bioscience_2001-11_51_11/page/932|journal=[[BioScience]]|volume=51|issue=11|page=933|doi=10.1641/0006-3568(2001)051[0933:teotwa]2.0.co;2|doi-access=free}}&lt;/ref&gt; so se le najodpornejše rastline [[Antarktično rastlinstvo|antarktične flore]], ki jih sestavljajo alge, mahovi, jetrniki, lišaji in samo dve cvetnici, kos ekstremnim razmeram na tem južnem kontinentu.&lt;ref name=&quot;Schulze Beck Buchmann Clemens 2018 pp. 657–688&quot;&gt;{{Navedi knjigo|last=Schulze|first=Ernst-Detlef|last2=Beck|first2=Erwin|last3=Buchmann|first3=Nina|last4=Clemens|first4=Stephan|title=Plant Ecology|chapter=Spatial Distribution of Plants and Plant Communities|publisher=Springer|date=2018-05-03|isbn=978-3-662-56231-4|doi=10.1007/978-3-662-56233-8_18|pages=657–688}}&lt;/ref&gt;

Rastline so pogosto prevladujoči fizični in strukturni element habitatov, v katerih rastejo. Številni zemeljski biomi na Zemlji so poimenovani po vrsti vegetacije, saj so rastline tam glavni organizmi, kot so [[Travišče|travišča]], [[Savana|savane]] in [[tropski deževni gozd]]ovi.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=The Five Major Types of Biomes|url=https://education.nationalgeographic.org/resource/five-major-types-biomes/|publisher=National Geographic Education|accessdate=2023-03-07}}&lt;/ref&gt;

=== Primarni proizvajalci ===
Fotosinteza, ki jo izvajajo kopenske rastline in alge, je glavni vir energije in organskih snovi v skoraj vseh ekosistemih. Sprva so fotosintezo opravljale cianobakterije, kasneje pa fotosintetski evkarionti, kar je močno spremenilo sestavo zgodnjega [[Ozračje|ozračja]], ki je bila sprva brez kisika. Zaradi tega procesa danes atmosfera vsebuje 21 % [[kisik]]a. Živali in večina drugih organizmov so [[aerob]]ni in za preživetje potrebujejo kisik; medtem ko so [[anaerob]]ni organizmi omejeni na redka okolja brez kisika. Rastline so [[Avtotrof|primarni proizvajalci]] v večini kopenskih ekosistemov in tvorijo osnovo [[Prehranjevalna veriga|prehranjevalne]] [[Prehranjevalna veriga|verige]] v teh ekosistemih.&lt;ref&gt;{{Navedi časopis|last=Gough|first=C. M.|year=2011|title=Terrestrial Primary Production: Fuel for Life|journal=Nature Education Knowledge|volume=3|issue=10|page=28}}&lt;/ref&gt; Rastline sestavljajo približno 80 % svetovne [[biomasa|biomase]], kar znaša okoli 450 gigaton ogljika.&lt;ref name=&quot;Bar-On&quot;&gt;{{Navedi časopis|last=Bar-On|first=Y. M.|last2=Phillips|first2=R.|last3=Milo|first3=R.|date=June 2018|title=The biomass distribution on Earth|url=https://www.pnas.org/content/early/2018/05/15/1711842115.full.pdf|url-status=live|journal=PNAS|volume=115|issue=25|pages=6506–6511|bibcode=2018PNAS..115.6506B|doi=10.1073/pnas.1711842115|pmc=6016768|pmid=29784790|archive-url=https://web.archive.org/web/20220221154508/https://www.pnas.org/content/pnas/early/2018/05/15/1711842115.full.pdf|archive-date=2022-02-21|access-date=2020-10-12|doi-access=free}}&lt;/ref&gt;

=== Ekološki odnosi ===
Številne živali so se razvijale sočasno z rastlinami. Cvetnice so razvile [[sindrom opraševanja]], nabore značilnosti cvetov, ki spodbujajo njihovo razmnoževanje. Mnoge živali, kot so [[Entomofilija|žuželke]] in [[Ornitofilija|ptice]], so [[opraševalec|opraševalci]], obiskujejo cvetove in pri tem nenamerno prenašajo pelod, v zameno pa dobijo hrano v obliki peloda ali [[nektar]]ja.&lt;ref name=&quot;Lunau&quot;&gt;{{Navedi časopis|last=Lunau|first=Klaus|date=2004|title=Adaptive radiation and coevolution — pollination biology case studies|journal=Organisms Diversity &amp; Evolution|volume=4|issue=3|pages=207–224|bibcode=2004ODivE...4..207L|doi=10.1016/j.ode.2004.02.002|doi-access=free}}&lt;/ref&gt;

Mnoge živali raznašajo semena, ki so temu prilagojena. Razvili so se različni mehanizmi razširjanja. Nekateri plodovi imajo hranljivo zunanjost, ki privablja živali, medtem ko so semena prilagojena preživetju v prebavnem traktu. Nekatera semena imajo kaveljčke, s katerimi se oprimejo kožuha sesalcev.&lt;ref name=&quot;Schaefer Ruxton 2011 pp. 48–67&quot;&gt;{{Navedi knjigo|last=Schaefer|first=H. Martin|last2=Ruxton|first2=Graeme D.|title=Plant-Animal Communication|chapter=Animals as seed dispersers|publisher=Oxford University Press|date=2011-04-07|doi=10.1093/acprof:osobl/9780199563609.003.0003|pages=48–67|isbn=978-0-19-956360-9}}&lt;/ref&gt; [[Myrmecophyte|Mirmekofiti]] so rastline, ki so se razvijale sočasno z [[Mravlje|mravljami]]. Rastlina mravljam nudi zavetje in včasih tudi hrano, v zameno pa jo mravlje branijo pred [[Rastlinojedec|rastlinojedci]] in konkurenco drugih rastlin. Izločki mravelj služijo kot organsko [[gnojilo]].&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|last=Speight|first=Martin R.|last2=Hunter|first2=Mark D.|last3=Watt|first3=Allan D.|title=Ecology of Insects|url=https://archive.org/details/ecologyofinsects0000spei_g2p5|year=2008|edition=2nd|publisher=[[Wiley-Blackwell]]|isbn=978-1-4051-3114-8|pages=[https://archive.org/details/ecologyofinsects0000spei_g2p5/page/n221 212]–216}}&lt;/ref&gt;

Večina rastlinskih vrst ima ob koreninskem sistemu glive, s katerimi tvorijo [[sožitje]], znano kot [[mikoriza]]. Glive rastlinam pomagajo pri pridobivanju vode in mineralnih snovi iz tal, rastline pa jim v zameno zagotavljajo ogljikove hidrate, ki jih proizvedejo s fotosintezo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Deacon|first=Jim|title=The Microbial World: Mycorrhizas|url=http://archive.bio.ed.ac.uk/jdeacon/microbes/mycorrh.htm|website=bio.ed.ac.uk (archived)|accessdate=2019-01-11|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180427082137/http://archive.bio.ed.ac.uk/jdeacon/microbes/mycorrh.htm|archivedate=2018-04-27}}&lt;/ref&gt; Nekatere rastline služijo kot dom za [[endofit]]ne glive, ki ščitijo rastlino pred rastlinojedci z izločanjem toksinov. Ena izmed teh je gliva ''[[Neotyphodium coenophialum]]'' v [[Trstikasta bilnica|trstikasti bilnici]] (''Festuca arundinacea'') in ima v ameriški živinoreji status škodljivca.&lt;ref name=&quot;Lyons1986&quot;&gt;{{Navedi časopis|last=Lyons|first=P. C.|last2=Plattner|first2=R. D.|last3=Bacon|first3=C. W.|year=1986|title=Occurrence of peptide and clavine ergot alkaloids in tall fescue grass|url=https://archive.org/details/sim_science_1986-04-25_232_4749/page/486|journal=[[Science (journal)|Science]]|volume=232|issue=4749|pages=487–489|bibcode=1986Sci...232..487L|doi=10.1126/science.3008328|pmid=3008328}}&lt;/ref&gt;

Številne [[stročnica|stročnice]] v gomoljih svojih korenin gostijo bakterije [[Rhizobium|rizobij]], ki vežejo dušik iz zraka in ga pretvarjajo v obliko, ki jo rastlina lahko uporabi. V zameno rastline bakterijam zagotavljajo ogljikove hidrate.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|last=Fullick|first=Ann|url=https://books.google.com/books?id=o5j1ys2uLQYC&amp;pg=PA48|title=Feeding Relationships|date=2006|publisher=Heinemann-Raintree Library|isbn=978-1-4034-7521-3|language=en}}&lt;/ref&gt; Tako vezan dušik postane dostopen tudi drugim rastlinam, kar je pomembno za kmetijstvo. Na primer, kmetje pogosto uporabljajo [[kolobarjenje]] – najprej posejejo stročnice, kot so fižol, nato pa žita, kot je pšenica. Na ta način zmanjšajo potrebo po dodajanju dušikovih gnojil in izboljšajo rodovitnost tal.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Wagner|first=Stephen|date=2011|title=Biological Nitrogen Fixation|url=https://www.nature.com/|website=Nature Education Knowledge|accessdate=2017-11-06|archivedate=2020-03-17|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200317210753/https://www.nature.com/}}&lt;/ref&gt;

Približno odstotek rastlin je [[Zajedavska rastlina|zajedavskih]]. Med njimi so polzajedavske rastline, kot je [[bela omela]], ki od gostiteljske rastline črpa le del hranil, vendar ima še vedno fotosintetske liste. Po drugi strani pa popolne zajedavke, kot so [[pojalniki]] (''Orobanche'') in [[Lathraea|lusnec]] (''Lathraea''), ki vsa hranila pridobivajo prek povezav s koreninami drugih rastlin in zato nimajo klorofila. Polni zajedavci so lahko zelo škodljivi za svoje rastlinske gostitelje.&lt;ref name=&quot;Kokla Melnyk 2010&quot;&gt;{{Navedi časopis|last=Kokla|first=Anna|last2=Melnyk|first2=Charles W.|date=2018|title=Developing a thief: Haustoria formation in parasitic plants|journal=[[Developmental Biology (journal)|Developmental Biology]]|volume=442|issue=1|pages=53–59|doi=10.1016/j.ydbio.2018.06.013|pmid=29935146|doi-access=free}}&lt;/ref&gt;

Rastline, ki rastejo na drugih rastlinah, običajno na drevesih, vendar jih ne zajedajo, imenujemo [[epifit]]i. Ti lahko ustvarjajo različne drevesne ekosisteme. Čeprav neposredno ne škodujejo gostiteljski rastlini, jo lahko posredno ovirajo, na primer s prestrezanjem svetlobe. [[Hemiepifit]]i začnejo kot epifiti, nato pa razvijejo lastne korenine, sčasoma prerastejo gostitelja in ga lahko tudi ubijejo. Med epifite sodijo številne [[kukavičevke]], [[ananasovke]], praproti in mahovi.&lt;ref name=&quot;Zotz 2016&quot;&gt;{{Navedi knjigo|last=Zotz|first=Gerhard|title=Plants on Plants: the biology of vascular epiphytes|publication-place=Cham, Switzerland|publisher=[[Springer Nature|Springer International]]|date=2016|isbn=978-3-319-81847-4|oclc=959553277|pages=1–12 (Introduction); 267–272 (Epilogue: The Epiphyte Syndrome)}}&lt;/ref&gt; Nekatere ananasovke zbirajo vodo, ki lahko podpirajo zapletene vodne prehranjevalne mreže.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Frank|first=Howard|url=https://entomology.ifas.ufl.edu/frank/bromeliadbiota/bromfit.htm|title=Bromeliad Phytotelmata|website=University of Florida| archiveurl=https://web.archive.org/web/20090820084326/https://entomology.ifas.ufl.edu/frank/bromeliadbiota/bromfit.htm|archivedate=2009-08-20|date=October 2000}}&lt;/ref&gt;

Približno 630 vrst rastlin je [[Mesojeda rastlina|mesojedih]], med njimi sta [[muholovka]] (''Dionaea muscipula'') in [[rosika]] (''Drosera''). Te rastline ujamejo majhne živali in jih prebavijo, da pridobijo mineralna hranila, zlasti [[dušik]] in [[fosfor]].&lt;ref name=&quot;Ellison Adamec 2018&quot;&gt;{{Navedi knjigo|last=Ellison|first=Aaron|last2=Adamec|first2=Lubomir|title=Carnivorous Plants: Physiology, Ecology, and Evolution|date=2018|publisher=Oxford University Press|isbn=978-0-1988-3372-7|pages=3–4|edition=First|chapter=Introduction: What is a carnivorous plant?}}&lt;/ref&gt;

&lt;gallery class=&quot;center&quot; mode=&quot;nolines&quot; heights=&quot;175px&quot; widths=&quot;175px&quot;&gt;
File:Honey Bee gathering pollen image by Dr. Raju Kasambe DSCN4801 (13) (cropped).jpg|Čebela nabira [[pelod]] (na nogi ima oranžno košaro za pelod)
File:Purple-throated carib hummingbird feeding (cropped).jpg|[[Kolibri]] se hrani z [[nektar]]jem
File:Epizoochory - dog with hooked Geum fruits in his fur (detail).jpg|Razširjanje semen z živalmi: semena s kaveljčki [[navadna sretena]] (''Geum urbanum''), ki se oprimejo kožuha živali
File:Robinia pseudoacacia root nodules.JPG|[[Stročnice]] z gomolji, ki vsebujejo simbiotične bakterije [[Rhizobium|rizobij]], ki vežejo dušik iz zraka.
File:Drosera capensis bend.JPG|List [[rosika|rosike]] z lepljivimi dlačicami, ki se zvija, da ujame in prebavi muho.
&lt;/gallery&gt;

=== Tekmovanje za skupne vire ===
Tekmovanje za skupne vire zmanjšuje rast rastlin.&lt;ref name=&quot;Ecology-2012&quot;&gt;{{Navedi časopis|last=Keddy|first=Paul A.|last2=Cahill|first2=James|year=2012|title=Competition in Plant Communities|url=https://www.oxfordbibliographies.com/view/document/obo-9780199830060/obo-9780199830060-0009.xml|url-status=live|journal=Oxford Bibliographies Online|doi=10.1093/obo/9780199830060-0009|isbn=978-0-19-983006-0|archive-url=https://web.archive.org/web/20210126003436/https://www.oxfordbibliographies.com/view/document/obo-9780199830060/obo-9780199830060-0009.xml|archive-date=2021-01-26|access-date=2021-02-16}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Pocheville-2015&quot;&gt;{{Navedi knjigo|last=Pocheville|first=Arnaud|title=Handbook of Evolutionary Thinking in the Sciences|chapter=The Ecological Niche: History and Recent Controversies|chapter-url=https://www.academia.edu/6188833|date=January 2015|pages=547–586|doi=10.1007/978-94-017-9014-7_26|isbn=978-94-017-9013-0|accessdate=2021-02-16|archivedate=2022-01-15|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220115183211/https://www.academia.edu/6188833}}&lt;/ref&gt; Ti viri vključujejo sončno svetlobo, vodo in hranila. Svetloba je ključna za fotosintezo,&lt;ref name=&quot;Ecology-2012&quot; /&gt; zato rastline uporabljajo svoje liste, da zasenčijo druge rastline in hitro rastejo, da povečajo svojo izpostavljenost svetlobi.&lt;ref name=&quot;Ecology-2012&quot; /&gt; Voda je prav tako nujna za fotosintezo; korenine tekmujejo za čim večji vnos vode iz tal.&lt;ref name=&quot;Casper-1997&quot;&gt;{{Navedi časopis|last=Casper|first=Brenda B.|last2=Jackson|first2=Robert B.|date=November 1997|title=Plant Competition Underground|url=https://www.annualreviews.org/doi/10.1146/annurev.ecolsys.28.1.545|url-status=live|journal=Annual Review of Ecology and Systematics|volume=28|issue=1|pages=545–570|doi=10.1146/annurev.ecolsys.28.1.545|archive-url=https://web.archive.org/web/20210525175642/https://www.annualreviews.org/doi/10.1146/annurev.ecolsys.28.1.545|archive-date=2021-05-25|access-date=2021-02-16}}&lt;/ref&gt; Nekatere rastline imajo globoke korenine, s katerimi dosežejo podzemno vodo, druge pa imajo plitvejše in daljše korenine, da zajamejo deževnico.&lt;ref name=&quot;Casper-1997&quot; /&gt; Minerali so pomembni za rast in razvoj rastlin.&lt;ref&gt;{{Navedi časopis|last=Craine|first=Joseph M.|last2=Dybzinski|first2=Ray|date=2013|title=Mechanisms of plant competition for nutrients, water and light|journal=Functional Ecology|volume=27|issue=4|pages=833–840|bibcode=2013FuEco..27..833C|doi=10.1111/1365-2435.12081|doi-access=free}}&lt;/ref&gt; Običajna hranila, za katera rastline tekmujejo, so dušik, fosfor in kalij.&lt;ref name=&quot;Oborny-2000&quot;&gt;{{Navedi časopis|last=Oborny|first=Beáta|last2=Kun|first2=Ádám|last3=Czárán|first3=Tamás|last4=Bokros|first4=Szilárd|date=2000|title=The Effect of Clonal Integration on Plant Competition for Mosaic Habitat Space|url=https://esajournals.onlinelibrary.wiley.com/doi/abs/10.1890/0012-9658%282000%29081%5B3291%3ATEOCIO%5D2.0.CO%3B2|url-status=live|journal=Ecology|volume=81|issue=12|pages=3291–3304|doi=10.1890/0012-9658(2000)081[3291:TEOCIO]2.0.CO;2|archive-url=https://web.archive.org/web/20210418122432/https://esajournals.onlinelibrary.wiley.com/doi/abs/10.1890/0012-9658%282000%29081%5B3291%3ATEOCIO%5D2.0.CO%3B2|archive-date=2021-04-18|access-date=2021-02-19}}&lt;/ref&gt;

== Pomen za ljudi ==

=== Hrana ===
{{Glavni|Kmetijstvo}}
[[Slika:Žetev in mlačva po domače - žetev in mlačva nekdaj 13.jpg|sličica|Žetev in mlačva, Murski Črnci|levo]]
Gojenje rastlin je temelj [[Kmetijstvo|kmetijstva]], ki je imelo ključno vlogo v zgodovini civilizacij.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|last=Wrench|first=Jason S.|url=https://books.google.com/books?id=xtg672jRCfAC&amp;pg=RA1-PA9|title=Workplace Communication for the 21st Century: Tools and Strategies that Impact the Bottom Line [2 volumes]: Tools and Strategies That Impact the Bottom Line|date=2013-01-09|publisher=ABC-CLIO|isbn=978-0-3133-9632-8}}&lt;/ref&gt; Cvetoče rastline nam služijo kot [[hrana]] neposredno ali kot krma v [[Živinoreja|živinoreji]]. V širšem smislu kmetijstvo vključuje različna področja: [[poljedelstvo]] se ukvarja s poljščinami, [[hortikultura|vrtnarstvo]] s pridelavo zelenjave in sadja ter [[gozdarstvo]] s pridelavo lesa, tako iz cvetočih rastlin kot iz iglavcev.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|last=Agricultural Research Service|title=Report on the Agricultural Experiment Stations|date=1903|publisher=U.S. Government Printing Office|url=https://books.google.com/books?id=wiVGAQAAMAAJ&amp;pg=PA429}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;NatGeogAgriculture&quot;&gt;{{Navedi splet|title=The Development of Agriculture|url=https://genographic.nationalgeographic.com/development-of-agriculture/|website=[[National Geographic Society|National Geographic]]|accessdate=2017-10-01|year=2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160414142437/https://genographic.nationalgeographic.com/development-of-agriculture/|archivedate=2016-04-14}}&lt;/ref&gt; Za prehrano se je uporabljalo približno 7.000 rastlinskih vrst, vendar danes večino hrane pridobivamo le iz 30 vrst. Med glavnimi [[Temeljno živilo|osnovnimi živili]] so [[Žito|žita]], kot sta riž in pšenica, škrobnate korenovke in gomolji, kot sta [[Manioka|kasava]] in [[krompir]], ter stročnice, kot sta [[grah]] in [[zrno|fižol]]. [[rastlinsko olje|Rastlinska olja,]] kot sta [[Oljčno olje|olivno]] in [[palmovo olje]], zagotavljajo [[lipid]]e, sadje in [[zelenjava]] pa [[vitamin]]e in minerale.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Food and drink|url=https://www.kew.org/science-conservation/plants-fungi/food-drink|publisher=[[Kew Gardens]]|accessdate=2017-10-01|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140328124344/https://www.kew.org/science-conservation/plants-fungi/food-drink|archivedate=2014-03-28}}&lt;/ref&gt; Med pomembne pridelke sodijo tudi [[kava]], [[čaj]] in [[kakav]], saj njihovi izdelki s [[kofein]]om delujejo kot blaga poživila.&lt;ref name=&quot;Hopper 2015&quot;&gt;{{Citat|last=Hopper|first=Stephen D.|chapter=Royal Botanic Gardens Kew|title=Encyclopedia of Life Sciences|publisher=Wiley|date=2015|doi=10.1002/9780470015902.a0024933|pages=1–9|isbn=9780470015902}}&lt;/ref&gt; Preučevanje uporabe rastlin v človeški družbi se imenuje ekonomska botanika ali [[etnobotanika]].&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|chapter-url=https://books.google.com/books?id=_wS-DAAAQBAJ&amp;pg=PA644|chapter=Ethnobotany|title=Economic Botany: A Comprehensive Study|last=Kochhar|first=S. L.|date=2016-05-31|publisher=Cambridge University Press| isbn=978-1-3166-7539-7|page=644}}&lt;/ref&gt;

=== Zdravila ===
{{Glavni|Zdravilna rastlina}}
[[Slika:Folio_Materia_Medica_Dioscurides_Met_13.152.6_(cropped).jpg|sličica|Srednjeveški zdravnik, ki pripravlja izvleček iz [[Zdravilna rastlina|zdravilne rastline]], iz arabskega [[De materia medica|Dioskorida]], 1224]]
[[Zdravilna rastlina|Zdravilne rastline]] so primarni vir [[Organska spojina|organskih spojin]], tako zaradi njihovih zdravilnih in fizioloških učinkov kot tudi zaradi industrijske [[organska sinteza|sinteze]] številnih organskih kemikalij.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Chemicals from Plants|publisher=Cambridge University Botanic Garden|url=https://www.botanic.cam.ac.uk/Botanic/Trail.aspx?p=27&amp;ix=11|accessdate=2017-12-09|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171209152153/https://www.botanic.cam.ac.uk/Botanic/Trail.aspx?p=27&amp;ix=11|archivedate=2017-12-09}}&lt;/ref&gt; Iz rastlin pridobivamo na stotine zdravil in [[narkotik]]ov. Nekatera so tradicionalna zdravila, ki se uporabljajo v [[Zeliščarstvo|zeliščarstvu]],&lt;ref name=&quot;tapsell&quot;&gt;{{Navedi časopis|last=Tapsell|first=L. C.|last2=Hemphill|first2=I.|last3=Cobiac|first3=L.|date=August 2006|title=Health benefits of herbs and spices: the past, the present, the future|url=https://ro.uow.edu.au/cgi/viewcontent.cgi?article=2450&amp;context=hbspapers|url-status=live|journal=Medical Journal of Australia|volume=185|issue=4 Supplement|pages=S4–24|doi=10.5694/j.1326-5377.2006.tb00548.x|pmid=17022438|archive-url=https://web.archive.org/web/20201031172039/https://ro.uow.edu.au/cgi/viewcontent.cgi?article=2450&amp;context=hbspapers|archive-date=2020-10-31|access-date=2020-08-24|hdl-access=free}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;lai&quot;&gt;{{Navedi časopis|last=Lai|first=P. K.|last2=Roy|first2=J.|date=June 2004|title=Antimicrobial and chemopreventive properties of herbs and spices|journal=Current Medicinal Chemistry|volume=11|issue=11|pages=1451–1460|doi=10.2174/0929867043365107|pmid=15180577}}&lt;/ref&gt; nekatera pa so kemične snovi, odkrite v rastlinah, nato prečiščene ali umetno sintetizirane in uporabljene v sodobni medicini. Sodobna zdravila, pridobljena iz rastlin, vključujejo [[Acetilsalicilna kislina|aspirin]], [[Paklitaksel|taksol]], [[morfin]], [[kinin]], [[reserpin]], [[kolhicin]], [[naprstec|digitalis]] in [[vinkristin]]. Med rastline, ki se uporabljajo v zeliščarstvu, spadajo [[Dvokrpi ginko|ginko]], [[Echinacea|slamnik]], [[beli vratič]] in [[šentjanževka]]. Pomembno farmacevtsko delo [[farmakopeja]], {{Jezik|la|[[De materia medica]]}}, ki ga je med letoma 50 in 70 n. št. napisal [[Pedanius Dioscorides|Dioskorid]], opisuje približno 600 zdravilnih rastlin in je ostal v uporabi v Evropi in na Bližnjem vzhodu do okoli leta 1600 ter velja za predhodnika vseh sodobnih farmakopej.&lt;ref name=&quot;NIH&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.nlm.nih.gov/hmd/greek/greek_dioscorides.html|title=Greek Medicine|publisher=National Institutes of Health, USA|date=2002-09-16|accessdate=2014-05-22|archiveurl=https://web.archive.org/web/20131109193334/https://www.nlm.nih.gov/hmd/greek/greek_dioscorides.html|archivedate=2013-11-09}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|last=Hefferon|first=Kathleen|title=Let Thy Food Be Thy Medicine|publisher=Oxford University Press|date=2012|page=46|isbn=978-0-1998-7398-2|url=https://books.google.com/books?id=iORoAgAAQBAJ&amp;pg=PA46|accessdate=2017-12-09|archivedate=2020-08-01|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200801030407/https://books.google.com/books?id=iORoAgAAQBAJ&amp;pg=PA46}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|last=Rooney|first=Anne|authorlink=Anne Rooney|title=The Story of Medicine|publisher=Arcturus Publishing|date=2009|page=143|isbn=978-1-8485-8039-8|accessdate=2017-12-09|url=https://books.google.com/books?id=jBMEAwAAQBAJ&amp;pg=PT143|archivedate=2020-08-01|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200801030419/https://books.google.com/books?id=jBMEAwAAQBAJ&amp;pg=PT143}}&lt;/ref&gt;

=== Neživilski izdelki ===
{{Glavni|Industrijska rastlina}}
[[Slika:Timber_DonnellyMills2005_SeanMcClean.jpg|sličica|[[Les]] v skladišču za kasnejšo predelavo na [[Žaga (industrijski obrat)|žagi]]]]
Industrijske rastline so pomemben vir surovin za proizvodnjo različnih izdelkov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Industrial Crop Production|url=https://www.sustainabletable.org/804/industrial-crop-production|publisher=Grace Communications Foundation|accessdate=2016-06-20|year=2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160610195055/https://www.sustainabletable.org/804/industrial-crop-production|archivedate=2016-06-10}}&lt;/ref&gt; Neživilski izdelki vključujejo [[Dišavno olje|dišavna olja]], [[naravno barvilo|naravna barvila]], pigmente, [[vosek|voske]], [[smola|smole]], [[Čreslovina|tanine]], alkaloide, [[jantar]] in [[Pluta|pluto]]. Iz rastlin pridobivamo tudi izdelke kot so mila, šamponi, parfumi, kozmetika, barve, laki, terpentin, kavčuk, [[lateks]], maziva, linolej, plastika, črnila in smole. Obnovljiva goriva iz rastlin vključujejo [[drva]], [[Šota|šoto]] in druga [[Biogorivo|biogoriva]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=''Industrial Crops and Products'' An International Journal|url=https://www.elsevier.com/journals/industrial-crops-and-products/0926-6690?generatepdf=true|publisher=Elsevier|accessdate=2016-06-20|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171002022039/https://www.elsevier.com/journals/industrial-crops-and-products/0926-6690?generatepdf=true|archivedate=2017-10-02}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;CruzDierig2014&quot;&gt;{{Navedi knjigo|last=Cruz|first=Von Mark V.|last2=Dierig|first2=David A.|title=Industrial Crops: Breeding for BioEnergy and Bioproducts|url=https://books.google.com/books?id=iIFxBQAAQBAJ&amp;pg=PR9|year=2014|publisher=Springer|isbn=978-1-4939-1447-0|pages=9 and passim|accessdate=2017-10-01|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170422142944/https://books.google.com/books?id=iIFxBQAAQBAJ&amp;pg=PR9|archivedate=2017-04-22}}&lt;/ref&gt; [[Fosilno gorivo|Fosilna goriva]], kot so [[premog]], [[nafta]] in [[zemeljski plin]], so skozi [[Geološka časovna lestvica|geološka obdobja]] nastala iz ostankov vodnih organizmov, vključno s [[fitoplankton]]om.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|last=Sato|first=Motoaki|chapter=Thermochemistry of the formation of fossil fuels|title=Fluid-Mineral Interactions: A Tribute to H. P. Eugster, Special Publication No. 2|date=1990|url=https://www.geochemsoc.org/files/6214/1261/1770/SP-2_271-284_Sato.pdf|publisher=The Geochemical Society|accessdate=2017-10-01|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150920172448/https://www.geochemsoc.org/files/6214/1261/1770/SP-2_271-284_Sato.pdf|archivedate=2015-09-20}}&lt;/ref&gt; Številna nahajališča premoga izvirajo iz [[karbon]]skega obdobja [[zgodovina Zemlje|Zemljine zgodovine]]. Kopenske rastline tvorijo tudi [[kerogen|kerogen tipa III]], ki je vir zemeljskega plina.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|last=Miller|first=G.|url=https://books.google.com/books?id=AJ4SnHbb-ZcC&amp;q=fossil+fuels+depleted+much+faster+than+renewal&amp;pg=PA11|title=Environmental Science: Problems, Connections and Solutions|last2=Spoolman|first2=Scott|publisher=Cengage Learning|year=2007|isbn=978-0-495-38337-6|accessdate=2018-04-14}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|last=Ahuja|first=Satinder|url=https://books.google.com/books?id=DHKDBAAAQBAJ&amp;q=fossil+fuels+depleted+much+faster+than+renewal&amp;pg=PA278|title=Food, Energy, and Water: The Chemistry Connection|publisher=[[Elsevier]]|year=2015|isbn=978-0-12-800374-9|accessdate=2018-04-14}}&lt;/ref&gt;

Rastline zagotavljajo materiale za gradnjo bivališč in izdelavo oblačil. [[Les]] se uporablja za gradnjo zgradb, čolnov in pohištva ter za manjše predmete, kot so [[Glasbilo|glasbila]] in športna oprema. Predeluje se tudi v [[Celuloza|celulozo]] za izdelavo [[papir]]ja in [[karton]]a.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Handbook of pulp|volume=1|editor-last=Sixta|editor-first=Herbert|year=2006|publisher=Wiley-VCH|location=Winheim, Germany|isbn=978-3-527-30997-9|page=9}}&lt;/ref&gt; Tkanine so pogosto narejene iz [[bombaž]]a, [[lan]]u, [[Boehmeria nivea|bele koprive]] ali sintetičnih vlaken, kot je [[viskoza]], pridobljena iz rastlinske celuloze. [[Sukanec|Sukanci]] za šivanje so večinoma narejeni iz bombaža.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Natural fibres|url=https://www.naturalfibres2009.org/en/fibres/|website=Discover Natural Fibres|date=2009|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160720093749/https://www.naturalfibres2009.org/en/fibres/|archivedate=2016-07-20}}&lt;/ref&gt;

=== Okrasne rastline ===
{{Glavni|Okrasna rastlina}}
[[Slika:Rose_espalier_Niedernhall.JPG|sličica|[[Espalier]] vrtnic v Niedernhallu v Nemčiji|levo]]
Na tisoče rastlinskih vrst gojimo zaradi njihove lepote, zagotavljanja sence, uravnavanje temperature, zmanjševanja vetra in hrupa, zagotavljanja zasebnosti in preprečevanja erozije tal. Rastline so osnova turistične industrije, ki vključuje obiske [[vrtnarski turizem|vrtov]], [[Narodni park|narodnih parkov]], [[gozd]]ov in festivale, kot je [[Hanami|praznik cvetočih češenj]] na Japonskem.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|url=https://archive.org/details/introductiontoja00dani|page=[https://archive.org/details/introductiontoja00dani/page/12 12]|title=Introduction to Japanese culture|first=Daniel|last=Sosnoski|publisher=Tuttle Publishing|year=1996|isbn=978-0-8048-2056-1|accessdate=2017-12-13}}&lt;/ref&gt;

Rastline lahko gojimo v zaprtih prostorih kot [[sobna rastlina|sobne rastline]] ali v posebnih zgradbah, kot so [[rastlinjak]]i. Obstajajo tudi umetniške oblike urejanja rastlin, kot so [[bonsaj]], [[ikebana]] ter aranžiranje rezanega ali suhega cvetja. [[okrasna rastlina|Okrasne rastline]] so včasih celo vplivale na zgodovino, kot med [[tulipomanija|tulipomanijo]] – obdobjem velikega povpraševanja po tulipanih.&lt;ref name=&quot;Lambert&quot;&gt;{{Navedi splet|last=Lambert|first=Tim|title=A Brief History of Gardening|url=https://www.localhistories.org/gardening.html|publisher=BBC|accessdate=2016-06-21|year=2014|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160609094015/https://www.localhistories.org/gardening.html|archivedate=2016-06-09}}&lt;/ref&gt;

=== V znanosti ===
[[Slika:Barbara_McClintock_(1902-1992)_shown_in_her_laboratory_in_1947.jpg|sličica|[[Barbara McClintock]] je uporabila [[Koruza|koruzo]] za preučevanje dedovanja lastnosti.]]
Tradicionalno se znanost o rastlinah imenuje [[botanika]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Mason|first=Matthew G.|title=Introduction to Botany|url=https://www.environmentalscience.org/botany|website=Environmental Science|accessdate=2023-06-06}}&lt;/ref&gt; Temeljne biološke raziskave so pogosto uporabljale rastline kot [[Modelni organizem|modelne organizme]]. V [[Genetika|genetiki]] je [[Gregor Mendel]] s križanjem graha odkril osnovnih zakonitost [[Dednost|dedovanja]],&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Mendel's Paper in English|url=https://www.mendelweb.org/Mendel.html|first=Roger B.|last=Blumberg|accessdate=2017-12-09|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160113051202/https://www.mendelweb.org/Mendel.html|archivedate=2016-01-13}}&lt;/ref&gt; proučevanje kromosomov koruze pa je [[Barbara McClintock|Barbari McClintock]] omogočilo, da je dokazala njihovo povezavo z dednimi lastnostmi.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Barbara McClintock: A Brief Biographical Sketch|url=https://library.cshl.edu/archives/archives/bmcbio.htm|publisher=WebCite|accessdate=2016-06-21|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110927171607/http://library.cshl.edu/archives/archives/bmcbio.htm|archivedate=2011-09-27}}&lt;/ref&gt; Navadni repnjakovec (''Arabidopsis thaliana'') se v laboratorijih uporablja kot modelni organizem za razumevanje, kako [[gen]]i nadzorujejo rast in razvoj rastlinskih struktur.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=About Arabidopsis|url=https://www.arabidopsis.org/portals/education/aboutarabidopsis.jsp|publisher=TAIR|accessdate=2016-06-21|archiveurl=https://web.archive.org/web/20161022211543/https://www.arabidopsis.org/portals/education/aboutarabidopsis.jsp|archivedate=2016-10-22}}&lt;/ref&gt; [[Dendrokronologija|Drevesne]] [[Dendrokronologija|letnice]] služijo za določanje starosti v [[Arheologija|arheologiji]] in beležijo [[paleoklimatologija|zgodovino podnebnih sprememb]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Bauer|first=Bruce|website=Climate.gov|url=https://www.climate.gov/news-features/blogs/beyond-data/how-tree-rings-tell-time-and-climate-history|title=How Tree Rings Tell Time and Climate History|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210812140430/https://www.climate.gov/news-features/blogs/beyond-data/how-tree-rings-tell-time-and-climate-history|archivedate=2021-08-12|date=2018-11-29}}&lt;/ref&gt; Preučevanje rastlinskih fosilov ali [[paleobotanika]] omogoča razumevanje evolucije rastlin, premikov celin in podnebnih sprememb v preteklosti. Rastlinski fosili pomagajo tudi pri določanju starosti kamnin.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|last=Cleal|first=Christopher J.|last2=Thomas|first2=Barry A.|title=Introduction to Plant Fossils|publisher=Cambridge University Press|year=2019|pages=13|isbn=978-1-1084-8344-5|url=https://books.google.com/books?id=KDGdDwAAQBAJ&amp;q=plant+fossils}}&lt;/ref&gt;

=== V mitologiji, religiji in kulturi ===
Rastline, vključno z drevesi, se pojavljajo v [[Mitologija|mitologiji]], [[Religija|religiji]] in [[fiktivna rastlina|literaturi]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Leitten|first=Rebecca Rose|title=Plant Myths and Legends|url=https://bhort.bh.cornell.edu/conservatory/cpage3.html|publisher=Cornell University Liberty Hyde Bailey Conservatory|accessdate=2016-06-20|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160807024903/https://bhort.bh.cornell.edu/conservatory/cpage3.html|archivedate=2016-08-07}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Seven of the most sacred plants in the world|url=https://www.bbc.co.uk/programmes/articles/1G40z4B6Ydmh8dSqFQSW1pQ/seven-of-the-most-sacred-plants-in-the-world|accessdate=2020-10-12|publisher=BBC|archivedate=2020-09-20|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200920012754/https://www.bbc.co.uk/programmes/articles/1G40z4B6Ydmh8dSqFQSW1pQ/seven-of-the-most-sacred-plants-in-the-world}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi časopis|date=2015-11-03|title=Literary Plants|journal=[[Nature Plants]]|volume=1|issue=11|page=15181|doi=10.1038/nplants.2015.181|pmid=27251545|doi-access=free}}&lt;/ref&gt; V številnih [[praindoevropska mitologija|indoevropskih]], sibirskih in [[Ameriška staroselska religija|indijanskih religijah]] se pojavlja motiv [[svetovno drevo|svetovnega drevesa]], prikazan kot ogromno drevo, ki raste na Zemlji, podpira nebo in s koreninami sega v podzemlje. Pogosto se prikazuje tudi kot kozmično drevo ali drevo z orlom in kačo.&lt;ref name=&quot;Annus2009&quot;&gt;{{Navedi časopis|last=Annus|first=Amar|date=2009|title=Review Article. The Folk-Tales of Iraq and the Literary Traditions of Ancient Mesopotamia|journal=Journal of Ancient Near Eastern Religions|volume=9|issue=1|pages=87–99|doi=10.1163/156921209X449170}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi časopis|last=Wittkower|first=Rudolf|year=1939|title=Eagle and Serpent. A Study in the Migration of Symbols|journal=Journal of the Warburg Institute|volume=2|issue=4|pages=293–325|doi=10.2307/750041|jstor=750041}}&lt;/ref&gt; Oblike svetovnega drevesa vključujejo arhetipsko [[drevo življenja]], ki je povezano z evrazijskim konceptom [[sveto drevo|svetega drevesa]].&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|last=Giovino|first=Mariana|year=2007|title=The Assyrian Sacred Tree: A History of Interpretations|page=129|publisher=Saint-Paul|isbn=978-3-7278-1602-4}}&lt;/ref&gt; Drug razširjen starodavni motiv, ki ga najdemo na primer v Iranu, je drevo življenja obdano s parom [[Soočene živali|soočenih živali]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Textile with Birds and Horned Quadrupeds Flanking a Tree of Life|url=https://www.metmuseum.org/art/collection/search/451090|publisher=[[Metropolitan Museum of Art]]|accessdate=2023-08-21}}&lt;/ref&gt;

Rože se pogosto uporabljajo kot spominska obeležja, darila in za praznovanje rojstva, smrti, poroke in prazniki. Cvetlični aranžmaji se lahko uporabljajo za pošiljanje [[Jezik rož|skritih sporočil]].&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|last=Fogden|first=Michael|last2=Fogden|first2=Patricia|title=The Natural History of Flowers|publisher=Texas A&amp;M University Press|year=2018|isbn=978-1-6234-9644-9|page=1}}&lt;/ref&gt; Rastline, zlasti cvetice, so pogost motiv slikarskih umetnin.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Botanical Imagery in European Painting|publisher=[[Metropolitanski muzej umetnosti]]|url=https://www.metmuseum.org/toah/hd/bota/hd_bota.htm|accessdate=2016-06-19}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=Raymond|first=Francine|title=Why botanical art is still blooming today|url=https://www.telegraph.co.uk/gardening/plants/9924556/Why-botanical-art-is-still-blooming-today.html|accessdate=2016-06-19|work=[[The Daily Telegraph]]|date=2013-03-12}}&lt;/ref&gt;

=== Negativni učinki ===
[[Slika:Reynoutria japonica MdE 2.jpg|sličica|[[Japonski dresnik]] je [[invazivna vrsta]], za katero v Sloveniji velja prepoved sajenja v okrasne in druge namene.&lt;ref name=&quot;MOP&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.mop.gov.si/si/delovna_podrocja/narava/invazivne_tujerodne_vrste_rastlin_in_zivali/rastline_invazivne_tujerodne_vrste/japonski_dresnik_fallopia_japonica/japonski_dresnik_fallopia_japonica/|title=JAPONSKI DRESNIK (FALLOPIA JAPONICA)|publisher=Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije|accessdate=7. septembra 2017|archive-date=2017-09-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20170907123644/http://www.mop.gov.si/si/delovna_podrocja/narava/invazivne_tujerodne_vrste_rastlin_in_zivali/rastline_invazivne_tujerodne_vrste/japonski_dresnik_fallopia_japonica/japonski_dresnik_fallopia_japonica/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;]]
[[Plevel]]i so rastline, ki so nezaželene zaradi komercialnih ali estetskih razlogov in rastejo v urejenih okoljih, kot so polja in vrtovi.&lt;ref&gt;{{Navedi časopis|last=Harlan|first=J. R.|last2=deWet|first2=J. M.|year=1965|title=Some thoughts about weeds|url=https://archive.org/details/sim_economic-botany_january-march-1965_19_1/page/16|journal=Economic Botany|volume=19|issue=1|pages=16–24|doi=10.1007/BF02971181}}&lt;/ref&gt; Ljudje so številne rastline razširili izven njihovih naravnih habitatov. Nekatere od teh rastlin so postale [[Invazivna vrsta|invazivne]], saj škodujejo obstoječim ekosistemom z izpodrivanjem domorodnih vrst.&lt;ref&gt;{{Navedi časopis|last=Davis|first=Mark A.|last2=Thompson|first2=Ken|year=2000|title=Eight Ways to be a Colonizer; Two Ways to be an Invader: A Proposed Nomenclature Scheme for Invasion Ecology|journal=Bulletin of the Ecological Society of America|publisher=Ecological Society of America|volume=81|pages=226–230}}&lt;/ref&gt;

Nekatere rastline, ki proizvajajo [[Anemofilija|cvetni prah]], vključno s travami, povzročajo [[Alergija|alergijske reakcije]] pri ljudeh, ki trpijo za [[Alergijski rinitis|senenim nahodom]].&lt;ref name=&quot;NIH2015Cause&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Cause of Environmental Allergies|url=http://www.niaid.nih.gov/topics/environmental-allergies/Pages/cause.aspx|website=NIAID|accessdate=2015-06-17|date=2015-04-22|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150617124141/http://www.niaid.nih.gov/topics/environmental-allergies/Pages/cause.aspx|archivedate=2015-06-17}}&lt;/ref&gt; Mnoge rastline [[seznam strupenih rastlin|proizvajajo toksine]], da se [[Obramba rastlin pred rastlinojedi|zaščitijo pred rastlinojedci]]. Glavne vrste rastlinskih toksinov vključujejo [[alkaloid]]e, [[terpenoid]]e in [[fenol]]e.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www2.mcdaniel.edu/Biology/botf99/herbnew/aprodbc.htm|title=Biochemical defenses: secondary metabolites|accessdate=2007-05-21|website=Plant Defense Systems &amp; Medicinal Botany|archivedate=2007-07-03|archiveurl=https://web.archive.org/web/20070703145234/http://www2.mcdaniel.edu/Biology/botf99/herbnew/aprodbc.htm}}&lt;/ref&gt; Ti so lahko škodljivi za ljudi in živino, bodisi ob zaužitju&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|last=Bevan-Jones|first=Robert|url=https://books.google.com/books?id=4KOmAwAAQBAJ|title=Poisonous Plants: A Cultural and Social History|date=2009-08-01|publisher=Windgather Press|isbn=978-1-909686-22-9}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=gasZYoM22bkC|title=Livestock-Poisoning Plants of California|publisher=UCANR Publications|isbn=978-1-60107-674-8}}&lt;/ref&gt; ali, kot pri [[Strupeni bršljan|strupenem bršljanu]], ob stiku.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|last=Crosby|first=Donald G.|url=https://books.google.com/books?id=B9gJCAAAQBAJ|title=The Poisoned Weed: Plants Toxic to Skin|date=2004-04-01|publisher=Oxford University Press|isbn=978-0-19-028870-9|language=en}}&lt;/ref&gt; Nekatere rastline negativno vplivajo na druge rastline, saj preprečujejo rast sadik ali rast bližnjih rastlin s sproščanjem [[Alelopatija|alelopatskih]] kemikalij.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|last=Grodzinskii|first=A. M.|url=https://books.google.com/books?id=JlA4DwAAQBAJ|title=Allelopathy in the Life of Plants and their Communities|date=2016-03-01|publisher=Scientific Publishers|isbn=978-93-86102-04-1}}&lt;/ref&gt;
{{-}}
== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* [https://ucjeps.berkeley.edu/INA.html Index Nominum Algarum]
* [https://web.archive.org/web/20060210225113/https://florabase.calm.wa.gov.au/phylogeny/cronq88.html Interactive Cronquist classification]. Archived 10 February 2006.
* [https://web.archive.org/web/20100611054707/https://www.prota.org/uk/about+prota/ Plant Resources of Tropical Africa]. Archived 11 June 2010.
* [https://tolweb.org/Green_plants Tree of Life]. {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220309093200/http://tolweb.org/Green_plants |date=2022-03-09 }}.

;Botanične podatkovne zbirke
* [https://www.ville-ge.ch/musinfo/bd/cjb/africa/recherche.php?langue=an African Plants Initiative database]
* [https://www.anbg.gov.au/cpbr/databases/ Australia]
* [https://www.chilebosque.cl/ Chilean plants at ''Chilebosque'']
* [https://www.efloras.org/index.aspx e-Floras (Flora of China, Flora of North America and others)]. {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220219200600/http://www.efloras.org/index.aspx |date=2022-02-19 }}.
* [https://rbg-web2.rbge.org.uk/FE/fe.html Flora Europaea]
* [https://www.floraweb.de/ Flora of Central Europe] {{in lang|de}}
* [https://www.efloras.org/flora_page.aspx?flora_id=1 Flora of North America]. {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220219202016/http://www.efloras.org/flora_page.aspx?flora_id=1 |date=2022-02-19 }}.
* [https://www.alpine-plants-jp.com/botanical_name/list_of_japanese_wild_plants_abelia_buxus.htm List of Japanese Wild Plants Online]. {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220316094850/http://www.alpine-plants-jp.com/botanical_name/list_of_japanese_wild_plants_abelia_buxus.htm |date=2022-03-16 }}.
* [https://web.archive.org/web/20070616151737/https://ntbg.org/plants/choose_a_plant.php Meet the Plants-National Tropical Botanical Garden]. Archived 16 June 2007.
* [https://www.wildflower.org/ Lady Bird Johnson Wildflower Center – Native Plant Information Network at University of Texas, Austin]
* [https://plants.usda.gov/ United States Department of Agriculture] not limited to continental US species.

{{botanika}}
{{Eukaryota classification|state=collapsed}}
{{Življenje, necelične oblike življenja in primerljive organske strukture}}

{{Taxonbar|from=Q756}}
{{normativna kontrola}}
{{zvezdica}}

[[Kategorija:Rastline|*]]
[[Kategorija:Kraljestva (biologija)]]
[[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1866]]</text>
      <sha1>as6xnbqo5c9ubl78bxgm0d0dk8yga81</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Salvador Dalí</title>
    <ns>0</ns>
    <id>23264</id>
    <revision>
      <id>6774139</id>
      <parentid>6577438</parentid>
      <timestamp>2026-11-03T11:12:01Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6)</comment>
      <origin>6774139</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="59544" sha1="pfbo3xbku1ps0pnxhxjat5scv6nhrbz" xml:space="preserve">{{Infopolje Umetnik
| name          = Salvador Dalí
| image         = Salvador Dalí 1939.jpg
| caption       = Dalí leta 1939
| birth_name    = Salvador Domingo Felipe Jacinto Dalí i Domènech
| birth_date    = {{birth date|1904|5|11|df=y}}
| birth_place   = [[Figueres]], [[Katalonija]], [[Restavracija (Španija)|Španija]]
| death_date    = {{death date and age|1989|01|23|1904|05|11|df=y}}
| death_place   = Figueres, Katalonija, [[Španija]]
| nationality   = {{ikonazastave|Španija}} [[Španci|Španec]]
| field         = [[slikarstvo]], [[risanje]], [[fotografija]], [[kiparstvo]], [[pisateljstvo]]
| training      = Kraljevska akademija lepih umetnosti San Fernando, [[Madrid]]
| movement      = [[kubizem]], [[dadaizem]], [[surrealizem]]
| famous works  = [[Vztrajnost spomina]] (1931)&lt;br /&gt;[[Obraz Mae West, ki se lahko uporabi kot stanovanje (1935)]]&lt;br /&gt;[[Mehka konstrukcija s kuhanim fižolom]] (1936)&lt;br /&gt;Balerina v glavi smrti (1939)&lt;br /&gt;Skušnjave svetega Antona (1946)&lt;br /&gt;Galateja krogel (1952)&lt;br /&gt;[[Mlada devica, ki se sodomizira z rogovi svoje lastne čistosti]] (1954)
| spouse        = Gala Eluard
| patrons       = 
| awards        = 
}}
'''Salvador Felip Jacint Dalí Domènech''' ali '''Salvador Felipe Jacinto Dalí Domènech, markiz [[Pubol]]ski''',  [[Španci|španski]] [[umetnik]], * [[11. maj]] [[1904]], [[Figueres]], [[Katalonija]], [[Španija]], † [[23. januar]] [[1989]].

Salvador Felipe Jacinto Dalí Domènech, markiz Pubolski, krščen kot Salvador Felip Jacint Dalí Domènech, bolj poznan pod imenom Salvador Dalí, je bil španski (katalonski) umetnik in eden najpomembnejših slikarjev [[20. stoletje|20. stoletja]]. Bil je izurjen risar, najbolj znan po udarnih, bizarnih in čudovitih slikah in ostalih umetniški delih [[nadrealizem|nadrealistične]] usmeritve. Njegove slikarske sposobnosti pogosto pripisujejo vplivu [[renesansa|renesančnih]] mojstrov&lt;ref name=&quot;Dali&quot;&gt;Dalí, Salvador. (2000) ''Dalí: 16 Art Stickers'', Courier Dover Publications. ISBN 0-486-41074-9.&lt;/ref&gt;. Njegovo najbolj znano delo, ''Vztrajnost spomina'', je bilo dokončano leta 1931. Salvadorjev umetniški repertoar vključuje prav tako film, kiparstvo in fotografijo. Sodeloval je tudi z [[Walt Disney|Waltom Disneyjem]] pri risanki Destino, ki jo je nagradila tudi Akademija, bila pa je realizirana šele posmrtno leta 2003. Rojen v [[Katalonija|Kataloniji]], v [[Španija|Španiji]], je vztrajal, da ima arabske korenine in trdil, da so bili njegovi predniki Mavri, ki so naselili Španijo v letu 711 in da ima od tukaj svoje značilnosti: »''moja ljubezen do vsega, kar je privlačno in ekscesno, moja strast po razkošju in moja ljubezen do orientalskih oblek.''« &lt;ref&gt;{{navedi knjigo | author=Ian Gibson | title=The Shameful Life of Salvador Dali | year=1997 | publisher=W. W. Norton &amp; Company | url=http://www.nytimes.com/books/first/g/gibson-dali.html}} Gibson je odkril, da naj bi bil priimek »Dalí« (in številne njegove izpeljanke), zelo pogost priimek v nekaterih arabskih državah, kot so npr. [[Maroko]], [[Tunizija]], [[Alžirija]] ali [[Egipt]]. Po drugi strani, prav tako v skladu z Gibsonom, je imela družina Dalíjeve matere; družina Domènech iz Barcelone; židovske korenine.&lt;/ref&gt; Splošno znan kot zelo domiseln, je imel Dalí močno sposobnost delati nenavadne stvari, da je z njimi kakorkoli že pritegnil pozornost nase. To je včasih jezilo tako tiste, ki so ljubili njegovo umetnost, kot tudi njegove kritike, kajti njegove ekscentrične navade so včasih pritegnile več pozornosti javnosti kot njegovo umetniško delo. Ta domnevno načrtna razvpitost je privedla do široke prepoznavnosti pri ljudeh in mnogih nakupov njegovih del s strani ljudi različnih strok.

== Življenjepis ==
=== Mladost ===
Dalí je bil rojen 11. maja 1904, ob 8.45 po lokalnem času &lt;ref&gt;Če upoštevamo njegov rojstni list, na katerem je osnovana njegova natalna karta. [http://www.astrotheme.fr/en/portrait.php?info=1&amp;clef=V5w9Rfu55p7k Astrološka karta Salvadorja Dalíja]{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} Karta se nahaja na spletni strani astrotheme.fr.&lt;/ref&gt; v mestu [[Figueres]], v okrožju [[Empordà]] v [[Katalonija|Kataloniji]], blizu [[Španija|špansko]]-[[Francija|francoske]] meje. Dalíjev starejši brat, prav tako imenovan Salvador (rojen 12. oktobra 1901), je umrl devet mesecev prej, 1. avgusta 1903. Njegov oče, Salvador Dalí i Cusí, je bil srednjerazredni [[odvetnik]] in [[notar]]&lt;ref name=&quot;Llongueras&quot;&gt;Llongueras, Lluís. (2004) ''Dalí'', Ediciones B — Mexico. ISBN 84-666-1343-9.&lt;/ref&gt;, ki je svoj striktno disciplinarni vpliv posredoval preko žene in gospodinje Felipe Domenech Ferres, ki je kmalu opazila nadarjenost svojega sina&lt;ref name=&quot;Rojas&quot;&gt;Rojas, Carlos. ''Salvador Dalí, Or the Art of Spitting on Your Mother's Portrait'', Penn State Press (1993). ISBN 0-271-00842-3. Pridobljeno 2007-10-25.&lt;/ref&gt;. [[Slika:Dali Self-portrait.jpg|thumb|left|150px|Slikarjev najstniški avtoportret iz leta 1921]]
Ko je bilo Dalíju pet let, so ga odpeljali h grobu njegovega brata in starša sta mu povedala, da je bil sam bratova [[reinkarnacija]], kar je začel Dalí kmalu verjeti. O svojem bratu je Dalí povedal slednje: »''...midva sva podobna drug drugemu kot dve kaplji vode, vendar pa imava različen odsev.''&lt;ref name=&quot;Dalí, Secret Life, p. 2&quot;&gt;Dalí, Secret Life, p. 2&lt;/ref&gt;''On je bil najbrž prva verzija mene samega, toda preveč prepričan v absolutno.''« &lt;ref name=&quot;Dalí, Secret Life, p. 2&quot;/&gt;

Dalí je imel tudi sestro Ano Marío, ki je bila tri leta mlajša od njega. Leta 1949 je izdala knjigo o svojem bratu z naslovom: »''Dalí kot ga vidi njegova sestra''« &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.artelino.com/articles/dali.asp|title=Dalí Biography 1904–1989 — Part Two|publisher=artelino.com|accessdate=2007-10-21|archive-date=2006-10-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20061025082142/http://www.artelino.com/articles/dali.asp|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; (ni slovenskega prevoda). Njegova prijatelja iz otroštva sta bila med drugim tudi kasnejša nogometaša [[FC Barcelona|FC Barcelone]], Sagibarbá in Josep Samitier. Med počitnicami so skupaj igrali nogomet v katalonski vasici [[Cadaqués]]. Dalí je obiskoval risarsko šolo. Poleti 1916 je Dalí med bivanjem v Cadaquésu raziskoval moderno umetnost skupaj z družino Ramona Pichota, lokalnega umetnika, ki je pogosto obiskoval Pariz&lt;ref name=Llongueras/&gt;. Naslednje leto je Dalíjev oče organiziral razstavo njegovih risb z ogljem v njihovi domači hiši. Prvo javno razstavo je imel v krajevnem gledališču v Figueresu leta 1919&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.all-art.org/art_20th_century/dali1.html|title=Dalíjevo zgodnje ustvarjanje - 1910 - 1928|accessdate=2007-10-25|archive-date=2015-12-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20151209151106/http://www.all-art.org/art_20th_century/dali1.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; .
Leta 1921 je Dalíjeva mati umrla za posledicami [[rak dojke|raka na dojki]], ko mu je bilo šestnajst let. Dali je o njej dejal: »''njena smrt je bila največji udarec, ki sem ga doživel v svojem življenju. Častil sem jo ... nisem se mogel sprijazniti z izgubo bitja, na katerega sem računal, da bo naredilo neviden in neizogiben pečat na moji duši.''« &lt;ref&gt;Dalí, Secret Life, pp. 152–153&lt;/ref&gt; Po njeni smrti se je Dalíjev oče poročil s sestro svoje pokojne žene. Dalí očetu te poroke ni zameril, kakor mnogi mislijo, saj je do svoje tete gojil veliko ljubezen in spoštovanje.&lt;ref name=Llongueras/&gt;
&lt;br /&gt;
=== Madrid in Pariz ===
[[Slika:Dali Bread Basket.jpg|thumb|right|200px|''Košara s kruhom'' (1926)]]

Leta 1922 se je Dalí preselil v nekakšen študentski dom z imenom [[Residencia de estudiantes]] v [[Madrid]]&lt;ref name=Llongueras/&gt;, kjer je študiral na šoli Svetega Fernanda lepih umetnosti. Dalí, 1,72 metra visok [[dandy]], je takoj pritegnil pozornost kot ekscentrik, ki je nosil dolge lase in brke ter obleko, hlače in kolenčnike v modnem stilu iz enega stoletja pred njegovim. Vendar pa so njegove slike, v katerih je eksperimentiral s [[kubizem|kubizmom]], pritegnile največ pozornosti njegovih študentskih prijateljev na šoli. V teh zgodnjih kubističnih delih verjetno še ni povsem razumel tega gibanja, kajti edine informacije, ki jih je uspel dobiti o kubizmu, je črpal iz peščice člankov v revijah in kataloga, ki mu ga je podaril Pichot, poleg tega pa tudi v Madridu tisti čas še ni bilo kubističnih umetnikov.
Dalí je tako tudi eksperimentiral z [[dada|dado]], ki nalahno preveva njegovo delo tekom njegovega življenja. V času šolanja je postal tudi tesen prijatelj s pesnikom [[Federico García Lorca|Federicom Garcío Lorco]]&lt;ref name=coversations&gt;Bosquet, Alain, ''[http://www.ubu.com/historical/dali/dali_conversations.pdf Conversations with Dalí] (Pogovori z Dalíjem)'', 1969. p. 19. PDF. (Dalí o Garcii Lorca) Dalí: ''Bil je homoseksualen, kot vedo vsi, in noro zaljubljen vame. Dvakrat me je poskušal stisniti.... Bilo mi je izredno neprijetno, ker sam nisem bil homoseksualen in se za to tudi nisem posebej zanimal.''&lt;/ref&gt;; s katerim sta bila najverjetneje tudi intimna prijatelja, in s filmarjem [[Luis Buñuel|Luisom Buñuelom]].

Dalí je izstopil iz akademije leta 1926 malo pred zaključnimi izpiti, ko je prišel do zaključka, da niti eden od učiteljev na fakulteti ni toliko usposobljen oziroma zmožen, da bi ga presegal in da bi ga kot tak na izpitih lahko izprašal&lt;ref name=olga&gt;[http://www.abcgallery.com/D/dali/dalibio.html Salvador Dalí: Olga's Gallery] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160413060418/http://www.abcgallery.com/D/dali/dalibio.html |date=2016-04-13 }}.&lt;/ref&gt;. Njegove  velike slikarske sposobnosti, kot že omenjeno, so zelo dobro dokumentirane v bolj ali manj realistični sliki ''Košara s kruhom'', ki jo je naslikal leta 1926 [http://www.dali-gallery.com/html/galleries/painting05.htm] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100827234135/http://www.dali-gallery.com/html/galleries/painting05.htm |date=2010-08-27 }}. Istega leta je prvič obiskal Pariz, kjer je srečal [[Pablo Picasso|Pabla Picassa]], ki ga je pričakoval, saj je o mladem Dalíju slišal veličastne stvari prek [[Joan Miró|Joana Mirója]]. Dalí je naredil veliko število del pod močnimi vplivi Picassa in Mirója naslednjih nekaj let, preden je postavil povsem svoj, nov stil.
Nekateri trendi v Dalíjevem delu, ki so se kasneje nadaljevali skozi vso njegovo življenje, so bili že opazni in evidentirani v dvajsetih letih 20. stoletja. Dalí je vsrkaval vplive vseh stilov v umetnosti, ki jih je lahko našel, da je lahko nato produciral dela, ki so variirala od povsem akademsko klasičnih do zadnjih konic [[avantgarda|avantgarde]]&lt;ref&gt;Hodge Nicola in Libby Anson. ''The A–Z of Art: The World's Greatest and Most Popular Artists and Their Works''. California: Thunder Bay Press, 1996. [https://ucmshare.ucmerced.edu/docushare/dsweb/Get/Document-94961/Dali+Salvador.doc Online citation] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060921144258/https://ucmshare.ucmerced.edu/docushare/dsweb/Get/Document-94961/Dali+Salvador.doc |date=2006-09-21 }}.&lt;/ref&gt;, in ki jih je včasih razporedil skozi več del, včasih pa kombiniral v enem samem. Razstave njegovih del v Barceloni so pritegnile veliko pozornosti, mešanico novih pojmov in številne mešane debate kritikov.
Dalí si je pustil rasti dolge zavite brke, ki so postale njegova ikona; to je bila posledica vpliva španskega slikarja iz [[17. stoletje|17. stoletja]], [[Diego Velázquez|Diega Velázqueza]].

=== Od 1929 do druge svetovne vojne ===
[[Slika:The Persistence of Memory.jpg|thumb|left|200px]]

Leta 1929 je Dalí sodeloval z nadrealističnim filmskim režiserjem Luísom Buñuelom v kratkem filmu ''[[Un chien Andalou]]'' ali ''Andaluzijski pes)''&lt;ref&gt;Koller, Michael. [http://archive.sensesofcinema.com/contents/cteq/01/12/chien.html {{lang|fr|Un Chien Andalou}}] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20101225061923/http://archive.sensesofcinema.com/contents/cteq/01/12/chien.html |date=2010-12-25 }}. ''Senses of cinema''. Januar 2001. Pridobljeno 22. 10. 2007.&lt;/ref&gt;. Istega leta je prav tako srečal svojo doživljenjsko muzo, inspiracijo in kasnejšo ženo, [[Gala|Galo]]&lt;ref name=unbound&gt;Shelley, Landry. [http://www.tcnj.edu/~unbound/spring2005/articles/a2 &quot;Dalí Wows Crowd in Philadelphia&quot;] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20171108082607/http://www.tcnj.edu/~unbound/spring2005/articles/a2 |date=2017-11-08 }}. ''Unbound'' (Univerza v [[New Jersey]]ju). Pridobljeno dne 22.10.2007.&lt;/ref&gt;, katere pravo ime je bilo [[Helena Dimitrievna Deluvina Diakonova]]. Gala je bila [[Rusija|ruska]] [[imigrant]]ka, od Dalíja starejša celo celih enajst let in je bila v tem času še poročena z nadrealističnim pesnikom [[Paul Éluard|Paulom Éluardom]]. V istem letu je imel Dalí številne pomembne profesionalne razstave in se je velikokrat pridružil surrealistični skupini na [[Montparnasse|montparnaški]] četrti v [[Pariz]]u (čeprav je njegovo delo kazalo močan vpliv nadrealizma že kaki dve leti pred tem). Dalí in Gala, ki sta skupaj živela od leta 1929, sta se prvič poročila v letu 1934 samo civilno, leta 1958 pa še cerkveno.
[[Slika:Dream Caused by the Flight of a Bumblebee around a Pomegranate a Second Before Awakening.jpg|thumb|right|200px|''Sanje, ki jih je povzročilo letenje čebele okrog granatnega jabolka sekundo pred prebujenjem'' (1944)]]
Surrealisti so poveličevali to, kar je Dalí imenoval paranoično-kritična metoda, ker naj bi pripomogla k večji umetniški kreativnosti&lt;ref name=Llongueras /&gt;&lt;ref name=Rojas /&gt;.
V letu 1931 je Dalí naslikal oziroma dokončal eno svojih najpomembnejših in znanih del, ''[[Vztrajnost spomina]]'', včasih tudi imenovano mehke ali stopljene ure&lt;ref&gt;[https://web.archive.org/web/20060921144258/http://www.salvadordalimuseum.org/education/documents/clocking_in.pdf Clocking in with Salvador Dalí: Salvador Dalí’s Melting Watches] (PDF) iz muzeja Salvador Dalí. Pridobljeno 22.10.2007.&lt;/ref&gt;. Delo predstavi vso  nadrealistično umetnost v mehki, stopljeni žepni uri. Generalna interpretacija dela pa je, da mehke ure prikazujejo vzdušje takratnega časa, ki naj bi bilo rigidno in determinirano, in ta občutek se da občutiti tudi v drugih detajlih slike, vključujoč mravlje in muhe, ki gomazijo čez ostale ure&lt;ref name=Conquete&gt;Salvador Dalí, {{lang|fr|La Conquête de l’irrationnel}} (Paris: Éditions surréalistes, 1935), p. 25.&lt;/ref&gt;. Na sliki med drugim opazimo tudi obalo, ki se nekako ponavlja še v številnih drugih slikah, ospredje slike pa tvori kot v nekako cunjo raztegnjena glava, ki ima značilne ''dalijevske'' zavite brke.
Postal je prijatelj z zgodovinarjem in znanstvenikom [[Alexandre Deulofeu|Alexandrom Deulofeujem]], ki je bil prav tako rojen v [[Emporda|Empordi]] kot on sam. Dalíja je predstavil Ameriki prekupčevalec z umetninami [[Julian Levy]], leta 1934, razstava njegovih del (vključno z ''Vztrajnostjo'') pa je v [[New York]]u takoj sprožila senzacijo. Social Register listees je njemu v čast organiziral poseben banket, imenovan ''Dali Ball''. Nanj je prišel s stekleno škatlico, ki jo je nosil na prsih, v njej pa je bil nedrček.
Ob sliki, ki jo je naslovil ''[[Sanje, ki jih je povzročilo letenje čebele okrog granatnega jabolka sekundo pred prebujenjem (1944)]]'' je Dalí povedal: »Brenčanje čebele je povzročilo, da bo ost samostrela zbudila Galo« &lt;ref&gt;Current Biography 1940, p. 219-220&lt;/ref&gt;.

Leta 1936 je Dalí sodeloval na Londonski mednarodni razstavi nadrealistov (London International Surrealist Exhibition). Njegova teorija, imenovana Fantomes paranoiaques authentiques je bila predstavljena  tako, da je umetnik ves čas nosil potapljaško obleko &lt;ref&gt;Jackaman, Rob. (1989) ''Course of English Surrealist Poetry Since the 1930s'', Edwin Mellen Press. ISBN 0-88946-932-6.&lt;/ref&gt;. Ob prihodu je v rokah nosil biljardno palico in vodil na povodcu dva ruska volčjaka, moral pa je imeti čelado deloma odprto zaradi zadihanosti. Njegov komentar na to je bil: »Hotel sem samo pokazati, da sem se zelo poglobil v človeški um.« &lt;ref&gt;Current Biography 1940, p. 219&lt;/ref&gt;[[Slika:Andaluzijski Pes.jpg|thumb|right|250px|Dalí v podobi [[duhovnik]]a (desno) v filmu [[Andaluzijski pes]] (Un chien Andalou)]] 
Ko je prišel v Španiji na oblast [[Francisco Franco]] v času [[Španska državljanska vojna|španske državljanske vojne]], je bil Dalí eden od redkih španskih intelektualcev, ki so nasprotovali novemu režimu. Ob tem je Dalí izjavil: »Le surréalisme, c'est moi« &lt;ref name=olga /&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet | url=http://www.youtube.com/watch?v=XFM6AwUZGg4| title=Gala in Dali v posnetku Surrealismo| accessdate=26.10.2007}}&lt;/ref&gt;. André Breton je naredil [[anagram]] »avida dollars« (za Dalíja), ki se bolj ali manj prevaja kot »eager for dollars« &lt;ref name=artcyclopedia&gt;[http://www.artcyclopedia.com/artists/dali_salvador.html Artcyclopedia: Salvador Dalí]. Pridobljeno dne 2007-10-22.&lt;/ref&gt;, s katerim je navezoval na Dalíja po obdobju njegovega izgona, nadrealisti od tega časa naprej govorijo o slikarju v pretekliku, kakor da bi bil mrtev.

Ko se je v [[Evropa|Evropi]] začela [[druga svetovna vojna|2. svetovna vojna]], sta Gala in Dalí leta 1940 emigrirala v [[Združene države Amerike]], kjer sta nato živela osem let. Leta 1942 je izdal svojo avtobiografijo ''Skrivno življenje Salvadorja Dalija'' ([[angleščina|angleško]] ''The Secret Life of Salvador Dalí'').

=== Pozna leta v Kataloniji ===
Z letom 1949 je Dalí spet pričel živeti v svoji ljubljeni Kataloniji. Dejstvo, da se je odločil spet živeti v Španiji, je bilo, da je bil Francov režim kritiziran s strani mnogih umetnikov ter naprednjakov. Prav tako so kasnejša Dalíjeva dela imela več opraviti s politiko kot s tistim, o čemer je pričal njihov naslov&lt;ref name=navarro&gt;Navarro, Vicente, Ph.D. [http://www.counterpunch.org/navarro12062003.html &quot;The Jackboot of Dada: Salvador Dalí, Fascist&quot;] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080411161227/https://www.counterpunch.org/navarro12062003.html |date=2008-04-11 }}. ''Counterpunch''. Pridobljeno dne 2007-10-22.&lt;/ref&gt;. 
V letu 1959 je [[André Breton]] organiziral razstavo z naslovom »''Poklon nadrealizmu''« (Homage to Surrealism), proslavo četrte obletnice nadrealizma, ki je vključevala dela Salvadorja Dalíja, [[Joan Miró|Joana Mirója]] , [[Enrique Tábara|Enriqueja Tábare]] in [[Eugenio Granell|Eugenia Granelle]]. Breton se je vehementno uprl, da bi se razstavilo v naslednjem letu na »''Internacinalni razstavi surrealistov''« v New Yorku Dalíjevo delo ''Sikstinska Madona''.&lt;ref name=lopez&gt;López, Ignacio Javier. ''The Old Age of William Tell (A study of Buñuel's ''Tristana'')''. ''MLN'' 116 (2001), pp. 295–314.&lt;/ref&gt;

V kasnejših letih svoje kariere se Dalí ni posvečal toliko samemu slikanju, kot eksperimentiranju z mnogimi nevsakdanjimi in novimi tehnikami ter mediji&lt;ref name=bp&gt;[http://www.bonjourparis.com/Articles/Museums_and_Sights/The_Phantasmagoric_Universe_%E2%80%94_Espace_Dal%C3%AD_%C3%80_Montmartre/ The Phantasmagoric Universe—Espace Dalí À Montmartre] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060528084739/http://www.bonjourparis.com/Articles/Museums_and_Sights/The_Phantasmagoric_Universe_%E2%80%94_Espace_Dal%C3%AD_%C3%80_Montmartre/ |date=2006-05-28 }}. {{lang|fr|Bonjour Paris}}. Pridobljeno dne: 22.10.2007&lt;/ref&gt;. Ustvarjal je okrogla dela in je bil eden prvih umetnikov, ki je predstavil [[heliografija|heliografijo]]&lt;ref name=holo&gt;[http://www.holophile.com/history.htm The History and Development of Holography]. ''Heligrafija''. Pridobljeno dne 2007-10-22.&lt;/ref&gt; v umetnostnem smislu – kot umetnostno tehniko (s tem je prispeval k razmišljanju, da je tudi fotografija umetniška, ne zgolj tehniška stroka). Veliko njegovih del vključuje optične iluzije. V njegovih poznih letih so ga številni mladi umetniki kot je bil npr. [[Andy Warhol]] priznavali kot pomembnega predhodnika in njegov vpliv na [[pop art]]&lt;ref name=warhol&gt;[http://www.carnegiemuseums.org/cmag/bk_issue/1998/mayjun/feat2.htm Hello, Dalí]. ''Carnegie Magazine''. Pridobljeno dne 2007-10-22.&lt;/ref&gt; . 
Dalí je prav tako kazal veliko zanimanje za [[naravoslovje]] in [[matematika|matematiko]]. To se kaže v njegovih številnih delih, predvsem v petdesetih letih 20. stoletja, ko je svoje predmete kot kompozicije iz nosorogovih oklov&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.youtube.com/watch?v=Dk8wNNL5v9M|title= Dalí in Vermeerjeva Čipkarica|accessdate=26.10.2007}}&lt;/ref&gt;, ki so pomenili božansko [[geometrija|geometrijo]] (ko nosorogov okel raste skladno z logaritmično spiralo) ter čistost (ko je  Dalí postavil nosorogove okle okrog Device Marije)&lt;ref&gt;Elliott H. King in Dawn Ades (ed.), ''Dalí'', Bompiani Arte, Milano, (2004), p. 456.&lt;/ref&gt;. Prav tako se je Dalí navduševal nad [[DNK]] in [[teserakt|hiperkocko]]; štiridimenzionalna kocka je vključena v njegovi sliki ''Križanje - Crucifixion'' (''Corpus Hypercubus'').

[[Slika:Dali Crucifixion hypercube.jpg|thumb|right|200px|''Corpus Hypercubus'']]

Leta 1960 je Dalí pričel graditi na načrtih Dalíjevega gledališča in muzeja v svojem domačem mestu v Figueresu; to je bil največji samostojni projekt in glavni predmet, kateremu je posvečal vso svojo energijo do leta 1974. Nadaljeval je s svojimi prispevki do sredine 80-tih let. v letu 1968 je tako posnel reklamo za tovarno [[čokolada|čokolade]] Lanvin ''(Lanvin chocolates)'' &lt;ref&gt;{{navedi splet| url= http://www.youtube.com/watch?v=rK4Bh_arF-E|title=Reklama za čokolado Lanvin|accessdate=25.10.2007}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://ehotelier.com/browse/news_item.php?id=P12135|title=Omemba Dalíjeve reklame na straneh e.hotelier.com|accessdate=25.10.2007|archive-date=2007-10-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20071011211226/http://ehotelier.com/browse/news_item.php?id=P12135|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; in poleg tega še našel čas in oblikoval logo za lizike Chupa Chups leta 1969 &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.ahundredmonkeys.com/random_marketing/content_66_creating-new-brand.htm|title=Kratka zgodba o uspehu blagovne znamke Chupa Chups, zapisana ob smrti slaščičarja Enrica Bernata Fontlladose, inovatorja znamke|accessdate=25.10.2007|archive-date=2007-10-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20071011090625/http://ahundredmonkeys.com/random_marketing/content_66_creating-new-brand.htm|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;. Bil je odgovoren za celostno podobo Evrovizije v Teatru Real v Madridu leta 1969, za katerega je ustvaril ogromno kovinsko skulpturo, ki je stala na odru dvorane. 
Leta 1982 je španski kralj [[Juan Carlos I.]] podelil Dalíju naslov markiza Pubolskega, za katerega mu je Dalí kasneje plačal z risbo ''Glava Evrope'' (ki je najverjetneje njegova zadnja risba), ko ga je kralj obiskal na njegovi smrtni postelji.
Gala je preminila 10. junija 1982. Po njeni smrti je Dalí povsem izgubil voljo do življenja. Začel je hirati in bil povsem dehidriran – verjetno kot poskus počasnega samomora, kot da bi hotel vegetirati, kot zmorejo nekateri mikroorganizmi, o katerih je veliko bral. Iz Figueresa se je preselil na grad Pubol, ki ga je kupil za Galo in ki je bil njeno zadnjo domovanje pred njeno smrtjo.&lt;ref&gt;{{navedi splet | url= http://www.reisimpressies.eu/afbeeldingen/spanje_pubol_dali_laatste.jpg | title= Dalí po Galini smrti, leta 1982, s svojo zadnjo sliko | accessdate= 25.10.2007 }}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;

[[Slika:Tumba Dalí.jpg|thumb|left|160px|Dalíjev nagrobnik]]
 
Leta 1984 je izbruhnil požar v njegovi spalnici &lt;ref&gt;[http://query.nytimes.com/gst/fullpage.html?res=9905E1DB1038F932A3575AC0A962948260  &quot;Dalí Resting at Castle After Injury in Fire&quot;]. ''[[The New York Times]]''. 1. september 1984. Pridobljeno dne: 22.10.2007&lt;/ref&gt; iz neznanih razlogov – verjetno spet Dalíjev poskus samomora, lahko pa tudi zaradi malomarnosti njegovega osebja&lt;ref name=olga/&gt;. Ne glede na to se je Dalí rešil in se vrnil v Figueres, kjer je skupina njegovih prijateljev, patronov in somišljenikov – umetnikov poskrbela, da se je udobno namestil v svojem Gledališču – Muzeju do svojih zadnjih let.

Obstajajo domneve, da so Dalíjevi sodelavci prisilili slikarja, da naj bi podpisoval prazna platna, ki so bila kasneje (po njegovi smrti) uporabljena in prodana kot originali. Kot rezultat tega morajo biti prodajalci umetnin še danes vedno pozorni pri prodaji slikarjevih kasnejših del, ki se mu pripisujejo. 
Dalì je umrl 23. januarja 1989 v Figueresu zaradi srčnega zastoja. Pokopan je v kripti njegovega Teatro Museo v Figueresu.

== Simbolika ==
[[Slika:Skušnjave Sv Antona.jpg|thumb|left|250px|''Skušnjave Svetega Antona'' (1946)]]

Dalí je v svojem delu uporabljal zelo specifično simboliko. Za primer se lahko vzamejo stapljajoče se ure iz njegovega dela ''Vztrajnost spomina'', ki sugestirajo na [[Albert Einstein|Einsteinovo]] [[teorija relativnosti|teorijo relativnosti]] (čas je relativen in neobstojen). Ideja o urah, ki bi delovale simbolično v tem smislu, se je Dalíju porodila v trenutku, ko je strmel v kos [[sir]]a [[Camembert]] v vročem avgustovskem dnevu.

Slon je prav tako ponavljajoč se element v Dalíjevih delih, in se prvič pojavi leta 1944 v delu ''Sanje, ki jih je povzročilo letanje čebele okrog granatnega jabolka sekundo pred prebujenjem''. Sloni, navdihnjeni po kiparskem okrasu [[Gian Lorenzo Bernini]]ja v bazi nekega kapitela v Rimu, ki prikazuje slona, ki nosi antični obelisk, so prikazani z »''dolgimi, tankimi, razvlečenemi, podolgovatimi, skoraj nevidnimi nogami želja''« &lt;ref name=countycollection&gt;{{navedi splet|url=http://www.countyhallgallery.com/education/dali_collection.htm|title=Salvador Dalí, v: Dawn Ades, ''Dalí and Surrealism (Dalí in nadrealizem)'', County Hall Gallery, Dalí Universe Collection (Dalíjeva vesoljna zbirka)|accessdate=8.11.2007|archive-date=2008-12-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20081201225951/http://www.countyhallgallery.com/education/dali_collection.htm|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; ter z obeliski na njihovih plečih. Skupaj s prikazom njihovih krhkih in lomljivih nog je njihova obremenitev označena s faličnim prizvokom in daje občutek fantomske realnosti. »''Slon je pohabljen v prostoru''«, razlaga ena izmed analiz, »''njegove tanke nožice so kontrast ideji breztežnosti konstrukcije''«.&lt;ref name=countycollection/&gt; [[Slika:Metamorphosis of Narcissus.jpg|thumb|right|220px|''Narcisove preobrazbe'' (1937): jajce, ponavljajoči se simbol, je prisoten tudi na tej sliki]] Dalí je o tem povedal: »''...Slikam slike, ki povzročijo, da lahko umrem od sreče, ustvarjam z absolutno naravnostjo, brez najmanjšega estetsko omadeževanega upoštevanja, delam stvari, ki me navdihujejo z globoko čustvenostjo in poskušam jih naslikati neomadeževane..''«.

Jajce je naslednja stalnica v Dalíjevem stilu. Jajce povezuje s plodom v [[maternica|maternici]] in skozi to simbolizira upanje in ljubezen;&lt;ref name=symb&gt;[http://www.countyhallgallery.com/education/dali_symbols.htm &quot;Salvador Dalí's symbolism&quot;] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20061202083808/http://www.countyhallgallery.com/education/dali_symbols.htm |date=2006-12-02 }}. ''County Hall Gallery''. Pridobljeno 6. november, 2007&lt;/ref&gt; pojavi se v ''[[Veliki masturbator|Velikem masturbatorju]]'' in ''[[Narcisove metamorfoze|Narcisovih metamorfozah]]''. Številne živali se pogosto pojavljajo v njegovih delih: [[mravlje]] kot simbol smrti, razpadanja in brezmejnega seksualnega hrepenenja; [[polž]] je povezan s človeško glavo (videl je polža na kolesu pred Freudovo hišo, ko je prvič obiskal [[psiholog]]a [[Sigmund Freud|Sigmunda Freuda]]); [[kobilice]] pa so simbol izgube in strahu&lt;ref name=symb/&gt;. Njegova obsedenost z mravljami zahteva obsežnejšo razlago. Dalí je kot mlad deček imel za domačega ljubljenčka [[netopir]]ja. Nekega dne ga je našel mrtvega, prekritega z mravljami. Od tod je razvil očaranje in hkrati strah pred mravljami.

== Presenetljive zunanje podobe ==
[[Slika:Dalí.Rinoceronte.JPG|Nosorog|thumb|left|200px|'''Dalí:''' ''Rinoceronte vestido con puntillas'' (Nosorog) (1956). Skulptura, težka 3.600 kilogramov. Puerto José Banús, Marbella, Španija.]]

Dalí je bil spreten in prilagodljiv umetnik, ki se ni omejeval samo na slikanje v svojem umetniškem ustvarjanju. Številne od njegovih najpopularnejših stvaritev so skulpture in drugi objekti, prav tako pa je tudi poznan s prispevki v gledališču, modi, fotografiji, oblikovanju in številnih drugih področjih. 
Dve izmed najpopularnejših stvaritev sta ''Jastog - telefon'' in ''Zofa iz ustnic Mae West'', ki jo je Dalí dokončal leta 1936 oziroma 1937. Obe stvaritvi je Dalíju naročil njegov [[Škotska|škotski]] patron [[Edward James]], ekscentrik, ki je podedoval ogromno angleško posestvo, ko mu je bilo pet let in je bil eden glavnih podpornikov nadrealistov v 30. letih 20. stoletja.&lt;ref name=natgalaust&gt;{{navedi splet |url=http://www.nga.gov.au/International/Catalogue/Detail.cfm?IRN=2607|title=Jastog telefon, ''National Gallery of Australia''|accessdate=8.11.2007}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=natgalaust /&gt; Če upoštevamo najnovejšo navedbo za ''Jastog telefon'' v galeriji [[Tate Gallery|Tate]], lahko rečemo da so (navedba Tate): 
»''… jastogi in telefoni pomenili za Dalíja močno seksualno konotacijo''« in da je »''… s tem potegnil tesno podobnost med hrano in spolnostjo.''« &lt;ref name=tate&gt;{{navedi splet|url=http://www.tate.org.uk/servlet/ViewWork?workid=2988|title=Tate Collection (Zbirka Tate)|accessdate=8.11.2007|archive-date=2011-10-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20111009112103/http://www.tate.org.uk/servlet/ViewWork?workid=2988|url-status=dead}} ''Tate Online''.&lt;/ref&gt; Ta [[telefon]] je imel tudi uporabno vrednost in James je od Dalíja kupil še štiri primerke, ki so nadomestili obstoječe telefone v njegovem domovanju. Enega izmed njih danes najdemo v Galeriji Tate, drugega v Nemškem Muzeju telefonov v [[Frankfurt]]u, tretji pripada Fundaciji Edvarda Jamesa (Edward James Foundation), četrti pa se nahaja v Avstralski narodni galeriji (National Gallery of Australia).&lt;ref name=natgalaust /&gt;
[[Slika:Dalí. Gala.JPG|180px|thumb|right|''Gala v oknu (1933), [[Marbella]]]]
[[Slika:Dali Atomicus2.jpg|thumb|right|260px|[[Philippe Halsman]]: fotografija iz serije ''Dalí Atomica'' (1948)]]
[[Slika:Man Ray Salvador Dali.jpg|thumb|260px|right|Surrealistična umetnika in prijatelja Salvador Dali in [[Man Ray]], gledata z divjim pogledom. V Parizu, 16. junij 1934, fotografija: Carl Van Vechten]]
[[Slika:DisintegrationofPersistence.jpg|thumb|260px|right|''[[Razgradnja vztrajnosti spomina]]'' (1954) prikazuje Dalíjevo pot v umevanje nove znanosti fizike nad psihologijo.]]  
Lesena zofa, oblečena v [[atlas (blago)|atlas]], imenovana ''Zofa iz ustnic Mae West'' je bila oblikovana po ustnicah igralke [[Mae West]], nad katerimi se je Dalí opazno navduševal &lt;ref name=unbound /&gt;. Igralka je bila pred tem že upodobljena leta 1935 v Dalíjevi sliki ''Obraz Mae West''. ''Zofo iz ustnic Mae West'' trenutno najdemo v muzeju Brighton and Hove v Združenem kraljestvu.

Med letoma 1941 in 1970 je bil Dalí prav tako odgovoren za oblikovanje prekrasne zbirke nakita, vsega skupaj 39. Ta [[nakit]] je oblikovan zelo zakomplicirano in marsikateri kos vključuje dejansko gibljive dele. Najbolj znan kos nosi ime ''Kraljevsko srce''. Ta poseben kos nakita je spretno oblikovano zlato in obloženeno s skorjo 46 [[rubin]]ov, 42 [[diamant]]ov in štirih [[smaragd]]ov. Ta pozornosti vreden košček umetnosti je obsijan z dejstvom, da je center »utripa« kot pravo srce in nas že pogled na nakit približa dokaj blizu realnega doživljanja. Dalí sam je komentiral: »''Brez občinstva, brez navzočnosti opazovalcev, ta nakit ne bi dosegel namena, za katerega je bil ustvarjen. Torej je opazovalec končni umetnik.''« ( Dali, 1959.). Zbirko: The Dalí - Joies ( Dalíjev nakit) lahko vidimo v njegovem Teatro Museo v Figueresu, v Kataloniji v Španiji, kjer je predmet stalne razstave.

V gledališki umetnosti je Dalí poznan kot konstruktor scene za romantično igro Federica Garcíe Lorca leta 1927 z naslovom »''Mariana Pineda''«,&lt;ref&gt;{{navedi splet| url = http://www.kirjasto.sci.fi/fglorca.htm| title = Federico García Lorca. ''Pegásos''| accessdate = 8.11.2007| archive-date = 2015-02-10| archive-url = https://web.archive.org/web/20150210175324/http://www.kirjasto.sci.fi/fglorca.htm| url-status = dead}}&lt;/ref&gt; za »''Bacchanale''« (1939), baletu osnovanem in opremljenim z glasbo [[Richard Wagner|Richarda Wagnerja]] iz opere ''[[Tannhäuser]]'' iz leta 1845, pa je Dalí pripravil oboje, celotno oblikovanje in besedilo iz opere.&lt;ref name=designws&gt;{{navedi splet|url=http://www.designws.com/pagina/1dalieng.htm|title= Dalí Rotterdam Museum Boijmans. ''Paris Contemporary Designs''|accessdate=8.11.2007}}&lt;/ref&gt;
''Bacchanalu'' je sledil dizajn za ''Labyrinth'' leta 1941 and ''Trikrajni klobuk'' leta 1949.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.marquette.edu/haggerty/exhibitions/past/dalihat.html|title= Past Exhibitions|accessdate=8.11.2007}} ''Haggerty Museum of Art''.&lt;/ref&gt;
Dalí se je prav tako posvetil področju filmskega ustvarjanja, najbolj opazno pri igri pomembnejših likov v filmu ''[[Un Chien Andalou]]'', 17-minutnem francoskem art filmu, kjer sta sodelovala z [[Luis Buñuel|Luisom Buñuelom]], ki je najbolj poznan po njegovi grafični uverturi, kjer se prereže zrklo človeškega očesa z britvijo, ki jo »brivec« prej dobro nabrusi (vlogo odigra Buñuel). Drugo Dalíjevo mojstrsko filmsko delo je risanka ''[[Destino]]'' v produkciji [[Walt Disney Studios|Disneyja]]; sicer trajajoča samo 6 minut; in vključuje prizore, podobne sanjam, kjer čudne kreature, ki letijo in hodijo naokrog. Dalí je prav tako oblikoval prizor s sanjami v filmu Spellbound [[Alfred Hitchcock|Alfreda Hitchcocka]] leta 1945, ki globoko posega v teme iz [[psihoanaliza|psihoanalize]].

Dalí je prav tako oblikoval številne izdelke v svetu mode in v fotografiji. V modi je dobro poznano njegovo sodelovanje z italijansko modno oblikovalko [[Elsa Schiaparelli|Elso Schiaparelli]], kjer je Schiaparellijeva Dalíja najela za oblikovanje bele obleke, na katero je bil odtisnjena podoba jastoga. Prav tako je Dalí zanjo oblikoval številne druge artikle, med njimi tudi klobuk v obliki čevlja (salonarja) in pas v roza barvi s spono v obliki ustnic. Prav tako se je tudi vključil v oblikovanje tekstilij in oblačin ina stekleničk za parfume. S [[Christian Dior|Christienom Diorjem]] je leta 1950 oblikoval poseben »kostum za leto 2045.« &lt;ref name=designws/&gt;
Fotografska imena, s katerimi je sodeloval, vključujejo [[Man Ray|Mana Raya]], [[Brassaï]]a, [[Cecil Beaton|Cecila Beatona]] in [[Philippe Halsman|Philippeja Halsmana]]. 
S fotografoma Manom Rayem in Brassaïjem, je Dalí fotografiral naravo, kajti z drugimi je raziskoval vrsto mračnih predmetov, sem se štejejo tudi Halsmanove fotografije iz serije ''Dalí Atomica'' (1948) ter podobne; inspirirane s slikarjevo sliko ''Leda Atomica'' in podobnimi; kjer v eni izmed fotografij prikazuje »slikarsko stojalo, tri mačke, čeber, iz katerega izteka voda ter Dalíja samega, lebdečega v zraku..« &lt;ref name=designws/&gt;

Povezave Dalíja v kontekstu z znanostjo se nahajajo v okviru njegovega navdušenja nad naraščajočim vzorcem, ki spremlja rojstvo [[kvantna mehanika|kvantne mehanike]] v 20. stoletju. Inspiriran s t. i. spremenljivim načelom [[Werner Heisenberg|Wernerja Heisenberga]], je leta 1958 zapisal v svojem »Antimaterijskem manifestu«: »V nadrealističnem obdobju sem želel ustvariti ikonografijo notranjega sveta in sveta čudes mojega očeta Freuda. Danes je zunanji svet in vsa ta [[fizika]] prerasla eno od [[psihologija|psihologij]]. Moj oče je danes Dr. Heisenberg.« &lt;ref name=triangle&gt;{{navedi splet|url=http://www.thetriangle.org/media/storage/paper689/news/2005/04/29/Entertainment/Dali-Explorations.Into.The.Domain.Of.Science-944328.shtml?norewrite200608080502&amp;sourcedomain=www.thetriangle.org|title=Dalí: Raziskovanja v znanstvene namene|accessdate=9.11.2007|archive-date=2007-10-11|archive-url=https://archive.today/20071011075752/http://media.www.thetriangle.org/media/storage/paper689/news/2005/04/29/Entertainment/Dali-Explorations.Into.The.Domain.Of.Science-944328.shtml?norewrite200608080502&amp;sourcedomain=www.thetriangle.org|url-status=dead}}. ''The Triangle Online''.&lt;/ref&gt; 
V tem oziru je ''[[Razgradnja vztrajnosti spomina]]'', dokončana leta 1954, pogled nazaj na sliko ''Vztrajnost spomina'' in prikaz te slike kot fragmentirane in razkrajajoče se, kar povzema Dalíjevo navduševanje nad novo znanostjo.&lt;ref name=triangle/&gt;

Njegovi arhitekturni dosežki, vključujoč njegovo hišo v Port Lligatu poleg Cadaquésa kot tudi nadrealistični paviljon z naslovom ''Venerine sanje'' leta 1939 na razstavi World's Fair, vedno v notranjosti vsebujejo neštete nenavadne skulpture in statue. Njegovo literarno delo obsega ''Skrivno življenje Salvadorja Dalíja'' (1942), ''Dnevnik genija'' (1952 in druga izdaja 1963), ''Oui: Paranoično-kritična revolucija'' (1927; 1933). Umetnik je prav tako intenzivno delal v grafiki in ustvaril številne jedkanice in litografije. Ker so njegova zgodnja grafična dela enakovredna po kvaliteti njegovim najpomembnejšim slikam iz let, ko je bil starejši, bi lahko slikar prodal pravice za reprodukcijo le-teh, brez da bi bil sam vpleten v to. Za nameček je bilo v 80. in 90. letih izdano večje število nezakonitih ponaredkov, kar je nadalje precej zmedlo trg s slikarjevimi grafikami.

== Politika in osebnost ==
[[Slika:Salvador Dali NYWTS.jpg|thumb|right|200px|Dali s svojim prijateljem [[Leopardus pardalis|ozelotom]] (vedno je imel nekoliko nenavadne ljubljenčke)]]

Politika je v življenju Salvadorja Dalíja igrala pomembno vlogo v njegovem umetniškem pojavljanju v javnosti. Včasih je bil prikazan kot podpornik totalitarnega Franca.&lt;ref name=navarro/&gt;&lt;ref&gt;{{cite journal |author=Vicente Navarro | title=Salvador Dali, Fascist | journal=CounterPunch |date=12. december 2003 | url=http://www.countercurrents.org/dali-navarro121203.htm}}&lt;/ref&gt; [[André Breton]], voditelj nadrealističnega gibanja, je z velikim trudom hotel izločiti njegovo ime iz nadrealističnega gibanja. Realnost je bila najverjetneje malo bolj kompleksna; ne glede na to pa slikar nikakor ni bil [[Antisemitizem|antisemit]], saj je prijateljeval tudi npr. z znanim arhitektom in oblikovalcem [[Paul László|Paulom Lászlóm]], ki je bil [[Žid]].  Prav tako je izražal globoko spoštovanje do Freuda (s katerim se je tudi srečal), in Einsteina, ki sta bila oba žida, kot se lahko prepričamo iz njegovih zapisov. V njegovem kritičnem pregledu Dalíjeve avtobiografije ''Secret Life,'' je George Orwell zapisal: »Nasploh pa je treba sočasno upoštevati dve dejstvi; da je bil Dalí hkrati glavna dobra figura in ogabno bitje.« &lt;ref name=&quot;Orwell Review&quot;&gt;{{cite journal | author=George Orwell | title=Benefit Of Clergy: Some Notes On Salvador Dali | journal=The Saturday Book za leto 1944 | year=1944 | url=http://whitewolf.newcastle.edu.au/words/authors/O/OrwellGeorge/essay/CriticalEssays/salvadordali.html | access-date=2007-11-10 | archive-date=2008-05-21 | archive-url=https://web.archive.org/web/20080521092041/http://whitewolf.newcastle.edu.au/words/authors/O/OrwellGeorge/essay/CriticalEssays/salvadordali.html | url-status=dead }}&lt;/ref&gt; To je dostikrat napačno razumljeno, verjetno pa vzrok izhaja iz Dalíjevega premišljenega provokativnega zaničevanja komunistične ideje enakosti vseh stanov in dejstva, da je portretiral Hilerja več kot samo enkrat. Kakorkoli, ker je občasno tudi izjavil kakšno natančno ter zbadljivo kritiko na [[Adolf Hitler|Hitlerjev]] račun, je bilo zanj nemogoče, da bi bil podpiran s strani človeka, »ki je takoj opravil s histeriki«, kakršen je bil Dalí.

V svoji mladosti se je Dalí spogledoval z obojim, [[anarhizem|anarhizmom]] in [[komunizem|komunizmom]]. Njegovi zapisi, v katerih  opisuje številne anekdote o oblikovanju radikalnih političnih trditev, so namenjeni bolj za šokiranje poslušalcev, kot pa spremljani s kakim globljim prepričanjem, ki bi spremljalo takratno Dalíjevo vdanost dadaističnemu gibanju. Ko je postal starejši, so se njegova politična prepričanja spremenila, še posebno, ko se je nadrealistično gibanje preoblikovalo pod vodstvom [[Trockizem|trockista]] [[Andre Breton|Andreja Bretona]], ki je takoj zaslišal Dalíja o njegovem političnem prepričanju. V knjigi, izdani leta 1970 z naslovom ''Dali o Daliju'', je Dalí sebe označil kot anarhista in [[monarhist]]a in s tem dal velik vzpon teoriji anarho-monarhizma.

[[Slika:SalvadorDali-SoftConstructionWithBeans.jpg|thumb|left|220px|''Mehka kompozicija s kuhanim fižolom (Slutnja državljanske vojne)'', 1936, je postala ena od največjih ikon v upodobitvah vojne poleg Picassove ''Guernice''.]]

Ker je leta 1942 v New Yorku javno označil svojega kolega, nadrealističnega filmarja [[Luis Buñuel|Luisa Buñuela]], da je [[ateist]], je bil le-ta odpuščen s svojega mesta v Muzeju moderne umetnosti (MOMA) in je kasneje celo pristal na črni listi ameriške filmske industrije.&lt;ref&gt;»V njegovi knjigi ''Skrivno življenje Salvadorja Dalíja (The Secret Life of Salvador Dalí)'', sem bil opisan kot ateist, kar je bila v tistem času še hujša obtožba, kot če bi me nazival s komunistom. Ironično, v istem času, kot je izšla Dalíjeva knjiga, je pričel mož, ki so ga klicali Prendergast in je bil del katoliškega lobija v Washingtonu, izrabljati svoj vpliv v uradnih oblasteh, da so me odpustili. (Buñuelovo delo v Muzeju moderne umetnosti je bilo selekcija in distribucija antinacistično propagandnih filmov v severno in južno Ameriko, prav tako je bil tudi zadolžen za produkcijo tovrstnih filmov.) Pravzaprav nisem vedel ničesar o tem, dokler nisem prišel nekega dne v mojo pisarno in našel moji dve tajnici v solzah. Pokazali sta mi članek v reviji o filmu z naslovom ''Motion Picture Herald'' o posebno čudaški osebnosti z imenom Luis Buñuel, avtorju škandaloznega filma ''L'Âge d'Or (Zlata doba)'' in sedaj uredniku v Muzeju moderne umetnosti. Ta kleveta pravzaprav ni bila posebno nova zame, zato sem skomignil z rameni, a moji tajnici sta vztrajali, da je to nedvomno zelo resno. Ko sem vstopil v projekcijsko sobo, je kinooperater, ki je prav tako prebral novico, uperil prst v moj obraz in zarenčal: »Bad Boy!«
&lt;br /&gt;
Na koncu sem postal še sam zaskrbljen in sem odšel ter poiskal Iris, ki je bila prav tako v solzah. Počutil sem se, kakor da bi me zares postavili na električni stol. Povedala mi je, da je leto poprej, v času ko se je pojavila Dalíjeva knjiga, Pendergast naslovil nekaj protestov na zunanje ministrstvo, ki je pričelo pritiskati na muzej, naj me odpustijo. Potrudili so se, da se je o zadevi molčalo eno leto; sedaj pa je s tem člankom škandal prišel v javnost, prav na isti dan, ko so se ameriške čete izkrcale v Afriki.
&lt;br /&gt;
Čeprav me direktor muzeja, Alfred Barr, v to ni prisilil, sem se odločil podpisati odpoved in se znašel ponovno na cesti, star 43 let in brezposeln.« {{navedi knjigo | author=Luis Buñuel | title=My Last Sigh: The Autobiography of Luis Buñuel (Moj poslednji vdih: Avtobiografija Luisa Buñuela | year=1984 | publisher=Vintage | pages=182–183 | url=http://www.adherents.com/people/pb/Luis_Bunuel.html | access-date=2007-11-10 | archive-date=2008-03-16 | archive-url=https://web.archive.org/web/20080316005159/http://www.adherents.com/people/pb/Luis_Bunuel.html | url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

Ko se je razplamtela španska državljanska vojna, je Dalí od nje zbežal in se ni priključil nobeni skupini. Prav tako pa ga po 2. svetovni vojni George Orwell kritizira, da se je &quot;izmaknil spretno kakor podgana takoj, ko je Francija postala ogrožena&quot; ker je tam Dalí užival nekaj let: &quot;Ko se je evropska vojna približana je imel samo eno namero: kako najti prostor, kjer je doma dobra kuhinja in od koder lahko švistne drugam kot puščica, če bi se nevarnost preveč približala.&quot;&lt;ref name=&quot;Orwell Review&quot;/&gt; Po njegovem povratku v Katalonijo po vojni, se je Dalí približal Francovemu režimu. Nekatere izmed njegovih izjav so podpirale Francov režim, čestital je Francu za njegove posege, s katerimi se je namenil &quot;očistiti Španijo škodljivih vplivov&quot;. Dalí, ki je bil katolik, je predvsem kritično gledal na komuniste in anarhiste, ki so v času ''rdečega terorja'' med špansko državljansko vojno pobili okoli 7000 duhovnikov in nun. Dalí je pošiljal telegrame Francu ter ga &quot;rotil naj podpiše smrtne naloge za politične zapornike.&quot;&lt;ref name=navarro /&gt; Dalí je celo naslikal portret Francove vnukinje. Nemogoče je določiti, ali je bil slikarjev poklon Francu odkritosrčne ali čudaške narave; kajti prav tako je nekoč poslal telegram in rotil ''Conducătorja'', romunskega komunističnega diktatorja [[Nicolae Ceaușescu|Nicolaeja Ceaușescuja]], da naj sprejme njegovo željo v znak kraljevske časti. Romunski dnevni časopis ''[[Scînteia]]'' je novico objavil, ne da bi upošteval posmehlivi ton te geste. Eden od maloštevilnih koščkov, ki so kazali na Dalíjevo javno nepokorščino, je bilo npr. stalno poveličevanje [[Federico García Lorca|Lorce]], celo v letih, ko so bile njegove pesmi prepovedane.&lt;ref name=coversations /&gt;

Dalí je bil barvita in impozantna pojava, vedno oblečen v veliko ogrinjalo, opremljen s sprehajalno palico, znan po svojem ošabnem izražanju ter z navzgor obrnjenimi navoskanimi brki, ki so postali znani, ko je izjavil &quot;vsako jutro potem ko vstanem, doživim posebno zadovoljstvo: to zaradi česar sem Salvador Dalí.&quot;&lt;ref name=smithsonian&gt;[http://www.smithsonianmagazine.com/issues/2005/april/dali.php?page=3 The Surreal World of Salvador Dalí]. ''Smithsonian Magazine.'' 2005. Pridobljeno 11.11.2007&lt;/ref&gt; Pevka [[Cher (umetnica)|Cher]] in njen takratni mož [[Sonny Bono]], sta bila v mladosti povabljena na zabavo v Dalíjevo drago stanovanje v newyorškem hotelu Plaza in bila pretresena, ko se je Cher pomotoma usedla na nenavadno oblikovan vibrator, ki je ležal na lahkem stolu. Ko je pisal avtograme za oboževalce, je Dalí vedno obdržal njihova pisala.

V intervjuju z novinarjem Mikom Wallacem v njegovem TV šovu ''Sixty Minutes'' (Šestdeset minut), je Dalí o sebi ves čas govoril v tretji osebi in na koncu presenečenemu Wallacu zabrusil da je ''&quot;Dalí nesmrten in ne bo nikoli umrl&quot;.'' Ko se je pojavil v drugi televizijski oddaji z naslovom ''Tonight Show'', je imel s seboj nosorogovo usnje in zavrnil vse, ki so mu ponudili, da bi na sedel na čemerkoli drugem.

== Seznam izbranih del ==

Dalí je v svoji karieri ustvaril čez 1500 slik.&lt;ref&gt;{{navedi splet| url= http://www.daliweb.tampa.fl.us/collection.htm | title=Razstava del Salvadorja Dalíja na spletu|  accessdate=8.11.2007}} ''Microvision''&lt;/ref&gt; Poleg tega je ustvaril številne knjižne ilustracije, litografije, dizajne in kostume za druga področja, ogromno število risb, načrtov za skulpture in še številne druge projekte, vključno z animirano risanko za [[Walt Disney|Walta Disneyja]]. Spodaj je kronološki pregled pomembnejših in reprezentativnih del in nekaj pomembnejših podatkov, kaj je Dalí ustvaril v posameznih letih:&lt;ref name=Dali/&gt;.

V biografiji Carlosa Lozane ''Seks, nadrealizem, Dalí in jaz'', ki jo je izdal v sodelovanju z [[Clifford Thurlow|Cliffordom Thurlowom]], avtor predstavi dejstvo, da Dalí nikoli ni prenehal biti nadrealist. Kot je Dalí sam tudi o sebi povedal: »''... edina razlika med menoj in nadrealisti je, da sem jaz nadrealist.''«&lt;ref name=artcyclopedia/&gt; Iz te perspektive je treba tudi gledati vse, tudi njegovo podporo Francu ter [[telegram]]e, ki jih je pošiljal Ceaușescuju.

=== Od začetkov do 1928 ===

* 1910: ''Pokrajina pri  Figuerasu''
* 1925: ''[[Ženska ob oknu]]'' (domnevno njegova sestra)
* 1927: ''Kompozicija s tremi figurami'' (Neo-kubistična akademija) in ''Med je slajši od krvi'' (njegovo prvo pomembnejše nadrealistično delo)

=== Od 1929 do druge svetovne vojne ===
* 1929: ''Un chien andalou'' (andaluzijski pes), film v sodelovanju z Luisom Buñuelom, ''Otožna igra, Veliki masturbator, Prvi dnevi pomladi'' in ''Oskrunitev množice''
* 1930: ''L'Âge d'Or'' (Zlata doba) film v sodelovanju z Luisom Buñuelom
* 1931: ''Vztrajnost spomina''  (njegovo najbolj znano delo, vključujoče stapljajoče
se ure), ''Pozna leta Williama Tella'', ''William Tell'' in ''Gradiva''
* 1932: ''Območje privlačnosti'', ''Rojstvo tekočih želja'', ''Anthropomorfni kruh'', ''Pečena jajca na krožniku brez krožnika,'' ''Nevidni človek'' (začeta 1929)- tega leta dokončana (čeprav ne po Dalíjevi lastni odločitvi).
* 1933: ''Retrospektivna ženska busta'' (kiparski kolaž v mešani tehniki) in ''Galin portret z dvema kotletoma jagnjetine uravnoteženima z njenimi rameni'', ''Gala v oknu''
* 1934: ''Prikazen Vermeerja iz Delfta, ki se jo lahko uporabi kot pisalno mizo'' in ''Občutek hitrosti''
* 1935: ''Arheologični spomin na Milletovo Avemarijo'' in ''Obraz Mae West''
* 1936: ''Jesenski kanibalizem'', ''Jastog-Telefon'', ''Mehka kompozicija s kuhanim fižolom (Slutnja državljanske vojne)'' in dve deli naslovljeni ''Morfološki odmev'' (prvo od obeh pričeto leta 1934)
* 1937: ''Narcisove preobrazbe'', ''Labodi odsevajo slone'', ''Goreča žirafa'', ''Spanec, Hitlerjeva enigma, Zofa iz ustnic Mae West'' (oz. Obraz Mae West, ki se lahko uporabi kot stanovanje)
* 1938: ''Veličasten trenutek, Obraz prikazni'' in ''Sadna jed na plaži''

=== Ameriško obdobje ===

* 1940: ''Obraz vojne, Suženjski trg z izginjajočo postavo Voltaira [http://community.aaps.k12.mi.us/asyaweb/dali.html] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080302061849/http://community.aaps.k12.mi.us/asyaweb/dali.html |date=2008-03-02 }}''
* 1943: ''Ameriška poezija'' in ''Geopolitični otrok opazuje rojstvo novega človeka''
* 1944: ''Galarina, Sanje, ki jih je povzročil let čebele okrog granatnega jabolka sekundo pred prebujenjem''
* 1944–1948: ''Skriti obrazi'', roman
* 1945: ''Košara s kruhom – Rajši smrt kot sramota, Vodnjak z mlekom, ki teče neuporabno po treh čevljih''; to leto je Dalí sodeloval z [[Alfred Hitchcock|Alfredom Hitchcockom]] z idejnim motivom za film Spellbound (Uročen).
* 1946: ''Skušnjave Svetega Antona''
* 1948: »''Les Elephants''«
* 1949: ''Leda Atomica, Madona iz Port Lligata  &lt;ref&gt;{{navedi splet| url=http://concise.britannica.com/ebc/art-92052/Salvador-Dali-with-his-wife-and-frequent-model-Gala-in | title = Dalí in Gala pozirata pred sliko Madona in Port Lligata (Gala je bila model za sliko), 1950| accessdate=25.10.2007}}&lt;/ref&gt;''. Dalí se je to leto vrnil v Katalonijo.

=== Od povratka v Katalonijo do smrti oz. leta 2003 (posmrtno) ===

* 1951: ''Kristus Svetega Janeza na križu, Eksplodirajoča rafaelska glava''.
* 1952: ''Sferska Galateja''
* 1954: ''Corpus Hypercubus Crucifixion, Mlada devica, ki sodomizira z rogovi lastne čistosti in Razgradnja vztrajnosti spomina'' (začeta 1952).
* 1955: ''Zadnja večerja, Osamljeni odmev'', ovitek plošče (albuma) za Jackie Gleason
* 1956: ''Hitro premikajoče se tihožitje, Rinoceronte vestido con puntillas''
* 1958: ''Vrtnica''
* 1959: ''Kolumbovo odkritje Amerike''. 1960 Dalí prične z delom na načrtih  za Teatro-Museo Gala Salvador Dalí
* 1965: Dalí podari risbo ''Crucifixion'', narisano z gvašem, tušem in svinčnikom na  papirju, zaporu Rikers Island v mestu New York. Slika visi v zaporniški jedilnici od leta 1965 do 1981&lt;ref name=&quot;jail&quot;&gt;{{navedi novice | url=http://news.bbc.co.uk/1/hi/world/americas/2812683.stm | title=Dalí picture sprung from jail (Dalíjeva slika izginila iz zapora)| publisher=BBC | date=2. marec 2003}}&lt;/ref&gt;.
* 1967: ''Lov na tune''
* 1969: znak (logo) za ''Chupa Chups''
* 1970: ''Halucinogenii Toreador'', kupljen 1969 (A. Reynolds Morse in Eleanor R. Morse) še preden je bil dokončan &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.europaeische-kultur-stiftung.org/inhalt/morse-english.html|title=Poklon A. R. in E. R. Morse|accessdate=25.10.2007|archive-date=2008-03-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20080311042941/http://www.europaeische-kultur-stiftung.org/inhalt/morse-english.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
* 1972: ''La Toile Daligram''
* 1976: ''Gala, opazovajoča Sredozemsko morje''
* 1977: ''Dalíjeva roka riše Vrnitev zlatega runa v obliki oblaka, ki prikazuje Galo popolnoma golo, daleč stran za soncem'' ([[stereoskopija|stereoskopski]] par dveh slik)
* 1983: Dalí dokonča svojo zadnjo sliko: ''Lastovkin rep''.
* 2003: {{lang|es|[[Destino]]}}, animirana risanka, v originalu sad sodelovanja med Dalíjem in [[Walt Disney|Disneyjem]], je končno realizirana. Produkcija za {{lang|es|Destino}} se prične že v letu 1945.
[[Slika:Destino.jpg|thumb|right|200px|Izsek iz risanke Destino&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.blogdecine.com/images/Destino.jpg|title=Izsek iz risanke Destino|accessdate=11.11.2007|archive-date=2010-04-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20100405081008/http://www.blogdecine.com/images/Destino.jpg|url-status=dead}} Tudi v risanki Destino, sadu sodelovanja med Dalíjem in Disneyjem, je opaziti številno simboliko; na konkretnem posnetku: šahovsko polje, razdeljeno na pol, babilonski stolp, razrezani torzo z odsekano glavo, lasata moška glava, ki spominja na božjo, tanka figura, ki &quot;ribari&quot; itn.&lt;/ref&gt;]]
Največjo zbirko Dalíjevih del hrani njegov Teatro Museo v Figueresu, v Kataloniji, Španija, sledi mu Salvador Dalí Museum (Muzej Salvadorja Dalíja) v Sankt Petersburgu na Floridi, ki vključuje tudi zbirko njegovih mecenov, gospoda A. Reynoldsa Morsa in njegove žene Eleanor R. Morse. Ta poseduje okrog 1500 Dalíjevih. Druge posamezne zbirke poseduje tudi Museo Nacional Centro de Arte Reina Sofia (Narodni muzej umetnosti Kraljice Sofije) v Madridu, in Salvador Dalí Gallery (Galerija Salvadorja Dalíja) v Pacific Palisadsu v Kaliforniji. [[Espace Dalí]] na [[Montmartre|Montmartru]] v [[Pariz]]u, [[Francija]] kot tudi [[Dalí Universe]] v [[London]]u, [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]], vsebujeta obsežno kolekcijo njegovih risb, skic in skulptur.

Nenavaden postor, kjer se je znašlo Dalíjevo delo, pa je bil zapor na Rikers Islandu v mestu New York; kateremu je slikar daroval risbo ''Križanja (Crucifixion)''. Risba je visela v jetniški jedilnici celih 16 let, dokler ni bila premeščena v preddverje [[zapor]]a zaradi varnosti. Ukradena je bila marca 2003 in je še do danes niso našli.&lt;ref name=&quot;jail&quot;/&gt;

== Bibliografija ==
* Harris N. (1996). ''Dali: življenje in delo''. Ljubljana : Mladinska knjiga. ISBN 86-11-14563-1. {{COBISS|ID=56166144}}
* Descharnes R., &amp; Néret, G. (2001). ''Dali: The Paintings''. Taschen: Köln - London - Los Angeles - Madrid - Paris - Tokyo. ISBN 3-8228-1209-9
* MacGirk, T. (1993). ''Gala : Dalijeva pregrešna muza.'' Ljubljana: Cankarjeva založba. ISBN 86-361-0823-3. {{COBISS|ID=34144000}}
* Thiollet, J-P. (2008). ''Carré d'Art : Barbey d'Aurevilly, Byron, Salvador Dali, Hallier'', Paris. ISBN 2-35035-1896

== Viri ==
{{sklici|2}}

== Zunanje povezave ==
{{Zbirka|Salvador Dalí}}
{{Wikinavedek|Salvador Dalí}}
=== Galerije ===
* Benetke, Palazzo Grassi, pregledna razstava, od 12. septembra 2004 - 16. januarja 2005
* [http://www.dali-gallery.com/html/dali.php Dali-Gallery.com] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070605024918/http://www.dali-gallery.com/html/dali.php |date=2007-06-05 }} — več kot 1500 visokokvalitetnih slik, risb, akvarelov in ostalih predmetov
* [http://dali.uffs.net/galerie/galerie.ascii.php Gallery (uffs.net)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20041010155314/http://dali.uffs.net/galerie/galerie.ascii.php |date=2004-10-10 }}
* [http://www.virtualdali.com Virtualni Dalí] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060412095133/http://www.virtualdali.com/ |date=2006-04-12 }} — galerija umetniških del Salvadorja Dalíja (prek 100 slik) (uporaba s programom [[Macromedia Flash]])
* [http://www.daliparis.com Espace Dalí] — izredna stalna razstava v Franciji (Muzej in Galerije Dalí lepih umetnosti)

=== Biografije in novice ===
* [http://www.salvador-dali.org/dali/en_biografia.html Dalijeva biografija na straneh Fundacije Gala_Salvador Dali] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20061106020704/http://www.salvador-dali.org/dali/en_biografia.html |date=2006-11-06 }}
* [http://www.rotten.com/library/bio/artists/salvador-dali/ Biografija in delo Salvadorja Dalíja] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070514153238/http://www.rotten.com/library/bio/artists/salvador-dali/ |date=2007-05-14 }} — iz knjižnice Rotten
* [http://www.smh.com.au/articles/2003/07/04/1057179156682.html Dalíjev nadrealistični močno naperjeni organ edini stisne nosoroga]
* [http://uk.portalmundos.com/mundoarte/biography/salvadordali.htm MundoArte: Biografija Salvadorja Dalíja] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070402050317/http://uk.portalmundos.com/mundoarte/biography/salvadordali.htm |date=2007-04-02 }}
* [http://www.boheme-magazine.net/php/modules.php?name=News&amp;file=article&amp;sid=260 Salvador Dalí: a Genius? (Salvador Dalí: Genij?)] — članek iz revije Bohème
* [http://www.ubu.com/sound/dali.html UbuWeb: Salvador Dalí]—Intervju in oglasna deska.
* [http://tierra.free-people.net/artes/paintings-salvador-dali.php Biografija in slike Salvadorja Dalíja]
* [http://www.ina.fr/archivespourtous/index.php?full=Salvador+Dal%ED&amp;action=ft Salvador Dalí v arhivih INA] — Zbirka intervjujev in filmskih vsebin v francoski televiziji.

=== Ostalo ===
* [http://www.dali-gallery.com Galerija slik Salvadorja Dalíja]
* [http://flaneriaa.blox.pl/2007/04/Freud-i-fashion-surrealizm-i-design-w-VA-Museum.html  Surreal Things. Surrealism and design (Nadrealistični predmeti. Nadrealizem in dizajn), Viktoria &amp; Albert Museum, London, 29. marec - 22. avgust 2007, kustos: Ghislaine Wood. Več tudi na strani: www.vam.ac.uk]
* [http://www.all-art.org/art_20th_century/dali-2.html Kratek pregled Dalíjevega ustvarjanja in  njegovih pomembnejših del, razdeljen na obdobja]
* [http://www.youtube.com/watch?v=amFTRybk0fI Spellbound (film), izsek: Sanje, oblikoval Dalí]
* [http://tesla.liketelevision.com/liketelevision/tuner.php?channel=1099&amp;format=movie&amp;theme=guide  Andaluzijskega psa] na straneh LikeTelevision
* [http://www.salvador-dali.org/en_index.html Fundacija Gala-Salvador Dalí, stran v angleškem jeziku]
* [http://www.salvadordalimuseum.org/index2.html Dalíjev Muzej v Sankt Petersburgu, ZDA]
* [http://www.salvadordalimuseum.org/store/home.php?cat=7 Spletna trgovina z izdelki Dalíjevseka dizajna, primer nakita], [http://www.meaus.com/116-dali-jewelry.htm Kratka predstavitvena stran ob izidu knjige: John Zavrel: ''DALÍ Jewels Joyas Schmuck Bijoux''. (Dalíjevi dragulji v omejeni seriji za tiste, ki ljubite kralja nadrealizma). (2007)]

{{zvezdica}}
{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Dali, Salvador}}
[[Kategorija:Španski slikarji]]
[[Kategorija:Katalonski slikarji]]
[[Kategorija:Nosilci legije časti]]
[[Kategorija:Salvador Dalí|*]]
[[Kategorija:Španski monarhisti]]</text>
      <sha1>pfbo3xbku1ps0pnxhxjat5scv6nhrbz</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Izbrisani</title>
    <ns>0</ns>
    <id>24239</id>
    <revision>
      <id>6774130</id>
      <parentid>6735580</parentid>
      <timestamp>2026-11-03T10:37:21Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-58323-15</username>
        <id>268350</id>
      </contributor>
      <comment>/* Zgodovinsko in politično ozadje */ slovnica</comment>
      <origin>6774130</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="59968" sha1="ffp5lzjttjxez3p6r9t6lwd0gcr40d0" xml:space="preserve">{{vikificiraj|datum=maj 2023}}
{{esej|datum=maj 2023}}
'''Izbrisani''' (po njih imenovani tudi '''afera izbrisani''') so prebivalci [[Slovenija|Slovenije]], ki jih je [[Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije|Ministrstvo za notranje zadeve]] 26. februarja 1992 nezakonito izbrisalo iz registra stalnih prebivalcev. S tem so izgubili svoj pravni status in z njim povezane ekonomske, zdravstvene in socialne pravice. Zanje je začel veljati [[Zakon o tujcih|zakon o tujcih]], torej so bili obravnavani kot tujci, ki kot taki prebivajo v Sloveniji. Med izbrisanimi so bile tudi v Sloveniji rojene osebe.

Izbris je prizadel 25.671&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.mirovni-institut.si/izbrisani/|title=Izbrisani - informacije in dokumenti|date=2007–2012|accessdate=6.5.2018|website=Izbrisani - informacije in dokumenti|publisher=Mirovni inštitut|last=|first=|archive-date=2018-05-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20180506185440/http://www.mirovni-institut.si/izbrisani/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; ljudi, ki so imeli [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|jugoslovansko državljanstvo]] in običajno tudi republiško državljanstvo ene od drugih jugoslovanskih federativnih republik, v [[Socialistična republika Slovenija|Socialistični republiki Sloveniji]] pa so imeli prijavljeno stalno bivališče. Po [[Osamosvojitev Slovenije|osamosvojitvi Slovenije]] 25. junija 1991 so državljanstvo novonastale Republike Slovenije dobili prebivalci z republiškim državljanstvom Socialistične republike Slovenije. Prebivalci, ki so imeli na dan odcepitve republiško državljanstvo drugih republik SFRJ in stalno prebivališče v SR Sloveniji, so imeli pravico, da v šestih mesecih oddajo vlogo za državljanstvo.

Mnogi niso pridobili državljanstva novonastale države, ker niso bili obveščeni, da morajo pridobiti novo državljanstvo in vloge niso oddali ali pa ker je bila njihova vloga zavrnjena ali pa je bil postopek ustavljen. Posledično jim je bil odvzet status stalnih prebivalcev. Stalno prebivališče so jim lokalni upravni organi odvzeli po centralnem internem navodilu Ministrstva za notranje zadeve pod vodstvom ministra [[Igor Bavčar|Igorja Bavčarja]] in državnega sekretarja [[Slavko Debelak|Slavka Debelaka]].

24. junija 1998 je [[Ustavno sodišče Republike Slovenije|slovensko Ustavno sodišče]] odločilo, da je bil izbris neustaven.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Odločbe Ustavnega sodišča {{!}}|url=http://www.mirovni-institut.si/izbrisani/odlocbe-ustavnega-sodisca/|website=www.mirovni-institut.si|accessdate=2019-02-26|language=sl-SI|archive-date=2019-03-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20190307152550/http://www.mirovni-institut.si/izbrisani/odlocbe-ustavnega-sodisca/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Višina odškodnin, ki naj bi jih izbrisani prejeli, je bila še dolgo sporna.

==Zgodovinsko in politično ozadje==
Začetek osemdesetih let 20. stoletja je bil v Jugoslaviji zaznamovan s [[Smrt in pogreb maršala Tita|smrtjo predsednika Josipa Broza - Tita]] 4. maja 1980. Kmalu potem se je kompatibilno sodelovanje med jugoslovanskimi narodi začelo majati. Močno in vzajemno so se okrepile stereotipne predstave enega naroda o drugem ter okrepili so se [[Nacionalizem|nacionalizmi]] posameznih narodov. Vzplamtenju nacionalizmov je botrovala globoka gospodarska kriza in njeno neuspešno reševanje (hiperinflacija: 31 % leta 1980, 135 % leta 1987, pomanjkanje osnovnih živil (olja, sladkorja, moke, pralnega praška ter mineralnih goriv – uvoz nafte je pokril le 290 dni v letu in država je uvedla sistem &quot;par&quot; – &quot;nepar&quot; ter bencinske bone). Številna podjetja so se zadolževala in šla v stečaje, kar je imelo za posledico večanje števila brezposelnih, stavke ter nižanje življenjskega standarda prebivalcev. Jugoslovanska zavest se je čutila le še v športu in jugoslovanskem rocku. Nekateri Slovenci so na ostale narode skupne države kot zavoro lastnega razvoja. Razvil se je tudi srbski nacionalizem, ki je videl prihodnost Jugoslavije bolj srbsko usmerjeno. Leta 1987 se je vnel srbsko-slovenski konflikt, ki je ustvaril srbsko-slovensko medijsko vojno, ki je trajala od sredine osemdesetih let pa še po razpadu Jugoslavije. Pojavila se je družbena kritika, ki je sredi osemdesetih let precej narasla. Nastala so literarna, gledališka in filmska dela, spominski ter zgodovinski zapisi, ki so vplivali na dotedanji odnos do preteklosti Jugoslavije. Večina intelektualcev je zagovarjala stališče demokratičnega samoupravnega socializma ter nasprotovala tako dogmatskim, stalinističnim pozicijam kakor tudi oživljanju konzervativnih misli. Slovenski delegati so imeli načeloma negativen odnos do federacije in so nasprotovali naraščajoči centralizaciji [[Beograd|Beograda]]. V Sloveniji se je razvil nacionalizem usmerjen proti priseljencem, ki so se preselili v Slovenijo iz drugih jugoslovanskih republik. Priseljencem so Slovenci zaničevalno rekli &quot;južni bratje&quot;.{{cn}} Slovenska oblast je bila utrujena od bojev s centrom in ni uspela izdelati nacionalnega programa, kar ji je jemalo kredibilnost. 

Februarja 1987 je izšla 57. številka Nove revije, ki je vsebovala prispevke slovenskega nacionalnega programa v smeri lastne državnosti in političnega pluralizma. Množične zahteve prebivalcev Slovenije po demokratizaciji in odpor proti centralistični državi Jugoslaviji je sprožila aretacija [[Proces proti četverici|četverice]] ([[Janez Janša]], [[David Tasić]], [[Franci Zavrl]] in [[Ivan Borštner]]) 31. maja 1988. Civilna iniciativa je ustanovila Odbor za obrambo četverice, ki se je kasneje preimenoval v Odbor za varstvo človekovih pravic pod vodstvom [[Igor Bavčar|Igorja Bavčarja]]. Slovenska javnost je z množičnimi demonstracijami protestirala proti procesu sojenja četverici, a neuspešno, saj je ljubljansko vojaško sodišče vse štiri obsodilo na zaporno kazen. Velike zahteve po demokratizaciji in temeljiti prenovi Jugoslavije so izražale tudi novonastale slovenske opozicijske stranke v letih 1988 in 1989, ki so se še imenovale zveze, npr. Slovenska demokratična zveza ali Slovenska kmečka zveza. Tedanja slovenska komunistična oblast pod vodstvom [[Milan Kučan|Milana Kučana]] je spoznala, da se možnosti za nadaljevanje skupne države narodov Jugoslavije hitro krčijo in je zavzela skupno pozicijo z opozicijskimi strankami za lastno državo. Slovenski komunisti so namreč 20. januarja 1990 zaradi neupoštevanja vseh njihovih predlogov zapustili [[14. kongres Zveze komunistov Jugoslavije|14. kongres Zveze komunistov Jugoslavije (ZKJ)]]. Odnosi med Srbijo in Slovenijo so se močno zaostrili, kajti srbske oblasti so izvedle gospodarsko blokado Slovenije zaradi podpore kosovskim Albancem. Konflikt je dosegel vrhunec, ko so slovenske policijske enote s hrvaško pomočjo preprečile &quot;miting resnice&quot; Miloševićevih podpornikov v Ljubljani. Marca leta 1990 je Slovenija razglasila gospodarsko samostojnost, aprila istega leta je na volitvah za predsednika slovenskega predsedstva zmagal Milan Kučan ter [[DEMOS]] na parlamentarnih volitvah. Vlado je sestavil [[Lojze Peterle]] (krščanski demokrat), ker je njegova stranka znotraj DEMOS-a imela največ glasov. Že poleti 1990 se je slovenska skupščina začela ukvarjati s slovensko zakonodajo in ustavo. S tem se je pričelo tudi zakonodajno organiziranje slovenske vojske (Janez Janša je bil sekretar za obrambo ter Igor Bavčar sekretar za notranje zadeve) v okviru teritorialne obrambe, kar je sprožilo, da je JLA 4. oktobra 1990 zasedla štab TO v Ljubljani.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-0ZRDIBJG/06434e1b-e2fb-415f-9672-b6269f62077e/PDF|title=Slovenci v osemdestih letih|date=2000|accessdate=4.5.2018|website=Slovenci v osemdestih letih|publisher=Filozofska fakulteta, oddelek za zgodovino, Ljubljana|last=Repe|first=Božo}}&lt;/ref&gt;

== Plebiscit ==
23. decembra 1990 je bil v Sloveniji izveden [[Plebiscit o samostojnosti Slovenije|plebiscit o osamosvojitvi Slovenije]], potem ko je Slovenija neuspešno ostalim republikam Jugoslavije predlagala konfederacijsko ureditev skupne države. Predlog je namreč sprejela le Hrvaška. DEMOS-ove stranke so zaostrovale odnos do Jugoslavije in očitale »jugoslovanarstvo« tistim posameznikom, ki so bili vključeni v dotedanje družbenopolitične organizacije. Politična drža Slovenije v odnosu do Jugoslavije je bila ali hitra demokratična sprememba Jugoslavije ali odhod Slovenije iz skupne države. Tako je Socialistična stranka Slovenije predlagala plebiscit o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije. Pobudo je prevzel vladajoči DEMOS. 21. novembra 1990 je bil v Skupščini sprejet Zakon o plebiscitu, 6. decembra 1990 pa je Skupščina Republike Slovenije plebiscit razpisala.
[[Slika:Izjava o dobrih namenih Skupščine Republike Slovenje 1990 II.jpg|sličica|Izjava o dobrih namenih Skupščine Republike Slovenje 1990 II.]]
Parlamentarne stranke in poslanske skupine so sprejele sporazum, v katerem so obljubile italijanski in madžarski narodni manjšini ter tudi pripadnikom drugih jugoslovanskih narodov, ki živijo v Sloveniji, da se njihov politični položaj ne bo spremenil ne glede na rezultat plebiscita. Skupščina Republike Slovenije je celo sprejela [[c:File:Izjava_o_dobrih_namenih_Skupščine_Republike_Slovenje_1990.jpg|Izjavo o dobrih namenih]] (6. decembra 1990), v kateri je pozvala slovenski narod, italijansko in madžarsko narodno manjšino ter vse druge volivce Republike Slovenije, da naj na plebiscitu glasujejo za neodvisno in suvereno Slovenijo, saj bo Slovenija &quot;suverena, demokratična, pravna in socialna država.&quot; Izjava o dobrih namenih se konča z besedami: &quot;Plebiscit o neodvisnosti in samostojnosti države Slovenije je torej zavezan vsem najboljšim izročilom humanizma in civilizacije, slovenske in evropske zgodovine ter prijazni prihodnosti Slovencev in drugih prebivalcev Republike Slovenije.&quot;&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi knjigo|title=Izbrisani: organizirana nedolžnost in politike izključevanja|last=Dedić J., Jalušič V. in Zorn J.|first=|publisher=Mirovni inštitut|year=2003|isbn=961-6455-15-X|location=Ljubljana|page=141|cobiss=}}&lt;/ref&gt;

Plebiscit je bil 23. decembra 1990. Vprašanje na plebiscitnem listu se je glasilo: &quot;Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država?&quot; Rezultati so bili uradno razglašeni 26. decembra 1990. Volilna udeležba je bila 93,2 %, za samostojnost je glasovalo 88,2 % vseh volilnih upravičencev oz. 95% tistih, ki so se udeležili plebiscita. Zakon o plebiscitu je predpisal uresničitev odločitve v šestih mesecih.

Po 6. členu Zakona o plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO82|title=ZAKON o plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije|date=6.12.1990|accessdate=6.5.2018|website=ZAKON o plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije|publisher=PIS Pravno-informacisjki sistem Republike Slovenije|last=|first=}}&lt;/ref&gt; so imele pravico do glasovanja osebe, ki so imele v Republiki Sloveniji splošno volilno pravico po Zakonu o volitvah v skupščine.

==Izbris==
Zaradi družbenopolitične situacije, ki je nastajala v obdobju zadnjih desetih let po Titovi smrti, globoke gospodarske krize, zaostrenih odnosov med Slovenijo in Srbijo, je v Sloveniji vladal močan odklonilen odnos do vseh ljudi, ki so prišli v Slovenijo  (večinoma kot delovna sila) iz drugih republik SFRJ. Negativno nabit, diskriminatoren diskurz je prevladoval tako med politiki in oblastjo kot tudi v javnosti. Na drugi strani je delovala sila evforije za samostojno Slovenijo, ki je še povečevala prepad med Slovenci in Neslovenci - kot jih je označila tudi uradna politika.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; Evforija za samostojno Slovenijo je bila ustvarjena tudi preko medijev (oglaševalski slogan &quot;[[Slovenija, moja dežela]]&quot; je prešel v &quot;Slovenija, moja država.&quot;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.delo.si/kultura/knjiga/slovenija-od-dezele-do-drzave.html|title=Slovenija od dežele do države|date=22.5.2017|accessdate=6.5.2018|website=Slovenija od dežele do države|publisher=Delo d.o.o.|last=|first=|archive-date=2018-05-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20180506095255/http://www.delo.si/kultura/knjiga/slovenija-od-dezele-do-drzave.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;). Pred plebiscitom, 16. decembra 1990 se je [[Jože Pučnik]] na govoru v Ljutomeru zavzel za rešitev, ki državljanstva ne bi priznala vsem, ki so na dan plebiscita imeli stalno prebivališče v Sloveniji: &quot; […] ''pripravljeni moramo biti, da dediščino jugoslovanske federacije, morda tudi na neljub način, odpravimo... Potrebno bo izračunati – tudi demografsko – kakšni posledični problemi bi nastali v petih ali desetih letih skupaj z zahtevami po kulturni avtonomiji''&quot;.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://www.mladina.si/152489/pucnikova-odgovornost/|title=Pučnikova odgovornost|date=3.1.2014|accessdate=5.5.2018|website=Pučnikova odgovornost|publisher=Mladina|last=Repe|first=Božo|type=Delo, 17. december 1990, str. 2}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Nasilje pod masko|last=Petrovec|first=Dragan|publisher=Sanje|year=2015|isbn=978-961-274-338-3|location=Ljubljana|page=64–66|cobiss=343.615}}&lt;/ref&gt; Dejanja Republike Slovenije po osamosvojitvi, ki so vodila do izbrisa, so bila tlakovana po mnenju zgodovinarja [[Božo Repe|Boža Repeta]] tudi s stališči, ki jih je kot predsednik DEMOS-a [[Jože Pučnik]] zastopal pred plebiscitom in se odmikajo od razumevanja države značilnega za liberalne zahodne [[demokracija|demokracije]].&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.mladina.si/52832/dr-bozo-repe-zgodovinar|title=Dr. Božo Repe: &quot;Slovensko zgodovinopisje je pluralistično, a med zgodovinarji je premalo razprav o različnih pogledih&quot;|accessdate=4.7.2012|publisher=[[Mladina]]}}&lt;/ref&gt; Maja leta 1991 je poslanka Metka Mencin predlagala amandma k 81. člena Zakona o tujcih. Predlog se je glasil: […] ''državljanom SFRJ, ki so državljani druge republike in ne vložijo zahteve za državljanstvo Republike Slovenije, imajo pa v Republiki Sloveniji na dan uveljavitve tega zakona prijavljeno stalno prebivališče ali so v njej zaposleni, izda dovoljenje za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji.''&quot; DEMOS-ova vlada je amandma podprla, vendar ga je parlamentarna večina zavrnila''.''&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

Slovenski parlament je 25. junija 1991 sprejel Temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=DRUG74|title=Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije|date=25.6.1991|accessdate=6.5.2018|website=Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije|publisher=Pravno-informacisjki sistem Republike Slovenije|last=|first=}}&lt;/ref&gt;, ki v 3. členu pravi: ''Republika Slovenija zagotavlja varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin vsem osebam na ozemlju Republike Slovenije, ne glede na njihovo narodno pripadnost, brez sleherne diskriminacije, skladno z ustavo Republike Slovenije in z veljavnimi mednarodnimi pogodbami. …&quot;,'' Deklaracijo ob neodvisnosti&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/1991-01-0007/deklaracija-ob-neodvisnosti|title=Deklaracija ob neodvisnosti|date=25.6.1991|accessdate=6.5.2018|website=Deklaracija ob neodvisnosti|publisher=Uradni list RS|last=|first=}}&lt;/ref&gt;, ki v 5. členu pravi: &quot;''Republika Slovenija je pravna in socialna država'' […] ''v kateri bodo spoštovani človekove pravice in državljanske svoboščine, posebne pravice avtohtonih narodnih skupnosti Italijanov in Madžarov v Republiki Sloveniji, evropski dosežki industrijske demokracije predvsem: socialnoekonomske pravice, pravice zaposlenih do soodločanja in sindikalna svoboda, nedotakljivost lastnine ter svoboda delovanja gibanj in ustanov civilne družbe;'' […] ''v kateri politično ali drugačno prepričanje nikoli ne bo podlaga za kakršnokoli neenakopravnost ali razlikovanje; ki bo zavezana miru in nenasilnemu razreševanju vseh spornih vprašanj glede notranjih in zunanjih zadev ter enakopravnemu sodelovanju vseh narodov in državljanov v Evropi svobodnih in enakopravnih ljudi, regij, narodov in držav.''&quot; Prav tako je Slovenski parlament tega dne sprejel še Zakon o državljanstvu RS, Zakon o tujcih itd. 

26. junija 1991 je bila na slovesna razglasitev samostojnosti Slovenije na [[Trg republike, Ljubljana|Trgu revolucije]] naslednjega dne pa se je začela [[Slovenska osamosvojitvena vojna|desetdnevna vojna]]. Vojna se je končala s podpisom premirja – [[Brionska deklaracija|Brionske deklaracije]], 7. julija 1991. Ustavljene so bile vse sovražnosti med JLA in TO na ozemlju Slovenije in Slovenija je za tri mesece zamrznila svojo osamosvojitveno dejavnost. Slovenska vojska ter policija sta obdržali popolno suverenost na ozemlju Republike Slovenije. Vojni dogodki so še poglobili nestrpnost in sovraštvo do prebivalcev Slovenije, ki so izhajali iz drugih republik SFRJ. V javnosti, med državnimi uradniki ter med politiki in oblastjo se je pojavil diskurz, da so tisti posamezniki, ki so na Plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije glasovali proti osamosvojitvi, oficirji JLA, njihovi sorodniki ali kolaboranti. (Glasovanje na plebiscitu je bilo tajno in mnogi prebivalci Republike Slovenije, ki so se preselili v RS iz drugih jugoslovanskih republik so – po njihovih izjavah – glasovali za samostojno Slovenijo, ker so sebe doživljali kot državljane R Slovenije in niso želeli nadaljevati skupnega življenja s centralistično velikosrbsko usmerjeno Srbijo). Za prebivalce R Slovenije, ki so prišli iz drugih jugoslovanskih republik, je bilo obdobje treh mesecev moratorija, kot ga je določila Brionska deklaracija, še bolj negotovo kot za Slovence, kajti niso vedeli, kakšne so možne sankcije, ki bi jim bili podvrženi, če bi oddali vlogo za slovensko državljanstvo (tisti, ki so vedeli, da morajo oddati vlogo) v primeru, da bi se ohranila zvezna oblast SFRJ in ker tudi Republika Slovenija še ni bila mednarodno priznana kot država. Kasneje so izbrisani prebivalci R Slovenije iz registra stalnega prebivalstva po pošti prejeli obvestilo o Plebiscitu o neodvisnosti in samostojnosti države Slovenije, NISO pa prejeli obvestila, da morajo pridobiti državljanstvo R Slovenije do 26. decembra 1991. Institut republiškega državljanstva je bil nepoznan celo mnogim poklicnim pravnikom.

26. decembra 1991 je potekel šestmesečni rok za oddajo vloge za pridobitev slovenskega državljanstva po 40. členu Zakona o državljanstvu RS. Večina ni pridobila državljanstva, ker ali niso bili obveščeni, da morajo pridobiti novo državljanstvo in vloge niso oddali ali ker je bila njihova vloga zavrnjena ali zavržena ali pa je bil postopek ustavljen. Ko je čas za pridobitev državljanstva potekel, so za te državljane začele veljati določbe Zakona o tujcih (2. odstavek 81. člena).&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/1991-01-0009?sop=1991-01-0009|title=Zakon o tujcih|date=25.6.1991|accessdate=6.5.2018|website=Zakon o tujcih|publisher=Uradni list RS|last=|first=}}&lt;/ref&gt; Ministrstvo za notranje zadeve je '''26. februarja 1992''' na osnovi [http://www.mirovni-institut.si/izbrisani/27-2-1992/ centralnega internega navodila].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.mirovni-institut.si/izbrisani/wp-content/uploads/2012/02/depesa_05_1992_02_27.pdf|title=ZADEVA: IZVAJANJE ZAKONA O TUJCIH - NAVODILO|date=27.2.1992|accessdate=6.5.2018|website=depesa_05_1992_02_27.pdf|publisher=Mirovni inštitut|last=|first=|archive-date=2018-04-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20180421235702/http://www.mirovni-institut.si/izbrisani/wp-content/uploads/2012/02/depesa_05_1992_02_27.pdf|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Ministrstva za notranje zadeve pod vodstvom ministra Igorja Bavčarja in državnega sekretarja Slavka Debelaka izvedlo '''izbris''' (»prečiščevanje evidenc«) iz Registra stalnih prebivalcev RS po uradni dolžnosti in ne da bi o tem obvestili prizadete osebe.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Izbrisani so izgubili ekonomske in socialne pravice, ki so bile vezane na status stalnega prebivalca. Izgubili so pravico do odkupa stanovanja po netržni ceni. Izgubili so zdravstveno zavarovanje, kar je povzročilo zdravstvene težave in tudi smrt nekaterih izbrisanih. Izbrisani otroci niso mogli nadaljevati šolanja v srednji šoli ali fakulteti. Naštete posledice so v direktnem nasprotju s [[Človekove_pravice|človekovimi pravicami]].

[http://www.mirovni-institut.si/izbrisani/27-2-1992/ Analiza Mirovnega inštituta depeše Ministrstva za notranje zadeve z dne 27. februar 1992:]

&quot;V depeši je zapisano, da je realno pričakovati številne težave v zvezi z osebami, ki bodo z 28. februar 1992 postali tujci v RS (datum v depeši je napačen, ljudje so bili kot tujci brez statusa obravnavani že s 26. februarja 1992), ponovno pa je bilo poudarjeno tudi opozorilo, da javne listine teh ljudi, tudi če so jih izdali pristojni organi RS in so še veljavne, zaradi spremenjenega statusa teh oseb ne veljajo več. 

Oblasti so se za odvzem statusa torej odločile kljub temu, da so se zavedale težav, ki jih bo izbris povzročil. V bistvu so ukrepe celo prilagodile pričakovanim problemom. MNZ je občinskim upravnim organom namreč znova dalo navodilo, da morajo potne listine in osebne izkaznice, ki za tujce ne veljajo več, '''odvzeti in uničiti''' – kar je bilo v nasprotju z Zakonom o potnih listinah državljanov RS, prenehanje veljavnosti osebnih izkaznic, izdanih v času SFRJ, ki jim ni potekel rok veljavnosti, pa vse do leta 1997 ni bilo zakonsko predvideno.

Naslednji ukrepi, s katerimi naj bi po mnenju MNZ rešili razrešili te probleme, so bili '''izgoni''' iz države. MNZ je ugotovilo, da zaradi različnega tolmačenja določil odpovedi prebivanja in prisilne odstranitve tujca po 23. in 28. členu Zakona o tujcih prihaja do nejasnosti. Pojasnilo je bilo: če tujec pride na ozemlje RS na ilegalen način ali tu biva brez dovoljenja, se uporabi 28. člen, po katerem lahko pooblaščena uradna oseba organa za notranje zadeve (policija) tujca privede do državne meje in ga napoti čez mejo (izgon) brez kakršnekoli odločbe upravnega organa. Državljani drugih republik bivše SFRJ, ki so bili izbrisani in jim je bil odvzet vsakršen pravni status, seveda v Slovenijo niso prišli s potnim listom, vizumom, dovoljenjem za vstop ali dovoljenjem za prebivanje, saj to ni bilo potrebno – med republikami bivše SFRJ namreč ni bilo meja. Zato se je to navodilo nanašalo prav nanje. Da so izgone tudi doživeli, potrjujejo njihova številna pričevanja (glej [http://www.mirovni-institut.si/izbrisani/rubrika/zgodbe/ zgodbe izbrisanih]).&quot; 

Po ugotovitvah Ustavnega sodišča Republike Slovenije in Evropskega sodišča za človekove pravice za izbris ni obstajala pravna podlaga v veljavni zakonodaji, bil je tudi protiustaven.

== Depeše&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.mirovni-institut.si/izbrisani/rubrika/depese/|title=Depeše|date=2007–2012|accessdate=6.5.2018|website=Depeše|publisher=Mirovni inštitut|last=|first=|archive-date=2018-05-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20180507085139/http://www.mirovni-institut.si/izbrisani/rubrika/depese/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; ==
[http://www.mirovni-institut.si/izbrisani/rubrika/depese/ Interna navodila (depeše)], ki jih je Ministrstvo za notranje zadeve pošiljalo upravnim enotam po osamosvojitvi Republike Slovenije, so bila ključna za izvajanje izbrisa. V teh internih navodilih je Ministrstvo za notranje zadeve opredelilo dve skupini državljanov drugih republik in upravnim enotam naročilo, kako je potrebno ti dve skupini obravnavati. Iz internih navodil je jasno, kako in kdaj se je Ministrstvo za notranje zadeve začelo na izbris pripravljati in da je upravnim enotam naročilo, da določeno skupino ljudi izbrišejo iz registra stalnih prebivalcev. Iz Bavčarjevega dopisa vladi je jasno tudi, da je bila vlada obveščena o aktivnostih Ministrstva za notranje zadeve.

[http://www.mirovni-institut.si/izbrisani/26-6-1991/ 26.6.1991] Ministrstvo za notranje zadeve opozori na spremenjen pravni položaj državljanov drugih republik SFRJ, ki živijo v Sloveniji, in opredeli dve skupini državljanov drugih republik ter načine, na katere je ti dve skupini potrebno obravnavati. 

[http://www.mirovni-institut.si/izbrisani/30-7-1991/ 30.7.1991] MNZ je občinskim upravnim organom za notranje zadeve poslalo novo interno navodilo, ki je bilo posledica sprejetja Brionske deklaracije z dne 7. 7. 1991 in trimesečnega moratorija na uveljavitev Deklaracije o neodvisnosti RS, v katerem je MNZ stališče o obravnavi državljanov drugih republik spremenilo.

[http://www.mirovni-institut.si/izbrisani/5-2-1992/ 5.2.1992] Ko se je MNZ pričelo pripravljati na izbris iz registra stalnega prebivalstva ter na uničevanje osebnih dokumentov, je za predstavnike občinskih upravnih organov izvedlo posvetovanje glede nove osamosvojitvene zakonodaje, po tem pa je izdalo navodila o izdajanju vizumov, dovoljenj za začasno in stalno prebivanje, odpovedi prebivanja, prisilnega izgona in obravnave osebnih dokumentov tujcev. 

[http://www.mirovni-institut.si/izbrisani/18-2-1992/ 18.2.1992] MNZ je s posebno depešo naslovilo položaj gradbenih delavcev iz drugih republik SFRJ. S to depešo je posredovalo stališče o problematiki gradbenih delavcev, ki si po osamosvojitvi Republike Slovenije niso pridobili slovenskega državljanstva in so tako postali tuji državljani, delali pa so za slovenska gradbena podjetja.

[http://www.mirovni-institut.si/izbrisani/27-2-1992/ 27.2.1992] Dan po 26. februarju 1992, ki je bil v Zakonu o tujcih določen kot dan, ko se ta zakon prične uporabljati za državljane drugih republik, ki niso pridobili slovenskega državljanstva, je MNZ upravnim organom poslalo navodilo, s katerim je zaukazalo izbris iz registra stalnega prebivalstva.

[http://www.mirovni-institut.si/izbrisani/4-6-1992/ 4.6.1992] '''Bavčarjev dopis''' vladi je eden ključnih dokumentov za razumevanje izbrisa in vloge takratnega ministra za notranje zadeve ter iskanje odgovora na vprašanje, ali se je vlada zavedala početja ministra in ministrstva. 

[http://www.mirovni-institut.si/izbrisani/15-6-1992/ 15.6.1992] Ko je bilo brisanje iz registra stalnega prebivalstva že v polnem teku, je MNZ za upravne enote organiziralo še eno posvetovanje, na katerem jim je dalo še podrobnejša navodila, da bi bil izbris izvršen dosledno in v potankosti. Na tem posvetovanju so referenti, ki delajo na področju registra stalnega prebivalstva, prejeli dodatna navodila o tem, kako izbris zavesti in kako ravnati z gospodinjskimi kartoni.

[http://www.mirovni-institut.si/izbrisani/16-9-1992/ 16.9.1992] Vlada je sprejela sklep, na podlagi katerega je moralo ministrstvo pri obravnavi prošenj za dovoljenje za stalno prebivanje upoštevati, da je pogoj triletnega neprekinjenega prebivanja v Sloveniji na osnovi dovoljenj za začasno prebivanje izpolnjen tudi, če je imel tujec prijavljeno stalno prebivališče najmanj tri leta in v Sloveniji tudi dejansko živi, preden so zanj začele veljati določbe Zakona o tujcih. 

[http://www.mirovni-institut.si/izbrisani/17-11-1992/ 17.11.1992] Glede na to, da so izbrisani ostali brez vsakršnega pravnega statusa, so zanje postale pomembne tudi določbe na področju izdajanja vizumov. Ta depeša opredeljuje nekatere vidike izdajanja vizumov po osamosvojitvi. 

[http://www.mirovni-institut.si/izbrisani/15-9-1995/ 15.9.1995] S to depešo MNZ upravnim enotam pojasni, kdaj začnejo veljati določbe Zakona o tujcih (81. člen) za tujca, državljana ene od nekdanjih republik SFRJ, ki je zaprosil za državljanstvo po 40. členu Zakona o državljanstvu RS in mu je bil izdan sklep o ustavitvi postopka zaradi nesodelovanja. 

[http://www.mirovni-institut.si/izbrisani/4-3-1996/ 4.3.1996] MNZ odgovarja na vprašanja, ki zadevajo čas trajanja in število nedokončanih upravnih postopkov v statusnih zadevah tujcev in sicer postopkov za pridobitev dovoljenj za začasno in stalno prebivanje ter postopkov za pridobitev slovenskega državljanstva. Izpostavljen je problem častnikov nekdanje JLA, ki že nekaj desetletij bivajo na območju RS in trdijo, da so bili neprostovoljno izbrisani iz evidence prebivalstva ter so bili tako že peto leto brez identifikacijskih dokumentov.

[http://www.mirovni-institut.si/izbrisani/24-9-1999/ 24.9.1999] Iz depeše je razvidno, kakšen učinek je imela odločba Ustavnega sodišča iz leta 1996, s katero je sodišče odločilo v enem od posamičnih primerov izbrisanih oseb, ki so se pritožile zaradi nezakonitega odvzema pravnega statusa.

[http://www.mirovni-institut.si/izbrisani/11-4-2008-in-2-12-2002/ 11.4.2008 in 2.12.2002] Zapiranje v Center za tujce se je glede na pričevanje izbrisanih najpogosteje dogajalo v 90-ih letih prejšnjega stoletja, tovrstne primere pa beležimo tudi v desetletju, ki je sledilo. Da ti primeri niso bili redki, potrjuje obstoj internega navodila generalne policijske uprave vsem policijskim upravam iz leta 2002.

== Zgodbe ==
Izbris je za vse izbrisane pomenil odvzem pravnega statusa, odvzem pravice imeti pravice in hudo kršitev človekovih pravic. Izbris je imel negativne posledice za žrtve na vseh področjih njihovih življenj in povzročil številne težave (zdravstvene, bivanjske, zaposlitvene itd.), s katerimi so se izbrisani spopadali na različne načine. Kolikor je izbrisanih, toliko je različnih zgodb.&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://www.mirovni-institut.si/izbrisani/rubrika/zgodbe/|title=Zgodbe izbrisanih|date=2007–2012|accessdate=7.5.2018|website=Zgodbe izbrisanih|publisher=Mirovni inštitut|last=|first=|archive-date=2018-05-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20180507085209/http://www.mirovni-institut.si/izbrisani/rubrika/zgodbe/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

&quot;''Uradnica mi je rekla: »Vas tukaj ni.«'' […] ''Leta 1993 po obisku policije sta starejši hčerki v šoli dobili pisno sporočilo za starše, da ne moreta več hoditi v to osnovno šolo, ker nimata državljanstva in da naj ju vpišemo v osnovno šolo za begunce v Jesenicah. ... Uradniki na Mačkovi so se na splošno grdo obnašali do priseljencev. Takoj, ko si povedal, da si iz Srbije, so se začeli grdo obnašati. ... Prijatelji so me vabili, naj grem z njimi na morje, pa sem jim odgovarjal, da še ne vem, da mogoče, da najbrž, če bo, in najverjetneje drugič, v bistvu pa sem vedel, da ne bom mogel iti, ker nisem imel nobenega dokumenta za prestop meje. Oni so šli, jaz sem bil pa deset, enajst let v Sloveniji.'' […] ''Ko sem bila brez dokumentov, sem si mislila, da to bo moralo enkrat priti na dan. Prepričana sem bila, da je prišlo do napake. Nisem pa vedela, da je bilo toliko ljudi izbrisanih, no, nisem vedela niti, da sem jaz izbrisana. Mislila sem, da gre za neke komplikacije, ki jih ima poleg mene še morda kakšnih deset ljudi.'' […] ''Za to dovoljenje sem morala vložiti kar nekaj pisnih dokazov. To, da je sin celo življenje hodil v slovenske šole, ni bilo dovolj. Dejali so, da bi med tem časom lahko bil tudi v rejniški družini in da to ni zadosten dokaz za moje bivanje v Sloveniji. Poklicati sem morala tudi dve priči, ki sta potrdili, da sem tukaj živela 34 let.'' […] ''Bil sem kot brezdomci: brez doma, brez družine, kjer me niso hoteli, ker nisem imel papirjev, brez vsega. Seveda kradel nisem, ker nisem hotel. Sem se pa tako ponižal, da sem človeka prosil za kos kruha. Ker so me imeli za tujca, nisem imel pravice do socialne pomoči. Niti od Rdečega križa in Karitasa nisem prejel pomoči – če bi bil begunec, potem bi bil po njihovih merilih upravičen, tako pa nikamor nisem spadal.'' […] ''Izročil sem mu rdeči potni list, zlobne oči so se uprle v moje: »To več ne velja!« Preluknjal je potni list. Prosil sem ga: »A lahko sedaj dobim potrdilo?« Skozi vrata so me pospremile besede: »Spelji se domov, boš dobil policijo!« S preluknjanim potnim listom sem ostal na cesti. Kam zdaj? Brez dokumentov nisem mogel zapustiti države. Če rečeš, da je ta občutek grozen, je to še super!'' […]&quot;&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;

[http://www.mirovni-institut.si/izbrisani/slovenija-moja-dezela/ Slovenija, moja dežela]

[http://www.mirovni-institut.si/izbrisani/o-cem-je-sanjal-aco-todorovic/ O čem je sanjal Aco Todorović?]

[http://www.mirovni-institut.si/izbrisani/slovensko-drzavljanstvo-sem-res-zelela/ Slovensko državljanstvo sem res želela!]

[http://www.mirovni-institut.si/izbrisani/zalostna-zgodba-o-izbrisu-s-srecnim-koncem/ Žalostna zgodba (o izbrisu) s srečnim koncem]

[http://www.mirovni-institut.si/izbrisani/s-posledicami-izbrisa-zivimo-se-danes/ S posledicami izbrisa živimo še danes]

[http://www.mirovni-institut.si/izbrisani/nisem-vedel-da-sem-izbrisan/ Nisem vedel, da sem izbrisan]

[http://www.mirovni-institut.si/izbrisani/policisti-so-prisli-v-stanovanje-in-pobrali-nase-dokumente/ Policisti so prišli v stanovanje in pobrali naše dokumente]

[http://www.mirovni-institut.si/izbrisani/jugoslavija-je-razpadla-zaradi-taksnih/ Jugoslavija je razpadla zaradi takšnih, kot sem jaz?]

[http://www.mirovni-institut.si/izbrisani/v-sloveniji-zivim-se-vedno-brez-dokumentov/ Še vedno živim v Sloveniji brez dokumentov]

[http://www.mirovni-institut.si/izbrisani/pogresal-sem-slovenijo-tam-sem-se-rodil/ Pogrešal sem Slovenijo, tam sem se rodil]

[http://www.mirovni-institut.si/izbrisani/kot-da-bi-sel-na-mount-everest/ Kot da bi šel na Mount Everest]

[http://www.mirovni-institut.si/izbrisani/izbrisani-smo-bili-bosanci/ Izbrisani smo bili Bosanci, škodo pa so trpeli tudi slovenski otroci]

[http://www.mirovni-institut.si/izbrisani/imela-sem-sreco/ Imela sem srečo]

[http://www.mirovni-institut.si/izbrisani/proti-sistemu-ne-mores-sam/ Proti sistemu ne moreš sam]

[http://www.mirovni-institut.si/izbrisani/drzavljanstvo-za-kilogram-krompirja/ Državljanstvo za kilogram krompirja]

==Odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.mirovni-institut.si/izbrisani/odlocbe-ustavnega-sodisca/|title=Odločbe Ustavnega sodišča|date=2007–2012|accessdate=6.5.2018|website=Odločbe Ustavnega sodišča|publisher=Mirnovni inštitut|last=|first=}}{{Slepa povezava|date=avgust 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;==
[[Ustavno sodišče Republike Slovenije]] je odigralo izredno pomembno vlogo pri razkrivanju izbrisa in popravi krivic, ki so bile z izbrisom povzročene. Že v odločbi št. [http://odlocitve.us-rs.si/sl/odlocitev/US19309 U-I-284/94 z dne 8.2.1999] je ugotovilo, da je bil izbris iz registra stalnega prebivalstva nezakonit. 

[http://www.mirovni-institut.si/izbrisani/odlocbe-ustavnega-sodisca/ Ključen zapis iz odločbe ustavnega sodišča se glasi (16. odstavek):] 

''&quot;Državljani drugih republik, ki se niso odločili za slovensko državljanstvo, povsem upravičeno niso mogli pričakovati, da bodo izenačeni s tujci, ki šele prihajajo v Republiko Slovenijo, in da bodo izgubili stalno prebivališče in še to brez vsakršnega obvestila. Slovenija kot bodoča država se je v osamosvojitvenih aktih zavezala, da bo zagotavljala varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin vsem osebam na ozemlju Republike Slovenije, ne glede na njihovo narodno pripadnost, brez sleherne diskriminacije, skladno z Ustavo Republike Slovenije in veljavnim mednarodnim pravom […]. Državljani drugih republik, ki se niso odločili za državljanstvo Republike Slovenije ali jim je bila prošnja zavrnjena, so glede na že navedene osamosvojitvene akte lahko povsem upravičeno pričakovali, da ta okoliščina ne bo bistveno poslabšala njihovega pravnega položaja in da bodo lahko še naprej stalno prebivali v Republiki Sloveniji, če bodo to želeli.&quot;''

Druga pomembna odločba Ustavnega sodišča št. [http://odlocitve.us-rs.si/sl/odlocitev/US22240 U-I-246/02 z dne 3.4.2003] se je nanašala na Zakon o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic SFRJ v Republiki Sloveniji (ZUSDDD). S to odločbo je Ustavno sodišče potrdilo svoje ugotovitve iz odločbe iz leta 1999 in dodalo nove ugotovitve – med drugim tudi ugotovitev, da je treba izbrisanim, ki so že pridobili dovoljenje za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji, s posebnimi (dopolnilnimi) odločbami Ministrstva za notranje zadeve priznati, da jim dovoljenje za prebivanje velja tudi za nazaj, od dneva izbrisa dalje. Ta odločba je ostala neizvršena sedem let. Ministrstvo za notranje zadeve je predlagalo nekaj spornih predlogov zakona, s katerimi naj bi zakonodajalec izvršil ustavnosodno odločbo. V tem obdobju je bilo zahtevanih več referendumov. Ustavno sodišče je referendum nekajkrat uspelo prepovedati, vendar je leta 2004 bil izpeljan referendum o Tehničnem zakonu'','' ki naj bi uredil pravice izbrisanih. Na njem so volilni upravičenci z 31,45 % volilno udeležbo s 94,68 % glasovali proti sprejemu zakona. Izid kaže enotno javno mnenje nasprotovanja izbrisanim in uspešnost demonizacije posameznikov – žrtev množične kršitve človekovih pravic. Po drugi strani je zavrnitev zakona za izbrisane pozitivna, ker je bil zakon restriktivnejši od odločbe ustavnega sodišča, kar pomeni, da bi po zakonu manj izbrisanih pridobilo posebno odločbo, kot če bi bile te izdane neposredno na osnovi odločbe Ustavnega sodišča.

Poleg dveh najbolj znanih odločb Ustavnega sodišča (U-I-284/94 in U-I-246/02) je Ustavno sodišče izdalo še eno odločbo, s katero je presojalo ustavnost zakona (U-I-295/99), vsaj sedem odločb je bilo izdanih kot posledica vloženih ustavnih pritožb v posamičnih primerih (Up-333/96, Up-60/97, Up-20/97, Up-152/97, Up-336/98, Up-119/99 in Up-211/04), pet odločb pa je bilo izdanih v povezavi z zahtevami za referendum, ki so bile povezane z izbrisom (U-II-3/03-15, U-II-1/04, U-II-3/04-7, U-I-257/03-14 in U-II-1/10-25).&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.mirovni-institut.si/izbrisani/odlocbe-ustavnega-sodisca/|title=Odločbe Ustavnega sodišča|date=2007–2012|accessdate=6.5.2018|website=Odločbe Ustavnega sodišča|publisher=Mirovni inštitut|last=|first=|archive-date=2018-05-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20180507090736/http://www.mirovni-institut.si/izbrisani/odlocbe-ustavnega-sodisca/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

==Zakonodaja==
V Sloveniji trenutno ne obstaja noben zakon, ki bi bil prilagojen posebnemu položaju izbrisanih prebivalcev. Zakon o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic SFRJ v Republiki Sloveniji (ZUSDDD) je veljal le do 24. julija 2013. Od tega datuma naprej torej izbrisani nimajo možnosti urejati svojega statusa v Sloveniji po posebnem zakonu – Zakon o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva (ZPŠOIRSP), ki pa je veljal le tri leta, to je do 18. junija 2017. Trenutno izbrisani urejajo svoj status in pravice le z uporabo splošnih predpisov za urejanje statusa tujcev v Sloveniji. Zakon o tujcih na primer omogoča pridobitev dovoljenja za začasno prebivanje zaradi zaposlitve ali dela, sezonskega dela, študija, raziskovanja, združevanja z družino in podobno. Tudi za ureditev državljanstva Republike Slovenije ni nobene posebne možnosti, ki bi bila urejena posebej za izbrisane. Za pridobitev državljanstva je treba izpolnjevati splošne pogoje po Zakonu o državljanstvu Republike Slovenije.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.mirovni-institut.si/izbrisani/zakonodaja/|title=Zakonodaja|date=2007–2012|accessdate=6.5.2018|website=Zakonodaja|publisher=Mirovni inštitut|last=|first=|archive-date=2018-05-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20180507085141/http://www.mirovni-institut.si/izbrisani/zakonodaja/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

== Odškodnine&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.mirovni-institut.si/izbrisani/odskodnine/|title=Odškodnine|date=2016|accessdate=8.5.2018|website=Odškodnine|publisher=Mirovni inštitut|last=|first=|archive-date=2018-05-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20180507003412/http://www.mirovni-institut.si/izbrisani/odskodnine/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; ==
Dne 21. novembra 2013 je bil sprejet Zakon o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva (ZPŠOIRSP), vendar se je začel uporabljati 18. junija 2014. To pomeni, da do 18. junija 2014 izbrisani, ki so bili po tem zakonu upravičeni do odškodnine, še niso mogli vložiti zahtevka za odškodnino. Po Zakonu o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva (ZPŠOIRSP) je bilo možno zahtevati odškodnino do 18. junija 2017 (zakon je določal rok treh let, ki se je že iztekel).

Od 18. junija 2014 pa do 18. junija 2017 so lahko izbrisani, ki so bili po tem zakonu do odškodnine upravičeni, na upravnih enotah v Sloveniji vlagali zahtevke za odškodnino. Izbrisani, ki so imeli 18. junija 2014 vloženo vlogo za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje ali za sprejem v slovensko državljanstvo, so lahko za odškodnino zaprosili v roku treh let po pridobitvi dovoljenja za stalno prebivanje oz. državljanstva.

Višina odškodnine, o kateri so odločale upravne enote v upravnih postopkih, se je izračunavala za obdobje od izbrisa do ponovne ureditve statusa (dovoljenja za stalno prebivanje ali sprejetja v slovensko državljanstvo) v višini 50 € za vsak polni mesec. Posameznik ali posameznica se je lahko odločila še za uveljavljanje odškodnine v sodnem postopku. V sodnem postopku je bilo potrebno dokazati, da je posamezniku ali posameznici nastala škoda, zaradi katere mu/ji pripada višja odškodnina od tiste, ki je bila določena v upravnem postopku. Skupna odškodnina bi znašala največ trikratni znesek odškodnine, določene v upravnem postopku.

Primer za lažje razumevanje: nekdo, ki je bil izbrisan 5 let (ki je po petih letih dobil dovoljenje za stalno bivanje ali bil neposredno sprejet v slovensko državljanstvo), bi bil upravičen do pavšalnega zneska 3.000 € v upravnem postopku; če se ta oseba odloči še za sodno pot, je višina najvišje možne skupne odškodnine že vnaprej omejena na skupni znesek 9.000 € (torej v primeru, da v upravnem postopku dobi 3.000 €, lahko potem v sodnem postopku dobi še največ 6.000 €).

Poleg denarne odškodnine zakon omenja tudi nekatere druge oblike »pravičnega zadoščenja« za izbrisane: plačilo prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje, vključitev v programe socialnega varstva, olajšave pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, enako obravnavanje pri reševanju stanovanjskega vprašanja, dostop do državnih štipendij ter do izobraževalnega sistema.

Po tem zakonu do odškodnine niso bili upravičeni vsi izbrisani, temveč le tisti z urejenim statusom v Sloveniji (z dovoljenjem za stalno prebivanje ali slovenskim državljanstvom) in tisti, ki so za dovoljenje za stalno prebivanje ali državljanstvo zaprosili po izbrisu in pred sprejemom zakona, namenjenega urejanju statusa izbrisanih, leta 2010 (ZUSDDD-B), a ga niso dobili (je bila njihova vloga zavrnjena, zavržena ali pa je bil postopek ustavljen), po prenovljeni zakonodaji iz leta 2010 pa zanj niso več zaprosili.

To pomeni, da oseba, ki je vložila prošnjo za stalno bivanje že prej in bila zavrnjena, potem pa je po zadnjem veljavnem zakonu ZUSDDD-B prošnjo vložila še enkrat in bila zopet zavrnjena, do odškodnine ni bila upravičena. Hkrati pa je zakon za to skupino upravičencev do odškodnine postavljal dodatni pogoj – izpolnjevati so morali pogoj dejanskega življenja v Republiki Sloveniji, v obdobju od izbrisa pa do pravnomočnosti odločbe o zavrnitvi, zavrženju oz. sklepa o ustavitvi postopka. Ta skupina upravičencev je torej morala dokazovati, da so v Sloveniji dejansko živeli, podobno, kot je bilo to potrebno v postopkih urejanja statusa po ZUSDDD-B (kar se je v praksi izkazalo za zelo problematično).

Do odškodnine po tem zakonu torej niso bili upravičeni vsi tisti izbrisani, ki po izbrisu svojega statusa v Sloveniji niso urejali (niso vložili prošnje za stalno bivanje ali za državljanstvo) in tisti, ki so prošnjo za izdajo dovoljenja za stalno bivanje vložili po zadnji veljavni zakonodaji (ZUSDDD-B) iz leta 2010 in so bili zavrnjeni. Prav tako glede na ta zakon do odškodnine niso bili upravičeni otroci izbrisanih in svojci tistih izbrisanih, ki so umrli.

Če upoštevamo, da so mnogi izgubili pravico do odkupa stanovanja po netržni ceni ([[Stanovanjski zakon (1991)|Jazbinškov zakon]]), pravice, ki izhajajo iz dela, pravice iz pokojninskega, zdravstvenega in socialnega zavarovanja, pravice iz dedovanja, da so mnogi zaradi izbrisa izgubili družine, zdravje ter življenje, ter, da je bil postopek pridobitve odškodnin kompliciran, strog in omejevalen, je celoten poskus odprave krivic nov izbris. Zavedati se moramo, da ima poleg neustrezne zakonodaje tukaj pomembno vlogo tudi molk oziroma nevidnost ter nekaznovanost odgovornih. 

== Sodba Evropskega sodišča za človekove pravice proti Sloveniji ==
{{glavni|Kurič in ostali proti Sloveniji}}
Dne 26. junija 2012 je veliki senat Evropskega sodišča za človekove pravice v sodbi v zadevi Kurić in drugi proti Sloveniji odločil&lt;ref name=&quot;evropskosodisce&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.mirovni-institut.si/izbrisani/wp-content/uploads/2012/09/ES%C4%8CP_sodba_izbrisani.pdf|title=Zadeva Kurić in drugi proti Sloveniji|publisher=Evropsko sodišče za človekove pravice|accessdate=2013-05-19|archive-date=2014-02-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20140204034329/http://www.mirovni-institut.si/izbrisani/wp-content/uploads/2012/09/ES%C4%8CP_sodba_izbrisani.pdf|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; proti Republiki Sloveniji, ker je kršila pravice izbrisanih v 8. členu (pravica do varstva zasebnega in družinskega življenja), 13. členu (pravica do učinkovitega pravnega sredstva) in 14. členu (prepoved diskriminacije) Evropske konvencije o človekovih pravicah. Sodišče je sprejelo pilotno sodbo in državi Sloveniji naložilo, da v enem letu pripravi poseben mehanizem za priznavanje odškodnine izbrisanim prebivalcem. Šestim (od desetih) pritožnikom je bila priznana tudi odškodnina za nematerialno škodo v višini 20.000 €na osebo in sodišče je pritožnikom priznalo pravico do povračila stroškov postopka v višini 20.000 €. 

Sodba je bila dokončna in se nanjo ni bilo možno pritožiti.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.mirovni-institut.si/izbrisani/evropsko-sodisce-za-clovekove-pravice/|title=Evropsko sodišče za človekove pravice|date=2007–2012|accessdate=6.5.2018|website=Evropsko sodišče za človekove pravice|publisher=Mirovni inštitut|last=|first=|archive-date=2018-05-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20180507003347/http://www.mirovni-institut.si/izbrisani/evropsko-sodisce-za-clovekove-pravice/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

== Odprta vprašanja in predlogi nadaljnih ukrepov ==

Na področju poprave krivic izbrisanim je kljub sprejetju novele Zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic SFRJ v Republiki Sloveniji iz leta 2010, ki pa je veljal le do 24. julija 2013, še vedno odprto veliko vprašanj, iz katerih izhaja, da sprejeti zakonski ukrepi niso bili zadostni za popravo krivic izbrisanim. Status v Sloveniji je doslej uspela urediti le okrog polovica izbrisanih. Razlogi so v nerešenih vprašanjih:

* Problem nezadostne pravne ureditve na področju urejanja statusov – oblasti odgovornost za pridobitev statusa še vedno v celoti prenašajo na izbrisane.
* Problem obveznosti dokazovanja, da se je oseba poskušala vrniti –  pogoj izbrisanim povzroča hude težave, saj dokazov, da si se poskušal vrniti, po navadi nimaš.
* Problem maksimalne dovoljene odsotnosti – za status sploh ne morejo zaprositi tisti izbrisani, ki so bili odsotni več kot deset let.
* Nezadostni ukrepi za popravo krivic izbrisanim,
* Problem združevanja družine – izbrisani, ki so si družine ustvarili po izbrisu in katerih družinski člani ne sodijo med izbrisane.
* Problem nastanitve – gre za nerešeno vprašanje, kje naj izbrisana oseba živi, ko si v Sloveniji uredi svoj pravni status.
* Oblasti se za izbris še vedno niso uradno opravičile – opravičilo je bilo izrečeno ustno in ni zapisano v nobenem uradnem dokumentu.
* Kakšen je sploh pomen posebnih ugotovitvenih odločb? – Na osnovi posebne ugotovitvene odločbe namreč niti ena izbrisana oseba do sedaj ni uspela uveljaviti kakršnekoli pravice, ki je bila vezana na status stalnega prebivanja (delovno dovoljenje, denarni dodatek itd.).
* Odškodnine – oblasti so izbrisanim z odvzemom pravnega statusa povzročile hudo materialno in nematerialno škodo na vseh področjih njihovega življenja. Glede odškodnin [http://www.mirovni-institut.si/izbrisani/odskodnine/ ostaja odprtih več vprašanj.]&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.mirovni-institut.si/izbrisani/odprta-vprasanja/|title=Odprta vprašanja|date=2007–2012|accessdate=6.5.2018|website=Odprta vprašanja|publisher=Mirovni inštitut|last=|first=|archive-date=2018-03-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20180314065816/http://www.mirovni-institut.si/izbrisani/odprta-vprasanja/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Ukrepi za popravo krivic bi morali vključevati opravičilo, povračilo škode vsem izbrisanim, ugotovitev vseh dejstev v zvezi z izbrisom in odgovornosti zanj in zagotovitev rehabilitacije izbrisanih, ki so utrpeli zdravstvene in duševne posledice zaradi izbrisa. Za celovito popravo krivic bi bilo potrebno sprejeti naslednje konkretne ukrepe:

* Ponovno omogočiti urejanje pravnega statusa
* Omogočiti izbrisanim združevanje družine pod ugodnejšimi pogoji
* Omogočiti nastanitev izbrisanim, ki so zaradi izbrisa ostali brez doma ali v primeru, da se želijo vrniti v Slovenijo
* Izreči uradno opravičilo na nacionalni ravni
* Priznati pravico do povračila škode vsem izbrisanim
* Vključevati predstavnike žrtev v pripravo ukrepov&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.mirovni-institut.si/izbrisani/predlogi-nadaljnjih-ukrepov/|title=Predlogi nadaljnjih ukrepov|date=2007–2012|accessdate=6.5.2018|website=Predlogi nadaljnjih ukrepov|publisher=Mirovni inštitut|last=|first=|archive-date=2018-05-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20180507003409/http://www.mirovni-institut.si/izbrisani/predlogi-nadaljnjih-ukrepov/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

==Organiziranje in aktivizem==
26. februarja 2002 – torej natančno ob 10. obletnici izbrisa iz registra stalnega prebivalstva – je bilo ustanovljeno [http://www.izbrisani.org/index.php Društvo izbrisanih prebivalcev Slovenije]. Njegov primarni cilj je »ustvariti pogoje za sprejetje posebnega zakona za popravo krivic prisilno izgnanim državljanom bivše SFRJ iz Republike Slovenije ter tudi protipravno izbrisanim državljanom bivše SFRJ iz registra stalnih prebivalcev Republike Slovenije«.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.izbrisani.org/Statut.htm |title=arhivska kopija |accessdate=2008-05-23 |archive-date=2009-02-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090209002406/http://izbrisani.org/Statut.htm |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Aktualni predsednik društva je [[Marko Perak|Marko Perak (1963)]]. Prav tako je leta 2002 nastala Civilna iniciativa izbrisanih aktivistov (CIIA); aktualni predsednik je [[Irfan Beširević]].

Pomemben borec za pravice izbrisanih je bil Aleksandar Todorović (Aco), ustanovitelj Društva izbrisanih in tudi Civilne iniciative izbrisanih aktivistov. Med drugim je skupaj z Ilijo Ivanović julija 2005 gladovno stavkal.

Pohod Ljubljana Koper, julij 2003

Manifestacija pred parlamentom, oktober 2003

Teden izbrisanih, februar 2004

Izbrisani s(m)o naši, marec 2004

Bleferendum, april 2004

Shod v Novi Gorici, 30. april 2004

Gladovna stavka, julij 2005

Akcija izbrisanih pred parlamentom, 21. februar 2006

Shod v Gorici (I), marec 2006

Antifašistični protest, 26. april 2006

[[iarchive:Karavana_izbrisanih_-_The_Caravan_of_the_Erased|Karavana izbrisanih]]. Predstavniki izbrisanih so se 27. novembra 2006  odpravili na tridnevno pot iz Ljubljane do Bruslja, ki je potekala skozi Italijo in Francijo. Na pot je odšlo 46 izbrisanih, ki so napolnili en avtobus. Javnosti so sporočili, da je njihov namen tako evropski javnosti kot ustanovam predstaviti izkušnje izključenosti in teptanja človekovih pravic. Izjavili so tudi, da so zdaj izbrisani prebivalci Evropske unije in da je izbris postal evropska težava.

Pot v Strasbourg na ESČP, 5.-6. 7. 2011

Mirovni inštitut nudi zagovorništvo ter brezplačno pravno pomoč predvsem tistim izbrisanim, ki svojega statusa v Sloveniji še niso ponovno pridobili. Mirovni inštitut ima na posebni spletni strani zbrane podrobne informacije, dokumente izbrisa in zgodbe izbrisanih.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.mirovni-institut.si/izbrisani/ |title=arhivska kopija |accessdate=2012-06-27 |archive-date=2012-10-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20121006233040/http://www.mirovni-institut.si/izbrisani/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

S pravicami in zagovorništvom izbrisanih se ukvarja tudi nekdanji ustavni sodnik [[Matevž Krivic]].

== Statistike ==
26. februarja 1992 so oblasti iz registra stalnega prebivalstva Republike Slovenije izbrisale 25.671 ljudi. Številka je rezultat internega štetja izbrisanih, ki ga je Ministrstvo za notranje zadeve izvedlo januarja 2009. Med izbrisanimi je bilo 42 % (10.896) žensk in 58 % (14.775) moških. 79 % izbrisanih je bilo odraslih, kar 21 % (5.360) izbrisanih pa je bilo otrok. Izmed vseh izbrisanih jih je do januarja 2009 1.302 že umrlo, 10.943 si jih je uredilo status (7.313 je bilo tedaj državljanov), medtem ko je 13.426 oseb še ostalo brez statusa. Novi družinski člani izbrisanih (otroci) v te številke niso zajeti. Podatki ne omogočajo vpogleda, koliko izbrisanih oseb, ki statusa še nimajo urejenega, je še v Sloveniji in koliko jih živi na tujem, a predvideva se, da večine izbrisanih brez statusa v Sloveniji ni (ker so bili prisilno odstranjeni, ker se niso mogli vrniti ali ker so sami zaradi neurejenega pravnega položaja oziroma posledic izbrisa zapustili državo). Do 31. 8. 2015 je bilo na vseh upravnih enotah evidentiranih 1899 prošenj za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje po ZUSDDD-B. 1601 prošenj so vložili izbrisani iz Registra stalnega prebivalstva (RSP), 71 prošenj so vložili otroci izbrisanih iz RSP, 227 prošenj pa so vložili državljani drugih republik nekdanje SFRJ, ki niso bili izbrisani iz RSP. Izdanih je bilo 237 dovoljenj za stalno prebivanje (od tega 195 izbrisanim iz RSP, 16 otrokom izbrisanih iz RSP in 26 drugim). Skupno število zavrnjenih in zavrženih prošenj ter ustavljenih postopkov je bilo 1350. Odprtih postopkov oz. nerešenih prošenj je tako še 312. Od vseh vloženih prošenj je bilo do 24. 7. 2013 vloženih 1773, po tem datumu – torej prepozno – pa 126 prošenj za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje po ZUSDDD-B.

Tistim izbrisanim, ki so do uveljavitve ZUSDDD-B (do 24. 7. 2010) že pridobili dovoljenje za stalno prebivanje, so bile po uradni dolžnosti izdane dopolnilne odločbe o ugotovitvi njihovega stalnega prebivanja v Republiki Sloveniji za čas od izbrisa dalje (retroaktivno). Dopolnilne odločbe so bile izdane neposredno na osnovi odločbe ustavnega sodišča iz leta 2003. Dopolnilne odločbe je MNZ izdajal v letu 2004 in od februarja 2009 dalje. V letu 2004 je bilo izdanih 4.040 dopolnilnih odločb, od februarja 2009 dalje pa še 2.581 (skupaj je bilo do 31. 1. 2012 izdanih 6.621 dopolnilnih odločb). Do 31. avgusti 2015 (vir: MNZ) je bilo pri upravnih enotah v Sloveniji vloženih 926 prošenj za izdajo posebne odločbe, od tega so 248 prošenj vložili izbrisani iz RSP, 70 prošenj otroci izbrisanih iz RSP in 608 prošenj državljani Republike Slovenije, ki so bili pred pridobitvijo državljanstva RS izbrisani iz RSP. Izdanih je bilo 612 posebnih odločb na prošnjo stranke, od tega 111 izbrisanim iz RSP, 39 otrokom izbrisanih in 462 državljanom RS. Število zavrnjenih, zavrženih prošenj in ustavljenih postopkov je bilo do pridobitve podatkov 252. Nerešenih prošenj je tako še 62.

Statistike o denarnih odškodninah po ZPŠOIRSP po upravnem postopku:

Do 15. 9. 2015 je bilo pri upravnih enotah vloženih 6.888 zahtev za določitev denarne odškodnine v upravnem postopku po ZPŠOIRSP. Odločeno je bilo o 6.654 zahtevah za določitev denarne odškodnine v upravnem postopku, od tega je bilo 5.045 zahtevam za določitev denarne odškodnine ugodeno, 1.443 zahtev je bilo zavrnjenih, 84 zahtev je bilo zavrženih, v 82 primerih pa je bil postopek za določitev denarne odškodnine s sklepom ustavljen. Nerešenih je še 234 zahtev. Skupni znesek določenih denarnih odškodnin v upravnem postopku (po pravnomočnih odločbah) je do pridobitve podatkov 20.813.350,00 EUR.

Statistike o denarnih odškodninah po ZPŠOIRSP po sodnem postopku:

Do 1. 10. 2015 je Državno pravobranilstvo prejelo 23 zadev v predhodnem postopku (neposredno). O 15 zadevah je že odločilo in vseh 15 zahtevkov vlagateljev je bilo zavrnjenih. Poleg tega so sodišča Državnemu pravobranilstvu vročila 40 tožb, v katerih tožeče stranke zahtevajo odškodnino po ZPŠOIRSP. Do 1. 10. 2015 je Državno pravobranilstvo zaključilo eno pravdno zadevo, in sicer je v tej zadevi Republika Slovenija s tožečo stranko sklenila sodno poravnavo v višini okrog 9.850 eur.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.mirovni-institut.si/izbrisani/statistike/|title=Statistike|date=2015|accessdate=7.5.2018|website=Statistike|publisher=Mirovni inštitut|last=|first=|archive-date=2018-05-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20180507153600/http://www.mirovni-institut.si/izbrisani/statistike/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

==Literatura==
*Roman [[Izbrisana_(Mazzini)|Izbrisana]], ki ga je napisal [[Miha Mazzini]], govori o tej temi in je bil objavljen leta 2014 pri založbi Goga.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.goga.si/sl/knjige/izbrisana/|title=Goga:Izbrisana|date=2014-11-27|publisher=Goga|accessdate=2015-10-31}}&lt;/ref&gt;
*Izbrisani: organizirana nedolžnost in politike izključevanja, Jasminka Dedić, Vlasta Jalušič in Jelka Zorn, 2003, Ljubljana: Mirovni inštitut.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;
*Brazgotine izbrisa: prispevek h kritičnemu razumevanju izbrisa iz registra stalnega prebivalstva Republike Slovenije, Neža Kogovšek ... [et al.], 2010, Ljubljana: Mirovni inštitut.
*Zgodbe izbrisanih prebivalcev, Uršula Lipovec Čebron, 2011, Ljubljana: Založba Sanje d.o.o.
*Časopis za kritiko znanosti: Zgodba nekega izbrisa, Marta Gregorčič ... [et al.], 2008, Ljubljana: Študentska založba

==Film==
*Celovečerni film [[Izbrisana (film)|Izbrisana]] (2018), ki ga je režiral [[Miha Mazzini]].

==Sklici==
{{sklici}}

==Glej tudi==
* [[Nedržavljani Latvije]]

== Zunanje povezave ==
* [https://archive.org/details/Zradirani_-_Rubbed_Out Dokumentarec Zradirani (2004)]
* [https://archive.org/details/Karavana_izbrisanih_-_The_Caravan_of_the_Erased Dokumentarec Karavana izbrisanih (2007)]
* [http://www.izbrisani.org/ Društvo izbrisanih prebivalcev Slovenije]
* [http://www.24urnik.com/bin/story.php?story_id=186&amp;section_id=2&amp;cl=z1 Zgodba o izbrisanih]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}
* [http://www.rvk.si/tz/ Referendum o Tehničnem zakonu]
* [http://www.rtvslo.si/modload.php?&amp;c_mod=rnews&amp;op=sections&amp;func=read&amp;c_menu=1&amp;c_id=134909 15. obletnica izbrisa]
* [http://www.izbrisan16let.si ''Popravimo krivice'' (ob 16. obletnici izbrisa)]
* [http://www.mirovni-institut.si/izbrisani ''Izbrisani'' (spletna stran o izbrisu in izbrisanih)]

[[Kategorija:Izbrisani| ]]
[[Kategorija:Diskriminacija v Sloveniji]]
[[Kategorija:Politika Slovenije]]
[[Kategorija:1992 v Sloveniji]]
[[Kategorija:Zgodovinski negacionizem]]</text>
      <sha1>ffp5lzjttjxez3p6r9t6lwd0gcr40d0</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Homer</title>
    <ns>0</ns>
    <id>26514</id>
    <revision>
      <id>6773922</id>
      <parentid>6764630</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T19:57:36Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <comment>/* Lik pesnika */ razločitev, drugi drobni popravki  [[Project:AWB|AWB]]</comment>
      <origin>6773922</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="14949" sha1="n2pwuk0i6zhkimw3ulwvnln5vnrruul" xml:space="preserve">{{drugipomeni|Homer (razločitev)}}
{{Infopolje Oseba}}
'''Homer''' [homêr] ({{jezik-grc|Όμηρος}}: Hómēros - ''[[talec]]''), [[antika|antični]] [[Grki|grški]]  [[pesnik]], najverjetneje živel v [[8. stoletje pr. n. št.|8. stoletju pr. n. št.]] v [[Mala Azija|Mali Aziji]]. Je legendarni avtor ''[[Iliada|Iliade]]'' in ''[[Odiseja|Odiseje]]'', dveh epskih pesnitev, ki veljata za pomembnejši v [[Starogrška književnost|starogrški literaturi]]. ''Iliada'' se dogaja med [[Trojanska vojna|trojansko vojno]], med desetletnim obleganjem [[Troja|Troje]] s strani grških kraljestev. Osredotoča se predvsem na spor med kraljem [[Agamemnon|Agamemnonom]] in bojevnikom [[Ahil|Ahilom]] v zadnjih tednih vojne. ''Odiseja'' pa se osredotoča na desetletno vračanje [[Odisej|Odiseja]], kralja Itake, domov po padcu Troje. [[Homersko vprašanje|Vprašanje]], kdo, kdaj, kje in v kakšnih okoliščinah je spesnil ''Iliado'' in ''Odisejo'', še vedno ostaja odprto. Na splošno se predpostavlja, da so obe deli napisali različni avtorji.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{navedi knjigo |last1=Croally |first1=Neil |last2=Hyde |first2=Roy |title=Classical Literature: An Introduction |publisher=Routledge |isbn=978-1136736629 |page=26 |url=https://books.google.com/books?id=g-arAgAAQBAJ&amp;pg=PA26 |language=en |year=2011 |access-date=23 November 2016}}&lt;/ref&gt; 
 
O Homerjevem življenju je znano malo gotovega in nekateri domnevajo, da je zgolj izmišljena oseba. Opisujejo ga kot enega od [[rapsod]]ov, potujočih [[Antična Grčija|starogrških]] [[pevec|pevcev]], ki so potovali po deželi in ob spremljavi [[lira (glasbilo)|lire]] peli [[pesem|pesmi]]. Njegov rojstni kraj ni znan, zato si ga prisvajajo številna [[mesto|mesta]] v Grčiji in Turčiji. Večinoma ga povezujejo z [[Jonija|Jonijo]], pokrajino v osrednji obalni [[Anatolija|Anatoliji]], danes v Turčiji. Sodobni strokovnjaki štejejo te pripovedi za [[legenda|legende]].&lt;ref name=&quot;LitList&quot;&gt;
* {{navedi knjigo |last1=Wilson |first1=Nigel |title=Encyclopedia of Ancient Greece |publisher=Routledge |isbn=978-1136788000 |page=366 |url=https://books.google.com/books?id=8pXhAQAAQBAJ&amp;pg=PA366 |language=en |year=2013 |access-date=22 November 2016}}
* {{navedi knjigo |last1=Romilly |first1=Jacqueline de |title=A Short History of Greek Literature |publisher=University of Chicago Press |isbn=978-0226143125 |url=https://books.google.com/books?id=y_DTllltXBQC&amp;pg=PA1 |page=1 |language=en |year=1985 |access-date=22 November 2016}}
* {{navedi knjigo |last1=Graziosi |first1=Barbara |title=Inventing Homer: The Early Reception of Epic |publisher=Cambridge University Press |isbn=978-0521809665 |url=https://books.google.com/books?id=vCHsh9QWzLYC&amp;pg=PA15 |page=15 |language=en |year=2002 |access-date=22 November 2016}}&lt;/ref&gt;

Homerjeva dela imajo osrednjo vlogo v [[Antika|antični]] literaturi. Poznavanje Homerjevih del je bil, kot se zdi, del splošne izobrazbe starih Grkov (pozneje tudi Rimljanov). [[Platon]] in [[Aristotel]] sta ga večkrat citirala, [[Vergil]] se je zgledoval po njem pri pisanju svoje [[Eneida|Eneide]], vpliv njegovih del pa je opaziti v [[Evropa|evropski]] [[književnost]]i in [[umetnost]]i vse do danes.

==Epsko pesništvo pred Homerjem ==
Dovršena [[epika|epska]] tehnika, bujno umetniško izražanje, umetni Homerjev jezik, zelo okreten [[verz]], številni [[Ukrasni pridevek|ukrasni pridevki]], tipična števila, pogoste formule, ki se v istih ali podobnih situacijah neprestano ponavljajo, žive in sveže vzporednice in umetniška dovršenost Homerjevih pesnitev kaže, da je pri Grkih davno pred Homerjem cvetelo narodno epsko pesništvo. Ni verjetno, da bi se taka dovršenost pojavila prvič v Homerjevih epih. Vendar, ker o obdobju epskega pesništva, ki je cvetelo pred Homerjem, nimamo skoraj nobenih preverjenih podatkov, moramo njegove sledi poiskati v Homerjevih delih. Tukaj se izkaže določena razlika med ''Ilijade'' in ''Odiseje''. Ko v ''Ilijadi'' IX, 185. i d. pridejo [[Grgi|ahajski]] poslanci k [[Ahil]]u s prošnjo da skleni sporazum z [[Agamemnon]]om in da se vrne v boj, ga najdejo kako v spremstvu zvonke [[Starogrška kitara|kitare]] poje slavna, herojska dela junakov (κλέα ἀνδρῶν). V ''Odiseji'', nasprotno, pojejo κλέα ἀνδρῶν posebni pevci — ἀοιδοί — [[aojd]]i. [[Penelopa|Penelopine]] snubce, ki so gostje v [[Odisej]]evem domu, zabava pevec Femij, ki jim poje pesmi v spremljavi kitare. Poje jim pesem o žalostnem povratku Ahajacev (Od. I, 325-327). Na dvoru [[Fajaki|fajaškega]] kralja [[Alkinoos]]a vidimo slavnega slepega pevca [[Demodok]]a, ki s kitaro poje poleg ostalih pesmi tudi pesem o propadu Iliona ([[Troja]]). Ta pesem je Odiseju priklicala potok solz na oči, ker je pevec omenil tudi njega v pesmi.

Iz citiranih mest izhaja, da so tudi pred Homerjem obstajale epske pesmi, a so bile kratke in obravnavale zgodbe o bogovih in herojih. Nadalje vidimo da nekatere od te pesmi pojejo sami junaki, druge umetniki, ki jim je petje poklic. Iz Homerjevega prikaza izhaja, da sta oba pevca — Femij in Demodok — navdahnjena od nekega boga ali [[Muza|muze]]; pojejo na vladarskih dvorih v spremljavi kitare.

Umetnost epskega pevca je poklic, ki zahteva posebno znanje, izkušnje in talent. Ti pevci ne pojejo samo svojih pesmi, ampak tudi tiste, ki so jih slišali od drugih. Pomembnost aeda za razvoj epske poezije je zelo velika, ker so oni s svojim petjem prenašali pesmi iz roda v rod in jih širili med širokimi ljudskimi sloji. Tako je bila pot od kratke epske pesmi do velikega umetniškega epa precej dolga. Ko so epske pesmi postale večje in izpopolnjene, jih niso več peli aojdi ampak so jih recitirali [[rapsod]]i, ki z večjo zalogo naučenih epskih pesmi potujejo po helenskih [[polis]]ih. O takih rapsodih govori tudi [[Herodot]] (V, 67). Rapsodi, ki so recitirali samo Homerjeve pesmi, so se imenovali [[Homeridi]].

== Lik pesnika ==
[[Slika:William-Adolphe Bouguereau (1825-1905) - Homer and his Guide (1874).jpg|thumb|right|Homer in njegov vodič, William-Adolphe Bouguereau (1825–1905)]]
V vezi z Ilijado in Odisejo se postavlja vprašanje kaj vse vemo o pesniku, na katerih avtor naj bi bil. Kljub vsestranskemu raziskovanju Ilijade, Odiseje in vseh podatkov o pesnikovem življenju, ki so ohranjeni iz preteklosti, še danes ne vemo nič zanesljivega o njegovem življenju. V antiki je bilo napisanih mnogo Homerjevih življenjepisov a so podaki v njih problematični in pogosto protislovni. Od vse življenjepisov izstopa eden, ki ima obliko malega romana z naslovom ''Tekmovanje Homerja in Hesioda'' (starogrško: Ὁμήρου καὶ Ἡσιόδου ἀγών, ''Certamen Homeri et Hesiodi''). Taj zapis je sestavil v času rimskega cesarja [[Hadrijan]]a neki neznani pisec. V tem zanimivem spisu je govor o Homerjevi in [[Heziod]]ovi domovini in [[Rodoslovje|genealogiji]], potem pa njuno tekmovanje. Tekmovala sta tako, da je Heziod povedal verze v katerih je bilo kakšno protislovje, Homer pa je moral dodati verz, s katerim je to protislovje oporekel. Na primer:
:Hesiod: οὗτος ἀνὴρ ἀνδρός τ' ἀγαθοῦ καὶ ἀναλκιδός ἐστι 
::: Ta človek je sin zelo strašljivega junaka
:Homer: μητρός, ἐπεὶ πόλεμος χαλεπὸς πάσῃισι γυναιξίν. 
::: mati ni njemu nobena, ker žena ne ljubi vojne.
:Hesiod: ὣς οἳ μὲν δαίνυντο πανήμεροι οὐδὲν ἔχοντες 
::: Tako se gostijo oni cel dan in nimajo nič
:Homer: οἴκοθεν, ἀλλὰ παρεῖχεν ἄναξ ἀνδρῶν Ἀγαμέμνων. 
::: od hiše, že Agamemnon gospodar daje vse ljudi...itd.

Potem sta morala oba pesnika recitirati najlepše verze iz svojih pesmi. Heziod je povedal verze iz ''Dela in dnevi'' 383-392, Homer iz Ilijade XIII, 126-133. in 339-344. Sodnik je dodelil nagrado (tropod) Heziodu in rekel, da je prav da je zmagovalec tisit, ki poziva na obdelovanje polja in mir, in ne tisti, ki poje o vojnah in pokolih. Ker so nezanesljivi podatki o Homerjevem življenju, tako so nezanesljive vse vesti o času njegovega življenja in domovini. Ko so sestavljali življenjepis, so čas njegovega življanja določali zelo različno. Po nekaterih je živel v času [[Trojanska vojna|trojanske vojne]] (1193-1183); po drugih 100 ali 400 let po njej. [[Herodot]] pravi, da je Homer Heziodov sodobnik. S tem ta problem ni rešen saj tudi čas Heziodovega življenja ni zanesljivo potrjen.

Več [[Jonija|jonskih]] in drugih mes se je ponašalo, da so Homerjeva domovina. Imena teh mest so zapisana v [[heksameter|heksametru]], ki iz metričnih razlogov ne dopušča da jih je več kot sedem. Zato se heksametar pojavlja v več variantah, od katerih se ena glasi:
:Ἑπτὰ πόλεις διερίζουσιν περὶ ῥίζαν Ὁμήρου·
:Σμύρνα, Ῥόδος, Κολοφών, Σαλαμίς, Ἴος, Ἄργος, Ἀθῆναι.

Tukaj so torej, kot mesta Homerjevega rojstva, navedeni: [[Izmir]], [[Rodos]], [[Kolofon]], [[Salamina]], [[Ios]], [[Argos (mesto)|Argos]] in [[Atene]]. V drugih primerih v sta še otoka [[Ios]] in [[Itaka]] in mesti [[Pilos]] in [[Kima]]. Zdi se, da je najstarejša in v antiki najbolj raširjena vest tista, ki kot Homerjev rojstni kraj navaja Izmir (takrat Smirna).

Homera so si predstavljali kot starega, siromašnega in slepega pevca, ki je potoval iz kraja v kraj in živel od recitiranja svojih pesmi. Takemu liku je odgovarjal slepi pevec Demodok na dvoru fajaškega kralja Alkinoosa. Ta opis velikega pesnika povsem izmišljen saj nima v sebi nič individualnega in odgovarja idealiziranemu liku recitatorja (rapsoda), ki so hodili po grških mestih in recitirali. Poleg tega je težko verjeti, da je bil slep pesnik zmožen tako živo, slikovito in natančno opisovati življenje in njegovo kompleksnost.

Nejasnosti biografskih podatkov se pridružujejo tudi druge sumljive okoliščine, ki se tičejo kompozicije in pravega avtorja obeh epov. Že v antiki je bilo nejasno katera dela pripadajo Homerju. Ali je Iliada in Odiseja ali samo Iliada, in ali je treba Homerju pripisati tudi druge pesmi tako imenovanega epskega ciklusa: ''Tebaida, Epigone, Kiprija'' in druge. Pesmi [[Grški epski ciklus|epskega ciklusa]], so ohranjeni samo v fragmentih. V njih so opevani dogodki, ki so se zgodili pred tistimi v Iliadi, tisti med Iliado in Odisejo in na koncu tisti, ki so sledili po Odiseji. Najpomembnejši teh epov si tisti, ki so pripadali tebanskemu in trojanskemu ciklusu.

== Homersko vprašanje ==
Z izrazom ''homersko vprašanje'' sta opredeljeni dve problematiki. Prvo vprašanje, ki si ga zastavljajo [[literarni zgodovinar]]ji, je: ali je Homer sploh zares živel oziroma ali je avtor dveh največjih [[ep]]ov antične Grčije - ''[[Iliada|Iliade]]'' in ''[[Odiseja|Odiseje]]'' - resnična zgodovinska osebnost. Drugi del homerskega vprašanja sprašuje, ali je oba epa lahko napisal en sam avtor. Tako glede ''Iliade'' kot glede ''Odiseje'' se pojavljajo dvomi. Zaradi jezikovnih in drugih razlik med epoma nekateri namreč menijo, da je ''Odiseja'' vsaj za generacijo mlajša od ''Iliade''. [[Nemci|Nemški]] [[klasični jeziki|klasični]] [[filolog]] [[Friedrich August Wolf]] je oblikoval teorijo, da sta bila epa v osnovi sestavljena iz več krajših pesmi, ki so jih po ukazu [[Atene|atenskega]] [[tiran]]a [[Pejzistrat]]a združili v celoto.&lt;ref&gt;Homer, Odiseja, izdaja KONODOR, MK 1994, stran 117&lt;/ref&gt;

Homerju so včasih pripisovali tudi avtorstvo naslednjih del:
* [[komični ep|komičnega epa]] ''[[Batrahomiomahija]]'' (Βατραχομυομαχία) (''Vojna med žabami in mišmi'')
* [[zbornik]]a [[homerske himne|homerskih himn]]
in še nekaterih izgubljenih oziroma le delno ohranjenih del.

V [[slovenščina|slovenščino]] je ''Iliado'' in ''Odisejo'' prevedel [[Anton Sovre]].

== Homerjev pomen in vpliv ==
Homer osvoji bralca z živim pripovedovanjem, jasnim izražanjem in previdnim risanjem duševnih karakteristik ljudi iz preteklosti. Njegova poezija je vedno sveža in polna življenjske dinamike. Čeprav je preteklo  že več kot 2500 let odkar se ve za Homerjeve pesmi, je težko najti pesniško delo, ki bi se po vrednosti lahko primerjalo z njim. Homerjeve pesmi so vzor epske poezije, in so s svojo obliko in načinom kompozicije postale vzor vsej epski poeziji vse do danes. Pesnik je vplival ne samo na grško književnost in likovno umetnost ampak tudi na duha in mišljenje celega grškega naroda. Postal je učitelj Grkov, ker so njegova dela postala prva knjiga mladih Grkov, ki so se na njih učili brati in razumeti svoj jezik in zgodovino.

Homerja so proučevali mnogi grški filozofi. [[Platon]] in [[Aristotel]] sta ga imela za pravzor atiške tragedije. Iz njega so črpali tragedi in lirski pesniki. Ajshil je svoje drame imenoval »mrvice iz bogate Homerjevee mize«. Slikarji in kiparji so svoja dela ustvarjali po Homerjevih opisih ([[Fidija|Fidijin]] kip Zevsa v Olimpiji). Koliko si ga cenili Grki se vidi po tem, da je bilo v Atenah z zakonom določeno, da lahko rapsodi v času panatenejskih svečanosti recitirajo samo njegove pesmi. Homer je v svojih delih z umetniško jasnostjo obsegel vse dele ljudskega življenja, zašel  globoko v ljudsko bitje in odkril občutek človečnosti in moralno lepoto. Grki so v teh delih videli sebe in jih postavili ta temelj svoje kulture. Homer je torej postal izvor ne samo poezije ampak celotne grške zavesti.

Rimskemu pesniku [[Vergilij]]u je bil Homer glavni vzor, njegova Odiseja je omogočila Vergiliju izdelavo prvega dela ''[[Eneida|Eneide]] '' (I - VI), Ilijada pa drugi del (VII - XII). Vergilij je oponašal Homerja ne samo v obdelavi posameznih epizod ampak prevajal cele verze, besede in izraze. Vpli Homerjevih del lahko najdemo tudi pri [[Ludovico Ariosto|Ariostu]], [[Torquato Tasso|Torquatu Tassu]], [[Ivan Mažuranić|Ivanu Mažuraniću]] (''Smrt Smail-Age Čengića''). Veliki ruski pisec [[Nikolaj Gogolj]] je razglasil Odisejo za najpopolnejše delo vseh časov, »zakladnico otroško lepega«. Ilijada in Odiseja vedno omogočata bralcu velik umetniški užitek. Kot dela trajne vrednosti sta prevedena v vse kulturne jezike sveta.

== Glej tudi ==
* [[seznam starogrških pesnikov]]
* [[Aojd]]
* [[Ion (Platon)]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{Wikinavedek}}
{{Commonscat|Homeros}}

* [http://www.gpc.edu/~shale/humanities/literature/world_literature/homer.html Collection of Homer-related links] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060304022428/http://www.gpc.edu/~shale/humanities/literature/world_literature/homer.html |date=2006-03-04 }}
* [http://www.ellopos.net/elpenor/greek-language.asp Greek lessons based on Homer]
* [http://www.ellopos.net/elpenor/lessons/pharr.asp Clyde Pharr, Homer and the study of Greek]


{{Normativna kontrola}}
[[Kategorija:Grki v 8. stoletju pr. n. št.]]
[[Kategorija:Homer| ]]
[[Kategorija:Starogrški pesniki]]</text>
      <sha1>n2pwuk0i6zhkimw3ulwvnln5vnrruul</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Heba</title>
    <ns>0</ns>
    <id>28006</id>
    <revision>
      <id>6773923</id>
      <parentid>6680620</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T19:57:43Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <comment>/* Kult */ razločitev, drugi drobni popravki  [[Project:AWB|AWB]]</comment>
      <origin>6773923</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="28403" sha1="j2cn5fjheamb3y4vm9if1tnp1pgkemr" xml:space="preserve">{{Infobox deity
| type = Greek
| name = Heba
| image = 
| alt = 
| caption = ''Heba'', [[Antonio Canova]], 1800–05 ([[Ermitaž]], [[Sankt Petersburg]])
| god_of = Boginja večne mladosti, vrhunec življenja, odpuščanja&lt;br /&gt;prinašalka pijače bogovom
| abode = [[Olimp]]
| symbol = vinska kupa, [[orel]], bršljan, vodnjak mladosti in krila
| consort = [[Heraklej]]
| parents = [[Zevs]] in [[Hera]]
| siblings = [[Ajak (mitologija)|Ajak]], Angelos, [[Apolon]], [[Ares]], [[Artemida]], [[Atena]], [[Dioniz]], [[Helena (mitologija)|Helena]], [[Heraklej]], [[Hermes]], [[Perzefona]], [[Perzej]] itd.
| mount = 
| Roman_equivalent = [[Juventas]]|
}}
[[Slika:Hebe by Ramos y Albertos.jpg|thumb|Heba, slika [[Francisco Javier Ramos y Albertos|Ramos y Albertosa]] iz leta 1784]]
'''Heba''' (/ ˈhiːbiː /; grško: Ἥβη) je v starogrški religiji boginja mladosti ali življenjske dobe &lt;ref&gt;According to Kerényi, p. 98, &quot;Hebe's name... means 'Flower of Youth'.  She was another version of her mother in the latter's quality of Hera Pais, 'Hera the young maiden'.&quot;&lt;/ref&gt; (rimski ekvivalent: [[Juventas]]).&lt;ref&gt;[[Ovid]] does not detect a unity of Hera (Junona) and Heba (Juventus): he opens ''[[Fasti]]'' vi with a dispute between Juno and Juventus claiming patronage of the month of June ([http://www.theoi.com/Text/OvidFasti6.html on-line text]).&lt;/ref&gt; Je hči [[Zevs]]a in njegove starejše sestre [[Hera|Here]]. Heba je stregla pijačo bogovom in boginjam na Olimpu, servirala je nektar in ambrozijo, dokler se ni poročila s [[Heraklej]]em (rimski ekvivalent: [[Herkul]]); njen naslednik je bil božanski junak [[Ganimed]]. Iz tega razloga je še en njen naslov ''Ganimeda'', kar pomeni 'razveseljujoča princesa'. Hebo so v [[Sikion]]u častili kot boginjo odpuščanja ali usmiljenja.

Heba je imela vpliv na večno mladost in sposobnost obnavljanja mladosti smrtnikom, moč, ki se zdi ekskluzivna, tako kot v [[Ovid]]ovih ''[[Metamorfoze|Metamorfozah]]'' nekateri bogovi obžalujejo staranje svojih favoriziranih smrtnikov. Po Filostratu starejšem je bila Heba najmlajša med bogovi in odgovorna za njihovo ohranjanje večno mladih, zato so jo najbolj častili. [6] Njena vloga zagotavljanja večne mladosti drugim bogovom ustreza njeni vlogi strežnika, saj je beseda ambrosia povezana z morebitnim proto-indoevropskim prevodom, povezanim z nesmrtnostjo, neumrljivostjo in življenjsko silo.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|title=Greek Religion|url=https://archive.org/details/greekreligion0000burk_h0t5|last=Burkert|first=Walter|publisher=Harvard University Press and Basil Blackwell Publisher|year=1985|isbn=978-0-674-36281-9|location=Cambridge, Massachusetts|pages=[https://archive.org/details/greekreligion0000burk_h0t5/page/22 22]}}&lt;/ref&gt; V umetnosti jo običajno vidijo z očetom v preobleki orla, ki mu pogosto ponuja skodelico. Ta upodobitev je vidna tako v klasičnih graviranih draguljih kot tudi v kasnejši umetnosti. Orli so bili povezani z nesmrtnostjo in v folklori je veljalo prepričanje, da se orel (tako kot feniks) lahko obnovi v mladostno stanje, zaradi česar je povezava s Hebo logična.&lt;ref&gt;{{Cite journal|last=Dale-Green|first=Patricia|date=1962|title=The Golden Eagle|url=https://www.kidney-international.org/article/S0007-0785(62)80052-0/abstract|journal=British Homoeopathic Journal|volume=51|issue=2|pages=128–133|doi=10.1016/S0007-0785(62)80052-0}}{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;

== Etimologija ==
Stara grščina: ἥβη je podedovana beseda za 'mladost', iz proto-indoevropske ''(H)iēg&lt;sup&gt;w&lt;/sup&gt;-eh&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;-'', 'mladost, moč'.&lt;ref&gt;Robert S. P. Beekes, ''Etymological Dictionary of Greek'', Brill, 2009, p. 507.&lt;/ref&gt;

Ime Heba izhaja iz grške besede za 'mladost' ali 'praživljenjsko življenje'. Juventus prav tako pomeni 'mladost', kot je razvidno iz izpeljank, kot je ''juvenile''.

== Mitologija ==
Heba je bila Zevsova hči in njegove starejše sestre Here, v mitu pa so jo videli kot marljivo hčerko, ki je opravljala domače naloge, značilne za visoko uvrščene neporočene deklice v starodavni Grčiji.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|title=The Mythology of Greece and Rome: With Special Reference to Its Use in Art|last=Seemann|first=Otto|publisher=Harper &amp; Brothers|year=1887|isbn=978-1417976454|pages=102}}&lt;/ref&gt; V ''[[Iliada|Iliadi]]'' je opravljala naloge v gospodinjstvu, na primer točenje kopeli za svojega brata [[Ares]]a &lt;ref&gt;[[Homer]], ''Iliad'' [http://data.perseus.org/citations/urn:cts:greekLit:tlg0012.tlg001.perseus-eng1:5.899 5.905].&lt;/ref&gt; in pomoč Heri pri vstopu v njen voz.&lt;ref&gt;Homer, ''Iliad'' [http://data.perseus.org/citations/urn:cts:greekLit:tlg0012.tlg001.perseus-eng1:5.711-5.763 5.722].&lt;/ref&gt; Pindar jo v ''Nemean Ode 10'' omenja kot najlepšo boginjo, ki je vedno ob njeni materi na Olimpu. Čeprav ni bila tako močno povezana z očetom, je bila Heba občasno omenjena z epitetom ''Dia'', ki ga lahko prevedemo v 'Zevsovo hčerko' ali 'nebeško'. V nekaterih izročilih, ki jih je zapisal Servij, ji je oče Zevs podaril dva goloba s človeškimi glasovi, eden pa je odletel tja, kjer naj bi bil ustanovljen Dodonov orakelj. Poleg tega je bila Heba pogosto povezana z [[Afrodita|Afrodito]], s katero so jo opisali, da pleše in deluje kot njena glasnica ali spremljevalka, ki povezuje klasično povezavo med lepoto in 'razcvetom mladosti'. V [[Evripid]]ovi predstavi ''Orest'' naj bi Helena sedela na prestolu poleg Here in Hebe, ko je dobila nesmrtnost.

Ena od njenih vlog je biti strežnica bogov in jim služiti ambrozijo in nektar. V klasičnih virih je bil Hebin odstop od te vloge posledica poroke z junakom Heraklejem. Kljub temu Heba v ''Iliadi'' služi vsem bogovom na njihovem nebeškem prazniku, ko je bil Ganimed izključno Zevsov vinolivec. Poleg tega se zdi, da [[Cicero]] nakazuje, da bi lahko Heba ali Ganimed, ki je običajno videti kot njen naslednik, služil v vlogi natakarja na nebeškem prazniku.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|title=De Natura Deorum|last=Cicero|pages=1. 40}}&lt;/ref&gt;

V redki, alternativni različici Hebine zasnove je njena mati Hera zanosila zgolj z jedjo zelene solate, medtem ko je jedla s svojim olimpijcem Apolonom.&lt;ref name=&quot;:11&quot;&gt;{{Cite journal|last=Danielli|first=Mary|date=1952|title=Andriantsihianika and the Clan of the Zanakantitra|journal=Folklore|volume=63|issue=1|pages=46–47|jstor=1256765}}&lt;/ref&gt; To različico je zapisal sloviti italijanski mitograf Natalis Comes. Rekonstruirana orfična verovanja lahko predstavljajo tudi drugačno različico Herine zanositve s Hebo. Ne smemo pozabiti, da je ta različica mita o Hebinem rojstvu špekulativna rekonstrukcija in zato verjetno ne predstavlja, kako je bil mit znan prvotni publiki. V tej različici je Hera iskala način, kako zanositi brez Zevsove pomoči, tako da je potovala v kraljestvo Okeana in Tetide na koncu sveta. Tam je vstopila na vrt Flore in se dotaknila edine, brezimne rastline iz dežele Olene in zanosila z Aresom. Hera se je vrnila na vrt kmalu po njenem rojstvu in jedla solato, da bi zanosila s Hebo.  Uživanje solate v stari Grčiji je bilo povezano s spolno impotenco pri moških in ženskah, [[Plutarh]] pa je zapisal, da ženske nikoli ne bi smele jesti srca solate. Poleg tega je bila solata povezana s smrtjo, saj je Afrodita umirajočega [[Adonis]]a položila v obliž, da bi mu lahko pomagala pri njegovi obnovi. Kljub tem pomislekom je bilo tudi mnenje, da je solata koristila menstrualnemu toku in laktaciji pri ženskah, značilnosti, ki lahko rastlino povezujejo z materinstvom. Na to različico Hebejinega očetovstva se sklicuje ameriški avtor Henry David Thoreau v svojem delu ''Walden'', kjer je Heba opisana kot hči Junone in divje solate.

[[File:Pittore_del_louvre_E739,_hydria_ricci,_etruria_(artigiani_da_focea),_dalla_banditaccia,_530_ac._ca.,_ercole_all'olimpo_su_quadriga_con_ebe_1.jpg|alt=|left|thumb| Riccijeva ''Hidrija'' prikazuje Hebo, ki jo je Heraklej pripeljal na Olimp iz Zemlje ob njegovi apoteozi. (Narodni etruščanski muzej)|306x306px]]

Delček [[Kalimah]]a opisuje Hero, ki je praznovala sedmi dan po rojstvu hčere Hebe.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|title=Iambi, Fragment 202|last=Callimachus}}&lt;/ref&gt; Bogovi se prijateljsko prepirajo, kdo bo dal najboljše darilo, pri čemer so [[Atena]], [[Pozejdon]], [[Apolon]] in [[Hefajst]] posebej omenjali, da predstavljajo igrače ali, kot v Apolonovem primeru, pesmi. Kalimah, ki je sestavil pesem za praznovanje sedmega dne po rojstvu hčere svojemu prijatelju Leonu, je Apolonov dar pesmi uporabil kot božanski prototip za svoj dar.&lt;ref&gt;{{Cite journal|last=Bonner|first=Campbell|date=1951|title=A new fragment of Callimachus|journal=Aegyptus|volume=31|issue=2|pages=133–137|jstor=41215365}}&lt;/ref&gt;

Kot Heraklejeva nevesta je bila Heba v umetnosti in literaturi močno povezana z nevestami in njihovimi možmi. Heba je bila pokrovitelj neveste, ker je bila Herina hči in pomembna lastna poroka. Na nekaterih upodobitvah na vaznih slikah, kot je Riccijeva ''Hidrija'', datirana približno v 525 pr. n. št., Heba vozi kočijo in je tista, ki je svojega prihodnjega moža Herakleja pripeljala na Olimp z Zemlje ob njegovi apoteozi, ki jo je Atena tradicionalno izpolnjevala.&lt;ref name=&quot;:12&quot;&gt;{{navedi knjigo|title=Greek Vases: Images, Contexts and Controversies|url=https://archive.org/details/greekvasesimages2002marc|last=Jenifer|first=Neils|publisher=BRILL|year=2004|isbn=978-90-04-13802-5|editor-last=Marconi|editor-first=Clement|location=Boston, MA|pages=[https://archive.org/details/greekvasesimages2002marc/page/n86 76]–83}}&lt;/ref&gt; [[Krater (posoda)|Krater]] v muzeju v Clevelandu upodoblja Hebo v kočiji, ki je pripravljena zapustiti Olimp, da bi v prisotnosti njene matere Artemide in Apolona prišla do moža.&lt;ref&gt;{{Cite journal|last=Neils|first=Jennifer|date=1996|title=The Cleveland Painter|journal=Cleveland Studies in the History of Art|volume=1|pages=12–29|jstor=20079680}}&lt;/ref&gt; Izgubljena komična igra ''Hebes Gamos'' ('Hebejina poroka') Epiharma s Kosa je upodobila poročni praznik Hebe in Herakleja. V [[Teokrit]]ovem ''Enkomium Ptolemaja Filadelfa'' Heraklej obeduje s [[Ptolemaj I. Soter|Ptolemajem I.]] in [[Aleksander Veliki|Aleksandrom]] na pojedini na Olimpu in potem, ko je napolnil nektar, jima podari svoj lok in puščice ter palico in odide v Hebejino sobo. Tu je par predstavljen kot ena od paradigem poroke Filadelfa in Arsinoe s Heraklejem, ki se je umakne v Hebejino sobo v sceni, ki spominja na poroko. Katul se v ''Poem 68'' pozitivno sklicuje na zakonito Heraklejevo poroko z deviško boginjo Hebo, v nasprotju s pesnikovo skrivno afero s poročeno žensko.&lt;ref&gt;{{Cite journal|last=Vandiver|first=Elizabeth|date=2000|title=Hot Springs, Cool Rivers, and Hidden Fires: Heracles in Catullus 68.51–66|url=https://archive.org/details/sim_classical-philology_2000-04_95_2/page/151|journal=Classical Philology|volume=95|issue=2|pages=151–159|jstor=270454|doi=10.1086/449482}}&lt;/ref&gt; Propertij se tudi sklicuje na Herakleja, ki je do Hebe po njegovem smrti na gori Oeta čutil žgočo ljubezen, kar je spremenilo tradicionalni mit, po katerem se Heraklej poroči s Hebo po vzponu k božanskemu. Hebejina vloga zaščitnice nevest je navedena v ''Epitalamionu'' Edmunda Spenserja, kjer jo pesem povezuje tudi s plodnostjo neveste.

Heba je imela s Heraklejem dva otroka: Aleksiaresa in Aniceta. Čeprav o teh božanstvih ni znanega nič drugega kot njuni imeni, obstaja Kalimahov odlomek, ki se sklicuje na Ejleitijo, Hebino sestro in boginjo poroda, ki jo spremlja med porodom.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|title=Fragment 524|last=Callimachus}}&lt;/ref&gt;

Po mnenju nekaterih klasičnih avtorjev je bila Heba povezana z ohranjanjem mladosti in nesmrtnosti drugih bogov. Filostrat starejši trdi, da je ona razlog, da so drugi bogovi večno mladi, Bacchylides trdi, da je Heba kot princesa (''basileia'') odgovorna za nesmrtnost.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|title=Vol. Greek Lyric IV|last=Bacchylides|pages=Fragment 41}}&lt;/ref&gt; To je še ena utemeljitev njene poroke s Heraklejem, saj zagotavlja ne le njegovo nesmrtnost, temveč tudi večno mladost, ki v mitih, kot na primer pri Titonu, ni bila enakovredna. V Evripidovi igri ''Heracleidae'' in v Ovidovih ''Metamorfozah'' Heba ugodi Iolausovi želji, da bi spet postal mlad, da bi se boril proti Euristeju.

== Kult ==
Heba je bila še posebej povezana s čaščenjem njene matere Here v [[Argos (mesto)|Argosu]] v Herajonu, enem glavnih centrov čaščenja Here v Grčiji. Rečeno je bilo, da je bila Heba upodobljena kot kip iz slonovine in zlata, kako stoji ob zelo velikem kipu Here, ki je upodabljala boginjo, ki je držala granatno jabolko in žezlo z kukavico na vrhu. [[relief (umetnost)|Relief]] iz srebra nad oltarjem je prikazal poroko Hebe in Herakleja. Obe upodobitvi sta izgubljeni, najdeni pa so kovanci Argive, ki prikazujeta ta dva kipa drugega ob drugem. Možno je, da so Hebo častili kot deviški vidik Here ali da je bilo njeno čaščenje pri materi podobno kot pri [[Demetra|Demetre]] in [[Perzefona|Perzefone]], saj sta obe lahko predstavljali krog ponovnega rojstva in obnove. Nekateri učenjaki trdijo, da je bil eden od Herinih templjev v [[Pestum]]u morda posvečen Heri in Hebi, ne pa Heri in Zevsu, kar je bolj splošno soglasje. Znanstveniki opozarjajo na brezglavo doprsje dobro oblečene mlade deklice, ki je morda služilo kot [[antefiks]] ali [[akroterij]] templja, kot da bi lahko predstavljalo Hebo. Heba je bila upodobljena tudi skupaj z Ateno, kako stoji poleg sedečega kipa Here v Herinem templju v Mantineji v Arkadiji, kiparja [[Praksitel]]a.&lt;ref&gt;Pausanias, Description of Greece 8. 9. 2&lt;/ref&gt;

Zdi se, da so ga tudi Hebo častili skupaj z drugimi osebnostmi. Obstaja zapis o svečenici iz deme Aexone, ki je služila tako Hebi kot [[Alkmena|Alkmeni]], ki je bila za svojo službo nagrajena s krono oljčnih listov.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|title=Women in Antiquity|last=Dillon|first=Matthew|publisher=Routledge|year=2016|isbn=978-1-315-62142-5|location=New York, NY|pages=1378|chapter=48 ‘Chrysis the Hiereia having placed a lighted torch near the garlands then fell asleep’ (Thucydides Iv.133.2): priestesses serving the gods and goddesses in Classical Greece}}&lt;/ref&gt; Elijan se sklicuje tudi na Hebo, ki jo častijo v templju, ki je bil v bližini templja, posvečenega njenemu zakoncu Herakleju na neznani lokaciji. V templjih, ki jih je ločeval kanal, so bili v Heraklejevem templju petelini, v Hebejinem pa kokoši. Piščanci niso bili pogosto povezani z nobenim božanstvom in bolj značilno z Apolonom.  Nekateri učenjaki so navedli, da je bil Apolon v Asiriji še posebej povezan s Hebo.&lt;ref&gt;{{Cite journal|last=Martin|first=Catherine Gimelli|date=2014|title=A review of &quot;Vincenzo Cartari's Images of the Gods of the Ancients: The First Italian Mythography&quot; edited and translated by John Mulryan.|journal=Seventeenth-Century News|volume=72|pages=267}}&lt;/ref&gt;

== Antična umetnost ==
V umetnosti je Heba po navadi upodobljena v obleki brez rokavov, običajno je bila upodobljena z enim ali obema staršema na poročni slovesnosti ali z Afrodito.

Hebo so občasno upodabljali s krili, kar je pri sodobnih učenjakih povzročilo zmedo glede tega, ali so upodobitve krilatih spremljevalk Hebe, Iris ali Nike. Ena potrjena upodobitev Hebe s krili, kot jo določa Η nad glavo figure, na Sosiasovi skodelici. Heba je domnevno med ustoličenima staršema, ko čaka na svojega bodočega moža Herakleja, ki so ga proti njej napotili Atena, Apolon in Hermes. Druga opazna upodobitev krilate Hebe je slikar Castelgiorgio na skodelici, ki jo analogno z Zevsom poveže z materjo in Ganimedom; Ares stoji v središču scene, kar kaže na družinsko harmonijo.

Možno je, da je ena izmed krilatih figur s [[Elginovi marmorji|Partenonskega pedimenta]] v [[Britanski muzej|Britanskem muzeju]], saj je lik spremljevalka Here in je blizu Zevsa in Aresa.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Cite journal|last=Neils|first=Jenifer|date=1999|title=Reconfiguring the Gods on the Parthenon Frieze|url=https://archive.org/details/sim_art-bulletin_1999-03_81_1/page/n7|journal=The Art Bulletin|volume=81|issue=1|pages=6–21|jstor=3051284|doi=10.2307/3051284}}&lt;/ref&gt;  Figura bi lahko predstavljala tudi Iris ali Nike, vendar kontekstualni dokazi verjetno naredijo identifikacijo Hebe bolj verjetno.&lt;ref name=&quot;:6&quot;&gt;{{navedi knjigo|title=Becoming Good Democrats and Wives: Civil Education and Female Socialization on the Parthenon Frieze|last=Fehr|first=Burkhard|publisher=LIT Verlag Münster|year=2011|isbn=978-3-643-99900-9|location=London|pages=113–116}}&lt;/ref&gt; Upodobitev [[Eros]]a z njegovo materjo Afrodito na istem frizu je bila izenačena s Hebinim položajem do Here, saj se zdi, da je skupina pozorna na mlade deklice, ki se približujejo z desne strani vzhodnega friza. Oba para sta bila povezana z ljubeznijo oziroma poroko, kar bi namigovalo na mlade deklice, ki bi se kmalu poročile. Druga možna povezava med paroma je, da sta Heba in Eros upodobljena kot otroka, ki sta še vedno odvisna od svojih mater in sta zaradi tega blizu njih. Identifikacija figure kot Heba bi bila smiselna tudi zaradi bližine Zevsa in Aresa, njenega očeta in brata. Ares in Heba sta tukaj predstavljena kot produkt zakonite zakonske zveze, ki krepita sveto poroko med Zevsom in Hero, kar daje primer plodne poroke s smrtnim parom, prikazanim v središču vzhodnega friza.

Heba je bila morda akroterij v templju Aresa na [[Atenska agora|Atenski agori]].&lt;ref&gt;{{Cite journal|last=Neils Boulter|first=Patricia|date=1953|title=An Akroterion from the Temple of Ares in the Athenian Agora|journal=Hesperia: The Journal of the American School of Classical Studies at Athens|volume=22|issue=3|pages=141–147|jstor=146761|doi=10.2307/146761}}&lt;/ref&gt; Heba je bil morda upodobljena tudi na razdrobljenem votivnem reliefu, ki je bil izkopan v bližini [[Erehtejon]]a, na katerem je prikazano, da je Herakleja okronala Nike, ki levo roko položi okoli ramen druge boginje. Vendar Heba ni bila povezana z Niko, zaradi česar je večina učenjakov verjela, da je ta boginja Atena.&lt;ref name=&quot;:13&quot;&gt;{{navedi knjigo|title=Art in Athens During the Peloponnesian War|last=Palagia|first=Olga|publisher=Cambridge University Press|year=2009|isbn=978-0-521-84933-3|location=New York, NY|pages=37}}&lt;/ref&gt;

Kot boginjo nevest so Hebo pogosto upodabljali v poročnih prizorih. Opazna upodobitev prihaja iz arhaičnih atičnih črnih figur iz leta 580 - 570 pr. n. št., ki se pripisuje Sofilu in je v Britanskem muzeju, prikazuje Hebo kot del božje procesije, ki prihaja v hišo [[Pelej]]a, da bi praznovala njegovo poroko s Tetido.&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.theoi.com/Gallery/K18.4.html|title=K18.4 HEBE|last=Atsma|first=Aaron J.|access-date=2 December 2018}}&lt;/ref&gt; Tu je Heba najpomembnejša boginja v procesiji, ki se pojavi sama in brez ogrinjala, ki pokriva ramena, kot večina drugih boginj, ki se je udeležijo. Nosi dodelano obleko z vzorci živali in geometrijskih oblik ter uhane. Kaže, da so ji lasje vezani s tremi pletenicami, ki se nosijo čez ramo. Njen ugleden položaj je lahko posledica njene povezanosti s prazniki, zavetnice nevest ali pa zato, ker se smrtnik moški poroči z boginjo in se sklicuje svojo lastno poroko na Heraklejem. Heba je tudi pomembna oseba na epinetronu iz 5. stoletja avtorja slikarja iz Eretrie, ki prikazuje priprave na poroko [[Harmonija (mitologija)|Harmonije]]. Nevesta sedi v središču scene na stolu in je obkrožena s prijatelji, ki jo pripravijo na njeno poroko, nadzoruje jo njena mati Afrodita. Upodobitev krepi povezanost Hebe s porokami in nevestami.

== V post-klasični umetnosti ==
[[File:The Duchesse de Chartres as Hebe by Jean Marc Nattier and Studio.jpg|thumb|left| Louise Henriette de Bourbon kot Heba, Jean-Marc Nattier (1744)]]
[[File:Statue of the goddess Hebe, by Johan Niclas Bystrom, Gripsholm Castle, Sweden.jpg|thumb| Kip boginje Hebe, začetek 19. stoletja, avtor Johan Niclas Bystrom, [[grad Gripsholm]], Švedska]]
Heba je bila v času od približno 1750 do 1880 izjemno priljubljena umetniška tematika, ki je pritegnila malo umetniške pozornosti pred ali po tem. V poznejšem obdobju so bile številne upodobitve ženskih portretov kot Heba, za katere so bile najmanj potrebne le modifikacije običajnega kostuma tekoča bela obleka, nekaj rož v laseh in skodelica za natakanje. Večina umetnikov je dodala orla in postavitev med oblake. V francoščini je bil za kostum poseben izraz ''en Hébé''. Poosebitev se pojavlja v slogu [[rokoko]], Grand Manner in [[neoklasicizem|neoklasicizmu]]. Tudi nekateri zelo aristokratski modeli so dopuščali določeno stopnjo golote, na primer izpostavljanje ene same dojke, čeprav je bila ta pri portretnih upodobitvah pogosto veliko večja.

Jean-Marc Nattier je leta 1737 kot Hebo naslikal rohansko princeso &lt;ref&gt;[https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Charlotte_Louise_de_Rohan_%281722-1786%29,_princesse_de_Masseran.jpg Charlotte Louise de Rohan (1722–1786), princesse de Masseran], daughter of Hercule Mériadec, Prince of Guéméné, now Versajska palača&lt;/ref&gt;, in nato kraljevo Louise Henriette  Bourbonsko, vojvodinjo Orléansko (1744) in drugo vojvodinjo istega leta kot Hebo, slednjo z izpostavljenimi prsmi. François-Hubert Drouais je naslikal [[Marija Antoaneta|Marijo Antoaneto]], ko sta Dauphine, en Hébé leta 1773, Angelica Kauffman in Gaspare Landi naslikala več Hebe. Ugledni ''Mercure de France'' je Marijo Antoaneto ob poroki nagovoril kot Hebo.&lt;ref&gt;{{Cite journal|last=Barker|first=Nancy N.|date=1993|title=&quot;Let Them Eat Cake&quot;: The Mythical Marie Antoinette and the French Revolution|url=https://archive.org/details/sim_historian_summer-1993_55_4/page/709|journal=The Historian|volume=55|issue=4|pages=709–724|jstor=24448793|doi=10.1111/j.1540-6563.1993.tb00920.x}}&lt;/ref&gt; Louise Élisabeth Vigée Le Brun v svojih spominih pripoveduje, kako je 16-letno gospodično Anno Pitt, hčerko Thomasa Pitta, lorda Camelforda, kot Hebo v Rimu naslikal s pravim orlom, ki si ga je sposodil od kardinala [[François-Joachim de Pierre de Bernis|de Bernisa]]. Ptica je bila besna, ker so jo zaprli v atelje in jo močno prestrašila, čeprav je na sliki (danes v muzeju [[Ermitaž]]) videti razmeroma neškodljivo.&lt;ref&gt;[https://books.google.co.uk/books?id=ikOYPIZeD3MC&amp;pg=PT16 Her Memoirs, start of chapter III (in French)]; [[:File:Elisabeth Vigée-Lebrun - Portrait of Anna Pitt as Hebe - WGA25079.jpg|''Portrait of Anna Pitt as Hebe'']]&lt;/ref&gt; Popolnoma gola upodobitev Ignaza Unterbergerja je na Dunaju leta 1795 doživela velik uspeh in jo je za precejšen znesek kupil cesar [[Franc I. Habsburško-Lotarinški|Franc I.]] umetnik je bil tudi dvorni slikar.&lt;ref&gt;A. Griffiths and F. Carey, ''German Printmaking in the Age of Goethe'', London, 1994, pp. 90–92&lt;/ref&gt;

V kiparstvu je Heba začela nekoliko kasneje uspevati kot tema, vendar se je nadaljeval dlje. Hubert Gerhard je leta 1590 ustvaril zgodnji kip Hebe, ki je trenutno na ogled na Umetnostnem inštitutu v Detroitu, na katerem je upodobljena gola, v eni roki drži obleko, v drugi pa skodelico, dvignjeno nad glavo. Z eno nogo se naslanja na želvo, gesta, povezana z Afrodito Uranijo. [[Antonio Canova]] je izklesal štiri različne različice svojega kipa Hebe, veliko pa je tudi kasnejših kopij.&lt;ref&gt;The original is in the Hermitage Museum, St. Petersburg, with others in the Alte Nationalgalerie, Berlin and Museum of Forlì, Italy;&lt;/ref&gt; Ta ni imela spremljevalnega orla, a vključitev ptice je bil izziv, ki ga je sprejelo več kasnejših kiparjev. Izdelano marmorno skupino z golo Hebo in orlom s širokimi krili je leta 1852 naredil ostareli François Rude, nedokončana pa z njegovo smrtjo leta 1855. Končala ga je njegova vdova in še ena, ki je zdaj v Musée des Beaux-Arts de Dijon in je bila zelo priljubljena v bronastih različicah, ena v Čikagu.&lt;ref&gt;[http://www.artic.edu/aic/collections/artwork/48844 ''Hebe and the Eagle of Jupiter''], Art Institute of Chicago&lt;/ref&gt; Albert-Ernest Carrier-Belleuse je ustvaril še eno spektakularno skupino z orlom, ki je stal nad spečo Hebo (1869, zdaj [[Musée d'Orsay]], Pariz). Jean Coulon (1853–1923) je okrog leta 1886 ustvaril skupino z različicami v Musée des Beaux-Arts de Nice, Nici in Stanfordskem muzeju v Kaliforniji.

Še posebej v Ameriki so bile slike Hebe priljubljene v poznem 19. stoletju in na začetku 20. stoletja za vrtne vodnjake, kipi pa so bili široko dostopni iz litega kamna (vrsta betona). 

&lt;gallery widths=&quot;200&quot; heights=&quot;200&quot; perrow=&quot;4&quot; mode=&quot;packed-hover&quot;&gt;
File:Charlotte Aglaé d'Orléans depicted as the goddess Hébé attributed to Pierre Gobert.jpg|Pierre Gobert, pred 1744, Charlotte Aglaé d'Orléans, hči Filipa II., vojvode Orléansskega, regenta Francije]]
File:Hebe Giving Drink to the Eagle of Jupiter - Gavin Hamilton (1767).jpg|Gavin Hamilton, 1767
File:François-Hubert Drouais, Madame la Dauphine Marie-Antoinette, en Hébé (1773).jpg|François-Hubert Drouais, ''Marija Antoaineta kot Héba'', 1773
File:Joshua Reynolds - Mrs. Musters as Hebe - WGA19344.jpg|Joshua Reynolds, 1785, ''Mrs. Musters kot Heba''
File:Hebe offering cup to Jupiter in form of eagle by Gaspare Landi (1790).jpg|Gaspare Landi 1790, model
File:Elisabeth Vigée-Lebrun - Portrait of Anna Pitt as Hebe - WGA25079.jpg|Elisabeth Vigée-Lebrun, ''Portret Anne Pitt kot Heba'', 1792
File:Teofila Radziwiłł as Hebe by Józef Peszka.PNG|Princesa Teofila Radziwiłł, žena Dominika Hieronima Radziwiłła, avtor Józef Peszka, 1802–06
File:Charles Picqué00.jpg|Charles Picqué, 1826
File:Hebe, aigle Jupiter Rude 002.JPG|Dijonska marmorna skupina, François Rude
File:Coulon Hebe p1070169.jpg|Jean Coulon, okoli 1886
File:Lille carolus duran.JPG|Carolus-Duran; običajno portretist, toda ne tukaj
File:Jacques Louis Dubois - Hebe.jpg|Heba Jacquesa Louisa Duboisa, 19. st.
&lt;/gallery&gt;

== Sklici ==
{{sklici|2}}

==Reference==
* Bibliotheca (Pseudo-Apollodorus), ''Apollodorus, The Library, with an English Translation by Sir James George Frazer, F.B.A., F.R.S. in 2 Volumes.'' Cambridge, Massachusetts, Harvard University Press; London, William Heinemann Ltd. 1921. [http://www.perseus.tufts.edu/hopper/text;jsessionid=C431BA809CA4DEA22A15DA9C666F3400?doc=Perseus%3atext%3a1999.01.0022%3atext%3dLibrary Online version at the Perseus Digital Library].
* Károly Kerényi, ''The Gods of the Greeks'', Thames and Hudson, London, 1951.
* Gantz, Timothy, ''Early Greek Myth: A Guide to Literary and Artistic Sources'', Johns Hopkins University Press, 1996, Two volumes: {{ISBN|978-0-8018-5360-9}} (Vol. 1), {{ISBN|978-0-8018-5362-3}} (Vol. 2).
* Hesiod, ''Theogony'', in ''The Homeric Hymns and Homerica with an English Translation by Hugh G. Evelyn-White'', Cambridge, Massachusetts., Harvard University Press; London, William Heinemann Ltd. 1914. [http://www.perseus.tufts.edu/hopper/text?doc=Perseus%3Atext%3A1999.01.0130%3Acard%3D1 Online version at the Perseus Digital Library].
* [[Homer]], ''The Iliad with an English Translation by A.T. Murray, PhD in two volumes''. Cambridge, Massachusetts., Harvard University Press; London, William Heinemann, Ltd. 1924. [http://www.perseus.tufts.edu/hopper/text?doc=Perseus%3Atext%3A1999.01.0134%3Abook%3D1%3Acard%3D1 Online version at the Perseus Digital Library].
* [[Homer]]; ''The Odyssey with an English Translation by A.T. Murray, PH.D. in two volumes''. Cambridge, Massachusetts., Harvard University Press; London, William Heinemann, Ltd. 1919. [http://www.perseus.tufts.edu/hopper/text?doc=Perseus%3Atext%3A1999.01.0136%3Abook%3D1%3Acard%3D1 Online version at the Perseus Digital Library].
* ''Hymn to Hermes'' (4), in ''The Homeric Hymns and Homerica with an English Translation by Hugh G. Evelyn-White'', Cambridge, Massachusetts., Harvard University Press; London, William Heinemann Ltd. 1914. [http://www.perseus.tufts.edu/hopper/text?doc=HH+4+99&amp;fromdoc=Perseus%3Atext%3A1999.01.0138 Online version at the Perseus Digital Library].
* [[Pindar]], ''Odes'', Diane Arnson Svarlien. 1990. [http://www.perseus.tufts.edu/hopper/text?doc=Perseus%3Atext%3A1999.01.0162%3Abook%3DO.%3Apoem%3D1 Online version at the Perseus Digital Library].

==Zunanje povezave==
{{Commonscat|Hebe (mythology) }}
* [http://www.theoi.com/Ouranios/Hebe.html Hebe im Theoi Project] (en)


[[Kategorija:Grške boginje]]
[[Kategorija:Boginje zdravja]]
[[Kategorija:Boginje življenja]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>j2cn5fjheamb3y4vm9if1tnp1pgkemr</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Hermes</title>
    <ns>0</ns>
    <id>28023</id>
    <revision>
      <id>6773925</id>
      <parentid>6239459</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T19:58:05Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <comment>/* Argeifont */ razločitev, drugi drobni popravki  [[Project:AWB|AWB]]</comment>
      <origin>6773925</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="21496" sha1="f0kaxy6pwuy23yhd75drioqqqmg0ayy" xml:space="preserve">{{Infopolje Božanstvo
| type = Greek
| Ime    = Hermes  
| Funkcija  = glasnik bogov, bog trgovine, tatov, popotnikov, športa, športnikov, mejnih prehodov, vodnik v podzemni svet
| Slika  = Hermes Ingenui Pio-Clementino Inv544.jpg
| Opis = ''Hermes Ingenui'' (Vatikanski muzej). Rimska kopija iz 2. st. pr. n. št. Po grškem izvirniku iz 5. st. pr. n. št. Hermes s kerikejem, kitaro, okroglim klobukom, popotno torbo in srebrnimi krilatimi sandalami
| Grški zapis = Ἑρμῆς
|Kultno središče= 
| consort= [[Meropa (Plejada)|Meropa]], [[Afrodita]], [[Driopa]], [[Pejto]], [[Hekata]] (žena)
| Starši=[[Zevs]], [[Maja (mitologija)|Maja]]
| siblings= [[Ares]], [[Atena]], [[Apolon]], [[Artemida]], [[Afrodita]], [[Dioniz]], [[Heba]], [[Heraklej]], [[Helena (mitologija)|Helena]], [[Hefajst]], [[Perzej]], [[Minos]], [[Muza|Muze]], [[Harite]]
| Otroci=[[Pan]], [[Hermafrodit]], [[Tihe]], [[Abder]], [[Avtolik (mitologija)|Avtolik]], [[Angelia]]
| Orožje=
| Gora= Olimp
| Simbol= ''krilate sandale,'' [[kerikej]], [[želva]], [[Lira (glasbilo)|lira]], [[Domača kokoš|petelin]]  
| Predhodnik= 
| Etruscan_equivalent = [[Turms]]
| Roman_equivalent = [[Merkur (mitologija)|Merkur]]
| equivalent1_type = Egipčanski
| equivalent1 = [[Tot]], [[Anubis]]
}}

{{drugi pomeni}}
'''Hermes''' (grško Ἑρμῆς) je olimpski bog v grški religiji in [[grška mitologija|mitologiji]], sin [[Zevs]]a in [[Plejade (mitologija)|Plejade]] [[Maja (mitologija)|Maje]]. Bil je drugi najmlajši med [[Dvanajst bogov Olimpa|olimpskimi bogovi]].

Hermes je bog prehodov in meja. Opisan je kot hiter in prebrisan, ki se prosto giblje med svetovoma smrtnikov in bogov. Predstavljen je tudi kot odposlanec in glasnik bogov: priprošnjik med smrtniki in bogovi in [[Psihopomp|spremljevalec duše]] v posmrtno življenje. Razumljen je bil kot zaščitnik in pokrovitelj [[pastir]]jev, [[tat]]ov, [[govorništvo|govorništva]] in duhovitosti, [[literatura|literature]] in [[poezija|poezije]], [[športnik]]ov in [[šport]]a, [[izum]]ov in [[trgovina|trgovine]], [[cesta|cest]], mej in [[popotnik]]ov.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author=Vladeta Jankovič |year=2004 |title=Kdo je kdo v antiki |publisher=Modrijan, Ljubljana |isbn=961-241-004-6 |cobiss=216470528 |page=160}}&lt;/ref&gt;

V nekaterih mitih je [[prevarant]] in ukani druge bogove za lastno zadovoljstvo ali zaradi človeštva. Njegovi atributi in simboli so: [[herma]], [[Domača kokoš|petelin]], [[želva]], denarnica ali torbica, [[krilate sandale]] in [[krilati klobuk]]. Njegov glavni simbol je grški [[kerikej]] ali latinski kerikej (kaducej) z dvema kačama, ovitima okoli palice in s krili na vrhu.

V rimski prilagoditvi grškega panteona je Hermes rimski bog [[Merkur (mitologija)|Merkur]], ki je, čeprav so ga Rimljani podedovali od [[Etruščani|Etruščanov]], razvil številne podobne značilnosti kot zavetnik trgovine.&lt;ref&gt;''Bullfinch's Mythology'', (1978), Crown Publishers, p. 926.&lt;/ref&gt;

== Etimologija ==
Najzgodnejša oblika imena Hermes je mikenska grščina *hermāhās, napisano ''e-ma-a2'' (''e-ma-ha'') v zlogovni  linearni pisavi B. Večina učenjakov meni, da beseda &quot;hermes&quot; izvira iz grške ἕρμα ''herma'', &quot;opora, kup kamenja, mejni čuvaj&quot;, iz katerih izhaja beseda ''hermai'' (&quot;mejnik, kažipot, posvečen Hermesu kot bogu popotnikov&quot;). Etimologija ἕρμα sama je neznana (verjetno ni indoevropska beseda). R. S. P. Beekes zavrača povezavo z besedo ''herma'' in meni, da je izvor predgrški.

Znanstveno kritično ugibanje, da beseda &quot;hermes&quot; izhaja iz bolj primitivne oblike pomena &quot;[[Možic (označba)|možic]]&quot;, je sporno &lt;ref name=DaviesB&gt;[[Anna Morpurgo Davies|Davies, Anna Morpurgo]] &amp; Duhoux, Yves. ''Linear B: a 1984 survey''. Peeters Publishers, 1985, p. 136&lt;/ref&gt;. V grščini ''hermaion'' pomeni srečna najdba.

Prav tako nekateri primerjajo Hermesa z [[Vede|vedsko]] [[Sarama|Saramo]].&lt;ref&gt;Larousse Encyclopedia of Mythology, ed. Félix Guirand &amp; Robert Graves, Hamlyn, 1968, p. 123&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last=Debroy |first=Bibek |title=Sarama and her Children: The Dog in the Indian Myth |url=https://archive.org/details/liang.saramaherchildre0000debr |publisher=Penguin Books India |year=2008 |ISBN=0143064703 |p=[https://archive.org/details/liang.saramaherchildre0000debr/page/77 77]}}&lt;/ref&gt;

== Mitologija ==
=== Zgodnji grški viri ===
[[File:Hermes Maia Staatliche Antikensammlungen 2304.jpg|right|thumb|Hermes z materjo Majo. Detajl strani B atiške rdeče figuralne amfore, pribl. 500 pr. n. št.]]
[[File:Hermes crioforo.jpg|right|thumb|Hermes Kriofor (ki nosi jagnje), poznorimska kopija grškega izvirnika iz 5. st. pr. n. št., Muzej Barracco, Rim]]

==== Homer in Heziod ====
[[Homer]] in [[Heziod]] sta upodobila Hermesa, izurjenega za goljufiva dejanja in tudi kot dobrotnika smrtnikov. V ''[[Iliada|Iliadi]]'' se je imenoval &quot;prinašalec sreče&quot;, &quot;vodnik in varuh&quot; ter &quot;mojster vseh trikov&quot;. Bil je božji zaveznik Grkov proti Trojancem, vendar je zaščitil [[Priam]]a, ko je odšel v grški tabor iskat truplo svojega sina [[Hektor]]ja, in ga spremljal nazaj v Trojo.

Rešil je tudi [[Ares]]a iz soda, kamor sta ga zaprla Otos in Efialt. V ''[[Odiseja|Odiseji]]'' je pomagal svojemu vnuku [[Odisej]]u tako, da ga je obvestil o usodi njegovih tovarišev, ki jih je [[Kirka]] spremenila v živali. Hermes mu je naročil, naj se zaščitijo z žvečenjem čarobnega zelišča; [[Kalipso]] je sporočil Zevsovo naročilo, naj osvobodi Odiseja in mu dovoli oditi z njenega otoka, da bo nadaljeval svojo pot domov. Ko je Odisej ubil snubce svoje žene, je Hermes vodil njihove duše v Had.&lt;ref&gt;Homer. ''The Odyssey''. Plain Label Books, 1990. Trad. Samuel Butler. pp. 40, 81–82, 192–195.&lt;/ref&gt; V ''Delih in dnevih'' je Zevs ukazal [[Hefajst]]u, da ustvari Pandoro, da osramoti človeštvo s kaznovanjem [[Prometej]]a, ki je ukradel ogenj z nebes; vsak bog ji je dal darilo, Hermesovo darilo so bile laži, zapeljive besede in dvomljiv značaj; nato jo je poslal na Zemljo, kjer se je poročila z Epimetejem.&lt;ref&gt;Hesiod. ''[http://books.google.com/books?id=4oACZ5aTlu8C&amp;printsec=frontcover&amp;dq=Works+And+Days+Hugh+G.+Evelyn-White&amp;hl=en&amp;ei=Jq60TdmDJani0QGIvrUy&amp;sa=X&amp;oi=book_result&amp;ct=result&amp;resnum=1&amp;ved=0CCkQ6AEwAA#v=onepage&amp;q&amp;f=false Works And Days]{{Slepa povezava|date=januar 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}''. ll. 60–68. Trad. Hugh G. Evelyn-White, 1914&lt;/ref&gt;

==== Ajshil, Sofokles, Evripid ====
[[Ajshil]] je v ''Evmenidah'' zapisal, da je Hermes pomagal [[Orest]]u ubiti [[Klitajmnestro]] pod lažno identiteto in opisal druge njegove zvijače, trdil, da je bil bog iskanj in da je iskal izgubljene ali ukradene stvari. V ''Filoktetu'' se [[Sofokles]] sklicuje na Hermesa, ko mora Odisej prepričati Filokteta, da se pridruži trojanski vojni na strani Grkov in v [[Evripid]]ovi ''Rezos'' Hermes pomaga Dolonu vohunu v grški mornarici.

==== Ezop ====
[[Ezop]] ga pokaže v več svojih [[basen|basnih]] kot vladarja vrat preroških sanj, kot boga športnikov, užitnih korenin in gostoljubnosti. Pravi tudi, da je Hermes vsaki osebi dodelil njegov delež pameti.&lt;ref&gt;Aesop. Fables 474, 479, 520, 522, 563, 564. Quoted in ''[http://www.theoi.com/Olympios/HermesGod.html#Sleep God of Dreams of Omen]; [http://www.theoi.com/Olympios/HermesGod.html#Contests God of Contests, Athletics, Gymnasiums, The Games]'', Theoi The Project: Greek Mythology&lt;/ref&gt;

=== Helenistični grški viri ===
Več piscev helenističnega obdobja je razširilo seznam Hermesovih dosežkov. [[Kalimah]] je dejal, da je Hermes sam prikrito kot Kiklop prestrašil Okeanide in bil neposlušen do svoje matere. Ena od orfejskih hvalnic Ktonij je posvečena Hermesu, kar kaže, da je bil tudi bog podzemlja. Ajshil ga je večkrat imenoval s tem vzdevkom. Druga je hvalnica Hermesu, v kateri je njegova povezava z atletskimi igrami mistična.

Flegont iz Tral je dejal, da je ščitil pred duhovi in Psevdoapolodor poroča o več dogodkih, ki vključujejo Hermesa. Sodeloval je pri gigantomahiji pri obrambi Olimpa; dobil je nalogo, da nese dojenčka Dioniza Atamantu in njegovi ženi ter Semelini sestri Ino, pozneje pa Nimfam, spremljal je Hero, Ateno in Afrodito na lepotno tekmovanje; mlademu Herkulu je dal meč, ko je končal svoje izobraževanje, svoje sandale je posodil Perzeju. Tračanski knezi so ga glede na prednike enačili s svojim bogom Zamolksisom.

== Hermesovi vzdevki ==
=== Kriofor (Moskofor) ===
{{glavni|Kriofor}}
V antičnem grškem kultu je [[kriofor]] (grško ''κριοφόρος'') ali ''criophorus'' – &quot;nosač ovna&quot; lik, ki prikazuje slovesno žrtvovanje ovna. Postal je vzdevek Hermesa: Hermes Kriofor.

=== Argeifont ===
Hermesov vzdevek Ἀργειφόντης ''Argeiphontes'' (latinsko ''Argicida'') pomeni &quot;Argosov morilec&quot;. Ubil je stookega velikana Argosa, ki mu je Hera zaupala v varstvo v telico spremenjeno [[Io (mitologija)|Io]] v svetišču kraljice Here v [[Argos (mesto)|Argosu]]. Hermes ga je prej uspaval s piščalko. Argosove oči so nato postale del pavovega repa, simbola boginje Here.

=== Glasnik in vodnik ===
Glavna Hermesova naloga je bila glasnik. Hermes '''diaktor''' (ali '''angelos''') – sel, glasnik – je v resnici videti v tej vlogi le pri Zevsu na straneh ''Odiseje'',

... Oh, mogočen glasnik bogov zgornjih in spodnjih svetov ... (Ajshil),

v klasičnih spisih, Evripidovi ''Elektri'' in ''Ifigeniji pri Tavrijcih'' in v Epiktetovih ''Diatribah''. 
[[File:Euphronios krater side A MET L.2006.10.jpg|thumb|Sarpedonovo telo nosita Hipnos in Tanatos (Spanec in Smrt), medtem ko ju Hermes gleda. Stran A tako imenovanega &quot;Evfronijevega kraterja&quot;, atiška rdečefiguralna posoda krater, ki sta ga podpisala Evksteos (lončar) in Evfronij (slikar), pribl. 515 pr. n. št.]]
Božanski sel in glasnik bogov nosi darila svojega očeta, ''petasos'' (klobuk) in ''talaria'' (krilate sandale) ...

in tudi:
*'''Hodij''', zaščitnik popotnikov
*'''Onejropomp''', spremljevalec sanj
*'''Pojmander''', pastir moških
*'''Psihopomp''', spremljevalec duš in '''psihogog''', spremljevalec ali vodja duš v (ali skozi) podzemlje.

===Trgovina ===
[[File:Hermes Logios Altemps 33.jpg|thumb|180px|Tako imenovani &quot;Hermes logij&quot; (''Hermes govorec''), marmor, rimska kopija iz poznega 1. st. pr. n. št. do zgodnjega 2. st. n. št. Po grškem izvirniku iz 5. st. pr. n. št.]]

*'''Agorej''', z agore; ki pripada trgu (v [[Aristofan]]u)
*'''Empolaj''', ki se ukvarja s prometom in trgovino

Hermes je včasih upodobljen v umetniških delih s torbico. 
=== Dolij ===
* '''Dolij''' (lit. Prebrisan) [57])

Hermes je bil amoralen kot dojenček, čeprav ga je Zevs poslal na zemljo kot učitelja človeštva, da bi ga naučil znanja in vrednot pravičnosti in izboljšanja medčloveških odnosov (&quot;vezi med smrtniki&quot;).

Hermes naj bi bil mojster retoričnega prepričevanja in posebnega vsiljevanja, bog običajno to počne ponoči. Hermes pozna meje in jih prečka, da jih zmede.

=== Dodatno ===
Drugi vzdevki so še:
* ''htonij'' – na festivalu Athenia Hitri je žrtvovanje videl samo bog [93] [94]
* ''kilenij'', rojen na gori Kileni
* ''epimelij'', varuh čred
* ''enagonij'', povezan z igrami, olimpijskimi
* ''enoid'', na cesti
* ''kojnos''
* ''kriofor'' &quot;nosač ovna&quot;
* ''plutodot'', darovalec bogastva (kot izumitelj požara) 
* ''propilaj'', &quot;pred vrati&quot; (varuh pri vratih), 
* ''strofaj'' &quot;ki stoji na poštni vratih&quot;
* ''strofij'', &quot;tečaj vrat&quot;, zaščitnik vrat (tudi meja), v templju
* ''gimnazij'', pokrovitelj gimnazij

== Čaščenje in kult ==
[[File:Statue Hermes Chiaramonti.jpg|thumb|160px|Kip Hermesa s klobukom, popotnim plaščem, kerikejem in denarnico. Rimska kopija po grškem izvirniku (Vatikanski muzej)]]
Kult je bil ustanovljen v Grčiji v oddaljenih regijah, verjetno je bil zato bog narave, kmetov in pastirjev. Morda je bil v začetku božanstvo s šamanskimi atributi, povezanimi s prerokovanjem, spravo, magijo, žrtvovanjem ter iniciacijo in v stiku z drugimi ravnmi obstoja v vlogi posrednika med svetom vidnega in nevidnega.

V 3. stoletju pred našim štetjem je v pogovoru med Petosirisom (duhovnik) in  kraljem Nehopsom, verjetno napisano v Aleksandriji okoli 150 pred našim štetjem, navedeno, da je Hermes učitelj vseh skrivnih modrosti, do katerih je prišel z izkušnjami religiozne zamaknjenosti.&lt;ref&gt;Jacobi, M. (1907).  Catholic Encyclopedia [http://www.newadvent.org/cathen/02018e.htm Astrology] New York: Robert Appleton Company. Retrieved 25 July 2012&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;(tertiary) &quot;religious ecstasy&quot; -(a buddhist monk affiliated to [http://ambedkartimes.com/buddha.htm ''ambedkartimes'']) Retrieved 25 July 2012&lt;/ref&gt;

Zaradi svoje nenehne mobilnosti je veljal za boga trgovine in družabnih stikov, v poslovanje je prinašal bogastvo, še posebej nenadno ali nepričakovano, potovanj, cest in križišč, mej in mejnih okoliščin ali prehodnosti, sprememb, sporazumov in pogodb, prijateljstva, gostoljubnosti, spolnega občevanja, iger, podatkov, žrebanj, sreče, žrtvovanja, žrtvovanja živali, čred in pastirjev, plodnosti zemlje in živine. Poleg tega da je bil Zevsov sel je spremljal duše umrlih v Had in spremljal sanje, ki jih je Zevs pošiljal smrtnikom.

=== Templji ===
Eno izmed najstarejših Hermesovih svetišč je gora Kilena v [[Arkadija|Arkadiji]], na kateri naj bi bil po mitu tudi rojen. Izročilo pravi, da je njegov prvi tempelj zgradil [[Likaon (Pelazgov sin)|Likaon]]. Kult naj bi sprejeli v Atenah, nato pa se je razširil po vsej Grčiji. Njegovih templjev in kipov je bilo veliko. Lukijan iz Samozate v Siriji je napisal, da je videl templje Hermesa vsepovsod.&lt;ref&gt;Lucian of Samosata. The Works of Lucian of Samosata.  BiblioBazaar, LLC, 2008. Volume 1, p. 107.&lt;/ref&gt;

V mnogih krajih so bili templji posvečeni v povezavi z Afrodito, v [[Atika|Atiki]], Arkadiji, na [[Kreta|Kreti]], [[Samos]]u in v [[Magna Graecia|Veliki Grčiji]]. Mnoge najdbe v templjih so razkrile njegovo vlogo pri iniciaciji mladih v odraslo dobo, med njimi tudi vojakov in lovcev, ker so vojno in nekatere oblike lova gledali kot na obred iniciacije. Ta Hermesova vloga pojasnjuje, zakaj ga nekatere slike v templjih in na posodah kažejo kot najstnika. Kot mecen športnikov in borcev je bil Hermesov kip v telovadnicah in tudi v svetišču dvanajstih bogov v [[Olimpija, Grčija|Olimpiji]], kjer so Grki slavili [[antične olimpijske igre|olimpijske igre]]. Njegov kip je bil na oltarju, posvečen njemu in Apolonu. Tempelj na Aventinskem griču v Rimu je bil posvečen leta 495 pred našim štetjem.

Simboli Hermesa so palma, želva, petelin, koza, številka štiri, več vrst rib, kadilo. Žrtvovanje vključuje med, pecivo, prašiče, koze in ovce. V svetišču Hermesa Promahosa v Tanagri je drevo jagodičnica, pod katerim naj bi ustvarjal, v hribih Fene pa tečejo trije sveti izviri, v katerih naj bi se kopal ob rojstvu.

=== Festival ===
''Hermesova pojedina'' je bil poseben festival ''hermeja'', ki se je praznoval z žrtvovanjem bogu in s športniki, verjetno ustanovljen v 6. stoletju pred našim štetjem, vendar o festivalu ni ohranjenih nobenih dokumentov pred 4. stoletjem pred našim štetjem. [[Platon]] je dejal, da se je [[Sokrat]] udeležil hermeje. Od vseh festivalov, ki vključujejo grške igre, so bile najbolj zanimive iniciacije, ker je bila udeležba na njih omejena na mlade fante, odrasli so bi izključeni.&lt;ref&gt;Scanlon, Thomas Francis. [http://books.google.com/books?id=nHoX3hY6WFsC&amp;printsec=frontcover&amp;dq=Eros+and+Greek+athletics&amp;hl=en&amp;src=bmrr&amp;ei=Wce0TYG4Nsft0gHXvoyZCQ&amp;sa=X&amp;oi=book_result&amp;ct=result&amp;resnum=1&amp;ved=0CDAQ6AEwAA#v=onepage&amp;q&amp;f=false Eros and Greek athletics]. Oxford University Press U.S., 2002. pp. 92-93&lt;/ref&gt;

== Herma ==
{{glavni|Herma}}
 [[Image:Byzantine - Circular Pyxis - Walters 7164 - View C.jpg|right|thumb|Na krožni ''piksidi'' ali škatli sta dva prizora. Eden kaže Hermesa, ki podeljuje zlato jabolko Hesperid Afroditi, ki je bila izbrana za najlepšo boginjo.&lt;ref&gt;{{navedi splet |publisher= [[The Walters Art Museum]] |url= http://art.thewalters.org/detail/28991 |title= Circular Pyxis}}&lt;/ref&gt; The Walters Art Museum.]]

V antični Grčiji je bil Hermes falični bog meja. Njegovo ime v obliki ''herme'' (nekakšen doprsni kip na visokem podstavku) je bilo uporabljeno za obcestna znamenja kot kup kamenja; vsak popotnik je dodal kamen na kup. V 6. stoletju pr. n. št. je Hiparh, Pizistratov sin, nadomestil možice, ki so zaznamovali vmesne točke med vsako vaško ''[[dema|demo]]'' z osrednjo [[agora|agoro]] Aten s kvadratnim ali pravokotnim stebrom iz kamna ali brona, dopolnjen z doprsnim kipom Hermesa z brado. Pokončni falus je rasel iz osnove. Na gori Kileni ali kilenski hermi je bil kamnit ali lesen steber preprosto izklesan falus. V Atenah so herme postavljali zunaj hiše za srečo.

Leta 415 pred našim štetjem, ko je atenska flota odplula v [[Sirakuze]] med [[peloponeška vojna|peloponeškimi vojnami]] so bile vse atenske herme razdejane v eni noči. Atenci so takrat verjeli, da je to delo saboterjev iz Sirakuz ali protivojne frakcije v Atenah samih. Sokratov učenec Alkibiad je bil prvi osumljen in Sokrat je posredno plačal za brezbožnost s svojim življenjem.

== Umetnost in ikonografija ==
 [[Image:AGMA Tête d'Hermès.jpg|thumb|right|225px|Arhaično bradati Hermes s ''herme'', zgodnje 5. stoletje pred našim štetjem]]
[[Image:Hermes-louvre3.jpg|thumb|225px|right|''Hermes si zavezuje sandale'', zgodnjeimperialna rimska marmorna kopija Lizipovega bronastega kipa (Louvre)]]
Podoba Hermesa je zelo raznovrstna glede na grško umetnost in kulturo. V arhaični Grčiji je bil običajno upodobljen kot zrel človek, brkat, oblečen kot popotnik, glasnik ali duhovnik. V klasični in helenistični Grčiji je običajno upodobljen kot mlad in gol športnik, kot se spodobi za boga govorca in športnika, ali s haljo, kar je veljalo stoletja. Ko je predstavljal logiosa (govorca), je bila njegova podoba v skladu z atributom. [[Fidija|Fidijev]] kip slavnega Hermesa Logiosa in drug [[Praksitel]]ov kip, prav tako dobro znan, ga prikazuje z otrokom Dionizom v roki. V celotnem helenističnem obdobju, rimskem in vso zahodno zgodovino do današnjih dni se pojavljajo nekateri njegovi značilni predmeti, vendar niso vedno vsi skupaj.

Med temi predmeti je širok klobuk, ki so ga pogosto uporabljali podeželski ljudje v antiki, da so se zaščitili pred soncem in je bil v poznejših časih okrašen s parom majhnih kril; včasih klobuka ni in je lahko zamenjan s krili, ki se dvigajo iz las. Drug predmet je palica – [[kerikej]] – z dvema prepletenima kačama in včasih okronana s parom kril in žogo. Ta oblika je ostala v uporabi tudi po tem, ko je bil Hermes povezan z Merkurjem pri starih Rimljanih.

Kerikej se je pojavil s Hermesom in je dokumentiran med Babilonci okoli 3500 pr. n. št. Dve kači, zaviti okoli palice, je bil simbol boga Ningišzida, ki je bil posrednik med ljudmi in boginjo [[Ištar]] ali vrhovnim bogom [[Ninurta]]. V Grčiji so bili tudi drugi bogovi upodobljeni s kerikejem, vendar je bil v glavnem povezan s Hermesom. Imel naj bi moč, da bi ljudje zaspali ali se zbudili, zagotovil naj bi mir med sprtima stranema, je znak njegove avtoritete, ki ga uporablja kot žezlo.

Bil je prikazan na vratih, morda kot amulet za srečo ali pa kot simbol očiščenja. Kerikej se ne sme zamenjati z [[Asklepijeva palica|Asklepijevo palico]], zavetnico medicine in Apolonovega sina, ki nosi le eno kačo. Po renesansi se je kerikej pojavil tudi v heraldičnih znakih in je zdaj simbol trgovine.

Njegove sandale, imenovane ''pédila'' pri Grkih in ''talaria'' pri Rimljanih, so bile narejene iz palme in vej mirte, bile so opisane kot lepe, zlate in nesmrtne, umetniško oblikovane, ki so bile sposobni hoditi po cesti s hitrostjo vetra. Prvotno niso imele kril, tako so jih upodabljali poznejši umetniki. V nekaterih podobah krila izvirajo neposredno iz gležnjev. 
Bil je upodobljen s torbico ali denarnico v rokah, nosil je plašč ali ogrinjalo, ki je imelo moč podeljevanja nevidnosti. Njegovo orožje je bil meč iz zlata, zaradi katerega je umrl Argos; posodil ga je Perzeju, da je ubil Meduze.

== V drugih religijah ==
=== Krščanstvo ===
V Apostolskih delih 14, 8–10, je sveti Pavel obiskal Listro v osrednji Anatoliji, kjer je ozdravil človeka, ki je bil hrom od rojstva. Človek je skočil pokonci in začel hoditi in tako navdušil množice, da so ga zamenjali za Hermesa.

== Glej tudi ==
* [[Kerikej]]
* [[Hermesov steber]]
* [[Hermes Trismegist]]

== Sklici ==
{{sklici|2}}

==Zunanje povezave==
{{Commons category|Hermes}}

* [http://www.theoi.com/Olympios/Hermes.html Theoi Project, Hermes] stories from original sources &amp; images from classical art
* [http://www.theoi.com/Cult/HermesCult.html Cult &amp; Statues of Hermes]
* [http://www.men-myths-minds.com/Hermes-greek-god.html The Myths of Hermes] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091219163120/http://www.men-myths-minds.com/Hermes-greek-god.html |date=2009-12-19 }}
* [http://www.csun.edu/~hcfll004/mycen.html Ventris and Chadwick: Gods found in Mycenaean Greece]: a table drawn up from Michael Ventris and John Chadwick, ''Documents in Mycenaean Greek'' second edition (Cambridge 1973)
{{wikislovar}}

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Grški bogovi]]
[[Kategorija:Bogovi trgovine]]
[[Kategorija:Bogovi prevar]]
[[Kategorija:Bogovi čarovništva]]
[[Kategorija:Bogovi smrti]]
[[Kategorija:Bogovi živali]]
[[Kategorija:Bogovi kmetijstva]]
[[Kategorija:Dvanajst bogov Olimpa]]</text>
      <sha1>f0kaxy6pwuy23yhd75drioqqqmg0ayy</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Ivanov</title>
    <ns>0</ns>
    <id>35891</id>
    <revision>
      <id>6773785</id>
      <parentid>6535124</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T14:57:03Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-45085-22</username>
        <id>264465</id>
      </contributor>
      <comment>/* Ivanov */</comment>
      <origin>6773785</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5303" sha1="ogsck4vbmjjb8b36v8bixl6cqeo4uk0" xml:space="preserve">'''Ivanov''' ali '''Ivanova''' [ivánov/ivánova] imata več pomenov.

== Osebnosti ==

Priimek več osebnosti (bolgarsko Ивано́в(а), kar je v tem jeziku lahko tudi vmesno/očetovo ime in rusko oz. vzhodnoslovansko Ивано́в/Ивано́ва, redkeje Ива́нов).

=== Ivanov ===
* [[Aleksander Aleksandrovič Ivanov (astronom)|Aleksander Aleksandrovič Ivanov]] (1867—1939), ruski astronom.
* [[Aleksander Aleksandrovič Ivanov (pesnik)|Aleksander Aleksandrovič Ivanov]] (1936—1996), ruski pesnik in publicist
* [[Aleksander Andrejevič Ivanov]] (1806—1858), ruski slikar
* Aleksander Vasiljevič Ivanov (1845 – ?, po 1918), ruski arhitekt
* Aleksander Vasiljevič Ivanov (1899 – 1959), ruski slikar in filmar
* [[Dimitrij Ivanov]] (1931—2008), šef protokola Republike Slovenije, tolmač
* [[Edvard Ivanov|Edvard Georgijevič Ivanov]] (1938—2012), ruski hokejist in sovjetski reprezentant
* [[Georgi Ivanov]] (*1940), bolgarski kozmonavt
* [[Georgij Vladimirovič Ivanov]] (1894—1958), ruski pesnik, pripovednik in prevajalec
* [[Gjorgje Ivanov]] (*1960), makedonski predsednik
* [[Igor Sergejevič Ivanov]] (*1945), ruski politik in diplomat (zunanji minister)
* [[Ivan Ivanovič Ivanov (matematik)|Ivan Ivanovič Ivanov]] (1862—1939), ruski matematik.
* [[Ivan Ivanovič Ivanov (vojskovodja)|Ivan Ivanovič Ivanov]] (1897—1968), sovjetski vojskovodja in heroj Sovjetske zveze.
* [[Ivan Ivanovič Ivanov (pilot)|Ivan Ivanovič Ivanov]] (1909—1941), sovjetski vojaški pilot in heroj Sovjetske zveze
* [[Lev I. Ivanov]] (1834—1901), ruski baletnik in koreograf
* [[Mihail Fjodorovič Ivanov]] (1871—1935), ruski biolog
* [[Nikolaj Venjaminovič Ivanov]] (*1952), ruski (sovjetski) pravnik in preiskovalec korupcije pod Gorbačovom
* [[Semjon P. Ivanov]] (1906—1974), sovjetski (ruski) tehnični izumitelj
* [[Sergej Borisovič Ivanov]] (*1953), ruski državni uradnik in politik
* [[Sergej Ivanov (kolesar)|Sergej Ivanov]] (*1975), ruski kolesar
* [[Stefan Ivanov (]]1875—1951), bolgarski slikar
* [[Vičo Ivanov]] (1903—1979), bolgarski pisatelj in literarni kritik
* [[Vjačeslav Ivanovič Ivanov]] (1866—1949), ruski pesnik, dramatik, kritik, filolog, filozof, univ. profesor, prevajalec in arheolog
* [[Vjačeslav Nikolajevič Ivanov]] (*1938), ruski veslač
* [[Vjačeslav Vsevolodovič Ivanov]] (1929—2017), ruski filolog, indoevropeist
* [[Vlad Ivanov]] (*1969), romunski igralec
* [[Vladimir Ivanovič Ivanov]] (1893—1938), ruski in uzbeški (sovjetski) komunistični politik
* [[Vsevolod Vjačeslavovič Ivanov]] (1895—1963), ruski pisatelj
* -----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
* [[Andrej Andrejevič Ivanov]], sovjetski general
* [[Aleksander Konstantinovič  Ivanov|Aleksandr Konstantinovič  Ivanov]], sovjetski general
* [[Aleksander Pavlovič Ivanov|Aleksandr Pavlovič Ivanov]], sovjetski general
* [[Aleksej Ivanovič Ivanov]], sovjetski general
* [[Aleksej Nikolajevič Ivanov]], sovjetski general
* [[Evgenij Vasiljevič Ivanov]], sovjetski general
* [[Fedor Aleksejevič Ivanov|Fjodor Aleksejevič Ivanov]], sovjetski general
* 
* [[Fedor Sergejevič Ivanov|Fjodor Sergejevič Ivanov]], sovjetski general
* [[Georgij Aleksandrovič Ivanov]], sovjetski general
* [[Georgij Ivanovič Ivanov]], sovjetski general
* [[Georgij Vasiljevič Ivanov]] (1901—2001), sovjetski vojaški poveljnik, general in heroj Sovjetske zveze
* [[Ivan Fedorovič Ivanov]], sovjetski general
* [[Ivan Ivanovič Ivanov (1894— 1976)|Ivan Ivanovič Ivanov]] (1894— 1976), sovjetski general
* [[Ivan Ivanovič Ivanov (1897—1968)|Ivan Ivanovič Ivanov]] (1897—1968), sovjetski general
* [[Ilija Ivanovič Ivanov]], sovjetski general
* 
* 
* 
* 
* 
* [[Mihail Mihailovič Ivanov]], sovjetski general
* [[Mihail Nikolajevič Ivanov]], sovjetski general
* [[Nikolaj Ivanovič Ivanov]], sovjetski general
* [[Nikolaj Petrovič Ivanov]], sovjetski general
* 
* 
* [[Nikolaj Semenovič Ivanov]], sovjetski general
* 
* 
* [[Peter Aleksejevič Ivanov|Pjotr Aleksejevič Ivanov]], sovjetski general
* [[Peter Samsonovič Ivanov|Pjotr Samsonovič Ivanov]], sovjetski general
* [[Semen Pavlovič Ivanov|Semjon Pavlovič Ivanov]], sovjetski general
* [[Sergej Aleksejevič Ivanov]], sovjetski general
* [[Sergej Borisovič Ivanov]], ruski politik
* 
* 
* [[Semen Akimovič Ivanov]], sovjetski general
* 
* [[Vasilij Ivanovič Ivanov]], sovjetski general
* [[Vasilij Ivanovič Ivanov]], sovjetski general
* [[Vladimir Dmitrijevič Ivanov]], sovjetski general
* [[Vladimir Vasiljevič Ivanov]], sovjetski general
* 
* 
* 

=== Ivanova ===
* [[Alina Petrovna Ivanova]] (*1969), ruska atletinja, tekmovalka v hitri hoji, svetovna prvakinja
* [[Jelizaveta Mihajlovna Ivanova]] (?—1882), ruska pisateljica.
* [[Lidija Mihajlovna Ivanova]] (1936—2007), ruska pisateljica, novinarka, igralka in televizijska voditeljica.
* [[Lili Ivanova]] (*1939), bolgarska pevka.
* [[Olimpijada Vladimirovna Ivanova]] (*1970), ruska atletinja, tekmovalka v hitri hoji, olimpijska podprvakinja
* [[Petja Ivanova|Petja (Petya) Ivanova]] (*1974), slovenska operna pevka, koloraturna sopranistka bolgarskega rodu 

{{priimek}}
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>ogsck4vbmjjb8b36v8bixl6cqeo4uk0</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6773790</id>
      <parentid>6773785</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T15:05:14Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>dolgi pomišljaj -&gt; pomišljaj</comment>
      <origin>6773790</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5303" sha1="pgsfgz34pp310hpywkmoalxufqqdaw1" xml:space="preserve">'''Ivanov''' ali '''Ivanova''' [ivánov/ivánova] imata več pomenov.

== Osebnosti ==

Priimek več osebnosti (bolgarsko Ивано́в(а), kar je v tem jeziku lahko tudi vmesno/očetovo ime in rusko oz. vzhodnoslovansko Ивано́в/Ивано́ва, redkeje Ива́нов).

=== Ivanov ===
* [[Aleksander Aleksandrovič Ivanov (astronom)|Aleksander Aleksandrovič Ivanov]] (1867–1939), ruski astronom.
* [[Aleksander Aleksandrovič Ivanov (pesnik)|Aleksander Aleksandrovič Ivanov]] (1936–1996), ruski pesnik in publicist
* [[Aleksander Andrejevič Ivanov]] (1806–1858), ruski slikar
* Aleksander Vasiljevič Ivanov (1845 – ?, po 1918), ruski arhitekt
* Aleksander Vasiljevič Ivanov (1899 – 1959), ruski slikar in filmar
* [[Dimitrij Ivanov]] (1931–2008), šef protokola Republike Slovenije, tolmač
* [[Edvard Ivanov|Edvard Georgijevič Ivanov]] (1938–2012), ruski hokejist in sovjetski reprezentant
* [[Georgi Ivanov]] (*1940), bolgarski kozmonavt
* [[Georgij Vladimirovič Ivanov]] (1894–1958), ruski pesnik, pripovednik in prevajalec
* [[Gjorgje Ivanov]] (*1960), makedonski predsednik
* [[Igor Sergejevič Ivanov]] (*1945), ruski politik in diplomat (zunanji minister)
* [[Ivan Ivanovič Ivanov (matematik)|Ivan Ivanovič Ivanov]] (1862–1939), ruski matematik.
* [[Ivan Ivanovič Ivanov (vojskovodja)|Ivan Ivanovič Ivanov]] (1897–1968), sovjetski vojskovodja in heroj Sovjetske zveze.
* [[Ivan Ivanovič Ivanov (pilot)|Ivan Ivanovič Ivanov]] (1909–1941), sovjetski vojaški pilot in heroj Sovjetske zveze
* [[Lev I. Ivanov]] (1834–1901), ruski baletnik in koreograf
* [[Mihail Fjodorovič Ivanov]] (1871–1935), ruski biolog
* [[Nikolaj Venjaminovič Ivanov]] (*1952), ruski (sovjetski) pravnik in preiskovalec korupcije pod Gorbačovom
* [[Semjon P. Ivanov]] (1906–1974), sovjetski (ruski) tehnični izumitelj
* [[Sergej Borisovič Ivanov]] (*1953), ruski državni uradnik in politik
* [[Sergej Ivanov (kolesar)|Sergej Ivanov]] (*1975), ruski kolesar
* [[Stefan Ivanov (]]1875–1951), bolgarski slikar
* [[Vičo Ivanov]] (1903–1979), bolgarski pisatelj in literarni kritik
* [[Vjačeslav Ivanovič Ivanov]] (1866–1949), ruski pesnik, dramatik, kritik, filolog, filozof, univ. profesor, prevajalec in arheolog
* [[Vjačeslav Nikolajevič Ivanov]] (*1938), ruski veslač
* [[Vjačeslav Vsevolodovič Ivanov]] (1929–2017), ruski filolog, indoevropeist
* [[Vlad Ivanov]] (*1969), romunski igralec
* [[Vladimir Ivanovič Ivanov]] (1893–1938), ruski in uzbeški (sovjetski) komunistični politik
* [[Vsevolod Vjačeslavovič Ivanov]] (1895–1963), ruski pisatelj
* -----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
* [[Andrej Andrejevič Ivanov]], sovjetski general
* [[Aleksander Konstantinovič  Ivanov|Aleksandr Konstantinovič  Ivanov]], sovjetski general
* [[Aleksander Pavlovič Ivanov|Aleksandr Pavlovič Ivanov]], sovjetski general
* [[Aleksej Ivanovič Ivanov]], sovjetski general
* [[Aleksej Nikolajevič Ivanov]], sovjetski general
* [[Evgenij Vasiljevič Ivanov]], sovjetski general
* [[Fedor Aleksejevič Ivanov|Fjodor Aleksejevič Ivanov]], sovjetski general
* 
* [[Fedor Sergejevič Ivanov|Fjodor Sergejevič Ivanov]], sovjetski general
* [[Georgij Aleksandrovič Ivanov]], sovjetski general
* [[Georgij Ivanovič Ivanov]], sovjetski general
* [[Georgij Vasiljevič Ivanov]] (1901–2001), sovjetski vojaški poveljnik, general in heroj Sovjetske zveze
* [[Ivan Fedorovič Ivanov]], sovjetski general
* [[Ivan Ivanovič Ivanov (1894– 1976)|Ivan Ivanovič Ivanov]] (1894– 1976), sovjetski general
* [[Ivan Ivanovič Ivanov (1897–1968)|Ivan Ivanovič Ivanov]] (1897–1968), sovjetski general
* [[Ilija Ivanovič Ivanov]], sovjetski general
* 
* 
* 
* 
* 
* [[Mihail Mihailovič Ivanov]], sovjetski general
* [[Mihail Nikolajevič Ivanov]], sovjetski general
* [[Nikolaj Ivanovič Ivanov]], sovjetski general
* [[Nikolaj Petrovič Ivanov]], sovjetski general
* 
* 
* [[Nikolaj Semenovič Ivanov]], sovjetski general
* 
* 
* [[Peter Aleksejevič Ivanov|Pjotr Aleksejevič Ivanov]], sovjetski general
* [[Peter Samsonovič Ivanov|Pjotr Samsonovič Ivanov]], sovjetski general
* [[Semen Pavlovič Ivanov|Semjon Pavlovič Ivanov]], sovjetski general
* [[Sergej Aleksejevič Ivanov]], sovjetski general
* [[Sergej Borisovič Ivanov]], ruski politik
* 
* 
* [[Semen Akimovič Ivanov]], sovjetski general
* 
* [[Vasilij Ivanovič Ivanov]], sovjetski general
* [[Vasilij Ivanovič Ivanov]], sovjetski general
* [[Vladimir Dmitrijevič Ivanov]], sovjetski general
* [[Vladimir Vasiljevič Ivanov]], sovjetski general
* 
* 
* 

=== Ivanova ===
* [[Alina Petrovna Ivanova]] (*1969), ruska atletinja, tekmovalka v hitri hoji, svetovna prvakinja
* [[Jelizaveta Mihajlovna Ivanova]] (?–1882), ruska pisateljica.
* [[Lidija Mihajlovna Ivanova]] (1936–2007), ruska pisateljica, novinarka, igralka in televizijska voditeljica.
* [[Lili Ivanova]] (*1939), bolgarska pevka.
* [[Olimpijada Vladimirovna Ivanova]] (*1970), ruska atletinja, tekmovalka v hitri hoji, olimpijska podprvakinja
* [[Petja Ivanova|Petja (Petya) Ivanova]] (*1974), slovenska operna pevka, koloraturna sopranistka bolgarskega rodu 

{{priimek}}
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>pgsfgz34pp310hpywkmoalxufqqdaw1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Akropola</title>
    <ns>0</ns>
    <id>40267</id>
    <revision>
      <id>6773926</id>
      <parentid>6419414</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T19:58:09Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <comment>/* Uporaba v antiki */ razločitev, drugi drobni popravki  [[Project:AWB|AWB]]</comment>
      <origin>6773926</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4155" sha1="d8t0hfmtojdlczpwr8sjapa99rpmge4" xml:space="preserve">[[Slika:Attica 06-13 Athens 50 View from Philopappos - Acropolis Hill.jpg|thumb|300px|[[Atene|Atenska akropola]]]]
'''Akropola''' ([[grščina|grško]] ''Acropolis'') označuje [[fortifikacija|utrjen]], najvišji del [[stara Grčija|starih grških]] [[mesto|mest]]. Akropolo so v mirnem času uporabljali za sedež [[uprava|uprave]] in več [[tempelj|templjev]], v [[vojna|vojnem]] času pa za [[trdnjava|trdnjavo]], zadnjo črto obrambe mesta. 

Akropola (stara grščina: ἀκρόπολις, ''Akrópolis'', iz ''ákros'' (άκρος) ali ''ákron'' (άκρον) &quot;najvišja, najbolj oddaljena&quot; in ''pólis'' &quot;mesto&quot;)  je 
naselje, zlasti utrdba, zgrajena na območju povišanega terena, pogosto hriba s poševnimi brežinami, izbran za obrambo. V mnogih delih sveta je akropola postala jedro velikih mest klasične antike, kot je starodavni Rim, zato so včasih pomembna znamenitost v sodobnih mestih s starodavno preteklostjo.

== Uporaba v antiki ==
[[File:Via Tecta acropolis Pergamum 487 detail.jpg|thumb|right|upright=1.2|Pogled na akropolo s Pergamonom v ozadju, iz Via Tecta pri vhodu v Asclepejon.]]
[[File:AssosBurgberg.jpg|thumb|upright=1.2|Akropola Assosa]]
Beseda akropola v grščini dobesedno pomeni »zgornje mesto«, čeprav je povezana predvsem z grškimi mesti [[Atene]], [[Argos (mesto)|Argos]] (z Lariso), [[Tebe, Grčija|Tebe]] (s Kadmejo) in [[Antični Korint|Korint]] (s svojim Akrokorintom), se lahko splošno uporablja za vse takšne utrdbe, vključno z [[Rim]]om, [[Jeruzalem]]om, keltsko [[Bratislava|Bratislavo]], številnimi v Mali Aziji ali celo s skalnim gradom v [[Edinburgh]]u. Primer na Irskem je [[Rock of Cashel]]. Akropola je tudi izraz, ki so ga uporabljali [[arheolog]]i in [[zgodovinar]]ji za mestna naselja kulture Castro, ki se nahajajo v severozahodnih Iberijskih hribih.

Najbolj znana je [[Atenska akropola|Akropola v Atenah]] &lt;ref&gt;[http://whc.unesco.org/en/list/404 World Heritage: Acropolis, Athens ]&lt;/ref&gt;, ki je zaradi svoje zgodovinske vloge in številnih znanih zgradb, ki so bile postavljene na njej (predvsem [[Partenon]]), znana brez dodatka imena kot ''Akropola''. Čeprav je s poreklom iz celinske Grčije, se je model akropole v času [[arhaična Grčija|arhaičnega obdobja]] hitro razširil v grške kolonije, kot je [[Dorci|dorska]] Lato na Kreti

== Metaforična uporaba v moderni dobi ==
Zaradi svojega klasičnega helenističnega sloga so ruševine misijona San Juan Capistrano z veliko kamnito cerkvijo v [[Kalifornija|Kaliforniji]] v Združenih državah Amerike imenovane &quot;ameriška akropola&quot;. 

Drugi deli sveta so razvili druga imena za visoko [[citadela|citadelo]] ali [[Alcazar|alcázar]], ki so pogosto okrepili naravno močno mesto. V osrednji Italiji se mnoge majhne podeželske občine še vedno zgrajene na temelju utrjenega naselja, znanega kot komuna ''La Rocca''.

Izraz akropola se uporablja tudi za opis osrednjega kompleksa prekrivajočih se struktur, kot so trgi in piramide, v številnih majevskih mestih, vključno s [[Tikal]] in [[Copán]].

== Glej tudi ==
* [[Atenska akropola]] ([[Atene]])
* [[Korintska akropola]] [[Antični Korint]]

== Sklici ==
{{sklici}}

==Zunanje povezave==
{{commons category|Acropolis}}
{{portal|Vojaštvo}}
* [http://odysseus.culture.gr/h/3/eh351.jsp?obj_id=2384 The Acropolis of Athens] (Greek Government website)
* [http://ysma.culture.gr/ The Acropolis Restoration Project] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071101075823/http://ysma.culture.gr/ |date=2007-11-01 }} (Greek Government website)
* [http://whc.unesco.org/en/list/404 UNESCO World Heritage Centre — Acropolis, Athens]
* [http://www.i-live.gr/news-akropolis-museum-internet/ Acropolis Museum] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100507212643/http://www.i-live.gr/news-akropolis-museum-internet/ |date=2010-05-07 }}
* [http://www.parthenonfrieze.gr The Parthenon Frieze] (Hellenic Ministry of Culture web site)
* [http://travels.co.ua/engl/greece/athens/acropolis/index.html Acropolis: description, photo album]

[[Kategorija:Zgodovina Grčije]]
[[Kategorija:Fortifikacije]]
[[Kategorija:Antične zgradbe in objekti v Atenah]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>d8t0hfmtojdlczpwr8sjapa99rpmge4</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam francoskih politikov</title>
    <ns>0</ns>
    <id>49614</id>
    <revision>
      <id>6773742</id>
      <parentid>6770834</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T13:54:11Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-45085-22</username>
        <id>264465</id>
      </contributor>
      <comment>/* C */</comment>
      <origin>6773742</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="22887" sha1="s440avrdy6u2xf72c2r43u6rxydkvws" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] [[Francozi|francoskih]] [[politik]]ov.'''

{{seznami poklicev za narode|Francozov|Francija|francoskih}}
{{CompactTOC2}}

== A ==
*[[Georges Abadie]]
*[[Rima Abdul Malak]]
*[[Jean-Baptiste Abel]]
*[[Pierre Abelin]]
*[[Rima Abdul-Malak]]
*[[Bernard Accoyer]]
*[[Pierre Aidenbaum]]
*[[Christine Albanel]]
*[[Jacqueline Alduy]]
*[[Jean-Paul Alduy]]
*[[Prosper Alfonsi]]
*[[Michèle Alliot-Marie]]
*[[Edmond Alphandéry]]
*[[Gaston Audiffret-Pasquier]]
*[[Manuel Aeschlimann]]
*[[Raphaël Alibert]]
*[[Michèle Alliot-Marie]]
*[[Jean-Pierre-André Amar]]
*[[Étienne d'Anjou Hirsch]]
*[[Vincent Ansquer]]
*[[Pierre-Antoine Antonelle]]
*[[Emmanuel Arago]]
*[[François Arago]]
*[[Henri Arevalo]]
*[[Antoine Armand]]
*[[Émile Armand]]
*[[Inessa Armand]]
*[[Louis Armand]] 
*[[Nathalie Arthaud]]
*[[Jean Arthuis]]
*[[Éliane Assassi]]
*[[François Asselineau]]
*[[Gabriel Attal]]
*[[François d'Aubert]]
*[[Manon Aubry]]
*[[Martine Aubry]] (née ''Delors'')
*[[Vincent Auriol]]
*[[Jean Auroux]]
*[[Edwige Avice]]
*[[Jean-Marc Ayrault]]
*[[Audrey Azoulay]]

== B ==

*[[François-Noël Babeuf]]
*[[Roselyne Bachelot]] (née ''Narquin'')
*[[Robert Badinter]]
*[[Jean Baggioni]]
*[[Jean Sylvain Bailly]]
*[[Édouard Balladur]]
*[[Catherine Barbaroux]]
*[[Henri Barbé]]
*[[Robert Barcia]]
*[[Jordan Bardella]]
*[[Ericka Bareigts]]
*[[Bertrand Barère]]
*[[Didier Bariani]]
*[[Antoine Barnave]]
*[[Michel Barnier]]
*[[François Baroin]]
*[[Paul Barras]]
*[[Raymond Barre]]
*[[Maurice Barrès]]
*[[Jacques Barrot]]
*[[Jean-Noël Barrot]]
*[[Noël Barrot]]
*[[Odilon Barrot]]
*[[Marie Barsacq]]
*[[Joseph Barthélemy]]
*[[Louis Barthou]]
*[[Claude Bartolone]]
*[[Philippe Bas]]
*[[Delphine Batho]]
*[[Yves Bataille]]
*[[Marie-Noëlle Battistel]]
*[[Denis Baupin]]
*[[Jean-Michel Baylet]]
*[[François Bayrou]]
*[[Alexandre de Beauharnais]]
*[[Paul Beauregard]]
*[[Jean-Pierre Bel]]
*[[Nicole Belloubet]]
*[[Alain de Benoist]]
*[[Jacques Benoist-Méchin]]
*[[Aurore Bergé]]
*[[Laurent Berger]]
*[[Pierre Bérégovoy]]
*[[Pervenche Berès]]
*[[Michel Berson]]
*[[Henri Maurice Berteaux]]
*[[Marcellin Berthelot]]
*[[Dominique Bertinotti]]
*[[Henri-Gratien Bertrand]]
*[[Xavier Bertrand]]
*[[Olivier Besancenot]]
*[[Jean-Paul Besset]]
*[[Éric Besson]]
*[[André Bettencourt]]
*[[Georges Bidault]]
*[[Jean-Baptiste Bienvenu-Martin]]
*[[Martine Billard]]
*[[André Billardon]]
*[[Jacques Nicolas Billaud-Varenne]]
*[[René Billères]]
*[[Étienne Blanc]]
*[[Jacques Blanc]]
*[[Louis Blanc]]
*[[Jean-Michel Blanquer]]
*[[Louis Auguste Blanqui]]
*[[Marcel Bleibtreu]]
*[[Jean Pierre-Bloch]] (r. Jean-Pierre Bloch)
*[[Patrick Bloche]]
*[[Léon Blum]]
*[[Alain Bocquet]]
*[[Alain Bombard]]
*[[Manuel Bompard]]
*[[Jérôme Bonaparte]]
*[[Louis-Napoléon Bonaparte]]
*[[Napoleon Bonaparte]]
*[[Georges Bonnet]]
*[[Laurence Boone]]
*[[Jean-Louis Borloo]]
*[[Élisabeth Borne]]
*[[Huguette Bouchardeau]]
*[[Louis Bouët]]
*[[Fernand Bouisson]]
*[[Georges Boulanger]]
*[[Jean-Claude Boulard]]
*[[Claude Bourdet]]
*[[François Louis Bourdon]]
*[[Léon Bourgeois]]
*[[Maurice Bourgès-Maunoury]]
*[[Malek Boutih]]
*[[Christine Boutin]]
*[[José Bové]]
*[[André Boyer]]
*[[Yaël Braun-Pivet]]
*[[Théo Bretin]]
*[[Thierry Breton]]
*[[Aristide Briand]]
*[[Nicole Bricq]]
*[[Jean Anthelme Brillat-Savarin]]
*[[Fernand de Brinon]]
*[[Steeve Briois]]
*[[Henri Brisson]]
*[[Jacques Pierre Brissot]]
*[[Pierre Brossolette]]
*[[Paul Brousse]]
*[[Jacques Brunhes]]
*[[Cécile Brunschvicg]]
*[[Dominique Bucchini]]  
*[[Marie-George Buffet]]
*[[Ferdinand Buisson]]
*[[Philippe Buonarroti]]
*[[Raymond Burgard]]
*[[Dominique Bussereau]]
*[[François Buzot]]

== C ==

*[[Étienne Cabet]]
*[[Marcel Cachin]]
*[[Jérôme Cahuzac]]
*[[Joseph Caillaux]]
*[[Agnès Callamard]]
*[[Jean-Christophe Cambadélis]] 
*[[Pierre-Joseph Cambon]]
*[[Michel Camdessus]]
*[[Armand-Gaston Camus]]
*Patrick Canet
*[[René Capitant]]
*[[Jean-François Carenco]]
*[[Hippolyte Carnot]]
*[[Lazare Carnot]]
*[[Marie François Sadi Carnot]]
*[[Danielle Casanova]] (''Vincentella Perini'')
*[[Laurent Casanova]]
*[[Jean Casimir-Perier]]
*[[Christophe Castaner]]
*[[Jean Catelas]]
*[[Jean Castex]]
*[[Louis-Eugène Cavaignac]]
*[[Jacques Antoine Marie de Cazalès]]
*[[Bernard Cazeneuve]]
*[[Pierre Célor]]
*[[Jacques Chaban-Delmas]]
*[[Charles de Champeaux]]
*[[Auguste Champetier de Ribes]]
*[[Charles Chanoine]]
*[[Jean Charbonnel]]
*[[François de Charette]]
*[[Hervé de Charette]]
*[[Constantin François de Chassebœuf]] /comté de [[Volney]]
*[[André Chassaigne]]
*[[Constantin-François Chassebœuf]]
*[[François-René de Chateaubriand]]
*[[Alphonse de Châteaubriant]]
*[[Pierre Chatenet]]
*[[Luc Chatel]]
*[[Camille Chautemps]]
*[[Marie-Joseph Chénier]]
*[[Bernard Chenot]]
*[[François Chérèque]]
*[[Jacques Chérèque]]
*[[Henry Chéron]]
*[[Jacques Chevallier]]
*[[Jean-Pierre Chevènement]]
*[[Henri Chevreau]]
*[[Claude Cheysson]]
*[[Bernadette Chirac]]
*[[Jacques Chirac]]
*[[Éric Ciotti]]
*[[Georges Clemenceau]]
*[[Stanislas de Clermont-Tonnerre]]  
*[[Gustave Paul Cluseret]]
*[[Philippe Cochet]]
*[[Augustin Cochin|Pierre-Suzanne-Augustin Cochin]]
*[[Gerard Collomb]]
*[[Eric Coquerel]]
*[[Daniel Cohn-Bendit]]
*([[Gabriel Cohn-Bendit]])
*[[Georges Cogniot]]
*[[Jean-Baptiste Colbert]]
*[[Gaspard de Coligny]]
*[[Yvon Collin]]
*[[Catherine Colonna]]
*[[Émile Combes]]
*[[Anne-Marie Comparini]]
*[[Victor Considérant]]
*Henri-[[Benjamin Constant]] de Rebecque (1767-1830)
*[[Paul-Henri-Benjamin d'Estournelles de Constant]]
*[[Jean-François Copé]]
*[[Charlotte Corday]]
*[[Emanuelle Cosse]]
*[[Paul Coste-Floret]]
*[[Pierre Cot]]
*[[Eugénie Cotton]]
*[[René Coty]]
*[[Georges Coulon]]
*[[Frédéric Étienne Cournet]]
*[[Victor Cousin]]
*[[Georges Couthon]]
*[[Jacques-Maurice Couve de Murville]]
*[[Michel Crépeau]]
*[[Édith Cresson]]
*[[Ambroise Croizat]]
*[[Jean Cruppi]]
*[[Cécile Cukierman]]
*[[Frédéric Cuvillier]]

== D ==

*[[Seybah Dagoma]]
*[[Édouard Daladier]]
*[[Victor Dalbiez]]
*[[Arthur Dallidet]]
*[[Désiré Dalloz]]
*[[Léon Damas]]
*[[Charles Daniel-Vincent]]
*[[Georges-Jacques Danton]]
*[[Xavier Darcos]]
*[[François-Jean Darlan]]
*[[Gérald Darmanin]]
*[[Augustin Alexandre Darthé]]
*[[Pierre Dartout]]
*[[Rachida Dati]]
*[[Marc-Philippe Daubresse]]
*[[Joseph Daul]]
*[[Marcel Déat]]
*Jules [[Régis Debray]]
*[[Bernard Debré]]
*[[Jean-Louis Debré]]
*[[Michel Debré]]
*[[Philippe Dechartre]]
*[[Albert Decrais]]
*[[Gaston Defferre]]
*[[Joseph Déjacque]]
*[[Jean-François Delacroix]]
*[[Bertrand Delanoë]]
*[[Nathalie Delattre]]
*[[Yvon Delbos]]
*[[Michel Delebarre]]
*[[Jacques Delors]]
*[[Jean-Nicolas Démeunier]]
*[[Victor Denain]]
*[[Jean-François Deniau]]
*[[Julien Denormandie]]
*[[Édouard Depreux]]
*[[Paul Déroulède]]
*[[Jean-Jacques Descamps]]
*[[Marie-Hélène Descamps]]
*[[Paul Deschanel]]
*[[Harlem Désir]]
*[[Camille Desmoulins]]
*[[Antoine Louis Claude Destutt de Tracy|Antoine Destutt de Tracy]]
*[[Alain Devaquet]]
*[[Patrick Devedjian]]
*[[Paul Devès]]
*[[Marc Dolez]]
*[[Jacques Dominati]]
*[[Jacques Dondoux]]
*[[Renaud Donnedieu de Vabres]]
*[[Jacques Doriot]]
*[[Marx Dormoy]]
*[[François Doubin]]
*[[Paul Doumer]]
*[[Gaston Doumergue]]
*[[Philippe Douste-Blazy]] 
*[[Julien Dray]]
*[[Tony Dreyfus]]
*[[Maurice Druon]]
*[[Jeanine Dubié]]
*[[Fernand Dubief]]
*[[Antonin Dubost]]
*[[Louis Dubreuilh]]
*[[Grégory Doucet]]
*[[Charles Duclerc]]
*[[Jacques Duclos]]
*[[Roger Ducos]]
*[[Jules Armand Dufaure]] 
*[[Marie-Guite Dufay]]
*[[Michel Duffour]]
*[[Cécile Duflot]]
*[[Georgina Dufoix]]
*[[Jacques Duhamel]]
*[[Roland Dumas]]
*[[Éric Dupond-Moretti]] 
*[[Nicolas Dupont-Aignan]]
*[[Jacques-Charles Dupont de l'Eure]]
*[[Adrien Duport]]
*[[Charles Dupuy]]
*[[Ernest Dominique François Joseph Duquesnoy]]
*[[Marguerite Durand]]
*[[Olivier Dussopt]]
*[[Olivier Dutheillet de Lamothe]]
*[[Maurice Duverger]]

== [[Evropska unija|E]] ==

*[[Lamia El Aaraje]]
*[[Myriam El Khomri]]
*[[Henri Emmanuelli]]
*[[Anne-Marie Escoffier]]
*[[Jean-Pierre Esteva]]
*[[Claude Estier]]
*[[Valéry Giscard d'Estaing]]
*[[Christian Estrosi]]
*[[Eugène Étienne]]

== F ==

*[[Laurent Fabius]]
*[[Robert Fabre]]
*[[Étienne Fajon]]
*[[Armand Fallières]]
*[[Jean-Pierre Farandou]]
*[[Léon Faucher]]
*[[Edgar Faure]]
*[[Félix Faure]]
*[[Maurice Faure]]
*[[Olivier Faure]]
*[[Paul Faure]]
*[[Sébastien Faure]] (''Vsévolod Mijáilovich Eichenbaum'')
*[[Yannick Favennec]]
*[[Jules Favre]]
*[[Matthias Fekl]]
*[[Jean Feraud]] (1764-95)
*[[Richard Ferrand]]
*[[Marina Ferrari]]
*[[Théophile Ferré]]
*[[Désiré Ferry]]
*[[Jules Ferry]]
*[[Luc Ferry]]
*[[Aurélie Filippetti]]
*[[Jean Filippi]]   
*[[François Fillon]]
*[[Geneviève Fioraso]]
*[[Charles Fiterman]]
*[[Étienne Flandin]]
*[[Pierre-Étienne Flandin]]
*[[Charles Floquet]]
*[[Jacques Foccart]]
*[[Nicole Fontaine]] 
*[[Raymond Forni]]
*[[Joseph Fouché]]
*[[Marie-Madeleine Fourcade]]
*[[Valérie Fourneyron]]
*[[Jean Foyer]]
*[[Pierre Mendès France]]
*[[Frédéric François-Marsal]]
*[[Jean François-Poncet]]
*[[Pierre Frank]]
*[[Henri Fréville]]
*[[Charles de Freycinet]]
*[[Ludovic-Oscar Frossard]]

== G ==
*[[Maurice Gabolde]]
*[[Yves Galland]]
*[[Félix Gaillard]]
*[[Robert Galley]]
*[[Léon Gambetta]]
*[[Dominique Joseph Garat]]
*[[Marie-France Garaud]]
*[[Louis-Antoine Garnier-Pages]]
*[[Jean-Claude Gaudin]]
*[[Charles de Gaulle]]
*[[Jean de Gaulle]]
*[[Philippe de Gaulle]]
*[[Francisque Gay]]
*[[Hervé Gaymard]]
*[[Jean-Claude Gayssot]] 
*[[Delphine Gény-Stephann]]
*[[Pierre Georges]]
*[[Alain Gérard]]
*[[François Gerbaud]]
*[[François Giacobbi]]  
*[[Paul Giacobbi]]
*[[Auguste-Jean Gilliot]]
*[[Charles Ginésy]]
*[[Charles-Ange Ginésy]]
*[[Annick Girardin]]
*[[Henri-Honoré Giraud]]
*[[Michel Giraud]]
*[[Paul Girod]]
*[[Françoise Giroud]]
*[[Louis Giscard d'Estaing]]
*[[Valéry Giscard d'Estaing]]
*[[Émile Glay]]
*[[Raphaël Glucksmann]]
*[[Daniel Gluckstein]]
*[[Claude Goasguen]]
*[[René Goblet]]
*[[Guillaume Gontard]]
*[[Brigitte Gonthier-Maurin]]
*[[Sylvie Goulard]]
*[[Alexandre Goüin]]
*[[Eugène Goüin]]
*[[Félix Gouin]]
*[[Philippe Goujon]]
*[[Emmanuel Grégoire]]
*[[Henri Grégoire]]
*[[Maxime Gremetz]]
*[[Jules Grévy]]
*[[André Grisoni]]
*[[Benjamin Griveaux]]
*[[François de Grossouvre]]
*[[Pascale Gruny]]
*[[Yves Guéna]]
*[[Stanislas Guerini]]
*[[Jules Guesde]] (''Jules Bazile'')
*[[Olivier Guichard]]
*[[Pierre-Paul Guieysse]]
*[[Élisabeth Guigou]]
*[[Florent Guillain]]
*[[Didier Guillaume]]
*[[James Guillaume]]
*[[Jean-Jacques Guillet]]
*[[Marie Guillot]]
*[[Joseph-Ignace Guillotin]]
*[[Louis de Guiringaud]]
*[[François Pierre Guillaume Guizot|Guizot]] ([[François Guizot]])

== H ==

*[[Gisèle Halimi]]
*[[Benoît Hamon]]
*[[Léo Hamon]]
*[[Gabriel Hanotaux]]
*[[Léon Harmel]]
*[[Rima Hassan]]
*Georges-Eugène Haussmann
*[[Valerie Hayer]]
*[[Alphonse Henri d'Hautpoul]]
*[[Jacques-René Hébert]]
*[[Laurent Hénart]]
*[[Philippe Henriot]]
*[[Charles Hernu]]
*[[Édouard Herriot]]
*[[Antoine Herth]]
*[[Edmond Hervé]]
*[[Anne Hidalgo]]
*[[François Hollande]]
*[[Brice Hortefeux]]
*[[Françoise Hostalier]]
*[[Dimitri Houbron]]
*[[Jean-Paul Huchon]]
*[[Robert Hue]]
*[[Nicolas Hulot]]
*[[Jean-Jacques Hyest]]

== J ==
*[[Christian Jacob]]
*[[Louis Jacquinot]]
*[[Yannick Jadot]]
*[[Jean Jaurès]]
*[[Jean-Marcel Jeanneney]]
*[[Jules Jeanneney]]
*[[Michel Jobert]]
*[[Eva Joly]]
*[[Charles Jonnart]]
*Camille Jordan (1771-1821)
*[[Lionel Jospin]]
*[[Robert Jospin]]
*[[Léon Jouhaux]]
*[[Paul Jourdain]]
*[[Louis Joxe]]
*[[Pierre Joxe]]
*[[Alain Joyandet]] 
*[[Pierre Juillet]]
*[[Bruno Julliard]]
*[[Maurice Juncker]]
*[[Jean-Andoche Junot]]
*[[Alain Juppé]]
*[[Pierre Juquin]]
*[[Philippe Juvin]]

== K ==
*[[Rachid Kaci]]
*[[Patrick Kanner]]
*[[Karel X. Francoski]]
*[[David Korner]]
*[[Nathalie Kosciusko-Morizet]]
*[[Bernard Kouchner]]
*[[Marie Pierre Kœnig|Marie-Pierre Kœnig]]
*[[Camille Krantz]]
*[[Henri Krasucki]]
*[[Alain Krivine]]

== L ==
*[[Françoise Laborde]]
*[[Robert Lacoste]]
*[[Jean Lacrampe]]
*[[Guillaume Lacroix]]
*[[Paul Lafargue]]
*[[LaFayette]]
*[[Louis Lafferre]]
*[[Édouard Laferrière]]
*[[Christine Lagarde]]
*[[Hubert Lagardelle]]
*[[Arlette Laguiller]]
*[[André Lajoinie]] (1929-2024)
*[[Catherine Lalumière]]
*[[Pierre Lalumière]]
*[[Alain Lamassoure]]
*[[Pierre Lambert]] (''Pierre Boussel'')
*[[Alexandre-Théodore-Victor, comte de Lameth]]
*[[Charles Malo François Lameth]]
*[[Jean-François Lamour]]
*[[François Lamy]] 
*[[Pascal Lamy]]
*[[Adolphe Landry]]
*[[Adolphe Landry|Anne-Christine Lang]]
*[[Carl Lang]]
*[[Jack Lang]]
*[[Hélène Laporte]]
*[[René Lenoir]]
*[[Gérard Larcher]]
*[[François Alexandre Frédéric de La Rochefoucauld-Liancourt]]
*[[Jean Lassalle]]
*[[Charles César de Fay de La Tour-Maubourg]]
*[[Louis-Alexandre de Launay, comte d'Antraigues]]
*[[Louis Philippe I]]
*[[Augustin Laurent]]
*[[Pierre Laurent]]
*[[Pierre Laval]]
*[[Laure Lavalette]]
*[[Philippe-François-Joseph Le Bas]]
*[[Albert François Lebrun]]
*[[Charles-François Lebrun]]
*[[Jean Lecanuet]]
*[[Aurélien Le Coq]]
*[[Sébastien Lecornu]]
*[[Jean-Yves Le Drian]]
*[[Alexandre Auguste Ledru-Rollin]]
*[[André Joseph Lefèvre]]
*[[Stéphane Le Foll]]
*[[Gilles Le Gendre]]
*[[Pierre Lellouche]]
*[[Gisèle Lelouis]]
*[[Bruno Le Maire]]
*[[Catherine Lemorton]]
*[[Noëlle Lenoir]]
*[[Jean Leonetti]]
*[[François Léotard]]
*[[Thierry Lepaon]]
*[[Jean-Marie Le Pen]] (1928-2025)
*[[Marine Le Pen]]
*[[Anicet Le Pors]]
*[[Bruno Le Roux]]
*[[Franck Leroy]]
*[[Philippe Le Royer]]
*[[Roland Lescure]]
*[[Henry de Lesquen]]
*[[Valérie Létard]]
*[[Jean Letourneau]]
*[[Georges Leygues]]
*[[Jean-Baptiste Robert Lindet]]
*[[David Lisnard]]
*[[Eric Lombard]]
*[[Gérard Longuet]]
*[[Jean Longuet]]
*[[Fernand Loriot]]
*[[Émile Loubet]]
*[[Alexandra Louis]]
*[[Paul Louis]]
*[[Lionnel Luca]]
*[[Ludvik XIV. Francoski]]
*[[Ludvik XV. Francoski]]
*[[Ludvik XVI. Francoski]]
*[[Ludvik XVIII. Francoski]]
*[[Ludvik Filip]]

== M ==
*[[Maurice MacMahon]] = [[Marie Mac Mahon]] ?
*[[Patrice de MacMahon]]
*[[Emmanuel Macron]] 
*[[Alain Madelin]]
*[[André Maginot]]
*[[René Maheu]]
*[[Sylvain Maillard]]
*[[Charles Malato]]
*[[Pierre Victor Malouet]]
*[[André Malraux]]
*[[Martin Malvy]]
*[[Noël Mamère]]
*[[Georges Mandel]]
*[[Jean-Paul Marat]]
*[[Georges Marchais]]
*[[Marion Maréchal]]
*[[Sylvain Maréchal]]
*[[Jacques Marette]]
*[[André Marie]]
*[[Bernard Marie]]
*([[Marija Antoaneta]])
*[[Paul Marion]]
*[[Auguste Marmont]] 
*[[Philippe Martin]]
*[[Jean-Claude Martinez]]
*[[Philippe Martinez]]
*[[André Marty]]
*[[Jean-François Mattei]]
*[[Jean Mattéoli]]
*[[René Nicolas Charles Augustin de Maupeou]]
*[[Louis Maurin]]
*[[Pierre Mauroy]]
*[[Charles Maurras]]
*[[Daniel Mayer]]
*[[René Mayer]]
*[[Jules Mazarin]]
*[[Pierre Mazeaud]]
*[[Jacques Médecin]]
*[[Jean Médecin]]
*[[Bruno Mégret]]
*[[Pierre Méhaignerie]]
*[[Jean-Luc Mélenchon]]
*[[Jules Méline]]
*[[Pierre Mendès France]]
*[[Patrick Mennucci]]
*[[François de Menthon]]
*[[Louis Mermaz]]
*[[Adolphe Messimy]]
*[[Pierre Messmer]]
*[[Gustave Mesureur]]
*[[Albert Métin]]
*[[Jacques Mézard]]
*[[Pierre Mazeaud]]
*[[Louise Michel]] (1830-1905)
*[[Edmond Michelet]]
*[[Didier Migaud]]
*[[Alexandre Millerand]]
*[[Raphaël Milliès-Lacroix]]
*[[Charles Millon]]
*[[Honoré Mirabeau]] (Honoré Gabriel Riqueti, comte de [[Mirabeau]])
*[[Hélène Missoffe]]
*[[Samuel de Missy]]
*[[Danielle Mitterrand]]
*[[François Mitterrand]] 
*[[Frédéric Mitterrand]]
*[[Jules Moch]]
*[[Louis-Mathieu Molé]]
*[[Guy Mollet]]
*[[Pierre Monatte]]
*[[Ernest Monis]]
*[[Gaston Monmousseau]]
*[[Gaston Monnerville]]
*[[Jean Monnet]]
*[[René Monory]]
*[[Arnaud Montebourg]]
*[[André Morice]]
*[[Hervé Morin]]
*[[Dominique Mortemousque]]
*[[Pierre Moscovici]]
*[[Charles de Secondat, baron de Montesquieu|Charles de Montesquieu]]
*[[Mathieu Jean Felicité de Montmorency-Laval]]
*[[Jean Moulin]]
*[[Jean Joseph Mounier]]
*[[Jacques Myard]]

== N ==
*[[Sébastien Nadot]]
*[[Marcel-Edmond Naegelen]]
*[[Napoleon I. Bonaparte]]
*[[Napoléon III. Bonaparte]]
*[[Pap Ndiaye]]
*[[Pierre Samuel du Pont de Nemours]]
*[[Louis Marc Antoine de Noailles]]
*[[Émile Noël]]
*[[Michel Noir]]
*[[Nicole Notat]]
*[[Joseph Noulens]]
*[[Hervé Novelli]]       
*[[Christian Noyer]]       
*[[Laurent Nuñez]]
*[[Françoise Nyssen]]

== O ==

*[[Patrick Ollier]]
*[[Émile Ollivier]]
*[[Louis Philippe II. Joseph d'Orléans, duc d'Orléans]]
*[[Dominique Orliac]]
*[[Michel d'Ornano]]
*[[François-Xavier Ortoli]]
*[[Amélie Oudéa-Castéra]] 

== P ==

*[[Michel Pablo]]
*[[Jean-Nicolas Pache]]
*[[Paul Painlevé]]
*[[Jules Pams]]
*[[Françoise de Panafieu]]
*[[Fabrice Pannekoucke]] 
*[[Mathilde Panot]]
*[[Florence Parly]]
*[[Charles Pasqua]]
*[[Étienne-Denis Pasquier]]
*[[Frédéric Passy]]
*[[François Patriat]]
*[[Joseph Paul-Boncour]]
*[[Valérie Pécresse]]
*[[Vincent Peillon]]
*[[Fleur Pellerin]]
*[[Camille Pelletan]]
*[[Eugène Pelletan]]
*[[Philippe Pemezec]]
*[[Dominique Perben]]
*[[Daniel Percheron]]
*[[Alda Pereira-Lemaitre]]
*[[Raoul Péret]]
*[[Achille Peretti]]
*[[Louis Périllier]]
*[[Henri Philippe Pétain]]
*[[Jérôme Pétion de Villeneuve]]
*[[Jacques Peyrat]]
*[[Alain Peyrefitte]]
*[[Albert Peyronnet]]
*[[Édouard Philippe]]
*[[Pierre Pflimlin]] (1907-2000)
*[[Stephen Pichon]]
*[[Antoine Pinay]]
*[[Christian Pineau]]
*[[Sylvia Pinel]]
*[[Éric Piolle]]
*[[Christian Piquet]]
*[[Marceau Pivert]]
*[[Jean-Pierre Plancade]]
*[[René Pleven]]
*[[Alain Poher]] (''Alain Émile Louis Poher'')
*[[Bernard Poignant]]

*[[Raymond Poincaré]]
*[[Jean-Frédéric Poisson]]
*[[Alain Pompidou]]
*[[Georges Pompidou]]
*[[Christian Poncelet]]
*[[Michel Poniatowski]]
*[[Bernard Pons]]
*[[Auguste Henri Ponsot]]
*[[Jean Poperen]]
*[[Eugène Pottier]]
*[[Robert Poujade]]
*[[Philippe Poutou]]
*[[Charles-André Pozzo di Borgo]]
*[[Aurélien Pradié]]
*[[Pierre Louis Prieur]]
*[[Edmond Lefebvre du Prey]]
*[[Pierre-Joseph Proudhon]]
*[[Alexandre de Prouville]]
*[[Maurice Pujo]]
*[[Jean-Xavier Bureau de Pusy]]

== Q ==
*[[Adrien Quatennens]]
*[[Henri Queuille]]
*[[Jean-Jack Queyranne]]
*[[Antoine Quinson]]

== R ==
*[[Valérie Rabault]]
*[[David Rachline]]
*[[Jean-Pierre Raffarin]]
*[[Jean-Bernard Raimond]]
*[[Dominique Raimbourg]]
*[[Jack Ralite]]
*[[Paul Ramadier]]
*[[Éric Raoult]]
*[[Maxime Real del Sarte]]
*[[François Rebsamen]]
*[[Élisée Reclus]]
*[[Jean Jacques Régis de Cambacérès]]
*[[Thierry Repentin]]
*[[Bruno Retailleau]]
*[[Sylvie Retailleau]]
*[[Paul Reynaud]]
*[[Jean-François Rewbell]]
*[[Alexandre Ribot]]
*[[Alain Richard]]
*[[Armand Jean du Plessis de Richelieu]]
*[[Franck Riester]]
*[[Marcel Rigout]]
*[[Michèle Rivasi]]
*[[Jean Roatta]]
*[[Maximilien Robespierre]]
*[[Gilles de Robien]]
*[[Michel Rocard]]
*[[Camille de Rocca-Serra]]
*[[Jean-Paul de Rocca-Serra]]
*[[Waldeck Rochet]]
*[[Pierre Louis Roederer]]
*[[Jean-Marie Roland]]
*[[Madame Roland]] /Jeanne Manon Roland (née ''Marie-Jeanne Phlippon'')
*[[Jean-Luc Romero]]
*[[Louis-Nathaniel Rossel]]
*[[José Rossi]]  
*[[Laurence Rossignol]]
*[[André Rossinot]]
*[[Eugène Rouher]]
*[[Aurelien Rousseau]]
*[[Sandrine Rousseau]]
*[[Fabien Roussel]]
*[[Maurice Rouvier]]
*[[Jacques Roux]]
*[[Stanislas Joseph François Xavier Rovère]]
*[[Ségolène Royal]]
*[[François Ruffin]]
*[[François de Rugy]]

== S ==

*[[Marie François Sadi Carnot]]
*[[Lucien Saint]]
*[[Jean-Paul Rabaut Saint-Étienne]]
*[[Louis Antoine Léon de Saint-Just]]
*[[Raoul-Albert-Louis Salan|Raoul Salan]]
*[[Roger Salengro]]
*[[Jean-Claude Sandrier]]
*[[Marc Sangnier]]
*[[Ange Santini]]
*[[Gilles Simeoni]]
*[[Michel Sapin]]
*[[Émile Sari]]
*[[Nicolas Sarkozy]] 
*[[Marielle de Sarnez]]
*[[Albert Sarraut]]
*[[Maurice Sarraut]]
*[[Ferdinand Sarrien]]
*[[Christian Sautter]]
*[[Alain Savary]]
*[[Léon Say]]
*[[Edmond Henri Adolphe Schérer]]
*[[Marlène Schiappa]]
*[[Victor Schoelcher]]
*[[Maurice Schumann]]
*[[Robert Schuman]]
*[[Roger-Gérard Schwartzenberg]]
*[[Philippe Séguin]]
*[[Jean-Baptiste Colbert Seignelay]]
*[[Stéphane Séjourné]]
*[[Louis Sellier]]
*[[Justin de Selves]]
*[[Pierre Sémard]]
*[[Jean-Claude Servan-Schreiber]] (1918–2018)
*[[Jean-Jacques Servan-Schreiber]] 
*[[Marcel Servin]]
*[[Jules Siegfried]]
*[[Emmanuel-Joseph Sieyès]]
*[[Yves-Thibault de Silguy]]
*[[Gilles Simeoni]]
*[[Jules Simon|Jules (Fran¸cois) Simon]]
*[[Danielle Simonnet]]
*[[Jean-Pierre Soisson]]
*[[Alain Soral]]
*[[Madame Sorgue]]
*[[René Souchon]]
*[[Jean-de-Dieu Soult]]
*[[Jacques Soustelle]]
*[[Georges Spénale]]
*[[Théodore Steeg]]
*[[Jean-Pierre Stirbois]]
*[[Dominique Strauss-Kahn]]
*[[Margie Sudre]]
*[[Jean-Pierre Sueur]]

== T ==

*[[Michèle Tabarot]]
*[[Jean Taittinger]]
*[[Jean-Guy Talamoni]]
*[[Camille Tallart]]
*[[Charles Maurice de Talleyrand]]
*[[Jean-Lambert Tallien]]
*[[Bernard Tapie]]
*[[André Tardieu]]
*[[Catherine Tasca]]
*[[Christiane Taubira]]
*[[Henri Teitgen]]
*[[Serge Telle]]
*[[Rachid Temal]]
*[[Louis Terrenoire]]
*[[Catherine Théot]]?
*[[Bernard Thibault]]
*[[Adolphe Thiers]]
*[[François Thiollet]]
*[[Eugène Thomas]]
*[[Maurice Thorez]]
*[[Christophe de Thou]]
*[[Jean Tiberi]]
*[[Charles Tillon]]
*[[Pierre Tirard]]
*[[Jean-Louis Tixier-Vignancourt]]
*[[Marine Tondelier]]
*[[Jacques Toubon]]
*[[Stéphane Travert]]
*[[Maurice Tréand]]
*[[Albert Treint]]
*[[Louis-Jules Trochu]]
*[[Raymond-Theodore Troplong]]
*[[Georges Trouillot]]
*[[Anne-Robert-Jacques Turgot]]
*[[Alex Türk]]

== V ==

*[[Roseline Vachetta]]
*[[Marc-Guillaume Alexis Vadier]]
*[[Alexandre del Valle]]
*[[Daniel Vaillant]]
*[[Édouard Vaillant]]
*[[Paul Vaillant-Couturier]]
*[[Marie-Claude Vaillant-Couturier]] (neé Vogel)
*[[Boris Vallaud]]
*[[Najat Vallaud-Belkacem]]
*[[Xavier Vallat]]
*[[Ernest Vallé]]
*[[Jules Vallès]]
*[[Manuel Valls]]
*[[Najat Vallaud-Belkacem]]
*[[Eugène Varlin]]
*[[Henri Vaugeois]]
*[[Catherine Vautrin]]
*[[Hubert Védrine]]
*[[Simone Veil]]
*[[Olivier Véran]]
*[[Patrice Vergriete]]
*[[Jacques Vernier]]
*[[Pierre Victurnien Vergniaud]]
*[[Louis Viannet]]
*[[Michèle Victory]]
*[[Frédérique Vidal]]
*[[Alain Vidalies]]
*[[George de Villebois-Mareuil]]
*[[Abel-François Villemain]]
*[[Jérôme Pétion de Villeneuve]]
*[[Dominique de Villepin]]
*[[Maurice Viollette]]
*[[René Viviani]]
*[[Mélanie Vogel]]
*comté de [[Volney]] ([[Constantin François de Chassebœuf]] )
*[[Dominique Voynet]]

== W ==

*[[William Waddington]]
*[[Antoine Waechter]]
*[[Pierre Waldeck-Rousseau]]
*[[Henri-Alexandre Wallon]]
*[[Henri Wallon]]
*[[Laurent Wauquiez]]
*[[Henri Weber]]
*[[Pierre-André Wiltzer]]
*[[Éric Woerth]]
*[[Francis Wurtz]] 

== Z ==

*[[Jean Zay]]
*[[Adrien Zeller]]
*[[Éric Zemmour]]
*[[Émile Zuccarelli]]
*[[Jean Zuccarelli]] (ded in vnuk)

== Glej tudi ==
* [[seznam predsednikov Francije]]
* [[seznam predsednikov vlade Francije]]

{{seznami narodov po poklicu|politikov}}
{{stublist}}
[[Kategorija:Seznami Francozov|Politiki]]
[[Kategorija:Francoski politiki|*]]</text>
      <sha1>s440avrdy6u2xf72c2r43u6rxydkvws</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam belgijskih politikov</title>
    <ns>0</ns>
    <id>49711</id>
    <revision>
      <id>6773788</id>
      <parentid>6751305</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T15:03:15Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-45085-22</username>
        <id>264465</id>
      </contributor>
      <comment>/* P */</comment>
      <origin>6773788</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6976" sha1="ssb5nxsrsme1zbmkhwn75i5gptfvv53" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] [[Belgijci|belgijskih]] [[politik]]ov.'''

{{seznami poklicev za narode|Belgijcev|Belgija|belgijskih}}
{{CompactTOC2}}

== A ==
*[[Achille van Acker]]
*[[Magda Aelvoet]]
*[[Meyrem Almaci]]
*[[Eugène Goblet d'Alviella]]
*[[Bert Anciaux]]
*[[Vic Anciaux]]
*[[William Ancion]]
*[[Eric André]]
*[[Jules Joseph d'Anethan]]
*[[Edward Anseele]]
*[[Bernard Anselme]]
*[[André Antoine (politik)|André Antoine]]
*[[Marie Arena]]

== B ==
*[[Tom Balthazar]]
*[[Auguste Beernaert]]
*[[Ivo Belet]]
*[[André Bertouille]]
*[[Luc Beyer de Ryke]]
*[[Willy Borsus]] 
*[[Georges-Louis Bouchez]] 
*[[Geert Bourgeois]]
*[[Siegfried Bracke]]
*[[Charles de Broqueville]]
*[[Henri de Brouckere]]
*[[Jules de Burlet]]
*[[Willy Burgeon]]
*[[Philippe Busquin]]

== C ==
*[[Kristof Calvo]]
*[[Henri Carton de Wiart]]
*[[Jos Chabert]]
*[[Marcel Cheron]]
*[[Willy Claes]]
*[[David Clarinval]]
*[[Jean Clément]] 
*[[Georges Clerfayt]]
*[[Rudy Coddens]]
*[[Guy Coëme]]
*[[Robert Collignon]]
*[[André Cools]]
*[[Gerhard Cooreman]]
*[[Albert Coppé]]
*[[Anne-Marie Corbisier]]
*[[Hugo Coveliers]]
*[[Hilde Crevits]]
*[[John Crombez]]
*[[Guy Cudell]]

== D ==

*[[Michel Daerden]]
*[[Amand Dalem]]
*[[André Damseaux]]
*[[José Daras]]
*[[Norbert De Batselier]]
*[[Étienne Davignon]]
*[[Bianca Debaets]]
*[[Maggie De Block]]
*[[Stefaan De Clerck]]
*[[Mathias De Clercq]]
*[[Willy Declercq]] (Willy De Clercq)
*[[Pieter De Crem]]
*[[Alexander De Croo]]
*[[Herman De Croo]]
*[[Armand De Decker]]
* [[Pierre de Decker]]
*[[Jean-Marie Dedecker]]
*[[Philippe Defeyt]]
*[[Léon Defosset]]
*[[Jean Defraigne]]
*[[Magda De Galan]]
*[[Léon Degrelle]]
*[[André Degroeve]] 
*[[Elisabeth Degryse]] 
*[[Jean-Jacques De Gucht]]
*[[Karel De Gucht]]
*[[Jean-Luc Dehaene]]
*[[Jean-Maurice Dehousse]]
*[[Andree de Jongh]] (''Dédée'', ''Postman'')
*[[Leon Delacroix]]
*[[Olivier Deleuze]]
*[[Francis Delpérée]]
*[[Hendrik De Man]]
*[[Rudy Demotte|Rudy Willy Georges Demotte]]
*[[Jean Denis]]
*[[André Denys]]
*[[Gérard Deprez]]
*[[Pierre-Yves Dermagne]]
*[[Erik Derycke]]
*[[Claude Desama]]
*[[Georges Désir]]
*[[José Desmarets]]
*[[Alain Destexhe]]
*[[Jean-Pierre Detremmerie]]
*[[Patrick Dewael]]
*[[Bart De Wever]]
*[[Filip Dewinter]]
*[[Vincent De Wolf]]
*[[Paula D'Hondt]]
*[[Matthias Diependaele]]
*[[Karel Dillen]]
*[[Boris Dilliès]] 
*[[Elio Di Rupo]]
*[[Adrien Dolimont]]   
*[[Didier Donfut]]
*[[François-Xavier de Donnea]]
*[[Vera Dua]]
*[[Abel Dubois]]
*[[Daniel Ducarme]]
*[[Germain Dufour]]
*[[Antoine Duquesne]]
*[[Isabelle Durant]]
*[[Raymonde Dury]]
*[[Jean-Pierre Duvieusart]]

== E ==
*[[Claude Eerdekens]]
*[[Gaston Eyskens]]
*[[Mark Eyskens]]

== F ==
*[[Bruno Fagnoul]]
*[[Valmy Féaux]]
*[[Paul Finet]]
*[[André Flahaut]]
*[[Michel Foret]]
*[[Richard Fournaux]]
*[[Theo Francken]]
*[[Céline Fremault]]
*[[Walthère Frère-Orban]]

== G ==
*[[Jaak Gabriëls]]
*[[Sven Gatz]]
*[[Gaston Geens]]
*[[Koen Geens]]
*[[Caroline Gennez]]
*[[Jacques Germeaux]]
*[[Jean Gol]]
*[[Didier Gosuin]]
*[[Jean-Pierre Grafé]]
*[[Joseph Grohé]] 
*[[Brigitte Grouwels]]

== H ==
*[[Michel Hansenne]]
*[[Jean-Marie Happart]]
*[[José Happart]]
*[[Pierre Harmel]]
*[[Hervé Hasquin]]
*[[Arthur Haulot]]
*[[Pierre Hazette]]
*[[Raoul Hedebouw]]
*[[Liesbeth Homans]]
*[[Pierre-Edouard van Humbeeck]]
*[[Camille Huysmans]]
*[[Evelyne Huytebroeck]]

== J ==
*[[Victor Jacobs]]
*[[Hervé Jamar]] 
*[[Jan Jambon|Jan (Johan) Jambon]]
*[[Paul-Emile Janson]]
*[[Henri Jaspar]]
*[[Pierre-Yves Jeholet]] 

== K ==
*[[Meryame Kitir]]
*[[Serge Kubla]]

== L ==
*[[Fadila Laanan]]
*[[Egbert Lachaert]]
*[[Henri La Fontaine]]
*[[Julien Lahut]]
*[[Roger Lallemand]]
*[[Philippe Lamberts]]
*[[Karl-Heinz Lambertz]]
*[[Renaat Landuyt]]
*[[Raymond Langendries]]
*[[Nahima Lanjri]]
*[[Paul Lannoye]]
*[[Sophie Lavaux]] 
*[[Joseph Lebeau]]
*[[Edmond Leburton]]
*[[Theodore Lefevre]]
*[[Yves Leterme]]
*[[Albert Lilar]]
*[[Anne-Marie Lizin]]
*[[Laurent Louis]]
*[[Benoît Lutgen]]
*[[Guy Lutgen]]

== M ==
*[[Rachid Madrane]]
*[[Paul Magnette]]
*[[Olivier Maingain]]
*[[Philippe Mahoux]]
*[[Jules Malou]]
*[[Ernest Mandel]] ?
*[[Joseph Maraite]]
*[[Jean-Claude Marcourt]]
*[[Ludo Martens]]
*[[Peter Martens]]
*[[Wilfried Martens]]
*[[Guy Mathot]]
*[[Philippe Maystadt]] Philippe M.P.J. Maystadt (1948-2017) 
*[[Kris Merckx]]
*[[Charles Michel]]
*[[Louis Michel]]
*[[Richard Miller (politik)|Richard Miller]]
*[[Joëlle Milquet]]
*[[Mischaël Modrikamen]]
*[[Philippe Monfils]]
*[[Jacky Morael]]
*[[Patrick Moriaux]]
*[[Philippe Moureaux]]
*[[Serge Moureaux]]
*[[Felix Amand de Muelenare]]
*[[Philippe Muyters]]

== N ==
*[[Annemie Neyts]]
*[[Jean-Marc Nollet]]
*[[Jean-Baptiste Nothomb]]
*[[Charles-Ferdinand Nothomb]]
*[[Hugo Nys]] 

== O ==
*[[Laurette Onkelinx]]

== P ==
*[[Oliver Paasch]] 
*[[Cesar de Paepe]]
*[[Véronique Paulus de Châtelet]]
*[[Kris Peeters]]
*[[Joseph Pholien]]
*[[Charles Picqué]]
*[[Hubert Pierlot]]
*[[Prosper Poullet]]
*[[Maxima Prevot]]

== Q ==

* [[Bernard Quintin]]

== R ==
*[[André Renard]]
*[[Jules Renkin]]
*[[Jean Rey (politik)|Jean Rey]]
*[[Didier Reynders]]
*[[Frédérique Ries]]
*[[Charles Latour Rogier]]
*[[Gwendolyn Rutten]]

== S ==
*[[Joke Schauvliege]]
*[[Hugo Schiltz]]
*[[Frans Schollaert]]
*[[Viviane Scholliers Ndaya]] 
*[[Marie-Martine Schyns]]
*[[Henri Simonet]]
*[[Jacques Simonet]]
*[[Marie-Dominique Simonet]]
*[[Miet Smet]]
*[[Pascal Smet]]
*[[Paul de Smet de Naeyer]]
*[[Nadia Sminate]]
*[[Bart Somers]]
*[[Antoinette Spaak]]
*[[Paul-Henri Spaak]]
*[[Guy Spitaels]]
*[[Steve Stevaert]]
*[[Marcel Storme]]
*[[Frank Swaelen]]

== T ==

*[[Willy Taminiaux]]
*[[Daniël Termont]]
*[[George Theunis]]
*[[Bartholemy Théodore de Theux]]
*[[Marianne Thyssen]]
*[[Eliane Tillieux]]
*[[Leo Tindemans]]
*[[Bruno Tobback]]
*[[Louis Tobback]]
*[[Bart Tommelein]]
*[[Jules de Trooz]]
*[[Nathalie de T'Serclaes]]
*[[Annemie Turtelboom]]

== U ==
*[[Robert Urbain]]

== V ==
*[[Jacob van Artevelde]]
*[[Jean-Claude Van Cauwenberghe]]
*[[Steven Vanackere]]
*[[Wouter Van Besien]]
*[[Johan Vande Lanotte]]
*[[Paul Vanden Boeynants]]
*[[Freya Van den Bossche]]
*[[Luc Van den Bossche]]
*[[Kathleen Van Brempt]]
*[[Luc Vandenbrande]]
*[[Frank Vandenbroucke]]
*[[Tom Vandenkendelaere]]
*[[Jules Vandenpeerebom]]
*[[Alain Van der Biest]]
*[[Marleen Vanderpoorten]]
*[[Steven Vandeput]]
*[[Emile Vandervelde]]
*[[Dirk Van Duppen]]
*[[Tom Van Grieken]]
*[[Frank Vanhecke]]
*[[Johan Van Hecke]] 
*[[Guy Vanhengel]]
*[[Jean van Houtte]]
*[[Karel Van Miert]]
*[[Marc Van Peel]]
*[[Vincent Van Quickenborne]]
*[[Eric Van Rompuy]]
*[[Herman Van Rompuy]]
*[[Jean-Pierre Van Rossem]]
*[[Paul Van Zeeland]]
*[[Robert Jan Verbelen]]
*[[Guy Verhofstadt]]
*[[Rudi Vervoort]]
*[[Alois van de Vyvere]]

== W ==
*[[Melchior Wathelet]]
*[[Jean-Sylvain van de Weyer]]
*[[Ben Weyts]]
*[[Sophie Wilmès]]
*[[Freddy Willockx]]
*[[Charles Woeste]]

== Y ==
*[[Yvan Ylieff]]

{{seznami narodov po poklicu|politikov}}
[[Kategorija:Seznami Belgijcev|Politiki]]
[[Kategorija:Belgijski politiki|*]]</text>
      <sha1>ssb5nxsrsme1zbmkhwn75i5gptfvv53</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam madžarskih matematikov</title>
    <ns>0</ns>
    <id>49828</id>
    <revision>
      <id>6773769</id>
      <parentid>6748476</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T14:30:17Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-45085-22</username>
        <id>264465</id>
      </contributor>
      <comment>/* T */</comment>
      <origin>6773769</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2702" sha1="sjosuf8qcqkbymqfy178y3qre5ghjt9" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] [[Madžari|madžarskih]] [[matematik]]ov.'''

{{seznami poklicev za narode|Madžarov|Madžarska|madžarskih}}
{{CompactTOC2}}

== A ==

* [[György Alexits]] (1899 – 1978)

== B ==
* [[László Babai]] (1950 –)
*[[Béla Bollobás]] (1943 –)
* [[János Bolyai]] (1802 – 1860)
* [[Raoul Bott]] (1923 – 2005)

== D ==

* [[Gábor Domokos]] (1961 –) (&amp; [[Péter Várkonyi]]) 

== E ==
*[[György Elekes]] (1949 – 2008)
*[[Paul Erdős]] (Erdős Pál) (1913 – 1996) (ZDA)

== F ==
*[[Lipót Fejér]] (1880 – 1959)
*[[Michael Fekete]] (1886 – 1957) (madž.-izraelski)
*[[Peter Frankl]] (1953 –)

== G ==
* [[András Gyárfás]] (1945 –)
*[[Ervin Győri]] (1954 –)

== H ==
* [[Alfréd Haar]] (1885 – 1933)
* [[Paul Halmos]] (1916 – 2006) (madžarsko-ameriški)

== K ==
*[[Rudolf Emil Kalman]]/Kálmán (1930 – 2016) (madžarsko-ameriški)
*[[László Kalmár]] (1905 – 1976)
*[[Theodore von Kármán]] (''Szőllőskislaki Kármán Tódor)'' (madžarsko-nemško-ameriški) (1881 – 1963)
*[[John George Kemeny]] (1926 – 1992) (madžarsko-ameriški računalnikar)
*[[János Kollár]] (1956 ''Szőllőskislaki Kármán Tódor'') (madžarsko-ameriški)
*[[Dénes Kőnig]] (1884 – 1944)
*[[András Kornai]] (sin ekonomista Jánosa Kornaija, matematični lingvist)

== L ==
* [[Cornelius Lanczos]] (1893 – 1974)
* [[Imre Lakatos]] (1922 – 1974)
*[[Peter David Lax]] (1926 – 2025) (ZDA)
* [[László Lovász]] (1948 –) (ZDA)

== M ==
* [[László Mérő]] (1949 –)
* [[Sándor Mikola]] (1871 – 1945)

== N ==
* [[John von Neumann]] (1903 – 1957)

== O ==

* [[Géza Ottlik]] (1912–1990) ?

== P ==
* [[Rózsa Péter]] (1905 – 1977)
*[[János Pintz]] (1950 –)
* [[George Pólya]] (1887 – 1985) (ZDA)

== R ==
* [[Alfréd Rényi]] (1921 – 1970)
* [[Frigyes Riesz]] (1880 – 1956)
* [[Marcel Riesz]] (1886 – 1969)

== S ==
* [[Vera Turán Sós|Vera T.(urán) Sós]] (1930 – 2023)
*[[János Surányi]] (1918 – 2006)
* [[Gábor Szegő]] (Gábor Szegö) (1895 – 1985)
* [[George Szekeres]] (1911 – 2005) (madž.-avstral.)
* [[Esther Szekeres]] (1910 – 2005) (madž.-avstral.)
* [[Endre Szemerédi]] (1940 –)

== T ==
*[[Gábor Tardos]] (1964 –)
*[[Rezső Tarján]] (1908 – 1978)
*[[László Tisza]] (1907 – 2009) ([[Madžarska]], [[Združene države Amerike|ZDA]])
*[[Pál Turán]] (1910 – 1976)
*[[Vera Turán Sós]] (1930 – 2023)

== V ==
* [[András Vasy]] (1969 –)

== W ==
* [[Abraham Wald]] (1902 – 1950)
* [[Eugene Paul Wigner]] (1902 – 1995)
* [[Aurel Wintner]] (1903 – 1958)

{{seznami narodov po poklicu|matematikov}}

[[Kategorija:Seznami Madžarov|Matematiki]]
[[Kategorija:Madžarski matematiki| ]]</text>
      <sha1>sjosuf8qcqkbymqfy178y3qre5ghjt9</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6773771</id>
      <parentid>6773769</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T14:31:59Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-45085-22</username>
        <id>264465</id>
      </contributor>
      <origin>6773771</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2614" sha1="4jg9x9znlmy9ce4rzdkroszuec0aa76" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] [[Madžari|madžarskih]] [[matematik]]ov.'''

{{seznami poklicev za narode|Madžarov|Madžarska|madžarskih}}
{{CompactTOC2}}

== A ==

* [[György Alexits]] (1899 – 1978)

== B ==
* [[László Babai]] (1950 –)
*[[Béla Bollobás]] (1943 –)
* [[János Bolyai]] (1802 – 1860)
* [[Raoul Bott]] (1923 – 2005)

== D ==

* [[Gábor Domokos]] (1961 –) (&amp; [[Péter Várkonyi]]) 

== E ==
*[[György Elekes]] (1949 – 2008)
*[[Paul Erdős]] (Erdős Pál) (1913 – 1996) (ZDA)

== F ==
*[[Lipót Fejér]] (1880 – 1959)
*[[Michael Fekete]] (1886 – 1957) (madž.-izraelski)
*[[Peter Frankl]] (1953 –)

== G ==
* [[András Gyárfás]] (1945 –)
*[[Ervin Győri]] (1954 –)

== H ==
* [[Alfréd Haar]] (1885 – 1933)
* [[Paul Halmos]] (1916 – 2006) (madžarsko-ameriški)

== K ==
*[[Rudolf Emil Kalman]]/Kálmán (1930 – 2016) (madžarsko-ameriški)
*[[László Kalmár]] (1905 – 1976)
*[[Theodore von Kármán]] (''Szőllőskislaki Kármán Tódor)'' (madžarsko-nemško-ameriški) (1881 – 1963)
*[[John George Kemeny]] (1926 – 1992) (madžarsko-ameriški računalnikar)
*[[János Kollár]] (1956 ''Szőllőskislaki Kármán Tódor'') (madžarsko-ameriški)
*[[Dénes Kőnig]] (1884 – 1944)
*[[András Kornai]] (sin ekonomista Jánosa Kornaija, matematični lingvist)

== L ==
* [[Cornelius Lanczos]] (1893 – 1974)
* [[Imre Lakatos]] (1922 – 1974)
*[[Peter David Lax]] (1926 – 2025) (ZDA)
* [[László Lovász]] (1948 –) (ZDA)

== M ==
* [[László Mérő]] (1949 –)
* [[Sándor Mikola]] (1871 – 1945)

== N ==
* [[John von Neumann]] (1903 – 1957)

== O ==

* [[Géza Ottlik]] (1912–1990) ?

== P ==
* [[Rózsa Péter]] (1905 – 1977)
*[[János Pintz]] (1950 –)
* [[George Pólya]] (1887 – 1985) (ZDA)

== R ==
* [[Alfréd Rényi]] (1921 – 1970)
* [[Frigyes Riesz]] (1880 – 1956)
* [[Marcel Riesz]] (1886 – 1969)

== S ==
* [[Vera Turán Sós|Vera T.(urán) Sós]] (1930 – 2023)
*[[János Surányi]] (1918 – 2006)
* [[Gábor Szegő]] (Gábor Szegö) (1895 – 1985)
* [[George Szekeres]] (1911 – 2005) (madž.-avstral.)
* [[Esther Szekeres]] (1910 – 2005) (madž.-avstral.)
* [[Endre Szemerédi]] (1940 –)

== T ==
*[[Gábor Tardos]] (1964 –)
*[[Rezső Tarján]] (1908 – 1978)
*[[Pál Turán]] (1910 – 1976)
*[[Vera Turán Sós]] (1930 – 2023)

== V ==
* [[András Vasy]] (1969 –)

== W ==
* [[Abraham Wald]] (1902 – 1950)
* [[Eugene Paul Wigner]] (1902 – 1995)
* [[Aurel Wintner]] (1903 – 1958)

{{seznami narodov po poklicu|matematikov}}

[[Kategorija:Seznami Madžarov|Matematiki]]
[[Kategorija:Madžarski matematiki| ]]</text>
      <sha1>4jg9x9znlmy9ce4rzdkroszuec0aa76</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6773774</id>
      <parentid>6773771</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T14:33:14Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>stični pomišljaj</comment>
      <origin>6773774</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2532" sha1="2obk1iz24kgbij5rp0nnb8yt41qt9we" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] [[Madžari|madžarskih]] [[matematik]]ov.'''

{{seznami poklicev za narode|Madžarov|Madžarska|madžarskih}}
{{CompactTOC2}}

== A ==

* [[György Alexits]] (1899–1978)

== B ==
* [[László Babai]] (1950–)
*[[Béla Bollobás]] (1943–)
* [[János Bolyai]] (1802–1860)
* [[Raoul Bott]] (1923–2005)

== D ==

* [[Gábor Domokos]] (1961–) (&amp; [[Péter Várkonyi]]) 

== E ==
*[[György Elekes]] (1949–2008)
*[[Paul Erdős]] (Erdős Pál) (1913–1996) (ZDA)

== F ==
*[[Lipót Fejér]] (1880–1959)
*[[Michael Fekete]] (1886–1957) (madž.-izraelski)
*[[Peter Frankl]] (1953–)

== G ==
* [[András Gyárfás]] (1945–)
*[[Ervin Győri]] (1954–)

== H ==
* [[Alfréd Haar]] (1885–1933)
* [[Paul Halmos]] (1916–2006) (madžarsko-ameriški)

== K ==
*[[Rudolf Emil Kalman]]/Kálmán (1930–2016) (madžarsko-ameriški)
*[[László Kalmár]] (1905–1976)
*[[Theodore von Kármán]] (''Szőllőskislaki Kármán Tódor)'' (madžarsko-nemško-ameriški) (1881–1963)
*[[John George Kemeny]] (1926–1992) (madžarsko-ameriški računalnikar)
*[[János Kollár]] (1956 ''Szőllőskislaki Kármán Tódor'') (madžarsko-ameriški)
*[[Dénes Kőnig]] (1884–1944)
*[[András Kornai]] (sin ekonomista Jánosa Kornaija, matematični lingvist)

== L ==
* [[Cornelius Lanczos]] (1893–1974)
* [[Imre Lakatos]] (1922–1974)
*[[Peter David Lax]] (1926–2025) (ZDA)
* [[László Lovász]] (1948–) (ZDA)

== M ==
* [[László Mérő]] (1949–)
* [[Sándor Mikola]] (1871–1945)

== N ==
* [[John von Neumann]] (1903–1957)

== O ==

* [[Géza Ottlik]] (1912–1990) ?

== P ==
* [[Rózsa Péter]] (1905–1977)
*[[János Pintz]] (1950–)
* [[George Pólya]] (1887–1985) (ZDA)

== R ==
* [[Alfréd Rényi]] (1921–1970)
* [[Frigyes Riesz]] (1880–1956)
* [[Marcel Riesz]] (1886–1969)

== S ==
* [[Vera Turán Sós|Vera T.(urán) Sós]] (1930–2023)
*[[János Surányi]] (1918–2006)
* [[Gábor Szegő]] (Gábor Szegö) (1895–1985)
* [[George Szekeres]] (1911–2005) (madž.-avstral.)
* [[Esther Szekeres]] (1910–2005) (madž.-avstral.)
* [[Endre Szemerédi]] (1940–)

== T ==
*[[Gábor Tardos]] (1964–)
*[[Rezső Tarján]] (1908–1978)
*[[Pál Turán]] (1910–1976)
*[[Vera Turán Sós]] (1930–2023)

== V ==
* [[András Vasy]] (1969–)

== W ==
* [[Abraham Wald]] (1902–1950)
* [[Eugene Paul Wigner]] (1902–1995)
* [[Aurel Wintner]] (1903–1958)

{{seznami narodov po poklicu|matematikov}}

[[Kategorija:Seznami Madžarov|Matematiki]]
[[Kategorija:Madžarski matematiki| ]]</text>
      <sha1>2obk1iz24kgbij5rp0nnb8yt41qt9we</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam madžarskih filozofov</title>
    <ns>0</ns>
    <id>49832</id>
    <revision>
      <id>6773772</id>
      <parentid>6417248</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T14:32:18Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-45085-22</username>
        <id>264465</id>
      </contributor>
      <comment>/* T */</comment>
      <origin>6773772</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1940" sha1="9dhf7j692m6un0bfs72gg667wbgcbj2" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] [[Madžari|madžarskih]] [[filozof]]ov in družboslovcev.'''

{{seznami poklicev za narode|Madžarov|Madžarska|madžarskih}}
{{CompactTOC2}}

== B ==
* [[Iván T. Berend]] (1930–) (zgodovinar)
* [[János Bolyai]]

== E ==

* [[Erzsébet Rózsa]]
* [[István Eörsi]]?

== F ==

* [[Ferenc Fehér]] (1933–1994)
* [[Sándor Ferenczi]] (1873–1933) psihoanalitik

== G ==

* [[Andrew Joseph Galambos]] (1924–1997) madž.-ameriški astrofizik in socialni filozof

== H ==

*[[Béla Hamvas]]
*[[Arnold Hauser]] (umetnostni in literarni zgodovinar in teoretik)
*[[Ágnes Heller]] (1929–2019)

== K ==
* Lajos Katona (zgodovinar)
*[[János Kis]] (1943–)
*Csaba Gy. Kiss (1945–) (zgodovinar ...)
* [[Béla Köpeczi]] (1921–2010)
* [[Zoltán Kodály]] ?
*[[László Kontler]] (zgodovinar)
*[[Tamás Krausz]] (zgodovinar)

== L ==
* Paul Lendvai (1929-) (novinar)
* [[Imre Lakatos]] ([[1922|1922–]][[1974]])
* [[György Lukács]] (1885–1971)

== M ==
*([[Karl Mannheim]] 1893–1947)
*[[György Márkus]] (1934–2016)
*Maria Renata Márkus (1936–2017) (poljsko-madžarska)
*[[István Mészáros]] (1930–2017)
*[[Erik Molnár]] (1894–1966)
*[[Thomas Molnar]] (1921–2010)

== N ==
* [[John von Neumann]]

== P ==
* [[Karl Polanyi,|Karl Polanyi]] [Polányi Károly] (1886–1964) ''ekonomist, antropolog/sociolog''
*[[Michael Polanyi]] [Mihály Polányi]

== R ==

* [[László Radványi]] (=[[Johann-Lorenz Schmidt]]) (madž.-nemški sociolog, mož Ane Seghers)
* Géza Róheim (antropolog-psihoanalitik)
* [[László Rudas]] (1885–1953)

== T ==

* [[Gáspár Miklós Tamás]] (1948–)
* [[László Tisza]] (1907 – 2009)
* Miklós Tomka (1941-2010) (sociolog religije)

== V ==
*[[György Mihály Vajda]] (1935–)
*Mihály András Vajda (1935–2023)
*[[Jenő Varga]]

{{seznami narodov po poklicu|filozofov}}

{{stublist}}
[[Kategorija:Seznami Madžarov|Filozofi]]
[[Kategorija:Madžarski filozofi|*]]</text>
      <sha1>9dhf7j692m6un0bfs72gg667wbgcbj2</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6773773</id>
      <parentid>6773772</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T14:32:42Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-45085-22</username>
        <id>264465</id>
      </contributor>
      <comment>/* T */</comment>
      <origin>6773773</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1964" sha1="eb7n88f2rv1pcyy4ozxshq8zopf8n3h" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] [[Madžari|madžarskih]] [[filozof]]ov in družboslovcev.'''

{{seznami poklicev za narode|Madžarov|Madžarska|madžarskih}}
{{CompactTOC2}}

== B ==
* [[Iván T. Berend]] (1930–) (zgodovinar)
* [[János Bolyai]]

== E ==

* [[Erzsébet Rózsa]]
* [[István Eörsi]]?

== F ==

* [[Ferenc Fehér]] (1933–1994)
* [[Sándor Ferenczi]] (1873–1933) psihoanalitik

== G ==

* [[Andrew Joseph Galambos]] (1924–1997) madž.-ameriški astrofizik in socialni filozof

== H ==

*[[Béla Hamvas]]
*[[Arnold Hauser]] (umetnostni in literarni zgodovinar in teoretik)
*[[Ágnes Heller]] (1929–2019)

== K ==
* Lajos Katona (zgodovinar)
*[[János Kis]] (1943–)
*Csaba Gy. Kiss (1945–) (zgodovinar ...)
* [[Béla Köpeczi]] (1921–2010)
* [[Zoltán Kodály]] ?
*[[László Kontler]] (zgodovinar)
*[[Tamás Krausz]] (zgodovinar)

== L ==
* Paul Lendvai (1929-) (novinar)
* [[Imre Lakatos]] ([[1922|1922–]][[1974]])
* [[György Lukács]] (1885–1971)

== M ==
*([[Karl Mannheim]] 1893–1947)
*[[György Márkus]] (1934–2016)
*Maria Renata Márkus (1936–2017) (poljsko-madžarska)
*[[István Mészáros]] (1930–2017)
*[[Erik Molnár]] (1894–1966)
*[[Thomas Molnar]] (1921–2010)

== N ==
* [[John von Neumann]]

== P ==
* [[Karl Polanyi,|Karl Polanyi]] [Polányi Károly] (1886–1964) ''ekonomist, antropolog/sociolog''
*[[Michael Polanyi]] [Mihály Polányi]

== R ==

* [[László Radványi]] (=[[Johann-Lorenz Schmidt]]) (madž.-nemški sociolog, mož Ane Seghers)
* Géza Róheim (antropolog-psihoanalitik)
* [[László Rudas]] (1885–1953)

== T ==

* [[Gáspár Miklós Tamás]] (1948–)
* [[László Tisza]] (1907 – 2009) (filozof znanosti: ZDA)
* Miklós Tomka (1941-2010) (sociolog religije)

== V ==
*[[György Mihály Vajda]] (1935–)
*Mihály András Vajda (1935–2023)
*[[Jenő Varga]]

{{seznami narodov po poklicu|filozofov}}

{{stublist}}
[[Kategorija:Seznami Madžarov|Filozofi]]
[[Kategorija:Madžarski filozofi|*]]</text>
      <sha1>eb7n88f2rv1pcyy4ozxshq8zopf8n3h</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6773775</id>
      <parentid>6773773</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T14:39:36Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-45085-22</username>
        <id>264465</id>
      </contributor>
      <comment>/* V */</comment>
      <origin>6773775</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1969" sha1="lrjdt5deu08t5s3t4hlkqgrtmd9ixik" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] [[Madžari|madžarskih]] [[filozof]]ov in družboslovcev.'''

{{seznami poklicev za narode|Madžarov|Madžarska|madžarskih}}
{{CompactTOC2}}

== B ==
* [[Iván T. Berend]] (1930–) (zgodovinar)
* [[János Bolyai]]

== E ==

* [[Erzsébet Rózsa]]
* [[István Eörsi]]?

== F ==

* [[Ferenc Fehér]] (1933–1994)
* [[Sándor Ferenczi]] (1873–1933) psihoanalitik

== G ==

* [[Andrew Joseph Galambos]] (1924–1997) madž.-ameriški astrofizik in socialni filozof

== H ==

*[[Béla Hamvas]]
*[[Arnold Hauser]] (umetnostni in literarni zgodovinar in teoretik)
*[[Ágnes Heller]] (1929–2019)

== K ==
* Lajos Katona (zgodovinar)
*[[János Kis]] (1943–)
*Csaba Gy. Kiss (1945–) (zgodovinar ...)
* [[Béla Köpeczi]] (1921–2010)
* [[Zoltán Kodály]] ?
*[[László Kontler]] (zgodovinar)
*[[Tamás Krausz]] (zgodovinar)

== L ==
* Paul Lendvai (1929-) (novinar)
* [[Imre Lakatos]] ([[1922|1922–]][[1974]])
* [[György Lukács]] (1885–1971)

== M ==
*([[Karl Mannheim]] 1893–1947)
*[[György Márkus]] (1934–2016)
*Maria Renata Márkus (1936–2017) (poljsko-madžarska)
*[[István Mészáros]] (1930–2017)
*[[Erik Molnár]] (1894–1966)
*[[Thomas Molnar]] (1921–2010)

== N ==
* [[John von Neumann]]

== P ==
* [[Karl Polanyi,|Karl Polanyi]] [Polányi Károly] (1886–1964) ''ekonomist, antropolog/sociolog''
*[[Michael Polanyi]] [Mihály Polányi]

== R ==

* [[László Radványi]] (=[[Johann-Lorenz Schmidt]]) (madž.-nemški sociolog, mož Ane Seghers)
* Géza Róheim (antropolog-psihoanalitik)
* [[László Rudas]] (1885–1953)

== T ==

* [[Gáspár Miklós Tamás]] (1948–)
* [[László Tisza]] (1907 – 2009) (filozof znanosti: ZDA)
* Miklós Tomka (1941-2010) (sociolog religije)

== V ==
*[[György Mihály Vajda]] (1935?–)
*[[Mihály András Vajda]] (1935–2023)
*[[Jenő Varga]]

{{seznami narodov po poklicu|filozofov}}

{{stublist}}
[[Kategorija:Seznami Madžarov|Filozofi]]
[[Kategorija:Madžarski filozofi|*]]</text>
      <sha1>lrjdt5deu08t5s3t4hlkqgrtmd9ixik</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam ameriških matematikov</title>
    <ns>0</ns>
    <id>62708</id>
    <revision>
      <id>6773746</id>
      <parentid>6762750</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T14:05:41Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-45085-22</username>
        <id>264465</id>
      </contributor>
      <comment>/* Č */</comment>
      <origin>6773746</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="19317" sha1="jo0jxqabd85fuz5ebqjkl8for8pk0v5" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] [[Američani|ameriških]] [[matematik]]ov.'''

{{seznami poklicev za narode|Američanov|ZDA|ameriških}}
{{CompactTOC2}}

== A ==
* [[Hal Abelson]]
* [[Shreeram Shankar Abhyankar]]
* [[Abraham Adrian Albert]] (1905 – 1972)
* [[Ralph Abraham]] (1936 – 2024)
* [[Amir Dan Aczel]] (1950 – 2015)
* [[Clarence Raymond Adams]] (1898 – 1965)
* [[George Adomian]] (1922 – 1996)
* [[Robert Adrain]] (1775 – 1843) (Irec)
* [[Michael Aizenman]] (1945 –)
* [[James Waddell Alexander II.]] (1888 – 1971)
* [[Gerald Lee Alexanderson]] (1933 – 2020)
* [[Krishnaswami Alladi]] (1955 –) (indijsko-am.)
* [[Linda J. S. Allen]]
* [[Frederick Justin Almgren]] (1933 – 1997)
* [[Jonathan Lazare Alperin]] (1937 –)
* [[Roger Charles Alperin]] (1947 – 2019)
* [[Brian Roger Alspach]] (1938 –)
* [[Stephen Altschul]] (1957 –)
* [[Benjamin Alvord]]
* [[Jacob Ammen]] (1807 – 1894)
* [[Igor Ansoff]]
* [[Tom Mike Apostol]] (1923 – 2016)
* [[Kenneth Appel]]
* [[Richard Arenstorf]]
* [[Nachman Aronszajn]] (1907 – 1980)
* [[James Greig Arthur]] (1944 –)
* [[Emil Artin]] (1898 – 1962)
* [[Michael Artin]] (1934 –) (nemško-ameriški)
* [[William Arveson]] (1934 – 2011)
* [[Michael Aschbacher]] (1944 –)
* [[Richard Askey]] (1933 – 2019)
* [[Sheldon Jay Axler]] (1949 –)
* [[Robert Aumann]] (1930 –)

== B ==
* [[Ivo M. Babuška]] (1926 – 2023) (češko-ameriški)
* [[John Backus]]
* [[David Harold Bailey]] (1948 –)
* [[Thomas Banchoff]] (1938 –)
* [[Leon Bankoff]] (1908 – 1997)
* [[Benjamin Banneker]] (1731 – 1806)
* [[Charlotte Barnum]]
* [[Reid W. Barton]]
* [[Yaneer Bar-Yam]] (1959 –) ?
* [[Hyman Bass]] (1932 –)
* [[Paul Trevier Bateman]] (1919 – 2012)
* [[Aleksander Aleksandrovič Bejlinson]] (1957 –)
* [[Eric Temple Bell]] (1883 – 1960)
* [[Richard Ernest Bellman]] (1920 – 1984)
*[[Václav Edvard Beneš]] (1931 –)
* [[Bruce Carl Berndt]] (1939 –)
* [[Daniel J. Bernstein]] (1949 -)?
*[[Joseph Bernstein]] (1945 -) (rus.-amer.?/-izraelski)
* [[Lipman Bers]] (1914 – 1993)
* [[Andrea Luise Bertozzi]] (1965 –)
*[[Roman Bezrukavnikov]] (rus.-amer.)
*[[Sara Billey]] (1968 –)
* [[RH Bing]] (1914 – 1986)
* [[Garrett Birkhoff]] (1911 – 1996)
* [[George David Birkhoff]] (1884 – 1944)
* [[Errett Bishop]]
* [[Gilbert Ames Bliss]] (1876 – 1951)
* [[Lenore Blum]]
* [[Leonard Blumenthal]]
* [[Maxime Bôcher]] (1867 – 1918)
*[[Richard Ewen Borcherds]] (1959 –) (angleško-ameriški)
*[[Radž Čandra Bose]]''/Raj Chandra Bose'' (Basu) (1901 – 1987) (indijsko-ameriški)
* [[Raoul Bott]]
* [[Nathaniel Bowditch]] (1773 – 1838)
* [[Carl Benjamin Boyer]]
* [[Richard Brauer]] (1901 – 1977)
* [[Hans Joachim Bremermann]] (1926 – 1996)
*[[Martin Robert Bridson]]
* [[Raymond Woodard Brink]] (1890 – 1973)
* [[Jeffrey Brock]] (1970 –)
* [[Fred Brooks]]
* [[Felix Browder]] (1927 – 2016)
* [[William Browder]] (1934 – 2025)
* [[Richard Anthony Brualdi]] /[[Richard A. Brualdi]] (1939 –)
* [[Richard Bruck|Richard (Hubert) Bruck]] (1914 – 1991)
* [[Leonid Bunimovich]] (1947 –) (rusko-amer.)

==C==
* [[Luis Angel Caffarelli]] (1948 –)
* [[Anneli Cahn Lax]] (1922 – 1999)
* [[Florian Cajori]]
* [[Eugenio Calabi]]
* [[Robert Daniel Carmichael]] (1879 – 1967)
* [[Gabriel D. Carroll]]
* [[Lamberto Cesàri]] (1910 – 1990)
* [[Gregory Chaitin]] (1947 –)
* [[Subrahmanyan Chandrasekhar]] (1910 – 1995)
* [[Jeff Cheeger]] (1943 –)
* [[Shiing-Shen Chern]]
* [[Herman Chernoff]]
* [[Evan Christ]] (1970 –)
* [[Demetrios Christodoulou]] (1951 –)
* [[Fan Chung]]
* [[Alonzo Church]] (1903 – 1995)
* [[Arthur Byron Coble]] (1878 – 1966)
* [[John Cocke]]
* [[Paul Joseph Cohen]] (1934 – 2007)
* [[John Bligh Conway]] (1939 – 2024)
* [[Matthew Cook]]
* [[James Cooley]]
* [[Arthur Herbert Copeland]] (1898 – 1970)
* [[Don Coppersmith]] (1950 –)
* [[Richard Courant]] (1888 – 1972) (nem.-amer.)
* [[Elbert Frank Cox]] (1895 – 1969)
* [[Haskell Brooks Curry]] (1900 – 1982)

==Č==
* [[Šing-Šen Čern]] (1911 – 2004)
* [[Sarvadaman Čovla]] (1907 – 1995)

==D==
* [[George Dantzig]] (1914 – 2005)
* [[Martin Davis]]
* [[Italo José Dejter]] (1939 –) (Argentinec)
* [[Keith Devlin]] (1947 –)
* [[Persi Diaconis]] (1945 –)
* [[Leonard Eugene Dickson]] (1874 – 1954)
* Semyon Dyatlov/[[Semjon Vladimirovič Djatlov]] (1987 –)
* [[Joseph Leo Doob]] (1910 – 2004)
* [[Patrick Doreian]] (1941 –)
* [[Jesse Douglas]] (1897 – 1965)
* [[Vladimir Geršonovič Drinfeld]] (1954 –) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1990 (Ukrajinec)
* [[Lester Dubins]] (1920 – 2010)
* [[Bernard Dwork]] (1923 – 1998)
* [[Freeman John Dyson]] (1923 – 2020)

==E==
* [[Annie Easley]] (1933 – 2011)
* [[Thomas Alva Edison]] (1847 – 1931)
* [[Harold Mortimer Edwards]] (1936 – 2020)
* [[David Eisenbud]] (1947 –)
* [[Luther Pfahler Eisenhart]] (1876 – 1965)
* [[Noam David Elkies]] (1966 –)
* [[Richard Elman]] (1945 –)
* [[Paul Erdős]] (''Erdős Pál'') (1913 – 1996)
*[[Pavel Etingof]] (1969 -) (ukrajin.-amer.)
* [[Griffith Conrad Evans]] (1887 – 1973)
* [[Lawrence Craig Evans]] (1949 –)

==F==
* [[Ralph Jasper Faudree]] (1939 – 2015)
* [[Charles Louis Fefferman]] (1949 –) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1978
* [[Mitchell Jay Feigenbaum]] (1944 – 2019)
* [[Walter Feit]] (1930 – 2004)
* [[Vilim Srećko Feller|William (Vilim Srećko) Feller]] (1906 – 1970) (hrvaško-amer.)
* [[Richard Phillips Feynman]] (1918 – 1988)
* [[Henry Burchard Fine]] (1858 – 1928)
* [[Benjamin Franklin Finkel]] (1865 – 1947)
* [[Thomas Scott Fiske]] (1865 – 1944)
* [[Gary Flandro]] ??
* [[Jon Folkman]] (1938 – 1969)
* [[L. R. Ford]] 
** [[Lester Randolph Ford]] (1886 – 1975)
** [[Lester Randolph Ford mlajši]] (1927 – 2017)
* [[Ralph Fox]] (1913 – 1973) 
* [[Michael Hartley Freedman]] (1951 –) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1986
*[[Edward Frenkel]] (Eduard Vladimirovič Frenkel) (1968 –) (rus.-amer.)
*[[Igor Borisovič Frenkel|Igor Frenkel]] (1952 –) (rus.-amer.)
* [[B. Roy Frieden]]
* [[Kurt Otto Friedrichs]] (1901 – 1982) (Nemec)
* [[William Fulton]] (1939 –)

== GRobert MacPherson ==
* [[Martin Gardner]] (1914 – 2010)
*[[Adriano Garsia|Adriano (Mario) Garsia]] (1928 – 2024) (tunizijsko-italijansko-ameriški)
*[[Ezra Getzler]] (1962 –) (avstral.-amer.)
* [[Josiah Willard Gibbs]] (1839 – 1903)
* [[Aleksander Borisovič Givental]] (1958 –)
* [[Andrew Mattei Gleason]] (1921 – 2008)
* [[James Gilbert Glimm]] (1934 –)
* [[Marcel Jules Edouard Golay]] (1902 – 1989) (švicarsko-ameriški)
* [[William Mark Goldman]] (1955 –)
* [[Solomon Wolf Golomb]] (1932 – 2016)
*[[Alexander B. Goncharov]] (1960 –) (rus.-amer.)
* [[Daniel Gorenstein]]
* [[Bill Gosper]] (1943 –)
* [[Judith Victor Grabiner]] (1938 –)
* [[Ronald Lewis Graham]] (1935 – 2020)
* [[William Caspar Graustein]] (1888 – 1941)
* [[Alfred Gray]]
* [[Thomas N.E. Greville]]
* [[Phillip Griffiths]] (1938 –)

== H ==

*[[Mark Haiman]]
*[[Thomas Hales|Thomas Callister Hales]] (1958 –)
* [[Marshall Hall (matematik)|Marshall Hall]] (1910 – 1990)
* [[Paul Halmos]]
* [[Richard Streit Hamilton]] (1943 – 2024)
* [[Peter Ladislaw Hammer]] (1936 – 2006)
* [[Richard Wesley Hamming]] (1915 – 1998)
* [[Philip J. Hanlon]]
* [[Frank Harary]] (1921 – 2005)
*[[Harish-Chandra]] (1923 – 1983) (indijsko-amer.)
* [[Allen Hatcher]]
*[[Herbert A. Hauptman|Herbert Aron Hauptman]] (1917 – 2011) (Nobelova n. za kemijo skupaj s kemikom - [[Jerome Karle]])
* [[Stephen Travis Hedetniemi]]
* [[Earle Raymond Hedrick]] (1876 – 1943)
* [[Dan Heisman]] (1950 –)
* [[Israel Nathan Herstein]] (1923 – 1988)
* [[David Orlin Hestenes]] (1933 –)
* [[Carl Hewitt]] (1944 – 2022)
* [[Edwin Hewitt]] (1920 – 1999)
* [[George William Hill]] (1838 – 1914)
* [[Einar Carl Hille]] (1894 – 1980)
* [[Eriko Hironaka]] (1962 –) (matematičarka japonskega porekla)
* [[Morris Hirsch]] (1933 –)
* [[Grace Hopper]] (1906 – 1992)
* [[Roger Alan Horn]] (1942 – )
* [[Alston Scott Householder]]
* [[Verena Huber Dyson]] (1923 – 2016) (švicarsko-ameriška)
* [[June Huh]] (1983 –)
* [[Alexander Hurwitz]] (1937 –)

==I==
* [[Rufus Philip Isaacs]] (1914 – 1981)
* [[Henryk Iwaniec]] (1947 –) (Poljak)

==J==
* [[Nathan Jacobson]] (1910 – 1999)
* [[Thomas Jefferson]] (1743 – 1826)
* [[Fritz John]] (1910 – 1994)
* [[Katherine Johnson]] (1918 – 2020)
* [[Norman Johnson (matematik)|Norman Johnson]] (1930 – 2017)

==K==
* [[Viktor Gerševič Kac]] (1943 –)
* [[Theodore Kaczynski|Theodore (Ted) Kaczynski]] (1942 – 2023) (= &quot;Unabomber&quot;)
*[[Jeremy Kahn]] (1970 –)
*[[Rudolf Emil Kalman]]/Kálmán (1930 – 2016) (Madžar)
*[[William Kantor]] (1944 –) 
* [[Irving Kaplansky]] (1917 – 2006)
* [[Šašičand Fatehčand Kapoor]]
*[[Mikhail M. Kapranov]] (1962 -)
*[[Samuel Karlin]] (1924 – 2007)
* [[Theodore von Kármán]] (1881 – 1963)
* [[Richard Karp]]
* [[Edward Kasner]]
* [[Nick Katz]]
*[[Louis Kauffman]] (1945 –)
* [[Joseph B. Keller]]
* [[Steven Paul Kerckhoff]] (1952 –)
* [[Clark Kimberling]] (1942 –)
* [[Robion Kirby]]
* [[Sergiu Klainerman]] (1950 –)
* [[Erica Klarreich]] (1972 –)
* [[Victor LaRue Klee]] (1925 – 2007)
* [[Stephen Cole Kleene]] (1909 – 1994)
* [[Morris Kline]] (1908 – 1992)
* [[Donald Knuth]] (1938 –)
* [[Bertram Kostant]] (1928 – 2017)
* [[Bernard Osgood Koopman]] (1900 – 1981)
*[[Saul Kripke]] (1940 – 2022) (filozof, logik)
* [[Joseph Kruskal]] (1928 – 2010)
* [[Martin David Kruskal]] (1925 – 2006)
* [[Boris Abramovič Kušner]] (1941 – 2019) (rusko- ameriški)

== L ==
* [[Jeffrey Lagarias]] (1949 –)
* [[Leslie Lamport]] (1941 –)
* [[Jeffrey Lang]] (1954 –)
* [[Serge Lang]] (1927 – 2005)
* [[Leo Jerome Lange|Leo Jerome &quot;Jerry&quot; Lange]] (1928 – 2018)
* [[Rudolf Ernest Langer]] (1894 – 1968)
* [[Anneli Cahn Lax]] (1922 – 1999)
* [[Peter Lax|Peter David Lax]] (1926 – 2025) (madžarsko-judovako-ameriški)
* [[Robert Kendall Lazarsfeld]] (1953 –)
* [[Solomon Lefschetz]] (1884 – 1972) (rusko-judovsko-ameriški)
* [[Russell Sherman Lehman]]
* [[Derrick Henry Lehmer]]
* [[Tom Lehrer]]
* [[James Lepowsky]] (1944 –)
* [[William Judson LeVeque]] (1923 – 2007)
* [[Norman Levinson]]
* [[Richard Lewontin]]
* [[C.C. Li]]
* [[Elliott Hershel Lieb]] (1932 –)
*[[Mario Livio]] (1945 –) (romunsko-izraelsko-ameriški astrofizik, popularizator znanosti in matematike)
* [[Edward Norton Lorenz]] (1917 – 2008)
*[[Charles Loewner]] (1893 – 1968) (Kar/e/l Löwner; češ./nem.-amer.) 
* [[Samuel Loyd]] (1841 – 1911)
* [[George Lusztig]] (1946 –) (romunsko-amer.)

== M ==
* [[Saunders Mac Lane]] (1909 – 2005)
* [[George Whitelaw Mackey]] (1916 – 2006)
* [[Karl Mahlburg]]
* [[Andrew Majda]] (1949 – 2021)
* [[Benoît Mandelbrot|Benoît B. Mandelbrot]] (1924 – 2010) (francosko-ameriški)
*[[Henry Berthold Mann]] (1905 – 2000)
* [[Herman William March]] (1878 – 1953)
*[[Grigorij Aleksandrovič Margulis|Grigorij Margulis]] (1946 –)  [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1978 (rusko-ameriški)
*[[Barry Mazur]] (1937 –)
* [[Jerrold E. Marsden]] (1942 –)
* [[Donald A. Martin]] (1940 –) (filozof in teoretik matematike)
* [[Michael Bahir Maschler]] (1927 – 2008) (Izrael)
* [[Max Mason]] (1877 – 1961)
* [[Emory McClintock]] (1840 – 1916)
* [[Douglas McIlroy]] (1932 –)
* [[Curtis Tracy McMullen]] (1958 –) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1998
* [[Edward James McShane]] (1904 – 1989)
* [[Nicholas Metropolis]] (1915 – 1999)
* [[Haynes Robert Miller]] (1948 –)
* [[Kelly Miller]] (1863 – 1939)
* [[John Willard Milnor]] (1931 –) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1962
* [[Michael Minovitch]] (1935/6 – 2022)
*[[Marjam Mirzahani]] (1977 – 2017) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] (iransko-ameriška)
* [[Ormbsy McKnight Mitchel]] (1809 – 1862)
* [[Cleve Moler]] (1939 –)
* [[Richard Montague]] (1930 – 1971)
* [[Deane Montgomery]] (1909 – 1992)
* [[Hugh Lowell Montgomery]] (1944 –)
* [[Edward Forrest Moore]] (1925 – 2003)
* [[Eliakim Hastings Moore]] (1862 – 1932)
* [[John Coleman Moore]] (1923 – 2016)
* [[Robert Lee Moore]] (1882 – 1974)
*[[Cathleen Synge Morawetz]] (1923 – 2017) (kanadsko-amer.)
*[[Louis Joel Mordell]] (1888 – 1972) (ameriško-britanski)
* [[Frank Morley]] (1860 – 1937)
* [[Charles Bradfield Morrey]] (1907 – 1984)
* [[Harold Calvin Marston Morse]] (1892 – 1977)
* [[Jürgen Kurt Moser]] (1928 – 1999)
* [[George Daniel Mostow]] (1923 – 2017)
* [[David Bryant Mumford]] (1937 –) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1974

==N==
* [[John Forbes Nash]] (1928 – 2015) 
* [[Edward Nelson]] (1932 – 2014) 
* [[Harry Lewis Nelson]] (1932 – 2024)
* [[Abraham Nemeth]] (1918 – 2013)
* [[Otto Eduard Neugebauer]] (1899 – 1990)
* [[John von Neumann]] (1903 – 1957)
* [[Louis Nirenberg]] (1925 – 2020) (kanadsko-ameriški)
* [[Ivan Morton Niven]] (1915 – 1999) (kanadsko-ameriški)
* [[Martin Nowak]] (1965 –) avstrijsko-ameriški evolucijski biolog in matematik
* [[Rafael E. Núñez]] (1960 –)

==O==
* [[Andrew Michael Odlyzko]] (1949 –)
* [[Frank William John Olver]] (1924 – 2013)
* [[Ken Ono]] (1968 –)
* [[William Fogg Osgood]] (1864 – 1943)

==P==
* [[Igor Pak]] (1971 –) (Rus)
* [[Richard Palais|Richard Sheldon Palais]] (1931 –)
* [[Theodore Windle Palmer]] (1935 –)
* [[Athanasios Papoulis]]
* [[Ernest Tilden Parker]] (1926 – 1991)
* [[Torrence Parsons]]
* [[Nicholas Passell]]
* [[Nicholas James Patterson]] (1947 –)
* [[John Allen Paulos]]
* [[Benjamin Peirce]] (1809 – 1880)
* [[Charles Peirce]]
* [[Jerome K. Percus]] (1926 – 2021)
* [[Carl Pomerance]]
* [[Emil Leon Post]] (1897 – 1954)
* [[William Prager]]
* [[George R. Price]] (populacijski genetik)
* [[Griffith Baley Price]] (1905 – 2006)
* [[Robert Clay Prim]] (1921 – 2021)
* [[Charles Chapman Pugh]] (1940 –) 
* [[Mihajlo Pupin-Idvorski]] (1854 – 1935)
* [[Hilary Putnam]] (1926 – 2016)

==Q==
* [[Daniel Gray Quillen]] (1940 – 2011) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1978

==R==
* [[Hans Adolph Rademacher]] (1892 – 1969)
* [[Dwijendra Kumar Ray-Chaudhuri]] (1933 –)
* [[Raymond Moos Redheffer]] (1921 – 2005)
* [[Mina Rees]] (1902 – 1997)
* Max Erich (Eric) Reissner (1913 – 1996) (nem.-amer.)
* [[Kenneth Alan Ribet]]
* [[Henry Gordon Rice]]
* [[Marjorie Rice]]
* [[Robert Henry Risch]] (1939 –)
* [[David Peter Robbins]] (1942 – 2003)
* [[Howard Percy Robertson]] (1903 – 1961)
* [[Abraham Robinson]]
* [[Julia Robinson]] (1919 – 1985)
* [[Raphael M. Robinson]] (1911 – 1995)
* [[Ronald Rivlin]] (1915 – 2005) (britansko-ameriški)
* [[Michael Ira Rosen]] (1938 –)
* [[Arnold Ross]]
* [[Gian-Carlo Rota]] (1932 – 1999)
* [[Mary Ellen Rudin]]
*[[Walter Rudin]] (1921 – 2010) (avstrijsko-ameriški)

==S==
* [[Thomas Lorie Saaty]] (1926 – 2017)
* [[Donald Erik Sarason]] (1933 – 2017)
* [[Peter Sarnak]] (1953 –)
* [[Herbert Scarf]]
* [[Julian Seymour Schwinger]] (1918 – 1994)
* [[Dana Scott]] (1932 –)
* [[Irving Segal]]''/Irving Ezra Segal'' (1918 – 1998)
* [[Atle Selberg]] (1917 – 2007)
* [[Jeffrey Shallit]] (1957 –)
* [[Daniel Shanks]] (1917 – 1996)
* [[Claude Elwood Shannon]] (1916 – 2001)
* [[Norman Shapiro]] (1932 – 2021)
* [[Lloyd Stowell Shapley]] (1923 – 2016) (angleško-ameriški) (nobelovec za ekonomijo)
* [[Isador Mitchell Sheffer]] (1901 – 1992)
* [[Gorō Shimura]] (1930 – 2019)
* [[Peter Shor]]
* [[Michael Ira Shub]] (1943 –)
* [[Joseph H. Silverman]] (1955 –)
*[[Barry Simon]] (1946 –) 
* [[James Harris Simons]]
* [[Jakov Grigorjevič Sinaj]] (1935 –) (Yakov Sinai) (rusko-ameriški)
* [[Isadore Singer]] (1924 – 2021)
* [[David Singmaster]] (1938 – 2023)
* [[Anatoliy Skorokhod]]
* [[David Slowinski]]
* [[Stephen Smale]] (1930 –)
* [[Raymond Smullyan]] (1919 – 2017)
* [[George W. Snedecor]]
* [[Virgil Snyder]] (1869 – 1950)
*[[Alexander Soifer]] (1948 –) (rusko-amer.)
* [[Robert Henry Sorgenfrey]] (1915 – 1996)
*[[Edwin Henry Spanier]] (1921 – 1996)
*[[Brigit Speh]] (1949 –) 
* [[Donald C. Spencer]]
*[[Joel Spencer]] (1946 –)
* [[Harold Stark]] (1939 –)
* [[Norman Steenrod]]
* [[Elias M. Stein]]
* [[James Johnston Stoker]] (1905 – 1992)
* [[Marshall Harvey Stone]] (1903 – 1989)
* [[John Stone Stone]] (1869 – 1943)
* [[Ernst Gabor Straus]] (1922 – 1983) (nem.-amer.)
* [[Dennis Parnell Sullivan]] (1941 –)

== T ==
* [[Jakov Danilovič Tamarkin]] (1888 – 1945)
* [[Abraham Haskel Taub]] (1911 – 1999)
* [[Olga Taussky-Todd]] (1906 – 1995)
* [[Llewellyn Hilleth Thomas]] (1903 – 1992)
* [[John Griggs Thompson]] (1932 –) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1970
* [[William Thurston]] (1946 – 2012) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1982
* [[Clifford Truesdell]]
* [[Albert William Tucker]] (1905 – 1995)
* [[Bryant Tuckerman]]

== U ==
* [[Stanislaw Marcin Ulam]] (1909 – 1984) (poljsko-ameriški)
* [[Jakov Viktorovič Uspenski]] (1883 – 1947)

== V ==
* [[Ravi D. Vakil]] (1970 -) (kanadsko-ameriški)
* [[John Howard Van Amringe]] (1836 – 1915)
* [[Edward Burr Van Vleck]] (1863 – 1943)
* [[John Hasbrouck van Vleck]] (1899 – 1980) {{ikona Nob nag}} 1977
* [[Veeravalli Seshadri Varadarajan]] (1937 –)
* [[András Vasy]] (1969 –)
* [[Oswald Veblen]] (1880 – 1960)
*([[Vladimir Aleksandrovič Vojevodski]] 1966 – 2017) 
* [[Paul Vojta]] (1957 –)

== W ==
* [[Donald Dines Wall]]
* [[Joseph Leonard Walsh]] (1895 – 1973)
* [[Wang Hao]]
* [[Warren Weaver]]
* [[Jeffrey Renwick Weeks]] (1956 –)
* [[Joseph Wedderburn]]
* [[Burton Wendroff]] (1930 –)
*[[Fritz Joachim Weyl]] (1915 – 1977) (švic.-amer.)
* [[Henry Seely White]] (1861 – 1943)
* [[George William Whitehead]] (1918 – 2004)
* [[Hassler Whitney]] (1907 – 1989)
* [[Greg Whitten]]
* [[Gordon Thomas Whyburn]] (1904 – 1969)
* [[Victor Wickerhauser]]
* [[David Vernon Widder]] (1898 – 1990)
* [[Norbert Wiener]] (1894 – 1964)
* [[Raymond Louis Wilder]] (1896 – 1982)
* [[Herbert Saul Wilf]] (1931 – 2012)
* [[Richard Michael Wilson]] (1945 –)
* [[Kenneth Powers Williams]] (1887 – 1958)
* [[Scott W. Williams]] (1943 –)
* [[Aurel Wintner]] (1903 – 1958)
* [[Edward Witten]] (1951 –)
* [[Melanie Wood]] (1981 –)
* [[Robert Simpson Woodward]] (1849 – 1924)
* [[John William Wrench]] (1911 – 2009)
* [[Chauncey Wright]] (1830 – 1875)
* [[Sewall Wright]] (1889 – 1988) (populacijski genetik)

== Y ==
* [[Laurence Chisholm Young]] (1905 – 2000)
* [[Tsit Yuen Lam]] (''Lín Jiéxuán'') (1942 –)

== Z ==
* [[Lotfi Aliasker Zadeh]] (1921 – 2017)
* [[Don Bernard Zagier]] (1951 –)
* [[Oscar Zariski]] (1899 – 1986) (rusko-amer. judovskega rodu)
* [[Doron Zeilberger]] (1950 –)
*[[Andrei Zelevinsky]] (1953 – 2013) (rusko-ameriški)
* [[Max August Zorn]] (1906 – 1993)
* ([[Paul Frederick Zweifel]]) (1929 – 2017) (matem. fizik)
* [[Antoni Zygmund]] (1900 – 1992)

{{seznami narodov po poklicu|matematikov}}

[[Kategorija:Seznami Američanov|Matematiki]]
[[Kategorija:Ameriški matematiki| ]]</text>
      <sha1>jo0jxqabd85fuz5ebqjkl8for8pk0v5</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6773747</id>
      <parentid>6773746</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T14:06:42Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-45085-22</username>
        <id>264465</id>
      </contributor>
      <comment>/* Y */</comment>
      <origin>6773747</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="19322" sha1="rnmykkcorip39zqorghiga059ole162" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] [[Američani|ameriških]] [[matematik]]ov.'''

{{seznami poklicev za narode|Američanov|ZDA|ameriških}}
{{CompactTOC2}}

== A ==
* [[Hal Abelson]]
* [[Shreeram Shankar Abhyankar]]
* [[Abraham Adrian Albert]] (1905 – 1972)
* [[Ralph Abraham]] (1936 – 2024)
* [[Amir Dan Aczel]] (1950 – 2015)
* [[Clarence Raymond Adams]] (1898 – 1965)
* [[George Adomian]] (1922 – 1996)
* [[Robert Adrain]] (1775 – 1843) (Irec)
* [[Michael Aizenman]] (1945 –)
* [[James Waddell Alexander II.]] (1888 – 1971)
* [[Gerald Lee Alexanderson]] (1933 – 2020)
* [[Krishnaswami Alladi]] (1955 –) (indijsko-am.)
* [[Linda J. S. Allen]]
* [[Frederick Justin Almgren]] (1933 – 1997)
* [[Jonathan Lazare Alperin]] (1937 –)
* [[Roger Charles Alperin]] (1947 – 2019)
* [[Brian Roger Alspach]] (1938 –)
* [[Stephen Altschul]] (1957 –)
* [[Benjamin Alvord]]
* [[Jacob Ammen]] (1807 – 1894)
* [[Igor Ansoff]]
* [[Tom Mike Apostol]] (1923 – 2016)
* [[Kenneth Appel]]
* [[Richard Arenstorf]]
* [[Nachman Aronszajn]] (1907 – 1980)
* [[James Greig Arthur]] (1944 –)
* [[Emil Artin]] (1898 – 1962)
* [[Michael Artin]] (1934 –) (nemško-ameriški)
* [[William Arveson]] (1934 – 2011)
* [[Michael Aschbacher]] (1944 –)
* [[Richard Askey]] (1933 – 2019)
* [[Sheldon Jay Axler]] (1949 –)
* [[Robert Aumann]] (1930 –)

== B ==
* [[Ivo M. Babuška]] (1926 – 2023) (češko-ameriški)
* [[John Backus]]
* [[David Harold Bailey]] (1948 –)
* [[Thomas Banchoff]] (1938 –)
* [[Leon Bankoff]] (1908 – 1997)
* [[Benjamin Banneker]] (1731 – 1806)
* [[Charlotte Barnum]]
* [[Reid W. Barton]]
* [[Yaneer Bar-Yam]] (1959 –) ?
* [[Hyman Bass]] (1932 –)
* [[Paul Trevier Bateman]] (1919 – 2012)
* [[Aleksander Aleksandrovič Bejlinson]] (1957 –)
* [[Eric Temple Bell]] (1883 – 1960)
* [[Richard Ernest Bellman]] (1920 – 1984)
*[[Václav Edvard Beneš]] (1931 –)
* [[Bruce Carl Berndt]] (1939 –)
* [[Daniel J. Bernstein]] (1949 -)?
*[[Joseph Bernstein]] (1945 -) (rus.-amer.?/-izraelski)
* [[Lipman Bers]] (1914 – 1993)
* [[Andrea Luise Bertozzi]] (1965 –)
*[[Roman Bezrukavnikov]] (rus.-amer.)
*[[Sara Billey]] (1968 –)
* [[RH Bing]] (1914 – 1986)
* [[Garrett Birkhoff]] (1911 – 1996)
* [[George David Birkhoff]] (1884 – 1944)
* [[Errett Bishop]]
* [[Gilbert Ames Bliss]] (1876 – 1951)
* [[Lenore Blum]]
* [[Leonard Blumenthal]]
* [[Maxime Bôcher]] (1867 – 1918)
*[[Richard Ewen Borcherds]] (1959 –) (angleško-ameriški)
*[[Radž Čandra Bose]]''/Raj Chandra Bose'' (Basu) (1901 – 1987) (indijsko-ameriški)
* [[Raoul Bott]]
* [[Nathaniel Bowditch]] (1773 – 1838)
* [[Carl Benjamin Boyer]]
* [[Richard Brauer]] (1901 – 1977)
* [[Hans Joachim Bremermann]] (1926 – 1996)
*[[Martin Robert Bridson]]
* [[Raymond Woodard Brink]] (1890 – 1973)
* [[Jeffrey Brock]] (1970 –)
* [[Fred Brooks]]
* [[Felix Browder]] (1927 – 2016)
* [[William Browder]] (1934 – 2025)
* [[Richard Anthony Brualdi]] /[[Richard A. Brualdi]] (1939 –)
* [[Richard Bruck|Richard (Hubert) Bruck]] (1914 – 1991)
* [[Leonid Bunimovich]] (1947 –) (rusko-amer.)

==C==
* [[Luis Angel Caffarelli]] (1948 –)
* [[Anneli Cahn Lax]] (1922 – 1999)
* [[Florian Cajori]]
* [[Eugenio Calabi]]
* [[Robert Daniel Carmichael]] (1879 – 1967)
* [[Gabriel D. Carroll]]
* [[Lamberto Cesàri]] (1910 – 1990)
* [[Gregory Chaitin]] (1947 –)
* [[Subrahmanyan Chandrasekhar]] (1910 – 1995)
* [[Jeff Cheeger]] (1943 –)
* [[Shiing-Shen Chern]]
* [[Herman Chernoff]]
* [[Evan Christ]] (1970 –)
* [[Demetrios Christodoulou]] (1951 –)
* [[Fan Chung]]
* [[Alonzo Church]] (1903 – 1995)
* [[Arthur Byron Coble]] (1878 – 1966)
* [[John Cocke]]
* [[Paul Joseph Cohen]] (1934 – 2007)
* [[John Bligh Conway]] (1939 – 2024)
* [[Matthew Cook]]
* [[James Cooley]]
* [[Arthur Herbert Copeland]] (1898 – 1970)
* [[Don Coppersmith]] (1950 –)
* [[Richard Courant]] (1888 – 1972) (nem.-amer.)
* [[Elbert Frank Cox]] (1895 – 1969)
* [[Haskell Brooks Curry]] (1900 – 1982)

==Č==
* [[Šing-Šen Čern]] (1911 – 2004)
* [[Sarvadaman Čovla]] (1907 – 1995)

==D==
* [[George Dantzig]] (1914 – 2005)
* [[Martin Davis]]
* [[Italo José Dejter]] (1939 –) (Argentinec)
* [[Keith Devlin]] (1947 –)
* [[Persi Diaconis]] (1945 –)
* [[Leonard Eugene Dickson]] (1874 – 1954)
* Semyon Dyatlov/[[Semjon Vladimirovič Djatlov]] (1987 –)
* [[Joseph Leo Doob]] (1910 – 2004)
* [[Patrick Doreian]] (1941 –)
* [[Jesse Douglas]] (1897 – 1965)
* [[Vladimir Geršonovič Drinfeld]] (1954 –) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1990 (Ukrajinec)
* [[Lester Dubins]] (1920 – 2010)
* [[Bernard Dwork]] (1923 – 1998)
* [[Freeman John Dyson]] (1923 – 2020)

==E==
* [[Annie Easley]] (1933 – 2011)
* [[Thomas Alva Edison]] (1847 – 1931)
* [[Harold Mortimer Edwards]] (1936 – 2020)
* [[David Eisenbud]] (1947 –)
* [[Luther Pfahler Eisenhart]] (1876 – 1965)
* [[Noam David Elkies]] (1966 –)
* [[Richard Elman]] (1945 –)
* [[Paul Erdős]] (''Erdős Pál'') (1913 – 1996)
*[[Pavel Etingof]] (1969 -) (ukrajin.-amer.)
* [[Griffith Conrad Evans]] (1887 – 1973)
* [[Lawrence Craig Evans]] (1949 –)

==F==
* [[Ralph Jasper Faudree]] (1939 – 2015)
* [[Charles Louis Fefferman]] (1949 –) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1978
* [[Mitchell Jay Feigenbaum]] (1944 – 2019)
* [[Walter Feit]] (1930 – 2004)
* [[Vilim Srećko Feller|William (Vilim Srećko) Feller]] (1906 – 1970) (hrvaško-amer.)
* [[Richard Phillips Feynman]] (1918 – 1988)
* [[Henry Burchard Fine]] (1858 – 1928)
* [[Benjamin Franklin Finkel]] (1865 – 1947)
* [[Thomas Scott Fiske]] (1865 – 1944)
* [[Gary Flandro]] ??
* [[Jon Folkman]] (1938 – 1969)
* [[L. R. Ford]] 
** [[Lester Randolph Ford]] (1886 – 1975)
** [[Lester Randolph Ford mlajši]] (1927 – 2017)
* [[Ralph Fox]] (1913 – 1973) 
* [[Michael Hartley Freedman]] (1951 –) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1986
*[[Edward Frenkel]] (Eduard Vladimirovič Frenkel) (1968 –) (rus.-amer.)
*[[Igor Borisovič Frenkel|Igor Frenkel]] (1952 –) (rus.-amer.)
* [[B. Roy Frieden]]
* [[Kurt Otto Friedrichs]] (1901 – 1982) (Nemec)
* [[William Fulton]] (1939 –)

== GRobert MacPherson ==
* [[Martin Gardner]] (1914 – 2010)
*[[Adriano Garsia|Adriano (Mario) Garsia]] (1928 – 2024) (tunizijsko-italijansko-ameriški)
*[[Ezra Getzler]] (1962 –) (avstral.-amer.)
* [[Josiah Willard Gibbs]] (1839 – 1903)
* [[Aleksander Borisovič Givental]] (1958 –)
* [[Andrew Mattei Gleason]] (1921 – 2008)
* [[James Gilbert Glimm]] (1934 –)
* [[Marcel Jules Edouard Golay]] (1902 – 1989) (švicarsko-ameriški)
* [[William Mark Goldman]] (1955 –)
* [[Solomon Wolf Golomb]] (1932 – 2016)
*[[Alexander B. Goncharov]] (1960 –) (rus.-amer.)
* [[Daniel Gorenstein]]
* [[Bill Gosper]] (1943 –)
* [[Judith Victor Grabiner]] (1938 –)
* [[Ronald Lewis Graham]] (1935 – 2020)
* [[William Caspar Graustein]] (1888 – 1941)
* [[Alfred Gray]]
* [[Thomas N.E. Greville]]
* [[Phillip Griffiths]] (1938 –)

== H ==

*[[Mark Haiman]]
*[[Thomas Hales|Thomas Callister Hales]] (1958 –)
* [[Marshall Hall (matematik)|Marshall Hall]] (1910 – 1990)
* [[Paul Halmos]]
* [[Richard Streit Hamilton]] (1943 – 2024)
* [[Peter Ladislaw Hammer]] (1936 – 2006)
* [[Richard Wesley Hamming]] (1915 – 1998)
* [[Philip J. Hanlon]]
* [[Frank Harary]] (1921 – 2005)
*[[Harish-Chandra]] (1923 – 1983) (indijsko-amer.)
* [[Allen Hatcher]]
*[[Herbert A. Hauptman|Herbert Aron Hauptman]] (1917 – 2011) (Nobelova n. za kemijo skupaj s kemikom - [[Jerome Karle]])
* [[Stephen Travis Hedetniemi]]
* [[Earle Raymond Hedrick]] (1876 – 1943)
* [[Dan Heisman]] (1950 –)
* [[Israel Nathan Herstein]] (1923 – 1988)
* [[David Orlin Hestenes]] (1933 –)
* [[Carl Hewitt]] (1944 – 2022)
* [[Edwin Hewitt]] (1920 – 1999)
* [[George William Hill]] (1838 – 1914)
* [[Einar Carl Hille]] (1894 – 1980)
* [[Eriko Hironaka]] (1962 –) (matematičarka japonskega porekla)
* [[Morris Hirsch]] (1933 –)
* [[Grace Hopper]] (1906 – 1992)
* [[Roger Alan Horn]] (1942 – )
* [[Alston Scott Householder]]
* [[Verena Huber Dyson]] (1923 – 2016) (švicarsko-ameriška)
* [[June Huh]] (1983 –)
* [[Alexander Hurwitz]] (1937 –)

==I==
* [[Rufus Philip Isaacs]] (1914 – 1981)
* [[Henryk Iwaniec]] (1947 –) (Poljak)

==J==
* [[Nathan Jacobson]] (1910 – 1999)
* [[Thomas Jefferson]] (1743 – 1826)
* [[Fritz John]] (1910 – 1994)
* [[Katherine Johnson]] (1918 – 2020)
* [[Norman Johnson (matematik)|Norman Johnson]] (1930 – 2017)

==K==
* [[Viktor Gerševič Kac]] (1943 –)
* [[Theodore Kaczynski|Theodore (Ted) Kaczynski]] (1942 – 2023) (= &quot;Unabomber&quot;)
*[[Jeremy Kahn]] (1970 –)
*[[Rudolf Emil Kalman]]/Kálmán (1930 – 2016) (Madžar)
*[[William Kantor]] (1944 –) 
* [[Irving Kaplansky]] (1917 – 2006)
* [[Šašičand Fatehčand Kapoor]]
*[[Mikhail M. Kapranov]] (1962 -)
*[[Samuel Karlin]] (1924 – 2007)
* [[Theodore von Kármán]] (1881 – 1963)
* [[Richard Karp]]
* [[Edward Kasner]]
* [[Nick Katz]]
*[[Louis Kauffman]] (1945 –)
* [[Joseph B. Keller]]
* [[Steven Paul Kerckhoff]] (1952 –)
* [[Clark Kimberling]] (1942 –)
* [[Robion Kirby]]
* [[Sergiu Klainerman]] (1950 –)
* [[Erica Klarreich]] (1972 –)
* [[Victor LaRue Klee]] (1925 – 2007)
* [[Stephen Cole Kleene]] (1909 – 1994)
* [[Morris Kline]] (1908 – 1992)
* [[Donald Knuth]] (1938 –)
* [[Bertram Kostant]] (1928 – 2017)
* [[Bernard Osgood Koopman]] (1900 – 1981)
*[[Saul Kripke]] (1940 – 2022) (filozof, logik)
* [[Joseph Kruskal]] (1928 – 2010)
* [[Martin David Kruskal]] (1925 – 2006)
* [[Boris Abramovič Kušner]] (1941 – 2019) (rusko- ameriški)

== L ==
* [[Jeffrey Lagarias]] (1949 –)
* [[Leslie Lamport]] (1941 –)
* [[Jeffrey Lang]] (1954 –)
* [[Serge Lang]] (1927 – 2005)
* [[Leo Jerome Lange|Leo Jerome &quot;Jerry&quot; Lange]] (1928 – 2018)
* [[Rudolf Ernest Langer]] (1894 – 1968)
* [[Anneli Cahn Lax]] (1922 – 1999)
* [[Peter Lax|Peter David Lax]] (1926 – 2025) (madžarsko-judovako-ameriški)
* [[Robert Kendall Lazarsfeld]] (1953 –)
* [[Solomon Lefschetz]] (1884 – 1972) (rusko-judovsko-ameriški)
* [[Russell Sherman Lehman]]
* [[Derrick Henry Lehmer]]
* [[Tom Lehrer]]
* [[James Lepowsky]] (1944 –)
* [[William Judson LeVeque]] (1923 – 2007)
* [[Norman Levinson]]
* [[Richard Lewontin]]
* [[C.C. Li]]
* [[Elliott Hershel Lieb]] (1932 –)
*[[Mario Livio]] (1945 –) (romunsko-izraelsko-ameriški astrofizik, popularizator znanosti in matematike)
* [[Edward Norton Lorenz]] (1917 – 2008)
*[[Charles Loewner]] (1893 – 1968) (Kar/e/l Löwner; češ./nem.-amer.) 
* [[Samuel Loyd]] (1841 – 1911)
* [[George Lusztig]] (1946 –) (romunsko-amer.)

== M ==
* [[Saunders Mac Lane]] (1909 – 2005)
* [[George Whitelaw Mackey]] (1916 – 2006)
* [[Karl Mahlburg]]
* [[Andrew Majda]] (1949 – 2021)
* [[Benoît Mandelbrot|Benoît B. Mandelbrot]] (1924 – 2010) (francosko-ameriški)
*[[Henry Berthold Mann]] (1905 – 2000)
* [[Herman William March]] (1878 – 1953)
*[[Grigorij Aleksandrovič Margulis|Grigorij Margulis]] (1946 –)  [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1978 (rusko-ameriški)
*[[Barry Mazur]] (1937 –)
* [[Jerrold E. Marsden]] (1942 –)
* [[Donald A. Martin]] (1940 –) (filozof in teoretik matematike)
* [[Michael Bahir Maschler]] (1927 – 2008) (Izrael)
* [[Max Mason]] (1877 – 1961)
* [[Emory McClintock]] (1840 – 1916)
* [[Douglas McIlroy]] (1932 –)
* [[Curtis Tracy McMullen]] (1958 –) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1998
* [[Edward James McShane]] (1904 – 1989)
* [[Nicholas Metropolis]] (1915 – 1999)
* [[Haynes Robert Miller]] (1948 –)
* [[Kelly Miller]] (1863 – 1939)
* [[John Willard Milnor]] (1931 –) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1962
* [[Michael Minovitch]] (1935/6 – 2022)
*[[Marjam Mirzahani]] (1977 – 2017) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] (iransko-ameriška)
* [[Ormbsy McKnight Mitchel]] (1809 – 1862)
* [[Cleve Moler]] (1939 –)
* [[Richard Montague]] (1930 – 1971)
* [[Deane Montgomery]] (1909 – 1992)
* [[Hugh Lowell Montgomery]] (1944 –)
* [[Edward Forrest Moore]] (1925 – 2003)
* [[Eliakim Hastings Moore]] (1862 – 1932)
* [[John Coleman Moore]] (1923 – 2016)
* [[Robert Lee Moore]] (1882 – 1974)
*[[Cathleen Synge Morawetz]] (1923 – 2017) (kanadsko-amer.)
*[[Louis Joel Mordell]] (1888 – 1972) (ameriško-britanski)
* [[Frank Morley]] (1860 – 1937)
* [[Charles Bradfield Morrey]] (1907 – 1984)
* [[Harold Calvin Marston Morse]] (1892 – 1977)
* [[Jürgen Kurt Moser]] (1928 – 1999)
* [[George Daniel Mostow]] (1923 – 2017)
* [[David Bryant Mumford]] (1937 –) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1974

==N==
* [[John Forbes Nash]] (1928 – 2015) 
* [[Edward Nelson]] (1932 – 2014) 
* [[Harry Lewis Nelson]] (1932 – 2024)
* [[Abraham Nemeth]] (1918 – 2013)
* [[Otto Eduard Neugebauer]] (1899 – 1990)
* [[John von Neumann]] (1903 – 1957)
* [[Louis Nirenberg]] (1925 – 2020) (kanadsko-ameriški)
* [[Ivan Morton Niven]] (1915 – 1999) (kanadsko-ameriški)
* [[Martin Nowak]] (1965 –) avstrijsko-ameriški evolucijski biolog in matematik
* [[Rafael E. Núñez]] (1960 –)

==O==
* [[Andrew Michael Odlyzko]] (1949 –)
* [[Frank William John Olver]] (1924 – 2013)
* [[Ken Ono]] (1968 –)
* [[William Fogg Osgood]] (1864 – 1943)

==P==
* [[Igor Pak]] (1971 –) (Rus)
* [[Richard Palais|Richard Sheldon Palais]] (1931 –)
* [[Theodore Windle Palmer]] (1935 –)
* [[Athanasios Papoulis]]
* [[Ernest Tilden Parker]] (1926 – 1991)
* [[Torrence Parsons]]
* [[Nicholas Passell]]
* [[Nicholas James Patterson]] (1947 –)
* [[John Allen Paulos]]
* [[Benjamin Peirce]] (1809 – 1880)
* [[Charles Peirce]]
* [[Jerome K. Percus]] (1926 – 2021)
* [[Carl Pomerance]]
* [[Emil Leon Post]] (1897 – 1954)
* [[William Prager]]
* [[George R. Price]] (populacijski genetik)
* [[Griffith Baley Price]] (1905 – 2006)
* [[Robert Clay Prim]] (1921 – 2021)
* [[Charles Chapman Pugh]] (1940 –) 
* [[Mihajlo Pupin-Idvorski]] (1854 – 1935)
* [[Hilary Putnam]] (1926 – 2016)

==Q==
* [[Daniel Gray Quillen]] (1940 – 2011) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1978

==R==
* [[Hans Adolph Rademacher]] (1892 – 1969)
* [[Dwijendra Kumar Ray-Chaudhuri]] (1933 –)
* [[Raymond Moos Redheffer]] (1921 – 2005)
* [[Mina Rees]] (1902 – 1997)
* Max Erich (Eric) Reissner (1913 – 1996) (nem.-amer.)
* [[Kenneth Alan Ribet]]
* [[Henry Gordon Rice]]
* [[Marjorie Rice]]
* [[Robert Henry Risch]] (1939 –)
* [[David Peter Robbins]] (1942 – 2003)
* [[Howard Percy Robertson]] (1903 – 1961)
* [[Abraham Robinson]]
* [[Julia Robinson]] (1919 – 1985)
* [[Raphael M. Robinson]] (1911 – 1995)
* [[Ronald Rivlin]] (1915 – 2005) (britansko-ameriški)
* [[Michael Ira Rosen]] (1938 –)
* [[Arnold Ross]]
* [[Gian-Carlo Rota]] (1932 – 1999)
* [[Mary Ellen Rudin]]
*[[Walter Rudin]] (1921 – 2010) (avstrijsko-ameriški)

==S==
* [[Thomas Lorie Saaty]] (1926 – 2017)
* [[Donald Erik Sarason]] (1933 – 2017)
* [[Peter Sarnak]] (1953 –)
* [[Herbert Scarf]]
* [[Julian Seymour Schwinger]] (1918 – 1994)
* [[Dana Scott]] (1932 –)
* [[Irving Segal]]''/Irving Ezra Segal'' (1918 – 1998)
* [[Atle Selberg]] (1917 – 2007)
* [[Jeffrey Shallit]] (1957 –)
* [[Daniel Shanks]] (1917 – 1996)
* [[Claude Elwood Shannon]] (1916 – 2001)
* [[Norman Shapiro]] (1932 – 2021)
* [[Lloyd Stowell Shapley]] (1923 – 2016) (angleško-ameriški) (nobelovec za ekonomijo)
* [[Isador Mitchell Sheffer]] (1901 – 1992)
* [[Gorō Shimura]] (1930 – 2019)
* [[Peter Shor]]
* [[Michael Ira Shub]] (1943 –)
* [[Joseph H. Silverman]] (1955 –)
*[[Barry Simon]] (1946 –) 
* [[James Harris Simons]]
* [[Jakov Grigorjevič Sinaj]] (1935 –) (Yakov Sinai) (rusko-ameriški)
* [[Isadore Singer]] (1924 – 2021)
* [[David Singmaster]] (1938 – 2023)
* [[Anatoliy Skorokhod]]
* [[David Slowinski]]
* [[Stephen Smale]] (1930 –)
* [[Raymond Smullyan]] (1919 – 2017)
* [[George W. Snedecor]]
* [[Virgil Snyder]] (1869 – 1950)
*[[Alexander Soifer]] (1948 –) (rusko-amer.)
* [[Robert Henry Sorgenfrey]] (1915 – 1996)
*[[Edwin Henry Spanier]] (1921 – 1996)
*[[Brigit Speh]] (1949 –) 
* [[Donald C. Spencer]]
*[[Joel Spencer]] (1946 –)
* [[Harold Stark]] (1939 –)
* [[Norman Steenrod]]
* [[Elias M. Stein]]
* [[James Johnston Stoker]] (1905 – 1992)
* [[Marshall Harvey Stone]] (1903 – 1989)
* [[John Stone Stone]] (1869 – 1943)
* [[Ernst Gabor Straus]] (1922 – 1983) (nem.-amer.)
* [[Dennis Parnell Sullivan]] (1941 –)

== T ==
* [[Jakov Danilovič Tamarkin]] (1888 – 1945)
* [[Abraham Haskel Taub]] (1911 – 1999)
* [[Olga Taussky-Todd]] (1906 – 1995)
* [[Llewellyn Hilleth Thomas]] (1903 – 1992)
* [[John Griggs Thompson]] (1932 –) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1970
* [[William Thurston]] (1946 – 2012) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1982
* [[Clifford Truesdell]]
* [[Albert William Tucker]] (1905 – 1995)
* [[Bryant Tuckerman]]

== U ==
* [[Stanislaw Marcin Ulam]] (1909 – 1984) (poljsko-ameriški)
* [[Jakov Viktorovič Uspenski]] (1883 – 1947)

== V ==
* [[Ravi D. Vakil]] (1970 -) (kanadsko-ameriški)
* [[John Howard Van Amringe]] (1836 – 1915)
* [[Edward Burr Van Vleck]] (1863 – 1943)
* [[John Hasbrouck van Vleck]] (1899 – 1980) {{ikona Nob nag}} 1977
* [[Veeravalli Seshadri Varadarajan]] (1937 –)
* [[András Vasy]] (1969 –)
* [[Oswald Veblen]] (1880 – 1960)
*([[Vladimir Aleksandrovič Vojevodski]] 1966 – 2017) 
* [[Paul Vojta]] (1957 –)

== W ==
* [[Donald Dines Wall]]
* [[Joseph Leonard Walsh]] (1895 – 1973)
* [[Wang Hao]]
* [[Warren Weaver]]
* [[Jeffrey Renwick Weeks]] (1956 –)
* [[Joseph Wedderburn]]
* [[Burton Wendroff]] (1930 –)
*[[Fritz Joachim Weyl]] (1915 – 1977) (švic.-amer.)
* [[Henry Seely White]] (1861 – 1943)
* [[George William Whitehead]] (1918 – 2004)
* [[Hassler Whitney]] (1907 – 1989)
* [[Greg Whitten]]
* [[Gordon Thomas Whyburn]] (1904 – 1969)
* [[Victor Wickerhauser]]
* [[David Vernon Widder]] (1898 – 1990)
* [[Norbert Wiener]] (1894 – 1964)
* [[Raymond Louis Wilder]] (1896 – 1982)
* [[Herbert Saul Wilf]] (1931 – 2012)
* [[Richard Michael Wilson]] (1945 –)
* [[Kenneth Powers Williams]] (1887 – 1958)
* [[Scott W. Williams]] (1943 – 2025)
* [[Aurel Wintner]] (1903 – 1958)
* [[Edward Witten]] (1951 –)
* [[Melanie Wood]] (1981 –)
* [[Robert Simpson Woodward]] (1849 – 1924)
* [[John William Wrench]] (1911 – 2009)
* [[Chauncey Wright]] (1830 – 1875)
* [[Sewall Wright]] (1889 – 1988) (populacijski genetik)

== Y ==
* [[Laurence Chisholm Young]] (1905 – 2000)
* [[Tsit Yuen Lam]] (''Lín Jiéxuán'') (1942 –)

== Z ==
* [[Lotfi Aliasker Zadeh]] (1921 – 2017)
* [[Don Bernard Zagier]] (1951 –)
* [[Oscar Zariski]] (1899 – 1986) (rusko-amer. judovskega rodu)
* [[Doron Zeilberger]] (1950 –)
*[[Andrei Zelevinsky]] (1953 – 2013) (rusko-ameriški)
* [[Max August Zorn]] (1906 – 1993)
* ([[Paul Frederick Zweifel]]) (1929 – 2017) (matem. fizik)
* [[Antoni Zygmund]] (1900 – 1992)

{{seznami narodov po poklicu|matematikov}}

[[Kategorija:Seznami Američanov|Matematiki]]
[[Kategorija:Ameriški matematiki| ]]</text>
      <sha1>rnmykkcorip39zqorghiga059ole162</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6773750</id>
      <parentid>6773747</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T14:13:38Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>stični pomišljaj</comment>
      <origin>6773750</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="18705" sha1="ppw7o329gb0d30xg7gzneou4sr8mci4" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] [[Američani|ameriških]] [[matematik]]ov.'''

{{seznami poklicev za narode|Američanov|ZDA|ameriških}}
{{CompactTOC2}}

== A ==
* [[Hal Abelson]]
* [[Shreeram Shankar Abhyankar]]
* [[Abraham Adrian Albert]] (1905–1972)
* [[Ralph Abraham]] (1936–2024)
* [[Amir Dan Aczel]] (1950–2015)
* [[Clarence Raymond Adams]] (1898–1965)
* [[George Adomian]] (1922–1996)
* [[Robert Adrain]] (1775–1843) (Irec)
* [[Michael Aizenman]] (1945–)
* [[James Waddell Alexander II.]] (1888–1971)
* [[Gerald Lee Alexanderson]] (1933–2020)
* [[Krishnaswami Alladi]] (1955–) (indijsko-am.)
* [[Linda J. S. Allen]]
* [[Frederick Justin Almgren]] (1933–1997)
* [[Jonathan Lazare Alperin]] (1937–)
* [[Roger Charles Alperin]] (1947–2019)
* [[Brian Roger Alspach]] (1938–)
* [[Stephen Altschul]] (1957–)
* [[Benjamin Alvord]]
* [[Jacob Ammen]] (1807–1894)
* [[Igor Ansoff]]
* [[Tom Mike Apostol]] (1923–2016)
* [[Kenneth Appel]]
* [[Richard Arenstorf]]
* [[Nachman Aronszajn]] (1907–1980)
* [[James Greig Arthur]] (1944–)
* [[Emil Artin]] (1898–1962)
* [[Michael Artin]] (1934–) (nemško-ameriški)
* [[William Arveson]] (1934–2011)
* [[Michael Aschbacher]] (1944–)
* [[Richard Askey]] (1933–2019)
* [[Sheldon Jay Axler]] (1949–)
* [[Robert Aumann]] (1930–)

== B ==
* [[Ivo M. Babuška]] (1926–2023) (češko-ameriški)
* [[John Backus]]
* [[David Harold Bailey]] (1948–)
* [[Thomas Banchoff]] (1938–)
* [[Leon Bankoff]] (1908–1997)
* [[Benjamin Banneker]] (1731–1806)
* [[Charlotte Barnum]]
* [[Reid W. Barton]]
* [[Yaneer Bar-Yam]] (1959–) ?
* [[Hyman Bass]] (1932–)
* [[Paul Trevier Bateman]] (1919–2012)
* [[Aleksander Aleksandrovič Bejlinson]] (1957–)
* [[Eric Temple Bell]] (1883–1960)
* [[Richard Ernest Bellman]] (1920–1984)
*[[Václav Edvard Beneš]] (1931–)
* [[Bruce Carl Berndt]] (1939–)
* [[Daniel J. Bernstein]] (1949 -)?
*[[Joseph Bernstein]] (1945 -) (rus.-amer.?/-izraelski)
* [[Lipman Bers]] (1914–1993)
* [[Andrea Luise Bertozzi]] (1965–)
*[[Roman Bezrukavnikov]] (rus.-amer.)
*[[Sara Billey]] (1968–)
* [[RH Bing]] (1914–1986)
* [[Garrett Birkhoff]] (1911–1996)
* [[George David Birkhoff]] (1884–1944)
* [[Errett Bishop]]
* [[Gilbert Ames Bliss]] (1876–1951)
* [[Lenore Blum]]
* [[Leonard Blumenthal]]
* [[Maxime Bôcher]] (1867–1918)
*[[Richard Ewen Borcherds]] (1959–) (angleško-ameriški)
*[[Radž Čandra Bose]]''/Raj Chandra Bose'' (Basu) (1901–1987) (indijsko-ameriški)
* [[Raoul Bott]]
* [[Nathaniel Bowditch]] (1773–1838)
* [[Carl Benjamin Boyer]]
* [[Richard Brauer]] (1901–1977)
* [[Hans Joachim Bremermann]] (1926–1996)
*[[Martin Robert Bridson]]
* [[Raymond Woodard Brink]] (1890–1973)
* [[Jeffrey Brock]] (1970–)
* [[Fred Brooks]]
* [[Felix Browder]] (1927–2016)
* [[William Browder]] (1934–2025)
* [[Richard Anthony Brualdi]] /[[Richard A. Brualdi]] (1939–)
* [[Richard Bruck|Richard (Hubert) Bruck]] (1914–1991)
* [[Leonid Bunimovich]] (1947–) (rusko-amer.)

==C==
* [[Luis Angel Caffarelli]] (1948–)
* [[Anneli Cahn Lax]] (1922–1999)
* [[Florian Cajori]]
* [[Eugenio Calabi]]
* [[Robert Daniel Carmichael]] (1879–1967)
* [[Gabriel D. Carroll]]
* [[Lamberto Cesàri]] (1910–1990)
* [[Gregory Chaitin]] (1947–)
* [[Subrahmanyan Chandrasekhar]] (1910–1995)
* [[Jeff Cheeger]] (1943–)
* [[Shiing-Shen Chern]]
* [[Herman Chernoff]]
* [[Evan Christ]] (1970–)
* [[Demetrios Christodoulou]] (1951–)
* [[Fan Chung]]
* [[Alonzo Church]] (1903–1995)
* [[Arthur Byron Coble]] (1878–1966)
* [[John Cocke]]
* [[Paul Joseph Cohen]] (1934–2007)
* [[John Bligh Conway]] (1939–2024)
* [[Matthew Cook]]
* [[James Cooley]]
* [[Arthur Herbert Copeland]] (1898–1970)
* [[Don Coppersmith]] (1950–)
* [[Richard Courant]] (1888–1972) (nem.-amer.)
* [[Elbert Frank Cox]] (1895–1969)
* [[Haskell Brooks Curry]] (1900–1982)

==Č==
* [[Šing-Šen Čern]] (1911–2004)
* [[Sarvadaman Čovla]] (1907–1995)

==D==
* [[George Dantzig]] (1914–2005)
* [[Martin Davis]]
* [[Italo José Dejter]] (1939–) (Argentinec)
* [[Keith Devlin]] (1947–)
* [[Persi Diaconis]] (1945–)
* [[Leonard Eugene Dickson]] (1874–1954)
* Semyon Dyatlov/[[Semjon Vladimirovič Djatlov]] (1987–)
* [[Joseph Leo Doob]] (1910–2004)
* [[Patrick Doreian]] (1941–)
* [[Jesse Douglas]] (1897–1965)
* [[Vladimir Geršonovič Drinfeld]] (1954–) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1990 (Ukrajinec)
* [[Lester Dubins]] (1920–2010)
* [[Bernard Dwork]] (1923–1998)
* [[Freeman John Dyson]] (1923–2020)

==E==
* [[Annie Easley]] (1933–2011)
* [[Thomas Alva Edison]] (1847–1931)
* [[Harold Mortimer Edwards]] (1936–2020)
* [[David Eisenbud]] (1947–)
* [[Luther Pfahler Eisenhart]] (1876–1965)
* [[Noam David Elkies]] (1966–)
* [[Richard Elman]] (1945–)
* [[Paul Erdős]] (''Erdős Pál'') (1913–1996)
*[[Pavel Etingof]] (1969 -) (ukrajin.-amer.)
* [[Griffith Conrad Evans]] (1887–1973)
* [[Lawrence Craig Evans]] (1949–)

==F==
* [[Ralph Jasper Faudree]] (1939–2015)
* [[Charles Louis Fefferman]] (1949–) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1978
* [[Mitchell Jay Feigenbaum]] (1944–2019)
* [[Walter Feit]] (1930–2004)
* [[Vilim Srećko Feller|William (Vilim Srećko) Feller]] (1906–1970) (hrvaško-amer.)
* [[Richard Phillips Feynman]] (1918–1988)
* [[Henry Burchard Fine]] (1858–1928)
* [[Benjamin Franklin Finkel]] (1865–1947)
* [[Thomas Scott Fiske]] (1865–1944)
* [[Gary Flandro]] ??
* [[Jon Folkman]] (1938–1969)
* [[L. R. Ford]] 
** [[Lester Randolph Ford]] (1886–1975)
** [[Lester Randolph Ford mlajši]] (1927–2017)
* [[Ralph Fox]] (1913–1973) 
* [[Michael Hartley Freedman]] (1951–) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1986
*[[Edward Frenkel]] (Eduard Vladimirovič Frenkel) (1968–) (rus.-amer.)
*[[Igor Borisovič Frenkel|Igor Frenkel]] (1952–) (rus.-amer.)
* [[B. Roy Frieden]]
* [[Kurt Otto Friedrichs]] (1901–1982) (Nemec)
* [[William Fulton]] (1939–)

== GRobert MacPherson ==
* [[Martin Gardner]] (1914–2010)
*[[Adriano Garsia|Adriano (Mario) Garsia]] (1928–2024) (tunizijsko-italijansko-ameriški)
*[[Ezra Getzler]] (1962–) (avstral.-amer.)
* [[Josiah Willard Gibbs]] (1839–1903)
* [[Aleksander Borisovič Givental]] (1958–)
* [[Andrew Mattei Gleason]] (1921–2008)
* [[James Gilbert Glimm]] (1934–)
* [[Marcel Jules Edouard Golay]] (1902–1989) (švicarsko-ameriški)
* [[William Mark Goldman]] (1955–)
* [[Solomon Wolf Golomb]] (1932–2016)
*[[Alexander B. Goncharov]] (1960–) (rus.-amer.)
* [[Daniel Gorenstein]]
* [[Bill Gosper]] (1943–)
* [[Judith Victor Grabiner]] (1938–)
* [[Ronald Lewis Graham]] (1935–2020)
* [[William Caspar Graustein]] (1888–1941)
* [[Alfred Gray]]
* [[Thomas N.E. Greville]]
* [[Phillip Griffiths]] (1938–)

== H ==

*[[Mark Haiman]]
*[[Thomas Hales|Thomas Callister Hales]] (1958–)
* [[Marshall Hall (matematik)|Marshall Hall]] (1910–1990)
* [[Paul Halmos]]
* [[Richard Streit Hamilton]] (1943–2024)
* [[Peter Ladislaw Hammer]] (1936–2006)
* [[Richard Wesley Hamming]] (1915–1998)
* [[Philip J. Hanlon]]
* [[Frank Harary]] (1921–2005)
*[[Harish-Chandra]] (1923–1983) (indijsko-amer.)
* [[Allen Hatcher]]
*[[Herbert A. Hauptman|Herbert Aron Hauptman]] (1917–2011) (Nobelova n. za kemijo skupaj s kemikom - [[Jerome Karle]])
* [[Stephen Travis Hedetniemi]]
* [[Earle Raymond Hedrick]] (1876–1943)
* [[Dan Heisman]] (1950–)
* [[Israel Nathan Herstein]] (1923–1988)
* [[David Orlin Hestenes]] (1933–)
* [[Carl Hewitt]] (1944–2022)
* [[Edwin Hewitt]] (1920–1999)
* [[George William Hill]] (1838–1914)
* [[Einar Carl Hille]] (1894–1980)
* [[Eriko Hironaka]] (1962–) (matematičarka japonskega porekla)
* [[Morris Hirsch]] (1933–)
* [[Grace Hopper]] (1906–1992)
* [[Roger Alan Horn]] (1942–)
* [[Alston Scott Householder]]
* [[Verena Huber Dyson]] (1923–2016) (švicarsko-ameriška)
* [[June Huh]] (1983–)
* [[Alexander Hurwitz]] (1937–)

==I==
* [[Rufus Philip Isaacs]] (1914–1981)
* [[Henryk Iwaniec]] (1947–) (Poljak)

==J==
* [[Nathan Jacobson]] (1910–1999)
* [[Thomas Jefferson]] (1743–1826)
* [[Fritz John]] (1910–1994)
* [[Katherine Johnson]] (1918–2020)
* [[Norman Johnson (matematik)|Norman Johnson]] (1930–2017)

==K==
* [[Viktor Gerševič Kac]] (1943–)
* [[Theodore Kaczynski|Theodore (Ted) Kaczynski]] (1942–2023) (= &quot;Unabomber&quot;)
*[[Jeremy Kahn]] (1970–)
*[[Rudolf Emil Kalman]]/Kálmán (1930–2016) (Madžar)
*[[William Kantor]] (1944–) 
* [[Irving Kaplansky]] (1917–2006)
* [[Šašičand Fatehčand Kapoor]]
*[[Mikhail M. Kapranov]] (1962 -)
*[[Samuel Karlin]] (1924–2007)
* [[Theodore von Kármán]] (1881–1963)
* [[Richard Karp]]
* [[Edward Kasner]]
* [[Nick Katz]]
*[[Louis Kauffman]] (1945–)
* [[Joseph B. Keller]]
* [[Steven Paul Kerckhoff]] (1952–)
* [[Clark Kimberling]] (1942–)
* [[Robion Kirby]]
* [[Sergiu Klainerman]] (1950–)
* [[Erica Klarreich]] (1972–)
* [[Victor LaRue Klee]] (1925–2007)
* [[Stephen Cole Kleene]] (1909–1994)
* [[Morris Kline]] (1908–1992)
* [[Donald Knuth]] (1938–)
* [[Bertram Kostant]] (1928–2017)
* [[Bernard Osgood Koopman]] (1900–1981)
*[[Saul Kripke]] (1940–2022) (filozof, logik)
* [[Joseph Kruskal]] (1928–2010)
* [[Martin David Kruskal]] (1925–2006)
* [[Boris Abramovič Kušner]] (1941–2019) (rusko- ameriški)

== L ==
* [[Jeffrey Lagarias]] (1949–)
* [[Leslie Lamport]] (1941–)
* [[Jeffrey Lang]] (1954–)
* [[Serge Lang]] (1927–2005)
* [[Leo Jerome Lange|Leo Jerome &quot;Jerry&quot; Lange]] (1928–2018)
* [[Rudolf Ernest Langer]] (1894–1968)
* [[Anneli Cahn Lax]] (1922–1999)
* [[Peter Lax|Peter David Lax]] (1926–2025) (madžarsko-judovako-ameriški)
* [[Robert Kendall Lazarsfeld]] (1953–)
* [[Solomon Lefschetz]] (1884–1972) (rusko-judovsko-ameriški)
* [[Russell Sherman Lehman]]
* [[Derrick Henry Lehmer]]
* [[Tom Lehrer]]
* [[James Lepowsky]] (1944–)
* [[William Judson LeVeque]] (1923–2007)
* [[Norman Levinson]]
* [[Richard Lewontin]]
* [[C.C. Li]]
* [[Elliott Hershel Lieb]] (1932–)
*[[Mario Livio]] (1945–) (romunsko-izraelsko-ameriški astrofizik, popularizator znanosti in matematike)
* [[Edward Norton Lorenz]] (1917–2008)
*[[Charles Loewner]] (1893–1968) (Kar/e/l Löwner; češ./nem.-amer.) 
* [[Samuel Loyd]] (1841–1911)
* [[George Lusztig]] (1946–) (romunsko-amer.)

== M ==
* [[Saunders Mac Lane]] (1909–2005)
* [[George Whitelaw Mackey]] (1916–2006)
* [[Karl Mahlburg]]
* [[Andrew Majda]] (1949–2021)
* [[Benoît Mandelbrot|Benoît B. Mandelbrot]] (1924–2010) (francosko-ameriški)
*[[Henry Berthold Mann]] (1905–2000)
* [[Herman William March]] (1878–1953)
*[[Grigorij Aleksandrovič Margulis|Grigorij Margulis]] (1946–)  [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1978 (rusko-ameriški)
*[[Barry Mazur]] (1937–)
* [[Jerrold E. Marsden]] (1942–)
* [[Donald A. Martin]] (1940–) (filozof in teoretik matematike)
* [[Michael Bahir Maschler]] (1927–2008) (Izrael)
* [[Max Mason]] (1877–1961)
* [[Emory McClintock]] (1840–1916)
* [[Douglas McIlroy]] (1932–)
* [[Curtis Tracy McMullen]] (1958–) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1998
* [[Edward James McShane]] (1904–1989)
* [[Nicholas Metropolis]] (1915–1999)
* [[Haynes Robert Miller]] (1948–)
* [[Kelly Miller]] (1863–1939)
* [[John Willard Milnor]] (1931–) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1962
* [[Michael Minovitch]] (1935/6–2022)
*[[Marjam Mirzahani]] (1977–2017) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] (iransko-ameriška)
* [[Ormbsy McKnight Mitchel]] (1809–1862)
* [[Cleve Moler]] (1939–)
* [[Richard Montague]] (1930–1971)
* [[Deane Montgomery]] (1909–1992)
* [[Hugh Lowell Montgomery]] (1944–)
* [[Edward Forrest Moore]] (1925–2003)
* [[Eliakim Hastings Moore]] (1862–1932)
* [[John Coleman Moore]] (1923–2016)
* [[Robert Lee Moore]] (1882–1974)
*[[Cathleen Synge Morawetz]] (1923–2017) (kanadsko-amer.)
*[[Louis Joel Mordell]] (1888–1972) (ameriško-britanski)
* [[Frank Morley]] (1860–1937)
* [[Charles Bradfield Morrey]] (1907–1984)
* [[Harold Calvin Marston Morse]] (1892–1977)
* [[Jürgen Kurt Moser]] (1928–1999)
* [[George Daniel Mostow]] (1923–2017)
* [[David Bryant Mumford]] (1937–) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1974

==N==
* [[John Forbes Nash]] (1928–2015) 
* [[Edward Nelson]] (1932–2014) 
* [[Harry Lewis Nelson]] (1932–2024)
* [[Abraham Nemeth]] (1918–2013)
* [[Otto Eduard Neugebauer]] (1899–1990)
* [[John von Neumann]] (1903–1957)
* [[Louis Nirenberg]] (1925–2020) (kanadsko-ameriški)
* [[Ivan Morton Niven]] (1915–1999) (kanadsko-ameriški)
* [[Martin Nowak]] (1965–) avstrijsko-ameriški evolucijski biolog in matematik
* [[Rafael E. Núñez]] (1960–)

==O==
* [[Andrew Michael Odlyzko]] (1949–)
* [[Frank William John Olver]] (1924–2013)
* [[Ken Ono]] (1968–)
* [[William Fogg Osgood]] (1864–1943)

==P==
* [[Igor Pak]] (1971–) (Rus)
* [[Richard Palais|Richard Sheldon Palais]] (1931–)
* [[Theodore Windle Palmer]] (1935–)
* [[Athanasios Papoulis]]
* [[Ernest Tilden Parker]] (1926–1991)
* [[Torrence Parsons]]
* [[Nicholas Passell]]
* [[Nicholas James Patterson]] (1947–)
* [[John Allen Paulos]]
* [[Benjamin Peirce]] (1809–1880)
* [[Charles Peirce]]
* [[Jerome K. Percus]] (1926–2021)
* [[Carl Pomerance]]
* [[Emil Leon Post]] (1897–1954)
* [[William Prager]]
* [[George R. Price]] (populacijski genetik)
* [[Griffith Baley Price]] (1905–2006)
* [[Robert Clay Prim]] (1921–2021)
* [[Charles Chapman Pugh]] (1940–) 
* [[Mihajlo Pupin-Idvorski]] (1854–1935)
* [[Hilary Putnam]] (1926–2016)

==Q==
* [[Daniel Gray Quillen]] (1940–2011) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1978

==R==
* [[Hans Adolph Rademacher]] (1892–1969)
* [[Dwijendra Kumar Ray-Chaudhuri]] (1933–)
* [[Raymond Moos Redheffer]] (1921–2005)
* [[Mina Rees]] (1902–1997)
* Max Erich (Eric) Reissner (1913–1996) (nem.-amer.)
* [[Kenneth Alan Ribet]]
* [[Henry Gordon Rice]]
* [[Marjorie Rice]]
* [[Robert Henry Risch]] (1939–)
* [[David Peter Robbins]] (1942–2003)
* [[Howard Percy Robertson]] (1903–1961)
* [[Abraham Robinson]]
* [[Julia Robinson]] (1919–1985)
* [[Raphael M. Robinson]] (1911–1995)
* [[Ronald Rivlin]] (1915–2005) (britansko-ameriški)
* [[Michael Ira Rosen]] (1938–)
* [[Arnold Ross]]
* [[Gian-Carlo Rota]] (1932–1999)
* [[Mary Ellen Rudin]]
*[[Walter Rudin]] (1921–2010) (avstrijsko-ameriški)

==S==
* [[Thomas Lorie Saaty]] (1926–2017)
* [[Donald Erik Sarason]] (1933–2017)
* [[Peter Sarnak]] (1953–)
* [[Herbert Scarf]]
* [[Julian Seymour Schwinger]] (1918–1994)
* [[Dana Scott]] (1932–)
* [[Irving Segal]]''/Irving Ezra Segal'' (1918–1998)
* [[Atle Selberg]] (1917–2007)
* [[Jeffrey Shallit]] (1957–)
* [[Daniel Shanks]] (1917–1996)
* [[Claude Elwood Shannon]] (1916–2001)
* [[Norman Shapiro]] (1932–2021)
* [[Lloyd Stowell Shapley]] (1923–2016) (angleško-ameriški) (nobelovec za ekonomijo)
* [[Isador Mitchell Sheffer]] (1901–1992)
* [[Gorō Shimura]] (1930–2019)
* [[Peter Shor]]
* [[Michael Ira Shub]] (1943–)
* [[Joseph H. Silverman]] (1955–)
*[[Barry Simon]] (1946–) 
* [[James Harris Simons]]
* [[Jakov Grigorjevič Sinaj]] (1935–) (Yakov Sinai) (rusko-ameriški)
* [[Isadore Singer]] (1924–2021)
* [[David Singmaster]] (1938–2023)
* [[Anatoliy Skorokhod]]
* [[David Slowinski]]
* [[Stephen Smale]] (1930–)
* [[Raymond Smullyan]] (1919–2017)
* [[George W. Snedecor]]
* [[Virgil Snyder]] (1869–1950)
*[[Alexander Soifer]] (1948–) (rusko-amer.)
* [[Robert Henry Sorgenfrey]] (1915–1996)
*[[Edwin Henry Spanier]] (1921–1996)
*[[Brigit Speh]] (1949–) 
* [[Donald C. Spencer]]
*[[Joel Spencer]] (1946–)
* [[Harold Stark]] (1939–)
* [[Norman Steenrod]]
* [[Elias M. Stein]]
* [[James Johnston Stoker]] (1905–1992)
* [[Marshall Harvey Stone]] (1903–1989)
* [[John Stone Stone]] (1869–1943)
* [[Ernst Gabor Straus]] (1922–1983) (nem.-amer.)
* [[Dennis Parnell Sullivan]] (1941–)

== T ==
* [[Jakov Danilovič Tamarkin]] (1888–1945)
* [[Abraham Haskel Taub]] (1911–1999)
* [[Olga Taussky-Todd]] (1906–1995)
* [[Llewellyn Hilleth Thomas]] (1903–1992)
* [[John Griggs Thompson]] (1932–) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1970
* [[William Thurston]] (1946–2012) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1982
* [[Clifford Truesdell]]
* [[Albert William Tucker]] (1905–1995)
* [[Bryant Tuckerman]]

== U ==
* [[Stanislaw Marcin Ulam]] (1909–1984) (poljsko-ameriški)
* [[Jakov Viktorovič Uspenski]] (1883–1947)

== V ==
* [[Ravi D. Vakil]] (1970 -) (kanadsko-ameriški)
* [[John Howard Van Amringe]] (1836–1915)
* [[Edward Burr Van Vleck]] (1863–1943)
* [[John Hasbrouck van Vleck]] (1899–1980) {{ikona Nob nag}} 1977
* [[Veeravalli Seshadri Varadarajan]] (1937–)
* [[András Vasy]] (1969–)
* [[Oswald Veblen]] (1880–1960)
*([[Vladimir Aleksandrovič Vojevodski]] 1966–2017) 
* [[Paul Vojta]] (1957–)

== W ==
* [[Donald Dines Wall]]
* [[Joseph Leonard Walsh]] (1895–1973)
* [[Wang Hao]]
* [[Warren Weaver]]
* [[Jeffrey Renwick Weeks]] (1956–)
* [[Joseph Wedderburn]]
* [[Burton Wendroff]] (1930–)
*[[Fritz Joachim Weyl]] (1915–1977) (švic.-amer.)
* [[Henry Seely White]] (1861–1943)
* [[George William Whitehead]] (1918–2004)
* [[Hassler Whitney]] (1907–1989)
* [[Greg Whitten]]
* [[Gordon Thomas Whyburn]] (1904–1969)
* [[Victor Wickerhauser]]
* [[David Vernon Widder]] (1898–1990)
* [[Norbert Wiener]] (1894–1964)
* [[Raymond Louis Wilder]] (1896–1982)
* [[Herbert Saul Wilf]] (1931–2012)
* [[Richard Michael Wilson]] (1945–)
* [[Kenneth Powers Williams]] (1887–1958)
* [[Scott W. Williams]] (1943–2025)
* [[Aurel Wintner]] (1903–1958)
* [[Edward Witten]] (1951–)
* [[Melanie Wood]] (1981–)
* [[Robert Simpson Woodward]] (1849–1924)
* [[John William Wrench]] (1911–2009)
* [[Chauncey Wright]] (1830–1875)
* [[Sewall Wright]] (1889–1988) (populacijski genetik)

== Y ==
* [[Laurence Chisholm Young]] (1905–2000)
* [[Tsit Yuen Lam]] (''Lín Jiéxuán'') (1942–)

== Z ==
* [[Lotfi Aliasker Zadeh]] (1921–2017)
* [[Don Bernard Zagier]] (1951–)
* [[Oscar Zariski]] (1899–1986) (rusko-amer. judovskega rodu)
* [[Doron Zeilberger]] (1950–)
*[[Andrei Zelevinsky]] (1953–2013) (rusko-ameriški)
* [[Max August Zorn]] (1906–1993)
* ([[Paul Frederick Zweifel]]) (1929–2017) (matem. fizik)
* [[Antoni Zygmund]] (1900–1992)

{{seznami narodov po poklicu|matematikov}}

[[Kategorija:Seznami Američanov|Matematiki]]
[[Kategorija:Ameriški matematiki| ]]</text>
      <sha1>ppw7o329gb0d30xg7gzneou4sr8mci4</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Antična Šparta</title>
    <ns>0</ns>
    <id>63224</id>
    <revision>
      <id>6773927</id>
      <parentid>6752414</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T19:58:13Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <comment>/* Geografski položaj */ razločitev, drugi drobni popravki  [[Project:AWB|AWB]]</comment>
      <origin>6773927</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="35532" sha1="9qobj0m9imzmp175nq7oczkxrf8sugp" xml:space="preserve">{{Infopolje Bivša država
|native_name = Σπάρτη
|conventional_long_name = Šparta
|common_name = Šparta
|status = mestna država
|
|continent = Evropa
|region    = Balkan
|country   = Grčija
|era       = klasika
|government_type    = oligarhija
|
|year_start  = 11. stoletje pr. n. št.
|year_end    = 195 pr. n. št.
|
|event1      = [[bitka pri Termopilah]]
|date_event1 = 480 pr. n. št.
|
|event_start = [[peloponeška vojna]]
|date_start  = 431 pr. n. št. - 404 pr. n. št.
|
|date_end    =
|
|image_map    = Sparta territory.jpg
|image_map_caption  = Ozemlje Šparte
|
|capital          = Šparta
|
|common_languages = dorščina
|religion         = grški politeizem
|currency         = železne ploščice
}}

'''Antična Šparta''' ([[dorščina|dorsko]] Σπάρτα, Spárta, [[atiščina|atiško]] Σπάρτη, Spárti, [[stara grščina|starogrško]] Λακεδαιμονία/Λακεδαίμων, Lakedaimonía/Lakedaímōn - Lakedamonija/Lakedajmon) je bila [[mestna država]] v [[Antična Grčija|Antični Grčiji]] na jugovzhodnem delu [[Peloponez]]a v dolini reke [[Evrotas]] v [[Lakonija|Lakoniji]].&lt;ref&gt;{{Harvnb|Cartledge|2002|p=91}}&lt;/ref&gt; Antična Šparta je bila znana po svoji vojaški moči, ljudski disciplini, militaristični družbi in sužnjih.  Sledi je pustila tudi v mitu o trojanski Heleni. Dolgo časa je veljala za najmočnejšo vojaško silo v antični Grčiji, zahvaljujoč [[agoga|agogi]], sistemu zakonov, ki so iz državljanov naredili vrhunske vojake. Čeprav je bilo območje antične Šparte naseljeno v obdobju mikenske prevlade, se njena zgodovina začne po priselitvi Dorcev na Peloponez v temni dobi in se konča po rimski osvojitvi Šparte.

Antična Šparta je začela rasti v mogočno vojaško silo v 7. st. pr. n. št. Zahvaljujoč svojemu vojaškega ugledu je bila Šparta priznana kot voditeljica kombinirane grške vojske v [[Grško-perzijske vojne|grško-perzijskih vojnah]] v začetku 5. st. pr. n. št. Med letoma 431 in 404 pr. n. št. je bila glavna sovražnica [[Atene|Aten]] v [[peloponeška vojna|peloponeški vojni]], ki jo je na koncu dobila, čeprav z velikimi žrtvami, in nato postala vodilna država v helenskem svetu.

Po porazu, ki ga je doživela s [[Tebe, Grčija|Tebami]] v [[Bitka pri Levktri|bitki pri Levktri]] leta 371 pr. n. št., je Šparta začela  padati v globoko krizo, ki je bila v glavnem demografska in gospodarska. V drugi polovici 4. st. pr. n. št. in prvi polovici 3. st. pr. n. št. je Šparta zadržala politično neodvisnost, a izgubila svoje pomembno mesto v grški politiki. V drugi polovici 3. st. pr. n. št. je ponovno, a za malo časa spet postala pomemben političen dejavnik v antični Grčiji. Po letu 195 pr. n. št. pa je bila Šparta popolnoma pod nadzorom Rima in Ahajske zveze ter končno izgubila svojo politično neodvisnost. Med rimsko zasedbo Grčije je Šparta zadržala neko stopnjo avtonomije.

S sistemom zakonov, ki so bili sprejeti pod imenom ''velika retra'', je Šparta zrasla v mogočno vojaško silo. Njeni prebivalci so bili razvrščeni kot ''spartiati'' (špartanski državljani, ki uživajo vse pravice), ''motaki'' (nešpartanski svobodni možje, vzgojeni kot Špartanci), ''periojki'' (svobodnjaki) in ''[[heloti]]'' (tlačani v državni lasti, zasužnjeni nešpartanski lokalni prebivalci). ''Spartiati'' so imeli strogo ''agogo'', posebno usposabljanje in izobraževanje, zato so bile špartanske [[Grška falanga|falange]] med najboljšimi v bitkah. Špartanske ženske so imele bistveno več pravic in enakopravnosti kot drugje v klasičnem svetu in zasedale precej visoke položaje v špartanski družbi. Šparta je bila zaradi svoje izključno vojaške narave zaprta za vplive iz drugih držav in drugih narodov, ni sprejemala tujih idej. Ustvarila je svojo zaprto in posebno kulturo, ki v primerjavi z drugimi helenskimi mesti ni imela velikih umetniških del. V sodobnem svetu imajo antično Šparto za najznačilnejši primer militaristične države, katere glavni cilj in smisel obstoja je bil ustvarjanje zdravih in močnih vojakov. Špartanski način življenja in kultura še danes uživata veliko spoštovanje v zahodnem svetu, kar je znano kot [[lakonizem]] ali [[lakonofilija]].

== Geografski položaj ==
[[Slika:Sparti in-river-Eurotas-valley flanked-by-Taygetos-mountains.jpg|thumb|250px| Ostanki antične Šparte in sodobno mesto, obkroženo z gorami]]
Po zgodovinarju [[Tukidid]]u je špartanska država v 5. st. pr. n. št. obsegala okoli dve petini skupne površine Peloponeza ali 8400 km². Bila je približno trikrat večja od atenske države. Teritorialno se je delila na dve glavni upravni enoti: Lakonijo na jugovzhodu Peloponeza in Mesenijo zahodno od Lakonije. [[Lakonija]] je bila z juga, jugozahoda in vzhoda obkrožena z morjem, na zahodu je gorska veriga Tajget (2407 m), na vzhodu Parnon (1935 m). Tajget se konča na jugu na rtu Tenaron, Parnon na rtu Maleja. Špartanske meje proti severu so se menjavale. Okoli 545 pr. n. št. je Šparta zavzela plodno ravnino Kinurijo, ki jo je po [[grška mitologija|grški mitologiji]] prvi koloniziral Kinur, sin [[Perzej]]a iz [[Argos (mesto)|Argosa]]. Od tedaj so se meje Šparte na severu razprostirale od antične Tireje na obali Egejskega morja do južnega dela partenijskih gora in zaokrožile dolino reke [[Evrotas]]. Te naravne ovire so antično Šparto naredile nedostopno pred napadalci. Značilno je, da Šparta večji del svoje zgodovine ni imela obzidij, prav zaradi topografije, ki je zagotavljala varnost. 

[[Mesenija]], ki je bila osvojena v mesenijskih vojnah, je imela na severu naravno mejo reko Nedas in [[Arkadija|arkadske]] gore, na vzhodu gorsko verigo Tajget, na jugu Mesenijski zaliv in na zahodu [[Jonsko morje]]. V Meseniji so bile visoke gore, kot sta Kipari in Itoma. Sredi Mesenije je bila zelo plodna dolina z reko Pamis.

Lakonsko državo so na začetku sestavljala štiri naselja: Kinosura, Limni, Mesoji in Pitani. Peto naselje, Amikle, je bilo nekoliko južneje od teh štirih in pripojeno Šparti neznano kdaj, &lt;ref&gt;Cartledge 2001a, Strana 92-93&lt;/ref&gt; čeprav se pogosto kot peto naselje omenja Dimni in ne Amikle. &lt;ref&gt;{{Harvnb|V. V. Struve/D. P. Kalistov|2000|p=102}}&lt;/ref&gt;&lt;sup id=&quot;inlineaa&quot; class=&quot;reference&quot;&gt;[[#notea|[a]]]&lt;/sup&gt; 

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Območje špartanske države (950–337 pr. n. št.)!! Površina v km² 
|-
| prva štiri naselja, okoli 950 pr. n. št. || 200–300
|-
| Pelana, Selasija, Egitis med 950 in 800 pr. n. št. || 700
|-
| Amikle, Derontres, Dentelijatis do 760 pr. n. št. || 1200
|-
| Eleja, rt Tenara, do okoli 750 pr. n. št. || 2.500
|-
| Steniklar (država mesenskih Dorcev) do 715 pr. n. št. || 3000
|-
| Makarija, Kiparisija, Palija, rt Akrita, Skiritis do okoli 570 pr. n. št. || 5500
|-
| rt Maleja, Kitera, Prasijatis, Tireatis do 547 pr. n. št. || 8400
|-
| Država Lakedemonska, 371 pr. n. št. || 8400
|-
| po izgubi Steniklare, Makarije, Turije, Fare, Avije, Skirite, Egite, Dentelijatide, Pelane in Selasije leta 369 pr. n. št. || 6000
|-
| ponovno zavzetje Pelane in Selasije okoli 366/365 pr. n. št. || 6200
|-
| izguba Kiparisije in Palije, 365 pr. n. št. || 5200
|-
| izguba Asine, Metone, Kardamalije, Tireatide, južne Kinurije leta 338/7 pr. n. št.|| 3200
|}

Čeprav naj bi bila antična Šparta mestna država v antični Grčiji, so še v antični dobi temu nasprotovali. Atenski govornik [[Izokrat]] je Šparto imenoval velik vojaški tabor&lt;ref&gt;[http://www.perseus.tufts.edu/hopper/text?doc=Perseus:text:1999.01.0144:speech=6:section=81 Isokrat 6.81]&lt;/ref&gt;. Po mnenju sodobnih raziskovalcev to ni daleč od resnice. Antična Šparta se je bistveno razlikovala po geografskem in družbenem položaju od drugih grških [[polis]]ov. Ker je obvladovala velik del Peloponeza, je imela pod nadzorom veliko mest, vasi in manjših naselij. Velikost špartanske države je bolj spominjala na Makedonijo in Tesalijo ter njuno družbeno ureditev kot na druge  polise. Okoli leta 500 pr. n. št. naj bi znotraj meja špartanske države živelo več kot 300.000 prebivalcev vseh družbenih slojev.

== Mitologija antične Šparte ==
=== Ime in legenda ===
Najzgodnejši potrjen izraz se nanaša na Lakedajmon v mikenski grščini ''ra-ke-da-mi-ni-jo'', ''Lakedajmonian'', napisan v linearni zlogovni pisavi B, v grški abecedi Λακεδαιμόνιος, ''Lakedaimonios'' (latinsko: ''Lacedaemonius''). &lt;ref&gt;{{harvnb|LIddell|Scott|1940|loc={{LSJ|*lakedai/mwn|Λακεδαιμόνιος, s.v. Λακεδαίμων}}}}.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=L&amp;S-Lacedaemon&gt;{{L&amp;S|Lacedaemon|Lacedaemonius, s.v. Lacedaemon|ref}}&lt;/ref&gt; Beseda Lakedaimon (Λακεδαίμων) je bila včasih uporabljena kot pridevnik in je pogosto uporabljena v delih [[Homer]]ja in atenskih zgodovinarjev [[Herodot]]a in Tukidida.

Starogrški potopisec [[Pavzanij (geograf)|Pavzanij]] je dal bogate informacije o grški mitologiji in imenih, povezanih z antično Šparto. Po špartanski tradiciji je bil prvi kralj Šparte (ki se tedaj ni tako imenovala) Leleg. Po njem so se prebivalci imenovali Lelegi&lt;ref name=&quot;Pausanija&quot;&gt;[http://www.perseus.tufts.edu/hopper/text?doc=Perseus:text:1999.01.0160:book=3:chapter=1:section=1 Pausanija 3.1.1]&lt;/ref&gt;. Leleg je imel dva sinova Miliasa in Polikaona. Drugi sin, Polikaon, se je poročil s hčerjo argejskega kralja Triopsa, z lepo Meseno. Ko je ugotovila, da kot drugi mož po vrsti ne more naslediti prestola, mu je svetovala, da zapustita državo. Ko sta prišla čez goro na zahodu, sta naletela na plodno ravnino. Tam sta zgradila mesto Mesena. Polikaon je postal kralj tega mesta. &lt;ref name=&quot;Lakonika&quot;&gt;[http://remacle.org/bloodwolf/erudits/pausanias/laconiegr.htm Pausanija, ''«Lakonski»'' Ι, 1-3]&lt;/ref&gt;

V Šparti je Malias nasledil Lelega, njega pa Evrot. Evrot je bil moder kralj, ki je izvedel velik podvig. V dolini Šparte je reka stalno poplavljala in ustvarila jezero. Evrot je zgradil kanal in tako preprečil nastajanje jezera. Reka je dobila ime po mitološkem kralju Evrotas. Ni imel moških potomcev, samo hčer z imenom Šparta. Za naslednika je določil njenega zaročenca Lakedajmona, ki je dal ime državi, glavno mesto pa je imenoval po svoji ženi Šparta. Gorovje, ki je delilo državo od Mesenije, je imenoval po mami, nimfi Tajgeti&lt;ref&gt;[http://www.perseus.tufts.edu/hopper/text?doc=Perseus:text:1999.01.0160:book=3:chapter=1:section=2 Pausanija 3.1.2]&lt;/ref&gt;. Njegov sin Amikl je po mitu osnoval mesto v bližini Šparte in mu dal ime Amikle.
 
Potomci teh mitoloških likov so tudi junaki trojanskega ciklusa: trojanska [[Helena (mitologija)|Helena]], [[Klitajmnestra]], [[Kastor in Polidevk|Dioskura]] in [[Penelopa]].

=== Šparta v trojanskem ciklusu ===
{{Glavni|Helena (mitologija)}}
[[Slika:Helene Paris Louvre K6.jpg|thumb|250px|Helena in Paris. Apulijski krater iz 4. st. pr. n. št., Louvre.]]

Šparta se omenja v epih trojanskega ciklusa tudi pod imenom Lakedemonija, ki označuje kraljevino mitološkega kralja Šparte [[Menelaj]]a in njegove žene Helene. V Homerjevih epih je rečeno, da je imel špartanski kralj [[Tindarej]] hčer, prelepo Heleno, ki po mitologiji ni bila njegova hči, ampak hči Zevsa in njegove žene Lede. Ko se je Tindarej odločil poročiti svoji hčeri, Klitajmnestro in Heleno, so se v Šparti zbrali mladi plemiči in prestolonasledniki iz vse Grčije. Helena se je poročila z Menelajem, Klitajmnestra z Agamemnonom, oba sta bila sinova mikenskega kralja [[Atrej]]a. Menelaj je po smrti Tindareja postal kralj Šparte. V Homerjevih epih piše, da je [[Paris]], sin trojanskega kralja [[Priam]]a, ugrabil Heleno, kar je bilo po mitologiji povod za [[Trojanska vojna|vojno Ahajcev proti Troji]]. Po uničenju [[Troja|Troje]] sta se Menelaj in Helena po mnogih pustolovščinah vrnila v Šparto. Njuna hči Hermiona se je poročila z bratrancem [[Orest]]om, ko je zavladal v Argosu. Izraza Šparta in Lakedemonija se v Homerjevih epih uporabljata za Menelajev dvorec in ne za ozemlje. Homer je v [[Odiseja|Odiseji]] geografski položaj Menelajeve Šparte opredelil povsem drugače.

== Prazgodovina ==
Najverodostojnejši arheološki podatki o prazgodovinski Šparti so odkritja iz sredine 6. tisočletja pr. n. št. V lakonski regiji so jih našli na hribu Kufovun, v jami Alepotrip na vzhodni obali Mesenijskega zaliva ter tudi v mestu Apidija na zahodnem delu gorske verige Parnon. V bližini jame  je bil najden srebrn nakit, ki kaže precejšnje bogastvo. Čeprav so arheološki dokazi o Lakoniji iz kamene in bronaste dobe (srebrn nakit, veliko  keramike), ni nič znano o pravi naravi prazgodovinske Šparte in Lakonije. &lt;ref&gt;{{Harvnb|Cartledge|2002|p=28-29}}&lt;/ref&gt; 

=== Mikenska Šparta ===
{{Glavni| Mikenska doba}}
[[Slika:Vafeio Mycenaen laconian.jpg|thumb|Mikenska zlata skodelica z lovskim reliefom. Prva polovica 15. st. pr. n. št., Vafio, Lakonija|250px]]
O Šparti v obdobju mikenske prevlade v Grčiji ni verodostojnih zgodovinskih podatkov. Dostopno je le ljudsko izročilo&lt;ref name=&quot;Herodot, Book I, 56.3&quot;&gt;Herodot, I, 56.3&lt;/ref&gt; V pozni bronasti dobi je bila Lakonija gotovo del mikenskega kraljestva. V Lakoniji so v mestu Vafio našli mikenske grobove iz 15. st. pr. n. št. Mikensko kraljestvo je propadlo neposredno pred dorskim vdorom na Peloponez v 12. in 11. st. pr. n. št. Pravi razlog propada mikenske Šparte in drugih mikenskih mest ni znan. Bilo je splošno znano, da je bil kriv dorski vdor, vendar so znanstvena odkritja pokazala, da je mikenska civilizacija doživela velik zlom še pred prihodom Dorcev v 12. st. pr. n. št. &lt;ref name=&quot;Delijanis&quot;&gt;{{Harvnb|Delijanis|2007|p=10}}&lt;/ref&gt; Glavna teorija izginotja mikenske civilizacije je zasnovana na napadih neznanih morskih ljudstev, ki so se pojavila in skrivnostno izginila iz zgodovine v 12. in 11. st. pr. n. št. Arheološki podatki o mikenski Šparti kažejo na obstoj dvorcev in naselij iz mikenske dobe v mestu Pelena severno od Šparte. Pelena naj bi bila glavno mesto preddorske Lakonije. V Šparti so prav tako odkrili ostanke velike zgradbe iz 12. in 11. st. pr. n. št., imenovane Menelajon po mitološkem kralju Menelaju. &lt;ref&gt;[http://www.rassias.gr/SPARTA26.html Rassias Pellana]&lt;/ref&gt;

== Zgodovina antične Šparte ==
=== Temna doba ===
[[Slika:Everdingen lycurgus.jpg|thumb|right|250px |Likurg pred Špartanci, delo Cezarja van Everdingna iz 17. st.]]
Zgodovina antične Šparte je neposredno povezana z dorskim vpadom na Peloponez v 12. in 11. st. pr. n. št. (po arheoloških podatkih je bila dorska selitev pozneje). Ni verodostojnih podatkov o njeni zgodnji zgodovini. Splošno je znano, da je grško pleme Dorcev prišlo iz Doride v osrednji Grčiji in se naselilo v dolini reke Evrotas. Izokrat piše, da skupno število Dorcev, ki so prišli v lakonsko dolino, ni presegalo 2000 ljudi. Na prostoru nekdanjega mikenskega naselja so Dorci ustanovili državo in zasužnjili lokalno prebivalstvo. V Lakoniji so bili razdeljeni na tri plemena: Pamfili, Hili in Dimanci. Ta tri plemena so zavzela pet vasi, ki so se združile v mesto Šparta. &lt;ref&gt;{{Harvnb|Ehrenberg|2004|p=36}}&lt;/ref&gt; Značilnosti Šparte v temnem obdobju antične Grčije niso znane, ni zanesljivih podatkov o tem zgodovinskem obdobju. Po Herodotu in Tukididu je Šparta v tem obdobju preživljala čas anarhije.[28] Ob koncu temnega obdobja in v začetku arhajske dobe v  8. st. pr. n. št. so bile najverjetneje izpeljane [[Likurg]]ove reforme, ki so omogočile Šparti, da je postala mogočna vojaška sila. &lt;ref name=&quot;Ehremberg33&quot;&gt;{{Harvnb|Ehrenberg|2004|p=33}}&lt;/ref&gt; 

=== Arhaična Šparta ===
[[Slika:Cratère de Vix 0011 cropped.jpg|thumb|left|200px|Relief starogrškega hoplita iz Viksovega kraterja, okoli 510 pr. n. št.]]
Ob koncu 8. st. pr. n. št. je Šparta nadaljevala osvajanja. Leta 724 pr. n. št. je  po dolgotrajni vojni osvojila sosednjo Mesenijo in zasužnjila prebivalstvo. Leta 685 pr. n. št. so se Mesenci uprli in premagali špartansko vojsko. Špartanci so jih ponovno zasužnjili leta 668 pr. n. št. V 7. st. pr. n. št. je bil največji nasprotnik Šparte na Peloponezu mesto Argos pod oblastjo [[tiran]]a [[Fidon]]a. Argosu je uspelo premagati Šparto v bitki pri Heseji 669 pr. n. št. To je zadnji večji poraz špartanske vojske v naslednjih 300 letih. V 6. st. pr. n. št. je Šparta poskušala osvojiti mesto Tegej blizu svojih severnih meja. Po nekaj neuspehih je bilo sklenjeno dolgotrajno zavezništvo. Priključila so se mesta Mantineja, Orhomen, Elida in Flius. Tako je Šparta postavila zvezo, ki ji je pomagala povečati vpliv v Grčiji, znana v zgodovini kot [[Peloponeška zveza]], imenovani tudi Lakedajmončani in njihovi zavezniki. Okoli 545 pr. n. št. je Šparti uspelo končno premagati Argos in osvojiti plodno Kinursko ravnino. Meje špartanske države so ostale nespremenjene vse do 371 pr. n. št. Leta 510 pr. n. št. je špartanska vojska prvič prekoračila [[Korintska ožina|Korintsko ožino]] in posredovala v [[Atika (bivša država) |Atiki]]. Hoteli so zrušiti atensko tiranijo in nato so podprli Ishagoro, ki je želel postati tiran. Špartanski kralj [[Kleomen I.]] se je znašel obkoljen na atenski akropoli in se je moral predati. Leta 506. pr. n. št. sta se spopadla kralja Kleomen I. in Demarat, ki sta v Elevzini, predmestju Aten, izdala nasprotujoča si navodila svojim vojakom. Ta dogodek je povzročil prekinitev vojne in sprejetje zakona, da lahko samo en kralj vodi špartansko vojsko v vojni. Leta 499 pr. n. št. so Jonci prosili za pomoč Šparto v uporu proti [[[[Ahemenidsko cesarstvo|Perziji]], a jih je kralj Kleomen I. zavrnil. Po petih letih, 494. pr. n. št., je ponovno izbruhnila vojna med Argosom in Šparto. Špartanci so zmagali, pobili okoli 6000 argejskih vojakov. Ob koncu 6. in začetku 5. st. pr. n. št. so imeli vpliv na ozemlju 20.000 km², na katerem je živelo med 800.000 in 900.000 ljudi. Šparta je bila med najmočnejšimi polisi v Grčiji.

=== Klasična Šparta ===
V drugi mesenijski vojni se je Šparta uveljavila kot lokalna oblast na Peloponezu in v preostalem delu Grčije. V naslednjih stoletjih je bil ugled Šparte kot vojaške sile brez konkurence. &lt;ref&gt;&quot;A Historical Commentary on Thucydides&quot;—David Cartwright, p. 176&lt;/ref&gt; Leta 480 pred našim štetjem je bila majhna vojska Špartancev pod vodstvom Tespijana in tebanskega kralja [[Leonid I.|Leonid]]a (približno 300 Špartancev, 700 Tespijancev in 400 Tebancev) legendarni zadnji branik v [[bitka pri Termopilah|bitki pri Termopilah]] proti mogočni perzijski vojski. Povzročili so jim veliko smrtnih žrtev, preden so jih  končno premagali. &lt;ref&gt;{{Harvnb|Green|1998|p=10}}&lt;/ref&gt; Dobro orožje, strategija in bronasti oklepi grških hoplitov in njihova falanga so se spet izkazali eno leto pozneje, ko je  Šparta vodila grško zavezniško vojsko proti Perzijcem v [[bitka pri Platajah|bitki pri Platajah]].


Odločilna grška zmaga pri Platajah je končala grško-perzijske vojne skupaj s perzijsko željo po širitvi v Evropo. Čeprav je bila ta vojna zmaga vsegrške vojske, je Šparta, ki je poleg tega, da je bila vodilna sila pri Termopilah in Platajah, dejansko vodila celotno grško vojsko. &lt;ref&gt;Britannica ed. 2006, &quot;Sparta&quot;&lt;/ref&gt;

V poznejših antičnih časih je imela Šparta skupaj z Atenami, Tebami glavno besedo pri medsebojnih spopadih s Perzijo. Posledica [[Peloponeška vojna|peloponeške vojne]] je bila, da je Šparta, ki je bila tradicionalno kopenska kultura, postala pomorska sila. Na vrhuncu svoje moči je Šparta umirila več ključnih grških držav in ji je celo uspelo premagati elitno atensko mornarico. Do konca 5. stoletja pred našim štetjem je bila država, ki je porazila atensko cesarstvo in napadla perzijske province v Anatoliji. To obdobje označuje [[Špartanska hegemonija|špartansko hegemonijo]].

Med korintskimi vojnami se je Šparta spoprijemala s koalicijo vodilnih grških držav: Tebe, Atene, Korint in Argos. Zavezništvo je sprva podpirala Perzija, katere ozemlja v Anatoliji so bila zasedena s Špartanci in se je bala nadaljnje špartanske širitve v Azijo. &lt;ref&gt;&quot;Dictionary of Ancient&amp;Medieval Warfare&quot;—Matthew Bennett, p. 86&lt;/ref&gt; Šparta je dosegla vrsto zmag, vendar je mnoge njene ladje v bitki pri Knidu uničila flota grško-feničanskih plačancev. Bitka je močno zmanjšala pomorsko moč Šparte, vendar se ni končala po njenih željah v Perziji, dokler atenski general Konon ni opustošil špartanske obale in izzval star špartanski strah pred uporom helotov. &lt;ref name=boardman&gt;&quot;The Oxford Illustrated History of Greece and the Hellenistic World&quot; p. 141, John Boardman, Jasper Griffin, Oswyn Murray&lt;/ref&gt;
 
Po več letih bojev je bil leta 387 pred našim štetjem podpisan Antalkidasov mir, po katerem so vsa jonska grška mesta vrnili pod perzijski nadzor in azijska meja Perzije naj bi bila rešena špartanske grožnje. Učinki vojne so ponovno potrdili sposobnost Perzije, da uspešno posega v grško politiko in uveljavlja oslabljeni hegemonski položaj Šparte v grškem političnem sistemu. &lt;ref&gt;Fine, ''The Ancient Greeks'', 556-9&lt;/ref&gt; Začela se je dolga pot upadanja Šparte po hudem vojaškem porazu proti Epaminondasu v Tebah v bitki pri Levktri. To je bilo prvič, da je špartanska vojska izgubila bitko za ozemlje.

Kot je bilo mogoče špartansko državljanstvo podedovati po krvi, se je Šparta zdaj vse bolj spoprijemala s heloti, ki so preglasovali prvotne državljane. Skrb vzbujajoče upadanje špartanskih državljanov je komentiral [[Aristotel]].

=== Helenistična in rimska Šparta ===
Šparta si ni nikoli povsem opomogla zaradi izgub pri Levktri leta 371 pred našim štetjem in poznejših helotskih uporov, čeprav je lahko nadaljevala kot regionalna sila še več kot dve stoletji. Niti [[Filip II. Makedonski]] niti njegov sin [[Aleksander Veliki]] nista poskušala osvojiti Šparte.

Tudi med upadanjem Šparta ni nikoli pozabila svoje trditve, da je &quot;zagovornica helenizma&quot; in njenega lakonizma. Po anekdoti so se Špartanci odzvali z enotnim, jedrnatim odgovorom: &quot;aἴκα – če&quot;, ko je Filip II. poslal sporočilo Šparti: &quot;Če vstopim v Lakonijo, bom zrušil Šparto.&quot; &lt;ref&gt;{{harvnb|Davies |1998|pp=[https://books.google.com/books?id=vD7SWb5lXBAC&amp;lpg=PP1&amp;pg=PA133#v=onepage&amp;q&amp;f=false 133]}}.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{harvnb|Plutarch|1874|loc=De garrulitate, [http://www.perseus.tufts.edu/hopper/text?doc=Perseus%3Atext%3A2008.01.0288%3Asection%3D17 17]}}.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{harvnb|Plutarch|1891|loc=De garrulitate, [http://www.perseus.tufts.edu/hopper/text?doc=Perseus%3Atext%3A2008.01.0286%3Asection%3D17 17]}}; in Greek.&lt;/ref&gt;

Ko je Filip ustvaril Grško ligo pod pretvezo poenotenja Grčije proti Perziji, so se Špartanci odločili, da se ne pridružijo, saj niso imeli nobenega interesa za pridružitev vsegrškemu pohodu, razen če bi bilo pod špartanskim vodstvom. Tako je ob osvojitvi Perzije Aleksander Veliki poslal Atenam 300 oblek s perzijskimi oklepi s pripisom: ''Aleksander, sin Filipa in vseh Grkov, razen Špartancev, dajem darilo, sprejeto od tujcev, ki živijo v Aziji.''

Med pohodi Aleksandra na vzhod je špartanski kralj [[Agis III.]] leta 333 pred našim štetjem poslal sile na Kreto, ker je nameraval osvojiti otok.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.livius.org/ag-ai/agis/agis_iii.html |title=Agis III |accessdate=2015-12-08 |archive-date=2013-05-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130508045716/http://www.livius.org/ag-ai/agis/agis_iii.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Agis je pozneje prevzel poveljstvo zavezniških grških sil proti Makedoniji, doživel prve uspehe, še preden je začel oblegati [[Megalopolis]] 331 pred našim štetjem. Velika makedonska vojska pod generalom [[Antipater]]jem je vkorakala na položaje in premagala špartanske sile v ostrem spopadu. &lt;ref&gt;[http://www.jstor.org/pss/4475455 ''Agis III'', by E. Badian  © 1967 - Jstor]&lt;/ref&gt; Več kot 5300 Špartancev in njihovih zaveznikov ter 3500 vojakov Antipaterja je bilo ubitih. &lt;ref&gt;Diodorus, World History&lt;/ref&gt; Agis, ki je bil ranjen, je ukazal svojim možem, naj ga pustijo in se spoprimejo z napredujočo makedonsko vojsko, da bi pridobili čas za umik. Umrl jim je na rokah. &lt;ref&gt;Diodorus, World History, 17.62.1-63.4;tr. C.B. Welles&lt;/ref&gt; Aleksander je bil usmiljen in je prisilil Špartance, da se pridružijo Korintski ligi, ki so jo pred tem zavrnili. &lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author=Agnes Forbes Savill |year=1993 |title=Alexander the Great and his time |publisher=New York: Barnes &amp; Noble |isbn=0-88029-591-0 |cobiss= |page=44}}&lt;/ref&gt;

Med [[Punske vojne |punskimi vojnami]] je bila Šparta zaveznica [[Rimska republika |Rimske republike]]. Špartanska politična neodvisnost se je obdržala do takrat, ko jo je koalicija drugih grških mestnih državic in Rima prisilila, da se je pridružila Ahajski zvezi po porazu v odločilni lakonijski vojni in po strmoglavljenju njihovega zadnjega kralja Nabisa. Leta 146 pr. n. št. je Grčijo osvojil rimski general Mumij. Po rimskih osvajanjih so Špartanci nadaljevali svoj način življenja in mesto je postalo turistično zanimivo za rimsko elito, ki je prihajala v spoštovanju občudovat eksotične špartanske običaje, zlasti Diamastigosis v [[Tempelj Artemide Ortije|templju Artemide Ortije]] v Limnah zunaj Šparte. Amfiteater je iz 3. stoletja n. št. Uporabljali so ga za opazovanje obrednega bičanja špartanskih mladeničev.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=Cicero|author-link=Cicero|title=[[Tusculanae Disputationes]]|chapter=II.34|chapter-url=http://www.perseus.tufts.edu/hopper/text?doc=Perseus%3Atext%3A2007.01.0044%3Abook%3D2%3Asection%3D34|editor-first=M.|editor-last=Pohlenz|place=Leipzig|publisher=Teubner|year=1918|language=la}} At the Perseus Project.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|title=Sparta|url=https://archive.org/details/sparta0000hmic|first=Humfrey|last=Michell|page=[https://archive.org/details/sparta0000hmic/page/174 175]|year=1964|publisher=Cambridge University Press}}&lt;/ref&gt;

=== Srednjeveška in sodobna Šparta ===
Po bizantinskih virih so v nekaterih delih lakonijske regije ostali [[Poganstvo|pogani]] do 10. stoletja. Dorsko govoreče prebivalstvo danes živi v Tsakoniji. V srednjem veku se je politično in kulturno središče Lakonije preusmerilo na bližnje naselje [[Mistra]], Šparta pa je izgubila celo lokalni pomen. Sodobna [[Šparta (mesto)|Šparta]] je bila ponovno ustanovljena leta 1834 z odlokom kralja Ota Grškega.

== Špartanska družba ==
{{glavni|Ženske v antični Šparti}}
Šparta je bila vojaška država. Že ob rojstvu so pustili živeti le krepkim otrokom (šibke so vrgli v prepad). Dečke od 8 do 20 let so urili v posebnih zavodih. Dobivali so le pičlo hrano, hodili bosi in goli, saj so imeli samo ogrinjalo, ki so ga nosili poleti in pozimi namesto obleke, ponoči pa so ga uporabljali za odejo. Pogosto so jih tudi tepli, a so morali vse to prenašati molče. Špartanski vojaki so se bojevali tesno skupaj in s ščitom branili svojega soseda. Ker so živeli ves čas skupaj, so bili pogosto veliki prijatelji in včasih tudi ljubimci, zato so zvesto branili drug drugega. Imeli so dolge lase, ki so bili znak poguma.

=== Politična ureditev ===

Šparta se je razlikovala od drugih grških [[polis|polisov]] ravno po tem, da je obdržala [[kralj]]e po arhaični dobi vse do 3. stoletja pr. n. št., ko so polis vključili v Ahajsko zvezo. Celo več, medtem ko so drugi polisi v stari dobi imeli po enega kralja, je Šparta imela ves čas dva. Po tradiciji je bil en kralj iz rodbine Agaidov, drugi pa iz rodbine Evripontidov. Svoj izvor sta navajali po enem od dvojčkov, po Evristeju ali Proklesu, ki sta bila Heraklejeva potomca. Dve generaciji po [[trojanska vojna|trojanski vojni]] sta namreč zavzela Šparto. Zgodba se ujema s propadom [[Mikene|mikenske kulture]] in prihodom [[Dorci|Dorcev]] na [[Peloponez]]. V Šparti so sestavljali spisek kraljev od vsega začetka, čeprav danes za obdobje pred 6. stoletjem pr. n. št. nimamo zanesljivih dokazov o kraljih. Dva kralja so v Šparti uvedli zato, ker je bila ob koncu arhaične dobe zaradi širjenja v [[Mesenija|Mesenijo]] stalno v vojni. Če je en kralj padel, je drugi še vedno lahko vladal in preprečil slabljenje države. Tako je namreč svetovalo [[Delfi|Delfsko preročišče]], ko ni bilo jasno, kateri od dvojčkov naj bi zavladal mestu. Znano je tudi, da sta si bili obe kraljevi rodbini stalno v laseh, kar pa Špartancev ni obremenjevalo.

Kralja sama pa nista imela veliko pristojnosti. Stalno ju je nadzorovalo pet [[efori|eforijev]] (ἔϕορος), ki so bili izvoljeni vsako leto. Ocenjevali so njuno vladanje in od njiju zahtevali pokornost. Državljani, starejši od 30 let, so bili lahko izvoljeni le enkrat v življenju. Eforiji so bili vrhovni sodniki, preganjali so nezaželene tujce, imeli so pravico do kaznovanja in nadzorovanja kraljev, napovedovali so vojne in sklepali mir. Da so lahko nekaznovano pobijali helote, so jim vsako leto napovedali vojno. Od 5. stol. pr. n. št. so bili najpomembnejša politična sila v državi. Vsakih osem let so celo vprašali preročišče, ali kralja še uživata naklonjenost bogov. V resnici sta kralja morala voditi samo še verske zadeve in vojaške pohode. Prva sta morala na pohod in se zadnja vrniti. S seboj sta lahko vzela živino, kolikor sta je hotela. Pri žrtvovanju sta prejela dvojno količino mesa in kožo zaklane živali. Vsako polno luno in sedem dni za tem sta na državne stroške v Apolonovem templju prejela žrtveno žival, ječmenovo kašo in vino. Na raznih prireditvah sta imela vedno častno mesto. Več privilegijev kralja nista imela, pravzaprav sta morala biti someščanom zgled poguma, skromnosti in kreposti.

Čeprav je danes najbolj znan špartanski kralj [[Leonid I.]], ki se je s 300 Špartanci žrtvoval za domovino, je tretji veliki grški zgodovinar [[Ksenofont]] imel najbolj v čislih kralja [[Agezilaj II.|Agezilaja]]. Njegove dosežke opisuje v grški zgodovini, njemu na čast pa je napisal celo hvalnico.

Geruzijo (svet starešin) so sestavljali kralja in 28 članov (gerontov), starih nad 60 let in izvoljenih dosmrtno. Geruzija je pripravljala zakone za ljudski zbor – apelo.

Člani apele (zbora) so bili vsi moški Špartanci, stari nad 30 let. O predlogih niso smeli razpravljati, zato je apela z vzklikanjem potrjevala ali zavračala zakonske predloge geruzije. Lahko je razglasila vojno in določila kralja, ki je vodil vojsko. Med člani apele so izvolili člane geruzije in eforje.

=== Špartanska šola in vzgoja ===

Namen šolanja otrok v militaristični Šparti klasične dobe je bil vzgojiti poslušnega in učinkovitega vojaka. Vrline, kot so samoodpovedovanje, preprostost in poslušnost zakonu ali oblasti, so jim pomenile vse. Šparta je taka postala sicer šele po neprestanih vojnah z Mesenci, kljub vsemu pa so tak ustroj države pripisovali na pol mitološkemu kralju [[Likurg]]u.

Špartanski deček ali deklica sta morala imeti popolno telo. Že ob rojstvu so dojenčke s pomanjkljivostmi vrgli s pečine ali pa jih dali v vzgojo helotom. Zdrave so pustili materam. Deček je šel zdoma v šolo s 6 ali 7 leti. Pridružil se je skupini, ki je že od začetka morala delovati kot vojaška enota. Do 18. leta so živeli v lopah v bratovščinah, se učili spretnosti za preživetje in vojaških spretnosti. Stalno so se urili bosi: tekli so, metali kopje in disk, skakali, plavali in lovili. Hrane so dobili premalo, če pa so jo kradli in bili pri tem zasačeni, so bili kaznovani. Nekaj malega so se učili tudi brati in pisati, vendar to ni bilo tako pomembno. Petja in plesa so se učili, če sta bila vključena v obrede pri vojaškem življenju. Samo fant, ki je ob koncu šolanja prestal test, je postal polnopravni državljan. Vsi drugi so postali periojki. V primerjavi z  drugimi grškimi mesti v Šparti niso učili deklet samo domačih opravil, ampak so se prav tako učile teči, skakati, metati kopje in disk in se boriti. Samo močna dekleta so po njihovem mnenju lahko rodila močne otroke.

==Pomembni antični Špartanci==
* [[Agis I.]] – kralj
* [[Agis II.]] – kralj
* [[Agezilaj II.]] – kralj
* [[Kleomen I.]] – kralj
* [[Leonid I.]] (pribl. 520–480 pr. n. št.) – kralj, znan po svojih dejavnostih v bitki pri Termopilah
* [[Kleomen III.]] – kralj in reformator
* [[Lizander]] (5.–4. st. pr. n. št.) – general
* [[Likurg]] (10. st. pr. n št.) – zakonodajalec
* [[Hionis]] (7. st. pr. n. št.) – atlet
* [[Kiniska]] (4. st. pr. n št.) – princesa in atletinja
* [[Hilon]] – filozof
* [[Gorgo iz Šparte]] – kraljica in političarka
* [[Helena (mitologija)]] – kraljica Šparte
* [[Menelaj]] – kralj Šparte med trojansko vojno
* [[Ksantip iz Kartagine]] – špartanski plačanec, prva punska vojna
* [[Nabis]] – kralj

== Glej tudi ==
* [[Bitka pri Termopilah]]
* [[Bitka pri Platajah]] 
* [[Leonid I.]]

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Viri ==
* {{navedi knjigo|last=Chrisp|first=Peter|year=2008|title=E.raziskovalec: Stara Grčija|publisher=Mladinska Knjiga|location=Ljubljana|cobiss=239256832}}
* {{navedi knjigo|last=Morris|first=Neil|year=2005|title=Ilustrirana zgodovina sveta|publisher=Didakta|location=Radovljica|cobiss=220386304}}

== Zunanje povezave ==
{{Commons category|Sparta}}
* [http://encyclopedia.jrank.org/SOU_STE/SPARTA_Gr_Eirapril_or_AaKe5atyc.html Encyclopedia Britannica, 11th Edition Sparta] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100527142944/http://encyclopedia.jrank.org/SOU_STE/SPARTA_Gr_Eirapril_or_AaKe5atyc.html |date=2010-05-27 }}
* [http://www.sikyon.com/Sparta/sparta_eg.html sikyon] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150530051232/http://www.sikyon.com/sparta/sparta_eg.html |date=2015-05-30 }}
* [http://www.ekivolos.gr/arxaia sparti.htm ekivolos]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}
* [http://www.gtp.gr/LocPage.asp?id=9773 GTP—Sparta]
* [http://www.gtp.gr/LocPage.asp?id=61562 GTP—Antička Sparta]
* [http://elysiumgates.com/~helena Špartanska zgodovina]
* [http://www.journaloflaconicstudies.markoulakispublications.org.uk Journal of Laconian Studies—A peer-review open source Journal for the study of Laconian history] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100211192222/http://www.journaloflaconicstudies.markoulakispublications.org.uk/ |date=2010-02-11 }}
* [http://www.sparta.markoulakispublications.org.uk Sparta—An educational periodical for Sparta &amp; Greek history] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20161021064543/http://www.sparta.markoulakispublications.org.uk/ |date=2016-10-21 }}
* [http://www.fordham.edu/halsall/ancient/eb11-sparta.html Ancient History Sourcebook: 11th ''Britannica'': Sparta]
* [http://www.sikyon.com/sparta/history_eg.html History of Ancient Sparta] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091210135050/http://www.sikyon.com/sparta/history_eg.html |date=2009-12-10 }}
* [http://www.laconia.org/sparti_h_1.htm Facts on Sparta]
* [http://web.missouri.edu/~daw262/sparta.html Arheologija Antične Šparte] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20081012222426/http://web.missouri.edu/~daw262/sparta.html |date=2008-10-12 }}
* [http://www.sikyon.com/sparta/Art/sparta_peg01.html Lakonska umetnost] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150628065605/http://www.sikyon.com/Sparta/Art/sparta_peg01.html |date=2015-06-28 }}
* [http://www.b92.net/zivot/nauka.php?yyyy=2011&amp;mm=04&amp;dd=04&amp;nav_id=504161 Zablode o stari Šparti („B92“, 4. april 2011)]


[[Kategorija:Šparta|*]]
[[Kategorija:Bivše mestne države]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>9qobj0m9imzmp175nq7oczkxrf8sugp</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Argus (razločitev)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>63429</id>
    <revision>
      <id>6773961</id>
      <parentid>3865837</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T20:03:16Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>GT</comment>
      <origin>6773961</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="320" sha1="i58dvory9vdzfnklr43ehsarsho70bp" xml:space="preserve">'''Argus''' ([[slovenščina|slovensko]] [[Argos]]) je lahko:
* [[HMS Argus]] - [[seznam plovil Kraljeve vojne mornarice|plovilo/a Kraljeve vojne mornarice]]
* [[USS Argus]] - [[seznam plovil Vojne mornarice ZDA|plovilo/a Vojne mornarice ZDA]]
* [[Argus Motoren]]

== Glej tudi ==
* [[Argo]]
* [[Argos]]

{{razločitev}}</text>
      <sha1>i58dvory9vdzfnklr43ehsarsho70bp</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam ruskih fizikov</title>
    <ns>0</ns>
    <id>67379</id>
    <revision>
      <id>6773764</id>
      <parentid>6765855</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T14:27:53Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-45085-22</username>
        <id>264465</id>
      </contributor>
      <comment>/* U */</comment>
      <origin>6773764</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="40290" sha1="rvnul2xi8oacsri7u6q8fqa1i79omt3" xml:space="preserve">
'''[[Seznam]] [[Rusi|ruskih]] [[fizik]]ov'''.

{{seznami poklicev za narode|Rusov|Rusija|ruskih}}
{{CompactTOC2}}

== A ==
* [[Evgenij Aramovič Abramjan]] (Евге́ний Ара́мович Абрамя́н) (1930 – 2014) (armenskega rodu)
* [[Aleksej Aleksejevič Abrikosov]] (Алексей Алексеевич Абрикосов) (1928 – 2017) {{ikona Nob nag}} 2003
*[[Franz Maria Ulrich Theodor Aepinus]] (1724 – 1802) (nem.-ruski)
* [[Tateos Artemjevič Agekjan]] (1913 –  2006) (astrofizik [[Armenci|armenskega rodu]])
* [[Jakir Aharonov|Jakir (Yakir) Aharonov]] (1932 –)  (izraelski ruskega rodu)
* [[Aleksander Iljič Ahiezer]] (Александр Ильич Ахиезер) (1911 – 2000)
*N. K. Akulov
*[[Nikolaj Sergejevič Akulov]] (1900 – 1976)
* [[Aleksander Danilovič Aleksandrov]] (Александр Данилович Александров) (1912 – 1999)
* [[Anatolij Petrovič Aleksandrov]] (Анатолий Петрович Александров) (1903 – 1994)
* [[Vladimir Valentinovič Aleksandrov]] (Владимир Валентинович Александров 1938 – 1985?)
* Sergej Aleksejenko (termofizik)
* [[Nikolaj Jevgenjevič Aleksejevski]] (1912 – 1993)
* [[Žores Ivanovič Alfjorov]] (Alferov; Жорес Иванович Алфёров /belorusko Жарэс Іва́навіч Алфёраў) (1930 – 2019) {{ikona Nob nag}} 2000 (skupaj s [[Herbert Kroemer|Kroemerjem]] in [[Jack St. Clair Kilby|Kilbyjem]])
* [[Artjom Izakovič Alihanjan]] (Արտեմ Իսահակի Ալիխանյան; Артём Исаакович Алиханян) (1908 – 1978) ([[Armenci|armenskega rodu]])
* [[Abraham Izakovič Alihanov|Abra(ha)m Izakovič Alihanov]] (Աբրահամ Իսակի Ալիխանյան; Абрам Исаакович Алиханов) (1904 – 1970) ([[Armenci|armenskega rodu]])
*[[Semjon Aleksandrovič Altshuler]] (Семён Александрович Альтшулер; Altshuller/Al'tshuler/Al'shuller; nem. ''Altschuler'') (1911 – 1983)
* [[Viktor Amazaspovič Ambarcumjan]] (Վիկտոր Համազասպի Համբարձումյան; Виктор Амазаспович Амбарцумян) (1908 – 1996) (astrofizik [[Armenci|armenskega rodu]])
* [[Aleksander Fjodorovič Andrejev]] (Александр Фёдорович Андреев) (1939 – 2023)
*[[Nikolaj Nikolajevič Andrejev]] (1880 – 1970)
* [[Aleksander Aleksandrovič Andronov]] (Александр Александрович Андронов) (1901 – 1952)
*[[Mihail Anisimov]] (1941 –) ...
*[[Vladimir Anisimov]] (1950 –)
* [[Aleksej Andrejevič Anselm]] (Алексей Андреевич Ансельм) (1934 – 1998)
*O. M. Anšeles
*[[Vsevolod Vasiljevič Antonov-Romanovski]] (1908 – 2006)
* [[Pavel Andrejevič Apanasjevič]] (Павел Андреевич Апанасевич) (1929 –) ([[Belorusija]])
* [[Lev Andreevič Arcimovič|Lev Andrejevič Arcimovič]] (Лев Андреевич Арцимович) (1909 – 1973)
*V. K. Arkadjev (1884 – 1953)
*V. V. Aršinov
* [[Gurgen Ašotovič Askarjan]] (Գուրգեն Ասկարյան; Гурген Аскарьян /Аскарян) (1928 – 1997) ([[Armenci|armenskega rodu]])
* [[Jevgenij Nikolajevič Avrorin]] (Евгений Николаевич Аврорин) (1932 – 2018) (jedrsko orožje)

== B ==
* [[Vladimir A. Babeško]] (1941 –)
* [[Aleksandr Sergejevič Balankin]] (Александр Сергеевич Баланкин) (1958 –) (rusko-mehiški)
* [[Aleksandr Mihajlovič Baldin]] (Александр Михайлович Балдин) (1926 – 2001)
* [[Jurij Jurjevič Balega]]
*[[Grigorij Isaakovič Barenblat]] (Григорий Исаа́кович Баренблат) (1927 – 2018) (mehanika)
* [[Nikolaj Genadijevič Basov]] (Николай Геннадиевич Басов) (1922 – 2001) {{ikona Nob nag}} 1964 (skupaj s [[Charles Hard Townes|Townesom]] in [[Aleksander Mihajlovič Prohorov|Prohorovom]])
* [[Igor Anatoljevič Batalin]] (Игорь Анатольевич Баталин) (1945 – 2024)
* [[Eduard Mejerovič Bazeljan]] (Эдуард Меерович Базелян) (1936 &amp;ndash;) (armenskega rodu)
* [[Pavel Aleksejevič Bažulin]] (1905 – 1965)
* [[Aleksander Abramovič Belavin]] (Александр Абрамович Белавин) (1942 –)
* [[Vladimir Vasiljevič Belecki]] (Владимир Васильевич Белецкий) (1930 – 2017)
* [[Vladimir Aleksejevič Belinski]] (Владимир Алексеевич Белинский) (1941 –)
* [[Spartak Timofejevič Beljajev]] (Спартак Тимофеевич Беляев) (1923 – 2017)
*A. I. Belov
*N. V. Belov
*Sergo Lavrentijevič Berija (1924 – 2000)
* [[Andrej Nikolajevič Belozerski]] (Андре́й Никола́евич Белозе́рский) (1905 – 1972) (biofizik)
* [[Dmitrij Ivanovič Blohincev]] (Дмитрий Иванович Блохинцев) (1908 – 1979)
*[[Andrej Anatoljevič Bočvar]] (1902 – 1984) (fizikalni metalurg)
*[[Aleksander Nikolajevič Bogoljubov (fizik)|Aleksandr Nikolajevič Bogoljubov]] (1945 –)
* [[Nikolaj Nikolajevič Bogoljubov]] (Николай Николаевич Боголюбов) (1909 – 1992)
* [[Aleksandr Mihajlovič Bogomolec]] (Александр Михайлович Богомолец) (1850 – 1935)
*G. B. Bokij ?
*A. K. Boldirjev
*[[Aleksej Mihajlovič Bonč-Brujevič]] (1916 – 2006)
* [[Nikolaj Aleksandrovič Borisevič]] (1923 – 2015) ([[Belorusija]])
* [[Andrej Stanislavovič Borovik-Romanov|Viktor-Andrej Stanislavovič Borovik-Romanov]] (Виктор-Андрей Станиславович Боровик-Романов) (1920 – 1997)
* [[Vladimir Borisovič Braginski]] (Владимир Борисович Брагинский) (1931 – 2016)
* [[Semjon Jako(vlje)vič Braude]] (Семен Якович Брауде) (1911 – 2003) ([[Ukrajina]])
* [[Arkadij Adamovič Briš]] (Аркадий Адамович Бриш) (1917 – 2016)
* [[Matvej Petrovič Bronštejn]] (Матвей Петрович Бронштейн) (1906 – 1938)
*E. M. Brumberg
*[[Anatolij Leonidovič Bučačenko]] (Анато́лий Леони́дович Бучаченко) (1935 –) (kemijski)
* [[Gerš Ickovič Budker]] (Герш Ицкович Будкер) (1918 – 1977)
* [[Aleksander Janovič Burinski|Aleksand(e)r Janovič Burinski]] (Александр Янович Буринский) (1939 –)

== C ==
* V. G. Tsirelson / Vladimir Tsirelson/Cilerson (kvantni kemik)?
*[[Konstantin Edvardovič Ciolkovski]] (Константин Эдуардович Циолковский) (1857 – 1935)

== Č ==

* [[Sergej Aleksejevič Čapligin]] (Сергей Александрович Чаплыгин) (1869 – 1942)
* [[Pavel Aleksejevič Čerenkov]] (Павел Алексеевич Черенков) (1904 – 1990) {{ikona Nob nag}} 1958 (skupaj s [[Ilja Mihajlovič Frank|Frankom]] in [[Tamm|Tammom]])
* [[Genadij Petrovič Čerepanov]] (Геннадий Петрович Черепанов) (1937 – 2021)
*[[Anatolij Mihajlovič Čerepaščuk]] (Анатолий Михайлович Черепащук) (1940 –) 
* [[Maksim Nikolajevič Černodub]] (1973 –) ([[Ukrajina]])
* Aleksandr Georgijevič Čertov 
* [[Genadij Čibisov|Genadij V. Čibisov]] (Геннадий В. Чибисов) (1946 – 2008)
*V. M. Čulakovski

== D ==
* V. I. Danilov
*[[Valentin Vladimirovič Danilov]] (Валентин Владимирович Данилов) (1951 –)
* [[Nikolaj Borisovič Delaunay]]/Delone mlajši (Делоне́) (1926 – 2008)
*N. A. Djakonov
* [[Nikolaj Aleksandrovič Dmitrijev]] (1924 – 2000)
*N. A. Dobrotin
* [[Revaz Dogonadze]] (1931 – 1985) ([[Gruzinci|gruzinskega rodu]])
*[[Nikolaj Antonovič Dolležal]] (1899 – 2000) (inženir strojništva, jedrski tehnik češkega rodu)
*Ja. G. Dorfman
*[[Eduard Mihajlovič Drobiševski]] (Эдуард Михайлович Дробышевский) (1936 – 2012)
*[[Anatolij Fjodorovič Duhajcev]]
* [[Igor Jehijeljevič Dzjalošinski]] (Игорь Ехиельевич Дзялошинский) (1931 – 2021)

== E ==
* [[Aleksej Lvovič Efros]] (Алексей Львович Эфрос) (1938 –)
* [[Aleksandr L. Efros]] (1950 –) 
* [[Leonhard Euler|Leonhard Paul Euler]] (Леона́рд Э́йлер) (1707 – 1783) (Švicar)

== F ==
* [[Ljudvig Dimitrijevič Fadjejev]] (Дмитриевич Фаддеев) (1934 – 2017)
* [[Viktor Sergejevič Fadin]] (Виктор Сергеевич Фадин) (1942 –)
* [[Peter Petrovič Fan-der-Flit]]/Van der Vliet (Пётр Петрович Фан-дер-Флит) (1839 – 1904)
* [[Jevgenij Lvovič Fejnberg]] (Евгений Львович Фейнберг) (1912 – 2005)
*[[Savelij Mojisejevič Fejnberg]]
*P. P. Feofilov
*A. N. Filippov
*[[Oleg Borisovič Firsov]] (Олег Борисович Фирсов) (1915 – 1998)
* [[Fjodar Ivanavič Fjodarav]] (Фёдар Іванавіч Фёдараў; rusko ''Fjodor Ivanovič Fjodorov'')  (1911 – 1994) ([[Belorusija]])
*E. E. Flint
* [[Georgij Nikolajevič Flerov]] ([[Georgij Nikolajevič Fljorov]]; Гео́ргий Никола́евич Флёров) (1913 – 1990)
* [[Vladimir Aleksandrovič Fok]] (Владимир Александрович Фок) (1898 – 1974)
*A. E. Foreman
* [[Vladimir Jevgenjevič Fortov]] (Владимир Евгеньевич Фортов) (1946 – 2020) (preds. RAN)
* [[Jefim Samojlovič Fradkin]] (Ефим Самойлович Фрадкин) (1924 – 1999)
* [[Ilja Mihajlovič Frank]] (Илья Михайлович Франк) (1908 – 1990) {{ikona Nob nag}} 1958  (skupaj s [[Pavel Aleksejevič Čerenkov|Čerenkovom]] in [[Igor Jevgenjevič Tamm|Tammom]])
* [[Vsevolod Konstantinovič Frederiks]] (Всеволод Константинович Фредерикс) (1885 – 1944)
* [[Jakov Iljič Frenkel]] (Яков Ильич Френкель) (1894 – 1952)
* [[Viktor Jakovljevič Frenkel]] (Виктор Яковлевич Френкель) (1930 – 1997)
* [[Aleksander Aleksandrovič Fridman]] (Александр Александрович Фридман) (1888 – 1925)
* [[Valerij Pavlovič Frolov]] (Валерий Павлович Фролов) (1946 –) (rusko-kanadski)
* [[Vasilij Stepanovič Fursov]] (Василий Степанович Фурсов) (1910 – 1998)

== G ==
* [[George Gamow]] ([[Georgij Antonovič Gamov]]) (1904 – 1968) (rusko-ameriški)
* [[Andrej Viktorovič Gaponov-Grehov]] (Андрей Викторович Гапонов-Грехов) (1926 – 2022)
* [[Andre Konstantin Geim|Andre(j) Konstantin(ovič) Geim]] (1958 –) (nizozemsko-britanski rus. rodu) {{ikona Nob nag}} 2010 (s Konstantinom Novoselovom)
*F. M. Gerasimov
* [[Semjon Solomonovič Gerštejn]] (Семён Соломонович Герштейн) (1929 – 2023)
* [[Aleksander Lvovič Geršun]] (Александр Львович Гершун) (1868 – 1915)
* [[Andrej Aleksandrovič Geršun (]]Андрей Александрович Гершун) (1903 – 1952)
* [[Boris Mihajlovič Gessen]]/Hessen (1893 – 1936) (zgodovinar znanosti) 
* [[Vitalij Lazarevič Ginzburg]] (Виталий Лазаревич Гинзбург) (1916 – 2009) {{ikona Nob nag}} 2003
*A. A. Glagoljeva-Arkadjeva
* [[Erast Borisovič Gliner]] (Эраст Борисович Глинер) (1923 – 2021)
* [[Vladimir Semjonovič Gluhov]] (Владимир Семёнович Глухов) (1813 – 1894)
* [[Vitalij Goldanski]] (1923 – 2001)
* [[Jurij Abramovič Golfand]] (Юрий Абрамович Гольфанд) (1922 – 1994) (rusko-izraelski)
* [[Boris Borisovič Golicin]] (Борис Борисович Голицын) (1862 – 1916) (seizmolog...)
* [[Mihail Jevsejevič Golovin]] (Михаил Евсеевич Головин) (1756 – 1790)
*G. S. Gorelik
* [[Lev Petrovič Gorkov]] (Лев Петрович Горьков) (1929 – 2016) (rusko-ameriški)
* [[Vadim Sergejevič Gorski]] (Bадим Горский) (1905 – 1937)
*[[Mihail Konstantinovič Gorškov]]  ? 
*I. V. Grebenščikov 
* [[Vladimir Naumovič Gribov]] (Владимир Наумович Грибов) (1930 – 1997)
*V. S. Grigorjev
*G. A. Grinberg
*E. F. Gross
* [[Aleksander Viktorovič Gurevič]] (Александр Викторович Гуревич) (1930 – 2023)
* [[Isaj Izrajilevič Gurevič]] /[[Isaj Izrajiljevič Gurjevič]] (Исай Израилевич Гуревич) (1912 – 1992)
* [[Lev Emanujilovič Gurevič]] (Лев Эммануилович Гуревич) (1904 – 1990)
* [[Vadim Lvovič Gurevič]] (Вадим Львович Гуревич) (1934 – 2021)

== H ==
* [[Semjon Emanujilovič Hajkin]] (Семён Эммануилович Хайкин) (1901 – 1968)
* [[Izak Mihajlovič Halatnikov|Izak Markovič Halatnikov]] (Исаак Маркович Халатников) (1919 – 2021)
* [[Jevgenij Kirilovič Haradze]] (ევგენი კირილეს ძე ხარაძე; Евгений Кириллович Харадзе) (1907—2001) ([[Gruzinci|Gruzinec]]), astrofizik
* [[Julij Borisovič Hariton]] (Юлий Борисович Харитон) (1904 – 1996)
* [[Boris Mihajlovič Gessen|Boris Mihajlovič]] Hessen/Gessen (1893 – 1936) (zgodovinar znanosti)
* [[Aleksandr Fjororovič Hohlov]] (Александр Федорович Хохлов) (1945 – 2003) 
* [[Rem Viktorovič Hohlov]] (1926 – 1977)
* [[Josif Bencionovič Hriplovič]] (Иосиф Бенционович Хриплович) (1937 – 2024)
* Sergej Nikitič Hruščov (1935 – 2020) (raketni inženir)
* [[Orest Danilovič Hvolson]] (Орест Данилович Хвольсон) (1852 – 1934)

== I ==
* [[Vladimir Sergejevič Ignatovski]] (Владимир Сергеевич Игнатовский) (1875 – 1942)
* [[Aleksej Antonovič Iljušin]] (Алексей Антонович Ильюшин) (1911 – 1998)
* [[Dimitrij Dimitrijevič Ivanenko]] (Дмитрий Дмитриевич Иваненко) (1904 – 1994)
*[[Sergej Vladislavovič Ivanov]]
* [[Jurij Aleksandrovič Izjumov]] (Юрий Александрович Изюмов) (1933 – 2010) 

== J ==
* R. I. Janus
* [[Aleksej Ivanovič Jekimov]] (1945 –) {{ikona Nob nag}} 2023 (za kemijo)
*[[Abraham Fjodorovič Joffe|Abra(ha)m Fjodorovič Joffe]] (Абрам Фёдорович Иоффе) (1880 – 1960)
* [[Boris Lazarevič Joffe]] (Борис Лазаревич Иоффе) (1926 – 2022)
* [[Ihor Juhnovski]] (1925 – 2012) (Ukrajina)

== K ==
*N. N. Kačalov
*Vladimir Kadiševski (1937 – 2014)
*[[Boris Borisovič Kadomcev]] (1928 – 1998)
*[[Aleksej Borisovič Kajdalov]] (Алексей Борисович Кайдалов) (1940 – 2010)
* [[Peter Leonidovič Kapica|Peter (Pjotr) Leonidovič Kapica]] (Пётр Леонидович Капица; rom. Petre Capița) (1894 – 1984) {{ikona Nob nag}} 1978
* [[Sergej Petrovič Kapica]] (1928 – 2012)
* [[Anton Nikolajevič Kapustin]] (Антон Николаевич Капустин) (1971 –)
* [[Nikolaj Semjonovič Kardašov]] (Никола́й Семёнович Кардашёв) (1932 – 2019) (astrofizik)
* [[Leonid Venjaminovič Keldiš]] (Леонид Вениаминович Келдыш) (1931 – 2016)
* [[Vladimir Keilis-Borok]] (1921 – 2013) (geofizik, seizmolog)
* [[Abraham Konstantinovič Kikoin]] (Абрам Константинович Кикоин) (1914 – 1999)
* [[Izak Konstantinovič Kikoin]] (Исаак Константинович Кикоин) (1908 – 1984)
* [[Vladimir Aleksejevič Kirilin]] (Владимир Алексеевич Кириллин) (1913 – 1999)
* [[Valentin Kirinski]] (1938 –) ([[biofizik]])
* [[Viktor Lvovič Kirpičjov|Viktor Lvovič Kirpičov]] (Виктор Львович Кирпичёв /ukr.: Ві́ктор Льво́вич Кирпичо́в) (1845 – 1913)
* [[Mihail Viktorovič Kirpičov]] (1879 – 1955)
*S. V. Kiselev
*[[Aleksander Iljič Kitajgorodski]] (Алекса́ндр Исаа́кович Китайгоро́дский) (1914 – 1985)
*M. V. Klassen-Nekljudova
* [[Igor Romanovič Klebanov]] (Игор Романович Клебанов) (1962 –) (rus.-ameriški)
* Grigorij Klinišov (1930 – 2023)
* S. N. Kljuščev 
* Boris Klumov
*P. P. Kobeko
*[[Igor Jurjevič Kobzarjev]] (Игорь Юрьевич Кобзарев) (1932 – 1991)
* [[Nikolaj Jevgrafovič Kočin]] (Никола́й Евграфович Ко́чин) (1901 – 1944) (meteorolog, hidrolog)
* [[Lev Abramovič Kofman]] (Лев Абрамович Кофман) (1957 – 2009) (kozmolog, [[Rusija]] / [[Kanada]])
* [[Nikolaj Nikolajevič Kolačevski]] (1972 –)
* [[Aleksander Salomonovič Kompanejec]] (Александр Соломонович Компанеец) (1914 – 1974)
* [[Kiril J. Kondratjev]] (1920 – 2006)
*[[Jevgenij Sergejevič Konobejevski]] (1943 –) 
*Sergej T. Konobejevski (1890 – 1970)
*Lev Nikolajevič Konovalov 
* [[Boris Konstantinov|Boris P. Konstantinov]] (1916 – 1969)
* [[Varvara Konstantinova|Varvara P. Konstantinova]] (1907 – 1976)
* [[Sergej Kopejkin]] (?) (1956 –)
*[[Mojsej Abramovič Korec]] (Моисей Абрамович Корец) (1908 – 1984) (popularizator fizike)
* Konstantin Korotkov (1952 –) (Kirlianova fotografija?)
* [[Arnold Markovič Kosevič]] (1928 – 2006) ([[Ukrajina]])
*[[Vladimir Aleksandrovich Kotelnikov]] [Владимир Александрович Котельников] (1908 – 2005) (elektronik/informatik)
* [[Mihail Valentinovič Kovalčuk]] (Михаил Валентинович Ковальчук) (1946 –)
* [[Vladimir Pavlovič Krajnov]] (Владимир Павлович Крайнов) (1938 –)
* [[Genadij Vasiljevič Krasnikov]] (1958 –) (predsednik RAN)
* [[Sergej Vladilenovič Krasnikov]] (Сергей Владиленович Красников) (1961 –)  
* [[Leonid Vladimirovič Kravčuk]] (1950 –)
* [[Nikolaj Mitrofanovič Krilov]] (Никола́й Митрофа́нович Крыло́в / ukr. Микола М. Крилов) (1879 – 1955) (matematični fizik)
* [[Nikolaj Sergejevič Krilov]] (1917 – 1947)
* [[Sergej Aleksejevič Kristianovič]] (?) (1908 – 2000)
* [[Oleg Nikolajevič Krohin]] (Олег Николаевич Крохин) (1932 – 2022)
* [[Jurij Aleksandrovič Krutkov]] (Юрий Александрович Крутков) (1890 – 1952)
* [[Nikolaj Nikolajevič Kudrjavcev]] (Николай Николаевич Кудрявцев) (1950 –)
* [[Eduard Aleksejevič Kurajev]] (Эдуа́рд Алексеевич Кура́ев) (1940 – 2014)
*[[Boris Vasiljevič Kurčatov]] (Бори́с Васильевич Курча́тов) (1905 – 1972) (kemik in fizik)
* [[Igor Vasiljevič Kurčatov]] (Игорь Васильевич Курча́тов) (1903 – 1960)
*[[Georgij Vjačeslavovič Kurdjumov]] (1902 – 1996) (metalurg in fizik)
* [[Sergej Pavlovič Kurdjumov]] (Серге́й Павлович Курдю́мов) (1928 – 2004)
* [[Vadim Aleksejevič Kuzmin]] (Вадим Алексеевич Кузьмин) (1937 – 2015)
* [[Oleg Leonidovič Kuznjecov]] (1938 –) (geofizik, predsednik ruske akademije naravoslovnih znanosti)
* [[Vladimir Dmitrijevič Kuznjecov]] (Владимир Дмитриевич Кузнецов) (1887 – 1963)
*[[Vladimir Kvardakov]] (1962 –)

== L ==
* [[Dimitrij Aleksandrovič Lačinov]] (Дмитрий Александрович Лачинов) (1842 – 1902)
* [[Igor Lvovič Landau]] (Игорь Львович Ландау) (1944 – 2011)
* [[Lev Davidovič Landau]] (Лев Давидович Ландау) (1908 – 1968) {{ikona Nob nag}} 1962
* [[Grigorij Samujilovič Landsberg]] (Григорий Самуилович Ландсберг) (1890 – 1957)
* [[Anatolij Ivanovič Larkin]] (Анатолий Иванович Ларкин) (1932 – 2005) (rusko-ameriški)
* [[Vadim Jevgenjevič Laškarjov]]/Laškarev (1903 – 1974) ([[Ukrajina]])
* [[Mihail Aleksejevič Lavrentjev]] (Михаил Алексеевич Лаврентьев) (1900 – 1980)
* [[Boris Georgijevič Lazarev]] (1906 – 2001) ([[Ukrajina]])
* [[Leonid Leoniodovič Lazutin]] (1938 –)
* [[Aleksander Aleksejevič Lebedjev]] (Александр Алексеевич Лебедев) (1893 – 1969)
* [[Peter Nikolajevič Lebedjev]] (Пётр Николаевич Лебедев) (1866 – 1912)
*[[Georgij Glebovič Lemmlejn]]/''Laemmlein'' (1901 – 1962) (minaralog, kristalograf)
* [[Emilij Hristijanovič Lenc]] (Эмилий Христианович Ленц) (1804 – 1865)
* [[Mihail Jakovljevič Leonov]] (Михаил Яковлевич Леонов) (1912 – 1992)
* [[Mihail Aleksandrovič Leontovič]] (Михаил Александрович Леонтович) (1903 – 1981)
* [[Vladilen Stepanovič Letohov]] (Владилен Степанович Летохов) (1939 – 2009)
* [[Venijamin Grigorjevič Levič]] (Вениамин Григорьевич Левич) (1917 – 1988)
*M. A. Levitska(ja)
* [[Lev Mihajlovič Levin]] (Лев Михайлович Левин) (1916 – 1984) (geofizik)
* [[Jefim Liberman|Jefim (Efim) Arsentjevič Liberman]] (1925 – 2011) ([[biofizik]]) (rusko-judovski/Izrael)
* [[Ilja Mihajlovič Lifšic]] (Илья́ Миха́йлович Ли́фшиц) (1917 – 1982)
* [[Jevgenij Mihajlovič Lifšic]] (Евгений Михайлович Лифшиц) (1915 – 1985)
*Igor A. Lihačov
* [[Andrej Dimitrijevič Linde]] (Андрей Дмитриевич Линде) (1948 –)
* [[Lev Nikolajevič Lipatov]] (Лев Николаевич Липатов) (1940 – 2017)
* [[Pavel Mihajlovič Litvinov]] (Павел Михайлович Литвинов) (1940 –) (disident)
* [[Dimitrij Viktorovič Livanov]] (Дми́трий Ви́кторович Лива́нов) (1967 –)
* [[Ana Mihajlovna Livanova]] (Анна Михайловна Ливанова) (1917 – 2001)
* [[Aleksander Mihajlovič Ljapunov]] (Александр Михайлович Ляпунов) (1857 – 1918)
*V. L. Ljovšin
* [[Anatolij Aleksejevič Logunov]] (Анатолий Алексеевич Логунов) (1926 – 2015)
* [[Mihail Vasiljevič Lomonosov]] (Михаил Васильевич Ломоносов) (1711 – 1765)
* [[Vladimir Fjodorovič Lukičev]] (Владимир Федорович Лукичев) (1954 –)
* [[Peter Ivanovič Lukirski|Peter (Pjotr) Ivanovič Lukirski]] (Пётр Иванович Лукирский) (1894 – 1954)
* [[Stepan Jurjevič Lukjanov]] (Степан Юрьевич Лукьянов) (1912 – 1996)

== M ==
*[[Sergej Osipovič Majzel]] (1907 – 1955)
*[[Dimitrij Dimitrijevič Maksutov]] (Дмитрий Дмитриевич Максутов) (1896 – 1964)
*[[Andrej Georgijevič Malenkov]] (1937 – 2024) (biofizik)
*G. D. Maljužinec
* [[Leonid Isakovič Mandelštam]] (Леонид Исаакович Мандельштам) (1879 – 1944)
* [[Gurij Ivanovič Marčuk]] (1925 – 2013)
* Alla Margolina  ?
* [[Mojsej Aleksandrovič Markov]] (Моисей Александрович Марков) (1908 – 1994)
* [[Aleksej Nikolajevič Matvejev]] (Алексей Николаевич Матвеев) (1922 – 1994)
*P.  A. Matvejev
* [[Viktor Anatoljevič Matvejev]] (Виктор Анатольевич Матвеев) (1941 –)
*[[Dimitrij Ivanovič Mendelejev]] (Дми́трий Иванович Менделе́ев) (1834 – 1907) (kemik in fizik)
* [[Genadij Andrejevič Mesjac]] (Геннадий Андреевич Месяц) (1936 –)
* [[Mihail Grigorjevič Meščerjakov]] (Михаил Grigoreвич Мещеряков) (1910 – 1994)
* [[Aleksander (Saša) Migdal]] (Александр Аркадьевич Мигдал) (1945 –) (rusko - ameriški)
* [[Arkadij Bejnusovič Migdal]] (Аркадий Бейнусович Мигдал) (1911 – 1991)
* [[Vladimir Vasiljevič Migulin]] (1911 – 2002)
*V. I. Mihejev
* [[Mihail Dmitrijevič Milionščikov]] (Михаи́л Дми́триевич Миллио́нщиков) (1913 – 1973) (aerodinamik, letalski strokovnjak, politik)
* [[Vladimir Petrovič Minejev]] (Владимир Петрович Минеев) (1945 –)
*[[Lev Vladimirovič Misovski]] (Лев Владимирович Мысовский) (1888 – 1939)
*[[Andrej Sergejevič Monin]] (Андрей Сергеевич Мо́нин) (1921 – 2007)
* N. D. Morgulis
*[[Vladimir Josifovič Mostovoj]]
* [[Vjačeslav Fjodorovič Muhanov]] (Вячеслав Фёдорович Муханов) (1952/56 –)

== N ==
* Valentin Jevstignejevič Najš
* V. S. Neporent
*[[Pavel Mihajlovič Nikiforov]] (1884 – 1944) (geofizik)
*A. I. Nikišov
*[[Sergej Jakovlevič Nikitin]] (Сергей Яковлевич Никитин) (1944 –)
*[[Boris Aleksandrovič Nikolski]]
* M. M. Noskov
* [[Igor Dimitrijevič Novikov|Igor Dmitrijevič Novikov]] (1935 –) (astrofizik in kozmolog)
*[[Konstantin Sergejevič Novoselov]] (Константи́н Серге́евич Новосёлов) (1974 –) (rusko-britansko-singapurski) {{ikona Nob nag}} 2010 (z Andrejem Geimom)

== O ==

* [[Ivan Vasiljevič Obreimov]] (Иван Васильевич Обреимов) (1894 – 1981)
* [[Aleksander Mihajlovič Obuhov]] (Александр Михайлович Обу́хов) (1918 – 1989)
* [[Jurij Colakovič Oganesjan]] (Юрий Цолакович Оганеся́н) (1933 –) (jedrski fizik [[Armenci|armenskega rodu]]; po njem poimenovan [[oganeson]] - element 118)
* [[Viktor Izakovič Ogijevecki]] (Виктор Исаакович Огиевецкий) (1928 – 1996)
*[[Aleksej Aleksejevič Ogloblin]] (1931 – 2021)
* [[Lev Borisovič Okun]] (Лев Борисович Окунь) (1929 – 2015)
* [[Jurij Fjodorovič Orlov]] (Юрий Фёдорович Орлов) (1924 – 2020) (politični disident)
*V. V. Osiko
* [[Jurij Andrejevič Osipjan]] (Ю́рий Андре́евич Осипья́н) (1931 – 2008) (armen. rodu)
* [[Mihail Vasiljevič Ostrogradski]] (Михаил Васильевич Остроградский) (1801 – 1862)
* G. N. Ostrovskaja
*[[Ruslan Pavlovič Ozerov]] (1926 – 2016) (rusko-avstralski?)

== P ==
*[[Vladislav Jakovljevič Pančenko]] (1947 –)
*[[Nikolaj Dmitrijevič Papaleksi]] (1880 – 1947)
* [[Aleksander Zaharovič Patašinski]] (Александр Захарович Паташинский) (1936 – 2020)
*[[Pavel Vasiljevič Pavlov]] (Павел Васильевич Павлов) (1925 – 1994) 
* [[Solomon Isaakovič Pekar]] (1917 – 1985) 
* [[Konstantin Dimitrijevič Perski]] (Константин Дмитриевич Перский) (1854 – 1906)
* [[Vasilij Petrovič Peškov]] (1913 – 1981)
* [[Aleksej Zinovjevič Petrov]] (Алексей Зиновьевич Петров) (1910 – 1972) (Ukrajina)
* [[Jurij Viktorovič Petrov]] (Юрий Викторович Петров) (1958 –)
* Vsevolod Sergejevič Petrov (?) fizika plazme
* [[Vasilij Vladimirovič Petrov]] (Василий Владимирович Петров) (1761 – 1834)
* A. A. Petruhin
*[[Valentin Ivanovič Petruhin]]
*[[Fjodor Fomič Petruševski]] ([[1828]] – [[1904]])
* [[Solomon Borisovič Pikelner]] (Соломон Борисович Пикельнер) (1921 – 1975)
*Z. G. Pinsker
* [[Lev Petrovič Pitajevski]] (Лев Петрович Питаевский) (1933 – 2022) (rusko-italijanski)
* [[Leonid Mojisejevič Pjatigorski]] (Леонид Моисеевич Пятигорский) (1909 – 1993)
* [[Eugene Podkletnov|Eugene (Jevgenij) Podkletnov]] (1955 –)
*[[Georgij Pokrovski]] (1901 – 1979)
*[[Valerij Leonidovič Pokrovski]] (Валерий Леонидович Покровский) (1931 –)
*[[Konstantin Mihajlovič Polivanov]] (1904 – 1983)
*[[Mihail Konstantinovič Polivanov]] (1930 – 1992)
* [[Aleksander Markovič Poljakov]] (Александр Маркович Поляков) (1945 –)
* [[Izak Jakovljevič Pomerančuk|Izak (Isaak) Jakovljevič Pomerančuk]] (Исаак Яковлевич Померанчук) (1913 – 1966)
*[[Leonid Ivanovič Ponomarjov]] (Ponomarev) (1937 – 2019)
*[[Lev Aleksandrovič Ponomarjov]] (Лев Алекса́ндрович Пономарёв) (1941 –) (politični aktivist)
* [[Bruno Pontecorvo]] (Бруно Максимович Понтеко́рво) (1913 – 1993) (italijansko -sovjetski /ruski)
* [[Aleksander Stepanovič Popov]] (Александр Степанович Попов) (1859 – 1905/6)
* [[Viktor Nikolajevič Popov (fizik)|Viktor Nikolajevič Popov]] (Виктор Николаевич Попов) (1937 – 1994)
* [[Antonina Fjodorovna Prihot'ko]] (1906 – 1995) (rusko-ukrajinska; [[Ukrajina]])
* [[Aleksander Mihajlovič Prohorov]] (Александр Михайлович Прохоров) (1916 – 2002) {{ikona Nob nag}} 1964 (skupaj s [[Charles Hard Townes|Townesom]] in [[Nikolaj Genadijevič Basov|Basovom]])
* [[Jurij Aleksandrovič Prohorov]] (Юрий Александрович Прохоров) (1929 – 2013)
*[[Jurij Aleksandrovič Prokofjev]]
*V. K. Prokofjev  
*[[Jurij Dimitrijevič Prokoškin]] (1929 – 1997)
*[[Ivan Puluj]] (Ivan Pului; ukr. Іва́н Пулю́й) (1845 – 1918) (Ukrajinec)
* [[Nikolaj Vasiljevič Puškov]] (Николай Васильевич Пушков) (1903 – 1981)

== R ==
* S. M. Rajski
* [[Georg Wilhelm Richmann]] (Георг Вильгельм Рихман) (1711 – 1753)
* [[Vladimir Ivanovič Rikalin]]
*A. V. Rimski-Korsakov ? akustika
*[[Sergej Mihajlovič Ritov]]
*[[Vladimir Ivanovič Ritus]] (Владимир Иванович Ритус) (1927 –)
* [[Jurij Aleksandrovič Romanov]] (1926 – 2010)
* S. M. Rotov
* [[Dimitrij Sergejevič Roždestvenski]] (Дмитрий Сергеевич Рождественский) (1876 – 1940)
* [[Valerij Anatoljevič Rubakov]] (Валерий Анатольевич Рубаков) (1955 –)
* [[Oleg Vladimirovič Rudenko]] (1947 –)
* [[Jurij Borisovič Rumer]] (Юрий Борисович Румер) (1901 – 1985)
*I. G. Rusakov
*[[Lev Iljič Rusinov]] (Лев Ильич Русинов) (1907 – 1960)
*[[Mihail Mihajlovič Rusinov]] (1909 – 2004) (optik)
*S. N. Rževkin (akustik/teoretik zvoka)

== S ==
*[[Roald Zinurovič Sagdejev]] (Роальд Зиннурович Сагдеев; tatarsko: Роальд Зиннур улы Сәгъдиев) (1932 –)
*[[Andrej Dimitrijevič Saharov|Andrej D(i)mitrijevič Saharov]] (Андрей Дмитриевич Сахаров) (1921 – 1989) {{ikona Nob nag}} 1975 - za [[mir]] (disident)
*[[Dmitrij Ivanovič Saharov|D(i)mitrij Ivanovič Saharov]] (1889 – 1961)  (oče Andreja Saharova)
* [[Vladislav Pavlovič Sarancev]] (1930 – 1995)
* [[Leonid Ivanovič Sedov]] (1907 – 1999) (mehanik, astronavtik)
*V. K. Semenčenko
*[[Nikolaj Nikolajevič Semjonov]] (Никола́й Семёнов) (1896 – 1986) (fizikalni kemik)
* [[Aleksandr Mihajlovič Sergejev]] (1955 –) (preds. RAN 2017 -)
* [[Jurij Antonovič Simonov]] (Юрий Антонович Симонов) (1934 – 2026)
* [[Jakov Grigorjevič Sinaj]] (Я́ков Григо́рьевич Сина́й) (1935 –) (matematični)
* [[Kiril Dmitrijevič Sinelnikov]] (1901 – 1966) ([[Ukrajina]])
* [[Dimitrij Vasiljevič Sivuhin]] (Дмитрий Васильевич Сивухин) (1914 – 1988)
* [[Dimitrij Vladimirovič Skobelcin]] (Дмитрий Владимирович Скобельцын) (1892 – 1990)
* [[Aleksander Nikolajevič Skrinski]] (Александр Николаевич Скринский) (1936 –)
* [[Vladimir P. Skripov]] (1927 – 2006)
* [[Andrej Aleksejevič Slavnov]] (Андрей Алексеевич Славнов) (1939 – 2022)
** Alexander N. Skrinsky 
** Pavel V. Logatchov
*G. G. Sljusarev
*[[Abram A. Sluckin]] (1881 – 1950)
*[[Aleksej Smirnov (fizik)|Aleksej Jurjevič Smirnov]] (1951 –)
*Jurij M. [[Smirnov]] (1937 – 2011) (zgodovinar znanosti)
* N. Sodnoj
* Namsrayn Sodnom (1923 – 2002) (Mongol, ki je delal v Rusiji/SZ)
* [[Arsenij Aleksandrovič Sokolov]] (Арсе́ний Алекса́ндрович Соколо́в) (1910 – 1986)
*[[Sergej Jakovljevič Sokolov]] (1897 – 1957)
* R. Sosnovski ([[Leonard Sosnowski]] 1911 – 1986) Poljska/Varšava
* [[Peter Jefimovič Spivak|Peter (Pjotr) Jefimovič Spivak]] (Пётр Ефимович Спивак) (1911 – 1992)
* [[Ivan V. Stankevič]] (1933 – 2012)
* [[Aleksej Aleksandrovič Starobinski]] (Алексей Александрович Старобинский) (1948 – 2023)
* [[Vladimir Andrejevič Steklov]] (Владимир Андреевич Стекло́в) (1863/64 – 1926)
* [[Boris Ivanovič Stepanov]] (Борис Иванович Степанов) (1913 – 1987) (rusko-beloruski)
* [[Sergej Mihajlovič Stišov]] (1937 –)
*[[Aleksandr Grigorjevič Stoletov]] (1839 – 1896)
*S. P. Strelkov (1905 – 1974)
*[[Aleksander Nikolajevič Strepetov]] (1956 –)
*[[Mihail Nikolajevič Strihanov]] (Михаи́л Никола́евич Стриха́нов) (1952 –)
*Jurij Tomifejevič Stručkov (1926—1995) (kemik)
* [[Boris Vladimirovič Struminski]] (1939 – 2003) (rusko-ukrajinski)
* [[Vladimir Vasiljevič Struminski]] (1914 – 1998)
* [[Rašid Alijevič Sjunjajev]] / Sunayev (1943 –) (uzbeško-rusko-ameriški)
*Ju. M. Suharevski
* [[Georgij Petrovič Sviščov]] (Георгий Петрович Свищёв) (1912 – 1999) (mehanik, aerodinamik)
== Š ==
* [[Fjodor Lvovič Šapiro]]
*[[Vitalij Dimitrijevič Šafranov]] (Виталий Дмитриевич Шафранов) (1929 – 2014)
*I. I. Šafranovski (- kristalografija?)
* [[Aleksandr Josifovič Šaljnikov]] (1905 – 1986)
*[[Kiril Ivanovič Ščolkin]] (Кирилл Иванович Щёлкин) (1911 – 1968)
* [[Mihail Arkadjevič Šifman]] (Михаил Аркадьевич Шифман) (1949 –) (rusko-ameriški)
* [[Dmitrij Vasiljevič Širkov]] (Дмитрий Васильевич Ширко́в) (1928 – 2016)
* [[Jurij Mihajlovič Širokov]] (Юрий Михайлович Широков) (1921 – 1980)
* Rašid A. Šjunjajev (1943 –)
* [[Varvara Viktorovna Šklovska-Kordi|Varvara Viktorovna Šklovska(ja)-Kordi]] (1. por. Li(e)berman) (1927 –)
*[[Josip Samujilovič Šklovski|Josif Samujilovič Šklovski]] (1916 – 1985)
* [[Boris Jonovič Šklovski]] (Борис Ионович Шкловский) (1944 –)
* [[Simon Eljevič Šnol]] (1930 – 2021) (biofizik)
* [[Eduard Vladimirovič Špolski]] (Эдуард Владимирович Шпольский) (1892 – 1975)
* [[Semjon Petrovič Šubin]] (Семён Петро́вич Шу́бин) (1908 – 1938)
* [[Lev Vasiljevič Šubnikov]] (Лев Васи́льевич Шу́бников) (1901 – 1937) ([[Ukrajina]])

== T ==
* [[Aleksej Vladimirovič Tajčenačev]] (1964 –) 
* [[Igor Jevgenjevič Tamm]] (Игорь Евгеньевич Тамм) (1895 – 1971) {{ikona Nob nag}} 1958 (skupaj s [[Pavel Aleksejevič Čerenkov|Čerenkovom]] in [[Ilja Mihajlovič Frank|Frankom]])
*[[Jevgenij Igorjevič Tamm]] (1926 – 2008) 
*[[Lev Vasiljevič Tarasov]] (1934 –)
* [[Semjon Mihajlovič Targ]] (Семён Миха́йлович Тарг) (1910 – 2003)
* [[Boris Davidovič Tartakovski]] (1911 – 1991)
* Peter Savič Tartakovski 
* [[Albert Nikiforovič Tavhelidze]] (ალბერტ ნიკიფორეს ძე თავხელიძე; Альбе́рт Ники́форович Тавхели́дзе) (1930 – 2010) ([[Gruzinci|gruzinskega rodu]]) 
* [[Karen Avetovič Ter-Martirosjan|Karen Avet(ik)ovič Ter-Martirosjan]] (Карен Авет(ик)ович Тер-Мартиросян) (1922 – 2005) ([[Armenci|armenskega rodu]])
* [[Lev Sergejevič Termen]] (Лев Сергеевич Термéн / '''Léon Theremin''') (1896 – 1993) (izumitelj) 
* [[Igor Mihajlovič Ternov]] (Игорь Михайлович Тернов) (1921 – 1996)
* [[Sergej Vladimirovič Tjablikov]] (Сергей Владимирович Тя́бликов) (1921 – 1968)
* [[Igor Viktorovič Tjutin]] (Игорь Викторович Тютин) (1940 – 2026)
* [[Kiril Borisovič Tolpigo]] (rus. Кирилл Борисович Толпыго; ukr. Кирилo Борисович Толпиго) (1916 – 1994) (Ukrajinec)
*[[Mihail Nikitič Tolstoj]] (1940 –)
* [[Nikita Aleksejevič Tolstoj]] (1917 – 1994)
* D. V. Treščev
* [[Grigorij Vladimirovič Trubnikov]] (1976 –)
*[[Jurij Aleksejevič Trutnev]]
*A. I. Tudorovski
* [[Andrej Nikolajevič Tverdohlebov]] (Андрей Николаевич Твердохле́бов) (1940 – 2011) (disident)

== U ==
* [[Nikolaj Aleksejevič Umov]] (Николай Алексеевич Умов) (1846 – 1915)

== V ==

* [[Lev Vaidman]] (1955 –) ([[Izrael]])
* [[Arkadij Josifovič Vajnštejn]] (Аркадий Иосифович Вайнштейн) (1942 –)
* Andrej A. Varlamov (1954 –) (ukrajinsko-rusko-italijanski)
* [[Sergej Ivanovič Vavilov]] (Сергей Иванович Вави́лов) (1891 – 1951)
*N. E. Vedenejeve
* [[Vladimir Josifovič Veksler]] (Влади́мир Ио́сифович Ве́кслер, ukr.: Володимир Йосипович Векслер) (1907 – 1966)
* [[Jevgenij Pavlovič Velihov]] (1935 – 2024)
* ([[Andrej Konstantinovič Vereščagin]]: [[Vereščaginovo pravilo]])
*[[Sergej Nikolajevič Vernov]] (Сергей Николаевич Вернов) (1910 – 1982)
* [[Viktor Georgijevič Veselago]] (Виктор Георгиевич Веселаго) (1929 – 2018)
*Sergej Vesnin ''(medic. inovator z I. Zrimškom)''
* [[Pavel Borisovič Vigman]] (Paul B. Wiegmann / Павел Борисович Вигман) (rusko-ameriški)
*[[Alexander Vilenkin|Aleksandr Vilenkin]] (1949 –) (rus.-amer.)
* [[Grigorij Aleksandrovič Vilkoviski]] (Григорий Александрович  Вилковыский) (1946 –)
* [[Ivan Matvejevič Vinogradov]] (1891 – 1983) (matematik)
* [[Aleksander Adolfovič Vitt]] (Александр Адольфович Витт) (1902 – 1938)
* [[Anatolij Aleksandrovič Vlasov]] (Анатолий Александрович Власов) (1908 – 1975)
* Sergej Vodopjanov
* [[Аleksandr Pavlovič Vojtovič]] (1938 –) ([[Belorusija]])
* [[George Michael Volkoff]]/Volkov (1914 – 2000) (Rusko-kanadski)
*A. S. Volosov
*I. V. Vološina
* [[Grigorij Jefimovič Volovik]] (Григорий Ефимович Воловик) (1946 –)
* [[Sergej Vasiljevič Vonsovski]] (1910 – 1998)
*[[Boris Aleksandrovič Voroncov-Veljaminov]] (1904 – 1994)
*[[Bencion Mojsejevič Vul]] (1903 – 1985)
* [[Georgij Viktorovič Vulf]] (Георгий Викторович Вульф) (1863 – 1925)

== Z ==
* [[Georgij Timofejevič Zacepin]] (Георгий Тимофеевич Заце́пин) (1917 – 2010) (astrofizik)
* [[Valentin Ivanovič Zaharov]] (Валентин Иванович Захаров) (1940 –)
* [[Vladimir Jevgenjevič Zaharov]] (Владимир Евгеньевич Захаров) (1939 – 2023)
* A. N. Zajdel 
* [[Aleksander Borisovič Zamolodčikov]] (Александр Борисович Замолодчиков) (1952 –)
*A. N. Zavaricki
*E. K. Zavojski
* [[Jakov Borisovič Zeldovič]] (Яков Борисович Зельдович; belorusko Якаў Барысавіч Зяльдовіч) (1914 – 1987)
* [[Dmitrij Nikolajevič Zubarjev]] (Дмитрий Николаевич Зу́барев) (1917 – 1992)
*[[Vitalij Sergejevič Zujev]] (1933 – 2014)
* [[Vladimir Zvorikin]] (1889 – 1982) ([[ZDA]])
* [[George Zweig]] ([[Moskva]], [[1937]] –), [[Američani|ameriški]] [[fizik]] in nevrobiolog

== Ž ==
*E. V. Žarikov
*[[Viktor Viktorovič Žarinov]] (1942 –) (matematik?)
*G. S. Ždanov
*[[Vladimir P. Ždanov]] (1952 –)
*[[Jevgenij Petrovič Židkov]] (1926 – 2007) (matematik?)
*[[Nikolaj Jegorovič Žukovski]] (Николай Егорович Жуковский) (1847 – 1921)
*S. N. Žurkov
* [[Vladimir Pantelejmonovič Žuze]] (1904 – 1993)

{{seznami narodov po poklicu|fizikov}}
{{stublist}}

[[Kategorija:Seznami Rusov|Fiziki]]
[[Kategorija:Ruski fiziki| ]]</text>
      <sha1>rvnul2xi8oacsri7u6q8fqa1i79omt3</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Time Person of the Year</title>
    <ns>10</ns>
    <id>71214</id>
    <revision>
      <id>6773879</id>
      <parentid>6365102</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T18:57:48Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <origin>6773879</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4586" sha1="co6qdrj0a9w56lw6zhno10lmskit5dm" xml:space="preserve">{{Navpolje
| name = Time Person of the Year
| title = [[Osebnost leta revije Time]]
| listclass = hlist
| state = collapsed

| list1  = * 1927: [[Charles Lindbergh]]
* 1928: [[Walter Chrysler]]
* 1929: [[Owen Young]]
* 1930: [[Mahatma Gandhi]]
* 1931: [[Pierre Laval]]
* 1932: [[Franklin Delano Roosevelt]]
* 1933: [[Hugh Samuel Johnson|Hugh Johnson]]
* 1934: [[Franklin Delano Roosevelt]]
* 1935: [[Haile Selassie I.]]
* 1936: [[Wallis Simpson]]
* 1937: [[Čang Kaj-Šek]] in [[Soong May-ling]]
* 1938: [[Adolf Hitler]]
* 1939: [[Josif Stalin]]
* 1940: [[Winston Churchill]]
* 1941: [[Franklin Delano Roosevelt]]
* 1942: [[Josif Stalin]]
* 1943: [[George Catlett Marshall]]
* 1944: [[Dwight Eisenhower]]
* 1945: [[Harry Truman]]
* 1946: [[James F. Byrnes]]
* 1947: [[George Catlett Marshall]]
* 1948: [[Harry Truman]]
* 1949: [[Winston Churchill]]
* 1950: [[Korejska vojna|Ameriški bojevnik]]
* 1951: [[Mohamed Mosadek]]
* 1952: [[Elizabeta II. Britanska|Kraljica Elizabeta II.]]
* 1953: [[Konrad Adenauer]]
* 1954: [[John Dulles]]
* 1955: [[Harlow Curtice]]
* 1956: [[Madžarska revolucija 1956|Madžarski bojevnik za svobodo]]
* 1957: [[Nikita Hruščev]]
* 1958: [[Charles de Gaulle]]
* 1959: [[Dwight Eisenhower]]
* 1960: ameriški [[znanstvenik]]i (zastopali so jih [[Linus Carl Pauling]], [[Isidor Isaac Rabi|Isidor Rabi]], [[Edward Teller]], [[Joshua Lederberg]], [[Donald A. Glaser]], [[Willard Libby]], [[Robert Woodward]], [[Charles Stark Draper|Charles Draper]], [[William Shockley]], [[Emilio Segre]], [[John Franklin Enders|John Enders]], [[Charles Hard Townes|Charles Townes]], [[George Beadle]], [[James Van Allen]] in [[Edward Purcell]])
* 1961: [[John F. Kennedy]]
* 1962: [[Papež Janez XXIII.]]
* 1963: [[Martin Luther King mlajši]]
* 1964: [[Lyndon Baines Johnson]]
* 1965: [[William Westmoreland]]
* 1966: [[Baby Boomers|Petindvajset in mlajši]]
* 1967: [[Lyndon Baines Johnson]]
* 1968: astronavti ([[Frank Borman]], [[Jim Lovell]], [[William Anders]])
* 1969: [[srednji  razred|ameriški srednji razred]]
* 1970: [[Willy Brandt]]
* 1971: [[Richard Nixon]]
* 1972: [[Richard Nixon]], [[Henry Kissinger]]
* 1973: [[John Sirica]]
* 1974: [[Kralj Faisal]]
* 1975: ameriške ženske (zastopale so jih [[Betty Ford]], [[Carla Hills]], [[Ella Grasso]], [[Barbara Jordan]], [[Susie Marshall Sharp|Susie Sharp]], [[Jill Ker Conway|Jill Conway]], [[Billy Jean King]], [[Susan Brownmiller]], [[Addie Wyatt]], [[Kathleen Byerly]], [[Carol Sutton]] in [[Alison Cheek]])
* 1976: [[Jimmy Carter]]
* 1977: [[Anvar Sadat]]
* 1978: [[Deng Šjaoping]]
* 1979: [[Ajatola Homeini]]
* 1980: [[Ronald Reagan]]
* 1981: [[Lech Wałęsa]]
* 1982: [[Osebni računalnik|računalnik]]
* 1983: [[Ronald Reagan]], [[Jurij Andropov]]
* 1984: [[Peter Ueberroth]]
* 1985: [[Deng Šjaoping]]
* 1986: [[Corazón Aquino]]
* 1987: [[Mihail Sergejevič Gorbačov]]
* 1988: ogrožena [[Zemlja]]
* 1989: [[Mihail Sergejevič Gorbačov]]
* 1990: [[George H. W. Bush]]
* 1991: [[Ted Turner]]
* 1992: [[Bill Clinton]]
* 1993: mirovniki; [[Nelson Mandela]], [[Frederik Willem de Klerk|F.W. de Klerk]], [[Jaser Arafat]], [[Jicak Rabin]]
* 1994: [[Papež Janez Pavel II.]]
* 1995: [[Newt Gingrich]]
* 1996: [[David Ho]]
* 1997: [[Andy Grove]]
* 1998: [[Bill Clinton]], [[Kenneth Starr]]
* 1999: [[Jeff Bezos|Jeffrey P. Bezos]]
* 2000: [[George W. Bush]]
* 2001: [[Rudolph Giuliani]]
* 2002: [[žvižgač]]i: [[Cynthia Cooper (whistleblower)|Cynthia Cooper]] ([[Worldcom]]), [[Sherron Watkins]] ([[Enron]]), [[Coleen Rowley]] ([[FBI]])
* 2003: [[Oborožene sile Združenih držav Amerike|ameriški vojak]]
* 2004: [[George W. Bush]]
* 2005: dobri samarijani; [[Bono]], [[Bill Gates]], [[Melinda Gates]]
* 2006: [[Vi (osebnost leta revije Time)|vi]]
* 2007: [[Vladimir Putin]]
* 2008: [[Barack Obama]]
* 2009: [[Ben Bernanke]]
* 2010: [[Mark Zuckerberg]]
* 2011: [[protest]]nik
* 2012: [[Barack Obama]]
* 2013: [[Papež Frančišek]]
* 2014: [[Jerry Brown]], [[Kent Brantly]], [[Ella Watson-Stryker]], [[Foday Gollah]], [[Salome Karmah]]
* 2015: [[Angela Merkel]]
* 2016: [[Donald Trump]]
* 2017: žrtve spolnih zlorab
* 2018: varuhi; [[Džamal Hašokdži]], [[Maria Ressa]], novinarji ''[[Capital Gazette]]'' in [[Wa Lone]] ter [[Kyaw Soe Oo]]
* 2019: [[Greta Thunberg]]
* 2020: [[Joe Biden]] in [[Kamala Harris]]
* 2021: [[Elon Musk]]
* 2022: [[Volodimir Zelenski]] in duh Ukrajine
* 2023: [[Taylor Swift]]
* 2024: [[Donald Trump]]
* 2025: arhitekti [[Umetna inteligenca|UI]]
}}&lt;includeonly&gt;[[Kategorija:Osebnosti leta revije Time]]&lt;/includeonly&gt;&lt;noinclude&gt;

[[Kategorija:Predloge za nagrade]]
&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>co6qdrj0a9w56lw6zhno10lmskit5dm</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam ruskih matematikov</title>
    <ns>0</ns>
    <id>73093</id>
    <revision>
      <id>6773776</id>
      <parentid>6772428</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T14:42:40Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-45085-22</username>
        <id>264465</id>
      </contributor>
      <comment>/* C */</comment>
      <origin>6773776</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="21634" sha1="mvoo3p4o9r4tyxs2g71bczb4ke669i9" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] znanih [[Rusi|ruskih]] [[matematik]]ov.'''

{{seznami poklicev za narode|Rusov|Rusija|ruskih}}
{{CompactTOC2}}

== A ==
* [[Bruno Abakanowicz|Bruno (Abdank-)Abakanowicz]] (1852–1900)
* [[Georgij Maksimovič Adelson-Velski]] (1922–2014)
* [[Sergej Ivanovič Adjan]] (1931–2020) ([[Armenci|armenskega rodu]])
* [[Vasilij Jevdokimovič Adodurov]] (1709–1780)
* [[Aleksander Petrovič Afanasjev]] (1945–)
* [[Matest M. Agrest]] (1915–2005) (sovj./rusko-ameriški)
* [[Naum Iljič Ahiezer]] (1901–1980)
* [[Gleb Pavlovič Akilov]]
* [[Aleksander Danilovič Aleksandrov]] (1912–1999)
* [[Pavel Sergejevič Aleksandrov]] (1896–1982)
* [[Anatolij Semjonovič Aleksejev]] (1928–2007)
* [[Nikolaj Nikolajevič Aleksejev (matematik)|Nikolaj Nikolajevič Aleksejev]] (1827–1881)
* [[Konstantin Aleksejevič Andrejev]] (1848–1921)
* Nikolaj Andrejev (1975–)
* [[Dimitrij Viktorovič Anosov]] (1936–2014)
* [[Pavel Andrejevič Apanasjevič]] (1929–) ([[Belorusija]])
*[[Aleksander Vladimirovič Arhangelski]] (1938–)
*Genadij I. Arhipov (1945–2013)
* [[Vladimir Igorjevič Arnold]] (1937–2010)
* [[Vjačeslav Aleksandrovič Artamonov]] (1946–)
* [[Sergej Nikolajevič Artjomov]]/[[Artemov]] (1951–) (rusko-ameriški logik)
* [[Valerij Nikolajevič Ašihmin]] (1961–)
*[[Levon Atanasjan]] (1921–1998) (armenskega rodu)

== B ==
* [[Nikolaj Sergejevič Bahvalov]] (1934–2005)
*[[Grigorij Isaakovič Barenblatt]] (1927–2018) ([[Grigory Barenblatt]]: [[Združene države Amerike|ZDA]] - rus.-amer. mehanik)
* [[Nina Karlovna Bari]]&lt;nowiki/&gt; (1901–1961)
* [[Aleksander Aleksandrovič Bejlinson]] (1957–)
* [[Lev Dimitrijevič Beklemišev]] (1967–)
* [[Eduard Grigorjevič Belaga]]  (1939–) (rusko-francoski)
* [[Vladimir Vasiljevič Belecki]] (1930–2017)
* [[Oleg Mihajlovič Belocerkovski]] (1925–2015) 
* [[Feliks Berezin]] (1931–1980) 
* [[Jurij Makarovič Berezanski]] (1925–2019) 
* [[Boris Abramovič Berezovski]] (1946–2013) (pregnani tajkun)
*[[Iosif Naumovič Bernštejn]] (Joseph Bernstein) (1945–) (rus.-izraelski)
* [[Sergej Natanovič Bernštejn]] (1880–1968)
* [[Johann Bernoulli]] (1667–1748) (Švicar)
* [[Oleg Vladimirovič Besov]] (1933–)
* [[Abraham Samojlovič Bezikovič|Abra(ha)m Samojlovič Bezikovič]] /Besicovitch (1891–1970) (ukrajinskega rodu - v Angliji)
*[[Roman Bezrukavnikov]] (rus.-amer.)
* [[Anton Dmitrijevič Bilimovič]] (1879–1970) (rusko - srbski)
* [[Sergej Pavlovič Bobrov]] (1889–1971)
* [[Sergej Viktorovič Bočkarjov]] (1941–)
* [[Aleksander Nikolajevič Bogoljubov (fizik)|Aleksandr Nikolajevič Bogoljubov]] (1945–)
* [[Nikolaj Nikolajevič Bogoljubov]] (1909–1992)
* [[Nikolaj Nikolajevič Bojko]]
* [[Andrej Andrejevič Bolibruh]] (1950–2003)
* [[Vladimir Grigorjevič Boltjanski]] (1925–2019)
* [[Aleksej Borodin]] (1975–)
* Ladislaus Jozefovič Bortkiewicz (1868–1931) (poljsko-rusko-nemški)
* [[Nikolaj Dimitrijevič Brašman]] (1796–1866)
* [[Jurij Aleksandrovič Bričkov]] (1944–)
* [[Nikolaj Ivanovič Briš]] (1924–)
* [[Ilja Nikolajevič Bronštejn]] (1903–1976)
* [[Aleksandr Dmitrijevič Bruno]] (1940–)
* [[Ivan Grigorjevič Bubnov]] (1872–1919)
*Viktor Buchstaber (1943–) (Uzbekistan)
*[[Boris Nikolajevič Bugajev]] (= [[Andrej Beli]])
* [[Nikolaj Vasiljevič Bugajev]] (1837–1903)
* [[Boris Jakovljevič Bukrejev]] (1859–1962)
*[[Vladimir Aleksandrovič Bulavski]] (1932–2015)
*[[Aleksandr Vadimovič Bulinski]] (1952–)
*[[Abram Bunimovič]] (1917–1999)
*[[Leonid Bunimovič|Leonid Abramovič Bunimovič]] (1947–) (rusko-amer.)
* [[Viktor Jakovljevič Bunjakovski]] (1804–1889)
* [[Jurij Dimitrijevič Burago]] (1936–)
* [[Dmitrij Jurjevič Burago]] (1964–)
* [[Aleksej Sergejevič Butjagin]] (1881–1958) 
*[[Valentin Butuzov]] (1939–)

== C ==
*[[Georg Ferdinand Cantor]]/Kantor (1845–1918) (rusko-nemški)
*[[Konstantin Edvardovič Ciolkovski]] (1857–1935)

== Č ==
* [[Sergej Aleksandrovič Čapljigin]] (1869–1942) - učenec N. J. Žukovskega (mehanika)
* [[Pafnuti Lvovič Čebišov]]/Čebišev (1821–1894)
* [[Nikolaj Grigorjevič Čebotarjov]] (1894–1947)
* [[Sergej Nikolajevič Černikov]] (1912–1987)
* Feliks Dmitrijevič Černousko (1938–) (mehanika)
* [[Nikolaj Gurjevič Četajev]] (1902–1959)
*[[Aleksander Leonidovič Čiževski]] (1897–1964) (biofizik)
* [[Vladimir Nikolajevič Čubarikov]] (1951–)
* [[Lev Aleksejevič Čudov]] (1922–2008)

== D ==
*[[Igor Karlovič Daugavet]] (1932–2022)
* [[Avgust Juljevič Davidov]] (1823–1885)
* [[Boris Nikolajevič Delaunay]] /Delone (1890–1980)
* [[Nikolaj Borisovič Delaunay starejši]] (1856–1931)
* [[Boris Pavlovič Demidovič]] (1906–1977)
* [[Michel Deza]] (1939–2016) (rusko-francoski)
* [[Nikolaj Aleksandrovič Dmitrijev]] (1924–2000)
* Vladimir Dmitrijev (mehanik)
* [[Valentin Pavlovič Dimnikov]] (1938–)
* [[Jevgenij Borisovič Dinkin]] (1924–2014) (rusko-ameriški)
* [[Vitalij Arsenjevič Ditkin]] (1910–1987)
* [[Semjon Vladimirovič Djatlov]] (1987–) (rusko-ameriški)
* [[Roland Lvovič Dobrušin]] (1929–1995)
* [[Dmitrij Dolgopjat]] (1972–)
* [[Anatolij Aleksejevič Dorodnicin]] (1910–1994)
* [[Ala Vladimirovna Dorofejeva]] (1935–2020) (zgodovinarka matematike)
* Albert Grigorjevič Dragalin
* [[Boris Anatoljevič Dubrovin]] (1950–2019)

== E ==
* [[Pavel Entigov]] (Entigoff) (1969–) (rusko-ameriški)
* [[Ana Genadjevna Eršler]] (Erschler; née Djubina) (1977–) (rusko-francoska)

== F ==
* [[Dmitrij Konstantinovič Faddejev]] (1907–1989)
* [[Ljudvig Dmitrijevič Faddejev]] (1934–2017)
*[[Boris Lvovič Fejgin]] (1953–)
* [[Abram Iljič Fet]] (1924–2007)
* [[Grigorij Mihajlovič Fihtengolc]] (1888–1959)
* [[Aleksej Fjodorovič Filippov|Aleksej Fjodorovič Filipov]] (1923–2006)
* [[Jevgraf Stepanovič Fjodorov]] (1853–1919)
* [[Pavel Aleksandrovič Florenski]] (1882–1937)
* [[Vladimir Aleksandrovič Fok]] (1898–1974)
* [[Anatolij Timofejevič Fomenko]] (1945–)
* [[Sergej Vasiljevič Fomin]] (1917–1975)
* [[Sergej Vladimirovič Fomin]] (1958–)
*[[Eduard Vladimirovič Frenkel]] (Edward V. Frenkel) (1968–) (rus.-amer.)
*[[Igor Borisovič Frenkel]] (1952–) (rus.-amer.)
* [[Aleksander Aleksandrovič Fridman]] (1888–1925)
* [[Nicolaus Fuss|Nicolaus (Nikolaj Ivanovič) Fuss]] (1755–1826) (švicarsko - ruski)
* [[Pavel Nikolajevič Fuss]] (1797–1855)

== G ==
* [[Boris Grigorjevič Galjorkin]] (1871–1945)
*[[Revaz Valerjanovič Gamkrelidze]] (1927–) (Gruzinec)
* [[Feliks Rubimovič Gantmaher]] (1908–1964) 
* Aleksander Georgijevič Gein (1950–2025)
* [[Izrail Mojisejevič Gelfand]] (1913–2009)
* [[Aleksander Osipovič Gelfond]] (1906–1968)
* [[Vadim Gerasimov]] (1969–)
* [[Viktor Ginzburg]] (1957–)
* [[Aleksander Borisovič Givental]] (1958–) (rusko-ameriški)
* [[Nikolaj Maksimovič Gjunter]] (1871–1941)
* [[Grigorij Davidovič Glejzer]] (1934–2020)
*[[Viktor Mihajlovič Gluškov]] (1923–1982) (utemeljitelj sovj. informatike)
* [[Boris Vladimirovič Gnedenko]] (1912–1995)
* [[Sergej Konstantinovič Godunov]] (1929–2023)
* [[Mihail Jevsejevič Golovin]] (1756–1790)
* [[Ilja Abramovič Golovinski]] (1951–)
*[[Sergej Savostjanovič Gončarov]] (1951–)
*[[Viktor Aleksandrovič Gorbunov]] (1950–1999)
*[[Viktor Vladimirovič Gorjunov]]  (1956–)
* [[Nikolaj Nikolajevič Govorun]] (1930–1989)
* [[Vladimir Grigorjevič Gorski]] (1925–2016)
* [[Nikolaj Nikolajevič Govorun]] (1930–1989)
* [[Dimitrij Aleksandrovič Grave]] (1863–1939)
* [[Mihail Leonidovič Gromov]] (1943–) (rusko-francoski)
*Nikolaj Günther (1871–1941)
* [[Semjon Jemeljanovič Gurjev]] (1766–1813)
*[[Sabir Gusein-Zade]] (1950–)
* [[Lev Izrailevič Gutenmaher]] (1908–1981)
* [[Aleksander Jefimovič Gutman]] (1966–)
* [[Aleksej Gvišiani]] (1948–)

== H ==
* [[Leonid Genrihovič Hačijan]] (1952–2005) (rusko-ameriški armenskega rodu)
* [[Pavel Vasiljevič Harlamov]] (1924–2001?) 
* Izabella Jurjevna Harrik
* Viktor Petrovič Havin
*[[Boris Aronovič Hesin]] (1964–) (rusko-kanadski)
* [[Aleksander Jakovljevič Hinčin]] (1894–1959)
* Sergej Vladimirovič Hmutov
*Emil Horozov (1949–)
*[[Askold Georgijevič Hovanski]] (1947–) (rusko-ameriški)
* Sergej Nikitič Hruščov (1935–) (raketni inženir - rusko-ameriški)
* [[Sergej Ivanovič Hudjajev]] (1934–2004)

== I ==
* [[Vladimir Sergejevič Ignatovski]] (1875–1942)
* [[Arlen Mihajlovič Iljin]] (1932–2013)
* [[Vasilij Grigorjevič Imšenecki]] (1832–1892)
* [[Aleksander Juljevič Išlinski]] (1913–2003)
* [[Ivan Ivanovič Ivanov (matematik)|Ivan Ivanovič Ivanov]] (1862–1939)
*[[Sergej Vladimirovič Ivanov]] (1972–)
* [[Vladimir Venjaminovič Ivanov]] (1952–2022)
* [[Boris Mihajlovič Ivljev]] (1946–1990)
* [[Victor Ivrii|Victor (Viktor) Ivrij / Ivrii]]  (1949–) (rusko-kanadski)
* [[Nikolaj Aleksejevič Izobov]] (1940–) ([[Belorusija]]) 

== J ==
* [[Sergej Vsevolodovič Jablonski]] (1924–1998)
* [[Vjačeslav Ivanovič Jančevski]] (1948–) ([[Belorusija]])
*[[Nikolaj Jefimov]] (Nikolai Efimov) (1910–1982)
* [[Dimitrij Fjodorovič Jegorov]] (1869–1931)
* [[Andrej Petrovič Jeršov]] (1931–1988) (računalničar)
* [[Jurij Leonidovič Jeršov]] (1940–)
* [[Alekandr Sergejevič Jesenin-Volpin]] (1924–2016)
* [[Jurij Gavrilovič Jevtušenko]] (1938–)

== K ==
* Aleksandr Grigorjevič (in R. I.?) Kačurovski
*[[Sergej Kadomcev|Sergej Borisovič Kadomcev]] (1952–)?
* [[Venjamin Fjodorovič Kagan]] (1869–1953)
*[[Georg Ferdinand Cantor|Georg Ferdinand Kantor]] (1845–1918) (rusko-nemški)
* [[Leonid Vitaljevič Kantorovič]] (1912–1986) (matematik in ekonomist; [[Nobelova nagrada]] za ekonomijo 1975)
* [[Anatolij Aleksejevič Karacuba]] (1937–2008)
* [[Boris Sergejevič Kašin]] (1951–)
* [[Aleksandr Každan]] (1922–1997)
* [[David Každan|David (Dmitrij Aleksandrovič) Každan]] (1946–) (rusko-izraelski)
* [[Ljudmila Vsevolodovna Keldiš]] (1904–1976)
* [[Mstislav Vsevolodovič Keldiš]] (1911–1978)
* [[Sergej Vasiljevič Kerov]] (1946–2000)
* [[Aleksander Aleksandrovič Kirillov|Aleksander Aleksandrovič Kirilov]] (1936–)
* [[Aleksej Kitajev]] (1963–)
*[[Andrej Knjazev]] (1959–)
* [[Andrej Nikolajevič Kolmogorov]] (1903–1987)
* [[Maksim Lvovič Koncevič]] (1964–) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1998
* [[Aleksander Mihajlovič Kondratov]] (1937–1993)
* [[Aleksander Nikolajevč Korkin]] (1837–1908)
*[[Aleksej Ivanovič Kostrikin]] (1929–2000)
* [[Semjon Kirillovič Kotelnikov]] (1723–1806)
* [[Aleksander Petrovič Kotelnikov]] (1865–1944)
* [[Sofja Vasiljevna Kovalevska]] (1850–1891)
* [[Valerij Vasiljevič Kozlov]] (1950–) 
* Aleksander N. (ali V.?) Koževnikov
* [[Nikolaj Nikolajevič Krasovski]] (1924–2012)  
* [[Mihajlo Pilipovič Kravčuk]] /rus. Mihail Filip(p)ovič Kravčuk (1892–1942) ([[Ukrajina|Ukrajinec]]) 
* [[Rafail Jevsejevič Kričevski]] (1936–2025)
* [[Nikolaj Mitrofanovič Krilov]] (1879–1955)
* Nikolaj Krivulin
* [[Arkadij Krjažimski]]  (1949–2014)
* [[Aleksander Semjonovič Kronrod]] (1921–1986)
* [[Lev Dmitrijevič Kudrjavcev]] (1923–2012)
* [[Sergej Pavlovič Kurdjumov]] (1928–2004)
* [[Aleksander Genadjevič Kuroš]] (1908–1971)
* Anatolij Georgijevič Kursajev
* [[Aleksander Borisovič Kuržanski]] (1939–)
* [[Vasilij Semjonovič Kuščenko]]–(inženirska matematika-priročniki)
* [[Boris Abramovič Kušner]] (1941–2019) (rusko- amer.)
*[[Samson Kutateladze]] (1914–1986)
*[[Semjon Samsonovič Kutateladze]] (1945–)
* [[Ilja Aleksandrovič Kuzin]] (1961–) 
* [[Rodion Osijevič Kuzmin]] (1891–1949)
*Vladimir L. Kvint (ekonomist, častni dr. UP)

== L ==
* [[Olga Aleksandrovna Ladiženska|Olga Aleksandrovna Ladiženska(ja)]] (1922–2004)
* [[Jevgenij Mihajlovič Landis]] (1921–1997)
*[[Svjatoslav Lavrov]] (1923–2004)
* [[Mihail Aleksejevič Lavrentjev]] (1900–1980)
* Aleksandr Pavlovič Lavut (1929–2013) (disident)
* [[Solomon Lefschetz]] (1884–1972) (rusko-judovsko-ameriški)
* [[Anders Johan Lexell|Andrej Ivanovič Leksel]] ([[Anders Johann Lexell]]) (1740–1784) (po rodu [[Švedi|Šved]])
* [[Leonid Anatoljevič Levin]] (1948–)
* [[Boris Levitan]] (1914–2004) (ukrajinsko-ameriški)  
* [[Jurij Vladimirovič Linnik]] (1915–1972)  
* Aleksandr Livšic  
* [[Aleksander Mihajlovič Ljapunov]] (1857–1918) (teorija verjetnosti in teorija potencialov)
* [[Aleksej Andrejevič Ljapunov]] (1911–1973)
* [[Lazar Aronovič Ljusternik]] (1899–1981)
* [[Nikolaj Ivanovič Lobačevski]] (1792–1856) (uvede neevklidsko geometrijo)
* [[Mihail Sergejevič Lobanov]] (1984–)
* [[Irina Aleksandrovna Lomazova]] (1954–)
* G. A. Loss
* [[Oleg Borisovič Lupanov]] (1932–2006)
* [[Nikolaj Nikolajevič Luzin]] (1883–1950)

== M ==
* [[Leontij Filipovič Magnicki]] (1669–1739)
* Nikolaj Makarenko
*[[Nikolaj Georgijevič Makarov]] (1955–)
* [[Valerij Leonidovič Makarov]] (1937–) (ekonomist)
* [[Larisa Lvovna Maksimova]] (1943–)
* [[Anatolij Ivanovič Malcev]] (1909–1967)
*[[Sergej Malkov]] (1955–)
* [[Jurij Ivanovič Manin]] (1937–2023)
* [[Gurij Ivanovič Marčuk]] (1925–2013) 
* [[Grigorij Aleksandrovič Margulis]] (1946–) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1978 (rusko-ameriški) 
* [[Andrej Andrejevič Markov (starejši)|Andrej Andrejevič Markov]] - star. (1856–1922)
* [[Andrej Andrejevič Markov (mlajši)|Andrej Andrejevič Markov]] - ml. (1903–1979)
*[[Vladimir Andrejevič Markov]] (1871–1897)
* [[Vera Nikolajevna Maslennikova]] (1926–2000)
* [[Sergej Jurjevič Maslov]] (1939–1982) (tudi kulturni animator)
* [[Nina B. Maslova]] (1939–1993)
* [[Jurij Vladimirovič Matijasevič]] (1947–)
*Vladimir Gilelevič Maz'ya (1937–) (rusko-švedski)
* [[Naum Natanovich (Nokhim Sanalevich) Meiman|Naum Natanovič]] (''Nohim Sanalevič'') [[Naum Natanovich (Nokhim Sanalevich) Meiman|Meiman]] (1912–2001) (ukrajinsko-judovskega rodu; politični disident)
* [[Dimitrij Jevgenjevič Menšov]] (1892–1988)
* [[Valentin Petrovič Mihajlov (|Valentin Petrovič Mihajlov]] (1930–2014)
*[[Solomon Grigorjevič Mihlin]] (1908–1990)
*[[Ivan Petrovič Misovskih]] (1911–2007)
* [[Anatolij Dimitrijevič Miškis]] (1920–2009)
* Venjamin Petrovič Мjasnikov (mehanika)
* [[Lev Borisovič Modzalevski]] (1902–1948)
* [[Nikita Nikolajevič Mojsejev]] (1917–2000)
*[[Andrej Sergejevič Monin]] (1921–2007)
* [[Dimitrij Dimitrijevič Morduhaj-Boltovskoj]] (1876–1952)
* [[Nikita Fjodorovič Morozov]] (1932–2024)
* Aleksandr Konstantinovič Motovilov 
* [[Nikolaj Ivanovič (Nikoloz) Мushelišvili]] (1891–1976) (Gruzinec) 

== N ==
* Nikolaj Makarevič Nagorni
* [[Mark Aronovič Najmark]] (1909–1978)
*[[Nikolaj Nikolajevič Nehorošev]] (1946–2008)
* [[Vladimir Jakovljevič Neiland]] (mehanika)
* [[Vasilij Sergejevič Nemčinov]] (1894–1964) (tudi ekonomist)
* [[Jurij Valentinovič Nesterenko]] (1946–)
* [[Igor Georgijevič Nikolajev]] (rusko-ameriški)
* [[Sergej Mihajlovič Nikolski]] (1905–2012) (=107 let!)
* [[Gleb Vladimirovič Nosovski]] (1958–)
* [[Peter Sergejevič Novikov|Peter (Pjotr) Sergejevič Novikov]] (1901–1975)
* [[Sergej Petrovič Novikov]] (1938–2024) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1970

== O ==
* [[Andrej Jurjevič Okunkov]] (1969–)  [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 2006
* [[Olga Arsenjevna Olejnik]] (1925–2001)
* [[Jurij Sergejevič Osipov]] (1936–)
* [[Mihail Vasiljevič Ostrogradski]] (1801–1862)
	
== P ==
* [[Igor Pak]] (1971–)
* [[Ivan Panin]] (1959–)
* [[Grigorij Jakovljevič Perelman]] (1966–) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 2006 (zavrnil)
* D. M. Perevozčikov
* A. G. Perevozčikov 
* [[Ivan Mihejevič Pervušin]] (1827–1900)
*[[Leon Petrosjan]] (Леон Аганесович Петросян) (1940–) (Armenskega rodu)
* [[Aleksej Zinovjevič Petrov]] (1919–1972) ([[Ukrajina]])
* [[Ivan Georgijevič Petrovski]] (1901–1973)
* [[Ilja Josifovič Pjatecki-Šapiro]] (1929–2009)
* [[Leonid Ivanovič Pljušč]] (1938–2015) ([[Ukrajina]], disident)
* [[Aleksej Vasiljevič Pogorelov]] (1919–2002)
* [[Stanislav I. Pohozajev]] (1935–2014)
* [[Lev Semjonovič Pontrjagin]] (1908–1988)
* [[Ivan Ivanovič Privalov]] (1891–1941)
* [[Vladimir Petrovič Platonov]] (1939–) ([[Belorusija]]) 
* [[Konstantin Aleksandrovič Posse]] (1847–1928) 
* [[Jurij Vasilljevič Prohorov]] (1929–2013)
* [[Anatolij Platonovič Prudnikov]] (1927–1999)

== R ==

* [[Aleksandr Aleksandrovič Razborov]] (1963–) (rusko-ameriški)
*Nikolaj Rešetihin 
* [[Jurij Grigorjevič Rešetnjak]] (1929–2021)
* [[Vladimir Retah]] (1948–) (rusko-ameriški)
* [[Konstantin Aleksejevič Ribnikov]] (1913–2004)
* [[Viktor Solomonovič Rjabenki]]&lt;nowiki/&gt;j (1923–2018)
* [[Vladimir Abramovič Rohlin]] &lt;nowiki/&gt;(1919–1984)
*Josif Vladimirovič Romanov&lt;nowiki/&gt;ski
*&lt;nowiki/&gt;&lt;nowiki/&gt;&lt;nowiki/&gt;&lt;nowiki/&gt;&lt;nowiki/&gt;&lt;nowiki/&gt;Genadij Šlomovič Rubinštejn
*&lt;nowiki/&gt;&lt;nowiki/&gt;&lt;nowiki/&gt;&lt;nowiki/&gt;&lt;nowiki/&gt;&lt;nowiki/&gt;[[Stepan Jakovljevič Rumovski]] (1734—1812) 

== S ==
* [[Viktor Antonovič Sadovničij]] (1939–) 
*[[Genadij Ivanovič Savin]]
*[[Leonid Ivanovič Sedov]] (1907–1999) (mehanik; astronavtika)
* [[Konstantin Adolfovič Semendjajev]] (1908–1988)
* [[Jakov Grigorjevič Sinaj]] (Yakov Sinai) (1935–) (rusko-ameriški)
* [[Anatolij Volodimirovič Skorohod]] (1930–2011) ([[Ukrajina]], ZDA)
* [[Aleksandr Leonidovič Skubačevski]] (1953–)
*[[Nikolaj Vasiljevič Smirnov]] (1900–1966)
* [[Vladimir Ivanovič Smirnov]] (1887–1974)
* [[Stanislav Konstantinovič Smirnov]] (1970–) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 2010
* [[Sergej Lvovič Soboljev]] (1908–1989)
* [[Juljan Karl Vasiljevič Sohocki|Jul(i)jan Kar(o)l (Vasiljevič) Sohocki]] (1842–1927) (poljsko-ruski)
*Alexander Soifer (rus-amer.)
* [[Sergej Borisovič Stečkin]] (1920–1995)
* [[Vladimir Andrejevič Steklov]] (1863/64–1926)
* [[Aleksander Aleksandrovič Stepanov]] (1950–) (rusko-ameriški matematik, računalničar in programer)
* Roman Strongin (1939–)
* [[Bella Abramovna Subbotovskaja]] (1937–1982)
*[[Andrej Aleksandrovič Suslin]] (1950–2018)
*[[Mihail Jakovljevič Suslin]] (1894–1919)

== Š ==
* [[Mihail Ivanovič Šabunin]] (1930–2017)
* [[Andrej Igorjevič Šafarevič]] (1963–)
* [[Igor Rostislavovič Šafarevič]] (1923–2017)
* [[Nikolaj Aleksandrovič Šanin]] (1919–2011)
* Boris Šapiro 
* Mihail Zalmanovič Šapiro
*Tatjana O. Šapošnikova
* [[Valentin Borisovič Šehtman]] (1953–)
* [[Aleksandr Šen]] (1958–)
* [[Georgij Jevgenjevič Šilov]] (1917–1975)
* [[Albert Nikolajevič Širjajev]] (1934–)
* [[Jurij Mihajlovič Širokov]] (1921–1980)
* [[Jaroslav Nikolajevič Šitov]] (1989–) 
* [[Otto Juljevič Šmidt]] (Schmidt) (1891–1956)
* [[Lev Genrihovič Šnireljman]] (1905–1938)
* [[Mihail Aleksandrovič Šubin]] (1944–) (rusko-ameriški)

== T ==
* [[Jakov Danilovič Tamarkin]] (1888–1945) (rusko-ameriški)
* [[Nikolaj Nikolajevič Tarhanov]] (1956–)
* [[Aleksander Martinovič Ter-Krikorov]] (1932–) ([[Armenci|armenskega rodu]])
* [[Andrej Nikolajevič Tihonov]] (1906–1993)
* G. A. Tirski (mehanika)
* [[Viktor Andrejevič Toponogov]] (1930–2004)
* [[Sergej Treil|Sergej Rajmondovič Treil]]
* [[Valentin Fjodorovič Turčín]] (1931–2010) (rusko-ameriški matematik in računalničar, sovjetski disident)

== U ==
* [[Peter Lavrentjevič Uljanov]] (1928–2006)
* [[Nikolaj Aleksejevič Umov]] (1846–1915)
* [[Pavel Samuilovič Urison]] (Urysohn; ukr. [[Pavlo Samijlovič Uryson]]) (1898–1924)
* [[Jakov Viktorovič Uspenski]] (1883–1947)
* [[Vladimir Andrejevič Uspenski]] (1930–2018)

== V ==
*[[Aleksandr Nikolajevič Varčenko]] (1949–)
*[[Nikolaj Vedenisov]] (1905–1941)
*Tatjana Velikanova (1932–2002) (disidentka)
*([[Andrej Konstantinovič Vereščagin]]: [[Vereščaginovo pravilo]])
*[[Nikolaj Konstantinovič Vereščagin]] (1958–)
* [[Anatolij Moisejevič Veršik]] (1933–2024)
* [[Mark Jakovljevič Vigodski]] (1898–1965)
* [[Askold Ivanovič Vinogradov]] (1929–2005)
* [[Ivan Matvejevič Vinogradov]] (1891–1983)
*[[Oleg Janovič Viro]] (1948–)
* [[Aleksander Adolfovič Vitt]] (1902–1938)
* [[Anatolij Georgijevič Vituškin]] (1931–2004)
* [[Vasilij Sergejevič Vladimirov]] (1923–2012)
* [[Vladimir Aleksandrovič Vojevodski]] (1966–2017) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 2002
* [[Igor Vasiljevič Volovič]] (1946–) 
* [[Nikolaj Nikolajevič Vorobjov]] (1925–1995)

== Z ==
* [[Vladimir Jevgenjevič Zaharov]] (1939–2023)
* [[Viktor Abramovič Zalgaller]] (1920–2020) (rusko-izraelski)
* [[Dimitrij Nikolajevič Zejliger]] (1864–1936)
*[[Andrej Vladlenovič Zelevinski]] (1953–2013) (rusko-ameriški)
* [[Jefim Izakovič Zelmanov]] (1955–) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1994
* [[Nikolaj Jefimovič Zernov]] (1804–1862)
* [[Feliks Jurjevič Zigel]] (1920–1988)
* [[Jegor Ivanovič Zolotarjov]] (1847–1878)
* [[Vadim Valentinovič Zudilin]] (196#?–)

== Ž ==
* [[Viktor Viktorovič Žarinov]] (1942–)
* [[Ivan Ivanovič Žegalkin]] (1869–1947)
* [[Jevgenij Petrovič Židkov]] (1926–2007)
* [[Nikolaj Petrovič Židkov]] (1918–1993) 
* [[Nikolaj Jegorovič Žukovski]] (1847–1921)
* [[Jurij Ivanovič Žuravljov]] (1935–2022)

{{seznami narodov po poklicu|matematikov}}

[[Kategorija:Seznami Rusov|Matematiki]]
[[Kategorija:Ruski matematiki| ]]</text>
      <sha1>mvoo3p4o9r4tyxs2g71bczb4ke669i9</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam ruskih arhitektov</title>
    <ns>0</ns>
    <id>73184</id>
    <revision>
      <id>6773782</id>
      <parentid>6770746</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T14:51:15Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-45085-22</username>
        <id>264465</id>
      </contributor>
      <comment>/* L */</comment>
      <origin>6773782</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8654" sha1="j42fwlv1kx3ix4ea5ljik4t4ybtohjo" xml:space="preserve">{{seznami poklicev za narode|Rusov|Rusija|ruskih}}
{{CompactTOC2}}
To je [[seznam]] [[Rusi|ruskih]] [[arhitekt]]ov in graditeljev

== A ==
* [[Andrej Adamovič]] in [[Dana Matkovskaja]]
* [[Svetozar Andrejev]]
* [[Jurij Arončik]] (''arhitekt spomenika Rdeči armadi v Murski Soboti'')

== B ==
* [[Gavril Baranovski]] (1860 – 1920)
* [[Pjotr Baranovski]] (1892 – 1984) (''mdr. rešil pred uničenjem cerkev Vasilija Blaženega'')
* [[Ivan Jakovljevič Barma]] (&quot;[[Postnik]] Jakovljev&quot;) (16. stoletje)
*[[Vasily Baumgarten]] (1879 – 1962) (rusko-jugoslovanski)
* [[Vasilij Baženov]] (1737 – 1799)
* [[Nikolaj Beleljubski]] (1845 – 1922)
*[[Jakov Belopolski|Jakov Belopoljski]] (1916 – 1993)
* [[Leon Benois]]/Leontij Benuá (1856 – 1928)
* [[Nikolaj Benois]]/Benuá (1813 – 1898)
* [[Boris Bernaskoni]] (* 1977)
* [[Karl Blank]] (1728 – 1793)
* [[Ilja Bondarenko]] (1867/70 – 1947)
*[[Francesco Boffo]] (1796 – 1867) (sardinsko-italijansko-švicarsko-ruski)
*[[Foma Bogdanovič-Dvorecki]] (Tomasz Bohdanowicz-Dworzecki) (1859 – 1920)
* [[Osip Bové]] ([[Joseph Jean-Baptiste Charles de Beauvais]]) (1784 – 1834)
* Pjotr Bragovski
* Jana Petrovna Bragovskaja (* 1986)
* [[Vincenzo Brenna]] (1747 – 1820)
* [[Aleksander Brjulov]] (1798 – 1877)
*V. A. Butuzov

== C ==
* [[Charles Cameron]] (1745 – 1812)
* [[Francesco Camporesi]] (1747 – 1831)
* [[Alberto Cavos]] ([[Albert Kavos]]) (1800 – 1863)
* [[Zurab Cereteli]] (1934 – 2025)
* [[Serge Ivan Chermayeff]] (pravo ime [[Sergej Ivanovič Issakovič]]) (1900 – 1996) (rusko-britanski)

== Č ==

* [[Dmitrij Čečulin]] (1901 – 1981)
*[[Sergej Černišov]] (1881 – 1963)
* [[Sergej Ėnverovič Čoban]] (* 1962)

== D ==

* [[Georgij Nikolajevič Danelija|Georgij Danelija]] (1930 – 2019)
* [[Aleksej Duškin]] (1904 – 1977)

== E ==
* [[Mihail Eisenstein]] /Ejzenštejn (1867 – 1920)
* [[Semjon Ejbušic]] (1851 – 1898)

== F ==
* [[Jurij Felten]] (Georg Friedrich Veldten) (1730–1801)
* [[Ridolfo &quot;Aristotele&quot; Fioravanti]] (1415/20 – 1486?)
*[[Ignatij Ivanovič Fomin]] (1904 – 1989)
* [[Ivan Fomin]] (1872 – 1936)
* [[Aleviz Frjazin Milanec]] (15./16.stol.)
* [[Aleviz Novi]] / [[Aleviz Frjazin]] (15./16. stol.)
* [[Marco Ruffo]] ([[Fryazin]]) (15. stol.)
* [[Petrok Mali Frjazin|Petrok Mali (Frjazin)]] (? -– 1539~)
*[[Pjotr Ivanovič Fursov]] (1798 – 184#)

== G ==
*[[Vladimir Gel'frejh]]/Helfreich (1885 – 1967)
* [[Mojsej Ginzburg]] (1892 – 1946) 
* [[Domenico Gilardi]] /Žilardi (1785 – 1845) 
* [[Ilja Golosov]] (1883 – 1945) 
* [[Pantelejmon Golosov]] (1882 – 1945) 
* [[Sergej Mihajlovič Gončarov]] (1862 – 1935)
*[[Sergej Nikolajevič Gončarov]] (1843 – 1907) ?
* [[Aleksej Gornostajev]] (1808 – 1862)
* [[Fjodor Gornostajev]] (1867 – 1915)
* [[Ivan Gornostajev]] (1821 – 1874)
* [[Jurij Grigorjan]] (* 1965)
* [[Afanasij Grigoriev|Afanasij Grigorjev]] (1782 – 1868)
*[[Ivan Grigorovič]]-Barsky (1713 – 1785)
* [[David Grimm]] (1823 – 1898)
*[[Vladimir Gudkov]]

== H ==
* [[Karo Halabjan]] (1897 – 1959) (Каро Семёнович Алабян/Կարո Հալաբյան)
* [[Viktor Hartmann]] (Gartman) (1834 – 1873)
* [[Villiam Hastie]]/''Heste'' ([[Vasilij Geste]]) (1753 – 1832)
* Vladimir Helfreich/Gel'frejh (1885 – 1967)

== I ==
* [[Boris Iofan|Boris Mihajlovič Iofan]]/Jofan (1891 – 1976)
* Aleksander Vasiljevič Ivanov (1845 – ?)
* [[Illarion Ivanov-Schitz]]/Šic (1865 – 1937)

== J  ==

* [[Igor Georgijevič Javejn]] (1903 – 1980)
* [[Nikita Javejn]] (* 1954)

== K  ==
*[[Valentin Aleksandrovič Kamenski]] (1907 – 1975)
*[[Aleksander Kaminski]] (1829 – 1897)
* [[Josif Karakis]] (1902 – 1988)
* [[Matvej Kazakov]] (1738 – 1812)
* [[Lev Kekušev]] (1862 – po 1916?)
* [[Vladislav Kirpičov]]/Kirpichev (* 1948)
*[[Roman Klejn]] (Robert Julius Klein) (1858 – 1924)
*Vasilij Kljukin ?
* [[Constantin Kluge]] (1912 – 2003)  (rusko-francoski)
* [[Aleksandr Kokorinov]] (1726 – 1772)
* [[Nikolaj D. Kolli]] (1892 – 1966)
* [[Fjodor Kon|Fjodor Saveljevič Kon]] (deloval med 1585~1600)
*[[Vladimir Korol]] (1912 – 1980) (Belorus)
* V. D. Krasilnikov
* [[Vladimir Krinski]] (1890 – 1971)
* [[Georgij Krutikov]] (1899 – 1958)
*Aleksandr Kudrjavcev
*[[Aleksandr Kuzmin]] (* 1951)
* [[Ivan Sergejevič Kuznjecov]] (1867 – 1942) 
* [[Sergej Kuznjecov]] (* 1977)
* [[Andrej Kvasov]] (1720? – 1770?)

== L ==
* [[Nikolaj Ladovski]] (1881 – 1941)
* [[Nikolaj Lanceray]]/Lansere (1879 – 1942)
*[[Georgij Lavrov]] (1896 – 1967)
* [[Nikita Lazarev]] (1866 – 1932)
* [[Ivan Leonidov|Ivan Iljič Leonidov]] (1902 – 1959)
* [[Dmitrij Likin]] in [[Oleg Šapiro]] (oba* 1966)
* [[El Lisicki]] (''Lazar Markovič Lissicki'') (1890 – 1941)
*[[Artur Lolejt]] (1868 – 1933)
* [[Berthold Lubetkin]] (1901 – 1990) (rusko-angleški)

== M ==
* Volta Malenkova (1924 – 2010)
* [[Nikolaj Markovnikov]] (1869 –  1942)
* [[Ivan Maškov]] (1867 – 1945)
* [[Georg Johann Mattarnovi]] (? – 1779)
* [[Konstantin Melnikov]] (1890 – 1974)
* [[Adam Menelaws]] /Menelas (1748/56? – 1831)
* [[Miron Meržanov]] (1895 – 1975) Меран Оганесович Мержанянц
* [[Maximilian Messmacher]] (1842 – 1906)
* [[Ivan Mičurin]] (1700 – 1763)
*[[Ašot Mndojanc]] (1910 – 1966)
* [[Ippolit Monighetti]] (1819 – 1878)
* [[Auguste de Montferrand]] (1786 – 1858)
* [[Arkadij Mordvinov]] (1896 – 1964)
* Nasreddin Murat-Khan (1904 – 1970)

== N ==
* [[Nikolaj Nikitin]] (1907 – 1973)
* [[Ivan Nikolajev]] (1901 – 1979)

== O ==
* [[Mihail Ohitovič]] (1896 – 1937) (sociolog, teoretik arhitekture)
* [[Vjačeslav Oltarževski]] (1880 – 1966)
* Pjotr Oranski
*[[Georgij Orlov]] (1901 – 1985)

== P ==
* [[Alfred Parland]] (1842 – 1919)
*Jevgenij Paton (1870 – 1953) (inženir, mdr. mostovi)
*[[Marian Peretjatkovič]] (1872 – 1916)
* [[Jurij Platonov|Jurij P. Platonov]] (* 1929)
*P. P. Pokriškin (1870 – 1921) (restavrator, zgodovinar arhitekture)
*[[Igor Pokrovski]] (1926 – 2002)
*[[Vladimir Aleksandrovič Pokrovski]] (1871 – 1931?)
* [[Anatolij Poljanski]] (1928 – 1993)
* [[Aleksandr Pomerancev]] (1849 – 1918)
*[[Mihail Posohin]] (1910 – 1989)
* [[Postnik Jakovljev]] ([[Ivan Jakovjevič Barma]]; 16. stoletje)
*[[Mihail Preobraženski]] (1854 – 1930)
* [[Lavr Proskourjakov]] (1858 – 1926)

== Q ==
* [[Giacomo Quarenghi]] (Džakomo Kvarengi) (1744 – 1817)

== R ==
* Suhrab Radžabov ?
*[[Carlo Bartolomeo Rastrelli]] (1675 – 1744)
* [[Francesco Bartolomeo Rastrelli]] (1700 – 1771)
* [[Ivan Rerberg]] (1869 – 1932)
* [[Jevgenij Ribicki]]
* [[Antonio Rinaldi]] (1709 – 1794)
*[[Aleksandr Ročegov]] (1917 – 1998)
* [[Ivan P. Ropet]] (pravo ime Ivan N. Petrov) (1845 – 1908)
* [[Carlo di Giovanni Rossi]] (1775 – 1849)
* [[Lev Rudnev]] (1885 – 1956)

== S ==
* [[Gazaros Sarkisjan]] (armensko-gruz.?)
* [[Xavier Schoellkopf]] (1869 – 1911)
* [[Vladimir Osipovič Sherwood]] /Šervud (1832 – 1897)
* [[Vladimir Vladimirovič Sherwood]] /Šervud (1867 – 1930)
*V. Simbircev
*[[Sergej Skuratov]] (* 1955)
* [[Afanasij Georgijovič Slastion]] (Slastionov) (1854 – 1933) (Ukrajinec)
* [[Vladimir Nikolajevič Smirnov]] (1881 – ??)
* [[Andrej Stackenschneider]] (1802 – 1865)
*[[Jevgenij Stamo]] (1912 – 1987)
* [[Ivan Starov]] (1745 – 1808)
* [[Vasilij Stasov]] (1769 – 1848)
* [[Aleksander Vladimirovič Stepanov]] (1927 – 2017)
* Joseph Sunlight (1889 – 1978) (belorusko-angleški)
* Segej Surovcev
* [[Pavel Suzor]] (1844 – 1919)

== Š ==
* [[Vladimir Ščuko]] (1878 – 1939)
* [[Aleksej Ščusev]] (1873 – 1949)
* [[Fjodor Šehtel]] (Franz Schechtel / Franc Šehtel) (1859 – 1926)
* O. K. Širjajeva (1911 – 2000) (hči Ja. B. Zeldoviča)
*[[Jurij Nikolajevič Šreter]] (emigrant v Jugoslaviji med vojnama)
*[[Pavel Šteller]] (1910 – 1977)
* [[Vladimir Grigorjevič Šuhov|Vladimir Šuhov]] (1853 – 1939)
* [[Nikolaj Šumakov]] (* 1954)
* [[Dmitrij Švidkovski]] (* 1959)

== T ==
* [[Vladimir Tatlin]] (1885 – 1956)
*[[Konstantin Terski|Konstantin V. Terski]] (1851 – 1905)
*[[Jean-François Thomas de Thomon]] (1760 – 1813)
* BI Thor
* [[Konstantin Ton]] (Thon) (1794 – 1881)

== U ==
* [[Dmitrij Uhtomski]] (1719 – 1774)

== V ==
* [[Aleksandr Vesnin]] (1883 – 1959)
* [[Leonid Vesnin]] (1880 – 1933)
* [[Viktor Vesnin]] (1882 – 1950)
*[[Aleksander Vinogradov]]
* [[Andrej Voronihin]] (1760 – 1814)

== Z ==
* [[Andrejan Zaharov]] (1761 – 1811)

== Ž ==

*[[Ivan Žoltovski]] (1867 – 1959)

{{seznami narodov po poklicu|arhitektov}}

[[Kategorija:Seznami Rusov|Arhitekti]]
[[Kategorija:Ruski arhitekti|*]]</text>
      <sha1>j42fwlv1kx3ix4ea5ljik4t4ybtohjo</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6773786</id>
      <parentid>6773782</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T14:57:18Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-45085-22</username>
        <id>264465</id>
      </contributor>
      <comment>/* I */</comment>
      <origin>6773786</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8663" sha1="k9t5ddyscqsn4qyf6zmhbkfkjulqgbc" xml:space="preserve">{{seznami poklicev za narode|Rusov|Rusija|ruskih}}
{{CompactTOC2}}
To je [[seznam]] [[Rusi|ruskih]] [[arhitekt]]ov in graditeljev

== A ==
* [[Andrej Adamovič]] in [[Dana Matkovskaja]]
* [[Svetozar Andrejev]]
* [[Jurij Arončik]] (''arhitekt spomenika Rdeči armadi v Murski Soboti'')

== B ==
* [[Gavril Baranovski]] (1860 – 1920)
* [[Pjotr Baranovski]] (1892 – 1984) (''mdr. rešil pred uničenjem cerkev Vasilija Blaženega'')
* [[Ivan Jakovljevič Barma]] (&quot;[[Postnik]] Jakovljev&quot;) (16. stoletje)
*[[Vasily Baumgarten]] (1879 – 1962) (rusko-jugoslovanski)
* [[Vasilij Baženov]] (1737 – 1799)
* [[Nikolaj Beleljubski]] (1845 – 1922)
*[[Jakov Belopolski|Jakov Belopoljski]] (1916 – 1993)
* [[Leon Benois]]/Leontij Benuá (1856 – 1928)
* [[Nikolaj Benois]]/Benuá (1813 – 1898)
* [[Boris Bernaskoni]] (* 1977)
* [[Karl Blank]] (1728 – 1793)
* [[Ilja Bondarenko]] (1867/70 – 1947)
*[[Francesco Boffo]] (1796 – 1867) (sardinsko-italijansko-švicarsko-ruski)
*[[Foma Bogdanovič-Dvorecki]] (Tomasz Bohdanowicz-Dworzecki) (1859 – 1920)
* [[Osip Bové]] ([[Joseph Jean-Baptiste Charles de Beauvais]]) (1784 – 1834)
* Pjotr Bragovski
* Jana Petrovna Bragovskaja (* 1986)
* [[Vincenzo Brenna]] (1747 – 1820)
* [[Aleksander Brjulov]] (1798 – 1877)
*V. A. Butuzov

== C ==
* [[Charles Cameron]] (1745 – 1812)
* [[Francesco Camporesi]] (1747 – 1831)
* [[Alberto Cavos]] ([[Albert Kavos]]) (1800 – 1863)
* [[Zurab Cereteli]] (1934 – 2025)
* [[Serge Ivan Chermayeff]] (pravo ime [[Sergej Ivanovič Issakovič]]) (1900 – 1996) (rusko-britanski)

== Č ==

* [[Dmitrij Čečulin]] (1901 – 1981)
*[[Sergej Černišov]] (1881 – 1963)
* [[Sergej Ėnverovič Čoban]] (* 1962)

== D ==

* [[Georgij Nikolajevič Danelija|Georgij Danelija]] (1930 – 2019)
* [[Aleksej Duškin]] (1904 – 1977)

== E ==
* [[Mihail Eisenstein]] /Ejzenštejn (1867 – 1920)
* [[Semjon Ejbušic]] (1851 – 1898)

== F ==
* [[Jurij Felten]] (Georg Friedrich Veldten) (1730–1801)
* [[Ridolfo &quot;Aristotele&quot; Fioravanti]] (1415/20 – 1486?)
*[[Ignatij Ivanovič Fomin]] (1904 – 1989)
* [[Ivan Fomin]] (1872 – 1936)
* [[Aleviz Frjazin Milanec]] (15./16.stol.)
* [[Aleviz Novi]] / [[Aleviz Frjazin]] (15./16. stol.)
* [[Marco Ruffo]] ([[Fryazin]]) (15. stol.)
* [[Petrok Mali Frjazin|Petrok Mali (Frjazin)]] (? -– 1539~)
*[[Pjotr Ivanovič Fursov]] (1798 – 184#)

== G ==
*[[Vladimir Gel'frejh]]/Helfreich (1885 – 1967)
* [[Mojsej Ginzburg]] (1892 – 1946) 
* [[Domenico Gilardi]] /Žilardi (1785 – 1845) 
* [[Ilja Golosov]] (1883 – 1945) 
* [[Pantelejmon Golosov]] (1882 – 1945) 
* [[Sergej Mihajlovič Gončarov]] (1862 – 1935)
*[[Sergej Nikolajevič Gončarov]] (1843 – 1907) ?
* [[Aleksej Gornostajev]] (1808 – 1862)
* [[Fjodor Gornostajev]] (1867 – 1915)
* [[Ivan Gornostajev]] (1821 – 1874)
* [[Jurij Grigorjan]] (* 1965)
* [[Afanasij Grigoriev|Afanasij Grigorjev]] (1782 – 1868)
*[[Ivan Grigorovič]]-Barsky (1713 – 1785)
* [[David Grimm]] (1823 – 1898)
*[[Vladimir Gudkov]]

== H ==
* [[Karo Halabjan]] (1897 – 1959) (Каро Семёнович Алабян/Կարո Հալաբյան)
* [[Viktor Hartmann]] (Gartman) (1834 – 1873)
* [[Villiam Hastie]]/''Heste'' ([[Vasilij Geste]]) (1753 – 1832)
* Vladimir Helfreich/Gel'frejh (1885 – 1967)

== I ==
* [[Boris Iofan|Boris Mihajlovič Iofan]]/Jofan (1891 – 1976)
* Aleksander Vasiljevič Ivanov (1845 – ?, po 1918)
* [[Illarion Ivanov-Schitz]]/Šic (1865 – 1937)

== J  ==

* [[Igor Georgijevič Javejn]] (1903 – 1980)
* [[Nikita Javejn]] (* 1954)

== K  ==
*[[Valentin Aleksandrovič Kamenski]] (1907 – 1975)
*[[Aleksander Kaminski]] (1829 – 1897)
* [[Josif Karakis]] (1902 – 1988)
* [[Matvej Kazakov]] (1738 – 1812)
* [[Lev Kekušev]] (1862 – po 1916?)
* [[Vladislav Kirpičov]]/Kirpichev (* 1948)
*[[Roman Klejn]] (Robert Julius Klein) (1858 – 1924)
*Vasilij Kljukin ?
* [[Constantin Kluge]] (1912 – 2003)  (rusko-francoski)
* [[Aleksandr Kokorinov]] (1726 – 1772)
* [[Nikolaj D. Kolli]] (1892 – 1966)
* [[Fjodor Kon|Fjodor Saveljevič Kon]] (deloval med 1585~1600)
*[[Vladimir Korol]] (1912 – 1980) (Belorus)
* V. D. Krasilnikov
* [[Vladimir Krinski]] (1890 – 1971)
* [[Georgij Krutikov]] (1899 – 1958)
*Aleksandr Kudrjavcev
*[[Aleksandr Kuzmin]] (* 1951)
* [[Ivan Sergejevič Kuznjecov]] (1867 – 1942) 
* [[Sergej Kuznjecov]] (* 1977)
* [[Andrej Kvasov]] (1720? – 1770?)

== L ==
* [[Nikolaj Ladovski]] (1881 – 1941)
* [[Nikolaj Lanceray]]/Lansere (1879 – 1942)
*[[Georgij Lavrov]] (1896 – 1967)
* [[Nikita Lazarev]] (1866 – 1932)
* [[Ivan Leonidov|Ivan Iljič Leonidov]] (1902 – 1959)
* [[Dmitrij Likin]] in [[Oleg Šapiro]] (oba* 1966)
* [[El Lisicki]] (''Lazar Markovič Lissicki'') (1890 – 1941)
*[[Artur Lolejt]] (1868 – 1933)
* [[Berthold Lubetkin]] (1901 – 1990) (rusko-angleški)

== M ==
* Volta Malenkova (1924 – 2010)
* [[Nikolaj Markovnikov]] (1869 –  1942)
* [[Ivan Maškov]] (1867 – 1945)
* [[Georg Johann Mattarnovi]] (? – 1779)
* [[Konstantin Melnikov]] (1890 – 1974)
* [[Adam Menelaws]] /Menelas (1748/56? – 1831)
* [[Miron Meržanov]] (1895 – 1975) Меран Оганесович Мержанянц
* [[Maximilian Messmacher]] (1842 – 1906)
* [[Ivan Mičurin]] (1700 – 1763)
*[[Ašot Mndojanc]] (1910 – 1966)
* [[Ippolit Monighetti]] (1819 – 1878)
* [[Auguste de Montferrand]] (1786 – 1858)
* [[Arkadij Mordvinov]] (1896 – 1964)
* Nasreddin Murat-Khan (1904 – 1970)

== N ==
* [[Nikolaj Nikitin]] (1907 – 1973)
* [[Ivan Nikolajev]] (1901 – 1979)

== O ==
* [[Mihail Ohitovič]] (1896 – 1937) (sociolog, teoretik arhitekture)
* [[Vjačeslav Oltarževski]] (1880 – 1966)
* Pjotr Oranski
*[[Georgij Orlov]] (1901 – 1985)

== P ==
* [[Alfred Parland]] (1842 – 1919)
*Jevgenij Paton (1870 – 1953) (inženir, mdr. mostovi)
*[[Marian Peretjatkovič]] (1872 – 1916)
* [[Jurij Platonov|Jurij P. Platonov]] (* 1929)
*P. P. Pokriškin (1870 – 1921) (restavrator, zgodovinar arhitekture)
*[[Igor Pokrovski]] (1926 – 2002)
*[[Vladimir Aleksandrovič Pokrovski]] (1871 – 1931?)
* [[Anatolij Poljanski]] (1928 – 1993)
* [[Aleksandr Pomerancev]] (1849 – 1918)
*[[Mihail Posohin]] (1910 – 1989)
* [[Postnik Jakovljev]] ([[Ivan Jakovjevič Barma]]; 16. stoletje)
*[[Mihail Preobraženski]] (1854 – 1930)
* [[Lavr Proskourjakov]] (1858 – 1926)

== Q ==
* [[Giacomo Quarenghi]] (Džakomo Kvarengi) (1744 – 1817)

== R ==
* Suhrab Radžabov ?
*[[Carlo Bartolomeo Rastrelli]] (1675 – 1744)
* [[Francesco Bartolomeo Rastrelli]] (1700 – 1771)
* [[Ivan Rerberg]] (1869 – 1932)
* [[Jevgenij Ribicki]]
* [[Antonio Rinaldi]] (1709 – 1794)
*[[Aleksandr Ročegov]] (1917 – 1998)
* [[Ivan P. Ropet]] (pravo ime Ivan N. Petrov) (1845 – 1908)
* [[Carlo di Giovanni Rossi]] (1775 – 1849)
* [[Lev Rudnev]] (1885 – 1956)

== S ==
* [[Gazaros Sarkisjan]] (armensko-gruz.?)
* [[Xavier Schoellkopf]] (1869 – 1911)
* [[Vladimir Osipovič Sherwood]] /Šervud (1832 – 1897)
* [[Vladimir Vladimirovič Sherwood]] /Šervud (1867 – 1930)
*V. Simbircev
*[[Sergej Skuratov]] (* 1955)
* [[Afanasij Georgijovič Slastion]] (Slastionov) (1854 – 1933) (Ukrajinec)
* [[Vladimir Nikolajevič Smirnov]] (1881 – ??)
* [[Andrej Stackenschneider]] (1802 – 1865)
*[[Jevgenij Stamo]] (1912 – 1987)
* [[Ivan Starov]] (1745 – 1808)
* [[Vasilij Stasov]] (1769 – 1848)
* [[Aleksander Vladimirovič Stepanov]] (1927 – 2017)
* Joseph Sunlight (1889 – 1978) (belorusko-angleški)
* Segej Surovcev
* [[Pavel Suzor]] (1844 – 1919)

== Š ==
* [[Vladimir Ščuko]] (1878 – 1939)
* [[Aleksej Ščusev]] (1873 – 1949)
* [[Fjodor Šehtel]] (Franz Schechtel / Franc Šehtel) (1859 – 1926)
* O. K. Širjajeva (1911 – 2000) (hči Ja. B. Zeldoviča)
*[[Jurij Nikolajevič Šreter]] (emigrant v Jugoslaviji med vojnama)
*[[Pavel Šteller]] (1910 – 1977)
* [[Vladimir Grigorjevič Šuhov|Vladimir Šuhov]] (1853 – 1939)
* [[Nikolaj Šumakov]] (* 1954)
* [[Dmitrij Švidkovski]] (* 1959)

== T ==
* [[Vladimir Tatlin]] (1885 – 1956)
*[[Konstantin Terski|Konstantin V. Terski]] (1851 – 1905)
*[[Jean-François Thomas de Thomon]] (1760 – 1813)
* BI Thor
* [[Konstantin Ton]] (Thon) (1794 – 1881)

== U ==
* [[Dmitrij Uhtomski]] (1719 – 1774)

== V ==
* [[Aleksandr Vesnin]] (1883 – 1959)
* [[Leonid Vesnin]] (1880 – 1933)
* [[Viktor Vesnin]] (1882 – 1950)
*[[Aleksander Vinogradov]]
* [[Andrej Voronihin]] (1760 – 1814)

== Z ==
* [[Andrejan Zaharov]] (1761 – 1811)

== Ž ==

*[[Ivan Žoltovski]] (1867 – 1959)

{{seznami narodov po poklicu|arhitektov}}

[[Kategorija:Seznami Rusov|Arhitekti]]
[[Kategorija:Ruski arhitekti|*]]</text>
      <sha1>k9t5ddyscqsn4qyf6zmhbkfkjulqgbc</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Bojan Šrot</title>
    <ns>0</ns>
    <id>79750</id>
    <revision>
      <id>6773730</id>
      <parentid>6659549</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T13:00:22Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pv21</username>
        <id>142817</id>
      </contributor>
      <comment>/* Politika */ uvod, mandati</comment>
      <origin>6773730</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5568" sha1="6rzd4t43654hv3zo617g7jg912irpoy" xml:space="preserve">{{Infopolje Funkcionar|name=Bojan Šrot|office=[[Mestna občina Celje|Župan Mestne občine Celje]]|predecessor=[[Jožef Zimšek]]|successor=[[Matija Kovač]]|signature=|religion=||term_start=21. december 1998|term_end=20. december 2022|signature_size=|partner=[[Katarina Karlovšek]]|image=Bojan Šrot 2022.jpg|party=[[SLS]] (?–2016)&lt;br&gt;[[Celjska županova lista]] (2018– )&lt;br&gt;[[SDS]] (2026– )}}'''Bojan Šrot''', [[Slovenci|slovenski]] [[politik]], [[sodnik]], [[odvetnik]] in [[alpinist]], * [[9. februar]] [[1960]], [[Celje]].

Šrot je slovenski pravnik. Od 1998 do 2022 je v šestih mandatih opravljal funkcijo župana Mestne občine Celje. Več let je bil član [[Slovenska ljudska stranka|Slovenske ljudske stranke]] in ji med letoma 2007 in 2009 tudi predsedoval. Kasneje je na lokalni ravni ustanovil lastno listo, leta 2026 pa je postal član stranke SDS.

== Zgodnja leta ==
Bojan Šrot se je rodil leta 1960 v Celju kot najmlajši od treh sinov. Po osnovni šoli se je šolal na [[I. gimnazija v Celju|I. gimnaziji v Celju]] ter nato na [[Pravna fakulteta v Ljubljani|pravni fakulteti v Ljubljani]], kjer je leta 1985 diplomiral.

V času študija se je aktivno ukvarjal z [[alpinizem|alpinizmom]] in imel status kategoriziranega športnika. Bil je član več [[alpinistična odprava|alpinističnih odprav]], od tega trikrat v [[Himalaja|Himalaji]] in [[Karakorum|Karakorumu]].

Po diplomi na univerzi se je leta 1985 zaposlil na nekdanjem [[Temeljno sodišče v Celju|Temeljnem sodišču v Celju]], kjer je leta 1989 opravil [[pravosodni izpit]]. Do leta 1991 je bil zaposlen kot sodnik na sodišču v [[Šmarje pri Jelšah|Šmarju pri Jelšah]], jeseni 1991 pa je odprl svojo [[odvetniška pisarna|odvetniško pisarno]], kjer je delo [[advokat|advokata]] opravljal šest let. Leta 1997 se je kot državni sekretar zaposlil na [[Minister za pravosodje Republike Slovenije|Ministrstvu za pravosodje RS]], bil namestnik ministra za pravosodje in pokrival področje pravosodne uprave.

== Politika ==
Na [[Lokalne volitve v Sloveniji 1998|volitvah leta 1998]] je bil kot kandidat [[Slovenska ljudska stranka (sodobna)|Slovenske ljudske stranke]] izvoljen za [[župan|župana]] [[Mestna občina Celje|Mestne občine Celje]]. Na listi SLS je bil izvoljen tudi v letih [[Lokalne volitve v Sloveniji 2002|2002]], [[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]], [[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]] in [[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]], leta [[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] pa z lastno županovo listo. Funkcijo je opravljal kot nepoklicni župan, saj je ob tem še vedno opravljal tudi odvetniško službo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=V Sloveniji 61 županov opravlja funkcijo nepoklicno|url=https://www.dnevnik.si/1042718880|website=Dnevnik|accessdate=2022-12-03|archive-date=2022-12-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20221203152459/https://www.dnevnik.si/1042718880|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;  

Leta 2003 je postal podpredsednik [[Slovenska ljudska stranka|Slovenske ljudske stranke]]. 17. novembra 2007 je bil na kongresu izvoljen za predsednika Slovenske ljudske stranke. 24. marca 2009 je odstopil s položaja predsednika SLS.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Bojan Šrot odstopil z mesta predsednika SLS|url=https://www.sls.si/4090/bojan-srot-odstopil-z-mesta-predsednika-sls/|website=www.sls.si|accessdate=2022-12-03|language=sl-SI|archive-date=2022-12-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20221203152500/https://www.sls.si/4090/bojan-srot-odstopil-z-mesta-predsednika-sls/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Kot član stranke je leta 2016 izstopil&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Ma |first=Al |title=Bojan Šrot izstopil iz SLS-a |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/bojan-srot-izstopil-iz-sls-a/385010 |access-date=2026-11-02 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; in na lokalni ravni ustanovil lastno Županovo listo.

Na [[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|lokalnih volitvah 2022]] ga je v drugem krogu premagal [[Matija Kovač]].&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://www.sta.si/3113619 |title=Šrota bo na županskem položaju v Celju po 24 letih nasledil Matija Kovač |date=4. decembra 2022 |work=STA}}&lt;/ref&gt;

Šrot je leta 2023 vrnil mandat mestnega svetnika, njegova lista pa je s [[Slovenska demokratska stranka|Slovensko demokratsko stranko]] sklenila sporazum o sodelovanju. Po [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|volitvah 2026]] je Šrot je postal član Slovenske demokratske stranke. Na lokalnih volitvah istega leta se je vnovič odločil za kandidaturo za župana, nastopil je s svojo Celjsko župansko listo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=K |first=G. |title=Bojan Šrot napovedal boj za vrnitev na celjski županski stolček |url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/stajerska/bojan-srot-napovedal-boj-za-vrnitev-na-celjski-zupanski-stolcek/796756 |access-date=2026-11-02 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Zasebno ==
Njegova brata sta poslovneža [[Boško Šrot|Boško]] in [[Srečko Šrot]]. Leta 2018 se je poročil s Katarino Karlovšek. Ima dva otroka sina Luko in hčer Hano. 

== Sklici ==
&lt;references /&gt;

== Zunanje povezave ==
* [http://moc.celje.si/zupan Mestna občina Celje]

{{normativna kontrola}}
{{politician-stub}}
{{DEFAULTSORT:Šrot, Bojan}}
[[Kategorija:Slovenski alpinisti]]
[[Kategorija:Slovenski sodniki]]
[[Kategorija:Slovenski odvetniki]]
[[Kategorija:Slovenski politiki]]
[[Kategorija:Župani Celja]]
[[Kategorija:Državni sekretarji na Ministrstvu za pravosodje Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Diplomiranci Pravne fakultete v Ljubljani]]
[[Kategorija:Bivši člani Slovenske ljudske stranke]]</text>
      <sha1>6rzd4t43654hv3zo617g7jg912irpoy</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Poimenski seznam rek</title>
    <ns>0</ns>
    <id>84412</id>
    <revision>
      <id>6774094</id>
      <parentid>6770757</parentid>
      <timestamp>2026-11-03T09:07:30Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Romanm</username>
        <id>13</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* A */ [[Aragón (reka)]]</comment>
      <origin>6774094</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="112073" sha1="ht9tn849r2lyb8k4zc5vcpcearjf6jo" xml:space="preserve">{{Polje za članke
| type  = delete
| image = none
| text  = '''Članek je bil v skladu s [[Wikipedija:Pravila brisanja|pravili brisanja]]  predlagan za izbris'''[[Predloga:Pzb|.]]&lt;br /&gt;
Če želite, lahko podate svoje [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/{{FULLPAGENAME}}|mnenje o tem predlogu za brisanje]].&lt;br /&gt;
Če je članek mogoče izboljšati, vas prosimo, da to storite, vendar ga do konca glasovanja ne izpraznite in tudi ne odstranite sporočila.&lt;br/&gt;
----
&lt;small&gt;''[[Predloga:Navodila za PZB|Navodila za predlaganje]]: &lt;nowiki&gt;{{&lt;/nowiki&gt;subst:pzb&lt;nowiki&gt;}}&lt;/nowiki&gt; • [http://sl.wikipedia.org/w/index.php?action=edit&amp;preload=Predloga:Pzb2+starter&amp;editintro=Predloga:Pzb3+starter&amp;title=Wikipedija:Predlogi+za+brisanje/{{SUBJECTPAGENAMEE}} Prednaložena razprava] • [{{SERVER}}{{localurl:Wikipedija:Predlogi_za_brisanje#{{ucfirst:{{CURRENTMONTHNAME}}}}_{{CURRENTYEAR}}}} Seznam predlogov]
''&lt;/small&gt;}}
{{#ifeq:{{NAMESPACE}}||{{#switch:{{NAMESPACE}}|= |#default=&lt;/div&gt;}}|&lt;/div&gt;}}
[[Kategorija:Predlogi za brisanje]]

'''[[Ime|Poimenski]] [[seznam]] [[reka|rek]].'''

{{CompactTOC}}

== A ==
{{div col|colwidth=24em}}
* Aa - več rek (Francija, Belgija, Nizozemska, Nemčija, Švica)
*[[Aach]] (Nemčija)  
* [[Aare]]/Aar pritok Visokega Rena (Švica)
* [[Abava]] (Latvija)
* [[Abazulgol]] (Rusija)
* [[Abens]] (Nemčija)
*[[Åbyälven]] (Švedska)
*[[Abzucht]] (Nemčija)
* [[Achankovil]] (Indija-Kerala)
*[[Åkersström]] (Švedska)
*[[Acksjöälven]] (Švedska)
*[[Acolin]] (Francija)
* [[Adaja]] (Španija)
* [[Adda]] (313&amp;nbsp;km) (Italija)
*[[Adelaide (reka)]] (Avstralija)
* [[Adiža]], ''Adige'', ''Etsch'' (415&amp;nbsp;km) (Italija)
* [[Adour]] (335 km) (Francija)
*[[Aff]] (Francija)
* [[Agano]] (Japonska) 
*[[Ager]] (Avstrija)
* [[Agger]] (Nemčija)
* [[Agogna]] (Italija)
*[[Agout]] (Francija)
* [[Agri]] (Italija)
*[[Aheloj]] (Bolgarija)
*[[Ahelos]] (Grčija)
*[[Aheron]] (Grčija)
* [[Ahja]] (Estonija)
* [[Ahr]] (Nemčija)
* [[Ahr (Aurino)|Ahr]] / ''Aurino'' (Italija-Južna Tirolska)
*[[Ailette]] (Francija)
*[[Ailloux]] (Francija)
* [[Ain (reka)|Ain]] (Francija)
*[[Aigre]] (Francija)
* [[Aire]] (Anglija; 2. Francija)
* [[Aisne (reka)|Aisne]] (Francija; 2. Belgija) 
* [[Aist]] (Avstrija)
* [[Aiviekste]] (Latvija)
*[[Ajdar]] (Rusija, Ukrajina)
*[[Ajtoska reka]] (Bolgarija)
*[[Akerselva]] (Norveška)
* [[Aksu]] (Kazahstan)
*[[Alagnon]] (Francija)
*[[Alagnonnette]] (Francija)
* [[Alagón]] (Španija)
* [[Alb]] (Nemčija)
*[[Albama]] (ZDA)
*[[Alån]] (Švedska)
*[[Albany (reka)]] (Kanada)
* [[Albula]] (Švica)
* [[Alcantara]] (Italija-Sicilija)
* [[Aldan (reka)|Aldan]] (2240&amp;nbsp;km) (Rusija)
*[[Alène]] (Francija) 
*[[Alet]] (Francija) 
* [[Alkalija]] (Ukrajina)
*[[Allanche]] (Francija)
*[[Allegheny]] (ZDA)
* [[Aller]] (Nemčija)
* [[Allier (reka)|Allier]] (Francija)
* [[Alm]] (Avstrija)
*[[Almaån]] (Švedska)
* [[Almaș]] (Romunija)
*[[Almbach]] (Avstrija)
* [[Alme]] (Nemčija)
* [[Almond]] (Škotska)
*[[Almont]] (Francija)
*[[Alpe]] (Nemčija)
*[[Alpenrhein]] (Švica, Lihtenštajn)
*[[Alrance]] (Francija)
*[[Ålsån]] (Švedska)
*[[Alster]] (Nemčija)
* [[Alta]]/Altaelva (Norveška)
*[[Altenau]] (Nemčija)
*[[Altier]] (Francija)
* [[Altmühl]] (Nemčija)
*[[Alvier]] (Švica)
* [[Alz]] (Nemčija)
* [[Alzette]] (Franc., Luksemburg)
* [[Alzon (reka)|Alzon]] (Francija)
* [[Alzou (reka)|Alzou]] (Francija)
*[[Åman]] (Švedska)
* [[Amaradia]] (Romunija)
* [[Amazonka]] (6800&amp;nbsp;km) (Brazilija, Peru, Ekvador, Kolumbija)
* [[Ammer]] (Nemčija)
*[[Ammerån]] (Švedska)
* [[American (reka)|American]] (ZDA)
* [[Amga]] (Rusija)
* [[Amgun]] (Rusija)
* [[Amper (reka)|Amper]] /Ammer (Nemčija)
*[[Amstel]], Nizozemska
* [[Amu Darja]] (2620&amp;nbsp;km) (Afganistan/Tadžikistan, Turkmenistan, Uzbekistan)
* [[Amula]] (Latvija)
* [[Amur]] (2824&amp;nbsp;km) (Rusija)
* [[Anadir (reka)|Anadir]] (1170&amp;nbsp;km) (Rusija)
* [[Anabar]] (Rusija)
* [[Anapo]] (Italija-Sicilija)
*[[Anarjohka]] (Norveška/Finska)
*[[Ance du Sud]] (Francija)
*[[Ancholme]] (Anglija)
*[[Andakílsá]] (Islandija)   
*[[Andelle]] (Francija)
*[[Anderson (reka)]] (Kanada)
*Rio [[Andraz]] (Italija)
* [[Angara]] (1849&amp;nbsp;km) (Rusija, Mongolija)
* [[Anger]] (Nemčija)
* [[Angerman]]/Ångermanälven (Švedska)
*[[Ängesån]] (Švedska)
*[[Anglin]] (Francija)
*[[Anguison]] (Francija) 
* [[Aniene]] (Italija)
* [[Aninan]] (Škotska)
* [[Aniža (reka)|Aniža]], ''Enns'', Avstrija
* [[Anjuj]] (Rusija)
*[[Annan]] (Škotska)
*[[Anse]] (Francija)
*[[Ansiei]] (Italija)
*[[Anska reka]] (Severna Makedonija)
*[[Anterselva]] (Italija-J. Tirolska)
*[[Antiesen]] (Avstrija)
* [[Anza]] (Italija)
*[[Aorere]] (Nova Zelandija)
* [[Apšė]]/[[Apše]] (Litva/Latvija)
* [[Apšicja]] (Ukrajina)
* [[Aragón (reka)|Aragón]] (Španija)
* [[Araguaio]] (2620&amp;nbsp;km) (Brazilija)
*[[Aragvi]] (Gruzija)
* [[Araks]]/Aras/ (Azerbajdžan, Iran, Armenija, Turčija)
*[[Arån]] (Švedska)
* [[Aranca]]/Zlatica (Romunija, Srbija) 
*[[Arac]] (Francija)
*[[Arahura]] (Nova Zelandija)
*[[Arbas]] (Francija)
*[[Arbogaån]] (Švedska)
* [[Arc]] (Francija) 
* Archar(ica) (Bolgarija)
*[[Arconce]] (Francija) 
*[[Arcueil]] (Francija) 
* [[Arda (reka)|Arda]]/Ardas (Bolgarija, Grčija/Turčija)
*[[Arda, Italija]]
* [[Ardèche (reka)|Ardèche]] (Francija)
*[[Ardre]] (Francija)
*[[Arefu]] (Romunija)
*[[Arendalsvassdraget]] (Norveška)
* [[Areuse]] (Švica)
*[[Arga]] (Španija/Navara)
* [[Argen]] (Nemčija)
* [[Argens]] (Francija)
*[[Argenton]] (Francija)
* [[Argeș (reka)|Argeș]] (340&amp;nbsp;km) (Romunija)
* [[Argun, Azija]]/Ergun He (1620&amp;nbsp;km) (Rusija, Kitajska)
* [[Argun, Kavkaz]] (Rusija)
* [[Ariège (reka)|Ariège]] (Francija)
* [[Arieș]] (Romunija)
*[[Arize]] (Francija)
* [[Arkansas (reka)|Arkansas]] (2333&amp;nbsp;km) (Severna Amerika/ZDA)
* [[Arlanzón]] (Španija)
* [[Arly]] (Francija)
* [[Armançon]] (Francija)
*[[Armasjoki]] (Švedska)
* [[Arno (reka)|Arno]] (241&amp;nbsp;km) (Italija)
* [[Arnon]] (Francija)
*[[Aron]] (Francija)
*[[Aronde]] (Francija)
*[[Årosälven]] (Švedska)
*[[Arques]] (Francija)
* [[Arrats]] (Francija)
* [[Arros]] (Francija)
* [[Arroux]] (Francija)
* [[Arun]] (Anglija in še 1 v Franciji)
* [[Arve]] (Francija, Švica)
*[[Arz]] (Francija)
* [[Arzino]] (Italija-Karnija)
*[[Aschau]] (Nemčija)
*[[Aschach]] (Avstrija)
*[[Asenica]] /[[Čepelarska reka]] (Bolgarija) 
*[[Ashaway]] (ZDA)
*[[Asi]] (Turčija)
* [[Aspio]] (Italija)
* [[Astarahaj]] (Iran/Azerbajdžan)
* [[Atbara]] (1120&amp;nbsp;km) (Sudan)
*[[Atella]] (Italija)
* [[Aterno]] (Italija) [[Aterno-Pescara]]
* [[Athabasca]] (1040&amp;nbsp;km) (Kanada)
* [[Atmata]] (Litva)
*[[Atrak]] /[[Atrek]] (Turkmenistan, Iran) 
*[[Ätran]] (Švedska)
* [[Atrato (reka)|Atrato]] (665&amp;nbsp;km) (Kolumbija)
* [[Aube (reka)|Aube]] (248&amp;nbsp;km) (Francija)
*[[Aubetin]] (Francija)
*[[Aubette]]; [[Aubette de Meulan]] (Francija)
* [[Aude (reka)]] (Francija)
*[[Aue]] (Nemčija)
*[[Auglaize]] (ZDA)
*[[Aujon]] (Francija) 
* [[L'Aulne]] Auroue 
*[[Armançon]] (Francija) 
*[[Aupa]]/Avpa (Italija-Furlanija)
*[[Auroue]] (Auroue) 
*[[Aulella]] (Italija)
*[[Aulne]] (Francija)
*[[Aunay]] (Francija)
*[[Aura]] (Norveška)
* [[Aurach]] (Avstrija)
*[[Auron]] (Francija)
* [[Ausa]] (San Marino, Italija)
*[[Aussa]]/L'Ausa (Italija-Furlanija)
*[[Austari-Jökulsá]] (Islandija)
*[[Austreberthe]] (Francija)
* [[Authie]] (Francija)
*[[Automne]] (Francija)
*[[Auvézère]] (Francija)
*[[Auxois]] (Francija)
*[[Auze]] (Francija)
*[[Auzon]] (Francija)
*[[Auzoue]] (Francija)
*[[Avaš (reka)]] (Etiopija)
*[[Averser Rhein]] (Švica)
* [[Aveyron (reka)|Aveyron]] (Francija)
*[[Avisio]] (Italija)
*[[Avizovica]] (Bosna in Hercegovina)
* [[Avoca]] (Irska)
* [[Avon (reka)|Avon]] (155&amp;nbsp;km) (Anglija 3; Škotska 1, Francija 1)
*[[Avon (reka, Nova Zelandija)]] 
* [[Avonmore]] (Irska)
*[[Avre]] (Francija)
* [[Avrig]] (Romunija)
*[[Awali]] /Bostrenos (Libanon)
*[[Awatere]] (Nova Zelandija)
*[[Ayaköz]] (Kazahstan)
{{div col end}}

== B ==
{{div col|colwidth=24em}}
* [[Babao]] (Kitajska)
* [[Baboia]] (Romunija)
*[[Babošnica]] (Bosna in H.)
* [[Babuna]] (Severna Makedonija)
* [[Bacchiglione]] (Italija)
* [[Bača]] (Slovenija)
*[[Badaševica]] (Slovenija)
* [[Baganza]] (Italija)
* [[Bahtemir]] (Rusija)
* [[Baitarani]] (Indija)
* [[Baïse]] (Francija)
* [[Balasan]] (Romunija)
*[[Balinka]] (Češka)
*[[Bällstaån]]/[[Spångaån]] (Švedska)
*[[Balonne]] (Avstralija)
* [[Banas]] (Indija)
*[[Bănești]] (Romunija)
*[[Bandiat]] (Francija)
* [[Bandon]] (Irska)
*[[Banias]] (Sirija?, Izrael)
*[[Banjica (reka)]] (Bosna in Hercegovina)
* [[Banjska reka]] (več; Srbija)
* [[Bann]] (severna Irska)
*[[Barata]] (Bolgarija)
* [[Barbadun]] (Španija)
* [[Barcău]] /Berettyó (Romunija, Madžarska)
* [[Bârlad]] (Romunija)
* [[Barrow (reka)|Barrow]] (Irska)
*[[Bârsa]] (Romunija)
*[[Barse]] (Francija)
* [[Bartuva]]/[[Bārta]] (Litva, Latvija)
*[[Barwon]] (Avstralija)
* [[Barycz]] (Poljska)
*[[Bârzava]]/Brzava (Srbija, Romunija)
*[[Bascov]] (Romunija)
* [[Basento]] (Italija)
*[[Bașeu]] (Romunija)
*[[Baščica]] (Bosna in Hercegovina)
*[[Batina (potok)]] (Hrvaška)
* [[Batova]] (Bolgarija) 
* [[Baunatz]] (Nemčija)
*[[Baup]] (Francija)
*[[Bave]] (Francija)
*[[Bäveån]] (Švedska)
*[[Baye de Clarens]] (Švica)
*[[Baye de Montreux]] (Švica)
* [[Bayrbach]]/Bayrachbach (Avstrija/Memčija)
* [[Beas]] (Indija)
* [[Beaverhead]] (111&amp;nbsp;km) (ZDA)
* [[Bebrava]] (Slovaška)
* [[Bečva]] (Češka)
*[[Beaume]] (Francija)
*[[Beaver]] (Kanada)
* [[Bednja (reka)|Bednja]] (Hrvaška)
* Bega/[[Begej]] (Romunija/Srbija)
*[[Begna]] (Norveška)
*[[Beiarelva]] (Norveška)
*[[Beirut (reka)]] (Libanon)
* [[Bejsug]] (Rusija)
* [[Belá]] (Slovaška)
* [[Bělá]] (Češka)
* [[Bela (Kanalska dolina)]]/Fella (Italija-Furlanija)
* [[Bela (Koroška reka)]], Vellach (Avstrija/Koroška)
* [[Belaja]] (1480&amp;nbsp;km) (Rusija...?)
* [[Belešnica]] (Severna Makedonija)
*[[Belica]] (Bolgarija)   
* [[Belice]] (Italija-Sicilija)   
* [[Beli Drim]] (Kosovo, Albanija)
* [[Beli Elster]] (Weisse Elster/Bílý Halštrov) (Češka, Nemčija)
* [[Beli Ilmen]] (Rusija)
* [[Beli Kriš]] (Romunija, Madžarska)
*[[Belovisjka Reka]] (Severna Makedonija)
* [[Běluňka]] (Češka)
*[[Benaize]] (Francija)
* [[Bënça]] (Albanija)
* [[Beni]] (1700&amp;nbsp;km) (Bolivija)
*[[Berava]] (Hrvaška)
*[[Berchtesgadener Ache]] (Nemčija, Avstrija)
* [[Berezina]] (613&amp;nbsp;km) (Belorusija)
* [[Berkel]] (Nemčija, Nizozemska)
* [[Berounka]] (Češka)
*[[Bergvattenån]] (Švedska)
*[[Berufjarðará]] (Islandija)
* [[Berzasca]] (Romunija)
*[[Besbre]] (Francija)
*[[Besòs]] (Španija-Katalonija)
* [[Beška (reka)|Beška]] (Ukrajina)
*[[Béthune]] (Francija)
* [[Betwa]] (Indija)
* [[Beuvron (Loara)]], 2. [[Beuvron (Yonne)]] (Francija)
* [[Bévéra]] (Francija, Italija)
* [[Bharatapuzha]] (Indija-Kerala) 
* [[Bhima]] (Indija)
*[[Biała]] (Poljska)
* [[Biber (reka)|Biber]] (Nemčija)
* [[Bîc]]/Bâc (Moldova)
* [[Biberbach]] (Nemčija)
* [[Bidente-Ronco]] (Italija)
*[[Biđ]] (Hrvaška)
* [[Biebrza]] (Poljska)
*[[Biela]] (Slovaška)
*[[Biela Orava]] (Slovaška)
*[[Bienne (reka)]] (Francija)
*[[Bièvre]] (Francija)
* [[Biferno]] (Italija)
*[[Bighorn]] (ZDA)
* [[Bigge]] (Nemčija)
* [[Bija]] (Rusija)
* [[Bijela]] (Hrvaška)
* [[Bijela, Neretva]] (Bosna in Hercegovina)
*[[Bijela, Črna Gora]]
*[[Bila]] (Bosna in Hercegovina)
* [[Bílina]] (Češka)
*[[Bílovka]] (Češka)
* [[Bina]] (Nemčija)
* [[Binačka Morava]] (Kosovo, Severna Makedonija, Srbija)
*[[Biois]] (Italija)
*[[Bioštica]] (Bosna in Hercegovina)
* [[Birlad]] (Romujija)
* [[Birs]] (Švica)
*[[Bistraja]] (Rusija)
* [[Bitýška]] (Češka)
* [[Bitztala]] (Latvija)
* [[Biserna reka]], ''Zhũ Jiãng'' (2400&amp;nbsp;km) [[Kitajska]]
* [[Bistra]] (več rek: Slovenija, Romunija...)
* [[Bistra reka]] (Sông Lô) (Kitajska, Vietnam)
* [[Bistrica]] (več rek in vodotokov v Sloveniji, Avstriji idr.)
* [[Bistrica (Kozjansko)|Bistrica (Kozjansko)]] (Slovenija)
*[[Bistrica Nadvirjanska]] (Ukrajina)
*[[Bistrica Solotvinska]] (Ukrajina)
* [[Bistricë]] /''Bistrica'' (Albanija)
* Bistrița (2 reki, Romunija)
* [[Bjala reka]] (Bolgarija)
*[[Bjelava]] (Bosna in Hercegovina)
*[[Bjesnica]] (Bosna in Hercegovina)
*[[Bjøllåga]] /[[Biellok]] (Norveška)
*[[Bjoreio]] (Norveška)
*[[Bjurälven]] (Švedska)
*[[Blackälven]] (Švedska)
* Blackwater (2 različni, Irska)
* [[Blahnița]] (Romunija)
*[[Blaise]] (Francija)
*[[Blanda]] (Islandija)
* [[Blanice]] (Češka) 
*[[Blata]] (Češka)
* Blatnice (2, Češka)
*[[Blato (reka)]] (Severna Makedonija)
*[[Blava]] (Slovaška)
* [[Blavet]] (Francija)
*[[Blh]] (Slovaška)
*[[Blizanci]] (Bosna in Hercegovina)
*[[Blizna]] (Bosna in H.)
* [[Blšanka]] (Češka)
* [[Bóbr]] (Poljska)
* [[Bobr (Berezina)|Bobr]] (Belorusija)
*[[Bobrava]] (Češka)
* [[Bobrik]] (Belorusija); (Rusija)
* [[Bobrownica]] (Poljska) 
* [[Bobrůvka]] (Češka)
* [[Bobrzańka]] (Poljska)
* [[Bode (reka)|Bode]] (Nemčija)
*[[Bodträskån]] (Švedska)
* [[Bódva]] (Slovaška, Madžarska)
* [[Bodrog]] (Slovaška/Madžarska)
* [[Bogna]] (Italija)
*[[Boite]] (Italija)
*[[Boivre]] (Francija)
* [[Bojana (reka)|Bojana]] /Bunë (Albanija, Črna Gora)
* [[Bolda]] (Rusija)
* [[Boldirka]] (Ukrajina)
* [[Boljunčica]] (Hrvaška-Istra)
*[[Bolmån]] (Švedska)
*[[Boložnik]] (Bosna in Hercegovina)
* [[Bolska]] (Slovenija)
* [[Bolšoj Anjuj]] (Rusija)
*[[Bolva]] (Rusija)
*[[Bönälven]] (Švedska)
*[[Bonne]] (Francija)
*[[Bonnieure]] (Francija)
* [[Borbera]] (Italija)
* [[Bormida di Spigno]] (Italija)
*[[Borne]] (Francija)
*[[Borovački potok]] (Bosna in Hercegovina)
*[[Boržava]] (Ukrajina)
*[[Bosanka]] (Bosna in Hercegovina)
* [[Bosna (reka)|Bosna]] (271&amp;nbsp;km) (Bosna in Hercegovina)
* [[Bosut]] (Hrvaška, Srbija)
* [[Botna]] (Moldova)
*[[Botorpsströmmen]] (Švedska)
*[[Botunja (reka)]] (Bolgarija)
*[[Bouble]] (Francija)
*[[Boudouyssou]] (Francija)
*[[Boulder]] (ZDA) 
*[[Bourbince]] (Francija)
*[[Bourne Eau]] (Anglija)
*[[Boutonne]] (Francija)
*[[Bouzanne]] (Francija) 
*[[Bow River]] (Kanada)
* [[Boyne (reka)|Boyne]] (Irska)
*[[Bračana]] (Hrvaška)
* [[Bradano]] (Italija)
*[[Bradava]] (Češka)
* [[Brădești]] (2; Romunija)
* [[Brahmani]] (Indija)
* [[Brahmaputra]], Amo (2900&amp;nbsp;km) (Kitajska-Tibet, Indija)
*[[Braia]] (Romunija) 
*[[Bräkneån]] (Švedska)
*[[Brame]] (Francija)
* [[Braníca]] (Slovenija)
*[[Branice]] (Češka)
*[[Branná]] (Češka)
*[[Braye]] (Francija)
*[[Brays Bayou]] (ZDA)
* [[Brazos]] (1290&amp;nbsp;km) (Teksas, ZDA)
* [[Brda (reka)|Brda]] (Poljska)
*[[Brebernica]] (Hrvaška)
*[[Brèche]] (Francija)
*[[Brede Å]] (Danska)
* [[Breg]] (Nemčija)
* [[Bregalnica]] (Severna Makedonija) 
* [[Bregana]] (Hrvaška/Slovenija)
*[[Bregava]] (Bosna in Hercegovina)
* [[Bregenzerache]] (Avstrija-Predarlsko)
*[[Breggia]] (Švica, Italija)
*[[Breitach]], Nemčija, Avstrija
*[[Breitenbrunner Laber]] (Nemčija)
*[[Brembo (reka)]] (Italija)
* [[Brenta (reka)|Brenta]] (Italija)
* [[Brenz]] (Nemčija) 
*[[Bresle]] (Francija)
*[[Brezna (reka)]] (Hrvaška)
* [[Březná]] (Češka)
*[[Breznica (Hrvaška)]] (2)
* [[Brežnica (Hrvaška)]] (Hrvaška)
*[[Briance]] (Francija)
* [[Brigach]] (Nemčija)
* [[Briježnica]] (Bosna in Herc.)
*[[Brinja]] (Bosna in Hercegovina)
*[[Brisbane River]] (Avstralija)
* [[Brixentaler Ache]] (Avstrija) 
* [[Brka]] (Bosna in H.)
* [[Bröl]] (Nemčija)
*[[Brömsebäck]] (Švedska)
*[[Broströmmen]] (Švedska)
* [[Broye]] (Švica)
* [[Brtnice]] (Češka)
*[[Bruatorpsån]] (Švedska)
*[[Brunej (reka)]] (Malezija, Brunej)
*[[Brusnik]] (Slovaška)
*[[Brzaja]] (Hrvaška)
* [[Brzeźnica]] (Poljska)
*[[Buda (reka)]] (Romunija)
*[[Budișteanca]] (Romunija)
* [[Buerjin]] (Kitajska-Ujgurija)
*[[Buffalo Bayou]] (ZDA)
* [[Zahodni Bug]] (856&amp;nbsp;km) (Ukrajina, Belorusija, Poljska)
* [[Južni Bug]] (Ukrajina)
* [[Buhan]] (Južna Koreja)
* [[Buj (reka)|Buj]] (Rusija)
*[[Bukovica (Trstionica)]] (Bosna in Hercegovina)
*[[Bukovica (reka)]] (Črna Gora)
*[[Buller River]] (Nova Zelandija)
*[[Buna]] (Bosna in Hercegovina; 2.= Hrvaška)
* [[Bundara]] (Avstralija)
*[[Bunica]] (Bosna in Hercegovina)
*[[Bunta (reka)]] (Bosna in Hercegovina)
*[[Bure]](älven) (Švedska)
*[[Burgdorfer Aue]] (Nemčija)
* [[Bušma]] (Rusija)
*[[Bût]] /But (Italija-Karnija)
*[[Butižnica]] (Hrvaška)
* [[Buzan]] (Rusija)
* [[Buzău]] (Romunija)
*[[Byälven]] (Švedska)
* [[Byk]] (Ukrajina)
*[[Byskeälven]] (Švedska)
*[[Bystrianka]] (Slovaška)
*[[Bystrica]] (več; Slovaška)
* [[Bystřice]] (Češka)
* [[Bystrzyca]] (Poljska)
* [[Bzura]] (Poljska)
{{div col end}}

== C ==
{{div col|colwidth=24em}}
* [[Cả]] (Nam Khan/[[Sông Cả]]/Sông Lam =&quot;Modra reka&quot; (Laos, Vietnam)
* [[Cabe]] (Španija-Galicija)
* [[Cabriel]] (Španija)
*[[Caffaro]] (Italija)
*[[Cailly]] (Francija)
* [[Călmățui]] (Romunija)
* [[Calore Irpino]]/[[Calore Beneventano]] (Italija)
* [[Cam]] (Anglija)
*[[Canadian River]] (ZDA)
*[[Cance]] (Francija)
*[[Canche]] (Francija)
*[[Caorame]] (Italija)
*[[Capra]] (Romunija)
*[[Caracar]] (Bolgarija)
*[[Cârcinov]] (Romunija) 
* [[Carraixet]] (Španija)
*[[Carrione]] (Italija)
*[[Carron]] (Škotska)
* [[Castletown river]] (Irska)
*[[Caudeau]] (Francija)
*[[Cauto]] (Kuba)
* [[Cauveri]] (Indija)
* [[Cavu]]/[[Cavo]] (Francija-Korzika) 
* [[Cedrino]] (Italija-Sardinija) 
* [[Cegielinka]] (Poljska)
*[[Célé]] (Francija)
*[[Cellina]] (Italija-Furlanija)
*[[Cem]] (Albanija)
* Torrente [[Cenedola]] (Italija)
* [[Cenischia]] (Italija)
* [[Centa (reka)|Centa]] (Italija)
*[[Céor]] (Francija)
*[[Céou]] (Francija)
* [[Cephissus]] (Grčija)
* [[Cère]] (Francija)
* [[Cerev]] (Rusija)
*[[Cerkniščica]] (Slovenija)
* [[Cerna (reka)|Cerna]] (Romunija)
*[[Cernon]] (Francija)
* [[Ceronda]] (Sunder/Srunda) (Italija)
*[[Cérou]] (Francija)
* [[Cervaro]] (Italija)
* [[Cesano (reka)|Cesano]] (Italija)
* [[Cetina (reka)|Cetina]] (Hrvaška)
* [[Cèze]] (Francija)
* [[Charente (reka)|Charente]] (Francija)
*[[Chari]] (Srednjeafriška republika, Čad)
*[[Chassezac]] (Francija)
* [[Chauveri]] (Indija)
* [[Chalakudy]] (Indija-Kerala)
* [[Chaliyar]] (Indija-Kerala)
* [[Chambal]] (Indija)
* [[Chaobai]] (Kitajska)
* [[Chao Phraya]] (Tajska)
*[[Chapeauroux]] (Francija) 
*[[Charetonne]] (Francija) 
*[[Chassezac]] (Francija)
*[[Chavanon]] (Francija)
*[[Chée]] (Francija)
* [[Chenab]]/[[Čenab]] (Kašmir/Indija, Pakistan)
* [[Chandragiri]]/Perumpuzha (Indija-Kerala)
* [[Cher (reka)|Cher]]/Char (Francija)
*[[Chère]] (Francija)
*[[Cherio]] (Italija)
* [[Chiamogna]] (Italija)
*[[Chiana]] (Italija)
*[[Chiarzò]] /Scjarsò (Italija-Furlanija)
*[[Chiciura]] (Romunija)
* [[Chienti]] (Italija)
* [[Chiers]] (Luksemburg, Belgija, Francija)
* [[Chiese]] (Italija)
*[[Chilkat]] (Kanada, ZDA-Aljaska)
* [[Chindwin (reka)|Chindwin]] (Mjanmar)
* [[Chirchiq]]/Čirčik (Uzbekistan)
* [[Chisone]] (Italija)
*[[Chlmec]] (Slovaška)
* [[Chomutovka]] (Češka)
*[[Chotýšanka]] (Češka)
*[[Chřibská Kamenice]] (Češka)
* [[Chrudimka]] (Češka)
*[[Chumava]] (Češka)
* [[Churchill (reka)|Churchill]] (1730&amp;nbsp;km) (Severna Amerika-Kanada)
*Churchill (Kanada-Labrador)
* [[Churn]] (Anglija)
*[[Chvojnica]] (Slovaška)
*[[Chvojnice]] (Češka)
* [[Ciane]] (Italija-Sicilija)
* [[Cibrica]] (Bolgarija)
* [[Cidlina]] (Češka)
* [[Cijevna]]/alb. Cem (Albanija, Črna Gora)  
*[[Cimmaron]] (ZDA)
* [[Cinca]] (Španija)
* [[Cirocha]] (Slovaška)
*[[Ciron]] (Francija)
* [[Ciugur]] (Moldova)
* [[Cixerri]] (Italija-Sardinija)
*[[Cjepalo]] (Bosna in Hercegovina)
*[[Clain]] (Francija)
*[[Claise]] (Francija)
*[[Claduègne]] (Francija)
*[[Clarence River]] (Nova Zelandija) (2.= Avstralija)
*[[Clarks Fork]] (ZDA)
*[[Clouère]] (Francija)
*[[Clutha river]] /[[Mata - Au]] (Nova Zelandija)
* [[Clyde (reka)|Clyde]] (160&amp;nbsp;km) (Škotska)
*[[Codalunga]] (Italija)
* [[Cogâlnic]]/Kogulnik (Moldova, Ukrajina)
* [[Coghinas]] (Italija-Sardinija)
* [[Coig]] (290&amp;nbsp;km) (Argentina)
*[[Colagne]] (Francija)
*[[Côle]] (Francija)
* [[Coleroon]] (Indija)
*[[Colorado (Texas)]] (ZDA)
*[[Colvera]] (Colvare) (Italija-Furlanija)
*[[Commerce]] (Francija) 
*[[Cooper]] (Avstralija)
* [[Conca]] (Italija)
* [[Conchos]] (Mehika)
*[[Condamine]] (Avstralija)
*[[Congost]] (Španija-Katalonija)
*[[Conie]] (Francija)
*[[Cooper Creek]] (Avstralija) 
*[[Cordevole]] (Italija)
*[[Cormôr]] (Italija-Furlanija)
*[[Corno]]/Cuar (Italija-Furlanija)
* [[Corrèze (reka)|Corrèze]] (Francija)
*[[Cosson]] (Francija)
* [[Coşuştea]] (Romunija)
* [[Couesnon]] (Francija) 
*[[Couze]] (Francija) 
*[[Couze d'Ardes]] (Francija)
*[[Couze Pavin]] (Francija) 
* [[Crasna]] /[[Kraszna]] (Romunija, Madžarska)
* [[Crati]] (Italija)
* [[Creggan River]] (Irska)
* [[Creuse (reka)|Creuse]] (Francija) 
** [[Petite Creuse]] (Francija) 
*[[Crinchon]] (Francija) 
* [[Crinisus]] (Italija-Sicilija) 
*[[Crkvena]] (Bosna in Herc.)
*[[Crmnica (reka)]] (Črna Gora)
* [[Crna reka]] (201&amp;nbsp;km) (Severna Makedonija)
*[[Crna rijeka]] (Bosna in Hercegovina)
* [[Crostolo]] (Italija)
* [[Cuango]], Kwango (1100&amp;nbsp;km) (Angola, Zair),
* [[Cuareim]] (Urugvaj/Brazilija) 
*[[Culgoa]] (Avstralija) 
* [[Cull Water]] (Irska) 
*[[Cumpăna]] (Romunija)
*[[Cure]] (Francija) 
* [[Curone]] (Italija) 
*[[Cvrcka]] (Bosna in Hercegovina)
*[[Cybina]] (Poljska)
* [[Czarna (reka)|Czarna]] (Poljska)
* [[Czarna Hańcza]]/bel. Čornaja Ganča/ (Poljska, Belorusija) 
*[[Czarna Orawa]] (Poljska)
* [[Czarna Woda]] (Poljska)
* [[Czerna Wielka]] (Poljska)
*[[Czarny Dunajec]] (Poljska)
{{div col end}}

== Č ==
{{div col|colwidth=24em}}
* [[Čabranka]] (Hrvaška/Slovenija)
* [[Čađavica (reka)|Čađavica]] (Hrvaška-2, Bosna-2)
* [[Čao Praja (reka)|Čao Praja]] - glavna reka [[Tajska|Tajske]]
*[[Čaronda]] (Ukrajina)
*[[Čečva]] (Ukrajina)
* [[Čelomdža]] (Rusija)
* [[Čeotina]]/[[Čehotina]] (Črna Gora, Bosna in Hercegovina)
* [[Čepca]] (Rusija)
*[[Čepinska reka]] (Bolgarija) 
*[[Čereš]] (Ukrajina)
*[[Čereka]] (Rusija)
* [[Černá Opava]] (Češka)
*[[Černec]] (Hrvaška)
* [[Česma]] (Hrvaška)
* [[Čierna voda]] (2 vodotoka; Slovaška)
*[[Čierny Váh]] (Slovaška)
* [[Čik]]/Čiker (Srbija)
* [[Čikola]] (Hrvaška)
* [[Čornaja]] (Rusija)
*[[Čoruh]] /Çoruh (Turčija)
* [[Črna reka]] (Sông Džà) (Kitajska, Vietnam)
*[[Črnec]] (2; Hrvaška)
* [[Črni Drim]] (Severna Makedonija, Albanija)
* [[Črni Kriš]] (Romunija, Madžarska) 
*[[Čučerska reka]] (Hrvaška)
*[[Čukarska reka]] (Bolgarija)
*[[Čuna]] (Rusija)
* [[Čusovaja]] (Rusija) 
{{div col end}}

== D ==
{{div col|colwidth=24em}}
*[[Dabar]] (Bosna in Herc.)
* [[Dal]]/[[Dalälven]] (Švedska)
*[[Dalbergsån]] (Švedska)
* [[Daliao]] (Kitajska)
* [[Daljnaja]] (Rusija-Kaliningrad)
* [[Dâmbovița]] (Romunija)
*[[Dammån]] (Švedska)
* [[Damodar]] (Indija)
*[[Damour]]/Nahr Al Damour/Damoros/Tamyras (Libanon)
*[[Dan]]/Leddan (Izrael)
* [[Danė]] (Litva)
* [[Dargle]] (Irska)
* [[Darling]] (2740&amp;nbsp;km), (Avstralija)
*[[Dart River]]/Te Aka Whakatipu (Nova Zelandija)
*[[Davščica]] (Slovenija)
* [[Dayang]] (Kitajska)
* [[Dečanska Bistrica]] (Kosovo)
*[[Dedina]] (Hrvaška)
* [[Dědina]] (Češka)
* [[Dee]] (Wales, Anglija; 2. Škotska)
* [[Degano]] (Italija-Karnija)
* [[Deil]] (Nemčija)
* [[Dejna]] (Rusija-Kaliningrad)
* [[Delijska reka]] (Bolgarija/Turčija)
*[[Dellikälven]] (Švedska)
*[[Demänovka]] (Slovaška)
*[[Demer]] (Belgija)
*[[Derkul]] (Ukrajina/Rusija)
* [[Derry]] (Irska)
*[[Dervenska reka]] (Severna Makedonija)
* [[Derwent]] (2 reki, Anglija)
*[[Desges]] (Francija)
* [[Desna]] (1130&amp;nbsp;km) (Rusija, Ukrajina) (2.=Bosna in H.)
* [[Desná]] (Češka)
* [[Desnățui]] (Romunija)
*[[Dessoubre]] (Francija)
* [[Detinja]] (Srbija)
*[[Devèze]] (Francija)
*[[Devils]] (ZDA)
*[[Devinska reka]] (Bolgarija)
* [[Devoll]] (Albanija)
* [[Dez]] (Iran)
*[[Diamantina]] (Avstralija)
*[[Diège]] (Francija)
* [[Diemel]] (Nemčija)
* [[Dinkel]] (Nemčija)
*[[Diodet]] (Francija)
* [[Dirillo]] (Italija-Sicilija)
* [[Dittaino]] (Italija-Sicilija) 
*[[Ditva]] /Dzitva (Litva, Belorusija) 
*[[Dive]] (Francija)
* (Torrente) [[Diveria]] (Italija)  
* [[Dives]] (Francija)
*[[Divette]] (Francija)
* [[Divoká Orlice]] (Češka)
*[[Djavolska reka]] (Bolgarija)
*[[Djurgårdsbrunnskanalen]] (Švedska)
* [[Dlouhá řeka]] (Češka)
* [[Dneper]] (2285&amp;nbsp;km) (Rusija, Belorusija, Ukrajina)
* [[Dnester]] (1410&amp;nbsp;km) (Ukrajina, Moldova)
* [[Dobličica]] (Slovenija)
* [[Dobra (reka)|Dobra]] (Hrvaška)
*[[Doljanka]] (Bosna in Hercegovina)
* [[Dolo]] (Italija)
*[[Dolore]] (Francija)
* [[Dommel]] (Belgija, Nizozemska) 
* [[Don (reka)|Don]] - glavni pritok [[Azovsko morje|Azovskega morja]]; (1970&amp;nbsp;km) (Rusija)
* Don (Škotska; 2. Francija)
* [[Đon]] (Bosna in Herc.)
* [[Donava]] - (2860&amp;nbsp;km) (Nemčija, Avstrija, Slovaška, Madžarska, Srbija, Bolgarija/Romunija/Ukrajina)
* [[Donec]] (1183&amp;nbsp;km) (Rusija/Ukrajina)
*[[Donette]] (Francija) 
* [[Dora Baltea]] (Italija)
* [[Dora di Bardonecchia]] (Italija)
* [[Dora Riparia]] (Italija)
* [[Dordogne (reka)|Dordogne]] (490&amp;nbsp;km) (Francija)
*[[Dospat]] (Bolgarija, Grčija)
* [[Dosse]] (Nemčija)
* [[Doubrava]] (Češka)
* [[Doubs (reka)|Doubs]] (Švica, Francija)
*[[Dore]] (Francija; 2. Anglija)
*[[Dourbie]] (Francija)
*[[Dourdou de Camarès]] (Francija)
*[[Dourdou de Conques]] (Francija)
*[[Doustre]] (Francija)
*[[Douve]]/Ouve (Francija)
*[[Doux]] (Francija)
* [[Douze]] (okcitansko Dosa) (Francija)
* Dove (Anglija)
*[[Draa (reka)]] (Maroko)
* [[Drac]] (Francija)
* [[Dragone]] (Italija)
*[[Dragača]] (Bosna in Hercgovina)
*[[Draganovac]] (Bosna in Hercegovina)
* [[Dragonja]] (Slovenija/Hrvaška)
*[[Dragor]] (Severna Makedonija)
* [[Dragovištica]] (Srbija, Bolgarija)
*[[Drammensvassdraget]]/[[Drammenselva]] (Norveška)
* [[Drava]] - (769&amp;nbsp;km) (Italija, Avstrija, Slovenija, Hrvaška, Madžarska)
* [[Dravinja]] (Slovenija)
* [[Drawa]] (Poljska)
* [[Dreisam]] (Nemčija)
* [[Drenica]] (Kosovo)
* [[Dreta]] (25&amp;nbsp;km) (Slovenija)
* [[Dřevnice]] (Češka)
*[[Drežanka]] (Bosna in Hercegovina)
* [[Drim]] (300&amp;nbsp;km) (Albanija) (Sev. Makedonija; Kosovo)
* [[Drina]] (346&amp;nbsp;km) (Srbija/Bosna in Hercegovina)
* [[Drincea]] (Romunija)
* [[Drinjača]] (Bosna in H.)
* [[Drino]](-s) (Grčija/Albanija)
*[[Drnica]] (Slovenija)
*[[Drobie]] (Francija)
* [[Drôme (reka)|Drôme]] (Francija)
* [[Dronne]]/Drona (201 km) (Francija)
*[[Drot]] /Dropt (Francija)
*[[Drouette]] (Francija)
* [[Drwęca]] (238&amp;nbsp;km) (Poljska)
* [[Dubna]] (Latvija)
* [[Dubysa]] (Litva)
* [[Dudhana]] (Indija)
* [[Dudváh]] (Slovaška)
* [[Duero]], Douro (925&amp;nbsp;km) (Španija, Portugalska)
* [[Duliujian]] (Kitajska)
*[[Dumača]] (Bosna in Hercegovina)
*[[Dumme]] (Nemčija)
* [[Dunajec]] (Slovaška, Poljska)
* [[Dunărea]] - pritok Donave (Romunija)
*[[Dünern]] (Švica)
* [[Durance]] (Durença) (320 km) (Francija)
*[[Durbav]] (Romunija)
*[[Durolle]] (Francija)
* [[Durge]] (Litva)
*[[Dürre Ager]] (Avstrija)
* [[Düssel]] (Nemčija)
*[[Duša]] (Slovaška)
*[[Duščica]] (Bosna in Hercegovina)
* [[Zahodna Dvina]]=[[Daugava]] (1020 km) (Rusija, Belorus., Latvija)
* [[Severna Dvina]] (Rusija)
* [[Dvojnica]] (Bolgarija)
* [[Dyje]]/Thaya (282&amp;nbsp;km) (Avstrija, Češka)
*[[Dyltaån]] (Švedska)
* [[Dysna]] (Litva, Belorusija)
* [[Dželum (reka)|Dželum]]/Jhelum (Pakistan)
* [[Džida (reka)]] (Rusija)
{{div col end}}

== E ==
{{div col|colwidth=24em}}
* [[Earn]] (Škotska) 
*[[Eastmain River]] (Kanada)
*[[Eau]] (Anglija)
*[[Eaulne]] (Francija)
* [[Ebro]], &quot;Ebre&quot; (Španija)
*[[Échez]] (Francija)        
*[[Ecker]] (Nemčija)
* [[Eden]] (Anglija)
* [[Eder]] (Nemčija)
* [[Edo (reka)|Edo]] (Japonska)
*[[Ega]] (Italija-J. Tirolska)
* Eger-patak (2, Madžarska)
*[[Eggenbach]] (Nemčija)
* [[Egiin]] (Mongolija)
* [[Eider]] (Nemčija)
* [[Eisack]]/Isarco (Italija-Južna Tirolska)
* [[Eine]] (Nemčija)
*[[Eio]] (Norveška)
*[[Eira]] (Norveška)
*[[Eisch]] (Belgija, Luksemburg)
* [[Elde]] (Nemčija)
*[[Elijska reka]] (Bolgarija)
*[[Ellé]] (Francija)  
*[[Elliðaá]] (Islandija) 
* [[Ełk (reka)|Ełk]] (Poljska) 
*[[Élorn]] (Francija)
*[[Elsa]] (Italija) 
* [[Elster]]/[[Schwarze Elster]] (Nemčija)
* [[Elwha River]] (ZDA)
* [[Elz]] (Nemčija)
* [[Elzbach]] (Nemčija)
* [[Ema]] (Italija)
* [[Emajõgi]] (Estonija)
*[[Emån]] (Švedska)
* [[Emba]] (647&amp;nbsp;km) (Kazahstan)
* [[Emme]] (Švica)
* [[Ems]]/&quot;Eems&quot;, Nemčija/Frizija
* [[Emscher]] Nemčija
*[[Enan]] (Švedska)
*[[Engelberger Aa]] (Švica)
*[[Enna]] (Italija)
* [[Ennepe]] (Nemčija)
*[[Enningdalsälven]] (Švedska)
* [[Enza]] (Italija)
* Rio [[Enzola]] (Italija)
* [[Epte]] (Francija)
*[[Era]] (Italija)
*[[Erdre]] (Francija)
* [[Erenik]] (Kosovo)
* [[Erft]] (Nemčija)
* [[Ergene]] (Turčija-Trakija)
* [[Erlauf]] (Avstrija)
* [[Erms]] (Nemčija)
* [[Erne]] (Severna Irska, Irska)
*[[Ernée]] (Francija)
*[[Erpenjščica]] (Hrvaška)
* [[Erzbach]] (Avstrija)
* [[Erzen]] (Albanija)
*[[Erzene]] (Turčija)
* [[Eschach]] (Nemčija)
* [[Esino]] (Italija)
* [[Esk]] (Anglija; 2. Škotska)
* [[Esla]] (Španija)
* [[Essonne (reka)|Essonne]] (Francija)
*[[Este]] (Nemčija)
* [[Eure (reka)|Eure]] (Francija)
*[[Ével]] (Francija)
* [[Evfrat]]/ Firat/ Al Furat (2815&amp;nbsp;km) (Turčija, Sirija, Irak, Iran)
*[[Èvre]] (Francija)
* [[Exe]] (Anglija)
* [[Eyach]] (Nemčija)
*[[Eybach]] (Nemčija)
*[[Eyjafjarðará]] (Islandija) 
* [[Eye Water]] (Škotska)
* [[Eygues]] (Francija)
* [[Eyre (reka)|Eyre]] (Francija)
*[[Eyrieux]] (Francija)
{{div col end}}

== F ==
{{div col|colwidth=24em}}
* [[Fabiela]] (Kitajska)
*[[Fakijska reka]] (Bolgarija)
* [[Falschauer]]/[[Valsura]] (Italija-Južna Tirolska)
*[[Faluån]] (Švedska)
* [[Fan]] (Fan i Vogël, Fan i Madh) (Albanija)
*[[Fandaklijska reka]] (Bolgarija)
*[[Faxälven]] (Švedska)
* [[Feale]] (Irska)
*[[Fecht]] (Francija)
* [[Fehnbach]] (Nemčija)
* [[Fekete-víz]] (2; Madžarska)
* [[Fenecchio]] (Italija)
*[[Fersina]] (Italija)
* [[Fier (reka)]] (Francija)
* [[Fils]] (Nemčija)
* [[Finlay (reka)|Finlay]] (402&amp;nbsp;km) (Kanada)
* [[Fiora]] (Italija) 
*[[Fiorentina]] (Italija)
* [[Firiza]] (Romunija) 
*[[Fischa]] (Avstrija)
*[[Fischach]] (Avstrija)
*[[Fiumelatte]] (Italija)
*[[Fjällsjöälven]] (Švedska)
*[[Fjätan]] (Švedska)
*[[Flakstadelva]] (Norveška)
*[[Flarkån]] (Švedska)
*[[Flåsjöån]] (Švedska)
*[[Flem]] (Švica)
*[[Flian]] (Švedska)
*[[Flinders]] (Avstralija)
*[[Florido]] (Mehika)
* [[Flumendosa]] (Italija-Sardinija) 
* [[Flumini Mannu]] (Italija-Sardinija)
*[[Fly River]] (Papua-Nova Gvineja)
*[[Fnjóská]] (Islandija)
*[[Foča (reka)]] (Bosna in Herc.)
* [[Foglia]] (Italija)
* [[Foglio]] (Italija)
*[[Fojnička rijeka]] (Bosna in H.)
*[[Folda]] (Norveška)
*[[Fontaulière]] (Francija)
* [[Fora di Taggia]] (Italija)
*[[Fornacher Redlbach]] (Avstrija)
* [[Forno]] (Italija)
*[[Forsmarksån]] (Švedska)
* [[Forth]] (Škotska)
* [[Fortore]] (Italija)
*[[Fossa]] (Islandija)
*[[Fosselvi]] (Norveška)
* [[Foyle]] (Irska)
* [[Fraser (reka)|Fraser]] (1370&amp;nbsp;km) (Severna Amerika-Kanada)
* [[Freiberger Mulde]] (Nemčija)
* [[Friedberger Ach]] (Nmečija)
*[[Frutz]] (Švica)
*[[Fuhse]] (Nemčija)
*[[Fulan]] (Švedska)
* [[Fulda (reka)|Fulda]] (Nemčija)
*[[Fluvià]] (Španija/Katalonija)
*[[Fuscher Ache]] (Avstrija)
*[[Fylleån]] (Švedska)
*[[Fyrisån]] (Švedska)
{{div col end}}

== G ==
{{div col|colwidth=24em}}
*[[Gabela]] (Bosna in H.)
* [[Gacka]] (Hrvaška)
*[[Gådeån]] (Švedska)
*[[Gafos]] (Španija)
*[[Gailbach]] (Avstrija)
*[[Galaure]] (Francija)
* [[Galga]] (Madžarska)
* [[Gauja (reka)|Gauja]] (Latvija, del meja z Estonijo)
* [[Gallego]] (Španija)
* [[Gambija (reka)|Gambija]] (1094&amp;nbsp;km) (Afrika)
* [[Gandak]] (Nepal, Indija)
* [[Ganges]], &quot;Ganga&quot; (2700&amp;nbsp;km) (Azija)
*[[Garbet]] (Francija)
* [[Gardon]] (Francija)
*[[Gårdvedaån]] (Švedska)
*[[Garešnica]] (Hrvaška)
*[[Gargån]] (Švedska)
* [[Garona]]/Garonne/ (Francija)
* [[Gartempe (reka)]] (Francija)
*[[Gascoyne]] (Avstralija)
* [[Gaši]]/[[Gashi]]/''Lumi i Gashit'' (Albanija)
*[[Gašnica]] (Bosna in H.)
*[[Gaula]] (Norveška)
*[[Gave de Pau]] (Francija)
*[[Gavleån]] (Švedska)
*[[Gažnica]] (Hrvaška)
* [[Gela]] (Italija-Sicilija)
*[[Gelgia]] (Švica)
*[[Gélise]] (Francija)
* [[Genil]] (Španija)
* [[Gera (reka)|Gera]] (Nemčija)
* [[Germanasca]] (Italija)
*[[Gerovčica]] (Hrvaška)
* [[Gers (reka)|Gers]] (Francija)
* [[Gersprenz]] (Nemčija)
* [[Geumho]] (Južna Koreja)
* [[Gaghara]] (Kitajska, Nepal, Indija)
* [[Gatprabna]] (Indija)
*[[Ghadir]] (Libanon)
*[[Ghimbășel]] (Romunija)
* [[Gialias]] (Ciper)
*[[Gide]](älven) (Švedska)
*[[Gidra]] (Slovaška)
*[[Gier]] (Francija)
*[[Gigjukvisl]] (Islandija)
*[[Giessenbach]] (Avstrija)
*[[Gimån]] (Švedska)
* [[Gimone]] (Francija)
* [[Girna]] (Indija)
*[[Gjødingelva]] (Norveška)
*[[Gland]] (Francija)
*[[Glatt]] (Švica)
*[[Glavničica]] (Hrvaška)
* [[Glenner]] (Švica)
*[[Glerá]] (Islandija) 
*[[Gliboki]] (Hrvaška)
* [[Glina (reka)|Glina]] (Avstrija/Koroška)
* Glina (Hrvaška, Bosna in Hercegovina)
* [[Glinščica (Italija)|Glinščica]]/Rosandra (Slovenija, Italija)
* [[Glogovnica]] (Hrvaška)
* [[Glomma]]/Glåma (Norveška)
* [[Glonn]] (Nemčija)
* [[Glubokaja]] (Rusija)
*[[Gnarpsån]] (Švedska)
* [[Gnjica]] (Bosna in H.)
* [[Godavari]] (1445&amp;nbsp;km) (Indija)
*[[Goldbach]] (Nemčija)
*[[Goljama (reka)|Goljama]] (Bolgarija)
* [[Golo (reka)|Golo]]/Golu (Francija-Korzika)
* [[Gölsen]] (Avstrija)
* [[Gomati]] (Indija)
*[[Gomjenica]] (Bosna in H.)
*[[Gongnaisi]]/Künes  (Kazahstan)
* Torrent de [[Gorbio]] (Francija)
*[[Görjeån]] (Švedska)
* [[Gornalunga]] (Italija-Sicilija) 
*[[Gortva]] (Slovaška)
*[[Goruša]] (Bosna in Herc.)
*[[Göta älv]] (Švedska)
*[[Gothemån]] (Švedska)
*[[Goulburn]] (Avstralija)
*[[Govza]] (Bosna in Herc.)
* [[Gozdawnica]] (Poljska)
*[[Grabovica]] (Srbija; 2. Bosna in Hercegovina)
*[[Gračanica (reka)]] (Črna Gora)
*[[Gračenica]] (Hrvaška)
* [[Gračnica (reka)|Gračnica]] (Slovenija)
*[[Gradac (reka)]] (Srbija)
*[[Gradačka rijeka]] (Bosna in Hercegovina)
* [[Gradaščica]] (Slovenija)
*[[Gradina (reka)]] (Bosna in H.) 
* [[Gran Caso]] (Italija)
*[[Grana del Monferrato]] (Italija)
*[[Grande-Eau]] (Švica)
*[[Grand Morin]] (Francija)
*[[Grane]] (Nemčija)
* [[Gravona]] (Francija-Korzika)
*[[Grđevica]] (Hrvaška) (2. Črna gora)
*[[Great Eau]] (Anglija)
*[[Green (reka)|Green]] river (ZDA)
* [[Greve]] (Italija)
*[[Greybull]] (ZDA)
* [[Gribaja]] (Bosna in H.)
* [[Grīva]] (Latvija)
*[[Grlovnica]] (Bosna in Hercegovina)
*[[Grőden]] (Italija-J. Tirolska)
* [[Grnčar]]/Vrmoša/Vërmoshi (Albanija, Črna Gora)
*[[Grønfjellåga]] (Norveška) 
* [[Grossarler Ache]] (Avstrija)
*[[Grotla]] (Norveška) 
*[[Grundbach]] (Nemčija)
*[[Grwyne Fawr]] (Wales)
*[[Gsiesenbach]] (Italija-Južna Tirolska)
*[[Guadalupe]] (Texas, ZDA)
* [[Gvadalkivir]] (Španija)
* [[Guadiana]] (Španija, Portugalska)
* [[Guayape]] (Španija)
*[[Gudbrandsdalslågen]] (Norveška) 
* [[Gudenå]] (Danska)
* [[Guduča]] (Hrvaška)
*[[Guirande]] (Francija)
* [[Guišui]] (Kitajska)
*[[Gujva]]/Hujva (Ukrajina) 
*[[Gullspångsälven]] (Švedska)
*[[Gusen]] (Avstrija)
* [[Gwda]] (Poljska)
* [[Gyöngyös]] (Madžarska)
{{div col end}}

== H  ==
{{div col|colwidth=24em}}
* [[Hadžider]] (Ukrajina)
*[[Hadžijska reka]] (Bolgarija)
*[[Hagbyån]] (Švedska)
* [[Haihe]] (Kitajska)
* [[Haliakmon]]/[[Aliakmon]] (Grčija)
*[[Halicz]] (Poljska) 
*[[Halleby Å]] (Danska)
*[[Haller (reka)|Haller]] (Nemčija)
*[[Hallingdalselva]] (Norveška)
* [[Halliste]] (Estonija)
*[[Hamel]] (Nemčija)
*[[Hamrångeån]] (Švedska)
* Han (reka) (Kitajska)
* Han (Južna Koreja/Severna)
* [[Haná]] (Češka)
*[[Handlovka]] (Slovaška)
*[[Handölan]] (Švedska)
* [[Harirud]] (Afganistan, Turkmenistan) 
*[[Härjån]] (Švedska)
* [[Härjapea]] (Estonija)
*[[Hårkan]] (Švedska)
*[[Harlem]] (ZDA)
*[[Harmångersån]] (Švedska)
*[[Harmanlijska reka]] (Bolgarija)
*[[Hartbach]] (Avstrija)
*[[Hasbani]] Ḥatzbaní/Snir (Libanon, Izrael)
* [[Hasdo]] (Indija)
* [[Hase (reka)|Hase]] (Nemčija)
*[[Hässjaån]] (Švedska)
* [[Hatanga]] (1510&amp;nbsp;km) (Rusija)
* [[Havel]] (Nemčija)
*[[Hedströmmen]] (Švedska)
* [[Heihe]]/Ruoshui (Kitajska)
* [[Hejlovka]] (Češka)
*[[Héraðsvötn]] (Islandija)
* [[Hérault (reka)|Hérault]] (160 km) (Francija)
* [[Herlen]] (Kitajska)
* [[Hers-Vif]] (Francija)
*[[Heve]] (Nemčija)
*[[Helgeå]] (Švedska)
* [[Helmand (reka)|Helmand]] (Afganistan)
* [[High River]] (Kanada)
*[[Himleån]] (Švedska)
*[[Hinterrhein]] (Švica)
* [[Hitri Kriš]] (Romunija, Madžarska)
*[[Hl´boky reká]] (Slovaška)
* [[Hloučela]] (Češka)
* [[Hnilec]] (Slovaška)
*[[Hoan]] (Švedska)
*[[Hoangho]] &gt;&gt; [[Rumena reka]] 
*[[Hofsá]] (Islandija)
*[[Högvadsån]] (Švedska)
*[[Hokitiko]] (Nova Zelandija)
*[[Holtemme]] (Nemčija)
*[[Holyford River]]/Whakatipu Ka Tuka (Nova Zelandija)
* [[Hönne]] (Nemčija)
* [[Hooghly]] (Indija)
* [[Hopjor]] (Rusija)
*[[Hörgá]] (Islandija)
*[[Horin]] /Gorinj (Ukrajina)
* [[Hornád]]/Hernád (Slovaška, Madžarska)
*[[Hörnån]] (Švedska)
* [[Hortobágy (reka)|Hortobágy]] (Madžarska) 
* [[Hovd]] (Mongolija)
*[[Hrčavka]] (Bosna in Hercegovina)
* [[Hron]] (276&amp;nbsp;km) (Slovaška, Madžarska)
* [[Horvatska]] (Hrvaška)
* [[Huai]] (Kitajska)
* [[Hubelj]] (Slovenija)
* [[Hudinja (reka)|Hudinja]] (Slovenija)
* [[Hudson (reka)|Hudson]] - glavna reka države New York (ZDA)
* [[Huerva]] (Španija)
*[[Huisne]] (Francija)
*[[Hulan]] (Švedska)
* [[Hunhe]] (Kitajska)
* [[Hun (reka)|Hun]] (Kitajska)
*[[Hustec]] (Ukrajina)
* [[Hunte]] (Nemčija)
*[[Hurna-Solinka]] (Poljska)
*[[Husån]] (Švedska)
*[[Hutt River]] /Te Awa Kairangi (Nova Zelandija)
* [[Hvajang-gang]] (Južna Koreja)
*[[Hvítá]] (Islandija)
*[[Hvozdnice]] (Češka)
{{div col end}}

== I ==
{{div col|colwidth=24em}}
* [[Ialomița]] (225&amp;nbsp;km) (Romunija),
* [[Ibar]] (276&amp;nbsp;km) (Črna Gora, Srbija, Kosovo) 
*[[Ibie]] (Francija)
* [[Ida (reka)|Ida]] (Slovaška)
* [[Ider]] (452&amp;nbsp;km), (Rusija, Mongolija)
* [[Idrija (reka)|Idrija]]/Juruda/Iudrio/Judri (Slovenija/Italija)
* [[Idrijca]] (Slovenija)
* [[Iecava]] (Latvija)
*[[Igneray]] (Francija)
* [[Iguasu]] (Brazilija, Argentina)
*[[Ihme]] (Nemčija)
*[[Illinois (reka)]] (ZDA)
* [[Ijsell]] (Nizozemska)
* [[Ik]] (Rusija)
* [[Ill (Francija)]]
* [[Ill (Avstrija)|Ill]] (Avstrija-Predarlsko)
*[[Ille]] (Francija)
* [[Ili (reka)]] (Ujgurija, Kazahstan)
* [[Iller]] (Nemčija)
* [[Ilm]] (Nemčija)
* [[I-lo]] (Mongolija)
*[[Ilomska]] (Bosna in Herc.)
* [[Ilova]] (Hrvaška)
*[[Ilse]] (Nemčija)
* [[Ilz]] (Nemčija)
* [[Imera Settentrionale]] (Italija-Sicilija)
* [[Impero]] (Italija)
* [[Ina (reka)|Ina]] (Poljska)
*[[Inangahua]] (Nova Zelandija) 
* [[Ind]] (3190&amp;nbsp;km) (Pakistan, Indija/Džamu in Kašmir, Kitajska-zah. Tibet)
* [[Indals]]/[[Indalsälven]] (Švedska)
* [[Indigirka]] (1726&amp;nbsp;km) (Rusija)
* [[Indravati]] (Indija)
* [[Indre (reka)]] (Francija)
*[[Inerste]] (Nemčija)
* [[Inhulec]]´/Ingulets´ (Ukrajina)
* [[Inn]] (518&amp;nbsp;km) (Švica, Avstrija, Nemčija)
*[[Inna]] (Norveška)
*[[Innbach]] (Avstrija)
*[[Indrois]] (Francija)
* [[Inny]] (Irska)
* [[Ipeľ]] /Ipoly (Slovaška, Madžarska)
*[[Ipotnica]] (Slovaška)
* [[Ippari]] (Italija-Sicilija)
* [[Iravadi]] (2170&amp;nbsp;km) (Mjanmar),
* [[Irbe]] (Dižirbe, Dižirve, Irbes upe, Irve; livonsko: Īra) (Latvija)
* [[Irfon]] (Wales)
* [[Irminio]] (Italija-Sicilija)
*[[Irpin]] (Ukrajina)
* [[Irtiš]] (4370&amp;nbsp;km) (Kitajska, Kazahstan, Rusija)
* [[Isar]] (Avstrija, Nemčija)
*[[Isclero]] (Italija)
*[[Ise]] (Nemčija)
* [[Isel]] (Avstrija)
* [[Isère (reka)|Isère]] (Francija)
* [[Ishëm]] (Albanija)
* [[Iskăr (reka)|Iskar]] (Černi, Levi, Beli Iskăr), [[Malki Iskăr]] (Bolgarija)
* [[Iskrica]] (Hrvaška)
* [[Isle]] (Francija)
* [[Isorno]] (Italija, Švica)
* [[Issel]] (Nemčija)
* [[Išikari]] (Japonska) 
* [[Išim (reka)|Išim]] (1809&amp;nbsp;km) (Kazahstan, Rusija),
* [[Iščica]] (Slovenija)
* [[Iška]] (Slovenija)
* [[Iton]] (Francija) 
* [[Itz]] (Nemčija)
* [[Ivalo]] (Finska)
* [[Iza (reka)|Iza]] (Romunija)
*[[Izvorčica]] (Severna Makedonija)
*[[Izvorska reka]] (Bolgarija)
* [[Iž (reka)|Iž]] (Rusija)
{{div col end}}

== J ==
{{div col|colwidth=24em}}
* [[Jablanica, Južna Morava]] (Srbija) 
*Jablanica (2 reki: Bolgarijia ter Bosna in Hercegovina)
*[[Jablunka]] (Ukrajina)
* [[Jaci]]/Aci (Italija-Sicilija; pod Etno)
* [[Jadar]] (1. Srbija; 2. Bosna in H.)
* [[Jadova]] (Hrvaška)
*[[Jadovica]] (Bosna in H.)
*[[Jädraån]] (Švedska)
* [[Jadro (reka)|Jadro]] (Hrvaška) 
* [[Jägala]] (Estonija)
* [[Jagst]] (Nemčija)
* [[Jajrud]] (Iran)
* [[Jajva]] (Rusija)
*[[Jakotina]] (Bosna in Hercegovina)
* [[Jalón]] (Španija)
*[[James River]] (ZDA)
* [[Jamuna]] (Indija), (Bangladeš)
* [[Jana (reka)|Jana]]/Adiča (1170&amp;nbsp;km) (Rusija, 2 reki?)
* [[Jangce]], ''Chang Chiang (Chang Jiang)'', Modra reka/Dolga reka (6380&amp;nbsp;km) (Kitajska)
* [[Janj]] (Bosna in Hercegovina)
* Janja (Bosna in Hercegovina)
* [[Jantra]] (Bolgarija)
* [[Japurá]] (Brazilija)
* [[Jarmuk (reka)|Jarmuk]] (Jordanija, Sirija, Izrael)
*[[Jaruga]] (Bosna in Hercegovina)
* [[Jasačnaja]] (Rusija)
*[[Jasenica (Neretva)]] (Bosna in Hervegovina)
*[[Jasenica (Srbija)]] (Srbija)
*[[Jaska]] (Hrvaška)
*[[Jaševica]] (Hrvaška)
*[[Jaška reka]]/Lukavac (Črna Gora)
*[[Jatran]] (Ukrajina)
* [[Javeri]] (Indija)
*[[Javornice]] (Češka)
*[[Jävre]] (Švedska)
* [[Jazva]] (Rusija)
*[[Jeetze]] in [[Jeetzel]] (Nemčija)
* [[Jefferson (reka)|Jefferson]] (134&amp;nbsp;km) (ZDA)
* [[Jegrička]], ''Egres'' (Srbija)
* [[Jegrznia]] (v zg.toku: Lęga, Małkiń), Poljska
* [[Jeja]] (Rusija)
*[[Jelenska]] (Hrvaška)
*[[Jelovac]] (Bosna in Hercegovina)
* [[Jenisej]] (3487&amp;nbsp;km) (Rusija, Mongolija)
* [[Jerma]] (Srbija, Bolgarija)
*[[Jesenica]] (Hrvaška)
*[[Jeune Autize]] (Francija)
* [[Jevišovká]] (Češka)
*[[Jezerka]] (Bosna in Hercegovina; 2. Hrvaška)
* Jezernica (več, Slovenija, Avstrija-Koroška)
* [[Jidoştiţa]] (Romunija)
* [[Jieț]] (Romunija)
* [[Jihlava (reka)|Jihlava]] (Češka)
* [[Jihlavka]] (Češka)
* [[Jijia]] &quot;Žižija&quot; (Romunija)
* [[Jiu]] (Rominija)
* [[Jizera]] /Izera (Češka-Poljska)
*[[Jökulsá á Dal]], tudi Jökulsá á Brú ali Jökla (Islandija)
*[[Jökulsá á Fjöllum]] (Islandija)
*[[Jökulsá í Lóni]]/[[jökulá á Suðausturlandi]] (Islandija)
*[[Jonte]] (Francija)
* [[Jordan]] (Palestina/Izrael/Jordanija)
*[[Jošanica]] (Srbija) (2. = Bosna in H.)
*[[Jošavka]] (Bosna in H.) 
* [[Džuba (reka)|Džuba]] (''Juba'') (1500&amp;nbsp;km) (Etiopija, Somalija)
* [[Júcar]] (Španija)
*[[Jugovska reka]] (Bolgarija)
*[[Juine]] (Francija)
* [[Jukon (reka)|Jukon]] (''Yukon'') (3190&amp;nbsp;km) (ZDA, Kanada)
*[[Juktån]] (Švedska)
* [[Jūra]] (Litva)
{{div col end}}

== K ==
{{div col|colwidth=24em}}
* [[Kabul (reka)|Kabul]] (Afganistan, Pakistan) 
* [[Kaczawa]]/Kačava (Poljska) 
* [[Kadalundi]](-puzha) (Indija-Kerala)
* [[Kadina reka]] (Severna Makedonija)
*[[Kadiša]] (Nahr Abu Ali) (Libanon)
* [[Kafirnigan]] (Tadžikistan)
*[[Kåge]](älven)
* [[Kagera]] (597&amp;nbsp;km) (Burundi, Ruanda, Tanzanija) 
*[[Kainach]] (Avstrija) 
*[[Kaitumälven]] (Švedska)
* [[Kala (reka)|Kala]] (Finska)
*[[Kålaboda]] (Švedska)
*[[Kalakoč]]/Popovski Lom (Bolgarija)
*[[Kalamas]] (Grčija)
* [[Kala Oya]] (Šrilanka)
* [[Kalasë]] (Albanija)
*[[Kaljina]] (Bosna in Herc.)
* [[Kali Sindh]] (Indija)
*[[Kalitva]] (Rusija)
*[[Kalix]](-älven) (Švedska)
*[[Kalova]] (Ukrajina)
*[[Kaluderska rijeka]] (Črna gora)
* [[Kalu Ganga]] (Šrilanka) 
* [[Kama (reka)|Kama]] (2032&amp;nbsp;km) (Rusija)
*[[Kamenica]] (Srbija)
*[[Kamenice]] (Češka)
* [[Kamčija]] (Bolgarija)
* [[Kamienna]] (Poljska)
* [[Kamniška Bistrica (reka)|Kamniška Bistrica]] (Slovenija)
* [[Kamp (reka)|Kamp]] (Avstrija)
*[[Kanagjol]] (Bolgarija)
* [[Kander]] (Švica)
* [[Kangsabati]] (Indija)
* [[Kanhar]] (Indija)
* [[Kapos]] (Madžarska)
* [[Kapuas]] (Borneo-Indonezija)
* [[Karagač]] (Bolgarija)
*[[Karamea]] (Nova Zelandija)
* [[Karas]]/[[Karasjohka]] (Norveška)
* [[Karaš]]/[[Caraș]] (Romunija, Srbija)
* [[Karašica]] (Hrvaška)
*[[Karakašica]] (Hrvaška) 
*[[Karatal]] (Kazahstan)
*[[Karna]]: [[Velika Karna]] &amp;[[Mala Karna]] (Ukrajina)
*[[Karnahta]] (Italija-Furlanija)
* [[Karpovka]] (Rusija)
* [[Käru]] (Estonija)
* [[Karun (reka)]] (Iran)
*[[Karup Å]] (Danska)
* [[Kasai]], Kwa (1.950&amp;nbsp;km) (Zair)
* [[Kasari]] (Estonija)
*Kašina (Hrvaška)
* [[Katun (reka)]] (Rusija)
*[[Katušnica]] (Srbija)
* [[Kaveri (reka)|Kaveri]] (Indija)
*[[Kaš]] (Kitajska-Ujgurija)
*[[Kašnica]] (Hrvaška)
*[[Kävlingeån]] (Švedska)
*[[Kawarau]] (Nova Zelandija)
* [[Kazir]] (Rusija)
*[[Kaznica]] (Hrvaška)
* [[Keila]] (Estonija)
* [[Kelani]] (Šrilanka)
* [[Kelulun]]/Herlen (Kitajska)
* [[Kem]] (Rusija)
*[[Keräsjoki]] (Švedska)
* [[Kymijoki]] Kemi(494&amp;nbsp;km) (Finska)
* [[Ken]] (Indija)
* [[Keriberka]] (Rusija)
* [[Kerulen]] (Rusija)
*[[Khyber Pakhtunkhwa]] (Pakistan)
* [[Kigač]] (Rusija/Kazahstan)
* [[Kiimingin]] (Finska)
*[[Kilan]] in [[Kilaån]] (Švedska)
*[[Kings]] (ZDA)
* [[Kinzig]] (Nemčija)
*[[Kir]] (Albanija)
* [[Kirhiž]] (Ukrajina)
* [[Kirön]] (Finska)
* [[Kirpili]] (Rusija)
*[[Kisuca]] (Slovaška)
* [[Kišna (reka)|Krišna]] (1,400&amp;nbsp;km) (Južna Indija)
*[[Kitenska reka]] (Bolgarija)
* [[Kızılırmak]] (gr. Alis/Halis) (1151&amp;nbsp;km) (Turčija-Anatolija)
* [[Kizilsu]]/Vahš (Kirgizistan, Tadžikistan)
*[[Kjarrá]]–[[Thervá]]/Þverá (Islandija)
*[[Klabava]] (Češka)
*[[Kladnica]] (Srbija)
* [[Klamath]] (ZDA, 
* [[Klar]]/Klarälven (Norveška, Švedska)
* [[Kleine Emme]] (Švica)
*[[Kleiner Aller]] (Nemčija)
*[[Klina (reka)]] (Kosovo)
* [[Klodska Nisa]] (tudi Vzhodna Nisa, Poljska)
* [[Kloostri]] (Estonija)
* [[Kněžná]] (Češka)
* [[Kobra]] (Rusija)
* [[Kocába]] (Češka)
* [[Kocher]] (Nemčija)
*[[Kočanska reka]] (Severna Makedonija)
* [[Kokemäen]] (Finska)
* [[Kokra]] (Slovenija)
*[[Kolbäcksån]] (Švedska)
* [[Kolima (reka)|Kolima]] (2129 &amp;nbsp;km) (Rusija)
* [[Kolorado (reka), Argentina|Kolorado, Argentina]]
* [[Kolorado (reka)|Kolorado]] (2330&amp;nbsp;km) (ZDA)
* [[Kolorado (reka), Kostarika|Kolorado, Kostarika]]
* [[Kolpa]] /Kupa (296&amp;nbsp;km) (Slovenija, Hrvaška),
* [[Kolubara]] (Srbija/Bolgarija)
* [[Kolumbija (reka)|Kolumbija]] (2250&amp;nbsp;km) (Severna Amerika)
*[[Kolunska]] (Bosna in H.)
* [[Kolva]] (Rusija)
* [[Kolvica]] (Rusija)
*[[Komarnica (reka)]] (Črna Gora)
* [[Kongeå]] (Danska)
* [[Kongo (reka)|Kongo]] (4670&amp;nbsp;km) (Kongo, Afrika)
*[[Königsseer Ache]] (Nemčija)
*[[Konjarska reka]]/[[Konjarka]] (Severna Makedonija)
*[[Konjička Ljuta]] (Bosna in Hercegovina)
* [[Kopanica]] (Poljska)
*[[Koper (reka)]] (Rusija)
*[[Köpingsån]] (Švedska)
* [[Koppány]] (Madžarska)
* [[Koprivnica (reka)|Koprivnica]] /Koprivnička rijeka (Hrvaška)
* [[Kõpu]] (Estonija)
* [[Korana (reka)|Korana]] (Hrvaška/Bosna in Hercegovina)
* [[Korenaja]] (Rusija)
*[[Korenica (reka)]] (Hrvaška)
* [[Koritnica (reka)|Koritnica]] (Slovenija)
*[[Koropec]] (Ukrajina)
* Kosa/[[Kosva]] (Rusija)
* [[Kosi (reka)|Kosi]] (Kitajska, Nepal, Indija)
*[[Kosinac]] (Hrvaška)
*[[Kosovska]] (Ukrajina)
*[[Kosteljina]] (Hrvaška)
* [[Kotojedka]] (Češka)
* [[Kouris]] (Ciper)
* [[Koyna]] (Indija)
*[[Kozica]] (Bosna in Herc.) (2. Cosizza/Furlanija)
* [[Kraich]] (Nemčija)
* [[Krapina (reka)|Krapina]] (Hrvaška)
* [[Krapinica]] (Hrvaška)
*[[Krasnaja]] (Ukrajina)
* [[Krbava]] (Hrvaška)
*[[Krbavica]] (Hrvaška)
* [[Krčica]] (Avstrija-Koroška)
* [[Krčić]] (Hrvaška)
* [[Křemelná]] (Češka)
* [[Krems (reka)|Krems]] (Avstrija)
* [[Krępiel]] (Poljska) 
*[[Kreševica]] (Bosna in H.)
* [[Křetínka]] (Češka) 
*[[Krimmler Ache]] (Avstrija)
* [[Kriš]] (združeni Beli, Črni in Hitri Kriš), Madžarska
* [[Krišna (reka)|Krišna]] (Indija)
*[[Krivača]] (Bosna in Hercegovina)
* [[Kriva reka]] (Severna Makedonija) 
* [[Krivaja (reka)|Krivaja]] (Bosna in Hercegovina)
* [[Krivaja (Vojvodina)]] (Srbija)
*[[Krivánsky potok]] (Slovaška)
* [[Krka]] - (94&amp;nbsp;km) [[Slovenija]]
* [[Krka, Koroška (reka)|Krka]] (120&amp;nbsp;km), (Avstrija-Koroška)
* [[Krka, Hrvaška|Krka]] (75&amp;nbsp;km) (Hrvaška)
*[[Kroljuvka]] (Poljska)
*[[Krossá]] (Islandija)
*[[Křinice]] (Češka)
* [[Krtíš]] (Slovaška)
* [[Krupa]] (Slovenija; 2. Bosna in H.)
*[[Krupá]] (Slovaška)
* [[Krupinica]] (Slovaška)
*[[Kruščica (reka)]] (Bosna in H.)
*[[Kruškovica]] (Bosna in H.)
*[[Krušnica]] (Bosna in H.)
* [[Krzna]] (Poljska)
* [[Krzycki Rów]] (Poljska)
* [[Kuban (reka)|Kuban]] (907&amp;nbsp;km) (Rusija)
* [[Kubango]] (Angola)
*[[Kučerla]] (Rusija)
* [[Kučnica]] (Slovenija/Avstrija)
*[[Kúðafljót]] (Islandija)
* [[Kuma]] (Rusija)
* [[Kunda]] (Estonija)
*[[Künes]] (Kitajska-Ujgurija)
*[[Kungsbackaån]] (Švedska)
* [[Kupica]] (Hrvaška)
* [[Kupčina]] (Hrvaška)
* [[Kura (reka)|Kura]] (1515&amp;nbsp;km) (Turčija, Gruzija, Azerbajdžan) 
*[[Koskokwim]]/Kusko/Kusquqvak (ZDA-Aljaska)
*[[Kutinska Reka]] (Srbija)
* [[Kva Jai]] (380&amp;nbsp;km) (Tajska)
* [[Kva Noi]] (278&amp;nbsp;km) (Tajska)
* [[Kvisa]] (Poljska)
*[[Kyjovka]] (Češka)
* [[Kysuca]] (Slovaška)

{{div col end}}

== L ==
{{div col|colwidth=24em}}
* [[Laba]] (1159&amp;nbsp;km) (Češka, Nemčija)
* [[Laba (Rusija)|Laba]] (Rusija)
* [[Laber]] /[[Große Laber]], Nemčija
* [[Laborec]] (Ukrajina, Slovaška)
*[[La Borrèze]] (Francija)
* [[Labotnica]] (Avstrija/Koroška)
*[[Lachlan]] (Avstralija)
*[[Lachte]] (Nemčija)
* [[Łada]] (Poljska)
* [[Laeva]] (Estonija)
* [[Lagan]] (Severna Irska in 2.- južna Švedska)
* [[Lagen]] (Norveška)
*[[Lagnon]] (Francija)
* [[Lahinja]] (Slovenija)
* [[Lahn]] (Nemčija)
*[[Lainio]](älven) (Švedska)
*[[Laisälven]] (Švedska)
*[[Laïta]]/bretonsko Laeta (Francija)
* [[Lakavica]] oz. Kriva Lakavica (Severna Makedonija)
* [[Lambro]] (Italija)
* [[Lambro Meridionale]] (Italija)
*[[Lammer]] (Avstrija)
* [[Laming]] (Avstrija)
*[[Lambon]] (Francija)
* [[Lamone]] (Italija)
*[[Landquart]] (Švica)
*[[Landswasser]] (Švica)
* [[Lane]] (Anglija)
* [[Lanë]] /''Lana'' (Albanija)
*[[Långan]] (Švedska)
*[[Langete]] (Švica)
* [[Lapinč]]/Lafnitz (Avstrija, Madžarska)
* [[Lapuan]] (Finska)
* [[Lăpuș]]  ''Lápos'' (Romunija)
* [[Lapuşna]] (Moldavija)
* [[Lašva]] (Bosna in Hercegovina)
*[[Lätäseno]] (Finska)
* [[Latorica]] (Ukrajina, Slovaška)
* [[Lauce]] (Latvija)
*[[Laudach]] (Avstrija)
* [[Lauter]] (Namčija)
* [[Lavanestro]] (Italija)
*[[Laxá í Aðaldal]] (Islandija)
*[[Laxá í Kjós]] (Islandija)
*[[Layon]] (Francija)
*[[Lazeščina]] (Ukrajina)
* [[Lea (reka)|Lea]] (Anglija)
*[[Leale]] /Leâl (Italija-Furlaija?)
* [[Łeba]] (Poljska
* [[Lech (reka)|Lech]] (263&amp;nbsp;km) (Avstrija, Nemčija)
* [[Lech (Poljska)|Lech]] (Poljska)
* [[Leda (reka)|Leda]] (Nemčija)
* [[Ledava]] (Slovenija)
*[[Lède]] (Francija)
*[[Ledra]] /Ledre (Italija-Furlanija)
*[[Leduån]] (Švedska)
* [[Lee (reka)|Lee]] (Irska)
* [[Lega (reka)|Lega]] (Poljska)
*[[Lehrde]] (Nemčija)
* [[Lein]] (Nemčija)
* [[Leine]] (281&amp;nbsp;km) (Nemčija),
* [[Leitha]]/Lajta (Avstrija, Madžarska)
*[[Lémance]] (Francija)
* [[Lena]] (4270&amp;nbsp;km) (Rusija)
* [[Lëngaricë]] (Albanija)
*[[Leniwka]] (Poljska)
* [[Lenne]] (Nemčija)
*[[Lente]] (Italija) 
*[[Leoganger Ache]] (Avstrija)
* [[Lepenec]] (Kosovo, Severna Makedonija)
*[[Lepenica]] (3, Bosna, Hrvaška in Srbija)
*[[Lepsi]] (Kazahstan)
*[[Lérez]] (Španija)
*[[Lespezi]] (Romunija)
* [[Lesti]] (Finska)
*[[Lethe]] (ZDA-Aljaska)
*[[Lete]] (Italija)
* [[Letimbro]] (Italija)
*[[Levrière]] (Francija)
* [[Lėvuo]] (Litva)
*[[Lez]] (Francija)
*[[Lézarde]] (Francija)
*[[Ležák]] /Holetínka (Češka)
* [[Li (reka)|Li]], Kitajska
* [[Liao]] (1450&amp;nbsp;km) (Azija)
* [[Liane]] (Francija)
* [[Liard]] (950&amp;nbsp;km) (Kanada)
*[[Libava]] (Češka)
*[[Liběchovka]] (Češka)
* [[Líboc]] (Češka)
* [[Libočovka]] (Češka)
* [[Libuňka]] (Češka)
*[[Ličanka]]/Fužinarka (Hrvaška)
*[[Lidan]] (Švedska)
*[[Lidoire]] (Francija)
*[[Lidzieja]] (Belorusija)
* [[Lielupe]] (Latvija)
* [[Lieser (Drava)]]/Jezernica
* [[Lieser (Nemčija)]] (Nemčija)
* [[Liesing]] (Avstrija)
* [[Lietava]] (Litva)
* [[Liffey (reka)|Liffey]] (Irska)
*[[Ligne]] (Francija)
*[[Lignon]]; Lignon du Forez; Lignon du Velay (Francija)
* [[Liivi]] (Estonija)
* [[Lika (reka)]] (Hrvaška)
*[[Lilla Luleälven]] (Švedska)
*[[Lillälven]] (Švedska)
*[[Lillpiteälven]] (Švedska)
* [[Lim]] (Albanija, Črna Gora, Srbija, Bosna)
* [[Limmat]] (Švica)
* [[Limni Fragmatos Gadoura]] (Grčija-Rodos)
*[[Limpedea]] (Romunija)
* [[Limpopo (reka)|Limpopo]] (1600&amp;nbsp;km) (Mozambik/Južna Afrika/Zimbabve/Bocvana)
*[[Linaälven]] (Švedska)
* [[Linde]] (Nizozemska)
*[[Lindenbach]] (Avstrija)
*[[Lindenborg Å]] (Danska)
* [[Linth]](-Limmat) (Švica)
* [[Linzer Ach]] (Nemčija)
*[[Lipce (reka)]] (Ukrajina)
*Lipnica (Hrvaška)
*Lipnik (Slovaška)
* [[Lippe]] (Nemčija)
* [[Liri-Garigliano]] (Italija)
*[[Lisora]] (Bosna in Hercegovina)
*[[Lištica]] (Bosna in Hercegovina)
* [[Litani (reka)|Litani]] (Leontes) (Libanon) 
* [[Litava]] (Češka)
*[[Litavka]] (Ćeška)
*[[Liverpool River]] (Avstralija)
* [[Livenza]] (Italija-Furlanija)
*[[Livo]] (Italija)
* [[Liwiec]], Liw (Poljska)
*[[Ljig]] (Srbija)
*[[Ljubeljska Borovnica]] (Avsrtrija-Koroška)
* [[Ljubina]] (Bosna in Hercegovina)
* [[Ljubljanica]] (41&amp;nbsp;km) (Slovenija)
* [[Ljungan]] (Švedska)
*[[Ljungby]](ån) (Švedska)
* [[Ljuča]] (Črna Gora)
*[[Ljudska reka]] (Srbija)
* [[Ljusnan]] (Švedska)
*[[Ljustorpsån]] (Švedska)
* [[Ljuta (reka)|Ljuta]] (Hrvaška, Črna Gora; Bosna in Herceg.; tudi Ukrajina)
*Ljuta/[[Kalinovička Ljuta]]/[[Dindolka]]/[[Repešnica]] (Bosna in Hercegovina)
* [[Llapi]] (Kosovo)
* [[Llobregat (reka)|Llobregat]] (Španija-Katalonija)
* [[Loara]]/Loire (1006&amp;nbsp;km) (Francija)
* [[Lobnica (Drava)|Lobnica]] (Slovenija)
*[[Locone]] (Italija)
*[[Loděnice]] (Češka)
*[[Lofsen]] (Švedska)
*[[Logon]](e) (Srednjeafriška republika, Čad)
* [[Lohr ]] (Nemčija)
*[[Loing]] (Francija)
* [[Loir]] (312&amp;nbsp;km) (Francija)
*[[Loiret]] (Francija)
* [[Loisach]] (Avstrija, Nemčija)
*[[Lokvarka]] (Hrvaška)
* [[Lom]] (Bolgarija)
** [[Rusenski Lom]] (Bolgarija)
**[[Beli Lom]] (Bolgarija) 
**[[Černi Lom]] (Bolgarija); [[Popovski Lom]]/Kalakoč
*[[Lomnica]] (Hrvaška)
* [[Lomnice]] (Češka)
*[[Lomnicja]] (Ukrajina)
* [[Londža]] (Hrvaška)
* [[Lone]] (Nemčija)
* [[Longanus]] (Italija-Sicilija)
*[[Long Eau]] (Anglija)
* [[Lonja (reka)|Lonja]] (Hrvaška)
*[[Lonjica]] (Hrvaška)
*[[Lonza]] (Švica)
* [[Loobu]] (Estonija)
* [[Lorze]] (Švica)
* [[Losse]] (Nemčija)
* [[Lot (reka)]]/Òlt/Òut (Francija)
* [[Lotta]] (Finska, Rusija)
* [[Loue]] (Francija)
* [[Loučka]] (Češka)
* [[Loučná]] (Češka)
* [[Loue]] (Francija)
* [[Lõve]] (Estonija)
*[[Lovnička rijeka]] (Črna gora)
*[[Loznička rijeka]] (Črna gora)
* [[Ložnica (Dravinja)]] (Slovenija)
* [[Ložnica (Savinja)]] (Slovenija)
*[[Lubina]] (Češka)
*[[Lubovačka rijeka]] (Bosna in Hercegovina)
* [[Lubsza]] (Poljska)
*[[Lučelnica]] (Hrvaška)
*[[Lučica]] (Bosna in Hercegovina)
* [[Lučina (reka)]] (Češka)
* [[Luda Jana]] (Bolgarija)
* [[Luda reka]]/Erythropotamos (Bolgarija, Grčija)
*[[Ludon]] (Francija)
*[[Luica]] (Romunija)  
* [[Luiro]] (Finska)
* [[Lukavac (reka)|Lukavac]] (Bosna in H.)
* [[Lukavica (reka)|Lukavica]] (Bosna in H.)
*[[Lukoć]] (Bosna in Hercegovina)
* [[Lukuga]] - edina odtočna reka [[Tanganjiško jezero|Tanganjiškega jezera]]
*[[Lukula]] (Angola, Kongo?)
*[[Lukva]] (Ukrajina)
* [[Lule]](älven) (Švedska)
*[[Lumiei]] (Italija-Furlanija)
*[[Lunain]] (Francija)
* Lune (Anglija)
* [[Luni]] (Indija)
* [[Luoba]] (Litva)
*[[Lupljanica]] (Bosna in H.)
*[[Lupnica]] (Bosna in H.)
* [[Lütschine]] (Švica)
*[[Lutter]] (Nemčija)
* [[Lutz]] (Avstrija)
* [[Luvironza]] (182&amp;nbsp;km) (Burundi, Tanzanija)
*[[Luzège]] (Francija)
*[[Luža (reka)]] (Rusija)
* [[Lužiška Nisa]] (252&amp;nbsp;km) Poljska, Češka, Nemčija
* [[Lužnice (reka)|Lužnice]] (Avstrija, Češka)
*[[Lužnja]] (Srbija)
*[[Lyckebyån]] (Švedska)
*[[Lygne]] (Norveška)
* [[Łyna]] (Poljska)
* [[Lys]]/Leie (Francija, Belgija)
* Lycus/Lykos (Çürüksu) (Turčija-Anatolija)
{{div col end}}

== M ==
{{div col|colwidth=24em}}
* Maas (gl. Meuse)
*[[Maceljčica]] (Hrvaška)
* [[Mackenziejeva reka]] (1738&amp;nbsp;km) (Kanada)
* [[Madeira (reka)]] (Brazilija)
*[[Maè]] (Italija)
* [[Magdalena (reka)|Magdalena]] (1730&amp;nbsp;km) (Kolumbija)
*[[Maggia]] (Švica)
* [[Maglenica]] (Grčija-Egejska Makedonija)
* [[Magra]] (Italija)
* [[Mahanadi]] (Indija)
* [[Mahananda]] (Indija/Sikkim)
* [[Maha Oya]] (Šrilanka)
* [[Mahaveli]] (Šrilanka)
* [[Mahi]] (Indija)
*[[Maine (reka)]] (Francija)
* (River) Maine (2 reki na Irskem)
* Maine (reka) (ZDA; 2. Francija)
* [[Maira]] (Italija)
* [[Maisach]] (Nemčija)
*[[Maja (reka)]] (Hrvaška)
*[[Majdanka]] (Bosna in H.)
* [[Majna]] (527&amp;nbsp;km) [[Nemčija]]
*[[Maksimivska reka]] (Poljska/Ukrajina)?
* [[Malahatari]] (Rusija)
*[[Malån]] (Švedska)
*[[Mala Neretva]] (Hrvaška)
*[[Malenicja]] (Ukrajina)
*[[Malina]] (Slovaška)
*[[Mallero]] (Italija)
* [[Mali Anjuj]] (Rusija)
* [[Malone]] (Italija)
*[[Malše]]/Maltsch (Avstrija, Češka)
* [[Malta (Avstrija)|Malta]] (Avstrija-Koroška)
* [[Malta (reka)|Malta]] (Latvija)
* [[Malvathu]] (Šrilanka)
*[[Mali Dunav]] (Srbija)
* [[Malý Dunaj]] (Mala Donava) (Slovaška)
* [[Mamoré]] (Brazilija)
* [[Manas (reka)|Manas]] (Kitajska/Tibet, Butan, Indija)
*[[Manda]] (Bosna in Hercegovina)
*[[Mândra]] (Romunija)  
* [[Mangfall]] (Nemčija)
* [[Manič]] (Rusija)
* [[Manimala]] (Indija-Kerala)
* [[Mandžra]] (Indija)
*[[Mann River]] (Avstralija)
*[[Manol]] (Španija-Katalonija)
*Río [[Mapocho]] (Čile)
* [[Mara (reka)|Mara]] (Romunija)
*[[Mara (Italija, Švica)]]
*[[Mara (reka, Kenija)]] (Kenija, Tanzanija)
* [[Marano]] (Italija)
* [[Marañón (reka)|Marañón]] (1737&amp;nbsp;km) (Južna Amerika -)
* [[Marcal]] (Madžarska)
* [[Marecchia]] (Italija)
* [[Marica]] (gr. Hebros, tur. Meriç) (480&amp;nbsp;km) Bolgarija, Turčija, Grčija
*[[Marinovac]] (Bosna in Hercegovina)
*[[Markarfljót]] (Islandija)
*[[Markau]] (Nemčija)
* [[Markova reka]] (Severna Makedonija)
* [[Marna]] &quot;Marne&quot; (525&amp;nbsp;km) Francija
*[[Marokopa]] (Nova Zelandija)
*[[Maronne]] (Francija)
* [[Marovica]] (Srbija)
*[[Maronne]] (Francija)
* [[Mārupīte]] (Latvija)
* Mas /[[Matz]] (Francija)
* [[Massu]] (Estonija)
*[[Mastník]] (Češka)
* [[Mat`]] (Albanija)
*[[Matica]] (Bosna in Hercegovina, Hrvaška)
* [[Matrosovka]] (Rusija-Kaliningrad)
*[[Mauldre]]  (Francija)
*[[Maumee (reka)]] (ZDA)
* [[May]] (Irska)
* [[Mayenne (reka)|Mayenne]] (Francija)
* [[Mazaro]] (Italija-Sicilija)
*[[Mazunka]] (Ukrajina)
* [[Mazupīte]] (Latvija)
* [[Meander (reka)|Meander]] (Turčija-Anatolija)
* [[Medija (potok)|Medija]] (Slovenija)
*[[Meduna]] (Italija-Furlanija)
* [[Medvedica (reka)|Medvedica]] (Rusija)
* [[Medway (reka)|Medway]] (Anglija)
* [[Meghna]] (Bangladeš)
* [[Mekong]] (4350&amp;nbsp;km) (Kitajska, Mjanmar, Laos, Tajska, Kambodža, Vietnam)
* [[Meenačil]]-aar (Indija-Kerala)
*[[Meisse]] (Nemčija)
* Mela (reka)/[[Möll]] (Avstrija-Koroška)
*[[Melezza]] (Švica) oz. [[Melezzo Orientale]] (Italija)
*[[Mella]] (Italija)
*[[Melk (reka)]] (Avstrija)
* [[Menam]] (Azija)
*[[Mera (reka)|Mera]] (Švica, Italija)
*[[Merklínka]] (Češka)
* [[Mersey]] (Anglija)
*[[Mersunja]] (Hrvaška)
* [[Merta]] (Češka)
*[[Meschio]]/Mescli (Italija)
* [[Mesta (reka)|Mesta]] /Nestos (Bolgarija, Grčija)
* [[Mestinjščica]] (Slovenija)
* [[Meša]] (Rusija)
* [[Metauro]] (Italija)
* [[Metuje]] (Češka)
*[[Meu]] (Francija)
* [[Meurthe]] (Francija)
* [[Meuse]], ''Maas'' (925&amp;nbsp;km) (Francija, Belgija, Nizozemska),
* [[Mezenj]] (Rusija)
* [[Meža]] (Slovenija)
* [[Midouze]]/Midour/okcitan. Midor/Midosa (Francija)
*[[Mieån]] (Švedska)
*[[Miellätno]] (Švedska)
*[[Mignon]] (Francija)
* [[Miljacka]], Bosna in Hercegovina
* [[Mincio]] (Italija)
* [[Minija]] (Litva)
*[[Minnesota (reka)]] (ZDA)
* [[Miño (reka)|Miño]] /Minho (Španija-Galicija/Portugalska)
* [[Mirna (reka)|Mirna]] (44&amp;nbsp;km) Slovenija
* [[Mirna (Hrvaška)|Mirna]] (53 km) (Hrvaška-Istra)
* [[Miruša]] (Kosovo)
*[[Mis]] (Italija)
* [[Misa]] (Latvija)
* [[Misisipi]] (3733&amp;nbsp;km) (ZDA)
* [[Mislinja (reka)|Mislinja]] (Slovenija)
*[[Misoča]] (Bosna in Hercegovina)
* [[Misuri (reka)|Misuri]] (Missouri) (3767&amp;nbsp;km) (ZDA)
*[[Mittån]] (Švedska)
*[[Mlađačka rijeka]] (Bosna in H.) 
* [[Mlava]] (2: Srbija in Bosna in H.) 
* [[Modolena]] (Italija)
*[[Mleczka]] (Poljska)
*[[Moälven]] (Švedska)
*[[Močurica]] (Bolgarija)
*[[Modrugazu]] (Romunija)
* [[Mogami]] (Japonska) 
* [[Möhne]] (Nemčija)
* [[Mokša]] (Rusija)
* [[Moldova (reka)|Moldova]] (Romunija) 
* [[Moloma]] (Rusija) 
*[[Molonglo]] (Avstralija)
* [[Moma]] (Rusija)
* [[Mondego]] (Portugalska)
*[[Monne]] (Francija)
*[[Monnow]] (Anglija)
* [[Morača]] (Črna Gora)
* [[Velika Morava]] (185&amp;nbsp;km) Srbija
* [[Morava (reka)|Morava]] (352&amp;nbsp;km) (Češka, Avstrija/Slovaška)
* [[Moravica]] (Golijska, Sokobanjska, Preševska Moravica), Srbija
*Moravica (Romunija, Srbija-Vojvodina)
* [[Moravice (reka)|Moravice]] (Češka)
*[[Moravská Dyje]] (Češka, Avstrija)
* [[Moravská Sázava]] (Češka)
*[[Morge]] (Francija)
* [[Morghab]] (Afganistan, Turkmenistan)
*[[Mörrumsån]] (Švedska)
*[[Moshassuck]] (ZDA)
* [[Moskva (reka)]] (473&amp;nbsp;km) Rusija
* [[Mosoni-Duna]] (Madžarska)
*[[Mostarska Bijela]] (Bosna in Hercegovina)
* [[Mostiștea]] (Romunija)
*[[Mostonga]] (Srbija: Vojvodina)
*[[Moštanica]] (Bosna in H.)
* [[Moštěnka]] (Češka)
*[[Motala ström]] (Švedska)
*[[Motława]] (Poljska)
* [[Motnica, Koroška (reka)|Motnica, Koroška]] (Avstrija)
* [[Motru]] (Romunija)
*[[Mouteka]] (Nova Zelandija)
* [[Moy]] (Irska)
* [[Mozela]] /Moselle, Mosel, Musel (544&amp;nbsp;km) (Francija, Luksemburg, Nemčija)
* [[Mraconia]] (Romunija)
* [[Mrežnica (reka)|Mrežnica]] (63&amp;nbsp;km) (Hrvaška)
* [[Mrlina]] (Češka)
*[[Mrtva-Tisa]] (Slovaška)
*[[Mšanec]] (Ukrajina)
* [[Mucone]] (Italija)
* [[Muga]] (Španija-Katalonija)
*[[Múlakvísl]] (Islandija)
* [[Mulde]], Nemčija
*[[Muljevac potok]] (Hrvaška)
*[[Mumlava]] (Češka)
*[[Munjava (reka)]] (Hrvaška)
*[[Munkedalsälven]] (Švedska)
* [[Muonio]]/Muonioälven (Švedska/Finska)
* [[Muota]] (Švica)
* [[Mura]] (438&amp;nbsp;km) (Avstrija, Slovenija, Hrvaška, Madžarska)
*[[Muráň]] (Slovaška)
*[[Murat]] (Arsanias, vzhodni Evfrat: Turčija)
* [[Mureš]] (Mureș, 789 km) Romunija, Madžarska 
* [[Murr]] (Nemčija)
* [[Murray (reka)|Murray]] (1930&amp;nbsp;km) (Avstralija)
*[[Murrumbidgee]] (Avstralija)
* [[Mürz]] /Murica (Avstrija) 
*[[Musone]] (Italija)
* [[Mūša]] (Litva)
*[[Mušnica (reka)|Mušnica]] (Bosna in Hercegovina)
* [[Mutludere]]/ [[Rezovo]]/[[Rezovska reka]] (Bolgarija, Turčija)
*[[Mutnica]] (Bosna in Hercegovina)
* [[Mutska Bistrica]] (Avstrija/Slovenija)
* [[Muvattupuzha]] (Indija-Kerala)
*[[Muze]] (Francija)
* [[Myjava]] (Slovaška)
* [[Mzimta]] (Rusija)
* [[Mže]] (Češka)
{{div col end}}

== N ==
{{div col|colwidth=24em}}
* [[Naab]] (Nemčija)
* [[Naarn]] (Avstrija)
*[[Naamijoki]] (Švedska)
* [[Nadiža]] (60&amp;nbsp;km), Slovenija/Italija
* [[Nagold]] (Nemčija)
* [[Nahe]] (Nemčija)
*[[Nahr Ibrahim]] (Abraham/Adonis) (Libanon)
* [[Naikupe]] (Litva)
* Nak (Japonska)
* [[Nakdong]] (Južna Koreja)
* [[Nam - Gang]] (Severna Koreja)
* [[Nam Khan]] (Laos)
* [[Nam Ou]] (Laos)
*[[Namsen]] (Norveška)
* [[Nan]] (Tajska)
*[[Nanjska]] (Bosna in H.) 
*[[Nanoščica]] (Slovenija)
* [[Napo (reka)|Napo]] (1130&amp;nbsp;km) (Ekvador, Peru),
* [[Narev]] &quot;Narew&quot; (Poljska)
*[[Narkån]] (Švedska)
* [[Narmada]] (okoli 1312&amp;nbsp;km) (Indija),
* [[Narva (reka)|Narva]] (Estonija/Rusija)
*[[Näsån]] (Švedska)
*[[Natissa]] (Italija-Furlanija)
*[[Nätraån]] (Švedska)
*[[Nättrabyån]] (Švedska)
* [[Navesti]] (Estonija)
* [[Neajlov]] (Romunija)
*[[Nea-Nidelvvassdraget]] (Norveška)
* [[Neckar]] (367&amp;nbsp;km) (Nemčija)
* [[Nedvědička]] (Češka)
* [[Nelson (reka)|Nelson]] (644&amp;nbsp;km)  (Kanada)
* [[Nemen]] (Njemunas/Njemen) (Belorusija, Litva/Rusija-Kaliningrad)
* [[Nemunėlis]] (latv. [[Mēmele]]) (Litva, Latvija)
* [[Nene]] (Anglija)
* [[Ner]] (Poljska)
* [[Nera]] (Romunija, Srbija)
* [[Nera (Italija)|Nera]] (Italija)
* [[Neretva]], Bosna in Hercegovina, Hrvaška
*[[Neretvica]] (Bosna in Herc.)
* [[Nerodimka]] /''Nerodimja'' (Kosovo)  
* [[Nervia]] (Italija)
* [[Nervión]] (Španija)
* [[Nesse]] (Nemčija)
* [[Nesyt]] (Češka)
*[[Nethe]] (Nemčija)
*[[Nette]] (Nemčija)
* [[Neto (reka)|Neto]] (Italija)
* [[Netta (reka)|Netta]] (Poljska)
* [[Neva]] (74&amp;nbsp;km) (Rusija)
* [[Nevėžis]] (Litva)
* [[Nevljica]] (Slovenija)
*[[Nevola]] (Italija)
* [[Newry]] (Severna Irska)
* [[Nezajmanka]] (Rusija)
*[[Ngaruroro]] (Nova Zelandija)
*[[Nianån]] (Švedska)
* [[Ničlavka]] (Ukrajina)
* [[Nida]] (Poljska)
* [[Nidda]] (Nemčija)
* [[Nidder]] (Nemčija)
*[[Nidelva]] (Norveška)
* [[Niedrupe]] (Litva)
* [[Niers]] (Nemčija, Nizozemska)
*[[Niesób]] (Poljska)
*[[Nièvre (Loire)]] (Francija)
* [[Niger (reka)|Niger]] (4180&amp;nbsp;km) (Gvineja, Mali, Niger, Benin, Nigerija),
* [[Nil]] (6650&amp;nbsp;km) (Sudan, Burundi, Ruanda, DR Kongo, Tanzanija, Kenija, Uganda, Etiopija, Egipt)
*[[Nisa]] (Nemčija, Poljska)
* [[Nisa Šalona]] (Poljska)
*[[Nissan (reka)]] (Švedska)
* [[Nišava]] (Bolgarija, Srbija)
* Nith (Škotska)
* [[Nitra (reka)|Nitra]] (Slovaška)
* [[Nitrica]] (Slovaška)
*[[Nive]] (Francija)
* [[Nižnjaja Tajmira]] (Rusija)
* ''Nižnjaja Tunguska'' (gl. ''[[Spodnja Tunguska]]'')
*[[Noce]] (Italija)
*[[Noirieu]] (Francija)
*[[Noncello]] (Italija-Furlanija)
*[[Nonette]] (Francija)
*[[Nördliche Taurach]]/[[Pongauer Taurach]] (Avstrija)
*[[Nordre älv]] (Švedska)
*[[Norðurá]] (Islandija)
* [[Nore]] (Irska)
*[[Norin]] (Hrvaška)
*[[Norrån]] (več rek na Švedskem)
*[[Norrström]] (Švedska)
*[[Norrtäljeån]] (Švedska)
*[[Norsälven]] (Švedska)
*[[North Canadian River]] (ZDA)
*[[Nossan]] (Švedska)
* [[Nota (reka)]] (Finska, Rusija)
* [[Noteć]] (Poljska)
*[[Novčica]] (Hrvaška)
* [[Noveglia]] (Italija)
*[[Novella]] (Italija)
* [[Novohradka]] (Češka)
*[[Nowood]] (ZDA)
*[[Numedalslågen]] (Norvaška)
*[[Núpsvötn]] (Islandija)
* [[Nure]] (Italija)
*[[Nybroån]] (Švedska)
*[[Nyköpingsån]] (Švedska)
{{div col end}}

== O ==
{{div col|colwidth=24em}}
* [[Ob]] (3650&amp;nbsp;km od izvira reke [[Katun (reka)|Katun]]; 5410 km z Irtišem), Rusija
* [[Obal]] (Belorusija)
*[[Oberach]] (Avstrija)
* [[Obra]] (Poljska)
* [[Obrh]] (Slovenija)
* [[Obrzyca]] (Poljska)
* [[Obsenica]] (Hrvaška)
* [[Obva]] (Rusija)
*[[Očevlja]] (Bosna in Hercegovina)
* [[Odenica]] (Hrvaška)
*[[Odense Å]] (Danska)
* [[Odra]] (854&amp;nbsp;km) (Poljska, Češka, Nemčija)
* [[Odra, Hrvaška|Odra]] (83&amp;nbsp;km) (Hrvaška)
* [[Ofanto (reka)]] (Italija) 
* [[Oglio]] (Italija)
* [[Ognon]] (Francija)
*[[Ognona]] (Švica)
* [[Oggoué]] (Gabon)
* [[Ogosta]] (Bolgarija)
* [[Ogre]] (Latvija)
*[[Ogströmmen]] (Švedska)
*[[Ohama]] (ZDA)
*[[Ohau]] (Nova Zelandija)
* [[Ohio (reka)|Ohio]] (981&amp;nbsp;km) (ZDA)
* [[Ohm (reka)|Ohm]] (Nemčija)
* [[Ohre]] (Nemčija)
* [[Ohře]], ''Eger'' (105&amp;nbsp;km) (Nemčija, Češka)
*[[Oignin]] (Francija)   
* [[Oise (reka)|Oise]] (302&amp;nbsp;km) (Belgija, Francija)
*[[Oison]] (Francija)
*[[Öjån]] (Švedska)
* [[Oka (reka)|Oka]] (1500&amp;nbsp;km) (Rusija),
* [[Okavango]] (1700&amp;nbsp;km) (Angola, Namibija, Bocvana)
* [[Oker (reka)]] (Nemčija)
*[[Okićnica]] (Hrvaška)
*[[Oklahoma River]] (ZDA)
*[[Okna]] (Slovaška)
*[[Olandsån]] (Švedska)
* [[Oława]] (Poljska)
* [[Olenjok]] (2,292&amp;nbsp;km) (Rusija)
* [[Oleška]] (Češka)
* [[Olifants (Limpopo)]], ''Elefantes'' (346&amp;nbsp;km) (Južnoafriška republika, Mozambik)
*[[Olivento]] (Italija)
*[[Ölfusá]] (Islandija)
*[[Olio]] (Italija)
* [[Oljokma]] (1436&amp;nbsp;km) (Rusija)
*[[Oľka]] (Slovaška)
* [[Olona]] (italija)
*[[Olpeta]] (Italija)
* [[Olša]] (Avstrija/Koroška)
* [[Olšava]] (Češka)
* [[Olše]]/Olza (Češka/Poljska)
* [[Olšinka]] (Češka)
* [[Olt]] (Romunija)
* [[Olteț]] (Romunija)
*[[Olza]] (Češka)
* [[Om (reka)|Om]] (1091&amp;nbsp;km) (Rusija)
*[[Ombla]] (Hrvaška)
* [[Ombrone]] (Italija)
*[[Omoloj]] (Rusija)
* [[Omolon]] (Rusija)
* [[Omulew]] (Poljska)
*[[Omurovska reka]] (Bolgarija)
* [[Ondava]] (Slovaška)
*[[Ondavka]] (Slovaška)
* [[Onega]] (Rusija)
* [[Onon]] (-Gol) (953&amp;nbsp;km) (Mongolija, Rusija)
* [[Opava (reka)|Opava]] (Češka Šlezija)
*[[Opavice]] (Češka)
* [[Oplotniščica]] (Slovenija)
* [[Oranje (reka)|Oranje]] (2.200&amp;nbsp;km) (Lesoto, Južnoafr. republika, Namibija)
* [[Orava]] (Slovaška)
* [[Orb]] (Francija)
* [[Orbe]] (Švica)
* [[Orbe Thielille]] (Švica)
* [[Orcia]] (Italija)
* [[Orco]] (Italija)
*[[Oreälven]] (Švedska)
*[[Örekilsälven]] (Švedska)
* [[Oreto]] (Italija-Sicilija) 
*[[Orge]] (Francija)
* [[Orhon]] (Mongolija)
*[[Oril´]] (Ukrajina)
* [[Orinoko]] (2250&amp;nbsp;km) (Kolumbija?, Venezuela)
*[[Orkla]] (Norveška)
* [[Orla]] (Poljska)
* [[Orlice]] (Češka)
*[[Orlja]] (Bosna in Hercegovina)
* [[Orljava]] (Hrvaška)
* [[Ornain]] (Francija)
* [[Orne]] (Francija)
* [[Oront]] (Asi /''Nahr el Asi'') (571&amp;nbsp;km) (Libanon, Sirija, Turčija)
*[[Örsundaån]] (Švedska)
*[[Örtze]] (Nemčija)
* [[Orzyc]] (Poljska)
* [[Osam]] (Bolgarija)  
*[[Ösan]] (Švedska)
*[[Osanica]] (Bosna in Herc.)
* [[Osapska reka]] (Slovenija, Italija)  
*(Velika) [[Osatina]] (Hrvaška)
*[[Osječak]] (Bosna in Herc.)
* [[Oskava]] (Češka)  
*[[Oskop]] (Rusija, Ukrajina)
* [[Oslava]] (Češka)
*[[Osse]] (Francija)
* [[Oste]] (Nemčija)
*[[Österdalälven]] (Švedska)
*[[Ostrach]] (Nemčija)
*[[Ostravice]] (Češka)
* [[Ostružná]] (Češka)
* [[Osum]] (Albanija)
* [[Otava]] (Češka)
* [[Otešica]] (Hrvaška)
* [[Oti]] (Burkina Faso, Benin/Togo, Togo/Gana)
*[[Otinja]] (Severna Makedonija)
*[[Otra]] (Norvaška)
* [[Ottawa (reka)|Ottawa]] (1271&amp;nbsp;km) (Kanada)
*[[Otuča]] (Hrvaška)
* [[Otzthaler Ach]] (Avstrija) 
*[[Ouanne]] (Francija)
*[[Ouche]] (Francija)
*[[Oudon]] (Francija)
* [[Ouémé (reka)|Ouémé]] (Benin)
* [[Oulu]] (Finska)
* [[Ounasjoki]] (Finska)
* [[Our (reka)]] (Belgija, Luksemburg, Nemčija)
*[[Ource]] (Francija)
*[[Ourcq]] (Francija)
* [[Ourthe]] (Belgija)
* [[Ouse, Yorkshire]] (Anglija)
* [[Ouse, Sussex]] (Anglija)
* [[Great Ouse]] (Anglija)
*[[Oust]] (Francija)
* [[Ouvèze]] (Francija)
* [[Ouysse]] (Francija)
* [[Ozanne]] (Francija)
{{div col end}}

== P ==
{{div col|colwidth=24em}}
* [[Paal]] (Avstrija)
* [[Paar]] (Nemčija)
*[[Pačetina]] (Hrvaška)
* [[Pad]], ''Po'' (652&amp;nbsp;km) (Italija)
* [[Pada]] (Estonija)
* [[Padma]] (Indija?, Bangladeš)
* [[Paillon]] (Francija)
* [[Paka]] (Slovenja)
*[[Pakarae]] (Nova Zelandija)
* [[Pakra]] (Hrvaška)
* [[Palar]] (Indija)
*[[Paltinul]] (Romunija) 
* [[Palten]] (Avstrija)
* [[Pamba (reka)]] (Indija-Kerala)
* [[Panaro]] (Italija)
*[[Panjica]] (Srbija)
* [[Para]] (Brazilija) 
* [[Paragvaj (reka)|Paragvaj]] (2695&amp;nbsp;km) (Paragvaj, Brazilija, Argentina, Bolivija)
* [[Parana]] (3998&amp;nbsp;km) (Brazilija, Paragvaj, Argentina)
* [[Parbati]] (Indija)
*[[Paríž]] (Slovaška)
*[[Pärlälven]] (Švedska)
* [[Parma (reka)|Parma]] (Italija)
* [[Parnaíba]] (1,400&amp;nbsp;km) (Brazilija)
* [[Pärnu]] (Estonija)	
*[[Paroo]] (Avstralija)
* [[Parrett]] (Anglija)
* [[Parsęta]]/Prośnica (Poljska)
* [[Partizanskaja]] (Rusija) 
* [[Pasłęka]] (Poljska)
* [[Pa Sak]] (Tajska)
* [[Passer]]/[[Passina]]/Passirio (Italija/Južna Tirolska)
*[[Pasvikelva]]/Paatsjoki (Finska, Norveška, Rusija)
* [[Patapsco]] (ZDA)
* [[Pats]] (Finska/Norveška/Rusija)
* [[Pavllë]] /Pavlla' (Grčija, Albanija)
*[[Pawtuxet]] (ZDA)
* [[Pazinčica]] (Hrvaška-Istra)
* [[Pčinja]] (Srbija, Severna Makedonija)
* [[Peace (Kanada)|Peace]] (1923&amp;nbsp;km) (Kanada)
* [[Pecos]] (ZDA) 
* [[Pečka Bistrica]] /''Peja Bistrica/Lumbardhi i Pejës'' (Kosovo)
* [[Pečora]] (1809&amp;nbsp;km) (Rusija)
* [[Pededze]] (Latvija, Estonja)
* [[Pedieos]] (Ciper)
* [[Pedja]] (Estonija) 	
* [[Peene]] (Nemčija)
* [[Pegnitz]] (Nemčija)
* [[Pek]] (Srbija)
* [[Pellice]] (Italija)
* Pena (alb. ''Shkumbin'') (Severna Makedonija)
* [[Penganga]] (Indija)
* [[Penner]] (Indija)
*[[Perec]] (Slovaška)
* [[Perijar]] (Indija-Kerala)
*[[Perna]] (Hrvaška)
*[[Peručica]] (Bosna in Herc.)
*[[Pesa]] (Italija)
* [[Pescara (reka)|Pescara]] (Italija)
* [[Pesnica (reka)|Pesnica]] (Slovenija) 
* [[Peščanka]] (Rusija) 
*[[Petikån]] (Švedska)
*[[Petrinjčica]] (Hrvaška)
*[[Petit Morin]] (Francija)
*[[Pettorina]] (Italija)
* [[Picentino]] (Italija) 
* [[Pfinz]] (Nemčija)
* [[Piava]], ''Piave'' (220&amp;nbsp;km) (Italija),
* [[Pielach]] (Avstrija)
*[[Piesting]] (Avstrija)
* [[Piława]] (Poljska)
* [[Pilcomayo (reka)|Pilcomayo]] (1100&amp;nbsp;km) (Argentina, Bolivija, Paragvaj)
* [[Pilica (reka)|Pilica]] (Poljska)
* [[Pinega]] (Rusija)
* [[Ping]] (Tajska)
* [[Pinka]] (Avstrija, Madžarska)
* [[Pinn]] (Irska)
*[[Pioverna]] (Italija)
* [[Pirita]] (Estonija)
* [[Piomba]] (Italija)
*[[Pisa (reka)]] (Poljska)
* [[Pisuerga]] (Španija)
* [[Pišnica]] (Slovenija)
* [[Pite]]/Piteälven (Švedska)
*[[Pitten]] (Avstrija)
* [[Piusa]] (Estonija)
* [[Pižma]] (Rusija)
* [[Pjasina]] (Rusija)
* [[Piva]] (34&amp;nbsp;km) (Črna gora)
* [[Pivka (reka)|Pivka]] (Slovenija)
*[[Pivoňka]] (Češka)
* [[Pjoza]] (Rusija)
* [[Platani]] (Italija-Sicilija)
*[[Plavnica]] (Hrvaška)
*[[Plavska reka]] (Kosovo, Albanija)
*[[Platte (reka)|Platte]] (povirna kraka: South Platte, North Platte) (ZDA)
*[[Plesná]] (Češka)
*[[Plessur]] (Švica)
* [[Pliszka]] (Poljska)
*[[Plitvica (reka)]] (Hrvaška)
* [[Pliva (reka)]] (Bosna in Hercegovina)
* [[Plivica]] (Hrvaška)
*[[Pljussa]] (Rusija)
* [[Ploučnice]] (Češka)
*[[Plovuča]] (Bosna in Hercegovina)
*[[Poblačnica]] (Srbija, Bosna in H.)
* [[Pogăniș]] (Romunija)
* [[Polcevera]] (Italija)
* [[Polskava (potok)]] (Slovenija)
* [[Polska Woda]]/Młyńska Woda (Poljska)
* [[Põltsamaa]] (Estonija)
*[[Ponijerka]] (Bosna in Hercegovina)
*[[Ponor (Vrbas)]] (Bosna in Hercegovina)
* [[Río de la Plata]] (290&amp;nbsp;km) Argentina, Urugvaj
* [[Podkamena Tunguska]] (1865&amp;nbsp;km) (Rusija)
* [[Polonka]] (Ukrajina)
* [[Pöls]] (Avstrija)
* [[Polskava (potok)|Polskava]] (Slovenija)
*[[Pominicja]] (Ukrajina)
* [[Ponnaiyar]] (Indija)
* [[Ponoj]] (Rusija)
*[[Ponor]] (Bosna in Hercegovina)
*[[Pontebana]] (Italija)
* [[Popigaj]] (Rusija)
*[[Popovska]] (Bolgarija)
*[[Porcupine River]] (Kanada, ZDA)
* [[Poprad]] (Slovaška, Poljska) 
*[[Porečka reka]] (Srbija)
*[[Poričnica]] (Bosna in H.)
*[[Poschiavino]] (Italija)
* [[Potenza (reka)|Potenza]] (Italija)
*[[Potomac (reka)]] (ZDA)
* [[Potong]] (Severna Koreja)
*[[Powder]] (ZDA)
* [[Prača (reka)|Prača]] (Bosna in Hercegovina)
* [[Prahova]] (Romunija)
* [[Prandi]] (Estonija)
* [[Pregolja]]/nem. Pregel, lit. Prieglius/ (Rusija-Kaliningrad)
* [[Preševska Moravica]] (Srbija)
*[[Pridvorica (reka)]] (Črna Gora)
* [[Pripjat (reka)|Pripjat]] (Belorusija, Ukrajina)
* [[Prizrenska Bistrica]] (Kosovo) /''Lumbardhi i Prizrenit&quot;
* [[Prosna]] (Poljska)
* [[Prostir]] (Ukrajina, Belorusija)
* [[Protoka Ularovskaja]] (Rusija)
*[[Protva]] (Rusija)
*[[Provadijska reka]] (Bolgarija)
*[[Providence]] (ZDA)
* [[Prüm]] (Nemčija)
*[[Prusačka rijeka]] (Bosna in Hercegovina)
* [[Prut]] (953&amp;nbsp;km) Romunija, Moldavija, Ukrajina
*[[Psel]] (Rusija, Ukrajina)
*[[Psjana]] (Ukrajina)
* [[Pšata]] (Slovenija)
*[[Pšovka]] (Češka)
*[[Puerco]] (ZDA)
* [[Pühajõgi]] (Estonija)
*[[Pukaki]] (Nova Zelandija)
* [[Pulkau]]/Pulkava (Avstrija, Češka)
* [[Pulonga]] (Rusija)
* [[Pulsnitz]]/Połčnica (Nemčija)
*[[Punkva]] (Češka)
* [[Pur]] (Rusija)
*[[Purari]] (Papua-Nova Gvineja)
* [[Purna]] (2 različni, Indija)
*[[Purnitz]] (Nemčija)
* [[Purus]] (3382&amp;nbsp;km) (Brazilija, Peru)
* [[Purtse]] (Estonija)
*[[Purzelkamp]] (Avstrija)
*[[Pušnica]] (Srbija)
* [[Putna]] (Romunija)
* [[Pyhä]] (Finska)
{{div col end}}

== Q ==

* Rio [[Quaresimo]] (Italija)
* [[Queanbeyan]] (Avstralija)
* [[Quiliano]] (Italija)
* [[Čingšui]] (Kitajska)

== R ==
{{div col|colwidth=24em}}
*[[Råån]], prej tudi Kvistoftaån (Švedska)
* [[Raba]] (283&amp;nbsp;km) Avstrija/Madžarska 
* [[Raba, Koroška (reka)|Raba, Koroška]] (Avstrija)
* [[Raba, Poljska]]
*[[Rabiusa]] (Švica)
* [[Rabnitz]] /Répce, Rábca (Avstrija, Madžarska)
* [[Ráckevel Duna|Ráckevel (Soroksári-) Duna]] (Madžarska)
* [[Racovăț]] /''Rakovec'' (Ukrajina/Moldova)
* [[Rača (reka)|Rača]] (Slovenija)
*[[Račica]] (Bosna in Hercegovina)
*[[Radava]] (Bosna in Hercegovina)
* [[Radika (reka)|Radika]] (Kosovo, Severna Makedonija)
* [[Radimna]] (Romunija)
* [[Radbuzá]] (Češka)
* [[Radoljna]] (Slovenija)
* [[Radomka]] (3, Poljska)
*[[Radomlja]] (Slovenija)
*[[Radonja]] (Hrvaška)
*[[Radošinka]] (Slovaška)
* [[Radovna (reka)|Radovna]] (Slovenija)
*[[Radulja]] (Slovenija)
* [[Raudna]] (Estonija)
* [[Radunia]] (Poljska)
*[[Rai]] (Italija)
*[[Rajkovića reka]] (Bosna in Hercegovina)
* [[Rajčanka]] (Slovaška)
* [[Rak (reka)|Rak]] (Slovenija)
*[[Rakaia]] (Nova Zelandija)
*[[Rakitnica (reka)]] (Slovenija; 2.: Bosna in Hercegovina)
*[[Rakovica (reka)]] (Bosna in H.)
*[[Rama (reka)]] (Bosna in Hercegovina)
*[[Ramsauer Ache]] (Nemčija)
* [[Rannapungerja]] (Estonija)
*[[Râncăciov]] (Romunija)
* [[Rance]] (Francija)
*[[Rånden]] (Švedska)
*[[Råne]]/[[Råneälven]] (Švedska)
*[[Rangitata]] (Nova Zelandija)
*[[Rapaätno]]/Rapa (Švedska)
* [[Rapti]] (Indija)
*[[Rasa]] (Romunija) 
* [[Rasina]] (Srbija)
*[[Råstätno]] (Švedska)
* [[Raša (reka)|Raša]] (Hrvaška-Istra)
*[[Rašica (potok)|Rašica]] (Raščica) (Slovenija)
* [[Raška (reka)|Raška]] (Srbija)
*[[Râul Doamnei]] (Romunija)
*[[Rauma]] (Norveška)
* [[Răut]] (Moldova)
*[[Rautasälven]] (Švedska)
* [[Ravi (reka)|Ravi]] (720 &amp;nbsp;km) (Indija, Pakistan)
* [[Razdolnaja]] (Rusija),
* [[Rdeča reka]] (1149&amp;nbsp;km) (Kitajska, Vietnam),
* [[Read Rock]] (110&amp;nbsp;km) (ZDA),
* [[Red River]] (ZDA)
* [[Recknitz]] (Nemčija)
* [[Rečica]] (Bosna in Hercegovina)
* [[Reda]] (Poljska)
* [[Rednitz]] (Nemčija)
* [[Rega (reka)|Rega]] (Poljska)
* [[Regen (reka)]] (Nemčija)
*[[Reghena]] (Italija-Furlanija)
* [[Regnitz]] (Nemčija)
* [[Reisen]] (Norveška)
* [[Reiu]] (Estonija)
* [[Reka (reka)|Reka]] (Slovenija)
* Reka (Hrvaška)
* [[Reka svetega Lovrenca]] (928&amp;nbsp;km z estuarijem) (Kanada/ZDA)
* [[Reklanica]] (Italija)
* [[Rems]] (Nemčija)
* [[Ren]] (1233&amp;nbsp;km) (Švica, Lihtenštajn/Avstrija, Nemčija, Francija, Nizozemska)
*[[Rena]](elva) (Norveška)
* [[Rench]] (Nemčija)
* [[Reno (reka)|Reno]] (Italija)
* [[Répce]] (Avstrija?, Madžarska)
*[[Republican]] (ZDA)
*[[Rère]] (Francija)
*[[Resava]] (Srbija)
*[[Ressa]] (Rusija)
*[[Rešetarica]] (Hrvaška)
*[[Retrone]] (Italija)
* [[Reuss (reka)]] (Švica)
*[[Revúca]] (Slovaška)
*[[Revuha]] (Ukrajina)
* [[Rēzekne]] (Latvija)
*[[Rezija (potok)|Rezija]] (Resia) (Italija)
*[[Rezovska reka]]/[[Rezovo]] /Mutlu (Bolgarija/Turčija)
*[[Rhue]] (Francija)
*[[Rhume]] (Nemčija)
* [[Ribble]] (Anglija)
*[[Ribe Å]] (Danska)
* [[Ribnica (reka)]] (Slovenija)
* [[Ribnica (Bosna)]] (BiH)
* [[Ribnica (Črna Gora)]]
*[[Ribnica (Hrvaška)]]
*[[Ribnica (Srbija)]]
*[[Ribnjak]] (Bosna in Hercegovina)
*[[Rickleån]] (Švedska)
* [[Ričica (reka)|Ričica]] (Hrvaška)
*[[Říčka]] (Češka)
*[[Riebnesströmmen]] (Švedska)
* [[Rienz]]/Rienza (Italija/Južna Tirolska)
* [[Rihand]] (Indija)
*[[Rijeka (reka)]] (Bosna in H.)
* [[Rika (reka)]] (Ukrajina; 2. Bosna in Herc.)
* [[Rimava]] (Slovaška) 
*[[Rimavica]] (Slovaška) 
* [[Rimjin]] (Severna, Južna Koreja)
* [[Rinya]] (Madžarska)
* [[Rinža]] (Slovenija)
*[[Risån]] (Švedska)
* [[Risle]] (Francija)
* [[Riss]] (Nemčija)
* [[Rizzanese]] (Francija-Korzika)
* [[Rio Grande]] (3051&amp;nbsp;km) (ZDA, Mehika),
* [[Rio Madeira]] (1450 &amp;nbsp;km) (Bolivija, Brazilija),
* [[Rio Negro (Amazonka)]] (2250&amp;nbsp;km) (Kolumbija, Venezuela, Brazilija)
* [[Río Negro, Urugvaj]] (Urugvaj)
*[[Rivo Tella]] (Italija)  
* [[Rječina]] (Hrvaška) 
* [[Rjurjuzan]] (Rusija)
* [[Rodach]] (Nemčija)
*[[Rodenberger Aue]] (Nemčija)
* [[Kleine Röder]] (Wilde Röder); [[Grosse Röder]] (Nemčija)
* [[Roding]] (Anglija)
* [[Rogatnica]] (Slovenija)
* [[Rögnitz]] (Nemčija)
*[[Röjdan]] (Švedska)
* [[Roja]] (Latvija)
*[[Rokån]]/Rok (Švedska)
*[[Rokava]] (Slovenija)
* [[Rokytná]] (Češka)
*[[Rolfsån]] (Švedska)
* [[Romže]] (Češka)
* [[Rona]] (813&amp;nbsp;km) (Švica, Francija)
*[[Ronco]] (Italija)
*[[Rönne å]] (Švedska)
*[[Ronnebyån]]/Ronneby (Švedska)
*[[Rons]] (Španija)
*[[Ropot]] (Srbija)
*[[Ropotamo]] (Bolgarija)
*[[Rörån]] (Švedska)
*[[Ros´]] (Ukrajina)
*[[Rosån]] (Švedska)
*[[Rosica]] (Bolgarija)
* [[Rospuda]] (Poljska)
* [[Rot]] (Nemčija)
*[[Rotaldo]] (Italija)
*[[Rotna]]/[[Rottnan]] (Norveška, Švedska)
* [[Rott (reka)|Rott]] (Nemčija)
* [[Roubaud]] (Francija)
*[[Rouvre]] (Francija)
* [[Roya]] /Roia (Francija, Italija)
*[[Ruamahanga]] (Nova Zelandija)
* [[Rusava]] (Češka)
* [[Rubikon]] (80&amp;nbsp;km), Italija
*[[Ruda-Grab]] (Hrvaška)
*[[Ru de Servais]] (Francija)
*[[Rudava]] (Slovaška)
* [[Rudnaja]] (Rusija)
* [[Ruhr]] (Nemčija)
*[[Ruisseau de Blagour]] (Francija)
*[[Ruisseau du Boulet]] (Francija)
*[[Ruisseau de Vaunaises]] (Švica)
* [[Rūja]] (Latvija)
* [[Rumena reka]] (5464&amp;nbsp;km) Huangho, Huang He, (Kitajska)
*[[Rumin]] (Hrvaška)  
*[[Rupel (reka)]] (Francija)
*[[Rur]]/Roer (Nemčija, Nizozemska)
* [[Rurubu]] (416&amp;nbsp;km) (Burundi, Tanzanija)
*[[Rusokastrenska reka]] (Bolgarija)
* [[Ruzizi]] - (117&amp;nbsp;km) glavna pritočna reka [[Tanganjiško jezero|Tanganjiškega jezera]]
*[[Rye Å]] (Danska)
* [[Ryesong]] (Južna Koreja)
* [[Rzav]] (Srbija)
* [[Rzav (Drina)]] (Srbija, Bosna in Hercegovina)
{{div col end}}

== S ==
{{div col|colwidth=24em}}
* [[Saalach]] (Avstrija, Nemčija)
* [[Saale]] (413&amp;nbsp;km) (Nemčija)
* [[Saane]]/Sarine (Švica)
* [[Saar]] (246&amp;nbsp;km) (Nemčija)
*[[Sabar]] (Romunija) 
* [[Sabari]] (Indija)
* [[Sabarmati]] (Indija)
* [[Sabato]] (Italija)
* [[Sächische Saale]] (Nemčija)
*[[Saco]] (Italija)
* [[Sacramento (reka)|Sacramento]] (ZDA)
*[[Sadika]] (Bosna in Herc.)
*[[Sagån]] (Švedska)
* [[Saggau]] (Avstrija)
* [[Sâi]] (Romunija)
*[[Saigon (reka)]] (Vietnam)
* [[Sajó]]/[[Slaná]] (Slovaška, Madžarska)
* [[Sakae Krang]] (Tajska)
* [[Sakarya]] (gr. Sangarios) (Turčija-Anatolija)
* [[Saksahan]] (Ukrajina)
* [[Salaca]] (Latvija)
* [[Salado]] (2 reki, Argentina in 1 Mehika)
*[[Salat]] (Francija)
*[[Salinas]] (ZDA)
* [[Salinello]] (Italija)
* [[Salso]]/''Imera Meridionale'' (Italija-Sicilija)
* [[Salso Cimarosa]] (Italija-Sicilija)
* [[Salto]] (Italija)
*[[Salva]] (Ukrajina)
* [[Salven]] (3289&amp;nbsp;km) (Kitajska, Mjanmar=Burma, Tajska)
* [[Salz]] (Nemčija)
* [[Salza]] (Avstrija)
* [[Salzach]] (227&amp;nbsp;km), Avstrija/Nemčija/
* [[Samara (reka)|Samara]] (Rusija; 2. = Ukrajina)
* [[Samarga]] (Rusija) 
*[[Sambre]] (Francija, Belgija)
* [[Samur]] (Rusija/Azerbajdžan)
* [[San (reka)|San]] (458&amp;nbsp;km) Poljska, Ukrajina
* [[Sana (reka)|Sana]] (142&amp;nbsp;km) Bosna in Hercegovina
*[[Såna]] oz. [[Hølenelva]] (Norveška)
* [[Sanarka]] (Rusija)
*[[San Bartolomeo]]
*[[Sandusky (reka)]] (ZDA)
* [[Sanggan]] (Kitajska)
* [[Sangone]] (Italija)
* [[Sangro]] (Italija)
*[[Sanica]] (Bosna in H.)
*[[Sangisälven]] (Švedska)
*  [[San Joaquin]]/Río San Joaquín (ZDA)
*[[San Juan]] (Mehika)
* [[San Leone]] (Italija-Sicilija)
* [[Sanna]] (Avstrija)
* [[Sansobbia]] (Italija)
* [[Santerno]] (Italija)
* [[Saona]] /Saône /Sona (Francija) 
* [[São Francisco (reka)|São Francisco]] (2,830&amp;nbsp;km) (Brazilija)
* [[Sapna]] (Bosna in H.)
*[[Sarantaporos]]/Sarandapor (Grčija/Albanija)
* [[Sarata]] (Moldova, Ukrajina)
* [[Sarbaj]] (Rusija)
*[[Sarca]] (Italija)
*[[Sarca di Campiglio]] (Italija)
*[[Sarca di Val Genova]] (Italija)
* [[Sarca-Mincio]] (Italija)
* [[Sarine]] (Švica)
*[[Sarner Aa]] (Švica)
* [[Sarthe]] (Francija)
* [[Sárvíz]] (Madžarska)
* [[Saskatchewan (reka)|Saskatchewan]] (547&amp;nbsp;km) (Kanada)
**South Saskatchewan River (1.392 km) &amp;North Saskatchewan River (1.287 km)
* [[Sasar]] (Romunija)
* [[Sateska reka]] (Severna Makedonija)
* [[Satledž]] Satluj/Lagden Zhanbo (Kitajska/Tibet, Indija, Pakistan)
*[[Sauðá]] (Islandija)
* [[Sauer]] /fr. Sûre (Belgija, Luksemburg, Nemčija)
* [[Sauga]] (Estonija)
* [[Sauldre]] (Francija)
*[[Saulx]] (Francija)
* [[Sava]] (947&amp;nbsp;km) (Slovenija, Hrvaška, Bosna in Herc., Srbija)
* [[Sava Bohinjka]] (Slovenija)
* [[Sava Dolinka]] (Slovenija)
*[[Savannah (reka)]] (ZDA)
*[[Sävarån]] (Švedska)
* [[Save]] (Francija)
*[[Säveån]] (Švedska)
* [[Savio]] (Italija)
* [[Savinja]] (96&amp;nbsp;km) (Slovenija)
* [[Sawa]] (Poljska)
* [[Sawica]], Sasek (Poljska)
*[[Saxån]], [[Saxälven]] (Švedska)
* [[Sázava]] (Češka)
*[[Sazlijka]] (Bolgarija) 
*[[Scarpe]] (Francija)
*[[Schiau]] (Romunija)
* [[Schlierach]] (Nemčija)
* [[Schmida]] (Avstrija)
*[[Schmur]] (Švica)
*[[Schunter]] (Nemčija)
* [[Schussen]] (Nemčija)
* [[Schwalm]] (2, Nemčija)
*[[Schwarza]] (Avstrija)
* [[Schwarzach]] (Nemčija)
* [[Schwarze Elster]] (Nemčija)
* [[Schwarze Laber]] (Nemčija)
* [[Schwechat (reka)]] (Avstrija)
*[[Scie]] (Francija)
* [[Secchia]] (Italija)
*[[Sédelle]] (Francija)
*[[Sée]] (Francija)
*[[Seeache]] (Avstrija)
*[[Seez]] (Švica)
* [[Segre (reka)|Segre]] (Španija/Katalonija)
*[[Sejm (reka)]] (Rusija, Ukrajina)
* [[Sejmkan]] (Rusija)
*[[Sekčov]] (Slovaška)
*[[Selá]] (Islandija)
*[[Selångersån]] (Švedska)
* [[Sele (reka)|Sele]] (Italija) 
* [[Selenga]] (992&amp;nbsp;km) (Mongolija, Rusija)
* [[Selendža]] (Rusija)
* [[Selja]] (Estonija)
* [[Selška Sora]] (Slovenija)
* [[Sélune]] (Francija)
* [[Seman]] (Albanija)
*[[Semešnica]] (Bosna in Hercegovina)
*[[Semme]] (Francija)
*[[Semnon]] (Francija)
*[[Semois]] /fr. Semoy (Belgija, Francija)
* [[Sena]], ''Seine'' (776&amp;nbsp;km) (Francija),
* [[Senegal (reka)|Senegal]] (1086&amp;nbsp;km) (Senegal, Mavretanija, Mali)
*[[Senkovec]] (Bolgarija)
*[[Sennevière]] (Francija)
*[[Senouire]] (Francija)
*[[Sense]] (Švica)
*[[Sepik]] (Papua-Nova Gvineja)
* [[Serahis]] (Ciper)
* [[Serchio]] (Italija)
*[[Serein]] (Francija)
* [[Serio]]/Sère/ (Italija)
*[[Serre]] (Francija)
* [[Sesia]] (Italija) 
*[[Seudre]] (Francija)
*[[Seuge]] (Francija)
*[[Seugne]] (Francija)
* [[Severn]] (Wales, Anglija)
*[[Severn River]] (2 reki v Kanadi/prov. Ontario z razl. izlivoma)
*[[Severski Donec]] (Ukrajina)
* [[Sèvre Nantaise]] (Francija)
* [[Sèvre Niortaise]] (Francija)
* [[Seynes]] (Frqncija)
* [[Shabeelle]] (2714&amp;nbsp;km) (Etiopija, Somalija)
* [[Shalë]] /''Shala'' (Albanija)
* [[Shannon (reka)|Shannon]] (Irska)
* [[Sharavati]] (Indija)
* [[Sharoargun]] (Rusija)
* [[Shivanath]] (Indija)
* [[Shkumbin]] (Albanija)
*[[Shtima]] (Kosovo)
*[[Shoshone]] (ZDA)
* [[Shushicë]]/Vlora (Albanija)
* [[Siagne]] (Francija)
*[[Sianne]] (Francija)
*[[Sichon]] (Francija)
* [[Sieg]] (Nemčija)
* [[Siesartis]] (Litva)
*[[Sieve]] (Italija)
*[[Sihavka]] (Ukrajina, Poljska)
*[[Sihl]] (Švica)
* [[Siika]] (Finska)
*[[Sikån]] (Švedska)
*[[Sikenica]] (Slovaška)
* [[Sil (reka)|Sil]] (Španija)
* [[Sile (reka)|Sile]] (Italija)
* [[Sileru]] (Indija)
* [[Sill]] (Avstrija-Tirolska)
*[[Sillerboån]] (Švedska)
* [[Silke]] (Nemčija)
* [[Silva (reka)|Silva]] (Rusija)
*[[Silverån]] (Švedska)
*[[Simested Å]] (Danska)
* [[Simeto]] (Italija-Sicilija)
*[[Simion]] (Italija-J. Tirolska)
* [[Simme]] (Švica)
*[[Sims Bayou]] (ZDA)
*[[Sinapovska]] (Bolgarija)
* [[Sindh]] (Indija)
*[[Sinjaja]] (Rusija)
* [[Sinn]] (Nemčija)
* [[Sinne]] (Italija)
*[[Sinoha]] (Ukrajina)
* [[Sió]] (Madžarska)
*[[Sioule]] (Francija)
*[[Sipi]] (Uganda)
* [[Sir Darja]] (2256&amp;nbsp;km) (Kirgizistan, Tadžikistan, Uzbekistan, Kazahstan)
* [[Siret (reka)|Siret]], ''Siretul, Seret'' (647&amp;nbsp;km) (Romunija)
* Torrente [[Sisola]] (Italija)
* [[Sitnica]] (Črna gora) (2. Kosovo) 
*[[Sitter]] (Švica)
* [[Siva]] (Rusija)
*[[Sjaunjaätno]] (Švedska)
*[[Sjoa]] (Norveška)
*[[Sjoutälven]] (Švedska)
*[[Skaftá]] (Islandija)
*[[Skålån]] (Švedska)
* [[Skals (reka)|Skals]] Å (Danska)
*[[Skäppträskån]] (Švedska)
*[[Skärjån]] (Švedska)
*[[Skeboån]] (Švedska)
*[[Skeiðará]]/Skeiðarársandur (Islandija) 
*[[Skele]] (Bosna in Hercegovina)
* [[Skellefte]] /Skellefteälven (Švedska)
* [[Skern (reka)|Skern]] /Skjern Å (Danska)
*[[Skiensvassdraget]] (Norveška)
*[[Skógá]] (Islandija)
* [[Skomlja]] (Bolgarija)
* Skora (Poljska)
* [[Skotawa]] (Poljska)
*[[Skräbeån]] (Švedska)
*[[Skrapež]] (Srbija)
* [[Skrivyte]] (Litva/Rusija-Kaliningrad)
* [[Skrwa]] (Poljska)
*[[Slakovačka reka]] (Kosovo)
* [[Slaney]] (Irska)
* [[Slatina, reka|Slatina]] (Slovaška)
*[[Slatinica]] (Bosna in Hercegovina)
*[[Slatinska rijeka]] (Bosna in Hercegovina)
*[[Sluč]] (Ukrajina, Belorusija)
*[[Slunjčica]] (Hrvaška)
* [[Słupia]] (Poljska)
*[[Smagne]] (Francija)
*[[Smotača]] (Bosna in Hercegovina)
*[[Smrečianka]] (Slovaška)
*[[Smršnica]] (Bosna in Hercegovina)
* [[Smutná]] (Češka)
* [[Snake (reka)|Snake]] (1078&amp;nbsp;km) - največji pritok Kolumbije v državi Washington, ZDA
*[[Snärjebäcken]] (Švedska)
*[[Snarumselva]] (Norveška)
*[[Snoderån]] (Švedska-Gotland)
* [[Soča]], ''Isonzo'' (138&amp;nbsp;km) (Slovenija, Italija)
* [[Soči (reka)|Soči]] (Rusija)
*[[Söderköpingsån]] (Švedska)
*[[Sog]]/Sogið (Islandija)
* [[Soh]] (Kirgizistan, Uzbekistan)
*[[Sohodol]] (Romunija)
*[[Sokočnica]] (Bosna in Herc.)
* [[Solba]] &quot;Sulm&quot; (Avstrija-Štajerska); 1 tudi v Rusiji
*[[Soligo]] (Italija)
* [[Soma]] (245&amp;nbsp;km), Francija
* [[Someș]] + povirni [[Someşul Mare]] (Romunija)
* [[Someșul Mic]]=[[Someșul Cald]]+[[Someșul Rece]] (Romunija)
* [[Somovka]] (Rusija)
* [[Son]] (Indija)
* [[Songhua Džjang]]/[[Songdžjnang]]? (Kitajska)
*[[Sonna]] (Italija)
*[[Søo]] (Norveška)
* [[Soodla]] (Estonija)
* [[Sopota (reka)|Sopota]] (Slovenija)
*[[Sopotnica]] (Hrvaška)
* [[Sora]] (52&amp;nbsp;km s Poljansko Soro), Slovenija
*[[Sör-Lillån]] (Švedska)
[[Sorot]] (Rusija)
* [[Sorraia]] (Portugalska)
* [[Sosika]] (Rusija)
* [[Sotla]] /''Sutla'' (90&amp;nbsp;km) (Slovenija/Hrvaška)
*[[Sourdoire]] (Francija)
*[[Sož]] (Belorusija...)
* [[Spačva]] (Hrvaška)
* [[Spey]] &quot;Uisge Spe&quot; (Škotska)
* [[Spodnja Tunguska]] (2989&amp;nbsp;km) (Rusija)
* [[Spöl]] /[[Aqua Granda]] (Švica, Italija)
* [[Sporzana]] (Italija)
* [[Spreča]] (Bosna in H.)
* [[Spree]] (Nemčija)
* [[Sredecka reka]] (Bolgarija)
*[[Stångån]] (Švedska)
*[[Stanička rijeka]] (Bosna in Herceg.)
*[[Stara reka]] (Severna Makedonija) (2. Bolgarija) 
*[[Stare Rehišče]] (Ukrajina)
*[[Stavnja]] (Bosna in Herceg.)
*[[Stebnik]]/Stebnyk (Ukrajina, Poljska)
*[[Stebnyk]] (Ukrajina - 2.)
*[[Steinbach]] (Avstrija)
*[[Stella]] (Italija-Furlanija)
*[[Stensån]] (Švedska)
* [[Stepenitz]] (Nemčija)
* [[Steyr (reka)|Steyr]] (Avstrija)
*[[Stiller]] (Nemčija)
* [[Stir]] (Ukrajina, Belorusija)
*[[Stizzon]] (Italija)
* [[Stohid]] (Ukrajina)
*[[Stoličný potok]] (Slovaška)
* [[Stonávka]] (Češka)
*[[Storå]](en) (Danska)
* [[Stour]] (Anglija)
* [[Strem]] (Avstrija)
* [[Streu]] (Nemčija)
* [[Střela]] (Češka)
*[[Strij (reka)]] (Ukrajina)
*[[Strjama]] (Bolgarija)
*[[Stropnice]]/Strobnitz (Avstrija, Češka)
*[[Storån]] (več rek na Švedskem)
*[[Storbodströmmen]] (Švedska)
*[[Strömsån]] (2 reki na Švedskem)
*[[Strudena]] (Bolgarija)
*Struga (Hrvaška)
* [[Struma]] (Strimon) (415&amp;nbsp;km), Bolgarija, Grčija 
* [[Strumica (reka)|Strumica]]/ [[Strumešnica]]  (Severna Makedonija, Bolgarija)
* [[Studenica]] (Srbija)
*[[Studva]] (Hrvaška)
*[[Strwiąż]]/Strivigor (Poljska, Ukrajina)
* [[Strzegomka]] (Poljska)
* [[Stržen]] (Slovenija)
*[[Stupčanica]] (Bosna in Hercegovina)
*[[Stura del Monferrato]] (Italija)
* [[Stura di Demonte]] (Italija)
* [[Stura di Lanzo]] (Italija)
* [[Subarnarekha]] (Indija)
*[[Subocka]] (Hrvaška)
* [[Suceava (reka)|Suceava]] (Romunija/Ukrajina?)
*[[Suchá]] (Slovaška)
* [[Suck]] (Irska)
* Suda (Rusija)
*[[Südaue]] (Nemčija)
* [[Sude]] (Nemčija)
* [[Sugoj]] (Rusija)
* [[Suha reka]] (Bolgarija)
*[[Suhodolnica]] (Slovenija)
* [[Suhona]] (Rusija)
* [[Suhre]] (Švica)
*[[Suippe]] (Francija)
* [[Suir]] (Irska)
*[[Sukelj]] (Ukrajina)
* [[Sula]], ime rek v Ukrajini, Belorusiji in dveh v Rusiji
* [[Sulak]] (Rusija)
* [[Sulby]] (otok Man)
*[[Suldalslågen]] (Norveška)
* [[Sülz]] (Nemčija)
*[[Sumène]] (Francija)  
* [[Sumida (reka)|Sumida]] (Japonska)
*[[Sunja (reka)]] (Hrvaška)
* [[Supij]] (Ukrajina)
* [[Supraśl]]/Sprząśla (Poljska)
*[[Suran]] (Francija)  
*[[Suså]] (Danska)
*[[Suseån]] (Švedska)
*Sušica (1. Bosna in Hercegovina; 2. Črna Gora; 3. Hrvaška; 4. Srbija)
*[[Sutina]] (Hrvaška)
*[[Sutorina]] (Hrvaška, Črna Gora)
*[[Sutjeska (reka)]] (Bosna in Hercegovina)
*[[Suturlija]]/Sutrolija (Bosna in Hercegovina)
*[[Suvaja (reka)]] (Hrvaška)
*[[Suze]] (Švica)
* [[Suženjska reka]] (415&amp;nbsp;km) (Kanada)
*[[Svartälven]] (Švedska)
*[[Svartån]] (Švedska, več rek)
*[[Svärtaån]] (Švedska)
*[[Svedružica]] (Hrvaška)
*[[Sverkestaån]] (Švedska)
* [[Svētaine]] (Latvija)
* [[Svēte]] (Latvija)
*[[Sviča]] (Ukrajina)
*[[Svinjara]] (Bosna in Hercegovina)
*[[Svinka]] (Slovaška)
* [[Svir]] (Rusija)
* [[Svitava]] (Češka)
* [[Svitávka]] (Češka, Nemčija)
* [[Svratka]] (Češka)
*[[Svržnica]] (Hrvaška)
* [[Skwa]], [[Rozoga]] (Poljska)

{{div col end}}

== Š ==
{{div col|colwidth=24em}}
*[[Šablenska reka]] (Bolgarija)
* [[Šandrin]] (Rusija)
*[[Šanja]] (Hrvaška)
* [[Šari]], Chari (1400&amp;nbsp;km) (Srednjeafr. republ., Čad, Kamerun)
* [[Šarkanjski Dunavac]] (Hrvaška)
* [[Šat el Arab]] (Irak/Iran)
*[[Šatava]] (Češka)
*[[Šavnik (reka)]] (Črna gora)
* [[Ścinawka]] /Stěnavá (Poljska /Češka)
* [[Ščavnica]] (Slovenija)
* [[Šelda]]/''Schelde&quot;''/''&quot;Escaut'' (360&amp;nbsp;km) (Francija, Belgija, Nizozemska)
*[[Šembera]] (Češka)
*[[Šemnica]] (Sevena Makedonija)
* [[Šešma]] (Rusija)
* [[Šešupė]] (Litva, Rusija-Kaliningrad)
* [[Šilka (reka)|Šilka]] (560&amp;nbsp;km) (Rusija)
* [[Šinano]] (Japonska) 
*[[Širokoleška reka]] (Bolgarija)
*[[Široko vrelo]] (Bosna in Herc.)
* [[Širvinta]] (Litva)
* [[Šlapanka]] (Češka)
* [[Śląska Ochla]] (Poljska)
* [[Ślęza]] (Poljska)
*[[Šopurka]] (Ukrajina)
* [[Štiavnica]] (Slovaška)
* Št`avnice (Češka)
* [[Štira]] (Srbija)
* [[Štítnik]] (Slovaška)
*[[Šuica (reka)]] (Bosna in Hercegovina)
*[[Šumetlica]] (Hrvaška)
*[[Švarcava]] (Češka)
* [[Šventoji]] (Litva)
_________________________

* [[Świniec]] (Poljska)
* [[Szprotawa]] (Poljska)
* [[Szreniawa]] (Poljska)
* [[Szum]] (Poljska)
{{div col end}}

== T ==
{{div col|colwidth=24em}}
* [[Taban]] (Bolgarija)
*[[Tablja (hudournik)]]/Pontebbana, Italija-Furlanija
* [[Taedong]] (Severna Koreja)
* [[Tagajõgi]] (Estonija)
*[[Taglio]] (Italija-Furlanija)
* [[Taizi]] (Kitajska)
* [[Tajo]] /Tejo (1038&amp;nbsp;km) (Portugalska, Španija)
* [[Takta]] (Madžarska)
*[[Talachulitna]] /&quot;Tal&quot; (Aljaska-ZDA)
*[[Talent]] (Švica)
*[[Talvera]]/[[Talfer]] (Italija-J.Tirolska)
* [[Tamar (reka)|Tamar]] (Anglija)
* [[Tambra]] (Španija)
* [[Tame]] (3, Anglija)
*[[Tamina]] (Švica)
* [[Tamiraparani]] (Indija)
* [[Tamiš]]/Timiş (359&amp;nbsp;km) (Romunija, Srbija)
* [[Tammaro]] (Italija)
*[[Tämnarån]] (Švedska)
* [[Tamnava]] (Srbija)
*[[Tana]]/[[Teno]] (Norveška/Finska)
* [[Tanaro]] (Italija)
* [[Tänassilma]] (Estonija)
* [[Tanew]] (Poljska)
* [[Tanjurer]] (Rusija)
* [[Tapajós]] (Brazilija)
* [[Tápió]] (Madžarska)
* [[Tapti]] (Indija)
* [[Tara (reka)|Tara]] (146&amp;nbsp;km) (Črna gora, Bosna in Hercegovina)
*[[Taramaku]] (Nova Zelandija)
* [[Taravo]] (Taravu) (Francija-Korzika) 
*[[Tardes]] (Francija)
*[[Tardoire]] (Francija)
*[[Tärendöälven]] (Švedska)
* [[Tarim (reka)|Tarim]] (1321&amp;nbsp;km) (Kitajska)
* [[Tarn (reka)|Tarn]] (Francija)
* [[Tarna]] (Madžarska)
* [[Târnava]]/[[Târnava Mare]] (Romunija)
* [[Târnava Mică]] (Romunija)
*[[Tarnon]] (Francija)
* [[Taro (reka)|Taro]] (Italija)
*[[Taruheru]] (Nova Zelandija)
* [[Tauber]] (Nemčija)
*[[Taugl]] (Avstrija)
*[[Taurach]] (Avstrija)
* [[Taurion]] (Francija)
* [[Tava]] (Indija)
*[[Tavelån]] (Švedska)
* [[Tavna]] (Bosna in H.)
* [[Taw]] (Anglija)
* [[Tay (reka)|Tay]] (193&amp;nbsp;km) (Škotska)
* [[Taz]] (Rusija)
*[[Tazlău]] (Romunija)
* [[Teberda]] (Rusija)
* [[Tebra]] (Litva)
* [[Tech]] (Francija)
* [[Tees]] (Anglija)
*[[Tegnas]] (Italija)
*[[Tekapo]] (Nova Zelandija)
*[[Tekes]] (Kazahstan, Kitajska-Ujgurija)
*[[Tekirska Reka]] (Bolgarija)
* [[Tel]] (Indija)
* [[Teleajen]] (Romunija)
* [[Teleorman]] (Romunija)
* [[Tellaro]] (Italija-Sicilija)
* [[Temenica (reka)|Temenica]] (Slovenija)
* [[Temo]] (Italija-Sardinija) 
*[[Temštica]] (Temska reka) (Srbija)
* [[Temza]] /Thames (346&amp;nbsp;km), Anglija
* [[Tena]] (Norveška/Finska)
*[[Tengeliönjoki]] (Švedska)
* [[Tenna]] (Italija)
* [[Tennessee (reka)|Tennessee]] (1049&amp;nbsp;km) (ZDA)
* [[Tenza]] (Italija)
* [[Teplá]] (Češka)
*[[Teplica]] (Slovaška)
* [[Ter (reka)|Ter]] (Italija-Furlanija)
* [[Ter (Katalonija)]] (Španija/Katalonija) 
*[[Tereblja]] (Ukrajina)
* [[Terek]] (Rusija)
* [[Teresva]] (Ukrajina)
* [[Teriberka]] (Rusija)
* [[Tērvete]] (Latvija)
*[[Tescou]] (Francija)
* [[Tesiin Gol]] (Mongolija, Rusija)
*[[Testeboån]] (Švedska)
* [[Têt]] (Francija)
*[[Teteriv]] (Ukrajina)
* [[Tha Chin]] (Tajska)
* [[Thame]] (Anglija)
* [[Thaya]]/češ. [[Dyje]] (Avstrija/Češka-Moravska)
*[[Thelon River]] (Kanada)
*[[Thérain]] (Francija)
*[[Thève]] (Francija)
*[[Thèze]] (Francija)
*[[Thi`ele]] (Švica) 
*[[Thjórsárver]] (Islandija)
*[[Thompson River]] (Kanada)
*[[Thon]] (Francija)
*[[Thouaret]] (Francija)
*[[Thouet]] (Francija)
* [[Thur]] (Švica)
* [[Tibera]] /Tevere (406&amp;nbsp;km) (Italija)
* [[Țibrin]] (Romunija)
* [[Tichá Orlice]] (Češka)
* [[Ticino]] (Švica, Italija)
*[[Tidan]] (Švedska)
* [[Tietar]] (Španija)
* [[Tigris]] (1900&amp;nbsp;km) (Turčija, Irak, Sirija in Iran)
*[[Tihaljina]] (Bosna in Hercegovina)
* [[Tilment]] /Tagliamento (178&amp;nbsp;km), Italija-Karnija/Furlanija
* [[Timava]] (Italija)
*[[Timiș (Olt)]] (Romunija)
* [[Timok]] (Srbija/Bolgarija)
*[[Timsälven]] (Švedska)
* [[Tinja (reka)]] (Bosna in Hercegovina)
* [[Rio Tinto]] (100&amp;nbsp;km) (Španija)
* [[Tirso]] (Italija-Sardinija)
* [[Tisa]] (966&amp;nbsp;km) (Ukrajina, Romunija, Madžarska, Slovaška, Srbija)
* [[Tista]] (Indija/Sikkim)
*[[Tisovac (reka)|Tisovac]] (Bosna in Hercegovina)
*[[Tisovica]] (Srbija)
*[[Tisovník]] (Slovaška)
*Tista/Tistedalselva (Norveška)
* [[Titerno]] (Italija)
*[[Tjačivec]] (Ukrajina)
*[[Tjasmin]] (Ukrajina)
* [[Tjurina]] (Rusija)
* [[Tobol]] (1591&amp;nbsp;km) (Kazahstan, Rusija)
* [[Tocantins]] (2450&amp;nbsp;km) (Brazilija)
* [[Toce]] (Italija)
*[[Točiona]] (Bosna in H.) 
*[[Tolisa (reka)]] (Bosna in Hercegovina)
* [[Tolminka]] (Slovenija)
* [[Tompo]] (Rusija)
* [[Toncina]] (Italija)
*[[Tongue]] (ZDA)
* [[Tons]] (Indija)
*[[Topčijska reka]] (Bolgarija)
* [[Topľa]] (Slovaška)
* [[Toplica (Hrvaška)|Toplica]] (Hrvaška)
* [[Toplica (Srbija)|Toplica]] (Srbija)
*[[Topolka]] (Severna Makedonija)
*[[Topolnica]] (Bolgarija) 
* [[Topolog]] (Romunija)
* Topolovec (Bolgarija)
*[[Torano]] (Italija)
* [[Tordino]] (Italija)
*[[Töreälven]]/Töre (Švedska)
* [[Torne]]/Torneälven/Tornio (Švedska/Finska)
* [[Torysa]] (Slovaška)
* [[Töss]] (Švica)
* [[Touques]] (Francija)
* [[Traisen]] (Avstrija)
* [[Traun]] (Avstrija)
* [[Trebbia]] (Italija)
* [[Trebišnjica]] (Bosna in Hercegovina)
*[[Trebižat]] (Culuša – Ričina – Brina – Suvaja – Matica – Vrlika – Tihaljina – Mlade) (Bosna in Hercegovina)
*[[Třebůvka]] (Češka)
* [[Trent]] (več rek, Anglija)
*[[Trepča (reka)]] (Hrvaška)
* [[Treska]] (Severna Makedonija)
* [[Trešanica]] (Bosna in Hercegovina)
*[[Trettach]] (Nemčija)
* [[Třemonká]] (Češka)
*[[Třemošná]] (Češka)
*[[Tribija]] (Bosna in Herceg.)
* [[Triesting]] (Avstrija)
*[[Trieux]] (Francija) 
*[[Triffin]] (ZDA)
* [[Triglavska Bistrica]] (Slovenija)
* [[Trigno]] (Italija)
* [[Trinity (reka)|Trinity]] (ZDA)
*[[Triouzoune]] (Francija)
*[[Trmanka]] (Češka)
* [[Trnava (reka)|Trnava]] (2 reki: Hrvaška in Češka)
* [[Trnavka]] (2, Slovaška)
*[[Trnovica]] (Bosna in Herc.)
*[[Troesne]] (Francija)
* [[Tronto]] (Italija)
*[[Trosaån]] (Švedska)
*[[Trstionica]]/Trstivnica (Bosna in Hercegovina)
* [[Trotuș]] (Romunija)
* [[Truyère]] (Francija)
* [[Tržiška Bistrica]] (Slovenija)
*[[Tskhenistsqali]] (Gruzija)
* [[Tuba (reka)|Tuba]] (Rusija)
*[[Tuhársky potok]] (Slovaška)
* Tul (Anglija)
* [[Tuloma]] (Rusija)
* [[Tulva]] (Rusija)
* [[Tumen]]/Tuman/Duman (Sev. Koreja/Kitajska/Rusija)
* [[Tumnin]] (Rusija)
*[[Tunaån]] (Švedska)
* [[Tundža]] (Bolgarija, Turčija, Grčija)
*[[Tungnaá]] (Islandija)
* [[Tungabhadra]] (Indija)
* [[Tuostah]] (Rusija)
* [[Tur]] /''Túr'' (Romunija, Madžarska)
*[[Turanganui]] (Nova Zelandija)
* [[Turia]] (Španija)
* [[Turiec]] (2, Slovaška)
* [[Turija]] (Bosna in H.; 2.Severna Makedonija, 3.Ukrajina)
*[[Turňa]] (Slovaška)
* [[Turunčuk]] (Ukrajina)
* [[Tusciano]] (Italija)
*[[Tuščica]] (Bosna in H.)
*[[Tutana]] (Romunija)
* [[Tuul]] Gol (Mongolija)
*[[Tvärån]] (Švedska)
* [[Tweed]] (Škotska)
*[[Twizel]] (Nova Zelandija)
* [[Tyne]] (Anglija)
{{div col end}}

== U ==
{{div col|colwidth=24em}}
*[[Uawa]] (Nova Zelandija)
* [[Ubangi]], ''Oubangui, Ubangui'' (1060&amp;nbsp;km)(Vzhodni Kongo, Srednjeafr. r.)
* [[Ublya]] (Slovaška, Ukrajina)
* [[Ucayali]] (2,238&amp;nbsp;km) Peru
* [[Učja]]/Uccea (Italija, Slovenija)
* [[Uda]] (Rusija)
* [[Udaj]] (Ukrajina)
*[[Udava]] (Slovaška)
* [[Uecker]] (Nemčija)
* [[Ufa (reka)|Ufa]] (Rusija-Baškirija)
* [[Ufita]] (Italija)
*[[Ugar]] (Bosna in Herc.)
*[[Uggerby Å]] (Danska)
* [[Ugra]] (Rusija)
*[[Ugrić]] (Bosna in Herc.)
*[[Ugrovača]] (Bosna in Hercegovina)
* [[Úhlava]] (Češka) / Úlava?
*[[Úhlavka]] (Češka) 
* [[Uj]] (Rusija, Kazahstan)
* [[Ukrina]] (Bosna)
* [[Ulička]] (Slovaška)
* [[Ulkan]] (Rusija)
* [[Ulla (reka)|Ulla]] (Španija-Galicija)
* [[Ulster (reka)|Ulster]] (Nemčija)
*[[Ulvåa]] (Norveška)
* [[Umanka]] (Ukrajina)
* [[Umba]] (Rusija)
* [[Umbusi]] (Estonija)
* [[Ume]] /[[Umeälven]] (Švedska)
* [[Una]] (214&amp;nbsp;km) (Hrvaška, Bosna in Hercegovina)
* [[Unac]] (Bosna in Hercegovina),
* [[Unica]] (Slovenija)
*[[Unstrut]] (Nemčija)
* [[Úpa]] (Češka)
* [[Ural (reka)|Ural]] (2428&amp;nbsp;km) (Rusija, Kazahstan)
* Ure (Anglija)
*[[Upperudsälven]] (Švedska)
* [[Urft]] (Nemčija)
* [[Urluia]] (Romunija)
* [[Urugvaj (reka)|Urugvaj]] (1838&amp;nbsp;km) (Urugvaj, Argentina)
* [[Usa]] (Rusija)
*[[Usk]] (Wales)
*[[Úslava]] (Češka)
*[[Usora]] (Bosna in Hercegovina)
* [[Usuri]] (Kitajska/Rusija)
*[[Utinja]] (Hrvaška)
*[[Utroja]] (Rusija)
*[[Utterån]] (Švedska)
* [[Uvac (reka)|Uvac]] (Srbija, Bosna in Hercegovina)
*[[Uvan]]/Uvån (Švedska)
* [[Uvelka]] (Rusija)
*[[Uzlomac]] (Bosna in Hercegovina)
* [[Už]]/Uh (Ukrajina, Slovaška)
{{div col end}}

== V ==
{{div col|colwidth=24em}}
*Vˇača/Въча (Bolgarija)
* [[Vaga (reka)]] (Rusija)
*[[Vaganec]] (Bosna in Hercegovina)
*[[Vaggeälven]] (Švedska)
* [[Vah (reka)]] (Rusija)
* [[Váh]] (403&amp;nbsp;km), Slovaška
* [[Vaigai]] (Indija)
*[[Vaige]] (Francija)
*[[Väike Emajõgi]] (Estonija)
*[[Vaikkojoki]] (Finska)
* [[Vainganga]] (Indija)
*[[Vajont]] (Italija)
* [[Valapattanam]] (Indija-Kerala)
* [[Valave]] (Šrilanka)
* [[Valbonë]]/[[Valbona]] (Albanija)
*[[Valea Danului]] (Romunija)
*[[Valea Iașului]] (Romunija)
*[[Valea lui Stan]] (Romunija)
*[[Valea Lupului]] (Romunija) 
*[[Valeacu Pești]] (Romunija)
* [[Valepp]] (Nemčija, Avstrija)
* [[Valgejõgi]] (Estonija)
* [[Valira (reka)|Valira]] (Andora, Španija)
* [[Valová]] (Češka)
*[[Vâlsan]] (Romunija)
*[[Valser Rhein]] (Švica)
* [[Valsura]] (Italija-Južna Tirolska)
*[[Vanån]] (Švedska)
* [[Vändra]] (Estonija)
* [[Vang]] (Tajska)*
*[[Vängelälven]] (Švedska)
*[[Vapa]] (Srbija)
*[[Vapstälven]] (Švedska)
* [[Var (reka)|Var]] (Francija)
* [[Vara]] (Italija)
* [[Varaita]] (Italija)
* [[Varda]] (Indija)
* [[Vardar]], ''Aixios (Axios)'' (388&amp;nbsp;km) (Sev. Makedonija, Grčija)
* [[Varde Å]] (Danska)
*[[Varenne]] (Francija)
*[[Varjisån]] (Švedska)
*[[Varošnica]] (Bosna in Herc.)
* [[Varta]] &quot;Warta&quot; (Poljska)
* [[Vārtaja]] (Latvija)
* [[Varzuga]] (Rusija)
* [[Vasiljevskaja]] (Rusija)
*[[Västerdalälven]] (Švedska)
* [[Vaška (reka)|Vaška]] (Rusija)
*[[Vatnsdalsá]] (Islandija)
*[[Vaucouleurs]] (Francija)
*[[Vauvise]] (Francija)
* [[Vechte]]/Vecht (Nemčija, Nizozemska)
* [[Vedavathi]] (Indija)
* [[Vedea]] (Romunija)
*[[Vefsna]] (Norveška)
*[[Vege å]]/Vege (Švedska)
*[[Vègre]] (Francija)
*[[Veig]] (Norveška)
* [[Veleka]] (Bolgarija)
* [[Velička]] (Češka)
*[[Velika (reka)]] (Bosna in H.)
* [[Velikaja]] (Rusija)
* [[Velika Krka]]/Kerka (69&amp;nbsp;km), (Slovenija, Madžarska)
*[[Velika Ravninčica]] (Hrvaška)
* [[Velika rijeka]] (Hrvaška)
*[[Velika Utinja]] (Hrvaška)
* [[Veliki Bački kanal]] (Srbija)
*[[Veliki Strug]] (Hrvaška)
* [[Velino]] (Italija)
* [[Velise]] (Estonija)
*[[Velpe]] (Belgija)
*[[Velunja]] (Sloveija)
*[[Veman]] (Švedska)
* [[Vemeljski Dunavac]] (Hrvaška)
*[[Vendée]] (Francija) 
* [[Venoge]] (Švica)
* [[Venta]] (Litva, Latvija)
* [[Verdon]] (Francija)
* [[Verdura]] (Italija-Sicilija)
*[[Vère]] (Francija)
* [[Verhnjaja Tajmira]] (Rusija)
*[[Verke]] (Ukrajina)
*[[Versa]] (2 reki, Italija)
*[[Verzée]] (Francija)
*[[Veselina]] (Bolgarija)
*[[Vesgre]] (Francija)
* [[Vesle]] (Francija)
* [[Vesljana]] (Rusija)
*[[Vestari-Jökulsá]] (Rusija)
* [[Veternica (reka)|Veternica]] (Srbija)
* [[Vetluga]] (Rusija)
*[[Veveyse]] (Švica)
*[[Veyre]] (Francija)
* [[Veyron]] (Švica)
* [[Vezera]] &quot;[[Vézère]]&quot;, (Francija)
* [[Viana]] (Italija)
*[[Viaur]] (Francija)
*[[Viaur]] (Francija)
*[[Victoria (reka)]] (Avstralija)
* [[Vičegda]] (1130 &amp;nbsp;km) (Rusija)
*[[Vidå]](en) (Danska)
*[[Vidak]] (Hrvaška)
*[[Vidima]] (Bolgarija)
*[[Vidbol]] (Bolgarija)
* [[Vidourle]] (Francija)
*[[Vieille Autize]] (Francija)
* [[Vienne (reka)|Vienne]] (372&amp;nbsp;km) (Francija)
*[[Vierydsån]] (Švedska)
* [[Viesīte]] (Latvija)
*[[Vietasätno]] (Švedska)
*[[Vièze]] (Švica)
* [[Vigala]] (Estonija)
*[[Vijačica]]  (Bosna in Herc.)
* [[Vilaine]] (225 km; bretonsko Gwilwen) (Francija)
* [[Viljuj]] (2650&amp;nbsp;km) (Rusija)
*[[Villgratenbach]] (Avstrija)
* [[Vilnia]] (Litva)
*[[Villnőss]] (Italija-J. Tirolska)
* [[Vils]] (2, Nemčija)
*[[Vindelälven]]/Vindel (Švedska)
* [[Vipava (reka)|Vipava]] (49&amp;nbsp;km) (Slovenija, Italija)
*[[Virån]] (Švedska)
* [[Vire (reka)|Vire]] (Francija) 
* [[Virga]] (Litva) 
*[[Vigošta]] (Bosna in Hercegovina)
* [[Vis (reka)|Vis]] (Francija)
*[[Viskan]] (Švedska)
* [[Visla]] (1047&amp;nbsp;km) (Poljska)
* [[Visočica]] (Bolgarija, Srbija)
*[[Vispa]] (Švica)
*[[Vistån]] (Švedska)
* [[Visun]]/Vulsun/Isun (Ukrajina)
* [[Višera]] (Rusija)
* Vit (Bolgarija)
*[[Vitån]] (Švedska)
*[[Vittangiälven]] (Švedska)
*[[Vizze]] (Italija-J. Tirolska)
* [[Vlára]] (Češka)
* [[Vitim]] (1940&amp;nbsp;km) (Rusija)
*[[Vitovnica]] (Srbija)
*[[Vitunjčica]] (Hrvaška) 
* [[Viživka]] (Ukrajina)
* [[Vjatka (reka)|Vjatka]] (1314&amp;nbsp;km) (Rusija)
* [[Vjosa]] (Grčija, Albanija)
* [[Vlasina (reka)|Vlasina]] (Srbija)
* [[Vlašimská Blanice]] (Češka)
* [[Vltava]] (430&amp;nbsp;km) Češka
*[[Vöckla]] (Avstrija)
* [[Voćinska rijeka]] (Hrvaška)
*[[Vodalka]] (Bosna in Hercegovina)
* [[Voglajna]] (Slovenija)
* [[Vogošća (reka)|Vogošća]] (Bosna in Hercegovina)
* [[Võhandu]] (Estonija) 
*[[Voire]] (Francija)
*[[Vojmån]] (Švedska)
*[[Vojniška reka]] (Bolgarija)
*[[Vojskova]] (Bosna in Herc.)
*[[Volane]] (Francija)
*[[Volarica]] (Bosna in Hercegovina)
*[[Volavčica]] (Hrvaška)
*[[Volavica]] (Hrvaška)
* [[Volga]] (3530&amp;nbsp;km) (Rusija)
* [[Volhov]] (Rusija)
* [[Volme]] (Nemčija)
* [[Volta (reka)|Volta]] (1500&amp;nbsp;km) (Gana, Burkina Faso)
* [[Volturno]] (Italija)
* [[Volyňka]] (Češka)
* [[Vomano]] (Italija)
*[[Vonne]] (Francija)
*[[Vorderrhein]] (Švica)
*[[Vorja]] (Rusija)
*[[Vorma]] (Norveška)
* [[Vorona (reka)]] (Rusija)
*[[Voronež (reka)]] (Rusija)
*[[Vorskla]] (Rusija, Ukrajina)
*[[Voueize]] (Francija)
*[[Vovča]] (Ukrajina)
*[[Voxnan]] (Švedska)
*[[Vrapčak]] (Hrvaška)
*Vrba, reka (2 razl.: Hrvaška, Bosna in Hercegovina)
* [[Vrbanja (reka)|Vrbanja]] (Bosna in Hercegovina)
* [[Vrbas (reka)|Vrbas]] (Bosna in Hercegovina)
*[[Vrbka]] (Češka)
*[[Vrlika (reka)]] (Hrvaška)
* [[Vruja]] (Črna Gora)
* [[Vsetínská Bečva]] (Češka)
* [[Vu (reka)|Vu]], Kitajska
* [[Vučica (reka)]] (Hrvaška)
* [[Vuka (reka)]] (Hrvaška)
* [[Vuoksi]] (Finska, Rusija)
*[[Vuger]] (Hrvaška)
* [[Vydra]] (Češka)
{{div col end}}

== W ==
{{div col|colwidth=24em}}
*[[Waal (reka)]] (Nizozemska)
*[[Wabash]] (ZDA)
*[[Wabe]] (Nemčija)
*[[Wadąg]] (Poljska)
*[[Waiapu]] (Nova Zelandija)
*[[Waiau]] (Nova Zelandija)
*[[Waihou]] (Nova Zelandija)
*[[Waikato]] (Nova Zelandija)
*[[Waimakariri]] (Nova Zelandija)
*[[Waimata]] (Nova Zelandija)
*[[Waimea]] (Nova Zelandija)
*[[Waipaoa]] (Nova Zelandija)
*[[Wairau]] (Nova Zelandija)
*[[Wairoa]] (Nova Zelandija)
*[[Waitaki]] (Nova Zelandija)
*[[Wandse]] (Nemčija)
* [[Warnow]] (155 km) (Nemčija)
* [[Waveney]] (Anglija)
* [[Wda]]=Czarna Woda (Poljska)
* [[Wear]] (Anglija)
* [[Wedder]] (Nemčija)
*[[Welland]] (Chippawa Creek) (Kanada)
* [[Vei]] (Kitajska)
*[[Weiße Laber]] (Unterbürger Laber) (Nemčija)
* [[Wel]] (Poljska)
* [[Welna]] (Poljska)
* [[Wensum]]/[[Yare]] (Anglija)
*[[Werra]] (Nemčija)
* [[Werre]] (Nemčija)
* [[Wertach]] (Nemčija)
* [[Weschnitz]] (Nemčija)
* [[Weser]] (Nemčija)
*[[Wetlina]] (Poljska)
*[[Wetschaft]] (Nemčija)
* [[Wetter]] (Nemčija)
*[[Whakatane]] (Nova Zelandija)
*[[Whangaehu]] (Nova Zelandija)
*[[Whanganui]] (Nova Zelandija)
*[[Whareama]] (Nova Zelandija)
* [[Wharfe]] (Anglija)
*[[White River]] (Arkansas)
* [[Widawa]] (Poljska)
*[[Wiehe]] (Nemčija)
*[[Wien (reka)]] (Avstrija)
* [[Wieprz]] (Poljska)
* [[Wieprza]] (Poljska)
* [[Wierzyca]] (Poljska)
*[[Wietze]] (Nemčija)
* [[Wiese]] (Nemčija)
* [[Wiesent]] (Nemčija)
* [[Wigger]] (Švica)
*[[Wind]] (ZDA)
*[[Winkeltalbach]] (Avstrija)
* [[Wipper]] (Nemčija)
* [[Wipperau]] (Nemčija)
*[[Wisconsin (reka)]] (ZDA)
* [[Wisłok]] (Poljska)
* [[Wisłoka]] (Poljska)
* [[Witham]] (Anglija)
* [[Wkra]] (Poljska)
* [[Wojczechówka]] (Poljska)
*[[Wołosaty]]/Volosatka (Poljska)
* [[Wörnitz]] (Nemčija)
* [[Wulka]] (Avstrija)
* [[Wümme]] (Nemčija)
* [[Wupper]] (Nemčija)
* [[Würm]] (Nemčija) 
* [[Wuttach]] (Nemčija)
* [[Wye (reka)|Wye]] /Afon Gwy (Wales, Anglija)

== X ==
{{div col|colwidth=24em}}
* [[Šar Moron]] (Kitajska)
* [[Šjada]] (Kitajska)
* [[Šiliao]] (Kitajska)
{{div col end}}

== Y ==
{{div col|colwidth=24em}}
* [[Jalu]]/Amnok (Kitajska/Severna Koreja)
* [[Janghe]] (Kitajska)
* [[Yarlung Tsangpo]] (Kitajska)
*[[Yarra]] (Avstralija)
* [[Ybbs (reka)|Ybbs]] (Avstrija)
* [[Yellowstone (reka)|Yellowstone]] (1114&amp;nbsp;km) (ZDA)
*[[Yères]] (Francija)
*[[Yerres]]/Yerre? (Francija)
*[[Yèvre]] (Francija)
*[[Yon]] (Francija)
*[[Yser]] (Francija)
*[[Ytterån]] (Švedska)
* [[Jingna]] (Kitajska)
* [[Jom]] (Tajska)
* [[Jongding]] (Kitajska)
* [[Yonne]] (Francija)
*[[Ysper]] (Avstrija)
*[[Ytri-Rangá]] (Islandija)
{{div col end}}

== Z ==
{{div col|colwidth=24em}}
*[[Zagorska Mrežnica]] (Hrvaška)
* [[Zagyva]] (Madžarska)
* [[Zaj]] (Rusija)
*[[Zajaska reka]] (Severna Makedonija)
* [[Zala]] (139&amp;nbsp;km) Madžarka
* [[Zalomka]] (Srbija, Bosna in Hercegovina)
* [[Zambezi]] (2574&amp;nbsp;km) (Zambija, Angola, Namibija, Bocvana, Zimbabve, Mozambik)
*[[Zarafshon]] (Tadžikistan, Uzbrkistan)
* [[Zarka (reka)|Zarka]] (Jordanija)
* [[Zavhan]] (Mongolija)
*[[Zaya]] (Avstrija)
*[[Zdena]] (Bosna in Hercegovina)
* [[Zdobnice]] (Češka)
* [[Zeja]] (1242&amp;nbsp;km) (Rusija)
*[[Zelenikovac]] (Bosna in Hercegovina)
*[[Zelina]] (Hrvaška)
*[[Zeller Ache]] (Avstrija)
*[[Zeller Bach]] (Avstrija)
* [[Zeta (reka)|Zeta]] (65/89&amp;nbsp;km) (Črna gora)
* [[Zêzere]] (Portugalska)
* [[Žuanghe]] (Kitajska)
* [[Zielawa]] (Poljska)
* [[Zihl]] (Švica)
* [[Zilja]] (125&amp;nbsp;km), Avstrija-Koroška
* [[Ziljica]] (Italija, Avstrija-Koroška)
* [[Ziller]] (Avstrija-Tirolska)
* [[Zirjanka]] (Rusija)
*[[Zlatica]] (Romunija, Srbija)
*[[Zletovska reka]] (Severna Makedonija)
*[[Zlotska reka]] (Srbija)
* [[Zmajevački Dunavac]] (Hrvaška)
*[[Zovičica]] (Bosna in H.)
* [[Zrmanja (reka)|Zrmanja]] (Hrvaška)
*[[Zrnovska reka]] (Severna Makedonija)
* [[Zschopau]] (češ./slovansko ''Sapava'' ali ''Šopava'') (Nemčija)
*[[Zubřina]] (Češka) 
* [[Zújar]] (Španija)
*[[Zujevina]] (Bosna in Hercegovina)
* [[Zusam]] (Nemčija)
* [[Zwickauer Mulde]] (Nemčija) 
{{div col end}}

== Ž ==
{{div col|colwidth=24em}}
* [[Žarovnica]] (Hrvaška)
* [[Žejbro]] (Češka)
*[[Želča]] (Rusija)
* [[Želivka]] (Češka)
* [[Željeznica (reka)|Željeznica]] (Bosna in Herceg.)
*[[Žepa]] (Bosna in H.)
* [[Žirovnica (Una)|Žirovnica]] (Hrvaška)
* [[Žirovnice]] (Češka)
* [[Žitava]] (Slovaška)
*[[Žizdra]] (Rusija)
* [[Žuravka]] (Rusija)
{{div col end}}

{{stublist|date=april 2024}}

[[Kategorija:Seznami rek]]</text>
      <sha1>ht9tn849r2lyb8k4zc5vcpcearjf6jo</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Argo</title>
    <ns>0</ns>
    <id>88003</id>
    <revision>
      <id>6773960</id>
      <parentid>6481519</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T20:02:37Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>GT</comment>
      <origin>6773960</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="478" sha1="d5sy80z9e1ownjoul98s558xhno7hhz" xml:space="preserve">'''Argo''' je lahko:

* [[argo (zvrst jezika)]], socialna zvrst jezika
* [[Argo, Alabama]], kraj v Alabami
* [[Argo (vozilo)]], vozilo
* [[Argo (revija)]], slovenska strokovna revija za področje muzealstva
* [[Argo Racing Cars]], britansko konstruktorsko podjetje
* [[Argo (ladja)]], ladja argonavtov
* [[Misija Argo]], ameriški film iz leta 2012
* [[Ladja Argo (ozvezdje)]], nekdanje [[južno ozvezdje]]

== Glej tudi ==
* [[Argos]]
* [[Argus (razločitev)]]

{{razločitev}}</text>
      <sha1>d5sy80z9e1ownjoul98s558xhno7hhz</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam praznikov z oznako Svetovni dan</title>
    <ns>0</ns>
    <id>93769</id>
    <revision>
      <id>6774056</id>
      <parentid>6768817</parentid>
      <timestamp>2026-11-03T05:26:33Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>MitjaJez</username>
        <id>236394</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* */ praznike imamo na temo</comment>
      <origin>6774056</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="10833" sha1="qlse0r51dswhx55dha1a744aygvur06" xml:space="preserve">Tovrstni dnevi imajo za glavni cilj ozaveščanje svetovnega prebivalstva, da bi kakor koli pripomogli zoper probleme na temo, na katero se praznik navezuje.

{{CompactTOC}}

== Seznam ==

{{Statično številčenje vrstic}}
{| class=&quot;wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash&quot;
! Praznik
! Datum
|- {{Sidro|A}}
| [[svetovni dan alzheimerjeve bolezni]] || {{Hs|09-21}} [[21. september]]
|-
| [[svetovni dan amiotrofične lateralne skleroze]] || {{Hs|06-21}} [[21. junij]]
|-
| [[svetovni dan arhitekture]] || {{Hs|10-01}} [[1. oktober]]
|-
| [[svetovni dan astme]] || {{Hs|05-07}} prvi četrtek v maju
|- {{Sidro|B}}
| [[svetovni dan barij]] || {{Hs|07-31}} zadnja nedelja v juliju
|-
| [[svetovni dan beguncev]] || {{Hs|06-20}} [[20. junij]]
|-
| [[svetovni dan biodiverzitete]] || {{Hs|05-22}} [[22. maj]]
|-
| [[svetovni dan bivalnega okolja]] || {{Hs|10-06}} [[6. oktober]]
|-
| [[svetovni dan boja proti aidsu]] || {{Hs|12-01}} [[1. december]]
|-
| [[svetovni dan boja proti bolečini]] || {{Hs|10-11}} [[11. oktober]]
|-
| [[svetovni dan boja proti kajenju]] || {{Hs|01-31}} [[31. januar]]
|-
| [[svetovni dan boja proti nasilju nad ženskami]] || {{Hs|11-25}} [[25. november]]
|-
| [[svetovni dan boja proti nepismenosti]] || {{Hs|09-08}} [[8. september]]
|-
| [[svetovni dan boja proti odvisnosti]] || {{Hs|11-11}} [[11. november]]
|-
| [[svetovni dan boja proti otroškemu delu]] || {{Hs|06-12}} [[12. junij]]
|-
| [[svetovni dan boja proti raku]] || {{Hs|02-04}} [[4. februar]]
|-
| [[svetovni dan boja proti rasni diskriminaciji]] || {{Hs|03-21}} [[21. marec]]
|-
| [[svetovni dan boja proti revščini]] || {{Hs|10-17}} [[17. oktober]]
|-
| [[svetovni dan boja proti smrtni kazni]] || {{Hs|11-30}} [[30. november]]
|-
| [[svetovni dan boja proti sužnosti]] || {{Hs|12-02}} [[2. december]]
|-
| [[svetovni dan boja proti širjenju puščav in suše]] || {{Hs|06-17}} [[17. junij]]
|-
| [[svetovni dan bolnikov]] || {{Hs|02-11}} [[11. februar]]
|-
| [[svetovni dan brez avtomobila]] || {{Hs|04-22}} [[22. april]]
|- {{Sidro|C}}
| [[svetovni dan civilne zaščite]] || {{Hs|03-01}} [[1. marec]]
|-
| [[svetovni dan civilnega letalstva]] || {{Hs|12-07}} [[7. december]]
|- {{Sidro|Č}}
| [[svetovni dan čebel]] || {{Hs|05-20}} [[20. maj]]
|-
| [[svetovni dan človekovih pravic]] || {{Hs|12-10}} [[10. december]]
|-
| [[svetovni dan človeške solidarnosti]] || {{Hs|12-20}} [[20. december]]
|- {{Sidro|D}}
| [[svetovni dan delovne terapije]] || {{Hs|11-27}} [[27. november]]
|-
| [[svetovni dan diabetesa]] || {{Hs|11-14}} [[14. november]]
|-
| [[svetovni dan dojenja]] || {{Hs|08-02}} [[2. avgust]]
|-
| [[svetovni dan Downovega sindroma]] || {{Hs|03-21}} [[21. marec]]
|-
| [[svetovni dan družine]] || {{Hs|05-15}} [[15. maj]]
|-
| [[svetovni dan duševnega zdravja]] || {{Hs|10-10}} [[10. oktober]]
|- {{Sidro|E}}
| [[svetovni dan edinosti Cerkve]] || {{Hs|01-19}} [[19. januar]]
|-
| [[svetovni dan etnologije]] || {{Hs|04-02}} [[2. april]]
|-
| [[svetovni dan Evrope]] || {{Hs|05-09}} [[9. maj]]
|- {{Sidro|F}}
| [[svetovni dan farmacevtov]] || {{Hs|09-25}} [[25. september]]
|- {{Sidro|G}}
| [[svetovni dan gasilcev]] || {{Hs|05-04}} [[4. maj]]
|-
| [[svetovni dan glasbe]] || {{Hs|06-21}} [[21. junij]]
|-
| [[svetovni dan gledališča]] || {{Hs|03-27}} [[27. marec]]
|-
| [[svetovni dan gluhonemih]] || {{Hs|09-30}} [[30. september]]
|-
| [[svetovni dan gora]] || {{Hs|12-11}} [[11. december]]
|-
| [[svetovni dan gozdov]] || {{Hs|03-21}} [[21. marec]]
|- {{Sidro|H}}
| [[svetovni dan habitata]] || {{Hs|10-07}} 1. ponedeljek v oktobru
|-
| [[svetovni dan hemofilije]] || {{Hs|04-17}} [[17. april]]
|-
| [[svetovni dan hipertenzije]] || {{Hs|05-13}} [[13. maj]]
|-
| [[svetovni dan hišnih ljubljenčkov]] || {{Hs|04-11}} [[11. april]]
|-
| [[svetovni dan hoje]] || {{Hs|10-15}} [[15. oktober]]
|-
| [[svetovni dan hrane]] || {{Hs|10-16}} [[16. oktober]]
|-
| [[svetovni dan hrbteničnih bolezni in okvar]] || {{Hs|10-16}} [[16. oktober]]
|- {{Sidro|I}}
| [[svetovni dan intelektualne lastnine]] || {{Hs|04-26}} [[26. april]]
|-
| [[svetovni dan invalidov]] || {{Hs|12-03}} [[3. december]]
|-
| [[svetovni dan izseljencev]] || {{Hs|11-17}} [[17. november]]
|- {{Sidro|J}}
| [[svetovni dan jezikov]] || {{Hs|09-26}} [[26. september]]
|-
| [[svetovni dan joge]] || {{Hs|06-21}} [[21. junij]]
|- {{Sidro|K}}
| [[svetovni dan kmetic]] || {{Hs|10-15}} [[15. oktober]]
|-
| [[svetovni dan knjige in avtorskih pravic]] || {{Hs|04-23}} [[23. april]]
|-
| [[svetovni dan kronične obstruktivne pljučne bolezni]] || {{Hs|11-16}} [[16. november]]
|-
| [[svetovni dan krvodajalstva]] || {{Hs|06-14}} [[14. junij]]
|-
| [[svetovni dan kulturnega razvoja]] || {{Hs|05-21}} [[21. maj]]
|- {{Sidro|L}}
| [[svetovni dan letalstva]] || {{Hs|12-17}} [[17. december]]
|-
| [[svetovni dan lionizma]] || {{Hs|04-12}} [[12. april]]
|-
| [[svetovni dan lutkarjev]] || {{Hs|03-21}} [[21. marec]]
|- {{Sidro|M}}
| [[svetovni dan mačk]] || {{Hs|08-08}} [[8. avgust]]
|-
| [[svetovni dan mater]] || {{Hs|03-25}} [[25. marec]]
|-
| [[svetovni dan materinščine]] || {{Hs|02-21}} [[21. februar]]
|-
| [[svetovni dan medicinskih sester in babic]] || {{Hs|05-06}} [[6. maj]]
|-
| [[svetovni dan meteorologije]] || {{Hs|03-23}} [[23. marec]]
|-
| [[svetovni dan migrantov]] || {{Hs|12-18}} [[18. december]]
|-
| [[svetovni dan miotonične distrofije]] || {{Hs|09-15}} [[15. september]]
|-
| [[svetovni dan miru]] || {{Hs|01-01}} [[1. januar]]
|-
| [[svetovni dan mladih]] || {{Hs|08-12}} [[12. avgust]]
|-
| [[svetovni dan mladih prostovoljcev]] || {{Hs|04-15}} [[15. april]]
|-
| [[svetovni dan mladine]] || {{Hs|11-11}} [[11. november]]
|-
| [[svetovni dan mladinske književnosti]] || {{Hs|04-02}} [[2. april]]
|-
| [[svetovni dan mokrišč]] || {{Hs|02-02}} [[2. februar]]
|-
| [[svetovni dan možganske kapi]] || {{Hs|05-10}} [[10. maj]]
|-
| [[svetovni dan muzejev]] || {{Hs|05-18}} [[18. maj]]
|- {{Sidro|N}}
| [[svetovni dan nekajenja]] || {{Hs|05-31}} [[31. maj]]
|-
| [[svetovni dan nepopolnosti]] || {{Hs|10-07}} [[7. oktober]]
|- {{Sidro|O}}
| [[svetovni dan oceanov]] || {{Hs|06-08}} [[8. junij]]
|-
| [[svetovni dan ohranjanja ozonske plasti]] || {{Hs|09-16}} [[16. september]]
|-
| [[svetovni dan oporečnikov]] || {{Hs|05-15}} [[15. maj]]
|-
| [[svetovni dan osteoporoze]] || {{Hs|10-20}} [[20. oktober]]
|-
| [[svetovni dan osveščanja o nasilju nad starejšimi]] || {{Hs|06-15}} [[15. junij]]
|-
| [[svetovni dan otroka]] || {{Hs|11-20}} [[20. november]]
|-
| [[svetovni dan OZN]] || {{Hs|10-24}} [[24. oktober]]
|- {{Sidro|P}}
| [[svetovni dan plesa]] || {{Hs|04-29}} [[29. april]]
|-
| [[svetovni dan podjetnic]] || {{Hs|05-18}} [[18. maj]]
|-
| [[svetovni dan podnebnih sprememb]] || {{Hs|05-15}} [[15. maj]]
|-
| [[svetovni dan podore žrtvam mučenja]] || {{Hs|06-26}} [[26. junij]]
|-
| [[svetovni dan poezije]] || {{Hs|03-21}} [[21. marec]]
|-
| [[svetovni dan pošte]] || {{Hs|10-09}} [[9. oktober]]
|-
| [[svetovni dan pozdrava]] || {{Hs|11-21}} [[21. november]]
|-
| [[svetovni dan pravice vedeti]] || {{Hs|11-28}} [[28. november]]
|-
| [[svetovni dan pravične trgovine]] || {{Hs|05-13}} [[13. maj]]
|-
| [[svetovni dan prebivalstva]] || {{Hs|07-11}} [[11. julij]]
|-
| [[svetovni dan preprečevanja samomorov]] || {{Hs|09-10}} [[10. september]]
|-
| [[svetovni dan pripadnikov mirovnih operacij ZN]] || {{Hs|05-29}} [[29. maj]]
|-
| [[svetovni dan pripovedništva]] || {{Hs|03-19}} [[19. marec]]
|-
| [[svetovni dan prostovoljcev]] || {{Hs|12-05}} [[5. december]]
|-
| [[svetovni dan prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst]] || {{Hs|03-03}} [[3. marec]]
|-
| [[svetovni dan prve pomoči]] || {{Hs|09-11}} [[11. september]]
|-
| [[svetovni dan psoriaze]] || {{Hs|10-29}} [[29. oktober]]
|-
| [[svetovni dan ptic selivk]] || {{Hs|05-10}} [[10. maj]]
|- {{Sidro|R}}
| [[svetovni dan radioamaterjev]] || {{Hs|04-18}} [[18. april]]
|-
| [[svetovni dan Rdečega križa]] || {{Hs|05-08}} [[8. maj]]
|-
| [[svetovni dan rek]] || {{Hs|30-09}} zadnja nedelja v septembru
|-
| [[svetovni dan religij]] || {{Hs|01-16}} [[16. januar]]
|-
| [[svetovni dan revmatskih bolezni]] || {{Hs|10-12}} [[12. oktober]]
|-
| [[svetovni dan Romov]] || {{Hs|04-08}} [[8. april]]
|- {{Sidro|S}}
| [[svetovni dan sonca]] || {{Hs|05-28}} [[28. maj]]
|-
| [[svetovni dan spomina na žrtve holokavsta]] || {{Hs|01-27}} [[27. januar]]
|-
| [[svetovni dan spomina na žrtve prometnih nesreč]] || {{Hs|11-21}} 3. nedelja v novembru
|-
| [[svetovni dan srca]] || {{Hs|09-29}} [[29. september]]
|-
| [[svetovni dan standardizacije]] || {{Hs|10-14}} [[14. oktober]]
|-
| [[svetovni dan starejših]] || {{Hs|10-01}} [[1. oktober]]
|-
| [[svetovni dan stomistov]] || {{Hs|10-02}} [[2. oktober]]
|-
| [[svetovni dan strpnosti]] || {{Hs|03-21}} [[21. marec]]
|-
| [[svetovni dan svobode tiska]] || {{Hs|05-03}} [[3. maj]]
|- {{Sidro|Š}}
| [[svetovni dan šolskega mleka]] || {{Hs|09-24}} [[24. september]]
|-
| [[svetovni dan športa]] || {{Hs|05-31}} [[31. maj]]
|-
| [[svetovni dan študentov]] || {{Hs|11-17}} [[17. november]]
|- {{Sidro|T}}
| [[svetovni dan telekomunikacij]] || {{Hs|05-17}} [[17. maj]]
|-
| [[svetovni dan televizije]] || {{Hs|11-21}} [[21. november]]
|-
| [[svetovni dan travme]] || {{Hs|10-17}} [[17. oktober]]
|-
| [[svetovni dan tuberkuloze]] || {{Hs|03-24}} [[24. marec]]
|-
| [[svetovni dan turizma]] || {{Hs|09-27}} [[27. september]]
|- {{Sidro|U}}
| [[svetovni dan učiteljev]] || {{Hs|10-05}} [[5. oktober]]
|-
| [[svetovni dan urbanizma]] || {{Hs|11-29}} [[29. november]]
|-
| [[svetovni dan ustnega zdravja]] || {{Hs|03-20}} [[20. marec]]
|- {{Sidro|V}}
| [[svetovni dan varčevanja]] || {{Hs|10-31}} [[31. oktober]]
|-
| [[svetovni dan varčevanja z energijo]] || {{Hs|03-06}} [[6. marec]]
|-
| [[svetovni dan varne uporabe interneta]] || {{Hs|02-09}} [[9. februar]]
|-
| [[svetovni dan varnosti in zdravja pri delu]] || {{Hs|04-28}} [[28. april]]
|-
| [[svetovni dan varstva okolja]] || {{Hs|06-05}} [[5. junij]]
|-
| [[svetovni dan varstva potrošnikov]] || {{Hs|11-30}} [[30. november]]
|-
| [[svetovni dan varstva živali]] || {{Hs|10-04}} [[4. oktober]]
|-
| [[svetovni dan vegetarijanstva]] || {{Hs|10-01}} [[1. oktober]]
|-
| [[svetovni dan velnesa]] || {{Hs|06-13}} 2. sobota v juniju
|-
| [[svetovni dan veterinarjev]] || {{Hs|04-30}} zadnja sobota v aprilu
|-
| [[svetovni dan voda]] || {{Hs|}} [[22. marec]]
|- {{Sidro|Z}}
| [[svetovni dan zapuščenih živali]] || {{Hs|04-04}} [[4. april]]
|-
| [[svetovni dan zdravja]] || {{Hs|04-07}} [[7. april]]
|-
| [[svetovni dan zborovskega petja]] || {{Hs|12-14}} 2. nedelja v decembru
|-
| [[svetovni dan Zemlje]] || {{Hs|04-22}} [[22. april]]
|-
| [[svetovni dan znanosti za mir in razvoj]] || {{Hs|11-10}} [[10. november]]
|}

{{Škrbinski seznam}}

[[Kategorija:Svetovni dnevi| ]]
[[Kategorija:Seznami|Prazniki z oznako Svetovni dan]]</text>
      <sha1>qlse0r51dswhx55dha1a744aygvur06</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Peloponez</title>
    <ns>0</ns>
    <id>94735</id>
    <revision>
      <id>6773928</id>
      <parentid>6443658</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T19:58:30Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <comment>/* Mesta */ razločitev, drugi drobni popravki  [[Project:AWB|AWB]]</comment>
      <origin>6773928</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="25433" sha1="4a2476u3nlmpnsl99donbtia04i7ivv" xml:space="preserve">{{Infopolje Naselje
| name                    = Peloponez
| type                    = Tradicionalna geografska enota Grčije
| native_name             = {{lang|el|Πελοπόννησος}}
| image_blank_emblem      = 
| blank_emblem_type       = 
| image_map               = Location map of Peloponnese (Greece).svg
| map_caption             = Peloponez (modro) v Grčiji
| subdivision_type        = Regija
| subdivision_name        = {{zastava|Grčija}}
| leader_title            = guverner
| leader_name             = 
| leader_party            = 
| parts_type              = Regionalna enota
| parts_style             = list
| p1                      = 
| p2                      = 
| p3                      = 
| p4                      = 
| p5                      = 
| seat_type               = Glavno mesto
| seat                    = [[Patras]]
| population_total        = 1.100.071
| population_as_of        = 2011
| area_total_km2          = 
| population_density_km2  = auto
| iso_code                = GR-E
| website                 = 
| latd                    = 
| longd                   = 
| coordinates_display     = yes
}}

'''Peloponez''' (Peloponnesus; grško Πελοπόννησος, Pelopónnēsos) je polotok ali otok in geografska regija v južni Grčiji. Od osrednjega dela države je ločen s [[Korintski zaliv|Korintskim zalivom]] in [[Korintski prekop|prekopom]]. V poznem srednjem veku in otomanski dobi je bil polotok znan kot Moreja (grško Μωρέας), ime je še vedno v pogovorni uporabi v svoji demotični obliki (Μωριάς).

Polotok je razdeljen na tri upravne regije: večina pripada regiji Peloponez, manjši del pa Zahodni Grčiji in Atiki.

Tukaj se je leta 1821 začela grška osamosvojitvena vojna. Peloponežani od takrat skoraj v celoti obvladujejo politiko in vlado v Grčiji. &lt;ref&gt;Jean Meynaud, Panagiotes Merlopoulos, Gerasimos Notaras, ''Oi politikes dunameis sten Ellada,'' 2002 edition&lt;/ref&gt; 

== Geografija ==
[[File:Kanal-Korinth-2011.jpg|thumb|right|Korintski prekop ločuje Peloponez od celinske Grčije]]
[[File:Arkadia idyll Peloponnese.jpg|thumb|Pokrajina Arkadija]]
Peloponez je polotok, ki pokriva okoli 21.549 kvadratnih kilometrov in je najjužnejši del celinske Grčije. Najjužnejša točka na Peloponezu je rt Tenaro, ki velja tudi za najjužnejšo točko celotnega [[Balkan|Balkanskega polotoka]]. Lahko se šteje za otok, saj je graditev Korintskega prekopa leta 1893 polotok ločila od celine. Redko, če sploh kdaj, je naveden kot &quot;otok&quot;. Ima dve kopenski povezavi s preostalo Grčijo, naravno s [[Korintska ožina|Korintsko ožino]] in umetno po skozi 2,2 km dolgem [[Most Rio-Antirrio |mostu Rio-Antirrio]] med mestoma Rio in Antirrio, ki je bil končan leta 2004.

Polotok ima gorato notranjost in zelo razgibano obalo. Najvišji vrh v gorovju Tajget je Ajios Alias, 2407 m. Ima tudi rodovitne, gosto poseljene doline in ravnice, ki segajo do morja. Slednje se razteza na zahodu med Patrasom in Pirgosom in na jugu blizu Šparte. Ima štiri na jug obrnjene polotoke: Mesenija, Mani, rt Maleja (znan tudi kot Epidaver Limera) in Argolida na skrajnem severovzhodu Peloponeza.

Dve skupini otokov ležita ob peloponeški obali: Saronski otoki na vzhodu in Jonski otoki na zahodu. Otok Kitera pred polotokom Maleja na jugu Peloponeza se šteje kot del Jonskih otokov.

Geološko je bil Peloponez prvotno otok, vendar je bil v času potiskanja Afriške tektonske in Arabske plošče ([[tektonika plošč]]) proti severu staknjen s kopnim. Pomembni sledovi o tem so vidni v geološko mladih nagubanih gorah. [[Prelom (geologija)|Prelom]]i v Peloponezu so številni in dajejo krajini značilno podobo. Še posebej v osrednjem Peloponezu ([[Arkadija]]) je 1500 do 1900 m visoko gorovje, ki je težko dostopno in označeno kot [[kraško polje]], bazen, v katerem se pojavljajo jezera, npr. jezero Stimfalos. Ker se premik plošč še vedno nadaljuje, ter sta Peloponez in [[Kreta]] sorazmerno blizu juga Italije, je Grčija [[Potres|potresno]] najbolj ogrožena evropska regija.

Reke so maloštevilne in kratkega toka; najpomenbnejši sta Alfiós (z akumulacijskim jezerom in hidroelektrarno na pritoku Ladon) in Evrótas.

Nižine so delno poraščene z makijo, višji predeli mestoma z ohranjenimi gozdovi alepskega bora in hrasta. Oljke uspevajo do nadmorske višine 600 m, vinska trta do 1000 m (znane so rozine in kakovostno vino). Gojijo bombaž, agrume, riž, koruzo, pšenico idr. V notranjosti je razširjena živinoreja (ovce, koze). Industrija (pretežno živilska) je v večjih naseljih.

=== Prometno omrežje ===
Dve cestninski avtocesti in hitra cesta potekajo čez Peloponez in omogočajo povezavo z Atenami čez Korintski prekop na vzhodu čez več mostov in s severno Grčijo čez most Rio-Antiriio čez Korintski zaliv.

Glavna železniška proga vodi iz Aten do Korinta, kjer se razdeli na dva dela: ob severni obali (Pirejska proga do Patrasa) in vzdolž zahodne obale čez Tripoli do Kalamate (Kalamatska proga). Druge proge povezujejo mesto Pirgos na zahodu polotoka oziroma Patras, Katakolo in Olimpijo. Novo letališče v Atenah je povezano z novo železniško postajo Kiato zunaj Korinta in nadomešča majhen del starega omrežja. Zobata železnica Diakofto-Kalavrita je znamenitost polotoškega železniškega omrežja.

Iz pristanišča Patras vodijo povezave v Italijo, pa tudi do Jonskih otokov (vključno do otokov [[Zakintos]] in [[Krf]]).

Na Peloponezu sta dve letališči: Patras (Airport Arahos) in Kalamata.

== Zgodovina ==
[[File:Butler Peloponnesus et Græcia Meridionalis.jpg|thumb|left|Zemljevid Peloponeza v antiki]]
[[File:Lions-Gate-Mycenae.jpg|thumb|Levja vrata, Mikene]]
[[File:Olympia - Temple of Hera 3.jpg|thumb|Herin tempelj, Olimpija]]
[[File:Akrokorinth nordmauern.jpg|thumb|Akrokorint]]

Polotok je bil naseljen že v prazgodovini. Njegovo današnje ime izhaja iz grške mitologije, natančneje legende o junaku Pelopsu, ki je dejal, da je osvojil celotno regijo. Ime ''Peloponnesos'' pomeni &quot;otok Pelops&quot;.

[[Mikene#Mikenska civilizacija|Mikenska civilizacija]] je bila prva večja civilizacija celinske Grčije, ki je prevladovala na Peloponezu v bronasti dobi iz svojega oporišča v [[Mikene|Mikenah]], v severovzhodnem delu polotoka. Mikenska civilizacija je propadla nenadoma konec 2. tisočletja pred našim štetjem. Arheološke raziskave so pokazale, da veliko njenih mest in palač kaže znake uničenja. Za poznejša obdobja, znana kot grško temno obdobje srednjega veka, niso ohranjeni zapisi.

Leta 776 pred našim štetjem so bile prve olimpijske igre v [[Olimpija|Olimpiji]] in ta datum se včasih uporablja za označevanje začetka klasičnega obdobja grške [[antika|antike]]. V antiki je bil Peloponez središče [[Antična Grčija|antične Grčije]], saj je imel nekaj najmočnejših mestnih državic in tu je bilo nekaj najbolj krvavih bitk. Tu so bila večja mesta, kot so Antična Šparta, Korint, Argos in Megalopolis, in sedež Peloponeške lige. Vojaki s polotoka so se borili v [[Grško-perzijske vojne|perzijskih vojnah]]. Bil je tudi prizorišče [[Peloponeška vojna|peloponeške vojne]] leta 431-404 pred našim štetjem. Zavzela ga je rastoča rimska republika leta 146 pred našim štetjem in je postal provinca Ahaja. V rimskem obdobju je polotok ostal uspešen, ampak je postal obroben, sorazmerno odrezan od širšega rimskega sveta.

=== Srednji vek ===
==== Bizantinska nadvlada in slovanska naselja ====
{{glavni|Bizantinska Grčija}}
Po razdelitvi cesarstva leta 395 je Peloponez postal del vzhodnorimskega ali [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]]. Opustošenje Alarika v letih 396 in 397 je povzročilo, da so zgradili zid Heksamilion čez Korintsko ožino. &lt;ref&gt;Kazhdan (1991), p. 927&lt;/ref&gt; Večina poznoantičnega polotoka je ohranila urbanizirano podobo. V 6. stoletju je Hierokles naštel 26 mest v svojem delu ''Sinekdomos''. V drugi polovici tega stoletja pa se je dejavnost gradnje ustavila skoraj povsod, razen v [[Carigrad|Konstantinoplu]], [[Solun]]u. Verjetno se je to zgodilo zaradi kuge, potresov in slovanskih vdorov. &lt;ref name=&quot;Kazhdan 1991, p. 1620&quot;&gt;Kazhdan (1991), p. 1620&lt;/ref&gt; Novejše analize pa kažejo, da je bil padec tesno povezan z zlomom gospodarskih in trgovinskih omrežij, ki so podpirala poznoantično naseljevanje v Grčiji, pa tudi s splošnim umikom cesarske vojske in uprave z Balkana.
O obsegu slovanskih vdorov in naselitev v 7. in 8. stoletju so mnenja različna. Slovani so zasedli večino polotoka, kot je razvidno iz številčnosti slovanskih toponimov, vendar so se nabrali v stoletjih in ne kot posledica začetne &quot;poplave&quot; slovanskih vpadov. Manj slovanskih toponimov je bilo na vzhodni obali, ki je ostala v bizantinskih rokah in je bila vključena v temo Helada, ki jo je ustanovil Justinijan II. okoli leta 690. Medtem ko tradicionalno zgodovinopisje čas prihoda Slovanov na jug Grčije uvršča v pozno 6. stoletje, ni nobenih dokazov za slovansko prisotnost na Peloponezu pred letom 700, ko so morda naselili tudi drugače izpraznjeno pokrajino.

Odnosi med Slovani in Grki so bili verjetno mirni, razen manjših uporov. Peloponeško grško prebivalstvo je živelo naprej. To še posebej velja za polotok Mani in Sakonijo, kjer je bilo slovanskih vdorov malo ali jih sploh ni bilo. Bili so kmetovalci, Slovani so verjetno trgovali z Grki, ki so ostali v mestih, medtem ko so bile grške vasi še naprej v notranjosti s svojo upravo, Slovani pa so jim plačevali davke. &lt;ref name=&quot;Fine61&quot;&gt;Fine (1983), p. 61&lt;/ref&gt; Prvi poskus bizantinske cesarske vlade, da ponovno uveljavi svoj nadzor nad neodvisnimi slovanskimi plemeni na Peloponezu, je bil leta 783, ko je [[logotet]] Stavrakij s kopensko akcijo iz Carigrada po mnenju [[Teofan Spovednik | Teofana Spovednika]] prisilil Slovane, da so se uklonili. Od srede 9. stoletja, po slovanskem uporu in napadu na [[Patras]], se je začela helenizacija. Glede na (ne vedno zanesljivo) ''Kroniko o Monembaziji'' je leta 805 bizantinski guverner Korinta začel vojno s Slovani, ki jih je iztrebil in pustil prvotnim prebivalcem njihovo ozemlje. Nadzor nad mestom Patras in regijo so prevzeli ponovno naseljeni Grki. Številni Slovani so bili prepeljani v Malo Azijo in mnogi Azijci, Sicilijanci in Kalabrijski Grki so naselili  Peloponez. Celoten polotok se je oblikoval kot nova tema Peloponez z glavnim mestom Korint.

Uvedba bizantinske oblasti nad slovanskimi enklavami je bila v glavnem pokristjanjevanje in prilagajanje slovanskih poglavarjev cesarski vladi, tako pričajo literarni, epigrafski in [[sfragistika|sfragistični]] dokazi o slovanskih arhontih, ki so sodelovali pri cesarskih zadevah. Do konca 9. stoletja je bil Peloponez kulturno in upravno znova grški, razen nekaj manjših slovanskih plemen v gorah, kot sta bili Milingi in Ezeriti. Čeprav so plemena ostala razmeroma avtonomna do otomanskih časov, so bila prej izjema kot pravilo. Tudi omenjeni plemeni sta govorili grško in zdi se, da so bili kristjani.

Poleg problematičnih odnosov s Slovani so obalne regije Peloponeza močno trpele zaradi ponavljajočih se arabskih napadov po arabskem zajetju [[Kreta|Krete]] v 820-tih in vzpostavitvi Kretskega emirata. Ko je otok osvojil Bizanc leta 961, se je začela blaginja, cveteli so kmetijstvo, trgovina in industrija.

==== Frankovska oblast in bizantinska ponovna osvojitev ====
[[File:Castello Chlemoutsi.jpg|thumb|right|Frankovski grad Clairmont (Chlemoutsi)]]
[[File:Mystras palace.JPG|thumb|right|Dvor bizantinskih despotov v Mistri, ki je na Unescovem seznamu kulturne dediščine]]
Leta 1205 so po razpadu Bizantinskega cesarstva v [[Četrta križarska vojna|četrti križarski vojni]] križarji pod Viljemom iz Champlitta in Geoffreyjem Villehardouinom korakali proti jugu skozi celinsko Grčijo in osvojili Peloponez kljub posameznim lokalnim grškim odporom. Franki so nato ustanovili [[Ahajska kneževina|Ahajsko kneževino]], vazal [[Latinsko cesarstvo|Latinskega cesarstva]], medtem ko so [[Beneška republika|Benečani]] zasedli več strateško pomembnih pristanišč ob obali, kot sta Navarino in Koroni, ki so jih zadržali do 15. stoletja. Franki so popularizirali ime Moreja za polotok, ki je bilo sprva ime majhne škofije v Elidi v 10. stoletju. Njena etimologija je sporna, vendar je najpogostejša razlaga, da izhaja iz besede za ime drevesa [Črna murva |murva]] (''morea''), katerega listi so podobni obliki polotoka.

Frankovska nadvlada je na polotoku izgubila oblast po bitki pri Pelagoniji, ko je Viljem II. Villehardouin moral odstopiti v novozgrajeni trdnjavi in palači na [[Mistra|Mistri]] v bližini starodavne Šparte, ko se je prebujal Bizanc. Ta grška pokrajina (in pozneje polavtonomni [[Despotizem|despotat]]) je bila ponovno postopno zavzeta, do 1430 je postala frankovska kneževina. Enako obdobje je zaznamoval tudi pritok albanskih naseljencev v osrednjo Grčijo in na Peloponez, ki so postali predniki [[Avariniti|Arvanitov]]. 

[[Osmansko cesarstvo|Turki]] so začeli pohod na Peloponez okoli 1358, vendar se je njihov pritisk okrepil šele po letu 1387, ko je prevzel naslov odločni [[Gazi Evrenos]]. Izkoriščajoč prepire med Bizantinci in Franki, je ropal po polotoku in prisilil bizantinske [[despot (dvorni naslov)|despot]]e in preostale frankovske vladarje, da so potrdili otomansko nadvlado in klonili. To stanje je trajalo do otomanskega poraza v [[Bitka pri Ankari|bitki pri Ankari]] leta 1402, po kateri je osmanska moč pešala. Vpadi v Moreo so se nadaljevali pod Turahanom begom po letu 1423. Kljub obnovi Heksamilionovega zidu na Korintski ožini so ga Turki pod [[Murat II.|Muratom II.]] leta 1446 prebili, prisilili despote iz Moree, da so leta 1452 in 1456 ponovno priznali osmansko nadvlado in spet pod Turahanom. Po zasedbi Atenske vojvodine leta 1456 so leta 1458 Turki zasedli tretjino Peloponeza in leta 1460 je sultan [[Mehmed II. Osvajalec|Mehmed II.]] ukinil ostanke despotovine. Zadnja bizantinska trdnjava, grad Salmeniko, je bila pod poveljnikom Graizianom Paleologosom premagana julija 1461. Samo beneške utrdbe Modon, Koroni, Navarino, Monembazija, Argos in Navplion so ušle osmanskemu nadzoru.&lt;ref name=&quot;EI2-237&quot;&gt;Bées &amp; Savvides (1993) &lt;/ref&gt;

=== Osmanska zasedba, beneška oblast in ponovna osmanska zasedba ===
Beneške utrdbe so osvojili v seriji osmansko-beneških vojn: v prvi vojni, ki je trajala od leta 1463 do 1479 z več spopadi na Peloponezu, so izgubili Argos, medtem ko sta Modon in Koroni padla leta 1500 med drugo vojno. Koroni in Patras sta bila zajeta v križarskem pohodu leta 1532, ki ga je vodil genovski admiral [[Andrea Doria]], vendar je to izzvalo še eno vojno, v kateri so izgubili zadnje beneške posesti na grški celini. &lt;ref name=&quot;EI2-239&quot;&gt;Bées &amp; Savvides (1993), p. 239&lt;/ref&gt; 

[[File:Venetian lion spears Moreas.jpg|thumb|Beneški lev svetega Marka in helebarde iz časa kraljestva Morea v Narodnem zgodovinskem muzeju, Atene]]
[[File:Panagiotis Kefalas by Hess.jpg|thumb|''Revolucionarji po obleganju Tripolija,  Peter von Hess]]
Po osmanskem osvajanju je polotok postal provinca (''[[sandžak]]'') s 109 ''ziameti'' in 342 ''timari''. V prvem obdobju osmanske vladavine (1460-1687) je bilo glavno mesto v Korintu (turško ''Gördes''), pozneje pa v Leontari (''Londari''), Mistri (''Misistire'') in končno v Navplionu (turško ''Anaboli''). Nekje v sredini 17. stoletja je Moreja postala središče ločenega ejaleta s Patrasom (''Ballibadra'') kot glavnim mestom. Do smrti [[Sulejman Veličastni|Sulejmana Veličastnega]] leta 1570 je krščanskemu prebivalstvu (preštetih okoli 42.000 družin) uspelo ohraniti nekaj privilegijev, islamizacija je bila počasna, predvsem med Albanci ali lastniki nepremičnin, ki so bili vključeni v osmanski fevdalni sistem. Čeprav so muslimani kmalu nadzirali večino rodovitne zemlje, so ostali izrazita manjšina. Krščanske skupnosti so ohranile veliko samouprave, a za celotno obdobje je značilno, da so se kristjani umikali z nižin v gore. To je povzročilo vzpon kleftov, oboroženih razbojnikov in upornikov v gorah, in nastanek ustrezne institucije za financiranje armatolov, ki je preverjala dejavnosti kleftov. 
Z izbruhom &quot;velike turške vojne&quot; leta 1683 so Benečani pod Francescom Morosinijem leta 1687 zasedli celoten polotok, kar so Turki priznali v pogodbi iz Sremskih Karlovcev (1699). Benečani so ustanovili svojo provinco kot Kraljevino Moreja (italijansko ''Regno di Morea''), vendar je bila njihova vladavina nepriljubljena. Ko so Turki vdrli na polotok leta 1715, je bila večina lokalnih Grkov navdušena. Osmanska vrnitev je bila enostavna in hitra, Benetke so jo priznale v pogodbi iz Požarevca leta 1718.

Peloponez je zdaj postal jedro ejaleta Moreja, ki ga je vodil vali, ki je bil do leta 1780 [[paša]] prve stopnje (s tremi insignijami ''konjskimi repi'') in je dobil naslov [[vezir]]ja. Po letu 1780 in vse do grške vojne za neodvisnost je provinco vodil ''muhasil''. Paša iz Moreje ga je podprl s številnimi podrejenimi uradniki, vključno s krščanskim prevajalcem (''dragoman''), ki je bil višji krščanski uradnik province. V prvem obdobju je bila Moreja razdeljena na 22 okrožij ali bejlukov. Glavno mesto je bil najprej Navplion, po letu 1786 pa Tripoli (turško ''Trabliçe''). 

Morejski kristjani so rovarili proti Turkom z rusko pomočjo v tako imenovanem &quot;orlovem uporu&quot;  leta 1770, vendar je bil hitro in brutalno zatrt. Celotno prebivalstvo se je zmanjšalo, medtem ko se je muslimanski delež povečal. Kljub temu so s privilegiji s pogodbo iz Kučuk Kainardže dobili še posebne pravice, tako da so kristjani trgovali pod rusko zastavo, kar je privedlo do precejšnjega gospodarskega razcveta lokalnih Grkov, ki so skupaj s povečanimi kulturnimi stiki z zahodno Evropo (moderno grško razsvetljenstvo) in navdihujočimi ideali francoske revolucije položili temelje za grško vojno za neodvisnost. &lt;ref name=&quot;EI2-238&quot;&gt;Bées &amp; Savvides (1993) &lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Provinzen&quot;&gt;Birken (1976) &lt;/ref&gt;

=== Sodobna Grčija ===
[[File:Navarino.jpg|thumb|Bitka pri Navari, oktober 1827, zaznamuje dokončen umik otomanske oblasti v Grčiji]]
[[File:20090728 palamidi96.jpg|thumb|Panoramski pogled na Navplion, prvo glavno mesto sodobne Grčije]]

[[File:Monemvasia - Rock.jpg|thumb|Skala Monembazija]]

Peloponežani so igrali pomembno vlogo v [[Grška osamosvojitvena vojna |grški vojni za neodvisnost]] - vojna se je začela na Peloponezu, ko so uporniki  23. marca 1821 prevzeli nadzor nad Kalamato. Grški nadzor nad polotokom, razen nekaj obalnih utrdb, je bil potrjen z zavzetjem Tripolija septembra 1821, ko je bil polotok prizorišče močnih požarov in obsežnega opustošenja po prihodu egiptovskih vojakov pod Ibrahimom pašo leta 1825. Odločilna bitka za Navarino je bila zunaj Pilosa na zahodni obali Peloponeza in leta 1828 je francoski ekspedicijski korpus nagnal zadnje turško-egiptovske sile s polotoka. Mesto Navplion na vzhodni obali polotoka je postal prva prestolnica neodvisne grške države.

V 19. in začetku 20. stoletja je regija postala sorazmerno slaba in gospodarsko osamljena. Pomemben del njenega prebivalstva se je izselil v večja mesta v Grčiji, zlasti v Atene in druge države, kot so ZDA in Avstralija. Hudo sta jo prizadeli [[druga svetovna vojna]] in [[grška državljanska vojna]], doživljala je hude zločine. Življenjski standard se je močno izboljšal po vsej Grčiji po pristopu k [[Evropska unija|Evropski uniji]] leta 1981. Podeželje Peloponeza je znano kot najbolj tradicionalna in konservativna regija Grčije in je trdnjava desničarske stranke Nove demokracije, medtem ko v večjih mestnih središčih, kot sta [[Kalamata]] in zlasti [[Patras]], prevladuje levica Panhelensko socialistično gibanje. Vasi so se še naprej praznile zaradi pomanjkanja gospodarskih priložnosti, industrijskega kmetovanja in staranja prebivalstva. Kljub sorazmerni revščini v sami regiji pa so Peloponežani vedno imeli skoraj popolno prevlado v politiki in vladi v Grčiji; od grške neodvisnosti leta 1820 je velika večina predsednikov vlad  peloponeškega izvora in najmočnejše politične družine (Zaimis, Mavromihalis, Varvitsiotis, Stefanopulos in Papandreu) so iz te regije. Nekdanji premier [[Antonis Samaras]] je Peloponežan; poslovne elite Grčije je tudi večinoma peloponeške, na primer Angelopoulos in Latsis, medtem ko Manioti z južnega Peloponeza tradicionalno prevladujejo v oboroženih silah. Vse to kaže, da Peloponežani slovijo kot premeteni in politično povezani v grški popularni kulturi.

Konec avgusta 2007 je bilo na velikem delu Peloponeza veliko škode zaradi požarov,predvsem v vaseh in gozdovih, umrlo je 77 ljudi. Vpliv požarov na okolje in gospodarstvo v regiji je še vedno neznan. To je bila največja okoljska katastrofa v sodobni grški zgodovini.

== Regionalne enote ==
*[[Arkadija]] – 100.611
*[[Argolida]] – 108.636
*[[Korintija]] – 144.527 (razen občin Egion Teodori in večina *Loutraki-Perachora, ki leži vzhodno od Korintskega prekopa)
*[[Lakonija]] – 100.871
*[[Mesenija]] – 180.264
*[[Ahaja]] – 331.316
*[[Elida]] – 198.763
*Otoki (samo občina Troizinija in del Poros)

== Mesta ==
Glavna moderna mesta na Peloponezu so (stane 2011):
* [[Patras]] – 214.580
* [[Kalamata]] – 70.130
* [[Korint]] – 58.280
* [[Tripoli, Grčija|Tripoli]] – 46.910
* [[Argos (mesto)|Argos]] – 42.090
* [[Pirgos]] – 48.370
* [[Egion]] – 49.740
* [[Šparta (mesto)|Šparta]] – 35.600
* [[Navplion]] – 33.260

== Arheološka najdišča ==
Peloponez ima veliko pomembnih arheoloških najdišč iz časa bronaste dobe do srednjega veka. Med najbolj opaznimi so:

* [[Basa]] (antično mesto in Apolonov tempelj)
* [[Antični Korint]] (antično mesto)
* [[Epidaver]] (antični religiozni in zdraviliški center)
* [[Koroni]] (srednjeveška trdnjava in mestno obzidje)
*  akropola [[Kalamata]] (srednjeveška akropola in trdnjava znotraj sodobnega mesta)
* [[Mesena]] (antično mesto)
* [[Metoni, Messenia|Metoni]] (srednjeveška trdnjava in mestno obzidje)
* [[Mistra]] (srednjeveško bizantinsko trdnjavsko mesto blizu Šparte na Unescovem seznamu svetovne dediščine)
* [[Monemvasija]] (srednjeveško trdnjavsko mesto)
* [[Mikene]] (trdnjavsko mesto istoimenske civilizacije]])
* [[Olimpija]] (mesto antičnih olimpijskih iger)
* [[Antična Šparta]]
* [[Pilos]] (Nestorjeva palača in dobro ohranjena srednjeveška/zgodnjemoderna utrdba)
* [[Tegeja]] (antični religiozni center)
* [[Tirint]] (antično utrjeno naselje)

== Kuhinja ==
Specialitete regije:
* ''hilopites'' (testenine)
*  olive kalamata
* ''kolokithopita'' (bučna pita)
* ''piperopita'' (sirova pita)
* ''siglino'' (svinjsko meso) (polotok Mani)
* ''diples'' (posladek)
* ''galatopita'' (posladek)

== Galerija ==
&lt;gallery&gt;
File:PeloponnesosMap.png|Peloponez v Grčiji
File:The Peloponnese from ISS.jpg| Peloponez, 2014
File:Patras from the fortress.jpg| Pogled na [[Patras]] z gradu
File:20090727 epidavros12.jpg| Antično gledališče Epidavrus
File:Messeneasklepeion.jpg| Pogled na antični Asklepion, Mesena
&lt;/gallery&gt;

==Sklici==
{{sklici|2}}

==Viri==
* {{cite encyclopedia | article = Mora | first1 = N. A. | last1 = Bées | first2 = A. | last2 = Savvides | encyclopedia = The Encyclopedia of Islam, New Edition, Volume VII: Mif–Naz | publisher = BRILL | location = Leiden and New York | year = 1993 | isbn = 90-04-09419-9 | pages = 236–241 }}
* {{navedi knjigo | title = Die Provinzen des Osmanischen Reiches | series = Beihefte zum Tübinger Atlas des Vorderen Orients | volume = 13 | last = Birken | first = Andreas | language = de | publisher = Reichert | year = 1976 | isbn = 9783920153568 }}
* {{navedi knjigo | first = John Van Antwerp | last = Fine | title = The Early Medieval Balkans: A Critical Survey from the Sixth to the Late Twelfth Century | publisher = University of Michigan Press | year = 1991 | isbn = 978-0-472-08149-3 | url=http://books.google.com/books?id=Y0NBxG9Id58C}}
* {{cite encyclopedia | editor-first = Alexander | editor-last = Kazhdan | editor-link=Alexander Kazhdan | encyclopedia = Oxford Dictionary of Byzantium | publisher = Oxford University Press | year = 1991 | isbn = 978-0-19-504652-6}}
* {{navedi knjigo | last= Obolensky | first = Dimitri | authorlink = Dimitri Obolensky | title= The Byzantine Commonwealth: Eastern Europe, 500–1453 | url= https://archive.org/details/byzantinecommonw0000obol_k9x3 | year = 1971 | publisher = Praeger Publishers}}
* {{navedi knjigo|author = Florin Curta |year= 2011|title=The Edinburgh History of the Greeks, C. 500 to 1050: The Early Middle Ages
|url = https://archive.org/details/edinburghhistory0000curt |publisher=Edinburgh University Press|isbn=9780748638093}}

==Zunanje povezave==
{{Kategorija v Zbirki|Peloponnese}}

*[http://www.britannica.com/EBchecked/topic/449351/Peloponnese Britannica.com]
*[http://www.peloponnisos.gr/ Official Regional Government Website] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080915060918/http://www.peloponnisos.gr/ |date=2008-09-15 }}
*[http://www.planetark.com/dailynewsstory.cfm/newsid/43988/story.htm Greek Fire Survivors Mourn Amid Devastation in Peloponnese].
*[http://dx.doi.org/10.11141/ia.34.4 Storing up Problems: Labour, Storage, and the Rural Peloponnese ]


{{Peripheries of Greece}}

{{Normativna kontrola}}
[[Kategorija:Geografija Grčije]]
[[Kategorija:Periferije Grčije]]
[[Kategorija:Polotoki Grčije]]</text>
      <sha1>4a2476u3nlmpnsl99donbtia04i7ivv</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Argos</title>
    <ns>0</ns>
    <id>94738</id>
    <revision>
      <id>6773919</id>
      <parentid>3873175</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T19:54:34Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>+</comment>
      <origin>6773919</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="248" sha1="43f6hid0wunnizy36ph5kihjyztxtxp" xml:space="preserve">'''Argos''' je lahko:
* [[Argos (mesto)]] – mesto na Peloponezu v Grčiji
* [[Argos (mitologija)]] – velikan s sto očmi v grški mitologiji
* [[Argos (pes)]] – Odisejev pes v Homerjevi ''Odiseji''

== Glej tudi ==
* [[Argo]]

{{razločitev}}</text>
      <sha1>43f6hid0wunnizy36ph5kihjyztxtxp</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6773958</id>
      <parentid>6773919</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T20:02:12Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Glej tudi */ +1</comment>
      <origin>6773958</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="274" sha1="61tjzx1zkv1wp7pv5zfgxlz3yo8lrn7" xml:space="preserve">'''Argos''' je lahko:
* [[Argos (mesto)]] – mesto na Peloponezu v Grčiji
* [[Argos (mitologija)]] – velikan s sto očmi v grški mitologiji
* [[Argos (pes)]] – Odisejev pes v Homerjevi ''Odiseji''

== Glej tudi ==
* [[Argo]]
* [[Argus (razločitev)]]

{{razločitev}}</text>
      <sha1>61tjzx1zkv1wp7pv5zfgxlz3yo8lrn7</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Klasična Grčija</title>
    <ns>0</ns>
    <id>98937</id>
    <revision>
      <id>6773929</id>
      <parentid>6753095</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T19:58:34Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <comment>/* Peloponeška (ali Špartanska) zveza */ razločitev, drugi drobni popravki  [[Project:AWB|AWB]]</comment>
      <origin>6773929</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="42372" sha1="6c46wn1knpjnm843eheuzgdqfp927n1" xml:space="preserve">[[File:Parthenon from south.jpg|thumb|270 px|Tempelj Partenon na atenski Akropoli]]
{{Zgodovina Grčije}}
'''Klasična doba''' je v [[Grška zgodovina|grški zgodovini]] obdobje od [[Grško-perzijske vojne|grške zmage nad Perzijci]] (479 pr. n. št.) do smrti [[Aleksander Veliki|Aleksandra Velikega]] (323 pr. n. št.). Sledi [[Arhaična Grčija|arhaični dobi]].&lt;ref&gt;The &quot;Classical Age&quot; is &quot;the modern designation of the period from about 500 B.C. to the death of Alexander the Great in 323 B.C.&quot; (Thomas R. Martin, ''Ancient Greece'', Yale University Press, 1996, p. 94).&lt;/ref&gt; &quot;Petdesetletje&quot; ([[Stara grščina|starogrško]] πεντηκονταετία) na začetku klasične dobe je bilo [[zlata doba]] [[Atene|Aten]], ki so s svojo [[Delsko-atiška pomorska zveza|Delsko-atiško pomorsko zvezo]] bile vodilna sila Grčije. Doživele so tudi kulturni razcvet, ki je ponekod pojmovan kot vrhunec grške kulture. Umetnik [[Fidija]] je obnovil [[Atenska akropola|Atensko akropolo]]. V grški književnosti je prevladalo [[Atiška grščina|atiško narečje]].

Porast atenske moči je vodil v neizogiben konflikt s [[Antična Šparta|Šparto]] in [[Korint|Korintom]]. Spori so z izbruhom [[Peloponeška vojna|Peloponeških vojn]] (431—404 pr. n. št.) prerasli v spopad, v katerem so bile poražene Atene, vendar je bil uničujoč za celotno Grčijo. Kljub temu kulturni razvoj po vojnah ni izgubil zagona: delovala sta [[Platon]] in [[Aristotel]], utemeljitelja zahodne filozofije. Prav tako je še naprej deloval atenski komediograf [[Aristofan]]. Klasična Grčija je imela tako neizmeren vpliv na kasnejšo rimsko civilizacijo in na umetnost, znanost ter politično misel današnje zahodne civilizacije.

Šparta po Peloponeških vojnah ni uspela dolgo ohraniti svoje prevlade nad Grčijo. Ponovno je velik vpliv v Grčiji pridobila [[Perzija]].&lt;ref name=&quot;Warfare in the Ancient World&quot;&gt;Brian Todd Carey, Joshua Allfree, John Cairns. [https://books.google.nl/books?id=3OSfBwAAQBAJ&amp;pg=PT32&amp;dq=persia+overran+modern+day+greece&amp;hl=nl&amp;sa=X&amp;ei=N9Z0VffXHoqR7AbFhoOYDQ&amp;ved=0CC4Q6AEwAg#v=onepage&amp;q=persia%20overran%20modern%20day%20greece&amp;f=false ''Warfare in the Ancient World''] Pen and Sword, 19 jan. 2006 ISBN 1848846304&lt;/ref&gt; Tudi [[tebanska hegemonija]] (371—362 pr. n. št.) se je izkazala za kratkotrajno. Posamezne [[polis]], mestne države, so izgubljale moč in politični pomen. [[Makedonsko kraljestvo|Makedonija]], prej obrobna država na severu Grčije, se je pod [[Filip II. Makedonski|Filipom II.]] močno okrepila in z zmago [[Bitka pri Hajroneji|pri Hajroneji]] 338 pr. n. št. prevzela oblast nad Grčijo. Filipov sin Aleksander Veliki je z uspešnim vojaškim pohodom v letih 334—326 pr. n. št. osvojil celotno Perzijo in s tem postavil temelje [[Helenistično obdobje|helenističnega obdobja]], ki je sledilo njegovi smrti.

== 5. stoletje pr. n. št. ==
{{glavni|Arhaična Grčija}}
To stoletje se v glavnem proučuje z atenskega vidika, ker so Atene zapustile več zgodb, iger in drugih pisnih del kot druge [[polis|antične grške države]]. Z vidika atenske kulturne dediščine v klasični Grčiji je obdobje, ki se običajno sklicuje na 5. stoletje pr. n. št., nekoliko seglo v 4. stoletje pr. n. št.. S tem v zvezi je mogoče sklepati, da se je prvi pomemben dogodek tega stoletja zgodil leta 508 pr. n. št. s padcem zadnjega atenskega [[tiran]]a in [[Klejsten]]ovimi reformami. Širši pogled na celoten grški svet bi se lahko začel z [[jonski upor|jonskim uporom]] 500 pr. n. št., dogodkom, ki je povzročil prvi perzijski vpad leta 492 pr. n. št. Perzijci so bili poraženi leta 490 pr. n. št. Drugi perzijski vdor leta 481–479 pr. n. št. tudi ni bil uspešen kljub zasedbi večine sodobne Grčije (severno od [[Korintska ožina|Korintske ožine]]) pri ključni točki med vojno po [[Bitka pri Termopilah |bitki pri Termopilah]] in [[bitka pri Artemiziju|bitki pri Artemiziju]].&lt;ref name=&quot;Aeschylus,Burian2009&quot;&gt;{{navedi knjigo|author1=Aeschylus,|author2=Peter Burian|author3=Alan Shapiro|title=The Complete Aeschylus: Volume II: Persians and Other Plays|url=https://books.google.com/books?id=0kTiBwAAQBAJ&amp;pg=PT18|date=17 February 2009|publisher=Oxford University Press|isbn=978-0-19-045183-7|page=18}}&lt;/ref&gt; [[Delsko-atiška pomorska zveza |Delska zveza]] se je nato oblikovala pod atensko hegemonijo in kot atensko orodje. Presežki Atencev so povzročili več upora med zavezniškimi mesti, ki so jim ga vsilili sile, vendar je atenska dinamika končno prebudila [[Antična Šparta|Šparto]] in prinesla [[Peloponeška vojna|peloponeško vojno]] leta 431 pr. n. št. Po obeh vojnah je bilo kratko obdobje miru, potem se je z vojno spet odzvala Šparta. Atene so bile dokončno poražene leta 404 pr. n. št. in notranje atenske razprtije označujejo konec 5. stoletja pr. n. št. v Grčiji.

Šparta je imela od vsega začetka sistem [[diarhija|diarhije]] (duumvirat, dvovladje). To je pomenilo, da je imela dva kralja, ki sta hkrati vladala. Vladarska položaja sta bila dedna, eden je pripadal agiadski in drugi evropontski dinastiji. Po legendi sta dedni veji teh dveh dinastij izvirali iz Evristena in Prokla, dvojčkov potomcev [[Herkul]]a. Po trojanski vojni so bili prepričani, da sta Šparto osvojili dve generaciji.

== Atene pod Klejstenom ==
{{glavni|Klejsten}}
Leta 510 pr. n. št. je špartanska vojska pomagala Atencem, da so strmoglavili svojega kralja, tirana Hipia, [[Pejzistrat]]ovega sina. [[Kleomen I.]], špartanski kralj, je postavil špartansko oligarhijo, ki jo je vodil Izagora. Toda njegov tekmec [[Klejsten]] jo je prevzel s podporo srednjega razreda in demokratov. Kleomen je posegel leta 508 in 506 pr. n. št., vendar ni mogel ustaviti Klejstena, ki so ga podprli Atenci. Vsem državljanom so bile s Klejstenovimi reformami zagotovljene enake politične pravice v ustanovah (čeprav so bili državljani le moški) in ustanovljen je bil [[ostrakizem]].

Svoboda govora je bila v demokraciji prvič uvedena v približno 130 ''[[dema]]h'', ki so postale osnovna državljanska enota. Deset tisoč državljanov je bilo članov eklezije, skupščine (ἐκκλησία, ''ekklesia''), ki jo je vodil svet naključno izbranih 500 državljanov.
Mestna upravna geografija je bila preoblikovana, da bi ustvarili mešane politične skupine: ne bi jih povezovali lokalni interesi, povezani z morjem, mestom ali podeželjem, da njihove odločitve (npr. deklaracija o vojni) ne bi bile odvisne od geografskega položaja. Območje mesta je bilo razdeljeno v 30 ''tritij'' (tretjinskih delov):
*10 tritij v obalni regiji (παρᾰλία, ''paralia'')
*10 tritij v mestu (ἄστυ,''astu''), 
*10 tritij na podeželju (μεσογεία, ''mesogia'').

Pleme je sestavljalo tri tritije, naključno izbrane, po eno iz vsake od treh skupin. Vsako pleme je zato vedno delovalo v interesu vseh treh delov.

To je bila vrsta reform, ki so omogočile nastanek širše demokracije v 460-ih in 450-ih letih pr. n. št.

== Perzijske vojne ==
{{glavni| Grško-perzijske vojne}}
[[File:Map Greco-Persian Wars-en.svg|thumbnail|Karta prve faze grško-perzijskih vojn (500–479 pr. n. št.)]]
V [[Jonija|Joniji]] (sodobna egejska obala Turčije) grška mesta, kot sta bili [[Milet]] in [[Halikarnas]], niso mogla ohraniti svoje neodvisnosti in so sredi 6. stoletja pr. n. št. prešla pod vladavino [[Ahemenidsko cesarstvo|ahemenidskega cesarstva]]. Leta 499 pr. n. št. so se Grki v [[jonski upor|jonskem uporu]] dvignili, Atene in nekatera druga grška mesta pa so poslala pomoč, a so bili hitro poraženi 494 pr. n. št. v [[Bitka pri Lade|bitki pri Ladi]]. [[Anatolija]] se je vrnila pod perzijski nadzor.

Leta 492 pr. n. št. je perzijski general Mardonij vodil vojsko prek [[Trakija|Trakije]] in [[Antična Makedonija|Makedonije]]. Zmagal je in si podredil vse po vrsti, toda bil je ranjen in prisiljen, da se je vrnil v Malo Azijo. Poleg tega je flota z okoli 1200 ladjami, ki so spremljale Mardonija na pohodu, uničila nevihta ob obali [[Sveta gora Atos|gore Atos]]. Kasneje sta generala Artafernes in Datis vodila uspešno pomorsko ekspedicijo proti Egejskim otokom.

V 490 pr. n. št. je [[Darej I.|Darej Veliki]], ki je zatiral jonska mesta, poslal perzijsko floto, da bi kaznoval Grke (zgodovinarji ne vedo, koliko je bilo vojakov, zapisi se razlikujejo od 18.000 do 100.000). Prišli so v Atiko, ker so nameravali zavzeti Atene, a jih je v [[Bitka na Maratonskem polju|maratonski bitki]] premagala grška vojska z 9000 atenskimi [[hoplit]]i in 1000 Platajci, ki jih je vodil atenski general Miltiad. Perzijska flota je nadaljevala pot v Atene, vendar se je, ko jih je zagledala, odločila, da ne bo poskusila napasti.

Leta 480 pr. n. št. je. Darejev naslednik [[Kserks I.]] sem poslal veliko močnejšo silo 300.000 po kopnem s 1207 ladjami v podporo prek dvojnega [[Pontonski most |pontonskega mosta]] čez [[Dardanele|Helespont]]. Ta vojska je zavzela Trakijo, preden se je spustila v [[Tesalija|Tesalijo]] in [[Beocija|Beocijo]], medtem ko je perzijska mornarica ščitila obalo in obnavljala kopenske enote. Grška flota je medtem hitela, da bi blokirala rt Artemizij. Po zamudi [[Leonidas]]a I., špartanskega kralja iz dinastije Agiadov, v [[Bitka pri Termopilah|bitki pri Termopilah]] (znana bitka, v kateri se je 300 Špartancev spopadlo s celotno perzijsko vojsko), se je Kserks prebil v Atiko in zavzel Atene. Kasnejša [[bitka za Artemizij]] je omogočila zajetje Evboje, ki je pod perzijskim nadzorom pripeljala večino celinske Grčije severno od [[Korintska ožina|Korintske ožine]]. Atenci so evakuirali mesto Atene po morju pred Termopilami in pod poveljstvom [[Temistokles|Temistokla]] porazili perzijsko floto v [[Bitka pri Salamini|bitki pri Salamini]].

Leta 483 pr. n. št. v obdobju miru med obema perzijskima vdoroma je bila v Lavrionu (majhno gorsko območje v bližini Aten) odkrita žila srebrove rude, izkopali so ga na stotine [[Atiški talent |talentov]] in ga uporabili za gradnjo 200 vojaških ladij za boj proti ajginskim piratom. Leto kasneje so Grki pod Špartancem [[Pavzanij (špartanski vojskovodja) |Pavzanij]]em premagali perzijsko vojsko pri [[Bitka pri Platajah |Platajah]]. Perzijci so se nato začeli umikati iz Grčije in nikoli več niso poskusili napasti.

Atenska flota se je nato obrnila nad Perzijce z Egejskega morja, odločno premagala svojo floto v [[Bitka pod Mikalom|bitki pod Mikalom]]. Leta 478 pr. n. št. je flota zajela [[Bizanc]]. V tistem času so Atene vključile vse otoške države in nekatere celinske v zavezništvo, imenovano [[Delsko-atiška pomorska zveza]], ker je bila njena zakladnica shranjena na svetem otoku [[Delos]]. Špartanci, čeprav so se udeležili vojne, so se pozneje umaknili, s čimer so Atenam omogočili vzpostavitev nesporne pomorske in gospodarske moči.
[[File:Greece alliances 431bc.jpg|thumb|444px|Mesta na začetku peloponeške vojne]]

== Peloponeška vojna ==
{{glavni|Peloponeška vojna}}

=== Izvor Delske in Peloponeške zveze ===
Leta 431 pr. n. št. se je začela vojna med Atenami in Šparto. To ni bila le vojna med dvema mestoma, temveč med dvema zvezama ali ligama mestnih držav: [[Delsko-atiška pomorska zveza|Delsko zvezo]], ki so jo vodile Atene, in Peloponeško zvezo, ki jo je vodila Šparta.

==== Delsko-atiška pomorska zveza ====
Delsko-atiška pomorska zveza (v nadaljevanju delska zveza) je zrasla zaradi potrebe po sestavi enotne fronte vseh grških mestnih držav proti perzijskemu napadu. Leta 481 pr. n. št. so grške mestne države, vključno s Šparto, organizirale prvi niz &quot;kongresov&quot;, na katerih so si prizadevali združiti vse grške mestne države proti nevarnosti drugega perzijskega vdora.&lt;ref&gt;Donald Kagan, ''The Outbreak of the Peloponnesian War'', p. 31.&lt;/ref&gt; Koalicija, ki je nastala na prvem kongresu, je bila imenovana Helenska zveza in je vključevala Šparto. Perzija je s Kserksom napadla Grčijo septembra 481 pr. n. št., a je atenska mornarica premagala perzijsko. Perzijske kopenske sile so leta 480 pr. n. št. ovirale mnogo manjše sile 300 Špartancev, 400 Tebancev in 700 moških iz beocijske Tespije v bitki pri Termopilah.&lt;ref&gt;Carl Roebuck, ''The World of Ancient Times'' (Charles Scribner's Sons: New York, 1966) pp. 244-248.&lt;/ref&gt; Perzijci so Grčijo zapustili leta 479 pr. n. št. po porazu pri Platajah.&lt;ref&gt;Carl Roebuck, ''The World of Ancient Times'', p. 249.&lt;/ref&gt;

Pri Platajah je bila zadnja bitka s Perzijci, saj po njej nikoli več niso poskušali napasti Grčije. Ko ni bilo več zunanje grožnje, so se pojavile razpoke na združeni fronti helenske zveze.&lt;ref&gt;Carl Roebuck, ''The World of Ancient Times'', p. 254.&lt;/ref&gt; Leta 477 so Atene postale priznane kot vodja koalicije mestnih držav, ki niso vključevale Šparte. Ta koalicija se je srečala in uredila svoj odnos v svetem mestu Delos.&lt;ref&gt;Carl Roebuck, ''The World of Ancient Times'', p. 256.&lt;/ref&gt; Tako je zveza prevzela ime Delska zveza. Njen uradni namen je bil osvoboditi grška mesta, ki so bila še pod Perzijo.&lt;ref&gt;Carl Roebuck, ''The World of Ancient Times'', p. 255.&lt;/ref&gt; Vse očitnejše je postajalo, da je Delska zveza resnično vodja atenskega imperializma na celotnem Egejskem morju.&lt;ref&gt;Donald Kagan, ''The Outbreak of the Peloponnesian War'', p. 44.&lt;/ref&gt;

==== Peloponeška (ali Špartanska) zveza ====
Nastala je tekmovalna koalicija grških mestnih držav okoli Šparte in postala pomembnejša, ker se je zunanja perzijska grožnja umirila. Ta koalicija je znana kot Peloponeška zveza. V nasprotju s Helensko in Delsko zvezo ni bila odgovor na nobeno zunanjo grožnjo: bila je nepremagljivo orodje špartanske politike, katere cilj sta bila varnost Šparte in prevlada Špartancev nad polotokom [[Peloponez]].&lt;ref name=kagan10&gt;Donald Kagan, ''The Outbreak of the Peloponnesian War'', p. 10.&lt;/ref&gt; 

Nastanek zveze je povezan s sporom Šparte in [[Argos (mesto)|Argosa]], drugega mesta na polotoku Peloponez. V 7. stoletju pr. n. št. je Argos prevladoval na polotoku. Tudi v začetku 6. stoletja so njegovi prebivalci poskušali nadzorovati severovzhodni del polotoka. Vzpon Šparte v 6. stoletju je povzročil spor z Argosom, vendar pa je z osvajanjem peloponeškega mesta Tegej leta 550 pr. n. št. in poraza Argijcev leta 546 pr. n. št. špartanski nadiral začel segati precej čez meje Lakonije.

=== Tridesetletni mir ===
[[File:Athenian empire 450.jpg|thumb|444px|Atenski imperij]]
Ko sta se koaliciji povečali, so nastali različni interesi. Pod vplivom kralja Arhidama II. (Evripontidi iz Šparte od 476 do 427 pr. n. št.) je Šparta v poznem poletju ali zgodnji jeseni leta 446 pr. n. št. podpisala ''tridesetletni mir'' z Atenami. Ta pogodba je začela veljati naslednjo zimo leta 445 pr. n. št.&lt;ref&gt;Donald Kagan, ''The Outbreak of the Peloponnesian War'', p. 128.&lt;/ref&gt; V skladu s to pogodbo je bila Grčija uradno razdeljena na dve veliki močni območji. Državi Šparta in Atene sta se strinjali, da ostaneta v lastnem močnem pasu in se ne vmešavata v druge. Kljub ''tridesetletnemu miru'' je bilo jasno, da je vojna neizogibna. Šparta je bila do 221 pr. n. št. diarhija z dvema kraljema, ki sta hkrati vladala mestni državi. Ena veja dednih kraljev je bila iz dinastije Evropontidov, medtem ko je bil drugi kralj iz dinastije Agiadov. S podpisom tridesetletne mirovne pogodbe je Arhidam II. uspešno preprečil, da bi se Šparta zapletla v vojno s svojimi sosedi. Toda ko je zmagala močna vojaška stranka, je bil leta 431 pr. n. št. Arhidam prisiljen v vojno z Delsko zvezo. Ko je 427 pr. n. št. Arhidam II. umrl, je zavladal njegov sin Agis II.&lt;ref name=plutarch26&gt;Plutarch, ''The Age of Alexander: Nine Greek Lives'', p. 26.&lt;/ref&gt;

=== Vzroki za peloponeško vojno ===
Neposredni vzroki za peloponeško vojno se razlikujejo od zapisa do zapisa. Najverjetnejši so trije vzroki, ki sta jih navajala starodavna zgodovinarja [[Tukidid]] in [[Plutarh]]. Pred vojno sta [[Antični Korint|Korint]] in ena njegovih kolonij, [[Krf|Korkira]] (današnji Krf), začela leta 435 pr. n. št. vojno, da bi si pridobila novo korkirsko kolonijo Epidamnos. Šparta se ni hotela vplesti v spor in je pozvala k njegovi rešitvi. Leta 433 pr. n. št. si je Korkira prizadevala za atensko pomoč. Znano je, da je bil Korint star sovražnik Aten. Da bi Korkira spodbudila Atene, da bi se vmešale v spor, je poudarjala, kako koristni bi bili prijateljski odnosi, če se upošteva strateška lega same Korkire in kolonije Epidamnos na vzhodni obali Jadranskega morja. Poleg tega je Korkira obljubila, da bi Atene lahko uporabljale njihovo mornarico, tretjo največjo v Grčiji. To je bila preveč dobra ponudba, da bi Atene zavrnile ponudbo in so podpisale obrambno zavezništvo s Korkiro.

Naslednje leto, leta 432 pr. n. št., so se Korint in Atene prerekale zaradi nadzora nad Potejdajo (v bližini današnje Nove Potejdaje), kar je sčasoma povzročilo, da so Atenci začeli oblegati Potejdajo. Od leta 434 do 433 pr. n. št. so Atene izdale Megarski ukaz, vrsto odlokov z gospodarskimi sankcijami za [[Megara|Megaro]]. Peloponeška zveza je obtožila Atene, da je s temi ukrepi kršila ''tridesetletni mir'', zato je Šparta uradno napovedala vojno Atenam.

Mnogi zgodovinarji menijo, da so to le neposredni vzroki za vojno. Temeljni vzrok je bil verjetno naraščajoča zamera Šparte in njenih zaveznikov nad prevlado Aten nad grškimi zadevami. Vojna je trajala 27 let, deloma zato, ker so se Atene (pomorske sile) in Šparta (kopenske vojaške sile) težko spopadale med seboj.

== 4. stoletje pr. n. št. ==
{{glavni|Špartanska nadvlada|Tebanska nadvlada}}
[[File:Funerary stele of Thrasea and Euandria Antikensammlung Berlin 01.jpg|thumb|300px|Relief z nagrobnika Trazea in Evandrije iz Aten, 375–350 pr. n. št., Pergamonski muzej, Berlin]]

Po končani peloponeški vojni je Šparta postala gospodarica Grčije, vendar pa se ta vloga ni skladala z ozkim gledanjem elite špartanske vojske.&lt;ref&gt;Carl Roebuck, ''The World of Ancient Times'', p. 305.&lt;/ref&gt; V nekaj letih je demokratična stranka ponovno dobila moč v Atenah in v drugih mestih. Leta 395 pr. n. št. so vladarji odstranili Lizandra, Šparta pa je izgubila pomorsko nadvlado. Atene, Argos, Tebe in Korint, zadnji dve špartanski zaveznici, sta izpodbijali prevlado Šparte v [[korintska vojna|korintski vojni]], ki se je končala 387 pr. n. št. Istega leta je Šparta šokirala Grke tako, da je s Perzijo sklenila [[Antalkidov mir]]. Sporazum je zajemal grška mesta Jonije in Cipra, ki so prestopila po sto letih grških zmag k Perziji. Šparta je nato poskušala še bolj oslabiti moč Teb, kar je pripeljalo do vojne, v kateri so se Tebe povezale s svojim starim sovražnikom Atenami.

Tebanska generala Epaminondas in Pelopidas sta zmagala pri Levktri (371 pr. n. št.). Končala se je špartanska nadvlada in začela se je prevlada Teb, vendar so si Atene povrnile veliko svoje nekdanje moči, tako da je bila prevlada Teb kratka. S smrtjo Epaminonda v Mantineji (362 pr. n. št.) je mesto izgubilo največjega voditelja, njegovi nasledniki pa so začeli neučinkovito desetletno vojno s Fokido (antična regija). Leta 346 pr. n. št. so Tebanci prosili Filipa II. Makedonskega, da bi jim pomagal v boju proti Fokidi, tako da so se Makedonci prvič vmešali v grške zadeve.&lt;ref&gt;Carl Roebuck, ''The World of Ancient Times'', pp. 319-320&lt;/ref&gt;
Peloponeška vojna je bila radikalna prelomnica za grški svet. Pred 403 pr. n. št. so bile razmere jasnejše z Atenami in njenimi zavezniki (območje prevlade in stabilnosti z mnogimi otoškimi mesti, ki so uživala pomorsko zaščito Aten) ter drugimi državami zunaj velike atenske države. Viri to atensko nadvlado prikazujejo kot zatiralsko in neugodno.

Po letu 403 pr. n. št. so stvari postale bolj zapletene. Številna mesta so poskušala ustvariti podobne države, ki bi vladale drugim, a so bile kratkotrajne. Prvi od teh preobratov je Atenam že leta 390 pr. n. št. omogočil, da so se ponovno uveljavile kot glavna oblast, a niso ponovno dosegle svoje nekdanje slave.

=== Padec Šparte ===
Šparta je bila močna država, a kratkotrajna. Leta 405 pr. n. št. so bili Špartanci gospodarji vseh atenskih zaveznikov in samih Aten, njihova moč je bila nepojmljiva. Do konca stoletja pa niso mogli braniti niti svojega mesta.&lt;ref&gt;Plutarch, ''The Age of Alexander'', p. 28.&lt;/ref&gt; 

==== Ustanovitev špartanske države ====
Vprašanje, kako reorganizirati atensko državo kot del špartanske, je spodbudilo vročo razpravo med državljani Šparte. Admiral Lizander se je zavedal, da bi jo morali Špartanci obnoviti tako, da bi imela Šparta koristi od tega. Lizander je bil preveč ponosen, da bi poslušal nasvete drugih. Špartanski zakon je pred tem zasebnikom prepovedal uporabo vseh plemenitih kovin, pri čemer so transakcije potekale s težkimi železnimi [[Ingot|ingoti]] (ki običajno odvračajo od kopičenja) in vse plemenite kovine so postale državna last. Brez podpore Špartancev so Lizandrove novosti začele veljati in mu prinesle veliko dobička, na Samosu so na primer prirejali festivale, ki so se imenovali lizandrski.
[[File:Libation goddess Met 1979.11.15.jpg|thumb|left|200px| Kiliks iz Atike prikazuje boginjo in pitno daritev, 470 pr. n. št., keramika, tehnika bele podlage]]
Špartanci ga niso marali, niti njegovih naslednikov. Po letu 403 pr. n. št. niso več podpirali njegovih ukazov.

Agezilaj je prišel na oblast po nesreči v začetku 4. stoletja pr. n. št.. V nasprotju z drugimi kralji iz Šparte je imel špartansko izobrazbo. Špartanci so odkrili zaroto proti zakonom mesta, ki jo je izvedel Kinadon, in ugotovili, da je država v veliki nevarnosti.

Agezilaj je bil dober politik, velik domoljub, pogumen vojskovodja, uspešen je bil v boju proti Perzijcem. Perzijci so igrali na dve strani, podprli so Šparto pri obnovi mornarice, hkrati pa financirali Atence, ki so uporabljali perzijsko denarno pomoč za obnovo svojih [[Dolgo obzidje, Pirej |dolgih zidov]] (uničenih leta 404 pr. n. št.) ter obnovitev flote, tako da so dosegli številne zmage.
V večini prvih let svojega vladanja se je Agezilaj boril proti Perziji v Egejskem morju in v Mali Aziji. Leta 394 pr. n. št. pa je špartanska oblast odredila, naj se vrne v celinsko Grčijo. Medtem ko je imel Agezilaj velik del vojske v Mali Aziji, so špartanske sile, ki so varovale domovino, napadle koalicijske sile pod vodstvom Korinta. V bitki pri Haliartu so Špartance porazile sile Teb. Še huje, Lizander, glavni vojaški vodja Šparte, je bil med bitko ubit. To je bil začetek korintske vojne (395–387 pr. n. št.). Po teh dogodkih je Agezilaj prišel iz Male Azije nazaj čez Helespont, Trakijo nazaj proti Grčiji. V bitki pri Koroneji sta Agezilaj in njegova špartanska vojska premagala Tebe. Med vojno je Korint podpiral koalicijo tradicionalnih špartanskih sovražnikov: Argos, Atene in Tebe. Ko je vojna postala gverilska, je Šparta ugotovila, da se ne more boriti na dveh frontah in se je zato odločila za zavezništvo s Perzijo. Dolga korintska vojna se je končala z ''Antalkidovim mirom'', po katerem je kralj Perzije [[Artakserks II.]] sklenil pogodbo miru z različnimi mestnimi grškimi državami, s čimer so razpadle vse zveze. Čeprav so nekatere mestne države to imele za neodvisnost, je bil učinek enostranske pogodbe zelo ugoden za perzijsko cesarstvo.&lt;ref&gt;Plutarch, ''The Age of Alexander: Nine Greek Lives'', pp. 33 to 45.&lt;/ref&gt;

Korintska vojna je pokazala dinamiko v Grčiji. Medtem ko so se Atene in Šparta medsebojno izčrpavale, so Tebe dosegle prevladujoč položaj med različnimi grškimi mestnimi državami.

==== Antalkidov mir ====
Leta 387 pr. n. št. je perzijski kralj izdal ukaz, po katerem so se ohranili grška mesta Male Azije in Ciper ter neodvisnost grških egejskih mest, razen mest Limnos, Imbros in Skiros, ki so pripadla Atenam.&lt;ref&gt;Carl Roebuck, ''The World of Ancient Times'', pp. 307-308.&lt;/ref&gt; Razdrl je obstoječe zveze in prepovedal oblikovanje novih. Medtem ko je bil Artakserks II. porok miru, je bila Šparta zastopnica Perzije pri uveljavljanju miru. Za Perzijce je ta dokument znan kot kraljev mir, za Grke pa kot ''Antalkidov mir'', po Antalkidu, ki je bil kot pogajalec poslan v Perzijo. Šparta je bila zaskrbljena zaradi razvoja tesnejših vezi med Atenami in Perzijo.

==== Špartansko posredovanje ====
Po drugi strani pa je ta mir prinesel nepričakovane posledice. V skladu z njim je bila leta 386 pr. n. št. razpuščena Beocijska zveza ali konfederacija, v kateri so prevladovale Tebe, mesto, ki je bilo sovražno za špartansko hegemonijo. Šparta je obsežno posredovala v [[Epir]]u in na severu Grčije, kar je povzročilo zajetje tebanske [[citadela Kadmeja|trdnjave Kadmeje]] po vojnem pohodu na [[Halkidika|Halkidiki]] in zajetju Olinta. Bil je tebanski politik, ki je predlagal špartanskemu generalu Fojbidu, naj Šparta sama osvoji Tebe. Napad Špartancev je bil uspešen in Tebe so bile pod nadzorom.

==== Spopad s Tebami ====
Leta 378 pr. n. št. je špartanski nadzor prekinila ljudska vstaja v Tebah. Drugod v Grčiji so se špartanski hegemoniji uprli, ko je Sfodrias, drugi špartanski general, poskušal nepričakovano napasti Pirej. Zaradi tega je moral na sodišče, ki pa ga je oprostilo. Poskus napada je sprožil povezavo med Atenami in Tebami. Naraščajoči duh upora proti Šparti je prav tako spodbudil Tebe, da so poskusili obnoviti nekdanjo beocijsko konfederacijo. V Beociji sta voditelja Tebancev Pelopidas in Epaminondas reorganizirala vojsko in začela osvobajati mesta špartanskih vojakov in ta mesta vključila v oživljeno zvezo. Pelopidas je zmagal v bitki pri Tegiri leta 375 pr. n. št. proti veliko večji špartanski vojski.&lt;ref&gt;Plutarch, ''The Age of Alexander: Nine Greek Lives'', p. 83.&lt;/ref&gt;

Atene so ponovno začele utrjevati svoj položaj z ustanovitvijo druge atenske zveze. Pozornost je bila usmerjena na rastočo moč Teb, ko je začela posegati v politične zadeve sosede Fokide in še posebej, ko so Tebe leta 375 pr. n. št. razrušile mesto Plataje, dolgoletnega zaveznika Aten. Uničenje Plataj je Atene spodbudilo, da so se istega leta pogajale o zavezništvu s Šparto proti Tebam. Leta 371 je tebanska vojska, ki jo je vodil Epaminondas, krvavo porazila špartanske sile v bitki pri Levktri. Šparta je izgubila velik del svoje vojske, 400 od svojih 2000 vojakov. Ta bitka je bila prelomnica v grški zgodovini. Zmaga Epaminonda je končala dolgo zgodovino špartanskega vojaškega ugleda in prevlade nad Grčijo in obdobja špartanske hegemonije je bilo konec. Niso pa je nadomestile Tebe, ampak Atenci.

=== Vzpon Aten ===
[[File:View of Hephaisteion of Athens in 2008 2.jpg|thumb|300px|Hefajstov tempelj na Atenski agori, zgrajen 449–415 pr. n. št.]]
{{glavni|klasične Atene}}

==== Financiranje zveze ====
Pomembno je bilo izbrisati slabe spomine nekdanje zveze. Njen finančni sistem ni bil sprejet, ne da bi bil plačan prispevek. Namesto tega so uporabili neprave prispevke in ko so Atene in njeni zavezniki potrebovali vojake, zbrane za natančen razlog, so prišli čim prej. Ti prispevki niso bili odvedeni v Atene, v primerjavi s sistemom iz 5. stoletja pr. n. št. zveza ni imela centralne državne blagajne, temveč so bili namenjeni Atencem.

Atenci so morali sami prispevati k zavezništvu (''eisfora''). Plačilo so preoblikovali tako, da je bil davek plačan vnaprej, najbogatejši so morali plačati celotno vsoto davka, povrnili so jim ga drugi vplačniki. Ta sistem je bil hitro sprejet v ''liturgijo'' (beseda liturgija izhaja iz 
starogrškega izraza λειτουργία, ''leitourgia'', kar pomeni 'delo za ljudstvo', je dobesedni prevod dveh besed ''litos ergos'' ali ''javna storitev''. Po izvoru je označeval ponudbo bogatih Grkov ljudem ter s tem polisom in državi).

==== Atenska hegemonija je ustavljena ====
Ta zveza je nastala zaradi tedanjih zahtev. V osnovi pa se je stanje v primerjavi s 5. stoletjem pr. n. št. bolj malo spremenilo, saj so atenski generali počeli, kar so želeli in lahko dobili sredstva iz zveze. Zavezništvo z Atenami je bilo spet neprijetno in zavezniki so se pritoževali.

Glavni razlogi za morebiten neuspeh so bili strukturni. Ta zveza je bila ustanovljena le iz strahu pred Šparto, ki je po njenem padcu leta 371 pr. n. št. izhlapel, ko je zveza izgubila svoj edini razlog. Atenčani niso imeli več sredstev za izpolnjevanje svojih želja in težko so financirali lastno mornarico, kaj šele celotno zavezništvo. Zato niso mogli ustrezno braniti svojih zaveznikov. Tako je lahko [[tiran]] Fera nekaznovano uničil številna mesta. Od leta 360 pr. n. št. so Atene izgubile svoj ugled kot nepremagljive, številni zavezniki (kot sta [[Bizanc]] in [[Naksos]] v 364 pr. n. št.) so se odločili za odcepitev.

Leta 357 pr. n. št. se je upor proti zvezi širil in med 357 in 355 pr. n. št. so se Atene morale soočiti z vojno proti svojim zaveznikom. Zanjo je bilo odločilno posredovanje perzijskega kralja v obliki ultimata Atenam. Zahteval je, da Atene priznajo neodvisnost zaveznic, zagrozil je, da bo Perzija poslala 200 [[Triera |trirem]] proti Atenam. Atene so se morale odreči vojni in zapustiti konfederacijo, vedno bolj so bile oslabljene in s tem je bilo konec atenske nadvlade.

=== Tebanska hegemonija – začasna in brez prihodnosti ===

==== 5. st. pr. n. št. Beocijska konfederacija (447–386 pr. n. št.) ====
To ni bil prvi poskus tebanske nadvlade, Tebe so bile najpomembnejše mesto Beocije in središče prejšnje konfederacije iz leta 447, ki se je ponovno uprla leta 386.

Konfederacija iz 5. stoletja je znana iz [[papirus]]a, najdenega v Oksirinhu (''Oksirinhijski papirusi''). Tebe so vodile in vzpostavile sistem, v katerem so bili stroški razdeljeni med različna mesta konfederacije. Državljanstvo je bilo opredeljeno glede na bogastvo, Tebe so štele 11.000 dejavnih državljanov.

Konfederacija je bila razdeljena na 11 okrožij, od katerih vsaka zagotavlja zveznega sodnika, imenovanega &quot;beotarh&quot;, določeno število članov sveta, 1000 hoplitov in 100 konjenikov. Od 5. st. pr. n. št. bi zveza lahko sestavila pehotno silo 11.000 moških, poleg elitnega korpusa in lahke pehote, ki je štela 10.000. Vendar je njihova resnična moč izhajala iz 1100 konjenikov pod vodstvom zveznega sodnika, neodvisnega od lokalnih poveljnikov. Imela je tudi majhno ladjevje, ki je sodelovalo v peloponeški vojni, tako da je zagotovilo 25 trirem za Šparto. Ob koncu spora je flota sestavljala 50 trirem in jo je vodil &quot;navarh&quot;.

Vse to je pomenilo, da je pomembna sila, da so Špartanci z veseljem sprejeli, da bo beocijska konfederacija s kraljevim mirom ukinjena. Propad zveze ni trajal dolgo, v tridesetih letih so jo Tebanci (ki so izgubili Kadmejo v Šparti leta 382 pr. n. št.) preoblikovali.

==== Ponovna oživitev Teb ====
Pelopidas in Epaminondas sta v Tebah ustanovila demokratične organe, podobne kot so jih poznali v Atenah. Tebanci so oživili naslov &quot;beotarh&quot;, izgubljen v perzijskem ''kraljevem miru'', in z zmago pri Levktri in uničenjem špartanske moči sta dosegla svoj namen, to je obnovitev konfederacije. Epaminondas se je znebil Šparti naklonjenih oligarhov in jih nadomestil z demokrati, naklonjenimi Tebam, gradil mesta in obnovil številne uničene. Prav tako je podprl obnovo mesta Mesana, zahvaljujoč vdoru v Lakonijo, ki mu je omogočil, da je osvobodil [[Heloti |helote]] in jim dodelil Mesano za glavno mesto.

Na koncu se je odločil, da bo sestavil majhne konfederacije po vsem Peloponezu, ki so sestavljale arkadijsko zvezo.

==== Spor med Atenami in Tebami ====
Beocijska zveza je bila močna, kar pojasnjuje težave Aten z njenimi zavezniki v drugi atenski zvezi. Epaminondu je uspelo prepričati rojake, da zgradijo floto s 100 triremami, da bi pritiskali na mesta, da zapustijo atensko zvezo in vstopijo v Beocijsko pomorsko zvezo. Epaminondas in Pelopidas sta prenovila tebansko vojsko z uvedbo novih in učinkovitejših sredstev za boj. Tebanska vojska je tako lahko preživela dan pred koalicijo drugih grških držav v bitki pri Levktri leta 371 pr. n. št. in bitki pri Mantineji leta 362 pr. n. št.

Šparta je še vedno ostala pomembna in močna. Nekatera mesta, povezana s Šparto, pa so se obrnila proti njej zaradi Teb. Leta 367 pr. n. št. sta Šparta in Atene k Artakserksu II., kralju Perzije, poslale odposlance, ki so si prizadevali, da bi Artakserks ponovno razglasil grško neodvisnost in enostranski skupen mir, tako kot je to storil že pred 20 leti. Špartanci in Atenci so upali, da se bo zgodilo podobno kot takrat z novo izjavo o podobnem &quot;kraljevem miru&quot;. Tebe pa so poslale Pelopida, da bi dosegel nasprotno. Pelopidas in tebanski diplomati se velikega kralja prepričali, da so Tebe in Beocijska zveza najboljši zastopniki perzijskih interesov v Grčiji in naj ne razglasi novega kraljevega miru. Tako so bili Atenci in Špartanci spet odvisni od lastnih sredstev. Tebe so medtem razširile svoj vpliv čez meje Beocije. Leta 364 pr. n. št. je Pelopidas v bitki pri Kinoskefalah v jugovzhodni Tesaliji v severni Grčiji premagal Aleksandra iz Fer. Med vojno je bil Pelopidas ubit.&lt;ref&gt;Plutarch, ''The Age of Alexander: Nine Greek Lives'', p. 99.&lt;/ref&gt;

Leta 362 pr. n. št. je Epaminondas vodil tebansko vojsko proti koaliciji atenskih, špartanskih, elidskih, mantinejskih in ahajskih sil. Bitka se je odvijala pri Mantineji. Tebanci so zmagali, toda veselje je bilo kratko, ker je Epaminondas umrl v bitki.

Kljub zmagi Tebanci niso posegli na Peloponez. Ta dogodek se obravnava kot prelom v grški zgodovini. [[Ksenofont]] je končal svojo zgodovino grškega sveta na tej točki, leta 362 pr. n. št.. Konec tega obdobja je bil še bolj zmeden od njegovega začetka. Grčiji ni uspelo in po mnenju Ksenofonta zgodovina grškega sveta ni več razumljiva.

Zamisel o hegemoniji je izginila. Od 362 pr. n. št. naprej ni bilo več nobenega mesta, ki bi lahko v Grčiji izvajalo hegemonsko moč. Špartanci so bili močno oslabljeni, Atenci niso mogli več upravljati svoje mornarice in po letu 365 niso imeli več zaveznic. Tebe so imele le kratkotrajno prevlado, lahko so premagovali Šparto in Atene, niso pa bil več pomembna sila v Mali Aziji.

Posredovale so tudi druge sile, kot je perzijski kralj, ki se je s tihim dogovorom imenoval za gospodarja grških mest. Ta položaj je okrepil spore in širile so se državljanske vojne v konfederalnem okviru, kar je bil sprožilec za vojne, ena vojna je pripeljala do druge, vsaka je bila daljša in bolj krvava od prejšnje in tega ni bilo mogoče ustaviti. Sovražniki so celo pozimi leta 370 pr. n. št. vdrli v Lakonijo. 

=== Vzpon Makedonije ===
{{glavni|Vzpon Makedonije}}
[[File:Hetairos Macedonicus.jpg|thumb|200px|Tesalijski konjenik na Aleksandrovem sarkofagu, pozno 4. st. pr. n. št. (Carigrajski arheološki muzej)]]
[[File:Vergina royal tomb - fresco3.jpg|200px|thumb|Stenska slika kočije iz makedonske kraljeve grobnice v Vergini, pozno 6. st. pr. n. št.]]
Tebe so si prizadevale ohraniti svoje stališče, dokler jih ni končno zasenčila naraščajoča moč [[Antična Makedonija|Makedonije]] leta 346 pr. n. št. Odločno vodstvo Makedonije se je začelo leta 359 pr. n. št., ko je Filip Makedonski postal regent za svojega nečaka [[Amintas IV. Makedonski|Aminta]]. V kratkem času je bil Filip priznan kot kralj [[Filip II. Makedonski]] z nasledstvom prestola z lastnimi dediči. Filip II. je med svojim vladanjem utrdil svojo oblast nad Makedonijo. To je bilo do leta 359 pr. n. št., ko se je Filip začel ukvarjati s širjenjem makedonskega vpliva v tujini. Sanje o vračanju slave Grčije z osvoboditvijo vseh grških dežel perzijske nadvlade je bilo že v tem zgodnjem obdobju živo.&lt;ref&gt;Harold Lamb, ''Alexander of Macedon'', p. 76.&lt;/ref&gt;

[[File:Silver tetradrachm obverse Philip II CdM Paris Armand-Valton315.jpg|thumb|left|170px|Filip II. Makedonski – srebrna tetradrahma]]
Pod Filipom II. (359–336 pr. n. št.) se je Makedonija razširila na ozemlje [[Peonija|Pajonije]], [[Trakija|Trakije]] in [[Iliri|Ilirije]].&lt;ref name=&quot;Carl Roebuck p. 317&quot;&gt;Carl Roebuck, ''The World of Ancient Times'', p. 317.&lt;/ref&gt; Leta 358 pr. n. št. se je Filip združil z Epirom v svoji vojni proti Iiriji. Leta 357 pr. n. št. se je spopadel z Atenami, ko je osvojil tračansko pristaniško mesto [[Amfipola|Amfipolo]], mesto ob izlivu reke Strimon vzhodno od Makedonije in glavno atensko trgovsko pristanišče. Osvojitev tega mesta je omogočilo Filipu, da si podredi celotno Trakijo. Leto kasneje leta 356 pr. n. št. so Makedonci napadli in osvojili atensko podeželsko mesto Pidna. Makedonska grožnja Atenam se je bližala. Z začetkom fokidske vojne leta 356 pr. n. št. je veliki atenski govornik in politični vodja vojne stranke [[Demosten]] postajal vse dejavnejši pri spodbujanju Aten, naj se močno borijo proti Filipovim ekspanzionističnim ciljem. Leta 352 je Demosten pogosto govoril proti makedonski grožnji in razglasil Filipa II. za največjega sovražnika Aten. Vodja atenske mirovne stranke je bil Fokion, ki se je želel izogniti spopadu, ki bi bil po njegovem mnenju katastrofa za Atene. Kljub Fokionovim poskusom, da zadrži vojaško stranko, so Atene v letih, ki so sledila, ostale v vojni z Makedonijo.&lt;ref&gt;Plutarch, ''The Age of Alexander: Nine Greek Lives'', p. 198-231&lt;/ref&gt; Pogajanja med Atenami in Filipom II. so se začela šele leta 346 pr. n. št. Atenci so uspešno ustavili Filipov vdor v Atiko pri Termopilah leta 352 pr. n. št., vendar je Filip premagal Fokido v bitki na Krokuškem polju. Spor med Makedonijo in vsemi mestnimi državami Grčije je prišel do vrhunca leta 338 pr. n. št. v [[Bitka pri Hajroneji |bitki pri Hajroneji]].

Makedonci so postali politično vpleteni v južne osrednje mestne države Grčije, hkrati pa so ohranili tudi arhaične poglede, ko so se vrnili v palačno kulturo, najprej v Ajgeji (moderna Vergina), nato v [[Pela|Peli]], ki je bolj podobna kulturi [[Mikenska doba|Miken]] kot klasični mestni državi. V vojski je Filip prepoznal nov slog bojevanja – [[Grška falanga|falango]], ki sta jo Episkondas in Pilopidas uporabila v Tebah in ga je vključil v makedonsko vojsko. Filip II. je pripeljal tudi vojaškega mentorja Tebanca, da bi poučil prihodnjega Aleksandra Velikega o načinu bojevanja.&lt;ref&gt;Harold Lamb, ''Alexander of Macedon'' (Pinnacle Books: New York, 1946) p. 9.&lt;/ref&gt;

Filipov sin Aleksander se je rodil v Peli (356–323 pr. n. št.). Filip II. je v Pelo pripeljal [[Aristotel]]a, da je učil mladega Aleksandra. Poleg njegove matere Olimpije je Filip imel drugo ženo z imenom Kleopatra Evridika. Ta je imela hčerko Evropo in sina Karana. Karan je ogrozil Aleksandrovo nasledstvo. Kleopatra Evridika je bila Makedonka, zato je bil Karan čistokrven Makedonec. Olimpija je bila iz Epikurja, zato je Aleksander veljal za Polmakedonca.

Filip II. je bil umorjen na poroki hčerke Kleopatre Makedonske s kraljem Aleksandrom I. iz Epira leta 336 pr. n. št. Filipov sin, prihodnji Aleksander Veliki, je takoj zahteval makedonski prestol, tako da je odstranil vse kandidate za prestol, tudi Karana in njegovega bratranca Amita. Aleksander je bil star le dvajset (20) let, ko je prevzel prestol.&lt;ref&gt;Arrian, ''The Campaigns of Alexander'' (Penguin books: New York, 1979) p. 41-42.&lt;/ref&gt;

Aleksander je nadaljeval očetove načrte, osvojiti je hotel celotno Grčijo. To je storil z vojaško močjo in prepričevanjem. Po njegovi zmagi nad Tebami je odšel v Atene, da bi se neposredno srečal z ljudmi. Kljub Demostenovim govorom proti makedonski grožnji v imenu atenske vojne stranke je bila javnost v Atenah še vedno zelo razdeljena med mirovno in vojno stranko. Aleksander je očaral atensko javnost. Okrepila se je mirovna stranka in dogovorjen je bil mir med Atenami in Makedonijo. To je omogočilo Aleksandru, da je premaknil svoje in za Grke dolgo trajajoče sanje osvajanja na vzhod z enotno in varno grško državo za hrbtom.

Leta 334 pr. n. št. je Aleksander z okoli 30.000 pehotnimi vojaki in 5000 konjeniki prečkal Helespont in prišel v Azijo. Nikoli se ni vrnil. Uspelo mu je na hitro razširiti makedonsko oblast ne le nad osrednjimi grškimi mestnimi državami, temveč tudi perzijskim cesarstvom, vključno z [[Egipt]]om, in pristal je na vzhodu na obrobju [[Indija|Indije]]. Uspelo mu je širiti grško kulturo.&lt;ref&gt;Carl Roebuck, ''The World of Ancient Times'', p. 349.&lt;/ref&gt; Aleksander Veliki je umrl leta 323 pr. n. št. v [[Babilon]]u med svojim osvajalnim pohodom.

Klasično obdobje se konča po smrti Aleksandra Velikega leta 323 pr. n. št. in z razdrobljenostjo njegovega imperija, razdeljenega med [[Diadohi|diadohe]],&lt;ref&gt;Carl Roebuck, ''The World of Ancient Times'', p. 362.&lt;/ref&gt; kar v glavah večine učenjakov zaznamuje začetek [[Helenistično obdobje|helenističnega obdobja]].

== Umetnost ==
{{glavni|Helenistična umetnost}}
V povezavi z umetnostjo, arhitekturo in kulturo antične Grčije se je klasično obdobje včasih imenovalo helensko obdobje,&lt;ref&gt;AA.VV., ''Art: Perception and Appreciation'', University of the East, p. 169.&lt;/ref&gt; ustrezalo je obdobju od 5. in 4. stoletja pr. n. št. (najpogostejši datumi so padec zadnjega atenskega [[tiran]]a leta 510 pr. n. št. in smrt [[Aleksander Veliki|Aleksandra Velikega]] leta 323 pr. n. št.). Klasično obdobje sledi arhaičnemu obdobju, temu pa helenistično obdobje.

== Zapuščina klasične Grčije ==
Zapuščina je močno zaznamovala porenesančno evropsko elito, ki se je videla kot duhovni dedič Grčije. Will Durant je leta 1939 napisal, da &quot;razen strojev ni posvetne stvari v naši kulturi, ki ne bi prišla iz Grčije&quot; in nasprotno &quot;v grški civilizaciji ni ene stvari, ki ne bi osvetljevala naše&quot;.&lt;ref&gt;Will Durant, ''The Life of Greece'' (''The Story of Civilization'', Part II) (New York: Simon &amp; Schuster) 1939: Introduction, pp. vii and viii.&lt;/ref&gt; Tudi Marianna de Marzi je ugotovila, da je klasična grška misel vplivala na napredek zahodne civilizacije in napisala: &quot;Globina znanja, pridobljenega v tem obdobju zgodovine v umetnosti, matematiki, glasbi in drugih vedah, je neprimerljiva s skoraj vsakim drugim poglavjem pri človekovem poizvedovanju.&quot;

== Sklici ==
{{sklici|2}}

[[Kategorija:Antična Grčija|*]]
[[Kategorija:4. stoletje pr. n. št. v Grčiji]]
[[Kategorija:5. stoletje pr. n. št. v Grčiji]]</text>
      <sha1>6c46wn1knpjnm843eheuzgdqfp927n1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Porto</title>
    <ns>0</ns>
    <id>100688</id>
    <revision>
      <id>6774029</id>
      <parentid>6729826</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T23:41:56Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6)</comment>
      <origin>6774029</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="35013" sha1="9jeodczsby5ibq2k0qb8v5rgmn2hxem" xml:space="preserve">{{Infopolje Naselje
|official_name          = Porto
|native_name            = 
|settlement_type        = [[Seznam mest na Portugalskem|Mesto]]
|nickname               =
|image_skyline          = {{več slik
 |border                = infobox
 |image_style           = border:1;
 |perrow                = 1/2/2
 |total_width           = 260
 |image1 = Cais da Ribeira, Oporto, Portugal, 2012-05-09, DD 26.JPG
 |image2 = Dom Luis I bridge from Jardim do Morro (2).jpg
 |image3 = Ayuntamiento de Oporto, Portugal, 2012-05-09, DD 03.JPG
 |image4 = BolsaValoresPorto.jpg
 |image5 = Iglesia de San Ildefonso, Oporto, Portugal, 2012-05-09, DD 01.JPG}}
|image_caption          = Od zgoraj navzdol, z leve proti desni: pogled na predel Ribeira in reko Duero; [[most Ludvika I.]]; [[Mestna hiša (Porto)|mestna hiša]]; [[palača Bolsa]]; [[cerkev sv. Ildefonza]]
|image_flag             = Flag of Porto.svg
|flag_size              = 120px
|image_shield           = Porto COA.svg
|shield_size            = 70px
|pushpin_map            = Portugalska
|pushpin_label_position = 
|pushpin_map_caption    = 
|pushpin_mapsize        = 180px
&lt;!-- Location ------------------&gt;
|latd=41  |latm=09  |lats=  |latNS=N
|longd=08 |longm=37 |longs= |longEW=W
|coordinates_region     = PT
|coordinates_display    = title,inline
|subdivision_type       = Država
|subdivision_name       = {{zastava|Portugalska}}
|subdivision_type1      = Regija
|subdivision_name1      = Sever
|subdivision_type2      = Podregija
|subdivision_name2      = Metropolitansko območje Porto
|subdivision_type3      = Okrožje
|subdivision_name3      = Porto
|leader_title           = [[župan]]
|leader_name            = {{Wikidata|p6}}
&lt;!-- Area    ---------------------&gt;
|area_footnotes         =
|area_total_km2         = 
|area_water_percent     =
|area_urban_km2         =
|area_metro_km2         = 
|area_blank1_title      = Občina
|area_blank1_km2        = 41,42
&lt;!-- Population   -----------------------&gt;
|population_as_of       = 2021
|population_footnotes   = &lt;ref name=&quot;CENSOS&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.ine.pt/xportal/xmain?xpid=INE&amp;xpgid=ine_indicadores&amp;contecto=pi&amp;indOcorrCod=0011628&amp;selTab=tab0|title=Končni rezultati popisa 2021 |publisher=INE (Instituto Nacional de Estatística) |access-date=2022-11-26}}&lt;/ref&gt;
|population_note        =
|population_total       = 231.800
|population_density_km2 = 
|population_metro       = 1.736.228
|population_urban       = 1.278.210
&lt;!-- General information  ---------------&gt;
|elevation_m            = 104
|timezone               = &lt;small&gt;[[zahodnoevropski čas|zahodnoevropski]]&lt;/small&gt;
|utc_offset             = ±0
|timezone_DST           = 
|utc_offset_DST         = +1
|postal_code_type       = Poštna številka
|postal_code            = 4000, 4050, 4100, 4150, 4200
|area_code              = (+351) 22
|website                = {{URL|www.cm-porto.pt}}
| blank_name               = Demonim
| blank_info               = Portčan/ka
| blank1_name              = [[zavetnik]]
| blank1_info              = [[Gospa iz Vendôma]]
| blank2_name              = občinski praznik
| blank2_info              = 24. junij ([[Janez Krstnik|São João]])
|footnotes              = Geografske podrobnosti iz CAOP (2010)&lt;ref&gt;{{citation|url=http://www.igeo.pt/produtos/cadastro/caop/download/Areas_Freg_Mun_Dist_CAOP2010.zip |title=Carta Administrativa Oficial de Portugal |publisher=Instituto Geográfico Português |location=Lisbon, Portugal |language=pt |access-date=1 July 2011 |year=2010 |editor=IGP |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20140703110142/http://www.igeo.pt/produtos/cadastro/caop/download/Areas_Freg_Mun_Dist_CAOP2010.zip |archive-date=3 July 2014 }}&lt;/ref&gt; produciral Instituto Geográfico Português (IGP)
{{Infobox UNESCO World Heritage Site
  | WHS = Historic Centre of Oporto, Luís I Bridge and Monastery of Serra do Pilar&lt;br /&gt;Zgodovinsko središče Porta, most Ludvika I. in samostan Serra do Pilar
  | Criteria      = iv 
  | ID            = 755
  | Year          = 1996
  | child         = yes
}}
}}

'''Porto''' ({{IPA-pt|ˈpoɾtu|-|Pt-pt Porto FF.ogg}}) je drugo največje mesto na [[Portugalska|Portugalskem]] za [[Lizbona|Lizbono]], glavno mesto okrožja Porto, in eno večjih mestnih območij [[Iberski polotok|Iberskega polotoka]]. Ožje mesto Porto, ki je celotna občina Porto, je majhno v primerjavi s svojim [[metropolitansko območje|metropolitanskim območjem]], z ocenjenim prebivalstvom le 231.800 ljudi v občini s samo 41,42 km². Metropolitansko območje Porta ima okoli 1,7 milijona ljudi (2021) na območju 2395 km²,  zaradi česar je drugo največje urbano območje na Portugalskem.&lt;ref&gt;United Nations Department of Economic and Social Affairs, [http://esa.un.org/wup2009/unup/index.asp?panel=2 World Urbanization Prospects (2009 revision)], (United Nations, 2010), Table A.12. Data for 2007. {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20131031010136/http://esa.un.org/wup2009/unup/index.asp?panel=2 |date=31 October 2013 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;European Spatial Planning Observation Network, [http://www.espon.eu/mmp/online/website/content/projects/261/420/index_EN.html Study on Urban Functions (Project 1.4.3)], Final Report, Chapter 3, (ESPON, 2007) {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20090728052348/http://www.espon.eu/mmp/online/website/content/projects/261/420/index_EN.html |date=28 July 2009 }}&lt;/ref&gt; Priznano je kot globalno mesto z oceno Gamma + raziskovalne mreže globalizacije in svetovnih mest.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=The World According to GaWC 2020 |url=https://www.lboro.ac.uk/gawc/world2020t.html |website=GaWC – Research Network |publisher=Globalization and World Cities |access-date=31 August 2020 |archive-date=2020-08-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200824031341/https://www.lboro.ac.uk/gawc/world2020t.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

Porto, ki je ob izlivu reke Douro/[[Duero]] na severu Portugalske, je eno najstarejših evropskih središč, njegovo jedro pa je UNESCO leta 1996 razglasil za svetovno dediščino kot ''zgodovinsko središče Porta, most Ludvika I. in samostan Serra do Pilar''.&lt;ref name=&quot;auto&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://whc.unesco.org/en/list/755/|title=Historic Centre of Porto, Luiz I Bridge and Monastery of Serra do Pilar|first=UNESCO World Heritage|last=Centre|website=UNESCO World Heritage Centre}}&lt;/ref&gt; Zgodovinsko območje je tudi narodni spomenik Portugalske. Zahodni del njegovega urbanega območja sega do obale [[Atlantski ocean|Atlantskega oceana]]. Njegova naselbina sega mnogo stoletij nazaj, ko je bila postojanka [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]]. Njegovo kombinirano keltsko-latinsko ime, ''Portus Cale'',&lt;ref name=&quot;portuscale&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.etymonline.com/index.php?term=portugal|title=Online Etymology Dictionary|access-date=18 December 2006}}&lt;/ref&gt; je bilo navedeno kot izvor imena Portugalska, ki temelji na transliteraciji in ustnem razvoju iz latinščine.

[[Portovec]], eden najbolj znanih portugalskih izvoznih izdelkov, je dobil ime po Portu, saj je bilo metropolitansko območje, zlasti kleti Vila Nova de Gaia, odgovorno za pakiranje, transport in izvoz alkoholiziranega vina.&lt;ref name=&quot;Port Wine&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.ivp.pt/pagina.asp?codPag=96&amp;codSeccao=6&amp;idioma=1 |title=Port Wine |access-date=6 October 2006 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20080223233159/http://www.ivp.pt/pagina.asp?codPag=96&amp;codSeccao=6&amp;idioma=1 |archive-date=23 February 2008 }}&lt;/ref&gt; V letih 2014 in 2017 je bil Porto izbran za najboljšo evropsko destinacijo s strani Best European Destinations Agency. Porto je na poti portugalske poti [[jakobova pot|Camino de Santiago]].

== Zgodovina ==
=== Zgodnja zgodovina ===
Prakelti in [[Kelti]] so bili med prvimi znanimi prebivalci tega območja. Ruševine iz tega obdobja so bile odkrite na več območjih. Arheološke najdbe razkrivajo, da so bile tudi človeške naselbine ob izlivu reke Douro že v 8. stoletju pred našim štetjem, kar namiguje na feničansko trgovsko naselbino tam.&lt;ref name=&quot;Timeline&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://whc.unesco.org/en/list/755 |title=Historic Centre of Porto |work=World Heritage List |publisher=UNESCO World Heritage Centre |access-date=30 October 2021}}&lt;/ref&gt;

Med rimsko okupacijo Iberskega polotoka se je mesto razvilo kot pomembno trgovsko pristanišče, predvsem v trgovini med [[Olisipo]]na (sodobna Lizbona) in Bracara Augusta (sodobna [[Braga]]). Porto je bil pomemben tudi v [[Svebi|svebskih]] in [[Vizigoti|vizigotskih]] časih in središče širjenja krščanstva v tem obdobju.&lt;ref&gt;{{cite journal|url=http://www.scielo.mec.pt/scielo.php?script=sci_abstract&amp;pid=S0807-89672013000200016&amp;lng=pt&amp;nrm=iso&amp;tlng=pt|title=Vestígios da presença sueva no noroeste da península ibérica: na etnologia, na arqueologia e na língua|first1=Larisa|last1=Semënova-Head|first2=Brian F.|last2=Head|journal=Revista Diacrítica|volume=27|issue=2|pages=257–277|access-date=29 December 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20210413111802/http://www.scielo.mec.pt/scielo.php?script=sci_abstract&amp;pid=S0807-89672013000200016&amp;lng=pt&amp;nrm=iso&amp;tlng=pt|archive-date=2021-04-13|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
[[File:Porto-Cathedral-2021.jpg|thumb|[[Stolnica v Portu]], Sé do Porto, zgrajena v 12. stoletju z baročnimi spremembami in predelavami iz 20. stoletja]]

Porto je padel pod nadzor [[muslimani|muslimanov]] med invazijo na Iberski polotok nekje med letoma 714 in 716.&lt;ref name=&quot;Collins&quot;&gt;{{navedi knjigo | author = Collins, Roger| year = 1989 | title = The Arab Conquest of Spain 710–797 | url = https://archive.org/details/arabconquestofsp0000roge| publisher = Blackwell |location = Oxford, UK / Cambridge, USA|isbn= 0-631-19405-3|pages=[https://archive.org/details/arabconquestofsp0000roge/page/39 39]–40}}&lt;/ref&gt; Porto in več mest na severozahodu Portugalske, kot so Braga, Chaves in Lamego, je leta 741 ponovno osvojil Alfonz I. Asturski in tako je Porto postal obmejna naselbina. Vímara Peres, galicijski grof iz [[Gallaecia|Gallaecije]] in vazal kralja Asturije, Léona in Galicije [[Alfonz III. Asturski|Alfonza III.]], je dobil fevd Portucale in okolico. To je vključevalo območje od reke [[Miño (reka)|Minha]] do reke [[Duero]]: naselje ''Portus Cale'' in območje, ki je znano kot [[Vila Nova de Gaia]]. Portus Cale, kasneje imenovan [[Portugalska grofija|Portucale]], je bil izvor modernega imena Portugalske.&lt;ref name=&quot;Angelo&quot;&gt;{{Citation |last1=Ribeiro |first1=Ângelo |last2=Hermano |first2=José |title=História de Portugal I&amp;nbsp;— A Formação do Território |trans-title=History of Portugal: The Formation of the Territory |publisher=QuidNovi |year=2004 |isbn=989-554-106-6 |language=pt}}&lt;/ref&gt; Leta 868 je grof Vímara Peres ustanovil Portugalsko grofijo ({{lang-pt|Condado de Portucale}}), običajno znano kot ''Condado Portucalense'', potem ko je ponovno naselil regijo severno od Duera.

Leta 1093 se je Terezija iz Leóna, nezakonska hči kralja Alfonza VI. Kastiljskega, poročila s Henrikom Burgundskim, ki je kot doto prinesla Portugalsko grofijo. Ta ''Condado Portucalense'' je postala žarišče tega, kar se je imenovalo [[rekonkvista]], in je kasneje postalo neodvisno kraljestvo Portugalska, potem ko se je sčasoma razširilo do svojih sedanjih meja na jug, ko je osvojilo ozemlje, ki so ga stoletja naseljevali Mavri, pod vladavino kralja [[Afonz I. Portugalski|Afonza I. Portugalskega]] v začetku 12. stoletja.

Leta 1387 je bil Porto kraj poroke [[Ivan I. Portugalski|Ivana I.]] in Philippe Lancasterske, hčerke Johna Gaunta; to je simboliziralo dolgoletno vojaško zavezništvo med Portugalsko in Anglijo.&lt;ref&gt;{{cite encyclopedia|url=http://www.britannica.com/EBchecked/topic/645224/Treaty-of-Windsor|title=Treaty of Windsor – British-Portugal|encyclopedia=britannica.com}}&lt;/ref&gt;Portugalsko-angleško zavezništvo (glej Windsorsko pogodbo) je najstarejše zabeleženo vojaško zavezništvo na svetu.&lt;ref name=&quot;Arquivo Nacional Torre do Tombo&quot;&gt;{{navedi splet|title=Tratado de paz, amizade e confederação entre D. João I e Eduardo II, rei de Inglaterra, denominado Tratado de Windsor |url=http://digitarq.dgarq.gov.pt/details?id=4186035 |publisher=Portuguese National Archives Digital Collection |access-date=4 January 2013 |language=pt }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Winslett|first=Matthew|title=The Nadir of Alliance: The British Ultimatum of 1890 and Its Place in Anglo-Portuguese Relations, 1147—1945|url=https://books.google.com/books?id=N9L1ZBtMybcC&amp;pg=PR3|year=2008|page=3|access-date=10 February 2016|isbn=9780549707752}}{{Slepa povezava|date=januar 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; 
[[File:Pergola Foz (Porto).jpg|thumb|Soseska Foz, ob obali]]
[[File:Porto562.png|thumb|Ulica v Portu]]

V 14. in 15. stoletju so portugalske ladjedelnice prispevale k razvoju portugalskega ladjedelništva. Tudi iz pristanišča Porto se je leta 1415 princ [[Henrik Pomorščak]] (sin Ivana I. Portugalskega) podal na osvajanje mavrskega pristanišča Ceuta v severnem Maroku.&lt;ref name=mariners&gt;{{navedi splet|url=http://ageofex.marinersmuseum.org/index.php?type=explorer&amp;id=33|title=The Mariners' Museum – EXPLORATION through the AGES|work=marinersmuseum.org|access-date=10 February 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160407085820/http://ageofex.marinersmuseum.org/index.php?type=explorer&amp;id=33|archive-date=7 April 2016|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Tej ekspediciji kralja in njegove flote, ki je vključevala princa Henrika, je sledila plovba in raziskovanje vzdolž zahodne obale Afrike, s čimer se je začela portugalska [[velika geografska odkritja|doba odkritij]]. Vzdevek, ki so ga dali prebivalcem Porta, se je začel v tistih dneh; ''Portuense'' še danes pogovorno imenujemo ''tripeiros'' (ljudstvo vampov), kar se nanaša na to obdobje zgodovine, ko so iz Porta s svojimi mornarji tovorili kakovostnejše kose mesa, medtem ko so odrezki in stranski proizvodi, kot npr. vampi, ostali za meščane Porta; vampi ostajajo kulturno pomembna jed v sodobnem Portu.

=== 18. stoletje ===
V 13. stoletju so vino, pridelano v dolini Douro/Duero, že prevažali v Porto v ''barcos rabelos'' (ploske jadrnice). Leta 1703 je Methuenska pogodba vzpostavila trgovinske odnose med Portugalsko in Anglijo.&lt;ref&gt;Francis, A.D. ''John Methuen and the Anglo-Portuguese Treaties of 1703''. The Historical Journal Vol. 3, No. 2, pp.&amp;nbsp;103 – 124.&lt;/ref&gt; Leta 1717 je bila v Portu ustanovljena prva angleška trgovska postaja. Proizvodnja portovca je nato postopoma prešla v roke nekaj angleških podjetij. Da bi preprečil to prevlado, je premier [[markiz Pombal]] ustanovil portugalsko podjetje, ki je dobilo monopol nad vini iz doline Douro. Razmejil je regijo za proizvodnjo portovca, da bi zagotovil kakovost vina; to je bil prvi poskus nadzora nad kakovostjo in pridelavo vina v Evropi. Mali vinogradniki so se na pustni torek uprli njegovi strogi politiki in zažgali stavbe tega podjetja. Upor so poimenovali ''Revolta dos Borrachos'' (upor pijancev).

Med letoma 1732 in 1763 je italijanski arhitekt Nicolau Nasoni zasnoval [[Cerkev São Pedro dos Clérigos|baročno cerkev]] s stolpom; postala je arhitekturna in vizualna ikona: ''Torre dos Clérigos'' (Duhovniški stolp). V 18. in 19. stoletju je mesto postalo pomembno industrijsko središče, njegova velikost in število prebivalcev pa sta se povečala.

=== 19. stoletje ===
Invazija [[Napoleon]]ovih čet na Portugalsko pod maršalom Soultom je v mesto Porto prinesla vojno. 29. marca 1809, ko je prebivalstvo bežalo pred napredujočimi francoskimi enotami in poskušalo prečkati reko Douro čez ''Ponte das Barcas'' ([[pontonski most]]), se je most pod težo zrušil. Na ta dogodek se še vedno spominja plošča na mostu Ludvika I. Francosko vojsko je iz Porta izrinil [[Arthur Wellesley]], 1. vojvoda Wellingtonski, ko je njegova anglo-portugalska vojska prečkala reko Douro iz Mosteiro da Serra do Pilar (nekdanji samostan) v briljantnem dnevnem napadu, z uporabo vinskih bark za prevoz vojakov, ki so obkrožili francosko vojsko.&lt;ref name=TPENWAR1&gt;{{navedi knjigo|title=The Peninsular War 1807 – 1814, A Concise Military History|url=https://archive.org/details/peninsularwar1800000glov|last=Glover|first=Michael|publisher=Penguin Books|date=1974|isbn=9780141390413|pages=[https://archive.org/details/peninsularwar1800000glov/page/96 96]–97 description of the retreat of Soult along the Valongo and Amaranthe road}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite EB1911|wstitle= Oporto |volume= 20 | pages = 137–139; see page 139| quote = The town is renowned in British military annals from the duke of Wellington's passage of the Douro, by which he surprised and put to flight the French army under Marshal Soult, capturing the city on the 12th of May 1809}}&lt;/ref&gt;

Pod vplivom liberalnih revolucij v Evropi se je liberalna revolucija leta 1820 začela tudi v Portu.&lt;ref&gt;CasaHistória website, [http://www.casahistoria.net/Brazil.htm#Independence &quot;Independence and Empire&quot;] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180706075126/http://www.casahistoria.net/Brazil.htm#Independence |date=6 July 2018 }}, retrieved 12 June 2007&lt;/ref&gt; Revolucionarji so zahtevali vrnitev Ivana VI. Portugalskega, ki je od francoskih vpadov na Portugalsko prenesel portugalski dvor v portugalsko kolonijo Brazilijo, prav tako so zahtevali, da se na Portugalskem vzpostavi ustavna monarhija. Leta 1822 je bila sprejeta liberalna ustava, deloma s prizadevanji liberalne skupščine Porta (''Junta do Porto''). Ko je leta 1828 na portugalski prestol sedel [[Miguel I. Portugalski|Miguel I.]], je zavrnil to ustavo in vladal kot protiliberalni, absolutistični monarh.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|first=António Silva Lopes|last=Rocha|publisher=R. Greenlaw|location=London, England|year=1829|title=Unjust Proclamation of His Serene Highness The Infante Don Miguel as King of Portugal or Analysis and Juridical Refutation of the Act Passed by the Denominated Three States of the Kingdom of Portugal on the 11th of July, 1828; Dedicated to the Highest and Powerful, Dona Maria II. Queen Regnant of Portugal|url=https://books.google.com/books?id=cPQNAAAAYAAJ&amp;q=dom+miguel}}&lt;/ref&gt; Med leti 1828 in 1834 je potekala [[državljanska vojna]] (znana kot liberalna vojna) med tistimi, ki so podpirali konstitucionalizem, in tistimi, ki so nasprotovali tej spremembi, ki so bili navdušeni nad skoraj absolutizmom in jih je vodil Miguel I.. Porto se je znova uprl in moral med letoma 1832 in 1833 prestati osemnajstmesečno obleganje absolutistične vojske. Porto se imenuje tudi ''Cidade Invicta'' ('Neuničeno mesto'), potem ko se je uspešno uprl obleganju Miguelistov. Po abdikaciji kralja Miguela je bila ponovno vzpostavljena liberalna ustava.

Porto, znan kot mesto [[most]]ov, je svoj prvi stalni most, Ponte das Barcas (pontonski most), zgradil leta 1806. Tri leta kasneje se je zrušil pod težo tisočih ubežnikov pred francoskimi vpadi med vojno na polotoku, kar je povzročilo na tisoče smrti. Nadomestil ga je Ponte D. Maria II., populariziran pod imenom ''Ponte Pênsil'' ([[viseči most]]) in zgrajen med letoma 1841 in 1843; ostali so le njegovi nosilni stebri. Ponte Maria Pia, železniški most, je bil slovesno odprt 4. novembra 1877;&lt;ref&gt;Loyrette 1985, p.60&lt;/ref&gt; veljal je za podvig inženiringa iz kovanega železa in ga je zasnoval [[Gustave Eiffel]], znan po svojem pariškem stolpu. Kasnejši [[Most Ludvika I.|Ponte Dom Luís I.]] je nadomestil prej omenjeni Ponte Pênsil.&lt;ref&gt;{{citation | url = http://paginas.fe.up.pt/~azr/pontes/techdata.htm | title = The Bridges of Porto – Technical Data | author = Manuel de Azeredo | publisher = Faculty of Engineering, University of Porto | date = December 1999 | access-date = 12 August 2014 }}&lt;/ref&gt; Ta zadnji most je izdelal Teophile Seyrig, nekdanji Eifflov partner. Seyrig je zmagal na vladnem natečaju, ki je potekal leta 1879. Gradnja se je začela leta 1881, most pa je bil odprt za javnost 31. oktobra 1886.

V mestu je bila ustanovljena visokošolska ustanova za navtiko (''Aula de Náutica'', 1762) in borza (''Bolsa do Porto'', 1834 – 1910), ki pa sta bili ukinjeni.

Nemiri republikancev so privedli do prvega upora proti monarhiji v Portu 31. januarja 1891. To se je na koncu končalo z strmoglavljenjem monarhije in razglasitvijo republike z revolucijo 5. oktobra 1910.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.cm-palmela.pt/NR/rdonlyres/2699A4EF-465D-4C5E-B8D7-C4544B81B2B0/39794/Escolas1Republica.pdf |title=1ª Republica – Dossier temático dirigido às Escolas |publisher=Rede Municipal de Bibliotecas Públicas do concelho de Palmela |date=30 August 2010 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20150423065653/http://www.cm-palmela.pt/NR/rdonlyres/2699A4EF-465D-4C5E-B8D7-C4544B81B2B0/39794/Escolas1Republica.pdf |archive-date=23 April 2015 }}&lt;/ref&gt;

=== 20. stoletje ===
19. januarja 1919 so sile, ki so bile naklonjene obnovitvi monarhije, sprožile protirevolucijo v Portu, znano kot Severna monarhija.&lt;ref&gt;''Diário da Junta Governativa do Reino de Portugal''. Colecção Completa, nº 1 (19 Jan 1919) – nº 16 (13 Fev 1919), Porto, J. Pereira da Silva, 1919.
*Felix Correia, ''A Jornada de Monsanto – Um Holocausto Tragico'', Lisboa, Tip. Soares &amp; Guedes, Abril de 1919.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Luís de Magalhães,  &quot;Porque restaurámos a Carta em 1919&quot;, ''Correio da Manhã'', 27 e 28 de Fevereiro de 1924.&lt;/ref&gt; V tem času je bil Porto glavno mesto obnovljenega kraljestva, saj je bilo gibanje omejeno proti severu. Monarhija je bila odstavljena manj kot mesec dni pozneje in nobena druga monarhistična revolucija na Portugalskem se ni ponovila.

Zgodovinsko središče Porta je UNESCO leta 1996 razglasil za svetovno dediščino. Svetovna dediščina je opredeljena v dveh koncentričnih conah; »Varovano območje« in v njem »Klasificirano območje«. Klasificirano območje obsega srednjeveško mestno jedro, ki je znotraj romanskega obzidja iz 14. stoletja.&lt;ref name=&quot;Porto UNESCO Classification&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://english.cm-porto.pt/index.php?m=2&amp;s=1 |title=Porto UNESCO Classification |access-date=2 October 2008 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20080311175934/http://english.cm-porto.pt/index.php?m=2&amp;s=1 |archive-date=11 March 2008 }}&lt;/ref&gt;

== Geografija ==
{{wide image|File:Porto3flat-cc-contr-oliv1002 edit2.jpg|1600px|alt=Historical part of Porto, seen from Vila Nova de Gaia, through the Douro river}}
Mesto Porto se nahaja na strateški lokaciji v regiji Douro Litoral na severu Portugalske na severnem bregu reke Douro tik pred njenim izlivom v Atlantski ocean. Neposredno na nasprotni strani reke je mesto Vila Nova de Gaia, s katerim je Porto povezan z več mostovi čez dolino.

Številnim najstarejšim hišam v mestu grozi zrušitev. Prebivalstvo v občini Porto se je od leta 1980 zmanjšalo za skoraj 100.000, vendar je število stalnih prebivalcev na obrobju in v satelitskih mestih močno naraslo.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url= http://ler.letras.up.pt/uploads/ficheiros/artigo9411.PDF |title=A Porto University document/study in Portuguese }}&amp;nbsp;{{small|(478&amp;nbsp;KB)}}&lt;/ref&gt;
[[File:ISS051-E-29671 - View of Earth.jpg|thumb|275px|Pogled na širše območje Porta, s pristaniščem Leixões na severu Porta in Vila Nova de Gaia na jugu]]

Administrativno je občina razdeljena na 7 civilnih župnij (freguesias):&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Law nr. 11-A/2013, pages 552 99–100|url=http://dre.pt/pdf1sdip/2013/01/01901/0000200147.pdf |access-date=29 July 2014|work=Diário da República|language=pt}}&lt;/ref&gt;
*Aldoar, Foz do Douro in Nevogilde
*Bonfim
*Campanhã
*Cedofeita, Santo Ildefonso, Sé, Miragaia, São Nicolau e Vitória
*Lordelo do Ouro e Massarelos
*Paranhos
*Ramalde
​
=== Podnebje ===
Porto ima toplo poletno sredozemsko podnebje (Köppen ''Csb'') z vplivi oceanskega podnebja (''Cfb''), kot je severna Španija.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=0GNLDwAAQBAJ&amp;q=oceanic+climate+influence+cfb+portugal&amp;pg=PA14|title=Passive Energy Strategies for Mediterranean Residential Buildings: Facing the Challenges of Climate Change and Vulnerable Populations|last1=Monge-Barrio|first1=Aurora|last2=Gutiérrez|first2=Ana Sánchez-Ostiz|date=9 February 2018|publisher=Springer|isbn=9783319698830|language=en}}&lt;/ref&gt; Posledično ima njegovo podnebje veliko značilnosti s toplim, suhim sredozemskim podnebjem v južni Evropi in mokrim morskim podnebjem na zahodni obali severnega Atlantika, kar mu zagotavlja topla, suha poletja in blage, deževne zime. Hladni in deževni dnevi lahko občasno prekinejo suho sezono. Ta občasna poletna deževna obdobja lahko trajajo nekaj dni, zanje pa so značilne plohe in nizke temperature okoli 20 °C popoldne. Letne količine padavin so visoke in koncentrirane v zimskih mesecih, zaradi česar je Porto eno najbolj namočenih večjih mest v Evropi. Dolga obdobja z višjimi temperaturami in sončnimi dnevi pa so pogosta tudi v najbolj deževnih mesecih.

Poletja so običajno sončna, s povprečnimi temperaturami med 16 in 26 °C, vendar se lahko med občasnimi vročinskimi valovi dvignejo tudi do 38 °C. Med takšnimi vročinskimi valovi je vlaga precej nizka. Bližnje plaže so pogosto vetrovne in običajno hladnejše od urbanih območij. Poletne povprečne temperature so zaradi oceanskega vpliva nekaj stopinj nižje od pričakovanih v portugalskih mestih, ki so bolj celinsko sredozemska.

Zimske temperature se običajno gibljejo med 6 °C zgodaj zjutraj in 15 °C popoldne, vendar redko padejo pod 0 °C ponoči. Vreme je pogosto dolgotrajno deževno, čeprav se pojavijo dolgotrajna sončna obdobja.

== Kultura in znamenitosti ==
Leta 1996 je UNESCO priznal zgodovinsko središče Porta kot svetovno dediščino. 
=== Staro mestno jedro ===
Zaradi številnih baročnih cerkva je Porto znan tudi kot »baročno mesto«. Nicolau Nasoni, arhitekt italijanskega porekla, je odgovoren za pomembne baročne stavbe v mestu. Za podobo zgodovinskega starega mestnega jedra so značilne manj posebne posamezne stavbe, bolj pa celostna struktura ohranjenega mestnega jedra. Značilne so številne stavbe iz [[granit]]a. Najstarejši obstoječi hotel je Grande Hotel do Porto, ki je bil odprt leta 1880. Najstarejša betonska stolpnica v mestu je Hotel Dom Henrique.

Ozke, vijugaste ulice z gosto pozidanimi hišami tvorijo terasasto strukturo starega mesta Ribeira, ki je od leta 1996 registrirano kot Unescov seznam svetovne dediščine, začenši z bregov reke Douro na pobočju. Zaradi živahnega trgovanja v trgovinah je hribovito staro mestno jedro podnevi videti zelo živahno.

Foz Velha, zgodovinsko obalno okrožje Porta z značilnimi ozkimi vijugastimi ulicami, je portugalski inštitut za arhitekturno dediščino leta 2002 uvrstil med zgodovinske spomenike.

Je pa to območje problematično, saj je večina naštetih hiš praznih ali pa imajo v pritličju le trgovine. Najemnine in stroški vzdrževanja delno propadajočih stavb so visoki. Ker ima veliko prebivalcev raje stanovanja na obrobju mesta, staro mestno jedro - z izjemo tistih ob bregovih reke Douro - zvečer skoraj ni zasedeno.
&lt;gallery&gt;
 Porto-Praca da Ribeira.jpg|Praça da Ribeira 
 Porto-2.jpg|Hiše ob Douro
 Vista da Se (Porto).jpg|Tipična ulica v starem mestnem jedru s pogledom na Sé do Porto
 PortoHäuserAmDouro.jpg|Hiše v Portu (1999)
 Typische Häuser in Porto.jpg|Niz hiš v Portu
&lt;/gallery&gt;

=== Stolnica in cerkve ===
[[Slika:Clerigos.jpg|thumb|Torre dos Clérigos]]
Nad Ribeiro na hribu Pena Ventos, na Terreiro da Sé, je [[stolnica v Portu]] (''Sé do Porto'') z dvema stolpoma. Zgrajena v 12. stoletju kot [[romanska arhitektura|romanska]] utrjena cerkev in nato spremenjena v [[gotska arhitektura|gotskem slogu]], je bila v 17. in 18. stoletju deležna popolne prenove. Kljub tem spremembam je bil ohranjen njegov prvotni obrambni značaj. Bogato opremljeni oltarji, vključno s pozlačenim glavnim oltarjem Niccola Nasonija v koru in srebrnim oltarjem v levem [[transept]]u, so v notranjosti, ki jo sicer odlikuje preprostost. [[Azulejo]]s, nameščene v 18. stoletju, so značilne za gotski [[križni hodnik]] na desni ladji. V neposredni bližini stolnice je [[Škofovska palača, Porto|škofovska palača]].

Mestno podobo prevladujejo tudi številne cerkve, ki razkrivajo vpliv katolištva, ki je še danes globoko zakoreninjen:
*Torre dos Clérigos: Markantni zvonik je med letoma 1754 in 1763 zgradil italijanski arhitekt Niccolò Nasoni. Skoraj 76 metrov visok stolp je nekoč služil kot vodilo pomorščakom, danes pa je znamenitost mesta. Povezana ovalna [[Cerkev São Pedro dos Clérigos]], zgrajena med letoma 1732 in 1750, izžareva skoraj preprosto eleganco za baročno stavbo s svojo dvonadstropno fasado.
*[[Cerkev Santa Clara (Porto)|Cerkev Santa Clara]]: baročna cerkev, skoraj v celoti opremljena z brazilskim plemenitim lesom in zlatimi lističi s preprosto gotsko fasado; stoji na neopaznem dvorišču na Largo 1° Dezembro.
*Igreja do Carmo: baročna cerkev, zgrajena med letoma 1756 in 1768; azulejos na stranski fasadi predstavlja ustanovitev karmeličanskega reda; je nasproti rektorata univerze.
*Igreja da Trindade: zgrajena v 19. stoletju v neoklasicističnem slogu; je neposredno za mestno hišo.
*[[Cerkev sv. Frančiška, Porto|São Francisco]]: zaradi bogatega zlatega okrasja iz 17./18. stoletja. stoletja znana tudi kot »zlata cerkev« v notranjosti; prvotno del frančiškanskega samostana, ki je poleg borze.
*[[Cerkev sv. Ildefonza]]: zunanja fasada, okrašena z azulejos; zgrajena v 18. stoletju; je v bližini gledališča São João.
*Capela Carlos Alberto kot spominska kapela sardinskega kralja Karla Alberta.
&lt;gallery&gt;
 Igrejas Carmelitas Carmo (Porto).JPG|Igreja do Carmo
 Igreja Trindade (Porto).jpg|Igreja da Trindade
 Portugal Porto GDFL050326 132.jpg|Cerkev sv. Frančiška
 Porto July 2009-2a.jpg|Cerkev sv. Ildefonza
&lt;/gallery&gt;

=== Znamenitosti ===
[[Slika:Avenida dos Aliados - Dom Pedro.jpg|thumb|Avenida dos Aliados, posneta s spodnjega konca, blizu železniške postaje Estação de São Bento]]
*Avenida dos Aliados: mestni bulvar, približno na sredini je marmorna skulptura kiparja Henriqueja Moreire (1890–1979), &quot;Juventude&quot;, alegorija mladosti iz leta 1929.&lt;ref&gt;[http://sigarra.up.pt/up_uk/web_base.gera_pagina?P_pagina=18345 sigarra.up.pt]&lt;/ref&gt; Skulptura prikazuje golo dekle v sedečem položaju, ki se z rokami opira na podstavek s štirimi obrazi bruhalnikov, ki bruhajo vodo v majhno posodo. Od Avenida dos Aliados se odcepijo glavne nakupovalne ulice. Vzporedno z njo, 300 metrov proti vzhodu, poteka bulvar Rua de Santa Catarina; tradicionalno nakupovalno središče Mercado do Bolhão se razteza med Avenida dos Aliados; blizu Avenida dos Aliados so Igreja dos Clérigos s Torre dos Clérigos in drugimi spomeniki.
*[[Mestna hiša (Porto)|Paços de Concelho]]: mestno hišo je leta 1916 zasnoval angleški arhitekt Barry Parker v neoklasicističnem slogu; pred stavbo sta spomenik Almeida Garrett in Praça do General Humberto Delgado.
*Praça da Liberdade: Trg na dnu Avenida dos Aliados s konjeniškim kipom portugalskega kralja Pedra IV.
*[[Palača Bolsa|Palácio da Bolsa]]: borza iz leta 1844 predstavlja gospodarski pomen mesta. Gradnjo so financirali člani portugalskega poslovnega kluba Associação Comercial do Porto. Vrhunec je neomavrska plesna dvorana Salão Árabe.
*Praça da Galiza: na križišču Rua de Júlio Dinis in Rua do Campo Alegre.
*Praça da Cidade de Salvador: Trg na meji med dvema portugalskima mestoma Porto in Matosinhos. V središču je 50 metrov visoka skulptura ''Ona se spremeni''
*Casa do Infante: verjetno rojstni kraj Infanta Henrika Pomorščaka, danes hrani mestni arhiv; njegov kip je le nekaj metrov naprej pred borzo.
*Knjigarna Livraria Lello &amp; Irmão: z neogotsko zunanjo fasado in leseno secesijsko notranjostjo iz leta 1906 velja za eno najlepših knjigarn v Evropi. Pisatelj Enrique Vila-Matas jo opisuje kot najlepšo.
*Café Majestic: kavarna v slogu [[Art nouveau]] na Rua Santa Catarina z originalno notranjostjo iz 1920-ih
*vinska klet Casa da Prelada
*Sinagoga Kadoorie izraelske skupnosti Porto: največja [[sinagoga]] na Iberskem polotoku, zgrajena v 1930-ih
*Parque de Serralves: park v okrožju Lordelo do Ouro, ki ga je leta 1932 zasnoval francoski krajinski arhitekt Jacques Gréber
*Mestno obzidje iz rimskih časov
*Spomenik Almeida Garretta
*Palača pravice (1961)
*Quiosque do Serviço de Transportes Colectivos do Porto
*Feitoria Inglesa, nekdanja britanska trgovska postaja
&lt;gallery&gt;
 Porto Praca General H Delgado Av dos Aliados.JPG|Pogled iz mestne hiše na Praça do General Humberto Delgado na Avenida dos Aliados
 Ayuntamiento de Oporto, Portugal, 2012-05-09, DD 03.JPG|''Paços de Concelho do Porto'' ([[Mestna hiša (Porto)|Mestna hiša v Portu]])
Av Aliados 5 (Porto).jpg|''Avenida dos Aliados'', pogled z juga
 Palacio da Bolsa, Porto.jpg|''Palácio da Bolsa'' [[palača Bolsa]])
 Av Aliados 7 (Porto).jpg|''Juventuda'' – Alegorija mladosti
 Lello e irmao 3.jpg|Knjigarna Lello &amp; Irmão – notranje stopnice
 Lello Porto.jpg|Knjigarna Lello &amp; Irmão – fasada
 Sinagoga porto.jpg|Sinagoga Kadoorie izraelske skupnosti Porto
&lt;/gallery&gt;

== Gastronomija ==
[[File:Francesinha @ Ar do Rio.jpg|thumb|right|''Francesinha'' je narejena iz kruha, klobase, zrezka, sira in omake na osnovi piva. Nekatere vrste francesinhe lahko vsebujejo jajca ali druge sestavine.]]

Porto je dom številnih jedi tradicionalne portugalske kuhinje. Tipična jed iz tega mesta je ''Tripas à Moda do Oporto'' (jed iz govejega želodca iz vampov z belim fižolom, korenjem in rižem). ''Bacalhau à Gomes de Sá'' (trska v slogu Gomes de Sá) je še ena tipična jed iz polenovke, rojena v Portu in priljubljena na Portugalskem.

''Francesinha'' je najbolj priljubljen domači prigrizek v Portu. Gre za nekakšen sendvič z več vrstami mesa, pokritih s sirom in posebno omako iz piva in drugih sestavin.

''Rojões'' (ocvrto svinjsko meso) in ''sarrabulho'' (jed iz svinjske krvi) sta prav tako tipični jedi regije Norte, ki sta zelo priljubljeni v glavnem mestu regije. Tako kot v skoraj vseh obalnih območjih portugalskega primorja s široko ponudbo svežih rib je tudi ''sardinha assada'' (sardela na žaru) običajna, klasična glavna jed.

[[Portovec]], mednarodno znano vino, je splošno sprejeto kot desertno vino v mestu, zlasti ker se vino proizvaja ob reki Douro, ki teče skozi mesto.

== Glej tudi ==
* [[seznam mest na Portugalskem]]

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Zunanje povezave ==
{{Commons category|Porto}}
{{Wikivoyage}}
*[http://www.ccdr-n.pt/ Coordination and Development Committee of the North Region]
*[http://www.amp.pt/ Metropolitan Area of Porto]
*[http://www.portoenorte.pt/ Tourism of Oporto and Norte Region, Portugal]

{{Evropska prestolnica kulture}}

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Mesta na Portugalskem]]
[[Kategorija:Porto| ]]
[[Kategorija:Kraji svetovne dediščine na Portugalskem]]
[[Kategorija:Ustanovitve v 3. stoletju pr. n. št.]]</text>
      <sha1>9jeodczsby5ibq2k0qb8v5rgmn2hxem</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Oganeson</title>
    <ns>0</ns>
    <id>102886</id>
    <revision>
      <id>6773721</id>
      <parentid>6743269</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T12:38:26Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6)</comment>
      <origin>6773721</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="56248" sha1="138s33d10efthr0i23j5rnnmoht7ahs" xml:space="preserve">{{Infopolje oganeson}}
'''Oganeson''' je sintetični [[kemični element]] s [[Kemijski simbol|simbolom]] '''Og''' in [[Vrstno število|atomskim številom]] 118. Prvič ga je leta 2002 na [[Skupni inštitut za jedrske raziskave|Skupnem inštitutu za jedrske raziskave]] v [[Dubna|Dubni]] blizu [[Moskva|Moskve]] v [[Rusija|Rusiji]] sintetizirala skupina ruskih in ameriških znanstvenikov. Decembra 2015 ga je Skupna delovna skupina mednarodnih znanstvenih teles [[Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo|IUPAC]] in [[Mednarodna zveza za osnovno in uporabno fiziko|IUPAP]] priznala kot enega od štirih novih elementov. Formalno je bil imenovan 28. novembra 2016.&lt;ref name=&quot;IUPAC-20161130&quot;&gt;{{Navedi novice|last=Staff|title=IUPAC Announces the Names of the Elements 113, 115, 117, and 118|url=https://iupac.org/iupac-announces-the-names-of-the-elements-113-115-117-and-118/|date=30 November 2016|work=[[IUPAC]]|accessdate=1 December 2016}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;NYT-20161201&quot;&gt;{{Navedi novice|last=St. Fleur|first=Nicholas|title=Four New Names Officially Added to the Periodic Table of Elements|url=https://www.nytimes.com/2016/12/01/science/periodic-table-new-elements.html|date=1 December 2016|work=[[The New York Times]]|accessdate=1 December 2016}}&lt;/ref&gt; Ime je v skladu s tradicijo imenovanja elementov po znanstvenikih, v tem primeru po jedrskem fiziku [[Jurij Oganesjan|Juriju Oganesjanu]], ki je imel pomembno vlogo pri odkrivanju najtežjih elementov v periodnem sistemu. Je eden od le dveh elementov, poimenovanih po osebi, ki je bila v času poimenovanja živa (drugi je [[siborgij]]), in edini element, katerega soimenjak je danes še živ.&lt;ref name=&quot;IUPAC-June2016&quot;&gt;{{Navedi časopis|last=Oganessian|first=Yuri|date=16 March 2007|title=IUPAC Is Naming The Four New Elements Nihonium, Moscovium, Tennessine, And Oganesson|url=http://iupac.org/iupac-is-naming-the-four-new-elements-nihonium-moscovium-tennessine-and-oganesson/|journal=Journal of Physics G: Nuclear Physics|volume=34|issue=4|pages=R165–R242|bibcode=2007JPhG...34R.165O|doi=10.1088/0954-3899/34/4/R01|access-date=8 June 2016}}&lt;/ref&gt;

Oganeson ima najvišje atomsko število in največjo [[Atomska teža|atomsko maso]] od vseh znanih elementov. [[Radioaktivnost|Radioaktivni]] atom oganesona je zelo nestabilen in od leta 2005 je bilo zaznanih le pet (mogoče šest) atomov izotopa [[Izotopi oganesona|oganesona-294]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://discovermagazine.com/2007/jan/physics/article_view?b_start:int=1&amp;-C=|title=The Top 6 Physics Stories of 2006|accessdate=18 January 2008|date=7 January 2007|publisher=Discover Magazine|archiveurl=https://web.archive.org/web/20071012195048/http://discovermagazine.com/2007/jan/physics/article_view?b_start:int=1&amp;-C=|archivedate=12 October 2007}}&lt;/ref&gt; Čeprav je to omogočilo zelo malo eksperimentalnih karakterizacij njegovih lastnosti in možnih [[Spojina|spojin]], so teoretični izračuni privedli do številnih napovedi, vključno z nekaterimi presenetljivimi. Na primer, čeprav je oganeson član 18. skupine ([[žlahtni plin]]i) in prvi tovrstni sintetični element, je v nasprotju z vsemi drugimi elementi te skupine občutno reaktiven. V preteklosti je veljalo, da gre za plin pri [[Standardni pogoji|običajnih pogojih]], zdaj pa naj bi bil zaradi relativističnih učinkov [[Trdnina|trden]].  Na periodnem sistemu elementov je element [[Blok periodnega sistema|p-bloka]] in zadnji v [[Perioda periodnega sistema|sedmi periodi]].

== Uvod ==
{{:Uvod v najtežje elemente}}

== Zgodovina ==

=== Prva predvidevanja ===
Možnost sedmega [[Žlahtni plin|žlahtnega plina]] po [[helij]]u, [[neon]]u, [[argon]]u, [[kripton]]u, [[ksenon]]u in [[radon]]u je bila obravnavana skoraj takoj, ko je bila odkrita skupina žlahtnih plinov. Danski kemik [[Hans Peter Jørgen Julius Thomsen]] je aprila 1895, leto po odkritju argona, napovedal, da obstaja cela vrsta kemično inertnih plinov, podobnih argonu, ki bodo med skupinami [[halogen]]ov in [[Alkalijska kovina|alkalijskih kovin]]: pričakoval je, da bo sedma skupina končala periodo z 32 elementi, ki je vsebovala [[torij]] in [[uran]], ter da ima atomsko težo 292, blizu 294, ki je sedaj znana po prvem in edinem potrjenem izotopu oganesona.{{Sfn|Kragh|2018|p=6}} [[Niels Henrik David Bohr|Niels Bohr]] je leta 1922 ugotovil, da bi moral ta sedmi žlahtni plin imeti atomsko število 118, in napovedal njegovo elektronsko strukturo kot 2, 8, 18, 32, 32, 18, 8, kar ustreza sodobnim napovedim.&lt;ref name=&quot;leach&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://www.meta-synthesis.com/webbook/35_pt/pt_database.php?PT_id=285|title=The INTERNET Database of Periodic Tables|last=Leach, Mark R.|accessdate=8 July 2016}}&lt;/ref&gt; Po tem je [[Aristid von Grosse]] leta 1965 napisal članek, v katerem je napovedal verjetne lastnosti elementa 118. Po Thomsenovi napovedi je minilo 107 let, preden je bil oganeson uspešno sintetiziran, vendar njegove kemijske lastnosti še vedno niso raziskane, da bi ugotovili, ali se obnaša kot težji kongener radona. V članku iz leta 1975 je [[Kenneth Pitzer]] predlagal, da mora biti 118. element [[plin]] ali hlapna [[Kapljevina|tekočina]] zaradi relativističnih učinkov.&lt;ref name=&quot;Pitzer&quot;&gt;{{Navedi časopis|last=Kenneth|first=Pitzer|author-link=Kenneth Pitzer|year=1975|title=Are elements 112, 114, and 118 relatively inert gases?|journal=[[The Journal of Chemical Physics]]|volume=2|issue=63|pages=1032–1033}}&lt;/ref&gt;

Konec leta 1998 je poljski fizik [[Robert Smolańczuk]] objavil izračune o fuziji [[Atomsko jedro|atomskih jeder]] za sintezo supertežkih atomov, vključno z oganesonom.&lt;ref name=&quot;Smolanczuk&quot;&gt;{{Navedi časopis|last=Smolanczuk, R.|date=1999|title=Production mechanism of superheavy nuclei in cold fusion reactions|journal=Physical Review C|volume=59|issue=5|pages=2634–2639|bibcode=1999PhRvC..59.2634S|doi=10.1103/PhysRevC.59.2634}}&lt;/ref&gt; Njegovi izračuni nakazujejo, da bi bilo mogoče oganeson izdelati tako, da bi v skrbno nadzorovanih pogojih lahko jedri [[Svinec|svinca]] in [[kripton]]a združili in da bi bila verjetnost fuzije (prerez) te reakcije blizu reakciji svinec-[[krom]], ki je ustvarila element 106, [[siborgij]] . To je nasprotovalo napovedim, da se bodo preseki reakcij s svincem ali [[bizmut]]ovimi tarčami eksponentno zniževali, ko se bo atomsko število nastalih elementov povečalo.

Leta 1999 so raziskovalci iz Narodnega laboratorija Lawrence v [[Berkeley, Kalifornija|Berkeleyu]] uporabili te napovedi in v prispevku, objavljenem v ''[[Physical Review Letters]]'', in kmalu po poročanju rezultatov v ''[[Science]]'' objavili odkritje [[livermorij]]a in [[Livermorij|oganesona]].&lt;ref&gt;{{Navedi časopis|last=Service, R. F.|date=1999|title=Berkeley Crew Bags Element 118|url=https://archive.org/details/sim_science_1999-06-11_284_5421/page/1750|journal=Science|volume=284|issue=5421|page=1751|doi=10.1126/science.284.5421.1751}}&lt;/ref&gt; Raziskovalci so poročali, da so izvedli [[Jedrska reakcija|reakcijo]]

: &lt;sup&gt;208&lt;/sup&gt;[[Svinec|Pb]] + &lt;sup&gt;86&lt;/sup&gt;[[Kripton|Kr]] → &lt;sup&gt;293&lt;/sup&gt;Og + &lt;sup&gt;1&lt;/sup&gt;[[Nevtronij|Nt]]

Leta 2001 so objavili retrakcijo, potem ko raziskovalci v drugih laboratorijih in laboratorij v Berkeleyu niso mogli ponoviti rezultatov.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=http://enews.lbl.gov/Science-Articles/Archive/118-retraction.html|publisher=Berkeley Lab|last=Public Affairs Department|title=Results of element 118 experiment retracted|date=21 July 2001|accessdate=18 January 2008|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080129191344/http://enews.lbl.gov/Science-Articles/Archive/118-retraction.html|archivedate=29 January 2008}}&lt;/ref&gt; Junija 2002 je direktor laboratorija sporočil, da je prvotna trditev o odkritju teh dveh elementov temeljila na podatkih, ki jih je pridobil glavni avtor [[Victor Ninov]].&lt;ref&gt;{{Navedi časopis|last=Dalton|first=R.|date=2002|title=Misconduct: The stars who fell to Earth|url=https://archive.org/details/sim_nature-uk_december-19-26-2002_420_6917/page/728|journal=[[Nature (journal)|Nature]]|volume=420|issue=6917|pages=728–729|bibcode=2002Natur.420..728D|doi=10.1038/420728a|pmid=12490902}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[https://physicsworld.com/a/element-118-disappears-two-years-after-it-was-discovered/ Element 118 disappears two years after it was discovered]. Physicsworld.com. Retrieved on 2 April 2012.&lt;/ref&gt; Novejši eksperimentalni rezultati in teoretične napovedi so potrdile eksponentno zmanjšanje presekov s tarčami svinca in bizmuta, ko se atomsko število nastalega nuklida poveča.&lt;ref name=&quot;Zagrebaev&quot;&gt;{{Navedi časopis|last=Zagrebaev|first=Valeriy|last2=Karpov|first2=Alexander|last3=Greiner|first3=Walter|date=2013|title=Future of superheavy element research: Which nuclei could be synthesized within the next few years?|url=http://nrv.jinr.ru/pdf_file/J_phys_2013.pdf|journal=Journal of Physics|volume=420|issue=1|pages=012001|arxiv=1207.5700|bibcode=2013JPhCS.420a2001Z|doi=10.1088/1742-6596/420/1/012001|access-date=2021-01-26|archive-date=2015-10-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20151003154020/http://nrv.jinr.ru/pdf_file/J_phys_2013.pdf|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

=== Poročila o odkritju ===
Prvi potrjen razpad atomov oganesona je leta 2002 na [[Združeni inštitut za jedrske raziskave|Združenem inštitutu za jedrske raziskave]] (JINR) v [[Dubna|Dubni]] v Rusiji opazila skupna skupina ruskih in ameriških znanstvenikov. V skupini, ki jo je vodil [[Jurij Oganesjan]], ruski jedrski fizik [[Armenija|armenske]] narodnosti, so bili tudi ameriški znanstveniki iz [[Narodni laboratorij Lawrence Livermore|Narodnega laboratorija Lawrence Livermore]] v [[Kalifornija|Kaliforniji]].&lt;ref name=&quot;pp2002&quot;&gt;{{Navedi časopis|last=Oganessian, Yu. T.|display-authors=etal|date=2002|title=Results from the first {{chem|249|Cf}}+{{chem|48|Ca}} experiment|url=http://www.jinr.ru/publish/Preprints/2002/287(D7-2002-287)e.pdf|url-status=dead|journal=JINR Communication|archive-url=https://web.archive.org/web/20041213100709/http://www.jinr.ru/publish/Preprints/2002/287%28D7-2002-287%29e.pdf|archive-date=13 December 2004|access-date=13 June 2009}}&lt;/ref&gt; Odkritje ni bilo objavljeno takoj, saj se je energija razpada &lt;sup&gt;294&lt;/sup&gt;Og ujemala z energijo &lt;sup&gt;212m&lt;/sup&gt;[[Polonij|Po]], običajne nečistoče, ki nastane v fuzijskih reakcijah, namenjenih proizvodnji supertežkih elementov, zato je bila napoved odložena do potrditvenega eksperimenta leta 2005, ki je bil namenjen proizvodnji več atomov oganesona.&lt;ref name=&quot;Moody&quot;&gt;{{Navedi knjigo|chapter=Synthesis of Superheavy Elements|last=Moody|first=Ken|editor-first=Matthias|editor-last=Schädel|title=The Chemistry of Superheavy Elements|publisher=Springer Science &amp; Business Media|edition=2.|pages=24–8|isbn=9783642374661|date=30 November 2013}}&lt;/ref&gt; V poskusu iz leta 2005 je bila uporabljena drugačna energija snopa (251&amp;nbsp;MeV namesto 245&amp;nbsp;MeV) in debelina tarče (0,34&amp;nbsp;mg/cm&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; namesto 0,23&amp;nbsp;mg/cm&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; ). 9. oktobra 2006 so raziskovalci objavili, da so posredno odkrili skupno tri (morda štiri) jedra oganesona-294 (eno ali dve v letu 2002&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://159.93.28.88/linkc/118/anno.html|title=Element 118: results from the first {{SimpleNuclide|Kalifornij|249}} + {{SimpleNuclide|Kalcij|48}} experiment|last=Oganessian, Yu. T.|display-authors=etal|publisher=Communication of the Joint Institute for Nuclear Research|date=2002|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110722060249/http://159.93.28.88/linkc/118/anno.html|archivedate=22 July 2011|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; in dve še v letu 2005), ki so nastali zaradi trkov atomov [[kalifornij]]a-249 in ionov [[Izotopi kalcija|kalcija-48]].&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=Livermore scientists team with Russia to discover element 118|url=https://www.llnl.gov/news/newsreleases/2006/NR-06-10-03.html|publisher=Livermore press release|date=3 December 2006|accessdate=18 January 2008|archiveurl=https://web.archive.org/web/20111017105348/https://www.llnl.gov/news/newsreleases/2006/NR-06-10-03.html|archivedate=17 October 2011|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi časopis|last=Oganessian, Yu. T.|date=2006|title=Synthesis and decay properties of superheavy elements|journal=Pure Appl. Chem.|volume=78|issue=5|pages=889–904|doi=10.1351/pac200678050889}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi časopis|last=Sanderson, K.|date=2006|title=Heaviest element made – again|journal=Nature News|doi=10.1038/news061016-4}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Schewe, P.|last2=Stein, B.|title=Elements 116 and 118 Are Discovered|website=Physics News Update|publisher=[[American Institute of Physics]]|date=17 October 2006|url=http://www.aip.org/pnu/2006/797.html|accessdate=18 January 2008|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120101144201/http://www.aip.org/pnu/2006/797.html|archivedate=1 January 2012|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.washingtonpost.com/wp-dyn/content/article/2006/10/16/AR2006101601083.html|title=Scientists Announce Creation of Atomic Element, the Heaviest Yet|work=Washington Post|last=Weiss, R.|date=17 October 2006|accessdate=18 January 2008}}&lt;/ref&gt;

: &lt;sup&gt;249&lt;/sup&gt;[[Kalifornij|Cf]] + &lt;sup&gt;48&lt;/sup&gt;[[Kalcij|Ca]] → &lt;sup&gt;294&lt;/sup&gt;Og + 3 &lt;sup&gt;1&lt;/sup&gt;[[Nevtronij|Nt]]

Leta 2011 je [[Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo|IUPAC]] ocenil rezultate sodelovanja Dubna-Livermore iz leta 2006 in zaključil: &quot;Trije dogodki, ki so poročali za izotop ''Z'' = 118 imajo zelo dobro notranjo redundanco, vendar brez povezave z znanimi jedri ne izpolnjujejo meril za odkritje.&quot;&lt;ref&gt;{{Navedi časopis|last=Barber|first=Robert C.|last2=Karol|first2=Paul J.|last3=Nakahara|first3=Hiromichi|last4=Vardaci|first4=Emanuele|last5=Vogt|first5=Erich W.|date=2011|title=Discovery of the elements with atomic numbers greater than or equal to 113 (IUPAC Technical Report)|journal=Pure and Applied Chemistry|volume=83|issue=7|page=1|doi=10.1351/PAC-REP-10-05-01|doi-access=free}}&lt;/ref&gt;

Zaradi zelo majhne verjetnosti [[Jedrsko zlivanje|fuzijske reakcije]] (fuzijski prerez je ~0,3–0,6 pb ali {{val|3|p=(|end=–6)|e=-41|u=m2}}) je poskus trajal štiri mesece in je vključeval {{val|2.5|e=19}} [[kalcij]]evih ionov, ki jih je bilo potrebno ustreliti v tarčo [[kalifornij]]a, da se je ustvaril prvi zabeleženi dogodek, za katerega se domneva, da je sinteza oganesona.&lt;ref name=&quot;webelements&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.webelements.com/oganesson/|title=Oganesson|publisher=WebElements Periodic Table|accessdate=19 August 2019|archive-date=2016-12-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20161201022758/https://www.webelements.com/oganesson/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Kljub temu so bili raziskovalci zelo prepričani, da rezultati niso lažno pozitivni, saj je verjetnost, da so bili zaznani naključni dogodki, ocenjena na manj kot enega na {{Val|100000}}.&lt;ref&gt;{{Navedi časopis|last=Jacoby, Mitch|date=17 October 2006|title=Element 118 Detected, With Confidence|url=https://pubs.acs.org/cen/news/84/i43/8443element118.html|journal=Chemical &amp; Engineering News|volume=84|issue=43|pages=11|doi=10.1021/cen-v084n043.p011|access-date=18 January 2008|quote=&quot;I would say we're very confident.&quot;}}&lt;/ref&gt;

V poskusih so opazili alfa-razpad treh atomov oganesona. Predlagan je bil tudi četrti razpad z neposredno [[Jedrska cepitev|spontano cepitvijo]]. Izračunana [[Razpolovni čas|razpolovna doba]] je bila 0,89&amp;nbsp;ms. {{Kem|294|Og}} razpade na {{Kem|290|Lv}} z [[Razpad alfa|alfa razpadom]]. Ker so bila narejena samo tri jedra, ima razpolovna doba, ki izhaja iz opazovanih življenjskih življenj, veliko negotovost ({{Val|0.89|+1.07|-0.31}}.)

: &lt;sup&gt;294&lt;/sup&gt;Og → &lt;sup&gt;290&lt;/sup&gt;Lv + &lt;sup&gt;4&lt;/sup&gt;He

Identifikacija {{Kem|294|Og}} jedra je bila preverjena z ločenim ustvarjanjem domnevnega pridukta {{Kem|290|Lv}} neposredno z bombardiranjem {{Kem|245|Cm}} s {{Kem|48|Ca}} ioni,

: &lt;sup&gt;245&lt;/sup&gt;Cm + &lt;sup&gt;48&lt;/sup&gt;Ca → &lt;sup&gt;290&lt;/sup&gt;Lv + 3 &lt;sup&gt;1&lt;/sup&gt;Nt,

in preverjanjem, da se {{Kem|290|Lv}} razpad ujema z verigo razpada {{Kem|294|Og}} jedra. Hčerinsko jedro {{Kem|290|Lv}} je zelo nestabilno z življenjsko dobo 14 milisekund in nato razpade na {{Kem|286|Fl}}, ki lahko razpade s spontano cepitevijo ali z razpadom alfa v {{Kem|282|Cn}}, ki bo razpadel s spontano cepitvijo. {{Clear}}

=== Potrditev ===
En atom težjega izotopa &lt;sup&gt;295&lt;/sup&gt;Og je bil mogoče proizveden v poskusu leta 2011 v [[Center za raziskave težkih ionov GSI Helmholtz|Centru za raziskave težkih ionov GSI Helmholtz]] v [[Darmstadt]]u v [[Nemčija|Nemčiji,]] katerega cilj je bila sinteza [[Unbinilium|elementa 120]] v reakciji &lt;sup&gt;248&lt;/sup&gt;Cm + &lt;sup&gt;54&lt;/sup&gt;Cr, vendar negotovost podatkov pomeni, da opazovane verige ni mogoče natančno dodeliti &lt;sup&gt;299&lt;/sup&gt;Ubn ali &lt;sup&gt;295&lt;/sup&gt;Og. Podatki kažejo, da ima &lt;sup&gt;295&lt;/sup&gt;Og razpolovni čas 181&amp;nbsp;milisekund, daljšega kot &lt;sup&gt;294&lt;/sup&gt;Og, ki je 0,7&amp;nbsp;milisekund.

Decembra 2015 sta [[Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo]] (IUPAC) in [[Mednarodna zveza za osnovno in uporabno fiziko]] (IUPAP) prepoznala odkritje elementa in prednost odkritja dodelila sodelovanju med Dubno in Livermorom.&lt;ref&gt;[http://www.iupac.org/news/news-detail/article/discovery-and-assignment-of-elements-with-atomic-numbers-113-115-117-and-118.html Discovery and Assignment of Elements with Atomic Numbers 113, 115, 117 and 118] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20151231074712/http://www.iupac.org/news/news-detail/article/discovery-and-assignment-of-elements-with-atomic-numbers-113-115-117-and-118.html |date=2015-12-31 }}. IUPAC (30 December 2015)&lt;/ref&gt; To je bila posledica potrditve dveh lastnosti produkta &lt;sup&gt;294&lt;/sup&gt;Og, &lt;sup&gt;286&lt;/sup&gt;Fl v letih 2009 in 2010 v Nacionalnem laboratoriju Lawrence v Berkeleyu, pa tudi opazovanja druge konstantne verige razpada &lt;sup&gt;294&lt;/sup&gt;Og skupine Dubna leta 2012. Cilj tega poskusa je bila sinteza &lt;sup&gt;294&lt;/sup&gt;Ts z reakcijo &lt;sup&gt;249&lt;/sup&gt;Bk(&lt;sup&gt;48&lt;/sup&gt;Ca, 3n), vendar je kratka razpolovna doba &lt;sup&gt;249&lt;/sup&gt;Bk povzročila, da je velika količina berkelija razpadla na &lt;sup&gt;249&lt;/sup&gt;Cf, kar je povzročilo sintezo oganesona namesto [[tenes]]a.&lt;ref&gt;{{Navedi časopis|last=Karol|first=Paul J.|last2=Barber|first2=Robert C.|last3=Sherrill|first3=Bradley M.|last4=Vardaci|first4=Emanuele|last5=Yamazaki|first5=Toshimitsu|date=29 December 2015|title=Discovery of the element with atomic number Z = 118 completing the 7th row of the periodic table (IUPAC Technical Report)|journal=Pure Appl. Chem.|volume=88|issue=1–2|pages=155–160|doi=10.1515/pac-2015-0501}}&lt;/ref&gt;

Skupina Dubna je od 1. oktobra 2015 do 6. aprila 2016 izvedla podoben eksperiment s snopom &lt;sup&gt;48&lt;/sup&gt;Ca, ustreljenim proti kalifornijevi tarči z mešanico izotopov &lt;sup&gt;249&lt;/sup&gt;Cf, &lt;sup&gt;250&lt;/sup&gt;Cf in &lt;sup&gt;251&lt;/sup&gt;Cf z namenom ustvariti težje izotope oganesona &lt;sup&gt;295&lt;/sup&gt;Og in &lt;sup&gt;296&lt;/sup&gt;Og. Uporabili so dve energiji &lt;sup&gt;48&lt;/sup&gt;Ca (252&amp;nbsp;MeV in 258 MeV). Pri nižji energiji atomov je bil opažen le en atom, katerega razpadna veriga je ustrezala že prej znanemu &lt;sup&gt;294&lt;/sup&gt;Og (ki se je končala s spontano cepitvijo &lt;sup&gt;286&lt;/sup&gt;Fl), pri višji energiji snopa pa nobenega. Poskus se je nato ustavil, saj je lepilo iz okvirjev sektorja prekrilo tarčo in preprečilo uhajanje ostankov izhlapevanja do detektorjev.&lt;ref name=&quot;Dubna2016&quot;&gt;{{Navedi konferenco|title=Results from the Recent Study of the &lt;sup&gt;249–251&lt;/sup&gt;Cf + &lt;sup&gt;48&lt;/sup&gt;Ca Reactions|last6=Grzywacz|pages=219–223|conference=Exotic Nuclei|year=2016|last9=Miernik|first9=K.|last8=Itkis|first8=M. G.|last7=Hamilton|first7=J. H.|first6=R. K.|first=A. A.|last5=Dmitriev|first5=S. N.|last4=Brewer|first4=N. T.|last3=Abdullin|first3=F. Sh.|last2=Oganessian|first2=Yu. Ts|last=Voinov|isbn=9789813226555}}&lt;/ref&gt; S to reakcijo je možna tudi proizvodnja &lt;sup&gt;293&lt;/sup&gt;Og in njegovega produkta, &lt;sup&gt;289&lt;/sup&gt;Lv ter še težji izotop &lt;sup&gt;297&lt;/sup&gt;Og. Izotopi &lt;sup&gt;295&lt;/sup&gt;Og in &lt;sup&gt;296&lt;/sup&gt;Og lahko nastanejo tudi v fuziji &lt;sup&gt;248&lt;/sup&gt;Cm s &lt;sup&gt;50&lt;/sup&gt;Ti projektili.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=Sychev|first=Vladimir|date=8 February 2017|title=Юрий Оганесян: мы хотим узнать, где кончается таблица Менделеева|trans-title=Yuri Oganessian: we want to know where the Mendeleev table ends|url=https://ria.ru/interview/20170208/1487412085.html|language=ru|accessdate=31 March 2017|work=[[RIA Novosti]]}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;
{{Navedi splet|url=http://cyclotron.tamu.edu/she2015/assets/pdfs/presentations/Roberto_SHE_2015_TAMU.pdf|title=Actinide Targets for Super-Heavy Element Research|last=Roberto|first=J. B.|date=31 March 2015|website=cyclotron.tamu.edu|publisher=Texas A &amp; M University|accessdate=28 April 2017}}&lt;/ref&gt; Iskanje &lt;sup&gt;295&lt;/sup&gt;Og, ki se je začelo poleti 2016 pri RIKEN v 3n kanalu te reakcije, ni bilo uspešno, čeprav naj bi študijo nadaljevali; podrobna analiza in meja preseka nista bili objavljeni. Ti težji in verjetno bolj stabilni izotopi so lahko koristni pri raziskovanju kemije oganesona.&lt;ref name=&quot;conseil&quot;&gt;{{Navedi konferenco|last=Hauschild|first=K.|title=Superheavy nuclei at RIKEN, Dubna, and JYFL|date=26 June 2019|conference=Conseil Scientifique de l'IN2P3|url=https://in2p3.cnrs.fr/sites/institut_in2p3/files/page/2019-07/6-Pres-HAUSCHILD_-compresse%CC%81.pdf|accessdate=31 July 2019}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;conseil2&quot;&gt;{{Navedi konferenco|last=Hauschild|first=K.|title=Heavy nuclei at RIKEN, Dubna, and JYFL|date=2019|conference=Conseil Scientifique de l'IN2P3|url=https://in2p3.cnrs.fr/sites/institut_in2p3/files/page/2019-07/6-Doc-HAUSCHILD-comp.pdf|accessdate=1 August 2019}}&lt;/ref&gt;

=== Poimenovanje ===
[[Slika:Yuri_Oganessian_2017_stamp_of_Armenia.jpg|desno|sličica| Element 118 je bil poimenovan po Juriju Oganesjanu, pionirju pri odkrivanju sintetičnih elementov, z imenom ''oganeson'' (Og). Oganessian in razpadna veriga oganesona-294 sta bila na armenski znamki, izdani 28. decembra 2017.]]
Z uporabo Mendelejevega poimenovanja za neimenovane in neodkrite elemente je oganeson včasih znan kot ''eka-radon'' (do šestdesetih let 20. stoletja kot ''eka-emanacija'', saj je emanacija staro ime za [[radon]]).  Leta 1979 je IUPAC neodkritemu elementu dodelil sistematično nadomestno ime ''ununoktij'' s simbolom ''Uuo''&lt;ref name=&quot;iupac&quot;&gt;{{Navedi časopis|last=Chatt, J.|date=1979|title=Recommendations for the Naming of Elements of Atomic Numbers Greater than 100|journal=Pure Appl. Chem.|volume=51|issue=2|pages=381–384|doi=10.1351/pac197951020381}}&lt;/ref&gt; in priporočil, da se uporablja do potrjenega odkritja elementa.&lt;ref&gt;{{Navedi časopis|last=Wieser, M.E.|date=2006|title=Atomic weights of the elements 2005 (IUPAC Technical Report)|journal=Pure Appl. Chem.|volume=78|issue=11|pages=2051–2066|doi=10.1351/pac200678112051}}&lt;/ref&gt; Čeprav so bila priporočila pogosto uporabljena v kemijski skupnosti na vseh ravneh, od učilnic kemije do poglobljenih učbenikov, so bila med znanstveniki s tega področja večinoma prezrta, ki so ga imenovali &quot;element 118&quot; s simbolom ''E118'' ''(118)'' ali celo preprosto ''118''.

Pred retrakcijo leta 2001 so raziskovalci iz Berkeleyja nameravali element poimenovati ''giorsij'' (''Gh''), po [[Albert Ghiorso|Albertu Ghiorsu]] (vodilnem članu raziskovalne skupine).&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Discovery of New Elements Makes Front Page News|url=http://lbl.gov/Science-Articles/Research-Review/Magazine/1999/departments/breaking_news.shtml|publisher=Berkeley Lab Research Review Summer 1999|date=1999|accessdate=18 January 2008}}&lt;/ref&gt;

Ruski odkritelji so o svoji sintezi poročali leta 2006. V skladu s priporočili IUPAC imajo odkritelji novega elementa pravico predlagati ime.&lt;ref&gt;
{{Navedi časopis|last=Koppenol|first=W. H.|date=2002|title=Naming of new elements (IUPAC Recommendations 2002)|url=http://media.iupac.org/publications/pac/2002/pdf/7405x0787.pdf|journal=[[Pure and Applied Chemistry]]|volume=74|issue=5|page=787|doi=10.1351/pac200274050787}}&lt;/ref&gt; Leta 2007 je vodja ruskega inštituta izjavil, da ekipa razmišlja o dveh imenih novega elementa: ''flerovij'', v čast [[Georgij Fljorov|Georgija Fljorova]], ustanovitelja raziskovalnega laboratorija v Dubni; in ''moskovij'', v znak priznanja [[Moskovska oblast|Moskovski oblasti,]] kjer se nahaja Dubna.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://news.rin.ru/eng/news/9886/9/6/|title=New chemical elements discovered in Russia's Science City|date=12 February 2007|accessdate=9 February 2008}}&lt;/ref&gt; Izjavil je tudi, da čeprav je bil element odkrit kot ameriška kolaboracija, ki je zagotovila kalifornijsko tarčo, bi ga morali upravičeno poimenovati v čast Rusije, saj je bil Laboratorij za jedrske reakcije Fljorov pri JINR edini na svetu, ki bi lahko dosegel ta rezultat.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Yemel'yanova|language=ru|first=Asya|date=17 December 2006|url=http://www.vesti.ru/doc.html?id=113947|title=118-й элемент назовут по-русски (118th element will be named in Russian)|publisher=vesti.ru|accessdate=18 January 2008}}&lt;/ref&gt; Ta imena so bila pozneje predlagana za [[Flerovij|element 114]] (flerovij) in [[Livermorij|element 116]] (moskovij).&lt;ref&gt;{{Navedi splet|publisher=rian.ru|date=2011|accessdate=8 May 2011|url=http://ria.ru/science/20110326/358081075.html|title=Российские физики предложат назвать 116 химический элемент московием (Russian Physicians Will Suggest to Name Element 116 Moscovium)|language=ru}}&lt;/ref&gt; Flerovij je postalo ime elementa 114; končno ime, predlagano za element 116, je bilo ''livermorij,''&lt;ref name=&quot;IUPAC&quot;&gt;{{Navedi splet|title=News: Start of the Name Approval Process for the Elements of Atomic Number 114 and 116|url=http://www.iupac.org/news/news-detail/article/start-of-the-name-approval-process-for-the-elements-of-atomic-number-114-and-116.html|website=International Union of Pure and Applied Chemistry|accessdate=2 December 2011|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140823092056/http://www.iupac.org/news/news-detail/article/start-of-the-name-approval-process-for-the-elements-of-atomic-number-114-and-116.html|archivedate=23 August 2014|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; kasneje pa je bil ''moskovij'' predlagan in sprejet za [[Moskovij|element 115]].&lt;ref name=&quot;IUPAC-June2016&quot;/&gt;

Do sedaj se imena vseh [[Žlahtni plin|žlahtnih plinov]] končajo na &quot;-on&quot;, z izjemo [[helij]]a, za katerega ob odkritju ni bilo znano, da je žlahtni plin. Smernice IUPAC, veljavne v trenutku odobritve odkritja, pa so zahtevale, da se vsi novi elementi poimenujejo s končnico &quot;-ij&quot; (v angleščini &quot;-ium&quot;), tudi če se izkaže, da so [[halogen]]i (ki se v angleščini končajo z &quot;-ine&quot;) ali žlahtni plini.&lt;ref name=&quot;Koppenol&quot;&gt;{{Navedi časopis|last=Koppenol|first=W. H.|date=2002|title=Naming of new elements (IUPAC Recommendations 2002)|url=http://media.iupac.org/publications/pac/2002/pdf/7405x0787.pdf|journal=Pure and Applied Chemistry|volume=74|issue=5|pages=787–791|doi=10.1351/pac200274050787}}&lt;/ref&gt; Začasno ime ununoktij je tej konvenciji sledilo, novo priporočilo IUPAC, objavljeno leta 2016, pa priporoča uporabo končnice &quot;-on&quot; za nove [[Žlahtni plin|elemente skupine 18]], ne glede na to, ali imajo kemijske lastnosti žlahtnega plina.&lt;ref&gt;{{Navedi časopis|last=Koppenol|first=Willem H.|last2=Corish|first2=John|last3=García-Martínez|first3=Javier|last4=Meija|first4=Juris|last5=Reedijk|first5=Jan|year=2016|title=How to name new chemical elements (IUPAC Recommendations 2016)|url=http://doc.rero.ch/record/325660/files/pac-2015-0802.pdf|journal=Pure and Applied Chemistry|volume=88|issue=4|pages=401–405|doi=10.1515/pac-2015-0802}}&lt;/ref&gt;

Znanstveniki, ki so sodelovali pri odkritju elementov 118, [[Tenes|117]] in [[Moskovij|115]], so 23. marca 2016 organizirali konferenčni klic. Za element 118 se je ime določilo zadnje; potem ko so oganessiana pozvali, naj zapusti klic, so se preostali znanstveniki soglasno odločili, da ga bodo po njem poimenovali »oganeson«. Oganessian je bil že šestdeset let pionir v raziskavah supertežkih elementov, ki so segali nazaj do temeljev področja: njegova ekipa in predlagane tehnike so neposredno privedle do sinteze elementov od [[Borij|107]] do 118. Mark Stoyer, jedrski kemik pri LLNL, se je kasneje spominjal: &quot;To ime smo nameravali predlagati iz Livermora, vendar je bilo predlagano hkrati z več krajev. Ne vem, ali lahko trdimo, da smo ime dejansko predlagali, vendar smo ga nameravali.&quot;&lt;ref name=&quot;chemistryworld&quot;&gt;{{Navedi novice|url=https://www.chemistryworld.com/what-it-takes-to-make-a-new-element/1017677.article|title=What it takes to make a new element|work=Chemistry World|accessdate=3 December 2016}}&lt;/ref&gt;

V medsebojnih razpravah je IUPAC vprašal JINR, ali želijo, da se element, ki se sedaj kliče &quot;oganeson&quot;, bolj ujema z ruskim črkovanjem. Oganessian in JINR sta to ponudbo zavrnila in navedla sovjetsko prakso transkripcije imen v latinsko abecedo v skladu s pravili francoskega jezika (takšna transkripcija je &quot;Oganessian&quot;) in trdila, da bi bilo &quot;oganeson&quot; lažje povezati z osebo.&lt;ref name=&quot;Og19&quot;&gt;{{Navedi revijo|last=Tarasevich|first=Grigoriy|last2=Lapenko|first2=Igor|date=2019|title=Юрий Оганесян о тайнах ядра, новых элементах и смысле жизни|trans-title=Yuri Oganessian about the secret of the nucleus, new elements and the meaning of life|language=ru|publisher=Direktsiya Festivalya Nauki|issue=Special|pages=22}}&lt;/ref&gt;{{Efn|V ruščini se ime Oganessian napiše Оганесян /ˈɐgənʲɪˈsʲan/; prečrkovanje v skladu s pravili slovenskega jezika bi bilo &quot;Oganesjan&quot;. Podobno bi bilo tudi z ruskim imenom elementa оганесон, &quot;oganesjon&quot;.
Oganessian je rusificirana različica armenskega priimka Hovhannisyan (Հովհաննիսյան /hɔvhɑnnisˈjɑn/), kar
pomeni &quot;sin Hovhannesa&quot;, torej &quot;Janezov sin&quot;.
To je najpogostejši priimek v Armeniji.}} Junija 2016 je IUPAC objavil, da odkritelji nameravajo elementu dati ime ''oganeson'' (simbol ''Og''). Ime je postalo uradno 28. novembra 2016.&lt;ref name=&quot;IUPAC-June2016&quot;/&gt;

Slovesnost poimenovanja moskovija, tenesa in oganesona je bila 2. marca 2017 v Ruski akademiji znanosti v [[Moskva|Moskvi]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.jinr.ru/posts/at-the-inauguration-ceremony-of-the-new-elements-of-the-periodic-table-of-d-i-mendeleev/|title=At the inauguration ceremony of the new elements of the Periodic table of D.I. Mendeleev|last=Fedorova|first=Vera|date=3 March 2017|website=jinr.ru|publisher=[[Joint Institute for Nuclear Research]]|accessdate=4 February 2018}}&lt;/ref&gt;

== Značilnosti ==
Z izjemo jedrskih lastnosti niso bile izmerjene nobene lastnosti oganesona ali njegovih spojin; to je posledica izredno omejene in drage proizvodnje ter dejstva, da zelo hitro propada. Tako so na voljo le napovedi.
[[Slika:Island_of_Stability_derived_from_Zagrebaev.svg|sličica|oganeson (vrstica 118) je nekoliko nad &quot;otokom stabilnosti&quot; (beli krog) in so zato njegova jedra nekoliko stabilnejša, kot je bilo napovedano.]]
Stabilnost jeder se hitro zmanjša s povečanjem atomskega števila po [[kirij]]u, elementu 96, katerega razpolovni čas je štirikrat daljši od katerega koli naslednjega elementa. Vsi izotopi z atomskim številom nad [[Mendelevij|101]] razpadejo in imajo razpolovne čase manj kot 30 ur. Noben element z atomskim številom nad 82 (po [[Svinec|svincu]]) nima stabilnih izotopov.&lt;ref&gt;{{Navedi časopis|last=de Marcillac|first=P.|last2=Coron|first2=N.|last3=Dambier|first3=G.|last4=Leblanc|first4=J.|last5=Moalic|first5=J.-P.|display-authors=3|date=2003|title=Experimental detection of α-particles from the radioactive decay of natural bismuth|url=https://archive.org/details/sim_nature-uk_2003-04-24_422_6934/page/876|journal=Nature|volume=422|issue=6934|pages=876–878|bibcode=2003Natur.422..876D|doi=10.1038/nature01541|pmid=12712201}}&lt;/ref&gt; To je zaradi vedno večjega [[Coulombov zakon|Coulomovega odbijanja]] protonov, tako da [[močna jedrska sila]] ne more dolgo držati jedra skupaj pred [[Jedrska cepitev|spontano cepitvijo]]. Izračuni kažejo, da v odsotnosti drugih stabilizirajočih dejavnikov ne bi smeli obstajati elementi z več kot [[Raderfordij|104 protoni]],&lt;ref name=&quot;liquiddrop&quot;&gt;{{Navedi časopis|last=Möller|first=P.|date=2016|title=The limits of the nuclear chart set by fission and alpha decay|url=http://inspirehep.net/record/1502715/files/epjconf-NS160-03002.pdf|journal=EPJ Web of Conferences|volume=131|pages=03002:1–8|bibcode=2016EPJWC.13103002M|doi=10.1051/epjconf/201613103002}}&lt;/ref&gt; vendar so raziskovalci v šestdesetih letih predlagali, da bi zaprte jedrske lupine okoli 114 protonov in 184 nevtronov morale odpraviti to nestabilnost in ustvariti otok stabilnosti, v katerem bi lahko razpolovni čas nuklidov dosegel tisoče ali milijone let. Medtem ko znanstveniki še vedno niso prišli do otoka, že sam obstoj supertežkih elementov (vključno z oganesonom) potrjuje, da je ta stabilizacijski učinek resničen, in na splošno znani supertežki nuklidi postanejo eksponentno daljši, ko se približujejo predvideni lokaciji otoka.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Van Nostrand's scientific encyclopedia|url=https://archive.org/details/vannostrandsscie0001unse_b2u7|first=G. D.|last=Considine|first2=Peter H.|last2=Kulik|publisher=Wiley-Interscience|date=2002|edition=9.|isbn=978-0-471-33230-5|oclc=223349096}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;retro&quot;&gt;{{Navedi časopis|last=Oganessian|first=Yu. Ts.|last2=Sobiczewski|first2=A.|last3=Ter-Akopian|first3=G. M.|date=9 January 2017|title=Superheavy nuclei: from predictions to discovery|journal=Physica Scripta|volume=92|issue=2|pages=023003–1–21|bibcode=2017PhyS...92b3003O|doi=10.1088/1402-4896/aa53c1}}&lt;/ref&gt; oganeson je [[Radioaktivnost|radioaktiven]] in njegov [[razpolovni čas]] je krajši od milisekunde. Kljub temu je to še vedno dlje od nekaterih napovedanih vrednosti,&lt;ref name=&quot;half-lives&quot;&gt;{{Navedi časopis|last=Chowdhury|first=Roy P.|last2=Samanta|first2=C.|last3=Basu|first3=D. N.|date=2006|title=α decay half-lives of new superheavy elements|journal=Phys. Rev. C|volume=73|issue=1|page=014612|arxiv=nucl-th/0507054|bibcode=2006PhRvC..73a4612C|doi=10.1103/PhysRevC.73.014612}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi časopis|last=Oganessian|first=Yu. T.|date=2007|title=Heaviest nuclei from &lt;sup&gt;48&lt;/sup&gt;Ca-induced reactions|journal=Journal of Physics G: Nuclear and Particle Physics|volume=34|issue=4|pages=R165–R242|bibcode=2007JPhG...34R.165O|doi=10.1088/0954-3899/34/4/R01}}&lt;/ref&gt; kar daje nadaljnjo podporo ideji o otoku stabilnosti.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=http://archive.dailycal.org/article.php?id=21871|title=New Element Isolated Only Briefly|work=[[The Daily Californian]]|date=18 October 2006|accessdate=18 January 2008|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140823092101/http://archive.dailycal.org/article.php?id=21871|archivedate=23 August 2014|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Izračuni z uporabo modela kvantnega tuneliranja napovedujejo obstoj več težjih izotopov oganesona z razpolovnimi časi alfa razpada blizu 1&amp;nbsp;ms.&lt;ref name=&quot;prc08ADNDT08&quot;&gt;{{Navedi časopis|last=Chowdhury|first=Roy P.|last2=Samanta|first2=C.|last3=Basu|first3=D. N.|date=2008|title=Search for long lived heaviest nuclei beyond the valley of stability|journal=Physical Review C|volume=77|issue=4|page=044603|arxiv=0802.3837|bibcode=2008PhRvC..77d4603C|doi=10.1103/PhysRevC.77.044603}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;sciencedirect1&quot;&gt;{{Navedi časopis|last=Chowdhury, R. P.|last2=Samanta, C.|last3=Basu, D.N.|date=2008|title=Nuclear half-lives for α -radioactivity of elements with 100 ≤ Z ≤ 130|journal=[[Atomic Data and Nuclear Data Tables]]|volume=94|issue=6|pages=781–806|arxiv=0802.4161|bibcode=2008ADNDT..94..781C|doi=10.1016/j.adt.2008.01.003}}&lt;/ref&gt;

Teoretični izračuni in razpolovna doba drugih [[Izotopi oganesona|izotopov]] so pokazali, da bi lahko bili nekateri nekoliko stabilnejši od sintetiziranega izotopa &lt;sup&gt;294&lt;/sup&gt;Og, najverjetneje &lt;sup&gt;293&lt;/sup&gt;Og, &lt;sup&gt;295&lt;/sup&gt;Og, &lt;sup&gt;296&lt;/sup&gt;Og, &lt;sup&gt;297&lt;/sup&gt;Og, &lt;sup&gt;298&lt;/sup&gt;Og, &lt;sup&gt;300&lt;/sup&gt;Og in &lt;sup&gt;302&lt;/sup&gt;Og (zadnji doseže ''N''&amp;nbsp;=&amp;nbsp;184 oz. polno lupino).&lt;ref name=&quot;odd&quot;&gt;{{Navedi časopis|last=Royer|first=G.|last2=Zbiri|first2=K.|last3=Bonilla|first3=C.|date=2004|title=Entrance channels and alpha decay half-lives of the heaviest elements|journal=Nuclear Physics A|volume=730|issue=3–4|pages=355–376|arxiv=nucl-th/0410048|bibcode=2004NuPhA.730..355R|doi=10.1016/j.nuclphysa.2003.11.010}}&lt;/ref&gt; &lt;sup&gt;297&lt;/sup&gt;Og bi lahko zagotovil najboljše možnosti za pridobitev stabilnejših jeder&lt;ref name=&quot;half-lives&quot;/&gt; in bi tako lahko postal središče prihodnjega dela s tem elementom. Nekateri izotopi z veliko več nevtroni, na primer nekateri, ki se nahajajo okoli &lt;sup&gt;313&lt;/sup&gt;Og, bi lahko zagotovili tudi dolgotrajnejša jedra.&lt;ref&gt;{{Navedi časopis|last=Duarte|first=S. B.|last2=Tavares|first2=O. A. P.|last3=Gonçalves|first3=M.|last4=Rodríguez|first4=O.|last5=Guzmán|first5=F.|last6=Barbosa|first6=T. N.|last7=García|first7=F.|last8=Dimarco|first8=A.|date=2004|title=Half-life predictions for decay modes of superheavy nuclei|url=http://www.iaea.org/inis/collection/NCLCollectionStore/_Public/36/073/36073846.pdf|journal=Journal of Physics G: Nuclear and Particle Physics|volume=30|issue=10|pages=1487–1494|bibcode=2004JPhG...30.1487D|citeseerx=10.1.1.692.3012|doi=10.1088/0954-3899/30/10/014}}&lt;/ref&gt;

V [[Tunelski pojav|modelu kvantnega tuneliranja]] naj bi bila razpolovna doba alfa razpada {{Kem|294|Og}}  {{Val|0.66|+0.23|-0.18}}&lt;ref name=&quot;half-lives&quot;/&gt; z eksperimentalno vrednostjo Q, objavljeno leta 2004.&lt;ref name=&quot;oga04&quot;&gt;{{Navedi časopis|last=Oganessian|first=Yu. Ts.|last2=Utyonkov|first2=V.|last3=Lobanov|first3=Yu.|last4=Abdullin|first4=F.|last5=Polyakov|first5=A.|last6=Shirokovsky|first6=I.|last7=Tsyganov|first7=Yu.|last8=Gulbekian|first8=G.|last9=Bogomolov|first9=S.|last10=Gikal|first10=B. N.|last11=Mezentsev|first11=A. N.|display-authors=10|year=2004|title=Measurements of cross sections and decay properties of the isotopes of elements 112, 114, and 116 produced in the fusion reactions &lt;sup&gt;233,238&lt;/sup&gt;U, &lt;sup&gt;242&lt;/sup&gt;Pu, and &lt;sup&gt;248&lt;/sup&gt;Cm+&lt;sup&gt;48&lt;/sup&gt;Ca|url=http://www1.jinr.ru/Preprints/2004/160(E7-2004-160).pdf|journal=Physical Review C|volume=70|issue=6|page=064609|bibcode=2004PhRvC..70f4609O|doi=10.1103/PhysRevC.70.064609}}&lt;/ref&gt; Izračun s teoretičnimi vrednostmi Q iz makroskopsko-mikroskopskega modela Muntian-Hofman-Patyk-Sobiczewski daje nekoliko nižje, a primerljive rezultate.&lt;ref name=&quot;npa07&quot;&gt;{{Navedi časopis|last=Samanta, C.|last2=Chowdhury, R. P.|last3=Basu, D.N.|date=2007|title=Predictions of alpha decay half-lives of heavy and superheavy elements|journal=Nucl. Phys. A|volume=789|issue=1–4|pages=142–154|arxiv=nucl-th/0703086|bibcode=2007NuPhA.789..142S|doi=10.1016/j.nuclphysa.2007.04.001}}&lt;/ref&gt;

=== Izračunane atomske in fizikalne lastnosti ===
oganeson je član [[Žlahtni plin|18. skupine]], elementov brez [[Valenca|valenčnih]] elektronov. Člani te skupine Običajno ne reagirajo (na primer gorijo), ker je zunanja valenčna lupina popolnoma napolnjena z [[Pravilo okteta|osmimi elektroni]]. To ustvari stabilno, minimalno energetsko konfiguracijo, v kateri so zunanji elektroni tesno vezani.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Bader|first=Richard F.W|url=http://miranda.chemistry.mcmaster.ca/esam/|title=An Introduction to the Electronic Structure of Atoms and Molecules|publisher=McMaster University|accessdate=18 January 2008|archive-url=https://web.archive.org/web/20140823092158/http://miranda.chemistry.mcmaster.ca/esam/|archive-date=2014-08-23|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Podobno je najbrž tudi pri oganesonu, ki naj bi prav tako imel polno zunanjo valenčno lupino, v kateri so njegovi valenčni elektroni razporejeni v konfiguraciji 7s&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; 7p&lt;sup&gt;6&lt;/sup&gt;.

Nekateri zato pričakujejo, da ima oganeson podobne fizikalne in kemijske lastnosti kot drugi člani njegove skupine, z največjo podobnostjo z žlahtnim plinom takoj nad njim v periodnem sistemu, [[radon]]u.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://lenntech.com/Periodic-chart-elements/Uuo-en.htm|title=Ununoctium (Uuo) – Chemical properties, Health and Environmental effects|publisher=Lenntech|accessdate=18 January 2008|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080116172028/http://lenntech.com/Periodic-chart-elements/Uuo-en.htm|archivedate=16 January 2008}}&lt;/ref&gt; Po trendu v periodnem sistemu naj bi bil oganeson nekoliko bolj reaktiven kot radon. Teoretični izračuni pa so pokazali, da bi lahko bil bistveno bolj reaktiven. Poleg tega, da je bolj reaktiven kot radon, bi lahko bil oganeson še bolj reaktiven od [[flerovij]]a in [[kopernicij]]a, ki so težji homologi več kemijsko aktivnih elementov [[Svinec|svinca]] in [[Živo srebro|živega srebra]]. Razlog za morebitno povečanje kemijske aktivnosti oganesona glede na radon je energijska destabilizacija in radialno širjenje zadnje zasedene 7p [[Elektronska lupina|podlupine]]. Natančneje, precejšnje interakcije med spinom in tirom med 7p elektroni in inertnimi 7s elektroni učinkovito privedejo do drugačnega zaprtja valenčne lupine pri [[flerovij]]u in občutnega zmanjšanja stabilizacije zaprte lupine oganesona. Izračunano je bilo tudi, da oganeson v nasprotju z drugimi žlahtnimi plini veže elektron s sproščanjem energije, ali z drugimi besedami, kaže pozitivno [[Elektronska afiniteta|elektronsko afiniteto]]&lt;ref name=&quot;Pyykko&quot;&gt;{{Navedi časopis|last=Goidenko|first=Igor|last2=Labzowsky|first2=Leonti|last3=Eliav|first3=Ephraim|last4=Kaldor|first4=Uzi|last5=Pyykkö|first5=Pekka|date=2003|title=QED corrections to the binding energy of the eka-radon (Z=118) negative ion|journal=Physical Review A|volume=67|issue=2|pages=020102(R)|bibcode=2003PhRvA..67b0102G|doi=10.1103/PhysRevA.67.020102}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi časopis|last=Eliav|first=Ephraim|last2=Kaldor|first2=Uzi|last3=Ishikawa|first3=Y.|last4=Pyykkö|first4=P.|date=1996|title=Element 118: The First Rare Gas with an Electron Affinity|journal=Physical Review Letters|volume=77|issue=27|pages=5350–5352|bibcode=1996PhRvL..77.5350E|doi=10.1103/PhysRevLett.77.5350|pmid=10062781}}&lt;/ref&gt; zaradi relativistično stabilizirane ravni energije 8s in destabilizirane 7p&lt;sub&gt;3/2&lt;/sub&gt; ravni,&lt;ref name=&quot;Landau&quot;&gt;{{Navedi časopis|last=Landau|first=Arie|last2=Eliav|first2=Ephraim|last3=Ishikawa|first3=Yasuyuki|last4=Kador|first4=Uzi|date=25 May 2001|title=Benchmark calculations of electron affinities of the alkali atoms sodium to eka-francium (element 119)|url=https://www.researchgate.net/publication/234859102|journal=Journal of Chemical Physics|volume=115|issue=6|pages=2389–92|bibcode=2001JChPh.115.2389L|doi=10.1063/1.1386413|access-date=15 September 2015}}&lt;/ref&gt; medtem ko napovedujejo, da kopernicij in flerovij nimata elektronske afinitete.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.kernchemie.uni-mainz.de/downloads/che_7/presentations/borschevsky.pdf|title=Fully relativistic ''ab initio'' studies of superheavy elements|last=Borschevsky|first=Anastasia|first2=Valeria|last2=Pershina|first3=Uzi|last3=Kaldor|first4=Ephraim|last4=Eliav|website=www.kernchemie.uni-mainz.de|publisher=[[Johannes Gutenberg University Mainz]]|accessdate=15 January 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180115184921/http://www.kernchemie.uni-mainz.de/downloads/che_7/presentations/borschevsky.pdf|archivedate=15 January 2018|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi časopis|last=Borschevsky|first=Anastasia|last2=Pershina|first2=Valeria|last3=Eliav|first3=Ephraim|last4=Kaldor|first4=Uzi|date=27 August 2009|title=Electron affinity of element 114, with comparison to Sn and Pb|journal=Chemical Physics Letters|volume=480|issue=1|pages=49–51|bibcode=2009CPL...480...49B|doi=10.1016/j.cplett.2009.08.059}}&lt;/ref&gt; Kljub temu, kvantno-elektrodinamični popravki so se izkazali za zelo pomembne pri zmanjševanju afinitete z zmanjševanjem v vezave v [[Ion|anionu]] Og&lt;sup&gt;−&lt;/sup&gt; za 9%, kar potrjuje pomembnost teh popravkov v supertežkih elementih.

Oganeson naj bi imel izjemno široko [[Polarizabilnost|polarizacijo]], skoraj dvakrat večjo od radona.  Z uporabo [[Metoda Monte Carlo|simulacij Monte Carlo]] in metod molekularne dinamike, primerjanih z zelo natančnimi izračuni relativističnih skupkov, bi lahko pokazali, da ima oganeson tališče {{Val|325|15}} K in vrelišče {{Val|450|10}} K. Glavni razlog za to vedenje lahko najdemo v spin-tir relativističnih učinkih (nerelativistični oganeson bi se topil okoli 220 K). Točno določeno tališče za oganeson se zelo razlikuje od predhodno ocenjenih vrednosti 263&amp;nbsp;K&lt;ref name=&quot;Seaborg&quot;&gt;{{Navedi knjigo|title=Modern Alchemy|authorlink=Glenn Theodore Seaborg|first=Glenn Theodore|last=Seaborg|date=1994|isbn=978-981-02-1440-1|publisher=World Scientific|page=172}}&lt;/ref&gt; oz. 247 K za vrelišče.&lt;ref&gt;{{Navedi časopis|last=Takahashi|first=N.|date=2002|title=Boiling points of the superheavy elements 117 and 118|journal=Journal of Radioanalytical and Nuclear Chemistry|volume=251|issue=2|pages=299–301|doi=10.1023/A:1014880730282}}&lt;/ref&gt; Tako se zdi malo verjetno, da bi bil oganeson v [[Standardni pogoji|običajnih pogojih]] plin in ker je obseg tekočega stanja drugih plinov zelo ozek, med 2 in 9 kelvini, bi moral biti ta element pod standardnimi pogoji [[Trdnina|trden]]. Če je oganeson [[plin]] pri standardnih pogojih, bi bil eden izmed najgostejših plinastih snovi pri standardnih pogojih, četudi je monoatomski kot drugi žlahtni plini.

Zaradi svoje izjemne polarizirabilnosti naj bi imel oganeson izjemno nizko [[Ionizacijska energija|ionizacijsko energijo]] (860,1&amp;nbsp;kJ / mol), podobno kot pri [[kadmij]]u in manjšo kot pri [[iridij]]u, [[Platina|platini]] in [[Zlato|zlatu]]. To je bistveno manjše od vrednosti, predvidenih za [[Darmštatij|darmštadtij]], [[rentgenij]] in kopernicij, čeprav je večja od vrednosti, predvidene za flerovij.&lt;ref&gt;{{Navedi časopis|last=Nash|first=Clinton S.|last2=Bursten|first2=Bruce E.|date=1999|title=Spin-Orbit Effects, VSEPR Theory, and the Electronic Structures of Heavy and Superheavy Group IVA Hydrides and Group VIIIA Tetrafluorides. A Partial Role Reversal for Elements 114 and 118|journal=Journal of Physical Chemistry A|volume=1999|issue=3|pages=402–410|bibcode=1999JPCA..103..402N|doi=10.1021/jp982735k|pmid=27676357}}&lt;/ref&gt; Tudi na strukturo lupine v jedru in elektronskem oblaku oganesona močno vplivajo relativistični učinki: valenčna in jedrna elektronska podlupina v oganesonu naj bi bili &quot;zabrisani&quot; v homogenem [[Fermijev plin|Fermijevem plinu]] elektronov, za razliko od tistih iz &quot;manj relativističnega&quot; radona in ksenona (čeprav v radonu obstaja nekaj začetne delokalizacije) zaradi zelo močne spin-tir delitve 7p orbital v oganesonu. Podoben učinek se pojavi tudi pri nukleonih, zlasti nevtronih, vendar se začne šele v jedru polne nevtronske lupine &lt;sup&gt;302&lt;/sup&gt;Og in še posebej velja za hipotetično supertežko jedro zaprte lupine &lt;sup&gt;472&lt;/sup&gt;164 s 164 protoni in 308 nevtroni.&lt;ref name=&quot;oganesson-elf&quot;&gt;{{Navedi časopis|last=Jerabek|first=Paul|last2=Schuetrumpf|first2=Bastian|last3=Schwerdtfeger|first3=Peter|last4=Nazarewicz|first4=Witold|date=2018|title=Electron and Nucleon Localization Functions of Oganesson: Approaching the Thomas-Fermi Limit|journal=Phys. Rev. Lett.|volume=120|issue=5|page=053001|arxiv=1707.08710|bibcode=2018PhRvL.120e3001J|doi=10.1103/PhysRevLett.120.053001|pmid=29481184}}&lt;/ref&gt; Poleg tega lahko učinki med spinom in tirom povzročijo, da je oganeson [[polprevodnik]], medtem ko so vsi lažji žlahtni plini [[Električni izolator|izolatorji]] s [[Prepovedani pas|prepovedanim pasom]] {{Val|1.5|0.6}} eV (za [[radon]] bi morala biti {{Val|7.1|0.5}}&amp;nbsp;eV).

=== Spojine ===
[[Slika:Square-planar-3D-balls.png|alt=Skeletal model of a planar molecule with a central atom symmetrically bonded to four peripheral (fluorine) atoms.|desno|sličica| XeF&lt;sub&gt;4&lt;/sub&gt; ima kvadratno planarno molekularno geometrijo.

]]
[[Slika:Tetrahedral-3D-balls.png|alt=Skeletal model of a terahedral molecule with a central atom (oganesson) symmetrically bonded to four peripheral (fluorine) atoms.|sličica|{{Kem|OgF|4}} naj bi imel tetraedrično molekularno geometrijo.]]
Edini potrjeni izotop oganesona, &lt;sup&gt;294&lt;/sup&gt;Og, ima veliko prekratek razpolovni čas, da bi mu lahko eksperimenalno določili kemične lastnosti, zato še niso bile sintetizirane nobene spojine oganesona.&lt;ref name=&quot;Moody&quot;/&gt; Kljub temu se izračuni za [[Teoretična kemija|teoretične spojine]] izvajajo od leta 1964. Predvideno je, da če bo [[ionizacijska energija]] elementa dovolj visoka, ga bo težko [[Redoks reakcija|oksidirati,]] zato bi bilo najpogostejše [[oksidacijsko stanje]] 0 (kot pri žlahtnih plinih);&lt;ref name=&quot;compounds&quot;&gt;{{Navedi splet|publisher=WebElements Periodic Table|url=https://www.webelements.com/oganesson/compounds.html|title=Oganesson: Compounds Information|accessdate=19 August 2019}}{{Slepa povezava|date=avgust 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; kljub temu se zdi, da temu ni tako.

Izračuni na [[Dvoatomna molekula|dvoatomni molekuli]] {{Kem|Og|2}} so pokazali [[Kemična vez|vezno]] interakcijo, ki je približno enakovredna tisti, izračunani za {{Kem|Hg|2}} in [[Disociacijska energija|disociacijsko energijo]] 6&amp;nbsp;kJ/mol, približno 4-krat več kot {{Kem|Rn|2}}. Najbolj presenetljivo pa je dejstvo, da je bilo izračunano, da ima dolžino vezi krajšo kot {{Kem|Rn|2}} za 0,16 Å, kar bi kazalo na pomembno vezno interakcijo. Po drugi strani pa spojina OgH&lt;sup&gt;+&lt;/sup&gt; kaže disociacijsko energijo (z drugimi besedami [[Protonska afiniteta|protonsko afiniteto]] oganesona), ki je manjša od energije RnH&lt;sup&gt;+&lt;/sup&gt;.

Vezava med oganesonom in [[vodik]]om v OgH naj bi bila zelo šibka in jo je mogoče obravnavati kot čisto [[Van der Waalsova sila|van der Waalsovo interakcijo]] in ne kot pravo [[Kemična vez|kemično vez]]. Po drugi strani pa izgleda, da z zelo elektronegativnimi elementi tvori več stabilnih spojin za razliko od na primer [[kopernicij]]a ali [[flerovij]]a. V [[fluorid]]ih {{Kem|OgF|2}} in {{Kem|OgF|4}} naj bi obstajala oksidacijska stanja +2 in +4.&lt;ref name=&quot;fluoride&quot;&gt;{{Navedi časopis|last=Han|first=Young-Kyu|last2=Lee|first2=Yoon Sup|date=1999|title=Structures of RgFn (Rg = Xe, Rn, and Element 118. n = 2, 4.) Calculated by Two-component Spin-Orbit Methods. A Spin-Orbit Induced Isomer of (118)F&lt;sub&gt;4&lt;/sub&gt;|journal=Journal of Physical Chemistry A|volume=103|issue=8|pages=1104–1108|bibcode=1999JPCA..103.1104H|doi=10.1021/jp983665k}}&lt;/ref&gt; Oksidacijsko stanje +6 bi bilo manj stabilno zaradi močne vezave podlupine 7p&lt;sub&gt;1/2&lt;/sub&gt;. To je posledica istih interakcij med spinom in tirom, zaradi katerih je oganeson nenavadno reaktiven. Na primer, pokazalo se je, da reakcija oganesona s {{Kem|F|2}}, ki bi tvorila spojino {{Kem|OgF|2}} sprosti energijo 106 kcal/mol, od tega približno 46 kcal/mol iz teh interakcij. Za primerjavo, interacija v {{Kem|RnF|2}}, najbolj podobni molekuli, je približno 10 kcal/mol od celotne energije 49 kcal/mol. Ista interakcija stabilizira tetraedrično konfiguracijo T&lt;sub&gt;d&lt;/sub&gt; za {{Kem|OgF|4}}, za razliko od kvadratno planarne D&lt;sub&gt;4h&lt;/sub&gt;, ki jo ima XeF&lt;sub&gt;4&lt;/sub&gt; in najbrž tudi {{Kem|RnF|4}}; to je zato, ker naj bi imel OgF&lt;sub&gt;4&lt;/sub&gt; dva inertna elektronska para (7s in 7p&lt;sub&gt;1/2&lt;/sub&gt; ). Kot tak se pričakuje, da OgF&lt;sub&gt;6&lt;/sub&gt; ne bo vezan, kar bo nadaljevalo pričakovani trend destabilizacije oksidacijskega stanja +6 (RnF&lt;sub&gt;6&lt;/sub&gt; naj bi bil tudi manj stabilen kot [[Ksenonski heksafluorid|XeF&lt;sub&gt;6&lt;/sub&gt;]]).&lt;ref&gt;{{Navedi časopis|last=Liebman|first=Joel F.|date=1975|title=Conceptual Problems in Noble Gas and Fluorine Chemistry, II: The Nonexistence of Radon Tetrafluoride|journal=Inorg. Nucl. Chem. Lett.|volume=11|issue=10|pages=683–685|doi=10.1016/0020-1650(75)80185-1}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi časopis|last=Seppelt|first=Konrad|date=2015|title=Molecular Hexafluorides|journal=Chemical Reviews|volume=115|issue=2|pages=1296–1306|doi=10.1021/cr5001783|pmid=25418862}}&lt;/ref&gt; Vez Og-F bo najverjetneje [[Ionska vez|ionska]] in ne [[Kovalentna vez|kovalentna]], zaradi česar bodo oganesonovi fluoridi nehlapni.&lt;ref&gt;{{Navedi časopis|last=Pitzer|first=Kenneth S.|date=1975|title=Fluorides of radon and element 118|url=https://escholarship.org/content/qt8xz4g1ff/qt8xz4g1ff.pdf?t=p2at3t|journal=Journal of the Chemical Society, Chemical Communications|issue=18|pages=760–761|doi=10.1039/C3975000760b}}&lt;/ref&gt; OgF&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt; naj bi bil delno [[Ionska vez|ionski]] zaradi visoke [[Elektronegativnost|elektropozitivnosti]] oganesona.&lt;ref name=&quot;EB&quot;&gt;{{Navedi enciklopedijo|url=http://www.britannica.com/EBchecked/topic/603220/transuranium-element|title=transuranium element (chemical element)|encyclopedia=Encyclopædia Britannica|date=2007-04-12 |accessdate=16 March 2010}}&lt;/ref&gt; Za razliko od drugih žlahtnih plinov (razen po možnosti [[ksenon]]a in radona) je&lt;ref name=&quot;无机化学丛书&quot;&gt;{{Navedi knjigo|pages=P72|last=张青莲|isbn=978-7-03-002238-7|location=Beijing|publisher=Science Press|date=November 1991|language=zh}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi časopis|last=Proserpio, Davide M.|last2=Hoffmann, Roald|last3=Janda, Kenneth C.|date=1991|title=The xenon-chlorine conundrum: van der Waals complex or linear molecule?|url=https://archive.org/details/american-chemical-society-journal_1991-09-11_113_19/page/7184|journal=Journal of the American Chemical Society|volume=113|issue=19|page=7184|doi=10.1021/ja00019a014}}&lt;/ref&gt; napovedano, da je oganeson dovolj elektropozitiven da tvori Og-Cl vez s [[klor]]om.

== Opombe ==
{{sklici|group=lower-alpha}}

== Glej tudi ==

* [[Izotopi oganesona]]
*[[Alotropi oganesona]]
*[[Oganesonove organske spojine]]
*[[Oganesonove anorganske spojine]]
*[[Radioaktivnost]]
* [[Žlahtni plin]]
* [[Radon]]
* [[Jurij Oganesjan]]

== Sklici ==
{{Clear}}{{Sklici|30em}}

== Viri ==

* {{Navedi časopis|last=Audi|first=G.|last2=Kondev|first2=F. G.|last3=Wang|first3=M.|last4=Huang|first4=W. J.|last5=Naimi|first5=S.|display-authors=3|year=2017|title=The NUBASE2016 evaluation of nuclear properties|journal=Chinese Physics C|volume=41|issue=3 &lt;!--Citation bot deny--&gt;|pages=030001|bibcode=2017ChPhC..41c0001A|doi=10.1088/1674-1137/41/3/030001|ref=CITEREFAudi2017}}
* {{Navedi knjigo|last=Beiser|first=A.|title=Concepts of modern physics|date=2003|publisher=McGraw-Hill|isbn=978-0-07-244848-1|edition=6.|oclc=48965418|ref=CITEREFBeiser2003}}
* {{Navedi knjigo|last=Hoffman|first=D. C.|authorlink=Darleane C. Hoffman|last2=Ghiorso|first2=A.|authorlink2=Albert Ghiorso|last3=Seaborg|first3=G. T.|title=The Transuranium People: The Inside Story|url=https://archive.org/details/transuraniumpeop0000hoff|year=2000|publisher=[[World Scientific]]|isbn=978-1-78-326244-1|ref=CITEREFHoffman2000}}
* {{Navedi knjigo|last=Kragh|first=H.|authorlink=Helge Kragh|date=2018|title=From Transuranic to Superheavy Elements: A Story of Dispute and Creation|url=https://archive.org/details/fromtransuranict0000krag|publisher=[[Springer Science+Business Media|Springer]]|isbn=978-3-319-75813-8|ref=CITEREFKragh2018}}
* {{Navedi časopis|last=Zagrebaev|first=V.|last2=Karpov|first2=A.|last3=Greiner|first3=W.|date=2013|title=Future of superheavy element research: Which nuclei could be synthesized within the next few years?|journal=[[Journal of Physics: Conference Series]]|volume=420|issue=1|pages=012001|arxiv=1207.5700|bibcode=2013JPhCS.420a2001Z|doi=10.1088/1742-6596/420/1/012001|issn=1742-6588|ref=CITEREFZagrebaev2013}}

== Nadaljnje branje ==
{{wikinews|Controversy-Plagued Element 118, the Heaviest Atom Yet, Finally Discovered}}
* {{Navedi knjigo|first=Eric|last=Scerri|title=The Periodic Table, Its Story and Its Significance|url=https://archive.org/details/periodictableits0000scer|publisher=Oxford University Press|location=New York|year=2007|isbn=978-0-19-530573-9}}

== Zunanje povezave ==
{{Wikislovar}}
{{Zbirka|Oganeson}}

* [http://www.webelements.com/webelements/elements/text/Uuo/key.html WebElements.com – Og] {{ikona en}}
* [http://www.apsidium.com/elements/118.htm Apsidium – Oganeson] {{ikona en}}
*[https://www.youtube.com/watch?v=VMv44bIBdQI Video o oganesonu na kanalu Periodic Videos] (angleško s podnapisi v brazilski portugalščini)
{{Navpolje periodni sistem}}
{{Kemični elementi}}

{{Normativna kontrola}}
[[Kategorija:Kemični elementi]]
[[Kategorija:Žlahtni plini]]
[[Kategorija:2002 v znanosti]]
[[Kategorija:Sintetični elementi]]
[[Kategorija:Oganeson|*]]</text>
      <sha1>138s33d10efthr0i23j5rnnmoht7ahs</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Boris Popovič</title>
    <ns>0</ns>
    <id>105522</id>
    <revision>
      <id>6773966</id>
      <parentid>6153251</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T20:23:38Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-58516-45</username>
        <id>268316</id>
      </contributor>
      <comment>/* Življenjepis */ +</comment>
      <origin>6773966</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3077" sha1="dr7z3hwccj4i82ulfhlbo9p12kch96j" xml:space="preserve">{{Brez virov}}{{Infopolje Funkcionar
|name=Boris Popovič
|office=[[Mestna občina Koper|Župan Mestne občine Koper]]
|predecessor=[[Dino Pucer]]
|successor=[[Aleš Bržan]]
|term_start=[[19. december]] [[2002]]
|term_end=[[21. december]] [[2018]]
}}

'''Boris Popovič''', [[Slovenci|slovenski]] [[politik]] in [[podjetnik]], * [[5. september]] [[1962]], [[Koper]].

== Življenjepis ==
Boris Popovič je maturiral na [[Gimnazija Koper|Gimnaziji Koper]], zatem pa se vpisal na [[Strojna fakulteta v Ljubljani|Strojno fakulteto]] v Ljubljani. Šolanja ni zaključil, prevzel je vodenje družinskega podjetja. Njegova športna kariera se je pričela v [[Nogometni klub Koper|koprskem nogometnem klubu]], kasneje pa se je uveljavil v [[avtomobilizem|avtomobilističnem]] [[šport|športu]] in postal je [[Državno prvenstvo Slovenije v rallyju|državni prvak v rallyju]] leta 1999 s Subaru Imprezo WRX.  

Na [[Lokalne volitve v Sloveniji 2002|lokalnih volitvah leta 2002]] se je predstavil kot kandidat za [[župan]]a [[Mestna občina Koper|občine Koper]] ter zmagal. Župansko mesto je zasedel 19. decembra 2002. Vnovič je bil izvoljen na [[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|lokalnih volitvah 2006]], [[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]] in [[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]]. Zaradi sumov o zlorabi pooblastil je bil proti njemu voden kazenski postopek, nekaj časa je bil v priporu, kasneje pa je bil obtožb oproščen. Leta [[2010]] je bil obsojen na pogojno kazen.  

Leta 2017 je [[Volitve predsednika Republike Slovenije 2017|kandidiral za predsednika države]]. Z 1,8 % glasov je zasedel šesto mesto med devetimi kandidati in se ni uvrstil v drugi krog.  

Na [[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|lokalnih volitvah 2018]] so morali Koprčani prvič, odkar je Popovič zasedel županski sedež, na drugi krog volitev. Drugi krog je v Kopru zaznamoval izredno tesen izid, ki je postal dokončno znan šele po preštetju glasovnic glasovanja po pošti dan po volitvah; po prvih neuradnih rezultatih je Popovič izgubil proti [[Aleš Bržan|Alešu Bržanu]] za le sedem glasov. Po objavi izida je Popovič vložil vrsto pritožb na izid, ki so bile zavrnjene, medtem ko se je po odkritju napake na enem od volišč razlika še povečala na 17 glasov. 21. decembra 2018 je koprski občinski svet potrdil Aleša Bržana za novega župana.

Leta 2022 je ponovno kandidiral za župana Kopra, a ni bil izvoljen. Leta 2026 je napovedal, da bo kandidiral za župana [[Izola|Izole]].

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
* [[Koper je naš]]
* [[Slovenija je naša]]

{{Kandidati predsedniških volitev v Sloveniji}}
{{Normativna kontrola}}
{{politician-stub}}

{{DEFAULTSORT:Popovič, Boris}}
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Slovenski politiki]]
[[Kategorija:Župani Mestne občine Koper]]
[[Kategorija:Slovenski dirkači]]
[[Kategorija:Člani Državnega sveta Republike Slovenije (2012–2017)]]
[[Kategorija:Člani Državnega sveta Republike Slovenije (2017–2022)]]
[[Kategorija:Pravnomočno obsojeni Slovenci]]
[[Kategorija:Črnogorski Slovenci]]</text>
      <sha1>dr7z3hwccj4i82ulfhlbo9p12kch96j</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Piramida</title>
    <ns>0</ns>
    <id>111439</id>
    <revision>
      <id>6773930</id>
      <parentid>6716512</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T19:58:38Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <comment>/* Grčija */ razločitev, drugi drobni popravki  [[Project:AWB|AWB]]</comment>
      <origin>6773930</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="27168" sha1="t6k9ur0otzhod97kzxfe6gv6f1m7ivf" xml:space="preserve">:{{drugipomeni}}
[[Slika:Giza-pyramids.JPG|thumb|right| Egipčanske piramide v Gizah posnete iz zraka]]
[[Slika:PyramidOfTheMoonTeotihuacan.jpg|thumb|right|Piramida Lune, Teotihuacan]]
[[Slika:Koh Ker temple(2007).jpg|thumb|right|Tempelj Prasat Thom v Koh Ker]]
[[Slika:Pyramide Güimar.jpg|thumb|right|Piramida Güímar, Tenerife, Španija]]
[[Slika:Medracen.jpg|thumb|right|Madghacen, kraljeva grobnica, starodavna Alžirija (Numidia)]]

'''Piramída''' je v [[gradbeništvo|gradbeništvu]] in [[arhitektura|arhitekturi]] [[trirazsežni prostor|trirazsežna]] struktura v obliki matematične [[piramida (geometrija)|piramide]].

Piramida (iz grščine: πυραμίς ''pyramis'') je struktura, katere zunanje površine so trikotne in se stekajo v eno samo točko na vrhu. Osnova piramide ima lahko obliko [[trikotnik]]a, [[štirikotnik]]a ali [[poligon]]a. Ker so čistih oblik, so piramide označevale objekte s posebno vlogo; v preteklosti sakralna in spominska, v sodobnosti so to atraktivni objekti za razne namene.

Oblika piramide je taka, da je večina teže bližje tlom in da je manj materiala višje na piramidi, ki potiska težo navzdol. Ta porazdelitev teže je dovoljevala zgodnjim civilizacijam ustvariti stabilne monumentalne strukture.

Piramide so zgradile civilizacije v mnogih delih sveta. Tisoče let so bile največje strukture na Zemlji piramide. Prve ''Rdeče Piramide'' v [[nekropola|nekropoli]] Dashur in ''Velika piramida'' Khufuja, obe iz [[Egipt]]a, slednja še vedno ostaja eno izmed sedmih čudes starega sveta. Khufujeva piramida, zgrajena večinoma iz [[apnenec|apnenca]] (iz velikih rdečih [[granit]]nih blokov) šteje za arhitekturno mojstrovino. Vsebuje okrog 1.300.000 blokov težkih od 2,5 do 15 ton in ima kvadratno osnovo, s stranico približno 230 m ter obsega 13 hektarjev površine. Njene štiri strani predstavljajo štiri glavne točke in so pod kotom 52 stopinj. Prvotna višina Piramide je bila 146,5 m, danes ima le še 137 m; 9 m, ki manjkajo, so ukradli za kakovosten bel turski apnenec iz obloge za gradnje v Kairu. Še vedno je najvišja piramida. Največja piramida po obsegu je ''Velika Piramida'' v Choluli v [[Mehika|mehiški]] zvezni državi Puebla.

== Starodavni spomeniki ==
=== Mezopotamija ===
Mezopotamci so zgradili najzgodnejše piramidalne strukture, ki jih imenujemo [[zigurat]]. Ker so bili zgrajeni iz na soncu sušene blatne opeke, je malo ostankov. Zigurate so gradili [[Sumerci]], [[Babilonci]], [[Elamiti]], Akadci in [[Asirci]] za lokalne bogove. Vsak zigurat je bil del tempeljskega kompleksa, ki je vseboval tudi druge stavbe. Predhodnik zigurata je bila vzvišena struktura iz obdobja Ubaidov&lt;ref name=&quot;Crawford, page 73&quot;&gt;Crawford, page 73&lt;/ref&gt; (4. tisočletje pr. n. št.). Najstarejši zigurati segajo v konec zgodnjega dinastičnega obdobja. Najnovejši mezopotamski zigurati so iz 6. stoletja pred našim štetjem. Imajo pravokotno, ovalno ali kvadratno osnovo in stopničasto piramidno strukturo z ravno ploščo na vrhu. Jedro je iz blatne opeke, obloga pa iz žgane opeke. Obloga je bila pogosto [[lošč|glazirana]] v različnih barvah, ki so imele astrološki pomen. Kralji so imeli včasih svoja imena vgravirana na teh glaziranih opekah. Število stopenj je bilo 2 - 7. Predpostavlja se, da so imeli na vrhu svetišče, vendar ni arheoloških dokazov za to, o tem je pisal [[Herodot]]. Dostop do svetišča bi bil po seriji ramp. Ljudje so verjeli, da je zigurat mesto za bogove. Nanj so smeli le duhovniki, njihova odgovornost je bila skrbeti za bogove. Duhovniki so bili zelo vplivni člani mezopotamske družbe.

=== Egipt ===
{{Glavni| Egipčanske piramide}}
[[Slika:All Gizah Pyramids.jpg|left|thumb|Starodavne piramide v Egiptu]]
Najbolj znane piramide so egipčanske - ogromne strukture, zgrajene iz [[opeka|opeke]] ali [[kamen|kamna]], od katerih so nekatere med največjimi konstrukcijami na svetu. Večina piramid je imela polirano in močno odbojno belo površino iz [[apnenec|apnenca]]. Vrhnji kamen je bil običajno izdelan iz trdega kamna - [[granit]]a ali [[bazalt]]a, in je bil lahko prevlečen z [[zlato]]m, [[srebro]]m ali [[elektrum]]om in imel visoko stopnjo refleksije.&lt;ref name=pennstate-pyramid&gt;{{navedi splet|last1=Redford|first1=Donald B., Ph.D.|last2=McCauley|first2=Marissa|title=How were the Egyptian pyramids built?|url=http://www.rps.psu.edu/probing/pyramids.html|work=Research|publisher=The Pennsylvania State University|accessdate=11 December 2012}}&lt;/ref&gt;

Po letu 2700 pred našim štetjem pa do okoli 1700 pr. n. št. so Stari Egipčani začeli graditi piramide. Prva piramida je bila zgrajena v času [[tretja egipčanska dinastija|tretje dinastije]] [[faraon]]a [[Džoser]]ja in njegovega [[arhitekt]]a [[Imhotep]]a kot stopničasta piramida na šestih [[mastaba]]h. Gradnja piramid je dosegla svoj vrhunec v Gizi med leti 2575 - 2150 pr. n. št., in v večini primerov ležijo zahodno od reke [[Nil]], saj se je duša božanskega faraona pridružila soncu v času rojstev pred zatonom sonca v svojem večnem krogu.

Do leta 2008 so v Egiptu odkrili okoli 135 piramid.&lt;ref&gt;{{navedi novice |first= Michael|last= Slackman|authorlink= |title=In the Shadow of a Long Past, Patiently Awaiting the Future |url=http://www.nytimes.com/2008/11/17/world/middleeast/17cairo.html 
 | work=The New York Times | date=2008-11-17 | accessdate=2010-04-12}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|url=http://books.google.com/?id=nNVsHwAACAAJ&amp;dq= |title=Mark Lehner (2008). The Complete Pyramids: Solving the Ancient Mysteries. p. 34.|publisher=Thames &amp; Hudson|isbn=978-0-500-28547-3|author1=Lehner, Mark|date=2008-03-25}}&lt;/ref&gt; [[Keopsova piramida|Velika piramida v Gizi]] je največja v Egiptu in ena največjih na svetu. Bila je najvišja stavba na svetu, dokler ni bila zgrajena [[Stolnica v Lincolnu, Anglija|stolnica v Lincolnu]] v Angliji, končana leta 1311. Osnova obsega več kot 52.600 m². Velika piramida v Gizi je eno od sedmih čudes antičnega sveta.

Večina piramid je v bližini Kaira, le ena kraljevska je južno od Kaira, v tempeljskem kompleksu [[Abidos, Egipt|Abidos]]. Piramido v Abidosu je naročil [[Ahmoz I.]], ki je ustanovil 18. dinastijo in [[novo egipčansko kraljestvo|novo kraljestvo]].&lt;ref name=&quot;Filer2006&quot;&gt;{{navedi knjigo|last=Filer|first=Joyce|title=Pyramids|url=https://archive.org/details/pyramids0000file|date=16 January 2006|publisher=Oxford University Press|isbn=978-0-19-530521-0|pages=[https://archive.org/details/pyramids0000file/page/38 38]–39}}&lt;/ref&gt; Bil je tudi zadnji faraon, ki je zgradil piramido, poznejši faraoni so svoje grobnice skrivali v hribih, kot npr. v [[Dolina kraljev|Dolini kraljev]] v [[Luksor]]ju.

V [[Medinat Habu]]ju ali [[Deir el-Medina|Deir el-Medini]] so manjše piramide zgradili posamezniki. Manjše piramide so zgradili tudi Nubijci, ki so vladali Egiptu v poznem obdobju.

=== Sudan ===
{{Glavni| Nubijske piramide}}
Nubijske piramide (približno 240) so bile zgrajene na treh lokacijah v današnjem [[Sudan]]u in so služile kot grobnice za kralje in kraljice kraljestva Napata in [[Meroë]]. Piramide [[Kraljestvo Kuš|Kuš]], znane tudi kot nubijske piramide, imajo drugačne značilnosti od tistih v Egiptu. Zgrajene so bile pod strmejšim kotom.

Piramide so še vedno gradili do poznega leta 300 n. št. Najbolj znane so:
* ''Kraljevsko pokopališče na el-Kurru''. Kašta, Piye, Tantamani, Šabaka in več kraljic je pokopanih v piramidah v El-Kurru.
* ''Piramide kraljestva Meroë (Begaravijah)''. Datirane v obdobje okoli 720-300 pred našim štetjem na Južnem pokopališču ter okoli 300 pred našim štetjem do okoli 350 n. št. na Severnem pokopališču.
* ''Kraljevsko pokopališče na Nuri''. Kralj Taharqa in drugih kralji Kraljevine Napata so pokopani na Nuri.
* ''Piramide Jebel Barkal''

=== Nigerija ===
Ena od unikatnih struktur kulture Igbo, so piramide Nsude, po nigerijskem mestu Nsude, severni Igbo. Deset piramid je bilo zgrajenih iz gline oziroma blata. Prva osnova je bila krožnega tlorisa obsega 18,3 m in višine 1 m. Naslednja stopnja je imela obseg 13,7 m. Krožni nizi so se nadaljevali, dokler niso dosegli vrha. Strukture so bile templji za boga Ala / Uto, za katerega so verjeli, da lahko prebiva na vrhu. Na vrhu je bila palica, ki naj bi predstavljala božje prebivališče. Strukture so ležale v skupinah po pet, skupine pa so bile medsebojno vzporedne. Ker so bile zgrajene iz gline / blata, kot Deffufa iz Nubije, propadajo in zahtevajo periodično obnovo.&lt;ref&gt;Basden, G. S(1966). Among the Ibos of Nigeria, 1912. Psychology Press: p. 109, ISBN 0-7146-1633-8&lt;/ref&gt;

=== Grčija ===
{{Glavni|Grške piramide}}
[[Slika:Pyramide von Hellinikon.jpg|thumb|left|Piramida Hellinikon]]
[[Pavzanias (geograf)|Pavzanias]] (2. stoletje) omenja dve stavbi, ki spominjata na piramide. Ena, 19 kilometrov jugozahodno od vedno stoji struktura Hellenikon, skupni grob za vojakov, ki so umrli v legendarnem boju za prestol [[Argos (mesto)|Argosa]] in druga je grobnica Argivesa, ubitega v bitki okoli 669/8 pr. n. št. Nobena od teh ni ohranjena in ni dokazov, da so spominjale na egiptovske piramide.

Obstajata tudi vsaj dve ohranjeni piramidni strukturi, ki so še vedno na voljo za študij, ena na Helenikonu in druga v Ligourio / Ligurio, vasici v bližini antičnega gledališča [[Epidaver]]. Ti zgradbi nista bili izdelani na isti način kot piramide v Egiptu. Imata navznoter poševni steni, vendar razen tega ni očitnih podobnosti z egiptovskimi piramidami. Imeli sta velike osrednje komore (za razliko od egipčanskih piramid). Struktura na Helenikonu je pravokotne in ne kvadratne oblike velikosti 12,5 x 14 m, kar pomeni, da stranici ne bi mogli doseči vrha v eni točki.&lt;ref name=&quot;F&amp;G&quot;&gt;{{navedi knjigo|title=Archaeological Fantasies: How Pseudoarchaeology Misrepresents the Past and Misleads the Public|url=https://archive.org/details/archaeologicalfa0000unse_e5v3|year=2006|publisher=Routledge|isbn=978-0-415-30593-8|author=Mary Lefkowitz|authorlink=Mary Lefkowitz|editor=Garrett G. Fagan|pages=[https://archive.org/details/archaeologicalfa0000unse_e5v3/page/189 189]–190|chapter=Archaeology and the politics of origins}}&lt;/ref&gt; Kamen, uporabljen za izgradnjo je lokalni apnenec. V okolici niso našli ostankov drugih struktur ali grobov. Domnevajo, da je bila ena od nalog take strukture tudi kot stražni stolp. Druga možnost je, da so bila svetišča junakov in vojakov iz antičnih časov.

Datiranje teh struktur je bilo narejeno s pomočjo črepinj izkopanih na nahajališču. Najnovejši datumi znanstvenega datiranja so bili ocenjeni v 5. in 4. stoletja. Običajno se ta tehnika uporablja za [[lončarstvo]], tukaj pa jo so raziskovalci uporabili, da bi poskušali določiti datum kamnitih ostankov sten struktur. Bilo je nekaj polemik o tem ali so te strukture dejansko starejše od egipčanskih, ki so del zapisa v knjigi Martina Bernala ''Black Athena''.&lt;ref name=&quot;F&amp;G&quot;/&gt; Uporaba termoluminiscence za datiranje teh najdb temelji na novem načinu zbiranja vzorcev za testiranje.Znanstveniki, ki sodelujejo z  Atenska akademijo, odgovorno za izkopavanje, trdijo, da lahko na osnovi elektronov, ki so ujeti na notranjih površinah kamnov, pozitivno identificirajo datum, kdaj in v katerem kamnolomu se jih je lomilo.

Mary Lefkowitz je te raziskave kritizirala. Meni, da je bil cilj raziskav vsaj delno podpreti predpostavke o starosti in določene trditve glede piramid in grške civilizacije, ne pa ugotoviti, kot je bilo predlagano, kako zanesljiva je uporabljena metoda datiranja. Ugotavlja, da ne samo, da rezultati niso zelo natančni, ampak da drugi v raziskavah omenjeni objekti dejansko niso piramide, na primer grobnica Amfiona in Zetusa blizu [[Tebe, Grčija|Teb]], struktura na Stilida (Tesalija), ki je le dolg zid, itd. Po njenem mnenju je tudi možno, da so datirane kamne prvotno vgradili v starejše zgradbe in kasneje ponovno uporabili. Dalje ugotavlja, da so avtorji prejšnjo raziskavo (Fracchia) iz leta 1930, potrjeno leta 1980, prezrli. Trdi, da so avtorji raziskave z uporabo nove in predhodno nepreverjene metodologije želeli potrditi vnaprej določeno teorijo o starosti te strukture.&lt;ref name=&quot;F&amp;G&quot;/&gt;

Liritzis je leta 2011 odgovoril s člankom, v katerem trdi, da Lefkowitz ne razume metodologije in jo napačno interpretira.&lt;ref&gt;Liritzis Ioannis, &quot;Surface dating by luminescence: An Overview&quot; ''GEOCHRONOMETRIA'' 38(3) 292-302, June issue, http://www.springer.com/alert/urltracking.do?id=L1a5692M7cfc5eSae2cd93 {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200806145746/https://www.springer.com/alert/urltracking.do?id=L1a5692M7cfc5eSae2cd93 |date=2020-08-06 }}&lt;/ref&gt;

=== Španija ===
Piramide iz Güímarja se nanašajo na šest pravokotnih stopničastih piramid, zgrajenih iz [[lava|lave]] brez uporabe malte. So v okrožju Chacona, del mesta Güímar na otoku [[Tenerife]] na [[Kanarski otoki|Kanarskih otokih]]. Strukture so datirane v 19. stoletje in njihovo prvotno funkcijo razlagajo kot stranski produkt sodobnih kmetijskih tehnik.

Lokalne tradicije, kot tudi ohranjene slike kažejo, da so podobne konstrukcije (znane tudi kot &quot;Morras&quot;, &quot;Majanos&quot;, &quot;Molleros&quot; ali &quot;Paredones&quot;) našli na mnogih krajih na otoku. Sčasoma pa so bile odstranjene in uporabljene kot poceni gradbeni material. V Güímarju je bilo devet piramid, od katerih je le šest ohranjenih.

=== Kitajska ===
[[Slika:Tomb of the General 1.jpg|right|thumb|Starodavna Korejska grobnica v Ji'anu, SV Kitajska]]
{{Glavni| Kitajske piramide}}
Na Kitajskem obstaja veliko kvadratnih piramid s sploščenim vrhom. Prvi cesar [[Čin Ši Huangdi ]](Qin Shi Huang - okoli leta 221 pred našim štetjem je združil 7 predimperialnih kraljestev), je bil pokopan pod velikim kupom izven današnjega Xi'ana. V naslednjih stoletjih je bilo še več vladarjev [[Dinastija Han|dinastije Han]] pokopanih pod ploščatimi piramidnimi zemeljskimi strukturami.

=== Mezoamerika ===
{{Glavni| Mezoameriške piramide}}

Številne [[Mezoamerika|mezoameriške]] kulture so tudi gradile piramidne strukture. Te piramide so imele običajno na vrhu [[tempelj]] in so bolj podobne mezopotamskemu ziguratu kot egiptovskim piramidam.

Največja piramida po obsegu je ''Velika piramida v Choluli'', v mehiški državi Puebla. Zgrajena je bila v 3. do 9. stoletju pred našim štetjem in velja za največji spomenik doslej zgrajen kjerkoli na svetu in se še vedno izkopava. Tretja največja piramida na svetu, ''Piramida Sonca'' v [[Teotihuacan]]u je tudi v Mehiki. Je nenavadna piramida s krožnim tlorisom, zdaj znotraj [[Ciudad de México]] in je bila večinoma prekrita z lavo iz vulkana Xitle v 1. stoletju pred našim štetjem.

V [[Tenochtitlan]]u in Jaliscu je še več krožnih stopničastih piramid imenovanih ''guachimontones''.

Piramide v Mehiki so bile pogosto uporabljene kot kraji žrtvovanja ljudi. Pri ponovni posvetitvi Velike piramide v Tenochtitlanu leta 1487, so Azteki poročali, da so žrtvovali okoli 80.400 ljudi v štirih dneh.&lt;ref&gt;&quot;[http://www.latinamericanstudies.org/aztecs/sacrifice.htm The Enigma of Aztec Sacrifice]&quot;. ''Natural History'', April 1977. Vol. 86, No. 4, pages 46-51.&lt;/ref&gt;

=== Severna Amerika ===
[[Slika:Mississippian culture mound components HRoe 2011.jpg|thumb|right|Diagram kaže različne dele vzhodno-severno ameriške oblike gomile]]
Mnogo pred [[Krištof Kolumb|Kolumbom]] so indijanske starodavne kulture v [[Severna Amerika|Severni Ameriki]] zgradile velike piramidalne zemeljske strukture, znane kot ''gomile-ploščadi''. Med največje in najbolj znane sodi ''Monks Mound'' v kraju Cahokia, danes v [[Illinois]]u, narejena okoli leta 1100 in ima bazo večjo od ''Velike piramide'' v Gizi. Mnoge izmed gomil so bile v rednih časovnih presledkih nadgrajevane in so postale precej velike. Verjamejo, da so igrale osrednjo vlogo v verskem življenju starodavnih ljudstev, dokumentirana uporaba pa vključuje hišne pol zasebne ploščadi vodij, javne tempeljske ploščadi, [[Kostnica|kostnice]], mrtvašnice, ploščadi za prebivanje, trge in rotunde ter plesne ploščadi. Kulture, ki so gradile podkonstrukcije gomil so [[kultura Troyville]], [[kultura Coles Creek]], [[kultura Plaquemine]] in [[kultura Mississippi]].

=== Rimski imperij ===
[[Slika:Pyramid of cestius.jpg|thumb|left|Piramida sodnika C. Cestiusa v Rimu]]
27 metrov visoka [[Piramida Cestius]] (italijansko ''Piramide di Caio Cestio'' ) je bila zgrajena do konca 1. stoletja pred našim štetjem, v njej je grobnica sodnika C. Cetija. Njena antična kopija je ohranjena v bližini [[Porta San Paolo]] ob [[Ostia Antika|Ostijskih vratih]] v [[Rim]]u. Visoka je 36 m. Še ena, ki se imenuje ''Meta Romuli'' stoji v ''Ager Vaticanus'' (današnji Borgo), je bila uničena ob koncu 15. stoletja.

=== Srednjeveška Evropa ===
Piramide so občasno uporabljene v krščanski arhitekturi. Mogočne romanske stolnice imajo piramidaste strehe na zvonikih. Zvonika sta bila najmanj dva, lahko pa tudi štirje ali več. Zanimiv primer je stolp gotske stolnice Oviedo v San Salvadorju, [[Španija]].

=== Indija ===
[[Slika:thanjavur temple.jpg|thumb|right|upright|Glavna gopura piramidatstega templja Thanjavur.]]

Veliko ogromnih granitnih tempeljskih piramid je bilo zgrajenih v južni Indiji v času cesarstva Chola, od katerih so mnoge še vedno v verski uporabi. Primeri takih piramidnih templjev so: ''tempelj Brihadisvara'' v [[Thanjavur]]ju, ''tempelj Gangaikonda Cholapuram '' in ''tempelj Airavatesvara'' v [[Darasuram]]u. Največje tempeljska piramida v kompleksu Sri Rangam v [[Srirangam]]u je ''Tamil Nadu''. ''Tempelj Thanjavur'' je zgradil Raja Chola v 11. stoletju. ''Tempelj Brihadisvara'' je bil uvrščen na [[UNESCO]]-v seznam  [[Unescova svetovna dediščina|svetovne dediščine]] leta 1987, templja ''Gangaikondacholapuram'' in ''Airavatesvara'' pa sta bila dodana na seznam v letu 2004.&lt;ref&gt;http://whc.unesco.org/archive/2004/whc04-28com-inf14ae.pdf&lt;/ref&gt;

=== Indonezija ===
[[Slika:Borobudur-Nothwest-view.jpg|thumb|right|Borobudur, Java.]]
Poleg [[menhir]]jev, kamnitih miz in kamnitih kipov je [[Avstronezijska kultura|Avstronezijska]] megalitska kultura v [[Indonezija|Indoneziji]] gradila tudi zemeljske in kamnite stopničaste piramidne strukture, imenovane Punden Berundak, ki so jih odkrili v Pangguyangan, Cisolok in Gunung Padangu, zahodna [[Java]]. Gradnje kamnitih piramid temeljijo na avtohtonih prepričanjih, da so gore in višave bivališče duše prednikov.

Stopničasta piramida je osnovna oblika v 8. stoletju zgrajenega budističnega svetišča [[Borobudur]] v osrednji Javi. Kasneje so templji zgrajeni na Javi vplivali na indijsko hindujsko arhitekturo, kot jo visoke [[Fiala (arhitektura)|fiale]] na templju [[Prambanan]]. V času poznega obdobja imperija [[Majapahitski imperij|Majapahit]] v 15. stoletju, so na Javi oživili avstronezijske avtohtone prvine kot jih vidimo na templju Sukuh, ki je nekoliko podoben mezoameriškim piramidam.

=== Peru ===
[[Slika:Piramide de Caral.jpg|thumb|center|700px|Ena od piramid v Caralu]]
Caral ali Caral-Supe, je večje naselje v dolini Supe, provinca Barranca v [[Peru]]ju, približno 200&amp;nbsp;km severno od [[Lima|Lime]]. Caral je eno izmed najstarejših mest v Ameriki in dobro raziskano področje Caral ali Norte Chico civilizacije. Na kompleksu 80&amp;nbsp;km² se nahaja 19 raznih piramid.

''Glavna piramida'' (špansko ''Pirámide Mayor'') pokriva površino skoraj velikosti štirih nogometnih igrišč in je 18 m visoka. Caral je največje zabeleženo mesto v andski regiji z datumi starejšimi od 2000 let pred našim štetjem. 

Túcume je predšpansko mesto v Peruju, južno od reke La Leche na ravnici v okolici gorovja La Raya. Zajema površino več kot 220 ha, kjer leži 26 velikih piramid in gomil.

== Moderne piramide ==
[[Slika:Comparison of pyramids.svg|thumb|300 px|Slika prikazuje prerez različnih piramid]]
Piramida je v moderni arhitekturi doživela preoblikovanje tako v funkciji kot materializaciji. Uporabljeni materiali kot sta jeklo in steklo so pripomogli k edinstvenim primerom sodobnih piramid.

Taka je na primer piramida v [[Louvre|Louvru]] v [[Pariz]]u, narejena po projektu iz leta 1981 I. M. Peija in predstavlja svetlobni del poglobljenega vhodnega dela v sam muzej. Piramida je obdana z odbojnimi površinami, ki imajo v sredini fontane, da bi pričarale občutek lebdenja na vodi.

Nekatere moderne piramide so:
* ''Piramida v Louvru'' v Parizu, Francija, stoji v dvorišču muzeja, je 20,6 m visoka steklena struktura, ki predstavlja vhod v muzej. Oblikoval jo je ameriški arhitekt [[I. M. Pei]] in je bila končana leta 1989.
* ''Hotel Luxor'' v [[Las Vegas]]u, ZDA.
* ''Piramida Arena'' v Memphisu, [[Tennessee]] (mesto se imenuje po starodavnem egipčanskem Memphisu). Zgrajena je bila leta 1991.
* ''Transamerica''  v San Franciscu, [[Kalifornija]], oblikoval jo je William Pereira] in je eden od simbolov mesta.
* ''Hotel Ryugyong'', [[Pyongyang]], [[Severna Koreja]].
* Zgradba Slovaškega radia, [[Bratislava]], [[Slovaška]].
* ''Palača miru in sprave'', [[Astana]], [[Kazahstan]].
* ''Glasbena dvorana GoJa'' [[Praga]].
*'' Steelcase Development Center'' blizu Grand Rapids, Michigan.
* ''Sunway'', nakupovalni center Selangor, [[Malezija]].
* Muzej v Hanoju je narobe obrnjena piramida.
* &quot;Forum&quot; - Expo center, [[Moskva]], [[Rusija]].
* ''Shimizu Mega-City'', predlagan projekt za gradnjo obsežne piramide nad tokijskim zalivom na Japonskem.
* Nezgrajen Muzej moderne umetnosti, [[Caracas]] je bil oblikovan kot narobe obrnjena piramida.&lt;ref&gt;http://www.vitruvius.com.br/revistas/read/arquitextos/13.151/4465&lt;/ref&gt;

===Visoške piramide===
{{glej|Visoške piramide}}
[[slika:Bosnian Pyramid.jpg|thumb|220px|Hrib Visočica nad krajem Visoko, domnevna »piramida sonca«]]
'''Visoške piramide''' tudi '''bosanske piramide''', so ideja pisca in amaterskega [[arheolog]]a Semirja Osmanagića, ki trdi, da se v bližini mesta [[Visoko, Bosna in Hercegovina|Visoko]] v osrednji [[Bosna in Hercegovina|Bosni]] nahaja več piramid zgrajenih v davnini. Po njegovih trditvah je 213 metrov visok hrib Visočica zaradi njegove razmeroma pravilne geometrije pravzaprav starodavna »piramida Sonca«, ki so jo verjetno zgradili starodavni [[Iliri]] pred približno 12.000 leti. Trditve so vzbudile precejšnjo pozornost mednarodne javnosti po široko zastavljeni medijski kampanji za promocijo najdbe leta 2005; Osmanagić je s podporniki ustanovil fundacijo Arheološki park: Bosanska piramida sonca, ki nadaljuje z izkopavanji ter promovira razlago, da gre za daleč največjo in najstarejšo piramido človeške izdelave na svetu .

Konsenz arheološke stroke je, da gre za popolnoma naravne tvorbe in da ni dokazov o človeški gradnji.&lt;ref name=&quot;The great Bosnian pyramid scheme&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.britarch.ac.uk/ba/ba92/feat3.shtml |title=The great Bosnian pyramid scheme |author=Harding, Anthony |work=British Archaeology |date=2006 |accessdate=2015-06-27 |archive-date=2007-07-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070712211737/http://www.britarch.ac.uk/ba/ba92/feat3.shtml |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi revijo |author=Bohannon, John |date=22.9.2006 |url=http://www.johnbohannon.org/NewFiles/bosnia.pdf |title=Mad About Pyramids |journal=[[Science]] |volume=313 |pages=1718–1720}}&lt;/ref&gt; Poleg tega sta številnih kritik deležna tudi Osmanagićev senzacionalistični pristop in v nekaterih primerih zavajanje, s katerim daje javnosti vtis večje kredibilnosti, kot jo njegove raziskave imajo. Kritiki izpostavljajo, da fundacija s svojimi posegi ogroža [[srednji vek|srednjeveška]] najdišča na hribu in okolici.&lt;ref&gt;{{navedi revijo |url=http://www.setimes.com/cocoon/setimes/xhtml/en_GB/features/setimes/features/2008/09/18/feature-02 |author=Ramadanović, Jusuf |date=18.9.2008 |title=Archaeologists find medieval artefacts on Mt. Visocica, disparage pyramid seeker |work=Southeast European Times |accessdate=1.12.2011}}&lt;/ref&gt; Javno se je oglasilo tudi več znanih arheologov, ki jih je fundacija lažno navedla kot sodelavce ali podpornike projekta.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.archaeology.org/online/features/osmanagic/update.html |author=Rose, Mark |date=27.6.2006 |title=More on Bosnian &quot;Pyramids&quot; |work=Archaeology |publisher=Archaeological Institute of America |accessdate=1.12.2011 |archive-date=2007-05-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070502103745/http://www.archaeology.org/online/features/osmanagic/update.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

==Galerija==
&lt;gallery mode=packed&gt;
Image:01 khafre north.jpg|Keopsova piramida v Kairu
File:Shaohao - pyramid - P1050739.JPG|Grob Shaohao, Qufu, [[Kitajska]]
Image:Stockport Pyramid.jpg|Piramida v Stockportu, [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]
Image:Karlsruhe Pyramide Winter Nacht 01.JPG|Piramida v mestu Karlsruhe, Nemčija
File:Pyramid 2006.jpg|Piramidna arena, Memphis, Tennessee, [[ZDA]]
File:Hanoi Museum 01a.JPG|Muzej v Hanoju,[[Vietnam]], je oblikovan kot na konico postavljena piramida.  
Image:MetCemBrunswigPyramid1.jpg|Pokopališča Metairie, [[New Orleans]], ZDA
Image:Summum Pyramid SE 20030406.jpg|Piramida Summum, [[Salt Lake City]], [[Utah]],ZDA
Image:Bursa, Zafer Plaza shopping center.jpg|Nakupovalni center Zafer Plaza v Bursi, [[Turčija]]
Image:Building of Slovak Radio in Bratislava, Bratislava I District.jpg|Slovaška Radio Televizija, [[Bratislava]], [[Slovaška]].
Image:Ivan Grozni monument in Kazan.JPG|Spomenik obleganju Kazana, [[Kazan]], [[Rusija]].
Autobahnkirche-BB_SE.jpg|Piramidna cerkev na avtocesti v Baden-Badnu, Nemčija
Slika:Walter Pyramid.jpg|Piramida Walterjev, univerzitetni večnamenski športni stadion v Long Beachu, [[Kalifornija]], ZDA
Slika:Luxor Hotel.jpg|Hotel Luxor v Las Vegasu, [[Nevada]], ZDA
Slika:Architektura kazan.JPG|Kulturno-zabaviščni kompleks Piramida v središču Kazana, [[Tatarstan]], Rusija
Slika:IMAX 3D Eilat.jpg|3-D kino IMAX v Ejlatu, [[Izrael]]
Slika:Trzin Trade-industrial zone.jpg|Piramida v obrtno industrijski coni v [[Trzin]]u
Slika:Tempe Municipal Building-5.jpg|Tempe Municipal Building v obliki obrnjene piramide v Tempeju, [[Arizona]], ZDA
Slika:Tokyo-Big-Sight-02.jpg|Mednarodno razstavno (konferenčno) središče Big Sight v Tokiu, [[Japonska]]
&lt;/gallery&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

== Viri ==
* {{navedi knjigo |author1=Jože Marinko|author2=Leon Debevec |year=2008 |title=Vpliv antike v arhitekturi |publisher=Mohorjeva družba Celje |isbn=978-961-218-763-7 |cobiss=262704896 |pages=}}
* Patricia Blackwell Gary and Richard Talcott, &quot;Stargazing in Ancient Egypt,&quot; Astronomy, June 2006, pp.&amp;nbsp;62–67.
* Fagan, Garrett. &quot;Archaeological Fantasies.&quot; RoutledgeFalmer. 2006

== Zunanje povezave ==
{{Commons category|Pyramids}}

* [http://www.pyramidenbau.info/index.php?id=45 Piramide Egipta] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071004223257/http://www.pyramidenbau.info/index.php?id=45 |date=2007-10-04 }}
* [http://www.fdoernenburg.de/arch/bau/bau_00.php Arhitektura piramid]
* [http://www.pyramidenbau.ch Gradnja piramid]
* [http://books.google.ch/books]

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Gradbeništvo]]
[[Kategorija:Arhitektura]]
[[Kategorija:Piramide]]</text>
      <sha1>t6k9ur0otzhod97kzxfe6gv6f1m7ivf</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Lakota</title>
    <ns>0</ns>
    <id>112201</id>
    <revision>
      <id>6773865</id>
      <parentid>6614447</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T18:42:57Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-58349-24</username>
        <id>268307</id>
      </contributor>
      <comment>slika</comment>
      <origin>6773865</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1284" sha1="6x4khkzior401kwmj7jd26gk2eqawo9" xml:space="preserve">{{drugipomeni}}
[[Slika:Starved girl.jpg|thumb|to je faking aleks]]
'''Lakota''' je občutenje teodor je gej potrebe po [[hrana|hrani]]. Gre za zapleten mehanizem, ki ga posreduje [[telo]], ko v organizmu pride do pomanjkanja hrane. Lakoto je treba ločiti od [[tek]]a (apetita), ki je želja po posebni hrani in se lahko pojavi brez občutenja lakote.

== Fiziologija ==

Občutenje lakote in sitosti uravnavajo [[nevron]]i v [[hipotalamus]]u. Ločimo dva centra: ''center za lakoto'', ki leži v lateralnem predelu hipotalamusa in ''center za sitost'', ki leži v ventromedialnem delu. Različni substance in dražljaji vplivajo na delovanje teh dveh centrov.

Občutek sitosti se pojavi pri raztezanju [[želodec|želodca]] in zaradi delovanja različnih substanc na centra v hipotalamusu. Te substance so na primer: [[serotonin]], [[holecistokinin]], [[insulin]], [[leptin]] ...

Lakoto povzroči delovanje sledečih substanc na hipotalamus: [[nevropeptid Y]], [[oreksin]] A in B, [[enkefalin]], [[β-endorfin]], [[galanin]] ...

== Glej tudi ==
* [[žeja]]
* [[stradanje]]
* [[nedohranjenost]]

[[Kategorija:Limbični sistem]]
[[Kategorija:Motivacija]]
[[Kategorija:Nevropsihologija]]
[[Kategorija:Lakote| ]]
{{normativna kontrola}}{{Medicinska škrbina}}{{Sociološka škrbina}}</text>
      <sha1>6x4khkzior401kwmj7jd26gk2eqawo9</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6773869</id>
      <parentid>6773865</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T18:47:51Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>Revert to revision 6614447 dated 2026-01-13 11:24:06 by Upwinxp using [[:en:Wikipedia:Tools/Navigation_popups|popups]]</comment>
      <origin>6773869</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1270" sha1="9ixaw3geakurxzepy9gmxow6cupki2q" xml:space="preserve">{{drugipomeni}}
[[Slika:Starved girl.jpg|thumb|Sestradana deklica]]
'''Lakota''' je občutenje potrebe po [[hrana|hrani]]. Gre za zapleten mehanizem, ki ga posreduje [[telo]], ko v organizmu pride do pomanjkanja hrane. Lakoto je treba ločiti od [[tek]]a (apetita), ki je želja po posebni hrani in se lahko pojavi brez občutenja lakote.

== Fiziologija ==

Občutenje lakote in sitosti uravnavajo [[nevron]]i v [[hipotalamus]]u. Ločimo dva centra: ''center za lakoto'', ki leži v lateralnem predelu hipotalamusa in ''center za sitost'', ki leži v ventromedialnem delu. Različni substance in dražljaji vplivajo na delovanje teh dveh centrov.

Občutek sitosti se pojavi pri raztezanju [[želodec|želodca]] in zaradi delovanja različnih substanc na centra v hipotalamusu. Te substance so na primer: [[serotonin]], [[holecistokinin]], [[insulin]], [[leptin]] ...

Lakoto povzroči delovanje sledečih substanc na hipotalamus: [[nevropeptid Y]], [[oreksin]] A in B, [[enkefalin]], [[β-endorfin]], [[galanin]] ...

== Glej tudi ==
* [[žeja]]
* [[stradanje]]
* [[nedohranjenost]]

[[Kategorija:Limbični sistem]]
[[Kategorija:Motivacija]]
[[Kategorija:Nevropsihologija]]
[[Kategorija:Lakote| ]]
{{normativna kontrola}}{{Medicinska škrbina}}{{Sociološka škrbina}}</text>
      <sha1>9ixaw3geakurxzepy9gmxow6cupki2q</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam rek v Evropi</title>
    <ns>0</ns>
    <id>112372</id>
    <revision>
      <id>6774093</id>
      <parentid>6772484</parentid>
      <timestamp>2026-11-03T09:07:05Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Romanm</username>
        <id>13</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Zahodno Sredozemlje */ [[Aragón (reka)]]</comment>
      <origin>6774093</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="43890" sha1="qh2ysu7h7e6ckdgwhx1015d0cjtfhpg" xml:space="preserve">{{popravi|razlog=številna neslovenska imena oz. prečrkovanja, zgrešene povezave}}
[[Slika:Volga Ulyanovsk-oliv.jpg|thumb|right|250px|Volga pri Uljanovsku]]
Naštete so le glavne '''[[reka|reke]]''' v [[Evropa|Evropi]].

Najdaljše evropske reke so:
* [[Volga]], ki se izliva v [[Kaspijsko jezero]];
* [[Donava]] in [[Dneper]], ki se izlivata v [[Črno morje]];
* [[Ren]] in [[Laba]], ki se izlivata v [[Severno morje]];
* [[Visla]], ki se izliva v [[Baltsko morje]];
* [[Loara]] in [[Tajo]], ki se izlivata v [[Atlantski ocean]];
* [[Ebro]], ki se izliva v [[Sredozemsko morje]]
* [[Rona]], ki se izliva v [[Sredozemsko morje]];
* [[Pad]], ki se izliva v [[Jadransko morje]].
* [[Temza]]
* [[Don (reka)|Don]]
* [[Sena]]


V spodnjem seznamu so evropske reke razvrščene v razdelke po tem, v katero [[morje]] oz. [[ocean]] se iztekajo. Reke, ki se iztekajo v druge reke, pa so razvrščene orografsko.
&lt;!-- Opomba za urejevalce:

Kjer je smiselno, je poleg imena reke vpisano ime mesta ob njenem izlivu. --&gt;

== [[Barentsovo morje]] in [[Belo morje]] ([[Arktični ocean]]) ==
Reke v tem poglavju so razvrščene od vzhoda ([[Nova Zemlja]]) proti zahodu ([[Nordkap]]).

=== [[Rusija]] ===
[[Slika:dvina.jpg|thumb|250px|[[Severna Dvina]] se prične kot sotočje rek [[Jug, reka|Jug]] (levo) in [[Suhona|Suhone]] (zgoraj) blizu kraja [[Veliki Ustjug]] ]] 
* [[Pečora]] (severovzhodno od mesta [[Narjan-Mar]])
** [[Usa (reka)|Usa]] (zahodno od mesta [[Uskinsk]])
* [[Mezen (reka)|Mezen]] (blizu mesta [[Mezen]])
* [[Severna Dvina]] (rusko ''Severnaja Dvina'') (v mestu [[Severodvinsk]])
** [[Pinega]] (v mestu [[Ust-Pinega]])
** Vaga (blizu mesta [[Bereznik]])
** [[Uftjuga]] (blizu mesta [[Kotlas]])
** [[Jug, reka|Jug]] (v mestu [[Veliki Ustjug]])
** [[Suhona]] (v mestu [[Veliki Ustjug]])
* [[Onega]] (v mestu [[Onega]])

=== [[Norveška]] ===
* [[Pasvikelva]] (vzhodni [[Finnmark]] pri meji z Rusijo)
* [[Neidenelva]] (v [[Bøkfjorden]] blizu mesta [[Kirkenes]])
* [[Tana (reka)|Tana]] (v [[Tanafjord]] v severovzhodnem [[Finnmark]])
* [[Lakselva]] (v mestu [[Lakselv]])

== [[Atlantski ocean]] ==
=== [[Islandija]] ===
[[Slika:Tindfjallajökull Sept. 2004.jpg|thumb|right|250px|Reka [[Ţhjórsá]] z ledenikoma Tindfjallajökull in Eyjafjallajökull]]
* [[Jökulsá á Fjöllum]] (severna obala)
* [[Ţhjórsá]] (južna obala)

=== Obala Norveške ===
'''[[Norveška]]''':
* [[Altaelva]] (v mestu [[Alta, Norveška|Alta]], [[Finnmark]])
* [[Reisaelva]] (v mestu [[Nordreisa]], [[Troms]])
* [[Mĺlselva]] (v mestu [[Malangen]], [[Troms]])
* [[Ranelva]] (v mestu [[Rana, Norveška|Rana]], [[Nordland]])
* [[Vefsna]] (v mestu [[Mosjøen]], [[Nordland]])
* [[Namsen]] (v mestu [[Namsos]], [[Nord-Trøndelag]])
* [[Orkla]] (pri mestu [[Orkdal]], [[Sør-Trøndelag]])
* [[Gaula]] (v mestu [[Trondheim]], [[Sør-Trøndelag]])
* [[Nidelva]] (v [[Trondheimsfjord]] pri Trondheim, [[Sør-Trøndelag]])
* [[Rauma]] (v mestu [[Åndalsnes]], [[Møre og Romsdal]])

=== Obala Škotske, Irske, Walesa in Anglije ===
'''[[Severna Irska]]''':
* [[Bann]] (v mestu [[Coleraine]])

'''[[Irska]]''' (vključno z [[Keltsko morje|Keltskim morjem]]):

* [[Shannon (reka)|Shannon]] (blizu mesta [[Limerick]])
** [[Swilly]] (v mestu [[Letterkenny]])
** [[Suck]] (blizu mesta [[Ballinasloe]])
** [[Brosna]]
* Barrow (blizu mesta [[Waterford]]) - [[Irska]]
** [[Suir]] (blizu mesta [[Waterford]])
** [[Nore]] (v mestu [[New Ross]])

'''[[Anglija]]''' ([[Bristolski zaliv]]):
* [[Severn]] (blizu mesta [[Bristol]]) - [[Wales]], [[Anglija]]
** [[Wye (reka)|Wye]] (blizu mesta [[Chepstow]])
*** [[Trothy]] (blizu mesta [[Monmouth]])
*** [[Monnow]] (v mestu [[Monmouth]])
** [[Avon, Warwickshire|Avon]] (v mestu [[Tewkesbury]])

=== Obala Francije, Španije in Portugalske ===
Reke v tem poglavju so razvrščene od severa ([[Brest, Francija|Brest]]) proti jugu ([[Tarifa]]).

'''[[Francija]]''':
* [[Aulne]] (blizu mesta [[Brest, Francija|Brest]])
* [[Odet]] (blizu mesta [[Quimper]])
* [[Blavet]] (v mestu [[Lorient]])
* [[Vilaine]] (v mestu [[Pénestin]]u)
** [[Oust (reka)|Oust]] (v mestu [[Redon]])
* [[Loara]] (francosko ''Loire'') (v mestu [[Saint-Nazaire]]) [[Slika:Loire river DSC02485.jpg|thumb|250px|[[Loara]] v [[Orléans]]u]]
** [[Sèvre Nantaise]] (v mestu [[Nantes]])
** [[Erdre]] (v mestu [[Nantes]])
** [[Maine (reka)|Maine]] (blizu mesta [[Angers]])
*** [[Mayenne (reka)|Mayenne]] (blizu mesta [[Angers]])
*** [[Sarthe (reka)|Sarthe]] (blizu Angersa)
**** [[Loir]] (severno od Angersa)
***** [[Braye]] (v mestu [[Pont-de-Braye]])
**** [[Huisne]] (v mestu [[Le Mans]])
** [[Vienne (reka)|Vienne]] (v mestu [[Candes-Saint-Martin]])
*** [[Creuse (reka)|Creuse]] (severno od mesta [[Châtellerault]]a)
**** [[Gartempe (reka)|Gartempe]] (v mestu [[La Roche-Posay]])
*** [[Clain]] (v mestu [[Chatellerault|Châtellerault]])
** [[Indre (reka)|Indre]] (vzhodno od mesta [[Candes-Saint-Martin]])
** [[Cher (reka)|Cher]] (v mestu [[Villandry]])
*** [[Sauldre]] (v mestu [[Selles-sur-Cher]])
*** [[Arnon (Francija)|Arnon]] (blizu mesta [[Vierzon]])
** [[Beuvron (Loara)|Beuvron]] (v mestu [[Chaumont-sur-Loire]])
** [[Allier (reka)|Allier]] (blizu mesta [[Nevers]])
*** [[Sioule]] (blizu mesta [[Saint-Pourçain-sur-Sioule]])
*** [[Dore (Francija)|Dore]] (blizu mesta [[Puy-Guillaume]])
** [[Besbre]] (blizu mesta [[Dompierre-sur-Besbre]])
** [[Arroux]] (v [[Digoin]])
* [[Sèvre Niortaise]] (severno od [[La Rochelle]])
** [[Vendée]] (v mestu [[Marans]])
* [[Charente (reka)|Charente]] (blizu [[Rochefort, Charente-Maritime|Rochefort]])
* [[Garona]] (francosko [[''Garonne'']] (v [[Gironde (estuarij)|estuarij Gironde]] blizu mesta [[Bordeaux]]) [[Slika:Le Pont-Neuf de Toulouse.jpg|thumb|250px|[[Garona]] v kraju [[Toulouse]] ]]
** [[Dordogne (reka)|Dordogne]] (blizu mesta [[Bordeaux]])
*** [[Isle (reka)|Isle]] (v mestu [[Libourne]])
**** [[Dronne]] (blizu Libourne)
*** [[Vézère]] (blizu mesta [[Le Bugue]])
**** [[Corrèze (reka)|Corrèze]] (v mestu [[Brive-la-Gaillarde]])
*** [[Cère]] (blizu mesta [[Bretenoux]])
** [[Lot (reka)|Lot]] (blizu mesta [[Aiguillon]])
*** [[Truyère]] (v mestu [[Entraygues-sur-Truyère]])
** [[Baïse]] (blizu Aiguillon)
** [[Gers (reka)|Gers]] (blizu mesta [[Agen]])
** [[Tarn (reka)|Tarn]] (blizu mesta [[Castelsarassin]])
*** [[Aveyron (reka)|Aveyron]] (blizu mesta [[Montauban]])
**** [[Viaur]] (v mestu [[Laguépie]])
*** [[Agout]] (v mestu [[Saint-Sulpice, Tarn|Saint-Sulpice]])
** [[Gimone]] (blizu mesta [[Castelsarassin]])
** [[Save]] (v mestu [[Grenade, Haute-Garona|Grenade]])
** [[Ariège (reka)|Ariège]] (v mestu [[Toulouse]])
*** [[Hers-Vif]] (v mestu [[Cintegabelle]])
* [[Adour]] (v mestu [[Bayonne]])
** [[Gave de Pau]] (blizu mesta [[Peyrehorade]])
** [[Gave d'Oloron]] (v mestu [[Peyrehorade]])

'''[[Portugalska]]''':
* [[Douro]]/''Duero'' ([[Portugalska]], [[Španija]]
** [[Tâmega]] (blizu mesta [[Penafiel]])
** [[Pisuerga]] (blizu mesta [[Valladolid]])
* [[Mondego]] (v mestu [[Figueira da Foz]])
* [[Tajo]] (špansko ''Tejo'', portugalsko ''Tagus'') (blizu mesta [[Lizbona]]) - [[Portugalska]], [[Španija]] [[Slika:Tagus Povoa 1.JPG|thumb|right|250px|[[Tajo]] pri [[Póvoa]], [[Portugalska]] ]]
** [[Zęzere]] (v mestu [[Constância]])
** [[Alagón]] (blizu mesta [[Alcántara]])
** [[Jarama]] (v [[Aranjuez]])
*** [[Manzanares]] (blizu mesta [[Madrid]])
* [[Sado]] (v mestu [[Setúbal]])

'''[[Španija]]''':
* [[Ebro]]
* [[Douro]]
* [[Nervión]] (blizu mesta [[Bilbao]])
* [[Minho]]/Mińo (blizu mesta [[Caminha]]) - [[Portugalska]], [[Španija]]
** [[Sil]] (blizu mesta [[Ourense]])
* [[Guadiana]] (blizu mesta [[Ayamonte]]) - [[Španija]], [[Portugalska]]
** [[Záncara]] (blizumesta [[Alcázar de San Juan]])
* [[Tinto]] (v mestu [[Huelva]])
* [[Guadalquivir]] ([[Gvadalkivir;]] v mestu [[Sanlúcar de Barrameda]]) - [[Španija]]
* [[Tajo]]

== [[Baltsko morje]] ==
Reke v tem poglavju so razvrščene v smeri urinega kazalca, z začetkom pri [[Helsingborg]] (južna [[Švedska]]).

=== [[Švedska]] ===
[[Slika:2006maj09 dalalven sedd fran riksvag 70 mellan avesta och hedemora.jpg|thumb|250px|Reka [[Dalälven]] med [[Avesta]] in [[Hedemora]] ]]
* [[Dalälven]] (mesto [[Gävle]])
* [[Umeälven]] (mesto [[Umeå]])
* [[Luleälven]] (mesto [[Luleå]])
* [[Torneälven]]/''Tornionjoki'' (mesto [[Tornio]]) - [[Švedska]], [[Finska]]
** [[Muonioälven]]/''Muonionjoki'' (blizu mesta [[Pajala]]) - [[Finska]], [[Švedska]]
*** [[Könkamäälven]]/''Könkämäeno'' (blizu mesta [[Kaaresuvanto]]) - [[Finska]], [[Švedska]]
*** [[Lätäseno]] (blizu mesta [[Kaaresuvanto]]) - [[Finska]]
** [[Lainoälven]] (blizu mesta [[Junosuando]]) - [[Švedska]]

=== [[Finska]] ===
* [[Kemijoki]] (v mestu [[Kemi]])
** [[Ounasjoki]] (v mestu [[Rovaniemi]])
** [[Kitinen]] (blizu mesta [[Pelkosenniemi]])
* [[Iijoki]] (v mestu [[Ii]])
* [[Oulujoki]] (v mestu [[Oulu]])
* [[Pyhäjoki]] (v mestu Kalajoki)
* [[Kyrönjoki]] (blizu mesta [[Vaasa]])
* [[Kokemäenjoki]] (v mestu [[Pori]])
* [[Kymijoki]] (v mestu [[Kotka]] in blizu [[Ruotsinpyhtää]])

=== [[Rusija]] ===
[[Slika:San pietroburgo-neva.jpg|thumb|250px|[[Neva]] v [[Sankt Peterburg]]u ]]
* [[Neva]] (v mestu [[Sankt Peterburg]])
** [[Ohta]] (v mestu Sankt Peterburg)
** [[Ižora]] (v mestu [[Ust Ižora]])
** [[Ladoško jezero]] (v mestu [[Šlisselburg]])
*** [[Volhov]] (blizu mesta [[Volhov]])
**** [[Tigoda]] (blizu mesta [[Kiriši]])
**** [[Višera]] (blizu mesta [[Novgorod]])
**** [[Ilmensko jezero]] (v mestu Novgorod)
***** [[Msta]] (blizu mesta Novgorod)
****** [[Mstinsko jezero]] (blizu mesta [[Višni Voločok]])
******* [[Cna]] (blizu mesta Višni Voločok)
***** [[Pola]] (blizu mesta [[Stara Russa]])
***** [[Lovat]] (blizu mesta Stara Russa)
****** [[Polist]] (blizu mesta Stara Russa)
****** [[Kunya]] (v mestu [[Holm]])
***** [[Šelon]] (blizu mesta [[Šimsk]])
*** [[Sjas]] (v mestu [[Sjasstroj]])
*** [[Svir]] (blizu mesta [[Lodejnoe Pole]])
**** Paša (blizu mesta Lodejnoe Pole)
**** [[Ojat]] (blizu mesta Lodejnoe Pole)
**** [[Oneško jezero]]
***** [[Vodla]] (blizu mesta [[Pudož]])
***** [[Vitegra (reka)|Vitegra]] (blizu mesta [[Vitegra]])
* [[Luga]] (v mestu [[Ust-Luga]])
** [[Oredež]] (blizu mesta [[Luga]])

=== [[Estonija]] ===
[[Slika:Narva jõgi 1999.jpg|thumb|250px|Reka [[Narva (reka)|Narva]] z gradom Narva na levi in gradom Ivangorod na desni. ]]
* [[Emajõgi]] (v mestu [[Tartu]]) - [[Estonija]]
* [[Narva (reka)|Narva]] (blizu mesta [[Narva]]) - [[Estonija]], [[Rusija]]
* [[Pärnu (reka)|Pärnu]] (v mestu [[Pärnu]]) - [[Estonija]]

=== [[Latvija]] ===
* [[Gauja (reka)|Gauja]]''/Koiva'' (blizu mesta [[Riga]]) - Latvija, [[Estonija]]
* [[Zahodna Dvina]]/''Daugava''/''Zahodniaja Dzvina''/''Zapadnaya Dvina'' (blizu mesta Riga) - Latvija, [[Belorusija]], [[Rusija]]
* [[Lielupe]] (blizu mesta [[Jūrmala]]) - Latvija, [[Litva]]
* [[Venta]] (v mestu [[Ventspils]]) - Latvija, Litva

=== [[Litva]] ===
* [[Nemunas]] /''[[Nemen]]''/''Nioman''/''Memel'' (blizu mesta [[Šilute]]) - [[Belorusija]], [[Litva]], [[Rusija]]
** [[Šjašupe]]/''Šešupe'' (blizu mesta [[Neman]])
** [[Neris]] (v mestu [[Kaunas]])
*** [[Šventoji]] (v mestu [[Jonava]])

=== [[Rusija]] ([[Kaliningrajska oblast]]) ===
* [[Pregolja]] (blizu mesta [[Kaliningrad]])
** [[Lava]]/''Lyna'' (v naselju [[Znamensk, Kaliningrajska oblast|Znamensk]]) - Kaliningrajska oblast, [[Poljska]]
** [[Instruč]]/''Inster'' (v mestu [[Černjahovsk]])
*** [[Pissa]] (blizu mesta Černjahovsk)

=== [[Poljska]] ===
* [[Pasleka]] (blizu mesta [[Braniewo]])
* [[Nogat]] (blizu mesta [[Elbląg]])
** rečni rokav reke [[Visla]] (blizu mesta [[Malbork]])
* [[Visla]]/Wisla/Vistula (blizu mesta [[Gdansk]]) [[Slika:Torun-most-drogowy.jpg|thumb|250px|Most čez [[Visla|Vislo]] v [[Torunj]]u]]
** [[Vda]] (v mestu [[Chelmno]])
** [[Brda (reka)|Brda]] (v mest [[Bidgošč]])
** [[Drveca]] (blizu mesta [[Torunj]])
** [[Bzura]] (v mestu [[Wyszogród]])
** [[Narev]] (v mestu [[Nowy Dwór Mazowiecki]])
*** [[Vkra]] (blizu mesta Nowy Dwór Mazowiecki)
*** [[Bug]]/''Buh'' (blizu mesta [[Serock]]) - Poljska, [[Ukrajina]]
*** [[Biebrza]] (blizu mesta [[Wizna]])
** [[Pilica]] (blizu mesta [[Warka]])
** [[Vieprz]] (v mestu [[Deblin]])
** [[San (reka)|San]] (blizu mesta [[Sandomierz]])
*** [[Vislok]] (v mestu [[Tryncza]])
** [[Visloka]] (v mestu [[Gawluszowice]])
** [[Nida]] (v mestu [[Nowy Korczyn]])
** [[Dunajec]] (v mestu [[Opatowiec]])
* [[Leba (reka)|Leba]] (blizu mesta [[Leba (mesto)|Leba]])
* [[Slupia]] (v mestu [[Ustka]])
* [[Vieprza]] (v mestu [[Darlowo]])
* [[Parseta]] (v mestu [[Kolobrzeg]])
* [[Rega]] (blizu mesta [[Trzebiatów]])
* [[Dzivna]] (v mestu [[Dziwnow]])
** rečni rokav reke [[Odra]] via [[Ščečinski zaliv]]/''Zalew Szczeciński''/''Oderhaff''
* [[Odra]]/''Oder'' (glavni rokav reke [[Swina]], v mestu [[Swinoujscie]]) - [[Nemčija]], [[Poljska]], [[Češka]][[Slika:2006-01 Oder 4.jpg|thumb|250px|[[Odra]] pozimi med krajema [[Frankfurt na Odri]] in [[Słubice]], [[Poljska]] ]]
** [[Ina]]/Ihna (blizu mesta [[Ščečin]])
** [[Varta]] (v mestu [[Kostrzyn]])
*** [[Notec]] (v mestu [[Santok]])
**** [[Drava, Poljska|Drava]] (v mestu [[Krzyz]])
*** [[Obra]] (v mestu [[Skwierzyna]])
*** [[Prosna]] (blizu mesta [[Pyzdry]])
** [[Lužiška Nisa]]/[[Nysa Luzycka|Nysa Łuźycka]]/''Lusatian Neisse''/''Lausitzer Neiβe''/''Luzicka nisa'' (v mestu [[Kosarzyn]]) - [[Češka]], [[Nemčija]], Poljska
** [[Bóbr]] (v mestu [[Krosno Odrzanskie]])
** [[Barycz]] (blizu mesta [[Glogów]])
** Klodska Nisa/[[Nysa Kłodzka]] (blizu mesta [[Brzeg]])
** [[Mala Panev]] (blizu mesta [[Opole]])
** [[Opava (reka)|Opava]] (v mestu [[Ostrava]])

=== [[Nemčija]] ===
* [[Peene]] (v mestu [[Peenemünde]])
** [[Tollense]] (v mestu [[Demmin]])
** rečni rokav reke [[Odra|Odre]] pri [[Ščečinski zaliv|Ščečinskem zalivu]]/''Oderhaff''/''Zalew Szczeciński''
* [[Recknitz]] (v mestu [[Ribnitz-Damgarten]])
* [[Warnow]] (v mestu [[Warnemünde]])
* [[Trave]] (v mestu [[Lübeck]]-[[Travemünde]])

== [[Črno morje]] ==
Reke v tem poglavju so razvrščene od zahoda ([[Istanbul]]) proti vzhodu ([[Soči, Rusija|Soči]]).

=== [[Romunija]] ===
* [[Donava]]/''Donau''/''Dunaj''/''Danubi''/''Duna''/''Dunav''/''Dunăre''/''Dunay''/''Danubio''/''Danuvius''/''Tuna'' (v mestu [[Sulina]]) - [[Nemčija]], [[Avstrija]], [[Slovaška]], [[Madžarska]], [[Hrvaška]], [[Srbija]], [[Romunija]], [[Bolgarija]], [[Ukrajina]] [[Slika:Ulm2-midsize.jpg|thumb|right|250px|[[Donava]] pri mestu [[Ulm]]]]
** [[Prut]] (blizu mesta [[Reni]])
*** [[Bahlui]] (blizu mesta [[Iași]])
** [[Siret]] (v mestu [[Galați]])
*** [[Buzău]] (blizu mesta [[Galați]])
*** [[Bârlad]] (v mestu [[Liești]])
*** [[Bistrița]] (blizu mesta [[Bacău]])
*** [[Moldova (reka)|Moldova]] (blizu mesta [[Roman, Romunija|Roman]])
*** [[Suceava]] (v mestu [[Liteni]])
** [[Ialomița]] (blizu mesta [[Hârșova]])
*** [[Prahova]] (blizu mesta [[Adâncata]])
** [[Argeș (reka)|Argeș]] (v mestu [[Oltenița]])
*** [[Dâmbovița (reka)|Dâmbovița]] (v mestu [[Budești]])
** [[Vedea]] (blizu mesta [[Giurgiu]])
** Yantra/[[Jantra]] (blizu mesta [[Svištov]])
** [[Osam]] (blizu mesta [[Nikopol]])
** [[Olt]] (blizu mesta [[Turnu Măgurele]])
*** [[Cibin]] (v mestu [[Tălmaciu]])
** Vit (blizu mesta [[Gulyantsi]])
** [[Iskăr (reka)|Iskar]] (blizu mesta [[Corabia]])
** [[Jiu]] (blizu mesta [[Orjahovo]])
*** [[Motru]] (blizu mesta [[Filiași]])
** [[Nera]] (blizu mesta [[Bela Crkva]])
** [[Caras]] (blizu [[Bela Crkva|Bele Crkve]])

==== [[Srbija]] ====
* [[Donava]]
** [[Velika Morava]] (blizu mesta [[Smederevo]])
*** [[Južna Morava]] (blizu mesta [[Kruševac]])
*** [[Zahodna Morava]] (blizu Kruševca)
**** [[Ibar]] (v mestu [[Kraljevo]])
** [[Tamiš]]/''Timiș''/''Temes'' (v mestu [[Pančevo]])

====[[Slovenija]], [[Hrvaška]], [[Srbija]]====
* [[Donava]]
** [[Sava]] (v mestu [[Beograd]])
*** [[Bosut]] (blizu mesta [[Ravnje]])
*** [[Drina]] (blizu mesta [[Bijeljina]])
**** [[Tara (reka)|Tara]]
**** [[Piva (reka)|Piva]]
*** [[Bosna (reka)|Bosna]] (v mestu [[Bosanski Šamac]])
*** [[Vrbas (reka)|Vrbas]] (v mestu [[Srbac]])
*** [[Una]] (v mestu [[Jasenovac]])
*** [[Lonja]]-[[Trebež (reka)|Trebež]]-[[Veliki Strug]] (blizu mest [[Lipovljani]], [[Trebež]], [[Veliki Strug]])
**** [[Ilova]] (blizu mesta Lipovljani)
***** [[Toplica]] (v mestu [[Garešnica]])
**** [[Pakra]] (blizu Lipovljanov)
**** [[Česma]] (blizu mesta [[Novoselec]])
*** [[Sunja]] (v [[Puska]], blizu [[Novska]])
*** [[Kolpa]]/Kupa (v mestu [[Sisek]])
**** [[Odra (Hrvaška)|Odra]] (blizu mesta Sisek)
**** [[Glina]] (blizu mesta [[Glina]])
**** [[Korana (reka)|Korana]] (v mestu [[Karlovec]])
**** [[Dobra]] (blizu Karlovca)
**** [[Lahinja]] (blizu naselja [[Primostek]])
*** [[Sotla]]/Sutla (v [[Brdovec]] blizu [[Zaprešic]]a)
*** [[Krka]] (pri mestu [[Brežice]])
*** [[Savinja]] (pri mestu [[Zidani most]])

====[[Ukrajina]], [[Romunija]], [[Slovaška]], [[Madžarska]], [[Srbija]] ====
* [[Donava]]
** [[Tisa]]/''Tisza''/''Theiß'' (blizu mesta [[Titel]]) [[Slika:Szeged-tisza3.jpg|thumb|right|250px|[[Tisa]] v mestu [[Szeged]], Madžarska]]
*** [[Mureș (reka)|Mureș]]/''Maros'' (v mestu [[Szeged]]) - [[Madžarska]], [[Romunija]]
**** [[Târnava]]/''Küküllo'' (blizu mesta [[Teius]])
**** [[Aries]]/''Aranyos'' (blizu mesta [[Ludus]])
*** [[Körös]]/''Criș/''Kriš (blizu mesta [[Csongrád]])
**** [[Crișul Repede]]/''Sebes-Körös'' (blizu mesta [[Gyoma]])
**** [[Crișul Alb]]/''Fehér-Körös'' (blizu mesta [[Gyula]])
**** [[Crișul Negru]]/''Fekete-Körös'' (blizu mesta Gyula)
*** [[Zagyva]] (v mestu [[Szolnok]])
*** [[Sajó]]/''Slaná'' (v [[Tiszaújváros]])
**** [[Hornád]]/''Hernád'' (blizu mesta [[Miskolc]])
*** [[Bodrog]] (v mestu [[Tokaj]])
**** [[Ondava]] (blizu mesta [[Cejkov]])
**** [[Latorica]]/Liatorytsia (blizu mesta [[Cejkov]])
*** [[Crasna]]/''Kraszna'' (v mestu [[Vásárosnamény]])
*** [[Somes]]/''Szamos'' (blizu mesta Vásárosnamény)
**** [[Somesul Mic]] (v mestu [[Dej]])
**** [[Somesul Mare]] (v mestu Dej)

====[[Avstrija]], [[Slovenija]], [[Hrvaška]] ====
* [[Donava]]
** [[Drava]]/''Drau'' (pri mestu [[Osijek]]) [[Slika:Maribor Lent.jpg|thumb|right|250px|[[Drava]] v [[Maribor]]u]]
*** [[Vučica (reka)]] (blizu mesta [[Petrijevci]])
*** [[Karašica]] (blizu mesta [[Belišce]])
*** [[Komarnica (reka)]] (blizu mesta [[Novo Virje]])
**** [[Koprivnica]] - kanal reke [[Bistra]] (blizu mesta [[Hlebine]])
**** [[Civicevac]] - [[Rogstrug]] - kanal reke [[Matocina]] (blizu mesta [[Molve]])
*** [[Mura]]/''Mur'' (blizu mesta [[Legrad]]) - [[Avstrija]], [[Slovenija]], [[Hrvaška]]
**** [[Mürz]] (v mestu [[Bruck an der Mur]])
*** [[Bednja (reka)]] (blizu mesta [[Mali Bukovec]])
*** [[Plitvica (razločitev)|Plitvica]] (blizu mesta [[Veliki Bukovec]])
*** [[Krka, Avstrija (reka)|Gurk]]/Krka (blizu mesta [[Völkermarkt]])
*** [[Zilja]] (nemško ''Gail'') (v mestu [[Beljak]])
** [[Sió]] (blizu mesta [[Szekszárd]])
*** [[Blatno jezero]] (madžarsko ''Balaton'', nemško ''Plattensee'') (v mestu [[Siófok]])
**** [[Zala]] (blizu mesta [[Keszthely]])
** [[Ipel]] (v mestu [[Szob]])
** [[Hron]] (blizu mesta [[Esztergom]])
** [[Váh]] (v mestu [[Komárno]])
*** [[Nitra (reka)]] (blizu mesta [[Komárno]])
*** [[Malý Dunaj]]/''Kis-Duna'' (v mestu [[Kolárovo]])
**** rečni rokav reke Donave(v mestu [[Bratislava]])
*** [[Orava]] (v mestu [[Kralovany]])
** [[Raba]]/''Raab''/''Rába'' (blizu mesta [[Győr]]) - [[Avstrija]], [[Madžarska]]
** [[Leitha]]/''Lajta'' (blizu mesta [[Mosonmagyaróvár]]) - [[Avstrija]], [[Madžarska]]
** [[Morava (reka)|Morava]] (v mestu [[Bratislava]]-Devin)
*** [[Thaya]]/''Dyje'' (blizu mesta [[Hohenau]])
*** [[Becva]] (blizu mesta [[Prerov]])
** [[Wien (reka)|Wien]] (v mestu [[Dunaj]])
** [[Kamp]] (v mestu [[Grafenwörth]])
** [[Ybbs]] (v mestu [[Ybbs an der Donau]])
** [[Aniža (reka)|Aniža]] (nemško ''Enns'') (v mestu [[Enns]])
** [[Traun]] (v mestu [[Linz]])
** [[Inn]] (v mestu [[Passau]]) - [[Švica]], [[Avstrija]], [[Nemčija]]
*** [[Rott]] (v mestu [[Schärding]])
*** [[Salzach]] (v mestu [[Haiming]])
*** [[Ziller]] (v mestu [[Münster, Avstrija|Münster]])
** [[Vils]] (v mestu [[Vilshofen]])
** [[Isar]] (blizu mesta [[Deggendorf]]) [[Slika:Isar Georgenstein.jpg|thumb|right|250px|[[Isar]] blizu [[München|Münchna]]]]
*** [[Ammer]]/''Amper'' (blizu mesta [[Moosburg]])
*** [[Loisach]]
** [[Große Laaber]] (blizu mesta [[Straubing]])
** [[Regen]] (v mestu [[Regensburg]])
** [[Naab]] (blizu mesta [[Regensburg]])
*** [[Vils (Naab)|Vils]] (v mestu [[Kallmünz]])
** [[Altmühl]] (v mestu [[Kelheim]])
** [[Abens]] (blizu mesta [[Neustadt]])
** [[Paar]] (blizu mesta [[Vohburg]])
** [[Lech]] (blizu mesta [[Donauwörth]])
*** [[Wertach]] (v mestu [[Augsburg]])
** [[Wörnitz]] (v mestu [[Donauwörth]])
** [[Iller]] (v mestu [[Ulm]])

=== [[Ukrajina]] ===
*[[Dnester]]/''Dnister''/''Nistru'' (blizu mesta [[Bilhorod-Dnistrovski]]) - [[Ukrajina]], [[Moldavija]], [[Pridnjestrska republika|Transnistrija]]
**[[Zbruč]] (blizu mesta [[Khotyn]])
** [[Tysmenytsia]]
*** [[Seret]] (blizu mesta [[Zalischyky]])
** [[Bystrytsia]] (blizu mesta [[Ivano-Frankivsk]])
* [[Pivdennyi Buh]] (blizu mesta [[Mykolajiv]])
** [[Inhul]] (v mestu Mykolayjiv)
* [[Dneper]]/''Dnepr''/''Dniapro''/''Dnipro'') (blizu mesta [[Herson]]) - [[Rusija]], [[Belorusija]], [[Ukrajina]]
**[[Inhulec]]/''Inchulec'' (blizu mesta [[Kropivnicki]])
** [[Bazavluk]] (blizu mesta [[Pokrov]])
** [[Bilozerka]] (blizu mesta [[Nikopol]])
** [[Konka]] (blizu mesta [[Zaporižža]])
** [[Samara (reka)|Samara]] (blizu mesta [[Dnipro]])
** [[Vorskla]] (blizu mesta [[Verkhn'odniprovs'k]])
** [[Ps'ol]]/''Psel''/''Pslo'' (v mestu [[Kremenčuk]])
** [[Sula]] (blizu mesta Kremenčuk)
** [[Supiy]] (blizu [[Čerkasi]])
** [[Tiasmyn]] (blizu [[Čigirin|Čihirin]])
** [[Ros]] (blizu mesta [[Kaniv]])
** [[Trubiž]] (v mestu [[Perejaslav]])
** [[Stuhna]] (blizu mesta [[Kijev]])
** [[Desna]] (v mestu [[Kijev]])
*** [[Oster]] (blizu mesta [[Oster]])
*** [[Sejm (reka)|Sejm]] (v mestu [[Sosnicja]])
*** [[Sudost]] (severno od [[Novhorod-Siverskyj]])
** [[Irpin (reka)|Irpin]] (blizu mesta Kijev)
** [[Teteriv]] (blizu mesta [[Černobil]])
** [[Pripjat]]/''Pripyat'' (blizu mesta Černobil)
***[[Horyn]]/''Horyn'' (Ukrajina)
****[[Sluč]] (blizu mesta [[Novohrad-Volinski]])
** [[Sož]] (v [[Loev]]/''Loeu'', Belorusija)
** [[Berezina]] (blizu mesta [[Rečyca]], Belorusija)
** [[Druc]] (v mestu [[Rogačev]], Belorusija)
* [[Salgir]]/''Salgyr'' (v jezero [[Syvaš]], severovzhodni [[Krim, Ukrajina|Krim]])

=== [[Rusija]] ===
[[Slika:Don River near Kalininsky.jpg|thumb|250px|right|[[Don (reka)|Don]] blizu vasi Kalininsky, [[Rostovska oblast]] ]] 
* [[Mius]] (v [[Azovsko morje]] blizu mesta [[Taganrog]]) - [[Rusija]], [[Ukrajina]]
* [[Don (reka)|Don]] (v Azovsko morje blizu mesta [[Azov]])
** [[Manič]] (vzhodno od mesta [[Rostov na Donu]])
** [[Sal]] (v mestu [[Semikarakorsk]])
** [[Donec]] (blizu mesta [[Semikarakorsk]]) - [[Rusija]], [[Ukrajina]]
** [[Voronež (reka)|Voronež]] (blizu mesta [[Voronež]])
* [[Kuban (reka)|Kuban]] (v Azovsko morje blizu mesta [[Temrjuk]])
** [[Laba]] (v mestu [[Ust-Labinsk]])

== [[Kaspijsko jezero]] ==
Reke v tem poglavju so razvrščene od zahoda proti severovzhodu.

=== [[Rusija]] ===
* [[Terek]] (blizu mesta [[Kizljar]])
* [[Volga]] (blizu mesta [[Astrahan]])
** [[Samara (reka)|Samara]] (v mestu [[Samara]])
** [[Kama (reka)|Kama]] (južno od mesta [[Kazan]])
*** [[Vjatka (reka)|Vjatka]] (blizu mesta [[Nižnekamsk]])
*** [[Belaja]] (blizu mesta [[Neftekamsk]])
**** [[Ufa]] (v mestu [[Ufa]])
*** [[Čusovaja]] (blizu mesta [[Perm, Rusija|Perm]])
**** [[Silva]] (blizu mesta [[Perm, Rusija|Perm]])
*** [[Jegošiha]] (v mestu [[Perm, Rusija|Perm]])
*** [[Muljanka]] (v mestu [[Perm, Rusija|Perm]])
*** [[Višera]] (blizu mesta [[Solikamsk]])
** [[Kazanka]] (v mestu Kazan)
** [[Svijaga]] (zahodno od mesta Kazan)
** [[Vetluga]] (blizu mesta [[Kozmodemjansk]])
** [[Sura (reka)|Sura]] (v mestu [[Vasilsursk]])
** [[Kerženec]] (blizu mesta [[Liskovo]])
** [[Oka, reka|Oka]] (v mestu [[Nižni Novgorod]])
*** [[Kljazma]] (v mestu [[Gorbatov]])
*** [[Mokša]] (blizu mesta [[Yelatma]])
*** [[Pra]] (blizu mesta [[Kasimov]])
*** [[Moskva (reka)|Moskva]] (v mestu [[Kolomna]])
**** [[Pahra]] (blizu [[Moskva|Moskve]])
**** [[Istra (reka)|Istra]] (blizu Moskve)
*** [[Upa]] (blizu mesta [[Suvorov, Rusija|Suvorov]])
** [[Unža]] (blizu mesta [[Jurevec]])
** [[Kostroma]] (v mestu [[Kostroma]])
** [[Kotoroselj]] (v mestu [[Jaroslavelj]])
** [[Šeksna]] (blizu mesta [[Ribinsk]])
** [[Mologa]] (blizu mesta Ribinsk)

=== [[Kazahstan]] ===
* [[Ural (reka)|Ural]]/''Oral'' (v mestu [[Atyrau]])

== [[Rokavski preliv]] ==
=== Severna obala ===
Reke v tem poglavju so razvrščene od zahoda ([[Lizard Point]]) do vzhoda ([[Ramsgate]]).

'''[[Anglija]]''':
* [[Tamar (reka)|Tamar]] (blizu mesta [[Plymouth]])
* [[Dart]] (v mestu [[Dartmouth]]) [[Slika:Totnes River Dart.jpg|thumb|250px|right|[[Dart]] pri kraju [[Totnes]] ]]
* [[Teign]] (v mestu [[Teignmouth]])
* [[Exe]] (v mestu [[Exmouth]])
* [[Frome]] (blizu [[Bournemouth]])
* [[Stour]] (v mestu [[Christchurch]])
* [[Avon, Hampshire|Avon]] (v mestu Christchurch)
* [[Test]] (blizu mesta [[Southampton]])
* [[Arun]] (v mestu [[Littlehampton]])
* [[Adur]] (v mestu [[Shoreham-by-Sea]])
* [[Ouse, Sussex]] (v mestu [[Newhaven]])
* [[Rother]] (v mestu [[Rye]])
* [[Stour]] (blizu mesta [[Ramsgate]])

=== Južna obala ===
Reke v tem poglavju so razvrščene od vzhoda ([[Calais]]) proti zahodu ([[Brest, Francija|Brest]]).

'''[[Francija]]''':
* [[Authie]] (blizu mesta [[Berck]])
* [[Soma]]/''Somme'' (blizu mesta [[Abbeville]])
* [[Sena]]/''Seine'' (v mestu [[Le Havre]]) [[Slika:The Seine as seen from the Eiffel Tower, June 2002.jpg|thumb|right|250px|[[Sena]] v [[Pariz]]u]]
** [[Risle]] (v mestu [[Berville-sur-Mer]])
** [[Eure (reka)|Eure]] (v mestu [[Pont-de-l'Arche]]ju)
*** [[Iton]] (blizu mesta [[Louviers]])
** [[Epte]] (blizu mesta [[Vernon]])
** [[Oise (reka)|Oise]] (v mestu [[Conflans-Sainte-Honorine]], zahodno od [[Pariz]]a)
*** [[Aisne (reka)|Aisne]] (v mestu [[Compiègne]])
** [[Marna]]/''Marne'' (v mestu [[Ivry-sur-Seine]], jugovzhodno od [[Pariz]]a)
*** [[Grand Morin]] (blizu mesta [[Meaux]])
** [[Loing]] (blizu mesta [[Moret-sur-Loing]])
** [[Yonne (reka)|Yonne]] (v mestu [[Montereau-Fault-Yonne]])
*** [[Armançon]] (v mestu [[Migennes]])
*** [[Cure]] (blizu mesta [[Vermenton]])
** [[Aube]] (blizu mesta [[Romilly-sur-Seine]])
* [[Touques]] (v mestu [[Deauville]])
* [[Dives]] (v mestu [[Cabourg]])
* [[Orne]] (v mestu [[Ouistreham]])
* [[Vire]] (v mestu [[Isigny-sur-Mer]])
* [[Rance]] (v mestu [[Saint-Malo]])

== [[Irsko morje]] ==
Reke v tem poglavju so razvrščene v smeri urinega kazalca, z začetkom pri ([[Mull of Kintyre]]).

'''[[Škotska]]''':
* [[Clyde]] (blizu mesta [[Glasgow]]) [[Slika:Wfm river clyde.jpg|thumb|right|250px|[[Clyde]] pri [[Glasgow]]u]]
* [[Dee, Galloway|Dee (Galloway)]] (v mestu [[Kirkcudbright]])

'''[[Anglija]]''':
* [[Eden, Cumbria|Eden]] (blizu mesta [[Carlisle]])
* [[Ribble]] (v mestu [[Lytham St Annes]])
* [[Mersey]] (blizu mesta [[Liverpool]])

'''[[Wales]]''':
* [[Dee, Wales|Dee (Wales)]] (v mestu [[Flint]])

'''[[Irska]]''':
* [[Slaney]] (v mestu [[Wexford]])
* [[Avoca]] (v mestu [[Arklow]])
* [[Liffey]] (v mestu [[Dublin]])
* [[Boyne]] (v mestu [[Drogheda]])

== [[Sredozemsko morje]] ==
=== Zahodno Sredozemlje ===
To poglavje vključuje [[Ligursko morje]] in [[Tirensko morje]]. Reke so razvrščene od zahoda ([[Tarifa]]) proti vzhodu ([[Reggio di Calabria]]).

'''[[Španija]]''':
* [[Segura]] (v mestu [[Guardamar del Segura]]) [[Slika:Desembocadura del río Segura en Guardamar.jpg|thumb|right|250px|Izliv [[Segura|Segure]] pri [[Guardamar del Segura]] ]]
** [[Guadalentin]] (blizu mesta [[Murcia]])
** [[Mula]] (v mestu [[Molina de Segura]])
** [[Benamor]] (v mestu [[Calasparra]])
** [[Mundo]] (blizu mesta [[Hellín]])
* [[Júcar]]/''Xúquer'' (v mestu [[Cullera]])
* [[Turia]] (v mestu [[Valencia]])
* [[Ebro]]/''Ebre'' (blizu mesta [[Tortosa]])
** [[Segre (reka)|Segre]] (v mestu [[Mequinenza]])
*** [[Cinca]] (blizu mesta [[Mequinenza]])
*** [[Noguera Ribargorzana]] (blizu mesta [[Lleida]])
*** [[Noguera Pallaresa]] (blizu mesta [[Balaguer]])
*** [[Valira (reka)|Valira]] (v mestu [[La Seu d'Urgell]])
** [[Aragón (reka)|Aragón]] (blizu mesta [[Tudela]])
* [[Francolí]] (blizu mesta [[Tarragona]])
* [[Gaià]] (blizu mesta Tarragona)
* [[Foix (reka)|Foix]] (blizu mesta [[Vilanova i la Geltrú]])
* [[Llobregat]] (med [[Barcelona|Barcelono]] in mestom [[El Prat de Llobregat]])
* [[Besòs]] (pri mestu [[Sant Adrià del Besòs]])
* [[Tordera]] (v mestu [[Blanes]])
* [[Ter]] (v mestu [[l'Estartit]])
* [[Fluvià]] (blizu mesta [[l'Escala]])

'''[[Francija]]''':
* [[Têt]] (blizu mesta [[Perpignan]])
* [[Aude (reka)|Aude]] (blizu mesta [[Narbonne]])
* [[Orb]] (v mestu [[Valras-Plage]])
* [[Hérault (reka)|Hérault]] (blizu mesta [[Agde]])
* [[Rona]]/''Rhône''/''Rôno''/''Rhone'' (v [[Port-Saint-Louis-du-Rhône]]) - [[Švica]], [[Francija]] [[Slika:Rhône, château de Beaucaire.jpg|thumb|right|250px|[[Rona]] pri [[Beaucaire]]]]
** [[Gardon]] (v mestu [[Beaucaire]])
** [[Durance]] (v mestu [[Avignon]])
*** [[Verdon (reka)|Verdon]] (v mestu [[Saint-Paul-lès-Durance]])
** [[Ardèche (reka)|Ardèche]] (v mestu [[Pont-Saint-Esprit]])
** [[Drôme (reka)|Drôme]] (v [[Loriol-sur-Drôme]])
** [[Isère (reka)|Isère]] (blizu mesta [[Valence]])
*** [[Drac]] (v mestu [[Grenoble]])
*** [[Arc]] (blizu [[Albertville]])
** [[Saona]]/''Saône'' (v [[Lyon]]u)
*** [[Doubs (reka)|Doubs]] (pri [[Verdun-sur-le-Doubs]])
**** [[Loue]] (blizu mesta [[Dole, Jura|Dole]])
*** [[Ognon]] (v mestu [[Pontailler-sur-Saône]])
** [[Ain (reka)|Ain]] (blizu mesta [[Pont-de-Chéruy]])
** [[Arve]] (v mestu [[Geneva]])
* [[Argens]] (v mestu [[Fréjus]])
* [[Var (reka)|Var]] (blizu mesta [[Nica]])

'''[[Italija]]''':
* [[Arno (reka)|Arno]] (blizu mesta [[Pisa]]) [[Slika:Arno river.jpg|thumb|right|250px|Reka Arno skozi [[Firence]]]]
* [[Ombrone]] (blizu mesta [[Grosseto]])
* [[Tibera]]/''Tevere'' (v mestu [[Ostia]])
** [[Aniene]] (v mestu [[Rim]])
** [[Nera]] (blizu mesta [[Orte]])
* [[Volturno]] (v mestu [[Castel Volturno]])

=== [[Jadransko morje]] ===
Reke v tem poglavju so razvrščene v smeri urinega kazalca, od mesta [[Otranto]], južna Italija, do mesta [[Vlorë]] v južni Albaniji.

'''[[Italija]]''':
* [[Ofanto]] (blizu mesta [[Barletta]])
* [[Trigno]] (blizu mesta [[Vasto]])
* [[Sangro]] (blizu mesta [[Ortona]])
* [[Tronto]] (blizu mesta [[San Benedetto del Tronto]])
* [[Metauro]] (v mestu [[Fano]])
* [[Reno]] (blizu mesta [[Comacchio]])
* [[Pad]]/Po (več rečnih rokavov blizu mesta [[Porto Tolle]]) [[Slika:Torino-lungopo01.jpg|thumb|right|250px|Obrežje [[Pad]]a v [[Torino|Torinu]] ]]
** [[Panaro]] (blizu mesta [[Ferrara]])
** [[Secchia]] (blizu mesta [[Mantova]])
** [[Mincio]] (blizu Mantove)
** [[Oglio]] (blizu Mantove)
*** [[Chiese]] (blizu mesta [[Asola (Italija)|Asola]])
** [[Taro]] (severno od mesta [[Parma]])
** [[Adda]] (v mestu mestu [[Cremona]])
** [[Trebbia]] (v mestu [[Piacenza]])
** [[Ticino]] (v mestu mestu [[Pavia]])
** [[Tanaro]] (blizu mesta [[Alessandria]])
*** [[Stura di Demonte]] (blizu mesta [[Bra]])
** [[Sesia]] (blizu mesta [[Casale Monferrato]])
** [[Dora Baltea]] (v mestu [[Crescentino]])
** [[Orco]] (v mestu [[Chivasso]])
** [[Dora Riparia]] (v mestu [[Torino]])
* [[Adiža]]/''Adige'' (južno od mesta [[Chioggia]])
** [[Isarco]]/''Eisack'' (blizu mesta [[Bolzano]])
* [[Bacchiglione]] (blizu Chioggia)
* [[Brenta (reka)|Brenta]] (blizu Chioggia)
* [[Piava]]/''Piave'' (severovzhodno od mesta [[Benetke]])
* [[Soča]]/''Isonzo'' (blizu mesta [[Tržič, Italija|Tržič]]/''Monfalcone'' v Italiji) - [[Slovenija]], [[Italija]]
* [[Timav]]/''Timavo'' ([[Štivan]]/''San Giovanni di Duino'' v Italiji)

'''[[Slovenija]]''':
* [[Rižana]] (blizu mesta [[Koper]])
* [[Dragonja]] (v naselju [[Sečovlje]])

'''[[Hrvaška]]''': [[Slika:National park Krka 3.JPG|thumb|right|250px|[[Krka (Hrvaška)|Krka]], Hrvaška ]]
* [[Zrmanja]] (blizu mesta [[Obrovac]])
* [[Krka (Hrvaška)|Krka]] (blizu mesta [[Šibenik]])
** [[Čikola]] (blizu mesta [[Skradin]])
* [[Cetina]] (v mestu [[Omiš]])
* [[Neretva]] (blizu mesta [[Ploče]]) - [[Bosna in Hercegovina]], Hrvaška
** [[Rama (reka)|Rama]]
** [[Krupa (reka, Hrvaška)|Krupa]]

'''[[Črna gora]]''':
* [[Bojana]] (blizu mesta [[Ulcinj]]) - [[Albanija]], Črna gora
** [[Skadrsko jezero]]
*** [[Morača]] (v Skadrsko jezero)
**** [[Zeta]] (blizu mesta [[Podgorica]])

'''[[Albanija]]''':
* [[Drim]] (v mestu [[Lezhë]])
** [[Beli Drin|Beli Drim]] (v mestu [[Kukës]])
** [[Črni Drim]] (v Kukës)
* [[Mat (reka)|Mat]] (blizu mesta [[Laç]])
* [[Shkumbin]] (blizu mesta [[Lushnjë]])
* [[Seman]] (blizu mesta [[Fier]])
** [[Devoll]] (blizu mesta [[Kuçovë]])
* [[Vjosë]]/''Aoos'' (blizu mesta [[Vlorë]]) - [[Grčija]], [[Albanija]]

=== [[Jonsko morje]] ===
'''Zahodna obala'''

Reke v tem poglavju so razvrščene od jugozahoda proti severovzhodu, od [[Reggio Calabria]] do mesta [[Otranto]].

'''[[Italija]]''':
* [[Sinni]] (blizu mesta [[Policoro]])
* [[Agri]] (v Policoro)
* [[Basento]] (v mestu [[Metaponto]])

'''Vzhodna obala'''

Reke v tem poglavju so razvrščene od severozahoda proti jugovzhodu od mesta [[Vlorë]] do [[Rt Malea|Rta Malea]].

'''[[Grčija]]''': 
* [[Achelóos]] (blizu mesta [[Aitoliko]])
* [[Pineiós]] (blizu mesta [[Gastouni]])
* [[Alfeiós]] (blizu mesta [[Pyrgos]])

=== [[Egejsko morje]] ===
Reke v tem poglavju so razvrščene od zahoda ([[Rt Malea]]) proti vzhodu ([[Istanbul]]).

'''[[Grčija]]''':
[[Slika:Skopje2 ved Vardar den 19 04 2005.jpg|thumb|right|250px|[[Vardar]] v [[Skopje|Skopju]] ]] 
* [[Spercheiós]] (blizu mesta [[Lamia]])
* [[Pineiós]] (blizu mesta [[Larissa]])
* [[Aliákmon]] (blizu mesta [[Solun]])
* [[Vardar]] (blizu mesta [[Solun]]) - [[Makedonija]], Grčija
* [[Struma]] (v mestu [[Amphipolis]]) - [[Bolgarija]], Grčija
* [[Mesta (reka)]] (blizu mesta [[Thasos]])

'''[[Turčija]]''': 
* [[Marica]]/''Hebrus''/''Évros''/''Meriç'' (blizu mesta [[Alexandroupolis]]) - [[Bolgarija]], [[Turčija]], Grčija
** [[Tundzha]] (v mestu [[Edirne]])
** [[Arda, Rodopi|Arda]] (blizu mesta Edirne)

== [[Severno morje]] ==
Reke v tem poglavju so razvrščene v smeri urinega kazalca ob obali Severnega morja, z začetkom pri mestu [[Bergen]] (Norveška).

=== [[Norveška]] ===
* [[Glomma]] (pri mestu [[Fredrikstad]])
* [[Numedalslågen]] (v mestu [[Larvik]])
* [[Hallingdalselva]]/Hellingdalelvi (skozi [[Hallingdal]] v [[Krøderen|jezero Krøderen]], [[Buskerud]])
* [[Begna]] (v mestu [[Buskerud]])
* [[Dramselva]] (v mestu [[Drammen]])
* [[Skien]] (v [[Møsvatn|jezero Møsvatn]]/Møsvann)
* [[Tinn]] (v [[Møsvatn|jezero Møsvatn]]/Møsvann)
* [[Nidelva]] (v mestu [[Arendal]])
* [[Otra]] (v mestu [[Kristiansand]])

=== [[Švedska]] ===
* [[Göta älv]]/Göta (v mestu [[Göthenburg]]) - [[Norveška]], [[Švedska]] [[Slika:Trollhattefallen.jpg|thumb|right|250px|[[Göta älv]] v [[Trollhättan]]u, Švedska]]
** Jezero [[Vänern]]
*** [[Klarälven]]/Trysilelva (blizu mesta [[Karlstad]])) - [[Norveška]], [[Švedska]]
* [[Ätran]] (v mestu [[Falkenberg]])
* [[Nissan (reka)|Nissan]] (v mestu [[Halmstad]])

=== [[Danska]] ===
* [[Gudenå]] (blizu mesta [[Randers]])
* [[Skjern Å]] (blizu mesta [[Skjern]])

=== [[Nemčija]] ===
* [[Eider]] (v mestu [[Tönning]])
* [[Laba]]/Elbe/Labe (blizu mesta [[Cuxhaven]]) - [[Češka]], [[Nemčija]] [[Slika:Elbe River at Dresden.jpg|thumb|right|250px|[[Laba]] v [[Dresden|Dresdnu]]]]
** [[Oste]] (blizu mesta [[Otterndorf]])
** [[Stör]] (blizu mesta [[Glückstadt]])
** [[Alster]] (v mestu [[Hamburg]])
** [[Ilmenau]] (blizu mesta [[Winsen]])
** [[Löcknitz]] (blizu mesta [[Dömitz]])
*** [[Elde]] (blizu mesta [[Dömitz]])
** [[Aland (reka)|Aland]] (v mestu [[Schnackenburg]])
** [[Stepenitz]] (v mestu [[Wittenberge]])
** [[Havel]] (blizu mesta [[Havelberg]])
*** [[Dosse]] (blizu mesta [[Kuhlhausen]])
*** [[Rhin]] (blizu mesta [[Warnau]])
*** [[Spree]] (v mestu Berlin-[[Spandau]])
** [[Tanger]] (blizu mesta [[Tangermünde]])
** [[Ohre]] (blizu mesta [[Burg]])
** [[Saale]] (v mesta [[Barby, Nemčija|Barby]])
*** [[Bode]] (v mestu [[Nienburg]])
*** [[Weiße Elster]] (blizu mesta [[Halle]])
**** [[Pleisse]] (v mestu [[Leipzig]])
*** [[Unstrut]] (blizu mesta [[Naumburg]])
*** [[Ilm]] (v mestu [[Großheringen]])
** [[Mulde]] (v mestu [[Dessau]])
*** [[Zwickauer Mulde]] (blizu mesta [[Colditz]])
*** [[Freiberger Mulde]] (blizu mesta Colditz)
** [[Schwarze Elster]] (blizu mesta [[Wittenberg]])
** [[Wesenitz]] (v mestu [[Pirna]])
** [[Bilina]] (v [[Ústí nad Labem]])
** [[Ohre]] (v mestu [[Litomerice]])
** [[Vltava]] (v mestu [[Melník]])
*** [[Berounka]] (blizu mesta [[Praga]])
*** [[Lužnice]] (v [[Týn nad Vltavou]])
** [[Jizera]] (blizu mesta [[Celákovice]])
** [[Cidlina]] (blizu mesta [[Podebrady]])
* [[Weser]] (blizu mesta [[Bremerhaven]]) [[Slika:Weser2.JPG|thumb|right|250px|[[Weser]] blizu [[Bad Oeynhausen]]a ]]
** [[Hunte]] (v mestu [[Elsfleth]])
** [[Lesum]] (v mestu [[Bremen]]-Vegesack)
*** [[Hamme]] (v mestu [[Ritterhude]])
*** [[Wümme]] (v mestu [[Ritterhude]])
** [[Aller]] (blizu mesta [[Verden]])
*** [[Leine]] (blizu mesta [[Schwarmstedt]])
*** [[Fuhse]] (v mestu [[Celle]])
*** [[Oker]] (v mestu [[Müden]]
** [[Werre]] (v mestu [[Bad Oeynhausen]])
** [[Diemel]] (v mestu [[Bad Karlshafen]])
** [[Fulda]] (v mestu [[Hannoversch Münden]])
*** [[Eder]] (v mestu [[Edermünde]])
** [[Werra]] (v [[Hannoversch Münden]])
* [[Ems]] (blizu mesta [[Delfzijl]]) - [[Nemčija]], [[Nizozemska]]
** [[Hase]] (v mestu [[Meppen]])

=== [[Nizozemska]] ===
* [[Zwarte Water]] (v [[IJsselmeer]] blizu mesta [[Genemuiden]]) - [[Nizozemska]]
** [[Vecht]]/''Vechte'' (blizu mesta [[Zwolle]]) - [[Nizozemska]], [[Nemčija]]
*** [[Regge]] (blizu mesta [[Ommen]])
*** [[Dinkel]] (v mestu [[Neuenhaus]])
* [[IJssel]] (v [[IJsselmeer]] blizu mesta [[Kampen, Overijssel|Kampen]])
** [[Berkel]] (v mestu [[Zutphen]])
** [[Oude IJssel]]/''Issel'' (v mestu [[Doesburg]]) [[Nizozemska]], [[Nemčija]]
** rečni rokav reke [[Ren]]/''Rhine''/''Rijn''/''Rhin''/''Rhein''/''Reno''/''Rein'' (blizu mesta [[Pannerden]])
[[Slika:Loreley von Spitznack.jpg|thumb|right|250px|[[Ren]] pri [[Lorelaj]], [[Nemčija]] ]]
* [[Ren]]/Rhin(glavni rečni rokav pri mestu [[Hoek van Holland]]) - [[Švica]], [[Liechtenstein]], [[Avstrija]], [[Nemčija]], [[Francija]], [[Belgija]], [[Nizozemska]]
** [[Linge]] (v mestu [[Gorinchem]])
** [[Lippe]] (v mestu [[Wesel]])
** [[Emscher]] (blizu mesta [[Dinslaken]])
** [[Ruhr]] (v mestu [[Duisburg]])
*** [[Lenne]] (blizu mesta [[Hagen]])
** [[Düssel]] (v mestu [[Düsseldorf]])
** [[Erft]] (v mestu [[Neuss]])
** [[Wupper]] (v mestu [[Leverkusen]])
** [[Sieg]] (v mestu [[Bonn]])
** [[Ahr]] (blizu mesta [[Sinzig]])
** [[Wied]] (v mestu [[Neuwied]])
** [[Mozela]]/''Mosel''/''Moselle'' (v mestu [[Koblenz]]) - [[Francija]], [[Belgija]], [[Luksemburg]], [[Nemčija]]
*** [[Kyll]] (blizu nesta [[Trier]])
*** [[Ruwer]] (blizu mesta [[Trier]])
*** [[Saar]] (blizu mesta [[Konz]])
**** [[Nied]] (blizu mesta [[Rehlingen-Siersburg]])
*** [[Sauer]] (v mestu [[Wasserbillig]])
**** [[Prüm]] (blizu mesta [[Echternach]])
**** [[Our (reka)|Our]] (v mestu [[Wallendorf]]) - [[Belgija]], [[Luksemburg]], [[Nemčija]]
**** [[Alzette]] (v mestu [[Ettelbrück]])
*** [[Seille]] (v mestu [[Metz]])
*** [[Meurthe]] (v mestu [[Frouard]])
*** [[Madon]] (v mestu [[Neuves-Maisons]])
*** [[Vologne]] (blizu mesta [[Éloyes]])
*** [[Moselotte]] (v mestu [[Remiremont]])
** [[Lahn]] (v mestu [[Lahnstein]])
*** [[Ohm (reka)|Ohm]] (v mestu [[Cölbe]])
** [[Nahe]] (v mestu [[Bingen]])
** [[Majna]]/''Main'' (v mestu [[Mainz]]) [[Slika:JuliusBeckmannMainFrankfurt gobeirne.jpg|thumb|right|250px|Prevoz tovora po reki [[Majna|Majni]] pri [[Frankfurt ob Majni|Franfurtu]], [[Nemčija]] ]]
*** [[Nidda]] (v mestu [[Höchst (Frankfurt am Main)|Höchst]] )
*** [[Kinzig]] (v mestu [[Hanau am Main]])
*** [[Tauber]] (v mestu [[Wertheim]])
*** [[Fränkische Saale]] (v mestu [[Gemünden]])
*** [[Regnitz]] (v mestu [[Bamberg]])
** [[Neckar]] (v mestu [[Mannheim]])
*** [[Jagst]] (blizu mesta [[Bad Friedrichshall]])
*** [[Kocher]] (v mestu [[Bad Friedrichshall]])
*** [[Enz]] (v mestu [[Besigheim]])
*** [[Fils]] (v mestu [[Plochingen]])
** [[Lauter]] (v mestu [[Lauterbourg]])
** [[Murg]] (blizu mesta [[Rastatt]])
** [[Ill (Francija)|Ill]] (blizu [[Strasbourg]]a)
** [[Kinzig]] (blizu mesta [[Kehl]])
** [[Elz]] (blizu mesta [[Lahr]])
** [[Wiese]] (v mestu [[Basel]])
** [[Aare]] (v mestu [[Koblenz]])
*** [[Limmat]] (v mestu [[Brugg]])
*** [[Reuss]] (v mestu [[Brugg]])
*** [[Emme]] (blizu mesta [[Solothurn]])
*** [[Saane]]/''Sarine'' (blizu mesta [[Bern]])
** [[Thur]] (blizu [[Schaffhausen]])
** [[Ill (Avstrija)|Ill]] (blizu mesta [[Feldkirch]])
** [[Vorderrhein]] (blizu mesta [[Chur]])
** [[Hinterrhein]] (blizu mesta [[Chur]])
[[Slika:Hotton JPG01.jpg|thumb|right|250px|Pogled na reko [[Ourthe]], [[Hotton]], [[Belgija]]]]
* [[Meuse]]/''Maas'' (glavni rečni rokav blizu mesta [[Hellevoetsluis]]) - [[Francija]], [[Belgija]], [[Nizozemska]]
** [[Dieze]] (blizu mesta [['s-Hertogenbosch]])
*** [[Aa]] (v [['s-Hertogenbosch]])
*** [[Dommel]] (v mestu [['s-Hertogenbosch]])
** [[Niers]] (v mestu [[Gennep]])
** [[Swalm]] (v mestu [[Swalmen]])
** [[Rur]]/''Roer'' (v mestu [[Roermond]])
** [[Geul]] (blizu mesta [[Meerssen]])
** [[Jeker]]/''Geer'' (v mestu [[Maastricht]])
** [[Ourthe]] (v mestu [[Liège (mesto)|Liège]])
*** [[Vesdre]] (blizu [[Liège (mesto)|Liège]])
*** [[Amblève]] (v mestu [[Comblain-au-Pont]])
** [[Sambre]] (v mestu [[Namur (mesto)|Namur]])
** [[Lesse]] (v mestu [[Dinant]]-[[Anseremme]])
** [[Viroin]] (v mestu [[Vireux-Molhain]])
** [[Semois]]/''Semoy'' (v mestu [[Monthermé]])
** [[Bar (reka|Bar]] (blizu mesta [[Dom-le-Mesnil]])
** [[Chiers]] (v mestu [[Bazeilles]]) - [[Francija]], [[Belgija]], [[Luksemburg]]
* [[Šelda]]/''Schelde''/''Escaut'' (blizu mesta [[Flushing]]) - [[Francija]], [[Belgija]], [[Nizozemska]] [[Slika:Schelde Antwerpen.jpg|thumb|right|250px|[[Šelda]] v [[Antwerpen|Antwerpnu]]]]
** [[Rupel]] (v mestu [[Rupelmonde]])
*** [[Nete]] (v mestu [[Rumst]])
*** [[Dijle]] (v mestu Rumst)
** [[Durme]] (v mestu [[Temse]])
** [[Dender]] (v mestu [[Dendermonde]])
** [[Leie]] (v mestu [[Gent]])
*** [[Deűle]] (v mestu [[Deűlémont]])
** [[Scarpe]] ([[Mortagne-du-Nord]])
** [[Haine]] (v mestu [[Condé-sur-l'Escaut]])

=== [[Belgija]] ===
* [[Yser]]/''IJzer'' (v mestu [[Nieuwpoort]]) - [[Francija]], [[Belgija]]

=== [[Francija]] ===
* [[Aa, Francija|Aa]] (v mestu [[Gravelines]])

=== [[Anglija]] ===
* [[Temza]]/''Thames'' (blizu [[Southend-on-Sea]]) [[Slika:View from the London Eye 10-2003 02.jpg|thumb|right|250px|[[Temza]] v [[London]]u ]]
** [[Medway (reka), Medway]] (blizu mesta [[Sheerness]])
* [[Great Ouse]] (v mestu [[King's Lynn]])
* [[Nene]] (blizu mesta [[King's Lynn]])
* [[Humber]] (blizu mesta [[Cleethorpes]])
** [[Trent]] (blizu mesta [[Scunthorpe]])
** Ouse (blizu mesta [[Scunthorpe]])
*** [[Aire]] (v mestu [[Goole]])
* [[Tees]] (blizu mesta [[Middlesbrough]])
* [[Tyne, Anglija|Tyne]] (at [[South Shields]])
** [[North Tyne]] (v mestu [[Acomb]])
** [[South Tyne]] (v mestu [[Acomb]])
* [[Tweed]] (v [[Berwick-upon-Tweed]]) - [[Škotska]], [[Anglija]]

=== [[Škotska]] ===
* [[Dee, Aberdeenshire|Dee]] (v mestu [[Aberdeen]])
* [[Don, Aberdeenshire|Don]] (v mestu [[Aberdeen]])
*Esk (na jugu Škotske)
*[[Tyne, Škotska|Tyne]] (blizu mesta [[Dunbar]])
* [[Tay]] (blizu mesta [[Dundee]])
* [[Ythan]] (v mestu [[Newburgh, Aberdeenshire]])
* [[Spey, Škotska|Spey]] (blizu mesta [[Elgin]])

== Glej tudi ==
* [[Geografija Evrope]]

=== Države Evrope ===
{{Evropa po temah|Seznam rek|Seznam rek v Evropi}}

=== Druge celine ===
* [[Seznam rek v Aziji]]
* [[Seznam rek v Afriki]]
* [[Seznam rek v Ameriki]]
* [[Seznam rek v Avstraliji]]

[[Kategorija:Seznami rek|Evropa]]
[[Kategorija:Reke v Evropi]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>qh2ysu7h7e6ckdgwhx1015d0cjtfhpg</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Northrop F-20 Tigershark</title>
    <ns>0</ns>
    <id>113983</id>
    <revision>
      <id>6773981</id>
      <parentid>6472237</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T20:45:05Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Upwinxp</username>
        <id>126544</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>mapiranje -&gt; kartiranje</comment>
      <origin>6773981</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8167" sha1="cl8e5w0aya8gkqgb94481qrsgn6unjw" xml:space="preserve">{{Reactive Fighter|
|picture=[[Slika:F-20 flying.jpg|300px]]
|caption =F-20 tigershark
|type=lovec
|manufacturer= [[Northrop]]
|crew=1 pilot
|first_flight = 30.avgust 1982
|in_service = ni prišel v redno uporabo
|length=14,2 m
|wingspan=8,1 m
|height=4,2 m
|wing_area =17m²
|weight_empty=5,090 kg
|weigt_loaded=6,830 kg
|MTOW =11,920 kg
|fuel =5050 gallon 
|engine =General Electric F404-GE-100
|acc_force=76 kN
|max_speed=2,1 M
|mach =letalo sodi v skupina 2+ M
|max_range=2,760 km
|combat_range =555 km
|operational_height =16,800 m
|rate_of_climb =255 m/s
|wing_burden = neznano
|ratio_acc/weight =1,13
|machineguns =2× 20 mm M39 
|guns=   -II-
|other=2× AIM-9 Sidewinder
|bombs=do 3,600 kg 
|konflikti=letalo ni prišlo v uporabo
}}  

'''Northrop F-20 Tigershark''' ({{lang-en|[[Tigrski morski pes]]}}) je [[Združene države Amerike|ameriško]] vojaško [[lovsko letalo]]. Svoje čase je bilo to eno iz med  najboljših letal tega tipa. Nastalo je v zelo optimističnem projektu [[Northrop]]a, ki pa se ni obnesel. Pravzaprav je doživel velik polom. Za neuspeh je bilo več razlogov. Najbolj pa je vplivala politika in nastanek zelo uspešnega letala [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16 Fighting Falcon]]. Vse skupaj je bilo narejenih tri prototipe tega letala. Od tega sta dve letali strmoglavili med prodajno demonstracijo. Tretjo letalo pa so podarili znanstvenemu središču v Kaliforniji. 

== Zgodovina nastanka letala F-20 tigershark ==

Northrop se je zaradi bogatih izkušenj odločil za privaten projekt. Letalo so začeli razvijati leta 1975. Za osnovo so uporabili letalo [[Northrop F-5]]. Za razvoj letala je Northrop odštel neverjetnih 1.2 miljarde dolarjev. To je do danes največji zaseben vojaški projekt. V letu 1982 je to letalo prvič poletelo. Na začetku se je letalo imenoval tigershark. Vendar so mu v letu 1983, ko  so dobili dovoljenje iz Pentagona, dodali predznak F-20. F-20 tigershark se je od letala F-5 razlikoval po številu motorjev. Iz dveh motorjev so prešli na en motor. Zaradi zelo sposobnega motorja, ki se je pojavil na trgu, se je potisk povečal. Kljub temu, da je imel le en motor. Novost je bil tudi radar, ki se je izkazal za zelo zmogljivega. Letalo je odlikovalo odlično razmerje med zmogljivostjo in ceno. Vendar do prodaje ni prišlo. Ne glede na to, da je letalo poželo nemalo zanimanja. Letalo ni šlo v prodajo tudi zaradi takratnega političnega vrha, ki je uvedel omejitve prodaje nekaterih zmogljivih letal. Razlog je bil tudi letalo F-16, ki sta z letalom F-20 tigershark sodila v isti cenovni razred. Vendar se je F-16 izkazal za zmogljivejšega. Ker prodaja F-20 ni zaživela se je Northrop odločil ukiniti projekt. Od treh prototipov tigersharka, ki so bili zgrajeni, sta od tega dva strmoglavila med prodajno demonstracijo. Tretji, ki je  preživel je bil prenovljen in podarjen znanstvenemu centru v Kaliforniji. Zanimanje za letalo je pokazal Pakistan, ki izdeluje podobno letalo pod imenom [[JF-17 Thunder]].

=== GG1001 ===

To je prva verzija letala tigershark, ki pa je se je od F-5G razlikoval le po številu motorjev. Nos in tehnologijo pa je imel iz letala F-5E. Na začetku se je imenoval tigershark. Northrop pa je čakal na odobritev predznaka F-20A, ki so ga dobili leta 1983. Z letalom so začeli testirati avgusta leta 1982. Do aprila leta 1983 je letal zabeležilo 240 poletov. Do takrat je letalo pilotiralo 15 pilotov iz 10 držav. Iz med 244 načrtovanimi poleti so samo 4 polete odpovedali zaradi okvar. GG1001 se je zelo dobro izkazal na testiranjih. V prvih 21 dneh je bila njegova zanesljivost 100 %. Letalo je vzdržalo tudi več zaporednih letov brez vmesnih vzdrževanj. Nekatere sposobnosti so bile celo boljše kot so pričakovali. USAF mu je podaril oznako 82-0062. Na začetku je bilo letalo rdeče barve z belo črto. V jeseni leta 1983 pa so ga pred pariškem letalskim mitingu prebarvali na sivo. Zaradi velikega interesa USAFa je dobil novo registracijo N4416T. Letalo so testirali piloti iz  ZDA, Indonezije, Nemčije, Nove Zelandije, Portugalske, Maroka, Avstrije, Švice, Grčije, Brazilije, Kolumbije in celo iz Jugoslavije. Northrop pa je demonstriral letalo tudi v drugih državah. Letalo je leto vse do leta 1984. Med demonstracijo 10 oktobra se je z letalom smrtno ponesrečil glavni Northropov testni pilot Darrell E Cornell.

=== GI1001 ===

Letalo je prvič poletelo avgusta 1983. Bilo je sive barve. Registrirano je bilo pod registracijo N3986B. Iz med treh letal F-20 tigershark je bilo to najbolj zanesljivo letalo. Verzija letala GI1001 je bila skupaj z letalom GG1001 na demonstraciji za potencialne kupce. Demonstracija se je za   GI1001 končala zelo uspešno. Do napake je prišlo samo enkrat. To je bil [[hrošč (računalništvo)|računalniški hrošč]], ki je napačno prikazoval zemljepisno dolžino. Kljub vsem uspehom je tudi to letalo strmoglavilo. V nesreči je umrl  Dave Barnes, ki je treniral že vpeljano rutino.

=== GI1002 ===

Letalo je prvič poletelo 12 maja leta 1984. Njena registracija je bila N44671. Letalo je vsebovalo sive barve. Zaradi nesreče prejšnjih dveh letal je to letalo samevalo na demonstracijah. Ker ni bilo naročil za letalo so se pri Northropu odločili, da odstopijo od projekta. Do leta 1990 je bilo letalo celo pripravljeno za primer, da bi se kupec le našel. Vendar do tega ni prišlo, zato so je Northrop odločil letalo podariti znanstvenemu centru v Kaliforniji.

=== GI1003 ===

To letalo ni bilo nikoli izdelano. Vse je ostalo samo pri načrtu za končni izvodni produkt.

== Zmogljivosti ==

F-20 ima vgrajen zelo zmogljiv [[radar AN/APG-67(V)]], ki so ga izdelali v Genaral Eelectic. Radar ima tri sisteme: air to air(zrak-zrak), air to land (zrak-zemlja)in air to sea(zrak-morje). Air to air(zrak-zrak) sistem omogoča pilotu gledanje tarče pod letalom in nad letalom, označevanje tarče, posamezno sledenje tarče itd. Sistem air to gound (zrak-zemlja) ima sposobnost kartiranja zemlje, zaznava premično tarčo, označevanje cilja in poti. Radar je prilagojen tudi za napad na plovila. To mu omogoča sistem air to sea(zrak-morje). Te sistemi so uporabni podnevi ali ponoči v vseh vremenskih pogojih. Izpopolnjuje vse nove [[USAF]] standarde. Ima [[DDI]] (digitalen prikaz znakov), [[Head-up display|HUD]] (zaslon pred vetrobranskim steklom), [[HOTAS]] (gre za princip roki na krmilni palici in plinski ročici). 5050 galon goriva zadostuje za 2,760&amp;nbsp;km. Poganja ga motor General Electric F-404, ki je eden najboljših motorjev na svetu. Poleg letala F-20 ga ima tudi [[McDonnell Douglas F/A-18 Hornet]]. Motor letalo požene do 2,1 M (1M=hitrost zvoka). To letalo pa naj bi bilo tudi zelo lahko krmljivo. Vendar je to zelo relativna lasnost, saj sta kr dve od treh letal strmoglavili.

== Zadnji F-20 tigershark ==

Zadnji F-20 tigershark se nahaja v znastvenem centru v Los Angelesu. Znastvenemu centru so letalo podarili pri Northropu. To je edini še cel primerek tega letala. Od treh letal, ki so bile narejene so se dve letali zrušili med prodajno demonstracijo.

== Oborožitev ==

Letalo je oboroženo z dvema topoma M 39, ki je bil izdelan v poznih štiridesetih. Ta 20&amp;nbsp;mm top je bil še posebej priljubljen v sedemdesetih letih. Seveda se je do intergracije v letalo F-20 tudi spremenil. Letalo lahko nosi dve oziroma pri misijah zrak-zrak tudi do pet raket [[AIM-9 Sidewinder]]. Skupaj lahko na petih obesnih točkah nosi do 3,600&amp;nbsp;kg skupne mase oborožitve (raketa AIM-9 Sidewinder tehta 91&amp;nbsp;kg).

== Zunanje povezave ==
{{Zbirka|F-20 Tigershark}}

* {{navedi splet |url=http://www.globalsecurity.org/military/systems/aircraft/f-20.htm |title=F-20 Tigershark |accessdate=27. 9. 2007 |language=en |format= |work= }}
* {{navedi splet |url=http://www.f20a.com/ |title=F-20A Tigershark Home Page |accessdate=27. 9. 2007 |language=en |format= |work= }}
* {{navedi splet |url=http://www.fas.org/man/dod-101/sys/ac/f-20.htm |title=F-20 Tigershark |accessdate=27. 9. 2007 |language=en |format= |work= }}

{{Northropova letala}}

{{portal|Vojaštvo}}

[[Kategorija:Ameriška lovska letala]]
[[Kategorija:Letala Northrop]]
{{Reaktivna lovska letala}}</text>
      <sha1>cl8e5w0aya8gkqgb94481qrsgn6unjw</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Suhoj Su-27</title>
    <ns>0</ns>
    <id>122046</id>
    <revision>
      <id>6773982</id>
      <parentid>6270115</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T20:45:36Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Upwinxp</username>
        <id>126544</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>mapiranje -&gt; kartiranje</comment>
      <origin>6773982</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="15162" sha1="h9mlcihoa1syhge3ujrd76igl1fwz3t" xml:space="preserve">{{Reactive Fighter
|picture =[[Slika:Su-27 Russian Knights 04.jpg|300px]]
|caption = Suhoj Su-27
|type = lovec
|crew = 1 pilot
|first_flight = marec 1985
|in_service = 1987
|manufacturer = [[Suhoj]]
|length = 21,9 m
|wingspan = 14,7 m
|height = 5,93 m
|wing_area = 62 m²
|weight_empty = 16.380 kg
|weigt_loaded = 23.000 kg
|MTOW = 33.000 kg
|fuel = 6350 kg
|engine =2× [[Ljulka AL-31F]] 
|acc_force =122,8 kN
|max_speed = 2500 km/h
|mach = 2,35 M
|combat_range = 1340 km
|max_range = 4000 km 
|operational_height = 18.500 m
|rate_of_climb = 325 m/s
|wing_burden = 371 kg/m²
|ratio_acc/weight = 1,085
|machineguns = top 1x 30 mm [[GŠ-30-1]] 
|guns = /
|bombs = 8000 kg na 10 obesnih točkah
|other =rakete [[H-31]], [[H-29L/T]],[[KAB-150]], [[UAB-500]], [[AA-10 (Alamo)]] in [[AA-11 (Archer)]] 
|konflikti =[[Eritrejsko-Etiopijska vojna]] (1998-2000)
}}

'''Suhoj Su-27''' ({{jezik-ru|Су-27}}) ([[NATO|Natova]] oznaka '' Flanker'') je sovjetsko letalo četrte generacije, ki je bilo razvito kot konkurenca [[Grumman F-14 Tomcat|F-14]] in [[McDonnell Douglas F-15 Eagle|F-15]]. Letalo Su-27 je prišlo kot zamenjava za letala [[Tupoljev Tu-128]],  [[Suhoj Su-15]] in [[Jak-28P]].

== Zgodovina ==
=== Ozadje ===

Letalo je začelo nastajati v poznih šestdesetih letih, ko so [[Združene države Amerike|ZDA]] razpisale razpis. Kot posledica tega razpisa so nastala tri letala; lahka lovca [[F-16 Fighting Falcon]] in  [[McDonnell Douglas F/A-18 Hornet]] ter težki prestreznik [[McDonnell Douglas F-15 Eagle]]. Te letala so takrat odprle novo IV.generacijo letal. Kot odgovor na razpis [[Združene države Amerike|ZDA]] je [[Sovjetska zveza]] leta 1969 razpisala svoj razpis.  Imenoval se je  PFI (Perspektivni Frontovoj Istrebitelj). Novo letalo naj bi konkuriralo ameriškemu lovcu F-15 ali ga celo presegalo. Program se je kasneje razdelil na dva programa LPFI (lahko lovsko letalo) in TPFI (težko lovsko letalo). Tako je bil razvoj letala MiG-29 dodeljen k prvemu, razvoj Su-27 pa k drugemu programu.

=== PFI ===

Zahteve za letalo so bile, da letalo doseže hitrost 2500&amp;nbsp;km/h. Nad [[morje|morsko]] [[gladina|gladino]] je bila predvidena hitrost 1500&amp;nbsp;km/h. Zahtevana pa je bila tudi hitrost za [[napad]]. Možnost uničenja [[tarča|tarče]] pri 2400&amp;nbsp;km/h in 1400&amp;nbsp;km/h nad morsko gladino. Konstruktorji so določili, da mora letalo vzleteti s 1200 m [[vzletna steza|vzletne steze]]. Kasneje se je pokazala tudi sovjetska mojstrovina pri izdelavi [[material]]ov in zelo dobro se je izkazal sistem fly-by-wire. Pri tem sistemu gredo vsi ukazi iz krmilne ročice v glavni [[računalnik]], ta pa jih nato pošlje do krmilnih površin in [[motor]]jev.

[[Pavel Suhoj]] ni bil prepričan v ta projekt in je zelo dvomil vanj. Menil je, da [[Sovjetska zveza]] s svojo tehnologijo ni sposobna ustvariti boljšega letala kot je F-15 Eagle. Vendar se je tik pred smrtjo prepričal v nasprotno. Žal ni dočakal razvoja letala Su-27. Za glavnega konstrukterja letala Su-27 so izbrali [[Mihail Petrovič Simonov|Mihaila Petroviča Simonova]].

=== Su-27 uveden v službo ===

Leta 1987 je letalo Su-27 prvič vstopilo v operativno rabo. Nadzorovalo je izmišljeno mejo nad [[Baltiško morje|Baltskim morjem]]. Sprva so letala letela v varni razdalji od [[Državna meja|meje]], vendar so kmalu [[Norveška|norveški]] lovci F-16 letalo Su-27 [[fotografija|fotografirali]]. Septembra leta 1987 pa je doživel prvo srečanje z novim sovjetskim lovcem tudi prvi [[P-3 Orion]].

Letalo Su-27 se je uradno predstavilo zahodu na [[Letalski miting v Parizu|pariškem letalskem mitingu]] leta 1989. Na tem mitingu je pilot [[Viktor Pugačev]] izvedel manever »kobra«, pri katerem letalo za kratek čas doseže vpadni kot približno 100° in močno zmanjša hitrost. To bi lahko pomagalo, da se Su-27 otrese napadalca za sabo in ga pripelje predenj. Ta manever je sicer prvi izvedel [[Valerij Menicki]], vendar so manever poimenovali po Pugačevu - »kobra Pugačeva«. Predstava je vse presenetila. Zahod se je tolažil, da letalo s polno [[oborožitev|oborožitvijo]] in polnim [[rezervoar]]jem [[gorivo|goriva]] ne bi imelo takšnih sposobnosti in da manever za dejansko uporabo v zračnem boju nima pomena. Vseeno pa so tudi svoja letala poskušali prirediti za izvedbo tega manevra, torej so verjetno videli njegovo praktično uporabnost.

Modernejša letala (predvsem tista s spremenljivim vektorjem potiska) so zmožna izvesti različne variante kobre.

== Razvoj in prodaja letal ==

Skupaj z razvojem [[prototip]]a T-10 in T-10S se je razvijal tudi [[šolsko letalo|šolsko dvosedo letalo]] T-10U. T prototip je poletel po letu 1985 in čez dve leti vstopil v [[serijska proizvodnja|serijsko proizvodnjo]] kot Su-27UB. Letalo Su-27UB je bilo narejeno za polno bojno pripravljenost. Pri Suhoju so naredili tudi letalo za izvoz Su-27SK (serijski komercialni). Kasneje je nastala tudi dvoseda verzija za izvoz Su-27UBK. Prvi kupec letala Su-27SK je bila [[Ljudska republika Kitajska]]. Leta 1991 je podpisala nakup 24 letal Su-27SK in 2 letali Su-27UB. Kasneje je [[Ljudska republika Kitajska]] kupila [[licenca|licenco]] za izdelavo 200 letal Su-27 v svoji izvedbi v letu 1995 in 1996. Leta 1999 pa je kupila še prenovljena letala Su-27MKK. V devetdesetih letih se je [[Vietnam]], sovražnik Kitajske, odločil, da ji sledi in naroči letala Su-27. Za te letala so se ogrele tudi [[Libija]], [[Sirija]], [[Alžirija]] in [[Libija]]. Nekatere države pa so podedovale letala Su-27 po razpadu države [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]].

=== Su-27K ===

[[Sovjetska zveza]] je načrtovala letali Su-27 in [[Mikojan-Gurjevič MiG-29|MiG-29]] spremeniti v palubno verzijo. Pravzaprav razvoj [[palubno letalo|palubnega letala]] Su-27 sega že v sam začetek proizvodnje letal Su-27. Že letala T-10S so modificirali in preizkušali za palubne naloge. Prvi prototip  palubnega letala je prvič vzletel iz vzletišča [[letalonosilka|letalonosilke]] avgusta leta 1982. Naloga letala je bila, da do konca vzletišča doseže polno moč, ker Sovjetska zveza še takrat ni poznala [[Katapult za letala|katapultov]] in tudi ni želela razvijati nove zahtevne tehnologije. Letalo pa je imelo tudi zložljiva [[Letalsko krilo|krila]], prirejeno pristajalno [[podvozje]] in druge nujne prireditve za vzletanje iz letalonosilk. Ta prototip letala se je imenoval T-10K. Serijska verzija pa Su-27K. Pri Suhoju so ga imenovali [[Suhoj Su-33|Su-33]], pri NATO pa Flanker-D.

=== Su-30MKI ===

Da bi pri Suhoju ostali v igri za [[izvoz]] letal, so naredili povsem novo družino letal [[Suhoj Su-30]], ki je izboljšava letala Su-27. Suhojev [[biro]] je sledil biroju Mikojana Gurjeviča, ki je izdelal letalo [[Mikojan-Gurevič MiG-35|MIG-35]], predelavo letala MiG-29. Ker se Rusija ni odločila za nakup njihovih »novih« letal, so se pri Suhoju odločili narediti izvozno verzijo Su-30MK. Trud se je izplačal, saj je [[Indija]] naročila 40 teh letal, z nekaterimi svojimi zahtevami. Zato so letalo poimenovali tudi Su-30MKI.

=== Su-27M/Su-35 ===

To je večnamensko letalo, katere razvoj se je začel v začetku osemdesetih let po vodstvom [[Nikolaj Nikitin|Nikolaja Nikitina]]. To letalo je prvič vzletelo junija leta 1988. Letalo je namenjeno za prevzemanje prevlade v zraku, prestrezanje in tudi lovsko bombniške naloge. To letalo se je prvič predstavilo zahodu leta 1992 na mitingu v [[Farnborough]]u. Leta 1995 pa je letalo tudi v serijski proizvodnji, čeprav je bilo izdelanih le nekaj primerkov. Pri Suhoju so mu dali tržno ime [[Suhoj Su-35|Su-35]] in je zdaj osnova za načrtovanje izboljšanih letal 4. generacije.

=== T10M-11/Su-37 ===

Letalo Su-37 je bila eksperimentalna izpeljanka letala Su-35, ki je imela motorje z vektorskim potiskom, kar je omogočalo izvajanje prej nemogočih manevrov in figur. Prvi let Su-37 je bil opravljen leta [[1996]]. Kontrolni sistem je bil za razliko od prejšnjih verzij digitalen, krmilna palica pa je bila nameščena ob strani. To je bilo prvo rusko letalo s sistemom HOTAS, kjer pilotu za upravljanje sistemov avionike ni potrebno umakniti rok s krmilne palice in ročice za plin.
Avionika ni več imela poudarka na analognih instrumentih, temveč so jih zamenjali tekočekristalni večnamenski zasloni francoske firme Sextant Avionique.

=== Su-27IB (Su-34/Su-32FN) ===

Je [[lovsko bombniško letalo]], ki ima v celoti spremenjen prednji del letala. Saj ima letalo sedeža postavljeno vzporedno. Prvič je letalo vzletelo aprila leta 1990, vendar se je skrivnost o obstoju tega letala ostala še nekaj let. Letalo je zamenjalo starejši model letala [[Suhoj Su-24|Su-24]] Fencer. [[Suhoj Su-34|Su-34]], kot so ga poimenovali v Suhojevem biroju, ima poseben poudarek na varnosti. Oklep tehta kar 1,5 t. Zaščitena pa sta rezervoar in [[pilotska kabina]]. Su-32FN je izvozna verzija tega letala.

=== Su-35BM ===

Su-35BM je letalo generacije 4++ in naj bi bilo vezni člen med letali 4. generacije in letalom 5. generacije z zmanjšano radarsko opaznostjo (stealth) PAK-FA, ki je še v razvoju. Za razliko od letala Su-35 oz. Su-37 nima več kanardov, trup letala pa uporablja tudi kompozitne materiale (cca. 20 % prihranek pri teži) in materiale za zmanjšanje radarske opaznosti.
Uporabljena motorja naj bi bila AL-41F1 s približno 150&amp;nbsp;kN potisne sile, kar bi letalu omogočalo nadzvočno hitrost brez uporabe dodatnega zgorevanja (podobno kot [[Lockheed Martin F-22 Raptor|F-22 Raptor]]). Kasnejše verzije teh motorjev naj bi imele tudi možnost 3D vektorskega potiska.

Su-35BM naj bi uporabljal radar Irbis-E (proizvajalec NIIP Tihomirov) z maksimalno močjo 20&amp;nbsp;kW, ki naj bi bil po zagotovilih proizvajalca na dogledni razdalji zaznal tudi letala z zmanjšano radarsko opaznostjo, običajna lovska letala pa na razdalji nekaj 100 kilometrov. Radar naj bi omogočal tudi hkratno spremljanje tarč na tleh in kartiranje terena. Poleg tega naj bi imel v repu dodan tudi radar krajšega dosega, ki bo nadziral zračni prostor za letalom. Optični sistem bo izboljšan in naj bi omogočal pasivno sledenje letal do razdalje vsaj 50&amp;nbsp;km.

Kabina naj bi bila na nivoju letal 5. generacije opremljena z dvema velikima večnamenskima zaslonoma (MFD) in pomožnim večnamenskim zaslonom. Poleg tega bo dodan tudi izboljšan komunikacijski sistem za prenos podatkov med več letali oz. letalom in kontrolnim centrom na tleh. Ti instrumenti bodo v celoti ruske izdelave.

[[Slika:Su-27 operators.PNG|thumb|400px|Države uporabnice letala Su-27 v modrem in potencialne uporabnice v črnem]]

== Zmogljivosti ==
=== Ogrodje ===
Ogrodje Suhoja 27 je sestavljeno iz [[aluminij]]a in čvrstega [[titan (element)|titana]]. [[Aerodinamika]] je zelo podobna letalu [[Mikojan-Gurjevič MiG-29|MiG-29]]. Letalo je zelo veliko, da bi zmanjšali skupno maso pa je veliko delov letala iz aluminija. Aluminij naj bi obsegal kar 30 % vseh delov letala. Motorja sta v ogrodje vgrajena kar se da narazen, da bi zmanjšali učinek medsebojnih vibracij. Vstopne reže za [[zrak]] so zelo velike in opremljene z [[mreža|mrežo]], ki pa se po vzletu uvleče, ker je nepotrebna. Mreža je posledica slabih letališč v Sovjetski zvezi. Debelina mreže je 2&amp;nbsp;mm, vendar zdrži tudi udarce [[ptice|ptic]] in koščkov [[led]]u. Krila so v obliki pristrižene delte in na koncu opremljena z opremo za vodenje [[raketa|raket]]. Pri tem letalu pa izstopata tudi dve veliki potisni šobi.

=== Motor ===
Letalo Suhoj Su-27 poganjata dva turboventilatorska motorja [[Ljulka AL-31F]]. Motorja zagotavljata 8100&amp;nbsp;kg potiska, ki ob dodatnem zgorevanju dosežeta 12550&amp;nbsp;kg potiska. Motor je večinoma zgrajen iz titana, ki prenese visoke [[temperatura|temperature]]. 
Leta 2004 pa je prvi Su-27 vzletel z motorjem [[Ljulka AL-41F1]], ki premore potisk do 15000&amp;nbsp;kg z dodatnim zgorevanjem.

=== Sistemi ===
V osnovnem letalu Su-27 je vgrajen sistem kontrole ognja [[SUV-27]], ki sodeluje z [[radar]]jem [[RLPK-27]], ter z elektro optičnim sledilnim sistemom [[OEPS-27]] in z integriranim označevalcem tarč [[SEI-31]]. Sistem ognja je vgrajen skupaj s [[PNK-10]] [[navigacija|navigacijskim]] sistemom, radijsko povezavo, [[IFF]] sistemom, sistemom za prenos podatkov in s samoobrambnim sistemom [[EW samoobrambni sistem|elektronskega bojevanja]]. Operacije so vodene z [[digitalni računalnik C-100|digitalnim računalnikom C-100]]. Letalo je opremljeno tudi s polprosojnim ekranom [[HUD]] in z ekranom na vizirju [[čelada|čelade]].
Radar ima sposobnost sledenja tarč pod nivojem letala in ima zmogljivost zaznavanja premika na dolžini od 80&amp;nbsp;km do 100&amp;nbsp;km v sprednji [[hemisfera|hemisferi]], ter 30&amp;nbsp;km do 40&amp;nbsp;km na stranskih hemisferah. Radar je sposoben slediti desetim tarčam naenkrat.

== Verzije ==

* '''T-10:''' tako je označenih 9 prototipov letala Su-27.
* '''T-10S:''' (Su-27S)T-10S-1 in -2, ki so poimenovali letali T-10-3 in -4 po nadgradnji.
* '''Su-27K:''' to so letala, ki so bila zgrajena v [[Komsomolsk na Amuru|Komsomolsku na Amuru]].
* '''P-42:''' zelo spremenjena verzija letala T-10S.
* '''T-10S-20:''' Ta verzija je bila namenjena doseganju rekordov v najdaljšem poletu.
* '''T-10U:''' dvosedežna različica s pokrovom iz enega dela.
* '''T-10K:''' to je palubna verzija letala Su-27S. Letalo ima zložljiva krila, repne stabilizatorje, pristajalno [[kljuka|kljuko]], dvojno nosno kolo in naprave za oskrbo z gorivom med letom.
* '''Su-27M:''' to je večnamensko letalo z lovskobombniškimi sposobnostmi.
* '''Su-27B:''' dvosedežna verzija za lovskobombniške naloge.
* '''Su-27P:''' [[prestreznik]], ki je namenjen za dolge naloge, ki trajajo tudi do 10 ur.
* '''Su-27PU:''' dvosedo letalo za dolge polete, ki je narejeno na osnovi letala SU-27UB.
* '''Su-30:''' spremenjena oznaka za letalo Su-27PU.

[[Slika:A Su-27 escorted by an F-16.jpg|Letalo Su-27 in letalo [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16 Fighting falcon]]|thumb|400px]]

* '''Su-30M:''' Su-30, ki ima dodane lovskobombniške sposobnosti in je izvorna verzija letala Su-30MK, ki ima sposobnost [[vektorski potisk|vektorskega potiska]].
* '''Su-30MKA:''' izvozna verzija za [[Alžirija|Alžirijo]].
* '''Su-30MKI:''' izvozna verzija za [[Indija|Indijo]].
* '''Su-30MKK:''' izvozna verzija za [[Ljudska republika Kitajska|Kitajsko]].
* '''Su-30MKM:''' izvozna verzija za [[Malezija|Malezijo]].
* '''Su-30KN:''' verzija z novo elektroniko.
* '''Su-32:''' spremenjena oznaka za letalo Su-27IB/KU.
* '''Su-33:'''spremenjena oznaka za proizvodnjo letala Su-27K.
* '''SU-35:''' spremenjena oznaka letala Su-27M.
* '''Su-37:''' spremenjena oznaka letala Su-27M.

== Sorodna letala ==

* [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16 Fighting falcon]]
* [[F-15 Eagle]]
* [[F-14 Tomcat]]

== Povezave ==
{{Zbirka|Sukhoi Su-27}}
* [http://www.milavia.net/aircraft/su-27/su-27.htm]
* [http://www.faqs.org/docs/air/avsu27.html]
* [http://www.airforce-technology.com/projects/su27/]

{{Sukhoi aircraft}}
{{Reaktivna lovska letala}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Sovjetska lovska letala]]
[[Kategorija:Ruska lovska letala]]
[[Kategorija:Letala Suhoj]]
[[Kategorija:Lovci četrte generacije]]</text>
      <sha1>h9mlcihoa1syhge3ujrd76igl1fwz3t</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Ribniško selo</title>
    <ns>0</ns>
    <id>126150</id>
    <revision>
      <id>6774082</id>
      <parentid>6733037</parentid>
      <timestamp>2026-11-03T07:52:45Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6)</comment>
      <origin>6774082</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="13745" sha1="h7w2l2mehaybpv10omfg94vghwa2ham" xml:space="preserve">{{Infopolje Naselje v Sloveniji 
|geopedia=#L410_T13_F10147948_b4
| latd = 46 |latm = 34 |lats = 32.26 |latNS = N
| longd = 15 |longm = 38 |longs = 32.3 |longEW = E
|najdisi=Ribniško+selo
|slika=Zasipanje terena za tretjim ribnikom v Ribniškem selu 1960.jpg
|povrsina=0,68
|prebivalstvo=314
|prebivalstvo_od=2026
|prebivalstvo_ref=&lt;ref&gt;{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}&lt;/ref&gt;
|nadmorska=309,6
|postna=2000
|posta=Maribor
|obcina=Maribor
|pokrajina=Štajerska
|regija=Podravska regija
}}
'''Ribniško selo''' (včasih imenovano tudi '''Ribniško naselje''') je urbanizirano [[naselje]] v [[Mestna občina Maribor|Mestni občini Maribor]]. Nahaja se severno od [[Mariborski park|mestnega parka]] v neposredni bližini [[Trije ribniki|Treh ribnikov]], po katerih je tudi poimenovano. Ribniško selo je opredeljeno je kot naselje mestnih območij,&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Ekonomska preobrazba slovenskih mest|last=Bole|first=David|publisher=Založba ZRC|year=2008|isbn=978-961-254-090-6|location=Ljubljana|page=47|cobiss=|url=http://giam2.zrc-sazu.si/sites/default/files/9789612540906.pdf|access-date=2020-03-21|archive-date=2020-03-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20200321163225/http://giam2.zrc-sazu.si/sites/default/files/9789612540906.pdf|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; v njem pa leta 2025 živi  316 prebivalcev.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Prebivalstvo po: OBČINA/NASELJE, LETO, MERITVE|url=https://pxweb.stat.si/SiStatDataSiStatData/pxweb/sl/Data/Data/05C5003S.px/|website=PxWeb|accessdate=2025-12-24|language=sl}}&lt;/ref&gt; 

== Zgodovina ==
Pred [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je bilo Ribniško selo vas, ki se je imenovala ''Pri treh ribnikih'' in je bila do leta 1952 del naselja [[Počehova]]. Ribniškoselski kmetje so se na lapornatih tleh ukvarjali predvsem z [[Živinoreja|živinorejo]] in [[Poljedelstvo|poljedelstvom]], pri čemer so imeli njive in travnike na severnem koncu vasi. V [[1960.|60. letih]] dvajsetega stoletja je naselje zelo hitro izgubilo kmečki videz, saj so se v kraju začele graditi številne enodružinske hiše prebivalcev, ki so bili zaposleni v [[Maribor|Mariboru]]. Število individualnih hiš se je povečalo na približno 150, od kmetij pa v naselju deluje le še Kašmanova ovčerejska kmetija.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Nekoč vodno zajetje, zdaj priljubljeno sprehajališče Mariborčanov {{!}} Revija Vzajemnost|url=https://www.vzajemnost.si/clanek/181485/nekoc-vodno-zajetje-zdaj-priljubljeno-sprehajalisce-mariborcanov/|website=vzajemnost.si|accessdate=2020-03-21}}&lt;/ref&gt;
[[Slika:Tabor predvojaške vzgoje v Ribniškem selu 1962 (6).jpg|levo|sličica|167x167_pik|Tabor predvojaške vzgoje v Ribniškem selu leta 1962. ]]
V [[1980.|80. letih]] [[20. stoletje|prejšnjega stoletja]] je bilo celostno urejeno območje Treh ribnikov od nekdanje čolnarne naprej proti severozahodu. S podaljšanjem promenade v parku ter delno ureditvijo območja ob tretjem ribniku je bil Mestni park podaljšan do Ribniškega sela, s čimer je bilo naselje vključeno v parkovno okolje. Za projekt ureditve treh ribnikov so leta 1988 prejeli [[Plečnikova nagrada|Plečnikovo nagrado]] [[Borut Pečenko]], [[Tom Pirkmajer]], [[Jože Požauko]] in [[Niko Stare]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Nagrajenci|url=http://drustvo-dal.si/nagrajenci|website=drustvo-dal.si|accessdate=2020-03-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20200321171714/http://drustvo-dal.si/nagrajenci|archive-date=2020-03-21|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Strelišče, ki se je nahajalo v bližini četrtega ribnika je bilo po prenovi ukinjeno.

V času zavezniškega bombandiranja je okupator v bližini Ribniškega sela zgradil dva zaklonišča. Prvo je bilo zgrajeno na zahodni strani [[Piramida, Maribor|Piramide]], kakih 50 metrov od objekta nekdanje čolnarne (z dvema vhodoma oz. izhodoma). To je danes popolnoma zasuto, pobočje pa je zaraslo z grmičevjem in drevesi, in niso več vidne sledi o njem. Na nasprotni strani ribnika, slabih sto metrov od gostišča Pri treh ribnikih proti severu, pa so še nekoliko vidni sledovi votlin (vhodov) v zaklonišče.

== Geografija ==
Primestno gručasto naselje leži v skrajnem zahodnem delu [[Slovenske gorice|Slovenskih goric]] v razširjenem delu dolinice Triribniškega potoka med gričema [[Kalvarija, Maribor|Kalvarija]] (375 m) in [[Piramida, Maribor|Piramida]] (386 m), s katerih je viden razgled na Maribor in okolico.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Na severu se nahaja vrh [[Samotni bor]] (426 m), kateri leži na meji z naseljem [[Vinarje, Maribor|Vinarje]]. Na zahodnem delu Ribniško selo meji na naselje [[Za Kalvarijo]], na vzhodu na [[Počehova|Počehovo]], med tem ko na jugu na Mestni park, kateri se delno že nahaja v [[Center, Maribor|Mestni četrti Center]]. 

== Naravna in kulturna dediščina ==
=== Trije ribniki ===
{{Glavni|Trije ribniki}}

[[Trije ribniki]] so del [[Mariborski park|Mestnega mariborskega parka]] in so priljubljena sprehajalna in rekreacijska točka domačinov in drugih obiskovalcev.  V preteklosti so bili trije ribniki vodni rezervat, iz katerega se je po potrebi napajal mestni [[obrambni jarek]]. Danes so ribniki umetno narejena jezera, ki se polnijo z vodo iz bližnjih potokov. Sprehajalcem so na razpolago številne krožno speljane sprehajalne poti in urejena nabrežja. Ribniki predstavlja dom mnogim vodnim pticam, vidimo lahko tudi [[Mlakarica|race]], [[Labodi|labode]] in [[želve]]. V 80. letih dvajsetega stoletja je bilo območje preurejeno kot park, ki je povezal mestni park in gričevnato pokrajino [[Slovenske gorice|Slovenskih goric]]. Njegovo ureditev lahko opredelimo v slog angleškega krajinskega vrta.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Maribor - Trije ribniki {{!}} KRAJI - Slovenija|url=https://kraji.eu/slovenija/maribor_trije_ribniki/slo|website=kraji.eu|accessdate=2020-03-21}}&lt;/ref&gt;
Ob prvem ribniku se nahajajo ohranjeni in obnovljeni ostanki nekdanje čolnarne in vodomet, katerega glavni namen je  prezračevanje stoječe vode ribnikov, na drugem ribniku je umetni otok namenjen gnezdenju rac in labodov, medtem ko je tretji, katerega je v 19. stoletju dal izkopati baron Twickl, najtoplejši in pozimi zmrzne le občasno.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Obstaja še četrti ribnik, ki je nekoliko odmaknjen in se nahaja severovzhodno ob bivšem strelišču. Namenjen je športnemu ribolovu iz njega pa se pravtako po dveh kanalih steka voda v preostale tri ribnike.[[Slika:Kapelica nad Ribniškim selom.jpg|sličica|Pogled na [[Rozalijina kapela, Ribniško selo|Rozalijino kapelo]] nad Ribniškim selom.  |215x215px]]
=== Rozalijina kapela ===
{{Glavni|Rozalijina kapela, Ribniško selo}}
[[Rozalijina kapela, Ribniško selo|Rozalijino kapelo]] so zgradili mariborski [[frančiškani]] leta [[1679]]. Stoji na koncu doline za tremi ribniki, pod vrhom grebena Samotnega bora (426 m) med Ribniškim selom in [[Vinarje, Maribor|Vinarji]]. Kapela ima triosminski zaključek in zvonik nad vzhodno fasado, nad pravokotnim portalom pa je preklada prvotnega portala z letnico 1679. V njej je dragocen oltar, delo slikarja D. Hauckla iz leta [[1707]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Register nepremične kulturne dediščine|url=http://giskd2s.situla.org/rkd/opis.asp?esd=3140|website=giskd2s.situla.org|accessdate=2020-03-21}}&lt;/ref&gt; V kapeli je prostora za 20 ljudi, v njej pa so potekale maše za okoliška naselja Ribniško selo, Vinarje in [[Rošpoh]]. V novejšem času v njej poteka blagoslovjenje jedi ob veliki noči. Kapela je od leta 1992 vpisana v register nepremične kulturne dediščine kot sakralna stavbna dediščina.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=eHeritage.si|url=http://www.eheritage.si/apl/Digital.aspx?id=MKS_005_00513_p667_1|website=www.eheritage.si|accessdate=2020-03-21}}&lt;/ref&gt;

=== Samotni bor ===
{{Glavni|Samotni bor}}
[[Slika:Samotni bor, Ribnisko selo.jpg|levo|sličica|Pogled na Samotni bor iz smeri naselja [[Vinarje, Maribor|Vinarje]]|209x209_pik]]
Samotni bor (426 m) je najvišji izmed štirih mariborskih primestnih hribov in se nahaja neposredno nad Ribniškim selom. Zaradi svoje bližine mestu, je postal sprehajalna in rekracijska pot za številne Mariborčane. Vrh ki se nahaja na meji z naseljem Vinarje je poraščen z gozdom, z zahodne in južne strani je dokaj visoko poseljen, medtem ko se na vzhodnem delu nahajajo vinogradi. Vrh je neoznačen, zaradi poraščenosti pa razgledov ne omogoča. 

Najbolj tradicionalen dostop je iz smeri Ribniškega sela, katerega hiše segajo visoko proti vrhu. Nekaj deset metrov pod vrhom se nahaja [[Rozalijina kapela, Ribniško selo|Rozalijina kapela]]. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Samotni bor|url=https://www.hribi.net/gora/samotni_bor/4/2344|website=www.hribi.net|accessdate=2020-04-03}}&lt;/ref&gt;

=== Ribnik ===
Ribnik v Ribniškem selu je priljubljen pri ribolovcih in se nahaja za Rekreacijskim centrom Globoček. Hkrati je to pomemben življenski prostor za dvoživke, ker nudi kopenski in vodni življenski prostor. Tukaj najdejo mrestišča, kjer izležejo mrest, iz katerega se razvijejo paglavci. Ko dorastejo, se iz vode premaknejo na kopno v gozdove in travnike ob ribniku. Pozimi jim kamni v okolici predstavljajo prezimovališče.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Maribor - Ribniško selo-Ribnik {{!}} KRAJI - Slovenija|url=https://kraji.eu/slovenija/ribnisko_selo_ribnik/slo|website=kraji.eu|accessdate=2025-12-24}}&lt;/ref&gt;

Ribnik in Mestni park nudijo dom netopirjem, ki so v Sloveniji na rdečem seznamu ogroženih živalskih vrst.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

== Ulice ==
V Ribniškem selu se nahaja naslednjih sedem ulic:&lt;br /&gt;

*''Za tremi ribniki;'' glavna ulica ki vodi iz centra Maribora, mimo mestnega parka naprej proti [[Vinarje, Maribor|Vinarju]], [[Rošpoh, Maribor|Rošpohu]] in [[Kamnica, Maribor|Kamnic]]&lt;nowiki/&gt;i,
*''Na grebenu,''
*''Na vrh,''
*''Sprehajalna pot,''
*''Terčeva ulica,''
*''V drago,''
*''Vezna pot.''

== Upravni položaj ==
Celotno območje Ribniškega sela je od leta 1965 do leta 1979 spadalo v [[Krajevna skupnost Ob parku|Krajevno skupnost Ob parku]]. 11. marca 1979 je potekal referendum o ustanovitvi novih krajevnih skupnosti na območju KS Ob parku. Krajani so se takrat odločili ustanoviti samostojno krajevno skupnost, ki so jo poimenovali [[Krajevna skupnost Za tremi ribniki|Za Tremi ribniki]],&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=SI_PAM/0581 Krajevna skupnost Ob parku Maribor, 1970-1995 (Fond/zbirka)|url=http://www.siranet.si/detail.aspx?ID=42703|website=www.siranet.si|accessdate=2020-03-22|language=sl|archive-date=2017-08-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20170825060544/http://www.siranet.si/detail.aspx?ID=42703|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; po glavni znamenitosti naselja. KS je poleg območja Ribniškega sela obsegala še naselje [[Vinarje, Maribor|Vinarje]], delovala pa je v okviru tedanje [[Občina Maribor-Center|Občine Maribor-Rotovž]]. Sedež KS se je nahajal v Domu krajanov ob Sprehajalni poti 6 v Ribniškem selu. Leta 1996 je bila KS Za Tremi ribniki z ''Odlokom o razdelitvi Mestne občine Maribor na mestne četrti in krajevne skupnosti'' ukinjena in pridružena območju mariborske [[Center, Maribor|Mestne četrti Center]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.maribor.si/dokument.aspx?id=11304|title=Odlok o mestnih četrteh in krajevnih skupnostih v Mestni občini Maribor|date=|accessdate=15.6.2015|website=|publisher=Mestna občina Maribor|last=|first=|archive-date=2017-08-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20170824174609/http://www.maribor.si/dokument.aspx?id=11304|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Danes po zemljiški razmejitvi spada Ribniško selo v katastrsko občino [[Krčevina]], upravno pa v [[Center, Maribor|Mestno četrt Center]] v [[Mestna občina Maribor|Mestni občini Maribor]]. Območje celotnega Ribniškega sela je vključeno v [[Župnija Maribor - Sv. Marija|Župnijo Maribor – Sv. Marija.]] 

== Prebivalstvo ==
Število prebivalcev je najhitreje naraščalo v 60. letih dvajsetega stoletja, ko se je na nekdanjih kmetijskih zemljiščih začela gradnja stanovanjskih hiš. Gibanje števila prebivalcev v zadnjih letih prikazuje spodnja tabela.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Prebivalstvo po: SPOL, OBČINA/NASELJE, LETO , STAROSTNE SKUPINE|url=https://pxweb.stat.si:443/SiStatDbSiStatDb/pxweb/sl/10_Dem_soc/10_Dem_soc__05_prebivalstvo__10_stevilo_preb__25_05C50_prebivalstvo_naselja/05C5002S.px/|website=PX-Web|accessdate=2020-03-21}}&lt;/ref&gt;
{| class=&quot;wikitable&quot;
!Leto
!Število prebivalcev
|-
|2008
|287
|-
|2015
|280
|-
|2019
|313
|}

== Znani prebivalci ==

* [[Janko Belak]] (*1946), ekonomist in univerzitetni profesor na [[Ekonomsko-poslovna fakulteta v Mariboru|Ekonomsko-poslovni fakulteti v Mariboru]],
* [[Boštjan Brešar]] (*1968), matematik in univerzitetni profesor na [[Fakulteta za naravoslovje in matematiko v Mariboru|Fakulteti za naravoslovje in matematiko v Mariboru]],
* [[Ljubomir Črepinšek|Ljubo Črepinšek]] (1936–2023), fizik in univerzitetni profesor na nekdanji [[Tehniška fakulteta v Mariboru|Tehniški fakulteti v Mariboru]],
*[[Miroslava Geč Korošec]] (1939–2002), pravnica, univerzitetna profesorica na [[Pravna fakulteta v Mariboru|Pravni fakulteti v Mariboru]] in sodnica [[Ustavno sodišče Republike Slovenije|Ustavnega sodišča Republike Slovenije]]. 
* [[Rudi Moge]] (*1944), matematik, politik, poslanec [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnega zbora Republike Slovenije]] in nekdanji ravnatelj [[Prva gimnazija Maribor|Prve gimnazije v Mariboru]].

==Sklici in opombe==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
* [[seznam naselij v Sloveniji]]

== Zunanje povezave ==
* {{kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Ribniško selo}}

{{Naselja MOM}}

[[Kategorija:Naselja Mestne občine Maribor]]
[[Kategorija:Kraji v poštnem okolišu Maribor]]
[[Kategorija:Ribniško selo|*]]
[[Kategorija:Stanovanjska naselja v Mariboru]]</text>
      <sha1>h7w2l2mehaybpv10omfg94vghwa2ham</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Pokristjanjevanje Alpskih Slovanov</title>
    <ns>0</ns>
    <id>128971</id>
    <revision>
      <id>6774021</id>
      <parentid>6626138</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T22:35:28Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6)</comment>
      <origin>6774021</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8684" sha1="m8q6kwvgcluh3ixu454mduppxb5cxv4" xml:space="preserve">'''Pokristjanjevanje Alpskih Slovanov''' se je začelo v 9. stoletju. To delo so menihi in duhovniki upravljali postopoma. V času pokristjanjevanja lahko govorimo tudi o času dvoverja, saj sta vzporedno obstajala krščanska in »stara vera« Slovanov.&lt;ref&gt;SCHNABL, Bojan-Ilija. Inkulturacija, fenomen kulturnih procesov na Koroškem. Studia mythologica Slavica, ISSN 1408-6271. [Tiskana izd.], 2012, 15, str. 231-246, ilustr. http://sms.zrc-sazu.si/pdf/15/SMS-2012-15_Schnabl.pdf {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20141129022214/http://sms.zrc-sazu.si/pdf/15/SMS-2012-15_Schnabl.pdf |date=2014-11-29 }}. [COBISS.SI-ID 34637869]&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;SCHNABL, Bojan-Ilija. Inkulturation. V: STURM-SCHNABL, Katja (ur.), SCHNABL, Bojan-Ilija (ur.). [[Enciklopedija slovenske kulturne zgodovine na Koroškem|Enzyklopädie der slowenischen Kulturgeschichte in Kärnten/Koroška : von den Anfängen bis 1942]]. Wien: Böhlau, 2016, bd. 1, a-I, str. 523-527, ilustr. [COBISS.SI-ID 22187016]&lt;/ref&gt; Širjenje krščanstva v [[Vzhodne Alpe]] je povezano s priznanjem [[knez Borut|karantanskega kneza Boruta]] do nadoblasti [[Bavarci|Bavarske]], ki pa je bila od leta 743 pod vplivom krščanske [[Franki|Frankovske države]]. 

Sprva so celotno območje [[Naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe|naselitve Alpskih Slovanov]] pokristjanjevali duhovniki iz [[Salzburg]]a&lt;ref&gt;Otto Kronsteiner: Salzburg. V: [[Enciklopedija slovenske kulturne zgodovine na Koroškem|Enzyklopädie der slowenischen Kulturgeschichte in Kärnten/Koroška : von den Anfängen bis 1942]], Dunaj 2016, 3. zv.&lt;/ref&gt;, kasneje pa iz dveh središč, ki so ju določili leta 796 na vojnem pohodu proti [[Avari|Avarom]].&lt;ref&gt;Otto Kronsteiner: Awaren. V: [[Enciklopedija slovenske kulturne zgodovine na Koroškem|Enzyklopädie der slowenischen Kulturgeschichte in Kärnten/Koroška : von den Anfängen bis 1942]], Dunaj 2016, 1. zv.&lt;/ref&gt; [[Salzburg|Salzburški]] nadškof [[Arn]] je na posvetu določil reko [[Drava|Dravo]], kot mejo vpliva Salzburške in Oglejske cerkve, kar je frankovski vladar [[Karel Veliki]] potrdil leta 811. Severno od Drave so pokristjanjevali iz središča v [[Salzburg]]u, [[Slovani|Slovane]] južno od [[Drava (reka)|Drave]] pa iz [[Oglej]]a.

== Zgodnje širjenje krščanstva severno od Drave ==
[[Slika:Gospasveta.jpg|thumb|Cerkev [[Gospa Sveta|Gospe Svete]], ki jo je blagoslovil škof Modest.]]

Oblast je po smrti svojega očeta [[knez Borut|kneza Boruta]] prevzel prvi krščanski [[karantanski knez]]&lt;ref&gt;Otto Kronsteiner: Duces Carantanorum. V: [[Enciklopedija slovenske kulturne zgodovine na Koroškem|Enzyklopädie der slowenischen Kulturgeschichte in Kärnten/Koroška : von den Anfängen bis 1942]], Dunaj 2016, 1. zv.&lt;/ref&gt; [[knez Gorazd|Gorazd]], ki so ga na Bavarskem dvoru, kot talca vzgojili v kristjana. Po treh letih vladanja, je Gorazd umrl. Nasledil ga je njegov bratranec [[Hotimir, knez Karantanije|Hotimir]] (vladanje 752-769). Skupaj s Hotimirjem je v [[Karantanija|Karantanijo]] prišel tudi prvi [[duhovnik]], ki je začel oznanjati krščansko vero. Večina duhovnikov je prihajala iz [[Salzburg]]a, od tam pa jih je pošiljal škof [[Virgil]].&lt;ref&gt;Otto Kronsteiner: Virgil. V: [[Enciklopedija slovenske kulturne zgodovine na Koroškem|Enzyklopädie der slowenischen Kulturgeschichte in Kärnten/Koroška : von den Anfängen bis 1942]], Dunaj 2016, 3. zv.&lt;/ref&gt; Karantanski [[pokrajinski škof]] je bil [[Modest]].&lt;ref&gt;Otto Kronsteiner: Modestus. V: [[Enciklopedija slovenske kulturne zgodovine na Koroškem|Enzyklopädie der slowenischen Kulturgeschichte in Kärnten/Koroška : von den Anfängen bis 1942]], Dunaj 2016, 2. zv.&lt;/ref&gt; V njegovi pristojnosti je bilo nadziranje širjenja vere, blagoslavljanje novih cerkva in posvečevanje duhovnikov po [[kanonsko pravo|kanonskih določilih]]. V namen širjenja vere so začeli zidati prve [[samostan]]e in [[cerkev (zgradba)|cerkve]]. Cerkve so pogosto zidali na mestu staroverskih svetih mest in si jih s tem prisvojili, častilcem prejšnje vere pa prepovedali njihovo bogoslužje. Zato se na nekatere cerkve navezuje ljudsko izročilo, da je bilo »tam prej svetišče druge vere«.&lt;ref&gt;Pleterski, A.: Poliški tročan. Pleterski A.: Studia Mythologica Slavica 9, 2006.&lt;/ref&gt;

Krščanstvo se je širilo postopoma. Vero je morala najprej sprejeti celotna knezova družina, saj mu bo tako lahko sledilo ljudstvo. [[Karantanci]]&lt;ref&gt;Otto Kronsteiner: Carantani. V: [[Enciklopedija slovenske kulturne zgodovine na Koroškem|Enzyklopädie der slowenischen Kulturgeschichte in Kärnten/Koroška : von den Anfängen bis 1942]], Dunaj 2016, 1. zv.&lt;/ref&gt; so se širjenju krščanstva sprva uspešno upirali, vendar so bili zatrti. Misijonska dejavnost se je še stopnjevala. Naloga misijonarjev je bila, da se Slovane, ki so častili svoje starodavne bogove tako ali drugače, spreobrne v krščanstvo. Za krščanskega boga Jehovo pa naj se uporabi ime Bog, izraz, ki označuje slovanske bogove.

== Zgodnje širjenje krščanstva južno od Drave ==
Pokristjanjevanje južno od Drave je potekalo iz [[Oglej]]a. Po koncu avarskih vojn je oglejska cerkev začela delovati po dogovorjenih načelih na območju južno od Drave, torej v [[Karniola|Karnioli]] in v [[Panonija|Panoniji]].

Pomembno delo pri širjenju krščanstva in pismenosti sta opravila tudi [[Ciril in Metod|Konstantin in Metod]] iz [[Istanbul|Bizanc]]a. Bogoslužje sta opravljala v  slovanskem jeziku, kar pa je bilo v nasprotju s prepričanjem salzburških škofov. Zaradi tega sta več delovala v [[Spodnja Panonija|Spodnji Panoniji]]. Konstantin, ki je kasneje prestopil v samostan in dobil ime Ciril, je sestavil pisavo [[glagolica|glagolico]] in jo uporabil v svojem prevodu [[Sveto pismo|Svetega pisma]].

== Krst prvih Slovanov ==
Takratni potek krsta je leta 811 podrobno opisal [[Oglejski patriarhat|oglejski patriarh]] [[Maksencij]], vendar tovrstni zapisi ne veljajo za verodostojne, saj so izredno enostranski. Sprejeli naj bi ga lahko le tisti, ki so bili dobro poučeni o [[krščanstvo|krščanski veri]] ter so lahko samostojno, brez prisile, povedali, da verujejo v [[Kristus]]a. Prav zaradi tega je pokristjanjevanje potekalo v domačem jeziku. Obred se je začel s tem, da je krščenec dobil sol v usta, duhovnik pa mu je pihnil skozi nos. Po koncu prvega dela obreda so ga izprašali in odpovedati se je moral grehu. Nato so ga trikrat potopili v vodo ter ga mazilili s [[Krizma|svetim oljem]]. Opis je povsem enostranski in ne prikazuje realnega stanja, kjer je bila predkrščanska stran preganjana in je bil krst edina izbira. Zaradi nasilnega pokristjanjevanja so kasneje sledili upori.{{cn}}

== Upori proti pokristjanjevanju ==
Pokristjanjevanju so sledili upori, s katerimi so hoteli pregnati krščansko vero. Dvakrat so se poskušali upreti, ampak so bili obakrat zatrti. Po smrti kneza Hotimira so se uprli tretjič. Tokrat so iz dežele za nekaj let pregnali vse krščanske duhovnike.&lt;ref&gt;Darja Mihelič: Carmula. V: [[Enciklopedija slovenske kulturne zgodovine na Koroškem|Enzyklopädie der slowenischen Kulturgeschichte in Kärnten/Koroška : von den Anfängen bis 1942]], Dunaj 2016, 1. zv.&lt;/ref&gt; Kristjani so se na oblast vrnili s pomočjo Bavarcev.

== Pokristjanjevanje v slovenski literaturi, poeziji in dramatiki ==
[[Slika:France Prešeren - Poezije.pdf|thumb|right|page=160|Uvod ''[[Krst pri Savici|Krsta pri Savici]]]]
Krst v takratnem obdobju je opisal tudi slovenski pesnik [[France Prešeren]] v 3. delu znamenite povesti v verzih ''[[Krst pri Savici]]''.

O pokristjanjevanju Slovencev so pisali pisatelji [[Mimi Malenšek]], [[Oskar Hudales]], [[Josip Jurčič]], [[Ivan Matičič]], [[Lev Detela]], [[Josip Gruden]], [[Josip Ogrinec]], [[Ivan Vuk]], [[Matija Prelesnik]], [[Peter Bohinjec]]&lt;ref&gt;Petrič, Nejc: Rodna vera v slovenskem leposlovju. [http://Rodna%20vera%20v%20slovenskem%20leposlovju http://www.staroverci.si/sl/kultura/leposlovje/item/170-nejc-petric-rodna-vera-v-slovenskem-leposlovju.html]{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; in [[Ivan Sivec]]. 

Prav tako so mnogi dramatiki vključevali temo pokristjanjevanja: [[Alojzij Merhar]], [[Janez Krek]], [[Anton Aškerc]], [[Ivan Artač]], [[Etbin Kristan]], [[Metod Turnšek]] in še številni drugi.&lt;ref&gt;Petrič, Nejc: Stara vera v slovenski dramatiki. [http://Stara%20vera%20v%20slovenski%20dramatiki http://www.staroverci.si/sl/kultura/dramatika/item/28-stara-vera-v-slovenski-dramatiki.html]{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

[[Kategorija:Zgodovina Slovenije]]
[[Kategorija:Karantanija]]
[[Kategorija:Krščanstvo]]</text>
      <sha1>m8q6kwvgcluh3ixu454mduppxb5cxv4</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam evroposlancev iz Bolgarije (2007–2009)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>129745</id>
    <revision>
      <id>6773723</id>
      <parentid>5890945</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T12:39:26Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Upwinxp</username>
        <id>126544</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Илияна - Ilijana</comment>
      <origin>6773723</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3050" sha1="0tuf7tq18tdg97jddscoown5ljhpq7z" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] [[evroposlanec|evroposlancev]] iz [[Bolgarija|Bolgarije]]'''' v [[mandat (politika)|mandat]]u [[2007]]-[[2009]].

== Seznam ==

{{CompactTOC2}}

=== B ===

*[[Mariela Baeva]], [[Gibanje za pravice in svoboščine]] ([[Skupina zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo]])
* [[Slavčo Binev]], [[Narodna zveza Napad]] ([[Identiteta/Tradicija/Suverenost]])

=== Č ===

*[[Desislav Čukolov]], [[Narodna zveza Napad]] ([[Identiteta/Suverenost/Transparentnost]])

=== H ===

*[[Filiz Hjusmenova]], [[Gibanje za pravice in svoboščine]] ([[Skupina zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo]])

=== J ===
*[[Ilijana Jotova]], [[Koalicija Bolgarije]] ([[Stranka evropskih socialistov]])

=== K ===

*[[Tchetin Kazak]], [[Gibanje za pravice in svoboščine]] ([[Skupina zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo]])
*[[Evgeni Kirilov]], [[Koalicija Bolgarije]] ([[Stranka evropskih socialistov]])

=== L ===

*[[Marusja Ivanova Ljubčeva]], [[Koalicija Bolgarije]] ([[Stranka evropskih socialistov]])

== M ==
* [[Nikolaj Mladenov]], [[GERB]] ([[Evropska ljudska stranka - Evropski demokrati]])

=== P ===

*[[Vladko Panayotov]], [[Gibanje za pravice in svoboščine]] ([[Skupina zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo]])
*[[Atanas Atanasov Paparizov]], [[Koalicija Bolgarije]] ([[Stranka evropskih socialistov]])

=== R ===
* [[Biljana Raeva]], [[Narodno gibanje Simeona II.]] ([[Skupina zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo]])

=== S ===
*[[Petya Stavreva]], [[GERB]] ([[Evropska ljudska stranka - Evropski demokrati]])
*[[Dimitar Stojanov (politik)|Dimitar Stojanov]], [[Narodna zveza Napad]] ([[Identiteta/Suverenost/Transparentnost]])

=== U ===
*[[Vladimir Uručev]], [[GERB]] ([[Evropska ljudska stranka - Evropski demokrati]])

=== V ===

*[[Kristian Vigenin]], [[Koalicija Bolgarije]] ([[Stranka evropskih socialistov]])

=== Z ===
*[[Dušana Zdravkova]], [[GERB]] ([[Evropska ljudska stranka - Evropski demokrati]])

=== Ž ===
* [[Rumjana Želeva]], [[GERB]] ([[Evropska ljudska stranka - Evropski demokrati]])

== Po skupinah evropskih strank ==

{| border=&quot;1&quot; cellpadding=&quot;4&quot; cellspacing=&quot;0&quot; style=&quot;border-collapse: collapse&quot;
|- bgcolor=&quot;lightgrey&quot; align=center
|'''Skupina'''
|'''Component national parties'''
|'''Seats'''
|- bgcolor=#FFDDDD
|[[Stranka evropskih socialistov]]
|[[Koalicija Bolgarije]] (5)
|5
|- bgcolor=#FFFFDD
|[[Skupina zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo]] (ALDE)
|[[Gibanje za pravice in svoboščine]] (4)
|4
|- bgcolor=#DDDDFF
|[[Evropska ljudska stranka - Evropski demokrati]] (EPP-ED)
|[[Narodno gibanje Simeona II.]] (1)&lt;br /&gt;[[GERB]] (5)
|6
|- bgcolor=#EECC99
|[[Identiteta/Suverenost/Transparentnost]] (I/S/T)&lt;/sup&gt;
|[[Narodna zveza Napad]] (3)
|3
|}

== Glej tudi ==
* [[Seznam evroposlancev iz Bolgarije (2009-2014)]]
* [[seznam bolgarskih politikov]]
* [[seznam evroposlancev]]
:* [[seznam evroposlancev iz Bolgarije]]
:* [[seznam evroposlancev po državah]]

[[Kategorija:Seznami evroposlancev|Bolgarija]]
[[Kategorija:Evroposlanci iz Bolgarije|*]]</text>
      <sha1>0tuf7tq18tdg97jddscoown5ljhpq7z</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Milan M. Cvikl</title>
    <ns>0</ns>
    <id>131738</id>
    <revision>
      <id>6773706</id>
      <parentid>6773704</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T12:03:09Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Upwinxp</username>
        <id>126544</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>vrnitev urejanj uporabnika [[Special:Contributions/~2026-58197-06|~2026-58197-06]] ([[User talk:~2026-58197-06|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:InternetArchiveBot|InternetArchiveBot]]</comment>
      <origin>6640135</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6689" sha1="8o7sfk23j63ekqc10eajtl5tkoxdb3g" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba|name=Milan Martin Cvikl|birth_date=|birth_place=|death_date=|death_place=|image=|caption=|party=[[Liberalna demokracija Slovenije]]  {{small|(1990–2007)}}&lt;br&gt;[[Socialni demokrati]] {{small|(2007–)}}|spouse=[[Jerca Legan Cvikl]] (por. 2009 - ločitev 2022)}}
'''Milan Martin Cvikl''', [[Slovenci|slovenski]] [[politik]] in [[ekonomist]], * [[19. maj]] [[1959]], [[Velenje]]

Med [[Desetdnevna vojna|osamosvojitveno vojno]] je bil kot rezervni častnik vpoklican v [[Teritorialna obramba Republike Slovenije|Teritorialno obrambo]].

Pred vstopom v politiko je deloval v [[Banka Slovenije|Banki Sloveniji]], [[Svetovna banka|Svetovni banki]] in v [[Nova Ljubljanska banka|Novi Ljubljanski banki]]. 20. aprila 2004 je postal [[Minister za evropske zadeve Republike Slovenije|minister brez resorja, pristojen za evropske zadeve]]. V času [[Borut Pahor|Pahorjeve]] [[9. vlada Republike Slovenije|vlade]] je bil [[generalni sekretar Vlade Republike Slovenije]], dokler ni bil leta 2010 izvoljen za člana [[Evropsko računsko sodišče|Evropskega računskega sodišča]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Evropski parlament podprl Cvikla|url=https://siol.net/novice/svet/evropski-parlament-podprl-cvikla-107284|website=siol.net|accessdate=2020-10-10|language=sl|date=25. marec 2010|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://siol.net/slovenija/novice/2010/04/cvikl_prepisoval_z_wikipedie.aspx|title=Je Cvikl prepisoval z Wikipedije?|date=14. april 2010|accessdate=11. oktober 2020|website=siol.net|publisher=|last=|first=|archiveurl=https://web.archive.org/web/20100419020155/https://siol.net/slovenija/novice/2010/04/cvikl_prepisoval_z_wikipedie.aspx|archivedate=19. april 2010}}&lt;/ref&gt;

Od avgusta 2020 je finančni strokovnjak in podpredsednik za programiranje in razvoj pri Jadranskem svetu, zavodu za sodelovanje v regiji v lasti Marka Voljča in Dejana Novakovića.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Jadranski svet|url=https://www.companywall.si/podjetje/jadranski-svet/MMxSTdlq|website=CompanyWall Business|accessdate=2020-10-10|date=|publisher=}}&lt;/ref&gt; 

=== Član slovenskega parlamenta v mandatu 2004–2008 ===
Kot član [[politična stranka|stranke]] [[Socialni demokrati|Socialnih demokratov]] je bil leta 2004 izvoljen v [[Državni zbor Republike Slovenije]]. V tem mandatu (2004–2008) je bil član naslednjih delovnih teles:
*[[Odbor za finance in monetarno politiko Državnega zbora Republike Slovenije|Odbor za finance in monetarno politiko]],
*[[Komisija za nadzor proračuna in drugih javnih financ Državnega zbora Republike Slovenije|Komisija za nadzor proračuna in drugih javnih financ]] (predsednik),
*[[Odbor za zadeve Evropske unije Državnega zbora Republike Slovenije|Odbor za zadeve Evropske unije]] in
* predsednik [[Preiskovalna komisija za ugotovitev politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij (2004-2008)|Preiskovalna komisija za ugotovitev politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij, ki so sodelovali pri pripravi in izvedbi pogodbe o nakupu pehotnih bojnih oklepnih vozil - srednjih oklepnih kolesnih vozil 8x8 (...)]] (t. i. Cviklove komisije, ki je preiskovala [[Afera Patria (Slovenija)|nakup oklepnikov Patria]], a ni mogla oddati poročila, ker so Cvikla konec junija 2008 razrešili dolžnosti predsednika).&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=V imenu države: trilogija. Knj. 3, Prikrivanje|last=Šurc|first=Matej|publisher=Sanje|year=2012|isbn=978-961-274-067-2|location=Ljubljana|page=414–430|cobiss=261187328|last2=Zgaga|first2=Blaž}}&lt;/ref&gt;

=== Sodnik na Evropskem računskem sodišču 2010–2016 ===
Marca 2010 je prestal zaslišanje kandidata za sodnika na Evropskem sodišču pred odborom evropskega parlamenta za proračunski nadzor,&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.dnevnik.si/1042345566/Slovenija/1042345566|title=Milan M. Cvikl zlahka čez prvo oviro v evroparlamentu|date=17. 3. 2010|accessdate=1. 5. 2022|website=Dnevnik|last=Vučina Vršnak|first=Ana|archive-date=2022-05-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20220501162221/https://www.dnevnik.si/1042345566/Slovenija/1042345566|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; nekaj dni zatem pa so ga s 549 glasovi podprli tudi evropski poslanci in tako postal član Evropskega računskega sodišča.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/milan-m-cvikl-dobil-podporo-evropskih-poslancev/226543|title=Milan M. Cvikl dobil podporo evropskih poslancev|date=25. 3. 2010|accessdate=1. 5. 2022|website=MMC RTV SLO}}&lt;/ref&gt;

=== Accettove obtožbe o kopiranju z angleške Wikipedije ===
12. aprila 2010 je [[Matej Accetto]], docent za evropsko pravo [[Pravna fakulteta v Ljubljani|Pravne fakultete v Ljubljani]], objavil članek ''O pravnem pisanju, recenzijah in kritičnosti'', v katerem je Cvikla obtožil, da je dele knjige ''Prenovljeno pravo Evropske unije'' (2009) pridobil iz angleške Wikipedije (oz. je prosto prevedel dele člankov in jih uporabil v knjigi brez ustreznega citiranja).&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Matej Accetto: O pravnem pisanju, recenzijah in kritičnosti|url=https://www.iusinfo.si/medijsko-sredisce/kolumne/54147|website=IUS-INFO|accessdate=2020-10-10|language=sl|date=12. april 2010|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt; Cvikl je njegove navedbe zanikal.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Je Cvikl prepisoval?|url=http://www.mladina.si/83347/je-cvikl-prepisoval/|website=Mladina.si|accessdate=2020-10-10|date=15. april 2010|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;

== Vir ==

* [http://www.pokrajine.si/people/mag-milan-martin-cvikl/ mag. Milan Martin Cvikl] - življenjepis 2020. ''pokrajine.si''

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
* [[seznam poslancev Državnega zbora Republike Slovenije (2004-2008)]]
* [[Preiskovalna komisija za ugotovitev politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij, ki so sodelovali pri pripravi in izvedbi pogodbe o nakupu pehotnih bojnih oklepnih vozil - srednjih oklepnih kolesnih vozil 8x8 (...)|Cviklova komisija]]
* [[Afera Patria (Slovenija)|afera Patria]]{{-}}
{{4DZRS}}
{{7VladaSLO}}
{{9VladaSLO}}
{{normativna kontrola}}
{{politician-stub}}
{{DEFAULTSORT:Cvikl, Milan M.}}
[[Kategorija:Slovenski politiki]]
[[Kategorija:Slovenski ekonomisti]]
[[Kategorija:Poslanci 4. državnega zbora Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Diplomiranci Ekonomske fakultete v Ljubljani]]
[[Kategorija:Bivši člani Liberalne demokracije Slovenije]]
[[Kategorija:Ministri za evropske zadeve Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Afera Patria (Slovenija)]]
[[Kategorija:Generalni sekretarji Vlade Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Državni sekretarji na Ministrstvu za finance Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Veterani vojne za Slovenijo]]
[[Kategorija:Častniki Teritorialne obrambe Republike Slovenije]]</text>
      <sha1>8o7sfk23j63ekqc10eajtl5tkoxdb3g</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Ajda</title>
    <ns>0</ns>
    <id>132763</id>
    <revision>
      <id>6774095</id>
      <parentid>6702025</parentid>
      <timestamp>2026-11-03T09:10:34Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-58433-06</username>
        <id>268342</id>
      </contributor>
      <comment>/* Zgodovina ajde na Slovenskem */</comment>
      <origin>6774095</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="21128" sha1="duqakc18tyvyyicftehipnqlrqn6a52" xml:space="preserve">{{drugipomeni2|Ajda}}
{{Taksonomka
| name = Navadna ajda
| image = Fagopyrum esculentum1.jpg 
| image_width = 240px
|image_caption = cvetoča ajda
| regnum = [[Plantae]] (rastline)
| divisio = [[Magnoliophyta]] (kritosemenke)
| classis = [[Magnoliopsida]] (dvokaličnice)
| ordo = [[Caryophyllales]] (klinčkovci)
| familia = [[Polygonaceae]] (dresnovke)
| genus = ''[[Fagopyrum]]''
| species = '''''F. esculentum'''''
| binomial = ''Fagopyrum esculentum''
| binomial_authority = [[Conrad Moench|Moench]]
}}
[[Slika:Illustration_Fagopyrum_esculentum0.jpg|thumb|right|200px|Fagopyrum esculentum]] 
'''Navadna ajda''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Fagopyrum esculentum''''') je [[rastlina]] iz [[rod (biologija)|rodu]] ''[[Fagopyrum]]'' (ki ga včasih obravnavamo skupaj z rodom ''[[Polygonum]]'') iz družine [[Polygonaceae]] - dresnovk.  V istem rodu je tudi [[tatarska ajda]] oz. nora ajda (''F. tartaricum'' Gaertn). Ajde ne uvrščamo med [[žito|žita]] in botanično ne spada med [[trava|trave]] (''Poaceae''), kamor spada večina ostalih žit. Je sorodnica rabarbare, ki prav tako spada med dresnovke.

Ime ''ajda'' je prevzeto iz staronemškega ''Heiden'', ki je v zvezi z nem. ''Heide'' 'ajd, pogan'. Žitarica je tako poimenovana, ker so jo v [[12. stoletje|12. stoletju]] iz poganskih krajev in [[Kitajska|Kitajske]] v Evropo prinesli [[križar]]ji.&lt;ref&gt;Snoj, Marko. 2003. Slovenski etimološki slovar. 2., pregledana in dopolnjena izd. Ljubljana: Modrijan. Str. 6.&lt;/ref&gt; Iz latinske besede ''Fagopyrum'' izhajajo angleško poimenovanje ''buckwheat'', nizozemsko ''boekweit'' in nemško ''Buchweizen'', ki pomenijo »bukovo žito« ali »bukova pšenica« in povedo, da so ajdini plodovi tetraederske oblike podobni [[bukev|bukovim]].

== Zgodovina ajde na Slovenskem ==

V eni izmed verzij ljudske bajke o [[Vesoljni potop in Kurent|Kurentu in vesoljnem potopu]], pred povodjem rešeni mož [[Kurent (mitologija)|Kurentu]] obljubi zase in za svoje potomce, da bodo vedno ljubili in uživali dvoje posvečenih rastlin: ajdo in vinsko trto. Bajka pravi, da so se sinovi rešenega moža razselili po Kranjskem in še zdaj večidel živijo od ajde, čislajo vino in se hvaležno spominjajo Kurenta, svojega starega dobrotnika.&lt;ref&gt;Slovenska ljudska pripoved. Ljubljana, 1966: Mladinska knjiga. Str. 5.&lt;/ref&gt;

Pisno je ajda prvič omenjena leta 1426 v gornjegrajskem urbarju (urbar je knjiga s seznamom dohodkov zemljiškega gospoda od podložnikov) pod imenom »poganka«. Zavedena je tudi v velesovskem urbarju iz leta 1448.&lt;ref&gt;Kuhar, Boris. (2002). Dolenjska in belokranjska kuhinja. Ljubljana: Kmečki glas. Str. 38.&lt;/ref&gt;

Kot poljščino iz katere se lahko pripravi dve značilni slovenski jedi – kruh in kašo -, jo omeni tudi [[Janez Vajkard Valvasor]] v [[Slava vojvodine Kranjske|Slavi vojvodine Kranjske]] (1689) innnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnn sicer v tretji knjigi tega dela, ki govori o rastlinah, rudnikih, rudninah, živalih, ptičih, ribah, itd. dežele [[Kranjska|Kranjske]], tam pravi:

»Ajda na Kranjskem posebno dobro in pogosto uspeva. Iz enega zrna jih nastane po navadi osem. Iz ajde se peče navaden kruh, ki je čisto črn kakor prst. Tak kruh jedo kmetje po vsej deželi. Čeprav je črn, pa vendar nimajo plemenita in meščanska usta vzroka, da bi ga zaničevala, ker je zelo okusen in dober; le če preveč ovsa dodajo, postane prekrhek.
Iz ajde pripravljajo tudi kašo, in sicer takole: V kotlu puste ajdo vreti toliko časa, da se zrna odpro; nato odlijejo vodo in stresejo kuhano ajdo na platnen prt, da se na zraku posuši; medtem jo večkrat premešajo, da se nekoliko posuši, tj. da se zrno strdi. Ko pa je tako daleč, da zrno ne poči, če ga z zobmi skušaš zgristi, ampak je še nekako žilavo, stolčejo ajdo kot pri vsaki kaši. Ajdova kaša je prav dobra jed in se često pošilja na tuje.«&lt;ref&gt;Valvasor, Janez Vajkard. 1984. Slava vojvodine Kranjske, izbrana poglavja. Ljubljana: Mladinska knjiga. Str. 64.&lt;/ref&gt;

Valvasor navaja, da so leta 1432 zabeležili izjemno dobro letino, in je v [[Ljubljana|Ljubljani]] star ajde stal 2 reparja, star rži 4 reparje in star pšenice 26 soldov.&lt;ref&gt;Valvasor, Janez Vajkard. 1984. Slava vojvodine Kranjske, izbrana poglavja. Ljubljana: Mladinska knjiga. Str.302&lt;/ref&gt; Nekaj stoletij kasneje, leta 1622, je Kranjsko in njeno glavno mesto Ljubljano, kot poroča Valvasor, doletela draginja. Mestne oblasti so velele odpreti kašče, shrambe in vinske kleti v mestu, da bi natančno pregledali razpoložljive zaloge hrane. Našli so 3608 starov ajde, kar je v primerjavi z drugim popisanim inventarjem (1469.5 starov pšenice, 726.5 starov rži, 715 starov prosa, 377 starov ovsa, 215 starov soržice, 84 starov ječmena) veliko.&lt;ref&gt;Valvasor, Janez Vajkard. 1984. Slava vojvodine Kranjske, izbrana poglavja. Ljubljana: Mladinska knjiga. Str. 275&lt;/ref&gt; Čeprav ajda tradicionalno velja za &quot;hrano kmetov in revežev&quot;, lahko po podatkih, ki jih navaja Valvasor, vendarle sklepamo, da je ajda našla pot do meščanske mize.

Tudi v Kuharskih bukvah (1799) [[Valentin Vodnik|Valentina Vodnika]], ki velja za prvo natisnjeno kuharsko knjigo v slovenščini&lt;ref&gt;Vodnik, Valentin. (2011). Kuharske Bukve. Celje: Društvo Mohorjeva družba.&lt;/ref&gt;, najdemo jedi iz ajde.

Pomembno vlogo pri uveljavitvi ajde na Slovenskem je igral še baron [[Žiga Zois]], ko je, zaradi hude lakote, ki je pestila te kraje med letoma 1812 in 1815, na Kranjsko s [[Češka|Češke]] uvozil seme tatarske ajde ali »cojzle«, kot so ji pravili.&lt;ref&gt;Kreft, Ivan (2011). &quot;Tatarska ajda&quot;. Acta agriculturae Slovenica, 97. Ljubljana: Univerza v Ljubljani.&lt;/ref&gt;
=== Bela krajina ===
V Beli krajini pripravljajo ajdovo [[belokranjska povitica|povitico]], sladico iz valjanega testa, polnjenega s skuto.&lt;ref&gt;Petek, Neja, Bela krajina, the land with heart, RIC Bela krajina, KS Semič, Zavod Metlika, 2019&lt;/ref&gt; Povitica je bila nekoč delovna jed, ki so jo stregli ob košnji in drugih težjih kmečkih opravilih.&lt;ref&gt;Belokranjski muzej, Metlika, 2020&lt;/ref&gt; 
[[Slika:StopaBistrica.JPG|thumb|right|220px|Stopa na mlinarski prireditvi v [[Občina Črenšovci|občini Črenšovci]] (2012)]]

=== Prekmurje ===
[[Slika:Odranci.png|thumb|left|220px|Grb [[Občina Odranci|občine Odranci]] v Prekmurju]]
Ajda je poljščina z večstoletno zgodovino tudi v [[Prekmurje|Prekmurju]], kjer ji v narečju pravijo »hajdina«. Ljudsko izročilo pove, da je bil tam pridelek ajde oproščen dajatve desetine gospodi, tako je bila ajda pomemben vir dodatnega zaslužka za kmečko prebivalstvo.&lt;ref&gt;Društvo žena Odranci. 2009. Diši po ajdi. Odranci: Društvo žena Odranci. Str. 3.&lt;/ref&gt; Znani pridelovalci, predelovalci in trgovci z ajdo so bili kmetje iz vasi [[Odranci]]. Kašo so prodajali južno na Hrvaško do Varaždina in na Štajersko, v Maribor. Tradicijo je današnja [[občina Odranci]], ki je bila ustanovljena leta 1994, obeležila v svojih občinskem grbu in zastavi, ki ju uporabljajo od leta 1998. Zgornje zeleno polje grba krasi podoba zlate stope (stopa je tradicionalna lesena priprava za luščenje ajdinih zrn in zrn drugih žit, ki so jo uporabljali po vsem Prekmurju), na spodnjem rdečem polju grba pa so izrisane tri stilizirane zlate pike, ki predstavljajo bodisi ajdina zrna bodisi prosena zrna bodisi denar, ki je bil zaslužen s pridelavo in predelavo ajde in drugih žit.

=== Slovensko Porabje ===
[[Slika:AjdaMonoster2 (2).jpg|thumb|right|134px|Žrmlje (ročni mlin) za phanje (luščenje) ajdovih zrn v Muzeju [[Avgust Pavel|Avgusta Pavla]] v [[Monošter|Monoštru]] (2016).]]
Tradicionalno prehrano [[Porabski Slovenci|porabskih Slovencev]] sestavljajo: zelje, krompir, mleko, proso ter jedi iz koruzne in ajdove moke.&lt;ref name=&quot;Muzej Avgusta Pavla 2016&quot;&gt;Muzej Avgusta Pavla, Monošter, 2016.&lt;/ref&gt; Mesne jedi so bile na mizi le ob kolinah, večjih praznikih ali delih.&lt;ref name=&quot;Muzej Avgusta Pavla 2016&quot;/&gt; Ajdo in proso so phali (s tolčenjem odstranjevali ovoj zrn, luščili) v žrmljah (ročni mlin).&lt;ref name=&quot;Muzej Avgusta Pavla 2016&quot;/&gt;

== Pridelovanje ==
Ajda je ekstenzivna rastlina in ne daje veliko pridelka na hektar, a so vlaganja za pridelovanje ajde majhna. Ob povprečnem ugodnem letu daje 1500&amp;nbsp;kg pridelka na hektar. Glede na razmerje cen pa lahko dobimo z ajdo prihodek, ki je primerljiv s pridelkom 4500&amp;nbsp;kg pšenice na hektar. Problem v Sloveniji so neurejene razmere na trgu in neorganiziran odkup pridelka po primernih cenah.

Ajda ni občutljiva na prejšnje posevke, vendar pa zanjo niso primerna tla, ki so prekomerno gnojena z dušikom ali na katerih so bili prekomerno uporabljeni herbicidi za zatiranje plevela. Za uspešno kalitev naj bi bila temperatura tal vsaj 10&amp;nbsp;°C. Sejemo jo sredi maja na globino 1 do 3&amp;nbsp;cm, če je suša, pa malo globlje. Okvirna priporočena gostota setve je okoli 400 kalivih semen na kvadratni meter pri diploidni ajdi za strniščno setev. Če gostoto setve preračunamo v kilograme, je optimalna količina posejanega semena navadno med 60 in 100&amp;nbsp;kg na hektar. Ajdo sejemo z žitno sejalnico, medvrstna razdalja posevka je 12,5&amp;nbsp;cm.

Glede gnojil je rastlina precej skromna in je bolj sposobna črpati mineralne snovi iz tal kot druge poljščine. Skromnost ajde glede potrebe po hranilih je eden od razlogov, da je ajda primerna tudi za pridelovalce, ki želijo pridelke brez uporabe mineralnih gnojil in škropiv (ekološko kmetijstvo). Ajdo žanjemo s kombajnom.

== Uporaba ==

[[Slika:Hegisoba 001.jpg|thumb|left|200px|Japonski ajdovi rezanci]]
Pri ajdi uporabljamo predvsem njena [[seme]]na, iz katerih z luščenjem naredimo ajdovo kašo, z mletjem pa ajdovo [[moka|moko]]. Ajdovo kašo uživamo kuhano (kot prikuho) ali pečeno (podobno kot rižev narastek). Iz ajdove moke pripravljamo [[ajdovi žganci|ajdove žgance]], [[ajdov krapec|ajdove krapce]], [[kruh]], [[štruklji|štruklje]], [[rezanci|rezance]], [[palačinke]] (ruski kvašeni blini in francoske galette), [[biskvit]]e in druge jedi.

=== Uporaba v ljudskem zdravilstvu ===

Ajda ne vsebuje [[gluten]]a, zato jo lahko uživajo tudi bolniki s [[celiakija|celiakijo]].Iz posušenih cvetočih rastlin si pripravljamo [[čaj]], ki vsebuje veliko [[rutin]]a. Uporabljajo jo za zdravljenje venske insuficience ([[krčne žile]]). Znana slovenska [[narodna pesem]] pravi »Po Koroškem, po Kranjskem že ajda zori...« - vendar jo je na poljih Slovenije vse manj, zaradi toge [[Birokracija|birokratske]] kmetijske politike{{Navedi vir}} in uničenega [[semenarstvo|semenarstva]]. Kupujejo{{Kdo}} slabe [[hibrid]]e, neustrezne našim razmeram.{{Navedi vir}} Zdravilni učinki ajde so tako izgubljeni. Stare sorte ajde so te učinke vsebovale, zlasti tiste, ki so uspevale v višjih legah. V času cvetenja je bila ajda odlična paša za kranjsko čebelo, imela je tudi zelo lep vonj. Ponekod v [[Azija|Aziji]] uživajo tudi sveže mlade rastlinice (podobno kot na Slovenskem beluše ali blitvo), kar pa lahko zaradi vsebnosti [[fagopyrin]]a, ob izpostavljanju svetlobi povzroči kožne izpuščaje.&lt;ref&gt;{{navedi splet|author=Arbor, G.|date=December 2004|url=http://www.townsendletter.com/Dec2004/buckwheat1204.htm|title=''Are Buckwheat Greens Toxic?''|accessdate=2007-04-06|archive-date=2007-06-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20070630141707/http://www.townsendletter.com/Dec2004/buckwheat1204.htm|url-status=dead}} From the Townsend Letter for Doctors &amp; Patients.&lt;/ref&gt;

Z ajdovimi luščinami polnimo vzglavnike, kar pa lahko pri nekaterih ljudeh povzroči alergije.&lt;ref&gt;''Dermatophagoides Farinae, an Important Allergenic Substance in Buckwheat-Husk Pillows'', Yonsei Medical Journal 1987 December;28(4):274-281 [http://www.eymj.org/abstracts/viewArticle.asp?year=1987&amp;month=12&amp;page=274 HTML summary] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070928041555/http://www.eymj.org/abstracts/viewArticle.asp?year=1987&amp;month=12&amp;page=274 |date=2007-09-28 }}, [http://www.eymj.org/1987/pdf/274.pdf Full text PDF] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090327032926/http://www.eymj.org/1987/pdf/274.pdf |date=2009-03-27 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;''Endotoxin and House Dust Mite Allergen Levels on Synthetic and Buckwheat Pillows'', Journal of Korean Medical Science, 2004; 19: 505-8
ISSN 1011-8934 [http://jkms.kams.or.kr/2004/pdf/08505.pdf PDF] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20111006081418/http://jkms.kams.or.kr/2004/pdf/08505.pdf |date=2011-10-06 }}&lt;/ref&gt;

Če govedo zaide v cvetočo ajdo dobi rdečo in srbečo kožo.

== Kemijska sestava ==

{| class=&quot;wikitable&quot;
|colspan=&quot;100%&quot; align=&quot;center&quot; {{bgcolor-blue}}| Seme
|-
| [[Škrob]] || 71–78 % v [[kaša|kaši]]
70–91% v različnih tipih moke.&lt;ref&gt;{{cite journal |author1=Skrabanja V |author2=Kreft I |author3=Golob T |author4=Modic M |author5=Ikeda S |author6=Ikeda K |author7=Kreft S |author8=Bonafaccia G |author9=Knapp M |author10=Kosmelj K | title=Nutrient content in buckwheat milling fractions|url=https://archive.org/details/sim_cereal-chemistry_march-april-2004_81_2/page/172 | journal=Cereal Chemistry| volume=81| issue=2| pages=172–176| year=2004| doi = 10.1094/CCHEM.2004.81.2.172}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite journal| author1=Skrabanja V |author2=Laerke HN |author3=Kreft I| title=Effects of hydrothermal processing of buckwheat (Fagopyrum esculentum Moench) groats on starch enzymatic availability in vitro and in vivo in rats| journal=Journal of Cereal Science| volume=28| issue=2| pages=209–214| year=september 1998| doi = 10.1006/jcrs.1998.020}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite journal| author1=Skrabanja V |author2=Elmstahl HGML |author3=Kreft I |author4=Bjorck IME| title=Nutritional properties of starch in buckwheat products: Studies in vitro and in vivo| journal=Journal of Agricultural and Food Chemistry| volume=49| issue=1| pages=490–496| year=januar 2001| doi=10.1021/jf000779w| pmid=11170616}}&lt;/ref&gt;&lt;br /&gt;
[[Škrob]] je sestavljen iz 25% [[amiloza|amiloze]] in 75% [[amilopektin]]a.
&lt;br /&gt;V odvisnosti od načina toplotne obdelave (kuhanja) lahko vsebuje  od 7 do 37% rezistentnega škroba.
|-
| [[Beljakovine]]|| 18 % z biološko vrednostjo nad 90 %.&lt;ref&gt;{{cite journal| author1=Eggum BO |author2=Kreft I |author3=Javornik B| title=Chemical-Composition and Protein-Quality of Buckwheat (Fagopyrum esculentum Moench)| journal=Qualitas Plantarum-Plant Foods for Human Nutritio| volume=30| issue=3-4| pages=175–179| year=1980| doi=10.1007/BF01094020}}&lt;/ref&gt;
Visoka biološka vrednost je posledica velike vsebnosti [[esencielna aminokislina|esencialnih aminokislin]]&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.agmrc.org/commodities__products/specialty_crops/buckwheat_profile.cfm |title=Buckwheat Profile&lt;!-- Bot generated title --&gt; |accessdate=2010-01-08 |archive-date=2013-11-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131114181816/http://www.agmrc.org/commodities__products/specialty_crops/buckwheat_profile.cfm |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;, posebno [[lizin]]a, [[treonin]]a, [[triptofan]]a in [[žveplo]] vsebujočih aminokislin [[cistein]]a in [[metionin]]a.&lt;ref&gt;{{cite journal| author1=Bonafaccia G |author2=Marocchini M |author3=Kreft I| title=Composition and technological properties of the flour and bran from common and tartary buckwheat| url=https://archive.org/details/food-chemistry_2003-01_80_1/page/9 | journal=Food Chemistry| volume=80| issue=1| pages=9–15| year=2003| doi = 10.1016/S0308-8146(02)00228-5}}&lt;/ref&gt;
|-
| [[Minerali]]|| Vsebuje veliko [[železo|železa]] (60–100 [[ppm]]), [[cink]]a (20–30 ppm) in [[selen]]a (20–50 ppb).&lt;ref&gt;{{cite journal| author1=S. Ikeda |author2=Y. Yamashita  |author3=I. Kreft| title=Essential mineral composition of buckwheat flour fractions| journal=Fagopyrum| volume=17| year=2000| pages=57–61}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite journal | last=Bonafaccia | first=G | last2=Gambelli | first2=L | last3=Fabjan | first3=N | last4=Kreft | first4=I |title=Trace elements in flour and bran from common and tartary buckwheat| url=https://archive.org/details/food-chemistry_2003-10_83_1/page/1 | journal=Food Chemistry| volume=83| issue=1 | year=oktober 2003| pages=1–5| doi = 10.1016/S0308-8146(03)00228-0}}&lt;/ref&gt;
|-
| [[Antioksidant]]i|| 10–200 ppm [[rutin]]a in 0,1–2 % [[tannin]]a&lt;ref&gt;{{cite journal| author1=Kreft S |author2=Knapp M |author3=Kreft I| title=Extraction of rutin from buckwheat (Fagopyrum esculentum Moench) seeds and determination by capillary electrophoresis| journal=Journal of Agricultural and Food Chemistry| volume=47| issue=11| pages=4649–4652| year=november 1999| doi = 10.1021/jf990186p| pmid=10552865}}&lt;/ref&gt;
|-
| Aromatične snovi|| [[Salicilaldehid]] (2-hidroksibenzaldehid) so identificirali kot najbolj značilno sestavino ajdovega vonja&lt;ref&gt;{{cite journal| author1=Janes D|author2= Kreft S| title=Salicylaldehyde is a characteristic aroma component of buckwheat groats| journal=Food Chemistry| volume=109| issue=2| pages=293–298| year=2008| doi=10.1016/j.foodchem.2007.12.032}}&lt;/ref&gt;. [[2,5-dimetil-4-hidroksi-3(2H)-furanon]], [[(E,E)-2,4-dekadienal]], [[fenilacetaldehid]], [[2-metoksi-4-vinilfenol]], [[2-Nonenal|(E)-2-nonenal]], [[dekanal]] in [[heksanal]] prav tako prispevajo k vonju. Vsi imajo [[vrednost aktivnosti vonja]] nad 50&lt;ref&gt;{{cite journal |author1=Janes D |author2=Kantar D |author3=Kreft S |author4=Prosen H| title=Identification of buckwheat (Fagopyrum esculentum Moench) aroma compounds with GC-MS| journal=Food Chemistry| volume=112| issue=1| pages=120–124 | date=2009-01-09 | doi=10.1016/j.foodchem.2008.05.048}}&lt;/ref&gt;.
|-
|colspan=&quot;100%&quot; align=&quot;center&quot; {{bgcolor-blue}} | Zel
|-
| [[Antioksidant]]i|| 1–10% [[rutin]]a in 1–10% [[tannin]]a&lt;ref&gt;{{cite journal| author1=Kreft S |author2=Strukelj B |author3=Gaberscik A |author4=Kreft I| title=Rutin in buckwheat herbs grown at different UV-B radiation levels: comparison of two UV spectrophotometric and an HPLC method| url=https://archive.org/details/sim_journal-of-experimental-botany_2002-08_53_375/page/1801 | journal=J Exp Bot| year=avgust 2002| volume=53| issue=375| pages=1801–4| doi = 10.1093/jxb/erf032| pmid=12147730}}&lt;/ref&gt;
|-
| [[Fagopirin]]|| 0,4 do 0,6&amp;nbsp;mg/g [[fagopirin]]ov (odkrili so vsaj 3 podobne spojine)&lt;ref&gt;{{cite journal| author1=Eguchi K |author2=Anase T |author3=Osuga H | title=Development of a High-Performance Liquid Chromatography Method to Determine the Fagopyrin Content of Tartary Buckwheat (Fagopyrum tartaricum Gaertn.) and Common Buckwheat (F. esculentum Moench)| journal=Plant Production Science| year=2009| volume=12| issue=4| pages=475–480| doi = 10.1626/pps.12.475}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite journal| author1=Ožbolt L |author2=Kreft S |author3=Kreft I |author4=Germ M |author5=Stibilj V | title=Distribution of selenium and phenolics in buckwheat plants grown from seeds soaked in Se solution and under different levels of UV-B radiation | journal=Food Chemistry| year=2008| volume=110| issue=3| pages=691–696 | doi = 10.1016/j.foodchem.2008.02.073}}&lt;/ref&gt;
|}

== Reference ==

* [http://www.hort.purdue.edu/newcrop/afcm/buckwheat.html Alternative Field Crops Manual]
* Damania, A.B. 1998. &quot;Diversity of Major Cultivated Plants Domesticated in the Near East&quot;.[http://www.ipgri.cgiar.org/publications/HTMLPublications/47/ch07.htm] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20050119053132/http://www.ipgri.cgiar.org/Publications/HTMLPublications/47/ch07.htm |date=2005-01-19 }}
* Mazza, G. 1992. ''Buckwheat (Fagopyrum esculentum), the crop and its importance'', p.&amp;nbsp;534-539. In: R. MacRae (ed.). Encyclopedia of food science, food technology and nutrition. Academic Press Ltd., London.
* Mazza, G. 1993. ''Storage, Processing, and Quality Aspects of Buckwheat Seed'', p.&amp;nbsp;251-255. In: J. Janick and J.E. Simon (eds.), New crops. Wiley, New York.
* Marshall, H.G. and Y. Pomeranz. 1982. ''Buckwheat description, breeding, production and utilization'', p.&amp;nbsp;157-212 In: Y. Pomeranz (ed.). Advances in cereal science and technology. Amer. Assoc. Cereal Chem., St. Paul, MN.
* McGregor, S.E. 1976. ''Insect Pollination Of Cultivated Crop Plants'', chap. 9 Crop Plants and Exotic Plants. U.S. Department of Agriculture. ''As found on the website of the Carl Hayden Bee Research Center of the [[United States Department of Agriculture|USDA]] Agricultural Research Service''.[http://gears.tucson.ars.ag.gov/book/chap9/buckwheat.html] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20041015101618/http://gears.tucson.ars.ag.gov/book/chap9/buckwheat.html |date=2004-10-15 }}

== Opombe ==
{{sklici}}
==Zunanje povezave==
{{Kategorija v zbirki|Fagopyrum esculentum}}[http://fagopyrum.uhostall.com/ Iskalnik] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150909164416/http://fagopyrum.uhostall.com/ |date=2015-09-09 }} po arhivskih številkah revije o ajdi Fagopyrum{{Wikivrste|Fagopyrum esculentum|Ajda}}

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Žita]]
[[Kategorija:Dresnovke]]</text>
      <sha1>duqakc18tyvyyicftehipnqlrqn6a52</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6774096</id>
      <parentid>6774095</parentid>
      <timestamp>2026-11-03T09:11:27Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-58433-06</username>
        <id>268342</id>
      </contributor>
      <origin>6774096</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="20798" sha1="cw1rfynu9gk976z17foycgq6r80im26" xml:space="preserve">{{drugipomeni2|Ajda}}
{{Taksonomka
| name = Navadna ajda
| image = Fagopyrum esculentum1.jpg 
| image_width = 240px
|image_caption = cvetoča ajda
| regnum = [[Plantae]] (rastline)
| divisio = [[Magnoliophyta]] (kritosemenke)
| classis = [[Magnoliopsida]] (dvokaličnice)
| ordo = [[Caryophyllales]] (klinčkovci)
| familia = [[Polygonaceae]] (dresnovke)
| genus = ''[[Fagopyrum]]''
| species = '''''F. esculentum'''''
| binomial = ''Fagopyrum esculentum''
| binomial_authority = [[Conrad Moench|Moench]]
}}
[[Slika:Illustration_Fagopyrum_esculentum0.jpg|thumb|right|200px|Fagopyrum esculentum]] 
'''Navadna ajda''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Fagopyrum esculentum''''') je [[rastlina]] iz [[rod (biologija)|rodu]] ''[[Fagopyrum]]'' (ki ga včasih obravnavamo skupaj z rodom ''[[Polygonum]]'') iz družine [[Polygonaceae]] - dresnovk.  V istem rodu je tudi [[tatarska ajda]] oz. nora ajda (''F. tartaricum'' Gaertn). Ajde ne uvrščamo med [[žito|žita]] in botanično ne spada med [[trava|trave]] (''Poaceae''), kamor spada večina ostalih žit. Je sorodnica rabarbare, ki prav tako spada med dresnovke.

Ime ''ajda'' je prevzeto iz staronemškega ''Heiden'', ki je v zvezi z nem. ''Heide'' 'ajd, pogan'. Žitarica je tako poimenovana, ker so jo v [[12. stoletje|12. stoletju]] iz poganskih krajev in [[Kitajska|Kitajske]] v Evropo prinesli [[križar]]ji.&lt;ref&gt;Snoj, Marko. 2003. Slovenski etimološki slovar. 2., pregledana in dopolnjena izd. Ljubljana: Modrijan. Str. 6.&lt;/ref&gt; Iz latinske besede ''Fagopyrum'' izhajajo angleško poimenovanje ''buckwheat'', nizozemsko ''boekweit'' in nemško ''Buchweizen'', ki pomenijo »bukovo žito« ali »bukova pšenica« in povedo, da so ajdini plodovi tetraederske oblike podobni [[bukev|bukovim]].

== Zgodovina ajde na Slovenskem ==

V eni izmed verzij ljudske bajke o [[Vesoljni potop in Kurent|Kurentu in vesoljnem potopu]], pred povodjem rešeni mož [[Kurent (mitologija)|Kurentu]] obljubi zase in za svoje potomce, da bodo vedno ljubili in uživali dvoje posvečenih rastlin: ajdo in vinsko trto. Bajka pravi, da so se sinovi rešenega moža razselili po Kranjskem in še zdaj večidel živijo od ajde, čislajo vino in se hvaležno spominjajo Kurenta, svojega starega dobrotnika.&lt;ref&gt;Slovenska ljudska pripoved. Ljubljana, 1966: Mladinska knjiga. Str. 5.&lt;/ref&gt;

Pisno je ajda prvič omenjena leta 1426 v gornjegrajskem urbarju (urbar je knjiga s seznamom dohodkov zemljiškega gospoda od podložnikov) pod imenom »poganka«. Zavedena je tudi v velesovskem urbarju iz leta 1448.&lt;ref&gt;Kuhar, Boris. (2002). Dolenjska in belokranjska kuhinja. Ljubljana: Kmečki glas. Str. 38.&lt;/ref&gt;

Kot poljščino iz katere se lahko pripravi dve značilni slovenski jedi – kruh in kašo -, jo omeni tudi [[Janez Vajkard Valvasor]] v [[Slava vojvodine Kranjske|Slavi vojvodine Kranjske]] (1689) in sicer v tretji knjigi tega dela, ki govori o rastlinah, rudnikih, rudninah, živalih, ptičih, ribah, itd. dežele [[Kranjska|Kranjske]], tam pravi:

»Ajda na Kranjskem posebno dobro in pogosto uspeva. Iz enega zrna jih nastane po navadi osem. Iz ajde se peče navaden kruh, ki je čisto črn kakor prst. Tak kruh jedo kmetje po vsej deželi. Čeprav je črn, pa vendar nimajo plemenita in meščanska usta vzroka, da bi ga zaničevala, ker je zelo okusen in dober; le če preveč ovsa dodajo, postane prekrhek.
Iz ajde pripravljajo tudi kašo, in sicer takole: V kotlu puste ajdo vreti toliko časa, da se zrna odpro; nato odlijejo vodo in stresejo kuhano ajdo na platnen prt, da se na zraku posuši; medtem jo večkrat premešajo, da se nekoliko posuši, tj. da se zrno strdi. Ko pa je tako daleč, da zrno ne poči, če ga z zobmi skušaš zgristi, ampak je še nekako žilavo, stolčejo ajdo kot pri vsaki kaši. Ajdova kaša je prav dobra jed in se često pošilja na tuje.«&lt;ref&gt;Valvasor, Janez Vajkard. 1984. Slava vojvodine Kranjske, izbrana poglavja. Ljubljana: Mladinska knjiga. Str. 64.&lt;/ref&gt;

Valvasor navaja, da so leta 1432 zabeležili izjemno dobro letino, in je v [[Ljubljana|Ljubljani]] star ajde stal 2 reparja, star rži 4 reparje in star pšenice 26 soldov.&lt;ref&gt;Valvasor, Janez Vajkard. 1984. Slava vojvodine Kranjske, izbrana poglavja. Ljubljana: Mladinska knjiga. Str.302&lt;/ref&gt; Nekaj stoletij kasneje, leta 1622, je Kranjsko in njeno glavno mesto Ljubljano, kot poroča Valvasor, doletela draginja. Mestne oblasti so velele odpreti kašče, shrambe in vinske kleti v mestu, da bi natančno pregledali razpoložljive zaloge hrane. Našli so 3608 starov ajde, kar je v primerjavi z drugim popisanim inventarjem (1469.5 starov pšenice, 726.5 starov rži, 715 starov prosa, 377 starov ovsa, 215 starov soržice, 84 starov ječmena) veliko.&lt;ref&gt;Valvasor, Janez Vajkard. 1984. Slava vojvodine Kranjske, izbrana poglavja. Ljubljana: Mladinska knjiga. Str. 275&lt;/ref&gt; Čeprav ajda tradicionalno velja za &quot;hrano kmetov in revežev&quot;, lahko po podatkih, ki jih navaja Valvasor, vendarle sklepamo, da je ajda našla pot do meščanske mize.

Tudi v Kuharskih bukvah (1799) [[Valentin Vodnik|Valentina Vodnika]], ki velja za prvo natisnjeno kuharsko knjigo v slovenščini&lt;ref&gt;Vodnik, Valentin. (2011). Kuharske Bukve. Celje: Društvo Mohorjeva družba.&lt;/ref&gt;, najdemo jedi iz ajde.

Pomembno vlogo pri uveljavitvi ajde na Slovenskem je igral še baron [[Žiga Zois]], ko je, zaradi hude lakote, ki je pestila te kraje med letoma 1812 in 1815, na Kranjsko s [[Češka|Češke]] uvozil seme tatarske ajde ali »cojzle«, kot so ji pravili.&lt;ref&gt;Kreft, Ivan (2011). &quot;Tatarska ajda&quot;. Acta agriculturae Slovenica, 97. Ljubljana: Univerza v Ljubljani.&lt;/ref&gt;
=== Bela krajina ===
V Beli krajini pripravljajo ajdovo [[belokranjska povitica|povitico]], sladico iz valjanega testa, polnjenega s skuto.&lt;ref&gt;Petek, Neja, Bela krajina, the land with heart, RIC Bela krajina, KS Semič, Zavod Metlika, 2019&lt;/ref&gt; Povitica je bila nekoč delovna jed, ki so jo stregli ob košnji in drugih težjih kmečkih opravilih.&lt;ref&gt;Belokranjski muzej, Metlika, 2020&lt;/ref&gt; 
[[Slika:StopaBistrica.JPG|thumb|right|220px|Stopa na mlinarski prireditvi v [[Občina Črenšovci|občini Črenšovci]] (2012)]]

=== Prekmurje ===
[[Slika:Odranci.png|thumb|left|220px|Grb [[Občina Odranci|občine Odranci]] v Prekmurju]]
Ajda je poljščina z večstoletno zgodovino tudi v [[Prekmurje|Prekmurju]], kjer ji v narečju pravijo »hajdina«. Ljudsko izročilo pove, da je bil tam pridelek ajde oproščen dajatve desetine gospodi, tako je bila ajda pomemben vir dodatnega zaslužka za kmečko prebivalstvo.&lt;ref&gt;Društvo žena Odranci. 2009. Diši po ajdi. Odranci: Društvo žena Odranci. Str. 3.&lt;/ref&gt; Znani pridelovalci, predelovalci in trgovci z ajdo so bili kmetje iz vasi [[Odranci]]. Kašo so prodajali južno na Hrvaško do Varaždina in na Štajersko, v Maribor. Tradicijo je današnja [[občina Odranci]], ki je bila ustanovljena leta 1994, obeležila v svojih občinskem grbu in zastavi, ki ju uporabljajo od leta 1998. Zgornje zeleno polje grba krasi podoba zlate stope (stopa je tradicionalna lesena priprava za luščenje ajdinih zrn in zrn drugih žit, ki so jo uporabljali po vsem Prekmurju), na spodnjem rdečem polju grba pa so izrisane tri stilizirane zlate pike, ki predstavljajo bodisi ajdina zrna bodisi prosena zrna bodisi denar, ki je bil zaslužen s pridelavo in predelavo ajde in drugih žit.

=== Slovensko Porabje ===
[[Slika:AjdaMonoster2 (2).jpg|thumb|right|134px|Žrmlje (ročni mlin) za phanje (luščenje) ajdovih zrn v Muzeju [[Avgust Pavel|Avgusta Pavla]] v [[Monošter|Monoštru]] (2016).]]
Tradicionalno prehrano [[Porabski Slovenci|porabskih Slovencev]] sestavljajo: zelje, krompir, mleko, proso ter jedi iz koruzne in ajdove moke.&lt;ref name=&quot;Muzej Avgusta Pavla 2016&quot;&gt;Muzej Avgusta Pavla, Monošter, 2016.&lt;/ref&gt; Mesne jedi so bile na mizi le ob kolinah, večjih praznikih ali delih.&lt;ref name=&quot;Muzej Avgusta Pavla 2016&quot;/&gt; Ajdo in proso so phali (s tolčenjem odstranjevali ovoj zrn, luščili) v žrmljah (ročni mlin).&lt;ref name=&quot;Muzej Avgusta Pavla 2016&quot;/&gt;

== Pridelovanje ==
Ajda je ekstenzivna rastlina in ne daje veliko pridelka na hektar, a so vlaganja za pridelovanje ajde majhna. Ob povprečnem ugodnem letu daje 1500&amp;nbsp;kg pridelka na hektar. Glede na razmerje cen pa lahko dobimo z ajdo prihodek, ki je primerljiv s pridelkom 4500&amp;nbsp;kg pšenice na hektar. Problem v Sloveniji so neurejene razmere na trgu in neorganiziran odkup pridelka po primernih cenah.

Ajda ni občutljiva na prejšnje posevke, vendar pa zanjo niso primerna tla, ki so prekomerno gnojena z dušikom ali na katerih so bili prekomerno uporabljeni herbicidi za zatiranje plevela. Za uspešno kalitev naj bi bila temperatura tal vsaj 10&amp;nbsp;°C. Sejemo jo sredi maja na globino 1 do 3&amp;nbsp;cm, če je suša, pa malo globlje. Okvirna priporočena gostota setve je okoli 400 kalivih semen na kvadratni meter pri diploidni ajdi za strniščno setev. Če gostoto setve preračunamo v kilograme, je optimalna količina posejanega semena navadno med 60 in 100&amp;nbsp;kg na hektar. Ajdo sejemo z žitno sejalnico, medvrstna razdalja posevka je 12,5&amp;nbsp;cm.

Glede gnojil je rastlina precej skromna in je bolj sposobna črpati mineralne snovi iz tal kot druge poljščine. Skromnost ajde glede potrebe po hranilih je eden od razlogov, da je ajda primerna tudi za pridelovalce, ki želijo pridelke brez uporabe mineralnih gnojil in škropiv (ekološko kmetijstvo). Ajdo žanjemo s kombajnom.

== Uporaba ==

[[Slika:Hegisoba 001.jpg|thumb|left|200px|Japonski ajdovi rezanci]]
Pri ajdi uporabljamo predvsem njena [[seme]]na, iz katerih z luščenjem naredimo ajdovo kašo, z mletjem pa ajdovo [[moka|moko]]. Ajdovo kašo uživamo kuhano (kot prikuho) ali pečeno (podobno kot rižev narastek). Iz ajdove moke pripravljamo [[ajdovi žganci|ajdove žgance]], [[ajdov krapec|ajdove krapce]], [[kruh]], [[štruklji|štruklje]], [[rezanci|rezance]], [[palačinke]] (ruski kvašeni blini in francoske galette), [[biskvit]]e in druge jedi.

=== Uporaba v ljudskem zdravilstvu ===

Ajda ne vsebuje [[gluten]]a, zato jo lahko uživajo tudi bolniki s [[celiakija|celiakijo]].Iz posušenih cvetočih rastlin si pripravljamo [[čaj]], ki vsebuje veliko [[rutin]]a. Uporabljajo jo za zdravljenje venske insuficience ([[krčne žile]]). Znana slovenska [[narodna pesem]] pravi »Po Koroškem, po Kranjskem že ajda zori...« - vendar jo je na poljih Slovenije vse manj, zaradi toge [[Birokracija|birokratske]] kmetijske politike{{Navedi vir}} in uničenega [[semenarstvo|semenarstva]]. Kupujejo{{Kdo}} slabe [[hibrid]]e, neustrezne našim razmeram.{{Navedi vir}} Zdravilni učinki ajde so tako izgubljeni. Stare sorte ajde so te učinke vsebovale, zlasti tiste, ki so uspevale v višjih legah. V času cvetenja je bila ajda odlična paša za kranjsko čebelo, imela je tudi zelo lep vonj. Ponekod v [[Azija|Aziji]] uživajo tudi sveže mlade rastlinice (podobno kot na Slovenskem beluše ali blitvo), kar pa lahko zaradi vsebnosti [[fagopyrin]]a, ob izpostavljanju svetlobi povzroči kožne izpuščaje.&lt;ref&gt;{{navedi splet|author=Arbor, G.|date=December 2004|url=http://www.townsendletter.com/Dec2004/buckwheat1204.htm|title=''Are Buckwheat Greens Toxic?''|accessdate=2007-04-06|archive-date=2007-06-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20070630141707/http://www.townsendletter.com/Dec2004/buckwheat1204.htm|url-status=dead}} From the Townsend Letter for Doctors &amp; Patients.&lt;/ref&gt;

Z ajdovimi luščinami polnimo vzglavnike, kar pa lahko pri nekaterih ljudeh povzroči alergije.&lt;ref&gt;''Dermatophagoides Farinae, an Important Allergenic Substance in Buckwheat-Husk Pillows'', Yonsei Medical Journal 1987 December;28(4):274-281 [http://www.eymj.org/abstracts/viewArticle.asp?year=1987&amp;month=12&amp;page=274 HTML summary] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070928041555/http://www.eymj.org/abstracts/viewArticle.asp?year=1987&amp;month=12&amp;page=274 |date=2007-09-28 }}, [http://www.eymj.org/1987/pdf/274.pdf Full text PDF] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090327032926/http://www.eymj.org/1987/pdf/274.pdf |date=2009-03-27 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;''Endotoxin and House Dust Mite Allergen Levels on Synthetic and Buckwheat Pillows'', Journal of Korean Medical Science, 2004; 19: 505-8
ISSN 1011-8934 [http://jkms.kams.or.kr/2004/pdf/08505.pdf PDF] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20111006081418/http://jkms.kams.or.kr/2004/pdf/08505.pdf |date=2011-10-06 }}&lt;/ref&gt;

Če govedo zaide v cvetočo ajdo dobi rdečo in srbečo kožo.

== Kemijska sestava ==

{| class=&quot;wikitable&quot;
|colspan=&quot;100%&quot; align=&quot;center&quot; {{bgcolor-blue}}| Seme
|-
| [[Škrob]] || 71–78 % v [[kaša|kaši]]
70–91% v različnih tipih moke.&lt;ref&gt;{{cite journal |author1=Skrabanja V |author2=Kreft I |author3=Golob T |author4=Modic M |author5=Ikeda S |author6=Ikeda K |author7=Kreft S |author8=Bonafaccia G |author9=Knapp M |author10=Kosmelj K | title=Nutrient content in buckwheat milling fractions|url=https://archive.org/details/sim_cereal-chemistry_march-april-2004_81_2/page/172 | journal=Cereal Chemistry| volume=81| issue=2| pages=172–176| year=2004| doi = 10.1094/CCHEM.2004.81.2.172}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite journal| author1=Skrabanja V |author2=Laerke HN |author3=Kreft I| title=Effects of hydrothermal processing of buckwheat (Fagopyrum esculentum Moench) groats on starch enzymatic availability in vitro and in vivo in rats| journal=Journal of Cereal Science| volume=28| issue=2| pages=209–214| year=september 1998| doi = 10.1006/jcrs.1998.020}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite journal| author1=Skrabanja V |author2=Elmstahl HGML |author3=Kreft I |author4=Bjorck IME| title=Nutritional properties of starch in buckwheat products: Studies in vitro and in vivo| journal=Journal of Agricultural and Food Chemistry| volume=49| issue=1| pages=490–496| year=januar 2001| doi=10.1021/jf000779w| pmid=11170616}}&lt;/ref&gt;&lt;br /&gt;
[[Škrob]] je sestavljen iz 25% [[amiloza|amiloze]] in 75% [[amilopektin]]a.
&lt;br /&gt;V odvisnosti od načina toplotne obdelave (kuhanja) lahko vsebuje  od 7 do 37% rezistentnega škroba.
|-
| [[Beljakovine]]|| 18 % z biološko vrednostjo nad 90 %.&lt;ref&gt;{{cite journal| author1=Eggum BO |author2=Kreft I |author3=Javornik B| title=Chemical-Composition and Protein-Quality of Buckwheat (Fagopyrum esculentum Moench)| journal=Qualitas Plantarum-Plant Foods for Human Nutritio| volume=30| issue=3-4| pages=175–179| year=1980| doi=10.1007/BF01094020}}&lt;/ref&gt;
Visoka biološka vrednost je posledica velike vsebnosti [[esencielna aminokislina|esencialnih aminokislin]]&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.agmrc.org/commodities__products/specialty_crops/buckwheat_profile.cfm |title=Buckwheat Profile&lt;!-- Bot generated title --&gt; |accessdate=2010-01-08 |archive-date=2013-11-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131114181816/http://www.agmrc.org/commodities__products/specialty_crops/buckwheat_profile.cfm |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;, posebno [[lizin]]a, [[treonin]]a, [[triptofan]]a in [[žveplo]] vsebujočih aminokislin [[cistein]]a in [[metionin]]a.&lt;ref&gt;{{cite journal| author1=Bonafaccia G |author2=Marocchini M |author3=Kreft I| title=Composition and technological properties of the flour and bran from common and tartary buckwheat| url=https://archive.org/details/food-chemistry_2003-01_80_1/page/9 | journal=Food Chemistry| volume=80| issue=1| pages=9–15| year=2003| doi = 10.1016/S0308-8146(02)00228-5}}&lt;/ref&gt;
|-
| [[Minerali]]|| Vsebuje veliko [[železo|železa]] (60–100 [[ppm]]), [[cink]]a (20–30 ppm) in [[selen]]a (20–50 ppb).&lt;ref&gt;{{cite journal| author1=S. Ikeda |author2=Y. Yamashita  |author3=I. Kreft| title=Essential mineral composition of buckwheat flour fractions| journal=Fagopyrum| volume=17| year=2000| pages=57–61}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite journal | last=Bonafaccia | first=G | last2=Gambelli | first2=L | last3=Fabjan | first3=N | last4=Kreft | first4=I |title=Trace elements in flour and bran from common and tartary buckwheat| url=https://archive.org/details/food-chemistry_2003-10_83_1/page/1 | journal=Food Chemistry| volume=83| issue=1 | year=oktober 2003| pages=1–5| doi = 10.1016/S0308-8146(03)00228-0}}&lt;/ref&gt;
|-
| [[Antioksidant]]i|| 10–200 ppm [[rutin]]a in 0,1–2 % [[tannin]]a&lt;ref&gt;{{cite journal| author1=Kreft S |author2=Knapp M |author3=Kreft I| title=Extraction of rutin from buckwheat (Fagopyrum esculentum Moench) seeds and determination by capillary electrophoresis| journal=Journal of Agricultural and Food Chemistry| volume=47| issue=11| pages=4649–4652| year=november 1999| doi = 10.1021/jf990186p| pmid=10552865}}&lt;/ref&gt;
|-
| Aromatične snovi|| [[Salicilaldehid]] (2-hidroksibenzaldehid) so identificirali kot najbolj značilno sestavino ajdovega vonja&lt;ref&gt;{{cite journal| author1=Janes D|author2= Kreft S| title=Salicylaldehyde is a characteristic aroma component of buckwheat groats| journal=Food Chemistry| volume=109| issue=2| pages=293–298| year=2008| doi=10.1016/j.foodchem.2007.12.032}}&lt;/ref&gt;. [[2,5-dimetil-4-hidroksi-3(2H)-furanon]], [[(E,E)-2,4-dekadienal]], [[fenilacetaldehid]], [[2-metoksi-4-vinilfenol]], [[2-Nonenal|(E)-2-nonenal]], [[dekanal]] in [[heksanal]] prav tako prispevajo k vonju. Vsi imajo [[vrednost aktivnosti vonja]] nad 50&lt;ref&gt;{{cite journal |author1=Janes D |author2=Kantar D |author3=Kreft S |author4=Prosen H| title=Identification of buckwheat (Fagopyrum esculentum Moench) aroma compounds with GC-MS| journal=Food Chemistry| volume=112| issue=1| pages=120–124 | date=2009-01-09 | doi=10.1016/j.foodchem.2008.05.048}}&lt;/ref&gt;.
|-
|colspan=&quot;100%&quot; align=&quot;center&quot; {{bgcolor-blue}} | Zel
|-
| [[Antioksidant]]i|| 1–10% [[rutin]]a in 1–10% [[tannin]]a&lt;ref&gt;{{cite journal| author1=Kreft S |author2=Strukelj B |author3=Gaberscik A |author4=Kreft I| title=Rutin in buckwheat herbs grown at different UV-B radiation levels: comparison of two UV spectrophotometric and an HPLC method| url=https://archive.org/details/sim_journal-of-experimental-botany_2002-08_53_375/page/1801 | journal=J Exp Bot| year=avgust 2002| volume=53| issue=375| pages=1801–4| doi = 10.1093/jxb/erf032| pmid=12147730}}&lt;/ref&gt;
|-
| [[Fagopirin]]|| 0,4 do 0,6&amp;nbsp;mg/g [[fagopirin]]ov (odkrili so vsaj 3 podobne spojine)&lt;ref&gt;{{cite journal| author1=Eguchi K |author2=Anase T |author3=Osuga H | title=Development of a High-Performance Liquid Chromatography Method to Determine the Fagopyrin Content of Tartary Buckwheat (Fagopyrum tartaricum Gaertn.) and Common Buckwheat (F. esculentum Moench)| journal=Plant Production Science| year=2009| volume=12| issue=4| pages=475–480| doi = 10.1626/pps.12.475}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite journal| author1=Ožbolt L |author2=Kreft S |author3=Kreft I |author4=Germ M |author5=Stibilj V | title=Distribution of selenium and phenolics in buckwheat plants grown from seeds soaked in Se solution and under different levels of UV-B radiation | journal=Food Chemistry| year=2008| volume=110| issue=3| pages=691–696 | doi = 10.1016/j.foodchem.2008.02.073}}&lt;/ref&gt;
|}

== Reference ==

* [http://www.hort.purdue.edu/newcrop/afcm/buckwheat.html Alternative Field Crops Manual]
* Damania, A.B. 1998. &quot;Diversity of Major Cultivated Plants Domesticated in the Near East&quot;.[http://www.ipgri.cgiar.org/publications/HTMLPublications/47/ch07.htm] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20050119053132/http://www.ipgri.cgiar.org/Publications/HTMLPublications/47/ch07.htm |date=2005-01-19 }}
* Mazza, G. 1992. ''Buckwheat (Fagopyrum esculentum), the crop and its importance'', p.&amp;nbsp;534-539. In: R. MacRae (ed.). Encyclopedia of food science, food technology and nutrition. Academic Press Ltd., London.
* Mazza, G. 1993. ''Storage, Processing, and Quality Aspects of Buckwheat Seed'', p.&amp;nbsp;251-255. In: J. Janick and J.E. Simon (eds.), New crops. Wiley, New York.
* Marshall, H.G. and Y. Pomeranz. 1982. ''Buckwheat description, breeding, production and utilization'', p.&amp;nbsp;157-212 In: Y. Pomeranz (ed.). Advances in cereal science and technology. Amer. Assoc. Cereal Chem., St. Paul, MN.
* McGregor, S.E. 1976. ''Insect Pollination Of Cultivated Crop Plants'', chap. 9 Crop Plants and Exotic Plants. U.S. Department of Agriculture. ''As found on the website of the Carl Hayden Bee Research Center of the [[United States Department of Agriculture|USDA]] Agricultural Research Service''.[http://gears.tucson.ars.ag.gov/book/chap9/buckwheat.html] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20041015101618/http://gears.tucson.ars.ag.gov/book/chap9/buckwheat.html |date=2004-10-15 }}

== Opombe ==
{{sklici}}
==Zunanje povezave==
{{Kategorija v zbirki|Fagopyrum esculentum}}[http://fagopyrum.uhostall.com/ Iskalnik] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150909164416/http://fagopyrum.uhostall.com/ |date=2015-09-09 }} po arhivskih številkah revije o ajdi Fagopyrum{{Wikivrste|Fagopyrum esculentum|Ajda}}

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Žita]]
[[Kategorija:Dresnovke]]</text>
      <sha1>cw1rfynu9gk976z17foycgq6r80im26</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Lokalne pizde</title>
    <ns>0</ns>
    <id>134841</id>
    <revision>
      <id>6774128</id>
      <parentid>6613545</parentid>
      <timestamp>2026-11-03T10:31:37Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-58449-05</username>
        <id>268349</id>
      </contributor>
      <comment>/* Zasedba */ Dodal</comment>
      <origin>6774128</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2319" sha1="ngg11cwc5atvath6h7bzoq79ta2d2xg" xml:space="preserve">{{Infopolje Glasbeni ustvarjalec
| Name                = Lokalne pizde
| Background          = group_or_band
| Origin              = {{ikonazastave|Slovenija}} Celje, Slovenija
| Genre               = [[Punk rock]], [[rock]]
| Years_active        = 1988–2000; 2011–2012;
| Label               = Slusaj Najglasnije, Zagreb
|
}}

'''Lokalne pizde''' je [[punk rock]] skupina iz [[Vojnik]]a pri [[Celje|Celju]]. Ime si je nadela po skladbi skupine [[Pankrti]]. Jedro tvori [[pevec]] in [[besedilopisec]] Ervin Sikošek, ki je občasno tudi igral [[kitara|kitaro]] ali [[bas kitara|bas kitaro]]. Redno se pojavlja tudi njegova dolgoletna partnerica Natalija Lešnik – kot [[bobnar|bobnarka]] ali na spremljevalnih vokalih.

Ustanovljena je bila leta 1988. V letu 1996 je izdala album Dost je sranja. Leta 1998 so posneli album Slovenija in nastopili v znanih klubih, kot so MKNŽ [[Ilirska Bistrica]], KLjUB [[Celje]], Channel Zero na Metelkovi. Konec leta 1999 so s strani TV studia City prejeli zlati želod za izdajo albuma z naslovom Slovenija.&lt;ref&gt;[http://www.slorock.si/lokalne-pizde/] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120511094825/http://www.slorock.si/lokalne-pizde |date=2012-05-11 }}&lt;/ref&gt;

Zaradi družinskih obveznosti in rojstva otrok je zasedba pavzirala med letoma 2000 in 2011. Slovenski Punk Rock Portal jih je decembra 2011 proglasil za bend meseca.

Februarja 2012 so pri zagrebški založbi Slušaj najglasnije izdali album Rokenrol.

==Zasedba==
; 1998
*Ervin Sikošek – vokal
*[[Actooon]], bas
*[[Matjaž Naglič]] – kitara
*Pero Schmidt – bobni
*Natalija Lešnik – spremljevalni vokal

; 2011
*Ervin Sikošek – vokal
*Tomaž Brumec – bas kitara
*Miha Pirc – bobni
*Actooon, kitara

==Diskografija==
*Dost je sranja (kaseta, Chaos Records, 1996)
*Slovenija? (CD, Chaos Records, 1998)
*Rokenrol (CD, Slušaj najglasnije, 2012)
*Dost je sranja (CD, Slušaj najglasnije, 2013)

==Recenzije==
*http://www.terapija.net/mjuzik.asp?ID=13963  Terapija.net

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* {{Discogs artist}}

[[Kategorija:Slovenske punk skupine]]
[[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 1988]]
[[Kategorija:Glasbene skupine, razpadle leta 2000]]
[[Kategorija:Glasbene skupine, obujene leta 2011]]
[[Kategorija:Glasbene skupine, razpadle leta 2012]]</text>
      <sha1>ngg11cwc5atvath6h7bzoq79ta2d2xg</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>MediaWiki:Wikimediaplayer.js</title>
    <ns>8</ns>
    <id>141085</id>
    <revision>
      <id>6773914</id>
      <parentid>5433302</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T19:47:46Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Maintenance script</username>
        <id>131478</id>
      </contributor>
      <comment>Use thumb.wikimedia.org for thumbnails ([[phab:T427465]], Operator: Ladsgroup)</comment>
      <origin>6773914</origin>
      <model>javascript</model>
      <format>text/javascript</format>
      <text bytes="5968" sha1="ah9nkulyyp5g3qqymveu3uleyaig4mw" xml:space="preserve">//Wikimediaplayer, Based on wikiminiatlas by dschwen
//&lt;pre&gt;
var wikimediaplayer =
{
 wmpconfig:
 {
  width  : 400,
  height : 450,
  playerurl : 'http://tools.wikimedia.de/~gmaxwell/jorbis/JOrbisPlayer.php',
  buttonImage: '//thumb.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/0/0c/Nuvola_apps_kaboodle.png/18px-Nuvola_apps_kaboodle.png',
  largebuttonImage: '//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/0/0c/Nuvola_apps_kaboodle.png',
  imgbase   : 'http://tools.wikimedia.de/~dschwen/wikiminiatlas/tiles/'
 },

 strings:
 {
  buttonTooltip : {
   en:'Play media',
   sl:'Predvajaj'
  },
  close : {
   de:'schließen',
   en:'close',
   eu:'itxi',
   es:'cerrar',
   sl:'zapri'
  }
 },

 link : null,
 links : null,

 language : 'sl',
 iframe : { div: null, iframe: null, closebutton: null},

 playpath : '',

 // cross-browser event attachment (John Resig)
 // http://www.quirksmode.org/blog/archives/2005/10/_and_the_winner_1.html
 addEvent : function ( obj, type, fn )
 {
  if (obj.addEventListener)
   obj.addEventListener( type, fn, false );
  else if (obj.attachEvent)
  {
   obj[&quot;e&quot;+type+fn] = fn;
   obj[type+fn] = function() { obj[&quot;e&quot;+type+fn]( window.event ); }
   obj.attachEvent( &quot;on&quot;+type, obj[type+fn] );
  }
 },

  // vertikale position auf der Seite bestimmen
 totalOffset : function( obj, offset )
 {
  if( obj.offsetParent == null || 
      obj.offsetParent.id == 'content' )
   return offset + obj.offsetTop;
  else
   return wikimediaplayer.totalOffset(obj.offsetParent, offset + obj.offsetTop );
 },

 // move iframe around and toggle visibility
 toggleIFrame : function( e )
 {
  with(wikimediaplayer)
  {
   var newurl = this.playparam;

   if(iframe.div.style.visibility != &quot;visible&quot; ||
      ( ( iframe.iframe.src != newurl ) &amp;&amp; ( this.playparam != '' ) ) )
   {
    if( iframe.iframe.src != newurl )
    {
     iframe.iframe.src = newurl;
    }
    iframe.div.style.top = (totalOffset( this, 0 ) + 20 ) + 'px';
    iframe.div.style.visibility=&quot;visible&quot;;
   }
   else {
    iframe.div.style.visibility=&quot;hidden&quot;;
    iframe.iframe.src = &quot;&quot;;
   }
  }
  return false;
 },

 // Insert the IFrame into the page.
 loader : function()
 {
  // apply settings

  with(wikimediaplayer)
  {
   language = window.location.host.substr(0,2);
   var neediframe=0;
   links = document.getElementsByTagName('a');
   for( var key = 0; key &lt; links.length; key++ )
   {
    link = links[key];
    if( link.href &amp;&amp; 
        ( link.href.substr(0,wmpconfig.playerurl.length) == wmpconfig.playerurl ) )
    {
     playerlink = link.href;
   

      playbutton = document.createElement('img');
      playbutton.title = strings.buttonTooltip['en'];
      playbutton.style.padding = '0px 3px 0px 0px';
      playbutton.style.cursor = 'pointer';
      playbutton.src = wmpconfig.buttonImage;
      playbutton.playparam = playerlink;
      addEvent( playbutton, 'click', toggleIFrame );
      neediframe=1;

      // link.parentNode.insertBefore(playbutton, link.nextSibling);
      link.parentNode.insertBefore(playbutton,link);
     }
   } //for

   //Big icon for image pages.
   if (mw.config.get('wgNamespaceNumber')==6){
   divi = document.getElementById('file');
   if (!divi)
     return;
   links = divi.getElementsByTagName('a');
   var filere= /\/([^\/]*?.[Oo][Gg][Gg])$/
   for( var key = 0; key &lt; links.length; key++ )
   {
    link = links[key];
    if( link.href &amp;&amp; 
        ( filere.test(link.href) ))
    {
     filere.exec(link.href)
     playerlink = wmpconfig.playerurl + '?path=' + RegExp.$1;

      playbutton = document.createElement('img');
      playbutton.title = strings.buttonTooltip['sl'];
      playbutton.style.padding = '0px 3px 0px 0px';
      playbutton.style.cursor = 'pointer';
      playbutton.src = wmpconfig.largebuttonImage;
      playbutton.playparam = playerlink;
      addEvent( playbutton, 'click', toggleIFrame );
      neediframe=1;

      // link.parentNode.insertBefore(playbutton, link.nextSibling);
      link.parentNode.insertBefore(playbutton,link);
     }
   } //for link
   }

   if (neediframe==1) {
     // iframe vorbereiten
     iframe.div = document.createElement('div');
     iframe.div.style.visibility = 'hidden';
     iframe.div.style.width = (wmpconfig.width+12)+'px';
     iframe.div.style.height = (wmpconfig.height+12)+'px';
     iframe.div.style.margin = '0px';
     iframe.div.style.padding = '0px';
     iframe.div.style.backgroundColor = 'white';
     iframe.div.style.position = 'absolute';
     iframe.div.style.right = '2em';
     iframe.div.style.top = '1em';
     iframe.div.style.border = '1px solid gray';
     iframe.div.style.zIndex = 13;

     iframe.closebutton = document.createElement('img');
     iframe.closebutton.title = strings.close[language];
     iframe.closebutton.src = '//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/d/d4/Button_hide.png';
     iframe.closebutton.style.zIndex = 15;
     iframe.closebutton.style.position = 'absolute';
     iframe.closebutton.style.right = '11px';
     iframe.closebutton.style.top = '11px';
     iframe.closebutton.style.width = '18px';
     iframe.closebutton.style.cursor = 'pointer';
     iframe.closebutton.playparam = '';
     addEvent( iframe.closebutton, 'click', toggleIFrame );

     iframe.iframe = document.createElement('iframe');
     iframe.iframe.border = '0';
     iframe.iframe.style.zIndex = 14;
     iframe.iframe.style.position = 'absolute';
     iframe.iframe.style.right = '1px';
     iframe.iframe.style.top = '1px';
     iframe.iframe.style.width = (wmpconfig.width+10)+'px';
     iframe.iframe.style.height = (wmpconfig.height+10)+'px';
     iframe.iframe.style.margin = '0px';
     iframe.iframe.style.padding = '0px';

     iframe.div.appendChild(iframe.iframe);
     iframe.div.appendChild(iframe.closebutton);

     var content = document.getElementById('content');
     content.insertBefore(iframe.div,content.childNodes[0]);
    } //with
  }
 }

}

//
// Hook up installation function
//
$(wikimediaplayer.loader);

//&lt;/pre&gt;</text>
      <sha1>ah9nkulyyp5g3qqymveu3uleyaig4mw</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Mcheta</title>
    <ns>0</ns>
    <id>142126</id>
    <revision>
      <id>6773931</id>
      <parentid>6505758</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T19:58:42Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <comment>/* Pobratena mesta */ razločitev, drugi drobni popravki  [[Project:AWB|AWB]]</comment>
      <origin>6773931</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="12932" sha1="djq5cfdngj72nl6erp8lesy8ksqwcbu" xml:space="preserve">{{Infopolje Naselje
|official_name     = Mcheta
|native_name       = {{lang-ka|მცხეთა}}
|other_name        = 
|nickname          = 
|settlement_type   = Mesto
|motto             = 
|image_skyline     = Mtskheta panorama with the Svetitskhoveli cathedral (January 2013).jpg
|imagesize         = 
|image_caption     = 
|image_flag        = 
|image_seal        = 
|image_map         = 
|map_size          = 
|pushpin_map       = Gruzija
|map_caption       = Geografski položaj Mchete v Gruziji
|latd=41 |latm=51 |lats=0 |latNS=N
|longd=44 |longm=43 |longs=0 |longEW=E
| coordinates_display = inline,title
|subdivision_type  = Država
|subdivision_name  = {{flag|Gruzija}}
|subdivision_type1 = Regija (‘’Mhare’’)
|subdivision_name1 = [[Mcheta-Mtianeti]]
|established_title = Ustanovljeno
|established_date  = 1000 pr. n. št.
|population        = 7940&lt;ref name=&quot;აღწერა 2014&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.geostat.ge/index.php?action=page&amp;p_id=2152&amp;lang=geo |title=მოსახლეობის საყოველთაო აღწერა 2014 |date=november 2014 |publisher=საქართველოს სტატისტიკის ეროვნული სამსახური |accessdate=6 september 2016}}&lt;/ref&gt;
|timezone          = Gruzijski čas
|utc_offset        = +4
|timezone_DST      = 
|utc_offset_DST    = 
|elevation_m       = 480
|website           = http://www.mtskheta-mtianeti.gov.ge
| footnotes        = 
{{Infobox World Heritage Site|child=yes
| WHS         = Historical Monuments of Mtskheta
| State Party = [[Gruzija]]
| Type        = Kulturni
| Criteria    = iii, iv
| ID          = 708
| Year        = 1994
| Session     = 18.
| Danger      = 2009 — 2016&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://whc.unesco.org/en/news/1521/|title=Historical Monuments of Mtskheta, Georgia, removed from List of World Heritage in Danger|first=UNESCO World Heritage|last=Centre|website=UNESCO World Heritage Centre|accessdate=3 May 2019}}&lt;/ref&gt;
| area        = 3,85 ha
| buffer_zone = 2382,5 ha
| noicon      = false &lt;!-- za izključitev izpisa &quot;Uredi na Wikipodatkih&quot; --&gt;
}}
}}

'''Mcheta''' ({{lang-ka|მცხეთა}}) je eno najstarejših mest v [[Gruzija|Gruziji]], v regiji [[Mcheta-Mtianeti]] v bližini [[Tbilisi]]ja. Mcheta je bila med 3. st. pr. n. št. in 5. st. n. št. prestolnica gruzijskega Iberijskega kraljestva. V tem mestu so [[Gruzijci]] leta 317 sprejeli krščanstvo in Mcheta je še vedno center gruzinske pravoslavne cerkve.

Zaradi zgodovinskega pomena in več kulturnih spomenikov je bilo z naslovom ''Zgodovinski spomeniki Mcheta'' leta 1994 mesto uvrščeno na seznam Unescove svetovne dediščine. Kot rojstni kraj in eno najbolj živahnih središč krščanstva v Gruziji je bilo mesto razglašeno za ''[[sveto mesto]]'' [[Gruzinska pravoslavna cerkev| Gruzinske pravoslavne cerkve]] leta 2014.&lt;ref name=&quot;agenda1&quot;&gt;{{navedi novice|title=Historical city Mtskheta becomes &quot;Holy City&quot;|url=http://agenda.ge/news/11866/eng|accessdate=21 December 2014|work=Agenda.ge|date=7 April 2014|archive-date=2014-10-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20141006074953/http://agenda.ge/news/11866/eng|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Unesco je leta 2016 zgodovinske spomenike Mchete postavil pod okrepljeno zaščito, mehanizem, ustanovljen z drugim protokolom iz leta 1999 k Haaški konvenciji o varstvu kulturnih dobrin iz leta 1954 v primeru oboroženih spopadov.&lt;ref name=&quot;Armed Conflict and Heritage&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.unesco.org/new/en/culture/themes/armed-conflict-and-heritage/protection/enhanced-protection/georgia/|title=Georgia &amp;#124; United Nations Educational, Scientific and Cultural Organization|website=www.unesco.org|accessdate=3 May 2019}}&lt;/ref&gt;

== Zgodovina ==
=== Ustanovitev ===
Arheološki dokazi zasledujejo človeško naseljevanje na območju Mchete od 2. tisočletja pred našim štetjem do zgodnjega 1. tisočletja našega štetja &lt;ref name=&quot;ReferenceA&quot;&gt;Джанберидзе Н., Мачабели К. (1981) Тбилиси. Мцхета. Москва: Искусство, 255 c. &lt;/ref&gt;. Številni pokopi iz [[bronasta doba|bronaste dobe]] (začetek 1. tisočletja pred našim štetjem) dokazujejo, da je bila Mcheta v tistem obdobju že pomembno naselje.

Po navedbah ''[[Gruzijske kronike|Gruzijskih kronik]]'' je Mcheto ustanovil Mchet, sin mitološkega praočeta Kartlosa, istoimenskega prednika Gruzijcev. Zid okoli mesta je zgradil [[Nimrod]]ov prednik Ardam. Po drugi različici, ki so jo zgodovinarji bolj sprejeli, so Mcheto ustanovili starodavni Meshetijci v 5. stoletju pred našim štetjem &lt;ref&gt;Александр Джавахишвили. &quot;География Грузинской СССР&quot;. Госиздат Грузинской ССР. 1955. P. 162 &quot;Недалеко от Тбилиси расположен древнейший город Грузии — Мцхета (основан приблизительно в V веке до н. э.)&quot;&lt;/ref&gt;.

=== Prestolnica Iberijske kraljevine ===
Mcheta je bilo glavno mesto zgodnjega gruzijskega [[Kavkaška Iberija| Iberijskega kraljestva]] od 3. stoletja pred našim štetjem do 5. stoletja našega štetja. Kronike omenjajo, da je Iberijsko kraljestvo in njegovo glavno mesto osvojil [[Aleksander Veliki]] v 4. stoletju pred našim štetjem, vendar nekateri zgodovinarji tega ne sprejemajo. Sčasoma je vladar, ki ga je imenoval Aleksander, porušil obzidje Mchete in pustil le štiri trdnjave, ena od njih je danes znana kot [[Armazi]].

Starodavni viri iz 4. do 3. stoletja pred našim štetjem omenjajo, da je imela Mcheta številne soseske. Med njimi so Armazis-cihe, Tzitzamuri, Džvari in druge. Tako kot ostala gruzijska mesta je bila razdeljena na mesto in citadelo.

Tako izkopavanja kot ''Gruzijske kronike'' pripovedujejo o precejšnji gradnji v [[helenistično obdobje|helenističnem obdobju]]: stanovanjske hiše, palače in utrdbe. Nov zid okoli Mchete je postavil prvi gruzijski kralj [[Farnavaz I. Iberijski|Frnavaz I.]] v začetku 3. stoletja pred našim štetjem, pozneje ga je okrepil njegov sin [[Saurmag  I. Iberijski|Saurmag I.]] v poznem 3. - začetku 2. stoletja pred našim štetjem. Ob koncu 2. - začetku 1. stoletja je kralj [[Farnajom Iberijski|Farnajom]] okrepil odnose s Perzijci in povabil [[Zaratustrstvo |zaratustrske]] duhovnike, da se naselijo v Mcheti. To je verjetno vodilo v gradnjo templjev v mestu, a arheoloških dokazov o tem ni. Ponovno so bile stene Mchete izboljšane med vladavino [[Farnavaz II. Iberijski|Bartoma]] v 1. stoletju pred našim štetjem, kasneje pa tudi pod Aderkom, pogosto identificiranim kot [[Farasman I. Iberijski|Farasman I.]] Slednji kralj je povezan s pojavom prvih krščanskih skupnosti v Kartliju in prihodom [[Sveta Tunika|svete Tunike]] v Mcheto, ki so jo iz [[Jeruzalem]]a prinesli lokalni Judje.

Mesto je bilo v tistem obdobju močno utrjeno. [[Obzidje]] je bilo na obeh straneh reke Mtkvari, varovale so ga tri utrdbe. Glavna [[citadela]] Armazi na gori Bagineti je nadzirala vhod z juga in vzhoda, [[Cicamuri]] ob vznožju gore Džvari s severa in Sarkine z zahoda.

Mcheta je bila mesto zgodnjekrščanske dejavnosti, ki je povzročila pokristjanjenje Iberije, kjer je bilo krščanstvo leta 337. razglašeno za državno vero in ostaja sedež Gruzinske pravoslavne cerkve. V tistem obdobju je bila Mcheta kulturno razvito mesto. Nagrobnik iz konca 4. in začetka in 5. stoletja, najden v nekropoli [[Samostan Samtavro |Samtavro]], vsebuje [[epitaf]] v [[grščina|grščini]], ki pripoveduje o glavnem arhitektu in umetniku Mchete, Aureliusu Acholisu.

V prvih letih po prevzemu [[krščanstvo|krščanstva]] je bila v središču mesta zgrajena majhna lesena cerkev, ki je kasneje postala [[stolnica sv. Chovelija]] (''Svetichoveli'']]. Arheološka izkopavanja so razkrila ostanke lesene cerkve znotraj stolnice. Do 5. stoletja našega štetja majhna cerkev ni več zadovoljevala rastoče skupnosti mesta in [[Vahtang I. Iberijski]] (Gorgasali) je zgradil veliko [[bazilika (zgradba)|baziliko]], največjo cerkev Marijinega vnebovzetja v Gruziji, sv. Choveli, ki je preživela do 11. stoletja. Prvi [[katolikos]] je bil izvoljen v 5. stoletju, njegovo prebivališče pa je bilo v sv. Choveliju v Mcheti.

=== Srednji vek ===
[[File:Gamsakhurdia street, Mtskheta. (Photo A. Muhranoff, 2011).jpg|thumb|Sv. Choveli iz stare ulice]]
Kralj Dači Iberijski (zgodnje 6. stoletje n. št.), ki je bil naslednik Vahtanga I., je po volji očeta prestavil prestolnico iz Mchete v lažje branjen Tbilisi. Potem je pomen Mchete začel upadati, medtem ko je pomen Tbilisija naraščal. Vendar so se v Mcheti še vedno odvijala kronanja, mesto pa je bilo tudi pokopališče večine gruzijskih kraljev do konca kraljestva v 19. stoletju.

V 11. stoletju je postala bazilika sv. Chovelija spet premajhna in katolikos Melčizedek I. je zgradil je novo cerkev na njej.

=== Sodobnost ===
Staro mesto leži na sotočju rek Kura / Mtkvari in [[Aragvi (reka)|Aragvi]].

Kot priznanje za svojo vlogo v gruzijski krščanski zgodovini je mesto Mcheta dobilo status ''svetega mesta'' s strani katolikosa patriarha Ilije II. Gruzijskega v skladu s pisnim testamentom njegovega predhodnika iz 11. stoletja Melčizedeka I. Gruzijskega.

== Geografija ==
Mesto Mcheta je postavljeno na planoti, obkroženi z gorami, ob sotočju rek Mtkvari in Aragvi. Mestu se s severa približa [[Visoki Kavkaz]], z juga pa [[Mali Kavkaz]].

== Spomeniki ==
[[Stolnica Svetichoveli]] (11. stoletje), [[samostan Samtavro]] (4. stoletje) in [[samostan Džvari]] (6. stoletje) v Mcheti spadajo med najpomembnejše spomenike gruzijske krščanske arhitekture in so zgodovinsko pomembni pri razvoju srednjeveške arhitekture na celotnem Kavkazu. Posebnega pomena so zgodnji napisi, ki predstavljajo dragoceno referenco pri preučevanju porekla zgodnje [[gruzinska abeceda|gruzinske abecede]]. Nekropola Samtavro, grobišče severno od samostana, je datirana med sredino 3. tisočletja pred našim štetjem in 10. stoletjem.
[[File:Mtskheta, Georgia — Jvari Monastery.jpg|thumb|right|Samostan Džvari]]
[[File:Mccheta, Klasztor Samtawro Panorama. 2017.jpg|thumb|left|Samostan Samtavro]]

Na obrobju Mchete so ruševine trdnjave Armazcihe (3. stoletje pred našim štetjem), akropola Armazcihe (iz konca 1. stoletja pred našim štetjem), ostanki ''Pompejevega mostu'' (po legendah so ga zgradili rimski legionarji Pompeja Velikega v 1. stoletju pred našim štetjem), fragmentarni ostanki kraljeve palače (1. – 3. stoletje našega štetja), bližnje grobnice iz 1. stoletja našega štetja in trdnjava Bebris cihe (14. stoletje). Omembe vredna sta tudi Inštitut za arheologijo in vrt Miheila Mamulašvilija. Obstaja tudi spomenik kiparki Eleni Mačabeli.
[[File:Pompeybridge1.JPG|thumb|right|&quot;Pompejev most&quot;, avgusta 2008]]

V bližini železniške postaje Mcheta je bil obnovljen [[mavzolej]] bogate ženske iz 1. stoletja našega štetja. Zgradba posnema hišo z dobro obdelanimi bazami in [[pediment]]om. Streha je bila prekrita s strešniki. Med najdbami v mavzoleju je bil majhen bronast kip mladeniča, ki igra flavto.&lt;ref&gt;Джанберидзе Н., Мачабели К. (1981) Тбилиси. Мцхета. Москва: Искусство, 255 c.&lt;/ref&gt;

== Grožnje ==
Zgodovinski spomeniki Mchete so bili nedavno uvrščeni na Unescov seznam ogrožene svetovne dediščine, saj so kot glavno grožnjo dolgoročnemu ohranjanju najdišč navedli »resno poslabšanje kamnoseškega dela in fresk«.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://whc.unesco.org/en/news/535/|title=Georgia’s Historical Monuments of Mtskheta inscribed on Danger List|first=UNESCO World Heritage|last=Centre|website=UNESCO World Heritage Centre|accessdate=3 May 2019}}&lt;/ref&gt;

== Pobratena mesta ==
*{{ikonazastave|Francija}} [[Leuville-sur-Orge]], [[Francija]]
*{{flagicon|GRE}} [[Argos (mesto)|Argos]], Grčija (1991)&lt;ref name=&quot;Greek twinnings&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.kedke.gr/uploads/twinnedcities.pdf|title=Twinnings|accessdate=2013-08-25|work=Central Union of Municipalities &amp; Communities of Greece|archive-date=2017-06-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20170630221808/http://www.kedke.gr/uploads/twinnedcities.pdf|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Viri ==
*Abashidze, Irakli. Ed. Georgian Encyclopedia. Vol. IX. Tbilisi, Georgia: 1985.
*Amiranashvili, Shalva. History of Georgian Art. Khelovneba: Tbilisi, Georgia: 1961.
*Grigol Khantsteli. Chronicles of Georgia.
*Rosen, Roger. Georgia: A Sovereign Country of the Caucasus. Odyssey Publications: Hong Kong, 1999. ISBN 962-217-748-4

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki|Mtskheta}}
*[http://www.caucasus-pictures.blogspot.com/search/label/Mzcheta Pictures of Mtskheta]

[[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Gruziji]]
[[Kategorija:Mesta, po katerih so poimenovali asteroid]]
[[Kategorija:Sveta mesta]]
[[Kategorija:Mcheta|*]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>djq5cfdngj72nl6erp8lesy8ksqwcbu</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Srednjeatlantski hrbet</title>
    <ns>0</ns>
    <id>145311</id>
    <revision>
      <id>6773985</id>
      <parentid>6271835</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T20:46:40Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Upwinxp</username>
        <id>126544</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>mapiranje -&gt; kartiranje</comment>
      <origin>6773985</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9022" sha1="atkida73r1dj7u3usvowk866y16hfg8" xml:space="preserve">[[Image:Mid-atlantic ridge map.png|thumb|200px|Karta srednjeatlantskega hrbta]]
'''Srednjeatlantski hrbet''' je srednjeoceanski hrbet (greben), divergentna meja [[Tektonska plošča|tektonske plošče]] ali konstruktivna mejna ploskev, ki je  na dnu [[Atlantski ocean|Atlantskega oceana]] in je del najdaljšega gorskega območja na svetu. V severnem Atlantiku ločuje evrazijsko in severnoameriško ploščo, medtem ko v Južnem Atlantiku ločuje afriško in južnoameriško ploščo. Hrbet se razteza od križišča z Gakkelovim grebenom (Srednji Arktični greben) severovzhodno od [[Grenlandija|Grenlandije]] proti jugu do trojnega stičišča Bouvet v južnem Atlantiku. Čeprav je srednjeatlantski hrbet večinoma podvodna značilnost, imajo njegovi deli dovolj prostora, da se dvigajo nad morsko gladino. Odsek hrbta, ki vključuje otok [[Islandija|Islandijo]], je znan tudi kot '''Reykjanes Ridge'''. Hrbet se širi s povprečno hitrostjo 2,5 centimetra na leto.&lt;ref name=&quot;USGS_understanding&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://pubs.usgs.gov/gip/dynamic/understanding.html|title=Understanding plate motions|last=USGS|date=5 May 1999|accessdate=13 March 2011}}&lt;/ref&gt;

== Odkritje ==
[[Image:Pangea animation 03.gif|thumb|200px|Animacija razdelitve Pangee]]
Da je hrbet pod Atlantskim oceanom je prvič sklepal Matthew Fontaine Maury leta 1850. Obstoj hrbta je bil odkrit med [[Ekspedicija Challenger|ekspedicijo HMS Challenger]] leta 1872. &lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last1=Hsü|first1=Kenneth J.|title=Challenger at Sea: A Ship That Revolutionized Earth Science|date=1992|publisher=Princeton University Press|isbn=0-691-08735-0|page=57|url=https://books.google.com/books?id=ZlQABAAAQBAJ&amp;pg=PA57}}&lt;/ref&gt; Ekipa znanstvenikov na krovu, ki jo je vodil Charles Wyville Thomson, je odkrila velik dvig sredi Atlantika, medtem ko je preiskovala prihodnjo lokacijo čezatlantskega telegrafskega kabla. &lt;ref&gt;Redfern, R.; 2001: ''Origins, the Evolution of Continents, Oceans and Life'', University of Oklahoma Press, ISBN 1-84188-192-9, p. 26&lt;/ref&gt; Obstoj takega grebena je potrdil [[sonar]] leta 1925.&lt;ref&gt;Alexander Hellemans and Brian Bunch, 1989, ''Timeline of Science'', Sidgwick and Jackson, London&lt;/ref&gt;. Nemška ekspedicija ''Meteor'' pa je ugotovila, da se je razširil okoli [[Rt dobrega upanja |Rta dobrega upanja]] v [[Indijski ocean]].&lt;ref name=Stein&gt;{{Navedi splet |url=http://ipy.arcticportal.org/ipy-blogs/item/831-a-victory-in-peace-the-german-atlantic-expedition-1925-27 |title=Stein, Glenn, ''A Victory in Peace: The German Atlantic Expedition 1925-27,'' June 2007 |accessdate=2017-06-26 |archive-date=2016-03-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160309101405/http://ipy.arcticportal.org/ipy-blogs/item/831-a-victory-in-peace-the-german-atlantic-expedition-1925-27 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;.

V petdesetih letih 20. stoletja je kartiranje oceanskih tal, ki so ga izvajali Bruce Heezen, Maurice Ewing, Marie Tharp in drugi pokazalo, da je srednjeatlanski hrbet imel čudno [[Batimetrija |batimetrijo]] dolin in grebenov &lt;ref&gt;{{cite journal | last1 = Ewing | first1 = W.M. | authorlink = | authorlink4 = | last2 = Dorman | first2 = H.J. | last3 = Ericson | first3 = J.N. | last4 = Heezen | first4 = B.C. | year = 1953 | title = Exploration of the northwest Atlantic mid-ocean canyon | url = | journal = , Bulletin of the Geological Society of America | volume = 64 | issue = | pages = 865–868 }}&lt;/ref&gt;, pri čemer je bila osrednja dolina [[seizmologija|seizmološko]] aktivna in epicenter številnih [[potres]]ov. &lt;ref&gt;{{cite journal | last1 = Heezen | first1 = B. C. | authorlink2 = | last2 = Tharp | first2 = M. | year = 1954 | title = Physiographic diagram of the western North Atlantic | url = | journal = , Bulletin of the Geological Society of America | volume = 65 | issue = | page = 1261 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite journal | last1 = Hill | first1 = M.N. | last2 = Laughton | first2 = A.S. | year = 1954 | title =  Seismic Observations in the Eastern Atlantic, 1952 | url = | journal = Proceedings of the Royal Society of London, series A, mathematical &amp; physical sciences | volume = 222 | issue = 1150| pages = 348–356 }}&lt;/ref&gt; Ewing, Heezen in Tharp so odkrili, da je hrbet del skoraj 40.000 km dolgega neprekinjenega sistema srednjeoceanskega grebena na tleh vseh [[Zemlja|Zemljinih]] [[ocean]]ov.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |first=Edgar W. |last=Spencer |year=1977 |title=Introduction to the Structure of the Earth |edition=2. |publisher=McGraw-Hill |location=Tokyo |isbn=0-07-085751-2 |url=https://books.google.com/books?id=uAi0AAAAIAAJ }}&lt;/ref&gt; Odkritje tega svetovnega grebenskega sistema je vodilo do teorije [[širjenje morskega dna|širjenja morskega dna]] in splošnega sprejemanja [[Alfred Lothar Wegener|Wegener]]jeve teorije premikanja kontinentov in širitve v prilagojeni obliki [[tektonika plošč|tektonike plošč]]. Hrbet je osrednjega pomena za razpad hipotetičnega super kontinenta [[Pangea|Pangee]], ki se je začel pred približno 180 milijoni let.

== Pomembne lastnosti ==
{{Multiple image
 | image1 = Iceland Mid-Atlantic Ridge Fig16.gif | width1 = 150
 | image2 = Iceland mid atlantic ridge.JPG | width2 = 205
 | footer =Na Islandiji srednjeatlantski hrbet prehaja skozi narodni park Þingvellir in je priljubljena turistična točka.
}}

Srednjeatlantski hrbet vključuje globinsko [[riftna dolina|riftno dolino]], ki poteka po osi hrbta vzdolž skoraj celotne dolžine. Ta razcep označuje dejansko mejo med sosednjimi tektonskimi ploščami, kjer [[magma]] iz [[Zemljin plašč|plašča]] doseže morsko dno, izbruhne kot [[lava]] in proizvaja novo oceansko skorjo, material za plošče.

Blizu [[ekvator]]ja je srednjeatlantski hrbet razdeljen na severnoatlantski hrbet in južnoatlantski hrbet z [[Romanski jarek|Romanskim jarkom]], ozkim podvodnim jarkom z največjo globino 7758 m, ki je ena najglobljih točk Atlantskega oceana. Vendar se ta jarek ne šteje za mejo med Severno in Južnoameriško ploščo, niti med Evroazijsko in Afriško ploščo.

== Otoki ==
Otoki na srednjeatlantskem hrbtu ali blizu njega, od severa do juga, z najvišjimi vrhovi in lokacijo, so:

'''Severna polobla (severnoatlantski hrbet)''':
#[[Jan Mayen]] (Beerenberg, 2277 m n. v.), {{coord|71|06|N|08|12|W}}, v Arktičnem oceanu
#[[Islandija]] (Hvannadalshnúkur v ledeniku [[Vatnajökull]], 2109,6 m n. v.), {{coord|64|01|N|16|41|W}}, hrbet poteka čez otok
#[[Azori]] (Ponta do Pico ali Pico Alto na otoku Pico, 2351 m n. v.), {{coord|38|28|0|N|28|24|0|W|}}
#[[Skale sv. Petra in Pavla]] (Southwest Rock, 22,5 m n. v.), {{coord|00|55|08|N|29|20|35|W|}}

'''Južna polobla (južnoatlantski hrbet)''':
#[[Otok Ascension]] (Vrh, Green Mountain, 859 m n. v.), {{coord|07|59|S|14|25|W}}
#[[Sveta Helena]] (Dianin vrh]], 818 m n. v.) {{coord|15|57|S|5|41|W}}
#[[Tristan da Cunha]] (Queen Mary's Peak, 2062 m n. v.), {{coord|37|05|S|12|17|W}}
#[[Otok Gough]] (Edinburgh Peak, 909 m n. v.), {{coord|40|20|S|10|00|W}}
#[[Otok Bouvet]] (Olavtoppen, 780 m n. v.), {{coord|54|24|S|03|21|E}}

== Geologija ==
[[File:Expl2286 - Flickr - NOAA Photo Library.jpg|thumb|Bazaltne skale hrbta, ki jih je zbiral Hercules ROV leta 2005 na odpravi Lost City.]]
Hrbet sedi na vrhu geološke značilnosti, ki je znana kot '''srednjeatlantski dvig''', ki je progresivna izboklina, ki poteka po dolžini Atlantskega oceana, pri čemer greben počiva na najvišji točki te linearne izbokline. Dvig se je zgodil zaradi razmikanja oceanskih plošč na tem območju. Nastanejo razpoke, iz katerih na površje prihaja lava. Ta divergentna meja se je najprej izoblikovala v [[trias]]u, ko se je niz treh krakov jarkov povezal na super kontinentu Pangei in oblikoval greben. Običajno sta samo dva kraka vsakega triobmočnega jarka postala del razpršene meje plošče. Izjalovljeni kraki se imenujejo ''aulakogeni'' in ti so v srednjeatlantskem hrbtu sčasoma postali številne velike rečne doline, ki jih vidimo vzdolž Amerike in Afrike (vključno reke [[Mississippi]], [[Amazonka]] in [[Niger]]). Kotlina Fundy na atlantski obali Severne Amerike med New Brunswickom in Novo Škotsko v Kanadi je dokaz pradavnega srednjeatlantskega hrbta.

Del srednjeatlantskega hrbta se pojavi na kopnem v Thingvellirju, priljubljeni turistični destinaciji na Islandiji. Tukaj se lahko vidi tudi vzhodni rob severnoameriške plošče.

== Sklici ==
{{sklici}}

==Literatura==
* Evans, Rachel. &quot;[http://www.loc.gov/loc/lcib/0211/tharp.html Plumbing Depths to Reach New Heights: Marie Tharp Explains Marine Geological Maps.]&quot; ''The Library of Congress Information Bulletin.'' November 2002.

==Zunanje povezave==
*[http://www.mar-eco.no/ MAR-ECO, a Census of Marine Life project on life along the Mid-Atlantic Ridge] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150402011542/http://www.mar-eco.no/ |date=2015-04-02 }}

[[Kategorija:Fizična oceanografija]]
[[Kategorija:Geološki procesi]]
[[Kategorija:Tektonika plošč]]
[[Kategorija:Reliefne oblike]]
[[Kategorija:Atlantski ocean]]
[[Kategorija:Geografija Islandije]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>atkida73r1dj7u3usvowk866y16hfg8</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Spuži Kvadratnik</title>
    <ns>0</ns>
    <id>146017</id>
    <revision>
      <id>6774125</id>
      <parentid>6630538</parentid>
      <timestamp>2026-11-03T10:26:35Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-58445-36</username>
        <id>268348</id>
      </contributor>
      <origin>6774125</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4213" sha1="drg5dotc0iirsejvtskmc9jc8zpouic" xml:space="preserve">[[Slika:Leon hot air balloon festival 2010.jpg|thumb|345x345px|Balon Spužija Kvadratnika]]
'''Spuži Kvadratnik''' (originalno ''SpongeBob SquarePants'') je ameriška [[risana serija]], ki so jo pričeli predvajati leta [[1999]]. Od takrat je nastalo 17 sezon s 340 epizodami in 4 celovečernimi filmi (The Spongebob Squarepants movie (2004), Spuži na suhem (2015), Spuži kvadratnik 3 (2020), in Spuži Kvadratnik: Lov na kvadrohlače (2025). Naslovni lik je morska [[spužve|spužva]] kvadratne oblike, ostali liki pa so druge morske [[živali]] ([[morska zvezda]], [[hobotnica]] ...)

Risanka je sinhronizirana v slovenščino, v Sloveniji jo predvaja postaja [[TV3]], Nickelodeon, NickToons, [[POP OTO]], [[POP TV]], [[Kanal A]] in [[Planet TV]].

== Liki ==
* '''Spuži Kvadratnik''' (SpongeBob SquarePants) - je morska spužva in osrednji lik v risanki. Živi v Bikinski Bistrici (Bikini bottom) na dnu morja in ima hišnega ljubljenčka (polža) Garija. Živi v ananasu in dela v restavraciji hitre hrane z imenom Hrustljavi Rak, ki je znan po svojih Rakovih Burgerjih. Še vedno nima izpita za ladjo, saj je že 38-krat padel na praktičnem testu.
* '''Patrik Zvezda''' (Patrick Star/Linke) - je morska zvezda, Spužijev sosed in najboljši prijatelj, ni preveč pameten, je pa zelo smešen in neroden. Živi pod skalo. S Spužijem vedno nagajata svojemu sosedu Marku. Rad lovi meduze s Spužijem. V 6. sezoni izvemo iz dokumenta, da se piše Linke.
* '''Marko Lovkar''' ali '''Marko Kalamar''' (Squidward Tentacles) - tečna [[hobotnica]]. Spužijev drugi sosed, ki meni, da sta Spuži in Patrik nezrela otroka. Obožuje [[umetnost]], [[igranje]] [[Klarinet|klarineta]] in [[ples]]. Prav tako dela v restavraciji s hitro prehrano, kjer dela za blagajno.
* '''Sanči''' (Sandy Cheeks) - je [[veverica]] iz [[Teksas|Teksasa]]. Je Spužijeva najboljša prijateljica. Obvlada [[karate]] in rada zoba lešnike. Je zelo pametna in svoje sposobnostih kaže na nenavadnih izumih, katere ji Spuži večinoma uniči ali pa uporablja v drugačne namene.
* '''Ga. Puff''' (Mrs. Puff) - je [[riba]] napihljivka. Spužijeva učiteljica vožnje (Spuži še ni opravil vozniškega izpita - opravljal ga je že 38-krat). Zelo nerada poučuje Spužija, saj se prav vedno pri praktičnem delu izpita zaleti in zaradi njega mora v bolnico (napihne se), včasih pa tudi v zapor.
* '''G. Rakar''' (Mr. Krabs - Eugene Krabs) - je šef restavracije s hitro hrano, kjer delata Spuži in Marko. Obožuje denar ter se celo kopa v njem. Včasih se zdi, da ima denar raje kot svojo hčer.
* '''Biserka''' (Pearl Krabs) - je kit, hči g. Rakarja, ki ji gre na živce njen oče, ker mu denar več pomeni kot ona. S tem je pokvaril že 16 rojstnih dni.
* '''Plankton''' (Sheldon Plankton) - je zlobnež, ki skuša ukrasti recept Rakovih burgerjev, vendar mu to vedno spodleti, saj g. Rakar in Spuži dobro varujeta recept. Želi zavladati svetu. Ima tudi restavracijo nasproti Hrustljavega Raka, Kanglo Košte, ki je venomer prazna. Poročen pa je z računalnikom po imenu Karin, ki mu svetuje pri kovanju zlobnih načrtov.
* '''Muri''' (Gary the Snail) - polž.
* '''Karin''' (Karen)
* '''Leteči Holandec''' (The Flying Dutchman)
* '''Kralj Neptun''' (King Neptune)
* '''Sirenko in Kalamarnik''' (Mermaid Man and Barnacle Boy)
* '''G. Emz''' (Mr. Emz) - Je riba, ki se pojavi v nekaj epizodah kot televizijski poročnik.
* '''Agent Barni''' (Agent Barney) - Riba, ki deluje kot agent za planktona v načrtu za pridobitev skrivne formule.
== Prizorišča ==
* '''Bikinska Bistrica''' (Bikini Bottom) - mesto.
* '''Hrustljavi rak''' (Krusty Krab) - restavracija g. Rakarja.
* '''Kangla košte''' (Chum Bucket) - restavracija Planktona.
* '''Spužijev ananas''' (Spongebob's pineapple) - dom Spužija kvadratnika
* '''Markova hiša'''
* '''Patrikova skala'''
* '''Sančijina kupola'''
* '''Laguna''' - plaža
* '''Dom g. Rakarja'''
* '''Polja meduz'''

== Filmi ==
Časovno si filmi sledijo:
* [[Spuži Kvadratnik (film)|Spuži Kvadratnik - film]]
* [[Spuži Kvadratnik 2|Spuži Kvadratnik 2 - Spuži na suhem]]
* [[Spuži Kvadratnik 3]]

{{TV-stub}}

[[Kategorija:Risanke]]
[[Kategorija:Medijske franšize]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>drg5dotc0iirsejvtskmc9jc8zpouic</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Lizip</title>
    <ns>0</ns>
    <id>148369</id>
    <revision>
      <id>6773932</id>
      <parentid>6738595</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T19:58:46Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <comment>/* Življenjepis */ razločitev, drugi drobni popravki  [[Project:AWB|AWB]]</comment>
      <origin>6773932</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8488" sha1="3b44ske2uxo58c5s8m5j661rynvr9wy" xml:space="preserve">{{Infobox person
|name = Lizip
|image = &lt;!-- WD --&gt;
|image_size = 
|caption = Rimska kopija ''Erosa, ki privezuje tetivo na lok'', iz Kapitolskih muzejev
|birth_date = &lt;!-- WD --&gt;
|birth_place = &lt;!-- WD --&gt;
|death_date = &lt;!-- WD --&gt;
|death_place = &lt;!-- WD --&gt;
|occupation = &lt;!-- WD --&gt;
}}

'''Lízip''' ({{Jezik-grc|Λύσιππος}}, ''Lýsippos''), [[Grk|grški]] [[kipar]], * ??? [[Sikion]], † ???. Znano je, da je živel v [[4. stoletje pr. n. št.|4. stoletju pr. n. št.]]. 

Lizip (grško Λύσιππος)&lt;ref&gt;Latinizirano ''Lysippus'' je danes manj uporabljano.&lt;/ref&gt; je bil grški [[kipar]] iz 4. stoletja pred našim štetjem. Skupaj s [[Skopas]]om in [[Praksitel]]om je eden od treh največjih kiparjev [[Antična Grčija|klasične grške dobe]] na prehodu v [[helenistično obdobje]]. Pri proučevanju Lizipa so težave zaradi prepoznavanja njegovega sloga med ohranjenimi kopijami. Ne le da je imel veliko delavnico in veliko učencev&lt;ref&gt;Njegov sin Evtiktates je delal v svojem slogu, po Pliniju in v naslednji generaciji, je Tisikrates izdelal skulpturo, ki jo je težko ločiti od Lizipove. ''Natural History'' xxxiv. 61-67).&lt;/ref&gt; v svojem neposrednem krogu, na trgu je bilo tudi veliko replik njegovih del, ki so obstajale zunaj njegovega kroga že takrat, ko je živel, pa tudi pozneje v helenističnem in rimskem obdobju.&lt;ref&gt;Ponovno odkrit ''Agias'', ki ga je Daoh posvetil Delfom, je bil sodobna marmorna kopija brona. Original je bil v Farzalu v Tesaliji.&lt;/ref&gt; Z njim je bil povezan tudi ''[[Mladi zmagovalec]]'' ali ''Gettyjev bron'', ki se je pojavil okoli leta 1972.

== Življenjepis ==
Lizip je bil rojen na [[Sikion]]u okrog leta 390 let pr. n. št. V mladosti je bil delavec, ukvarjal se je z bronom. Učil se je [[kiparstvo|kiparstva]], kasneje pa je postal vodja šole v [[Argos (mesto)|Argosu]] in Sikionu. Po [[Plinij starejši|Pliniju]] je izdelal več kot 1500 del, vse v bronu. Komentatorji so opozorili na njegovo milino in eleganco ter skladnost ali skladno ravnotežje njegovih figur, ki so bile vitkejše od ideala, ki ga je predstavljal [[Poliklet]], s sorazmerno manjšimi glavami, kar daje vtis večje višine.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Culturenet.hr - The Croatian Apoxyomenos |url=http://www.culturenet.hr/default.aspx?id=23638 |accessdate=2015-11-19}}&lt;/ref&gt; Znan je bil po svoji pozornosti do podrobnosti vek in nohtov.

Njegov učenec, Hares iz Linda, je naredil [[Rodoški kolos]], eno od [[Sedem čudes starega veka |sedmih čudes antičnega sveta]]. Ker tega kipa danes ni več, se razpravlja o tem, ali so bili njegovi profili odliti v bronu ali pa tolčeni iz čistega brona.
[[File:0002MAN-Hermes.jpg|thumb|right|200px|''Hermes iz Atalante'', rimska marmorna kopija izgubljenega brona, pripisanega Lizipu (Narodni arheološki muzej v Atenah)]]

== Kariera in zapuščina ==
Lizip je bil naslednik sodobnega uglednega slavnega kiparja Polikleta. Med deli, ki so mu pripisana, so tako imenovani ''[[Konji svetega Marka]]'', ''Eros privezuje tetivo na lok'' (veliko je kopij, najboljše so v [[Britanski muzej|Britanskem muzeju]]), ''Agias'' (znan po marmorni kopiji, ki je bila najdena in ohranjena v Delfih), podobno ''Nalivalec olja'' (Dresden in München), ''Farnezijski Heraklej'' ali ''[[Heraklej pri počitku]]'' (ki je bil prvotno v Karakalovem kopališču, ohranjena je marmornata kopija v Neapeljskem narodnem arheološkem muzeju) in ''[[Apoksiomenos|Apoksiomen]]'' (ali ''atlet, ki si s telesa strga prah in olje''), znan po rimski marmorni kopiji v [[Vatikan|Vatikanskih muzejih]]. Lizip je bil znan tudi po bronastih skulpturah Zevsa in Herakleja. Edina preostala različica je rimska kopija ''Utrujen Heraklej'' (Farnesejev Herkul), ki jo je naredil Glikon,&lt;ref&gt;Stokstad, Marilyn. Art History: Ancient Art. Prentice Hall, 2011.&lt;/ref&gt; z močnimi mišicami, značilnimi za Rim 3. stoletja.

== Lizip in Aleksander ==
Lizip je bil tudi osebni kipar [[Aleksander Veliki|Aleksandra Velikega]]. V resnici je bil edini umetnik, ki mu je Aleksander dovolil, da ga upodablja.&lt;ref&gt;Plutarh, Life of Alexander, iv&lt;/ref&gt; Za nedavno odkrit epigram makedonskega pesnika Pozejdipa v [[antologija|antologiji]] v ''Milanskem papirusu'' je bil navdih bronasti Aleksandrov portret:

:''Lizip, sikionski kipar, drzna roka, učeni obrtnik, 
:tvoj bronasti kip ima ogenj v očeh, 
:ki si ga naredil v obliki Aleksandra. Perzijci si ne zaslužijo graje. 
:Odpuščamo živini, ki je pobegnila levu.''

[[File:AlexandreTheGreat Louvre.jpg|thumb|''Hermes Azara'', rimska kopija Aleksandrovega poprsja, najdenega v Tivoliju, pripisana Lizipu (Louvre)]]

Lizipu so pripisovali navdihnjenega, božanskega Aleksandra z razmršenimi lasmi in razprtimi ustnicami, ki so gledale navzgor.&lt;ref&gt;''Iskanje Aleksandra'', razstavni katalog 1976, prikazuje več primerov in sledi razvoju tipa.&lt;/ref&gt; Lep primer zgodnjerimske kopije je bil najden v Tivoliju in ga hranijo v [[Louvre|Louvru]].

=== Odkritje morda izvirnega Aleksandrovega kipa  ===
Grki so 26. februarja 2010 prijeli dva moška, pri katerih so našli nezakonito posest različnih starin, tudi bronasti kip Aleksandra, ki je morda Lizipovo delo. Če bo to potrjeno, bi bilo to prvo izvirno Lizipovo delo, ki je bilo kdaj koli odkrito. Kip preiskujejo v laboratoriju Arheološkega muzeja v Solunu, ki bo potrdil ali zavrnil njegovo verodostojnost.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.in.gr/news/article.asp?lngEntityID=1111501&amp;lngDtrID=253|title=Αγαλμα του Μεγάλου Αλεξάνδρου βρέθηκε στην κατοχή αρχαιοκαπήλων|work=In.gr}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.ethnos.gr/article.asp?catid=11424&amp;subid=2&amp;pubid=10469011|title=Αγαλμα - έκπληξη στα χέρια των αρχαιοκάπηλων|author=e-go.gr, Pegasus Interactive|work=ethnos.gr}}&lt;/ref&gt;

== Mladi zmagovalec (Gettyjev bron) ==
{{glavni| Mladi zmagovalec}}
[[File:L'atleta di Fano.jpg|thumb|240px|thumb|Gettyjev ''Mladi zmagovalec''&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |title=The Getty Bronze |url=https://archive.org/details/gettybronze0000frel |last=Frel |first=Jiří|authorlink=|publisher=The J Paul Getty Museum |year=1982 |isbn=0-89236-039-9 |location=California |pages=[https://archive.org/details/gettybronze0000frel/page/1 1]}}&lt;/ref&gt;]]
Leta 1972 so odkrili kip ''Mladi zmagovalec'', ''Gettyjev bron'' ali ''Atleta di Fano'' in na pobudo Paula Gettyja ga je kupil Gettyjev muzej. Bronasti kip je bil izvlečen iz morja in obnovljen. Zaradi korozije in debelega sloja poraščenosti lahko predpostavimo, da je bil stoletja pod vodo. Ni bilo neobičajno, da se je brodolom zgodil, ko je bil na ladji dragocen kip. Na srečo so lahko škodljivo korozijo odstranili s čiščenjem površin mehansko s skalpelom.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{navedi knjigo |title=The Getty Bronze |url=https://archive.org/details/gettybronze0000frel |last=Frel |first=Jiří |publisher=The J Paul Getty Museum |year=1982 |isbn=0-89236-039-9 |location=California |pages=[https://archive.org/details/gettybronze0000frel/page/7 7]–29}}&lt;/ref&gt;

Nekateri verjamejo, da je Gettyijev bron Lizipovo delo ali vsaj kopija, ker so podrobnosti na njem v skladu z njegovim slogom dela in njegovim kanonom sorazmernosti. Lizipovo delo opisujejo antični viri kot naturalistično z vitkimi in pogosto podaljšanimi razmerji, pogosto s pretiranimi lastnostmi obraza.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Lysippos: Ancient Greek Sculptor, Biography |url=http://www.visual-arts-cork.com/sculpture/lysippos.htm |website=www.visual-arts-cork.com |accessdate=2015-11-19}}&lt;/ref&gt; 

== Znana dela ==
* Agias iz Farzala, 
* Troil,
* Koridus,
* veliki bronasti kip [[Zevs]]a v [[Taranto|Tarantu]], Apolon s četveroprego,
* Heraklej v Sikionu

== Sklici ==
{{sklici}}

== Viri ==
* A. F. Stewart, &quot;Lysippan Studies&quot; 2. Agias and Oilpourer&quot; ''American Journal of Archaeology'' '''82'''.3 (Summer 1978), pp.&amp;nbsp;301–313.

== Nadaljnje branje ==
* Gardner, P. 1905. ‘The Apoxymenos of Lysippos’, ''JHS'' '''25''':234-59.
* Serwint, N. 1996. ‘Lysippos’, in ''The Dictionary of Art'' vol. 19: 852–54.
* Stewart, A.F. 1983. ‘Lysippos and Hellenistic sculpture’, ''AJA'' '''87''':262.
* Vermeule, C.C. 1975. ‘The weary Herakles of Lysippos’, ''AJA'' '''79''':323–32.

== Zunanje povezave ==
{{Commons category|Lysippos}}
* [http://www.papermasters.com/lysippos.html Lysippos biography - an Essay]
 
{{DEFAULTSORT:Lizip}}
[[Kategorija:Grki v 4. stoletju pr. n. št.]]
[[Kategorija:Starogrški kiparji]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>3b44ske2uxo58c5s8m5j661rynvr9wy</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Mikene</title>
    <ns>0</ns>
    <id>157705</id>
    <revision>
      <id>6773933</id>
      <parentid>6663162</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T19:58:55Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <comment>razločitev, drugi drobni popravki  [[Project:AWB|AWB]]</comment>
      <origin>6773933</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="48659" sha1="2w5z6kudf31nlr3gwq1wwdwsqie8gia" xml:space="preserve">{{Infobox ancient site
 |name = Mikene
 |native_name = Μυκῆναι&lt;br&gt;Μυκήνη
 |alternate_name = 
 |image = Lions-Gate-Mycenae.jpg
 |alt = 
 |caption = Levja vrata v Mikenah
 |pushpin_map = Grčija
 |map_caption = Lega v [[Grčija|Grčiji]]
|latd = 37|latm = 43|lats = 50|latNS = N
|longd = 22|longm = 45|longs = 25|longEW = E 
|coordinates_display=inline,title
 |location = [[Argolida]], Grčija
 |region = 
 |type = naselje
 |part_of = 
 |length = 
 |width = 
 |area = 
 |height = 
 |builder = 
 |material = 
 |built = 
 |abandoned = 
 |epochs = [[bronasta doba]]
 |cultures = [[antična Grčija]]
 |dependency_of = 
 |occupants = 
 |event = 
 |excavations = 
 |archaeologists = 
 |condition = 
 |ownership = 
 |management = 
 |public_access = 
 |website = &lt;!-- {{URL|example.com}} --&gt;
 |notes = 
| designation1          = WHS
| designation1_offname  = Archaeological Sites of Mycenae and [[Tiryns]]
| designation1_date     = 1999 &lt;small&gt;(23. [[World Heritage Committee|seja]])&lt;/small&gt;
| designation1_number   = [http://whc.unesco.org/en/list/941 941]
| designation1_criteria = i, ii, iii, iv, vi
| designation1_type     = kultura
| designation1_free1name = Država
| designation1_free1value = [[Grčija]]
| designation1_free2name = Območje
| designation1_free2value = Evropa in Severna Amerika
}}

'''Mikene''' ([[grščina|grško]] ''Μυκῆναι Mykēnai''), ([[angleški jezik|angleško]] ''Mycenae'') so [[arheologija|arheološko najdišče]] v [[Grčija|Grčiji]], okoli 90&amp;nbsp;km jugozahodno od [[Atene|Aten]] na severovzhodnem delu [[polotok]]a [[Peloponez]]a. 

[[Argos (mesto)|Argos]] je 6&amp;nbsp;km dlje proti jugu, [[Korint]] pa 48&amp;nbsp;km proti severu. Z vrha hriba, na katerem stoji palača, sta vidna Argoški in Saronski [[zaliv]].

Mikenska [[akropola]], ki z višine nadzira okoliška območja in ravnico, je bila zgrajena na točki, s katere je bil pogled na vse glavne povezovalne poti, ki vodijo po [[Peloponez]]u in proti celinski Grčiji. Mogočna utrdba je bila dom kraljeve rodbine in ljudstva [[Atrej|Atridov]].   

V [[2. tisočletje pr. n. št.|drugem tisočletju pr. n. št.]] so bile Mikene eno glavnih središč [[Stari Grki|grške civilizacije]], vojaška utrdba, s katere so vladali velikemu delu južne Grčije. Obdobje grške zgodovine od okoli 1600 pr. n. št. do okoli 1100 pr. n. št. je [[mikenska doba]] ali obdobje mikenske civilizacije.

[[Grčija]] se je v primerjavi z vzhodnim delom [[Sredozemlje|Sredozemlja]] začela razvijati precej pozno. Pozneje kot druge kulture so razvili naprednejše tehnike v [[Kmetijstvo|kmetijstvu]] in pri obdelavi [[Kovine|kovin]], poleg tega pa je bila tudi družba slabše razvita. Okoli leta 2000 pr. n. št. so s severa čez [[Trakija|Trakijo]] in [[Makedonija|Makedonijo]] začela vdirati v Grčijo indoevropska [[ljudstvo|ljudstva]]. Počasi so se stapljala s starim predindoevropskim prebivalstvom. Z mešanjem staroselcev in prišlekov sta se razvila [[Grščina|pragrški jezik]] in narod, ki ga je pesnik [[Homer]] v svojih delih imenoval [[Ahajci]].

Mikenska kultura se je razvijala v senci [[Kreta|kretske]] in [[Egipt|egipčanske]] kulture, ki sta bili razvitejši in starejši. Okoli leta 1600 pr. n. št. so na Peloponezu nastale neodvisne kraljevine, med katerimi so bile po velikosti in gospodarski moči največje ravno Mikene. Vrhunec je bil po letu 1450 pr. n. št., ko so vojaško usmerjeni Ahajci osvojili Kreto in prevzeli njeno [[Trgovina|trgovino]]. Veliko so trgovali s [[Sicilija|Sicilijo]], južno [[Italija|Italijo]], [[Rodos]]om, [[Ciper|Ciprom]], Malo Azijo, Bližnjim vzhodom in Egiptom. Tu so tudi ustanavljali svoje [[Grška kolonija|kolonije]] in se tako še tesneje povezali z državami tistega časa.

Okoli leta 1150 pr. n. št. so s severa vdrli [[Dorci]] in opustošili Mikene. Ker je bila kultura zavojevalcev slabše razvita, se je z njihovim prihodom v Grčijo začelo obdobje grškega temnega veka.

== Ime ==
[[File:The acropolis at Mycenae, Dec. 2001.jpg|thumb|Pogled na citadelo]]
[[Slika:Grave-Circle-A-Mycenae.jpg|thumb|left|250px|Grobni krog A v Mikenah]]
Čeprav so trdnjavo zgradili Grki, ime ''Mukanai'' naj ne bi bilo grško, ampak eno od mnogih predgrških krajevnih imen priseljenih Grkov. &lt;ref&gt;{{harvnb|Beekes|2009|loc=p. 29 (''s.v.'' &quot;Ἀθήνη&quot;)}}.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{harvnb|Chadwick|1976|p=1}}. Although Chadwick states that the name &quot;Mycenae&quot; is derived from a previously unknown language(s) spoken in Greece, he admits that his supposition of a Greek language outside of Greece is &quot;a hypothesis for which there is no evidence.&quot;&lt;/ref&gt;

Legenda pravi, da je ime povezano z grško besedo ''micēs'' (μύκης, &quot;goba&quot;). Tako [[Pavzanias (geograf)|Pavzanias]] pripisuje ime legendarnemu ustanovitelju [[Perzej]]u, ki je dejal, da so ga poimenovali po pokrovčku (''micēs'') v tulcu meča ali po gobi, ki jo je nabral na kraju samem. &lt;ref&gt;Pausanias. ''Description of Greece'', [http://www.perseus.tufts.edu/hopper/text?doc=Paus.+2.16.3&amp;fromdoc=Perseus%3Atext%3A1999.01.0160 2.16.3]&lt;/ref&gt;

Prva pisna oblika imena je ''Mikēnē'' (Μυκήνη) v Homerju. [5] Rekonstruirano ime kraja v mikenski grščini je ''Mukānai'' in ima obliko množine kot ''Atānai''. Sprememba  ''ā'' na ''ē'' v novejših različicah imena je posledica znane spremembe zvoka v poznejši atiško-jonski.

== Zgodovina ==
[[File:Mycenae northern gate 2006.JPG|thumb|Grobnica Ajgista zunaj zidov citadele]]
=== Neolitik do srednje bronaste dobe ===
Mikenska akropola je bila stalno naseljena od zgodnjega [[neolitik]]a (ZN) do zgodnjega heladskega (ZH) in srednjega heladskega (SH) obdobja; zgodnjeneolitska mavrična posoda predstavlja najzgodnejše keramične dokaze, ki so bili do zdaj odkriti. Lončenina zajema celotno obdobje ZHI do ZHIII in je bila odkrita leta 1877 in 1878, ko jo je našel Stamatakis na nizki globini v šestem grobu v grobnem krogu A; nadalje je bilo gradivo ZH in SH najdeno pod zidom in tlemi palače, na vrhu Akropole in zunaj Levjih vrat na območju antičnega grobišča. V naselju ZH in SH je bil v bližini odkrit vodnjak s sladko vodo na vrhu hriba Kalkani jugozahodno od akropole. Prve pokopne jame ali kamniti zaboji so nedvoumno iz obdobja SH (okoli 1800–1700 pr. n. št.) na zahodnem pobočju akropole, ki je vsaj delno zaprt z zgodnejšim zidom. &lt;ref name=&quot;Forsén51–52&quot;&gt;{{harvnb|Forsén|1992|loc=&quot;Mycenae – Argolid (A:5)&quot;, pp. 51–52}}.&lt;/ref&gt;

=== Pozna bronasta doba ===
[[File:Mycenae ruins dsc06390.jpg|thumb|Pogled z akropole ali visokega kraja]]
Med bronasto dobo je bil vzorec poselitve v Mikenah utrjen hrib, obdan z zaselki in posestvi, v nasprotju z gosto naselitvijo na obali (glej [[Argos (mesto)|Argos]]). Ker so bile Mikene prestolnica vladajoče države ali prevladujoče nad velikim delom vzhodnega sredozemskega sveta, so morali vladarji imeti svoje oporišče v tej manj poseljeni in bolj oddaljeni regiji za svojo obrambo. Nekaj dokumentov na kraju samem je mogoče datirati (npr. egipčanski [[Skarabej (mitologija)|skarabej]]). Ker pa dendrokronologija na tukajšnjih ostankih še ni bila narejena, so našteti dogodki verjetno iz časa po [[heladsko obdobje|heladskem obdobju]] materialne kulture.

=== Pozno heladsko obdobje I (PHI) ===
Zunaj delnega obzidja, grobni krog B, za krožnim obzidjem je bilo deset kamnitih grobov v srednjeheladskem slogu in več jaškastih grobov, precej globljih, v katerih je bil kamnit grob. Bogatejši grobni pridatki so morda označevali kraljevski pokop. Kup (gomila) na vrhu vsebuje razbito lončenino in kosti obrokov hrane, kar potrjuje, da ni bilo navadno slovo. &lt;ref&gt;{{harvnb|Velikovsky|1999|loc=Edwin M. Schorr, [http://www.varchive.org/schorr/use.htm &quot;Applying the Revised Chronology: Later Use of Grave Circles&quot;]}}.&lt;/ref&gt; Gomile so označevale stele.

Stene komore okroglega groba A vsebujejo še šest jaškastih grobov z devetimi ženskimi, osmimi moškimi in dvema mladoletnima pokopoma. Grobni pridatki so bili dragocenejši kot v krogu B. Tu so bili vgravirani meči z intarzijami in bodala z ročaji, puščice, kar nakazuje, da so bili tukaj pokopani bojevniki poglavarji in njihove družine. Nekateri umetniški predmeti iz teh grobov so ''srebrni riton'', [[Agamemnonova maska]], ''Nestorjev pokal'' in orožje, ki je votivno in praktično.

Morda so najpomembnejše najdbe maske za obraz, prekrite z zlatom, ki so jih našli v krogu A. Skupaj so  našli pet mask, ki stilizirano prikazujejo obraz pokojnika. Osnovni model posmrtne maske je bil najden v enem od poznejših grobov kroga B.
 [[File:Replicas of Mycenaean swords and cups.jpg|thumb|Muzej replik mikenskih mečev in čaš]]

=== Pozno heladsko obdobje II (PHII) ===
Alan Wace je razdelil devet ''tolosov'' – grobnic v Mikenah v tri skupine po tri, ki temeljijo na arhitekturi. Najzgodnejša, Kiklopska grobnica, Epano Furnos in grobnica Ajgista so datirane v PHIIA.

Pokop v ''tolosih'' je videti kot zamenjava pokopa v jaškastih grobovih. Skrb za ohranitev jaškastih grobov priča, da so bili del kraljeve dediščine, grobovi prednikov junakov. Ker so bili vidnejši, so bili vsi oropani v antiki ali pozneje.

=== Pozno heladsko obdobje III (PHIII) ===
Kot je bilo običajno za 1350 pred našim štetjem, so utrdbe na akropoli in drugih okoliških gričih v kiklopskem slogu, saj so bili bloki iz kamna, ki so ga uporabljali, tako veliki, da so mislili, da so delo gigantov (Kiklopov). [10] Znotraj teh zidov, ki jih je še vedno mogoče videti, so bile zgrajene monumentalne palače. Zadnja palača, ostanki katere so zdaj vidni na akropoli v Mikenah, spadajo na začetek PHIIIA: 2. Prejšnje palače so bile odstranjene ali nove zgrajene čez stare.

Konstrukcija palače v tistem času je bila podobne arhitekture po vsej južni Grčiji. Vse imajo izrazit ''megaron'' ali prestolno sobo z dvignjenim osrednjim delom (ognjiščem) pod odprtino v strehi, ki je bila podprta s štirimi stebri v kvadratu okoli ognjišča. Prestol je imel prostor proti središču stene na strani ognjišča, kar je vladarju omogočalo neoviran pogled proti vhodu. Freske so krasile ometane stene in tla.

[[Slika:Mykene.Treasure.of.Atreus.tholos.jpg|thumb|right|200px|Tolos (grobna gomila) zunaj obzidja citadele: Atrejeva zakladnica]]
[[Slika:Mycenae - Tomb of Clytemnestra.jpg|thumb|right|200px|Grobnica Klitajmnestre]]
[[File:Mycenae lion gate detail dsc06384.jpg|thumb|upright=1.3|Levja vrata (detajl); dve levinji podpirata srednji steber, o pomenu se mnogo razpravlja]]
Soba je bila dostopna z dvorišča s [[portik]]om. Veliko stopnišče je vodilo od terase spodaj na dvorišče na akropoli.

Tempelj je bil zgrajen znotraj trdnjave, skarabej kraljice Tije iz Egipta, ki je bila poročena z [[Amenhotep III. |Amenhotepom III.]], je imel prostor v dvorani idolov poleg vsaj enega kipa tipa PHIIIA: 2 ali B: 1. Povezavo Amenhotepa III. z ''m-w-k-i-n-u'', * Mukano, potrjujeta napisa na Kom Hetanu – vendar za Amenhotepovo vladavino mislijo, da je usklajena s PHIIIA: 1. Verjetno je Amenhotepov glasnik predstavil skarabeja prejšnji generaciji, ki je našla sredstva za obnovo trdnjave kot kiklopske in so prenesli skarabeja vanjo.

Waceova druga skupina ''tolosov'' je datirana med PHIIA in PHIIIB: Kato Furnos, Panagia tolos in Levja grobnica. Zadnja skupina, skupina III: [[Atrejeva zakladnica]], grobnica Klitajmnestre in grobnica Genii, so datirane PHIIIB z ostanki pod pragom Atrejeve zakladnice, največje od devetih grobnic. Tako kot Minijeva zakladnica pri [[Orhomen (Beocija) |Orhomnu]] je bila grobnica izropana in kot nagrobni spomenik pozabljena. Struktura ima tradicionalno ime &quot;zakladnica&quot;.

Faze lončenine, na katerih temelji sorazmerna shema datiranja (ZH, SH, PH itd.), ne omogočajo zelo natančne datacije, celo povečujejo za nekaj obstoječih datumov C-14 zaradi mogočega odstopanja. Zaporedje nadaljnje gradnje Miken je približno tako: v sredini PHIIIB, okoli 1250 pred našim štetjem, je bila kiklopska stena razširjena na zahodnem pobočju in je vključevala grobni krog A. &lt;ref&gt;{{harvnb|Castleden|2005|pp=95–96}}; {{harvnb|French|2002}}; {{harvnb|Luce|1975|loc=p. 35: &quot;The Lion Gate provides further testimony to the power of the Pelopids, for Mylonas appears to have shown conclusively that it dates from c. 1250. With the stretch of Cyclopean wall enclosing Grave Circle A it represents the climax of military and monumental construction.&quot;}}&lt;/ref&gt; Glavni vhod skozi okrogel zid je velik z najpomembnejšo značilnostjo Miken, to so Levja vrata, skozi katera je vodila stopničasta rampa mimo kroga A in do palače. Levja vrata so bila zgrajena v obliki &quot;razbremenilnega trikotnika&quot;, da bi bila podprta teža kamnov. Vrata brez okrasa so bila zgrajena skozi severni zid.

Ena redkih skupin izkopanih hiš v mestu zunaj obzidja leži onkraj grobnega kroga B in pripada istemu obdobju. Hiša ščitov, hiša trgovca z oljem, hiša sfing in zahodna hiša bi lahko bile trgovine in delavnice.

'''Dejstva in številke o trdnjavi'''&lt;br /&gt;

dolžina kroga: 1105 m &lt;br /&gt;
ohranjena višina: do 12,5 m &lt;br /&gt;
širina: 7,5–17 m &lt;br /&gt;
najmanjši kamen: 145,215 m³ ali 14,420 povprečno velik kamen (10 ton) &lt;br /&gt;
čas, da moški premakne 1 blok: 2125 dni &lt;br /&gt;
čas, da moški premaknejo vse bloke: 110,52 leta &lt;br /&gt;
čas, da se premakne 1 blok s pomočjo volov: 0,125 dneva &lt;br /&gt;
čas, da se premaknejo vsi bloki s pomočjo volov: 9,9 leta &lt;br /&gt;
Podatki temeljijo na 8-urnem delovniku.

Največji kamni, vključno s prekladami in vratnimi podboji, so tehtali več kot 20 ton; nekateri bi lahko bili težki skoraj 100 ton. &lt;ref&gt;{{harvnb|Scarre|1999}}.&lt;/ref&gt;

Proti koncu PHIIIB je bila trdnjava drugič razširjena. Stena je bila razširjena na severovzhod s prebojem vrat in tudi skrivnim prehodom skozi in pod steno od kamnite konzole, ki vodi navzdol po 99 stopnicah, izklesanih v cisterno 15 m pod površjem. Napaja se skozi predor iz višjega in bolj oddaljenega izvira.

Že v PHIIIA: 1 je Egipt vedel za *Mukano, prestolnico na ravni Teb in [[Knosos]]a. Med PHIIIB so Mikene verjetno imele politični, vojaški in gospodarski vpliv na Kreti, v Pilosu v zahodnem Peloponezu, Atenah in Tebah. Helenska naselja so že nastajala na obali Anatolije. Srečanje s [[Hetiti|hetitskim]] imperijem in njihovo odvisnostjo nad takrat strateško Trojo je bilo pričakovano. Močna Pelopidska dinastija je vladala številnim grškim državicam, ena veja je bila Atrejeva dinastija v Mikenah.

=== Upad ===
[[File:Homeric Greece-en.svg|thumb|left|Homerjeva Grčija]]
Leta 1200 pred našim štetjem se je moč Miken začela manjšati; v 12. stoletju pred našim štetjem mikenske prevlade ni bilo več. Morebitno uničenje Miken je bilo del splošnega bronastodobnega upadanja na grški celini in drugod. V kratkem času, okoli 1200 pred našim štetjem, so zgoreli vsi palačni kompleksi južne Grčije, vključno s tistimi v Mikenah. To učenjaki običajno pripisujejo vpadu dorskih Grkov s severa, čeprav mnogi zgodovinarji o tem dvomijo. Razseljeno prebivalstvo je pobegnilo v nekdanje kolonije v Anatoliji in drugam, kjer so govorili jonsko narečje.
Emily Vermeule meni, da je bila prekinitev trgovskih omrežij ob koncu 13. stoletja pred našim štetjem katastrofa za Grčijo. Prišla so skrivnostna 
&quot;[[ljudstva z morja]]&quot;, ki so povzročila kaos v Egejskem morju &lt;ref&gt;{{harvnb|Vermeule|1960|p=67}}.&lt;/ref&gt;. V egiptovskih zapisih piše, da so &quot;ljudstva z morja&quot; uničila hetitsko cesarstvo in so nato napadli 19. in 20. dinastijo Egipta (okoli 1300–1164). To je lahko povezano z uničenjem mikenskih središč (zapisi iz Pilosa omenjajo napad z morja). Kljub temu so na koncu obdobja PHIIIB Mikenci izvedli pohod nad Trojo, kar je pomenilo, da je bilo morje varno brez navedbe uničenja egejskih otokov.

Druga teorija naj bi bila, da je bila suša glavni vzrok za mikenski upad, vendar ni podnebnih dokazov, ki bi to podprli. Manolis Andronik je trdil, da so notranji spori in socialna revolucija edini vzrok za uničenje mikenskih območij &lt;ref&gt;{{harvnb|Andronikos|1954|pp=221–240}}.&lt;/ref&gt;, vendar je to v nasprotju s tem, da so bila vsa mikenska središča po vsej Grčiji uničena skoraj istočasno. &lt;ref&gt;{{harvnb|Desborough|1975|pp=658–677}}.&lt;/ref&gt; George E. Mylonas opaža, da je bilo po letu 1200 pred našim štetjem nekaj poskusov predelave v Mikenah. Prepričan je, da se je v Argolidi bil notranji boj in temu je sledil upad Dorcev. Zdi se, da so se Dorci preselili na jug postopoma v majhnih klanih, dokler jim ni uspelo, da so se uveljavili. &lt;ref&gt;{{harvnb|Mylonas|1966|p=232}}.&lt;/ref&gt;
Amos Nur trdi, da so pomembno vlogo pri uničevanju Miken in mnogih drugih mest ob koncu bronaste dobe imeli [[potres]]i. [19] Ni pa prepričljivih dokazov za potrditev teorij o tem, zakaj so bile mikenska citadela in druge po vsej Grčiji uničene skoraj hkrati.

Ne glede na vzrok v obdobju PHIIIC (najnovejša faza se imenuje tudi ''podmikenska'') Mikene niso bile več glavna sila. Lončarstvo in dekorativni slogi so se hitro spreminjali, obrtništvo in umetnost sta doživljala upad. Čeprav so se naselja po velikosti bistveno zmanjšala, je trdnjava ostala zasedena, a ni nikoli več imela prejšnjega pomena.

=== Arhaično in klasično obdobje ===
Tempelj, posvečen Heri, je bil zgrajen na vrhu mikenske citadele v arhaičnem obdobju. [[Mikenska vojska]] se je borila pri Termopilah in Plateji v  [[Perzijske vojne|perzijskih vojnah]]. Leta 468 pred našim štetjem so vojaki iz Argosa zajeli Mikene, izgnali prebivalce in porušili utrdbe. &lt;ref&gt;{{harvnb|French|2002|loc=p. 142: &quot;The dedications continue at the Shrine by the Bridge into the fifth century, probably beyond the disablement of the walls by the Argives in 468 BC.&quot;}}&lt;/ref&gt;

=== Oživitev in opustitev ===
Mikene so bile na kratko osvobojene v helenističnem obdobju, ko bi se lahko ponašali z gledališčem (bilo je nad Klitajmnestrino grobnico). Pozneje je bilo opuščeno in od rimskega obdobja dalje so bile njegove ruševine zelo zanimive za turiste. Starodavni potopisec Pavzanias piše, da je obiskal utrdbe in Levja vrata in jih je na kratko opisal. Levja vrata so bila tedaj še vedno vidna. &lt;ref&gt;{{harvnb|French|2002|pp=19, 146–150}}.&lt;/ref&gt;

== Politična organizacija ==
Zdi se, da so mikenski državi vladali kralji, ki so imeli v naslovu ''va-na-ka'' (&quot;wanax&quot;), kar se vidi na napisih v [[linearna pisava B|linearni pisavi B]] na Knososu in v Pilosu. V homerskih pesmih je oblika besede ''anaks'' (ἄναξ) pogosto prevedena v angleščino kot &quot;gospodar&quot;. Nekateri napisi s seznamov darov kažejo, da je bil kralj verjetno božanski, vendar pa izraz &quot;za kralja&quot; navadno spremljajo z drugim imenom. Vprašljivo je, ali je bil ''vanaka'' odgovoren za verske zadeve, a njegov naslov kaže, da je imel pravico vladati v imenu boga. &lt;ref name=&quot;Mylonas206–208&quot;&gt;{{harvnb|Mylonas|1966|pp=206–208}}.&lt;/ref&gt; Izraz ''bazileus'' (grško βασιλεύς), ki je bil pozneje v Grčiji uporabljen za &quot;kralja&quot;, je bil očitno uporabljen za &quot;vodjo&quot; katere koli skupine ljudi ali za deželnega uradnika. (Homer omenja številne ''bazileje'' na Itaki).

Zemljišča v lasti kralja so se navadno imenovala ''te-me-ne'' (τέμενος, &quot;témenos&quot;), beseda, ki je preživela v klasični Grčiji (''temenos'' ki ga je dal Hefajst na ščit Ahila, se imenuje &quot;kraljevski&quot;). Drugi pomembni posestniki so bili ''ra-va-ke-ta'' (&quot;lāvāgetas&quot;), vodje ljudi in ''te-re-ta'' (&quot;telestaj&quot;) uradniki. ''Lavaget'' je poleg kralja in bi lahko bil vodja vojske, vendar to ni potrjeno z napisi. Leonard Robert Palmer pravi, da so bili '&quot;telestaji možje imetniki fevdov&quot;. ''E-ke-ta'' (equetai, &quot;tovariši&quot; ali &quot;sledilci&quot;) je bila skupina plemičev (aristokratov), ki je sledila kralju v miru in vojni. Poznan je vsaj en primer, Enkheljavon iz Pilosa, ki se pojavi v zapisniku, vendar sodobni znanstveniki menijo, da je to verjetno kralj. &lt;ref name=Chadwick71-72&gt;{{harvnb|Chadwick|1976}}, [http://books.google.com/books?id=RMj7M_tGaNMC&amp;lpg=PP1&amp;pg=PA71#v=onepage&amp;q&amp;f=false pp. 71–72].&lt;/ref&gt;

Iz obstoječih dokazov se zdi, da je bila kraljevina nadalje razdeljena na šestnajst okolišev. ''Ko-re-te'' je bil &quot;guverner okrožja&quot; in ''po-ro-ko-re-te'' njegov &quot;namestnik&quot;. Morda so prava imena ''koreter'' in ''prokoreter''. ''Da-mo-ko-r'' (''damokoros'') je bilo uradno imenovanje, vendar njegove naloge niso jasne. Občinska zemljišča so bila v rokah ''da-mo'' (dobesedno, &quot;človeški viri&quot;, δῆμος, ''demos'') ali &quot;imetniki&quot;. Zdi se, da je &quot;damo&quot; kolektivni organ moških, ki predstavljajo lokalno okrožje. Oni so predlagali, da ima ''ka-si-re-u'' svet starešin, ''ke-ro-si-ja'' (pozneje &quot;γερουσία&quot;, ''geruzija''), vendar je Palmer prepričan, da je bila to organizacija &quot;bronastih kovačev&quot;.&lt;ref name=&quot;Mylonas206–208&quot;&gt;{{harvnb|Mylonas|1966|pp=206–208}}.&lt;/ref&gt;

== Religija ==
Mikenska religija je preživela v klasični Grčiji s svojim panteonom grških božanstev, vendar ni znano, v kolikšni meri je grško versko prepričanje mikensko, niti ali je posledica grške temne dobe ali poznejše. Moses I. Finley je odkril le nekaj verodostojnih mikenskih prepričanj v homerskem svetu 8. stoletja, &lt;ref&gt;{{harvnb|Finley|1954|p=124}}.&lt;/ref&gt;, vendar Nilsson meni, da je bila mikenska religija mati grške religije. &lt;ref&gt;{{harvnb|Nilsson|1967|loc=Volume I, p. 339}}.&lt;/ref&gt; Z ustnim izročilom je Homer prenesel prepričanja v temno obdobje, vendar je ohranil v spominu konfederacijo Grkov pod močnim kraljem iz Miken &lt;ref&gt;{{harvnb|Page|1976|loc=&quot;IV: The Homeric Description of Mycenaean Greece&quot;, pp. 118–177 (see especially pp. 122–123)}}.&lt;/ref&gt;, ko so se bogovi družili z ljudmi in ko so veliki junaki prevladovali v &quot;herojski dobi&quot;. Vera v bogove kot utelešenje moči, herojski zgledi, podedovani iz daljne preteklosti, skupaj z lokalnimi htoničnimi (podzemnimi) kulti so bili pozneje vključeni v  mestne državice.

V zgodovini zasledimo (Nilsson in Guthrie), da so mikenski panteon sestavljala minojska božanstva, pa tudi bogovi in boginje, ki se pojavljajo pod različnimi imeni s podobnimi vlogami na vzhodu in zahodu. &lt;ref name=&quot;Dietrich65–66&quot;&gt;{{harvnb|Dietrich|1973|pp=65–66}}.&lt;/ref&gt; Mnoga od teh imen, ki se pojavljajo v napisih v linearni pisavi B, lahko najdemo pozneje v klasični Grčiji, kot so Zevs, Hera, Pozejdon, Atena, Hermes, Ejlejtija in Dioniz &lt;ref&gt;{{navedi splet|last=Paul|first=Adams John|title=Mycenaean Divinities|location=Northridge, CA|publisher=California State University|date=10 January 2010|accessdate=24 January 2014|url=http://www.csun.edu/~hcfll004/mycen.html}}&lt;/ref&gt;, vendar je etimologija edini dokaz o kultih.

O tem je več utemeljenih ugibanj. Zdi se, da so prvotno Mikenci kot mnogi indoevropejci verovali, da duhovi prebivajo v živalih, rastlinah, skalah, zvezdah in ljudeh ([[animizem]]). Nekatera verska prepričanja so mešanica prepričanj lokalnega prebivalstva, na primer [[Arkadija]] ni bila povezana s starimi kulti, ki so preživela do klasične Grčije. V teh kultih se Pozejdon pojavi po navadi kot konj, ki predstavlja duha reke v podzemlju, kot je tudi v severnoevropski folklori. Predhodnici boginje Demetre in Perzefone sta tesno povezani z izviri in živalmi, predvsem pa s Pozejdonom in Artemido, ki je bila prva Nimfa. &lt;ref name=&quot;Nilsson479–480&quot;&gt;{{harvnb|Nilsson|1967|loc=Volume I, pp. 479–480}}.&lt;/ref&gt; Mikenska religija je bila skoraj gotovo politeistična, Mikenci so bili [Sinkretizem |sinkretistični]] pri dodajanju tujih božanstev v svoj panteon bogov. Verjetno so v Grčijo prišli s panteonom bogov, z nekaterimi vladajočimi nebesnimi božanstvi na čelu, za katere jezikoslovci mislijo, da so se imenovali *''djeus'' v zgodnji indoevropejščini. V grščini bi to božanstvo postalo Zevs (izgovori se ''Zeus'' ali ''Dias'' v stari grščini). Med hindujci je to nebesno božanstvo postalo &quot;djaus pita&quot;. V latinščini postane &quot;deus pater&quot; ali [[Jupiter]]; vedno naletimo na to besedo v etimologiji besede ''deity'' (&quot;božanstvo&quot;) in ''divine'' (&quot;božansko&quot;).

Pozneje je bil v nekaterih kultih Zevs združen z egejsko veliko boginjo, ki jo predstavlja Hera s &quot;sveto poroko&quot; (''hieros gamos''). Na neki točki v svoji kulturni zgodovini so Mikenci sprejeli nekaj minojskih boginj, kot so Afeja, Britomartis, Diktina, in jih povezali z njihovimi nebeškimi bogovi. [28] Mnoge so vključile močnejša božanstva in nekatere, kot sta boginji rastlin [[Ariadna]] in [[Helena (mitologija) |Helena]], sta preživeli v grški folklore skupaj s kultom &quot;božji otrok&quot;, ki je bil verjetno predhodnik Dioniza. &lt;ref&gt;{{harvnb|Kerényi|1976|pp=110–114}}; {{harvnb|Nilsson|1967|loc=Volume I, pp. 315–319}}&lt;/ref&gt; Atena in Hera sta preživeli in bili zaščitniški boginji, varuhinji palač in mest. Na splošno poznejša grška religija razlikuje med dvema vrstama božanstev: [[Dvanajst bogov Olimpa |olimpijci]] ali nebeška božanstva (vključno Zevs), ki so splošno znana v taki ali drugačni obliki, in htonična božanstva ali zemeljska božanstva. [[Walter Burkert]] opozarja: &quot;V kolikšni meri se sme in mora razlikovati med minojsko in mikensko religijo je vprašanje, ki še ni našlo dokončnega odgovora.&quot; &lt;ref&gt;{{harvnb|Burkert|1987|p=21}}.&lt;/ref&gt; Predlaga, da bi uporabne vzporednice našli v odnosih med etruščansko in arhaično grško kulturo in religijo ali med rimsko in helenistično kulturo.

Panteon vključuje tudi božanstva, ki predstavljajo moč narave in divjih živali. Pojavljajo se s podobnimi vlogami kot v sredozemski regiji. ''Potnija Teron'', pozneje imenovana Artemida, je verjetno minojska boginja Britomartis /Dictynna.&lt;ref&gt; {{harvnb|Hornblower|Spawforth|Eidinow|2012|loc=&quot;Artemis&quot;, pp. 175–176}}.&lt;/ref&gt; Pozejdon je gospodar morja in zato neurij in potresov (v nadaljevanju &quot;zemljotresec&quot; na ploščah z linearno pisavo B). Morda je deloval kot predhelenski htonični Zevs, gospodar ali zakonec boginje Zemlje. Atena, katere naloga je bila, da zaščiti drevesa oljk, je ljudska Artemida. Moč živalske narave je zaupana Nimfam, ki so povezane z drevesi in vodo, ter bogovom s človeško podobo,a z glavo ali repom živali, ki ponazarjajo primitivne telesne nagone. V Arkadiji so upodobljeni bogovi z živalsko glavo, kar kaže, da so v daljni preteklosti bogovi nastali kot živali in ptice, kot [[demon]]i z živalskimi glavami. Pozneje so bili bogovi v človeški podobi z živaljo kot spremljevalcem ali simbolom. Nekaj starih bogov je preživelo v kultu Dioniza ([[Satir]]) in [[Pan]] (kozji bog).

Mikenci so najverjetneje pod vzhodnim vplivom sprejeli sistem duhovnik kralj in prepričanje o vladanju božanstva v rokah teokratske družbe. Ob koncu drugega tisočletja pred našim štetjem, ko so propadle mikenske palače, se zdi, da je grška miselnost postopoma opustila ideje, da je vsak človek suženj bogovom in iskala &quot;moralni namen&quot;. Morda se je ta postopek začel pred koncem mikenske dobe, a ideje skoraj ni ali je nejasna v homerskih pesmih, v katerih je poseganje bogov odnos med pravičnostjo ali slabimi ukrepi ljudi. Pozneje Heziod uporablja več vzhodnega gradiva in njegovo kozmologijo v genealoškem drevesu bogov&lt;ref&gt;{{harvnb|Walcot|1966|p=85f.}}; {{harvnb|Jeffrey|1976|p=38}}; M.L. West (''Early Greek Philosophy and the Orient'', 1971, p. 205) holds that such eastern material is more likely to be lingering traces from the Mycenaean tradition than the result of Oriental contacts in Hesiod's own time.&lt;/ref&gt; in uvaja idejo o obstoju nečesa drugega za bogovi, kar je močnejše, kot so oni. To je moč Usode ([[Mojre]]), ki v homerskih pesmih deluje vzporedno z bogovi in vnaprej določa dogodke. &lt;ref name=Nilsson368&gt;{{harvnb|Nilsson|1967|loc=Volume I, p. 368}}: &quot;Moira is not a god, because otherwise the will of the god would be predestinated. Compare [[Destiny|Kismet]] in Muslim religion.&quot;&lt;/ref&gt; Heziod v skladu z grškim pravilom v vesolju poskuša, da bi bili bogovi primerljivi z ureditvijo vladanja, ki nadzira življenje ljudi. V grški mitologiji je ta moč imenovana ananka (nujnost). &lt;ref&gt;Aeschylus. ''Prometheus Bound'', [http://www.perseus.tufts.edu/hopper/text?doc=Perseus%3Atext%3A1999.01.0010%3Acard%3D507 Lines 515–518].&lt;/ref&gt;

Olimpski panteon je urejen sistem. Grška božanstva so živela z Zevsom na čelu in vsak je skrbel za prepoznavno področje. Nekatere prvine v nekaterih grških kultih pa kažejo preživetje nekaterih starejših kultov iz manj preudarnega sveta, kot so: stari kulti mrtvih, agrarna magija, eksorcizem zlih duhov, za katera so značilna žrtvovanja in bogovi z živalskimi glavami. V homerskih pesmih je bila Usoda verjetno prvotno demon, ki je deloval vzporedno z bogovi. Kult Dioniza Zagreja kaže, da je bilo treba življenjsko kri živali obnoviti z moškim.&lt;ref&gt;{{harvnb|Schachermeyer|1964|p=128}}.&lt;/ref&gt; Podobno prepričanje nakazuje mikenski sarkofag [[sarkofag Hagia Triada| Hagia Triada]] (1400 pr. n. št.), ki združuje značilnosti minojske civilizacije in mikenskega sloga. Zdi se, da je bila kri bika uporabljena za regeneracijo mrtvih. Verjetno je bila večina teh kultov živa v mikenskem obdobju in je preživela s pradavnimi običaji.
Drugotna stopnja pomembnosti je bil kult junakov, za katerega se zdi, da se je začel v mikenski dobi. To so bili veliki ljudje iz preteklosti, ki so jih častili po smrti zaradi tega, kar so storili. Po starem minojskem prepričanju je bil čez morje otok, imenovan Elizija, na katerem živijo drugače in srečneje. Grki so verjeli, da lahko tam živijo v človeški obliki samo junaki in ljubljenci bogov. Duše preostalih bodo za vedno odšle v mračni prostor Hada. Bogovi in ljudje so imeli skupni izvor, vendar pa je bila ogromna razlika med nesmrtnimi bogovi in smrtniki. Nekatere prvine sicer kažejo, da so Mikenci verjeli v posmrtno življenje. Dve dobro ohranjeni telesi so našli v jaškastem grobu VI. Wolfgang Helbig verjame, da so ju pred pokopom balzamirali. V jaškastih grobovih je Heinrich Schliemann odkril trupla, ki so bila rahlo izpostavljena ognju, da bi jih ohranili. &lt;ref&gt;{{harvnb|Helbig|1884|p=53}}; {{harvnb|Wunderlich|1974|p=221-222}}.&lt;/ref&gt;

Mikenska religija je poznala daritve in žrtvovanje božanstvom in nekateri so razmišljali, da so njihovi obredi vključevali žrtvovanje ljudi, ki temelji na besedilnih dokazih in najdenih kosteh zunaj grobnic. V homerskih pesmih se zdi, da je dolgotrajen kulturni spomin človeškega žrtvovanja v Agamemnonovem žrtvovanju hčerke Ifigenije; več zgodb trojanskih junakov vključuje tragično žrtvovanje ljudi. V oddaljeni preteklosti so morda ponudili celo ljudi, da bi pomirili nedoumljive bogove, še posebej zaradi strahu pred krivdo. Pozneje je bilo žrtvovanje praznik, na katerem so zaklali vole. Človek je obdržal meso, bogovom pa dal kosti z maščobo. &lt;ref&gt;Hesiod. ''Theogony'', [http://www.perseus.tufts.edu/hopper/text?doc=Perseus%3Atext%3A1999.01.0130%3Acard%3D507 Lines 535–544].&lt;/ref&gt;

Nekje v senci stoletij med padcem mikenske civilizacije in koncem grške temne dobe je izvirna mikenska religija vztrajala in se prilagodila, dokler se ni končno pojavila v zgodbah človeške predanosti, odpadništva in božanske muhavosti v dveh velikih Homerjevih epih. To je bil začetek religije, ki je pozneje postala helenska, in uteleša paradoks. &lt;ref&gt;[[Pindar]]. ''Pythionikos'', VIII.95–7: &quot;Man's life is a day. What is he, what is he not? A shadow in a dream is man, but when God sheds a brightness, shining light is on earth and life is sweet as honey.&quot;&lt;/ref&gt;

== Mikene v grški mitologiji in legendah ==
=== Perzejeva dinastija ===
[[File:Pompejanischer Maler des 1. Jahrhunderts 001.jpg|thumb|Perzej, Pompeji]]
Klasični grški miti trdijo, da je Mikene ustanovil [[Perzej]], vnuk kralja [[Akrizij]]a iz [[Argos (mesto)|Argosa]], sin Akrizijeve hčerke  [[Danaja|Danaje]] in boga [[Zevs]]a. Potem ko je po nesreči ubil svojega dedka, Perzej ni mogel ali ni hotel podedovati prestola v Argosu. Namesto tega je izmenjal kraljestvi z bratrancem Megapentom in postal kralj [[Tirint]]a, Megapent pa Argosa. Nato je ustanovil Mikene in vladal kraljestvoma iz Miken.

Perzej se je poročil z Andromedo in imel veliko sinov, vendar ga je umoril Megapent, ko je šel v vojno z Argosom. Njegov sin [[Elektrion]] je začel drugo dinastijo, a sta nasledstvo izpodbijala Tafijan pod [[Pterelaj]]em, drugi Perzejd, ki je napadel Mikene, izgubil in se umaknil z živino. Živino je izterjal [[Amfitrion]], Perzejev vnuk, vendar je po nesreči ubil svojega strica in je moral v izgnanstvo.
Prestol je prevzel [[Stenel]], tretji v dinastiji, Perzejev sin. Poročil se je z Nikipo, hčerjo kralja [[Pelops]]a iz Elide, najmočnejše države v regiji in času. Z njo je imel sina [[Evristej]]a, četrti in zadnji iz dinastije Perzejdov. Ko je Heraklejev sin Hilus ubil Stenela, je Evristej postal znan po svojem sovraštvu do Herakleja in brezobzirnem preganjanju njegovih potomcev.

Prvič o tem sinu slišimo v legendi, ko je postal simbol [[Dorci|Dorcev]]. Heraklej je bil Perzejd. Po njegovi smrti se je Evristej odločil, da bo uničil tekmece za prestol v Mikenah, vendar se je zatekel v Atene. V vojni so bili Evristej in vsi njegovi sinovi ubiti. Dinastija Perzejdov se je končala in Mikenci so na prestol postavili mater Evristejevega strica Atreja Pelopida.

=== Atrejeva dinastija ===
Prebivalci Miken so dobili nasvet [[Preročišče|preročišča]], da morajo izbrati novega pelopidskega kralja. Bila sta dva kandidata: [[Atrej]] in njegov brat Tiest. Najprej je bil izbran Tiest. A vmešala se je narava, zdelo se je, da je sonce spremenilo smer, zašlo je na vzhodu. Atrej je trdil, da Tiest ne sme biti izbran, ker je sonce spremenilo svojo pot. Upoštevali so razlog in Atrej je postal kralj. Preganjal je Tiesta in vso njegovo družino, vendar je Tiestu uspelo pobegniti iz Miken.

 [[File:The Return Of Agamemnon - Project Gutenberg eText 14994.png|thumb|left|''Vrnitev Agamemnona'', ilustracija iz ''Stories from the Greek Tragedians'' Alfreda Churcha, 1897]]

Po legendi je imel Atrej dva sinova: [[Agamemnon]]a in [[Menelaj]]a. [[Ajgist]], sin Tiesta, je ubil Atreja in zasedel prestol. S pomočjo špartanskega kralja [[Tindarej]]a so Atrejidi spet pregnali Tiestide v izgnanstvo. Tindarej je imel dve nesrečni hčerki [[Helena (mitologija) |Heleno]] in [[Klitajmnestra|Klitajmnestro]], s katerima sta se poročila Menelaj in Agamemnon, Agamemnon je podedoval Mikene in Menelaj je postal kralj [[Antična Šparta|Šparte]].

[[File:The Murder Of Agamemnon - Project Gutenberg eText 14994.png|thumb|right|Umor Agamemnona, ilustracija iz ''Stories from the Greek Tragedians'' Alfreda Churcha, 1897]]

Kmalu je Helena zbežala s trojanskim princem [[Paris]]om. Agamemnon je začel 10-letno vojno proti [[Troja|Troji]], da bi jo dobil nazaj za svojega brata. Zaradi pomanjkanja vetra vojaške ladje niso mogle pluti v Trojo. Da bi mu bogovi pomagali in vetrovi začeli pihati, je Agamemnon žrtvoval svojo hčerko Ifigenijo. Po nekaterih različicah legend jo je boginja lova Artemida v zadnjem trenutku na oltarju zamenjala z jelenom in vzela Ifigenijo na Tavrido. Božanstva so bila zadovoljna s tako žrtvijo, vetrovi so zapihali in grška flota je odplula.

Legenda pravi, da je dolga in naporna [[trojanska vojna]], čeprav je Grčija zmagala, prinesla anarhijo, piratstvo in pogubo; že pred prispetjem grške flote pred Trojo, je spor razdelil bogove in to je povzročilo prekletstva in maščevanje številnih grških junakov. Po vojni so Agamemnona, ko se je vračal, kraljevsko pozdravili z rdečo preprogo, nato pa ga je v njegovi kadi umorila Klitajmnestra, ki ga je grenko sovražila, ker je žrtvoval Ifigenijo. Klitajmnestro je podprl Ajgist, ki je nato vladal, vendar se je [[Orest]], Agamemnonov sin, pretihotapil iz Fokisa. Vrnil se je odrasel, da bi pokončal Klitajmnestro in Ajgista. Nato je pobegnil v Atene, se izogibal roki pravice in postal za nekaj časa nor. Medtem je prestol v Mikenah zasedel Aletes, sin Ajgista, vendar ne za dolgo. Orest je okreval, se vrnil v Mikene, da bi ga ubil, in prevzel prestol.

Orest je nato zgradil večjo državo na Peloponezu, vendar je umrl v Arkadiji zaradi kačjega ugriza. Njegov sin Tizamen, zadnji iz Atrejeve dinastije, je bil ubit ob vrnitvi na Peloponez. Za dedovanje različnih kraljestev na Peloponezu so nato žrebali. Ne glede na zgodovinsko realnost, ki se kaže v teh zgodbah, so Atrejidi trdno vpeti v obdobje blizu konca herojske dobe do prihoda Dorcev. Zgodb o mikenskih kraljih po Atrejidih ni bilo več, kar pomeni, da ni bilo veliko več kot 50 ali 60 let od padca Troje VIIa (verjeten navdih homerske Troje) in padca Miken.

=== Atrejidi v Mali Aziji ===
[[File:Map Hittite rule en.svg|thumb|right|Na zemljevidu sta hetitsko kraljestvo in Ahijava (verjetno Ahaja)]]
5. marca 1223 pred našim štetjem je bil popoln mrk sonca v Egejskem morju, kar bi lahko zasukalo sonce na vzhod, a ta datum ne rešuje vseh neznank.

Perzejdi bi bili na oblasti okoli 1380 pred našim štetjem, datum na bazi kipa iz Kom Heitana v Egiptu, zapisan o poti nekega egiptovskega veleposlaništva v Egejskem morju v času Amenhoteja III. (r. 1391−1353 ali 1388–1351 pr. n. št.). ''M-v-k-i-n-u'' (fonetično &quot;Mukanuh&quot;?), je bilo eno izmed mest, ki jih je obiskal, redek zgodnji dokument z imenom Miken. To je bilo eno izmed mest ''tj-n3-jj'' (&quot;Tinay&quot;?) &lt;ref&gt;For a fuller discussion of this statue base, the names on it and the pronunciation, Tinay, which appears related to Danaj-, see ''[http://uir.unisa.ac.za/bitstream/handle/10500/2066/10chapter4.pdf Documentary and Archaeological Evidence of Minoan Trade]''.&lt;/ref&gt;, homerski [[Ahajci|Danajci]] imenovani v mitu po [[Danaja|Danaji]], ki kaže, da so Perzejdi v resnici imeli prevlado.

Tudi v 14. stoletju pred našim štetjem je Ahija začela biti problematična za številne hetitske kralje. Ahijava ali Ahija, ki se pojavlja nekaj desetkrat na hetitskih ploščah v stoletjih, je verjetno Ahaivia, rekonstruirano iz mikenske grščine za Ahajo. Hetiti niso uporabili &quot;Danaja&quot;, kot so to storili Egipčani, čeprav je prva omemba Ahija na &quot;Obtožnici Maduvate&quot; &lt;ref name=&quot;Beckman-Bryce-Cline5&quot;&gt;{{harvnb|Beckman|Bryce|Cline|2012|loc=&quot;Introduction&quot;, p. 5}}.&lt;/ref&gt; v korespondenci med Amenhotepom III. in enim od poznejših naslednikov Maduvata v Arzavi, Tarhunta-Raduju. Zunanja PHIIIA: 1, viri se strinjajo o izpustitvi velikega kralja ali drugih združevalnih strukturah v ozadju Ahija in Tinaj.

Na primer v &quot;Obtožnici Maduvate&quot;, Atarsija &quot;vladar Ahija&quot;, napade Maduvato in ga odpelje iz njegove dežele. Zatočišče in vojaško pomoč dobi pri hetitskem kralju Tudhalija. Po smrti slednjega in vladavini njegovega sina Arnuvande se Maduvata poveže z Atarsijo in skupaj z drugim vladarjem napade Alasijo, to je Ciper. &lt;ref&gt;{{harvnb|Popko|2008|pp=121–122}}.&lt;/ref&gt;

To je edini znani primer človeka z imenom Atarsija. Poskusi, da je to ime povezano z ''Atrejem'', niso našli podpore, prav tako ni nobenih dokazov o močnem Pelopidu, imenovanem Atrej.
Med PHIIIA: 2, Ahija, zdaj znana kot ''Ahijava'', razširi svoj vpliv na Milet, naseljuje obale Anatolije in tekmuje s Hetiti za vpliv in nadzor v zahodni Anatoliji. Na primer, Uha-Zitijeva Arzav in z njim Manapa-Tarhuntasova dežela ob reki Seha. Verodostojnih podatkov o ustanovitvi mikenskih Grkov kot zgodovinske moči v teh dokumentih ni.

Podobno je hetitski kralj napisal tako imenovano Pismo Tavagalavu, velikemu kralju Ahija, v zvezi s plenilskim luvijanskim pustolovcem Pijama-Radu. Niti imena velikih kraljev niso navedena; hetitski kralj je lahko [[Muvatali II.]] ali njegov brat [[Hatusili III.]], ki je vsaj datirano v pisavi PHIIIB v mikenskih standardih. V legendah niti Atrej niti Agamemnon nimata brata z imenom *Etewoclewes (Eteokles); to ime je povezano s Tebami, ki jih je v prejšnjem obdobju PHIIIA Amenhotep III. obravnaval kot enake Mikenam.

== Izkopavanja ==
[[File:Linear B (Mycenaean Greek) NAMA Tablette 7671.jpg|thumb|Glinena tablica iz Miken z napisom v linearni pisavi B]]

V Mikenah je prvi izkopaval grški [[arheolog]] Kiriakos Pitakis leta 1841, ko je našel in obnovil Levja vrata. &lt;ref name=&quot;Gagarin24–26&quot;&gt;{{harvnb|Gagarin|2010|loc=&quot;Mycenae: Archaeology of Mycenae&quot;, pp. 24–26}}.&lt;/ref&gt; Leta 1874 je [[Heinrich Schliemann]] izkopal globoke jaške po vsej akropoli brez dovoljenja; avgusta 1876 je začel izkopavati območja z dovoljenjem arheološkega društva v Atenah (ASA) in pod nadzorom enega od njegovih članov Panagiotisa Stamatakisa. Schliemann je verjel v zgodovinske resnice homerskih zgodb in v tem smislu je razlagal kraj. Našel je antične jaškaste grobove s kraljevimi okostji in spektakularne pridatke. Ob odkritju človeške lobanje pod zlato posmrtno masko v eni od grobnic je izjavil: &quot;Zazrl sem se v obraz Agamemnona.&quot; &lt;ref&gt;{{harvnb|Schliemann|1878}} &lt;/ref&gt; Hristos Tsuntas, drug član ASE, je očistil velik del citadele med izkopavanji, ki so se začela leta 1884 in končala leta 1902. Tsuntas in ASA sta dala dovoljenje za izkopavanje britanski šoli za arheologijo (BSA), ki je izkopavala od leta 1920 do leta 1955 pod nadzorom Alana Johna Bayarda Wacea. Po Waceovi smrti leta 1957 je delo končal lord William Taylor od leta 1958 do leta 1969, zlasti na zahodnem pobočju citadele. ASA je nadaljevala izkopavanja na kraju samem s prizadevanji Ioanisa Papadimitruja in Nicolasa Verdelisa v poznih 1950 in začetku leta 1960, pa tudi Georgeja Milonasa od leta 1957 do leta 1985. Leta 1985 je izkop vodil Spiros Iakovidis, ki od leta 2009 še vedno nadzira raziskave ASA na dveh poljih. Objava je v pripravi.

Od Schliemannovih časov so v Mikenah potekala bolj znanstvena izkopavanja, predvsem grških arheologov, a tudi britanske šole v Atenah. Akropola je bila izkopana leta 1902, okoliški hribi so bili načrtno preiskani pri nadaljnjih izkopavanjih. Atensko arheološko društvo zdaj izkopava mikensko nižje mesto (od 2011) s podporo Dickinsonovega Collegea in Inštituta za egejsko prazgodovino. &lt;ref&gt;{{navedi splet|author=Dickinson Excavation Project and Archaeological Survey|title=Mycenae – Beyond the Walls of Agamemnon: Excavation of the Mycenae Lower Town (2007–2011)|accessdate=25 January 2014|url=http://mycenae-excavations.org/lower_town.html|archive-date=2015-01-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20150127191020/http://mycenae-excavations.org/lower_town.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Arheološke najdbe s tega območja so na ogled v muzeju v Mikenah, arheološkem muzeju v [[Navplion]]u in [[Narodni arheološki muzej, Atene|Narodnem arheološkem muzeju v Atenah]].

== Mikenska kultura in družba ==
[[Slika:MaskeAgamemnon.JPG|thumb|300px|right|Zlata [[Agamemnonova maska]], ki jo je leta 1876 v Mikenah odkril Schliemann]]

Mikene so bile kulturno razvite, saj so Ahajci uporabljali [[pisava|pisavo]], ki jo zdaj imenujemo [[linearna pisava B]]. Pisali so na [[Glina|glinene]] ploščice, zapisi pa so nastajali za popisovanje dajatev. Poleg tega so bili Ahajci mojstri tudi za obdelovanje zlata, o čemer pričajo zlate [[posmrtne maske]] in nakit, ki so jih našli v Mikenah.

Na vrhu družbene lestvice je bil [[kralj]], ki ni bil le [[Absolutizem|absolutni vladar]], ampak hkrati tudi največji [[posestnik]], [[podjetnik]] in [[trgovec]] v državi. v svoji palači in njeni bližini je dal postaviti številne delavnice, v katerih so obrtniki najrazličnejših strok delali za njegove potrebe. Pri upravljanju države so mu pomagali vrhovni poveljnik vojske, visoko [[plemstvo]] in [[nadzornik]]i. Precej nižje so bili delavci, obrtniki] ter navadno [[ljudstvo]], ki se je povečini ukvarjalo s [[poljedelstvo]]m in [[Živinoreja|živinorejo]], najnižje na družbeni lestvici pa so bili [[suženj|sužnji]]. Mikenska kultura je bila v primerjavi s kretsko [[Vojska|vojaško]] usmerjena.

== Spomeniki ==

[[Slika:Treasury of Atreus Mycenae.jpg|300px|thumb|right| Atrejeva zakladnica]]

* [[Atrejeva zakladnica]], [[grobnica]] [[tolos]] (1250 pr. n. št.)
* [[Levja vrata]] (1350–1200 pr. n. št.)
* kraljeva palača
* najdbe iz okroglega groba A
* najdbe iz okroglega groba B
* grobnica tolos [[Klitajmnestra|Klitajmnestre]] (1400–1300 pr. n. št.)
* grobnica tolos Ajgisa (1510–1460 pr. n. št.)
* Levja grobnica (1460–1400 pr. n. št.)

== Glej tudi ==
* [[Atrej]]
* [[Egejska civilizacija]]
* [[Narodni arheološki muzej, Atene]]
* [[Agamemnon]]
* [[Megalit]]

== Sklici ==
{{sklici|2}}


== Viri ==
* Gerrard Marc, ''Mali vodniki, Celinska Grčija'', DZS, Ljubljana, 1999, {{COBISS|ID=78414336}}

==Druga strokovna literatura==
{{refbegin|2}}
*{{navedi knjigo|last1=Bryson|first1=Reid|last2=Murray|first2=Thomas J.|title=Climates of Hunger: Mankind and the World's Changing Weather|year=1977|location=Madison, WI|publisher=University of Wisconsin Press|isbn=978-0-29-907373-2|url=http://books.google.com/books?id=Nj5tWrmMabUC}}
*{{navedi knjigo|last=Finley|first=Moses I.|title=Early Greece: The Bronze and Archaic Ages|year=1970|location=London|publisher=Chatto &amp; Windus|url=http://books.google.com/books?id=xalKAAAAMAAJ}}
*{{navedi splet|last=Hooker|first=Richard|title=Mycenean Religion|work=Barbarians and Bureaucrats|publisher=Washington State University|year=1996|url=http://richard-hooker.com/sites/worldcultures/MINOA/MINOA.HTM|accessdate=25 January 2014|archive-date=2014-02-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20140201230712/http://richard-hooker.com/sites/worldcultures/MINOA/MINOA.HTM|url-status=dead}}
*{{cite journal|last=Jansen|first=Anton|title=Bronze Age Highways at Mycenae|journal=Classical Views|volume=XLI|issue=16|publisher=Memorial University of Newfoundland and Labrador, Canada|year=1997|pages=1–16|url=http://www.arts.mun.ca/mouseion/1997/jansen/index.html|access-date=2015-12-06|archive-date=2007-11-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20071123073331/http://www.arts.mun.ca/mouseion/1997/jansen/index.html|url-status=dead}}
*{{navedi knjigo|last=Mylonas|first=George Emmanuel|title=Mycenae's Last Century of Greatness|year=1968|location=Sydney|publisher=Sydney University Press for Australian Humanities Research Council|url=http://books.google.com/books?id=8EwbAAAAYAAJ}}
*{{navedi knjigo|last=Mylonas|first=George E.|title=Mycenae Rich in Gold|url=https://archive.org/details/mycenaerichingol0000geor|year=1983|location=Athens|publisher=Ekdotike Athenon}}
*{{navedi knjigo|last=Nilsson|first=Martin Persson|title=The Mycenaean Origin of Greek Mythology|year=1972|origyear=1932|location=Berkeley and Los Angeles|publisher=University of California Press|isbn=978-0-52-002163-1|url=http://books.google.com/books?id=Z02eoHslNOQC}}
*{{navedi knjigo|last=Palmer|first=Leonard R.|title=Mycenaeans and Minoans: Aegean Prehistory in the Light of the Linear B Tablets. Part I: Pylos and the World of the Tablets. Part II: Knossos and Aegean History|url=https://archive.org/details/bwb_KR-488-337|year=1965|origyear=1961|edition=2nd|location=London|publisher=Faber and Faber}}
*{{navedi knjigo|last1=Taylour|first1=Lord William|last2=French|first2=Elizabeth Bayard|last3=Wardle|first3=K.A.|title=Well Built Mycenae (Volume 13): The Helleno-British Excavations within the Citadel at Mycenae 1959-1969|year=2007|location=Warminster, England|publisher=Aris &amp; Phillips|isbn=978-1-84-217295-7|url=http://books.google.com/?id=oNcrAQAAIAAJ}}
*{{navedi knjigo|last=Vermeule|first=Emily|title=Greece in the Bronze Age|year=1964|location=Chicago|publisher=The University of Chicago Press|url=http://books.google.com/books?id=8RjgEAR4IbIC}}
*{{navedi knjigo|last=Wace|first=Alan John Bayard|authorlink=Alan John Bayard Wace|title=Mycenae: An Archaeological History and Guide|year=1964|origyear=1949|location=New York|publisher=Biblio and Tannen|url=http://books.google.com/books?id=pTRoAAAAMAAJ}}
*{{navedi knjigo|last1=Wardle|first1=K.A.|last2=Wardle|first2=Diana|title=Cities of Legend: The Mycenaean World|year=1997|location=London|publisher=Bristol Classical Press|isbn=978-1-85-399355-8|url=http://books.google.com/?id=F0BoAAAAMAAJ}}
{{refend|2}}

==Zunanje povezave==
{{Zbirka|Category:Mycenae|Mikene}}
*[http://www.bsa.ac.uk/ British School at Athens]
*[http://mycenae-excavations.org/index.html Dickinson College Excavations at Mycenae]
*[http://www.artsweb.bham.ac.uk/aha/kaw/mycenae/mycenaeindex.htm Mycenae: Research and Publication]
*[http://www.ou.edu/finearts/art/ahi4913/aegeanhtml/mycobj1.html Objects from Mycenaean Tombs]
*[http://www.greeklandscapes.com/greece/mycenae.html Mikene na greeklandscapes.com]


[[Kategorija:Starogrška mesta]]
[[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Grčiji]]
[[Kategorija:Grška kultura]]
[[Kategorija:Zgradbe in objekti Antične Grčije]]
[[Kategorija:Arheološka najdišča v Grčiji]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>2w5z6kudf31nlr3gwq1wwdwsqie8gia</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slovenska ljudska stranka</title>
    <ns>0</ns>
    <id>166516</id>
    <revision>
      <id>6773836</id>
      <parentid>6733375</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T17:00:14Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-58319-23</username>
        <id>268301</id>
      </contributor>
      <comment>/* 2026 */</comment>
      <origin>6773836</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="42549" sha1="cvhffzotm0hg5b05hafuj8fgvmr8gjn" xml:space="preserve">{{drugipomeni2|Slovenska ljudska stranka}}
{{Infobox political party
| colorcode = {{Political party data|color}}
| logo = SLS_logotip.png
| leader = [[Tina Bregant]]
| foundation = 12. maj 1988
| founder = [[Ivan Oman]]
| headquarters = [[Ljubljana]], Slovenija
| national = [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi+SLS+FOKUS]]
| newspaper = Slovenec
| youth_wing = Nova generacija Slovenske ljudske stranke&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Nova generacija SLS |url=http://www.sls.si/o-stranki/nova-generacija-sls/ |access-date=15 October 2021}}&lt;/ref&gt;
| womens_wing = Slovenska ženska zveza pri Slovenski ljudski stranki&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Slovenska ženska zveza pri SLS |url=http://www.sls.si/ljudje-in-organizacije/zveze-in-klubi/slovenska-zenska-zveza-pri-sls/ |access-date=15 October 2021}}&lt;/ref&gt;
| predecessor = [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)]]&lt;br /&gt;(pravni predhodnik)
| ideology = {{nowrap|[[konservatizem]]&lt;ref name=&quot;Jungerstam-Mulders2006&quot;&gt;{{navedi knjigo|author=Susanne Jungerstam-Mulders|title=Post-Communist EU Member States: Parties And Party Systems|url=https://books.google.com/books?id=iNa6l58HNWoC&amp;pg=PA215|access-date=24 July 2013|year=2006|publisher=Ashgate Publishing, Ltd.|isbn=978-0-7546-4712-6|pages=215–}}&lt;/ref&gt;&lt;br /&gt;[[agrarizem]]&lt;ref name=&quot;DayEastThomas&quot;&gt;{{Citation |first1=Alan John |last1=Day |first2=Roger |last2=East |first3=Richard |last3=Thomas |title=Slovenian People's Party |work=A political and economic dictionary of Eastern Europe |publisher=Routledge |year=2002 |page=533 |isbn=9780203403747 |url=https://books.google.com/books?id=dt2TXexiKTgC&amp;pg=PA533 |access-date=14 November 2011}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;ZajcBoh&quot;&gt;{{Citation |url=https://books.google.com/books?id=HeRzzwzdfPkC&amp;pg=PA351 |first1=Drago |last1=Zajc |first2=Tomaž |last2=Boh |title=Slovenia |work=The handbook of political change in Eastern Europe |publisher=Edward Elgar Publishing |year=2004 |page=351 |isbn=9781840648546 |access-date=9 December 2011}}&lt;/ref&gt;&lt;br /&gt;[[krščanska demokracija]]&lt;ref name=&quot;Ramet2010&quot;&gt;{{navedi knjigo|author=Sabrina P. Ramet|title=Central and Southeast European Politics since 1989|url=https://books.google.com/books?id=oFXdiS25N78C&amp;pg=PA80|date=18 February 2010|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-1-139-48750-4|pages=80–}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Magone2010&quot;&gt;{{navedi knjigo|author=José Magone|title=Contemporary European Politics: A Comparative Introduction|url=https://books.google.com/books?id=g73UtvxJsFcC&amp;pg=PA457|access-date=19 July 2013|date=26 August 2010|publisher=Routledge|isbn=978-0-203-84639-1|pages=457–}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;[[proevropejstvo]]&lt;ref name=&quot;elect1&quot;&gt;{{navedi splet |title=Slovenia |url=https://europeelects.eu/slovenia/ |access-date=2023-11-13 |website=Europe Elects |language=en-US}}&lt;/ref&gt;}}
| position = [[desna sredina]]&lt;ref&gt;{{Citation |first=Danica |last=Fink-Hafner |title=Slovenia: Between Bipolarity and Broad Coalition-Building |work=Post-Communist EU Member States: Parties and Party Systems |publisher=Ashgate |year=2006 |page=211 |isbn=9780754647126 |url=https://books.google.com/books?id=iNa6l58HNWoC&amp;pg=PA211 }}&lt;/ref&gt;
| membership = 6.500&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=V SLS proti izrednemu kongresu, na katerem bi se lahko Gregorčič zavihtel na čelo stranke|url=https://vecer.com/slovenija/v-sls-proti-izrednemu-kongresu-na-katerem-bi-se-lahko-gregorcic-zavihtel-na-celo-stranke-10360473|website=vecer.com|accessdate=2024-07-03|language=sl}}&lt;/ref&gt;
| international = 
| european = {{nowrap|[[Evropska ljudska stranka]]}}
| europarl = [[Skupina Evropske ljudske stranke|Skupina EPP]]
&lt;!-- Values obtained from Wikidata; to edit, see Wikidata item at https://www.wikidata.org/ --&gt;
| seats1_title = [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor]]
| seats1 = {{Political party data|seat composition bar|ms-lower-house}}
| seats2_title = [[Evropski parlament]]
| seats2 = {{Political party data|seat composition bar|EP}}
| seats3_title = [[Seznam slovenskih občin|Župani]]
| seats3 = {{Composition bar|15|212|hex={{Political party data|color}}}}
| seats4_title = Svetniki
| seats4 = {{Composition bar|168|2750|hex={{Political party data|color}}}}
| colours = {{color box|{{Political party data|color}}|border=darkgray}} zelena, modra
| website = {{Political party data|website}}
| country = Slovenija
}}

'''Slovenska ljudska stranka''' ('''SLS''') je [[Slovenija|slovenska]] [[politična stranka]], ki je bila uradno ustanovljena 12. maja 1988 kot Slovenska kmečka zveza in se kasneje preimenovala v SLS. Uvršča se na [[desna sredina|desno sredino]], predsednica stranke je [[Tina Bregant]].

Pred državnozborskimi volitvami 2026 se je stranka povezala z [[Nova Slovenija|Novo Slovenijo]] (NSi) in [[FOKUS Marka Lotriča|Fokusom Marka Lotriča]] (FOKUS), s katerima je tvorila [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|predvolilno koalicijo]] in oblikovala skupno kandidatno listo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Prvaki NSi, SLS in Fokus podpisali sporazum o sodelovanju {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/prvaki-nsi-sls-in-fokus-podpisali-sporazum-o-sodelovanju.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-02-06|language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Zgodovina ==
27. junija 1992 se je preimenovala iz dotedanje [[Slovenska kmečka zveza-Ljudska stranka|Slovenske kmečke zveze - Ljudske stranke]]. Leta 2000 se je na kongresu v [[Ljubljana|Ljubljani]] združila s [[Slovenski krščanski demokrati|Slovenskimi krščanskimi demokrati]] v [[SLS+SKD]] in s tem postala pravna naslednica [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|istoimenske zgodovinske politične stranke]]. Decembra 2001 se je stranka spet preimenovala v SLS (Slovenska ljudska stranka).

=== 2014 ===
Na [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2014|volitvah poslancev v Evropski parlament 2014]] je bil 25. maja 2014 kot prvi iz vrst SLS za poslanca Evropskega parlamenta na skupni listi NSi in SLS izvoljen tedanji predsednik stranke in poslanec v Državnem zboru RS [[Franc Bogovič]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url = http://www.volitve.gov.si/ep2014/|title = Državna volilna komisija RS|date = |accessdate = 6.1.2015|website = www.volitve.gov.si/|publisher = |last = |first = }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url = http://www.europarl.europa.eu/meps/sl/125004/mep_home.html;jsessionid=6FFF106FB64080FA7B4A7EEADE769CC4.node2|title = Evropski parlament|date = |accessdate = 6.1.2015|website = www.europarl.europa.eu|publisher = |last = |first = }}&lt;/ref&gt; Sledile so [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2014|predčasne državnozborske volitve julija 2014]], na katerih je Slovenska ljudska stranka za las zgrešila parlamentarni prag in izpadla iz parlamenta.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://volitve.gov.si/dz2014/rezultati/rezultati_slo.html|title=Državna volilna komisija RS|date=|accessdate=6.1.2015|website=volitve.gov.si|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt; Kljub temu pa je na [[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|lokalnih volitvah 2014]] med slovenskimi političnimi strankami zmagala po številu županov slovenskih občin.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://volitve.gov.si/lv2014/rezultati/zbirni_podatki.html|title=Državna volilna komisija RS|date=|accessdate=6.1.2015|website=volitve.gov.si|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt; Decembra 2014 je bil za predsednika izvoljen Marko Zidanšek.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Novi predsednik SLS-a: &quot;Spomnite se name tudi jutri&quot;|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/novi-predsednik-sls-a-spomnite-se-name-tudi-jutri/352905|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-04-11|language=sl}}&lt;/ref&gt;

=== 2018 ===
V parlament se ji ni uspelo vrniti niti na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2018|volitvah 2018]], čemur je sledil odstop takratnega predsednika stranke [[Marko Zidanšek|Marka Zidanška]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Tonin ponudil odstop, Zidanšek odstopil #video #foto|url=https://siol.net/novice/volitve-2018/prvi-odstop-po-volitvah-odstop-ponudil-prvi-moz-sls-469250|website=siol.net|accessdate=2022-06-30|language=sl}}&lt;/ref&gt; Vodenje je začasno prevzel Primož Jelševar,&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Do kongresa SLS-a bo stranko vodil podpredsednik Primož Jelševar|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/do-kongresa-sls-a-bo-stranko-vodil-podpredsednik-primoz-jelsevar/457935|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-04-11|language=sl}}&lt;/ref&gt; po odstopu so v stranki k vnovičnemu sodelovanju povabili [[Marjan Podobnik|Marjana Podobnika]], ki je bil sicer leta 2016 izključen zaradi domnevnih kršitev strankinega statuta in kodeksa etičnega ravnanja.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Podobnik po izključitvi iz SLS-a: Nisem še rekel zadnje besede v politiki|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/podobnik-po-izkljucitvi-iz-sls-a-nisem-se-rekel-zadnje-besede-v-politiki/401446|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-04-11|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=SLS vabi Podobnika in druge izključene člane nazaj|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sls-vabi-podobnika-in-druge-izkljucene-clane-nazaj/459885|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-04-11|language=sl}}&lt;/ref&gt; Na t.i. »spravnem« kongresu septembra 2018 je bil Podobnik kot edini kandidat izvoljen za predsednika.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Marjan Podobnik pričakovano postal novi predsednik SLS-a|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/marjan-podobnik-pricakovano-postal-novi-predsednik-sls-a/467348|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-04-11|language=sl}}&lt;/ref&gt;

=== 2019 ===
Na [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2019|volitvah poslancev v Evropski parlament 2019]] je bil za poslanca Evropskega parlamenta ponovno izvoljen Franc Bogovič, tokrat na skupni listi SDS in SLS.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Novi evropski poslanci: &quot;Čaka nas veliko dela&quot;|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/evropske-volitve-2019/novi-evropski-poslanci-caka-nas-veliko-dela/489226|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-04-11|language=sl}}&lt;/ref&gt;

Oktobra 2019 je SLS skupaj s [[Franc Kangler|Francem Kanglerjem]] ter podporo drugih strank in civilnih iniciativ organizirala protest ''Rešimo Slovenijo'', kjer je več tisoč zbranih izrazilo nasprotovanje vladi in pozvalo k enaki obravnavi ter k pravični in pošteni državi.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Rešimo Slovenijo: &quot;Ne rušimo vlade. Vlada se ruši sama.&quot;
|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/resimo-slovenijo-ne-rusimo-vlade-vlada-se-rusi-sama/501807|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-04-11|language=sl}}&lt;/ref&gt;

=== 2022 ===
Januarja 2021 je stranka inicirala nastanek gibanja [[Povežimo Slovenijo]], katerega pobudnica in koordinatorica je bila [[Nada Pavšer]], podpredsednica stranke [[Zeleni Slovenije]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=SLS, Zeleni Slovenije, Kangler, Šrot in drugi ustanavljajo novo gibanje in listo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sls-zeleni-slovenije-kangler-srot-in-drugi-ustanavljajo-novo-gibanje-in-listo/550292|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-04-11|language=sl}}&lt;/ref&gt; Gibanje so poleg SLS in Zelenih sestavljale še stranke [[Konkretno]], [[Nova socialdemokracija]] in [[Nova ljudska stranka]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Počivalšek, Podobnik, Čuš, Kangler in Magajna na volitve s skupno listo kandidatov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pocivalsek-podobnik-cus-kangler-in-magajna-na-volitve-s-skupno-listo-kandidatov/610957|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-04-11|language=sl}}&lt;/ref&gt; Na volitvah koaliciji strank ni uspel preboj v parlament, prejela je 3,4 % glasov in posledično kmalu tudi razpadla.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Povežimo Slovenijo in Konkretno po analizi volitev v razmislek o spremembah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2022/povezimo-slovenijo-in-konkretno-po-analizi-volitev-v-razmislek-o-spremembah/625635|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-04-11|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=V vednost, da boste pri JMR bolj ažurni. Znamka Povežimo Slovenijo se od parlamentarnih volitev ne uporablja več.|url=https://x.com/BalazicMarko/status/1577048198161436672|website=X.com|accessdate=2025-04-11|language=sl}}&lt;/ref&gt;

Julija 2022 je stranko na kongresu prevzel [[Marko Balažic (politik)|Marko Balažic]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Marko Balažic novi predsednik stranke SLS|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/marko-balazic-novi-predsednik-stranke-sls/|website=DELO.si|accessdate=2022-09-29|language=si}}&lt;/ref&gt; Na [[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|lokalnih volitvah]] je stranka osvojila največ županskih mest.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Stranke o rezultatih lokalnih volitev: kdo je zadovoljen in kdo ne? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/volitve/lokalne-volitve-2022/stranke-o-rezultatih-lokalnih-volitev-kdo-je-zadovoljen-in-kdo-ne.html|website=www.24ur.com|accessdate=2025-04-27|language=sl}}&lt;/ref&gt;  

=== 2024 ===
Nosilec liste SLS-a za [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2024|volitve v Evropski parlament 2024]] je bil politični komentator, fizik in izredni profesor [[Peter Gregorčič]]. Kljub uvrstitvi na 4. mesto po preferenčnih glasovih Gregorčiču in stranki za las ni uspelo osvojiti mandata, kar je sprožilo spor v stranki.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=SDS zmagal v vseh volilnih enotah. Tomc z največ preferenčnimi glasovi.|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/evropske-volitve-2024/sds-zmagal-v-vseh-volilnih-enotah-tomc-z-najvec-preferencnimi-glasovi/711243|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-04-11|language=sl}}&lt;/ref&gt; Na seji glavnega odbora v začetku julija naj bi prišlo do ostrega obračuna med Gregorčičem in predsednikom stranke Balažicem, v igri je bil tudi sklic izrednega kongresa in številni člani stranke, denimo iz pomurskih odborov, so izrazili prepričanje, da bi moral Gregorčič prevzeti vodstvo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Napeto vzdušje v Slovenski ljudski stranki|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/napeto-vzdusje-v-slovenski-ljudski-stranki/714051|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-04-11|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Za pomurske veljake Slovenske ljudske stranke je Peter Gregorčič zadnje upanje|url=https://vestnik.svet24.si/clanek/za-pomurske-veljake-slovenske-ljudske-stranke-je-peter-gregorcic-zadnje-upanje-1299209|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-04-11|language=sl}}&lt;/ref&gt;

Septembra 2024 so se v stranki zavzeli za konsolidacijo in Gregorčiča povabili v stranko. Gregorčič je v odzivu navedel, da se je odzval povabilu na sejo izvršilnega odbora, a da predsednik Balažic ni predstavil svoje vizije potencialnega sodelovanja, prav tako člani izvršilnega odbora, ki da so raje izvedli osebne napade nanj.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Izvršilni odbor SLS-a Gregorčiča po sporu znova povabil v stranko: &quot;Odločitev je na njegovi strani&quot;|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/izvrsilni-odbor-sls-a-gregorcica-po-sporu-znova-povabil-v-stranko-odlocitev-je-na-njegovi-strani/722142|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-04-11|language=sl}}&lt;/ref&gt; Oktobra je Peter Gregorčič po napetih več mesecih dokončno izključil možnost nadaljnjega sodelovanja z SLS, dejal je, da jo »obvladujejo ozke interesne skupine, ki jim ustreza šibko vodstvo, na ključne odločitve pa terenska mreža lokalnih odborov ne more vplivati.«&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Peter Gregorčič: Pot s SLS sem zaključil|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/peter-gregorcic-pot-s-sls-sem-zakljucil|website=DELO.si|accessdate=2025-04-11|language=sl}}&lt;/ref&gt;

=== 2025 ===
Februarja 2025 je predsednik stranke Balažic podal predlog za sklic izrednega volilnega kongresa, z namenom umiritve nesoglasij in krepitve nadaljnjega delovanja.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Slovenska ljudska stranka se podaja na izredni volilni kongres |url=https://n1info.si/novice/slovenija/slovenska-ljudska-stranka-se-podaja-na-izredni-volilni-kongres/|website=n1info.si|accessdate=2025-04-11|language=sl}}&lt;/ref&gt; Kongres je potekal 26. aprila 2025, kandidaturo za predsednika so vložili dotedanji predsednik [[Marko Balažic (politik)|Marko Balažic]], kandidatka na evropskih volitvah 2024 in nevrobiologinja [[Nina Strah]] ter zdravnica in ljubljanska mestna svetnica [[Tina Bregant]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Znani trije kandidati za predsednika SLS, Petra Gregorčiča pa bi izvolili tri mesece pred volitvami|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/sls-kongres-marko-balazic-peter-gregorcic-tina-bregant-1805204|website=Reporter|accessdate=2025-04-11|language=sl}}&lt;/ref&gt; Slednja je dobila podporo nekdanjega evroposlanca [[Franc Bogovič|Franca Bogoviča]], medtem ko je Peter Gregorčič javno podprl Nino Strah.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=UR20 - Vse možne koalicije in tretji človek|url=https://www.info360.si/podkasti-epizode/ur20---vse-mozne-koalicije-in-tretji-clovek|website=Info360|accessdate=2025-04-11|language=sl}}&lt;/ref&gt; 

Na kongresu sta Marko Balažic in Nina Strah pred glasovanjem umaknila kandidaturi. Slednja je želela, da izvršilni odbor delegatom preda določeno dokumentacijo, ker pa tega ni storil, je kongres zapustila v prepričanju, da je ta prirejen. Za novo predsednico je bila tako izvoljena Tina Bregant.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Tina Bregant je nova predsednica SLS-a. To je prva ženska na čelu te stranke.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tina-bregant-je-nova-predsednica-sls-a-to-je-prva-zenska-na-celu-te-stranke/743936|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-04-28|language=sl}}&lt;/ref&gt;

=== 2026 ===
Na državnozborskih volitvah marca 2026 je SLS nastopila skupaj z NSi in stranko Fokus, prispevala je 23 kandidatov. Na listi je bil kot edini iz SLS za poslanca izvoljen Srečko Ocvirk, ki mu je s tem prenehal županski mandat v Sevnici. Stranka se je odločila podpisati koalicijsko pogodbo za [[16. vlada Republike Slovenije|16. vlado Republike Slovenije]] pod vodstvom Janeza Janše, a v njej ni dobila ministrskega mesta kakor NSi in Fokus. Predsednica Tina Bregant je nad tem izrazila razočaranje, a je stranka ostala zavezana pogodbi.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Tine Bregant ni med ministrskimi kandidati: Skoraj mi je pregorel telefon|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/tina-bregant-sls-kandidatka-vlada-razocaranje|website=www.delo.si|accessdate=2026-06-06|language=sl}}&lt;/ref&gt; Je pa v kvoti SLS upoštevanih pet državnih sekretarjev: [[Ivan Meglič]] na ministrstvu za lokalno samoupravo, [[Tomaž Žagar]] na ministrstvu za infrastrukturo in energetiko, [[Velislav Žvipelj]] na ministrstvu za kmetijstvo, kohezijo in regionalni razvoj, [[Stanislav Raščan]] na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve ter [[Tomislav Nemec]] na ministrstvu za demografijo, družino in socialne zadeve.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Po oceni SLS vladna ekipa sestavljena iz zelo strokovnih ljudi|url=https://moja-dolenjska.si/po-oceni-sls-vladna-ekipa-sestavljena-iz-zelo-strokovnih-ljudi/|website=Moja Dolenjska|date=2026-06-05|accessdate=2026-07-26|language=sl-SI|last=Uredništvo}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=SLS |date=2026-06-19 |title=Iskrene čestitke mag. Tomislavu Nemcu ob imenovanju za državnega sekretarja na Ministrstvu za demografijo, družino in socialne zadeve. |url=https://www.facebook.com/strankaSLS/posts/pfbid0S5WCjMBjFNnTMfGfgXqGEEksxmLRcWvdFYuWVFEJwEi4PJCo7E2pCJYA3SW1QTiwl?rdid=tAufOveYoTEoZg4a# |access-date=2026-07-26 |website=Facebook}}&lt;/ref&gt;

== Rezultati volitev ==
=== Državnozborske volitve ===
Od leta 1992 do leta 2014 je imela poslance v [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnem zboru Republike Slovenije]]:
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align: center;&quot;
|-
! Volitve
! Št. glasov
! %
! +/–
! Sedeži
! +/–
! Mesto
! Vlada
|-
! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 1992|1992]]
| 103.300
| 8,69
| {{steady}} 
| {{Composition bar|10|90|hex=#83be60}}
| {{steady}}
| 5.
| {{no2|Opozicija}}
|-
! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 1996|1996]]
| 207.186
| 19,38
| {{Increase}} 10,69
| {{Composition bar|19|90|hex=#83be60}}
| {{Increase}} 9
| 2.
| {{yes|Koalicija}}
|-
! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2000|2000]]
| 102.691
| 9,54
| {{Decrease}} 9,84
| {{Composition bar|9|90|hex=#83be60}}
| {{Decrease}} 10
| 4.{{efn|Stranka se je na volitve podala na skupni listi SLS+SKD.}}
| {{yes|Koalicija}}
|-
! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2004|2004]]
| 66.032
| 6,82
| {{Decrease}} 2,72
| {{Composition bar|6|90|hex=#83be60}}
| {{Decrease}} 3
| 5.
| {{yes|Koalicija}}
|-
! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2008|2008]]
| 54.809
| 5,21
| {{Decrease}} 1,81
| {{Composition bar|5|90|hex=#83be60}}
| {{Decrease}} 1
| 6.{{efn|Stranka se je na volitve podala na skupni listi SLS+SMS.}}
| {{no2|Opozicija}}
|-
! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2011|2011]]
| 75.311
| 6,83
| {{Increase}} 1,62
| {{Composition bar|6|90|hex=#83be60}}
| {{Increase}} 1
| 6.
| {{yes2|Koalicija &lt;br /&gt;&lt;small&gt;(2012-2013)&lt;/small&gt;&lt;br /&gt;
-----------
Opozicija &lt;br /&gt;&lt;small&gt;(2013-2014)&lt;/small&gt;}}
|-
! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2014|2014]]
| 34.548
| 3,95
| {{Decrease}} 2,88
| {{Composition bar|0|90|hex=#83be60}}
| {{Decrease}} 6
| 8.
| style=&quot;background:silver&quot; |–
|-
! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2018|2018]]
| 23.329
| 2,62
| {{Decrease}} 1,33
| {{Composition bar|0|90|hex=#83be60}}
| {{steady}} 0
| 10.
| style=&quot;background:silver&quot; |–
|-
! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|2022]]
| 40.612
| 3,41
| {{Increase}} 0,79
| {{Composition bar|0|90|hex=#83be60}}
| {{steady}} 0
| 7.{{efn|Stranka se je na volitve podala na skupni listi [[Povežimo Slovenijo]]}}
| style=&quot;background:silver&quot; |–
|-
! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|2026]]
| 109.201
| 9,26
| {{increase}} 5,85
| {{Composition bar|1|90|hex=#83be60}}
| {{increase}} 1
| 3.{{efn|Nastopila skupaj z NSi in FOKUS Marka Lotriča; NSi je prejela 7 mandatov, SLS in FOKUS po en 1 mandat, skupaj 9.}}
| {{yes|Koalicija}}
|-
|}
{{noteslist}}

==== Volitve v Državni zbor RS 1992 ====
{{main|Državnozborske volitve v Sloveniji 1992}}

Na državnozborskih volitvah, ki so potekale 6. decembra 1992, je stranka osvojila 10 poslanskih mest. Poslanci so postali: [[Metka Karner-Lukač]], [[Mihaela Logar]], [[Zoran Madon]], [[Alojz Metelko]], [[Janez Podobnik]], [[Marjan Podobnik]], [[Franc Potočnik]], [[Žarko Pregelj]], [[Ludvik Toplak]] in [[Franc Zagožen]].

[[Štefan Matuš]] je 15. februarja 1993 pristopil k poslanski skupini SLS, pred tem je bil nepovezani poslanec, še prej pa član [[SNS]]. Prav tako je k SLS pristopila [[Irena Oman]] in sicer  7. marca 1995.

Po odstopu Ludvika Toplaka, ki je bil imenovan za rektorja [[Univerza v Mariboru|Univerze v Mariboru]] je njegovo mesto 25. februarja 1994 zasedel [[Janez Vindiš]], ki pa je 9. septembra 1996 prestopil k [[Slovenski krščanski demokrati|SKD]].

==== Volitve v Državni zbor RS 1996 ====
{{main|Državnozborske volitve v Sloveniji 1996}}

Na državnozborskih volitvah, ki so potekale 10. novembra 1996, je stranka osvojila 19 poslanskih mest. Poslanci so postali: [[Josip Bajc]], [[Stanislav Brenčič]], [[Andrej Fabjan]], [[Leon Gostiša]], [[Peter Hrastelj]], [[Franc Kangler]], [[Štefan Klinc]], [[Janez Kramberger]], [[Jože Možgan]], [[Darinka Mravljak]], [[Janez Per]], [[Janez Podobnik]], [[Franc Potočnik]], [[Jakob Presečnik]], [[Franc Rokavec]], [[Branko Tomažič]], [[Vili Trofenik]], [[Alojz Vesenjak]] in [[Franc Zagožen]].

Vodja poslanske skupine je bil [[Franc Zagožen]].

==== Volitve v Državni zbor RS 2000 ====
{{main|Državnozborske volitve v Sloveniji 2000}}

Na državnozborskih volitvah, ki so potekale 15. oktobra 2000, je stranka (takrat SLS+SKD) osvojila 9 poslanskih mest. Poslanci so postali: [[Ivan Božič]], [[Stanislav Brenčič]], [[Andrej Fabjan]], [[Franc Kangler]], [[Janez Kramberger]], [[Jurij Malovrh]], [[Janez Podobnik]], [[Franc Rokavec]] in [[Vili Trofenik]].

Vodja poslanske skupine je bil [[Janez Podobnik]].

==== Volitve  v Državni zbor RS 2004 ====
{{main|Državnozborske volitve v Sloveniji 2004}}

Na državnozborskih volitvah, ki so potekale 3 oktobra 2004, je stranka osvojila 7 poslanskih mest. Poslanci so postali: [[Josip Bajc]], [[Stanislav Brenčič]], [[Kristijan Janc]], [[Franc Kangler]], [[Janez Kramberger]], [[Jakob Presečnik]] in [[Mihael Prevc]].

[[Andrej Fabjan]] je julija 2008 nadomestil umrlega Kristijana Janca.

==== Volitve v Državni zbor RS 2008 ====
{{main|Državnozborske volitve v Sloveniji 2008}}

Na državnozborskih volitvah, ki so potekale 21. septembra 2008, je stranka osvojila 5 poslanskih mest. Poslanci so postali: [[Franc Bogovič]], [[Gvido Kres]], [[Jakob Presečnik]], [[Janez Ribič]] in [[Radovan Žerjav]].

[[Franc Pukšič]] je po izstopu iz [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] pristopil k poslanski skupini SLS.

==== Volitve v Državni zbor RS 2011 ====
{{main|Državnozborske volitve v Sloveniji 2011}}
Na predčasnih državnozborskih volitvah, ki so potekale 4. decembra 2011, je stranka osvojila 6 poslanskih mest. Poslanci so postali: [[Mihael Prevc]], [[Jakob Presečnik]], [[Franc Bogovič]], [[Janez Ribič]], [[Franc Pukšič]] in [[Radovan Žerjav]].

Jasmina Opec je na poslanskem mestu nadomestila Radovana Žerjava, ki je postal minister za gospodarski razvoj in tehnologijo.

==== Volitve v Državni zbor RS 2014 ====
{{main|Državnozborske volitve v Sloveniji 2014}}

Na predčasnih državnozborskih volitvah, ki so potekale 13. julija 2014, je SLS za las zgrešila parlamentarni prag in izpadla iz parlamenta.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= http://www.24ur.com/novice/slovenija/bodo-glasovi-iz-tujine-sls-pomagali-do-parlamenta.html|title=SLS dokončno ostala pred vrati parlamenta, Cerar slavil tudi med Slovenci po svetu |accessdate=28.7.2014 |date=21.7.2014 |format= |work=[[24ur.com]]]] }}&lt;/ref&gt;

==== Volitve v Državni zbor RS 2018 ====
{{main|Državnozborske volitve v Sloveniji 2018}}
Na predčasnih državnozborskih volitvah, ki so potekale [[3. junij|3. junija]] [[2018]] je stranka znova ostala pred parlamentarnim pragom. Slab rezultat je botroval odstopu [[Marko Zidanšek|Marka Zidanška]] z mesta predsednika stranke.

==== Volitve v Državni zbor RS 2022 ====
{{main|Državnozborske volitve v Sloveniji 2022}}
Na državnozborskih volitvah, ki so potekale [[24. april|24. aprila]] [[2022]] je stranka nastopila skupaj s štirimi strankami v koaliciji [[Povežimo Slovenijo]]. Ta se s 3,41 %  glasov ni uvrstila v parlament, posledično je takratni predsednik stranke [[Marjan Podobnik]] napovedal, da se na kongresu meseca julija ne bo potegoval za še en mandat.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2022/podobnik-se-bo-razocaran-nad-volilnim-izidom-umaknil-s-cela-sls-a/625708|title=Podobnik se bo razočaran nad volilnim izidom umaknil s čela SLS-a|website=RTVSLO.si |accessdate=2022-07-02}}&lt;/ref&gt; Novi predsednik je postal [[Marko Balažic (politik)|Marko Balažic]], podpredsedniki pa [[Kaja Galič]], [[Marko Cigler]], [[Mihaela Rožej]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.delo.si/novice/slovenija/marko-balazic-novi-predsednik-stranke-sls/|title=Marko Balažic novi predsednik stranke SLS
|website=DELO.si |accessdate=2022-07-02}}&lt;/ref&gt;

==== Volitve v Državni zbor RS 2026 ====
{{Glavni članek|Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|Liste kandidatov za državnozborske volitve v Sloveniji 2026}}
[[Slika:NSI SLS FOKUS Skupaj v akcijo LOGO.png|sličica|Logotip zavezništva strank NSi, SLS in FOKUS|220px]]
[[Slika:Igor Beguš, Tina Bregant in Janez Žagar (SLS) 2026 (cropped).jpg|sličica|Trije kandidati SLS: Igor Beguš (Šiška III), predsednica Tina Bregant (Ptuj III), Janez Žagar (Moste Polje II), februarja 2026 v volilni kavarni.|220px]]
Predsednica SLS Tina Bregant se je 18. septembra 2025 prvič sestala z [[Jernej Vrtovec|Jernejem Vrtovcem]], takrat novoizvoljenim predsednikom [[Nova Slovenija|Nove Slovenije]], z namenom začetka pogovorov o povezovanju. Oba sta se zavzela za sodelovanje, ki bi preprečilo »drobljenje glasov na desni sredini« ter ob tem lažje omogočilo oblikovanje »razvojne koalicije.«&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Vrtovec in Bregant obudila pogovore o predvolilnem povezovanju NSi in SLS|url=https://n1info.si/novice/slovenija/vrtovec-in-bregant-obudila-pogovore-o-predvolilnem-povezovanju-nsi-in-sls/|website=N1|date=2025-09-19|accessdate=2026-02-06|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;

8. oktobra 2025 je glavni odbor SLS potrdil, da stranka nadaljuje pogovore o sodelovanju na državnozborskih volitvah, in sicer tako z NSi kot tudi s strankama [[FOKUS Marka Lotriča]] ter [[Demokrati.]] poslanca [[Anže Logar|Anžeta Logarja]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsednica SLS Tina Bregant se bo za sodelovanje na volitvah pogovarjala z NSi, Fokusom in Demokrati – v tem vrstnem redu|url=https://www.zanima.me/predsednica-sls-tina-bregant-se-bo-za-sodelovanje-na-volitvah-pogovarjala-z-nsi-fokusom-in-demokrati-v-tem-vrstnem-redu/|website=Zanima.me|date=2025-10-09|accessdate=2026-02-06|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; Bregant je v intervjuju poudarila nujnost povezovanja programsko sorodnih strank, kot potencialnega partnerja je omenila tudi stranko [[Glas upokojencev Pavla Ruparja|Glas upokojencev]],&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=[AKTUALNO] 01.10.2025 Nova24TV Gostja: Tina Bregant|url=https://www.youtube.com/watch?v=AW1qA5qBW8c|website=YouTube|accessdate=2026-02-06|language=sl|date=2025-10-01|last=Nova24TV Slovenija}}&lt;/ref&gt; a je predsednik slednje [[Pavel Rupar]] povezovanje z NSi in SLS večkrat zavrnil in napovedal samostojno kandidaturo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://x.com/rupar_pavel/status/1994781341561303487|title=Glas upokojencev ima dobre možnosti, da se prebije v parlament!|date=2025-11-29|accessdate=2026-01-07|website=X.com|last=Rupar|first=Pavel}}&lt;/ref&gt;

Predsedniki treh strank so sporazum o povezovanju podpisali 19. novembra 2025, sledili so tedni pogajanj in usklajevanj razdelitve okrajev. 15. januarja 2026 je bilo objavljeno, da bo na skupni listi NSi pripadlo 49 mest, SLS 24 mest in Fokusu 15 mest.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Pogovori o predvolilnem sodelovanju na desni obrodili sadove, a prinesli tudi presenečenje|url=https://n1info.si/novice/slovenija/pogovori-o-predvolilnem-sodelovanju-na-desni-obrodili-sadove-a-prinesli-tudi-presenecenje/|website=N1|date=2026-01-15|accessdate=2026-01-27|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; Sporazum o skupnem nastopu sta istega dne na sejah potrdila glavni odbor SLS in izvršilni odbor Fokusa,&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://x.com/strankaSLS/status/2011853810709266731|title=Glavni odbor SLS je potrdil sporazum o skupnem nastopu z NSi in Fokus na DZ volitvah 22. marca!|date=2026-01-15|accessdate=2026-02-06|website=X.com|last=SLS}}&lt;/ref&gt; 19. januarja je sporazum soglasno potrdil še svet stranke NSi, ob tem se je seznanil tudi s kandidati stranke za skupno listo.&lt;ref name=&quot;:23&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Oblikovanje skupne liste NSi-ja, SLS-a in Lotričevega Fokusa v sklepni fazi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/oblikovanje-skupne-liste-nsi-ja-sls-a-in-lotricevega-fokusa-v-sklepni-fazi/770286|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-15|language=sl|first=Al|last=Ma}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=NSi potrdil skupen nastop na volitvah s Fokusom in SLS-om|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/nsi-potrdil-skupen-nastop-na-volitvah-s-fokusom-in-sls-om/770533|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-06|language=sl|first=La|last=Da}}&lt;/ref&gt; Uradni sporazum o skupnem nastopu so predsedniki treh strank podpisali v sredo, 21. januarja 2026.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=NSi, SLS in Fokus v sredo v podpis sporazuma za več poslanskih mandatov|url=https://info360.si/politika/nsi-sls-in-fokus-v-sredo-v-podpis-sporazuma-za-vec-poslanskih-mandatov/|website=info360.si|date=2026-01-19|accessdate=2026-01-19|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; Glavni odbor SLS je nato na svoji seji dne 5. februarja 2026 potrdil celotno skupno listo kandidatov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/strankaSLS/posts/pfbid02cSVwKNZhTWLdGt8cZLuPuAP34ECUU41BJYyfF3SK5Du1ay2YHb11AyJP8FsWUQ22l?rdid=HiedCXmX2UGQzS5W#|title=Glavni odbor SLS je včeraj soglasno potrdil celotno listo kandidatov skupne liste NSi + SLS + Fokus za državnozborske volitve 2026!|date=2026-02-06|accessdate=2026-02-06|website=Facebook.com|last=SLS}}&lt;/ref&gt;

Končna kandidatna lista je bila objavljena 10. februarja 2026, dan za tem pa so jo trije predsedniki vložili na DVK.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=NSi, SLS in Fokus vložili listo za volitve. Vrtovec: To je pomemben korak do nove desnosredinske vlade|url=https://n1info.si/volitve-2026/nsi-sls-in-fokus-vlozile-listo-za-volitve-vrtovec-to-je-pomemben-korak-do-nove-desnosredinske-vlade/|website=N1|date=2026-02-11|accessdate=2026-02-11|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; V kvoti SLS kandidira 23 kandidatov, predsednica Tina Bregant v okraju Ptuj III, podpredsednica Mihaela Rožej pa v Šentjurju; na listi bo tudi več županov stranke, med njimi Ivan Meglič (Kranj III), [[Franc Rokavec]] (Litija), Srečko Ocvirk (Sevnica) in Franc Horvat (Murska Sobota I).&lt;ref name=&quot;:12&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Predvolilno povezovanje na desnici prešlo v drugo fazo. Kje prihaja do prerivanj?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/predvolilno-povezovanje-na-desnici-preslo-v-drugo-fazo-kje-prihaja-do-prerivanj/|website=N1|date=2025-12-17|accessdate=2026-01-07|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=To je lista kandidatov, s katero gredo na volitve NSi, SLS in Fokus|url=https://info360.si/politika/to-je-lista-kandidatov-s-katero-gredo-na-volitve-nsi-sls-in-fokus/|website=info360.si|date=2026-02-10|accessdate=2026-02-11|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; Slogan zavezništva na volitvah je ''Skupaj v akcijo''.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://x.com/Fokus_stranka/status/2019054929969651734|title=Danes na RadioOgnjisce ob 17. uri - o razvojni koaliciji v pripravah na #volitve in ključnih izzivih države bodo spregovorili predsedniki treh strank|date=2026-02-04|accessdate=2026-02-06|website=X.com|last=FOKUS Marka Lotriča}}&lt;/ref&gt;

=== Evropske volitve ===
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align: center;&quot;
! Volitve
! Št. glasov
! %
! +/–
! Sedeži
! +/–
! Mesto
|-
! [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2004|2004]]
| 36.662
| 8,41
| {{steady}}
| {{Composition bar|0|7|hex=#83be60}}
| {{steady}}
| 5.
|-
! [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2009|2009]]
| 16.601
| 3,58
| {{decrease}} 4,83
| {{Composition bar|0|8|hex=#83be60}}
| {{steady}} 0
| 7.
|-
! [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2014|2014]]
| 66.760
| 16,60
| {{increase}} 13,02
| {{Composition bar|1|8|hex=#83be60}}
| {{increase}} 1
| 2.{{ref|Nastopila na skupni listi z NSi|a}}
|-
! [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2019|2019]]
| 126.534
| 26,25
| {{increase}} 9,65
| {{Composition bar|1|8|hex=#83be60}}
| {{steady}} 0
| 1.{{ref|Nastopila na skupni listi z SDS|b}}
|-
! [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2024|2024]]
| 48.637
| 7,21
| {{decrease}} 19,04
| {{Composition bar|0|9|hex=#83be60}}
| {{decrease}} 1
| 6.
|-
|}

{{note|Skupna lista dveh strank|a}} Stranka se je na volitve podala na skupni listi NSi+SLS.
{{note|Skupna lista dveh strank|b}} Stranka se je na volitve podala na skupni listi SDS+SLS.

{| class=&quot;wikitable&quot;
! rowspan=&quot;2&quot; |
! colspan=&quot;5&quot; |Mandatno obdobje
|-
![[Seznam evroposlancev iz Slovenije (2004–2009)|2004–2009]]
![[Seznam evroposlancev iz Slovenije (2009–2014)|2009–2014]]
![[Seznam evroposlancev iz Slovenije (2014–2019)|2014–2019]]
![[Seznam evroposlancev iz Slovenije (2019–2024)|2019–2024]]
![[Seznam evroposlancev iz Slovenije (2019–2024)|2024–2029]]
|-
![[Franc Bogovič]]
|
|
|bgcolor=#83be60 |
|bgcolor=#83be60 |
|
|-
|}

==== Volitve v Evropski parlament 2004 ====
{{main|Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2004}}

Na prvih evropskih volitvah v Sloveniji je Slovenska ljudska stranka dobila 8,41 % glasov, s čimer se ni uvrstila v Evropski parlament.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Uradni izidi volitev v Evropski parlament 13. junija 2004|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/ep2004//|website=dvk-rs.si|accessdate=2024-04-06|language=sl}}&lt;/ref&gt;

# [[Franc But]]
# [[Bojan Šrot]]
# Nataša Kavaš Puc
# [[Andrej Umek]]
# [[Nada Skuk]]
# [[Berta Jereb]]
# [[Janez Podobnik]]

==== Volitve v Evropski parlament 2009 ====
{{main|Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2009}}

Stranka je na volitvah dobila 3,58 % glasov in ni osvojila nobenega mandata v Evropskem parlamentu.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Volitve v Evropski parlament 2009|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/ep2009/|website=dvk-rs.si|accessdate=2024-04-06|language=sl}}&lt;/ref&gt;

# [[Ivan Žagar (politik)|Ivan Žagar]]
# Marta Ciraj
# [[Marjan Senjur]]
# [[Nada Skuk]]
# [[Ciril Smrkolj]]
# [[Marija Ribič]]
# [[Janez Podobnik]]

==== Volitve v Evropski parlament 2014 ====
{{main|Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2014}}

Na volitve se je SLS podala na skupni listi z [[Nova Slovenija|Novo Slovenijo]]. Skupna lista je prejela 16,60 % glasov in si zagotovila 2 poslanska mandata, iz kvote SLS je bil v Evropski parlament izvoljen [[Franc Bogovič]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Volitve v Evropski parlament 2014|url=http://www.volitve.gov.si/ep2014/|website=www.volitve.gov.si|accessdate=2019-05-28|language=sl}}&lt;/ref&gt;

# [[Lojze Peterle]]
# [[Aleš Hojs]]
# [[Monika Kirbiš Rojs]]
# Neža Pavlič
# [[Vida Čadonič Špelič]]
# [[Jakob Presečnik]]
# [[Ljudmila Novak]]
# '''[[Franc Bogovič]]'''

==== Volitve v Evropski parlament 2019 ====
{{main|Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2019}}

Stranka je na volitvah nastopila skupaj s [[Slovenska demokratska stranka|Slovensko demokratsko stranko]]. Skupna lista strank je s 26,44 % osvojila prvo mesto in dobila tri mandate v Evropskem parlamentu, iz kvote SLS je bil to [[Franc Bogovič]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Izidi glasovanja za celotno Slovenijo|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/ep2019/#/rezultati|website=dvk-rs.si|accessdate=2024-02-08|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Kdo so Slovenci, ki odhajajo v Evropski parlament?|url=https://www.delo.si/evropa-smo-ljudje/novice/kdo-so-slovenci-ki-odhajajo-v-evropski-parlament/|website=DELO.si|accessdate=2024-02-08|language=sl}}&lt;/ref&gt; 

# [[Milan Zver]]
# [[Romana Tomc]]
# [[Patricija Šulin]]
# '''[[Franc Bogovič]]'''
# [[Franc Kangler]]
# Alenka Forte
# Davorin Kopše
# Alja Domjan

==== Volitve v Evropski parlament 2024 ====
{{main|Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2024}}

13. novembra 2023 je stranka SLS za nosilca svoje liste potrdila političnega komentatorja in profesorja fizike, [[Peter Gregorčič|Petra Gregorčiča]], nekdaj tudi predsednika programskega sveta RTV Slovenija. Slogan se glasi ''Močna EU za vse''.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Nosilec liste SLS-a na evropskih volitvah bo Peter Gregorčič, geslo pa Močna Evropska unija za vse|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/nosilec-liste-sls-a-na-evropskih-volitvah-bo-peter-gregorcic-geslo-pa-mocna-evropska-unija-za-vse/688162|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-11-14|language=sl}}&lt;/ref&gt;

Glavni odbor stranke je 4. aprila potrdil končno kandidatno listo in jo javnosti uradno predstavil 5. aprila. Predsednik stranke [[Marko Balažic (politik)|Marko Balažic]] je zasedel zadnje mesto, evroposlanec [[Franc Bogovič]] pa tretje mesto na listi.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Nosilec liste SLS-a bo Peter Gregorčič, za vnovičen mandat se bo potegoval tudi Franc Bogovič
|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/evropske-volitve-2024/nosilec-liste-sls-a-bo-peter-gregorcic-za-vnovicen-mandat-se-bo-potegoval-tudi-franc-bogovic/704049|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-05-02|language=sl}}&lt;/ref&gt; Vrstni red je bil uradno predstavljen 3. maja 2024, ko je stranka skupaj s preko 1000 podpisov podpore vložila predlog liste na DVK.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=SLS vložila listo kandidatov za evropske volitve|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/sls-vlozila-listo-kandidatov-za-evropske-volitve.html|website=24ur.com|accessdate=2024-05-03|language=sl}}&lt;/ref&gt; 

# [[Peter Gregorčič]]
# Nina Strah
# [[Franc Bogovič]]
# Sara Ahlin Doljak
# [[Franc Pukšič]]
# Mija Aleš
# Aljaž Barlič
# Kaja Galič
# [[Marko Balažic (politik)|Marko Balažic]].

Na volitvah 9. junija je stranka za las zgrešila preboj v Evropski parlament. Podprlo jo je 7,21 % oz. 48.637 volivcev, nosilec Peter Gregorčič se je z 32.251 preferenčnimi glasovi uvrstil na četrto mesto po številu preferenčnih glasov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Izidi glasovanja|url=https://volitve.dvk-rs.si/ep2024/#/rezultati|website=volitve.dvk-rs.si|accessdate=2024-06-17|language=sl|archive-date=2024-06-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20240624092649/https://volitve.dvk-rs.si/ep2024/#/rezultati|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

== Organi stranke ==

* '''Predsednica:''' [[Tina Bregant]]
* '''Podpredsedniki:''' Suzana Lara Krause, [[Marko Balažic (politik)|Marko Balažic]], Mihaela Rožej
* '''Predsednik glavnega odbora:''' Velislav Žvipelj
* '''Mednarodni tajnik:''' /
* '''Vodja poslanske skupine:''' /

== Predsedniki stranke ==
* predsednik [[Slovenska kmečka zveza|Slovenske kmečke zveze]] [[Ivan Oman]] (maj 1988–junij 1992)
* [[Marjan Podobnik]] (junij 1992–april 2000)
* [[Franc Zagožen]] (april 2000–marec 2001)
* [[Franc But]] (marec 2001–november 2003)
* [[Janez Podobnik]] (november 2003–november 2007)
* [[Bojan Šrot]] (november 2007–maj 2009)
* [[Radovan Žerjav]] (maj 2009–marec 2013)&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.delo.si/novice/volitve/kratka-zgodovina-sls-desus-in-nsi.html |title=arhivska kopija |access-date=2012-08-11 |archive-date=2014-04-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140407084744/http://www.delo.si/novice/volitve/kratka-zgodovina-sls-desus-in-nsi.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
* [[Franc Bogovič]] (marec 2013–december 2014)
* [[Marko Zidanšek]] (december 2014–odstopil junija 2018) &lt;ref&gt;http://www.rtvslo.si/slovenija/novi-predsednik-sls-a-spomnite-se-name-tudi-jutri/352905&lt;/ref&gt;
* [[Marjan Podobnik]] (oktober 2018–julij 2022)
* [[Marko Balažic (politik)|Marko Balažic]] (julij 2022–april 2025) &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Marjan Podobnik ni več predsednik SLS, stranko prevzel Marko Balažic |url=https://n1info.si/novice/slovenija/novi-predsednik-sls-marko-balazic/|website=n1info.si|accessdate=2022-07-02|language=sl}}&lt;/ref&gt;
* [[Tina Bregant]] (2025–)&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=Vodenje SLS v roke Tine Bregant |url=https://sta.si/3420276 |work=[[Slovenska tiskovna agencija|STA]] |date=2025-04-26}}&lt;/ref&gt;

== Viri in opombe ==
{{sklici|2}}

== Glej tudi ==
* [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)]]

== Zunanje povezave ==
* [http://www.sls.si/ Uradna spletna stran]

{{Slovenske_politične_stranke}}

[[Kategorija:Politične stranke v Sloveniji]]
[[Kategorija:Politične stranke Državnega zbora Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Politične stranke, ustanovljene leta 1992]]
[[Kategorija:Slovenska ljudska stranka|*]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>cvhffzotm0hg5b05hafuj8fgvmr8gjn</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Amédée Emmanuel François Laharpe</title>
    <ns>0</ns>
    <id>169306</id>
    <revision>
      <id>6773734</id>
      <parentid>5926095</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T13:20:24Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp, pnp, koda za sklice</comment>
      <origin>6773734</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="960" sha1="gpmcz0hkwdct9clfje5fhl2u9gw2dir" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Amédée Emmanuel François Laharpe
|nickname=
|allegiance={{FRA}}
|branch=
|serviceyears=1791–1796
|rank=[[Divizijski general (Francija)|Divizijski general]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Francoske revolucionarne vojne]]&lt;br&gt;[[Napoleonove vojne]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}

'''Amédée Emmanuel François Laharpe''', [[Švicarji|švicarsko]]-[[Francozi|francoski]] [[general]], * [[17. oktober]] [[1754]], † [[8. maj]] [[1796]].

Njegovo ime je vpisano na [[Slavolok zmage, Pariz|Slavoloku zmage]] v [[Pariz]]u.

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam francoskih generalov]]

{{normativna kontrola}}
{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:La Harpe, Amedee}}
[[Kategorija:Švicarski generali]]
[[Kategorija:Francoski generali]]
[[Kategorija:Veterani francoskih revolucionarnih vojn]]
[[Kategorija:Veterani Napoleonovih vojn]]
[[Kategorija:Švicarski plemiči]]
[[Kategorija:Padli v boju]]</text>
      <sha1>gpmcz0hkwdct9clfje5fhl2u9gw2dir</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Papež Benedikt XV.</title>
    <ns>0</ns>
    <id>170002</id>
    <revision>
      <id>6773847</id>
      <parentid>6732559</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T17:24:40Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6)</comment>
      <origin>6773847</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="100222" sha1="9n6cdlft6r3howzs84mopb1f4yutn2n" xml:space="preserve">{{Infopolje Verski vodja
| type = Pope &lt;!-- ali Cardinal ali Antipope ali Coptic Pope --&gt;
| honorific-prefix = &lt;small&gt;&lt;/small&gt;
| name = Benedikt XV.
| honorific-suffix = &lt;small&gt;&lt;/small&gt;
| image = &lt;!-- WD --&gt;
| image_size = 250px
| alt = 
| elected =  [[3. september]] [[1914]] (izvoljen)
| term_start = [[6. september]] [[1914]] (posvečen, kronan in umeščen) 
| term_end = [[22. januar]] [[1922]] (7 let, 141 dni)
| predecessor = [[Papež Pij X.|Pij X.]]
| opposed = 
| successor = [[papež Pij XI.|Pij XI.]] 
| church = 
| archdiocese =
| province = 
| metropolis = 
| diocese = 
| ordination = [[21. december]] [[1878]]
| ordinated_by = [[Raffaele Monaco La Valletta]] &lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www2.fiu.edu/~mirandas/bios1914.htm |title=Miranda, Salvador. &quot;Della Chiesa, Giacomo&quot;, ''The Cardinals of the Holy Roman Church'', Florida International University |accessdate=2018-01-19 |archive-date=2017-05-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170504141345/http://www2.fiu.edu/~mirandas/bios1914.htm |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
| consecration = [[22. december]] [[1907]] 
| consecrated_by = [[papež Pij X.|Pij X.]]
| cardinal = [[25. maj]] [[1914]] 
| created_cardinal_by= [[papež Pij X.|Pij X.]]
| rank = [[Seznam papežev|258. papež]]
| other_post = 
&lt;!---------- Osebni podatki ----------&gt;
|birth_date   = &lt;!-- WD --&gt;
|birth_place  = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_name = &lt;!-- WD --&gt;
|death_date= &lt;!-- WD --&gt;
|death_place  = &lt;!-- WD --&gt;
| buried = [[Bazilika svetega Petra, Vatikan]]
| nationality = [[Italijani|Italijan]]
| religion = [[Rimskokatoliška cerkev|katoličan]] 
| residence = 
| parents = Giuseppe della Chiesa &lt;br&gt; Giovanna Migliorati
| title=
| spouse = 
| children = 
| occupation = 
| profession = doktorat iz teologije in kanonskega prava
|previous_post= {{unbulleted list|[[državno tajništvo Svetega sedeža|podtajnik Svetega sedeža]]&lt;br /&gt;(1901–07)|[[Rimskokatoliška nadškofija Bologna|nadškof Bologne]]&lt;br /&gt;(1907–14)|[[Santi Quattro Coronati|kardinal-duhovnik pri Santi Quattro Coronati]] (1914)}}
| alma_mater = [[Gregoriana]] v [[Rim]]u
| signature = Thérèse Martin-Histoire d'une âme-A51a.jpg
| signature_alt = 
| coat_of_arms = CoA Benedetto XV.svg
| coat_of_arms_alt = 
| motto = '''In Te Domine speravi,&lt;br/&gt; non confundar in aeternum &lt;br/&gt; &lt;small&gt;(Gospod, v tebe sem zaupal,&lt;br/&gt; nikoli ne bom osramočen)&lt;/small&gt;''' &lt;br/&gt;Psalm 71,1) &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.araldicavaticana.com/chiesa%201922%20GENNAIO.htm |title=CHIESA 1922 GENNAIO |publisher=Araldicavaticana.com |date= |accessdate=2013-04-22}}&lt;/ref&gt;
&lt;!---------- Stanje svetosti ----------&gt;
| feast_day = 
| venerated =
| saint_title = 
| beatified_date = 
| beatified_place = 
| beatified_by = 
| canonized_date = 
| canonized_place = 
| canonized_by = 
| attributes = 
| patronage =
| suppressed_date = 
&lt;!---------- Drugo ----------&gt;
| other = Benedikt
}}

'''Papež Benedikt XV.''' ({{lang-la|Papa Benedictus Decimus Quintus}}), rojen kot '''Giacomo della Chiesa''', je bil [[Italijani|italijanski]] [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] [[duhovnik]], [[nadškof]], [[kardinal]] in [[papež]]; * [[21. november]] [[1854]], [[Pegli]] ([[Genova]], [[Kraljevina Sardinija]] – danes [[Italija]]), † [[22. januar]] [[1922]] [[Rim]] ([[Italija]] danes: [[Vatikan]]). &lt;br&gt;
[[Papež]] je bil od  3. septembra 1914 do svoje smrti 22. januarja 1922. &lt;br&gt;
Bil je četrti papež, ki je kot »vatikanski ujetnik« živel le v Vatikanu; znan je predvsem po svojih mirovnih prizadevanjih za končanje [[Prva svetovna vojna|Prve svetovne vojne]].

== Življenjepis ==
[[File:Benedictxc1868.jpg|thumb|left|150px|12-letni Jakob [[1866]] ]]
[[File:Paolo Monti - Servizio fotografico (Genova, 1963) - BEIC 6340556.jpg|thumb|180px|&lt;center&gt;''Riviera di Ponente'' [[Genova]], [[Pegli]]. ''Villa Della Chiesa'' – palača grofov Della Chiesa.&lt;ref&gt;Izročilo pravi, da se je tukaj 21. novembra 1854 rodil Giacomo della Chiesa&lt;/ref&gt;]]&lt;/center&gt;
[[File:Bruder von Papst Benedikt XV. 2 JS.jpg|thumb|180px|right|&lt;center&gt; [[Kontraadmiral]] [[Giovanni Antonio della Chiesa|Giovanni della Chiesa]], [[brat]] Benedikta XV. ]] &lt;/center&gt;

=== Poreklo in mladost ===

''Giacomo Paolo Giovanni Battista della Chiesa'' se je rodil 21. novembra 1854 ob 9h dopoldne kot tretji od štirih otrok v počitniški palači ''Villa Della Chiesa'', ki jo še danes imenujejo kar &quot;Palazzo del Papa&quot; (''Papeževa palača''). [[Pegli]] je bila samostojna občina do 1926, ko se je združila z [[Genova|Genovo]]. Oče je bil grof ''Giuseppe della Chiesa'', potomec starodavnih spoletskih vojvod; mati pa je bila grofica ''Giovanna Migliorati'' - njena rodovina je izhajala iz [[Neapeljsko kraljestvo|Neapeljskega kraljestva]], in je dala [[Rimskokatoliška cerkev|Cerkvi]] [[papež Inocenc VII.|papeža Inocenca VII.]]. Takoj naslednjega dne so ga prenesli v Genovo, kjer so ga krstili v cerkvi ''Nostra Signora delle Vigne''. Boter mu je bil grof Giacomo Spinola, botra grofica Anna Centurione, a krstil ga je duhovnik Giovanni Batta Cardinali. Pri krstu je dobil tri mena: Giacomo, Paolo in Giovanni Batta ali Battista (Jakob, Pavel in Janez Krstnik).&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.pegli.com/benedetto15.php|title=Benedetto XV, Giacomo della Chiesa|publisher=Pegli|date=|accessdate=20. januar 2018|archive-date=2018-01-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20180122001201/http://www.pegli.com/benedetto15.php|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;
Drugo izročilo pravi, da se je Jakob rodil v sami Genovi. Med njimi je tudi njegov še živeči pranečak Benedetto della Chiesa po papeževem bratu Janezu (Giovanni Antonio) in lastnik palače v Pegliju – ki je dobil ime po svojem slavnem prastricu Benediktu XV. On se huduje, ker je občina odstranila spominsko ploščo o papeževem rojstvu s ''Palazzo di salita Santa Caterina'', kjer naj bi se bil papež zares rodil. »Kar se tiče njegovega spomenika v Pegliju, ki je posvečen slavnemu rojaku na ''Piazza Benedetto XV'', je na plošči napačen navedek« - vendar na papeža ponosni rojaki iz Peglija morda pri tej mikavni  napaki nalašč vztrajajo.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://ricerca.repubblica.it/repubblica/archivio/repubblica/2005/04/22/il-pronipote-di-benedetto-xv-il-mio.html?refresh_ce|title=Il pronipote di Benedetto XV: 'Il mio sogno è andare da Ratzinger'|publisher=La Repubblica|date=22. april 2005 |accessdate=18. februar 2018}}&lt;/ref&gt; &lt;br&gt;
Najprej je obiskoval [[gimnazija|gimnazijo]] v ''Istituto Danovaro e Giusso'', kjer je maturiral. Čeprav je želel vstopiti v semenišče, je Jakoba oče prisilil, da je moral študirati [[pravo]] na vseučilišču ''Regia Università di Genova''. Potem šele je vstopil v  semenišče. Po očetovi smrti ga je mati spremljala v Rim, kjer je vstopil v [[Collegio Capranica]] ter na [[Papeška univerza Gregoriana|Gregoriani]] doktoriral iz [[teologija|teologije]]. 21. decembra 1878 ga je [[mašniško posvečenje|posvetil v duhovnika]] kardinal [[Raffaele Monaco La Valletta|Valletta]] &lt;ref&gt;Raffaele Monaco La Valletta (1827–1896) za [[kardinal-duhovnik|kardinala-duhovnika]] pri ''S. Croce in Gerusalemme'' ga je imenoval 13. marca 1868 [[papež Pij IX.]] in ga posvetil za naslovnega škofa Herakleje 12. januarja 1874&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www2.fiu.edu/~mirandas/bios1868.htm#Monaco|title=The Cardinals of the Holy Roman Church. Pope Pius IX Consistory of March 13, 1868 (XVI)|publisher=Salvador Miranda|date=1998–2015|accessdate=21. januar 2018|archive-date=2013-07-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20130719133238/http://www2.fiu.edu/~mirandas/bios1868.htm#Monaco|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; &lt;br&gt;

=== V cerkveni diplomaciji ===
Pridružil se je papeški akademiji cerkvenega plemstva in vstopil v diplomatsko službo pri Svetem sedežu.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.galileumautografi.com/autografo.php?id=63&amp;nome=autografo-papa-benedetto-xv-nato-giacomo-della-chiesa|title=Papa Benedetto XV|publisher=Autografi|date= |accessdate=20. januar 2018}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;
Januarja 1881 se je spoznal z [[Mariano Rampolla del Tindaro|Rampollom]], ki je bil tedaj tajnik kongregacije za posebne zadeve, in je preudarno izvajal [[papež Leon XIII.|Leonovo]] prizadevanje, da bi [[Sveti sedež]] zopet pridobil v svetu ugled po času osamitve med vladavino [[papež Pij IX.|Pija IX.]]. Lepa priložnost se je ponudila ob [[Otto von Bismarck|Bismarckovem]] obisku v Rimu in njegovi prošnji, naj bi papež Leon razsodil v sporu, ki je nastal med Španijo in Prusijo ob nemški zasedbi [[Karolinsko otočje|Karolinskega otočja]] 1885. Rampolla je pripravljal razsodbo, ki jo je papež objavil 22. oktobra 1885: Španiji je priznal lastništvo nad otočjem, Nemčiji pa velike trgovinske ugodnosti.&lt;ref&gt;Spanien (Geschichte 1875 bis zur Gegenwart). ''Brockhaus Konversations-Lexikon'' 1894–1896, 15. Band, S. 102&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.sapere.it/enciclopedia/Caroline%2C+%C3%ACsole-.html|title= Caroline, ìsole|publisher=Sapere.it|date= |accessdate=23. januar 2018}}&lt;/ref&gt; &lt;br&gt;
V konzistoriju 14. marca 1887 je Rampolla prejel škrlat in po dveh mescih postal [[Državni tajnik Svetega sedeža]], Della Chiesa pa njegov pomočnik (minutant) in se je od spretnega diplomata veliko naučil.&lt;ref&gt;L. Trincia-J.M. Ticchi-L. Civinini: ''La figura e l’opera del cardinale Mariano Rampolla del Tindaro'' a cura di C. Cerami, Sciascia, Caltanissetta 2006&lt;/ref&gt;

Tako so tudi njega vedno bolj upoštevali cerkvenjaki, diplomati ter časnikarji in priznavali njegovo zgodovinsko in pravniško izobrazbo, zrelo politično presojanje in diplomatsko prefinjenost. Bil pa je Jakob tudi pobožen mož, kot spričuje [[Franziskus Ehrle|Ehrle]], od 1895 upravnik [[Vatikanska knjižnica|Vatikanske knjižnice]]:
:Bil je eden tistih gorečih in dejavnih članov duhovniške družbe, ki v dolgih in mirnih nočeh tolažijo v urah češčenja Zveličarja v presv. Rešnjem telesu. Ko je prišla njegova ura, je ponoči pozno pohitel v cerkev. Po dolgotrajnem delu v Državnem tajništvu je nekaj ur opravljal svojo adoracijo. Malo po polnoči je maševal, nakar mu je zelo kratek počitek zadostoval, da je mogel potem ob navadni uri kot prvi vstopiti v tajništvo.&lt;ref&gt;F. Ehrle: ''Von Pius X. zu Benedikt XV.'' v: &quot;Stimmen der Zeit&quot;, 88, 1914, s. 215&lt;/ref&gt;.
1882 mu je Rampolla določil urad svojega tajništva. Februarja 1883 je papež poslal Rampolla za apostolskega nuncija v Španijo; ob boku mu je stal Della Chiesa. V Madridu je spoznal takratne razmere. Navzoč je bil ob smrti za jetiko kralja Alfonza XII., ki je umrl le tri dni pred svojim 28. rojstnim dnevom (1857-1885); temu je sledilo dolgo namestništvo (1885–1902) matere [[Marija Kristina Habsburška|Marije Kristine]] (1858–1929). Pri izbruhu kolere in pri hudem potresu 1884 je papež Leon priskočil na pomoč s 40.000 pesetami. Med tem časom se je toliko naučil špansko, da je lahko pridigoval in spovedoval. 1887 je Rampolla postal kardinal; v Rim je s seboj pripeljal tudi svojega tajnika Jakoba, kjer je deloval tudi kot pridigar po župnijah in pri mladinskih duhovnih vajah; v zvezi s katoliškim gibanjem je odpotoval v Francijo in Avstrijo, da bi jih pravilno usmerjal. &lt;br&gt;
1888 je Jakob ostal sirota brez očeta; grof Giuseppe Della Chiesa je že dolgo bolehal. Takrat se je mati Giovanna Migliorati preselila v Rim, da bi pomagala sinu. 1904 pa je tudi ona umrla v Pegliju.&lt;ref name=&quot;#1&quot;&gt;{{navedi splet|url= http://www.storiain.net/storia/benedetto-xv-pontefice-in-un-mondo-in-crisi/|title= Benedetto XV, pontefice in un mondo in crisi|publisher=Storia in net|date=2. september 2015|accessdate=20. januar 2018}}&lt;/ref&gt;

=== Nad[[škof]] ===
[[File:PiusXbenedict XV.jpg|180px|right|&lt;center&gt;[[Papež Pij X.|Pij X.]] (stoji) je posvetil Jakoba (sedi, z mitro na glavi) za bolonjskega nadškofa [[18. december|18. decembra]] [[1907]] ]] &lt;/center&gt;
Od 1887 do 1907 je služboval v rimski kuriji, zatem ga je [[papež Pij X.|Pij X.]] imenoval 18. decembra 1907 za [[nadškofija Bologna|nadškofa Bologne]] in 22. decembra istega leta je prejel [[sveto mašniško posvečenje|škofovsko posvečenje]].&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.treccani.it/enciclopedia/benedetto-xv_%28Enciclopedia-dei-Papi%29/|title=Benedetto XV|publisher=Enciclopedia dei Papi|date=2000|accessdate=20. januar 2018}}&lt;/ref&gt;

=== Kardinal ===
[[File:Pope Benedictus XV.jpg|150px|left|Jakob kot kardinal]]
[[File:Benedicthorse.jpg|thumb|right|180px|Nadškof Della Chiesa na dušnopastirskem obisku [[1910]]]]

Šele 25. maja 1914 je bil Giacomo Della Chiesa povzdignjen v [[kardinal-duhovnik|kardinala-duhovnika]] pri [[Ss. Quattro Coronati]].
To je bilo dokaj nenavadno, saj je po starem izročilu [[Bologna|bolonjski]] nadškof postal obenem s škofovskim imenovanjem tudi [[kardinal]] v enem od naslednjih imenovanj; prav to so z gotovostjo pričakovali tudi za Della Chiesa, saj so prejšnja leta bili imenovani ali kardinali za nadškofe, ali pa nadškofje za kardinale. [[Papež Pij X.|Pij X.]] ni hotel slediti temu izročilu in je pustil Jakoba čakati vsaj sedem let. Ko ga je poslanstvo iz Bologne spomnilo na potrebo, da bo Jakob povišan med kardinale, je papež šaljivo odgovoril, namigujoč na svoj priimek ''Sarto'' (=''krojač''), rekoč: »Žal Sarto še ni našel zanj kardinalskega blaga.« Nekateri sumijo, da Pij X. – ali osebe v njegovi bližini, – niso hotele imeti dveh [[Mariano Rampolla del Tindaro|Rampollov]] v [[kardinalski zbor|kardinalskem zboru]], saj je bil Jakob njegov dolgoletni sodelavec in somišljenik. Ko pa je kardinal Rampolla umrl 16. decembra 1913, je  v naslednjem konsistoriju, 25. maja 1914, Della Chiesa res postal [[kardinal-duhovnik]] pri [[Santi Quattro Coronati]]; še ravno pravočasno, da je mogel biti izvoljen za papeža. Ta naslov – Santi Quattro Coronati – je nosil pred njim [[Pietro Respighi|Respighi]] &lt;ref&gt;Pietro Respighi (* 22. 9. 1843 † 22. 3. 1913) je postal kardinal 18. 6. 1899 pod [[papež Leon XIII.|Leonom XIII.]]&lt;/ref&gt;. &lt;br&gt;
Ko se je novi kardinal poskušal vrniti v Bologno, je v Srednji Italiji izbruhnila proti-kraljevinska in proti-cerkvena vstaja. Nastala je splošna [[stavka]] in nahujskane tolpe so plenile ter podirale cerkve, telefonske povezave in železniške postaje; razglasili so posvetno [[republika|republiko]]. V sami Bologni so se meščani in katoliška Cerkev uspešno zoperstavili takemu razvoju dogodkov in so na naslednjih volitvah preglasovali socialiste z veliko večino. &lt;br&gt;
Ko se je bližala [[Prva svetovna vojna]], so v Italiji živo razpravljali, na katero stran se bo odločila. Uradno je Italija še vedno pripadala zvezi z Nemčijo in Avstro-Ogrsko. Tudi med bolonjsko duhovščino se je širil nacionalizem. Ob izbruhu vojne je Della Chiesa kot nadškof imel govor, v katerem je dejal, da Cerkev zagovarja neuvrščenost, podpiranje miroljubne rešitve in lajšanje človeškega trpljenja.&lt;ref&gt;&quot;The New Pope&quot;, ''[[The Wall Street Journal]]'', 4 September 1914, s. 3; gl. tudi poznejše številke tega časopisa. ([https://www.newspapers.com/newspage/32556436/ Newspapers.com])&lt;/ref&gt;.

== Papež ==
[[File:Benel.jpg|thumb|right|180px|&lt;center&gt;Benedikt XV. med [[pisarna|pisarniškim]] [[delo]]m ]]&lt;/center&gt;
[[File:Bene15coronation1914.jpg|thumb|left|150px|&lt;center&gt;[[Kronanje]] Benedikta XV.&lt;br&gt;[[6. september|6. septembra]] [[1914]] ]]&lt;/center&gt;

=== Toliko glasov je bilo potrebnih ===
3. septembra 1914 je bil Giacomo Della Chiesa v [[konklave|konklavu]] izvoljen za [[papež]]a, 6. septembra pa kronan in [[papeško ustoličenje|ustoličen]]. &lt;br&gt;
Ni imel ničesar od vodilnega in vladarskega značaja svojih prednikov. Nežen, obtežen s hudo kratkovidnostjo, po rasti zelo nizek. »S svojo pojavo ne napravi vtisa, njegov videz je brezizrazen, v njem ni niti duhovne niti časne veličine«, je pripomnil neki ameriški časnikar, ki ga je opazoval med skromnim kronanjem v [[Sikstinska kapela|Sikstinski kapeli]] 6. septembra 1914; kronanje ni potekalo kot običajno v [[Bazilika svetega Petra, Vatikan|Baziliki sv. Petra]], ampak zaradi divjajoče vojne popolnoma skrito, v znameniti [[Michelangelo]]vi kapeli. On se je svoje neznatnosti dobro zavedal. »Moj dragi, ali si name pozabil?« je dejal zmedenemu vatikanskemu krojaču, ki ga je čakal v ''Stanza delle Lacrime'', da bi mu slekel rdeča kardinalska oblačila in ga oblekel v bela papeška. Niti eden od treh izdelanih talarjev mu ni »pasal«; celo tisti najmanjše izdelave je bil prevelik za Jakoba della Chiesa, malo prej izvoljenega za papeža z imenom Benedikt XV. &lt;br&gt;
38 glasov in niti eden več, je odkril desetletja pozneje dnevniški zapis avstrijskega kardinala [[Friedrich Gustav Piffl|Piffla]]. Točno tolikšno število se je zahtevalo za izvolitev. To je spodbudilo kardinala [[Gaetano De Lai|De Laia]] – ki je bil hud nasprotnik te drobne eminence, ki je prejela škrlat le tri mesece poprej, in je sedaj neposredno nasledila svetega papeža, kot so že za življenja smatrali Pija X., - da je vstal s sedeža, ki je bil nad njim še dvignjen baldahin, in je zahteval, naj odprejo Della Chiesovo glasovnico. Takrat so glasovnice vsebovale neko kratico, po kateri se je moglo ugotoviti, ali ni kdo glasoval za samega sebe. Naključje je hotelo, da je bil prav Jakob eden izmed števcev, in tako je mogel dokazati – držeč listek v roki – da je glasoval za nekoga drugega.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.ilfoglio.it/articoli/2014/09/15/news/un-papa-mai-amato-76645/?refresh_ce|title=Papa mai amato|publisher=Il foglio|date=15. september 2014|accessdate=20. januar 2018|archive-date=2018-01-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20180122071816/https://www.ilfoglio.it/articoli/2014/09/15/news/un-papa-mai-amato-76645/?refresh_ce|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;
Izvolilo ga je torej volilno telo, ki so ga sestavljali kardinali iz dežel na obeh straneh bojnih črt, ker je zagovarjal strogo neuvrščenost in nepristranskost v spopadu. Veliko vojno je imenoval »samomor [[Evropa|Evrope]]«; s tem je postal vztrajen glasnik miru od začetka svojega vladanja, čeprav se za njegove pozive vojskujoče se strani na splošno niso niti zmenile.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.history.com/this-day-in-history/pope-benedict-xv-named-to-papacy|title=3 September 1914 - Pope Benedict XV named to papacy|publisher=History|date=|accessdate=19. januar 2018}}&lt;/ref&gt;

=== Ime Benedikt ===
Ime si je izbral po [[papež Benedikt XIV.|papežu Benediktu XIV.]], ki je prav tako kot on prišel za papeža z bolonjskega nadškofijskega sedeža in se je trudil za spravo znotraj Cerkve, kakor tudi za premostitve napetosti med svetom in Cerkvijo.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=K. Szántó|title=A katolikus Egyház története²|page=534}}&lt;/ref&gt;&lt;br /&gt;
Po hudih diplomatskih spodrsljajih (Francija, Portugalska, Nemčija) in notranjecerkvenih napetostih (integralaizem, modernizem, reformni katolicizem) pod [[papež Pij X.|Pijem X.]] se je začelo pod Benediktom XV. obdobje umirjenega notranjega urejanja. Je pa grozil zunanji sovražnik: [[Prva svetovna vojna]], ki je pognala kristjane in katoličane druge proti drugim. V vojni se je papež osredotočil na neuvrščenost, vzpostavo pravičnega miru in lajšanje stisk. V takorekoč popolni osamitvi in nemogočih razmerah je razvil izredno dobrodelno delovanje: pomoč ujetnikom, preganjanim in potrebnim. Papeževo prizadevanje za mir je doseglo vrhunec z mirovnim pozivom vsem vojskujočim se strankam sredi vojne vihre, ki pa je naletelo na gluha ušesa. Izključili so ga končno iz mirovnega sporazuma, ki ga je Benedikt nazval »maščevalni ukaz«, predvidevajoč njegove negativne posledice, ki so se kmalu pokazale z bohotenjem nestrpnega nacionalizma, ki je kmalu izbruhnil v [[Druga svetovna vojna|Drugo svetovno vojno]].&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=Georg Schwaiger|title=Herder Lexikon|page=37–38}}&lt;/ref&gt;

=== Politično delovanje ===
# Odpravil je prepoved za katoliške vladarje, da ne smejo na svojem obisku [[Rim]]a obiskati italijanskega [[kralj]]a, ki je 20. septembra 1870 izpodrinil papeža s [[Kvirinalski grič|Kvirinala]]. 
# Stvarno je preklical 1919 »non expedit« [[papež Pij IX.|Pija IX.]], po katerem iz istega razloga – zaradi ugrabitve [[Papeška država|Papeške države]] 1870 – italijanski katoličani niso smeli sodelovati in delovati v javnem življenju. Glede tega je bil uvideven in popustljiv, »če so razmere tako zahtevale«, že [[papež Pij X.|Pij X.]]. Benedikt se je strinjal z ustanovitvijo »Partito Popolare Italiano« (»Italijanska ljudska stranka s katoliško usmeritvijo«) 18. januarja 1919, in je k temu celo spodbujal duhovnika [[Luigi Sturzo|Sturza]] &lt;ref&gt;Luigi Sturzo (1871–1959) italijanski duhovnik, politik, dosmrtni senator in Božji služabnik&lt;/ref&gt;.
# Benediktovo diplomatsko delovanje, obrnjeno k razširjenju in utrjevanju odnosov [[Sveti sedež|Svetega sedeža]] s sodobnimi državami, je bilo kronano z uspehom, čeprav njegova zamisel o miru pri teh deželah ni naletela na pozornost. Ko je zasedel papeški sedež, je bilo akreditirano pri Svetem sedežu komaj 14 diplomatskih predstavništev; ob njegovi smrti jih je bilo 27. Prva je bila [[Anglija]], ki je takoj po koncu svetovnega spopada – po treh in pol stoletjih pretrganja stikov in preganjanja katoličanov – poslala diplomatskega opolnomočenca; nato je 1915 prišla kneževina [[Monako]], [[Nizozemska]] 1916, [[Japonska]] 1917, [[Portugalska]] 1918, [[Brazilija]], [[Finska]], [[Poljska]], [[Peru]], [[Estonija]], [[Ukrajina]], [[Češkoslovaška]] in [[Jugoslavija|Kraljestvo SHS]]. Dogodek pa, ki je bil po pretrganju odnosov in preganjanju Cerkve 1905 najpomembnejši, je bila navezava diplomatskih stikov s [[Francija|Francijo]]&lt;ref name=&quot;#2&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.treccani.it/enciclopedia/benedetto-xv_%28Enciclopedia-dei-Papi%29/|title=Benedetto XV|publisher=Gabriele De Rosa v: Enciclopedia dei Papi|date=2000|accessdate=20. januar 2018}}&lt;/ref&gt;

=== Odnos do ''modernizma'' ===
Kot odziv na nekatere svobodomiselne tokove znotraj katoliške Cerkve je [[papež Pij X.]] 1907 izdal okrožnico ''[[Pascendi dominici gregis]]'' in odlok ''[[Lamentabili sane exitu]]'', s katerima je obsodil modernizem kot herezijo; obenem je uvedel protimodernistično prisego, ki je bila odpravljena po [[Drugi vatikanski koncil|koncilu]] 1968. Da bi Pijeve določbe zaživele, je [[Umberto Benigni|Benigni]] &lt;ref&gt;Umberto Benigni (1862–1934) italijanski duhovnik, nasprotnik modernizma in masonstva&lt;/ref&gt; ustanovil združenje ''[[Sodalitium Pianum]]'', tj. ''Pijevo društvo''&lt;ref&gt;imenovano po svetem [[papež Pij V.|Piju V.]]&lt;/ref&gt;, v Franciji znano kot ''La Sapinière'', ki je poleg dobrih strani postalo znano po prenapetosti in skrivnih metodah, s čimer je zadevi bolj škodovalo kot koristilo.&lt;ref&gt;Eamon Duffy (2006). ''Saints &amp; Sinners'', p. 328. Yale University Press, New Haven.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://www.britannica.com/eb/article-9053148/Modernism Modernism] on ''[[Encyclopædia Britannica]]''.&lt;/ref&gt; Državni tajnik Svetega sedeža [[Rafael Merry del Val|Merry del Val]] je preprečil njegovo kanonično priznanje; z nastopom novega papeža Benedikta XV. 1914 je bilo delovanje društva močno omejeno. 1921 pa je društvo razpustil z utemeljitvijo, ''da so se razmere spremenile''.&lt;ref&gt;BBKL 20 Thomas Marschler: Benigni, Umberto, stolpec 113–116}}&lt;/ref&gt; Nekateri menijo pa, da je društvo delovalo vse do [[Druga svetovna vojna|Druge svetovne vojne]].&lt;ref&gt;Congar O.P., Yves, ''Mon journal du Concile (1946&amp;ndash;1956)'', CERF, Paris, 2002&lt;/ref&gt;

=== Sodobno misijonsko delovanje ===
Benedikt XV. je skušal obnoviti misijonsko dejavnost Cerkve, ki jo je svetovna vojna skoraj popolnoma onemogočila in uničila. Pontifikat papeža Della Chiesa je zarezal brazde v novem stoletju, in sicer z večkrat preroškim, vedno pa sodobnim dojemanjem stvarnosti. Gledal je daleč naprej v »nekolonialnem« videnju misionarskega dela, zlasti z okrožnico ''[[Maximum illud]]'' z dne 30. novembra 1919; tam je izrekel smelo trditev, da si osvajanje ozemelj (kolonizacija) in oznanjevanje evangelija (misionarjenje) med seboj nasprotujeta. Postavil je tudi zahtevo po vzgoji domačega duhovniškega naraščaja. Poudaril je: &quot;Cerkev ni niti nemška, niti slovanska, niti italijanska, ampak je ''katoliška'', tj. ''splošna, vesoljna''; v nobenem narodu ni tujka.&quot; &lt;ref name=&quot;#3&quot;&gt;{{navedi knjigo|author=J. Laboa|title=La storia dei papi|page=386}}&lt;/ref&gt;&lt;br/&gt; 
Papež je v okrožnici priznal, da na nekaterih področjih, kjer je katoliška vera prisotna že stoletja, domači duhovniki zavzemajo samo nižje položaje v cerkveni hierarhiji, in da iz narodov, ki jih že dolga stoletja razsvetljuje ta vera, še vedno ne prihajajo »škofje, da bi jih vodili, ali duhovniki, ki bi lahko močneje vplivali na svoja področja«. Vendar je trajalo še nekaj let, preden se je položaj izboljšal. Prvih šest kitajskih škofov je bilo posvečenih leta 1926; leta 1923 je postal škof prvi Indijec, 1927 prvi Japonec, 1933 sta škofa domačina dobila Vietnam in Cejlon (današnja Šri Lanka), leta 1937 Koreja. Prvega afriškega škofa pa so posvetili šele leta 1939. Pač pa je v naslednjih letih začelo število škofov, nadškofov in celo kardinalov v [[Tretji svet|Tretjem svetu]] hitro naraščati.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=T. Dowley|title=Zgodovina krščanstva|page=643–644}}&lt;/ref&gt;&lt;br/&gt;
[[Papež Frančišek]] je v zvezi s tem razvojem papežu Benediktu XV. v pismu z dne 22. oktobra 2017 kardinalu-prefektu združbe za evangelizacijo narodov [[Fernando Filoni|Filoniju]] dal veliko priznanje, ko je spomnil, da bo Cerkev proslavila stoletnico okrožnice ''Maximum illud'', ki bo 30. novembra 2019, s posebnim mesecem. »Oktober 2019 bom razglasil za izreden misijonski mesec, da bi se zavest ''missio ad gentes (poslanstvo k nekrščanskim narodom)'' zopet prebudila in da bi dobilo nov zagon življenje in dušnopastirsko delovanje misijonarjev.&lt;ref&gt;Lettera del santo padre Francesco in occasione del centenario della promulgazione della lettera apostolica &quot;Maximum illud&quot; sull'attività svolta dai missionari nel mondo [http://w2.vatican.va/content/francesco/de/letters/2017/documents/papa-francesco_20171022_lettera-filoni-mese-missionario.html]&lt;/ref&gt;.

=== [[Ekumenizem|Ekumensko]] delovanje ===

Pokazal je spoštovanje do vzhodnih kristjanov. Zanje je ustanovil »Združbo za vzhodne Cerkve«, ter »Papaški vzhodni inštitut« - da bi rimski katoličani spoštovali in ohranjali posebnosti vzhodnih kristjanov. 1920 je iz istega razloga razglasil za cekvenega učitelja svetega Efrema Sirskega.&lt;ref name=&quot;#3&quot;/&gt;&lt;br&gt;
Tako kot njegova predhodnika [[papež Leon XIII.|Leon XIII.]] in [[papež Pij X.|Pij X.]] je tudi Benedikt XV. sanjal o vrnitvi vzhodnih ločenih Cerkva. Ko je izbruhnil ruski prevrat, je menil, da se bodo slovanske pravoslavne Cerkve zmogle osvoboditi težkega vpliva državne oblasti. 1. maja 1917 je z motuproprijem ustanovil ''Združbo za vzhodne Cerkve''; 15. oktobra istega leta je odprl v Rimu papeški zavod za visoke vzhodne študije. V konzistorijalnem nagovoru 10. marca 1919 pa je spomnil, da je latinska Cerkev ljubosumno ohranjala in branila vzhodne obrede.&lt;ref name=&quot;#2&quot;/&gt;

=== Zakonik cerkvenega prava ===
Leta 1917 je objavil nov zakonik cerkvenega prava, ki ga je sicer pripravljala posebna komisija že pod Pijem X. Ta zakonik je stopol v veljavo 1918, in ostal v veljavi do 1983, ko je izšel današnji pod [[papež Janez Pavel II.|Janezom Pavlom II.]]&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=M. Benedik|title=Papeži od Petra do Janeza Pavla II.|page=258}}&lt;/ref&gt;

== Mirovna prizadevanja ==
[[File:Benedict XV-A-Besnard 1917.jpg|thumb|left|150px|&lt;center&gt;Benedikt XV. [[1917]] &lt;small&gt;&lt;br/&gt;[[Albert Besnard|Besnard]] (1849 – 1934; risba)]]&lt;/center&gt;&lt;/small&gt;

[[File:PioXIIgernamia1917.jpg|thumb|right|180px|&lt;center&gt;[[Papež Pij XII.|Eugenio Pacelli]] v glavnem stanu s papeževimi mirovnimi predlogi pri cesarju [[Viljem II. Nemški|Viljemu II.]]]]&lt;/center&gt;
[[Slika:FranzJozef Wilhelm1.jpg|thumb|180px|&lt;center&gt;Nemški cesar [[Viljem II. Nemški|Viljem]] in avstrijski cesar [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franc Jožef]] na spominskem krožniku iz leta [[1916]] - sredi vojne vihre]]&lt;/center&gt;
[[File:The American War-Dog by Oscar Cesare 1916.jpg|thumb|180px|&lt;center&gt;[[Woodrow Wilson|Wilson]] in  &quot;Jingo&quot;, ameriški vojni [[pes]], ki laja, da morajo [[ZDA]] vstopiti v [[Prva svetovna vojna|Prvo svetovno vojno]]]]&lt;/center&gt;

=== Mirovne pobude in lajšanje bede ===
V svojem pontifikatu se je moral soočiti predvsem s problemi in posledicami svetovne vojne. Prizadeval si je za vzpostavitev miru in blažitev težkih posledic vojnega spopada. Pri tem ga je močno oviralo dejstvo, da rimsko vprašanje še ni bilo rešeno in [[Sveti sedež]] še ni mogel delovati kot suverena država. Italijanski nacionalisti so uspeli preprečiti sodelovanje Svetega sedeža na mirovni konferenci v Parizu. &lt;br&gt;
V prvi okrožnici, ki jo je izdal novembra 1914, je spregovoril o vsem zlu, iz katerega izhaja spopad: kot vzroke za vojno je obsodil pomanjkanje ljubezni, nespoštovanje avtoritete, razredno borbo in človeško lakomnost. &lt;br&gt;
Prvega avgusta 1917 je »vsem voditeljem vojskujočih se narodov« poslal skrbno pripravljen predlog za mirovna pogajanja, ki naj bi zagotovila trajen mir. Papežev predlog se je v marsičem ujemal s kasnejšimi [[Štirinajst točk|Štirinajstimi točkami]] mirovnega načrta ameriškega predsednika Wilsona. &lt;br&gt;
Med vojno in po njej je posredoval pri posameznih vladah, da bi izpustile vojne ujetnike, zlasti bolne za jetiko; skušal je organizirati pomoč za dežele, v katerih so ljudje trpeli hudo pomanjkanje, tudi za boljševiško Rusijo.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=M. Benedik|title=Papeži od Petra do Janeza Pavla II. |page=257}}&lt;/ref&gt;

=== Papeževa vojna zoper vojno ===
Papež Benedikt je vznejevoljil vse v imenu resnice. Spodbudil je k dobrodelnemu delovanju ljudi, za zbiranje potrebnih sredstev in denarja; tako je sam prispeval 82 milijonov lir, da je poskrbel za najbolj ogrožene med vojno – skoraj do [[vatikan]]skega [[bankrot]]a. A v zahvalo je dobival samo zaničevanje in omalovaževanje – od vseh vojskujočih se strani, zlasti pa od Italije. &lt;br&gt;
1.decembra 2006 se je [[papež Benedikt XVI.|Benedikt XVI.]] na svojem apostolskem potovanju v Turčiji poklonil belemu spomeniku, posvečenem svojemu predhodniku  Benediktu XV.. V času, v katerem ssmo se spominjali vstopa Italije v [[Prva svetovna vojna|Prvo svetovno vojno]] in [[Armenski genocid|Armenskega genocida]] - obojno se je dogodilo točno pred stotimi leti (2006) -, bi bilo zelo koristno, da se spomnimo, kdo je bil pravzaprav Benedikt XV. &lt;br&gt;
Kdo je bil torej on, ki se ga spominjajo redki, saj si je težko predstavljati papeža, ki bi mu bili bolj oporekali. Papež je postal v najtežjem času: Sveti sedež je bil popolnoma osamljen; imel je stike le s tremi večjimi silami: [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijo]], [[Ruski imperij|Rusijo]] in [[Nemško cesarstvo|Nemčijo]]. [[Francija]] je 1905 pretrgala diplomatske odnose, medtem ko so prostozidarske italijanske vlade onemogočale, da bi se slišal glas Cerkve. Vse to se je dogajalo, ko je bila Evropa v nezaslišani vojni, ki je pripravljala tlo totalitarizmom in postopnemu propadanju Evrope. Benediktu XV. je bilo jasno, da je tekoči spor popolnoma zgrešen, brez možnega izhoda; ni verjel, da bo kratek, kot so mislili vsi; takoj mu je bilo jasno,da bo strašen, zlasti z izumitvijo novih orožij za množično uničevanje. Benediktova ''vojna zoper vojno'' se je začela takoj, takoj pa tudi osamitev. Njegova molitev za mir, napisana januarja 1915, je bila v Franciji zaplenjena, medtem ko so jo lahko v Italiji brali le znotraj cerkva. To je nakazovalo, kaj se bo godilo med [[Druga svetovna vojna|Drugo svetovno vojno]] s cenzuro okrožnic [[papež Pij XII.|Pija XII.]] zoper [[nacizem]] in [[komunizem]]. &lt;br&gt;
Evropa se samouničuje, vendar se Cerkev ne sme »vmešavati«. Mit o državi, ki je »svobodna« od nravnosti in krščanstva, tako kaže svoj najbolj resničen obraz. V [[Londonski sporazum (1915)|Londonskem sporazumu]], s katerim se Italija zavezuje, da bo vstopila v vojno na strani Angležev v zameno za ozemlja, ki jih ne bo dobila, je bil vstavljen člen 15, ki prepoveduje papežu sodelovanje v kakršnemkoli prihodnjem diplomatskem pogajanju. Benedikt si je prizadeval, da bi zaustavil vstop Italije v vojno in je brezuspešno prepričeval [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa]], naj odstopi ozemlja, da bi izbil Lahom vsak ''casus belli''. Znotraj cerkve nekateri duhovniki in škofje niso razumeli stališča Svetega sedeža in so se vpletli v »sveto« vojno brezbožnega nacionalizma. Paradoks današnjosti: zavrženje Boga ustvarja malike: Narod, Država, Rasa, Družbeni razred. Niti mnogi katoličani ga niso razumeli in papež je moral trpeti tudi zategadelj. &lt;br&gt;
Medtem, ko so različne države poskušale pridobiti Benedikta XV. na svojo stran in so ga pozivale, naj prizna in obsodi krivde njihovih nasprotnikov, je vendar Benedikt , čeprav se je zavedal, da bo vznejevoljil vse, potrjeval vedno resnico: poleg napak enih omenja tudi napake drugih. Npr.: »Nemci vodijo podmorsko vojno?« »Da, ampak ali Angleži prenehajo pomorsko zaporo na nemško škodo?«… Tako je 1917, njegova znamenita in silovita obsodba ''dell'inutile strage'' (''useless massacre'', ''nekoristnega pokola''), z blagim dodatkom za prihodnji ''pravičen in trajen mir'' – (veliko pametnejši od tistega, ki ga bodo načrtovali zmagovalci v Parizu, in s tem odprli vrata drugemu svetovnemu spopadu) postala pretveza za neverjetno obtožbo: nihče še ni zmagal v vojni, nihče se noče odpovedati morebitnemu plenu, za katerega je papež postal zaviralec (sabotatore). Nemci so ga obtoževali, da drži z Amerikanci in njihovimi zavezniki, Amerikanci in zavezniki pa, da drži z Nemci. V Italiji so Benedikta obtoževali celo »nedejavnosti« (»disfattismo«) in da je kriv za [[Čudež pri Kobaridu|Poraz pri Kobaridu]], da drži z Avstrijci, da je ''papa austriaco''; tako je postal iz »Benedetto XV« - »Maledetto XV«.&lt;ref&gt;Benedetto = Blagoslovljeni; Maledetto = Prekleti&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;AAVV: ''Grande guerra: le radici e gli sconfitti. Europei, cattolici, operatori di pace''. Il Cerchio, Rimini 2015; John F. Pollard: ''Il Papa sconosciuto. Benedetto XV (1914–1922) e la ricerca della pace''. San Paolo, 2001&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.tempi.it/benedetto-xv-il-lottatore-un-papa-da-riscoprire|title= Benedetto XV, il lottatore. Un Papa da riscoprire|publisher=Francesco Agnoli v: Tempi|date=15. november 2015|accessdate=20. januar 2018}}&lt;/ref&gt;

=== Neuvrščenost in mirovni predlogi ===
Papež je vse svoje sile posvetil prenehanju svetovnega spopada; njegov brat Giovanni pa je v vojni sodeloval in je napredoval do [[kontraadmiral]]a. Vojna in njene hude posledice so bile v središču Benediktovega papeževanja. Razglasil je strogo neuvrščenost Svetega sedeža in poskušal večkrat posredovati za mir, vendar sta obe strani njegove pobude gladko zavrnili, češ da je pristranski in naklonjen njihovim nasprotnikom. Ta podtikanja je zavrnil državni tajnik Svetega sedeža kardinal [[Pietro Gasparri|Gasparri]], ki je v pismu z dne 4. marca 1916 poudaril, da je Sveti sedež popolnoma neuvrščen in da ne podpira nobene od vojskojočih se strani. Tako stališče je bilo še pomembnejše, ko so italijanske oblasti ob vstopu Italije v vojno 1915 izgnale diplomatske predstavnika Nemčije in Avstro-Ogrske iz Rima, in je lahko papež z njimi imel stike le prek švicarskega [[Lugano|Lugana]].&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=C. Gröber|title= Handbuch der Religiösen Gegenwartsfragen|page=495}}&lt;/ref&gt; &lt;br&gt;
Nemški protestantje so zavračali ''papeški mir'' kot žaljiv. Francoski politik [[Georges Clemenceau|Clemenceau]], zagrizen protiklerikalec, je smatral to vatikansko pobudo za protifrancosko. Benedikt je napravil več neuspelih mirovnih poskusov; to prizadevanje ga je storilo še manj priljubljenega, celo v katoliških deželah kot je bila Italija; ljudi se je polastila vojna blaznost in niso bili pripravljeni sprejeti nič manj kot zmago.&lt;ref name=&quot;#4&quot;&gt;{{navedi knjigo|author=J. F. Pollard|title=The Unknown Pope|page=136}}&lt;/ref&gt; &lt;br&gt;
1. avgusta 1917 je Benedikt predložil sedem točk mirovnega načrta: 
# »moralna sila prava naj zamenja gmotno silo orožja«;
# potrebno je »sočasno in sorazmerno zmanjšanje orožja«;
# treba je postaviti ustanovo za »mednarodno razsodišče«;
# obstaja »prava svoboda in splošna pravica do mórij«;
# treba se je »odpovedati vojni odškodnini«;
# zasedena področja bodo vrnjena;
# preučiti bo treba »medsebojne očitke«.
Z drugimi besedami to pomeni, da bi pričakovali od vojskujočih se strani po treh letih vojne, po nekaj milijonih mrtvih, da se vrnejo na svoje izhodiščne položaje, ko da se ne bi bilo ničesar zgodilo. Odzivi so bili dokaj različni:

''Velika Britanija'' se je odzvala naklonjeno, vendar je bilo javno mnenje mešano.&lt;ref&gt;Youssef Taouk, The Pope's Peace Note of 1917: the British response, [http://australiancatholichistoricalsociety.com.au/pdfs/2017/achs%20journal%202016%2037-2%20for%20internet.pdf ''Journal of the Australian Catholic Historical Society'' 37 (2) (2016)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190226064106/http://australiancatholichistoricalsociety.com.au/pdfs/2017/achs%20journal%202016%2037-2%20for%20internet.pdf |date=2019-02-26 }}, 193-207.&lt;/ref&gt; Predsednik ''Združenih držav Amerike'' [[Woodrow Wilson|Wilson]] je zavrgel načrt. ''Bolgarija'' in ''Avstro-Ogrska'' sta bili naklonjeni, toda ''Nemčija'' je odgovorila dvoumno.&lt;ref&gt;John R. Smestad Jr., [http://www.loyno.edu/history/journal/1994-5/1994-5.htm Europe 1914–1945: Attempts at Peace] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090708105049/http://www.loyno.edu/history/journal/1994-5/1994-5.htm|date=8 July 2009}}, [[Loyola University New Orleans]] The Student Historical Journal 1994–1995 Vol XXVI.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://wwi.lib.byu.edu/index.php/Pope_Benedict_XV%27s_Peace_Proposal Five of seven points of Benedict XV's peace plan].&lt;/ref&gt; Benedikt je tudi predložil neobvezno služenje vojske,&lt;ref&gt;[https://query.nytimes.com/mem/archive-free/pdf?_r=1&amp;res=9B0DE6D9103AE433A25750C2A96F9C946696D6CF “Pope in New Note to Ban Conscription,”] “New York Times,” 23 September 1917, A1&lt;/ref&gt; kar je ponovil tudi leta 1921.&lt;ref&gt;[https://query.nytimes.com/mem/archive-free/pdf?res=9403E7D7103CE533A25755C1A9679D946095D6CF “Pope would clinch peace. Urges abolition of conscription as way to disarmament], [[New York Times]], 16 November 1921, from [[Associated Press]] report.&lt;/ref&gt;

Nekaj od teh predlogov je bilo vključeno v ''Štirinajst točk'' Wilsonovega mirovnega poziva z dne 8. januarja 1918. &lt;br&gt;
V ''Evropi'' se je vsaka od strani čutila oškodovano v korist druge in niso bile pripravljene sprejeti predlogov. Kljub neuspehom pa je papeževo vztrajno prizadevanje za mir in nesebična vsestranska dobrodelnost najbolj ogroženim povečalo papeški ugled in je poslužilo za vzorec mirovnih naporov [[papež Pij XII.|Piju XII.]] pred in med [[Druga svetovna vojna|Drugo svetovno vojno]], [[papež Pavel VI.|Pavlu VI.]] med [[Vietnamska vojna|Vietnamsko vojno]], kakor tudi [[papež Janez Pavel II.|Janezu Pavlu II.]] pred in med [[Iraška vojna|Iraško vojno]].

Kot dodatek svojim naporom na področju mednarodne diplomacije je poskušal papež Benedikt zagotoviti mir skozi krščansko vero, ter je zaukazal katoličanom po vsem svetu posebne molitve za mir.&lt;ref&gt;{{navedi splet
 | url = http://archives.chicagotribune.com/1915/03/14/page/3/article/prayer-for-peace-from-pope-benedict
 | title = Prayer for Peace from Pope Benedict
 | publisher = Chicago Tribune
 | date = 1915-03-14
 | accessdate = 2015-03-01
 | archive-date = 2015-04-03
 | archive-url = https://web.archive.org/web/20150403092423/http://archives.chicagotribune.com/1915/03/14/page/3/article/prayer-for-peace-from-pope-benedict/
 | url-status = dead
 }}&lt;/ref&gt;
V zvezi z njegovimi diplomatskimi, dobrodelnimi in molitvenimi prizadevanji upodablja spomenik v [[Bazilika svetega Petra, Vatikan|cerkvi sv. Petra]] papeža zatopljenega v molitev, klečečega na grobu, ki spominja na padlega vojaka vojne, ki jo je opisoval kot ''nekoristen pokol''.&lt;ref name=&quot;#4&quot;/&gt;

=== ''[[Pacem, Dei munus pulcherrimum]]'' ===
Vojna je povzročila veliko gorja, marsikaj uničila in prinesla velikanske družbene spremembe – saj so razpadla štiri cesarstva; nastale so nove države, pa tudi revolucije. Zato si je Benedikt XV. prizadeval preurediti [[Rimskokatoliška cerkev|Cerkev]] v skladu z novo svetovno ureditvijo in se spraviti s svetom. To se je pokazalo kot pravilno, kajti od 14 držav pred prvo svetovno vojno je poskočilo število diplomatskih predstavništev pri Vatikanu na 27 po vojni. Ko je po prvi svetovni vojni število diplomatskih predstavništev pri Svetem sedežu skočilo na 27 od predvojnih 14, je to z današnjega vidika dokaj malo; moramo pa spomniti, da rimsko vprašanje še ni bilo rešeno in da Vatikan še ni bil suverena država. Danes je to število že 180, kar je sedemkrat toliko kot po vojni oziroma kar trinajstkrat večje od predvojnega števila predstavništev.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://sl.radiovaticana.va/news/2016/01/11/sveti_sede%C5%BE_ima_trenutno_diplomatske_odnose_s_180_dr%C5%BEavami/1200246|title=Sveti sedež ima trenutno diplomatske odnose s 180 državami|publisher=Radio Vatikan|date=11. januar 2016|accessdate=16. februar 2018|archive-date=2018-02-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20180217082710/http://sl.radiovaticana.va/news/2016/01/11/sveti_sede%C5%BE_ima_trenutno_diplomatske_odnose_s_180_dr%C5%BEavami/1200246|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

1920 je papež napisal mirovno okrožnico, v kateri spodbuja po doseženem premirju narode k takemu mirovnemu sporazumu, ki bo trajen in pravičen tudi za poražence; tak mir bo odpravil vzroke starih nasprotij, ki bi lahko spet zanetili nov spopad, kar se je žal kmalu zares zgodilo že čez dve desetletji z vsemi usodnimi posledicami [[Druga svetovna vojna|Druge svetovne vojne]].
{|
|-
! ''Pacem, Dei munus pulcherrimum'' (latinski izvirnik) &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://w2.vatican.va/content/benedict-xv/la/encyclicals/documents/hf_ben-xv_enc_23051920_pacem-dei-munus-pulcherrimum.html|title=Pacem, Dei munus pulcherrimum (latinski izvirnik)|publisher=Libreria Editrice Vaticana|date=23. maj 1920|accessdate=14. februar 2018}}&lt;/ref&gt;
! ''La pace, gran dono di Dio'' (italijanski prevod) &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.totustuustools.net/magistero/b15pacem.htm|title=Benedetto XV: Pacem, Dei munus pulcherrimum|publisher=Totus tuus|date=23. maj 1920|accessdate=14. februar 2018}}&lt;/ref&gt;
! ''Mir, najlepši Božji dar'' (slovenski prevod)
|-
| &lt;blockquote&gt;Si fere ubique bellum aliqua ratione compositum est, et pacis quaedam conventiones subscriptae, reliqua sunt tamen antiquarum semina inimicitiarum. &lt;br&gt; 
Nullam pacem consistere, nulla pacis foedera posse vigere, quamvis diutinis laboriosisque consultationibus constituta sancteque firmata, nisi per caritatis mutuae reconciliationem odia simul inimicitiaeque conquiescant.&lt;br&gt;
'''Samaritanus accessit''', qui, alligatis vulneribus, infusoque oleo et vino, duxit eum in stabulum, et curam eius egit&lt;ref&gt;Luc. X, 30 sqq.&lt;/ref&gt;: ita ad sananda humanae societatis vulnera manum suam adhibeat oportet Iesus Christus, cuius quidem Samaritanus ille personam sustinebat.&lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Se quasi dovunque la guerra in qualche modo ebbe fine, e furono firmati alcuni patti di pace, restano tuttavia i germi di antichi rancori. &lt;br&gt; 
Nessuna pace possa aver consistenza né alcuna alleanza aver vigore, quantunque escogitata in diuturne e laboriose conferenze e solennemente sanzionata, se insieme non si sopiscano gli odi e le inimicizie per mezzo di una riconciliazione fondata sulla carità vicendevole.&lt;br&gt;
I due casi si assomigliano grandemente; e come a costui si avvicinò pieno di compassione '''il Samaritano''' che versatogli sulle ferite olio e vino lo fasciò, lo condusse all'albergo e si prese cura di lui&lt;ref&gt;Lc 10, 30 sqq.&lt;/ref&gt;; così a risanare le ferite del genere umano è necessario che vi appresti la sua mano Gesù Cristo, di cui il Samaritano era figura ed immagine..''&lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Če se bi torej vojna na nek način končala, in bodo podpisani nekateri mirovni sporazumi, ostajajo vseeno klice starih sovraštev.&lt;br&gt; 
Noben mir ne more biti trajen, niti ne more nobena zveza imeti veljave, čeprav je sad dolgotrajnih in napornih posvetovanj in slovesnih zagotovil, če se ne pomirijo črtenja in sovraštva prek sprave, ki temelji na vzajemni ljubezni.&lt;br&gt;
Ta primera sta si izredno podobna&lt;ref&gt;Podobnost primerov: razbojniki so v Jezusovi priliki oropali in hudo ranili popotnega Samarijana, in ga tako pustili nezavestnega - vojska pa je hude rane prizadejalo vsem vojskujočim se narodom, in je ostalo mnogo ranjenih, pohabljenih, bolnih in ujetih&lt;/ref&gt;; in kakor se je tistemu '''poln sočutja približal Samarijan''', ki mu je na rane vlil olja in vina ter ga obvezal, odpeljal v gostilno in zanj poskrbel &lt;ref&gt;Lk 10, 30 s.&lt;/ref&gt;; tako je potrebno, da bi pozdravili rane človeškemu rodu, dovoliti, da nanj položi svojo usmiljeno roko Jezus Kristus, čigar je Samarijanec bil lik in podoba.''&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Delo zoper ''nekoristno morijo'' ===
1917 je papež objavil pismo za končanje svetovnega spopada. Sto let pozneje je dozorelo spoznanje, da je tako ravnanje bilo koristno za svetovni mir v prihodnosti, pa tudi za položaj Vatikana v mednarodnem ravnotežju. 

Ob izbruhu prvega svetovnega spopada je bilo [[papeštvo]] osamljeno zaradi pritiska iz [[Rim]]a, zaradi nemškega [[Kulturni boj|Kulturkampfa]], zaradi avstrijskega ''veta'' na izvolitev kardinala [[Mariano Rampolla del Tindaro|Rampolla]] v konklavu 1903, zaradi francoske »ločitve« 1905 in portugalske 1911; končno je k osamelosti prispevala tudi nespretna politika [[papež Pij X.|Pija X.]], ki je sicer bil svet mož; največjo škodo pa je papeštvu – in tudi [[Slovenija|slovenstvu]] – prizadejal tajni ''Londonski sporazum'' z dne 26. aprila 1915, ki ga je objavila ''Pravda'' 1917. Z njim je Italija dosegla izključitev Vatikana iz prihodnjih mirovnih pogajanj, kar je bila – tako [[Rafael Merry del Val|Merry del Val]] – ''najhujša napaka'', ki je imela katastrofalne posledice za prihodnost. Papež Benedikt je že 1915 označil svetovno vojno za ''grozno klavnico, ki onečašča Evropo''; 1917 pa je podal v svesti si svoje duhovne dolžnosti kot očeta narodov, konkretne predloge za končanje te ''nekoristne morije'', čeprav se je zavedal, da govori v veter. [[Papež Benedikt XVI.|Papež Ratzinger]] je ob devetdesetletnici poziva poudaril 2007, da je bilo to ''prizadevanje usmerjeno v prihodnost Evrope in sveta po krščanskih načelih in je temeljilo na mednarodnem pravu''.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url= http://www.corriere.it/cultura/17_novembre_11/benedettoxv-grande-guerra-lettera-popoli-stati-vaticano-inutile-strage-1917-503020b8-c70f-11e7-99d7-14600f2d5761.shtml|title= Benedetto XV e la Grande guerra. Così l’«inutile strage» divenne «utile»|publisher=Corriere della Sera|date=|accessdate=20. januar 2018}}&lt;/ref&gt;

Kostnico v Sredipolju je že 1992 obiskal [[papež Janez Pavel II.]], ki je tam maševal za mir; sicer ni šel v Foljan, kar so mu nekateri zamerili; vendar je bil v mislih na obeh straneh, povezan s padlimi po vsem svetu, kar je med kratkim nagovorom jasno izrazil v duhu Benedikta XV. s pozivom za svetovni mir in spravo:
{|
|-
! Discorso di Giovanni Paolo II durante la sosta al sacrario militare di Redipuglia (italijanski izvirnik) &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://w2.vatican.va/content/john-paul-ii/it/speeches/1992/may/documents/hf_jp-ii_spe_19920503_redipuglia.html|title= Discorso di Giovanni Paolo II durante la sosta al sacrario militare di Redipuglia |publisher= Libreria Editrice Vaticana|date=3. maj 1992 |accessdate=7. februar 2018}}&lt;/ref&gt;
! Nagovor Janeza Pavla II. med postankom pri vojaški kostnici v Sredipolju (slovenski prevod)
|-
| &lt;blockquote&gt; Inginocchiandoci dinanzi a questo altare, che commemora il sacrificio generoso di tante vite umane, desidero rendere omaggio alla Patria italiana, per la quale questi giovani sono caduti in battaglia. Mi inginocchio a pregare idealmente anche per tutti i luoghi del mondo che raccolgono i caduti di tutte le guerre, e in particolare per quelli che riposano nel vicino cimitero austro-ungarico. Nello stesso tempo, vorrei raccogliere da loro un pressante invito alla pace: pace per la vostra terra…, pace per l’Europa e il mondo intero. &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Ko se priklanjamo pred tem oltarjem, ki spominja velikodušno žrtev tolikih človeških življenj, želim izraziti spoštovanje italijanski domovini, za katero so ti mladeniči padli v boju. Poklekujem pa tudi v molitvi v mislih povezan z vsemi kraji na svetu, ki zbirajo padle vseh vojn, in zlasti za tiste, ki počivajo na bližnjem avstro-ogrskem pokopališču. Istočasno bi želel zbrati od njih pomemben klic k miru: mir za vašo deželo…, mir za Evropo in za ves svet. &lt;/blockquote&gt;
|}
[[Papež Frančišek]] pa ni obiskal le kostnice v [[Sredipolje|Sredipolju]], ampak tudi v [[Sredipolje-Foljan|Foljanu]] ob stoletnici začetka prve svetovne vojne, dne 13. septembra 2014. Tam je razglasil v svoji značilno odkriti govorici, da »je vojna vedno norost«. Frančišek v drugačnih, za mir veliko bolj nevarnih časih, kakor so bili tisti po padcu berlinskega zidu, stopa na obe strani, na obe pokopališči. Med žrtvami morije (tudi) on ne dela razlik, saj noben vojak ni šel v klavnico po svoji volji.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.delo.si/svet/globalno/papez-po-sto-letih-spet-preslisan.html|title=Papež po sto letih spet preslišan? Obletnica morije: Sveti oče Frančišek stopa na obe strani, med žrtvami svetovne vojne ne dela razlik|publisher=Delo.si|date=14. september 2014|accessdate=2. februar 2018|archive-date=2018-02-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20180203064540/http://www.delo.si/svet/globalno/papez-po-sto-letih-spet-preslisan.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

=== Benedikt XV. in Slovenci ===
[[File:Angelo-Bartolomasi 1917.png|thumb|180px|&lt;center&gt;Mons. Angelo Bartolomasi&lt;br&gt;&lt;small&gt;kot škof vojaških kaplanov, ki so bili mobilizirani med 20. septembrom 1916 in 31. marcem 1917&lt;ref&gt;Italijansko: Cappellani militari mobilitati dal 20. settembre 1916 al 21. marzo 1917. Mons. Angelo Bartolomasi, vescovo dei capellani militari&lt;/ref&gt;]]&lt;/small&gt;&lt;/center&gt;
Papež Benedikt XV. se je pokazal kot oče tudi za primorske Slovence in Hrvate, ki so po prvi svetovni vojni pripadli Italiji. Bil je edini izmed vladarjev, ki je dvignil svoj glas za naše teptane ljudi v Primorju. Predstavniki slovenske duhovščine, zbrani v Zboru svečenikov sv. Pavla, in predstavniki hrvaške duhovščine v Istri so mu 6. marca 1920 izročili posebno tiskano spomenico. Poleg tega dokumenta je do Benedikta XV. prišel tudi pisni glas tržaškega škofa [[Angelo Bartolomasi|Angela Bartolomasija]], na katerega je papež odgovoril s pismom 2. avgusta 1921, v katerem obsoja fašistično in drugo nasilje nad slovenskimi in hrvaškimi duhovniki ter pritisk na slovenske in hrvaške vernike glede jezika v cerkvi in krščanskega nauka.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/papezi-ki-so-nas-imeli-radi|title= Papeži, ki so nas imeli radi: Glas za Primorce|publisher=Primož Hieng v Slovenske novice|date=5. april 2015|accessdate=1. maj 2015}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;
Italijanske zasedbene oblasti so iz Trsta pregnale tamkajšnjega škofa [[Andrej Karlin|Andreja Karlina]], ki je moral Trst zapustiti 4. decembra 1919, ker je bil zaveden Slovenec,&lt;ref&gt;''Naš nadpastir, škof dr. Andrej Karlin, sedemdesetletnik''. Slovenski gospodar, Maribor 17. novembra 1927, št. 46, letnik 61&lt;/ref&gt; 15. decembra 1919 je papež Benedikt XV. imenoval za tržaško-koprskega škofa Angela Bartolomasija, ki je bil ustoličen 25. januarja 1920 v Trstu in 1. februarja v Kopru. Kot pravičen in odločen katoliški škof je ostro obsojal krivično ravnanje in nasilje nad slovanskim življem v [[Julijska krajina|Julijski krajini]]. 14. marca 1921 je v pismu na ministrskega predsednika Giolittija ostro obsodil slepost italijanske politike nasilja in nezvestobo danim obljubam; v pastirskem pismu 21. maja 1921 je protestiral proti fašističnemu terorju pri volitvah leta 1921, ko so napadali cerkve, duhovnike, župnišča in uničevali knjige, opremo in posvečene predmete; avgusta 1921 je protestiral pri civilnem generalnem komisarju v Trstu zaradi pritiska na duhovnike, naj zapustijo svoja službena mesta, tako da so nekatere župnije ostale brez dušnih pastirjev. Bartolomasi je o vsem tem obvestil tudi papeža Benedikta XV., ki mu je 2. avg. 1921 poslal apostolsko pismo, ki so ga brali v vseh cerkvah tržaško-koprske škofije; vzbudilo je veliko pozornost v svetovni javnosti zaradi ostre obsodbe [[fašizem|fašističnih]] zločinov nad slovenskim in hrvaškim življem. Ker so bila vsa njegova prizadevanja brezuspešna, se je škofiji odpovedal: 11. decembra 1922 ga je Benediktov naslednik [[papež Pij XI.|Pij XI.]] premestil za škofa v Pinerolo.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1001600/|title= Bartolomasi, Angelo (1869–1959) Tržaško-koprski škof|publisher= Primorski slovenski biografski leksikon|date=|accessdate=31. januar 2018}}&lt;/ref&gt;

== Dela ==
*{{navedi splet | title = Documenta Catholica Omnia | publisher =  Cooperatorum Veritatis Societatis | url = http://www.documentacatholicaomnia.eu/01_01_1914-1922-_Benedictus_XV.html | language = la | accessdate = 2011-12-06}}
*Litterae Encyclicae, constitutiones apostolicae, bullae, litterae apostolicae, litterae encyclicae, motu proprio (en fr it la) &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://w2.vatican.va/content/benedict-xv/la/encyclicals.index.html |title=Benedictus XV |publisher=Libreria editrice Vaticana|date= |accessdate=19. januar 2018}}&lt;/ref&gt;

#Imenoval je 32 kardinalov, 26 škofov.
#razglasil 43 blažencev, med njimi tudi velikega podpornika revnih in bolnih [[Jožef Kotolengo|Kotolenga]] &lt;ref&gt;Jožef Kotolengo (Giuseppe Benedetto Cottolengo 1786–1842) v svojo bolnišnico »Malo hišo Božje previdnosti« je sprejemal vse tiste bolnike, ki jih drugod niso hoteli. Poblaženil ga je 1917 papež Benedikt XV., posvetil pa 1934 papež Pij XI.&lt;/ref&gt;. 
#Opravil je tri [[kanonizacija|kanonizacije]]: 13. maja 1920 [[Marjeta Marija Alakok|Marjeto Alakok]] in [[Gabrijel Possenti|Gabrijela Possentija]] &lt;ref&gt;''Gabrijel Possenti'' (1838-1862) si je kot redovnik privzel ime ''Gabrijel od Žalostne Matere Božje'' – italijanski pasionist, poblažen 1908, posvéčen 1920&lt;/ref&gt; a 16. maja 1920 [[Ivana Orleanska|Ivano Orleansko]], čemur je prisostvovalo uradno francosko državno poslanstvo. 
#Za Božič 1920 ue ustanovil v [[Milano|Milanu]] katoliško univerzo ''Sacro Cuore''; prav tako je ustanovil univerzo v [[Lublin]]u na [[Poljska|Poljskem]].&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=F. Gligora|title=''I papi della Chiesa. Da San Pietro a Francesco''|page=282}}&lt;/ref&gt;
#Spodbujal je ljudsko vernost: pobožnost do [[Srce Jezusovo|Srca Jezusovega]] in [[rožni venec]].&lt;ref name=&quot;#5&quot;&gt;{{navedi splet|url= http://www.lemonde.fr/europe/article/2005/04/20/benoit-xv-le-pape-incompris-de-la-grande-guerre_640950_3214.html|title= Benoît XV, le pape incompris de la Grande Guerre|publisher=Henri Tincq v Le Monde|date=6. januar 2006 |accessdate=21. januar 2018}}&lt;/ref&gt;

=== Okrožnice (litterae encyclicae) ===
#''[[In praeclara summorum]]'', 30. april 1921 – apostolsko pismo ob šeststoletnici smrti Danteja Alighierija; 
#''[[Annum iam plenus]]'', okrožnica 1. december 1920: – otroci premožnih dežel naj pomagajo revnim otrokom;
#''[[Principi apostolorum Petro]]'', okrožnica 5. oktober 1920: – papež razglaša Efrema Sirskega za cerkvenega učitelja;
#''[[Spiritus Paraclitus]]'', okrožnica 15. september 1920: – 1500-letnica smrti sv. Hieronima;
#''[[Pacem, Dei munus pulcherrimum]]'', okrožnica 23. maj 1920: - Mir in krščanska sprava; 
#''[[Paterno iam diu]]'', okrožnica 24. november 1920: - Potrebno je darovati denar, obleko in hrano stradajočim otrokom Srednje Evrope;
#''[[In hac tanta]]'', okrožnica 19. maj 1919 – 12 stoletij od konca misijonsekga delovanja sv. Bonifacija v Nemčiji;
#''[[Quod iam diu]]'', okrožnica 1. december 1918: Določitev javnih molitev za pridobitev miru; 
#''[[Humani generis Redemptionem]]'', okrožnica 15. junij 1917 – Pridiganje Božje besede;
#''[[Ad beatissimi apostolorum]]'', okrožnica 1. november 1914 – Obsoja nesmiselno vojno morijo, kakor tudi razredni boj, ki ga oznanja socializem.

== Smrt in spomin ==
[[File:Benedict XV tomb.jpg|thumb|right|180px|&lt;center&gt;Grob Benedikta XV. v Vatikanskih jamah ([[Bazilika svetega Petra, Vatikan]])&lt;br&gt;[[Giulio Barbieri]] [[1928]] ]]&lt;/center&gt;
[[File:Barack et Michelle Obama avec Benoit XVI.jpg|thumb|180px|&lt;center&gt;[[Združene države Amerike|Ameriški predsednik]] [[Barack Obama]] z ženo Michelle na obisku pri [[papež Benedikt XVI.|papežu Benediktu XVI.]] [[10. julij]]a [[2009]] v [[Vatikan]]u ]] &lt;/center&gt;
[[File:Pope Benedict XV statue.jpg|thumb|right|180px|&lt;center&gt;[[Enrico Quattrini]] (1864-1950) &lt;br /&gt;Kip Benedikta XV. pri stolnici Svetega Duha, [[Carigrad]] [[1919]] ]]&lt;/center&gt;

=== Bolezen in smrt ===
Della Chiesa je bil v mladosti krhkega zdravja – v odraslosti pa ni imel posebnih zdravstvenih težav. Nekatere telesne omejitve – npr. naglušnost, kratkovidnost, mala postava – niso motile njegovih sodelavcev. Zadnje mesece svojega papeževanja je Benedikt posvetil prizadevanju, da bi olajšal [[lakota|lakoto]] v Rusiji. Zopet je pozval javnost na pomoč – vendar ga niso slišali. Nakazal je milijon lir kot prvo pomoč. &lt;br&gt;
Pripetilo pa se je, da je 27. novembra 1921 ob petih zjutraj čakal na odpiranje vrat v [[Bazilika svetega Petra, Vatikan|Baziliki]], in je staknil hud prehlad. To je pustilo kot posledico kašelj in [[bronhitis]]; vendar je do konca leta v manjšem obsegu še lahko opravljal svoje dušnopastirske naloge. Januarja pa se ga je lotila še [[pljučnica]]. Med hudim kašljanjem je dejal: »Ali niso morda to trobente, ki naznanjajo prihod večnega Sodnika?« Njegove zadnje besede pa so bile: »Mi bi hoteli radi darovati svoje življenje za mir na svetu.« &lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.katholisch.de/aktuelles/aktuelle-artikel/der-friedenspapst |title=Der Friedenspapst |publisher=Katholisch.de |date=3. september 2014 |accessdate=28. januar 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180129140346/http://www.katholisch.de/aktuelles/aktuelle-artikel/der-friedenspapst |archive-date=2018-01-29 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt; &lt;br&gt;
22. januarja 1922 ob 5h zjutraj je padel v komo, in umrl uro za tem v starosti 68 let.&lt;ref name=&quot;#6&quot;&gt;{{navedi splet|url= http://www.storiain.net/storia/benedetto-xv-pontefice-in-un-mondo-in-crisi/ |title= Benedetto XV, pontefice in un mondo in crisi|publisher=Storia in net|date=2. september 2015|accessdate=20. januar 2018}}&lt;/ref&gt;

=== Odmevi ===
Ob Benediktovi smrti so po dolgem času na [[kraljevina Italija|državnih]] stavbah spustili zastave na pol kopja. To potezo so razlagali kot posredno priznanje papežu, ki je prispeval k poboljšanju odnosov med Svetim sedežem in Italijansko državo.&lt;ref name=&quot;#7&quot;&gt;{{navedi knjigo|author=J. F. Pollard|title= Il papa sconosciuto. Benedetto XV (1914–1922) e la ricerca della pace |page=233}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;
Svobodomiselni rimski dnevnik ''L'epoca'' je malo pred Benediktovo smrtjo zatrdil: »Človek, ki umira, ni pozabil, da je Italijan. Njegova moralna veličina, ki se bo morebiti pokazala jasneje jutri, ko bodo prenehala današnja nesoglasja in trenja, je za vedno italijanska slava. Naj bo njegov naslednik njega dostojen in nadaljuje delo za pravi mir med ljudmi dobre volje, ki je nedvomno bilo prva misel Benedikta XV.&lt;ref&gt;Cit. in A. Saba-C. Castiglioni: ''Storia dei Papi '', 2 vol., '' “Da Bonifacio VIII a Paolo VI” '', UTET, Torino 1966, p. 709&lt;/ref&gt; Nasprotno pa se je socialistični dnevnik ''L'Avanti!'' o papežu izrazil omalovaževalno, češ da je bil »hladen, povprečen in trmast« in napovedal, »da bo prihodnja zgodovina nanj pozabila« &lt;ref name=&quot;#7&quot;/&gt;. Pa je za dolgo časa res.

=== [[Papež Benedikt XVI.|Benedikt XVI.]] ===
Njegov spomin pa ni ostal pozabljen za vedno, ampak postaja ravno zadnje čase vedno bolj živ. 83 let po njegovi smrti se je hotel imenovati po Benediktu Joseph Ratzinger (papež 2005–2013), ki je svojo izbiro utemeljil z njegovo mirotvornostjo: »Hotel sem se imenovati Benedikt XVI., da bi se miselno povezal s čaščenim papežem Benediktom XV., ki je vodil Cerkev v težavnem času zaradi prvega svetovnega spopada. Bil je pogumen in pristen prerok miru in se je trudil s korajžno hrabrostju najprej izogniti se vojni drami in potem omejiti njene usodne posledice. V njegove stopinje želim postaviti svoje poslanstvo v služenju sprave in soglasja med ljudmi in narodi. Globoko sem prepričan, da je veliki dar miru zlasti Božji dar, ki pa je tako krhek in dragocen, da ga moramo izprositi, varovati in graditi dan na dan; k temu morajo prispevati prav vsi.&lt;ref name=&quot;#6&quot;/&gt;&lt;ref&gt;Benedetto XVI: Udienza generale, mercoledì 27 aprile 2005, ''Ragioni della scelta del nome Benedetto '', in: ''“Insegnamenti di Benedetto XVI (aprile-dicembre 2005)” ''. Libreria Editrice Vaticana, Città del Vaticano 2006&lt;/ref&gt;

=== Priznanje iz [[Carigrad]]a ===
Benedikt XV. je bil izvoljen za papeža le nekaj tednov po izbruhu [[Prva svetovna vojna|Prve svetovne vojne]] prav zaradi svojih znanih diplomatskih sposobnosti. Zato se je takoj ob nastopu službe osredotočil na omejevanje spopada, iskanje primernih rešitev za prenehanje sovražnosti in na dobrodelne pobude. Zlasti glede tega so mu vsaj nekateri priznali pomembno vlogo. &lt;br&gt;
Za boljše razumevanje razmer moramo vedeti, da svetovna vojna ni divjala le po Evropi, ampak tudi drugod – med drugim tudi v Osmanskem cesarstvu, kjer je v bojih izgubilo življenje na raznih bojiščih vsaj 325.000 [[Turki|turških]] vojakov. Rusija je želela razširiti svoj vpliv in oblast tudi na to področje; Turki so pod obtožbo, da sodelujejo z Rusi, našli pretvezo in začeli »etnično čiščenje« [[Armenci|armenskih]] kristjanov. Med njegovim papeževanjem so tako vojaške oblasti v [[Osmansko cesarstvo|Osmanskem cesarstvu]] zagrešile usodne poboje [[kristjani|kristjanov]]; Benedikt XV. je na vse načine hotel pomagati preganjancem dobrodelno in diplomatsko. Prek [[državni tajnik Svetega sedeža|državnega tajnika]] [[Pietro Gasparri|Gasparrija]] &lt;ref&gt;Pietro Gasparri (1852–1934) kardinal-duhovnik 1907, državni tajnik od 1914 do smrti&lt;/ref&gt; je skušal preprečiti [[Armenski genocid|Pokol Armencev]] v [[Turčija|Turčiji]] 1915, žal brezuspešno, saj so muslimanski mlado-turki že 1911 leta na shodu Mladoturkov v Solunu sklenili iztrebiti kristjane. &lt;br&gt;
Na začetku junija 1915 je nadškof [[Angelo Maria Dolci|Dolci]] – apostolski nuncij v Carigradu – prvič zvedel, da muslimani preganjajo Armence. Že julija 1915 je poslal noto, kjer je velikega osmanskega vezirja prosil milosti vsaj za katoliške Armence, a ni dobil nobenega odgovora. Kardinal Gasparri pa je naročil, naj se Dolci potegne za vse Armence, tudi pravoslavne. Ko ga je po večtedenskem čakanju z avstrijskim, nemškim in bolgarskim odposlancem le sprejel zunanji minister [[Mehmed Talat paša|Talat paša]] (1874–1921 umorjen), sicer ni obljubil prenehanja ubijanja, ampak je v njihovi navzočnosti ukazal, naj ustavijo izselitev 7000 katoliških Armencev. Naslednjega dne pa so Turki to obljubo prelomili in nadaljavali pogrome. Nadškof Dolci je poročal papežu, da so [[muslimani]] do konca 1915 pomorili vsaj milijon gregorijanskih Armencev, med njimi 48 škofov in 4500 duhovnikov, a še pol milijona jim je sledilo v grob naslednje leto; pobili so tudi od katoličanov 5 škofov, 140 duhovnikov, 42 redovnika in 85.000 vernikov. Dolci je poročal nadškofu Eugeniju Pacelliju, da se je z brezuspešnim posredovanjam za Armence zameril turškim oblastem, ki hočejo vse kristjane pomoriti pred koncem vojne. Papež Benedikt je 6. decembra 1916 lahko le žalostno ugotovil pred kardinali v konsistoriju, »da je nemočno armensko ljudstvo izpostavljeno popolnemu uničenju«. Sultan pa se je papežu po dolgem obotavljanju izrazil v smislu, češ &quot;da je stanje Armencev sedaj že boljše&quot; (ko so jih že skoraj vse pomorili). 
&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.ncregister.com/daily-news/how-pope-benedict-xv-and-holy-see-tried-to-stop-armenian-genocide|title= How Pope Benedict XV and Holy See Tried to Stop Armenian Genocide|publisher=Deborah Castellano Lubov v: National Catholic Register|date=25. junij 2016|accessdate=7. februar 2018}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;

Kljub tem medvojnim hudodelstvom pa je papež hotel pomagati tudi Turkom, ki so izšli iz vojne kot poraženci. Apostolskemu delegatu (ker Vatikan s Carigradom ni imel diplomatskih odnosov) je naročil, naj posreduje pri francoski vojski, da naj človeško ravna s turškimi ujetniki in naj se nad njimi ne maščuje. Dal je odpreti za ranjene vojake bolnico, v katero so sprejemali vsak dan po 60 ranjencev. &lt;br&gt;
Zategadelj je 1919 je turški dnevnik ''Ati'' (''Prihodnost''), v znamenje hvaležnosti za »papeževe vlake« pomoči tudi za turške ujetnike in za druge vidike pomoči, spodbudil zbiranje podpisov, da bi mu postavili v središču [[Carigrad]]a spomenik. Strinjali so se sultan, župan in mnogi drugi muslimani. Tako so 11. decembra 1921 Benedikta še za življenja ovekovečili z velikim spomenikom, ki ga predstavlja, kako z dvignjeno roko hoče ustaviti poboje, z drugo roko pa drži listino, ki poziva vojskujoče se stranke k spravi. Na podstavek tega spomenika je [[papež Benedikt XVI.|Benedikt XVI.]] ob svojem obisku Turčije 2006 položil venec na ploščo z zgovornim napisom:
{|
|-
! Vera dedica che accompagna la statua (italijanski izvirnik) 
! Resnično posvetilo, ki spremlja spomenik (slovenski prevod)
|-
| &lt;blockquote&gt;Al grande pontefice dell'ora tragica mondiale - Benedetto XV - benefattore dei popoli senza distinzione di nazionalità e di religione - in segno di riconoscenza - L'Oriente. (1914-1919). &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Velikemu papežu usodne svetovne ure - Benediktu XV. - dobrotniku narodov brez razlike na narodnost in vero - v znak priznanja – Vzhod. (1914–1919). &lt;/blockquote&gt;
|}
Ta spomenik pomeni zasluženo priznanje papežu, ki je v duhu krščanske ljubezni pomagal vsem potrebnim.&lt;ref&gt;R. Marmara: ''Riconoscenza dell’Oriente a Benedetto XV Papa della pace e della carità''. Latin Katolik Ruhani Reisliği, Instanbul 2006&lt;/ref&gt; Sam sultan je med prvimi daroval 5000 turških lir, nasledni princ 150, medtem ko je egiptovski upravnik L'Hidiv daroval tudi 500 lir; večina darovalcev so bili nekristjani. Carigrajski župan je hotel postaviti spomenik na eno glavnih mestnih cest; nadškof Dolci pa je imel za primernejšo postavitev na dvorišču stolnice Svetega Duha, kjer se nahaja še danes – v tej deželi z večinsko muslimanskim prebivalstvom.&lt;ref&gt;Bollettino Ecclesiastico della Diocesi di Ceneda 1920, pp. 54–55&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://it.cathopedia.org/wiki/Papa_Benedetto_XV|title=Papa Benedetto XV|publisher=Cathopedia|date=7. februar 2017|accessdate=20. januar 2018|archive-date=2018-02-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20180222120607/http://it.cathopedia.org/wiki/Papa_Benedetto_XV|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://guide.supereva.it/psicoterapia_ericksoniana/interventi/2005/05/209439.shtml|title=La statua del papa Benedetto in Turchia|publisher=Guide Supereva|date=|accessdate=7. februar 2018|archive-date=2018-02-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20180208064212/http://guide.supereva.it/psicoterapia_ericksoniana/interventi/2005/05/209439.shtml|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.pegli.com/istanbul_benedetto15.php|title=Istanbul e il ricordo del grande pontefice|publisher=Pegli|date=2. januar 2018|accessdate=7. februar 2018|archive-date=2018-02-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20180208123401/http://www.pegli.com/istanbul_benedetto15.php|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;
Zadeva s spomenikom je nekaj tako nenavadnega, da nekateri pomotoma menijo, da so mu spomenik postavili [[Armenci]]; kdor pozna njihov položaj, ve, da je to bilo nemogoče.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://lexikon.katolikus.hu/B/Benedek,%20XV..html|title=Benedek, XV.|publisher=Magyar Katolikus Lexikon|date=|accessdate=21. januar 2018}}&lt;/ref&gt;. &lt;br&gt;
Njegova izredna dobrodelnost je bila splošno znana. Kaj čuda torej – če pogledamo nazaj na vso to ogromno mirno dobrodelnost Benediktovo – da so mu postavili spomenik v Carigradu celo Turki in poslali ob njegovi prezgodnji smrti v Rim sožalnico, v kateri pravijo: 
:&quot;Njegov spomenik v Carigradu, prestolnici [[islam]]a, ki bo večno pričal o njegovi bogoljubni duši, prizadevanjih za svetovni mir, globokem spoštovanju pravičnosti in mednarodnega prava kakor tudi svobode narodov, nas nekoliko tolaži nad neprecenljivo izgubo.&quot; 
Taka izjava – Turek o papežu! – več pove ko debele knjige. In memoria aeterna erit justus. – V večnem spominu bo pravični.&quot; &lt;ref&gt;†Papež Benedikt XV.; Vrtec (str. 27, leto 52) 1922, pridobljeno 1. februar 2018&lt;/ref&gt; &lt;br&gt;

=== ''Religio depopulata'' ===
[[Malahijeve prerokbe|Malahijeva prerokba]] pravi o njem: ''Religio depopulata'' - ''Razdejana vera''. Z drugimi besedami bi to opisali, ''da je bila ljudstvu odvzeta in odtujena vera'', da je ''vera propadla''. Viri po večini povezujejo geslo ''Razdejana, uničena, opustošena vera'' z Benediktom XV. zato, ker je za časa njegovega pontifikata izbruhnila [[prva svetovna vojna]] in ruska [[oktobrska revolucija]].&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=Bander|title=The Prophecies of St. Malachy|page=91}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=T. Allan|title=Prophecies: 4,000 years of prophets, visionaries and predictions|page=58s}}&lt;/ref&gt; Med njegovim vladanjem je vdrl [[komunizem]] v [[Ruski imperij|Rusijo]], kjer je bilo versko življenje na široko zatirano; prva svetovna vojna pa je prinesla smrt milijonov kristjanov, ki so padli po raznih bojiščih.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.bibleprobe.com/last10popes.htm|title= Malachy's Prophecies - The Last 10 Popes|publisher=bibleprobe|date=|accessdate=2. oktober 2016}}&lt;/ref&gt; Propadanje vere pa je prišlo do izraza tudi v povojnih protiversko usmerjenih prevratih po raznih evropskih deželah.

=== [[Spomenik]] v [[Bazilika svetega Petra, Vatikan|Cerkvi sv. Petra]] ===
[[File:Monument to Benedict XV in Saint Peters Basilica.jpg|thumb|150px|left|&lt;center&gt;Spomenik Benediktu XV. v [[Bazilika svetega Petra, Vatikan|Baziliki sv. Petra]] ]]&lt;/center&gt;
Njegov naslednik [[papež Pij XI.|Pij XI.]] mu je dal postaviti v [[Bazilika svetega Petra, Vatikan|Cerkvi sv. Petra]] spomenik, ki povzema njegovo mirotvorno delovanje. &lt;br&gt;
Papež je zatopljen v molitev, klečeč na grobu, ki spominja na Prvo svetovno vojno, katero je opisal kot »nekoristno klanje«. Grob pokrivajo oljčne vejice, simboli miru. Nad spomenikom je [[Sveta Marija|Marija]], ki ponuja svetu v plamenih [[Jezus Kristus|Jezusa]], ki je ''Knez miru''. &lt;br&gt;
Spomenik je izdelal 1928 [[Pietro Canonica|Canonica]]. Sama rešitev je izvirna, a ne prepričljiva, saj nima »skladnega sestavnega in slogovnega odnosa med različnimi deli umetnine«, kot meni Orienti. Morda pa je umetnik namenoma poudaril nasprotje med stvarnim razburkanim stanjem in papeževimi mirovnimi pozivi. Dejansko izrazit reljef, ki je zelo zahteven in stvaren, ni v povezavi s toplejšo prisrčno predstavitvijo papeža, ki je oblečen v vsakdanja in neuradna oblačila. Delo, ustvarjeno  z večbarvnimi marmorji, so neposredno navdihnili usodni vojni dogodki, ki jim je papež Benedikt XV. zaman skušal napraviti konec; zato je uporabil ves svoj ugled in diplomacijo, da bi olajšal trpljenje človeštva. Versajski mirovni sporazum je označil kot »blagoslov za sovraštvo«.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://stpetersbasilica.info/Monuments/BenedictXV/BenedictXV.htm|title= Monument to Benedict XV|publisher=St. Peters basilica.info|date=|accessdate=19. januar 2018}}&lt;/ref&gt;

== Ocena ==
=== Ponujena roka sprave ===
[[File:Jeandarc-06can 1920 popeBenedikt-XV.jpg|thumb|180px|&lt;center&gt;Papež Benedikt XV. [[Kanonizacija|prišteva k svetim]] [[Ivana Orleanska|Ivano Orleansko]] [[16. maj]]a [[1920]] ]] &lt;/center&gt;
#Podpiral je domače misijone in laična združenja. Ko je odpravil [[papež Pij IX.|Pijev]] ''non expedit'', so se lahko italijanski katoličani vključevali v politično življenje in so se 1920 začeli pogovori med Nittijem in Gasparrijem, ki so privedli do konkordata 1929. 
#1920 je papež pondil roko [[Rusija|Rusiji]], ki se je znašla v pomanjkanju, ko je moral premagati proti-pravoslavna in proti-boljševiška nasprotovanja v svoji okolici. Čeprav ga je skrbela proticerkvena usmerjenost boljševikov, so se pogovori nadaljevali vse do srečanja med [[papež Pij XII.|Pacellijem]] (Vatikan) in [[Sovjetska zveza|sovjetskim]] zunanjim ministrom [[Georgij Vasiljevič Čičerin|Čičerinom]] (1872–1936), dokler jih ni onemogočila [[Josip Visarijonovič Džugašvili|Stalinova]] nepopustljivost. 
#Glede [[modernizem|modernizma]] Benedikt XV. ni imel dokončnega stališča. V svoji prvi okrožnici ''Ad beatissimi'' (novembra 1914) je ponovno obsodil [[socializem]] – a brez napadalnosti, kakor tudi modernizem – a se je spretno izognil posploševanju, ki je bilo značilno za njegovega predhodnika. 
# Benedikt XV. je na jasen način zavrnil zagrizeni in napadalni [[nacionalizem]], kakor tudi [[rasizem]].
# Ni le poudaril Cerkvi vrednosti ''patrimonium fidei'' - ''verskega zaklada'', ampak tudi zglede tistih, ki so sledili [[Jezus Kristus|Kristusu]] z nedeljenim srcem: ''[[Efrem Sirski|Efrema Sirskega]]'' je razglasil za [[cerkveni učitelj|cerkvenega učitelja]]  z okrožnico ''Principi apostolorum'' z dne 5. oktobra 1920  &lt;ref&gt;sveti Efrem Sirski (306–373) je napisal številne himne, pesmi in pridige v verzih ter svetopisemske razlage; umrl je v izgnanstvu v Edesi&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url= http://www.storiain.net/storia/benedetto-xv-pontefice-in-un-mondo-in-crisi/ |title= Benedetto XV, pontefice in un mondo in crisi|publisher=Storia in net|date=2. september 2015 |accessdate=20. januar 2018}}&lt;/ref&gt;. Spomnil se je svetega [[Dominik Guzman|Dominika]] ob sedemstoletnici njegove smrti &lt;ref&gt;sveti Dominik Guzman (1170–1221) je utemeljil pridigarjev (OP – Ordo predicatorum)&lt;/ref&gt;; 1200-letnice misijonarjenja svetega [[Bonifacij Nemški|Bonifacija]]  &lt;ref&gt;Bonifacij – rojen kot Vinfrid (573–754) misijonar med Nemci in mučenec, nadškof v Mainzu&lt;/ref&gt;; [[kanonizacija|prištel je k svetnikom]] [[Marjeta Marija Alakok|Marjeto Alakok]] &lt;ref&gt;Marjeta Marija Alakok (Alacoque; 1647–1690) francoska redovnica in mistikinja; k svetim jo je prištel Benedikt XV. 13. maja 1920&lt;/ref&gt; in [[Ivana Orleanska|Ivano Orleansko]] &lt;ref&gt;Ivana Orleanska (Jeanne d’Arc, 1412–1431) k blaženim jo je prištel Pij X. dne 18. aprila 1909, k svetim pa Benedikt XV. dne 16. maja 1920&lt;/ref&gt;, ki se je sicer bojevala za osvoboditev svoje francoske domovine od Angležev, ni pa bila napadalna ali maščevalna. 
#Papež Benedikt XV. je ob smrti zapustil [[Rimskokatoliška cerkev|Cerkvi]] zavest o njeni nravni moči, pa tudi o politični šibkosti, kar je odpravljalo slepilo posvetnosti. Obenem je za njim ostala skupina [[kardinal]]ov z odličnimi lastnostmi: [[Pietro Gasparri|Gasparri]] &lt;ref&gt;Pietro Gasparri (1852–1934) – 1907 kardinal-duhovnik pri San Bernardo alle Terme, od 1916 do smrti državni tajnik Svetega sedeža&lt;/ref&gt;, [[papež Pij XI.|Ratti]] &lt;ref&gt;Achille Ratti (1857–1939) – njegov naslednik kot [[papež Pij XI.]] (1922–1939)&lt;/ref&gt; in [[papež Pij XII.|Pacelli]] &lt;ref&gt;Eugenio Pacelli (1876–1958) – njegov drugi naslednik kot [[papež Pij XII.]] (1939–1958)&lt;/ref&gt;, ki se bodo pogumno soočili z izzivi novih časov.&lt;ref name=&quot;#1&quot;/&gt;

==== Sprava s svetom in znotraj Cerkve ====
Pontifikat Benedikta XV. je trajal malo manj kot 7 let (1914–1922), vendar ga je treba prištevati med najdejavnejše in najpomembnejše v sodobni cerkveni zgodovini iz več vidikov. V njegov prid šteje: obramba cerkvenega učiteljstva zoper izrabljanje moči katolištva v posebne namene, najsi bo ohranjanje znotraj in razširjanje navzven; posodobljenje in splošno razširjenje dejavnosti za cerkveno pomoč družbi, zmedeni zaradi sodobnih sredstev vojskovanja in prevratov; novi in sodobnejši načini misijonske dejavnosti; objava ''Zakonika cerkvenega prava'' 28. junija 1917; odprava »non expedit« kot kažipot do rešitve rimskega vprašanja; odprava hudih kazenskih posegov med katoličani za časa ostrih prepirov med modernisti in integristi.&lt;ref name=&quot;#2&quot;/&gt;

==== Papež polomije ali papež miru? ====
»Nobena vojskujoča se sila ni hotela tvegati odstopanja od visoko postavljenih vojaških ciljev. Končno se je sprevrgel papežev mirovni poziv 1917 v diplomatsko polomijo (fiasko)«, sodi avstrijski zgodovinar [[Andreas Gottsmann|Gottsmann]]. Baje da je bila le propadajoča [[Avstro-Ogrska]] prisiljena na sprejem papeškega posredovanja. Za [[papeštvo]] pa je prišlo še hujše. Vsaka sila je gledala v pozivu zaroto in ožigosala papeža kot nasprotnika. Za Francoza [[Georges Clemenceau|Clemenceauja]] je bil ''pape boche'' (''švabski papež''); nemški vojskovodja [[Erich Ludendorff|Ludendorff]] pa je nasprotno govoril le še o ''Franzosenpapst''. Na [[Pariška mirovna konferenca (1919)|Pariško mirovno konferenco]] v [[Versailles]]u 1919 pa zmagovalci [[Vatikan]]a niso vabili. &lt;br&gt;
Najhujše razočaranje pa je moral Benedikt XV. doživeti v lastnem taboru celo med mnogimi škofi vojskujočih se strani. Večina se jih je že 1914 pridružila splošnemu hura-domoljubju. Namesto da bi se postavili za svojega modrega predstojnika v Vatikanu, so mnogi prvi trobili v narodnjaški rog. V pariški notredamski stolnici je tako pridigar z nadškofovo odobritvijo kritiziral papežev mirovni poziv, češ da &quot;škodi sveti francoski zadevi&quot;. Nemški episkopat je svaril v pastirskem pismu z dne 1. novembra 1917 pred »Judeževim plačilom za nezvestobo in izdajo cesarja«. Nekateri so – kot italijanski psiholog in redovnik [[Agostino Gemelli|Gemelli]] &lt;ref&gt;pater Agostino Gemelli, rojen kot Edoardo Gemelli (1878–1959) – italijanski psiholog, frančiškan in zdravnik, je sicer zagovarjal lurške čudeže, nasprotoval pa je patru [[Pij iz Pietrelcine|Piju]] – ki ga je 2002 [[papež Janez Pavel II.|Janez Pavel II.]] kanoniziral, - češ da so njegove stigme plod histerije&lt;/ref&gt; fanatično pri vojakih zatirali kakršenkoli strah pred smrtjo, ki jih je čakala v nekoristnih naskokih, češ da z vojskovanjem sodelujejo pri zveličavnem Kristusovem poslanstvu.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.rainews.it/dl/rainews/articoli/La-grande-menzogna-della-prima-guerra-mondiale-intervista-agli-autori-del-libro-ed5a17a5-6539-4f05-a29f-847aca73809e.html?refresh_ce|title= La grande mezzogna della prima guerra mondiale |publisher=RAI|date=23. maj 2015|accessdate=1. februar 2018}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;
Tako je postal strogo neuvrščeni papež, ki je versajski ukaz obsodil kot krivičen in umrl 1922, tragičen lik. &lt;br&gt;
Ali pa ne. Čeprav se Vatikan na politični ravni ni mogel izkazati kot moralna avtoriteta, je Benedikt XV. položil temeljni kamen za dosledno mirotvornost papežev. Njegovo mirovno učenje je postalo sestavni del cerkvenega učenja vseh njegovih naslednikov. Benedikt XVI. se je skliceval pri izbiri svojega imena čisto izrečno na papeža svetovne vojne (Weltkriegspapst). &lt;br&gt;
Danes so zahteve po razsodišču, razorožitvi in končno zavračanje vojne kot političnega sredstva, kot je izjavil [[Drugi vatikanski koncil]], sprejete kot sestavni del katoliškega svetovnega nazora. Medtem pa uživa Cerkev vsaj v vprašanjih svetovnega miru tisti nravni ugled, za katerega je bil prikrajšan Benedikt XV. Tako je postal papež polomije v posledicah vendarle papež miru.&lt;ref&gt;So wurde ein Gescheiterter im Nachhinein doch noch zum &quot;Friedenspapst&quot; (Das Interview mit Prälat Trippen – KNA)&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.domradio.de/themen/weltkirche/2017-07-28/wie-papst-benedikt-xv-den-ersten-weltkrieg-beenden-wollte|title=Wie Papst Benedikt XV. den Ersten Weltkrieg beenden wollte|publisher=Domradio.de|date=28. julij 2017 |accessdate=28. januar 2018}}&lt;/ref&gt;

==== Nerazumljeni papež ====
Giacomo della Chiesa je kot papež v odločilni evropski uri zavzel stališče neuvrščenosti in nemešanja - nevtralnosti. Vojno je imenoval ''strašno klanje, ki sramoti Evropo''. Zagovarjal je »pravičen in trajen mir«, pozival k »počlovečenju vojne«, ter se zavzemal za izboljšanje usode ujetnikov in ranjencev. Ta poziv bo slišal kralj [[Jurij V. Britanski|Jurij]] v Angliji, cesar [[Nikolaj II. Ruski|Nikolaj]] v Rusiji in predsednik [[Raymond Poincaré|Poincaré]]&lt;ref&gt;''Raymond Nicolas Landry Poincaré'' (1860–1934) je bil [[Francija|francoski]] državnik, 58. ministrski predsednik od 1913 to 1920; pospeševal politično in družbeno trdnost&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;J. F. V. Keiger: ''Raymond Poincaré''  (Cambridge University Press, 2002) 126&lt;/ref&gt; v Franciji. Njegova ''miroljubnost'' pa je naletela na zid nerazumevanja. Ko je Parizu in Berlinu predložil poravnavo, je to sprožilo pravo gonjo zoper papeža z obtožbo, češ da hoče oslabiti moralo bojevnikov. Clemenceau ga je imenoval kot ''pape boche'' za zagovornika nemškega miru; za Nemce pa je bil papež, ki mu manjka korajže in ga je imel general [[Erich Ludendorff|Ludendorff]] za &quot;pape français&quot;. S svojo pomirljivostjo je po vojni prispeval k zbliževanju med Italijo in Svetim sedežem. &lt;br&gt;
Izbira imena, ki jo je opravil Ratzinger kot [[papež Benedikt XVI.]] 2005, je presenetila ves svet. Papež Benedikt je namreč ostal ljudem v spominu le kot papež velike vojne, pa tudi kot »neznani papež«. Josef Ratzinger ga je s tem iztrgal pozabi in poslal znake svetu in Cerkvi.&lt;ref name=&quot;#5&quot;/&gt;

==== &quot;Dobrotnik človeštva&quot; ====
Nenaklonjen in težek časovni položaj lahko pojasni, zakaj je bilo polosmoletno papeževanje Benedikta XV. siromašno glede na posebne cerkvene dogodke; na reforme ali pomembne smernice komajda lahko pokažemo. Toda ko je papeža 22. januarja 1922 nepričakovano hitro ugrabila svetovna nadloga [[gripa]], tedaj so splošno izrazili mnenje, da je bila njegova vladavina dobra in blagodejna in da se je Benedikt XV. pokazal kot prijatelj [[mir]]u in eden največjih dobrotnikov [[človeštvo|človeštva]], kakor tudi da je bistveno povečal nravno moč in duhovni ugled [[papeštvo|papeštva]]. »Mi hočemo radi svoje življenje darovati Bogu za mir na svetu«, so bile njegove zadnje besede, ki jih je mislil zares.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author= F. X. Seppelt –†K. Löffler |title=''Papstgeschichte von den Anfängen bis zur Gegenwart²''|page=388}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;
Sicer levo usmerjeni [[Seznam Nobelovih nagrajencev|Nobelov nagrajenec]] [[Romain Rolland|Rolland]] je tako občudoval Benediktovo nepristransko in velikodušno dobrodelnost v lajšanju stiske vsem najpotrebnejšim, da je po njegovih besedah ''med Prvo svetovno vojno postal [[Vatikan]] drugi [[Rdeči križ]]''.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url= http://centenaire.org/fr/espace-scientifique/societe/lexhortation-la-paix-du-pape-benoit-xv-le-1er-aout-1917l|title= L'exhortation à la paix du pape Benoît XV, le 1er août 1917|publisher=Centenaire |date=27. julij 2017 |accessdate=21. januar 2018}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;
Ne bi se zmnotili, če bi na tega sicer neumornega, pa vendar neuspešnega mirotvorca naobrnili besede, ki jih je on sam dejal ob cerkvenem razglasu 1918. leta, češ da so čudeži na priprošnjo [[Gabrijel Possenti|Gabrijela Possentija]] dokazani: 
: »Mladi pasijonist ni v kratki dobi svojega življenja izvršil ničesar, kar bi svet imel za veliko in vredno občudovanja. Trudil se je vestno in stanovitno, da je spolnil svojo dolžnost. In to je nauk in to je pot, ki bo pripeljala človeštvo do tistega miru, kakor ga zastonj iščejo najuglednejši predstavniki narodov na svojih konferencah in pogajanjih.« &lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=Maks Miklavčič|title=Leto svetnikov I|page=579}}&lt;/ref&gt;

== Slikovna zbirka ==
&lt;center&gt;
&lt;gallery&gt;
File:Benedictxvfamilyresidence.jpg|Rojstno mesto papeža Benedikta XV. v [[Pegli]]ju
File:Orazio Gaigher Papst Benedikt XV.jpg|Benedikt XV. moli za [[mir]] &lt;br&gt;[[Orazio Gaigher|Gaigher]] [[1915]] olje na kartonu 34x23 cm
File:Pius XI crown.png|Benedikta XV. s [[tiara|tiaro]] na glavi noijo na [[sedia gestatoria|sedii gestatorii]]
File:Jeandarc-09can 1920 light.jpg|[[Kanonizacija]] [[Ivana Orleanska|Ivane Orleanske]] [[16. maj]]a [[1920]] 
File:Benedetto XV catafalco Sala-del-Trono.jpg|thumb|Truplo Benedikta XV. v [[Sala del Trono]], oblečen v [[papež|papeška]] pontifikalna oblačila, ''»ko da mašuje«''
File:Benedetto XV folla enorme 1922.jpg|thumb|Ogomna množica se gnete pred vrati [[Bazilika svetega Petra, Vatikan|Sv. Petra]] [[januar]]ja [[1922]]&lt;ref&gt;hoče izkazati zadnjo čast tako hitro preminulemu [[rim]]skemu [[škof]]u Benediktu XV.&lt;/ref&gt;
File:Feretro papa Benedetto XV 1922.jpg|thumb|Trugo Benedikta XV. so spustili s škripci v [[Vatikanske jame]] iz kripte ''Svetih apostolov''&lt;ref&gt;dogodek je opisal takrat navzoči mladi duhovnik in diplomat Giovanni Battista Montini, poznejši [[papež Pavel VI.|Pavel VI.]]&lt;/ref&gt;
File:Plate of Benedictus XV in Collegiata di San Tommaso (Castel Gandolfo).jpg|Spominska plošča Benediktu XV. v [[Collegiata di San Tommaso]] v [[Castel Gandolfo|Castel Gandolfu]]
File:Italian shoes worn by Pope Benedict XV in the years 1914-1922, shoes made 1800-1823, red velvet - Bata Shoe Museum - DSC00149.JPG|[[Čevlji]] Benedikta XV.  &lt;br&gt;[[Bata Shoe Museum]] [[Toronto]] ([[Ontario]], [[Kanada]])
File:Commercy - église Saint-Pantaléon (15).JPG|[[Église Saint-Pantaléon de Commercy]] ([[Meuse]], [[Francija]]). [[Barvno okno]]: Benedikt XV.
File:Waldbriedemes, Mëttelfënster Benedictus XV.jpg|[[Grb]] Benedikta XV. v [[Luksemburg|luksemburški]] [[cerkev (stavba)|cerkvi]] [[Waldbriedemesser Kierch]]
&lt;/gallery&gt;
&lt;/center&gt;

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Glej tudi ==
* [[seznam italijanskih rimskokatoliških nadškofov]]
* [[seznam italijanskih kardinalov]]
* [[seznam papežev]]
* [[Seznam papeških okrožnic]]
* [[Seznam rimskokatoliških škofov Trsta]]
* [[Prva svetovna vojna]]
* [[Armenski genocid]]

== Nadaljnje branje ==

;{{ikona sl}}
*Metod Benedik: ''Papeži od Petra do Janeza Pavla II.''. Mohorjeva družba, Celje 1989.
*''Zgodovina krščanstva'', Založba: Državna založba Slovenije v sodelovanju s Tiskovnim društvom Ognjišče, Ljubljana 1992. Prevedel Uroš Kalčič (izvirnik: ''The history of Christianity'', Revised edition copyright 1990 Lion Publishing). 
*''Leto svetnikov'' I-IV (M. Miklavčič in J. Dolenc), Zadruga katoliških duhovnikov v Ljubljani (1968–1973).
;{{ikona la}}
*[http://w2.vatican.va/content/benedict-xv/la/encyclicals/documents/hf_ben-xv_enc_23051920_pacem-dei-munus-pulcherrimum.html Epistola encyclica Pacem, Dei munus pulcherrimum summi pontificis Benedicti PP. XV De pacis reconciliatione christiana]
;{{ikona en}}
*John F. Pollard: ''The Unknown Pope''. Geoffrey Chapman, London 1999.
*Charles William Previté-Orton: ''The Shorter Cambridge Medieval History'', Vol. 1, University Press, Cambridge 1979.
* {{navedi knjigo |url=https://books.google.co.uk/books?id=uVmcAQAAQBAJ |title=Oxford Dictionary of Popes |last1=Kelly |first1=J. N. D. |last2=Walsh |first2=M. J. |publisher=Oxford University Press |year=2010 |origyear=1986 |isbn=978-0-19-929581-4}}
* {{citation | last = Gardner | first = Julian | title = The Tomb and the Tiara | publisher = Clarendon Press | location = Oxford | year = 1992 | isbn = 978-0-19-817510-0 }}
* {{citation | last = Reardon | first = Wendy J. | title = The Deaths of the Popes | publisher = McFarland &amp; Company, Inc., Publishers | location = Jefferson | year = 2004 | isbn = 978-0-7864-1527-4 }}
;{{ikona de}}
*F. X. Seppelt –K. Löffler: ''Papstgeschichte von den Anfängen bis zur Gegenwart''. Josef Kösel&amp;Friedrich Pustet, München 1933.
*F. X. Seppelt –†K. Löffler: ''Papstgeschichte von den Anfängen bis zur Gegenwart²''. Neue verbesserte und ergänzte Auflage. Wahlband der Buchgemeinde, Bonn 1938. 
*''Lexikon für Theologie und Kirche'' (=LThK) I-X, 2.völlig neu bearbeitete Auflage, Herder, Freiburg – Basel – Wien 1957–1967.
*''Päpste und Papsttum. Herder Lexikon'' (=HLP). Redaktion: Bruno Steimar. Herder, Freiburg – Basel – Wien 2016.
*Conrad Gröber: ''Handbuch der Religiösen Gegenwartsfragen''. Herder, Freiburg 1937. , 495
;{{ikona it}}
*Francesco Gligora, Biagia Catanzaro, Edmondo Coccia: ''I papi della Chiesa. Da San Pietro a Francesco''. Armando Editore, Roma 2013.
*Juan María Laboa: ''La storia dei papi. Tra il regno di Dio e le passioni terrene''. Jaca Book, Milano 2007. (''Historia de los Papas. Entre el reino de Dios y las pasiones terrenales''. Iz španščine prevedli: Antonio Tombolini, Emanuela Villa, Anna Serralunga).
;{{ikona hu}}
* {{navedi knjigo |author=Jenő Gergely |year=1982 |title=A pápaság története |url=https://archive.org/details/ppasgtrtnete0000gerg |publisher=Kossuth könyvkiadó, Budimpešta |isbn=963 09 1863 3 |cobiss= |pages=}}
*Konrád Szántó OFM:  ''A katolikus Egyház története'' (2 dela). Ecclesia, Budapest 1983 in 1985.

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki|Benedictus XV|papež Beneditk XV.}}

;{{ikona sl}}
*[http://www.dom.it/papez-v-redipulji-13-septembra_in-memoria-dellinutile-strage/  Dom: Papež v Redipulji 13. septembra. In memoria dell’«inutile strage»]
*[http://www.delo.si/svet/globalno/papez-po-sto-letih-spet-preslisan.html Papež po sto letih spet preslišan? Obletnica morije: Sveti oče Frančišek stopa na obe strani, med žrtvami svetovne vojne ne dela razlik. Tone Hočevar]
*[http://revija.ognjisce.si/iz-vsebine/priloga/11842-fatima-in-papezi Fatima in papeži Čuk S., Priloga, v: Ognjišče (2017) 5]
*[http://www.24ur.com/novice/svet/benedikt-xvi-postal-novi-papez.html Benedikt XVI. postal novi papež K.L. / STA/Reuters]
*[http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1001990/ Benedikt XV, papež (1854–1922) Slovenski primorski biografski leksikon]
*[http://katoliska-cerkev.si/stoletnica-zacetka-prve-svetovne-vojne-in-papez-benedikt-xv-papez-miru Katoliška Cerkev: Stoletnica začetka prve svetovne vojne. in papež Benedikt XV. – papež miru]
*[http://www.vatican.va/news_services/liturgy/saints/ns_lit_doc_20041003_charles-austria_sl.html Avstrijski cesar Karel (1887–1922)]
*[http://sl.radiovaticana.va/news/2016/01/11/sveti_sede%C5%BE_ima_trenutno_diplomatske_odnose_s_180_dr%C5%BEavami/1200246 Radio Vatikan: Sveti sedež ima trenutno diplomatske odnose s 180 državami]
;{{ikona en}}
*[http://www.catholic-hierarchy.org/bishop/bdelchi.html Catholic-hierarchy.org]
*[http://www.history.com/this-day-in-history/pope-benedict-xv-named-to-papacy This day in history: 3 September 1914 – Pope Benedict XV named to papacy]
*[https://www.catholicnewsagency.com/news/the-unknown-pope-how-benedict-xv-is-relevant-today-48092 CNA: The 'Unknown Pope' – how Benedict XV is relevant today by Andrea Gagliarducci]
*[http://www.ncregister.com/daily-news/how-pope-benedict-xv-and-holy-see-tried-to-stop-armenian-genocide How Pope Benedict XV and Holy See Tried to Stop Armenian Genocide from Deborah Castellano Lubov]
*[https://www.jeanne-darc.info/biography/canonization/ Canonisation of Jeanne d'Arc]
*[http://w2.vatican.va/content/benedict-xv/en/encyclicals/documents/hf_ben-xv_enc_23051920_pacem-dei-munus-pulcherrimum.html ''Pacem, Dei munus pulcherrimum'' Given at St. Peter's, Rome, on May 23, the Feast of Pentecost, 1920, and in the sixth year of Our Pontificate]
;{{ikona it}}
*[http://www.treccani.it/enciclopedia/benedetto-xv_%28Enciclopedia-dei-Papi%29/ Benedetto XV di Gabriele De Rosa - Enciclopedia dei Papi (2000)]
*[http://www.treccani.it/enciclopedia/papa-benedetto-xv_%28Dizionario-Biografico%29/ Benedetto XV, papa di Gabriele De Rosa - Dizionario Biografico degli Italiani - Volume 8 (1966)]
*[http://www.treccani.it/enciclopedia/benedetto-xv-papa_%28Enciclopedia-Italiana%29/ Benedetto XV papa * di Filippo Crispolti - Enciclopedia Italiana (1930)]
*[http://www.treccani.it/enciclopedia/benedetto-xv-papa/ Benedétto XV papa * Enciclopedie on line]
*[http://www.treccani.it/enciclopedia/benedetto-xv_%28Dizionario-di-Storia%29/ Benedetto XV * Dizionario di Storia (2010)]
*[http://it.cathopedia.org/wiki/Papa_Benedetto_XV Papa Benedetto XV Cathopedia, l'enciclopedia cattolica]
*[http://www.storiain.net/storia/benedetto-xv-pontefice-in-un-mondo-in-crisi/ Benedetto XV, pontefice in un mondo in crisi di Pier Luigi Guiducci]
*[https://www.avvenire.it/agora/pagine/pap-480df01c73c041cd84788ce380a4d58d Storia. Benedetto XV, il primo Papa moderno? Di Marco Roncall (Avvenire)]
*[https://www.panorama.it/cultura/prima-guerra-mondiale-papa-benedetto-xv-vaticano/ Panorama: Benedetto XV, il &quot;papa della Grande Guerra&quot; di Edoardo Frittoli]
*[http://www.tempi.it/benedetto-xv-il-lottatore-un-papa-da-riscoprire Benedetto XV, il lottatore. Un Papa da riscoprire di Francesco Agnoli]
*[http://www.pegli.com/benedetto15.php Pegli: Benedetto XV, Giacomo della Chiesa] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180122001201/http://www.pegli.com/benedetto15.php |date=2018-01-22 }}
*[http://www.pegli.com/istanbul_benedetto15.php Istanbul e il ricordo del grande pontefice] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180208123401/http://www.pegli.com/istanbul_benedetto15.php |date=2018-02-08 }}
*[http://guide.supereva.it/psicoterapia_ericksoniana/interventi/2005/05/209439.shtml SIR Georges Marovitch: La statua del papa Benedetto in Turchia]
*[https://www.rsi.ch/rete-due/programmi/cultura/oggi-la-storia/Papa-Benedetto-XV-2188262.html RSI TV Papa Benedetto XV]
*[http://aforismi.meglio.it/aforismi-di.htm?n=Papa+Benedetto+XV Frasi di Papa Benedetto XV]
*[http://www.corriere.it/Primo_Piano/Cronache/2005/04_Aprile/19/pop_precedessore.shtml Corriere della Sera: Il predecessore, Benedetto XV »La Grande Guerra, inutile strage«]
*[http://www.corriere.it/cultura/17_novembre_11/benedettoxv-grande-guerra-lettera-popoli-stati-vaticano-inutile-strage-1917-503020b8-c70f-11e7-99d7-14600f2d5761.shtml Corriere della Sera: Benedetto XV e la Grande guerra. Così l’«inutile strage» divenne «utile» diFrancesco Margiotta Broglio]
*[https://www.ilfoglio.it/articoli/2014/09/15/news/un-papa-mai-amato-76645/?refresh_ce Un Papa mai amato. Cent’anni fa Benedetto XV salì sul Soglio di Pietro. Inascoltato sulla guerra e criticato in chiesa. Ma il suo fu un pontificato profetico di Matteo Matzuzzi]
*[http://it.radiovaticana.va/news/2017/07/31/benedetto_xv_e_la_lettera_contro_linutile_strage/1327991 Cento anni fa la Lettera di Benedetto XV contro &quot;l'inutile strage&quot; di Emanuela Campanile]
*[https://w2.vatican.va/content/benedict-xv/it/biography/documents/hf_ben-xv_bio_20060214_biography.html RV: Benedetto XV]
*[https://it.zenit.org/articles/l-inutile-strage-e-il-ruolo-profetico-di-benedetto-xv/ L'”inutile strage” e il ruolo profetico di Benedetto XV di Luca Marcolivio]
*[http://www.cesnur.org/2009/tesi_papi_foto.htm CESNUR - Centro Studi sulle Nuove Religioni diretto da Massimo Introvigne www.cesnur.org La morte del papa - Riti, cerimonie e tradizioni dal medioevo all'età contemporanea dott. Antonio Margheriti]
*[http://www.totustuustools.net/magistero/b15pacem.htm Benedetto XV: ''Pacem, Dei munus pulcherrimum'' Lettera Enciclica, 23 maggio 1920]
*[http://ricerca.repubblica.it/repubblica/archivio/repubblica/2005/04/22/il-pronipote-di-benedetto-xv-il-mio.html?refresh_ce Il pronipote di Benedetto XV: 'Il mio sogno è andare da Ratzinger' da Michela Bompani]
;{{ikona de}}
*[https://www.katholisch.at/aktuelles/2014/07/04/papst-benedikt-xv.-und-das-unnuetze-blutbad Katolische Kirche in Österreich: Papst Benedikt XV. und das &quot;unnütze Blutbad&quot;]
*[http://www.katholisch.de/aktuelles/aktuelle-artikel/benedikt-xv-und-der-genozid Benedikt XV. und der Genozid]
*[http://www.vaticanhistory.de/pm/html/benedikt_xv_.html Kichengeschichte by Vatican history: Grabstätte: Papst Benedikt XV.]
*[http://www.kathweb.de/lexikon-kirche-religion/b/benedikt-xv.-papst.html Kathweb: Benedikt XV., Papst – Friedenpapst]
*[http://www.katholisch.de/aktuelles/aktuelle-artikel/der-friedenspapst Der Friedenspapst Von Sophia Michalzik]
*[https://www.domradio.de/themen/weltkirche/2017-07-28/wie-papst-benedikt-xv-den-ersten-weltkrieg-beenden-wollte Wie Papst Benedikt XV. den Ersten Weltkrieg beenden wollte Domradio.de: Das Interview mit Prälat Trippen in voller Länger 28.07.2017]
*[http://www.sueddeutsche.de/politik/benedikt-xv-der-papst-der-versoehnen-wollte-1.639547 Benedikt XV. - Der Papst, der versöhnen wollte]
*[http://blog.radiovatikan.de/vom-frieden-reden-in-zeiten-des-krieges/ Der Weblog von Pater Bernd Hagenkord - Vom Frieden reden in Zeiten des Krieges]
*[https://www.welt.de/geschichte/article167232843/Wie-Benedikt-XV-den-Ersten-Weltkrieg-beenden-wollte.html Friedensappell Wie Benedikt XV. den Ersten Weltkrieg beenden wollte Von Christoph Schmidt]
;{{ikona fr}}
*[http://compilhistoire.pagesperso-orange.fr/BenoitXV.html Benoit XV Compilhistoire]
*[http://www.hommenouveau.fr/2395/culture/benoit-xv-et-la-grande-guerre-br-un-pape-pour-la-paix--.htm Homme nouveau: Benoît XV et la Grande Guerre un pape pour la paix par Philippe Maxence]
*[http://journals.openedition.org/ideas/1863 Les interventions du pape Benoît XV auprès de Woodrow Wilson pendant la Grande Guerre Texte intégral du Marie Gayte]
*[http://www.lemonde.fr/europe/article/2005/04/20/benoit-xv-le-pape-incompris-de-la-grande-guerre_640950_3214.html Benoît XV, le pape incompris de la Grande Guerre Le monde 20.04.2005 par Henri Tincq]
*[http://centenaire.org/fr/espace-scientifique/societe/lexhortation-la-paix-du-pape-benoit-xv-le-1er-aout-1917  L'exhortation à la paix du pape Benoît XV, le 1er août 1917 par Alexandre Lafon] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180122071949/http://centenaire.org/fr/espace-scientifique/societe/lexhortation-la-paix-du-pape-benoit-xv-le-1er-aout-1917 |date=2018-01-22 }}
* [https://www.la-croix.com/Religion/Actualite/Il-y-a-cent-ans-etait-elu-Benoit-XV-le-pape-de-la-paix-2014-09-04-1201248 Il y a cent ans, était élu Benoît XV, le « pape de la paix » du Alexandra Klinnik]
;{{ikona hu}}
*[http://lexikon.katolikus.hu/B/Benedek,%20XV..html Magyar Katolikus Lexikon &gt; B &gt; Benedek, XV.]
;{{ikona hr}}
*[http://hr.radiovaticana.va/storico/2014/09/15/papa_benedikt_xv._svim_silama_poku%C5%A1ao_izbje%C4%87i_prvi_svjetski_rat/cro-825445 Vatikanski Radio: Papa Benedikt XV. svim silama pokušao dokončati Prvi svjetski rat]

{{s-začetek}}
{{s-rel|ca}}
{{s-bef|before=[[Domenico Svampa]]}}
{{s-ttl|title=[[Nadškof Bologne]]|years=1907–1914}}
{{s-aft|after=[[Giorgio Gusmini]]}}
{{s-bef|before=[[Papež Pij X.|Pij X.]]}}
{{s-ttl|title=[[Seznam papežev|Papež]]|years=1914–1922}}
{{s-aft|after=[[Papež Pij XI.|Pij XI.]]}}
{{s-konec}}

{{papeži}}
{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Italijanski kardinali]]
[[Kategorija:Italijanski papeži]]
[[Kategorija:Rimskokatoliški nadškofje Bologne]]
[[Kategorija:Umrli za pljučnico]]
[[Kategorija:Diplomiranci Papeške ekleziastične akademije]]
[[Kategorija:Diplomiranci Papeške univerze Gregoriana]]
[[Kategorija:Ekumenski delavci]]
[[Kategorija:Pokopani v baziliki svetega Petra, Vatikan]]
[[Kategorija:Kardinali, ki jih je imenoval papež Pij X.]]
[[Kategorija:Papeži v 20. stoletju]]
[[Kategorija:Italijani v 19. stoletju]]
[[Kategorija:Rimskokatoliški duhovniki v 19. stoletju]]
[[Kategorija:Rimskokatoliški nadškofje v 20. stoletju]]</text>
      <sha1>9n6cdlft6r3howzs84mopb1f4yutn2n</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Termoelektrarna Trbovlje</title>
    <ns>0</ns>
    <id>176004</id>
    <revision>
      <id>6773810</id>
      <parentid>6319902</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T15:57:31Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Nareto</username>
        <id>77605</id>
      </contributor>
      <comment>/* Zgraditev in obratovanje v letu 1915 */</comment>
      <origin>6773810</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="12631" sha1="j3cfgsbyw9cal11c6boz4yyeabclfc5" xml:space="preserve">{{Infobox_Company |
  company_name     = Termoelektrarna Trbovlje |
  company_logo     = [[Slika:Zntet6.gif|100px]] |
  company_type     = [[Javno]] |
  foundation       = [[2000]] |
  location         = Trbovlje, [[Zasavje]] &lt;br/&gt; {{zastava države|Slovenija}} |
  industry         = [[Proizvodnja električne energije]]|
  homepage         = [http://www.envir.eimv.si/okolj1.htm www.envir.eimv.si] |
  }}

'''Termoelektrarna Trbovlje''' je bila največji energetski objekt v [[Zasavje|Zasavju]]. Skupno z zasavskimi [[premogovnik]]i je v preteklosti postavila svojevrsten temelj za razvoj številnih tovarn, industrijskih in obrtnih obratov, prometa in družbenih dejavnosti v Zasavju in Sloveniji.

Termoelektrarna Trbovlje je imela dve enoti. Proizvodna enota 2 – parni blok moči 125 megavatov – je proizvajala [[elektrika|električno]] energijo iz [[rjavi premog|rjavega premoga]] zasavskih premogovnikov. Druga proizvodna enota pa je imela dva plinska bloka skupne moči 63 MW, ki za proizvodnjo električne [[energija|energije]] uporabljata plinsko olje in sta predstavljala rezervo v elektroenergetskem sistemu [[Slovenija|Slovenije]]. 
[[File:Termoelektrarna Trbovlje in Sava IMG 2581.jpg|thumb|Termoelektrarna Trbovlje in Sava]]
==Zgodovina==
V letih 1905 in 1906 so &lt;nowiki&gt;''&lt;/nowiki&gt;Na vodah&lt;nowiki&gt;''&lt;/nowiki&gt;, med potokoma Trboveljščico in stanovanjskim naseljem Glažuta postavili prvo termoelektrarno s tremi generatorji: 2x500 kVA in 1x50 kVA vsi trije napetosti 3,1 kV AC frekvence 50 Hz.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |year=2002 |title=Elektro novice |url=https://www.elektro-ljubljana.si/Portals/0/Za-medije/Publikacije/Elektro-novice-2002/2002_03.pdf |archive-url= |page=13}}&lt;/ref&gt; Prva Trboveljska termoelektrarno na Vodah, je zaradi premajhnih zmogljivosti, pomanjkanja zadostnih količin vode, bližine stanovanjskih naselij in drugih okoliščin prenehala obratovati leta 1915. Elektriko je proizvajala s tremi generatorji na parni pogon z batom.

=== Termoelektrarna leta 1915 ===
Dne 19. marca 1915, je ob Savi v Trbovljah začela obratovati nova termoelektrarna na premog. Električno energijo je sprva proizvajal en turbogenerator z močjo 4 MW. Njegov zagon je predstavljal pomemben tehnični preizkus za elektro in strojno osebje rudnika Trbovlje. Pri otvoritvenih preizkusih, ki so se jih udeležili strokovnjaki je sodeloval tudi direktor Prve strojne tovarne iz Brna, inženir Križka, ki je sodeloval pri konstrukciji in preizkušanju naprav. Obtežilne poskuse turbine in generatorja so izvedli z vodnimi upori, nameščenimi v veliki leseni kadi ob severni steni elektrarne. Ker domače osebje ni želelo samo vklopiti oljnega stikala turbogeneratorja, je to storil Križka. Turbina in generator sta uspešno prestala predpisane obremenitvene preizkuse.

Elektrarna je proizvajala električno energijo s parnimi stroji in generatorji, ki so bili namenjeni predvsem pogonu strojev in naprav v okviru modernizacije rudnikov Trbovlje, Hrastnik in Zagorje. Modernizacijo je izvajala njihova takratna lastnica Trboveljska premogokopna družba (TPD). Elektrarno so v obdobju do druge svetovne vojne imenovali tudi elektrarna ob Savi.

=== Obnova in razširitev elektrarne v letu 1938 in 1939 PE1 ===
[[File:Trbovlje 1957.jpg|thumb|Trbovlje 1957, bloki 1,2,3]]
Potem, ko se je svetovna gospodarska kriza z vsemi posledicami, tudi v primeru razširitve in povečanja zmogljivosti trboveljske elektrarne, umirila in se je proizvodnja tako premoga kot tudi porabe električne energije vnovič normalizirala in so rudniki pričeli normalno obratovati vse dni v tednu, je lastnica rudnikov in elektrarne TPD preko rudnika Trbovlje v letu 1934 in 1935 dokončno pristopila k rekonstrukciji obstoječih zmogljivosti ter njih povečanju v elektrarni Trbovlje. Po izvedenih pripravljalnih delih so glavna dela potekala v letih 1937 in 1938, povsem končali pa so jih novembra 1939.

Povečana in modernizirana [[elektrarna]] Trbovlje je pričela obratovati, sicer ne s polnimi zmogljivostmi, v začetku leta 1939. Rezultati so se pokazali hitro. Učinki velike investicije so se kazali v raznih oblikah, predvsem v  večji proizvodnji električne energije, večji porabi premoga, predvsem prahu in premogovega mulja - gošče iz usedalnega bazena, čistoči reke Save, večjemu številu zaposlenih, možnosti hitrejše elektrifikacije Slovenije, posebno nekaterih predelov, ki dotlej še niso bili elektrificirani, zagotovljeno pa je bilo tudi normalnejše delo rudarjev trboveljskega rudnika oziroma rudnikov - premogovnikov, ki so sodili v okvir TDP.Druge prednosti pa so se pokazale še v kasnejših letih.

V okvir velike investicije v trboveljsko elektrarno v teh letih so sodili predvsem: novi parni kotel, novi turbogenerator, novo stikališče, usedalni bazen- zgoščevalec(imenovan tudi mamut naprava), postavitev daljnovoda Trbovlje - Podlog, priključitev kranjskih deželnih elektrarn - KDE na elektrarno Trbovlje, pokrita deponija premoga in druge spremljajoče naprave - sesalke, [[dimnik]], skladišče, upravna zgradba in drugo.

=== Boj proti okupatorju v letih 1941 do 1945 ===

Oblike boja slovenskega naroda proti okupatorjem v letih 1941 do 1945 so bile zelo različne. Ena teh oblik je bilo preprečevanje in upočasnjevanje gradbenih in montažnih del pri razširitvi elektrarne Trbovlje v letih 1942 do 1944, o čemer navajamo podatke na drugem mestu. Decembra 1942 so pričeli vstavljati v pogon in poskusno obratovanje nov turbo-agregata. Že januarja 1943 se je odlomila ena lopatica nizkotlačnega dela turbine [[Siemens (podjetje)|Siemens]], ko je bila v praznem teku ob navzočnosti monterja in montažnega inženirja dobavitelja. Vzroka okvare ni bilo možno ugotoviti.

Redno obratovanje vseh v letu 1942 zgrajenih naprav pa se je začelo šele sredi leta 1943 in je trajalo do maja 1944. V času revizije turbine, ki jo je opravljal monter firme Siemens,
so bile namerno poškodovane lopatice rotorja zaradi napačne rabe žerjava, ki so ga sicer elektrificirali v domači elektrarni. Rotor je bilo treba ponovno poslati v tovarno Muelhlheim/Ruhr. Zaradi težav pri transportu, ki so jo povzročale zavezniške bombe v železniškem in drugem transportu, je popravilo trajalo do septembra [[1944]]. Decembra istega leta je prišlo vnovič do izpada tega agregata zaradi ponovne namerne poškodbe - stisnjenega cevovoda za hladilno vodo premera 1 m zaradi umetno povzročenega [[vakuum]]a. Popravilo tega je trajalo mesec dni.

S takšnimi in podobnimi akcijami domačih delavcev je bila onemogočena za določen čas proizvodnja električne energije, ki jo je še kako potrebovala nemška predvsem vojna [[industrija]]. Tako pa je bila prizadejana [[Tretji rajh|nemškemu]], predvsem vojnemu gospodarstvu velika škoda, izražena v manjši proizvodnji strojev in naprav ter oborožitvene opreme. To je bil prispevek delavcev elektrarne Trbovlje v boju proti [[okupator]]ju.

V vsem okupacijskem obdobju pa je bilo v elektrarni Trbovlje več podobnih sabotažnih akcij z istimi cilji in nameni - škodovati nemškemu vojnemu stroju in ga tako oslabiti v nadaljnjem poteku vojne in vojaških operacij.

=== Gradnja in obratovanje v letih 1964 do 1968 - PE 2 ===
[[File:Termoelektrarna Trbovlje II 1967.jpg|thumb|Termoelektrarna Trbovlje II 1967 blok 4 z prvotnim prenizkim dimnikom]]
[[File:Trbovlje dimnik.jpg|thumb|Najvišji dimnik v Evropi blok 4]]
31. maja 1964 se je začela gradnja termoelektrarne Trbovlje 2. Na prostoru, kjer sedaj stoji termoelektrarna, je predsednik delavskega sveta Ivan Kukovič orisal dotedanjo delo in priprave na gradnjo tega pomembnega objekta, tako kot za rudarje, kot za Trbovlje, Zasavje, Slovenijo in celotno [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|jugoslovansko]] elektro-energetsko omrežje. Poudaril je nujnost in opravičljivost gradnje s posebnim ozirom na velike zaloge manj kaloričnega premoga, ki leže na območju zasavskih revirjev. Dotedanje zmogljivosti pa niso mogle vsega tega razpoložljivega premoga pokuriti in oplemenititi v obliki električne energije. Najmočnejši argument za zgraditev nove termoelektrarne je bil v velikih zalogah premoga, posebno na območju Trbovelj. Sicer bi ves ta premog ostal v jami neizkopan, kar bi bila za narodno gospodarstvo velika izguba. Ta premog naj bi zadoščal za potrebe termoelektrarne za naslednjih 80 let. Objekt so pričeli graditi sredi porabnikov in ob minimalnih transportnih stroških.

Ko je bila termoelektrarna dograjena in s slavnostno otvoritvijo predana v obratovanje, so kmalu po začetku rednega obratovanja nastopile velike težave. Kazale so se predvsem s pričetkom [[žlindra]]nja pepela v kurišču kotla, nastopile pa so tudi prekomerne vibracije ter ekscentričnost turbo-generatorja. Po daljšem ugotavljanjem vzrokov so pooblaščeni strokovnjaki ugotovili, da dobavitelji opreme TE Morava niso dimenzionirali kotla za termoelektrarno Trbovlje glede na dostavljene vzorčne pošiljke premoga na [[Poljska|Poljsko]], predvsem pa niso upoštevali tališča pepela. Tako je bila termoelektrarna prisiljena obratovati z obremenitvijo od 105 do 110 MW, namesto projektiranih 125 MW, kar je bilo odvisno od žlindranja v kurišču. Posledice so se začele kazati v raznih oblikah. Največ pripomb je bremenilo trboveljski in hrastniški premogovnik zaradi slabše kakovosti premoga, pa tudi zaradi številnih negorljivih elementov (kamenje, [[železo]], glina,...). Na temelju številnih pogovorov odgovornih strokovnih delavcev so se zadeve sčasoma normalizirale in kakovosti premoga je bila namenjena večja pozornost na odklopnih deloviščih, transportu, odbiranju in drobljenju premoga.

=== Nadaljnje obratovanje v letih 1968-2014 ===
1974.leta so z obratovanjem prenehali bloki 1,2 in 3. V sodelovanju z ameriškim podjetjem [[Westinghouse]] je bila zgrajena kombinirana plinsko-parna elektrarna moči 63 MW. Služila naj bi kot rezerva v primeru izpadov v energetskem sistemu. Istega leta so pričeli z gradnjo novega 360m visokega dimnika. Gradnjo je pod nadzorom podjetja [[Karrena]] iz Düsseldorfa opravila Vatrostalna iz Zenice. 1.junija 1976 se je iz novega dimnika prvič pokadilo.

V vseh letih obratovanja so redni remonti omogočali neovirano proizvodnjo električne energije. Kljub visoki starosti opreme je termoelektrarna presegala letne načrte, kar je bilo možno zaradi znanja domačih delavcev.

1995 je pričela obratovati deponija premoga v Lakonci, zato so opustili staro deponijo ob Savi. Deponija je bila opremljena z najsodobnejšo tehnologijo, imela je kapaciteto 600 000 ton. 1998 so na referendumu volivci odločali o gradnji TE-TO 3. Večina je gradnji nasprotovala, zato je bil 2000 sprejet Zakon o postopnem zapiranju Rudnika Trbovlje-Hrastnik. Leta 2010 je Termoelektrarna Trbovlje postala del [[Holding Slovenske elektrarne|Holdinga Slovenskih elektrarn]]. Pripravljeni so bili načrti za novo plinsko-parno enoto moči 291 MW.

2014 je HSE zaradi visoke investicije v [[TEŠ 6]] padel v slabo finančno situacijo. Z ruskim poslovnežem Olegom Burlakovom so pričeli pogajanja o prodaji 81% deleža v TET. Ker odločitev o prodaji ni bila sprejeta, je HSE pričel s postopkom redne likvidacije družbe. Septembra 2014 je bil blok 4 dokončno zaustavljen, pričela se je njegova demontaža. TET d.o.o v likvidaciji od 2020 posluje pod imenom Holding slovenskih elektrarn-Energetska družba Trbovlje.
== Proizvodne enote == 
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
|-
! Enota !! Gorivo !! Obratovanje !! Kotel (t/h) !! Moč (MWel) !! Daljinsko ogrevanje!!opomba
|-
| '''Blok 1''' || Premog ||1938-1974||60 || 12,5 || Ne|| Kotel prenehal obratovat 1974, 1976 zvezana turbina na utilizator
|-
| '''Blok 2''' || Premog || 1943-1974 ||100|| 24 || Ne|| Kotel prenehal obratovat 1974, 1976 zvezana turbina na utilizator
|-
| '''Blok 3''' || Premog || 1956-||120|| 20 || Ne|| Kotli 1,2,3 so bili vezani na skupni zbiralnik pare, ker posamezna zmogljivost ni omogočala blokovnega obratovanja
|-
| '''Blok 4''' || Premog || 1968-2014||380|| 125 || Ne||
|-
| '''Plinska turbina 1''' ||kurilno olje|| 1976- || /|| 29 || Ne||
|-
| '''Plinska turbina 2''' ||kurilno olje|| 1976- || /|| 29 || Ne||
|-
| '''Utilizator 1''' ||izpušni dimni plini ||1976-||60|| / || Ne||
|-
| '''Utilizator 2''' ||izpušni dimni plini||1976-||60||  / || Ne||
|}

== Glej tudi ==

{{Kategorija v zbirki|Trbovlje Power Plant}}
* [[Trboveljski dimnik]]

{{Elektrarne v Sloveniji}}
{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Energetika]]
[[Kategorija:Termoelektrarne v Sloveniji|Trbovlje]]
[[Kategorija:Trbovlje]]
[[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1915]]</text>
      <sha1>j3cfgsbyw9cal11c6boz4yyeabclfc5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Bizjak</title>
    <ns>0</ns>
    <id>180080</id>
    <revision>
      <id>6774032</id>
      <parentid>6769816</parentid>
      <timestamp>2026-11-03T00:08:50Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-44996-51</username>
        <id>264415</id>
      </contributor>
      <comment>/* Znani nosilci priimka */</comment>
      <origin>6774032</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4407" sha1="rj18mqza94249fy6iakwudvj8tvnqng" xml:space="preserve">'''Bizjak''' je [[Seznam najpogostejših priimkov v Sloveniji|sedemnajsti najbolj pogost]] [[osebno ime|priimek]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki so ga po podatkih Statističnega urada RS na dan 31. decembra 2007 uporabljale 3.302 osebe.
== Znani nosilci priimka ==
* [[Aleksander Bizjak]], arhitekt
* [[Aleksandra Bizjak Kotnik]], slovenistka
* [[Aleš Bizjak]] (*1968), strojnik, tehnični inovator
* [[Alojz Bizjak (publicist)|Alojz Bizjak]] (1903/07–1981), narodnoobrambni delavec, publicist
* [[Alojz Bizjak (sadjar)|Alojz Bizjak]] (1904–?), sadjar 
* [[Andrej Ludvik Bizjak]], zdravnik (17. stoletje)
* [[Bernard Bizjak]] - Kostja (1921–2002), partizanski politični komisar, generalmajor JLA (1921–2007)=?
* [[Betka Bizjak Kotnik]] (*1976), klasična saksofonistka
* [[Bojan Bizjak]] - Zakawski (*1959), pesnik, pisatelj, fotograf
* [[Ciril Bizjak]], veslač
* [[Darko Bizjak]] (*1949), kegljač
* [[Dejan Bizjak]] (1974–1993), zadnja žrtev slovenske osamosvojitvene vojne
* [[Dinko Bizjak|Dominik Dinko Bizjak]] (1952–2023), duhovnik, kitarist, fotograf, pesnik
* [[Drago Bizjak]] (1913–1999), urar, športni delavec
* [[Edvard Bizjak]] (1841–1884), slikar, freskant
* [[Evelin Bizjak]] (*1992), literarna komparativistka, dramaturginja, teatrologinja
* [[Franc (Frančišek) Bizjak]] ([[Wisiak|Franz Wisiak]]) (1810–1880), slikar, freskant
* [[Franc Bizjak]] (1942–2025), ekonomist, univ. prof. (zasl. prof. UNG)
* [[Gorazd Bizjak]], režiser
* [[Gotard (Janez Nepomuk) Bizjak]] (1783–1840), naravoslovec, kemik
* [[Grega Bizjak]] (*1966), elektrotehnik (2. = arhitekt)
* [[Helena Alenka Bizjak]] (*1942), slovenistka, prof., publicistka
* [[Igor Bizjak]] (*1962), arhitekt, ubranist, direktor Urbanističnega inštituta RS
* [[Ivan Bizjak (pisatelj)|Ivan Bizjak]] (1936–2018), šolnik, mladinski pisatelj, organizator, urednik in založnik
* [[Ivan Bizjak|Ivan (Ivo) Bizjak]] (1956–2023), matematik in politik
* [[Janez Bizjak]] (1911–1941), partizan, narodni heroj
* [[Janez Bizjak (*|Janez Bizjak]] (*1943), arhitekt, oblikovalec, urbanist, naravovarstvenik, publicist
* [[Jernej Bizjak]] (*1987), plesalec
* [[Josip Bizjak]] (1884–1966), glasbenik dirigent, pevec
* [[Jože Bizjak]] (1914–1995), ljudski pesnik
* Jože Bizjak (*1928), arhitekt
* [[Julija Bizjak]] (*1994), fotomodel
* [[Julijana Bizjak Mlakar]] (*1956), menedžerka, aktuarka in političarka
* [[Jurij Bizjak]] (*1947), teolog-biblicist, koprski škof
* [[Kosta Bizjak]] (1921–2007), generalmajor JLA ?
* [[Bernard Bizjak]] – Kostja, slovenski partizan
* [[Lilijana Bizjak Mali]] (*1966/7?), zoologinja
* [[Lojze Bizjak]], umetnostni zgodovinar?
* [[Lovro Bizjak]] (*1993), nogometaš
* [[Martin Bizjak]] (1874–1918), kipar
* [[Martin Bizjak (1929|Martin Bizjak]] (1929–2017), slovensko-hrvaški slikar in cineast
* [[Mateja Bizjak Petit]] (*1969), pesnica, lutkarica, dramaturginja 
* [[Matjaž Bizjak]] (*1971), zgodovinar medievist
*[[Matjaž Bizjak]], vojaški zgodovinar (= Bizjak, Matjaž, 1955)?
* [[Mihael Bizjak]] (1903–1984), lovec, član organizacije TIGR, partizanski komisar
* [[Milan Bizjak]], zamejski slikar iz Repna na Krasu
* [[Milan Bizjak]], univ. profesor (NTF: materiali, metalurgija)  
* [[Milko Bizjak]] (*1959), organist, čembalist, skladatelj, muzikolog, glasbeni pedagog
* [[Miloš Bizjak]] (*1965), obramboslovec, državni sekretar [[MORS]]
* [[Mirjam Bizjak]], ravnateljica
* [[Mirko Bizjak]] (1920–1999), montanist, rudarski gospodarstvenik
* [[Mirko Bizjak, kulturni delavec|Mirko Bizjak]] (1909–1977), športni delavec (športna gimnastika)
* [[Nina Bizjak]], kajakašica
* [[Nina Bizjak]] (*1994), pesnica
* [[Pavel Bizjak]] (1891–1988), zamejski politik
* [[Peter Bizjak]] (1896–1971), član organizacije TIGR
*[[Peter Bizjak]] (*1987), filmski režiser
* [[Primož Bizjak]] (*1976), fotograf
* [[Rajko Bizjak]] (*1963), fotograf, filmar, predavatelj
*[[Romana Bizjak Saje]], zborovodkinja
* [[Stane Bizjak (1910–),|Stane Bizjak]] (1910–?), partizan in politični delavec
* [[Stane Bizjak]] - ''Kosta Dobravc'' (1913–1992), partizanski poveljnik, politik in gospodarstvnik
* [[Valter Bizjak]], častnik
* [[Viljem Bizjak]], pekarski podjetnik

== Glej tudi ==
* priimka [[Vizjak]] in [[Bezjak]]
* priimke [[Bizjan]], [[Bizovičar]], [[Bajzek]]

== Viri ==
* {{baza imen SURS|priimek=Bizjak}}
{{priimek}}

[[Kategorija:Slovenski priimki]]</text>
      <sha1>rj18mqza94249fy6iakwudvj8tvnqng</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>2. državni zbor Republike Slovenije</title>
    <ns>0</ns>
    <id>182621</id>
    <revision>
      <id>6774134</id>
      <parentid>6667514</parentid>
      <timestamp>2026-11-03T11:00:38Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Jernejec</username>
        <id>181312</id>
      </contributor>
      <comment>datum volitev je bil napačen.</comment>
      <origin>6774134</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7231" sha1="pb8z1n4m30odhcdec5ptre1d6ways4u" xml:space="preserve">{{politika Slovenije}}

Konstitutivna seja ''' drugega [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnega zbora Republike Slovenije]]''' je bila 28. novembra 1996 po [[volitve|volitvah]]&lt;ref name=&quot;dz-rs.si&quot;&gt;{{Navedi splet |url=http://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/mediji/odzivi/vprasanjaNovinarjev/vprasanjeNovinarjaInOdgovorNanj/dcac2bef-c827-4e6e-b26f-eeff635ed400 |title=DZ-RS.si - Trajanje mandatnih obdobij Državnega zbora od leta 1992 dalje |accessdate=2011-12-21 |archive-date=2020-11-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201116133621/http://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/mediji/odzivi/vprasanjaNovinarjev/vprasanjeNovinarjaInOdgovorNanj/dcac2bef-c827-4e6e-b26f-eeff635ed400 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;, ki so bile 10. novembra 1996 in ko se je iztekel [[mandat (politika)|mandat]] predhodnemu Državnemu zboru. Mandat se je končal 27. oktobra 2000, ko je bila ustanovljen [[3. državni zbor Republike Slovenije]].&lt;ref name=&quot;dz-rs.si&quot;/&gt;

== Zgodovina ==
=== Oblikovanje koalicije ===
Slovenska ljudska stranka (SLS), Socialno-demokratska stranka (SDS) in Slovenski krščanski demokrati (SKD) so na volitvah  prejeli skupaj 45,13 % glasov in s tem 45 poslanskih sedežev. Ostale stranke: Liberalna demokracija Slovenije (LDS), Združena lista socialnih demokratov (ZLSD), Slovenska nacionalna stranka (SNS), Demokratična stranka upokojencev (DeSUS) so prejele skupaj 43,58 % glasov oziroma 43 poslanskih sedežev.  Mandat za sestavo vlade je dobil predsednik LDS, ki je na volitvah dobila relativno večino. Njegov prvi predlog, po katerem naj bi vladajočo koalicijo sestavljale stranke: LDS, ZLSD, DeSUS in SNS, ni dobil zadostne podpore.

Do oblikovanja [[koalicija|koalicije]] je prišlo februarja leta 1997. Sklenile so jo [[politična stranka|stranke]] [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]], [[Slovenska ljudska stranka|SLS]] in [[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]].

Razmerje med koalicijskimi in [[Opozicija (politika)|opozicijskimi]] poslanci je bilo naslednje:
*Koalicija:
:[[poslanska skupina LDS]] - 25 poslancev
:[[poslanska skupina SLS]] - 19 poslancev
:[[poslanska skupina DeSUS]] - 5 poslancev
*Opozicija:
:[[poslanska skupina SDS]] - 16 poslancev
:[[poslanska skupina SKD]] - 9 poslancev
:[[poslanska skupina ZLSD]] - 9 poslancev
:[[poslanska skupina SNS]] - 4 poslanci

Poleg teh so Državni zbor sestavljali še: po en poslanec [[Italijani|italijanske]] in [[madžari|madžarske]] [[narodna skupnost|narodne skupnosti]] ter en [[samostojen poslanec]]. Koalicija v navedeni sestavi je delovala do 8. aprila 2000, ko v Državnem zboru predlog predsednika Vlade za izvolitev nadomestnih ministrov, ki je bil vezan na zaupnico Vladi, ni dobil podpore. Začel se je postopek za imenovanje novega mandatarja za sestavo Vlade.

===Nezaupnica===
Državni zbor je 8. aprila 2000 vladi izglasoval [[nezaupnica|nezaupnico]]. Novi mandatar je postal dr. Andrej Bajuk. Nova vladna koalicija je bila sestavljena 7. junija 2000.

Razmerje med koalicijskimi in opozicijskimi poslanci je bilo tako po 7. juniju 2000 naslednje:
*Koalicija:
:PS SLS+SKD - 28 poslancev
:PS SDS - 16 poslancev

*Opozicija:
:PS LDS - 25 poslancev
:PS ZLSD - 9 poslancev
:PS DeSUS - 4 poslanci
:PS SNS - 4 poslanci

Poleg teh so državni zbor sestavljali še: po en poslanec [[Italijani|italijanske]] in [[madžari|madžarske]] [[narodna skupnost|narodne skupnosti]] ter trije samostojni poslanci.

== Vodstvo ==
; Predsednik Državnega zbora
* [[Janez Podobnik]] ([[3. december]] [[1996]]-[[27. oktober]] [[2000]])

; Podpredsedniki Državnega zbora
* [[Zoran Thaler]] ([[3. december]] [[1996]]-[[27. februar]] [[1997]])
* [[Borut Pahor]] ([[3. december]] [[1996]]-[[23. april]] [[1997]])
* Dr. [[Helena Hren Vencelj]] ([[23. december]] [[1996]]-[[23. april]] [[1997]])
* [[Andrej Gerenčer]] ([[23. april]] [[1997]]-[[27. oktober]] [[2000]])
* [[Miroslav Luci]] ([[23. april]] [[1997]]-[[27. oktober]] [[2000]])
* [[Eda Okretič-Salmič]] ([[29. maj]] [[1997]]-[[27. oktober]] [[2000]])

==Delo==
Državni zbor je imel v tem mandatu 21 [[redna seja|rednih]] sej v trajanju 235 dni ter 55 [[izredna seja|izrednih sej]] v trajanju 198 dni. Od teh je bilo sedem sej zaprtih za javnost. V tem času je Državni zbor sprejel dva [[ustavni zakon|ustavna zakona]], 186 [[zakon]]ov, 155 zakonov o spremembah in dopolnitvah zakona, 290 zakonov o [[ratifikacija|ratifikaciji]], 5 obveznih razlag, 2 [[poslovnik]]a, 9 [[nacionalni program|nacionalnih programov]], 1 [[resolucija|resolucijo]], 2 [[deklaracija|deklaraciji]], 675 [[odlok]]ov, 21 [[sklep]]ov, 8 [[proračun]]ov in sorodnih [[Dokument|aktov]], odredil je 5 [[parlamentarna preiskava|parlamentarnih preiskav]]  in sprejel 53 drugih aktov.

Med mandatom je bilo vloženih 7 [[interpelacija|interpelacij]].

== Preiskovalne komisije ==

V drugem mandatnem obdobju je bilo ustanovljenih pet preiskovalnih komisij:
* [[Preiskovalna komisija Državnega zbora Republike Slovenije o sumu zlorabe javnih pooblastil za vzroke, okoliščine in posledice dogodkov na kapitalskem trgu v marcu 1996 in uresničevanju zakonskih nalog Agencije za trg vrednostnih papirjev ...]];
* [[Preiskovalna komisija Državnega zbora Republike Slovenije o sumu zlorabe javnih pooblastil v procesu lastninskega preoblikovanja in privatizacije nekdanje družbene lastnine]];
* [[Preiskovalna komisija Državnega zbora Republike Slovenije o okoliščinah in posledicah vohunske afere, v katero sta vpletena dva delavca Ministrstva za obrambo Republike Slovenije, ki so ju v januarju 1998 na ozemlju Republike Hrvaške prijeli ...]];
* [[Preiskovalna komisija Državnega zbora Republike Slovenije o vpletenosti in odgovornosti nosilcev javnih funkcij v zvezi z najdbo orožja na mariborskem letališču ter v zvezi z opremo in orožjem v skladišču Ložnica]];
* [[Preiskovalna komisija Državnega zbora Republike Slovenije o vpletenosti nosilcev javnih funkcij v poskuse diskreditiranja slovenskih policistov in vojakov, ki so leta 1991 sodelovali v osamosvojitveni vojni na Koroškem]].

== Poslanci ==
{{glavni|Seznam poslancev Državnega zbora Republike Slovenije (1996-2000)}}

Tekom mandata je poslanske skupine zamenjalo oz. zapustilo več poslancev&lt;ref&gt;[http://www.ljnovice.com/default.asp?podrocje=25&amp;menu=5&amp;novica=141534 Ljubljanske novice - V zgodovini slovenskega parlamenta je poslanske skupine zamenjalo več kot 50 poslancev]&lt;/ref&gt;
* [[Ciril Pucko]] (iz SKD; postal samostojni poslanec),
* [[Polonca Dobrajc]] (iz SNS; postala samostojni poslanec),
* [[Eda Okretič Salmič]] (iz DeSUS; postala samostojni poslanec).

== Viri in opombe ==
{{sklici|2}}
* {{navedi knjigo |author=Državni zbor Republike Slovenije |year=2002 |title=Državni zbor Republike Slovenije 1992-2002. |publisher=Državni zbor Republike Slovenije |isbn=961-6415-05-0 |cobiss=121067776 |pages=}}

==Glej tudi==
* [[seznam delovnih teles 2. državnega zbora Republike Slovenije]]

==Zunanje povezave==
* http://www.dvk.gov.si/volitve/dz1996/

{{-}}
{{DZRS}}
{{2DZRS}}
{{Slovenija}}
{{poli-stub}}

[[Kategorija:Politična telesa, ustanovljena leta 1996]]
[[Kategorija:Politična telesa, ukinjena leta 2000]]
[[Kategorija:Državni zbori Republike Slovenije|02]]
[[Kategorija:2. državni zbor Republike Slovenije|*]]</text>
      <sha1>pb8z1n4m30odhcdec5ptre1d6ways4u</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Iztrebek</title>
    <ns>0</ns>
    <id>184435</id>
    <revision>
      <id>6773751</id>
      <parentid>6643071</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T14:15:56Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-58459-75</username>
        <id>268291</id>
      </contributor>
      <comment>da je lako driska vrc barv</comment>
      <origin>6773751</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1206" sha1="4dwj9zrvh7e7a6luo51h6hw537ue8rs" xml:space="preserve">[[Slika:Dog feces.jpg|thumb|right|[[Pes|Pasji]] iztrebki]]

'''Iztrebek''' (v množini tudi '''feces''' ali '''stolica''') je [[snov]], ki jo izloči [[črevo]] skozi [[anus]] ob koncu [[prebava|prebave]]. Iztrebkov ne sestavljajo le neprebavljeni ostanki [[hrana|hrane]], ampak tudi različni izločki (večinoma iz [[jetra|jeter]]), [[sluz]]i, odluščene celice črevesne sluznice in [[bakterija|bakterije]] v črevesu.

Sestava iztrebkov se spreminja iz dneva v dan glede na vrsto zaužite hrane. Zauživanje iztrebkov imenujemo [[koprofagija]].

Vsaka znatnejša in dalj časa trajajoča sprememba (kot na primer [[kri]] v iztrebkih), je lahko [[Simptom|bolezenski znak]], ki zahteva posvet z zdravnikom. Kri zaradi [[Peptična razjeda|razjede]] v [[želodec|želodcu]] ali [[dvanajstnik]]u ali nekatera [[zdravilo|zdravila]] obarvajo iztrebke zelo temno. Svetli iztrebki so včasih znamenje nepravilnosti v delovanju jeter ali [[trebušna slinavka|trebušne slinavke]]. Tekoče iztrebljanje blata imenujemo [[driska]]. lahko je tudi razlicnik barv.

==Glej tudi==
* [[kravjak]]
* [[malena]]
{{Škrbina-biologija}}
[[Kategorija:Odpadki]]
[[Kategorija:Iztrebki| ]]

[[mg:Poopy]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>4dwj9zrvh7e7a6luo51h6hw537ue8rs</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6773753</id>
      <parentid>6773751</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T14:19:54Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-58459-75|~2026-58459-75]] ([[User talk:~2026-58459-75|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:A09|A09]]</comment>
      <origin>5819996</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1176" sha1="mwkyvzoqi0yq78mlwy4hl93tpby4xx9" xml:space="preserve">[[Slika:Dog feces.jpg|thumb|right|[[Pes|Pasji]] iztrebki]]

'''Iztrebek''' (v množini tudi '''feces''' ali '''stolica''') je [[snov]], ki jo izloči [[črevo]] skozi [[anus]] ob koncu [[prebava|prebave]]. Iztrebkov ne sestavljajo le neprebavljeni ostanki [[hrana|hrane]], ampak tudi različni izločki (večinoma iz [[jetra|jeter]]), [[sluz]]i, odluščene celice črevesne sluznice in [[bakterija|bakterije]] v črevesu.

Sestava iztrebkov se spreminja iz dneva v dan glede na vrsto zaužite hrane. Zauživanje iztrebkov imenujemo [[koprofagija]].

Vsaka znatnejša in dalj časa trajajoča sprememba (kot na primer [[kri]] v iztrebkih), je lahko [[Simptom|bolezenski znak]], ki zahteva posvet z zdravnikom. Kri zaradi [[Peptična razjeda|razjede]] v [[želodec|želodcu]] ali [[dvanajstnik]]u ali nekatera [[zdravilo|zdravila]] obarvajo iztrebke zelo temno. Svetli iztrebki so včasih znamenje nepravilnosti v delovanju jeter ali [[trebušna slinavka|trebušne slinavke]]. Tekoče iztrebljanje blata imenujemo [[driska]].

==Glej tudi==
* [[kravjak]]
* [[malena]]
{{Škrbina-biologija}}
[[Kategorija:Odpadki]]
[[Kategorija:Iztrebki| ]]

[[mg:Poopy]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>mwkyvzoqi0yq78mlwy4hl93tpby4xx9</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6773766</id>
      <parentid>6773753</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T14:28:31Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>--gt, --iw</comment>
      <origin>6773766</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1151" sha1="lc3zwidvkswz7h864a3a7jmzyn8kmqi" xml:space="preserve">[[Slika:Dog feces.jpg|thumb|right|[[Pes|Pasji]] iztrebki]]

'''Iztrebek''' (v množini tudi '''feces''' ali '''stolica''') je [[snov]], ki jo izloči [[črevo]] skozi [[anus]] ob koncu [[prebava|prebave]]. Iztrebkov ne sestavljajo le neprebavljeni ostanki [[hrana|hrane]], ampak tudi različni izločki (večinoma iz [[jetra|jeter]]), [[sluz]]i, odluščene celice črevesne sluznice in [[bakterija|bakterije]] v črevesu.

Sestava iztrebkov se spreminja iz dneva v dan glede na vrsto zaužite hrane. Zauživanje iztrebkov imenujemo [[koprofagija]].

Vsaka znatnejša in dalj časa trajajoča sprememba (kot na primer [[kri]] v iztrebkih), je lahko [[Simptom|bolezenski znak]], ki zahteva posvet z zdravnikom. Kri zaradi [[Peptična razjeda|razjede]] v [[želodec|želodcu]] ali [[dvanajstnik]]u ali nekatera [[zdravilo|zdravila]] obarvajo iztrebke zelo temno. Svetli iztrebki so včasih znamenje nepravilnosti v delovanju jeter ali [[trebušna slinavka|trebušne slinavke]]. Tekoče iztrebljanje blata imenujemo [[driska]].

==Glej tudi==
* [[kravjak]]

{{Škrbina-biologija}}
[[Kategorija:Odpadki]]
[[Kategorija:Iztrebki| ]]

{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>lc3zwidvkswz7h864a3a7jmzyn8kmqi</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Observatorij Višnjan</title>
    <ns>0</ns>
    <id>186327</id>
    <revision>
      <id>6773984</id>
      <parentid>5918459</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T20:46:29Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Upwinxp</username>
        <id>126544</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>mapiranje -&gt; kartiranje</comment>
      <origin>6773984</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4912" sha1="ivunlqedhe51jf3a38fu3vxj6i7xg1l" xml:space="preserve">[[Slika:Zvjezdarnica Visnjan 300x500.jpg|thumb|right|200px|Observatorij Višnjan]]

'''Observatorij Višnjan''' ({{jezik-hr|Zvjezdarnica Višnjan}}; [[seznam kod observatorijev|koda IAU]] 120 Visnjan&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://newton.dm.unipi.it/neodys/index.php?pc=2.1.0&amp;o=L01|title= L01-Visnjan Observatory, Tican|work= [[NEODyS|NEODyS-2]]|date= |accessdate= 2017-10-23|language= en}}&lt;/ref&gt;), je [[observatorij|astronomski observatorij]] v [[Istra|istrskemu]] mestecu [[Višnjan]] na [[Hrvaška|Hrvaškem]].

Observatorij so zgradili po odločbi skupščine [[Astronomsko društvo Višnjan|AD Višnjan]] 13. novembra 1992, kot javni [[observatorij]]. Po odločbi AD Višnjan in Znanstvenoizobraževalnega središča Višnjan je v letu 2005 postal astronomski inštitut.

== Odkritja ==

Na observatoriju so opravili več pomembnih [[astrometrija|astrometričnih]] [[meritev]] in odkrili več [[malo telo Osončja|malih teles]] v [[Osončje|Osončju]]. Do sredine leta 2005 so zabeležili 1750 odkritij [[asteroid]]ov, od katerih jih ima [[začasno označevanje nebesnih teles|glavne oznake]] približno 1400. Do 17. septembra 2005 so oštevilčili 1162 asteroidov.

Observatorij je zelo produktiven:
* [http://cfa-www.harvard.edu/iau/lists/MPDiscSites.html Minor Planet Discovery Sites] – po odkritjih asteroidov je na 12. mestu
* [http://cfa-www.harvard.edu/iau/lists/MPDiscsNum.html Minor Planet Discoverers] – odkritelji asteroidov (robotski daljnogledi, osebe in ekipe): [[Korado Korlević]] je na 13. mestu

Do septembra so [[poimenovanje astronomskih teles|poimenovali]] sedem asteroidov.&lt;ref name=&quot;jplsbdbb&quot;&gt;{{navedi splet |title=JPL Small-Body Database Browser |url=http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi#top |accessdate=2008-09-12 |language=en}}&lt;/ref&gt;

{| class=&quot;wikitable&quot;
! [[ime]] || začasna [[začasno označevanje nebesnih teles|oznaka]] || [[datum]] odkritja || odkritelj || izvor imena || &lt;small&gt;datum poimenovanja&lt;br /&gt;okrožnica [[Središče za male planete|MPC]]&lt;/small&gt;
|---
| [[9244 Višnjan]]    || 1998 HV&lt;sub&gt;7&lt;/sub&gt; || 21. april 1998 || [[Korado Korlević|Korlević]], P. Radovan || [[Višnjan]] || &amp;nbsp;
|---
| [[9429 Poreč]]      || 1996 EW&lt;sub&gt;1&lt;/sub&gt; || 14. marec 1996 || &amp;nbsp; || [[Poreč]] || &amp;nbsp;
|---
| [[7364 Otonkučera]] || 1996 KS || 22. maj 1996 || [[Korado Korlević]] || [[Oton Kučera]] || &amp;nbsp;
|---
| [[9657 Učka]]       || 1996 DG&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt; || 24. februar 1996 || [[Korado Korlević|Korlević]], D. Matković || [[Učka]] || &amp;nbsp;
|---
| [[9814 Ivobenko]]   || 1998 UU&lt;sub&gt;18&lt;/sub&gt; || 23. oktober 1998 || [[Korado Korlević]] || [[Ivo Benko]] || &amp;nbsp;
|---
| [[9813 Rozgaj]]     || 1998 TP&lt;sub&gt;5&lt;sub&gt; || 13. oktober 1998 || [[Korado Korlević]] || [[Slavko Rozgaj]] || &amp;nbsp;
|---
| [[10175 Aenona]]    || 1996 CR&lt;sub&gt;1&lt;/sub&gt; || 14. februar 1996 || [[Korado Korlević|Korlević]], D. Matković || [[Aenona]] (staro ime za [[Nin]]) || &amp;nbsp;
|}

Iz Višnjana so odkrili tri [[komet]]e, od katerih so dva poimenovali po odkriteljih:
* [[Komet Korlević-Jurić|P/1999 DN3 (Korlević-Jurić)]] ([http://cfa-www.harvard.edu/iauc/07100/07167.html])
* [[Komet Korlević|P/1999 WJ7 (Korlević)]], ([http://www.astro.hr/news_2000/2000_/P_1999WJ7/p_1999wj7.html] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060110174908/http://www.astro.hr/news_2000/2000_/P_1999WJ7/p_1999wj7.html |date=2006-01-10 }})
* [[P/1998 VS24 (LINEAR)]] ([http://cfa-www.harvard.edu/iauc/07000/07071.html])

P/1998 VS24 (LINEAR) je z novim načinom dodeljevanja pravic za odkritja pripadel astronomskemu projektu ameriške vojske [[Lincoln Near-Earth Asteroid Research|LINEAR]].

S postavljanjem neekološke razsvetljave in s tem povezanim povečanjem [[svetlobno onesnaženje|svetlobnega onesnaževanja]] se je na področju celotne Istre v letih 2000 in 2001 zmanjšala vidljivost do kritične meje, tako da je bilo dotedanje znanstveno delo otežkočeno in je leta 2001 v celoti zastalo.

Z izgradnjo novega observatorija AD Višnjan in Občine Višnjan na [[Tičan]]u (3&amp;nbsp;km do Višnjana, [[Observatorij Tičan]]) in s postavitvijo opreme za astronomske in geofizikalne meritve na novem mestu so nastali pogoji za nadaljevanje dela kartiranja Osončja. Na novo mesto se počasi seli tudi znanstvena in izobraževalna dejavnost.

Dejavnosti:
* avtomatizacija 1000&amp;nbsp;mm [[daljnogled]]a
* načrtovanje novega razvojnega cikla na področju spremljanja malih teles
* [[Geofizikalna postaja Tičan]]
* novi izobraževlani projekti

&lt;gallery&gt;
Zvjezdarnica Visnjan 600x500.jpg|Observatorij Višnjan, marec 2004
Visnjan Observatory 20170429 203256.jpg|Observatorij Višnjan, 29. april 2017
&lt;/gallery&gt;

== Sklici ==

{{sklici|1}}

== Zunanje povezave ==

* [http://www.astro.hr www.astro.hr] Uradna spletna stran Observatorija Višnjan {{ikona en}}

{{portal|Astronomija}}

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Astronomski observatoriji na Hrvaškem|Višnjan]]
[[Kategorija:Višnjan]]</text>
      <sha1>ivunlqedhe51jf3a38fu3vxj6i7xg1l</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Lev (ime)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>187991</id>
    <revision>
      <id>6773787</id>
      <parentid>6773519</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T14:59:42Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-45085-22</username>
        <id>264465</id>
      </contributor>
      <comment>/* Pogostost imena */</comment>
      <origin>6773787</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7946" sha1="iz4jm6fzg3r71xw8zxydmiquromtx2c" xml:space="preserve">{{drugipomeni2|Lev}}
{{Osebno ime
|name = Lev
|image =
|imagesize =
|caption =
|pronunciation =
|gender = moški
|meaning = 
|region = latinsko ime 
|origin = Leonis
|name day = 19. april, 10. november, 20.februar
|related name =
|fotonotes =
}}

'''Lev''' je [[moški|moško]] [[osebno ime]], zlasti pri Rusih, tudi Slovencih in Čehih

== Izvor imena ==
[[Ime]] je krajša različica imena [[Leon]] (oz. njegove variante [[Leo]]).&lt;ref&gt;Keber, Janez, Leksikon imen {{COBISS|ID=57356032}}&lt;/ref&gt;

== Pogostost imena ==
Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] je bilo na dan [[31. december|31. decembra]] [[2007]] v [[Slovenija|Sloveniji]] število moških oseb z imenom Lev: 82.&lt;ref&gt;{{baza imen SURS|ime=Lev|spol=M}}&lt;/ref&gt; Decembra 2019 je bilo v Sloveniji 328 moških oseb z imenom Lev. 

'''Znane osebnosti s tem imenom:''' 

* [[Lev Alburt]], rusko-ameriški šahist
* [[Lev Ambrož Okorn]], slovenski slikar
* [[Lev Arcimovič]], ruski fizik
* [[Lev Arnštam]], ruski (sovjetski) filmski režiser
* [[Lev Konstantinovič Atamanov|Lev Atamanov]], ruski (sovjetski) filmski režiser
* [[Lev Baraškov]], ruski igralec in pevec popularne glasbe
* [[Leon Bebler|Lev (Leon) B(a)ebler]], slovenski nordijski kombinatorec
* [[Lev Dimitrijevič Beklemišev|Lev Beklemišev]], ruski matematik
* [[Lev Berg]] (Leo S. Berg), ruski biogeograf, biolog, ihtiolog
* [[Lev Borisov]], ruski igralec
* [[Lev Bregant]], slovenski pediater
* [[Lev Brunčko]], narodni delavec
* [[Lev Centrih]], slovenski zgodovinar in sociolog
* [[Andrej Cetinski]] - Lev, slovenski partizan, general in narodni heroj
* [[Lev Vladimirovič Čerepnin|Lev Čerepnin]], ruski zgodovinar
* [[Lavo Čermelj|Lavo (Leo, Lev) Čermelj]], slovenski narodni delavec, publicist in naravoslovec
* [[Lev Dejč]] ([[Leo Deutsch]]), ruski marksist in revolucionar, predhodnik ruske socialdemokracije
* [[Lev Detela]], slovenski pisatelj, pesnik, prevajalec in publicist
* [[Lev Durov]], ruski filmski igralec
* [[Lev Furlan Nosan]], strojnik (letalstvo)
* [[Lev Geržinič]], slovenski ekonomist
* [[Lev Petrovič Gorkov|Lev Gorkov]], rusko-ameriški fizik
* [[Lev Gorn]], rusko-ameriški igralec, fotograf in filmar
* [[Lev Gumiljov]], ruski zgodovinar, etnolog, antropolog
* [[Lev Emanujilovič Gurevič|Lev Gurevič]], ruski (sovjetski) astronom
* [[Lev Gutman]], rusko-nemški šahist
* [[Lev Jakubinski]], ruski literarni teoretik
* [[Lev Jašin]], ruski (sovjetski) nogometaš
* [[Lev Kamenjev]], ruski revolucionar in politik
* [[Lev Karahan]], ruski revolucionar in sovjetski diplomat armenskega rodu
* [[Lev Kekušev]], ruski arhitekt
* [[Lev Jefimovič Kerbel|Lev Kerbel]], ruski kipar
* [[Lev Konstantinovič Knipper|Lev Knipper]], ruski skladatelj
* [[Lev Abramovič Kofman]], rusko-kanadski kozmolog
* [[Lev Konovalov|Lev Nikolajevič Konovalov]], ruski znanstvenik
* [[Lev Lunc]], ruski pisatelj
* [[Lev Nikulin]], ruski (sovjetski) pisatelj
* Lev Kopelev, ruski literat
* [[Lev Kovačič]], slovenski partizan, družbenopolitični in društveni delavec
* [[Lev Kreft]], slovenski filozof estetik, publicist in politik
* [[Lev Vladimirovič Kulešov|Lev Kulešov]], ruski (sovjetski) filmski režiser
* [[Lev Kulidžanov]], ruski (sovjetski) filmski režiser armenskega rodu
* [[Lev Davidovič Landau|Lev Landau]], ruski (sovjetski) fizik  
* [[Lev Mihajlovič Levin|Lev Levin]], ruski (sovjetski) fizik  
* Lev Lifschitz/Lifšic, ruski (umetnostni zgodovinar), muzealec
* [[Lev Nikolajevič Lipatov|Lev Lipatov]], ruski fizik
* [[Lev Mihajlovič Lopatin|Lev Lopatin]] (1855–1920), ruski filozof in psiholog  
* [[Lev B Marn]], slovenski glasbenik  
* [[Lev T. Mastnak]] ([[Lev Mastnak Trobentar]]), slovenski dramaturg, scenarist, spletni urednik
* [[Lev Maškov]], ruski igralec  
* [[Lev Matajc|Lev (Leo) Matajc]], slovenski pediater
* [[Lev Mehlis]], sovjetski politik in politični komisar Rdeče armade med 2. sv.v.  
* [[Lev Menaše]], slovenski umetnostni zgodovinar
* [[Lev Milčinski]], slovenski psihiater, akademik
* [[Lev Mirski]], ruski režiser
* [[Lev Vladimirovič Misovski|Lev Misovski]], ruski (sovjetski) fizik
* [[Lev Modic]], slovenski publicist, politični delavec
* [[Lev Nariškin]]
* [[Lev Oborin]], ruski pianist
* [[Lev Borisovič Okun|Lev Okun]], ruski (sovjetski) fizik
* [[Lev Perfilov]], ruski igralec
* [[Lev Petrovič Pitajevski|Lev Pitajevski]], rusko-italijanski fizik
* [[Lev Poljakov]], ruski igralec
* [[Lev Polugajevski]], ruski šahist
* [[Lev Ponikvar]], glasbenik
* [[Lev Ponomarjov]], ruski fizik, politični in družbeni aktivist (Memorial, Solidarnost)
* [[Lev Semjonovič Pontrjagin|Lev Pontrjagin]], ruski (sovjetski) matematik
* [[Lev Požar]], slovenski klinični psiholog, (skupinski) psihoterapevt
* [[Lev Prchala]], slovaški politik
* [[Lev Predan Kowarski]], slovenski filmski snemalec, gledališčnik?
* [[Lev Premru]], slovenski kemik in farmacevtski gospodarstvenik
* [[Lev Prigunov]], ruski igralec in slikar
* [[Lev Psahis]], izraelski šahist ruskega porekla
* [[Lev Pupis]], slovenski saksofonist
* [[Lev Nikitovič Puškarev]]/Puškarjov, ruski zgodovinar (1918-2019)
* [[Lev Razgon]] (1908-1999), ruski sovjetski novinar, pisatelj, politični zapornik in borec za človekove pravice
* [[Lev Semjonovič Rubinstein|Lev Rubinstein]]/Rubinštajn (1947-2024), ruski pesnik
* [[Lev Rudnev]], ruski (sovjetski) arhitekt
* [[Leon Rupnik|Lev Rupnik]], slovenski kolaboracionistični general in politik
* [[Lev Rus]], zmagovalec v deklamiranju decimalk števila π  pri nas (2019-državni rekord 3333 decimalk)
* [[Lev Iljič Rusinov]], ruski sovjetski fizik
* [[Lev Aleksandrovič Rusov]], ruski slikar, grafik, kipar 
* [[Lev Nikolajevič Seravin]]
* [[Lev Skrbenský z Hříště|Lev Skrbenský]], češki kardinal
* [[Lev Smirnov]], predsednik Vrhovnega sodišča Sovjetske zveze
* [[Lev L. Spiro]], ameriški filmski in TV režiser
* [[Lev Sverdlin]], ruski igralec
* [[Lev Svetek]], slovenski pesnik, pravnik, partizan
* [[Leo Šavnik|Lev (Leo) Šavnik]], slovenski kirurg, onkolog
* [[Lev Vladimirovič Ščerba|Lev Ščerba]], ruski jezikoslovec
* [[Levin Šebek|Lev(in) Šebek]], slovenski psiholog
* [[Lev Izakovič Šestov|Lev Šestov]], ruski filozof
* [[Lev Šlosberg]], ruski opozicijski politik in aktivist
* [[Lev Genrihovič Šnireljman|Lev Šnirelman]], ruski (sovjetski) matematik
* Leon (Lev) Štorman, slovenski pripovednik
* [[Lev Šubnikov]], ruski sovjetski fizik, žrtev stalinističnih čistk
* [[Lev Aleksandrovič Švarc|Lev Švarc]], ruski (sovjetski) skladatelj
* [[Lev Aslanovič Tarasov|Lev Tarasov]] (armensko ''Levon Teresjan'' /franc. ps. [[Henri Troyat]]), francoski pisatelj armensko-ruskega porekla
* [[Lev Tarasov]] (1927-2003), ruski sovjetski nogometaš
* [[Lev Vasiljevič Tarasov]] (1934-), ruski fizik in pedagog
* [[Lev Tihomirov]], ruski sovjetski politik
* [[Lev Termen]]/[[Teremin|Leon T(h)eremin]], glasbeni izumitelj ruskega rodu
* [[Lev Tihomirov]], prvotno ruski revolucionar, ki je postal eden vodilnih konservativnih mislecev
* [[Lev Tolstoj]], ruski pisatelj in mislec
* [[Lev Trocki]], ruski revolucionar in politik
* [[Ferdinand Lev Tuma]] (1883—1961), slovenski zavarovalni strokovnjak in publicist
* [[Lev Vaidman]], rusko-izraelski fizik
* [[Lev Vidmar]], slovenski teoretični fizik
* [[Lev Vigotski]], ruski razvojni psiholog
* [[Lev Aleksejevič Voronin]], ruski sovjetski politik
* [[Lev Genadijevič Voronin]], ruski rokometaš
* [[Lev Zajkov]], ruski sovjetski politik
* [[Lev Žurbin]], ruski skladatelj

== Osebni praznik ==
V [[koledar]]ju je ime Lev skupaj z Leonom; [[god]] praznuje 20.februarja, [[19. april]]a ali [[10. november|10. novembra]].&lt;ref&gt;Reven, Zvonko, Kdaj goduješ? {{COBISS|ID=22203904}}&lt;/ref&gt;

== Glej tudi ==
*[[seznam osebnih imen na L]]
*[[Hotel Lev]]
*priimke [[Levi]], [[Levi]], [[Levy]], [[Lévy]], [[Löwy]] itd.

== Viri ==
{{sklici}}

[[Kategorija:Moška osebna imena]]</text>
      <sha1>iz4jm6fzg3r71xw8zxydmiquromtx2c</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6774017</id>
      <parentid>6773787</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T22:25:12Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-44996-51</username>
        <id>264415</id>
      </contributor>
      <origin>6774017</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8330" sha1="ehwnswtand65rs39509ljh2l9ex1sle" xml:space="preserve">{{drugipomeni2|Lev}}
{{Osebno ime
|name = Lev
|image =
|imagesize =
|caption =
|pronunciation =
|gender = moški
|meaning = 
|region = latinsko ime 
|origin = Leonis
|name day = 19. april, 10. november, 20.februar
|related name =
|fotonotes =
}}

'''Lev''' je [[moški|moško]] [[osebno ime]], zlasti pri Rusih, tudi Slovencih in Čehih

== Izvor imena ==
[[Ime]] je krajša različica imena [[Leon]] (oz. njegove variante [[Leo]]).&lt;ref&gt;Keber, Janez, Leksikon imen {{COBISS|ID=57356032}}&lt;/ref&gt;

== Pogostost imena ==
Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] je bilo na dan [[31. december|31. decembra]] [[2007]] v [[Slovenija|Sloveniji]] število moških oseb z imenom Lev: 82.&lt;ref&gt;{{baza imen SURS|ime=Lev|spol=M}}&lt;/ref&gt; Decembra 2019 je bilo v Sloveniji 328 moških oseb z imenom Lev. 

'''Znane osebnosti s tem imenom:''' 

* [[Lev Alburt]], rusko-ameriški šahist
* [[Lev Ambrož Okorn]], slovenski slikar
* [[Lev Arcimovič]], ruski fizik
* [[Lev Arnštam]], ruski (sovjetski) filmski režiser
* [[Lev Konstantinovič Atamanov|Lev Atamanov]], ruski (sovjetski) filmski režiser
* [[Lev Baraškov]], ruski igralec in pevec popularne glasbe
* [[Leon Bebler|Lev (Leon) B(a)ebler]], slovenski nordijski kombinatorec
* [[Lev Dimitrijevič Beklemišev|Lev Beklemišev]], ruski matematik
* [[Lev Berg]] (Leo S. Berg), ruski biogeograf, biolog, ihtiolog
* [[Lev Borisov]], ruski igralec
* [[Lev Bregant]], slovenski pediater
* [[Lev Brunčko]], narodni delavec
* [[Lev Centrih]], slovenski zgodovinar in sociolog
* [[Andrej Cetinski]] - Lev, slovenski partizan, general in narodni heroj
* [[Lev Vladimirovič Čerepnin|Lev Čerepnin]], ruski zgodovinar
* [[Lavo Čermelj|Lavo (Leo, Lev) Čermelj]], slovenski narodni delavec, publicist in naravoslovec
* [[Lev Dejč]] ([[Leo Deutsch]]), ruski marksist in revolucionar, predhodnik ruske socialdemokracije
* [[Lev Detela]], slovenski pisatelj, pesnik, prevajalec in publicist
* [[Lev Durov]], ruski filmski igralec
* [[Lev Furlan Nosan]], strojnik (letalstvo)
* [[Lev Geržinič]], slovenski ekonomist
* [[Lev Petrovič Gorkov|Lev Gorkov]], rusko-ameriški fizik
* [[Lev Gorn]], rusko-ameriški igralec, fotograf in filmar
* [[Lev Gumiljov]], ruski zgodovinar, etnolog, antropolog
* [[Lev Emanujilovič Gurevič|Lev Gurevič]], ruski (sovjetski) astronom
* [[Lev Gutman]], rusko-nemški šahist
* [[Lev Jakubinski]], ruski literarni teoretik
* [[Lev Jašin]], ruski (sovjetski) nogometaš
* [[Lev Kamenjev]], ruski revolucionar in politik
* [[Lev Karahan]], ruski revolucionar in sovjetski diplomat armenskega rodu
* [[Lev Kekušev]], ruski arhitekt
* [[Lev Jefimovič Kerbel|Lev Kerbel]], ruski kipar
* [[Lev Konstantinovič Knipper|Lev Knipper]], ruski skladatelj
* [[Lev Abramovič Kofman]], rusko-kanadski kozmolog
* [[Lev Konovalov|Lev Nikolajevič Konovalov]], ruski znanstvenik
* Lev Kopelev, ruski literat
* [[Lev Kovačič]], slovenski partizan, družbenopolitični in društveni delavec
* [[Lev Kreft]], slovenski filozof estetik, publicist in politik
* [[Lev Vladimirovič Kulešov|Lev Kulešov]], ruski (sovjetski) filmski režiser, scenarist in teoretik
* [[Lev Kulidžanov]], ruski (sovjetski) filmski režiser armenskega rodu, eden od utemeljiteljev sodobne filmske montaže
* [[Lev Davidovič Landau|Lev Landau]], ruski (sovjetski) fizik  
* [[Lev Mihajlovič Levin|Lev Levin]], ruski (sovjetski) fizik  
* [[Lev Levin]], sovjetski kremeljski zdravnik judovskega rodu (justificiran)  
* Lev Lifschitz/Lifšic, ruski (umetnostni zgodovinar), muzealec
* [[Lev Nikolajevič Lipatov|Lev Lipatov]], ruski fizik
* [[Lev Mihajlovič Lopatin|Lev Lopatin]] (1855–1920), ruski filozof in psiholog  
* [[Lev Lunc]], ruski pisatelj
* [[Lev B Marn]], slovenski glasbenik  
* [[Lev T. Mastnak]] ([[Lev Mastnak Trobentar]]), slovenski dramaturg, scenarist, spletni urednik
* [[Lev Maškov]], ruski igralec  
* [[Lev Matajc|Lev (Leo) Matajc]], slovenski pediater
* [[Lev Mehlis]], sovjetski politik in politični komisar Rdeče armade med 2. sv.v.  
* [[Lev Menaše]], slovenski umetnostni zgodovinar
* [[Lev Milčinski]], slovenski psihiater, akademik
* [[Lev Mirski]], ruski režiser
* [[Lev Vladimirovič Misovski|Lev Misovski]], ruski (sovjetski) fizik
* [[Lev Modic]], slovenski publicist, politični delavec
* [[Lev Aleksandrovič Nariškin]], ruski general, ki se je boril proti [[Napoleon Bonaparte|Napoleonovi]] [[Napoleonova invazija na Rusijo|invaziji na Rusijo]]
* [[Lev Kirilovič Nariškin]], ruski bojar, diplomat in vodja zunanjepolitičnega resorja
* [[Lev Nikulin]], ruski (sovjetski) pisatelj
* [[Lev Oborin]], ruski pianist
* [[Lev Borisovič Okun|Lev Okun]], ruski (sovjetski) fizik
* [[Lev Perfilov]], ruski igralec
* [[Lev Petrovič Pitajevski|Lev Pitajevski]], rusko-italijanski fizik
* [[Lev Poljakov]], ruski igralec
* [[Lev Polugajevski]], ruski šahist
* [[Lev Ponikvar]], glasbenik
* [[Lev Ponomarjov]], ruski fizik, politični in družbeni aktivist (Memorial, Solidarnost)
* [[Lev Semjonovič Pontrjagin|Lev Pontrjagin]], ruski (sovjetski) matematik
* [[Lev Požar]], slovenski klinični psiholog, (skupinski) psihoterapevt
* [[Lev Prchala]], slovaški politik
* [[Lev Predan Kowarski]], slovenski filmski snemalec, gledališčnik?
* [[Lev Premru]], slovenski kemik in farmacevtski gospodarstvenik
* [[Lev Prigunov]], ruski igralec in slikar
* [[Lev Psahis]], izraelski šahist ruskega porekla
* [[Lev Pupis]], slovenski saksofonist
* [[Lev Nikitovič Puškarev]]/Puškarjov, ruski zgodovinar (1918-2019)
* [[Lev Razgon]] (1908-1999), ruski sovjetski novinar, pisatelj, politični zapornik in borec za človekove pravice
* [[Lev Semjonovič Rubinstein|Lev Rubinstein]]/Rubinštajn (1947-2024), ruski pesnik
* [[Lev Rudnev]], ruski (sovjetski) arhitekt
* [[Leon Rupnik|Lev Rupnik]], slovenski kolaboracionistični general in politik
* [[Lev Rus]], zmagovalec v deklamiranju decimalk števila π  pri nas (2019-državni rekord 3333 decimalk)
* [[Lev Iljič Rusinov]], ruski sovjetski fizik
* [[Lev Aleksandrovič Rusov]], ruski slikar, grafik, kipar 
* [[Lev Nikolajevič Seravin]]
* [[Lev Skrbenský z Hříště|Lev Skrbenský]], češki kardinal
* [[Lev Smirnov]], predsednik Vrhovnega sodišča Sovjetske zveze
* [[Lev L. Spiro]], ameriški filmski in TV režiser
* [[Lev Sverdlin]], ruski igralec
* [[Lev Svetek]], slovenski pesnik, pravnik, partizan
* [[Leo Šavnik|Lev (Leo) Šavnik]], slovenski kirurg, onkolog
* [[Lev Vladimirovič Ščerba|Lev Ščerba]], ruski jezikoslovec
* [[Levin Šebek|Lev(in) Šebek]], slovenski psiholog
* [[Lev Izakovič Šestov|Lev Šestov]], ruski filozof
* [[Lev Šlosberg]], ruski opozicijski politik in aktivist
* [[Lev Genrihovič Šnireljman|Lev Šnirelman]], ruski (sovjetski) matematik
* Leon (Lev) Štorman, slovenski pripovednik
* [[Lev Šubnikov]], ruski sovjetski fizik, žrtev stalinističnih čistk
* [[Lev Aleksandrovič Švarc|Lev Švarc]], ruski (sovjetski) skladatelj
* [[Lev Aslanovič Tarasov|Lev Tarasov]] (armensko ''Levon Teresjan'' /franc. ps. [[Henri Troyat]]), francoski pisatelj armensko-ruskega porekla
* [[Lev Tarasov]] (1927-2003), ruski sovjetski nogometaš
* [[Lev Vasiljevič Tarasov]] (1934-), ruski fizik in pedagog
* [[Lev Tihomirov]], ruski sovjetski politik
* [[Lev Termen]]/[[Teremin|Leon T(h)eremin]], glasbeni izumitelj ruskega rodu
* [[Lev Tihomirov]], prvotno ruski revolucionar, ki je postal eden vodilnih konservativnih mislecev
* [[Lev Tolstoj]], ruski pisatelj in mislec
* [[Lev Trocki]], ruski revolucionar in politik
* [[Ferdinand Lev Tuma]] (1883—1961), slovenski zavarovalni strokovnjak in publicist
* [[Lev Vaidman]], rusko-izraelski fizik
* [[Lev Vidmar]], slovenski teoretični fizik
* [[Lev Vigotski]], ruski razvojni psiholog
* [[Lev Aleksejevič Voronin]], ruski sovjetski politik
* [[Lev Genadijevič Voronin]], ruski rokometaš
* [[Lev Zajkov]], ruski sovjetski politik
* [[Lev Žurbin]], ruski skladatelj

== Osebni praznik ==
V [[koledar]]ju je ime Lev skupaj z Leonom; [[god]] praznuje 20.februarja, [[19. april]]a ali [[10. november|10. novembra]].&lt;ref&gt;Reven, Zvonko, Kdaj goduješ? {{COBISS|ID=22203904}}&lt;/ref&gt;

== Glej tudi ==
*[[seznam osebnih imen na L]]
*[[Hotel Lev]]
*priimke [[Levi]], [[Levi]], [[Levy]], [[Lévy]], [[Löwy]] itd.

== Viri ==
{{sklici}}

[[Kategorija:Moška osebna imena]]</text>
      <sha1>ehwnswtand65rs39509ljh2l9ex1sle</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6774018</id>
      <parentid>6774017</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T22:25:48Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-44996-51</username>
        <id>264415</id>
      </contributor>
      <origin>6774018</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8358" sha1="3f3tbrlbg294ooicwso4y8ab88ewl34" xml:space="preserve">{{drugipomeni2|Lev}}
{{Osebno ime
|name = Lev
|image =
|imagesize =
|caption =
|pronunciation =
|gender = moški
|meaning = 
|region = latinsko ime 
|origin = Leonis
|name day = 19. april, 10. november, 20.februar
|related name =
|fotonotes =
}}

'''Lev''' je [[moški|moško]] [[osebno ime]], zlasti pri Rusih (večinoma judovskega rodu), tudi Slovencih in Čehih

== Izvor imena ==
[[Ime]] je krajša različica imena [[Leon]] (oz. njegove variante [[Leo]]).&lt;ref&gt;Keber, Janez, Leksikon imen {{COBISS|ID=57356032}}&lt;/ref&gt;

== Pogostost imena ==
Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] je bilo na dan [[31. december|31. decembra]] [[2007]] v [[Slovenija|Sloveniji]] število moških oseb z imenom Lev: 82.&lt;ref&gt;{{baza imen SURS|ime=Lev|spol=M}}&lt;/ref&gt; Decembra 2019 je bilo v Sloveniji 328 moških oseb z imenom Lev. 

'''Znane osebnosti s tem imenom:''' 

* [[Lev Alburt]], rusko-ameriški šahist
* [[Lev Ambrož Okorn]], slovenski slikar
* [[Lev Arcimovič]], ruski fizik
* [[Lev Arnštam]], ruski (sovjetski) filmski režiser
* [[Lev Konstantinovič Atamanov|Lev Atamanov]], ruski (sovjetski) filmski režiser
* [[Lev Baraškov]], ruski igralec in pevec popularne glasbe
* [[Leon Bebler|Lev (Leon) B(a)ebler]], slovenski nordijski kombinatorec
* [[Lev Dimitrijevič Beklemišev|Lev Beklemišev]], ruski matematik
* [[Lev Berg]] (Leo S. Berg), ruski biogeograf, biolog, ihtiolog
* [[Lev Borisov]], ruski igralec
* [[Lev Bregant]], slovenski pediater
* [[Lev Brunčko]], narodni delavec
* [[Lev Centrih]], slovenski zgodovinar in sociolog
* [[Andrej Cetinski]] - Lev, slovenski partizan, general in narodni heroj
* [[Lev Vladimirovič Čerepnin|Lev Čerepnin]], ruski zgodovinar
* [[Lavo Čermelj|Lavo (Leo, Lev) Čermelj]], slovenski narodni delavec, publicist in naravoslovec
* [[Lev Dejč]] ([[Leo Deutsch]]), ruski marksist in revolucionar, predhodnik ruske socialdemokracije
* [[Lev Detela]], slovenski pisatelj, pesnik, prevajalec in publicist
* [[Lev Durov]], ruski filmski igralec
* [[Lev Furlan Nosan]], strojnik (letalstvo)
* [[Lev Geržinič]], slovenski ekonomist
* [[Lev Petrovič Gorkov|Lev Gorkov]], rusko-ameriški fizik
* [[Lev Gorn]], rusko-ameriški igralec, fotograf in filmar
* [[Lev Gumiljov]], ruski zgodovinar, etnolog, antropolog
* [[Lev Emanujilovič Gurevič|Lev Gurevič]], ruski (sovjetski) astronom
* [[Lev Gutman]], rusko-nemški šahist
* [[Lev Jakubinski]], ruski literarni teoretik
* [[Lev Jašin]], ruski (sovjetski) nogometaš
* [[Lev Kamenjev]], ruski revolucionar in politik
* [[Lev Karahan]], ruski revolucionar in sovjetski diplomat armenskega rodu
* [[Lev Kekušev]], ruski arhitekt
* [[Lev Jefimovič Kerbel|Lev Kerbel]], ruski kipar
* [[Lev Konstantinovič Knipper|Lev Knipper]], ruski skladatelj
* [[Lev Abramovič Kofman]], rusko-kanadski kozmolog
* [[Lev Konovalov|Lev Nikolajevič Konovalov]], ruski znanstvenik
* Lev Kopelev, ruski literat
* [[Lev Kovačič]], slovenski partizan, družbenopolitični in društveni delavec
* [[Lev Kreft]], slovenski filozof estetik, publicist in politik
* [[Lev Vladimirovič Kulešov|Lev Kulešov]], ruski (sovjetski) filmski režiser, scenarist in teoretik
* [[Lev Kulidžanov]], ruski (sovjetski) filmski režiser armenskega rodu, eden od utemeljiteljev sodobne filmske montaže
* [[Lev Davidovič Landau|Lev Landau]], ruski (sovjetski) fizik  
* [[Lev Mihajlovič Levin|Lev Levin]], ruski (sovjetski) fizik  
* [[Lev Levin]], sovjetski kremeljski zdravnik judovskega rodu (justificiran)  
* Lev Lifschitz/Lifšic, ruski (umetnostni zgodovinar), muzealec
* [[Lev Nikolajevič Lipatov|Lev Lipatov]], ruski fizik
* [[Lev Mihajlovič Lopatin|Lev Lopatin]] (1855–1920), ruski filozof in psiholog  
* [[Lev Lunc]], ruski pisatelj
* [[Lev B Marn]], slovenski glasbenik  
* [[Lev T. Mastnak]] ([[Lev Mastnak Trobentar]]), slovenski dramaturg, scenarist, spletni urednik
* [[Lev Maškov]], ruski igralec  
* [[Lev Matajc|Lev (Leo) Matajc]], slovenski pediater
* [[Lev Mehlis]], sovjetski politik in politični komisar Rdeče armade med 2. sv.v.  
* [[Lev Menaše]], slovenski umetnostni zgodovinar
* [[Lev Milčinski]], slovenski psihiater, akademik
* [[Lev Mirski]], ruski režiser
* [[Lev Vladimirovič Misovski|Lev Misovski]], ruski (sovjetski) fizik
* [[Lev Modic]], slovenski publicist, politični delavec
* [[Lev Aleksandrovič Nariškin]], ruski general, ki se je boril proti [[Napoleon Bonaparte|Napoleonovi]] [[Napoleonova invazija na Rusijo|invaziji na Rusijo]]
* [[Lev Kirilovič Nariškin]], ruski bojar, diplomat in vodja zunanjepolitičnega resorja
* [[Lev Nikulin]], ruski (sovjetski) pisatelj
* [[Lev Oborin]], ruski pianist
* [[Lev Borisovič Okun|Lev Okun]], ruski (sovjetski) fizik
* [[Lev Perfilov]], ruski igralec
* [[Lev Petrovič Pitajevski|Lev Pitajevski]], rusko-italijanski fizik
* [[Lev Poljakov]], ruski igralec
* [[Lev Polugajevski]], ruski šahist
* [[Lev Ponikvar]], glasbenik
* [[Lev Ponomarjov]], ruski fizik, politični in družbeni aktivist (Memorial, Solidarnost)
* [[Lev Semjonovič Pontrjagin|Lev Pontrjagin]], ruski (sovjetski) matematik
* [[Lev Požar]], slovenski klinični psiholog, (skupinski) psihoterapevt
* [[Lev Prchala]], slovaški politik
* [[Lev Predan Kowarski]], slovenski filmski snemalec, gledališčnik?
* [[Lev Premru]], slovenski kemik in farmacevtski gospodarstvenik
* [[Lev Prigunov]], ruski igralec in slikar
* [[Lev Psahis]], izraelski šahist ruskega porekla
* [[Lev Pupis]], slovenski saksofonist
* [[Lev Nikitovič Puškarev]]/Puškarjov, ruski zgodovinar (1918-2019)
* [[Lev Razgon]] (1908-1999), ruski sovjetski novinar, pisatelj, politični zapornik in borec za človekove pravice
* [[Lev Semjonovič Rubinstein|Lev Rubinstein]]/Rubinštajn (1947-2024), ruski pesnik
* [[Lev Rudnev]], ruski (sovjetski) arhitekt
* [[Leon Rupnik|Lev Rupnik]], slovenski kolaboracionistični general in politik
* [[Lev Rus]], zmagovalec v deklamiranju decimalk števila π  pri nas (2019-državni rekord 3333 decimalk)
* [[Lev Iljič Rusinov]], ruski sovjetski fizik
* [[Lev Aleksandrovič Rusov]], ruski slikar, grafik, kipar 
* [[Lev Nikolajevič Seravin]]
* [[Lev Skrbenský z Hříště|Lev Skrbenský]], češki kardinal
* [[Lev Smirnov]], predsednik Vrhovnega sodišča Sovjetske zveze
* [[Lev L. Spiro]], ameriški filmski in TV režiser
* [[Lev Sverdlin]], ruski igralec
* [[Lev Svetek]], slovenski pesnik, pravnik, partizan
* [[Leo Šavnik|Lev (Leo) Šavnik]], slovenski kirurg, onkolog
* [[Lev Vladimirovič Ščerba|Lev Ščerba]], ruski jezikoslovec
* [[Levin Šebek|Lev(in) Šebek]], slovenski psiholog
* [[Lev Izakovič Šestov|Lev Šestov]], ruski filozof
* [[Lev Šlosberg]], ruski opozicijski politik in aktivist
* [[Lev Genrihovič Šnireljman|Lev Šnirelman]], ruski (sovjetski) matematik
* Leon (Lev) Štorman, slovenski pripovednik
* [[Lev Šubnikov]], ruski sovjetski fizik, žrtev stalinističnih čistk
* [[Lev Aleksandrovič Švarc|Lev Švarc]], ruski (sovjetski) skladatelj
* [[Lev Aslanovič Tarasov|Lev Tarasov]] (armensko ''Levon Teresjan'' /franc. ps. [[Henri Troyat]]), francoski pisatelj armensko-ruskega porekla
* [[Lev Tarasov]] (1927-2003), ruski sovjetski nogometaš
* [[Lev Vasiljevič Tarasov]] (1934-), ruski fizik in pedagog
* [[Lev Tihomirov]], ruski sovjetski politik
* [[Lev Termen]]/[[Teremin|Leon T(h)eremin]], glasbeni izumitelj ruskega rodu
* [[Lev Tihomirov]], prvotno ruski revolucionar, ki je postal eden vodilnih konservativnih mislecev
* [[Lev Tolstoj]], ruski pisatelj in mislec
* [[Lev Trocki]], ruski revolucionar in politik
* [[Ferdinand Lev Tuma]] (1883—1961), slovenski zavarovalni strokovnjak in publicist
* [[Lev Vaidman]], rusko-izraelski fizik
* [[Lev Vidmar]], slovenski teoretični fizik
* [[Lev Vigotski]], ruski razvojni psiholog
* [[Lev Aleksejevič Voronin]], ruski sovjetski politik
* [[Lev Genadijevič Voronin]], ruski rokometaš
* [[Lev Zajkov]], ruski sovjetski politik
* [[Lev Žurbin]], ruski skladatelj

== Osebni praznik ==
V [[koledar]]ju je ime Lev skupaj z Leonom; [[god]] praznuje 20.februarja, [[19. april]]a ali [[10. november|10. novembra]].&lt;ref&gt;Reven, Zvonko, Kdaj goduješ? {{COBISS|ID=22203904}}&lt;/ref&gt;

== Glej tudi ==
*[[seznam osebnih imen na L]]
*[[Hotel Lev]]
*priimke [[Levi]], [[Levi]], [[Levy]], [[Lévy]], [[Löwy]] itd.

== Viri ==
{{sklici}}

[[Kategorija:Moška osebna imena]]</text>
      <sha1>3f3tbrlbg294ooicwso4y8ab88ewl34</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6774020</id>
      <parentid>6774018</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T22:34:24Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-44996-51</username>
        <id>264415</id>
      </contributor>
      <comment>/* Osebni praznik */</comment>
      <origin>6774020</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8436" sha1="p2kge7f1pwsf2xflwzdw7xmd0mlqf7e" xml:space="preserve">{{drugipomeni2|Lev}}
{{Osebno ime
|name = Lev
|image =
|imagesize =
|caption =
|pronunciation =
|gender = moški
|meaning = 
|region = latinsko ime 
|origin = Leonis
|name day = 19. april, 10. november, 20.februar
|related name =
|fotonotes =
}}

'''Lev''' je [[moški|moško]] [[osebno ime]], zlasti pri Rusih (večinoma judovskega rodu), tudi Slovencih in Čehih

== Izvor imena ==
[[Ime]] je krajša različica imena [[Leon]] (oz. njegove variante [[Leo]]).&lt;ref&gt;Keber, Janez, Leksikon imen {{COBISS|ID=57356032}}&lt;/ref&gt;

== Pogostost imena ==
Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] je bilo na dan [[31. december|31. decembra]] [[2007]] v [[Slovenija|Sloveniji]] število moških oseb z imenom Lev: 82.&lt;ref&gt;{{baza imen SURS|ime=Lev|spol=M}}&lt;/ref&gt; Decembra 2019 je bilo v Sloveniji 328 moških oseb z imenom Lev. 

'''Znane osebnosti s tem imenom:''' 

* [[Lev Alburt]], rusko-ameriški šahist
* [[Lev Ambrož Okorn]], slovenski slikar
* [[Lev Arcimovič]], ruski fizik
* [[Lev Arnštam]], ruski (sovjetski) filmski režiser
* [[Lev Konstantinovič Atamanov|Lev Atamanov]], ruski (sovjetski) filmski režiser
* [[Lev Baraškov]], ruski igralec in pevec popularne glasbe
* [[Leon Bebler|Lev (Leon) B(a)ebler]], slovenski nordijski kombinatorec
* [[Lev Dimitrijevič Beklemišev|Lev Beklemišev]], ruski matematik
* [[Lev Berg]] (Leo S. Berg), ruski biogeograf, biolog, ihtiolog
* [[Lev Borisov]], ruski igralec
* [[Lev Bregant]], slovenski pediater
* [[Lev Brunčko]], narodni delavec
* [[Lev Centrih]], slovenski zgodovinar in sociolog
* [[Andrej Cetinski]] - Lev, slovenski partizan, general in narodni heroj
* [[Lev Vladimirovič Čerepnin|Lev Čerepnin]], ruski zgodovinar
* [[Lavo Čermelj|Lavo (Leo, Lev) Čermelj]], slovenski narodni delavec, publicist in naravoslovec
* [[Lev Dejč]] ([[Leo Deutsch]]), ruski marksist in revolucionar, predhodnik ruske socialdemokracije
* [[Lev Detela]], slovenski pisatelj, pesnik, prevajalec in publicist
* [[Lev Durov]], ruski filmski igralec
* [[Lev Furlan Nosan]], strojnik (letalstvo)
* [[Lev Geržinič]], slovenski ekonomist
* [[Lev Petrovič Gorkov|Lev Gorkov]], rusko-ameriški fizik
* [[Lev Gorn]], rusko-ameriški igralec, fotograf in filmar
* [[Lev Gumiljov]], ruski zgodovinar, etnolog, antropolog
* [[Lev Emanujilovič Gurevič|Lev Gurevič]], ruski (sovjetski) astronom
* [[Lev Gutman]], rusko-nemški šahist
* [[Lev Jakubinski]], ruski literarni teoretik
* [[Lev Jašin]], ruski (sovjetski) nogometaš
* [[Lev Kamenjev]], ruski revolucionar in politik
* [[Lev Karahan]], ruski revolucionar in sovjetski diplomat armenskega rodu
* [[Lev Kekušev]], ruski arhitekt
* [[Lev Jefimovič Kerbel|Lev Kerbel]], ruski kipar
* [[Lev Konstantinovič Knipper|Lev Knipper]], ruski skladatelj
* [[Lev Abramovič Kofman]], rusko-kanadski kozmolog
* [[Lev Konovalov|Lev Nikolajevič Konovalov]], ruski znanstvenik
* Lev Kopelev, ruski literat
* [[Lev Kovačič]], slovenski partizan, družbenopolitični in društveni delavec
* [[Lev Kreft]], slovenski filozof estetik, publicist in politik
* [[Lev Vladimirovič Kulešov|Lev Kulešov]], ruski (sovjetski) filmski režiser, scenarist in teoretik
* [[Lev Kulidžanov]], ruski (sovjetski) filmski režiser armenskega rodu, eden od utemeljiteljev sodobne filmske montaže
* [[Lev Davidovič Landau|Lev Landau]], ruski (sovjetski) fizik  
* [[Lev Mihajlovič Levin|Lev Levin]], ruski (sovjetski) fizik  
* [[Lev Levin]], sovjetski kremeljski zdravnik judovskega rodu (justificiran)  
* Lev Lifschitz/Lifšic, ruski (umetnostni zgodovinar), muzealec
* [[Lev Nikolajevič Lipatov|Lev Lipatov]], ruski fizik
* [[Lev Mihajlovič Lopatin|Lev Lopatin]] (1855–1920), ruski filozof in psiholog  
* [[Lev Lunc]], ruski pisatelj
* [[Lev B Marn]], slovenski glasbenik  
* [[Lev T. Mastnak]] ([[Lev Mastnak Trobentar]]), slovenski dramaturg, scenarist, spletni urednik
* [[Lev Maškov]], ruski igralec  
* [[Lev Matajc|Lev (Leo) Matajc]], slovenski pediater
* [[Lev Mehlis]], sovjetski politik in politični komisar Rdeče armade med 2. sv.v.  
* [[Lev Menaše]], slovenski umetnostni zgodovinar
* [[Lev Milčinski]], slovenski psihiater, akademik
* [[Lev Mirski]], ruski režiser
* [[Lev Vladimirovič Misovski|Lev Misovski]], ruski (sovjetski) fizik
* [[Lev Modic]], slovenski publicist, politični delavec
* [[Lev Aleksandrovič Nariškin]], ruski general, ki se je boril proti [[Napoleon Bonaparte|Napoleonovi]] [[Napoleonova invazija na Rusijo|invaziji na Rusijo]]
* [[Lev Kirilovič Nariškin]], ruski bojar, diplomat in vodja zunanjepolitičnega resorja
* [[Lev Nikulin]], ruski (sovjetski) pisatelj
* [[Lev Oborin]], ruski pianist
* [[Lev Borisovič Okun|Lev Okun]], ruski (sovjetski) fizik
* [[Lev Perfilov]], ruski igralec
* [[Lev Petrovič Pitajevski|Lev Pitajevski]], rusko-italijanski fizik
* [[Lev Poljakov]], ruski igralec
* [[Lev Polugajevski]], ruski šahist
* [[Lev Ponikvar]], glasbenik
* [[Lev Ponomarjov]], ruski fizik, politični in družbeni aktivist (Memorial, Solidarnost)
* [[Lev Semjonovič Pontrjagin|Lev Pontrjagin]], ruski (sovjetski) matematik
* [[Lev Požar]], slovenski klinični psiholog, (skupinski) psihoterapevt
* [[Lev Prchala]], slovaški politik
* [[Lev Predan Kowarski]], slovenski filmski snemalec, gledališčnik?
* [[Lev Premru]], slovenski kemik in farmacevtski gospodarstvenik
* [[Lev Prigunov]], ruski igralec in slikar
* [[Lev Psahis]], izraelski šahist ruskega porekla
* [[Lev Pupis]], slovenski saksofonist
* [[Lev Nikitovič Puškarev]]/Puškarjov, ruski zgodovinar (1918-2019)
* [[Lev Razgon]] (1908-1999), ruski sovjetski novinar, pisatelj, politični zapornik in borec za človekove pravice
* [[Lev Semjonovič Rubinstein|Lev Rubinstein]]/Rubinštajn (1947-2024), ruski pesnik
* [[Lev Rudnev]], ruski (sovjetski) arhitekt
* [[Leon Rupnik|Lev Rupnik]], slovenski kolaboracionistični general in politik
* [[Lev Rus]], slovenski zmagovalec v deklamiranju decimalk števila π  pri nas (2019-državni rekord 3333 decimalk)
* [[Lev Iljič Rusinov]], ruski sovjetski fizik
* [[Lev Aleksandrovič Rusov]], ruski slikar, grafik, kipar 
* [[Lev Nikolajevič Seravin]] (1930–2010), ruski biolog, &lt;mark&gt;(proto)&lt;/mark&gt;zoolog in profesor
* [[Lev Skrbenský z Hříště|Lev Skrbenský]], češki kardinal
* [[Lev Smirnov]], predsednik Vrhovnega sodišča Sovjetske zveze
* [[Lev L. Spiro]], ameriški filmski in TV režiser
* [[Lev Sverdlin]], ruski igralec
* [[Lev Svetek]], slovenski pesnik, pravnik, partizan
* [[Leo Šavnik|Lev (Leo) Šavnik]], slovenski kirurg, onkolog
* [[Lev Vladimirovič Ščerba|Lev Ščerba]], ruski jezikoslovec
* [[Levin Šebek|Lev(in) Šebek]], slovenski psiholog
* [[Lev Izakovič Šestov|Lev Šestov]], ruski filozof
* [[Lev Šlosberg]], ruski opozicijski politik in aktivist
* [[Lev Genrihovič Šnireljman|Lev Šnirelman]], ruski (sovjetski) matematik
* Leon (Lev) Štorman, slovenski pripovednik
* [[Lev Šubnikov]], ruski sovjetski fizik, žrtev stalinističnih čistk
* [[Lev Aleksandrovič Švarc|Lev Švarc]], ruski (sovjetski) skladatelj
* [[Lev Aslanovič Tarasov|Lev Tarasov]] (armensko ''Levon Teresjan'' /franc. ps. [[Henri Troyat]]), francoski pisatelj armensko-ruskega porekla
* [[Lev Tarasov]] (1927-2003), ruski sovjetski nogometaš
* [[Lev Vasiljevič Tarasov]] (1934-), ruski fizik in pedagog
* [[Lev Tihomirov]], ruski sovjetski politik
* [[Lev Termen]]/[[Teremin|Leon T(h)eremin]], glasbeni izumitelj ruskega rodu
* [[Lev Tihomirov]], prvotno ruski revolucionar, ki je postal eden vodilnih konservativnih mislecev
* [[Lev Tolstoj]], ruski pisatelj in mislec
* [[Lev Trocki]], ruski revolucionar in politik
* [[Ferdinand Lev Tuma]] (1883—1961), slovenski zavarovalni strokovnjak in publicist
* [[Lev Vaidman]], rusko-izraelski fizik
* [[Lev Vidmar]], slovenski teoretični fizik
* [[Lev Vigotski]], ruski razvojni psiholog
* [[Lev Aleksejevič Voronin]], ruski sovjetski politik
* [[Lev Genadijevič Voronin]], ruski rokometaš
* [[Lev Zajkov]], ruski sovjetski politik
* [[Lev Žurbin]], ruski skladatelj

== Osebni praznik ==
V [[koledar]]ju je ime Lev skupaj z Leonom; [[god]] praznuje 20.februarja, [[19. april]]a ali [[10. november|10. novembra]].&lt;ref&gt;Reven, Zvonko, Kdaj goduješ? {{COBISS|ID=22203904}}&lt;/ref&gt;

== Glej tudi ==
*[[seznam osebnih imen na L]]
*[[Hotel Lev]]
*priimke [[Levi]], [[Levi]], [[Levy]], [[Lévy]], [[Löwy]] itd.

== Viri ==
{{sklici}}

[[Kategorija:Moška osebna imena]]</text>
      <sha1>p2kge7f1pwsf2xflwzdw7xmd0mlqf7e</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6774022</id>
      <parentid>6774020</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T22:38:10Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-44996-51</username>
        <id>264415</id>
      </contributor>
      <comment>/* Izvor imena */</comment>
      <origin>6774022</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8436" sha1="4oxo6f5vdh5sikor5qxq6j32x89igp5" xml:space="preserve">{{drugipomeni2|Lev}}
{{Osebno ime
|name = Lev
|image =
|imagesize =
|caption =
|pronunciation =
|gender = moški
|meaning = 
|region = latinsko ime 
|origin = Leonis
|name day = 19. april, 10. november, 20.februar
|related name =
|fotonotes =
}}

'''Lev''' je [[moški|moško]] [[osebno ime]], zlasti pri Rusih (večinoma judovskega rodu), tudi Slovencih in Čehih

== Izvor imena ==
[[Ime]] je krajša različica imena [[Leon]] (oz. njegove variante [[Leo]]).&lt;ref&gt;Keber, Janez, Leksikon imen {{COBISS|ID=57356032}}&lt;/ref&gt;

== Pogostost imena ==
Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] je bilo na dan [[31. december|31. decembra]] [[2007]] v [[Slovenija|Sloveniji]] število moških oseb z imenom Lev: 82.&lt;ref&gt;{{baza imen SURS|ime=Lev|spol=M}}&lt;/ref&gt; Decembra 2019 je bilo v Sloveniji 328 moških oseb z imenom Lev. 

'''Znane osebnosti s tem imenom:''' 

* [[Lev Alburt]], rusko-ameriški šahist
* [[Lev Ambrož Okorn]], slovenski slikar
* [[Lev Arcimovič]], ruski fizik
* [[Lev Arnštam]], ruski (sovjetski) filmski režiser
* [[Lev Konstantinovič Atamanov|Lev Atamanov]], ruski (sovjetski) filmski režiser
* [[Lev Baraškov]], ruski igralec in pevec popularne glasbe
* [[Leon Bebler|Lev (Leon) B(a)ebler]], slovenski nordijski kombinatorec
* [[Lev Dimitrijevič Beklemišev|Lev Beklemišev]], ruski matematik
* [[Lev Berg]] (Leo S. Berg), ruski biogeograf, biolog, ihtiolog
* [[Lev Borisov]], ruski igralec
* [[Lev Bregant]], slovenski pediater
* [[Lev Brunčko]], narodni delavec
* [[Lev Centrih]], slovenski zgodovinar in sociolog
* [[Andrej Cetinski]] - Lev, slovenski partizan, general in narodni heroj
* [[Lev Vladimirovič Čerepnin|Lev Čerepnin]], ruski zgodovinar
* [[Lavo Čermelj|Lavo (Leo, Lev) Čermelj]], slovenski narodni delavec, publicist in naravoslovec
* [[Lev Dejč]] ([[Leo Deutsch]]), ruski marksist in revolucionar, predhodnik ruske socialdemokracije
* [[Lev Detela]], slovenski pisatelj, pesnik, prevajalec in publicist
* [[Lev Durov]], ruski filmski igralec
* [[Lev Furlan Nosan]], strojnik (letalstvo)
* [[Lev Geržinič]], slovenski ekonomist
* [[Lev Petrovič Gorkov|Lev Gorkov]], rusko-ameriški fizik
* [[Lev Gorn]], rusko-ameriški igralec, fotograf in filmar
* [[Lev Gumiljov]], ruski zgodovinar, etnolog, antropolog
* [[Lev Emanujilovič Gurevič|Lev Gurevič]], ruski (sovjetski) astronom
* [[Lev Gutman]], rusko-nemški šahist
* [[Lev Jakubinski]], ruski literarni teoretik
* [[Lev Jašin]], ruski (sovjetski) nogometaš
* [[Lev Kamenjev]], ruski revolucionar in politik
* [[Lev Karahan]], ruski revolucionar in sovjetski diplomat armenskega rodu
* [[Lev Kekušev]], ruski arhitekt
* [[Lev Jefimovič Kerbel|Lev Kerbel]], ruski kipar
* [[Lev Konstantinovič Knipper|Lev Knipper]], ruski skladatelj
* [[Lev Abramovič Kofman]], rusko-kanadski kozmolog
* [[Lev Konovalov|Lev Nikolajevič Konovalov]], ruski znanstvenik
* Lev Kopelev, ruski literat
* [[Lev Kovačič]], slovenski partizan, družbenopolitični in društveni delavec
* [[Lev Kreft]], slovenski filozof estetik, publicist in politik
* [[Lev Vladimirovič Kulešov|Lev Kulešov]], ruski (sovjetski) filmski režiser, scenarist in teoretik
* [[Lev Kulidžanov]], ruski (sovjetski) filmski režiser armenskega rodu, eden od utemeljiteljev sodobne filmske montaže
* [[Lev Davidovič Landau|Lev Landau]], ruski (sovjetski) fizik  
* [[Lev Mihajlovič Levin|Lev Levin]], ruski (sovjetski) fizik  
* [[Lev Levin]], sovjetski kremeljski zdravnik judovskega rodu (justificiran)  
* Lev Lifschitz/Lifšic, ruski (umetnostni zgodovinar), muzealec
* [[Lev Nikolajevič Lipatov|Lev Lipatov]], ruski fizik
* [[Lev Mihajlovič Lopatin|Lev Lopatin]] (1855–1920), ruski filozof in psiholog  
* [[Lev Lunc]], ruski pisatelj
* [[Lev B Marn]], slovenski glasbenik  
* [[Lev T. Mastnak]] ([[Lev Mastnak Trobentar]]), slovenski dramaturg, scenarist, spletni urednik
* [[Lev Maškov]], ruski igralec  
* [[Lev Matajc|Lev (Leo) Matajc]], slovenski pediater
* [[Lev Mehlis]], sovjetski politik in politični komisar Rdeče armade med 2. sv.v.  
* [[Lev Menaše]], slovenski umetnostni zgodovinar
* [[Lev Milčinski]], slovenski psihiater, akademik
* [[Lev Mirski]], ruski režiser
* [[Lev Vladimirovič Misovski|Lev Misovski]], ruski (sovjetski) fizik
* [[Lev Modic]], slovenski publicist, politični delavec
* [[Lev Aleksandrovič Nariškin]], ruski general, ki se je boril proti [[Napoleon Bonaparte|Napoleonovi]] [[Napoleonova invazija na Rusijo|invaziji na Rusijo]]
* [[Lev Kirilovič Nariškin]], ruski bojar, diplomat in vodja zunanjepolitičnega resorja
* [[Lev Nikulin]], ruski (sovjetski) pisatelj
* [[Lev Oborin]], ruski pianist
* [[Lev Borisovič Okun|Lev Okun]], ruski (sovjetski) fizik
* [[Lev Perfilov]], ruski igralec
* [[Lev Petrovič Pitajevski|Lev Pitajevski]], rusko-italijanski fizik
* [[Lev Poljakov]], ruski igralec
* [[Lev Polugajevski]], ruski šahist
* [[Lev Ponikvar]], glasbenik
* [[Lev Ponomarjov]], ruski fizik, politični in družbeni aktivist (Memorial, Solidarnost)
* [[Lev Semjonovič Pontrjagin|Lev Pontrjagin]], ruski (sovjetski) matematik
* [[Lev Požar]], slovenski klinični psiholog, (skupinski) psihoterapevt
* [[Lev Prchala]], slovaški politik
* [[Lev Predan Kowarski]], slovenski filmski snemalec, gledališčnik?
* [[Lev Premru]], slovenski kemik in farmacevtski gospodarstvenik
* [[Lev Prigunov]], ruski igralec in slikar
* [[Lev Psahis]], izraelski šahist ruskega porekla
* [[Lev Pupis]], slovenski saksofonist
* [[Lev Nikitovič Puškarev]]/Puškarjov, ruski zgodovinar (1918-2019)
* [[Lev Razgon]] (1908-1999), ruski sovjetski novinar, pisatelj, politični zapornik in borec za človekove pravice
* [[Lev Semjonovič Rubinstein|Lev Rubinstein]]/Rubinštajn (1947-2024), ruski pesnik
* [[Lev Rudnev]], ruski (sovjetski) arhitekt
* [[Leon Rupnik|Lev Rupnik]], slovenski kolaboracionistični general in politik
* [[Lev Rus]], slovenski zmagovalec v deklamiranju decimalk števila π  pri nas (2019-državni rekord 3333 decimalk)
* [[Lev Iljič Rusinov]], ruski sovjetski fizik
* [[Lev Aleksandrovič Rusov]], ruski slikar, grafik, kipar 
* [[Lev Nikolajevič Seravin]] (1930–2010), ruski biolog, (proto-)zoolog in profesor
* [[Lev Skrbenský z Hříště|Lev Skrbenský]], češki nadškof in kardinal
* [[Lev Smirnov]], predsednik Vrhovnega sodišča Sovjetske zveze
* [[Lev L. Spiro]], ameriški filmski in TV režiser
* [[Lev Sverdlin]], ruski igralec
* [[Lev Svetek]], slovenski pesnik, pravnik, partizan
* [[Leo Šavnik|Lev (Leo) Šavnik]], slovenski kirurg, onkolog
* [[Lev Vladimirovič Ščerba|Lev Ščerba]], ruski jezikoslovec
* [[Levin Šebek|Lev(in) Šebek]], slovenski psiholog
* [[Lev Izakovič Šestov|Lev Šestov]], ruski filozof
* [[Lev Šlosberg]], ruski opozicijski politik in aktivist
* [[Lev Genrihovič Šnireljman|Lev Šnirelman]], ruski (sovjetski) matematik
* Leon (Lev) Štorman, slovenski pripovednik
* [[Lev Šubnikov]], ruski sovjetski fizik, žrtev stalinističnih čistk
* [[Lev Aleksandrovič Švarc|Lev Švarc]], ruski (sovjetski) skladatelj
* [[Lev Aslanovič Tarasov|Lev Tarasov]] (armensko ''Levon Teresjan'' /franc. ps. [[Henri Troyat]]), francoski pisatelj armensko-ruskega porekla
* [[Lev Tarasov]] (1927-2003), ruski sovjetski nogometaš
* [[Lev Vasiljevič Tarasov]] (1934-), ruski fizik in pedagog
* [[Lev Tihomirov]], ruski sovjetski politik
* [[Lev Termen]]/[[Teremin|Leon T(h)eremin]], glasbeni izumitelj ruskega rodu
* [[Lev Tihomirov]], prvotno ruski revolucionar, ki je postal eden vodilnih konservativnih mislecev
* [[Lev Tolstoj]], ruski pisatelj in mislec
* [[Lev Trocki]], ruski revolucionar in politik
* [[Ferdinand Lev Tuma]] (1883—1961), slovenski zavarovalni strokovnjak in publicist
* [[Lev Vaidman]], rusko-izraelski fizik
* [[Lev Vidmar]], slovenski teoretični fizik
* [[Lev Vigotski]], ruski razvojni psiholog
* [[Lev Aleksejevič Voronin]], ruski sovjetski politik
* [[Lev Genadijevič Voronin]], ruski rokometaš
* [[Lev Zajkov]], ruski sovjetski politik
* [[Lev Žurbin]], ruski skladatelj

== Osebni praznik ==
V [[koledar]]ju je ime Lev skupaj z Leonom; [[god]] praznuje 20.februarja, [[19. april]]a ali [[10. november|10. novembra]].&lt;ref&gt;Reven, Zvonko, Kdaj goduješ? {{COBISS|ID=22203904}}&lt;/ref&gt;

== Glej tudi ==
*[[seznam osebnih imen na L]]
*[[Hotel Lev]]
*priimke [[Levi]], [[Levi]], [[Levy]], [[Lévy]], [[Löwy]] itd.

== Viri ==
{{sklici}}

[[Kategorija:Moška osebna imena]]</text>
      <sha1>4oxo6f5vdh5sikor5qxq6j32x89igp5</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6774023</id>
      <parentid>6774022</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T22:39:05Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-44996-51</username>
        <id>264415</id>
      </contributor>
      <origin>6774023</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8421" sha1="8qvbp3x7rz1gep4hi3q87shbnr50afm" xml:space="preserve">{{drugipomeni2|Lev}}
{{Osebno ime
|name = Lev
|image =
|imagesize =
|caption =
|pronunciation =
|gender = moški
|meaning = 
|region = latinsko ime 
|origin = Leonis
|name day = 19. april, 10. november, 20.februar
|related name =
|fotonotes =
}}

'''Lev''' je [[moški|moško]] [[osebno ime]], zlasti pri Rusih (večinoma judovskega rodu), tudi Slovencih in Čehih

== Izvor imena ==
[[Ime]] je krajša različica imena [[Leon]] (oz. njegove variante [[Leo]]).&lt;ref&gt;Keber, Janez, Leksikon imen {{COBISS|ID=57356032}}&lt;/ref&gt;

== Pogostost imena ==
Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] je bilo na dan [[31. december|31. decembra]] [[2007]] v [[Slovenija|Sloveniji]] število moških oseb z imenom Lev: 82.&lt;ref&gt;{{baza imen SURS|ime=Lev|spol=M}}&lt;/ref&gt; Decembra 2019 je bilo v Sloveniji 328 moških oseb z imenom Lev. 

'''Znane osebnosti s tem imenom:''' 

* [[Lev Alburt]], rusko-ameriški šahist
* [[Lev Ambrož Okorn]], slovenski slikar
* [[Lev Arcimovič]], ruski fizik
* [[Lev Arnštam]], ruski (sovjetski) filmski režiser
* [[Lev Konstantinovič Atamanov|Lev Atamanov]], ruski (sovjetski) filmski režiser
* [[Lev Baraškov]], ruski igralec in pevec popularne glasbe
* [[Leon Bebler|Lev (Leon) B(a)ebler]], slovenski nordijski kombinatorec
* [[Lev Dimitrijevič Beklemišev|Lev Beklemišev]], ruski matematik
* [[Lev Berg]] (Leo S. Berg), ruski biogeograf, biolog, ihtiolog
* [[Lev Borisov]], ruski igralec
* [[Lev Bregant]], slovenski pediater
* [[Lev Brunčko]], narodni delavec
* [[Lev Centrih]], slovenski zgodovinar in sociolog
* [[Andrej Cetinski]] - Lev, slovenski partizan, general in narodni heroj
* [[Lev Vladimirovič Čerepnin|Lev Čerepnin]], ruski zgodovinar
* [[Lavo Čermelj|Lavo (Leo, Lev) Čermelj]], slovenski narodni delavec, publicist in naravoslovec
* [[Lev Dejč]] ([[Leo Deutsch]]), ruski marksist in revolucionar, predhodnik ruske socialdemokracije
* [[Lev Detela]], slovenski pisatelj, pesnik, prevajalec in publicist
* [[Lev Durov]], ruski filmski igralec
* [[Lev Furlan Nosan]], strojnik (letalstvo)
* [[Lev Geržinič]], slovenski ekonomist
* [[Lev Petrovič Gorkov|Lev Gorkov]], rusko-ameriški fizik
* [[Lev Gorn]], rusko-ameriški igralec, fotograf in filmar
* [[Lev Gumiljov]], ruski zgodovinar, etnolog, antropolog
* [[Lev Emanujilovič Gurevič|Lev Gurevič]], ruski (sovjetski) astronom
* [[Lev Gutman]], rusko-nemški šahist
* [[Lev Jakubinski]], ruski literarni teoretik
* [[Lev Jašin]], ruski (sovjetski) nogometaš
* [[Lev Kamenjev]], ruski revolucionar in politik
* [[Lev Karahan]], ruski revolucionar in sovjetski diplomat armenskega rodu
* [[Lev Kekušev]], ruski arhitekt
* [[Lev Jefimovič Kerbel|Lev Kerbel]], ruski kipar
* [[Lev Konstantinovič Knipper|Lev Knipper]], ruski skladatelj
* [[Lev Abramovič Kofman]], rusko-kanadski kozmolog
* [[Lev Konovalov|Lev Nikolajevič Konovalov]], ruski znanstvenik
* Lev Kopelev, ruski literat
* [[Lev Kovačič]], slovenski partizan, družbenopolitični in društveni delavec
* [[Lev Kreft]], slovenski filozof estetik, publicist in politik
* [[Lev Vladimirovič Kulešov|Lev Kulešov]], ruski (sovjetski) filmski režiser, scenarist in teoretik
* [[Lev Kulidžanov]], ruski (sovjetski) filmski režiser armenskega rodu, eden od utemeljiteljev sodobne filmske montaže
* [[Lev Davidovič Landau|Lev Landau]], ruski (sovjetski) fizik  
* [[Lev Mihajlovič Levin|Lev Levin]], ruski (sovjetski) fizik  
* [[Lev Levin]], sovjetski kremeljski zdravnik judovskega rodu (justificiran)  
* Lev Lifschitz/Lifšic, ruski (umetnostni zgodovinar), muzealec
* [[Lev Nikolajevič Lipatov|Lev Lipatov]], ruski fizik
* [[Lev Mihajlovič Lopatin|Lev Lopatin]] (1855–1920), ruski filozof in psiholog  
* [[Lev Lunc]], ruski pisatelj
* [[Lev B Marn]], slovenski glasbenik  
* [[Lev T. Mastnak]] ([[Lev Mastnak Trobentar]]), slovenski dramaturg, scenarist, spletni urednik
* [[Lev Maškov]], ruski igralec  
* [[Lev Matajc|Lev (Leo) Matajc]], slovenski pediater
* [[Lev Mehlis]], sovjetski politik in politični komisar Rdeče armade med 2. sv.v.  
* [[Lev Menaše]], slovenski umetnostni zgodovinar
* [[Lev Milčinski]], slovenski psihiater, akademik
* [[Lev Mirski]], ruski režiser
* [[Lev Vladimirovič Misovski|Lev Misovski]], ruski (sovjetski) fizik
* [[Lev Modic]], slovenski publicist, politični delavec
* [[Lev Aleksandrovič Nariškin]], ruski general, ki se je boril proti [[Napoleon Bonaparte|Napoleonovi]] [[Napoleonova invazija na Rusijo|invaziji na Rusijo]]
* [[Lev Kirilovič Nariškin]], ruski bojar, diplomat in vodja zunanjepolitičnega resorja
* [[Lev Nikulin]], ruski (sovjetski) pisatelj
* [[Lev Oborin]], ruski pianist
* [[Lev Borisovič Okun|Lev Okun]], ruski (sovjetski) fizik
* [[Lev Perfilov]], ruski igralec
* [[Lev Petrovič Pitajevski|Lev Pitajevski]], rusko-italijanski fizik
* [[Lev Poljakov]], ruski igralec
* [[Lev Polugajevski]], ruski šahist
* [[Lev Ponikvar]], glasbenik
* [[Lev Ponomarjov]], ruski fizik, politični in družbeni aktivist (Memorial, Solidarnost)
* [[Lev Semjonovič Pontrjagin|Lev Pontrjagin]], ruski (sovjetski) matematik
* [[Lev Požar]], slovenski klinični psiholog, (skupinski) psihoterapevt
* [[Lev Prchala]], slovaški politik
* [[Lev Predan Kowarski]], slovenski filmski snemalec, gledališčnik?
* [[Lev Premru]], slovenski kemik in farmacevtski gospodarstvenik
* [[Lev Prigunov]], ruski igralec in slikar
* [[Lev Psahis]], izraelski šahist ruskega porekla
* [[Lev Pupis]], slovenski saksofonist
* [[Lev Nikitovič Puškarev]]/Puškarjov, ruski zgodovinar (1918-2019)
* [[Lev Razgon]] (1908-1999), ruski sovjetski novinar, pisatelj, politični zapornik in borec za človekove pravice
* [[Lev Semjonovič Rubinstein|Lev Rubinstein]]/Rubinštajn (1947-2024), ruski pesnik
* [[Lev Rudnev]], ruski (sovjetski) arhitekt
* [[Leon Rupnik|Lev Rupnik]], slovenski kolaboracionistični general in politik
* [[Lev Rus]], slovenski zmagovalec v deklamiranju decimalk števila π  pri nas (2019-državni rekord 3333 decimalk)
* [[Lev Iljič Rusinov]], ruski sovjetski fizik
* [[Lev Aleksandrovič Rusov]], ruski slikar, grafik, kipar 
* [[Lev Nikolajevič Seravin]] (1930–2010), ruski biolog, (proto-)zoolog in profesor
* [[Lev Skrbenský z Hříště]], češki nadškof in kardinal
* [[Lev Smirnov]], predsednik Vrhovnega sodišča Sovjetske zveze
* [[Lev L. Spiro]], ameriški filmski in TV režiser
* [[Lev Sverdlin]], ruski igralec
* [[Lev Svetek]], slovenski pesnik, pravnik, partizan
* [[Leo Šavnik|Lev (Leo) Šavnik]], slovenski kirurg, onkolog
* [[Lev Vladimirovič Ščerba|Lev Ščerba]], ruski jezikoslovec
* [[Levin Šebek|Lev(in) Šebek]], slovenski psiholog
* [[Lev Izakovič Šestov|Lev Šestov]], ruski filozof
* [[Lev Šlosberg]], ruski opozicijski politik in aktivist
* [[Lev Genrihovič Šnireljman|Lev Šnirelman]], ruski (sovjetski) matematik
* Leon (Lev) Štorman, slovenski pripovednik
* [[Lev Šubnikov]], ruski sovjetski fizik, žrtev stalinističnih čistk
* [[Lev Aleksandrovič Švarc|Lev Švarc]], ruski (sovjetski) skladatelj
* [[Lev Aslanovič Tarasov|Lev Tarasov]] (armensko ''Levon Teresjan'' /franc. ps. [[Henri Troyat]]), francoski pisatelj armensko-ruskega porekla
* [[Lev Tarasov]] (1927-2003), ruski sovjetski nogometaš
* [[Lev Vasiljevič Tarasov]] (1934-), ruski fizik in pedagog
* [[Lev Tihomirov]], ruski sovjetski politik
* [[Lev Termen]]/[[Teremin|Leon T(h)eremin]], glasbeni izumitelj ruskega rodu
* [[Lev Tihomirov]], prvotno ruski revolucionar, ki je postal eden vodilnih konservativnih mislecev
* [[Lev Tolstoj]], ruski pisatelj in mislec
* [[Lev Trocki]], ruski revolucionar in politik
* [[Ferdinand Lev Tuma]] (1883—1961), slovenski zavarovalni strokovnjak in publicist
* [[Lev Vaidman]], rusko-izraelski fizik
* [[Lev Vidmar]], slovenski teoretični fizik
* [[Lev Vigotski]], ruski razvojni psiholog
* [[Lev Aleksejevič Voronin]], ruski sovjetski politik
* [[Lev Genadijevič Voronin]], ruski rokometaš
* [[Lev Zajkov]], ruski sovjetski politik
* [[Lev Žurbin]], ruski skladatelj

== Osebni praznik ==
V [[koledar]]ju je ime Lev skupaj z Leonom; [[god]] praznuje 20.februarja, [[19. april]]a ali [[10. november|10. novembra]].&lt;ref&gt;Reven, Zvonko, Kdaj goduješ? {{COBISS|ID=22203904}}&lt;/ref&gt;

== Glej tudi ==
*[[seznam osebnih imen na L]]
*[[Hotel Lev]]
*priimke [[Levi]], [[Levi]], [[Levy]], [[Lévy]], [[Löwy]] itd.

== Viri ==
{{sklici}}

[[Kategorija:Moška osebna imena]]</text>
      <sha1>8qvbp3x7rz1gep4hi3q87shbnr50afm</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6774025</id>
      <parentid>6774023</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T22:52:51Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-44996-51</username>
        <id>264415</id>
      </contributor>
      <comment>/* Pogostost imena */</comment>
      <origin>6774025</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8522" sha1="jhihuaujoxq4p9qo09ee0wfzzel16n4" xml:space="preserve">{{drugipomeni2|Lev}}
{{Osebno ime
|name = Lev
|image =
|imagesize =
|caption =
|pronunciation =
|gender = moški
|meaning = 
|region = latinsko ime 
|origin = Leonis
|name day = 19. april, 10. november, 20.februar
|related name =
|fotonotes =
}}

'''Lev''' je [[moški|moško]] [[osebno ime]], zlasti pri Rusih (večinoma judovskega rodu), tudi Slovencih in Čehih

== Izvor imena ==
[[Ime]] je krajša različica imena [[Leon]] (oz. njegove variante [[Leo]]).&lt;ref&gt;Keber, Janez, Leksikon imen {{COBISS|ID=57356032}}&lt;/ref&gt;

== Pogostost imena ==
Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] je bilo na dan [[31. december|31. decembra]] [[2007]] v [[Slovenija|Sloveniji]] število moških oseb z imenom Lev: 82.&lt;ref&gt;{{baza imen SURS|ime=Lev|spol=M}}&lt;/ref&gt; Decembra 2019 je bilo v Sloveniji 328 moških oseb z imenom Lev. 

'''Znane osebnosti s tem imenom:''' 

* [[Lev Alburt]], rusko-ameriški šahist
* [[Lev Ambrož Okorn]], slovenski slikar
* [[Lev Arcimovič]], ruski fizik
* [[Lev Arnštam]], ruski (sovjetski) filmski režiser
* [[Lev Konstantinovič Atamanov|Lev Atamanov]], ruski (sovjetski) filmski režiser
* [[Lev Baraškov]], ruski igralec in pevec popularne glasbe
* [[Leon Bebler|Lev (Leon) B(a)ebler]], slovenski nordijski kombinatorec
* [[Lev Dimitrijevič Beklemišev|Lev Beklemišev]], ruski matematik
* [[Lev Berg]] (Leo S. Berg), ruski biogeograf, biolog, ihtiolog
* [[Lev Borisov]], ruski igralec
* [[Lev Bregant]], slovenski pediater
* [[Lev Brunčko]], narodni delavec
* [[Lev Centrih]], slovenski zgodovinar in sociolog
* [[Andrej Cetinski]] - Lev, slovenski partizan, general in narodni heroj
* [[Lev Vladimirovič Čerepnin|Lev Čerepnin]], ruski zgodovinar
* [[Lavo Čermelj|Lavo (Leo, Lev) Čermelj]], slovenski narodni delavec, publicist in naravoslovec
* [[Lev Dejč]] ([[Leo Deutsch]]), ruski marksist in revolucionar, predhodnik ruske socialdemokracije
* [[Lev Detela]], slovenski pisatelj, pesnik, prevajalec in publicist
* [[Lev Durov]], ruski filmski igralec
* [[Lev Furlan Nosan]], strojnik (letalstvo)
* [[Lev Geržinič]], slovenski ekonomist
* [[Lev Petrovič Gorkov|Lev Gorkov]], rusko-ameriški fizik
* [[Lev Gorn]], rusko-ameriški igralec, fotograf in filmar
* [[Lev Gumiljov]], ruski zgodovinar, etnolog, antropolog
* [[Lev Emanujilovič Gurevič|Lev Gurevič]], ruski (sovjetski) astronom
* [[Lev Gutman]], rusko-nemški šahist
* [[Lev Jakubinski]], ruski literarni teoretik
* [[Lev Jašin]], ruski (sovjetski) nogometaš
* [[Lev Kamenjev]], ruski revolucionar in politik
* [[Lev Karahan]], ruski revolucionar in sovjetski diplomat armenskega rodu
* [[Lev Kekušev]], ruski arhitekt
* [[Lev Jefimovič Kerbel|Lev Kerbel]], ruski kipar
* [[Lev Konstantinovič Knipper|Lev Knipper]], ruski skladatelj
* [[Lev Abramovič Kofman]], rusko-kanadski kozmolog
* [[Lev Konovalov|Lev Nikolajevič Konovalov]], ruski znanstvenik
* Lev Kopelev, ruski literat
* [[Lev Kovačič]], slovenski partizan, družbenopolitični in društveni delavec
* [[Lev Kreft]], slovenski filozof estetik, publicist in politik
* [[Lev Vladimirovič Kulešov|Lev Kulešov]], ruski (sovjetski) filmski režiser, scenarist in teoretik
* [[Lev Kulidžanov]], ruski (sovjetski) filmski režiser armenskega rodu, eden od utemeljiteljev sodobne filmske montaže
* [[Lev Davidovič Landau|Lev Landau]], ruski (sovjetski) fizik  
* [[Lev Mihajlovič Levin|Lev Levin]], ruski (sovjetski) fizik  
* [[Lev Levin]], sovjetski kremeljski zdravnik judovskega rodu (justificiran)  
* Lev Lifschitz/Lifšic, ruski (umetnostni zgodovinar), muzealec
* [[Lev Nikolajevič Lipatov|Lev Lipatov]], ruski fizik
* [[Lev Mihajlovič Lopatin|Lev Lopatin]] (1855–1920), ruski filozof in psiholog  
* [[Lev Lunc]], ruski pisatelj
* [[Lev B Marn]], slovenski glasbenik  
* [[Lev T. Mastnak]] ([[Lev Mastnak Trobentar]]), slovenski dramaturg, scenarist, spletni urednik
* [[Lev Maškov]], ruski igralec  
* [[Lev Matajc|Lev (Leo) Matajc]], slovenski pediater
* [[Lev Mehlis]], sovjetski politik in politični komisar Rdeče armade med 2. sv.v.  
* [[Lev Menaše]], slovenski umetnostni zgodovinar
* [[Lev Milčinski]], slovenski psihiater, akademik
* [[Lev Mirski]], ruski režiser
* [[Lev Vladimirovič Misovski|Lev Misovski]], ruski (sovjetski) fizik
* [[Lev Modic]], slovenski publicist, politični delavec
* [[Lev Aleksandrovič Nariškin]], ruski general, ki se je boril proti [[Napoleon Bonaparte|Napoleonovi]] [[Napoleonova invazija na Rusijo|invaziji na Rusijo]]
* [[Lev Kirilovič Nariškin]], ruski bojar, diplomat in vodja zunanjepolitičnega resorja
* [[Lev Nikulin]], ruski (sovjetski) pisatelj
* [[Lev Oborin]], ruski pianist
* [[Lev Borisovič Okun|Lev Okun]], ruski (sovjetski) fizik
* [[Lev Perfilov]], ruski igralec
* [[Lev Petrovič Pitajevski|Lev Pitajevski]], rusko-italijanski fizik
* [[Lev Poljakov]], ruski igralec
* [[Lev Polugajevski]], ruski šahist
* [[Lev Ponikvar]], glasbenik
* [[Lev Ponomarjov]], ruski fizik, politični in družbeni aktivist (Memorial, Solidarnost)
* [[Lev Semjonovič Pontrjagin|Lev Pontrjagin]], ruski (sovjetski) matematik
* [[Lev Požar]], slovenski klinični psiholog, (skupinski) psihoterapevt
* [[Lev Prchala]], slovaški politik
* [[Lev Predan Kowarski]], slovenski filmski snemalec, gledališčnik?
* [[Lev Premru]], slovenski kemik in farmacevtski gospodarstvenik
* [[Lev Prigunov]], ruski igralec in slikar
* [[Lev Psahis]], izraelski šahist ruskega porekla
* [[Lev Pupis]], slovenski saksofonist
* [[Lev Nikitovič Puškarev]]/Puškarjov, ruski zgodovinar (1918-2019)
* [[Lev Razgon]] (1908-1999), ruski sovjetski novinar, pisatelj, politični zapornik in borec za človekove pravice
* [[Lev Semjonovič Rubinstein|Lev Rubinstein]]/Rubinštajn (1947-2024), ruski pesnik
* [[Lev Rudnev]], ruski (sovjetski) arhitekt
* [[Leon Rupnik|Lev Rupnik]], slovenski kolaboracionistični general in politik
* [[Lev Rus]], slovenski zmagovalec v deklamiranju decimalk števila π  pri nas (2019-državni rekord 3333 decimalk)
* [[Lev Iljič Rusinov]], ruski sovjetski fizik
* [[Lev Aleksandrovič Rusov]], ruski slikar, grafik, kipar 
* [[Lev Nikolajevič Seravin]] (1930–2010), ruski biolog, (proto-)zoolog in profesor
* [[Lev Skrbenský z Hříště]], češki nadškof in kardinal
* [[Lev Smirnov]], predsednik Vrhovnega sodišča Sovjetske zveze
* [[Lev L. Spiro]], ameriški filmski in TV režiser
* [[Lev Sverdlin]], ruski igralec
* [[Lev Svetek]], slovenski pesnik, pravnik, partizan
* [[Leo Šavnik|Lev (Leo) Šavnik]], slovenski kirurg, onkolog
* [[Lev Vladimirovič Ščerba|Lev Ščerba]], ruski jezikoslovec
* [[Levin Šebek|Lev(in) Šebek]], slovenski psiholog
* [[Lev Izakovič Šestov|Lev Šestov]], ruski filozof
* [[Lev Šlosberg]], ruski opozicijski politik in aktivist
* [[Lev Genrihovič Šnireljman|Lev Šnirelman]], ruski (sovjetski) matematik
* Leon (Lev) Štorman, slovenski pripovednik
* [[Lev Šubnikov]], ruski sovjetski fizik, žrtev stalinističnih čistk
* [[Lev Aleksandrovič Švarc|Lev Švarc]], ruski (sovjetski) skladatelj
* [[Leonid Švarcman|Lev Aronovič Švarcman]], sovjetski filmski animator judovsko-beloruskega rodu
* [[Lev Aslanovič Tarasov|Lev Tarasov]] (armensko ''Levon Teresjan'' /franc. ps. [[Henri Troyat]]), francoski pisatelj armensko-ruskega porekla
* [[Lev Tarasov]] (1927-2003), ruski sovjetski nogometaš
* [[Lev Vasiljevič Tarasov]] (1934-), ruski fizik in pedagog
* [[Lev Tihomirov]], ruski sovjetski politik
* [[Lev Termen]]/[[Teremin|Leon T(h)eremin]], glasbeni izumitelj ruskega rodu
* [[Lev Tihomirov]], prvotno ruski revolucionar, ki je postal eden vodilnih konservativnih mislecev
* [[Lev Tolstoj]], ruski pisatelj in mislec
* [[Lev Trocki]], ruski revolucionar in politik
* [[Ferdinand Lev Tuma]] (1883—1961), slovenski zavarovalni strokovnjak in publicist
* [[Lev Vaidman]], rusko-izraelski fizik
* [[Lev Vidmar]], slovenski teoretični fizik
* [[Lev Vigotski]], ruski razvojni psiholog
* [[Lev Aleksejevič Voronin]], ruski sovjetski politik
* [[Lev Genadijevič Voronin]], ruski rokometaš
* [[Lev Zajkov]], ruski sovjetski politik
* [[Lev Žurbin]], ruski skladatelj

== Osebni praznik ==
V [[koledar]]ju je ime Lev skupaj z Leonom; [[god]] praznuje 20.februarja, [[19. april]]a ali [[10. november|10. novembra]].&lt;ref&gt;Reven, Zvonko, Kdaj goduješ? {{COBISS|ID=22203904}}&lt;/ref&gt;

== Glej tudi ==
*[[seznam osebnih imen na L]]
*[[Hotel Lev]]
*priimke [[Levi]], [[Levi]], [[Levy]], [[Lévy]], [[Löwy]] itd.

== Viri ==
{{sklici}}

[[Kategorija:Moška osebna imena]]</text>
      <sha1>jhihuaujoxq4p9qo09ee0wfzzel16n4</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6774027</id>
      <parentid>6774025</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T23:13:16Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-44996-51</username>
        <id>264415</id>
      </contributor>
      <comment>/* Izvor imena */</comment>
      <origin>6774027</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8555" sha1="6xpy94m08q9lnc4fyz1a7yjlbiclxkp" xml:space="preserve">{{drugipomeni2|Lev}}
{{Osebno ime
|name = Lev
|image =
|imagesize =
|caption =
|pronunciation =
|gender = moški
|meaning = 
|region = latinsko ime 
|origin = Leonis
|name day = 19. april, 10. november, 20.februar
|related name =
|fotonotes =
}}

'''Lev''' je [[moški|moško]] [[osebno ime]], zlasti pri Rusih (večinoma judovskega rodu), tudi Slovencih in Čehih

== Izvor imena ==
[[Ime]] je krajša različica imena [[Leon]] (oz. njegove variante [[Leo]]).&lt;ref&gt;Keber, Janez, Leksikon imen {{COBISS|ID=57356032}}&lt;/ref&gt;

== Pogostost imena ==
Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] je bilo na dan [[31. december|31. decembra]] [[2007]] v [[Slovenija|Sloveniji]] število moških oseb z imenom Lev: 82.&lt;ref&gt;{{baza imen SURS|ime=Lev|spol=M}}&lt;/ref&gt; Decembra 2019 je bilo v Sloveniji 328 moških oseb z imenom Lev. 

'''Znane osebnosti s tem imenom:''' 

* [[Lev Alburt]], rusko-ameriški šahist
* [[Lev Ambrož Okorn]], slovenski slikar
* [[Lev Arcimovič]], ruski fizik
* [[Lev Arnštam]], ruski (sovjetski) filmski režiser
* [[Lev Konstantinovič Atamanov|Lev Atamanov]], ruski (sovjetski) filmski režiser
* [[Lev Baraškov]], ruski igralec in pevec popularne glasbe
* [[Leon Bebler|Lev (Leon) B(a)ebler]], slovenski nordijski kombinatorec
* [[Lev Dimitrijevič Beklemišev|Lev Beklemišev]], ruski matematik
* [[Lev Berg]] (Leo S. Berg), ruski biogeograf, biolog, ihtiolog
* [[Lev Borisov]], ruski igralec
* [[Lev Bregant]], slovenski pediater
* [[Lev Brunčko]], narodni delavec
* [[Lev Centrih]], slovenski zgodovinar in sociolog
* [[Andrej Cetinski]] - Lev, slovenski partizan, general in narodni heroj
* [[Lev Vladimirovič Čerepnin|Lev Čerepnin]], ruski zgodovinar
* [[Lavo Čermelj|Lavo (Leo, Lev) Čermelj]], slovenski narodni delavec, publicist in naravoslovec
* [[Lev Dejč]] ([[Leo Deutsch]]), ruski marksist in revolucionar, predhodnik ruske socialdemokracije
* [[Lev Detela]], slovenski pisatelj, pesnik, prevajalec in publicist
* [[Lev Durov]], ruski filmski igralec
* [[Lev Furlan Nosan]], strojnik (letalstvo)
* [[Lev Geržinič]], slovenski ekonomist
* [[Lev Petrovič Gorkov|Lev Gorkov]], rusko-ameriški fizik
* [[Lev Gorn]], rusko-ameriški igralec, fotograf in filmar
* [[Lev Gumiljov]], ruski zgodovinar, etnolog, antropolog
* [[Lev Emanujilovič Gurevič|Lev Gurevič]], ruski (sovjetski) astronom
* [[Lev Gutman]], rusko-nemški šahist
* [[Lev Jakubinski]], ruski literarni teoretik
* [[Lev Jašin]], ruski (sovjetski) nogometaš
* [[Lev Kamenjev]], ruski revolucionar in politik
* [[Lev Karahan]], ruski revolucionar in sovjetski diplomat armenskega rodu
* [[Lev Kekušev]], ruski arhitekt
* [[Lev Jefimovič Kerbel|Lev Kerbel]], ruski kipar
* [[Lev Konstantinovič Knipper|Lev Knipper]], ruski skladatelj
* [[Lev Abramovič Kofman]], rusko-kanadski kozmolog
* [[Lev Konovalov|Lev Nikolajevič Konovalov]], ruski znanstvenik
* Lev Kopelev, ruski literat
* [[Lev Kovačič]], slovenski partizan, družbenopolitični in društveni delavec
* [[Lev Kreft]], slovenski filozof estetik, publicist in politik
* [[Lev Vladimirovič Kulešov|Lev Kulešov]], ruski (sovjetski) filmski režiser, scenarist in teoretik
* [[Lev Kulidžanov]], ruski (sovjetski) filmski režiser armenskega rodu, eden od utemeljiteljev sodobne filmske montaže
* [[Lev Davidovič Landau|Lev Landau]], ruski (sovjetski) fizik  
* [[Lev Mihajlovič Levin|Lev Levin]], ruski (sovjetski) fizik  
* [[Lev Levin]], sovjetski kremeljski zdravnik judovskega rodu (justificiran)  
* Lev Lifschitz/Lifšic, ruski (umetnostni zgodovinar), muzealec
* [[Lev Nikolajevič Lipatov|Lev Lipatov]], ruski fizik
* [[Lev Mihajlovič Lopatin|Lev Lopatin]] (1855–1920), ruski filozof in psiholog  
* [[Lev Lunc]], ruski pisatelj
* [[Lev B Marn]], slovenski glasbenik  
* [[Lev T. Mastnak]] ([[Lev Mastnak Trobentar]]), slovenski dramaturg, scenarist, spletni urednik
* [[Lev Maškov]], ruski igralec  
* [[Lev Matajc|Lev (Leo) Matajc]], slovenski pediater
* [[Lev Mehlis]], sovjetski politik in politični komisar Rdeče armade med 2. sv.v.  
* [[Lev Menaše]], slovenski umetnostni zgodovinar
* [[Lev Milčinski]], slovenski psihiater, akademik
* [[Lev Mirski]], ruski režiser
* [[Lev Vladimirovič Misovski|Lev Misovski]], ruski (sovjetski) fizik
* [[Lev Modic]], slovenski publicist, politični delavec
* [[Lev Aleksandrovič Nariškin]], ruski general, ki se je boril proti [[Napoleon Bonaparte|Napoleonovi]] [[Napoleonova invazija na Rusijo|invaziji na Rusijo]]
* [[Lev Kirilovič Nariškin]], ruski bojar, diplomat in vodja zunanjepolitičnega resorja
* [[Lev Nikulin]], ruski (sovjetski) pisatelj
* [[Lev Oborin]], ruski pianist
* [[Lev Borisovič Okun|Lev Okun]], ruski (sovjetski) fizik
* [[Lev Perfilov]], ruski igralec
* [[Lev Petrovič Pitajevski|Lev Pitajevski]], rusko-italijanski fizik
* [[Lev Poljakov]], ruski igralec
* [[Lev Polugajevski]], ruski šahist
* [[Lev Ponikvar]], slovenski glasbenik (multiinstrumentalist)
* [[Lev Ponomarjov]], ruski fizik, politični in družbeni aktivist (Memorial, Solidarnost)
* [[Lev Semjonovič Pontrjagin|Lev Pontrjagin]], ruski (sovjetski) matematik
* [[Lev Požar]], slovenski klinični psiholog, (skupinski) psihoterapevt
* [[Lev Prchala]], slovaški politik
* [[Lev Predan Kowarski]], slovenski filmski snemalec, gledališčnik?
* [[Lev Premru]], slovenski kemik in farmacevtski gospodarstvenik
* [[Lev Prigunov]], ruski igralec in slikar
* [[Lev Psahis]], izraelski šahist ruskega porekla
* [[Lev Pupis]], slovenski saksofonist
* [[Lev Nikitovič Puškarev]]/Puškarjov, ruski zgodovinar (1918-2019)
* [[Lev Razgon]] (1908-1999), ruski sovjetski novinar, pisatelj, politični zapornik in borec za človekove pravice
* [[Lev Semjonovič Rubinstein|Lev Rubinstein]]/Rubinštajn (1947-2024), ruski pesnik
* [[Lev Rudnev]], ruski (sovjetski) arhitekt
* [[Leon Rupnik|Lev Rupnik]], slovenski kolaboracionistični general in politik
* [[Lev Rus]], slovenski zmagovalec v deklamiranju decimalk števila π  pri nas (2019-državni rekord 3333 decimalk)
* [[Lev Iljič Rusinov]], ruski sovjetski fizik
* [[Lev Aleksandrovič Rusov]], ruski slikar, grafik, kipar 
* [[Lev Nikolajevič Seravin]] (1930–2010), ruski biolog, (proto-)zoolog in profesor
* [[Lev Skrbenský z Hříště]], češki nadškof in kardinal
* [[Lev Smirnov]], predsednik Vrhovnega sodišča Sovjetske zveze
* [[Lev L. Spiro]], ameriški filmski in TV režiser
* [[Lev Sverdlin]], ruski igralec
* [[Lev Svetek]], slovenski pesnik, pravnik, partizan
* [[Leo Šavnik|Lev (Leo) Šavnik]], slovenski kirurg, onkolog
* [[Lev Vladimirovič Ščerba|Lev Ščerba]], ruski jezikoslovec
* [[Levin Šebek|Lev(in) Šebek]], slovenski psiholog
* [[Lev Izakovič Šestov|Lev Šestov]], ruski filozof
* [[Lev Šlosberg]], ruski opozicijski politik in aktivist
* [[Lev Genrihovič Šnireljman|Lev Šnirelman]], ruski (sovjetski) matematik
* Leon (Lev) Štorman, slovenski pripovednik
* [[Lev Šubnikov]], ruski sovjetski fizik, žrtev stalinističnih čistk
* [[Lev Aleksandrovič Švarc|Lev Švarc]], ruski (sovjetski) skladatelj
* [[Leonid Švarcman|Lev Aronovič Švarcman]], sovjetski filmski animator judovsko-beloruskega rodu
* [[Lev Aslanovič Tarasov|Lev Tarasov]] (armensko ''Levon Teresjan'' /franc. ps. [[Henri Troyat]]), francoski pisatelj armensko-ruskega porekla
* [[Lev Tarasov]] (1927-2003), ruski sovjetski nogometaš
* [[Lev Vasiljevič Tarasov]] (1934-), ruski fizik in pedagog
* [[Lev Tihomirov]], ruski sovjetski politik
* [[Lev Termen]]/[[Teremin|Leon T(h)eremin]], glasbeni izumitelj ruskega rodu
* [[Lev Tihomirov]], prvotno ruski revolucionar, ki je postal eden vodilnih konservativnih mislecev
* [[Lev Tolstoj]], ruski pisatelj in mislec
* [[Lev Trocki]], ruski revolucionar in politik
* [[Ferdinand Lev Tuma]] (1883—1961), slovenski zavarovalni strokovnjak in publicist
* [[Lev Vaidman]], rusko-izraelski fizik
* [[Lev Vidmar]], slovenski teoretični fizik
* [[Lev Vigotski]], ruski razvojni psiholog
* [[Lev Aleksejevič Voronin]], ruski sovjetski politik
* [[Lev Genadijevič Voronin]], ruski rokometaš
* [[Lev Zajkov]], ruski sovjetski politik
* [[Lev Žurbin]], ruski skladatelj

== Osebni praznik ==
V [[koledar]]ju je ime Lev skupaj z Leonom; [[god]] praznuje 20.februarja, [[19. april]]a ali [[10. november|10. novembra]].&lt;ref&gt;Reven, Zvonko, Kdaj goduješ? {{COBISS|ID=22203904}}&lt;/ref&gt;

== Glej tudi ==
*[[seznam osebnih imen na L]]
*[[Hotel Lev]]
*priimke [[Levi]], [[Levi]], [[Levy]], [[Lévy]], [[Löwy]] itd.

== Viri ==
{{sklici}}

[[Kategorija:Moška osebna imena]]</text>
      <sha1>6xpy94m08q9lnc4fyz1a7yjlbiclxkp</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6774036</id>
      <parentid>6774027</parentid>
      <timestamp>2026-11-03T00:48:09Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-44996-51</username>
        <id>264415</id>
      </contributor>
      <comment>/* Pogostost imena */</comment>
      <origin>6774036</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8555" sha1="fz7pm0c5dezglbm7rc7tx2u8egwlxba" xml:space="preserve">{{drugipomeni2|Lev}}
{{Osebno ime
|name = Lev
|image =
|imagesize =
|caption =
|pronunciation =
|gender = moški
|meaning = 
|region = latinsko ime 
|origin = Leonis
|name day = 19. april, 10. november, 20.februar
|related name =
|fotonotes =
}}

'''Lev''' je [[moški|moško]] [[osebno ime]], zlasti pri Rusih (večinoma judovskega rodu), tudi Slovencih in Čehih

== Izvor imena ==
[[Ime]] je krajša različica imena [[Leon]] (oz. njegove variante [[Leo]]).&lt;ref&gt;Keber, Janez, Leksikon imen {{COBISS|ID=57356032}}&lt;/ref&gt;

== Pogostost imena ==
Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] je bilo na dan [[31. december|31. decembra]] [[2007]] v [[Slovenija|Sloveniji]] število moških oseb z imenom Lev: 82.&lt;ref&gt;{{baza imen SURS|ime=Lev|spol=M}}&lt;/ref&gt; Decembra 2019 je bilo v Sloveniji 328 moških oseb z imenom Lev. 

'''Znane osebnosti s tem imenom:''' 

* [[Lev Alburt]], rusko-ameriški šahist
* [[Lev Ambrož Okorn]], slovenski slikar
* [[Lev Arcimovič]], ruski fizik
* [[Lev Arnštam]], ruski (sovjetski) filmski režiser
* [[Lev Konstantinovič Atamanov|Lev Atamanov]], ruski (sovjetski) filmski režiser
* [[Lev Baraškov]], ruski igralec in pevec popularne glasbe
* [[Leon Bebler|Lev (Leon) B(a)ebler]], slovenski nordijski kombinatorec
* [[Lev Dimitrijevič Beklemišev|Lev Beklemišev]], ruski matematik
* [[Lev Berg]] (Leo S. Berg), ruski biogeograf, biolog, ihtiolog
* [[Lev Borisov]], ruski igralec
* [[Lev Bregant]], slovenski pediater
* [[Lev Brunčko]], narodni delavec
* [[Lev Centrih]], slovenski zgodovinar in sociolog
* [[Andrej Cetinski]] - Lev, slovenski partizan, general in narodni heroj
* [[Lev Vladimirovič Čerepnin|Lev Čerepnin]], ruski zgodovinar
* [[Lavo Čermelj|Lavo (Leo, Lev) Čermelj]], slovenski narodni delavec, publicist in naravoslovec
* [[Lev Dejč]] ([[Leo Deutsch]]), ruski marksist in revolucionar, predhodnik ruske socialdemokracije
* [[Lev Detela]], slovenski pisatelj, pesnik, prevajalec in publicist
* [[Lev Durov]], ruski filmski igralec
* [[Lev Furlan Nosan]], strojnik (letalstvo)
* [[Lev Geržinič]], slovenski ekonomist
* [[Lev Petrovič Gorkov|Lev Gorkov]], rusko-ameriški fizik
* [[Lev Gorn]], rusko-ameriški igralec, fotograf in filmar
* [[Lev Gumiljov]], ruski zgodovinar, etnolog, antropolog
* [[Lev Emanujilovič Gurevič|Lev Gurevič]], ruski (sovjetski) astronom
* [[Lev Gutman]], rusko-nemški šahist
* [[Lev Jakubinski]], ruski literarni teoretik
* [[Lev Jašin]], ruski (sovjetski) nogometaš
* [[Lev Kamenjev]], ruski revolucionar in politik
* [[Lev Karahan]], ruski revolucionar in sovjetski diplomat armenskega rodu
* [[Lev Kekušev]], ruski arhitekt
* [[Lev Jefimovič Kerbel|Lev Kerbel]], ruski kipar
* [[Lev Konstantinovič Knipper|Lev Knipper]], ruski skladatelj
* [[Lev Abramovič Kofman]], rusko-kanadski kozmolog
* [[Lev Konovalov|Lev Nikolajevič Konovalov]], ruski znanstvenik
* Lev Kopelev, ruski literat
* [[Lev Kovačič]], slovenski partizan, družbenopolitični in društveni delavec
* [[Lev Kreft]], slovenski filozof estetik, publicist in politik
* [[Lev Vladimirovič Kulešov|Lev Kulešov]], ruski (sovjetski) filmski režiser, scenarist in teoretik, eden od utemeljiteljev sodobne filmske montaže
* [[Lev Kulidžanov]], ruski (sovjetski) filmski režiser armenskega rodu
* [[Lev Davidovič Landau|Lev Landau]], ruski (sovjetski) fizik  
* [[Lev Mihajlovič Levin|Lev Levin]], ruski (sovjetski) fizik  
* [[Lev Levin]], sovjetski kremeljski zdravnik judovskega rodu (justificiran)  
* Lev Lifschitz/Lifšic, ruski (umetnostni zgodovinar), muzealec
* [[Lev Nikolajevič Lipatov|Lev Lipatov]], ruski fizik
* [[Lev Mihajlovič Lopatin|Lev Lopatin]] (1855–1920), ruski filozof in psiholog  
* [[Lev Lunc]], ruski pisatelj
* [[Lev B Marn]], slovenski glasbenik  
* [[Lev T. Mastnak]] ([[Lev Mastnak Trobentar]]), slovenski dramaturg, scenarist, spletni urednik
* [[Lev Maškov]], ruski igralec  
* [[Lev Matajc|Lev (Leo) Matajc]], slovenski pediater
* [[Lev Mehlis]], sovjetski politik in politični komisar Rdeče armade med 2. sv.v.  
* [[Lev Menaše]], slovenski umetnostni zgodovinar
* [[Lev Milčinski]], slovenski psihiater, akademik
* [[Lev Mirski]], ruski režiser
* [[Lev Vladimirovič Misovski|Lev Misovski]], ruski (sovjetski) fizik
* [[Lev Modic]], slovenski publicist, politični delavec
* [[Lev Aleksandrovič Nariškin]], ruski general, ki se je boril proti [[Napoleon Bonaparte|Napoleonovi]] [[Napoleonova invazija na Rusijo|invaziji na Rusijo]]
* [[Lev Kirilovič Nariškin]], ruski bojar, diplomat in vodja zunanjepolitičnega resorja
* [[Lev Nikulin]], ruski (sovjetski) pisatelj
* [[Lev Oborin]], ruski pianist
* [[Lev Borisovič Okun|Lev Okun]], ruski (sovjetski) fizik
* [[Lev Perfilov]], ruski igralec
* [[Lev Petrovič Pitajevski|Lev Pitajevski]], rusko-italijanski fizik
* [[Lev Poljakov]], ruski igralec
* [[Lev Polugajevski]], ruski šahist
* [[Lev Ponikvar]], slovenski glasbenik (multiinstrumentalist)
* [[Lev Ponomarjov]], ruski fizik, politični in družbeni aktivist (Memorial, Solidarnost)
* [[Lev Semjonovič Pontrjagin|Lev Pontrjagin]], ruski (sovjetski) matematik
* [[Lev Požar]], slovenski klinični psiholog, (skupinski) psihoterapevt
* [[Lev Prchala]], slovaški politik
* [[Lev Predan Kowarski]], slovenski filmski snemalec, gledališčnik?
* [[Lev Premru]], slovenski kemik in farmacevtski gospodarstvenik
* [[Lev Prigunov]], ruski igralec in slikar
* [[Lev Psahis]], izraelski šahist ruskega porekla
* [[Lev Pupis]], slovenski saksofonist
* [[Lev Nikitovič Puškarev]]/Puškarjov, ruski zgodovinar (1918-2019)
* [[Lev Razgon]] (1908-1999), ruski sovjetski novinar, pisatelj, politični zapornik in borec za človekove pravice
* [[Lev Semjonovič Rubinstein|Lev Rubinstein]]/Rubinštajn (1947-2024), ruski pesnik
* [[Lev Rudnev]], ruski (sovjetski) arhitekt
* [[Leon Rupnik|Lev Rupnik]], slovenski kolaboracionistični general in politik
* [[Lev Rus]], slovenski zmagovalec v deklamiranju decimalk števila π  pri nas (2019-državni rekord 3333 decimalk)
* [[Lev Iljič Rusinov]], ruski sovjetski fizik
* [[Lev Aleksandrovič Rusov]], ruski slikar, grafik, kipar 
* [[Lev Nikolajevič Seravin]] (1930–2010), ruski biolog, (proto-)zoolog in profesor
* [[Lev Skrbenský z Hříště]], češki nadškof in kardinal
* [[Lev Smirnov]], predsednik Vrhovnega sodišča Sovjetske zveze
* [[Lev L. Spiro]], ameriški filmski in TV režiser
* [[Lev Sverdlin]], ruski igralec
* [[Lev Svetek]], slovenski pesnik, pravnik, partizan
* [[Leo Šavnik|Lev (Leo) Šavnik]], slovenski kirurg, onkolog
* [[Lev Vladimirovič Ščerba|Lev Ščerba]], ruski jezikoslovec
* [[Levin Šebek|Lev(in) Šebek]], slovenski psiholog
* [[Lev Izakovič Šestov|Lev Šestov]], ruski filozof
* [[Lev Šlosberg]], ruski opozicijski politik in aktivist
* [[Lev Genrihovič Šnireljman|Lev Šnirelman]], ruski (sovjetski) matematik
* Leon (Lev) Štorman, slovenski pripovednik
* [[Lev Šubnikov]], ruski sovjetski fizik, žrtev stalinističnih čistk
* [[Lev Aleksandrovič Švarc|Lev Švarc]], ruski (sovjetski) skladatelj
* [[Leonid Švarcman|Lev Aronovič Švarcman]], sovjetski filmski animator judovsko-beloruskega rodu
* [[Lev Aslanovič Tarasov|Lev Tarasov]] (armensko ''Levon Teresjan'' /franc. ps. [[Henri Troyat]]), francoski pisatelj armensko-ruskega porekla
* [[Lev Tarasov]] (1927-2003), ruski sovjetski nogometaš
* [[Lev Vasiljevič Tarasov]] (1934-), ruski fizik in pedagog
* [[Lev Tihomirov]], ruski sovjetski politik
* [[Lev Termen]]/[[Teremin|Leon T(h)eremin]], glasbeni izumitelj ruskega rodu
* [[Lev Tihomirov]], prvotno ruski revolucionar, ki je postal eden vodilnih konservativnih mislecev
* [[Lev Tolstoj]], ruski pisatelj in mislec
* [[Lev Trocki]], ruski revolucionar in politik
* [[Ferdinand Lev Tuma]] (1883—1961), slovenski zavarovalni strokovnjak in publicist
* [[Lev Vaidman]], rusko-izraelski fizik
* [[Lev Vidmar]], slovenski teoretični fizik
* [[Lev Vigotski]], ruski razvojni psiholog
* [[Lev Aleksejevič Voronin]], ruski sovjetski politik
* [[Lev Genadijevič Voronin]], ruski rokometaš
* [[Lev Zajkov]], ruski sovjetski politik
* [[Lev Žurbin]], ruski skladatelj

== Osebni praznik ==
V [[koledar]]ju je ime Lev skupaj z Leonom; [[god]] praznuje 20.februarja, [[19. april]]a ali [[10. november|10. novembra]].&lt;ref&gt;Reven, Zvonko, Kdaj goduješ? {{COBISS|ID=22203904}}&lt;/ref&gt;

== Glej tudi ==
*[[seznam osebnih imen na L]]
*[[Hotel Lev]]
*priimke [[Levi]], [[Levi]], [[Levy]], [[Lévy]], [[Löwy]] itd.

== Viri ==
{{sklici}}

[[Kategorija:Moška osebna imena]]</text>
      <sha1>fz7pm0c5dezglbm7rc7tx2u8egwlxba</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6774111</id>
      <parentid>6774036</parentid>
      <timestamp>2026-11-03T10:05:37Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-44996-51</username>
        <id>264415</id>
      </contributor>
      <origin>6774111</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8556" sha1="fgrp1fuu9a7aa6p46mlqomw75pkq6aq" xml:space="preserve">{{drugipomeni2|Lev}}
{{Osebno ime
|name = Lev
|image =
|imagesize =
|caption =
|pronunciation =
|gender = moški
|meaning = 
|region = latinsko ime 
|origin = Leonis
|name day = 19. april, 10. november, 20.februar
|related name =
|fotonotes =
}}

'''Lev''' je [[moški|moško]] [[osebno ime]], zlasti pri Rusih (večinoma judovskega rodu), tudi Slovencih in Čehih

== Izvor imena ==
[[Ime]] je krajša različica imena [[Leon]] (oz. njegove variante [[Leo]]).&lt;ref&gt;Keber, Janez, Leksikon imen {{COBISS|ID=57356032}}&lt;/ref&gt;

== Pogostost imena ==
Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] je bilo na dan [[31. december|31. decembra]] [[2007]] v [[Slovenija|Sloveniji]] število moških oseb z imenom Lev: 82.&lt;ref&gt;{{baza imen SURS|ime=Lev|spol=M}}&lt;/ref&gt; Decembra 2019 je bilo v Sloveniji 328 moških oseb z imenom Lev. 

'''Znane osebnosti s tem imenom:''' 

* [[Lev Alburt]], rusko-ameriški šahist
* [[Lev Ambrož Okorn]], slovenski slikar
* [[Lev Arcimovič]], ruski fizik
* [[Lev Arnštam]], ruski (sovjetski) filmski režiser
* [[Lev Konstantinovič Atamanov|Lev Atamanov]], ruski (sovjetski) filmski režiser
* [[Lev Baraškov]], ruski igralec in pevec popularne glasbe
* [[Leon Bebler|Lev (Leon) B(a)ebler]], slovenski nordijski kombinatorec
* [[Lev Dimitrijevič Beklemišev|Lev Beklemišev]], ruski matematik
* [[Lev Berg]] (Leo S. Berg), ruski biogeograf, biolog, ihtiolog
* [[Lev Borisov]], ruski igralec
* [[Lev Bregant]], slovenski pediater
* [[Lev Brunčko]], narodni delavec
* [[Lev Centrih]], slovenski zgodovinar in sociolog
* [[Andrej Cetinski]] - Lev, slovenski partizan, general in narodni heroj
* [[Lev Vladimirovič Čerepnin|Lev Čerepnin]], ruski zgodovinar
* [[Lavo Čermelj|Lavo (Leo, Lev) Čermelj]], slovenski narodni delavec, publicist in naravoslovec
* [[Lev Dejč]] ([[Leo Deutsch]]), ruski marksist in revolucionar, predhodnik ruske socialdemokracije
* [[Lev Detela]], slovenski pisatelj, pesnik, prevajalec in publicist
* [[Lev Durov]], ruski filmski igralec
* [[Lev Furlan Nosan]], strojnik (letalstvo)
* [[Lev Geržinič]], slovenski ekonomist
* [[Lev Petrovič Gorkov|Lev Gorkov]], rusko-ameriški fizik
* [[Lev Gorn]], rusko-ameriški igralec, fotograf in filmar
* [[Lev Gumiljov]], ruski zgodovinar, etnolog, antropolog
* [[Lev Emanujilovič Gurevič|Lev Gurevič]], ruski (sovjetski) astronom
* [[Lev Gutman]], rusko-nemški šahist
* [[Lev Jakubinski]], ruski literarni teoretik
* [[Lev Jašin]], ruski (sovjetski) nogometaš
* [[Lev Kamenjev]], ruski revolucionar in politik
* [[Lev Karahan]], ruski revolucionar in sovjetski diplomat armenskega rodu
* [[Lev Kekušev]], ruski arhitekt
* [[Lev Jefimovič Kerbel|Lev Kerbel]], ruski kipar
* [[Lev Konstantinovič Knipper|Lev Knipper]], ruski skladatelj
* [[Lev Abramovič Kofman]], rusko-kanadski kozmolog
* [[Lev Konovalov|Lev Nikolajevič Konovalov]], ruski znanstvenik
* Lev Kopelev, ruski literat
* [[Lev Kovačič]], slovenski partizan, družbenopolitični in društveni delavec
* [[Lev Kreft]], slovenski filozof estetik, publicist in politik
* [[Lev Vladimirovič Kulešov|Lev Kulešov]], ruski (sovjetski) filmski režiser, scenarist in teoretik, eden od utemeljiteljev sodobne filmske montaže
* [[Lev Kulidžanov]], ruski (sovjetski) filmski režiser armenskega rodu
* [[Lev Davidovič Landau|Lev Landau]], ruski (sovjetski) fizik  
* [[Lev Mihajlovič Levin|Lev Levin]], ruski (sovjetski) geofizik
* [[Lev Levin]], sovjetski kremeljski zdravnik judovskega rodu (justificiran)  
* Lev Lifschitz/Lifšic, ruski (umetnostni zgodovinar), muzealec
* [[Lev Nikolajevič Lipatov|Lev Lipatov]], ruski fizik
* [[Lev Mihajlovič Lopatin|Lev Lopatin]] (1855–1920), ruski filozof in psiholog  
* [[Lev Lunc]], ruski pisatelj
* [[Lev B Marn]], slovenski glasbenik  
* [[Lev T. Mastnak]] ([[Lev Mastnak Trobentar]]), slovenski dramaturg, scenarist, spletni urednik
* [[Lev Maškov]], ruski igralec  
* [[Lev Matajc|Lev (Leo) Matajc]], slovenski pediater
* [[Lev Mehlis]], sovjetski politik in politični komisar Rdeče armade med 2. sv.v.  
* [[Lev Menaše]], slovenski umetnostni zgodovinar
* [[Lev Milčinski]], slovenski psihiater, akademik
* [[Lev Mirski]], ruski režiser
* [[Lev Vladimirovič Misovski|Lev Misovski]], ruski (sovjetski) fizik
* [[Lev Modic]], slovenski publicist, politični delavec
* [[Lev Aleksandrovič Nariškin]], ruski general, ki se je boril proti [[Napoleon Bonaparte|Napoleonovi]] [[Napoleonova invazija na Rusijo|invaziji na Rusijo]]
* [[Lev Kirilovič Nariškin]], ruski bojar, diplomat in vodja zunanjepolitičnega resorja
* [[Lev Nikulin]], ruski (sovjetski) pisatelj
* [[Lev Oborin]], ruski pianist
* [[Lev Borisovič Okun|Lev Okun]], ruski (sovjetski) fizik
* [[Lev Perfilov]], ruski igralec
* [[Lev Petrovič Pitajevski|Lev Pitajevski]], rusko-italijanski fizik
* [[Lev Poljakov]], ruski igralec
* [[Lev Polugajevski]], ruski šahist
* [[Lev Ponikvar]], slovenski glasbenik (multiinstrumentalist)
* [[Lev Ponomarjov]], ruski fizik, politični in družbeni aktivist (Memorial, Solidarnost)
* [[Lev Semjonovič Pontrjagin|Lev Pontrjagin]], ruski (sovjetski) matematik
* [[Lev Požar]], slovenski klinični psiholog, (skupinski) psihoterapevt
* [[Lev Prchala]], slovaški politik
* [[Lev Predan Kowarski]], slovenski filmski snemalec, gledališčnik?
* [[Lev Premru]], slovenski kemik in farmacevtski gospodarstvenik
* [[Lev Prigunov]], ruski igralec in slikar
* [[Lev Psahis]], izraelski šahist ruskega porekla
* [[Lev Pupis]], slovenski saksofonist
* [[Lev Nikitovič Puškarev]]/Puškarjov, ruski zgodovinar (1918-2019)
* [[Lev Razgon]] (1908-1999), ruski sovjetski novinar, pisatelj, politični zapornik in borec za človekove pravice
* [[Lev Semjonovič Rubinstein|Lev Rubinstein]]/Rubinštajn (1947-2024), ruski pesnik
* [[Lev Rudnev]], ruski (sovjetski) arhitekt
* [[Leon Rupnik|Lev Rupnik]], slovenski kolaboracionistični general in politik
* [[Lev Rus]], slovenski zmagovalec v deklamiranju decimalk števila π  pri nas (2019-državni rekord 3333 decimalk)
* [[Lev Iljič Rusinov]], ruski sovjetski fizik
* [[Lev Aleksandrovič Rusov]], ruski slikar, grafik, kipar 
* [[Lev Nikolajevič Seravin]] (1930–2010), ruski biolog, (proto-)zoolog in profesor
* [[Lev Skrbenský z Hříště]], češki nadškof in kardinal
* [[Lev Smirnov]], predsednik Vrhovnega sodišča Sovjetske zveze
* [[Lev L. Spiro]], ameriški filmski in TV režiser
* [[Lev Sverdlin]], ruski igralec
* [[Lev Svetek]], slovenski pesnik, pravnik, partizan
* [[Leo Šavnik|Lev (Leo) Šavnik]], slovenski kirurg, onkolog
* [[Lev Vladimirovič Ščerba|Lev Ščerba]], ruski jezikoslovec
* [[Levin Šebek|Lev(in) Šebek]], slovenski psiholog
* [[Lev Izakovič Šestov|Lev Šestov]], ruski filozof
* [[Lev Šlosberg]], ruski opozicijski politik in aktivist
* [[Lev Genrihovič Šnireljman|Lev Šnirelman]], ruski (sovjetski) matematik
* Leon (Lev) Štorman, slovenski pripovednik
* [[Lev Šubnikov]], ruski sovjetski fizik, žrtev stalinističnih čistk
* [[Lev Aleksandrovič Švarc|Lev Švarc]], ruski (sovjetski) skladatelj
* [[Leonid Švarcman|Lev Aronovič Švarcman]], sovjetski filmski animator judovsko-beloruskega rodu
* [[Lev Aslanovič Tarasov|Lev Tarasov]] (armensko ''Levon Teresjan'' /franc. ps. [[Henri Troyat]]), francoski pisatelj armensko-ruskega porekla
* [[Lev Tarasov]] (1927-2003), ruski sovjetski nogometaš
* [[Lev Vasiljevič Tarasov]] (1934-), ruski fizik in pedagog
* [[Lev Tihomirov]], ruski sovjetski politik
* [[Lev Termen]]/[[Teremin|Leon T(h)eremin]], glasbeni izumitelj ruskega rodu
* [[Lev Tihomirov]], prvotno ruski revolucionar, ki je postal eden vodilnih konservativnih mislecev
* [[Lev Tolstoj]], ruski pisatelj in mislec
* [[Lev Trocki]], ruski revolucionar in politik
* [[Ferdinand Lev Tuma]] (1883—1961), slovenski zavarovalni strokovnjak in publicist
* [[Lev Vaidman]], rusko-izraelski fizik
* [[Lev Vidmar]], slovenski teoretični fizik
* [[Lev Vigotski]], ruski razvojni psiholog
* [[Lev Aleksejevič Voronin]], ruski sovjetski politik
* [[Lev Genadijevič Voronin]], ruski rokometaš
* [[Lev Zajkov]], ruski sovjetski politik
* [[Lev Žurbin]], ruski skladatelj

== Osebni praznik ==
V [[koledar]]ju je ime Lev skupaj z Leonom; [[god]] praznuje 20.februarja, [[19. april]]a ali [[10. november|10. novembra]].&lt;ref&gt;Reven, Zvonko, Kdaj goduješ? {{COBISS|ID=22203904}}&lt;/ref&gt;

== Glej tudi ==
*[[seznam osebnih imen na L]]
*[[Hotel Lev]]
*priimke [[Levi]], [[Levi]], [[Levy]], [[Lévy]], [[Löwy]] itd.

== Viri ==
{{sklici}}

[[Kategorija:Moška osebna imena]]</text>
      <sha1>fgrp1fuu9a7aa6p46mlqomw75pkq6aq</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta</title>
    <ns>4</ns>
    <id>192980</id>
    <revision>
      <id>6773740</id>
      <parentid>6592837</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T13:28:21Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>3152</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>gt + 1</comment>
      <origin>6773740</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5204" sha1="69s971l1bjo6ge1402uxnxftb3kg8y4" xml:space="preserve">{{Wikipedija:Izbrane slike/Glava}}
|-
| colspan=&quot;2&quot; style=&quot;padding:1em; border:1px solid #A3B1BF; background-color:#E6F2FF&quot; valign=&quot;top&quot;|
[[Slika:PODY barnstar.svg|left|50px|Slika leta]]
&lt;span style=&quot;font-size:16pt&quot;&gt;Slika leta&lt;/span&gt;
&lt;br clear=all&gt;
Naziv »slika leta« dobi vsako leto ena izmed izbranih slik v tem letu po ponovnem glasovanju wikipedistov, ki se organizira v decembru. Izbrana slika je znova prikazana na glavni strani prvi teden prihodnjega leta.

&lt;center&gt;
&lt;gallery perrows=&quot;4&quot; widths=&quot;240&quot; heights=&quot;180&quot;&gt;
Slika:Grad Kamen9 jun 2007 25.JPG|[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2007|2007]]&lt;br&gt;[[Grad Kamen]]&lt;br&gt;Avtorica: [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]]
Slika:View from Mangart MC.jpg|[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2008|2008]]&lt;br&gt;Pogled z [[Mangart]]a proti vzhodu&lt;br&gt;Avtor: [[:commons:User:Chmehl|Christian Mehlführer]]
Slika:Bohinjsko jezero 2.jpg|[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2009|2009]]&lt;br&gt;[[Bohinjsko jezero]] zjutraj&lt;br&gt;Avtor: [[Uporabnik:Smihael|Smihael]]
Slika:Palskopanorama3.jpg|[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2010|2010]]&lt;br&gt;Panoramski posnetek [[Palško jezero|Palškega jezera]] pozimi&lt;br&gt;Avtor: [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]]
Slika:Krma-winter.jpg|[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2011|2011]]&lt;br&gt;Dolina [[Krma (Julijske Alpe)|Krma]] pozimi&lt;br&gt;Avtor: [[Uporabnik:Matijap|Matijap]]
Slika:Šmarjetna_gora_03.jpg|[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2012|2012]]&lt;br&gt;Pogled s [[Šmarjetna gora|Šmarjetne gore]] proti [[Škofja Loka|Škofji Loki]]&lt;br&gt;Avtor: [[Uporabnik:Meho29|Meho29]]
Slika:Velika noč - jedila hren šunka pirhi potica.jpg|[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2013|2013]]&lt;br&gt;[[Velika noč|Velikonočni]] zajtrk, običajen za Slovenijo: [[pirh]]i, [[šunka]], [[hren]], [[kruh]] in [[potica]]&lt;br&gt;Avtor: Klemen Brumec&lt;br&gt;
Slika:Jež Hedgehog 1.JPG|[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2014|2014]]&lt;br&gt;[[Beloprsi jež]] ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|lat.]] ''Erinaceus concolor'')&lt;br&gt;Avtor: [[Uporabnik:Tomaž Demšar|Tomaž Demšar]]&lt;br&gt;
Slika:Triglav y Valle de Vrata (14202569306) (2).jpg|[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2015|2015]]&lt;br&gt;[[Vrata (dolina)|Dolina Vrata]] in [[Triglav#Triglavska severna stena|Triglavska severna stena]]&lt;br&gt;Avtor: [http://www.flickr.com/people/26072666@N04 Javier Sanchez Portero]&lt;br&gt;
Slika:Tor der Kirche in Kal.jpg|[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2016|2016]]&lt;br&gt;Prizor s [[Soška fronta|soške fronte]]: cerkev v opustošeni vasi [[Kal - Koritnica]], 23. julij 1916&lt;br&gt;Avtorji: [http://www.europeana.eu/portal/record/9200291/BibliographicResource_3000073492894.html 10. Armeekommando]&lt;br&gt;
Slika:Cappuchin Bridge (30706076020).jpg|[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2017|2017]]&lt;br&gt;[[Škofja Loka|Škofjeloško]] mestno jedro in [[Kamniti most, Škofja Loka|Kapucinski most]]&lt;br&gt;Avtor: [http://www.flickr.com/people/44296132@N06 Bernd Thaller]&lt;br&gt;
Slika:Peričnik waterfall 2016.jpg|[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2018|2018]]&lt;br&gt;Zamrznjena stena slapa [[Peričnik]] decembra 2016&lt;br&gt;Avtor: [http://dreamypixel.com/gallery-of-free-photograhs-images/ Dreamy Pixel]
Slika:Aleš Kravos Kurentovanje Ptuj 2019.jpg|[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2019|2019]]&lt;br&gt;[[Kurentovanje]] 2019 na [[Ptuj]]u&lt;br&gt;Avtor: Aleš Kravos
Slika:Church of St. James (Šentjakobska cerkev), Ljubljana.jpg|[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2020|2020]]&lt;br&gt;Zračni posnetek [[Župnijska cerkev sv. Jakoba, Ljubljana|Šentjakobske cerkve v Ljubljani]]&lt;br&gt;Avtorja: [[:c:User:KAP Jasa|Janez Vizjak in Saša Iskrić (KAP Jasa)]]
Slika:Grad Brežice okno.jpg|[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2021|2021]]&lt;br&gt;[[Grad Brežice]] − [[okno]] s stenskimi poslikavami&lt;br&gt;Avtor: [[Uporabnik:PetarM|Petar Milošević]]&lt;br&gt;
Slika:A view of Copacabana beach and Matt's sump at the bottom of Renejevo brezno (Renee's Abyss) at Mt. Kanin.jpg|[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2022|2022]]&lt;br&gt;[[Renejevo brezno]] – dvorana Copacabana z Mattovim sifonom&lt;br&gt;Avtor: [[:c:User:Ukunaver|Uroš Kunaver]]
Slika:Delirium tremens Skalarjevo brezno Peter Gedei 2020-8-8.jpg|[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2023|2023]]&lt;br&gt;[[Skalarjevo brezno]] na Kaninskih podih leta 2020&lt;br&gt;Avtor: Peter Gedei
Slika:GalrinaMarginata.jpg|[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2024|2024]]&lt;br&gt;[[Obrobljena kučmica]] ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|lat.]] ''Galerina marginata''),&lt;br&gt;ena od najbolj strupenih gob na Slovenskem&lt;br&gt;Avtor: [[Uporabnik:Matej Frančeškin|Matej Frančeškin]]
Slika:Buteo buteo juv Log (2).jpg|[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025|2025]]&lt;br&gt;Mlada [[kanja]] ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|lat.]] ''Buteo buteo'')&lt;br&gt;v poplavnem gozdu v ljubljanskem Logu&lt;br&gt;Avtor: [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]]
&lt;/gallery&gt;
&lt;/center&gt;

|-
| colspan=&quot;2&quot; style=&quot;padding:1em; border:1px solid #A3B1BF; background-color:#E6F2FF&quot; valign=&quot;top&quot;|
[[Slika:PODY barnstar.svg|left|50px|Slika leta]]
&lt;span style=&quot;font-size:16pt&quot;&gt;Glej tudi&lt;/span&gt;
&lt;br clear=all&gt;
* [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Zmagovalci|Zmagovalci fotografskega natečaja Wiki Loves Monuments v Sloveniji]]
* [[c:Commons:Picture of the Year|Slika leta]] na Wikimedijini zbirki
|}

[[Kategorija:Organizacija izbranih slik]]</text>
      <sha1>69s971l1bjo6ge1402uxnxftb3kg8y4</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Northrop B-2</title>
    <ns>0</ns>
    <id>192988</id>
    <revision>
      <id>6773980</id>
      <parentid>6582484</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T20:44:53Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Upwinxp</username>
        <id>126544</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>mapiranje -&gt; kartiranje</comment>
      <origin>6773980</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8732" sha1="or5clxexz1r4o6qf979b1p7c1f3o4ei" xml:space="preserve">{| cellpadding=&quot;2&quot; cellspacing=&quot;0&quot; style=&quot;margin: 0 0 1em 1em; border:3px solid #87CEEB;width:30%; font-family:Arial,Helvetica&quot; align=&quot;right&quot;
!bgcolor=&quot;#87CEEB&quot; colspan=&quot;3&quot; align=&quot;center&quot; style=&quot;border-bottom:3px solid&quot;|Northrop B-2 Spirit
|-
|colspan=&quot;3&quot; align=&quot;center&quot;|[[Slika:B-2 Spirit original.jpg|300px]]
|-
!bgcolor=&quot;#87CEEB&quot; colspan=&quot;3&quot;|Opis
|-
|Tip||colspan=&quot;2&quot;|Strateški bombnik 
|-
|Posadka||colspan=&quot;2&quot;|2
|-
|Prvi polet||colspan=&quot;2&quot;|[[17. julij]] [[1989]]
|-
|Uveden v službo||colspan=&quot;2&quot;|[[1993]]
|-
|Proizvajalec||colspan=&quot;2&quot;|[[Northrop|Northrop Grummann]], [[Boeing]] ([[združene države Amerike|ZDA]])
|-
!bgcolor=&quot;#87CEEB&quot; colspan=&quot;3&quot;|Pogon
|-
|Motor||štirje motorji [[General Electric]] F118-GE-100
|-
|Potisna sila|| 77 kN (1 motor)
|-
!bgcolor=&quot;#87CEEB&quot; colspan=&quot;3&quot;|Zmogljivost
|-
|Največja hitrost||972 km/h ([[machovo število|Mach]] 0,95)
|- 
|Bojni dolet||
|- 
|Najdaljši dolet||11000 km
|- 
|Operativna višina||15200 m
|-  
|Hitrost vzpona||
|-
|Obremenitev kril||329 kg/m&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;
|-
|Pospešek/Teža||colspan=&quot;2&quot;|0,21
|-
!bgcolor=&quot;#87CEEB&quot; colspan=&quot;3&quot;|Oborožitev
|-
|||colspan=&quot;2&quot;|
|-
|Skupno 22700 kg:
|-
|80 bomb Mk82 na posebnih nosilcih
|-
|-
|36 kasetnih bomb CBZ-87  na posebnih nosilcih
|-
|-
|16 bomb Mk84
|-
|-
|16 jedrskih bomb B61/B83
|-
|-
|}

'''Northrop B-2 Spirit''' je večnamenski [[strateški bombnik]] z zmanjšano [[radar]]sko opaznostjo (»[[Stealth]]«), ki lahko nosi konvencionalno in [[jedrsko orožje]]. Ker je zasnovan kot [[leteče krilo]], ima majhen [[zračni upor]] in zato izredno velik dolet; majhna radarska slika pa mu omogoča napad na dobro branjene strateško pomembne tarče. 

Zaradi sorazmerno nove tehnologije je večina podatkov o bombniku strogo zaupnih. Letala so tudi zelo draga (preko 2 [[milijarda|milijardi]] [[ameriški dolar|ameriških dolarjev]]). [[Kongres Združenih držav Amerike|Ameriški kongres]] je že na začetku [[1990.|devetdesetih let]] znižal naročilo iz 132 na samo 21 letal, saj tudi razmere po razpadu [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] niso več zahtevale obsežnega števila takih bombnikov.

== Razvoj ==

Razvoj bombnika B-2 se je začel leta [[1979]] v okviru projekta ATB (''Advanced Technology Bomber''), ki sta ga ločeno začela izvajati [[Lockheed Martin]] in [[Northrop]]; izbran je bil slednji. leta [[1987]] pa je [[USAF|Vojno letalstvo ZDA]] dobilo dovoljenje za naročilo 132 letal, ki naj bi bila uporabljena za bombardiranje strateških ciljev, predvsem na ozemlju Sovjetske zveze. Sprva je bil bombnik načrtovan za letenje na večjih višinah, kasneje pa spremenjen za letenje na nizkih višinah, kar je razvoj podaljšalo za dodatni dve leti. V sredini [[1980.|80. let]] so načrtovali izdelavo 132 letal, kasneje so to število znižali na 75.

Po koncu [[hladna vojna|hladne vojne]] in razpadu [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] je bila namembnost bombnikov spremenjena v konvencionalno, skupno število pa zaradi pritiska Kongresa zmanjšano na 21. Proizvodnja letal, razvoj in testiranje so se odvijali sočasno.

B-2 je bil javnosti prvič predstavljen 22. novembra [[1988]] v letalski bazi Palmdale v [[Kalifornija|Kaliforniji]]. Celotno zasnovo in testiranje je prevzelo podjetje Northrop Grummann, podizvajalci pa so bili Boeing, Hughes, General Electric in še nekateri drugi. 

Letala so bila izdelana v treh različicah:

* Block 10 z omejeno bojno zmožnostjo in omejenim izborom oborožitve (le konvencionalna bomba Mk84 in jedrska B61).

* Block 20 ima lahko tudi kasetne bombe CBU-87 in bombe z [[GPS]] vodenjem.

* Block 30 izpolnjuje vse zahteve, ki jih je prvotno postavilo Vojaško letalstvo ZDA. Ta različica ima izboljšan radar za kartiranje terena, boljše sposobnosti letenja nizko nad terenom, manjšo radarsko opaznost, boljše obrambne sisteme in lahko nosi tudi najnovejša orožja. Leta [[1995]] so začeli z nadgradnjo starejših različic letala v različico Block 30, kar je bilo končano do leta [[2000]].

== Zasnova letala ==

Osnovna konstrukcija letala je leteče krilo, ki nima izrazitega trupa, kot ga imajo klasična letala. Ta zasnova ima manjši [[upor sredstva|zračni upor]], manjšo radarsko opaznost in visoko učinkovitost, vendar ta koncept zaradi velike nestabilnosti ni bil uporaben do pojava [[računalnik|računalniško]] podprtih krmilnih sistemov (fly-by-wire).

Zaradi prednosti letečega krila ima B-2 v primerjavi z ostalimi bombniki izredno velik dolet in velik bojni tovor. Zaradi radarske neopaznosti lahko leti tudi visoko, kar ugodno vpliva na dolet, ki ga z dotakanjem goriva v zraku lahko še podaljša.

Manjša radarska opaznost je glavna prednost tega letala in uporablja spoznanja, pridobljena pri razvoju letala [[Lockheed F-117|F-117]]. Za razliko od letala F-117, ki ima na trupu oglato neravno površino, je bilo B-2 zaradi napredka moči računalnikov možno oblikovati z gladko površino. K radarski neopaznosti pripomoreta tudi uporaba kompozitnih materialov in poseben premaz, ki vpija radarske valove. Ta premaz je v [[angleščina|angleščini]] imenovan ''Alternative High-Frequency Material'', njegova sestava pa je skrivnost.&lt;ref&gt;[https://archive.today/20120715095612/findarticles.com/p/articles/mi_hb3031/is_4_27/ai_n29031869/pg_1]&lt;/ref&gt; Ker je ta material izredno občutljiv na vplive okolice, mora biti B-2 nameščen v posebnem klimatiziranem hangarju. Po nekaterih trditvah ima B-2 tisočkrat manjši [[radarski presek]] kot bombnik [[Boeing B-52 Stratofortress|B-52]] in je tako na radarskem zaslonu videti kot majhna [[ptica]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.popularmechanics.com/technology/military_law/1281301.html?page=3 |title=arhivska kopija |accessdate=2008-11-28 |archive-date=2008-03-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080306022642/http://www.popularmechanics.com/technology/military_law/1281301.html?page=3 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

Motorji so nameščeni globoko v notranjosti letala, vstopne odprtine pa so nameščene na zgornji strani letala. Tudi izpuhi so nameščeni na zgornji strani in s spodnje strani niso vidni. To skrije turbinske lopatice pred radarjem, zmanjša infrardečo sliko letala (predvsem pod letalom) in hrup, ki ga oddajajo motorji. Precej očividcev opisuje, da je vzlet letala B-2 zelo tih.

Namerilni sistem vsebuje radar AN/APQ-181, ki poleg namerjanja orožij skrbi tudi za sledenje in izogibanje terenu (za nizko letenje) ter za določanje popravkov [[GPS]] koordiant, ki so potrebne za namerjanje satelitsko vodenih orožij. Celotno letalo je zasnovano za dolge polete in je zato močno avtomatizirano, kar mu med daljšim letom omogoča samodejno letenje, pilota pa le opazujeta sisteme in instrumente.

Leta 1992 se je v reviji ''Aviation Week and Space Technology'' pojavil članek, ki je opisoval, da je na sprednji rob letala priključena visoka napetost, pa tudi izpušni plini naj bi vsebovali veliko negativnih [[ion]]ov, kar naj bi potrjevali neimenovani viri. Slednje naj bi zmanjšalo zračni upor, pripomoglo k boljši radarski neopaznosti, ali celo služilo kot eksotična vrsta pomožnega pogona. To trditev je dodatno podpihovalo še dejstvo o nizkem razmerju potiska in teže, ki znese le 0,21 in je po mnenju nekaterih zelo majhna vrednost za vojaško letalo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://militarynuts.com/index.php?showtopic=583 |title=arhivska kopija |accessdate=2008-11-28 |archive-date=2016-03-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160310035220/http://militarynuts.com/index.php?showtopic=583 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Ker je pri letalih z zmanjšano radarsko opaznostjo precej podatkov še vedno strogo zaupnih in se razvoj opravlja v največji tajnosti, je te navedbe nemogoče potrditi ali zanikati.

== Operativna uporaba ==

Vseh 21 letal B-2 je stalno nameščenih v letalski bazi Whiteman v [[Missouri]]ju, od koder letijo na naloge po vsem svetu. Do zdaj so letala B-2 sodelovala v naslednjih operacijah:

* Vojna na [[Kosovo|Kosovu]] ([[1999]])
* Vojna v [[Afganistan]]u ([[Operacija Enduring Freedom]])
* Vojna v [[Irak]]u ([[2003]])
* Bombardiranje [[iran]]skih zmogljivosti za jedrski program (2025)&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/tujina/operacija-polnocno-kladivo-25-minut-14-orjaskih-bomb.html|title=Operacija Polnočno kladivo: v 25 minutah odvrgli 14 orjaških bomb|date=22.6.2025|accessdate=17.7.2025|website=24ur.com}}&lt;/ref&gt;

== Viri ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
*[http://www.fas.org/nuke/guide/usa/bomber/b-2.htm Opis in razvoj B-2] {{ikona en}}
*{{Kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Northrop Grumman B-2 Spirit}}

{{portal|Vojaštvo}}

[[Kategorija:Letala Northrop]]
[[Kategorija:Strateški bombniki]]
[[Kategorija:Ameriški bombniki]]

{{Bombniki}}
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>or5clxexz1r4o6qf979b1p7c1f3o4ei</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Epidaver</title>
    <ns>0</ns>
    <id>194523</id>
    <revision>
      <id>6773934</id>
      <parentid>6247744</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T19:58:59Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <comment>razločitev, drugi drobni popravki  [[Project:AWB|AWB]]</comment>
      <origin>6773934</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9590" sha1="bydmrrdz728h64pyyx7f6e8i2s1lxhb" xml:space="preserve">{{Infopolje Naselje
|name          = Epidaver
|native_name =  Επίδαυρος 
|nickname = 
|motto = 
|image_skyline= 20100408 epidaure29.JPG
|caption_skyline=  Avaton v Epidavru
|image_flag = 
|image_seal = 
|pushpin_map = Grčija
|map_caption = Lega v Grčiji
|subdivision_type =
|subdivision_type1  = Pokrajina
|subdivision_type2 = 
|subdivision_name = 
|subdivision_name1  = Peloponez
|subdivision_name2 = Argolida
|leader_title = 
|leader_name = Ilias Psinakis
|established_title = Ustanovljeno
|established_date = 
|area_footnotes     = 
|area_magnitude     = 
|area_total_km2    = 338,1
|area_water_percent =  
|area_urban_km2     = 
|area_metro_km2     = 
|population_as_of       = 2011
|population_footnotes   =
|population_urban       =3887
|population_metro       =
|population_density_urban_km2 = 
|population_density_metro_km2 
|timezone = EET
|utc_offset = +2
|timezone_DST = +1
|utc_offset_DST = 
|latd = 37|latm =38|lats =0 |latNS = N
|longd = 23|longm = 8|longs = 0|longEW = E 
|coordinates_display=inline,title
|elevation_m   = 
|postal_code_type        = 
|postal_code   =  
|area_code     = 
|registration_plate=
|website =
|footnotes = {{Infobox World Heritage Site|child=yes|noicon=false
|WHS         = Sanctuary of Asclepius at Epidaurus
|Type        = kulturno
|Criteria    = i, ii, iii, iv, vi
|ID          = 491
|Year        = 1988
|Session     = 12.
|Link        = http://whc.unesco.org/en/list/491
}}
}}

[[Slika:Epidauros Stadion 2008-09-11.jpg|right|thumb|Stadion v Epidavru]]
'''Epidaver''' ([[grščina|grško]] Ἐπίδαυρος, Epidauros) je bilo majhno mesto (πόλις − [[polis|polis]]) v antični [[Grčija|Grčiji]] ob Saronskem [[zaliv]]u na [[polotok]]u [[Peloponez]]u. Sprejel je 14.000 gledalcev.   

Sedanje mesto [[Epidaver]] (Επίδαυρος) v [[Argolida|Argolidi]] je bilo zgrajeno v bližini [[antika|antičnega]] [[arheologija|arheološkega]] najdišča.

Dve sodobni mesti se imenujeta Epidaver (moderna grščina: Επίδαυρος): ''Palaja Epidaver'' in ''Nea Epidaver''. Od leta 2010 pripadata novi občini Epidaver, ki je del območne enote Argolida. Sedež občine je mesto Ligurio. &lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Λυγουριό|url=http://www.epidavros.gr/el/odimos/dimotika-diamerismata/lygourio.html|publisher=epidavros.gr|accessdate=29 November 2015}}&lt;/ref&gt;

== Zgodovina ==
Epidaver je bil neodvisen od [[Argos (mesto)|Argosa]] in ni bil vključen v Argolido do časa Rimljanov. S svojim ozemljem je ustanovil majhno deželo, imenovano Epidavrija. Domnevno ga je ustanovil ali imenoval Argolid Epidavrus in naj bi bil rojstni kraj Apolonovega sina [[Asklepij]]a, zdravilca. Epidaver je znan po svojem svetišču, ki je približno 8 km iz mesta, in svojem [[grško gledališče|gledališču]], ki ga danes spet uporabljajo. Kult Asklepija  v Epidavru je potrjen v 6. stoletju pred našim štetjem, ko starejše svetišče Apolona Maleatasa na hribu ni bilo več dovolj prostorno.

''Asklepijon'' (zdravilni tempelj) na Epidavru je bilo najbolj znano središče za zdravljenje v klasičnem svetu, kraj, kamor so šli bolni ljudje v upanju, da bodo ozdraveli. Če so želeli izvedeti, katero je pravo zdravilo za njihove bolezni, so morali preživeti noč v ''enkoimeteriji'', veliki spalni dvorani. V sanjah naj bi jim bog svetoval, kaj morajo storiti, da bi ozdraveli. V svetišču so našli gostišče s 160 sobami. V okolici so tudi mineralni izviri, ki so jih uporabljali pri zdravljenju.

Asklepij, najpomembnejši bog zdravilstva v antiki, je svetišču prinesel blaginjo, ko se je v  4. in 3. stoletju lotil uresničevanja programa za razširitev in obnovo monumentalnih stavb. Slava in blaginja sta se nadaljevali v helenističnem obdobju. Leta 87 pred našim štetjem je svetišče izropal rimski general [[Sula]], leta 67 pred našim štetjem so ga oplenili pirati. V 2. stoletju našega štetja je svetišče pod [[Rimljani]] uživalo nov razcvet, vendar so ga v letu 395 napadli [[Goti]].

Tudi po uvedbi [[krščanstvo|krščanstva]] in ukinitvi preročišča je bilo svetišče v Epidavru znano še sredi 5. stoletja, vendar kot krščanski zdraviliški center.

== Asklepij in zdravilišče v Epidavru ==
[[Asklepij|Asklepij]] (Ἀσκληπίος) je bil sin [[Apolon|Apolona]] in zemljanke Koronide. Ker je bila Koronida [[Apolon|Apolonu]] nezvesta, jo je  usmrtil, ko je bila še noseča, Asklepija pa rešil iz njenega telesa. Belo vrano, ki mu je prinesla vest o nezvestobi, je spremenil v črnega krokarja. Ker naj bi kot zdravilec obudil mrtveca, je razjezil [[Had|Hada]], boga podzemlja. Zaradi njegovega vztrajanja ga je [[Zevs|Zevs]] ubil s strelo, ker je deloval proti volji bogov. Po smrti so ga častili kot boga, vendar je ostal bliže ljudem kot bogovom. Asklepija si večinoma predstavljajo v obliki [[kača|kače]], ki se plazi med zelišči, po drugi strani pa živi med tem in spodnjim svetom, zato je njegov simbol [[Eskulapova palica|palica]], okoli katere je ovita [[kača|kača]]. Po ljudski vraži pa lahko na svet prihaja tudi v obliki [[pes|psa]], saj pes po ljudski veri laja, ko se bliža smrt. Kača je še danes simbol [[zdravilstvo|zdravilstva]].

[[zdravilišče|Zdravilišče]] v Epidavru je bil ogromen kompleks zgradb. Na najdišču lahko vidimo ostanke antičnega hotela s 160 sobami, v katerih so spali ljudje, ki so prišli v zdravilišče. To je bilo nujno, saj je bilo najbližje mesto Epidaver (5000 prebivalcev) kar 16 kilometrov oddaljeno od samega zdravilišča. Imelo je tudi ''[[Gimnazija (Antična Grčija)|gimnazijo]]'' in [[stadion|stadion]], na katerem so bila tekmovanja v čast Asklepija. Najznamenitejša stavba poleg Asklepijevega templja je bil gotovo [[tempelj]] v obliki [[tolos|tolosa]]. Okrogla stavba je bila bogato okrašena, kot se vidi po najdbah, ki so danes v muzeju. V kletnih prostorih je imela labirint, kamor se je spustil svečenik, da bi povprašal boga za svet. Morda so bile tam tudi kače kot simbol prisotnosti boga.

Asklepijevo področje je bilo zdravljenje živih, [[Artemida|Artemida]] pa je skrbela za zdravje ljudi, ki so bili med mrtvimi in živimi. Zato ženske od sedmega meseca nosečnosti do nekaj tednov po porodu niso smele v zdravilišče, ker niso veljale za povsem žive. V kompleksu zgradb je bil tudi Artemidin tempelj. V Asklepijevem zdravilišču so zdravili bolne tudi s 'kačjo terapijo', uspavanega človeka so spustili v votlino, polno [[kača|kač]] brez [[strupnik|strupnikov]] in prebujenje v 'dejanski svet' je povzročalo 'smrtni šok'. Ljudje so tako kot v današnjih časih v zahvalo za ozdravljenje prinašali darove.

Gledališče so izkopali iz pobočja hriba. Oblikoval ga je [[Poliklet mlajši]] v 4. stoletju pred našim štetjem. Izvirnih 34 vrst so v rimskih časih podaljšali še za 21 vrst. Kot je običajno za grška gledališča (v nasprotju z rimskimi), je bil pogled na bujno pokrajino v ozadju ''skene'' sestavni del gledališča in se ni smel zakriti. Sprejme do 14.000 ljudi.

Bilo je namenjeno le za goste zdravilišča, saj je od najbližjega mesta oddaljeno 16 kilometrov. V rimskih časih tudi v [[Grčija|Grčiji]] ljudje niso več radi gledali dramskih predstav, ampak so jim bolj dišale gladiatorske igre. Te pa za bolne ljudi niso tako privlačne, zato so gledališče prenehali uporabljati. Ker v okolici ni mest, v katerih bi lahko uporabili gradbeni material iz gledališča, ga je prekrila zemlja s hriba. Odkrili so ga šele leta 1930.

==Galerija==
&lt;gallery&gt;
File:Epidauros-Stadion-1.JPG|Stadion
File:20100408 epidaure05.JPG|Gimnazija
&lt;/gallery&gt;

== Občina ==
Občina Epidaver je pri reformi lokalne samouprave 2011 nastala z združitvijo dveh nekdanjih občin, ki sta postali občinski enoti:&lt;ref name=Kallikratis&gt;[http://www.kedke.gr/uploads2010/FEKB129211082010_kallikratis.pdf Kallikratis law] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20181113020045/http://www.kedke.gr/uploads2010/FEKB129211082010_kallikratis.pdf |date=2018-11-13 }} Greece Ministry of Interior&lt;/ref&gt;

*Asklepijon
*Epidaver

==Sklici==
{{sklici}}

==Literatura==
* Gerrard Marc, ''Mali vodniki, Celinska Grčija'', DZS, Ljubljana, 1999, {{COBISS|ID=78414336}}
* Arafat, K. W. 1995. ''Die Skulpturen des Asklepiostempels in Epidauros''. Classical Review, 45, no. 1, pp.&amp;nbsp;197–198.
* Holland, Leicester B. 1948.  ''Thymele: Recherches sur la of Archaeology'', 85, no. 3, pp.&amp;nbsp;387–400.
* Vassilantonopoulos S. L., Zakynthinos T., Hatziantoniou P. D., Tatlas N.-A., Skarlatos D., Mourjopoulos J. N., “Measurement and Analysis of Acoustics of Epidaurus Theatre”, presented at the Hellenic Institute of Acoustics 2004 conference (in Greek), Thessalonica. [http://www.wcl.ece.upatras.gr/audiogroup/publications/pdfs/epidauros.pdf] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20151208100710/http://www.wcl.ece.upatras.gr/audiogroup/publications/pdfs/epidauros.pdf |date=2015-12-08 }}

==Zunanje povezave==
{{Commons category|Epidaurus}}

* [http://whc.unesco.org/en/list/491/ Epidaurus UNESCO Listing]
* [http://www.historvius.com/epidaurus-271/ Epidaurus photos and info]
*[http://www.civilization.org.uk/greece/epidauros/ How the sanctuary was built -the building inscriptions] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160103194738/http://www.civilization.org.uk/greece/epidauros |date=2016-01-03 }}

[[Kategorija:Starogrška mesta]]
[[Kategorija:Zgradbe in objekti Antične Grčije]]
[[Kategorija:Arheološka najdišča v Grčiji]]
[[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Grčiji]]
[[Kategorija:Grška kultura]]
[[Kategorija:Geografija Grčije]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>bydmrrdz728h64pyyx7f6e8i2s1lxhb</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam ruskih filozofov</title>
    <ns>0</ns>
    <id>195841</id>
    <revision>
      <id>6773763</id>
      <parentid>6771681</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T14:26:44Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-45085-22</username>
        <id>264465</id>
      </contributor>
      <comment>/* L */</comment>
      <origin>6773763</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="23047" sha1="1pl971hx4lw6xux6crtgjfiedsnmp49" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] [[Rusi|ruskih]] [[filozof]]ov.'''

{{seznami poklicev za narode|Rusov|Rusija|ruskih}}
{{CompactTOC2}}

== A ==

* [[Vladimir Viktorovič Adoratski]] [Владимир Викторович Адоратский] (1878 – 1945)
*[[Pjotr Onisimovič Afanasjev]] (1874 – 1944) (pedagog)
*([[Viktor Grigorjevič Afanasjev]]) (1922 – 1994)
*Abel Aganbegjan (1932 –) (ekonomist armenskega rodu)
* [[Ivan Sergejevič Aksakov]] [Иван Сергеевич Аксаков] (1823 – 1886)
* [[Konstantin Sergejevič Aksakov]] [Константин Сергеевич Аксаков] (1817 – 1860)
* [[Ljubov Isaakovna Akselrod]] (1868 – 1946)
* [[Pavel Borisovič Akselrod]] [Павел Борисович Аксельрод] ([[1850]] – [[1928]])
* [[Aleksander Danilovič Aleksandrov]] [Алекса́ндр Дани́лович Алекса́ндров] (1912 – 1999)
* [[Georgij Fjodorovič Aleksandrov]] (1908 – 1961) 
*[[Leonid Nikolajevič Andrejev]] (1871 – 1919)   ? 
*Ivan Anisimov (1899 – 1966)
*[[Iraklij Luarasovič Andronikov]] (1908 – 1990) 
*[[Maksim Aleksejevič Antonovič]] (1835 – 1918) 
*Boris Ignatjevič Arvatov (1896 – 1940)
*[[Sergej Aleksejevič Askoldov]] (1871 – 1945)
* [[Valentin Ferdinandovič Asmus]] [Валенти́н Фердина́ндович А́смус] (1894 – 1975)
* protopop [[Avakum Petrov]] ([[Kondratjev|Avvakum Petrovič Kondratjev]]) [Авваку́м Петро́в; Аввакум Петрович Кондратьев] (1620 – 1682)
* Nikolaj Avksentjev?

== B ==
* [[Mihail Mihajlovič Bahtin]] [Михаи́л Миха́йлович Бахти́н] (1895 – 1975)
* [[Mihail Aleksandrovič Bakunin]] [Михаи́л Алекса́ндрович Баку́нин] (1814 – 1876)
*Ju. Ja. Barabaš (estetik?)
* [[Vladimir Aleksandrovič Bazarov]] (Влади́мир Алекса́ндрович База́ров) (1874 – 1939)
* [[Andrej Beli]] [Андре́й Бе́лый] (1880 – 1934)
* [[Visarjon Grigorjevič Belinski]] [Виссарио́н Григо́рьевич Бели́нский] (1811 – 1848)
* [[Nikolaj Aleksandrovič Berdjajev]] [Николай Александрович Бердяев] (1874 – 1948)
*[[Jakov Aleksandrovič Berman]] (1868 – 1933)
* [[Vladimir Bibihin]] (1938 – 2004)
*[[Helena Petrovna Blavacka]] (Blavatsky) [Еле́на Петро́вна Блава́тская] (1831 – 1891) (okultistka, teozofinja)
*[[Dmitrij Ivanovič Blohincev]] (Дмитрий Иванович Блохинцев) (1908 – 1979) (fizik)
* [[Aleksander Aleksandrovič Blok]] [Алекса́ндр Алекса́ндрович Блок] (1880 – 1921)
* [[Aleksander Aleksandrovič Bogdanov]] [Александр Александрович Богданов] (1873 – 1928)
* [[Nikolaj Ivanovič Buharin]] [Никола́й Ива́нович Буха́рин] (1888 – 1938)
* [[Sergej Nikolajevič Bulgakov]] [Сергей Николаевич Булгаков] (1871 – 1944)
* [[Aleksandr Vladimirovič Buzgalin]] [Александр Владимирович Бузгалин] (1954 –)

== C ==
* [[Dimitrij Nikolajevič Certeljev]] (1852 – 1911)
* [[Konstantin Edvardovič Ciolkovski]] [Константи́н Эдуа́рдович Циолко́вский] (1857 – 1935)
*[[Fjodor Mihajlovič Burlacki]] (1927 – 2014)

== Č ==

* [[Peter Jakovljevič Čaadajev|Peter (Pjotr) Jakovljevič Čaadajev]] [Пётр Яковлевич Чаадаев]  (1794 – 1856)
*[[Georgij Ivanovič Čelpanov]] (1862 – 1936)
* [[Nikolaj Gavrilovič Černiševski]] [Никола́й Гаври́лович Черныше́вский] (1828 – 1889)
*[[Albert Konstantinovič Černjenko]] [Альбе́рт Константи́нович Черне́нко] (1935 – 2009)
*Dmitrij Ivanovič Česnokov (1910 – 1973)
*[[Boris Nikolajevič Čičerin]] [Бори́с Никола́евич Чиче́рин] (1828 – 1904)
*[[Dmitrij Ivanovič Čiževski]] (1894 – 1977)
*[[Aleksandr Nikolajevič Čumakov]] [Алекса́ндр Никола́евич Чумако́в] (1950 –)

== D ==
*[[Nikolaj Francevič Danielson]] [Никола́й Фра́нцевич Дание́льсон] (1844 – 1918)
*[[Abram Mojsejevič Deborin]] (Joffe) [Абрам Моисеевич Деборин (Иоффе)] (1881 – 1963)
* [[Fjodor Mihajlovič Dostojevski]] [Фёдор Миха́йлович Достое́вский] (1821 – 1881)
* [[Nikolaj Aleksandrovič Dobroljubov]] [Николай Александрович Добролюбов] (1836 – 1861)
*[[Aleksandr Dugin|Aleksander Gelijevič Dugin]] [Алекса́ндр Ге́льевич Ду́гин] (1962 –)

== E ==

* [[Jevgenij Nikolajevič Edelson]] [Евгений Николаевич Эдельсон] (1824 – 1868)
* Aleksander Etkind (1955 –)
* Paul Nikolaevich Evdokimov gl. &gt;&gt; Pavel N. Jevdokimov

== F == 
*[[Pjotr Nikolajevič Fedosejev]] (1908 – 1990)
* [[Filaret, Moskovski metropolit]] [Митрополи́т Филаре́т; V. M. Drozdov (Дроздо́в Васи́лий Миха́йлович)] (1821 – 1867)
* [[Dmitrij Vladimirovič Filosofov]] (Дми́трий Влади́мирович Филосо́фов) (1872 – 1940)
* [[Filotej iz Pskova|Filotej (Filofej) iz Pskova]] [Филофей Псковский] (~1465 – 1542)
* [[Nikolaj Fjodorovič Fjodorov]] [Никола́й Фёдорович Фёдоров] (1829 – 1903)
* [[Pavel Aleksandrovič Florenski]] [Павел Александрович Флоренский] (1882 – 1937)
* [[Georgij Vasiljevič Florovski]] [Георгий Васильевич Флоровский] (1893 – 1979)
* [[Denis Ivanovič Fonvizin]] [Денис Иванович Фонвизин] (1744 – 1792)
*[[Semen Ljudvigovič Frank|Semjon Ljudvigovič Frank]] [Семён Лю́двигович Франк] (1877 – 1950)
*[[Ivan T. Frolov]] (1929 – 1999)
*Sergej Iosifovič Fudelʹ (1900 – 1977)
*[[Andrej Iljič Fursov]] (1951 –)

== G ==
* [[Georgij Apolonovič Gapon]] [Георгий Аполлонович Гапон] (1870 – 1906) 
* [[Oleg Grigorjevič Genisartecki]] (1942 – 2022) 
*[[Aleksander Ivanovič Gercen]]/Hercen [Алекса́ндр Ива́нович Ге́рцен] (1812 – 1870)
*[[Mihail Geršenzon]] (1869 – 1925)
*[[Aleksej Nikitič Giljarov]] [Алексей Никитич Гиляров] (1 855/56 – 1938)
*[[Zinajda Nikolajevna Gippius]] [Zinaïda Hippius; Зинаи́да Никола́евна Ги́ппиус] (1869 – 1945) 
*G. E. Glezerman
*S. S. Gogotski 
*[[Emma Goldman]] (1869 – 1940) (rusko-ameriška anarhistka)
*[[Fjodor Aleksandrovič Golubinski]] (1797 – 1854)
*[[Aleksandr Mihajlovič Gorčakov]] (1798 – 1883)
*[[Mihail Konstantinovič Gorškov]] (1950 –) (sociolog) 
*Maksim Grek?
*[[Leonid Grinin]] (1958 –)
*[[Boris Groys]] (1947 –) (rusko-nemško-ameriški)
*[[Georges Ivanovich Gurdjieff|Georges (Ivanovič) Gurdjieff]] / G. I. Gurdjieff (1866/72/7?–1949)

== H ==
* Tigran Hačaturov (1906 - 1989) ekonomist
* Aleksander Ivanovič Hercen &gt;&gt; Gercen
* [[Boris Mihajlovič Gessen]]/Hessen (1893 – 1936) (fizik, zgodovinar znanosti, filozof) 
*[[Aleksej Stepanovič Homjakov]] [Алексей Степанович Хомяков] (1804 – 1860)

== I ==
*[[Evald Vasiljevič Iljenkov]] (1924 – 1979)
*[[Leonid Fjodorovič Iljičov]] (1906 – 1990)
*[[Ivan Aleksandrovič Iljin]] [Ива́н Алекса́ндрович Ильи́н] (1883 – 1954)
*[[Mihail Trifonovič Iovčuk]] [Михаил Трифонович Иовчук] (1908 – 1990)
*[[Vjačeslav Ivanovič Ivanov]] [Вячеслав Иванович Иванов] (1866 – 1949)
* [[Vladimir Aleksejevič Ivanov]] [Владимир Алексеевич Иванов] (1886 – 1970)
* [[Razumnik Vasiljevich Ivanov-Razumnik]] (pravi priimek Ivanov) [Разумник Васильевич Иванов-Разумник] (1878 – 1946)

== J ==
* [[Roman Osipovič Jakobson]] [Роман Осипович Якобсон] (1896 – 1982)
*[[Aleksander Nikolajevič Jakovljev]] (1923 – 2005) 
*Lev Jakubinski (lit. teoretik) .
* [[Jemeljan Jaroslavski]] (1878 – 1943)
* [[Pavel Nikolajevič Jevdokimov]] (Павел Николаевич Евдокимов) (1901 – 1970)
* [[Erik Grigorjevič Judin]] (1930 – 1976) 
*[[Pavel Fjodorovič Judin]] (1899 – 1968)
*P. D. Jurkevič  
*I. D. Yurkevigh

== K ==
* [[Vasilij Vasiljevič Kandinski]] [Василий Васильевич Кандинский] (1866 – 1944)
*[[Sergej Georgijevič Kara-Murza]] (1939 –)  ??
* [[Nikolaj Mihaijlovič Karamzin]] [Никола́й Миха́йлович Карамзи́н] (1766 – 1826)
*L. Karasavin
*V. N. Karpov
*[[Mihail Nikiforovič Katkov]] [Михаи́л Ники́форович Катко́в] (1818 – 1887)
* [[Bonifatij Mihajlovič Kedrov]]  [Бонифа́тий Миха́йлович Ке́дров] (1903 – 1985)
*[[Ivan Vasiljevič Kirejevski]]/Kirijevski [Ива́н Васи́льевич Кире́евский] (1806 – 1856)
* [[Alexandre Kojeve|Alexandre Kojève]] [Aleksander Vladimirovič Koževnikov / Александр Владимирович Кожевников] (1902 – 1968)
* [[Nikolaj Dmitrijevič Kondratjev]] (1892 – 1938) (ekonomist - teoretik NEP)
* [[Aleksander Mihajlovič Kondratov]] ?? (1937 – 1993) (vse mogoče)
*[[Fjodor Vasiljevič Konstantinov]] [Фёдор Васи́льевич Константи́нов] (1901 – 1991)
* [[Alexandre Koyré]] (Aleksander Vladimirovič Kojrakski / Александр Владимирович Койракский) (1892 – 1964)
* [[Lev Zalmanovič (Zinovjevič) Kopelev|Lev Zalmanovič (Zinovjevič) Kopeljev]] (Лев Залма́нович (Зино́вьевич) Ко́пелев /nem. Lew S. Kopelew) (1912 – 1997)
*[[Pavel Vasiljevič Kopnin]] [Пáвел Васи́льевич Копни́н] (1922 – 1971)
*[[Vladimir Galaktionovič Korolenko]] [Влади́мир Галактио́нович Короле́нко /ukr. Володи́мир Галактіо́нович Короле́нко] (1853 – 1921)
*[[Ričard Ivanovič Kosolapov]] [Ричард Иванович Косолапов] (1930 – 2020) 
*A. Kozlov 
*[[Vadim Valerjanovič Kožinov]] (1930 – 2001)
*[[Konstantin Anatoljevič Krilov]] (Константин Анатольевич Крылов) (1967 – 2020)
* [[Peter Aleksejevič Kropotkin]] [Пётр Алексе́евич Кропо́ткин] (1842 – 1921)
* [[Nadežda Konstantinovna Krupskaja]] [Наде́жда Константи́новна Кру́пская] (1869 – 1939)
*V. D. Kudrjavcev (1828 – 1891)
* Ivan V. Kuznjecov (1911 – ?) 

== L ==

* [[Delir Gasemovič Lahuti]] (Дели́р Гасе́мович Лахути́) (1934 – 2022) 
* [[Pjotr Lavrovič Lavrov]] (Пётр Лаврович Лавров) (1823 – 1900)
* [[Vladimir Iljič Uljanov|Vladimir Iljič Uljanov - Lenin]] [Владимир Ильич Ульянов - Ленин] (1870 – 1924)
*[[Aleksej Nikolajevič Leontjev]] (1903 – 1979) 
*V. V. Lesevič (1837 – 1905)
*[[Mihail Andrejevič Leonov]] (1902 – 1952)

*[[Jurij Levada]] [Ю́рий Алекса́ндрович Лева́да] (1930 – 2006) (sociolog, politolog)
* [[Mihail Aleksandrovič Lifšic]] [Михаи́л Алекса́ндрович Ли́фшиц] (1905 – 1983)
*[[Dimitrij Sergejevič Lihačov]] [Дми́трий Серге́евич Лихачёв] (1906 – 1999)
* [[Nikolaj Ivanovič Lobačevski]] [Никола́й Ива́нович Лобаче́вский] (1792 – 1856)
*[[Lev Mihajlovič Lopatin]] (1855 – 1920)
* [[Ivan Vladimirovič Lopuhin]] [Ива́н Влади́мирович Лопухи́н] (1756 – 1816)
* [[Aleksej Fjodorovič Losev]] [Алексе́й Фёдорович Ло́сев] (1893 – 1988)
*[[Nikolaj Onufrijevič Loski|Nikolaj Onufrijevič Los(s)ki]] [Николай Онуфриевич Лосский] (1870 – 1965)
*[[Vladimir Nikolajevič Loski|Vladimir Nikolajevič Los(s)ki]] [Владимир Николаевич Лосский] (1903 – 1958)
* [[Jurij Mihajlovič Lotman]] (1922 – 1993) (semiotik)
*[[Mihhail Lotman]] (1952 –) (biolog, okoljevarstvenik)
*[[Anatolij Vasiljevič Lunačarski]] [Анато́лий Васи́льевич Лунача́рский] (1875 – 1933)
*[[Ivan Kapitonovič Luppol]] (Иван Капитонович Лу́ппол) (1896 – 1943)

== M ==
* [[Anton Semjonovič Makarenko]] [Антон Семёнович Макаренко] (1888 – 1939)
* [[Kazimir Severinovič Malevič]] (1878 – 1935)
*[[Dmitrij Marecki]] (1901 – 1937)
*[[Vladimir Martinenko]] (1957 -) (sociolog...)
*[[Danila Andrejevič Medvedjev]] (1980 -)
* [[Pavel Nikolajevič Medvedjev]] [Па́вел Никола́евич Медве́дев] (1891/92 – 1938)
* [[Vladimir Megre]] (1950 -)
* [[Dimitrij Ivanovič Mendelejev]] [Дми́трий Ива́нович Менделе́ев] (1834 – 1907)
* [[Dimitrij Sergejevič Merežkovski]] [Дми́трий Серге́евич Мережко́вский] (1865 – 1941)
* [[Nikolaj Konstantinovič Mihajlovski]] [Никола́й Константи́нович Михайло́вский] (1842 – 1904) (sociolog, ...)
* [[Ivan Pavlovič Minajev]] / Minayeff (Иван Павлович Минаев) (1840 – 1890) (indolog - budizem)
* [[Mark Borisovič Mitin]] [Марк Борисович Митин] (1901 – 1987)

== N ==
*[[Sergej Genadjevič Nečajev]] [Серге́й Генна́диевич Неча́ев] (1847 – 1882)
*[[Pavel Ivanovič Novgorodcev]] [Па́вел Ива́нович Новгоро́дцев] (1886 – 1924)
*[[Peter Sergejevič Novikov|Peter (Pjotr) Sergejevič Novikov]] (1901 – 1975) (logik, matematik)

== O ==

*
* [[Vladimir Fjodorovič Odojevski]] [Владимир Фёдорович Одоевский] (1803 – 1869)
* [[Nikolaj Platonovič Ogarev]]/Ogarjov [Никола́й Плато́нович Огарёв]
* [[Sergej Fjodorovič /Serge/ Oldenburg]] (Серге́й Фёдорович Ольденбу́рг) (1863 – 1934) (indolog, budizem)
*[[Gennadij V. Osipov]] (1929 –)
*[[Mojsej Ostrogorski]] (1854 – 1921) (sociolog ...)
* [[Piotr Ouspensky]] (Peter Uspenski) (1878 – 1947)

== P ==
[[Slika:Feofan Prokopovich.jpg|thumb|[[arhebiskop Teofan Prokopovič]] ]]
* [[Aleksander Panarin]] (1940 – 2003)
* [[Jevgenij Bronislavovič Pašukanis]] [Евгений Брониславович Пашуканис]  (1891 – 1937)
* [[Ivan Petrovič Pavlov]] [Иван Петрович Павлов] (1849 – 1936)
* [[Pavel Pestel]] (1793 – 1926)
* [[Mihail Vasiljevič Petraševski]] [Михаил Васильевич Буташевич-Петрашевский] (1821 – 1866)
* [[Stefan Antonovič Petruševski]] ?
* [[Avakum Petrov]], protopop ([[Kondratjev|Avvakum Petrovič Kondratjev]]) (Авваку́м Петро́в; Аввакум Петрович Кондратьев) ([[1620]] – [[1682]])
* [[Dimitrij Ivanovič Pisarjev]] [Дмитрий Иванович Писарев] (1840 – 1868) 
* [[Georgij Valentinovič Plehanov]] - &quot;Volgin&quot; [Георгий Валентинович Плеханов] (1856 – 1918)
* [[Konstantin Petrovič Pobedonoscev]] [Константин Петрович Победоносцев] (1827 – 1907)
* [[Grigorij Solomonovič Pomeranc]] [Григо́рий Соломо́нович Помера́нц] (1918 – 2013)
* [[Jevgenij Aleksejevič Preobraženski]] [Евгений Алексеевич Преображенский] (1886 – 1937)
*V. Preobraženski (1854 – 1900)
*[[Gelian Mihajlovič Prohorov]] (1936 – 2017) (filolog)
* [[Teofan Prokopovič, arhebiskop|Teofan (Jeleazar) Prokopovič]]&lt;nowiki&gt; (Arhiepiskop Teofan) [Архиепископ Феофа́н; krstno ime : Елеазар Прокопович] (1681 – 1736)&lt;/nowiki&gt;
* [[Nikolaj Nikolajevič Punin]] [Никола́й Никола́евич Пу́нин] (1888 – 1953) (umetnostni teoretik...)

== R ==
* [[Aleksander Nikolajevič Radiščev]] (Алекса́ндр Никола́евич Ради́щев) (1749 – 1802)
* [[Ayn Rand]] (prvotno ime [[Alisa Zinovjevna Rosenbaum]]) [Алиса Зиновьевна Розенбаум] (1905 – 1982) (rusko-ameriška)
*[[Helena Ivanovna Roerich]]/Rerih (r. Šapošnikova) [Елéна Ивáновна Рéрих] (1879 – 1955) (teozofinja)
*[[Mark Mojsejevič Rosenthal]] [Марк Моисеевич Розенталь] (1906 – 1975)
*[[Arkadij Rovner]] [Аркадий Борисович Ровнер] (1940 – 2019)
* [[Vasilij Vasiljevič Rozanov]] [Василий Васильевич Рóзанов] (1856 – 1919)
*[[Nikolaj Sergejevič Rusanov]] [Никола́й Серге́евич Руса́нов] (1859 – 1939)

== S ==

*[[Vadim Nikolajavič Sadovski]] (1934 – 2012)
*[[Ivan Mihajlovič Sečenov]] [Ива́н Миха́йлович Се́ченов] (1829 – 1905) (fiziolog, nevrolog, psiholog...)
*[[Jurij I. Semjonov]] (Yuri Semenov) (1929 – 2023)
*[[Jurij Nikolajevič Semjonov]] (1925 – 1995)
*[[Viktor Serge]], Viktor L´vovič Kibal´čič [Ви́ктор Льво́вич Киба́льчич] (1890 – 1947)
*F. F. Sidonski  
* [[Shneur Zalman Liadi]] [Hebr.: שניאור זלמן מליאדי‎]
* [[Aleksander Nikolajevič Skrjabin]] [Алекса́ндр Никола́евич Скря́бинь] (1871/72 – [[1915]])
* [[Victor Skumin|Viktor Andrejevič Skumin]] [Ви́ктор Андре́евич Ску́мин] (1948 –)
* [[Apolon Ivanovič Smirnov]] (1838 – 1902)
* [[Oleg Nikolajevič Smolin]] [Оле́г Никола́евич Смо́лин] (1952 –)
* [[Vladimir Sergejevič Solovjov]] [Влади́мир Серге́евич Соловьё́в] (1853 – 1900)
* [[Ivan Skvorcov-Stepanov]] [Иван Скворцов-Степанов] (1870 – 1928)
*[[Aleksander Solženicin|Aleksander Isajevič Solženicin]] (1918 – 2008)
* [[Pitirim Sorokin|Pitirim Aleksandrovič Sorokin]]  [Питирим Александрович Сорокин] (1889 – 1968)
* [[Ivan Ivanovič Solletrinski]] [Ива́н Ива́нович Соллерти́нский] (1902 – 1944)
* [[Evgen Spektorski|Evgen V. Spektorski]] (Jevgenij Vasiljevič Spektorski) (1875 – 1951) (rus.-srbsko-slovensko-ameriški)
* [[Mihail Mikailovič Speranski]] [Михаи́л Миха́йлович Спера́нский]  (1772 – 1839)
* [[Aleksander Georgijevič Spirkin]] (1918 – 2004)
* [[Nikolaj Vladimirovič Stankevič]] [Никола́й Влади́мирович Станке́вич] (1813 – 1840)
* Stepanjan ?
* [[Leonid Stolovič]] (1929 – 2013)
* [[Peter Berngardovič Struve]] [Пётр Бернга́рдович Стру́ве] (1870 – 1944)
* [[Aleksej Sergejevič Suvorin]] (1834 - 1912)

== Š ==
[[Slika:Si Léon Chestov noong 1927.jpg|thumb|[[Lev Izakovič Šestov]] ]]
* [[Igor Rostislavovič Šafarevič]] [И́горь Ростисла́вович Шафаре́вич] (1923 – 2017)
* [[Georgij Petrovič Ščedrovicki]] (Георгий Петрович Щедровицкий) (1929 – 1994)
*Aleksej Vasiljevič Ščeglov
* [[Fjodor Ippolitovič Ščerbatskoj]] /F. Th. Stcherbatsky (Фёдор Ипполи́тович Щербатско́й) (1866 – 1942) (indolog: budizem)
* Aleksander V. Ščipkov (1957 –)
* ([[Dmitrij Trofimovič Šepilov]]) (1905 – 1995)
* [[Lev Izakovič Šestov]] [Лев Исаакович Шестов; tudi Yehuda Leyb Schwarzmann/Иегуда Лейб Шварцман] (1866 – 1938)
*[[Aleksander Fjodorovič Šiškin]] (1902 – 1977)
*[[Gustav Gustavovič Špet]] (1879 – 1937)
*[[Аaron Zahaovič Štejnberg]] (‏אהרן שטײנבערג‏‎) (1891 – 1975)
*[[Isak Nahman Štejnberg]] [Исаак Нахман Штейнберг/Steinberg] (1888 – 1957)
*Aleksandr Valdenovič Šubin (1965 –)?

== T ==

*F. A. Ternovski (1838 - 1884)
*[[Lev Aleksandrovič Tihomirov]] [Лев Александрович Тихомиров] (1852 – 1923)
*Nikolaj S. Timašev (1886 - 1970) (rus.-amer. pravnik, sociolog)
*Leonid Timofejev (literarni-umetnostni ideolog socialističnega realizma)
*[[Oksana Timofejeva]] (1978 -)
*[[Pjotr Nikitič Tkačev]]/Tkačov? [Петр Никитич Ткачев] (1844 – 1886)
* [[Lev Nikolajevič Tolstoj]] [Лев Никола́евич Толсто́й] (1828 – 1910)
*Boris V. Tomaševski (1890 – 1857)
*[[Vladimir Toporov|Vladimir Nikolajevič Toporov]] [Влади́мир Никола́евич Топоро́в] (1928 – 2005)
*M. Troicki (1835 - 1899)
* [[Lev Trocki|Lev Davidovič Trocki]] [Лев Дави́дович Тро́цкий] (1879 – 1940)
* [[Sergej Nikolajevič Trubeckoj]] (1862 – 1905)

== U ==
* [[Nikolaj Aleksejevič Umov]] (1846 – 1915)
*[[Boris Andrejevič Uspenski]] (1937 –)
*[[Vladimir Andrejevič Uspenski]] (1930 – 2018)
* [[Pjotr Demjanovič Uspenski]] (Piotr Ouspensky) (1878 – 1947)
* [[Nikolaj Vasiljevič Ustrjalov]] (1890 – 1937)

== V ==
* [[Jevgenij Samuilovič Varga]] [Евге́ний Самуи́лович Ва́рга] (1879 – 1964)
* [[Tatjana Vadimovna Vasiljeva]] (1942 – 2002) (filologinja ...)
* [[Dimitrij Vladimirovič Venevitinov]] (Дми́трий Влади́мирович Веневи́тинов) ([[1805]] – [[1827]])
*[[Vladimir Ivanovič Vernadski]] (1863 – 1945) (naravoslovec)
*[[Aleksander Nikolajevič Veselovski]] (Алекса́ндр Никола́евич Весело́вский) (1838 – 1906) (literarni zgodovinar)
*[[Aleksej Nikolajevič Veselovski]] (Алексе́й Никола́евич Весело́вский (1843 – 1918) (literarni zgodovinar/teoretik)
* [[Lev Semjonovič Vigotski]] [Лев Семё́нович Выго́тский] (1896 – 1934)
* [[Jurij Vjazemski]] (pravo ime [[Jurij Simonov]]) (1951 –)
*[[Mihail Ivanovič Vladislavljev]] (1840 – 1890)
* [[Valentin Nikolajevič Vološinov]] (Валенти́н Никола́евич Воло́шинов) (1895 – 1936) 
*[[Vasilij Pavlovič Voroncov]] (1847 – 1918)

== Z ==

* [[Jevgenij Ivanovič Zamjatin]] [Евге́ний Ива́нович Замя́тин] (1884 – 1937)
*Tatjana Zaslavska(ja) (1927 – 2013) (sociologinja)
*[[Vasilij Vasiljevič Zenkovski]] [Василий Васильевич Зеньковский] (1881 – 1962)
*[[Nikolaj Ivanovič Ziber]] [Никола́й Ива́нович Зи́бер] (1844 – 1888)
* [[Aleksander Aleksandrovič Zinovjev]] [Алекса́ндр Алекса́ндрович Зино́вьев] (1922 – 2006)

== Ž == 
* [[Andrej Aleksandrovič Ždanov]] [Андре́й Алекса́ндрович Жда́нов] (1896 – 1948)
*[[Vitaliij Vasiljevič Žuravljov]] (1931 – 2005) 

==Glej tudi==
*[[seznam filozofov]]
*[[seznam filozofskih vsebin]]

== Viri in opombe ==
{{sklici}}

{{seznami narodov po poklicu|filozofov}}

[[Kategorija:Seznami Rusov|Filozofi]]
[[Kategorija:Ruski filozofi|*]]</text>
      <sha1>1pl971hx4lw6xux6crtgjfiedsnmp49</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6773779</id>
      <parentid>6773763</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T14:45:41Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-45085-22</username>
        <id>264465</id>
      </contributor>
      <comment>/* L */</comment>
      <origin>6773779</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="23144" sha1="i5uuk9ua5jndo6nqhn1i4keq3aj8ph1" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] [[Rusi|ruskih]] [[filozof]]ov.'''

{{seznami poklicev za narode|Rusov|Rusija|ruskih}}
{{CompactTOC2}}

== A ==

* [[Vladimir Viktorovič Adoratski]] [Владимир Викторович Адоратский] (1878 – 1945)
*[[Pjotr Onisimovič Afanasjev]] (1874 – 1944) (pedagog)
*([[Viktor Grigorjevič Afanasjev]]) (1922 – 1994)
*Abel Aganbegjan (1932 –) (ekonomist armenskega rodu)
* [[Ivan Sergejevič Aksakov]] [Иван Сергеевич Аксаков] (1823 – 1886)
* [[Konstantin Sergejevič Aksakov]] [Константин Сергеевич Аксаков] (1817 – 1860)
* [[Ljubov Isaakovna Akselrod]] (1868 – 1946)
* [[Pavel Borisovič Akselrod]] [Павел Борисович Аксельрод] ([[1850]] – [[1928]])
* [[Aleksander Danilovič Aleksandrov]] [Алекса́ндр Дани́лович Алекса́ндров] (1912 – 1999)
* [[Georgij Fjodorovič Aleksandrov]] (1908 – 1961) 
*[[Leonid Nikolajevič Andrejev]] (1871 – 1919)   ? 
*Ivan Anisimov (1899 – 1966)
*[[Iraklij Luarasovič Andronikov]] (1908 – 1990) 
*[[Maksim Aleksejevič Antonovič]] (1835 – 1918) 
*Boris Ignatjevič Arvatov (1896 – 1940)
*[[Sergej Aleksejevič Askoldov]] (1871 – 1945)
* [[Valentin Ferdinandovič Asmus]] [Валенти́н Фердина́ндович А́смус] (1894 – 1975)
* protopop [[Avakum Petrov]] ([[Kondratjev|Avvakum Petrovič Kondratjev]]) [Авваку́м Петро́в; Аввакум Петрович Кондратьев] (1620 – 1682)
* Nikolaj Avksentjev?

== B ==
* [[Mihail Mihajlovič Bahtin]] [Михаи́л Миха́йлович Бахти́н] (1895 – 1975)
* [[Mihail Aleksandrovič Bakunin]] [Михаи́л Алекса́ндрович Баку́нин] (1814 – 1876)
*Ju. Ja. Barabaš (estetik?)
* [[Vladimir Aleksandrovič Bazarov]] (Влади́мир Алекса́ндрович База́ров) (1874 – 1939)
* [[Andrej Beli]] [Андре́й Бе́лый] (1880 – 1934)
* [[Visarjon Grigorjevič Belinski]] [Виссарио́н Григо́рьевич Бели́нский] (1811 – 1848)
* [[Nikolaj Aleksandrovič Berdjajev]] [Николай Александрович Бердяев] (1874 – 1948)
*[[Jakov Aleksandrovič Berman]] (1868 – 1933)
* [[Vladimir Bibihin]] (1938 – 2004)
*[[Helena Petrovna Blavacka]] (Blavatsky) [Еле́на Петро́вна Блава́тская] (1831 – 1891) (okultistka, teozofinja)
*[[Dmitrij Ivanovič Blohincev]] (Дмитрий Иванович Блохинцев) (1908 – 1979) (fizik)
* [[Aleksander Aleksandrovič Blok]] [Алекса́ндр Алекса́ндрович Блок] (1880 – 1921)
* [[Aleksander Aleksandrovič Bogdanov]] [Александр Александрович Богданов] (1873 – 1928)
* [[Nikolaj Ivanovič Buharin]] [Никола́й Ива́нович Буха́рин] (1888 – 1938)
* [[Sergej Nikolajevič Bulgakov]] [Сергей Николаевич Булгаков] (1871 – 1944)
* [[Aleksandr Vladimirovič Buzgalin]] [Александр Владимирович Бузгалин] (1954 –)

== C ==
* [[Dimitrij Nikolajevič Certeljev]] (1852 – 1911)
* [[Konstantin Edvardovič Ciolkovski]] [Константи́н Эдуа́рдович Циолко́вский] (1857 – 1935)
*[[Fjodor Mihajlovič Burlacki]] (1927 – 2014)

== Č ==

* [[Peter Jakovljevič Čaadajev|Peter (Pjotr) Jakovljevič Čaadajev]] [Пётр Яковлевич Чаадаев]  (1794 – 1856)
*[[Georgij Ivanovič Čelpanov]] (1862 – 1936)
* [[Nikolaj Gavrilovič Černiševski]] [Никола́й Гаври́лович Черныше́вский] (1828 – 1889)
*[[Albert Konstantinovič Černjenko]] [Альбе́рт Константи́нович Черне́нко] (1935 – 2009)
*Dmitrij Ivanovič Česnokov (1910 – 1973)
*[[Boris Nikolajevič Čičerin]] [Бори́с Никола́евич Чиче́рин] (1828 – 1904)
*[[Dmitrij Ivanovič Čiževski]] (1894 – 1977)
*[[Aleksandr Nikolajevič Čumakov]] [Алекса́ндр Никола́евич Чумако́в] (1950 –)

== D ==
*[[Nikolaj Francevič Danielson]] [Никола́й Фра́нцевич Дание́льсон] (1844 – 1918)
*[[Abram Mojsejevič Deborin]] (Joffe) [Абрам Моисеевич Деборин (Иоффе)] (1881 – 1963)
* [[Fjodor Mihajlovič Dostojevski]] [Фёдор Миха́йлович Достое́вский] (1821 – 1881)
* [[Nikolaj Aleksandrovič Dobroljubov]] [Николай Александрович Добролюбов] (1836 – 1861)
*[[Aleksandr Dugin|Aleksander Gelijevič Dugin]] [Алекса́ндр Ге́льевич Ду́гин] (1962 –)

== E ==

* [[Jevgenij Nikolajevič Edelson]] [Евгений Николаевич Эдельсон] (1824 – 1868)
* Aleksander Etkind (1955 –)
* Paul Nikolaevich Evdokimov gl. &gt;&gt; Pavel N. Jevdokimov

== F == 
*[[Pjotr Nikolajevič Fedosejev]] (1908 – 1990)
* [[Filaret, Moskovski metropolit]] [Митрополи́т Филаре́т; V. M. Drozdov (Дроздо́в Васи́лий Миха́йлович)] (1821 – 1867)
* [[Dmitrij Vladimirovič Filosofov]] (Дми́трий Влади́мирович Филосо́фов) (1872 – 1940)
* [[Filotej iz Pskova|Filotej (Filofej) iz Pskova]] [Филофей Псковский] (~1465 – 1542)
* [[Nikolaj Fjodorovič Fjodorov]] [Никола́й Фёдорович Фёдоров] (1829 – 1903)
* [[Pavel Aleksandrovič Florenski]] [Павел Александрович Флоренский] (1882 – 1937)
* [[Georgij Vasiljevič Florovski]] [Георгий Васильевич Флоровский] (1893 – 1979)
* [[Denis Ivanovič Fonvizin]] [Денис Иванович Фонвизин] (1744 – 1792)
*[[Semen Ljudvigovič Frank|Semjon Ljudvigovič Frank]] [Семён Лю́двигович Франк] (1877 – 1950)
*[[Ivan T. Frolov]] (1929 – 1999)
*Sergej Iosifovič Fudelʹ (1900 – 1977)
*[[Andrej Iljič Fursov]] (1951 –)

== G ==
* [[Georgij Apolonovič Gapon]] [Георгий Аполлонович Гапон] (1870 – 1906) 
* [[Oleg Grigorjevič Genisartecki]] (1942 – 2022) 
*[[Aleksander Ivanovič Gercen]]/Hercen [Алекса́ндр Ива́нович Ге́рцен] (1812 – 1870)
*[[Mihail Geršenzon]] (1869 – 1925)
*[[Aleksej Nikitič Giljarov]] [Алексей Никитич Гиляров] (1 855/56 – 1938)
*[[Zinajda Nikolajevna Gippius]] [Zinaïda Hippius; Зинаи́да Никола́евна Ги́ппиус] (1869 – 1945) 
*G. E. Glezerman
*S. S. Gogotski 
*[[Emma Goldman]] (1869 – 1940) (rusko-ameriška anarhistka)
*[[Fjodor Aleksandrovič Golubinski]] (1797 – 1854)
*[[Aleksandr Mihajlovič Gorčakov]] (1798 – 1883)
*[[Mihail Konstantinovič Gorškov]] (1950 –) (sociolog) 
*Maksim Grek?
*[[Leonid Grinin]] (1958 –)
*[[Boris Groys]] (1947 –) (rusko-nemško-ameriški)
*[[Georges Ivanovich Gurdjieff|Georges (Ivanovič) Gurdjieff]] / G. I. Gurdjieff (1866/72/7?–1949)

== H ==
* Tigran Hačaturov (1906 - 1989) ekonomist
* Aleksander Ivanovič Hercen &gt;&gt; Gercen
* [[Boris Mihajlovič Gessen]]/Hessen (1893 – 1936) (fizik, zgodovinar znanosti, filozof) 
*[[Aleksej Stepanovič Homjakov]] [Алексей Степанович Хомяков] (1804 – 1860)

== I ==
*[[Evald Vasiljevič Iljenkov]] (1924 – 1979)
*[[Leonid Fjodorovič Iljičov]] (1906 – 1990)
*[[Ivan Aleksandrovič Iljin]] [Ива́н Алекса́ндрович Ильи́н] (1883 – 1954)
*[[Mihail Trifonovič Iovčuk]] [Михаил Трифонович Иовчук] (1908 – 1990)
*[[Vjačeslav Ivanovič Ivanov]] [Вячеслав Иванович Иванов] (1866 – 1949)
* [[Vladimir Aleksejevič Ivanov]] [Владимир Алексеевич Иванов] (1886 – 1970)
* [[Razumnik Vasiljevich Ivanov-Razumnik]] (pravi priimek Ivanov) [Разумник Васильевич Иванов-Разумник] (1878 – 1946)

== J ==
* [[Roman Osipovič Jakobson]] [Роман Осипович Якобсон] (1896 – 1982)
*[[Aleksander Nikolajevič Jakovljev]] (1923 – 2005) 
*Lev Jakubinski (lit. teoretik) .
* [[Jemeljan Jaroslavski]] (1878 – 1943)
* [[Pavel Nikolajevič Jevdokimov]] (Павел Николаевич Евдокимов) (1901 – 1970)
* [[Erik Grigorjevič Judin]] (1930 – 1976) 
*[[Pavel Fjodorovič Judin]] (1899 – 1968)
*P. D. Jurkevič  
*I. D. Yurkevigh

== K ==
* [[Vasilij Vasiljevič Kandinski]] [Василий Васильевич Кандинский] (1866 – 1944)
*[[Sergej Georgijevič Kara-Murza]] (1939 –)  ??
* [[Nikolaj Mihaijlovič Karamzin]] [Никола́й Миха́йлович Карамзи́н] (1766 – 1826)
*L. Karasavin
*V. N. Karpov
*[[Mihail Nikiforovič Katkov]] [Михаи́л Ники́форович Катко́в] (1818 – 1887)
* [[Bonifatij Mihajlovič Kedrov]]  [Бонифа́тий Миха́йлович Ке́дров] (1903 – 1985)
*[[Ivan Vasiljevič Kirejevski]]/Kirijevski [Ива́н Васи́льевич Кире́евский] (1806 – 1856)
* [[Alexandre Kojeve|Alexandre Kojève]] [Aleksander Vladimirovič Koževnikov / Александр Владимирович Кожевников] (1902 – 1968)
* [[Nikolaj Dmitrijevič Kondratjev]] (1892 – 1938) (ekonomist - teoretik NEP)
* [[Aleksander Mihajlovič Kondratov]] ?? (1937 – 1993) (vse mogoče)
*[[Fjodor Vasiljevič Konstantinov]] [Фёдор Васи́льевич Константи́нов] (1901 – 1991)
* [[Alexandre Koyré]] (Aleksander Vladimirovič Kojrakski / Александр Владимирович Койракский) (1892 – 1964)
* [[Lev Zalmanovič (Zinovjevič) Kopelev|Lev Zalmanovič (Zinovjevič) Kopeljev]] (Лев Залма́нович (Зино́вьевич) Ко́пелев /nem. Lew S. Kopelew) (1912 – 1997)
*[[Pavel Vasiljevič Kopnin]] [Пáвел Васи́льевич Копни́н] (1922 – 1971)
*[[Vladimir Galaktionovič Korolenko]] [Влади́мир Галактио́нович Короле́нко /ukr. Володи́мир Галактіо́нович Короле́нко] (1853 – 1921)
*[[Ričard Ivanovič Kosolapov]] [Ричард Иванович Косолапов] (1930 – 2020) 
*[[Aleksej Aleksandrovič Kozlov]] [Алексей Александрович Козлов] (1831 – 1901) 
*[[Vadim Valerjanovič Kožinov]] (1930 – 2001)
*[[Konstantin Anatoljevič Krilov]] (Константин Анатольевич Крылов) (1967 – 2020)
* [[Peter Aleksejevič Kropotkin]] [Пётр Алексе́евич Кропо́ткин] (1842 – 1921)
* [[Nadežda Konstantinovna Krupskaja]] [Наде́жда Константи́новна Кру́пская] (1869 – 1939)
*V. D. Kudrjavcev (1828 – 1891)
* Ivan V. Kuznjecov (1911 – ?) 

== L ==

* [[Delir Gasemovič Lahuti]] (Дели́р Гасе́мович Лахути́) (1934 – 2022) 
* [[Pjotr Lavrovič Lavrov]] (Пётр Лаврович Лавров) (1823 – 1900)
* [[Vladimir Iljič Uljanov|Vladimir Iljič Uljanov - Lenin]] [Владимир Ильич Ульянов - Ленин] (1870 – 1924)
*[[Aleksej Nikolajevič Leontjev]] (1903 – 1979) 
*V. V. Lesevič (1837 – 1905)
*[[Mihail Andrejevič Leonov]] (1902 – 1952)

*[[Jurij Levada]] [Ю́рий Алекса́ндрович Лева́да] (1930 – 2006) (sociolog, politolog)
* [[Mihail Aleksandrovič Lifšic]] [Михаи́л Алекса́ндрович Ли́фшиц] (1905 – 1983)
*[[Dimitrij Sergejevič Lihačov]] [Дми́трий Серге́евич Лихачёв] (1906 – 1999)
* [[Nikolaj Ivanovič Lobačevski]] [Никола́й Ива́нович Лобаче́вский] (1792 – 1856)
*[[Lev Mihajlovič Lopatin]] (1855 – 1920)
* [[Ivan Vladimirovič Lopuhin]] [Ива́н Влади́мирович Лопухи́н] (1756 – 1816)
* [[Aleksej Fjodorovič Losev]] [Алексе́й Фёдорович Ло́сев] (1893 – 1988)
*[[Nikolaj Onufrijevič Loski|Nikolaj Onufrijevič Los(s)ki]] [Николай Онуфриевич Лосский] (1870 – 1965)
*[[Vladimir Nikolajevič Loski|Vladimir Nikolajevič Los(s)ki]] [Владимир Николаевич Лосский] (1903 – 1958)
* [[Jurij Mihajlovič Lotman]] (1922 – 1993) (semiotik)
*[[Mihhail Lotman]] (1952 –) (biolog, okoljevarstvenik)
*[[Anatolij Vasiljevič Lunačarski]] [Анато́лий Васи́льевич Лунача́рский] (1875 – 1933)
*[[Ivan Kapitonovič Luppol]] (Иван Капитонович Лу́ппол) (1896 – 1943)

== M ==
* [[Anton Semjonovič Makarenko]] [Антон Семёнович Макаренко] (1888 – 1939)
* [[Kazimir Severinovič Malevič]] (1878 – 1935)
*[[Dmitrij Marecki]] (1901 – 1937)
*[[Vladimir Martinenko]] (1957 -) (sociolog...)
*[[Danila Andrejevič Medvedjev]] (1980 -)
* [[Pavel Nikolajevič Medvedjev]] [Па́вел Никола́евич Медве́дев] (1891/92 – 1938)
* [[Vladimir Megre]] (1950 -)
* [[Dimitrij Ivanovič Mendelejev]] [Дми́трий Ива́нович Менделе́ев] (1834 – 1907)
* [[Dimitrij Sergejevič Merežkovski]] [Дми́трий Серге́евич Мережко́вский] (1865 – 1941)
* [[Nikolaj Konstantinovič Mihajlovski]] [Никола́й Константи́нович Михайло́вский] (1842 – 1904) (sociolog, ...)
* [[Ivan Pavlovič Minajev]] / Minayeff (Иван Павлович Минаев) (1840 – 1890) (indolog - budizem)
* [[Mark Borisovič Mitin]] [Марк Борисович Митин] (1901 – 1987)

== N ==
*[[Sergej Genadjevič Nečajev]] [Серге́й Генна́диевич Неча́ев] (1847 – 1882)
*[[Pavel Ivanovič Novgorodcev]] [Па́вел Ива́нович Новгоро́дцев] (1886 – 1924)
*[[Peter Sergejevič Novikov|Peter (Pjotr) Sergejevič Novikov]] (1901 – 1975) (logik, matematik)

== O ==

*
* [[Vladimir Fjodorovič Odojevski]] [Владимир Фёдорович Одоевский] (1803 – 1869)
* [[Nikolaj Platonovič Ogarev]]/Ogarjov [Никола́й Плато́нович Огарёв]
* [[Sergej Fjodorovič /Serge/ Oldenburg]] (Серге́й Фёдорович Ольденбу́рг) (1863 – 1934) (indolog, budizem)
*[[Gennadij V. Osipov]] (1929 –)
*[[Mojsej Ostrogorski]] (1854 – 1921) (sociolog ...)
* [[Piotr Ouspensky]] (Peter Uspenski) (1878 – 1947)

== P ==
[[Slika:Feofan Prokopovich.jpg|thumb|[[arhebiskop Teofan Prokopovič]] ]]
* [[Aleksander Panarin]] (1940 – 2003)
* [[Jevgenij Bronislavovič Pašukanis]] [Евгений Брониславович Пашуканис]  (1891 – 1937)
* [[Ivan Petrovič Pavlov]] [Иван Петрович Павлов] (1849 – 1936)
* [[Pavel Pestel]] (1793 – 1926)
* [[Mihail Vasiljevič Petraševski]] [Михаил Васильевич Буташевич-Петрашевский] (1821 – 1866)
* [[Stefan Antonovič Petruševski]] ?
* [[Avakum Petrov]], protopop ([[Kondratjev|Avvakum Petrovič Kondratjev]]) (Авваку́м Петро́в; Аввакум Петрович Кондратьев) ([[1620]] – [[1682]])
* [[Dimitrij Ivanovič Pisarjev]] [Дмитрий Иванович Писарев] (1840 – 1868) 
* [[Georgij Valentinovič Plehanov]] - &quot;Volgin&quot; [Георгий Валентинович Плеханов] (1856 – 1918)
* [[Konstantin Petrovič Pobedonoscev]] [Константин Петрович Победоносцев] (1827 – 1907)
* [[Grigorij Solomonovič Pomeranc]] [Григо́рий Соломо́нович Помера́нц] (1918 – 2013)
* [[Jevgenij Aleksejevič Preobraženski]] [Евгений Алексеевич Преображенский] (1886 – 1937)
*V. Preobraženski (1854 – 1900)
*[[Gelian Mihajlovič Prohorov]] (1936 – 2017) (filolog)
* [[Teofan Prokopovič, arhebiskop|Teofan (Jeleazar) Prokopovič]]&lt;nowiki&gt; (Arhiepiskop Teofan) [Архиепископ Феофа́н; krstno ime : Елеазар Прокопович] (1681 – 1736)&lt;/nowiki&gt;
* [[Nikolaj Nikolajevič Punin]] [Никола́й Никола́евич Пу́нин] (1888 – 1953) (umetnostni teoretik...)

== R ==
* [[Aleksander Nikolajevič Radiščev]] (Алекса́ндр Никола́евич Ради́щев) (1749 – 1802)
* [[Ayn Rand]] (prvotno ime [[Alisa Zinovjevna Rosenbaum]]) [Алиса Зиновьевна Розенбаум] (1905 – 1982) (rusko-ameriška)
*[[Helena Ivanovna Roerich]]/Rerih (r. Šapošnikova) [Елéна Ивáновна Рéрих] (1879 – 1955) (teozofinja)
*[[Mark Mojsejevič Rosenthal]] [Марк Моисеевич Розенталь] (1906 – 1975)
*[[Arkadij Rovner]] [Аркадий Борисович Ровнер] (1940 – 2019)
* [[Vasilij Vasiljevič Rozanov]] [Василий Васильевич Рóзанов] (1856 – 1919)
*[[Nikolaj Sergejevič Rusanov]] [Никола́й Серге́евич Руса́нов] (1859 – 1939)

== S ==

*[[Vadim Nikolajavič Sadovski]] (1934 – 2012)
*[[Ivan Mihajlovič Sečenov]] [Ива́н Миха́йлович Се́ченов] (1829 – 1905) (fiziolog, nevrolog, psiholog...)
*[[Jurij I. Semjonov]] (Yuri Semenov) (1929 – 2023)
*[[Jurij Nikolajevič Semjonov]] (1925 – 1995)
*[[Viktor Serge]], Viktor L´vovič Kibal´čič [Ви́ктор Льво́вич Киба́льчич] (1890 – 1947)
*F. F. Sidonski  
* [[Shneur Zalman Liadi]] [Hebr.: שניאור זלמן מליאדי‎]
* [[Aleksander Nikolajevič Skrjabin]] [Алекса́ндр Никола́евич Скря́бинь] (1871/72 – [[1915]])
* [[Victor Skumin|Viktor Andrejevič Skumin]] [Ви́ктор Андре́евич Ску́мин] (1948 –)
* [[Apolon Ivanovič Smirnov]] (1838 – 1902)
* [[Oleg Nikolajevič Smolin]] [Оле́г Никола́евич Смо́лин] (1952 –)
* [[Vladimir Sergejevič Solovjov]] [Влади́мир Серге́евич Соловьё́в] (1853 – 1900)
* [[Ivan Skvorcov-Stepanov]] [Иван Скворцов-Степанов] (1870 – 1928)
*[[Aleksander Solženicin|Aleksander Isajevič Solženicin]] (1918 – 2008)
* [[Pitirim Sorokin|Pitirim Aleksandrovič Sorokin]]  [Питирим Александрович Сорокин] (1889 – 1968)
* [[Ivan Ivanovič Solletrinski]] [Ива́н Ива́нович Соллерти́нский] (1902 – 1944)
* [[Evgen Spektorski|Evgen V. Spektorski]] (Jevgenij Vasiljevič Spektorski) (1875 – 1951) (rus.-srbsko-slovensko-ameriški)
* [[Mihail Mikailovič Speranski]] [Михаи́л Миха́йлович Спера́нский]  (1772 – 1839)
* [[Aleksander Georgijevič Spirkin]] (1918 – 2004)
* [[Nikolaj Vladimirovič Stankevič]] [Никола́й Влади́мирович Станке́вич] (1813 – 1840)
* Stepanjan ?
* [[Leonid Stolovič]] (1929 – 2013)
* [[Peter Berngardovič Struve]] [Пётр Бернга́рдович Стру́ве] (1870 – 1944)
* [[Aleksej Sergejevič Suvorin]] (1834 - 1912)

== Š ==
[[Slika:Si Léon Chestov noong 1927.jpg|thumb|[[Lev Izakovič Šestov]] ]]
* [[Igor Rostislavovič Šafarevič]] [И́горь Ростисла́вович Шафаре́вич] (1923 – 2017)
* [[Georgij Petrovič Ščedrovicki]] (Георгий Петрович Щедровицкий) (1929 – 1994)
*Aleksej Vasiljevič Ščeglov
* [[Fjodor Ippolitovič Ščerbatskoj]] /F. Th. Stcherbatsky (Фёдор Ипполи́тович Щербатско́й) (1866 – 1942) (indolog: budizem)
* Aleksander V. Ščipkov (1957 –)
* ([[Dmitrij Trofimovič Šepilov]]) (1905 – 1995)
* [[Lev Izakovič Šestov]] [Лев Исаакович Шестов; tudi Yehuda Leyb Schwarzmann/Иегуда Лейб Шварцман] (1866 – 1938)
*[[Aleksander Fjodorovič Šiškin]] (1902 – 1977)
*[[Gustav Gustavovič Špet]] (1879 – 1937)
*[[Аaron Zahaovič Štejnberg]] (‏אהרן שטײנבערג‏‎) (1891 – 1975)
*[[Isak Nahman Štejnberg]] [Исаак Нахман Штейнберг/Steinberg] (1888 – 1957)
*Aleksandr Valdenovič Šubin (1965 –)?

== T ==

*F. A. Ternovski (1838 - 1884)
*[[Lev Aleksandrovič Tihomirov]] [Лев Александрович Тихомиров] (1852 – 1923)
*Nikolaj S. Timašev (1886 - 1970) (rus.-amer. pravnik, sociolog)
*Leonid Timofejev (literarni-umetnostni ideolog socialističnega realizma)
*[[Oksana Timofejeva]] (1978 -)
*[[Pjotr Nikitič Tkačev]]/Tkačov? [Петр Никитич Ткачев] (1844 – 1886)
* [[Lev Nikolajevič Tolstoj]] [Лев Никола́евич Толсто́й] (1828 – 1910)
*Boris V. Tomaševski (1890 – 1857)
*[[Vladimir Toporov|Vladimir Nikolajevič Toporov]] [Влади́мир Никола́евич Топоро́в] (1928 – 2005)
*M. Troicki (1835 - 1899)
* [[Lev Trocki|Lev Davidovič Trocki]] [Лев Дави́дович Тро́цкий] (1879 – 1940)
* [[Sergej Nikolajevič Trubeckoj]] (1862 – 1905)

== U ==
* [[Nikolaj Aleksejevič Umov]] (1846 – 1915)
*[[Boris Andrejevič Uspenski]] (1937 –)
*[[Vladimir Andrejevič Uspenski]] (1930 – 2018)
* [[Pjotr Demjanovič Uspenski]] (Piotr Ouspensky) (1878 – 1947)
* [[Nikolaj Vasiljevič Ustrjalov]] (1890 – 1937)

== V ==
* [[Jevgenij Samuilovič Varga]] [Евге́ний Самуи́лович Ва́рга] (1879 – 1964)
* [[Tatjana Vadimovna Vasiljeva]] (1942 – 2002) (filologinja ...)
* [[Dimitrij Vladimirovič Venevitinov]] (Дми́трий Влади́мирович Веневи́тинов) ([[1805]] – [[1827]])
*[[Vladimir Ivanovič Vernadski]] (1863 – 1945) (naravoslovec)
*[[Aleksander Nikolajevič Veselovski]] (Алекса́ндр Никола́евич Весело́вский) (1838 – 1906) (literarni zgodovinar)
*[[Aleksej Nikolajevič Veselovski]] (Алексе́й Никола́евич Весело́вский (1843 – 1918) (literarni zgodovinar/teoretik)
* [[Lev Semjonovič Vigotski]] [Лев Семё́нович Выго́тский] (1896 – 1934)
* [[Jurij Vjazemski]] (pravo ime [[Jurij Simonov]]) (1951 –)
*[[Mihail Ivanovič Vladislavljev]] (1840 – 1890)
* [[Valentin Nikolajevič Vološinov]] (Валенти́н Никола́евич Воло́шинов) (1895 – 1936) 
*[[Vasilij Pavlovič Voroncov]] (1847 – 1918)

== Z ==

* [[Jevgenij Ivanovič Zamjatin]] [Евге́ний Ива́нович Замя́тин] (1884 – 1937)
*Tatjana Zaslavska(ja) (1927 – 2013) (sociologinja)
*[[Vasilij Vasiljevič Zenkovski]] [Василий Васильевич Зеньковский] (1881 – 1962)
*[[Nikolaj Ivanovič Ziber]] [Никола́й Ива́нович Зи́бер] (1844 – 1888)
* [[Aleksander Aleksandrovič Zinovjev]] [Алекса́ндр Алекса́ндрович Зино́вьев] (1922 – 2006)

== Ž == 
* [[Andrej Aleksandrovič Ždanov]] [Андре́й Алекса́ндрович Жда́нов] (1896 – 1948)
*[[Vitaliij Vasiljevič Žuravljov]] (1931 – 2005) 

==Glej tudi==
*[[seznam filozofov]]
*[[seznam filozofskih vsebin]]

== Viri in opombe ==
{{sklici}}

{{seznami narodov po poklicu|filozofov}}

[[Kategorija:Seznami Rusov|Filozofi]]
[[Kategorija:Ruski filozofi|*]]</text>
      <sha1>i5uuk9ua5jndo6nqhn1i4keq3aj8ph1</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6773780</id>
      <parentid>6773779</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T14:49:32Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-45085-22</username>
        <id>264465</id>
      </contributor>
      <comment>/* M */</comment>
      <origin>6773780</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="23143" sha1="5w1pngrrj3euk9jkxfehgrouq65w0b8" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] [[Rusi|ruskih]] [[filozof]]ov.'''

{{seznami poklicev za narode|Rusov|Rusija|ruskih}}
{{CompactTOC2}}

== A ==

* [[Vladimir Viktorovič Adoratski]] [Владимир Викторович Адоратский] (1878 – 1945)
*[[Pjotr Onisimovič Afanasjev]] (1874 – 1944) (pedagog)
*([[Viktor Grigorjevič Afanasjev]]) (1922 – 1994)
*Abel Aganbegjan (1932 –) (ekonomist armenskega rodu)
* [[Ivan Sergejevič Aksakov]] [Иван Сергеевич Аксаков] (1823 – 1886)
* [[Konstantin Sergejevič Aksakov]] [Константин Сергеевич Аксаков] (1817 – 1860)
* [[Ljubov Isaakovna Akselrod]] (1868 – 1946)
* [[Pavel Borisovič Akselrod]] [Павел Борисович Аксельрод] ([[1850]] – [[1928]])
* [[Aleksander Danilovič Aleksandrov]] [Алекса́ндр Дани́лович Алекса́ндров] (1912 – 1999)
* [[Georgij Fjodorovič Aleksandrov]] (1908 – 1961) 
*[[Leonid Nikolajevič Andrejev]] (1871 – 1919)   ? 
*Ivan Anisimov (1899 – 1966)
*[[Iraklij Luarasovič Andronikov]] (1908 – 1990) 
*[[Maksim Aleksejevič Antonovič]] (1835 – 1918) 
*Boris Ignatjevič Arvatov (1896 – 1940)
*[[Sergej Aleksejevič Askoldov]] (1871 – 1945)
* [[Valentin Ferdinandovič Asmus]] [Валенти́н Фердина́ндович А́смус] (1894 – 1975)
* protopop [[Avakum Petrov]] ([[Kondratjev|Avvakum Petrovič Kondratjev]]) [Авваку́м Петро́в; Аввакум Петрович Кондратьев] (1620 – 1682)
* Nikolaj Avksentjev?

== B ==
* [[Mihail Mihajlovič Bahtin]] [Михаи́л Миха́йлович Бахти́н] (1895 – 1975)
* [[Mihail Aleksandrovič Bakunin]] [Михаи́л Алекса́ндрович Баку́нин] (1814 – 1876)
*Ju. Ja. Barabaš (estetik?)
* [[Vladimir Aleksandrovič Bazarov]] (Влади́мир Алекса́ндрович База́ров) (1874 – 1939)
* [[Andrej Beli]] [Андре́й Бе́лый] (1880 – 1934)
* [[Visarjon Grigorjevič Belinski]] [Виссарио́н Григо́рьевич Бели́нский] (1811 – 1848)
* [[Nikolaj Aleksandrovič Berdjajev]] [Николай Александрович Бердяев] (1874 – 1948)
*[[Jakov Aleksandrovič Berman]] (1868 – 1933)
* [[Vladimir Bibihin]] (1938 – 2004)
*[[Helena Petrovna Blavacka]] (Blavatsky) [Еле́на Петро́вна Блава́тская] (1831 – 1891) (okultistka, teozofinja)
*[[Dmitrij Ivanovič Blohincev]] (Дмитрий Иванович Блохинцев) (1908 – 1979) (fizik)
* [[Aleksander Aleksandrovič Blok]] [Алекса́ндр Алекса́ндрович Блок] (1880 – 1921)
* [[Aleksander Aleksandrovič Bogdanov]] [Александр Александрович Богданов] (1873 – 1928)
* [[Nikolaj Ivanovič Buharin]] [Никола́й Ива́нович Буха́рин] (1888 – 1938)
* [[Sergej Nikolajevič Bulgakov]] [Сергей Николаевич Булгаков] (1871 – 1944)
* [[Aleksandr Vladimirovič Buzgalin]] [Александр Владимирович Бузгалин] (1954 –)

== C ==
* [[Dimitrij Nikolajevič Certeljev]] (1852 – 1911)
* [[Konstantin Edvardovič Ciolkovski]] [Константи́н Эдуа́рдович Циолко́вский] (1857 – 1935)
*[[Fjodor Mihajlovič Burlacki]] (1927 – 2014)

== Č ==

* [[Peter Jakovljevič Čaadajev|Peter (Pjotr) Jakovljevič Čaadajev]] [Пётр Яковлевич Чаадаев]  (1794 – 1856)
*[[Georgij Ivanovič Čelpanov]] (1862 – 1936)
* [[Nikolaj Gavrilovič Černiševski]] [Никола́й Гаври́лович Черныше́вский] (1828 – 1889)
*[[Albert Konstantinovič Černjenko]] [Альбе́рт Константи́нович Черне́нко] (1935 – 2009)
*Dmitrij Ivanovič Česnokov (1910 – 1973)
*[[Boris Nikolajevič Čičerin]] [Бори́с Никола́евич Чиче́рин] (1828 – 1904)
*[[Dmitrij Ivanovič Čiževski]] (1894 – 1977)
*[[Aleksandr Nikolajevič Čumakov]] [Алекса́ндр Никола́евич Чумако́в] (1950 –)

== D ==
*[[Nikolaj Francevič Danielson]] [Никола́й Фра́нцевич Дание́льсон] (1844 – 1918)
*[[Abram Mojsejevič Deborin]] (Joffe) [Абрам Моисеевич Деборин (Иоффе)] (1881 – 1963)
* [[Fjodor Mihajlovič Dostojevski]] [Фёдор Миха́йлович Достое́вский] (1821 – 1881)
* [[Nikolaj Aleksandrovič Dobroljubov]] [Николай Александрович Добролюбов] (1836 – 1861)
*[[Aleksandr Dugin|Aleksander Gelijevič Dugin]] [Алекса́ндр Ге́льевич Ду́гин] (1962 –)

== E ==

* [[Jevgenij Nikolajevič Edelson]] [Евгений Николаевич Эдельсон] (1824 – 1868)
* Aleksander Etkind (1955 –)
* Paul Nikolaevich Evdokimov gl. &gt;&gt; Pavel N. Jevdokimov

== F == 
*[[Pjotr Nikolajevič Fedosejev]] (1908 – 1990)
* [[Filaret, Moskovski metropolit]] [Митрополи́т Филаре́т; V. M. Drozdov (Дроздо́в Васи́лий Миха́йлович)] (1821 – 1867)
* [[Dmitrij Vladimirovič Filosofov]] (Дми́трий Влади́мирович Филосо́фов) (1872 – 1940)
* [[Filotej iz Pskova|Filotej (Filofej) iz Pskova]] [Филофей Псковский] (~1465 – 1542)
* [[Nikolaj Fjodorovič Fjodorov]] [Никола́й Фёдорович Фёдоров] (1829 – 1903)
* [[Pavel Aleksandrovič Florenski]] [Павел Александрович Флоренский] (1882 – 1937)
* [[Georgij Vasiljevič Florovski]] [Георгий Васильевич Флоровский] (1893 – 1979)
* [[Denis Ivanovič Fonvizin]] [Денис Иванович Фонвизин] (1744 – 1792)
*[[Semen Ljudvigovič Frank|Semjon Ljudvigovič Frank]] [Семён Лю́двигович Франк] (1877 – 1950)
*[[Ivan T. Frolov]] (1929 – 1999)
*Sergej Iosifovič Fudelʹ (1900 – 1977)
*[[Andrej Iljič Fursov]] (1951 –)

== G ==
* [[Georgij Apolonovič Gapon]] [Георгий Аполлонович Гапон] (1870 – 1906) 
* [[Oleg Grigorjevič Genisartecki]] (1942 – 2022) 
*[[Aleksander Ivanovič Gercen]]/Hercen [Алекса́ндр Ива́нович Ге́рцен] (1812 – 1870)
*[[Mihail Geršenzon]] (1869 – 1925)
*[[Aleksej Nikitič Giljarov]] [Алексей Никитич Гиляров] (1 855/56 – 1938)
*[[Zinajda Nikolajevna Gippius]] [Zinaïda Hippius; Зинаи́да Никола́евна Ги́ппиус] (1869 – 1945) 
*G. E. Glezerman
*S. S. Gogotski 
*[[Emma Goldman]] (1869 – 1940) (rusko-ameriška anarhistka)
*[[Fjodor Aleksandrovič Golubinski]] (1797 – 1854)
*[[Aleksandr Mihajlovič Gorčakov]] (1798 – 1883)
*[[Mihail Konstantinovič Gorškov]] (1950 –) (sociolog) 
*Maksim Grek?
*[[Leonid Grinin]] (1958 –)
*[[Boris Groys]] (1947 –) (rusko-nemško-ameriški)
*[[Georges Ivanovich Gurdjieff|Georges (Ivanovič) Gurdjieff]] / G. I. Gurdjieff (1866/72/7?–1949)

== H ==
* Tigran Hačaturov (1906 - 1989) ekonomist
* Aleksander Ivanovič Hercen &gt;&gt; Gercen
* [[Boris Mihajlovič Gessen]]/Hessen (1893 – 1936) (fizik, zgodovinar znanosti, filozof) 
*[[Aleksej Stepanovič Homjakov]] [Алексей Степанович Хомяков] (1804 – 1860)

== I ==
*[[Evald Vasiljevič Iljenkov]] (1924 – 1979)
*[[Leonid Fjodorovič Iljičov]] (1906 – 1990)
*[[Ivan Aleksandrovič Iljin]] [Ива́н Алекса́ндрович Ильи́н] (1883 – 1954)
*[[Mihail Trifonovič Iovčuk]] [Михаил Трифонович Иовчук] (1908 – 1990)
*[[Vjačeslav Ivanovič Ivanov]] [Вячеслав Иванович Иванов] (1866 – 1949)
* [[Vladimir Aleksejevič Ivanov]] [Владимир Алексеевич Иванов] (1886 – 1970)
* [[Razumnik Vasiljevich Ivanov-Razumnik]] (pravi priimek Ivanov) [Разумник Васильевич Иванов-Разумник] (1878 – 1946)

== J ==
* [[Roman Osipovič Jakobson]] [Роман Осипович Якобсон] (1896 – 1982)
*[[Aleksander Nikolajevič Jakovljev]] (1923 – 2005) 
*Lev Jakubinski (lit. teoretik) .
* [[Jemeljan Jaroslavski]] (1878 – 1943)
* [[Pavel Nikolajevič Jevdokimov]] (Павел Николаевич Евдокимов) (1901 – 1970)
* [[Erik Grigorjevič Judin]] (1930 – 1976) 
*[[Pavel Fjodorovič Judin]] (1899 – 1968)
*P. D. Jurkevič  
*I. D. Yurkevigh

== K ==
* [[Vasilij Vasiljevič Kandinski]] [Василий Васильевич Кандинский] (1866 – 1944)
*[[Sergej Georgijevič Kara-Murza]] (1939 –)  ??
* [[Nikolaj Mihaijlovič Karamzin]] [Никола́й Миха́йлович Карамзи́н] (1766 – 1826)
*L. Karasavin
*V. N. Karpov
*[[Mihail Nikiforovič Katkov]] [Михаи́л Ники́форович Катко́в] (1818 – 1887)
* [[Bonifatij Mihajlovič Kedrov]]  [Бонифа́тий Миха́йлович Ке́дров] (1903 – 1985)
*[[Ivan Vasiljevič Kirejevski]]/Kirijevski [Ива́н Васи́льевич Кире́евский] (1806 – 1856)
* [[Alexandre Kojeve|Alexandre Kojève]] [Aleksander Vladimirovič Koževnikov / Александр Владимирович Кожевников] (1902 – 1968)
* [[Nikolaj Dmitrijevič Kondratjev]] (1892 – 1938) (ekonomist - teoretik NEP)
* [[Aleksander Mihajlovič Kondratov]] ?? (1937 – 1993) (vse mogoče)
*[[Fjodor Vasiljevič Konstantinov]] [Фёдор Васи́льевич Константи́нов] (1901 – 1991)
* [[Alexandre Koyré]] (Aleksander Vladimirovič Kojrakski / Александр Владимирович Койракский) (1892 – 1964)
* [[Lev Zalmanovič (Zinovjevič) Kopelev|Lev Zalmanovič (Zinovjevič) Kopeljev]] (Лев Залма́нович (Зино́вьевич) Ко́пелев /nem. Lew S. Kopelew) (1912 – 1997)
*[[Pavel Vasiljevič Kopnin]] [Пáвел Васи́льевич Копни́н] (1922 – 1971)
*[[Vladimir Galaktionovič Korolenko]] [Влади́мир Галактио́нович Короле́нко /ukr. Володи́мир Галактіо́нович Короле́нко] (1853 – 1921)
*[[Ričard Ivanovič Kosolapov]] [Ричард Иванович Косолапов] (1930 – 2020) 
*[[Aleksej Aleksandrovič Kozlov]] [Алексей Александрович Козлов] (1831 – 1901) 
*[[Vadim Valerjanovič Kožinov]] (1930 – 2001)
*[[Konstantin Anatoljevič Krilov]] (Константин Анатольевич Крылов) (1967 – 2020)
* [[Peter Aleksejevič Kropotkin]] [Пётр Алексе́евич Кропо́ткин] (1842 – 1921)
* [[Nadežda Konstantinovna Krupskaja]] [Наде́жда Константи́новна Кру́пская] (1869 – 1939)
*V. D. Kudrjavcev (1828 – 1891)
* Ivan V. Kuznjecov (1911 – ?) 

== L ==

* [[Delir Gasemovič Lahuti]] (Дели́р Гасе́мович Лахути́) (1934 – 2022) 
* [[Pjotr Lavrovič Lavrov]] (Пётр Лаврович Лавров) (1823 – 1900)
* [[Vladimir Iljič Uljanov|Vladimir Iljič Uljanov - Lenin]] [Владимир Ильич Ульянов - Ленин] (1870 – 1924)
*[[Aleksej Nikolajevič Leontjev]] (1903 – 1979) 
*V. V. Lesevič (1837 – 1905)
*[[Mihail Andrejevič Leonov]] (1902 – 1952)

*[[Jurij Levada]] [Ю́рий Алекса́ндрович Лева́да] (1930 – 2006) (sociolog, politolog)
* [[Mihail Aleksandrovič Lifšic]] [Михаи́л Алекса́ндрович Ли́фшиц] (1905 – 1983)
*[[Dimitrij Sergejevič Lihačov]] [Дми́трий Серге́евич Лихачёв] (1906 – 1999)
* [[Nikolaj Ivanovič Lobačevski]] [Никола́й Ива́нович Лобаче́вский] (1792 – 1856)
*[[Lev Mihajlovič Lopatin]] (1855 – 1920)
* [[Ivan Vladimirovič Lopuhin]] [Ива́н Влади́мирович Лопухи́н] (1756 – 1816)
* [[Aleksej Fjodorovič Losev]] [Алексе́й Фёдорович Ло́сев] (1893 – 1988)
*[[Nikolaj Onufrijevič Loski|Nikolaj Onufrijevič Los(s)ki]] [Николай Онуфриевич Лосский] (1870 – 1965)
*[[Vladimir Nikolajevič Loski|Vladimir Nikolajevič Los(s)ki]] [Владимир Николаевич Лосский] (1903 – 1958)
* [[Jurij Mihajlovič Lotman]] (1922 – 1993) (semiotik)
*[[Mihail Lotman]] (1952 –) (biolog, okoljevarstvenik)
*[[Anatolij Vasiljevič Lunačarski]] [Анато́лий Васи́льевич Лунача́рский] (1875 – 1933)
*[[Ivan Kapitonovič Luppol]] (Иван Капитонович Лу́ппол) (1896 – 1943)

== M ==
* [[Anton Semjonovič Makarenko]] [Антон Семёнович Макаренко] (1888 – 1939)
* [[Kazimir Severinovič Malevič]] (1878 – 1935)
*[[Dmitrij Marecki]] (1901 – 1937)
*[[Vladimir Martinenko]] (1957 -) (sociolog...)
*[[Danila Andrejevič Medvedjev]] (1980 -)
* [[Pavel Nikolajevič Medvedjev]] [Па́вел Никола́евич Медве́дев] (1891/92 – 1938)
* [[Vladimir Megre]] (1950 -)
* [[Dimitrij Ivanovič Mendelejev]] [Дми́трий Ива́нович Менделе́ев] (1834 – 1907)
* [[Dimitrij Sergejevič Merežkovski]] [Дми́трий Серге́евич Мережко́вский] (1865 – 1941)
* [[Nikolaj Konstantinovič Mihajlovski]] [Никола́й Константи́нович Михайло́вский] (1842 – 1904) (sociolog, ...)
* [[Ivan Pavlovič Minajev]] / Minayeff (Иван Павлович Минаев) (1840 – 1890) (indolog - budizem)
* [[Mark Borisovič Mitin]] [Марк Борисович Митин] (1901 – 1987)

== N ==
*[[Sergej Genadjevič Nečajev]] [Серге́й Генна́диевич Неча́ев] (1847 – 1882)
*[[Pavel Ivanovič Novgorodcev]] [Па́вел Ива́нович Новгоро́дцев] (1886 – 1924)
*[[Peter Sergejevič Novikov|Peter (Pjotr) Sergejevič Novikov]] (1901 – 1975) (logik, matematik)

== O ==

*
* [[Vladimir Fjodorovič Odojevski]] [Владимир Фёдорович Одоевский] (1803 – 1869)
* [[Nikolaj Platonovič Ogarev]]/Ogarjov [Никола́й Плато́нович Огарёв]
* [[Sergej Fjodorovič /Serge/ Oldenburg]] (Серге́й Фёдорович Ольденбу́рг) (1863 – 1934) (indolog, budizem)
*[[Gennadij V. Osipov]] (1929 –)
*[[Mojsej Ostrogorski]] (1854 – 1921) (sociolog ...)
* [[Piotr Ouspensky]] (Peter Uspenski) (1878 – 1947)

== P ==
[[Slika:Feofan Prokopovich.jpg|thumb|[[arhebiskop Teofan Prokopovič]] ]]
* [[Aleksander Panarin]] (1940 – 2003)
* [[Jevgenij Bronislavovič Pašukanis]] [Евгений Брониславович Пашуканис]  (1891 – 1937)
* [[Ivan Petrovič Pavlov]] [Иван Петрович Павлов] (1849 – 1936)
* [[Pavel Pestel]] (1793 – 1926)
* [[Mihail Vasiljevič Petraševski]] [Михаил Васильевич Буташевич-Петрашевский] (1821 – 1866)
* [[Stefan Antonovič Petruševski]] ?
* [[Avakum Petrov]], protopop ([[Kondratjev|Avvakum Petrovič Kondratjev]]) (Авваку́м Петро́в; Аввакум Петрович Кондратьев) ([[1620]] – [[1682]])
* [[Dimitrij Ivanovič Pisarjev]] [Дмитрий Иванович Писарев] (1840 – 1868) 
* [[Georgij Valentinovič Plehanov]] - &quot;Volgin&quot; [Георгий Валентинович Плеханов] (1856 – 1918)
* [[Konstantin Petrovič Pobedonoscev]] [Константин Петрович Победоносцев] (1827 – 1907)
* [[Grigorij Solomonovič Pomeranc]] [Григо́рий Соломо́нович Помера́нц] (1918 – 2013)
* [[Jevgenij Aleksejevič Preobraženski]] [Евгений Алексеевич Преображенский] (1886 – 1937)
*V. Preobraženski (1854 – 1900)
*[[Gelian Mihajlovič Prohorov]] (1936 – 2017) (filolog)
* [[Teofan Prokopovič, arhebiskop|Teofan (Jeleazar) Prokopovič]]&lt;nowiki&gt; (Arhiepiskop Teofan) [Архиепископ Феофа́н; krstno ime : Елеазар Прокопович] (1681 – 1736)&lt;/nowiki&gt;
* [[Nikolaj Nikolajevič Punin]] [Никола́й Никола́евич Пу́нин] (1888 – 1953) (umetnostni teoretik...)

== R ==
* [[Aleksander Nikolajevič Radiščev]] (Алекса́ндр Никола́евич Ради́щев) (1749 – 1802)
* [[Ayn Rand]] (prvotno ime [[Alisa Zinovjevna Rosenbaum]]) [Алиса Зиновьевна Розенбаум] (1905 – 1982) (rusko-ameriška)
*[[Helena Ivanovna Roerich]]/Rerih (r. Šapošnikova) [Елéна Ивáновна Рéрих] (1879 – 1955) (teozofinja)
*[[Mark Mojsejevič Rosenthal]] [Марк Моисеевич Розенталь] (1906 – 1975)
*[[Arkadij Rovner]] [Аркадий Борисович Ровнер] (1940 – 2019)
* [[Vasilij Vasiljevič Rozanov]] [Василий Васильевич Рóзанов] (1856 – 1919)
*[[Nikolaj Sergejevič Rusanov]] [Никола́й Серге́евич Руса́нов] (1859 – 1939)

== S ==

*[[Vadim Nikolajavič Sadovski]] (1934 – 2012)
*[[Ivan Mihajlovič Sečenov]] [Ива́н Миха́йлович Се́ченов] (1829 – 1905) (fiziolog, nevrolog, psiholog...)
*[[Jurij I. Semjonov]] (Yuri Semenov) (1929 – 2023)
*[[Jurij Nikolajevič Semjonov]] (1925 – 1995)
*[[Viktor Serge]], Viktor L´vovič Kibal´čič [Ви́ктор Льво́вич Киба́льчич] (1890 – 1947)
*F. F. Sidonski  
* [[Shneur Zalman Liadi]] [Hebr.: שניאור זלמן מליאדי‎]
* [[Aleksander Nikolajevič Skrjabin]] [Алекса́ндр Никола́евич Скря́бинь] (1871/72 – [[1915]])
* [[Victor Skumin|Viktor Andrejevič Skumin]] [Ви́ктор Андре́евич Ску́мин] (1948 –)
* [[Apolon Ivanovič Smirnov]] (1838 – 1902)
* [[Oleg Nikolajevič Smolin]] [Оле́г Никола́евич Смо́лин] (1952 –)
* [[Vladimir Sergejevič Solovjov]] [Влади́мир Серге́евич Соловьё́в] (1853 – 1900)
* [[Ivan Skvorcov-Stepanov]] [Иван Скворцов-Степанов] (1870 – 1928)
*[[Aleksander Solženicin|Aleksander Isajevič Solženicin]] (1918 – 2008)
* [[Pitirim Sorokin|Pitirim Aleksandrovič Sorokin]]  [Питирим Александрович Сорокин] (1889 – 1968)
* [[Ivan Ivanovič Solletrinski]] [Ива́н Ива́нович Соллерти́нский] (1902 – 1944)
* [[Evgen Spektorski|Evgen V. Spektorski]] (Jevgenij Vasiljevič Spektorski) (1875 – 1951) (rus.-srbsko-slovensko-ameriški)
* [[Mihail Mikailovič Speranski]] [Михаи́л Миха́йлович Спера́нский]  (1772 – 1839)
* [[Aleksander Georgijevič Spirkin]] (1918 – 2004)
* [[Nikolaj Vladimirovič Stankevič]] [Никола́й Влади́мирович Станке́вич] (1813 – 1840)
* Stepanjan ?
* [[Leonid Stolovič]] (1929 – 2013)
* [[Peter Berngardovič Struve]] [Пётр Бернга́рдович Стру́ве] (1870 – 1944)
* [[Aleksej Sergejevič Suvorin]] (1834 - 1912)

== Š ==
[[Slika:Si Léon Chestov noong 1927.jpg|thumb|[[Lev Izakovič Šestov]] ]]
* [[Igor Rostislavovič Šafarevič]] [И́горь Ростисла́вович Шафаре́вич] (1923 – 2017)
* [[Georgij Petrovič Ščedrovicki]] (Георгий Петрович Щедровицкий) (1929 – 1994)
*Aleksej Vasiljevič Ščeglov
* [[Fjodor Ippolitovič Ščerbatskoj]] /F. Th. Stcherbatsky (Фёдор Ипполи́тович Щербатско́й) (1866 – 1942) (indolog: budizem)
* Aleksander V. Ščipkov (1957 –)
* ([[Dmitrij Trofimovič Šepilov]]) (1905 – 1995)
* [[Lev Izakovič Šestov]] [Лев Исаакович Шестов; tudi Yehuda Leyb Schwarzmann/Иегуда Лейб Шварцман] (1866 – 1938)
*[[Aleksander Fjodorovič Šiškin]] (1902 – 1977)
*[[Gustav Gustavovič Špet]] (1879 – 1937)
*[[Аaron Zahaovič Štejnberg]] (‏אהרן שטײנבערג‏‎) (1891 – 1975)
*[[Isak Nahman Štejnberg]] [Исаак Нахман Штейнберг/Steinberg] (1888 – 1957)
*Aleksandr Valdenovič Šubin (1965 –)?

== T ==

*F. A. Ternovski (1838 - 1884)
*[[Lev Aleksandrovič Tihomirov]] [Лев Александрович Тихомиров] (1852 – 1923)
*Nikolaj S. Timašev (1886 - 1970) (rus.-amer. pravnik, sociolog)
*Leonid Timofejev (literarni-umetnostni ideolog socialističnega realizma)
*[[Oksana Timofejeva]] (1978 -)
*[[Pjotr Nikitič Tkačev]]/Tkačov? [Петр Никитич Ткачев] (1844 – 1886)
* [[Lev Nikolajevič Tolstoj]] [Лев Никола́евич Толсто́й] (1828 – 1910)
*Boris V. Tomaševski (1890 – 1857)
*[[Vladimir Toporov|Vladimir Nikolajevič Toporov]] [Влади́мир Никола́евич Топоро́в] (1928 – 2005)
*M. Troicki (1835 - 1899)
* [[Lev Trocki|Lev Davidovič Trocki]] [Лев Дави́дович Тро́цкий] (1879 – 1940)
* [[Sergej Nikolajevič Trubeckoj]] (1862 – 1905)

== U ==
* [[Nikolaj Aleksejevič Umov]] (1846 – 1915)
*[[Boris Andrejevič Uspenski]] (1937 –)
*[[Vladimir Andrejevič Uspenski]] (1930 – 2018)
* [[Pjotr Demjanovič Uspenski]] (Piotr Ouspensky) (1878 – 1947)
* [[Nikolaj Vasiljevič Ustrjalov]] (1890 – 1937)

== V ==
* [[Jevgenij Samuilovič Varga]] [Евге́ний Самуи́лович Ва́рга] (1879 – 1964)
* [[Tatjana Vadimovna Vasiljeva]] (1942 – 2002) (filologinja ...)
* [[Dimitrij Vladimirovič Venevitinov]] (Дми́трий Влади́мирович Веневи́тинов) ([[1805]] – [[1827]])
*[[Vladimir Ivanovič Vernadski]] (1863 – 1945) (naravoslovec)
*[[Aleksander Nikolajevič Veselovski]] (Алекса́ндр Никола́евич Весело́вский) (1838 – 1906) (literarni zgodovinar)
*[[Aleksej Nikolajevič Veselovski]] (Алексе́й Никола́евич Весело́вский (1843 – 1918) (literarni zgodovinar/teoretik)
* [[Lev Semjonovič Vigotski]] [Лев Семё́нович Выго́тский] (1896 – 1934)
* [[Jurij Vjazemski]] (pravo ime [[Jurij Simonov]]) (1951 –)
*[[Mihail Ivanovič Vladislavljev]] (1840 – 1890)
* [[Valentin Nikolajevič Vološinov]] (Валенти́н Никола́евич Воло́шинов) (1895 – 1936) 
*[[Vasilij Pavlovič Voroncov]] (1847 – 1918)

== Z ==

* [[Jevgenij Ivanovič Zamjatin]] [Евге́ний Ива́нович Замя́тин] (1884 – 1937)
*Tatjana Zaslavska(ja) (1927 – 2013) (sociologinja)
*[[Vasilij Vasiljevič Zenkovski]] [Василий Васильевич Зеньковский] (1881 – 1962)
*[[Nikolaj Ivanovič Ziber]] [Никола́й Ива́нович Зи́бер] (1844 – 1888)
* [[Aleksander Aleksandrovič Zinovjev]] [Алекса́ндр Алекса́ндрович Зино́вьев] (1922 – 2006)

== Ž == 
* [[Andrej Aleksandrovič Ždanov]] [Андре́й Алекса́ндрович Жда́нов] (1896 – 1948)
*[[Vitaliij Vasiljevič Žuravljov]] (1931 – 2005) 

==Glej tudi==
*[[seznam filozofov]]
*[[seznam filozofskih vsebin]]

== Viri in opombe ==
{{sklici}}

{{seznami narodov po poklicu|filozofov}}

[[Kategorija:Seznami Rusov|Filozofi]]
[[Kategorija:Ruski filozofi|*]]</text>
      <sha1>5w1pngrrj3euk9jkxfehgrouq65w0b8</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6773789</id>
      <parentid>6773780</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T15:04:37Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>stični pomišljaj</comment>
      <origin>6773789</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="22699" sha1="ti0mlgmmi02muy35k4p88xqvpjrgryw" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] [[Rusi|ruskih]] [[filozof]]ov.'''

{{seznami poklicev za narode|Rusov|Rusija|ruskih}}
{{CompactTOC2}}

== A ==

* [[Vladimir Viktorovič Adoratski]] [Владимир Викторович Адоратский] (1878–1945)
*[[Pjotr Onisimovič Afanasjev]] (1874–1944) (pedagog)
*([[Viktor Grigorjevič Afanasjev]]) (1922–1994)
*Abel Aganbegjan (1932–) (ekonomist armenskega rodu)
* [[Ivan Sergejevič Aksakov]] [Иван Сергеевич Аксаков] (1823–1886)
* [[Konstantin Sergejevič Aksakov]] [Константин Сергеевич Аксаков] (1817–1860)
* [[Ljubov Isaakovna Akselrod]] (1868–1946)
* [[Pavel Borisovič Akselrod]] [Павел Борисович Аксельрод] ([[1850]]–[[1928]])
* [[Aleksander Danilovič Aleksandrov]] [Алекса́ндр Дани́лович Алекса́ндров] (1912–1999)
* [[Georgij Fjodorovič Aleksandrov]] (1908–1961) 
*[[Leonid Nikolajevič Andrejev]] (1871–1919)   ? 
*Ivan Anisimov (1899–1966)
*[[Iraklij Luarasovič Andronikov]] (1908–1990) 
*[[Maksim Aleksejevič Antonovič]] (1835–1918) 
*Boris Ignatjevič Arvatov (1896–1940)
*[[Sergej Aleksejevič Askoldov]] (1871–1945)
* [[Valentin Ferdinandovič Asmus]] [Валенти́н Фердина́ндович А́смус] (1894–1975)
* protopop [[Avakum Petrov]] ([[Kondratjev|Avvakum Petrovič Kondratjev]]) [Авваку́м Петро́в; Аввакум Петрович Кондратьев] (1620–1682)
* Nikolaj Avksentjev?

== B ==
* [[Mihail Mihajlovič Bahtin]] [Михаи́л Миха́йлович Бахти́н] (1895–1975)
* [[Mihail Aleksandrovič Bakunin]] [Михаи́л Алекса́ндрович Баку́нин] (1814–1876)
*Ju. Ja. Barabaš (estetik?)
* [[Vladimir Aleksandrovič Bazarov]] (Влади́мир Алекса́ндрович База́ров) (1874–1939)
* [[Andrej Beli]] [Андре́й Бе́лый] (1880–1934)
* [[Visarjon Grigorjevič Belinski]] [Виссарио́н Григо́рьевич Бели́нский] (1811–1848)
* [[Nikolaj Aleksandrovič Berdjajev]] [Николай Александрович Бердяев] (1874–1948)
*[[Jakov Aleksandrovič Berman]] (1868–1933)
* [[Vladimir Bibihin]] (1938–2004)
*[[Helena Petrovna Blavacka]] (Blavatsky) [Еле́на Петро́вна Блава́тская] (1831–1891) (okultistka, teozofinja)
*[[Dmitrij Ivanovič Blohincev]] (Дмитрий Иванович Блохинцев) (1908–1979) (fizik)
* [[Aleksander Aleksandrovič Blok]] [Алекса́ндр Алекса́ндрович Блок] (1880–1921)
* [[Aleksander Aleksandrovič Bogdanov]] [Александр Александрович Богданов] (1873–1928)
* [[Nikolaj Ivanovič Buharin]] [Никола́й Ива́нович Буха́рин] (1888–1938)
* [[Sergej Nikolajevič Bulgakov]] [Сергей Николаевич Булгаков] (1871–1944)
* [[Aleksandr Vladimirovič Buzgalin]] [Александр Владимирович Бузгалин] (1954–)

== C ==
* [[Dimitrij Nikolajevič Certeljev]] (1852–1911)
* [[Konstantin Edvardovič Ciolkovski]] [Константи́н Эдуа́рдович Циолко́вский] (1857–1935)
*[[Fjodor Mihajlovič Burlacki]] (1927–2014)

== Č ==

* [[Peter Jakovljevič Čaadajev|Peter (Pjotr) Jakovljevič Čaadajev]] [Пётр Яковлевич Чаадаев]  (1794–1856)
*[[Georgij Ivanovič Čelpanov]] (1862–1936)
* [[Nikolaj Gavrilovič Černiševski]] [Никола́й Гаври́лович Черныше́вский] (1828–1889)
*[[Albert Konstantinovič Černjenko]] [Альбе́рт Константи́нович Черне́нко] (1935–2009)
*Dmitrij Ivanovič Česnokov (1910–1973)
*[[Boris Nikolajevič Čičerin]] [Бори́с Никола́евич Чиче́рин] (1828–1904)
*[[Dmitrij Ivanovič Čiževski]] (1894–1977)
*[[Aleksandr Nikolajevič Čumakov]] [Алекса́ндр Никола́евич Чумако́в] (1950–)

== D ==
*[[Nikolaj Francevič Danielson]] [Никола́й Фра́нцевич Дание́льсон] (1844–1918)
*[[Abram Mojsejevič Deborin]] (Joffe) [Абрам Моисеевич Деборин (Иоффе)] (1881–1963)
* [[Fjodor Mihajlovič Dostojevski]] [Фёдор Миха́йлович Достое́вский] (1821–1881)
* [[Nikolaj Aleksandrovič Dobroljubov]] [Николай Александрович Добролюбов] (1836–1861)
*[[Aleksandr Dugin|Aleksander Gelijevič Dugin]] [Алекса́ндр Ге́льевич Ду́гин] (1962–)

== E ==

* [[Jevgenij Nikolajevič Edelson]] [Евгений Николаевич Эдельсон] (1824–1868)
* Aleksander Etkind (1955–)
* Paul Nikolaevich Evdokimov gl. &gt;&gt; Pavel N. Jevdokimov

== F == 
*[[Pjotr Nikolajevič Fedosejev]] (1908–1990)
* [[Filaret, Moskovski metropolit]] [Митрополи́т Филаре́т; V. M. Drozdov (Дроздо́в Васи́лий Миха́йлович)] (1821–1867)
* [[Dmitrij Vladimirovič Filosofov]] (Дми́трий Влади́мирович Филосо́фов) (1872–1940)
* [[Filotej iz Pskova|Filotej (Filofej) iz Pskova]] [Филофей Псковский] (~1465–1542)
* [[Nikolaj Fjodorovič Fjodorov]] [Никола́й Фёдорович Фёдоров] (1829–1903)
* [[Pavel Aleksandrovič Florenski]] [Павел Александрович Флоренский] (1882–1937)
* [[Georgij Vasiljevič Florovski]] [Георгий Васильевич Флоровский] (1893–1979)
* [[Denis Ivanovič Fonvizin]] [Денис Иванович Фонвизин] (1744–1792)
*[[Semen Ljudvigovič Frank|Semjon Ljudvigovič Frank]] [Семён Лю́двигович Франк] (1877–1950)
*[[Ivan T. Frolov]] (1929–1999)
*Sergej Iosifovič Fudelʹ (1900–1977)
*[[Andrej Iljič Fursov]] (1951–)

== G ==
* [[Georgij Apolonovič Gapon]] [Георгий Аполлонович Гапон] (1870–1906) 
* [[Oleg Grigorjevič Genisartecki]] (1942–2022) 
*[[Aleksander Ivanovič Gercen]]/Hercen [Алекса́ндр Ива́нович Ге́рцен] (1812–1870)
*[[Mihail Geršenzon]] (1869–1925)
*[[Aleksej Nikitič Giljarov]] [Алексей Никитич Гиляров] (1 855/56–1938)
*[[Zinajda Nikolajevna Gippius]] [Zinaïda Hippius; Зинаи́да Никола́евна Ги́ппиус] (1869–1945) 
*G. E. Glezerman
*S. S. Gogotski 
*[[Emma Goldman]] (1869–1940) (rusko-ameriška anarhistka)
*[[Fjodor Aleksandrovič Golubinski]] (1797–1854)
*[[Aleksandr Mihajlovič Gorčakov]] (1798–1883)
*[[Mihail Konstantinovič Gorškov]] (1950–) (sociolog) 
*Maksim Grek?
*[[Leonid Grinin]] (1958–)
*[[Boris Groys]] (1947–) (rusko-nemško-ameriški)
*[[Georges Ivanovich Gurdjieff|Georges (Ivanovič) Gurdjieff]] / G. I. Gurdjieff (1866/72/7?–1949)

== H ==
* Tigran Hačaturov (1906 - 1989) ekonomist
* Aleksander Ivanovič Hercen &gt;&gt; Gercen
* [[Boris Mihajlovič Gessen]]/Hessen (1893–1936) (fizik, zgodovinar znanosti, filozof) 
*[[Aleksej Stepanovič Homjakov]] [Алексей Степанович Хомяков] (1804–1860)

== I ==
*[[Evald Vasiljevič Iljenkov]] (1924–1979)
*[[Leonid Fjodorovič Iljičov]] (1906–1990)
*[[Ivan Aleksandrovič Iljin]] [Ива́н Алекса́ндрович Ильи́н] (1883–1954)
*[[Mihail Trifonovič Iovčuk]] [Михаил Трифонович Иовчук] (1908–1990)
*[[Vjačeslav Ivanovič Ivanov]] [Вячеслав Иванович Иванов] (1866–1949)
* [[Vladimir Aleksejevič Ivanov]] [Владимир Алексеевич Иванов] (1886–1970)
* [[Razumnik Vasiljevich Ivanov-Razumnik]] (pravi priimek Ivanov) [Разумник Васильевич Иванов-Разумник] (1878–1946)

== J ==
* [[Roman Osipovič Jakobson]] [Роман Осипович Якобсон] (1896–1982)
*[[Aleksander Nikolajevič Jakovljev]] (1923–2005) 
*Lev Jakubinski (lit. teoretik) .
* [[Jemeljan Jaroslavski]] (1878–1943)
* [[Pavel Nikolajevič Jevdokimov]] (Павел Николаевич Евдокимов) (1901–1970)
* [[Erik Grigorjevič Judin]] (1930–1976) 
*[[Pavel Fjodorovič Judin]] (1899–1968)
*P. D. Jurkevič  
*I. D. Yurkevigh

== K ==
* [[Vasilij Vasiljevič Kandinski]] [Василий Васильевич Кандинский] (1866–1944)
*[[Sergej Georgijevič Kara-Murza]] (1939–)  ??
* [[Nikolaj Mihaijlovič Karamzin]] [Никола́й Миха́йлович Карамзи́н] (1766–1826)
*L. Karasavin
*V. N. Karpov
*[[Mihail Nikiforovič Katkov]] [Михаи́л Ники́форович Катко́в] (1818–1887)
* [[Bonifatij Mihajlovič Kedrov]]  [Бонифа́тий Миха́йлович Ке́дров] (1903–1985)
*[[Ivan Vasiljevič Kirejevski]]/Kirijevski [Ива́н Васи́льевич Кире́евский] (1806–1856)
* [[Alexandre Kojeve|Alexandre Kojève]] [Aleksander Vladimirovič Koževnikov / Александр Владимирович Кожевников] (1902–1968)
* [[Nikolaj Dmitrijevič Kondratjev]] (1892–1938) (ekonomist - teoretik NEP)
* [[Aleksander Mihajlovič Kondratov]] ?? (1937–1993) (vse mogoče)
*[[Fjodor Vasiljevič Konstantinov]] [Фёдор Васи́льевич Константи́нов] (1901–1991)
* [[Alexandre Koyré]] (Aleksander Vladimirovič Kojrakski / Александр Владимирович Койракский) (1892–1964)
* [[Lev Zalmanovič (Zinovjevič) Kopelev|Lev Zalmanovič (Zinovjevič) Kopeljev]] (Лев Залма́нович (Зино́вьевич) Ко́пелев /nem. Lew S. Kopelew) (1912–1997)
*[[Pavel Vasiljevič Kopnin]] [Пáвел Васи́льевич Копни́н] (1922–1971)
*[[Vladimir Galaktionovič Korolenko]] [Влади́мир Галактио́нович Короле́нко /ukr. Володи́мир Галактіо́нович Короле́нко] (1853–1921)
*[[Ričard Ivanovič Kosolapov]] [Ричард Иванович Косолапов] (1930–2020) 
*[[Aleksej Aleksandrovič Kozlov]] [Алексей Александрович Козлов] (1831–1901) 
*[[Vadim Valerjanovič Kožinov]] (1930–2001)
*[[Konstantin Anatoljevič Krilov]] (Константин Анатольевич Крылов) (1967–2020)
* [[Peter Aleksejevič Kropotkin]] [Пётр Алексе́евич Кропо́ткин] (1842–1921)
* [[Nadežda Konstantinovna Krupskaja]] [Наде́жда Константи́новна Кру́пская] (1869–1939)
*V. D. Kudrjavcev (1828–1891)
* Ivan V. Kuznjecov (1911–?) 

== L ==

* [[Delir Gasemovič Lahuti]] (Дели́р Гасе́мович Лахути́) (1934–2022) 
* [[Pjotr Lavrovič Lavrov]] (Пётр Лаврович Лавров) (1823–1900)
* [[Vladimir Iljič Uljanov|Vladimir Iljič Uljanov - Lenin]] [Владимир Ильич Ульянов - Ленин] (1870–1924)
*[[Aleksej Nikolajevič Leontjev]] (1903–1979) 
*V. V. Lesevič (1837–1905)
*[[Mihail Andrejevič Leonov]] (1902–1952)

*[[Jurij Levada]] [Ю́рий Алекса́ндрович Лева́да] (1930–2006) (sociolog, politolog)
* [[Mihail Aleksandrovič Lifšic]] [Михаи́л Алекса́ндрович Ли́фшиц] (1905–1983)
*[[Dimitrij Sergejevič Lihačov]] [Дми́трий Серге́евич Лихачёв] (1906–1999)
* [[Nikolaj Ivanovič Lobačevski]] [Никола́й Ива́нович Лобаче́вский] (1792–1856)
*[[Lev Mihajlovič Lopatin]] (1855–1920)
* [[Ivan Vladimirovič Lopuhin]] [Ива́н Влади́мирович Лопухи́н] (1756–1816)
* [[Aleksej Fjodorovič Losev]] [Алексе́й Фёдорович Ло́сев] (1893–1988)
*[[Nikolaj Onufrijevič Loski|Nikolaj Onufrijevič Los(s)ki]] [Николай Онуфриевич Лосский] (1870–1965)
*[[Vladimir Nikolajevič Loski|Vladimir Nikolajevič Los(s)ki]] [Владимир Николаевич Лосский] (1903–1958)
* [[Jurij Mihajlovič Lotman]] (1922–1993) (semiotik)
*[[Mihail Lotman]] (1952–) (biolog, okoljevarstvenik)
*[[Anatolij Vasiljevič Lunačarski]] [Анато́лий Васи́льевич Лунача́рский] (1875–1933)
*[[Ivan Kapitonovič Luppol]] (Иван Капитонович Лу́ппол) (1896–1943)

== M ==
* [[Anton Semjonovič Makarenko]] [Антон Семёнович Макаренко] (1888–1939)
* [[Kazimir Severinovič Malevič]] (1878–1935)
*[[Dmitrij Marecki]] (1901–1937)
*[[Vladimir Martinenko]] (1957 -) (sociolog...)
*[[Danila Andrejevič Medvedjev]] (1980 -)
* [[Pavel Nikolajevič Medvedjev]] [Па́вел Никола́евич Медве́дев] (1891/92–1938)
* [[Vladimir Megre]] (1950 -)
* [[Dimitrij Ivanovič Mendelejev]] [Дми́трий Ива́нович Менделе́ев] (1834–1907)
* [[Dimitrij Sergejevič Merežkovski]] [Дми́трий Серге́евич Мережко́вский] (1865–1941)
* [[Nikolaj Konstantinovič Mihajlovski]] [Никола́й Константи́нович Михайло́вский] (1842–1904) (sociolog, ...)
* [[Ivan Pavlovič Minajev]] / Minayeff (Иван Павлович Минаев) (1840–1890) (indolog - budizem)
* [[Mark Borisovič Mitin]] [Марк Борисович Митин] (1901–1987)

== N ==
*[[Sergej Genadjevič Nečajev]] [Серге́й Генна́диевич Неча́ев] (1847–1882)
*[[Pavel Ivanovič Novgorodcev]] [Па́вел Ива́нович Новгоро́дцев] (1886–1924)
*[[Peter Sergejevič Novikov|Peter (Pjotr) Sergejevič Novikov]] (1901–1975) (logik, matematik)

== O ==

*
* [[Vladimir Fjodorovič Odojevski]] [Владимир Фёдорович Одоевский] (1803–1869)
* [[Nikolaj Platonovič Ogarev]]/Ogarjov [Никола́й Плато́нович Огарёв]
* [[Sergej Fjodorovič /Serge/ Oldenburg]] (Серге́й Фёдорович Ольденбу́рг) (1863–1934) (indolog, budizem)
*[[Gennadij V. Osipov]] (1929–)
*[[Mojsej Ostrogorski]] (1854–1921) (sociolog ...)
* [[Piotr Ouspensky]] (Peter Uspenski) (1878–1947)

== P ==
[[Slika:Feofan Prokopovich.jpg|thumb|[[arhebiskop Teofan Prokopovič]] ]]
* [[Aleksander Panarin]] (1940–2003)
* [[Jevgenij Bronislavovič Pašukanis]] [Евгений Брониславович Пашуканис]  (1891–1937)
* [[Ivan Petrovič Pavlov]] [Иван Петрович Павлов] (1849–1936)
* [[Pavel Pestel]] (1793–1926)
* [[Mihail Vasiljevič Petraševski]] [Михаил Васильевич Буташевич-Петрашевский] (1821–1866)
* [[Stefan Antonovič Petruševski]] ?
* [[Avakum Petrov]], protopop ([[Kondratjev|Avvakum Petrovič Kondratjev]]) (Авваку́м Петро́в; Аввакум Петрович Кондратьев) ([[1620]]–[[1682]])
* [[Dimitrij Ivanovič Pisarjev]] [Дмитрий Иванович Писарев] (1840–1868) 
* [[Georgij Valentinovič Plehanov]] - &quot;Volgin&quot; [Георгий Валентинович Плеханов] (1856–1918)
* [[Konstantin Petrovič Pobedonoscev]] [Константин Петрович Победоносцев] (1827–1907)
* [[Grigorij Solomonovič Pomeranc]] [Григо́рий Соломо́нович Помера́нц] (1918–2013)
* [[Jevgenij Aleksejevič Preobraženski]] [Евгений Алексеевич Преображенский] (1886–1937)
*V. Preobraženski (1854–1900)
*[[Gelian Mihajlovič Prohorov]] (1936–2017) (filolog)
* [[Teofan Prokopovič, arhebiskop|Teofan (Jeleazar) Prokopovič]]&lt;nowiki&gt; (Arhiepiskop Teofan) [Архиепископ Феофа́н; krstno ime : Елеазар Прокопович] (1681–1736)&lt;/nowiki&gt;
* [[Nikolaj Nikolajevič Punin]] [Никола́й Никола́евич Пу́нин] (1888–1953) (umetnostni teoretik...)

== R ==
* [[Aleksander Nikolajevič Radiščev]] (Алекса́ндр Никола́евич Ради́щев) (1749–1802)
* [[Ayn Rand]] (prvotno ime [[Alisa Zinovjevna Rosenbaum]]) [Алиса Зиновьевна Розенбаум] (1905–1982) (rusko-ameriška)
*[[Helena Ivanovna Roerich]]/Rerih (r. Šapošnikova) [Елéна Ивáновна Рéрих] (1879–1955) (teozofinja)
*[[Mark Mojsejevič Rosenthal]] [Марк Моисеевич Розенталь] (1906–1975)
*[[Arkadij Rovner]] [Аркадий Борисович Ровнер] (1940–2019)
* [[Vasilij Vasiljevič Rozanov]] [Василий Васильевич Рóзанов] (1856–1919)
*[[Nikolaj Sergejevič Rusanov]] [Никола́й Серге́евич Руса́нов] (1859–1939)

== S ==

*[[Vadim Nikolajavič Sadovski]] (1934–2012)
*[[Ivan Mihajlovič Sečenov]] [Ива́н Миха́йлович Се́ченов] (1829–1905) (fiziolog, nevrolog, psiholog...)
*[[Jurij I. Semjonov]] (Yuri Semenov) (1929–2023)
*[[Jurij Nikolajevič Semjonov]] (1925–1995)
*[[Viktor Serge]], Viktor L´vovič Kibal´čič [Ви́ктор Льво́вич Киба́льчич] (1890–1947)
*F. F. Sidonski  
* [[Shneur Zalman Liadi]] [Hebr.: שניאור זלמן מליאדי‎]
* [[Aleksander Nikolajevič Skrjabin]] [Алекса́ндр Никола́евич Скря́бинь] (1871/72–[[1915]])
* [[Victor Skumin|Viktor Andrejevič Skumin]] [Ви́ктор Андре́евич Ску́мин] (1948–)
* [[Apolon Ivanovič Smirnov]] (1838–1902)
* [[Oleg Nikolajevič Smolin]] [Оле́г Никола́евич Смо́лин] (1952–)
* [[Vladimir Sergejevič Solovjov]] [Влади́мир Серге́евич Соловьё́в] (1853–1900)
* [[Ivan Skvorcov-Stepanov]] [Иван Скворцов-Степанов] (1870–1928)
*[[Aleksander Solženicin|Aleksander Isajevič Solženicin]] (1918–2008)
* [[Pitirim Sorokin|Pitirim Aleksandrovič Sorokin]]  [Питирим Александрович Сорокин] (1889–1968)
* [[Ivan Ivanovič Solletrinski]] [Ива́н Ива́нович Соллерти́нский] (1902–1944)
* [[Evgen Spektorski|Evgen V. Spektorski]] (Jevgenij Vasiljevič Spektorski) (1875–1951) (rus.-srbsko-slovensko-ameriški)
* [[Mihail Mikailovič Speranski]] [Михаи́л Миха́йлович Спера́нский]  (1772–1839)
* [[Aleksander Georgijevič Spirkin]] (1918–2004)
* [[Nikolaj Vladimirovič Stankevič]] [Никола́й Влади́мирович Станке́вич] (1813–1840)
* Stepanjan ?
* [[Leonid Stolovič]] (1929–2013)
* [[Peter Berngardovič Struve]] [Пётр Бернга́рдович Стру́ве] (1870–1944)
* [[Aleksej Sergejevič Suvorin]] (1834 - 1912)

== Š ==
[[Slika:Si Léon Chestov noong 1927.jpg|thumb|[[Lev Izakovič Šestov]] ]]
* [[Igor Rostislavovič Šafarevič]] [И́горь Ростисла́вович Шафаре́вич] (1923–2017)
* [[Georgij Petrovič Ščedrovicki]] (Георгий Петрович Щедровицкий) (1929–1994)
*Aleksej Vasiljevič Ščeglov
* [[Fjodor Ippolitovič Ščerbatskoj]] /F. Th. Stcherbatsky (Фёдор Ипполи́тович Щербатско́й) (1866–1942) (indolog: budizem)
* Aleksander V. Ščipkov (1957–)
* ([[Dmitrij Trofimovič Šepilov]]) (1905–1995)
* [[Lev Izakovič Šestov]] [Лев Исаакович Шестов; tudi Yehuda Leyb Schwarzmann/Иегуда Лейб Шварцман] (1866–1938)
*[[Aleksander Fjodorovič Šiškin]] (1902–1977)
*[[Gustav Gustavovič Špet]] (1879–1937)
*[[Аaron Zahaovič Štejnberg]] (‏אהרן שטײנבערג‏‎) (1891–1975)
*[[Isak Nahman Štejnberg]] [Исаак Нахман Штейнберг/Steinberg] (1888–1957)
*Aleksandr Valdenovič Šubin (1965–)?

== T ==

*F. A. Ternovski (1838 - 1884)
*[[Lev Aleksandrovič Tihomirov]] [Лев Александрович Тихомиров] (1852–1923)
*Nikolaj S. Timašev (1886 - 1970) (rus.-amer. pravnik, sociolog)
*Leonid Timofejev (literarni-umetnostni ideolog socialističnega realizma)
*[[Oksana Timofejeva]] (1978 -)
*[[Pjotr Nikitič Tkačev]]/Tkačov? [Петр Никитич Ткачев] (1844–1886)
* [[Lev Nikolajevič Tolstoj]] [Лев Никола́евич Толсто́й] (1828–1910)
*Boris V. Tomaševski (1890–1857)
*[[Vladimir Toporov|Vladimir Nikolajevič Toporov]] [Влади́мир Никола́евич Топоро́в] (1928–2005)
*M. Troicki (1835 - 1899)
* [[Lev Trocki|Lev Davidovič Trocki]] [Лев Дави́дович Тро́цкий] (1879–1940)
* [[Sergej Nikolajevič Trubeckoj]] (1862–1905)

== U ==
* [[Nikolaj Aleksejevič Umov]] (1846–1915)
*[[Boris Andrejevič Uspenski]] (1937–)
*[[Vladimir Andrejevič Uspenski]] (1930–2018)
* [[Pjotr Demjanovič Uspenski]] (Piotr Ouspensky) (1878–1947)
* [[Nikolaj Vasiljevič Ustrjalov]] (1890–1937)

== V ==
* [[Jevgenij Samuilovič Varga]] [Евге́ний Самуи́лович Ва́рга] (1879–1964)
* [[Tatjana Vadimovna Vasiljeva]] (1942–2002) (filologinja ...)
* [[Dimitrij Vladimirovič Venevitinov]] (Дми́трий Влади́мирович Веневи́тинов) ([[1805]]–[[1827]])
*[[Vladimir Ivanovič Vernadski]] (1863–1945) (naravoslovec)
*[[Aleksander Nikolajevič Veselovski]] (Алекса́ндр Никола́евич Весело́вский) (1838–1906) (literarni zgodovinar)
*[[Aleksej Nikolajevič Veselovski]] (Алексе́й Никола́евич Весело́вский (1843–1918) (literarni zgodovinar/teoretik)
* [[Lev Semjonovič Vigotski]] [Лев Семё́нович Выго́тский] (1896–1934)
* [[Jurij Vjazemski]] (pravo ime [[Jurij Simonov]]) (1951–)
*[[Mihail Ivanovič Vladislavljev]] (1840–1890)
* [[Valentin Nikolajevič Vološinov]] (Валенти́н Никола́евич Воло́шинов) (1895–1936) 
*[[Vasilij Pavlovič Voroncov]] (1847–1918)

== Z ==

* [[Jevgenij Ivanovič Zamjatin]] [Евге́ний Ива́нович Замя́тин] (1884–1937)
*Tatjana Zaslavska(ja) (1927–2013) (sociologinja)
*[[Vasilij Vasiljevič Zenkovski]] [Василий Васильевич Зеньковский] (1881–1962)
*[[Nikolaj Ivanovič Ziber]] [Никола́й Ива́нович Зи́бер] (1844–1888)
* [[Aleksander Aleksandrovič Zinovjev]] [Алекса́ндр Алекса́ндрович Зино́вьев] (1922–2006)

== Ž == 
* [[Andrej Aleksandrovič Ždanov]] [Андре́й Алекса́ндрович Жда́нов] (1896–1948)
*[[Vitaliij Vasiljevič Žuravljov]] (1931–2005) 

==Glej tudi==
*[[seznam filozofov]]
*[[seznam filozofskih vsebin]]

== Viri in opombe ==
{{sklici}}

{{seznami narodov po poklicu|filozofov}}

[[Kategorija:Seznami Rusov|Filozofi]]
[[Kategorija:Ruski filozofi|*]]</text>
      <sha1>ti0mlgmmi02muy35k4p88xqvpjrgryw</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6774126</id>
      <parentid>6773789</parentid>
      <timestamp>2026-11-03T10:28:31Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-44996-51</username>
        <id>264415</id>
      </contributor>
      <comment>/* P */</comment>
      <origin>6774126</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="22721" sha1="oo360j7q7t0xys9nrfzld8py6bblg75" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] [[Rusi|ruskih]] [[filozof]]ov.'''

{{seznami poklicev za narode|Rusov|Rusija|ruskih}}
{{CompactTOC2}}

== A ==

* [[Vladimir Viktorovič Adoratski]] [Владимир Викторович Адоратский] (1878–1945)
*[[Pjotr Onisimovič Afanasjev]] (1874–1944) (pedagog)
*([[Viktor Grigorjevič Afanasjev]]) (1922–1994)
*Abel Aganbegjan (1932–) (ekonomist armenskega rodu)
* [[Ivan Sergejevič Aksakov]] [Иван Сергеевич Аксаков] (1823–1886)
* [[Konstantin Sergejevič Aksakov]] [Константин Сергеевич Аксаков] (1817–1860)
* [[Ljubov Isaakovna Akselrod]] (1868–1946)
* [[Pavel Borisovič Akselrod]] [Павел Борисович Аксельрод] ([[1850]]–[[1928]])
* [[Aleksander Danilovič Aleksandrov]] [Алекса́ндр Дани́лович Алекса́ндров] (1912–1999)
* [[Georgij Fjodorovič Aleksandrov]] (1908–1961) 
*[[Leonid Nikolajevič Andrejev]] (1871–1919)   ? 
*Ivan Anisimov (1899–1966)
*[[Iraklij Luarasovič Andronikov]] (1908–1990) 
*[[Maksim Aleksejevič Antonovič]] (1835–1918) 
*Boris Ignatjevič Arvatov (1896–1940)
*[[Sergej Aleksejevič Askoldov]] (1871–1945)
* [[Valentin Ferdinandovič Asmus]] [Валенти́н Фердина́ндович А́смус] (1894–1975)
* protopop [[Avakum Petrov]] ([[Kondratjev|Avvakum Petrovič Kondratjev]]) [Авваку́м Петро́в; Аввакум Петрович Кондратьев] (1620–1682)
* Nikolaj Avksentjev?

== B ==
* [[Mihail Mihajlovič Bahtin]] [Михаи́л Миха́йлович Бахти́н] (1895–1975)
* [[Mihail Aleksandrovič Bakunin]] [Михаи́л Алекса́ндрович Баку́нин] (1814–1876)
*Ju. Ja. Barabaš (estetik?)
* [[Vladimir Aleksandrovič Bazarov]] (Влади́мир Алекса́ндрович База́ров) (1874–1939)
* [[Andrej Beli]] [Андре́й Бе́лый] (1880–1934)
* [[Visarjon Grigorjevič Belinski]] [Виссарио́н Григо́рьевич Бели́нский] (1811–1848)
* [[Nikolaj Aleksandrovič Berdjajev]] [Николай Александрович Бердяев] (1874–1948)
*[[Jakov Aleksandrovič Berman]] (1868–1933)
* [[Vladimir Bibihin]] (1938–2004)
*[[Helena Petrovna Blavacka]] (Blavatsky) [Еле́на Петро́вна Блава́тская] (1831–1891) (okultistka, teozofinja)
*[[Dmitrij Ivanovič Blohincev]] (Дмитрий Иванович Блохинцев) (1908–1979) (fizik)
* [[Aleksander Aleksandrovič Blok]] [Алекса́ндр Алекса́ндрович Блок] (1880–1921)
* [[Aleksander Aleksandrovič Bogdanov]] [Александр Александрович Богданов] (1873–1928)
* [[Nikolaj Ivanovič Buharin]] [Никола́й Ива́нович Буха́рин] (1888–1938)
* [[Sergej Nikolajevič Bulgakov]] [Сергей Николаевич Булгаков] (1871–1944)
* [[Aleksandr Vladimirovič Buzgalin]] [Александр Владимирович Бузгалин] (1954–)

== C ==
* [[Dimitrij Nikolajevič Certeljev]] (1852–1911)
* [[Konstantin Edvardovič Ciolkovski]] [Константи́н Эдуа́рдович Циолко́вский] (1857–1935)
*[[Fjodor Mihajlovič Burlacki]] (1927–2014)

== Č ==

* [[Peter Jakovljevič Čaadajev|Peter (Pjotr) Jakovljevič Čaadajev]] [Пётр Яковлевич Чаадаев]  (1794–1856)
*[[Georgij Ivanovič Čelpanov]] (1862–1936)
* [[Nikolaj Gavrilovič Černiševski]] [Никола́й Гаври́лович Черныше́вский] (1828–1889)
*[[Albert Konstantinovič Černjenko]] [Альбе́рт Константи́нович Черне́нко] (1935–2009)
*Dmitrij Ivanovič Česnokov (1910–1973)
*[[Boris Nikolajevič Čičerin]] [Бори́с Никола́евич Чиче́рин] (1828–1904)
*[[Dmitrij Ivanovič Čiževski]] (1894–1977)
*[[Aleksandr Nikolajevič Čumakov]] [Алекса́ндр Никола́евич Чумако́в] (1950–)

== D ==
*[[Nikolaj Francevič Danielson]] [Никола́й Фра́нцевич Дание́льсон] (1844–1918)
*[[Abram Mojsejevič Deborin]] (Joffe) [Абрам Моисеевич Деборин (Иоффе)] (1881–1963)
* [[Fjodor Mihajlovič Dostojevski]] [Фёдор Миха́йлович Достое́вский] (1821–1881)
* [[Nikolaj Aleksandrovič Dobroljubov]] [Николай Александрович Добролюбов] (1836–1861)
*[[Aleksandr Dugin|Aleksander Gelijevič Dugin]] [Алекса́ндр Ге́льевич Ду́гин] (1962–)

== E ==

* [[Jevgenij Nikolajevič Edelson]] [Евгений Николаевич Эдельсон] (1824–1868)
* Aleksander Etkind (1955–)
* Paul Nikolaevich Evdokimov gl. &gt;&gt; Pavel N. Jevdokimov

== F == 
*[[Pjotr Nikolajevič Fedosejev]] (1908–1990)
* [[Filaret, Moskovski metropolit]] [Митрополи́т Филаре́т; V. M. Drozdov (Дроздо́в Васи́лий Миха́йлович)] (1821–1867)
* [[Dmitrij Vladimirovič Filosofov]] (Дми́трий Влади́мирович Филосо́фов) (1872–1940)
* [[Filotej iz Pskova|Filotej (Filofej) iz Pskova]] [Филофей Псковский] (~1465–1542)
* [[Nikolaj Fjodorovič Fjodorov]] [Никола́й Фёдорович Фёдоров] (1829–1903)
* [[Pavel Aleksandrovič Florenski]] [Павел Александрович Флоренский] (1882–1937)
* [[Georgij Vasiljevič Florovski]] [Георгий Васильевич Флоровский] (1893–1979)
* [[Denis Ivanovič Fonvizin]] [Денис Иванович Фонвизин] (1744–1792)
*[[Semen Ljudvigovič Frank|Semjon Ljudvigovič Frank]] [Семён Лю́двигович Франк] (1877–1950)
*[[Ivan T. Frolov]] (1929–1999)
*Sergej Iosifovič Fudelʹ (1900–1977)
*[[Andrej Iljič Fursov]] (1951–)

== G ==
* [[Georgij Apolonovič Gapon]] [Георгий Аполлонович Гапон] (1870–1906) 
* [[Oleg Grigorjevič Genisartecki]] (1942–2022) 
*[[Aleksander Ivanovič Gercen]]/Hercen [Алекса́ндр Ива́нович Ге́рцен] (1812–1870)
*[[Mihail Geršenzon]] (1869–1925)
*[[Aleksej Nikitič Giljarov]] [Алексей Никитич Гиляров] (1 855/56–1938)
*[[Zinajda Nikolajevna Gippius]] [Zinaïda Hippius; Зинаи́да Никола́евна Ги́ппиус] (1869–1945) 
*G. E. Glezerman
*S. S. Gogotski 
*[[Emma Goldman]] (1869–1940) (rusko-ameriška anarhistka)
*[[Fjodor Aleksandrovič Golubinski]] (1797–1854)
*[[Aleksandr Mihajlovič Gorčakov]] (1798–1883)
*[[Mihail Konstantinovič Gorškov]] (1950–) (sociolog) 
*Maksim Grek?
*[[Leonid Grinin]] (1958–)
*[[Boris Groys]] (1947–) (rusko-nemško-ameriški)
*[[Georges Ivanovich Gurdjieff|Georges (Ivanovič) Gurdjieff]] / G. I. Gurdjieff (1866/72/7?–1949)

== H ==
* Tigran Hačaturov (1906 - 1989) ekonomist
* Aleksander Ivanovič Hercen &gt;&gt; Gercen
* [[Boris Mihajlovič Gessen]]/Hessen (1893–1936) (fizik, zgodovinar znanosti, filozof) 
*[[Aleksej Stepanovič Homjakov]] [Алексей Степанович Хомяков] (1804–1860)

== I ==
*[[Evald Vasiljevič Iljenkov]] (1924–1979)
*[[Leonid Fjodorovič Iljičov]] (1906–1990)
*[[Ivan Aleksandrovič Iljin]] [Ива́н Алекса́ндрович Ильи́н] (1883–1954)
*[[Mihail Trifonovič Iovčuk]] [Михаил Трифонович Иовчук] (1908–1990)
*[[Vjačeslav Ivanovič Ivanov]] [Вячеслав Иванович Иванов] (1866–1949)
* [[Vladimir Aleksejevič Ivanov]] [Владимир Алексеевич Иванов] (1886–1970)
* [[Razumnik Vasiljevich Ivanov-Razumnik]] (pravi priimek Ivanov) [Разумник Васильевич Иванов-Разумник] (1878–1946)

== J ==
* [[Roman Osipovič Jakobson]] [Роман Осипович Якобсон] (1896–1982)
*[[Aleksander Nikolajevič Jakovljev]] (1923–2005) 
*Lev Jakubinski (lit. teoretik) .
* [[Jemeljan Jaroslavski]] (1878–1943)
* [[Pavel Nikolajevič Jevdokimov]] (Павел Николаевич Евдокимов) (1901–1970)
* [[Erik Grigorjevič Judin]] (1930–1976) 
*[[Pavel Fjodorovič Judin]] (1899–1968)
*P. D. Jurkevič  
*I. D. Yurkevigh

== K ==
* [[Vasilij Vasiljevič Kandinski]] [Василий Васильевич Кандинский] (1866–1944)
*[[Sergej Georgijevič Kara-Murza]] (1939–)  ??
* [[Nikolaj Mihaijlovič Karamzin]] [Никола́й Миха́йлович Карамзи́н] (1766–1826)
*L. Karasavin
*V. N. Karpov
*[[Mihail Nikiforovič Katkov]] [Михаи́л Ники́форович Катко́в] (1818–1887)
* [[Bonifatij Mihajlovič Kedrov]]  [Бонифа́тий Миха́йлович Ке́дров] (1903–1985)
*[[Ivan Vasiljevič Kirejevski]]/Kirijevski [Ива́н Васи́льевич Кире́евский] (1806–1856)
* [[Alexandre Kojeve|Alexandre Kojève]] [Aleksander Vladimirovič Koževnikov / Александр Владимирович Кожевников] (1902–1968)
* [[Nikolaj Dmitrijevič Kondratjev]] (1892–1938) (ekonomist - teoretik NEP)
* [[Aleksander Mihajlovič Kondratov]] ?? (1937–1993) (vse mogoče)
*[[Fjodor Vasiljevič Konstantinov]] [Фёдор Васи́льевич Константи́нов] (1901–1991)
* [[Alexandre Koyré]] (Aleksander Vladimirovič Kojrakski / Александр Владимирович Койракский) (1892–1964)
* [[Lev Zalmanovič (Zinovjevič) Kopelev|Lev Zalmanovič (Zinovjevič) Kopeljev]] (Лев Залма́нович (Зино́вьевич) Ко́пелев /nem. Lew S. Kopelew) (1912–1997)
*[[Pavel Vasiljevič Kopnin]] [Пáвел Васи́льевич Копни́н] (1922–1971)
*[[Vladimir Galaktionovič Korolenko]] [Влади́мир Галактио́нович Короле́нко /ukr. Володи́мир Галактіо́нович Короле́нко] (1853–1921)
*[[Ričard Ivanovič Kosolapov]] [Ричард Иванович Косолапов] (1930–2020) 
*[[Aleksej Aleksandrovič Kozlov]] [Алексей Александрович Козлов] (1831–1901) 
*[[Vadim Valerjanovič Kožinov]] (1930–2001)
*[[Konstantin Anatoljevič Krilov]] (Константин Анатольевич Крылов) (1967–2020)
* [[Peter Aleksejevič Kropotkin]] [Пётр Алексе́евич Кропо́ткин] (1842–1921)
* [[Nadežda Konstantinovna Krupskaja]] [Наде́жда Константи́новна Кру́пская] (1869–1939)
*V. D. Kudrjavcev (1828–1891)
* Ivan V. Kuznjecov (1911–?) 

== L ==

* [[Delir Gasemovič Lahuti]] (Дели́р Гасе́мович Лахути́) (1934–2022) 
* [[Pjotr Lavrovič Lavrov]] (Пётр Лаврович Лавров) (1823–1900)
* [[Vladimir Iljič Uljanov|Vladimir Iljič Uljanov - Lenin]] [Владимир Ильич Ульянов - Ленин] (1870–1924)
*[[Aleksej Nikolajevič Leontjev]] (1903–1979) 
*V. V. Lesevič (1837–1905)
*[[Mihail Andrejevič Leonov]] (1902–1952)

*[[Jurij Levada]] [Ю́рий Алекса́ндрович Лева́да] (1930–2006) (sociolog, politolog)
* [[Mihail Aleksandrovič Lifšic]] [Михаи́л Алекса́ндрович Ли́фшиц] (1905–1983)
*[[Dimitrij Sergejevič Lihačov]] [Дми́трий Серге́евич Лихачёв] (1906–1999)
* [[Nikolaj Ivanovič Lobačevski]] [Никола́й Ива́нович Лобаче́вский] (1792–1856)
*[[Lev Mihajlovič Lopatin]] (1855–1920)
* [[Ivan Vladimirovič Lopuhin]] [Ива́н Влади́мирович Лопухи́н] (1756–1816)
* [[Aleksej Fjodorovič Losev]] [Алексе́й Фёдорович Ло́сев] (1893–1988)
*[[Nikolaj Onufrijevič Loski|Nikolaj Onufrijevič Los(s)ki]] [Николай Онуфриевич Лосский] (1870–1965)
*[[Vladimir Nikolajevič Loski|Vladimir Nikolajevič Los(s)ki]] [Владимир Николаевич Лосский] (1903–1958)
* [[Jurij Mihajlovič Lotman]] (1922–1993) (semiotik)
*[[Mihail Lotman]] (1952–) (biolog, okoljevarstvenik)
*[[Anatolij Vasiljevič Lunačarski]] [Анато́лий Васи́льевич Лунача́рский] (1875–1933)
*[[Ivan Kapitonovič Luppol]] (Иван Капитонович Лу́ппол) (1896–1943)

== M ==
* [[Anton Semjonovič Makarenko]] [Антон Семёнович Макаренко] (1888–1939)
* [[Kazimir Severinovič Malevič]] (1878–1935)
*[[Dmitrij Marecki]] (1901–1937)
*[[Vladimir Martinenko]] (1957 -) (sociolog...)
*[[Danila Andrejevič Medvedjev]] (1980 -)
* [[Pavel Nikolajevič Medvedjev]] [Па́вел Никола́евич Медве́дев] (1891/92–1938)
* [[Vladimir Megre]] (1950 -)
* [[Dimitrij Ivanovič Mendelejev]] [Дми́трий Ива́нович Менделе́ев] (1834–1907)
* [[Dimitrij Sergejevič Merežkovski]] [Дми́трий Серге́евич Мережко́вский] (1865–1941)
* [[Nikolaj Konstantinovič Mihajlovski]] [Никола́й Константи́нович Михайло́вский] (1842–1904) (sociolog, ...)
* [[Ivan Pavlovič Minajev]] / Minayeff (Иван Павлович Минаев) (1840–1890) (indolog - budizem)
* [[Mark Borisovič Mitin]] [Марк Борисович Митин] (1901–1987)

== N ==
*[[Sergej Genadjevič Nečajev]] [Серге́й Генна́диевич Неча́ев] (1847–1882)
*[[Pavel Ivanovič Novgorodcev]] [Па́вел Ива́нович Новгоро́дцев] (1886–1924)
*[[Peter Sergejevič Novikov|Peter (Pjotr) Sergejevič Novikov]] (1901–1975) (logik, matematik)

== O ==

* [[Vladimir Fjodorovič Odojevski]] [Владимир Фёдорович Одоевский] (1803–1869)
* [[Nikolaj Platonovič Ogarev]]/Ogarjov [Никола́й Плато́нович Огарёв]
* [[Sergej Fjodorovič /Serge/ Oldenburg]] (Серге́й Фёдорович Ольденбу́рг) (1863–1934) (indolog, budizem)
*[[Gennadij Vasiljevič Osipov]] (1929–2021) (sociolog)
*[[Mojsej Ostrogorski]] (1854–1921) (sociolog ...)
* [[Piotr Ouspensky]] (Peter Uspenski) (1878–1947)

== P ==
[[Slika:Feofan Prokopovich.jpg|thumb|[[arhebiskop Teofan Prokopovič]] ]]
* [[Aleksander Panarin]] (1940–2003)
* [[Jevgenij Bronislavovič Pašukanis]] [Евгений Брониславович Пашуканис]  (1891–1937)
* [[Ivan Petrovič Pavlov]] [Иван Петрович Павлов] (1849–1936)
* [[Pavel Pestel]] (1793–1926)
* [[Mihail Vasiljevič Petraševski]] [Михаил Васильевич Буташевич-Петрашевский] (1821–1866)
* [[Stefan Antonovič Petruševski]] ?
* [[Avakum Petrov]], protopop ([[Kondratjev|Avvakum Petrovič Kondratjev]]) (Авваку́м Петро́в; Аввакум Петрович Кондратьев) ([[1620]]–[[1682]])
* [[Dimitrij Ivanovič Pisarjev]] [Дмитрий Иванович Писарев] (1840–1868) 
* [[Georgij Valentinovič Plehanov]] - &quot;Volgin&quot; [Георгий Валентинович Плеханов] (1856–1918)
* [[Konstantin Petrovič Pobedonoscev]] [Константин Петрович Победоносцев] (1827–1907)
* [[Grigorij Solomonovič Pomeranc]] [Григо́рий Соломо́нович Помера́нц] (1918–2013)
* [[Jevgenij Aleksejevič Preobraženski]] [Евгений Алексеевич Преображенский] (1886–1937)
*V. Preobraženski (1854–1900)
*[[Gelian Mihajlovič Prohorov]] (1936–2017) (filolog)
* [[Teofan Prokopovič, arhebiskop|Teofan (Jeleazar) Prokopovič]]&lt;nowiki&gt; (Arhiepiskop Teofan) [Архиепископ Феофа́н; krstno ime : Елеазар Прокопович] (1681–1736)&lt;/nowiki&gt;
* [[Nikolaj Nikolajevič Punin]] [Никола́й Никола́евич Пу́нин] (1888–1953) (umetnostni teoretik...)

== R ==
* [[Aleksander Nikolajevič Radiščev]] (Алекса́ндр Никола́евич Ради́щев) (1749–1802)
* [[Ayn Rand]] (prvotno ime [[Alisa Zinovjevna Rosenbaum]]) [Алиса Зиновьевна Розенбаум] (1905–1982) (rusko-ameriška)
*[[Helena Ivanovna Roerich]]/Rerih (r. Šapošnikova) [Елéна Ивáновна Рéрих] (1879–1955) (teozofinja)
*[[Mark Mojsejevič Rosenthal]] [Марк Моисеевич Розенталь] (1906–1975)
*[[Arkadij Rovner]] [Аркадий Борисович Ровнер] (1940–2019)
* [[Vasilij Vasiljevič Rozanov]] [Василий Васильевич Рóзанов] (1856–1919)
*[[Nikolaj Sergejevič Rusanov]] [Никола́й Серге́евич Руса́нов] (1859–1939)

== S ==

*[[Vadim Nikolajavič Sadovski]] (1934–2012)
*[[Ivan Mihajlovič Sečenov]] [Ива́н Миха́йлович Се́ченов] (1829–1905) (fiziolog, nevrolog, psiholog...)
*[[Jurij I. Semjonov]] (Yuri Semenov) (1929–2023)
*[[Jurij Nikolajevič Semjonov]] (1925–1995)
*[[Viktor Serge]], Viktor L´vovič Kibal´čič [Ви́ктор Льво́вич Киба́льчич] (1890–1947)
*F. F. Sidonski  
* [[Shneur Zalman Liadi]] [Hebr.: שניאור זלמן מליאדי‎]
* [[Aleksander Nikolajevič Skrjabin]] [Алекса́ндр Никола́евич Скря́бинь] (1871/72–[[1915]])
* [[Victor Skumin|Viktor Andrejevič Skumin]] [Ви́ктор Андре́евич Ску́мин] (1948–)
* [[Apolon Ivanovič Smirnov]] (1838–1902)
* [[Oleg Nikolajevič Smolin]] [Оле́г Никола́евич Смо́лин] (1952–)
* [[Vladimir Sergejevič Solovjov]] [Влади́мир Серге́евич Соловьё́в] (1853–1900)
* [[Ivan Skvorcov-Stepanov]] [Иван Скворцов-Степанов] (1870–1928)
*[[Aleksander Solženicin|Aleksander Isajevič Solženicin]] (1918–2008)
* [[Pitirim Sorokin|Pitirim Aleksandrovič Sorokin]]  [Питирим Александрович Сорокин] (1889–1968)
* [[Ivan Ivanovič Solletrinski]] [Ива́н Ива́нович Соллерти́нский] (1902–1944)
* [[Evgen Spektorski|Evgen V. Spektorski]] (Jevgenij Vasiljevič Spektorski) (1875–1951) (rus.-srbsko-slovensko-ameriški)
* [[Mihail Mikailovič Speranski]] [Михаи́л Миха́йлович Спера́нский]  (1772–1839)
* [[Aleksander Georgijevič Spirkin]] (1918–2004)
* [[Nikolaj Vladimirovič Stankevič]] [Никола́й Влади́мирович Станке́вич] (1813–1840)
* Stepanjan ?
* [[Leonid Stolovič]] (1929–2013)
* [[Peter Berngardovič Struve]] [Пётр Бернга́рдович Стру́ве] (1870–1944)
* [[Aleksej Sergejevič Suvorin]] (1834 - 1912)

== Š ==
[[Slika:Si Léon Chestov noong 1927.jpg|thumb|[[Lev Izakovič Šestov]] ]]
* [[Igor Rostislavovič Šafarevič]] [И́горь Ростисла́вович Шафаре́вич] (1923–2017)
* [[Georgij Petrovič Ščedrovicki]] (Георгий Петрович Щедровицкий) (1929–1994)
*Aleksej Vasiljevič Ščeglov
* [[Fjodor Ippolitovič Ščerbatskoj]] /F. Th. Stcherbatsky (Фёдор Ипполи́тович Щербатско́й) (1866–1942) (indolog: budizem)
* Aleksander V. Ščipkov (1957–)
* ([[Dmitrij Trofimovič Šepilov]]) (1905–1995)
* [[Lev Izakovič Šestov]] [Лев Исаакович Шестов; tudi Yehuda Leyb Schwarzmann/Иегуда Лейб Шварцман] (1866–1938)
*[[Aleksander Fjodorovič Šiškin]] (1902–1977)
*[[Gustav Gustavovič Špet]] (1879–1937)
*[[Аaron Zahaovič Štejnberg]] (‏אהרן שטײנבערג‏‎) (1891–1975)
*[[Isak Nahman Štejnberg]] [Исаак Нахман Штейнберг/Steinberg] (1888–1957)
*Aleksandr Valdenovič Šubin (1965–)?

== T ==

*F. A. Ternovski (1838 - 1884)
*[[Lev Aleksandrovič Tihomirov]] [Лев Александрович Тихомиров] (1852–1923)
*Nikolaj S. Timašev (1886 - 1970) (rus.-amer. pravnik, sociolog)
*Leonid Timofejev (literarni-umetnostni ideolog socialističnega realizma)
*[[Oksana Timofejeva]] (1978 -)
*[[Pjotr Nikitič Tkačev]]/Tkačov? [Петр Никитич Ткачев] (1844–1886)
* [[Lev Nikolajevič Tolstoj]] [Лев Никола́евич Толсто́й] (1828–1910)
*Boris V. Tomaševski (1890–1857)
*[[Vladimir Toporov|Vladimir Nikolajevič Toporov]] [Влади́мир Никола́евич Топоро́в] (1928–2005)
*M. Troicki (1835 - 1899)
* [[Lev Trocki|Lev Davidovič Trocki]] [Лев Дави́дович Тро́цкий] (1879–1940)
* [[Sergej Nikolajevič Trubeckoj]] (1862–1905)

== U ==
* [[Nikolaj Aleksejevič Umov]] (1846–1915)
*[[Boris Andrejevič Uspenski]] (1937–)
*[[Vladimir Andrejevič Uspenski]] (1930–2018)
* [[Pjotr Demjanovič Uspenski]] (Piotr Ouspensky) (1878–1947)
* [[Nikolaj Vasiljevič Ustrjalov]] (1890–1937)

== V ==
* [[Jevgenij Samuilovič Varga]] [Евге́ний Самуи́лович Ва́рга] (1879–1964)
* [[Tatjana Vadimovna Vasiljeva]] (1942–2002) (filologinja ...)
* [[Dimitrij Vladimirovič Venevitinov]] (Дми́трий Влади́мирович Веневи́тинов) ([[1805]]–[[1827]])
*[[Vladimir Ivanovič Vernadski]] (1863–1945) (naravoslovec)
*[[Aleksander Nikolajevič Veselovski]] (Алекса́ндр Никола́евич Весело́вский) (1838–1906) (literarni zgodovinar)
*[[Aleksej Nikolajevič Veselovski]] (Алексе́й Никола́евич Весело́вский (1843–1918) (literarni zgodovinar/teoretik)
* [[Lev Semjonovič Vigotski]] [Лев Семё́нович Выго́тский] (1896–1934)
* [[Jurij Vjazemski]] (pravo ime [[Jurij Simonov]]) (1951–)
*[[Mihail Ivanovič Vladislavljev]] (1840–1890)
* [[Valentin Nikolajevič Vološinov]] (Валенти́н Никола́евич Воло́шинов) (1895–1936) 
*[[Vasilij Pavlovič Voroncov]] (1847–1918)

== Z ==

* [[Jevgenij Ivanovič Zamjatin]] [Евге́ний Ива́нович Замя́тин] (1884–1937)
*Tatjana Zaslavska(ja) (1927–2013) (sociologinja)
*[[Vasilij Vasiljevič Zenkovski]] [Василий Васильевич Зеньковский] (1881–1962)
*[[Nikolaj Ivanovič Ziber]] [Никола́й Ива́нович Зи́бер] (1844–1888)
* [[Aleksander Aleksandrovič Zinovjev]] [Алекса́ндр Алекса́ндрович Зино́вьев] (1922–2006)

== Ž == 
* [[Andrej Aleksandrovič Ždanov]] [Андре́й Алекса́ндрович Жда́нов] (1896–1948)
*[[Vitaliij Vasiljevič Žuravljov]] (1931–2005) 

==Glej tudi==
*[[seznam filozofov]]
*[[seznam filozofskih vsebin]]

== Viri in opombe ==
{{sklici}}

{{seznami narodov po poklicu|filozofov}}

[[Kategorija:Seznami Rusov|Filozofi]]
[[Kategorija:Ruski filozofi|*]]</text>
      <sha1>oo360j7q7t0xys9nrfzld8py6bblg75</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Psevdoznanost</title>
    <ns>0</ns>
    <id>199652</id>
    <revision>
      <id>6774053</id>
      <parentid>6773278</parentid>
      <timestamp>2026-11-03T03:58:41Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead. #IABot (v2.0.9.6)</comment>
      <origin>6774053</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="28680" sha1="b9g69gb38p1m6pr4yhdo8wd6128dzng" xml:space="preserve">'''Psevdoznanost''' so izjave, prepričanja ali prakse, za katere se trdi, da temeljijo na [[znanost]]i ali dejstvih, vendar pa so nezdružljive z [[Znanstvena metodologija|znanstveno metodo]] in nimajo ustrezne znanstvene podpore.&lt;ref name=Hurd1998&gt;Hurd, P. D. (1998). »Scientific literacy: New minds for a changing world«. ''Science Education'', '''82''', 407–416. Izvleček dostopen na [http://www3.interscience.wiley.com/cgi-bin/abstract/32148/ABSTRACT www3.interscience.wiley.com/cgi-bin/abstract/32148/ABSTRACT] {{Slepa povezava|date=november 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Cover_Curd_1998&quot;&gt;{{citation | veditors = Cover JA, Curd M |date= 1998 |title= Philosophy of Science: The Central Issues |pages= 1–82}}&lt;/ref&gt; Psevdoznanstvene trditve so si pogosto karakteristično nasprotujoče, pretirane ali jih ni mogoče objektivno preveriti; zanašajo se na pristransko potrjevanje namesto strogih poskusov znanstvenega izpodbijanja; niso odprte za ocenjevanje s strani drugih strokovnjakov; odsotne so sistematične prakse pri razvijanju hipotez in teorije, trditve pa se nadaljujejo še dolgo po eksperimentalni zavrnitvi. Izraz psevdoznanost ima negativno konotacijo (je pejorativen)&lt;ref name=&quot;Freitsch&quot;&gt;{{cite journal|last1=Frietsch|first1=Ute|name-list-style=vanc|title=The boundaries of science / pseudoscience|journal=European History Online (EGO)|date=7 April 2015|url=http://ieg-ego.eu/en/threads/crossroads/knowledge-spaces/ute-frietsch-the-boundaries-of-science-pseudoscience|access-date=15 April 2017| url-status=live| archiveurl=https://web.archive.org/web/20170415202501/http://ieg-ego.eu/en/threads/crossroads/knowledge-spaces/ute-frietsch-the-boundaries-of-science-pseudoscience| archivedate=15 April 2017|df=}}&lt;/ref&gt;, saj je nekaj kot znanost predstavljeno na nepravilen ali celo goljufiv način. Tisti, ki so označeni za take, ki prakticirajo ali zagovarjajo psevdoznanost, pogosto oporekajo tej karakterizaciji.&lt;ref name=&quot;Hansson2008&quot;&gt;{{citation |chapter-url = http://plato.stanford.edu/entries/pseudo-science |chapter = Science and Pseudoscience |at= Section 2: The &quot;science&quot; of pseudoscience |title = Stanford Encyclopedia of Philosophy |year = 2008 |first = Sven Ove |last = Hansson}}&lt;/ref&gt;

Demarkacija (razmejitev) med znanostjo in psevdoznanostjo ima filozofske in znanstvene posledice.&lt;ref name=&quot;Lakatos_1970&quot;&gt;{{navedi knjigo | vauthors = Lakatos I |date= 1970 |chapter= Falsification and the Methodology of Scientific Research Programmes | veditors = Lakatos I, Musgrave A |title= Criticism and the Growth of Knowledge |pages= 91–195}}&lt;/ref&gt; Razlikovanje znanosti od psevdoznanosti ima praktične posledice v primeru zdravstvenega varstva, okoljskih politik in izobraževanja.&lt;ref name=&quot;Hansson2008&quot;/&gt; Razlikovanje znanstvenih dejstev in teorij od psevdoznanstvenih prepričanj, kot so npr. prepričanja v [[Astrologija|astrologiji]], [[Alkimija|alkimiji]], [[Zdravilstvo|alternativni medicini]], okultnih prepričanjih in verovanjih v bogove, je del naravoslovnega izobraževanja in znanstvene pismenosti.&lt;ref name=Hurd1998/&gt;

Psevdoznanost lahko povzroči negativne posledice v resničnem svetu. Proticepilski aktivisti predstavljajo psevdoznanstvene študije, ki lažno postavljajo pod vprašaj varnost cepiv. [[Homeopatija|Homeopatski]] pripravki brez aktivnih sestavin so promovirani kot zdravila za smrtonosne bolezni.

==Etimologija==

Beseda psevdoznanost izhaja iz grškega korena psevdo, ki pomeni lažno&lt;ref&gt;{{citation |title=The Free Dictionary |chapter=pseudo |publisher=Farlex, Inc. |year=2015 |chapter-url=http://www.thefreedictionary.com/pseudo }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Online Etymology Dictionary | url = https://www.etymonline.com/search?q=pseudo |year=2015 |publisher=Douglas Harper}}&lt;/ref&gt; in besede znanost, ki izhaja iz latinske besede &quot;scientia&quot;, kar pomeni &quot;znanje&quot;. Čeprav se ta izraz uporablja vsaj od konca 18. stoletja (npr. James Pettit Andrews leta 1796) v zvezi z [[Alkimija|alkimijo]],&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last1=&quot;pseudoscience&quot; |title=Oxford University Press |date=September 2005 |edition=3}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last1=Andrews JP, Henry R |title=History of Great Britain, from the death of Henry VIII to the accession of James VI of Scotland to the crown of England |date=1796 |publisher=II. London: T. Cadell and W. Davies |url=https://books.google.si/books?id=QIUUAAAAQAAJ&amp;pg=PA87&amp;dq=%22pseudo-science%22&amp;redir_esc=y&amp;hl=sl#v=onepage&amp;q=%22pseudo-science%22&amp;f=true}}&lt;/ref&gt; se zdi, da je koncept psevdoznanosti kot nekaj ločenega od prave znanosti postal bolj razširjen sredi 19. stoletja. Med najstarejše uporabe izraza &quot;psevdoznanost&quot; sodi članek iz leta 1844, objavljen v Northern Journal of Medicine, številka 387:
{{Citatni blok|text=&quot;Ta nasprotna vrsta inovacije, ki izgovarja tisto, kar je bilo priznano kot veja znanosti, kot psevdo-znanost, sestavljeno zgolj iz tako imenovanih dejstev, povezanih z napačnimi razumevanji pod krinko načel.&quot; (ang.: &quot;That opposite kind of innovation which pronounces what has been recognized as a branch of science, to have been a pseudo-science, composed merely of so-called facts, connected together by misapprehensions under the disguise of principles.&quot;)}}

Še pred tem je izraz leta 1843 uporabil francoski fiziolog [[François Magendie]].&lt;ref name=&quot;Magendie1843&quot;&gt;{{navedi knjigo | vauthors = Magendie F |year=1843 |title=An Elementary Treatise on Human Physiology |edition=5th |location=New York |publisher=Harper |page=150  |others=John Revere}} Magendie refers to phrenology as &quot;''a pseudo-science of the present day''&quot;&lt;/ref&gt; V 20. stoletju se je izraz uporabljal z negativno konotacijo, z njim so opisali razlage pojavov, ki naj bi bili znanstveni, vendar jih dejansko niso podpirali zanesljivi eksperimentalni dokazi.&lt;!-- &lt;ref name=Still/&gt; --&gt; Včasih pa se je uporaba izraza pojavila tudi v bolj formalni in tehnični obliki, kot odgovor na zaznano grožnjo za varnost posameznika in institucije v družbenem in kulturnem kontekstu.&lt;ref name=Still&gt;{{cite journal |journal=J Theory Soc Behav |year=2004 |volume=34 |issue=3 |pages=265–90 |title=The Social Psychology of &quot;Pseudoscience&quot;: A Brief History |url=https://archive.org/details/sim_journal-for-the-theory-of-social-behaviour_2004-09_34_3/page/265 | vauthors = Still A, Dryden W | doi = 10.1111/j.0021-8308.2004.00248.x }}&lt;/ref&gt;

==Povezanost z znanostjo==

Psevdoznanost se razlikuje od znanosti s tem ko, čeprav trdi, da je znanost, se psevdoznanost ne drži sprejetih znanstvenih standardov, torej znanstvene metode preverjanja in zavračanja trditev.

===Znanstvena metoda===
{{Main|Znanstvena metoda}}
[[File:The_Scientific_Method_(simple).png|thumb|Znanstvena metoda je neprekinjen cikel hipotez, napovedi, testiranj in spraševanja.]]

Znanstveniki so sprejeli številne temeljne principe, ki služijo kot standardi za določanje, ali je znanje, metoda ali praksa znanstvena. Eksperimentalni rezultati morajo biti ponovljivi in potrjeni s strani drugih raziskovalcev.&lt;ref name=&quot;bowler&quot;&gt;{{navedi knjigo | vauthors = Bowler J | name-list-style = vanc |title=Evolution: The History of an Idea | url = https://archive.org/details/evolutionhistory0000bowl_n7y8 |edition=3. |publisher=[[University of California Press]] |year=2003 |isbn=978-0-520-23693-6  |page=[https://archive.org/details/evolutionhistory0000bowl_n7y8/page/128 128]}}&lt;/ref&gt; Ta načela so namenjena zagotavljanju, da se poskusi lahko ponavljajo merljivo in pod enakimi pogoji, kar omogoča nadaljnje raziskave z namenom ugotoviti, ali je hipoteza ali teorija, povezana z danimi pojavi, veljavna in zanesljiva. Standardi zahtevajo, da se znanstvena metoda uporablja v celotnem postopku, pristranskost pa je treba nadzorovati ali odpraviti z uporabo naključnosti vzorcev, objektivnimi postopki vzorčenja, t.i. slepimi študijami in drugimi metodami. Pričakuje se, da bodo vsi zbrani podatki, vključno z eksperimentalnimi in okoljskimi pogoji, dokumentirani za vpogled in na voljo za [[Strokovna recenzija|strokovno recenzijo]], kar bo omogočilo izvedbo nadaljnjih poskusov ali študij za preverjanje rezultatov. Statistična kvantifikacija statistične značilnosti, zaupanja in napake&lt;ref name=&quot;Gauch2003&quot;&gt;{{navedi knjigo |last1=Gauch |first1=Hugh G. |title=Scientific Method in Practice |url=https://archive.org/details/scientificmethod0000gauc |date=2003 |publisher=Cambridge University Press |isbn=9780521017084}}&lt;/ref&gt; so prav tako pomembna orodja [[Znanstvena metoda|znanstvene metode]].

===Preverjanje in zavračanje trditev===

Sredi 20. stoletja je filozof [[Karl Popper]] poudaril kriterij zavračanja za razlikovanje [[znanost]]i od ne-znanosti.&lt;ref name=&quot;Popper1959&quot;&gt;{{navedi knjigo |last= Popper |first= Karl | name-list-style = vanc |author-link= Karl Popper |date= 1959 |title= The Logic of Scientific Discovery |url= https://archive.org/details/nlsiu.121.pop.34743 |isbn= 978-0-415-27844-7 |publisher= Routledge }}&lt;/ref&gt; Izjave, [[Hipoteza|hipoteze]] ali [[Teorija|teorije]] je moč zavrniti, če je v njih možnost, da se lahko izkažejo za napačne. To pomeni, da si je mogoče zamisliti opazovanje ali argument, ki jih zanika. Popper je uporabil [[Astrologija|astrologijo]] in [[Psihoanaliza|psihoanalizo]] kot primere psevdoznanosti ter [[Einstein]]ovo [[Teorija relativnosti|teorijo relativnosti]] kot primer znanosti. Ne-znanost je razčlenil na filozofske, matematične, mitološke, verske in metafizične formulacije na eni strani, ter na psevdoznanstvene formulacije na drugi strani, čeprav ni dal jasnih meril za razlike med njimi.&lt;ref name=&quot;Popper1962&quot;&gt;{{navedi knjigo |last=Popper |first=Karl |title=Conjectures and Refutations: The Growth of Scientific Knowledge |url=https://archive.org/details/conjecturesrefut0000popp_y9e2 |author-link= Karl Popper |date=1962 |publisher=Routledge |isbn=0710065078}}&lt;/ref&gt;

Še en primer, ki kaže na očitno potrebo po možnosti zavrnitve neke trditve, je naveden v publikaciji [[Carl Sagan|Carla Sagana]] ''The Demon-Haunted World'', ko je govoril o nevidnem zmaju, ki ga ima v svoji garaži. Ta primer poudarja, da ni fizičnega preizkusa, ki bi ovrgel trditev o prisotnosti tega zmaja. Ne glede na to kakšen preizkus mislite, da lahko ustvarite, vedno obstaja razlog, zakaj to ne velja prav za nevidnega zmaja, zato nihče nikoli ne more dokazati, da je začetna trditev napačna. Sagan zaključuje: &quot;Torej, kakšna je razlika med nevidnim, breztelesnim, lebdečim zmajem, ki bruha ogenj brez vročine in tem, da zmaja sploh ni?&quot; (ang.: &quot;Now, what's the difference between an invisible, incorporeal, floating dragon who spits heatless fire and no dragon at all?&quot;). Navaja še, da &quot;vaša nezmožnost, da razveljavite mojo hipotezo, nikakor ni isto kot dokazovanje resničnosti&quot; (ang.: &quot;your inability to invalidate my hypothesis is not at all the same thing as proving it true&quot;)&lt;ref name=&quot;Sagan1996&quot;&gt;{{navedi knjigo |author-link = Carl Sagan|last1=Sagan |first1=Carl |title=The Demon-Haunted World: Science as a Candle in the Dark by Sagan, Carl |url = https://archive.org/details/demonhauntedworl0000saga|date=1996 |publisher=Random House Publishing Group |isbn=9780394535128}}&lt;/ref&gt;, s čimer še enkrat pojasni, da tudi če bi bila taka trditev resnična, bi bila zunaj področja znanstvenih raziskav.

===Nepriznavanje težav===

Leta 1978 je [[Paul Thagard]] predlagal, da se psevdoznanost primarno razlikuje od znanosti, ko je v daljšem časovnem obdobju manj napredna od alternativnih hipotez, njeni zagovorniki pa ne priznavajo ali obravnavajo problemov hipoteze.&lt;ref name=Tagard1978&gt;{{cite journal |last1=Thagard |first1=Paul R. |title=Why Astrology is a Pseudoscience |journal=PSA: Proceedings of the Biennial Meeting of the Philosophy of Science Association |date=1978 |issue=1 |pages=223-234 |url=https://www.journals.uchicago.edu/doi/10.1086/psaprocbienmeetp.1978.1.192639 |accessdate=2 May 2019 |archive-date=2019-05-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190502143302/https://www.journals.uchicago.edu/doi/10.1086/psaprocbienmeetp.1978.1.192639 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Da bi pomagal razlikovati med psevdoznanostjo in znanostjo, je [[Mario Bunge]] leta 1983 predlagal kategorije &quot;področij prepričanja&quot; in &quot;raziskovalnih področij&quot;, kjer je prva predvsem osebna in subjektivna, slednja pa vključuje določeno sistematično metodo.&lt;ref name=Bunge1983&gt;{{cite journal |last1=Bunge |first1=Mario |title=Demarcating science from pseudoscience |journal=Fundamenta Scientiae |date=1983 |volume=3 |pages=369–388}}&lt;/ref&gt; Knjiga &quot;Skeptikov priročnik po vesolju&quot; (ang. The Skeptics' Guide to the Universe) iz leta 2018 navaja sovražnost do kritike kot eno od glavnih značilnosti psevdoznanosti.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author-link = Steven Novella |last1=Novella |first1=Steven |title=The Skeptics' Guide to the Universe: How to Know What's Really Real in a World Increasingly Full of Fake |url = https://archive.org/details/skepticsguidetou0000nove |date=2018 |publisher=Grand Central Publishing |isbn=978-1538760536}}&lt;/ref&gt;

==Zgodovina==

[[File:Venice ast sm.jpg|thumb|Astrološki znaki zodiaka]]

Zgodovina psevdoznanosti je preučevanje psevdoznanstvenih teorij skozi čas. Psevdoznanost je niz idej, ki se predstavljajo kot znanost, čeprav ne izpolnjuje znanstvenih meril.&lt;ref&gt;&quot;''Pseudoscientific - pretending to be scientific, falsely represented as being scientific''&quot;, from the ''Oxford American Dictionary'', published by the [[Oxford English Dictionary]]&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://skepdic.com/pseudosc.html The Skeptic's Dictionary entry on 'Pseudoscience']&lt;/ref&gt;

Razlikovanje med pravo znanostjo in psevdoznanostjo je včasih težavno. Eden od priljubljenih predlogov za razmejitev med njima je kriterij preverjanja in zavračanja, h kateremu je še posebej pomembno prispeval filozof Karl Popper. V zgodovini psevdoznanosti je to dvoje še posebej težko ločiti, ker so se nekatere znanosti razvile prav iz psevdoznanosti. Primer za to je znanost kemija, ki izvira iz pred-znanstvene alkimije.

Velika raznolikost psevdoznanosti še dodatno otežuje zgodovino psevdoznanosti. Nekatere psevdoznanosti, npr. astrologija in [[akupunktura]], so nastale v pred-znanstvenem obdobju. Druge so se razvile kot del ideologije, npr. lisenkoizem, ali kot odgovor na zaznane grožnje neki ideologiji. Primer slednjega je [[kreacionizem]], ki je bil razvit kot odgovor na znanstveno teorijo [[Evolucija|evolucije]].

Kljub temu, da ne izpolnjujejo ustreznih znanstvenih standardov, veliko psevdoznanosti preživi. To je običajno zaradi popularnih napačnih predstav o določeni temi, ali kot posledica vztrajnega jedra pripadnikov, ki zavračajo znanstveno kritiko svojih prepričanj. Sama popularnost je še en dejavnik. Primer predstavlja astrologija, ki ostaja priljubljena kljub temu, da jo znanost zavrača.&lt;ref name=&quot;taylor&quot;&gt;{{navedi splet | title=The Religious and Other Beliefs of Americans 2003 | author=Humphrey Taylor | url=http://www.harrisinteractive.com/harris_poll/index.asp?PID=359 | accessdate=2007-01-05 | archive-date=2007-01-11 | archive-url=https://web.archive.org/web/20070111214109/http://www.harrisinteractive.com/harris_poll/index.asp?PID=359 | url-status=dead }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;nsa1&quot;&gt;{{navedi splet | title=Science and Technology: Public Attitudes and Understanding | publisher=National Science Foundation | url=https://www.nsf.gov/statistics/seind06/c7/c7s2.htm#c7s2l3 | accessdate=2007-01-05 | archive-date=2015-08-18 | archive-url=https://wayback.archive-it.org/5902/20150818094952/https://www.nsf.gov/statistics/seind06/c7/c7s2.htm#c7s2l3 | url-status=dead }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite encyclopedia
 |encyclopedia=Encarta |year=2008 |title=Astrology |publisher=Microsoft |url=http://encarta.msn.com/encyclopedia_761552380/Astrology.html |quote=Scientists have long rejected the principles of astrology, but millions of people continue to believe in or practice it. |accessdate=2007-08-28 |archiveurl=https://www.webcitation.org/5kwqvOMFZ?url=http://encarta.msn.com/encyclopedia_761552380/Astrology.html |archivedate=2009-11-01 |url-status=dead |df=}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Astrology: Fraud or Superstition? by Chaz Bufe {{navedi splet | title= Astrology Fraud or Superstition | url= http://www.seesharppress.com/astro.html | publisher= See Sharp Press | accessdate= 2019-05-07 | archive-date= 2019-02-14 | archive-url= https://web.archive.org/web/20190214083154/http://www.seesharppress.com/astro.html | url-status= dead }}&lt;/ref&gt;

==Kazalci možne prisotnosti psevdoznanosti==

===Uporaba nejasnih, pretiranih ali nepreverljivih trditev===

* Uveljavljanje znanstvenih trditev, ki so nejasne in nenatančne, in ki nimajo specifičnih meritev.&lt;ref name=Gauch2003/&gt;
* Trditev z malo ali brez pojasnjevalne moči.&lt;ref name=Popper1962/&gt;
* Neupoštevanje operativnih opredelitev (tj. javno dostopnih opredelitev spremenljivk in izrazov, zaradi česar druge osebe, teh opredelitev ne morejo meriti in neodvisno testirati) (Glej tudi: [[Obnovljivost]]).
* Odsotnost razumne uporabe načela varčnosti, tj. nezmožnost iskanja razlage, ki zahteva najmanj možnih dodatnih predpostavk, predvsem ko je na voljo več razumljivih pojasnil (glej: [[Ockhamova britev]]).&lt;ref name=Gauch2003/&gt;
* Uporaba zapletenega jezika in navidezno tehničnega žargona, katere cilj je na videz predstavljati se za znanost.
* Pomanjkanje mejnih pogojev: večina dobro podprtih znanstvenih hipotez ima dobro definirane omejitve, pod katerimi napovedani pojavi veljajo oz. ne veljajo.&lt;ref name=&quot;Hines1988&quot;&gt;{{navedi knjigo |author-link= Terence Hines |last= Hines |first= Terence | name-list-style = vanc |title= Pseudoscience and the Paranormal: A Critical Examination of the Evidence |url= https://archive.org/details/pseudosciencepar00hine |publisher= Prometheus Books |location= Buffalo, NY |date= 1988 |isbn= 978-0-87975-419-8}}&lt;/ref&gt;
* Manjkajo učinkovite kontrole eksperimentalnega dela, kot so kontrola za placebo efekt in dvojno slepi eksperimenti.
* Pomanjkanje razumevanja osnovnih in uveljavljenih načel fizike, kemije, biologije in inženiringa.&lt;ref&gt;{{navedi splet |author=Donald E. Simanek |url=http://www.lhup.edu/~dsimanek/pseudo/scipseud.htm |title=What is science? What is pseudoscience? |archive-url=https://web.archive.org/web/20090425202814/http://www.lhup.edu/~dsimanek/pseudo/scipseud.htm |archive-date=2009-04-25 }}&lt;/ref&gt;

===Preveliko zanašanje na potrditev namesto na izpodbijanje===

* Trditve, ki ne dopuščajo logične možnosti, da se z opazovanjem ali fizičnim eksperimentom lahko izkažejo za napačne.&lt;ref name=Lakatos_1970/&gt;&lt;ref name=Popper1959/&gt;
* Trditev, da teorija napoveduje nekaj, za kar ni dokazov, da res napoveduje.&lt;ref name=Gauch2003/&gt; Znanstvene trditve, ki nimajo napovedne moči, se v najboljšem primeru obravnavajo kot &quot;domneve&quot; ali v najslabšem kot &quot;psevdoznanost&quot; (npr. ignoratio elenchi).&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |title=Macmillan Encyclopedia of Philosophy |publisher=Vol 3, &quot;Fallacies&quot; |pages=174 ff, esp. section on &quot;Ignoratio elenchi&quot; |edition=3}}&lt;/ref&gt;
* Trditev, da izjave, ki niso dokazano napačne, zato morajo biti resnične in obratno.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |title=Macmillan Encyclopedia of Philosophy |publisher=Vol 3, &quot;Fallacies&quot; |pages=174 ff, esp. 177-178}}&lt;/ref&gt;
* Prekomerno zanašanje na pričevanja, dokaze iz anekdot ali osebne izkušnje: Ti dokazi so lahko koristni v kontekstu odkrivanja (tj. za postavljanje hipotez), vendar se ne smejo uporabljati v kontekstu utemeljitve (npr. za statistično testiranje hipotez).&lt;ref name=Bunge1983/&gt;
* Predstavitev podatkov, za katere se zdi, da podpirajo trditve, in hkrati zatiranje in zavračanje podatkov, ki so v nasprotju s temi trditvami.&lt;ref name=Tagard1978/&gt; To je primer pristranskosti pri izbiri, izkrivljanje dokazov ali podatkov, ki izhajajo iz načina zbiranja podatkov. Včasih se imenuje tudi učinek izbora.
* Kot dejstva razglašene prekomerne ali nepreverjene izjave, ki so bile predhodno objavljene drugje; kopičenje takšnih nekritičnih sekundarnih poročil, ki drugače ne prispevajo k lastni empirični raziskavi, se imenuje učinek Woozle.&lt;ref name=&quot;Gambrill2012&quot;&gt;
{{navedi knjigo|author=Eileen Gambrill|title=Critical Thinking in Clinical Practice: Improving the Quality of Judgments and Decisions|url=https://books.google.com/books?id=NsuHtwciwQwC&amp;pg=PA109|date=1 May 2012|publisher=John Wiley &amp; Sons|isbn=978-0-470-90438-1|page=109|edition=3.}}&lt;/ref&gt;
* Obrnjeno dokazno breme: znanost postavlja dokazno breme na tiste, ki postavijo trditev, ne na kritike. &quot;Psevdoznanstveni&quot; argumenti lahko zanemarijo to načelo in zahtevajo, da skeptiki brez razumnega dvoma dokažejo, da je trditev (npr. trditev o učinkovitosti nove terapevtske tehnike) napačna. Dejansko je nemogoče dokazati splošno negativno izjavo, zato ta taktika napačno postavlja dokazno breme na skeptika in ne na tistega, ki postavi trditev.&lt;ref name=&quot;Lilienfeld&quot;&gt;Lilienfeld SO (2004) ''Science and Pseudoscience in Clinical Psychology'' Guildford Press (2004) {{ISBN|1-59385-070-0}}&lt;/ref&gt;
* Poziv k holizmu v nasprotju z redukcionizmom: zagovorniki psevdoznanstvenih trditev, zlasti ko gre za naravno medicino, alternativno medicino, naturopatijo in duševno zdravje, se pogosto zatečejo k &quot;mantri holizma&quot;, da bi zavrnili negativne ugotovitve.&lt;ref name=&quot;Ruscio2001&quot;&gt;{{navedi knjigo |last1=Ruscio |first1=John |title=Clear Thinking with Psychology: Separating Sense from Nonsense |url=https://archive.org/details/clearthinkingwit0000rusc |date=2001 |publisher=Wadsworth Publishing (1657) |location=Belmont, CA |isbn=978-0-534-53659-6}}&lt;/ref&gt;

===Pomanjkanje odprtosti za testiranje s strani drugih strokovnjakov===

* Izogibanje strokovnemu pregledu pred objavo rezultatov (imenovano tudi &quot;znanost s tiskovno konferenco&quot;):&lt;ref name=&quot;Lilienfeld&quot;/&gt;&lt;ref&gt;{{cite journal | vauthors = Gitanjali B | title = Peer review -- process, perspectives and the path ahead | journal = Journal of Postgraduate Medicine | volume = 47 | issue = 3 | pages = 210–4 | year = 2001 | pmid = 11832629 | url = http://www.senseaboutscience.org.uk/PDF/peerReview.pdf  | archive-url = https://web.archive.org/web/20060623193431/http://www.senseaboutscience.org.uk/PDF/PeerReview.pdf | df =  | url-status=dead | archive-date = 2006-06-23 }}&lt;/ref&gt; Nekateri zagovorniki idej, ki nasprotujejo sprejetim znanstvenim teorijam, se izogibajo strokovnemu pregledu svojih idej, včasih na podlagi trditve, da je strokovni pregled usmerjen v uveljavljene paradigme, včasih pa z utemeljitvijo, da idej ni mogoče ustrezno ovrednotiti z uporabo standardnih znanstvenih metod. S tem, ko so se izolirajo od procesa strokovnega pregleda, se ti podporniki idej odrečejo možnosti povratnih informacij s strani obveščenih, strokovnih kolegov.&lt;ref name=&quot;Ruscio2001&quot;/&gt;
* Nekatere agencije, ustanove in založniki, ki financirajo znanstvene raziskave, zahtevajo, da avtorji dajo na voljo podatke, s čimer lahko drugi neodvisno ocenijo članek. Če raziskovalci ne zagotovijo ustreznih informacij, ki omogoča reprodukcijo njihovih trditev, to prispeva k pomanjkanju odprtosti.&lt;ref name=&quot;Gauch2003&quot;/&gt;
* Poziv k potrebi po tajnosti ali lastniškem znanju, ko se zahteva neodvisen pregled podatkov ali metodologije.&lt;ref name=&quot;Gauch2003&quot;/&gt;
* Zavračanje temeljite razprava o dokazih, ki jo izvajajo strokovni zagovorniki vseh stališč.&lt;ref name=&quot;Sagan1996&quot;/&gt;

===Odsotnost napredka===

* Nezmožnost iskanja dodatnih dokazov o svojih trditvah.&lt;ref name=&quot;Lakatos_1970&quot;/&gt; Terence Hines je astrologijo opredelil kot področje, ki se je v zadnjih dveh tisočletjih zelo malo spremenilo.&lt;ref name=Tagard1978/&gt;&lt;ref name=&quot;Hines1988&quot;/&gt;
* Pomanjkanje samo-korekcije: programi znanstvenih raziskav delajo napake, vendar sčasoma te napake zmanjšujejo.&lt;ref name=&quot;Ruscio2001&quot;/&gt; Nasprotno, ideje lahko štejemo za psevdoznanstvene, ker so kljub nasprotnim dokazom ostale nespremenjene.
* Statistična značilnost podpirajočih rezultatov se sčasoma ne izboljša in je običajno blizu mejne vrednosti za statistično značilnost. Običajno se metodologija eksperimentov izboljšuje ali pa se poskusi ponavljajo, kar daje vedno močnejše dokaze. Če se statistična značilnost ne izboljša, to po navadi kaže, da so eksperimenti bili ponovljeni, dokler ni prišlo do vnaprej želenega rezultata zaradi statističnega naključja.

===Personalizacija vprašanj===

* Tesne družbene skupine in avtoritarne osebnosti, zatiranje nesoglasja in skupinsko razmišljanje lahko povečajo sprejemanje prepričanj brez razumne podlage. Skupina skuša potrditi svoja prepričanja tako, da svoje kritike opredeliti kot sovražnike.&lt;ref name=&quot;Devilly2005&quot;&gt;{{cite journal |last1=Devilly |first1=GJ |title=Power therapies and possible threats to the science of psychology and psychiatry |journal=The Australian and New Zealand Journal of Psychiatry |date=2005 |volume=39 |issue=6 |pages=437–45 |doi=10.1080/j.1440-1614.2005.01601.x |pmid=15943644}}&lt;/ref&gt;
* Trditev o zaroti znanstvene skupnosti, ki da zatira rezultate.
* Napad na motive ali značaj vsakogar, ki dvomi o trditvah (glej Ad hominem).&lt;ref name=&quot;Devilly2005&quot;/&gt;

===Uporaba zavajajočega jezika===

* Ustvarjanje izrazov, ki spominjajo na znanstvene, da bi prepričali nestrokovnjake v trditve, ki so lahko napačne ali nesmiselne.
* Uporaba uveljavljenih izrazov na napačen način, s čimer se pokaže nepoznavanje običajnega dela v disciplini.

==Posledice za zdravje==

[[File:Rhustox.jpg|thumb|upright|Homeopatski pripravek ''Rhus toxicodendron'', pripravljen iz rastline strupeni octovec (''Toxicodendron radicans'').]]

Čeprav so psevdoznanstvene prakse, npr. homeopatija, na splošno neškodljive, jih uporabljajo šarlatani. To predstavlja resno težavo, saj omogoča nesposobnim izvajalcem opravljanje zdravstvene nege. Resnično prepričani fanatiki lahko zaradi svoje naklonjenosti ideologiji predstavljajo resnejšo grožnjo kot tipični prevaranti. Neracionalna zdravstvena nega ni neškodljiva, ustvarjanje zaupanja bolnikov v psevdomedicino pa je lahkomiselno.&lt;ref name=Haven&gt;{{navedi novice |url=http://www.ncahf.org/pp/homeop.html#haven |author=The National Council Against Health Fraud |title=NCAHF Position Paper on Homeopathy |year=1994 
}}&lt;/ref&gt;

8. decembra 2016 je Michael V. LeVine v reviji Business Insider opozoril na nevarnosti, ki jih predstavljajo spletne strani kot je Natural News: 
{{Citatni blok|&quot;Prodajalci kačjega olja so propagirali lažna zdravila že od začetka medicine, zdaj pa so spletne strani, kot je Natural News, preplavile družabna omrežja z nevarno antifarmacevtsko, proticepilsko in proti-GSO psevdoznanstjo, ki milijone ljudi izpostavlja tveganju za bolezni, ki jih je sicer mogoče preprečiti.&quot;&lt;br/&gt;(ang. &quot;Snake-oil salesmen have pushed false cures since the dawn of medicine, and now websites like ''Natural News'' flood social media with dangerous anti-pharmaceutical, anti-vaccination and anti-GMO pseudoscience that puts millions at risk of contracting preventable illnesses.&quot;)&lt;ref name=LeVine&gt;{{Citation |last=LeVine |first=Michael |name-list-style=vanc |date=December 8, 2016 |title=What scientists can teach us about fake news and disinformation |publisher=[[Business Insider]] |url=http://www.businessinsider.com/scientists-fake-news-and-disinformation-pseudoscience-2016-12 |access-date=December 15, 2016 |url-status=live |archiveurl=https://web.archive.org/web/20161210131026/http://www.businessinsider.com/scientists-fake-news-and-disinformation-pseudoscience-2016-12 |archivedate=December 10, 2016 |df= }}&lt;/ref&gt;}}

Gibanje proti cepljenju je prepričalo veliko staršev, da ne cepijo svojih otrok. Ti navajajo psevdoznanstvene raziskave, ki povezujejo otroška cepiva s pojavom avtizma.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{navedi knjigo|title=Pseudoscience: The Conspiracy Against Science|url=https://archive.org/details/pseudosciencecon0000unse|last=Kaufman|first=Allison|last2=Kaufman|first2=James|publisher=MIT Press|year=2017|isbn=9780262037426|location=Cambridge, MA|pages=[https://archive.org/details/pseudosciencecon0000unse/page/239 239]}}&lt;/ref&gt; Svetovna zdravstvena organizacija je leta 2019 oklevanje s cepljenjem uvrstila med 10 največjih tveganj za globalno javno zdravje.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Ten threats to global health in 2019 |url=https://www.who.int/emergencies/ten-threats-to-global-health-in-2019 |website=World Health Organization |publisher=World Health Organization |accessdate=7 May 2019 }}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==

{{sklici|4}}
== Zunanje povezave ==
* {{it}} [https://www.stroncature.com/p/come-distinguere-scienza-e-pseudoscienza ''Come distinguere scienza e pseudoscienza?'', Stroncature, apr 01, 2025]
{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Znanost]]
[[Kategorija:Psevdoznanost| ]]
[[Kategorija:Ovire kritičnemu mišljenju]]</text>
      <sha1>b9g69gb38p1m6pr4yhdo8wd6128dzng</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Konrad</title>
    <ns>0</ns>
    <id>203851</id>
    <revision>
      <id>6773800</id>
      <parentid>6583855</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T15:30:34Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>CommonsDelinker</username>
        <id>5156</id>
      </contributor>
      <comment>[[c:COM:CDC|Bot]]: Datoteka Bundesarchiv_B_145_Bild-F078072-0004,_Konrad_Adenauer.jpg je bila v Zbirki izbrisana, zaradi Copyright violation; see [[:c:Commons:Licensing|]] ([[:c:COM:CSD#F1|F1]]): and [[:c:Ticket:2026102910008077|]]. Odstranjevanje.</comment>
      <origin>6773800</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2321" sha1="evqgunljrduqnogqw8yaelyap910oue" xml:space="preserve">{{drugipomeni2|Konrad}}  
{{Osebno ime
|name = Konrad
|image =
|imagesize =
|caption = Konrad Adenauer	
|pronunciation =
|gender = moški
|meaning = ''drzen, neustrašen svetovalec''
|region = nemško ime
|origin = Konrad
|name day = 19.februar, 21.april, 26.november
|related name =
|fotonotes =
}}
'''Konrad''' je [[moški|moško]] [[osebno ime]].

== Izvor imena ==
[[Ime]] Konrad izhaja iz [[Nemščina|nemščine]]. Razlagajo ga kot zloženko iz starovisokonemških besed ''kuoni'' v pomenu »drzen, neustrašen« in ''rāt'' »svetovalec«.&lt;ref&gt;Keber, Janez, Leksikon imen {{COBISS|ID=57356032}}&lt;/ref&gt;

== Različice imena ==
*moške različice imena: Kondrad, Kondrat, Konrat, Kurt
*možne moške različice: Rado, Radko, Ratko,
*ženski različici imena: Konrada, Konradina

== Tujejezikovne različice imena ==
*pri [[Angleži]]h: Conrad
*pri [[Italijani]]h: Corrado
*pri [[Nizozemci]]h: Koenraad

== Pogostost imena ==
Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] je bilo na dan [[31. december|31. decembra]] [[2007]] v [[Slovenija|Sloveniji]] število moških oseb z imenom Konrad: 714.&lt;ref&gt;{{baza imen SURS|ime=Konrad|spol=M}}&lt;/ref&gt;

== Osebni praznik ==
V našem [[Katoliški koledar|koledarju]] z izborom svetniških imen, udomačenih med Slovenci in njihovimi [[god]]ovnimi dnevi po novem bogoslužnem koledarju je ime '''Konrad''' zapisano 3 krat. Pregled godovnih dni v katerih godujejo še osebe katerih imena nastopajo kot različica navedenega imena.&lt;ref&gt;Reven, Zvonko, Kdaj goduješ? {{COBISS|ID=22203904}}&lt;/ref&gt;

* [[19. februar]], Konrad iz Piacenze, spokornik in zavetnik lovcev († 19. feb. 1351)
* [[21. april]], Konrad Parzhan, [[redovnik]] († 21. apr. [[1894]])
* [[26. november]], Konrad, [[škof]] († 26. nov. 975)

== Priimki nastali iz imena ==
Iz imena Konrad so nastali naselednji priimki: Kunej, Kunc, Kunšič, Kušej, Kene, Kne in drugi.

== Znane osebe ==
*[[Konrad Adenauer]], kancler Zahodne Nemčije
*[[Konrad Lorenz]], avstrijski zoolog - etolog in nobelovec

== Zanimivost ==
Zaradi pogostosti je ime Konrad prešlo v nemško frazelogijo. Tako besedna zveza ''der arme Konrad'' pomeni »kmečka vojska; črna vojska«.
== Glej tudi ==
*[[seznam osebnih imen na K]]

== Viri ==
{{sklici}}

[[Kategorija:Moška osebna imena]]</text>
      <sha1>evqgunljrduqnogqw8yaelyap910oue</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Lévy</title>
    <ns>0</ns>
    <id>211951</id>
    <revision>
      <id>6773791</id>
      <parentid>6574184</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T15:06:19Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>stični pomišljaj</comment>
      <origin>6773791</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2005" sha1="7mnvh0x970b7oazqpl9bq5esv3pc0xt" xml:space="preserve">'''Lévy''' je priimek več osebnosti, večinoma judovsko-francoskega porekla:

* [[Benny Lévy]], tudi ''Pierre Victor'' (1945—2003), francoski filozof, tajnik [[Jean-Paul Sartre|Jean-Paul Sartra]] in levičarski politični aktivist (trockist)
* [[Bernard-Henri Lévy]] (1948–), francoski javni intelektualec-filozof?, publicist
* [[Henri Lévy-Bruhl]] (1884—1964), francoski pravnik in sociolog
* [[Jean-Marc Lévy-Leblond]] (1940–), francoski fizik
* [[Lazare Lévy]] (1882—1964), belgijsko-francoski pianist
* [[Lorraine Lévy]] (1964–), francoska scenaristka, filmska in gledališka režiserka ter dramaturginja.
* [[Lucien-Meyer Lévy]] (1876—1943), francoski general
* [[Lucien Lévy-Bruhl]] (1857—1939), francoski filozof in antropolog
* [[Marc Lévy]] (1961–), francoski pisatelj (romanopisec)
* [[Maurice Lévy]] (1838—1910), francoski inženir, matematik in fizik.
* [[Paul Pierre Lévy]] (1886—1971), francoski matematik.
* [[Raymond Lévy]] (1923—2014), pripadnik francoskega odporniškega gibanja, urednik in pisatelj. 
* [[René Lévy]] (1879—1958), francoski general
* [[Robert Lévy]] (1924—2003), ameriški psihiater in antropolog
* [[Tony Lévy]] (1943–), francosko-izraelski zgodovinar matematike in skrajno levi politični aktivist

== Glej tudi ==
* priimek [[Levy]] 
** [[Deborah Levy]] (*1959), južnoafriško-britanska pisateljica, dramatičarka in pesnica
** [[Louis Levy]], francosko-ameriški režiser in scenarist
** [[Maya Levy]], francoska violinistka
** [[Rudolf Levy]] (1875–1944), nemški ekspresionistični slikar judovskega rodu
* priimek [[Levi (priimek)|Levi]]
* priimek [[Lévi]] ([[Antoine Lévi-Leblond]], [[Claude Lévi-Strauss]])
* priimek [[Löwe|(Carl) Löwe]]
* priimek [[Löwy]] 
** Friederike &quot;Fritzi&quot; Löwy (1910–94), avstrijska plavalka
* priimek [[Lowy]] 
** [[Frederick Lowy]], kanadski profesor psihiatrije 
** [[Emanuel Löwy]] (1857–1938), avstrijski klasični arheolog

{{priimek}}
[[Kategorija:Judovski priimki]]</text>
      <sha1>7mnvh0x970b7oazqpl9bq5esv3pc0xt</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6773792</id>
      <parentid>6773791</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T15:06:44Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>stični pomišljaj</comment>
      <origin>6773792</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2005" sha1="jnmz1njztblkcx3wn70jom1uc1jmlef" xml:space="preserve">'''Lévy''' je priimek več osebnosti, večinoma judovsko-francoskega porekla:

* [[Benny Lévy]], tudi ''Pierre Victor'' (1945–2003), francoski filozof, tajnik [[Jean-Paul Sartre|Jean-Paul Sartra]] in levičarski politični aktivist (trockist)
* [[Bernard-Henri Lévy]] (1948–), francoski javni intelektualec-filozof?, publicist
* [[Henri Lévy-Bruhl]] (1884–1964), francoski pravnik in sociolog
* [[Jean-Marc Lévy-Leblond]] (1940–), francoski fizik
* [[Lazare Lévy]] (1882–1964), belgijsko-francoski pianist
* [[Lorraine Lévy]] (1964–), francoska scenaristka, filmska in gledališka režiserka ter dramaturginja.
* [[Lucien-Meyer Lévy]] (1876–1943), francoski general
* [[Lucien Lévy-Bruhl]] (1857–1939), francoski filozof in antropolog
* [[Marc Lévy]] (1961–), francoski pisatelj (romanopisec)
* [[Maurice Lévy]] (1838–1910), francoski inženir, matematik in fizik.
* [[Paul Pierre Lévy]] (1886–1971), francoski matematik.
* [[Raymond Lévy]] (1923–2014), pripadnik francoskega odporniškega gibanja, urednik in pisatelj. 
* [[René Lévy]] (1879–1958), francoski general
* [[Robert Lévy]] (1924–2003), ameriški psihiater in antropolog
* [[Tony Lévy]] (1943–), francosko-izraelski zgodovinar matematike in skrajno levi politični aktivist

== Glej tudi ==
* priimek [[Levy]] 
** [[Deborah Levy]] (*1959), južnoafriško-britanska pisateljica, dramatičarka in pesnica
** [[Louis Levy]], francosko-ameriški režiser in scenarist
** [[Maya Levy]], francoska violinistka
** [[Rudolf Levy]] (1875–1944), nemški ekspresionistični slikar judovskega rodu
* priimek [[Levi (priimek)|Levi]]
* priimek [[Lévi]] ([[Antoine Lévi-Leblond]], [[Claude Lévi-Strauss]])
* priimek [[Löwe|(Carl) Löwe]]
* priimek [[Löwy]] 
** Friederike &quot;Fritzi&quot; Löwy (1910–94), avstrijska plavalka
* priimek [[Lowy]] 
** [[Frederick Lowy]], kanadski profesor psihiatrije 
** [[Emanuel Löwy]] (1857–1938), avstrijski klasični arheolog

{{priimek}}
[[Kategorija:Judovski priimki]]</text>
      <sha1>jnmz1njztblkcx3wn70jom1uc1jmlef</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Petra (Jordanija)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>212124</id>
    <revision>
      <id>6773924</id>
      <parentid>6710598</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T19:57:50Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6)</comment>
      <origin>6773924</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="38379" sha1="dc13lst4wgi6eaoifa64aotkht65sot" xml:space="preserve">{{zapomen|žensko osebno ime|Petra}}

{{Infobox Historic Site
| name      = Petra&lt;br&gt;Raqmu
| image     = Petra Jordan BW 21.JPG
| caption   = Turisti pred Al Khazneh (zakladnico) v Petri
| location  = Ma'an Governorate, [[Jordanija]]
| coordinates = &lt;!-- WD --&gt;
| locmapin  = Jordanija
| built = morda zgodaj v 5. st. pr. n. št. &lt;ref&gt;Browning, Iain (1973, 1982), ''Petra'', Chatto &amp; Windus, London, p. 15, {{ISBN|0-7011-2622-1}}&lt;/ref&gt;
| elevation = 810 m
| beginning_label =
| beginning_date = 
| architect    =
| architecture =
| area         = 264 km2&lt;ref name=&quot;Petra National Trust site&quot;&gt;{{navedi splet|title=Management of Petra|url=http://petranationaltrust.org/UI/ShowContent.aspx?ContentId=207|publisher=Petra National Trust|accessdate=14 April 2015|archive-date=2015-04-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20150419110653/http://petranationaltrust.org/UI/ShowContent.aspx?ContentId=207|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
| visitation_num = 596.602
| visitation_year = 2014
| governing_body = Petra Region Authority
| designation1 = WHS
| designation1_date = 1985 &lt;small&gt;(9. zasedanje)&lt;/small&gt;
| designation1_partof = Petra
| designation1_number = [http://whc.unesco.org/en/list/326 326]
| designation1_criteria = i, iii, iv
| designation1_type = Kulturni
| designation1_free1name = Država 
| designation1_free1value = {{JOR}}
| designation1_free2name = Regija
| designation1_free2value = [[Arabski svet|Arabske države]]
| website = {{URL|http://www.visitpetra.jo|www.visitpetra.jo}}
}}

'''Petra''' (arabsko البتراء, Al-Batrā, starogrško Πέτρα), prvotno znana kot '''Raqmu''', je zgodovinsko in arheološko najdišče na jugu [[Jordanija|Jordanije]]. Leži na pobočju Jabal Al-Madbah v kotlini med gorami, ki tvorijo vzhodni breg doline Arabah, ki poteka od [[Mrtvo morje|Mrtvega morja]] do zaliva [[Akaba]]. Petra naj bi bila naseljena že 9000 pr. n. št. in verjetno ustanovljena v 4. stoletju pred našim štetjem kot glavno mesto [[Nabatejsko kraljestvo|Nabatejskega kraljestva]]. [[Nabatejci]] so bili antično pleme [[Arabci|Arabcev]], ki so zgradili Petro v bližini trgovskih poti tako, da so jo postavili kot glavno regionalno trgovsko središče.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Seeger|first=Josh|title=Retrieving the Past: Essays on Archaeological Research and Methodolog|year=1996|publisher=Eisenbrauns|isbn=978-1575060125|url=https://books.google.com/books?id=2PWC98JLn7QC&amp;pg=PA56 |author2=Gus W. van Beek|page=56}}&lt;/ref&gt; Mesto je dostopno skozi 1,2 kilometra dolgo sotesko, imenovano [[Sik]], ki vodi neposredno do Al-Khazneh.  

Trgovina je Nabatejcem prinašala znaten prihodek, Petra pa je postala središče tega bogastva. Najzgodnejša zabeležena zgodovinska omemba Petre je bila, ko so grški [[Antigonidi]] napadli mesto leta 312 pr. n. št. Nabatejci so bili v nasprotju s svojimi sovražniki navajeni, da so živeli v neplodnih puščavah in so lahko odvrnili napade z izkoriščanjem gorskega reliefa območja. Posebej so bili spretni pri [[zbiranje deževnice |zbiranju deževnice]], [[kmetijstvo|kmetijstvu]] in [[Kiparstvo v kamnu|kamnitih rezbarijah]]. Petra je cvetela v 1. stoletju našega štetja, ko je bila zgrajena njena slavna struktura [[Al-Khazneh]], ki naj bi bila [[mavzolej]] nabatejskega kralja Areta IV. V tistem času je imelo mesto 20.000 prebivalcev.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.nationalgeographic.com/archaeology-and-history/magazine/2016/01-02/petra/|title=Petra Lost and Found|work=National Geographic|date=2 January 2016|accessdate=8 April 2018}}&lt;/ref&gt;

Čeprav je Nabatejsko kraljestvo v 1. stoletju pred našim štetjem postalo država v [[Rimsko cesarstvo|Rimskem cesarstvu]], je šele leta 106. izgubila svojo neodvisnost. Rimljani so kraljestvo preimenovali v [[Arabija (rimska provinca)|Arabia Petraea]]. Petra se je zmanjšala, saj so se pojavile pomorske trgovske poti, po potresu leta 363 pa so bile uničene številne strukture. [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinska doba]] je bila priča izgradnji več krščanskih cerkva, vendar je mesto še naprej nazadovalo in v zgodnji islamski dobi postalo zapuščeni kraj, kjer je živela le peščica nomadov. Svet je ostal pozabljen, dokler ga leta 1812 ni odkril [[Johann Ludwig Burckhardt]].&lt;ref&gt;[https://www.nytimes.com/2003/10/17/arts/art-review-rose-red-city-carved-from-the-rock.html ART REVIEW; Rose-Red City Carved From the Rock]&lt;/ref&gt;

Znana po svoji arhitekturi in sistemu vodovoda se Petra imenuje tudi ''Rožnato mesto'' zaradi barve kamna, iz katerega je izklesana &lt;ref name=&quot;Jordan Tourism board&quot;&gt;[http://www.visitjordan.com/Default.aspx?Tabid=63 Major Attractions: Petra] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20161104133425/http://visitjordan.com/Default.aspx?tabid=63 |date=2016-11-04 }}, Jordan tourism board&lt;/ref&gt;. Od leta 1985 je na seznamu Unescove svetovne dediščine. UNESCO jo je opisal kot »eno izmed najdragocenejših kulturnih značilnosti človeške kulturne dediščine« &lt;ref name=&quot;unesco&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://whc.unesco.org/archive/advisory_body_evaluation/326.pdf |title=UNESCO advisory body evaluation |format=PDF |accessdate=2011-12-05}}&lt;/ref&gt;. Leta 2007 je bil Al-Khazneh glasovan kot eno od [[novih sedem čudes sveta]].&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://world.new7wonders.com/about-n7w/the-founder/|title=The project founder Bernard Weber - A Short History - World of New7Wonders|work=World of New7Wonders}}&lt;/ref&gt; Petra je simbol Jordanije in je njena najbolj obiskana turistična znamenitost. Leta 2010 je bilo 1 milijon obiskovalcev, v naslednjem obdobju je prišlo do padca zaradi regionalne nestabilnosti. Vendar pa se je število turistov v zadnjem času spet povečalo, leta 2017 jo je obiskalo okoli 600.000 turistov.

== Geografija ==
[[Plinij starejši]] in drugi pisci identificirajo Petro kot glavno mesto Nabatejcev in središče njihove trgovine. Petra je obkrožena z visokimi skalami, skoznjo ob večjih padavinah občasno teče potok in je imela prednosti trdnjave. Obvladovala je glavne trgovske poti, ki so jo prečkale do [[Gaza (mesto)|Gaze]] na zahodu, v [[Bosra|Bosro]] in [[Damask]] na severu, v Akabo in Leuce Come ob [[Rdeče morje|Rdečem morju]] in čez puščavo do [[Perzijski zaliv|Perzijskega zaliva]].
[[File:Karta Petra.PNG|thumb|left|Zemljevid Petre]]
[[File:Petra-Roman-Aqueduct.jpg|thumb|left|Ozek prehod (Sik) ki vodi do Petre]]

Izkopavanja so pokazala sposobnost Nabatejcov za upravljanje oskrbe z vodo, kar je pripeljalo do vzpona puščavskega mesta in ustvarilo umetno [[oaza|oazo]]. Območje dosežejo [[vodna ujma|hudourniške poplave]], arheološki dokazi pa kažejo, da so Nabatejci nadzorovali te poplave z uporabo [[jez]]ov, [[zbiralnik vode|zbiralnikov]] in [[vodovod]]a. Te inovacije so shranjevale vodo za daljša obdobja suše in omogočile mestu, da se je uspelo razvijati.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://nabataea.net/waterw.html |title=Petra: Water Works |publisher=Nabataea.net |accessdate=2011-12-05}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |author=Lisa Pinsker |url=http://www.agiweb.org/geotimes/june04/feature_petra.html |title=Geotimes – June 2004 – Petra: An Eroding Ancient City |publisher=Agiweb.org |date=2001-09-11 |accessdate=2011-12-05 |archive-date=2012-03-31 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120331130050/http://www.agiweb.org/geotimes/june04/feature_petra.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

V antičnih časih se je Petri morda lahko približalo z juga po poti, ki je vodila preko planote, okoli [[Hor (gora)|Jabal Harouna]] ('Aaronova gora'), kjer je lokacija [[Aronova grobnica|Aronove grobnice]], [[Aron]]a, [[Mojzes]]ovega brata. Drug pristop je bil mogoč na visoki planoti proti severu. Danes se večina sodobnih obiskovalcev približa mestu z vzhoda. Impresivni vzhodni vhod vodi strmo, temno, ozko sotesko (na nekaj mestih le 3-4 m široka), ki se imenuje [[Sik]] ('gred'), naravna geološka značilnost, oblikovana iz globokega geološkega [[prelom (geologija)|preloma]] v [[peščenjak]]u in služi tudi kot vodna pot, ki teče v [[Wadi Musa]]. Na koncu ozke soteske stoji Petrin najbolj znamenit ostanek, Al-Khazneh (znan pod imenom 'Zakladnica'), ki je bil vklesana v peščenjakovo pečino. Medtem ko je v izjemno ohranjenem stanju, lice strukture zaznamuje stotine lukenj, ki so jih naredila lokalna beduinska plemena, ki so upala, da bodo našla bogastvo, o katerem se govorilo, da je v njem skrito &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.robertfulford.com/petra.html |title=Robert Fulford's column about Petra, Jordan |publisher=Robertfulford.com |date=1997-06-18 |accessdate=2014-02-06}}&lt;/ref&gt;.

Malo dlje od ''Zakladnice'', ob vznožju gore imenovane ''en-Nejr'', je veliko gledališče, ki je postavljeno tako, da omogoča pogled na številne grobnice. [[Amfiteater]] je bil med gradnjo vklesan v pobočje, tako kot več grobnic v bližini. Pravokotne vrzeli med sedeži so še vedno vidne. S treh strani ga skoraj obdajajo rožnate gorske stene, razdeljene v skupine z globokimi razpokami in obložene z izrastki, izrezani iz skale v obliki stolpov.

== Zgodovina ==
=== Domorodna oblast ===
Do leta 2010 pr. n. št. so se prvi kmetje naselili v [[Beidha|Beidhi]], predkeramično naselje severno od Petre &lt;ref&gt;{{navedi splet|title=A Short History|url=http://www.petranationalfoundation.org/history.html|publisher=Petra National Foundation|accessdate=13 February 2014}}&lt;/ref&gt;. Petra je navedena v egipčanskih zapisih o pohodih in [[Amarnska pisma|Amarnskih pismih]] kot so ''Pel, Sela'' ali ''Seir''. Čeprav je bilo mesto ustanovljeno sorazmerno pozno, je tam že od nekdaj stalo svetišče. Židovski zgodovinar [[Jožef Flavij]] (približno 37-100) opisuje območje, ki so ga naseljevali Madianiti že leta 1340 pr. n. št. in da je narodu vladalo pet kraljev, in so mu rekli ''Rekem''; »mesto, ki nosi to ime je uvrščeno najvišje v deželi Arabcev in ga do danes imenuje celoten arabski narod, po imenu njenega kraljevega ustanovitelja, Rekeme: Petra so ga poimenovali Grki« &lt;ref&gt;{{navedi splet|last=Josephus|first=Flavius|accessdate=6 August 2016|title=Jewish Antiquities (iv.vii.§1) Translated by H. St. J. Thackeray|url=http://www.loebclassics.com/view/josephus-jewish_antiquities/1930/pb_LCL490.79.xml?mainRsKey=zBRKmE&amp;result=1&amp;rskey=O69i4Z|doi=10.4159/DLCL.josephus-jewish_antiquities.1930|publisher=Harvard University Press, 1930|archive-date=2018-12-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20181226020351/https://www.loebclassics.com/view/josephus-jewish_antiquities/1930/pb_LCL490.79.xml?mainRsKey=zBRKmE&amp;result=1&amp;rskey=O69i4Z%20|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;. Slavna arhitektura Petre in druga nabatejska mesta so imela pogosto grške arhitekte.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|url=https://books.google.us/books?id=YmZ9DAAAQBAJ&amp;pg|title=A History of the Muslim World to 1405: The Making of a Civilization|pages=17|accessdate=15 April 2018|publisher=Routledge|first=Vernon O.|last=Egger|year=2016}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|url=https://books.google.us/books?id=KFNCaZEZKYAC&amp;pg|title=The Architecture of Alexandria and Egypt, C. 300 B.C. to A.D. 700, Volume 63|pages=97|accessdate=15 April 2018|publisher=Yale University Press|first=Judith|last=McKenzie|year=2007}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|url=https://books.google.us/books?id=9Y49DwAAQBAJ&amp;pg|title=A History of the Muslim World to 1750: The Making of a Civilization|pages=56|accessdate=15 April 2018|publisher=Routledge|first=Vernon O.|last=Egger|year=2017}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|url=https://books.google.us/books?id=u_-GBAAAQBAJ&amp;pg|title=Art in the Hellenistic World: An Introduction|pages=18|accessdate=15 April 2018|publisher=Cambridge University Press|first=Andrew|last=Stewart|year=2014}}&lt;/ref&gt;

Nabatejci so bili med mnogimi nomadskimi beduinskimi plemeni, ki so zavzeli Arabsko puščavo in se selili s svojimi čredami, kjer koli so našli pašnike in vodo. Seznanili so se z območjem v raznih letni časih in se trudili preživeti v slabih letih, ko so sezonske padavine izostale. Čeprav so Nabatejce najprej dajali v aramejsko kulturo, so sodobni znanstveniki zavrnili teorijo o tem. Namesto tega arheološki, verski in jezikovni dokazi potrjujejo, da so severno arabsko pleme &lt;ref&gt;{{navedi knjigo|url=https://books.google.jo/books?id=A0BdsFRX55cC|title=Arabs in the Shadow of Israel: The Unfolding of God's Prophetic Plan for Ishmael's Line|accessdate=8 July 2016|publisher=Kregel Academic|first=Tony|last=Maalouf|year=2003}}&lt;/ref&gt;.

[[Semitski jeziki |Semitsko]] ime mesta, če ni ''Sela'', še ni znano. Odlomek v [[Diodor Sicilski|Diodora Sicilskega (xix. 94-97), ki opisuje ekspedicije, ki jih je [[Antigon I. Monoftalmos|Antigon I.]] poslal proti Nabatejcem leta 312 pr. n. št., je treba razumeti, da bi osvetlili zgodovino Petre, toda &quot;petra&quot; (skala), kot se imenuje naravna utrdba in kraj pribežališča ne more biti ustrezno ime; opis pa pomeni, da metropola še ni obstajala, čeprav so jo tam uporabljali Arabci &lt;ref&gt;Diodorus Siculus' account of Antigonus' expedition to Arabia, xix, [http://penelope.uchicago.edu/Thayer/E/Roman/Texts/Diodorus_Siculus/19E*.html#93 section 95 (note 79)].&lt;/ref&gt;.
 [[File:RekemInscription.jpg|thumb|Napis Rekem]]

Ime ''Rekem'' je bilo vpisano v skalno steno Wadi Musa nasproti vhoda v Sik. Ko je Jordanija zgradila most čez Wadi, je bil ta napis pokopan pod betonom.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=History of Petra|url=http://www.terhaal.com/history-petra|publisher=Terhaal Adventures|accessdate=2015-09-10|archive-date=2016-01-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20160114004020/http://www.terhaal.com/history-petra|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

=== Srednja antika ===
[[File:Petra-5.JPG|thumb|left|Splošen pogled]]
[[File:Great Temple, Petra, Jordan4.jpg|thumb|Antični stebri Velikega templja]]
Leta 106, ko je bil Cornelius Palma guverner Sirije, je bil del Arabije pod vladavino Nabatejcev vključen v [[Rimsko cesarstvo]] kot del ''Arabia Petraea'' in postal njena prestolnica. Domača rodbina se je končala, vendar je mesto še naprej uspevalo. V obdobju  Trajana in Hadrijana je bila posodbljena [[kraljevska cesta]]. Stoletje kasneje, v času [[Aleksander Sever |Aleksandra Severa]], ko je mesto na vrhuncu svojega sijaja, se kovanje kovancev zaključi. Ni več gradnje razkošnih grobnic, ki se očitno pojavijo v neki nenadni katastrofi, kot je na primer invazija perzijske vojske pod [[Sasanidsko cesarstvo |Sasanidskim cesarstvom]]. Medtem ko je [[Palmira]] (cvetela med 130-270) postajala pomembna in je privlačila arabsko trgovino, se je pomen Petre zmanjševal. Vendar se zdi, da se je obdržala kot verski center. Na tej lokaciji je bila zgrajena še ena rimska cesta. Epifan iz Salamisa (c.315-403) piše, da je bil v njegovem času 25. decembra praznovan praznik v čast device Khaabou in njenega potomstva Dušara. Dušara in al-Uzza sta bili dve od glavnih božanstev mesta, ki je sicer vključeval mnogo idolov drugih bogov, kot sta Allat in Manat &lt;ref&gt;''The Religious Life of Nabataea'', Chapter Two, 2013, Peter Alpass&lt;/ref&gt;.

=== Pozna antika do zgodnjega srednjega veka ===
Petra je hitro padla pod rimsko vladavino, v veliki meri zaradi revizije trgovskih poti na morju. Leta 363 je [[Galilejski potres leta 363|potres]] uničil številne stavbe in vitalni sistem upravljanja voda &lt;ref&gt;{{navedi novice| url=https://query.nytimes.com/gst/fullpage.html?res=9D03E3DF143EF934A25753C1A9659C8B63 | work=The New York Times | title=ART REVIEW; Rose-Red City Carved From the Rock | first=Grace | last=Glueck | date=2003-10-17 | accessdate=2010-05-22}}&lt;/ref&gt;. Zadnji prebivalci so mesto zapustili (dodatno oslabljen s še drugim velikim potresom leta 551), ko so leta 663 regijo osvojili Arabci. Staro mestno jedro Petre je bilo glavno mesto bizantinske province [[Palaestina Salutaris]]. V in okoli Petre so bile v bizantinski dobi postavljene številne cerkve. Pri izkopavanju je bilo v eni od njih odkritih več kot 150 [[papirus]]ov, ki so vsebovali predvsem pogodbe. Razvaline Petre so bile predmet srednjeveške radovednosti in ob koncu 13. stoletja jih je obiskal egiptovski sultan Bairbars.

=== 19. stoletje ===
[[File:Gravkammare 2.jpg|thumb|Pogled na kraljeve grobnice v Petri]]
Prvi Evropejec, ki jo je opisal, in jo je leta 1812 obiskal, je bil švicarski popotnik [[Johann Ludwig Burckhardt]]. Takrat je grška cerkev v Jeruzalemu upravljala škofijo v [[Al-Karak]]u po imenu Battra (باطره v arabščini in Πέτρας v grščini); med jeruzalemskimi kleriki je vladalo mnenje, da je bil Al-Karak starodavno mesto Petra.&lt;ref name=&quot;Burckhardt1822&quot;&gt;{{navedi knjigo|author=John Lewis Burckhardt|title=Travels in Syria and the Holy Land|url=https://books.google.com/books?id=R9N70FsNRNYC|year=1822|publisher=J. Murray}}&lt;/ref&gt;

Škotski slikar David Roberts je obiskal Petro leta 1839 in se vrnil v Anglijo s skicami in zgodbami o srečanju z lokalnimi plemeni.

Ker so bile strukture zaradi starosti in erozije poškodovane, so mnoge grobnice postale ranljive za tatove, tako so bili ukradeni številni zakladi. Leta 1929 je štiričlanska ekipa, ki so jo sestavljali britanski arheologi Agnes Conway in George Horsfield, palestinski zdravnik in strokovnjak za folkloro dr. Tawfiq Canaan in danski znanstvenik dr. Ditlef Nielsen, izkopali in raziskali Petro &lt;ref&gt;Conway, A. and Horsfield, G. 1930. Historical and Topographical Notes on Edom: with an account of the first excavations at Petra. The Geographical Journal, 76 (5), 369–390.&lt;/ref&gt;.

Številne svitke v grščini in datirane iz bizantinskega obdobja so v Petri, decembra 1993, odkrili v izkopani cerkvi blizu templja Krilatega leva&lt;ref&gt;[http://www.nationalgeographic.com/archaeology-and-history/archaeology/lost-city-petra/ Petra-National Geographic]&lt;/ref&gt;.

=== T. E. Lawrence ===
[[File:Comparative Petra siq.jpg|thumb|Sik leta 1947 (levo) in leta 2013 (desno)]]
Oktobra 1917 so se, kot del splošnih prizadevanj za preusmeritev osmanskih vojaških virov od britanskega napredovanja pred tretjo bitko v Gazi, proti osmanskemu režimu uprli Arabci v Petri pod vodstvom britanskega oficirja [[Thomas Edward Lawrence |T. E. Lawrenca]] (''Lawrence Arabski''). Beduinske ženske, ki so živele v bližini Petre in pod vodstvom žene šejka Khallila, so se zbrale, da se bodo borile v uporu mesta. Uporniki so ob podpori britanske vojske uničili osmanske sile &lt;ref&gt;Thomas, Lowell, ''With Lawrence in Arabia'', The Century Co., 1924, pps. 180–187&lt;/ref&gt;.

=== Pozno 20. stoletje: vpis na seznam Unescove dediščine ===
''Bidoul / Bidul'' ali beduine je jordanska vlada leta 1985 prisilno preselila iz njihovih jamskih bivališč v Petri v Umm Sajhoun / Um Seihun, pred Unescovim postopkom imenovanja. Opremili so jih s stanovanjskimi stavbami z nekaj infrastrukture, vključno s kanalizacijo in vodovodnim sistemom. Med šestimi skupnostmi v regiji Petra je Umm Sajhoun ena manjših skupnosti. Vas [[Wadi Musa]] je največja na območju, ki jo večinoma naseljujejo Lajatnah beduini in je zdaj najbližje naselje centru za obiskovalce, glavnemu vhodu skozi Sik in na splošno arheološkemu najdišču. Umm Sajhoun omogoča dostop za pešce do povratne poti na najdišče, Wadi Turkmanijeh &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.go2petra.com/guide_inside_clickmap.htm|title=Map of the area from the go2petra website|accessdate=2018-06-05|archive-date=2018-03-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20180313061923/http://www.go2petra.com/guide_inside_clickmap.htm|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;.

Območje Petre je bilo 6. decembra 1985 vpisano na seznam Unescove svetovne dediščine. V popularni anketi leta 2007 je bilo imenovano tudi za eno od novih sedem čudes sveta.

Bidouli spadajo v enega izmed plemen Bedu, katerih kulturno dediščino in tradicionalne spretnosti je Unesco poskusno vpisal na seznam nematerialne kulturne dediščine leta 2005 in dokončno leta 2008 &lt;ref name=bedu&gt;{{navedi splet| title= The Cultural Space of the Bedu in Petra and Wadi Rum |url= http://www.unesco.org/culture/ich/index.php?lg=en&amp;pg=00011&amp;RL=00122 |publisher=UNESCO Culture Sector |accessdate=2015-06-02}}&lt;/ref&gt;.

V letu 2011 je po 11-mesečnem načrtovanju projekta uprava Petre za razvoj in turizem v sodelovanju z ''DesignWorkshop'' in ''JCP'' s. r. l objavila strateški glavni načrt, ki napoveduje razvoj regije Petra. Namenjen je usmerjanju načrtovanega razvoja regije na učinkovit, uravnotežen in trajnosten način v naslednjih 20 letih v korist lokalnega prebivalstva in Jordanije na splošno. Kot del tega je bil za Umm Sayhoun in okolico razvit strateški načrt &lt;ref&gt;[http://www.pdtra.gov.jo/UploadedFiles/PDETRA_Folder/English/communities%20master%20plans/Umm%20Sayhoun%20Strategy.pdf Petra Development and Tourism Region Authority in Association with DesignWorkshop and JCP s.r.l: ''Strategic Plan for Umm Sayhoun and surrounding areas'']{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} Accessed 8 April 2017&lt;/ref&gt;.

Proces oblikovanja strateškega načrta je upošteval potrebe območja s petih vidikov:
* socialno-ekonomski vidik
* perspektiva arheološkega parka Petra
* perspektiva turističnega produkta Petre
* perspektiva rabe zemljišč
* okoljski vidik

=== Petra danes ===
[[File:Al khazneh.jpg|thumb|Petra ponoči]]
[[File:Petra-7.JPG|thumb|alt=|Turistična zanimivost]]
27 lokacij v Petri je dostopnih na Google Street View.&lt;ref&gt;[http://www.google.com/maps/streetview/#petra Google Street View – Explore natural wonders and world landmarks&lt;!-- Bot generated title --&gt;]&lt;/ref&gt; 

Leta 2016 so arheologi s satelitskimi posnetki odkrili veliko, prej neznano monumentalno zgradbo, ki je bila zasuta pod peskom Petre.&lt;ref&gt;{{cite journal|last1=Parcak|first1=Sarah|last2=Tuttle|first2=Christopher A.|title=Hiding in Plain Sight: The Discovery of a New Monumental Structure at Petra, Jordan, Using WorldView-1 and WorldView-2 Satellite Imagery|journal=Bulletin of the American Schools of Oriental Research|date=May 2016|issue=375|pages=35–51|jstor=10.5615/bullamerschoorie.375.0035|issn=0003-097X}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=Archaeologists discover massive Petra monument that could be 2,150 years old|url=https://www.theguardian.com/world/2016/jun/09/petra-buried-monument-discovered-jordan|accessdate=10 June 2016|work=The Guardian|date=10 June 2016}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=Massive New Monument Found in Petra|url=http://news.nationalgeographic.com/2016/06/space-archaeology-satellite-petra-ancient-city-discovery-jordan-monument/|accessdate=10 June 2016|work=National Geographic|date=8 June 2016}}&lt;/ref&gt;

== Težave ==
Arheološka lokacija trpi zaradi množice groženj, vključno s propadom antičnih struktur, erozijo zaradi poplav in neustreznim odtekanjem deževnice, izločanjem soli&lt;ref&gt;Heinrichs, K., Azzam, R.: &quot;Investigation of salt weathering on stone monuments by use of a modern wireless sensor network exemplified for the rock-cut monuments in Petra / Jordan – a research project '' International Journal of Heritage in the Digital Era, Volume 1, Nr. 2 / Juni 2012, S. 191–216&lt;/ref&gt;, neustreznim obnavljanjem starodavnih struktur in netrajnostnim turizmom&lt;ref name = ICOMOS2004&gt;[https://web.archive.org/web/20051018040549/http://www.international.icomos.org/risk/2004/jordan2004.pdf Icomos.org]Heritage at Risk 2004/2005: Petra&lt;/ref&gt;. Zadnji se je bistveno povečal zlasti po letu 2007, zaradi široke medijske pokritosti za internet in mobilne telefone kot novo med sedmimi čudesi sveta.&lt;ref&gt;{{navedi novice |url  = http://news.xinhuanet.com/english/2007-11/03/content_7006318.htm |title = Heritage Conservation Grips Jordan's Petra Amid Booming Tourism |publisher   = Xinhua |date  = November 3, 2007 |url-status = dead |archiveurl  = https://web.archive.org/web/20090918212011/http://news.xinhuanet.com/english/2007-11/03/content_7006318.htm |archivedate = September 18, 2009 |df  = }}&lt;/ref&gt;

V poskusu zmanjšanja vpliva teh groženj je bil leta 1989 ustanovljen Petra National Trust (PNT). Sodeloval je s številnimi lokalnimi in mednarodnimi organizacijami v projektih, ki spodbujajo varovanje, ohranjanje in zaščito mesta Petra&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.petranationaltrust.org/UI/ShowContent.aspx?ContentId=1 |title=Petra National Trust-About |publisher=Petranationaltrust.org |accessdate=2011-12-05 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20111228122554/http://petranationaltrust.org/ui/ShowContent.aspx?ContentId=1 |archivedate=2011-12-28 |df= }}&lt;!--  Live again 30 March 2017 --&gt;&lt;/ref&gt;. Poleg tega sta Unesco in ICOMOS nedavno sodelovala pri objavi svoje prve knjige o človeških in naravnih grožnjah občutljivim območjem svetovne dediščine. Petro so izbrali kot prvi in najpomembnejši primer ogrožene krajine. Knjiga, izdana leta 2012, ''Turizem in upravljanje arheološke dediščine v Petri: vodnik za razvoj ali uničenje?'', je bila prva v seriji pomembnih knjig, ki so obravnavale samo naravo teh poslabšanih stavb, mest, območij in regij. Naslednje knjige v vrsti poslabšanih območij Unescove svetovne dediščine bodo vključevale [[Machu Picchu]], [[Angkor Wat]] in [[Pompeji|Pompeje]].

''People for the Ethical Treatment of Animals'' (PETA) so leta 2018 objavili videoposnetek, ki izpostavlja zlorabo delovnih živali v Petri. PETA je trdila, da so živali prisiljene nositi turiste ali vleči vozove vsak dan. Videoposnetki so pokazali pretepanje in bičanje delovnih živali, pri čemer se je mučenje intenziviralo, ko so živali zrušile. PETA je razkrila tudi nekatere ranjene živali, vključno kamele z muhami, ki so jih napadle na odprte rane&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=http://www.bbc.com/news/world-middle-east-42692743 |title=Jordan urged to end animal mistreatment at Petra site |last=Usher |first=Sebastian |date=January 16, 2018 |newspaper=BBC News |access-date=February 28, 2018}}&lt;/ref&gt;. Jordanski organ, ki upravlja mesto, se je odzval z odprtjem veterinarske klinike in z ozaveščanjem upraviteljev živali.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://jordantimes.com/news/local/stakeholders-take-steps-address-animal-abuse-petra|title=Stakeholders take steps to address animal abuse in Petra|work=Saeb Rawashdeh|publisher=The Jordan Times|accessdate=19 April 2018|date=5 April 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180419183636/http://jordantimes.com/news/local/stakeholders-take-steps-address-animal-abuse-petra|archive-date=2018-04-19|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

{{wide image|Koenigsgraeber.jpg|1000px|align-cap=center|Grobnice na južnem delu mesta}}

== Religija ==
[[File:PetraAmphitheatre.jpg|thumb|Gledališče]]
{{glej tudi| Nabatejska umetnost}}
Nabatejci so v predislamski dobi častili arabske bogove in boginje, pa tudi nekaj svojih božanskih kraljev. Eden, Obodas I., je bil po smrti po božje čaščen. Dušara je bil primarni moški bog, ki so ga spremljale njegove tri ženske boginje: Al-'Uzzá, Allat in Manāt. Mnogi kipi, izklesani v skalo, prikazujejo te bogove in boginje. Novi dokazi kažejo, da sta širša edomitska in nabatejska teologija močno povezovali razmerje Zemlja-Sonce, ki sta se pogosto pojavljala v usmeritvi uglednih struktur Petre glede na ekvinokcij ali solsticij oziroma sončni vzhod in zahod.&lt;ref&gt;Paradise T.R. &amp; Angel C.C. 2015, [http://www.esri.com/esri-news/arcuser/winter-2015/nabataean-architecture-and-the-sun Nabatean Architecture and the Sun, ArcUser (Winter)].&lt;/ref&gt;

V Petri je bila najdena (Glueck 516) [[Stela (spomenik)|Stela]], posvečena ''Qos-Allahu'' ('Qos je Allah' ali 'Qos bog' Qosmilka (''melech''-kralj)). ''Qos'' je prepoznaven pri Kaušu (''Qaush''), bogu starejših Edomitov. Stela je rog in pečat iz edomitskega Tavilana blizu Petre, prikazuje zvezdo in polmesec (Browning 28), oba v skladu z luninim božanstvom. Možno je, da bi slednji lahko izhajal iz trgovine z Harranom (Bartlett 194). Razpravlja se o naravi Qos (''qaus''-lok), ki je bil identificiran kot lovski lok (lovskim bogom) kot z mavrico (vremenskim bogom), čeprav je polmesec nad stelo tudi lok.

Nabatejski napisi na Sinaju in na drugih krajih kažejo razširjeno sklicevanje na imena kot so Allah, El in Allat (bog in boginja), z regionalnimi sklici na al-Uzzo, Baal in Manutu (Manat) (Negev 11). Allat je tudi na Sinaju v južnem Arabskem jeziku. Allah se pojavlja zlasti kot Garm-'alahi - bog deded (grški Garamelos) in Aush-allahi – 'bogovi zaveze' (grško Ausallos). Našli so Shalm-lahi 'Allah je mir' in Shalm-alat, 'boginja miru'. Našli so tudi Amat-allahi 'služabnica boga' in Halaf-lahahija 'naslednik Alaha'. &lt;ref&gt;Negev 11&lt;/ref&gt;
[[File:The Monastery, Petra, Jordan8.jpg|thumb|''El Deir'' (&quot;Samostan&quot;)]]
[[File:Great Temple of Petra 02.jpg|thumb|Veliki tempelj]]

''Samostan'', največji spomenik Petre, izhaja iz 1. stoletja pred našim štetjem. Posvečen je bil Obodasu I. in verjamejo, da je simpozij Oboda boga. Te informacije so vpisane na ruševinah samostana (ime je prevod arabske ''Ad Deir'').

[[Krščanstvo]] je našlo pot v Petro v 4. stoletju, skoraj 500 let po ustanovitvi mesta kot trgovskega centra. Athanasius omenja škofa iz Petre (Anhioh. 10) po imenu Asterius. Kot cerkev je bila uporabljena vsaj ena grobnica ('grobnica z žaro'?). V rdečih barvnih napisih je zapisana posvečenost »v času najsvetejšega škofa Jasona« (447). Po islamskem osvajanju 629-632 je krščanstvo v Petri, kot večini Arabije, nadomestil [[islam]]. Med [[Prva križarska vojna |prvo križarsko vojno]] je Petro zasedel [[Baldvin I. Jeruzalemski |Baldvin I.]] iz [[Jeruzalemsko kraljestvo |Jeruzalemskega kraljestva]] in oblikoval drugi fevd baronije Al Karak (v gospostvu Oultrejordain) z naslovom ''Château de la Valée de Moyse'' ali Sela. Ostal je v rokah [[Franki|Frankov]] do leta 1189. Še vedno je naslovna katoliška cerkev.

V Petri in okolici sta poznana dva križarska gradova. Prvi je al-Wu'ayra in leži severno od Wadi Muse. Vidi se s poti v Malo Petro. To je grad Valle Moise, ki ga je s pomočjo lokalnih muslimanov zasegla skupina Turkov in so ga križarji povrnili šele, ko so začeli uničevati oljke v Wadi Musi. Morebitna izguba možnosti preživljanja je privedla do tega, da so se domačini pogajali o predaji. Drugi je na vrhu el-Habis v središču Petre in je dostopen z zahodne strani Qasr al-Binta.

Po arabski tradiciji je Petra mesto, kjer je [[Mojzes]] (Musa) udaril skalo s svojo palico in je pritekla voda in kjer je pokopan Mojzesov brat [[Aron]] (Harun) na gori [[Hor (gora)|Hor]], danes znani kot Jabal Haroun ali gora Aron. Wadi Musa je arabsko ime za mesto in ozko dolino, na čelu katere je nameščena Petra.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.sacredsites.com/middle_east/jordan/petra_ruins.htm |title=Petra |publisher=Sacred Sites |accessdate=2011-12-05 |archive-date=2010-08-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100821023038/http://www.sacredsites.com/middle_east/jordan/petra_ruins.htm |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

== V popularni kulturi ==
=== Literatura ===
Petra je glavna tema v sonetu ''Petra'', Johna Williama Burgona, ki je leta 1845 osvojil nagrado ''Newdigate''. Petra se nanaša na Petro kot nedostopno mesto, za katerega je slišal, vendar ga še nikoli ni videl:

*Petra se je pojavila v romanih ''Left Behind Series'', ''Imenovanje s smrtjo'', ''Orel v pesku'', ''Rdečemorski morski pes'', devetnajst knjig v seriji ''Adventures of Tintin'' in Kingsburyjeva ''The Moon Goddess and the Son''. Značilnost je bila v skrivnostnem romanu Marcusa Didiusa Falca ''Last Act in Palmyra''. V romanu Blue Balletta, ''Chasing Vermeer'', je karakter Petra Andalee imenovan po mestu.
*Leta 1979 se je Marguerite van Geldermalsen iz Nove Zelandije poročila z Mohamedom Abdullahom, beduinom iz Petre. Živela sta v jami v Petri do smrti njenega moža. Ona je avtor knjige ''Poročena z beduinom''. Van Geldermalsen je edina zahodnjaška ženska, ki je kdaj živela v jamah Petre.
*Angležinja Joan Ward je napisala ''Življenje z Arabci: devet let z beduinom iz Petre'', dokumentira svoje izkušnje, medtem ko živi v Umm Sayhoun v obdobju 2004-2013.

=== Filmi ===
Lokacija je prikazana v filmih, kot so: ''Indiana Jones and Last Crusade'', ''Arabian Nights'', ''Passion in the Desert'', ''Mortal Kombat: Annihilation, Sinbad in Eye of the Tiger'', ''the Mummy Returns'', ''Transformers: Revenge of the Fallen'', ''Samsara'' in ''Kajraare''.

=== TV ===
* Petra je bila prisotna v epizodi 3 iz serije ''Idiot v tujini'', 2010.
* Petra je bila prisotna v 20. epizodi ''Misaeng''. [49] [50]
* Petra je bila predstavljena v epizodi ''Time Scanners'', izdelana za [[National Geographic]], kjer je bilo šest starih struktur lasersko skeniranih, rezultati pa so bili vgrajeni v 3D modele [51]. Preučevanje modela Petre je razkrilo vpogled v to, kako je bila zgradba zgrajena. [52]
* Petra je bila v središču ameriške PBS Nova special, ''Petra: Lost City of Stone'', [53] katerega premiera je bila v februarju 2015 v ZDA in Evropi.

=== Glasbeni in video posnetki ===
* Težkometalni bend ''Helloween'' je Petro omenil na posnetku iz leta 2013, ''Nabataea'' na albumu Straight Out of Hell.
* Leta 1977 so libanonski bratje Rahbani napisali muzikal ''Petra'' kot odgovor na libanonsko državljansko vojno. [54]
* Sestre Mercy so februarja 1988 posnele svoj glasbeni video za ''Dominion / Mother Russia'' v in okoli Al Khazneha. [55]
* Leta 1994 je Petra v video posnetku video ''Spiritual Love'', Urban Species. [56] [57]
* Avstrijska simfonična metalna skupina ''Serenity'' ima Petro na četrtem studijskem albumu ''War of Ages'' (album Serenity) na posnetku ''Shining Oasis''.

=== Video igre ===
* Petra je bila poustvarjena za video igrah ''Spy Hunter (2001), Outrun 2, King's Quest V, Lego Indiana Jones, Sonic Unleashed, Knights of the Temple: Infernal Crusade, Civilization V, Civilization VI, Europa Universalis IV, Metal Gear Solid 5: The Phantom Pain'' in ''Overwatch''.

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Literatura ==
*Bedal, Leigh-Ann (2004). The Petra Pool-Complex: A Hellenistic Paradeisos in the Nabataean Capital. Piscataway, NJ: Gorgias Press. ISBN 1-59333-120-7.
*Brown University. &quot;The Petra Great Temple; History&quot; Accessed April 19, 2013.
*Glueck, Nelson (1959). Rivers in the Desert: A History of the Negev. New York: Farrar, Straus &amp; Cudahy/London: Weidenfeld &amp; Nicolson
*Harty, Rosemary. &quot;The Bedouin Tribes of Petra Photographs: 1986–2003&quot;. Retrieved 2008-07-17.
*Hill, John E. (2004). The Peoples of the West from the Weilue 魏略 by Yu Huan 魚豢 : A Third Century Chinese Account Composed between 239 and 265 CE. Draft annotated English translation where Petra is referred to as the Kingdom of Sifu.
*Mouton, Michael and Schmid, Stephen G. (2013) &quot;Men on the Rocks: The Formation of Nabataean Petra&quot;
*Paradise, T. R. (2011). &quot;Architecture and Deterioration in Petra: Issues, trends and warnings&quot; in Archaeological Heritage at Petra: Drive to Development or Destruction?&quot; (Doug Comer, editor), ICOMOS-ICAHM Publications through Springer-Verlag NYC: 87–119.
*Paradise, T. R. (2005). &quot;Weathering of sandstone architecture in Petra, Jordan: influences and rates&quot; in GSA Special Paper 390: Stone Decay in the Architectural Environment: 39–49.
*Paradise, T. R. and Angel, C. C. (2015). Nabataean Architecture and the Sun: A landmark discovery using GIS in Petra, Jordan. ArcUser Journal, Winter 2015: 16-19pp.
*Reid, Sara Karz (2006). The Small Temple. Piscataway, NJ: Gorgias Press. ISBN 1-59333-339-0. Reid explores the nature of the small temple at Petra and concludes it is from the Roman era.
*This article incorporates text from a publication now in the public domain: Cooke, George Albert (1911). &quot;Petra&quot;. In Chisholm, Hugh. Encyclopædia Britannica. 21 (11th ed.). Cambridge University Press. pp. 309–310.
*UNESCO World Heritage Centre. &quot;Petra&quot; Accessed April 19, 2013.

== Zunanje povezave ==
{{Commons category|Petra, Jordan}}
{{Wikivoyage}}
*[http://visitpetra.jo/ Petra Archaeological Park]
*[https://www.youtube.com/watch?v=heIU6d15bb0 Video overview of Petra]
*[https://www.youtube.com/watch?v=VSY_HZmaYiw Petra In The Early 1800s]
*[http://fulbright.uark.edu/departments/geosciences/research/petraproject.php University of Arkansas Petra Project, Accessed 27 March 2017] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170328021343/http://fulbright.uark.edu/departments/geosciences/research/petraproject.php |date=2017-03-28 }}
*[http://www.smartedaleel.com/allaboutjordan/interactive-jordan/79-interactive-map-of-petra.html Smart e Guide] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190912181957/http://www.smartedaleel.com/allaboutjordan/interactive-jordan/79-interactive-map-of-petra.html |date=2019-09-12 }}, interactive map of Petra
*[http://opencontext.org/projects/A5DDBEA2-B3C8-43F9-8151-33343CBDC857 Open Context], &quot;Petra Great Temple Excavations (Archaeological Data)&quot;, Open Context Publication of Archaeological Data from the 1993–2006 Brown University Excavations at the Great Temple of Petra, Jordan
*[http://www.iconicarchive.ch/sites/overview.php?source=52&amp;term=petra Petra iconicarchive], photo gallery
&lt;!--*[https://web.archive.org/web/20111012172220/http://www.lahistoriaconmapas.com:80/2011/10/petra-la-capital-del-reino-nabateo.html Petra History and Photo Gallery] History with Maps --&gt;
*[http://www.lahistoriaconmapas.com/imperios-reinos/reino-nabateo/petra-la-capital-del-reino-nabateo-nabatean-kingdom-capital/ Petra History and Photo Gallery, Accessed 27 March 2017] History with Maps
*Parker, S., R. Talbert, T. Elliott, S. Gillies, S. Gillies, J. Becker. &quot;Places: 697725 (Petra)&quot;. Pleiades. &lt;http://pleiades.stoa.org/places/697725&gt; [Accessed: March 7, 2012 4:18 pm]
*[http://www.kotipetripaavola.com/Bible_Petra.html Pictures on Petra]
*[http://www.pbase.com/dosseman_jordan/petra Almost 800 pictures with captions, some panoramas]
*[http://www.doa.gov.jo/En/inside.php?src=sublinks&amp;SlID=5194&amp;MlID=5024 Jordanian Ministry of Tourism and Antiquities] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20181010060847/http://www.doa.gov.jo/En/inside.php?src=sublinks&amp;SlID=5194&amp;MlID=5024 |date=2018-10-10 }}
*[https://www.check123.com/videos/13303-petra-abandonment Why was Petra abandoned by its inhabitants?] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180109235501/https://www.check123.com/videos/13303-petra-abandonment |date=2018-01-09 }} | Check123 Video Encyclopedia

[[Kategorija:Nabateja| ]]
[[Kategorija:Arabska arhitektura]]
[[Kategorija:Jordanija]]
[[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Jordaniji]]
[[Kategorija:Arheološka najdišča v Jordaniji]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>dc13lst4wgi6eaoifa64aotkht65sot</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Oddelek za zgodovino, Filozofska fakulteta v Ljubljani</title>
    <ns>0</ns>
    <id>213183</id>
    <revision>
      <id>6774057</id>
      <parentid>6773382</parentid>
      <timestamp>2026-11-03T05:50:40Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Bb63lj</username>
        <id>133296</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodana fotografija</comment>
      <origin>6774057</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="12224" sha1="rndohmp19qborbdbxajd1etbk5be0jm" xml:space="preserve">{{Infopolje Univerza
|name=Oddelek za zgodovino&lt;br&gt;Filozofska fakulteta&lt;br&gt;Univerza v Ljubljani
|native_name=
|image=Logo ul ff zgodovina.png
|established=23. 7. 1919
|type=javna fakulteta
|head_label= Predstojnik
|head = [[Jernej Kosi]]
|students=
|undergrad=
|postgrad=
|city=Aškerčeva cesta 2, [[Ljubljana]]
|country=[[Slovenija]]
|campus=
|affiliations=
|website={{URL|https://zgodovina.ff.uni-lj.si/}}
|faculty=
|staff=
|motto = Smisel je razumevanje zgodovine
|logo=
}}

'''Oddelek za zgodovino''' deluje na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]]. Združuje dve funkciji: izobraževalno in raziskovalno. 

Študentje oddelka za zgodovino se v času študija usposobijo za opravljanje določenih oblik raziskovalnega, publicističnega, arhivskega in muzejskega dela v okviru različnih del znotraj stroke in različna sorodna dela na področju humanistike in družboslovja. Študentje pedagoške smeri pa se usposobijo za delo v osnovnih in srednjih šolah ter drugih pedagoških inštitucijah.

==Zgodovina oddelka==
Oddelek za zgodovino je začel predavanja 19. februarja 1920 pod imenom Historični seminar. V času do leta 1982, ko je dobil ime Oddelek za zgodovino, se je večkrat preimenoval. Prvi profesor in predstojnik, ki je začel predavati, je bil [[Ljudmil Hauptmann]]. Predaval je občo zgodovino [[srednji vek|srednjega veka]] in starejšo slovensko zgodovino. Naslednji, ki je začel predavati je bil [[Nikola Radojčić]], predaval je zgodovino [[Srbi|Srbov]] in [[Hrvati|Hrvatov]]. Antično zgodovino je začasno predaval [[Nikolaj Bubnov]]. Po letu 1924 so antično zgodovino začeli predavati arheologi. Poudarek predavanj je bil na srednjeveški in antični zgodovini.

Prvi predstojnik Ljudmil Hauptmann, je leta 1926 zamenjal delovno mesto profesorja in predstojnika za delovno mesto v Beogradu, zamenjal ga je [[Milko Kos]], kateri je še dodal vrsto predavanj ostalih tematik.

Med drugo svetovno vojno, po kapitulaciji Italije, je bila ljubljanska Univerza zaprta, predavanj ni bilo in opravljali so se le izpiti. Ko se je Univerza ponovno odprla je bil Milko Kos sprva edini predavatelj na Oddelku za zgodovino. Ostala prazna mesta predavateljev se kmalu zapolnijo. 

Študij je bil do leta 1947 ustaljen saj sta se zvrstila le dva študijska sistema. Z reformo iz leta 1947 oziroma 1949 je bil uveden enopredmetni študij zgodovine. Nato pa je reforma iz leta 1960 ukinila možnost enopredmetnega študija zgodovine in uvedla dvostopenjski študij. Prvi dve leti je potekal visokošolski študij, ki se je zaključil z diplomo prve stopnje. Tretji in četrti letnik sta predstavljala višješolski študij. Sistem je bil ukinjen z reformo leta 1985/86, ko je bil uveden samo štiriletni visokošolski študij.

[[File:100 let Oddelka za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.jpg|100_let_Oddelka_za_zgodovino_Filozofske_fakultete_Univerze_v_Ljubljani|thumb|Sodelavci Oddelka za zgodovino. Fotografirano ob pripravi proslavljanja stoletnice Oddelka, 10. januarja 2020.]]

Študij je nato ostal nespremenjen do leta 1991, ko je bil prenovljen. Znova je bil temeljito spremenjen v okviru bolonjske prenove leta 2009.

== Študijski programi ==
Študij zgodovine je možen samostojno ali dvopredmetno. Povezave so možne s katerokoli smerjo na Filozofski fakulteti, zunaj nje pa s Teološko fakulteto.

'''Prva stopnja'''

Oddelek za zgodovino svojim študentom ponuja študijske programe na prvi stopnji :

- Prvostopenjski univerzitetni študijski program Zgodovina. Študijski program traja tri leta (6 semestrov).  Po končanem študiju, diplomat/-ka, dobi strokovni naziv: diplomiran zgodovinar oziroma diplomirana zgodovinarka (UN).

- Prvostopenjski univerzitetni dvodisciplinarni študijski program Zgodovina. Študijski program traja tri leta (6 semestrov). Po končanem študiju diplomat/-ka, dobi strokovni naziv: diplomiran ''zgodovinar'' (UN), oziroma ''diplomirana zgodovinarka'' (UN) in (naziv iz druge študijske smeri).

'''Druga stopnja''' 

Na 2. stopnji oddelek ponuja 2 različna študijska programa:

- Drugostopenjski magistrski študijski program Zgodovina. Program ima enopredmetno in dvopredmetno smer. Enopredmetna smer ima štiri usmeritve: starejša zgodovina, novejša zgodovina, socialna in kulturna zgodovina, raziskovalna in arhivska usmeritev

- Drugostopenjski magistrski pedagoški študijski program Zgodovina. Program ima enopredmetno in dvopredmetno smer.

Študijski program se izvaja dve leti (4 semestre). Strokovni naziv je ''magister zgodovine'' oziroma ''magistrica zgodovine''.

'''Tretja stopnja'''

Študentje, ki bodo končali tretjo stopnjo, oddelka za zgodovino, bodo imeli strokovni naziv dr. zgodovine. Študij se odvija v okviru študijskega programa imenovanega Humanistika in družboslovje. Tretja stopnja, oddelka za zgodovino, omogoča študentom da se poglobijo ter nadgradijo znanje druge stopnje. 

== Oddelčna knjižnica ==
Knjižnica oddelka za zgodovino je bila ustanovljena leta 1920. Na sedanji lokaciji je že od leta 1961. Deluje v okviru oddelka za zgodovino, od leta 1996 pa je organizacijsko tudi del Osrednje humanistične knjižnice (OHK ). Knjižnica je namenjena predavateljem oddelka in študentom zgodovine, njeni uporabniki pa so tudi ostali študentje filozofske fakultete, študentje ostalih fakultet Univerze v Ljubljani ter raziskovalci.

Knjižnica hrani tudi osebno knjižnico prof. Jadrana Ferluge, donacije prof. Gregorja Čremošnika, prof. Frana Zwittra, prof. Ignacija Vojeta in Frančka Sajeta, del osebne knjižnice prof. Karla Stuhlpfarrerja in prof. Stuarta Woolfa. Hrani in ureja knjižnico zgodovinskega društva (ZZDS), ki se bogati z darovi in zamenjavami.

Zaradi prostorske stiske (knjižnica ima več kot 71.000 enot gradiva), gradivo ni dostopno v prostem pristopu, ampak ga je potrebno poiskati na Cobissu ali v knjižnem katalogu. Knjižnica hrani gradivo, ki je bilo tudi del osebnih zbirk in donacij.

==Predstojniki oddelka za zgodovino==
Od nastanka in do danes je Oddelek za zgodovino imel kar veliko predstojnikov. Prvi predstojnik je bil [[Ljudmil Hauptmann]] (1920-1926), njemu so sledili: [[Nikola Radojičić]] (1926-1941), [[Milko Kos]] (1941 – 1950), [[Gregor Čremošnik]] (1950 – 1958), [[Milko Kos]] (1958 – 1965), [[Fran Zwitter]] (1965 – 1972), [[Metod Mikuž]] (1972 – 1974), [[Bogo Grafenauer]] (1974 – 1978), [[Vasilij Melik]] (1978 – 1980), [[Ignacij Voje]] (1980 – 1982), [[Miroslav Stiplovšek]] (1982 – 1984), [[Dušan Nećak]] (1984 – 1985), [[Ignacij Voje]] (1985 – 1990), [[Vasko Simoniti]] (1990 – 1991), [[Rajko Bratož]] (1991 – 1993), [[Dušan Nećak]] (1993 – 1995), [[Peter Štih]] (1995 – 1997), [[Janez Cvirn]] (1997 – 1999), [[Božo Repe]] (1999 – 2001), [[Vasko Simoniti]] (2001 – 2003), [[Marko Štuhec]] (2003 – 2005), [[Marta Verginella]] (2005 – 2007), [[Bojan Balkovec]] (2007 – 2009), [[Mitja Ferenc]] (2009-2011), [[Rok Stergar]] (2011-2013), [[Danijela Trškan]] (2013-2015), [[Janez Mlinar (zgodovinar)|Janez Mlinar]] (2015-2017), [[Alenka Cedilnik]] (2017-2019), [[Dušan Mlacović]] (2019-2021), [[Irena Selišnik]] in (2021-2023), [[Kornelija Ajlec]], (2023-2025), [[Milan Lovenjak]] (2025-2026) in [[Jernej Kosi]] (2023-''danes'').

== Mednarodno sodelovanje oddelka ==
Oddelek že vrsto let sodeluje z Univerzo v Mariboru in nekaterimi srednjeevropskimi univerzami (Zagreb, Celovec, Dunaj). Študentje ter predavatelji odhajajo na mednarodne izmenjave preko programov, kot so: Ceepus, Erasmus, Basileus in ostalih programov za izmenjavo.

== Znanstvenoraziskovalno delo oddelka ==
Oddelek ima svojo lastno raziskovalno skupino, katera deluje pod okriljem Znanstvenega inštituta Filozofske fakultete. Skupina trenutno dela na projektu, ki se imenuje [https://zgodovina.ff.uni-lj.si/raziskovanje Slovenska zgodovina], ostali posamezni raziskovalci pa so vključeni tudi v druge domače in mednarodne projekte.
Delo oddelka lahko spremljate na spletnih straneh in družbenih omrežjih. Na oddelku delujeta ICCHS - Mednarodno središče za primerjalne zgodovinske raziskave / International Center for Comparative Historical Studies in od 2021 deluje Središče za javno zgodovino.

== Študentsko društvo - ISHA Ljubljana ==
Študentsko društvo ISHA Ljubljana je sestavni del širše mednarodne zveze študentov zgodovine.

Društvo ISHA Ljubljana naj bi pričelo z delovanjem leta 1997, vendar je aktivno začelo delovati šele leta 2002. Poslanstvo društva je, da povezuje študente in študentke na matičnem oddelku za zgodovino Filozofske fakultete, Univerze v Ljubljani, z namenom da jim omogočijo boljšo obštudijsko dejavnost. Med te raznovrstne aktivnosti spadajo družabni večeri, vodenje po muzejih in prav tako prirejanje študentski zabav. Med ostale aktivnosti lahko tudi prištejemo predbožično ekskurzijo.

==Založništvo==
Oddelek za zgodovino ima tudi lastno [[založniška dejavnost|založniško dejavnost]], najpomembnejša je zbirka znanstvenih besedil [[Historia]], ki je na voljo v knjižnici ali v knjigarni filozofske fakultete.
== Strokovna revija Klio ==
V okviru društva ISHA se izdaja tudi strokovna revija Klio. Sami začetki segajo v leto 1999. Nastala je z namenom, da se študentje oddelka za zgodovino preizkusijo v pisanju člankov ter jim s tem tudi omogoča eno prvih strokovnih objav. Revija povprečno izide enkrat ali dvakrat letno. 

==Viri==
# Mlinar J. in Mitja Ferenc (ur.). (2010). ''Oddelek za zgodovino: 1920-2010: ob devetdesetletnici''. Ljubljana: Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete.
# {{official|https://zgodovina.ff.uni-lj.si/}}
# [http://ishaljubljana.weebly.com/ Uradna spletna stran - ISHA Ljubljana] Pridobljeno dne: 1.6.2015
# [http://www.ff.uni-lj.si/1/Oddelki-in-studij/Oddelki/Oddelek-za-zgodovino.aspx Filozofska fakulteta - oddelek za zgodovino] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150216102418/http://www.ff.uni-lj.si/1/Oddelki-in-studij/Oddelki/Oddelek-za-zgodovino.aspx |date=2015-02-16 }} Pridobljeno dne: 31.5.2015
# Zbornik Filozofske Fakultete Univerze v Ljubljani 1919-2009. Filozofska fakulteta. 2009.
# [https://www.youtube.com/watch?v=r4ZbYa0JZ0k Smisel je razumevanje zgodovine.] Film ob stoletnici Oddelka za zgodovino FF UL.

==Zunanje povezave==
*{{official|https://zgodovina.ff.uni-lj.si/}}
*[https://zgodovina.ff.uni-lj.si/raziskovanje Slovenska zgodovina] - raziskovalni program na Oddelku za zgodovino
*[https://cris.cobiss.net/ecris/si/sl/project/19000 Slovenska zgodovina ] - o raziskovalni skupini na [[SICRIS]]
*[https://zgodovina.ff.uni-lj.si/raziskovanje/raziskovalni-centri/icchs-mednarodno-sredisce-za-primerjalne-zgodovinske-raziskave ICCHS - Mednarodno središče za primerjalne zgodovinske raziskave / International Center for Comparative Historical Studies]
*[https://sredisce-za-javno-zgodovino.ff.uni-lj.si/ Središče za javno zgodovino]
*[https://www.ff.uni-lj.si/knjiznica-oddelka-za-zgodovino/ Knjižnica Oddelka za zgodovino FF UL]
*[https://zgodovina.ff.uni-lj.si/zgodovina/publikacije/historia Zbirka Historia - znanstvena zbirka Oddelka za zgodovino] (nakup knjig in stran za prenos pdf datotek)
*[https://www.facebook.com/Slovenskazgodovina Facebook - Slovenska zgodovina]
*[https://www.facebook.com/zbirkahistoria Facebook - Historia]
*[https://www.facebook.com/CPHLjubljana Facebook - Središče za javno zgodovino]
*[https://www.instagram.com/oddelekzazgodovinofflj/ Instagram @oddelekzazgodovinofflj]
*[https://www.youtube.com/c/OddelekzazgodovinoFFUniverzavLjubljani YouTube  - Oddelek za zgodovino FF Univerza v ljubljani]
*[https://open.spotify.com/show/0JEi0nbjZHUf97qjj16CfW Podkasti na platformi Spotify]
*[https://sl.wikiversity.org/wiki/Zgodovina|Wikiverza Wikiverza]
*[http://komisp.si/clanice/isha-ljubljana/ Študentsko društvo - ISHA Ljubljana] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150817081720/http://komisp.si/clanice/isha-ljubljana/ |date=2015-08-17 }}
*[http://ishaljubljana.weebly.com/klio.html Strokovna revija Klio]
*[http://ishaljubljana.weebly.com/ ISHA Ljubljana]

{{FILOF}}

[[Kategorija:Filozofska fakulteta v Ljubljani]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>rndohmp19qborbdbxajd1etbk5be0jm</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Rene Maurin</title>
    <ns>0</ns>
    <id>214504</id>
    <revision>
      <id>6773832</id>
      <parentid>6350138</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T16:46:22Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Karokrokar</username>
        <id>268298</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Dodajanje spletne strani.</comment>
      <origin>6773832</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4553" sha1="gwwjfs6mqq09tr22h9sjhrni7ht5r7e" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba|website=https://studiomaurin.com}}
'''Rene Maurin''', [[Slovenci|slovenski]] [[režiser]], * [[1971]], [[Maribor]]

Ob študiju arhitekture se je pričel navduševati nad gledališčem in filmom, zaradi česar je prekinil študij in se vpisal na [[Akademija dramske umetnosti v Zagrebu|zagrebško Akademijo dramskih umetnosti]], kjer je študiral pod mentorstvom Georgija Para in Tomislava Durbešića. Diplomiral je s praizvedbo besedila ''TO'' mladega slovenskega avtorja [[Rok Vilčnik|Roka Vilčnika]], ki je bilo nagrajeno na Tednu slovenske drame v Kranju leta 2000.

Po diplomi se je ukvarjal predvsem s snemanjem dokumentarnih filmov v produkciji [[Televizija Slovenija|Televizije Slovenija]]. Leta 2001 je prevzel vodstvo [[Mestno gledališče Ptuj|Mestnega gledališča Ptuj]], ki so ga v njegovem mandatu generalno obnovili, in ga vodil do oktobra 2008. 

Režira predvsem v Sloveniji in na [[Hrvaška|Hrvaškem]], kjer je za svoje delo prejel tudi nekaj pomembnejših nagrad.

==Delo==
===Gledališče===
*[[Miroslav Krleža|M. Krleža]], '''Golgota''' - Rekviem za družbeno pravičnost, Kazalište Virovitica, Virovitica
*D. Harrower, '''Črni kos''', Imaginarni, [[Cankarjev dom]]
* P. A. C. de Beaumarchais, '''Seviljski Brivec''', Hrvaško narodno gledališče, [[Split]]
*[[Tennessee Williams|T. Williams]], '''Igra za dve osebi''', Mestno gledališče [[Ptuj]]
*R. Maurin, '''Proslava ob dnevu generala Maistra''', Protokol RS
*R. Vilčnik, [[Anton Tomaž Linhart|A. T. Linhart]], [[Županova Micka|'''Micka''']], Mestno gledališče Ptuj
*P. Svetina '''Mrožek dobi očala''', Lutkovno gledališče Maribor
*[[Slavko Grum|S. Grum]], [[Dogodek v mestu Gogi|'''Dogodek v mestu Gogi''']], Hrvaško narodno gledališče, [[Osijek]]
*P. Vogel, '''Desdemona''' ali igra o robčku, Hrvaško narodno gledališče, Osijek
*A. Schnitzler, '''Café amoral,''' Mestno gledališče Ptuj
*[[Sartre|J. P. Sartre]], [[Za zaprtimi vrati|'''Za zaprtimi vrati''']], HKD Teatar, [[Reka, Hrvaška|Reka]]
*L. Hübner, '''Creeps''', Mestno gledališče Ptuj
*R. Vilčnik, '''Mravljinčar ali gozd rdečih sadežev''', [http://hciti.hr ITI Center] {{hr icon}}, [[Motovun]]
*grupa avtorjev, '''V mojih čevljih''', Prvi oder, Prva gimnazija, Maribor
*R. Vilčnik, '''TO''', Drama Slovenskega narodnega gledališča, Maribor
*R. Maurin, '''Audiction''', Intercontinental, [[Zagreb]]
*F. Arrabal, '''Tricikel''', ADU, Zagreb
*[[Harold Pinter|H. Pinter]], '''Strežni jašek''', ADU, Zagreb
*H. Barker, '''Art for sale''', ADU, Zagreb

===Film===
*R. Maurin, '''Svetlo črna''', kratki igrani film, AGRFT Ljubljana
* [[Gorazd Trušnovec|G. Trušnovec]], '''Kaliber 0.46''', Televizija Slovenija
*R. Maurin, [[Gorazd Trušnovec|G. Trušnovec]], '''Suma sumarum''', Televizija Slovenija
*R. Maurin, S. Pečovnik, '''Življenje od znotraj''', Televizija Slovenija
*R. Maurin, '''Videl sem Elvisa!''', Televizija Slovenija
*R. Maurin, '''KramArt''', Televizija Slovenija

===Radio===
*J. Sigsgard, '''Robin Hood''', risanka za ušesa, Hrvaška radiotelevizija, Zagreb
*W. Bauer, '''Dreamjockey''', Hrvaška radiotelevizija, Zagreb

===Prevodi===
*T. Williams, '''Igra za dve osebi'''
* A. Ayckbourn, '''Kalisto 7'''

==Nagrade==

*''Zlati smeh'', 31. Dnevi satire, Zagreb
*''Fabljan Šovagovič'', 13. [http://www.hddu.hr/hrv/festival_povijest.asp Festival igralca] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090307234242/http://www.hddu.hr/hrv/festival_povijest.asp |date=2009-03-07 }} {{hr icon}}, Vinkovci
*''Zlati Lev'', 6. [http://www.zlatni-lav.hr Mednarodni festival komornega gledališča] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090309025246/http://www.zlatni-lav.hr/ |date=2009-03-09 }}, [[Umag]]
*''Zlati smeh'', 29. Dnevi satire, Zagreb

==Viri==
*[http://www.renemaurin.com Uradna spletna stran] {{en icon}}
*[https://web.archive.org/web/20120224112629/http://web2.slobodnadalmacija.hr/Kultura/tabid/81/articleType/ArticleView/articleId/31520/Default.aspx Intervju Slobodna Dalmacija (Seviljski brijač)] {{hr icon}}
*[http://ns1.vjesnik.com/pdf/2008%5C11%5C25%5C36A36.PDF Intervju Vjesnik (Seviljski brijač)]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} {{hr icon}}{{Slepa povezava}}

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Maurin, Rene}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1971]]
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Diplomiranci Akademije za dramsko umetnost v Zagrebu]]
[[Kategorija:Slovenski gledališki režiserji|Maurin, Rene]]
[[Kategorija:Slovenski filmski režiserji|Maurin, Rene]]</text>
      <sha1>gwwjfs6mqq09tr22h9sjhrni7ht5r7e</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam evroposlancev iz Bolgarije (2009–2014)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>214647</id>
    <revision>
      <id>6773724</id>
      <parentid>5890947</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T12:40:27Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Upwinxp</username>
        <id>126544</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Илиана - Iliana, Илияна - Ilijana</comment>
      <origin>6773724</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3453" sha1="3ecs3dzlr8gh67ffr5hy527e29ydn4q" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] 17 [[evroposlanec|evroposlancev]] iz [[Bolgarija|Bolgarije]]'''' v [[mandat (politika)|mandat]]u [[2009]]-[[2014]].

== Seznam ==

{{CompactTOC2}}

=== B ===
* [[Slavčo Binev]], [[Narodna zveza Napad]] ([[Identiteta/Suverenost/Transparentnost]])

=== H ===

*[[Filiz Hjusmenova]], [[Gibanje za pravice in svoboščine]] ([[Skupina zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo]])

=== I ===
*[[Iliana Ivanova]], [[GERB]] ([[Evropska ljudska stranka - Evropski demokrati]])

=== J ===
*[[Ilijana Jotova]], [[Koalicija Bolgarije]] ([[Stranka evropskih socialistov]])

=== K ===
*[[Ivajlo Kalfin]], [[Koalicija Bolgarije]] ([[Stranka evropskih socialistov]])
*[[Metin Kazak]], [[Gibanje za pravice in svoboščine]] ([[Skupina zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo]])
*[[Evgeni Kirilov]], [[Koalicija Bolgarije]] ([[Stranka evropskih socialistov]])
*[[Meglena Kuneva]], [[Narodno gibanje Simeona II.]] ([[Skupina zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo]])

=== M ===
* [[Nadežda Mihajlova]], [[Modra Koalicija]] ([[Evropska ljudska stranka - Evropski demokrati]])

=== N ===
* [[Marija Nedelčeva]], [[GERB]] ([[Evropska ljudska stranka - Evropski demokrati]])

=== P ===
*[[Vladko Panajotov]], [[Gibanje za pravice in svoboščine]] ([[Skupina zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo]])
*[[Antonija Prvanova]], [[Narodno gibanje Simeona II.]] ([[Skupina zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo]])

=== S ===
*[[Dimitar Stojanov (politik)|Dimitar Stojanov]], [[Narodna zveza Napad]] (prej v [[Identiteta/Tradicija/Suverenost]])
*[[Emil Stojanov]], [[GERB]] ([[Evropska ljudska stranka - Evropski demokrati]])
=== U ===
*[[Vladimir Uručev]], [[GERB]] ([[Evropska ljudska stranka - Evropski demokrati]])

=== V ===
*[[Kristian Vigenin]], [[Koalicija Bolgarije]] ([[Stranka evropskih socialistov]])

=== Ž ===
* [[Rumjana Želeva]], [[GERB]] ([[Evropska ljudska stranka - Evropski demokrati]])

== Parti Populaire européen (6) ==
* [[Nadejda Mihaïlova]]
* [[Rumyana Jeleva]]
* [[Vladimir Urutchev]]
* [[Iliana Ivanova]]
* [[Émil Stoyanov]]
* [[Maria Nedeltcheva]]

== Groupe socialiste (4) ==
* [[Ivaïlo Kalfin]]
* [[Iliyana Yotova]]
* [[Kristian Viguenine]]
* [[Evgueni Kirilov]]

== Alliance des démocrates et libéraux (5) ==
* [[Meglena Kouneva]]
* [[Antonia Părvanova]]
* [[Vladko Panayotov]]
* [[Metin Kazak]]
* [[Filiz Hyusmenova]]

== Non-inscrits (2) ==
* [[Dimitar Stoyanov|Dimităr Stoyanov]]
* [[Slavtcho Binev]]

== Po skupinah evropskih strank ==

{| border=&quot;1&quot; cellpadding=&quot;4&quot; cellspacing=&quot;0&quot; style=&quot;border-collapse: collapse&quot;
|- bgcolor=&quot;lightgrey&quot; align=center
|'''Skupina'''
|'''Nacionalne stranke'''
|'''Sedeži'''
|- bgcolor=#FFDDDD
|[[Stranka evropskih socialistov]]
|[[Koalicija Bolgarije]] (4)
|4
|- bgcolor=#FFFFDD
|[[Skupina zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo]] (ALDE)
|[[Gibanje za pravice in svoboščine]] (3)&lt;br /&gt;[[Narodno gibanje Simeona II.]] (2)
|5
|- bgcolor=#DDDDFF
|[[Evropska ljudska stranka - Evropski demokrati]] (EPP-ED)
|[[Modra Koalicija]] (1)&lt;br /&gt;[[GERB]] (5)
|6
|- bgcolor=#EECC99
|[[Non-Inscrits]]&lt;/sup&gt;
|[[Narodna zveza Napad]] (2)
|2
|}

== Glej tudi ==
* [[Seznam evroposlancev iz Bolgarije (2007-2009)]]
* [[seznam bolgarskih politikov]]
* [[seznam evroposlancev]]
:* [[seznam evroposlancev iz Bolgarije]]
:* [[seznam evroposlancev po državah]]

[[Kategorija:Seznami evroposlancev|Bolgarija]]
[[Kategorija:Evroposlanci iz Bolgarije|*]]</text>
      <sha1>3ecs3dzlr8gh67ffr5hy527e29ydn4q</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Sredozemske igre 2005</title>
    <ns>0</ns>
    <id>217106</id>
    <revision>
      <id>6773897</id>
      <parentid>5807523</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T19:28:10Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>--archive.today</comment>
      <origin>6773897</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="13580" sha1="ots6cj1d5vv3xj0bqoubt38k3ryhln5" xml:space="preserve">'''Sredozemske igre 2005''', uradno poimenovane '''XV. Sredozemske igre Almería 2005''' so bile 15. [[Sredozemske igre]], ki so se odvijale v [[Almeria|Almerii]], [[Španija]] med [[24. junij]]em in [[3. julij]]em [[2005]]. Na njih je nastopilo 3214 [[športnik]]ov (2134 moških in 1080 žensk) iz 21 [[država|držav]]. Tekmovalo se je v 27 [[šport]]ih in 258 [[disciplina (šport)|disciplinah]]. 

==Medalje po državi==

{| class=wikitable cellspacing=&quot;1&quot; cellpadding=&quot;3&quot; style=&quot;border:1px solid #AAAAAA;font-size:90%&quot;
|- bgcolor=&quot;#EFEFEF&quot;
! width=50 | Mesto
! width=200 | Država
! width=50 | {{goca}}
! width=50 | {{sica}}
! width=50 | {{brca}}
! width=50 | Skupaj
|- align=&quot;center&quot; valign=&quot;top&quot; bgcolor=&quot;#FFFFFF&quot;
| 1
| align=&quot;left&quot; | {{ikonazastave|Italija}} [[Italija na Sredozemskih igrah 2005|Italija]]
| style=&quot;background:#F7F6A8;&quot; | 57
| style=&quot;background:#DCE5E5;&quot; | 40
| style=&quot;background:#FFDAB9;&quot; | 56
| 153
|- align=&quot;center&quot; valign=&quot;top&quot; bgcolor=&quot;#FFFFFF&quot;
| 2
| align=&quot;left&quot; | {{ikonazastave|Francija}} [[Francija na Sredozemskih igrah 2005|Francija]]
| style=&quot;background:#F7F6A8;&quot; | 56
| style=&quot;background:#DCE5E5;&quot; | 51
| style=&quot;background:#FFDAB9;&quot; | 46
| 153
|-style=&quot;background:#ccccff&quot; align=&quot;center&quot; valign=&quot;top&quot; bgcolor=&quot;#FFFFFF&quot;
| 3
| align=&quot;left&quot; | {{ikonazastave|Španija}} [[Španija na Sredozemskih igrah 2005|Španija]]
| style=&quot;background:#F7F6A8;&quot; | 45
| style=&quot;background:#DCE5E5;&quot; | 59
| style=&quot;background:#FFDAB9;&quot; | 48
| 152
|- align=&quot;center&quot; valign=&quot;top&quot; bgcolor=&quot;#FFFFFF&quot;
| 4
| align=&quot;left&quot; | {{ikonazastave|Turčija}} [[Turčija na Sredozemskih igrah 2005|Turčija]]
| style=&quot;background:#F7F6A8;&quot; | 20
| style=&quot;background:#DCE5E5;&quot; | 24
| style=&quot;background:#FFDAB9;&quot; | 29
| 73
|- align=&quot;center&quot; valign=&quot;top&quot; bgcolor=&quot;#FFFFFF&quot;
| 5
| align=&quot;left&quot; | {{ikonazastave|Egipt}} [[Egipt na Sredozemskih igrah 2005|Egipt]]
| style=&quot;background:#F7F6A8;&quot; | 15
| style=&quot;background:#DCE5E5;&quot; | 10
| style=&quot;background:#FFDAB9;&quot; | 18
| 43
|- align=&quot;center&quot; valign=&quot;top&quot; bgcolor=&quot;#FFFFFF&quot;
| 6
| align=&quot;left&quot; | {{ikonazastave|Grčija}} [[Grčija na Sredozemskih igrah 2005|Grčija]]
| style=&quot;background:#F7F6A8;&quot; | 13
| style=&quot;background:#DCE5E5;&quot; | 15
| style=&quot;background:#FFDAB9;&quot; | 31
| 59
|- align=&quot;center&quot; valign=&quot;top&quot; bgcolor=&quot;#FFFFFF&quot;
| 7
| align=&quot;left&quot; | {{ikonazastave|Tunizija}} [[Tunizija na Sredozemskih igrah 2005|Tunizija]]
| style=&quot;background:#F7F6A8;&quot; | 13
| style=&quot;background:#DCE5E5;&quot; | 7
| style=&quot;background:#FFDAB9;&quot; | 15
| 35
|- align=&quot;center&quot; valign=&quot;top&quot; bgcolor=&quot;#FFFFFF&quot;
| 8
| align=&quot;left&quot; | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Slovenija na Sredozemskih igrah 2005|Slovenija]]
| style=&quot;background:#F7F6A8;&quot; | 10
| style=&quot;background:#DCE5E5;&quot; | 8
| style=&quot;background:#FFDAB9;&quot; | 17
| 35
|- align=&quot;center&quot; valign=&quot;top&quot; bgcolor=&quot;#FFFFFF&quot;
| 9
| align=&quot;left&quot; | {{ikonazastave|Alžirija}} [[Alžirija na Sredozemskih igrah 2005|Alžirija]]
| style=&quot;background:#F7F6A8;&quot; | 9
| style=&quot;background:#DCE5E5;&quot; | 5
| style=&quot;background:#FFDAB9;&quot; | 11
| 25
|- align=&quot;center&quot; valign=&quot;top&quot; bgcolor=&quot;#FFFFFF&quot;
| 10
| align=&quot;left&quot; | {{ikonazastave|Srbija in Črna gora}} [[Srbija in Črna gora na Sredozemskih igrah 2005|Srbija in Črna gora]]
| style=&quot;background:#F7F6A8;&quot; | 8
| style=&quot;background:#DCE5E5;&quot; | 9
| style=&quot;background:#FFDAB9;&quot; | 15
| 32
|- align=&quot;center&quot; valign=&quot;top&quot; bgcolor=&quot;#FFFFFF&quot;
| 11
| align=&quot;left&quot; | {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Hrvaška na Sredozemskih igrah 2005|Hrvaška]]
| style=&quot;background:#F7F6A8;&quot; | 5
| style=&quot;background:#DCE5E5;&quot; | 10
| style=&quot;background:#FFDAB9;&quot; | 11
| 26
|- align=&quot;center&quot; valign=&quot;top&quot; bgcolor=&quot;#FFFFFF&quot;
| 12
| align=&quot;left&quot; | {{ikonazastave|Maroko}} [[Maroko na Sredozemskih igrah 2005|Maroko]]
| style=&quot;background:#F7F6A8;&quot; | 3
| style=&quot;background:#DCE5E5;&quot; | 6
| style=&quot;background:#FFDAB9;&quot; | 3
| 12
|- align=&quot;center&quot; valign=&quot;top&quot; bgcolor=&quot;#FFFFFF&quot;
| 13
| align=&quot;left&quot; | {{SYR}} [[Sirija na Sredozemskih igrah 2005|Sirija]]
| style=&quot;background:#F7F6A8;&quot; | 1
| style=&quot;background:#DCE5E5;&quot; | 5
| style=&quot;background:#FFDAB9;&quot; | 5
| 11
|- align=&quot;center&quot; valign=&quot;top&quot; bgcolor=&quot;#FFFFFF&quot;
| 14
| align=&quot;left&quot; | {{ikonazastave|CYP}} [[Ciper na Sredozemskih igrah 2005|Ciper]]
| style=&quot;background:#F7F6A8;&quot; | 1
| style=&quot;background:#DCE5E5;&quot; | 4
| style=&quot;background:#FFDAB9;&quot; | 2
| 7
|- align=&quot;center&quot; valign=&quot;top&quot; bgcolor=&quot;#FFFFFF&quot;
| 15
| align=&quot;left&quot; | {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Bosna in Hercegovina na Sredozemskih igrah 2005|Bosna in Hercegovina]]
| style=&quot;background:#F7F6A8;&quot; | 1
| style=&quot;background:#DCE5E5;&quot; | 2
| style=&quot;background:#FFDAB9;&quot; | 3
| 6
|- align=&quot;center&quot; valign=&quot;top&quot; bgcolor=&quot;#FFFFFF&quot;
| 16
| align=&quot;left&quot; | {{ikonazastave|Libija}} [[Libija na Sredozemskih igrah 2005|Libija]]
| style=&quot;background:#F7F6A8;&quot; | 1
| style=&quot;background:#DCE5E5;&quot; | 0
| style=&quot;background:#FFDAB9;&quot; | 1
| 2
|- align=&quot;center&quot; valign=&quot;top&quot; bgcolor=&quot;#FFFFFF&quot;
| 17
| align=&quot;left&quot; | {{ikonazastave|Albanija}} [[Albanija na Sredozemskih igrah 2005|Albanija]]
| style=&quot;background:#F7F6A8;&quot; | 0
| style=&quot;background:#DCE5E5;&quot; | 2
| style=&quot;background:#FFDAB9;&quot; | 4
| 6
|- align=&quot;center&quot; valign=&quot;top&quot; bgcolor=&quot;#FFFFFF&quot;
| 18
| align=&quot;left&quot; | {{ikonazastave|San Marino}} [[San Marino na Sredozemskih igrah 2005|San Marino]]
| style=&quot;background:#F7F6A8;&quot; | 0
| style=&quot;background:#DCE5E5;&quot; | 1
| style=&quot;background:#FFDAB9;&quot; | 0
| 1
|- align=&quot;center&quot; valign=&quot;top&quot; bgcolor=&quot;#FFFFFF&quot;
| 19
| align=&quot;left&quot; | {{ikonazastave|Malta}} [[Malta na Sredozemskih igrah 2005|Malta]]
| style=&quot;background:#F7F6A8;&quot; | 0
| style=&quot;background:#DCE5E5;&quot; | 0
| style=&quot;background:#FFDAB9;&quot; | 1
| 1
|- align=&quot;center&quot; 
| colspan=&quot;2&quot; bgcolor=D3D3D3| '''Skupaj'''
| style=&quot;background:#F7F6A8;&quot; | '''258'''
| style=&quot;background:#DCE5E5;&quot; | '''258'''
| style=&quot;background:#FFDAB9;&quot; | '''316'''
| bgcolor=D3D3D3|'''832'''
|}

==Maskota==
&lt;br clear=&quot;left&quot; /&gt;

Maskota se je imenovala [[Indalo]], navdih zanjo pa je organizator dobil pri jamskih slikarijah iz Almerije, na katerih je bil upodobljen človek, ki nad glavo drži [[lok (orožje)|lok]].

==Športi==
{{col-begin}}
{{col-3}}
* [[Lokostrelstvo na Sredozemskih igrah 2005|Lokostrelstvo]]
* [[Atletika na Sredozemskih igrah 2005|Atletika]]
* [[Košarka na Sredozemskih igrah 2005|Košarka]]
* [[Odbojka na mivki na Sredozemskih igrah 2005|Odbojka na mivki]]
* [[Balinanje na Sredozemskih igrah 2005|Balinanje]]
* [[Boks na Sredozemskih igrah 2005|Boks]]
* [[Kajak in kanu na Sredozemskih igrah 2005|Kajak in kanu]]
* [[Kolesarstvo na Sredozemskih igrah 2005|Kolesarstvo]]
* [[Konjeništvo na Sredozemskih igrah 2005|Konjeništvo]]
{{col-3}}
* [[Sabljanje na Sredozemskih igrah 2005|Sabljanje]]
* [[Nogomet na Sredozemskih igrah 2005|Nogomet]]
* [[Golf na Sredozemskih igrah 2005|Golf]]
* [[Gimnastika na Sredozemskih igrah 2005|Športna gimnastika]]
* [[Gimnastika na Sredozemskih igrah 2005|Ritmična gimnastika]]
* [[Rokomet na Sredozemskih igrah 2005|Rokomet]]
* [[Judo na Sredozemskih igrah 2005|Judo]]
* [[Karate na Sredozemskih igrah 2005|Karate]]
* [[Veslanje na Sredozemskih igrah 2005|Veslanje]]
{{col-3}}
* [[Jadranje na Sredozemskih igrah 2005|Jadranje]]
* [[Strelstvo na Sredozemskih igrah 2005|Strelstvo]]
* [[Plavanje na Sredozemskih igrah 2005|Plavanje]]
* [[Namizni tenis na Sredozemskih igrah 2005|Namizni tenis]]
* [[Tenis na Sredozemskih igrah 2005|Tenis]]
* [[Odbojka na Sredozemskih igrah 2005|Odbojka]]
* [[Vaterpolo na Sredozemskih igrah 2005|Vaterpolo]]
* [[Dvigovanje uteži na Sredozemskih igrah 2005|Dvigovanje uteži]]
* [[Rokoborba na Sredozemskih igrah 2005|Rokoborba]]
{{col-end}}

==Države udeleženke==
{{col-begin}}
{{col-3}}
* {{ikonazastave|Albanija}} [[Albanija na Sredozemskih igrah 2005|Albanija]]
* {{ikonazastave|Alžirija}} [[Alžirija na Sredozemskih igrah 2005|Alžirija]]
* {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Bosna in Hercegovina na Sredozemskih igrah 2005|Bosna in Hercegovina]]
* {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Hrvaška na Sredozemskih igrah 2005|Hrvaška]]
* {{ikonazastave|CYP}} [[Ciper na Sredozemskih igrah 2005|Ciper]]
* {{ikonazastave|Egipt}} [[Egipt na Sredozemskih igrah 2005|Egipt]]
* {{ikonazastave|Francija}} [[Francija na Sredozemskih igrah 2005|Francija]]
{{col-3}}
* {{ikonazastave|Grčija}} [[Grčija na Sredozemskih igrah 2005|Grčija]]
* {{ikonazastave|Italija}} [[Italija na Sredozemskih igrah 2005|Italija]]
* {{ikonazastave|Libanon}} [[Libanon na Sredozemskih igrah 2005|Libanon]]
* {{ikonazastave|Libija}} [[Libija na Sredozemskih igrah 2005|Libija]]
* {{ikonazastave|Malta}} [[Malta na Sredozemskih igrah 2005|Malta]]
* {{ikonazastave|Monako}} [[Monako na Sredozemskih igrah 2005|Monako]]
* {{ikonazastave|Maroko}} [[Maroko na Sredozemskih igrah 2005|Maroko]]
{{col-3}}
* {{ikonazastave|San Marino}} [[San Marino na Sredozemskih igrah 2005|San Marino]]
* {{ikonazastave|Srbija in Črna gora}} [[Srbija in Črna gora na Sredozemskih igrah 2005|Srbija in Črna gora]]
* {{ikonazastave|Slovenija}} [[Slovenija na Sredozemskih igrah 2005|Slovenija]]
* {{ikonazastave|Španija}} [[Španija na Sredozemskih igrah 2005|Španija]]
* {{SYR}}
* {{ikonazastave|Tunizija}} [[Tunizija na Sredozemskih igrah 2005|Tunizija]]
* {{ikonazastave|Turčija}} [[Turčija na Sredozemskih igrah 2005|Turčija]]
{{col-end}}

==Tekmovalci==
{| class=&quot;wikitable sortable&quot; cellspacing=&quot;1&quot; cellpadding=&quot;3&quot; style=&quot;border:1px solid #AAAAAA;font-size:90%&quot;
|- bgcolor=&quot;#EFEFEF&quot;
! width=200 | Država
! width=80 | [[Slika:Blue male symbol.svg|24px]] Moški
! width=80 | [[Slika:Pink Venus symbol.svg|24px]] Ženske
! width=80 | Skupaj
|- align=&quot;center&quot; valign=&quot;top&quot; bgcolor=&quot;#FFFFFF&quot;
| align=&quot;left&quot; | {{ALB}}
| style=&quot;background:#F7F6A8;&quot; | 35
| style=&quot;background:#DCE5E5;&quot; | 23
| '''58'''
|- align=&quot;center&quot; valign=&quot;top&quot; bgcolor=&quot;#FFFFFF&quot;
| align=&quot;left&quot; | {{ALG}}
| style=&quot;background:#F7F6A8;&quot; | 84
| style=&quot;background:#DCE5E5;&quot; | 30
| '''114'''
|- align=&quot;center&quot; valign=&quot;top&quot; bgcolor=&quot;#FFFFFF&quot;
| align=&quot;left&quot; | {{BIH}}
| style=&quot;background:#F7F6A8;&quot; | 41
| style=&quot;background:#DCE5E5;&quot; | 7
| '''49'''
|- align=&quot;center&quot; valign=&quot;top&quot; bgcolor=&quot;#FFFFFF&quot;
| align=&quot;left&quot; | {{CRO}}
| style=&quot;background:#F7F6A8;&quot; | 117
| style=&quot;background:#DCE5E5;&quot; | 83
| '''200'''
|- align=&quot;center&quot; valign=&quot;top&quot; bgcolor=&quot;#FFFFFF&quot;
| align=&quot;left&quot; | {{CYP}}
| style=&quot;background:#F7F6A8;&quot; | 23
| style=&quot;background:#DCE5E5;&quot; | 13
| '''36'''
|- align=&quot;center&quot; valign=&quot;top&quot; bgcolor=&quot;#FFFFFF&quot;
| align=&quot;left&quot; | {{EGY}}
| style=&quot;background:#F7F6A8;&quot; | 113
| style=&quot;background:#DCE5E5;&quot; | 24
| '''137'''
|- align=&quot;center&quot; valign=&quot;top&quot; bgcolor=&quot;#FFFFFF&quot;
| align=&quot;left&quot; | {{FRA}}
| style=&quot;background:#F7F6A8;&quot; | 213
| style=&quot;background:#DCE5E5;&quot; | 155
| '''368'''
|- align=&quot;center&quot; valign=&quot;top&quot; bgcolor=&quot;#FFFFFF&quot;
| align=&quot;left&quot; | {{GRE}}
| style=&quot;background:#F7F6A8;&quot; | 207
| style=&quot;background:#DCE5E5;&quot; | 134
| '''341'''
|- align=&quot;center&quot; valign=&quot;top&quot; bgcolor=&quot;#FFFFFF&quot;
| align=&quot;left&quot; | {{ITA}}
| style=&quot;background:#F7F6A8;&quot; | 241
| style=&quot;background:#DCE5E5;&quot; | 156
| '''397'''
|- align=&quot;center&quot; valign=&quot;top&quot; bgcolor=&quot;#FFFFFF&quot;
| align=&quot;left&quot; | {{LIB}}
| style=&quot;background:#F7F6A8;&quot; | 16
| style=&quot;background:#DCE5E5;&quot; | 4
| '''20'''
|- align=&quot;center&quot; valign=&quot;top&quot; bgcolor=&quot;#FFFFFF&quot;
| align=&quot;left&quot; | {{LBA}}
| style=&quot;background:#F7F6A8;&quot; | 34
| style=&quot;background:#DCE5E5;&quot; | 0
| '''34'''
|- align=&quot;center&quot; valign=&quot;top&quot; bgcolor=&quot;#FFFFFF&quot;
| align=&quot;left&quot; | {{MLT}}
| style=&quot;background:#F7F6A8;&quot; | 26
| style=&quot;background:#DCE5E5;&quot; | 3
| '''29'''
|- align=&quot;center&quot; valign=&quot;top&quot; bgcolor=&quot;#FFFFFF&quot;
| align=&quot;left&quot; | {{MON}}
| style=&quot;background:#F7F6A8;&quot; | 15
| style=&quot;background:#DCE5E5;&quot; | 1
| '''16'''
|- align=&quot;center&quot; valign=&quot;top&quot; bgcolor=&quot;#FFFFFF&quot;
| align=&quot;left&quot; | {{MAR}}
| style=&quot;background:#F7F6A8;&quot; | 110
| style=&quot;background:#DCE5E5;&quot; | 32
| '''142'''
|- align=&quot;center&quot; valign=&quot;top&quot; bgcolor=&quot;#FFFFFF&quot;
| align=&quot;left&quot; | {{SMR}}
| style=&quot;background:#F7F6A8;&quot; | 28
| style=&quot;background:#DCE5E5;&quot; | 5
| '''33'''
|- align=&quot;center&quot; valign=&quot;top&quot; bgcolor=&quot;#FFFFFF&quot;
| align=&quot;left&quot; | {{SCG}}
| style=&quot;background:#F7F6A8;&quot; | 108
| style=&quot;background:#DCE5E5;&quot; | 45
| '''153'''
|- align=&quot;center&quot; valign=&quot;top&quot; bgcolor=&quot;#FFFFFF&quot;
| align=&quot;left&quot; | {{SLO}}
| style=&quot;background:#F7F6A8;&quot; | 98
| style=&quot;background:#DCE5E5;&quot; | 61
| '''159'''
|- align=&quot;center&quot; valign=&quot;top&quot; bgcolor=&quot;#FFFFFF&quot;
| align=&quot;left&quot; | {{ESP}}
| style=&quot;background:#F7F6A8;&quot; | 289
| style=&quot;background:#DCE5E5;&quot; | 174
| '''463'''
|- align=&quot;center&quot; valign=&quot;top&quot; bgcolor=&quot;#FFFFFF&quot;
| align=&quot;left&quot; | {{SYR}}
| style=&quot;background:#F7F6A8;&quot; | 28
| style=&quot;background:#DCE5E5;&quot; | 2
| '''30'''
|- align=&quot;center&quot; valign=&quot;top&quot; bgcolor=&quot;#FFFFFF&quot;
| align=&quot;left&quot; | {{TUN}}
| style=&quot;background:#F7F6A8;&quot; | 99
| style=&quot;background:#DCE5E5;&quot; | 25
| '''124'''
|- align=&quot;center&quot; valign=&quot;top&quot; bgcolor=&quot;#FFFFFF&quot;
| align=&quot;left&quot; | {{TUR}}
| style=&quot;background:#F7F6A8;&quot; | 200
| style=&quot;background:#DCE5E5;&quot; | 100
| '''300'''
|- align=&quot;center&quot; 
| colspan=&quot;1&quot; bgcolor=D3D3D3| '''Skupaj'''
| style=&quot;background:#F7F6A8;&quot; | '''2126'''
| style=&quot;background:#DCE5E5;&quot; | '''1077'''
| bgcolor=D3D3D3|'''3203'''
|}

==Reference==
* [http://juegosmediterraneos.ual.es/memoria/resultados.asp?lang='en' Almeria 2005 - rezultati]

== Zunanje povezave ==
* [http://www.almeria2005.es/  Almeria 2005 - uradna stran]
*[http://www.cijm.net/ Mednarodni komite] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070203034857/http://www.cijm.net/ |date=2007-02-03 }}
*[http://www.gbrathletics.com/ic/mg.htm/ Rezultati] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090412042511/http://www.gbrathletics.com/ic/mg.htm/ |date=2009-04-12 }}

{{Sredozemske Igre}}

[[Kategorija:2005 v športu]]
[[Kategorija:Športne prireditve v Španiji]]
[[Kategorija:Sredozemske igre 2005| ]]
[[Kategorija:Almeria]]</text>
      <sha1>ots6cj1d5vv3xj0bqoubt38k3ryhln5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slovenija na Sredozemskih igrah 2005</title>
    <ns>0</ns>
    <id>217113</id>
    <revision>
      <id>6773896</id>
      <parentid>5807312</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T19:27:53Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>--archive.today</comment>
      <origin>6773896</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6524" sha1="punn6ifu0lseqy6m63xcb67v1tgk6fv" xml:space="preserve">'''[[Slovenijo]]''' je na '''[[Sredozemske igre 2005|Sredozemskih igrah 2005]]''' v [[Almería|Almerii]], [[Španija]] zastopalo 159 športnikov (98 moških in 61 žensk). 

==Medalje==
===[[Slika:Gold_medal.svg|16x16px]] Zlato===
[[Slika:Athletics pictogram.svg|30px]] '''[[Atletika na Sredozemskih igrah 2005|Atletika]]'''
*100 m: [[Matic Osovnikar]]
*200 m: [[Matic Osovnikar]]
*200 m: [[Alenka Bikar]]

[[Slika:Gymnastics (artistic) pictogram.svg|30px]] '''[[Gimnastika na Sredozemskih igrah 2005|Gimnastika]]'''
*bradlja: [[Mitja Petkovšek]]

[[Slika:Swimming pictogram.svg|30px]] '''[[Plavanje na Sredozemskih igrah 2005|Plavanje]]'''
*moški 200&amp;nbsp;m hrbtno: [[Blaž Medvešek]]
*moški 50&amp;nbsp;m prsno: [[Emil Tahirovič]]
*moški 100&amp;nbsp;m prsno: [[Peter Mankoč]]
*moška štafeta 4×100&amp;nbsp;m mešano: [[Blaž Medvešek]], [[Emil Tahirovič]], [[Jernej Mencinger]], [[Peter Mankoč]]
*ženske 200&amp;nbsp;m mešano: [[Anja Klinar]]
----

===[[Slika:Silver_medal.svg|16x16px]] Srebro===
[[Slika:Athletics pictogram.svg|30px]] '''[[Atletika  na Sredozemskih igrah 2005|Atletika]]'''
*met diska: [[Igor Primc]]

[[Slika:Judo pictogram.svg|30px]] '''[[Judo  na Sredozemskih igrah 2005|Judo]]'''
*do 60 kg: [[Rok Drakšič]]
*do 81 kg: [[Klemen Ferjan]]
*do 70 kg: [[Raša Sraka]]

[[Slika:Swimming pictogram.svg|30px]] '''[[Plavanje  na Sredozemskih igrah 2005|Plavanje]]'''
*moški 200&amp;nbsp;m delfin: [[Aleš Aberšek]]
*ženske 200&amp;nbsp;m prosto: [[Sara Isakovič]]
*ženske 400&amp;nbsp;m prosto: [[Sara Isakovič]]
*ženske 400&amp;nbsp;m mešano: [[Anja Klinar]]
----
===[[Slika:Bronze_medal.svg|16x16px]] Bron===
[[Slika:Archery pictogram.svg|30px]] '''[[Lokostrelstvo na Sredozemskih igrah 2005|Lokostrelstvo]]'''
*ženske ekipno: [[Barbara Križe]], [[Darja Verbič]], [[Dolores Čekada]]

[[Slika:Athletics pictogram.svg|30px]] '''[[Atletika na Sredozemskih igrah 2005|Atletika]]'''
*štafeta 4x100 m: [[Matic Osovnikar]], [[Matjaž Borovina]], [[Boštjan Fridrih]], [[Damjan Zlatnar]], [[Jan Žumer]]

[[Slika:Roque pictogram.svg|30px]] '''[[Balinanje  na Sredozemskih igrah 2005|Balinanje]]'''
*hitro izbijanje: [[Bojan Novak]]

[[Slika:Boxing pictogram.svg|30px]] '''[[Boks at the 2005 Mediterranean Games|Boks]]'''
*do 81 kg: [[Robert Kramberger]]

[[Slika:Judo pictogram.svg|30px]] '''[[Judo na Sredozemskih igrah 2005|Judo]]'''
*do 52 kg: [[Petra Nareks]]
*do 63 kg: [[Urška Žolnir]]

[[Slika:Karate pictogram.svg|30px]] '''[[Karate na Sredozemskih igrah 2005|Karate]]'''
*do 55 kg: [[Teja Savor]]

[[Slika:Rowing pictogram.svg|30px]] '''[[Veslanje na Sredozemskih igrah 2005|Veslanje]]'''
*enojec: [[Davor Mizerit]]
*dvojni dvojec: [[Rok Kolander]] in [[Matej Prelog]]

[[Slika:Swimming pictogram.svg|30px]] '''[[Plavanje na Sredozemskih igrah 2005|Plavanje]]'''
*moški 50&amp;nbsp;m prosto: [[Jernej Godec]]
*moški 50&amp;nbsp;m prsno: [[Matjaž Markič]]
*moški 100&amp;nbsp;m prsno: [[Emil Tahirovič]]
----

==Tekmovalci po športu==
===[[Lokostrelstvo na Sredozemskih igrah 2005|Lokostrelstvo]]===
'''Moški posamično ''' 
*[[Matej Povž]] 
*[[Matija Žlender]] 
*[[Matej Zupanc]] 

'''Ženske posamično ''' 
*[[Barbara Križe]] 
*[[Darja Verbič]] 
*[[Dolores Čekada]]

'''Ženske ekipno ''' 
*[[Barbara Križe]] 
*[[Darja Verbič]] 
*[[Dolores Čekada]]

===[[Atletika  na Sredozemskih igrah 2005|Atletika]]===
*[[Alenka Bikar]] 
*[[Matjaž Borovina]] 
*[[Boštjan Fridrih]]
*[[Brigita Langerholc]] 
*[[Meta Mačus]] 
*[[Teja Melink]] 
*[[Sara Orešnik]] 
*[[Matic Osovnikar]] 
*[[Andrej Poljanec]] 
*[[Rožle Prezelj]] 
*[[Igor Primc]] 
*[[Snežana Rodić]] 
*[[Sonja Roman]] 
*[[Jurij Rovan]] 
*[[Miroslav Vodovnik]] 
*[[Damjan Zlatnar]] 
*[[Boštjan Šimunič]] 
*[[Jan Žumer]] 
*[[Kristina Žumer]]

===[[Rokomet na Sredozemskih igrah 2005|Rokomet]]===
====Moški====
*'''Predtekmovanje (4. skupina)'''
:*Zmaga nad Italijo (27:30)
:*Poraz proti Tuniziji (23:25)
*'''Četrtfinale'''
:*Poraz proti Srbiji in Črni gori (30:33)
*'''Klasifikacijske tekme'''
:*'''5./8. mesto''': zmaga nad Grčijo (28:25)
:*'''5./6. mesto''': poraz proti Egiptu (30:31) → '''6. mesto'''
*'''Postava'''
:*[[Dušan Podpečan]] 
:*[[Gregor Lorger]] 
:*[[Miladin Kozlina]] 
:*[[Rok Ivančič]] 
:*[[Boštjan Kavaš]] 
:*[[Jure Dobelšek]]
:*[[Boštjan Hribar]] 
:*[[Marko Oštir]] 
:*[[Jure Natek]] 
:*[[Goran Kozomara]] 
:*[[Robert Konečnik]] 
:*[[Aleš Pajovič]] 
:*[[Aleš Sirk]] 
:*[[Matjaž Mlakar]] 
:*[[Luka Žvižej]] 
:*[[Primož Prošt]] 
*'''Glavni trener''': [[Slavko Ivezič]]
&lt;br&gt;
====Ženske====
*'''Postava'''
:*[[Anja Argenti]] 
:*[[Maja Breznik]] 
:*[[Monika Frol]] 
:*[[Manuela Hrnjič]] 
:*[[Neli Irman]] 
:*[[Tadeja Korelc]] 
:*[[Miša Marinček]] 
:*[[Kristina Mihić]] 
:*[[Nina Potočnik]] 
:*[[Darja Rajšič]] 
:*[[Tina Sotler]] 
:*[[Urška Wertl]] 
:*[[Katja Čerenjak]] 
:*[[Tanja Čigoja]]
:*[[Biljana Čulibrk]] 
:*[[Jelena Čvorak]]
*'''Glavni trener''': [[Robert Beguš]]
&lt;br&gt;
===[[Judo  na Sredozemskih igrah 2005|Judo]]===
*[[Matjaž Ceraj]] 
*[[Rok Drakšič]] 
*[[Klemen Ferjan]] 
*[[Primož Ferjan]] 
*[[Tina Kukec]] 
*[[Petra Nareks]] 
*[[Raša Sraka]] 
*[[Urška Žolnir]]

===[[Karate  na Sredozemskih igrah 2005|Karate]]===
*[[Marijana Jularič]] 
*[[Matjaž Končina]] 
*[[Dejan Vozlič]] 
*[[Teja Šavor]]

===[[Plavanje na Sredozemskih igrah 2005|Plavanje]]===
*[[Aleš Aberšek]] 
*[[Jernej Godec]] 
*[[Sara Isakovič]] 
*[[Anja Klinar]] 
*[[Peter Mankoč]] 
*[[Matjaž Markič]] 
*[[Blaž Medvešek]] 
*[[Jernej Mencinger]] 
*[[Marko Milenkovič]] 
*[[Monika Močnik]] 
*[[Jasna Ovsenik]] 
*[[Matjaž Pernat]] 
*[[Tamara Sambrailo]] 
*[[Nina Sovinek]] 
*[[Emil Tahirovič]] 
*[[Luka Turk]]
*[[Anja Čarman]]

===[[Vaterpolo na Sredozemskih igrah 2005|Vaterpolo]]===
*[[Boban Antonijevič]] 
*[[Žiga Balderman]] 
*[[Erik Bukovac]] 
*[[Teo Galič]] 
*[[Jernej Lovše]] 
*[[Aleksander Mertelj]] 
*[[Tomaž Mihelčič]] 
*[[Jure Nastran]] 
*[[Matej Nastran]] 
*[[Primož Troppan]] 
*[[Blaž Verač]] 
*[[Miha Vreček]] 
*[[Andrija Šulič]]

==Reference==
* [http://www.almeria2005.es/cgi-bin/default_Ing.asp Uradna stran] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091220210745/http://www.almeria2005.es/cgi-bin/default_Ing.asp |date=2009-12-20 }}
* [http://193.77.168.11/oks/p_vrhunski2.pregled?t=5318 Slovenski olimpijski komite]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}
* [http://juegosmediterraneos.ual.es/memoria/resultados.asp?lang='en' juegosmediterraneos]

[[Kategorija:2005 v Sloveniji]]
[[Kategorija:Sredozemske igre 2005]]</text>
      <sha1>punn6ifu0lseqy6m63xcb67v1tgk6fv</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Podvrsta (biologija)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>220734</id>
    <revision>
      <id>6774016</id>
      <parentid>6728721</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T22:12:07Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6)</comment>
      <origin>6774016</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3848" sha1="mhdsx9v3021wte5bft9qu6ik27fr9mh" xml:space="preserve">'''Podvrsta''' ({{jezik-la|subspecies}}, v znanstveni literaturi pogosto krajšano kot ''subsp.'' ali ''ssp.'') je v [[biologija|biologiji]] [[taksonomija|taksonomska]] stopnja, nižja od [[vrsta (biologija)|vrste]], in hkrati ime [[takson]]a na tej stopnji. Definirana je kot skupina pripadnikov neke vrste, ki se jasno loči od drugih pripadnikov te vrste (po [[morfologija|telesni zgradbi]], [[genotip]]u itd.), a so še sposobni uspešno [[križanje (biologija)|križati]] z njimi. Oznaka se ne nanaša na dejanski pojav križanja, temveč le na možnost uspešnega križanja. Tako lahko podvrsti ločuje geografska pregrada in do križanja ne prihaja, a če ni med njima bistvenih genetskih ali vedenjskih razlik, sta še vedno prepoznani kot del iste vrste (lahko pa iz njiju [[evolucija|sčasoma]] [[speciacija|nastaneta ločeni vrsti]] če se pregrada ohrani).

Podvrsta ne more obstajati samostojno. Vrsta ima bodisi opisani dve ali več podvrst, bodisi nima podvrst. Vrsto, ki ima dve ali več podvrst, imenujemo [[politipska vrsta|politipska]]. Podvrsta, po kateri je vrsta opisana, je nominalna in ima ime enako kot [[vrstno ime]]. Za primer, nepigmentirana podvrsta [[človeška ribica|človeške ribice]] je nominalna, njeno [[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] je ''Proteus anguinus anguinus'' (druga podvrsta je [[črni močeril]] ''Proteus anguinus parkelj'').

V [[zoologija|zoologiji]] in [[bakteriologija|bakteriologiji]] je podvrsta edini taksonomski rang nižje od vrste. [[Botanika]] pozna več rangov, od katerih je podvrsta najvišji. Ime podvrste je del [[tričlensko poimenovanje|tričlenskega znanstvenega imena]] podvrste in se piše z malo začetnico. Kadar je del [[botanično ime|botaničnega imena]], ga nujno spremlja oznaka subsp. da se loči od ostalih taksonomskih stopenj.

=== Nominotipska podvrsta in avtonimi podvrste ===
{{anchor|Nominatna podvrsta|Nominotipska podvrsta in avtonimi podvrste}}

V [[Zoološka nomenklatura|zoološki nomenklaturi]] se ob razdelitvi vrste na podvrste prvotno opisani populaciji ohrani status »nominotipske podvrste«&lt;ref&gt;[https://code.iczn.org/species-group-nominal-taxa-and-their-names/article-47-nominotypical-taxa/?frame=1 International Code of Zoological Nomenclature, Art. 47]&lt;/ref&gt; (tudi »nominatna podvrsta«), katere ime je enako imenu vrste. Na primer: ''Motacilla alba alba'' (pogosto okrajšano ''M. a. alba'') je nominotipska podvrsta [[Bela pastirica|bele pastirice]] (''Motacilla alba'').

Ime podvrste, ki ponavlja ime vrste, se v [[Botanična nomenklatura|botanični nomenklaturi]] imenuje [[avtonim]] (angl. ''autonym''), podvrstni takson pa »avtonimna podvrsta«.&lt;ref name=&quot;ICN&quot;&gt;{{navedi knjigo |last1=McNeill |first1=J. |last2=Barrie |first2=F. R. |last3=Buck |first3=W. R. |last4=Demoulin |first4=V. |last5=Greuter |first5=W. |last6=Hawksworth |first6=D. L. |last7=Herendeen |first7=P. S. |last8=Knapp |first8=S. |last9=Marhold |first9=K. |last10=Prado |first10=J. |last11=Prud'homme Van Reine |first11=W.F. |last12=Smith |first12=G. F. |last13=Wiersema |first13=J. H. |last14=Turland |first14=N. J. |date=2012 |volume=Regnum Vegetabile 154 |title=International Code of Nomenclature for algae, fungi, and plants (Melbourne Code) adopted by the Eighteenth International Botanical Congress Melbourne, Australia, July 2011 |publisher=A.R.G. Gantner Verlag KG |isbn=978-3-87429-425-6 |url=http://www.iapt-taxon.org/nomen/main.php?page=title |archive-url=https://web.archive.org/web/20131104060236/http://www.iapt-taxon.org/nomen/main.php?page=title |archive-date=2013-11-04 |access-date=2025-12-24 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

==Glej tudi==
* [[kultivar]]
* [[pasma]]
* [[rasa]]

== Sklici ==
{{sklici|1}}

{{-}}
{{Biološke sistematske kategorije}}
{{biološka škrbina}}
[[Kategorija:Znanstvena klasifikacija]]
[[Kategorija:Podvrste| ]]</text>
      <sha1>mhdsx9v3021wte5bft9qu6ik27fr9mh</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Delfi</title>
    <ns>0</ns>
    <id>223625</id>
    <revision>
      <id>6773935</id>
      <parentid>6722635</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T19:59:02Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <comment>/* Zakladnice */ razločitev, drugi drobni popravki  [[Project:AWB|AWB]]</comment>
      <origin>6773935</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="42482" sha1="7y29xov75061nj4xrnsvdbq43sjl2zt" xml:space="preserve">{{Infobox ancient site
| title = Delfi
| native_name = Δελφοί
| alternate_name = 
| image = Delphi, Tholos (6220581621).jpg
| alt = Delfski tolos
| caption = Delfski tolos, pogled od zgoraj
| map_type = 
| map_alt = 
| coordinates = {{Coord|38.4812634|N|22.5016871|E|type:landmark_region:GR_scale:4000}}
| location = Fokida, Grčija
| region = 
| type = naselje
| part_of = 
| length = 
| width = 
| area = 
| height = 
| builder = 
| material = 
| built = 8 st. pr. n. št.
| abandoned = 390 n. št.
| epochs = 
| cultures = [[Antična Grčija]]
| dependency_of = 
| occupants =.
| event = 
| excavations = 1893
| archaeologists = Francoska arheološka šola iz Aten
| condition = 
| ownership = 
| management = 
| public_access = 
| website = &lt;!-- {{URL|example.com}} --&gt;
| notes = 
| designation1          = WHS
| designation1_offname  = Archaeological Site of Delphi
| designation1_date     = 1987 &lt;small&gt;(12th [[World Heritage Committee|session]])&lt;/small&gt;
| designation1_number   = [http://whc.unesco.org/en/list/393 393]
| designation1_criteria = i, ii, iii, iv and vi
| designation1_type     = kulturno
| designation1_free1name = Država
| designation1_free1value = [[Grčija]]
| designation1_free2name = Regija
| designation1_free2value = Evropa in Severna Amerika
}}

'''Delfi''' (grško Δελφοί ''Delphoi'') je arheološko najdišče in sodobno mesto v [[Grčija|Grčiji]] na jugozahodnem podnožju gore [[Parnas (gora) |Parnas]] v dolini Fokida. 
Po mitu sega v klasično obdobje [[Antična Grčija|antične Grčije]] (510–323 pr. n. št.). Mesto Delfi naj bi določil Zevs ko je skušal najti središče svoje &quot;babice Zemlje&quot; (Ge, Gea ali [[Gaja]]). Poslal je dva orla, ki sta letela od vzhodnih do zahodnih okončin in ko je pot orlov prečkala Delfe, sta našla ''omfalos'' ali popek Gaje. &lt;ref&gt;Graves, Robert (1993), &quot;The Greek Myths: Complete Edition&quot; (Penguin, Harmondsworth)&lt;/ref&gt;

Starejši miti pravijo, da je bil Piton ali delfski orakelj (preročišče) na kraju, na katerem je bil pomemben orakelj že v predklasičnem grškem svetu (1400 pr. n. št.), in obnovljen približno 800 pred našim štetjem v klasičnem obdobju, ker je bil izredno pomemben za čaščenje boga Apolona. [[Apolon]] naj bi v tem kraju ubil zmaja Pitona, ki je tukaj ščitil popek Zemlje. &lt;ref&gt;Konstaninou, Ioanna &quot;Delphi: the Oracle and its Role in the Political and Social Life of the Ancient Greeks&quot; (Hannibal Publishing House, Athens)&lt;/ref&gt; &quot;Piton&quot; (beseda izhaja iz glagola πύθω (''pythō''– &quot;gniti&quot;) &lt;ref&gt;Entry [http://www.perseus.tufts.edu/hopper/text?doc=Perseus%3Atext%3A1999.04.0057%3Aentry%3Dpu%2Fqw πύθω] at [[LSJ]]&lt;/ref&gt; je prvotno ime za to območje v spomin na Pitona, ki ga je ubil Apolon. &lt;ref name=&quot;miller95&quot;&gt;Miller, p. 95&lt;/ref&gt; Homerska himna delfskemu Apolonu pravi, da je bilo staro ime tega kraja Kriza. &lt;ref&gt;''Hymn to Pythian Apollo'', l. 254&amp;ndash;74: Telphousa recommends to Apollo to build his oracle temple at the site of &quot;Krisa below the glades of Parnassus&quot;.&lt;/ref&gt;
Apolonov sveti kraj v Delfih je bil vsehelensko svetišče, v katerem so se vsaka štiri leta z začetkom leta 586 pred našim štetjem srečevali športniki z vsega grškega sveta na  pitijskih igrah, enih od štirih vsehelenskih iger, predhodnic sodobnih olimpijskih iger. Zmagovalec je za nagrado dobil lovorjev venec (''stefanos''), ki ga je slovesno odrezal z drevesa deček, ki je simbolno ponovno umoril Pitona. Delfi so se ločili od drugih iger po tem, da so gostili ''muzikos agon'', glasbena tekmovanja.

Pitijske igre se po pomenu uvrščajo na drugo mesto med štirimi. Bile so drugačne od iger v Olimpiji, saj niso bile tako izjemno pomembne za Delfe, ker so bili popek sveta, središče sveta. 

V notranji ''hestiji'' (&quot;kurišče&quot;) v Apolonovem templju je gorel večni plamen. Po bitki pri Platajah so grška mesta ugasnila svoje ognje in prinesla nov ogenj z ognjišča srca Grčije v Delfih; v temeljnih zgodbah številnih grških kolonij so se ustanoviteljice kolonij najprej posvetovale v Delfih. &lt;ref&gt;Burkert 1985, pp. 61, 84.&lt;/ref&gt;
 [[File:Map greek sanctuaries-en.svg|thumb|400px|Delfi med glavnimi grškimi svetišči]]

== Lega ==
[[File:Delphi,_Greece.jpg|thumb|left|Delfi]]
[[File:Delphi_valley,_Greece.jpg|thumb|right|Delfska dolina]]
Delfi so v zgornji osrednji Grčiji na planotah ob pobočju gore Parnas z Apolonovim svetiščem, starodavnim preročiščem. Ta polkrožna skalna ostroga je znana kot Fajdriada, od koder je lep razgled po dolini.

Jugozahodno od Delfov, približno 15 km stran, je pristaniško mesto Kira ob Korintskem zalivu. Grki so menili, da so Delfi središče celotne Zemlje.

== Posvetitev Apolonu ==
[[File:Columns of the Temple of Apollo at Delphi, Greece.jpeg|thumb|250px|Ostanki Apolonovega templja]]
[[File:Temple of Apollo at Delphi from below with ivy.JPG|thumb|250px|Apolonov tempelj z vzhoda]]
[[File:Ancient athletics stadium at Delphi.JPG|thumb|250px|Pogled na stadion delfskega svetišča, ki se je uporabljal za pitijske igre. Kamnite tribune na desni strani so dodali Rimljani.]]
{{glavni| Apolon}}
Ime ''Delphoi'' prihaja iz istega korena kot δελφύς ''delphys'', &quot;maternica&quot; in lahko namiguje na arhaično čaščenje Gaje. Apolon je povezan z območjem po pridevku Δελφίνιος ''Delphinios'', &quot;delfinski&quot;. Pridevek je povezan z delfini (grško δελφίς, -ῖνος) v Homerjevi ''Himni Apolonu'' (vrstica 400), ki pripoveduje legendo o tem, kako je Apolon prvič prišel v Delfe v obliki delfina in nosil kretske duhovnike na hrbtu. Homersko ime oraklja je ''Pito'' (Πυθώ). &lt;ref&gt;Odyssey, VIII, 80&lt;/ref&gt;

Po drugi legendi je Apolon prišel v Delfe s severa in se ustavil v dolini Tempe v [[Tesalija|Tesaliji]], da bi nabral lovor (znan tudi kot [[navadni lovor]]), ki bil po njegovem mnenju sveta rastlina. V spomin na to legendo so zmagovalci na pitijskih igrah prejeli lovorjev venec, nabran v templju.

Delfi so bili mesto velikega templja Apolona Fojba (&quot;Svetli&quot;) in pitijskih iger ter slavno antično preročišče. Tudi v rimskih časih so postavili na stotine votivnih kipov, kar opisuje Plinij mlajši in je videl [[Pavzanias (geograf)|Pavzanias]].

V templju so bili vklesani trije stavki: γνῶθι σεαυτόν (''gnōthi seautón '' = &quot;spoznaj samega sebe&quot;), μηδέν άγαν (''mēdén ágan'' = &quot;ničesar preveč&quot;) in Ἑγγύα πάρα δ'ἄτη (''eggýa pára d'atē'' = &quot;če nekaj obljubiš, se obetajo težave&quot;)&lt;ref&gt;Plato, ''Charmides'' 164d–165a.&lt;/ref&gt;. V antiki sta Platon&lt;ref&gt;Plato, Protagora [http://www.perseus.tufts.edu/hopper/text?doc=Plat.%20Prot.%20343a&amp;lang=original 343a–b] at the [[Perseus Project]].&lt;/ref&gt; in Pavzanias &lt;ref&gt;Pausanias, Description of Greece, Phocis and Ozolian Locri, [http://www.perseus.tufts.edu/hopper/text?doc=Perseus%3Atext%3A1999.01.0160%3Abook%3D10%3Achapter%3D24%3Asection%3D1 10.24.1] at the Perseus Project.&lt;/ref&gt; izvor teh stavkov pripisala enemu ali več od [[Sedem grških modrecev |sedmih grških modrecev]].

Poleg tega je bila po [[Plutarh]]ovem eseju o smislu ''E at Delphi'' – edini dobesedni vir napisa – v templju vpisana tudi velika črka '''E'''&lt;ref&gt;Hodge, A. Trevor. &quot;The Mystery of Apollo's E at Delphi,&quot; ''American Journal of Archaeology'', Vol. 85, No. 1. (Jan., 1981), pp. 83–84.&lt;/ref&gt;. Med drugim ''epsilon'' pomeni tudi številko 5.

Antični in sodobni učenjaki dvomijo o legitimnosti teh napisov: »Dejansko avtorstvo treh gesel, najdenih v delfskem templju, ostaja negotovo. Najverjetneje so bili priljubljeni pregovori, ki so jih večinoma pozneje pripisali modrecem.« &lt;ref&gt;H. Parke and D. Wormell, ''The Delphic Oracle'', (Basil Blackwell, 1956), vol. 1, pp. 387–389.&lt;/ref&gt;

Po homerski himni Pitijskemu Apolonu je Apolon ustrelil svojo prvo puščico kot otrok in ubil zmaja Pitona, Gajinega sina, ki je varoval kraj. Spokoriti se je moral, zato je bil prisiljen leteti in preživeti osem let kot hlapec, preden se je lahko vrnil. Praznovanje, septerija, je bilo vsako leto, uprizorjena je bila celotna zgodba: pobijanje zmaja in letenje, sprava in vrnitev boga. &lt;ref name=&quot;article on Delphic Oracle&quot;&gt;Cf. Seyffert, ''Dictionary of Classic Antiquities'', [http://www.ancientlibrary.com/seyffert/0178.html article on &quot;Delphic Oracle&quot;] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070202074730/http://www.ancientlibrary.com/seyffert/0178.html |date=2007-02-02 }}&lt;/ref&gt;

Pitijske igre so bile vsaka štiri leta v spomin na Apolonovo zmago. Drug reden festival je bil teofanija (Θεοφάνεια), letni festival pomladi, ko so praznovali vrnitev Apolona iz njegovega prezimovanja v Hiperboreji (Hiperborejci so bili mitski narod na severu). Vrhunec festivala je bil prikaz podobe bogov, običajno skritih v svetišču, vernikom. &lt;ref&gt;James Hall, ''A History of Ideas and Images in Italian Art'', pp 70–71, 1983, John Murray, London, ISBN 0719539714&lt;/ref&gt;

Teoksenija je bila vsako poletje, osredotočena na pojedino za &quot;bogove in odposlanike drugih držav&quot;. Miti kažejo, da je Apolon ubil Pitona, v starejših mitih Pitija. Po mnenju nekaterih predstavlja njegovo ženo Pitijo, ki je živela ob kastalskem studencu. Nekateri viri pravijo, da je  Piton skušal posiliti [[Leto (boginja)|Leto]], ko je bila noseča z Apolonom in Artemido.

Ta studenec je tekel proti templju, izginil pod njim, ustvaril razpoko, ki je sproščala kemične hlape, ki so povzročili, da je preročišče v Delfih razkrilo prerokbe. Apolon je ubil Pitona, vendar je moral biti kaznovan za to, ker je bil sin Gaje. Svetišče, posvečeno Apolonu, je bilo prvotno posvečeno Gaji in [[Pozejdon]]u. Ime Pitija je ostalo v naslovu delfskega preročišča.

Erwin Rohde je zapisal, da je bil Piton zemeljski duh, ki ga je premagal Apolon in pokopal pod ''omfalos'' in da je šlo za eno božanstvo templja na grobu drugega. &lt;ref&gt;Rodhe, E (1925), &quot;Psyche: The Cult of Souls and the Belief in Immortality among the Greeks&quot;, trans. from the 8th edn. by W. B. Hillis (London: Routledge &amp; Kegan Paul, 1925; reprinted by Routledge, 2000). p.97.&lt;/ref&gt; Apolon je precej nov dodatek grškega panteona, ki izvira iz [[Lidija|Lidije]]. [[Etruščani]], ki so prišli iz severne [[Anatolija|Anatolije]], so tudi častili Apolona in morda je bil prvotno enak [[Mezopotamija|mezopotamskemu]] Aplu, v [[Akad (mesto)|akadščini]] pomeni &quot;sin&quot;, prvotno namenjen bogu kuge [[Nergal]]u, sinu [[Enlil]]a. Apolon Smintej (grško Απόλλων Σμινθεύς), &quot;mišji morilec&quot;,
&lt;ref&gt;Entry: [http://old.perseus.tufts.edu/cgi-bin/ptext?doc=Perseus%3Atext%3A1999.04.0057%3Aentry%3D%2395523 σμινθεύς] at Henry George Liddell, Robert Scott, A Greek-English Lexicon&lt;/ref&gt; pobija miši, ki so vzrok bolezni, zato je zaščitnik preventivne medicine.

== Preročišče ==
{{glavni| Pitija}}
[[File:Delphi-2.jpg|thumb|Pogled na Atenino zakladnico. Stoa Atenčanov je na desni.]]
Delfi so najbolj znani po oraklju v svetišču, v klasičnem obdobju posvečen Apolonu. Po [[Ajshil]]u oziroma po prologu v njegovih ''Evmenidah'' je imel korenine v prazgodovini in bil posvečen Gaji. V zadnji četrtini 8. stoletja pred našim štetjem je stalno naraščalo število artefaktov, ki so jih našli tam, kjer je bilo naselje v Delfih, novo pomikensko naselje iz poznega 9. stoletja. Lončenino in predmete iz brona, pa tudi posvečen trinožnik so še naprej uporabljali. Niti predmeti niti ugledna posvetila ne dokazujejo, da so bili Delfi v središču pozornosti pri mnogih častilcih, a velika količina blaga visoke vrednosti, ki je ni bilo v nobenem drugem celinskem svetišču, potrjuje to mnenje.

Apolon je govoril prek svojega oraklja: Sibila ali svečenica preročišča v Delfih je bila znana kot [[Pitija]]. To je morala biti starejša nedolžna ženska izbrana izmed kmetic na območju. Sedela je na trinožniku, sedežu nad razpoko v zemlji. Ko je Apolon ubil Pitona, je njeno telo po legendi padlo v to razpoko in iz njenega razpadajoča telesa so nastali hlapi. Pijana od hlapov je Sibila padla v trans, kar je omogočalo Apolonu, da je imel njen duh v oblasti. V tem stanju je prerokovala. Predvidevajo, da je iz te razpoke izhajal plin etilen, ki povzroča nasilne transe, a je teorija še vedno vprašljiva. &lt;ref&gt;See Spiller, Hale, and de Boer (2000).&lt;/ref&gt;&lt;ref name=Roach&gt;{{navedi novice|title= Delphic Oracle's Lips May Have Been Loosened by Gas Vapors|author=John Roach|publisher=National Geographic|date=2001-08-14|url= http://news.nationalgeographic.com/news/2001/08/0814_delphioracle.html |accessdate=March 8, 2007 }}&lt;/ref&gt;
Ena od teorij pravi, da je kozji pastir krmil svojo čredo na Parnasu. Nekega dne so se koze začele igrati in se bližati razpoki v skali; pastir je ugotovil, da so hlapi vplivali na njegove možgane in ga vrgli v čuden trans, če je držal glavo nad razpoko. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://archive.org/details/livesnecromance04godwgoog|title=Lives of the Necromancers|author=William Godwin|year=1876|page=11}}&lt;/ref&gt;

Medtem ko je Pitija v transu norela – verjetno ekstatičen govor – so njeno govorjenje &quot;prevedli&quot; duhovniki v templju v izbranih [[Heksameter |heksametrih]].

Pregled sodobne toksikološke literature kaže, da oleandrovec povzroča podobne znake. Pitija je uporabljala oleander kot dopolnilo v preroškem postopku, žvečila njegove liste in vdihavala njegov dim. Toksične snovi oleandra povzročajo znake, podobne epilepsiji, &quot;sveti bolezni&quot;, ki je obvladovala Pitijo po duhu Apolona. Ta razlaga osvetljuje domnevni duh in razpoko Delfov, o kateri so veliko razpravljali in raziskovali v zadnjih sto letih.

Ljudje so se posvetovali z delfskim preročiščem o vseh pomembnih zadevah javnega reda in osebnih zadevah. Preročišče v zimskih mesecih ni delovalo, ker je Apolon pozimi živel med Hiperborejci. Med njegovo odsotnostjo je v templju živel Dioniz. &lt;ref&gt;See (e.g.) Fearn 2007, 182.&lt;/ref&gt;


== Zgodovina ==
 [[File:Delphi-01.jpg|thumb|Kovanec (obol), kovan v Delfih, 480 pr. n. št. Spredaj: kratek daritveni trinožnik. Zadaj: kroglica v krogu (''omfalos'' ali ''patera/fiale'' – daritvena posoda).]]
Delfski orakelj je imel precejšen vpliv na ves grški svet. Z njim so se posvetovali pred vsemi večjimi dejanji: vojno, ustanovitvijo kolonij. Bil je spoštovan tudi v državah z grškim vplivom, kot sta bili [[Lidija]], [[Karija]], in celo v [[Stari Egipt |Egipt]]u. Orakelj je bil znan tudi zgodnjim Rimljanom. Sedmi in zadnji rimski cesar, [[Tarkvinij Ošabni]], je po srečanju s kačo v bližini svoje palače poslal delegacijo, tudi z dvema od svojih sinov, da se posvetujejo v preročišču. &lt;ref&gt;Livy, [[Ab urbe condita (book)|Ab urbe condita]], 1.56&lt;/ref&gt;

Preročišče je imelo koristi, ko je bilo pod pokroviteljstvom [[Antična Makedonija|makedonskih]] kraljev. Pozneje je bil pod zaščito [[Etolska zveza|Etolske zveze]], ki je igrala vodilno vlogo pri odbijanju [[Galski pohod na Balkan |galskih vdorov]] pod vodstvom [[Bren (3. st. pr. n. št.)|Brena]] leta 279 pred našim štetjem in varovala svetišče. Delfi so pod prevlado Etolcev uživali mir do 168, 167 pred našim štetjem, ko so Rimljani sčasoma prevladovali v regiji. [[Rimska republika]] je zaščitila preročišče pred nevarnim barbarskim vpadom leta 109 in 105 pred našim štetjem. Leta 86 pred našim štetjem je med [[Mitridatske vojne |mitridatskimi vojnami]] rimski general Sula odredil delfskemu amfiktijonu, da pošlje plemenite kovine kot daritev v templju. Naročilo so ubogali brez ugovora, saj so se bali rimske oblasti. Tri leta pozneje so Medi, tračanska plemena, vdrli v Delfe, zažgali tempelj, oropali svetišče in ukradli &quot;večni ogenj&quot; z oltarja. V požaru je del strehe templja propadel. [30] V istem letu je bil tempelj hudo poškodovan v [[potres]]u. Tako je orakelj začel propadati in okolica je postala zapuščena. Pičlo lokalno prebivalstvo je ostalo brez dela. Verodostojnost preročišča je upadla tudi zaradi dvomljivih napovedi.

Ko je Neron prišel v Grčijo leta 66, je odnesel več kot 500 najboljših kipov iz Delfov v Rim. Poznejši rimski cesarji iz [[Flavijci |flavijske dinastije]] so bistveno prispevali k njegovi obnovi. Orakelj je nekoliko zacvetel med vladanjem cesarja [[Hadrijan]]a, ki ga je verjetno obiskal dvakrat. Tudi Hadrijan je mestu daroval popolno avtonomijo. [[Plutarh]] je bil s svojo prisotnostjo kot glavni duhovnik pomemben dejavnik. Barbarski napadi so se spet začeli med vladanjem [[Mark Avrelij|Marka Avrelija]].

Do 4. stoletja so Delfi dobili status mesta, ki je bilo zahodno od območja svetišča. &lt;ref name=&quot;ODB&quot;&gt;{{cite encyclopedia | title = Delphi | last = Gregory | first = Timothy E. | page = 602 | editor-first = Alexander | editor-last = Kazhdan |editor-link=Alexander Kazhdan | encyclopedia = Oxford Dictionary of Byzantium | location = London and New York | publisher = Oxford University Press | year = 1991 | isbn = 978-0-19-504652-6}}&lt;/ref&gt; [[Konstantin Veliki]] je izropal več spomenikov, predvsem [[kačji steber]] ali ''trinožnik iz Plataje'', ki ga je uporabil za okras svojega novega glavnega mesta [[Konstantinopel|Konstantinopla]].

Kljub rasti krščanstva po rimskem cesarstvu je bilo preročišče še naprej dejavno pogansko središče vsaj do 4. stoletja, tudi pitijske igre so bile še naprej vsaj do leta 424, a upadanje se je nadaljevalo. Poskus cesarja [[Julijan Odpadnik |Julijana]] oživiti helenistični politeizem ni preživel njegove vladavine. Izkopavanja so v mestu razkrila veliko triladijsko [[Bazilika (zgradba)|baziliko]] in sledove cerkvene stavbe v gimnaziju svetišča. V 6. ali 7. stoletju je bil kraj zapuščen, čeprav je en škof v Delfih na seznamu škofov v poznem 8. in zgodnjem 9. stoletju.

Čas in naravne nesreče so dodale sliko opustošenja nekoč slavnega mesta. Pozneje je bila ustanovljena majhna in nepomembna vasica Kastri.

== Delfska Sibila ==
{{glavni|Delfska Sibila}}
[[Delfska Sibila]] je bila legendarna prerokinja v Delfih kmalu po trojanski vojni. Prerokbe so ji pripisali v pisnih zbirkah preroških izrekov skupaj s prerokinjo Bakis. Sibila ni imela povezave z Apolonovim preročiščem in je ne smemo zamenjevati s [[Pitija|Pitijo]]. &lt;ref&gt;Bowden, Hugh, [http://books.google.com/books?id=SoSJLj3O3tYC&amp;printsec=frontcover ''Classical Athens and the Delphic Oracle. Divination and Democracy'']. Cambridge: Cambridge University Press, 2005. ISBN 0-521-53081-4. Cf. p.14. &quot;They may learn about the mysterious Delphic Sibyl, a mythical prophetess unrelated to the traditions of the oracle itself.&quot;&lt;/ref&gt;

== Zgradbe in strukture ==
[[File:Santuario de Apolo Pitio.gif|thumb|400px|Načrt svetišča v Delfih]]
Poselitev v Delfih sega v neolitik z obsežno zasedenostjo in uporabo, ki se začne v mikenskem obdobju (1600–1100 pred našim štetjem). Večina ruševin, ki je ohranjena še danes, je iz najbolj intenzivnega obdobja dejavnosti v 6. stoletju pred našim štetjem. &lt;ref name=&quot;a&quot;&gt;[http://www.ancient-greece.org/archaeology/delphi-archaeology.html Delphi Archaeological Site], Ancient-Greece.org&lt;/ref&gt; Njihovo zaporedje in usoda sta znana le iz fragmentov in opisov Pavzania.

== Apolonov tempelj==
[[Slika:721-Grece.jpg|thumb|left|Apolonov tempelj v Delfih]]

Bog [[Apolon|Apolon]] (Ἀπόλλων) je kot najznačilnejši grški bog med vsemi bogovi poosebljal mladostno, moško lepoto in moralno čistost. Grška kultura je po njem razvila svoj ideal lepega, krepostnega, atletskega in omikanega mladeniča. Apolon je bil bog kuge, a tudi zdravilstva, glasbe (zlasti igranja na [[lira|liro]]), lokostrelstva (vendar ne v vojni ali na lovu) in preroštva. V helenizmu so ga poistovetili s soncem. Pripisovali so mu tudi skrb za ovce in živino.

Prvo Apolonovo junaško dejanje je bilo, ko so Delfi (Δελϕοί) postali njegovo bivališče; ubil je božanskega varuha [[Piton (mitologija)|Pitona]], ki je poosebljal temne sile podzemlja. V Apolonovo čast so v Delfih vsaka štiri leta prirejali pitijske igre. To so bile druge najpomembnejše igre v [[Grčija|Grčiji]]. Od samega začetka so vključevale glasbeno tekmovanje v himnah, posvečenih bogu. Šele pozneje so po zgledu [[antične olimpijske igre|olimpijskih iger]] dodali atletske tekme in konjske dirke. Nagrada je bil venec, spleten iz lovorja, ki so ga nabrali v dolini Tempe.

V delfskem preročišču je Apolonova svečenica [[Pitija|Pitija]] (Πυϑία) govorila  po domnevno Apolonovem navdihu ter ljudem, ki so prišli iskat nasvet, izrekala prerokbe. Med prerokovanjem je Pitija sedela na visokem trinožniku, ki je bil podoben kuhinjski posodi. Zgodovinar [[Plutarh|Plutarh]] poroča, da je v zgodnji dobi Pitija izrekala prerokbe samo en dan v letu, zgodaj spomladi; pozneje morda enkrat mesečno. Vsak poizvedovalec je prišel po morju pod Delfe, se povzpel po dolini in najprej prišel do Ateninega svetišča in tolosa pod skalama Fajdriadam. Tu blizu je bil tudi [[gimnazija|gimnazij]]. Nato se je moral najprej očistiti v vodah studenca Kastalije. Pred vstopom v svetišče, ki je bilo obzidano, je moral najprej pri zunanjem oltarju darovati sveto pogačo, pri notranjem oltarju pa kozo ali ovco. Povzpel se je po ovinkasti poti mimo zakladnic, kjer so posamezne polis puščale svoje darove delfskemu Apolonu. Šele tedaj je vstopil v notranje svetišče ali [[aditon]], kjer je sedela Pitija.

Ruševine templja v Delfih, vidne danes, so iz 4. stoletja pred našim štetjem in predstavljajo dorski peripteral. Postavljen je bil na ostankih zgodnejšega templja, datiranega v 6. stoletje pred našim štetjem, ki je bil postavljen tam, kjer je bil o svetišče iz 7. stoletja, ki se pripisuje arhitektoma Trofoniju in Agamedu. &lt;ref name=&quot;b&quot;&gt;[http://www.ancient-greece.org/architecture/delphi-temple-of-apollo.html Temple of Apollo at Delphi], Ancient-Greece.org&lt;/ref&gt;

Tempelj iz leta 548 pr. n. št. je bil imenovan &quot;tempelj Alkmajonidov&quot; v poklon atenski družini, ki je financirala njegovo obnovo po požaru, ki je uničil prvotno strukturo, ki je bila posvečena Hefajstu in Ateni. Nova stavba je bil [[dorski slog|dorski]] heksastilni [[tempelj]] s 6 × 15 [[steber|stebri]]. Ta tempelj je uničil [[potres]] leta 375 pred našim štetjem. [[Pediment]] skulpture je bil darilo Praksija in Androstena iz Aten. Podoben je drugi tempelj, ki je ohranil 6 × 15 stebrov okoli [[stilobat]]a velikosti približno 21,70 x 58,20 metrov. [34] V notranjosti je ''aditon'' (grško Άδυτον ali latinsko ''adytum'' – nedostopen), središče delfskega oraklja in sedež Pitije. Za tempelj je veljalo delfsko geslo ''spoznaj samega sebe''. Gesla so pripisali Apolonu, ki jih je uveljavil v preročišču  ali sedmim modrecem Grčije (&quot;spoznaj samega sebe&quot; je prav tako mogoče pripisati drugim znanim filozofom). Tudi ta tempelj je leta 373/72 pr. n. št. uničil potres in skalni podori so pod seboj pokopali kipe s trikotnega čela. Obnovo je začel Fokij po vojni leta 346 pr. n. št. in se je končala okoli 320 pr. n. št.

Tempelj je preživel do leta 390, ko je rimski cesar [[Teodozij I.]] prepovedal preročišče in je uničil tempelj, večino kipov, umetnin. Vse je bilo uničeno v imenu krščanstva, ker je hotel odstraniti vse sledove poganstva.&lt;ref name=&quot;Ringp185&quot;&gt;Trudy Ring, Robert M. Salkin, Sharon La Bod, ''International Dictionary of Historic Places: Southern Europe''; Page 185; [http://books.google.com/books?id=74JI2UlcU8AC&amp;pg=PA185&amp;dq=Temple+of+Apollo+delphi++theodosius&amp;hl=en&amp;ei=6BgCTKTLFcH68AafmNnBDQ&amp;sa=X&amp;oi=book_result&amp;ct=result&amp;resnum=1&amp;ved=0CCUQ6AEwAA#v=onepage&amp;q=Temple%20of%20Apollo%20delphi%20%20theodosius&amp;f=false]&lt;/ref&gt;

=== Amfiktijonski svet ===
Amfiktijonski svet je bil svet predstavnikov šestih grških plemen, ki so obvladovali Delfe in tudi štiriletne pitijske igre. Sestali so se dvakrat letno in prišli iz Tesalije in osrednje Grčije. Sčasoma je mesto Delfi pridobilo več samostojnosti in svet je izgubil velik del svojega vpliva.

 [[File:Treasury of Athens at Delphi.jpg|thumb|200px|Rekonstruirana Atenska zakladnica, zgrajena v spomin na zmago v bitki pri Maratonu]]
[[File:Delphi amphitheater from above dsc06297.jpg|thumb|250px|left|Gledališče (kot se vidi z zgornjih sedežev)]]
[[File:Apollo-delphi.jpg|thumb|250px|Pogled na Apolonov tempelj in okoliško pokrajino]]

=== Zakladnice ===
Od vhoda v mesto pelje ''sveta cesta'' navkreber skoraj do templja samega. Ob njej je veliko votivnih kipov in številne zakladnice držav, ki so jih sezidala številna grška mesta in plemena iz tujine, pa tudi tista iz celine, v spomin na zmage in v zahvalo preročišču za njegov nasvet, za katerega so verjeli, da je prispeval k tem zmagam. Imenujejo se &quot;zakladnice&quot;, ker so vsebovale darove, podarjene Apolonu; to je bila pogosto &quot;desetina&quot; (''tithe''), naropana v bitki. Najveličastnejša je obnovljena [[Atenska zakladnica]], zgrajena v spomin na zmago Atencev v [[Bitka na Maratonskem polju|bitki pri Maratonu]] leta 490 pred našim štetjem. Velik del arhitekturnega programa je na ogled v bližnjem muzeju.

Več zakladnic je mogoče prepoznati, med njimi [[Sifnijska zakladnica|Sifnijsko zakladnico]], posvečeno mestu Sifnos, katere državljani so dali desetino pridelka iz svojih srebrnih rudnikov, dokler ni rudnik propadel, ko ga je preplavilo delovanje morja.

Druge so še Sikionska, Beocijska, Tebanska. Ena največjih zakladnic je bila zakladnica mesta [[Argos (mesto)|Argos]]. Zgrajena je bila v poznem dorskem obdobju, bila je ponos Argejcev pri predstavitvi njihovega mesta med drugimi mestnimi državicami. Končana je bila leta 380 pr. n. št., zakladnica je črpala predvsem iz Herinega templja v Argolidi, akropoli mesta. Nedavna analiza arhaičnih prvin zakladnice pa je pokazala, da je bila narejena pred njo. 

=== Oltar prebivalcev Iosa ===
Je na sprednji strani Apolonovega templja. Glavni [[oltar]] svetišča je bil plačan in zgrajen za ljudstvo z otoka [[Ios]]. Datiran je v 5. stoletje pred našim štetjem po napisu na vencu. V celoti je izdelan iz črnega [[marmor]]ja, razen baze in venca. Oltar naredi močan vtis. Obnovljen je bil leta 1920. &lt;ref name=&quot;ministry&quot;&gt;[http://www.culture.gr/2/21/211/21110a/e211ja01.html Delphi], Hellenic Ministry of Culture.&lt;/ref&gt;

=== Stoa Atenčanov ===
[[Stoa]] je severovzhodno od glavnega svetišča. Zgrajena je bila v [[Jonski slog|jonskem slogu]] in je sestavljena iz sedmih [[kanelura|žlebastih]] stebrov, nenavadno izrezljanih iz posameznih kosov kamna (večina stebrov je bila zgrajena iz več spojenih kolutov). Napis na stilobatu kaže, da je bila zgrajena, ko so Atenci po njihovem mnenju zmagali nad Perzijci leta 478 pred našim štetjem. V stoi so spravili svoje vojne trofeje k obstoječemu poligonalnemu zidu. &lt;ref&gt;[http://www.coastal.edu/ashes2art/delphi2/sanctuary/stoa_of_athenians.html Stoa of the Athenians] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150923205215/http://www.coastal.edu/ashes2art/delphi2/sanctuary/stoa_of_athenians.html |date=2015-09-23 }} at ''Ashes2Art''.&lt;/ref&gt;

=== Sibilina skala ===
Sibilina skala je kot nekakšna [[prižnica]], balvan med Atensko zakladnico in Stoo Atenčanov ob ''sveti cesti'', ki vodi do Apolonovega templja, v arheološkem območju Delfi. Trdijo, da je pred Apolonovo Pitijo stara Sibila sedela in izdajala svoje prerokbe.

=== Gledališče ===
Antično [[Grško gledališče |gledališče]] v Delfih je bilo dodatno zgrajeno na hribu nad Apolonovim templjem in gledalcem ponuja pogled na svetišče in spodnjo dolino. Zgrajeno je bilo v 4. stoletju pred našim štetjem, vendar je bilo večkrat predelano. Njegovih 35 vrst lahko sprejme 5000 gledalcev.

=== Tolos ===
[[File:Delphi tholos cazzul.JPG|thumb|left|Tolos v podnožju gore Parnas: trije od 20 dorskih stebrov]]
Tolos na svetišču Atene Pronaje (Ἀθηνᾶ Πρόνοια, &quot;Atena previdna&quot;) je krožna zgradba, ki je bila zgrajena iz [[Pentelik|pentelijskega]] marmorja med 380 in 360 pred našim štetjem. Sestavljalo jo je 20 stebrov razporejenih okoli zunanjega premera 14,76 metra z 10 korintskimi stebri v notranjosti. Tla [[cela|cele]] in zidec na katerem stojijo stebri, so iz temnega elevzinskega marmorja. 

Tolos je približno 800 m od glavnih razvalin v Delfih (na
{{Coord|38.480172|N|22.507886|E|type:landmark_region:GR_scale:300|}}). Trije stebri so bili obnovljeni leta 1938, zaradi česar je to najbolj fotografirana točka turistov v Delfih. [[Vitruvij]] (vii, uvod) ugotavlja, da je bil  arhitekt krožne stavbe Teodor Samos.
[[File:Athina Pronaia Sanctuary at Delphi.jpg|thumb|350px|Svetišče Atene Pronaje v Delfih]]
[[File:Delphi stadium DSC06305.jpg|thumb|250px|Stadion v Delfih, nedaleč od templjev]]

=== Gimnazij ===
Gimnazij, ki je 800 m oddaljen od glavnega svetišča, je bil skupina zgradb, ki jih je uporabljala delfska mladina. Zgradba je bila sestavljena iz dveh ravni: stoa na zgornji ravni je zagotavljala odprt prostor in [[palestra]], bazen, kopališče v spodnjem nadstropju. Za bazen in kopališče so trdili, da imata magično moč in omogočata sposobnost komuniciranja z Apolonom.

=== Stadion ===
[[Stadion]] je še na vrhu hriba, onstran ''svete ceste'' in gledališča. Zgrajen je bil v 5. stoletju pred našim štetjem, vendar se je v poznejših stoletjih spremenil. Zadnja večja sprememba je bila v 2. stoletju našega štetja pod pokroviteljstvom Heroda Atiškega, ko sta bila zgrajena kamnita tribuna s sedeži in (obokan) vhod. To je omogočalo sedenje 6500 gledalcev, proga je bila dolga 177 metrov in 25,5 m široka. &lt;ref name=&quot;d&quot;&gt;[http://www.ancient-greece.org/architecture/delphi-stadium.html Delphi Stadium] at Ancient-Greece.org.&lt;/ref&gt;

=== Hipodrom ===
Na [[hipodrom]]u so bile dirke na pitijskih igrah. Ni sledu o njem, vendar lega stadiona in nekateri ostanki zidov napeljujejo, da je bil verjetno na ravnici poleg glavnega dela mesta in daleč od templja.

=== Poligonalni zid ===
Podporni zid je bil zgrajen za podporo terase za gradnjo drugega Apolonovega templja leta 548 pred našim štetjem. Ime ima zaradi poligonalne oblike, v kateri je izdelan. Pozneje, od 200 pred našim štetjem dalje, so kamne popisali s pogodbami o osvoboditvi sužnjev, ki je bila posvečena Apolonu. Približno tisoč je evidentiranih na zidu. &lt;ref&gt;[http://www.coastal.edu/ashes2art/delphi2/sanctuary/manumission_wall.html Manumission Wall] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150923205214/http://www.coastal.edu/ashes2art/delphi2/sanctuary/manumission_wall.html |date=2015-09-23 }} at ''Ashes2Art''; [http://www.attalus.org/docs/other/inscr_24.html Manumission of female slaves at Delphi] at ''attalus.org''.&lt;/ref&gt;

=== Kastalijin izvir ===
Kastalijin ali ''sveti izvir'' leži v grapi Fedrid. Ohranjeni so ostanki dveh monumentalnih vodnjakov, ki so dobili vodo iz izvira od arhaičnega do rimskega obdobja s poznejšim rezom v skalo. V njem so se romarji očistili, preden so vstopili v sveti kraj. Kastalija je bila [[nimfa]], ki jo je imel Apolon rad. Pobegnila mu je in se potopila v izvir v Delfih.

=== Atletski kipi ===
Delfi so znani po svojih številnih ohranjenih atletskih kipih. Prvotno jih je bilo v Olimpiji veliko več, a jih je veliko propadlo. Delfi so glavno mesto atletskih kipov. [[Kleobis in Biton]] iz Argosa, dva brata, sinova Kidipe, Herine svečenice, znana po svoji moči, sta bila prva znana atletska kipa v Delfih (600 pr. n. št.) Kipa sta spomin na vlečenje materinega voza namesto odsotnih volov več milj do svetišča Here. Njuna mati je prosila Hero za darilo za njun trud. Ko sta vstopila v Herin tempelj, sta zadremala in se nista nikoli več zbudila. Postala sta nesmrtna in dobila večno priznanje za spoštovanje in ljubezen, ki sta jo pokazala do svoje matere. V čast dveh moških so njihovi sodržavljani poslali dva posebna kipa v Delfi.

[[Delfski voznik bojnega voza]] je še ena starodavna relikvija, ki se je ohranila. Je eden najbolj znanih kipov iz antike. Voznik bojnega voza je izgubil številne dele, vključno voz in levo roko, vendar stoji kot poklon atletski umetnosti antike.

== Arhitekturna tradicija ==
[[File:Delphiroad.JPG|thumb|250px|Cesta, ki vodi do muzeja Delfi, in arheološko najdišče]]
Štiri templji so zaporedno zasedali območje pred požarom 548/7 pr. n. št., po katerem je Alkmajonid zgradil petega. Pesnik Pindar je opeval Alkmajonidov tempelj v ''Pitijskih odah'' 7.8–9, v kateri so tudi podrobnosti o tretji zgradbi (''Pajan'' 8. 65–75). Druge podrobnosti najdemo pri Pavzaniu (10.5.9–13) in Homerjevi himni Apolonu (294). Prvi tempelj bil zgrajen iz lesa oljk iz Tempe. Drugi je bil narejen iz čebeljega voska in kril, vendar je čudežno valoval z močnim vetrom in obstal med Hiperborejci. Tretji, kot jih je opisal Pindar, je bil ustvarjen za boga Hefajsta in Ateno. Toda njegovi arhitekturni detajli vsebujejo Sirene kot kipe, katerih smrtonosne pesmi so izzvale olimpske bogove, da so zakopali tempelj v zemljo (po Pavzaniasu ga je uničil potres in ogenj).

Četrti tempelj sta iz kamna zgradila Trofonij in Agamed. &lt;ref&gt;C.M. Bowra, ''Pindar'', Oxford University Press (2000 reprint), p. 373-75&lt;/ref&gt;

== Arheološki muzej v Delfih ==
[[File:Museuarqueologicodelfos.jpg|thumb|250px|Arheološki muzej Delfi, arhitekt Alexandros Tombazis]]
Arheološki muzej Delfi stoji ob vznožju glavnega arheološkega kompleksa, na vzhodni strani vasi in na severni strani glavne ceste. Muzejska hiša hrani veličastno zbirko, povezano z antičnimi Delfi, tudi najzgodnejši znan zapis za melodijo znamenitega ''voznika bojnega voza'', zlate zaklade, odkrite pod ''sveto cesto'' in fragmente z reliefi iz Sifnijske zakladnice. Neposredno ob izhodu (večina turističnih vodnikov ga prezre) je napis, ki omenja rimskega prokonzula [[Junij Anej Galion |Galija]].

Vstopa v muzej in glavni kompleks sta ločena in plačljiva, znižana vstopnica se dobi za vstop na oba. Ob muzeju sta majhna kavarna in pošta.

== Izkopavanja ==
Na najdišču je bila od srednjega veka vas Kastri. Pred sistematičnimi izkopavanji so morali vas preseliti, vendar so se prebivalci upirali. Priložnost, da preselijo vas, se je pojavila, ko je bila poškodovana zaradi potresa in so vaščanom ponudili povsem novo naselje v zameno za staro mesto. Leta 1893 je Francoska arheološka šola iz  Aten odstranila velike količine zemlje številnih plazov in tako razkrila velike zgradbe in strukture Apolonovega svetišča in templja Atene Pronaje skupaj z več tisoč predmeti, napisi in skulpturami.

Arheološko najdišče je zdaj urejeno in je zelo priljubljen turistični cilj. Je lahko dostopno iz Aten za enodnevni izlet. Nekateri ga kombinirajo z zimskimi športi na gori Parnas, pa tudi plažami in poletnimi športi v bližini obale Fokide.

Območje je tudi zaščiteno kot območje izjemne naravne lepote. Tukaj ni industrijskih objektov, razen cest in tradicionalne arhitekture, tudi visokonapetostni vodi in podobno so preusmerjeni tako, da niso vidni z območja svetišča. Nemoteč je tudi razgled.

== Sodobni Delfi ==
{{Infopolje Naselje
|name          = Delfi
|native_name = Δελφοί 
|settlement_type= Mesto
|nickname = 
|motto = 
|image_skyline= Kanal-Korinth-2011.jpg
|caption_skyline=
|image_flag = 
|image_seal = 
|pushpin_map = Grčija
|map_caption = Lega v Grčiji
|subdivision_type =
|subdivision_type1  = Pokrajina
|subdivision_type2 = [[Prefektura]]
|subdivision_name = 
|subdivision_name1  = Osrednja Grčija
|subdivision_name2 = Fokida
|leader_title = župan
|leader_name = Atanasios Panagiotopulos (od 2014)
|established_title = Ustanovljeno
|established_date =1892
|area_footnotes     = 
|area_magnitude     = 
|area_total_km2     = 1123
|area_water_km2     = 
|area_water_percent =  
|area_urban_km2     = 
|area_metro_km2     = 
|population_as_of       = 2011
|population_footnotes   =
|population_urban       =1767
|population_metro       =26.716
|timezone = EET
|utc_offset = +2
|timezone_DST = +1
|utc_offset_DST = 
|latd = 38|latm = 29|lats =0 |latNS = N
|longd = 22|longm = 30|longs = 0|longEW = E 
|coordinates_display=inline,title
|elevation_m   =
|postal_code_type        = 
|postal_code   =  
|area_code     = 
|registration_plate=
|website = [http://www.fokida.gr]
}}

=== Mesto ===
Sodobni Delfi so zahodno od arheološkega najdišča in so zato priljubljen turistični cilj. Stoji ob glavni cesti, ima veliko hotelov in prenočišč in številne gostilne in bare. Glavne ulice so ozke in pogosto enosmerne. Evropska pešpot E4 vodi skozi vzhodni konec mesta. Poleg arheološkega pomena Delfi privabljajo turiste, ki obiskujejo smučišče Parnas ter priljubljena obalna mesta v regiji.

V srednjem veku je bilo zgrajeno mesto, imenovano Kastri, na območju današnjega arheološkega najdišča. Stanovalci so uporabili marmorne stebre in druge strukture kot podporne nosilce in strehe za svoje improvizirane hiše, običajen način obnove mest, ki so bila delno ali v celoti uničena, zlasti po potresu leta 1580. Leta 1893 so arheologi Francoske šole iz Aten končno ugotovili dejanski kraj antičnih Delfov in vas so preselili zahodno od tempeljskega mesta. &lt;ref&gt;(see [http://google.com/search?q=cache:VBH7i4wfeucJ:www.greeka.com/greece-archaeological-sites.htm+french+archaeological+school+athens+delphi&amp;hl=en&amp;gl=uk&amp;ct=clnk&amp;cd=2 link])&lt;/ref&gt;

=== Občina ===
Občina Delfi je pri reformi lokalne samouprave 2011 nastala z združitvijo osmih nekdanjih občin, ki so postale občinske enote: &lt;ref name=Kallikratis&gt;[http://www.kedke.gr/uploads2010/FEKB129211082010_kallikratis.pdf Kallikratis law] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180612141917/http://www.kedke.gr/uploads2010/FEKB129211082010_kallikratis.pdf |date=2018-06-12 }} Greece Ministry of Interior&lt;/ref&gt; Amfis, Delfi, Desfina, Galaksidi, Gravija, Iteja, Kalieis, Parnas.

Upravni sedež občine je v največjem mestu Amfis. Skupno število prebivalcev v občini je 32.263. Mesto Delfi ima 2373 prebivalcev, medtem ko ima občinska enota Delfi, vključno s Krizo, 3511 prebivalcev.

=== Fotografije sodobnih Delfov ===
&lt;gallery&gt;
Delphi Greece (46).jpg|Restavracija
File:GR 08-04-23 Delphi Gasse.JPG|Ulica
File:SikelianosHouseDelphi.jpg|Hiša Angelosa Sikelianosa
Delphi naos.jpg|Cerkev sv. Nikolaja
File:GR 08-04-23 Delphi Rathaus.jpg|Mestna hiša
Delphi Greece (39).jpg|Razgled
&lt;/gallery&gt;

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Viri ==
* Schmidt Joël, ''Slovar grške in rimske mitologije'' Mladinska knjiga, Ljubljana, 1997.
* Gerrard Marc, ''Mali vodniki, Celinska Grčija'', DZS, Ljubljana, 1999, {{COBISS|ID=78414336}}

== Druga literatura ==
* Morgan, Catherine, ''Athletes and Oracles: The Transformation of Olympia and Delphi in the Eighth Century BCE'' (Cambridge; New York: Cambridge University Press, 1990). ISBN 0-521-37451-0
* Scott, Michael, ''Delphi: A History of the Center of the Ancient World'' (Princeton, NJ: Princeton University Press, 2014). ISBN 978-0-691-15081-9
* Robert K. G. Temple, [http://www.robert-temple.com/papers/Fables_Delphi.pdf &quot;Fables, Riddles, and Mysteries of Delphi&quot;], ''Proceedings of 4th Philosophical Meeting on Contemporary Problems'', No 4, 1999 (Athens, Greece) In Greek and English.

==Zunanje povezave==
{{commons category|Delphi}}

===Splošno===

*[http://odysseus.culture.gr/h/3/eh351.jsp?obj_id=2507 Official website of the archaeological site]
*[http://odysseus.culture.gr/h/1/eh151.jsp?obj_id=3404 Official website of the Museum]
*{{Cite episode| title = Delphi: The Bellybutton of the Ancient World | episodelink = | url= http://www.bbc.co.uk/programmes/b00w4jtx| accessdate = 23 Nov 2010| series = |  serieslink =  | credits = Michael Scott| network = BBC 4| minutes =}}
*[http://500px.com/DidierLaroche Restoration drawings of Delphi]
*[http://www.delphi.gr/ Homepage of the modern municipality] {{en icon}}
*[http://www.culture.gr/2/21/211/21110a/e211ja01.html Hellenic Ministry of Culture: Delphi]
*[http://www.moonspeaker.ca/Delphi/delphi.html C. Osborne, &quot;A Short detour to Delphi and the Sibyls&quot;] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20050403234200/http://www.moonspeaker.ca/Delphi/delphi.html |date=2005-04-03 }}
*[http://www.theosophy-nw.org/theosnw/world/med/me-elo.htm Eloise Hart, &quot;The Delphic oracle&quot;]
*[http://delphic.de/index.php?id=87&amp;L=0 III JUNIOR DELPHIC GAMES 2007 Baguio City, Philippines &amp;ndash; November 10 to 15]
* [http://www.ecumenical-delphic-committee.org] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304024809/http://ecumenical-delphic-committee.org/ |date=2016-03-04 }}
*[http://www.delphic.org International Delphic Council]
*[http://www.coastal.edu/ashes2art/delphi2/index.html ASHES2ART Digital Delphi] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20101031002447/http://www.coastal.edu/ashes2art/delphi2/index.html |date=2010-10-31 }}
* [http://delphi-help.ru/ Delphi-Help - первая помощь по Delphi (RUSSIA)]
* [http://www.eccd.eu/ European Cultural Centre of Delphi]
* [https://skydrive.live.com/?cid=E39B50D7D9EA3235&amp;id=E39B50D7D9EA3235!120#!/view.aspx?cid=E39B50D7D9EA3235&amp;resid=E39B50D7D9EA3235!121&amp;app=WordPdf The ¨ E ¨ of Delphi and the &quot;Know thyself&quot;]

===Geologija Delfov===
*[http://www.sciam.com/article.cfm?articleID=0009BD34-398C-1F0A-97AE80A84189EEDF John R. Hale, et al., &quot;Questioning the Delphic Oracle: When science meets religion at this ancient Greek site, the two turn out to be on better terms than scholars had originally thought&quot;, in ''Scientific American'' August 2003]
*[http://news.nationalgeographic.com/news/2001/08/0814_delphioracle.html John Roach, &quot;Delphic Oracle's Lips May Have Been Loosened by Gas Vapors&quot; in ''National Geographic news''], August 2001
*[http://geology.about.com/cs/odds_and_ends/a/aa081901a.htm Geology of Delphi] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20050919203237/http://geology.about.com/cs/odds_and_ends/a/aa081901a.htm |date=2005-09-19 }}
*[http://www.erowid.org/chemicals/inhalants/inhalants_history1.shtml ''The New York Times,'' March 19, 2002: &quot;Fumes and Visions Were Not a Myth for Oracle at Delphi&quot;]
*[http://geologie.uqac.ca/~mhiggins/greece.htm ''A Geological Companion to Greece and the Aegean'' by Michael and Reynold Higgins, Cornell University Press, 1996] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090618020320/http://geologie.uqac.ca/~mhiggins/greece.htm |date=2009-06-18 }}


[[Kategorija:Grška mitološka geografija]]
[[Kategorija:Mesta v Grčiji]]
[[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Grčiji]]
[[Kategorija:Starogrška mesta]]
[[Kategorija:Grška kultura]]
[[Kategorija:Zgradbe in objekti Antične Grčije]]
[[Kategorija:Arheološka najdišča v Grčiji]]
[[Kategorija:Geografija Grčije]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>7y29xov75061nj4xrnsvdbq43sjl2zt</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Stročnice</title>
    <ns>0</ns>
    <id>228192</id>
    <revision>
      <id>6773900</id>
      <parentid>6585906</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T19:29:27Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>--archive.today</comment>
      <origin>6773900</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2987" sha1="q4k2jp5x2rguop23k202lhs4et55sy5" xml:space="preserve">{{Taksonomka
| name = Stročnice
| image = Trifolium alpinum3.JPG
| image_caption = ''Trifolium alpinum'', metuljnica
| fossil_range = {{fossil range|Albij|recentno|[[albij]]-[[Holocen|recentno]]&lt;ref&gt;[https://paleobiodb.org/classic/basicTaxonInfo?taxon_no=54922 Paleobiology Database]&lt;/ref&gt;}}
| regnum = [[Plantae]] (rastline)
| divisio = [[Magnoliophyta]] (kritosemenke)
| classis = [[Magnoliopsida]] (dvokaličnice)
| ordo = '''Fabales'''
| ordo_authority = [[Edward Ffrench Bromhead|Bromhead]]
| subdivision_ranks = [[Družina (biologija)|Družine]]&lt;ref name=&quot;AGPII&quot;/&gt;
| subdivision = 
[[Fabaceae]] (metuljnice)&lt;br /&gt;
[[Quillajaceae]]&lt;br /&gt;
[[Polygalaceae]] (grebenuševke)&lt;br /&gt;
[[Surianaceae]]
| synonyms = 
*Caesalpiniales &lt;small&gt;Martius&lt;/small&gt;
*Cassiales &lt;small&gt;Link&lt;/small&gt;
*Mimosales &lt;small&gt;Link&lt;/small&gt;
*Polygalales &lt;small&gt;Berchtold &amp; J. Presl&lt;/small&gt;
*Quillajales &lt;small&gt;Doweld&lt;/small&gt;
*Surianales &lt;small&gt;Doweld&lt;/small&gt;
}}

'''Stročnice''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''Fabales''') so velik [[red (biologija)|red]] [[kritosemenke|kritosemenk]]. Imajo pet-števne [[cvet]]ove, ki so pri večini predstavnikov dvobočno somerni (»metuljasti«), ime pa je red dobil po tem, da je njihov [[plod]] [[strok]]. Za večino stročnic je tudi značilno, da tvorijo [[sožitje]] z [[bakterije|bakterijami]] iz [[rod (biologija)|rodu]] ''Rhizobium'', ki v zameno za metabolno energijo vežejo [[dušik]] iz zraka v obliko, ki jo lahko rastlina uporabi. V ta namen so razvite značilne odebelitve [[korenina|koreninskega]] sistema kjer živijo bakterije.

[[Sistematika]] reda je še nedodelana in v starejših virih se pogosto obravnava kot ena sama [[družina (biologija)|družina]]. Po [[znanstvena klasifikacija živih bitij|klasifikaciji]] Skupine za filogenijo kritosemenk (sistem AGP II) uvrščamo vanjo štiri družine.&lt;ref name=&quot;AGPII&quot;&gt;Angiosperm Phylogeny Group (2003). »An update of the Angiosperm Phylogeny Group classification for the orders and families of flowering plants: APG II«. ''Botanical Journal of the Linnean Society'' '''141''': 399-436. (Na spletu: [http://www3.interscience.wiley.com/journal/118872219/abstract Izvleček] | [http://www3.interscience.wiley.com/cgi-bin/fulltext/118872219/HTMLSTART Polno besedilo (HTML)]  | [http://www3.interscience.wiley.com/cgi-bin/fulltext/118872219/PDFSTART Polno besedilo (PDF)]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }})&lt;/ref&gt; Daleč največja družina stročnic so [[metuljnice]], ki so tretja največja družina rastlin in na račun pomena za človeško prehrano ([[fižol]], [[grah]],...) tudi najbolj raziskana.

== Sklici ==
{{sklici}}

== Viri ==
{{Zbirka|Fabales|stročnice}}
{{Wikivrste|Fabales}}
* Jogan N. (1999). ''Navodila za vaje iz sistematske botanike'' (2. izdaja delovne verzije). Ljubljana: [[Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta v Ljubljani]].

{{botanična škrbina}}

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Stročnice|*]]</text>
      <sha1>q4k2jp5x2rguop23k202lhs4et55sy5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Placerija</title>
    <ns>0</ns>
    <id>229909</id>
    <revision>
      <id>6773993</id>
      <parentid>6767879</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T21:11:43Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6)</comment>
      <origin>6773993</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3174" sha1="jo3ed6lb9q49dd7h8gk43olapcc2h78" xml:space="preserve">{{Speciesbox
| name = Placerija
| fossil_range = pozni [[karnij]] do [[norij]] &lt;br /&gt;~{{fossil range|230|215}}&lt;ref&gt;{{Cite journal |last1=Kent |first1=Dennis V. |last2=Olsen |first2=Paul E. |last3=Lepre |first3=Christopher |last4=Rasmussen |first4=Cornelia |last5=Mundil |first5=Roland |last6=Gehrels |first6=George E. |last7=Giesler |first7=Dominique |last8=Irmis |first8=Randall B. |last9=Geissman |first9=John W. |last10=Parker |first10=William G. |title=Magnetochronology of the Entire Chinle Formation (Norian Age) in a Scientific Drill Core From Petrified Forest National Park (Arizona, USA) and Implications for Regional and Global Correlations in the Late Triassic |url=https://geology.rutgers.edu/images/Kent20191.pdf |journal=Geochemistry, Geophysics, Geosystems |publisher=[[American Geophysical Union]] |publication-date=October 16, 2019 |volume=20 |issue=11 |pages=4654–4664 |doi=10.1029/2019GC008474|bibcode=2019GGG....20.4654K |s2cid=207980627 }}&lt;/ref&gt;
| image = Placerias.jpg
| image_caption = Okostje
| display_parents = 2
| genus = Placerias
| parent_authority = [[Frederic Lucas|Lucas]], 1904
| species = hesternus
| authority = [[Frederic Lucas|Lucas]], 1904
}}
'''Placerija''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Placerias''''' kar pomeni »široko telo«&lt;ref name=&quot;Paleofile&quot;&gt;{{cite web|url=http://www.paleofile.com/Demo/Taxa/Placerias.htm|title=Page on Placerias|last=Paleofile|access-date=20 February 2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20100219134024/http://www.paleofile.com/Demo/Taxa/Placerias.htm|archive-date=2010-02-19|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;) je [[Izumrtje|izumrli]] [[Rod (biologija)|rod]] v skupini [[dicynodontia|dicynodontov]] (skupina sesalcem podobnih [[plazilci|plazilcev]]). Živele so v poznem [[trias]]u (pred 230–215 milijoni let). Placerije spadajo v [[klad]] [[Kannemeyeriiformes]], ki predstavlja zadnjo znano skupino dicynodontov, preden je [[takson]] ob koncu triasa izumrl.
 
Placerije so bile največji [[rastlinojedec|rastlinojedci]] svojega časa. Merile so do 3.5 m in tehtale več kot 2 toni. Z močnim vratom in nogami ter sodčastim telesom, so močno spominjale na današnje [[povodni konj|povodne konje]]. Večino sušnega obdobja so preživele ob rekah. To jim je zagotavljalo tudi delno zaščito pred [[plenilci]] kakršen je bil [[Postosuchus]]. S svojimi kratkimi [[okel|okli]] so kopale koreninice, lahko pa so jih uporabljale tudi za obrambo in v spopadih za samice.

V [[Arizona|Arizoni]] blizu kraja St. Johns so odkrili [[fosil]]ne ostanke črede štiridesetih placerij, ki so verjetno utonile v poplavi in se nato ohranile v blatnih usedlinah.

Placerije se pojavijo tudi v seriji ''[[Sprehod z dinozavri]]'', kjer čredo zasleduje [[Postosuchus]] medtem, ko se ta v sušnem obdobju seli, da bi prišla do reke.

== Sklici ==
{{Reflist}}

== Zunanje povezave ==
*[http://www.abc.net.au/dinosaurs/fact_files/dried/placerias.htm Sprehod z dinozavri-Fact file:placerias ]

{{Taxonbar|from=Q131275}}
[[Kategorija:Kannemeyeriiformes]]
[[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1904]]
[[Kategorija:Rodovi plazilcev]]
[[Kategorija:Izumrle živali]]
[[Kategorija:Rodovi sinapsidov]]</text>
      <sha1>jo3ed6lb9q49dd7h8gk43olapcc2h78</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Jožef Mrak</title>
    <ns>0</ns>
    <id>232986</id>
    <revision>
      <id>6773977</id>
      <parentid>6586272</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T20:39:39Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Upwinxp</username>
        <id>126544</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>mapirati -&gt; kartirati</comment>
      <origin>6773977</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2886" sha1="q0ukjys39crzj6z5o2s6qa9w6j67c7h" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}}

'''Jožef Mrak''', [[Slovenci|slovenski]] [[geometer|zemljemerec]] in [[kartograf]], * [[25. februar]] [[1709]], [[Idrija]], † [[14. avgust]] [[1786]], Idrija.

V zgodovino se je zapisal kot vrhunski [[jamomerec]], [[geodet]], [[kartograf]], predavatelj na strokovnih šolah, [[slikar]] in še posebej kot graditelj »slovenskih piramid« - mogočnih [[Klavže (pregrada)|klavž]] na [[Idrijca|Idrijci]] in [[Belca|Belci]].
[[Slika:Jožef Mrak - Skica idrijskega rudnika živega srebra in tloris Idrije.jpg|sličica|levo|Skica idrijskega rudnika živega srebra in tloris Idrije (1770)]]
Mrak je bil vodja in glavni predstavnik t. i. idrijske kartografske šole. Po letu 1736 je kot rudniški praktikant izdelal več načrtov [[rudnik]]a [[živo srebro|živega srebra]] in 1744 [[zemljevid]] Idrije. Kartiral je rudna nahajališča na [[Koroška (pokrajina)|Koroškem]], v [[Karavanke|Karavankah]], [[Zasavje|Zasavju]] in na [[Moravska|Moravskem]]. Projektiral je novo rudniško žgalnico v Idriji, topilnico rude v [[Banska Štavnica|Banski Štavnici]] ([[Slovaška]]) ter [[klavže (pregrada)|klavže]] (''[[Brusove klavže]]'' in ''[[Putrihove klavže]]'' na Belci, ''Klavže na Idrijci'' in ''Smrečne klavže'' na Zali), po letu 1750 pa trasiral [[cesta|cesti]] Idrija-Godovič in Eisenetz-Trofaich ([[Avstrija]]). Leta 1752 je bil  predavatelj zemljemerstva na idrijski rudniški in od 1763 do 1769 na metalurško-kemijski šoli. Vzgojil je več kartografov, njegovo delo pa je nadaljeval sin Anton (1739-1801).&lt;ref&gt;''Enciklopedija Slovenije''. (1993). Knjiga 7. Ljubljana: Mladinska knjiga.&lt;/ref&gt;

Ob prenovitvi v [[18. stoletje|18. stoletju]] je s freskami okrasil župnijsko cerkev [[Marijino vnebovzetje|Marijinega vnebovzetja]] v Spodnji Idriji.&lt;ref name=&quot;freske&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://zupnija-spidrija.si/node/65 |title=Opomba k freskam Jožefa Mraka v župnijski cerkvi |accessdate=30. avgust 2013 |archive-date=2013-11-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131127134220/http://zupnija-spidrija.si/node/65 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Mrakovo obsežno in dragoceno kartografsko zapuščino hranijo [[muzej]]ske in [[arhiv]]ske ustanove od [[Idrija|Idrije]] in [[Ljubljana|Ljubljane]] do [[Dunaj]]a. Zaradi pomembnega prispevka k slovenski znanosti ga je raziskovalec zgodovine slovenske znanosti in tehnike [[Sandi Sitar]] uvrstil v knjigo ''Sto slovenskih znanstvenikov'' (1987).&lt;ref name=&quot;mrak&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.idrija.com/zalozba/051-mrak.htm |title=Jožef Mrak in njegov čas |accessdate=30. avgust 2013 |archive-date=2013-12-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131224111645/http://www.idrija.com/zalozba/051-mrak.htm |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
 
== Viri ==
{{sklici}}

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Mrak, Jožef}}
[[Kategorija:Slovenski geodeti]]
[[Kategorija:Slovenski kartografi]]
[[Kategorija:Idrija]]</text>
      <sha1>q0ukjys39crzj6z5o2s6qa9w6j67c7h</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Racionaliziran sistem prečrkovanja bolgarske cirilice</title>
    <ns>0</ns>
    <id>236190</id>
    <revision>
      <id>6774054</id>
      <parentid>6698872</parentid>
      <timestamp>2026-11-03T05:05:47Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6)</comment>
      <origin>6774054</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="10343" sha1="aus9jnf82dpct7102qg4ecaq4545r1r" xml:space="preserve">{{pristransko}}
{{popravi|razlog=slovnično in pravopisno nepravilna slovenščina, neutemeljen poudarek na angleški perspektivi}}

'''Racionaliziran sistem prečrkovanja bolgarske cirilice''' ({{lang-en|Streamlined System}}, [[Bolgarščina|bolgarsko]] Обтекаема система), je uradni bolgarski sistem za [[prečrkovanje]] bolgarske [[Cirilica|cirilice]], ki je uveden z naslednjim:&lt;ref name=&quot;Antarctica&quot;&gt;L.L. Ivanov, [https://web.archive.org/web/20121019221152/http://members.multimania.co.uk/rre/Romanization.html On the Romanization of Bulgarian and English], Contrastive Linguistics, XXVIII, 2003, 2, pp. 109-118. ISSN: 0204-8701; ''Errata, id.'', XXIX, 2004, 1, p. 157. (angleški)&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;G. Selvelli. [http://www.fupress.net/index.php/ss/article/download/17975/16784 Su alcuni aspetti ideologici dei sistemi di traslitterazione degli alfabeti cirillici nei Balcani.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160624122917/http://www.fupress.net/index.php/ss/article/download/17975/16784 |date=2016-06-24 }} ''Studi Slavistici'' XII (2015). pp. 159–180. (italijanski)&lt;/ref&gt;

{| align=center cellpadding=6 cellspacing=0 style=&quot;text-align:center;&quot;
|-
|'''А'''&lt;br /&gt;A||'''Б'''&lt;br /&gt;B||'''В'''&lt;br /&gt;V||'''Г'''&lt;br /&gt;G||'''Д'''&lt;br /&gt;D||'''Е'''&lt;br /&gt;E||'''Ж'''&lt;br /&gt;ZH||'''З'''&lt;br /&gt;Z||'''И'''&lt;br /&gt;I||'''Й'''&lt;br /&gt;Y
|-
|'''К'''&lt;br /&gt;K||'''Л'''&lt;br /&gt;L||'''М'''&lt;br /&gt;M||'''Н'''&lt;br /&gt;N||'''О'''&lt;br /&gt;O||'''П'''&lt;br /&gt;P||'''Р'''&lt;br /&gt;R||'''С'''&lt;br /&gt;S||'''Т'''&lt;br /&gt;T||'''У'''&lt;br /&gt;U
|-
|'''Ф'''&lt;br /&gt;F||'''Х'''&lt;br /&gt;H||'''Ц'''&lt;br /&gt;TS||'''Ч'''&lt;br /&gt;CH||'''Ш'''&lt;br /&gt;SH||'''Щ'''&lt;br /&gt;SHT||'''Ъ'''&lt;br /&gt;A||'''Ь'''&lt;br /&gt;Y||'''Ю'''&lt;br /&gt;YU||'''Я'''&lt;br /&gt;YA
|}

Sistem je ustvaril Lyubomir Ivanov na Inštitutu za [[Matematika|matematiko]] in [[Informatika|informatiko]] [[Bolgarska akademija znanosti|Bolgarske akademije znanosti]] v 1995. letu, ter je bil sprejet 2. marca 1995 za [[Latinica|latinično]] prečrkovanje bolgarskih [[Geografija|zemljepisnih]] imen na [[Antarktika|Antarktiki]].&lt;ref&gt;L.L. Ivanov, [[wikisource:Toponymic Guidelines for Antarctica|Toponymic Guidelines for Antarctica]], Antarctic Place-names Commission of Bulgaria, Sofia, 1995. (angleški)&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;M. Gaidarska, The Current State of the Transliteration of Bulgarian Names into English in Popular Practice, Contrastive Linguistics, XXII, 1998, 112, pp. 69-84. (angleški)&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Andreev A., I. Derzhanski eds.  [http://www.math.bas.bg/report/IMI%20Jubilee%20Book.pdf ''Bulgarian Academy of Sciences: Institute of Mathematics and Informatics, founded 1947.''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110606072133/http://www.math.bas.bg/report/IMI%20Jubilee%20Book.pdf |date=2011-06-06 }}  Sofia: Multiprint Ltd., 2007.  64 pp.  ISBN 978-954-8986-27-4 (angleški) (bolgarski)&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://www.lac-bac.gc.ca/obj/040006/f2/040006-14-f.pdf Inventaire des outils de romanisation.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160216235258/http://www.lac-bac.gc.ca/obj/040006/f2/040006-14-f.pdf |date=2016-02-16 }} Bibliothèque et Archives Canada. Ottawa 2006. (francouzský)&lt;/ref&gt;  Od leta 2000 naprej ta sistem se uporablja za osebna imena in zemljepisna imena v [[Bolgarija|bolharskih]] [[:Kategorija:Osebni dokumenti|osebnih dokumentih]]&lt;ref&gt;[[wikisource:bg:Правилник за издаване на българските документи за самоличност|Predpisi za izdajo bolgarskih osebnih dokumentov.]] Državni uradni list #14 of 2000, 18. februar 2000. ISSN: 0205-0900 (bolgarski)&lt;/ref&gt; in v letu 2006, za vsa geografska imena.&lt;ref&gt;[https://web.archive.org/web/20090902035608/http://unstats.un.org/unsd/geoinfo/9th-UNCSGN-Docs/E-CONF-98-CRP-71.pdf United Nations Document E/CONF.98/CRP.71.] 17 August 2007. (angleški)&lt;/ref&gt;  Nazadnje, v letu 2009 je postal temelj posebnega Zakona za prečrkovanje.&lt;ref name=&quot;Law&quot;&gt;[[wikisource:bg:Закон за транслитерацията|Zakon za prečrkovanje.]] [http://dv.parliament.bg/DVWeb/fileUploadShowing.jsp?&amp;idFileAtt=79168&amp;allowCache=true Državni uradni list # 19, 13. marec 2009.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090506214253/http://dv.parliament.bg/DVWeb/fileUploadShowing.jsp?&amp;idFileAtt=79168&amp;allowCache=true |date=2009-05-06 }} ISSN: 0205-0900 (bolgarski)&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;L. Ivanov, D. Skordev and D. Dobrev.  [http://www.fmi.uni-sofia.bg/fmi/logic/skordev/B1-Ivanov-Skordev-Dobrev.pdf The New National Standard for the Romanization of Bulgarian.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160210095151/http://www.fmi.uni-sofia.bg/fmi/logic/skordev/B1-Ivanov-Skordev-Dobrev.pdf |date=2016-02-10 }}  ''Mathematica Balkanica''.  New Series Vol. 24, 2010, Fasc. 1-2.  pp.121-130.  ISSN 0205-3217 (angleški)&lt;/ref&gt; Racionaliziran sistem je uradni za Združenih narodov od leta 2012,&lt;ref&gt;[http://www.eki.ee/wgrs/rom1_bg.htm Bulgarian.] Report on the Current Status of United Nations Romanization Systems for Geographical Names. Compiled by the UNGEGN Working Group on Romanization Systems. Version 4.0, February 2013. (angleški)&lt;/ref&gt; in za ZDA in Veliki Britaniji od leta 2013.&lt;ref&gt;[https://web.archive.org/web/20160210101058/http://geonames.nga.mil/gns/html/Romanization/Romanization_Bulgarian.pdf Romanization System for Bulgarian: BGN/PCGN 2013 System.] National Geospatial-Intelligence Agency, September 2014. (angleški)&lt;/ref&gt; Ivanov predlaga da njegov pristop romanizacije za cirilice abecede uporabiti za druge slovanske jezike, zlasti [[Ruska abeceda|ruske abecede]].&lt;ref&gt;Ivanov, L. [https://web.archive.org/web/20170928102542/https://www.researchgate.net/publication/318402098_Streamlined_Romanization_of_Russian_Cyrillic Streamlined Romanization of Russian Cyrillic.] ''Contrastive Linguistics''. XLII (2017) No. 2. pp. 66-73. {{ISSN|0204-8701}} (angleški)&lt;/ref&gt;

Racionaliziran sistem je podoben sistemu BGN / PCGN od leta 1952, ki je še vedno uradni sistem za prečrkovanje bolgarskega jezika v [[Združene države Amerike|ZDA]] kot tudi v in [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]].  Vendar, na anglo-ameriškem sistemu so cirilske črke '''Х''', '''Ь''' in '''Ъ''' prečrkovani kot ''KH'', ''’'' ([[opuščaj]]) in ''Ŭ'', medtem ko je prvi sistem uporablja ''H'', ''Y'' in ''A'' namesto tega.&lt;ref name=&quot;Antarctica&quot; /&gt;&lt;ref&gt;USBGN, [https://web.archive.org/web/20110515101904/http://gort.ucsd.edu/edocs/fed/USBGN_romanization.pdf ''Romanization Systems and Roman-Script Spelling Conventions''], 1994, pp.15-16. (angleški)&lt;/ref&gt;

Še en podoben sistem, ki ni sprejela za uradno uporabo v Bolgariji, je sistem A. Dancheva, M. Holmana, E. Dimovi in M. Savovi, v katerem so bolgarske črke '''У''' in '''Ъ''' prečrkovani kot ''OU'' in ''U'', medtem ko Racionaliziran sistem uporablja ''U'' in ''A'' za ta namen.&lt;ref name=&quot;Antarctica&quot; /&gt;&lt;ref&gt;A. Danchev, M. Holman, E. Dimova, M. Savova. ''An English Dictionary of Bulgarian Names: Spelling and Pronunciation''. Sofia, Nauka i Izkustvo Publishers, 1989. 288 pp. (angleški)&lt;/ref&gt;

Podobne usmeritev za angleško prečrkovanje je razvidno v primeru drugih jezikih ki uporabljajo cirilico, kot so [[ruščina]]&lt;ref&gt;[http://mvd.consultant.ru/doc.asp?ID=51135&amp;PSC=1&amp;PT=3&amp;Page=5 Ordinance N 1047 of 31.12.2003, Ministry of Interior of the Russian Federation.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110822202116/http://mvd.consultant.ru/doc.asp?ID=51135&amp;PSC=1&amp;PT=3&amp;Page=5 |date=2011-08-22 }} (ruski)&lt;/ref&gt; in [[ukrajinščina]],&lt;ref&gt;[http://www.brama.com/art/transliterationu.html Resolution of the Ukrainian Commission on the Issue of Legal Terminology.  Record No. 2 of 19.04.1996.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090421055353/http://www.brama.com/art/transliterationu.html |date=2009-04-21 }} (ukrajinski)&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Ordinance N 55 of the Cabinet of Ministers of Ukraine [http://zakon1.rada.gov.ua/cgi-bin/laws/main.cgi?nreg=55-2010-%EF “Regulation of the Latin transliteration of the Ukrainian alphabet”] of 27 January 2010. (ukrajinski)&lt;/ref&gt; in do neke mere tudi [[makedonščina]].&lt;ref&gt;D. Georgievski, [http://www.globusmagazin.com.mk/?ItemID=E05814E53750B04B8D30FF5C8EB91A2E How to Romaniza the Cyrillic alphabet,] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20111003174933/http://www.globusmagazin.com.mk/?ItemID=E05814E53750B04B8D30FF5C8EB91A2E |date=2011-10-03 }} Globus Weekly, issue 70, 19 August 2008. (makedonski)&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://www.omniglot.com/writing/macedonian.htm Omniglot: Macedonian language, alphabet and pronunciation] (angleški)&lt;/ref&gt;

== Izjeme ==

1. Verodostojni latinski zapis imena z nebolgarskim poreklom ima prednost (na primer ''James Bourchier'', ''Émile de Laveleye'' in ''Wellington'', in nikakor ne ''Dzheyms Baucher'', ''Emil dyo Lavele'' ali ''Uelingtan'');&lt;ref name=&quot;Antarctica&quot; /&gt;

2. U 2006. leto je uradno sprejeto, da na koncu besede je '''ИЯ''' prečrkovano kot ''IA'' namesto ''IYA''.&lt;ref name=&quot;Law&quot; /&gt;&lt;ref&gt;[[wikisource:bg:Правилник за издаване на българските документи за самоличност|Predpisi za izdajo bolgarskih osebnih dokumentov (Sprememba).]] Državni uradni list #83 of 2006, 13. oktober 2006. ISSN: 0205-0900 (bolgarski)&lt;/ref&gt;

== Ilustracija ==

Primer.  (Člen 1 [[Splošna deklaracija človekovih pravic|Splošne Deklaracije človekovih pravic]]; za primerjavo je besedilo navedeno tudi v slovenskem prečrkovanju):
&lt;br&gt;&lt;br&gt;
{| cellpadding=0 cellspacing=0
|- style=&quot;vertical-align: top;&quot;
| Всички хора се раждат свободни и равни&lt;br /&gt;
по достойнство и права.  Те са надарени&lt;br /&gt;
с разум и съвест и следва да се отнасят&lt;br /&gt;
помежду си в дух на братство.
| width=15 |
| Vsichki hora se razhdat svobodni i ravni&lt;br /&gt;
po dostoynstvo i prava.  Te sa nadareni&lt;br /&gt;
s razum i savest i sledva da se otnasyat&lt;br /&gt;
pomezhdu si v duh na bratstvo.
| width=15 |
| Vsički hora se raždat svobodni i ravni&lt;br /&gt;
po dostojinstvo i prava.  Te sa nadareni&lt;br /&gt;
s razum i svest i sledva da se otnasjat&lt;br /&gt;
pomeždu si v duh na bratstvo.
|}

== Glej tudi ==

* [[Prečrkovanje cirilice]]
* [[Bolgarščina]]
* [[Cirilica]]

== Viri ==
=== Neposredni viri ===

{{refsez|2}}

{{škrbina o jeziku}}

[[Kategorija:Cirilica]]
[[Kategorija:Bolgarščina]]</text>
      <sha1>aus9jnf82dpct7102qg4ecaq4545r1r</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Orientacija</title>
    <ns>0</ns>
    <id>240497</id>
    <revision>
      <id>6773757</id>
      <parentid>6587017</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T14:22:53Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6)</comment>
      <origin>6773757</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="25997" sha1="4y537yissed0uyc17kl4r1q0n1gpk8m" xml:space="preserve">{{Dablink|V tem članku je opisana orientacija kot šport. Za pomen orientacije kot besede ali druge aktivnosti kot so taborniška orientacija ali vojaška orientacija, glej sorodne članke}}
[[Slika:Orientacist.jpg|thumb|Orientacist zapušča kontrolno točko ter se orientira (navigira) s pomočjo karte]]
[[Slika:Orienteering symbol framed.png|thumb|Mednarodni orientacijski simbol]]
'''Orientacija''' je družina [[šport]]ov, ki zahtevajo uporabo karte in kompasa za navigacijo po različnih terenih. Orientacija se je razvila v številne veje. Najpopularnejša disciplina je [[orientacijski tek]], ki v tem članku služi tudi kot izhodišče za nadaljnji opis orientacije kot športa, ki v je samem principu vsak šport, kjer se meri čas in se zahteva navigacija oziroma orientiranje s pomočjo karte in kompasa.

== Orientacija ==
[[Slika:Wilimy.jpg|thumb|right|Orientacija z gorskimi kolesi]]
Orientacija je kombinacija orientiranja z določeno metodo gibanja, ki opredeljuje potrebno opremo in taktiko pri posamezni panogi, ki ima zaradi tega tudi svoja pravila za tekmovanja, navodila za organizacijo prireditev ter, kot najpomembneje, določila glede oblikovanja [[orientacijska proga|(orientacijske) proge]].&lt;br /&gt;
Panoge:

* [[orientacijski tek]]
* [[orientacija z gorskimi kolesi]]
* orientacija na tekaških smučeh oz. [[smučarska orientacija]]
* [[precizna orientacija]]

Obstajajo tudi druge panoge, kot so [[radioamaterska orientacija]], [[orientacija s kanuji]], [[orientacija na konjih]], [[rogaining]], labirint - mikro orientacija ali [[orientacija z avtomobili]]. Zraven teh se lahko elementi orientacije oziroma principi orientiranja uporabljajo tudi pri recimo [[treking]]ih, [[Adventure race]] pa je kombinacija dveh ali več disciplin, ki po navadi od tekmovalca zahteva tudi orientiranje.

=== Zgodovina ===

Orientacija se je začela v poznem 19. stoletju na Švedskem v sklopu vojske, pri čemer je bil izraz »orientacija« prvič uporabljen 1886 v smislu prečkanja nepoznanega terena s pomočjo karte in kompasa.
&lt;ref name=iof_past_present&gt;{{navedi splet|url=http://www.orienteering.org/i3/index.php?%2Fiof2006%2Fiof%2Fpast_present|title=Past &amp; present|publisher=International Orienteering Federation|language=en|accessdate=2008-09-28|archive-date=2008-08-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20080802131200/http://www.orienteering.org/i3/index.php?%2Fiof2006%2Fiof%2Fpast_present|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; 
Nato se je iz vojaškega treninga orientacija razvila v tekmovalen šport, v katerega so se kmalu vključili tudi civilisti. Prvo orientacijsko tekmovanje, ki je bilo odprto za javnost, je bilo organizirano na Norveškem leta 1897.
&lt;ref name=iof_past_present/&gt;
Na začetku so se lokacije za orientacijo izbirale predvsem na podlagi naravnih in kulturnih lepot ter dediščine; na prvem javnem tekmovanju na Švedskem sta bili dve kontrolni točki postavljeni ob dveh zgodovinsko pomembnih cerkvah.

[[Slika:World Orienteering Championships 2007 - middle distance 04.jpg|thumb|right|Svetovno prvenstvo v orientacijskem teku leta 2007 v[[Kijev]]u, [[Ukrajina]]. Zmagovalca v disciplini srednje proge: [[Simone Niggli-Luder]], [[Švica]], in [[Thierry Gueorgiou]], [[Francija]]]]
Z začetkom proizvodnje ne predragih vendar zanesljivih kompasov, se je popularnost tega športa v 30. letih povečala in razširila v [[Finska|Finsko]], [[Švica|Švico]], [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]] in [[Madžarska|Madžarsko]]. Po drugi svetovni vojni so jo poznale že vse evropske dežele, zanjo pa so se začele zanimati tudi države v Aziji, Severni Ameriki in Oceaniji. Leta 1959 je bila organizirana prva mednarodna konferenca na Švedskem, kjer je sodelovalo 12 držav, med njimi tudi Jugoslavija.
&lt;ref name=iof_past_present/&gt;  
Leta 1961 je 10 evropskih držav ustanovilo Mednarodno orientacijsko zvezo  ([http://www.orienteering.org/i3/index.php?/iof2006|International Orienteering Federation]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} – IOF). 
Leta 2006 je bilo v IOF včlanjenih že 67 nacionalnih orientacijskih zvez,
&lt;ref name=iof_nations&gt;{{navedi splet|url=http://www.orienteering.org/i3/index.php?%2Fiof2006|title=National Federations|publisher=International Orienteering Federation|language=en|accessdate=2006-02-19|archive-date=2006-12-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20061227191403/http://www.orienteering.org/i3/index.php?%2Fiof2006|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; 
ki so omogočile razvoj tekmovanj na nacionalnem in svetovnem nivoju. Svetovno prvenstvo je bilo do leta 2003 organizirano na vsaki dve leti, za tem pa vsako leto.
&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.orienteering.asn.au/promotion/facts/History/|title=Orienteering: A Brief History|publisher=Orienteering Australia|language=en|accessdate=2008-11-13|archive-date=2008-07-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20080719230326/http://www.orienteering.asn.au/promotion/facts/History/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

V '''Sloveniji''' se je leta 1988 ustanovil prvi orientacijski klub
&lt;ref name=&quot;Orientacijski klubi v Sloveniji&quot; &gt;{{navedi splet |url= http://www.orientacijska-zveza.si/index.php?id=23 |title= Orientacijski klubi v Sloveniji |accessdate=2010-06-04|work= |publisher=Orientacijska zveza Slovenije |date= }}&lt;/ref&gt; ([[Orientacijski klub Tivoli]]), leta 1990 pa je 19. marca potekal ustanovni občni zbor [[Orientacijska zveza Slovenije|Orientacijske zveze Slovenije]] &lt;ref name=&quot;Orientacijska zveza Slovenije&quot;&gt;{{navedi splet |url= http://www.orientacijska-zveza.si/index.php?id=9 |title=Orientacijska zveza Slovenije |accessdate=2010-06-04|work= |publisher=Orientacijska zveza Slovenije |date= }}&lt;/ref&gt; (OZS), ki je od leta 1992 tudi polnopravna članica Športne zveze Slovenije (danes [[Olimpijski komite Slovenije]] &lt;ref name=&quot;Olimpijski komite Slovenije&quot;&gt;{{navedi splet |url= http://www.olympic.si/ |title= Olimpijski komite Slovenije |accessdate=2010-06-04|work= |publisher= Olimpijski komite Slovenije |date= }}&lt;/ref&gt; ) in Mednarodne orientacijske zveze ([[International Orienteering Federation]] – IOF).

Vse do danes je orientacija ostala najpopularnejša na Švedskem, kjer sta še danes organizirani dve najstarejši orientacijski srečanji, katerih začetki segajo v 40-ta leta. V tej državi je vsako leto organizirano tudi najbolj množično tekmovanje, kjer sodeluje tudi do 20.000 ljudi.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.hs.fi/Angleški/article/The+Jukola+Relay+is+about+much+more+than+orienteering+/1135228145846|title=The Jukola Relay is about much more than orienteering|last=Pulkkinen|first=Sanna|publisher=Helsingin Sanomat|language=en|accessdate=2008-11-13}}&lt;/ref&gt;

=== Tekmovanja ===
[[Slika:Tajfuto.jpg|thumb|left|Tekmovalec na kontrolni točki]]
Obstaja več nivojev tekmovanj, ki se ločijo po velikosti (število tekmovalcev, število organiziranih prog) in po rangu. Na prvem mestu so tekmovanja, kjer se osvajajo naslovi (svetovno prvenstvo, svetovni pokal, na nacionalnem nivoju pa državna prvenstva in državna liga), sledijo pa jim regionalna in občinska prvenstva, ter ostale lokalne lige, klubska prvenstva in podobno. &lt;br /&gt;
Na tekmovanju ali dirki je mišljeno testiranje navigacijskih sposobnosti, koncentracije in tekaških sposobnosti tekmovalca. Za visoke uvrstitve na mednarodnih tekmovanjih se danes zahteva visoka psihična in fizična kondicija. Za pravičnost in korektnost tekmovanja karta ni na voljo tekmovalcem vse do trenutka njihovega štarta, ki poteka (razen posebnih disciplin) v določenih intervalih, da se tekmovalci v gozdu razpršijo ter s tem dokažejo svoje sposobnosti.
&lt;ref name=nutshell&gt;{{navedi splet |url=http://orienteer.com/nutshell.htm |title=YOUR FIRST ORIENTEERING EVENT |accessdate=2008-09-28 |work= |publisher=orienteer.com |date= |archive-date=2005-12-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20051221055013/http://orienteer.com/nutshell.htm |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

Cilj na vsaki etapi na progi je na karti izbrati najhitrejšo varianto do kontrole in jo kar najhitreje preteči. Najhitrejša varianta ni vedno najkrajša in je v veliki meri odvisna od tipa terena.

==== Discipline ====
[[Slika:O-stafete 2009.JPG|thumb|left|Štafete]]

===== Dolge proge =====
Na dolgih progah mora orientacist pobrati vse kontrolne točke v predpisanem zaporedju. Zmagovalni čas med člani je med 90 in 100 minutami za člane in med 70 in 80 minutami za članice.
&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://orienteering.org/wp-content/uploads/2010/12/IOF-Foot-Orienteering-Rules-2011.pdf|format=PDF|title=Competition rules for International orienteering federation|date=1. januar 2011|publisher=International Orienteering Federation|language=en|accessdate=2012-07-18|archive-date=2011-11-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20111103125309/http://orienteering.org/wp-content/uploads/2010/12/IOF-Foot-Orienteering-Rules-2011.pdf|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
Proge za mladince in veterane so ustrezno krajše. Pri dolgih progah je poudarek na problemih izbire poti in grobi orientaciji na daljših razdaljah. Uporabljajo se karte merila 1:15.000 (izjemoma, sploh v Sloveniji, kjer imamo precej bolj razdrobljene terene) pa merila 1:10.000.

===== Srednje proge =====
Tudi na srednjih progah je bistveno, da orientacist pobere kontrolne točke v predpisanem zaporedju. Zmagovalni čas za člane in članice je med 30 in 35 minutami, za mladince med 20 in 25 minutami. Na srednjih progah je večji poudarek na fini orientaciji in na hitrih odločitvah. Gostota kontrolnih točk je večja kot pri dolgih progah. Običajno merilo orientacijskih kart za srednje proge je 1:10.000.

===== Šprint =====
[[Slika:Start.jpg|thumb|left|Študij karte na nočnem tekmovanju]]
Krajša tekmovanja, ki pogosto potekajo v mestu, parku ali drugih urbanih področjih, vključujejo uporabo kart merila 1:4.000 ali 1:5.000, ter so zelo hitra, saj je po terenu moč teči zelo hitro, proge pa so tudi kratke. Kontrolne točke pogosto stojijo ob smetnjakih, kipih, klopcah ali v fontanah in jezerih, da je bolj zanimivo za gledalce.
&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://lazarus.elte.hu/mc/specs/issom2005.pdf|format=PDF|title=Internation Specification for Sprint Orienteering Maps|date=15. april 2008|publisher=International Orienteering Federation|language=en|accessdate=2008-09-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20050506211804/http://lazarus.elte.hu/mc/specs/issom2005.pdf|archive-date=2005-05-06|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

===== Štafete =====
Pri štafeti sodelujejo ekipe, katerih številčnost varira od tekme do tekme. Pri štafetah je štart po navadi skupinski, kar pomeni, da vsi prvi tekmovalci v ekipah štartajo naenkrat. Da pa se zmanjša možnost sledenja in sodelovanja, ima vsak tekmovalec malce drugačno progo, vendar z enako dolžino.
&lt;ref&gt;{{navedi splet 
|url=http://qoc.nova.org/type_of_.htm 
|title=Types of Orienteering Events 
|accessdate=2008-05-08 
|archive-date=2008-05-11 
|archive-url=https://web.archive.org/web/20080511204313/http://qoc.nova.org/type_of_.htm 
|url-status=dead 
}}&lt;/ref&gt;

===== Score =====
[[Slika:Orj moa.jpg|thumb|right|Disciplina šprint na tekmovanju 5 dni Istanbula]]
Tekmovalec mora obiskati kar največ kontrol znotraj časovne limite. Po navadi se izvede masovni štart, kontrolne točke pa imajo tudi različno vrednost, ki je odvisna od oddaljenosti od štarta ali tehnične zahtevnosti postavitve. Tekmovalec, ki zbere največ točk (glede na vrednost kontrol) je zmagovalec.

V velikem merilu obstajajo vzdržljivostna tekmovanja v score-orientaciji, ki se imenujejo [[rogaining]]. Tekmujejo ekipe, tekmovanje pa lahko traja tudi do 24 ur. Za tekmovanje se uporabi zelo veliko območje, merilo karte pa je manjše. Disciplino so razvili v Avstraliji, ROGAINE pa naj bi pomenil »Rugged Outdoor Group Activity Involving Navigation and Endurance« ; dejansko pa ime izvira iz imen Rod, Gail and Neil Phillips, ki so bili prvi tekmovalci v tej disciplini.
&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= http://www.ptoc.org/begin_guide/htdocs/courses.html|title= Point-to-point orienteering (also called Cross-country orienteering)|accessdate=2008-05-08}}&lt;/ref&gt;

===== Ultrašprint =====
Ultrašprint se izvaja v posebej izdelanih labirintih. Zaradi omejenega prostora je ta disciplina za gledalce bolj prijazna oblika orientacije. Ker sta teren in proga umetno določena, se lahko izvede simultan štart več tekmovalcev v sklopu turnirjev.

===== Nočna =====
Tekmovalci uporabljajo naglavno svetilko za navigacijo v temi. Za označitev kontrolnih točk se pogosto uporablja material, ki odbija svetlobo, kar spremeni taktiko iz točne navigacije v grobo iskanje – tekmovalec lahko teče z veliko hitrostjo, v bližini kontrole pa s svetilko hitro preišče okolico in poišče odboj. Če se tekmovanje začne pred sončnim zahodom, se mora izvesti masovni štart, da imajo vsi tekmovalci enake pogoje glede dnevne svetlobe.
&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.4orienteering.com/terrain_association/56/ 
|title=Night Navigation
|accessdate=2008-05-08
}}&lt;/ref&gt;  
Celodnevni (24 urni) rogaining-i in številni adventure race-i potekajo tudi ponoči, pri čemer je tekmovalcu prepuščena odločitev, ali bo počival ali ne.

==== Karte ====
[[Slika:roznik.jpg|thumb|left|Orientacijska karta]]
[[Slika:roznik detajl.jpg|thumb|left|Detajl orientacijske karte: proga bo naprintana na karto v temno rdeči barvi]]
Na orientacijskih tekmovanjih se uporabljajo posebej pripravljene [[orientacijska karta|orientacijske karte]]. To so topografske karte, ki pa vsebujejo veliko več detajlov, kot običajne karte. Po ISOM standardu (International standard for orienteering maps) so orientacijske karte v merilu 1:15.000 ali 1:10.000 in imajo mrežo črt poravnanih z magnetnim severom. Simbole na karti standardizira IOF
&lt;ref name=iof-map-2000&gt;{{navedi splet|url=http://www.orienteering.org/i3/index.php?%2Fiof2006%2Fcontent%2Fdownload%2F866%2F4026%2Ffile%2FInternational_Specification_for_Orienteering_Maps_2000.pdf|format=PDF|title=International_Specification_for_Orienteering_Maps|accessdate=2008-06-16|archive-date=2010-05-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20100508041802/http://www.orienteering.org/i3/index.php?%2Fiof2006%2Fcontent%2Fdownload%2F866%2F4026%2Ffile%2FInternational_Specification_for_Orienteering_Maps_2000.pdf|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;, oblikovani pa so tako, da jih razume vsak tekmovalec, ne glede na geografsko in kulturno poreklo ali izobrazbo.

==== Proge ====
[[Slika:Percorso di orientamento (ita).png|thumb|right|Primer, kako so kontrolne točke prikazane na karti]]
Na orientacijski tekmi je običajno postavljenih mnogo različnih prog, ki se razlikujejo po dolžini in tehnični težavnosti, saj so sposobnosti tekmovalcev različne. Proga je na karti označena z vijolično ali rdečo. 
&lt;ref name=themap&gt;{{navedi splet |url=http://www.williams.edu/Biology/Faculty_Staff/hwilliams/Orienteering/map.html |title=The Map |accessdate=2008-09-28 |work= |publisher=www.williams.edu |date= }}&lt;/ref&gt; 
Trikotnik predstavlja štart, dvojni krog cilj, oštevilčeni krogci pa kontrolne točke.
&lt;ref name=ounlimited&gt;{{navedi splet |url=http://www.orienteeringunlimited.com/ODetails.htm |title=DETAILS OF THE SPORT OF ORIENTEERING |accessdate=2008-09-28 |work= |publisher= |date= |archive-date=2001-04-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20010412133640/http://orienteeringunlimited.com/ODetails.htm |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

==== Kategorije ====
Na mednarodnem in nacionalnem nivoju so kategorije označene glede na starost; na primer M35 za moške stare 35 let ali več, ali Ž20  za ženske stare 20 let ali manj. Na ta način se zagotovi, da med sabo tekmujejo le tekmovalci enake starosti. Kategorija -21, pa je najmočnejša in je na voljo vsem, zaradi česar se po navadi organizira več težavnostnih stopenj (M21B, M21A, in M21E za elito) da se tekmovalce razdeli po sposobnostih.
&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.lionking.org/~wighto/clsandcrs.htm|title=Courses and classes - cutting through the confusion.|year=1997|publisher=Wight Orienteers|language=en|accessdate=2008-09-28|archive-date=2008-11-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20081119055822/http://www.lionking.org/~wighto/clsandcrs.htm|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Na manjših tekmovanjih so kategorije organizirane glede na sposobnosti; recimo na tekmovanjih v Sloveniji so proge pogosto označene s črkami A, B in C, pri čemer A predstavlja najdaljšo in najtežjo progo.

==== Kontrolne točke in opisi kontrol ====
[[Slika:mikrolokacije.jpg|thumb|right|Opisi kontrolnih točk (v simbolih)]]
[[Kontrolna točka (orientacija)|Kontrolne točke]] so postavljene na objektih, ki jih je moč razbrati iz karte in jih najti v naravi. Kontrolno točko predstavlja zastavica rdeče-bele (oz. belo-rdeče) barve v obliki tristrane prizme in pripomoček za perforiranje

Tekmovalcem so po navadi (razen pri posebnih disciplinah) na voljo tudi opisi kontrol, kjer so natančno opisani objekti ter postavitev kontrole glede na objekt; recimo opis za 1. kontrolno točko na sliki desno pomeni jugo-vzhodna kadunja, zgoraj. Vsi opisi so v simbolni obliki, ki je standardizirana preko IOF-a.
&lt;ref name=iof-controls-2004&gt;{{navedi splet|url=http://www.orienteering.org/i3/index.php?%2Fiof2006%2Fcontent%2Fdownload%2F1787%2F8358%2Ffile%2FIOF%20Control%20Descriptions%202004.pdf|format=PDF|title=IOF Control descriptions|publisher=International Orienteering Federation|language=en|accessdate=2008-09-30|archive-date=2010-03-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20100310211819/http://www.orienteering.org/i3/index.php?%2Fiof2006%2Fcontent%2Fdownload%2F1787%2F8358%2Ffile%2FIOF%20Control%20Descriptions%202004.pdf|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

==== Perforiranje ====
Pred razmahom elektronike je vsak tekmovalec moral celo progo nositi s sabo kontolni kartonček, kamor je zabeleži vsako kontrolo. Ta princip se tudi danes še uporablja na manjših tekmah, drugače pa ga je nadomestil elektronski sistem, kjer tekmovalec nosi s sabo čip, s katerim registira vsako obiskano kontrolo. Pomen obeh principov ostaja isti: preverjati tekmovalca, da je obiskal vse kontrolne točke v pravilnem zaporedju. 
&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://orienteer.com/nutshell.htm|title=Your first orienteering event|publisher=orienteer.com|language=en|accessdate=2008-11-13|archive-date=2005-12-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20051221055013/http://orienteer.com/nutshell.htm|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

==== Varnost ====
Vsak tekmovalec je odgovoren za lastno varnost. Tu ni pravil, obstajajo pa vodila, ki se jim sledi. Evidenca tekmovalcev na štartu in cilju omogoča pregled nad tem, kdo je še na progi, velja pa, da se mora vsak tekmovalec javiti na cilju, tudi če ni opravil cele proge.

==== Oprema ====
Orientacisti se navadno oblačijo v drese iz trpežnega materiala, odvisno od zahtevnosti terena. Zraven kompasa, karte in čipa se uporablja še folija za zaščito karte ter etui za opise kontrolnih točk, pa tudi zaščita za oči in zaščita proti insektom, prahu ali vetru. Druge panoge zahtevajo dodatno opremo (kolo pri kolesarski orientaciji, ki je prilagojeno za orientacijske potrebe – nosilec za karto, nosilec za čip...), IOF pa prepoveduje uporabo dodatnih pomagal kot je [[GPS]].
&lt;gallery&gt;
Slika:Eun Kyoung Sung from South Korea at the 2004 ARDF World Championship.jpg|Radioamater nosi karto na plošči na levi roki
Slika:Lob-fran-crop.jpg|Orientacist na tekaških smučeh nosi karto v nosilcu na telesu
Slika:Wilimy-crop.jpg|Na orientaciji z gorskimi kolesi se karta nosi na nosilcu na kolesu
&lt;/gallery&gt;

=== Upravna telesa ===
==== Mednarodni nivo ====
Krovna organizacija, ki deluje na mednarodnem nivoju, je Mednarodna orientacijska zveza ([http://www.orienteering.org/i3/index.php?/iof2006|International Orienteering Federation]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} – IOF)
&lt;ref name=iof_about_us&gt;{{navedi splet
|url=http://www.orienteering.org/i3/index.php?%2Fiof2006%2Fiof%2Fabout_us
|title=About us
|publisher=International Orienteering Federation
|language=en
|accessdate=2008-08-11
|archive-date=2008-08-02
|archive-url=https://web.archive.org/web/20080802131135/http://www.orienteering.org/i3/index.php?%2Fiof2006%2Fiof%2Fabout_us
|url-status=dead
}}&lt;/ref&gt;, ki zajema štiri orientacijske panoge: [[Orientacijski tek]], [[Orientacija z gorskimi kolesi|Orientacijo z gorskimi kolesi]], [[Smučarska orientacija|Smučarsko orientacijo]] in [[Precizna orientacija|Precizno orientacijo]].
Sedež ima na Finskem, njen glavni cilj je »širjenje športa orientacije, promoviranje, njen razvoj in ustvarjanje ter ohranjanje privlačnega programa tekmovanj svetovnega ranga.«
Od leta 1977 IOF priznava tudi mednarodni olimpijski komite.&lt;ref name=iof_pastpresent&gt;{{navedi splet|url=http://www.orienteering.org/i3/index.php?%2Fiof2006%2Fiof%2Fpast_present|title=Past&amp;Present|publisher=International Orienteering Federation|language=en|accessdate=2008-09-28|archive-date=2008-08-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20080802131200/http://www.orienteering.org/i3/index.php?%2Fiof2006%2Fiof%2Fpast_present|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

==== Nacionalni nivo ====
Večina posameznih nacij ima svoja upravna telesa, ki zastopajo orientacijo kot šport. Na primer [[Orientacijska zveza Slovenije]] &lt;ref name=&quot;Orientacijska zveza Slovenije&quot;/&gt; (OZS) je bila ustanovljena leta 1990 in združuje vse slovenske klube, ki se ukvarjajo z orientacijo. Znotraj zveze posamezni odbori skrbijo za vsako disciplino ter se medsebojno koordinirajo za celovito promoviranje orientacije ter organizacijo letnega koledarja tekmovanj državnega nivoja.

==== Regionalni nivo ====
Večina držav ima upravna telesa tudi na regionalnem nivoju, ki so posredniki med klubi in nacionalno zvezo. Njihova funkcija pride do izraza predvsem pri oblikovanju koledarja, kjer je pomembno usklajevanje zaradi prekrivanja tekmovanj. V Sloveniji zaradi majhnosti države ta nivo ni potreben.

==== Lokalni nivo ====
{{Seealso|Orientacijska zveza Slovenije#Klubi}}
[[Slika:Orienteering child.JPG|thumb|Otroški orientacijski krožek]]
Na lokalnem nivoju navadno delujejo klubi, ki organizirajo tekmovanja, skrbijo za promocijo orientacije v lokalni skupnosti ter omogočajo izvajanje treningov in drugih aktivnosti v sklopu orientacije, kar vključuje tudi izdelavo [[orientacijska karta|orientacijskih kart]].

==== Sorodni športi ====
* Mednarodna zveza za rogaining določa pravila za ta šport&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.rogaining.com/ |title= International Rogaining Federation |accessdate=2008-10-28 |work= |publisher=www.rogaining.com |date= }}&lt;/ref&gt;.
* Ločeni organizaciji določata pravila za orientacijo s konji v Severni Ameriki in Evropi (športa se razlikujeta po celinah).
* Mednarodna zveza za radioamatersko orientacijo določa pravila za ta šport&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.iaru.org/|title=International Amateur Radio Union|publisher=International Amateur Radio Union|language=en|accessdate=2008-11-13}}&lt;/ref&gt;.

=== Orientacija in olimpijada ===
[[Slika:Lob-fran.jpg|thumb|right|Tekmovalec v smučarski orientaciji.]]
Leta 1996 se je začela promocija orientacije s ciljem, da bi jo vključili v [[Olimpijske igre]], vendar so napori do zdaj bili neuspešni, čeprav je orientacija panoga, v kateri se tekmuje na [[Svetovnih igrah]] od leta 2001 in je tudi vključena v poletno [[Olimpijada gluhih|Olimpijado gluhih]]. Dejstvo je, da orientacija ni primerna za televizijski prenos, niti za gledanje v živo, saj je prireditveni prostor pogosto v divjini in tudi trajanje ene prireditve je daljše kot v drugih športih
&lt;ref name=&quot;Brady&quot;&gt;{{navedi splet|last=Brady|first=Gerry|title=The Olympics, Orienteering and Ireland|publisher=The Irish Orienteer|year=2008|edition=94|url=http://orienteering.ie/tio/94/OLYMPICS.htm|accessdate=2008-08-16}}&lt;/ref&gt;.  
Napori, da bi vključili orientacijo v Olimpijske igre, so se osredotočili na orientacijo v parkih, mikro-orientacijo in štafetne šprinte. Šprint kot disciplina v tekaški orientaciji ima največ možnosti za vključitev na Olimpijado, saj postaja vse popularnejši in je lahko tudi zelo zanimiv za gledalce.

Čeprav neuradno, se je kot demonstracija izvedla smučarska orientacija v Naganu na Japonskem v sklopu mednarodnega kulturnega festivala, ki je potekal med Olimpijskimi igrami leta 1998.
&lt;ref name=&quot;IOF_Council&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.orienteering.org/press/ccil0197.htm|title=Extensive discussion on the Olympic item|publisher=International Orienteering Federation|language=en|accessdate=2008-09-28|archive-date=2006-12-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20061201155503/http://www.orienteering.org/press/ccil0197.htm|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; 
IOF je Olimpijskemu komiteju leta 2002 predlagal, da bi se leta 2006 na zimsko Olimpijado vključila smučarska orientacija, ki bi si lahko prizorišče delila s tistim za biatlon. Vendar je ideja propadla z argumentom, da šport ni dovolj razširjen, češ da je izven skandinavskih držav praktično neprepoznan, ter da tudi še obstajajo težave s prenosom, gledalci, stroški in tehnologijo.

== Reference ==
{{sklici|2}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki|Orienteering}}
* [http://www.orientacijska-zveza.si/ Orientacijska zveza Slovenije]
* {{Dmoz|Sports/Orienteering/|Orienteering}}
* [http://www.orienteering.org/ International Orienteering Federation]
* [http://www.orienteering.is Orienteering.is - International website about elite orienteering]
* [http://www.youtube.com/watch?v=v58-RqssqUc YouTube.com:  Orienteering, USOF style]
* [http://www.philly.com/philly/video/22037664.html Video: News package of an orienteering race] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110605222930/http://www.philly.com/philly/video/22037664.html |date=2011-06-05 }} from The Philadelphia Inquirer
*[https://ramblenerds.com/orienteering-guide/ Ramblenerds] - &quot;Introduction to Orienteering: The Definitive Guide&quot; article.

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Orientacija| ]]</text>
      <sha1>4y537yissed0uyc17kl4r1q0n1gpk8m</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Steletova nagrada</title>
    <ns>0</ns>
    <id>245314</id>
    <revision>
      <id>6773974</id>
      <parentid>6773099</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T20:38:42Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>posodobitev</comment>
      <origin>6773974</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="24122" sha1="7v68524hzmw2v5mstdjztwd4xyrvhni" xml:space="preserve">'''Steletova nagrada''' je [[Slovenija|slovenska]] nagrada, ki jo od leta [[1990]] kontinuirano podeljuje Slovensko konservatorsko društvo za življenjske dosežke in za dosežke preteklega leta na področju konservatorstva: ohranjanja nepremične kulturne dediščine. Ime nosi po [[France Stele (umetnostni zgodovinar)|Francetu Steletu]], prvem slovenskem poklicnem [[Konservator|konservatorju]]. 

Podeljuje se (praviloma) ena '''nagrada''' za življenjsko delo in do tri '''priznanja''' članom SKD in zunanjim izvajalcem, lastnikom dediščine in promotorjem.

=== Zgodovina ===
Ob prvi podelitvi nagrad leta 1990, na 21. februar, Steletov rojstni dan, so ta dan razglasili za dan slovenskih konservatorjev. Leta 2024 nagrad niso podelili zaradi pomanjkanja denarja za izpeljavo dogodka, izostalo podelitev pa so nadoknadili naslednje leto.

== Prejemniki Steletove nagrade ==
{| class=&quot;wikitable sortable&quot; style=&quot;font-size:86%;&quot;
!style=&quot;width: 10px;&quot; |Leto 
!style=&quot;width: 250px;&quot; |Ime
!style=&quot;width: 250px;&quot; |Ustanova
|-
|'''1990'''
|[[Nace Šumi]]
|Filozofska fakulteta, Znanstveni inštitut
|-
|'''1991'''
|Andreja Volavšek
|Zavod za varstvo dediščine, Maribor
|-
| rowspan=&quot;2&quot; |'''1992'''
|[[Stanislav Peterlin|Stanislav Stane Peterlin]]
|svetovalec ministra za kulturo, ZVKDS
|-
|[[Ivan Stopar]]
|Zavod za varstvo dediščine, Celje
|-
|'''1993'''
|Miha Pirnat
|ZVKDS, Restavratorski center
|-
|'''1994'''
|Iva Mikl Curk
|ZVKDS 
|-
|'''1995'''
|Mirko Šoštarič
|Zavod za varstvo dediščine, Maribor
|-
|'''1996'''
|Marijan Slabe
|ZVKDS
|-
|'''1997'''
|[[Emilijan Cevc]]
|ZRC SAZU
|-
|'''1998'''
|Olga Zupan
|ZVKDS OE Kranj
|-
|'''1999'''
|[[Cene Avguštin]]
|Pokrajinski muzej Kranj
|-
|'''2000'''
|Momo Vuković
|ZVKDS, Restavratorski center RS
|-
|'''2001'''
|[[Sergej Vrišer]]
|Pokrajinski muzej Maribor
|-
|'''2002'''
|Stojan Ribnikar
|gradbeni inženir, statik
|-
|'''2003'''
|[[Marijan Zadnikar]]
|ZVKDS
|-
|'''2004'''
|Tone Mikeln
|Medobčinski zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Piran
|-
|'''2005'''
|Ivan Bogovčič
|ZVKDS, Restavratorski center
|-
|'''2006'''
|[[Anka Aškerc]]
|ZVKDS OE Celje
|-
|'''2007'''
|Viktor Gojkovič
|ZVKDS OE Maribor
|-
|'''2008'''
|[[Peter Fister (arhitekt)|Peter Fister]]
|Fakulteta za arhitekturo
|-
|'''2009'''
|[[Sonja Ana Hoyer]]
|ZVKDS OE Piran
|-
|'''2010'''
|Janez Mikuž
|ZVKDS OE Maribor
|-
|'''2011'''
|Mira Strmčnik Gulič
|ZVKDS OE Maribor
|-
|'''2012'''
|[[Nataša Štupar Šumi]]
|ZVKDS
|-
|'''2013'''
|Alenka Železnik
|ZVKDS, OE Ljubljana
|-
|'''2014'''
|Stanko Gojkovič
|ZVKDS OE Maribor
|-
|'''2015'''
|Jovo Grobovšek
|ZVKDS OE Novo mesto
|-
|'''2016'''
|[[Stane Bernik]]
|ALUO
|-
|'''2017'''
|Milan Sagadin
|ZVKDS OE Kranj
|-
|'''2018'''
|Nika Leben
|ZVKDS OE Kranj
|-
|'''2019'''
|Danilo Breščak
|ZVKDS, OE Novo mesto
|-
|'''2020'''
|[[Jelka Pirkovič]]
|MK, FF
|-
|'''2021'''
|Albin Bine Kovačič
|ZVKDS OE Maribor
|-
|'''2022'''
|Mojca Marjana Kovač
|ZVKDS OE Piran
|-
|'''2023'''
|Gojko Zupan
|DKD, Informacijsko-dokumentacijski center za dediščino na [[Minister za kulturo Republike Slovenije|Ministrstvu za kulturo]]
|-
|'''2024'''
|Andrejka Ščukovt
|ZVKDS OE Nova Gorica
|-
|'''2025'''
|Philip F.J. Mason
|ZVKDS OE Novo mesto
|}

== Prejemniki Steletovega priznanja ==
{| class=&quot;wikitable sortable&quot; style=&quot;font-size:86%;&quot;
!style=&quot;width: 10px;&quot; |Leto 
!style=&quot;width: 250px;&quot; |Ime
!style=&quot;width: 250px;&quot; |Ustanova
!style=&quot;width: 250px;&quot; |Delo
|-
| rowspan=&quot;3&quot; |'''1990'''
|Miha Pirnat
|Restavratorski center SRS
|reševanje poslikav v Egiptu, oljno slikarstvo
|-
|Jože Požauko
|
|
|-
|Stojan Ribnikar
|
|statične analize gradov
|-
| rowspan=&quot;3&quot; |'''1991'''
|Tone Mikeln (konservator), [[Boris Podrecca]] (arhitekt), Alenka Pintar in Gregorij Pintar (zakonca in investitorja)
|Medobčinski zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Piran
|za prenovo nekdanje [[Cerkev sv. Donata, Piran|cerkve sv. Donata v Piranu]] v likovno galerijo
|-
|Boris Križan, Robert Turk
|Medobčinski zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Piran
|za ohranitev in predstavitev naravne dediščine podvodnega sveta slovenskega dela [[Tržaški zaliv|Tržaškega zaliva]]
|-
|Viktor Gojkovič
|Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor
|za restavratorska dela v prezbiteriju [[Samostan sv. Petra in Pavla, Ptuj|minoritskega samostana na Ptuju]]
|-
| rowspan=&quot;3&quot; |'''1992'''
|Robert Červ, Mitja Mozetič, Danilo Remec
|Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine, Nova Gorica 
|za obnovo [[Grad Dobrovo|gradu Dobrovo v Brdih]]
|-
|Mira Strmčnik Gulič, Stanko Gojkovič, Ivan Tušek, Marija Lubšina Tušek, Irena Kranjc Horvat, Marlenka Habjanič
|Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor
|za prezentacijo temeljev Ville rusticae na obrobju Maribora
|-
|Janez Mikuž, Marjan Teržan, Viktor Gojkovič
|Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor
|za rekonstrukcijo [[Kužno znamenje, Maribor|kužnega znamenja na Glavnem trgu v Mariboru]]
|-
| rowspan=&quot;3&quot; |'''1993'''
|Milan Sagadin, France Vardjan, Ivan Bogovčič
|Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Kranj in Restavratorski center Slovenije
|za prezentacijo ostalin poznorimske cerkve na [[Ajdna|Ajdni]]
|-
|[[Friderik Kolšek]] (prelat in celjski opat)
|Župnija Celje
|za posebno skrb obnavljanju cerkvenih stavb v svoji župniji
|-
|Mira Ivanovič
|Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto
|kot nosilka projekta [[Krajinski park Lahinja]]
|-
| rowspan=&quot;3&quot; |'''1994'''
|Bernarda Nada Osmuk
|Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine, Nova Gorica 
|za prezentacijo [[Rimska utrdba Castra|rimske postojanke Castra]]
|-
|[[Sonja Ana Hoyer]]
|Medobčinski zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Piran
|za izjemno uspešno monografsko predstavitev in obnovo [[Tartinijeva hiša, Piran|Tartinijeve hiše v Piranu]]
|-
|
|[[Občina Ptuj]]
|za posebno skrb pri varovanju, obnavljanju in oživljanju zgodovinskega mestnega jedra [[Ptuj|Ptuja]]
|-
| rowspan=&quot;3&quot; |'''1995'''
|[[Mitja Ferenc]]
|Uprava RS za kulturno dediščino
|za topografijo in razstavo Izgubljena kulturna dediščina [[Kočevski nemci|kočevskih Nemcev]]
|-
|[[Vito Hazler]]
|Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Celje
|za dosežke na področju teorije varstva, predstavitve in popularizacije ljudskega stavbarstva
|-
|Špela Valentinčič Jurkovič, Juša Vavken, Darja Pergovnik, Mojca Torkar, Mojca Gabrič z zunanjimi sodelavci
|Ljubljanski regionalni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine (LRZVNKD)
|za obnovo [[Polhograjska graščina|polhograjskega gradu]]
|-
| rowspan=&quot;3&quot; |'''1996'''
|Ivan Bogovčič
|RC Slovenija
|za razstavo Nastanek, ogroženost in reševanje likovne dediščine v Sloveniji
|-
|Staša Blažič Gjura, [[Vlasto Kopač]], [[Barbara Rot]] s sodelavci, konservatorji zavoda in z zunanjimi strkovnjaki
|Ljubljanski regionalni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine (LRZVNKD)
|za prenovo [[Plečnikova tržnica|tržnice arhitekta Jožeta Plečnika]]
|-
|Marinka Dražumerič
|Regionalni zavod v Novem mestu
|za strokovno opravljena dela
|-
| rowspan=&quot;3&quot; |'''1997'''
|Andrej Hudoklin
|
|za aktivno vlogo pri ohranitvi močvirnega sveta [[Jovsi|Jovsov]] ob reki Sotli ter ureditve izvirnega območja ponikalnice [[Temenica (reka)|Temenice]]
|-
|Aleš Arih
|
|za izjemen dosežek fizične in vsebinske obnove mlina v Savcih pri Ormožu 
|-
|Mira Ličen Krmpotić
|
|za večletno izjemno uspešno delo pri interdisciplinarnih pripravah konservatorskih programov za prenovo arhitekturnih spomenikov na območju [[Slovenska obala|slovenske obale]]
|-
| rowspan=&quot;3&quot; |'''1998'''
|Jerneja Batič
|Uprava RS za kulturno dediščino
|za odmevno delo na področju popularizacije kulturne dediščine
|-
|Nika Leben
|ZVKDS OE Kranj
|za uspešno obnovo kapele sv. Petra v Stražišču v Kranju
|-
|Branka Primc
|ZVKDS OE Celje
|za obnovo Pelikanovega fotografskega ateljeja v Celju
|-
| rowspan=&quot;3&quot; |'''1999'''
|gradbeni odbor, restavratorka Irena Čuk
|
|za obnovo podružnične cerkve sv. Duha pod Ojstrico
|-
|Renata Pamić
|ZVKDS OE Kranj
|za obnovo [[Ruska kapelica|Ruske kapelice na Vršiču]]
|-
|Janez Šamperl (pater)
|
|za prenovo kompleksa Minorotskega samostana v Piranu
|-
| rowspan=&quot;3&quot; |'''2000'''
|Alenka Železnik
|ZVKDS OE Ljubljana
|za prenovo protiturškega tabora Cerovo
|-
|Jelka Skalicky
|ZVKDS OE Maribor
|za obnovo [[Dominkova domačija|Dominkove domačije]] v Gorišnici
|-
|Vladimir Knific
|ZVKDS OE Kranj
|za obnovo [[Pocarjeva domačija|Pocarjeve domačije]] v Zgornji Radovni
|-
| rowspan=&quot;3&quot; |'''2001'''
|Alenka Kolšek
|ZVKDS OE Celje
|za ponovno oživitev in ureditev parka ob dvorcu Šenek
|-
|Svjetlana Kurelac
|ZVKDS OE Maribor
|za obnovo [[Cerkev Device Marije na Kamnu|cerkve Marije Device na Kamnu]]
|-
|odbor za prenovo (44 kmetov in zasebnikov, vključno z župnikom, vodja Nataša Podkrižnik z ZVKDS OE Celje)
|
|za prenovo cerkve Sv. Protazija in Gervazija v Rovtu pod Menino
|-
| rowspan=&quot;2&quot; |'''2002'''
|Tone Marolt
|ZVKDS OE Kranj
|za tridesetletno restavratorsko delo pri obnovi kulturnih spomenikov
|-
|
|[[Kartuzija Pleterje]]
|za sodelovanje pri ohranjanju in vzdrževanju samostana
|-
| rowspan=&quot;3&quot; |'''2003'''
|Aleš Sotler
|vodja oddelka za slikarstvo v Restavratorskem centru ZVKDS
|za restavratorske posege na stenskih poslikavah v župnijski cerkvi sv. Jerneja v Rogatcu in v župnijski cerkvi sv. Martina v Laškem
|-
|Anton Polenec
|
|za prizadevanja pri vzdrževanju, obnovi in revitalizaciji [[Nacetova hiša, Puštal|Nacetove domačije v Puštalu]] pri Škofji Loki
|-
|Damjana Pečnik
|ZVKDS OE Kranj
|za vodenje prenove [[Grad Jable|gradu Jablje]]
|-
| rowspan=&quot;3&quot; |'''2004'''
|Ivo Gričar
|ZVKDS OE Celje
|za izjemne dosežke pri raziskovanju in dokumentiranju kulturnih spomenikov, posebej [[Grad Komenda (Polzela)|Komende pri Polzeli]] in [[Grad Strmol|gradu Strmol]]
|-
|Stanislav Gradišnik
|
|za izjemna prizadevanja za prenovo in oživitev [[Grad Slovenska Bistrica|gradu Slovenska Bistrica]]
|-
|Rado Zoubek
|Restavratorski center, ZVKDS
|za restavratorski poseg v fresko sv. Krištofa na prezbiteriju [[Cerkev sv. Kancijana, Vrzdenec|cerkve sv. Kancijana v Vrzdencu]]
|-
| rowspan=&quot;3&quot; |'''2005'''
|Aleš Hafner
|
|za izjemen projektantski pristop pri obnovi kulturnih spomenikov
|-
|Mateja Kavčič
|Restavratorski center, ZVKDS
|za vrhunsko vodenje in koordiniranje konservatorsko - restavratorskih posegov v križnem hodniku [[Cistercijanski samostan Stična|cistercijanske opatije Stična]]
|-
|Martin Panič (župnik in častni kanonik)
|
|za izjemna prizadevanja za izvedbo obnovitvenih posegov na cerkvenih objektih v [[Župnija Sv. Peter pod Svetimi gorami|župniji sv. Peter pod Svetimi Gorami]]
|-
| rowspan=&quot;3&quot; |'''2006'''
|Bogdan Badovinac
|
|za vodenje obnovitvenih posegov na [[Minoritski samostan Olimje|samostanskem kompleksu Olimje]]
|-
|Bernarda Jesenko Filipič
|
|za izdelavo kakovostne dokumentacije ob posegih na kulturnih spomenikih na Gorenjskem.
|-
|Natalija Planinc
|
|za vodenje piranskega društva ljubiteljev kulturne in naravne dediščine Anbot, ki je lani ob ZVKDS in [[Občina Piran|občini Piran]] pripravilo 60 prireditev ob odprtju Dnevov evropske kulturne dediščine na temo Nesnovna kulturna dediščina
|-
| rowspan=&quot;3&quot; |'''2007'''
|Albin Bine Kovačič
|
|za vodenje restavratorskih posegov v prezbiteriju [[Cerkev sv. Martina, Šmartno na Pohorju|cerkve sv. Martina v Šmartnem na Pohorju]]
|-
|Dunja Gorišek
|ZVKDS OE Celje
|za vodenje celovite prenove Kulturnega doma v Velenju
|-
|Jože Andrej Mihelič (profesor športne vzgoje)
|
|za popularizacijo naravne in kulturne dediščine [[Triglavski narodni park|Triglavskega narodnega parka]]
|-
| rowspan=&quot;3&quot; |'''2008'''
|Neva Sulič Urek
|
|za izjemna prizadevanja pri vodenju celovite prenove Špitala v [[Gornja Radgona|Gornji Radgoni]]
|-
|Barbka Gosar Hirci
|
|za izjemna prizadevanja pri projektu obnove [[Poveličanje sv. Nikolaja s sv. Mohorjem in Fortunatom|oltarne slike sv. Miklavža med sv. Mohorjem in Fortunatom]]
|-
|[[Matjaž Brojan]]
|
|za dolgoletna prizadevanja na področju promocije kulturne dediščine na [[Radio Slovenija|Radiu Slovenija]]
|-
| rowspan=&quot;3&quot; |'''2009'''
|Nika Leben
|
|za odkritje in prenovo baročne dvorane v [[Graščina, Radovljica|radovljiški graščini]]
|-
|Marija Radmilovič
|
|za ureditev viničarije Kebl v [[Slatina, Kungota|Slatini]] v Slovenskih goricah
|-
|Andrej Grobelnik
|
|za prizadevanja pri prenovi sakralne dediščine
|-
| rowspan=&quot;3&quot; |'''2010'''
|Maja Avguštin
|ZVKDS OE Kranj
|za pomemben prispevek v pet let trajajočem projektu prenove Prašnikarjevega dvorca - depandanse v [[Mekinje, Kamnik|Mekinjah]]
|-
|[[Iztok Premrov]]
|
|za oddajo ''Podoba podobe'' na [[TV SLO]]
|-
|Ksenija Kovačec Naglič
|
|za register nepremične kulturne dediščine
|-
| rowspan=&quot;3&quot; |'''2011'''
|Eva Pezdiček Sapač
|
|za celovito izpeljano prenovo [[Grad Hompoš|gradu Hompoš]] na Pivoli pri Mariboru
|-
|Tanja Hohnec
|
|za projekt celovite obnove občinske kolonije v Trbovljah
|-
|Sarah Hogg, Keith Hogg (zakonca)
|
|za obnovo in revitalizacijo kulturnega spomenika, hiše &quot;Pri Lenart&quot; v Podvrhu pod Starim vrhom v Poljanski dolini
|-
| rowspan=&quot;3&quot; |'''2012'''
|Alenka Horvat
|
|za vodenje celovite prenove [[Graščina v Oplotnici|graščine v Oplotnici]]
|-
|[[Maruša Zorec]]
|
|za uspešno reševanje občutljivega arhitekturnega ravnovesja med historično vrednostjo objektov in novimi prostorskimi ter oblikovnimi posegi
|-
|Smiljan Simerl
|
|za posebne zasluge na področju poenotenja meril in standardov ter vzorčnega dokumentiranja kulturnih spomenikov
|-
| rowspan=&quot;3&quot; |'''2013'''
|Marinka Dražumerič
|
|za uspešno vodenje celovite obnove Mordaxove kapele v Novem mestu
|-
|Miran Ježovnik
|
|za izdelavo izjemnih statičnih projektov nepremičnih spomenikov in registrirane dediščine s področja celotne Slovenije
|-
|Mirko Lavbič
|
|za izjemen pristop k prenovi Svetelškove domačije v svoji lasti
|-
| rowspan=&quot;3&quot; |'''2014'''
|
|ZVKDS
|za do podelitve največjo izvedbo obnovitvenih posegov v objekte kulturne dediščine v Programu razvoja podeželja v obdobju 2007-2013
|-
|Andreja Mihelčič Koželj
|
|za vodenje celostne prenove parka [[Grad Sevnica|gradu Sevnica]]
|-
|Janez Ferkolj (župnik)
|
|za prispevek pri ohranjanju kulturne dediščine [[Blejski otok|blejskega otoka]]
|-
| rowspan=&quot;3&quot; |'''2015'''
|Milena Antonić
|
|za vzpostavitev in uveljavitev avtorskega projekta Spoznaj, varuj, ohrani
|-
|Dušan Štepec
|
|za strokovno sodelovanje pri projektu Dežela kozolcev v Šentrupertu
|-
|
|[[Občina Kidričevo]]
|za obnovo [[Dvorec Strnišče|dvorca Sternthal]]
|-
| rowspan=&quot;3&quot; |'''2016'''
|Andrejka Ščukovt
|
|za vodenje posegov na Nježni hiši na Jevščku na Kobariškem
|-
|Irena Vesel
|
|za koordinacijo konservatorskih posegov, prenovo in predstavitev [[Plečnikova hiša, Ljubljana|Plečnikove hiše v Trnovem]]
|-
|Alenka Zupan, Vlasta Čobal Sedmak, Andrej Magdič, Gorazd Gerlič
|
|za vodenje celovite prenove nekdanje minoritske cerkve Marijinega vnebovzetja v Mariboru
|-
| rowspan=&quot;4&quot; |'''2017'''
|Danijela Brišnik, Marjana Krumpestar
|
|za uspešno postavitev prezentacijskega paviljona na Glavnem trgu v [[Celje|Celju]]
|-
|Marija Režek Kambič
|
|za vodenje obnove [[Narodna galerija v Ljubljani|Narodne galerije v Ljubljani]]
|-
|predsednik Miran Krivec ter članice Andreja Mihelčič Koželj, Milana Klemen, Nataša Koruza, Petra Jernejec Babič, Darja Pergovnik
|ZVKDS
|za sanacijo posledic [[Žled|žleda]] na vrtnoarhitekturni dediščini
|-
|[[Saša Arsenovič]] (podjetnik)
|
|za obnovo kulturnih spomenikov in velik prispevek k revitalizaciji starega mestnega jedra [[Maribor|Maribora]]
|-
| rowspan=&quot;3&quot; |'''2018'''
|Marvy Lah
|ZVKDS OE Nova Gorica
|za celovito prenovo spomenika Lipica – [[Kobilarna Lipica]]
|-
|Tatjana Adamič
|ZVKDS OE Ljubljana
|za celovito prenovo spomenika Ljubljana – Hotel Tivoli
|-
|Slavko Šorli
|
|za izjemno prizadevanje pri vzdrževanju in obnovi gospodarskih objektov na domačiji Kneške Ravne 9 ter za ohranjanje in širjenje starih obrtnih znanj (kritine na objektih kulturne dediščine)
|-
| rowspan=&quot;3&quot; |'''2019'''
|Dean Damjanović
|ZVKDS OE Maribor
|za uspešno celovito prenovo starega pokopališča na Ptuju
|-
|Eda Belingar
|ZVKDS OE Nova Gorica
|za uspešno mednarodno promocijo in ohranjanje suhozidne gradnje v Sloveniji
|-
|
|Hotel Memento Piran
|za uspešno prenovo stavb v Piranu v družinski hotel
|-
| rowspan=&quot;3&quot; |'''2020'''
|Minka Osojnik
|ZVKDS OE Nova Gorica
|za uspešno vodenje in usmerjanje konservatorskih posegov prenove kamnitih strešin dveh cerkva v Podnanosu in Dolenji vasi
|-
|Nataša Kiš, Vlasta Čobal Sedmak, Robert Peskar, Jožef Drešar
|
|za prenovo pročelij [[Cerkev Marijinega rojstva, Tišina|cerkve Marijinega rojstva v Tišini]]
|-
|[[Aleš Musar]] (investitor) ter konservatorka Damjana Pediček Terseglav in restavrator Jožef Drešar z ekipo
|
|za celovito prenovo [[Ruska dača, Zgornje Gameljne|Ruske dače v Zgornjih Gameljnah]]
|-
| rowspan=&quot;3&quot; |'''2021'''
|Katharina Zanier
|
|za kvalitetno izveden mednarodni interdisciplinarni projekt obnove in revitalizacije kulturne dediščine Claustra+
|-
|Zorko Bajc
|
|za zgledno in kontinuirano obnovo sakralnih kulturnih spomenikov v Piranu
|-
|družina Virnik Karničar in arhitekt Marko Šenk
|
|za celostno obnovo, nadgradnjo in revitalizacijo kulturnega spomenika Šenkova domačija
|-
| rowspan=&quot;2&quot; |'''2022'''
|Simona Menoni Muršič
|
|za konservatorski prispevek pri celoviti prenovi tržnice na Ptuju
|-
|
|[[Občina Trnovska vas|Občina Trnovska vas]]
|za celovito obnovo Simoničeve domačije v Trnovski vasi
|-
| rowspan=&quot;4&quot; |'''2023'''
|Matija Črešnar
|
|za konservatorski prispevek pri ohranitvi in prepoznavnosti štajerske železnodobne arheološke krajine
|-
|Jerneja Batič
|Oddelek za kulturo [[Mestna občina Ljubljana|Mestne občine Ljubljana]]
|za posebne zasluge pri ohranjanju kulturne dediščine v Ljubljani
|-
|
|ZVKDS OE Maribor
|za monografijo ''Dediči prostora, varuhi pomnikov''
|-
|
|[[Občina Brežice]]
|za revitalizacijo in popularizacijo kulturnega spomenika [[Vodovodni stolp, Brežice|Brežice - Vodovodni stolp]] (EŠD 7131)
|-
| rowspan=&quot;3&quot; |'''2024'''
|Matevž Remškar
|
|za kompleksno konservatorsko obravnavo oltarja Cerkve sv. Jurija v Šenčurju
|-
|Urška Todosovska Šmajdek
|ZVKDS OE Celje
|za celovito prenovo Pelikanove hiše v Celju
|-
|Irena Cigula, Mirko Cigula (zakonca)
|oskrbnika [[Dvorec Dornava|dvorca Dornava]]
|za posebne zasluge pri ohranjanju kulturne dediščine na območju Slovenije
|}

== Glej tudi ==

* [[Nagrade in priznanja Izidorja Cankarja|Nagrade in priznanje Izidorja Cankarja]]
* [[Nagrada Mirka Šubica]]
* [[Valvasorjeva nagrada]]

== Viri ==
'''1990–2000'''
* &quot;Konservatorji so prvič podelili Steletove nagrade&quot;. ''Delo'' (22. februar 1990), letnik 32, številka 44. str. 6. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-6EUX7O0N}}
* &quot;Steletove nagrade za področje restavriranja in konserviranja&quot;. ''Delo'' (22. februar 1991), letnik 33, številka 44. str. 7. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-3IJQLMII}}
* &quot;Steletove nagrade za restavratorska dela&quot;. ''Delo'' (22. februar 1992), letnik 34, številka 43. str. 5. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-Y2HORJX5}}
* &quot;Zaslužnih je mnogo, izbranih pa malo&quot;. ''Delo'' (20. februar 1993), letnik 35, številka 41. str. 5. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-5OGWR9IG}}
* &quot;Skrbni konservatorji&quot;. ''Delo'' (4. marec 1994), letnik 36, številka 52. str. 6. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-KGW6G6H6}}
* &quot;Nagrajena skrb za zelo občutljivo dediščino&quot;. ''Delo'' (22. februar 1995), letnik 37, številka 43. str. 13. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-7PXL08MF}}
* &quot;Konservatorjem današnje razmere niso naklonjene?&quot;. ''Delo'' (6. marec 1996), letnik 38, številka 54. str. 8. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-U01YJ683}}
* &quot;Slovensko konservatorstvo si zasluži vso pohvalo&quot;. ''Delo'' (6. marec 1997), letnik 39, številka 53. str. 7. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-CLLANJO5}}
* &quot;Dediščina, zaupana ženskam&quot;. ''Delo'' (26. marec 1998), letnik 40, številka 71. str. 8. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-ZPENTNR3}}
* &quot;Požrtvovalno reševanje dediščine&quot;. ''Delo'' (24. marec 1999), letnik 41, številka 68. str. 9. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-5WIWN98H}}
* [https://www.sta.si/485233/dobitniki-steletove-nagrade-in-priznanj-v-konservatorstvu Dobitniki Steletove nagrade in priznanj v konservatorstvu]. 8. maj 2000. ''sta.si''
'''2001–2010'''
* [https://www.dnevnik.si/412 Steletova odličja]. 19. april 2001. ''dnevnik.si''
* [https://www.dnevnik.si/20378 Podelitev Steletovih nagrad in priznanj za leto 2001]. 27. marec 2002. ''dnevnik.si''
* [https://www.dnevnik.si/45892 Steletova nagrada in priznanja za leto 2002]. 17. marec 2003. ''dnevnik.si''
* [https://www.dnevnik.si/77892 Podelitev Steletovih nagrad]. 25. marec 2004. ''dnevnik.si''
* [https://www.dnevnik.si/118889 Steletova nagrada in Steletova priznanja za leto 2004]. 29. marec 2005. ''dnevnik.si''
* [https://www.dnevnik.si/172697 V Narodni galeriji podelitev Steletove nagrade in priznanj]. 29. marec 2006. ''dnevnik.si''
* [https://www.dnevnik.si/237780 Podelili Steletova priznanja]. 3. april 2007. ''dnevnik.si''
* [https://www.dnevnik.si/306762 Peter Fister dobitnik Steletove nagrade za življenjsko delo]. 20. marec 2008. ''dnevnik.si''
* [https://www.sta.si/1376475/ana-sonja-hoyer-steletova-nagrajenka-za-zivljenjsko-delo Ana Sonja Hoyer - Steletova nagrajenka za življenjsko delo]. 26. marec 2009. ''sta.si''
* [https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/janez-mikuz-prejme-steletovo-nagrado-za-konservatorstvo/226292 Janez Mikuž prejme Steletovo nagrado za konservatorstvo]. 22. marec 2010. ''rtvslo.si''
'''2011–2020'''
* [https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/steletova-nagrajenka-za-zivljenjsko-delo-mira-strmcnik-gulic/254077 Steletova nagrajenka za življenjsko delo Mira Strmčnik Gulič]. 28. marec 2011. ''rtvslo.si''
* [https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/steletova-nagrada-za-zivljenjsko-delo-natasi-stupar-sumi/279762 Steletova nagrada za življenjsko delo Nataši Štupar Šumi]. 26. marec 2012. ''rtvslo.si''
* [https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/steletova-nagrajenka-je-alenka-zeleznik/306021 Steletova nagrajenka je Alenka Železnik]. 5. april 2013. ''rtvslo.si''
* [https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/stanislav-gojkovic-in-jovo-grobovsek-nova-steletova-nagrajenca/366430 Stanislav Gojkovič in Jovo Grobovšek nova Steletova nagrajenca]. 1. junij 2015. ''rtvslo.si''
* [https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/stane-bernik-je-dobitnik-steletove-nagrade-za-zivljenjsko-delo/393147 Stane Bernik je dobitnik Steletove nagrade za življenjsko delo]. 16. maj 2016. ''rtvslo.si''
* [https://www.gorenjskiglas.si/article/20170509/C/170509791/1246/August Nagrada dr. Milanu Sagadinu]. 9. maj 2017. ''gorenjskiglas.si''
* [https://www.dnevnik.si/1042771038 Steletovi nagrajenci: osrednja nagrada dr. Milanu Sagadinu, priznanja skrbnikom kulturne dediščine]. 8. maj 2017. ''dnevnik.si''
* [https://www.zvkds.si/sl/novice/steletova-nagrada-priznanja-za-leto-2019 Steletova nagrada in priznanja za leto 2019]. 3. september 2020. ''zvkds.si''
* [https://www.dnevnik.si/1042938188 Steletova nagrada za življenjsko delo Jelki Pirkovič]. 7. september 2020. ''dnevnik.si''
'''2021–'''
* [https://www.zvkds.si/sl/novice/podelitev-steletove-nagrade-steletovih-priznanj-za-leto-2021 Podelitev Steletove nagrade in Steletovih priznanj za leto 2021]. 23. maj 2022. ''zvkds.si''
* [https://www.gov.si/novice/2023-06-06-slavnostna-podelitev-steletovih-nagrad-in-priznanj-za-leto-2022/ Slavnostna podelitev Steletovih nagrad in priznanj za leto 2022]. 6. junij 2023. ''gov.si''
* [https://misli.sta.si/3304206/v-narodni-galeriji-bodo-podelili-steletova-priznanja V Narodni galeriji bodo podelili Steletova priznanja]. 27. maj 2024. ''misli.sta.si''

== Zunanje povezave ==

* [https://s-kd.si/steletova-nagrada/ Steletova nagrada]. ''s-kd.si''

[[Kategorija:Slovenske nagrade]]
[[Kategorija:Konservatorstvo in restavratorstvo]]
[[Kategorija:Nagrade, ustanovljene leta 1990]]
[[Kategorija:France Stele (umetnostni zgodovinar)]]</text>
      <sha1>7v68524hzmw2v5mstdjztwd4xyrvhni</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6774131</id>
      <parentid>6773974</parentid>
      <timestamp>2026-11-03T10:43:48Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-44996-51</username>
        <id>264415</id>
      </contributor>
      <comment>/* Prejemniki Steletovega priznanja */</comment>
      <origin>6774131</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="24155" sha1="3foqu6tyhv0vfu4x0iggw2mbn1cufq0" xml:space="preserve">'''Steletova nagrada''' je [[Slovenija|slovenska]] nagrada, ki jo od leta [[1990]] kontinuirano podeljuje Slovensko konservatorsko društvo za življenjske dosežke in za dosežke preteklega leta na področju konservatorstva: ohranjanja nepremične kulturne dediščine. Ime nosi po [[France Stele (umetnostni zgodovinar)|Francetu Steletu]], prvem slovenskem poklicnem [[Konservator|konservatorju]]. 

Podeljuje se (praviloma) ena '''nagrada''' za življenjsko delo in do tri '''priznanja''' članom SKD in zunanjim izvajalcem, lastnikom dediščine in promotorjem.

=== Zgodovina ===
Ob prvi podelitvi nagrad leta 1990, na 21. februar, Steletov rojstni dan, so ta dan razglasili za dan slovenskih konservatorjev. Leta 2024 nagrad niso podelili zaradi pomanjkanja denarja za izpeljavo dogodka, izostalo podelitev pa so nadoknadili naslednje leto.

== Prejemniki Steletove nagrade ==
{| class=&quot;wikitable sortable&quot; style=&quot;font-size:86%;&quot;
!style=&quot;width: 10px;&quot; |Leto 
!style=&quot;width: 250px;&quot; |Ime
!style=&quot;width: 250px;&quot; |Ustanova
|-
|'''1990'''
|[[Nace Šumi]]
|Filozofska fakulteta, Znanstveni inštitut
|-
|'''1991'''
|Andreja Volavšek
|Zavod za varstvo dediščine, Maribor
|-
| rowspan=&quot;2&quot; |'''1992'''
|[[Stanislav Peterlin|Stanislav Stane Peterlin]]
|svetovalec ministra za kulturo, ZVKDS
|-
|[[Ivan Stopar]]
|Zavod za varstvo dediščine, Celje
|-
|'''1993'''
|Miha Pirnat
|ZVKDS, Restavratorski center
|-
|'''1994'''
|Iva Mikl Curk
|ZVKDS 
|-
|'''1995'''
|Mirko Šoštarič
|Zavod za varstvo dediščine, Maribor
|-
|'''1996'''
|Marijan Slabe
|ZVKDS
|-
|'''1997'''
|[[Emilijan Cevc]]
|ZRC SAZU
|-
|'''1998'''
|Olga Zupan
|ZVKDS OE Kranj
|-
|'''1999'''
|[[Cene Avguštin]]
|Pokrajinski muzej Kranj
|-
|'''2000'''
|Momo Vuković
|ZVKDS, Restavratorski center RS
|-
|'''2001'''
|[[Sergej Vrišer]]
|Pokrajinski muzej Maribor
|-
|'''2002'''
|Stojan Ribnikar
|gradbeni inženir, statik
|-
|'''2003'''
|[[Marijan Zadnikar]]
|ZVKDS
|-
|'''2004'''
|Tone Mikeln
|Medobčinski zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Piran
|-
|'''2005'''
|Ivan Bogovčič
|ZVKDS, Restavratorski center
|-
|'''2006'''
|[[Anka Aškerc]]
|ZVKDS OE Celje
|-
|'''2007'''
|Viktor Gojkovič
|ZVKDS OE Maribor
|-
|'''2008'''
|[[Peter Fister (arhitekt)|Peter Fister]]
|Fakulteta za arhitekturo
|-
|'''2009'''
|[[Sonja Ana Hoyer]]
|ZVKDS OE Piran
|-
|'''2010'''
|Janez Mikuž
|ZVKDS OE Maribor
|-
|'''2011'''
|Mira Strmčnik Gulič
|ZVKDS OE Maribor
|-
|'''2012'''
|[[Nataša Štupar Šumi]]
|ZVKDS
|-
|'''2013'''
|Alenka Železnik
|ZVKDS, OE Ljubljana
|-
|'''2014'''
|Stanko Gojkovič
|ZVKDS OE Maribor
|-
|'''2015'''
|Jovo Grobovšek
|ZVKDS OE Novo mesto
|-
|'''2016'''
|[[Stane Bernik]]
|ALUO
|-
|'''2017'''
|Milan Sagadin
|ZVKDS OE Kranj
|-
|'''2018'''
|Nika Leben
|ZVKDS OE Kranj
|-
|'''2019'''
|Danilo Breščak
|ZVKDS, OE Novo mesto
|-
|'''2020'''
|[[Jelka Pirkovič]]
|MK, FF
|-
|'''2021'''
|Albin Bine Kovačič
|ZVKDS OE Maribor
|-
|'''2022'''
|Mojca Marjana Kovač
|ZVKDS OE Piran
|-
|'''2023'''
|Gojko Zupan
|DKD, Informacijsko-dokumentacijski center za dediščino na [[Minister za kulturo Republike Slovenije|Ministrstvu za kulturo]]
|-
|'''2024'''
|Andrejka Ščukovt
|ZVKDS OE Nova Gorica
|-
|'''2025'''
|Philip F.J. Mason
|ZVKDS OE Novo mesto
|-
|
|Dušan Strgar (posmrtno)
|
|}

== Prejemniki Steletovega priznanja ==
{| class=&quot;wikitable sortable&quot; style=&quot;font-size:86%;&quot;
!style=&quot;width: 10px;&quot; |Leto 
!style=&quot;width: 250px;&quot; |Ime
!style=&quot;width: 250px;&quot; |Ustanova
!style=&quot;width: 250px;&quot; |Delo
|-
| rowspan=&quot;3&quot; |'''1990'''
|Miha Pirnat
|Restavratorski center SRS
|reševanje poslikav v Egiptu, oljno slikarstvo
|-
|Jože Požauko
|
|
|-
|Stojan Ribnikar
|
|statične analize gradov
|-
| rowspan=&quot;3&quot; |'''1991'''
|Tone Mikeln (konservator), [[Boris Podrecca]] (arhitekt), Alenka Pintar in Gregorij Pintar (zakonca in investitorja)
|Medobčinski zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Piran
|za prenovo nekdanje [[Cerkev sv. Donata, Piran|cerkve sv. Donata v Piranu]] v likovno galerijo
|-
|Boris Križan, Robert Turk
|Medobčinski zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Piran
|za ohranitev in predstavitev naravne dediščine podvodnega sveta slovenskega dela [[Tržaški zaliv|Tržaškega zaliva]]
|-
|Viktor Gojkovič
|Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor
|za restavratorska dela v prezbiteriju [[Samostan sv. Petra in Pavla, Ptuj|minoritskega samostana na Ptuju]]
|-
| rowspan=&quot;3&quot; |'''1992'''
|Robert Červ, Mitja Mozetič, Danilo Remec
|Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine, Nova Gorica 
|za obnovo [[Grad Dobrovo|gradu Dobrovo v Brdih]]
|-
|Mira Strmčnik Gulič, Stanko Gojkovič, Ivan Tušek, Marija Lubšina Tušek, Irena Kranjc Horvat, Marlenka Habjanič
|Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor
|za prezentacijo temeljev Ville rusticae na obrobju Maribora
|-
|Janez Mikuž, Marjan Teržan, Viktor Gojkovič
|Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor
|za rekonstrukcijo [[Kužno znamenje, Maribor|kužnega znamenja na Glavnem trgu v Mariboru]]
|-
| rowspan=&quot;3&quot; |'''1993'''
|Milan Sagadin, France Vardjan, Ivan Bogovčič
|Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Kranj in Restavratorski center Slovenije
|za prezentacijo ostalin poznorimske cerkve na [[Ajdna|Ajdni]]
|-
|[[Friderik Kolšek]] (prelat in celjski opat)
|Župnija Celje
|za posebno skrb obnavljanju cerkvenih stavb v svoji župniji
|-
|Mira Ivanovič
|Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto
|kot nosilka projekta [[Krajinski park Lahinja]]
|-
| rowspan=&quot;3&quot; |'''1994'''
|Bernarda Nada Osmuk
|Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine, Nova Gorica 
|za prezentacijo [[Rimska utrdba Castra|rimske postojanke Castra]]
|-
|[[Sonja Ana Hoyer]]
|Medobčinski zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Piran
|za izjemno uspešno monografsko predstavitev in obnovo [[Tartinijeva hiša, Piran|Tartinijeve hiše v Piranu]]
|-
|
|[[Občina Ptuj]]
|za posebno skrb pri varovanju, obnavljanju in oživljanju zgodovinskega mestnega jedra [[Ptuj|Ptuja]]
|-
| rowspan=&quot;3&quot; |'''1995'''
|[[Mitja Ferenc]]
|Uprava RS za kulturno dediščino
|za topografijo in razstavo Izgubljena kulturna dediščina [[Kočevski nemci|kočevskih Nemcev]]
|-
|[[Vito Hazler]]
|Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Celje
|za dosežke na področju teorije varstva, predstavitve in popularizacije ljudskega stavbarstva
|-
|Špela Valentinčič Jurkovič, Juša Vavken, Darja Pergovnik, Mojca Torkar, Mojca Gabrič z zunanjimi sodelavci
|Ljubljanski regionalni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine (LRZVNKD)
|za obnovo [[Polhograjska graščina|polhograjskega gradu]]
|-
| rowspan=&quot;3&quot; |'''1996'''
|Ivan Bogovčič
|RC Slovenija
|za razstavo Nastanek, ogroženost in reševanje likovne dediščine v Sloveniji
|-
|Staša Blažič Gjura, [[Vlasto Kopač]], [[Barbara Rot]] s sodelavci, konservatorji zavoda in z zunanjimi strkovnjaki
|Ljubljanski regionalni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine (LRZVNKD)
|za prenovo [[Plečnikova tržnica|tržnice arhitekta Jožeta Plečnika]]
|-
|Marinka Dražumerič
|Regionalni zavod v Novem mestu
|za strokovno opravljena dela
|-
| rowspan=&quot;3&quot; |'''1997'''
|Andrej Hudoklin
|
|za aktivno vlogo pri ohranitvi močvirnega sveta [[Jovsi|Jovsov]] ob reki Sotli ter ureditve izvirnega območja ponikalnice [[Temenica (reka)|Temenice]]
|-
|Aleš Arih
|
|za izjemen dosežek fizične in vsebinske obnove mlina v Savcih pri Ormožu 
|-
|Mira Ličen Krmpotić
|
|za večletno izjemno uspešno delo pri interdisciplinarnih pripravah konservatorskih programov za prenovo arhitekturnih spomenikov na območju [[Slovenska obala|slovenske obale]]
|-
| rowspan=&quot;3&quot; |'''1998'''
|Jerneja Batič
|Uprava RS za kulturno dediščino
|za odmevno delo na področju popularizacije kulturne dediščine
|-
|Nika Leben
|ZVKDS OE Kranj
|za uspešno obnovo kapele sv. Petra v Stražišču v Kranju
|-
|Branka Primc
|ZVKDS OE Celje
|za obnovo Pelikanovega fotografskega ateljeja v Celju
|-
| rowspan=&quot;3&quot; |'''1999'''
|gradbeni odbor, restavratorka Irena Čuk
|
|za obnovo podružnične cerkve sv. Duha pod Ojstrico
|-
|Renata Pamić
|ZVKDS OE Kranj
|za obnovo [[Ruska kapelica|Ruske kapelice na Vršiču]]
|-
|Janez Šamperl (pater)
|
|za prenovo kompleksa Minorotskega samostana v Piranu
|-
| rowspan=&quot;3&quot; |'''2000'''
|Alenka Železnik
|ZVKDS OE Ljubljana
|za prenovo protiturškega tabora Cerovo
|-
|Jelka Skalicky
|ZVKDS OE Maribor
|za obnovo [[Dominkova domačija|Dominkove domačije]] v Gorišnici
|-
|Vladimir Knific
|ZVKDS OE Kranj
|za obnovo [[Pocarjeva domačija|Pocarjeve domačije]] v Zgornji Radovni
|-
| rowspan=&quot;3&quot; |'''2001'''
|Alenka Kolšek
|ZVKDS OE Celje
|za ponovno oživitev in ureditev parka ob dvorcu Šenek
|-
|Svjetlana Kurelac
|ZVKDS OE Maribor
|za obnovo [[Cerkev Device Marije na Kamnu|cerkve Marije Device na Kamnu]]
|-
|odbor za prenovo (44 kmetov in zasebnikov, vključno z župnikom, vodja Nataša Podkrižnik z ZVKDS OE Celje)
|
|za prenovo cerkve Sv. Protazija in Gervazija v Rovtu pod Menino
|-
| rowspan=&quot;2&quot; |'''2002'''
|Tone Marolt
|ZVKDS OE Kranj
|za tridesetletno restavratorsko delo pri obnovi kulturnih spomenikov
|-
|
|[[Kartuzija Pleterje]]
|za sodelovanje pri ohranjanju in vzdrževanju samostana
|-
| rowspan=&quot;3&quot; |'''2003'''
|Aleš Sotler
|vodja oddelka za slikarstvo v Restavratorskem centru ZVKDS
|za restavratorske posege na stenskih poslikavah v župnijski cerkvi sv. Jerneja v Rogatcu in v župnijski cerkvi sv. Martina v Laškem
|-
|Anton Polenec
|
|za prizadevanja pri vzdrževanju, obnovi in revitalizaciji [[Nacetova hiša, Puštal|Nacetove domačije v Puštalu]] pri Škofji Loki
|-
|Damjana Pečnik
|ZVKDS OE Kranj
|za vodenje prenove [[Grad Jable|gradu Jablje]]
|-
| rowspan=&quot;3&quot; |'''2004'''
|Ivo Gričar
|ZVKDS OE Celje
|za izjemne dosežke pri raziskovanju in dokumentiranju kulturnih spomenikov, posebej [[Grad Komenda (Polzela)|Komende pri Polzeli]] in [[Grad Strmol|gradu Strmol]]
|-
|Stanislav Gradišnik
|
|za izjemna prizadevanja za prenovo in oživitev [[Grad Slovenska Bistrica|gradu Slovenska Bistrica]]
|-
|Rado Zoubek
|Restavratorski center, ZVKDS
|za restavratorski poseg v fresko sv. Krištofa na prezbiteriju [[Cerkev sv. Kancijana, Vrzdenec|cerkve sv. Kancijana v Vrzdencu]]
|-
| rowspan=&quot;3&quot; |'''2005'''
|Aleš Hafner
|
|za izjemen projektantski pristop pri obnovi kulturnih spomenikov
|-
|Mateja Kavčič
|Restavratorski center, ZVKDS
|za vrhunsko vodenje in koordiniranje konservatorsko - restavratorskih posegov v križnem hodniku [[Cistercijanski samostan Stična|cistercijanske opatije Stična]]
|-
|Martin Panič (župnik in častni kanonik)
|
|za izjemna prizadevanja za izvedbo obnovitvenih posegov na cerkvenih objektih v [[Župnija Sv. Peter pod Svetimi gorami|župniji sv. Peter pod Svetimi Gorami]]
|-
| rowspan=&quot;3&quot; |'''2006'''
|Bogdan Badovinac
|
|za vodenje obnovitvenih posegov na [[Minoritski samostan Olimje|samostanskem kompleksu Olimje]]
|-
|Bernarda Jesenko Filipič
|
|za izdelavo kakovostne dokumentacije ob posegih na kulturnih spomenikih na Gorenjskem.
|-
|Natalija Planinc
|
|za vodenje piranskega društva ljubiteljev kulturne in naravne dediščine Anbot, ki je lani ob ZVKDS in [[Občina Piran|občini Piran]] pripravilo 60 prireditev ob odprtju Dnevov evropske kulturne dediščine na temo Nesnovna kulturna dediščina
|-
| rowspan=&quot;3&quot; |'''2007'''
|Albin Bine Kovačič
|
|za vodenje restavratorskih posegov v prezbiteriju [[Cerkev sv. Martina, Šmartno na Pohorju|cerkve sv. Martina v Šmartnem na Pohorju]]
|-
|Dunja Gorišek
|ZVKDS OE Celje
|za vodenje celovite prenove Kulturnega doma v Velenju
|-
|Jože Andrej Mihelič (profesor športne vzgoje)
|
|za popularizacijo naravne in kulturne dediščine [[Triglavski narodni park|Triglavskega narodnega parka]]
|-
| rowspan=&quot;3&quot; |'''2008'''
|Neva Sulič Urek
|
|za izjemna prizadevanja pri vodenju celovite prenove Špitala v [[Gornja Radgona|Gornji Radgoni]]
|-
|Barbka Gosar Hirci
|
|za izjemna prizadevanja pri projektu obnove [[Poveličanje sv. Nikolaja s sv. Mohorjem in Fortunatom|oltarne slike sv. Miklavža med sv. Mohorjem in Fortunatom]]
|-
|[[Matjaž Brojan]]
|
|za dolgoletna prizadevanja na področju promocije kulturne dediščine na [[Radio Slovenija|Radiu Slovenija]]
|-
| rowspan=&quot;3&quot; |'''2009'''
|Nika Leben
|
|za odkritje in prenovo baročne dvorane v [[Graščina, Radovljica|radovljiški graščini]]
|-
|Marija Radmilovič
|
|za ureditev viničarije Kebl v [[Slatina, Kungota|Slatini]] v Slovenskih goricah
|-
|Andrej Grobelnik
|
|za prizadevanja pri prenovi sakralne dediščine
|-
| rowspan=&quot;3&quot; |'''2010'''
|Maja Avguštin
|ZVKDS OE Kranj
|za pomemben prispevek v pet let trajajočem projektu prenove Prašnikarjevega dvorca - depandanse v [[Mekinje, Kamnik|Mekinjah]]
|-
|[[Iztok Premrov]]
|
|za oddajo ''Podoba podobe'' na [[TV SLO]]
|-
|Ksenija Kovačec Naglič
|
|za register nepremične kulturne dediščine
|-
| rowspan=&quot;3&quot; |'''2011'''
|Eva Pezdiček Sapač
|
|za celovito izpeljano prenovo [[Grad Hompoš|gradu Hompoš]] na Pivoli pri Mariboru
|-
|Tanja Hohnec
|
|za projekt celovite obnove občinske kolonije v Trbovljah
|-
|Sarah Hogg, Keith Hogg (zakonca)
|
|za obnovo in revitalizacijo kulturnega spomenika, hiše &quot;Pri Lenart&quot; v Podvrhu pod Starim vrhom v Poljanski dolini
|-
| rowspan=&quot;3&quot; |'''2012'''
|Alenka Horvat
|
|za vodenje celovite prenove [[Graščina v Oplotnici|graščine v Oplotnici]]
|-
|[[Maruša Zorec]]
|
|za uspešno reševanje občutljivega arhitekturnega ravnovesja med historično vrednostjo objektov in novimi prostorskimi ter oblikovnimi posegi
|-
|Smiljan Simerl
|
|za posebne zasluge na področju poenotenja meril in standardov ter vzorčnega dokumentiranja kulturnih spomenikov
|-
| rowspan=&quot;3&quot; |'''2013'''
|Marinka Dražumerič
|
|za uspešno vodenje celovite obnove Mordaxove kapele v Novem mestu
|-
|Miran Ježovnik
|
|za izdelavo izjemnih statičnih projektov nepremičnih spomenikov in registrirane dediščine s področja celotne Slovenije
|-
|Mirko Lavbič
|
|za izjemen pristop k prenovi Svetelškove domačije v svoji lasti
|-
| rowspan=&quot;3&quot; |'''2014'''
|
|ZVKDS
|za do podelitve največjo izvedbo obnovitvenih posegov v objekte kulturne dediščine v Programu razvoja podeželja v obdobju 2007-2013
|-
|Andreja Mihelčič Koželj
|
|za vodenje celostne prenove parka [[Grad Sevnica|gradu Sevnica]]
|-
|Janez Ferkolj (župnik)
|
|za prispevek pri ohranjanju kulturne dediščine [[Blejski otok|blejskega otoka]]
|-
| rowspan=&quot;3&quot; |'''2015'''
|Milena Antonić
|
|za vzpostavitev in uveljavitev avtorskega projekta Spoznaj, varuj, ohrani
|-
|Dušan Štepec
|
|za strokovno sodelovanje pri projektu Dežela kozolcev v Šentrupertu
|-
|
|[[Občina Kidričevo]]
|za obnovo [[Dvorec Strnišče|dvorca Sternthal]]
|-
| rowspan=&quot;3&quot; |'''2016'''
|Andrejka Ščukovt
|
|za vodenje posegov na Nježni hiši na Jevščku na Kobariškem
|-
|Irena Vesel
|
|za koordinacijo konservatorskih posegov, prenovo in predstavitev [[Plečnikova hiša, Ljubljana|Plečnikove hiše v Trnovem]]
|-
|Alenka Zupan, Vlasta Čobal Sedmak, Andrej Magdič, Gorazd Gerlič
|
|za vodenje celovite prenove nekdanje minoritske cerkve Marijinega vnebovzetja v Mariboru
|-
| rowspan=&quot;4&quot; |'''2017'''
|Danijela Brišnik, Marjana Krumpestar
|
|za uspešno postavitev prezentacijskega paviljona na Glavnem trgu v [[Celje|Celju]]
|-
|Marija Režek Kambič
|
|za vodenje obnove [[Narodna galerija v Ljubljani|Narodne galerije v Ljubljani]]
|-
|predsednik Miran Krivec ter članice Andreja Mihelčič Koželj, Milana Klemen, Nataša Koruza, Petra Jernejec Babič, Darja Pergovnik
|ZVKDS
|za sanacijo posledic [[Žled|žleda]] na vrtnoarhitekturni dediščini
|-
|[[Saša Arsenovič]] (podjetnik)
|
|za obnovo kulturnih spomenikov in velik prispevek k revitalizaciji starega mestnega jedra [[Maribor|Maribora]]
|-
| rowspan=&quot;3&quot; |'''2018'''
|Marvy Lah
|ZVKDS OE Nova Gorica
|za celovito prenovo spomenika Lipica – [[Kobilarna Lipica]]
|-
|Tatjana Adamič
|ZVKDS OE Ljubljana
|za celovito prenovo spomenika Ljubljana – Hotel Tivoli
|-
|Slavko Šorli
|
|za izjemno prizadevanje pri vzdrževanju in obnovi gospodarskih objektov na domačiji Kneške Ravne 9 ter za ohranjanje in širjenje starih obrtnih znanj (kritine na objektih kulturne dediščine)
|-
| rowspan=&quot;3&quot; |'''2019'''
|Dean Damjanović
|ZVKDS OE Maribor
|za uspešno celovito prenovo starega pokopališča na Ptuju
|-
|Eda Belingar
|ZVKDS OE Nova Gorica
|za uspešno mednarodno promocijo in ohranjanje suhozidne gradnje v Sloveniji
|-
|
|Hotel Memento Piran
|za uspešno prenovo stavb v Piranu v družinski hotel
|-
| rowspan=&quot;3&quot; |'''2020'''
|Minka Osojnik
|ZVKDS OE Nova Gorica
|za uspešno vodenje in usmerjanje konservatorskih posegov prenove kamnitih strešin dveh cerkva v Podnanosu in Dolenji vasi
|-
|Nataša Kiš, Vlasta Čobal Sedmak, Robert Peskar, Jožef Drešar
|
|za prenovo pročelij [[Cerkev Marijinega rojstva, Tišina|cerkve Marijinega rojstva v Tišini]]
|-
|[[Aleš Musar]] (investitor) ter konservatorka Damjana Pediček Terseglav in restavrator Jožef Drešar z ekipo
|
|za celovito prenovo [[Ruska dača, Zgornje Gameljne|Ruske dače v Zgornjih Gameljnah]]
|-
| rowspan=&quot;3&quot; |'''2021'''
|Katharina Zanier
|
|za kvalitetno izveden mednarodni interdisciplinarni projekt obnove in revitalizacije kulturne dediščine Claustra+
|-
|Zorko Bajc
|
|za zgledno in kontinuirano obnovo sakralnih kulturnih spomenikov v Piranu
|-
|družina Virnik Karničar in arhitekt Marko Šenk
|
|za celostno obnovo, nadgradnjo in revitalizacijo kulturnega spomenika Šenkova domačija
|-
| rowspan=&quot;2&quot; |'''2022'''
|Simona Menoni Muršič
|
|za konservatorski prispevek pri celoviti prenovi tržnice na Ptuju
|-
|
|[[Občina Trnovska vas|Občina Trnovska vas]]
|za celovito obnovo Simoničeve domačije v Trnovski vasi
|-
| rowspan=&quot;4&quot; |'''2023'''
|Matija Črešnar
|
|za konservatorski prispevek pri ohranitvi in prepoznavnosti štajerske železnodobne arheološke krajine
|-
|Jerneja Batič
|Oddelek za kulturo [[Mestna občina Ljubljana|Mestne občine Ljubljana]]
|za posebne zasluge pri ohranjanju kulturne dediščine v Ljubljani
|-
|
|ZVKDS OE Maribor
|za monografijo ''Dediči prostora, varuhi pomnikov''
|-
|
|[[Občina Brežice]]
|za revitalizacijo in popularizacijo kulturnega spomenika [[Vodovodni stolp, Brežice|Brežice - Vodovodni stolp]] (EŠD 7131)
|-
| rowspan=&quot;3&quot; |'''2024'''
|Matevž Remškar
|
|za kompleksno konservatorsko obravnavo oltarja Cerkve sv. Jurija v Šenčurju
|-
|Urška Todosovska Šmajdek
|ZVKDS OE Celje
|za celovito prenovo Pelikanove hiše v Celju
|-
|Irena Cigula, Mirko Cigula (zakonca)
|oskrbnika [[Dvorec Dornava|dvorca Dornava]]
|za posebne zasluge pri ohranjanju kulturne dediščine na območju Slovenije
|}

== Glej tudi ==

* [[Nagrade in priznanja Izidorja Cankarja|Nagrade in priznanje Izidorja Cankarja]]
* [[Nagrada Mirka Šubica]]
* [[Valvasorjeva nagrada]]

== Viri ==
'''1990–2000'''
* &quot;Konservatorji so prvič podelili Steletove nagrade&quot;. ''Delo'' (22. februar 1990), letnik 32, številka 44. str. 6. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-6EUX7O0N}}
* &quot;Steletove nagrade za področje restavriranja in konserviranja&quot;. ''Delo'' (22. februar 1991), letnik 33, številka 44. str. 7. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-3IJQLMII}}
* &quot;Steletove nagrade za restavratorska dela&quot;. ''Delo'' (22. februar 1992), letnik 34, številka 43. str. 5. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-Y2HORJX5}}
* &quot;Zaslužnih je mnogo, izbranih pa malo&quot;. ''Delo'' (20. februar 1993), letnik 35, številka 41. str. 5. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-5OGWR9IG}}
* &quot;Skrbni konservatorji&quot;. ''Delo'' (4. marec 1994), letnik 36, številka 52. str. 6. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-KGW6G6H6}}
* &quot;Nagrajena skrb za zelo občutljivo dediščino&quot;. ''Delo'' (22. februar 1995), letnik 37, številka 43. str. 13. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-7PXL08MF}}
* &quot;Konservatorjem današnje razmere niso naklonjene?&quot;. ''Delo'' (6. marec 1996), letnik 38, številka 54. str. 8. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-U01YJ683}}
* &quot;Slovensko konservatorstvo si zasluži vso pohvalo&quot;. ''Delo'' (6. marec 1997), letnik 39, številka 53. str. 7. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-CLLANJO5}}
* &quot;Dediščina, zaupana ženskam&quot;. ''Delo'' (26. marec 1998), letnik 40, številka 71. str. 8. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-ZPENTNR3}}
* &quot;Požrtvovalno reševanje dediščine&quot;. ''Delo'' (24. marec 1999), letnik 41, številka 68. str. 9. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-5WIWN98H}}
* [https://www.sta.si/485233/dobitniki-steletove-nagrade-in-priznanj-v-konservatorstvu Dobitniki Steletove nagrade in priznanj v konservatorstvu]. 8. maj 2000. ''sta.si''
'''2001–2010'''
* [https://www.dnevnik.si/412 Steletova odličja]. 19. april 2001. ''dnevnik.si''
* [https://www.dnevnik.si/20378 Podelitev Steletovih nagrad in priznanj za leto 2001]. 27. marec 2002. ''dnevnik.si''
* [https://www.dnevnik.si/45892 Steletova nagrada in priznanja za leto 2002]. 17. marec 2003. ''dnevnik.si''
* [https://www.dnevnik.si/77892 Podelitev Steletovih nagrad]. 25. marec 2004. ''dnevnik.si''
* [https://www.dnevnik.si/118889 Steletova nagrada in Steletova priznanja za leto 2004]. 29. marec 2005. ''dnevnik.si''
* [https://www.dnevnik.si/172697 V Narodni galeriji podelitev Steletove nagrade in priznanj]. 29. marec 2006. ''dnevnik.si''
* [https://www.dnevnik.si/237780 Podelili Steletova priznanja]. 3. april 2007. ''dnevnik.si''
* [https://www.dnevnik.si/306762 Peter Fister dobitnik Steletove nagrade za življenjsko delo]. 20. marec 2008. ''dnevnik.si''
* [https://www.sta.si/1376475/ana-sonja-hoyer-steletova-nagrajenka-za-zivljenjsko-delo Ana Sonja Hoyer - Steletova nagrajenka za življenjsko delo]. 26. marec 2009. ''sta.si''
* [https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/janez-mikuz-prejme-steletovo-nagrado-za-konservatorstvo/226292 Janez Mikuž prejme Steletovo nagrado za konservatorstvo]. 22. marec 2010. ''rtvslo.si''
'''2011–2020'''
* [https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/steletova-nagrajenka-za-zivljenjsko-delo-mira-strmcnik-gulic/254077 Steletova nagrajenka za življenjsko delo Mira Strmčnik Gulič]. 28. marec 2011. ''rtvslo.si''
* [https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/steletova-nagrada-za-zivljenjsko-delo-natasi-stupar-sumi/279762 Steletova nagrada za življenjsko delo Nataši Štupar Šumi]. 26. marec 2012. ''rtvslo.si''
* [https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/steletova-nagrajenka-je-alenka-zeleznik/306021 Steletova nagrajenka je Alenka Železnik]. 5. april 2013. ''rtvslo.si''
* [https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/stanislav-gojkovic-in-jovo-grobovsek-nova-steletova-nagrajenca/366430 Stanislav Gojkovič in Jovo Grobovšek nova Steletova nagrajenca]. 1. junij 2015. ''rtvslo.si''
* [https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/stane-bernik-je-dobitnik-steletove-nagrade-za-zivljenjsko-delo/393147 Stane Bernik je dobitnik Steletove nagrade za življenjsko delo]. 16. maj 2016. ''rtvslo.si''
* [https://www.gorenjskiglas.si/article/20170509/C/170509791/1246/August Nagrada dr. Milanu Sagadinu]. 9. maj 2017. ''gorenjskiglas.si''
* [https://www.dnevnik.si/1042771038 Steletovi nagrajenci: osrednja nagrada dr. Milanu Sagadinu, priznanja skrbnikom kulturne dediščine]. 8. maj 2017. ''dnevnik.si''
* [https://www.zvkds.si/sl/novice/steletova-nagrada-priznanja-za-leto-2019 Steletova nagrada in priznanja za leto 2019]. 3. september 2020. ''zvkds.si''
* [https://www.dnevnik.si/1042938188 Steletova nagrada za življenjsko delo Jelki Pirkovič]. 7. september 2020. ''dnevnik.si''
'''2021–'''
* [https://www.zvkds.si/sl/novice/podelitev-steletove-nagrade-steletovih-priznanj-za-leto-2021 Podelitev Steletove nagrade in Steletovih priznanj za leto 2021]. 23. maj 2022. ''zvkds.si''
* [https://www.gov.si/novice/2023-06-06-slavnostna-podelitev-steletovih-nagrad-in-priznanj-za-leto-2022/ Slavnostna podelitev Steletovih nagrad in priznanj za leto 2022]. 6. junij 2023. ''gov.si''
* [https://misli.sta.si/3304206/v-narodni-galeriji-bodo-podelili-steletova-priznanja V Narodni galeriji bodo podelili Steletova priznanja]. 27. maj 2024. ''misli.sta.si''

== Zunanje povezave ==

* [https://s-kd.si/steletova-nagrada/ Steletova nagrada]. ''s-kd.si''

[[Kategorija:Slovenske nagrade]]
[[Kategorija:Konservatorstvo in restavratorstvo]]
[[Kategorija:Nagrade, ustanovljene leta 1990]]
[[Kategorija:France Stele (umetnostni zgodovinar)]]</text>
      <sha1>3foqu6tyhv0vfu4x0iggw2mbn1cufq0</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>William Roy</title>
    <ns>0</ns>
    <id>256602</id>
    <revision>
      <id>6773973</id>
      <parentid>6495142</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T20:38:26Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Upwinxp</username>
        <id>126544</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>mapiranje -&gt; kartiranje</comment>
      <origin>6773973</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="747" sha1="jxtgql2i68tveklv7tsolj5gxxveqhy" xml:space="preserve">{{infopolje Oseba}}
'''William Roy''', [[Škoti|škotski]] [[general]] in [[vojaški inženir]], * [[4. maj]] [[1726]], † [[1. julij]] [[1790]].

Roy je s svojimi novimi znanstvenimi pristopi odločilno prispeval k bolj točnemu geodetskemu kartiranju Združenega kraljestva.

== Sklici ==
{{sklici}}
{{portal|Vojaštvo|Icon vojn.svg}}

{{Copleyjeva medalja}}

{{normativna kontrola}}
{{scientist-stub}}

{{DEFAULTSORT:Roy, William}}
[[Kategorija:Škotski vojaški inženirji]]
[[Kategorija:Škotski geodeti]]
[[Kategorija:Škotski generali]]
[[Kategorija:Škotski akademiki]]
[[Kategorija:Škotski starinarji]]
[[Kategorija:Člani Kraljeve družbe]]
[[Kategorija:Prejemniki Copleyjeve medalje]]
[[Kategorija:Generali Britanske kopenske vojske]]</text>
      <sha1>jxtgql2i68tveklv7tsolj5gxxveqhy</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Veljko Vlahović</title>
    <ns>0</ns>
    <id>257648</id>
    <revision>
      <id>6773812</id>
      <parentid>6732241</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T16:01:19Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-58290-10</username>
        <id>268294</id>
      </contributor>
      <comment>Pomemben podatek o https://www.oskoseze.si/podatki-in-vodstvo/</comment>
      <origin>6773812</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3589" sha1="irqoaz8ufxqsv350e9om98u52fdnd41" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Veljko Vlahović
|lived=
|nickname=
|placeofbirth=&lt;!-- WD --&gt;
|placeofdeath=&lt;!-- WD --&gt;
|allegiance=[[Slika:Flag of SFR Yugoslavia.svg|25px|Zastava Socialistične federativne republike Jugoslavije]] [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]]
|branch=[[Slika:Logo of the JNA.svg|25px|Grb Jugoslovanske ljudske armade]] [[Jugoslovanska ljudska armada]]
|serviceyears=
|rank=[[Generalmajor (SFRJ)|Generalmajor]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Španska državljanska vojna]]&lt;br&gt;[[Druga svetovna vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}

'''Veljko Vlahović''', [[Črnogorci|črnogorski]] [[revolucionar]] in [[politik]], * [[2. september]] [[1914]], † [[7. marec]] [[1975]].

== Življenjepis ==
Leta 1933 je postal član [[Zveza komunistične mladine Jugoslavije|SKOJ]] in čez dve leti član [[Komunistična partija Jugoslavije|KPJ]]; deloval je tako v jugoslovanskem kot evropskem prostoru pri organizaciji mladinskih dogodkov. V španski državljanski vojni je deloval med januarjem 1937 in junijem 1938.

Leta 1939 je odšel v Sovjetsko zvezo, kjer je postal jugoslovanski predstavnik v Komunistični mladinski internacionali; v tej vlogi je deloval vse do leta 1944, ko se je vrnil v Jugoslavijo.

Po vojni je bil predsednik Sveta za zunanje zadeve, namestnik ministra za notranje zadeve, direktor časopisa ''Borba'', zvezni poslanec, član CK ZKJ, od 1958 njegovega izvršnega komiteja, 1964 je postal tudi sekretar CK ZKJ (poleg Kardelja in Rankovića, torej četrti človek v &quot;partiji&quot;) in od 1966 član predsedstva (CK) ZKJ, kasneje je bil mdr. tudi predsednik konference ZK Beograda.

Po njem so leta 1977 v [[Ljubljana|Ljubljani]] poimenovali novozgrajeno [[Osnovna šola|osnovno šolo]] v [[Koseze, Ljubljana|Kosezah]], ki se je do leta [[Slovenska osamosvojitvena vojna|1991]] imenovala [[Osnovna šola Koseze|Osnovna šola narodnega heroja Veljka Vlahovića]], kasneje se je preimenovala v [[Osnovna šola Koseze|Osnovno šolo Koseze]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Podatki in vodstvo – Osnovna šola Koseze Ljubljana |url=https://www.oskoseze.si/podatki-in-vodstvo/ |access-date=2026-11-02 |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

== Viri ==
* ''[[Vojna enciklopedija]]'', 2. izd., 1978, Zvezek 10, str. 527.

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo|Icon vojn.svg}}
* [[seznam generalov Jugoslovanske ljudske armade]]

{{normativna kontrola}}
{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Vlahović, Veljko}}
[[Kategorija:Črnogorski generali]]
[[Kategorija:Črnogorski partizani]]
[[Kategorija:Črnogorski politiki]]
[[Kategorija:Črnogorski politični komisarji]]
[[Kategorija:Generali Jugoslovanske ljudske armade]]
[[Kategorija:Veterani španske državljanske vojne]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]
[[Kategorija:Člani Komunistične partije Jugoslavije]]
[[Kategorija:Nosilci reda jugoslovanske zvezde]]
[[Kategorija:Narodni heroji]]
[[Kategorija:Junaki socialističnega dela]]
[[Kategorija:Nosilci reda zaslug za ljudstvo]]
[[Kategorija:Nosilci reda bratstva in enotnosti]]
[[Kategorija:Člani Zveze komunistične mladine Jugoslavije]]
[[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Parizu]]
[[Kategorija:Pokopani na Aleji narodnih herojev na Novem pokopališču, Beograd]]
[[Kategorija:Črnogorski španski borci]]
[[Kategorija:Nosilci reda ljudske osvoboditve]]
[[Kategorija:Nosilci reda republike (SFRJ)]]
[[Kategorija:Nosilci Partizanske spomenice 1941]]
[[Kategorija:Nosilci reda Lenina]]
[[Kategorija:Nosilci reda Polonia Restituta]]
[[Kategorija:Člani Sveta federacije Socialistične federativne republike Jugoslavije]]</text>
      <sha1>irqoaz8ufxqsv350e9om98u52fdnd41</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Referendumi v Sloveniji</title>
    <ns>0</ns>
    <id>266829</id>
    <revision>
      <id>6774067</id>
      <parentid>6759000</parentid>
      <timestamp>2026-11-03T07:01:14Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6)</comment>
      <origin>6774067</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="14256" sha1="rf1qs4kdvj6zhmy7da37itkrlb532w3" xml:space="preserve">[[Slika:Referendum PPKŽ 2025 GlasovanjeKranj.jpg|sličica|Oddaja glasovnice na [[Referendum o Zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja|referendumu o Zakonu o pomoči prostovoljnem končanju življenja]] (Kranj, 2025)]]
V Sloveniji obstaja '''ustavodajni''', '''zakonodajni''' ter '''posvetovalni''' [[referendum]] in '''referendum o mednarodnih povezavah'''. Na lokalni ravni so mogoči še naknadni in svetovalni referendum, referendum za ustanovitev nove občine in referendum o samoprispevku.&lt;ref name=&quot;:02&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Referendum, ljudska iniciativa in evropska državljanska pobuda {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/teme/referendum-ljudska-iniciativa-in-evropska-drzavljanska-pobuda/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2022-02-22|language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Vrste referendumov ==

=== Zakonodajni referendum ===
Zakonodajni referendum je neobvezna oblika referenduma.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Oblika in predmet zakonodajnega referenduma - e-KURS|url=http://e-kurs.si/komentar/oblika-in-predmet-zakonodajnega-referenduma/|website=Oblika in predmet zakonodajnega referenduma - e-KURS|accessdate=2022-02-22|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; Zakonodajne referendume v Sloveniji ureja 90. člen [[Ustava Republike Slovenije|ustave Republike Slovenije]] ter Zakon o referendumu in ljudski iniciativi (ZRLI). V Sloveniji je sprva zakonodajni referendum potekal v obliki predhodnega in naknadnega referenduma. Slovenska ustavna ureditev iz leta 2013 za referendum zahteva referendumsko iniciativo, predmet referendumskega odločanja in dvig pragu legitimnosti. Od leta 2013 lahko zakonodajni referendum zahtevajo volivci z najmanj 40.000 zainteresiranimi, vendar se referenduma za zakone o nujnih obrambnih ukrepih, zakonih davčno-finančnega področja, zakonov o ratifikacijah mednarodnih pogodb ter zakonih, ki preprečujejo protiustavnosti na področju človekovih pravic ne sme več organizirati. V isti ureditvi je bil potrditveni način zamenjan z zavrnitvenim (za zavrnitev zakona je potrebna vsaj petina glasov vseh volivcev). V Sloveniji velja tudi dvostopenjsko ugotavljanje referendumskega izida, zato morata za zavrnitev zakona veljati tako relativna večina kakor tudi kvorum večine.&lt;ref name=&quot;:02&quot; /&gt;

=== Posvetovalni referendum ===
Posvetovalni referendum je vrsta referenduma, ki ga razpiše Državni zbor o svojih vprašanjih, ki se nanašajo bodisi na državo bodisi na omejeno območje. Izid referenduma za Državni zbor ni zavezujoč. Referendum razpiše Državni zbor, pobudo zanj pa lahko vloži vsak poslanec.&lt;ref name=&quot;:02&quot; /&gt;

=== Referendum o spremembi ustave ===
Na referendumu o spremembi ustave se odloča o potrditvi spremembe ustave, ki jo je sprejel Državni zbor. Razpiše ga državni zbor, če to zahteva najmanj 30 poslancev. Sprememba ustave je v tem primeru potrjena, če je udeležba nad 50% in hkrati večina glasuje za.&lt;ref name=&quot;:02&quot; /&gt;

=== Referendum o mednarodnih povezavah ===
Na referendumu o mednarodnih povezavah se odloča o prenosu uresničevanja dela suverenih pravic na mednarodne organizacije ali o vstopu v obrambno zvezo, ki se ureja z mednarodno pogodbo. Državni zbor lahko razpiše referendum po lastni odločitvi na predlog vlade, najmanj desetih poslancev ali poslanske skupine. Državni zbor je vezan na odločitev volivcev na referendumu. Referendum te vrste je opisan v 3.a členu ustave.&lt;ref name=&quot;:02&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=PisRS - Pravno informacijski sistem|url=https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=USTA1|website=pisrs.si|accessdate=2024-05-17}}&lt;/ref&gt;

== Dosedanji referendumi ==
V tabeli je v stolpcu »Vrsta« označeno, za katerega od štirih vrst referendumov gre:

* z – zakonodajni referendum
* p – posvetovalni referendum
* u – referendum o spremembi ustave (v Sloveniji še ni bil izveden)
* m – referendum o mednarodnih povezavah

Kot uspešen referendum je označen tisti referendum, s katerim je predlagatelj dosegel želeni rezultat.
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
! width=&quot;49%&quot; |Referendum
! width=&quot;18%&quot; |Datum
! width=&quot;18%&quot; |Predlagatelj
! width=&quot;4%&quot; |Vrsta
!Ud.
! width=&quot;15%&quot; |Uspešnost
|-
|[[Plebiscit o samostojnosti Slovenije]]
|23. december 1990
|[[DEMOS]]&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Plebiscit 1990 - Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije|url=https://www.muzej-nz.si/si/izobrazevanje/viri-za-ucence-in-ucitelje/1873|website=www.muzej-nz.si|accessdate=2024-05-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20240520110059/https://www.muzej-nz.si/si/izobrazevanje/viri-za-ucence-in-ucitelje/1873|archive-date=2024-05-20|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
| style=&quot;text-align:center;&quot; |
|93,2%
| style=&quot;background:lightgreen;&quot; |
|-
|[[Referendum za volitve v državni zbor]]
|8. december 1996
|[[Socialdemokratska zveza Slovenije|SDSS]] (podpisi volilcev), poslanci [[Državni zbor Republike Slovenije|DZ]] in poslanci [[Državni svet Republike Slovenije|DS]]
| style=&quot;text-align:center;&quot; |z
|37,9%
| style=&quot;background:lightgrey;&quot; |različni rezultati za več vprašanj
|-
|[[Referendum o financiranju gradnje tretjega bloka trboveljske termoelektrarne]]
|10. januar 1999
|30 poslancev [[Državni zbor Republike Slovenije|DZ]]       ([[SDSS]], [[Slovenski krščanski demokrati|SKD]] in [[Slovenska ljudska stranka|SLS]])
| style=&quot;text-align:center;&quot; |z
|27,3%
| style=&quot;background:lightgreen;&quot; |
|-
|[[Naknadni zakonodajni referendum o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo]]
|17. junij 2001
|
| style=&quot;text-align:center;&quot; |z
|35,7%
| style=&quot;background:lightgreen;&quot; |
|-
|[[Referendum o preoblikovanju in privatizaciji Slovenskih železnic|Posvetovalni referendum o preoblikovanju in privatizaciji javnega podjetja Slovenske železnice, d.d.]]
| rowspan=&quot;2&quot; |19. januar 2003
|Zaposleni v Slovenskih železnicah
| style=&quot;text-align:center;&quot; |z
|31,1%
| style=&quot;background:salmon;&quot; |zaradi vprašanja v nikalni obliki je večinski ''proti'' dejansko pomenil večinski ''za''
|-
|[[Zakonodajni referendum v zvezi s predlogom zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje]]
|Vseslovensko združenje upravičencev do vračila vlaganj v telekomunikacijsko omrežje&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Po podpise za referendum|url=https://www.dnevnik.si/35744|website=Dnevnik|date=2023|accessdate=2023-07-18|archive-date=2023-07-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20230718135029/https://www.dnevnik.si/35744|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
| style=&quot;text-align:center;&quot; |z
|31,1%
| style=&quot;background:lightgreen;&quot; |
|-
|[[Posvetovalni referendum o vstopu Slovenije v Evropsko unijo]]
| rowspan=&quot;2&quot; |23. marec 2003
|
| style=&quot;text-align:center;&quot; |m
|60,4%
| style=&quot;background:lightgreen;&quot; |
|-
|[[Posvetovalni referendum o pristopu Republike Slovenije k Organizaciji Severnoatlanske pogodbe (NATO)|Posvetovalni referendum o vstopu Slovenije v NATO]]
|
| style=&quot;text-align:center;&quot; |m
|60,4%
| style=&quot;background:lightgreen;&quot; |
|-
|[[Referendum o odpiralnem času trgovin|Zakonodajni referendum o odpiralnem času trgovin]]
|21. september 2003
|
| style=&quot;text-align:center;&quot; |z
|27,5%
| style=&quot;background:lightgreen;&quot; |
|-
|[[Referendum o tehničnem zakonu o izbrisanih]]
|4. april 2004
|
| style=&quot;text-align:center;&quot; |z
|31,5%
| style=&quot;background:lightgreen;&quot; |
|-
|[[Referendum o RTV, 2005|Referendum o RTV]]
|25. september 2005
|[[Liberalna demokracija Slovenije]] in [[Socialni demokrati]]
| style=&quot;text-align:center;&quot; |z
|30,7%
| style=&quot;background:salmon;&quot; |
|-
|[[Posvetovalni referendum o občinah v Sloveniji (29. januar 2006)|Posvetovalni referendum o občinah v Sloveniji]] (lokalni)
|29. januar 2006
|
| style=&quot;text-align:center;&quot; |p
|
| rowspan=&quot;2&quot; style=&quot;background:lightgrey;&quot; |različni rezultati za posamezne občine
|-
|[[Posvetovalni referendum o občinah v Sloveniji (9. april 2006)|Posvetovalni referendum o občinah v Sloveniji]] (lokalni)
|9. april 2006
|
| style=&quot;text-align:center;&quot; |p
|
|-
|[[Referendum o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic]]
|11. november 2007
|[[Državni svet Republike Slovenije|Državni svet]]
| style=&quot;text-align:center;&quot; |z
|58,0%
| style=&quot;background:lightgreen;&quot; |
|-
|[[Referendum o slovenskih pokrajinah|Posvetovalni referendum o pokrajinah]]
|22. junij 2008
|[[Slovenska demokratska stranka|SDS]], [[Slovenska ljudska stranka|SLS]] in [[Nova Slovenija|NSi]]&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Na volišča že pred volitvami|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/na-volisca-ze-pred-volitvami/86400|website=rtvslo.si|accessdate=2024-05-13|language=sl}}&lt;/ref&gt;
| style=&quot;text-align:center;&quot; |p
|11,0%
| style=&quot;background:lightgrey;&quot; |različni rezultati za posamezne pokrajine
|-
|[[Referendum o arbitražnem sporazumu|Referendum o ratifikaciji Arbitražnega sporazuma med Slovenijo in Hrvaško]]
|6. junij 2010
|poslanci [[Državni zbor Republike Slovenije|DZ]]
| style=&quot;text-align:center;&quot; |z
|42,7%
| style=&quot;background:lightgreen;&quot; |
|-
|[[Referendum o RTV, 2010|Referendum o RTV]]
|13. december 2010
|[[Slovenska demokratska stranka|SDS]] in [[Slovenska nacionalna stranka|SNS]]
| style=&quot;text-align:center;&quot; |z
|14,8%
| style=&quot;background:lightgreen;&quot; |
|-
|[[Referendum o malem delu]]
|10. april 2011
|[[Zveza svobodnih sindikatov Slovenije|ZSSS]] in [[Študentska organizacija Slovenije|ŠOS]]&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Referendum o malem delu: razmeroma visoka udeležba in tesen izid|url=https://www.dnevnik.si/1042431900|website=Dnevnik|date=2011|accessdate=2023-07-04}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
| style=&quot;text-align:center;&quot; |z
|34,0%
| style=&quot;background:lightgreen;&quot; |
|-
|[[Referendum o zakonu o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno]]
| rowspan=&quot;3&quot; |5. junij 2011&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=DZ potrdil 5. junij za datum referenduma o zakonu o arhivih - SiOL.net|url=http://www.siol.net/slovenija/novice/2011/04/dz_potrdil_datum_referenduma_o_zakonu_o_arhivih.aspx|website=web.archive.org|date=2011-04-25|accessdate=2022-10-25|archive-date=2011-04-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20110425112229/http://www.siol.net/slovenija/novice/2011/04/dz_potrdil_datum_referenduma_o_zakonu_o_arhivih.aspx|url-status=bot: unknown}}&lt;/ref&gt;
|[[Slovenska demokratska stranka|SDS]] in [[Slovenska nacionalna stranka|SNS]]
| style=&quot;text-align:center;&quot; |z
|40,4%
| style=&quot;background:lightgreen;&quot; |
|-
|[[Referendum o pokojninski reformi]]
|
| style=&quot;text-align:center;&quot; |z
|40,5%
| style=&quot;background:lightgreen;&quot; |
|-
|[[Referendum o zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva in arhivih 2011|Referendum o zakonu o arhivih]]
|[[Slovenska demokratska stranka|SDS]] in [[Slovenska nacionalna stranka|SNS]]
| style=&quot;text-align:center;&quot; |z
|40,4%
| style=&quot;background:lightgreen;&quot; |
|-
|[[Referendum o Družinskem zakoniku]]
|25. marec 2012&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.dvk-rs.si/index.php/si/arhiv-referendumi/zakonodajni-referendum-o-druzinskem-zakoniku|title=arhivska kopija|accessdate=2015-12-21|archive-date=2016-08-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20160830221615/http://www.dvk-rs.si/index.php/si/arhiv-referendumi/zakonodajni-referendum-o-druzinskem-zakoniku|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|[[Civilna iniciativa za družino in pravice otrok]]
| style=&quot;text-align:center;&quot; |z
|30,3%
| style=&quot;background:lightgreen;&quot; |
|-
| colspan=&quot;6&quot; style=&quot;background:lightgrey;text-align:center;&quot; |Sprejeta ustavna dopolnila, ki omejujejo možnosti razpisa referenduma in uvedejo kvorum
|-
|[[Referendum o zakonu o varovanju arhivskega gradiva]]
|8. junij 2014&lt;ref name=&quot;MMC RTVSLO superreferendum&quot;&gt;[http://www.rtvslo.si/slovenija/tu-je-referendumska-nedelja/338861 Rtvslo.si - Tu je referendumska nedelja]&lt;/ref&gt;
|[[Slovenska demokratska stranka]]
| style=&quot;text-align:center;&quot; |z
|11,7%
| style=&quot;background:salmon;&quot; |ni dosegel kvoruma
|-
|[[Referendum o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih]]
|20. december 2015
|[[Glas za otroke in družine|Za otroke gre]]
| style=&quot;text-align:center;&quot; |z
|36,4%
| style=&quot;background:lightgreen;&quot; |
|-
|[[Referendum o Zakonu o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača–Koper]]
|24. september 2017
|[[Vili Kovačič]]
| style=&quot;text-align:center;&quot; |z
|20,6%
| style=&quot;background:salmon;&quot; |ni dosegel kvoruma, razveljavljen
|-
|[[Referendum o Zakonu o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača–Koper]]
|13. maj 2018
|[[Vili Kovačič]]
|style=&quot;text-align:center;&quot; |z
|15,0%
|style=&quot;background:salmon;&quot; |ni dosegel kvoruma
|-
|[[Referendum o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah]]
|11. julij 2021
|Gibanje za pitno vodo
| style=&quot;text-align:center;&quot; |z
|46,5%
| style=&quot;background:lightgreen;&quot; |
|-
|[[Referendum o zakonu o RTV Slovenija (2022)|Referendum o Zakonu o RTV Slovenija]]
| rowspan=&quot;3&quot; |27. november 2022
| rowspan=&quot;3&quot; |[[Slovenska demokratska stranka]]
| style=&quot;text-align:center;&quot; |z
|41,8%
| style=&quot;background:salmon;&quot; |
|-
|[[Referendum o Zakonu o dolgotrajni oskrbi]]
| style=&quot;text-align:center;&quot; |z
|41,8%
| style=&quot;background:salmon;&quot; |
|-
|[[Referendum o spremembah Zakona o vladi]]
| style=&quot;text-align:center;&quot; |z
|41,9%
| style=&quot;background:salmon;&quot; |
|-
|[[Referendum o rabi konoplje]]
| rowspan=&quot;3&quot; |9. junij 2024
| rowspan=&quot;3&quot; |[[Gibanje Svoboda]]
| style=&quot;text-align:center;&quot; |p
|41,4%
| style=&quot;background:lightgreen;&quot; |
|-
|[[Referendum o preferenčnem glasu]]
| style=&quot;text-align:center;&quot; |p
|41,4%
| style=&quot;background:lightgreen;&quot; |
|-
|[[Referendum o prostovoljnem končanju življenja]]
| style=&quot;text-align:center;&quot; |p
|41,4%
| style=&quot;background:lightgreen;&quot; |
|-
|[[Referendum o Zakonu o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke]]
|11. maj 2025
|[[Slovenska demokratska stranka|SDS]], [[Nova Slovenija|N.Si]], [[Slovenska nacionalna stranka|SNS]], [[Glas upokojencev Pavla Ruparja|GU]]
| style=&quot;text-align: center;&quot; |z
|26,0%
| style=&quot;background:lightgreen;&quot; |
|-
|[[Referendum o Zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja]]
|23. november 2025
|Koalicija »Proti zastrupitvi bolnikov!«
| style=&quot;text-align:center;&quot; |z
|40,9%
| style=&quot;background:lightgreen;&quot; |
|-
|}

== Glej tudi ==

* [[Koroški plebiscit]]

== Viri ==
&lt;references /&gt;

{{Referendumi v Sloveniji}}
[[Kategorija:Referendumi v Sloveniji]]
[[Kategorija:Politika Slovenije]]</text>
      <sha1>rf1qs4kdvj6zhmy7da37itkrlb532w3</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Joaquim Arcoverde de Albuquerque Cavalcanti</title>
    <ns>0</ns>
    <id>276804</id>
    <revision>
      <id>6773936</id>
      <parentid>4744696</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T19:59:07Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <comment>/* Življenjepis */ razločitev, drugi drobni popravki  [[Project:AWB|AWB]]</comment>
      <origin>6773936</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1884" sha1="8znwc7htefeknb8e5kvefipl9arau8f" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba
| image       = &lt;!-- Wikidata --&gt;
}}

'''Joaquim Arcoverde de Albuquerque Cavalcanti''', [[Brazilci|brazilski]] [[Rimskokatoliška Cerkev|rimskokatoliški]] [[duhovnik]], [[škof]] in [[kardinal]], * [[17. januar]] [[1850]], [[Cimbres]], † [[18. april]] [[1930]].

== Življenjepis ==
4. aprila 1874 je prejel [[duhovniško posvečenje]].

26. junija 1890 je bil imenovan za [[škofija Goiás|škofa Goiása]] in 26. oktobra istega leta je prejel [[škofovsko posvečenje]].

26. avgusta 1892 je postal [[škof pomočnik]] [[škofija São Paulo|škofa São Paula]] in [[naslovni škof]] [[Argos (mesto)|Argosa]]. 19. avgusta 1892 je nasledil škofovski položaj in 30. septembra istega leta je bil [[škofovsko ustoličenje|ustoličen]].

24. avgusta 1897 je bil imenovan za [[nadškofija São Sebastião do Rio de Janeiro|nadškofa São Sebastião do Rio de Janeira]] in 31. avgusta istega leta je bil ustoličen.

11. decembra 1905 je bil povzdignjen v [[kardinal]]a in imenovan za [[kardinal-duhovnik]]a [[Ss. Bonifacio ed Alessio]].

== Glej tudi ==
* [[seznam brazilskih rimskokatoliških škofov]]
* [[seznam brazilskih rimskokatoliških nadškofov]]
* [[seznam brazilskih kardinalov]]

== Zunanje povezave ==
- v [[angleščina|angleščini]]:
* [http://www.catholic-hierarchy.org/bishop/barcoverd.html Catholic-hierarchy.org]

{{Normativna kontrola}}
{{reli-bio-stub}}

{{DEFAULTSORT:Albuquerque Cavalcanti, Joaquim Arcoverde de}}
[[Kategorija:Brazilski rimskokatoliški duhovniki]]
[[Kategorija:Brazilski rimskokatoliški škofje]]
[[Kategorija:Brazilski rimskokatoliški nadškofje]]
[[Kategorija:Brazilski kardinali]]
[[Kategorija:Rimskokatoliški škofje Goiása]]
[[Kategorija:Rimskokatoliški škofjeSão Paula]]
[[Kategorija:Rimskokatoliški nadškofje São Sebastiãoja do Rio de Janeiro]]
[[Kategorija:Kardinali, ki jih je imenoval papež Pij X.]]</text>
      <sha1>8znwc7htefeknb8e5kvefipl9arau8f</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Termoelektrarna Velenje</title>
    <ns>0</ns>
    <id>277563</id>
    <revision>
      <id>6773827</id>
      <parentid>6773660</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T16:19:02Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Nareto</username>
        <id>77605</id>
      </contributor>
      <comment>/* Termoelektrarna Velenje 1929-1967 */</comment>
      <origin>6773827</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="22192" sha1="9j06lrzcfajb2j4sgqg52e0iiw65gnj" xml:space="preserve">{{Infopolje Podjetje
| company_name = Termoelektrarna Velenje
| image = [[File:Postcard of Velenje (3).jpg|300px]]
| company_logo = 
| company_type = 
| predecessor = Lappova termoelektrarna 1905-1929
| foundation = Gradnja 1927-28&lt;br&gt;
17.oktober, 1929 &lt;br&gt;- pričetek obratovanja
| defunct = 11.september, 1971 &lt;br&gt;- preneha obratovati
| successor = [[Termoelektrarna Šoštanj]] 1956-
| location = Termoelektrarna Velenje
| location_country = Koroška cesta 56, [[Velenje]], [[Slovenija]], [[EU]]
| origins = 
| key_people = 
| area_served = [[Evropa]]
| industry = Energetika in Rudarstvo
| products = [[Električna energija|Elektrika]] in [[Toplotna energija|Toplota]]
| production_year = 
| revenue = 
| operating_income = 
| net_income = 
| num_employees = 29
| parent = [[Premogovnik Velenje]]
| subsid = 
| homepage = 
| footnotes = Prva kogeneracija v [[Jugoslavija|Jugoslaviji]]
}}
'''Termoelektrarna Velenje''' je bila [[Termoelektrarna|termoelektrarna]] s skupno inštalirano močjo 7.25 MW pri [[Stari jašek|Starem jašku]] [[Premogovnik Velenje|Premogovnika Velenje]], domačini jo imenujejo tudi Stara elektrarna. Za gorivo je uporabljala Velenjski [[lignit]]. V času svojega 42 [[leto|letnega]] delovanja je delovala kot [[elektrarna]], [[toplarna]] in [[kotlarna]] ter je imela zgodovinsko pomembno vlogo pri [[energetika|energetskem]] razvoju [[Šaleška dolina|Šaleške doline]] kot celotne [[država|države]]. V termoelektrarni so se kalili ključni domači tehnični kadri, ki so kasneje delovali pri obratovanju več kot stokrat močnejše [[Termoelektrarna Šoštanj|Termoelektrarne Šoštanj]].&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.knjiznica-velenje.si/app/uploads/2023/01/Termoelektrarna-Velenje_compressed.pdf|title=Termoelektrarna Velenje|date=2023|accessdate=21.10.2024|last=Ledinek in Špiler|website=Knjižnica Velenje}}&lt;/ref&gt; 

== Zgodovina ==
[[Slika:Novo_asfaltno_igrišče_za_košarko_v_Velenju_1960.jpg|sličica|309x309_pik|TEV v ozadju leta 1960]]

=== Električni enosmerni dinamo pri Starem jašku 1902-1905 ===
Zunaj jame premogovnika so imeli leta 1902 električno razsvetljavo na enosmerni tok z [[Dinamo|dinamom]] 112 A pri napetosti 115 V za 48 žarnic in 4 obločnice.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Problemi in dosežki rudarjenja na Slovenskem|last=Mohorič|publisher=Maribor : Obzorja|year=1978|cobiss=4317445}}&lt;/ref&gt; Električni izkoristek dinama je bil okoli 50%, zaradi česar je moral biti parni stroj moči okoli 35 KM, kar je 25 kW, da je dinamo oddajal 12,88 kW električne moči. Za proizvodnjo 1 kWh električne energije je potrebovala 12 kg premoga. Poraba premoga je znašala za proizvodnjo elektrike okoli 2 toni na dan ali dobrih 700 ton letno.

=== Lappova termoelektrarna 1905-1929 ===
Leta 1904 se je takratni lastnik premogovnika Velenje [[Daniel von Lapp]] odločil, da se ob kotlovnici pri jašku naredi prizidek za elektrarno z izmeničnim tokom izključno za potrebe premogovnika. 

Leta 1905 je sta pričela delovati dva [[Parni stroj|batna parna stroja]] moči 180 [[Konjska moč|KM]] in 110 KM z [[Izmenični električni tok|izmeničnima]] generatorjema 150kVA in 135 kVA. Največji porabnik elektrike je bil motor ventilatorja na zračnem jašku. Prvo elektrarno so kar nekajkrat posodobili in povečali njeno moč. Elektrarna je imela prepoznaven velik prosto stoječ zidan opečni dimnik, ki je bil višji kot kasnejša stavba termoelektrarne Velenje in lesenih hladilnih stolpov. Za proizvodnjo 1 kWh električne energije je potrebovala 7 kg premoga. Poraba premoga je znašala 36 ton na dan oz. 13 000 ton letno, če je obratovala na polni moči. Delovala je 24 let do leta 1929, ko je bila zgrajena nova termoelektrarna za elektroenergetsko omrežje. Občasno je služila kot rezerva in so jo še nekajkrat pognali v primeru motenj v novi termoelektrarni.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://ege.hr/eges/media/eges/casopis/2021/5/90.pdf|title=Etnološka in tehniška dediščina|date=2021|accessdate=26.10.2024|publisher=Drago|last=Papler}}&lt;/ref&gt;

==== Projekt izgranje velike Lappove termoelektarne v Pesju pri Velenju ====
Prvi rezultati elektrifikacije so pokazali obetavno priložnosti povečanja prodaje velenjskega premoga. Von Lapp je hitro zaslutil, da bi lahko bil poslovno še uspešnejši, če bi namesto lignita ponudil komercialno električno energijo.  Z izgradnjo predvidene bodoče velike termoelektrarne, ki bi napajala porabnike v: [[Celovec|Celovcu]], [[Gradec|Gradcu]], [[Maribor|Mariboru]] in [[Celje|Celju]] bi se ekonomski polažaj premogovnika z slabšo kakovostjo premoga znanto izboljšal. V naslednjih letih je zato Lapp nameraval v Pesju pri Velenju zgraditi večjo termoelektrarno z močjo 37 MW, začetek gradnje je preprečila njegova smrt leta 1910. 

=== Termoelektrarna Velenje 1929-1967 ===
Termoelektrana Velenje je pomenila nadljevanje uresničevanja Lappove vizije uplemenitenja premoga v električno energijo in poboljšanja ekonomske situacije premogovnika.  

I faza TEV je bila v gradnji v letih [[1927]]-[[1928]] oddaljena je bila 80 metrov od Lappove termoelektarne ob Starem jašku, ki je imela izrazit prostostoječ zidan dimnik. Slovesno so novo termoelektrarno predali svojemu namenu [[17. oktober|17. oktobra]] leta [[1929]], ko je začela obratovati dokaj moderna I faza TEV z dvema 5 [[volt|kV]] [[turboagregat]]oma skupne [[moč|moči]] 2000 [[Vat|kW]] (2 MW) in [[Les|lesenim]] [[Hladilni stolp|hladilnim stolpom]] zmogljivosti 800 [[kubični meter|m³]]/[[ura|h]]. Na strehi termoelektarne sta bila vidna dva odvodnika dimnih plinov za vsak kotel posebej. [[Elektrarna]] je imela dva [[kotel (toplotna naprava)|kotla]] Krupp z zmogljivostjo vsak 10 [[tona|ton]]  [[para|pare]] na uro pri 350 [[Celzijeva temperaturna lestvica|°C]] in 18 [[Bar (enota)|barih]]. Lokalno je TEV napajala: [[Velenje]], Šalek, Pesje, [[Družmirje]], [[Šoštanj]] in [[Topolšica|Topolšico]]. 

Med leti [[1929]] in [[1931]] so zgradili nov 60 kV [[daljnovod]] [[Velenje]]-[[Podlog v Savinjski Dolini|Podlog]]-[[Črnuče]], dolg 65,5 [[kilometer|kilometra]], ki je povezal [[Šaleška dolina |Šaleško dolino]] z ljubljansko regijo, s katerim je bila omogočena elektrifikacija [[mesto|mesta]] [[Ljubljana|Ljubljane]] in njene okolice kajti po takrat prvi zgrajeni mreži visokonapetostnih daljnovodov je pošiljala zanesljiv vir [[Energija|energije]] v mnoga [[Mesto|mesta]], [[Trg|trge]] in [[Vas|vasi]]. S priključkom TEV na električno omrežje [[Kranjske deželne elektrarne|Kranjskih deželnih elektrarn]] v tridesetih letih dvajsetega stoletja je začel krog uporabnikov Velenjske [[električna energija|električne energije]] hitro naraščati. V noči na [[15. avgust|15. avgusta]] 1931 so na [[Železniška postaja Ljubljana|ljubljanskem kolodvoru]] zasvetile tudi prve [[žarnica|žarnice]], ki jih je napajala elektrika Velenjskega lignita.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://museu.ms/collection/object/33800/termoelektrarna-velenje|title=Termoelektrarna Velenje I.faza|date=1931|accessdate=21.10.2024|website=Museum of the world}}&lt;/ref&gt; 

II faza TEV se je začela graditi [[maj]]a 1931 in je bila klub [[velika gospodarska kriza|gospodarski krizi]] končana [[oktober|oktobra]] leta [[1934]]&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=https://muzej-velenje.si/mladi-muzealci/casovni-stroj-zacetek-20-stoletja-1-3/ |title=Naše mesto v 19. in na začetku 20. stoletja |date=20.4.2020 |accessdate=21.10.2024 |website=Muzej Velenje |archive-date=2024-12-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20241213084816/https://muzej-velenje.si/mladi-muzealci/casovni-stroj-zacetek-20-stoletja-1-3/ |url-status=dead}}&lt;/ref&gt; z  novim 5250 kW (5,25 MW) turboagregatom in dvema kotloma Babcock – Wilcox z zmogljivostjo vsak 28 ton pare na uro pri 375 °C in 20 barih, kar je njeno skupno [[električna moč|električno moč]] zaokrožilo na 7,25 MW. Za en kotel so iz zahodnje strani postavili prizidek drugega so inštalirali v starem delu kotlovnice. Termoelektrarna je dobila dva dodatna vidna višja odvodnika dimnih plinov novih večjih kotlov. Za proizvodnjo 1 [[kWh]] električne energije je potrebovala 3,5 [[kg]] premoga.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://museu.ms/collection/object/30473/termoelektrarna-velenje|title=Termoelektrarna Velenje|date=1935|accessdate=21.10.2024|website=Museum of the world}}&lt;/ref&gt; Poraba premoga je znašala 440 ton na dan oz. okoli dobrih 150 000 ton letno, če so vsi trije bloki obratovali s polno močjo. Termoelektrarna Velenje z 7,25 MW inštalirane moči je veljala za največjo in tudi najbolje opremljeno termoelektrarno v Sloveniji do leta 1938, ostali dve so bili manjši: [[Mestna termoelektrarna Ljubljana|Mestna Termoelektrarna Ljubljana]] 4 MW in [[Termoelektrarna Trbovlje|Termoelektarna Trbovlje]] 4 MW. 

Med drugo svetovno vojno je bila termoelektrana zelo pomemben objekt za nemško industrijo in je delala s polno paro. V mesecu januarju 1942 so v termoelektrani proizvedlji rekordnih 3386 MWh elektrike.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; Leta 1943 so zgradili nov 110&amp;nbsp;kV daljnovod Velenje-Dravograd za potrebe napajanja daljnih porabnikov električne energije.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GXO1SDXH/7c639dee-d641-4221-a1d8-2e38e3638f17/PDF|title=Poraba trdih goriv na Slovenskem v prvih štirih desetletjih 20.stoletja|date=2015|accessdate=26.10.2024|publisher=Mitja|last=Sunčič}}&lt;/ref&gt; 28.decembra 1944 ob 13 uri so letala ameriškega vojnega letalstva odvrgla 30 bomb na Premogovnik Velenje in ubila 37 ljudi z namenom uničiti energetsko oskrbo nemške industije, termoelektrana ni bila onesposobljena in je dočakala konec vojne obratovalno sposobna.  

Leta 1956 je pričela obratovati Termoelektrarna Šoštanj TEŠ na novi lokaciji in je bila več kot 8 krat močnejša, ter imela za tisti čas vrhunsko Švicarsko opremo s tem je pomen TEV močno padel in je postala lokalna elektrarna. Leta 1960 so moč TEŠ še povečali in je bila več kot 18 krat močnejša od TEV ter bistveno bolj energetsko učinkovita.  

Leta 1957 je bil opravljen pregled TEV za potrebe predelav v kogeneracijo in ugotovili so, da je primerna, iskali so namreč način za povečanje učinkovitosti elektrarne. V letih [[1958]] in [[1959]] so v TEV potekala rekonstrukcijska dela za sočasno proizvodno toplotne in električne energije. [[29. november|29. novembra]] leta 1959 je TEV začela proizvajati [[toplotna energija|toplotno energijo]] za potrebe novozgrajenega [[daljinsko ogrevanje|daljinskega ogrevanja]] novega [[mesto|mestnega]] središča [[Velenje]], kot prvi sistem daljinskega ogrevanja v [[Slovenija|Sloveniji]] in takratni domovini [[Federativna ljudska republika Jugoslavija|Jugoslaviji]]. Mesto so priključili na trocevni sistem, sočasno je bil speljan [[parovod]] zmogljivosti 5 ton pare na uro do jame Preloge. Do leta [[1965]] so priključili tudi veliko individualnih [[hiša|hiš]]. Toplotna postaja TEV je delovala z dvema prenosnikoma (izmenjevalcema) skupne moči 10,5 MW pri 130/70 °C, 10 bar in 250 m³/h.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.kp-velenje.si/index.php/novice/novice-energetika/1451-daljinsko-ogrevanje-v-saleski-dolini|title=Daljinsko ogrevanje v Šaleški dolini|date=19.11.2019|accessdate=21.10.2024|website=Komunalno podjetje Velenje}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.kp-velenje.si/images/vsebina/Daljinsko_ogrevanje_v_Saleski_dolini_nekoc_in_danes.pdf|title=Daljinsko ogrevanje v Šaleški dolini nekoč in danes|date=2016|accessdate=21.10.2024|publisher=Komunalno podjetje Velenje}}&lt;/ref&gt; 

Leta [[1967]] so končali z vgradnjo še dveh prenosnikov toplote in povečali črpalno zmogljivost TEV na 500m³/h ter končno toplotno moč na 25,5 MW. 

28. novembra [[1968]] so za vedno ustavili generatorje za proizvodnjo električne energije. Od tega leta je TEV delovala samo še kot kotlarna. Število uporabnikov se je še naprej naglo širilo. Leta [[1970]] je TEV napajala 56 toplotnih podpostaj z 46 MW priključne moči pri uporabnikih in 40 km omrežja. Proizvodne zmogljivosti TEV so bile v celoti izkoriščene. Nadaljnje povečevanje ogrevalnih zmogljivosti TEV pa ni bilo več smiselno, saj so bili kotli in naprave iz [[1930|tridesetih]] let [[20. stoletje|dvajsetega stoletja]] in so bili stari že več kot 40 let ter zelo iztrošeni, zastareli, prešibki in nerentabilni. 

[[11. september|11. septembra]] [[1971]] je zatorej Termoelektrarna Velenje prenehala obratovati&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://museums.si/sl-si/Domov/Zbirke/Predmet?id=34670|title=Termoelektrarna Velenje|date=1935|accessdate=21.10.2024|website=Museums.si}}&lt;/ref&gt; tudi kot kotlarna, omrežje daljinskega ogrevanja je bilo z novozgrajenim magistralnim vročevodom priklopljeno na proizvodne vire [[Termoelektrarna Šoštanj|Termoelektrarne Šoštanj]] in tako omogočeno nadaljnjo širjenje omrežja in povečevanje števila uporabnikov tudi v [[industrija|industriji]]. 

Ta [[Elektrarna|elektrarna]] ni proizvajala [[Električna energija|električne energije]] le za potrebe [[Premogovnik Velenje|velenjskega premogovnika]], temveč je odigrala pomembno vlogo tudi pri elektrifikaciji [[Slovenija|Slovenije]], saj je bila največja in najpomembnejša termoelektrarna [[Dravska banovina|Dravske banovine]] do izgradnje novih blokov [[Termoelektrarna Trbovlje|Trboveljske Termoelektrarne]] leta 1938 in [[Termoelektrarna Brestanica|Brestaniške Termoelektrarne]] leta 1943.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NEJ9YS64|title=Razvoj elektrogospodarstva v LRS|date=1954|accessdate=26.10.2024}}&lt;/ref&gt;  

==Stavba TEV==
[[zgradba|Stavbo]] TEV je skonstruiral inž. Mitschek in inž. Boškovič leta [[1926]] in predstavlja eno izmed najbolj monumentalnih industrijskih stavb in jo štejemo med najlepše industrijske arhitekturne bisere iz tega obdobja na slovenskih tleh, gradnja je potekala [[1927]]-[[1928]] leta, kasneje so naredili še prizidek iz [[zahod|zahodne]] strani za II fazo TEV in leta [[1966]] še manjši prizidek za toplotno postajo daljinskega ogrevanja, ki so ga leta 2025 odstranili.

Po prenehanju obratovanja kot termoelektrarna, toplarna in nazadnje kotlarna je stavba nekaj časa samevala. Pozneje je v njej začelo delovati podjetje DO Sipak, ki je bilo del SOZD REK (Rudarsko-energetskega kombinata). V nekdanji turbinski hali je potekala proizvodnja in sestavljanje pakirnih ter transportnih linij. Izdelovali so transportne trakove, pakirne stroje in avtomatizirane sisteme za paletizacijo. V nekdanjih delavnicah za vzdrževanje elektrarniških kotlov je potekala kovinarska proizvodnja, ki je obsegala varjenje in mehansko obdelavo kovinskih konstrukcij, strojnih ogrodij in ohišij. V objektu je deloval tudi oddelek za predelavo plastičnih mas, v katerem so izdelovali brizgane plastične elemente, tehnično galanterijo in zaščitna ohišja. Po razpadu Jugoslavije in izgubi dotedanjih trgov se je poslovanje podjetja Sipak kronično slabšalo. Industrijska proizvodnja v prostorih nekdanje elektrarne je sčasoma prenehala in objekt je bil spet zapuščen.

Leta 2008 so v njej načrtovali fakulteto za energetiko, vendar zaradi gospodarske krize se adaptacija stavbe ni začela.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Naprodaj objekt, ki je svetil Ljubljani |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/naprodaj-objekt-ki-je-svetil-ljubljani |access-date=2026-11-01 |website=www.delo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; Obstajali so načrti za izvedbo obnove Velenjske Termoelektrarne v vrednosti 29 milijonov evrov, dela bi naj bila zaključena leta 2026.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://velenje.com/obvestila-mov/podpis-pogodb-za-izvedbo-obnove-stare-elektrarne-centra-prihodnosti/|title=Podpis pogodb za izvedbo obnove Stare elektrarne – centra prihodnosti|date=18.6.2024|accessdate=21.10.2024|website=Velenje.com|publisher=Mestna občina Velenje}}&lt;/ref&gt;

Na objektu se je leta 2026 začela masovna obnova z namenom izgradnje Inkubator Stara elektrarna – Center prihodnosti. Pri obnovi se ohranjajo elementi zgodovinske industrijske arhitekture, medtem ko se notranjost stavbe celovito prenavlja. Projekt je del vzpostavitve Centra prihodnosti, namenjenega podjetništvu, inovacijam, raziskovanju in razvoju trajnostnih tehnologij. Celotna vrednost projekta znaša 30.590.747,14 EUR.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2025-11-06 |title=Stara elektrarna - Center prihodnosti |url=https://www.velenje.si/projects/stara-elektrarna-center-prihodnosti/ |access-date=2026-10-13 |website=velenje.si |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;

== Proizvodne enote == 
{| class=&quot;wikitable sortable&quot; style=&quot;margin: auto;&quot;
|+Proizvodni Bloki Termoelektrarne Velenje 1928-1971
|-
! Enota !! Gorivo !! Obratovanje !! Moč (MWel) !! Daljinsko ogrevanje
|-
| '''Blok 1''' || Velenjski lignit || 1928–1971 || 1 || Da
|-
| '''Blok 2''' || Velenjski lignit || 1928–1971 || 1 || Da
|-
| '''Blok 3''' || Velenjski lignit || 1934–1971 || 5,25 || Da
|}

=== Tehnični podatki ===
&lt;table border=1 cellpadding=2 cellspacing=0 align=center&gt;
&lt;caption&gt;&lt;tt&gt;'''Tehnični podatki blokov Termoelektrane Velenje'''&lt;/tt&gt;&lt;/caption&gt;
&lt;tr&gt;
&lt;th bgcolor=#1E90FF&gt;NAPRAVA&lt;/th&gt;
&lt;th bgcolor=#1E90FF&gt;merilna enota&lt;/th&gt;
&lt;th bgcolor=#1E90FF&gt;BLOK 1&lt;/th&gt;
&lt;th bgcolor=#1E90FF&gt;BLOK 2&lt;/th&gt;
&lt;th bgcolor=#1E90FF&gt;BLOK 3&lt;/th&gt;&lt;/tr&gt;&lt;tr&gt;
&lt;td bgcolor=#00CCFF&gt;Leto&lt;/td&gt;&lt;td&gt;/&lt;/td&gt;&lt;td&gt;1929&lt;/td&gt;&lt;td&gt;1929&lt;/td&gt;&lt;td&gt;1934&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;&lt;tr&gt;
&lt;td colspan=&quot;5&quot; bgcolor=&quot;#00CCFF&quot;&gt;'''KOTLI'''&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;&lt;tr&gt;
&lt;td bgcolor=#00CCFF&gt;Proizvajalec&lt;/td&gt;&lt;td&gt;/&lt;/td&gt;&lt;td&gt;Krupp&lt;/td&gt;&lt;td&gt;Krupp&lt;/td&gt;&lt;td&gt;Babcock – Wilcox&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;&lt;tr&gt;
&lt;td bgcolor=#00CCFF&gt;Število&lt;/td&gt;
&lt;td&gt;kom&lt;/td&gt;
&lt;td&gt;1&lt;/td&gt;
&lt;td&gt;1&lt;/td&gt;&lt;td&gt;2&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt; 

&lt;tr&gt;
&lt;td bgcolor=#00CCFF&gt;Zmogljivost&lt;/td&gt;
&lt;td&gt;t/h&lt;/td&gt;
&lt;td&gt;10&lt;/td&gt;
&lt;td&gt;10&lt;/td&gt;&lt;td&gt;28&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt; 

&lt;tr&gt;
&lt;td bgcolor=#00CCFF&gt;Sveža para: tlak&lt;/td&gt;
&lt;td&gt;bar&lt;/td&gt;
&lt;td&gt;18&lt;/td&gt;
&lt;td&gt;18&lt;/td&gt;&lt;td&gt;20&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;

&lt;tr&gt;
&lt;td bgcolor=#00CCFF&gt;Temparatura&lt;/td&gt;
&lt;td&gt;°C&lt;/td&gt;
&lt;td&gt;350&lt;/td&gt;
&lt;td&gt;350&lt;/td&gt;&lt;td&gt;375&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;

&lt;tr&gt;
&lt;td bgcolor=#00CCFF&gt;Napajalna voda:&lt;br&gt;temparatura&lt;/td&gt;
&lt;td&gt;°C&lt;/td&gt;
&lt;td&gt;&lt;/td&gt;
&lt;td&gt;&lt;/td&gt;&lt;td&gt;&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;

&lt;tr&gt;
&lt;td bgcolor=#00CCFF&gt;Dodelilniki: število&lt;/td&gt;
&lt;td&gt;kom&lt;/td&gt;
&lt;td&gt;&lt;/td&gt;
&lt;td&gt;&lt;/td&gt;&lt;td&gt;&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;

&lt;tr&gt;
&lt;td bgcolor=#00CCFF&gt;Zmogljivost dodelilnikov&lt;/td&gt;
&lt;td&gt;t/h&lt;/td&gt;
&lt;td&gt;&lt;/td&gt;
&lt;td&gt;&lt;/td&gt;&lt;td&gt;&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;

&lt;tr&gt;
&lt;td bgcolor=#00CCFF&gt;Dimni plini:&lt;br&gt;Temperatura&lt;/td&gt;
&lt;td&gt;°C&lt;/td&gt;
&lt;td&gt;&lt;/td&gt;
&lt;td&gt;&lt;/td&gt;&lt;td&gt;&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;

&lt;tr&gt;
&lt;td bgcolor=#00CCFF&gt;Izkoristek kotla&lt;/td&gt;
&lt;td&gt;%&lt;/td&gt;
&lt;td&gt;&lt;/td&gt;
&lt;td&gt;&lt;/td&gt;&lt;td&gt;&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;

&lt;tr&gt;
&lt;td bgcolor=#00CCFF&gt;Višina dimika&lt;/td&gt;
&lt;td&gt;m&lt;/td&gt;
&lt;td align=&quot;center&quot;&gt;&lt;/td&gt;&lt;td&gt;&lt;/td&gt;&lt;td&gt;&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;

&lt;tr&gt;
&lt;td colspan=&quot;5&quot; bgcolor=&quot;#00CCFF&quot;&gt;'''TURBINE'''&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;&lt;tr&gt;
&lt;td bgcolor=#00CCFF&gt;Proizvajalec&lt;/td&gt;&lt;td&gt;/&lt;/td&gt;&lt;td&gt;&lt;/td&gt;&lt;td&gt;&lt;/td&gt;&lt;td&gt;Brown, Boveri &amp; Cie&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;&lt;tr&gt;
&lt;td bgcolor=#00CCFF&gt;Število&lt;/td&gt;
&lt;td&gt;kom&lt;/td&gt;
&lt;td&gt;1&lt;/td&gt;
&lt;td&gt;1&lt;/td&gt;&lt;td&gt;1&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;

&lt;tr&gt;
&lt;td bgcolor=#00CCFF&gt;Nazivna moč&lt;/td&gt;
&lt;td&gt;MW&lt;/td&gt;
&lt;td&gt;1&lt;/td&gt;
&lt;td&gt;1&lt;/td&gt;&lt;td&gt;5,25&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;

&lt;tr&gt;
&lt;td bgcolor=#00CCFF&gt;Tlak sveže pare - vstop&lt;/td&gt;
&lt;td&gt;bar&lt;/td&gt;
&lt;td&gt;&lt;/td&gt;
&lt;td&gt;&lt;/td&gt;&lt;td&gt;&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;

&lt;tr&gt;
&lt;td bgcolor=#00CCFF&gt;Nazivni vrtljaji&lt;/td&gt;
&lt;td&gt;min&lt;sup&gt;-1&lt;/sup&gt;&lt;/td&gt;
&lt;td&gt;3.000&lt;/td&gt;
&lt;td&gt;3.000&lt;/td&gt;&lt;td&gt;3.000&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;

&lt;tr&gt;
&lt;td bgcolor=#00CCFF&gt;Hladilna voda:&lt;br&gt;zmogljivost&lt;/td&gt;
&lt;td&gt;m&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;/h&lt;/td&gt;
&lt;td&gt;400&lt;/td&gt;
&lt;td&gt;400&lt;/td&gt;&lt;td&gt;&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;

&lt;tr&gt;
&lt;td bgcolor=#00CCFF&gt;Nazivna Temperatura&lt;/td&gt;
&lt;td&gt;°C&lt;/td&gt;
&lt;td&gt;&lt;/td&gt;
&lt;td&gt;&lt;/td&gt;&lt;td&gt;&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;

&lt;tr&gt;
&lt;td bgcolor=#00CCFF&gt;Višina hladilnega&lt;br&gt;stolpa&lt;/td&gt;
&lt;td&gt;m&lt;/td&gt;
&lt;td align=&quot;center&quot;&gt;&lt;/td&gt;&lt;td&gt;&lt;/td&gt;&lt;td&gt;&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;

&lt;tr&gt;
&lt;td colspan=&quot;5&quot; bgcolor=&quot;#00CCFF&quot;&gt;'''GENERATORJI'''&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;

&lt;tr&gt;
&lt;td bgcolor=#00CCFF&gt;Nazivna moč&lt;/td&gt;
&lt;td&gt;MVA&lt;/td&gt;
&lt;td&gt;&lt;/td&gt;
&lt;td&gt;&lt;/td&gt;&lt;td&gt;&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;

&lt;tr&gt;
&lt;td bgcolor=#00CCFF&gt;Nazivna napetost&lt;/td&gt;
&lt;td&gt;V&lt;/td&gt;
&lt;td&gt;5&lt;/td&gt;
&lt;td&gt;5&lt;/td&gt;&lt;td&gt;5&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;

&lt;tr&gt;
&lt;td bgcolor=#00CCFF&gt;Nazivni fazni kot&lt;/td&gt;
&lt;td&gt;cos φ&lt;/td&gt;
&lt;td&gt;&lt;/td&gt;
&lt;td&gt;&lt;/td&gt;&lt;td&gt;&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;

&lt;tr&gt;
&lt;td bgcolor=#00CCFF&gt;Vzbujanje&lt;/td&gt;
&lt;td colspan=&quot;4&quot; align=&quot;center&quot;&gt;Statično&lt;/td&gt;
&lt;/tr&gt;

&lt;tr&gt;
&lt;td bgcolor=#00CCFF&gt;Hlajenje&lt;/td&gt;
&lt;td&gt;bar&lt;/td&gt;
&lt;td colspan=&quot;3&quot; align=&quot;center&quot;&gt;z zrakom&lt;/td&gt;
&lt;/tr&gt;

&lt;tr&gt;
&lt;td bgcolor=#00CCFF&gt;Specifična poraba&lt;br&gt;premoga&lt;/td&gt;
&lt;td&gt;kg/kWh&lt;/td&gt;
&lt;td&gt;3,6&lt;/td&gt;
&lt;td&gt;3,6&lt;/td&gt;&lt;td&gt;3,5&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;

&lt;tr&gt;
&lt;td bgcolor=#00CCFF&gt;Izkoristek blokov&lt;/td&gt;
&lt;td&gt;%&lt;/td&gt;
&lt;td&gt;9&lt;/td&gt;
&lt;td&gt;9&lt;/td&gt;&lt;td&gt;9,5&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;

&lt;tr&gt;
&lt;td colspan=&quot;5&quot; bgcolor=&quot;#00CCFF&quot;&gt;'''BLOKOVNI TRANSFORMATORJI'''&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;

&lt;tr&gt;
&lt;td bgcolor=#00CCFF&gt;Nazivna moč&lt;/td&gt;
&lt;td&gt;MVA&lt;/td&gt;
&lt;td&gt;&lt;/td&gt;
&lt;td&gt;&lt;/td&gt;&lt;td&gt;&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;

&lt;tr&gt;
&lt;td bgcolor=#00CCFF&gt;Prestavno razmerje&lt;/td&gt;
&lt;td&gt;kV&lt;/td&gt;
&lt;td&gt;5/60&lt;/td&gt;
&lt;td&gt;5/60&lt;/td&gt;&lt;td&gt;5/60&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;

&lt;tr&gt;
&lt;td bgcolor=#00CCFF&gt;Kratkostična napetost&lt;/td&gt;
&lt;td&gt;%&lt;/td&gt;
&lt;td&gt;&lt;/td&gt;
&lt;td&gt;&lt;/td&gt;&lt;td&gt;&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;

&lt;tr&gt;
&lt;td bgcolor=#00CCFF&gt;Vezava&lt;/td&gt;
&lt;td&gt;/&lt;/td&gt;
&lt;td&gt;&lt;/td&gt;
&lt;td&gt;&lt;/td&gt;&lt;td&gt;&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;

&lt;tr&gt;
&lt;td bgcolor=#00CCFF&gt;Transformator&lt;br&gt;b.l.r. moč&lt;/td&gt;
&lt;td&gt;MVA&lt;/td&gt;
&lt;td&gt;&lt;/td&gt;
&lt;td&gt;&lt;/td&gt;&lt;td&gt;&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;

&lt;tr&gt;
&lt;td bgcolor=#00CCFF&gt;Prestavno razmerje&lt;/td&gt;
&lt;td&gt;kV&lt;/td&gt;
&lt;td&gt;&lt;/td&gt;
&lt;td&gt;&lt;/td&gt;&lt;td&gt;&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;

&lt;/table&gt;&lt;table border=&quot;1&quot; cellpadding=&quot;2&quot; cellspacing=&quot;0&quot; align=&quot;center&quot;&gt;&lt;caption&gt;&lt;tt&gt;'''Tehnični podatki - toplotne postaje'''&lt;/tt&gt;&lt;/caption&gt;&lt;tr&gt;
&lt;th bgcolor=&quot;#1E90FF&quot;&gt;Inštalacija&lt;/th&gt;
&lt;th bgcolor=&quot;#1E90FF&quot;&gt;Moč&lt;/th&gt;
&lt;th bgcolor=&quot;#1E90FF&quot;&gt;Režim&lt;/th&gt;
&lt;th bgcolor=&quot;#1E90FF&quot;&gt;Tlak&lt;/th&gt;
&lt;th bgcolor=&quot;#1E90FF&quot;&gt;Pretok&lt;/th&gt;
&lt;th bgcolor=&quot;#1E90FF&quot;&gt;Leto&lt;/th&gt;&lt;/tr&gt;

&lt;tr&gt;&lt;td bgcolor=#00CCFF&gt;Vročevod&lt;/td&gt;&lt;td&gt;5,25 MW&lt;/td&gt;&lt;td align=&quot;center&quot;&gt;130/70°C&lt;/td&gt;&lt;td&gt;10 bar&lt;/td&gt;&lt;td&gt;125 m&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;/h&lt;/td&gt;&lt;td&gt;1959&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;&lt;tr&gt;
&lt;td bgcolor=#00CCFF&gt;Vročevod&lt;/td&gt;&lt;td&gt;5,25 MW&lt;/td&gt;&lt;td&gt;130/70°C&lt;/td&gt;&lt;td&gt;10 bar&lt;/td&gt;&lt;td&gt;125 m&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;/h&lt;/td&gt;&lt;td&gt;1959&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;&lt;tr&gt;&lt;td bgcolor=#00CCFF&gt;Parovod&lt;/td&gt;&lt;td&gt;5 MW&lt;/td&gt;&lt;td&gt;&lt;/td&gt;&lt;td&gt;&lt;/td&gt;&lt;td&gt;5 t/h&lt;/td&gt;&lt;td&gt;1959&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;&lt;tr&gt;
&lt;td bgcolor=#00CCFF&gt;Vročevod &lt;/td&gt;&lt;td&gt;5 MW&lt;/td&gt;&lt;td&gt;130/70°C&lt;/td&gt;&lt;td&gt;10 bar&lt;/td&gt;&lt;td&gt;125 m&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;/h&lt;/td&gt;&lt;td&gt;1967&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;&lt;tr&gt;&lt;td bgcolor=#00CCFF&gt;Vročevod&lt;/td&gt;&lt;td&gt;5 MW&lt;/td&gt;&lt;td&gt;130/70°C&lt;/td&gt;&lt;td&gt;10 bar&lt;/td&gt;&lt;td&gt;125 m&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;/h&lt;/td&gt;&lt;td&gt;1967&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;&lt;/table&gt;

{{Elektrarne v Sloveniji}}


== Glej tudi ==

* [[Jašek Škale]]
* [[Premogovnik Velenje]]
* [[Termoelektrarna Šoštanj]]
== Sklici ==

[[Kategorija:Termoelektrarne v Sloveniji]]
[[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1929]]
[[Kategorija:Zgradbe in objekti v Velenju]]
[[Kategorija:Nepremični spomeniki lokalnega pomena Mestne občine Velenje]]</text>
      <sha1>9j06lrzcfajb2j4sgqg52e0iiw65gnj</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Williams</title>
    <ns>0</ns>
    <id>278802</id>
    <revision>
      <id>6773748</id>
      <parentid>6763164</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T14:08:16Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-45085-22</username>
        <id>264465</id>
      </contributor>
      <origin>6773748</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="14285" sha1="39g7dmoe4gzf8gnlcs6157s67a08a80" xml:space="preserve">'''Williams''' je [[priimek]] več oseb:
* [[Aaron Williams]] (* 1971), ameriški košarkar
* [[Alberto Williams]] (1862–1952), argentinski skladatelj, pianist in dirigent
* Allen Lane (Williams), britanski založnik; skupaj s svojima bratoma Richardom in Johnom Laneom 1935 ustanovil [[Penguin Books]]
* [[Alessandra Williams|Alessandra ''Gaia'' Williams]] (* 1993), igralka
* [[Alessandra Lebea Williams|Alessandra ''Lebea'' Williams]], plesalka, koreografinja...
* [[Alexander Steuart Williams]] ([[Alex Williams]]) (* 1967), angleški avtor risank in animator
* [[Allison Williams|Allison ''Howell'' Williams]] (* 1988), ameriška igralka in producentka
* [[Andrew Williams]] (* 1962), angleški novinar, televizijski scenarist in producent ter pisatelj (mdr. o zgodovini 2. svetovne vojne)
* [[Andy Williams]] (1927–2012), ameriški pevec
* [[Anna Williams]] (1706–1783), valižansko-angleška pesnica
*Anna Williams (アンナ・ウィリアムズ, An'na Wiriamuzu), fiktivni lik iz japonske? računalniške igre in serije Tekken
*[[Archie Williams|Archie (Franklin) Williams]] (1915–1993), ameriški vojaški (letalski) častnik, športnik-atlet (tekač) - olimpionik in učitelj
*[[Archie Charles Williams|Archie (Charles) Williams]] (* 1961), (afro-)ameriški pevec, ki je bil neupravičeno zaprt 37 let
*[[Arthur Stanley Williams]] (1861–1938), angleški astronom - amater
*[[Aubrey Ellis Williams]], britanski general
*[[Augusta Williams]] ([[Augusta Maywood]]), ameriška balerina 
*[[Barney Williams]] (* 1977), kanadski veslač
*[[Bernard Williams]] (1929–2003), angleški moralni filozof
*[[Bernard Williams (atlet)|Bernard (Rollen) Williams]] (* 1978), ameriški atlet - šprinter
*[[Betty Williams]] (1943–2020), severnoirska mirovna aktivistka, zaščitnica otrok in nobelovka
*[[Brandon Williams]] (* 1999), ameriški košarkar
*[[Brian Williams]] (* 1959), ameriški novinar in televizijski voditelj
* [[Cecil James Williams]], britanski general
* [[Cecil Williams]] (* 1942), ameriški fotograf
* [[Charity Williams]] (* 1996), kanadska igralka rugbyja
* Charles Williams jr. ( ameriški izumitelj (telefon)
* C. K. (Charles Kenneth) Williams (1936–2015), ameriški pesnik, kritik in prevajalec
* [[Chester Williams]] (1970–2019), južnoafriški ragbijaš
* Christopher (Lawrence) Williams (* 1967), ameriški pevec in igralec
* [[Christopher Williams]] (* 1983), ameriški zdravnik in astronavt
* [[Claude Williams]], ameriški košarkar, vpleten v afero Black Box
* [[Creighton Williams Abrams mlajši|Creighton Williams Abrams]] (1914–1974), ameriški general, [[načelnik Generalštaba Kopenske vojske ZDA]]
* [[Cyndy Williams|Cyndy (Cynthia Jane) Williams]] (1947–2023), ameriška igralka
* [[Daniel E. Williams]] (* 1949), kanadski politik, premier Nove Fundlandije in Labradorja
* [[Deron Williams]] (* 1984), ameriški košarkar
* [[Desmond Rex Williams]] (* 1933), angleški igralec biljarda in snookerja
*[[Donna Williams]] (pr.i. ''Polly Samuel'') (1963–2017), avstralska pisateljica, umetnica in svetovalka za avtizem
* [[Edward Alexander Wilmot Williams]], britanski general
* [[Edward Steven Bruce Williams]], britanski general
* [[Edward Williams]] (''Iolo Morganwg'') (1747–1826), velški antikvar, pesnik in zbiralec
* [[Edward Williams Morley]] (1838–1923), ameriški fizik in kemik
* [[Ella Gwendolen Rees Williams]] ([[Jean Rhys]]) (1890–1979), britanska pisateljica, po rodu z [[Dominika|Dominike]]
* [[Ephraim Williams]] (1715–1755), severnoameriški vojak in filantrop, mecen [[Williams College|Williams Collegea]]
*[[Eric Williams|Eric (Eustace) Williams]] (1911–1981), karibski politik in zgodovinar, prvi premier neodvisnega [[Trinidad in Tobago|Trinidada in Tobaga]] (&quot;oče naroda&quot;)
*[[Eric R. Williams]] (* 1966), ameriški filmski scenarist, univ. profesor, režiser filmske virtualne realnosti, novomedijski zgodbar?
*[[Eric Williams (košarkar)]] - [[Frank Williams (košarkar)]] - [[Gus Williams]] - [[Herb Williams]] - [[Jay Williams (košarkar)]] - [[Jerome Williams]] - [[Marvin Williams]] - [[Micheal Williams]] - [[Tamika Williams]], ameriški košarkarji
*[[Esther Williams]] (1921–2013), ameriška plavalka in filmska igralka
*[[Frank Williams]] (1942–2021), angleški dirkač in poslovnež, ustanovitelj in dolgoletni šef moštva ''Williams F-1''
* [[Frederick Christian Williams]], britanski general
* [[Gareth Williams]] (1941–2003), velški politik (''Baron Williams of Mostyn'')
* [[Gary Williams]], ime več oseb (morski biolog, filmski režiser, ameriški igralec in komik, itd.)  
* [[Gavin Williams]], valižanski nogometaš
* [[Guy Charles Williams]], britanski general
* [[Harold Williams]], britanski general
* Harold Williams, kanadski geolog
*[[Harold John Williams]] (1893–1976), avstralski pevec, vodilni tenorist
*[[Harold Whitmore Williams]] (1876–1928), novozelandsko-angleški novinar, časnikar in [[poliglot]]
*[[Harry Williams]], avstralski nogometaš
*[[Hayley Williams]], vokalistka ameriške skupine [[Paramore]]
*[[Henry Shaler Williams]] (1847–1918), ameriški paleontolog in geokronolog
*Hiram King &quot;Hank&quot; Williams (1923–1953), ameriški country glasbenik, kantavtor 
*[[Hype Williams|Hype (Harold) Williams]] (* 1970), ameriški režiser glasbenih videov in filmov, producent in scenarist
*[[Iñaki Williams]] Arthuer (* 1994), ganski nogometaš
*[[Jody Williams]] (* 1950), ameriška politična aktivistka in mirovnica, [[Nobelovec|nobelovka]]
*John Williams (1796–1839), angleški misijonar v Oceaniji (Južnem Pacifiku)
*John C.(onstantine) Williams (1816–1892) ameriški poslovnež, soustanovitelj [[Saint Petersburg|Saint Petersburga]] v ZDA
*[[John Carroll Williams|John C(arroll) Williams]] (* 1962), ameriški ekonomist in bančnik, funkcionar...
*[[John Christopher Williams|John (Christopher) Williams]] (* 1941), avstralsko-britanski klasični kitarist
*[[John Edward Williams|John (Edward) Williams]] (1922–1994), ameriški pisatelj, urednik in profesor
*[[John Joseph Williams]] (1822–1907), ameriški rimskokatoliški nadškof (od 1866 v [[Boston, Massachusetts|Bostonu]], od 1875 prvi nadškof, a še ne kardinal)
*[[John Williams Wilson]] (tudi ''Juan Guillermos'') (1798–1857), angleško-čilenski mornariški poveljnik, raziskovalec [[Ognjena zemlja|Ognjene zemlje]] in politik
*[[John Towner Williams|John (Towner) Williams]] (* 1932), ameriški skladatelj filmske glasbe, dirigent in aranžer
*[[Jonathan Williams (dirkač)|Jonathan Williams]] (1942–2014), britanski dirkač Formule 1 
*[[Johnny Williams]] (1905–1985), ameriški tolkalist
*[[Joseph Williams]] (* 1960), ameriški rock pevec in skladatelj (filmske glasbe)
*[[Joy Williams|Joy (Elizabeth) Williams]] (* 1982), ameriška kantavtorica
*[[Juan Williams Rebolledo]] (1826–1910), čilenski mornariški poveljnik, raziskovalec [[Ognjena zemlja|Ognjene zemlje]] in politik
*[[Kate Williams]] (* 1941), angleška igralka
*[[Kate Williams]] (* 1974), britanska zgodovinarka in TV voditeljica
*[[Kenneth Powers Williams]] (1887–1958), ameriški matematik
*[[Kyffin Williams]] (1918–2006), valižanski krajinski slikar
*[[Lauryn Williams]] (* 1983), ameriška atletinja in tekmovalka v bobu
* [[Leslie Hamlyn Williams]], britanski general
* [[Lynn Williams (atletinja)|Lynn (Kanuka) Williams]] (* 1960), kanadska atletinja
* [[Lynn Raenie Williams|Lynn (Raenie) Williams]] (* 1993), ameriška nogometašica
* [[Mark Williams]] (* 1975), velški igralec snookerja
* [[Michael James Williams]] (''[[Prince Far I]]'') (1944–1983), jamajški roots-reagge pevec in glasbenik
* [[Michelle Williams|Michelle (Ingrid) Williams]] (* 1980), ameriška igralka
* [[Myrna Williams|Myrna (Adele) Williams]], znana kot [[Myrna Loy]] (1905–1993), ameriška igralka
* [[Nicholas Williams|Nicholas (Nico) Williams]] Arthuer (* 2002), španski nogometaš
* [[Nigel Williams]] (* 1948), angleški (britanski) pisatelj in dramatik
* [[Nina Williams]] (* 1990), ameriška športna/skalna plezalka
* [[Noah Oliver Williams]] (* 2000), angleški olimpijski skakalec v vodo
* [[Novlene Williams-Mills]] (* 1982), jamajška atletinja
* [[Paul Williams (pevec)|Paul Williams]] (1939–1973), ameriški pevec baritonist in koreograf
* [[Paul Williams (skladatelj)|Paul (Hamilton) Williams]] (* 1940), ameriški skladatelj, pevec in igralec
* [[Percy Williams]] (1908–1982), kanadski atlet
* [[Peter Williams]] (* 1957), jamajško-kanadski igralec in scenarist
* [[Peter V. Williams]] (1902–1947), slikar in scenograf (v Bolšoj teatru...)
* [[Peter Brian Gordon Williams]] (1915–2003), britanski filmski, gledališki in televizijski igralec ameriškega rodu
* [[Peter Michael Williams]] (* 1945), britanski fizik in akademik
* [[Pharrell Williams]] (* 1973), tudi samo [[Pharrell]], ameriški pevec, raper, glasbeni producent in modni oblikovalec
* [[Ralph Vaughan Williams]] (1872–1958), angleški skladatelj in dirigent
* [[Richard Williams (tenisač)|Richard Norris Williams]] (1891–1968), ameriški tenisač; preživel brodolom [[Titanik|Titanika]]
* [[Richard Williams]] (* 1942), ameriški teniški trener, oče Serene in Venus Williams
* [[Richard Edmund Williams]] (né [[Lane]]; 1933–2019), kanadsko-britanski filmski animator, glasovni igralec in slikar
* [[Richie Williams]], ameriški nogometaš
*[[Robbie Williams]] (* 1974), angleški pop pevec in zabavljač
*[[Robert Williams Wood]] (1868–1955), ameriški fizik in izumitelj
*[[Robert Joseph Paton Williams]] (1926–2015), angleški kemik in akademik
*[[Robert Eugene Williams]] (* 1940), ameriški astronom, vodja projekta vesoljskega teleskopa [[Vesoljski teleskop Hubble|Hubble]]
*[[Robin McLaurin Williams|Robin Williams]] (1951–2014), ameriški igralec in komik
*[[Roger Williams]] (~1603–1683), angleško-ameriški verski voditelj, kolonist, puritanec, publicist o staroselskih jezikih v Ameriki
*Roger Williams (pr.i. ''Louis Jacob Weertz'') (1924–2011), ameriški popularnoglasbeni pianist 
*[[Romario Williams]] (* 1994), jamajški nogometaš 
*[[Rowan Williams]] (* 1950), britanski anglikanski teolog, pesnik, [[Canterburyjski nadškof]] in [[primas]] [[Anglikanska cerkev|Anglikanske cerkve]] (2002–12; prvi valižanskega rodu)
*[[Sada Williams]] (* 1997), barbadoška šprinterka
*[[Saul Williams]] (* 1972), ameriški raper, pevec, glasbenik, pesnik, pisatelj in igralec
*[[Scott W. Williams]] (1943–2025), ameriški matematik
*[[Scott Christopher Williams]] (* 1968), ameriški profesionalni košarkar
*[[Scott Williams]] (* 1960), ameriški stripovski umetnik/ilustrator
*Scott Williams (* 1960), valižanski (mednarodni) igralec ragbija
*[[Sean Price Williams]] (* 1977), ameriški filmski snemalec (direktor fotografije) in režiser
*[[Serena Williams]] (* 1981), ameriška tenisačica
*[[Shericka Williams]] (* 1985), jamajška atletinja, tekačica
*[[Shermaine Williams]] (* 1990), jamajška atletinja, oviratlonka
*[[Shirley Williams]] (1930–2021), angleška laburistična političarka 
*Stanley [[Miller Williams]] (1930–2015), ameriški pesnik 
*[[Stephanie Turco Williams]], ameriška diplomatka
*[[Steve Williams]] (* 1963), novozelandski golfist
*[[Sunita Williams]] (* 1965), ameriška pilotka in astronavtka indijskega in slovenskega porekla
*[[Ted Williams|Ted (Theodore Samuel) Williams]] (1918–2002) ameriški igralec baseballa
*[[Tenitra Michelle Williams]] (* 1979), ameriška pevka in igralka
*[[Tennessee Williams]] (1911–1983), ameriški pisatelj, dramatik in pesnik
*[[Terry Williams]] (* 1948), valižanski rockovski bobnar
*[[Thomas Leighton Williams]] (1877–1946), britanski rimskokatoliški nadškof ([[Birmingham|Birminghama]])
*[[Thomas Stafford Williams]] (1930–2023), novozelandski rimskokatoliški nadškof in kardinal
*[[Tonique Williams-Darling]] (* 1976), bahamska atletinja
*[[Ulis Williams|Ulis (C.) Williams]] (* 1941), ameriški atlet, tekač
*Vanessa R. Williams (* 1960), ameriška pevka gospelov
*[[Vanessa Williams]] (* 1963), ameriška pop pevka in igralka
*[[Venus Williams]] (* 1980), ameriška tenisačica
*[[Vesta Williams]] (1957–2011), ameriška kantavtorica in pevka
* [[Walter David Abbott Williams]], britanski general
* [[Walter Edward Williams|Walter E(dward) Williams]] (1936–2020), ameriški ekonomist
* [[Walter Ray Williams Jr.]] (* 1959), ameriški kegljavec
* [[Wheeler Williams]] (1897–1972), ameriški kipar
* [[William Williams]] (''Williams Pantycelyn'') (1717–1791), velški baptistični voditelj in literat (pesnik, pisatelj)
* [[William Appleman Williams]] (1921–1990), ameriški zgodovinar diplomacije (2. svetovne vojne), &quot;revizionist&quot;
*[[William Carlos Williams]] (1883–1963), ameriški pesnik, pisatelj in zdravnik (portoriškega rodu)
*[[William Grover-Williams]] (1903–1945), francosko-britanski dirkač Formule 1, prvi zmagovalec pokala Monaka
*[[William Richard Williams]] (1896–1962), ameriški teolog
*[[William Williams]] (1731–1811), ameriški politik, &quot;founding father&quot;
*[[William Williams (atlet)|William Williams]] (* 1995), ameriški atlet, skakalec v daljino
*[[William T. Williams]] (* 1942), newyorški (ameriški) slikar
*[[Winifred Wagner]] (née Williams) (1897–1980), vodila je Bayreuthske slavnostne igre, Hitlerjeva prijateljica in podpornica
*[[Zachariah Williams]] (1673–1755), angleško-valižanski zdravnik in izumitelj
*ameriški filmski igralci: [[Kathlyn Williams]] - [[Clarence Williams III.]] - [[Anson Williams]] - [[Barbara Williams]] - [[Barry Williams]] - [[Bill Williams (igralec)]] - [[Caroline Willams]] - [[Cindy Williams]] - [[Gareth Williams (igralec)]]=Gary A. Williams? - [[JoBeth Williams]] - [[Kelli Williams]] - [[Kellie Shanygne Williams]] - [[Stacey Williams]] - [[Steven Williams]] - [[Treat Williams]] - [[Tyler James Williams]] - [[Van Williams]] - [[Zelda Williams]] - 

== Glej tudi ==

* [[Williams (kava)]], znamka kave
* ime [[William]] ([[Viljem]])
* priimka [[Wilson]] in [[Williamson]] ([[Alison Williamson]], [[Kevin Williamson]]...)
* ime ali priimek [[Willis]] ali [[Willems]], priimka [[Wilkins]] in [[Wilkinson]]
* [[WilliamsF1|Williams F1]] ([[Williams Racing]])
* [[Williams FJ44]]
* [[Williams FW07]]
* [[Williams FW11]]
* [[Williams FW14]]
* [[Williams FW15C]]
{{priimek}}
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>39g7dmoe4gzf8gnlcs6157s67a08a80</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Durand</title>
    <ns>0</ns>
    <id>278854</id>
    <revision>
      <id>6773732</id>
      <parentid>6773702</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T13:19:21Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-45085-22</username>
        <id>264465</id>
      </contributor>
      <origin>6773732</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="839" sha1="47jpc1rjv6kt3tfakvlin1y08j0u3c3" xml:space="preserve">'''Durand''' je [[priimek]] več oseb:
* [[Alan Algeron Marion Durand]], britanski general
* [[André Durand]] (1947–2024), kanadsko-evropski slikar
* [[Charles-Alexandre Léon Durand Linois]], francoski admiral
* [[Gilbert Durand]] (1921–2012), francoski akademik, znan po svojem delu o imaginarnem, simbolni antropologiji in mitologiji
* [[Maurice-Georges-Constant Durand]], francoski general
* [[Marie Durand]] (1711–1776), francoska protestantka, ki simbolizira odpor francoskih Hugenotov/protestantov po ukinitvi [[Nantski edikt|Nantskega edikta]]
* Henry [[Mortimer Durand]] (1850–1924), britanski diplomat, po katerem se imenuje mejna črta med Pakistanom in Afganistanom
* [[Paul Durand-Ruel]], francoski trgovec z umetninami
* [[Pierre-Servais Durand]], francoski general

== Glej tudi ==

* priimek [[Durant]]
{{priimek}}</text>
      <sha1>47jpc1rjv6kt3tfakvlin1y08j0u3c3</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6773739</id>
      <parentid>6773732</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T13:28:21Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-45085-22</username>
        <id>264465</id>
      </contributor>
      <comment>/* Glej tudi */</comment>
      <origin>6773739</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="872" sha1="l2ouei3r7d9oo4me24lxqz28hoaf4sm" xml:space="preserve">'''Durand''' je [[priimek]] več oseb:
* [[Alan Algeron Marion Durand]], britanski general
* [[André Durand]] (1947–2024), kanadsko-evropski slikar
* [[Charles-Alexandre Léon Durand Linois]], francoski admiral
* [[Gilbert Durand]] (1921–2012), francoski akademik, znan po svojem delu o imaginarnem, simbolni antropologiji in mitologiji
* [[Maurice-Georges-Constant Durand]], francoski general
* [[Marie Durand]] (1711–1776), francoska protestantka, ki simbolizira odpor francoskih Hugenotov/protestantov po ukinitvi [[Nantski edikt|Nantskega edikta]]
* Henry [[Mortimer Durand]] (1850–1924), britanski diplomat, po katerem se imenuje mejna črta med Pakistanom in Afganistanom
* [[Paul Durand-Ruel]] (1831–1922), francoski trgovec z umetninami in mecen umetnikov
* [[Pierre-Servais Durand]], francoski general

== Glej tudi ==

* priimek [[Durant]]
{{priimek}}</text>
      <sha1>l2ouei3r7d9oo4me24lxqz28hoaf4sm</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Ferdinand-François-Marie Heckenroth</title>
    <ns>0</ns>
    <id>282218</id>
    <revision>
      <id>6773841</id>
      <parentid>6771456</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T17:18:20Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>A09 je prestavil stran [[Frédéric-François-Marie Heckenroth]] na [[Ferdinand-François-Marie Heckenroth]]: pravo osebno ime</comment>
      <origin>6771456</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="935" sha1="e8igw3yh18ivpai8j5jm180gvgggrz0" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Frédéric-François-Marie Heckenroth
|lived=
|image=
|caption=
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]]
|branch=
|serviceyears=?–1940
|rank=[[Divizijski general (Francija)|Divizijski general]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Druga svetovna vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}

'''Frédéric-François-Marie Heckenroth''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[29. maj]] [[1880]], † [[20. oktober]] [[1959]].

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam francoskih generalov]]

== Zunanje povezave ==
* [http://www.generals.dk/general/Heckenroth/Fr%C3%A9d%C3%A9ric-Fran%C3%A7ois-Marie/France.html Generals.dk] {{ikona en}}

{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Heckenroth, Frédéric-François-Marie}}
[[Kategorija:Francoski generali]]
[[Kategorija:Francoski vojaški zdravniki]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]</text>
      <sha1>e8igw3yh18ivpai8j5jm180gvgggrz0</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Pierre-Jules-André-Marie de La Font Chabert</title>
    <ns>0</ns>
    <id>287167</id>
    <revision>
      <id>6773727</id>
      <parentid>5934546</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T12:45:19Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp, koda za sklice, nk</comment>
      <origin>6773727</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1030" sha1="gvrammzjujphyeu15uo8u5edfxep23l" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Pierre-Jules-André-Marie de La Font Chabert
|lived=
|image=
|caption=
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]]
|branch=
|serviceyears=1906–1944
|rank=[[Korpusni general (Francija)|Korpusni general]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Prva svetovna vojna]]&lt;br&gt;[[Druga svetovna vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}

'''Pierre-Jules-André-Marie de La Font Chabert''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[9. julij]] [[1885]], † [[7. julij]] [[1963]].

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam francoskih generalov]]

== Zunanje povezave ==
* [https://generals.dk/general/La_Font/Pierre-Jules-Andr%C3%A9-Marie_de/France.html Generals.dk] {{en}}

{{normativna kontrola}}
{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:La Font Chabert, Pierre-Jules-André-Marie de}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1885]]
[[Kategorija:Umrli leta 1963]]
[[Kategorija:Francoski generali]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]</text>
      <sha1>gvrammzjujphyeu15uo8u5edfxep23l</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6773728</id>
      <parentid>6773727</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T12:47:27Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>− 2 kategorije; + 2 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6773728</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1079" sha1="7xpzv7mias3nllshdsn9001h1bwby4f" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Pierre-Jules-André-Marie de La Font Chabert
|lived=
|image=
|caption=
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]]
|branch=
|serviceyears=1906–1944
|rank=[[Korpusni general (Francija)|Korpusni general]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Prva svetovna vojna]]&lt;br&gt;[[Druga svetovna vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}

'''Pierre-Jules-André-Marie de La Font Chabert''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[9. julij]] [[1885]], † [[7. julij]] [[1963]].

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam francoskih generalov]]

== Zunanje povezave ==
* [https://generals.dk/general/La_Font/Pierre-Jules-Andr%C3%A9-Marie_de/France.html Generals.dk] {{en}}

{{normativna kontrola}}
{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:La Font Chabert, Pierre-Jules-André-Marie de}}
[[Kategorija:Francoski generali]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]
[[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]]
[[Kategorija:Diplomiranci École spéciale militaire de Saint-Cyr]]</text>
      <sha1>7xpzv7mias3nllshdsn9001h1bwby4f</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Benoît-Léon de Fornel de La Laurencie</title>
    <ns>0</ns>
    <id>287169</id>
    <revision>
      <id>6774105</id>
      <parentid>5926587</parentid>
      <timestamp>2026-11-03T09:37:30Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp, koda za sklice</comment>
      <origin>6774105</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1066" sha1="kzyzw8q28w9n5ipvron2rfy2ljzbfwv" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Benoît-Léon de Fornel de La Laurencie
|lived=&lt;!--wikidata--&gt;
|image=
|caption=
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]]
|branch=
|serviceyears=?–1940
|rank=[[Korpusni general (Francija)|Korpusni general]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Prva svetovna vojna]]&lt;br&gt;[[Druga svetovna vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}

'''Benoît-Léon de Fornel de La Laurencie''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[24. avgust]] [[1879]], † [[23. junij]] [[1958]].

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam francoskih generalov]]

== Zunanje povezave ==
* [https://generals.dk/general/Fornel_de_La_Laurencie/L%C3%A9on-Beno%C3%AEt_de/France.html Generals.dk] {{ikona en}}

{{normativna kontrola}}
{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:La Laurencie, Benoit-Léon de Fornel de}}
[[Kategorija:Francoski generali]]
[[Kategorija:Francoski vojaški pedagogi]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]
[[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]]</text>
      <sha1>kzyzw8q28w9n5ipvron2rfy2ljzbfwv</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Philippe-Marie-Joseph-Charles de La Pomelie</title>
    <ns>0</ns>
    <id>287177</id>
    <revision>
      <id>6774107</id>
      <parentid>5934485</parentid>
      <timestamp>2026-11-03T09:41:51Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp, koda za sklice, nk</comment>
      <origin>6774107</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="947" sha1="odgy40cxojstzyrtwuj4iwar76xhjg6" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Philippe-Marie-Joseph-Charles de La Pomelie
|lived=
|image=
|caption=
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]]
|branch=
|serviceyears=?–1940
|rank=[[Brigadni general (Francija)|Brigadni general]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Druga svetovna vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}

'''Philippe-Marie-Joseph-Charles de La Pomelie''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[3. april]] [[1879]], † [[6. avgust]] [[1966]].

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam francoskih generalov]]

== Zunanje povezave ==
* [http://www.generals.dk/general/La_Pomelie/Philippe-Marie-Joseph-Charles_de/France.html Generals.dk] {{ikona en}}

{{normativna kontrola}}
{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:La Pomelie, Philippe-Marie-Joseph-Charles de}}
[[Kategorija:Francoski generali]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]</text>
      <sha1>odgy40cxojstzyrtwuj4iwar76xhjg6</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Katarina Majerhold</title>
    <ns>0</ns>
    <id>297203</id>
    <revision>
      <id>6774159</id>
      <parentid>6773028</parentid>
      <timestamp>2026-11-03T11:58:30Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Non-diotima1</username>
        <id>199597</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6774159</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="20964" sha1="3gz5v3hr35l6uenim5ooooglgmxvu86" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba
|alma_mater=[[Univerza v Ljubljani]]|education=mag. znanosti|occupation=filozofinja|website=https://katarinamajerhold.weebly.com/}}

'''Katarina Majerhold''', [[Slovenci|slovenska]] [[Filozofija|filozofinja]], avtorica in [[Urednik|urednica]], * [[20. maj]] [[1971]], [[Celje]], [[Slovenija]].

== Delovanje ==
Katarina Majerhold je [[Seznam slovenskih filozofov|filozofinja]], ki se ukvarja s [[Filozofija čustev|filozofijo čustev]], zlasti s filozofijo ljubezni, veselja in sreče, filozofskim svetovanjem in etiko. Leta 2017 je v ameriški internetni filozofski enciklopediji, ''Internet Encyclopedia of Philosophy'', objavila članek ''History of Love.''&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Love, History of {{!}} Internet Encyclopedia of Philosophy|url=https://iep.utm.edu/love-his/|accessdate=2021-07-13|language=en-US}}&lt;/ref&gt; Od leta 2000 je tudi članica združenja ameriškega filozofskega društva ''Society for the Philosophy of sex + love''.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Members|url=https://philosophyofsexandlove.org/members/|website=The Society for the Philosophy of Sex and Love|date=2012-07-28|accessdate=2021-07-13|language=en|archive-date=2021-07-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20210725150000/https://philosophyofsexandlove.org/members/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Leta 2020 je napisala članek Koncept ljubezni kot kreativno dinamično delo, v katerem trdi, da vsi dosedanji koncepti ljubezni (Platonov, Avguštinov, Rousseaujev, Freudov ipd.) temeljijo na manku, npr. premordialne enovitosti, Boga, matere, medtem ko svojo ljubezen, ki je srečna in miroljubna, utemeljuje na pragamatični in entuziastični ter ekstatični osnovi, ki zagovarja srečo, recipročnost, (seksualni) užitek ter kreativno in intelektualno delo. Trdi tudi, da so partnerski in prijateljski odnosi delo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=(INTERVJU) Sodobni odnosi: Spremenimo koncept ljubezni|url=https://www.vecer.com/vecer-v-nedeljo/sodobni-odnosi-spremenimo-koncept-ljubezni-10222024|website=www.vecer.com|date=2020-09-27|accessdate=2021-07-12|language=sl-si}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Love as a Creative Dynamic Work|url=https://tvrdja.com/theory/love-as-a-creative-dynamic-work/|website=Tvrđa|date=2021-12-18|accessdate=2022-01-28|language=en-US|first=Katarina|last=Majerhold}} {{Slepa povezava|date=november 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; Njen članek ''Kriza smisla filozofije'' (2003) je bil nagrajen z esejem desetletja revije Sodobnost (2012) in reproduciran na radiju (ARS, 2018).&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://ars.rtvslo.si/2018/09/esej-na-radiu-129/|title=Kriza smisla filozofije|date=8.10.2018|accessdate=2. marec 2021|website=Program ARS|publisher=RTV SLO|last=Majerhold|first=Katarina|archive-date=2020-06-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20200629235340/https://ars.rtvslo.si/2018/09/esej-na-radiu-129/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Nekaj časa je delovala na Pedagoškem inštitutu (2000-03) kot mlada raziskovalka,&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=SICRIS Raziskovalec - mentorstvo mladim raziskovalcem|url=http://www.sicris.si/public/jqm/rsr.aspx?lang=slv&amp;opdescr=search&amp;opt=2&amp;subopt=307&amp;code1=cmn&amp;code2=auto&amp;psize=1&amp;hits=1&amp;page=1&amp;count=&amp;id=6824&amp;slng=&amp;search_term=uporabna+razvojna+psihologija&amp;order_by=|website=www.sicris.si|accessdate=2021-07-12|archive-date=2021-07-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20210711133555/http://www.sicris.si/public/jqm/rsr.aspx?lang=slv&amp;opdescr=search&amp;opt=2&amp;subopt=307&amp;code1=cmn&amp;code2=auto&amp;psize=1&amp;hits=1&amp;page=1&amp;count=&amp;id=6824&amp;slng=&amp;search_term=uporabna+razvojna+psihologija&amp;order_by=|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; njeno raziskovalno področje je bilo vrsto let visoko [[šolstvo]]. Bila je avtorica in vodja treh znanstvenih raziskav ter publikacij s področja slovenskega visokega šolstva, ki so izšle pri [[Beletrina|Beletrini]], nekoč [[Študentska založba|Študentski založbi]]: Univerza pleše avtonomno (1999),&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|url=https://www.worldcat.org/title/univerza-plee-avtonomno-prispevki-k-repertoarju-univerze-za-tretje-tisoletje/oclc/442334536|title=Univerza pleše avtonomno?: prispevki k repertoarju Univerze za tretje tisočletje|last=Majerhold|first=Katarina|last2=Jelovac|first2=Dejan|date=1999|publisher=Študentska organizacija Univerze : Zavod Radio Študent|isbn=9789616211918|location=V Ljubljani|language=slovenščina}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Katarina Majerhold in dr. Dejan Jelovac. Univerza pleše avtonomno? Prispevki k repertoarju univerze za tretje tisočletje (zbornik) Študentska organizacija Univerze v Ljubljani in Zavod Radio Študent, Ljubljana 1999, 150 strani|url=https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=5432|website=Teorija in praksa|date=1999|accessdate=2021-07-12|first=Mirsad|last=Begić}}&lt;/ref&gt;Ali se univerza vrti v krogu svoje moči (2001),&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Ali se univerza vrti v krogu svoje moči?|url=https://www.worldcat.org/oclc/445300975|publisher=Študentska organizacija Univerze|date=2001|location=V Ljubljani|isbn=961-6211-97-8|oclc=445300975|first=Katarina|last=Majerhold|last2=Pleško)}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Katarina Majerhold (ur.) Ali se univerza vrti v krogu svoje moči? Študentska organizacija Univeze v Ljubljani in Zavod Radio študent, Ljubljana 2001|url=https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=5663|website=Teorija in praksa|date=2002|accessdate=2021-07-12|first=Mirsad|last=Begić}}&lt;/ref&gt; Ali univerze potrebuje socialno okolje (2003).&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books/about/Ali_univerza_potrebuje_socialno_okolje.html?id=l9-RAAAACAAJ|title=Ali univerza potrebuje socialno okolje?|last=Majerhold|first=Katarina|last2=Pezdir|first2=Rado|date=2003|publisher=Študentska organizacija Univerze|isbn=9789616457026|language=sl}}&lt;/ref&gt; Delala je v podjetju Meta group d.o.o. (2004-05) kot projektni vodja. Projektno je sodelovala tudi v podjetju Elaphe d.o.o. (2007-08), ki se ukvarja z električnimi avtomobili.{{navedi vir}}

Bila je članica uredništev številnih (znanstvenih) revij, [[Andragoška spoznanja]], [[Časopis za kritiko znanosti]] in [[Sodobnost (revija)|Sodobnost]]. Bila je odgovorna urednica revije Andragoška spoznanja (2008-12) in je članica Andragoškega društva Slovenije (2008-), kjer je delala na povezovanju izobraževanja odraslih in filozofskega svetovanja.&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|last=Majerhold|first=Katarina|date=2010-07-17|title=Življenjsko svetovanje in izobraževanje odraslih za razvoj kariere in osebnostni razvoj|url=http://revije.ff.uni-lj.si/AndragoskaSpoznanja/article/view/621|magazine=Andragoška spoznanja|volume=16|issue=2|pages=62|doi=10.4312/as.16.2.62-76|issn=2350-4188}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; Januarja 2022 je postala urednica spletnega portala revije [[Kulturno umetniško društvo Apokalipsa|Apokalipsa (2022-2023)]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Kontakt|url=https://apokalipsa.si/sub/699|website=apokalipsa.si|accessdate=2022-02-12|language=en|archive-url=https://web.archive.org/web/20220212154632/https://apokalipsa.si/sub/699|archive-date=2022-02-12|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Leta 2023 je postala odgovorna urednica [[Časopis za kritiko znanosti|Časopisa za kritiko znanosti (2023-2025)]].  

Zadnja leta se ukvarja tudi s prevajanjem znanstvenih monografij. Prevedla je ''Digitalna doba in novi barbari'' Gorana Starčevića (KUD Apokalipsa, 2023), ''Jeza in odpuščanje'' Marthe C. Nussbaum (Slovenska matica, 2024), Levičarska melanholija Enza Traversa (Inštitut ČKZ, 2025) in v soavtorstvu ''Kurdsko žensko gibanje'' Dilar Dirik (Inštitut ČKZ, 2023). 

Kot do zdaj edina filozofinja v Sloveniji je imela svojo rubriko filozofskega svetovanja v reviji ''O osebnosti'' (2007-10) in na spletni strani časopisa [[Delo (časopis)|Dela]]&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://old.delo.si/druzba/anonimna-psiholoska-svetovalnica.html|title=Anonimna psihološka svetovalnica|date=9. januar 2009|accessdate=5. marec 2021|publisher=Delo}}&lt;/ref&gt; (2009-10). Leta 2009 je v okviru svetovanja v Psihološki svetovalnici na delu.si prejela &quot;testno&quot; vprašanje LGBT revije ''Narobe'' o vzroku lezbičnosti ženske, ki ima sestro in jo vprašala, zakaj je istospolna ona, njena sestra pa ne. Njen odgovor je ocenila kot najboljši odgovor spletnih psiholoških svetovalnic, ki so ga nato tudi objavili v ''Narobe'' (št. 9, 2009). Napisala je številne članke o filozofskem svetovanju. Ima tudi kanadski certifikat za filozofsko svetovanje.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=&quot;Da sem bila v razmerju z žensko, je poglobilo moje razumevanje ljubezni&quot;|url=http://tor5.si/6PpD3|website=Torek ob petih|date=2019-05-13|accessdate=2021-03-02|language=sl-SI}}{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;

Leta 2012 je izdala knjigo ''Živeti'' (Beletrina, zbirka Koda) in ''Ljubav u filozofiji'' (Psihopolis). Leta 2015 je izdala knjigo ''Ljubezen skozi zgodovino'' (Mladinska knjiga), leta 2016 ''Love, Its Origin and Modifications'' (Založba Obzorja) in leta 2017 knjigo ''Čustveni izzivi'' (Rokus-Klett). Njen pristop k raziskovalni tematiki ljubezni in čustev lahko vidimo tudi v številnih člankih, ki jih je objavljala v časopisih, kot so ''Časopis za kritiko znanosti'', ''Sodobnost'' in ''Razgledi''. Svoje članke je objavila tudi v knjigah in revijah v ZDA, [https://algarabia.com/la-estructura-de-una-obra-de-arte-la-representacion-de-la-vida-buena-y-democratica-una-reflexion-filosofica/ Mehiki], Braziliji, Turčiji&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=TARİH BOYUNCA BATILI SEVGİ KAVRAMLARI|url=https://www.sabahulkesi.com/2020/10/06/tarih-boyunca-batili-sevgi-kavramlari/|website=Sabah Ülkesi {{!}} Kültür-Sanat ve Felsefe Dergisi|date=2020-10-06|accessdate=2021-07-13}}&lt;/ref&gt; in Kanadi. 

Ukvarja se tudi z [[umetnost]]jo, zlasti s pisanjem [[scenarij]]ev za [[Dokumentarni film|dokumentarne]] in igrane [[film]]e (''Ljubezen;'' ''Čustva, tkanina našega življenja''&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://4d.rtvslo.si/arhiv/dokumentarni-filmi-in-oddaje-izobrazevalni-program/92172916|title=ČUSTVA, TKANINA NAŠEGA ŽIVLJENJA, DOKUMENTARNA ODDAJA|date=29.12.2010|accessdate=3. januar 2021}}&lt;/ref&gt;''; Prihodnost oblačenja;''&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://4d.rtvslo.si/arhiv/ugriznimo-znanost/83957264|title=PRIHODNOST OBLAČENJA UGRIZNIMO ZNANOST|date=5.10.2010|accessdate=3. januar 2021}}&lt;/ref&gt; ''Znanost in smučanje in ''Privlačnost spola&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://4d.rtvslo.si/arhiv/dokumentarni-filmi-in-oddaje-kulturno-umetniski-program/174312667|title=PRIVLAČNOST (S)POLA, DOKUMENTARNO-IZOBRAŽEVALNI FILM|date=4. januar 2015|accessdate=3. marec 2021|website=RTV SLO}}&lt;/ref&gt; 2008-15. Občasno piše poezijo&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|last=Majerhold|first=Katarina|date=1.10.2016|title=Pesmi|url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8P9JM3AL|magazine=Sodobnost|pages=1347-1359|access-date=3. marec 2021}}&lt;/ref&gt; in prozo,&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.ludliteratura.si/branje/proza/dimnik-mladika/|title=LUD Literatura|date=2. februar 2021|accessdate=3. marec 2021|publisher=Literatura|last=Majerhold|first=Katarina}}&lt;/ref&gt; ki ju objavlja v revijah in na radiu. 2026 je izdala pesniški prvenec Direkt v žilo {{COBISS|282637827}}, kjer popisuje trpko izkušnjo procesa zdravljenja raka.

Vrsto let je pisala recenzije LB-filmov in TV ter spletnih nanizank za različne revije, kot so Ekran,&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Katarina Majerhold|url=https://ekran.si/author/katarina-majerhold/|website=Revija Ekran|accessdate=2021-07-13|language=sl-SI|first=Katarina|last=Majerhold|archive-date=2021-04-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20210423135042/http://ekran.si/author/katarina-majerhold/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Kino!,&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=KINO! 13/14|url=https://e-kino.si/izdaje/kino-13-14/|website=Kino!|accessdate=2021-07-13|language=sl-SI|archive-date=2021-07-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20210713050913/https://e-kino.si/izdaje/kino-13-14/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Narobe (2008-18). Nekaj let (2016-18) je delala za Društvo Legebitra,&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Vabilo na strokovni seminar &quot;Prebijmo molk o LGBT-temah v šolah&quot;|url=https://legebitra.si/2018/03/20/vabilo-na-strokovni-seminar-prebijmo-molk-o-lgbt-temah-v-solah/|website=Legebitra|date=2018-03-20|accessdate=2021-07-13|language=sl-SI}}{{Slepa povezava|date=december 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; ki deluje na področju zagovorništva človekovih pravic, še posebej na področju pravic LGBT oseb. Leta 2018 je ustvarila svojo spletno stran LL-Passion, na kateri objavlja filozofske eseje, recenzije LB-filmov, nanizank ter intervjuje z umetnicami, raziskovalkami, humanistkami, ki so ali LB ali delajo na področju LGBT. Tako je denimo intervjujala&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Jónína Leósdóttir, an Icelandic writer, playwright and former journalist|url=http://katarinamajerhold.weebly.com/2/post/2020/05/jonina-leosdottir-an-icelandic-writer-playwright-and-former-journalist.html|website=LL PASSION|accessdate=2022-01-28|language=en}}&lt;/ref&gt; {{Link-interwiki|sl=Jónína Leósdóttir|lang=en|lang_title=Jónína Leósdóttir|sl_text=Jóníno Leósdóttir}} ženo bivše islandske premierke {{Link-interwiki|sl=Jóhanna Sigurðardóttir|lang=en|lang_title=Jóhanna Sigurðardóttir|sl_text=Jóhanno Sigurðardóttir}}, kanadsko igralko, scenaristko serije Avocado Toast, [[:en:Heidi_Lynch|Heidi Lynch]]&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Blog Archives |url=http://katarinamajerhold.weebly.com/2/archives/06-2020 |access-date=2026-08-01 |website=LL PASSION |language=en}}&lt;/ref&gt;, ki je poročena z britansko igralko [[:en:Faye_Marsay|Faye Marsay]], kandidatko na prihodnjih francoskih predsedniških volitvah 2022 in namestnico rektorja Univerze v Lille, {{Link-interwiki|sl=Sandrine Rousseau|lang=fr|lang_title=Sandrine Rousseau}}&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Sandrine Rousseau, Professor, Ecofeminist, Green Candidate in the French Presidential Election in 2022|url=http://katarinamajerhold.weebly.com/2/post/2021/04/sandrine-rousseau-professor-ecofeminist-green-candidate-in-the-french-presidential-election-in-2022.html|website=LL PASSION|accessdate=2022-01-28|language=en}}&lt;/ref&gt;, [[:en:Claudine_Monteil|Claudine Monteil]],&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Claudine Monteil, Retired French Diplomat, Feminist and Writer|url=http://katarinamajerhold.weebly.com/2/post/2022/04/claudine-monteil-french-retired-diplomat-feminist-and-writer.html|website=LL PASSION|accessdate=2022-04-16|language=en}}&lt;/ref&gt; (upokojeno) francosko diplomatko, feministko in pisateljco, ki je 16 let delala s Simone de Beauvoir in bila ena od ustanoviteljic francoskega feminističnega gibanja v 70-ih letih prejšnjega stoletja, leta 2023 je intervjujala priznano slovensko-britansko oblikovalko [[Lara Bohinc|Laro Bohinc]],&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Interview with Slovenian-British Designer Lara Bohinc|url=http://katarinamajerhold.weebly.com/2/post/2023/02/interview-with-slovenian-designer-lara-bohinc.html|website=LL PASSION|accessdate=2023-02-27|language=en}}&lt;/ref&gt; katere nakit so nosile od Kate Moss, Cameron Diaz do Victorie Beckham, dolga leta pa je sodelovala z Guccijem, Lanvinom ipd, preden je ustanovila svoj Bohinc Studio, leta 2010 pa tudi ameriško filozofinjo {{Link-interwiki|sl=Martha Nussbaum|sl_text=Martho Nussbaum|lang=en|lang_title=Martha Nussbaum}}.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Interview with Martha C. Nussbaum {{!}} 03-2010 {{!}} Sodobna PEDAGOGIKA|url=https://www.sodobna-pedagogika.net/en/articles/03-2010_interview-with-martha-c-nussbaum/|website=www.sodobna-pedagogika.net|accessdate=2023-02-27}}&lt;/ref&gt; Leta 2017-18 je svoje delo na področju pravic LGBT oseb združila s sodelovanjem z UNESCO OER katedro na [[Institut &quot;Jožef Stefan&quot;|Inštitutu Jožef Stefan]] v projektu OER za ranljive skupine. Na Unescovem Svetovnem dnevu filozofije »Katerega spola je filozofija?«, je v Cankarjevem domu (2009) sodelovala s prispevkom »Ali ima filozofija spol?«,&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://zofijini.net/predavanja_danfilozofije2009/|title=»Katerega spola je filozofija?«|date=17.11.2009|accessdate=7. marec 2021|website=zofijini.net|publisher=Zofijini ljubimci}}&lt;/ref&gt; istega leta je v okviru Zveze prijateljev mladine Slovenije sodelovala na 19 otroškem parlamentu na temo ljubezni in spolnosti. Nadaljuje s pisanjem scenarijev in knjig. 

Majerhold je tudi [[Humanitarnost|humanitarka]], ki pomaga ljudem v stiski. Prav tako je borka za živali. Članke za spletno stran piše tudi o okoljskih vprašanjih. Majerhold je [[Ateist|ateistka]] in razkrita [[lezbijka]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://torekobpetih.si/intervju/da-sem-bila-v-razmerju-z-zensko-je-poglobilo-moje-razumevanje-ljubezni/|title=“Da sem bila v razmerju z žensko, je poglobilo moje razumevanje ljubezni”|date=13. maj 2019|accessdate=2. marec 2021|website=Torek ob petih|publisher=Mladina|last=Majerhold|first=Katarina|archive-date=2021-01-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20210116142250/http://torekobpetih.si/intervju/da-sem-bila-v-razmerju-z-zensko-je-poglobilo-moje-razumevanje-ljubezni/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

== Bibliografija ==
*''Ali univerza pleše avtonomno?'' (1998) Ljubljana, Študentska založba ISBN 961-6211-919
*''Ali se univerza vrti v krogu svoje moči?'' (2001) Ljubljana, Študentska založba ISBN 961-6211-9-7-8
*''Ali univerza potrebuje socialno okolje?'' (2003) Ljubljana, Študentska založba {{COBISS|126194944}}
*''Ljubezen'' (scenaristka, dokumentarec o petih temeljnih konceptih ljubezni, kot so predstavljani v filozofiji, umetnosti, biologiji, medicini in psihoanalizi (Radio televizija Slovenija 2008)
*''Čustva, tkanina našega življenja'' (scenaristka, dokumentarec o pomenu čustev pri spoznavanju, etiki, umetnosti, politiki in vzgoji otrok Radio televizija Slovenija 2010)
*''Prihodnost oblačenja'' (scenaristka, dokumentarec o pametnih in visoko inteligentnih oblačilih, Radio televizija Slovenija 2011)
*''Znanost smučanja'' (scenaristka, dokumentarec o uporabi najnovejših kinestetičnih odkritij in pametnih materialih za smuči, ki omogočajo vrhunske športne rezultate smučarjev in smučark, Radio televizija Slovenija 2011)
*''[https://4d.rtvslo.si/!arhiv/dokumentarni-filmi-in-oddaje-kulturno-umetni%C5%A1ki-program/174312667 Privlačnost spola]'' (scenaristka, dokumentarec o različnih oblikah privlačnosti. Radio Televizija Slovenija, 2014. 1 video DVD (ca 29 min). {{COBISS|515808383}}
*''[http://www.iep.utm.edu/love-his/ History of love]''. V: ''The internet encyclopedia of philosophy: a peer-reviewed academic resource''. [Martin, TN]: Internet Encyclopedia of Philosophy Pub., 2017. {{COBISS|3106903}}
*''Živeti'' (Knjižna zbirka Koda). Ljubljana: Študentska založba, 2012. 192 str. ISBN 978-961-242-470-1. {{COBISS|260372480}}
*''Ljubav u filozofiji: od antike do novog doba.'' Novi Sad: Psihopolis institut, 2012. 238 str. ISBN 978-86-86653-53-6. {{COBISS|269506311}}
*''Kriza smisla filozofije''. Ljubljana: Sodobnost, letnik 76, junij 2012, str. 641-646. http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ERPT38HY; https://ars.rtvslo.si/2018/09/esej-na-radiu-129/ {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200629235340/https://ars.rtvslo.si/2018/09/esej-na-radiu-129/ |date=2020-06-29 }}
*''Ljubezen skozi zgodovino'' (2014) Ljubljana, Mladinska knjiga  {{COBISS|276784896}}
*''Love, Its Origin and Modifications Through Time'': main philosophical concepts of love through western history. 1st ed. Maribor: Obzorja, 2016. Ilustr. ISBN 978-961-230-506-2. {{COBISS|89745665}}
*''Čustveni izzivi: prepoznavanje različnih čustev in reševanje čustvenih stisk učencev'', (Učiteljeva orodja). 1. izd. Ljubljana: Rokus Klett, 2017. 115 str., tabele. 1 optični tisk (CD-ROM). ISBN 978-961-271-801-5. {{COBISS|288579584}}
*poglavje The gift v ''What philosophy can tell you about your lover.'' Chicago: Open Court, 2012, str. 207-213. {{COBISS|2482007}} (Sharon M., ur.)
*Napotki, misli in tolažbe filozofije, so-avtorstvo (izdaja knjige 2021).
*posebna edicija ''Čustva'' (ur. bloka člankov o čustvih kot del morale, demokracije, umetnosti in kognitivnega spoznanja ter avtorica članka o čustev kot del našega razvoja kot vrste). Časopis za kritiko znanosti. Študentska založba (2010)
*posebna edicija ''Privlačnosti spolov'' (ur. bloka člankov o različnih oblikah čustvene in spolne privlačnosti glede na spolno usmerjenost in/ali spolno identiteto). ''Časopis za kritiko znanosti'', ISSN 0351-4285, 2017, letn. 45, št. 267, str. 207-218. {{COBISS|3102039}}
*urednica ''Zbornika za spodbujanje demokratičnega emancipiranega dialoga med ponudniki kulturnih dobrin ter obiskovalci''. 1. izd. Maribor [i. e.] Ljubljana: Društvo ŠKUC, Galerija Škuc, 2014.

==Sklici==
{{sklici}}

==Zunanje povezave==

* [https://katarinamajerhold.weebly.com/ Osebna spletna stran: LL-Passion]
{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Majerhold, Katarina}}
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Slovenski filozofi]]</text>
      <sha1>3gz5v3hr35l6uenim5ooooglgmxvu86</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Ante Šimundža</title>
    <ns>0</ns>
    <id>298388</id>
    <revision>
      <id>6774068</id>
      <parentid>6734356</parentid>
      <timestamp>2026-11-03T07:04:09Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* vrh */ pos,</comment>
      <origin>6774068</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5504" sha1="fp8n7m0uwp1nlhejcwsvja2tc585oht" xml:space="preserve">{{Infobox football biography
| image               = 
| birth_date          = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_place         = &lt;!-- WD --&gt;
| height              = 182 cm
| position            = [[Napadalec (nogomet)|Napadalec]]
| youthyears1    = 
| youthclubs1    = [[NK Železničar Maribor|Železničar Maribor]]&lt;ref&gt;{{navedi splet |first=Gorazd |last=Nejedly |title=Ante Šimundža je začutil, da ne gre več naprej |url=https://old.delo.si/sport/nogomet/simundza-zacutil-da-ne-gre-vec-naprej.html |website=[[Delo (newspaper)|Delo]] |access-date=23 June 2020 |language=sl-si |date=17 August 2015 |archive-date=2020-10-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201017042216/https://old.delo.si/sport/nogomet/simundza-zacutil-da-ne-gre-vec-naprej.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
| years1         = 1991–1996 | clubs1  = [[NK Maribor|Maribor]]             | caps1  = 170 | goals1  = 64
| years2         = 1997      | clubs2  = [[Brummell Sendai]]                | caps2  = 22  | goals2  = 11
| years3         = 1997      | clubs3  = [[NK Maribor|Maribor]]             | caps3  = 2   | goals3  = 0
| years4         = 1998      | clubs4  = [[BSC Young Boys|Young Boys]]      | caps4  = 8   | goals4  = 0
| years5         = 1998      | clubs5  = [[Malmö FF]]                       | caps5  = 3   | goals5  = 0
| years6         = 1999–2001 | clubs6  = [[NK Maribor|Maribor]]             | caps6  = 56  | goals6  = 14
| years7         = 2001      | clubs7  = → [[R.A.A. Louviéroise|La Louvière]] (pos.) | caps7  = 12  | goals7  = 5
| years8         = 2002      | clubs8  = [[NK Aluminij|Aluminij]]           | caps8  = 15  | goals8  = 11
| years9         = 2002–2003 | clubs9  = [[NK Šmartno ob Paki|Šmartno]]     | caps9  = 28  | goals9  = 9
| years10        = 2005–2007 | clubs10 = [[SV Wildon]]                      | caps10 = 56  | goals10 = 17
| years11        = 2008–2009 | clubs11 = [[SV Straß]]                       | caps11 = 23  | goals11 = 10
| nationalyears1 = 1992      | nationalteam1 = [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|Slovenija do 21 let]] | nationalcaps1 = 1 | nationalgoals1 = 0
| nationalyears2 = 1993–1999 | nationalteam2 = [[Slovenska nogometna reprezentanca|Slovenija]]              | nationalcaps2 = 3 | nationalgoals2 = 0
| manageryears1  = 2008–2011 |managerclubs1 = [[NK Maribor|Maribor]] (pom.)
| manageryears2  = 2011–2012 |managerclubs2 = [[ND Mura 05|Mura 05]]
| manageryears3  = 2012      |managerclubs3 = [[Grazer AK|GAK]]
| manageryears4  = 2013      |managerclubs4 = [[ND Mura 05|Mura 05]]
| manageryears5  = 2013–2015 |managerclubs5 = [[NK Maribor|Maribor]]
| manageryears7  = 2017–2021 |managerclubs7 = [[NŠ Mura|Mura]]
| manageryears8  = 2022–2023 |managerclubs8 = [[PFK Ludogorec Razgrad|Ludogorec Razgrad]]
| manageryears9  = 2023–2024 |managerclubs9 = [[NK Maribor|Maribor]]
| manageryears10 = 2024–2026 |managerclubs10= [[Śląsk Wrocław]]
}}
'''Ante Šimundža''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]] in [[trener (šport)|trener]], * [[28. september]] [[1971]], [[Maribor]].

== Klubska kariera ==
Kot igralec je blestel v dresu [[NK Maribor]], s katerim je igral tudi v elitni [[Liga prvakov|Ligi Prvakov]], kjer je tudi dosegel zadetek v [[Kijev]]u proti tamkajšnjemu klubu [[Dinamo Kijev]], s čimer je klubu prinesel zmago.

== Reprezentančna kariera ==
Šimundža je zbral 3 nastope za [[Slovenska nogometna reprezentanca|slovensko reprezentanco]]. 

== Trenerska kariera ==
Po pridobitvi trenerske PRO licence je od januarja 2007 najprej deloval kot pomočnik [[Pavel Pinni|Pavla Pinnija]] v [[NK Celje|Celju]], od 1. junija 2008 pa je bil pomočnik [[Darko Milanič|Darka Milaniča]] v [[NK Maribor]].

24. avgusta 2011 je postal glavni trener pri [[ND Mura 05|Muri]], kjer je zamenjal [[Robert Pevnik|Roberta Pevnika]].
Junija 2013 je po izpadu Mure 05 iz prve lige kot glavni trener odšel k Aluminiju iz Kidričevega. 30. Septembra je prekinil pogodbo z Aluminijem in se vrnil v domači Maribor  kot glavni trener [[NK Maribor]]

== Klubi ==
* {{flagicon|Slovenia}} [[NK Maribor]]
* {{flagicon|Japan}} [[Brummell Sendai]]
* {{flagicon|Switzerland}} [[BSC Young Boys]]
* {{flagicon|Sweden}} [[Malmö FF]]
* {{flagicon|Slovenia}} [[NK Maribor]] (drugič)
* {{flagicon|Belgium}} [[R.A.A. La Louvière]]
* {{flagicon|Serbia}} [[FK Železnik]]
* {{flagicon|Slovenia}} [[NK Maribor]] (tretjič)
* {{flagicon|Slovenia}} [[NK Šmartno 1928|NK Šmartno ob Paki]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{SocialLinks}}
* {{sports links}}

{{Trenerji NK Maribora}}
{{normativna kontrola}}

{{nogometaš-stub}}

{{DEFAULTSORT:Šimundža, Ante}}
[[Kategorija:Slovenski nogometaši]]
[[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti]]
[[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 21 let]]
[[Kategorija:Nogometaši NK Maribora]]
[[Kategorija:Nogometaši BSC Young Boysa]]
[[Kategorija:Nogometaši Vegalte Sendai]]
[[Kategorija:Nogometaši Malmöja FF]]
[[Kategorija:Nogometaši R.A.A. Louviéroiseja]]
[[Kategorija:Nogometaši NK Aluminija]]
[[Kategorija:Nogometaši NK Šmartnega ob Paki]]
[[Kategorija:Nogometaši SV Wildona]]
[[Kategorija:Nogometaši SV Straßa]]
[[Kategorija:Slovenski nogometni trenerji]]
[[Kategorija:Trenerji ND Mure 05]]
[[Kategorija:Trenerji Grazerja AK]]
[[Kategorija:Trenerji NK Aluminija]]
[[Kategorija:Trenerji NK Maribora]]
[[Kategorija:Trenerji NŠ Mure]]
[[Kategorija:Trenerji PFC Ludogoreca Razgrad]]
[[Kategorija:Trenerji Śląska Wrocław]]
[[Kategorija:Mariborski športniki]]</text>
      <sha1>fp8n7m0uwp1nlhejcwsvja2tc585oht</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Strgar</title>
    <ns>0</ns>
    <id>327224</id>
    <revision>
      <id>6773886</id>
      <parentid>6318433</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T19:08:56Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-44996-51</username>
        <id>264415</id>
      </contributor>
      <origin>6773886</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1371" sha1="0rai0czjldzujyrk9ugxkyzmmvrtmxa" xml:space="preserve">'''Strgar''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]:

* [[Aleš Strgar]], letalska policijska enota
* [[Andrej Strgar]] (&amp;[[Katja Strgar]]), krajinski arhitekt, vrtnarski podjetnik
* [[Bernarda Strgar Schulz]], biologinja, oblikovalka vrtov (hortikulturnica), publicistka,
*[[Beti Strgar]] (*1993/94?), igralka in glasbenica-pianistka
*[[Branka Strgar]], narodnozabavna pevka (''Zadovoljni Kranjci'')
*[[Dušan Strgar]] (1959–2024), etnolog in konservator
* [[Igor Strgar]] (*1972), smučarski skakalec
* [[Jan Strgar]] (1881—1955), čebelar in trgovec
* [[Jelka Strgar]] (*1959), biologinja, botaničarka; hortikulturnica?
* [[Jože Strgar]] (*1929), agronom, hortikulturni (parkovni) strokovnjak, ljubljanski župan
* [[Matic Strgar]] (*1982), kolesar
* [[Peter Strgar]] (&amp; Polona), bilologa, planinca?
* [[Tomaž Strgar]], nekdanji polkovnik SV in ataše, podjetnik (''Caviar Biosistem'')
* [[Vid Strgar]] - &quot;Fida&quot; (1836—1922), ljudski zdravilec, učenjak in čudodelec (''Fidov gaj'', ''Fidova zijalka'')
* [[Vinko Strgar (inženir)|Vinko Strgar]] (1870—1934), inženir-montanist in rudarski organizator
* [[Vinko Strgar]] (1928—1992), botanik in hortikulturni strokovnjak

== Glej tudi ==

* priimek [[Stergar]]
* [[Strgari]], Hrvaška

== Zunanje povezave ==

* {{baza imen SURS|priimek=Strgar}}

{{priimek}} 
 
[[Kategorija:Slovenski priimki]]</text>
      <sha1>0rai0czjldzujyrk9ugxkyzmmvrtmxa</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6773887</id>
      <parentid>6773886</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T19:13:12Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>stični pomišljaj</comment>
      <origin>6773887</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1374" sha1="g4gqy0xz4gqzesijl9wvf27g1isishf" xml:space="preserve">'''Strgar''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]:

* [[Aleš Strgar]], letalska policijska enota
* [[Andrej Strgar]] (&amp;[[Katja Strgar]]), krajinski arhitekt, vrtnarski podjetnik
* [[Bernarda Strgar Schulz]], biologinja, oblikovalka vrtov (hortikulturnica), publicistka,
* [[Beti Strgar]] (*1993/94?), igralka in glasbenica-pianistka
* [[Branka Strgar]], narodnozabavna pevka (''Zadovoljni Kranjci'')
* [[Dušan Strgar]] (1959–2024), etnolog in konservator
* [[Igor Strgar]] (*1972), smučarski skakalec
* [[Jan Strgar]] (1881–1955), čebelar in trgovec
* [[Jelka Strgar]] (*1959), biologinja, botaničarka; hortikulturnica?
* [[Jože Strgar]] (*1929), agronom, hortikulturni (parkovni) strokovnjak, ljubljanski župan
* [[Matic Strgar]] (*1982), kolesar
* [[Peter Strgar]] (&amp; Polona), bilologa, planinca?
* [[Tomaž Strgar]], nekdanji polkovnik SV in ataše, podjetnik (''Caviar Biosistem'')
* [[Vid Strgar]] - &quot;Fida&quot; (1836–1922), ljudski zdravilec, učenjak in čudodelec (''Fidov gaj'', ''Fidova zijalka'')
* [[Vinko Strgar (inženir)|Vinko Strgar]] (1870–1934), inženir-montanist in rudarski organizator
* [[Vinko Strgar]] (1928–1992), botanik in hortikulturni strokovnjak

== Glej tudi ==

* priimek [[Stergar]]
* [[Strgari]], Hrvaška

== Zunanje povezave ==

* {{baza imen SURS|priimek=Strgar}}

{{priimek}} 
 
[[Kategorija:Slovenski priimki]]</text>
      <sha1>g4gqy0xz4gqzesijl9wvf27g1isishf</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Svetovni pokal v smučanju prostega sloga 2011/12</title>
    <ns>0</ns>
    <id>330956</id>
    <revision>
      <id>6773902</id>
      <parentid>6569359</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T19:30:58Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>--archive.today</comment>
      <origin>6773902</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="52352" sha1="t1nvnr68d23dl7lpwppj8ave83ghov4" xml:space="preserve">'''Svetovni pokal v smučanju prostega sloga 2011/12''' je triintrideseta sezona svetovnega pokala v [[Smučanje prostega sloga|smučanju prostega sloga]]. Tekmovalo se je v petih različnih disciplinah: ''grbine'', ''akrobatski skoki'', ''smučarski kros'', ''snežni žleb'' in ''slopestlye''. Podelili pa so tudi oba velika kristalna globus za skupni seštevek, kjer izračunajo povprečje točk. 

==Moški==
=== Grbine ===
{| cellpadding=&quot;3&quot; cellspacing=&quot;0&quot; border=&quot;1&quot; style=&quot;background:#f7f8ff; font-size:95%; border:gray solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
|- style=&quot;background:#ccc; text-align:center;&quot;
|  style=&quot;background:#dce5e5; width:150px;&quot;|'''Datum'''
|  style=&quot;background:#dce5e5; width:150px;&quot;|'''Kraj'''
|  style=&quot;background:#dce5e5;&quot;|'''Klasifikacija'''
|  style=&quot;background:gold; width:200px;&quot;|'''Zmagovalec'''
|  style=&quot;background:gold;&quot;|'''Točke'''
|  style=&quot;background:silver; width:200px;&quot;|'''Drugi'''
|  style=&quot;background:silver;&quot;|'''Točke'''
|  style=&quot;background:#c96; width:200px;&quot;|'''Tretji'''
|  style=&quot;background:#c96;&quot;|'''Točke'''
|  style=&quot;background:#dce5e5;&quot;|'''Report'''
|- style=&quot;text-align:left;&quot;
|10. december 2011 || {{flagicon|FIN}} [[Rukatunturi]] ||grbine|| {{flagathlete|[[Mikaël Kingsbury]]|CAN}}|| 25.00||{{flagathlete|[[Sho Kashima]]|USA}}||21.71 ||{{flagathlete|[[Anthony Benna]]|FRA}} ||16.28||[http://www.fis-ski.com/uk/604/610.html?sector=FS&amp;raceid=6178]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}
|- style=&quot;text-align:left;&quot;
|20. december 2011 || {{flagicon|FRA}} [[Méribel]] ||grbine paralelno||{{flagathlete|[[Mikaël Kingsbury]]|CAN}}||| ||{{flagathlete|[[Anthony Benna]]|FRA}}|| ||{{flagathlete|[[Sho Kashima]]|USA}}|| ||[http://www.fis-ski.com/uk/604/610.html?sector=FS&amp;raceid=6184]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}
|- style=&quot;text-align:left;&quot;
|14. januar, 2012 || {{flagicon|CAN}} [[Sainte-Adèle, Quebec|Mont Gabriel]] ||grbine paralelno|| {{flagathlete|[[Mikaël Kingsbury]]|CAN}}|| || {{flagathlete|[[Jeremy Cota]]|USA}}|| ||{{flagathlete|[[Sergey Volkov (skier)|Sergey Volkov]]|RUS}}|| ||[http://www.fis-ski.com/uk/604/610.html?sector=FS&amp;raceid=6192]
|- style=&quot;text-align:left;&quot;
|19. januar 2012 || {{flagicon|USA}} [[Lake Placid, New York|Lake Placid]] ||grbine||{{flagathlete|[[Mikaël Kingsbury]]|CAN}}||25.32||{{flagathlete|[[Patrick Deneen]]|USA}}||24.00|| {{flagathlete|[[Philippe Marquis]]|CAN}} ||21.86||[http://www.fis-ski.com/uk/604/610.html?sector=FS&amp;raceid=6196]
|- style=&quot;text-align:left;&quot;
|28. januar 2012 || {{flagicon|CAN}} [[Calgary]] ||grbine||{{flagathlete|[[Mikaël Kingsbury]]|CAN}}||24.30||{{flagathlete|[[Jeremy Cota]]|USA}}||23.94||{{flagathlete|[[Sho Kashima]]|USA}}||5.23||[http://www.fis-ski.com/uk/604/610.html?sector=FS&amp;raceid=6206] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121113160130/http://www.fis-ski.com/uk/604/610.html?sector=FS&amp;raceid=6206 |date=2012-11-13 }}
|- style=&quot;text-align:left;&quot;
|2. februar 2012 || {{flagicon|USA}} [[Deer Valley, Utah|Deer Valley]] ||grbine|| {{flagathlete|[[Mikaël Kingsbury]]|CAN}}|| 25.90||{{flagathlete|[[Alexandre Bilodeau]]|CAN}}|| 25.60 	 || {{flagathlete|[[Vinjar Slatten]]|NOR}}||  25.05 	|| [http://www.fis-ski.com/uk/604/610.html?sector=FS&amp;raceid=6212]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}
|- style=&quot;text-align:left;&quot;
|4. februar 2012 || {{flagicon|USA}} [[Deer Valley, Utah|Deer Valley]] ||grbine paralelno||{{flagathlete|[[Sergey Volkov (skier)|Sergey Volkov]]|RUS}}|| ||{{flagathlete|[[Mikaël Kingsbury]]|CAN}}|| ||{{flagathlete|[[Andrey Volkov]]|RUS}}|| ||[http://www.fis-ski.com/uk/604/610.html?sector=FS&amp;raceid=6216]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}
|- style=&quot;text-align:left;&quot;
|rowspan=2|12. februar 2012||rowspan=2| {{flagicon|CHN}} [[Beida Lake]] ||rowspan=2|grbine||rowspan=2|{{flagathlete|[[Mikaël Kingsbury]]|CAN}} ||rowspan=2| 26.53 || {{flagathlete|[[Dmitriy Reiherd]]|KAZ}} ||rowspan=2|  25.34 ||rowspan=2| ||rowspan=2| ||rowspan=2|[http://www.fis-ski.com/uk/604/610.html?sector=FS&amp;raceid=6220]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}
|-style=&quot;text-align:left;&quot;
|{{flagathlete|[[Philippe Marquis]]|CAN}}
|- style=&quot;text-align:left;&quot;
|18. februar 2012 || {{flagicon|JPN}} [[Naeba]] ||grbine||{{flagathlete|[[Mikaël Kingsbury]]|CAN}} ||  25.34 	|| {{flagathlete|[[Jeremy Cota]]|USA}}||  24.76 	|| {{flagathlete|[[Cedric Rochon]]|CAN}}||  24.50 	||[http://www.fis-ski.com/uk/604/610.html?sector=FS&amp;raceid=6224]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}
|- style=&quot;text-align:left;&quot;
|19. februar 2012 || {{flagicon|JPN}} [[Naeba]] ||grbine paralelno||{{flagathlete|[[Patrick Deneen]]|USA}}|| ||{{flagathlete|[[Mikaël Kingsbury]]|CAN}}|| ||{{flagathlete|[[Philippe Marquis]]|CAN}}|| ||[http://www.fis-ski.com/uk/604/610.html?sector=FS&amp;raceid=6226]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}
|- style=&quot;text-align:left;&quot;
|9. marec 2012 || {{flagicon|SWE}} [[Åre (ski area)|Åre]] ||grbine|| {{flagathlete|[[Philippe Marquis]]|CAN}}||  24.79 	|| {{flagathlete|[[Mikaël Kingsbury]]|CAN}}||  24.48 	||{{flagathlete|[[Sho Endo]]|JPN}} ||  24.23 	||[http://www.fis-ski.com/uk/604/610.html?sector=FS&amp;raceid=6238]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}
|- style=&quot;text-align:left;&quot;
|10. marec 2012 || {{flagicon|SWE}} [[Åre (ski area)|Åre]] ||grbine paralelno||{{flagathlete|[[Patrick Deneen]]|USA}} || ||{{flagathlete|[[Jeremy Cota]]|USA}} || ||{{flagathlete|[[Mikaël Kingsbury]]|CAN}} || ||[http://www.fis-ski.com/uk/604/610.html?sector=FS&amp;raceid=6240]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}
|- style=&quot;text-align:left;&quot;
|18. marec 2011 || {{flagicon|FRA}} [[Megève]] ||grbine paralelno|| {{flagathlete|[[Patrick Deneen]]|USA}} ||   || {{flagathlete|[[Mikaël Kingsbury]]|CAN}}  || || {{flagathlete|[[Marc-Antoine Gagnon]]|CAN}}  || || [http://www.fis-ski.com/uk/604/610.html?sector=FS&amp;raceid=6250]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}
|}

=== Smučarski kros ===
{| cellpadding=&quot;3&quot; cellspacing=&quot;0&quot; border=&quot;1&quot; style=&quot;background:#f7f8ff; font-size:95%; border:gray solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
|-  style=&quot;background:#ccc; text-align:center;&quot;
|  style=&quot;background:#dce5e5; width:150px;&quot;|'''Datum'''
|  style=&quot;background:#dce5e5; width:150px;&quot;|'''Kraj'''
|  style=&quot;background:gold; width:200px;&quot;|'''Zmagovalec'''
|  style=&quot;background:silver; width:200px;&quot;|'''Drugi'''
|  style=&quot;background:#c96; width:200px;&quot;|'''Tretji'''
|  style=&quot;background:#dce5e5;&quot;|'''Report'''
|- style=&quot;text-align:left;&quot;
|17. december 2011 || {{flagicon|ITA}} [[Innichen]]||{{flagathlete|[[Brady Leman]]|CAN}} ||{{flagathlete|[[Egor Korotkov]]|RUS}} ||{{flagathlete|[[David Duncan (ski cross)|David Duncan]]|CAN}} ||[http://www.fis-ski.com/uk/604/610.html?sector=FS&amp;raceid=6180] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120206175916/http://www.fis-ski.com/uk/604/610.html?sector=FS&amp;raceid=6180 |date=2012-02-06 }}
|- style=&quot;text-align:left;&quot;
|18. december 2011 || {{flagicon|ITA}} [[Innichen]] ||{{flagathlete|[[Andreas Matt]]|AUT}}||{{flagathlete|[[Egor Korotkov]]|RUS}}||{{flagathlete|[[Alex Fiva]]|SUI}}||[http://www.fis-ski.com/uk/604/610.html?sector=FS&amp;raceid=6182] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120116142601/http://www.fis-ski.com/uk/604/610.html?sector=FS&amp;raceid=6182 |date=2012-01-16 }} 
|- style=&quot;text-align:left;&quot;
|7. januar 2012 || {{flagicon|AUT}} [[St. Johann in Tirol|St. Johann]] || {{flagathlete|[[Alex Fiva]]|SUI}} || {{flagathlete|[[Brady Leman]]|CAN}}|| {{flagathlete|[[Daniel Bohnacker]]|GER}}|| [http://www.fis-ski.com/uk/604/610.html?sector=FS&amp;raceid=6186] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120206175918/http://www.fis-ski.com/uk/604/610.html?sector=FS&amp;raceid=6186 |date=2012-02-06 }}
|- style=&quot;text-align:left;&quot;
|11. januar 2012 || {{flagicon|FRA}} [[Alpe D'Huez]] ||  {{flagathlete|[[Filip Flisar]]|SLO}} || {{flagathlete|[[Chris Del Bosco]]|CAN}}|| {{flagathlete|[[Lars Lewen]]|SWE}}|| [http://www.fis-ski.com/uk/604/610.html?sector=FS&amp;raceid=6188] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120213150126/http://www.fis-ski.com/uk/604/610.html?sector=FS&amp;raceid=6188 |date=2012-02-13 }}
|- style=&quot;text-align:left;&quot;
|15. januar 2012 || {{flagicon|FRA}} [[Les Contamines]] || {{flagathlete|[[Alex Fiva]]|SUI}} || {{flagathlete|[[Didrik Bastian Juell]]|NOR}}|| {{flagathlete|[[Nick Zoricic]]|CAN}}|| [http://www.fis-ski.com/uk/604/610.html?sector=FS&amp;raceid=6194] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120121080945/http://www.fis-ski.com/uk/604/610.html?sector=FS&amp;raceid=6194 |date=2012-01-21 }}
|- style=&quot;text-align:left;&quot;
|2. februar 2012 || {{flagicon|CAN}} [[Blue Mountain (ski resort)|Blue Mountain]] ||{{flagathlete|[[Brady Leman]]|CAN}}  ||{{flagathlete|[[Chris Del Bosco]]|CAN}}  || {{flagathlete|[[Andreas Matt]]|AUT}} || [http://www.fis-ski.com/uk/604/610.html?sector=FS&amp;raceid=6210] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120208005531/http://www.fis-ski.com/uk/604/610.html?sector=FS&amp;raceid=6210 |date=2012-02-08 }}
|- style=&quot;text-align:left;&quot;
|25. februar 2012 || {{flagicon|GER}} [[Bischofswiesen]] || {{flagathlete|[[Tristan Tafel]]|CAN}}||{{flagathlete|[[John Teller]]|USA}}|| {{flagathlete|[[Chris Del Bosco]]|CAN}}||[http://www.fis-ski.com/uk/604/610.html?sector=FS&amp;raceid=6362]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}
|- style=&quot;text-align:left;&quot;
|26. februar 2012 || {{flagicon|GER}} [[Bischofswiesen]] ||{{flagathlete|[[Filip Flisar]]|SLO}} || {{flagathlete|[[David Duncan (ski cross)|David Duncan]]|CAN}} || {{flagathlete|[[Jean Frederic Chapuis]]|FRA}} ||[http://www.fis-ski.com/uk/604/610.html?sector=FS&amp;raceid=6364]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}
|- style=&quot;text-align:left;&quot;
|3. marec 2012 || {{flagicon|SWE}} [[Branäs]] ||{{flagathlete|[[Jouni Pellinen]]|FIN}}  ||{{flagathlete|[[Filip Flisar]]|SLO}}  ||{{flagathlete|[[Andreas Matt]]|AUT}}  ||[http://www.fis-ski.com/uk/604/610.html?sector=FS&amp;raceid=6236]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}
|- style=&quot;text-align:left;&quot;
|10. marec 2012 || {{flagicon|SUI}} [[Grindelwald]] ||{{flagathlete|[[Filip Flisar]]|SLO}} ||{{flagathlete|[[John Teller]]|USA}} ||{{flagathlete|[[Didrik Bastian Juell]]|NOR}} ||[http://www.fis-ski.com/uk/604/610.html?sector=FS&amp;raceid=6242]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}
|- style=&quot;text-align:left;&quot;
|11. marec 2012 || {{flagicon|SUI}} [[Grindelwald]] || colspan=&quot;3&quot; align=&quot;center&quot;|''odpovedano'' ||[http://www.fis-ski.com/uk/604/1228.html?event_id=29767&amp;cal_suchsector=FS] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120418173728/http://www.fis-ski.com/uk/604/1228.html?event_id=29767&amp;cal_suchsector=FS |date=2012-04-18 }}
|- style=&quot;text-align:left;&quot;
|17. marec 2012 || {{flagicon|SUI}} [[Meiringen]]-[[Hasliberg]] || colspan=&quot;3&quot; align=&quot;center&quot;|''odpovedano'' ||
|}

=== Akrobatski skoki ===
{| cellpadding=&quot;3&quot; cellspacing=&quot;0&quot; border=&quot;1&quot; style=&quot;background:#f7f8ff; font-size:95%; border:gray solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
|-  style=&quot;background:#ccc; text-align:center;&quot;
|  style=&quot;background:#dce5e5; width:150px;&quot;|'''Datum'''
|  style=&quot;background:#dce5e5; width:150px;&quot;|'''Kraj'''
|  style=&quot;background:gold; width:200px;&quot;|'''Zmagovalec'''
|  style=&quot;background:gold;&quot;|'''Točke'''
|  style=&quot;background:silver; width:200px;&quot;|'''Drugi'''
|  style=&quot;background:silver;&quot;|'''Točke'''
|  style=&quot;background:#c96; width:200px;&quot;|'''Tretji'''
|  style=&quot;background:#c96;&quot;|'''Točke'''
|  style=&quot;background:#dce5e5;&quot;|'''Report'''
|- style=&quot;text-align:left;&quot;
|15. januar 2012 || {{flagicon|CAN}} [[Sainte-Adèle, Quebec|Mont Gabriel]] ||{{flagathlete|[[Pavel Krotov]]|RUS}} ||112.79 ||{{flagathlete|[[Olivier Rochon]]|CAN}} ||105.41 ||{{flagathlete|[[Naoya Tabara]]|JPN}} ||97.60 ||[http://www.fis-ski.com/uk/604/610.html?sector=FS&amp;raceid=6190]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}
|- style=&quot;text-align:left;&quot;
|19. januar 2012 || {{flagicon|USA}} [[Lake Placid, New York|Lake Placid]] ||{{flagathlete|[[Jia Zongyang]]|CHN}} ||128.51 ||{{flagathlete|[[Liu Zhongqing]]|CHN}} ||127.83 ||{{flagathlete|[[Anton Kushnir]]|BLR}} ||126.47 ||[http://www.fis-ski.com/uk/604/610.html?sector=FS&amp;raceid=6198]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}
|- style=&quot;text-align:left;&quot;
|21. januar 2012 || {{flagicon|USA}} [[Lake Placid, New York|Lake Placid]] ||{{flagathlete|[[Thomas Lambert]]|SUI}} ||119.40 ||{{flagathlete|[[Renato Ulrich]]|SUI}} ||116.48 ||{{flagathlete|[[Petr Medulich]]|RUS}} ||104.49 ||[http://www.fis-ski.com/uk/604/610.html?sector=FS&amp;raceid=6200]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}
|- style=&quot;text-align:left;&quot;
|29. januar 2012 || {{flagicon|CAN}} [[Calgary]] || {{flagathlete|[[Olivier Rochon]]|CAN}} ||125.67||{{flagathlete|[[Qi Guangpu]]|CHN}}||124.34||{{flagathlete|[[Liu Zhongqing]]|CHN}}||119.03||[http://www.fis-ski.com/uk/604/610.html?sector=FS&amp;raceid=6208] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121113160105/http://www.fis-ski.com/uk/604/610.html?sector=FS&amp;raceid=6208 |date=2012-11-13 }}
|- style=&quot;text-align:left;&quot;
|3. februar 2012 || {{flagicon|USA}} [[Deer Valley, Utah|Deer Valley]] ||{{flagathlete|[[Jia Zongyang]]|CHN}} || 128.96  || {{flagathlete|[[Dylan Ferguson]]|USA}}||  118.86 	|| {{flagathlete|[[Olivier Rochon]]|CAN}}|| 111.78 	 ||[http://www.fis-ski.com/uk/604/610.html?sector=FS&amp;raceid=6214]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}
|- style=&quot;text-align:left;&quot;
|11. februar 2012 || {{flagicon|CHN}} [[Beida Lake]] || {{flagathlete|[[Qi Guangpu]]|CHN}} || 131.67  ||{{flagathlete|[[Jia Zongyang]]|CHN}} ||  127.66 	 || {{flagathlete|[[Olivier Rochon]]|CAN}}||  123.45 	||[http://www.fis-ski.com/uk/604/610.html?sector=FS&amp;raceid=6218]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}
|- style=&quot;text-align:left;&quot;
|17. februar 2012 || {{flagicon|AUT}} [[Stadl an der Mur|Kreischberg]] || {{flagathlete|[[Scotty Bahrke]]|USA}}||  118.59 ||  {{flagathlete|[[Maxim Gustik]]|BLR}}|| 117.73|| {{flagathlete|[[Dylan Ferguson]]|USA}}|| 97.35 	||[http://www.fis-ski.com/uk/604/610.html?sector=FS&amp;raceid=6222]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}
|- style=&quot;text-align:left;&quot;
|25. februar 2012 || {{flagicon|BLR}} [[Minsk]] || {{flagathlete|[[Stanislav Kravchuk]] |UKR}}|| 117.92 || {{flagathlete|[[Oleksandr Abramenko]]|UKR}} || 102.87 || {{flagathlete|[[Thomas Lambert]]|SUI}} || 99.99 ||[http://www.fis-ski.com/uk/604/610.html?sector=FS&amp;competitorid=103567&amp;raceid=6228]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}
|- style=&quot;text-align:left;&quot;
|10. marec 2012 || {{flagicon|RUS}} [[Moscow]] || {{flagathlete|[[Jia Zongyang]] |CHN}}|| 124.89 || {{flagathlete|[[Denis Osipau]]|BLR}} || 116.06 || {{flagathlete|[[Olivier Rochon]]|CAN}} || 114.39 ||[http://www.fis-ski.com/uk/604/610.html?sector=FS&amp;raceid=6232]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}
|- style=&quot;text-align:left;&quot;
|17. marec 2012 || {{flagicon|NOR}} [[Voss|Myrkdalen-Voss]] || {{flagathlete|[[Dmitri Dashinski]] |BLR}}|| 119.82 || {{flagathlete|[[Hang Zhou]] |CHN}}|| 114.81 || {{flagathlete|[[Oleksandr Abramenko]]|UKR}}|| 102.7||[http://www.fis-ski.com/uk/604/610.html?sector=FS&amp;raceid=6246]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}
|}

=== Snežni žleb ===
{| cellpadding=&quot;3&quot; cellspacing=&quot;0&quot; border=&quot;1&quot; style=&quot;background:#f7f8ff; font-size:95%; border:gray solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
|- style=&quot;background:#ccc; text-align:center;&quot;
|  style=&quot;background:#dce5e5; width:150px;&quot;|'''Datum'''
|  style=&quot;background:#dce5e5; width:150px;&quot;|'''Kraj'''
|  style=&quot;background:gold; width:200px;&quot;|'''Zmagovalec'''
|  style=&quot;background:gold;&quot;|'''Točke'''
|  style=&quot;background:silver; width:200px;&quot;|'''Drugi'''
|  style=&quot;background:silver;&quot;|'''Točke'''
|  style=&quot;background:#c96; width:200px;&quot;|'''Tretji'''
|  style=&quot;background:#c96;&quot;|'''Točke'''
|  style=&quot;background:#dce5e5;&quot;|'''Report'''
|- style=&quot;text-align:left;&quot;
|9. december 2011 || {{flagicon|USA}} [[Copper Mountain (Colorado)|Copper Mountain]] || {{flagathlete|[[Wing Tai Barrymore]]|USA}} || 87.2 || {{flagathlete|[[Torin Yater-Wallace]]|USA}} || 84.6 || {{flagathlete|[[Duncan Adams]]|USA}} || 83.8 || [http://www.fis-ski.com/uk/604/610.html?sector=FS&amp;raceid=6296]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}
|- style=&quot;text-align:left;&quot;
|2. marec 2012 || {{flagicon|USA}} [[Mammoth Mountain Ski Area|Mammoth]] || {{flagathlete|[[David Wise]]|USA}} || 94.4 || {{flagathlete|[[Noah Bowman]]|CAN}} || 92.0 || {{flagathlete|[[Benoit Valentin]]|FRA}} || 90.0 || [http://www.fis-ski.com/uk/604/610.html?sector=FS&amp;raceid=6308]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}
|}

=== Slopestyle ===
{| cellpadding=&quot;3&quot; cellspacing=&quot;0&quot; border=&quot;1&quot; style=&quot;background:#f7f8ff; font-size:95%; border:gray solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
|- style=&quot;background:#ccc; text-align:center;&quot;
|  style=&quot;background:#dce5e5; width:150px;&quot;|'''Datum'''
|  style=&quot;background:#dce5e5; width:150px;&quot;|'''Kraj'''
|  style=&quot;background:gold; width:200px;&quot;|'''Zmagovalec'''
|  style=&quot;background:gold;&quot;|'''Točke'''
|  style=&quot;background:silver; width:200px;&quot;|'''Drugi'''
|  style=&quot;background:silver;&quot;|'''Točke'''
|  style=&quot;background:#c96; width:200px;&quot;|'''Tretji'''
|  style=&quot;background:#c96;&quot;|'''Točke'''
|  style=&quot;background:#dce5e5;&quot;|'''Report'''
|- style=&quot;text-align:left;&quot;
|25. februar 2012 || {{flagicon|FIN}} [[Jyväskylä]] || {{flagathlete|[[Cyrill Hunziker]]|SUI}} || 94.8 || {{flagathlete|[[Antti-Jussi Kemppainen]]|FIN}} || 92.4 || {{flagathlete|[[Per Kristian Hunder]]|NOR}} || 92.2 || [http://www.fis-ski.com/uk/604/610.html?sector=FS&amp;raceid=6548] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120618075536/http://www.fis-ski.com/uk/604/610.html?sector=FS&amp;raceid=6548 |date=2012-06-18 }}
|- style=&quot;text-align:left;&quot;
|3. marec 2012 || {{flagicon|USA}} [[Mammoth Mountain Ski Area|Mammoth]] || {{flagathlete|[[Tom Wallisch]]|USA}} || 96.4 || {{flagathlete|[[Alex Bellemare]]|CAN}} || 89.2 || {{flagathlete|[[Joss Christensen]]|USA}} || 87.2 || [http://www.fis-ski.com/uk/604/610.html?sector=FS&amp;raceid=6310]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}
|}

==Ženske==
===  Grbine ===
{| cellpadding=&quot;3&quot; cellspacing=&quot;0&quot; border=&quot;1&quot; style=&quot;background:#f7f8ff; font-size:95%; border:gray solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
|- style=&quot;background:#ccc; text-align:center;&quot;
|  style=&quot;background:#dce5e5; width:150px;&quot;|'''Datum'''
|  style=&quot;background:#dce5e5; width:150px;&quot;|'''Kraj'''
|  style=&quot;background:#dce5e5;&quot;|'''Klasifikacija'''
|  style=&quot;background:gold; width:200px;&quot;|'''Zmagovalec'''
|  style=&quot;background:gold;&quot;|'''Točke'''
|  style=&quot;background:silver; width:200px;&quot;|'''Drugi'''
|  style=&quot;background:silver;&quot;|'''Točke'''
|  style=&quot;background:#c96; width:200px;&quot;|'''Tretji'''
|  style=&quot;background:#c96;&quot;|'''Točke'''
|  style=&quot;background:#dce5e5;&quot;|'''Report'''
|- style=&quot;text-align:left;&quot;
|10. december 2011 || {{flagicon|FIN}} [[Rukatunturi]] ||grbine||{{flagathlete|[[Hannah Kearney]]|USA}}|| 24.70||{{flagathlete|[[Eliza Outtrim]]|USA}}|| 22.25 ||{{flagathlete|[[Nikola Sudová]]|CZE}} ||21.70||[http://www.fis-ski.com/uk/604/610.html?sector=FS&amp;raceid=6177]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}
|- style=&quot;text-align:left;&quot;
|20. december 2011 || {{flagicon|FRA}} [[Méribel]] ||grbine paralelno||{{flagathlete|[[Hannah Kearney]]|USA}}|| ||{{flagathlete|[[Justine Dufour-Lapointe]]|CAN}}|| ||{{flagathlete|[[Heather McPhie]]|USA}} || ||[http://www.fis-ski.com/uk/604/610.html?sector=FS&amp;raceid=6183]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}
|- style=&quot;text-align:left;&quot;
|14. januar 2012 || {{flagicon|CAN}} [[Sainte-Adèle, Quebec|Mont Gabriel]] ||grbine paralelno|| {{flagathlete|[[Hannah Kearney]]|USA}}|| || {{flagathlete|[[Justine Dufour-Lapointe]]|CAN}}|| ||{{flagathlete|[[Ekaterina Stolyarova]]|RUS}}|| ||[http://www.fis-ski.com/uk/604/610.html?sector=FS&amp;raceid=6191]
|- style=&quot;text-align:left;&quot;
|19. januar 2012 || {{flagicon|USA}} [[Lake Placid, New York|Lake Placid]] ||grbine||{{flagathlete|[[Hannah Kearney]]|USA}}||23.52||{{flagathlete|[[Justine Dufour-Lapointe]]|CAN}}||22.85 ||{{flagathlete|[[Nikola Sudová]]|CZE}}||22.78||[http://www.fis-ski.com/uk/604/610.html?sector=FS&amp;raceid=6195]
|- style=&quot;text-align:left;&quot;
|28. januar 2012 || {{flagicon|CAN}} [[Calgary]] ||grbine||{{flagathlete|[[Hannah Kearney]]|USA}}||24.82||{{flagathlete|[[Justine Dufour-Lapointe]]|CAN}}||23.11 ||{{flagathlete|[[K.C. Oakley]]|USA}}||22.06||[http://www.fis-ski.com/uk/604/610.html?sector=FS&amp;raceid=6205] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121113160209/http://www.fis-ski.com/uk/604/610.html?sector=FS&amp;raceid=6205 |date=2012-11-13 }}
|- style=&quot;text-align:left;&quot;
|2. februar 2012 || {{flagicon|USA}} [[Deer Valley, Utah|Deer Valley]] ||grbine|| {{flagathlete|[[Hannah Kearney]]|USA}}||  25.21|| {{flagathlete|[[Heather McPhie]]|USA}}||  24.77 	||{{flagathlete|[[Britteny Cox]]|AUS}} ||22.84 	 || [http://www.fis-ski.com/uk/604/610.html?sector=FS&amp;raceid=6211]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}
|- style=&quot;text-align:left;&quot;
|4. februar 2012 || {{flagicon|USA}} [[Deer Valley, Utah|Deer Valley]] ||grbine paralelno||{{flagathlete|[[Hannah Kearney]]|USA}}|| ||{{flagathlete|[[Justine Dufour-Lapointe]]|CAN}}|| ||{{flagathlete|[[Heather McPhie]]|USA}}|| ||[http://www.fis-ski.com/uk/604/610.html?sector=FS&amp;raceid=6215]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}
|- style=&quot;text-align:left;&quot;
|12. februar 2012|| {{flagicon|CHN}} [[Beida Lake]] ||grbine||{{flagathlete|[[Hannah Kearney]]|USA}} || 25.69 	||{{flagathlete|[[Justine Dufour-Lapointe]]|CAN}} || 25.39 	|| {{flagathlete|[[Yulia Galysheva]]|KAZ}}||  25.33 	||[http://www.fis-ski.com/uk/604/610.html?sector=FS&amp;raceid=6219]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}
|- style=&quot;text-align:left;&quot;
|18. februar 2012 || {{flagicon|JPN}} [[Naeba]] ||grbine||{{flagathlete|[[Hannah Kearney]]|USA}} ||  25.49|| {{flagathlete|[[Audrey Robichaud]]|CAN}}||24.24 	 || {{flagathlete|[[Justine Dufour-Lapointe]]|CAN}}|| 24.02 	 ||[http://www.fis-ski.com/uk/604/610.html?sector=FS&amp;raceid=6223]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}
|- style=&quot;text-align:left;&quot;
|19. februar 2012 || {{flagicon|JPN}} [[Naeba]] ||grbine paralelno||{{flagathlete|[[Audrey Robichaud]]|CAN}}|| ||{{flagathlete|[[Aiko Uemura]]|JPN}}|| ||{{flagathlete|[[Miki Itō (skier)|Miki Ito]]|JPN}}|| ||[http://www.fis-ski.com/uk/604/610.html?sector=FS&amp;raceid=6225]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}
|- style=&quot;text-align:left;&quot;
|9. marec 2012 || {{flagicon|SWE}} [[Åre (ski area)|Åre]] ||grbine|| {{flagathlete|[[Hannah Kearney]]|USA}}||  25.04 	|| {{flagathlete|[[Chloé Dufour-Lapointe]]|CAN}}||  23.53 	||{{flagathlete|[[Arisa Murata]]|JPN}} ||  23.37 	||[http://www.fis-ski.com/uk/604/610.html?sector=FS&amp;raceid=6237]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}
|- style=&quot;text-align:left;&quot;
|10. marec 2012 || {{flagicon|SWE}} [[Åre (ski area)|Åre]] ||grbine paralelno||{{flagathlete|[[Hannah Kearney]]|USA}} || ||{{flagathlete|[[Nikola Sudová]]|CZE}} || ||{{flagathlete|[[Heather McPhie]]|USA}} || || [http://www.fis-ski.com/uk/604/610.html?sector=FS&amp;raceid=6239]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}
|- style=&quot;text-align:left;&quot;
|18. marec 2011 || {{flagicon|FRA}} [[Megève]] ||grbine paralelno|| {{flagathlete|[[Justine Dufour-Lapointe]]|CAN}}  || || {{flagathlete|[[Miki Itō (skier)|Miki Ito]]|JPN}} || || {{flagathlete|[[Chloé Dufour-Lapointe]]|CAN}}  || || [http://www.fis-ski.com/uk/604/610.html?sector=FS&amp;raceid=6249]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}
|}

=== Smučarski kros ===
{| cellpadding=&quot;3&quot; cellspacing=&quot;0&quot; border=&quot;1&quot; style=&quot;background:#f7f8ff; font-size:95%; border:gray solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
|-  style=&quot;background:#ccc; text-align:center;&quot;
|  style=&quot;background:#dce5e5; width:150px;&quot;|'''Datum'''
|  style=&quot;background:#dce5e5; width:150px;&quot;|'''Kraj'''
|  style=&quot;background:gold; width:200px;&quot;|'''Zmagovalec'''
|  style=&quot;background:silver; width:200px;&quot;|'''Drugi'''
|  style=&quot;background:#c96; width:200px;&quot;|'''Tretji'''
|  style=&quot;background:#dce5e5;&quot;|'''Report'''
|- style=&quot;text-align:left;&quot;
|7. december 2011 || {{flagicon|ITA}} [[Innichen]]||{{flagathlete|[[Kelsey Serwa]]|CAN}} ||{{flagathlete|[[Sanna Lüdi]]|SUI}} ||{{flagathlete|[[Marielle Thompson]]|CAN}} ||[http://www.fis-ski.com/uk/604/610.html?sector=FS&amp;raceid=6179]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}
|- style=&quot;text-align:left;&quot;
|18. december 2011 || {{flagicon|ITA}} [[Innichen]] ||{{flagathlete|[[Kelsey Serwa]]|CAN}}||{{flagathlete|[[Sanna Lüdi]]|SUI}}||{{flagathlete|[[Katrin Müller]]|SUI}}||[http://www.fis-ski.com/uk/604/610.html?sector=FS&amp;raceid=6181]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}
|- style=&quot;text-align:left;&quot;
|7. januar 2012 || {{flagicon|AUT}} [[St. Johann in Tirol|St. Johann]] || {{flagathlete|[[Ophélie David]]|FRA}}||{{flagathlete|[[Anna Woerner]]|GER}}||{{flagathlete|[[Alizée Baron]]|FRA}}||[http://www.fis-ski.com/uk/604/610.html?sector=FS&amp;raceid=6185] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120104102702/http://www.fis-ski.com/uk/604/610.html?sector=FS&amp;raceid=6185 |date=2012-01-04 }}
|- style=&quot;text-align:left;&quot;
|11. januar 2012 || {{flagicon|FRA}} [[Alpe D'Huez]] || {{flagathlete|[[Sanna Lüdi]]|SUI}}||{{flagathlete|[[Marielle Thompson]]|CAN}}||{{flagathlete|[[Andrea Limbacher]]|AUT}}||[http://www.fis-ski.com/uk/604/610.html?sector=FS&amp;raceid=6187] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120104115519/http://www.fis-ski.com/uk/604/610.html?sector=FS&amp;raceid=6187 |date=2012-01-04 }}
|- style=&quot;text-align:left;&quot;
|15. januar 2012 || {{flagicon|FRA}} [[Les Contamines]] || {{flagathlete|[[Sanna Lüdi]]|SUI}}||{{flagathlete|[[Alizée Baron]]|FRA}}||{{flagathlete|[[Ophélie David]]|FRA}}||[http://www.fis-ski.com/uk/604/610.html?sector=FS&amp;raceid=6193] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120121080727/http://www.fis-ski.com/uk/604/610.html?sector=FS&amp;raceid=6193 |date=2012-01-21 }}
|- style=&quot;text-align:left;&quot;
|2. februar 2012 || {{flagicon|CAN}} [[Blue Mountain (ski resort)|Blue Mountain]] || {{flagathlete|[[Marielle Thompson]]|CAN}} ||{{flagathlete|[[Katrin Ofner]]|AUT}} || {{flagathlete|[[Katrin Müller]]|SUI}} || [http://www.fis-ski.com/uk/604/610.html?sector=FS&amp;raceid=6209] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120206163712/http://www.fis-ski.com/uk/604/610.html?sector=FS&amp;raceid=6209 |date=2012-02-06 }}
|- style=&quot;text-align:left;&quot;
|25. februar 2012 || {{flagicon|GER}} [[Bischofswiesen]] || {{flagathlete|[[Andrea Limbacher]]|AUT}}||{{flagathlete|[[Ophélie David]]|FRA}}||{{flagathlete|[[Alizée Baron]]|FRA}}||[http://www.fis-ski.com/uk/604/610.html?sector=FS&amp;raceid=6361]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}
|- style=&quot;text-align:left;&quot;
|26. februar 2012 || {{flagicon|GER}} [[Bischofswiesen]] || {{flagathlete|[[Katrin Müller]]|SUI}} ||{{flagathlete|[[Ophélie David]]|FRA}} || {{flagathlete|[[Marielle Thompson]]|CAN}} ||[http://www.fis-ski.com/uk/604/610.html?sector=FS&amp;raceid=6363]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}
|- style=&quot;text-align:left;&quot;
|3. marec 2012 || {{flagicon|SWE}} [[Branäs]] || {{flagathlete|[[Marielle Thompson]]|CAN}} || {{flagathlete|[[Emilie Serain]]|SUI}} || {{flagathlete|[[Ophélie David]]|FRA}} ||[http://www.fis-ski.com/uk/604/610.html?sector=FS&amp;raceid=6235]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}
|- style=&quot;text-align:left;&quot;
|10. marec 2012 || {{flagicon|SUI}} [[Grindelwald]] || {{flagathlete|[[Marielle Thompson]]|CAN}} || {{flagathlete|[[Maria Komissarova]]|RUS}} || {{flagathlete|[[Marte Høie Gjefsen]]|NOR}} ||[http://www.fis-ski.com/uk/604/610.html?sector=FS&amp;raceid=6241]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}
|- style=&quot;text-align:left;&quot;
|11. marec 2012 || {{flagicon|SUI}} [[Grindelwald]] || colspan=&quot;3&quot; align=&quot;center&quot;|''odpovedano'' ||[http://www.fis-ski.com/uk/604/1228.html?event_id=29767&amp;cal_suchsector=FS] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120418173728/http://www.fis-ski.com/uk/604/1228.html?event_id=29767&amp;cal_suchsector=FS |date=2012-04-18 }}
|- style=&quot;text-align:left;&quot;
|17. marec 2012 || {{flagicon|SUI}} [[Meiringen]]-[[Hasliberg]] || colspan=&quot;3&quot; align=&quot;center&quot;|''odpovedano'' ||
|}

=== Akrobatski skoki ===
{| cellpadding=&quot;3&quot; cellspacing=&quot;0&quot; border=&quot;1&quot; style=&quot;background:#f7f8ff; font-size:95%; border:gray solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
|-  style=&quot;background:#ccc; text-align:center;&quot;
|  style=&quot;background:#dce5e5; width:150px;&quot;|'''Datum'''
|  style=&quot;background:#dce5e5; width:150px;&quot;|'''Kraj'''
|  style=&quot;background:gold; width:200px;&quot;|'''Zmagovalec'''
|  style=&quot;background:gold;&quot;|'''Točke'''
|  style=&quot;background:silver; width:200px;&quot;|'''Drugi'''
|  style=&quot;background:silver;&quot;|'''Točke'''
|  style=&quot;background:#c96; width:200px;&quot;|'''Tretji'''
|  style=&quot;background:#c96;&quot;|'''Točke'''
|  style=&quot;background:#dce5e5;&quot;|'''Report'''
|- style=&quot;text-align:left;&quot;
|15. januar 2012 || {{flagicon|CAN}} [[Sainte-Adèle, Quebec|Mont Gabriel]] ||{{flagathlete|[[Olga Volkova]]|UKR}} ||83.54 ||{{flagathlete|[[Emily Cook (skier)|Emily Cook]]|USA}} ||78.78 ||{{flagathlete|[[Laura Peel]]|AUS}} ||75.25 ||[http://www.fis-ski.com/uk/604/610.html?sector=FS&amp;raceid=6189] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120104114026/http://www.fis-ski.com/uk/604/610.html?sector=FS&amp;raceid=6189 |date=2012-01-04 }}
|- style=&quot;text-align:left;&quot;
|19. januar 2012 || {{flagicon|USA}} [[Lake Placid, New York|Lake Placid]] ||{{flagathlete|[[Xu Mengtao]]|CHN}} ||93.06 ||{{flagathlete|[[Cheng Shuang]]|CHN}} ||85.65 ||{{flagathlete|[[Kong Fanyu]]|CHN}} ||81.20 ||[http://www.fis-ski.com/uk/604/610.html?sector=FS&amp;raceid=6197]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}
|- style=&quot;text-align:left;&quot;
|21. januar 2012 || {{flagicon|USA}} [[Lake Placid, New York|Lake Placid]] ||{{flagathlete|[[Xu Mengtao]]|CHN}} ||96.58 ||{{flagathlete|[[Cheng Shuang]]|CHN}} ||94.47 ||{{flagathlete|[[Kong Fanyu]]|CHN}} ||82.94 || [http://www.fis-ski.com/uk/604/610.html?sector=FS&amp;raceid=6199]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}
|- style=&quot;text-align:left;&quot;
|29. januar 2012 || {{flagicon|CAN}} [[Calgary]] ||{{flagathlete|[[Xu Mengtao]]|CHN}}||98.52||{{flagathlete|[[Cheng Shuang]]|CHN}}||92.35||{{flagathlete|[[Olga Volkova]]|UKR}}||85.05||[http://www.fis-ski.com/uk/604/610.html?sector=FS&amp;raceid=6207] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121113160123/http://www.fis-ski.com/uk/604/610.html?sector=FS&amp;raceid=6207 |date=2012-11-13 }}
|- style=&quot;text-align:left;&quot;
|3. februar 2012 || {{flagicon|USA}} [[Deer Valley, Utah|Deer Valley]] || {{flagathlete|[[Xu Mengtao]]|CHN}}||  95.88 	||{{flagathlete|[[Cheng Shuang]]|CHN}}||  92.35 	||{{flagathlete|[[Kong Fanyu]]|CHN}}|| 76.56 	 ||[http://www.fis-ski.com/uk/604/610.html?sector=FS&amp;raceid=6213]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}
|- style=&quot;text-align:left;&quot;
|11. februar 2012 || {{flagicon|CHN}} [[Beida Lake]] || {{flagathlete|[[Zhang Xin (skier)|Zhang Xin]]|CHN}}|| 101.16 	 ||{{flagathlete|[[Xu Mengtao]]|CHN}} || 95.70 	 ||{{flagathlete|[[Cheng Shuang]]|CHN}} || 89.30 	 ||[http://www.fis-ski.com/uk/604/610.html?sector=FS&amp;raceid=6217]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}
|- style=&quot;text-align:left;&quot;
|17. februar 2012 || {{flagicon|AUT}} [[Stadl an der Mur|Kreischberg]] ||{{flagathlete|[[Laura Peel]]|AUS}} || 75.69 	 ||{{flagathlete|[[Olga Volkova]]|UKR}} ||74.36 	 || {{flagathlete|[[Yang Yu (skier)|Yang Yu]]|CHN}}||  70.67 	||[http://www.fis-ski.com/uk/604/610.html?sector=FS&amp;raceid=6221]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}
|- style=&quot;text-align:left;&quot;
|25. februar 2012 || {{flagicon|BLR}} [[Minsk]] || {{flagathlete|[[Yang Yu (skier)|Yang Yu]]|CHN}} || 80.62 || {{flagathlete|[[Tanja Schaerer]]|SUI}} || 78.01 || {{flagathlete|[[Zhang Xin (skier)|Zhang Xin]]|CHN}} || 75.12 || [http://www.fis-ski.com/uk/604/610.html?sector=FS&amp;raceid=6227]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}
|- style=&quot;text-align:left;&quot;
|10. marec 2012 || {{flagicon|RUS}} [[Moscow]] ||{{flagathlete|[[Kong Fanyu]]|CHN}} ||96.05 ||{{flagathlete|[[Xu Mengtao]]|CHN}} ||94.29 ||{{flagathlete|[[Cheng Shuang]]|CHN}} ||90.41 ||[http://www.fis-ski.com/uk/604/610.html?sector=FS&amp;raceid=6231]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}
|- style=&quot;text-align:left;&quot;
|17. marec 2012 || {{flagicon|NOR}} [[Voss|Myrkdalen-Voss]] || {{flagathlete|[[Xu Mengtao]]|CHN}}|| 97.29|| {{flagathlete|[[Cheng Shuang]]|CHN}} || 92.88|| {{flagathlete|[[Zhang Xin (skier)|Zhang Xin]]|CHN}}|| 86.46|| [http://www.fis-ski.com/uk/604/610.html?sector=FS&amp;raceid=6245]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}
|}

=== Snežni žleb ===
{| cellpadding=&quot;3&quot; cellspacing=&quot;0&quot; border=&quot;1&quot; style=&quot;background:#f7f8ff; font-size:95%; border:gray solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
|-  style=&quot;background:#ccc; text-align:center;&quot;
|  style=&quot;background:#dce5e5; width:150px;&quot;|'''Datum'''
|  style=&quot;background:#dce5e5; width:150px;&quot;|'''Kraj'''
|  style=&quot;background:gold; width:200px;&quot;|'''Zmagovalec'''
|  style=&quot;background:gold;&quot;|'''Točke'''
|  style=&quot;background:silver; width:200px;&quot;|'''Drugi'''
|  style=&quot;background:silver;&quot;|'''Točke'''
|  style=&quot;background:#c96; width:200px;&quot;|'''Tretji'''
|  style=&quot;background:#c96;&quot;|'''Točke'''
|  style=&quot;background:#dce5e5;&quot;|'''Report'''
|- style=&quot;text-align:left;&quot;
|9. december 2011 || {{flagicon|USA}} [[Copper Mountain (Colorado)|Copper Mountain]] || {{flagathlete|[[Brita Sigourney]]|USA}} || 86.6 || {{flagathlete|[[Rosalind Groenewoud]]|CAN}} || 81.4 || {{flagathlete|[[Virginie Faivre]]|SUI}} || 77.4 || [http://www.fis-ski.com/uk/604/610.html?sector=FS&amp;raceid=6295]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}
|- style=&quot;text-align:left;&quot;
|2. marec 2012 || {{flagicon|USA}} [[Mammoth Mountain Ski Area|Mammoth]] || {{flagathlete|[[Brita Sigourney]]|USA}}|| 90.8 || {{flagathlete|[[Rosalind Groenewoud]]|CAN}} || 87.0 || {{flagathlete|[[Maddie Bowman]]|USA}} || 84.6 || [http://www.fis-ski.com/uk/604/610.html?sector=FS&amp;raceid=6307]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}
|}

=== Slopestyle ===
{| cellpadding=&quot;3&quot; cellspacing=&quot;0&quot; border=&quot;1&quot; style=&quot;background:#f7f8ff; font-size:95%; border:gray solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
|- style=&quot;background:#ccc; text-align:center;&quot;
|  style=&quot;background:#dce5e5; width:150px;&quot;|'''Datum'''
|  style=&quot;background:#dce5e5; width:150px;&quot;|'''Kraj'''
|  style=&quot;background:gold; width:200px;&quot;|'''Zmagovalec'''
|  style=&quot;background:gold;&quot;|'''Točke'''
|  style=&quot;background:silver; width:200px;&quot;|'''Drugi'''
|  style=&quot;background:silver;&quot;|'''Točke'''
|  style=&quot;background:#c96; width:200px;&quot;|'''Tretji'''
|  style=&quot;background:#c96;&quot;|'''Točke'''
|  style=&quot;background:#dce5e5;&quot;|'''Report'''
|- style=&quot;text-align:left;&quot;
|25. februar 2012 || {{flagicon|FIN}} [[Jyväskylä]] || {{flagathlete|[[Linn-Ida Murud]]|NOR}} || 86.4 || {{flagathlete|[[Eveline Bhend]]|SUI}} || 85.8 || {{flagathlete|[[Natalia Slepecka]]|SVK}} || 84.6 || [http://www.fis-ski.com/uk/604/610.html?sector=FS&amp;raceid=6547]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}
|- style=&quot;text-align:left;&quot;
|3. marec 2012 || {{flagicon|USA}} [[Mammoth Mountain Ski Area|Mammoth]] || {{flagathlete|[[Kaya Turski]]|CAN}} ||93.2 || {{flagathlete|[[Devin Logan]]|USA}}  ||87.6 || {{flagathlete|[[Emilia Wint]]|USA}}  ||83.4 || [http://www.fis-ski.com/uk/604/610.html?sector=FS&amp;raceid=6309]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} 
|}

== Točkovanje ==
{| border=&quot;0&quot; cellspacing=&quot;10&quot;
|-
|
=== Skupni seštevek (moški) ===
Povprečje
{| cellspacing=&quot;1&quot; cellpadding=&quot;3&quot; style=&quot;border:1px solid #aaa; font-size:90%;&quot;
|- style=&quot;background:#e4e4e4;&quot;
!  style=&quot;border-bottom:1px solid #aaa; width:10px;&quot;|#
!  style=&quot;border-bottom:1px solid #aaa; width:200px;&quot;|Ime
!  style=&quot;border-bottom:1px solid #aaa; width:20px;&quot;|Točke&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=World Cup Overall Men Standings|url=http://www.fis-ski.com/uk/disciplines/freestyle/cupstandings.html?suchen=true&amp;suchcompetitorid=&amp;suchseason=2012&amp;sector=FS&amp;suchgender=M&amp;suchcup=WC&amp;suchnation=&amp;discipline=ALL&amp;search=Search|publisher=[[International Ski Federation{{!}}FIS]]|accessdate=10 December 2011}}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;  
|- style=&quot;background:#f7f6a8;&quot;
| style=&quot;text-align:center;&quot;| 1. || {{flagathlete|[[Mikaël Kingsbury]]|CAN}} || 91
|- style=&quot;background:#dce5e5;&quot;
| style=&quot;text-align:center;&quot;| 2. || {{flagathlete|[[Patrick Deneen]]|USA}} || 55
|- style=&quot;background:#ffdab9;&quot;
| style=&quot;text-align:center;&quot;| 3. || {{flagathlete|[[Olivier Rochon]]|CAN}}|| 54
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| 4. || {{flagathlete|[[Jeremy Cota]]|USA}} || 52
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| 5. || {{flagathlete|[[Filip Flisar]]|SLO}} || 48
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| 6. || {{flagathlete|[[Jia Zongyang]]|CHN}} || 45
|}
|

=== Skupni seštevek (ženske) ===
Povprečje
{| cellspacing=&quot;1&quot; cellpadding=&quot;3&quot; style=&quot;border:1px solid #aaa; font-size:90%;&quot;
|- style=&quot;background:#e4e4e4;&quot;
!  style=&quot;border-bottom:1px solid #aaa; width:10px;&quot;|#
!  style=&quot;border-bottom:1px solid #aaa; width:200px;&quot;|Ime
!  style=&quot;border-bottom:1px solid #aaa; width:20px;&quot;|Točke&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=World Cup Overall Women Standings|url=http://www.fis-ski.com/uk/disciplines/freestyle/cupstandings.html?suchen=true&amp;suchcompetitorid=&amp;suchseason=2012&amp;sector=FS&amp;suchgender=L&amp;suchcup=WC&amp;suchnation=&amp;discipline=ALL&amp;search=Search|publisher=[[International Ski Federation{{!}}FIS]]|accessdate=10 December 2011}}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;  
|- style=&quot;background:#f7f6a8;&quot;
| style=&quot;text-align:center;&quot;| 1. || {{flagathlete|[[Hannah Kearney]]|USA}} || 92
|- style=&quot;background:#dce5e5;&quot;
| style=&quot;text-align:center;&quot;| 2. || {{flagathlete|[[Xu Mengtao]]|CHN}} || 66
|- style=&quot;background:#ffdab9;&quot;
| style=&quot;text-align:center;&quot;| 3. || {{flagathlete|[[Marielle Thompson]]|CAN}} || 59
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| 4. || {{flagathlete|[[Justine Dufour-Lapointe]]|CAN}} || 56
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| 5. || {{flagathlete|[[Ophélie David]]|FRA}} || 53
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| 6. || {{flagathlete|[[Cheng Shuang]]|CHN}} || 52
|}
|-
|

=== Grbine (moški) ===
13 tekem
{| cellspacing=&quot;1&quot; cellpadding=&quot;3&quot; style=&quot;border:1px solid #aaa; font-size:90%;&quot;
|- style=&quot;background:#e4e4e4;&quot;
!  style=&quot;border-bottom:1px solid #aaa; width:10px;&quot;|#
!  style=&quot;border-bottom:1px solid #aaa; width:200px;&quot;|Ime
!  style=&quot;border-bottom:1px solid #aaa; width:20px;&quot;|Točke&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=World Cup Moguls Men Standings|url=http://www.fis-ski.com/uk/disciplines/freestyle/cupstandings.html?suchen=true&amp;suchcompetitorid=&amp;suchseason=2012&amp;sector=FS&amp;suchgender=M&amp;suchcup=WC&amp;suchnation=&amp;discipline=MO&amp;search=Search|publisher=[[International Ski Federation{{!}}FIS]]|accessdate=10 December 2011}}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
|- style=&quot;background:#f7f6a8;&quot;
| style=&quot;text-align:center;&quot;| 1. || {{flagathlete|[[Mikaël Kingsbury]]|CAN}} || 1180
|-style=&quot;background:#dce5e5;&quot;
| style=&quot;text-align:center;&quot;| 2. || {{flagathlete|[[Patrick Deneen ]]|USA}} || 715
|- style=&quot;background:#ffdab9;&quot;
| style=&quot;text-align:center;&quot;| 3. || {{flagathlete|[[Jeremy Cota]]|USA}} || 674
|- 
| style=&quot;text-align:center;&quot;| 4. || {{flagathlete|[[Philippe Marquis]]|CAN}} || 515
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| 5. || {{flagathlete|[[Marc-Antoine Gagnon]]|CAN}} || 449
|}
|

=== Grbine (ženske) ===
13 tekem
{| cellspacing=&quot;1&quot; cellpadding=&quot;3&quot; style=&quot;border:1px solid #aaa; font-size:90%;&quot;
|- style=&quot;background:#e4e4e4;&quot;
!  style=&quot;border-bottom:1px solid #aaa; width:10px;&quot;|#
!  style=&quot;border-bottom:1px solid #aaa; width:200px;&quot;|Ime
!  style=&quot;border-bottom:1px solid #aaa; width:20px;&quot;|Točke&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=World Cup Moguls Women Standings|url=http://www.fis-ski.com/uk/disciplines/freestyle/cupstandings.html?suchen=true&amp;suchcompetitorid=&amp;suchseason=2012&amp;sector=FS&amp;suchgender=L&amp;suchcup=WC&amp;suchnation=&amp;discipline=MO&amp;search=Search|publisher=[[International Ski Federation{{!}}FIS]]|accessdate=10 December 2011}}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
|- style=&quot;background:#f7f6a8;&quot;
| style=&quot;text-align:center;&quot;| 1. || {{flagathlete|[[Hannah Kearney]]|USA}} || 1195
|-style=&quot;background:#dce5e5;&quot;
| style=&quot;text-align:center;&quot;| 2. || {{flagathlete|[[Justine Dufour-Lapointe]]|CAN}} || 732
|-style=&quot;background:#ffdab9;&quot;
| style=&quot;text-align:center;&quot;| 3. || {{flagathlete|[[Nikola Sudová]]|CZE}} || 565
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| 4. || {{flagathlete|[[Heather McPhie]]|USA}} || 533
|- 
| style=&quot;text-align:center;&quot;| 5. || {{flagathlete|[[Chloé Dufour-Lapointe]]|CAN}} || 522
|}
|-
|

=== Smučarski kros (moški) ===
10 tekem
{| cellspacing=&quot;1&quot; cellpadding=&quot;3&quot; style=&quot;border:1px solid #aaa; font-size:90%;&quot;
|- style=&quot;background:#e4e4e4;&quot;
!  style=&quot;border-bottom:1px solid #aaa; width:10px;&quot;|#
!  style=&quot;border-bottom:1px solid #aaa; width:200px;&quot;|Ime
!  style=&quot;border-bottom:1px solid #aaa; width:20px;&quot;|Točke&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=World Cup Skicross Men Standings|url=http://www.fis-ski.com/uk/disciplines/freestyle/cupstandings.html?suchen=true&amp;suchcompetitorid=&amp;suchseason=2012&amp;sector=FS&amp;suchgender=M&amp;suchcup=WC&amp;suchnation=&amp;discipline=SX&amp;search=Search|publisher=[[International Ski Federation{{!}}FIS]]|accessdate=10 December 2011}}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
|- style=&quot;background:#f7f6a8;&quot;
| style=&quot;text-align:center;&quot;| 1. || {{flagathlete|[[Filip Flisar]]|SLO}} || 482
|-style=&quot;background:#dce5e5;&quot;
| style=&quot;text-align:center;&quot;| 2. || {{flagathlete|[[Brady Leman]]|CAN}} || 443
|- style=&quot;background:#ffdab9;&quot; 
| style=&quot;text-align:center;&quot;| 3. || {{flagathlete|[[Alex Fiva]]|SUI}} || 434
|- 
| style=&quot;text-align:center;&quot;| 4. || {{flagathlete|[[Chris Del Bosco]]|CAN}} || 396
|- 
| style=&quot;text-align:center;&quot;| 5. || {{flagathlete|[[Andreas Matt]]|AUT}} || 393
|}
|

=== Smučarski kros (ženske) ===
10 tekem
{| cellspacing=&quot;1&quot; cellpadding=&quot;3&quot; style=&quot;border:1px solid #aaa; font-size:90%;&quot;
|- style=&quot;background:#e4e4e4;&quot;
!  style=&quot;border-bottom:1px solid #aaa; width:10px;&quot;|#
!  style=&quot;border-bottom:1px solid #aaa; width:200px;&quot;|Ime
!  style=&quot;border-bottom:1px solid #aaa; width:20px;&quot;|Točke&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=World Cup Skicross Women Standings|url=http://www.fis-ski.com/uk/disciplines/freestyle/cupstandings.html?suchen=true&amp;suchcompetitorid=&amp;suchseason=2012&amp;sector=FS&amp;suchgender=L&amp;suchcup=WC&amp;suchnation=&amp;discipline=SX&amp;search=Search|publisher=[[International Ski Federation{{!}}FIS]]|accessdate=10 December 2011}}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
|- style=&quot;background:#f7f6a8;&quot;
| style=&quot;text-align:center;&quot;| 1. || {{flagathlete|[[Marielle Thompson]]|CAN}} || 590
|-style=&quot;background:#dce5e5;&quot;
| style=&quot;text-align:center;&quot;| 2. || {{flagathlete|[[Ophélie David]]|FRA}} || 530
|- style=&quot;background:#ffdab9;&quot;
| style=&quot;text-align:center;&quot;| 3. || {{flagathlete|[[Katrin Müller]]|SUI}} || 423
|- 
| style=&quot;text-align:center;&quot;| 4. || {{flagathlete|[[Sanna Lüdi]]|SUI}} || 389
|- 
| style=&quot;text-align:center;&quot;| 5. || {{flagathlete|[[Andrea Limbacher]]|AUT}} || 388
|}
|-
|

=== Akrobatski skoki (moški) ===
10 tekem
{| cellspacing=&quot;1&quot; cellpadding=&quot;3&quot; style=&quot;border:1px solid #aaa; font-size:90%;&quot;
|- style=&quot;background:#e4e4e4;&quot;
!  style=&quot;border-bottom:1px solid #aaa; width:10px;&quot;|#
!  style=&quot;border-bottom:1px solid #aaa; width:200px;&quot;|Ime
!  style=&quot;border-bottom:1px solid #aaa; width:20px;&quot;|Točke&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=World Cup Aerials Men Standings|url=http://www.fis-ski.com/uk/disciplines/freestyle/cupstandings.html?suchen=true&amp;suchcompetitorid=&amp;suchseason=2012&amp;sector=FS&amp;suchgender=M&amp;suchcup=WC&amp;suchnation=&amp;discipline=AE&amp;search=Search|publisher=[[International Ski Federation{{!}}FIS]]|accessdate=10 December 2011}}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;  
|- style=&quot;background:#f7f6a8;&quot;
| style=&quot;text-align:center;&quot;| 1. || {{flagathlete|[[Olivier Rochon]]|CAN}} || 543
|- style=&quot;background:#ffdab9;&quot;
| style=&quot;text-align:center;&quot;| 2. || {{flagathlete|[[Jia Zongyang]]|CHN}} || 452
|-style=&quot;background:#dce5e5;&quot;
| style=&quot;text-align:center;&quot;| 3. || {{flagathlete|[[Thomas Lambert]]|SUI}} || 392
|- 
| style=&quot;text-align:center;&quot;| 4. || {{flagathlete|[[Dylan Ferguson]]|USA}} || 371
|- 
| style=&quot;text-align:center;&quot;| 5. || {{flagathlete|[[Liu Zhongqing]]|CHN}} || 331
|}
|

=== Akrobatski skoki (ženske) ===
10 tekem
{| cellspacing=&quot;1&quot; cellpadding=&quot;3&quot; style=&quot;border:1px solid #aaa; font-size:90%;&quot;
|- style=&quot;background:#e4e4e4;&quot;
!  style=&quot;border-bottom:1px solid #aaa; width:10px;&quot;|#
!  style=&quot;border-bottom:1px solid #aaa; width:200px;&quot;|Ime
!  style=&quot;border-bottom:1px solid #aaa; width:20px;&quot;|Točke&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=World Cup Aerials Women Standings|url=http://www.fis-ski.com/uk/disciplines/freestyle/cupstandings.html?suchen=true&amp;suchcompetitorid=&amp;suchseason=2012&amp;sector=FS&amp;suchgender=L&amp;suchcup=WC&amp;suchnation=&amp;discipline=AE&amp;search=Search|publisher=[[International Ski Federation{{!}}FIS]]|accessdate=10 December 2011}}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;  
|- style=&quot;background:#f7f6a8;&quot;
| style=&quot;text-align:center;&quot;| 1. ||{{flagathlete|[[Xu Mengtao]]|CHN}} || 660
|- style=&quot;background:#ffdab9;&quot;
| style=&quot;text-align:center;&quot;| 2. ||{{flagathlete|[[Cheng Shuang]]|CHN}} || 520
|- style=&quot;background:#dce5e5;&quot; 
| style=&quot;text-align:center;&quot;| 3. ||{{flagathlete|[[Olga Volkova]]|UKR}} || 480
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| 4. ||{{flagathlete|[[Laura Peel]]|AUS}} || 407
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| 5. ||{{flagathlete|[[Tanja Schaerer]]|SUI}} || 394
|}
|-
|

=== Snežni žleb (moški) ===
2 tekmi
{| cellspacing=&quot;1&quot; cellpadding=&quot;3&quot; style=&quot;border:1px solid #aaa; font-size:90%;&quot;
|- style=&quot;background:#e4e4e4;&quot;
!  style=&quot;border-bottom:1px solid #aaa; width:10px;&quot;|#
!  style=&quot;border-bottom:1px solid #aaa; width:200px;&quot;|Ime
!  style=&quot;border-bottom:1px solid #aaa; width:20px;&quot;|Točke&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=World Cup Halfpipe Men Standings|url=http://www.fis-ski.com/uk/disciplines/freestyle/cupstandings.html?suchen=true&amp;suchcompetitorid=&amp;suchseason=2012&amp;sector=FS&amp;suchgender=M&amp;suchcup=WC&amp;suchnation=&amp;discipline=HP&amp;search=Search|publisher=[[International Ski Federation{{!}}FIS]]|accessdate=10 December 2011}}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;  
|- style=&quot;background:#f7f6a8;&quot;
| style=&quot;text-align:center;&quot;| 1. || {{flagathlete|[[David Wise]]|USA}} || 140
|- style=&quot;background:#dce5e5;&quot;
| style=&quot;text-align:center;&quot;| 2. || {{flagathlete|[[Torin Yater-Wallace]]|USA}} || 125
|- style=&quot;background:#ffdab9;&quot;
| style=&quot;text-align:center;&quot;| 3. || {{flagathlete|[[Wing Tai Barrymore]]|USA}} || 100
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| 4. || {{flagathlete|[[Noah Bowman]]|CAN}} || 80
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| 5. || {{flagathlete|[[Tucker Perkins]]|USA}} || 71
|}
|

=== Snežni žleb (ženske) ===
2 tekmi
{| cellspacing=&quot;1&quot; cellpadding=&quot;3&quot; style=&quot;border:1px solid #aaa; font-size:90%;&quot;
|- style=&quot;background:#e4e4e4;&quot;
!  style=&quot;border-bottom:1px solid #aaa; width:10px;&quot;|#
!  style=&quot;border-bottom:1px solid #aaa; width:200px;&quot;|Ime
!  style=&quot;border-bottom:1px solid #aaa; width:20px;&quot;|Točke&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=World Cup Halfpipe Women Standings|url=http://www.fis-ski.com/uk/disciplines/freestyle/cupstandings.html?suchen=true&amp;suchcompetitorid=&amp;suchseason=2012&amp;sector=FS&amp;suchgender=L&amp;suchcup=WC&amp;suchnation=&amp;discipline=HP&amp;search=Search|publisher=[[International Ski Federation{{!}}FIS]]|accessdate=10 December 2011}}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;  
|- style=&quot;background:#f7f6a8;&quot;
| style=&quot;text-align:center;&quot;| 1. || {{flagathlete|[[Brita Sigourney]]|USA}} || 200
|- style=&quot;background:#dce5e5;&quot;
| style=&quot;text-align:center;&quot;| 2. || {{flagathlete|[[Rosalind Groenewoud]]|CAN}} || 160
|- style=&quot;background:#ffdab9;&quot;
| style=&quot;text-align:center;&quot;| 3. || {{flagathlete|[[Maddie Bowman]]|USA}} || 110
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| 4. || {{flagathlete|[[Devin Logan]]|USA}} || 79
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| 5. || {{flagathlete|[[Anais Caradeux]]|FRA}} || 77
|}
|-
|

=== Slopestyle (moški) ===
2 tekmi
{| cellspacing=&quot;1&quot; cellpadding=&quot;3&quot; style=&quot;border:1px solid #aaa; font-size:90%;&quot;
|- style=&quot;background:#e4e4e4;&quot;
!  style=&quot;border-bottom:1px solid #aaa; width:10px;&quot;|#
!  style=&quot;border-bottom:1px solid #aaa; width:200px;&quot;|Ime
!  style=&quot;border-bottom:1px solid #aaa; width:20px;&quot;|Točke&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=World Cup Slopestyle Men Standings|url=http://www.fis-ski.com/uk/disciplines/freestyle/cupstandings.html?suchen=true&amp;suchcompetitorid=&amp;suchseason=2012&amp;sector=FS&amp;suchgender=M&amp;suchcup=WC&amp;suchnation=&amp;discipline=SS&amp;search=Search|publisher=[[International Ski Federation{{!}}FIS]]|accessdate=10 December 2011}}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;  
|- style=&quot;background:#f7f6a8;&quot;
| style=&quot;text-align:center;&quot;| 1. || {{flagathlete|[[Cyrill Hunziker]]|SUI}} || 100
|- style=&quot;background:#f7f6a8;&quot;
| style=&quot;text-align:center;&quot;| 1. || {{flagathlete|[[Tom Wallisch]]|USA}} || 100
|- style=&quot;background:#ffdab9;&quot;
| style=&quot;text-align:center;&quot;| 3. || {{flagathlete|[[Antti-Jussi Kemppainen]]|FIN}} || 81
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| 4. || {{flagathlete|[[Alex Bellemare]]|CAN}} || 80
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| 5. || {{flagathlete|[[Colby West]]|USA}} || 63
|}
|

=== Slopestyle (ženske) ===
2 tekmi
{| cellspacing=&quot;1&quot; cellpadding=&quot;3&quot; style=&quot;border:1px solid #aaa; font-size:90%;&quot;
|- style=&quot;background:#e4e4e4;&quot;
!  style=&quot;border-bottom:1px solid #aaa; width:10px;&quot;|#
!  style=&quot;border-bottom:1px solid #aaa; width:200px;&quot;|Ime
!  style=&quot;border-bottom:1px solid #aaa; width:20px;&quot;|Točke&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=World Cup Slopestyle Women Standings|url=http://www.fis-ski.com/uk/disciplines/freestyle/cupstandings.html?suchen=true&amp;suchcompetitorid=&amp;suchseason=2012&amp;sector=FS&amp;suchgender=L&amp;suchcup=WC&amp;suchnation=&amp;discipline=SS&amp;search=Search|publisher=[[International Ski Federation{{!}}FIS]]|accessdate=10 December 2011}}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;  
|- style=&quot;background:#f7f6a8;&quot;
| style=&quot;text-align:center;&quot;| 1. || {{flagathlete|[[Linn-Ida Murud]]|NOR}} || 100
|- style=&quot;background:#f7f6a8;&quot;
| style=&quot;text-align:center;&quot;| 1. || {{flagathlete|[[Kaya Turski]]|CAN}} || 100
|- style=&quot;background:#ffdab9;&quot;
| style=&quot;text-align:center;&quot;| 3. || {{flagathlete|[[Devin Logan]]|USA}} || 80
|- style=&quot;background:#ffdab9;&quot;
| style=&quot;text-align:center;&quot;| 3. || {{flagathlete|[[Eveline Bhend]]|SUI}} || 80
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| 5. || {{flagathlete|[[Chiho Takao]]|JPN}} || 76
|}
|}

== Sklici ==
{{sklici}}

{{Svetovni pokal v smučanju prostega sloga}}

[[Kategorija:2012 v športu]]
[[Kategorija:Svetovni pokal v smučanju prostega sloga|2012]]</text>
      <sha1>t1nvnr68d23dl7lpwppj8ave83ghov4</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Origen</title>
    <ns>0</ns>
    <id>334651</id>
    <revision>
      <id>6774116</id>
      <parentid>6771899</parentid>
      <timestamp>2026-11-03T10:19:31Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Lyonski</username>
        <id>2190</id>
      </contributor>
      <comment>popravki</comment>
      <origin>6774116</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="27642" sha1="34h5z7oand0l4af832qd9fqdetx0j1l" xml:space="preserve">{{Drugipomeni2|Origen}}

{{infopolje Filozof
|region            = Krščanska teologija
|era               = [[starokrščanska filozofija]]/pozna antika/[[patrologija|patristika]]
|color             = #F5DEB3
|name              = Origen Adamantius
|birth_date        = &lt;!-- WD --&gt;
|birth_place       = &lt;!-- WD --&gt;
|death_date        = &lt;!-- WD --&gt;
|death_place       = &lt;!-- WD --&gt;
|school_tradition  = [[patrologija|patristika]] 
|main_interests    = krščanski [[platonizem]], klasična [[logika]]
|notable_ideas     = apologetika, alegorična razlaga [[sveto pismo|svetega pisma]], [[reinkarnacija]],{{efn|Origenov nauk o prebivanju duš pred rojstvom in njihovem preseljevanju je podoben reikarnaciji; a ta je značilnost vzhodnih verstev.}} spis ''Contra Celsum'', [[apokastaza]]{{efn|Končno zveličanje vseh ljudi in angelov – ne le dobrih, ampak tudi hudobnih.}}
|influences        = [[Platon]], [[Klemen Aleksandrijski]] 
|influenced        = [[sveti Arhelaj|Arhelaj]], [[Kasiodor]], [[Sveti Izidor Seviljski|Izidor Seviljski]], [[sveti Hieronim|Hieronim]], [[Sveti Ambrož Milanski|Ambrož]], [[sveti Avguštin|Avguštin]] [[sveti Gregor iz Nise|Gregor Niški]] 
}}

'''Origen'''{{efn|[[stara grščina|Starogrško]] {{jezik-el2|Ὠριγένης}}: Ōrigénēs.}}, '''Origen Adamantius'''{{efn|[[latinščina|Latinsko]] ''Adamantius'', oziroma grško ''Adamantios'', pomeni {{jezik-sl|Jekleni mož}}.}} ali '''Origen Aleksandrijski''', [[krščanstvo|krščanski]] [[filozof]], [[teolog]], [[spoznavalec]] in [[cerkveni očetje|cerkveni oče]], * okoli [[185]], [[Aleksandrija]], ([[Egipt]], [[Rimsko cesarstvo]]), † okoli [[253]] [[Tir]] ([[Libanon]], [[Rimsko cesarstvo]]).

== Življenje ==

Med [[seznam cerkvenih očetov|cerkvenimi očeti]] zavzema Origen pomembno mesto. O malokaterem antičnem avtorju se ve več kot o njem, in to po zaslugi [[Evzebij Cezarejski|Evzebija Cezarejskega]], ki je bil eden njegovih najbolj navdušenih in neomajnih občudovalcev.

Njegovo grško ime ''Origenes'' ({{jezik-el2|Ὠριγένης}}) najbrž pomeni ''[[Hor]]usov otrok'' ({{jezik-el2|Ὡρος}} – ''Horus'', in {{jezik-el2|γένος}} – ''rojen'').&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|title=Fathers and Heretics |last=Prestige |first=G. L.|year=1940|chapter=Origen: or, The Claims of Religious Intelligence |series=Bampton Lectures |publisher=SPCK |location=London |page=43 |chapter-url=http://www.earlychurch.org.uk/pdf/origen_prestige.pdf |accessdate=4 September 2009}}&lt;/ref&gt;

Njegov nadevek ali priimek ''Adamantius'' izhaja iz grščine {{jezik-el2|ἀδάμας}}: adamas, kar pomeni ''Jeklenega človeka''.

=== Mladost in očetovo mučeništvo ===

Origenova družina je že bila krščanska in oče [[sveti Leonid|Leonid]] (tudi Leonida ali Leonidas) je umrl kot mučenec. Pravijo, da je vsak večer poljubil spečega sina Origena na prsi in rekel: Objemam Trojico, ki prebiva v tebi! Kakršen oče, takšen sin.

Mladi Origen je odraščal v ozračju gorečnosti in verskega zanosa. Njegova mati je morala skriti mladeničevo obleko, da bi mu preprečila, javiti se oblastem, ko je nastalo preganjanje kristjanov. Njegov prvi spis je leta 202 napisano pismo očetu v zaporu, kjer ga spodbuja k stanovitnosti. V tem preganjanju je hotel cesarski namestnik Let (Laetus) kristjane v [[Egipt]]u popolnoma zatreti. Iz vseh egiptovskih pokrajin so jih gnali v [[Aleksandrija|Aleksandrijo]], kjer so jih na tisoče mučili in umorili. Tudi Leonida so zgrabili in vrgli v ječo. Svoje življenje je bil sicer pripravljen darovati za Kristusa; skrbelo ga je pa, kaj bo z družino. Zavedal se je, da zapušča vdovo in sedem nepreskrbljenih otrok, od katerih je bil sedemnajstletni Origen najstarejši. Vedel je, da mu bo zaplenjeno premoženje in družina pahnjena v skrajno bedo. Mladi Origen je čutil očetovo skrb; zato mu je pisal v ječo, naj ne bo v skrbeh zanje in naj bo stanoviten. In res je ostal Leonid stanoviten in je vse pretrpel za Kristusa. Bil je obglavljen leta 203.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=A. Strle|title=Leto svetnikov II: Leonid (Leonida, 22. april)|page=196 in 197}}&lt;/ref&gt;

Ob očetovi smrti je država res zasegla vso družinsko posest, kar je povzročilo hudo revščino. Bogata aleksandrijska vernica se je ponudila za pomoč, toda pripadala je gnostični šoli učitelja Pavla. Origen je odločno odklonil pomoč drugoverke. Čistost vere je bila zanj najdragocenejša dobrina. Sebe in družino je preživljal najprej s poučevanjem svetnih znanosti, nato pa s pripravljanjem katehumenov na krst.

=== Uspešen predavatelj ===

Origena je kar razžiralo od želje po učenju in poučevanju, kakor tudi po [[askeza|askezi]]. Njegovo goreče življenje in zgodnja dozorelost sta prepričala aleksandrijskega škofa Demetrija, da je zaupal mladeniču katehetsko šolo, kjer so se pripravljali katehumeni za krst. Mladi veroučitelj je podvojil evangeljsko gorečnost in se začasno odpovedal posvetni kulturi, prodal vse rokopise grških pisateljev, pesnikov in filozofov, do katerih se je le s težavo dokopal. Živel je kot asket.
Mladi katehist je žel bleščeče uspehe; njegov talent in njegov kot oglje žareč pogled sta morala očarati strastno in navdušeno občinstvo, med katerim so se drenjale mlade Egipčanke, odišavljene z mošusom. Viri poročajo, da se je odločil za skrajno rešitev: žrtvoval je svojo moškost, da bi bil prostovoljni skopljenec (evnuh) za nebeško kraljestvo. Sledil je črki evangelija brez vsake alegorije.

Aleksandrijska šola, imenovana Didaskalej, je dosegla takšen ugled, da je bilo potrebno ločiti predavanja. Origen je zaupal začetnike Heraklu, zase pa izbral nadaljevalni tečaj. Da bi mogel odgovarjati svojim slušateljem, ki so bili navajeni filozofije, je vstopil v šolo k platonskemu filozofu [[Amonij Sakas|Amoniju Sakasu]] in se odpravil na več študijskih potovanj. Mladi učitelj je šel med drugim v [[Rim]], da bi spoznal najuglednejšo Cerkev in njenega škofa. Poklicali so ga tudi v Arabijo na teološki posvet. Za nekaj časa se je naselil v Palestini, kjer ga je cezarejski škof prosil, naj bi v cerkvi predaval o Svetem pismu. V tistem času je bilo nekaj nezaslišanega, da bi kak laik pridigal v cerkvi. Njegov aleksandrijski ordinarij mu je to zameril in je mladega teologa poklical nazaj. Origen je torej v Aleksandriji nadaljeval s predavanji.

=== Duhovnik ===

Ko se je leta 230 vrnil v Cezarejo, v mesto severovzhodno od Jeruzalema - tedaj je imel 47 let - sta ga cezarejski in jeruzalemski škof posvetila v [[duhovnik]]a, da bi mu olajšala pridiganje. To pa je sprožilo protest v Aleksandriji: posvetiti evnuha! Tamkajšnji škof mu je takoj prepovedal opravljati duhovniško službo in ga izgnal. Origen se je tedaj dokončno nastanil v [[Cezareja Palestinska|Cezareji]] v [[Palestinska Sirija|Palestini]]. Tam je odprl šolo in nadaljeval s poučevanjem. Iz svoje šole je ustvaril najbolj bleščeče intelektualno in teološko središče krščanstva. Dosegel je polno zrelost svoje misli v polnosti svoje vere. Povsod so poznali tega teologa in od povsod so ga prihajali spraševat za nasvet. Istočasno se je ukvarjal z raziskovanjem in z oznanjevanjem. Vsako jutro je skupnosti razlagal [[Sveto pismo]]. Preostali čas je posvečal svojim spisom.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www2.arnes.si/~supmspel/patres/hamman/ORG.html|title=Adalbert G. Hamman OFM, Korenine naše vere, Kateheza cerkvenih očetov - ORIGEN|accessdate=2012-05-26|publisher=Miran Špelič OFM}}&lt;/ref&gt;

=== Cesarjeva mati Julija Mameja in Origen ===

[[Papež Urban I.]] je vodil Cerkev v času cesarja [[Aleksander Sever|Aleksandra Severa]] (222–235), ki je bil ves čas svojega vladanja pod močnim vplivom matere Julije Mameje. Ta je bila povezana z rimskim duhovnikom in pisateljem [[Hipolit]]om,{{efn|Pisatelj Hipolit (217-235) je bil protipapež v času vladanja papeža Urbana I. (222-230), kakor tudi v času njegovega predhodnika [[Papež Kalist I.|Kalista I.]] (217-222) in naslednika [[Papež Poncijan|Poncijana]] (230-235).}} ter aleksandrijskim učenjakom Origenom. Cesar je po pričevanju spisa ''Historia Augusta'' »Judom ohranil posebne pravice, s kristjani pa je potrpel, da so«. Origen je v tem obdobju mogel neovirano razvijati svoje znanstveno delovanje ter utrjevanje krščanskega pogleda na svet.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author= M. Benedik |title= Papeži od Petra do Janeza Pavla II.|page=25}}&lt;/ref&gt;

== Origen in njegov nauk ==
=== Razlaga svetega pisma ===

Origen je prvi veliki katoliški [[ekseget]] v [[stari vek|starem veku]]. Razlaganje je izvajal na treh ravneh: dobesedni, duhovni in moralni. On je tudi oče krščanske alegorije. Za primer lahko vzamemo slovenski prevod take razlage: ''Origen bere Pentatevh – Noetova barka'', kjer so podane vse tri razlage.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www2.arnes.si/~supmspel/patres/origen/ORG-Noe.pdf|title=Origen bere Pentatevh  – Noetova barka|accessdate=2012-05-18|publisher=Miran Špelič OFM }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www2.arnes.si/~supmspel/patres/origen/|title= Origen, O Noetovi basrki|accessdate=2012-05-18|publisher=Miran Špelič OFM }}&lt;/ref&gt;

=== Origen sprejme papeževo opozorilo ===

[[Papež Fabijan]] je posegel tudi v daljni [[Egipt]], kjer je takrat slovel Origen, eden največjih genijev, pisateljev in učiteljev stare krščanske dobe. Ko je ta priznani učitelj ter iskani voditelj [[Aleksandrija|aleksandrijske]] teološke šole - razen izredno globokih misli in dobrih razlag oznanjal tudi nekaj naukov, ki niso bili v skladu s tradicionalnim učenjem Cerkve, je na odločen papežev poziv poslal v Rim pismo v opravičilo.

Ta ponižna drža tega povsod iskanega učenjaka - da podredi svoj nauk in raziskovalno delo sodbi [[Cerkev (organizacija)|cerkvenega]] vodstva oziroma [[papež]]a, je značilna za Origena. Zato on formalno nikoli ni bil heretik, četudi so zlasti v poznejših stoletjih nekatere njegove trditve bile deležne ostrih kritik in bile celo obsojene kot heretične. V tem se Origen bistveno razlikuje od drugega cerkvenega učitelja, [[Tertulijan]]a, ki takih opozoril ni sprejemal in je tudi formalno pretrgal zvezo s katoliško Cerkvijo ter pristal v [[montanizem|montanistični]] [[herezija|hereziji]].

=== Češčenje Marije in svetnikov ===

Origen slavi [[Sveta Marija|Marijo,]] njeno »[[Marijino brezmadežno spočetje|brezmadežno spočetje]], v milosti ustvarjeno Devico, nedotaknjeno od strupenega zadaha greha, nezmožno zmote«; poveličuje tudi njeno ljubezen do [[Jezus Kristus|Jezusa]].

Ko razlaga [[evangelij po Mateju]],{{efn|Z rojstvom Jezusa Kristusa je bilo takole: Njegova mati Marija je bila zaročena z Jožefom; in preden sta prišla skupaj, se je izkazalo, da je noseča – bila pa je noseča od Svetega Duha. Njen mož Jožef je bil pravičen in je ni hotel osramotiti, zato je sklenil, da jo bo skrivaj odslovil. Ko je to premišljeval, se mu je v sanjah prikazal Gospodov angel in rekel: »Jožef, Davidov sin, ne boj se vzeti k sebi Marije, svoje žene; kar je spočela, je namreč od Svetega Duha. Rodila bo sina in daj mu ime Jezus, kajti on bo svoje ljudstvo odrešil grehov.« (SSP, Mt 1,18-21).}} v katerem angel opominja [[sveti Jožef|Jožefa]], naj ne zapusti Marije, pravi:
&lt;blockquote&gt; »Ta devica Marija se imenuje Mati edinorojenega Sina Božjega, vredna mati vrednega sina, brezmadežna mati brezmadežnega sina. Jožef, vzemi Marijo kot nebeški zaklad, izročen ti v varstvo, sprejmi ga kot vse bogastvo božanstva, kot polnost svetosti, kot popolno pravičnost. Sprejmi in ohrani jo kot bivališče edinorojenega Sinu Božjega, kot njegovo častito svetišče, kot dar Božji, kot njo, ki je lastnica stvarnika vseh stvari, kot brezmadežno bivališče kraljevega in nebeškega ženina.« &lt;/blockquote&gt;

Origenov učenec [[sveti Arhelaj|Arhelaj]], mož bistrega uma, duhovit in ognjevit, je vneto in spretno zagovarjal Marijino slavo proti [[Mani]]ju, začetniku [[manihejstvo|manihejske herezije]]. Ta zagovor, ki se nam je ohranil do danes, je sklenil z besedami: 
&lt;blockquote&gt;»Vse naše upanje je odvisno od rojstva preblažene Device!«&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=F. Rihar|title=Marija v zarji slave|page=37s}}&lt;/ref&gt;&lt;/blockquote&gt;

Origen nadalje piše, da skupaj s človekom, ki pravilno moli, moli ne le veliki duhovnik Jezus Kristus, ampak molijo tudi angeli in duše pobožnih, ki so se že ločile od tega sveta. Utemeljenost priporočanja svetnikom vidi Origen v medsebojni povezanosti vseh udov Cerkve, ki s smrtjo posameznega kristjana ne preneha, ampak šele doseže svojo najvišjo stopnjo.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=Anton Strle|title=Leto svetnikov I (Svetniki in češčenje svetnikov)|page=50}}&lt;/ref&gt;

== Origen in origenizem ==
[[slika:Origen.jpg|thumb|[[André Thévet]]: '''Origen Aleksandrijski''' &lt;small&gt;slika v knjigi ''Les Vrais Portraits Et Vies Des Hommes Illustres''&lt;/small&gt;]]
===[[Prvi nicejski koncil]] in Origenovo učenje ===

Na tem koncilu (325) se je pokazalo, da je Origenov vpliv na krščansko misel bil dolgotrajen in da ga je bilo mogoče razlagati na različne načine. Udeleženci so imeli glede ključnega vprašanja tri bistvena stališča – eni so zagovarjali tudi stališča, ki jih je nekdaj razvijal Origen, čeprav jih verjetno niso vedno prav razumeli:

* [[arijanstvo|Arijanci]] so tajili Kristusovo popolno božanstvo; bilo jih je okrog dvajset škofov, ki jih je vodil vplivni [[Evzebij iz Nikomedije]], kasnejši carigrajski patriarh, in duhovnik [[Arij]].

* [[krščanstvo|Kristjani]] so zagovarjali popolno Kristusovo božanstvo. Vodil jih je [[patriarh]]i [[Aleksander Aleksandrijski|Aleksander iz Aleksandrije]] in še posebno mladi naddiakon [[sveti Atanazij Veliki|Atanazij iz Aleksandrije]], ki sicer ni imel ne sedeža ne glasu, a se je izkazal zaradi svoje vztrajnosti, dokazovanja in gorečnosti.

* Večina pa je zavzela neko sredinsko stališče. Pomembna skupina so bili Origenovi učenci, tako imenovani ''origenisti'', ki so teološko stali nekje na sredini. Obe strani sta dokaze izvajali iz Origenovega učenja. Mnogi očetje so čutili, da Arij ne uči tradicionalnega nauka, vendar niso imeli dovolj bogoslovnega znanja, da bi to znali izraziti; spet drugi so imeli zgolj negotova mnenja in so menjavali strani glede na argumente. Ker Origen že sam razlaga Sveto pismo na več načinov, ga je včasih težko prav razumeti in razlagati in zato se je to dogajalo tudi na tem koncilu.

=== Posmrtna obsodba nekaterih Origenovih trditev ===

V času [[Papež Anastazij I.|Anastazija I.]] (399-401) je nastala pisemska vojna, ki jo je začel ognjeviti [[Sveti Hieronim|Hieronim]] glede Origena zaradi njegovega dela ''De Principiis (Peri Archón)''. Hieronim se je iz Origenovega somišljenika kar naenkrat sprevrgel v njegovega nasprotnika. V to peresno vojno so se zapletli še škofje; tudi njihova mnenja so se razhajala. 
*Aleksandrijski škof [[Teofil Aleksandrijski|Teofil]] je tako prepovedal branje vseh Origenovih spisov; to je bila torej prva cerkvena prepoved knjig ali „[[index|index librorum prohibitorum]]”. 
*[[Sveti Janez Zlatousti|Janez Zlatousti]] pa je opozoril na njihovo slovstveno vrednost in je opomnil duhovnike, naj se varujejo le nekaterih v spisih vsebovanih zmotnih naukov. 
*Tega mnenja je bil tudi papež Anastazij. V okrožnici škofom je naštel Origenove zmote in jih obsodil – ni pa prepovedal branja spisov. 
*Cesar Honorij je izdal celo odlok, s katerim je prepovedal Rufinovo prevajanje Origenovih del iz [[Grki|grščine]] v [[latinščina|latinščino]].&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author= F. Chobot |title='' A pápák története''|page=65}}&lt;/ref&gt;

=== [[Papež Benedikt XVI.|Benedikt XVI.]] o Origenu ===

Papež Benedikt XVI. je večkrat govoril o Origenu kot velikem krščanskem učenjaku in teologu. Od 7. marca 2007 do 25. junija 2008 je imel nagovore pri običajnih avdiencah v sredo o [[seznam cerkvenih očetov|cerkvenih očetih]]. Dva od njih je namenil Origenu: 25. aprila in 2. maja 2007 je govoril o Origenovem življenju in delu.

V prvem nagovoru je poudaril, kako je Origen velik učitelj pravilnega razumevanja svetega pisma, v drugem pa njegov nauk o molitvi in Cerkvi.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.vatican.va/holy_father/benedict_xvi/audiences/2007/documents/hf_ben-xvi_aud_20070502_en.html|title= Origen of Alexandria: The thought|accessdate=2012-05-18|publisher= Libreria Editrice Vaticana }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.vatican.va/holy_father/benedict_xvi/audiences/2007/documents/hf_ben-xvi_aud_20070425_en.html|title= Origen of Alexandria: life and work |accessdate=2012-05-18|publisher= Libreria Editrice Vaticana }}&lt;/ref&gt;

== Dela ==
=== Sveto pismo v središču ===

Sveto pismo je v središču njegovih spisov. To so opombe pri težjih mestih, razlage in homilije oziroma pridige. Od 574 govorov se nam jih je ohranilo 240.

''Sveto pismo'' je zanj edina Knjiga. Stil tega moža, ki ne piše, ampak narekuje, je preprost. Ni govornik kot [[sveti Avguštin|Avguštin]], ni pesnik kot [[sveti Gregor Nazianški|Gregor Nazianški]]. Govori v vsej zaupljivosti, kakor je to počel v tem stoletju [[Romano Guardini]].
[[Urs von Balthasar]] piše o njem: »[[Aleksandrija|Aleksandrijčev]] glas je podoben suhemu in žgočemu puščavskemu vetru, ki včasih piha po Nilovi delti; nosi ga strast, v kateri ni nič romantičnega, čisti piš, ognjeni piš. Ne blesti, ampak gori.«
Ta človek Knjige, Biblije, ve, da je samo božji služabnik in da je njegova dolžnost, pripraviti srečanje dveh sobesednikov: božje Besede in Cerkve oziroma vernika. Zadosti mu je, če odpre poti, kakor jih je v puščavi Janez. Pripelje k [[Jezus Kristus|Učitelju]], potem pa se obzirno umakne. Poslušalci ga zalotijo, kako na skrivaj moli. Origen odpira Sveto pismo, da bi v njem srečal Božjo navzočnost. Ne more si zamisliti, da bi se eno samo ustvarjeno bitje pogubilo.

=== Spisi ===

Njegovi spisi so izredno številni. [[Evzebij Cezarejski|Evzebij]] in [[sveti Hieronim|Hieronim]] poročata o 2000 delih, ki so deloma izgubljena. Origen ni pisal, ampak je narekoval, kakor je bilo to tedaj v navadi. Tako je delal tudi veliki rimski govornik [[Mark Tulij Cicero|Cicero]]. Ambrozij, bivši gnostik, ki ga je Origen privedel k pravi veri, silno bogat mecen, mu je dal na razpolago skupino sedmih brzopiscev - stenografov bi rekli danes - ki so se po urah menjavali in pisali po njegovem nareku. Nič manj ni bilo prepisovalcev in deklet, ki so bila vešča lepopisja in so pisala čistopis za javnost. Stenografi so v naglici zabeležili tudi pridige in homilije.

Tega, kar se nam je ohranilo, je toliko, da tukaj ne moremo vsega našteti. Omenimo samo najvažnejše spise: 
* ''[[Hexapla]] (Heksapla'', [[Grki|grško]]: ''Εξαπλά, Šesterno [[sveto pismo]]''), kjer so bili poleg originalnega besedila s hebrejskimi in z grškimi črkami zapisani v stolpcih še štirje grški prevodi: ''Aquila, Symachus, Theodotion'' ter ''Septuaginta''. Origen je v tem delu zasnoval razlago [[stara zaveza|Stare zaveze]]. Podal je tudi skrajšano izdajo ''Tetrapla (Četverno Sveto pismo)''. 
*''Zoper Kelza'' ([[latinščina|latinsko]]: ''Contra Celsum,'' [[Grki|grško]]: ''Κατά Κέλσου''); v tej razpravi zavrača grškega filozofa Celza in brani krščanstvo.
*''O počelih'' ([[latinščina|latinsko]]: ''De principiis'', [[Grki|grško]]: ''Περί των Πρώτων Αρχών'') - ta razprava je mladostno delo, prva teološka suma v zgodovini. V njej predlaga kot predpostavko trditev o [[apokastazis|apokatastazi]], končnem odrešenju vsega stvarstva, ki je povzročila že ob izidu hudo kritiko; po treh stoletjih pa so ga zaradi nje obsodili.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo |last=Origen |url=https://kud-logos.si/knjige/e_67_Origen.pdf |title=O počelih |publisher=KUD Logos |year=2021 |isbn=978-961-6519-77-9 |location=Ljubljana |language=sl}}&lt;/ref&gt;
* ''O molitvi'' ter ''Spodbuda k mučeništvu'' ([[Grki|grško]]: ''Περί Προσευχής'', ''Περί Μαρτυρίου'') sta spodbudi k doslednemu krščanskemu življenju vse do mučeništva.

== Navedek ==

{{navedek|Hočem biti sin [[Rimskokatoliška cerkev|Cerkve]]; nočem biti znan kot ustanovitelj neke krive vere, ampak hočem nositi lepo [[Jezus Kristus|Kristusovo]] ime. Hočem nositi to ime, ki ga slavi vsa zemlja. To je moja želja. Naj mi moj duh in moja dela dajo pravico, biti in imenovati se [[krščanstvo|kristjan]]. ''(Homilija o Lukovem evangeliju 16) ''&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www2.arnes.si/~supmspel/patres/hamman/ORG.html |title=Adalbert G. Hamman OFM: Korenine naše vere, Kateheza cerkvenih očetov - Origen|accessdate=2012-05-26|publisher=Miran Špelič OFM}}&lt;/ref&gt;}}

== Mučeništvo in smrt ==

Med preganjanjem pod cesarjem [[Decij]]em so Origena prijeli in prestal je strašna mučenja; izpolnjevale so se sanje njegovega življenja: svojo vero lahko izpoveduje tudi v mučeništvu. Samo za kratek čas je preživel to preizkušnjo. Izčrpan in bolan je umrl od posledic krutega mučenja kmalu zatem leta 253 v [[Tir]]u v današnjem [[Libanon]]u. Ker je pogumno prenašal mučenje, nosi častni naslov ''pričevalec''.

=== Spominski dan ===

27. april v [[evangeličanska Cerkev|evangeličanskem]] [[ime]]nskem [[koledar]]ju.

=== Ocene ===
*Origen je bil največji učenjak in najplodovitejši pisec zgodnje Cerkve. Ni bil le globokoumen mislec, ampak tudi globoko duhoven in Cerkvi zvest mož.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=E. Ferguson|title=''Zgodovina krščanstva''|page=107}}&lt;/ref&gt;
*Origen je eden najsilnejših genijev ne le v Cerkvi, temveč tudi v vsej človeški zgodovini. V krščanski antiki lahko z njim primerjamo samo [[Sveti Avguštin|Avguština]]: vendar je ta bolj patetičen, manj strog, bolj liričen in manj univerzalen kot aleksandrijski učitelj. Pri Origenu se genij nikoli ne kaže v bliskovitosti besede, ampak v razvnetosti misli. Zaradi bogastva njegovih darov in zaradi raznolikosti njegovega sloga se mu težje približamo. Origen se nam razkriva postopoma, daje se nam po malem, končno nas vse prepoji, kakor dišava. Bralec prestopa vedno nova vrata. Njegova utrdba nam pripravlja vedno nova odkritja.
*Po mnenju nekaterih patrologov so skopljenje podtaknili Origenu brez vsakršne osnove njegovi nasprotniki zgolj z namenom, da bi mu vzeli ugled in pravico do duhovništva.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www2.arnes.si/~supmspel/patres/hamman/ORG.html 
|title=Adalbert G. Hamman OFM: ''Korenine naše vere, Kateheza cerkvenih očetov - ORIGEN''|accessdate=2012-05-26|publisher=Miran Špelič}}&lt;/ref&gt;
*[[Janez Bosko|Don Bosko]] zastopa v svoji ''Cerkveni zgodovini'' že v prvi polovici 19. stoletja Origenu naklonjeno stališče: 
&lt;blockquote&gt;''Ali nam lahko kaj poveste o Origenu in [[Tertulijan]]u?'' - 
Ta dva slavna pisatelja, ki sta iz antične dobe najdragocenejša ne le po moči zgovornosti, ampak tudi po ostrini in jasnosti mišljenja, sta sčasoma zapadla v zmoto; vendar za Origena nekateri sklepajo, da so mu bile zmote, ki se nahajajo v njegovih knjigah, podtaknjene. To potrjuje tudi njegova odločnost, ki jo je kazal do konca življenja, da hoče umreti v naročju svete Cerkve.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.donboscosanto.eu/oe/storia_ecclesiastica.php|title= Storia ecclesiastica, Torino 1845, str.20|accessdate=2012-10-04|publisher=Don Bosko}}&lt;/ref&gt;&lt;/blockquote&gt;
*Francoski patrolog Adalbert Hamman ocenjuje Origena takole:
&lt;blockquote&gt;TISTEMU, ki zna odkriti Origena, je nerazumljivo; kako umazan se mu zdi proces, ki so mu ga pripravili, kako nehvaležen odnos tistih, ki so ga razgalili pred samo sodbo in ki bi bili brez njega sami goli! [[Sveti Hieronim|Hieronim]] mu dolguje vse. Edino sodba moža, ki je zastavil mnogo truda, da bi povrnil aleksandrijskemu učitelju njegovo pravo mesto, edino sodba  [[Hans Urs von Balthasar|Hansa Ursa von Balthasarja]], je videti nepristranska. Lahko je zapisal ugotovitev in ta sodba povzema vse: V Cerkvi ni človeka, ki bi bil ostal nevidno povsod prisoten, razen Origena.
Če je njegova duša podobna ognjenim vetrovom, ki vejejo iz puščave nad [[Nil]]ovo delto, pa njegov nauk in njegovo branje Svetega pisma dasta misliti na morje, na [[Sredozemlje]], kamor se izlivajo vode veletoka: obliva obale vzhoda in zahoda, in mi vsi, ljudje z obale, dihamo globlje, vidimo dlje, ker je tu morje.
&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www2.arnes.si/~supmspel/patres/hamman/ORG.html 
|title= A. Hamman: Korenine naše vere – Origen, Kako brati Sveto pismo v Duhu|accessdate=2012-05-26|publisher=Miran Špelič OFM}}&lt;/ref&gt;&lt;/blockquote&gt;

*Po nekaterih virih je umrl v Cezareji ali njeni okolici.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www2.arnes.si/~supmspel/patres/hamman/ORG.html 
|title=Adalbert G. Hamman OFM: Korenine naše vere, Kateheza cerkvenih očetov - ORIGEN|accessdate=2012-05-26|publisher=Miran Špelič OFM}}&lt;/ref&gt;

== Glej tudi ==

* [[seznam filozofov]]
* [[seznam cerkvenih očetov]]

== Opombe ==

{{seznam opomb}}

== Sklici ==

{{sklici|3}}

== Viri ==

*B. Bangha: ''Katolikus lexikon'' I-IV, A magyar kultúra kiadása, Budapest 1931–1933.
*M. Benedik: ''Papeži od Petra do Janeza Pavla II.'', Mohorjeva družba Celje 1989.
*F. Chobot: ''A pápák története''. Pátria, Rákospalota 1909.
*A. Ender: ''Die Geschichte der Katholischen Kirche'', Denziger, Einsiedeln-Waldshut-Köln (Denziger Brothers NewYork-Cincinnati-Chicago) 1900.
*A. Franzen: ''Pregled povijesti Crkve'', Kršćanska sadašnjost – Glas koncila, Zagreb 1970. (po: ''Kleine Kirchengeschichte'', Herder-Bücherei Bd. 237/238. Freiburg i. B. 1968 (2. Izd.). 
*Gy. Goyau: ''A pápaság egyetemes története''. (Francziából fordította Kubínyi Viktor), Kubínyi Viktor Budapest 1900.  
*''Leto svetnikov'' I-IV (M. Miklavčič in J. Dolenc), Zadruga katoliških duhovnikov v Ljubljani (1968-1973).
*''Lexikon für Theologie und Kirche'' I-X, 2. Auflage, Herder, Freiburg im Breisgau 1930-1938.
*J. Marx: ''Lehrbuch der Kirchengeschichte'', 8. Auflage, G.m.b.H., Trier 1922.
*Révai nagy lexikona I-XXI. Révai testvérek irodalmi intézet részvénytársaság, Budapest 1910-1935.
*F. Rihar: ''Marija v zarji slave (Šmarnice)'', Družba svetega Mohorja v Celovcu 1909.
*F. X. Seppelt –K. Löffler: ''Papstgeschichte von den Anfängen bis zur Gegenwart''. Josef Kösel&amp;Friedrich Pustet, München 1933.
* {{navedi knjigo |author= |translator=Uroš Kalčič|year=1992 |title=Zgodovina krščanstva |publisher=Državna založba Slovenije v sodelovanju s Tiskovnim društvom Ognjišče|location=Ljubljana|isbn=86-341-0644-6 |cobiss=29084160 |pages=688}} (izvirnik: The history of Christianity, Revised edition copyright 1990 Lion Publishing).

== Zunanje povezave ==

{{Kategorija v Zbirki|Origen}}
* [http://www2.arnes.si/~supmspel/patres/origen/ Miran Špelič OFM: Origen - O Noetovi barki]
* [http://www2.arnes.si/~supmspel/patres/hamman/index.html Adalbert G. Hamman: KORENINE NAŠE VERE - Kateheza cerkvenih očetov. Predavanja v katedrali Notre-Dame v Parizu 1980-1981; prevedel Miran Špelič OFM]
* [http://www.vatican.va/holy_father/benedict_xvi/audiences/2007/documents/hf_ben-xvi_aud_20070425_hr.html Papež Benedikt XVI., Origen, veliki učitelj razumijevanja Svetog pisma]
* [http://www.vatican.va/holy_father/benedict_xvi/audiences/2007/documents/hf_ben-xvi_aud_20070502_hr.html Papež Benedikt XVI., Origenov nauk o molitvi i o Crkvi]
* [http://www.britannica.com/EBchecked/topic/432455/Origen  Henry Chadwick: ''Origen (Encyclopedia Britannica)'']

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Origen}}

[[Kategorija:Krščanski filozofi]]
[[Kategorija:Cerkveni očetje]]
[[Kategorija:Skopljenci]]
[[Kategorija:Heretiki]]</text>
      <sha1>34h5z7oand0l4af832qd9fqdetx0j1l</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Dan reformacije</title>
    <ns>0</ns>
    <id>346081</id>
    <revision>
      <id>6774156</id>
      <parentid>6636519</parentid>
      <timestamp>2026-11-03T11:42:18Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Romanm</username>
        <id>13</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>[[Albert Brandenburški]]</comment>
      <origin>6774156</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3196" sha1="cer2jp5ylchqcw8txe5qzyzqrj861xh" xml:space="preserve">[[Slika:OR 1362 (54105691366).jpg|thumb|right|250px|Državna proslava ob dnevu reformacije leta 2024]]
'''Dan reformacije''' je v [[Slovenija|Sloveniji]] dela prost dan. Obeležuje se 31. oktobra in je posvečen [[reformacija|reformaciji]], verskemu, družbeno-političnemu in kulturnemu gibanju v 16. stoletju, ki je Slovencem prineslo prve tiskane knjige v [[slovenščina|slovenščini]], prvo [[slovnica|slovnico]] in s tem [[slovenski knjižni jezik|slovenski knjižni jezik]].&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://www.pomurec.com/vsebina/59849/Praznujemo_dan_reformacije_in_rojstvo_slovenskega_knjiznega_jezika |title=Praznujemo dan reformacije in rojstvo slovenskega knjižnega jezika |date=31. oktober 2022 |newspaper=Pomurec.si}}&lt;/ref&gt; Najvplivnejši slovenski predstavnik reformacije je bil [[Primož Trubar]], ki je bil avtor prvih natisnjenih knjig v slovenščini, ''[[Catechismus (1550)|Katekizma]]'' in ''[[Abecednik]]a'' (obe sta izšli leta 1550).&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://siol.net/novice/slovenija/moz-brez-katerega-morda-ne-bi-bilo-slovenskih-medijev-590775 |title=Mož, brez katerega morda ne bi bilo slovenskih medijev |date=30. oktober 2022 |newspaper=Siol.net}}&lt;/ref&gt; Drugi vidni predstavniki reformacije v Sloveniji so bili [[Jurij Dalmatin]] (prevod celotne [[Biblija|Biblije]] v slovenščino), [[Adam Bohorič]] (prva slovnica slovenskega jezika) in [[Sebastijan Krelj]] (jezikovni in pravopisni reformator). Praznik je bil vpeljan leta 1992. Osrednjo prireditev oziroma proslavo ob tem dnevu od leta 2012 organizira Slovensko protestantsko društvo Primož Trubar.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/1042912544 |title=#vodnik: Dan reformacije |newspaper=Dnevnik.si |date=31. oktober 2019 |accessdate=2022-10-31 |archive-date=2022-10-31 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221031124435/https://www.dnevnik.si/1042912544 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

Dan reformacije 31. oktobra praznujejo tudi drugod po svetu. Na ta dan naj bi namreč (po [[Philip Melanchthon|Philipu Melanchthonu]]) [[Nemci|nemški]] duhovnik [[Martin Luther]] na vrata [[Cerkev vseh svetih, Wittenberg|cerkve vseh svetih v Wittenbergu]] nabil ''[[Petindevetdeset tez]]'', kritičnih do [[katoliška cerkev|katoliške cerkve]]. Čeprav to ni zanesljivo, je zagotovo potrjeno, da je 31. oktobra Luther svoje delo poslal [[Albert Brandenburški|Albertu Brandenburškemu]], [[Nadškof Mainza|nadškofu Mainza]]. Ta praznik ima osrednjo vlogo v [[luteranska cerkev|luteranski]] in [[kalvinistična cerkev|kalvinistični cerkvi]], obeležujejo pa ga tudi druge [[Protestantizem|protestantske skupnosti]]. Katoliška cerkev ga je priznala šele pred kratkim in na ta dan večkrat v [[ekumenizem|ekumenskem]] duhu pošlje svoje predstavnike na različne dogodke protestantov. Praznik poleg Slovenije javno obeležujejo tudi nekatere [[zvezne dežele Nemčije|zvezne dežele Nemčije]] in [[Čile]].

==Glej tudi==
* [[Dan Primoža Trubarja]] (slovenski državni praznik, ki se obeležuje 8. junija)

==Sklici==
{{sklici}}

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Reformacija]]
[[Kategorija:Državni prazniki v Sloveniji]]
[[Kategorija:Krščanski prazniki]]
[[Kategorija:Dogodki v oktobru]]</text>
      <sha1>cer2jp5ylchqcw8txe5qzyzqrj861xh</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Možgani</title>
    <ns>0</ns>
    <id>349818</id>
    <revision>
      <id>6773983</id>
      <parentid>6769379</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T20:45:53Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Upwinxp</username>
        <id>126544</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>mapirati -&gt; kartirati</comment>
      <origin>6773983</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="105591" sha1="rpeb6fmgux5dw1h7egtocog37z3s2ti" xml:space="preserve">:''Članek govori o možganih vseh živalskih vrst ter o človeških. Za posebnosti človeških možganov glej članek [[Človeški možgani]].''
[[Slika:Chimp Brain in a jar.jpg|thumb|Možgani [[šimpanz]]a]]
'''Možgáni''' so središče [[živčevje|živčevja]] vseh [[vretenčarji|vretenčarjev]] in večine [[nevretenčarji|nevretenčarjev]]. Le nekatere vrste nevretenčarjev, kot so [[spužve]], [[ožigalkarji]], odrasli [[plaščarji]] in [[iglokožci]], nimajo možganov, čeprav imajo difuzno [[živčno tkivo]]. Možgani ležijo v glavi, navadno blizu osnovnih [[čutilni organ|čutilnih organov]], kot so vidni, slušni, ravnotežni, okušalni in vohalni organi. So najkompleksnejši vretenčarski organ. [[Možganska skorja]], ki je največji del možganov, pri povprečnem človeku šteje od 15 do 33 milijard [[nevron]]ov.&lt;ref&gt;{{navedi časopis |last=Pelvig |first=DP |last2=Pakkenberg |first2=H |last3=Stark |first3=AK |last4=Pakkenberg |first4=B |title=Neocortical glial cell numbers in human brains |url=https://archive.org/details/sim_neurobiology-of-aging_2008-11_29_11/page/1754 |journal=Neurobiology of Aging |year=2008 |volume=29 |pages=1754–1762 |pmid=17544173 |doi=10.1016/j.neurobiolaging.2007.04.013 |issue=11}}&lt;/ref&gt; Vsak se s [[Kemična sinapsa|sinapsami]] povezuje z več tisoč drugimi nevroni. Ti nevroni komunicirajo med seboj prek [[nevrit]]ov, ki prenašajo [[akcijski potencial]] do oddaljenega predela možganov ali do [[biološka tarča|tarčne celice]].

[[Fiziologija|Fiziološka]] funkcija možganov je centralni nadzor telesa. Možgani delujejo na druge dele telesa s tvorbo vzorcev mišične aktivnosti in z izločanjem [[hormon]]ov. Centralni nadzor omogoča hiter in usklajen odziv na spremembe v okolju. Določene tipe odzivov, kot so [[refleks]]i, posredujejo [[hrbtenjača]] ali [[obkrajno živčevje|obkrajni]] [[ganglij]]i, a dovršen in usmerjen nadzor vedenja, ki temelji na kompleksnem senzoričnem dovodu, zahteva informacijsko-integracijske sposobnosti centraliziranih možganov.

S [[filozofija|filozofskega]] stališča je razlika med možgani in drugimi organi v tem, da so možgani fizična struktura, ki tvori [[um]]. [[Hipokrat]] je dejal: »Človek bi moral vedeti, da le iz možganov prihajajo veselje, radost, smeh in razvedrilo, trpljenje, žalost, potrtost in žalovanje.«&lt;ref name=Hippocrates/&gt; Od [[Rene Descartes|Descartesa]] dalje je prevladovala ideja, da je um ločen od možganov ([[dualizem]]). Celo za današnjo [[nevroznanost]] ostajajo izziv mehanizmi, po katerih možganska aktivnost ustvarja [[zavest]] in misel. Kljub hitremu znanstvenemu napredku ostaja večina možganskega delovanja skrivnost. Delovanje posamezne možganske celice je sedaj razjasnjeno precej podrobno. Še vedno ni znano, kako delujejo skupki več milijonov celic. Najbolj obetavni pristopi obravnavajo možgane kot biološki računalnik, katerega mehanizem se od elektronskih računalnikov zelo razlikuje, vendar mu je podoben v načinu pridobivanja informacij iz okolja, njihovega shranjevanja in predelave.&lt;ref name=CKS1993&gt;{{navedi knjigo |chapter=What is computational neuroscience? |last=Churchland |first=PS |last2=Koch |first2=C |last3=Sejnowski |first3=TJ |title=Computational Neuroscience |pages=46–55 |editor=Schwartz EL |year=1993 |publisher=MIT Press |isbn=978-0-262-69164-2}}&lt;/ref&gt;

== Anatomija ==
[[Slika:Section through olfactory bulb 16 days old rat brain.jpg|thumb|Prerez [[olfaktorni bulbus|olfaktornega bulbusa]] podgane. Obarvan je na dva načina hkrati – eno barvanje kaže telesa nevronov, drugo kaže receptorje za [[nevtrotransmitor]] [[GABA]].]]
Oblika in velikost možganov različnih [[vrsta (biologija)|vrst]] se zelo razlikujeta. Navadno je težko identificirati skupne značilnosti.&lt;ref name=Shepherd&gt;{{navedi knjigo |title=Neurobiology |url=https://archive.org/details/neurobiology0000shep | last=Shepherd |first=GM |publisher=Oxford University Press |year=1994 |isbn=978-0-19-508843-4 |page=[https://archive.org/details/neurobiology0000shep/page/n20 3]}}&lt;/ref&gt; Kljub temu obstaja več načel možganske arhitekture, ki so skupne širokemu naboru vrst.&lt;ref name=&quot;Sporns2010&quot;&gt;{{navedi knjigo|last=Sporns |first= O|title=Networks of the Brain|url=http://books.google.com/books?id=v1DBKE7-UrYC&amp;pg=PA143|year=2010|publisher=MIT Press|isbn=978-0-262-01469-4|page=143}}&lt;/ref&gt; Nekatere značilnosti možganske strukture so skupne skoraj vsem živalskim vrstam.&lt;ref name=&quot;Başar2010&quot;&gt;{{navedi knjigo|last=Başar |first= E|title=Brain-Body-Mind in the Nebulous Cartesian System: A Holistic Approach by Oscillations|url=http://books.google.com/books?id=NAbMHo-ux58C&amp;pg=PA225|year=2010|publisher=Springer|isbn=978-1-4419-6134-1|page=225}}&lt;/ref&gt; Preostale napravijo razliko med »višjimi« in primitivnimi možgani – med vretenčarji in nevretenčarji.&lt;ref name=Shepherd/&gt;

Opazovanje je najlažji način pridobivanja informacij o anatomiji možganov, obstajajo pa tudi bolj sofisticirane tehnike. Možgansko tkivo je v svojem naravnem stanju premehko za obravnavo, zato ga utrdijo v [[alkohol]]u ali drugih [[fiksacija|fiksacijskih]] sredstvih. Nato ga narežejo za makroskopski pregled notranjosti. Notranjost možganov sestavljata [[siva možganovina]], ki je temne barve, in [[bela možganovina]], ki je svetlejša. Več informacij daje barvanje tkivnih rezin z različnimi [[barvilo|barvili]]. Ta prikažejo regije, kjer so specifični tipi [[molekula|molekul]] prisotni v visokih [[koncentracija]]h. Možno je tudi pregledati mikrostrukturo možganskega tkiva z [[mikroskop]]om in slediti vzorcem povezanosti možganskih regij.&lt;ref name=&quot;Singh2006&quot;&gt;{{navedi knjigo|last=Singh|first=I|title=Textbook of human neuroanatomy|url=http://books.google.com/books?id=bBMS013dmycC&amp;pg=PA24|year=2006|publisher=Jaypee Brothers Publishers|isbn=978-81-8061-808-6|page=24|chapter=A brief review of the techniques used in the study of neuroanatomy}}{{Slepa povezava|date=januar 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;

=== Celična struktura ===
[[Slika:Chemical synapse schema cropped.jpg|thumb|250px|Nevroni tvorijo električne signale, ki potujejo vzdolž nevritov. Ko električni signal doseže stik – sinapso, povzroči sprostitev nevrotransmitorja. Ta se veže na receptorje na drugih celicah in spremeni njihovo električno aktivnost.]]

Možgane vseh živali sestavljata dva glavna tipa celic – [[nevron]]i in [[nevroglija|glialne celice]]. Slednje imenujejo tudi ''glija'' ali ''nevroglija'' in so različnih vrst. Nudijo strukturno in presnovno podporo, so izolatorji in usmerjajo razvoj. Nevroni veljajo za najpomembnejše celice možganov.&lt;ref&gt;[[#refPrinciples|''Principles of Neural Science'']] str. 20&lt;/ref&gt;

Edinstvena za nevrone je njihova sposobnost pošiljanja signalov specifičnim tarčnim celicam na dolge razdalje.&lt;ref&gt;[[#refPrinciples|''Principles of Neural Science'']], str. 21&lt;/ref&gt; Signale pošiljajo po nevritih do drugih območij, včasih bližjih, včasih do oddaljenih delov možganov ali telesa. Dolžina nevrita je lahko nenavadna – če bi [[piramidna celica|piramidno celico]] možganske skorje povečali na velikost človeškega telesa, bi njen nevrit, enako povečan, postal kabel, ki bi meril v premeru nekaj centimetrov in bil daljši od kilometra.&lt;ref&gt;{{navedi časopis |title=Neuronal circuits of the neocortex |year=2004 |volume=27 |pages=419–451 |pmid=15217339 |last=Douglas |first=RJ |last2=Martin |first2=KA |doi=10.1146/annurev.neuro.27.070203.144152 |journal=Annual Review of Neuroscience}}&lt;/ref&gt; Nevriti prenašajo signale v obliki elektrokemičnih pulzov – [[akcijski potencial|akcijskih potencialov]]. Ti trajajo manj kot tisočinko sekunde in potujejo vzdolž nevrita s hitrostjo 1–100 [[Meter na sekundo|m/s]]. Nekateri nevroni oddajajo akcijske potenciale stalno, od 10 do 100-krat na sekundo, navadno v nepravilnih vzorcih. Drugi nevroni so večino časa nemi, le vsake toliko časa oddajajo »izbruhe« akcijskih potencialov.&lt;ref&gt;{{navedi časopis| title = The action potential| journal = Practical Neurology| volume = 7| pages = 192–197| year = 2007| pmid = 17515599| last = Barnett |first=MW |last2=Larkman |first2=PM| issue = 3}}&lt;/ref&gt;

Nevriti prenašajo signale do drugih nevronov preko specializiranih stikov – sinaps. Posamezen nevrit lahko tvori tudi več tisoč sinaptičnih povezav z drugimi celicami.&lt;ref&gt;[[#refPrinciples|''Principles of Neural Science'']], Ch.10, str. 175&lt;/ref&gt; Ko akcijski potencial, ki potuje vzdolž nevrita, dospe do sinapse, povzroči sprostitev nevrotransmitorja. Ta se veže na receptor na [[celična membrana|membrani]] tarčne celice in vpliva na nastanek akcijskih potencialov v njej.&lt;ref name=Principles10&gt;[[#refPrinciples|''Principles of Neural Science'']], Ch. 10&lt;/ref&gt;
[[Slika:PLoSBiol4.e126.Fig6fNeuron.jpg|thumb|left|alt=Svetlozeleno obarvana celica leži na rdečem in črnem ozadju. Ima dolge, močno razvejane izrastke, ki segajo v več smeri.|Nevroni imajo pogosto razvejano mrežo dendritov, ki prejemajo sinaptične povezave. Na sliki je piramidna celica iz [[hipokampus]]a. Z barvanjem so prikazali beljakovine (obarvane so z zeleno).]]

Sinapse so ključni funkcionalni element možganov.&lt;ref name=ShepherdSOB&gt;{{navedi knjigo |last=Shepherd |first=GM |title=The Synaptic Organization of the Brain |url=https://archive.org/details/synapticorganiza0000unse_d1q8_5thed |year=2004 |publisher=Oxford University Press US |isbn=978-0-19-515956-1 |chapter=Ch. 1: Introduction to synaptic circuits}}&lt;/ref&gt; Osnovna funkcija možganov je komunikacija med celicami in sinapse so mesto, kjer se to dogaja. Ocenjujejo, da imajo človeški možgani približno 100·10&lt;sup&gt;12&lt;/sup&gt; sinaps.&lt;ref&gt;{{navedi časopis| last = Williams |first=RW |last2=Herrup |first2=K| title = The control of neuron number| url = https://archive.org/details/sim_annual-review-of-neuroscience_1988_11/page/423 | journal = Annual Review of Neuroscience| volume = 11| pages = 423–453| year = 1988| pmid = 3284447| doi = 10.1146/annurev.ne.11.030188.002231}}&lt;/ref&gt; Možgani [[vinska mušica|vinske mušice]] imajo več milijonov sinaps.&lt;ref&gt;{{navedi časopis |last=Heisenberg |first=M |title=Mushroom body memoir: from maps to models |journal=Nature Reviews Neuroscience |volume=4 |pages=266–275 |year=2003 |pmid=12671643 |doi=10.1038/nrn1074 |issue=4}}&lt;/ref&gt; Funkcije sinaps so zelo raznolike – nekatere so ekscitatorne (vzburjajo tarčno celico), druge so inhibitorne (zavirajo tarčno celico). Nekatere delujejo preko aktivacije [[sistem drugotnih prenašalcev|sistema drugotnega prenašalca]], ki spremeni notranjo kemijo tarčne celice na zelo zapletene načine.&lt;ref name=ShepherdSOB/&gt; Velik delež sinaps je dinamično prilagodljiv. [[Sinaptična plastičnost|Od aktivnosti odvisna prilagodljivost sinaps]] velja za primarni mehanizem možganov, ki omogoča [[učenje]] in [[spomin]].&lt;ref name=ShepherdSOB/&gt;

Večino možganskega prostora zavzemajo nevriti, ki se pogosto povezujejo v [[živčna proga|živčne proge]]. Mnogo nevritov obdaja maščobna snov [[mielin]], ki povečuje hitrost potovanja signala. Mielin je bel, zato so deli možganov, ki jih izpolnjujejo le živčna vlakna, svetlejši. Imenujemo jih ''bela možganovina''. ''Sivo možganovino'' oblikujejo območja z večjo gostoto teles nevronov.&lt;ref&gt;[[#refPrinciples|''Principles of Neural Science'']], Ch. 2&lt;/ref&gt;

=== Evolucija ===
==== Splošna zgradba živčevja dvobočno somernih živali ====
[[Slika:Bilaterian-plan.svg|thumb|right|300px|Živčevje [[dvobočno somerna žival|dvobočno somerne živali]] je v obliki hrbtne strune s segmentnimi povečanji in ''možgani'' spredaj.]]
Razen nekaj primitivnih tipov živali, kot so spužve (nimajo živčevja)&lt;ref name=Jacobs&gt;{{navedi časopis|title=Evolution of sensory structures in basal metazoa |journal=Integrative &amp; Comparative Biology |volume=47|issue=5 |year=2007 |pages=712–723 |doi=10.1093/icb/icm094 |url=http://icb.oxfordjournals.org/cgi/content/full/47/5/712 |last1=Jacobs |first1=DK|pmid=21669752|author2=Nakanishi N|author3=Yuan D|display-authors=3|last4=Camara|first4=A.|last5=Nichols|first5=S. A.|last6=Hartenstein|first6=V.}}&lt;/ref&gt; in ožigalkarji (njihovo živčevje sestavlja difuzna živčna mreža),&lt;ref name=Jacobs/&gt; so vse danes živeče živali [[dvobočno somerna žival|dvobočno somerne]]. To pomeni, da je oblika njihovega telesa simetrična (leva in desna polovica sta si približni zrcalni sliki).&lt;ref name=Urbilateria /&gt; Vse dvobočno somerne živali so se razvile iz skupnega prednika, ki je verjetno živel v zgodnjem [[kambrij]]u, pred 550 do 600 milijoni let. Hipoteza trdi, da je imel skupni prednik obliko preprostega [[črv]]a s členjenim telesom.&lt;ref name=Urbilateria&gt;{{navedi časopis |last=Balavoine |first= G |title=The segmented Urbilateria: A testable scenario |journal= Integrative &amp; Comparative Biology |year=2003 |volume=43 |pages=137–147 | url = http://icb.oxfordjournals.org/cgi/content/full/43/1/137 | doi = 10.1093/icb/43.1.137 |issue=1}}&lt;/ref&gt; Na shematski ravni se osnovna črvasta oblika odraža v zgradbi telesa in živčevja vseh dvobočno somernih živali, vključno z vretenčarji.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo| title = The Evolution of Organ Systems| url = https://archive.org/details/evolutionorgansy00schm| last=Schmidt-Rhaesa |first=A| publisher=Oxford University Press| year=2007| isbn=978-0-19-856669-4 |page=[https://archive.org/details/evolutionorgansy00schm/page/n120 110]}}&lt;/ref&gt; Temeljna dvobočno somerna oblika telesa je cev s črevesno votlino, ki poteka od ust do [[anus]]a in s [[hrbtna struna|hrbtno struno]] z razširitvijo ([[ganglij]]em) za vsak telesni člen. Posebno velik ganglij je na začetku – imenujemo ga možgani. Možgani so pri določenih skupinah, kot so [[gliste]], majhni in preprosti. Pri drugih skupinah živali, vključno z vretenčarji, so najkompleksnejši organ.&lt;ref name=Shepherd/&gt; Nekatere črvaste živali, kot so [[pijavke]], imajo povečan ganglij na koncu hrbtne strune, čemur pravimo ''repni možgani''.&lt;ref&gt;{{navedi časopis |title=Neuronal control of leech behavior |journal=Prog Neurobiology |year=2005 |volume=76 |pages=279–327 |pmid=16260077 |last=Kristan Jr |first=WB| last2= Calabrese |first2=RL |last3=Friesen |first3=WO |doi=10.1016/j.pneurobio.2005.09.004 |issue=5}}&lt;/ref&gt;

Nekateri tipi dvobočno somernih živali nimajo prepoznavnih možganov. To so iglokožci, plaščarji in skupina primitivnih [[ploski črvi|ploskih črvov]] [[Acoelomorpha]]. Ni dokončno pojasnjeno, ali obstoj teh skupin brez možganov kaže, da so bili zgodnejši nevretenčarji brez možganov, ali pa so se njihovi predniki razvili na način, ki je vodil v izgubo predhodno obstoječe možganske strukture.&lt;ref name=Mwinyi&gt;{{navedi časopis| journal=BMC Evolutionary Biology| year=2010| volume=10| pages=309| title=The phylogenetic position of Acoela as revealed by the complete mitochondrial genome of Symsagittifera roscoffensis| pmc=2973942| pmid=20942955| doi=10.1186/1471-2148-10-309| last=Mwinyi |first=A |last2=Bailly |first2=X |last3=Bourlat |first3=SJ |last4=Jondelius |first4=U |last5=Littlewood |first5=DT |last6=Podsiadlowski |first6=L}}&lt;/ref&gt;

==== Nevretenčarji ====
[[Slika:Drosophila melanogaster - side (aka).jpg|thumb|Vinsko mušico vrste ''[[Drosophila melanogaster]]'' preučujejo da bi pridobili vpogled v vlogo genov pri razvoju možganov.]]
Sem spadajo [[členonožci]], [[mehkužci]] in številne živali črvaste oblike. Raznolikost teles nevretenčarjev se ujema z raznolikostjo možganske strukture.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last=Barnes |first=RD |title=Invertebrate Zoology |url=https://archive.org/details/invertebratezool0000barn |year=1987 |edition=5. |page=[https://archive.org/details/invertebratezool0000barn/page/1 1] |publisher=Saunders College Pub. |isbn=978-0-03-008914-5}}&lt;/ref&gt;

Kompleksne možgane imata dve skupini nevretenčarjev: členonožci ([[žuželke]], [[raki]], [[pajkovci]]) in [[glavonožci]] ([[hobotnice]], [[lignji]]).&lt;ref name=Butler&gt;{{navedi časopis| last=Butler |first=AB| title=Chordate Evolution and the Origin of Craniates: An Old Brain in a New Head| journal = Anatomical Record| year=2000| volume=261| pages=111–125| pmid=10867629| doi=10.1002/1097-0185(20000615)261:3&lt;111::AID-AR6&gt;3.0.CO;2-F| issue=3}}&lt;/ref&gt; Možgani členonožcev in glavonožcev nastanejo iz dveh vzporednih hrbtnih strun, ki potekata vzdolž vsega telesa živali. Členonožci imajo osrednje možgane. Razdeljeni so na tri dele. Za vsakim očesom imajo velik optični [[možganski reženj]], ki služi obdelavi vizualnih podatkov.&lt;ref name=Butler/&gt; Glavonožci, kot so hobotnice in lignji, imajo največje možgane med nevretenčarji.&lt;ref name=&quot;Bulloch1995&quot;&gt;{{navedi knjigo|last=Bulloch |first=TH|editor=Breidbach O|last2=Kutch |first2=W|title=The nervous systems of invertebrates: an evolutionary and comparative approach|url=http://books.google.com/books?id=dW5e6FHOH-4C&amp;pg=PA439| year=1995|publisher=Birkhäuser| isbn=978-3-7643-5076-5|page=439|chapter=Are the main grades of brains different principally in numbers of connections or also in quality?}}&lt;/ref&gt;

Nekatere vrste nevretenčarjev so raziskovali, ker so lastnosti njihovih možganov primerne za [[eksperiment]]alno delo. To so:

* [[Vinske mušice]]: na voljo so številne tehnike za preučevanje njihovih [[genetika|genetskih značilnosti]], zaradi česar so izjemno priročen subjekt za proučevanje vloge genov pri razvoju možganov.&lt;ref&gt;{{navedi splet| title=Flybrain: An online atlas and database of the ''drosophila'' nervous system| url=http://flybrain.neurobio.arizona.edu/| accessdate=2011-10-14| archive-date=2016-05-16| archive-url=http://arquivo.pt/wayback/20160516123352/http://flybrain.neurobio.arizona.edu/| url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Kljub veliki [[evolucija|evolucijski]] razdalji med žuželkami in [[sesalci]] so se številni vidiki nevrogenetskih lastnosti vinskih mušic pokazali kot relevantni za ljudi. Prve gene, ki uravnavajo biološke ure, so prepoznali s pregledovanjem [[mutacija|mutantov]] vinske mušice, ki so izkazovali motene [[cirkadiani ritem|cirkadiane ritme]].&lt;ref&gt;{{navedi časopis| year = 1971| title = Clock Mutants of Drosophila melanogaster| url = https://archive.org/details/sim_proceedings-of-the-national-academy-of-sciences-usa_1971-09_68_9/page/2112| journal = Proc Nat Acad Sci U.S.A.| volume = 68| pages = 2112–6| pmid = 5002428| doi = 10.1073/pnas.68.9.2112| pmc = 389363| last = Konopka |first=RJ |last2=Benzer |first2=S| issue = 9}}&lt;/ref&gt; Iskanje po [[genom]]ih vretenčarjev je pokazalo skupek analognih genov, ki igrajo podobno vlogo v biološki uri [[miš]]i – zato so zelo verjetno povezani tudi z biološko uro človeka.&lt;ref&gt;{{navedi časopis| year = 1985| title = An unusual coding sequence from a Drosophila clock gene is conserved in vertebrates| url = https://archive.org/details/sim_nature-uk_1985-10-03_317_6036/page/444| journal = Nature| volume = 317| pages = 445–8| pmid = 2413365| doi = 10.1038/317445a0| issue = 6036| author = Shin HS ''et a.''}}&lt;/ref&gt;
* Glisto ''[[Caenorhabditis elegans]]'' so raziskovali zaradi njenega pomena v genetiki.&lt;ref&gt;{{navedi splet| title=WormBook: The online review of ''C. elegans'' biology| url=http://www.wormbook.org |accessdate=2011-10-14}}&lt;/ref&gt; V zgodnjih 70. letih 20. stoletja jo je [[Sydney Brenner]] izbral kot [[modelni organizem]] za raziskovanje genetskega nadzora razvoja. Prednost te živali za raziskave je stereotipnost njene telesne zgradbe. Živčevje tega [[hermafrodit]]a obsega točno 302 nevrona, ki sta vedno na enakem mestu in vedno ustvarjata identične sinaptične povezave.&lt;ref&gt;{{navedi časopis| title=Specification of the nervous system| last=Hobert |first=O| editor=The ''C. elegans'' Research Community| year=2005| doi=10.1895/wormbook.1.12.1| url=http://www.wormbook.org/chapters/www_specnervsys/specnervsys.html| journal=WormBook| pmid=18050401| pages=1–19}}&lt;/ref&gt; Brennerjeva ekipa je razrezala glisto na tisoče ultratankih rezin in vsako pregledala pod [[Vrstični elektronski mikroskop|elektronskim mikroskopom]]. Nato so vizualno preverili ujemanje od odseka do odseka in kartirali vsak nevron in sinapso.&lt;ref&gt;{{navedi časopis| year=1986| title=The Structure of the Nervous System of the Nematode Caenorhabditis elegans| journal=Phil. Trans. Roy. Soc. London (Biology)| volume=314| pages=1–340| doi=10.1098/rstb.1986.0056| last= White |first=JG |last2=Southgate |first2=E |last3=Thomson |first3=JN |last4=Brenner |first4=S| issue=1165}}&lt;/ref&gt; Tako natančno ni raziskan noben drug organizem. Te informacije so omogočile ogromno študij.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |chapter=''Caenorhabditis elegans'' |last=Hodgkin |first=J |title=Encyclopedia of Genetics |editor1=Brenner S |editor2=Miller JH |publisher=Elsevier |year=2001 |pages=251–256 |isbn=978-0-12-227080-2}}&lt;/ref&gt;
* Morske zajčke iz rodu ''[[Aplysia]]'' je [[Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino|Nobelov nagrajenec]] [[Eric Kandel]] izbral kot modelni organizem za proučevanje celične osnove učenja in spomina, saj imajo preprosto in dostopno živčevje. Te živali so uporabili v več sto poskusih.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo| last = Kandel |first=ER| title=In Search of Memory: The Emergence of a New Science of Mind| year=2007| publisher=WW Norton| isbn=978-0-393-32937-7 |pages=145–150}}&lt;/ref&gt;

==== Vretenčarji ====
[[Slika:Shark brain.png|thumb|upright|Možgani [[morski pes|morskega psa]]]]
Prvi vretenčarji so se pojavili pred več kot 500 milijoni let, v [[kambrij]]u, in so po obliki morda spominjali na današnje [[glenavice]].&lt;ref&gt;{{navedi časopis| year=2003| title= Head and backbone of the Early Cambrian vertebrate ''Haikouichthys''| url=https://archive.org/details/sim_nature-uk_2003-01-30_421_6922/page/526| journal=Nature| volume=421| pages=526–529| doi=10.1038/nature01264| pmid=12556891| last= Shu |first=DG |last2=Morris |first2=SC |last3=Han |first3=J |last4=Zhang |first4=Z-F| issue=6922| last5=Yasui| first5=K.| last6=Janvier| first6=P.| last7=Chen| first7=L.| last8=Zhang| first8=X.-L.| last9=Liu| first9=J.-N. |display-authors=3}}&lt;/ref&gt; [[Morski pes|Morski psi]] so se pojavili pred približno 450 milijoni let, dvoživke pred 400 milijoni, plazilci pred 350 milijoni in sesalci pred 200 milijoni let. Nobene sodobne vrste ne moremo v strogem pomenu besede opredeliti kot ''primitivnejše'' od drugih, saj imajo vse enako dolgo evolucijsko zgodovino. Vendar možgani sodobnih glenavic, [[piškurji|piškurjev]], morskih psov, dvoživk, plazilcev in sesalcev kažejo gradient velikosti in kompleksnosti, ki v grobem sledi evolucijskemu zaporedju. Vsi ti možgani imajo enak skupek osnovnih anatomskih komponent. Pri glenavicah so mnoge rudimentarne, pri sesalcih pa so najpomembnejši del – predvsem je razširjen in dovršen [[telencefalon]].&lt;ref&gt;{{navedi knjigo| last=Striedter |first=GF| year=2005| title=Principles of Brain Evolution| url=https://archive.org/details/principlesofbrai0000stri | publisher=Sinauer Associates| isbn=978-0-87893-820-9 |chapter=Ch. 3: Conservation in vertebrate brains}}&lt;/ref&gt;

Možgane najlažje primerjamo po velikosti. Razmerja med velikostjo možganov, velikostjo telesa in drugimi spremenljivkami so primerjali pri številnih vrstah vretenčarjev. Velikost možganov se povečuje z velikostjo telesa, vendar ne [[Linearna funkcija|linearno]]. Če računamo velikost možganov kot funkcijo velikosti telesa, imajo manjše živali večje možgane. Žival z največjim razmerjem med velikostjo možganov in velikostjo telesa je [[kolibriji|kolibri]]. Pri sesalcih razmerje med prostornino možganov in telesno maso sledi [[potenčni zakon|potenčnemu zakonu]] z [[eksponent]]om okrog 0,75.&lt;ref&gt;{{navedi časopis| last=Armstrong |first=E| title=Relative brain size and metabolism in mammals| url=https://archive.org/details/sim_science_1983-06-17_220_4603/page/1302 | journal=Science| year=1983| volume=220| pages=1302–1304| doi=10.1126/science.6407108| pmid=6407108| issue=4603}}&lt;/ref&gt; Ta formula opisuje osnoven princip, vendar se vsaka družina sesalcev nekoliko razlikuje, kar deloma odseva kompleksnost njihovega vedenja. Možgani [[prvaki|prvakov]] so tako 5 do 10-krat večji, kot to predvideva formula. Plenilci imajo glede na telesno velikost večje možgane kot njihov plen.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo| last=Jerison |first=HJ| title=Evolution of the Brain and Intelligence| url=https://archive.org/details/evolutionofbrain0000jeri | year=1973| publisher=Academic Press| isbn=978-0-12-385250-2 |pages=[https://archive.org/details/evolutionofbrain0000jeri/page/55 55]–74}}&lt;/ref&gt;

[[Slika:EmbryonicBrain.svg|thumb|250px|left|Glavne podenote [[embriogeneza|embrionalnih]] možganov vretenčarjev, ki se pozneje diferencirajo v prozencefalon, mezencefalon in rombencefalon]]
Možgani vseh vretenčarjev imajo skupno osnovno obliko, ki je najbolj opazna med zgodnjimi obdobji embrionalnega razvoja. V najzgodnejši obliki se možgani pojavljajo kot tri razširitve na zgornjem koncu [[nevralna cev|nevralne cevi]]. Iz teh razširitev nastanejo [[prozencefalon]], [[mezencefalon]] in [[rombencefalon]]. V zgodnejših razvojnih stopnjah so vsa tri območja približno enako velika. Pri številnih razredih vretenčarjev, kot so ribe in dvoživke, ostanejo ti trije deli enako veliki tudi v odrasli dobi. Pri sesalcih postane prozencefalon mnogo večji kot druga dva dela; mezencefalon se zelo zmanjša.&lt;ref&gt;[[#refPrinciples|''Principles of Neural Science'']], str. 1019&lt;/ref&gt;

Možgani vretenčarjev so zgrajeni iz mehkega tkiva.&lt;ref name=&quot;Principlesof&quot;&gt;[[#refPrinciples|''Principles of Neural Science'']], Ch. 17&lt;/ref&gt; Živo možgansko tkivo je navzven rožnato in navznoter predvsem belo; možne so tudi druge barve. Možgane vretenčarjev obdaja [[vezivno tkivo]] – [[možganska ovojnica|možganske ovojnice]] ali ''meninge'' ločujejo lobanjo in možgane. Krvne žile vstopajo v možgane skozi odprtine v plasteh ovojnic. Celice v stenah krvnih žil so tesno druga ob drugi in tvorijo [[krvno-možganska pregrada|krvno-možgansko pregrado]]. Ta varuje možgane pred [[toksin]]i, ki jih nosi kri.&lt;ref name=CarpenterCh1&gt;{{navedi knjigo| title = Carpenter's Human Neuroanatomy| url = https://archive.org/details/humanneuroanatom0000pare| publisher = Williams &amp; Wilkins| year = 1995| isbn = 978-0-683-06752-1 |chapter=Ch. 1| last=Parent |first=A |last2=Carpenter |first2=MB}}&lt;/ref&gt;

Nevroanatomi delijo možgane vretenčarjev na šest glavnih regij: [[telencefalon]] (možganski polobli), [[diencefalon]] ([[talamus]] in [[hipotalamus]]), [[mezencefalon]], [[mali možgani|male možgane]], [[most (anatomija)|most]] ter [[podaljšana hrbtenjača|podaljšano hrbtenjačo]]. Vsaka regija ima kompleksno notranjo strukturo. Nekateri deli, kot sta možganska skorja in mali možgani, so sestavljeni iz plasti, ki so zvite in zložene, da ustrezajo prostoru, ki je na voljo. Talamus in hipotalamus sta sestavljena iz skupkov več majhnih jeder. Na podlagi razlik v živčni strukturi, kemiji in povezanosti lahko identificiramo več tisoč različnih regij vretenčarskih možganov.&lt;ref name=&quot;Principlesof&quot; /&gt;

Čeprav so nekateri osnovni sestavni deli prisotni v možganih vseh vretenčarjev, so nekatere evolucijske veje vretenčarjev ubrale svojo pot. Opazne so razlike v možganski geometriji, predvsem v območju prozencefalona. Možgani morskega psa kažejo osnovne komponente v rostralni smeri. Pri [[kostnice|kostnicah]] so možgani ''obrnjeni'' – kot nogavica, ki je obrnjena od znotraj navzven. Pri ptičih je največja razlika v strukturi prozencefalona.&lt;ref&gt;{{navedi časopis| last=Northcutt |first=RG| year=2008| title=Forebrain evolution in bony fishes| journal=Brain Research Bulletin| volume=75| pages=191–205| pmid=18331871| doi=10.1016/j.brainresbull.2007.10.058| issue=2–4}}&lt;/ref&gt; Te razlike otežujejo primerjanje možganov različnih živalskih vrst.&lt;ref&gt;{{navedi časopis| year=2005| title=Organization and evolution of the avian forebrain| journal=The Anatomical Record Part A| volume=287| pages=1080–1102| pmid=16206213| doi=10.1002/ar.a.20253| last=Reiner |first=A |last2=Yamamoto |first2=K |last3=Karten |first3=HJ| issue=1}}&lt;/ref&gt;

[[Slika:Vertebrate-brain-regions small.png|thumb|Glavne anatomske regije možganov vretenčarjev. Shema prikazuje možgane morskega psa in človeka. Oba imata enake dele, vendar se razlikujejo po velikosti in obliki.]]

Sledi seznam pomembnih struktur vretenčarskih možganov in kratek opis njihovih funkcij:

* [[Podaljšana hrbtenjača]] skupaj s [[hrbtenjača|hrbtenjačo]] vsebuje več majhnih jeder, ki sodelujejo pri mnogih motoričnih in senzoričnih funkcijah.&lt;ref&gt;[[#refPrinciples|''Principles of Neural Science'']], Chs. 44, 45&lt;/ref&gt;
* [[Most (anatomija)|Most]] leži v možganskem deblu, tik nad podaljšano hrbtenjačo. Vsebuje jedra, ki nadzorujejo spanje, dihanje, požiranje, funkcijo sečnega mehurja, ravnotežje, premikanje oči, izraze obraza in pokončno držo.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |title=Essential Neuroscience |url=https://archive.org/details/essentialneurosc0000sieg_t5d5 |publisher=Lippincott Williams &amp; Wilkins |year=2010 |isbn=978-0-7817-8383-5 |pages=[https://archive.org/details/essentialneurosc0000sieg_t5d5/page/184 184]–189 |last=Siegel |first=A |last2=Sapru |first2=HN}}&lt;/ref&gt;
* [[Hipotalamus]] je majhna struktura na bazi prozencefalona, katerega kompleksnost in pomen presegata njegovo velikost. Sestavljajo ga številna majhna jedra, vsako z različno povezanostjo in nevrokemijo. Hipotalamus uravnava ritme budnosti in spanja, prehranjevanje in pitje, sproščanje hormonov ter več drugih pomembnih bioloških funkcij.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo| year=2003| title=The Human Hypothalamus| publisher=Elsevier| isbn=978-0-444-51357-1| url=http://books.google.com/?id=Js81Pr1PmaAC| last=Swaab| first=DF| last2=Boller| first2=F| last3=Aminoff| first3=MJ}}{{Slepa povezava|date=januar 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
* [[Talamus]] je še ena skupina jeder z različnimi funkcijami. Nekatera sodelujejo pri preklapljanju informacij v možganske poloble in iz njih. Druga so ključna za motivacijo. Subtalamično območje (''[[cona incerta]]'') verjetno vsebuje sisteme, ki generirajo tipe vedenja, kot so prehranjevanje, pitje, [[Iztrebljanje|odvajanje]] in [[parjenje]].&lt;ref&gt;{{navedi knjigo| title=The Thalamus| last=Jones |first=EG| year=1985| publisher=Plenum Press| isbn=978-0-306-41856-3| url=http://books.google.com/?id=WMxqAAAAMAAJ}}&lt;/ref&gt;
* [[Mali možgani]] modulirajo signale iz drugih možganskih sistemov tako, da jih napravijo bolj natančne. Če živalim odstranimo male možgane, bodo še vedno zmožne početi vse, vendar bodo gibi netočni in nerodni. Ta natančnost ni vrojena, vgrajena, ampak se je naučimo s poskusi in napakami. Zgled nevronske [[plastičnost]]i, ki se oblikuje v malih možganih, je vožnja kolesa.&lt;ref name=&quot;refprinciples&quot;&gt;[[#refPrinciples|''Principles of Neural Science'']], Ch. 42&lt;/ref&gt;
* [[Zgornji kolikel]]/optični tektum: omogoča, da so dejanja usmerjena proti določeni točki v prostoru, večinoma v odgovoru na vizualni vnos. Pri sesalcih se imenuje zgornji kolikel (''colliculus superior''). Njegova najbolje preučena funkcija je usmerjanje premikanja očesnih zrkel. Usmerja tudi gibe doseganja in druga v objekte usmerjena dejanja. Ima močne vhode iz čutila za vid, kot tudi iz drugih čutil, ki sodelujejo v usmerjanju dejanj, kot je slušni vnos pri sovah in vnos iz termosenzitivnega jamičastega organa pri kačah. Pri nekaterih ribah, kot so piškurji, je ta predel največji del možganov.&lt;ref&gt;{{navedi časopis| year=2007| title=Tectal control of locomotion, steering, and eye movements in lamprey| journal=Journal of Neurophysiology| volume=97| pages=3093–3108| pmid=17303814| url=http://jn.physiology.org/cgi/content/full/97/4/3093| doi=10.1152/jn.00639.2006| last=Saitoh| first=K| last2=Ménard| first2=A| last3=Grillner| first3=S| issue=4| access-date=2013-03-02| archive-date=2010-06-15| archive-url=https://web.archive.org/web/20100615082419/http://jn.physiology.org/cgi/content/full/97/4/3093| url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Zgornji kolikel je del mezencefalona.
* [[Pallium]] je plast sive možganovine, ki leži na površini prozencefalona. Pri plazilcih in sesalcih se imenuje [[možganska skorja]]. Skorja opravlja več funkcij, kot sta [[voh]] in [[prostorski spomin]]. Pri sesalcih, kjer je največji del možganov, nadzoruje funkcije iz več možganskih regij. Pri številnih sesalcih je skorja oblikovana v vijuge – giruse. Ti tvorijo globoke žlebe - sulkuse. Vijuge povečujejo površino skorje in tako povečajo količino sive možganovine in informacij, ki jih možgani lahko procesirajo.&lt;ref&gt;{{navedi časopis| last = Puelles |first=L| year=2001| title=Thoughts on the development, structure and evolution of the mammalian and avian telencephalic pallium| journal=Phil. Trans. Roy. Soc. London B (Biological Sciences)| volume=356| pages=1583–1598| pmid=11604125| doi=10.1098/rstb.2001.0973| pmc=1088538| issue = 1414}}&lt;/ref&gt;
* [[Hipokampus]] v ožjem pomenu obstaja le pri sesalcih. Medialni pallium, iz katerega izhaja hipokampus, ima ustreznice pri vseh vretenčarjih. Ta del možganov se ukvarja s prostorskim spominom in navigacijo pri ribah, ptičih, plazilcih in sesalcih.&lt;ref&gt;{{navedi časopis| year=2003| title=Evolution of forebrain and spatial cognition in vertebrates: conservation across diversity| journal=Brain, Behavior and Evolution| volume=62| pages = 72–82| doi=10.1159/000072438| pmid=12937346| last=Salas |first=C |last2=Broglio |first2=C |last3=Rodríguez |first3=F| issue=2}}&lt;/ref&gt;
* [[Bazalni ganglij]]i so skupina med seboj povezanih struktur v prozencefalonu. Primarna funkcija bazalnih ganglijev je selekcija dejanj. Inhibitorne signale pošiljajo vsem delom možganov, ki lahko generirajo motorično vedenje. V pravih okoliščinah lahko sprostijo inhibicijo. To omogoči sistemom, ki tvorijo dejanja, da jih izvedejo. Najpomembnejši učinek nagrajevanja in kaznovanja je spreminjanje povezav znotraj bazalnih ganglijev.&lt;ref name=Grillner2005&gt;{{navedi časopis| year=2005| title=Mechanisms for selection of basic motor programs—roles for the striatum and pallidum| url=https://archive.org/details/sim_trends-in-neurosciences_2005-07_28_7/page/364| journal=Trends in Neurosciences| volume=28| pages=364–370| pmid=15935487| doi=10.1016/j.tins.2005.05.004| last1=Grillner |first1=S| issue=7| display-authors=1| last2=Hellgren| first2=J| last3=Menard| first3=A| last4=Saitoh| first4=K| last5=Wikstrom| first5=M}}&lt;/ref&gt;
* [[Olfaktorni bulbus]] je posebna struktura, ki procesira vohalne signale in pošilja svoje odgovore v olfaktorni del skorje. Pri mnogih vretenčarjih je glavni sestavni del možganov, pri prvakih pa je zelo zmanjšana.&lt;ref&gt;{{navedi časopis| last=Northcutt |first=RG| year=1981| title=Evolution of the telencephalon in nonmammals| journal=Annual Review of Neuroscience| volume=4| pages=301–350| pmid=7013637| doi=10.1146/annurev.ne.04.030181.001505}}&lt;/ref&gt;

==== Sesalci ====
Največja razlika med možgani sesalcev in drugih vretenčarjev je v velikosti. Sesalec ima možgane povprečno približno dvakrat večje od enako velikega ptiča in desetkrat večje od plazilca enake velikosti.&lt;ref name=Northcutt2002&gt;{{navedi časopis |last=Northcutt |first=RG |title=Understanding vertebrate brain evolution |journal=Integrative &amp; Comparative Biology |volume=42 |pages=743–756 |pmid=21708771 |url=http://icb.oxfordjournals.org/content/42/4/743.full |doi=10.1093/icb/42.4.743 |year=2002 |issue=4}}&lt;/ref&gt;

Velikost ni edina razlika, saj obstajajo tudi razlike v obliki. Rombencefalon in mezencefalon sesalcev sta podobna kot pri drugih vretenčarjih. Največja razlika je v prozencefalonu, ki je veliko večji in ima drugačno strukturo.&lt;ref name=Barton&gt;{{navedi časopis| last1=Barton| first1=RA| title = Mosaic evolution of brain structure in mammals| url=https://archive.org/details/sim_nature-uk_2000-06-29_405_6790/page/1054| year = 2000| journal = Nature| volume = 405| pages= 1055–1058| pmid = 10890446| doi=10.1038/35016580| last2=Harvey| first2=PH| issue=6790}}&lt;/ref&gt; Možganska skorja je del možganov, po katerem se sesalci najbolj razlikujejo od drugih skupin. Pri nesesalcih je površina [[veliki možgani|velikih možganov]] povezana z razmeroma preprosto strukturo iz treh plasti, ki jo imenujemo pallium. Skorja pri sesalcih obsega kompleksno šestplastno strukturo, ki jo imenujemo [[neokorteks]] ali izokorteks.&lt;ref name=Aboitiz&gt;{{navedi časopis| title = The evolutionary origin of the mammalian isocortex: Towards an integrated developmental and functional approach| journal = Behavioral and Brain Sciences| year = 2003| volume = 26| pages = 535–552| url = http://www.bbsonline.org/Preprints/Aboitiz/Referees| pmid = 15179935| doi = 10.1017/S0140525X03000128| last = Aboitiz |first=F |last2=Morales |first2=D |last3=Montiel |first3=J| issue = 5}}&lt;/ref&gt; Več regij na robu neokorteksa, vključno s hipokampusom in [[amigdala|amigdalo]], je mnogo bolj razvitih pri sesalcih kot pri drugih vretenčarjih.&lt;ref name=Barton/&gt;

Izpopolnjenost možganske skorje prinaša spremembe tudi v drugih možganskih regijah. Zgornji kolikel, ki je pomemben pri vizualnem nadzoru vedenja večine vretenčarjev, je pri sesalcih zelo majhen. Številne njegove funkcije prevzamejo temu namenjene regije možganske skorje.&lt;ref name=Northcutt2002/&gt; Mali možgani sesalcev vsebujejo velika območja ([[neocerebellum]]), ki podpirajo možgansko skorjo, česar pri drugih vretenčarjih ne najdemo.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |year=1977 |title=The Vertebrate Body |url=https://archive.org/details/vertebratebody0000rome_a5a9 |publisher=Holt-Saunders International |page= [https://archive.org/details/vertebratebody0000rome_a5a9/page/531 531]|isbn=0-03-910284-X |last=Romer |first=AS |last2=Parsons |first2=TS}}&lt;/ref&gt;

==== Prvaki ====
{| class=&quot;wikitable&quot; align=&quot;right&quot; style=&quot;margin-left: 10px;&quot;
|+Količnik encefalizacije (EQ)
!Vrsta
!EQ&lt;ref name=Roth2005&gt;{{navedi časopis|title=Evolution of the brain and Intelligence|last=Roth |first=G |last2=Dicke |first2=U|journal=Trends in Cognitive Sciences
|volume=9 |issue=5|pages=250–257|year=2005|doi=10.1016/j.tics.2005.03.005|pmid=15866152}}&lt;/ref&gt;
|-
|[[Človek]]||7,4–7,8
|-
|[[Šimpanzi]]||2,2–2,5
|-
|[[Rezus]] (opica)||2,1
|-
|[[Velika pliskavka]]||4,14&lt;ref name=Marino&gt;{{navedi časopis| last = Marino| first = Lori| title = Cetacean Brain Evolution: Multiplication Generates Complexity| journal = International Society for Comparative Psychology| issue = 17| pages = 1–16| year = 2004| url = http://www.cogs.indiana.edu/spackled/2005readings/CetaceanBrainEvolution.pdf| format = PDF| accessdate = 2010-08-29| archive-date = 2018-09-16| archive-url = https://web.archive.org/web/20180916132752/http://www.cogs.indiana.edu/spackled/2005readings/CetaceanBrainEvolution.pdf| url-status = dead}}&lt;/ref&gt;
|-
|[[Sloni]]||1,13–2,36&lt;ref&gt;{{navedi časopis | doi = 10.1016/j.brainresbull.2006.03.016 | last = Shoshani | first = J | last2 = Kupsky | first2 = WJ | last3 = Marchant | first3 = GH| title = Elephant brain Part I: Gross morphology, functions, comparative anatomy, and evolution | journal = Brain Research Bulletin | volume = 70 | issue = 2 | pages = 124–157 | year = 2006 | pmid = 16782503}}&lt;/ref&gt;
|-
|[[Domači pes]]||1,2
|-
|[[Domači konj]]||0,9
|-
|[[Podgana]]||0,4
&lt;!--|-
|colspan=&quot;2&quot; style=&quot;text-align: left;&quot; |EQ v razmerju do domače mačke kot standarda: EQ(mačka)=1--&gt;
|-
|}

Možgani človeka in drugih prvakov imajo enako strukturo kot možgani drugih sesalcev, vendar so večinoma večji glede na telesno velikost.&lt;ref name=Finlay&gt;{{navedi časopis| year = 2001| title = Developmental structure in brain evolution| url = https://archive.org/details/sim_behavioral-and-brain-sciences_2001-04_24_2/page/263| journal = Behavioral and Brain Sciences| volume = 24| pages = 263–308| pmid = 11530543| last = Finlay |first=BL |last2=Darlington |first2=RB |last3=Nicastro |first3=N| issue = 2|doi=10.1017/S0140525X01003958}}&lt;/ref&gt; Najbolj sprejet način primerjave možganov med različnimi živalskimi vrstami je [[količnik encefalizacije]], ki upošteva nelinearnost razmerja možgani–telo.&lt;ref name=Roth2005/&gt; Povprečen količnik ljudi je 7–8, količnik drugih prvakov je 2–3. Količnik delfinov je višji kot pri človeku podobnih opicah in drugih prvakih (z izjemo človeka),&lt;ref name=Marino/&gt; skoraj vsi drugi sesalci pa imajo precej nizek EQ.

Večina povečanja možganov prvakov je na račun obsežne razširitve možganske skorje, posebno [[prefrontalna skorja|prefrontalne skorje]] in delov skorje, ki sodelujejo pri vidnem zaznavanju.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo| last = Calvin| first = WH| title = How Brains Think| publisher = Basic Books| year = 1996| isbn = 978-0-465-07278-1| url = http://books.google.com/?id=z1r03ECL5A8C}}{{Slepa povezava|date=januar 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; Mreža prvakov za vizualno procesiranje obsega najmanj 30 različnih možganskih regij s kompleksnim omrežjem povezav. Ocenjujejo, da območja vizualnega procesiranja obsegajo več kot polovico celotne površine neokorteksa prvakov.&lt;ref name = Sereno1995&gt;{{navedi časopis | doi = 10.1126/science.7754376 | last1 = Sereno |first1 = MI | last2 = Dale | first2 = AM | last3 = Reppas | first3 = AM | last4 = Kwong | first4 = KK | last5 = Belliveau | first5 = JW | last6 = Brady | first6 = TJ | last7 = Rosen | first7 = BR | last8 = Tootell |first8 = RBH | year = 1995 | title = Borders of multiple visual areas in human revealed by functional magnetic resonance imaging | journal = Science | publisher = AAAS | volume = 268 | issue = 5212 | pages = 889–893 | url = http://www.cogsci.ucsd.edu/~sereno/papers/HumanRetin95.pdf | pmid = 7754376}}&lt;/ref&gt; Prefrontalna skorja opravlja funkcije, ki vključujejo načrtovanje, [[delovni spomin]], [[motivacija|motivacijo]], [[pozornost]] in izvršilni nadzor. Pri prvakih zavzema veliko večji delež možganov kot pri drugih vrstah. Posebno velika je pri človeku.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last=Fuster |first=JM |title=The Prefrontal Cortex |url=https://archive.org/details/prefrontalcortex00fust_374 |year=2008 |publisher=Elsevier |isbn=978-0-12-373644-4 |pages=[https://archive.org/details/prefrontalcortex00fust_374/page/n15 1]–7}}&lt;/ref&gt;

== Fiziologija ==
Funkcije možganov temeljijo na sposobnosti nevronov prenašati elektrokemične signale do drugih celic in njihovi sposobnosti, da primerno odgovorijo na elektrokemični signal, ki ga prejmejo od drugih celic. [[Membranski potencial|Membranske potenciale]] nevronov nadzorujejo mnogi biokemični in presnovni procesi, od katerih so najpomembnejše interakcije med [[živčni prenašalec|živčnimi prenašalci]] in receptorji, ki potekajo v sinapsah.&lt;ref name=Principles10/&gt;

=== Živčni prenašalci in receptorji ===
Živčni prenašalci so snovi, ki se sproščajo v sinapsah, ko jih aktivira akcijski potencial. Vežejo se na receptor na sinaptični membrani tarčne celice, s tem pa spremenijo električne in kemične lastnosti receptorja.

Razen nekaj izjem vsak nevron v možganih sprošča enake živčne prenašalce ali njihovo kombinacijo na vseh sinapsah, kar imenujemo [[Daleovo načelo]].&lt;ref&gt;[[#refPrinciples|''Principles of Neural Science'']], Ch. 15&lt;/ref&gt; Zato se nevron lahko poimenuje po živčnih prenašalcih, ki jih sprošča. Velika večina [[psihoaktivna droga|psihoaktivnih snovi]] deluje tako, da spreminja specifične živčnoprenašalske sisteme. Te snovi so med drugim tudi [[marihuana]], [[nikotin]], [[heroin]], [[kokain]], [[alkohol]], [[fluoksetin]] in [[klopromazin]].&lt;ref&gt;{{navedi knjigo| last = Cooper| first = JR| last2 = Bloom |first2=FE |last3=Roth |first3=RH| title = The Biochemical Basis of Neuropharmacology| publisher =[[Oxford University Press]] US| year = 2003| isbn = 978-0-19-514008-8| url = http://books.google.com/?id=e5I5gOwxVMkC}}&lt;/ref&gt;

V možganih vretenčarjev sta najpogostejša živčna prenašalca [[glutamat]], ki na tarčne celice deluje vzbujevalno (ekscitatorno), in [[GABA]], ki je skoraj vedno deluje zaviralno (inhibitorno). Nevroni s tema prenašalcema so v skoraj vseh predelih možganov.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo| last=McGeer| first=PL| last2=McGeer| first2=EG| editor=G. Siegel| year=1989| title=Basic Neurochemistry| url=https://archive.org/details/basicneurochemis0000unse| chapter=Amino acid neurotransmitters | publisher=Raven Press| isbn=978-0-88167-343-2 |pages=[https://archive.org/details/basicneurochemis0000unse/page/311 311]–332|display-editors=etal}}&lt;/ref&gt; Zdravila, ki delujejo na glutamatni ali GABA-ergični sistem, imajo več močnih učinkov, saj sta ta sistema prisotna povsod. Nekateri [[anestetik|splošni anestetiki]] zmanjšajo učinek glutamata. Večina [[pomirjevalo|pomirjeval]] deluje tako, da spodbuja učinke spojine GABA.&lt;ref&gt;{{navedi časopis | title = Glutamate- and GABA-based CNS therapeutics | journal = Current Opinion in Pharmacology | volume = 6 | pages = 7–17 | year = 2006 | pmid = 16377242 | doi = 10.1016/j.coph.2005.11.005 | last= Foster |first=AC |last2= Kemp |first2=JA | issue = 1}}&lt;/ref&gt;

Nekateri živčni prenašalci so prisotni v bolj omejenem obsegu, pogosto v regijah, ki opravljajo določeno funkcijo. [[Serotonin]] je primarna tarča [[antidepresiv]]ov in več prehranskih dodatkov. Nastaja izključno v [[jedro rafe|jedru rafe]] v možganskem deblu.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last = Frazer |first=A |last2=Hensler |first2=JG |editor = Siegel, GJ |title = Basic Neurochemistry |url = https://archive.org/details/basicneurochemis0000unse_e2f6 |edition = Sixth| year = 1999|publisher = Lippincott Williams &amp; Wilkins|isbn = 0-397-51820-X| chapter = Understanding the neuroanatomical organization of serotonergic cells in the brain provides insight into the functions of this neurotransmitter}}&lt;/ref&gt; [[Noradrenalin]], ki vpliva na budnost, se tvori le v [[locus coeruleus|lokusu coeruleusu]].&lt;ref name=Mehler&gt;{{navedi časopis| year=2009| title=Autism, fever, epigenetics and the locus coeruleus| journal=[[Brain Research Reviews]]| volume=59| pages=388–392| pmc=2668953| doi=10.1016/j.brainresrev.2008.11.001 | last=Mehler |first=MF |last2=Purpura |first2=DP| issue=2| pmid=19059284}}&lt;/ref&gt; Drugi živčni prenašalci, kot sta [[acetilholin]] in [[dopamin]], se tvorijo v več predelih možganov, vendar niso tako razširjeni, kot sta glutamat in GABA.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last=Rang |first=HP |title=Pharmacology |url=https://archive.org/details/isbn_9788181479174 |publisher=Churchill Livingstone |year=2003 |pages= [https://archive.org/details/isbn_9788181479174/page/476 476]–483 |isbn=0-443-07145-4}}&lt;/ref&gt;

=== Električna aktivnost ===
[[Slika:Spike-waves.png|thumb|right|Možganska električna aktivnost, posneta pri človeku z [[epilepsija|epileptičnim napadom]].]]
Stranski učinek elektrokemičnih procesov, ki jih nevroni uporabljajo za signaliziranje, je [[električno polje]]. Tvori ga aktivno možgansko tkivo. Ko veliko število nevronov kaže sinhronizirano aktivnost, je mogoče električno polje, ki ga tvorijo, zaznati tudi zunaj lobanje. Za to se uporabljata [[elektroencefalografija]] (EEG)&lt;ref name = &quot;Niedermeyer&quot;&gt;{{navedi knjigo| last=Speckmann |first=E-J |last2=Elger |first2=CE |chapter=Introduction to the neurophysiological basis of the EEG and DC potentials |editor1=Niedermeyer E |editor2=Lopes da Silva FH | title = Electroencephalography: Basic Principles, Clinical Applications, and Related Fields | url=https://archive.org/details/electroencephalo0000unse_u0c9 | publisher = Lippincott Williams &amp; Wilkins | year = 2004| isbn = 0-7817-5126-8 |pages=[https://archive.org/details/electroencephalo0000unse_u0c9/page/17 17]–31}}&lt;/ref&gt; ali [[magnetoencefalografija]] (MEG). Posnetki EEG-ja, skupaj s posnetki preko elektrod, vstavljenih v možgane poskusnih živali, kot so podgane, kažejo, da so možgani živih živali neprestano aktivni, tudi med spanjem.&lt;ref name=Buzsaki&gt;{{navedi knjigo| last=Buzsáki |first=G| title=Rhythms of the Brain| url=https://archive.org/details/rhythmsofbrain0000buzs_h3e9 | year = 2006| publisher=Oxford University Press| isbn=978-0-19-530106-9| oclc=63279497}}&lt;/ref&gt; Vsak del možganov kaže mešanico ritmične in neritmične aktivnosti, ki se razlikuje glede na vedenje. Pri sesalcih kaže možganska skorja velike in počasne valove delta med spanjem, hitrejše valove alfa, ko je žival budna, a nepozorna in na videz kaotično aktivnost, ko opravlja določeno nalogo. Med epileptičnim napadom možganski nadzor inhibicije odpove. Električna aktivnost naraste na patološko raven in kaže na EEG-ju vzorce, ki jih v zdravih možganih ni. Koreliranje vzorcev z računskimi funkcijami posameznih nevronov je eno osrednjih raziskovalnih področij sodobne [[nevrofiziologija|nevrofiziologije]].&lt;ref name=Buzsaki/&gt;

=== Presnova ===
Vsi vretenčarji imajo [[krvno-možganska pregrada|krvno-možgansko pregrado]], ki omogoča, da presnova v možganih poteka drugače kot v drugih delih telesa. Najpomembnejše so celice nevroglije, saj nadzorujejo kemijsko sestavo tekočine, ki obdaja nevrone, vključno z ravnjo [[ion]]ov in hranil.&lt;ref name=Nieuwenhuys/&gt;

Možgansko tkivo porabi glede na svojo prostornino veliko količino energije. Veliki možgani so za žival velika presnovna obremenitev. Potreba po omejitvi telesne mase, da bi žival lahko npr. letela, je pri nekaterih živalih (na primer [[netopirji]]h) vodila v zmanjšanje velikosti možganov.&lt;ref&gt;{{navedi časopis| last = Safi| first = K| year = 2005| title = Bigger is not always better: when brains get smaller| journal = Biology Letters| volume = 1| pages = 283–286| pmid = 17148188| doi = 10.1098/rsbl.2005.0333| last2 = Seid| first2 = MA| last3 = Dechmann| first3 = DK| pmc = 1617168| issue = 3}}&lt;/ref&gt; Možgani porabijo večino energije za vzdrževanje membranskega potenciala nevronov.&lt;ref name=Nieuwenhuys&gt;{{navedi knjigo |title=The Central Nervous System of Vertebrates, Volume 1 |url=https://archive.org/details/centralnervoussy0001nieu |last=Nieuwenhuys |first=R |last2=Donkelaar |first2=HJ |last3=Nicholson |first3=C |publisher=Springer |year=1998 |isbn=978-3-540-56013-5 |pages=[https://archive.org/details/centralnervoussy0001nieu/page/n32 11]–14}}&lt;/ref&gt; Pri vretenčarjih predstavlja bazalna presnova možganov 2–8 % celotne [[bazalna presnova|bazalne presnove]]. Pri prvakih je ta delež večji in pri človeku predstavlja 20–25 %.&lt;ref&gt;{{navedi časopis |last=Mink |first=JW |last2=Blumenschine |first2=RJ |last3=Adams |first3=DB |title=Ratio of central nervous system to body metabolism in vertebrates: its constancy and functional basis |journal=American Journal of Physiology |year=1981 |volume=241 |pages=R203–212 |pmid=7282965 |issue=3}}&lt;/ref&gt; Poraba energije se časovno ne spreminja bistveno. Aktivne regije možganske skorje porabijo več energije kot neaktivne. To je osnova funkcionalnih slikovnih preiskav možganov, kot so [[pozitronska emisijska tomografija]] (PET), [[magnetna resonanca|funkcionalna magnetna resonanca]] (fMR)&lt;ref&gt;{{navedi časopis| last = Raichle| first = M| year = 2002| title = Appraising the brain's energy budget| url = https://archive.org/details/sim_proceedings-of-the-national-academy-of-sciences-usa_2002-08-06_99_16/page/10237| journal = Proc. Nat. Acad. Sci. U.S.A.| volume = 99| pages = 10237–10239| doi = 10.1073/pnas.172399499| pmid = 12149485| last2 = Gusnard| first2 = DA| pmc = 124895| issue = 16}}&lt;/ref&gt; in [[bližnja infrardeča spektroskopija]].&lt;ref&gt;{{navedi časopis|doi= 10.1002/hbm.10026|year=2002|last1=Mehagnoul-Schipper|first1=DJ|last2=van der Kallen|first2=BF|last3=Colier|first3=WNJM|last4=van der Sluijs|first4=MC|last5=van Erning|first5=LJ|last6=Thijssen|first6=HO|last7=Oeseburg|first7=B|last8=Hoefnagels|first8=WH|last9=Jansen|first9=RW|title=Simultaneous measurements of cerebral oxygenation changes during brain activation by near-infrared spectroscopy and functional magnetic resonance imaging in healthy young and elderly subjects.|volume=16|issue=1|pages=14–23|journal=Hum Brain Mapp|display-authors=3}}&lt;/ref&gt;
Pri človeku in mnogih drugih vrstah dobijo možgani večino energije iz [[oksidacija|oksidativne razgradnje]] [[glukoza|glukoze]].&lt;ref name=Nieuwenhuys/&gt; Pri nekaterih drugih vrstah so možni alternativni viri energije, kot so [[laktat]], [[keton]]i, [[aminokislina|aminokisline]], [[glikogen]] in tudi [[lipid]]i.&lt;ref&gt;{{navedi časopis |last=Soengas |first=JL |last2=Aldegunde |first2=M |title=Energy metabolism of fish brain |url=https://archive.org/details/sim_comparative-biochemistry-and-physiology-part-b_2002-03_131b_3/page/n4 |journal=Comparative Biochemistry and Physiology Part B: Biochemistry and Molecular Biology |year=2002 |volume=131 |pages=271–296 |pmid=11959012 |doi=10.1016/S1096-4959(02)00022-2 |issue=3}}&lt;/ref&gt;

== Funkcije ==
Iz evolucijsko-biološke perspektive je funkcija možganov izvajati koherenten nadzor nad dejanji živali. Centralizirani možgani omogočajo hkratno aktivacijo skupin mišic v kompleksnih vzorcih. Centraliziran nadzor omogoča, da dogajanje v enem delu telesa izzove odziv v drugih delih in tudi prepreči navzkrižno delovanje različnih telesnih delov.&lt;ref name=CarewCh1&gt;{{navedi knjigo| last = Carew| first = TJ| title = Behavioral Neurobiology: the Cellular Organization of Natural Behavior| publisher = Sinauer Associates| year = 2000| isbn = 978-0-87893-092-0| url = http://books.google.com/?id=wEMTGwAACAAJ| chapter = Ch. 1}}&lt;/ref&gt;

Da bi možgani tvorili namensko in usklajeno delovanje, najprej prenesejo signal iz čutil v središče. Te grobe podatke obdelajo in izluščijo informacije o strukturi okolja. Obdelane senzorične informacije uskladijo z informacijami o trenutnih potrebah živali in s spominom na pretekle okoliščine. Na podlagi rezultata tvorijo motorične vzorce, ki so najboljši za žival. Obdelava signalov je zahtevna interakcija med več funkcionalnimi podsistemi.&lt;ref name=CarewCh1/&gt;

=== Procesiranje informacij ===
Iznajdba elektronskih računalnikov v 40. letih 20. stoletja in razvoj matematične [[informacijska teorija|informacijske teorije]] sta privedla so odkritja, da se lahko možgane razume kot sisteme, ki procesirajo informacije. Ta koncept je osnova [[kibernetika|kibernetike]]. Omogočil je tudi pojav [[računalniška nevroznanost|računalniške nevroznanosti]].&lt;ref name=CKS1993/&gt; Najzgodnejše težnje kibernetike so bile precej okorne, saj so možgane obravnavale kot da so le preobleka digitalnega računalnika. Eden takšnih primerov je [[John von Neumann|Neumannova]] knjiga ''Računalnik in možgani'' (''The Computer and the Brain'') iz leta 1958.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |title=The Computer and the Brain |url=https://archive.org/details/computerbrain0000vonn |year=2000 |publisher=Yale University Press |isbn=978-0-300-08473-3 |last=von Neumann |first=J |last2=Churchland |first2=PM |last3=Churchland |first3=PS |pages=xi–xxii}}&lt;/ref&gt; Skozi leta so informacije o električnih odgovorih možganskih celic, ki so jih posneli na živalih, premikale teoretične koncepte v smer večjega realizma.&lt;ref name=CKS1993/&gt;

[[Slika:Model of Cerebellar Perceptron.jpg|thumb|right|Model nevronskega krogotoka malih možganov, kot si ga je zamišljal [[James S. Albus]]]]
Bistvo pristopa informacijskega procesiranja je razumeti možgansko funkcijo v pojmih informacijskega toka in izvrševanja [[algoritem|algoritmov]].&lt;ref name=CKS1993/&gt; Eden najbolj vplivnih zgodnjih prispevkov je ''What the frog's eye tells the frog's brain''. Napisan je bil leta 1959. Preverjali so vizualne odgovore nevronov v [[retina|mrežnici]] in optičnem tektumu žab. Zaključili so, da so nekateri tektalni nevroni povezani tako, da kombinirajo elementarne odzive na način, da delujejo kot »detektorji hroščev«.&lt;ref&gt;{{navedi časopis |title=What the frog's eye tells the frog's brain |journal=Proceedings of the Institute of Radio Engineering |volume=47 |pages=1940–1951 |year=1959 |url=http://jerome.lettvin.info/lettvin/Jerome/WhatTheFrogsEyeTellsTheFrogsBrain.pdf |format=pdf |last=Lettvin |first=JY |last2=Maturana |first2=HR |last3=McCulloch |first3=WS |last4=Pitts |first4=WH |access-date=2013-03-02 |archive-date=2011-09-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110928024235/http://jerome.lettvin.info/lettvin/Jerome/WhatTheFrogsEyeTellsTheFrogsBrain.pdf |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Nekaj let kasneje sta [[David H. Hubel|David Hubel]] in [[Torsten Wiesel]] v primarni vidni skorji opic odkrila celice, ki se aktivirajo, ko se ostrorobi objekt premakne čez določeno točko v [[vidno polje|vidnem polju]]. Za to odkrije sta prejela Nobelovo nagrado.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo| title = Brain and visual perception: the story of a 25-year collaboration| url = https://archive.org/details/brainvisualperce00hube| last=Hubel |first=DH |last2=Wiesel |first2=TN| publisher = Oxford University Press US| year = 2005| isbn = 978-0-19-517618-6 |pages=[https://archive.org/details/brainvisualperce00hube/page/n665 657]–704}}&lt;/ref&gt; Nadaljnje študije višjih vizualnih področij so odkrile celice, ki zaznavajo [[binokulara dispariteta|binokularno dispariteto]], barvo, gibanje in obliko. Z oddaljevanjem teh področij od primarne vidne skorje se povečuje kompleksnost odgovorov.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |title=The Cognitive Neuroscience of Vision |url=https://archive.org/details/cognitiveneurosc0000fara |last=Farah |first=MJ |year=2000 |publisher=Wiley-Blackwell |isbn=978-0-631-21403-8 |pages=[https://archive.org/details/cognitiveneurosc0000fara/page/n22 1]–29}}&lt;/ref&gt; Druge raziskave možganskih področij, nepovezanih z vidom, so razkrile širok razpon povezav s spominom in nekaterimi abstraktnimi kognitivnimi kategorijami, kot je prostor.&lt;ref&gt;{{navedi časopis |last=Engel |first=AK |last2=Singer |first2=W |title=Temporal binding and the neural correlates of sensory awareness |journal=Tends in Cognitive Sciences |year=2001 |volume=5 |pages=16–25 |pmid=11164732 |doi=10.1016/S1364-6613(00)01568-0 |issue=1}}&lt;/ref&gt;

Teoretiki so poskušali razumeti vzorce odzivanja tako, da so sestavili matematične modele nevronskih mrež, ki se jih da računalniško simulirati.&lt;ref name=CKS1993/&gt; Nekateri uporabni modeli so abstraktni. Bolj so osredotočeni na konceptualno strukturo nevronskih algoritmov kot na to, kako so vgrajeni v možgane. Drugi modeli težijo k vključevanju podatkov o biofizičnih lastnostih resničnih nevronov.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last=Dayan |first=P |last2=Abbott |first2=LF |title=Theoretical Neuroscience |url=https://archive.org/details/theoreticalneuro0000daya |chapter=Ch.7: Network models |year=2005 |publisher=MIT Press |isbn=978-0-262-54185-5}}&lt;/ref&gt; Noben model na nobeni ravni še ni dovolj razvit, da bi bil popolnoma veljaven opis možganske funkcije. Osnovna težava je, da sofisticirana komputacija nevronskih mrež zahteva distribuirane procese, v katerih sodeluje stotine ali tisoče nevronov. Trenutne snemalne metode pa omogočajo snemanje le izoliranih akcijskih potencialov nekaj deset nevronov hkrati.&lt;ref&gt;{{navedi časopis |last=Averbeck |first=BB |last2=Lee |first2=D |title=Coding and transmission of information by neural ensembles |url=https://archive.org/details/sim_trends-in-neurosciences_2004-04_27_4/page/225 |journal=Trends in Neurosciences |year=2004 |volume=27 |pages=225–230 |pmid=15046882 |doi=10.1016/j.tins.2004.02.006 |issue=4}}&lt;/ref&gt;

=== Senzorika ===
[[Slika:Hearing mechanics cropped.jpg|thumb|right|Diagram signalnega procesiranja v [[sluh|slušnem sistemu]]]]
Ena primarnih funkcij možganov je pridobivati biološko pomembne informacije iz senzoričnih vnosov. Človeški možgani dobivajo informacije o svetlobi, zvoku, kemični sestavi [[ozračje|ozračja]], [[temperatura|temperaturi]], orientaciji glave, položaju okončin, kemični sestavi krvi. Druge živali lahko imajo tudi dodatne čute, kot je [[svetloba|infrardeči]] [[termoreceptor]] [[kače|kač]], čut za [[magnetno polje]] nekaterih ptičev ali čut za [[električno polje]] nekaterih tipov rib. Nekatere živali so razvile senzorične sisteme na nove načine – netopirji so adaptirali slušni sistem v obliko [[sonar]]ja. Vse senzorične modalitete uvodoma zazna specializirano čutilo, ki prenese signal v možgane.&lt;ref name=&quot;hearing&quot; /&gt;

Vsak senzorični sistem se začne s specializiranimi receptorskimi celicami, kot so [[paličnica|paličnice]] v [[mrežnica|mrežnici]] očesa, na vibracijo občutljivi nevroni v [[polž (anatomija)|ušesnem polžu]], na pritisk občutljivi nevroni v [[koža|koži]]. Nevriti senzoričnih receptorjev potekajo do hrbtenjače ali do možganov, kjer prenesejo signal do svojih primarnih senzoričnih jeder. Ta prenesejo informacije v višja senzorična področja. Skozi talamus se signali prenesejo v možgansko skorjo. Tam se s procesiranjem pridobi biološko pomembne podatke. Te se integrira s signali, ki prihajajo iz drugih senzoričnih sistemov.&lt;ref name=hearing&gt;[[#refPrinciples|''Principles of Neural Science'']], Ch. 21&lt;/ref&gt;

=== Motorični nadzor ===
[[Motorični sistem]]i so področja možganov, ki so neposredno ali posredno vključena v gibanje telesa – v aktivacijo mišic. Razen zunanjih zrkelnih mišic, ki premikajo oko in jih nadzorujejo jedra v mezencefalonu, so vse [[skeletna mišica|skeletne mišice]] v telesu neposredno oživčene z [[motorični nevron|motoričnimi nevroni]] v hrbtenjači in rombencefalonu.&lt;ref&gt;[[#refPrinciples|''Principles of Neural Science'']], Ch. 34&lt;/ref&gt; Hrbtenjačne motorične nevrone nadzorujejo živčni krogi, ki so intrinzični za hrbtenjačo, in descendentni vhodi iz možganov. Intrinzični hrbtenjačni krogi izvršujejo mnoge refleksne odgovore in vsebujejo
''generatorje vzorcev'' za [[ritem|ritmične]] gibe, kot sta hoja ali plavanje. Descendentne povezave iz možganov omogočajo bolj sofisticiran nadzor.&lt;ref&gt;[[#refPrinciples|''Principles of Neural Science'']], Chs. 36, 37&lt;/ref&gt;

V možganih je več motoričnih področij, ki se projicirajo neposredno v hrbtenjačo. Na najnižji ravni sta motorični področji v podaljšani hrbtenjači in v mostu. Nadzorujeta stereotipna vedenja kot so hoja, dihanje ali požiranje. Višje so področja mezencefalona, kot je [[rdeče jedro]] (''nucleus ruber''), ki je odgovorno za koordiniranje gibov rok in nog. Najvišja raven je [[primarna motorična skorja]]. To je tkivna proga, ki se nahaja na posteriorni strani čelnega režnja. Primarna motorična skorja pošilja projekcije subkortikalnim motoričnim področjem in skozi [[piramidna proga|piramidno progo]] neposredno v podaljšano hrbtenjačo. Ta neposredna kortikospinalna projekcija omogoča natančni hoteni nadzor detajlov gibov. Druga možganska področja, povezana z motoriko, izkazujejo drugotne učinke preko projiciranja v primarna motorična področja. Najpomembnejša drugotna področja so premotorična skorja, bazalni gangliji in mali možgani.&lt;ref&gt;[[#refPrinciples|''Principles of Neural Science'']], Ch. 33&lt;/ref&gt;
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;margin: 1em auto 1em auto;&quot;
|+ Glavna področja, ki nadzorujejo gibanje
|-
! Regija
! width=&quot;100&quot; | Mesto
! Funkcija
|-
! scope=row style=&quot;text-align:left&quot; | [[sprednji rog hrbtenjače|Ventralni rog]]
| style=&quot;background: tan&quot; | Hrbtenjača || style=&quot;background:#ffdead&quot; | Vsebuje motorične nevrone, ki neposredno aktivirajo mišice.&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=Dafny |first=N |title=Anatomy of the spinal cord |publisher=Neuroscience Online |url=http://neuroscience.uth.tmc.edu/s2/chapter03.html |accessdate=2011-10-10}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=row style=&quot;text-align:left&quot; | [[Okulomotorični živec|Okulomotorična jedra]]
| style=&quot;background: tan&quot; | Mezencefalon || style=&quot;background:#ffdead&quot; | Vsebuje motorične nevrone, ki neposredno aktivirajo očesne mišice.&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=Dragoi |first=V |title=Ocular motor system |publisher=Neuroscience Online |url=http://neuroscience.uth.tmc.edu/s3/chapter07.html |accessdate=2011-10-10 |archive-date=2011-11-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111117070343/http://neuroscience.uth.tmc.edu/s3/chapter07.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=row style=&quot;text-align:left&quot; | [[Mali možgani]]
| style=&quot;background: tan&quot; | Rombencefalon || style=&quot;background:#ffdead&quot; | Umerjajo natančnost in čas izvedbe giba.&lt;ref name=&quot;refprinciples&quot;/&gt;
|-
! scope=row style=&quot;text-align:left&quot; | [[Bazalni gangliji]]
| style=&quot;background: tan&quot; | Prozencefalon || style=&quot;background:#ffdead&quot; | Izbor dejanja na podlagi motivacije.&lt;ref&gt;{{navedi časopis| last = Gurney| first = K| year = 2004| title = Computational models of the basal ganglia: from robots to membranes| url = https://archive.org/details/sim_trends-in-neurosciences_2004-08_27_8/page/453| journal = Trends in Neurosciences| volume = 27| pages = 453–459| pmid = 15271492| doi = 10.1016/j.tins.2004.06.003| last2 = Prescott| first2 = TJ| last3 = Wickens| first3 = JR| last4 = Redgrave| first4 = P| issue = 8}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=row style=&quot;text-align:left&quot; | [[Motorična skorja]]
| style=&quot;background: tan&quot; | Čelni reženj || style=&quot;background:#ffdead&quot; | Neposredna kortikalna aktivacija krogotokov spinalnih motoričnih nevronov.
|-
! scope=row style=&quot;text-align:left&quot; | [[Premotorična skorja]]
| style=&quot;background: tan&quot; | Čelni reženj || style=&quot;background:#ffdead&quot; | Zbiranje elementarnih gibov v koordinirane vzorce.&lt;ref&gt;[[#refPrinciples|''Principles of Neural Science'']], Ch. 38&lt;/ref&gt;
|-
! scope=row style=&quot;text-align:left&quot; | [[Suplementarno motorično področje]]
| style=&quot;background: tan&quot; | Čelni reženj || style=&quot;background:#ffdead&quot; | Tvorba zaporedja gibov v začasni vzorec.&lt;ref&gt;{{navedi časopis| last = Shima| first = K| last2 = Tanji| first2 = J| year = 1998| url = http://jn.physiology.org/cgi/content/abstract/80/6/3247| title = Both supplementary and presupplementary motor areas are crucial for the temporal organization of multiple movements| journal = [[Journal of Neurophysiology]]| volume = 80| pages = 3247–3260| pmid = 9862919| issue = 6| access-date = 2013-03-02| archive-date = 2021-05-09| archive-url = https://web.archive.org/web/20210509185621/https://journals.physiology.org/doi/full/10.1152/jn.1998.80.6.3247| url-status = dead}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=row style=&quot;text-align:left&quot; | [[Prefrontalna skorja]]
| style=&quot;background: tan&quot; | Čelni reženj || style=&quot;background:#ffdead&quot; | Načrtovanje in druge izvršilne funkcije.&lt;ref&gt;{{navedi časopis |last=Miller |first=EK |last2=Cohen |first2=JD |title=An integrative theory of prefrontal cortex function |journal=Annual Review of Neuroscience |volume=24 |issue=1 |pages=167–202 |year=2001 |pmid=11283309 |doi=10.1146/annurev.neuro.24.1.167 }}&lt;/ref&gt;
|}

Možgani in hrbtenjača vsebujejo obsežne krogotoke, ki nadzorujejo [[avtonomni živčni sistem]], ki deluje preko izločanja [[hormon]]ov in usmerjanja [[gladka mišica|gladkih mišic]] črevesja.&lt;ref&gt;[[#refPrinciples|''Principles of Neural Science'']], Ch. 49&lt;/ref&gt; Avtonomni živčni sistem vpliva na hitrost srčnega utripa, prebavo, hitrost dihanja, slinjenje, [[znoj]]enje, [[urin]]iranje, spolno vzburjenje in mnoge druge procese. Večina teh funkcij ni pod neposrednim vplivom volje.

=== Budnost ===
Eden očitnejših vidikov vedenja vsake živali je dnevni cikel med spanjem in budnostjo. Budnost in zavedanje usmerja velika mreža možganskih področij.&lt;ref name=&quot;Principles45&quot;&gt;[[#refPrinciples|''Principles of Neural Science'']], Ch. 45&lt;/ref&gt;

Ključni del sistema budnosti je [[suprakiazmatično jedro]]. Leži v hipotalamusu, točno nad križiščem optičnih živcev iz oči. Suprakiazmatično jedro vsebuje centralno biološko uro telesa. Nevroni v tem področju izkazujejo raven dejavnosti, ki se poveča ali upade v obdobju 24 ur. To so [[cirkadiani ritem|cirkadiani ritmi]]. Spremembe aktivnosti narekujejo ritmične spremembe v izražanju skupka genov ''clock''. Suprakiazmatično jedro ohranja čas, četudi je izrezano iz možganov in nameščeno v posodo s toplo tekočino in hranili. V organizmu prejema vnose iz optičnih živcev, in sicer preko [[retinohipotalamična proga|retinohipotalamične proge]]. Ta omogoča dnevno-nočnim ritmom umerjati biološko uro.&lt;ref&gt;{{navedi časopis| last = Antle| first = MC| title = Orchestrating time: arrangements of the brain circadian clock| journal = Trends in Neurosciences| year = 2005| volume = 28| pages = 145–151| url = http://www.columbia.edu/cu/psychology/silver/publications2/149%20antle%20et%20al.pdf| format = PDF| pmid = 15749168| doi = 10.1016/j.tins.2005.01.003| last2 = Silver| first2 = R| issue = 3| access-date = 2013-03-02| archive-date = 2008-10-31| archive-url = https://web.archive.org/web/20081031120051/http://www.columbia.edu/cu/psychology/silver/publications2/149%20antle%20et%20al.pdf| url-status = dead}}&lt;/ref&gt;

Projekcije suprakiazmatičnega jedra vodijo v hipotalamus in v možgansko deblo. Vključene so v izvršitev ciklov budnosti in spanja. Pomemben del sistema je [[retikularna formacija]]. Retikularni nevroni pošiljajo signale do talamusa. Ta nato pošilja signale, ki nadzorujejo raven aktivnosti, v predele skorje. Poškodba retikularne formacije lahko povzroči trajno [[koma]]tozno stanje.&lt;ref name=&quot;Principles45&quot; /&gt;

Med spanjem se dogajajo velike spremembe v možganski aktivnosti.&lt;ref name=Principles47&gt;[[#refPrinciples|''Principles of Neural Science'']], Ch. 47&lt;/ref&gt; Do leta 1950 so mislili, da možgani med spanjem mirujejo.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo| last=Kleitman| first=N| year=1938 | others=revised 1963, reprinted 1987| title=Sleep and Wakefulness| publisher=The University of Chicago Press, Midway Reprints series| isbn=0-226-44073-7}}&lt;/ref&gt; Sedaj se ve, da je to daleč od resnice. Možganska aktivnost se nadaljuje tudi v spanju, vendar se vzorci zelo razlikujejo. Obstajata 2 fazi spanja: [[REM]] (''Rapid eye movement''), spanje s hitrim premikanjem očesnih zrkel (s sanjami) in NREM (''Non-rapid eye movement''), brez hitrega premikanja očesnih zrkel (navadno brez sanj). Pojavljata se v različnih vzorcih skozi epizodo spanja. Možno je meriti 3 tipe različnih vzorcev možganske aktivnosti: REM, plitki NREM in globoki NREM. Med globokim NREM spanjem, imenovanim tudi [[spanje počasnih valov]], se možganska aktivnost v skorji kaže v obliki velikih sinhroniziranih valov, ki so v budnem stanju burni in desinhronizirani. Raven nevrotransmitorjev [[noradrenalin]]a in [[serotonin]]a med to obliko spanja upade in med REM fazo pade skoraj na nič. Ravni [[acetilholin]]a kažejo ravno obraten vzorec.&lt;ref name=Principles47/&gt;

=== Homeostaza ===
[[Slika:LocationOfHypothalamus.jpg|thumb|right|Presek človeške glave, označen je hipotalamus.]]

Za preživetje vsake živali je nujno vzdrževanje mnogih parametrov telesnega stanja. Ti parametri so med drugimi telesna temperatura, vsebnost vode, koncentracija natrija v krvi, raven krvnega sladkorja in raven kisika.&lt;ref name=Dougherty/&gt; Zmožnost, da živali regulirajo svoje notranje okolje, je znana kot [[homeostaza]].&lt;ref&gt;{{navedi časopis |last=Gross |first=CG |year=1998 |title=Claude Bernard and the constancy of the internal environment |journal=The Neuroscientist |volume=4 |pages=380–385 |url=http://www.princeton.edu/~cggross/Neuroscientist_98_Bernard.pdf |format=PDF |doi=10.1177/107385849800400520 |issue=5}}&lt;/ref&gt; Vzdrževanje homeostaze je ključna funkcija možganov. Osnovni princip homeostaze je [[negativna povratna zveza]]. Vsakič, ko se parameter razlikuje od svoje nastavljene vrednosti, nevroni generirajo signal, ki javi napako. Ta signal izzove odgovor, ki povzroči, da se parameter uravna s svojo nastavljeno vrednostjo&lt;ref name=Dougherty/&gt; (ta princip se pogosto uporablja v [[inženirstvo|inženirstvu]], na primer v nadzoru temperature s [[termostat]]om).

Pri vretenčarjih je najpomembnejši del možganov, ki skrbi za homeostazo, [[hipotalamus]]. To je majhno področje na bazi prozencefalona, katerega velikost ne odseva njegove kompleksnosti ali pomena njegove funkcije.&lt;ref name=Dougherty&gt;{{navedi splet |title=Hypothalamus: structural organization |last=Dougherty |first=P |publisher=Neuroscience Online |url=http://neuroscience.uth.tmc.edu/s4/chapter01.html |accessdate=2011-10-11 |archive-date=2011-11-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111117073211/http://neuroscience.uth.tmc.edu/s4/chapter01.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
Hipotalamus je zbirka majhnih jeder. Večina jih sodeluje pri temeljnih bioloških funkcijah. Nekatere so povezane z budnostjo ali s socialnimi interakcijami, kot so [[seksualnost]], [[agresija]] ali materinsko vedenje, večina pa jih je povezanih s homeostazo. Več hipotalamičnih jeder prejema vnose iz čutil, ki obdajajo krvne žile in zbirajo informacije o temperaturi, ravni natrija, glukoze ter kisika. Ta hipotalamična jedra pošiljajo iznose do motoričnih področij, ki tvorijo dejanja, ki uravnavajo razlike. Nekaj signalov se prenese tudi v [[hipofiza|hipofizo]]. To je drobna žleza, pritrjena na možgane, neposredno pod hipotalamusom. Hipofiza izloča hormone v krvni obtok. Hormoni krožijo po telesu in povzročajo spremembe v celični aktivnosti.&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=Dougherty |first=P |title=Hypothalamic control of pituitary hormone |publisher=Neuroscience Online |url=http://neuroscience.uth.tmc.edu/s4/chapter02.html |accessdate=2011-10-11}}&lt;/ref&gt;

=== Motivacija ===
[[Slika:Basal ganglia.svg|thumb|right|350px|Deli bazalnih ganglijev, prikazani na prerezu človeških možganov. Modro: [[kavdatno jedro]] in [[putamen]]. Zeleno: [[globus pallidus]]. Rdeče: [[subtalamično jedro]]. Črno: [[črna substanca]].]]
Po razvojni teoriji so živali genetsko programirane tako, da skušajo preživeti in imeti potomce. Na ravni posamezne živali se cilja genetske prilagodljivosti prevedeta v skupek vedenja, ki omogoča preživetje. Žival išče hrano, vodo, zavetišče in partnerja.&lt;ref&gt;{{navedi časopis |last=Chiel |first=HJ |last2=Beer |first2=RD |title=The brain has a body: adaptive behavior emerges from interactions of nervous system, body, and environment |url=https://archive.org/details/sim_trends-in-neurosciences_1997-12_20_12/page/553 |journal=Trends in Neurosciences |year=1997 |volume=20 |pages=553–557 |doi=10.1016/S0166-2236(97)01149-1 |pmid=9416664 |issue=12}}&lt;/ref&gt; Motivacijski sistem možganov nadzoruje trenutno stanje zadovoljitve teh ciljev. Ko se pojavi potreba, aktivira vedenje, da bi jo zadovoljil. Motivacijski sistem večinoma deluje preko mehanizma kaznovanja in nagrajevanja. Ko določenemu vedenju sledijo ugodne posledice, se aktivira mehanizem za nagrado. To vključuje možganske strukturne spremembe. Te povzročijo, da se določeno vedenje ponovi vsakič, ko se pojavi enaka situacija. Kadar vedenju sledijo neprijetne posledice, se aktivira sistem kaznovanja. Ko se ponovi enaka situacija, se določeno vedenje zavre zaradi strukturnih možganskih sprememb.&lt;ref&gt;{{navedi časopis |last=Berridge |first=KC |title=Motivation concepts in behavioral neuroscience |url=https://archive.org/details/sim_physiology-behavior_2004-04_81_2/page/179 |journal=Physiology &amp; Behavior |year=2004 |volume=8 |pages=179–209 |pmid=15159167 |issue=2 |doi=10.1016/j.physbeh.2004.02.004}}&lt;/ref&gt;

Možgani vseh živali, ki so jih doslej proučevali, imajo mehanizem kaznovanja in nagrajevanja. Celo črvi in žuželke lahko spremenijo svoje vedenje, ko iščejo hrano ali se izogibajo nevarnosti.&lt;ref&gt;{{navedi časopis |title=An elegant mind: learning and memory in ''Caenorhabditis elegans'' |journal=Learning and Memory |year=2010 |volume=17 |pages=191–201 |url=http://learnmem.cshlp.org/content/17/4/191.long |last=Ardiel |first=EL |last2=Rankin |first2=CH |doi=10.1101/lm.960510 |pmid=20335372 |issue=4}}&lt;/ref&gt; Pri vretenčarjih se mehanizem kaznovanja in nagrajevanja izvršuje v posebnem možganskem področju, katerega center so bazalni gangliji. To je skupek medsebojno povezanih področij na bazi prozencefalona.&lt;ref name=Grillner2005/&gt; Bazalni gangliji so center odločanja in izkazujejo stalni zaviralni nadzor nad večino motoričnih možganskih sistemov. Ko sprostijo zaviranje, lahko motorični sistem izvede načrtovano dejanje. Nagrajevanje in kaznovanje delujeta preko spreminjanja razmerja med vnosi, ki jih prejemajo bazalni gangliji in med odločitvami – signali, ki jih oddajajo. Mehanizem nagrajevanja je bolje razumljen kot mehanizem kaznovanja. Vlogo slednjega pri zlorabi različnih snovi bo treba še raziskati. Raziskave kažejo, da je najpomembnejši [[dopamin]]. Snovi, ki povzročajo odvisnost (na primer [[kokain]], [[amfetamin]]i, [[nikotin]]), dvigujejo raven dopamina ali okrepijo njegove učinke v možganih.&lt;ref&gt;{{navedi časopis |title=Addiction and the brain: the neurobiology of compulsion and its persistence |journal=Nature Reviews Neuroscience |year=2001 |volume=2 |pages=695–703 |last=Hyman |first=SE |last2=Malenka |first2=RC |doi=10.1038/35094560 |pmid=11584307 |issue=10}}&lt;/ref&gt;

=== Učenje in spomin ===
Skoraj vse živali so zmožne na podlagi izkušnje prilagajati svoje vedenje, tudi najbolj primitivni tipi črvov. Vedenje določa možganska aktivnost, zato spremembe vedenja izhajajo iz sprememb v možganih. Teoretiki so že od [[Santiago Ramón y Cajal|Cajalovega]] obdobja trdili, da sta učenje in spomin posledica sprememb sinaptičnih povezav.&lt;ref&gt;{{navedi časopis | last = Ramón y Cajal |first=S | title = The Croonian Lecture: La Fine Structure des Centres Nerveux | journal = Proceedings of the Royal Society of London | volume = 55 | issue = 331–335 | pages = 444–468 | year = 1894 | doi = 10.1098/rspl.1894.0063 }}&lt;/ref&gt; Do leta 1970 je teoriji o sinaptični plastičnosti manjkal eksperimentalni dokaz. Leta 1971 sta Tim Bliss in Terje Lømo objavila članek o pojavu, ki ga danes imenujejo [[dolgoročna potenciacija]]. Članek je prinašal jasen dokaz o sinaptičnih spremembah, ki so se zgodile zaradi aktivnosti nevronov in so trajale vsaj nekaj dni.&lt;ref&gt;{{navedi časopis | last=Lømo |first=T| title=The discovery of long-term potentiation | journal=Phil. Trans. Roy. Soc. London B (Biological Sciences) | volume=358 | issue=1432 | year=2003 | pages=617–620 |pmid=12740104 | doi=10.1098/rstb.2002.1226 | pmc=1693150}}&lt;/ref&gt; Odkar je tehnični napredek olajšal eksperimentalno delo, so izvedli več tisoč študij, da bi razjasnili mehanizem sinaptičnih sprememb in razkrili druge tipe z aktivnostjo induciranih sinaptičnih sprememb v različnih možganskih področjih, vključno z možgansko skorjo, hipokampusom, bazalnimi gangliji in malimi možgani.&lt;ref&gt;{{navedi časopis |last=Malenka |first=R |last2=Bear |first2=M |title=LTP and LTD: an embarrassment of riches |journal=Neuron |volume=44 |issue=1 |pages=5–21 |year=2004 |pmid=15450156 |doi=10.1016/j.neuron.2004.09.012}}&lt;/ref&gt;

Nevroznanstveniki razlikujejo več tipov učenja in spomina, ki se v možganih izvršujejo na različne načine:

* [[Delovni spomin]] je sposobnost možganov vzdrževati trenutno zastopanost informacij o nalogi, ki jo žival trenutno izvaja. To obliko dinamičnega spomina verjetno usmerjajo povezave med skupinami aktiviranih nevronov, ki vzdržujejo svojo aktivnost s konstantnim medsebojnim stimuliranjem. O tem govori [[Hebbovo učenje]].&lt;ref&gt;{{navedi časopis|last=Curtis |first=CE |last2=D'Esposito |first2=M |title=Persistent activity in the prefrontal cortex during working memory |journal=Trends in Cognitive Sciences |volume=7 |pages=415–423 |year=2003 |pmid=12963473 |doi=10.1016/S1364-6613(03)00197-9|issue=9}}&lt;/ref&gt;
* [[Epizodični spomin]] je sposobnost zapomniti si podrobnosti določenih dogodkov. Ta oblika spomina se lahko ohrani doživljenjsko. Pri tem je ključen hipokampus, saj so ljudje s hudo poškodbo hipokampusa včasih [[amnezija|amnestični]]. Amnezija je nesposobnost tvoriti nov dolgoročni epizodični spomin.&lt;ref&gt;{{navedi časopis |title=Episodic and declarative memory: role of the hippocampus |url=https://archive.org/details/sim_hippocampus_1998_8_3/page/198 |journal=Hippocampus |year=1998 |volume=8 |pages=198–204 |pmid=9662134 |last=Tulving |first=E |last2=Markowitsch |first2=HJ |doi=10.1002/(SICI)1098-1063(1998)8:3&lt;198::AID-HIPO2&gt;3.0.CO;2-G |issue=3}}&lt;/ref&gt;
* [[Semantični spomin]] je sposobnost naučiti se dejstva in odnose med njimi. Ta oblika spomina je verjetno shranjena v možganski skorji. Usmerjajo jo spremembe v povezanosti med celicami, ki zastopajo določen tip informacij.&lt;ref&gt;{{navedi časopis |title=Semantic memory and the brain: structures and processes |journal=Current Opinion in Neurobiology |year=2001 |volume=11 |pages=194–201 |pmid=11301239 |last=Martin |first=A |last2=Chao |first2=LL |doi=10.1016/S0959-4388(00)00196-3 |issue=2}}&lt;/ref&gt;
* [[Instrumentalno učenje]] je sposobnost spreminjati vedenje glede na nagrado ali kazen. Izvršuje ga mreža možganskih področij s centrom v bazalnih ganglijih.&lt;ref&gt;{{navedi časopis |title=The integrative function of the basal ganglia in instrumental learning |journal=Behavioral Brain Research |volume=199 |pages=43–52 |year=2009 |pmid=19027797 |last=Balleine |first=BW |last2=Liljeholm|first2=Mimi|last3=Ostlund |first3=SB |doi=10.1016/j.bbr.2008.10.034 |issue=1 }}&lt;/ref&gt;
* [[Motorično učenje]] je sposobnost z vajo oziroma s ponavljanjem prečistiti vzorce telesnih gibov. Pri tem sodeluje mnogo možganskih področij, vključno s premotorično skorjo in bazalnimi gangliji. Zelo pomembni so mali možgani, ki delujejo kot velika spominska banka za mikroprilagoditve parametrov gibanja.&lt;ref&gt;{{navedi časopis |last=Doya |first=K |title=Complementary roles of basal ganglia and cerebellum in learning and motor control |journal=Current Opinion in Neurobiology |year=2000 |volume=10 |pages=732–739 |pmid=11240282 |doi=10.1016/S0959-4388(00)00153-7 |issue=6}}&lt;/ref&gt;

== Razvoj ==
[[Slika:6 week embryo brain.jpg|thumb|right|300px|Človeški zarodek v šestem tednu razvoja]]
Razvoj možganov poteka v več zaporednih fazah.&lt;ref name=PurvesLichtmanCh1&gt;[[#refPurvesLichtman|''Principles of Neural Development'']], Ch. 1&lt;/ref&gt; Možgani spreminjajo svojo obliko iz preproste izbokline na sprednjem delu nevralne cevi v najzgodnejšem embrionalnem obdobju do celostnega sistema področij in povezav. Nevroni nastajajo v posebnih področjih, ki vsebujejo [[zarodna celica|zarodne celice]] in nato migrirajo skozi tkiva, da dosežejo svoje dokončno mesto. Ko se namestijo, njihovi nevriti vzniknejo in se usmerjajo skozi možgane. Spotoma se vejijo in razširjajo, vse dokler ne dosežejo svojih tarč in ustvarijo sinaptičnih povezav. Nevroni in sinapse v zgodnjih obdobjih v več predelih živčevja nastanejo v presežku. Odvečni se nato odstranijo.&lt;ref&gt;[[#refPurvesLichtman|''Principles of Neural Development'']], Ch. 4&lt;/ref&gt;

Pri vseh vretenčarjih so zgodnja razvojna obdobja podobna.&lt;ref name=PurvesLichtmanCh1/&gt; Ko se zarodek preoblikuje iz mehurčka celic v strukturo, podobno črvu, se ozek trak [[ektoderm]]a, ki poteka vzdolž sredine hrbta, začne [[celična diferenciacija|spreminjati]] v [[nevralna plošča|nevralno ploščo]]. Ta je predhodnik živčevja. Nevralna plošča se zvije navznoter in tvori nevralni žleb. Nato se gubi, ki obdajata žleb, združita in oblikujeta [[nevralna cev|nevralno cev]]. To je kanal, ki ima v središču prekat, napolnjen s tekočino. V sprednjem delu se prekat in kanal povečata in tvorita tri mehurčke, ki so predhodniki [[prozencefalon]]a, [[mezencefalona]]a in [[rombencefalona]]. V naslednji fazi se prozencefalon razdeli v dva mehurčka. To sta [[telencefalon]] (sestavljajo ga možganska skorja, bazalni gangliji in povezane strukture) in [[diencefalon]] (sestavljata ga talamus in hipotalamus). V istem obdobju se rombencefalon razdeli v [[metencefalon]] (iz njega se bodo razvili [[mali možgani]] in most) in [[miencefalon]] (iz njega se bo razvila podaljšana hrbtenjača). Vsako od teh področij vsebuje proliferativne cone, kjer se tvorijo nevroni in glialne celice. Celice nato migrirajo, včasih na dolge razdalje, do svojih končnih mest.&lt;ref name=PurvesLichtmanCh1/&gt;

Ko nevron pripotuje na svoje mesto, požene dendrite in nevrit. Nevriti se raztezajo na velike razdalje in morajo doseči svoje specifične tarče, zato je njihova rast zelo zapletena. Vrh rastočega nevrita sestavlja mehurček protoplazme, ki se imenuje [[rastna cona]]. Obdan je s kemičnimi receptorji. Ti zaznavajo lokalno okolje in povzročajo, da različni celični elementi rastno cono privlačijo ali odbijajo. To nevrit usmerja v določeno smer na vsaki točki vzdolž njegove poti. Rezultat iskanja poti je, da rastna cona išče pot skozi možgane, dokler ne doseže svojega cilja. Tam drugi kemični vplivi povzročijo tvorbo sinaps. V celotnih možganih je več tisoč genov, ki kodirajo snovi, ki vplivajo na potovanje nevrita.&lt;ref&gt;[[#refPurvesLichtman|''Principles of Neural Development'']], Chs. 5, 7&lt;/ref&gt;

Sinaptična mreža je le delno pogojena z geni. V mnogih predelih možganov je uvodoma nevritov preveč. Nato njihovo število zmanjšajo mehanizmi, ki temeljijo na nevronski aktivnosti.&lt;ref&gt;[[#refPurvesLichtman|''Principles of Neural Development'']], Ch. 12&lt;/ref&gt; V projekcijah, ki potekajo od očesa do mezencefalona so zrele strukture kartirane zelo natančno. Vsaka točka na površini [[mrežnica|mrežnice]] se povezuje z ustrezno točko v mezencefalonu. V prvi fazi razvoja vodijo kemični vplivi vsak mrežnični nevrit do pravega mesta v mezencefalonu. Nevrit se nato močno razveji in pride v stik s številnimi nevroni mezencefalona. Mrežnica pred rojstvom vsebuje posebne mehanizme, ki tvorijo valove aktivnosti. Ti se prožijo spontano na določeni točki in se nato počasi širijo skozi mrežnične plasti. Povzročijo istočasno aktivacijo sosednjih nevronov. Tvorijo vzorec nevronske aktivnosti, ki vsebuje informacije o prostorski ureditvi nevronov. To informacijo uporabi mezencefalon. Če nevritski aktivnosti vzdolž nevrita ne sledi aktivnost tarčne celice, poseben mehanizem povzroči, da sinapsa oslabi ali celo izgine. Rezultat procesa je postopno izoblikovanje mreže v njeno zrelo obliko.&lt;ref name=Wong&gt;{{navedi časopis| last = Wong| first = R| year = 1999| title = Retinal waves and visual system development| url = https://archive.org/details/sim_annual-review-of-neuroscience_1999_22/page/29| journal = Annual Review of Neuroscience| volume = 22| pages = 29–47| pmid = 10202531| doi = 10.1146/annurev.neuro.22.1.29}}&lt;/ref&gt;

Podobno se dogaja v drugih področjih možganov. Začetni sinaptični matriks je rezultat genetsko določenega kemičnega vodstva. Nato ga postopoma prečisti od aktivnosti odvisen mehanizem, ki ga delno vodi notranja dinamika, delno pa zunanji senzorični dražljaji. V nekaterih primerih, kot je v sistemu mrežnica-mezencefalon, vzorci aktivnosti temeljijo na mehanizmih, ki delujejo le v razvijajočih se možganih in obstajajo le, da vodijo razvoj.&lt;ref name=Wong /&gt;

Pri človeku in mnogih drugih sesalcih se novi nevroni tvorijo večinoma pred rojstvom. Možgani otroka vsebujejo precej več nevronov kot možgani odraslega.&lt;ref&gt;[[#refPurvesLichtman|''Principles of Neural Development'']], Ch. 6&lt;/ref&gt; V nekaj področjih novi nevroni nastajajo celo življenje. Pri odraslih [[nevrogeneza]] poteka v olfaktornem bulbusu (omogoča voh) in v dentatni vijugi hipokampusa. Dokazali so, da novi nevroni omogočajo shranjevanje novih spominov. Razen teh dveh izjem je zbir nevronov, ki je prisoten v zgodnjem otroštvu, vseživljenjski. Glialne celice so drugačne. Vse življenje se obnavljajo, podobno kot večina drugih celic.&lt;ref&gt;{{navedi časopis |last=Rakic |first=P |title=Adult neurogenesis in mammals: an identity crisis |journal=J. Neuroscience |volume=22 |issue=3 |pages=614–618 |year=2002 |pmid=11826088}}&lt;/ref&gt;

Razprave, ali na lastnosti uma, osebnosti in inteligence vpliva predvsem dednost ali predvsem vzgoja, so trajale dolgo.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo| last = Ridley| first = M| title = Nature via Nurture: Genes, Experience, and What Makes Us Human| year = 2003| publisher = Forth Estate| isbn = 978-0-06-000678-5| url = http://books.google.com/?id=9TkUHQAACAAJ |pages=1–6}}&lt;/ref&gt; Čeprav je treba marsikaj še raziskati, je nevroznanost jasno dokazala, da sta pomembna oba dejavnika. Geni določajo splošno obliko možganov in njihovo odzivnost na izkušnjo. Izkušnja je potrebna, da se prečisti matriks sinaptičnih povezav. Ta v svoji razviti obliki vsebuje mnogo več informacij, kot jih nosi genom. Včasih šteje le prisotnost ali odsotnost izkušnje med kritičnim obdobjem razvoja.&lt;ref&gt;{{navedi časopis| last = Wiesel| first = T| year = 1982| title = Postnatal development of the visual cortex and the influence of environment| journal = Nature| volume = 299| pages = 583–591| pmid = 6811951| url = http://www.nobel.se/medicine/laureates/1981/wiesel-lecture.pdf|format=PDF| doi = 10.1038/299583a0| issue = 5884}}&lt;/ref&gt; Včasih sta pomembni količina in kakovost izkušnje. Žival, ki je odraščala v za razvoj možganov spodbudnem okolju, ima debelejšo možgansko skorjo, kar kaže na večjo gostoto sinaptičnih povezav. Možganska skorja živali, ki je odraščala v nespodbudnem okolju, je tanjša.&lt;ref&gt;{{navedi časopis| last = van Praag| first = H| year = 2000| title = Neural consequences of environmental enrichment| journal = Nature Reviews Neuroscience| volume = 1| pages = 191–198| pmid = 11257907| last2 = Kempermann| first2 = G| last3 = Gage| first3 = FH| doi = 10.1038/35044558| issue = 3}}&lt;/ref&gt;

== Raziskovanje ==

[[Nevroznanost]] obsega vse pristope, ki hočejo razumeti možgane in ostalo živčevje.&lt;ref&gt;[[#refPrinciples|''Principles of Neural Science'']], Ch. 1&lt;/ref&gt; [[Psihologija]] hoče razumeti um in vedenje. [[Nevrologija]] je veja medicine, ki [[diagnoza|diagnosticira]] in zdravi bolezni živčevja. Možgane proučuje tudi [[psihiatrija]], ki raziskuje, preprečuje in zdravi [[duševna motnja|duševne motnje]].&lt;ref&gt;{{navedi knjigo| last = Storrow| first = HA| year = 1969| title = Outline of Clinical Psychiatry| publisher = Appleton-Century-Crofts| url=http://books.google.com/books?ei=pQ-ZTtmvG7TOiAK09rgn |pages=27–30}}&lt;/ref&gt; [[Kognitivna znanost]] poskuša združiti nevroznanost in psihologijo z drugimi področji, ki se ukvarjajo z možgani, kot sta [[računalništvo]] ([[umetna inteligenca]]) in filozofija.&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=Thagard |first=P |url=http://plato.stanford.edu/archives/fall2008/entries/cognitive-science/ |title=Cognitive Science |publisher=The Stanford Encyclopedia of Philosophy |year=2008 |editor=Zalta, EN |accessdate=2011-10-14}}&lt;/ref&gt;

Najstarejša raziskovalna metoda je anatomska. Do sredine 20. stoletja je večina nevroznanstvenih spoznanj izvirala iz izboljšav barvanja celic in izboljšav mikroskopov. Nevroanatomi so študirali makroskopski videz in mikroskopsko strukturo nevronov in njihovih sestavnih delov, zlasti sinaps. Uporabljali so mnogo barvanj, ki so razkivala nevronsko strukturo, kemijo in povezanost. V zadnjih letih je razvoj [[imunohistokemija|imunohistokemičnih]] tehnik omogočil študij nevronov, ki izražajo specifični skupek genov. ''Funkcionalna nevroanatomija'' povezuje različice v možganski strukturi človeških možganov s spremembami v vedenju s pomočjo metod slikovne diagnostike.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo| last = Bear| first = MF| last2 = Connors |first2=BW |last3= Paradiso |first3=MA| title = Neuroscience: Exploring the Brain| url = https://archive.org/details/neuroscienceexpl0000mark| publisher = Lippincott Williams &amp; Wilkins| year = 2007| chapter=Ch. 2| isbn = 978-0-7817-6003-4}}&lt;/ref&gt;

Nevrofiziologi študirajo kemične, [[farmakologija|farmakološke]] in električne lastnosti možganov. Njihova osnovna orodja so kemične učinkovine in snemalne naprave. Tisoče eksperimentalno razvitih snovi vpliva na živčevje, nekatere na visoko specifične načine. Posnetke možganske aktivnosti pridobivajo preko elektrod. Te so lahko prilepljene na lasišče (na primer pri elektroencefalografiji), lahko pa so vstavljene v možgane živali. Slednje omogoča zunajcelično snemanje, ki lahko zazna akcijske potenciale, ki jih prožijo posamezni nevroni.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo| last = Dowling| first = JE| title = Neurons and Networks| url = https://archive.org/details/neuronsnetworksi0000dowl| publisher = Harvard University Press| year = 2001| isbn = 978-0-674-00462-7| pages =[https://archive.org/details/neuronsnetworksi0000dowl/page/15 15]–24 }}&lt;/ref&gt; Možgani nimajo receptorjev za bolečino, zato je na budnih živalih mogoče izvajati te meritve, ne da bi jim povzročili bolečino. Enako tehniko včasih uporabljajo za študij možganske aktivnosti pri bolnikih z neobvladljivo epilepsijo. Poslužijo se je za ugotavljanje možganskega področja, odgovornega za epileptične napade.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo| last=Wyllie| first = E| last2= Gupta |first2=A |last3=Lachhwani |first3=DK| title=The Treatment of Epilepsy: Principles and Practice| url=https://archive.org/details/isbn_9780781749954| year=2005| publisher = Lippincott Williams &amp; Wilkins| isbn = 978-0-7817-4995-4 |chapter=Ch. 77}}&lt;/ref&gt; Za študij možganske aktivnosti so uporabne tudi metode funkcionalne slikovne diagnostike. Večinoma se jih uporablja na ljudeh, saj mora biti preiskovanec zavesten in mirujoč dlje časa. Velika prednost slikovnih metod je, da so neinvazivne.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last=Laureys |first=S |last2=Boly |first2=M |last3=Tononi |first3=G |chapter=Functional neuroimaging |title=The Neurology of Consciousness: Cognitive Neuroscience and Neuropathology |url=https://archive.org/details/neurologyconscio00laur |editor1=Laureys S |editor2=Tononi G |publisher=Academic Press |year=2009 |isbn=978-0-12-374168-4 |pages=[https://archive.org/details/neurologyconscio00laur/page/n45 31]–42}}&lt;/ref&gt;

[[Slika:Brain-computer interface (schematic).jpg|thumb|left|300px|Zasnova eksperimenta, v katerem so možgansko aktivnost opice uporabili za vodenje robotske roke&lt;ref&gt;{{navedi časopis |title=Learning to Control a Brain–Machine Interface for Reaching and Grasping by Primates |journal=PLoS Biology |year=2003 |volume=1 |pages=193–208 |pmc=261882 |last=Carmena |first=JM |issue=2 |pmid=14624244 |doi=10.1371/journal.pbio.0000042  |display-authors=1 |last2=Lebedev |first2=Mikhail A. |last3=Crist |first3=Roy E. |last4=O'Doherty |first4=Joseph E. |last5=Santucci |first5=David M. |last6=Dimitrov |first6=Dragan F. |last7=Patil |first7=Parag G. |last8=Henriquez |first8=Craig S. |last9=Nicolelis |first9=Miguel A. L.}}&lt;/ref&gt;]]
Drug pristop k možganski funkciji je študij posledic poškodb določenih možganskih področij. Čeprav so zavarovani z lobanjo in možganskimi ovojnicami, obliti z likvorjem in jih od krvi ločuje krvno-možganska pregrada, so zaradi svoje občutljivosti dovzetni za številne bolezni in več tipov poškodb. Pri človeku so bili učinki [[možganska kap|možganske kapi]] in drugih tipov možganskih poškodb ključni vir informacij o delovanju možganov. Te informacije je navadno težko interpretirati, saj narave poškodbe ni mogoče eksperimentalno nadzorovati. Na živalih, običajno podganah, uporabljajo elektrode ali lokalno injicirajo snovi, da izzovejo natančen vzorec poškodbe. Nato analizirajo posledice.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo| last = Kolb| first = B| last2 = Whishaw |first2=I| title = Fundamentals of Human Neuropsychology| year = 2008| publisher = Macmillan| isbn = 978-0-7167-9586-5 |chapter=Ch. 1}}&lt;/ref&gt;

[[Računalniška nevroznanost]] združuje dva pristopa. Prvi je uporaba računalnikov za študij možganov. Drugi je študij tega, kako možgani izvajajo komputacijo. Mogoče je napisati računalniški program tako, da posnema delovanje skupine nevronov. To storijo tako, da uporabijo sisteme enačb, ki opisujejo električno aktivnost skupine nevronov. Takšne simulacije so znane kot [[biološka nevronska mreža|biološke nevronske mreže]]. Prav tako pa je s simulacijami ali matematično analizo mogoče študirati [[algoritem|algoritme]] živčne komputacije. Te operacije delujejo na principu poenostavljenih ''enot''. Te imajo nekaj lastnosti nevronov, vendar so še pomembnejši podatki, ki jih pridobijo zaradi biološke kompleksnosti nevronov. Komputacijske funkcije možganov proučujejo računalničarji in nevroznanstveniki.&lt;ref name=&quot;Abbott&quot;&gt;{{navedi knjigo| last = Abbott| first = LF| title = Theoretical Neuroscience: Computational and Mathematical Modeling of Neural Systems| url = https://archive.org/details/theoreticalneuro0000daya| publisher = MIT Press| year = 2001| isbn = 978-0-262-54185-5| last2 = Dayan |first2=P |chapter=Preface}}&lt;/ref&gt;

V zadnjih letih pri študiju možganov narašča aplikacija genetskih in genomskih tehnik.&lt;ref name=Tonegawa/&gt; Najpogosteje študirajo miši, saj je tehnologija dostopna. Mogoče je izbiti (''knock-out'') ali mutirati več genov in nato študirati učinke na možgansko funkcijo. Uporabljajo se tudi bolj sofisticirani pristopi. [[Tehnologija Cre-loxP]] omogoča aktivirati ali deaktivirati gene v specifičnih delih možganov ob določenem času.&lt;ref name=Tonegawa/&gt;

== Zgodovina ==
[[Slika:Descartes-reflex.JPG|thumb|right|150px|[[Rene Descartes|Descartesova]] ilustracija, kako možgani izvedejo refleksni odgovor]]
Zgodnji filozofi se niso mogli zediniti, ali je sedež duše v možganih ali v srcu. [[Aristotel]] je trdil, da je v srcu in menil, da je funkcija možganov predvsem hlajenje krvi. [[Demokrit]], utemeljitelj [[atom]]ske teorije snovi, je predlagal tridelno dušo – z intelektom v glavi, čustvi v srcu in poželenjem blizu jeter.&lt;ref name=Finger14&gt;{{navedi knjigo| last = Finger| first = S| title = Origins of Neuroscience| url = https://archive.org/details/originsofneurosc0000fing| year = 2001| publisher = Oxford University Press| isbn = 978-0-19-514694-3 |pages=[https://archive.org/details/originsofneurosc0000fing/page/n33 14]–15}}&lt;/ref&gt; Hipokrat, ''oče medicine'', je nedvoumno trdil, da so to možgani. V svoji razpravi o epilepsiji je zapisal:

{{citatni blok|Morali bi vedeti, da le iz možganov prihajajo veselje, radost, smeh in razvedrilo ter trpljenje, žalost, potrtost in žalovanje. Isti organ povzroči, da smo neprištevni in [[delirij|delirantni]], da nas napadajo strahovi in groza – nekateri podnevi, drugi ponoči. Tudi sanje, tavanje in neustrezne skrbi, preziranje trenutnih okoliščin, zanemarjanje in nespretnost. Vse to prihaja iz možganov, kadar niso zdravi.|Hipokrat: ''O sveti bolezni''&lt;ref name=Hippocrates&gt;{{Citation| author=Hippocrates| title = On the Sacred Disease | year = 2006 | origyear=400 BCE| others = Translated by Francis Adams| publisher = Internet Classics Archive: The University of Adelaide Library| url = http://etext.library.adelaide.edu.au/mirror/classics.mit.edu/Hippocrates/sacred.html
|archiveurl = https://web.archive.org/web/20070926213032/http://etext.library.adelaide.edu.au/mirror/classics.mit.edu/Hippocrates/sacred.html |archivedate =2007-09-26}}&lt;/ref&gt;}}

[[Slika:1543, Andreas Vesalius' Fabrica, Base Of The Brain.jpg|thumb|left|upright|150px|Ilustracija iz [[Andreas Vesalius|Vesaliusovega dela]] ''[[De humani corporis fabrica]]'', objavljenega leta 1543, ki prikazuje bazo človeških možganov, vključno z optično kiazmo, malimi možgani in olfaktornim bulbusom]]
Rimski zdravnik [[Galen]] je poudarjal pomen možganov in se poglabljal v njihovo delovanje. Nakazal je anatomske odnose med možgani, živci in mišicami. Pokazal je, da so vse mišice povezane z možgani preko razvejane mreže živcev. Predpostavljal je, da živci mehansko aktivirajo mišice, in sicer tako, da nosijo skrivnostno snov, ki jo je poimenoval ''pneumata psychikon'', »živalska duša«.&lt;ref name=Finger14/&gt; Galenove ideje so poznali tudi v [[srednji vek|srednjem veku]]. Razcvet je prišel z [[renesansa|renesanso]]. Takrat so ponovno začeli s podrobnim proučevanjem anatomije, ki so jo združevali s teoretičnimi domnevami [[Rene Descartes|Descartesa]] in njegovih naslednikov. Podobno kot Galen je tudi Descartes o živčevju razmišljal v [[hidravlika|hidravličnih]] pojmih. Verjel je, da nefizične ''res cognitans'' omogočajo izvajanje višjih kognitivnih funkcij, vendar je večino človeškega vedenja mogoče razložiti mehanicistično.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo| last = Finger| first = S| title = Origins of Neuroscience| url = https://archive.org/details/originsofneurosc0000fing| year = 2001| publisher = Oxford University Press| isbn = 978-0-19-514694-3 |pages=[https://archive.org/details/originsofneurosc0000fing/page/n212 193]–195}}&lt;/ref&gt;

[[Slika:PurkinjeCell.jpg|thumb|150px|[[Santiago Ramón y Cajal|Cajalova]] risba dveh vrst nevronov iz malih možganov goloba, pobarvanih z Golgijevo metodo]]
Prvi resnični napredek v smeri sodobnega razumevanja delovanja živčevja so prinesle raziskave [[Luigi Galvani|Luigija Galvanija]]. Odkril je, da lahko sunek statične [[elektrika|elektrike]], ki ga je usmeril na izpostavljeno živčno vlakno mrtve žabe, povzroči skrčenje okončine. Od takrat je napredek v razumevanju delovanja živčevja sledil razvoju novih raziskovalnih tehnik. Do zgodnjih let 20. stoletja je večina spoznanj izhajala iz novih metod barvanja celic.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo| last = Bloom| first = FE| editor1 = Schmidt FO |editor2=Worden FG |editor3=Swazey JP |editor4=Adelman G| title = The Neurosciences, Paths of Discovery| publisher = MIT Press| year = 1975| isbn = 978-0-262-23072-8 |page=211}}&lt;/ref&gt; Dokaj pomembno je bilo [[barvanje po Golgiju]]. To obarva le delčke nevronov, vendar jih prikaže v vsej njihovi kompleksnosti. Prikaže celično telo, dendrite in nevrit. Brez tega barvanja je možgansko tkivo pod mikroskopom le nerazločen klobčič [[protoplazma|protoplazemskih]] vlaken, ki jim ni mogoče določiti strukture. [[Camillo Golgi]] in [[Španci|španski]] nevroanatom [[Santiago Ramón y Cajal]] sta uspešno uporabila novo metodo. Opisala sta stotine vrst nevronov, od katerih ima vsaka značilno dendritsko strukturo in vzorec povezanosti.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |title=Foundations of the Neuron Doctrine |url=https://archive.org/details/foundationsofneu0000shep |last=Shepherd |first=GM |year=1991 |publisher=Oxford University Press |isbn=978-0-19-506491-9 |chapter=Ch.1 : Introduction and Overview}}&lt;/ref&gt;

V prvi polovici 20. stoletja so dosežki v [[elektronika|elektroniki]] omogočili raziskovanje električnih potencialov živčnih celic. To se je odrazilo na biofiziki akcijskega potenciala, ki sta jo proučevala tudi [[Alan Lloyd Hodgkin|Alan Hodgkin]] in [[Andrew Huxley]], in na elektrokemičnosti sinapse, s katero se je ukvarjal [[Bernard Katz]].&lt;ref&gt;{{navedi časopis| last = Piccolino| first = M| year = 2002| title = Fifty years of the Hodgkin-Huxley era| journal = Trends in Neurosciences| volume = 25| pages = 552–553| pmid = 12392928| doi = 10.1016/S0166-2236(02)02276-2| issue = 11}}&lt;/ref&gt; Te študije so dopolnile anatomsko sliko s konceptom možganov kot dinamične entitete.

V drugi polovici 20. stoletja je razvoj kemije, elektronske mikroskopije, genetike, računalništva, funkcijskih slikovnih preiskav možganov in drugih področij omogočal nova spoznanja o strukturi in funkciji možganov. V ZDA so bila 90. leta uradno razglašena kot ''desetletje možganov'', da bi se poklonili napredku v raziskovanju možganov in spodbudili tovrstne raziskave.&lt;ref&gt;{{navedi časopis|url=http://www.sciencemag.org/cgi/content/summary/284/5415/739|first1=EG|last1=Jones|authorlink1=Edward G. Jones |first2=LM |last2=Mendell|title=Assessing the Decade of the Brain|journal=Science |doi=10.1126/science.284.5415.739 |year= 1999 |volume=284 |page=739 |pmid=10336393|issue=5415}}&lt;/ref&gt;

V 21. stoletju se ti trendi nadaljujejo. Uveljavilo se je več novih pristopov, med njimi je tudi [[metoda z multielektrodo]], ki omogoča snemanje aktivnosti več možganskih celic hkrati.&lt;ref&gt;{{navedi časopis |last=Buzsáki |first=G |title=Large-scale recording of neuronal ensembles |journal=Nature Neuroscience |volume=7 |year=2004 |pages=446–451 |pmid=15114356 |url=http://osiris.rutgers.edu/BuzsakiHP/Publications/PDFs/Buzsaki2004NatNeurosci.pdf |doi=10.1038/nn1233 |issue=5}}&lt;/ref&gt; [[Genetsko inženirstvo]] omogoča eksperimentalno spreminjanje molekularnih komponent možganov.&lt;ref name=Tonegawa&gt;{{navedi časopis |title=Genetic neuroscience of mammalian learning and memory |journal=Phil. Trans. Roy. Soc. London B (Biological Sciences) |year=2003 |volume=358 |pages=787–795 |pmid=12740125 |pmc=1693163 |last=Tonegawa |first=S |last2=Nakazawa |first2=K |last3=Wilson |first3=MA |doi=10.1098/rstb.2002.1243 |issue=1432}}&lt;/ref&gt; [[Genomika]] omogoča [[korelacija|koreliranje]] različic v možganski strukturi z različicami v lastnostih DNK.&lt;ref&gt;{{navedi časopis |last=Geschwind |first=DH |last2=Konopka |first2=G |title=Neuroscience in the era of functional genomics and systems biology |url=https://archive.org/details/sim_nature-uk_2009-10-15_461_7266/page/908 |journal=Nature |year=2009 |volume=461 |pages=908–915 |pmid=19829370 |doi=10.1038/nature08537 |issue=7266}}&lt;/ref&gt;

== Sklici in opombe ==
{{sklici|30em}}

== Zunanje povezave ==
{{Wikislovar|možgani|Možgani}}
{{kategorija v Zbirki|Brain}}
* [http://brainmuseum.org/ Brain Museum], primerjalna zbirka možganov sesalcev
* [http://braininfo.rprc.washington.edu BrainInfo], nevroanatomska zbirka podatkov
* [http://www.brainmaps.org/ BrainMaps.org], interaktivni visokoločljivostni digitalni atlas možganov prvakov in neprvakov
* [http://thebrain.mcgill.ca The Brain from Top to Bottom], Univerza McGill
* [http://www.stanford.edu/group/hopes/cgi-bin/wordpress/?p=3787 The HOPES Brain Tutorial], Univerza Stanford

{{zvezdica}}

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Možgani| ]]
[[Kategorija:Organi]]</text>
      <sha1>rpeb6fmgux5dw1h7egtocog37z3s2ti</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6774004</id>
      <parentid>6773983</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T21:45:12Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>dodano infopolje</comment>
      <origin>6774004</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="105952" sha1="0jvy2q38nrg5b71allpsgmn9nf2znuz" xml:space="preserve">:''Članek govori o možganih vseh živalskih vrst ter o človeških. Za posebnosti človeških možganov glej članek [[Človeški možgani]].''
{{Infopolje Anatomija
| Name            = Možgani
| Latin           = cerebrum
| Greek           = ἐγκέφαλος (enképhalos)
| Image           = Chimp Brain in a jar.jpg
| Caption         = Možgani [[šimpanz]]a
| Image2          = Brain model - Insula.jpg
| Caption2        = Model [[človek|človeških]] možganov
| IsPartOf        = [[živčevje]]
| Components      =
| Artery          =
| Vein            =
}}
'''Možgáni''' so središče [[živčevje|živčevja]] vseh [[vretenčarji|vretenčarjev]] in večine [[nevretenčarji|nevretenčarjev]]. Le nekatere vrste nevretenčarjev, kot so [[spužve]], [[ožigalkarji]], odrasli [[plaščarji]] in [[iglokožci]], nimajo možganov, čeprav imajo difuzno [[živčno tkivo]]. Možgani ležijo v glavi, navadno blizu osnovnih [[čutilni organ|čutilnih organov]], kot so vidni, slušni, ravnotežni, okušalni in vohalni organi. So najkompleksnejši vretenčarski organ. [[Možganska skorja]], ki je največji del možganov, pri povprečnem človeku šteje od 15 do 33 milijard [[nevron]]ov.&lt;ref&gt;{{navedi časopis |last=Pelvig |first=DP |last2=Pakkenberg |first2=H |last3=Stark |first3=AK |last4=Pakkenberg |first4=B |title=Neocortical glial cell numbers in human brains |url=https://archive.org/details/sim_neurobiology-of-aging_2008-11_29_11/page/1754 |journal=Neurobiology of Aging |year=2008 |volume=29 |pages=1754–1762 |pmid=17544173 |doi=10.1016/j.neurobiolaging.2007.04.013 |issue=11}}&lt;/ref&gt; Vsak se s [[Kemična sinapsa|sinapsami]] povezuje z več tisoč drugimi nevroni. Ti nevroni komunicirajo med seboj prek [[nevrit]]ov, ki prenašajo [[akcijski potencial]] do oddaljenega predela možganov ali do [[biološka tarča|tarčne celice]].

[[Fiziologija|Fiziološka]] funkcija možganov je centralni nadzor telesa. Možgani delujejo na druge dele telesa s tvorbo vzorcev mišične aktivnosti in z izločanjem [[hormon]]ov. Centralni nadzor omogoča hiter in usklajen odziv na spremembe v okolju. Določene tipe odzivov, kot so [[refleks]]i, posredujejo [[hrbtenjača]] ali [[obkrajno živčevje|obkrajni]] [[ganglij]]i, a dovršen in usmerjen nadzor vedenja, ki temelji na kompleksnem senzoričnem dovodu, zahteva informacijsko-integracijske sposobnosti centraliziranih možganov.

S [[filozofija|filozofskega]] stališča je razlika med možgani in drugimi organi v tem, da so možgani fizična struktura, ki tvori [[um]]. [[Hipokrat]] je dejal: »Človek bi moral vedeti, da le iz možganov prihajajo veselje, radost, smeh in razvedrilo, trpljenje, žalost, potrtost in žalovanje.«&lt;ref name=Hippocrates/&gt; Od [[Rene Descartes|Descartesa]] dalje je prevladovala ideja, da je um ločen od možganov ([[dualizem]]). Celo za današnjo [[nevroznanost]] ostajajo izziv mehanizmi, po katerih možganska aktivnost ustvarja [[zavest]] in misel. Kljub hitremu znanstvenemu napredku ostaja večina možganskega delovanja skrivnost. Delovanje posamezne možganske celice je sedaj razjasnjeno precej podrobno. Še vedno ni znano, kako delujejo skupki več milijonov celic. Najbolj obetavni pristopi obravnavajo možgane kot biološki računalnik, katerega mehanizem se od elektronskih računalnikov zelo razlikuje, vendar mu je podoben v načinu pridobivanja informacij iz okolja, njihovega shranjevanja in predelave.&lt;ref name=CKS1993&gt;{{navedi knjigo |chapter=What is computational neuroscience? |last=Churchland |first=PS |last2=Koch |first2=C |last3=Sejnowski |first3=TJ |title=Computational Neuroscience |pages=46–55 |editor=Schwartz EL |year=1993 |publisher=MIT Press |isbn=978-0-262-69164-2}}&lt;/ref&gt;

== Anatomija ==
[[Slika:Section through olfactory bulb 16 days old rat brain.jpg|thumb|Prerez [[olfaktorni bulbus|olfaktornega bulbusa]] podgane. Obarvan je na dva načina hkrati – eno barvanje kaže telesa nevronov, drugo kaže receptorje za [[nevtrotransmitor]] [[GABA]].]]
Oblika in velikost možganov različnih [[vrsta (biologija)|vrst]] se zelo razlikujeta. Navadno je težko identificirati skupne značilnosti.&lt;ref name=Shepherd&gt;{{navedi knjigo |title=Neurobiology |url=https://archive.org/details/neurobiology0000shep | last=Shepherd |first=GM |publisher=Oxford University Press |year=1994 |isbn=978-0-19-508843-4 |page=[https://archive.org/details/neurobiology0000shep/page/n20 3]}}&lt;/ref&gt; Kljub temu obstaja več načel možganske arhitekture, ki so skupne širokemu naboru vrst.&lt;ref name=&quot;Sporns2010&quot;&gt;{{navedi knjigo|last=Sporns |first= O|title=Networks of the Brain|url=http://books.google.com/books?id=v1DBKE7-UrYC&amp;pg=PA143|year=2010|publisher=MIT Press|isbn=978-0-262-01469-4|page=143}}&lt;/ref&gt; Nekatere značilnosti možganske strukture so skupne skoraj vsem živalskim vrstam.&lt;ref name=&quot;Başar2010&quot;&gt;{{navedi knjigo|last=Başar |first= E|title=Brain-Body-Mind in the Nebulous Cartesian System: A Holistic Approach by Oscillations|url=http://books.google.com/books?id=NAbMHo-ux58C&amp;pg=PA225|year=2010|publisher=Springer|isbn=978-1-4419-6134-1|page=225}}&lt;/ref&gt; Preostale napravijo razliko med »višjimi« in primitivnimi možgani – med vretenčarji in nevretenčarji.&lt;ref name=Shepherd/&gt;

Opazovanje je najlažji način pridobivanja informacij o anatomiji možganov, obstajajo pa tudi bolj sofisticirane tehnike. Možgansko tkivo je v svojem naravnem stanju premehko za obravnavo, zato ga utrdijo v [[alkohol]]u ali drugih [[fiksacija|fiksacijskih]] sredstvih. Nato ga narežejo za makroskopski pregled notranjosti. Notranjost možganov sestavljata [[siva možganovina]], ki je temne barve, in [[bela možganovina]], ki je svetlejša. Več informacij daje barvanje tkivnih rezin z različnimi [[barvilo|barvili]]. Ta prikažejo regije, kjer so specifični tipi [[molekula|molekul]] prisotni v visokih [[koncentracija]]h. Možno je tudi pregledati mikrostrukturo možganskega tkiva z [[mikroskop]]om in slediti vzorcem povezanosti možganskih regij.&lt;ref name=&quot;Singh2006&quot;&gt;{{navedi knjigo|last=Singh|first=I|title=Textbook of human neuroanatomy|url=http://books.google.com/books?id=bBMS013dmycC&amp;pg=PA24|year=2006|publisher=Jaypee Brothers Publishers|isbn=978-81-8061-808-6|page=24|chapter=A brief review of the techniques used in the study of neuroanatomy}}{{Slepa povezava|date=januar 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;

=== Celična struktura ===
[[Slika:Chemical synapse schema cropped.jpg|thumb|250px|Nevroni tvorijo električne signale, ki potujejo vzdolž nevritov. Ko električni signal doseže stik – sinapso, povzroči sprostitev nevrotransmitorja. Ta se veže na receptorje na drugih celicah in spremeni njihovo električno aktivnost.]]

Možgane vseh živali sestavljata dva glavna tipa celic – [[nevron]]i in [[nevroglija|glialne celice]]. Slednje imenujejo tudi ''glija'' ali ''nevroglija'' in so različnih vrst. Nudijo strukturno in presnovno podporo, so izolatorji in usmerjajo razvoj. Nevroni veljajo za najpomembnejše celice možganov.&lt;ref&gt;[[#refPrinciples|''Principles of Neural Science'']] str. 20&lt;/ref&gt;

Edinstvena za nevrone je njihova sposobnost pošiljanja signalov specifičnim tarčnim celicam na dolge razdalje.&lt;ref&gt;[[#refPrinciples|''Principles of Neural Science'']], str. 21&lt;/ref&gt; Signale pošiljajo po nevritih do drugih območij, včasih bližjih, včasih do oddaljenih delov možganov ali telesa. Dolžina nevrita je lahko nenavadna – če bi [[piramidna celica|piramidno celico]] možganske skorje povečali na velikost človeškega telesa, bi njen nevrit, enako povečan, postal kabel, ki bi meril v premeru nekaj centimetrov in bil daljši od kilometra.&lt;ref&gt;{{navedi časopis |title=Neuronal circuits of the neocortex |year=2004 |volume=27 |pages=419–451 |pmid=15217339 |last=Douglas |first=RJ |last2=Martin |first2=KA |doi=10.1146/annurev.neuro.27.070203.144152 |journal=Annual Review of Neuroscience}}&lt;/ref&gt; Nevriti prenašajo signale v obliki elektrokemičnih pulzov – [[akcijski potencial|akcijskih potencialov]]. Ti trajajo manj kot tisočinko sekunde in potujejo vzdolž nevrita s hitrostjo 1–100 [[Meter na sekundo|m/s]]. Nekateri nevroni oddajajo akcijske potenciale stalno, od 10 do 100-krat na sekundo, navadno v nepravilnih vzorcih. Drugi nevroni so večino časa nemi, le vsake toliko časa oddajajo »izbruhe« akcijskih potencialov.&lt;ref&gt;{{navedi časopis| title = The action potential| journal = Practical Neurology| volume = 7| pages = 192–197| year = 2007| pmid = 17515599| last = Barnett |first=MW |last2=Larkman |first2=PM| issue = 3}}&lt;/ref&gt;

Nevriti prenašajo signale do drugih nevronov preko specializiranih stikov – sinaps. Posamezen nevrit lahko tvori tudi več tisoč sinaptičnih povezav z drugimi celicami.&lt;ref&gt;[[#refPrinciples|''Principles of Neural Science'']], Ch.10, str. 175&lt;/ref&gt; Ko akcijski potencial, ki potuje vzdolž nevrita, dospe do sinapse, povzroči sprostitev nevrotransmitorja. Ta se veže na receptor na [[celična membrana|membrani]] tarčne celice in vpliva na nastanek akcijskih potencialov v njej.&lt;ref name=Principles10&gt;[[#refPrinciples|''Principles of Neural Science'']], Ch. 10&lt;/ref&gt;
[[Slika:PLoSBiol4.e126.Fig6fNeuron.jpg|thumb|left|alt=Svetlozeleno obarvana celica leži na rdečem in črnem ozadju. Ima dolge, močno razvejane izrastke, ki segajo v več smeri.|Nevroni imajo pogosto razvejano mrežo dendritov, ki prejemajo sinaptične povezave. Na sliki je piramidna celica iz [[hipokampus]]a. Z barvanjem so prikazali beljakovine (obarvane so z zeleno).]]

Sinapse so ključni funkcionalni element možganov.&lt;ref name=ShepherdSOB&gt;{{navedi knjigo |last=Shepherd |first=GM |title=The Synaptic Organization of the Brain |url=https://archive.org/details/synapticorganiza0000unse_d1q8_5thed |year=2004 |publisher=Oxford University Press US |isbn=978-0-19-515956-1 |chapter=Ch. 1: Introduction to synaptic circuits}}&lt;/ref&gt; Osnovna funkcija možganov je komunikacija med celicami in sinapse so mesto, kjer se to dogaja. Ocenjujejo, da imajo človeški možgani približno 100·10&lt;sup&gt;12&lt;/sup&gt; sinaps.&lt;ref&gt;{{navedi časopis| last = Williams |first=RW |last2=Herrup |first2=K| title = The control of neuron number| url = https://archive.org/details/sim_annual-review-of-neuroscience_1988_11/page/423 | journal = Annual Review of Neuroscience| volume = 11| pages = 423–453| year = 1988| pmid = 3284447| doi = 10.1146/annurev.ne.11.030188.002231}}&lt;/ref&gt; Možgani [[vinska mušica|vinske mušice]] imajo več milijonov sinaps.&lt;ref&gt;{{navedi časopis |last=Heisenberg |first=M |title=Mushroom body memoir: from maps to models |journal=Nature Reviews Neuroscience |volume=4 |pages=266–275 |year=2003 |pmid=12671643 |doi=10.1038/nrn1074 |issue=4}}&lt;/ref&gt; Funkcije sinaps so zelo raznolike – nekatere so ekscitatorne (vzburjajo tarčno celico), druge so inhibitorne (zavirajo tarčno celico). Nekatere delujejo preko aktivacije [[sistem drugotnih prenašalcev|sistema drugotnega prenašalca]], ki spremeni notranjo kemijo tarčne celice na zelo zapletene načine.&lt;ref name=ShepherdSOB/&gt; Velik delež sinaps je dinamično prilagodljiv. [[Sinaptična plastičnost|Od aktivnosti odvisna prilagodljivost sinaps]] velja za primarni mehanizem možganov, ki omogoča [[učenje]] in [[spomin]].&lt;ref name=ShepherdSOB/&gt;

Večino možganskega prostora zavzemajo nevriti, ki se pogosto povezujejo v [[živčna proga|živčne proge]]. Mnogo nevritov obdaja maščobna snov [[mielin]], ki povečuje hitrost potovanja signala. Mielin je bel, zato so deli možganov, ki jih izpolnjujejo le živčna vlakna, svetlejši. Imenujemo jih ''bela možganovina''. ''Sivo možganovino'' oblikujejo območja z večjo gostoto teles nevronov.&lt;ref&gt;[[#refPrinciples|''Principles of Neural Science'']], Ch. 2&lt;/ref&gt;

=== Evolucija ===
==== Splošna zgradba živčevja dvobočno somernih živali ====
[[Slika:Bilaterian-plan.svg|thumb|right|300px|Živčevje [[dvobočno somerna žival|dvobočno somerne živali]] je v obliki hrbtne strune s segmentnimi povečanji in ''možgani'' spredaj.]]
Razen nekaj primitivnih tipov živali, kot so spužve (nimajo živčevja)&lt;ref name=Jacobs&gt;{{navedi časopis|title=Evolution of sensory structures in basal metazoa |journal=Integrative &amp; Comparative Biology |volume=47|issue=5 |year=2007 |pages=712–723 |doi=10.1093/icb/icm094 |url=http://icb.oxfordjournals.org/cgi/content/full/47/5/712 |last1=Jacobs |first1=DK|pmid=21669752|author2=Nakanishi N|author3=Yuan D|display-authors=3|last4=Camara|first4=A.|last5=Nichols|first5=S. A.|last6=Hartenstein|first6=V.}}&lt;/ref&gt; in ožigalkarji (njihovo živčevje sestavlja difuzna živčna mreža),&lt;ref name=Jacobs/&gt; so vse danes živeče živali [[dvobočno somerna žival|dvobočno somerne]]. To pomeni, da je oblika njihovega telesa simetrična (leva in desna polovica sta si približni zrcalni sliki).&lt;ref name=Urbilateria /&gt; Vse dvobočno somerne živali so se razvile iz skupnega prednika, ki je verjetno živel v zgodnjem [[kambrij]]u, pred 550 do 600 milijoni let. Hipoteza trdi, da je imel skupni prednik obliko preprostega [[črv]]a s členjenim telesom.&lt;ref name=Urbilateria&gt;{{navedi časopis |last=Balavoine |first= G |title=The segmented Urbilateria: A testable scenario |journal= Integrative &amp; Comparative Biology |year=2003 |volume=43 |pages=137–147 | url = http://icb.oxfordjournals.org/cgi/content/full/43/1/137 | doi = 10.1093/icb/43.1.137 |issue=1}}&lt;/ref&gt; Na shematski ravni se osnovna črvasta oblika odraža v zgradbi telesa in živčevja vseh dvobočno somernih živali, vključno z vretenčarji.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo| title = The Evolution of Organ Systems| url = https://archive.org/details/evolutionorgansy00schm| last=Schmidt-Rhaesa |first=A| publisher=Oxford University Press| year=2007| isbn=978-0-19-856669-4 |page=[https://archive.org/details/evolutionorgansy00schm/page/n120 110]}}&lt;/ref&gt; Temeljna dvobočno somerna oblika telesa je cev s črevesno votlino, ki poteka od ust do [[anus]]a in s [[hrbtna struna|hrbtno struno]] z razširitvijo ([[ganglij]]em) za vsak telesni člen. Posebno velik ganglij je na začetku – imenujemo ga možgani. Možgani so pri določenih skupinah, kot so [[gliste]], majhni in preprosti. Pri drugih skupinah živali, vključno z vretenčarji, so najkompleksnejši organ.&lt;ref name=Shepherd/&gt; Nekatere črvaste živali, kot so [[pijavke]], imajo povečan ganglij na koncu hrbtne strune, čemur pravimo ''repni možgani''.&lt;ref&gt;{{navedi časopis |title=Neuronal control of leech behavior |journal=Prog Neurobiology |year=2005 |volume=76 |pages=279–327 |pmid=16260077 |last=Kristan Jr |first=WB| last2= Calabrese |first2=RL |last3=Friesen |first3=WO |doi=10.1016/j.pneurobio.2005.09.004 |issue=5}}&lt;/ref&gt;

Nekateri tipi dvobočno somernih živali nimajo prepoznavnih možganov. To so iglokožci, plaščarji in skupina primitivnih [[ploski črvi|ploskih črvov]] [[Acoelomorpha]]. Ni dokončno pojasnjeno, ali obstoj teh skupin brez možganov kaže, da so bili zgodnejši nevretenčarji brez možganov, ali pa so se njihovi predniki razvili na način, ki je vodil v izgubo predhodno obstoječe možganske strukture.&lt;ref name=Mwinyi&gt;{{navedi časopis| journal=BMC Evolutionary Biology| year=2010| volume=10| pages=309| title=The phylogenetic position of Acoela as revealed by the complete mitochondrial genome of Symsagittifera roscoffensis| pmc=2973942| pmid=20942955| doi=10.1186/1471-2148-10-309| last=Mwinyi |first=A |last2=Bailly |first2=X |last3=Bourlat |first3=SJ |last4=Jondelius |first4=U |last5=Littlewood |first5=DT |last6=Podsiadlowski |first6=L}}&lt;/ref&gt;

==== Nevretenčarji ====
[[Slika:Drosophila melanogaster - side (aka).jpg|thumb|Vinsko mušico vrste ''[[Drosophila melanogaster]]'' preučujejo da bi pridobili vpogled v vlogo genov pri razvoju možganov.]]
Sem spadajo [[členonožci]], [[mehkužci]] in številne živali črvaste oblike. Raznolikost teles nevretenčarjev se ujema z raznolikostjo možganske strukture.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last=Barnes |first=RD |title=Invertebrate Zoology |url=https://archive.org/details/invertebratezool0000barn |year=1987 |edition=5. |page=[https://archive.org/details/invertebratezool0000barn/page/1 1] |publisher=Saunders College Pub. |isbn=978-0-03-008914-5}}&lt;/ref&gt;

Kompleksne možgane imata dve skupini nevretenčarjev: členonožci ([[žuželke]], [[raki]], [[pajkovci]]) in [[glavonožci]] ([[hobotnice]], [[lignji]]).&lt;ref name=Butler&gt;{{navedi časopis| last=Butler |first=AB| title=Chordate Evolution and the Origin of Craniates: An Old Brain in a New Head| journal = Anatomical Record| year=2000| volume=261| pages=111–125| pmid=10867629| doi=10.1002/1097-0185(20000615)261:3&lt;111::AID-AR6&gt;3.0.CO;2-F| issue=3}}&lt;/ref&gt; Možgani členonožcev in glavonožcev nastanejo iz dveh vzporednih hrbtnih strun, ki potekata vzdolž vsega telesa živali. Členonožci imajo osrednje možgane. Razdeljeni so na tri dele. Za vsakim očesom imajo velik optični [[možganski reženj]], ki služi obdelavi vizualnih podatkov.&lt;ref name=Butler/&gt; Glavonožci, kot so hobotnice in lignji, imajo največje možgane med nevretenčarji.&lt;ref name=&quot;Bulloch1995&quot;&gt;{{navedi knjigo|last=Bulloch |first=TH|editor=Breidbach O|last2=Kutch |first2=W|title=The nervous systems of invertebrates: an evolutionary and comparative approach|url=http://books.google.com/books?id=dW5e6FHOH-4C&amp;pg=PA439| year=1995|publisher=Birkhäuser| isbn=978-3-7643-5076-5|page=439|chapter=Are the main grades of brains different principally in numbers of connections or also in quality?}}&lt;/ref&gt;

Nekatere vrste nevretenčarjev so raziskovali, ker so lastnosti njihovih možganov primerne za [[eksperiment]]alno delo. To so:

* [[Vinske mušice]]: na voljo so številne tehnike za preučevanje njihovih [[genetika|genetskih značilnosti]], zaradi česar so izjemno priročen subjekt za proučevanje vloge genov pri razvoju možganov.&lt;ref&gt;{{navedi splet| title=Flybrain: An online atlas and database of the ''drosophila'' nervous system| url=http://flybrain.neurobio.arizona.edu/| accessdate=2011-10-14| archive-date=2016-05-16| archive-url=http://arquivo.pt/wayback/20160516123352/http://flybrain.neurobio.arizona.edu/| url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Kljub veliki [[evolucija|evolucijski]] razdalji med žuželkami in [[sesalci]] so se številni vidiki nevrogenetskih lastnosti vinskih mušic pokazali kot relevantni za ljudi. Prve gene, ki uravnavajo biološke ure, so prepoznali s pregledovanjem [[mutacija|mutantov]] vinske mušice, ki so izkazovali motene [[cirkadiani ritem|cirkadiane ritme]].&lt;ref&gt;{{navedi časopis| year = 1971| title = Clock Mutants of Drosophila melanogaster| url = https://archive.org/details/sim_proceedings-of-the-national-academy-of-sciences-usa_1971-09_68_9/page/2112| journal = Proc Nat Acad Sci U.S.A.| volume = 68| pages = 2112–6| pmid = 5002428| doi = 10.1073/pnas.68.9.2112| pmc = 389363| last = Konopka |first=RJ |last2=Benzer |first2=S| issue = 9}}&lt;/ref&gt; Iskanje po [[genom]]ih vretenčarjev je pokazalo skupek analognih genov, ki igrajo podobno vlogo v biološki uri [[miš]]i – zato so zelo verjetno povezani tudi z biološko uro človeka.&lt;ref&gt;{{navedi časopis| year = 1985| title = An unusual coding sequence from a Drosophila clock gene is conserved in vertebrates| url = https://archive.org/details/sim_nature-uk_1985-10-03_317_6036/page/444| journal = Nature| volume = 317| pages = 445–8| pmid = 2413365| doi = 10.1038/317445a0| issue = 6036| author = Shin HS ''et a.''}}&lt;/ref&gt;
* Glisto ''[[Caenorhabditis elegans]]'' so raziskovali zaradi njenega pomena v genetiki.&lt;ref&gt;{{navedi splet| title=WormBook: The online review of ''C. elegans'' biology| url=http://www.wormbook.org |accessdate=2011-10-14}}&lt;/ref&gt; V zgodnjih 70. letih 20. stoletja jo je [[Sydney Brenner]] izbral kot [[modelni organizem]] za raziskovanje genetskega nadzora razvoja. Prednost te živali za raziskave je stereotipnost njene telesne zgradbe. Živčevje tega [[hermafrodit]]a obsega točno 302 nevrona, ki sta vedno na enakem mestu in vedno ustvarjata identične sinaptične povezave.&lt;ref&gt;{{navedi časopis| title=Specification of the nervous system| last=Hobert |first=O| editor=The ''C. elegans'' Research Community| year=2005| doi=10.1895/wormbook.1.12.1| url=http://www.wormbook.org/chapters/www_specnervsys/specnervsys.html| journal=WormBook| pmid=18050401| pages=1–19}}&lt;/ref&gt; Brennerjeva ekipa je razrezala glisto na tisoče ultratankih rezin in vsako pregledala pod [[Vrstični elektronski mikroskop|elektronskim mikroskopom]]. Nato so vizualno preverili ujemanje od odseka do odseka in kartirali vsak nevron in sinapso.&lt;ref&gt;{{navedi časopis| year=1986| title=The Structure of the Nervous System of the Nematode Caenorhabditis elegans| journal=Phil. Trans. Roy. Soc. London (Biology)| volume=314| pages=1–340| doi=10.1098/rstb.1986.0056| last= White |first=JG |last2=Southgate |first2=E |last3=Thomson |first3=JN |last4=Brenner |first4=S| issue=1165}}&lt;/ref&gt; Tako natančno ni raziskan noben drug organizem. Te informacije so omogočile ogromno študij.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |chapter=''Caenorhabditis elegans'' |last=Hodgkin |first=J |title=Encyclopedia of Genetics |editor1=Brenner S |editor2=Miller JH |publisher=Elsevier |year=2001 |pages=251–256 |isbn=978-0-12-227080-2}}&lt;/ref&gt;
* Morske zajčke iz rodu ''[[Aplysia]]'' je [[Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino|Nobelov nagrajenec]] [[Eric Kandel]] izbral kot modelni organizem za proučevanje celične osnove učenja in spomina, saj imajo preprosto in dostopno živčevje. Te živali so uporabili v več sto poskusih.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo| last = Kandel |first=ER| title=In Search of Memory: The Emergence of a New Science of Mind| year=2007| publisher=WW Norton| isbn=978-0-393-32937-7 |pages=145–150}}&lt;/ref&gt;

==== Vretenčarji ====
[[Slika:Shark brain.png|thumb|upright|Možgani [[morski pes|morskega psa]]]]
Prvi vretenčarji so se pojavili pred več kot 500 milijoni let, v [[kambrij]]u, in so po obliki morda spominjali na današnje [[glenavice]].&lt;ref&gt;{{navedi časopis| year=2003| title= Head and backbone of the Early Cambrian vertebrate ''Haikouichthys''| url=https://archive.org/details/sim_nature-uk_2003-01-30_421_6922/page/526| journal=Nature| volume=421| pages=526–529| doi=10.1038/nature01264| pmid=12556891| last= Shu |first=DG |last2=Morris |first2=SC |last3=Han |first3=J |last4=Zhang |first4=Z-F| issue=6922| last5=Yasui| first5=K.| last6=Janvier| first6=P.| last7=Chen| first7=L.| last8=Zhang| first8=X.-L.| last9=Liu| first9=J.-N. |display-authors=3}}&lt;/ref&gt; [[Morski pes|Morski psi]] so se pojavili pred približno 450 milijoni let, dvoživke pred 400 milijoni, plazilci pred 350 milijoni in sesalci pred 200 milijoni let. Nobene sodobne vrste ne moremo v strogem pomenu besede opredeliti kot ''primitivnejše'' od drugih, saj imajo vse enako dolgo evolucijsko zgodovino. Vendar možgani sodobnih glenavic, [[piškurji|piškurjev]], morskih psov, dvoživk, plazilcev in sesalcev kažejo gradient velikosti in kompleksnosti, ki v grobem sledi evolucijskemu zaporedju. Vsi ti možgani imajo enak skupek osnovnih anatomskih komponent. Pri glenavicah so mnoge rudimentarne, pri sesalcih pa so najpomembnejši del – predvsem je razširjen in dovršen [[telencefalon]].&lt;ref&gt;{{navedi knjigo| last=Striedter |first=GF| year=2005| title=Principles of Brain Evolution| url=https://archive.org/details/principlesofbrai0000stri | publisher=Sinauer Associates| isbn=978-0-87893-820-9 |chapter=Ch. 3: Conservation in vertebrate brains}}&lt;/ref&gt;

Možgane najlažje primerjamo po velikosti. Razmerja med velikostjo možganov, velikostjo telesa in drugimi spremenljivkami so primerjali pri številnih vrstah vretenčarjev. Velikost možganov se povečuje z velikostjo telesa, vendar ne [[Linearna funkcija|linearno]]. Če računamo velikost možganov kot funkcijo velikosti telesa, imajo manjše živali večje možgane. Žival z največjim razmerjem med velikostjo možganov in velikostjo telesa je [[kolibriji|kolibri]]. Pri sesalcih razmerje med prostornino možganov in telesno maso sledi [[potenčni zakon|potenčnemu zakonu]] z [[eksponent]]om okrog 0,75.&lt;ref&gt;{{navedi časopis| last=Armstrong |first=E| title=Relative brain size and metabolism in mammals| url=https://archive.org/details/sim_science_1983-06-17_220_4603/page/1302 | journal=Science| year=1983| volume=220| pages=1302–1304| doi=10.1126/science.6407108| pmid=6407108| issue=4603}}&lt;/ref&gt; Ta formula opisuje osnoven princip, vendar se vsaka družina sesalcev nekoliko razlikuje, kar deloma odseva kompleksnost njihovega vedenja. Možgani [[prvaki|prvakov]] so tako 5 do 10-krat večji, kot to predvideva formula. Plenilci imajo glede na telesno velikost večje možgane kot njihov plen.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo| last=Jerison |first=HJ| title=Evolution of the Brain and Intelligence| url=https://archive.org/details/evolutionofbrain0000jeri | year=1973| publisher=Academic Press| isbn=978-0-12-385250-2 |pages=[https://archive.org/details/evolutionofbrain0000jeri/page/55 55]–74}}&lt;/ref&gt;

[[Slika:EmbryonicBrain.svg|thumb|250px|left|Glavne podenote [[embriogeneza|embrionalnih]] možganov vretenčarjev, ki se pozneje diferencirajo v prozencefalon, mezencefalon in rombencefalon]]
Možgani vseh vretenčarjev imajo skupno osnovno obliko, ki je najbolj opazna med zgodnjimi obdobji embrionalnega razvoja. V najzgodnejši obliki se možgani pojavljajo kot tri razširitve na zgornjem koncu [[nevralna cev|nevralne cevi]]. Iz teh razširitev nastanejo [[prozencefalon]], [[mezencefalon]] in [[rombencefalon]]. V zgodnejših razvojnih stopnjah so vsa tri območja približno enako velika. Pri številnih razredih vretenčarjev, kot so ribe in dvoživke, ostanejo ti trije deli enako veliki tudi v odrasli dobi. Pri sesalcih postane prozencefalon mnogo večji kot druga dva dela; mezencefalon se zelo zmanjša.&lt;ref&gt;[[#refPrinciples|''Principles of Neural Science'']], str. 1019&lt;/ref&gt;

Možgani vretenčarjev so zgrajeni iz mehkega tkiva.&lt;ref name=&quot;Principlesof&quot;&gt;[[#refPrinciples|''Principles of Neural Science'']], Ch. 17&lt;/ref&gt; Živo možgansko tkivo je navzven rožnato in navznoter predvsem belo; možne so tudi druge barve. Možgane vretenčarjev obdaja [[vezivno tkivo]] – [[možganska ovojnica|možganske ovojnice]] ali ''meninge'' ločujejo lobanjo in možgane. Krvne žile vstopajo v možgane skozi odprtine v plasteh ovojnic. Celice v stenah krvnih žil so tesno druga ob drugi in tvorijo [[krvno-možganska pregrada|krvno-možgansko pregrado]]. Ta varuje možgane pred [[toksin]]i, ki jih nosi kri.&lt;ref name=CarpenterCh1&gt;{{navedi knjigo| title = Carpenter's Human Neuroanatomy| url = https://archive.org/details/humanneuroanatom0000pare| publisher = Williams &amp; Wilkins| year = 1995| isbn = 978-0-683-06752-1 |chapter=Ch. 1| last=Parent |first=A |last2=Carpenter |first2=MB}}&lt;/ref&gt;

Nevroanatomi delijo možgane vretenčarjev na šest glavnih regij: [[telencefalon]] (možganski polobli), [[diencefalon]] ([[talamus]] in [[hipotalamus]]), [[mezencefalon]], [[mali možgani|male možgane]], [[most (anatomija)|most]] ter [[podaljšana hrbtenjača|podaljšano hrbtenjačo]]. Vsaka regija ima kompleksno notranjo strukturo. Nekateri deli, kot sta možganska skorja in mali možgani, so sestavljeni iz plasti, ki so zvite in zložene, da ustrezajo prostoru, ki je na voljo. Talamus in hipotalamus sta sestavljena iz skupkov več majhnih jeder. Na podlagi razlik v živčni strukturi, kemiji in povezanosti lahko identificiramo več tisoč različnih regij vretenčarskih možganov.&lt;ref name=&quot;Principlesof&quot; /&gt;

Čeprav so nekateri osnovni sestavni deli prisotni v možganih vseh vretenčarjev, so nekatere evolucijske veje vretenčarjev ubrale svojo pot. Opazne so razlike v možganski geometriji, predvsem v območju prozencefalona. Možgani morskega psa kažejo osnovne komponente v rostralni smeri. Pri [[kostnice|kostnicah]] so možgani ''obrnjeni'' – kot nogavica, ki je obrnjena od znotraj navzven. Pri ptičih je največja razlika v strukturi prozencefalona.&lt;ref&gt;{{navedi časopis| last=Northcutt |first=RG| year=2008| title=Forebrain evolution in bony fishes| journal=Brain Research Bulletin| volume=75| pages=191–205| pmid=18331871| doi=10.1016/j.brainresbull.2007.10.058| issue=2–4}}&lt;/ref&gt; Te razlike otežujejo primerjanje možganov različnih živalskih vrst.&lt;ref&gt;{{navedi časopis| year=2005| title=Organization and evolution of the avian forebrain| journal=The Anatomical Record Part A| volume=287| pages=1080–1102| pmid=16206213| doi=10.1002/ar.a.20253| last=Reiner |first=A |last2=Yamamoto |first2=K |last3=Karten |first3=HJ| issue=1}}&lt;/ref&gt;

[[Slika:Vertebrate-brain-regions small.png|thumb|Glavne anatomske regije možganov vretenčarjev. Shema prikazuje možgane morskega psa in človeka. Oba imata enake dele, vendar se razlikujejo po velikosti in obliki.]]

Sledi seznam pomembnih struktur vretenčarskih možganov in kratek opis njihovih funkcij:

* [[Podaljšana hrbtenjača]] skupaj s [[hrbtenjača|hrbtenjačo]] vsebuje več majhnih jeder, ki sodelujejo pri mnogih motoričnih in senzoričnih funkcijah.&lt;ref&gt;[[#refPrinciples|''Principles of Neural Science'']], Chs. 44, 45&lt;/ref&gt;
* [[Most (anatomija)|Most]] leži v možganskem deblu, tik nad podaljšano hrbtenjačo. Vsebuje jedra, ki nadzorujejo spanje, dihanje, požiranje, funkcijo sečnega mehurja, ravnotežje, premikanje oči, izraze obraza in pokončno držo.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |title=Essential Neuroscience |url=https://archive.org/details/essentialneurosc0000sieg_t5d5 |publisher=Lippincott Williams &amp; Wilkins |year=2010 |isbn=978-0-7817-8383-5 |pages=[https://archive.org/details/essentialneurosc0000sieg_t5d5/page/184 184]–189 |last=Siegel |first=A |last2=Sapru |first2=HN}}&lt;/ref&gt;
* [[Hipotalamus]] je majhna struktura na bazi prozencefalona, katerega kompleksnost in pomen presegata njegovo velikost. Sestavljajo ga številna majhna jedra, vsako z različno povezanostjo in nevrokemijo. Hipotalamus uravnava ritme budnosti in spanja, prehranjevanje in pitje, sproščanje hormonov ter več drugih pomembnih bioloških funkcij.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo| year=2003| title=The Human Hypothalamus| publisher=Elsevier| isbn=978-0-444-51357-1| url=http://books.google.com/?id=Js81Pr1PmaAC| last=Swaab| first=DF| last2=Boller| first2=F| last3=Aminoff| first3=MJ}}{{Slepa povezava|date=januar 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
* [[Talamus]] je še ena skupina jeder z različnimi funkcijami. Nekatera sodelujejo pri preklapljanju informacij v možganske poloble in iz njih. Druga so ključna za motivacijo. Subtalamično območje (''[[cona incerta]]'') verjetno vsebuje sisteme, ki generirajo tipe vedenja, kot so prehranjevanje, pitje, [[Iztrebljanje|odvajanje]] in [[parjenje]].&lt;ref&gt;{{navedi knjigo| title=The Thalamus| last=Jones |first=EG| year=1985| publisher=Plenum Press| isbn=978-0-306-41856-3| url=http://books.google.com/?id=WMxqAAAAMAAJ}}&lt;/ref&gt;
* [[Mali možgani]] modulirajo signale iz drugih možganskih sistemov tako, da jih napravijo bolj natančne. Če živalim odstranimo male možgane, bodo še vedno zmožne početi vse, vendar bodo gibi netočni in nerodni. Ta natančnost ni vrojena, vgrajena, ampak se je naučimo s poskusi in napakami. Zgled nevronske [[plastičnost]]i, ki se oblikuje v malih možganih, je vožnja kolesa.&lt;ref name=&quot;refprinciples&quot;&gt;[[#refPrinciples|''Principles of Neural Science'']], Ch. 42&lt;/ref&gt;
* [[Zgornji kolikel]]/optični tektum: omogoča, da so dejanja usmerjena proti določeni točki v prostoru, večinoma v odgovoru na vizualni vnos. Pri sesalcih se imenuje zgornji kolikel (''colliculus superior''). Njegova najbolje preučena funkcija je usmerjanje premikanja očesnih zrkel. Usmerja tudi gibe doseganja in druga v objekte usmerjena dejanja. Ima močne vhode iz čutila za vid, kot tudi iz drugih čutil, ki sodelujejo v usmerjanju dejanj, kot je slušni vnos pri sovah in vnos iz termosenzitivnega jamičastega organa pri kačah. Pri nekaterih ribah, kot so piškurji, je ta predel največji del možganov.&lt;ref&gt;{{navedi časopis| year=2007| title=Tectal control of locomotion, steering, and eye movements in lamprey| journal=Journal of Neurophysiology| volume=97| pages=3093–3108| pmid=17303814| url=http://jn.physiology.org/cgi/content/full/97/4/3093| doi=10.1152/jn.00639.2006| last=Saitoh| first=K| last2=Ménard| first2=A| last3=Grillner| first3=S| issue=4| access-date=2013-03-02| archive-date=2010-06-15| archive-url=https://web.archive.org/web/20100615082419/http://jn.physiology.org/cgi/content/full/97/4/3093| url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Zgornji kolikel je del mezencefalona.
* [[Pallium]] je plast sive možganovine, ki leži na površini prozencefalona. Pri plazilcih in sesalcih se imenuje [[možganska skorja]]. Skorja opravlja več funkcij, kot sta [[voh]] in [[prostorski spomin]]. Pri sesalcih, kjer je največji del možganov, nadzoruje funkcije iz več možganskih regij. Pri številnih sesalcih je skorja oblikovana v vijuge – giruse. Ti tvorijo globoke žlebe - sulkuse. Vijuge povečujejo površino skorje in tako povečajo količino sive možganovine in informacij, ki jih možgani lahko procesirajo.&lt;ref&gt;{{navedi časopis| last = Puelles |first=L| year=2001| title=Thoughts on the development, structure and evolution of the mammalian and avian telencephalic pallium| journal=Phil. Trans. Roy. Soc. London B (Biological Sciences)| volume=356| pages=1583–1598| pmid=11604125| doi=10.1098/rstb.2001.0973| pmc=1088538| issue = 1414}}&lt;/ref&gt;
* [[Hipokampus]] v ožjem pomenu obstaja le pri sesalcih. Medialni pallium, iz katerega izhaja hipokampus, ima ustreznice pri vseh vretenčarjih. Ta del možganov se ukvarja s prostorskim spominom in navigacijo pri ribah, ptičih, plazilcih in sesalcih.&lt;ref&gt;{{navedi časopis| year=2003| title=Evolution of forebrain and spatial cognition in vertebrates: conservation across diversity| journal=Brain, Behavior and Evolution| volume=62| pages = 72–82| doi=10.1159/000072438| pmid=12937346| last=Salas |first=C |last2=Broglio |first2=C |last3=Rodríguez |first3=F| issue=2}}&lt;/ref&gt;
* [[Bazalni ganglij]]i so skupina med seboj povezanih struktur v prozencefalonu. Primarna funkcija bazalnih ganglijev je selekcija dejanj. Inhibitorne signale pošiljajo vsem delom možganov, ki lahko generirajo motorično vedenje. V pravih okoliščinah lahko sprostijo inhibicijo. To omogoči sistemom, ki tvorijo dejanja, da jih izvedejo. Najpomembnejši učinek nagrajevanja in kaznovanja je spreminjanje povezav znotraj bazalnih ganglijev.&lt;ref name=Grillner2005&gt;{{navedi časopis| year=2005| title=Mechanisms for selection of basic motor programs—roles for the striatum and pallidum| url=https://archive.org/details/sim_trends-in-neurosciences_2005-07_28_7/page/364| journal=Trends in Neurosciences| volume=28| pages=364–370| pmid=15935487| doi=10.1016/j.tins.2005.05.004| last1=Grillner |first1=S| issue=7| display-authors=1| last2=Hellgren| first2=J| last3=Menard| first3=A| last4=Saitoh| first4=K| last5=Wikstrom| first5=M}}&lt;/ref&gt;
* [[Olfaktorni bulbus]] je posebna struktura, ki procesira vohalne signale in pošilja svoje odgovore v olfaktorni del skorje. Pri mnogih vretenčarjih je glavni sestavni del možganov, pri prvakih pa je zelo zmanjšana.&lt;ref&gt;{{navedi časopis| last=Northcutt |first=RG| year=1981| title=Evolution of the telencephalon in nonmammals| journal=Annual Review of Neuroscience| volume=4| pages=301–350| pmid=7013637| doi=10.1146/annurev.ne.04.030181.001505}}&lt;/ref&gt;

==== Sesalci ====
Največja razlika med možgani sesalcev in drugih vretenčarjev je v velikosti. Sesalec ima možgane povprečno približno dvakrat večje od enako velikega ptiča in desetkrat večje od plazilca enake velikosti.&lt;ref name=Northcutt2002&gt;{{navedi časopis |last=Northcutt |first=RG |title=Understanding vertebrate brain evolution |journal=Integrative &amp; Comparative Biology |volume=42 |pages=743–756 |pmid=21708771 |url=http://icb.oxfordjournals.org/content/42/4/743.full |doi=10.1093/icb/42.4.743 |year=2002 |issue=4}}&lt;/ref&gt;

Velikost ni edina razlika, saj obstajajo tudi razlike v obliki. Rombencefalon in mezencefalon sesalcev sta podobna kot pri drugih vretenčarjih. Največja razlika je v prozencefalonu, ki je veliko večji in ima drugačno strukturo.&lt;ref name=Barton&gt;{{navedi časopis| last1=Barton| first1=RA| title = Mosaic evolution of brain structure in mammals| url=https://archive.org/details/sim_nature-uk_2000-06-29_405_6790/page/1054| year = 2000| journal = Nature| volume = 405| pages= 1055–1058| pmid = 10890446| doi=10.1038/35016580| last2=Harvey| first2=PH| issue=6790}}&lt;/ref&gt; Možganska skorja je del možganov, po katerem se sesalci najbolj razlikujejo od drugih skupin. Pri nesesalcih je površina [[veliki možgani|velikih možganov]] povezana z razmeroma preprosto strukturo iz treh plasti, ki jo imenujemo pallium. Skorja pri sesalcih obsega kompleksno šestplastno strukturo, ki jo imenujemo [[neokorteks]] ali izokorteks.&lt;ref name=Aboitiz&gt;{{navedi časopis| title = The evolutionary origin of the mammalian isocortex: Towards an integrated developmental and functional approach| journal = Behavioral and Brain Sciences| year = 2003| volume = 26| pages = 535–552| url = http://www.bbsonline.org/Preprints/Aboitiz/Referees| pmid = 15179935| doi = 10.1017/S0140525X03000128| last = Aboitiz |first=F |last2=Morales |first2=D |last3=Montiel |first3=J| issue = 5}}&lt;/ref&gt; Več regij na robu neokorteksa, vključno s hipokampusom in [[amigdala|amigdalo]], je mnogo bolj razvitih pri sesalcih kot pri drugih vretenčarjih.&lt;ref name=Barton/&gt;

Izpopolnjenost možganske skorje prinaša spremembe tudi v drugih možganskih regijah. Zgornji kolikel, ki je pomemben pri vizualnem nadzoru vedenja večine vretenčarjev, je pri sesalcih zelo majhen. Številne njegove funkcije prevzamejo temu namenjene regije možganske skorje.&lt;ref name=Northcutt2002/&gt; Mali možgani sesalcev vsebujejo velika območja ([[neocerebellum]]), ki podpirajo možgansko skorjo, česar pri drugih vretenčarjih ne najdemo.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |year=1977 |title=The Vertebrate Body |url=https://archive.org/details/vertebratebody0000rome_a5a9 |publisher=Holt-Saunders International |page= [https://archive.org/details/vertebratebody0000rome_a5a9/page/531 531]|isbn=0-03-910284-X |last=Romer |first=AS |last2=Parsons |first2=TS}}&lt;/ref&gt;

==== Prvaki ====
{| class=&quot;wikitable&quot; align=&quot;right&quot; style=&quot;margin-left: 10px;&quot;
|+Količnik encefalizacije (EQ)
!Vrsta
!EQ&lt;ref name=Roth2005&gt;{{navedi časopis|title=Evolution of the brain and Intelligence|last=Roth |first=G |last2=Dicke |first2=U|journal=Trends in Cognitive Sciences
|volume=9 |issue=5|pages=250–257|year=2005|doi=10.1016/j.tics.2005.03.005|pmid=15866152}}&lt;/ref&gt;
|-
|[[Človek]]||7,4–7,8
|-
|[[Šimpanzi]]||2,2–2,5
|-
|[[Rezus]] (opica)||2,1
|-
|[[Velika pliskavka]]||4,14&lt;ref name=Marino&gt;{{navedi časopis| last = Marino| first = Lori| title = Cetacean Brain Evolution: Multiplication Generates Complexity| journal = International Society for Comparative Psychology| issue = 17| pages = 1–16| year = 2004| url = http://www.cogs.indiana.edu/spackled/2005readings/CetaceanBrainEvolution.pdf| format = PDF| accessdate = 2010-08-29| archive-date = 2018-09-16| archive-url = https://web.archive.org/web/20180916132752/http://www.cogs.indiana.edu/spackled/2005readings/CetaceanBrainEvolution.pdf| url-status = dead}}&lt;/ref&gt;
|-
|[[Sloni]]||1,13–2,36&lt;ref&gt;{{navedi časopis | doi = 10.1016/j.brainresbull.2006.03.016 | last = Shoshani | first = J | last2 = Kupsky | first2 = WJ | last3 = Marchant | first3 = GH| title = Elephant brain Part I: Gross morphology, functions, comparative anatomy, and evolution | journal = Brain Research Bulletin | volume = 70 | issue = 2 | pages = 124–157 | year = 2006 | pmid = 16782503}}&lt;/ref&gt;
|-
|[[Domači pes]]||1,2
|-
|[[Domači konj]]||0,9
|-
|[[Podgana]]||0,4
&lt;!--|-
|colspan=&quot;2&quot; style=&quot;text-align: left;&quot; |EQ v razmerju do domače mačke kot standarda: EQ(mačka)=1--&gt;
|-
|}

Možgani človeka in drugih prvakov imajo enako strukturo kot možgani drugih sesalcev, vendar so večinoma večji glede na telesno velikost.&lt;ref name=Finlay&gt;{{navedi časopis| year = 2001| title = Developmental structure in brain evolution| url = https://archive.org/details/sim_behavioral-and-brain-sciences_2001-04_24_2/page/263| journal = Behavioral and Brain Sciences| volume = 24| pages = 263–308| pmid = 11530543| last = Finlay |first=BL |last2=Darlington |first2=RB |last3=Nicastro |first3=N| issue = 2|doi=10.1017/S0140525X01003958}}&lt;/ref&gt; Najbolj sprejet način primerjave možganov med različnimi živalskimi vrstami je [[količnik encefalizacije]], ki upošteva nelinearnost razmerja možgani–telo.&lt;ref name=Roth2005/&gt; Povprečen količnik ljudi je 7–8, količnik drugih prvakov je 2–3. Količnik delfinov je višji kot pri človeku podobnih opicah in drugih prvakih (z izjemo človeka),&lt;ref name=Marino/&gt; skoraj vsi drugi sesalci pa imajo precej nizek EQ.

Večina povečanja možganov prvakov je na račun obsežne razširitve možganske skorje, posebno [[prefrontalna skorja|prefrontalne skorje]] in delov skorje, ki sodelujejo pri vidnem zaznavanju.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo| last = Calvin| first = WH| title = How Brains Think| publisher = Basic Books| year = 1996| isbn = 978-0-465-07278-1| url = http://books.google.com/?id=z1r03ECL5A8C}}{{Slepa povezava|date=januar 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; Mreža prvakov za vizualno procesiranje obsega najmanj 30 različnih možganskih regij s kompleksnim omrežjem povezav. Ocenjujejo, da območja vizualnega procesiranja obsegajo več kot polovico celotne površine neokorteksa prvakov.&lt;ref name = Sereno1995&gt;{{navedi časopis | doi = 10.1126/science.7754376 | last1 = Sereno |first1 = MI | last2 = Dale | first2 = AM | last3 = Reppas | first3 = AM | last4 = Kwong | first4 = KK | last5 = Belliveau | first5 = JW | last6 = Brady | first6 = TJ | last7 = Rosen | first7 = BR | last8 = Tootell |first8 = RBH | year = 1995 | title = Borders of multiple visual areas in human revealed by functional magnetic resonance imaging | journal = Science | publisher = AAAS | volume = 268 | issue = 5212 | pages = 889–893 | url = http://www.cogsci.ucsd.edu/~sereno/papers/HumanRetin95.pdf | pmid = 7754376}}&lt;/ref&gt; Prefrontalna skorja opravlja funkcije, ki vključujejo načrtovanje, [[delovni spomin]], [[motivacija|motivacijo]], [[pozornost]] in izvršilni nadzor. Pri prvakih zavzema veliko večji delež možganov kot pri drugih vrstah. Posebno velika je pri človeku.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last=Fuster |first=JM |title=The Prefrontal Cortex |url=https://archive.org/details/prefrontalcortex00fust_374 |year=2008 |publisher=Elsevier |isbn=978-0-12-373644-4 |pages=[https://archive.org/details/prefrontalcortex00fust_374/page/n15 1]–7}}&lt;/ref&gt;

== Fiziologija ==
Funkcije možganov temeljijo na sposobnosti nevronov prenašati elektrokemične signale do drugih celic in njihovi sposobnosti, da primerno odgovorijo na elektrokemični signal, ki ga prejmejo od drugih celic. [[Membranski potencial|Membranske potenciale]] nevronov nadzorujejo mnogi biokemični in presnovni procesi, od katerih so najpomembnejše interakcije med [[živčni prenašalec|živčnimi prenašalci]] in receptorji, ki potekajo v sinapsah.&lt;ref name=Principles10/&gt;

=== Živčni prenašalci in receptorji ===
Živčni prenašalci so snovi, ki se sproščajo v sinapsah, ko jih aktivira akcijski potencial. Vežejo se na receptor na sinaptični membrani tarčne celice, s tem pa spremenijo električne in kemične lastnosti receptorja.

Razen nekaj izjem vsak nevron v možganih sprošča enake živčne prenašalce ali njihovo kombinacijo na vseh sinapsah, kar imenujemo [[Daleovo načelo]].&lt;ref&gt;[[#refPrinciples|''Principles of Neural Science'']], Ch. 15&lt;/ref&gt; Zato se nevron lahko poimenuje po živčnih prenašalcih, ki jih sprošča. Velika večina [[psihoaktivna droga|psihoaktivnih snovi]] deluje tako, da spreminja specifične živčnoprenašalske sisteme. Te snovi so med drugim tudi [[marihuana]], [[nikotin]], [[heroin]], [[kokain]], [[alkohol]], [[fluoksetin]] in [[klopromazin]].&lt;ref&gt;{{navedi knjigo| last = Cooper| first = JR| last2 = Bloom |first2=FE |last3=Roth |first3=RH| title = The Biochemical Basis of Neuropharmacology| publisher =[[Oxford University Press]] US| year = 2003| isbn = 978-0-19-514008-8| url = http://books.google.com/?id=e5I5gOwxVMkC}}&lt;/ref&gt;

V možganih vretenčarjev sta najpogostejša živčna prenašalca [[glutamat]], ki na tarčne celice deluje vzbujevalno (ekscitatorno), in [[GABA]], ki je skoraj vedno deluje zaviralno (inhibitorno). Nevroni s tema prenašalcema so v skoraj vseh predelih možganov.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo| last=McGeer| first=PL| last2=McGeer| first2=EG| editor=G. Siegel| year=1989| title=Basic Neurochemistry| url=https://archive.org/details/basicneurochemis0000unse| chapter=Amino acid neurotransmitters | publisher=Raven Press| isbn=978-0-88167-343-2 |pages=[https://archive.org/details/basicneurochemis0000unse/page/311 311]–332|display-editors=etal}}&lt;/ref&gt; Zdravila, ki delujejo na glutamatni ali GABA-ergični sistem, imajo več močnih učinkov, saj sta ta sistema prisotna povsod. Nekateri [[anestetik|splošni anestetiki]] zmanjšajo učinek glutamata. Večina [[pomirjevalo|pomirjeval]] deluje tako, da spodbuja učinke spojine GABA.&lt;ref&gt;{{navedi časopis | title = Glutamate- and GABA-based CNS therapeutics | journal = Current Opinion in Pharmacology | volume = 6 | pages = 7–17 | year = 2006 | pmid = 16377242 | doi = 10.1016/j.coph.2005.11.005 | last= Foster |first=AC |last2= Kemp |first2=JA | issue = 1}}&lt;/ref&gt;

Nekateri živčni prenašalci so prisotni v bolj omejenem obsegu, pogosto v regijah, ki opravljajo določeno funkcijo. [[Serotonin]] je primarna tarča [[antidepresiv]]ov in več prehranskih dodatkov. Nastaja izključno v [[jedro rafe|jedru rafe]] v možganskem deblu.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last = Frazer |first=A |last2=Hensler |first2=JG |editor = Siegel, GJ |title = Basic Neurochemistry |url = https://archive.org/details/basicneurochemis0000unse_e2f6 |edition = Sixth| year = 1999|publisher = Lippincott Williams &amp; Wilkins|isbn = 0-397-51820-X| chapter = Understanding the neuroanatomical organization of serotonergic cells in the brain provides insight into the functions of this neurotransmitter}}&lt;/ref&gt; [[Noradrenalin]], ki vpliva na budnost, se tvori le v [[locus coeruleus|lokusu coeruleusu]].&lt;ref name=Mehler&gt;{{navedi časopis| year=2009| title=Autism, fever, epigenetics and the locus coeruleus| journal=[[Brain Research Reviews]]| volume=59| pages=388–392| pmc=2668953| doi=10.1016/j.brainresrev.2008.11.001 | last=Mehler |first=MF |last2=Purpura |first2=DP| issue=2| pmid=19059284}}&lt;/ref&gt; Drugi živčni prenašalci, kot sta [[acetilholin]] in [[dopamin]], se tvorijo v več predelih možganov, vendar niso tako razširjeni, kot sta glutamat in GABA.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last=Rang |first=HP |title=Pharmacology |url=https://archive.org/details/isbn_9788181479174 |publisher=Churchill Livingstone |year=2003 |pages= [https://archive.org/details/isbn_9788181479174/page/476 476]–483 |isbn=0-443-07145-4}}&lt;/ref&gt;

=== Električna aktivnost ===
[[Slika:Spike-waves.png|thumb|right|Možganska električna aktivnost, posneta pri človeku z [[epilepsija|epileptičnim napadom]].]]
Stranski učinek elektrokemičnih procesov, ki jih nevroni uporabljajo za signaliziranje, je [[električno polje]]. Tvori ga aktivno možgansko tkivo. Ko veliko število nevronov kaže sinhronizirano aktivnost, je mogoče električno polje, ki ga tvorijo, zaznati tudi zunaj lobanje. Za to se uporabljata [[elektroencefalografija]] (EEG)&lt;ref name = &quot;Niedermeyer&quot;&gt;{{navedi knjigo| last=Speckmann |first=E-J |last2=Elger |first2=CE |chapter=Introduction to the neurophysiological basis of the EEG and DC potentials |editor1=Niedermeyer E |editor2=Lopes da Silva FH | title = Electroencephalography: Basic Principles, Clinical Applications, and Related Fields | url=https://archive.org/details/electroencephalo0000unse_u0c9 | publisher = Lippincott Williams &amp; Wilkins | year = 2004| isbn = 0-7817-5126-8 |pages=[https://archive.org/details/electroencephalo0000unse_u0c9/page/17 17]–31}}&lt;/ref&gt; ali [[magnetoencefalografija]] (MEG). Posnetki EEG-ja, skupaj s posnetki preko elektrod, vstavljenih v možgane poskusnih živali, kot so podgane, kažejo, da so možgani živih živali neprestano aktivni, tudi med spanjem.&lt;ref name=Buzsaki&gt;{{navedi knjigo| last=Buzsáki |first=G| title=Rhythms of the Brain| url=https://archive.org/details/rhythmsofbrain0000buzs_h3e9 | year = 2006| publisher=Oxford University Press| isbn=978-0-19-530106-9| oclc=63279497}}&lt;/ref&gt; Vsak del možganov kaže mešanico ritmične in neritmične aktivnosti, ki se razlikuje glede na vedenje. Pri sesalcih kaže možganska skorja velike in počasne valove delta med spanjem, hitrejše valove alfa, ko je žival budna, a nepozorna in na videz kaotično aktivnost, ko opravlja določeno nalogo. Med epileptičnim napadom možganski nadzor inhibicije odpove. Električna aktivnost naraste na patološko raven in kaže na EEG-ju vzorce, ki jih v zdravih možganih ni. Koreliranje vzorcev z računskimi funkcijami posameznih nevronov je eno osrednjih raziskovalnih področij sodobne [[nevrofiziologija|nevrofiziologije]].&lt;ref name=Buzsaki/&gt;

=== Presnova ===
Vsi vretenčarji imajo [[krvno-možganska pregrada|krvno-možgansko pregrado]], ki omogoča, da presnova v možganih poteka drugače kot v drugih delih telesa. Najpomembnejše so celice nevroglije, saj nadzorujejo kemijsko sestavo tekočine, ki obdaja nevrone, vključno z ravnjo [[ion]]ov in hranil.&lt;ref name=Nieuwenhuys/&gt;

Možgansko tkivo porabi glede na svojo prostornino veliko količino energije. Veliki možgani so za žival velika presnovna obremenitev. Potreba po omejitvi telesne mase, da bi žival lahko npr. letela, je pri nekaterih živalih (na primer [[netopirji]]h) vodila v zmanjšanje velikosti možganov.&lt;ref&gt;{{navedi časopis| last = Safi| first = K| year = 2005| title = Bigger is not always better: when brains get smaller| journal = Biology Letters| volume = 1| pages = 283–286| pmid = 17148188| doi = 10.1098/rsbl.2005.0333| last2 = Seid| first2 = MA| last3 = Dechmann| first3 = DK| pmc = 1617168| issue = 3}}&lt;/ref&gt; Možgani porabijo večino energije za vzdrževanje membranskega potenciala nevronov.&lt;ref name=Nieuwenhuys&gt;{{navedi knjigo |title=The Central Nervous System of Vertebrates, Volume 1 |url=https://archive.org/details/centralnervoussy0001nieu |last=Nieuwenhuys |first=R |last2=Donkelaar |first2=HJ |last3=Nicholson |first3=C |publisher=Springer |year=1998 |isbn=978-3-540-56013-5 |pages=[https://archive.org/details/centralnervoussy0001nieu/page/n32 11]–14}}&lt;/ref&gt; Pri vretenčarjih predstavlja bazalna presnova možganov 2–8 % celotne [[bazalna presnova|bazalne presnove]]. Pri prvakih je ta delež večji in pri človeku predstavlja 20–25 %.&lt;ref&gt;{{navedi časopis |last=Mink |first=JW |last2=Blumenschine |first2=RJ |last3=Adams |first3=DB |title=Ratio of central nervous system to body metabolism in vertebrates: its constancy and functional basis |journal=American Journal of Physiology |year=1981 |volume=241 |pages=R203–212 |pmid=7282965 |issue=3}}&lt;/ref&gt; Poraba energije se časovno ne spreminja bistveno. Aktivne regije možganske skorje porabijo več energije kot neaktivne. To je osnova funkcionalnih slikovnih preiskav možganov, kot so [[pozitronska emisijska tomografija]] (PET), [[magnetna resonanca|funkcionalna magnetna resonanca]] (fMR)&lt;ref&gt;{{navedi časopis| last = Raichle| first = M| year = 2002| title = Appraising the brain's energy budget| url = https://archive.org/details/sim_proceedings-of-the-national-academy-of-sciences-usa_2002-08-06_99_16/page/10237| journal = Proc. Nat. Acad. Sci. U.S.A.| volume = 99| pages = 10237–10239| doi = 10.1073/pnas.172399499| pmid = 12149485| last2 = Gusnard| first2 = DA| pmc = 124895| issue = 16}}&lt;/ref&gt; in [[bližnja infrardeča spektroskopija]].&lt;ref&gt;{{navedi časopis|doi= 10.1002/hbm.10026|year=2002|last1=Mehagnoul-Schipper|first1=DJ|last2=van der Kallen|first2=BF|last3=Colier|first3=WNJM|last4=van der Sluijs|first4=MC|last5=van Erning|first5=LJ|last6=Thijssen|first6=HO|last7=Oeseburg|first7=B|last8=Hoefnagels|first8=WH|last9=Jansen|first9=RW|title=Simultaneous measurements of cerebral oxygenation changes during brain activation by near-infrared spectroscopy and functional magnetic resonance imaging in healthy young and elderly subjects.|volume=16|issue=1|pages=14–23|journal=Hum Brain Mapp|display-authors=3}}&lt;/ref&gt;
Pri človeku in mnogih drugih vrstah dobijo možgani večino energije iz [[oksidacija|oksidativne razgradnje]] [[glukoza|glukoze]].&lt;ref name=Nieuwenhuys/&gt; Pri nekaterih drugih vrstah so možni alternativni viri energije, kot so [[laktat]], [[keton]]i, [[aminokislina|aminokisline]], [[glikogen]] in tudi [[lipid]]i.&lt;ref&gt;{{navedi časopis |last=Soengas |first=JL |last2=Aldegunde |first2=M |title=Energy metabolism of fish brain |url=https://archive.org/details/sim_comparative-biochemistry-and-physiology-part-b_2002-03_131b_3/page/n4 |journal=Comparative Biochemistry and Physiology Part B: Biochemistry and Molecular Biology |year=2002 |volume=131 |pages=271–296 |pmid=11959012 |doi=10.1016/S1096-4959(02)00022-2 |issue=3}}&lt;/ref&gt;

== Funkcije ==
Iz evolucijsko-biološke perspektive je funkcija možganov izvajati koherenten nadzor nad dejanji živali. Centralizirani možgani omogočajo hkratno aktivacijo skupin mišic v kompleksnih vzorcih. Centraliziran nadzor omogoča, da dogajanje v enem delu telesa izzove odziv v drugih delih in tudi prepreči navzkrižno delovanje različnih telesnih delov.&lt;ref name=CarewCh1&gt;{{navedi knjigo| last = Carew| first = TJ| title = Behavioral Neurobiology: the Cellular Organization of Natural Behavior| publisher = Sinauer Associates| year = 2000| isbn = 978-0-87893-092-0| url = http://books.google.com/?id=wEMTGwAACAAJ| chapter = Ch. 1}}&lt;/ref&gt;

Da bi možgani tvorili namensko in usklajeno delovanje, najprej prenesejo signal iz čutil v središče. Te grobe podatke obdelajo in izluščijo informacije o strukturi okolja. Obdelane senzorične informacije uskladijo z informacijami o trenutnih potrebah živali in s spominom na pretekle okoliščine. Na podlagi rezultata tvorijo motorične vzorce, ki so najboljši za žival. Obdelava signalov je zahtevna interakcija med več funkcionalnimi podsistemi.&lt;ref name=CarewCh1/&gt;

=== Procesiranje informacij ===
Iznajdba elektronskih računalnikov v 40. letih 20. stoletja in razvoj matematične [[informacijska teorija|informacijske teorije]] sta privedla so odkritja, da se lahko možgane razume kot sisteme, ki procesirajo informacije. Ta koncept je osnova [[kibernetika|kibernetike]]. Omogočil je tudi pojav [[računalniška nevroznanost|računalniške nevroznanosti]].&lt;ref name=CKS1993/&gt; Najzgodnejše težnje kibernetike so bile precej okorne, saj so možgane obravnavale kot da so le preobleka digitalnega računalnika. Eden takšnih primerov je [[John von Neumann|Neumannova]] knjiga ''Računalnik in možgani'' (''The Computer and the Brain'') iz leta 1958.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |title=The Computer and the Brain |url=https://archive.org/details/computerbrain0000vonn |year=2000 |publisher=Yale University Press |isbn=978-0-300-08473-3 |last=von Neumann |first=J |last2=Churchland |first2=PM |last3=Churchland |first3=PS |pages=xi–xxii}}&lt;/ref&gt; Skozi leta so informacije o električnih odgovorih možganskih celic, ki so jih posneli na živalih, premikale teoretične koncepte v smer večjega realizma.&lt;ref name=CKS1993/&gt;

[[Slika:Model of Cerebellar Perceptron.jpg|thumb|right|Model nevronskega krogotoka malih možganov, kot si ga je zamišljal [[James S. Albus]]]]
Bistvo pristopa informacijskega procesiranja je razumeti možgansko funkcijo v pojmih informacijskega toka in izvrševanja [[algoritem|algoritmov]].&lt;ref name=CKS1993/&gt; Eden najbolj vplivnih zgodnjih prispevkov je ''What the frog's eye tells the frog's brain''. Napisan je bil leta 1959. Preverjali so vizualne odgovore nevronov v [[retina|mrežnici]] in optičnem tektumu žab. Zaključili so, da so nekateri tektalni nevroni povezani tako, da kombinirajo elementarne odzive na način, da delujejo kot »detektorji hroščev«.&lt;ref&gt;{{navedi časopis |title=What the frog's eye tells the frog's brain |journal=Proceedings of the Institute of Radio Engineering |volume=47 |pages=1940–1951 |year=1959 |url=http://jerome.lettvin.info/lettvin/Jerome/WhatTheFrogsEyeTellsTheFrogsBrain.pdf |format=pdf |last=Lettvin |first=JY |last2=Maturana |first2=HR |last3=McCulloch |first3=WS |last4=Pitts |first4=WH |access-date=2013-03-02 |archive-date=2011-09-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110928024235/http://jerome.lettvin.info/lettvin/Jerome/WhatTheFrogsEyeTellsTheFrogsBrain.pdf |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Nekaj let kasneje sta [[David H. Hubel|David Hubel]] in [[Torsten Wiesel]] v primarni vidni skorji opic odkrila celice, ki se aktivirajo, ko se ostrorobi objekt premakne čez določeno točko v [[vidno polje|vidnem polju]]. Za to odkrije sta prejela Nobelovo nagrado.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo| title = Brain and visual perception: the story of a 25-year collaboration| url = https://archive.org/details/brainvisualperce00hube| last=Hubel |first=DH |last2=Wiesel |first2=TN| publisher = Oxford University Press US| year = 2005| isbn = 978-0-19-517618-6 |pages=[https://archive.org/details/brainvisualperce00hube/page/n665 657]–704}}&lt;/ref&gt; Nadaljnje študije višjih vizualnih področij so odkrile celice, ki zaznavajo [[binokulara dispariteta|binokularno dispariteto]], barvo, gibanje in obliko. Z oddaljevanjem teh področij od primarne vidne skorje se povečuje kompleksnost odgovorov.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |title=The Cognitive Neuroscience of Vision |url=https://archive.org/details/cognitiveneurosc0000fara |last=Farah |first=MJ |year=2000 |publisher=Wiley-Blackwell |isbn=978-0-631-21403-8 |pages=[https://archive.org/details/cognitiveneurosc0000fara/page/n22 1]–29}}&lt;/ref&gt; Druge raziskave možganskih področij, nepovezanih z vidom, so razkrile širok razpon povezav s spominom in nekaterimi abstraktnimi kognitivnimi kategorijami, kot je prostor.&lt;ref&gt;{{navedi časopis |last=Engel |first=AK |last2=Singer |first2=W |title=Temporal binding and the neural correlates of sensory awareness |journal=Tends in Cognitive Sciences |year=2001 |volume=5 |pages=16–25 |pmid=11164732 |doi=10.1016/S1364-6613(00)01568-0 |issue=1}}&lt;/ref&gt;

Teoretiki so poskušali razumeti vzorce odzivanja tako, da so sestavili matematične modele nevronskih mrež, ki se jih da računalniško simulirati.&lt;ref name=CKS1993/&gt; Nekateri uporabni modeli so abstraktni. Bolj so osredotočeni na konceptualno strukturo nevronskih algoritmov kot na to, kako so vgrajeni v možgane. Drugi modeli težijo k vključevanju podatkov o biofizičnih lastnostih resničnih nevronov.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last=Dayan |first=P |last2=Abbott |first2=LF |title=Theoretical Neuroscience |url=https://archive.org/details/theoreticalneuro0000daya |chapter=Ch.7: Network models |year=2005 |publisher=MIT Press |isbn=978-0-262-54185-5}}&lt;/ref&gt; Noben model na nobeni ravni še ni dovolj razvit, da bi bil popolnoma veljaven opis možganske funkcije. Osnovna težava je, da sofisticirana komputacija nevronskih mrež zahteva distribuirane procese, v katerih sodeluje stotine ali tisoče nevronov. Trenutne snemalne metode pa omogočajo snemanje le izoliranih akcijskih potencialov nekaj deset nevronov hkrati.&lt;ref&gt;{{navedi časopis |last=Averbeck |first=BB |last2=Lee |first2=D |title=Coding and transmission of information by neural ensembles |url=https://archive.org/details/sim_trends-in-neurosciences_2004-04_27_4/page/225 |journal=Trends in Neurosciences |year=2004 |volume=27 |pages=225–230 |pmid=15046882 |doi=10.1016/j.tins.2004.02.006 |issue=4}}&lt;/ref&gt;

=== Senzorika ===
[[Slika:Hearing mechanics cropped.jpg|thumb|right|Diagram signalnega procesiranja v [[sluh|slušnem sistemu]]]]
Ena primarnih funkcij možganov je pridobivati biološko pomembne informacije iz senzoričnih vnosov. Človeški možgani dobivajo informacije o svetlobi, zvoku, kemični sestavi [[ozračje|ozračja]], [[temperatura|temperaturi]], orientaciji glave, položaju okončin, kemični sestavi krvi. Druge živali lahko imajo tudi dodatne čute, kot je [[svetloba|infrardeči]] [[termoreceptor]] [[kače|kač]], čut za [[magnetno polje]] nekaterih ptičev ali čut za [[električno polje]] nekaterih tipov rib. Nekatere živali so razvile senzorične sisteme na nove načine – netopirji so adaptirali slušni sistem v obliko [[sonar]]ja. Vse senzorične modalitete uvodoma zazna specializirano čutilo, ki prenese signal v možgane.&lt;ref name=&quot;hearing&quot; /&gt;

Vsak senzorični sistem se začne s specializiranimi receptorskimi celicami, kot so [[paličnica|paličnice]] v [[mrežnica|mrežnici]] očesa, na vibracijo občutljivi nevroni v [[polž (anatomija)|ušesnem polžu]], na pritisk občutljivi nevroni v [[koža|koži]]. Nevriti senzoričnih receptorjev potekajo do hrbtenjače ali do možganov, kjer prenesejo signal do svojih primarnih senzoričnih jeder. Ta prenesejo informacije v višja senzorična področja. Skozi talamus se signali prenesejo v možgansko skorjo. Tam se s procesiranjem pridobi biološko pomembne podatke. Te se integrira s signali, ki prihajajo iz drugih senzoričnih sistemov.&lt;ref name=hearing&gt;[[#refPrinciples|''Principles of Neural Science'']], Ch. 21&lt;/ref&gt;

=== Motorični nadzor ===
[[Motorični sistem]]i so področja možganov, ki so neposredno ali posredno vključena v gibanje telesa – v aktivacijo mišic. Razen zunanjih zrkelnih mišic, ki premikajo oko in jih nadzorujejo jedra v mezencefalonu, so vse [[skeletna mišica|skeletne mišice]] v telesu neposredno oživčene z [[motorični nevron|motoričnimi nevroni]] v hrbtenjači in rombencefalonu.&lt;ref&gt;[[#refPrinciples|''Principles of Neural Science'']], Ch. 34&lt;/ref&gt; Hrbtenjačne motorične nevrone nadzorujejo živčni krogi, ki so intrinzični za hrbtenjačo, in descendentni vhodi iz možganov. Intrinzični hrbtenjačni krogi izvršujejo mnoge refleksne odgovore in vsebujejo
''generatorje vzorcev'' za [[ritem|ritmične]] gibe, kot sta hoja ali plavanje. Descendentne povezave iz možganov omogočajo bolj sofisticiran nadzor.&lt;ref&gt;[[#refPrinciples|''Principles of Neural Science'']], Chs. 36, 37&lt;/ref&gt;

V možganih je več motoričnih področij, ki se projicirajo neposredno v hrbtenjačo. Na najnižji ravni sta motorični področji v podaljšani hrbtenjači in v mostu. Nadzorujeta stereotipna vedenja kot so hoja, dihanje ali požiranje. Višje so področja mezencefalona, kot je [[rdeče jedro]] (''nucleus ruber''), ki je odgovorno za koordiniranje gibov rok in nog. Najvišja raven je [[primarna motorična skorja]]. To je tkivna proga, ki se nahaja na posteriorni strani čelnega režnja. Primarna motorična skorja pošilja projekcije subkortikalnim motoričnim področjem in skozi [[piramidna proga|piramidno progo]] neposredno v podaljšano hrbtenjačo. Ta neposredna kortikospinalna projekcija omogoča natančni hoteni nadzor detajlov gibov. Druga možganska področja, povezana z motoriko, izkazujejo drugotne učinke preko projiciranja v primarna motorična področja. Najpomembnejša drugotna področja so premotorična skorja, bazalni gangliji in mali možgani.&lt;ref&gt;[[#refPrinciples|''Principles of Neural Science'']], Ch. 33&lt;/ref&gt;
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;margin: 1em auto 1em auto;&quot;
|+ Glavna področja, ki nadzorujejo gibanje
|-
! Regija
! width=&quot;100&quot; | Mesto
! Funkcija
|-
! scope=row style=&quot;text-align:left&quot; | [[sprednji rog hrbtenjače|Ventralni rog]]
| style=&quot;background: tan&quot; | Hrbtenjača || style=&quot;background:#ffdead&quot; | Vsebuje motorične nevrone, ki neposredno aktivirajo mišice.&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=Dafny |first=N |title=Anatomy of the spinal cord |publisher=Neuroscience Online |url=http://neuroscience.uth.tmc.edu/s2/chapter03.html |accessdate=2011-10-10}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=row style=&quot;text-align:left&quot; | [[Okulomotorični živec|Okulomotorična jedra]]
| style=&quot;background: tan&quot; | Mezencefalon || style=&quot;background:#ffdead&quot; | Vsebuje motorične nevrone, ki neposredno aktivirajo očesne mišice.&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=Dragoi |first=V |title=Ocular motor system |publisher=Neuroscience Online |url=http://neuroscience.uth.tmc.edu/s3/chapter07.html |accessdate=2011-10-10 |archive-date=2011-11-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111117070343/http://neuroscience.uth.tmc.edu/s3/chapter07.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=row style=&quot;text-align:left&quot; | [[Mali možgani]]
| style=&quot;background: tan&quot; | Rombencefalon || style=&quot;background:#ffdead&quot; | Umerjajo natančnost in čas izvedbe giba.&lt;ref name=&quot;refprinciples&quot;/&gt;
|-
! scope=row style=&quot;text-align:left&quot; | [[Bazalni gangliji]]
| style=&quot;background: tan&quot; | Prozencefalon || style=&quot;background:#ffdead&quot; | Izbor dejanja na podlagi motivacije.&lt;ref&gt;{{navedi časopis| last = Gurney| first = K| year = 2004| title = Computational models of the basal ganglia: from robots to membranes| url = https://archive.org/details/sim_trends-in-neurosciences_2004-08_27_8/page/453| journal = Trends in Neurosciences| volume = 27| pages = 453–459| pmid = 15271492| doi = 10.1016/j.tins.2004.06.003| last2 = Prescott| first2 = TJ| last3 = Wickens| first3 = JR| last4 = Redgrave| first4 = P| issue = 8}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=row style=&quot;text-align:left&quot; | [[Motorična skorja]]
| style=&quot;background: tan&quot; | Čelni reženj || style=&quot;background:#ffdead&quot; | Neposredna kortikalna aktivacija krogotokov spinalnih motoričnih nevronov.
|-
! scope=row style=&quot;text-align:left&quot; | [[Premotorična skorja]]
| style=&quot;background: tan&quot; | Čelni reženj || style=&quot;background:#ffdead&quot; | Zbiranje elementarnih gibov v koordinirane vzorce.&lt;ref&gt;[[#refPrinciples|''Principles of Neural Science'']], Ch. 38&lt;/ref&gt;
|-
! scope=row style=&quot;text-align:left&quot; | [[Suplementarno motorično področje]]
| style=&quot;background: tan&quot; | Čelni reženj || style=&quot;background:#ffdead&quot; | Tvorba zaporedja gibov v začasni vzorec.&lt;ref&gt;{{navedi časopis| last = Shima| first = K| last2 = Tanji| first2 = J| year = 1998| url = http://jn.physiology.org/cgi/content/abstract/80/6/3247| title = Both supplementary and presupplementary motor areas are crucial for the temporal organization of multiple movements| journal = [[Journal of Neurophysiology]]| volume = 80| pages = 3247–3260| pmid = 9862919| issue = 6| access-date = 2013-03-02| archive-date = 2021-05-09| archive-url = https://web.archive.org/web/20210509185621/https://journals.physiology.org/doi/full/10.1152/jn.1998.80.6.3247| url-status = dead}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=row style=&quot;text-align:left&quot; | [[Prefrontalna skorja]]
| style=&quot;background: tan&quot; | Čelni reženj || style=&quot;background:#ffdead&quot; | Načrtovanje in druge izvršilne funkcije.&lt;ref&gt;{{navedi časopis |last=Miller |first=EK |last2=Cohen |first2=JD |title=An integrative theory of prefrontal cortex function |journal=Annual Review of Neuroscience |volume=24 |issue=1 |pages=167–202 |year=2001 |pmid=11283309 |doi=10.1146/annurev.neuro.24.1.167 }}&lt;/ref&gt;
|}

Možgani in hrbtenjača vsebujejo obsežne krogotoke, ki nadzorujejo [[avtonomni živčni sistem]], ki deluje preko izločanja [[hormon]]ov in usmerjanja [[gladka mišica|gladkih mišic]] črevesja.&lt;ref&gt;[[#refPrinciples|''Principles of Neural Science'']], Ch. 49&lt;/ref&gt; Avtonomni živčni sistem vpliva na hitrost srčnega utripa, prebavo, hitrost dihanja, slinjenje, [[znoj]]enje, [[urin]]iranje, spolno vzburjenje in mnoge druge procese. Večina teh funkcij ni pod neposrednim vplivom volje.

=== Budnost ===
Eden očitnejših vidikov vedenja vsake živali je dnevni cikel med spanjem in budnostjo. Budnost in zavedanje usmerja velika mreža možganskih področij.&lt;ref name=&quot;Principles45&quot;&gt;[[#refPrinciples|''Principles of Neural Science'']], Ch. 45&lt;/ref&gt;

Ključni del sistema budnosti je [[suprakiazmatično jedro]]. Leži v hipotalamusu, točno nad križiščem optičnih živcev iz oči. Suprakiazmatično jedro vsebuje centralno biološko uro telesa. Nevroni v tem področju izkazujejo raven dejavnosti, ki se poveča ali upade v obdobju 24 ur. To so [[cirkadiani ritem|cirkadiani ritmi]]. Spremembe aktivnosti narekujejo ritmične spremembe v izražanju skupka genov ''clock''. Suprakiazmatično jedro ohranja čas, četudi je izrezano iz možganov in nameščeno v posodo s toplo tekočino in hranili. V organizmu prejema vnose iz optičnih živcev, in sicer preko [[retinohipotalamična proga|retinohipotalamične proge]]. Ta omogoča dnevno-nočnim ritmom umerjati biološko uro.&lt;ref&gt;{{navedi časopis| last = Antle| first = MC| title = Orchestrating time: arrangements of the brain circadian clock| journal = Trends in Neurosciences| year = 2005| volume = 28| pages = 145–151| url = http://www.columbia.edu/cu/psychology/silver/publications2/149%20antle%20et%20al.pdf| format = PDF| pmid = 15749168| doi = 10.1016/j.tins.2005.01.003| last2 = Silver| first2 = R| issue = 3| access-date = 2013-03-02| archive-date = 2008-10-31| archive-url = https://web.archive.org/web/20081031120051/http://www.columbia.edu/cu/psychology/silver/publications2/149%20antle%20et%20al.pdf| url-status = dead}}&lt;/ref&gt;

Projekcije suprakiazmatičnega jedra vodijo v hipotalamus in v možgansko deblo. Vključene so v izvršitev ciklov budnosti in spanja. Pomemben del sistema je [[retikularna formacija]]. Retikularni nevroni pošiljajo signale do talamusa. Ta nato pošilja signale, ki nadzorujejo raven aktivnosti, v predele skorje. Poškodba retikularne formacije lahko povzroči trajno [[koma]]tozno stanje.&lt;ref name=&quot;Principles45&quot; /&gt;

Med spanjem se dogajajo velike spremembe v možganski aktivnosti.&lt;ref name=Principles47&gt;[[#refPrinciples|''Principles of Neural Science'']], Ch. 47&lt;/ref&gt; Do leta 1950 so mislili, da možgani med spanjem mirujejo.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo| last=Kleitman| first=N| year=1938 | others=revised 1963, reprinted 1987| title=Sleep and Wakefulness| publisher=The University of Chicago Press, Midway Reprints series| isbn=0-226-44073-7}}&lt;/ref&gt; Sedaj se ve, da je to daleč od resnice. Možganska aktivnost se nadaljuje tudi v spanju, vendar se vzorci zelo razlikujejo. Obstajata 2 fazi spanja: [[REM]] (''Rapid eye movement''), spanje s hitrim premikanjem očesnih zrkel (s sanjami) in NREM (''Non-rapid eye movement''), brez hitrega premikanja očesnih zrkel (navadno brez sanj). Pojavljata se v različnih vzorcih skozi epizodo spanja. Možno je meriti 3 tipe različnih vzorcev možganske aktivnosti: REM, plitki NREM in globoki NREM. Med globokim NREM spanjem, imenovanim tudi [[spanje počasnih valov]], se možganska aktivnost v skorji kaže v obliki velikih sinhroniziranih valov, ki so v budnem stanju burni in desinhronizirani. Raven nevrotransmitorjev [[noradrenalin]]a in [[serotonin]]a med to obliko spanja upade in med REM fazo pade skoraj na nič. Ravni [[acetilholin]]a kažejo ravno obraten vzorec.&lt;ref name=Principles47/&gt;

=== Homeostaza ===
[[Slika:LocationOfHypothalamus.jpg|thumb|right|Presek človeške glave, označen je hipotalamus.]]

Za preživetje vsake živali je nujno vzdrževanje mnogih parametrov telesnega stanja. Ti parametri so med drugimi telesna temperatura, vsebnost vode, koncentracija natrija v krvi, raven krvnega sladkorja in raven kisika.&lt;ref name=Dougherty/&gt; Zmožnost, da živali regulirajo svoje notranje okolje, je znana kot [[homeostaza]].&lt;ref&gt;{{navedi časopis |last=Gross |first=CG |year=1998 |title=Claude Bernard and the constancy of the internal environment |journal=The Neuroscientist |volume=4 |pages=380–385 |url=http://www.princeton.edu/~cggross/Neuroscientist_98_Bernard.pdf |format=PDF |doi=10.1177/107385849800400520 |issue=5}}&lt;/ref&gt; Vzdrževanje homeostaze je ključna funkcija možganov. Osnovni princip homeostaze je [[negativna povratna zveza]]. Vsakič, ko se parameter razlikuje od svoje nastavljene vrednosti, nevroni generirajo signal, ki javi napako. Ta signal izzove odgovor, ki povzroči, da se parameter uravna s svojo nastavljeno vrednostjo&lt;ref name=Dougherty/&gt; (ta princip se pogosto uporablja v [[inženirstvo|inženirstvu]], na primer v nadzoru temperature s [[termostat]]om).

Pri vretenčarjih je najpomembnejši del možganov, ki skrbi za homeostazo, [[hipotalamus]]. To je majhno področje na bazi prozencefalona, katerega velikost ne odseva njegove kompleksnosti ali pomena njegove funkcije.&lt;ref name=Dougherty&gt;{{navedi splet |title=Hypothalamus: structural organization |last=Dougherty |first=P |publisher=Neuroscience Online |url=http://neuroscience.uth.tmc.edu/s4/chapter01.html |accessdate=2011-10-11 |archive-date=2011-11-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111117073211/http://neuroscience.uth.tmc.edu/s4/chapter01.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
Hipotalamus je zbirka majhnih jeder. Večina jih sodeluje pri temeljnih bioloških funkcijah. Nekatere so povezane z budnostjo ali s socialnimi interakcijami, kot so [[seksualnost]], [[agresija]] ali materinsko vedenje, večina pa jih je povezanih s homeostazo. Več hipotalamičnih jeder prejema vnose iz čutil, ki obdajajo krvne žile in zbirajo informacije o temperaturi, ravni natrija, glukoze ter kisika. Ta hipotalamična jedra pošiljajo iznose do motoričnih področij, ki tvorijo dejanja, ki uravnavajo razlike. Nekaj signalov se prenese tudi v [[hipofiza|hipofizo]]. To je drobna žleza, pritrjena na možgane, neposredno pod hipotalamusom. Hipofiza izloča hormone v krvni obtok. Hormoni krožijo po telesu in povzročajo spremembe v celični aktivnosti.&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=Dougherty |first=P |title=Hypothalamic control of pituitary hormone |publisher=Neuroscience Online |url=http://neuroscience.uth.tmc.edu/s4/chapter02.html |accessdate=2011-10-11}}&lt;/ref&gt;

=== Motivacija ===
[[Slika:Basal ganglia.svg|thumb|right|350px|Deli bazalnih ganglijev, prikazani na prerezu človeških možganov. Modro: [[kavdatno jedro]] in [[putamen]]. Zeleno: [[globus pallidus]]. Rdeče: [[subtalamično jedro]]. Črno: [[črna substanca]].]]
Po razvojni teoriji so živali genetsko programirane tako, da skušajo preživeti in imeti potomce. Na ravni posamezne živali se cilja genetske prilagodljivosti prevedeta v skupek vedenja, ki omogoča preživetje. Žival išče hrano, vodo, zavetišče in partnerja.&lt;ref&gt;{{navedi časopis |last=Chiel |first=HJ |last2=Beer |first2=RD |title=The brain has a body: adaptive behavior emerges from interactions of nervous system, body, and environment |url=https://archive.org/details/sim_trends-in-neurosciences_1997-12_20_12/page/553 |journal=Trends in Neurosciences |year=1997 |volume=20 |pages=553–557 |doi=10.1016/S0166-2236(97)01149-1 |pmid=9416664 |issue=12}}&lt;/ref&gt; Motivacijski sistem možganov nadzoruje trenutno stanje zadovoljitve teh ciljev. Ko se pojavi potreba, aktivira vedenje, da bi jo zadovoljil. Motivacijski sistem večinoma deluje preko mehanizma kaznovanja in nagrajevanja. Ko določenemu vedenju sledijo ugodne posledice, se aktivira mehanizem za nagrado. To vključuje možganske strukturne spremembe. Te povzročijo, da se določeno vedenje ponovi vsakič, ko se pojavi enaka situacija. Kadar vedenju sledijo neprijetne posledice, se aktivira sistem kaznovanja. Ko se ponovi enaka situacija, se določeno vedenje zavre zaradi strukturnih možganskih sprememb.&lt;ref&gt;{{navedi časopis |last=Berridge |first=KC |title=Motivation concepts in behavioral neuroscience |url=https://archive.org/details/sim_physiology-behavior_2004-04_81_2/page/179 |journal=Physiology &amp; Behavior |year=2004 |volume=8 |pages=179–209 |pmid=15159167 |issue=2 |doi=10.1016/j.physbeh.2004.02.004}}&lt;/ref&gt;

Možgani vseh živali, ki so jih doslej proučevali, imajo mehanizem kaznovanja in nagrajevanja. Celo črvi in žuželke lahko spremenijo svoje vedenje, ko iščejo hrano ali se izogibajo nevarnosti.&lt;ref&gt;{{navedi časopis |title=An elegant mind: learning and memory in ''Caenorhabditis elegans'' |journal=Learning and Memory |year=2010 |volume=17 |pages=191–201 |url=http://learnmem.cshlp.org/content/17/4/191.long |last=Ardiel |first=EL |last2=Rankin |first2=CH |doi=10.1101/lm.960510 |pmid=20335372 |issue=4}}&lt;/ref&gt; Pri vretenčarjih se mehanizem kaznovanja in nagrajevanja izvršuje v posebnem možganskem področju, katerega center so bazalni gangliji. To je skupek medsebojno povezanih področij na bazi prozencefalona.&lt;ref name=Grillner2005/&gt; Bazalni gangliji so center odločanja in izkazujejo stalni zaviralni nadzor nad večino motoričnih možganskih sistemov. Ko sprostijo zaviranje, lahko motorični sistem izvede načrtovano dejanje. Nagrajevanje in kaznovanje delujeta preko spreminjanja razmerja med vnosi, ki jih prejemajo bazalni gangliji in med odločitvami – signali, ki jih oddajajo. Mehanizem nagrajevanja je bolje razumljen kot mehanizem kaznovanja. Vlogo slednjega pri zlorabi različnih snovi bo treba še raziskati. Raziskave kažejo, da je najpomembnejši [[dopamin]]. Snovi, ki povzročajo odvisnost (na primer [[kokain]], [[amfetamin]]i, [[nikotin]]), dvigujejo raven dopamina ali okrepijo njegove učinke v možganih.&lt;ref&gt;{{navedi časopis |title=Addiction and the brain: the neurobiology of compulsion and its persistence |journal=Nature Reviews Neuroscience |year=2001 |volume=2 |pages=695–703 |last=Hyman |first=SE |last2=Malenka |first2=RC |doi=10.1038/35094560 |pmid=11584307 |issue=10}}&lt;/ref&gt;

=== Učenje in spomin ===
Skoraj vse živali so zmožne na podlagi izkušnje prilagajati svoje vedenje, tudi najbolj primitivni tipi črvov. Vedenje določa možganska aktivnost, zato spremembe vedenja izhajajo iz sprememb v možganih. Teoretiki so že od [[Santiago Ramón y Cajal|Cajalovega]] obdobja trdili, da sta učenje in spomin posledica sprememb sinaptičnih povezav.&lt;ref&gt;{{navedi časopis | last = Ramón y Cajal |first=S | title = The Croonian Lecture: La Fine Structure des Centres Nerveux | journal = Proceedings of the Royal Society of London | volume = 55 | issue = 331–335 | pages = 444–468 | year = 1894 | doi = 10.1098/rspl.1894.0063 }}&lt;/ref&gt; Do leta 1970 je teoriji o sinaptični plastičnosti manjkal eksperimentalni dokaz. Leta 1971 sta Tim Bliss in Terje Lømo objavila članek o pojavu, ki ga danes imenujejo [[dolgoročna potenciacija]]. Članek je prinašal jasen dokaz o sinaptičnih spremembah, ki so se zgodile zaradi aktivnosti nevronov in so trajale vsaj nekaj dni.&lt;ref&gt;{{navedi časopis | last=Lømo |first=T| title=The discovery of long-term potentiation | journal=Phil. Trans. Roy. Soc. London B (Biological Sciences) | volume=358 | issue=1432 | year=2003 | pages=617–620 |pmid=12740104 | doi=10.1098/rstb.2002.1226 | pmc=1693150}}&lt;/ref&gt; Odkar je tehnični napredek olajšal eksperimentalno delo, so izvedli več tisoč študij, da bi razjasnili mehanizem sinaptičnih sprememb in razkrili druge tipe z aktivnostjo induciranih sinaptičnih sprememb v različnih možganskih področjih, vključno z možgansko skorjo, hipokampusom, bazalnimi gangliji in malimi možgani.&lt;ref&gt;{{navedi časopis |last=Malenka |first=R |last2=Bear |first2=M |title=LTP and LTD: an embarrassment of riches |journal=Neuron |volume=44 |issue=1 |pages=5–21 |year=2004 |pmid=15450156 |doi=10.1016/j.neuron.2004.09.012}}&lt;/ref&gt;

Nevroznanstveniki razlikujejo več tipov učenja in spomina, ki se v možganih izvršujejo na različne načine:

* [[Delovni spomin]] je sposobnost možganov vzdrževati trenutno zastopanost informacij o nalogi, ki jo žival trenutno izvaja. To obliko dinamičnega spomina verjetno usmerjajo povezave med skupinami aktiviranih nevronov, ki vzdržujejo svojo aktivnost s konstantnim medsebojnim stimuliranjem. O tem govori [[Hebbovo učenje]].&lt;ref&gt;{{navedi časopis|last=Curtis |first=CE |last2=D'Esposito |first2=M |title=Persistent activity in the prefrontal cortex during working memory |journal=Trends in Cognitive Sciences |volume=7 |pages=415–423 |year=2003 |pmid=12963473 |doi=10.1016/S1364-6613(03)00197-9|issue=9}}&lt;/ref&gt;
* [[Epizodični spomin]] je sposobnost zapomniti si podrobnosti določenih dogodkov. Ta oblika spomina se lahko ohrani doživljenjsko. Pri tem je ključen hipokampus, saj so ljudje s hudo poškodbo hipokampusa včasih [[amnezija|amnestični]]. Amnezija je nesposobnost tvoriti nov dolgoročni epizodični spomin.&lt;ref&gt;{{navedi časopis |title=Episodic and declarative memory: role of the hippocampus |url=https://archive.org/details/sim_hippocampus_1998_8_3/page/198 |journal=Hippocampus |year=1998 |volume=8 |pages=198–204 |pmid=9662134 |last=Tulving |first=E |last2=Markowitsch |first2=HJ |doi=10.1002/(SICI)1098-1063(1998)8:3&lt;198::AID-HIPO2&gt;3.0.CO;2-G |issue=3}}&lt;/ref&gt;
* [[Semantični spomin]] je sposobnost naučiti se dejstva in odnose med njimi. Ta oblika spomina je verjetno shranjena v možganski skorji. Usmerjajo jo spremembe v povezanosti med celicami, ki zastopajo določen tip informacij.&lt;ref&gt;{{navedi časopis |title=Semantic memory and the brain: structures and processes |journal=Current Opinion in Neurobiology |year=2001 |volume=11 |pages=194–201 |pmid=11301239 |last=Martin |first=A |last2=Chao |first2=LL |doi=10.1016/S0959-4388(00)00196-3 |issue=2}}&lt;/ref&gt;
* [[Instrumentalno učenje]] je sposobnost spreminjati vedenje glede na nagrado ali kazen. Izvršuje ga mreža možganskih področij s centrom v bazalnih ganglijih.&lt;ref&gt;{{navedi časopis |title=The integrative function of the basal ganglia in instrumental learning |journal=Behavioral Brain Research |volume=199 |pages=43–52 |year=2009 |pmid=19027797 |last=Balleine |first=BW |last2=Liljeholm|first2=Mimi|last3=Ostlund |first3=SB |doi=10.1016/j.bbr.2008.10.034 |issue=1 }}&lt;/ref&gt;
* [[Motorično učenje]] je sposobnost z vajo oziroma s ponavljanjem prečistiti vzorce telesnih gibov. Pri tem sodeluje mnogo možganskih področij, vključno s premotorično skorjo in bazalnimi gangliji. Zelo pomembni so mali možgani, ki delujejo kot velika spominska banka za mikroprilagoditve parametrov gibanja.&lt;ref&gt;{{navedi časopis |last=Doya |first=K |title=Complementary roles of basal ganglia and cerebellum in learning and motor control |journal=Current Opinion in Neurobiology |year=2000 |volume=10 |pages=732–739 |pmid=11240282 |doi=10.1016/S0959-4388(00)00153-7 |issue=6}}&lt;/ref&gt;

== Razvoj ==
[[Slika:6 week embryo brain.jpg|thumb|right|300px|Človeški zarodek v šestem tednu razvoja]]
Razvoj možganov poteka v več zaporednih fazah.&lt;ref name=PurvesLichtmanCh1&gt;[[#refPurvesLichtman|''Principles of Neural Development'']], Ch. 1&lt;/ref&gt; Možgani spreminjajo svojo obliko iz preproste izbokline na sprednjem delu nevralne cevi v najzgodnejšem embrionalnem obdobju do celostnega sistema področij in povezav. Nevroni nastajajo v posebnih področjih, ki vsebujejo [[zarodna celica|zarodne celice]] in nato migrirajo skozi tkiva, da dosežejo svoje dokončno mesto. Ko se namestijo, njihovi nevriti vzniknejo in se usmerjajo skozi možgane. Spotoma se vejijo in razširjajo, vse dokler ne dosežejo svojih tarč in ustvarijo sinaptičnih povezav. Nevroni in sinapse v zgodnjih obdobjih v več predelih živčevja nastanejo v presežku. Odvečni se nato odstranijo.&lt;ref&gt;[[#refPurvesLichtman|''Principles of Neural Development'']], Ch. 4&lt;/ref&gt;

Pri vseh vretenčarjih so zgodnja razvojna obdobja podobna.&lt;ref name=PurvesLichtmanCh1/&gt; Ko se zarodek preoblikuje iz mehurčka celic v strukturo, podobno črvu, se ozek trak [[ektoderm]]a, ki poteka vzdolž sredine hrbta, začne [[celična diferenciacija|spreminjati]] v [[nevralna plošča|nevralno ploščo]]. Ta je predhodnik živčevja. Nevralna plošča se zvije navznoter in tvori nevralni žleb. Nato se gubi, ki obdajata žleb, združita in oblikujeta [[nevralna cev|nevralno cev]]. To je kanal, ki ima v središču prekat, napolnjen s tekočino. V sprednjem delu se prekat in kanal povečata in tvorita tri mehurčke, ki so predhodniki [[prozencefalon]]a, [[mezencefalona]]a in [[rombencefalona]]. V naslednji fazi se prozencefalon razdeli v dva mehurčka. To sta [[telencefalon]] (sestavljajo ga možganska skorja, bazalni gangliji in povezane strukture) in [[diencefalon]] (sestavljata ga talamus in hipotalamus). V istem obdobju se rombencefalon razdeli v [[metencefalon]] (iz njega se bodo razvili [[mali možgani]] in most) in [[miencefalon]] (iz njega se bo razvila podaljšana hrbtenjača). Vsako od teh področij vsebuje proliferativne cone, kjer se tvorijo nevroni in glialne celice. Celice nato migrirajo, včasih na dolge razdalje, do svojih končnih mest.&lt;ref name=PurvesLichtmanCh1/&gt;

Ko nevron pripotuje na svoje mesto, požene dendrite in nevrit. Nevriti se raztezajo na velike razdalje in morajo doseči svoje specifične tarče, zato je njihova rast zelo zapletena. Vrh rastočega nevrita sestavlja mehurček protoplazme, ki se imenuje [[rastna cona]]. Obdan je s kemičnimi receptorji. Ti zaznavajo lokalno okolje in povzročajo, da različni celični elementi rastno cono privlačijo ali odbijajo. To nevrit usmerja v določeno smer na vsaki točki vzdolž njegove poti. Rezultat iskanja poti je, da rastna cona išče pot skozi možgane, dokler ne doseže svojega cilja. Tam drugi kemični vplivi povzročijo tvorbo sinaps. V celotnih možganih je več tisoč genov, ki kodirajo snovi, ki vplivajo na potovanje nevrita.&lt;ref&gt;[[#refPurvesLichtman|''Principles of Neural Development'']], Chs. 5, 7&lt;/ref&gt;

Sinaptična mreža je le delno pogojena z geni. V mnogih predelih možganov je uvodoma nevritov preveč. Nato njihovo število zmanjšajo mehanizmi, ki temeljijo na nevronski aktivnosti.&lt;ref&gt;[[#refPurvesLichtman|''Principles of Neural Development'']], Ch. 12&lt;/ref&gt; V projekcijah, ki potekajo od očesa do mezencefalona so zrele strukture kartirane zelo natančno. Vsaka točka na površini [[mrežnica|mrežnice]] se povezuje z ustrezno točko v mezencefalonu. V prvi fazi razvoja vodijo kemični vplivi vsak mrežnični nevrit do pravega mesta v mezencefalonu. Nevrit se nato močno razveji in pride v stik s številnimi nevroni mezencefalona. Mrežnica pred rojstvom vsebuje posebne mehanizme, ki tvorijo valove aktivnosti. Ti se prožijo spontano na določeni točki in se nato počasi širijo skozi mrežnične plasti. Povzročijo istočasno aktivacijo sosednjih nevronov. Tvorijo vzorec nevronske aktivnosti, ki vsebuje informacije o prostorski ureditvi nevronov. To informacijo uporabi mezencefalon. Če nevritski aktivnosti vzdolž nevrita ne sledi aktivnost tarčne celice, poseben mehanizem povzroči, da sinapsa oslabi ali celo izgine. Rezultat procesa je postopno izoblikovanje mreže v njeno zrelo obliko.&lt;ref name=Wong&gt;{{navedi časopis| last = Wong| first = R| year = 1999| title = Retinal waves and visual system development| url = https://archive.org/details/sim_annual-review-of-neuroscience_1999_22/page/29| journal = Annual Review of Neuroscience| volume = 22| pages = 29–47| pmid = 10202531| doi = 10.1146/annurev.neuro.22.1.29}}&lt;/ref&gt;

Podobno se dogaja v drugih področjih možganov. Začetni sinaptični matriks je rezultat genetsko določenega kemičnega vodstva. Nato ga postopoma prečisti od aktivnosti odvisen mehanizem, ki ga delno vodi notranja dinamika, delno pa zunanji senzorični dražljaji. V nekaterih primerih, kot je v sistemu mrežnica-mezencefalon, vzorci aktivnosti temeljijo na mehanizmih, ki delujejo le v razvijajočih se možganih in obstajajo le, da vodijo razvoj.&lt;ref name=Wong /&gt;

Pri človeku in mnogih drugih sesalcih se novi nevroni tvorijo večinoma pred rojstvom. Možgani otroka vsebujejo precej več nevronov kot možgani odraslega.&lt;ref&gt;[[#refPurvesLichtman|''Principles of Neural Development'']], Ch. 6&lt;/ref&gt; V nekaj področjih novi nevroni nastajajo celo življenje. Pri odraslih [[nevrogeneza]] poteka v olfaktornem bulbusu (omogoča voh) in v dentatni vijugi hipokampusa. Dokazali so, da novi nevroni omogočajo shranjevanje novih spominov. Razen teh dveh izjem je zbir nevronov, ki je prisoten v zgodnjem otroštvu, vseživljenjski. Glialne celice so drugačne. Vse življenje se obnavljajo, podobno kot večina drugih celic.&lt;ref&gt;{{navedi časopis |last=Rakic |first=P |title=Adult neurogenesis in mammals: an identity crisis |journal=J. Neuroscience |volume=22 |issue=3 |pages=614–618 |year=2002 |pmid=11826088}}&lt;/ref&gt;

Razprave, ali na lastnosti uma, osebnosti in inteligence vpliva predvsem dednost ali predvsem vzgoja, so trajale dolgo.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo| last = Ridley| first = M| title = Nature via Nurture: Genes, Experience, and What Makes Us Human| year = 2003| publisher = Forth Estate| isbn = 978-0-06-000678-5| url = http://books.google.com/?id=9TkUHQAACAAJ |pages=1–6}}&lt;/ref&gt; Čeprav je treba marsikaj še raziskati, je nevroznanost jasno dokazala, da sta pomembna oba dejavnika. Geni določajo splošno obliko možganov in njihovo odzivnost na izkušnjo. Izkušnja je potrebna, da se prečisti matriks sinaptičnih povezav. Ta v svoji razviti obliki vsebuje mnogo več informacij, kot jih nosi genom. Včasih šteje le prisotnost ali odsotnost izkušnje med kritičnim obdobjem razvoja.&lt;ref&gt;{{navedi časopis| last = Wiesel| first = T| year = 1982| title = Postnatal development of the visual cortex and the influence of environment| journal = Nature| volume = 299| pages = 583–591| pmid = 6811951| url = http://www.nobel.se/medicine/laureates/1981/wiesel-lecture.pdf|format=PDF| doi = 10.1038/299583a0| issue = 5884}}&lt;/ref&gt; Včasih sta pomembni količina in kakovost izkušnje. Žival, ki je odraščala v za razvoj možganov spodbudnem okolju, ima debelejšo možgansko skorjo, kar kaže na večjo gostoto sinaptičnih povezav. Možganska skorja živali, ki je odraščala v nespodbudnem okolju, je tanjša.&lt;ref&gt;{{navedi časopis| last = van Praag| first = H| year = 2000| title = Neural consequences of environmental enrichment| journal = Nature Reviews Neuroscience| volume = 1| pages = 191–198| pmid = 11257907| last2 = Kempermann| first2 = G| last3 = Gage| first3 = FH| doi = 10.1038/35044558| issue = 3}}&lt;/ref&gt;

== Raziskovanje ==

[[Nevroznanost]] obsega vse pristope, ki hočejo razumeti možgane in ostalo živčevje.&lt;ref&gt;[[#refPrinciples|''Principles of Neural Science'']], Ch. 1&lt;/ref&gt; [[Psihologija]] hoče razumeti um in vedenje. [[Nevrologija]] je veja medicine, ki [[diagnoza|diagnosticira]] in zdravi bolezni živčevja. Možgane proučuje tudi [[psihiatrija]], ki raziskuje, preprečuje in zdravi [[duševna motnja|duševne motnje]].&lt;ref&gt;{{navedi knjigo| last = Storrow| first = HA| year = 1969| title = Outline of Clinical Psychiatry| publisher = Appleton-Century-Crofts| url=http://books.google.com/books?ei=pQ-ZTtmvG7TOiAK09rgn |pages=27–30}}&lt;/ref&gt; [[Kognitivna znanost]] poskuša združiti nevroznanost in psihologijo z drugimi področji, ki se ukvarjajo z možgani, kot sta [[računalništvo]] ([[umetna inteligenca]]) in filozofija.&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=Thagard |first=P |url=http://plato.stanford.edu/archives/fall2008/entries/cognitive-science/ |title=Cognitive Science |publisher=The Stanford Encyclopedia of Philosophy |year=2008 |editor=Zalta, EN |accessdate=2011-10-14}}&lt;/ref&gt;

Najstarejša raziskovalna metoda je anatomska. Do sredine 20. stoletja je večina nevroznanstvenih spoznanj izvirala iz izboljšav barvanja celic in izboljšav mikroskopov. Nevroanatomi so študirali makroskopski videz in mikroskopsko strukturo nevronov in njihovih sestavnih delov, zlasti sinaps. Uporabljali so mnogo barvanj, ki so razkivala nevronsko strukturo, kemijo in povezanost. V zadnjih letih je razvoj [[imunohistokemija|imunohistokemičnih]] tehnik omogočil študij nevronov, ki izražajo specifični skupek genov. ''Funkcionalna nevroanatomija'' povezuje različice v možganski strukturi človeških možganov s spremembami v vedenju s pomočjo metod slikovne diagnostike.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo| last = Bear| first = MF| last2 = Connors |first2=BW |last3= Paradiso |first3=MA| title = Neuroscience: Exploring the Brain| url = https://archive.org/details/neuroscienceexpl0000mark| publisher = Lippincott Williams &amp; Wilkins| year = 2007| chapter=Ch. 2| isbn = 978-0-7817-6003-4}}&lt;/ref&gt;

Nevrofiziologi študirajo kemične, [[farmakologija|farmakološke]] in električne lastnosti možganov. Njihova osnovna orodja so kemične učinkovine in snemalne naprave. Tisoče eksperimentalno razvitih snovi vpliva na živčevje, nekatere na visoko specifične načine. Posnetke možganske aktivnosti pridobivajo preko elektrod. Te so lahko prilepljene na lasišče (na primer pri elektroencefalografiji), lahko pa so vstavljene v možgane živali. Slednje omogoča zunajcelično snemanje, ki lahko zazna akcijske potenciale, ki jih prožijo posamezni nevroni.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo| last = Dowling| first = JE| title = Neurons and Networks| url = https://archive.org/details/neuronsnetworksi0000dowl| publisher = Harvard University Press| year = 2001| isbn = 978-0-674-00462-7| pages =[https://archive.org/details/neuronsnetworksi0000dowl/page/15 15]–24 }}&lt;/ref&gt; Možgani nimajo receptorjev za bolečino, zato je na budnih živalih mogoče izvajati te meritve, ne da bi jim povzročili bolečino. Enako tehniko včasih uporabljajo za študij možganske aktivnosti pri bolnikih z neobvladljivo epilepsijo. Poslužijo se je za ugotavljanje možganskega področja, odgovornega za epileptične napade.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo| last=Wyllie| first = E| last2= Gupta |first2=A |last3=Lachhwani |first3=DK| title=The Treatment of Epilepsy: Principles and Practice| url=https://archive.org/details/isbn_9780781749954| year=2005| publisher = Lippincott Williams &amp; Wilkins| isbn = 978-0-7817-4995-4 |chapter=Ch. 77}}&lt;/ref&gt; Za študij možganske aktivnosti so uporabne tudi metode funkcionalne slikovne diagnostike. Večinoma se jih uporablja na ljudeh, saj mora biti preiskovanec zavesten in mirujoč dlje časa. Velika prednost slikovnih metod je, da so neinvazivne.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last=Laureys |first=S |last2=Boly |first2=M |last3=Tononi |first3=G |chapter=Functional neuroimaging |title=The Neurology of Consciousness: Cognitive Neuroscience and Neuropathology |url=https://archive.org/details/neurologyconscio00laur |editor1=Laureys S |editor2=Tononi G |publisher=Academic Press |year=2009 |isbn=978-0-12-374168-4 |pages=[https://archive.org/details/neurologyconscio00laur/page/n45 31]–42}}&lt;/ref&gt;

[[Slika:Brain-computer interface (schematic).jpg|thumb|left|300px|Zasnova eksperimenta, v katerem so možgansko aktivnost opice uporabili za vodenje robotske roke&lt;ref&gt;{{navedi časopis |title=Learning to Control a Brain–Machine Interface for Reaching and Grasping by Primates |journal=PLoS Biology |year=2003 |volume=1 |pages=193–208 |pmc=261882 |last=Carmena |first=JM |issue=2 |pmid=14624244 |doi=10.1371/journal.pbio.0000042  |display-authors=1 |last2=Lebedev |first2=Mikhail A. |last3=Crist |first3=Roy E. |last4=O'Doherty |first4=Joseph E. |last5=Santucci |first5=David M. |last6=Dimitrov |first6=Dragan F. |last7=Patil |first7=Parag G. |last8=Henriquez |first8=Craig S. |last9=Nicolelis |first9=Miguel A. L.}}&lt;/ref&gt;]]
Drug pristop k možganski funkciji je študij posledic poškodb določenih možganskih področij. Čeprav so zavarovani z lobanjo in možganskimi ovojnicami, obliti z likvorjem in jih od krvi ločuje krvno-možganska pregrada, so zaradi svoje občutljivosti dovzetni za številne bolezni in več tipov poškodb. Pri človeku so bili učinki [[možganska kap|možganske kapi]] in drugih tipov možganskih poškodb ključni vir informacij o delovanju možganov. Te informacije je navadno težko interpretirati, saj narave poškodbe ni mogoče eksperimentalno nadzorovati. Na živalih, običajno podganah, uporabljajo elektrode ali lokalno injicirajo snovi, da izzovejo natančen vzorec poškodbe. Nato analizirajo posledice.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo| last = Kolb| first = B| last2 = Whishaw |first2=I| title = Fundamentals of Human Neuropsychology| year = 2008| publisher = Macmillan| isbn = 978-0-7167-9586-5 |chapter=Ch. 1}}&lt;/ref&gt;

[[Računalniška nevroznanost]] združuje dva pristopa. Prvi je uporaba računalnikov za študij možganov. Drugi je študij tega, kako možgani izvajajo komputacijo. Mogoče je napisati računalniški program tako, da posnema delovanje skupine nevronov. To storijo tako, da uporabijo sisteme enačb, ki opisujejo električno aktivnost skupine nevronov. Takšne simulacije so znane kot [[biološka nevronska mreža|biološke nevronske mreže]]. Prav tako pa je s simulacijami ali matematično analizo mogoče študirati [[algoritem|algoritme]] živčne komputacije. Te operacije delujejo na principu poenostavljenih ''enot''. Te imajo nekaj lastnosti nevronov, vendar so še pomembnejši podatki, ki jih pridobijo zaradi biološke kompleksnosti nevronov. Komputacijske funkcije možganov proučujejo računalničarji in nevroznanstveniki.&lt;ref name=&quot;Abbott&quot;&gt;{{navedi knjigo| last = Abbott| first = LF| title = Theoretical Neuroscience: Computational and Mathematical Modeling of Neural Systems| url = https://archive.org/details/theoreticalneuro0000daya| publisher = MIT Press| year = 2001| isbn = 978-0-262-54185-5| last2 = Dayan |first2=P |chapter=Preface}}&lt;/ref&gt;

V zadnjih letih pri študiju možganov narašča aplikacija genetskih in genomskih tehnik.&lt;ref name=Tonegawa/&gt; Najpogosteje študirajo miši, saj je tehnologija dostopna. Mogoče je izbiti (''knock-out'') ali mutirati več genov in nato študirati učinke na možgansko funkcijo. Uporabljajo se tudi bolj sofisticirani pristopi. [[Tehnologija Cre-loxP]] omogoča aktivirati ali deaktivirati gene v specifičnih delih možganov ob določenem času.&lt;ref name=Tonegawa/&gt;

== Zgodovina ==
[[Slika:Descartes-reflex.JPG|thumb|right|150px|[[Rene Descartes|Descartesova]] ilustracija, kako možgani izvedejo refleksni odgovor]]
Zgodnji filozofi se niso mogli zediniti, ali je sedež duše v možganih ali v srcu. [[Aristotel]] je trdil, da je v srcu in menil, da je funkcija možganov predvsem hlajenje krvi. [[Demokrit]], utemeljitelj [[atom]]ske teorije snovi, je predlagal tridelno dušo – z intelektom v glavi, čustvi v srcu in poželenjem blizu jeter.&lt;ref name=Finger14&gt;{{navedi knjigo| last = Finger| first = S| title = Origins of Neuroscience| url = https://archive.org/details/originsofneurosc0000fing| year = 2001| publisher = Oxford University Press| isbn = 978-0-19-514694-3 |pages=[https://archive.org/details/originsofneurosc0000fing/page/n33 14]–15}}&lt;/ref&gt; Hipokrat, ''oče medicine'', je nedvoumno trdil, da so to možgani. V svoji razpravi o epilepsiji je zapisal:

{{citatni blok|Morali bi vedeti, da le iz možganov prihajajo veselje, radost, smeh in razvedrilo ter trpljenje, žalost, potrtost in žalovanje. Isti organ povzroči, da smo neprištevni in [[delirij|delirantni]], da nas napadajo strahovi in groza – nekateri podnevi, drugi ponoči. Tudi sanje, tavanje in neustrezne skrbi, preziranje trenutnih okoliščin, zanemarjanje in nespretnost. Vse to prihaja iz možganov, kadar niso zdravi.|Hipokrat: ''O sveti bolezni''&lt;ref name=Hippocrates&gt;{{Citation| author=Hippocrates| title = On the Sacred Disease | year = 2006 | origyear=400 BCE| others = Translated by Francis Adams| publisher = Internet Classics Archive: The University of Adelaide Library| url = http://etext.library.adelaide.edu.au/mirror/classics.mit.edu/Hippocrates/sacred.html
|archiveurl = https://web.archive.org/web/20070926213032/http://etext.library.adelaide.edu.au/mirror/classics.mit.edu/Hippocrates/sacred.html |archivedate =2007-09-26}}&lt;/ref&gt;}}

[[Slika:1543, Andreas Vesalius' Fabrica, Base Of The Brain.jpg|thumb|left|upright|150px|Ilustracija iz [[Andreas Vesalius|Vesaliusovega dela]] ''[[De humani corporis fabrica]]'', objavljenega leta 1543, ki prikazuje bazo človeških možganov, vključno z optično kiazmo, malimi možgani in olfaktornim bulbusom]]
Rimski zdravnik [[Galen]] je poudarjal pomen možganov in se poglabljal v njihovo delovanje. Nakazal je anatomske odnose med možgani, živci in mišicami. Pokazal je, da so vse mišice povezane z možgani preko razvejane mreže živcev. Predpostavljal je, da živci mehansko aktivirajo mišice, in sicer tako, da nosijo skrivnostno snov, ki jo je poimenoval ''pneumata psychikon'', »živalska duša«.&lt;ref name=Finger14/&gt; Galenove ideje so poznali tudi v [[srednji vek|srednjem veku]]. Razcvet je prišel z [[renesansa|renesanso]]. Takrat so ponovno začeli s podrobnim proučevanjem anatomije, ki so jo združevali s teoretičnimi domnevami [[Rene Descartes|Descartesa]] in njegovih naslednikov. Podobno kot Galen je tudi Descartes o živčevju razmišljal v [[hidravlika|hidravličnih]] pojmih. Verjel je, da nefizične ''res cognitans'' omogočajo izvajanje višjih kognitivnih funkcij, vendar je večino človeškega vedenja mogoče razložiti mehanicistično.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo| last = Finger| first = S| title = Origins of Neuroscience| url = https://archive.org/details/originsofneurosc0000fing| year = 2001| publisher = Oxford University Press| isbn = 978-0-19-514694-3 |pages=[https://archive.org/details/originsofneurosc0000fing/page/n212 193]–195}}&lt;/ref&gt;

[[Slika:PurkinjeCell.jpg|thumb|150px|[[Santiago Ramón y Cajal|Cajalova]] risba dveh vrst nevronov iz malih možganov goloba, pobarvanih z Golgijevo metodo]]
Prvi resnični napredek v smeri sodobnega razumevanja delovanja živčevja so prinesle raziskave [[Luigi Galvani|Luigija Galvanija]]. Odkril je, da lahko sunek statične [[elektrika|elektrike]], ki ga je usmeril na izpostavljeno živčno vlakno mrtve žabe, povzroči skrčenje okončine. Od takrat je napredek v razumevanju delovanja živčevja sledil razvoju novih raziskovalnih tehnik. Do zgodnjih let 20. stoletja je večina spoznanj izhajala iz novih metod barvanja celic.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo| last = Bloom| first = FE| editor1 = Schmidt FO |editor2=Worden FG |editor3=Swazey JP |editor4=Adelman G| title = The Neurosciences, Paths of Discovery| publisher = MIT Press| year = 1975| isbn = 978-0-262-23072-8 |page=211}}&lt;/ref&gt; Dokaj pomembno je bilo [[barvanje po Golgiju]]. To obarva le delčke nevronov, vendar jih prikaže v vsej njihovi kompleksnosti. Prikaže celično telo, dendrite in nevrit. Brez tega barvanja je možgansko tkivo pod mikroskopom le nerazločen klobčič [[protoplazma|protoplazemskih]] vlaken, ki jim ni mogoče določiti strukture. [[Camillo Golgi]] in [[Španci|španski]] nevroanatom [[Santiago Ramón y Cajal]] sta uspešno uporabila novo metodo. Opisala sta stotine vrst nevronov, od katerih ima vsaka značilno dendritsko strukturo in vzorec povezanosti.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |title=Foundations of the Neuron Doctrine |url=https://archive.org/details/foundationsofneu0000shep |last=Shepherd |first=GM |year=1991 |publisher=Oxford University Press |isbn=978-0-19-506491-9 |chapter=Ch.1 : Introduction and Overview}}&lt;/ref&gt;

V prvi polovici 20. stoletja so dosežki v [[elektronika|elektroniki]] omogočili raziskovanje električnih potencialov živčnih celic. To se je odrazilo na biofiziki akcijskega potenciala, ki sta jo proučevala tudi [[Alan Lloyd Hodgkin|Alan Hodgkin]] in [[Andrew Huxley]], in na elektrokemičnosti sinapse, s katero se je ukvarjal [[Bernard Katz]].&lt;ref&gt;{{navedi časopis| last = Piccolino| first = M| year = 2002| title = Fifty years of the Hodgkin-Huxley era| journal = Trends in Neurosciences| volume = 25| pages = 552–553| pmid = 12392928| doi = 10.1016/S0166-2236(02)02276-2| issue = 11}}&lt;/ref&gt; Te študije so dopolnile anatomsko sliko s konceptom možganov kot dinamične entitete.

V drugi polovici 20. stoletja je razvoj kemije, elektronske mikroskopije, genetike, računalništva, funkcijskih slikovnih preiskav možganov in drugih področij omogočal nova spoznanja o strukturi in funkciji možganov. V ZDA so bila 90. leta uradno razglašena kot ''desetletje možganov'', da bi se poklonili napredku v raziskovanju možganov in spodbudili tovrstne raziskave.&lt;ref&gt;{{navedi časopis|url=http://www.sciencemag.org/cgi/content/summary/284/5415/739|first1=EG|last1=Jones|authorlink1=Edward G. Jones |first2=LM |last2=Mendell|title=Assessing the Decade of the Brain|journal=Science |doi=10.1126/science.284.5415.739 |year= 1999 |volume=284 |page=739 |pmid=10336393|issue=5415}}&lt;/ref&gt;

V 21. stoletju se ti trendi nadaljujejo. Uveljavilo se je več novih pristopov, med njimi je tudi [[metoda z multielektrodo]], ki omogoča snemanje aktivnosti več možganskih celic hkrati.&lt;ref&gt;{{navedi časopis |last=Buzsáki |first=G |title=Large-scale recording of neuronal ensembles |journal=Nature Neuroscience |volume=7 |year=2004 |pages=446–451 |pmid=15114356 |url=http://osiris.rutgers.edu/BuzsakiHP/Publications/PDFs/Buzsaki2004NatNeurosci.pdf |doi=10.1038/nn1233 |issue=5}}&lt;/ref&gt; [[Genetsko inženirstvo]] omogoča eksperimentalno spreminjanje molekularnih komponent možganov.&lt;ref name=Tonegawa&gt;{{navedi časopis |title=Genetic neuroscience of mammalian learning and memory |journal=Phil. Trans. Roy. Soc. London B (Biological Sciences) |year=2003 |volume=358 |pages=787–795 |pmid=12740125 |pmc=1693163 |last=Tonegawa |first=S |last2=Nakazawa |first2=K |last3=Wilson |first3=MA |doi=10.1098/rstb.2002.1243 |issue=1432}}&lt;/ref&gt; [[Genomika]] omogoča [[korelacija|koreliranje]] različic v možganski strukturi z različicami v lastnostih DNK.&lt;ref&gt;{{navedi časopis |last=Geschwind |first=DH |last2=Konopka |first2=G |title=Neuroscience in the era of functional genomics and systems biology |url=https://archive.org/details/sim_nature-uk_2009-10-15_461_7266/page/908 |journal=Nature |year=2009 |volume=461 |pages=908–915 |pmid=19829370 |doi=10.1038/nature08537 |issue=7266}}&lt;/ref&gt;

== Sklici in opombe ==
{{sklici|30em}}

== Zunanje povezave ==
{{Wikislovar|možgani|Možgani}}
{{kategorija v Zbirki|Brain}}
* [http://brainmuseum.org/ Brain Museum], primerjalna zbirka možganov sesalcev
* [http://braininfo.rprc.washington.edu BrainInfo], nevroanatomska zbirka podatkov
* [http://www.brainmaps.org/ BrainMaps.org], interaktivni visokoločljivostni digitalni atlas možganov prvakov in neprvakov
* [http://thebrain.mcgill.ca The Brain from Top to Bottom], Univerza McGill
* [http://www.stanford.edu/group/hopes/cgi-bin/wordpress/?p=3787 The HOPES Brain Tutorial], Univerza Stanford

{{zvezdica}}

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Možgani| ]]
[[Kategorija:Organi]]</text>
      <sha1>0jvy2q38nrg5b71allpsgmn9nf2znuz</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Stolnice na Hrvaškem</title>
    <ns>10</ns>
    <id>350211</id>
    <revision>
      <id>6774014</id>
      <parentid>6304598</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T22:05:31Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>3152</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>+</comment>
      <origin>6774014</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3026" sha1="qh86g3fyjjzwzq8okp07gtrb8xv64ir" xml:space="preserve">{{Navpolje
| name = Stolnice na Hrvaškem
| title = [[Stolnica|Stolnice]] na [[Hrvaška|Hrvaškem]]
| basestyle = background:gold;
| listclass = hlist

| group1 = [[Stolnica|Stolnice]]
| list1 = 
* [[Stolnica sv. Anastazije, Zadar|sv. Anastazija, Zadar]]
* [[Stolnica sv. Domna, Split|sv. Domen, Split]]
* [[Stolnica sv. Jakoba, Šibenik|sv. Jakob, Šibenik]]
* [[Stolnica sv. Križa, Sisek|sv. Križ, Sisek]]
* [[Stolnica Marijinega oznanjenja, Gospić|Marijino oznanjenje, Gospić]]
* [[Stolnica Marijinega vnebovzetja, Dubrovnik|Marijino vnebovzetje, Dubrovnik]]
* [[Stolnica Marijinega vnebovzetja, Krk|Marijino vnebovzetje, Krk]]
* [[Stolnica Marijinega vnebovzetja, Poreč|Marijino vnebovzetje, Poreč]]
* [[Stolnica Marijinega vnebovzetja, Varaždin|Marijino vnebovzetje, Varaždin]]
* [[Stolnica Marijinega vnebovzetja in sv. Štefana in Ladislava, Zagreb|Marijino vnebovzetje in sv. Štefan in Ladislav, Zagreb]]
* [[Stolnica sv. Petra, Đakovo|sv. Peter, Đakovo]]
* [[Stolnica sv. Štefana, Hvar|sv. Štefan, Hvar]]
* [[Stolnica sv. Vida, Reka|sv. Vid, Reka]]
* [[Stolnica sv. Terezije Avilske, Bjelovar|sv. Terezija Avilska, Bjelovar]]
* [[Stolnica sv. Terezije Avilske, Požega|sv. Terezija Avilska, Požega]]

| group2 = [[Sostolnica|Sostolnice]]
| list2 = 
* [[Sostolnica sv. Križa, Križevci|sv. Križ, Križevci]]
* [[Sostolnica Marijinega vnebovzetja, Pulj|Marijino vnebovzetje, Pulj]]
* [[Sostolnica Marijinega vnebovzetja, Senj|Marijino vnebovzetje, Senj]]
* [[Sostolnica sv. Petra, Split|sv. Peter, Split]]
* [[Sostolnica sv. Petra in Pavla, Osijek|sv. Peter in Pavel, Osijek]]

| group3 = [[Grškokatoliška cerkev|Grškokatoliške]]
| list3 = 
* [[Stolnica sv. Trojice, Križevci|sv. Trojica, Križevci]]
* {{Brez preloma|[[Sostolnica sv. Cirila in Metoda, Zagreb|sv. Ciril in Metod, Zagreb]] (sostolnica)}}

| group4 = [[Pravoslavna cerkev|Pravoslavne]]
| list4 = 
* [[Stolnica sv. Demetrija, Dalj|sv. Demetrij, Dalj]]
* [[StolnicaJezusove spremenitve na gori, Zagreb|Jezusova spremenitev na gori, Zagreb]]
* [[Stolnica Marijinega darovanja, Plaški|Marijino darovanje, Plaški]]
* [[Stolnica Marijinega vnebovzetja, Šibenik|Marijino vnebovzetje, Šibenik]]
* [[Stolnica sv. Trojice, Pakrac|sv. Trojica, Pakrac]]

| group5 = Nekdanje
| list5 = 
* [[Cerkev sv. Filipa in Jakoba, Novi Vinodolski|sv. Filip in Jakob, Novi Vinodolski]]
* [[Cerkev sv. Lovrenca, Trogir|sv. Lovrenc, Trogir]]
* [[Cerkev Marijinega obiskanja, Pičen|Marijino obiskanje, Pičen]]
* [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Rab|Marijino vnebovzetje, Rab]]
* [[Cerkev sv. Marka, Korčula|sv. Marko, Korčula]]
* [[Cerkev sv. Marka, Makarska|sv. Marko, Makarska]]
* ''[[Cerkev sv. Jakoba, Udbina|sv. Jakob, Udbina]]''
* ''[[Cerkev sv. Jerneja, Knin|sv. Jernej, Knin]]''
* ''[[Cerkev sv. Marka, Modruš|sv. Marko, Modruš]]''

| below = Porušene nekdanje stolnice so zapisane ležeče.

}}&lt;noinclude&gt;

[[Kategorija:Stolnice na Hrvaškem|*]]
[[Kategorija:Hrvaške rimskokatoliške predloge]]
[[Kategorija:Cerkvene predloge]]
&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>qh86g3fyjjzwzq8okp07gtrb8xv64ir</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Pobuda BRAIN</title>
    <ns>0</ns>
    <id>351049</id>
    <revision>
      <id>6773975</id>
      <parentid>6676062</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T20:38:53Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Upwinxp</username>
        <id>126544</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>mapiranje -&gt; kartiranje</comment>
      <origin>6773975</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8584" sha1="bo6sa8qdgj4vwyyqmnyqzhawjmeoaso" xml:space="preserve">{{Quote box|quote=Razumevanje delovanja možganov naj bi bilo med največjimi znanstvenimi izzivi našega časa.|source=–Alivisatos ''et al.''&lt;ref name=Neuron2012&gt;{{navedi revijo|last1=Alivisatos|first1=A. Paul|last2=Chun|first2=Miyoung|last3=Church|first3=George M.|last4=Greenspan|first4=Ralph J.|last5=Roukes|first5=Michael L.|last6=Yuste|first6=Rafael|title=The Brain Activity Map Project and the Challenge of Functional Connectomics|journal=[[Neuron (revija)|Neuron]]|date=junij 2012a|volume=74|issue=6|pages=970&amp;ndash;974|doi=10.1016/j.neuron.2012.06.006|url=http://download.cell.com/neuron/pdf/PIIS0896627312005181.pdf?intermediate=true|accessdate=22. februarja 2013|archive-date=2013-02-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20130228014207/http://download.cell.com/neuron/pdf/PIIS0896627312005181.pdf?intermediate=true|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;|quoted=1|align=right|width=25%|salign=right}}
'''Pobuda BRAIN''' ({{jezik-en|BRAIN Initiative}}; {{jezik|en|BRAIN}} je kratica za {{jezik|en|Brain Research through Advancing Innovative Neurotechnologies}}, kar pomeni »raziskovanje možganov z naprednimi inovativnimi nevrotehnikami«), pogosto imenovana tudi '''Projekt Zemljevid možganske aktivnosti''' ({{jezik|en|Brain Activity Map Project}}), je predlagana kolaborativna raziskovalna pobuda s ciljem kartiranja aktivnosti vsakega [[nevron]]a v [[človeški možgani|človeških možganih]], ki jo je 2. aprila 2013 razglasila vlada predsednika Združenih držav Amerike [[Barack Obama|Baracka Obame]].&lt;ref name=NYTimes1&gt;{{navedi novice|url=http://www.nytimes.com/2013/02/18/science/project-seeks-to-build-map-of-human-brain.html?pagewanted=all&amp;_r=0|title=Obama Seeking to Boost Study of Human Brain|first=John|last=Markoff|newspaper=New York Times|date=18. februarja 2013}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=Time&gt;{{navedi revijo|url=http://healthland.time.com/2013/02/19/brain-map-president-obama-proposes-first-detailed-guide-of-human-brain-function/|title=Brain Map: President Obama Proposes First Detailed Guide of Human Brain Function|first=Maia|last=Szalavitz|journal=Time|date=19. februarja 2013|access-date=2013-03-25|archive-date=2020-12-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20201204115012/https://healthland.time.com/2013/02/19/brain-map-president-obama-proposes-first-detailed-guide-of-human-brain-function/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=NYTimes2&gt;{{navedi novice|title=Obama to unveil initiative to map the human brain |first1=John| last1=Markoff| first2=James| last2=Gorman |newspaper=New York Times |date=2. aprila 2013 |url=http://www.nytimes.com/2013/04/02/science/obama-to-unveil-initiative-to-map-the-human-brain.html}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=NBC&gt;{{navedi novice|url=http://vitals.nbcnews.com/_news/2013/04/02/17565983-white-house-pitches-brain-mapping-project|title=White House pitches brain mapping project|first=Maggie|last=Fox|publisher=NBC News|date=2. aprila 2013|accessdate=2013-04-03|archive-date=2020-08-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20200804201953/http://vitals.nbcnews.com/_news/2013/04/02/17565983-white-house-pitches-brain-mapping-project|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=WhiteHouse&gt;{{navedi splet|url=http://www.whitehouse.gov/the-press-office/2013/04/02/fact-sheet-brain-initiative|title=Fact Sheet: BRAIN Initiative|publisher=White House Office of the Press Secretary|date=2. aprila 2013|accessdate=2013-04-03|archive-date=2015-07-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20150711100647/https://www.whitehouse.gov/the-press-office/2013/04/02/fact-sheet-brain-initiative|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Na temelju projekta [[Projekt Človeški genom|Človeški genom]] se domneva, da naj bi stroški kartiranja znašali več kot 300 milijonov dolarjev na leto, izvedba projekta pa naj bi trajala okrog deset let.&lt;ref name=NYTimes1/&gt;

==Eksperimentalni pristop==
Po poročanju občil naj bi v okviru pobude poskusili kartirati vsakega od okrog 100 milijard nevronov v človeških možganih,&lt;ref name=NYTimes1/&gt; vendar bodo začetne raziskave izvedene na [[testiranje na živalih|miših in drugih živalih]].&lt;ref name=Time /&gt; Znanstveni komentar iz leta 2012 za manjši projekt, Alivisatos ''et al.'', je očrtal različne specifične eksperimentalne tehnike, ki bi se lahko uporabile za dosego »funkcijskega [[konektom]]a«, ter nove tehnike, ki bi jih bilo za izvedbo projekta še treba razviti.&lt;ref name=Neuron2012 /&gt; Začetne raziskave bi se lahko opravile na glisti ''[[Caenorhabditis elegans]]'', čemur bi sledile raziskave na mušici (''[[Drosophila]]''), saj imata razmeroma enostavna živčna mrežja. Srednjeročne raziskave bi se lahko opravile na [[navadna cebrica|navadni cebrici]] (riba vrste ''Danio rerio''), [[laboratorijska miš|miših]] in [[etruščanska rovka|etruščanskih rovkah]]. Končno bi se raziskave opravile tudi na [[prvaki]]h in na človeku.

Raziskovalci so predlagali razvoj [[nanodelec|nanodelcev]], ki bi se lahko uporabili kot [[električna napetost|napetost]]na [[tipalo|tipala]] za zaznavo posameznih [[akcijski potencial|akcijskih potencialov]], kot tudi [[nanosonda|nanosond]], ki bi se lahko uporabile kot [[elektrofiziologija|elektrofiziološke]] [[večelektrodna mreža|večelektrodne mreže]]. Posebej so pozvali k razvoju brezžičnih neinvazivnih metod zaznave nevronske aktvinosti, kar bi bilo morda mogoče doseči z [[mikroelektronika|mikroelektronsko]] [[integracija na zelo veliki ravni|integracijo na zelo veliki ravni]] ali pa s pomočjo [[sintetična biologija|sintetične biologije]]. Po eni od predlaganih metod  bi se s pomočjo s [[kalcij]]evim ionom povzročenih napak pri kodiranju z [[DNK polimeraza|DNK polimerazo]]&lt;ref name=PlosONE&gt;{{Cite journal|last1=Zamft|first1=Bradley Michael|last2=Marblestone|first2=Adam H.|last3=Kording|first3=Konrad|last4=Schmidt|first4=Daniel|last5=Martin-Alarcon|first5=Daniel|last6=Tyo|first6=Keith|last7=Boyden|first7=Edward S.|last8=Church|first8=George|title=Measuring Cation Dependent DNA Polymerase Fidelity Landscapes by Deep Sequencing|journal=[[PLOS ONE]]|date=avgust 2012a|volume=7|issue=8|doi=10.1371/journal.pone.0043876|url=http://www.plosone.org/article/info%3Adoi%2F10.1371%2Fjournal.pone.0043876|accessdate=27. februar 2013}}&lt;/ref&gt; za tračni zapis nevronske aktivnosti uporabila encimsko proizvedena [[DNK]].&lt;ref name=Neuron2012/&gt;&lt;ref name=PlosCB&gt;{{Cite journal|last1=Kording|first1=Konrad|title=Of Toasters and Molecular Ticker Tapes|journal=[[PLOS Computational Biology]]|year=december 2011|volume=7|issue=12|doi=10.1371/journal.pcbi.1002291|url=http://www.ploscompbiol.org/article/info%3Adoi%2F10.1371%2Fjournal.pcbi.1002291}}&lt;/ref&gt; Podatki bi se analizirali in modelirali z obsežnim [[računalniška nevroznanost|izračunavanjem]].&lt;ref name=Neuron2012/&gt; Predlagana je bila tudi sorodna tehnika, pri kateri bi se za kartiranje nevronske povezljivosti uporabilo hitro [[sekvenciranje DNK]].&lt;ref&gt;{{cite journal |last1=Zador |first1=Anthony M. |last2=Dubnau |first2=Joshua |last3=Oyibo |first3=Hassana K. |last4=Zhan |first4=Huiqing |last5=Cao |first5=Gang |last6=Peikon |first6=Ian D. |title=Sequencing the Connectome |journal=PLoS Biology |volume=10 |issue=10 |year=2012 |pmid=23109909 |doi=10.1371/journal.pbio.1001411}}&lt;/ref&gt;

==Odzivi==
Znanstveniki so se na načrt odzvali različno. Po mnenju nekaterih bo projekt zapolnil vrzel v [[nevroznanost|nevroznanstvenem]] raziskovanju med meritvami na ravni možganskih območij z uporabo metod, kot je [[funkcijsko magnetnoresonančno slikanje|fMRI]], ter meritvami na ravni [[snemanje posameznih enot|posameznih celic]].&lt;ref name=Time/&gt; Drugi menijo, da bo zaradi projekta manj sredstev za individualne raziskave.&lt;ref name=Time/&gt; Nejasno je tudi, ali je tehnika dovolj razvita za izvedbo projekta in ali je smiselno investirati finančna sredstva v razvoj tehničnih metod, preden je jasno, kaj natančno meriti.&lt;ref name=NYTimes2/&gt;

Na srečanju januarja 2013 je skupina nevroznanstvenikov zaključila, da bo projekt vsako leto proizvedel okrog 300 [[eksabajt]]ov podatkov, kar je velik tehnični zalogaj.&lt;ref name=dots&gt;{{navedi novice |title=Connecting the Neural Dots |first=John |last=Markoff |newspaper=New York Times |date=26. februarja 2013 |url=http://www.nytimes.com/2013/02/26/science/proposed-brain-mapping-project-faces-significant-hurdles.html?pagewanted=all}}&lt;/ref&gt; Poleg tega ima večina trenutno dostopnih monitorjev možganske aktivnosti omejeno uporabnost, saj so zelo invazivni. Treba jih je namreč kirurško vsaditi z odprtjem lobanje.&lt;ref name=dots/&gt;

==Sklici==
{{sklici}}

[[Kategorija:Možgani]]
[[Kategorija:Nevroznanost]]
[[Kategorija:Kolaborativni projekti]]</text>
      <sha1>bo6sa8qdgj4vwyyqmnyqzhawjmeoaso</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Pogovor:Iztrebek</title>
    <ns>1</ns>
    <id>352394</id>
    <revision>
      <id>6773767</id>
      <parentid>3991243</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T14:28:52Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>ocena [[WP:MED]]</comment>
      <origin>6773767</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="36" sha1="a3qjuwji9aobqdg8snbm71xpybxlnkg" xml:space="preserve">{{WPMED|class=stub|importance=high}}</text>
      <sha1>a3qjuwji9aobqdg8snbm71xpybxlnkg</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Grof in opat</title>
    <ns>0</ns>
    <id>358364</id>
    <revision>
      <id>6774087</id>
      <parentid>5720528</parentid>
      <timestamp>2026-11-03T08:52:30Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Romanm</username>
        <id>13</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* 2.dejanje */ tn.</comment>
      <origin>6774087</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2215" sha1="rlo403gn6yp3qqgt3uayrhllb4myao9" xml:space="preserve">{{Infopolje Knjiga
| name         = Grof in opat
| title_orig   = 
| translator   = 
| image        = 
| author       = [[Josip Lavtižar]]
| illustrator  = 
| cover_artist = 
| country      = [[Slovenija]]
| language     = [[Slovenski jezik|slovenščina]]
| series       = 
| subject      = 
| genre        = [[Dramsko delo|drama]] 
| publisher    = 
| release_date = 1927
| media_type   = 
| pages        = 
| isbn         = 
| oclc         = 
| preceded_by  = 
| followed_by  = 
| cobiss           = 	91853568
}}

'''''Grof in opat''''' {{COBISS.SI|ID=91853568}} je drama [[Josip Lavtižar|Josipa Lavtižarja]], ki jo je napisal leta 1927. Vrši se v  [[Stiški samostan|Stiškem samostanu]] leta 1481.

==Osebe==
*'''Krištof''', grof Lamberg, graščak v Begunjah na Gorenjskem 
*'''Osvald''', opat cistercijancev v Stični
*'''Ciril, Metod''', redovnika 
*'''Zbor redovnikov, samostanski Vratar'''

==Vsebina==
===Predigra=== 
Deklamacija ljudske pesmi Grof in opat.

===1.dejanje=== 
V stiški samostan prijezdi Krištof Lamberg, prinese bogate darove v zlatu in srebru in prosi opata, da bi redovniki molili za pokoj njegovega pravkar umrlega očeta. Opat ga prijazno sprejme, ga pohvali kot vzornega sina in je takoj pripravljen ustreči njegovi prošnji.

===2.dejanje===
Zven skliče redovnike v kapelo, ker pobožno zmolijo Očenaš. Krištof je razočaran: za vse zlato, ki ga je podaril, en sam Očenaš? Opat mu odgovori, da je vrednost zlata nična v primerjavi z vrednostjo molitve. A za Krištofa so to same lepe besede.  Tedaj veli opat prinesti tehtnico, v eno skledo da zlato, v drugo na droben listič napisano molitev in glej – molitev je težja! Vsi ostrmijo nad čudežem, ki je poslan od Boga, da bi spoznali resnico: vse tosvetno bogastvo je pena v primerjavi v vrednostjo težo molitve. Grof je prepričan, mogočno zadoni hvalnica v večno slavo Gospodovo.

==Viri==
*[[Alenka Goljevšček]]: ''[[Od (A)brama do (Ž)upančiča]]: Vsebine 765 dram slovenskih avtorjev''. Ljubljana: Slovenski gledališki muzej, 2011. 208-209. {{COBISS|ID=256310272}}

{{:Portal:Literatura/povezava}}

[[Kategorija:Knjige leta 1927]]
[[Kategorija:Slovenska dramska dela]]
[[Kategorija:Josip Lavtižar]]</text>
      <sha1>rlo403gn6yp3qqgt3uayrhllb4myao9</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Rimska Italija</title>
    <ns>0</ns>
    <id>361181</id>
    <revision>
      <id>6774084</id>
      <parentid>6447706</parentid>
      <timestamp>2026-11-03T08:12:34Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6)</comment>
      <origin>6774084</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="10604" sha1="j6zq8amz3i0swfoa40fdxvx3vv78iik" xml:space="preserve">[[Slika:Roman Italy.gif|thumb|300px|Organizacija rimske Italije (zeleno) pod cesarjam [[Gaj Avgust Oktavijan|Avgustom]]]]

'''Italija''' ([[latinščina|latinsko]] {{aut|Italia}}) je bila osrednja pokrajina [[Rimski imperij|rimske države]] vse do [[Pozna antika|pozne antike]] in je v njej dolgo uživala poseben, privilegiran položaj. Obsegala je [[Apeninski polotok]], [[Padska nižina|Padsko nižino]], [[Istra|Istro]] in zahodni del današnje [[Slovenija|Slovenije]]. 

Pomen pojma Italija se je spreminjal. Na začetku je pomenil samo današnjo srednjo in južno Italijo brez otokov [[Sicilija|Sicilije]] in [[Sardinija|Sardinije]]. Severni del današnje Italije je bil od začetka 3. stoletja pr. n. št. organiziran kot provinca [[Cisalpska Galija]] (''Gallia Cisalpina''), ki jo je v Italijo vključil šele [[Gaj Avgust Oktavijan|Oktavijan]] leta 42 pr. n. št. Upravno je celotno Italijo razdelil na deset regij (''regiones''). 

Italija je v vsej rimski zgodovini uživala največjo blaginjo, bila gospodarsko in kulturno najbolj razvita in uživala vse ugodnosti &quot;[[Pax Romana|Rimskega miru]]&quot;. [[Kriza tretjega stoletja]] in vse večji pritisk barbarov sta prizadeli tudi Italijo. Začela je izgubljati svoj primat v primerjavi z drugimi provincami, predvsem s tistimi na vzhodu cesarstva. Z upravnimi reformami cesarja [[Dioklecijan|Dioklecijana]] ob koncu 3. stoletja je bila Italija pravno izenačena z drugimi rimskimi pokrajinami. Cesar [[Konstantin Veliki]] je prestolnico cesarstva prestavil v [[Konstantinopel]]. Italija je tudi po delitvi cesarstva, v kateri je pripadla njegovemu zahodnemu delu, po njegovem dokončnem propadu in pod vladavino [[Ostrogoti|ostrogotskih]] kraljev in za njimi [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantincev]] obdržala svojo edinstveno upravno strukturo. Vdor [[Langobardi|Langobardov]] leta 553 je privedel do oblikovanja novih političnih subjektov na ozemlju Italije in politične neenotnosti, ki se je končala šele po združitve Italije v drugi polovici 19. stoletja.

==Rimska republika in Avgustove reforme==
V Rimski republiki in prvih stoletjih cesarstva se je Italija, ki je prvotno segala od [[Kalabrija|Kalabrije]] na jugu do [[Rubikon]]a na severu, razširila do [[Alpe|Alp]]. Ozemlje ni bilo organizirano kot provinca, ampak je imelo poseben položaj.&lt;ref&gt;T. Mommsen, ''The History of Rome'', II.: From the Abolition of the Monarchy in Rome to the Union of Italy, [http://ancienthistory.about.com/library/bl/bl_text_mommsen_1_1_3.htm] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130928024303/http://ancienthistory.about.com/library/bl/bl_text_mommsen_1_1_3.htm |date=2013-09-28 }}&lt;/ref&gt; Vojaškim poveljnikom na primer ni bilo dovoljeno, da bi s svojo vojsko prišli  v Italijo, zato je [[Julij Cezar]], ko je s svojimi legijami prestopil Rubikon, sprožil državljansko vojno.

Italija je skozi čas obsegala različno ozemlje. Po [[Strabon]]u&lt;ref&gt;Strabon, ''Geographia'', V, 1.&lt;/ref&gt; je na začetku obsegala ozemlje med [[Messina|Messinskim  kanalom]] in premico, ki je povezovala [[Salerno|Salernski]] in [[Taranto|Tarantski]] zaliv. Kasneje se je razširila na cel [[Apeninski polotok]] in istrsko mesto ''Colonia Pietas Iulia'' ([[Pulj]]). Julij Cezar je podelil rimsko državljanstvo vsem prebivalcem ''Galliae Transpadanae'', se pravi delu [[Cisalpska Galija|Cisalpske Galije]] ''&quot;onkraj reke Pad&quot;'', s čimer je Italijo razširil do Alp. Tako je bila npr. del ozemlja rimske province Italije tudi [[Emona]].&lt;ref&gt;Šašel-Kos, M., ''The boundary stone between Aquileia and Emona'', Arheološki vestnik 53 (2002), str. 373-382. splet: http://av.zrc-sazu.si/Si/63/Marjeta_AV_63.html {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131203033609/http://av.zrc-sazu.si/Si/63/Marjeta_AV_63.html |date=2013-12-03 }}&lt;/ref&gt;

Po združitveni vojni (91-88 pr. n. št.) je Rim dovolil svojim italijanskim zaveznikom, da kot polnopravni člani vstopijo v rimsko skupnost, in dal vsem italskim ljudstvom rimsko državljanstvo.&lt;ref&gt;A. Keaveney, ''Rome And The Unification Of Italy'' [http://press.uchicago.edu/ucp/books/book/distributed/R/bo5984655.html] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120130001608/http://www.press.uchicago.edu/ucp/books/book/distributed/R/bo5984655.html |date=2012-01-30 }}&lt;/ref&gt; 

Na začetku Rimskega cesarstva je bila Italija skupek ozemelj z različnimi pravnimi položaji. Nekatera mesta, ''municipii'', so bila delno neodvisna od Rima, druga, imenovana ''colonie'', pa so ustanovili Rimljani sami. [[Plinij Starejši]] v svoji ''Naturalis Historia'' omenja, da je cesar Avgust okoli leta 7 pr. n. št. razdelil Italijo na enajst regij (''regiones''):&lt;ref&gt;Plinij Starejši,[http://penelope.uchicago.edu/Thayer/L/Roman/Texts/Pliny_the_Elder/3*.html#46 ''Naturalis Historia'', III, 46.]&lt;/ref&gt;

* I. regija [[Lacij]] in [[Kampanija]] 
* II. regija [[Apulija]] in [[Kalabrija]]
* III. regija  [[Bazilikata|Lukanija]] in [[Abruci]]
* IV. regija [[Samnij]]
* V. regija [[Marke|Picen]] 
* VI. regija [[Umbrija]] in ''[[Emilija - Romanja|Ager Gallicus]]''
* VII. regija [[Etrurija]] 
* VIII. regija [[Emilija]]
* IX. regija [[Ligurija]]
* X. regija [[Benečija]] in [[Istra]] 
* XI. regija [[Cisalpska Galija|Transpadana]]

Italia je imela pod Avgustom in njegovini nasledniki privilegiran položaj, ki se je kazal na primer pri gradnji javnih zgradb in gosti mreži cest. Njeno gospodarstvo je cvetelo. Kmetijstvo, obrt in industrija so stalno rasli in omogočali izvoz blaga v druge province. Raslo je tudi število prebivalcev. Avgust je izvedel tri [[popis prebivalstva|popise prebivalstva]] v celem cesarstvu. Po razpoložljivih podatkih je imelo cesarstvo leta 28 pr. n. št. 4.063.000 prebivalcev, leta 8 pr. n. št. 4.233.000 in leta 14 n. št. 4.937.000. Številke so še vedno predmet razprav, ker ni podatkov, ali so šteli vse državljane, vse odrasle državljane, samo moške ali državljane  ''sui iuris''&lt;ref name=Hin&gt;S. Hin (2007), ''Counting Romans'', Princeton/Stanford Working Papers in Classics.&lt;/ref&gt; in koliko državljanov je živelo v Italiji. Ocenjeno število prebivalcev v celinski Italiji vključno s Cisalpsko Galijo na začetku 1. stoletja n. št. se giblje od 6.000.000 (Beloch, 1886), 6.830.000 (Russell, 1958), manj kot  10.000.000 (Hin, 2007) &lt;ref name=Hin/&gt; do 14.000.000 (Lo Cascia, 2009. &lt;ref&gt;E. Lo Cascio (2009), ''Urbanization as a Proxy of Growth'', Bowman, Alan and Wilson, Andrew, Quantifying the Roman Economy.&lt;/ref&gt;

== 3. stoletje==
[[Slika:Sesterius-Antoninus Pius-Italia-RIC 0746a.jpg|thumb|300px|[[Sesterc]] [[Antonin Pij|Antonina Pija]], na katerem je na zadnji strani upodobljena personifikacija Italije]]

Leta 212 so s ''[[Constitutio Antoniniana]]'' dobili [[rimsko državljanstvo]] vsi prebivalci cesarstva in Italija je začela nazadovati v korist provinc. Poleg tega so proti koncu 3. stoletja na italijansko ozemlje začela vdirati barbarska plemena.

[[Dioklecijan]] je cesarstvo razdelil na štiri glavne dele ([[tetrarhija]]) in znotraj njih na več [[rimska dioceza|diocez]]. [[Dioceza Italija]] (''diocesis Italiae''), ki je pripadla avgustu zahoda, je bila razdeljena na dve coni, ki sta bili razdeljeni na več pokrajin, ki so jih upravljali korektorji (''correctores''):

''Italia suburbicaria'' z upravnim središčem v Rimu je bila razdeljena na pokrajine: 
* Toskana in Umbrija
* Valerija
* Kampanija in Samnij
* Apulija in Kalabrija
* Sicilija
* Sardinija in Korzika 

''Italia annonaria'' z upravnim središčem v Mediolanu ([[Milano]]) je bila razdeljena na pokrajine: 
* Benečija in Istra
* Emilija in Ligurija
* Flaminija in Picen
* [[Retija]]
* [[Kotijske Alpe (rimska provinca)|Kotijske Alpe]]

Nekdanji italijanski provinci [[Peninske Alpe (rimska provinca)|Peninske Alpe]] in [[Primorske Alpe (rimska provinca)|Primorske Alpe]] sta pripadli [[Dioceza Galija|diocezi Galiji]].

==4. do 6. stoletje==
Ko so največji problem cesarstva postali vpadi barbarov, so cesarje obvezali, da se izselijo iz Rima in celo v druge province, s čimer se se je nazadovanje Italije še povečalo. Leta 330 je [[Konstantin I. Veliki|Konstantin]]  prestolnico cesarstva skupaj s cesarskim sodiščem, gospodarsko upravo in vojaškimi strukturami, na primer vojno mornarico iz Mizena in Ravene,  preselil v [[Konstantinopel]].

Po smrti cesarja [[Teodozij]]a leta 395 je Italija postala del Zahodnega rimskega cesarstva. Sledila so leta vpadov barbarov in selitev prestolnice iz Milana v Raveno (402). Vizigotski kralj [[Alarik]] je leta 410 oplenil Rim, kar se ni zgodilo že osem stoletij. Severno Italijo so napadli [[Atila|Atilovi]] [[Huni]], Rim pa so leta 455 ponovno izropali, tokrat [[Vandali]] pod poveljstvom kralja [[Genzerik]]a. 

Po ''[[Notitia Dignitatum|Notitii Dignitatum]]'', seznamu civilnih in vojaških državnih položajev, za katero se domneva, da je bila za zahodni del cesarstva nazadnje posodobljena v 420. letih, so Italijo upravljali prefekt (''prefectus''), pretorski prefekt Italije (''prefectus praetorio Italiae''), ki je upravljal Galijo, Italijo, Ilirik in Afriko, vikarij (''vicarius'') in komes za vojaške zadeve (''comes rei militaris''). Pokrajine Benečija in Istra, Emilija, Ligurija, Flaminija in Picena, Toskana in Umbrija, Piceni suburbicarii, Kampanijo in Sicilijo zo upravljali konzulariji (''consulares''), Apulijo in Kalabrijo ter Lukanijo in Abruce korektorji (''correctores''), Kotijske Alpe, Samnij, Sardinijo in Korziko pa prezidiji (''praesides'').

Ker so cesarje začeli obvladovali njihovi barbarski generali, je postala cesarska oblast v Italji šibka, njene obale pa pod stalnim udarom tujcev. Leta 476 je z odstopom cesarja [[Romul Avgust|Romula Avgusta]] in vrnitvijo cesarskih insignij v Konstantinopel Zahodno rimsko cesarstvo dokončno ugasnilo. Naslednjih 77 let je bila Italija pod oblastjo kralja [[Odoaker]]ja in zatem del [[Ostrogotsko kraljestvo|Ostrogotskega kraljestva]].

Leta 554 je [[Bizantinsko cesarstvo|bizantinski]] cesar [[Justinijan I.]]  ponovno osvojil Italijo, ki je na splošno obdržala Dioklecijanovo notranjo organizacijo. Med vdorom [[Langobardi|Langobardov]] leta 568 je Bizantinsko cesarstvo izgubilo večino italijanskega ozemlja, razen Eksarhata, ki se je približno ujemal s sedanjo Romanijo, Benečije, Pentapola med sedanjo Romanijo in severno Marche, Lacija z ozkim koridorjem med Rimom in Ankono, Neapljem in deli na skrajnem jugu Apeninskega polotoka. Italija je prenehala biti enovita država in se je začela deliti na več entitet, ki so se ponovno združile šele po trinajstih stoletjih.  
 
==Sklici==
{{sklici|2}}

{{Rimske province leta 117}}

{{hist-stub}}</text>
      <sha1>j6zq8amz3i0swfoa40fdxvx3vv78iik</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Perzepolis</title>
    <ns>0</ns>
    <id>367249</id>
    <revision>
      <id>6773888</id>
      <parentid>6752277</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T19:16:03Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6)</comment>
      <origin>6773888</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="56279" sha1="pk15vnc7yf8de14zm8v7xxbzrpzn3qm" xml:space="preserve">{{Infopolje Starodavno najdišče
 |name = Perzepolis
 |native_name = 
 |alternate_name = 
 |image = Persepolis recreated.jpg
 |imagealttext = 
 |caption = Grobnica [[Kir II.|Kira Velikega]] v Pasargadu
 |map_type = Iran
 |latd = 29
 |latm = 56
 |lats = 04
 |latNS = N
 |longd = 52
 |longm = 53
 |longs = 29
 |longEW = E
 |coordinates_display = title
 |location = Provinca Fars, [[Iran]]&lt;ref name=&quot;Location of Persepolis&quot;&gt;{{navedi splet |title=Location of Persepolis|url=https://maps.google.com/maps?ie=UTF8&amp;q=persepolis+iran&amp;fb=1&amp;hq=persepolis+iran&amp;cid=159383863009202158&amp;hnear=&amp;ll=29.935839,52.891574&amp;spn=0.011324,0.021136&amp;t=m&amp;z=16&amp;vpsrc=0&amp;iwloc=A|work=[[Google Zemljevidi]] |accessdate=24 September 2013}}&lt;/ref&gt; |region = 
 |settlement_type = Naselje
 |part_of = 
 |length = 
 |width = 
 |area = 
 |height = 
 |builder = 
 |material = 
 |built = 6. stoletje pr. n. št.
 |abandoned = 
 |epochs = [[Ahemenidsko cesarstvo]]
 |cultures = [[Perzijci]]
 |dependency_of = 
 |occupants = 
 |event = 
 |excavations = 
 |archaeologists = Ernst Herzfeld, Ali Sami, David Stronach
 |condition = v ruševinah
 |ownership = 
 |management = 
 |public_access = 
 |website = &lt;!-- {{URL|example.com}} --&gt;
 |notes = 
| designation1          = WHS
| designation1_offname  = Persepolis
| designation1_date     = 1979 &lt;small&gt;(3. zasedanje)&lt;/small&gt;
| designation1_number   = [http://whc.unesco.org/en/list/114 114]
| designation1_criteria = i, iii, vi
| designation1_type     = Kulturni
| designation1_free1name = Država
| designation1_free1value = [[Iran]]
| designation1_free2name = Regija
| designation1_free2value = Azija in Pacifiška Azija
}}

'''Perzepolis''' (staroperz. ''Pārsa'', perz. تخت جمشید/پارسه; ''Taht-e Jamshid'' ali ''Tahsti Jamshid''; tudi ''Chehel minar''), je bilo ceremonialno glavno mesto Perzijskega cesarstva v času iranske dinastije [[Ahemenidi|Ahemenidov]]. Nahaja se 70&amp;nbsp;km severovzhodno od modernega mesta [[Širaz]] v provinci Fars v [[Iran]]u. Zgodnji ostanki Perzepolisa segajo v leto 515 pr. n. št., v dobo vladavine [[Darej I.|Dareja I.]] Velikega, ki ga je dal zgraditi.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.iranchamber.com/history/persepolis/persepolis1.php |title=Parse or Persepolis, IranChamber.com |access-date=2014-01-01 |archive-date=2011-06-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110605090521/http://www.iranchamber.com/history/persepolis/persepolis1.php |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;. Kompleks Perzepolisa se nahaja na vzvišeni terasi in sestoji iz več kraljevih palač, zakladnic in spremljajočih zgradb ter dveh velikih ceremonialnih dvoran; ''Dvorane stotih stebrov'' in ''Apadane'', ki je lahko sprejela 10.000 ljudi. Kolosalna ''Apadana'' in dvojna monumentalna stebrišča so okrašena z [[Relief (umetnost)|reliefi]] kot najbolj prepoznavnimi elementi perzijske arhitekture te dobe. Leta 1979 je bil Perzepolis uvrščen na seznam [[Unescova svetovna dediščina|Unescove svetovne dediščine]] po kriterijih I., III. in IV.

== Etimologija ==
Starim Perzijcem je bilo mesto poznano kot ''Pārsa'', kar pomeni »mesto Perzijcev«. Naziv Perzepolis je grška različica (''Πέρσης πόλις'') staroperzijskega imena in pomeni ''Pérsēs pólis'' ali »Perzijsko mesto«. Ruševine so poznali Sasanidi pod imenom ''st stwny'' (sto stebrov), od 13. stoletja dalje kot چهل منار ''Chehel minar'' (štirideset stebrov). V modernem perzijskem jeziku je poznan kot ''Parseh'' ali تخت جمشید, ''Takht-e Jamshid'' (Džamšidov prestol), kar kaže na mitološkega junaka Džamšida.

== Zgodovina ==
Prvo glavno mesto Perzijskega cesarstva iz dinastije Ahemenidov je bilo [[Pasargad]]. Okoli leta 512. pr. n. št. je kralj [[Darej Veliki]] začel z zgradnjo velikega kompleksa palač Perzepolis, ki sta ga kasneje dograjevala njegov sin [[Kserks I.]] in vnuk [[Artakserks I.]], administrativna središča Perzijskega cesarstva pa so bila v tistem času [[Suza, Perzija|Suza]], [[Babilon]] in [[Ekbatana]]. Perzepolis je imel ceremonialno vlogo glavnega mesta, v katerem se je slavilo perzijsko novo leto. Glede na to, da je bil zgrajen v gorskem okolju, Perzepolis ni bil preveč ugoden za stalno prebivanje, zato so ga uporabljali v glavnem spomladi. Leta 330. pr. n. št., v času azijskih osvajanj, je [[Aleksander Veliki|Aleksander]] Makedonski osvojil in uničeval mesto, zaradi česar je v Kserksovi palači izbruhnil požar, ki je uničil večino kompleksa. Zgodovinarji to dejanje opisujejo kot maščevanje Grkov v makedonski vojski za perzijsko rušenje [[Atene|Aten]] v času [[Grško-perzijske vojne|grško-perzijskih vojn]]. Od leta 316. pr. n. št. je imel Perzepolis še naprej vlogo glavnega mesta v okviru novih helenističnih kraljestev, nastalih po Aleksandrovi smrti. Od dobe dinastije [[Selevkidi|Selevkidov]] je pomen mesta upadal, saj je v 3. stoletju bližnje mesto Istahr postalo središče [[Sasanidi|Sasanidskega cesarstva]].

=== Gradnja ===
[[Slika:Plan of Persepolis.png|thumb|left| 250 px|Načrt Perzepolisa]]

Po tem, ko je nadaljeval Kirovo gradnjo Pasargada in urejevanje Suze, se je Darej Veliki odločil za gradnjo novega glavnega mesta, kar pogosto razlagajo kot poskus, da bi Perzepolis povezovali z njegovim imenom, podobno kot Pasargad povezujejo z imenom [[Kir II.|Kira Velikega]].

Novo mesto naj bi bilo imelo politično in ceremonialno vlogo, saj so v okolici mesta našli številne zapise, ki govorijo o legitimnosti vladavine Dareja Velikega. Ta je prišel na oblast tako, da je zamenjal [[uzurpator]]ja Smerdisa, ki se je predstavljal kot brat Kambiza II. Monumentalna palača in okoliški vrtovi kompleksa so zgrajeni po vzoru Kirove palače v Pasargadu. Babilonski zapisi navajajo, kako je bil Pasargad zelo aktivno urbano in gosto naseljeno središče [[Perzijsko cesarstvo|Perzijskega cesarstva]], ki je imelo odlične trgovske odnose z babilonskimi mesti.&lt;ref&gt;Pierre Briant, str. 99.&lt;/ref&gt; Zgodovinar Pierre Briant opisuje, kako je bila v času gradnje Perzepolisa ustavljena vsa gradnja v Pasargadu in Suzi, saj naj bi bila vsa sredstva mobilizirana za gradnjo nove metropole. Navaja tudi, kako naj bi novo glavno mesto simboliziralo »ponovno rojstvo Perzijskega cesarstva«.&lt;ref name=&quot;Pierre Briant, str. 182&quot;&gt;Pierre Briant, str. 182.&lt;/ref&gt; Darej je za lokacijo kompleksa izravnal nadvišan del doline na jugozahodni brežini gore Kuh-e Rahmat, ki je od tedaj dalje postala simbol ahemenidske dinastije. Darej je zgradil svojo palačo, Apadano, zakladnico in mestno obzidje, težko pa je določiti, kdaj je bila posamezna zgradba končana. Eden od dokazov, ki lahko nakaže kronologijo gradnje, je zapis iz leta 509 pr. n. št., ki omenja izgradnjo obzidja.

Gradnjo posameznih objektov so končali njegovi nasledniki.&lt;ref&gt;Pierre Briant, str. 181.&lt;/ref&gt; Primer: njegov sin Kserkses I. je dodal na severu kompleksa ''Vrata vseh narodov'', svojo ''palačo Hadish'', mogoče celo ''tripilon''. Kserksov sin Artakserks I. leta 460. pr. n. št. je dodal garnizijo, svojo palačo in končal ''Dvorano sto stebrov''.&lt;ref&gt;Pierre Briant, str. 590.&lt;/ref&gt; Nekateri objekti so ostali nedokončani: romarska pot in »nedokončana vrata« na severu kompleksa, ki jih pripisujejo Artakserksu III.&lt;ref name=&quot;ReferenceA&quot;&gt;Werner F. Dutz &amp; Sylvia A. Matheson, str. 71.&lt;/ref&gt; Kasnejši so tudi zidovi v severovzhodne gore vrezanih dveh kraljevskih grobnic in ena nedokončana, ki jo pripisujejo Dareju III.

Za razliko od mnogih drugih monumentalnih zgradb antične dobe, kot sta Partenon v Grčiji ali Kolosej v Rimu, Perzepolisa niso gradili sužnji, temveč plačani delavci iz vseh dežel cesarstva: Babilonije, Karije, Jonije, Asirije, Egipta itd.&lt;ref name=&quot;GC&quot;&gt;Georges Cameron, »Ploščice iz zakladnice v Perzepolisu«, Izdaja Orientalnega inštituta, Chicago (1948.)&lt;/ref&gt;
[[Slika:20101229 Gates of the nations Persepolis Iran.jpg|right|thumb|Vrata vseh narodov]]

Obdobja gradnje se delijo na pet dob:&lt;ref name=&quot;MPJLLC&quot;&gt;Marco Prins &amp; Jona Lendering, [http://www.livius.org/a/iran/persepolis/persepolis.html''Persepolis''], Livius.org (pridobljeno 11. maja 2009)&lt;/ref&gt;
;'''1. Darejeva doba''' (518. pr. n. št.–490. pr. n. št.)
* Terasa kompleksa
* Apadana (sprejemna dvorana)
* Zakladnica
* Mestno obzidje
;'''2. Doba Dareja Velikega in Kserksesa I.''' (490. pr. n. št.–486. pr. n. št.)
* Tachara ali Taçara (Darejeva palača)
* Monumentalno (vzhodno) stebrišče
* Vrata vseh narodov
* Severno stebrišče
;'''3. Doba Kserksesa I. ''' (486. pr. n. št. –465. pr. n. št.)
* Hadish (Kserksova palača)
* Harem
* Tripilon
* Palača D
;'''4. Doba Artakserksa I.''' (465. pr. n. št.–424. pr. n. št.)
* Dvorana sto stebrov
* Artakserksova palača
* Garnizija
* 
;'''5. Doba Artakserksa II., Artakserksa III. in Dareja III.''' (424. pr. n. št–330. pr. n. št.)
* Grob Artakserksa II.
* Palača Artakserksa III.
* Dvorana 32 stebrov
* Grob Artakserksa III.
* Romarska pot
* Nedokončana vrata
* Nedokončana grobnica

=== Uničenje ===
Geografsko zaščiten v središču Perzijskega cesarstva kompleks Perzepolisa ni imel dobre obrambe. Vznožje gore Kuh-e Ramat predstavlja slabo točko, ker je na vzhodu blag padec, ki ni primeren za obrambo, zato je bil ta del zaščiten z zidovi in stolpi.&lt;ref&gt;Werner F. Dutz &amp; Sylvia A. Matheson, str. 12.&lt;/ref&gt; Uničenje Perzepolisa v letu 330. pr. n. št. večinoma pripisujejo Aleksandru Velikemu, kar v svojih delih navajajo antični zgodovinarji [[Plutarh]], [[Diodor Sicilski|Diodor]] iz Sicilije in Kvint Kurcij Ruf. Nekatere arheološke najdbe so podkrepile njihove navedbe, nekateri novejši zgodovinarji pa temu oporekajo.

Razlogi za uničenje Perzepolisa so še naprej predmet zgodovinskih razprav. Antični zgodovinarji trdijo, da je Aleksander zažgal Perzepolis, ko je bil pijan, k temu pa naj bi ga nagovorila grška hetera (prostitutka). Baklo je vrgel v Kserksovo palačo (Hadish) in s tem maščevanjem za Kserksov požig Aten med grško-perzijskimi vojnami zadovoljil grške zaveznike. To zgodbo naj bi dokazovale tudi arheološke najdbe v Kserksovi palači in bližnjem tripilonu, ki naj bi bile bolj poškodovane kot ostali kompleks.&lt;ref&gt;Werner F. Dutz &amp; Sylvia A. Matheson, str. 73.&lt;/ref&gt;

Moderni zgodovinarji požig Perzepolisa pripisujejo Aleksandrovi želji, da bi na simboličen način pokazal konec perzijske dominacije v regiji.&lt;ref&gt;[http://www.mediterranee-antique.info/Duruy/Grecs/HG_32.htm#_edn1 I. Alexandre et Aristote ; destruction de Thèbes (333), Mediterranee-Antique.info]&lt;/ref&gt; Starodavni spisi iz helenistične dobe navajajo, da se je Aleksander Veliki kasneje kesal in menil, da je bilo to slab političen primer.&lt;ref&gt;Pierre Briant, str. 871.&lt;/ref&gt;

=== Prvi obiski ruševin ===
Ruševine so poznali Sasanidi pod imenom »st stwny« (sto stebrov), od 13. stoletja pa kot ''Chehel minar'' (štirideset stebrov). Današnje ime ''Takht-e Jamshid''  (Džamšidov prestol) kaže na mitološkega junaka Džamšida. Lokacija je postala zanimiva za mnoge obiske zahodnjakov med 13. in 18. stoletjem: 
* Leta  1318 je [[misijonar]] [[Sveti Odorik|Sv. Odorik]] iz [[Pordenone]]ja na poti proti Kitajski obiskal ''Chehel minar,'' ne da bi stopil na ruševine. To smatrajo za prvi evropski obisk Perzepolisa.
* Stoletje in pol kasneje je še en popotnik iz Mljeta ([[Giosafat Barbaro]]) obiskal ostanke Perzepolisa.
* Portugalski misijonar [[Antonio de Gouvea]] je obiskal ruševine leta 1602 in v svojih zapisih opisal [[klinopis]] in »živali s človeškimi glavami«.
* Španski [[veleposlanik]] Don Garcia de Silva y Figueroa pri perzijskrm šahu [[Abas I. Veliki|Abasu I]]. je opisal ruševine v pismu iz leta 1619 in na osnovi grških besedil pojasnil zvezo med Perzepolisom in ''Chehel minar''.
* Med letoma 1615 in 1626 je Rimljan [[Pietro Della Valle]] obiskal mnoge vzhodne dežele in prepisoval klinopis, ki so ga kasneje dešifrirali.
* Angleža [[Anglais Dodmore Cotton]] in Sir [[Thomas Herbert]] sta od leta 1628 do 1629 potovala po vzhodu s ciljem dešifriranja starodavnih pisav.
* Med letoma 1664 in 1667 sta Perzepolis obiskala Francoza [[Jean Thévenot]] in [[Jean Chardin]]. Thévenot je v svojem delu »Voyage au Levant« (Potovanje po Levantu) napačno sklepal, da so ruševine premajhne, da bi služile kot palača perzijskim kraljem, Chardin pa je jasno identificiral objekte v kompleksu.
* Leta 1694 je Italijan [[Giovanni Francesco Gemelli-Carreri]] izmeril in zabeležil vse dimenzije ruševin in proučeval starodavne napise.
* Nizozemec [[Cornelis de Bruijn]] je leta 1704 obiskal in raziskoval ruševine Perzepolisa; leta 1711 je objavil knjigo ''Reizen over Moskovie, door Persie en Indie'', leta 1718 pa ''Voyages de Corneille le Brun par la Moscovie, en Perse, et aux Indes Occidentales''.

=== Arheološke ekspedicije ===
V 19. in 20. stoletju je naraščalo število znanstvenih odprav v Perzepolis:
* Sredi 1820-ih britanski veleposlanik John Macdonald Kinneir delno izkopava palačo Artakserksa I. - prvo sfingo.
* Leta 1840 in 1841 se slikar Eugene Flandin in arhitekt Pascal Coste pridružita veleposlaništvu Francije in večkrat obiščeta ruševine u Perziji, tudi Perzepolis.
* Prve raziskave so bile izvedene leta 1878, ko je Motamed-Od Dowleh Farhad Mirza, guverner province Fars, odkopaval ''Dvorano sto stebrov''.
* Kmalu zatem, Francoza Charles Chipiez in Georges Perrot izvajata veliko raziskovanje lokacije. Temeljito proučita arhitekture odkopanih ruševin in odpadkov, Chipiez začne delati prve poznane rekonstrukcije palač in spomenikov iz ahemendiske dobe.
* Nemški učenjak Franz Stolze raziskuje arheološke lokalitete v provinci Fars in objavi rezultate leta 1882.
* Dva francoska arheologa, Jane in Marcel Dieulafoy izvedeta dve arheološki misiji v Perziji (1881-1882 in 1884-1886). Prva sta obiskala lokacije in v Evropo prinesla fotografije Perzepolisa ter mnogo arheoloških predmetov.
* Od leta 1931 do 1939 sta izkopavanja vodila Nemca Ernst Herzfeld in Frederich Erich Schmidt, poslal ju je Orientalni institut univerze v Chicagu.
* Tekom 1940-ih, Francoz Andre Godard in Iranec A. Sami nadaljujeta izkopavanja s pooblastilom Iranskega arheološkega zavoda (MRS).
* Kasnejše raziskave je opravil Iranski arheološki inštitut pod vodstvom Alija Tajvidija. V sodelovanju z italijanskim raziskovalcem Giuseppe Ann Britt Tilia iz Italijanskega inštituta za Orient odkrijejo dve novi palači, ki sta bili kasneje pripisani Achaemenidskima vladarjema Artakserksu I. in Artakserksu III.

Vsi objekti Perzepolisa še danes niso odkriti in določeni. Nekatere od teh so ruševine pri Hadishu in Taçari, katerih poreklo še ni določeno.&lt;ref name=&quot;ReferenceA&quot;/&gt;

=== Moderna doba ===
Leta 1971 je pred kompleksom Perzepolisa potekala razkošna parada v sklopu praznovanja 2500 letnice monarhije v Iranu, ki jo je priredil zadnji iranski šah [[Mohamed Reza Pahlavi]]. Na ceremoniji je sodelovalo več kot 200 državnikov iz celega sveta, tudi jugoslovanski predsednik [[Josip Broz Tito]] s soprogo Jovanko. Proslava naj bi bila šahov poskus da opraviči legitimnost svoje oblasti po tem, ko je leta 1953 prišel na oblast z državnim udarom. Stroški proslave so se gibali med 22 in 200 milijoni ameriških dolarjev in financirali na račun drugih projektov socialnega značaja, zaradi česar so izbruhnili neredi po celem Iranu in ki jih je šah brutalno zadušil.&lt;ref&gt;[http://www.guardian.co.uk/world/2005/sep/22/arts.iran Iran to rebuild spectacular tent city at Persepolis (Guardian.co.uk)]&lt;/ref&gt; Nova arheološka raziskovanja so pokazala kako je ta ceremonija poškodovala ostanke kanalov in vrtov v okolici Perzepolisa.

Danes Perzepolis sodi v občutljivi okoliš, ki ga lahko ogrozi vsaka človeška aktivnost. Lokacija ni direktno ogrožena od izpušnih plinov, saj se vejča urbana mesta, kot Širaz, nahajajo na oddaljenosti 70&amp;nbsp;km, obstoja pa nevarnost od uporabe kemikalij v poljedelstvu v dolini ob dnu kompleksa. Program za zaščito lokacije zaradi erozije je omejil število obiskovalcev, nad občutljivimi zgradbami, kot je vzhodno stebrišče Apadane so postavli nadstrešek zaradi zaščite od atmosferilij. Veliko skrb za usodo Perzepolisa so pokazali mnogi strokovnjaki zaradi gradnje [[jez]]u Sivand nedaleč od Pasargada, ki se nahaja 43&amp;nbsp;km od Perzepolisa. Čeprav strokovnjaki trdijo, da nivo vode ne bo poškodoval arheološkega najdišča, so [[arheolog]]i zaskrbljeni tudi zaradi povečanja vlažnosti zaradi umetnega jezera. Ministri energetike trdijo da se temu lahko izognejo s kontroliranjem nivoja jezera.&lt;ref&gt;[http://www.chnpress.com/news/?section=2&amp;id=6409 Date of Sivand Dam Inundation Not Yet Agreed Upon (CHNpress.com)]&lt;/ref&gt; Izgradnja jezu se je začela 19. aprila 2007. Razen jezu strah povzroča tudi gradnja železniške proge nekoliko kilometrov od Perzepolisa in Nakš-e Rustama, za kar nekateri menijo, da bodo vibracije poškodovale nahajališče. Zaradi bogatih arheoloških nahajališč in velikega razvoja prometne mreže, neredko prihaja do konfliktov med iranskim ministrstvom kulturne dediščine in prometa.

Perzepolis je bil leta 1979 uvrščen na seznam [[Unescova svetovna dediščina|Svetovne dediščine]] pri UNESCO-u po kriterijih 1., 3. in 4., zato na kompleksu niso dovoljene nikakršne modifikacije.&lt;ref&gt;[http://www.nitc.co.ir/iran-daily/1384/2509/html/art.htm#s129375 Council Moots Persepolis Museum Development (Iran Daily)]&lt;/ref&gt;

== Lokacija ==
Perzepolis leži v bližini majhne reke Pulwar, ki se izliva v reko Kuroush. Lokacija obsega 125.000 kvadratnih metrov terase, deloma umetno izdelane, deloma izrezane iz gore Kuh- e Rahmet (Gora usmiljenja) na katero se naslanja na vzhodni strani. Druge tri stranice so oblikovane iz zidov, ki se razlikujejo po višini glede na naklon tal. Od 5 do 13 metrov na zahodni strani, od tam se rahlo dvigajo. Da so ustvarili ravno teraso so morali depresije napolniti z zemljo in težkimi skalami, ki so jih povezali s kovinskimi sponkami.

Okoli leta 519 pr. n. št. se je začela gradnja širokega stopnišča. Stopnišče je bilo načrtovano kot glavni vhod na teraso, ki je 20 metrov nad tlemi. Dvojno stopnišče, znano kot ''Perzepolitansko stopnišče'', je bilo zgrajeno simetrično glede na zahodni ''Veliki zid''. Sestavlja ga 111 stopnic, širokih 6,9 m s tekalno površino 31&amp;nbsp;cm in višino 10&amp;nbsp;cm. Na vrhu stopnišča je manjše dvorišče na severovzhodni strani terase, nasproti ''Vrat narodov''.

Sivi [[apnenec]] je bil glavni gradbeni material uporabljen v Perzepolisu. Potem ko je bil naravni kamen zravnan in depresije zapolnjene, je bila terasa pripravljena. Za odplake so skozi skalo izkopali večje predore (cevi). Velik rezervoar za sanitarno vodo je bil vklesan na vzhodnem vznožju gore. Profesor Olmstead ocenjuje, da je bila cisterna zgrajena hkrati, ko se je začela gradnja stolpov.

== Umetnost ==
=== Arhitektura ===
V zgodnji dobi perzijska plemena niso imela enotnega [[Arhitektura|arhitektonskega]] sloga, saj so bila [[Nomadi|polnomadski]] narod kmetov in jahačev. Po tem ko je Kir Veliki leta  550. pr. n. št. osnoval Ahemenidsko Perzijsko cesarstvo, so po vsem ozemlju vzniknile mnoge monumentalne zgradbe. V začetku ahemenidska arhitektura temelji na elementih pokorjenih narodov, a se hitro razvije avtohtoni slog. Prvo perzijsko mesto Pasargad še kaže neke nomadske vplive, kjer so objekti razpršeni v ogromnem parku, petdeset let kasneje pa se začne graditi Perzepolis, ki bo postal simbol racionalizacije in ravnotežja v perzijski arhitekturi. Načrt kompleksa je strogo ortogonalen, število stebrov v dvoranah je postavljeno v merilu 1:1 ali 1:2, razpored objektov je na zaščiteni terasi. Terase z dvojnimi kolonadami na Apadani se sekajo na vogalih, ki postanejo stolpi, kar je bila velika funkcionalna in estetska inovacija. Kompleks je dostopen skozi dva velika portala, skozi katera teče ves promet.

Uspeh teh izvirnih del temelji na več elementih, ki združujejo arhitekturo podjarmljenih narodov. Perzijski elementi niso hibrid temveč fuzija stilov, ki ustvari novega. Izhaja iz strokovnega znanja arhitektov in delavcev iz vsega imperija, zato je perzijska arhitektura utilitaristična, ritualna in simbolna. Perzepolis je poln elementov, ki pričajo o njihovih različnih virih.&lt;ref&gt;Henri Stierlin, str. 86., 94., 102., 111. i 115.&lt;/ref&gt;

Egipčanski elementi so prepoznavni na vrhu vencev in portalov, mezopotamski pri povezovanju dveh palač, kjer ima ena zaseben in druga javni namen. Rozete in rastlinski [[relief]]i na stopniščih, skupaj z nazobčanim obzidjem in zidovi spominjajo na arhitekturo [[Zigurat]], ki je v starejši dobi vzniknila v [[Mezopotamija|Mezopotamiji]] in [[Elam]]u. Glazure reliefov imajo babilonski vpliv, medtem ko so ljudje - krilati biki na portalih - posledica [[Asirci|asirskega]] stila. Po vključitvi [[Jonija|Jonije]] v Perzijski imperij, perzijska arhitektura močno vpliva na grški in jonski stil in obratno. Ti vplivi so še posebej vidni v Dvorani s stebri ([[hipostil]]a). Lidijski in jonski arhitekti so sodelovali pri delu v Pasargadu, in kasneje v Perzepolisu in Susi, kar dokazujejo grafiti v grščini, v kamnolomu v bližini Perzepolisa in zapis iz Suze. Spiralni elementi ([[Voluta|volute]]) s perzijskih [[kapitel]]ov so kasneje postali glavna značilnost grške arhitekture jonskega stila. Perzepolis je kasneje močno vplival na [[Artemida (mitologija)|Artemidin]] tempelj v [[Efez]]u, eno od sedmih čudes antičnega sveta.

Načelo notranjosti, kjer dvorana s stebri predstavlja jedro palače, je bila prisotna na Bližnjem vzhodu še pred dobo Perzijskega imperija. Vendar je prefinjenost perzijske tehnologije, ki je vidna na višini in razponu stebrov, povzročila veliko prostornost in uporabnost dvoran, za razliko od podobnih hipostilov v [[Grčija|Grčiji]] in [[Egipt]]u, katerih stebri so bili čokati, razponi majhni in prostori zaprti.&lt;ref&gt;Henri Stierlin, str. 78., 92. i 93.&lt;/ref&gt;
Konstruktivni sistemi v Perzepolisu so sestavljeni izključno iz stebrov in tramov, medtem ko ni sledov o [[lok (arhitektura)|lokih]], [[obok]]ih in [[kupola]]h. Večina stebrov narejenih iz lesa je izginilo, ohranile so se kamnite baze. V dvorani, kjer so bile višine previsoke za uporabo lesenih stebrov, so ti zgrajeni iz masivnih kamnitih blokov. Kamniti stebri, ki so preživeli, so zelo heterogenega sloga in kažejo vplive različnih civilizacij. Baza stebra ima [[Hetiti|hetitski]] vpliv, medtem ko je razmerje med višino in premerom debla skoraj identičen stebrom jonskega sloga. Ogromni kapiteli predstavljajo skoraj tretino celotne višine stebra, kar je značilnost egiptovskih stebrov s kapiteli lotosa. Skulpturalni kapiteli z liki živali so se verjetno zgledovali po asirski arhitekturi, vendar predstavljajo izvirno perzijski slog.

Kot večina ahemenidskih palač, je imel Perzepolis zidove zgrajene iz opeke, kar se zdi morda nenavadno na območju, kjer je kamen na voljo v velikih količinah. To je skupna značilnost vseh narodov na vzhodu, da se kamen uporablja predvsem za mestna obzidja. Danes so večinoma ohranjeni temelji zidov in veliki kamniti stebri in portali.

Čeprav je gradnja potekala skoraj dve stoletji, Perzepolis kot celota kaže edinstven slog, ki je značilen za achaemenidsko umetnost. Pozni achaemenidski vladarji niso bistveno odstopali od umetnosti in tehnike, ki jo je Kir Veliki začel v Pasargadi ali nadaljeval Darej Veliki v Perzepolisu. Le zadnji izmed kraljevih grobnic Artakserksa II. in Artakserksa III. se razlikujeta od tistih v Naksi- e Rustamu v tem, da nista vklesani v navpični skali v goro, temveč sta na pobočju, vsebujejo pa na sprednji strani enake elemente kot Darejeva grobnica.

=== Kiparstvo ===
Najbolj znani kipi iz ahemenidskega obdobja so samo v Perzepolisu. Številni reliefi krasijo stopniščne plošče pred kraljevo palačo in notranjost dvoran. Predpostavljajo, da so se uporabljali tudi za okraševanje sob s stebri. Za perzijske skulpture so našli navdih v Egiptu, Grčiji in Asiriji in je zanje značilna visoka natančnost in podrobno načrtovanje. Tipologija kiparskih oblik je značilna za orientalske umetnosti; vsi liki so predstavljeni v profilu. Reliefi upodabljajo najpogosteje perzijskega [[kralj]]a in [[vojak]]e, pa tudi [[Domače govedo|bike]], [[lev]]e in [[grifon]]e; živali so zelo stilizirane, brez variacij. Poleg reliefa, zgodovinarji, kot sta [[Herodot]] in [[Plutarh]] omenjajo Kserksov kip v Perzepolisu in kip Darejeve žene Artistone v Suzi. Nekatere skulpture so povsem realistične, kot na primer [[pes]] (mastif), ki se nahaja na vogalu Apadane.

=== Slikarstvo ===
Območja, kjer so uporabljali barve je težko določiti, glede na to da je [[pigment]] skoraj popolnoma izginil. Čas, tanke plasti barve in razgradnja organskih pigmentov, so glavni razlogi za izginotje. Vendar pa lahko dokaze o uporabi barv najdemo v sledovih okoli palače iz katerih je razvidno, kako je bil Perzepolis bogat z barvami.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.achemenet.com/ressources/enligne/arta/pdf/2005.002-Ambers-Simpson.pdf |title=Some pigments identifications for objects from Persepolis (Janet Ambers i St John Simpson, The British Museum) |access-date=2014-01-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070928104125/http://www.achemenet.com/ressources/enligne/arta/pdf/2005.002-Ambers-Simpson.pdf |archive-date=2007-09-28 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Našli so tudi veliko posod, ki so sodeč po notranjih pigmentih, služile za shranjevanje barv. Barve so uporabljali na vseh arhitekturnih elementih: stenah, reliefih, stebrih, vratih, tleh, stopnicah, kipih, itd. Opeka je bila glazirana, rdeča oker barva se je uporabljala na tleh iz apnenca ali sivo-zelenega mavca, stebri so bili pobarvani v različnih barvah, kot tudi zunanjost palače. Sledove rdeče barve so našli tudi na kipu Darejeve žene Artistone, ki ga zdaj hranijo v Iranskem narodnem muzeju v [[Teheran]]u. Velika paleta najdenih barv kaže o bogatem polikromatskem izvoru. Govori se tudi o uporabi rastlinskih pigmentov, vendar se, zaradi razkroja takih organskih barvil, na žalost niso ohranili.

== Tehnologija ==
Kompleks v Perzepolisu vsebuje številne inovativne elemente s področja [[Gradbeništvo|gradbeništva]]. Nedavne študije konstruktivne tehnologije v sosednjem Pasargadu, ki je le 43&amp;nbsp;km oddaljen in zgrajen le tri desetletja pred Perzepolisom so pokazale, da so perzijski inženirji zgradili kompleks, ki lahko zdrži močne [[potres]]e celo do 7 stopnje po [[Richterjeva potresna lestvica|Richterjevi lestvici]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.payvand.com/news/05/feb/1133.html |title=Pasargadae Can Withstand Earthquakes (Payvand) |accessdate=2014-01-01 |archive-date=2011-06-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110624113347/http://www.payvand.com/news/05/feb/1133.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Temelji objektov v Perzepolisu in Pasargadu so bili zgrajeni s tehnologijo izolirane osnove temelja, ki se zdaj uporablja pri gradnji sodobnih občutljivih zgradb, kot so jedrske elektrarne, zaradi zaščite pred potresi.

Pomemben prispevek h gradnji predstavlja tudi uporaba konstruktivnih vezi (sponk) med kamnitimi bloki, ki so izdelane iz kovine. Takšen konstruktivni sistem, skupaj z izolirano bazo temeljev, je ustvaril predpogoj za gradnjo veliko večjih in tanjših konstruktivnih elementov, ki so svoj vrhunec doživeli v Apadani, kjer so stebri visoki tudi 20 metrov, kar jih dela najvišje in glede na višino, najtanjše stebre antične arhitekture, medtem ko so osni razponi stebrov 8,65 m tudi večji od katerekoli zgradbe iz tistega časa. Za primerjavo: Artemidin tempelj v Efezu, ki so ga Grki uvrstili med sedem čudes sveta, je imel veliko manjši razpon 5,9 m, medtem ko so bili stebri 1,5 m krajši od tistih iz Apadane v Perzepolisu.

Pomemben prispevek perzijskih inženirjev je bil realiziranih na področju oskrbe z vodo s tako imenovanimi [[kanat]]i, ki so jih gradbeniki izvrtali globoko v gorah, da bi z njihovo pomočjo pridobili in obdržali svežo vodo. Zahvaljujoč takemu sistemu oskrbe z vodo in umetnosti nadzorovanja tlaka, so v Perzepolisu zgradili sofisticiran sistem oskrbe z vodo, ravnanje z odplakami in drenažne cevovode. Omrežje cevovodov je bilo vgrajeno pred gradnjo temeljev, kar predstavlja prvi tovrstni primer v zgodovini.

== Opis kompleksa ==
=== Terasa ===
[[Slika:Persepolis complex map hrv.png|thumb|350px|desno|Detajlni načrt Perzepolisa]]

Kompleks palač v Perzepolisu je zgrajen na '''terasi''', ki meri 450 x 300 m, je 14 m visoka s štirimi stopnjami po 2 metra. Vhod vodi do ravni rezervirane za delegacije, medtem ko so plemiči raven višje. Najnižja raven je bila namenjena storitvam za stranke in upravo. Kraljeva raven je najvišja in je vidna prek celotnega kompleksa. Material za gradnjo je bil predvsem siv apnenec. Tloris objekta je strogo pravokoten in sledi strogo organizaciji ''[[Hippodamus iz Mljeta|hipodamusa]]''.&lt;ref&gt;Werner F. Dutz &amp; Sylvia A. Matheson, str. 25.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Henri Stierlin, str. 101.&lt;/ref&gt;

Na vzhodni strani terase je Kuh- e Rahmat (Gora milosti), v čigar ogromne stene so vklesane kraljevske grobnice, ki dominirajo nad pokrajino. Na ostalih treh straneh je mestno obzidje, katerega višina je od 5 do 14 metrov. Zidovi so zgrajeni iz velikih kamnitih blokov brez malte, ki mu zagotavljajo stabilnost kovinske sponke; perzijska inovacija prvič uporabljena v Pasargadu. Zahodna stranica je glavni dostop do kompleksa v obliki monumentalnega stopnišča.

Niveliranje temeljev so zagotovili tako, da so izpolnili luknje s prstjo in kamenjem. V prvi pripravljalni fazi gradnje je bila postavljena zapletena mreža kanalov in cevi za odvajanje in oskrbo z vodo, včasih vklesana v skalo. Kamniti bloki so bili prerezani s pomočjo posebnega rudarskega orodja, ki je omogočalo drobljenje kamenja, medtem ko so bloki povezani s pomočjo lesenih tramov.&lt;ref&gt;[http://www.iranica.com/newsite/index.isc?Article=http://www.iranica.com/newsite/articles/v6f2/v6f2a018.html Construction materials and techniques in Persian architecture (Iranica enciklopedija)]{{Slepa povezava|date=februar 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; Na južni fasadi so našli zapise v [[klinopis]]u treh jezikih. Besedilo v Elamitskem jeziku je podobno zapisom iz Suze in pravi:

»''Jaz, kralj DarejVeliki, kralj kraljev, kralj na zemlji, sin Histapa Ahemenidskega, sem zgradil trdnjavo po milosti Ahura Mazda. Naj Ahura Mazda varuje mene in to trdnjavo, ki sem jo zgradil''.« &lt;ref name=&quot;Pierre Briant, str. 182&quot;/&gt;

Ta napis se nahaja tik pred vhodom v kompleks, pred monumentalnim stopniščem in ''Vrati vseh narodov''. Konfiguracija terase kaže, da je projektirana za obrambo v primeru morebitnega napada in je kompleks zavarovan z zidovi in stolpi, ki so na vzhodni strani podvojeni. Vogali zidov so zgrajeni tako, da so zagotavljali stražarjem maksimalno preglednost na zunanje področje.

Na terasi se nahaja impresivno število ogromnih poslopij, zgrajenih iz sivega apnenca iz okoliških hribov. Te objekte karakterizira pogosta uporaba stebrišč, od katerih jih je nekaj preživelo do danes. Tlorisi so značilni ''hipostili'' (dvorane s stebri), ne glede na njihovo velikost. Zgradbe imajo 99 sob, ki se nahajajo na 100, 36 ali 16 stebrov, razporejenih v različnih razmerjih (20x5 v zakladnici, 10x10 v Dvorani stotih stebrov, itd.) Nekatere zgradbe očitno niso bile dokončane; v bližini kompleksa so našli star antični gradbeni odpad. Fragmenti posod, ki so bile uporabljene za shranjevanje barv so po naključju odkrili leta 2005 pri Apadani, kar potrjuje prejšnje predpostavke, da so se za okrasitev palače uporabljale barve.

=== Glavno stopnišče ===
Pristop na teraso se nahaja na zahodnem delu in predstavlja simetrično monumentalno [[stopnišče]], ki se na spodnjem koncu razhaja, na zgornjem pa združuje. Ta pristop je dodal Kserkses I., da bi zamenjal originalni južni pristop. To novo stopnišče je tako postalo edini pristop na kompleks. Verjetno so obstajali tudi pomožni pristopi predvsem na vzhodni strani, kjer je višina nižja glede na teren. Glavno stopnišče je zgrajeno iz kamnitih blokov povezanih s kovinskimi sponkami in ga sestavlja 111 stopnic višine 10&amp;nbsp;cm in globine 31&amp;nbsp;cm, samo stopnišče je široko 6,9 m. Nizek naklon stopnišča je omogočal lahek dostop tudi konjenikom, saj so bile posamezne stopnice tudi po pet korakov globoke. Stopnišče je bilo zaprto z visokimi lesenimi vrati, katerih zglobi so bili v podnožju vrezani v teren. Na vrhu stopnišča se pride na majhno dvorišče pred ''Vrati vseh narodov''.

=== Vrata vseh narodov ===
'''Vrata vseh narodov''' ali Kserksova vrata je portal z malo dvorano, zgrajena leta 475 pr. n. št. v času vladavine Kserksesa I., Darejevega sina. Na zhodnem portalu se na obeh straneh nahajata dve kolosalni skulpturi bika višine 5,5 m in predstavlja element inspiriran od asirske arhitekture. Skozi portal se pride do srednje dvorane velikosti 24,7 m², obkrožene z marmornimi klopmi. Strop dvorane je bil podprt s štirimi stebri višine 28,3 m, stiliziranimi v obliki palme in palminega listja. V portalni dvorani sta dva izhoda: južni, ki vodi do Apanade in vzhodni, ki se odpira proti ''romarski poti''. Prehod čuvajo veliki kipi v podobi krilatih ljudi-bikov (''lammasus''). Isti elementi se nahajajo tudi na kapitelih stebrov v ''tripilonu''. Tukaj so tudi ostanki stopal na podnožju nedokončanih vrat. Vsi navedeni izhodi v dvorani so bili zaprti z lesenimi dvokrilnimi vrati z zglobi vrezanimi v tla in okrašenimi s plemenitimi kovinami.

Napisi v klinopisu so vklesani iznad zahodnih skulptur bikov in vsebujejo tekst v treh jezikih: staroperzijskem, babilonskem in elamskem. Tekst govori:
»Ahura Mazda je velik Bog, ki je ustvaril to zemljo, ki je ustvaril nebo, ki je ustvaril človeka, človeka ki ima srečo da mu je Kserkses kralj, kralj vseh kraljev«. »Jaz sem Kserkses, veliki kralj, kralj kraljev, kralj ljudi različnega porekla, kralj velike države, sin kralja Dareja Ahemenidskega«. Kralj Kserkses pravi: »S pomočjo Ahura Mazde, sem naredil Vrata vseh narodov in zgradil mnogo dobrega v Perziji, kar je naredil tidi moj oče. Vse dobro kar smo naredili, smo naredili d pomočjo Ahura Mazde«. Kralj Kserkses pravi: »Ahura Mazda ščiti mene in moje cesarstvo, ker delam isto kot je delal moj oče, ki ga je štitia Ahura Mazda«.

Isti napis se nahaja tudi nad ''lammasusom''.

=== Romarska pot in nedokončana vrata ===
Od zahoda proti vzhodu vzdolž severne strani terase oziroma od ''Vrat vseh narodov'' teče '''romarska pot''', ki vodi proti podobni zgradbi imenovani ''Nedokončana vrata'', ker ni bila dokončana v času do Aleksandrovega osvajanja in uničenja Perzepolisa. Ta portal obsega štiri stebre, identične tistim iz dvorane na zahodu. ''Nedokončana vrata'' vodijo do dvorišča, ki se odpira proti ''Dvorani stotih tebrov''. Dvojni zid omejuje ''romarsko pot'' z obeh strani in ustvarja zasebnost Apadane in kraljeve palače. Do danes so ohranjeni samo spodnji deli zidov. Verjamejo, da je bila originalna višina enaka kot ''lammasusa''. To je mogoče potrditi z dvema najdenima figurama v obliki orlovskih glav, ki sta montirani na steber kot da sta namenjeni za dograditev.&lt;ref&gt;Werner F. Dutz &amp; Sylvia A. Matheson, str. 27.&lt;/ref&gt;

&lt;center&gt;
&lt;gallery&gt;
Slika:Persepolis_Procession_Pathway.jpg|Romarska pot proti zahodu
Slika:Persepolis_griffons.jpg|Monumentalni portal z grifoni
Slika:Persepolis_Unachieved_Gate.jpg|„Nedokončana vrata“ z juga.
Slika: Persepolis001.jpg|Ruševine Apadane
&lt;/gallery&gt;
&lt;/center&gt;

=== Palača Apadana (dvorana za sprejeme) ===
[[Slika:Persepolis Apadana noerdliche Treppe Detail.jpg|thumb| Palača Apadana, nseverno stopnišče (detajl)]]

'''Palačo Apadano''' (koren za sodobno ime ایوان ayvān) je dal zgraditi Darej Veliki v začetku leta 515 pr. n. št., v skladu z zapisi, iz zlata in srebra postavljeno na temeljne kamne. Zapisi vsebujejo Darejevo ime in podatke o državah, ki so mu pripadale. Gradnja Apadane je trajala še po njegovi smrti (486 pr. n. št.), dokončal jo je Kserkses I.. Apadana je dvorana s 36 kolosalnimi stebri visokimi 20 m in so glede na premer najvišji v antičnem svetu, z razpetino 8,9 m pa prav tako večji od vseh te dobe. Zaradi teh elementov je Apadana najkompleksnejša zgradba v Perzepolisu. Nahaja se na zahodnem delu terase na visokem nivoju. Pristop je možen preko monumentalnega simetričnega stopnišče.

Začetni tloris je bil zelo enostaven, kasneje pa, ko so bila zgrajena ''Vrata vseh narodov'', je bilo dograjeno severno stebrišče. Palača je kvadratne notranje oblike 60,5 x 60,5 m v njej se nahaja 36 stebrov v rastru 6 x 6 m. Na severni, vzhodni in zahodni strani so vhodi z dvojnimi kolonadami šestih stebrov. Na južnem delu so manjše sobe, ki so Dareju služile za osebne prostore in se povezovale s Taçaro. Na vogalih Apadane so bili štirje kvadratni stolpi.&lt;ref&gt;Henri Stierlin, str. 110.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.iranchamber.com/art/articles/art_of_achaemenids.php |title=The Art of Achaemenids (Iran Chamber) |access-date=2014-01-01 |archive-date=2011-07-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110713054240/http://www.iranchamber.com/art/articles/art_of_achaemenids.php |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Werner F. Dutz &amp; Sylvia A. Matheson, str. 33.&lt;/ref&gt;. Od skupaj 72 stebrov v Apadani jih danes stoji 13. Perzijski stebri so podobni starogrškim v jonskem stilu (podobnost s stebri Herinega templja na [[Samos]]u).

Strop so sestavljali sekundarni nosilci, ki so se naslanjali na kapitele stebrov okrašeni z biki in levi, ter glavni nosilci položeni pravokotno na sekundarne. Streha ravnega stropa je gledala okoli 1 m izven kolonad. Kapiteli stebrov so bili oblikovani v obliki simetričnih rogatih bikov, ki so poleg dekoracije služili za stabilizacijo nosilcev, na kar kaže konstruktivni utor. Streha je bila ravna, zgrajena iz več slojev malte (blata). Nosilci so bili [[hrast]]ovi ali [[ebenovina]]sti, uporabljali so tudi [[Libanonska cedra|cedrovino]] kupljeno pri [[Feničani]]h (danes Libanon). Z uporabo takih materialov so dosegali razpone do 8,9 m, a razmerje razpona in stebra je bil 1 proti 3,6. (zaradi primerjave: v templju v [[Karnak]]u v Egiptu je razmerje 1 proti 1,2).

Dvorana je bila bogato poslikana o čemer pričajo ostanki barve ob vznožju stebrov, zidov in relefih. V grlu izrezljanega leva so našli rdečo barvo. Tla so bila iz malte obložena s keramičnimi ploščicami, zidovi so bil okrašeni z zlatimi elementi in mnogimi slikami levov, bikov, cvetja in rastlin. Lesena [[Vrata (arhitektura)|vrata]] so bila okrašena z zlatimi reliefi, slonovino in drugimi plemenitimi kovinami. Skulpture bikov so uporabili za kapitele na severnem portalu, na drugih vratih so skulpture drugih živali.

Arheolog [[David Strinach]] trdi, da je imela Apadana dve funkciji. S svojimi dimenzijami je lahko sprejela 10.000 ljudi, ki so prihajali na kraljeve sprejeme. Po drugi strani je višina omogočala kralju, da ceremonial spremlja z višine. Izkopavanja mesta Suza so pokazala, kako sta si zgradbi podobni: imajo stebrišča, prestol, raster stebrov in klet. Obe zgradbi sta imeli tudi poseben zasebni kraljev del.

Ko je Aleksander Makedonski požgal Perzepolis, se je strop Apadane zrušil, njegovi ostanki so prekrivali tla skoraj 2100 let. Med Apadano in Dvorano stotih stebrov so našli masivno glavo leva, za katerga menijo, da je bil del vzhodnega portala. Na osnovi ostankov je bila narejena [[Replika (predmet)|replika]] tega portala, ki ga hranijo v muzeju in ki daje občutek o veličastja palače.

=== Vzhodno stopnišče ===
Ne glede na to, da je bil strop Apadane porušen, je monumentalno stopnišče dobro ohranjeno. Razdeljeno je na tri panele in trikotnik pod stopnicami. Severni panel prikazuje sprejem [[Medijci|Medijcev]] in [[Perzijci|Perzijcev]], južni delegacije iz raznih držav Perzijskega cesarstva. Stopnišče vsebuje več simbolov plodnosti (cvetje, drevje, semena), ki krasijo trikotnike. [[Bor (drevo)|Bori]] in [[Palma|palme]] simbolizirajo kraljeve vrtove. Reliefi nosijo napise o gradnji palače in zahvali [[Ahura Mazda|Ahura Mazdi]]. Liki so prikazani zelo podrobno; vidi se noša, brade, skodrani lasje, živali in drugo. Po proučevanju nedokončanih scen so lahko ugotovili, da so se umetniki strogo držali navodil kraljevih svetovalcev. Reliefi so bili izvorno pobarvani, kar se vidi iz sledov pigmentov.

Klesanje kamna je bil moto perzijskega oblikovanja in se zelo razlikuje od tistega v Asiriji, kjer so se reliefi uporabljali kot okras v notranjosti. Perzijsko oblikovanje je imelo znaten vpliv na kasnejši jonski stil.

Trikotniki so izpolnjeni z reliefi, ki prikazujejo perzijsko novo leto, na njih lev požira bika. Poletni [[ekvinokcij]] prikazujejo elementi neba, kjer je ozvezdnje leva na višku, ozvezdnje bika pa na južnem horizontu. Perzijsko novo leto (''Novruz'') je označevalo začetek poljedelskih opravil. Srednji panel ima religiozni značaj in prikazuje Ahura Mazdo, ki ga čuvata dva grifona s človeškimi glavami in štirje medijski in perzijski čuvaji. Perzijsci imajo v levi roki značilen ščit v desnici pa kopje, Medijci pa nosijo kratke plašče, hlače in okrogle kape izpod katerih silijo kodrasti lasje, včasih z repom.

Severni panel je razdeljen na tri dele in prikazuje parado sprejema v čast novega leta. Od sredine proti severu so perzijski nesmrtniki (elitna garda), sledi kraljeva procesija. Kraljevi stol držita bambusa, sam stol je izdelan iz izrezljanega lesa z živalskimi nogami. V nadaljevanju procesije so medijski šef kraljevega hleva in konji izdelani z vsemi detajli. Procesija se konča z dvema vozovoma, ki jih upravljajo Elamiti. Skupaj je dvanajst voz s konji, ki simbolizirajo 12 mesecev v letu. Spodnji in srednji pas reliefa kaže nesmrtnike, ki jim sledijo plemiči. Nosijo razne posode, cvetje in semena žitaric, ki simbolizirajo plodnost. Natančen prikaz njihovih oblačil kaže njihovo funkcijo ali status. Nekateri se smejejo, se pogovarjajo in so sproščeni. Nekateri se držijo za roke kar simbolizira enotnost. Na pokončnem delu panela ob stopnicah so reliefi oboroženih vojakov s kopji, lokom in puščicami.

=== Severno stopnišče ===
Severno stopnišče je dodal Kserkses I. da bi olajšal dostop do ''Vrat vseh narodov'' in ''Apadane''. Na reliefih se nahajajo podobni motivi kot na vzhodnem stopnišču ampak so slabše ohranjeni. Glavna plošča je prikazovala Dareja Velikega, Kserksesa in njihove delavce kot ''ganzabara'' (upravitelja zakladnice) in ''quiliarca'' (poveljnika straže). Kasneje je bila prestavljena v zakladnico in nadomeščena z drugo, ki prikazuje osem stražarjev. Trojezičen napis na stopnišču ne omenja imena zgradbe.

=== Taçara ===
'''Taçara''' ali Darejeva palača se nahaja južno od Apadane in se imenuje Taçara glede na napis na enem od stebrov na južnem portalu.

Palača ima dostop samo z juga, s severne strani pa dobro zaščitena, saj gre za stanovanjsko zgradbo. Gradnjo je po Darejevi smrti dokončal Kserkses I. Originalnemu dostopu (dvojno stopnišče), stoletje in pol kasneje kralj Artaksekses III. doda še jugozahodno stopnišče in ustvari simetrijo. Na reliefih se po obleki vojakov vidi nova moda, to pa naj bi tudi dokazovalo, da gre za nadgradnjo.

Na južni strani stopnišča se nahaja simbol Novruza, ki kaže kako lev požira bika. Pod njim so reliefi na katerih Medijci in Arahozijci prinašajo živali in posode s hrano ali vodo. Mogoče ti motivi predstavljajo star [[Zaratustrstvo|zoroastrski]] običaj žrtvovanja. Srednja plošča prikazuje dve grupi po devet stražarjev. Ostali trije reliefi vsebujejo trojezične napise Kseksesa II. in krilate diske (simbol Ahure Mazde) z bočnimi sfingami.

JZ vhod v palačo vodi skozi velik portal, na katerem so reliefi s stražarji. Za tem so še ena vrata, ki vodijo v glavno dvorano v kateri so mnogi reliefi s prikazi borbe kralja proti divjim živalim. Taki reliefi so tudi drugod in simbolizirajo tudi borbo dobrega in zla in mogoče tudi astrološke teme. V sklopu palače je tudi [[kopališče]], tudi z reliefi kralja, ki se pripravlja na ceremonijo. Na tleh so vidni ostanki rdečega tlaka. V palači so našli tudi napise, ki datirajo iz islamskega obdobja. Pod monumentalnim stopniščem se je nahajalo kraljevo dvorišče obkroženo z drugimi palačami. Nad vsemi portali so trojezični napisi v klinopisu.

=== Tripilon ===
Dvorana palače ali Kserksova soba za posvete, imenovana '''Tripilon''' glede na trojezični napis o tem. Nahaja se v centralnem delu kompleksa. V dvorano se pride po severnem stopnišču okrašenem z reliefi. Južno stopnišče se danes hrani v Iranskem nacionalnem muzeju v Teheranu. Odpiralo se je v hodnik z okrašenimi vrati. Reliefi kažejo:
* zgoraj Darej stoji na prestolu pred Kserksom, ki ga krona za princa, zakrita sta s streho okrašeno s simboli božanstev, bikov, levov in cvetja; kralj in princ v roki držita palmovo listje, simbol plodnosti.
* Spodnji del kaže poslance 28 držav cesarstva, ki prihajajo h kralju.

Ta motiv jasno govori o tem, kako je Darej imenoval svojega sina Kserksesa kot legitimnega naslednika na prestolu.

=== Hadish ===
[[Slika:Persépolis. Darius.jpg|thumb|rihht|Kraljevska procesija v Hadishu]]
'''Hadish''' ali Kserksova palača se nahaja južno od Tripilona in je zgrajena po tipologiji Taçare (Darejeve palače) a ima dvakrat večji [[tloris]]. Osrednja dvorana ima 36 stebrov iz kamnitih baz in lesenih stebrov večjega premera, ki pa niso ohranjeni. Na zahodu in vzhodu je Hadish obkrožen z majhnimi sobami in hodniki s portali z reliefi. Prikazujejo kraljevo procesijo, kjer podanik drži sončnik Kseksesu I.. Južni del palače je apartma s čudno vlogo: nekateri menijo, da so bile to kraljičini prostori, drugi da je bila to zakladnica ali skladišče. Dostop do Hadisha vodi preko dvorišča pred katerim je monumentalno stopnišče. Tudi stopnišče je okrašeno z reliefi podobnimi kot na Taçari. Beseda Hadish je starodavna perzijska beseda za palačo in je zapisana v enem od prostorov v palači, kot tudi ime Kserkses, ki je zapisano celo na štirinajst mestih.

=== Dvorana sto stebrov ===
'''Dvorana sto stebrov''', tudi prestolna dvorana je kvadratne oblike, velikosti 70 x 70 m in je najbrž največja v kompleksu. Ko so jo odkrili je bila prekrita z zemljo in cedrovim pepelom debeline do 3 m. Zaradi požara so se ohranile samo baze stebrov in kamniti okviri portalov. Severno od palače stoji velik portal z dvema ogromnima skulpturama bikov, ki služita kot osnova stebrom visokim 18 m. Portalni vhod je okrašen z reliefi na obeh straneh in prikazujejo Ahura Mazdo, kralja na prestolu in tri vrste vojakov in kraljeve straže. Ti motivi kažejo kako bog ščiti kralja in vojsko oziroma kako je kraljeva oblast legitimna.

Tudi palača je bila okrašena s številnimi reliefi, ki so dobro ohranjeni in predstavljajo bike, leve, cvetje in rastlinje. Na drugi strani južnih vrat so motivi, ki simbolizirajo podložnost vseh narodov perzijskemu vladarju. Vojaki stojijo v petih vrstah in jih prepoznamo po laseh in orožju. Sporočila take vrste se v glavnem nanašajo na kohezijo in blaginjo imperija in so bile naslovljene predvsem na različne diplomate oziroma kraljeve vazale, ki so obiskali Perzepolis zaradi spoštovanja, trgovine, administracije in plačevanja davkov. Klinopis priča o oceni bogastva, ki je šlo skozi ta vrata.&lt;ref&gt;Werner F. Dutz &amp; Sylvia A. Matheson, str. 79. i 80.&lt;/ref&gt; Reliefi na S in J strani so torej bolj političnega značaja, na V in Z pa kažejo borbe kralja z divjimi živalmi ali z bogom zla Ahrimanom, ki simbolizira kraljevo hrabrost in pobožnost.

=== Zakladnica ===
'''Zakladnica''' je skupina pravokotnih zgradb, ki jih zgradil Darej I. in se nahaja na JV delu terase na površini 10.000 m². Glavni prostori sta dve veliki dvorani, katerih streho je podpiralo 100 kamnitih ali lesenih stebrov. Tu so našli zapise na lesu in glini, ki vsebujejo podatke o plačevanju delavcev, ki so delali na kompleksu. Plutarh je zapisal, da je bilo v času Aleksandra Velikega potrebno 10.000 mul in 5.000 kamel za transport dragocenosti iz zakladnice. V skladu z najdenimi dokumenti, je v zakladnici leta 467 pr. n. št. delalo 1348 ljudi.

Zakladnico se večkrat obnavljali. Mnogi najdeni zapisi so na masivnih blokih iz [[diorit]]a in jih pripisujejo Dareju Velikemu. Eden od reliefov se danes nahaja v Teheranskem muzeju. Prikazuje Dareja Velikega, ki sedi na prestolu in sprejema obiskovalce, ki mu poljubljajo desno roko. Kserkses I. stoji za očetom skupaj s perzijskimi plemiči.

=== Garnizija in dvorana 32 stebrov ===
Med ''Dvorano stotih stebrov'' in goro se nahaja prostor za služinčad, vojsko in administracijo. Tu so našli 30.000 napisov v elamskem jeziku. Po zapisih Diodora iz Sicilije in Kvinta Kurcija Rufa, je Aleksander tukaj pustil 3.000 vojakov, kar govori o kapaciteti garnizije. Severno od vojašnice so ostanki prostorov z 32 stebri, za katero niso ugotovili namena.

=== Harem in muzej ===
Vhod v [[harem]] je z južne strani ''Dvorane stotih stebrov''. Zgradba ima obliko črke »L« z glavnim krilom v smeri S-J. Osrednji del je kolonada, na severu pa zaprto dvorišče s portalom. Vhodna dvorana imajo štiri stebre, vrata so okrašena s številnimi reliefi s podobno vsebino kot drugje. Na južnem delu je 25 apartmajev od katerih je vsak ''hipostil'' oziroma dvorana s 16 stebri. Zgradba ima dve stopnišči, ki jo spajajo s ''Hadishem'' in dve dvorišči, ki sta bili verjetno zaprti.

Zgodovinarji si niso enotni ali je bil to harem ali kraljičini prostori. Kvaliteta reliefov kaže na pomembnost zgradbe. Zgradbo je odkopal in delno obnovil E. Hertzfeld glede na analize temeljev. Nekateri obnovljeni prostori služijo za ''muzej''.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.livius.org/a/iran/persepolis/harem/harem.html |title=Persepolis - Harem (Livius.org) |accessdate=2014-01-01 |archive-date=2010-03-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100315200159/http://www.livius.org/a/iran/persepolis/harem/harem.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

Muzej vsebuje mnogo najdenih predmetov:
* posodo, krožnike, čaše iz terakote, keramične ploščice;
* kovance;
* razno orodje: zidarsko, tesarsko, kuhinjski pribor,...;
* ostanke tkanin in lesa
* ostanke kovin
* Vrezane napise

Razstavljeni so tudi predmeti, ki datirajo v kasnejša obdobja (sasanidsko in islamsko), pa tudi iz prazgodovine. Raznolikost najdenih dokumentov in predmetov daje sliko o življenju in delu iz tega obdobja.

&lt;center&gt;
&lt;gallery&gt;
Slika:Persepolis_Marble_Perfume_Jar.jpg|Parfum v marmorni posodi
Slika:Persepolis_Marble_plate.jpg|Marmorna plošča (Muzej Perzepolis)
Slika:Persepolis_Mortars.jpg|Posoda za drobljenje
Slika:Persepolis_Pot.jpg|Vaza z okrašenimi ročaji
Slika:Persepolis_stone_plate.jpg|Kamniti krožniki
Slika:Persepolis_stone_dishes.jpg|Kamnita posoda
Slika:Persepolis_Terracota_rython.jpg|Glineni riton okrašen z animalističnimi elementi
Slika:Persepolis_Marble_Statue_eye.jpg|Oko s kipa
&lt;/gallery&gt;
&lt;/center&gt;

== Okolica ==
Mnogi artefakti so bili najdeni tudi v okolici izven obzidja in terase. To so predvsem ostanki vrtov, domovanj in kraljeve grobnice iz časa Ahamenidov. Zunaj obzidja se nahaja tudi vodovodna mreža, ki jo še danes odkrivajo.

=== Naselja ===
Ruševine naselja, ki še niso v celoti raziskane, se nahajajo 300 m južno od terase Perzepolisa. Gre za več domovanj, ki so bila verjetno namenjena ljudem iz višjih slojev (plemiči, bogati trgovci), kar sklepajo iz tipologije zgradb.

=== Vrtovi ===
Nedavne arheološke raziskave v okolici Perzepolisa so odkrile ruševine perzijskega sistema namakanja vrtov, ki so se nahajali izven obzidja. Del tega je bilo poškodovano v času proslave ob 2500 letnici monarhije v Iranu, del pa tudi med revolucijo in zaradi izgradnje asfaltirane ceste. Vrtovi so bili oblikovani po zgledu iz Pasargada. Kraljevi kompleks je postavljen na nekoliko višjo teraso kot okoliški vrtovi. Vsi vrtovi so poimenovani ''pairidaez'', kar je perzijska beseda za ''raj''.

=== Cevovodno omrežje ===
Sistem cevovodov pod teraso Perzepolisa in v okolici je še vedno precej neraziskan. Do sedaj so našli več kot 2&amp;nbsp;km kanalov dimenzij od 60 do 160&amp;nbsp;cm širine in zakopanih od 80&amp;nbsp;cm do nekaj metrov globoko. V kanalih so sedimenti, ki so koristni pri raziskavah. Težava pri teh raziskavah je, da z odstranitvijo sedimentov povzročijo propadanje strukture najdb. Zarade te mreže cevovodov smatrajo, da je Perzepolis prvo mesto, ki je imelo drenažni sistem.

=== Kraljeve grobnice ===
Nekaj deset metrov severovzhodno od kompleksa terase, v skalah Kuh- e Ramat, sta vklesani dve veliki kraljevski grobnici. Grobnice pripisujejo perzijskima vladarjema Artakserksu II. in Artakserksu III.. Obe grobnici sta obdani z izrezljanimi skulpturami, katerih glavni element pročelja so stebri, ''arhitrave'' in stranski zidovi. Te grobnice, skupaj s tistimi v Naksi- e Rustamu, so omogočile boljše razumevanje iranske arhitekture iz obdobja dinastije Ahemenidov. Na vrhu grobnice Artakserksa III. je prikazan kralj na prestolu na treh ravneh, pred svetim ognjem in Ahura Mazdo. Zidovi vsebujejo trojezični napis, ki je značilen za perzijsko arhitekturo iz časa Dareja Velikega. Grobnici se razlikujeta v podrobnostih. Na jugu so našli ostanke nedokončane tretje grobnice, ki jo pripisujejo zadnjemu Achaemenidskemu kralju Dareju III.. Ob vznožju gore, 1&amp;nbsp;km severno od terase, so našli ostanke grobnic, ki segajo v obdobje po Ahemenidih.

== Klinopisi ==
Pri izkopavanju sta Ernst Herzfeld in Frederich Erich Schmidt našla dva velika arhiva napisov v klinopisu v glini in lesu.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.livius.org/pen-pg/persepolis/fortification_tablets.html |title=Persepolis fortification tablets, Livius.org |accessdate=2014-01-01 |archive-date=2007-02-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070209013501/http://www.livius.org/pen-pg/persepolis/fortification_tablets.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

Prvi arhiv je poznan pod imenom »Ploščice z utrdbe Perzepolisa«, ker so jih našli na območju utrdbe na SV kompleksa terase. Vsebuje okoli 30.000 ploščic, od katerih jih je 6.000 čitljivih. Še do danes niso v celoti razjasnjene. Gre za administrativne dokumente iz let 506 in 497 pr. n. št. v elamskem jeziku. Ostali jeziki so aramejski (dešifriranih je okoli 500 besedil), akadski, grški, staroperzijski in jeziki Anatolije ter drugi.

Najdene zapise lahko delijo v podskupine. Ena predstavlja dokumente o transportu blaga po cesarstvu in register računov kar daje vpogled v razumevanje funkcioniranja države. Nekateri zapisi vsebujejo celo imena delavcev v zakladnici in žena iz ahemenisdke dinastije.

Druga skupina se imenuje »Ploščice iz zakladnice Perzepolisa« in vsebuje 139 kosov vplačil v zlatu in srebru med letoma 492 in 458 pr. n. št. Na njih je tudi nekaj kraljevih pečatov.

Zapisi predstavljajo neprecenljivo vrednost zgodovinske dediščine, ki je doprinesla k boljšemu razumevanju elamskega in staroperzijskega jezika in političnih ter verskih običajev Ahemenidov.

== Viri in sklici ==
{{sklici|2}}
* {{navedi knjigo |author=Helen Loveday|display-authors=etal |year=2010 |title=Irân, Persia: Ancient and Modern |url=https://archive.org/details/iranpersiaancien0000unse|publisher=Odyssey books &amp; Guids|location=Hong Kong |isbn=978-962-217-812-0 |cobiss=1097365342 |pages=}}

== Zunanje povezave ==
{{Commons category|Persepolis}}
* [https://persepolis.ir Perzepolis, uradna stra]
* [http://www.persepolis3d.com Virtualna rekonstrukcija, Persepolis3D]
* [http://www.ancientopedia.com/persepolis/ Persepolis at the Ancient History Encyclopedia] 
* [http://www.ichto.ir/Default.aspx?tabid=1218 &quot;Persepolis&quot;] at Cultural Heritage Organization of Iran
* [http://www.history.com/marquee.do?content_type=Marquee_Generic&amp;content_type_id=51242&amp;display_order=1&amp;marquee_id=51188 ''Engineering an Empire: The Persians'', dokumentarni film „The History Channela“]

[[Kategorija:Mesta v Iranu]]
[[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Iranu]]
[[Kategorija:Arheološka najdišča v Iranu]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>pk15vnc7yf8de14zm8v7xxbzrpzn3qm</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Piaggio P.180 Avanti</title>
    <ns>0</ns>
    <id>370158</id>
    <revision>
      <id>6773965</id>
      <parentid>6691548</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T20:19:11Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6)</comment>
      <origin>6773965</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5890" sha1="sjanfgno10hask5g6flabo9rhvoneag" xml:space="preserve">{|{{Infobox Aircraft Begin
 |name = P180 Avanti
 |image = Piaggio_P-180_Avanti_Rennes_2010.jpg
 |caption =
}}{{Infobox Aircraft Type
 |type = [[Poslovno letalo]]
 |manufacturer = [[Piaggio Aero]]
 |national origin = [[Italija]]
 |designer =
 |first flight = 26.september  1986
 |introduced = 30.september 1990
 |retired =
 |produced = 1986-do danes
 |number built = 216 do novembra 2011&lt;ref name=&quot;FG5Dec11&quot;&gt;{{navedi novice|url = http://www.flightglobal.com/news/articles/in-focus-piaggio-looks-to-special-missions-market-with-p180-avanti-and-new-jet-365373/|title = In Focus: Piaggio looks to special missions market with P180 Avanti and new jet |accessdate = 12 January 2012|last = Morrison|first = Murdo|date = 6 December 2011| work = [[Flight International]]}}&lt;/ref&gt;
 |status = V proizvodnji
 |unit cost = US$ 7 milijonov &lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.wired.com/autopia/2010/08/piaggio-p180-business-airplane/ |title=Piaggio’s Unusual Airplane Maximizes Efficiency |access-date=2014-02-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131006072747/http://www.wired.com/autopia/2010/08/piaggio-p180-business-airplane |archive-date=2013-10-06 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
 |primary user = [[Avantair]] 
 |more users = [[Italijanske letalske sile]]&lt;br /&gt;K-air&lt;ref&gt;[http://www.kair.it/ K-air] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140330034459/http://www.kair.it/ |date=2014-03-30 }}, Retrieved 28 April 2012&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://www.jetrequest.com/charter_jet_operator_directory/operator_list/italy/liguria/villanova_d_albenga/k-air K-air fleet details] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130617193537/http://www.jetrequest.com/charter_jet_operator_directory/operator_list/italy/liguria/villanova_d_albenga/k-air |date=2013-06-17 }}, Retrieved 28 April 2012&lt;/ref&gt;&lt;br /&gt;AirGO Flugservice GmbH&lt;ref&gt;AirGO [http://www.airgo.de/en/about.html About] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140304104519/http://www.airgo.de/en/about.html |date=2014-03-04 }}, Retrieved 13 April 2012&lt;/ref&gt;&lt;!-- Limited to THREE (3) 'more users' here (4 total users).  Separate users with &lt;br /&gt;. --&gt;
 |developed from =
 |variants with their own articles =
}}
|}
[[Slika:Piaggio P 180 Avanti photo Don Ramey Logan.jpg|sličica|Piaggio P 180 Avanti]]
[[Slika:Avanti-on-tarmac.jpg|sličica|Avantii]]
[[Slika:2010-04-11_14_28_33_Switzerland_Kloten_Kaserne.jpg|sličica|Nekonvencionalna oblika letala Avanti]]
'''Piaggio P180 Avanti''' je italijansko dvomotorno [[Turbopropelerski motor|turbopropelersko]] letalo, ki ga izdeluje podjetje [[Piaggio Aero]]. V presurizirani kabini  je prostora za do devet potnikov . Na sprednjem delu ima majhno krilo - [[kanardi|kanard]] in horizontalni stabilizator na repu. Ima [[vzgonski trup]] z laminarnim tokom in motorje v konfiguraciji potisnik.&lt;ref name=&quot;Flying30Dec08&quot;&gt;{{navedi novice|url = http://www.flyingmag.com/pilot-reports/turboprops/fuel-miser|title = Fuel Miser|accessdate = 15 January 2012|last = |first = |date = 30 December 2008|work = [[Flying Magazine]]|archive-date = 2012-01-18|archive-url = https://web.archive.org/web/20120118035157/http://www.flyingmag.com/pilot-reports/turboprops/fuel-miser|url-status = dead}}&lt;/ref&gt;

Načrtovanje se je začelo leta 1979 s testiranju v vetrnem tunelu v Italiji in ZDA. Sodelovali so nekaj časa tudi z izdelovalcem poslovnih letal [[Learjet]], potem je Piaggio sam nadaljeval. Learjetov vpliv se vidi po dveh majhnih delta krilcih pod horizontalnim stabilizatorjem.

Prvi prototip je poletel septembra 1986, italijansko in ameriško certifikacijo je pridobil leta 1990. Do oktobra 2010 so letala nabrala 500.000 ur letenja. 

Leta 2005 so ponudili izboljšano različico Avanti II z močnejšimi motorji, ki leti 18 km/h hitreje pri manjši porabi goriva. Dodali so povsem nov [[stekleni kokpit]] z vso sodobobno [[avionika|avioniko]].

Avanti je hitrejši od večine drugih turbopropov in od veliko manjših reaktivnih poslovnih letal. Poraba goriva je za 40 % manjša kot pri reaktivcih iste velikosti.
==Tehnične specifikacije (P180 Avanti)==
*'''Posadka:''' 1 ali 2 pilota
*'''Kapaciteta:''' do 9 potnikov
*'''Dimezije kabine:''' 1,75 m (5 ft 9 in) visoka, 1,85 m (6 ft 1 in) široka, 4,45 m (14 ft 7 in) dolga
*'''Tovor:''' 907 kg (2 000 lb)
*'''Dolžina:''' 14,41 m (47 ft 3½ in)
*'''Razpon kril:''' 14,03 m (46 ft 0½ in)
*'''Višina:''' 3,97 m (13 ft 0¾ in)
*'''Površina kril:''' 16 m² (172,2 ft²)
*'''Površina kanardov:''' 2,19 m² (23,59 ft²)
*'''Površina horizontalnega stabilizatorja:''' 3,83 m²  (41,27 ft²)
*'''Prazna teža:''' 3 400 kg (7 500 lb)
*'''Maks. vzletna teža:''' 5 239 kg (11 550 lb)
*'''Motorji:''' 2 × Pratt &amp; Whitney Canada PT6A-66 turbopropi, 634 kW (850 KM) vsak

*'''Maks. hitrost:''' 737 km/h (398 kn, 458 mph)
*'''Potovalna hitrost:''' 732 km/h (395 kn, 455 mph) na višini 30 000 ft (9 144 m), 660 km/h (356 kn, 410 mph) ekonomsko križarjenje na 39 000 ft (11 887 m)
*'''Hitrost izgube vzgona:''' 172 km/h (93 kn, 107 mph)
*'''Dolet:''' 2 795 km (1 509 NM, 1 737 mi) na 11 900 m (39 042 ft) 
*'''Višina leta (servisna):''' 12 500 m (41 010 ft)
*'''Hitrost vzpenjanja:''' 15 m/s (2 953 ft/min)
*'''Obremenitev kril:''' 327 kg/m² (67,1 lb/ft²)
*'''[[Razmerje moč/teža]]:''' 0,24 kW/kg (6,79 lb/KM)
*'''Poraba goriva:''' 0,84 NM/Lbs @FL410 na 316 vozlih

==Glej tudi==
* [[Beechcraft Super King Air]]
* [[Cessna Citation CJ2+]]
* [[Raytheon Premier I]]
* [[Beechcraft Starship]]
* [[LearAvia Lear Fan]]
* [[OMAC Laser 300]]
* [[Scaled Composites Triumph]]

==Sklici in reference==
{{sklici|1}}

==Zunanje povezave==
{{Commons|Piaggio_P-180_Avanti|Piaggio P180}}
* [http://www.piaggioaero.com/ Piaggio Aero Industries]
* [http://www.airliners.net/search/photo.search?aircraft_genericsearch=Piaggio%20P-180%20Avanti&amp;distinct_entry=true Airliners.net Photos]
{{Poslovna letala}}
[[Kategorija:Turbopropelerska letala]]
[[Kategorija:Poslovna letala]]</text>
      <sha1>sjanfgno10hask5g6flabo9rhvoneag</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Branko Vivod</title>
    <ns>0</ns>
    <id>373474</id>
    <revision>
      <id>6773709</id>
      <parentid>6773653</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T12:09:48Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-45085-22</username>
        <id>264465</id>
      </contributor>
      <origin>6773709</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8342" sha1="jmhh8cq47ni4akerp9pnbf1w4pzos41" xml:space="preserve">{{Infopolje Športnik
| medaltemplates=
{{MedalSport | moška [[atletika]]}}
{{MedalCountry | {{YUG}} }}
|deathdate=31. oktober 2026|death_place=Topolšica}}
'''Branko Vivod''', [[Slovenci|slovenski]] [[atlet]], * [[15. maj]] [[1944]], [[Mislinja|Velika Mislinja]]. - [[31. oktober]] [[2026]], [[Topolšica]]&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Poslovil se je nekdanji vrhunski atlet in rekorder - Naš čas |url=https://nascas.svet24.si/novice/branko-vivod-atletska-zveza-slovenije-skoki-v-visino-kladivar-celje-1937604 |access-date=2026-11-02 |website=nascas.velenje |language=sl}}&lt;/ref&gt;
== Otroštvo in mladost ==
Rodil se je 15. maja 1944 v Veliki [[Mislinja|Mislinji]] kot drugi otrok Judite, rojene Koprivnikar, in Jožeta Vivoda. &lt;ref name=&quot;Vivod osebnost mojega kraja&quot;&gt;{{navedi splet |last1=Adrijana |first1=HYSENI |last2=Lara |first2=RATEJ |title=Branko VIVOD osebnost mojega kraja |url=https://www.knjiznica-celje.si/raziskovalne/4201504176.pdf |website=Osrednja knjižnica Celje |publisher=Mestna občina Celje |access-date=15. april 2023 |format=pdf |date=marec 2015}}&lt;/ref&gt; 

Oče je živel v Sv. Florjanu pri Mislinji in delal na železnici. Kot mlad fant je srečal šiviljo Judito; preskočile so iskrice... Prvi skupni dom sta si ustvarila v Mariboru; leta 1935 se jima je rodila hči Marijana. V času II. svetovne vojne so se Vivodovi preselili k Juditinemu očetu v Veliko mislinjo, kjer se je rodil Branko. Ker Nemci niso dovolili slovenskih imen, ima v rojstnem listu napisano ime Franc, krščen pa je bil za Branka.&lt;ref name=&quot;Vivod osebnost mojega kraja&quot;/&gt;
 
Branko se spominja, da mu je mama pripovedovala, kako nevaren je bili čas vojne. Ker je bil stric partizan, so v hišo večkrat prihajali partizani in se tam odpočili in najedli, nemalokrat pa tudi nemški vojaki, ki so iskali partizane. Ko so med [[hajka|hajko]] iskali partizane, ga je nekoč nemški vojak vzel v naročje in rekel, da ima tudi sam doma takšnega dojenčka; na dedovi domačiji so malega Branka pestovali partizani in Nemci.&lt;ref name=&quot;Vivod osebnost mojega kraja&quot;/&gt;

Po vojni se je oče zaposlil na žagi v Mislinji; družina se je preselila v Krušičevo domačijo v Šentilj nad Turjakom. Tam je Branko - navihan otrok, ki je ves čas moral nekaj početi, preživljal skromno, a srečno otroštvo.&lt;ref name=&quot;Vivod osebnost mojega kraja&quot;/&gt;

== Šolanje in poklic ==
Leta 1951 je začel obiskovati osnovno šolo [[Šentilj pod Turjakom]], ki je bila tedaj sedemletka.  

V času druge svetovne vojne je bila do tal porušena: ker so nemške oblasti želele povsem ponemčiti domače otroke in so odpustili vse slovenske učitelje, so jo borci Zidanškove brigade v noči s 1. na 2. maj 1944 zažgali. Ko so po vojni na novo uvedli pouk, so ga najprej izvajali v župnišču, v šolskem letu 1951/1952  pa so dobili prostore v Rozmanovi hiši. Vivod se spominja, da so šolske prostore uredili v Rozmanovih svinjakih. Kasneje se je šola preimenovala v OŠ Mislinja in postla osemletka.&lt;ref name=&quot;Vivod osebnost mojega kraja&quot;/&gt; 

Branko je rad zahajal v šolo, saj je imel tam veliko prijateljev. Spominja se, da ni imel posebno rad matematike, čeprav mu je šla dokaj dobro. Največ težav je imel pri angleščini. Bil je mnenja, da ga je imela prva učiteljica na piki, ker prihajal iz revne družine. Bil je oblečen skromno, imel je tudi le ene čevlje in v šolo pogosto prihajal v coklah. Čeprav je imel dotedaj ves čas slabe ocene, mu je nova učiteljica - ki se mu je v primerjavi s prejšnjo zdela kot angel - pred koncem šolskega leta dala še eno priložnosat, da popravi oceno. Spominja se, da sejeves konec tedna učil angleščino, saj je čutil, da bi mu učiteljica rada pomagala in v ponedeljek je znal vse, kar ga je učiteljica vprašala. Sošolci in učiteljica so bili prijetno presenečeni, Branku pa je učenje angleščine - in kasneje tudi drugih jezikov - postalo veselje. Zelo rad je imel zemljepis in zgodovino, sqj je vedno sanjaril o potovnjih v tuje dežele. Rad je imel tudi tehnični pouk. Imel je izredne ročne spretnosti in je tudi doma neprestano kaj izdeloval. Iz gline je izdeloval čipke, iz nje je naredil tudi domače jaslice in jih pobarval. Največja mojstrovina pa je bilo lutkovno gledališče, sa katerim je zabaval prijatelje.&lt;ref name=&quot;Vivod osebnost mojega kraja&quot;/&gt; 

Od vseh predmetov pa je imel najraje telovadbo. Učitelj nad njim ni bil preveč navdušen, ker je bil Branko, kot se sam spominja, precej okoren, se je pa - 1. 1954, pri desetih letih - izkazal na smučarskem tekmovanju: bil je drugi na celotni šoli. Najprej so vozili smuk, nato tri km tekli na smučeh in nazadnje vozili še slalom. Tekmoval je s svojimi lesenimi smučmi in še danes težko verjame, da mu je uspel tak podvig.&lt;ref name=&quot;Vivod osebnost mojega kraja&quot;/&gt; 

Po osnovni šoli se ne bilo potrebno odločiti, v kateri srednji šoli bo nadaljeval šolanje.

Branko se je želel izučiti za mehanika, a je mama temu odločno nasprotovala, češ da bo vedno imel umazane roke in črno za nohti. Ker so živeli v skromnih razmerah, se je leta 1959 vpisal rudarsko šolo v bližnjem Velenju, kjer so dijaki lahko bivali v dijaškem domu in tam imeli tudi brezplačno hrano. Tri dni v tednu je bil pouk, tri dni delo v jami.&lt;ref name=&quot;Vivod osebnost mojega kraja&quot;/&gt;

== Športna pot ==
Vivod je začel trenirati pri petnajstih letih pod vodstvom trenerja [[Fedor Gradišnik|Fedorja Gradišnika]] v [[Atletsko društvo Kladivar Celje|Atletskem društvu Kladivar]]. Na svojem prvem večjem tekmovanju leta 1962 na [[Gospodarsko razstavišče, Ljubljana|Gospodarskem razstavišču v Ljubljani]] je bos preskočil 181 centimetrov. Maja 1963 je na manjšem klubskem tekmovanju kot prvi slovenski tekmovalec preskočil dva metra, skupno je [[Slovenski rekordi v atletiki|slovenski državni rekord]] izboljšal sedemkrat. Leta 1964 je na atletskem mitingu v [[Modena|Modeni]] z 210 centimetri postavil [[jugoslovanski rekordi v atletiki|jugoslovanski rekord]]. Vseeno ga Olimpijski komite Jugoslavije ni uvrstil v reprezentanco za nastop na [[Poletne olimpijske igre 1964|Poletnih olimpijskih igrah 1964]] v [[Tokio|Tokiu]], čeprav bi tam s ponovitvijo dosežka zasedel peto mesto.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.dnevnik.si/magazin/aktualno/najprej-je-preskocil-magicno-mejopotem-pa-pobegnil-pred-fotografi |title=Najprej je preskočil magično mejo,potem pa pobegnil pred fotografi |accessdate=15. maja 2014 |date=5. september 2013 |publisher=[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik)]] |author=[[Mojca Grušovnik]] |archive-date=2014-05-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140517132249/http://www.dnevnik.si/magazin/aktualno/najprej-je-preskocil-magicno-mejopotem-pa-pobegnil-pred-fotografi |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Poškodba kolena leta 1965 ga je za več let oddaljila od vrhunskih tekmovanj. V svoji karieri je do konca kariere leta 1973 zbral osemindvajset nastopov za jugoslovansko reprezentanco. dosegel je zmagi na mednarodnih mitingih v [[Rim]]u in [[Praga|Pragi]]. Štirinajstkrat je osvojil naslov slovenskega prvaka v [[skok v višino|skoku v višino]] in dvakrat v [[deseteroboj]]u. Njegov osebni rekord je bil 214 cm iz leta 1970. Tudi po koncu aktivne kariere je uspešno nastopal na atletskih veteranskih tekmovanjih. &lt;ref name=DeloMozKiSkace&gt;{{navedi splet |url=http://www.delo.si/zgodbe/nedeljskobranje/moz-ki-se-skace.html |title=Mož, ki še skače |accessdate=15. maja 2014 |date=5. januar 2014 |publisher=[[Delo (časopis)|Delo]] |author=[[Brane Piano]] |archive-date=2014-05-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140517124328/http://www.delo.si/zgodbe/nedeljskobranje/moz-ki-se-skace.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

== Odlikovanja in priznanja ==
Leta 1966 je prejel Titovo državno odlikovanje zlata zvezda za zasluge za narod. Leta 2006 je prejel [[Bloudkova plaketa|Bloudkovo plaketo]] za »pomemben prispevek k razvoju in popularizaciji določene športne panoge v Sloveniji«.&lt;ref name=DeloMozKiSkace/&gt;

==Sklici==
{{sklici}}

{{škrbina o atletu}}

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Vivod, Branko}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1944]]
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Slovenski atleti]]
[[Kategorija:Celjski športniki]]
[[Kategorija:Državni rekorderji Slovenije]]
[[Kategorija:Prejemniki Bloudkove plakete]]
[[Kategorija:Deseterobojci]]
[[Kategorija:Skakalci v višino]]</text>
      <sha1>jmhh8cq47ni4akerp9pnbf1w4pzos41</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6773710</id>
      <parentid>6773709</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T12:11:04Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-45085-22</username>
        <id>264465</id>
      </contributor>
      <origin>6773710</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8409" sha1="rl5f7ncvrbcxur5njcnsif1cfgpk12k" xml:space="preserve">{{Infopolje Športnik
| medaltemplates=
{{MedalSport | moška [[atletika]]}}
{{MedalCountry | {{YUG}} }}
|deathdate=31. oktober 2026|death_place=Topolšica}}
'''Branko Vivod''', [[Slovenci|slovenski]] [[atlet]], * [[15. maj]] [[1944]], [[Mislinja|Velika Mislinja]]. - [[31. oktober]] [[2026]]&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Poslovil se je nekdanji vrhunski atlet in rekorder - Naš čas |url=https://nascas.svet24.si/novice/branko-vivod-atletska-zveza-slovenije-skoki-v-visino-kladivar-celje-1937604 |access-date=2026-11-02 |website=nascas.velenje |language=sl}}&lt;/ref&gt;, [[Topolšica]]

Skakalec v višino in prvi Slovenec, ki je preskočil dva metra.

== Otroštvo in mladost ==
Rodil se je 15. maja 1944 v Veliki [[Mislinja|Mislinji]] kot drugi otrok Judite, rojene Koprivnikar, in Jožeta Vivoda. &lt;ref name=&quot;Vivod osebnost mojega kraja&quot;&gt;{{navedi splet |last1=Adrijana |first1=HYSENI |last2=Lara |first2=RATEJ |title=Branko VIVOD osebnost mojega kraja |url=https://www.knjiznica-celje.si/raziskovalne/4201504176.pdf |website=Osrednja knjižnica Celje |publisher=Mestna občina Celje |access-date=15. april 2023 |format=pdf |date=marec 2015}}&lt;/ref&gt; 

Oče je živel v Sv. Florjanu pri Mislinji in delal na železnici. Kot mlad fant je srečal šiviljo Judito; preskočile so iskrice... Prvi skupni dom sta si ustvarila v Mariboru; leta 1935 se jima je rodila hči Marijana. V času II. svetovne vojne so se Vivodovi preselili k Juditinemu očetu v Veliko mislinjo, kjer se je rodil Branko. Ker Nemci niso dovolili slovenskih imen, ima v rojstnem listu napisano ime Franc, krščen pa je bil za Branka.&lt;ref name=&quot;Vivod osebnost mojega kraja&quot;/&gt;
 
Branko se spominja, da mu je mama pripovedovala, kako nevaren je bili čas vojne. Ker je bil stric partizan, so v hišo večkrat prihajali partizani in se tam odpočili in najedli, nemalokrat pa tudi nemški vojaki, ki so iskali partizane. Ko so med [[hajka|hajko]] iskali partizane, ga je nekoč nemški vojak vzel v naročje in rekel, da ima tudi sam doma takšnega dojenčka; na dedovi domačiji so malega Branka pestovali partizani in Nemci.&lt;ref name=&quot;Vivod osebnost mojega kraja&quot;/&gt;

Po vojni se je oče zaposlil na žagi v Mislinji; družina se je preselila v Krušičevo domačijo v Šentilj nad Turjakom. Tam je Branko - navihan otrok, ki je ves čas moral nekaj početi, preživljal skromno, a srečno otroštvo.&lt;ref name=&quot;Vivod osebnost mojega kraja&quot;/&gt;

== Šolanje in poklic ==
Leta 1951 je začel obiskovati osnovno šolo [[Šentilj pod Turjakom]], ki je bila tedaj sedemletka.  

V času druge svetovne vojne je bila do tal porušena: ker so nemške oblasti želele povsem ponemčiti domače otroke in so odpustili vse slovenske učitelje, so jo borci Zidanškove brigade v noči s 1. na 2. maj 1944 zažgali. Ko so po vojni na novo uvedli pouk, so ga najprej izvajali v župnišču, v šolskem letu 1951/1952  pa so dobili prostore v Rozmanovi hiši. Vivod se spominja, da so šolske prostore uredili v Rozmanovih svinjakih. Kasneje se je šola preimenovala v OŠ Mislinja in postla osemletka.&lt;ref name=&quot;Vivod osebnost mojega kraja&quot;/&gt; 

Branko je rad zahajal v šolo, saj je imel tam veliko prijateljev. Spominja se, da ni imel posebno rad matematike, čeprav mu je šla dokaj dobro. Največ težav je imel pri angleščini. Bil je mnenja, da ga je imela prva učiteljica na piki, ker prihajal iz revne družine. Bil je oblečen skromno, imel je tudi le ene čevlje in v šolo pogosto prihajal v coklah. Čeprav je imel dotedaj ves čas slabe ocene, mu je nova učiteljica - ki se mu je v primerjavi s prejšnjo zdela kot angel - pred koncem šolskega leta dala še eno priložnosat, da popravi oceno. Spominja se, da sejeves konec tedna učil angleščino, saj je čutil, da bi mu učiteljica rada pomagala in v ponedeljek je znal vse, kar ga je učiteljica vprašala. Sošolci in učiteljica so bili prijetno presenečeni, Branku pa je učenje angleščine - in kasneje tudi drugih jezikov - postalo veselje. Zelo rad je imel zemljepis in zgodovino, sqj je vedno sanjaril o potovnjih v tuje dežele. Rad je imel tudi tehnični pouk. Imel je izredne ročne spretnosti in je tudi doma neprestano kaj izdeloval. Iz gline je izdeloval čipke, iz nje je naredil tudi domače jaslice in jih pobarval. Največja mojstrovina pa je bilo lutkovno gledališče, sa katerim je zabaval prijatelje.&lt;ref name=&quot;Vivod osebnost mojega kraja&quot;/&gt; 

Od vseh predmetov pa je imel najraje telovadbo. Učitelj nad njim ni bil preveč navdušen, ker je bil Branko, kot se sam spominja, precej okoren, se je pa - 1. 1954, pri desetih letih - izkazal na smučarskem tekmovanju: bil je drugi na celotni šoli. Najprej so vozili smuk, nato tri km tekli na smučeh in nazadnje vozili še slalom. Tekmoval je s svojimi lesenimi smučmi in še danes težko verjame, da mu je uspel tak podvig.&lt;ref name=&quot;Vivod osebnost mojega kraja&quot;/&gt; 

Po osnovni šoli se ne bilo potrebno odločiti, v kateri srednji šoli bo nadaljeval šolanje.

Branko se je želel izučiti za mehanika, a je mama temu odločno nasprotovala, češ da bo vedno imel umazane roke in črno za nohti. Ker so živeli v skromnih razmerah, se je leta 1959 vpisal rudarsko šolo v bližnjem Velenju, kjer so dijaki lahko bivali v dijaškem domu in tam imeli tudi brezplačno hrano. Tri dni v tednu je bil pouk, tri dni delo v jami.&lt;ref name=&quot;Vivod osebnost mojega kraja&quot;/&gt;

== Športna pot ==
Vivod je začel trenirati pri petnajstih letih pod vodstvom trenerja [[Fedor Gradišnik|Fedorja Gradišnika]] v [[Atletsko društvo Kladivar Celje|Atletskem društvu Kladivar]]. Na svojem prvem večjem tekmovanju leta 1962 na [[Gospodarsko razstavišče, Ljubljana|Gospodarskem razstavišču v Ljubljani]] je bos preskočil 181 centimetrov. Maja 1963 je na manjšem klubskem tekmovanju kot prvi slovenski tekmovalec preskočil dva metra, skupno je [[Slovenski rekordi v atletiki|slovenski državni rekord]] izboljšal sedemkrat. Leta 1964 je na atletskem mitingu v [[Modena|Modeni]] z 210 centimetri postavil [[jugoslovanski rekordi v atletiki|jugoslovanski rekord]]. Vseeno ga Olimpijski komite Jugoslavije ni uvrstil v reprezentanco za nastop na [[Poletne olimpijske igre 1964|Poletnih olimpijskih igrah 1964]] v [[Tokio|Tokiu]], čeprav bi tam s ponovitvijo dosežka zasedel peto mesto.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.dnevnik.si/magazin/aktualno/najprej-je-preskocil-magicno-mejopotem-pa-pobegnil-pred-fotografi |title=Najprej je preskočil magično mejo,potem pa pobegnil pred fotografi |accessdate=15. maja 2014 |date=5. september 2013 |publisher=[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik)]] |author=[[Mojca Grušovnik]] |archive-date=2014-05-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140517132249/http://www.dnevnik.si/magazin/aktualno/najprej-je-preskocil-magicno-mejopotem-pa-pobegnil-pred-fotografi |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Poškodba kolena leta 1965 ga je za več let oddaljila od vrhunskih tekmovanj. V svoji karieri je do konca kariere leta 1973 zbral osemindvajset nastopov za jugoslovansko reprezentanco. dosegel je zmagi na mednarodnih mitingih v [[Rim]]u in [[Praga|Pragi]]. Štirinajstkrat je osvojil naslov slovenskega prvaka v [[skok v višino|skoku v višino]] in dvakrat v [[deseteroboj]]u. Njegov osebni rekord je bil 214 cm iz leta 1970. Tudi po koncu aktivne kariere je uspešno nastopal na atletskih veteranskih tekmovanjih. &lt;ref name=DeloMozKiSkace&gt;{{navedi splet |url=http://www.delo.si/zgodbe/nedeljskobranje/moz-ki-se-skace.html |title=Mož, ki še skače |accessdate=15. maja 2014 |date=5. januar 2014 |publisher=[[Delo (časopis)|Delo]] |author=[[Brane Piano]] |archive-date=2014-05-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140517124328/http://www.delo.si/zgodbe/nedeljskobranje/moz-ki-se-skace.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

== Odlikovanja in priznanja ==
Leta 1966 je prejel Titovo državno odlikovanje zlata zvezda za zasluge za narod. Leta 2006 je prejel [[Bloudkova plaketa|Bloudkovo plaketo]] za »pomemben prispevek k razvoju in popularizaciji določene športne panoge v Sloveniji«.&lt;ref name=DeloMozKiSkace/&gt;

==Sklici==
{{sklici}}

{{škrbina o atletu}}

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Vivod, Branko}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1944]]
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Slovenski atleti]]
[[Kategorija:Celjski športniki]]
[[Kategorija:Državni rekorderji Slovenije]]
[[Kategorija:Prejemniki Bloudkove plakete]]
[[Kategorija:Deseterobojci]]
[[Kategorija:Skakalci v višino]]</text>
      <sha1>rl5f7ncvrbcxur5njcnsif1cfgpk12k</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6773752</id>
      <parentid>6773710</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T14:16:36Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>−[[Kategorija:Rojeni leta 1944]]; −[[Kategorija:Živeči ljudje]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6773752</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8300" sha1="dlqm5wlrxboav5t4a39eo0mc5j6l9f4" xml:space="preserve">{{Infopolje Športnik
| medaltemplates=
{{MedalSport | moška [[atletika]]}}
{{MedalCountry | {{YUG}} }}
}}
'''Branko Vivod''', [[Slovenci|slovenski]] [[atlet]], * [[15. maj]] [[1944]], [[Mislinja|Velika Mislinja]], † [[31. oktober]] [[2026]], [[Topolšica]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Poslovil se je nekdanji vrhunski atlet in rekorder - Naš čas |url=https://nascas.svet24.si/novice/branko-vivod-atletska-zveza-slovenije-skoki-v-visino-kladivar-celje-1937604 |access-date=2026-11-02 |website=nascas.velenje |language=sl}}&lt;/ref&gt;

Skakalec v višino in prvi Slovenec, ki je preskočil dva metra.

== Otroštvo in mladost ==
Rodil se je 15. maja 1944 v Veliki [[Mislinja|Mislinji]] kot drugi otrok Judite, rojene Koprivnikar, in Jožeta Vivoda. &lt;ref name=&quot;Vivod osebnost mojega kraja&quot;&gt;{{navedi splet |last1=Adrijana |first1=HYSENI |last2=Lara |first2=RATEJ |title=Branko VIVOD osebnost mojega kraja |url=https://www.knjiznica-celje.si/raziskovalne/4201504176.pdf |website=Osrednja knjižnica Celje |publisher=Mestna občina Celje |access-date=15. april 2023 |format=pdf |date=marec 2015}}&lt;/ref&gt; 

Oče je živel v Sv. Florjanu pri Mislinji in delal na železnici. Kot mlad fant je srečal šiviljo Judito; preskočile so iskrice... Prvi skupni dom sta si ustvarila v Mariboru; leta 1935 se jima je rodila hči Marijana. V času II. svetovne vojne so se Vivodovi preselili k Juditinemu očetu v Veliko mislinjo, kjer se je rodil Branko. Ker Nemci niso dovolili slovenskih imen, ima v rojstnem listu napisano ime Franc, krščen pa je bil za Branka.&lt;ref name=&quot;Vivod osebnost mojega kraja&quot;/&gt;
 
Branko se spominja, da mu je mama pripovedovala, kako nevaren je bili čas vojne. Ker je bil stric partizan, so v hišo večkrat prihajali partizani in se tam odpočili in najedli, nemalokrat pa tudi nemški vojaki, ki so iskali partizane. Ko so med [[hajka|hajko]] iskali partizane, ga je nekoč nemški vojak vzel v naročje in rekel, da ima tudi sam doma takšnega dojenčka; na dedovi domačiji so malega Branka pestovali partizani in Nemci.&lt;ref name=&quot;Vivod osebnost mojega kraja&quot;/&gt;

Po vojni se je oče zaposlil na žagi v Mislinji; družina se je preselila v Krušičevo domačijo v Šentilj nad Turjakom. Tam je Branko - navihan otrok, ki je ves čas moral nekaj početi, preživljal skromno, a srečno otroštvo.&lt;ref name=&quot;Vivod osebnost mojega kraja&quot;/&gt;

== Šolanje in poklic ==
Leta 1951 je začel obiskovati osnovno šolo [[Šentilj pod Turjakom]], ki je bila tedaj sedemletka.  

V času druge svetovne vojne je bila do tal porušena: ker so nemške oblasti želele povsem ponemčiti domače otroke in so odpustili vse slovenske učitelje, so jo borci Zidanškove brigade v noči s 1. na 2. maj 1944 zažgali. Ko so po vojni na novo uvedli pouk, so ga najprej izvajali v župnišču, v šolskem letu 1951/1952  pa so dobili prostore v Rozmanovi hiši. Vivod se spominja, da so šolske prostore uredili v Rozmanovih svinjakih. Kasneje se je šola preimenovala v OŠ Mislinja in postla osemletka.&lt;ref name=&quot;Vivod osebnost mojega kraja&quot;/&gt; 

Branko je rad zahajal v šolo, saj je imel tam veliko prijateljev. Spominja se, da ni imel posebno rad matematike, čeprav mu je šla dokaj dobro. Največ težav je imel pri angleščini. Bil je mnenja, da ga je imela prva učiteljica na piki, ker prihajal iz revne družine. Bil je oblečen skromno, imel je tudi le ene čevlje in v šolo pogosto prihajal v coklah. Čeprav je imel dotedaj ves čas slabe ocene, mu je nova učiteljica - ki se mu je v primerjavi s prejšnjo zdela kot angel - pred koncem šolskega leta dala še eno priložnosat, da popravi oceno. Spominja se, da sejeves konec tedna učil angleščino, saj je čutil, da bi mu učiteljica rada pomagala in v ponedeljek je znal vse, kar ga je učiteljica vprašala. Sošolci in učiteljica so bili prijetno presenečeni, Branku pa je učenje angleščine - in kasneje tudi drugih jezikov - postalo veselje. Zelo rad je imel zemljepis in zgodovino, sqj je vedno sanjaril o potovnjih v tuje dežele. Rad je imel tudi tehnični pouk. Imel je izredne ročne spretnosti in je tudi doma neprestano kaj izdeloval. Iz gline je izdeloval čipke, iz nje je naredil tudi domače jaslice in jih pobarval. Največja mojstrovina pa je bilo lutkovno gledališče, sa katerim je zabaval prijatelje.&lt;ref name=&quot;Vivod osebnost mojega kraja&quot;/&gt; 

Od vseh predmetov pa je imel najraje telovadbo. Učitelj nad njim ni bil preveč navdušen, ker je bil Branko, kot se sam spominja, precej okoren, se je pa - 1. 1954, pri desetih letih - izkazal na smučarskem tekmovanju: bil je drugi na celotni šoli. Najprej so vozili smuk, nato tri km tekli na smučeh in nazadnje vozili še slalom. Tekmoval je s svojimi lesenimi smučmi in še danes težko verjame, da mu je uspel tak podvig.&lt;ref name=&quot;Vivod osebnost mojega kraja&quot;/&gt; 

Po osnovni šoli se ne bilo potrebno odločiti, v kateri srednji šoli bo nadaljeval šolanje.

Branko se je želel izučiti za mehanika, a je mama temu odločno nasprotovala, češ da bo vedno imel umazane roke in črno za nohti. Ker so živeli v skromnih razmerah, se je leta 1959 vpisal rudarsko šolo v bližnjem Velenju, kjer so dijaki lahko bivali v dijaškem domu in tam imeli tudi brezplačno hrano. Tri dni v tednu je bil pouk, tri dni delo v jami.&lt;ref name=&quot;Vivod osebnost mojega kraja&quot;/&gt;

== Športna pot ==
Vivod je začel trenirati pri petnajstih letih pod vodstvom trenerja [[Fedor Gradišnik|Fedorja Gradišnika]] v [[Atletsko društvo Kladivar Celje|Atletskem društvu Kladivar]]. Na svojem prvem večjem tekmovanju leta 1962 na [[Gospodarsko razstavišče, Ljubljana|Gospodarskem razstavišču v Ljubljani]] je bos preskočil 181 centimetrov. Maja 1963 je na manjšem klubskem tekmovanju kot prvi slovenski tekmovalec preskočil dva metra, skupno je [[Slovenski rekordi v atletiki|slovenski državni rekord]] izboljšal sedemkrat. Leta 1964 je na atletskem mitingu v [[Modena|Modeni]] z 210 centimetri postavil [[jugoslovanski rekordi v atletiki|jugoslovanski rekord]]. Vseeno ga Olimpijski komite Jugoslavije ni uvrstil v reprezentanco za nastop na [[Poletne olimpijske igre 1964|Poletnih olimpijskih igrah 1964]] v [[Tokio|Tokiu]], čeprav bi tam s ponovitvijo dosežka zasedel peto mesto.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.dnevnik.si/magazin/aktualno/najprej-je-preskocil-magicno-mejopotem-pa-pobegnil-pred-fotografi |title=Najprej je preskočil magično mejo,potem pa pobegnil pred fotografi |accessdate=15. maja 2014 |date=5. september 2013 |publisher=[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik)]] |author=[[Mojca Grušovnik]] |archive-date=2014-05-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140517132249/http://www.dnevnik.si/magazin/aktualno/najprej-je-preskocil-magicno-mejopotem-pa-pobegnil-pred-fotografi |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Poškodba kolena leta 1965 ga je za več let oddaljila od vrhunskih tekmovanj. V svoji karieri je do konca kariere leta 1973 zbral osemindvajset nastopov za jugoslovansko reprezentanco. dosegel je zmagi na mednarodnih mitingih v [[Rim]]u in [[Praga|Pragi]]. Štirinajstkrat je osvojil naslov slovenskega prvaka v [[skok v višino|skoku v višino]] in dvakrat v [[deseteroboj]]u. Njegov osebni rekord je bil 214 cm iz leta 1970. Tudi po koncu aktivne kariere je uspešno nastopal na atletskih veteranskih tekmovanjih. &lt;ref name=DeloMozKiSkace&gt;{{navedi splet |url=http://www.delo.si/zgodbe/nedeljskobranje/moz-ki-se-skace.html |title=Mož, ki še skače |accessdate=15. maja 2014 |date=5. januar 2014 |publisher=[[Delo (časopis)|Delo]] |author=[[Brane Piano]] |archive-date=2014-05-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140517124328/http://www.delo.si/zgodbe/nedeljskobranje/moz-ki-se-skace.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

== Odlikovanja in priznanja ==
Leta 1966 je prejel Titovo državno odlikovanje zlata zvezda za zasluge za narod. Leta 2006 je prejel [[Bloudkova plaketa|Bloudkovo plaketo]] za »pomemben prispevek k razvoju in popularizaciji določene športne panoge v Sloveniji«.&lt;ref name=DeloMozKiSkace/&gt;

==Sklici==
{{sklici}}

{{normativna kontrola}}

{{škrbina o atletu}}

{{DEFAULTSORT:Vivod, Branko}}
[[Kategorija:Slovenski atleti]]
[[Kategorija:Celjski športniki]]
[[Kategorija:Državni rekorderji Slovenije]]
[[Kategorija:Prejemniki Bloudkove plakete]]
[[Kategorija:Deseterobojci]]
[[Kategorija:Skakalci v višino]]</text>
      <sha1>dlqm5wlrxboav5t4a39eo0mc5j6l9f4</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6773796</id>
      <parentid>6773752</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T15:14:52Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-45085-22</username>
        <id>264465</id>
      </contributor>
      <origin>6773796</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8571" sha1="dai2c3fcl7j55hw3y4bizk6c33gn8r3" xml:space="preserve">{{Infopolje Športnik
| medaltemplates=
{{MedalSport | moška [[atletika]]}}
{{MedalCountry | {{YUG}} }}
}}
'''Branko Vivod''', [[Slovenci|slovenski]] [[atlet]], * [[15. maj]] [[1944]], [[Mislinja|Velika Mislinja]], † [[31. oktober]] [[2026]], [[Topolšica]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Poslovil se je nekdanji vrhunski atlet in rekorder - Naš čas |url=https://nascas.svet24.si/novice/branko-vivod-atletska-zveza-slovenije-skoki-v-visino-kladivar-celje-1937604 |access-date=2026-11-02 |website=nascas.velenje |language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Poslovil se je nekdanji vrhunski atlet in rekorder - Naš čas |url=https://nascas.svet24.si/novice/branko-vivod-atletska-zveza-slovenije-skoki-v-visino-kladivar-celje-1937604 |access-date=2026-11-02 |website=nascas.velenje |language=sl}}&lt;/ref&gt;

Skakalec v višino in prvi Slovenec, ki je preskočil dva metra.

== Otroštvo in mladost ==
Rodil se je 15. maja 1944 v Veliki [[Mislinja|Mislinji]] kot drugi otrok Judite, rojene Koprivnikar, in Jožeta Vivoda. &lt;ref name=&quot;Vivod osebnost mojega kraja&quot;&gt;{{navedi splet |last1=Adrijana |first1=HYSENI |last2=Lara |first2=RATEJ |title=Branko VIVOD osebnost mojega kraja |url=https://www.knjiznica-celje.si/raziskovalne/4201504176.pdf |website=Osrednja knjižnica Celje |publisher=Mestna občina Celje |access-date=15. april 2023 |format=pdf |date=marec 2015}}&lt;/ref&gt; 

Oče je živel v Sv. Florjanu pri Mislinji in delal na železnici. Kot mlad fant je srečal šiviljo Judito; preskočile so iskrice... Prvi skupni dom sta si ustvarila v Mariboru; leta 1935 se jima je rodila hči Marijana. V času II. svetovne vojne so se Vivodovi preselili k Juditinemu očetu v Veliko mislinjo, kjer se je rodil Branko. Ker Nemci niso dovolili slovenskih imen, ima v rojstnem listu napisano ime Franc, krščen pa je bil za Branka.&lt;ref name=&quot;Vivod osebnost mojega kraja&quot;/&gt;
 
Branko se spominja, da mu je mama pripovedovala, kako nevaren je bili čas vojne. Ker je bil stric partizan, so v hišo večkrat prihajali partizani in se tam odpočili in najedli, nemalokrat pa tudi nemški vojaki, ki so iskali partizane. Ko so med [[hajka|hajko]] iskali partizane, ga je nekoč nemški vojak vzel v naročje in rekel, da ima tudi sam doma takšnega dojenčka; na dedovi domačiji so malega Branka pestovali partizani in Nemci.&lt;ref name=&quot;Vivod osebnost mojega kraja&quot;/&gt;

Po vojni se je oče zaposlil na žagi v Mislinji; družina se je preselila v Krušičevo domačijo v Šentilj nad Turjakom. Tam je Branko - navihan otrok, ki je ves čas moral nekaj početi, preživljal skromno, a srečno otroštvo.&lt;ref name=&quot;Vivod osebnost mojega kraja&quot;/&gt;

== Šolanje in poklic ==
Leta 1951 je začel obiskovati osnovno šolo [[Šentilj pod Turjakom]], ki je bila tedaj sedemletka.  

V času druge svetovne vojne je bila do tal porušena: ker so nemške oblasti želele povsem ponemčiti domače otroke in so odpustili vse slovenske učitelje, so jo borci Zidanškove brigade v noči s 1. na 2. maj 1944 zažgali. Ko so po vojni na novo uvedli pouk, so ga najprej izvajali v župnišču, v šolskem letu 1951/1952  pa so dobili prostore v Rozmanovi hiši. Vivod se spominja, da so šolske prostore uredili v Rozmanovih svinjakih. Kasneje se je šola preimenovala v OŠ Mislinja in postla osemletka.&lt;ref name=&quot;Vivod osebnost mojega kraja&quot;/&gt; 

Branko je rad zahajal v šolo, saj je imel tam veliko prijateljev. Spominja se, da ni imel posebno rad matematike, čeprav mu je šla dokaj dobro. Največ težav je imel pri angleščini. Bil je mnenja, da ga je imela prva učiteljica na piki, ker prihajal iz revne družine. Bil je oblečen skromno, imel je tudi le ene čevlje in v šolo pogosto prihajal v coklah. Čeprav je imel dotedaj ves čas slabe ocene, mu je nova učiteljica - ki se mu je v primerjavi s prejšnjo zdela kot angel - pred koncem šolskega leta dala še eno priložnosat, da popravi oceno. Spominja se, da sejeves konec tedna učil angleščino, saj je čutil, da bi mu učiteljica rada pomagala in v ponedeljek je znal vse, kar ga je učiteljica vprašala. Sošolci in učiteljica so bili prijetno presenečeni, Branku pa je učenje angleščine - in kasneje tudi drugih jezikov - postalo veselje. Zelo rad je imel zemljepis in zgodovino, sqj je vedno sanjaril o potovnjih v tuje dežele. Rad je imel tudi tehnični pouk. Imel je izredne ročne spretnosti in je tudi doma neprestano kaj izdeloval. Iz gline je izdeloval čipke, iz nje je naredil tudi domače jaslice in jih pobarval. Največja mojstrovina pa je bilo lutkovno gledališče, sa katerim je zabaval prijatelje.&lt;ref name=&quot;Vivod osebnost mojega kraja&quot;/&gt; 

Od vseh predmetov pa je imel najraje telovadbo. Učitelj nad njim ni bil preveč navdušen, ker je bil Branko, kot se sam spominja, precej okoren, se je pa - 1. 1954, pri desetih letih - izkazal na smučarskem tekmovanju: bil je drugi na celotni šoli. Najprej so vozili smuk, nato tri km tekli na smučeh in nazadnje vozili še slalom. Tekmoval je s svojimi lesenimi smučmi in še danes težko verjame, da mu je uspel tak podvig.&lt;ref name=&quot;Vivod osebnost mojega kraja&quot;/&gt; 

Po osnovni šoli se ne bilo potrebno odločiti, v kateri srednji šoli bo nadaljeval šolanje.

Branko se je želel izučiti za mehanika, a je mama temu odločno nasprotovala, češ da bo vedno imel umazane roke in črno za nohti. Ker so živeli v skromnih razmerah, se je leta 1959 vpisal rudarsko šolo v bližnjem Velenju, kjer so dijaki lahko bivali v dijaškem domu in tam imeli tudi brezplačno hrano. Tri dni v tednu je bil pouk, tri dni delo v jami.&lt;ref name=&quot;Vivod osebnost mojega kraja&quot;/&gt;

== Športna pot ==
Vivod je začel trenirati pri petnajstih letih pod vodstvom trenerja [[Fedor Gradišnik|Fedorja Gradišnika]] v [[Atletsko društvo Kladivar Celje|Atletskem društvu Kladivar]]. Na svojem prvem večjem tekmovanju leta 1962 na [[Gospodarsko razstavišče, Ljubljana|Gospodarskem razstavišču v Ljubljani]] je bos preskočil 181 centimetrov. Maja 1963 je na manjšem klubskem tekmovanju kot prvi slovenski tekmovalec preskočil dva metra, skupno je [[Slovenski rekordi v atletiki|slovenski državni rekord]] izboljšal sedemkrat. Leta 1964 je na atletskem mitingu v [[Modena|Modeni]] z 210 centimetri postavil [[jugoslovanski rekordi v atletiki|jugoslovanski rekord]]. Vseeno ga Olimpijski komite Jugoslavije ni uvrstil v reprezentanco za nastop na [[Poletne olimpijske igre 1964|Poletnih olimpijskih igrah 1964]] v [[Tokio|Tokiu]], čeprav bi tam s ponovitvijo dosežka zasedel peto mesto.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.dnevnik.si/magazin/aktualno/najprej-je-preskocil-magicno-mejopotem-pa-pobegnil-pred-fotografi |title=Najprej je preskočil magično mejo,potem pa pobegnil pred fotografi |accessdate=15. maja 2014 |date=5. september 2013 |publisher=[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik)]] |author=[[Mojca Grušovnik]] |archive-date=2014-05-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140517132249/http://www.dnevnik.si/magazin/aktualno/najprej-je-preskocil-magicno-mejopotem-pa-pobegnil-pred-fotografi |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Poškodba kolena leta 1965 ga je za več let oddaljila od vrhunskih tekmovanj. V svoji karieri je do konca kariere leta 1973 zbral osemindvajset nastopov za jugoslovansko reprezentanco. dosegel je zmagi na mednarodnih mitingih v [[Rim]]u in [[Praga|Pragi]]. Štirinajstkrat je osvojil naslov slovenskega prvaka v [[skok v višino|skoku v višino]] in dvakrat v [[deseteroboj]]u. Njegov osebni rekord je bil 214 cm iz leta 1970. Tudi po koncu aktivne kariere je uspešno nastopal na atletskih veteranskih tekmovanjih. &lt;ref name=DeloMozKiSkace&gt;{{navedi splet |url=http://www.delo.si/zgodbe/nedeljskobranje/moz-ki-se-skace.html |title=Mož, ki še skače |accessdate=15. maja 2014 |date=5. januar 2014 |publisher=[[Delo (časopis)|Delo]] |author=[[Brane Piano]] |archive-date=2014-05-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140517124328/http://www.delo.si/zgodbe/nedeljskobranje/moz-ki-se-skace.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

== Odlikovanja in priznanja ==
Leta 1966 je prejel Titovo državno odlikovanje zlata zvezda za zasluge za narod. Leta 2006 je prejel [[Bloudkova plaketa|Bloudkovo plaketo]] za »pomemben prispevek k razvoju in popularizaciji določene športne panoge v Sloveniji«.&lt;ref name=DeloMozKiSkace/&gt;

==Sklici==
{{sklici}}

{{normativna kontrola}}

{{škrbina o atletu}}

{{DEFAULTSORT:Vivod, Branko}}
[[Kategorija:Slovenski atleti]]
[[Kategorija:Celjski športniki]]
[[Kategorija:Državni rekorderji Slovenije]]
[[Kategorija:Prejemniki Bloudkove plakete]]
[[Kategorija:Deseterobojci]]
[[Kategorija:Skakalci v višino]]</text>
      <sha1>dai2c3fcl7j55hw3y4bizk6c33gn8r3</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6773797</id>
      <parentid>6773796</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T15:16:07Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-45085-22</username>
        <id>264465</id>
      </contributor>
      <origin>6773797</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8571" sha1="o7waowbbxs7wlor0ozovmv68bk3bkld" xml:space="preserve">{{Infopolje Športnik
| medaltemplates=
{{MedalSport | moška [[atletika]]}}
{{MedalCountry | {{YUG}} }}
}}
'''Branko Vivod''', [[Slovenci|slovenski]] [[atlet]], * [[15. maj]] [[1944]], [[Mislinja|Velika Mislinja]], † [[31. oktober]] [[2026]], [[Topolšica]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Poslovil se je nekdanji vrhunski atlet in rekorder - Naš čas |url=https://nascas.svet24.si/novice/branko-vivod-atletska-zveza-slovenije-skoki-v-visino-kladivar-celje-1937604 |access-date=2026-11-02 |website=nascas.velenje |language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Poslovil se je nekdanji vrhunski atlet in rekorder - Naš čas |url=https://nascas.svet24.si/novice/branko-vivod-atletska-zveza-slovenije-skoki-v-visino-kladivar-celje-1937604 |access-date=2026-11-02 |website=nascas.velenje |language=sl}}&lt;/ref&gt;

Skakalec v višino in prvi Slovenec, ki je preskočil dva metra.

== Otroštvo in mladost ==
Rodil se je 15. maja 1944 v Veliki [[Mislinja|Mislinji]] kot drugi otrok Judite, rojene Koprivnikar, in Jožeta Vivoda. &lt;ref name=&quot;Vivod osebnost mojega kraja&quot;&gt;{{navedi splet |last1=Adrijana |first1=HYSENI |last2=Lara |first2=RATEJ |title=Branko VIVOD osebnost mojega kraja |url=https://www.knjiznica-celje.si/raziskovalne/4201504176.pdf |website=Osrednja knjižnica Celje |publisher=Mestna občina Celje |access-date=15. april 2023 |format=pdf |date=marec 2015}}&lt;/ref&gt; 

Oče je živel v Sv. Florjanu pri Mislinji in delal na železnici. Kot mlad fant je srečal šiviljo Judito; preskočile so iskrice... Prvi skupni dom sta si ustvarila v Mariboru; leta 1935 se jima je rodila hči Marijana. V času II. svetovne vojne so se Vivodovi preselili k Juditinemu očetu v Veliko Mislinjo, kjer se je rodil Branko. Ker Nemci niso dovolili slovenskih imen, ima v rojstnem listu napisano ime Franc, krščen pa je bil za Branka.&lt;ref name=&quot;Vivod osebnost mojega kraja&quot;/&gt;
 
Branko se spominja, da mu je mama pripovedovala, kako nevaren je bili čas vojne. Ker je bil stric partizan, so v hišo večkrat prihajali partizani in se tam odpočili in najedli, nemalokrat pa tudi nemški vojaki, ki so iskali partizane. Ko so med [[hajka|hajko]] iskali partizane, ga je nekoč nemški vojak vzel v naročje in rekel, da ima tudi sam doma takšnega dojenčka; na dedovi domačiji so malega Branka pestovali partizani in Nemci.&lt;ref name=&quot;Vivod osebnost mojega kraja&quot;/&gt;

Po vojni se je oče zaposlil na žagi v Mislinji; družina se je preselila v Krušičevo domačijo v Šentilj nad Turjakom. Tam je Branko - navihan otrok, ki je ves čas moral nekaj početi, preživljal skromno, a srečno otroštvo.&lt;ref name=&quot;Vivod osebnost mojega kraja&quot;/&gt;

== Šolanje in poklic ==
Leta 1951 je začel obiskovati osnovno šolo [[Šentilj pod Turjakom]], ki je bila tedaj sedemletka.  

V času druge svetovne vojne je bila do tal porušena: ker so nemške oblasti želele povsem ponemčiti domače otroke in so odpustili vse slovenske učitelje, so jo borci Zidanškove brigade v noči s 1. na 2. maj 1944 zažgali. Ko so po vojni na novo uvedli pouk, so ga najprej izvajali v župnišču, v šolskem letu 1951/1952  pa so dobili prostore v Rozmanovi hiši. Vivod se spominja, da so šolske prostore uredili v Rozmanovih svinjakih. Kasneje se je šola preimenovala v OŠ Mislinja in postla osemletka.&lt;ref name=&quot;Vivod osebnost mojega kraja&quot;/&gt; 

Branko je rad zahajal v šolo, saj je imel tam veliko prijateljev. Spominja se, da ni imel posebno rad matematike, čeprav mu je šla dokaj dobro. Največ težav je imel pri angleščini. Bil je mnenja, da ga je imela prva učiteljica na piki, ker prihajal iz revne družine. Bil je oblečen skromno, imel je tudi le ene čevlje in v šolo pogosto prihajal v coklah. Čeprav je imel dotedaj ves čas slabe ocene, mu je nova učiteljica - ki se mu je v primerjavi s prejšnjo zdela kot angel - pred koncem šolskega leta dala še eno priložnosat, da popravi oceno. Spominja se, da sejeves konec tedna učil angleščino, saj je čutil, da bi mu učiteljica rada pomagala in v ponedeljek je znal vse, kar ga je učiteljica vprašala. Sošolci in učiteljica so bili prijetno presenečeni, Branku pa je učenje angleščine - in kasneje tudi drugih jezikov - postalo veselje. Zelo rad je imel zemljepis in zgodovino, sqj je vedno sanjaril o potovnjih v tuje dežele. Rad je imel tudi tehnični pouk. Imel je izredne ročne spretnosti in je tudi doma neprestano kaj izdeloval. Iz gline je izdeloval čipke, iz nje je naredil tudi domače jaslice in jih pobarval. Največja mojstrovina pa je bilo lutkovno gledališče, sa katerim je zabaval prijatelje.&lt;ref name=&quot;Vivod osebnost mojega kraja&quot;/&gt; 

Od vseh predmetov pa je imel najraje telovadbo. Učitelj nad njim ni bil preveč navdušen, ker je bil Branko, kot se sam spominja, precej okoren, se je pa - 1. 1954, pri desetih letih - izkazal na smučarskem tekmovanju: bil je drugi na celotni šoli. Najprej so vozili smuk, nato tri km tekli na smučeh in nazadnje vozili še slalom. Tekmoval je s svojimi lesenimi smučmi in še danes težko verjame, da mu je uspel tak podvig.&lt;ref name=&quot;Vivod osebnost mojega kraja&quot;/&gt; 

Po osnovni šoli se ne bilo potrebno odločiti, v kateri srednji šoli bo nadaljeval šolanje.

Branko se je želel izučiti za mehanika, a je mama temu odločno nasprotovala, češ da bo vedno imel umazane roke in črno za nohti. Ker so živeli v skromnih razmerah, se je leta 1959 vpisal rudarsko šolo v bližnjem Velenju, kjer so dijaki lahko bivali v dijaškem domu in tam imeli tudi brezplačno hrano. Tri dni v tednu je bil pouk, tri dni delo v jami.&lt;ref name=&quot;Vivod osebnost mojega kraja&quot;/&gt;

== Športna pot ==
Vivod je začel trenirati pri petnajstih letih pod vodstvom trenerja [[Fedor Gradišnik|Fedorja Gradišnika]] v [[Atletsko društvo Kladivar Celje|Atletskem društvu Kladivar]]. Na svojem prvem večjem tekmovanju leta 1962 na [[Gospodarsko razstavišče, Ljubljana|Gospodarskem razstavišču v Ljubljani]] je bos preskočil 181 centimetrov. Maja 1963 je na manjšem klubskem tekmovanju kot prvi slovenski tekmovalec preskočil dva metra, skupno je [[Slovenski rekordi v atletiki|slovenski državni rekord]] izboljšal sedemkrat. Leta 1964 je na atletskem mitingu v [[Modena|Modeni]] z 210 centimetri postavil [[jugoslovanski rekordi v atletiki|jugoslovanski rekord]]. Vseeno ga Olimpijski komite Jugoslavije ni uvrstil v reprezentanco za nastop na [[Poletne olimpijske igre 1964|Poletnih olimpijskih igrah 1964]] v [[Tokio|Tokiu]], čeprav bi tam s ponovitvijo dosežka zasedel peto mesto.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.dnevnik.si/magazin/aktualno/najprej-je-preskocil-magicno-mejopotem-pa-pobegnil-pred-fotografi |title=Najprej je preskočil magično mejo,potem pa pobegnil pred fotografi |accessdate=15. maja 2014 |date=5. september 2013 |publisher=[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik)]] |author=[[Mojca Grušovnik]] |archive-date=2014-05-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140517132249/http://www.dnevnik.si/magazin/aktualno/najprej-je-preskocil-magicno-mejopotem-pa-pobegnil-pred-fotografi |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Poškodba kolena leta 1965 ga je za več let oddaljila od vrhunskih tekmovanj. V svoji karieri je do konca kariere leta 1973 zbral osemindvajset nastopov za jugoslovansko reprezentanco. dosegel je zmagi na mednarodnih mitingih v [[Rim]]u in [[Praga|Pragi]]. Štirinajstkrat je osvojil naslov slovenskega prvaka v [[skok v višino|skoku v višino]] in dvakrat v [[deseteroboj]]u. Njegov osebni rekord je bil 214 cm iz leta 1970. Tudi po koncu aktivne kariere je uspešno nastopal na atletskih veteranskih tekmovanjih. &lt;ref name=DeloMozKiSkace&gt;{{navedi splet |url=http://www.delo.si/zgodbe/nedeljskobranje/moz-ki-se-skace.html |title=Mož, ki še skače |accessdate=15. maja 2014 |date=5. januar 2014 |publisher=[[Delo (časopis)|Delo]] |author=[[Brane Piano]] |archive-date=2014-05-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140517124328/http://www.delo.si/zgodbe/nedeljskobranje/moz-ki-se-skace.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

== Odlikovanja in priznanja ==
Leta 1966 je prejel Titovo državno odlikovanje zlata zvezda za zasluge za narod. Leta 2006 je prejel [[Bloudkova plaketa|Bloudkovo plaketo]] za »pomemben prispevek k razvoju in popularizaciji določene športne panoge v Sloveniji«.&lt;ref name=DeloMozKiSkace/&gt;

==Sklici==
{{sklici}}

{{normativna kontrola}}

{{škrbina o atletu}}

{{DEFAULTSORT:Vivod, Branko}}
[[Kategorija:Slovenski atleti]]
[[Kategorija:Celjski športniki]]
[[Kategorija:Državni rekorderji Slovenije]]
[[Kategorija:Prejemniki Bloudkove plakete]]
[[Kategorija:Deseterobojci]]
[[Kategorija:Skakalci v višino]]</text>
      <sha1>o7waowbbxs7wlor0ozovmv68bk3bkld</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6773798</id>
      <parentid>6773797</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T15:17:57Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>--podvojena referenca</comment>
      <origin>6773798</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8300" sha1="gorjliksvu9uryycggsmgq2uhb9ttwf" xml:space="preserve">{{Infopolje Športnik
| medaltemplates=
{{MedalSport | moška [[atletika]]}}
{{MedalCountry | {{YUG}} }}
}}
'''Branko Vivod''', [[Slovenci|slovenski]] [[atlet]], * [[15. maj]] [[1944]], [[Mislinja|Velika Mislinja]], † [[31. oktober]] [[2026]], [[Topolšica]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Poslovil se je nekdanji vrhunski atlet in rekorder - Naš čas |url=https://nascas.svet24.si/novice/branko-vivod-atletska-zveza-slovenije-skoki-v-visino-kladivar-celje-1937604 |access-date=2026-11-02 |website=nascas.velenje |language=sl}}&lt;/ref&gt;

Skakalec v višino in prvi Slovenec, ki je preskočil dva metra.

== Otroštvo in mladost ==
Rodil se je 15. maja 1944 v Veliki [[Mislinja|Mislinji]] kot drugi otrok Judite, rojene Koprivnikar, in Jožeta Vivoda. &lt;ref name=&quot;Vivod osebnost mojega kraja&quot;&gt;{{navedi splet |last1=Adrijana |first1=HYSENI |last2=Lara |first2=RATEJ |title=Branko VIVOD osebnost mojega kraja |url=https://www.knjiznica-celje.si/raziskovalne/4201504176.pdf |website=Osrednja knjižnica Celje |publisher=Mestna občina Celje |access-date=15. april 2023 |format=pdf |date=marec 2015}}&lt;/ref&gt; 

Oče je živel v Sv. Florjanu pri Mislinji in delal na železnici. Kot mlad fant je srečal šiviljo Judito; preskočile so iskrice... Prvi skupni dom sta si ustvarila v Mariboru; leta 1935 se jima je rodila hči Marijana. V času II. svetovne vojne so se Vivodovi preselili k Juditinemu očetu v Veliko Mislinjo, kjer se je rodil Branko. Ker Nemci niso dovolili slovenskih imen, ima v rojstnem listu napisano ime Franc, krščen pa je bil za Branka.&lt;ref name=&quot;Vivod osebnost mojega kraja&quot;/&gt;
 
Branko se spominja, da mu je mama pripovedovala, kako nevaren je bili čas vojne. Ker je bil stric partizan, so v hišo večkrat prihajali partizani in se tam odpočili in najedli, nemalokrat pa tudi nemški vojaki, ki so iskali partizane. Ko so med [[hajka|hajko]] iskali partizane, ga je nekoč nemški vojak vzel v naročje in rekel, da ima tudi sam doma takšnega dojenčka; na dedovi domačiji so malega Branka pestovali partizani in Nemci.&lt;ref name=&quot;Vivod osebnost mojega kraja&quot;/&gt;

Po vojni se je oče zaposlil na žagi v Mislinji; družina se je preselila v Krušičevo domačijo v Šentilj nad Turjakom. Tam je Branko - navihan otrok, ki je ves čas moral nekaj početi, preživljal skromno, a srečno otroštvo.&lt;ref name=&quot;Vivod osebnost mojega kraja&quot;/&gt;

== Šolanje in poklic ==
Leta 1951 je začel obiskovati osnovno šolo [[Šentilj pod Turjakom]], ki je bila tedaj sedemletka.  

V času druge svetovne vojne je bila do tal porušena: ker so nemške oblasti želele povsem ponemčiti domače otroke in so odpustili vse slovenske učitelje, so jo borci Zidanškove brigade v noči s 1. na 2. maj 1944 zažgali. Ko so po vojni na novo uvedli pouk, so ga najprej izvajali v župnišču, v šolskem letu 1951/1952  pa so dobili prostore v Rozmanovi hiši. Vivod se spominja, da so šolske prostore uredili v Rozmanovih svinjakih. Kasneje se je šola preimenovala v OŠ Mislinja in postla osemletka.&lt;ref name=&quot;Vivod osebnost mojega kraja&quot;/&gt; 

Branko je rad zahajal v šolo, saj je imel tam veliko prijateljev. Spominja se, da ni imel posebno rad matematike, čeprav mu je šla dokaj dobro. Največ težav je imel pri angleščini. Bil je mnenja, da ga je imela prva učiteljica na piki, ker prihajal iz revne družine. Bil je oblečen skromno, imel je tudi le ene čevlje in v šolo pogosto prihajal v coklah. Čeprav je imel dotedaj ves čas slabe ocene, mu je nova učiteljica - ki se mu je v primerjavi s prejšnjo zdela kot angel - pred koncem šolskega leta dala še eno priložnosat, da popravi oceno. Spominja se, da sejeves konec tedna učil angleščino, saj je čutil, da bi mu učiteljica rada pomagala in v ponedeljek je znal vse, kar ga je učiteljica vprašala. Sošolci in učiteljica so bili prijetno presenečeni, Branku pa je učenje angleščine - in kasneje tudi drugih jezikov - postalo veselje. Zelo rad je imel zemljepis in zgodovino, sqj je vedno sanjaril o potovnjih v tuje dežele. Rad je imel tudi tehnični pouk. Imel je izredne ročne spretnosti in je tudi doma neprestano kaj izdeloval. Iz gline je izdeloval čipke, iz nje je naredil tudi domače jaslice in jih pobarval. Največja mojstrovina pa je bilo lutkovno gledališče, sa katerim je zabaval prijatelje.&lt;ref name=&quot;Vivod osebnost mojega kraja&quot;/&gt; 

Od vseh predmetov pa je imel najraje telovadbo. Učitelj nad njim ni bil preveč navdušen, ker je bil Branko, kot se sam spominja, precej okoren, se je pa - 1. 1954, pri desetih letih - izkazal na smučarskem tekmovanju: bil je drugi na celotni šoli. Najprej so vozili smuk, nato tri km tekli na smučeh in nazadnje vozili še slalom. Tekmoval je s svojimi lesenimi smučmi in še danes težko verjame, da mu je uspel tak podvig.&lt;ref name=&quot;Vivod osebnost mojega kraja&quot;/&gt; 

Po osnovni šoli se ne bilo potrebno odločiti, v kateri srednji šoli bo nadaljeval šolanje.

Branko se je želel izučiti za mehanika, a je mama temu odločno nasprotovala, češ da bo vedno imel umazane roke in črno za nohti. Ker so živeli v skromnih razmerah, se je leta 1959 vpisal rudarsko šolo v bližnjem Velenju, kjer so dijaki lahko bivali v dijaškem domu in tam imeli tudi brezplačno hrano. Tri dni v tednu je bil pouk, tri dni delo v jami.&lt;ref name=&quot;Vivod osebnost mojega kraja&quot;/&gt;

== Športna pot ==
Vivod je začel trenirati pri petnajstih letih pod vodstvom trenerja [[Fedor Gradišnik|Fedorja Gradišnika]] v [[Atletsko društvo Kladivar Celje|Atletskem društvu Kladivar]]. Na svojem prvem večjem tekmovanju leta 1962 na [[Gospodarsko razstavišče, Ljubljana|Gospodarskem razstavišču v Ljubljani]] je bos preskočil 181 centimetrov. Maja 1963 je na manjšem klubskem tekmovanju kot prvi slovenski tekmovalec preskočil dva metra, skupno je [[Slovenski rekordi v atletiki|slovenski državni rekord]] izboljšal sedemkrat. Leta 1964 je na atletskem mitingu v [[Modena|Modeni]] z 210 centimetri postavil [[jugoslovanski rekordi v atletiki|jugoslovanski rekord]]. Vseeno ga Olimpijski komite Jugoslavije ni uvrstil v reprezentanco za nastop na [[Poletne olimpijske igre 1964|Poletnih olimpijskih igrah 1964]] v [[Tokio|Tokiu]], čeprav bi tam s ponovitvijo dosežka zasedel peto mesto.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.dnevnik.si/magazin/aktualno/najprej-je-preskocil-magicno-mejopotem-pa-pobegnil-pred-fotografi |title=Najprej je preskočil magično mejo,potem pa pobegnil pred fotografi |accessdate=15. maja 2014 |date=5. september 2013 |publisher=[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik)]] |author=[[Mojca Grušovnik]] |archive-date=2014-05-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140517132249/http://www.dnevnik.si/magazin/aktualno/najprej-je-preskocil-magicno-mejopotem-pa-pobegnil-pred-fotografi |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Poškodba kolena leta 1965 ga je za več let oddaljila od vrhunskih tekmovanj. V svoji karieri je do konca kariere leta 1973 zbral osemindvajset nastopov za jugoslovansko reprezentanco. dosegel je zmagi na mednarodnih mitingih v [[Rim]]u in [[Praga|Pragi]]. Štirinajstkrat je osvojil naslov slovenskega prvaka v [[skok v višino|skoku v višino]] in dvakrat v [[deseteroboj]]u. Njegov osebni rekord je bil 214 cm iz leta 1970. Tudi po koncu aktivne kariere je uspešno nastopal na atletskih veteranskih tekmovanjih. &lt;ref name=DeloMozKiSkace&gt;{{navedi splet |url=http://www.delo.si/zgodbe/nedeljskobranje/moz-ki-se-skace.html |title=Mož, ki še skače |accessdate=15. maja 2014 |date=5. januar 2014 |publisher=[[Delo (časopis)|Delo]] |author=[[Brane Piano]] |archive-date=2014-05-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140517124328/http://www.delo.si/zgodbe/nedeljskobranje/moz-ki-se-skace.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

== Odlikovanja in priznanja ==
Leta 1966 je prejel Titovo državno odlikovanje zlata zvezda za zasluge za narod. Leta 2006 je prejel [[Bloudkova plaketa|Bloudkovo plaketo]] za »pomemben prispevek k razvoju in popularizaciji določene športne panoge v Sloveniji«.&lt;ref name=DeloMozKiSkace/&gt;

==Sklici==
{{sklici}}

{{normativna kontrola}}

{{škrbina o atletu}}

{{DEFAULTSORT:Vivod, Branko}}
[[Kategorija:Slovenski atleti]]
[[Kategorija:Celjski športniki]]
[[Kategorija:Državni rekorderji Slovenije]]
[[Kategorija:Prejemniki Bloudkove plakete]]
[[Kategorija:Deseterobojci]]
[[Kategorija:Skakalci v višino]]</text>
      <sha1>gorjliksvu9uryycggsmgq2uhb9ttwf</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Podnebje Afrike</title>
    <ns>0</ns>
    <id>373605</id>
    <revision>
      <id>6774013</id>
      <parentid>6758976</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T22:05:21Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6)</comment>
      <origin>6774013</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="25892" sha1="75ncnftdjwo79jbebbtxfskudzek4gx" xml:space="preserve">[[File:Koppen-Geiger Map Africa present.svg|thumb|upright=2|[[Podnebni pas]]ovi Afrike s prikazom ekološkega preloma med puščavo [[Sahara|Saharo]] (rdeče), [[vroče polsušno podnebje|vročim polsušnim podnebjem]] [[Sahel]]a (oranžno) in [[tropsko podnebje|tropskim podnebjem]] osrednje in zahodne Afrike (modro). V Južni Afriki podnebje prehaja v [[subtropsko podnebje|subtropsko]] in [[zmerno podnebje|zmerno]] (zeleno in rumeno) ter bolj puščavsko ali polsušno, osredinjeno na Namibijo, Bocvano in Južno Afriko.&lt;ref&gt;{{cite journal |last1=Beck |first1=Hylke E. |last2=Zimmermann |first2=Niklaus E. |last3=McVicar |first3=Tim R. |last4=Vergopolan |first4=Noemi |last5=Berg |first5=Alexis|author6-link=Eric Franklin Wood |last6=Wood |first6=Eric F. |title=Present and future Köppen-Geiger climate classification maps at 1-km resolution |journal=Scientific Data |date=30 October 2018 |volume=5 |pages=180214 |doi=10.1038/sdata.2018.214 |pmid=30375988 |pmc=6207062 |language=En |issn=2052-4463 |bibcode=2018NatSD...580214B}}&lt;/ref&gt;]]
[[File:Africa satellite orthographic.jpg|thumb|349px|Zemljevid Afrike s prikazom ekološkega preloma okoli puščave Sahare]] 
'''Podnebje Afrike''' je splet podnebij, kot so [[ekvatorialno podnebje]], [[tropsko vlažno in suho podnebje]], [[tropsko monsunsko podnebje]], [[polsušno podnebje]] (polpuščava in stepa), [[puščavsko podnebje]] (hiperaridno in aridno) ter [[podnebje subtropskih višavij]]. Zmerno podnebje je na tej celini redko, razen na velikih nadmorskih višinah in ob robovih. Podnebje Afrike bolj variira po količini padavin kot po temperaturah, ki so stalno visoke. Afriške puščave so najbolj osončeni in najsušnejši deli celine, kar je posledica prevladujoče prisotnosti [[subtropski greben|subtropskega grebena]] z usihajočimi vročimi in suhimi zračnimi masami. Afriki pripadajo številni z vročino povezani rekordi: celina ima najbolj vroče območje, v katerem so temperature visoke skozi vse leto, območja z najbolj vročim poletnim podnebjem, območje z najdaljšo osončenostjo idr.

Zaradi lege Afrike na ekvatorialnih in subtropskih geografskih širinah tako na južni kot tudi severni polobli lahko tu najdemo več različnih tipov podnebja. Celina večinoma leži v [[tropski podnebni pas|tropskem podnebnem pasu]] med [[rakov povratnik|rakovim povratnikom]] in [[kozorogov povratnik|kozorogovim povratnikom]], kar prispeva k vlažnosti. Na tej vroči celini je vedno obilo padavin. V vsej Afriki prevladuje toplo in vroče podnebje, zlasti za severni del pa so značilni sušnost in visoke temperature. [[Sredozemsko podnebje]] imajo samo najsevernejši in najjužnejši robovi celine. Sredino Afrike preči ekvator, prečita pa jo tudi rakov in kozorogov povrantnik, zato je to najbolj tropska celina. Zaradi vročega in sušnega podnebja [[podnebne spremembe v Afriki|podnebne spremembe to celino ogrožajo najbolj]].

== Temperature ==
{{Glej tudi|Subtropski greben}}
[[File: Africa temperature.png|thumb|left|Mesečne povrprečne in minimalne zunanje in notranje temperature v Afriki]]
Globalno temperature Zemlje ob ekvatorju povzročajo veliko gibanja navzgor in konvekcije vzdolž [[monsunski jarek|monsunskega jarka]] ali [[medtropski konvergenčni pas|medtropskega konvergenčnega pasu]]. Zaradi divergence nad paraekvatorialnim jarkom se zrak dvigne in se od ekvatorja oddalji v višino. Ko se zrak pomika proti srednjim geografskim širinam, se ohlaja in potaplja, kar vodi v sesedanje v bližini 30. vzporednika obeh polobel. To kroženje je znano kot [[Halleyjeva celica]] in povzroča nastanek subtropskega grebena.&lt;ref&gt;Dr. Owen E. Thompson (1996). [http://www.atmos.umd.edu/~owen/CHPI/IMAGES/circs02.html Hadley Circulation Cell.] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090305122318/http://www.atmos.umd.edu/~owen/CHPI/IMAGES/circs02.html |date=2009-03-05 }} Channel Video Productions. Retrieved on 2007-02-11.&lt;/ref&gt; Ta klimatološka [[območje visokega tlaka|območja visokega tlaka]] so vzrok za številne puščave v svetu,&lt;ref&gt;ThinkQuest team 26634 (1999). [http://library.thinkquest.org/26634/desert/formation.htm The Formation of Deserts.] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121017193948/http://library.thinkquest.org/26634/desert/formation.htm |date=2012-10-17 }} Oracle ThinkQuest Education Foundation. Retrieved on 2009-02-16.&lt;/ref&gt; vključno s Saharo.

Temperature so najvišje v predelih sahare v [[Alžirija|Alžiriji]] in [[Mali]]ju,&lt;ref name=&quot;burt&quot;&gt;{{navedi knjigo|pages=[https://archive.org/details/extremeweathergu00burt_0/page/24 24–28]|title=Extreme Weather: a guide &amp; record book|author=Christopher C. Burt|year=2004|isbn=978-0-393-32658-1|publisher=W. W. Norton &amp; Company, Inc.|url-access=registration|url=https://archive.org/details/extremeweathergu00burt_0/page/24}}&lt;/ref&gt; najnižje pa na jugu celine in na visokih vzpetinah vzhodnega in severozahodnega dela celine. Najvišja povprečna letna temperatura na Zemlji je bila zabeležena na območju [[Dallol]] v [[Etiopija|Etiopiji]] in znaša 33,9&amp;nbsp;°.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|title=The Weather Sourcebook|url=https://archive.org/details/weathersourceboo0000wagn|author1=Ronald L. Wagner |author2=Bill Adler, Jr. |page=[https://archive.org/details/weathersourceboo0000wagn/page/91 91]|year=1997|publisher=Adler &amp; Robin Books, Inc.|isbn=978-0-76270-080-6}}&lt;/ref&gt; Navidezne temperature, ki združujejo učinek temperature in vlažnosti, so vzdolž obale [[Rdeče morje|Rdečega morja]] v [[Eritreja|Eritreji]] in [[Adenski zaliv|Adenskega zaliva]] v [[Somalija|Somaliji]] med 57&amp;nbsp;°C in 63&amp;nbsp;°C v popoldanskih urah.&lt;ref name=&quot;burt&quot;/&gt; Najnižja temperatura, izmerjena v Afriki, je bila −24&amp;nbsp;°C pri mestu [[Ifrane]] v [[Maroko|Maroku]] 11.&amp;nbsp;februarja&amp;nbsp;1935.&lt;ref name=&quot;NCDC&quot;&gt;[http://www.ncdc.noaa.gov/oa/climate/globalextremes.html Global Measured Extremes of Temperature and Precipitation.] [[National Climatic Data Center]]. Retrieved on 2007-06-21.&lt;/ref&gt; Kljub temu je za večji del Afrike, še zlasti pa za puščave, polpuščave, stepe in savane, značilna [[vročinski val|izjemna vročina]]. Afriške puščave so med najbolj vročimi kraji na Zemlji, še zlasti [[Sahara]] in [[Danakilska puščava]] na [[Afriški rog|Afriškem rogu]].

== Veter ==
{{Main|Vzhodni afriški stržen}}
Nizkovišinski vzhodni afriški stržen ima ključno vlogo v [[monsun]]u jugozahodne Afrike,&lt;ref&gt;Kerry H. Cook. [http://ams.allenpress.com/perlserv/?request=get-abstract&amp;doi=10.1175%2F1520-0442(1999)012%3C1165%3AGOTAEJ%3E2.0.CO%3B2 Generation of the African Easterly Jet and Its Role in Determining West African Precipitation.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200226084709/https://journals.ametsoc.org/doi/full/10.1175/1520-0442%281999%29012%3C1165%3AGOTAEJ%3E2.0.CO%3B2 |date=2020-02-26 }} {{Navedi splet |url=https://journals.ametsoc.org/doi/full/10.1175/1520-0442%281999%29012%3C1165%3AGOTAEJ%3E2.0.CO%3B2 |title=arhivska kopija |access-date=2024-05-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200226084709/https://journals.ametsoc.org/doi/full/10.1175/1520-0442%281999%29012%3C1165%3AGOTAEJ%3E2.0.CO%3B2 |archive-date=2020-02-26 |url-status=bot: unknown}} Retrieved on 2008-05-08.&lt;/ref&gt; in prispeva k nastanku [[tropski val|tropskih valov]], ki v toplem letnem času potujejo čez tropski Atlantik in vzhodni del Tihega oceana.&lt;ref&gt;Chris Landsea. AOML Frequently Asked Questions. [http://www.aoml.noaa.gov/hrd/tcfaq/A4.html Subject: A4) What is an easterly wave ?] Retrieved on 2008-05-08.&lt;/ref&gt; Za stržen sta značilni [[Barotropna tekočina|barotropna]] in [[baroklinost|baroklina]] nestabilnost, kar povzroča proti zahodu se šireče strženske motnje [[sinoptična meteorologija|sinoptične velikosti]], imenovane vzhodni afriški valovi ali tropski valovi. Majhno število viharnih sistemov srednje velikosti v teh valovih se po preselitvi iz [[Vzhodna Afrika|Vzhodne Afrike]], zlasti v avgustu in septembru, razvije v [[tropski ciklon|tropske ciklone]]. Ko stržen v mesecih najizrazitejše [[sezona atlantskih hurikanov|sezone atlantskih hurikanov]] poteka južno od normalnega območja, je nastanek tropskih ciklonov zavrt.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.cpc.ncep.noaa.gov/products/special_summaries/97_4/fig7.gif|author=Climate Prediction Center|author-link=Climate Prediction Center|title=Figure 7|access-date=2011-02-05|date=November 1997|publisher=National Oceanic and Atmospheric Administration}}&lt;/ref&gt;

==Padavine==
[[File:Africa Precipitation Map.svg|thumb|249px|Zemljevid povprečnih padavin]]
{{Glej tudi|Deževno obdobje}}
Obsežni deli [[Severna Afrika|Severne]] in [[Južna Afrika|Južne Afrike]] ter celotni [[Afriški rog]] imajo predvsem [[vroče puščavsko podnebje]] ali [[vroče polpuščavsko podnebje]], če gre za vlažnejše kraje. Puščava [[Sahara]] v Severni Afriki je največja vroča puščava na svetu in eden najbolj vročih, najbolj suhih in najbolj osončenih krajev na Zemlji. Neposredno južno od Sahare je pas [[polpuščava|polpuščavske]] [[stepa|stepe]] (semiaridno območje), imenovan [[Sahel]], v najjužnejših predelih Afrike so [[savana|savanske]] ravnice, v osrednjem delu pa predeli zelo goste [[džungla|džungle]] ([[deževni gozd]]). Ekvatorialno območje ob [[medtropski konvergenčni pas|medtropskem konvergenčnem pasu]] je najbolj vlažni del celine. Skozi leto se deževni pas do avgusta pomakne prek celine severno v [[Podsaharska Afrika|Podsaharsko Afriko]], nato pa do marca znova južno v južno-osrednjo AFriko.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://jisao.washington.edu/data/ud/africa/|publisher=University of Washington|title=Africa Rainfall Climatology|author=Todd Mitchell|date=October 2001|access-date=2010-01-02|archive-date=2014-09-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20140904082933/http://jisao.washington.edu/data/ud/africa/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Predeli s savanskim podnebjem v Podsaharski Afriki, kot so [[Gana]], [[Burkina Faso]],&lt;ref&gt;{{cite journal | author = Laux Patrick | display-authors = etal | year = 2008 | title = Predicting the regional onset of the rainy season in West Africa | url = https://publikationen.bibliothek.kit.edu/220073675| journal = International Journal of Climatology | volume = 28 | issue = 3| pages = 329–342 | doi = 10.1002/joc.1542 | bibcode = 2008IJCli..28..329L }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite journal | author = Laux Patrick | display-authors = etal | year = 2009 | title = Modelling daily precipitation features in the Volta Basin of West Africa | url = https://publikationen.bibliothek.kit.edu/220073672/3815341| journal = International Journal of Climatology | volume = 29 | issue = 7| pages = 937–954 | doi = 10.1002/joc.1852 | bibcode = 2009IJCli..29..937L }}&lt;/ref&gt; [[Darfur]],&lt;ref&gt;David Vandervort (2009). [http://www.icrc.org/Web/Eng/siteeng0.nsf/html/sudan-feature-060707 Darfur: getting ready for the rainy season.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090304221515/http://www.icrc.org/Web/Eng/siteeng0.nsf/html/sudan-feature-060707 |date=2009-03-04 }} International Committee of the Red Cross. Retrieved on 2009-02-06.&lt;/ref&gt; [[Eritreja]],&lt;ref&gt;Mehari Tesfazgi Mebrhatu, M. Tsubo, and Sue Walker (2004). [http://www.cropscience.org.au/icsc2004/poster/2/6/580_mebrhatumt.htm A Statistical Model for Seasonal Rainfall Forecasting over the Highlands of Eritrea.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190615073206/http://www.cropscience.org.au/icsc2004/poster/2/6/580_mebrhatumt.htm |date=2019-06-15 }} New directions for a diverse planet: Proceedings of the 4th International Crop Science Congress. Retrieved on 2009-02-08.&lt;/ref&gt; [[Etiopija]],&lt;ref&gt;Alex Wynter (2009). [http://www.alertnet.org/thenews/fromthefield/218536/123391195425.htm Ethiopia: March rainy season &quot;critical&quot; for southern pastoralists.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090909140129/http://www.alertnet.org/thenews/fromthefield/218536/123391195425.htm |date=2009-09-09 }} Thomson Reuters Foundation. Retrieved on 2009-02-06.&lt;/ref&gt; in [[Bocvana]] imajo izrazito deževno obdobje.&lt;ref&gt;The Voice (2009). [http://allafrica.com/stories/200901270599.html Botswana: Rainy Season Fills Up Dams.] allAfrica.com. Retrieved on 2009-02-06.&lt;/ref&gt; [[El Nino]] povzroči v južni Afriki od decembra do februarja sušnejše razmere od običajnih ter v istem času v ekvatorialni Vzhodni Afriki vlažnejše razmere.&lt;ref&gt;{{navedi splet | url=http://www.scoop.co.nz/stories/WO1010/S00173/la-nina-weather-likely-to-last-for-months.htm | title=La Niña Weather Likely to Last for Months &amp;#124; Scoop News}}&lt;/ref&gt;

Na [[Madagaskar]]ju [[pasat]]ni vetrovi prinašajo vlago na vzhodna pobočja otoka, kjer se odloži kot dež, ter sušnejše vetrove s pobočij na območja na jugu in zahodu, zato ostanejo zahodni deli otoka v [[padavinska senca|padavinski senci]]. Posledično pade v severovzhodnih predelih Madagarskarja precej več dežja kot v jugozahodnih.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.slac.stanford.edu/econf/C0709107/pdf/308.pdf|title=Madagascar rainfall climatology: Extreme Phenomena|publisher=Stanford University|access-date=2010-01-02|date=2007-12-19|author1=T. Andry Arivelo |author2=Professeur A. Ratiarison |author3=Professeur M.Bessafi |author4=Rodolphe Ramiharijafy }}&lt;/ref&gt; Južna Afrika prejme večino dežja s poletnimi konvekcijskimi viharji in [[zunajtropski ciklon|zunajtropskimi cikloni]], ki potujejo skozi [[Zahodno vetrovno območje]]. Enkrat na deset let povzročijo cikloni na tem območju čezmerne padavine.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.isac.cnr.it/~ipwg/meetings/melbourne/papers/Mngadi.pdf |title=Southern Africa Satellite Derived Rainfall Estimates Validation |author1=Pearl Mngadi |author2=Petrus JM Visser |author3=Elizabeth Ebert |page=1 |publisher=International Precipitation Working Group |date=October 2006 |access-date=2010-01-05 }}{{Slepa povezava|date=marec 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{dead link|date=May 2017 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;

==Podnebne spremembe==
[[File:Temperature Bar Chart Africa--1901-2020--2021-07-14.png|thumb|upright=1.8|Grafikon, ki prikazuje [[instrumentalno beleženje temperatur|temperaturne spremembe]] v [[Afrika|Afriki]] med letoma&amp;nbsp;1901 in 2021. Rdeča barva označuje višje, modra barva pa nižje temperature od povprečja (povprečna temperatura v letih 1971–2000 je označena kot meja med modro in rdečo barvo).]]
[[Podnebne spremembe]] so v Afriki, ki je med vsemi celinami najbolj občutljiva za [[posledice podnebnih sprememb|njihove posledice]], vse resnejša grožnja.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=Schneider, S.H.|url=http://www.ipcc.ch/publications_and_data/ar4/wg2/en/ch19s19-3-3.html|title=Chapter 19: Assessing Key Vulnerabilities and the Risk from Climate Change|publisher=Print version: CUP. This version: IPCC website|year=2007|isbn=978-0-521-88010-7|editor=Parry, M.L.|series=Climate change 2007: impacts, adaptation, and vulnerability: contribution of Working Group II to the fourth assessment report of the Intergovernmental Panel on Climate Change (IPCC)|location=Cambridge University Press (CUP): Cambridge, UK|contribution=19.3.3 Regional vulnerabilities|display-authors=etal|access-date=2011-09-15|display-editors=etal|archive-url=https://web.archive.org/web/20130312104158/http://www.ipcc.ch/publications_and_data/ar4/wg2/en/ch19s19-3-3.html|archive-date=2013-03-12|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:10&quot;&gt;Niang, I., O.C. Ruppel, M.A. Abdrabo, A. Essel, C. Lennard, J. Padgham, and P. Urquhart, 2014: Africa. In: Climate Change 2014: Impacts, Adaptation, and Vulnerability. Part B: Regional Aspects. Contribution of Working Group II to the Fifth Assessment Report of the Intergovernmental Panel on Climate Change [Barros, V.R., C.B. Field, D.J. Dokken et al. (eds.)]. Cambridge University Press, Cambridge, United Kingdom and New York, NY, USA, pp. 1199-1265. https://www.ipcc.ch/site/assets/uploads/2018/02/WGIIAR5-Chap22_FINAL.pdf&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:4&quot;&gt;{{Cite journal |last1=Kendon |first1=Elizabeth J. |last2=Stratton |first2=Rachel A. |last3=Tucker |first3=Simon |last4=Marsham |first4=John H. |last5=Berthou |first5=Ségolène |last6=Rowell |first6=David P. |last7=Senior |first7=Catherine A. |date=2019 |title=Enhanced future changes in wet and dry extremes over Africa at convection-permitting scale |journal=Nature Communications |language=en |volume=10 |issue=1 |pages=1794 |doi=10.1038/s41467-019-09776-9 |issn=2041-1723 |pmc=6478940 |pmid=31015416}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:7&quot;&gt;{{navedi splet |title=More Extreme Weather in Africa's Future, Study Says {{!}} The Weather Channel - Articles from The Weather Channel {{!}} weather.com |url=https://weather.com/news/climate/news/2019-06-18-africa-extreme-weather-drought-flood |access-date=2022-07-01 |website=The Weather Channel |language=en-US}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=United Nations |first=UNEP |date=2017 |title=Responding to climate change |url=http://www.unep.org/regions/africa/regional-initiatives/responding-climate-change |access-date=2022-07-01 |website=UNEP - UN Environment Programme |language=en}}&lt;/ref&gt; K veliki občutljivosti prispevajo številni dejavniki, med drugim [[prilagajanje na podnebne spremembe|prilagoditvena sposobnost]], velika odvisnost od ekosistemskih dobrin za preživetje in slabše razviti kmetijski proizvodni sistemi.&lt;ref&gt;{{cite journal|last1=Ofoegbu|first1=Chidiebere|last2=Chirwa|first2=P. W.|date=2019-05-19|title=Analysis of rural people's attitude towards the management of tribal forests in South Africa|journal=Journal of Sustainable Forestry|volume=38|issue=4|pages=396–411|doi=10.1080/10549811.2018.1554495|s2cid=92282095|issn=1054-9811}}&lt;/ref&gt; Nevarnost podnebnih sprememb za [[kmetijstvo|kmetijsko proizvodnjo]], [[varnost hrane]], [[vodni vir|vodne vire]] in [[ekosistemska storitev|ekosistemske storitve]] bo verjetno imela vse resnejši vpliv na življenje in možnosti [[trajnostni razvoj|trajnostnega razvoja]] v Afriki.&lt;ref&gt;Niang, I., O.C. Ruppel, M.A. Abdrabo, A. Essel, C. Lennard, J. Padgham, and P. Urquhart, 2014: Africa. In: Climate Change 2014: Impacts, Adaptation, and Vulnerability. [https://www.ipcc.ch/site/assets/uploads/2018/02/WGIIAR5-Chap22_FINAL.pdf Part B: Regional Aspects. Contribution of Working Group II to the Fifth Assessment Report of the Intergovernmental Panel on Climate Change] Barros, V.R., C.B. Field, D.J. Dokken et al.(eds.). Cambridge University Press, Cambridge, United Kingdom, and New York, NY, USA, pp. 1199-1265.{{verify source|date=September 2019|reason=This ref was deleted Special: Diff/909611085 by a bug in VisualEditor and later restored by a bot from the original site located at Special: Permalink/909609403 cite #2 - verify the site is accurate and delete this template. User:Greene bot/Job 18}}&lt;/ref&gt; Odbor [[Medvladni odbor za podnebne razmere|IPCC]] je leta 2007 z veliko gotovostjo napovedal, da bodo podnebne spremembe in podnebna spremenljivost močno prizadele številne afriške države in območja, kmetijsko proizvodnjo in varnost hrane..&lt;ref name=&quot;IPCC_4th_assessment_e&quot;&gt;{{navedi knjigo|author=Boko, M.|url=http://www.ipcc.ch/publications_and_data/ar4/wg2/en/ch9s9-es.html|title=Chapter 9: Africa|publisher=Print version: CUP. This version: IPCC website|year=2007|isbn=978-0-521-88010-7|editor1=Parry, M.L.|series=Climate change 2007: impacts, adaptation, and vulnerability: contribution of Working Group II to the fourth assessment report of the Intergovernmental Panel on Climate Change (IPCC)|location=Cambridge University Press (CUP): Cambridge, UK|contribution=Executive summary|access-date=2011-09-15|display-editors=etal|archive-date=2011-11-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20111108085734/http://www.ipcc.ch/publications_and_data/ar4/wg2/en/ch9s9-es.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; 

V naslednjih desetletjih pričakujemo segrevanje zaradi podnebnih sprememb po vsej Zemljini površini in povečanje povprečne globalne količine dežja.&lt;ref name=&quot;Global Warming of 1.5 ºC —&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://www.ipcc.ch/sr15/|title=Global Warming of 1.5 ºC —|access-date=2020-02-16}}&lt;/ref&gt; Regionalni učinki dežja v [[tropi]]h naj bi bili prostorsko bistveno bolj raznoliki, zato je napoved sprememb za posamezne kraje pogosto manj zanesljiva, čeprav se jih pričakuje. Skladno s tem so izmerjene [[instrumentalno beleženje temperatur|površinske temperature]] v Afriki od poznega 19.&amp;nbsp;stoletja do zgodnjega [[21. stoletje|21. stoletja]] na splošno narastle za približno 1&amp;nbsp;°C, lokalno pa je najnižja temperatura v Sahelu na koncu suhega obdobja narastla celo za 3&amp;nbsp;°C.&lt;ref name=&quot;:14&quot;&gt;{{navedi knjigo|title=Rural societies in the face of climatic and environmental changes in West Africa|date=2017|publisher=IRD éditions|others=Impr. Jouve)|isbn=978-2-7099-2424-5|location=Marseille|oclc=1034784045}}&lt;/ref&gt; Kot pričakovano, opazovani trendi padavin kažejo prostorske in časovne razhajanja.&lt;ref name=&quot;:11&quot;&gt;{{Cite journal|last=Collins|first=Jennifer M.|s2cid=129446962|date=2011-03-18|title=Temperature Variability over Africa|journal=Journal of Climate|volume=24|issue=14|pages=3649–3666|doi=10.1175/2011JCLI3753.1|issn=0894-8755|bibcode=2011JCli...24.3649C}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:10&quot; /&gt; Opazovane spremembe [[temperatura|temperature]] in [[padavine|padavin]] regionalno variirajo.&lt;ref name=&quot;:15&quot;&gt;{{Cite journal|last1=Conway|first1=Declan|last2=Persechino|first2=Aurelie|last3=Ardoin-Bardin|first3=Sandra|last4=Hamandawana|first4=Hamisai|last5=Dieulin|first5=Claudine|last6=Mahé|first6=Gil|date=2009-02-01|title=Rainfall and Water Resources Variability in Sub-Saharan Africa during the Twentieth Century|journal=Journal of Hydrometeorology|volume=10|issue=1|pages=41–59|bibcode=2009JHyMe..10...41C|doi=10.1175/2008JHM1004.1|issn=1525-755X|doi-access=free}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt;

Obvladovanje tveganja podnebnih sprememb zahteva povezovanje strategij [[zmanjševanje podnebnih sprememb|zmanjševanja]] in [[prilagajanje na podnebne spremembe|prilagajanja]] pri upravljanju ekosistemskih dobrin in storitev ter kmetijskih proizvodnih sistemov v Afriki.&lt;ref&gt;{{Cite journal|last1=Ofoegbu|first1=Chidiebere|last2=Chirwa|first2=P. W.|last3=Francis|first3=J.|last4=Babalola|first4=F. D.|date=2019-07-03|title=Assessing local-level forest use and management capacity as a climate-change adaptation strategy in Vhembe district of South Africa|journal=Climate and Development|volume=11|issue=6|pages=501–512|doi=10.1080/17565529.2018.1447904|issn=1756-5529|hdl=2263/64496|s2cid=158887449|hdl-access=free}}&lt;/ref&gt; Regionalni akterji so k prilagajanju deloma uspešno pristopili. To vključuje razvoj in prilagajanje različnih strategij za zmanjševanje podnebnih sprememb&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.sadc.int/themes/meteorology-climate/climate-change-adaptation/|title=Southern African Development Community :: Climate Change Adaptation|website=www.sadc.int|access-date=8 August 2019|archive-date=2019-08-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20190808131742/https://www.sadc.int/themes/meteorology-climate/climate-change-adaptation/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; npr. Politični dokument [[Južnoafriška razvojna skupnost|SADC]] o podnebnih spremembah,&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|url=https://www.sadc.int/files/2213/5293/3544/SADC_Climate_Change_Adaptation_for_the_Water_Sector_booklet.pdf|title=SADC policy paper on climate change: Assessing the policy options for SADC member stated|last=Lesolle|first=D|year=2012|access-date=2022-07-22|archive-date=2021-03-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210308113120/https://www.sadc.int/files/2213/5293/3544/SADC_Climate_Change_Adaptation_for_the_Water_Sector_booklet.pdf|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; in strategije prilagajanja za vodni sektor.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|url=https://www.sadc.int/files/2213/5293/3544/SADC_Climate_Change_Adaptation_for_the_Water_Sector_booklet.pdf|title=Climate change adaptation in SADC: A Strategy for the water sector|access-date=2022-07-22|archive-date=2021-03-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210308113120/https://www.sadc.int/files/2213/5293/3544/SADC_Climate_Change_Adaptation_for_the_Water_Sector_booklet.pdf|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; K pospešavanju prilagajanja na podnebne spremembe prispevajo tudi drugi pristopi, na primer Program za prilagajanje podnebnim spremembam in zmanjševanje posledic podnebnih sprememb v Vzhodni in Južni Afriki (COMESA-EAC-SADC).&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.sadc.int/sadc-secretariat/directorates/office-deputy-executive-secretary-regional-integration/food-agriculture-natural-resources/tripartite-programme-climate-change-adaptation-and-mitigatio/|title=Programme on Climate Change Adaptation, Mitigation in Eastern and Southern Africa (COMESA-EAC-SADC)|website=Southern African Development Community|access-date=8 August 2019|archive-date=2019-08-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20190808131740/https://www.sadc.int/sadc-secretariat/directorates/office-deputy-executive-secretary-regional-integration/food-agriculture-natural-resources/tripartite-programme-climate-change-adaptation-and-mitigatio/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; [[Afriška unija]] je kot supranacionalna organizacija 55 držav članic v osnutku poročila leta 2014 predlagala 47 ciljev in ustreznih ukrepov&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|title=AFRICAN STRATEGY ON CLIMATE CHANGE|publisher=African Union|year=2014|url=https://www.un.org/en/africa/osaa/pdf/au/cap_draft_auclimatestrategy_2015.pdf}}&lt;/ref&gt; za zmanjševanje posledic podnebnih sprememb na celini. [[António Guterres]], [[Generalni sekretar Združenih narodov]], je poudaril potrebo po tesnem sodelovanju z Afriško unijo pri spoprijemanju s podnebnimi spremembami in doseganje [[Cilji trajnostnega razvoja|ciljev trajnostnega razvoja Združenih narodov]].

== Sklici ==
{{sklici}}

{{Celina Afrika}}
{{Države Afrike}}

{{kategorija v zbirki|Maps of Africa|Zemljevidi Afrike}}

[[Kategorija:Geografija Afrike]]
[[Kategorija:Podnebje|Afrika]]</text>
      <sha1>75ncnftdjwo79jbebbtxfskudzek4gx</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Prva videoigra</title>
    <ns>0</ns>
    <id>377679</id>
    <revision>
      <id>6774052</id>
      <parentid>6251383</parentid>
      <timestamp>2026-11-03T03:40:02Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6)</comment>
      <origin>6774052</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6498" sha1="rpt4c6ujivhmp3qdaw7wnf2atwdhqoy" xml:space="preserve">Na vprašanje, kaj je '''prva videoigra''', obstaja veliko odgovorov, večinoma glede na to, kako je definirana [[videoigra]].

== Zgodovina ==

=== Cathode Ray Amusement Device (1947) ===

''Cathode Ray Amusement Device'' ([[angleščina|angleško]] »zabavna naprava s katodno cevjo«) je prva znana interaktivna elektronska igra, ki sta jo razvila [[Thomas T. Goldsmith Ml.]] in [[Estle Ray Mann]].&lt;ref&gt;[http://www.pong-story.com/2455992.pdf U.S. Patent #2,455,992]&lt;/ref&gt; Igra je simulator izstrelitve rakete, ki ni uporabljala digitalnega, temveč analogno vezje.

=== Šah (1947-1958) ===

Britanski matematik [[Alan Turing]] je razvil teoretični računalniški [[šah]]ovski program kot primer [[umetna inteligenca|umetne inteligence]]. Leta 1947 je napisal teoretično osnovo za tak program, njegov sodelavec Dietrich Prinz&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.mosi.org.uk/media/34368825/ferranti%20mark%20i%20computer.pdf |title=arhivska kopija |accessdate=2014-08-21 |archive-date=2014-10-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141002230311/http://www.mosi.org.uk/media/34368825/ferranti%20mark%20i%20computer.pdf |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; pa je spisal prvi omejeni šahovski program. Računalnik je imel dovolj zmogljivosti le za reševanje [[Problemski šah#Problemi direktnega mata|problemov mata v dveh potezah]] in ni mogel odigrati cele igre.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.computerhistory.org/chess/main.php?sec=thm-42b86c2029762&amp;sel=thm-42b86c4252f72 |title=Computer History Museum - Opening Moves: Origins of Computer Chess - First Tests |publisher=Computerhistory.org |date= |accessdate=21. 8. 2014}}&lt;/ref&gt; Vnos in povratek informacij je bil zunanji, program ni vključeval nobenega vizualnega vmesnika.

=== Nim (1951) ===

5. maja 1951 so na [[Britanski festival|Britanskem festivalu]] predstavili računalnik [[NIMROD]], ki je s pomočjo svetlobnih panelov prikazoval igro ''[[Nim]]''. To je prvi primer digitalnega računalnika, razvitega specifično za igranje igre.&lt;ref name=&quot;Nimrod&quot;&gt;[http://www.goodeveca.net/nimrod/ Nimrod Game Computer]&lt;/ref&gt; Računalnik je tehtal več kot tono, kopijo so kasneje predstavili na Svetovnem festivalu v New Yorku.&lt;ref&gt;{{Cite journal | doi=10.2307/2304959|jstor=2304959 |title=A Machine for Playing the Game Nim|author=Raymond Redheffer|journal=The American Mathematical Monthly|volume=55| issue =  6 (Jun. - Jul. 1948)|pages=343–349}}&lt;/ref&gt;

=== OXO ali križci in krožci (1952) ===

Leta 1952 je [[Sandy Douglas|Alexander Shafto Douglas]] razvil prvo računalniško igro z elektronskim grafičnim vmesnikom. Igro [[križci in krožci]] se je na računalniku [[EDSAC]] igralo s pomočjo krožne telefonske številčnice.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.pong-story.com/1952.htm |title=A.S.Douglas' 1952 Noughts and Crosses game |publisher=Pong-Story |date= |accessdate=21. 8. 2014}}&lt;/ref&gt; Obstaja zapis o še enem »zabavnem« programu za EDSAC.&lt;ref&gt;Maurice V. Wilkes ''Memoir of a Computer Pioneer'' str. 208 (19. poglavje)&lt;/ref&gt;

=== Tennis for Two (1958) ===

[[William Higinbotham]] je leta 1958 razvil interaktivno računalniško igro ''[[Tennis for Two]]'' (angleško »Tenis za dva«), za katero je uporabil [[analogni računalnik]] in [[vektorska grafika|vektorski vmesnik]] [[osciloskop]]a.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.bnl.gov/bnlweb/history/higinbotham.asp |title=Brookhaven History: The First Video Game |accessdate=2014-08-21 |archive-date=2013-04-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130402215007/http://www.bnl.gov/bnlweb/history/higinbotham.asp |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Introduction to Game Development&quot;&gt;Rabin, Steve. ''Introduction to Game Development''. Massachusetts: Charles River Media, 2005.&lt;/ref&gt;

=== Spacewar! (1961) ===

Leta 1961 so študentje [[MIT]] Martin Graetz, [[Steve Russell]] in Wayne Wiitanen razvili igro ''[[Spacewar!]]''. V igri za dva vsak igralec nadzoruje eno vesoljsko ladjo in skuša sestreliti nasprotnikovo. Steve Russell je dejal, da ga je pri igri najbolj navduševalo dejstvo, da je toliko drugih programerjev vzpodbudila k razvoju lastnih računalniških iger.&lt;ref name=&quot;A Long Time Ago, in a Lab Far Away . . .&quot;&gt;[http://www.nytimes.com/2002/02/28/technology/a-long-time-ago-in-a-lab-far-away.html?pagewanted=2 &quot;A Long Time Ago, in a Lab Far Away . . .&quot;], ''The New York Times'', 28. februar 2002&lt;/ref&gt;

=== Odyssey (1967) ===

[[Ralph Henry Baer]] je leta 1966 nadaljeval z razvojem svoje zamisli iz leta 1951, da bi ustvaril interaktivno igro, ki bi se igrala na [[televizija|televiziji]]. Leta 1967 s sodelavci razvil prvo igro, ki je za grafični vmesnik uporabljala televizijo, bila je tudi prva igralna naprava z reklamo na televiziji.&lt;ref name=&quot;Videogames Turn 40&quot;&gt;{{Navedi splet |url=http://www.1up.com/do/feature?pager.offset=0&amp;cId=3159462 |title=Videogames Turn 40 |accessdate=2014-08-21 |archive-date=2007-09-27 |archive-url=https://archive.today/20070927204045/http://www.1up.com/do/feature?pager.offset=0&amp;cId=3159462 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Zadnji, sedmi prototip, so pod imenom [[Magnavox Odyssey|Odyssey]] izdali leta 1972 pri podjetju [[Magnavox]].

=== Galaxy Game (1971) ===

Bill Pitts in Hugh Tuck sta leta 1971 na [[Univerza v Stanfordu|Univerzi v Stanfordu]] razvila prvo računalniško igro, za igranje katere je moral uporabnik plačati s kovancem. Izdelana je bila samo ena enota računalnika s to igro.&lt;ref name=&quot;stanford&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://infolab.stanford.edu/pub/voy/museum/pictures/display/5-GG-machine.htm |title=Galaxy-Game machine |publisher=Infolab.stanford.edu |date= |accessdate=21. 8. 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151222094141/http://infolab.stanford.edu/pub/voy/museum/pictures/display/5-GG-machine.htm |archive-date=2015-12-22 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

=== Computer Space (1971) ===

Dva meseca po izidu igre ''Galaxy Game'' je izšla igra ''[[Computer Space]]'' razvijalcev [[Nolan Bushnell|Nolana Bushnella]] in [[Ted Dabney|Teda Dabneyja]]. To je bila prva računalniška igra, ki je bila širše dostopna. Tako ''Computer Space'' kot ''Galaxy Game'' sta variaciji igre ''Spacewar!'' iz leta 1961.

=== Pong (1972) ===

Leta 1972, leto po izidu igre ''Computer Space'', sta Bushnell in Dabney izdala igro ''[[Pong]]'', ki je uporabljala enak televizijski set. ''Pong'' je bila prva uspešna arkadna računalniška igra, ki je vodila v veliko povečanje popularnosti tega medija.

== Glej tudi ==

* [[zgodovina videoiger]]

== Sklici ==

{{sklici|3}}

[[Kategorija:Videoigre]]</text>
      <sha1>rpt4c6ujivhmp3qdaw7wnf2atwdhqoy</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Primerjava nosilnih raket</title>
    <ns>0</ns>
    <id>383170</id>
    <revision>
      <id>6774046</id>
      <parentid>6773275</parentid>
      <timestamp>2026-11-03T02:31:11Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead. #IABot (v2.0.9.6)</comment>
      <origin>6774046</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="35483" sha1="05om3elcpmodqkil6bi92fvooswf15i" xml:space="preserve">'''Primerjava družin nosilnih raket'''

&lt;small&gt;[V uporabi] - [&lt;span style=&quot;background: #f0f0d0&quot;&gt;V razvoju&lt;/span&gt;] -
[&lt;span style=&quot;background: #e0e0e0&quot;&gt;Upokojena&lt;/span&gt;] - [&lt;span style=&quot;background: #e0f0e0&quot;&gt;Poletela, v razvoju nova verzija.&lt;/span&gt;] &lt;/small&gt;

{|class=&quot;wikitable sortable&quot;
! width=120 | Družina raket
! width=90 | Država
! width=120 | Izdelovalec
! [[NZO]]&lt;br&gt;tovor&lt;br&gt;(kg)
! [[GTO]]&lt;br&gt;tovor&lt;br&gt;(kg)
! [[TLI]]&lt;br&gt;tovor&lt;br&gt;(kg)
! Cena&lt;br&gt;&lt;br&gt;(v milijonih [[US$]])
! Skupno število&lt;br&gt;izstrelitev
! Število izstrelitev, ki so dosegle vesolje
! Število izstrelitev, ki so dosegle katerokoli orbito
! Število izstrelitev v zadano orbito
! Status
! Prva izstrelitev
! Zadnja izstrelitev
! Reference
! width=140 | Opombe

|-
| [[Angara (raketa)|Angara]] 1.2
| {{flag|Rusija}}
| [[Kruničev]]
| {{nts|3800}}
| --
| --
| {{nts|25}}
| {{nts|0}}
| --
| --
| --
| V uporabi
| 2014
| --
| &lt;ref name=&quot;khrunichev&quot;&gt;{{navedi splet | url=http://www.khrunichev.ru/main.php?id=44&amp;lang=en | title=Angara launchers family on manufacturer website | publisher=Khrunichev.ru | accessdate=2014-01-22 | archive-date=2014-12-24 | archive-url=https://web.archive.org/web/20141224205827/http://www.khrunichev.ru/main.php?id=44&amp;lang=en | url-status=dead }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;MARKET-SMALL-SATELLITE&quot;&gt;{{Navedi splet |url=http://www.commercialspace.co.uk/rus/wp-content/uploads/2011/06/THE-MARKET-FOR-LAUNCHING-SMALL-SATELLITE-IN-RUSSIA-ITS-PRESENT.pdf |title=The market for launching small satellite in Russia... |accessdate=2014-12-24 |archive-date=2014-12-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141224211527/http://www.commercialspace.co.uk/rus/wp-content/uploads/2011/06/THE-MARKET-FOR-LAUNCHING-SMALL-SATELLITE-IN-RUSSIA-ITS-PRESENT.pdf |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;angara1ml&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.khrunichev.ru/main.php?id=1&amp;nid=949&amp;lang=en |title=Angara, Russia’s brand-new launch vehicle, is successfully launched from Plesetsk |publisher=Khrunichev |accessdate=2014-09-21}}&lt;/ref&gt;
|&lt;small&gt;Do leta 2014 je bil edini let suborbitalni&lt;ref&gt;Peter B. de Selding, [http://www.spacenews.com/article/launch-report/41184russia%E2%80%99s-angara-12-rocket-succeeds-in-inaugural-flight-khrunichev-says &quot;Russia’s Angara 1.2 Rocket Succeeds in Inaugural Flight, Khrunichev Says&quot;] {{Slepa povezava|date=november 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}, ''Space News'', Jul. 9, 2014 (accessed 22 Sept 2014)&lt;/ref&gt;&lt;/small&gt; 
|-
|- style=&quot;background: #f0f0d0&quot;
| [[Angara (rocket)|Angara]]&lt;br&gt;A3, A5, A7
| {{flag|Rusija}}
| [[Kruničev]]
| {{nts|14600}} to&lt;br&gt;35000
| {{nts|3600}} to&lt;br&gt;12500
| --
| --
| {{nts|0}}
| --
| --
| --
| Razvoj
| --
| --
| &lt;
|&lt;small&gt;  
|-
| [[Antares (raketa)|Antares]]
| {{flag|ZDA}}
| [[Orbital Sciences]]
| {{nts|6000}}
| --
| --
| --
| {{nts|5}}
| {{nts|4}}
| {{nts|4}}
|
| V uporabi
| 2013
| --
|&lt;ref name=&quot;Antares&quot;&gt;[http://space.skyrocket.de/doc_lau/antares_osc.htm Perfs and launches of Antares, SkyRocket.de]&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Antares1&quot;&gt;[http://www.orbital.com/LaunchSystems/SpaceLaunchVehicles/Antares/Mission_History/default.aspx' Antares Mission History]&lt;/ref&gt;
| &lt;small&gt;
|-
|- style=&quot;background: #e0e0e0&quot;
| [[Ariane (družina raket)|Ariane]] 1-2-3
| {{flag|Evropa}}
| [[Aérospatiale]]
| --
| {{nts|2650}}
| --
| --
| {{nts|28}}
| 
| 
| 
| Upokojena
| 1979
| 1989 
|&lt;ref name=&quot;ESA ariane&quot;&gt;{{Navedi splet |url=http://www.esa.int/SPECIALS/Launchers_Home/SEMN2E67ESD_0.html |title=Ariane 1-2-3 family, ESA |accessdate=2014-12-24 |archive-date=2009-05-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090505023458/http://www.esa.int/SPECIALS/Launchers_Home/SEMN2E67ESD_0.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;ariane4&quot;&gt;[http://space.skyrocket.de/doc_lau/ariane.htm List of perfs and launches of Ariane 1-4, SkyRocket.de]&lt;/ref&gt;
|-
|- style=&quot;background: #e0e0e0&quot;
| [[Ariane 4]]
| {{flag|Evropa}}
| [[Aérospatiale]]
| {{nts|7000}}
| {{nts|4720}}
| --
| --
| {{nts|116}}
| 
| --
| --
| Upokojena
| 1988
| 2003
|
| &lt;small&gt;Var: 2P,2L,4P,4L,2P2L
|-
|- style=&quot;background: #e0f0e0&quot;
| [[Ariane 5]]
| {{flag|Evropa}}
| [[Airbus Defence and Space]]
| {{nts|21000}}
| {{nts|9600}}
| --
| {{nts|220}}
| {{nts|76}}
| {{nts|74}}
| {{nts|74}}
| {{nts|72}}
| V uporabi
| 2002
| --
|&lt;ref name=&quot;ariane5&quot;&gt;[http://space.skyrocket.de/doc_lau/ariane5.htm list of perfs and launches of Ariane 5, SkyRocket.de]&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;FAA&quot;&gt;[http://www.faa.gov/about/office_org/headquarters_offices/ast/media/10998.pdf FAA Semi- Annual Launch Report]&lt;/ref&gt;
| &lt;small&gt;Var: ECA,ES,G,G+,GS. ME in ES Galileo 
|-
|- style=&quot;background: #e0e0e0&quot;
| [[ASLV]]
| {{flag|Indija}}
| [[ISRO]]
| {{nts|150}}
| --
| --
| --
| {{nts|4}}
| 
| --
| --
| Upokojena
| 1987
| 1994
|&lt;ref name=&quot;astronautix ASLV&quot;&gt;[http://www.astronautix.com/lvs/aslv.htm ASLV page, Astronautix]&lt;/ref&gt;
|
|-
|- style=&quot;background: #e0f0e0&quot;
| [[Athena (raketa)|Athena I &amp; II]]
| {{flag|ZDA}}
| [[Lockheed Martin|Lockheed]] [[Alliant Techsystems|ATK]]
| {{nts|2065}}
| --
| {{nts|295}} 
| --
| {{nts|7}}
| 
| --
| --
| Razvoj
| 1995
| 2001
| &lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Athena-2|url=http://www.astronautix.com/lvs/athena2.htm|publisher=Encyclopedia Astronautica|accessdate=4 June 2013}}&lt;/ref&gt;
| &lt;small&gt;Launch Lunar Prospector&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Lunar Prospector|url=http://www.astronautix.com/craft/lunector.htm|publisher=Encyclopedia Astronautica|accessdate=4 June 2013}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;Ic &amp; IIc currently in dev.
|-
|- style=&quot;background: #e0e0e0&quot;
| [[Atlas (družina raket)|Atlas]] A-B-C-D-E-F-G&lt;br&gt;[[Atlas I]]
| {{flag|ZDA}}
| [[Lockheed Martin|Lockheed]]
| {{nts|5900}}
| {{nts|2340}}
| --
| --
| {{nts|514}}
| 
| --
| --
| Upokojena
| 1957
| 1997
|&lt;ref&gt;[http://space.skyrocket.de/doc_lau_det/atlas-g_centaur-d1ar.htm Perfs and Launches of Atlas G-Centaur, SkyRocket.de]&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Atlas&quot;&gt;[http://space.skyrocket.de/doc_lau_fam/atlas.htm Perfs and Launches of Atlas family, SkyRocket.de]&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Atlas I&quot;&gt;{{navedi splet|title=Atlas I|url=http://www.astronautix.com/lvs/atlasi.htm|publisher=Encyclopedia Astronautica|accessdate=8 June 2013}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://space.skyrocket.de/doc_lau_det/atlas-1.htm Perfs and Launches of Atlas I, SkyRocket.de]&lt;/ref&gt;
| 
|-
|- style=&quot;background: #e0e0e0&quot;
| [[Atlas II]]
| {{flag|USA}}
| [[Lockheed Martin|Lockheed]]
| {{nts|8618}}
| {{nts|3833}}
| --
| --
| {{nts|63}}
| {{nts|63}}
| {{nts|63}}
|
| Upkojena
| 1991
| 2004
|&lt;ref&gt;Spaceflight Now, [http://www.spaceflightnow.com/atlas/ac162/011007atlas2as.html Atlas IIAS] (accessed 24 Sept 2014)&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://space.skyrocket.de/doc_lau_det/atlas-2as.htm Perfs and Launches of Atlas II AS, SkyRocket.de]&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;final&quot;&gt;Tariq Malik [http://www.space.com/296-final-atlas-2-rocket-orbits-classified-satellite.html &quot;Final Atlas 2 Rocket Orbits Classified U.S. Satellite&quot;], ''Space News,'' August 31, 2004 (Accessed 24 Sept 2014)&lt;/ref&gt;
| 
|-
|- style=&quot;background: #e0e0e0&quot;
| [[Atlas III]]
| {{flag|ZDA}}
| [[Lockheed Martin|Lockheed]]
| {{nts|10759}}
| {{nts|4609}}
| --
| --
| {{nts|6}}
| {{nts|6}}
| {{nts|6}}
|
| Upkojena
| 2003
| 2005
|&lt;ref name=&quot;datasheet&quot;&gt;Space Launch Report: [http://www.spacelaunchreport.com/atlas3.html Atlas III Data Sheet] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150108235705/http://www.spacelaunchreport.com/atlas3.html |date=2015-01-08 }} (accesed 24 Sept. 2014)&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;
{{navedi splet |url=http://www.astronautix.com/lvs/atlsiiia.htm |title=Atlas IIIA |publisher=Encyclopedia Astronautica}}
&lt;/ref&gt;
| &lt;small&gt;različice: IIIA, IIIB
|-
| [[Atlas V]]
| {{flag|ZDA}}
| [[United Launch Alliance|ULA]]
| {{nts|18850}}
| {{nts|8900}}
| {{nts|2807}} 
| --
| {{nts|30}}
| {{nts|30}}
| 
| 
| V uporabi
| 2002
| 
| &lt;ref name=&quot;Atlas V&quot;&gt;{{navedi splet|title=Atlas V Product Page|url=http://www.ulalaunch.com/products_atlasv.aspx|publisher=United Launch Alliance|accessdate=29 August 2014|archive-date=2016-02-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20160227192241/http://www.ulalaunch.com/Products_AtlasV.aspx|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=LRO/LCROSS Press Kit|url=http://www.nasa.gov/pdf/360020main_LRO_LCROSS_presskit2.pdf|publisher=NASA|accessdate=3 June 2013|archive-date=2009-10-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20091027111849/http://www.nasa.gov/pdf/360020main_LRO_LCROSS_presskit2.pdf|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
| &lt;small&gt;Izstrelila plovili Juno in New Horizons
|-
|- style=&quot;background: #e0e0e0&quot;
| [[Black Arrow]]
| {{flag|Združeno kraljestvo}}
| [[Royal Aircraft Establishment|RAE]] [[Westland Aircraft|Westland]]
| {{nts|132}}
| --
| --
| --
| {{nts|4}}
| {{nts|3}}
| 
| 
| Upokojena
| 1969
| 1971
| &lt;ref name=&quot;BlackArrow&quot;&gt;{{navedi knjigo|last=Hill|first=C. N.|title=A Vertical Empire: The History of the UK Rocket and Space Programme, 1950-1971|publisher=Imperial College Press|location=London|year=2001|edition=2006|pages=155–188|chapter=Black Arrow|isbn=1-86094-268-7}}&lt;/ref&gt;
| 
|-
|- style=&quot;background: #e0e0e0&quot;
| [[Delta (družina raket)|Delta]] 
| {{flag|ZDA}}
| [[McDonnell Douglas|Douglas]]
| {{nts|3848}}
| {{nts|1312}}
| --
| --
| {{nts|186}}
| 
| --
| --
| Upokojena
| 1960
| 1989 
| &lt;ref name=&quot;Thor&quot;&gt;[http://space.skyrocket.de/doc_lau_fam/thor.htm Perfs and launch of Thor family, SkyRocket.de]&lt;/ref&gt; &lt;ref name=&quot;space.skyrocket.de&quot;/&gt;
| &lt;small&gt;Izstrelila sonde Pioneer &amp; Explorer. &lt;br&gt;Različice : A, B, C, D, E, G, J, L, M, N, 300, 900, 1X00, 4X00, 2X00, 3X00, 5X00
|-
|-
| [[Delta II]] 
| {{flag|ZDA}}
| [[United Launch Alliance|ULA]]
| {{nts|6000}}
| {{nts|2171}}
| {{nts|1508}}
| {{nts|51}}
| {{nts|151}}
|
|
| 
| V uporabi
| 1989&lt;ref name=&quot;Thor&quot;/&gt;
| -- 
| &lt;ref name=&quot;DeltaII&quot;&gt;[http://space.skyrocket.de/doc_lau/delta.htm Full perfs of Delta Family, SkyRocket.de]&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://space.skyrocket.de/doc_lau_det/delta-7925h.htm Perfs and launches of Delta 7925h, SkyRocket.de]&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Thor&quot;/&gt;
| &lt;small&gt;LIzstrelila sonde [[Mars Global Surveyor|MGS]] in [[Mars Phoenix Lander|Phoenix]]&lt;br&gt;Različice : 6000, 7000 in Heavy.
|-
|- style=&quot;background: #e0e0e0&quot;
| [[Delta III]] 
| {{flag|ZDA}}
| [[Boeing]]
| {{nts|8290}}
| {{nts|3810}}
| --
| --
| {{nts|3}}
| {{nts|2}}
| {{nts|2}}
| 
| Upokojena
| 1998
| 2000
|&lt;ref name=&quot;delta3&quot;&gt;[http://www.astronautix.com/lvs/delta3.htm Delta 3 on Encyclopedia Astronautica, Astronautix]&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;slr_D3&quot;&gt;{{navedi splet|title=Delta III Data Sheet|url=http://www.spacelaunchreport.com/delta3.html|website=Space Launch Report|accessdate=22 September 2014}}&lt;/ref&gt;
| 
|-
|-
| [[Delta IV]] 
| {{flag|ZDA}}
| [[United Launch Alliance|ULA]]
| {{nts|23040}}
| {{nts|13130}}
| {{nts|9000}} 
| --
| {{nts|18}}
| {{nts|18}}
| 
| 
| V uporabi
| 2002
| --
| &lt;ref name=&quot;DeltaIV&quot;&gt;Delta IV Heavy [http://space.skyrocket.de/doc_lau/delta-4.htm Delta IV]&lt;/ref&gt;
| &lt;small&gt;Različice : S, M in Heavy.
|-
|- style=&quot;background: #e0e0e0&quot;
| [[Diamant]] 
| {{flag|Francija}}
| SEREB
| {{nts|160}}
| --
| --
| --
| {{nts|12}} 
| 
| --
| --
| Upokojena
| 1965
| 1975
| 
| 
|-
|- 
| [[Dnepr-1|Dnepr]] 
| {{flag|Ukrajina}}{{flag|Rusija}}
| [[Yuzhmash]]
| {{nts|3600}} 
| --
| {{nts|750}}
| {{nts|14}}
| {{nts|17}}
| 
| 
| 
| V uporabi
| 1999
| --
| &lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Dnepr SLS User’s Guide|url=http://snebulos.mit.edu/projects/reference/launch_vehicles/DNEPR/Dnepr_User_Guide.pdf|publisher=ISC Kosmotras|accessdate=3 June 2013}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://space.skyrocket.de/doc_lau/dnepr.htm Dnepr]&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;{{full|date=March 2013}}
| 
|-
|- style=&quot;background: #e0e0e0&quot;
| [[Energija (raketa)]]
| {{flag|Sovjetska zveza}}
| [[NPO Energija]]
| {{nts|100000}}
| 
| 
| {{nts|240}}
| {{nts|2}}
| {{nts|2}}
| {{nts|1}}
| {{nts|1}}
| Upokojena
| 1987
| 1988
| &lt;ref&gt;Russian Space Web, [http://www.russianspaceweb.com/energia.html Energia] page. Accessed 21 September 2010&lt;/ref&gt;{{cn|date=January 2014}}
| 
|-
|- 
| [[Epsilon (raketa)|Epsilon]]
| {{flag|Japonska}}
| [[IHI Corporation]]
| {{nts|1200}} 
| --
| --
| --
| {{nts|1}} 
| {{nts|1}}
| {{nts|1}}
| {{nts|1}}
| V uporabi
| 2013 
| --
| &lt;ref&gt;JAXA pages: [http://www.jaxa.jp/projects/rockets/epsilon/design_e.html Epsilon Design E] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130610095345/http://www.jaxa.jp/projects/rockets/epsilon/design_e.html |date=2013-06-10 }}, and [http://www.jaxa.jp/projects/result_e.html Result E] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131211234852/http://www.jaxa.jp/projects/result_e.html |date=2013-12-11 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;JAXA, [http://www.jaxa.jp/press/2013/09/20130914_epsilon_e.html Epsilon E press package] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140407064419/http://www.jaxa.jp/press/2013/09/20130914_epsilon_e.html |date=2014-04-07 }}&lt;/ref&gt;
|
|-
|- style=&quot;background: #e0e0e0&quot;
| [[Falcon 1]]
| {{flag|ZDA}}
| [[SpaceX]]
| {{nts|670}}
| --
| --
| {{nts|10,9}}
| {{nts|5}} 
| {{nts|4}}
| {{nts|2}}
| {{nts|2}}
| Upokojena
| 2006
| 2009
| 
| &lt;small&gt;
|-
|- style=&quot;background: #ffffff&quot;
|  [[Falcon 9]]&lt;br&gt;v1.0, v1.1
| {{flag|ZDA}}
| [[SpaceX]]
| {{nts|18785}}
| {{nts|6928}}
| --
| {{nts|61,2}}
| {{nts|13}}
| {{nts|13}}
| {{nts|13}}
| {{nts|13}}*
| V uporabi
| 2010
| --
| 
| &lt;ref name=spaceorbcomm&gt;{{navedi splet|last1=de Selding|first1=Peter|title=Satellite Left Stranded by SpaceX Rocket Falls From Space|url=http://www.space.com/18049-spacex-rocket-stranded-satellite-falls-space.html|website=Space.com|accessdate=6 September 2014}}&lt;/ref&gt; 
|-
|- style=&quot;background: #f0f0d0&quot;
| [[Falcon Heavy]]
| {{flag|ZDA}}
| [[SpaceX]]
| {{nts|53000}}
| {{nts|21200}}
| --
| {{nts|80}}-125
| {{nts|0}}
| --
| --
| --
| Razvoj
| --
| --
|&lt;ref name=sfn20110404&gt;{{navedi novice |last=Clark|first=Stephen |url=http://spaceflightnow.com/news/n1104/05falconheavy/ |title=SpaceX enters the realm of heavy-lift rocketry |publisher=Spaceflight Now |date=2011-04-05 |accessdate= 2012-08-12 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=sx20111203&gt;{{navedi splet | url=http://www.spacex.com/falcon_heavy.php | title=Space Exploration Technologies Corporation - Falcon Heavy | publisher=SpaceX | year=2013 | accessdate=2013-04-20 | archive-date=2011-10-05 | archive-url=https://web.archive.org/web/20111005015956/http://www.spacex.com/falcon_heavy.php | url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
| &lt;small&gt;Demo expected for 2015
|-
|-
| [[GSLV Mk.I &amp; II]]
| {{flag|Indija}}
| [[ISRO]]
| {{nts|5000}}
| {{nts|2500}}
| --
| --
| {{nts|8}}
| {{nts|6}}
| {{nts|5}}
| {{nts|3}}
| V uporabi
| 2001
| --
| &lt;ref name=&quot;gslv1&quot;&gt;{{navedi splet |title=GSLV Mk.1 (2) |url=http://space.skyrocket.de/doc_lau_det/gslv_mk1_2.htm  |accessdate=2014-01-05}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;ISRO [http://isro.gov.in/Launchvehicles/GSLV/gslv.aspx GSLV] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140208085900/http://www.isro.gov.in/Launchvehicles/GSLV/gslv.aspx |date=2014-02-08 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;GSLV2&quot;&gt;{{navedi splet |title=GSLV |url=http://space.skyrocket.de/doc_lau/gslv.htm |accessdate=2014-01-05}}&lt;/ref&gt;
|
|-
|- style=&quot;background: #e0f0e0&quot;
| [[GSLV Mk.III]]
| {{flag|Indija}}
| [[ISRO]]
| {{nts|10000}}
| {{nts|5000}}
| --
| --
| {{nts|1}}
| --
| --
| --
| Razvoj
| 2014
| 2014
| &lt;ref name=isro20120812&gt;{{navedi splet |url=http://isro.org/Launchvehicles/GSLVMARKIII/mark3.aspx |title=GSLV Mark III |date=2009-12-07 |publisher=Indian Space Research Organisation |accessdate=2012-08-12 |archive-date=2012-11-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20121125032756/http://isro.org/Launchvehicles/GSLVMARKIII/mark3.aspx |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
| &lt;small&gt;First Experimental Flight (suborbital) with passive cryogenic upper stage successful &lt;ref name=isro20121218&gt;{{navedi splet |url=http://isro.org/pressrelease/scripts/pressreleasein.aspx?Dec18_2014 |title=First Experimental Flight of GSLV Mk-III Successful |publisher=Indian Space Research Organisation |accessdate=2012-12-18 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|-
|- style=&quot;background: #e0e0e0&quot;
| [[H-I]]
| {{flag|Japonska}}
| [[Mitsubishi Heavy Industries|Mitsubishi]]
|{{nts|3200}} 
|
| --
| --
| {{nts|9}}
| {{nts|9}}
| 
| 
| Upokojena
| 1986
| 1992
| &lt;ref&gt;{{navedi splet|title=H-1|url=http://www.astronautix.com/lvs/h1.htm|publisher=Encyclopedia Astronautica}}&lt;/ref&gt;
| &lt;small&gt;
|-
|- 
| [[H-II]], [[H-IIA|IIA]] &amp; [[H-IIB|IIB]]
| {{flag|Japonska}}
| [[Mitsubishi Heavy Industries|Mitsubishi]]
| {{nts|19000}} 
| {{nts|8000}} 
| --
| --
| {{nts|28}}
| {{nts|26}}
| 
| 
| V uporabi
| 1994
| --
| &lt;ref name=H-II&gt;{{navedi splet|title=H-IIB Launch Vehicle|url=http://www.mhi.co.jp/en/products/detail/h2b.html|publisher=Mitsubishi Heavy Industries|accessdate=2014-12-24|archive-date=2014-04-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20140409203117/http://www.mhi.co.jp/en/products/detail/h2b.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
| &lt;small&gt;Var:. A202,A2022,A2024,A204,B
|-
|- style=&quot;background: #f0f0d0&quot;
| [[Haas (raketa)|Haas]]
| {{flag|Romunija}}
| [[ARCASPACE|ARCA]]
| {{nts|400}} 
| 
| --
| --
| {{nts|0}}
| --
| --
| --
| Razvoj
| --
| --
| &lt;ref name=Haas&gt;{{navedi splet|title=Haas Orbital Rocket Launcher|url=http://www.arcaspace.com/images/Haas_Orbital_Rocket_Launcher.pdf|publisher=Aeronautics and Cosmonautics Romanian Association|accessdate=11 December 2013|archive-date=2012-07-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20120722021228/https://www.arcaspace.com/images/Haas_Orbital_Rocket_Launcher.pdf|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
| &lt;small&gt;Izstrelitev iz balona
|-
|- style=&quot;background: #e0e0e0&quot;
| [[J-I]]
| {{flag|Japonska}}
| [[IHI Corporation]] [[Nissan Motors]]
| {{nts|880}}
| --
| --
| --
| {{nts|1}}
| 
| 
| 
| Retired
| 1996
| 1996
| 
| 
|-
|- style=&quot;background: #e0e0e0&quot;
| [[Kosmos (družina raket)|Kosmos]]
| {{flag|USSR}}
| [[Južnoje]] [[NPO Poljot|Poljot]]
| {{nts|1500}}
| --
| --
| {{nts|12}}
| {{nts|610}}
| --
| --
| {{nts|559}}
| Upokojena
| 1967
| 2010
| &lt;ref name=&quot;astronautixKosmos&quot;&gt;[http://www.astronautix.com/lvs/kos1k65m.htm Kosmos 3M page on Encyclopedia Astronautica]&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;FAA&quot;/&gt;&lt;ref&gt;[http://space.skyrocket.de/doc_lau/kosmos-2.htm 165 launches / 21 failures, List of Kosmos /2 launches, of Delta Family, SkyRocket.de], [http://space.skyrocket.de/doc_lau/kosmos-3.htm 445 launches / 30 failures, List of Kosmos 1/3, SkyRocket.de]&lt;/ref&gt;
| &lt;small&gt;Različice:  1, 3, 3M
|-
|- style=&quot;background: #e0e0e0&quot;
| [[Kaituozhe-1]]
| {{flag|Kitajska}}
| [[China Academy of Launch Vehicle Technology|CALT]]
| {{nts|50}}
| --
| --
| --
| {{nts|2}}
| 
| 
| 
| Upokojena
| 2002
| 2003
| 
| 
|-
|- style=&quot;background: #e0e0e0&quot;
| [[Lambda 4S]]
| {{flag|Japonska}}
| [[Nissan]] [[Institute of Space and Astronautical Science|ISAS]]
| {{nts|26}}
| --
| --
| --
| {{nts|5}}
|
| 
| 
| Upokojena
| 1966
| 1970
| 
| 
|-
|- style=&quot;background: #e0e0e0&quot;
| [[Dolgi pohod 1]]
| {{flag|Kitajska}}
| [[China Academy of Launch Vehicle Technology|CALT]]
| {{nts|740}}
| {{nts|440}}
| --
| --
| {{nts|6}}
| 
| --
| --
| Upokojena
| 1970
| 2002
| &lt;ref name=&quot;astronautixCZ1&quot;&gt;[http://www.astronautix.com/lvs/cz1d.htm CZ-1D page on Encyclopedia Astronautica]&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://space.skyrocket.de/doc_lau/cz-1.htm CZ-1]&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://www.astronautix.com/fam/retired.htm List of retired launchers, Encyclopedia Astronautica]&lt;/ref&gt;
| &lt;small&gt;Verzije:  1, 1D
|-
|- 
| [[Dolgi pohod (družina raket)|Dolgi pohod 2-3-4]]
| {{flag|Kitajska}}
| [[China Academy of Launch Vehicle Technology|CALT]]
| {{nts|12000}}
| {{nts|5500}}
| {{nts|3300}}
| --
| {{nts|167}}
| {{nts|158}}
| --
| --
| V uporabi
| 1971
| --
| &lt;ref name=&quot;LM5&quot;&gt;[http://space.skyrocket.de/doc_lau_fam/df-5.htm Full perfs and launches of Long-March DF-5 family, SkyRocket.de]&lt;/ref&gt;
| 
|-
|- style=&quot;background: #f0f0d0&quot;
| [[Dolgi pohod 5]]
| {{flag|Kitajska}}
| [[China Academy of Launch Vehicle Technology|CALT]]
| {{nts|25000}}
| {{nts|14000}}
| --
| --
| {{nts|0}}
| --
| --
| --
| Razvoj
| --
| --
| &lt;ref name=sd20090304&gt;
{{navedi novice |title=Long March 5 Will Have World's Second Largest Carrying Capacity |url=http://www.spacedaily.com/reports/Long_March_5_Will_Have_World_Second_Largest_Carrying_Capacity_999.html |accessdate=2012-09-04 |newspaper=Space Daily|date=2009-03-04}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=sdc20120730&gt;
{{navedi splet |url=http://www.space.com/16814-china-engine-test-long-march-5-rocket.html |title=China Tests Powerful Rocket Engine for New Booster |publisher=Space.com |author=Space.com staff |date=30 July 2012 |quote=''The more capable Long March 5 rocket is expected to help the country achieve its goal of constructing a space station in orbit by the year 2020, as well as play a key role in China's future space exploration aims beyond low-Earth orbit. The rocket's maiden launch is expected to occur in 2014''}}&lt;/ref&gt;
| &lt;small&gt;Verzije: 200,320,504,522,540
|-
|- style=&quot;background: #f0f0d0&quot;
| [[Dolgi pohod 6]]
| {{flag|Kitajska}}
| [[China Academy of Launch Vehicle Technology|CALT]]
| {{nts|1500}} 
| --
| --
| --
| {{nts|0}}
| --
| --
| --
| Razvoj
| --
| --
| &lt;ref&gt;[http://space.skyrocket.de/doc_lau/cz-6.htm CZ-6]&lt;/ref&gt;
| &lt;small&gt;
|-
|- 
|- style=&quot;background: #f0f0d0&quot;
| [[Dolgi pohod 7]]
| {{flag|Kitajska}}
| [[China Academy of Launch Vehicle Technology|CALT]]
| {{nts|20000}}
| --
| --
| --
| {{nts|0}}
| --
| --
| --
| Devel.
| --
| --
| &lt;ref&gt;{{cite journal|last=Perrett|first=Bradley|title=Longer Marches|journal=Aviation Week|date=2010-03-15}}&lt;/ref&gt;
| &lt;small&gt;
|-
|- style=&quot;background: #f0f0d0&quot;
| [[Mars Colonial Transporter|MCT]]
| {{flag|ZDA}}
| [[SpaceX]]
| {{nts|100000}}
| --
| --
| --
| {{nts|0}}
| --
| --
| --
| Razvoj
| --
| --
| &lt;ref&gt;[http://nextbigfuture.com/2014/08/elon-musk-timeline-and-extrapolation-of.html]&lt;/ref&gt;
| &lt;small&gt;
|-
| [[Minotaur I]]
| {{flag|ZDA}}
| [[Orbital Sciences]]
| {{nts|580}}
| --
| --
| --
| {{nts|11}}
| {{nts|11}}
| {{nts|11}}
| {{nts|11}}
| V uporabi
| 2000
| --
| &lt;ref name= &quot;minotaur-history&quot;&gt;Orbital Sciences, [http://www.orbital.com/SpaceLaunch/Minotaur/History/minotaur_history.shtml Minotaur History]&lt;/ref&gt;&lt;ref name= &quot;minotaur-1&quot;&gt;Orbital Sciences, [https://www.orbital.com/LaunchSystems/SpaceLaunchVehicles/Minotaur/MinotaurI/ Minotaur-1 Overview] (accessed 25 September 2014)]&lt;/ref&gt;
| &lt;small&gt;Derived from the Minuteman II
|-
|- 
| [[Minotaur IV]] &amp; [[Minotaur V|V]]
| {{flag|ZDA}}
| [[Orbital Sciences]]
| {{nts|1735}}
| {{nts|640}}
| {{nts|447}}
| {{nts|50}}
| {{nts|4}}
| {{nts|4}}
| {{nts|4}}
| {{nts|4}}
| V uporabi
| 2010
| --
| &lt;ref name= &quot;minotaur-history&quot; /&gt;&lt;ref name= &quot;minotaur-IV-V-VI&quot;&gt;Orbital Sciences, [https://www.orbital.com/LaunchSystems/SpaceLaunchVehicles/Minotaur/MinotaurIV,V,VI/ Minotaur IV-V-VI Overview] (accessed 25 September 2014)]&lt;/ref&gt;
| &lt;small&gt;Also 2 suborbital launches ([[HTV-2a]]). Različice: IV, IV Lite, IV HAPS, V
|-
|- style=&quot;background: #e0e0e0&quot;
| [[Mu (družina raket)|Mu 1-3-4]]
| {{flag|Japonska}}
| [[Nissan Motors|Nissan Motor]] IHI
| {{nts|770}}
| --
| --
| --
| {{nts|27}}
| 
| --
| --
| Upokojena
| 1966
| 1995
| &lt;ref&gt;[http://space.skyrocket.de/doc_lau/m-class.htm M-Class]&lt;/ref&gt;
| &lt;small&gt;Var: 1, 3D, 4S, 3C, 3H, 3S, 3SII
|-
|- style=&quot;background: #e0e0e0&quot;
| [[M-V|Mu 5]]
| {{flag|Japonska}}
| [[Nissan Motors|Nissan Motor]] IHI
| {{nts|1800}}
| --
| --
| --
| {{nts|7}}
| {{nts|7}}
| 
| 
| Upokojena
| 1997
| 2006
| {{cn|date=January 2014}}
| &lt;small&gt;Verzije: M-V, M-V KM
|-
|- style=&quot;background: #e0e0e0&quot;
| [[N-1]]
| {{flag|Sovjetska zveza}}
| [[NPO Energija]]
| {{nts|90000}}
| --
| {{nts|23500}}
| --
| {{nts|4}}
| {{nts|0}}
| {{nts|0}}
| {{nts|0}}
| }
| 1969
| 1972
| &lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Complex N1-L3 Components|url=http://www.energia.ru/en/history/systems/vehicles/vehicle_n1-l3_c.html|publisher=S.P. Korolev RSC &quot;Energia&quot;|accessdate=10 June 2013|archive-date=2016-10-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20161030202622/http://www.energia.ru/en/history/systems/vehicles/vehicle_n1-l3_c.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
| &lt;small&gt;Sovjetska lunarna raketa
|-
|- style=&quot;background: #e0e0e0&quot;
| [[N-I (rocket)|N-I]] &amp; [[N-II (rocket)|II]]
| {{flag|Japonska}}
| [[Mitsubishi Heavy Industries|Mitsubishi]]
| {{nts|2000}} 
| {{nts|730}}
| --
| --
| {{nts|15}}
| 
| --
| --
| }
| 1975
| 1987
| &lt;ref name=N-2&gt;{{navedi splet|title=N-2|url=http://www.astronautix.com/lvs/n2.htm|publisher=Encyclopedia Astronautica|accessdate=12 June 2013}}&lt;/ref&gt;
| 
|-
|-
| [[Naro-1|Naro]]
| {{flag|Južna Koreja}}
| [[Kruničev]] [[KARI]]
| {{nts|100}}
| --
| --
| --
| {{nts|3}}
| {{nts|2}}
| {{nts|1}}
| {{nts|1}}
| V uporabi
| 2009
| --
| &lt;ref Name=&quot;Naro&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.nasaspaceflight.com/2013/01/south-korea-stsat-2c-via-kslv-1/|title=South Korea launch STSAT-2C via KSLV-1|first=Chris|last=Bergin|publisher=NASASpaceflight.com|date=30 January 2013|accessdate=3 June 2013}}&lt;/ref&gt;
| &lt;small&gt;
|-
|-
| [[Pegasus]]
| {{flag|ZDA}}
| [[Orbital Sciences]]
| {{nts|450}}
| --
| --
| --
| {{nts|40}}
| 
| --
| --
| V uporabi
| 1990
| --
| &lt;ref&gt;{{navedi splet|title= Pegasus User’s Guide|url=http://www.orbital.com/NewsInfo/Publications/Pegasus_UG.pdf|publisher=Orbital Sciences Corporation|accessdate=3 June 2013}}&lt;/ref&gt; 
| &lt;small&gt;
|-
|-
| [[Proton (raketa)|UR-500 Proton]]
| {{flag|Sovjetska zveza}}&lt;br&gt;{{flag|Rusija}}
| [[Kruničev]]
| {{nts|23000}}
| {{nts|6920}}
| {{nts|5680}}
| --
| {{nts|399}}
| 
| {{nts|353}}
| --
| V uporabi
| 1965
| --
| &lt;ref name=&quot;Proton&quot;&gt;{{navedi splet | url=http://www.ilslaunch.com/sites/default/files/pdf/PMPG%20Section%202.pdf |title=Proton Launch System Mission Planner’s Guide. Section 2. LV Performance | publisher=International Launch Services}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet | url=http://www.astronautix.com/craft/soyz7kl1.htm |title=Soyuz 7K-L1 | publisher=Encyclopedia Astronautica}} ''Circumlunar probe launched by Proton-K/D.''&lt;/ref&gt;
| &lt;small&gt;Verzije: M, K
|-
|-
| [[PSLV]]
| {{flag|Indija}}
| [[ISRO]]
| {{nts|3800}}
| {{nts|1300}}
| --
| --
| {{nts|25}}
| {{nts|24}}
| {{nts|24}}
| {{nts|23}}
| V uporabi
| 1993
| 2013
| &lt;ref name=&quot;PSLV&quot;&gt;[http://space.skyrocket.de/doc_lau/pslv.htm Perfs and Launches of PSLV family, SkyRocket.de]&lt;/ref&gt;
| &lt;small&gt;Verzije: CA, XL, HP, 3S
|-
|-
| UR-100N [[Rokot]] [[Strela (raketa)|Strela]]
| {{flag|Rusija}}
| [[Eurockot Launch Services|Eurockot]] [[Kruničev]]
| {{nts|2100}}
| --
| --
| --
| {{nts|25}}
| {{nts|23}}
| {{nts|23}}
| 
| V uporabi
| 1994
| --
| &lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Rockot User's Guide, Chapter 3: General Performance Capabilities (5.0)|url=http://www.eurockot.com/wp-content/uploads/2012/10/Ch3UsersGuideIss5Rev0.pdf|publisher=Eurockot Launch Services|accessdate=11 June 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20140923234301/http://www.eurockot.com/wp-content/uploads/2012/10/Ch3UsersGuideIss5Rev0.pdf|archive-date=2014-09-23|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://space.skyrocket.de/doc_lau/rokot.htm Perfs and Launches of Rockot family, SkyRocket.de]&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://space.skyrocket.de/doc_lau/strela.htm Perfs and Launches of Strela family, SkyRocket.de]&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://www.nasaspaceflight.com/2013/06/strela-rocket-launch-kondor-e/ Russian Strela Launches Kondor Satellite] (retrieved 24 Sept 2014)&lt;/ref&gt;
| &lt;small&gt;23 izstrelitev Rokota Rockot; 2 izstrelitvi Strele
|-
&lt;!-- |- style=&quot;background: #f0f0d0&quot;
| [[Rus-M]]
| {{flag|Rusija}}
| [[NPO Energija]]
| 
| 
| --
| --
| {{nts|0}}
| --
| --
| --
| Razvoj
| --
| --
|
| &lt;small&gt;
|- --&gt;
|-
| [[Safir (raketa)|Safir]]
| {{flag|Iran}}
| [[Iranian Space Agency|ISA]]
| {{nts|50}}
| --
| --
| --
| {{nts|4}}
| {{nts|4}}
| 
| 
| V uporabi
| 2007
| --
| &lt;ref name=&quot;safir&quot;&gt;[http://space.skyrocket.de/doc_lau/safir.htm Perfs and Launches of Safir family, SkyRocket.de]&lt;/ref&gt;
| &lt;small&gt;
|-
|- style=&quot;background: #e0e0e0&quot;
| [[Saturn I]] &amp; [[Saturn IB|IB]]
| {{flag|ZDA}}
| [[Chrysler]] [[Douglas Aircraft Company|Douglas]]
| {{nts|18600}}
| --
| --
| {{nts|19}}
| {{nts|13}}
| {{nts|13}}
| {{nts|13}}
| {{nts|13}}
| }
| 1961
| 1975
| &lt;ref name= &quot;saturnhistory&quot;&gt;NASA, [http://ntrs.nasa.gov/archive/nasa/casi.ntrs.nasa.gov/19710065502_1971065502.pdf Saturn launch vehicles] (PDF)&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Saturn1&quot;&gt;[http://space.skyrocket.de/doc_lau/saturn-1.htm Perfs and launches of Saturn I family, SkyRocket.de]&lt;/ref&gt;
| 
|-
|- style=&quot;background: #e0e0e0&quot;
| [[Saturn V]]
| {{flag|ZDA}}
| [[Boeing]] [[North American Aviation|North American]] [[Douglas Aircraft Company|Douglas]]
| {{nts|118000}}
| --
| {{nts|47000}}
| {{nts|185}}
| {{nts|13}}
| {{nts|13}}
| {{nts|13}}
| 
| }
| 1967
| 1973
| &lt;ref name= &quot;saturnhistory&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;SaturnV&quot;&gt;[http://space.skyrocket.de/doc_lau/saturn-5.htm Perfs and launches of Saturn V family, SkyRocket.de]&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;historySaturnV&quot;&gt;[http://history.nasa.gov/SP-4221/ch6.htm The Space Shuttle Decision- Chapter 6: ECONOMICS AND THE SHUTTLE]&lt;/ref&gt;
| &lt;small&gt;Verzije: Apollo, Skylab
|-
|- style=&quot;background: #e0e0e0&quot;
| [[Scout (družina raket)|Scout]]
| {{flag|ZDA}}
| [[US Air Force]] [[NASA]]
| {{nts|210}}
| --
| --
| --
| {{nts|125}} 
| {{nts|104}}
| --
| --
| }
| 1960
| 1994
| &lt;ref&gt;[http://space.skyrocket.de/doc_lau_fam/scout.htm Scout]&lt;/ref&gt;
| &lt;small&gt;Verzije: X1, X2, A, D, G
|-
|- 
| [[Shavit]]
| {{flag|Izrael}}
| [[Israel Aerospace Industries|IAI]]
| {{nts|225}}
| --
| --
| {{nts|15}}
| {{nts|8}}
|
| --
| --
| V uporabi
| 1988
| --
| &lt;ref name=&quot;shavit&quot;&gt;[http://www.astronautix.com/lvs/shavit1.htm Shavit page on Encyclopedia Astronautica]&lt;/ref&gt;
| &lt;small&gt;Verzije: Shavit, -1, -2
|-
|- 
| R-29 [[Štil]] [[Volna]]
| {{flag|Rusija}}
| [[Makejev]]
| {{nts|430}} 
| --
| --
| --
| {{nts|8}}
| 
| --
| --
| V uporabi
| 1995
| 2006
| &lt;ref name=&quot;volna&quot;&gt;[http://space.skyrocket.de/doc_lau/shtil_volna.htm Perfs and launches of Shtil Volna, SkyRocket.de]&lt;/ref&gt;
| &lt;small&gt;Verzije: Vysota, Volna, Shtil, 2.1, 2R, 3
|-
|- 
| [[R-7 (družina raket)|R-7 Semjorka]] [[Sojuz (raketa)|Sojuz]]
| {{flag|Sovjetska zveza}}&lt;br&gt;{{flag|Rusija}}
| [[RSC Energija]] [[TsSKB-Progress]]
| {{nts|5500}} 
| {{nts|2400}}
| {{nts|1200}}
| --
| {{nts|1740}}
| 
| --
| --
| V uporabi
| 1957
| --
| &lt;ref name=&quot;R7&quot;&gt;[http://space.skyrocket.de/doc_lau_fam/r-7.htm Perfs and launches of R7 family, SkyRocket.de]&lt;/ref&gt;
| &lt;small&gt;Verzije: Sputnik, Luna, Vostok-L, Vostok-K, Voskhod, Molniya, Molniya-L, Molniya-M, Polyot, Soyuz, Soyuz-L, Soyuz-M, Soyuz-U, Soyuz-FG, Soyuz-2
|-
|- style=&quot;background: #f0f0d0&quot;
| [[Simorgh (raketra)|Simorgh]]
| {{flag|Iran}}
| [[Iranian Space Agency|ISA]]
| {{nts|100}}
| --
| --
| --
| {{nts|0}}
| --
| --
| --
| Ravzoj
| --
| --
| &lt;ref name=&quot;Simorgh&quot;&gt;[http://space.skyrocket.de/doc_lau/simorgh.htm Perfs and launches of Simorgh, SkyRocket.de]&lt;/ref&gt; 
| &lt;small&gt;
|-
|- style=&quot;background: #f0f0d0&quot;
| [[Space Launch System|SLS]]
| {{flag|ZDA}}
| [[Alliant Techsystems|Alliant]] [[Lockheed Martin|Lockheed]]
| {{nts|130000}}
| --
| --
| --
| {{nts|0}}
| --
| --
| --
| Razvoj
| --
| --
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.nasa.gov/pdf/646993main_SLS_Info_Sheet.pdf |title=SLS fact sheet, PDF, Nasa website |accessdate=2014-12-24 |archive-date=2022-02-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220203215451/https://www.nasa.gov/pdf/646993main_SLS_Info_Sheet.pdf |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
| &lt;small&gt;Predvideno leta 2017
|-
|- style=&quot;background: #e0e0e0&quot;
| [[SLV]]
| {{flag|Indija}}
| [[ISRO]]
| {{nts|40}}
| --
| --
| --
| {{nts|4}}
| {{nts|3}}
| {{nts|3}}
| {{nts|2}}
| }
| 1979
| 1983
| &lt;ref&gt;Claude Lafleur, [http://claudelafleur.qc.ca/Indians-launchers.html SLV / Indian Launch Vehicle] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160520142430/http://claudelafleur.qc.ca/Indians-launchers.html |date=2016-05-20 }}, Spacecraft Encyclopedia (accessed Sept 25 2014)&lt;/ref&gt;
| &lt;small&gt;
|-
|- style=&quot;background: #e0e0e0&quot;
| STS&lt;br&gt;[[Space Shuttle]]
| {{flag|ZDA}}
| [[Alliant Techsystems|Alliant]] [[Martin Marietta]] [[Rockwell International|Rockwell]]
| {{nts|24400}}
| {{nts|3810}}
| --
| {{nts|450}}
| {{nts|135}}
| {{nts|134}}
| {{nts|134}}
| {{nts|133}}
| }
| 1981
| 2011
| &lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.nasa.gov/centers/kennedy/about/information/shuttle_faq.html |title=NASA – Space Shuttle and International Space Station |publisher=Nasa.gov |accessdate=August 7, 2010 |archive-date=2011-05-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110507113329/http://www.nasa.gov/centers/kennedy/about/information/shuttle_faq.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
| &lt;small&gt;Masa raketoplana: 68585&amp;nbsp;kg.
|-
|- 
| [[Start-1]]
| {{flag|Rusija}}
| [[Moscow Institute of Thermal Technology|MITT]]
| {{nts|532}}
| --
| --
| --
| {{nts|7}}
| {{nts|6}}
| 
| 
| V uporabi
| 1993
| 2006
| &lt;ref&gt;[http://space.skyrocket.de/doc_lau/start.htm List of launches of Start-1, SkyRocket.de]&lt;/ref&gt;
| &lt;small&gt;
|-
|- 
| [[Taurus (raketa)|Taurus]]
| {{flag|ZDA}}
| [[Orbital Sciences]]
| {{nts|1450}}
| --
| --
| --
| {{nts|9}}
| {{nts|9}}
| 
| 
| V uporabi
| 1989
| --
| &lt;ref name=&quot;taurus&quot;&gt;[http://space.skyrocket.de/doc_lau/taurus.htm Perfs and launches of Taurus, SkyRocket.de]&lt;/ref&gt;
| &lt;small&gt;Verzije:2110, 3110, 3210
|-
|- style=&quot;background: #e0e0e0&quot;
| [[Thor (raketa)|Thor]]
| {{flag|USA}}
| [[McDonnell Douglas|Douglas]]
| {{nts|1270}}
| --
| {{nts|38}}
| --
| {{nts|357}} 
| 
| --
| --
| }
| 1957
| 1980
|&lt;ref name=&quot;space.skyrocket.de&quot;&gt;[http://space.skyrocket.de/doc_lau_fam/thor.htm Thor]&lt;/ref&gt;
| &lt;small&gt;
|-
|- style=&quot;background: #e0e0e0&quot;
| [[Titan (raketa)|Titan]] I-II-3-IV
| {{flag|ZDA}}
| [[Martin Marietta]]
| {{nts|21900}}
| {{nts|5773}}
| {{nts|8600}}
| {{nts|350}}
| {{nts|369}}
| 
| --
| --
| }
| 1959
| 2005
| &lt;ref&gt;[http://space.skyrocket.de/doc_lau_fam/titan.htm List of launches of all Titan, SkyRocket.de]&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Titan4&quot;&gt;[http://space.skyrocket.de/doc_lau/titan-4.htm Perfs and launches of Titan IV family, SkyRocket.de]&lt;/ref&gt;
| &lt;small&gt;Verzije: I, II, IIIA, IIIB, IIIC, IIID, IIIE, 34D, IVA, IVB&lt;br&gt;
|-
|- style=&quot;background: #e0f0e0&quot;
| [[Ciklo (raketa)|R-36 Ciklon]]
| {{flag|Sovjetska zveza}}&lt;br&gt;{{flag|Ukrajina}}
| [[Južmaš]]
| {{nts|4100}}
| --
| --
| --
| {{nts|259}}
| 
| --
| --
| V uporabi
| 1967
| 2009
| &lt;ref&gt;[http://space.skyrocket.de/doc_lau/tsiklon.htm List of launches of tsiklon, SkyRocket.de]&lt;/ref&gt;
| &lt;small&gt;Verzije: 1, 2, 3. Tsyklon 4
|-
|- 
| [[Unha]]
| {{flag|Severna Koreja}}
| [[Korean Committee of Space Technology|KCST]]
| {{nts|100}}
| --
| --
| --
| {{nts|3}}
| {{nts|1}}
| {{nts|1}} 
| ?
| V uporabi
| 2006
| --
| &lt;ref&gt;[http://www.space.com/18867-north-korea-rocket-launch-satellite.html &quot;North Korea Successfully Launches Satellite: Reports&quot;],
SPACE.com, December 12, 2012 (accessed 24 Sept. 2014)&lt;/ref&gt;
| &lt;small&gt;
|-
|- style=&quot;background: #e0e0e0&quot;
| [[Vanguard (raketa)|Vanguard]]
| {{flag|ZDA}}
| [[Martin Aircraft|Martin]]
| {{nts|23}}
| --
| --
| --
| {{nts|12}}
| --
| {{nts|3}}
| 
| }
| 1957
| 1959
| &lt;ref name=&quot;vanguard&quot;&gt;[http://www.astronautix.com/lvs/vanguard.htm Vanguard Page on Encyclopedia Astronautica. Vanguard 3 satellite was 23 kg]&lt;/ref&gt;
| &lt;small&gt;
|-
|-
| [[Vega (raketa)|Vega]]
| {{flag|Evropa}}
| [[ESA]] [[Italian Space Agency|ASI]] [[Avio]] 
| {{nts|2300}}
| --
| --
| {{nts|23}}
| {{nts|3}}
| {{nts|3}}
| {{nts|3}}
| {{nts|3}}
| V uporabi
| 2012
| --
| &lt;ref name=&quot;vega&quot;&gt;[http://www.spacelaunchreport.com/vega.html Space Launch Report:  New Launchers - ESA VEGA]&lt;/ref&gt;
| &lt;small&gt;
|-
|- 
| [[VLS-1]]
| {{flag|Brazilija}}
| [[Brazilian General Command for Aerospace Technology|CTA]]
| {{nts|380}}
| --
| --
| --
| {{nts|2}}
| {{nts|0}}
| {{nts|0}}
| 
| V uporabi
| 1997
| 2003
| &lt;ref name=&quot;VLS&quot;&gt;[http://space.skyrocket.de/doc_lau/vls.htm Perfs and launches of VLS-1, SkyRocket.de]&lt;/ref&gt;
| &lt;small&gt;Verzije v razvoju: Alfa, VLM
|-
|- 
| [[Zenit (družina raket)|Zenit]]
| {{flag|Sovjetska zveza}}&lt;br&gt;{{flag|Ukrajina}}&lt;br&gt;{{flag|Rusija}}
| Južnoje
| {{nts|13740}}
| {{nts|6160}}
| {{nts|4098}}
| --
| {{nts|82}}
| 
| {{nts|71}}
| {{nts|69}}
| V uporabi
| 1985
| --
| &lt;ref name=&quot;zenit&quot;&gt;[http://space.skyrocket.de/doc_lau_fam/zenit.htm Perfs and launches of Zenit family, SkyRocket.de]&lt;/ref&gt;
| &lt;small&gt;Verzije: 2, 2M, 2SLB, 3SL, 3SLB, 3SLBF
|-
|}

==Reference==
{{sklici|3}}
{{Nosilne rakete}}
{{portal|Vesoljski polet|RocketSunIcon.svg}}
[[Kategorija:Nosilne rakete]]
[[Kategorija:Astronavtika]]</text>
      <sha1>05om3elcpmodqkil6bi92fvooswf15i</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Zveza najstarejših evropskih mest</title>
    <ns>0</ns>
    <id>383775</id>
    <revision>
      <id>6773937</id>
      <parentid>6251716</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T19:59:11Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <comment>/* top */ razločitev, drugi drobni popravki  [[Project:AWB|AWB]]</comment>
      <origin>6773937</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2703" sha1="sdh9x13je0bpyljlcohmil39kaynd3o" xml:space="preserve">'''Zveza najstarejših evropskih mest''' je delovna skupina, ki povezuje najstarejša mesta v [[Evropa|Evropi]]. Ustanovljena je bila leta 1994, ideja pa prihaja iz mesta [[Argos (mesto)|Argos]] v [[Grčija|Grčiji]], predstavljene v [[Evropska unija|Evropski uniji]]. Skupina obstaja za razpravo o vprašanjih, kot so arheološke raziskave, turizem in vključevanje spomenikov pri urbanističnem načrtovanju.

==Člani==
Člani zveze so naslednja mesta, ki predsedujejo skupini tako, da rotirajo:&lt;ref name=&quot;Members&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.argos.gr/diktyoe.htm |title=diktyo |first= |last=MAETN |work=classic-web.archive.org |year=1999 |accessdate=19 May 2011 |archive-date=2005-10-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20051022022345/http://www.argos.gr/diktyoe.htm |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Worms city council website&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.worms.de/deutsch/kultur/wir_ueber_uns/Aelteste_Stadt.php |title=worms.de &amp;#62; Kultur &amp;#62; älteste deutsche Stadt |first= |last=Worms city council |work=worms.de |year=2011 |accessdate=19 May 2011 |archive-date=2011-07-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110719115700/http://www.worms.de/deutsch/kultur/wir_ueber_uns/Aelteste_Stadt.php |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

*{{flagicon|GRE}} [[Argos (mesto)|Argos]] (Grčija)&lt;ref name=&quot;Members&quot;/&gt;
*{{flagicon|FRA}} [[Béziers]] (Francija)&lt;ref name=&quot;Members&quot;/&gt;
*{{flagicon|ESP}} [[Cádiz]] (Španija)&lt;ref name=&quot;Members&quot;/&gt;
*{{flagicon|GBR}} [[Colchester]] (Velika Britanija)&lt;ref name=&quot;Members&quot;/&gt;
*{{flagicon|IRL}} [[Cork]] (Irska)&lt;ref name=&quot;Members&quot;/&gt;
*{{flagicon|POR}} [[Évora]] (Portugalska)&lt;ref name=&quot;Members&quot;/&gt;
*{{flagicon|NED}} [[Maastricht]] (Nizozemska)&lt;ref name=&quot;Members&quot;/&gt;
*{{flagicon|DEN}} [[Roskilde]] (Danska)&lt;ref name=&quot;Members&quot;/&gt;
*{{flagicon|BEL}} [[Tongeren]] (Belgija)&lt;ref name=&quot;Members&quot;/&gt;
*{{flagicon|GER}} [[Worms]] (Nemčija)&lt;ref name=&quot;Members&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;Worms city council website&quot;/&gt;

Prvo srečanje se je odvijalo med  22. – 26. junijem 1994.

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
*[http://www.worms.de/deutsch/leben_in_worms/wir_ueber_uns/Aelteste_Stadt.php Worms website] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121230190823/http://www.worms.de/deutsch/leben_in_worms/wir_ueber_uns/Aelteste_Stadt.php |date=2012-12-30 }} (German)
*[http://www.coe.int/t/e/legal_affairs/local_and_regional_democracy/documentation/library/transfrontier_cooperation/tfc_cultural_heritage.pdf Council of Europe]
*[https://web.archive.org/web/20051022022345/http://www.argos.gr/diktyoe.htm Archive of the MAETN's website]

[[Kategorija:Zgodovina Evrope]]
[[Kategorija:Geografija Evrope]]
[[Kategorija:Mesta v Evropi]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 1994]]</text>
      <sha1>sdh9x13je0bpyljlcohmil39kaynd3o</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Reaktivni vlak</title>
    <ns>0</ns>
    <id>386347</id>
    <revision>
      <id>6773891</id>
      <parentid>6710858</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T19:25:46Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>--archive.today</comment>
      <origin>6773891</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2623" sha1="lofnkuchlfxq618bl7rlqej9lea1za7" xml:space="preserve">'''Reaktivni vlak''' je hitri [[vlak]], ki ga poganja [[reaktivni motor]]. Motor poganja vlak s potiskom in ne poganja koles, kot pri konvencionalnem vlaku. Zgradili so nekaj primerkov za eksperimentiranje visokih hitrostih. 
[[Slika:Стела.jpg|sličica|Sovjetski reaktivni vlak]]
Ameriški vlak [[M-497 Black Beetle]] je dosegel hitrost 296 km/h. &lt;ref name=&quot;DRB&quot; &gt;{{navedi splet
  |url=http://www.darkroastedblend.com/2007/01/jet-powered-other-futuristic-trains.html
  |title=It's a Jet! It's a Train! It's M-497
  |work=Dark Roasted Blend: Weird and Wonderful Things
  |date=2007-01-12
  |accessdate=2008-03-21
  }}{{Slepa povezava|date=november 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Jalopnik&quot; &gt;{{navedi splet
  |url=http://jalopnik.com/359202/new-york-centrals-m+497-jet-powered-train
  |title=Retro: New York Central's M-497 Jet Powered Train
  |work=Jalopnik.com
  |date=2008-02-21
  |last=Wojdyla  |first=Ben
  |accessdate=2008-03-21
}}&lt;/ref&gt;

V Sovjetski zvezi so zgradili vlak &quot;SVL&quot;, ki je dosegel 250 km/h. &lt;ref&gt;{{navedi splet
  | url=http://rt200.narod.ru/svl.html
  | title=Турбореактивный вагон СВЛ (Turbojet engine SVL)
  | language=ru
  | accessdate=2008-04-08
  | url-status=dead
  }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Pravda&quot; &gt;{{navedi novice
  | url=http://rt200.narod.ru/svlt3.jpg
  | title=Flying on rails
  | publisher=Pravda
  | date=1972-03-17
  | accessdate=2015-02-28
  | archive-date=2006-07-01
  | archive-url=https://web.archive.org/web/20060701235046/http://rt200.narod.ru/svlt3.jpg
  | url-status=dead
  }}&lt;/ref&gt;&lt;ref &gt;{{navedi splet
  |title=Soviet Jet Train. Some More History.
  |date=23 May 2007
  |url=http://englishrussia.com/2007/08/23/soviet-jet-train-some-more-history/
  |website=English Russia
  |accessdate=2015-02-28
  |archive-date=2015-02-27
  |archive-url=https://web.archive.org/web/20150227044751/http://englishrussia.com/2007/08/23/soviet-jet-train-some-more-history/
  |url-status=dead
  }}&lt;/ref&gt;
Ta način pogona je glasen in zelo energetsko potraten, poraba goriva je precej večja, kot če bi uporabljali [[batni motor|batne]] ali [[turbogredni motor|turbogredne motorje]] za pogon koles.

==Glej tudi==
* [[Aérotrain]]
* [[Aerovagon]]
* [[Vlak na turbogredni pogon]]
* [[Schienenzeppelin]]
* [[Turbogredni motor]]

==Reference==
{{sklici}}
{{sklici|group=note}}

==Zunanje povezave==
*[http://rt200.narod.ru/svl.html A collection of photographs of the ER22 turbojet locomotive] {{Webarchive|url=https://archive.today/20120529195254/http://rt200.narod.ru/svl.html |date=2012-05-29 }}

[[Kategorija:Tirna vozila]]
[[Kategorija:Vlaki]]</text>
      <sha1>lofnkuchlfxq618bl7rlqej9lea1za7</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6773892</id>
      <parentid>6773891</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T19:26:56Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>--zp</comment>
      <origin>6773892</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2402" sha1="slecrqhqjc5zlbov9hi1q0gu8ne7l45" xml:space="preserve">'''Reaktivni vlak''' je hitri [[vlak]], ki ga poganja [[reaktivni motor]]. Motor poganja vlak s potiskom in ne poganja koles, kot pri konvencionalnem vlaku. Zgradili so nekaj primerkov za eksperimentiranje visokih hitrostih. 
[[Slika:Стела.jpg|sličica|Sovjetski reaktivni vlak]]
Ameriški vlak [[M-497 Black Beetle]] je dosegel hitrost 296 km/h. &lt;ref name=&quot;DRB&quot; &gt;{{navedi splet
  |url=http://www.darkroastedblend.com/2007/01/jet-powered-other-futuristic-trains.html
  |title=It's a Jet! It's a Train! It's M-497
  |work=Dark Roasted Blend: Weird and Wonderful Things
  |date=2007-01-12
  |accessdate=2008-03-21
  }}{{Slepa povezava|date=november 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Jalopnik&quot; &gt;{{navedi splet
  |url=http://jalopnik.com/359202/new-york-centrals-m+497-jet-powered-train
  |title=Retro: New York Central's M-497 Jet Powered Train
  |work=Jalopnik.com
  |date=2008-02-21
  |last=Wojdyla  |first=Ben
  |accessdate=2008-03-21
}}&lt;/ref&gt;

V Sovjetski zvezi so zgradili vlak &quot;SVL&quot;, ki je dosegel 250 km/h. &lt;ref&gt;{{navedi splet
  | url=http://rt200.narod.ru/svl.html
  | title=Турбореактивный вагон СВЛ (Turbojet engine SVL)
  | language=ru
  | accessdate=2008-04-08
  | url-status=dead
  }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Pravda&quot; &gt;{{navedi novice
  | url=http://rt200.narod.ru/svlt3.jpg
  | title=Flying on rails
  | publisher=Pravda
  | date=1972-03-17
  | accessdate=2015-02-28
  | archive-date=2006-07-01
  | archive-url=https://web.archive.org/web/20060701235046/http://rt200.narod.ru/svlt3.jpg
  | url-status=dead
  }}&lt;/ref&gt;&lt;ref &gt;{{navedi splet
  |title=Soviet Jet Train. Some More History.
  |date=23 May 2007
  |url=http://englishrussia.com/2007/08/23/soviet-jet-train-some-more-history/
  |website=English Russia
  |accessdate=2015-02-28
  |archive-date=2015-02-27
  |archive-url=https://web.archive.org/web/20150227044751/http://englishrussia.com/2007/08/23/soviet-jet-train-some-more-history/
  |url-status=dead
  }}&lt;/ref&gt;
Ta način pogona je glasen in zelo energetsko potraten, poraba goriva je precej večja, kot če bi uporabljali [[batni motor|batne]] ali [[turbogredni motor|turbogredne motorje]] za pogon koles.

==Glej tudi==
* [[Aérotrain]]
* [[Aerovagon]]
* [[Vlak na turbogredni pogon]]
* [[Schienenzeppelin]]
* [[Turbogredni motor]]

==Reference==
{{sklici}}
{{sklici|group=note}}

[[Kategorija:Tirna vozila]]
[[Kategorija:Vlaki]]</text>
      <sha1>slecrqhqjc5zlbov9hi1q0gu8ne7l45</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Stavba avstrijskega parlamenta</title>
    <ns>0</ns>
    <id>405195</id>
    <revision>
      <id>6773898</id>
      <parentid>6434613</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T19:28:33Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>--archive.today</comment>
      <origin>6773898</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="28739" sha1="648kkyvqf1tftgw15d4j1n62d7qpbqk" xml:space="preserve">{{Infopolje Zgradba
|name               = Stavba avstrijskega parlamenta
|image              = Wien Parlament June 2006.jpg
|image_size         = 200px
|caption            = Stavba parlamenta na Ringstrasse, Dunaj
|location           = Ringstrasse, Dunaj
| map_type            = Austria
| map_alt             = 
| map_caption         = Geografski položaj v Avstriji
|start_date         = 2. september 1874
|completion_date    = 1883
|opening            = 
|building_type      = večnamenski
|antenna_spire      = 
|roof               =  m
|top_floor          = 
|floor_count        = 4
|elevator_count     = 
|cost               = 
|floor_area         = 13.500 m2
|architect          = Theophil Hansen
|structural_engineer= 
|client             = 
|developer          = 
|owner              = 
|management         = 
|references         = 
| footnotes = {{Infopolje Kraj svetovne dediščine|child=yes|noicon=false
|WHS    =Historic Centre of Vienna
|Type   =Kulturni
|Criteria =ii, iv, vi
|ID    =1033
|Year   =2001
|Session  =
|Link   =http://whc.unesco.org/en/list/1033
}}
}}
 [[File:Parlament Wien abends.jpg|thumb|Stavba parlamenta ponoči]]

'''Stavba avstrijskega parlamenta''' (nemško: ''Parlamentsgebäude'', pogovorno ''das Parlament'') je na [[Dunaj]]u ([[Avstrija]]). V njem zasedata dva domova. Je na bulvarju ''Ringstrasse'' v prvem okrožju ''Innere Stadt'' v bližini [[Hofburg]]a in sodne palače. Zgrajena je bila kot hiša dveh domov [[državni zbor (avstrijsko cesarstvo|cesarskega zbora]] (''Reichsrat''), dvodomni zakonodajalec v [[Cislajtanija|Cislajtaniji]] oziroma [[Avstro-Ogrska|avstro-ogrske monarhije]]. Danes je stavba sedež dveh domov - državnega sveta (''Nationalrat'') in zveznega sveta (''Bundesrat'') - avstrijskega zakonodajalca.

Temeljni kamen je bil položen leta 1874. Stavba je bila dokončana leta 1883. Arhitekt, odgovoren za njen neogrški slog, je bil Theophil Hansen. Celostno je zasnoval stavbo, vsak element, ki je usklajen z drugimi, poskrbel je tudi za notranjo opremo, kot so kipi, slike, pohištvo, lestenci in številni drugi elementi. Hansena je po dokončanem delu cesar Franc Jožef počastil z naslovom ''Freiherr'' (baron). Po težkih poškodbah in uničenju v drugi svetovni vojni je bila večina notranjosti obnovljena v prvotnem sijaju.

Poslopje parlamenta zajema več kot 13.500 kvadratnih metrov, zaradi česar je med največjimi objekti na ''Ringstrasse''. V njem je več kot sto sob, od katerih so najpomembnejše dvorane državnega sveta, zveznega sveta in nekdanjega cesarskega predstavniškega doma (''Abgeordnetenhaus''). Stavba ima tudi dvorane za seje odborov, knjižnice, lobije, jedilnice, bare in gimnazijo. Najprivlačnejši del stavbe in Dunaja je vodnjak [[Atena|Pallas Athene]] pred glavnim vhodom, ki ga je Hansen zgradil med letoma 1898 in 1902.

Parlament je prizorišče pomembnih državnih slovesnosti, predvsem slovesnosti ob prisegi predsednika Avstrije in državnem govoru ob dnevu državnosti vsako leto 26. oktobra. Stavba je tesno povezana z dvema parlamentarnima telesoma, kot je razvidno iz uporabe izraza ''Hohes Haus'' kot [[Metonimija|metonim]] za &quot;parlament&quot;. Parlamentarne pisarne so se razširile po bližnjih stavbah, kot je ''Palais Epstein''.

== Zgodovina ==
[[File:Provisorisches Abgeordnetenhaus Währingerstraße Luft.jpg|thumb|Začasni predstavniški dom, pogled iz Votivne cerkve, 1860]]
Ustava, znana kot [[Februarski patent]], je bila razglašena leta 1861. Ustanovila je cesarski državni svet kot avstrijskega zakonodajalca. Zanj je bila konstruirana tudi nova stavba. Prvotni načrt je predvidel gradnjo dveh ločenih stavb, eno za gosposko zbornico (''Herrenhaus'') in eno za predstavniški dom (''Abgeordnetenhaus''). Vendar pa je po [[Avstro-ogrski kompromis 1867|avstro-ogrskem kompromisu]] (''Ausgleich''), ki je leta 1867 dejansko ustvaril dvojno monarhijo, [[Ogrska |kraljestvo Madžarske]] je prejelo svojo posebno zakonodajno telo, ponovno proučil ''Parlamentum Publicum'' in ovrgel prvotni načrt za dve stavbi.

Predhodnica sedanje stavbe je bil začasen predstavniški dom, ki je bil na Währinger Straße, ulica na novo določena kot bulvar ''Ringstrasse''. Postavljena je bila v šestih tednih v marcu in aprilu 1861 po načrtu, ki ga je zasnoval Ferdinand Fellner, slavni avstrijski gledališki arhitekt. S svojo postavitvijo z rampo in območjem predverja je bila ''Abgeordnetenhaus'' model za poznejšo stavbo parlamenta. Končan je bil 25. aprila 1861. To začasno strukturo je odprl [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški |cesar Franc Jožef I.]]. Kmalu zatem so jo zasmehovali kot ''Schmerlingtheater'' po ministru Antonu von Schmerlingu. Poslanci Cislajtanije so jo uporabljali do dograditve današnjega parlamenta leta 1883, medtem ko je bila gosposka zbornica v ''Palais Niederösterreich'' v sklopu sedeža dežele Spodnje Avstrije.

=== Konstrukcija ===
[[File:Wien Parlament um 1900.jpg|thumb| Ringstraße in stavba parlamenta okoli 1900]]
Nova stavba naj bi stala na starih mestnih utrdbah in obzidju. V svojem znamenitem odloku ''Es ist Mein Wille'' iz leta 1857 je cesar Franz Jožef I. določil načrte za ''Ringstrasse'' za zamenjavo starega mestnega obzidja. Parlament naj bi bil na vidnem mestu na bulvarju v bližini Hofburga in [[Dunajska mestna hiša|dunajske mestne hiše]] (''Rathaus'')..

Imenovana je bila cesarska komisija, da bi razmislila o zasnovi za stavbo parlamenta. Vplivni industrialec in politik Nikolaus Dumba je komisiji predlagal, da bi moral biti njen slog klasičen in predlog podkrepil z argumentom, da je klasična grška arhitektura primerna za parlament zaradi povezave starih Grkov in ideala demokracije. Po proučitvi različnih natečajnih predlogov se je ta komisija odločila za načrt, ki ga izdelal Theophil Hansen. Zgledoval se je po osnutku za stavbo Zapion v Atenah. Leta 1869 je K.K. Ministrstvo za notranje zadeve  Hansenu naročilo oblikovanje nove stavbe avstrijskega parlamenta.

Tla so bila razkopana junija 1874, temeljni kamen ima vgraviran datum 2. september 1874. Istočasno se je začelo delo tudi na bližnjem ''Kunsthistorisches Museum'' in ''Naturhistorisches Museum'' na Maria-Theresien-Platz, mestni hiši in univerzi. V novembru 1883 so bila dela končana in uradi predstavniškega doma so bili dani v uporabo.
4. decembra 1883 je imel predstavniški dom svojo prvo sejo pod predsedovanjem Franza Smolka, 16. decembra 1884 pa gosposka zbornica pod predsedovanjem grofa Trauttmansdorffa. Oba domova sta še naprej uradovala v stavbi do konca Avstro-Ogrske leta 1918.

Uradno ime je bilo ''Reichsratsgebäude'' (Stavba državnega sveta) in ulice za stavbo ''Reichsratsstraße'',  kar še vedno opozarja na prejšnje ime. Beseda &quot;parlament&quot; je  bila  v uporabi od začetka.

=== Zgodovina zgradbe ===
Stavba je doživela burna leta v poznih letih upadanja večetnične avstrijske monarhije, ki se je raztezala od Dalmacije do Bukovine, kot je bil predstavniški dom izjemno razdeljen z napetostmi med liberalci in konservativci, nemškimi nacionalisti in mladimi češkimi poslanci ter tudi med vlado in parlamentom. Znani so bili kot ''filibusters'' po parlamentarnih pretepih in nediscipliniranih poslancih, ki so metali črnilnike drug v drugega. Šala na dunajskih ulicah je bila, da je bila Atena tako zgrožena zaradi notranjih političnih bojev, da je namerno obrnila hrbet stavbi. Kljub vsemu je bila stavba prva oblika parlamentarnega sistema za mnoge ljudi v srednji Evropi. Nekateri nekdanji poslanci so nadaljevali svoje politične kariere po razpadu cesarstva in postali pomembni politiki v svojih domovinah.

[[File:Ausrufung der Republik Deutschösterreich 1918 Parlamentsrampe.jpg|thumb|left|Razglasitev Republike Nemška Avstrija, 12. november 1918]]
''Reichsratsgebäude'' je še naprej delovala do leta 1918, ko so stavbo zasedli demonstranti med razpadom avstro-ogrske monarhije. Od 21. oktobra 1918 so preostali nemško govoreči poslanci sklicali &quot;začasni državni zbor&quot;, najprej v ''Palais Niederösterreich'', od 12. novembra dalje v stavbi parlamenta. Na ta dan so predsedniki skupščine uradno razglasili Republiko Nemško Avstrijo s ploščadi pred stavbo. Ob izglasovanju Avstrijske ustavne skupščine leta 1919 in ustanovitvi Prve avstrijske republike se je sama zgradba preimenovala v ''Parlament'' z novim republiškim državnim svetom (''Nationalrat'') in zveznim svetom (''Bundesrat'') kot zamenjavo za star predstavniški dom (''Abgeordnetenhaus'') in gosposko zbornico (''Herrenhaus'').

Parlament je bil ohromljen, ko je 4. marca 1933 kancler Engelbert Dollfuss parlamentu odvzel pravico opravljanja njegove funkcije (&quot;z uporabo, kot je to sam imenoval, ''samoodklopa od parlamenta (Selbstausschaltung des Parlaments''), kar je prvi korak k uvajanju avstrofašistične diktature. Po &quot;majski ustavi&quot; iz leta 1934 je stavba postala sedež ''Bundestaga'', formalnega zakonodajalca Zvezne države Avstrije. Na koncu je izgubila svojo vlogo z avstrijskim anšluzom k nacistični Nemčiji leta 1938. Nacisti so jo uporabljali kot upravni sedež dunajskega ''Reichsgaua''. Med drugo svetovno vojno je bila polovica stavbe zelo poškodovana zaradi zavezniškega bombardiranja in dunajske ofenzive. Deli notranjosti, nekdanja gosposka zbornica in dvorana stebrov so bili popolnoma uničeni.

[[File:Мирные будни в послевоенной Вене-4.png|thumb| Sovjetske čete plešejo z domačini pred požgano parlamentarno stavbo po kapitulaciji nacistične Nemčije leta 1945]]
V stari zbornici ''Abgeordnetenhaus'' je nov kancler Karl Renner 27. aprila 1945 prijavil preporod neodvisne Avstrije, podprt s sovjetskimi vojaki. Max Fellerer in Eugen Wörle sta bila najeta kot arhitekta za prenovo in ponovno prenovo nekdanje gosposke zbornice za državni svet in sejno dvorano državnega sveta za obnovo v sodobnem in funkcionalnem slogu. Dela v prostorih državnega sveta so bila končana leta 1956. Prvotni videz drugih javno dostopnih prostorov, kot so dvorana stebrov in zunanji videz stavbe, so bili v  glavnem obnovljeni po zasnovi Hansena.

== Zunanjost ==
[[File:Wien Parlament 03.jpg|thumb|upright=1.35|Zunanjost stavbe avstrijskega parlamenta]]
Baron von Hansena je za oblikovanje ''Reichsratsgebäude'' uporabil neogrški slog, ki je bil v [[Neoklasicizem|neoklasicizmu]] v 19. stoletju zelo priljubljen. Hansen je delal v tistem času v Atenah, kjer ga je zaposlil grško-avstrijski magnat Nikolaus Dumba, ki je bil v odboru za gradnjo nove parlamentarne stavbe.

Hansena je navdihnila zasnova stavbe [[Zapion]] v [[Atene|Atenah]]. Prvotni načrti za ločeni stavbi za predstavniški dom in gosposko zbornico so iz praktičnih in finančnih razlogov odpadli in odločili so se, da bo ena nova stavba za oba domova. Von Hansenov koncept je izražal strukturo državnega sveta (''Reichsrat''), kot je bilo določeno s tako imenovanim Februarskim patentom leta 1861, ki je določil ustavno strukturo imperija. Oba domova sta povezana z veliko [[hipostil]]no dvorano, ki je bila osrednja struktura. Dvorana naj bi bila stičišče med meščani in gospodo, ki izraža strukturo družbe v tistem času.

Trikotno čelo se od monarhije ni spremenilo in je okrašeno s simboli in alegorijami 17 provinc (''Kronländer'') stare avstro-ogrske monarhije. Rampa je visoka približno štiri metre. Stebri so v korintskem slogu. Na obeh koncih strehe so kvadrige. Poslopje je obkroženo z majhnimi površinami trate, ki so bile preoblikovane v parkirna mesta. Stavba je visoka do štiri nadstropja.

=== Streha ===
[[File:Parlament Rossbändiger, Vienna.jpg|thumb|Bronasti krotilec konjev ''Rossbändiger'']]
Ustrezno konjskemu krotilcu na rampi na Ringstrasse, osem kvadrig iz brona krasi oba konca strehe. Kvadriga je simbol zmage, ki jih vodi boginja zmage [[Nike]]. [[Atika (arhitektura)|Atika]] obeh zbornic je bogata s simboliko, s 76 [[marmor]]nimi kipi in 66 [[relief (umetnost)|reliefi sestavlja dekorativni ansambel. Obstaja 44 [[Alegorija|alegoričnih]] [[kip]]ov, ki predstavljajo človeške lastnosti in veje človeške dejavnosti, medtem ko 32 kipov predstavlja znane osebnosti iz antike. Reliefi so kot alegorije dobri in ustrezajo področjem javnega življenja, na katero so vplivale znane osebnosti. Krona dežel, pomembna mesta in reke imperija so upodobljeni v 50 manjših reliefih. Streha ima najbolj starogrško obliko, okrašena s starodavnimi [[kapitel]]i v grškem slogu in [[palmeta]]mi, izdelanimi iz bakrene pločevine.

=== Material ===
Osebna cesarjeva želja je bila, da za gradnjo stavb na Ringstrasse uporabijo avstrijski marmor. Tako je bil uporabljen marmor iz vasi Laas iz Tirolske in se velikodušno uporabljal na cesarski palači Hofburg in ''Reichsratsgebäude''. Za arhitekta barona von Hansena je bil bel, čvrst kamen kot nalašč, saj bi lahko gradniki za fasado in kipi bili videti kot tisti v antični Grčiji. V desetletjih in s povečano onesnaženostjo zraka se je pokazalo, da je marmor izredno odporen, močnejši od njegovega znamenitega sorodnika iz [[Carrara|Carrare]].

=== Dela iz brona  ===
Štirje bronasti kipi krotilca konja so na obeh spodnjih koncih klančine (''Auffahrtsrampe''). So močan simbol zatiranja strasti, pomemben pogoj za uspešno parlamentarno sodelovanje. Zasnoval in izdelal jih je J. Lax, ulili pa so jih v Kaiserlich Königliche Kunst-Erzgießerei leta 1897 in 1900. Dodatna bronasta dela sta [[kvadriga|kvadrigi]] na vrhu strehe, vsak voz vlečejo štirje konji, ki jih vodi boginja Nike. Na bronastih kipih so bila potrebna obsežna ohranitvena in [[restavratorstvo|restavratorska]] dela leta 1990, ker sta jih poškodovala kisli dež in onesnaženost zraka. Nadaljnja oksidacija bo razjedla bron v naslednjih desetletjih in povzročila luknje v njih. Zaradi ohranitve je bil vsak kip v celoti odlit iz mavca, medtem ko je doživel obnovo.

=== Vodnjak Pallas Athene ===
[[File:Austria Parlament Athena.jpg|thumb|Vodnjak ''Pallas-Athena'' pred parlamentom]]
Atenin vodnjak (''Pallas-Athene-Brunnen'') pred parlamentom so med letoma 1893 in 1902 izdelali Carl Kundmann, Josef Tautenhayn in Hugo Haerdtl, temelji na načrtih barona von Hansena. V sredini sta vodni bazen in bogato okrašena baza. Štiri figure ležijo ob vznožju Atene in so alegorične upodobitve štirih najpomembnejših rek v Avstro-Ogrski: na sprednji strani [[Donava]] in [[Inn]], na zadnji [[Laba]] in [[Vltava]]. Ob straneh majhni [[kupid]]i jahajo delfine. Kipe Donave, Inna in kupide je naredil Haerdtl, kipe Labe in Vltave pa Kundmann. Ženski kipi naj bi predstavljali zakonodajne in izvršilne pristojnosti države in jih je naredil Tautenhayn. Spet prevladuje boginja modrosti, Atena, ki stoji na stebru. Atena je oblečena v oklep s pozlačeno čelado, njena levica nosi sulico, kot jo nosi Nike.

=== Okolica ===
Parlament je obdan z zelenjem. Na severni strani je park Rathausplatz, na južni strani pa majhen travnik zraven Sodne palače (''Justizpalast''). Spomeniki ustanoviteljev prve republike in tudi do dr. Karl Renner so na obeh koncih.

== Notranjost ==
=== Vhod ===
[[File:Austria Parlament.PNG|thumb|Tloris stavbe avstrijskega parlamenta. Kliknite na sliko za ključ do zaznambe.]]
Srednja os od vzhoda do zahoda je razdeljena na predprostor, [[vestibul (arhitektura)| vetrolov]], [[atrij]], [[peristil]] in dve veliki sobi na skrajnem koncu. Za notranjo dekoracijo je von Hansen uporabljal grške arhitekturne elemente, kot so [[Dorski slog |dorski]], [[Jonski slog|jonski]] in [[Korintski slog|korintski]] [[steber|stebri]] in v dveh sobah pompejski slog štukaturne tehnike za stene.

Glavni vhod kot [[portik]] je natančna kopija vrat [[Erehtejon]]a na [[Atenska akropola |Akropoli]] v Atenah, ki so opremljena z bronastim [[portal]]om. Od glavnega vhoda z Ringstrasse ena pasaža prehaja v preddverje stavbe, ki vsebuje jonske stebre. Stene so okrašene z marmorjem [[Dokimijski marmor|Pavonazzo]]. Niše vsebujejo kipe grških bogov. Gledano od vhoda, če začnemo z leve, so [[Apolon]], [[Atena]], [[Zevs]], [[Hera]] in [[Hefajst]] in z desne [[Hermes]], [[Demetra]], [[Pozejdon]], [[Artemida (mitologija) |Artemida]] in [[Ares]].

Nad nišami z bogovi je [[friz]], dolg več kot 100 m, ki ga je naredil dunajski umetnik Alois Hans Schram, in teče vzdolž hodnika in se nadaljuje v atrij. To je alegorična upodobitev blagoslova [[Mir (družbeno stanje) |miru]], državljanske [[Vrlina |vrline]] in [[domoljubje]].

Nad vhodom, ki vodi k veliki dvorani stebrov (''Säulenhalle''), je friz z alegorično upodobitvijo Avstrije na njenem prestolu. Napisan je moto ''Gut und Blut furs Vaterland'' (&quot;imetje in kri za svojo domovino&quot;), bojevniki so zaprisegli zvestobo in ženske prinašajo darove.

=== Dvorana stebrov ===
[[File:Reichsrat Vienna 2007.jpg|thumb|Dvorana stebrov v avstrijskem parlamentu]]
Dvorana stebrov (''Säulenhalle'') ali peristil je za vhodom v atrij. Dvorana je dolga približno 40 m in 23 m široka. 24 korintskih stebrov je izdelanih iz adnetskega marmorja, vsi so monoliti, vsak tehta približno 16 ton. Stebri nosijo osvetljen glavni strop v sredini in kasetiran stranski del stropa. Tla so iz poliranega marmorja, položeni na beton. Pod njim je sistem za talno ogrevanje in kroženje zraka za dvorano.

Na prečni osi na koncu dvorane sta dvorana nekdanjega predstavniškega doma (na levi) in dvorana nekdanje gosposke zbornice (na desni). Von Hansenova ideja je, da je Dvorana stebrov glavni, osrednji del stavbe. Zasnovana je bila, da deluje kot stična točka med obema domovoma parlamenta. Hansen je tudi želel, da imajo dvorano, v kateri bi vladar začel delo parlamenta in govoril s prestola, podobno kot je v britanski tradiciji. Vendar pa te slovesnosti nikoli niso bile v stavbi, saj je cesar Franc Jožef osebno preziral parlamentarno telo. Nastopi s prestola pred parlamentarci so bili v Hofburgu.

Arhitekt von Hansen je posebno pozornost namenil oblikovanju in gradnji te dvorane. Marmorna tla so polirana v zapletenem procesu. Kapiteli stebrov so pozlačeni s 23-karatnim (96 %) zlatom. Friz okoli zidu je 126 m dolg in 2,3 m visok. Zasnoval in naslikal ga je Eduard Lebiedzki. Monumentalna umetnina je za pripravo in oblikovanje potrebovala desetletja in štiri leta, od 1907 do 1911, za slikanje. Friz kaže alegorije na dolžnosti parlamenta na zlatem ozadju.

Dvorana je bila močno poškodovana med letalskim bombardiranjem britanske in ameriške vojske med drugo svetovno vojno. 7. februarja 1945 je bila dvorana neposredno zadeta. Vsaj dva stebra in strešno okno so bili popolnoma uničeni. Pozlačen kasetiran strop, pod katerimi je tekel friz na stenah, je bil skoraj popolnoma uničen. Nekaj preživelih delov friza so odstranili in shranili. Šele leta 1990 so bili preživeli deli obnovljeni.

Zaradi svoje predstavniške narave Dvorano stebrov uporabljajo ob praznikih, pa tudi za tradicionalne parlamentarne sprejeme predsednika državnega sveta in zveznega sveta.

Na zadnji strani Dvorane stebrov je sprejemnica (''Empfangssalon'') predsednika državnega sveta. Soba je opremljena s pompejanskimi stenskimi dekoracijami v štukaturi in velikim steklenim strešnim oknom. Na stenah so portreti predsednikov državnega sveta od leta 1945 dalje.

Za sprejemnico je nekdanja sprejemna dvorana obeh zbornic državnega sveta. Danes jo uporabljajo za seje odborov in zaslišanja o financah, državnem proračunu in revizije sodnih zadev s strani Državnega sveta, od tod njeno sedanje ime, ''Budgetsaal''. Dvorana je bogato okrašena z marmorjem, štukaturami in bogato kasetiranim stropom v renesančnem slogu. Intarzije v stropu so grb 17 ''Kronländer'' kraljestev in ozemelj, ki so bile zastopane v državnem svetu.

=== Nekdanja hiša predstavnikov zbornice ===
[[File:Wien - Parlament, Bundesversammlungssaal.JPG|thumb|Razpravna dvorana v nekdanji gosposki zbornici]]
Komora nekdanjega predstavniškega doma (''Abgeordnetenhaus'') se danes uporablja za zvezno skupščino (''Bundesversammlung''), kadar se skliče za posebne priložnosti, kot so dan državnosti in otvoritvena slovesnost novoizvoljenega zveznega predsednika Avstrije. Komora je zgrajena v polkrogu s premerom 34 m in 22,5 m globine.

Prvotno  je imela 364 sedežev. Z uvedbo različnih volilnih reform se je leta 1896 število povečalo na 425 sedežev in z uvedbo splošne moške volilne pravice v 1907 na 516 sedežev.

Komora ima ogledne galerije na dveh ravneh. Prva galerija ima v sredini ložo za predsednika države. Desna stran galerije je za diplomatski zbor, na levi strani za člane kabineta in vodje dežel. Na obeh oddaljenih koncih so sedeži za novinarje. Galerija na drugi ravni, ki je nekoliko odmaknjena od tiste na prvi stopnji, je za širšo javnost.

Komora arhitekturno temelji na starogrškem ''teatronu'' ([[Grško gledališče]]). Stena za predsedstvom je zasnovana kot starinska ''scena'' z marmornim stebriščem, ki nosi zatrep.

[[File:Parlament - Bécs, 2014.12.03 (31).JPG|thumb|Marmorna kolonada]]
Skupina figur v zatrepu je narejena iz laaškega marmorja in prikazujejo alegorične čase dneva. Stebri in [[pilaster|pilastri]] v steni so iz marmorja iz Untersberga, na [[stilobat]]ih iz temnega marmorja, okraski za vrata so iz rdečega salzburškega marmorja. Prostor stene med stebri je izdelan iz sivega [[scagliola]], z nišami okrašenimi s kipi, izdelanimi iz kararskega marmorja. Kipi kažejo zgodovinske osebe, kot so [[Numa Pompilij]], [[Cincinat]], [[Kvint Fabij Maksim]], [[Cato starejši]], [[Gaj Sempronij Grakh]], [[Mark Tulij Cicero]], [[Tit Manlij Torkvat]], [[Gaj Avgust Oktavijan]], [[Lucij Anej Seneka|Seneka mlajši]] in [[Konstantin Veliki]]. Frize zgoraj je naslikal Avgust Eisenmenger in prikazuje zgodovino nastanka državljanskega življenju. Od leve proti desni:
# '' Kampf der Kentauren und Lapithen '' (Bitka med Kentavri in Lapiti)
# '' Minos richtet nach eigenem Ermessen '' (Minos sodniki po svoji presoji)
# '' Einsetzung der Volksvertretung v Šparti '' (priseženi predstavniki Šparte)
# '' Brutus verurteilt plavarico Söhne '' (Brutus obsoja njegove sinove)
# '' Menenius Agrippa versöhnt umrl Stände '' (Menenius Agrippa usklajuje posestva)
# '' Sophokles im Wettkampf mit Aischylos '' (Sofokles tekmuje z Ajshilom)
# '' Sokrates auf dem Märkte von Athen '' (Sokrat obišče trg Atenah)
# '' Anordnung der Prachtbauten durch Perikles (vrstni red reprezentativnih stavb prek Periclesa. Opomba: vodja Perikles ima značilnosti barona Theophila von Hansena)
# '' Herodot v Olimpiji ''
# '' Plato lehrt die gesetze '' (Platon uči zakon)
# '' Demosten redet zum Volke '' (Demosten nagovarja ljudi)
# '' Decius Mus weiht sich dem Tode '' (Decius Mus se posveča svoji smrti)
# '' Caius Gracchus auf der Rednertribüne '' (Caius Gracchus ima govor z govorniškega odra)
# '' Solon läßt die Athener auf die Gesetze schwören '' (Solon pusti Atencem prisego na zakon)
# '' Der Friede '' (Mir)

Komora predstavniškega doma je pomembna za zgodovino Avstro-Ogrske. Veliko politikov je začelo svojo kariero kot poslanci, kot sta [[Karl Renner]], pozneje kancler in predsednik Avstrije, in Leopold Kunschak, pozneje konservativni voditelj. Drugi poslanci iz držav zunaj jedra Avstrije so igrali pomembno vlogo v svojih domovinah po prvi in drugi svetovni vojni.

Med njimi so:

Na Češkoslovaškem

* [[Tomáš Garrigue Masaryk|Tomáš Masaryk]], nekdanji poslanec iz Češke, pozneje prvi predsednik Češkoslovaške
* Karel Kramář, nekdanji poslanec iz Češke, pozneje predsednik vlade Češkoslovaške
* Vlastimil Tušar, nekdanji poslanec iz Češke, pozneje predsednik vlade Češkoslovaške
* Bohumír Šmeral, nekdanji poslanec iz Češke, pozneje vodja češkoslovaških komunistov

na Poljskem
* Ignacy Daszyński, nekdanji delegat iz Galicije, pozneje maršal sejma druge Poljske republike
* Wincenty Witos, nekdanji delegat iz Galicije, pozneje predsednik vlade Poljske

v Italiji
* Alcide De Gasperi, nekdanji delegat iz Tirolske, pozneje predsednik vlade Italije

v Jugoslaviji
* [[Anton Korošec]], nekdanji delegat iz Štajerske, pozneje predsednik vlade Jugoslavije

v Ukrajini
* Yevhen Petrushevych, nekdanji delegat iz Galicije, pozneje predsednik Zahodne ukrajinske ljudske republike
* Kost Levytskyi, nekdanji delegat iz Galicije, pozneje vodja vlade Zahodne ukrajinske ljudske republike

Avstrijski državni zbor (''Reichsrat'') je bil šola za zaposlovanje za srednjo in jugovzhodno demokracijo in socializem.

=== Dvorana državnega sveta  ===
[[File:Nationalrat.jpg|thumb|Dvorana državnega zbora]]
[[File:Parlament - Bécs, 2014.12.03 (14).JPG|thumb| Dvorana državnega zbora]]
Od leta 1920 se je nekdanja sejna soba gosposke zbornice uporabljala kot plenarna sejna soba državnega sveta. Gosposka zbornica (''Herrenhaus'') je imela svojo dvorano, v kateri se danes sestaja državni svet. Dvorana je bila zasnovana v klasičnem slogu, s sedeži v obliki podkve s pogledom na predsedujočega. Dvorana državnega sveta je bila uničena leta 1945 med letalskim bombardiranjem in je bila v celoti obnovljena v sodobnem slogu. Nova dvorana je bila končana leta 1956 in je tipičen primer arhitekture 1950-tih. Razen kovinskih grbov je skromna, brez okrasja. Preproga je zelena, takrat je veljala za nevtralno, saj ni bila barva nobene politične stranke. Zelena je tudi pomirjevalna, kar je očitno pretehtalo pri odločitvi, posebno glede na burne razprave, ki jih je stavba morala prenašati pred obema svetovnima vojnama. Za govorniškim pultom je vladna klop (''Regierungsbank''), ki pa je polno zasedena le ob pomembnih dogodkih, kot so izjave vlade (''Regierungserklärung'') ali govor o državnem proračunu (''Budgetrede'').

=== Dvorana zveznega sveta ===
[[File:federalcouncilvienna.jpg|thumb| Dvorana zveznega sveta  (''Bundesrat'')]]
Je ob dvorani nekdanje gosposke zbornice in je trenutno senat zveznega sveta Avstrije (''Bundesrat''). Dvorano so v preteklosti uporabljali kot predprostor in neformalno sejno sobo. Po koncu Avstro-Ogrske in z novo republiško ustavo leta 1920 je nekdanja gosposka zbornica postala zbornica zveznega sveta.

Razporeditev sedežev sedanjega senata zveznega sveta je podobna kot pri drugih dveh velikih sejnih dvoranah. Člani zveznega sveta sedijo v polkrogu s pogledom na predsedstvo. Na sprednji strani predsedstva je ''kabinetna klop''. Pohištvo je bilo popolnoma obnovljeno leta 1999. Leta 1970 je bil grb Avstrije kot tudi devetih avstrijskih zveznih dežel nameščen nad predsedstvom.

== Kultura in turizem ==
Zunanjost avstrijskega parlamenta, predvsem kip in Atenin vodnjak, je ena izmed najlepših delov parlamenta in je bila uvrščena na seznam svetovne kulturne dediščine. Prav tako je prve stopnje na seznamu stavb.

Od oktobra 2005 je bil zgrajen in odprt center za obiskovalce. 

== Viri ==
*Theophil von Hansen (1873). Das neu zu erbauende Parlamentshaus in Wien. In: Zeitschrift des österreichischen Ingenieur- und Architektenverein, 1873. ISSN 0372-9605
*Felix Czeike. Wien: Kunst &amp; Kultur. Sueddeutscher Verlag, Munich. 1973. ISBN 3-7991-5769-7
*Bundesimmobiliengesellschaft, Wolfgang Baatz, Friedrich Dahm, Brigitte Hamann, Eva Maria Höhle, Erich Klein, Claudia Riff-Podgorschek and Ute Woltron (ed.). Das neue Palais Epstein: Zur Geschichte des schönsten Palais der Wiener Ringstraße. Löcker Verlag, Vienna. 2005. ISBN 3-85409-433-7
*Bundeskanzleramt, Bundespressedienst. Österreich 2005: Das Lesebuch zum Jubiläumsjahr. Residenz Verlag, St. Pölten. 2004. ISBN 3-7017-1407-X
*Heinz Fischer, Barbara Blümel, Günther Schefbeck. Das Österreichische Parliament /The Austrian Parliament. Parlamentsdirektion, Vienna. 2000. ISBN 3-901991-02-6
*Janos Kalmar, Andreas Lehne. Die Wiener Ringstraße. Pichler Verlag, Vienna. 1999. ISBN 3-85058-167-5
*Andreas P. Pittler. Von der Donaumonarchie zum vereinten Europa: 20 Reichtagsabgeordnete, die Geschichte schrieben. Wieser Verlag, Klagenfurt. 2003. ISBN 3-85129-409-2
*Franz J. Weissenböck, Leopold B. Fruhmann, Maria L. Janota, Andreas Pittler. Das österreichische Parliament. Bd 1: Seine Erscheinung vom Ring /Bd 2: Das Haus im Inneren /Bd 3: Umgebung und Dach. Parlamentsdirektion, Vienna. 2004. ISBN 3-901991-10-7

== Zunanje povezave ==
{{Commons category|Austrian Parliament Building}}

* [http://www.parlinkom.gv.at/ Official website]
* [http://www.aeiou.at/aeiou.encyclop.p/p092024.htm;internal&amp;action=_setlanguage.action?LANGUAGE=en AEIOU |Parliament]
* [http://www.wien.info/article.asp?IDArticle=3093 Vienna Tourist Board |Parliament &amp; Palais Epstein]
* [http://www.parlament.gv.at/EN/BE/PGEB/RUNDGANG/show.psp?P_TEXT=1 Tour to the Parliament Building]


{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Stavbe parlamentov]]
[[Kategorija:Zgradbe in objekti na Dunaju‎]]</text>
      <sha1>648kkyvqf1tftgw15d4j1n62d7qpbqk</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6773903</id>
      <parentid>6773898</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T19:31:53Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>TadejM je prestavil stran [[Stavba avstrijskega Parlamenta]] na [[Stavba avstrijskega parlamenta]]</comment>
      <origin>6773898</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="28739" sha1="648kkyvqf1tftgw15d4j1n62d7qpbqk" xml:space="preserve">{{Infopolje Zgradba
|name               = Stavba avstrijskega parlamenta
|image              = Wien Parlament June 2006.jpg
|image_size         = 200px
|caption            = Stavba parlamenta na Ringstrasse, Dunaj
|location           = Ringstrasse, Dunaj
| map_type            = Austria
| map_alt             = 
| map_caption         = Geografski položaj v Avstriji
|start_date         = 2. september 1874
|completion_date    = 1883
|opening            = 
|building_type      = večnamenski
|antenna_spire      = 
|roof               =  m
|top_floor          = 
|floor_count        = 4
|elevator_count     = 
|cost               = 
|floor_area         = 13.500 m2
|architect          = Theophil Hansen
|structural_engineer= 
|client             = 
|developer          = 
|owner              = 
|management         = 
|references         = 
| footnotes = {{Infopolje Kraj svetovne dediščine|child=yes|noicon=false
|WHS    =Historic Centre of Vienna
|Type   =Kulturni
|Criteria =ii, iv, vi
|ID    =1033
|Year   =2001
|Session  =
|Link   =http://whc.unesco.org/en/list/1033
}}
}}
 [[File:Parlament Wien abends.jpg|thumb|Stavba parlamenta ponoči]]

'''Stavba avstrijskega parlamenta''' (nemško: ''Parlamentsgebäude'', pogovorno ''das Parlament'') je na [[Dunaj]]u ([[Avstrija]]). V njem zasedata dva domova. Je na bulvarju ''Ringstrasse'' v prvem okrožju ''Innere Stadt'' v bližini [[Hofburg]]a in sodne palače. Zgrajena je bila kot hiša dveh domov [[državni zbor (avstrijsko cesarstvo|cesarskega zbora]] (''Reichsrat''), dvodomni zakonodajalec v [[Cislajtanija|Cislajtaniji]] oziroma [[Avstro-Ogrska|avstro-ogrske monarhije]]. Danes je stavba sedež dveh domov - državnega sveta (''Nationalrat'') in zveznega sveta (''Bundesrat'') - avstrijskega zakonodajalca.

Temeljni kamen je bil položen leta 1874. Stavba je bila dokončana leta 1883. Arhitekt, odgovoren za njen neogrški slog, je bil Theophil Hansen. Celostno je zasnoval stavbo, vsak element, ki je usklajen z drugimi, poskrbel je tudi za notranjo opremo, kot so kipi, slike, pohištvo, lestenci in številni drugi elementi. Hansena je po dokončanem delu cesar Franc Jožef počastil z naslovom ''Freiherr'' (baron). Po težkih poškodbah in uničenju v drugi svetovni vojni je bila večina notranjosti obnovljena v prvotnem sijaju.

Poslopje parlamenta zajema več kot 13.500 kvadratnih metrov, zaradi česar je med največjimi objekti na ''Ringstrasse''. V njem je več kot sto sob, od katerih so najpomembnejše dvorane državnega sveta, zveznega sveta in nekdanjega cesarskega predstavniškega doma (''Abgeordnetenhaus''). Stavba ima tudi dvorane za seje odborov, knjižnice, lobije, jedilnice, bare in gimnazijo. Najprivlačnejši del stavbe in Dunaja je vodnjak [[Atena|Pallas Athene]] pred glavnim vhodom, ki ga je Hansen zgradil med letoma 1898 in 1902.

Parlament je prizorišče pomembnih državnih slovesnosti, predvsem slovesnosti ob prisegi predsednika Avstrije in državnem govoru ob dnevu državnosti vsako leto 26. oktobra. Stavba je tesno povezana z dvema parlamentarnima telesoma, kot je razvidno iz uporabe izraza ''Hohes Haus'' kot [[Metonimija|metonim]] za &quot;parlament&quot;. Parlamentarne pisarne so se razširile po bližnjih stavbah, kot je ''Palais Epstein''.

== Zgodovina ==
[[File:Provisorisches Abgeordnetenhaus Währingerstraße Luft.jpg|thumb|Začasni predstavniški dom, pogled iz Votivne cerkve, 1860]]
Ustava, znana kot [[Februarski patent]], je bila razglašena leta 1861. Ustanovila je cesarski državni svet kot avstrijskega zakonodajalca. Zanj je bila konstruirana tudi nova stavba. Prvotni načrt je predvidel gradnjo dveh ločenih stavb, eno za gosposko zbornico (''Herrenhaus'') in eno za predstavniški dom (''Abgeordnetenhaus''). Vendar pa je po [[Avstro-ogrski kompromis 1867|avstro-ogrskem kompromisu]] (''Ausgleich''), ki je leta 1867 dejansko ustvaril dvojno monarhijo, [[Ogrska |kraljestvo Madžarske]] je prejelo svojo posebno zakonodajno telo, ponovno proučil ''Parlamentum Publicum'' in ovrgel prvotni načrt za dve stavbi.

Predhodnica sedanje stavbe je bil začasen predstavniški dom, ki je bil na Währinger Straße, ulica na novo določena kot bulvar ''Ringstrasse''. Postavljena je bila v šestih tednih v marcu in aprilu 1861 po načrtu, ki ga je zasnoval Ferdinand Fellner, slavni avstrijski gledališki arhitekt. S svojo postavitvijo z rampo in območjem predverja je bila ''Abgeordnetenhaus'' model za poznejšo stavbo parlamenta. Končan je bil 25. aprila 1861. To začasno strukturo je odprl [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški |cesar Franc Jožef I.]]. Kmalu zatem so jo zasmehovali kot ''Schmerlingtheater'' po ministru Antonu von Schmerlingu. Poslanci Cislajtanije so jo uporabljali do dograditve današnjega parlamenta leta 1883, medtem ko je bila gosposka zbornica v ''Palais Niederösterreich'' v sklopu sedeža dežele Spodnje Avstrije.

=== Konstrukcija ===
[[File:Wien Parlament um 1900.jpg|thumb| Ringstraße in stavba parlamenta okoli 1900]]
Nova stavba naj bi stala na starih mestnih utrdbah in obzidju. V svojem znamenitem odloku ''Es ist Mein Wille'' iz leta 1857 je cesar Franz Jožef I. določil načrte za ''Ringstrasse'' za zamenjavo starega mestnega obzidja. Parlament naj bi bil na vidnem mestu na bulvarju v bližini Hofburga in [[Dunajska mestna hiša|dunajske mestne hiše]] (''Rathaus'')..

Imenovana je bila cesarska komisija, da bi razmislila o zasnovi za stavbo parlamenta. Vplivni industrialec in politik Nikolaus Dumba je komisiji predlagal, da bi moral biti njen slog klasičen in predlog podkrepil z argumentom, da je klasična grška arhitektura primerna za parlament zaradi povezave starih Grkov in ideala demokracije. Po proučitvi različnih natečajnih predlogov se je ta komisija odločila za načrt, ki ga izdelal Theophil Hansen. Zgledoval se je po osnutku za stavbo Zapion v Atenah. Leta 1869 je K.K. Ministrstvo za notranje zadeve  Hansenu naročilo oblikovanje nove stavbe avstrijskega parlamenta.

Tla so bila razkopana junija 1874, temeljni kamen ima vgraviran datum 2. september 1874. Istočasno se je začelo delo tudi na bližnjem ''Kunsthistorisches Museum'' in ''Naturhistorisches Museum'' na Maria-Theresien-Platz, mestni hiši in univerzi. V novembru 1883 so bila dela končana in uradi predstavniškega doma so bili dani v uporabo.
4. decembra 1883 je imel predstavniški dom svojo prvo sejo pod predsedovanjem Franza Smolka, 16. decembra 1884 pa gosposka zbornica pod predsedovanjem grofa Trauttmansdorffa. Oba domova sta še naprej uradovala v stavbi do konca Avstro-Ogrske leta 1918.

Uradno ime je bilo ''Reichsratsgebäude'' (Stavba državnega sveta) in ulice za stavbo ''Reichsratsstraße'',  kar še vedno opozarja na prejšnje ime. Beseda &quot;parlament&quot; je  bila  v uporabi od začetka.

=== Zgodovina zgradbe ===
Stavba je doživela burna leta v poznih letih upadanja večetnične avstrijske monarhije, ki se je raztezala od Dalmacije do Bukovine, kot je bil predstavniški dom izjemno razdeljen z napetostmi med liberalci in konservativci, nemškimi nacionalisti in mladimi češkimi poslanci ter tudi med vlado in parlamentom. Znani so bili kot ''filibusters'' po parlamentarnih pretepih in nediscipliniranih poslancih, ki so metali črnilnike drug v drugega. Šala na dunajskih ulicah je bila, da je bila Atena tako zgrožena zaradi notranjih političnih bojev, da je namerno obrnila hrbet stavbi. Kljub vsemu je bila stavba prva oblika parlamentarnega sistema za mnoge ljudi v srednji Evropi. Nekateri nekdanji poslanci so nadaljevali svoje politične kariere po razpadu cesarstva in postali pomembni politiki v svojih domovinah.

[[File:Ausrufung der Republik Deutschösterreich 1918 Parlamentsrampe.jpg|thumb|left|Razglasitev Republike Nemška Avstrija, 12. november 1918]]
''Reichsratsgebäude'' je še naprej delovala do leta 1918, ko so stavbo zasedli demonstranti med razpadom avstro-ogrske monarhije. Od 21. oktobra 1918 so preostali nemško govoreči poslanci sklicali &quot;začasni državni zbor&quot;, najprej v ''Palais Niederösterreich'', od 12. novembra dalje v stavbi parlamenta. Na ta dan so predsedniki skupščine uradno razglasili Republiko Nemško Avstrijo s ploščadi pred stavbo. Ob izglasovanju Avstrijske ustavne skupščine leta 1919 in ustanovitvi Prve avstrijske republike se je sama zgradba preimenovala v ''Parlament'' z novim republiškim državnim svetom (''Nationalrat'') in zveznim svetom (''Bundesrat'') kot zamenjavo za star predstavniški dom (''Abgeordnetenhaus'') in gosposko zbornico (''Herrenhaus'').

Parlament je bil ohromljen, ko je 4. marca 1933 kancler Engelbert Dollfuss parlamentu odvzel pravico opravljanja njegove funkcije (&quot;z uporabo, kot je to sam imenoval, ''samoodklopa od parlamenta (Selbstausschaltung des Parlaments''), kar je prvi korak k uvajanju avstrofašistične diktature. Po &quot;majski ustavi&quot; iz leta 1934 je stavba postala sedež ''Bundestaga'', formalnega zakonodajalca Zvezne države Avstrije. Na koncu je izgubila svojo vlogo z avstrijskim anšluzom k nacistični Nemčiji leta 1938. Nacisti so jo uporabljali kot upravni sedež dunajskega ''Reichsgaua''. Med drugo svetovno vojno je bila polovica stavbe zelo poškodovana zaradi zavezniškega bombardiranja in dunajske ofenzive. Deli notranjosti, nekdanja gosposka zbornica in dvorana stebrov so bili popolnoma uničeni.

[[File:Мирные будни в послевоенной Вене-4.png|thumb| Sovjetske čete plešejo z domačini pred požgano parlamentarno stavbo po kapitulaciji nacistične Nemčije leta 1945]]
V stari zbornici ''Abgeordnetenhaus'' je nov kancler Karl Renner 27. aprila 1945 prijavil preporod neodvisne Avstrije, podprt s sovjetskimi vojaki. Max Fellerer in Eugen Wörle sta bila najeta kot arhitekta za prenovo in ponovno prenovo nekdanje gosposke zbornice za državni svet in sejno dvorano državnega sveta za obnovo v sodobnem in funkcionalnem slogu. Dela v prostorih državnega sveta so bila končana leta 1956. Prvotni videz drugih javno dostopnih prostorov, kot so dvorana stebrov in zunanji videz stavbe, so bili v  glavnem obnovljeni po zasnovi Hansena.

== Zunanjost ==
[[File:Wien Parlament 03.jpg|thumb|upright=1.35|Zunanjost stavbe avstrijskega parlamenta]]
Baron von Hansena je za oblikovanje ''Reichsratsgebäude'' uporabil neogrški slog, ki je bil v [[Neoklasicizem|neoklasicizmu]] v 19. stoletju zelo priljubljen. Hansen je delal v tistem času v Atenah, kjer ga je zaposlil grško-avstrijski magnat Nikolaus Dumba, ki je bil v odboru za gradnjo nove parlamentarne stavbe.

Hansena je navdihnila zasnova stavbe [[Zapion]] v [[Atene|Atenah]]. Prvotni načrti za ločeni stavbi za predstavniški dom in gosposko zbornico so iz praktičnih in finančnih razlogov odpadli in odločili so se, da bo ena nova stavba za oba domova. Von Hansenov koncept je izražal strukturo državnega sveta (''Reichsrat''), kot je bilo določeno s tako imenovanim Februarskim patentom leta 1861, ki je določil ustavno strukturo imperija. Oba domova sta povezana z veliko [[hipostil]]no dvorano, ki je bila osrednja struktura. Dvorana naj bi bila stičišče med meščani in gospodo, ki izraža strukturo družbe v tistem času.

Trikotno čelo se od monarhije ni spremenilo in je okrašeno s simboli in alegorijami 17 provinc (''Kronländer'') stare avstro-ogrske monarhije. Rampa je visoka približno štiri metre. Stebri so v korintskem slogu. Na obeh koncih strehe so kvadrige. Poslopje je obkroženo z majhnimi površinami trate, ki so bile preoblikovane v parkirna mesta. Stavba je visoka do štiri nadstropja.

=== Streha ===
[[File:Parlament Rossbändiger, Vienna.jpg|thumb|Bronasti krotilec konjev ''Rossbändiger'']]
Ustrezno konjskemu krotilcu na rampi na Ringstrasse, osem kvadrig iz brona krasi oba konca strehe. Kvadriga je simbol zmage, ki jih vodi boginja zmage [[Nike]]. [[Atika (arhitektura)|Atika]] obeh zbornic je bogata s simboliko, s 76 [[marmor]]nimi kipi in 66 [[relief (umetnost)|reliefi sestavlja dekorativni ansambel. Obstaja 44 [[Alegorija|alegoričnih]] [[kip]]ov, ki predstavljajo človeške lastnosti in veje človeške dejavnosti, medtem ko 32 kipov predstavlja znane osebnosti iz antike. Reliefi so kot alegorije dobri in ustrezajo področjem javnega življenja, na katero so vplivale znane osebnosti. Krona dežel, pomembna mesta in reke imperija so upodobljeni v 50 manjših reliefih. Streha ima najbolj starogrško obliko, okrašena s starodavnimi [[kapitel]]i v grškem slogu in [[palmeta]]mi, izdelanimi iz bakrene pločevine.

=== Material ===
Osebna cesarjeva želja je bila, da za gradnjo stavb na Ringstrasse uporabijo avstrijski marmor. Tako je bil uporabljen marmor iz vasi Laas iz Tirolske in se velikodušno uporabljal na cesarski palači Hofburg in ''Reichsratsgebäude''. Za arhitekta barona von Hansena je bil bel, čvrst kamen kot nalašč, saj bi lahko gradniki za fasado in kipi bili videti kot tisti v antični Grčiji. V desetletjih in s povečano onesnaženostjo zraka se je pokazalo, da je marmor izredno odporen, močnejši od njegovega znamenitega sorodnika iz [[Carrara|Carrare]].

=== Dela iz brona  ===
Štirje bronasti kipi krotilca konja so na obeh spodnjih koncih klančine (''Auffahrtsrampe''). So močan simbol zatiranja strasti, pomemben pogoj za uspešno parlamentarno sodelovanje. Zasnoval in izdelal jih je J. Lax, ulili pa so jih v Kaiserlich Königliche Kunst-Erzgießerei leta 1897 in 1900. Dodatna bronasta dela sta [[kvadriga|kvadrigi]] na vrhu strehe, vsak voz vlečejo štirje konji, ki jih vodi boginja Nike. Na bronastih kipih so bila potrebna obsežna ohranitvena in [[restavratorstvo|restavratorska]] dela leta 1990, ker sta jih poškodovala kisli dež in onesnaženost zraka. Nadaljnja oksidacija bo razjedla bron v naslednjih desetletjih in povzročila luknje v njih. Zaradi ohranitve je bil vsak kip v celoti odlit iz mavca, medtem ko je doživel obnovo.

=== Vodnjak Pallas Athene ===
[[File:Austria Parlament Athena.jpg|thumb|Vodnjak ''Pallas-Athena'' pred parlamentom]]
Atenin vodnjak (''Pallas-Athene-Brunnen'') pred parlamentom so med letoma 1893 in 1902 izdelali Carl Kundmann, Josef Tautenhayn in Hugo Haerdtl, temelji na načrtih barona von Hansena. V sredini sta vodni bazen in bogato okrašena baza. Štiri figure ležijo ob vznožju Atene in so alegorične upodobitve štirih najpomembnejših rek v Avstro-Ogrski: na sprednji strani [[Donava]] in [[Inn]], na zadnji [[Laba]] in [[Vltava]]. Ob straneh majhni [[kupid]]i jahajo delfine. Kipe Donave, Inna in kupide je naredil Haerdtl, kipe Labe in Vltave pa Kundmann. Ženski kipi naj bi predstavljali zakonodajne in izvršilne pristojnosti države in jih je naredil Tautenhayn. Spet prevladuje boginja modrosti, Atena, ki stoji na stebru. Atena je oblečena v oklep s pozlačeno čelado, njena levica nosi sulico, kot jo nosi Nike.

=== Okolica ===
Parlament je obdan z zelenjem. Na severni strani je park Rathausplatz, na južni strani pa majhen travnik zraven Sodne palače (''Justizpalast''). Spomeniki ustanoviteljev prve republike in tudi do dr. Karl Renner so na obeh koncih.

== Notranjost ==
=== Vhod ===
[[File:Austria Parlament.PNG|thumb|Tloris stavbe avstrijskega parlamenta. Kliknite na sliko za ključ do zaznambe.]]
Srednja os od vzhoda do zahoda je razdeljena na predprostor, [[vestibul (arhitektura)| vetrolov]], [[atrij]], [[peristil]] in dve veliki sobi na skrajnem koncu. Za notranjo dekoracijo je von Hansen uporabljal grške arhitekturne elemente, kot so [[Dorski slog |dorski]], [[Jonski slog|jonski]] in [[Korintski slog|korintski]] [[steber|stebri]] in v dveh sobah pompejski slog štukaturne tehnike za stene.

Glavni vhod kot [[portik]] je natančna kopija vrat [[Erehtejon]]a na [[Atenska akropola |Akropoli]] v Atenah, ki so opremljena z bronastim [[portal]]om. Od glavnega vhoda z Ringstrasse ena pasaža prehaja v preddverje stavbe, ki vsebuje jonske stebre. Stene so okrašene z marmorjem [[Dokimijski marmor|Pavonazzo]]. Niše vsebujejo kipe grških bogov. Gledano od vhoda, če začnemo z leve, so [[Apolon]], [[Atena]], [[Zevs]], [[Hera]] in [[Hefajst]] in z desne [[Hermes]], [[Demetra]], [[Pozejdon]], [[Artemida (mitologija) |Artemida]] in [[Ares]].

Nad nišami z bogovi je [[friz]], dolg več kot 100 m, ki ga je naredil dunajski umetnik Alois Hans Schram, in teče vzdolž hodnika in se nadaljuje v atrij. To je alegorična upodobitev blagoslova [[Mir (družbeno stanje) |miru]], državljanske [[Vrlina |vrline]] in [[domoljubje]].

Nad vhodom, ki vodi k veliki dvorani stebrov (''Säulenhalle''), je friz z alegorično upodobitvijo Avstrije na njenem prestolu. Napisan je moto ''Gut und Blut furs Vaterland'' (&quot;imetje in kri za svojo domovino&quot;), bojevniki so zaprisegli zvestobo in ženske prinašajo darove.

=== Dvorana stebrov ===
[[File:Reichsrat Vienna 2007.jpg|thumb|Dvorana stebrov v avstrijskem parlamentu]]
Dvorana stebrov (''Säulenhalle'') ali peristil je za vhodom v atrij. Dvorana je dolga približno 40 m in 23 m široka. 24 korintskih stebrov je izdelanih iz adnetskega marmorja, vsi so monoliti, vsak tehta približno 16 ton. Stebri nosijo osvetljen glavni strop v sredini in kasetiran stranski del stropa. Tla so iz poliranega marmorja, položeni na beton. Pod njim je sistem za talno ogrevanje in kroženje zraka za dvorano.

Na prečni osi na koncu dvorane sta dvorana nekdanjega predstavniškega doma (na levi) in dvorana nekdanje gosposke zbornice (na desni). Von Hansenova ideja je, da je Dvorana stebrov glavni, osrednji del stavbe. Zasnovana je bila, da deluje kot stična točka med obema domovoma parlamenta. Hansen je tudi želel, da imajo dvorano, v kateri bi vladar začel delo parlamenta in govoril s prestola, podobno kot je v britanski tradiciji. Vendar pa te slovesnosti nikoli niso bile v stavbi, saj je cesar Franc Jožef osebno preziral parlamentarno telo. Nastopi s prestola pred parlamentarci so bili v Hofburgu.

Arhitekt von Hansen je posebno pozornost namenil oblikovanju in gradnji te dvorane. Marmorna tla so polirana v zapletenem procesu. Kapiteli stebrov so pozlačeni s 23-karatnim (96 %) zlatom. Friz okoli zidu je 126 m dolg in 2,3 m visok. Zasnoval in naslikal ga je Eduard Lebiedzki. Monumentalna umetnina je za pripravo in oblikovanje potrebovala desetletja in štiri leta, od 1907 do 1911, za slikanje. Friz kaže alegorije na dolžnosti parlamenta na zlatem ozadju.

Dvorana je bila močno poškodovana med letalskim bombardiranjem britanske in ameriške vojske med drugo svetovno vojno. 7. februarja 1945 je bila dvorana neposredno zadeta. Vsaj dva stebra in strešno okno so bili popolnoma uničeni. Pozlačen kasetiran strop, pod katerimi je tekel friz na stenah, je bil skoraj popolnoma uničen. Nekaj preživelih delov friza so odstranili in shranili. Šele leta 1990 so bili preživeli deli obnovljeni.

Zaradi svoje predstavniške narave Dvorano stebrov uporabljajo ob praznikih, pa tudi za tradicionalne parlamentarne sprejeme predsednika državnega sveta in zveznega sveta.

Na zadnji strani Dvorane stebrov je sprejemnica (''Empfangssalon'') predsednika državnega sveta. Soba je opremljena s pompejanskimi stenskimi dekoracijami v štukaturi in velikim steklenim strešnim oknom. Na stenah so portreti predsednikov državnega sveta od leta 1945 dalje.

Za sprejemnico je nekdanja sprejemna dvorana obeh zbornic državnega sveta. Danes jo uporabljajo za seje odborov in zaslišanja o financah, državnem proračunu in revizije sodnih zadev s strani Državnega sveta, od tod njeno sedanje ime, ''Budgetsaal''. Dvorana je bogato okrašena z marmorjem, štukaturami in bogato kasetiranim stropom v renesančnem slogu. Intarzije v stropu so grb 17 ''Kronländer'' kraljestev in ozemelj, ki so bile zastopane v državnem svetu.

=== Nekdanja hiša predstavnikov zbornice ===
[[File:Wien - Parlament, Bundesversammlungssaal.JPG|thumb|Razpravna dvorana v nekdanji gosposki zbornici]]
Komora nekdanjega predstavniškega doma (''Abgeordnetenhaus'') se danes uporablja za zvezno skupščino (''Bundesversammlung''), kadar se skliče za posebne priložnosti, kot so dan državnosti in otvoritvena slovesnost novoizvoljenega zveznega predsednika Avstrije. Komora je zgrajena v polkrogu s premerom 34 m in 22,5 m globine.

Prvotno  je imela 364 sedežev. Z uvedbo različnih volilnih reform se je leta 1896 število povečalo na 425 sedežev in z uvedbo splošne moške volilne pravice v 1907 na 516 sedežev.

Komora ima ogledne galerije na dveh ravneh. Prva galerija ima v sredini ložo za predsednika države. Desna stran galerije je za diplomatski zbor, na levi strani za člane kabineta in vodje dežel. Na obeh oddaljenih koncih so sedeži za novinarje. Galerija na drugi ravni, ki je nekoliko odmaknjena od tiste na prvi stopnji, je za širšo javnost.

Komora arhitekturno temelji na starogrškem ''teatronu'' ([[Grško gledališče]]). Stena za predsedstvom je zasnovana kot starinska ''scena'' z marmornim stebriščem, ki nosi zatrep.

[[File:Parlament - Bécs, 2014.12.03 (31).JPG|thumb|Marmorna kolonada]]
Skupina figur v zatrepu je narejena iz laaškega marmorja in prikazujejo alegorične čase dneva. Stebri in [[pilaster|pilastri]] v steni so iz marmorja iz Untersberga, na [[stilobat]]ih iz temnega marmorja, okraski za vrata so iz rdečega salzburškega marmorja. Prostor stene med stebri je izdelan iz sivega [[scagliola]], z nišami okrašenimi s kipi, izdelanimi iz kararskega marmorja. Kipi kažejo zgodovinske osebe, kot so [[Numa Pompilij]], [[Cincinat]], [[Kvint Fabij Maksim]], [[Cato starejši]], [[Gaj Sempronij Grakh]], [[Mark Tulij Cicero]], [[Tit Manlij Torkvat]], [[Gaj Avgust Oktavijan]], [[Lucij Anej Seneka|Seneka mlajši]] in [[Konstantin Veliki]]. Frize zgoraj je naslikal Avgust Eisenmenger in prikazuje zgodovino nastanka državljanskega življenju. Od leve proti desni:
# '' Kampf der Kentauren und Lapithen '' (Bitka med Kentavri in Lapiti)
# '' Minos richtet nach eigenem Ermessen '' (Minos sodniki po svoji presoji)
# '' Einsetzung der Volksvertretung v Šparti '' (priseženi predstavniki Šparte)
# '' Brutus verurteilt plavarico Söhne '' (Brutus obsoja njegove sinove)
# '' Menenius Agrippa versöhnt umrl Stände '' (Menenius Agrippa usklajuje posestva)
# '' Sophokles im Wettkampf mit Aischylos '' (Sofokles tekmuje z Ajshilom)
# '' Sokrates auf dem Märkte von Athen '' (Sokrat obišče trg Atenah)
# '' Anordnung der Prachtbauten durch Perikles (vrstni red reprezentativnih stavb prek Periclesa. Opomba: vodja Perikles ima značilnosti barona Theophila von Hansena)
# '' Herodot v Olimpiji ''
# '' Plato lehrt die gesetze '' (Platon uči zakon)
# '' Demosten redet zum Volke '' (Demosten nagovarja ljudi)
# '' Decius Mus weiht sich dem Tode '' (Decius Mus se posveča svoji smrti)
# '' Caius Gracchus auf der Rednertribüne '' (Caius Gracchus ima govor z govorniškega odra)
# '' Solon läßt die Athener auf die Gesetze schwören '' (Solon pusti Atencem prisego na zakon)
# '' Der Friede '' (Mir)

Komora predstavniškega doma je pomembna za zgodovino Avstro-Ogrske. Veliko politikov je začelo svojo kariero kot poslanci, kot sta [[Karl Renner]], pozneje kancler in predsednik Avstrije, in Leopold Kunschak, pozneje konservativni voditelj. Drugi poslanci iz držav zunaj jedra Avstrije so igrali pomembno vlogo v svojih domovinah po prvi in drugi svetovni vojni.

Med njimi so:

Na Češkoslovaškem

* [[Tomáš Garrigue Masaryk|Tomáš Masaryk]], nekdanji poslanec iz Češke, pozneje prvi predsednik Češkoslovaške
* Karel Kramář, nekdanji poslanec iz Češke, pozneje predsednik vlade Češkoslovaške
* Vlastimil Tušar, nekdanji poslanec iz Češke, pozneje predsednik vlade Češkoslovaške
* Bohumír Šmeral, nekdanji poslanec iz Češke, pozneje vodja češkoslovaških komunistov

na Poljskem
* Ignacy Daszyński, nekdanji delegat iz Galicije, pozneje maršal sejma druge Poljske republike
* Wincenty Witos, nekdanji delegat iz Galicije, pozneje predsednik vlade Poljske

v Italiji
* Alcide De Gasperi, nekdanji delegat iz Tirolske, pozneje predsednik vlade Italije

v Jugoslaviji
* [[Anton Korošec]], nekdanji delegat iz Štajerske, pozneje predsednik vlade Jugoslavije

v Ukrajini
* Yevhen Petrushevych, nekdanji delegat iz Galicije, pozneje predsednik Zahodne ukrajinske ljudske republike
* Kost Levytskyi, nekdanji delegat iz Galicije, pozneje vodja vlade Zahodne ukrajinske ljudske republike

Avstrijski državni zbor (''Reichsrat'') je bil šola za zaposlovanje za srednjo in jugovzhodno demokracijo in socializem.

=== Dvorana državnega sveta  ===
[[File:Nationalrat.jpg|thumb|Dvorana državnega zbora]]
[[File:Parlament - Bécs, 2014.12.03 (14).JPG|thumb| Dvorana državnega zbora]]
Od leta 1920 se je nekdanja sejna soba gosposke zbornice uporabljala kot plenarna sejna soba državnega sveta. Gosposka zbornica (''Herrenhaus'') je imela svojo dvorano, v kateri se danes sestaja državni svet. Dvorana je bila zasnovana v klasičnem slogu, s sedeži v obliki podkve s pogledom na predsedujočega. Dvorana državnega sveta je bila uničena leta 1945 med letalskim bombardiranjem in je bila v celoti obnovljena v sodobnem slogu. Nova dvorana je bila končana leta 1956 in je tipičen primer arhitekture 1950-tih. Razen kovinskih grbov je skromna, brez okrasja. Preproga je zelena, takrat je veljala za nevtralno, saj ni bila barva nobene politične stranke. Zelena je tudi pomirjevalna, kar je očitno pretehtalo pri odločitvi, posebno glede na burne razprave, ki jih je stavba morala prenašati pred obema svetovnima vojnama. Za govorniškim pultom je vladna klop (''Regierungsbank''), ki pa je polno zasedena le ob pomembnih dogodkih, kot so izjave vlade (''Regierungserklärung'') ali govor o državnem proračunu (''Budgetrede'').

=== Dvorana zveznega sveta ===
[[File:federalcouncilvienna.jpg|thumb| Dvorana zveznega sveta  (''Bundesrat'')]]
Je ob dvorani nekdanje gosposke zbornice in je trenutno senat zveznega sveta Avstrije (''Bundesrat''). Dvorano so v preteklosti uporabljali kot predprostor in neformalno sejno sobo. Po koncu Avstro-Ogrske in z novo republiško ustavo leta 1920 je nekdanja gosposka zbornica postala zbornica zveznega sveta.

Razporeditev sedežev sedanjega senata zveznega sveta je podobna kot pri drugih dveh velikih sejnih dvoranah. Člani zveznega sveta sedijo v polkrogu s pogledom na predsedstvo. Na sprednji strani predsedstva je ''kabinetna klop''. Pohištvo je bilo popolnoma obnovljeno leta 1999. Leta 1970 je bil grb Avstrije kot tudi devetih avstrijskih zveznih dežel nameščen nad predsedstvom.

== Kultura in turizem ==
Zunanjost avstrijskega parlamenta, predvsem kip in Atenin vodnjak, je ena izmed najlepših delov parlamenta in je bila uvrščena na seznam svetovne kulturne dediščine. Prav tako je prve stopnje na seznamu stavb.

Od oktobra 2005 je bil zgrajen in odprt center za obiskovalce. 

== Viri ==
*Theophil von Hansen (1873). Das neu zu erbauende Parlamentshaus in Wien. In: Zeitschrift des österreichischen Ingenieur- und Architektenverein, 1873. ISSN 0372-9605
*Felix Czeike. Wien: Kunst &amp; Kultur. Sueddeutscher Verlag, Munich. 1973. ISBN 3-7991-5769-7
*Bundesimmobiliengesellschaft, Wolfgang Baatz, Friedrich Dahm, Brigitte Hamann, Eva Maria Höhle, Erich Klein, Claudia Riff-Podgorschek and Ute Woltron (ed.). Das neue Palais Epstein: Zur Geschichte des schönsten Palais der Wiener Ringstraße. Löcker Verlag, Vienna. 2005. ISBN 3-85409-433-7
*Bundeskanzleramt, Bundespressedienst. Österreich 2005: Das Lesebuch zum Jubiläumsjahr. Residenz Verlag, St. Pölten. 2004. ISBN 3-7017-1407-X
*Heinz Fischer, Barbara Blümel, Günther Schefbeck. Das Österreichische Parliament /The Austrian Parliament. Parlamentsdirektion, Vienna. 2000. ISBN 3-901991-02-6
*Janos Kalmar, Andreas Lehne. Die Wiener Ringstraße. Pichler Verlag, Vienna. 1999. ISBN 3-85058-167-5
*Andreas P. Pittler. Von der Donaumonarchie zum vereinten Europa: 20 Reichtagsabgeordnete, die Geschichte schrieben. Wieser Verlag, Klagenfurt. 2003. ISBN 3-85129-409-2
*Franz J. Weissenböck, Leopold B. Fruhmann, Maria L. Janota, Andreas Pittler. Das österreichische Parliament. Bd 1: Seine Erscheinung vom Ring /Bd 2: Das Haus im Inneren /Bd 3: Umgebung und Dach. Parlamentsdirektion, Vienna. 2004. ISBN 3-901991-10-7

== Zunanje povezave ==
{{Commons category|Austrian Parliament Building}}

* [http://www.parlinkom.gv.at/ Official website]
* [http://www.aeiou.at/aeiou.encyclop.p/p092024.htm;internal&amp;action=_setlanguage.action?LANGUAGE=en AEIOU |Parliament]
* [http://www.wien.info/article.asp?IDArticle=3093 Vienna Tourist Board |Parliament &amp; Palais Epstein]
* [http://www.parlament.gv.at/EN/BE/PGEB/RUNDGANG/show.psp?P_TEXT=1 Tour to the Parliament Building]


{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Stavbe parlamentov]]
[[Kategorija:Zgradbe in objekti na Dunaju‎]]</text>
      <sha1>648kkyvqf1tftgw15d4j1n62d7qpbqk</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Rio Tinto Group</title>
    <ns>0</ns>
    <id>406963</id>
    <revision>
      <id>6774085</id>
      <parentid>6571655</parentid>
      <timestamp>2026-11-03T08:27:00Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6)</comment>
      <origin>6774085</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4035" sha1="0tej19iloxxryul7mlmlezavwsvs017" xml:space="preserve">{{Infobox company
| name   = Rio Tinto plc
| logo   = [[Image:Rio Tinto.svg|180px|Rio Tinto Logo]]
| type   = [[Delniška družba]]
| traded_as      = ASX:RIO&lt;br&gt;LSE:RIO&lt;br&gt;[[Newyorška borza|NYSE]]:RIO
| slogan = N/A
| foundation     = 1873
| location       = [[London]], [[Združeno kraljestvo]]&lt;br /&gt;[[Melbourne]], [[Avstralija]] 
| key_people     = [[Jan du Plessis]] (šef)&lt;br /&gt; [[Sam Walsh]],&lt;ref name=&quot;australian-walshceo&quot;&gt;{{navedi novice | url=http://www.theaustralian.com.au/business/sam-walsh-to-lead-rio-tinto-after-tom-albanese-steps-down/story-e6frg8zx-1226556080839 | title=Sam Walsh to lead Rio Tinto after Tom Albanese steps down as chief executive | work=The Australian | date=17 January 2013 | accessdate=17 January 2013 | author=Chambers, Matt | archive-url=https://web.archive.org/web/20130120170641/http://www.theaustralian.com.au/business/sam-walsh-to-lead-rio-tinto-after-tom-albanese-steps-down/story-e6frg8zx-1226556080839 | archive-date=2013-01-20 | url-status=dead}}&lt;/ref&gt; CEO
| area_served    = Globalno
| revenue        =  [[US$]] 47,664&amp;nbsp;milijard (2014)&lt;ref name=prelims&gt;{{navedi splet |url=http://www.riotinto.com/ar2014/pdfs/financial-statements.pdf |title=Preliminary Results 2014 |format=PDF |accessdate=21 March 2015 |archive-date=2015-09-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150924091310/http://www.riotinto.com/ar2014/pdfs/financial-statements.pdf |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
| operating_income= US$ 11,346&amp;nbsp;milijard(2014)&lt;ref name=prelims/&gt;
| net_income     =  US$ 6,499 milijard (2014)&lt;ref name=prelims/&gt;
| assets         = US$ 107,8 milijard (2014)&lt;ref name=prelims/&gt; 
| equity         = US$ 54,6 milijard (2014)&lt;ref name=prelims/&gt;
| num_employees  = 66 331 (2013)&lt;ref name=&quot;AR2013&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.riotinto.com/documents/RT_Annual_report_2013.pdf|title=Rio Tinto Annual Report 2013|format=PDF|accessdate=11 October 2014|archive-date=2015-09-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20150924091332/http://www.riotinto.com/documents/RT_Annual_report_2013.pdf|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
| industry       = [[Rudarstvo]] in kovine
| products       = [[Železova ruda]], [[boksit]], [[aluminijeva glinica]], aluminij, [[baker]], [[zlato]], [[premog]], [[diamant]]i, uran, molibden
| subsid         = [[Rio Tinto Alcan]]
| homepage       = {{URL|http://www.riotinto.com/}}
| intl           = yes
}}
[[Slika:RTCL 026.jpg|sličica|Hugh Matheson, prvi predsednik družbe]]
[[Slika:Panoramica Corta Atalaya2.jpg|sličica|Rudnik Corta Atalaya]]
[[Slika:120CollinsSt.jpg|sličica|Rio Tintov sedež v Avstraliji]]
'''Rio Tinto Group''' je velika britanskoavstralska korporacija s sedežem v [[London]]u, [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]. Rio Tinto se ukvarja z rudarjenem in pridobivanjem kovin. Podjetje je bilo ustanovljeno leta [[1873]], ko je večnarodni konzorcij kupil rudarski kompleks na reki [[Rio Tinto]] v [[Huelva|Huelvi]], [[Španija]]. Podjetje se je od takrat s številnimi prevzemi in širjenjem razširilo v eno največjih podjetij te vrste na svetu.

Rio Tinto je prisoten na šestih kontinentih, vendar ima glavne operacije v [[Avstralija|Avstraliji]] in [[Kanada|Kanadi]].

==Glej tudi==
* [[BHP Biliton]]
* [[Fortescue Metals Group]]
* [[Vale S.A.]]

==Sklici==
{{sklici|2}}

==Zunanje pvoezave==
{{commons category|Rio Tinto (company)}}
* {{Official website|http://www.riotinto.com}}
* [http://www.riotintocoalaustralia.com.au/ Rio Tinto Coal Australia (RTCA)]
* [http://www.mbendi.co.za/orgs/ci1m.htm MBendi Rio Tinto informacije] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/19990220205429/http://www.mbendi.co.za/orgs/ci1m.htm |date=1999-02-20 }}
* [http://www.industriall-union.org/sites/default/files/uploads/documents/Rio_Tinto_Campaign/a4_rio_tinto_report_final2.pdf Unsustainable: The Ugly Truth about Rio Tinto]

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Težka industrija]]
[[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1873]]
[[Kategorija:Podjetja Združenega kraljestva]]
[[Kategorija:Podjetja Avstralije]]</text>
      <sha1>0tej19iloxxryul7mlmlezavwsvs017</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam slovenskih učiteljev</title>
    <ns>0</ns>
    <id>410617</id>
    <revision>
      <id>6773799</id>
      <parentid>6772202</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T15:30:32Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-45085-22</username>
        <id>264465</id>
      </contributor>
      <comment>/* M */</comment>
      <origin>6773799</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="40598" sha1="fbzj61kslds9nokwbz4dwc6umh74dar" xml:space="preserve">'''Seznam [[Slovenci|slovenskih]] [[učitelj]]ev, šolnikov in [[Pedagogika|pedagogov]].'''

{{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}}
{{CompactTOC2}}

== A ==
* [[Ciril Abram]]
* [[Laura Abram]]
* [[Jakica Accetto]]
* [[Emil Adamič]]
* [[Fran Serafin Adamič]]
* [[Milan Adamič]]
* [[Miroslav Adlešič]]
* [[France Ahlin]]
* [[Fran Alič]] 
* [[Jurij Alič]]
* Fani (Frančiška) Al Mansour
* [[Franc Alvian]]
* [[Lado Ambrožič - Novljan|Lado Ambrožič-Novljan]]
* [[Ivan Andoljšek]]
* [[Leopold Andree (učitelj)|Leopold Andree]]
* [[Tatjana Angerer]] (Brčan)
* [[Evgen Antauer]]
* [[Josip Apih]]
* [[Milan Apih]]
* [[Mara Apih Pečar]]
* [[Justin Arhar]]
* [[Ivana Arko]] (1871-1952)
* [[Miljutin Arko]]
* [[Ivan Arnejc|Ivan (Janko) Arnejc]]
* [[Josip Armič]]
* [[Ivan Artač]]
* [[Majda Artač Sturman]]
* [[Alenka Aškerc Mikeln]]
* [[Anton Aškerc ml.]] (1910–88)
* [[Katarina Aškerc Zadravec]]
* [[Oskar Autor]]
* [[Sabina Autor]]
* [[Lilijana Avčin]]
* [[France Avsec]]
* [[Mirko Avsenak]]
* [[Ciril Ažman]]

== B ==
* [[Jože Babič (učitelj)|Jože Babič]]
* [[Rafael Bačar]]
* [[Karel Bačer]]
* [[Aida Bahar]]
* [[Fran Bahovec]]
* [[Jure Bajc|Jure (Jurij) Bajc]]
* [[Barbara Bajd]]
* [[Franc Bajd|Franc(e) Bajd]]
* [[Oton Bajde]]
* [[Anton Bajec]]
* Franc Bajt
* [[Ivan Bajželj]]
* [[Rudi Bajželj]]
* [[Božidar Bajuk]]
* [[Marko Bajuk]]
* [[Karin Bakračevič Vukman]]
* [[Jožef Balant]]
* [[Josip Balič]]
* [[Majda Baloh Dobeic]]
* [[Elido Bandelj]]
* [[Olga Bandelj]]
* [[Vincenc Bandelj]]
* [[Friderik Baraga]]
* [[Srečko Baraga]]
* [[Ana Barbič]]
* [[Andreja Barle Lakota]]
* [[Ivan Barle]]
* [[Jožef Barle|Jože(f) Barle]]
* [[Konrad Barle]]
* [[Anton Bartel]]
* [[Ivan Bartl]]
* [[Zdenka Baša]]
* [[Milena Batič]]
* [[Jan Baukart]]
* [[Marija Bavdaž]]
* [[Leopoldina Bavdek|Leopoldina Bavdek - Poldka]]
* [[Janez Bečaj]]
* [[Martin Bedjanič]]
* [[Albin Belar]]
* [[Leopold Belar]]
* [[Vinko Beličič]]
* [[Ivan Belle]]
* [[Gizela Belinger Ferjančič]]
* [[Lajos Bence]]
* [[Ivan Benigar (profesor)|Ivan (Janez) Benigar]]
* [[Jože Benkovič]]
* [[Davorin Beranič]]
* [[Ivan Berce]]
* [[Oton Berce]]
* [[Sonja Berce]]
* [[Vladimir Berce]]
* [[Milica Bergant]]
* [[Ciril Bergles]]
* [[Antonija Bernard]]
* [[Elizabeta Bernjak]]
* [[Ciril Bernot]]
* [[Štefka Bernot Škrk]]
* [[Olga Bertok]]
* [[Ivan Bertoncelj (pedagog)|Ivan Bertoncelj]]
* [[Niko Berus]]
* [[Karel Bervar]]
* [[Jože Beslič]]-Učo
* [[Julij Betetto]]
* [[Davorina Bevk]]
* [[France Bevk]]
* [[Stanislav Bevk]]
* [[Anton Bezenšek]]
* [[France Bezjak]]
* [[Janko Bezjak]]
* [[Jožica Bezjak]]
* [[Silva Bezjak]]
* [[Josip Bezlaj]]
* [[Viktor Bežek]]
* [[Bogdan Binter]]
* [[Janez Bitenc]]
* [[Tomaž Bizajl]]
* [[Alojz Bizjak (publicist)]]
* [[Helena Alenka Bizjak]]
* [[Ivan Bizjak (pisatelj)|Ivan Bizjak]]
* [[Dana Blaganje]]
* [[Pavle Blaznik]]
* [[Ana Blažič]]
* [[Marjan Blažič]]
* [[Milena Mileva Blažić]]
* [[Marija Blažina]]
* [[Janez Bleiweis]]
* [[Kristjan Bogatec]]
* [[Franček Bohanec]]
* [[Jože Bohinc]]
* [[Pavle Bohinc]]
* [[Ludvik Böhm]]
* [[Adam Bohorič]]
* [[Etbin Bojc]]
* [[Janez Bole]]
* [[Marija Bolta]]
* [[Josip Boncelj]]
* [[Marko Boncelj]]
* [[Mirjana Borčić]]
* [[France Borko]]
* [[Marja Boršnik]]
* [[Branko Božič]]
* [[Zoran Božič]]
* [[Vladimir Bračič]]
* [[Fran Bradač]]
* [[Zlatko Bradač]]
* [[Bojan Bratina]]
* [[Silva Bratož]]
* [[Andrej Bratuž]]
* [[Lojzka Bratuž]]
* Tatjana Brčan (Angerer)
* [[Albert Bregant]]
* [[Jurij Bregant]]
* [[Zmago Bregant]]
* [[Janez Brence]]
* [[Kristina Brenk]]
* [[Anton Breznik (1881–1944)|Anton Breznik]]
* [[Inge Breznik]]
* [[Jože Breznik]]
* [[Martin Breznik]]
* [[Bojan Brezovar]]
* [[Matija Brezovar]]
* [[Anton Brezovnik]]
* [[Franc Brežnik]]
* [[Pavel Brežnik]]
* [[Jože Brilej (učitelj)]]
* [[Josip Brinar]]
* [[Slavko Brinovec]]
* [[Srečko Brodar]]
* [[Vilma Brodnik]] 
* [[Mirko Brulc]]
* [[Viljem Brumec]]
* [[Vinko Brumen]]
* [[Alojzija (Lojzka) Brus]]
* [[Andrej Budal]]
* [[Lučana Budal]]
* [[Janez Budau]] (1807−1878)
* [[Peter Budin]]
* [[Cvetko Budkovič]]
* [[Jožef Frančišek Buh]]
* [[Miha Bulovec]]
*[[Alojz Jožef Bunc]]
* [[Stanko Bunc]]
* [[Ivan Burdian]]
* [[Anton Burgar]]
* [[Ivan Burger]]
* [[Stojan Burnik]]
* [[Valentin Burnik]]
* [[Milan Butina]]
* [[Jože Butinar]]

== C ==
* [[Urša Cankar Soares]]
* [[France Capuder]]
* [[Karel Capuder]]
* [[Rok Capuder]]
* [[Ivanka Cegnar]]
* [[Magda Cencelj]]
* [[Jakob Cepuder]]
* [[Josip Cepuder|Josip (Jože) Cepuder]]
* [[Majda Cenčič]]
* [[Mira Cenčič]]
* [[Andrej Cergol]]
* [[Anton Cergol]]
* [[Josip Cerk]]
* [[Drago Chistof]]
* [[Josip Christof]]
* [[Karel Just Cibic|Karel Just (Drago) Cibic]]
* [[France Cigan]]
* [[Tone Ciglar]]
* [[Janez Ciperle]]
* [[Josip Ciperle]]
* [[Majda Cirman]]
* [[Fanny Copeland|Fanny S. Copeland]]
* [[Rada Cossutta]]
* [[Zlata Cugmas]]
* [[Ljudmila Cvetek Russi]]
* [[Marija Cvetek]]
* [[Slavko Cvetek]]
* [[Jurij Cvetko]]
* [[Fran Cvetko]]
* [[Pavle Cvetko|Pavle (Eufrid) Cvetko]]
* [[Vladimir Cvetko]]

== Č ==
* [[Dragica Čadež]]
* [[Branka Čagran]]
* [[Janez Čandek]]
* [[Janko Čar]]
* [[Jakob Čebular]]
* [[Nina Čelešnik Kozamernik]]
* [[Bruno Čermelj]]
* [[Lavo Čermelj]]
* [[Viktor Čermelj]]
* [[Anica Černej]]
* [[Ludovik Černej]]
* [[Silva Černelč]]
* [[Ana Černic]]
* [[Ivan Černic]]
* [[Karlo Černic]]
* [[Peter Černic]]
* [[Vinko Černic]]
* [[Franc Černigoj]]
* [[Viljem Černo]]
* [[Janko Černut]]
* [[Franjo Čibej]]
* [[Anton Čižman]] (1821–74)
* [[Amalija Čok]]
* [[Andrej Čok (učitelj)|Andrej Čok]]
* [[Anica Čok]]
* [[Antonija Čok]]
* [[Jelica Čok]] [[Žagar]]
* [[Lucija Čok]]
* [[Sonja Čokl]]
* [[Dušan Čop]]
* [[Josip Čop]]
* [[Matija Čop]]
* [[Mici Čop]] (r. ''[[Marija Kessler|Kessler]]'')
* [[Venčeslav Čopič]]
* [[Miloš Čotar]]
* [[Sonja Čotar Konrad]]
* [[Janja Črčinovič Rozman]]
* [[Fran Črnagoj]]
* [[Anton Črnivec]]
* [[Miroslav Črnivec]]
* [[Rajmund Čuček]]
* [[Jože Čuješ]]
* [[Avguštin Čuk]]
* [[Alenka Čurin Janžekovič]]

== D ==
* [[Marjeta Dajčman]]
* [[Peter Dajnko]]
* [[Franc Dakskobler]]
* [[Ivan Daneu]]
* [[Anka Debeljak]]
* [[Anton Debeljak]]
* [[Tine Debeljak]]
* [[Tine Debeljak (mlajši)|Tine Debeljak ml.]]
* [[Janez Debevec]]
* [[Ema Deisinger]]
* [[Marica Dekleva Modic]]
* [[Ciril Dekval]] (Dequal)
* [[Janez Demšar]]
* [[Josip Demšar]]
* [[Olga Denac]]
* [[Anton Derganc]]
* Karol Dermelj
* Mirko (Miroslav) Dermelj
* [[Valter Bruno Dermota]]
* [[Marija Dernovšek]] Šprajcar
* [[Fran Detela]]
* [[Leon Detela]]
* [[Zoran Didek]]
* [[Cilka Dimec Žerdin]]
* [[Mojca Dimec]]
* [[Ivan Dimnik]]
* [[Jakob Dimnik]]
* [[Peter Dimnik]]
* [[Slavoj Dimnik]]
* [[Filip Divinar]]
* [[Milan Divjak]]
* [[Edvin Dobeic]]
* [[Zora Dobeic]]
* [[Karel Doberšek]]
* [[Mira Dobovšek]]
* [[Anton Dolar]]
* [[Simon Dolar]]
* [[Janez Dolenc]]
* [[Karel Dolenc]]
* [[Rihard Dolenc]]
* [[Ivan Dolenec]]
* [[Jožica Dolenšek]]
* [[Elvira Dolinar]]
* [[Jože Dolgan|Jože (Josip) Dolgan]]
* [[Milan Dolgan]]
* [[Jurij Dolinar (pravnik)|Jurij Dolinar]]
* [[Štefan Doljak]]
* [[Franc Dolžan]]
* [[Ciril Dominko]]
* [[Marina Dornig]]
* [[Rudolf Dostal]]
* [[Mala Drčar]] (Amalija, r. Dequal/Dekval)
* [[Elizabeta Drofenik]] (r. Grafenauer)
* [[Tatjana Drovenik - Čalič|Tatjana Drovenik-Čalič]]
* [[Hinko Druzovič]]
* [[Metod Dular]]

== E ==
* [[Janez Nepomuk Edling]]
* [[Andrej Einspieler]]
* [[Franc Einspieler]]
* [[Valentin Einspieler]]
* [[Jožef Kalasanc Erberg]]
* [[Volbenk Inocenc Erberg]]
* [[Fran Erjavec]]
* [[Fran Erjavec (urednik)]]

== F ==
* [[Franc Fabinc]]
* [[Ana Fabjan]]
* [[Rudolf Fajs]]
* [[Anton Fakin]]
* [[Adam Farkaš]]
* [[Silvo Fatur]]
* [[Ivan Favai]]
* [[Vesna Falatov]]
* [[Anton Feinig]]
* [[Darjo Felda]]
* [[Janez Ferbar]]
* ([[Ivan Ferbežer]])
* [[Marko Ferjan]]
* [[Fran Ferjančič]]
* [[Ivanka Ferjančič]] (&amp; [[Antonija Ferjančič]])
* [[Franc Ferk]]
* [[Franka Ferletič]] Černic
* [[Anton Ferlinc]]
* [[Ferdinand Ferluga]]
* [[Kilijan Ferluga]]
* [[Štefan Ferluga]]
* [[Fedora Ferluga Petronio]]
* [[Ludovik Fettich Frankheim]]
* [[Mirko Filej]]
* [[Andrej Filipič]]
* [[Marta Filli]]
* [[Jože Filo]]
* [[Dušana Findeisen]]
* [[Fran Fink]]
* [[Anton Fister]]
* [[Josip Fistravec]]
* [[Pavel Flere]]
* [[Andrej Flogie]]                                                                           
* [[Jože Florjančič]]
* [[Ivan Fon]]
* [[Alojz Fošnarič]]
* [[Samo Fošnarič]]
* [[Josip Freuensfeld]]
* [[Alojz Fridl]]
* [[Nikodem Frischlin]] (1547–90)
* [[Vekoslav From]]
* [[Anton Funtek]]
== G ==
* [[Slavko Gaber]]
* [[Marija Gabrijelčič]]
* [[Josip Gabrijevčič]]
* [[Nada Gaborovič]]
* [[Josip Gabrovšek]]
* [[Ludvik Gabrovšek]]
* [[Fran Gabršek]]
* [[Janko Gačnik]]
* [[Duša Gajšek]]
* [[Ana Gale]]
* [[Mirko Galeša]]
* [[Franc Galič]]
* [[Engelbert Gangl]]
* Ivan (Jan) Gantar
* [[Kajetan Gantar st.|Kajetan Gantar]] [[Kajetan Gantar st.|(starejši)]]
* [[Kajetan Gantar]]
* [[Igor Gedrih]]
* [[Stanko Gerjolj]]
* [[Ivan Gerlič]]
* [[Alenka Gerlovič]]
* [[Herman Germ]]
* [[Jožef Geršak]]
* [[Vesna Geršak]]
* [[Alenka Glazer]]
* [[Saša Glažar]]
* [[Martin Globočnik]]
* [[Viktorija Zmaga Glogovec]]
* [[Julij Głowacki]]
* [[Janez Frančišek Gnidovec]]
* [[Franc Gnidovec]]
* [[Radovan Gobec]]
* [[Regina Gobec]]
* [[Anton Godec]]
* [[Ljerka Godicl]]
* [[Vesna Godina]]
* [[Janez Gogala]]
* [[Mirko Gogala]]
* [[Stanko Gogala]]
* [[Avgust Gojkovič]]
* [[Vida Gojkovič]] (r. [[Hrvatin]])
* [[Manko Golar]]
* [[Lidija Golc]]
* [[Jadviga Golež]]-''Špela''
* [[Tine Golež]]
* [[Alenka Goljevšček|Alenka Goljevšček Kermauner]]
* [[Danica Golli]]
* [[Tereza Golmajer]]
* [[Andrej Gollmayr]]
* [[Jurij Gollmayr]]
* [[Berta Golob]]
* [[Danilo Golob]]
* [[Jožef Golob]] (18. stol.)
* [[Marija Gorše]] ([[Marija Perhaj|Perhaj]], Potokar)
* [[Tone Gorše]]
* [[Marjan Gorup]]
* [[Jože Gosak|Jože (Josip) Gosak]]
* [[Franc Govekar]]
* [[Minka Govekar]] (r. Vasič)
* [[Monika Govekar Okoliš]]
* [[Vinko Govekar]]
* [[Benjamin Gracer]] [[Benjamin Gracer|-]]
* [[Rajko Gradnik]]
* [[Bogo Grafenauer]]
* [[Franjo Grafenauer]]
* [[Jera Grafenauer]]
* [[Ludvik Grafenauer]]
* Pavel Grafenauer
* [[Ivan Grašič]]
* [[Mateja Grašič]]
* [[Viktor Grčar]]
* [[Oton Grebenc]]
* [[Marica Gregorič Stepančič]]
* [[Karel Gril]]
* [[Eliza Frančiška Grizold]] (1847–1913)
* [[Fran Grm|Franc Grm]] (1877–1967)
* [[Anton Grmek]]
* [[Sabina Gruden]]
* Ivan Grobelnik
* [[Maša Grom]]
* [[Adolf Gröbming]]
* [[Milan Grošelj]]
* [[Marija Grošelj|Mar(ij)a Grošelj]]
* [[Pavel Grošelj]]
* [[Rudolf Grošelj]]*
* [[Andreja Grum]]
* [[Nanda Guček]]

== H ==
* [[Balthasar Hacquet]]
* [[Franc Hafner (učitelj)|Franc Hafner]]
* [[Gema Hafner]]
* [[Iztok Hafner]]
* [[Kris(in)a Hafner|Krist(in)a Hafner]]
* [[Jože Hainz]]
* [[Avguštin Hallerstein]]
* [[Bruno Hartman]]
* [[Milka Hartman]]
* [[Franc Hauptmann]]
* [[Ljudmil Hauptmann]]
* [[Anton Heinrich]]
* [[Matija Heric]]
* [[Vladimir Herle]]
* [[Jožko Herman]]
* [[Jurij Herman]] (1793–)
* [[Mihael Herman]]
* [[Franc Hladnik]]
* [[Marija Hladnik Berden]]
* [[Matej Hladnik]]
* [[Miran Hladnik]]
* [[Franc Hlupič]]
* [[Maja Hmelak]]
* [[Barbka Höchtl]]
* [[Andreja Hočevar]]
* [[Ciril Hočevar]]
* [[Franc Hočevar]]
* [[Kuno Hočevar]]
* [[Pavla Hočevar]]
* [[Slavko Hočevar]]
* [[Antonija Höffern]] (r. Baraga)
* [[Andraš Horvat]]
* [[Matija Horvat ml.]]
* [[Rudolf Horvat]]
* [[Davorin Hostnik]]
* [[Dejan Hozjan]]
* [[Janez Nepomuk Hrast]]
* Meta Hrast
* [[Alojzij Hreščak|Alojzij (Lojze) Hreščak]] 1886-1979
* [[Marija Aleksandra Hreščak|Marija Aleksandra (Vladimira) Hreščak]]
* [[Anton Hribar (glasbenik)|Anton Hribar]]
* [[Marjan Hribar (fizik)|Marjan Hribar]]
* [[Mirko Hribar]]
* [[Ksenija Hribar]]
* [[Zoran Hribar]]
* [[Franc Hribernik]]
* [[Slavka Hronek]] (r. Grafenauer)
* [[Ivanka Hrovatin]]
* [[Stanka Hrovatin]]
* [[Franc Hubad]]
* [[Matej Hubad]]
* [[Jože Hudales (pisatelj)|Jože Hudales]]
* [[Oskar Hudales]]
* [[Zoran Hudales]]
* [[Josipina Eleonora Hudovernik|Eleonora Hudovernik]]
* [[Draga Humek]]
* [[Dragotin Humek]]
* [[Martin Humek]]
* [[Miloš Humek]]
* [[Katja Hvala]]
* [[Doro Hvalica]]
* [[Vojteh Hybášek]]

== I ==
* [[Josip Ilc]]
* [[Anton Ingolič]]
* [[Vojeslav Ipavec]] 
* [[Anton Irgolič]]
* [[Rezika Iskra]]
* [[Lydia Iskrić]]
* [[Goran Iskrić]]
* [[Andreja Istenič]] Starčič
* [[Anton Ivančič]]
* [[Josip Ivančič]]
* [[Lojze Ivanetič|Lojze Ivanetič]]
* [[Martin Ivanetič]]
* [[Milena Ivanuš Grmek]]

== J ==
* [[Vojko Jagodič]]
* [[Fran Jaklič]]
* [[Helena Jaklič]]
* [[Viktor Jaklič]]
* [[Jožef Anton Jakomini]]
* [[Bogo Jakopič|Bogo(mil) Jakopič]]
* [[Rihard Jakopič]]
* [[Luka Jamnik]]
* [[Franc Jamšek]] 
* [[Rado Jan]]
* [[Anton Janežič]]
* [[Oton Janker]]
* [[Ivan Janko]]
* [[Anton Janša]]
* [[Gustav Januš]]
* [[Barbara Japelj Pavešić]]
* [[Miha Japelj]]
* [[Anton Jarc]]
* [[Evgen Jarc]]
* Romana Jazbec
* [[Ciril Jeglič]]
* [[Janko Nepomuk Jeglič]]
* [[Klemen Jelenc]]
* [[Luka Jelenc]]
* [[Sabina Jelenc Krašovec]]
* [[Zoran Jelenc]]
* [[Adolf Jenko]]
* [[Ivan Jenko (pesnik)|Ivan Jenko]]
* Jožef Jenko
* [[Vida Jeraj]]
* [[Vida Jeraj Hribar]]
* [[Fran Jeran]]
* [[Zdravko Jeras]]
* [[Milan Jereb]]
* [[Urban Jerin]]
* Janez Jerman (1962)
* [[Franc Jerovšek]]
* [[France Jesenovec]]
* [[Magda Jevnikar]]
* [[Martin Jevnikar]]
* [[Milan Jevnikar]]
* [[Marija Jezernik|Marija Jezernik (Wirgler)]]
* [[Katja Jeznik]]
* [[Jakob Jež]]
* [[Janko Jež]] 
* [[Jurij Jug]]
* [[Tomaž Jug]]
* [[Marko Juhant]]
* [[Karli Juhart]]
* [[Matjaž Juhart]]
* [[Janko Jurančič]]
* [[Jože Jurančič]]
* [[Olga Jurančič Virens]]?
* [[Poldka Jurančič Dolenec|Poldka (Leopoldina) Jurančič Dolenec]]
* [[Zora A. Jurič]]
* [[Edelman Jurinčič]]
* [[Benjamin Jurman]]
* [[Janez Justin]]
* [[Ferdo Juvanec]]
* [[Rudolf Južnič]]
* [[Stane Južnič]]

== K ==
* [[Milan Kabaj]]
* [[Milan Kac]]
* [[Anton Kacin]]
* [[Janez Kadiš]]
* [[Franc Kadunc]]
* [[Milan Kajč]]
* [[Ludovika Kalan]]
* [[Mara Kalan]]
* [[Marko Kalan]]
* [[Lucija Kalc Hrovatin]]
* [[Janja Kalin]]
* [[Felicita Kalinšek]]
* [[Ignac Kamenik]]
* [[Miloš Kamuščič]]
* [[Roza Kandus]] 
* [[Anton Mirko Kapelj]]
* [[Dušan Kaplan]]
* [[France Kapus|Franc(e) Kapus]]
* [[Fran Karbaš]]
* ([[Edvard Kardelj]])
* [[Janoš Kardoš]]
* [[Janez Karlin]]
* [[Drago Karolin]] 
* Lojze Kastelic (1909-1986)
* [[Anton Kašutnik]]
* [[Majda Kaučič Baša]]
* [[Andrej Kavčič]]
* [[Franc Kavčič (razločitev)|Fran Kavčič]]
* [[Jožica Kavčič]]
* Ivan Kavkler (1854)
* [[Marija Kavkler]]
* [[Slavko Kavšek]]
* [[Tone Kebe]]
* [[Ivan Kejžar]]
* [[Robert Kenda]]
* [[Andrej Kenič]]
* [[Janez Kerčmar]]
* [[Aksinja Kermauner]]
* [[Valentin Kermavner]]
* [[Janez Krstnik Kersnik]]
* [[Alojzija (Slava) Kersnik|Slava (Alojzija) Kersnik]]
* [[Mici Kessler]] (por. [[Čop]])
* [[Ivan Ketiš]]
* [[Judita Kežman Počkaj]]
* [[Ivan Kiferle]]
* Franc-Žiga [[Kimovec]]
* [[Josip Kladnik]]
* [[Rajko Kladnik]]
* [[Rudolf Kladnik]]
* [[Angelca Klanšek]]
* [[Dana Klanšček Valič]] 
* [[Aldo Klavora]]
* [[Franjo Klavora]]
* [[Hinko Klavora]]
* [[Zora Klavžar]]
* [[Janez Kleeman]]
* [[Ferdo Kleinmayr]]
* [[Josip Klemenčič (učitelj)|Josip Klemenčič]]
* [[Neža Klemenčič Pelhan]]
* [[Stanko Klinar]]
* [[Anton Klodič]]
* [[David Klodič]]
* [[Franjo Klojčnik]]
* [[Boža Kmecl|Bož(en)a Kmecl]]
* [[Edmund Kmecl]]
* [[Matjaž Kmecl]]
* [[Marija Kmet]] (ps. ''Svitoslava'')
* [[Marta Kmet]] (''Minka Krejan''/''Češnjevar'')
* [[Jože Kmetec]]
* [[Janko Knapič]]
* [[Jasna Knez]]
* [[Josip Kobal (pedagog)|Josip Kobal]] (1882–1964)
* [[Boris Kobe]]
* [[Marjana Kobe]]
* [[Rudolf Kobilica]]
* [[France Koblar]]
* [[Alenka Kobolt]]
* [[Fran Kocbek]]
* [[Blaž Kocen]]
* [[Štefan Kociančič]]
* [[Gregor Kocijan]]
* [[Zdenko Kodelja]]
* [[Majda Kodrič]]
* [[Antonija Kofol]]
* [[Valentina Kogoj]]
* [[Anton Kokalj (politik)|Anton Kokalj]]
* [[Tatjana Kokalj]]
* [[Marija Kolar]]
* [[Nuša Kolar]]
* [[Vilko Kolar]]
* [[Rudolf Kolarič]]
* [[Janez Kolenc]] (st./ml.)
* [[Marija Kolenc (profesorica slovenščine in nemščine)|Marija Kolenc]]
* [[Karolina Kolmanič]]
* [[Dašenjka Komac]] (r. Hajnrihar)
* [[Jaro Komac]]
* [[Slavo Komac|Slavo (Radoslav) Komac]]
* [[Marija Koman]]
* [[Martina Koman]]
* [[Franc Komatar]]
* [[Mihael Komel]]
* Dušan Kompare
* [[Peter Končnik]]
* [[Valentin Konšek]]
* [[Antonija Kontler]]
* [[Julij Kontler]]
* [[Julij Kontler]]
* [[Srečko Koporc]]
* [[Alfonz Kopriva]]
* [[Silvester Kopriva]]
* [[Nikolaj Koprivec]]
* [[Janez Koprivnik]]
* [[Josip Korban]]
* [[Avgust Korbar]]
* [[Karel Kordeš]]
* [[Melita Kordeš Demšar]]
* Tatjana Kordiš
* [[Metka Kordigel]]
* [[Andrej Koren]]
* [[Majda Koren]]
* [[Gregor Koritnik]]
* [[Aleksandra Kornhauser]]
* [[Ivan Koropec]]
* [[Jože Koropec]]
* [[Janja Korošec]]
* [[Valentin Korun]]
* [[Fran Kos]]
* Ivan Kos (1849–1931)
* [[Janko Kos (literarni zgodovinar)|Janko Kos]]
* [[Poldka Kos|Poldka (Leopoldina) Kos]]
* [[Simon Kos (učitelj)]] (navdušil [[Mihajlo Pupin|Mihajla Pupina]] za znanost)
* [[Anton Kosi]]
* [[Anton Kosovel]]
* [[Ivan Kosovel (filozof)|Ivan Kosovel]]
* [[Josip Kosevel|Josip Kosovel]]
* [[Josip Kostanjevec]]
* [[Marija Košak]]
* [[Milena Košak Babuder]]
* [[Janko Košan]]
* [[Jože Košar]]
* [[Niko Košir]]
* [[Stanislav Košir]]
* [[Ivan Koštial|Ivan Koštiál]]
* [[Edmund Košuta]] - Mundi
* [[Egidij Košuta]]
* [[Daniel Košutnik]]
* [[Franc Košutnik]]
* [[Joahim Košutnik]]
* [[Silvester Košutnik]] 
* [[Silvo Košutnik ml.]]
* [[Anton Kotar]]
* [[Boštjan Kotnik]]
* [[Herman Kotar]] 
* [[Nedeljka Kotnik]]
* [[Rudi Kotnik]]
* [[Stanko Kotnik]]
* [[Veselko Kovač]]
* [[Mojca Kovač Šebart]]
* [[Rafaela Kovačič]]
* [[Ferdo Kozak]]
* [[Juš Kozak]]
* [[Jurij Kozina]]
* [[Marjan Kozina]]
* [[Pavel Kozina]]
* [[Darinka Kozinc]]
* [[Tonči Koželj]]
* [[Boris Kožuh]]
* [[Josip Kožuh]] (1854–1948)
* [[Milena Kožuh]]
* [[Boris Krabonja]]
* [[Živa Kraigher]]
* [[Ana Krajnc]]
* [[Janez Krajnc]] (1817–1908)
* [[Milovan Krajnc]]
* [[Mitja Krajnčan]]
* [[Ivan Krajnik]]
* [[Boža Krakar Vogel]]
* [[Božo Kralj]]
* [[Franc Kralj (teolog)|Franc Kralj]]
* [[Metka Kralj]]
* [[Vladimir Kralj]]
* [[Janko Kramar]]
* [[Martin Kramar]]
* [[Miroslava Kramarič]]
* [[Albin Kramberger]]
* [[Darja Kramberger]]
* [[Aleksander Kranjc]]
* [[Silvo Kranjec]]
* [[Fran Krašan]]
* [[Teodor Kravina]]
* [[Marijan Kravos]]
* [[Zdravko Kravos]]
* [[Ivan Krečič]]
* [[Marija Kregar]]
* [[Minka Krejan]]
* [[Janez Krek]]
* [[Leon Krek]]
* [[Sebastjan Krelj]]
* [[Marko Kremžar]]
* [[Božidara Kremžar Petelin]] 
* [[Marko Krevs]]
*[[Ada Kristan]]
* [[Ružena Kristan]]
* [[Silvo Kristan]]
* [[Sebastijan Kristovič]]?
* [[Matko Krištofić]]
* [[Peter Krivec]]
* [[Ada Krivic]]
* [[Martina Križaj Ortar]]
* [[Josip Križan]]
* [[France Križanič]]
* [[Terezija Križanič|Terezija (s. Angelina) Križanič]]
* [[Ignac Križman]]
* [[Dušan Krnel]]
* [[Breda Kroflič]]
* [[Marjan Kroflič]]
* [[Robi Kroflič]]
* [[Franc Kropivšek]]
* [[Anton Krošl]]
* [[Ivan Krušič]]
* [[Zvone Krušič]]
* [[Ivan Kryl]]
* [[Anton Kržič]]
* [[Anton Krošl]]
* [[Ivan Krušič]]
* [[Jožef Kržišnik]]
* [[Eliza Kukovec]] (1879–1954)
* [[Srečko Kumar]]
* [[Metod Kumelj]]
* [[Blaž Kumerdej]]
* [[Sonja Kump]]
* [[Dušica Kunaver]]
* [[Jurij Kunaver]]
* [[Pavel Kunaver]]
* [[Dragomira Kunej]]
* [[Egon Kunej]]
* [[Viljem Kunst]]
* [[Zlata Kunst]]
* [[Vinko Kunstelj]]
* [[Ivan Kuret]]
* [[Anton Kutin]]
* [[Franc Kuzmič]]
* [[Mikloš Küzmič]]
* [[Štefan Küzmič]]
* [[Jana Kvas]]
* [[Koloman Kvas]]
* [[Franc Kvaternik (fizik)|Franc Kvaternik]]
* [[Dragotin Kveder]]

== L ==
* [[Marijan Lačen]]
* [[Andrijan Lah]]
* [[Ivan Lah]]
* [[Albin Lajovic]]
* [[Jernej Lampret]]
* [[Marija Ana Lap Drozg]]
* [[Ivan Lapajne]]
* [[Josip Lapajne]]
* [[Marija Lapajne]] (1883-1973)
* [[Vincencij Lapajne]]
* [[Joža Lavrič]]
* [[Dušan Lavrič]] (1925-2003)
* [[Vesna Lavrič]]
* [[Vito Lavrič]]
* [[Luka Lavtar]]
* [[Franc Lavtižar]]
* [[Franc Lazarini]]
* [[Lojze Leb]]
* [[Anton Leban]]
* [[Avgust Armin Leban]]
* [[Janko Leban]]
* [[Karolina Leban|Karolina (Katarina) Leban]]
* [[Valentin Leban]]
* [[Ana Lebar|An(ic)a Lebar]]
* Franc Lebar
* [[Vanja Lebar Varga]] 
* [[Stanko Leben]]
* [[Miloš Ledinek]]
* [[Dragica Legat Košmerl]]
* [[Karel Legat]]
* [[Melita Lemut Bajec]]
* [[Josip Lendovšek]]
* ? Lengar?
* [[Jurka Lepičnik Vodopivec]]
* [[Anton Lesar]]
* [[Davorin Lesjak]]
* [[Rudi Lešnik]]
* [[Anka Levec]]
* [[Fran Levec]]
* [[Janez Levec (pedagog)|Janez Levec]] (1855-1937)
* [[Lea Levec Grasselli]] (1885-1977)
* [[Alfonz Levičnik]]
* [[Mihael Levstik]]
* [[Mariza Ličan]]
* [[Nives Ličen]]
* [[Angelca Likovič]]
* [[Anton Likozar]]
* [[Emilijan Lilek]]
* [[Anton Tomaž Linhart]]
* [[Viljem Linhart]]
* [[Jože Lipnik]]
* [[Vinko Lipovec]]
* [[Igor Lipovšek]]
* [[Marijan Lipovšek]]
* [[Florjan Lipuš]]
* [[Boris Lipužič]]
* [[Marija Lipužič]]
* [[Janko Liška]]
* [[Fran Ločniškar|Frančišek Ločniškar]]
* [[Ožbe Lodrant]]
* [[Vinko Logaj]]
* [[Bogomir Lojk|Bogomir (Miro) Lojk]]
* [[Janko Lokar]]
* [[Dragotin Lončar]]
* [[Jakob Lopan]]
* [[Vlado Lorber]]
* [[Ivan Lorenčič]]
* [[Stanko Lorger]]
* [[Joža Lovrenčič]]
* [[Živko Lovše]]
* [[Franjo Lovšin]]
* [[Franc Lubej]]
* [[Aleksander Lunaček]]
* [[Ivan Lunder]]
* [[Franc Lunder]]
* [[Stanka Lunder Verlič]]
* [[Fortunat Lužar]]
* [[Miro Lužnik]]

== M ==
* [[Ivan Macher]]
* [[Bojan Macuh]]
* [[Majda Magajna]]
* [[Franjo Magdič]]
* [[Ivan Magerl]]
* [[Karel Mahkota]]
* [[Karel Mahnič]]
* [[Jakob Franc Mahr]]
* [[Edi Majaron]]
* [[Andrej Majcen]]
* [[Gabriel Majcen]]
* [[Viktor Majdič]]
* [[Boris Majer]]
* [[Vladislav Majhen]]
* [[Ivan Makarovič (1861)|Ivan Makarovič]]
* [[Danijela Makovec Radovan]]
* [[Anton Makovic]]
* [[Andrej Makuc (učitelj)|Andrej Makuc]]
* [[Pavla Makuc]]
* [[Albina Malavašič Zakrajšek]]
* [[Avguštin Malle]]
* [[Milan Mandeljc]]
* [[Miloš Marc]]
* [[Rudolf Marc]]
* [[Barica Marentič Požarnik]]
* Franc Marič
* [[Boštjan Markič]]
* [[Marjanca Markič]]
* [[Mihael Markič]]
* [[Josip Marn]]
* [[Fran Marolt|Fran(čišek) Marolt]]
* [[Peter Martinc]]
* [[Jurij Marussig]]
* [[Milan Marušič]]
* [[Martin (Davorin) Mastnak]]
* [[Pavla (Luša) Mastnak-Košir]]
* [[Blaž Matek]]
* [[Neža Maurer]]
* [[Manica Maver]]
* [[Marij Maver]]
* [[Josip Mazi]]
* [[Vilko Mazi]] (1888-1986)
* [[Jasna Mažgon]]
* [[Hinko Medič]]
* [[Anton Medved (1862–1925)|Anton Medved]]
* [[Anton Medved (učitelj)|Anton Medved]]
* [[Martin Medved]]
* [[Stane Medved]]
* [[Vida Medved Udovič]]
* [[Zdenko Medveš]]
* [[Marija Mehle]]
* [[Jože Melaher]]
* [[Luc Menaše]]
* [[Josip Mencej]]
* [[Martin Mencej]]
* [[Rudolf Mencin]]
* [[Jakob Mencinger (1826|Jakob Mencinger]]
* [[Marija Menih]]
* [[Dušan Merc]]
* [[Ivan Mercina (učitelj)]]
* [[Alojzij Merhar]]
* [[Boris Merhar]]
* [[Ivanka Mestnik]]
* [[Josip Mešiček]] (1865-1923)
* Antonija Metelko
* [[Franc Serafin Metelko]]
* [[Janez Milko Metlika]]
* [[Maja Mezgec]]
* [[Franc Mihelčič]]
* [[Pavel Mihelčič]]
* [[Slavko Mihelčič]]
* [[Stane Mihelič]]
* [[Erika Mihevc Gabrovec]]
* [[Neža Ema Mikec]]
* [[Janja Miklavčič]]
* [[Jožica Miklavčič]]
* [[Elvi Miklavec Slokar]]
* [[Janez Miklošič]]
* [[Adam Milkovič]]
* [[Dragojila Milek]]
* [[Jože Mlakar]]
* [[Pino Mlakar]]
* [[Emilija Mlakar Branc]]
* [[Vekoslav Mlekuž|Vekoslav (Alojz) Mlekuž]]
* [[Fran Mlinšek]]
* [[Franc Močnik (matematik)|Franc Močnik]]
* [[Franc Močnik (duhovnik)|Franc Močnik]]
* [[Hubert Močnik]]
* [[Janez Močnik]]
* [[Josip/Rastko Močnik|Josip-Rastko Močnik]] (1915-1996)
* [[Matej Močnik]]
* [[Matija Močnik]] (1881-1962)
* [[Peter Močnik]]
* [[Vinko Möderndorfer (1894)|Vinko Möderndorfer]]
* [[Dušan Modic (astronom)|Dušan Modic]]
* [[Ivan Modic]]
* [[Izidor Modic]]
* [[Miha Mohor]]
* [[Milena Mohorič]]
* [[Ivan Molinaro]]
* [[Nada Morato]]
* [[Karmen Mozetič]]
* [[Anton Možina]]
* [[Boris Možina]]
* [[Bernarda Mrak Kosel]]
* [[Ester Mrak]]
* [[Jožef Mrak]]
* [[Franc Mravljak]]
* [[Ivan Mravljak]]
* [[Albert Mrgole|Albert (&amp; Leonida) Mrgole]]
* [[Ilija Mrmak]]
* [[Oton Muhr]]
* Ivana Mulec
* [[Franc Munih]]
* [[Viktor Murnik]]
* [[Pavla Murnik]]
* [[Janko Muršak]]
* [[Erna Muser]]
* [[Peter Musi]]
* [[Avgust Musić]]

== N ==
* [[Marica Nadlišek Bartol]]
* [[Rajmund Nachtigall]]
* [[Zoran Naprudnik]]
* [[Jan Nepomuk Nečásek]]
* [[Miha Nerat]]
* [[Alojz Novak]]
* [[Alojzij Novak (1849-1917)]]
* [[Alojzij Novak (učitelj)]]
* [[Bogomir Novak]]
* [[Drago Novak]]  (2)
* [[Fredi Novak]]
* [[Franc Novak|Franc Novak-&quot;General Štesel&quot;]]
* [[Janez Novak]]
* [[Helena Novak]]
* [[Ivanka Novak]] (r. Škrabec)
* [[Josip Novak (učitelj)]]
* [[Ljudmila Novak]]
* [[Stane Novak (biolog)|Stane Novak]]
* [[Valentina Novak]]
* [[Egidija Novljan]]

== O ==
* [[Roman Oberlintner]]
* A. Oblak
* [[Breda Oblak]]
* [[Rudi Ocepek]]
* [[Uroš Ocepek]]
* [[Anton Ocvirk]]
* [[Alojzij Odar]]
* [[Eda Okretič Salmič]]
* Ludvik Olas
* [[Oton Oman]]
* [[Nikolaj Omersa (literarni zgodovinar)|Nikolaj Omersa]]
* [[Zdravko Omerza]]
* [[France Onič]]
* [[Božidar Opara]]
* [[Mihael Opeka]]
* [[Rok Orač]]
* [[Josip Orel]]
* [[Tine Orel]]
* [[Božena Orožen]]
* [[Fran Orožen]]
* [[Ignacij Orožen]]
* [[Janko Orožen]]
* [[France Ostanek]]
* [[Anton Osterc]]
* [[Anton Oven]]
* [[Karel Ozvald]]

== P ==
* [[Anton Pagon]]
* [[Boris Pahor]]
* [[Drago Pahor]]
* [[Evelina Pahor|Evelina (Ambrožič) Pahor]]
* [[Jože Pahor|Jože (Josip) Pahor]]
* [[Marija Minka Pahor|Marija (Minka) Pahor]] (r. [[Lavrenčič]])
* [[Marija Pahor Janežič]]
* [[Radivoj Pahor]]
* [[Samo Pahor]]
* [[Janko Pajk]]
* [[Milan Pajk (starejši)|Milan Pajk]]
* [[Franc Papler]]
* [[Amand Papotnik]]
* [[Dušan Parazajda]]
* [[Tone Partljič]]
* [[Alfonz Pavlin|Alfonz Paulin]]
* [[Marta Paulin Schmidt - Brina|Marta Paulin Schmidt]]
* [[Marijan Pavčič]]
* [[Josip Pavčič]]
* [[Avgust Pavel]]
* [[Gregor Pavlič]]
* [[Rado Pavlič]]
* Zvonko (Franc) Pavšič
* [[Breda Pečan]]
* [[Josip Pečarič]]
* [[Mojca Peček Čuk]]
* [[Rudolf Pečjak]]
* [[Sonja Pečjak]]
* [[Franc Pediček]]
* [[Helena Pehani Justin]]
* [[Cirila Peklaj]]
* [[Leopoldina Pelhan]]
* [[Valerija Perger]]
* [[Jožica Peric]]
* [[Lovro Perko]]
* [[Andrej Perne]]
* [[Marija Perpar]]
*Miša (Mihaela) Krašovic Pertl
* [[Bruna Marija Pertot]]
* [[Ivo Pertot]]
* [[Josip Pertot (učitelj)|Josip Pertot]]
* [[Milan Pertot (učitelj)|Milan Pertot]]
* [[Nada Pertot]]
* [[Vera Poljšak|Vera Pertot]] [[Vera Poljšak|(-Poljšak)]]
* [[Rajko Perušek]]
* [[Franc Peruzzi]]
* [[Robert Petaros]]
* Leopold Petauer
* [[Martin Petelin]]
* [[Anda Peterlin]] 
* [[Jože Peterlin]]
*[[Lučka Peterlin Susič]]
*[[Matejka Peterlin Maver]]
* [[Mihael Peternel]]
* [[Metod Peternelj]]
* [[Valentin Petkovšek]]
* [[Pavle Petričič|Pavel Petričič]]
* [[Anton Pevc]]
* [[Ivan Piano]]
* [[France Pibernik]]
* [[Leo Pibrovec]]
* [[Darja Piciga]]
* [[Viktorija Pičman]]
*[[Janez Piko]]
*[[Zora Pipan]]
* [[Alfonz Pirc]]
* [[Franc Pirc]]
* [[Gustav Pirc]]
* [[Ksaverija Pirc|Ksaverija (Ana) Pirc]]
* [[Matija Pirc]]
* [[Makso Pirnat]]
* [[Angela Piskernik]]
* [[Frančiška Pišek]]
* [[Franci Pivec]]
* [[Ljudevit Pivko]]
* [[Karmen Pižorn]]
* [[France Planina]]
* [[Robert Plavšak]]
* [[Jože Plečnik]]
* [[Josip Plemelj]]
* [[Janko Plemenitaš]]
* [[Tanja Plemenitaš]]
* [[Rudolf Pleskovič]]
* [[Pavel Plesničar]]
* [[Cirila Pleško Štebi]]
* [[Franc Plevnik]]
* [[Tatjana Plevnik]]
* [[Alojz Pluško]]
* [[Leopoldina Plut Pregelj]]
* [[Mirjam Počkar]]
* [[Nives Počkar]]
* [[Karel Podhostnik]]
* [[Albin Podjavoršek]]
* [[Henrik Podkrajšek]]
* [[Matilda Podkrajšek]]
*[[Tatjana Podkrajšek]]
*[[Adela Pogorelc]]
*[[Ivan Poklič]]
* [[Oton Polak]]
* [[Ivan Polanec]]
* [[Valentin Polanšek]]
* [[Anton Polenec]]
* [[Branko Polič]]
* [[Franjo Poljanec]]-[[Radoslav]]
* [[Leopold Poljanec]]
* [[Ljudmila Poljanec]]
* [[Ivan Poljanšek]]
* [[Ivan Polovič]]
* [[Ambrož Poniž]]
* [[Benedikt Poniž]]
* [[Alojzij Potočnik (učitelj)|Alojzij Potočnik]]
* [[Matko Potočnik]]
* [[Majda Potrata]]
* [[Maria Pozsonec]]
* [[Anton Požar|Anton (Tone) Požar]]
* [[Breda Požar]]
* [[Lovro Požar]]
* [[Štefan Požlep]]
* [[Andrej Praprotnik]]
* [[Franc Praprotnik]]
* [[Ludvik Prebil]]
* [[Bogomir Pregelj|Bogo Pregelj]]
* [[Ivan Pregelj]]
* [[Žarko Pregelj]]
* [[Stanko Prek]]
* [[Branko Prekoršek]]
* [[Ivan Prekoršek]]
* [[Stanko Premrl]]
* [[Jožef Premru]]
* [[Miro Presl]]
* [[Maks Prezelj]] 
* [[Ivan Prijatelj (šolnik)|Ivan Prijatelj]]
* [[Karel Prijatelj]]
* [[Niko Prijatelj]]
* [[Janez Nepomuk Primic]]
* [[Anton Primožič]]
* [[Štefan Primožič]]
* [[Josip Priol]]
* [[Stane Proje]]
* [[Marijan Majo Prosen|Marijan-Majo Prosen]]
* [[Peter Prosen]]
* [[Ksenija Prunk]]
* [[Ljudmila Prunk - Utva|Ljudmila Prunk]]
* [[Majda Pšunder]]
* [[Ivan Pucelj (pedagog)|Ivan Pucelj]]
* [[Ivan Pucelj (matematik)|Ivan Pucelj]]
* [[Miroslav Pučelik]]
* [[Herman Pučnik]]
* [[Helena Puhar]]
* [[Danica Purg]]
* [[Herman Pušnik]]

== R ==
* [[Oton Račečič]]
* [[Božo Račič]]
* [[Marko Račič]]
* [[Meta Rainer]]
* [[Judita Rajnar]]
* [[Rudolf Rakuša]]
*[[Uršula Ramoveš]]
* [[Vlado Rape]]
* [[Miroslav Ravbar]] 
* [[Edvard Ravnikar]]
* [[Cveta Razdevšek Pučko]]
* [[Nada Razpet]]
* [[Alenka Rebula Tuta]]
* [[Alojz Rebula]]
* [[Ludvik Rebeušek]]
* [[Elija Rebič]]
* [[Jožef Reisner|Jožef (Josip) Reisner]]
* [[Pavla Renzenberg]]
* [[Metod Resman]]
* [[Ivan Reščič]]
* [[Miho Ribarič]]
* [[Branka Ribič Hederih]]
* [[Josip Ribičič]]
* [[Marinka Ribičič]]
* [[Roža Ribičič|Roža (Arrigler) Ribičič]]
* [[Vojteh Ribnikar]]
* [[Friderik Rigler]]
* [[Niko Rihar]]
* [[Maksimiljan Rimele]]
* [[Anton Zvonko Robar]]
* [[Adolf Robida]]
* [[Karel Robida]]
* [[Franc Robnik]]
* [[Ivan Robnik]]
* [[Viljem Rohrman]]
* [[Milena Rohrmann]]
* [[Emil Rojc (pedagog)|Emil Rojc]]
* [[Frančišek Rojina]]
* [[Tomaž Romih]]
* [[Ana Roner Lavrič]]
* [[Adolf Rosina]]
* [[Mihajlo Rostohar]]
* [[Fran Roš]]
* [[Miloš Roš]]
* [[Jože Rotar]]
* [[Leopoldina Rott]] (Lavoslava Kersnik)
* [[Matej Rovš]]
* Marjan Rozman (1938)
* [[Simon Rudmaš]]
* [[Branko Rudolf]]
* [[Vida Rudolf]]
* [[Vida Rudolf (šolska delavka)]]
* [[Marina Rugelj]]
* [[Karlo Rupel]]
* [[Mirko Rupel]]
* [[Mara Rupena]]
* Zvonko Rus
* [[Barbara Rustja]]
* [[Anton Rutar]]
* [[Dušan Rutar]]
* [[Marija Rutar]]
* [[Simon Rutar]]
* [[Tone Rutar]]
* [[Zora Rutar Ilc]]

== S ==
* [[Adolf Sadar]]
* [[Lovro Sadar]]
* [[Vendelin Sadar|Vendelin Sadar]]
* [[Janez Sagadin]]
* [[Ludvik Sagadin]]
* [[Janez Saje]]
* [[Marija Saje]]
* [[Oton Sajovic]]
* [[Igor Saksida]]
* [[Franc Samec]]
* [[Janko Samec]]
* [[Maksa Samsa]]
* [[Mara Samsa]]
* [[Boris Sancin]]
* [[Dimitrij Sancin]]
* [[France Sancin]]
* [[Ivanka Sancin]]
* [[Josip Sancin]] (2)
* [[Karel Sancin]]
* [[Lovro Sancin]]
* [[Matej Sande]]
* [[Mitja Sardoč]]
* [[Sartori]] -
*[[Majda Schmidt]] (-Krajnc)
*[[Vladimir Schmidt|Vladimir (Vlado) Schmidt]]
* [[Josip Schmoranzer]]
* [[Henrik Schreiner]]
* [[Benedikt Schroniz]]
* [[Matilda Tomšič|Matilda Sebenikar]]
* [[Danilo Sedmak]]
* [[Simon Sekirnik]]
* [[Jurij Selan]]
* [[Tone Seliškar]]
* [[Antonio Sema]]
* [[Matija Senkovič]]
* [[Alojzij Sernec]]
* [[Ana Sernec]]
* [[Božena Sernec (učiteljica)|Božena Sernec]]
*[[Polonca Serrano]]
* [[Jože Sever]]
* [[Leopold Sever]]
* [[Miháo Sever Vaneča|Miháo Sever Vanečaj]]
* [[Sonja Sever]]
* [[Jože Sevljak]]
* [[Alojzij Sežun]]
* [[Andrej Sežun]]
* [[Albert Franc Sič|Albert Sič]]
* [[Franjo Sič]]
* [[Luka Sila]]
* [[Rozalija Simčič]]
* [[Samo Simčič]]
* [[Tomaž Simčič]]
* [[Ivan Simonič]]
* [[Davorin Sinkovič]]
* [[Franc Sivec]]
* Ivan Sivec (1892-1986)
* [[Minka Skaberne]]
* [[Anton Skala]]
* [[Vinko Skalar]]
* [[Bohuslav Skalicky]]
* [[Jakob Sket]]
* [[Stanko Skočir]]
* [[Klara Skubic Ermenc]]
* [[Andrej Skulj]]
*[[Stanislava Skvarča|Stanislava (Marija) Skvarča]]
* [[Vika Slabe]]
* [[Zdravko Slamnik]]
* [[Julij Slapšak|Julij Slapšak]]
* [[Franc Ksaver Slavič]]
* [[Antonija Slavik]]
* [[Anton Martin Slomšek]]
* [[Anton Slodnjak]]
* [[Breda Slodnjak]] (r. Milčinski)
* [[Avgusta Smolej]]
* [[Pavel Smolej]]
* [[Viktor Smolej]]
* [[Ljuba Smotlak]]
* [[Maja Smotlak]]
* [[Hinko Smrekar]]
* [[Benigen Snoj]]
* [[Gregor Somer]]
* [[Edvard Sosič]]
* [[Ivan Sosič|Ivan (Ive) Sosič]]
*[[Tone Sosič|Tone (Zvonko) Sosič]] 
*[[Viktor Sosič|Viktor (Ivo) Sosič]]
* [[Andrej Sotošek]]
* [[Anton Sovre]]
* [[Anton Spendou]]
* [[Jožef Spendou]]
* [[Jožef Spindler]]
* [[Katinka Stanič]]
* [[Valentin Stanič]]
* [[Miriam Stanonik]]
* [[Anton Stefanciosa]]
* [[Aldo Stefančič]]
* [[Ivan Stegovec]]
* [[Vojka Stepančič]]
* [[Ljudevit Stiasny]]
* [[Anton Stres (1871-1912)|Anton Stres]]
* [[Boris Stres]]
* [[Gvido Stres]]
* [[Vera Stres]] (por. Kmetec)
* [[Josip Stritar]]
* Josip Stritar (1870-)
* [[France Strmčnik|Franc(e) Strmčnik]]
* [[Janez Strnad]]
* [[Romeo Strojnik]]
* [[Štefa Strojnik]]
* [[Helena Gizela Stupan]] (r. Tominšek)
* [[Ivan Stupica]]
* [[Natalija Suhadolc]] (r. Sartori)
* [[Leopold Suhodolčan]]
* [[Drago Supančič]]
* [[Tomaž Susič]]
* [[Franc Sušnik (publicist)|Franc Sušnik]]
* [[Lovro Sušnik]]
* [[Blaž Svetelj]]
* [[Peter Svetina (pedagog)|Peter Svetina]]
* [[Ivanka Svetlič]] (r. Kralj)

== Š ==
* [[Maks Šah]]
* [[Saša Šantel]]
* [[Andrej Šavli]]
* [[Breda Šček|Breda Šček (-Orel)]]
* [[Andraž Šef|Andraž (Alojzij) Šef]]
* [[Ivan Šega (šolnik)]]
* [[Iva Šegula]]
* [[Marjanca Šeme]]
* [[Tanja Šeme]]
* [[Anton Šepetavc|Anton (Tone) Šepetavc]]
* [[Romana Šifrer]]
* [[Ivan Vanek Šiftar]]
* [[Gustav Šilih]]
* [[Stanko Šimenc]]
* [[Silvo Šinkovec]]
* [[Jože Širec]] (1923-2018)
* [[Amat Škerlj]]
* [[Ivan Škoflek]]
* [[Radoslav Škoflek]]
* [[France Škrabl]]
* [[Mojca Škrinjar]]
* [[Bratko Škrlj]]
* [[Franc Škulj]]
* [[Majda Šlajmer Japelj]]
* [[Ljudmila Šlibar|Ljudmila (Mila) Šlibar]]
* [[Jakob Šolar]]
* [[Ljubka Šorli]]
* [[Josip Šorn]]
* [[Albin Šprajc]]
* [[Ivan Štalec]]
* [[Alojzija Štebi|Alojzija (Lojzka) Štebi]]
* [[Damijan Štefanc]]
* [[Barbara Šteh]]
* [[Tina Štemberger]]
* [[Vesna Štemberger Vučko]]
* [[Klaudija Šterman Ivančič]]
* [[Anton Štrekelj]]
* [[Josip Štrekelj]]
* [[Anton Štritof]]
* [[Alfonz Štrukelj]]
* [[Branimir Štrukelj]]
* [[Ivan Štrukelj (učitelj)|Ivan Štrukelj]]
* [[Vojka Štular]]
* [[Antonija Štupca]]
* [[Marija Štupca]]
* [[Jože Šturm]]
* [[Ivan Šubic]]
* [[Rajko Šugman]]
* [[Fran Šuklje]]
* [[Gizela Šuklje]]
* [[Julija Šuklje]] (por. Zupančič)
* [[Svetozara Šuklje]]
* [[Drago Šulek]]
* [[Krista Šuler]]
* [[Kristina Šuler]]
* [[Avgust Šuligoj]]
* [[Ivan Šumljak]]
* [[Andrej Šušmelj]]
* [[Elvira Šušmelj]]
* [[Zmago Švajger]]
* [[Marija Švajncer]]
* [[Ernest Švara]]

== T ==
* [[Tonka Tacol]]
* [[Mladen Tancer]]
* [[Venčeslav Taufer]]
* [[Vida Taufer]]
* [[Albin (Zoran) Tavčar]]
* [[Alojzij Tavčar]]
* [[Ivan Tavčar (učitelj)]]
* [[Josip Tavčar]]
* [[Ljudevit Tavčar]] 
* [[Mara Tavčar]]
* [[Marijan Tavčar]]
* [[Miroslav Tavčar]]
* [[Zora Tavčar]]
* [[Bogo Teplý]]
* [[Štefan Terpin]]
* [[Ernest Tiran]]
* [[Joško Tischler]] 
* [[Vladimir Tkalec]]
* [[Ivan Toličič]]
* [[Anton Valentin Toman]]
* [[Silvira Tomasini]]
* [[Jože Tomažič]]
* [[Jožef Tomažovic]]
* [[Alojzij Tome]]
* [[Ernest Tomec]]
* [[Jurij Tomec]]
* [[Ana Tomić]]
* [[Ivan Tominec]]
* [[Josip Tominšek]]
* [[Vlasta Tominšek]]
* [[Bernard Tomšič]]
* [[Emanuel Tomšič]]
* [[France Tomšič]]
* [[Ivan Tomšič (učitelj)|Ivan Tomšič]]
* [[Janez Tomšič]]
* [[Ljudevit Tomšič]]
* [[Marjan Tomšič]]
* [[Matija Tomšič]]
* [[Štefan Tomšič]]
* [[Bea Tomšič Amon]]
* [[N. Topolovec]]
* [[Jože Toporišič]]
* [[Emanuel Torres]]
* [[Karel Toš]]
* Franjo (Franc) Trampuž
* [[Marjan Tratar]]
* [[Tone Trdan]]
* [[Janez Trdina]]
* [[Joža Trdina]]
* [[Silva Trdina]]
* [[Ruža Tremski-Gradišnik]]
* [[Ivan Trinko]]
* [[Anton (Tone) Troha]]
* [[Veljko Troha]]
* [[Štefan Trojar]]
* [[Angela Trost]]
* [[Anton Trost]]
* [[Davorin Trstenjak]]
* [[Davorin (Martin) Trstenjak]]
* [[Marijan Tršar]]
* [[Primož Trubar]]
* [[Vladka Tucovič Sturman]]
* [[Ernest Turk]]
* [[Lavoslava Turk]]
* [[Metod Turnšek]]
* [[Radivoj (Franc) Tušak]]
* [[Ivan Tušek]]

== U ==
* [[Drago Ulaga]]
* [[Emil Ulaga]]
* [[Tomaž Ulaga]]
* [[Jože Ulčar]]
* [[Janez Krstnik Ulčer]]
* [[Anton Umek-Okiški]]
* [[Fedora Umek]]
* [[Terezija Uran]]
* [[Bernarda Urankar]]
* [[Alojz Urbančič]]
* [[Boris Urbančič]]
* [[Dominika Urbančič|Dominika (Dina) Urbančič]]
* [[Marjan Urbančič]]
* [[Matej Urbančič]]
* [[Stanko Uršič]]
* [[Peter Us]]
* [[Helena Us]]
* [[Jakob Ušeničnik]]

== V ==
* [[Alojzij Vadnal]]
* [[Franc Vajda]]
* [[Jože Valenčič]]
* [[Karel Valentinčič]]
* Alfonz Vales
* [[Matija Valjavec]]
* [[Francka Varl Purkeljc]]
* Marija-Minka [[Vasič]] (r. [[Medič]])
* [[Jože Vauhnik]]
* [[Herman Velik]]
* [[Anton Velikonja]]
* [[Slavica Vencajz]]
* [[Marija Vencelj]]
* [[Jožica Venturini]]
* [[Josip Verbič (učitelj)|Josip Verbič]]
* [[Karel Verstovšek]]
* [[Branko Vesel]]
* [[Franjo Veselko]]
* [[Ivan Vesenjak]]
* [[Franc Vidic]] 1869-1949
* [[Tadej Vidmar]]
* [[Oto Vilčnik]]
* [[Alenka Vilfan Kozinc]]
* [[Albin Vilhar]]
* [[Mirko Vivod]]
* [[Nika Vizjak Puškar]]
* [[Angela Vode]]
* [[Jakob Vodeb]]
* [[Dora Vodnik]]
* [[France Vodnik]]
* [[Valentin Vodnik]]
* [[Franc Vodopivec (1834)|Franc Vodopivec]]
* [[Gustav Vodušek]]
* [[Marija Vogelnik]]
* [[Silva Vogelnik]]
* [[Fran Voglar]]
* [[Mira Voglar]]
* [[Janez Vogrinc]]
* [[Jože Vogrinc star.]]
* [[Roman Voginc]]
* [[Metod Vojvoda]]
* [[Zlata Vokač]]
* [[Jože Volarič]]
* [[Drago Vončina]]
* [[Reginald Vospernik]]
* [[Leopold Vostner]]
* [[Fani Vošnjak]]
* [[Vera Vošnjak]]
* [[Vinko Vošnjak]] 
* [[Albin Vrabič]] 
* [[Ernest Vranc]]
* [[Ivan Vrbančič]]
* [[Miha Vrbinc]]
* [[Milan Vreča]]
* [[Ivan Vrečar]]
* [[Franica Vrhunc]]
* [[Jožef Vuga|Jožef (Josip) Vuga]]
* Nada Vukelić
* [[Ivan Vurnik]]

== W ==
* [[Jože Wakounig]]
* [[Tomaž Weber]]
* [[Marija Wessner]]
* [[Josip Wester]]
* [[Franc Wiesthaler]]
* [[Hinko Wilfan]] 
* [[Venceslav Winkler]]
* [[Marija Wirgler]]

== Z ==
* [[Pavle Zablatnik]]
* [[Marta Zabret]]
* [[Vlasta Zabukovec]]
* Štefka Zadnik
* [[Jože Zadravec]]
* [[Josip Zajec (1883|Josip Zajec]]
* [[Fran Zakrajšek]]
* [[Srečo Zakrajšek|Sreč(k)o Zakrajšek]]
* [[Leonida Zalokar]]
* [[Mansuet Zangerl]]
* [[Rudolf Završnik]]
* [[Jože Zelenik]]
* [[Janko Zerzer]]
* [[Pavel Zgaga]]
* [[Mavricij Zgonik]]
* [[Anica Zidar]]
* [[Pavle Zidar]]
* [[Ivan Zika]]
* [[Janez Zima]]
* [[Luka Zima]]
* [[Anamarija (Volk) Zlobec]]
* [[Stanislav Zlobko]]
* [[Ivo Zobec]]
* [[Darja Zorc Maver]]
* [[Rudolf Zore]]
* [[Črtomir Zorec]]
* [[Srečko Zorko]]
* [[Leon Zorman]]
* [[Mirko Zorman]]
* [[Klavdij Zornik]]
* [[Agneza Zupan]]
* [[David Zupan]]
* [[France Zupan (učitelj)|France Zupan]]
* [[Jakob Zupan]]
* [[Jože Zupan (ravnatelj)|Jože Zupan]] (1938–2025)
* [[Jože Zupan (alpinist)|Jože Zupan]]-Juš
* [[Darko Zupanc]]
* [[Lojze Zupanc]]
* [[Anton Zupančič]]
* [[Alenka Zupančič Danko]]
* [[Janja Zupančič]]
* [[Jože Zupančič]]
* [[Katka Zupančič]]
* [[Vita Zupančič]]
* [[Zdravko Zupančič]]
* [[Fran Zwitter]]

== Ž ==
* [[Jože Žabkar]]
* [[Cilka Žagar]]
* [[Drago(tin) Žagar]]
* [[France Žagar]]
* [[Igor Ž. Žagar]]
* [[Marija Žagar|Marija (Marica) Žagar]]
* [[Marija Žagar]]
* [[Marjan Žagar]]
* [[Nikolaj Žagar]]
* [[Stane Žagar]]
* [[Miroslav Žakelj]]
* [[Katka Žbogar]]
* [[Marjeta Žebovec]]
* [[Sebastijan Žepič]]
* [[Lojzka Žerdin]]
* [[Tereza Žerdin]]
* [[Breda Žerjal]]
* [[Irena Žerjal]]
* [[Albert Žerjav]]
* [[Angelca Žerovnik]]
* [[Branimir Žganjer]]
* [[Franka Žgavec]]
* [[Franjo Žgeč]]
* [[Adela Žgur]]
* [[Alojzija Židan]]
* [[Franc (Leopold) Žigon]]
* [[Janko Žirovnik]]
* [[Sonja Žitko|Sonja Žitko Durjava]] 
* [[Tomislav Žitko]]
* [[Vladimir Žitko]]
* [[Leon Žlebnik]]
* [[Andrej Žmavc]]
* [[Jakob Žmavc]]
* [[Janja Žmavc]]
* [[Marjan Žmavc]]
* [[Vincenc Žnidar]]
* [[Ivica Žnidaršič]]
* [[Fran Žnideršič]]
* [[Mihael Žolgar]]
* [[Bogdan Žolnir]]
* [[Oskar Žolnir]]
* [[Sonja Žorga]]
* [[Bogdan Žorž]]
* [[Andrej Žumer]]
* [[Ani Župančič]] (r. [[Marija Kessler|Kessler]])
* [[Jože Župančič]]

[[Kategorija:Seznami Slovencev|Učitelji]]
[[Kategorija:Slovenski učitelji|*]]</text>
      <sha1>fbzj61kslds9nokwbz4dwc6umh74dar</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6773804</id>
      <parentid>6773799</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T15:40:04Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-45085-22</username>
        <id>264465</id>
      </contributor>
      <comment>/* M */</comment>
      <origin>6773804</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="40617" sha1="mhocivjin1vf2lifao4txm6l2rvfeo8" xml:space="preserve">'''Seznam [[Slovenci|slovenskih]] [[učitelj]]ev, šolnikov in [[Pedagogika|pedagogov]].'''

{{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}}
{{CompactTOC2}}

== A ==
* [[Ciril Abram]]
* [[Laura Abram]]
* [[Jakica Accetto]]
* [[Emil Adamič]]
* [[Fran Serafin Adamič]]
* [[Milan Adamič]]
* [[Miroslav Adlešič]]
* [[France Ahlin]]
* [[Fran Alič]] 
* [[Jurij Alič]]
* Fani (Frančiška) Al Mansour
* [[Franc Alvian]]
* [[Lado Ambrožič - Novljan|Lado Ambrožič-Novljan]]
* [[Ivan Andoljšek]]
* [[Leopold Andree (učitelj)|Leopold Andree]]
* [[Tatjana Angerer]] (Brčan)
* [[Evgen Antauer]]
* [[Josip Apih]]
* [[Milan Apih]]
* [[Mara Apih Pečar]]
* [[Justin Arhar]]
* [[Ivana Arko]] (1871-1952)
* [[Miljutin Arko]]
* [[Ivan Arnejc|Ivan (Janko) Arnejc]]
* [[Josip Armič]]
* [[Ivan Artač]]
* [[Majda Artač Sturman]]
* [[Alenka Aškerc Mikeln]]
* [[Anton Aškerc ml.]] (1910–88)
* [[Katarina Aškerc Zadravec]]
* [[Oskar Autor]]
* [[Sabina Autor]]
* [[Lilijana Avčin]]
* [[France Avsec]]
* [[Mirko Avsenak]]
* [[Ciril Ažman]]

== B ==
* [[Jože Babič (učitelj)|Jože Babič]]
* [[Rafael Bačar]]
* [[Karel Bačer]]
* [[Aida Bahar]]
* [[Fran Bahovec]]
* [[Jure Bajc|Jure (Jurij) Bajc]]
* [[Barbara Bajd]]
* [[Franc Bajd|Franc(e) Bajd]]
* [[Oton Bajde]]
* [[Anton Bajec]]
* Franc Bajt
* [[Ivan Bajželj]]
* [[Rudi Bajželj]]
* [[Božidar Bajuk]]
* [[Marko Bajuk]]
* [[Karin Bakračevič Vukman]]
* [[Jožef Balant]]
* [[Josip Balič]]
* [[Majda Baloh Dobeic]]
* [[Elido Bandelj]]
* [[Olga Bandelj]]
* [[Vincenc Bandelj]]
* [[Friderik Baraga]]
* [[Srečko Baraga]]
* [[Ana Barbič]]
* [[Andreja Barle Lakota]]
* [[Ivan Barle]]
* [[Jožef Barle|Jože(f) Barle]]
* [[Konrad Barle]]
* [[Anton Bartel]]
* [[Ivan Bartl]]
* [[Zdenka Baša]]
* [[Milena Batič]]
* [[Jan Baukart]]
* [[Marija Bavdaž]]
* [[Leopoldina Bavdek|Leopoldina Bavdek - Poldka]]
* [[Janez Bečaj]]
* [[Martin Bedjanič]]
* [[Albin Belar]]
* [[Leopold Belar]]
* [[Vinko Beličič]]
* [[Ivan Belle]]
* [[Gizela Belinger Ferjančič]]
* [[Lajos Bence]]
* [[Ivan Benigar (profesor)|Ivan (Janez) Benigar]]
* [[Jože Benkovič]]
* [[Davorin Beranič]]
* [[Ivan Berce]]
* [[Oton Berce]]
* [[Sonja Berce]]
* [[Vladimir Berce]]
* [[Milica Bergant]]
* [[Ciril Bergles]]
* [[Antonija Bernard]]
* [[Elizabeta Bernjak]]
* [[Ciril Bernot]]
* [[Štefka Bernot Škrk]]
* [[Olga Bertok]]
* [[Ivan Bertoncelj (pedagog)|Ivan Bertoncelj]]
* [[Niko Berus]]
* [[Karel Bervar]]
* [[Jože Beslič]]-Učo
* [[Julij Betetto]]
* [[Davorina Bevk]]
* [[France Bevk]]
* [[Stanislav Bevk]]
* [[Anton Bezenšek]]
* [[France Bezjak]]
* [[Janko Bezjak]]
* [[Jožica Bezjak]]
* [[Silva Bezjak]]
* [[Josip Bezlaj]]
* [[Viktor Bežek]]
* [[Bogdan Binter]]
* [[Janez Bitenc]]
* [[Tomaž Bizajl]]
* [[Alojz Bizjak (publicist)]]
* [[Helena Alenka Bizjak]]
* [[Ivan Bizjak (pisatelj)|Ivan Bizjak]]
* [[Dana Blaganje]]
* [[Pavle Blaznik]]
* [[Ana Blažič]]
* [[Marjan Blažič]]
* [[Milena Mileva Blažić]]
* [[Marija Blažina]]
* [[Janez Bleiweis]]
* [[Kristjan Bogatec]]
* [[Franček Bohanec]]
* [[Jože Bohinc]]
* [[Pavle Bohinc]]
* [[Ludvik Böhm]]
* [[Adam Bohorič]]
* [[Etbin Bojc]]
* [[Janez Bole]]
* [[Marija Bolta]]
* [[Josip Boncelj]]
* [[Marko Boncelj]]
* [[Mirjana Borčić]]
* [[France Borko]]
* [[Marja Boršnik]]
* [[Branko Božič]]
* [[Zoran Božič]]
* [[Vladimir Bračič]]
* [[Fran Bradač]]
* [[Zlatko Bradač]]
* [[Bojan Bratina]]
* [[Silva Bratož]]
* [[Andrej Bratuž]]
* [[Lojzka Bratuž]]
* Tatjana Brčan (Angerer)
* [[Albert Bregant]]
* [[Jurij Bregant]]
* [[Zmago Bregant]]
* [[Janez Brence]]
* [[Kristina Brenk]]
* [[Anton Breznik (1881–1944)|Anton Breznik]]
* [[Inge Breznik]]
* [[Jože Breznik]]
* [[Martin Breznik]]
* [[Bojan Brezovar]]
* [[Matija Brezovar]]
* [[Anton Brezovnik]]
* [[Franc Brežnik]]
* [[Pavel Brežnik]]
* [[Jože Brilej (učitelj)]]
* [[Josip Brinar]]
* [[Slavko Brinovec]]
* [[Srečko Brodar]]
* [[Vilma Brodnik]] 
* [[Mirko Brulc]]
* [[Viljem Brumec]]
* [[Vinko Brumen]]
* [[Alojzija (Lojzka) Brus]]
* [[Andrej Budal]]
* [[Lučana Budal]]
* [[Janez Budau]] (1807−1878)
* [[Peter Budin]]
* [[Cvetko Budkovič]]
* [[Jožef Frančišek Buh]]
* [[Miha Bulovec]]
*[[Alojz Jožef Bunc]]
* [[Stanko Bunc]]
* [[Ivan Burdian]]
* [[Anton Burgar]]
* [[Ivan Burger]]
* [[Stojan Burnik]]
* [[Valentin Burnik]]
* [[Milan Butina]]
* [[Jože Butinar]]

== C ==
* [[Urša Cankar Soares]]
* [[France Capuder]]
* [[Karel Capuder]]
* [[Rok Capuder]]
* [[Ivanka Cegnar]]
* [[Magda Cencelj]]
* [[Jakob Cepuder]]
* [[Josip Cepuder|Josip (Jože) Cepuder]]
* [[Majda Cenčič]]
* [[Mira Cenčič]]
* [[Andrej Cergol]]
* [[Anton Cergol]]
* [[Josip Cerk]]
* [[Drago Chistof]]
* [[Josip Christof]]
* [[Karel Just Cibic|Karel Just (Drago) Cibic]]
* [[France Cigan]]
* [[Tone Ciglar]]
* [[Janez Ciperle]]
* [[Josip Ciperle]]
* [[Majda Cirman]]
* [[Fanny Copeland|Fanny S. Copeland]]
* [[Rada Cossutta]]
* [[Zlata Cugmas]]
* [[Ljudmila Cvetek Russi]]
* [[Marija Cvetek]]
* [[Slavko Cvetek]]
* [[Jurij Cvetko]]
* [[Fran Cvetko]]
* [[Pavle Cvetko|Pavle (Eufrid) Cvetko]]
* [[Vladimir Cvetko]]

== Č ==
* [[Dragica Čadež]]
* [[Branka Čagran]]
* [[Janez Čandek]]
* [[Janko Čar]]
* [[Jakob Čebular]]
* [[Nina Čelešnik Kozamernik]]
* [[Bruno Čermelj]]
* [[Lavo Čermelj]]
* [[Viktor Čermelj]]
* [[Anica Černej]]
* [[Ludovik Černej]]
* [[Silva Černelč]]
* [[Ana Černic]]
* [[Ivan Černic]]
* [[Karlo Černic]]
* [[Peter Černic]]
* [[Vinko Černic]]
* [[Franc Černigoj]]
* [[Viljem Černo]]
* [[Janko Černut]]
* [[Franjo Čibej]]
* [[Anton Čižman]] (1821–74)
* [[Amalija Čok]]
* [[Andrej Čok (učitelj)|Andrej Čok]]
* [[Anica Čok]]
* [[Antonija Čok]]
* [[Jelica Čok]] [[Žagar]]
* [[Lucija Čok]]
* [[Sonja Čokl]]
* [[Dušan Čop]]
* [[Josip Čop]]
* [[Matija Čop]]
* [[Mici Čop]] (r. ''[[Marija Kessler|Kessler]]'')
* [[Venčeslav Čopič]]
* [[Miloš Čotar]]
* [[Sonja Čotar Konrad]]
* [[Janja Črčinovič Rozman]]
* [[Fran Črnagoj]]
* [[Anton Črnivec]]
* [[Miroslav Črnivec]]
* [[Rajmund Čuček]]
* [[Jože Čuješ]]
* [[Avguštin Čuk]]
* [[Alenka Čurin Janžekovič]]

== D ==
* [[Marjeta Dajčman]]
* [[Peter Dajnko]]
* [[Franc Dakskobler]]
* [[Ivan Daneu]]
* [[Anka Debeljak]]
* [[Anton Debeljak]]
* [[Tine Debeljak]]
* [[Tine Debeljak (mlajši)|Tine Debeljak ml.]]
* [[Janez Debevec]]
* [[Ema Deisinger]]
* [[Marica Dekleva Modic]]
* [[Ciril Dekval]] (Dequal)
* [[Janez Demšar]]
* [[Josip Demšar]]
* [[Olga Denac]]
* [[Anton Derganc]]
* Karol Dermelj
* Mirko (Miroslav) Dermelj
* [[Valter Bruno Dermota]]
* [[Marija Dernovšek]] Šprajcar
* [[Fran Detela]]
* [[Leon Detela]]
* [[Zoran Didek]]
* [[Cilka Dimec Žerdin]]
* [[Mojca Dimec]]
* [[Ivan Dimnik]]
* [[Jakob Dimnik]]
* [[Peter Dimnik]]
* [[Slavoj Dimnik]]
* [[Filip Divinar]]
* [[Milan Divjak]]
* [[Edvin Dobeic]]
* [[Zora Dobeic]]
* [[Karel Doberšek]]
* [[Mira Dobovšek]]
* [[Anton Dolar]]
* [[Simon Dolar]]
* [[Janez Dolenc]]
* [[Karel Dolenc]]
* [[Rihard Dolenc]]
* [[Ivan Dolenec]]
* [[Jožica Dolenšek]]
* [[Elvira Dolinar]]
* [[Jože Dolgan|Jože (Josip) Dolgan]]
* [[Milan Dolgan]]
* [[Jurij Dolinar (pravnik)|Jurij Dolinar]]
* [[Štefan Doljak]]
* [[Franc Dolžan]]
* [[Ciril Dominko]]
* [[Marina Dornig]]
* [[Rudolf Dostal]]
* [[Mala Drčar]] (Amalija, r. Dequal/Dekval)
* [[Elizabeta Drofenik]] (r. Grafenauer)
* [[Tatjana Drovenik - Čalič|Tatjana Drovenik-Čalič]]
* [[Hinko Druzovič]]
* [[Metod Dular]]

== E ==
* [[Janez Nepomuk Edling]]
* [[Andrej Einspieler]]
* [[Franc Einspieler]]
* [[Valentin Einspieler]]
* [[Jožef Kalasanc Erberg]]
* [[Volbenk Inocenc Erberg]]
* [[Fran Erjavec]]
* [[Fran Erjavec (urednik)]]

== F ==
* [[Franc Fabinc]]
* [[Ana Fabjan]]
* [[Rudolf Fajs]]
* [[Anton Fakin]]
* [[Adam Farkaš]]
* [[Silvo Fatur]]
* [[Ivan Favai]]
* [[Vesna Falatov]]
* [[Anton Feinig]]
* [[Darjo Felda]]
* [[Janez Ferbar]]
* ([[Ivan Ferbežer]])
* [[Marko Ferjan]]
* [[Fran Ferjančič]]
* [[Ivanka Ferjančič]] (&amp; [[Antonija Ferjančič]])
* [[Franc Ferk]]
* [[Franka Ferletič]] Černic
* [[Anton Ferlinc]]
* [[Ferdinand Ferluga]]
* [[Kilijan Ferluga]]
* [[Štefan Ferluga]]
* [[Fedora Ferluga Petronio]]
* [[Ludovik Fettich Frankheim]]
* [[Mirko Filej]]
* [[Andrej Filipič]]
* [[Marta Filli]]
* [[Jože Filo]]
* [[Dušana Findeisen]]
* [[Fran Fink]]
* [[Anton Fister]]
* [[Josip Fistravec]]
* [[Pavel Flere]]
* [[Andrej Flogie]]                                                                           
* [[Jože Florjančič]]
* [[Ivan Fon]]
* [[Alojz Fošnarič]]
* [[Samo Fošnarič]]
* [[Josip Freuensfeld]]
* [[Alojz Fridl]]
* [[Nikodem Frischlin]] (1547–90)
* [[Vekoslav From]]
* [[Anton Funtek]]
== G ==
* [[Slavko Gaber]]
* [[Marija Gabrijelčič]]
* [[Josip Gabrijevčič]]
* [[Nada Gaborovič]]
* [[Josip Gabrovšek]]
* [[Ludvik Gabrovšek]]
* [[Fran Gabršek]]
* [[Janko Gačnik]]
* [[Duša Gajšek]]
* [[Ana Gale]]
* [[Mirko Galeša]]
* [[Franc Galič]]
* [[Engelbert Gangl]]
* Ivan (Jan) Gantar
* [[Kajetan Gantar st.|Kajetan Gantar]] [[Kajetan Gantar st.|(starejši)]]
* [[Kajetan Gantar]]
* [[Igor Gedrih]]
* [[Stanko Gerjolj]]
* [[Ivan Gerlič]]
* [[Alenka Gerlovič]]
* [[Herman Germ]]
* [[Jožef Geršak]]
* [[Vesna Geršak]]
* [[Alenka Glazer]]
* [[Saša Glažar]]
* [[Martin Globočnik]]
* [[Viktorija Zmaga Glogovec]]
* [[Julij Głowacki]]
* [[Janez Frančišek Gnidovec]]
* [[Franc Gnidovec]]
* [[Radovan Gobec]]
* [[Regina Gobec]]
* [[Anton Godec]]
* [[Ljerka Godicl]]
* [[Vesna Godina]]
* [[Janez Gogala]]
* [[Mirko Gogala]]
* [[Stanko Gogala]]
* [[Avgust Gojkovič]]
* [[Vida Gojkovič]] (r. [[Hrvatin]])
* [[Manko Golar]]
* [[Lidija Golc]]
* [[Jadviga Golež]]-''Špela''
* [[Tine Golež]]
* [[Alenka Goljevšček|Alenka Goljevšček Kermauner]]
* [[Danica Golli]]
* [[Tereza Golmajer]]
* [[Andrej Gollmayr]]
* [[Jurij Gollmayr]]
* [[Berta Golob]]
* [[Danilo Golob]]
* [[Jožef Golob]] (18. stol.)
* [[Marija Gorše]] ([[Marija Perhaj|Perhaj]], Potokar)
* [[Tone Gorše]]
* [[Marjan Gorup]]
* [[Jože Gosak|Jože (Josip) Gosak]]
* [[Franc Govekar]]
* [[Minka Govekar]] (r. Vasič)
* [[Monika Govekar Okoliš]]
* [[Vinko Govekar]]
* [[Benjamin Gracer]] [[Benjamin Gracer|-]]
* [[Rajko Gradnik]]
* [[Bogo Grafenauer]]
* [[Franjo Grafenauer]]
* [[Jera Grafenauer]]
* [[Ludvik Grafenauer]]
* Pavel Grafenauer
* [[Ivan Grašič]]
* [[Mateja Grašič]]
* [[Viktor Grčar]]
* [[Oton Grebenc]]
* [[Marica Gregorič Stepančič]]
* [[Karel Gril]]
* [[Eliza Frančiška Grizold]] (1847–1913)
* [[Fran Grm|Franc Grm]] (1877–1967)
* [[Anton Grmek]]
* [[Sabina Gruden]]
* Ivan Grobelnik
* [[Maša Grom]]
* [[Adolf Gröbming]]
* [[Milan Grošelj]]
* [[Marija Grošelj|Mar(ij)a Grošelj]]
* [[Pavel Grošelj]]
* [[Rudolf Grošelj]]*
* [[Andreja Grum]]
* [[Nanda Guček]]

== H ==
* [[Balthasar Hacquet]]
* [[Franc Hafner (učitelj)|Franc Hafner]]
* [[Gema Hafner]]
* [[Iztok Hafner]]
* [[Kris(in)a Hafner|Krist(in)a Hafner]]
* [[Jože Hainz]]
* [[Avguštin Hallerstein]]
* [[Bruno Hartman]]
* [[Milka Hartman]]
* [[Franc Hauptmann]]
* [[Ljudmil Hauptmann]]
* [[Anton Heinrich]]
* [[Matija Heric]]
* [[Vladimir Herle]]
* [[Jožko Herman]]
* [[Jurij Herman]] (1793–)
* [[Mihael Herman]]
* [[Franc Hladnik]]
* [[Marija Hladnik Berden]]
* [[Matej Hladnik]]
* [[Miran Hladnik]]
* [[Franc Hlupič]]
* [[Maja Hmelak]]
* [[Barbka Höchtl]]
* [[Andreja Hočevar]]
* [[Ciril Hočevar]]
* [[Franc Hočevar]]
* [[Kuno Hočevar]]
* [[Pavla Hočevar]]
* [[Slavko Hočevar]]
* [[Antonija Höffern]] (r. Baraga)
* [[Andraš Horvat]]
* [[Matija Horvat ml.]]
* [[Rudolf Horvat]]
* [[Davorin Hostnik]]
* [[Dejan Hozjan]]
* [[Janez Nepomuk Hrast]]
* Meta Hrast
* [[Alojzij Hreščak|Alojzij (Lojze) Hreščak]] 1886-1979
* [[Marija Aleksandra Hreščak|Marija Aleksandra (Vladimira) Hreščak]]
* [[Anton Hribar (glasbenik)|Anton Hribar]]
* [[Marjan Hribar (fizik)|Marjan Hribar]]
* [[Mirko Hribar]]
* [[Ksenija Hribar]]
* [[Zoran Hribar]]
* [[Franc Hribernik]]
* [[Slavka Hronek]] (r. Grafenauer)
* [[Ivanka Hrovatin]]
* [[Stanka Hrovatin]]
* [[Franc Hubad]]
* [[Matej Hubad]]
* [[Jože Hudales (pisatelj)|Jože Hudales]]
* [[Oskar Hudales]]
* [[Zoran Hudales]]
* [[Josipina Eleonora Hudovernik|Eleonora Hudovernik]]
* [[Draga Humek]]
* [[Dragotin Humek]]
* [[Martin Humek]]
* [[Miloš Humek]]
* [[Katja Hvala]]
* [[Doro Hvalica]]
* [[Vojteh Hybášek]]

== I ==
* [[Josip Ilc]]
* [[Anton Ingolič]]
* [[Vojeslav Ipavec]] 
* [[Anton Irgolič]]
* [[Rezika Iskra]]
* [[Lydia Iskrić]]
* [[Goran Iskrić]]
* [[Andreja Istenič]] Starčič
* [[Anton Ivančič]]
* [[Josip Ivančič]]
* [[Lojze Ivanetič|Lojze Ivanetič]]
* [[Martin Ivanetič]]
* [[Milena Ivanuš Grmek]]

== J ==
* [[Vojko Jagodič]]
* [[Fran Jaklič]]
* [[Helena Jaklič]]
* [[Viktor Jaklič]]
* [[Jožef Anton Jakomini]]
* [[Bogo Jakopič|Bogo(mil) Jakopič]]
* [[Rihard Jakopič]]
* [[Luka Jamnik]]
* [[Franc Jamšek]] 
* [[Rado Jan]]
* [[Anton Janežič]]
* [[Oton Janker]]
* [[Ivan Janko]]
* [[Anton Janša]]
* [[Gustav Januš]]
* [[Barbara Japelj Pavešić]]
* [[Miha Japelj]]
* [[Anton Jarc]]
* [[Evgen Jarc]]
* Romana Jazbec
* [[Ciril Jeglič]]
* [[Janko Nepomuk Jeglič]]
* [[Klemen Jelenc]]
* [[Luka Jelenc]]
* [[Sabina Jelenc Krašovec]]
* [[Zoran Jelenc]]
* [[Adolf Jenko]]
* [[Ivan Jenko (pesnik)|Ivan Jenko]]
* Jožef Jenko
* [[Vida Jeraj]]
* [[Vida Jeraj Hribar]]
* [[Fran Jeran]]
* [[Zdravko Jeras]]
* [[Milan Jereb]]
* [[Urban Jerin]]
* Janez Jerman (1962)
* [[Franc Jerovšek]]
* [[France Jesenovec]]
* [[Magda Jevnikar]]
* [[Martin Jevnikar]]
* [[Milan Jevnikar]]
* [[Marija Jezernik|Marija Jezernik (Wirgler)]]
* [[Katja Jeznik]]
* [[Jakob Jež]]
* [[Janko Jež]] 
* [[Jurij Jug]]
* [[Tomaž Jug]]
* [[Marko Juhant]]
* [[Karli Juhart]]
* [[Matjaž Juhart]]
* [[Janko Jurančič]]
* [[Jože Jurančič]]
* [[Olga Jurančič Virens]]?
* [[Poldka Jurančič Dolenec|Poldka (Leopoldina) Jurančič Dolenec]]
* [[Zora A. Jurič]]
* [[Edelman Jurinčič]]
* [[Benjamin Jurman]]
* [[Janez Justin]]
* [[Ferdo Juvanec]]
* [[Rudolf Južnič]]
* [[Stane Južnič]]

== K ==
* [[Milan Kabaj]]
* [[Milan Kac]]
* [[Anton Kacin]]
* [[Janez Kadiš]]
* [[Franc Kadunc]]
* [[Milan Kajč]]
* [[Ludovika Kalan]]
* [[Mara Kalan]]
* [[Marko Kalan]]
* [[Lucija Kalc Hrovatin]]
* [[Janja Kalin]]
* [[Felicita Kalinšek]]
* [[Ignac Kamenik]]
* [[Miloš Kamuščič]]
* [[Roza Kandus]] 
* [[Anton Mirko Kapelj]]
* [[Dušan Kaplan]]
* [[France Kapus|Franc(e) Kapus]]
* [[Fran Karbaš]]
* ([[Edvard Kardelj]])
* [[Janoš Kardoš]]
* [[Janez Karlin]]
* [[Drago Karolin]] 
* Lojze Kastelic (1909-1986)
* [[Anton Kašutnik]]
* [[Majda Kaučič Baša]]
* [[Andrej Kavčič]]
* [[Franc Kavčič (razločitev)|Fran Kavčič]]
* [[Jožica Kavčič]]
* Ivan Kavkler (1854)
* [[Marija Kavkler]]
* [[Slavko Kavšek]]
* [[Tone Kebe]]
* [[Ivan Kejžar]]
* [[Robert Kenda]]
* [[Andrej Kenič]]
* [[Janez Kerčmar]]
* [[Aksinja Kermauner]]
* [[Valentin Kermavner]]
* [[Janez Krstnik Kersnik]]
* [[Alojzija (Slava) Kersnik|Slava (Alojzija) Kersnik]]
* [[Mici Kessler]] (por. [[Čop]])
* [[Ivan Ketiš]]
* [[Judita Kežman Počkaj]]
* [[Ivan Kiferle]]
* Franc-Žiga [[Kimovec]]
* [[Josip Kladnik]]
* [[Rajko Kladnik]]
* [[Rudolf Kladnik]]
* [[Angelca Klanšek]]
* [[Dana Klanšček Valič]] 
* [[Aldo Klavora]]
* [[Franjo Klavora]]
* [[Hinko Klavora]]
* [[Zora Klavžar]]
* [[Janez Kleeman]]
* [[Ferdo Kleinmayr]]
* [[Josip Klemenčič (učitelj)|Josip Klemenčič]]
* [[Neža Klemenčič Pelhan]]
* [[Stanko Klinar]]
* [[Anton Klodič]]
* [[David Klodič]]
* [[Franjo Klojčnik]]
* [[Boža Kmecl|Bož(en)a Kmecl]]
* [[Edmund Kmecl]]
* [[Matjaž Kmecl]]
* [[Marija Kmet]] (ps. ''Svitoslava'')
* [[Marta Kmet]] (''Minka Krejan''/''Češnjevar'')
* [[Jože Kmetec]]
* [[Janko Knapič]]
* [[Jasna Knez]]
* [[Josip Kobal (pedagog)|Josip Kobal]] (1882–1964)
* [[Boris Kobe]]
* [[Marjana Kobe]]
* [[Rudolf Kobilica]]
* [[France Koblar]]
* [[Alenka Kobolt]]
* [[Fran Kocbek]]
* [[Blaž Kocen]]
* [[Štefan Kociančič]]
* [[Gregor Kocijan]]
* [[Zdenko Kodelja]]
* [[Majda Kodrič]]
* [[Antonija Kofol]]
* [[Valentina Kogoj]]
* [[Anton Kokalj (politik)|Anton Kokalj]]
* [[Tatjana Kokalj]]
* [[Marija Kolar]]
* [[Nuša Kolar]]
* [[Vilko Kolar]]
* [[Rudolf Kolarič]]
* [[Janez Kolenc]] (st./ml.)
* [[Marija Kolenc (profesorica slovenščine in nemščine)|Marija Kolenc]]
* [[Karolina Kolmanič]]
* [[Dašenjka Komac]] (r. Hajnrihar)
* [[Jaro Komac]]
* [[Slavo Komac|Slavo (Radoslav) Komac]]
* [[Marija Koman]]
* [[Martina Koman]]
* [[Franc Komatar]]
* [[Mihael Komel]]
* Dušan Kompare
* [[Peter Končnik]]
* [[Valentin Konšek]]
* [[Antonija Kontler]]
* [[Julij Kontler]]
* [[Julij Kontler]]
* [[Srečko Koporc]]
* [[Alfonz Kopriva]]
* [[Silvester Kopriva]]
* [[Nikolaj Koprivec]]
* [[Janez Koprivnik]]
* [[Josip Korban]]
* [[Avgust Korbar]]
* [[Karel Kordeš]]
* [[Melita Kordeš Demšar]]
* Tatjana Kordiš
* [[Metka Kordigel]]
* [[Andrej Koren]]
* [[Majda Koren]]
* [[Gregor Koritnik]]
* [[Aleksandra Kornhauser]]
* [[Ivan Koropec]]
* [[Jože Koropec]]
* [[Janja Korošec]]
* [[Valentin Korun]]
* [[Fran Kos]]
* Ivan Kos (1849–1931)
* [[Janko Kos (literarni zgodovinar)|Janko Kos]]
* [[Poldka Kos|Poldka (Leopoldina) Kos]]
* [[Simon Kos (učitelj)]] (navdušil [[Mihajlo Pupin|Mihajla Pupina]] za znanost)
* [[Anton Kosi]]
* [[Anton Kosovel]]
* [[Ivan Kosovel (filozof)|Ivan Kosovel]]
* [[Josip Kosevel|Josip Kosovel]]
* [[Josip Kostanjevec]]
* [[Marija Košak]]
* [[Milena Košak Babuder]]
* [[Janko Košan]]
* [[Jože Košar]]
* [[Niko Košir]]
* [[Stanislav Košir]]
* [[Ivan Koštial|Ivan Koštiál]]
* [[Edmund Košuta]] - Mundi
* [[Egidij Košuta]]
* [[Daniel Košutnik]]
* [[Franc Košutnik]]
* [[Joahim Košutnik]]
* [[Silvester Košutnik]] 
* [[Silvo Košutnik ml.]]
* [[Anton Kotar]]
* [[Boštjan Kotnik]]
* [[Herman Kotar]] 
* [[Nedeljka Kotnik]]
* [[Rudi Kotnik]]
* [[Stanko Kotnik]]
* [[Veselko Kovač]]
* [[Mojca Kovač Šebart]]
* [[Rafaela Kovačič]]
* [[Ferdo Kozak]]
* [[Juš Kozak]]
* [[Jurij Kozina]]
* [[Marjan Kozina]]
* [[Pavel Kozina]]
* [[Darinka Kozinc]]
* [[Tonči Koželj]]
* [[Boris Kožuh]]
* [[Josip Kožuh]] (1854–1948)
* [[Milena Kožuh]]
* [[Boris Krabonja]]
* [[Živa Kraigher]]
* [[Ana Krajnc]]
* [[Janez Krajnc]] (1817–1908)
* [[Milovan Krajnc]]
* [[Mitja Krajnčan]]
* [[Ivan Krajnik]]
* [[Boža Krakar Vogel]]
* [[Božo Kralj]]
* [[Franc Kralj (teolog)|Franc Kralj]]
* [[Metka Kralj]]
* [[Vladimir Kralj]]
* [[Janko Kramar]]
* [[Martin Kramar]]
* [[Miroslava Kramarič]]
* [[Albin Kramberger]]
* [[Darja Kramberger]]
* [[Aleksander Kranjc]]
* [[Silvo Kranjec]]
* [[Fran Krašan]]
* [[Teodor Kravina]]
* [[Marijan Kravos]]
* [[Zdravko Kravos]]
* [[Ivan Krečič]]
* [[Marija Kregar]]
* [[Minka Krejan]]
* [[Janez Krek]]
* [[Leon Krek]]
* [[Sebastjan Krelj]]
* [[Marko Kremžar]]
* [[Božidara Kremžar Petelin]] 
* [[Marko Krevs]]
*[[Ada Kristan]]
* [[Ružena Kristan]]
* [[Silvo Kristan]]
* [[Sebastijan Kristovič]]?
* [[Matko Krištofić]]
* [[Peter Krivec]]
* [[Ada Krivic]]
* [[Martina Križaj Ortar]]
* [[Josip Križan]]
* [[France Križanič]]
* [[Terezija Križanič|Terezija (s. Angelina) Križanič]]
* [[Ignac Križman]]
* [[Dušan Krnel]]
* [[Breda Kroflič]]
* [[Marjan Kroflič]]
* [[Robi Kroflič]]
* [[Franc Kropivšek]]
* [[Anton Krošl]]
* [[Ivan Krušič]]
* [[Zvone Krušič]]
* [[Ivan Kryl]]
* [[Anton Kržič]]
* [[Anton Krošl]]
* [[Ivan Krušič]]
* [[Jožef Kržišnik]]
* [[Eliza Kukovec]] (1879–1954)
* [[Srečko Kumar]]
* [[Metod Kumelj]]
* [[Blaž Kumerdej]]
* [[Sonja Kump]]
* [[Dušica Kunaver]]
* [[Jurij Kunaver]]
* [[Pavel Kunaver]]
* [[Dragomira Kunej]]
* [[Egon Kunej]]
* [[Viljem Kunst]]
* [[Zlata Kunst]]
* [[Vinko Kunstelj]]
* [[Ivan Kuret]]
* [[Anton Kutin]]
* [[Franc Kuzmič]]
* [[Mikloš Küzmič]]
* [[Štefan Küzmič]]
* [[Jana Kvas]]
* [[Koloman Kvas]]
* [[Franc Kvaternik (fizik)|Franc Kvaternik]]
* [[Dragotin Kveder]]

== L ==
* [[Marijan Lačen]]
* [[Andrijan Lah]]
* [[Ivan Lah]]
* [[Albin Lajovic]]
* [[Jernej Lampret]]
* [[Marija Ana Lap Drozg]]
* [[Ivan Lapajne]]
* [[Josip Lapajne]]
* [[Marija Lapajne]] (1883-1973)
* [[Vincencij Lapajne]]
* [[Joža Lavrič]]
* [[Dušan Lavrič]] (1925-2003)
* [[Vesna Lavrič]]
* [[Vito Lavrič]]
* [[Luka Lavtar]]
* [[Franc Lavtižar]]
* [[Franc Lazarini]]
* [[Lojze Leb]]
* [[Anton Leban]]
* [[Avgust Armin Leban]]
* [[Janko Leban]]
* [[Karolina Leban|Karolina (Katarina) Leban]]
* [[Valentin Leban]]
* [[Ana Lebar|An(ic)a Lebar]]
* Franc Lebar
* [[Vanja Lebar Varga]] 
* [[Stanko Leben]]
* [[Miloš Ledinek]]
* [[Dragica Legat Košmerl]]
* [[Karel Legat]]
* [[Melita Lemut Bajec]]
* [[Josip Lendovšek]]
* ? Lengar?
* [[Jurka Lepičnik Vodopivec]]
* [[Anton Lesar]]
* [[Davorin Lesjak]]
* [[Rudi Lešnik]]
* [[Anka Levec]]
* [[Fran Levec]]
* [[Janez Levec (pedagog)|Janez Levec]] (1855-1937)
* [[Lea Levec Grasselli]] (1885-1977)
* [[Alfonz Levičnik]]
* [[Mihael Levstik]]
* [[Mariza Ličan]]
* [[Nives Ličen]]
* [[Angelca Likovič]]
* [[Anton Likozar]]
* [[Emilijan Lilek]]
* [[Anton Tomaž Linhart]]
* [[Viljem Linhart]]
* [[Jože Lipnik]]
* [[Vinko Lipovec]]
* [[Igor Lipovšek]]
* [[Marijan Lipovšek]]
* [[Florjan Lipuš]]
* [[Boris Lipužič]]
* [[Marija Lipužič]]
* [[Janko Liška]]
* [[Fran Ločniškar|Frančišek Ločniškar]]
* [[Ožbe Lodrant]]
* [[Vinko Logaj]]
* [[Bogomir Lojk|Bogomir (Miro) Lojk]]
* [[Janko Lokar]]
* [[Dragotin Lončar]]
* [[Jakob Lopan]]
* [[Vlado Lorber]]
* [[Ivan Lorenčič]]
* [[Stanko Lorger]]
* [[Joža Lovrenčič]]
* [[Živko Lovše]]
* [[Franjo Lovšin]]
* [[Franc Lubej]]
* [[Aleksander Lunaček]]
* [[Ivan Lunder]]
* [[Franc Lunder]]
* [[Stanka Lunder Verlič]]
* [[Fortunat Lužar]]
* [[Miro Lužnik]]

== M ==
* [[Ivan Macher]]
* [[Bojan Macuh]]
* [[Majda Magajna]]
* [[Franjo Magdič]]
* [[Ivan Magerl]]
* [[Karel Mahkota]]
* [[Karel Mahnič]]
* [[Jakob Franc Mahr]]
* [[Edi Majaron]]
* [[Andrej Majcen]]
* [[Gabriel Majcen]]
* [[Viktor Majdič]]
* [[Boris Majer]]
* [[Vladislav Majhen]]
* [[Ivan Makarovič (1861)|Ivan Makarovič]]
* [[Danijela Makovec Radovan]]
* [[Anton Makovic]]
* [[Andrej Makuc (učitelj)|Andrej Makuc]]
* [[Pavla Makuc]]
* [[Albina Malavašič Zakrajšek]]
* [[Avguštin Malle]]
* [[Milan Mandeljc]]
* [[Miloš Marc]]
* [[Rudolf Marc]]
* [[Barica Marentič Požarnik]]
* Franc Marič
* [[Boštjan Markič]]
* [[Marjanca Markič]]
* [[Mihael Markič]]
* [[Josip Marn]]
* [[Fran Marolt|Fran(čišek) Marolt]]
* [[Peter Martinc]]
* [[Jurij Marussig]]
* [[Milan Marušič]]
* [[Martin (Davorin) Mastnak]]
* [[Pavla (Luša) Mastnak-Košir]]
* [[Blaž Matek]]
* [[Neža Maurer]]
* [[Manica Maver]]
* [[Marij Maver]]
* [[Josip Mazi]]
* [[Vilko Mazi]] (1888-1986)
* [[Jasna Mažgon]]
* [[Hinko Medič]]
* [[Anton Medved (1862–1925)|Anton Medved]]
* [[Anton Medved (učitelj)|Anton Medved]]
* [[Martin Medved]]
* [[Stane Medved]]
* [[Vida Medved Udovič]]
* [[Zdenko Medveš]]
* [[Marija Mehle]]
* [[Jože Melaher]]
* [[Luc Menaše]]
* [[Josip Mencej]]
* [[Martin Mencej]]
* [[Rudolf Mencin]]
* [[Jakob Mencinger (1826|Jakob Mencinger]]
* [[Marija Menih]]
* [[Dušan Merc]]
* [[Ivan Mercina (učitelj)]]
* [[Alojzij Merhar]]
* [[Boris Merhar]]
* [[Ivanka Mestnik]]
* [[Josip Mešiček]] (1865-1923)
* Antonija Metelko
* [[Franc Serafin Metelko]]
* [[Janez Milko Metlika]]
* [[Maja Mezgec]]
*[[Jože Mihelak]]
* [[Franc Mihelčič]]
* [[Pavel Mihelčič]]
* [[Slavko Mihelčič]]
* [[Stane Mihelič]]
* [[Erika Mihevc Gabrovec]]
* [[Neža Ema Mikec]]
* [[Janja Miklavčič]]
* [[Jožica Miklavčič]]
* [[Elvi Miklavec Slokar]]
* [[Janez Miklošič]]
* [[Adam Milkovič]]
* [[Dragojila Milek]]
* [[Jože Mlakar]]
* [[Pino Mlakar]]
* [[Emilija Mlakar Branc]]
* [[Vekoslav Mlekuž|Vekoslav (Alojz) Mlekuž]]
* [[Fran Mlinšek]]
* [[Franc Močnik (matematik)|Franc Močnik]]
* [[Franc Močnik (duhovnik)|Franc Močnik]]
* [[Hubert Močnik]]
* [[Janez Močnik]]
* [[Josip/Rastko Močnik|Josip-Rastko Močnik]] (1915-1996)
* [[Matej Močnik]]
* [[Matija Močnik]] (1881-1962)
* [[Peter Močnik]]
* [[Vinko Möderndorfer (1894)|Vinko Möderndorfer]]
* [[Dušan Modic (astronom)|Dušan Modic]]
* [[Ivan Modic]]
* [[Izidor Modic]]
* [[Miha Mohor]]
* [[Milena Mohorič]]
* [[Ivan Molinaro]]
* [[Nada Morato]]
* [[Karmen Mozetič]]
* [[Anton Možina]]
* [[Boris Možina]]
* [[Bernarda Mrak Kosel]]
* [[Ester Mrak]]
* [[Jožef Mrak]]
* [[Franc Mravljak]]
* [[Ivan Mravljak]]
* [[Albert Mrgole|Albert (&amp; Leonida) Mrgole]]
* [[Ilija Mrmak]]
* [[Oton Muhr]]
* Ivana Mulec
* [[Franc Munih]]
* [[Viktor Murnik]]
* [[Pavla Murnik]]
* [[Janko Muršak]]
* [[Erna Muser]]
* [[Peter Musi]]
* [[Avgust Musić]]

== N ==
* [[Marica Nadlišek Bartol]]
* [[Rajmund Nachtigall]]
* [[Zoran Naprudnik]]
* [[Jan Nepomuk Nečásek]]
* [[Miha Nerat]]
* [[Alojz Novak]]
* [[Alojzij Novak (1849-1917)]]
* [[Alojzij Novak (učitelj)]]
* [[Bogomir Novak]]
* [[Drago Novak]]  (2)
* [[Fredi Novak]]
* [[Franc Novak|Franc Novak-&quot;General Štesel&quot;]]
* [[Janez Novak]]
* [[Helena Novak]]
* [[Ivanka Novak]] (r. Škrabec)
* [[Josip Novak (učitelj)]]
* [[Ljudmila Novak]]
* [[Stane Novak (biolog)|Stane Novak]]
* [[Valentina Novak]]
* [[Egidija Novljan]]

== O ==
* [[Roman Oberlintner]]
* A. Oblak
* [[Breda Oblak]]
* [[Rudi Ocepek]]
* [[Uroš Ocepek]]
* [[Anton Ocvirk]]
* [[Alojzij Odar]]
* [[Eda Okretič Salmič]]
* Ludvik Olas
* [[Oton Oman]]
* [[Nikolaj Omersa (literarni zgodovinar)|Nikolaj Omersa]]
* [[Zdravko Omerza]]
* [[France Onič]]
* [[Božidar Opara]]
* [[Mihael Opeka]]
* [[Rok Orač]]
* [[Josip Orel]]
* [[Tine Orel]]
* [[Božena Orožen]]
* [[Fran Orožen]]
* [[Ignacij Orožen]]
* [[Janko Orožen]]
* [[France Ostanek]]
* [[Anton Osterc]]
* [[Anton Oven]]
* [[Karel Ozvald]]

== P ==
* [[Anton Pagon]]
* [[Boris Pahor]]
* [[Drago Pahor]]
* [[Evelina Pahor|Evelina (Ambrožič) Pahor]]
* [[Jože Pahor|Jože (Josip) Pahor]]
* [[Marija Minka Pahor|Marija (Minka) Pahor]] (r. [[Lavrenčič]])
* [[Marija Pahor Janežič]]
* [[Radivoj Pahor]]
* [[Samo Pahor]]
* [[Janko Pajk]]
* [[Milan Pajk (starejši)|Milan Pajk]]
* [[Franc Papler]]
* [[Amand Papotnik]]
* [[Dušan Parazajda]]
* [[Tone Partljič]]
* [[Alfonz Pavlin|Alfonz Paulin]]
* [[Marta Paulin Schmidt - Brina|Marta Paulin Schmidt]]
* [[Marijan Pavčič]]
* [[Josip Pavčič]]
* [[Avgust Pavel]]
* [[Gregor Pavlič]]
* [[Rado Pavlič]]
* Zvonko (Franc) Pavšič
* [[Breda Pečan]]
* [[Josip Pečarič]]
* [[Mojca Peček Čuk]]
* [[Rudolf Pečjak]]
* [[Sonja Pečjak]]
* [[Franc Pediček]]
* [[Helena Pehani Justin]]
* [[Cirila Peklaj]]
* [[Leopoldina Pelhan]]
* [[Valerija Perger]]
* [[Jožica Peric]]
* [[Lovro Perko]]
* [[Andrej Perne]]
* [[Marija Perpar]]
*Miša (Mihaela) Krašovic Pertl
* [[Bruna Marija Pertot]]
* [[Ivo Pertot]]
* [[Josip Pertot (učitelj)|Josip Pertot]]
* [[Milan Pertot (učitelj)|Milan Pertot]]
* [[Nada Pertot]]
* [[Vera Poljšak|Vera Pertot]] [[Vera Poljšak|(-Poljšak)]]
* [[Rajko Perušek]]
* [[Franc Peruzzi]]
* [[Robert Petaros]]
* Leopold Petauer
* [[Martin Petelin]]
* [[Anda Peterlin]] 
* [[Jože Peterlin]]
*[[Lučka Peterlin Susič]]
*[[Matejka Peterlin Maver]]
* [[Mihael Peternel]]
* [[Metod Peternelj]]
* [[Valentin Petkovšek]]
* [[Pavle Petričič|Pavel Petričič]]
* [[Anton Pevc]]
* [[Ivan Piano]]
* [[France Pibernik]]
* [[Leo Pibrovec]]
* [[Darja Piciga]]
* [[Viktorija Pičman]]
*[[Janez Piko]]
*[[Zora Pipan]]
* [[Alfonz Pirc]]
* [[Franc Pirc]]
* [[Gustav Pirc]]
* [[Ksaverija Pirc|Ksaverija (Ana) Pirc]]
* [[Matija Pirc]]
* [[Makso Pirnat]]
* [[Angela Piskernik]]
* [[Frančiška Pišek]]
* [[Franci Pivec]]
* [[Ljudevit Pivko]]
* [[Karmen Pižorn]]
* [[France Planina]]
* [[Robert Plavšak]]
* [[Jože Plečnik]]
* [[Josip Plemelj]]
* [[Janko Plemenitaš]]
* [[Tanja Plemenitaš]]
* [[Rudolf Pleskovič]]
* [[Pavel Plesničar]]
* [[Cirila Pleško Štebi]]
* [[Franc Plevnik]]
* [[Tatjana Plevnik]]
* [[Alojz Pluško]]
* [[Leopoldina Plut Pregelj]]
* [[Mirjam Počkar]]
* [[Nives Počkar]]
* [[Karel Podhostnik]]
* [[Albin Podjavoršek]]
* [[Henrik Podkrajšek]]
* [[Matilda Podkrajšek]]
*[[Tatjana Podkrajšek]]
*[[Adela Pogorelc]]
*[[Ivan Poklič]]
* [[Oton Polak]]
* [[Ivan Polanec]]
* [[Valentin Polanšek]]
* [[Anton Polenec]]
* [[Branko Polič]]
* [[Franjo Poljanec]]-[[Radoslav]]
* [[Leopold Poljanec]]
* [[Ljudmila Poljanec]]
* [[Ivan Poljanšek]]
* [[Ivan Polovič]]
* [[Ambrož Poniž]]
* [[Benedikt Poniž]]
* [[Alojzij Potočnik (učitelj)|Alojzij Potočnik]]
* [[Matko Potočnik]]
* [[Majda Potrata]]
* [[Maria Pozsonec]]
* [[Anton Požar|Anton (Tone) Požar]]
* [[Breda Požar]]
* [[Lovro Požar]]
* [[Štefan Požlep]]
* [[Andrej Praprotnik]]
* [[Franc Praprotnik]]
* [[Ludvik Prebil]]
* [[Bogomir Pregelj|Bogo Pregelj]]
* [[Ivan Pregelj]]
* [[Žarko Pregelj]]
* [[Stanko Prek]]
* [[Branko Prekoršek]]
* [[Ivan Prekoršek]]
* [[Stanko Premrl]]
* [[Jožef Premru]]
* [[Miro Presl]]
* [[Maks Prezelj]] 
* [[Ivan Prijatelj (šolnik)|Ivan Prijatelj]]
* [[Karel Prijatelj]]
* [[Niko Prijatelj]]
* [[Janez Nepomuk Primic]]
* [[Anton Primožič]]
* [[Štefan Primožič]]
* [[Josip Priol]]
* [[Stane Proje]]
* [[Marijan Majo Prosen|Marijan-Majo Prosen]]
* [[Peter Prosen]]
* [[Ksenija Prunk]]
* [[Ljudmila Prunk - Utva|Ljudmila Prunk]]
* [[Majda Pšunder]]
* [[Ivan Pucelj (pedagog)|Ivan Pucelj]]
* [[Ivan Pucelj (matematik)|Ivan Pucelj]]
* [[Miroslav Pučelik]]
* [[Herman Pučnik]]
* [[Helena Puhar]]
* [[Danica Purg]]
* [[Herman Pušnik]]

== R ==
* [[Oton Račečič]]
* [[Božo Račič]]
* [[Marko Račič]]
* [[Meta Rainer]]
* [[Judita Rajnar]]
* [[Rudolf Rakuša]]
*[[Uršula Ramoveš]]
* [[Vlado Rape]]
* [[Miroslav Ravbar]] 
* [[Edvard Ravnikar]]
* [[Cveta Razdevšek Pučko]]
* [[Nada Razpet]]
* [[Alenka Rebula Tuta]]
* [[Alojz Rebula]]
* [[Ludvik Rebeušek]]
* [[Elija Rebič]]
* [[Jožef Reisner|Jožef (Josip) Reisner]]
* [[Pavla Renzenberg]]
* [[Metod Resman]]
* [[Ivan Reščič]]
* [[Miho Ribarič]]
* [[Branka Ribič Hederih]]
* [[Josip Ribičič]]
* [[Marinka Ribičič]]
* [[Roža Ribičič|Roža (Arrigler) Ribičič]]
* [[Vojteh Ribnikar]]
* [[Friderik Rigler]]
* [[Niko Rihar]]
* [[Maksimiljan Rimele]]
* [[Anton Zvonko Robar]]
* [[Adolf Robida]]
* [[Karel Robida]]
* [[Franc Robnik]]
* [[Ivan Robnik]]
* [[Viljem Rohrman]]
* [[Milena Rohrmann]]
* [[Emil Rojc (pedagog)|Emil Rojc]]
* [[Frančišek Rojina]]
* [[Tomaž Romih]]
* [[Ana Roner Lavrič]]
* [[Adolf Rosina]]
* [[Mihajlo Rostohar]]
* [[Fran Roš]]
* [[Miloš Roš]]
* [[Jože Rotar]]
* [[Leopoldina Rott]] (Lavoslava Kersnik)
* [[Matej Rovš]]
* Marjan Rozman (1938)
* [[Simon Rudmaš]]
* [[Branko Rudolf]]
* [[Vida Rudolf]]
* [[Vida Rudolf (šolska delavka)]]
* [[Marina Rugelj]]
* [[Karlo Rupel]]
* [[Mirko Rupel]]
* [[Mara Rupena]]
* Zvonko Rus
* [[Barbara Rustja]]
* [[Anton Rutar]]
* [[Dušan Rutar]]
* [[Marija Rutar]]
* [[Simon Rutar]]
* [[Tone Rutar]]
* [[Zora Rutar Ilc]]

== S ==
* [[Adolf Sadar]]
* [[Lovro Sadar]]
* [[Vendelin Sadar|Vendelin Sadar]]
* [[Janez Sagadin]]
* [[Ludvik Sagadin]]
* [[Janez Saje]]
* [[Marija Saje]]
* [[Oton Sajovic]]
* [[Igor Saksida]]
* [[Franc Samec]]
* [[Janko Samec]]
* [[Maksa Samsa]]
* [[Mara Samsa]]
* [[Boris Sancin]]
* [[Dimitrij Sancin]]
* [[France Sancin]]
* [[Ivanka Sancin]]
* [[Josip Sancin]] (2)
* [[Karel Sancin]]
* [[Lovro Sancin]]
* [[Matej Sande]]
* [[Mitja Sardoč]]
* [[Sartori]] -
*[[Majda Schmidt]] (-Krajnc)
*[[Vladimir Schmidt|Vladimir (Vlado) Schmidt]]
* [[Josip Schmoranzer]]
* [[Henrik Schreiner]]
* [[Benedikt Schroniz]]
* [[Matilda Tomšič|Matilda Sebenikar]]
* [[Danilo Sedmak]]
* [[Simon Sekirnik]]
* [[Jurij Selan]]
* [[Tone Seliškar]]
* [[Antonio Sema]]
* [[Matija Senkovič]]
* [[Alojzij Sernec]]
* [[Ana Sernec]]
* [[Božena Sernec (učiteljica)|Božena Sernec]]
*[[Polonca Serrano]]
* [[Jože Sever]]
* [[Leopold Sever]]
* [[Miháo Sever Vaneča|Miháo Sever Vanečaj]]
* [[Sonja Sever]]
* [[Jože Sevljak]]
* [[Alojzij Sežun]]
* [[Andrej Sežun]]
* [[Albert Franc Sič|Albert Sič]]
* [[Franjo Sič]]
* [[Luka Sila]]
* [[Rozalija Simčič]]
* [[Samo Simčič]]
* [[Tomaž Simčič]]
* [[Ivan Simonič]]
* [[Davorin Sinkovič]]
* [[Franc Sivec]]
* Ivan Sivec (1892-1986)
* [[Minka Skaberne]]
* [[Anton Skala]]
* [[Vinko Skalar]]
* [[Bohuslav Skalicky]]
* [[Jakob Sket]]
* [[Stanko Skočir]]
* [[Klara Skubic Ermenc]]
* [[Andrej Skulj]]
*[[Stanislava Skvarča|Stanislava (Marija) Skvarča]]
* [[Vika Slabe]]
* [[Zdravko Slamnik]]
* [[Julij Slapšak|Julij Slapšak]]
* [[Franc Ksaver Slavič]]
* [[Antonija Slavik]]
* [[Anton Martin Slomšek]]
* [[Anton Slodnjak]]
* [[Breda Slodnjak]] (r. Milčinski)
* [[Avgusta Smolej]]
* [[Pavel Smolej]]
* [[Viktor Smolej]]
* [[Ljuba Smotlak]]
* [[Maja Smotlak]]
* [[Hinko Smrekar]]
* [[Benigen Snoj]]
* [[Gregor Somer]]
* [[Edvard Sosič]]
* [[Ivan Sosič|Ivan (Ive) Sosič]]
*[[Tone Sosič|Tone (Zvonko) Sosič]] 
*[[Viktor Sosič|Viktor (Ivo) Sosič]]
* [[Andrej Sotošek]]
* [[Anton Sovre]]
* [[Anton Spendou]]
* [[Jožef Spendou]]
* [[Jožef Spindler]]
* [[Katinka Stanič]]
* [[Valentin Stanič]]
* [[Miriam Stanonik]]
* [[Anton Stefanciosa]]
* [[Aldo Stefančič]]
* [[Ivan Stegovec]]
* [[Vojka Stepančič]]
* [[Ljudevit Stiasny]]
* [[Anton Stres (1871-1912)|Anton Stres]]
* [[Boris Stres]]
* [[Gvido Stres]]
* [[Vera Stres]] (por. Kmetec)
* [[Josip Stritar]]
* Josip Stritar (1870-)
* [[France Strmčnik|Franc(e) Strmčnik]]
* [[Janez Strnad]]
* [[Romeo Strojnik]]
* [[Štefa Strojnik]]
* [[Helena Gizela Stupan]] (r. Tominšek)
* [[Ivan Stupica]]
* [[Natalija Suhadolc]] (r. Sartori)
* [[Leopold Suhodolčan]]
* [[Drago Supančič]]
* [[Tomaž Susič]]
* [[Franc Sušnik (publicist)|Franc Sušnik]]
* [[Lovro Sušnik]]
* [[Blaž Svetelj]]
* [[Peter Svetina (pedagog)|Peter Svetina]]
* [[Ivanka Svetlič]] (r. Kralj)

== Š ==
* [[Maks Šah]]
* [[Saša Šantel]]
* [[Andrej Šavli]]
* [[Breda Šček|Breda Šček (-Orel)]]
* [[Andraž Šef|Andraž (Alojzij) Šef]]
* [[Ivan Šega (šolnik)]]
* [[Iva Šegula]]
* [[Marjanca Šeme]]
* [[Tanja Šeme]]
* [[Anton Šepetavc|Anton (Tone) Šepetavc]]
* [[Romana Šifrer]]
* [[Ivan Vanek Šiftar]]
* [[Gustav Šilih]]
* [[Stanko Šimenc]]
* [[Silvo Šinkovec]]
* [[Jože Širec]] (1923-2018)
* [[Amat Škerlj]]
* [[Ivan Škoflek]]
* [[Radoslav Škoflek]]
* [[France Škrabl]]
* [[Mojca Škrinjar]]
* [[Bratko Škrlj]]
* [[Franc Škulj]]
* [[Majda Šlajmer Japelj]]
* [[Ljudmila Šlibar|Ljudmila (Mila) Šlibar]]
* [[Jakob Šolar]]
* [[Ljubka Šorli]]
* [[Josip Šorn]]
* [[Albin Šprajc]]
* [[Ivan Štalec]]
* [[Alojzija Štebi|Alojzija (Lojzka) Štebi]]
* [[Damijan Štefanc]]
* [[Barbara Šteh]]
* [[Tina Štemberger]]
* [[Vesna Štemberger Vučko]]
* [[Klaudija Šterman Ivančič]]
* [[Anton Štrekelj]]
* [[Josip Štrekelj]]
* [[Anton Štritof]]
* [[Alfonz Štrukelj]]
* [[Branimir Štrukelj]]
* [[Ivan Štrukelj (učitelj)|Ivan Štrukelj]]
* [[Vojka Štular]]
* [[Antonija Štupca]]
* [[Marija Štupca]]
* [[Jože Šturm]]
* [[Ivan Šubic]]
* [[Rajko Šugman]]
* [[Fran Šuklje]]
* [[Gizela Šuklje]]
* [[Julija Šuklje]] (por. Zupančič)
* [[Svetozara Šuklje]]
* [[Drago Šulek]]
* [[Krista Šuler]]
* [[Kristina Šuler]]
* [[Avgust Šuligoj]]
* [[Ivan Šumljak]]
* [[Andrej Šušmelj]]
* [[Elvira Šušmelj]]
* [[Zmago Švajger]]
* [[Marija Švajncer]]
* [[Ernest Švara]]

== T ==
* [[Tonka Tacol]]
* [[Mladen Tancer]]
* [[Venčeslav Taufer]]
* [[Vida Taufer]]
* [[Albin (Zoran) Tavčar]]
* [[Alojzij Tavčar]]
* [[Ivan Tavčar (učitelj)]]
* [[Josip Tavčar]]
* [[Ljudevit Tavčar]] 
* [[Mara Tavčar]]
* [[Marijan Tavčar]]
* [[Miroslav Tavčar]]
* [[Zora Tavčar]]
* [[Bogo Teplý]]
* [[Štefan Terpin]]
* [[Ernest Tiran]]
* [[Joško Tischler]] 
* [[Vladimir Tkalec]]
* [[Ivan Toličič]]
* [[Anton Valentin Toman]]
* [[Silvira Tomasini]]
* [[Jože Tomažič]]
* [[Jožef Tomažovic]]
* [[Alojzij Tome]]
* [[Ernest Tomec]]
* [[Jurij Tomec]]
* [[Ana Tomić]]
* [[Ivan Tominec]]
* [[Josip Tominšek]]
* [[Vlasta Tominšek]]
* [[Bernard Tomšič]]
* [[Emanuel Tomšič]]
* [[France Tomšič]]
* [[Ivan Tomšič (učitelj)|Ivan Tomšič]]
* [[Janez Tomšič]]
* [[Ljudevit Tomšič]]
* [[Marjan Tomšič]]
* [[Matija Tomšič]]
* [[Štefan Tomšič]]
* [[Bea Tomšič Amon]]
* [[N. Topolovec]]
* [[Jože Toporišič]]
* [[Emanuel Torres]]
* [[Karel Toš]]
* Franjo (Franc) Trampuž
* [[Marjan Tratar]]
* [[Tone Trdan]]
* [[Janez Trdina]]
* [[Joža Trdina]]
* [[Silva Trdina]]
* [[Ruža Tremski-Gradišnik]]
* [[Ivan Trinko]]
* [[Anton (Tone) Troha]]
* [[Veljko Troha]]
* [[Štefan Trojar]]
* [[Angela Trost]]
* [[Anton Trost]]
* [[Davorin Trstenjak]]
* [[Davorin (Martin) Trstenjak]]
* [[Marijan Tršar]]
* [[Primož Trubar]]
* [[Vladka Tucovič Sturman]]
* [[Ernest Turk]]
* [[Lavoslava Turk]]
* [[Metod Turnšek]]
* [[Radivoj (Franc) Tušak]]
* [[Ivan Tušek]]

== U ==
* [[Drago Ulaga]]
* [[Emil Ulaga]]
* [[Tomaž Ulaga]]
* [[Jože Ulčar]]
* [[Janez Krstnik Ulčer]]
* [[Anton Umek-Okiški]]
* [[Fedora Umek]]
* [[Terezija Uran]]
* [[Bernarda Urankar]]
* [[Alojz Urbančič]]
* [[Boris Urbančič]]
* [[Dominika Urbančič|Dominika (Dina) Urbančič]]
* [[Marjan Urbančič]]
* [[Matej Urbančič]]
* [[Stanko Uršič]]
* [[Peter Us]]
* [[Helena Us]]
* [[Jakob Ušeničnik]]

== V ==
* [[Alojzij Vadnal]]
* [[Franc Vajda]]
* [[Jože Valenčič]]
* [[Karel Valentinčič]]
* Alfonz Vales
* [[Matija Valjavec]]
* [[Francka Varl Purkeljc]]
* Marija-Minka [[Vasič]] (r. [[Medič]])
* [[Jože Vauhnik]]
* [[Herman Velik]]
* [[Anton Velikonja]]
* [[Slavica Vencajz]]
* [[Marija Vencelj]]
* [[Jožica Venturini]]
* [[Josip Verbič (učitelj)|Josip Verbič]]
* [[Karel Verstovšek]]
* [[Branko Vesel]]
* [[Franjo Veselko]]
* [[Ivan Vesenjak]]
* [[Franc Vidic]] 1869-1949
* [[Tadej Vidmar]]
* [[Oto Vilčnik]]
* [[Alenka Vilfan Kozinc]]
* [[Albin Vilhar]]
* [[Mirko Vivod]]
* [[Nika Vizjak Puškar]]
* [[Angela Vode]]
* [[Jakob Vodeb]]
* [[Dora Vodnik]]
* [[France Vodnik]]
* [[Valentin Vodnik]]
* [[Franc Vodopivec (1834)|Franc Vodopivec]]
* [[Gustav Vodušek]]
* [[Marija Vogelnik]]
* [[Silva Vogelnik]]
* [[Fran Voglar]]
* [[Mira Voglar]]
* [[Janez Vogrinc]]
* [[Jože Vogrinc star.]]
* [[Roman Voginc]]
* [[Metod Vojvoda]]
* [[Zlata Vokač]]
* [[Jože Volarič]]
* [[Drago Vončina]]
* [[Reginald Vospernik]]
* [[Leopold Vostner]]
* [[Fani Vošnjak]]
* [[Vera Vošnjak]]
* [[Vinko Vošnjak]] 
* [[Albin Vrabič]] 
* [[Ernest Vranc]]
* [[Ivan Vrbančič]]
* [[Miha Vrbinc]]
* [[Milan Vreča]]
* [[Ivan Vrečar]]
* [[Franica Vrhunc]]
* [[Jožef Vuga|Jožef (Josip) Vuga]]
* Nada Vukelić
* [[Ivan Vurnik]]

== W ==
* [[Jože Wakounig]]
* [[Tomaž Weber]]
* [[Marija Wessner]]
* [[Josip Wester]]
* [[Franc Wiesthaler]]
* [[Hinko Wilfan]] 
* [[Venceslav Winkler]]
* [[Marija Wirgler]]

== Z ==
* [[Pavle Zablatnik]]
* [[Marta Zabret]]
* [[Vlasta Zabukovec]]
* Štefka Zadnik
* [[Jože Zadravec]]
* [[Josip Zajec (1883|Josip Zajec]]
* [[Fran Zakrajšek]]
* [[Srečo Zakrajšek|Sreč(k)o Zakrajšek]]
* [[Leonida Zalokar]]
* [[Mansuet Zangerl]]
* [[Rudolf Završnik]]
* [[Jože Zelenik]]
* [[Janko Zerzer]]
* [[Pavel Zgaga]]
* [[Mavricij Zgonik]]
* [[Anica Zidar]]
* [[Pavle Zidar]]
* [[Ivan Zika]]
* [[Janez Zima]]
* [[Luka Zima]]
* [[Anamarija (Volk) Zlobec]]
* [[Stanislav Zlobko]]
* [[Ivo Zobec]]
* [[Darja Zorc Maver]]
* [[Rudolf Zore]]
* [[Črtomir Zorec]]
* [[Srečko Zorko]]
* [[Leon Zorman]]
* [[Mirko Zorman]]
* [[Klavdij Zornik]]
* [[Agneza Zupan]]
* [[David Zupan]]
* [[France Zupan (učitelj)|France Zupan]]
* [[Jakob Zupan]]
* [[Jože Zupan (ravnatelj)|Jože Zupan]] (1938–2025)
* [[Jože Zupan (alpinist)|Jože Zupan]]-Juš
* [[Darko Zupanc]]
* [[Lojze Zupanc]]
* [[Anton Zupančič]]
* [[Alenka Zupančič Danko]]
* [[Janja Zupančič]]
* [[Jože Zupančič]]
* [[Katka Zupančič]]
* [[Vita Zupančič]]
* [[Zdravko Zupančič]]
* [[Fran Zwitter]]

== Ž ==
* [[Jože Žabkar]]
* [[Cilka Žagar]]
* [[Drago(tin) Žagar]]
* [[France Žagar]]
* [[Igor Ž. Žagar]]
* [[Marija Žagar|Marija (Marica) Žagar]]
* [[Marija Žagar]]
* [[Marjan Žagar]]
* [[Nikolaj Žagar]]
* [[Stane Žagar]]
* [[Miroslav Žakelj]]
* [[Katka Žbogar]]
* [[Marjeta Žebovec]]
* [[Sebastijan Žepič]]
* [[Lojzka Žerdin]]
* [[Tereza Žerdin]]
* [[Breda Žerjal]]
* [[Irena Žerjal]]
* [[Albert Žerjav]]
* [[Angelca Žerovnik]]
* [[Branimir Žganjer]]
* [[Franka Žgavec]]
* [[Franjo Žgeč]]
* [[Adela Žgur]]
* [[Alojzija Židan]]
* [[Franc (Leopold) Žigon]]
* [[Janko Žirovnik]]
* [[Sonja Žitko|Sonja Žitko Durjava]] 
* [[Tomislav Žitko]]
* [[Vladimir Žitko]]
* [[Leon Žlebnik]]
* [[Andrej Žmavc]]
* [[Jakob Žmavc]]
* [[Janja Žmavc]]
* [[Marjan Žmavc]]
* [[Vincenc Žnidar]]
* [[Ivica Žnidaršič]]
* [[Fran Žnideršič]]
* [[Mihael Žolgar]]
* [[Bogdan Žolnir]]
* [[Oskar Žolnir]]
* [[Sonja Žorga]]
* [[Bogdan Žorž]]
* [[Andrej Žumer]]
* [[Ani Župančič]] (r. [[Marija Kessler|Kessler]])
* [[Jože Župančič]]

[[Kategorija:Seznami Slovencev|Učitelji]]
[[Kategorija:Slovenski učitelji|*]]</text>
      <sha1>mhocivjin1vf2lifao4txm6l2rvfeo8</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Argos (mesto)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>411611</id>
    <revision>
      <id>6773938</id>
      <parentid>6722584</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T19:59:17Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <comment>razločitev, drugi drobni popravki  [[Project:AWB|AWB]]</comment>
      <origin>6773938</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="23851" sha1="tbxh3ppiu2fguof34v2kq8lgevhy603" xml:space="preserve">{{Infopolje Naselje
|name          = Argos
|native_name = Άργος
|settlement_type= Mesto
|nickname = 
|motto = 
|image_skyline= Grækenlands ældste teater i Argos(10.07.05).JPG
|caption_skyline= Pogled na Argos iz antičnega gledališča
|image_flag = 
|image_seal = 
|pushpin_map = Grčija
|map_caption = Lega v Grčiji
|subdivision_type =
|subdivision_type1  = Pokrajina
|subdivision_type2 = [[Prefektura]]
|subdivision_name = 
|subdivision_name1  = [[Peloponez]]
|subdivision_name2 = Argolida
|leader_title = 
|leader_name = 
|established_title = Ustanovljeno
|established_date = 
|area_footnotes     = 
|area_magnitude     = 
|area_total_km2     = 
|area_water_km2     = 
|area_water_percent =  
|area_urban_km2     = 138.138
|area_metro_km2     = 
|population_as_of       = 2011
|population_footnotes   =
|population_urban       =  22.209
|population_metro       =
|population_density_urban_km2 = 
|population_density_metro_km2 
|timezone = EET
|utc_offset = +2
|timezone_DST = +1
|utc_offset_DST = 
|latd = 37|latm = 37|lats =0 |latNS = N
|longd = 22|longm = 43|longs = 0|longEW = E 
|coordinates_display=inline,title
|elevation_m   = 42
|postal_code_type        = Poštna številka
|postal_code   =  21200
|area_code     = 2751
|registration_plate=
|website = [http://www.argos.gr www.argos.gr]
}}

'''Argos''' (grško Άργος, Árgos [''arɣos'']; starogrško Ἄργος, ''Árɡos'') je mesto in nekdanja občina v Argolidi na [[Peloponez]]u v [[Grčija|Grčiji]]. Od reforme lokalne samouprave 2011 je bila del občine Argos - Mikines, s katero je občinska enota. &lt;ref name=Kallikratis&gt;[http://www.kedke.gr/uploads2010/FEKB129211082010_kallikratis.pdf Kallikratis law] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180612141917/http://www.kedke.gr/uploads2010/FEKB129211082010_kallikratis.pdf |date=2018-06-12 }} Greece Ministry of Interior&lt;/ref&gt; Argos je 11 km oddaljen od [[Navplion]]a, ki je bilo njegovo zgodovinsko pristanišče. Naselje je zelo staro, saj je bil Argos neprekinjeno naseljen vsaj zadnjih 7000 let.&lt;ref name=&quot;Bolender2010&quot;&gt;{{navedi knjigo|last=Bolender|first=Douglas J.|title=Eventful Archaeologies: New Approaches to Social Transformation in the Archaeological Record|url=http://books.google.com/books?id=TSLeX0GRNqwC&amp;pg=PA129&amp;dq=Argos+%2B+Albanian&amp;hl=en&amp;ei=fBUfTbjvDI2v8QOT1sHpBQ&amp;sa=X&amp;oi=book_result&amp;ct=result&amp;resnum=8&amp;ved=0CEgQ6AEwBzge#v=onepage&amp;q=The%20Venetians%20repopulated%20the%20town%20and%20region%20with%20Albanian%20colonists&amp;f=false|accessdate=1 January 2011|date=2010-09-17|publisher=SUNY Press|isbn=978-1-4384-3423-0|pages=121–}}&lt;/ref&gt; Mesto je del [[Zveza najstarejših evropskih mest|mreže najstarejših evropskih mest]].&lt;ref name=&quot;Members&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.argos.gr/diktyoe.htm |title=diktyo |first= |last=MAETN |work=classic-web.archive.org |year=1999 |accessdate=19 May 2011 |archive-date=2005-10-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20051022022345/http://www.argos.gr/diktyoe.htm |url-status=bot: unknown }}&lt;/ref&gt;

Prebivalci mesta Argos so Argejci, vendar pa se ta izraz najpogosteje uporablja za tiste antične Grke, ki so napadli mesto Trojo v času [[Trojanska vojna|trojanske vojne]], mnogi so namreč prihajali iz Argosa.

Na strateški lokaciji na rodovitni ravnici Argolidi je bil glavna postojanka v [[Mikene|mikenski dobi]]. V klasični antiki je bil močan tekmec [[Antična Šparta|Šparti]] za prevlado na Peloponezu, vendar so se ga pozneje izogibale druge grške mestne državice, ko je ostal nevtralen v grško-perzijskih vojnah. Danes so v mestu številni antični spomeniki, najbolj znan je [[Herajon v Argosu]]. Kmetijstvo (predvsem pridelava citrusov) je temelj lokalnega gospodarstva.

Leta 700 pred našim štetjem je v njem živelo najmanj 5000 ljudi, v 4. stoletju pred našim štetjem pa celo 30.000 ljudi.&lt;ref&gt;{{Google books |id=xEU4hqU-Op8C |page=124, 37 |title=Geology and Settlement: Greco-Roman Patterns }}&lt;/ref&gt;

== Etimologija ==
Ime mesta je zelo staro. Je več etimoloških teorij. Najbolj priljubljena trdi, da ime mesta izhaja iz [[Pelazgi|pelazgijskega]] jezika, ki so ga uporabljali ljudje, ki so se prvič naselili na območju, in v katerem je ''argos'' pomenilo ''raven''. Druga možnost je, da je ime povezano z Argosom, tretjim kraljem mesta v antiki, s čimer naj bi nadomestili starejše ime Foronikon Asti (Φορωνικόν Άστυ). Prav tako je verjetno, da je ''Argos'' povezan z besedo &quot;αργός&quot; (''argós''), kar je pomenilo ''bel''; morda pa je to posledica vidnega vtisa o argolidski nižini med žetvijo. Po [[Strabon]]u je precej verjetno, da ime izvira iz besede &quot;αγρός&quot; (''agros, polje'') in sta zamenjana dva soglasnika.&lt;ref&gt;http://argolikivivliothiki.gr/2010/09/27/%CE%AC%CF%81%CE%B3%CE%BF%CF%82-%CE%B5%CF%84%CF%85%CE%BC%CE%BF%CE%BB%CE%BF%CE%B3%CE%AF%CE%B1-%CF%84%CE%BF%CF%85-%CE%BF%CE%BD%CF%8C%CE%BC%CE%B1%CF%84%CE%BF%CF%82/&lt;/ref&gt;

== Zgodovina ==
=== Antika ===
[[File:Argos Heraion Plain.jpg|thumb|left|Tempelj Herajon v Argosu]]
[[File:Ancient peloponnese.svg|thumb|Antični Peloponez]]
[[File:Ancient Argos - Theatre 2.jpg|thumb|Pogled na antično gledališče]]

Foronikon Asti (mesto Foronej), ime Argosa v prazgodovini, je bilo po mnenju mnogih prvo mesto.&lt;ref&gt;http://argolikivivliothiki.gr/tag/%CF%86%CE%BF%CF%81%CF%89%CE%BD%CE%B9%CE%BA%CF%8C-%CE%AC%CF%83%CF%84%CF%85/&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=https://alphalinenet.files.wordpress.com/2012/05/ceb1cebdceacceb3cebdcf89cf83ceb7-cf84ceb7cf82-cf80cf8ccebbceb7cf82-cf89cf82-cf85cf80ceb5cf81ceb2ceb1cf84ceb9cebacf8c-cebaceb5ceafcebc.pdf |title=arhivska kopija |accessdate=2015-12-04 |archive-date=2018-10-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181004040521/https://alphalinenet.files.wordpress.com/2012/05/ceb1cebdceacceb3cebdcf89cf83ceb7-cf84ceb7cf82-cf80cf8ccebbceb7cf82-cf89cf82-cf85cf80ceb5cf81ceb2ceb1cf84ceb9cebacf8c-cebaceb5ceafcebc.pdf |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Prvo naselje današnjega Argosa je nastalo v poznem 3. tisočletju pred našim štetjem, v [[neolitik]]u. Od takrat je bilo stalno naseljeno in se je obnavljalo na istem območju, medtem ko so ga v prazgodovini prvič kolonizirali [[Pelazgi]]. To dokazujejo jezikovni ostanki, ki so se ohranili do danes, v samem imenu mesta in &quot;Larisi&quot; imenu gradu nad mestom na hribu z istim imenom in pomeni ''trdnjava''.&lt;ref name=&quot;kastra.eu&quot;&gt;http://www.kastra.eu/castlegr.php?kastro=argos&lt;/ref&gt; Med vdorom Dorcev okoli 1098 pred našim štetjem je bil Argos razdeljen na štiri soseske, vsaka je živela v drugem ''fileju'' ali plemenu.

Neolitsko naselje je v bližini osrednjega svetišča Argois, 45 stadijev (8 km) iz Argosa, bližje Mikenam. Tempelj je bil posvečen [[Hera|Heri]]. Glavni praznik tega templja je bil [[hekatomba]], eden glavnih praznikov v Argosu. Walter Burkert povezuje festival z mitom o Hermesovem uboju [[Argos (mitologija)|Argosa]] (ubil ga je &quot;bleščeče&quot; ali &quot;počasi&quot;) in šele nato z mitološkim Argosom (ali toponimom).&lt;ref&gt;''[[Homo necans]]'', p.&amp;nbsp;185&lt;/ref&gt;

Argos je bil v mikenski dobi glavna trdnjava in skupaj s sosednjo akropolo v Mikenah in Tirinu zelo zgodaj postal naselje zaradi svojega vodilnega položaja sredi rodovitne ravnine Argolide. Pod odločnim vladarjem Fejdonom se je Argos v 7. stoletju pred našim štetjem razširil, to je bilo najboljše obdobje za mesto. Bil je najpomembnejše mesto v Argolidi in oviral prevlado Šparte na Peloponezu. V tem času je bilo razvito lončarstvo, imeli so šolo kiparstva v bronu, trgovino s keramiko, strojarne in druge rokodelske dejavnosti. Poleg tega je bilo v mestu poleg rednih lokalnih sejmov še vsaj 25 praznovanj.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://argolika.gr/index.php/2014-25-96-44-85-11/2013-44-34-89-23-12/2013-10-18-08-30-27/5330-methysoi-kleftes-sykofantes |title=arhivska kopija |accessdate=2015-12-04 |archive-date=2015-02-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150225040259/http://argolika.gr/index.php/2014-25-96-44-85-11/2013-44-34-89-23-12/2013-10-18-08-30-27/5330-methysoi-kleftes-sykofantes |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

V [[Homer]]jevem času je mesto pripadalo privržencem [[Agamemnon]]a in dalo ime okrožju, ki ga obdaja, ''Argolida'', ki so jo Rimljani imenovali ''Argeja''.

Pomen Argosa je zasenčila Šparta po 6. stoletju pred našim štetjem zaradi zavrnitve udeležbe v bojih v grško-perzijskih vojnah, ko se mu je izogibala tudi večina drugih mestnih državic. V 5. stoletju pred našim štetjem v bojih med Šparto in Atenami je ostal nevtralen ali neučinkovit zaveznik Aten.

=== Rimska, bizantinska in moderna doba ===
[[File:Argos2.jpg|thumb|Grad Larisa na istoimenskem hribu]]
Po prihodu krščanstva v Argos je prvi škof dokumentiran v ohranjenih pisnih virih Genetlij. Leta 448 n. št. je sodeloval na sinodi ob imenovanju nadškofa Flavijana iz Konstantinopla, ki je odstavil Evtiha iz njegove duhovniške pisarne in ga [[Ekskomunikacija |izobčil]]. Naslednji škof Argosa, Onezim, je bil leta 451 na [[Kalcedonski koncil|kalcedonskem koncilu]]. Njegov naslednik Tales je bil podpisnik pisma, ki so ga škofje rimske province Helas poslali leta 458 bizantinskemu cesarju [[Leon I. Tračan |Leonu I. Tračanu]] s protestom proti uboju Proterija iz Aleksandrije. Škof Joanes je bil na [[Tretji carigrajski koncil |tretjem carigrajskem koncilu]] leta 680 in Teotim na fotijskem [[Četrti carigrajski koncil (pravoslavni) |koncilu Konstantinopla]] (879).&lt;ref&gt;Michel Lequien, [http://books.google.com/books?id=86weAemI-e4C&amp;printsec=frontcover#v=onepage&amp;q&amp;f=false ''Oriens christianus in quatuor Patriarchatus digestus''], Paris 1740, Vol. II, coll. 183-186&lt;/ref&gt;

V obdobju po [[četrta križarska vojna|četrti križarski vojni]] so križarji zavzeli grad Larisa na hribu z istim imenom, kraj starodavne akropole. Območje je postalo del gospostva Argosa in Navpliona. Leta 1388 je bil prodan [[Beneška republika|Beneški republiki]], a ga je prevzel [[Despot (dvorni naslov) |despot]] iz [[Mistra|Mistre]], Teodor I. Palajologos, preden bi Benečani prevzeli nadzor nad mestom; leta 1394 jim ga je vseeno prodal.
V tem obdobju je Argos postal latinska cerkvena škofija, dokler ni leta 1463 prešel pod [[otomansko cesarstvo]]. Danes je Argos na seznamu katoliške cerkve kot naslovna škofija.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author=Segreteria di Stato Vaticano |year=2013 |title=Annuario Pontificio 2013 |url=https://archive.org/details/isbn_9788820990701 |publisher=Città del vaticano : Libreria editrice vaticana |isbn=978-88-209-9070-1 |cobiss= |pages=}}&lt;/ref&gt;

Leta 1397 so Turki oropali Argos in odpeljali velik del prebivalstva kot sužnje. Benečani so mesto in regijo ponovno naselili z albanskimi naseljenci in jim zagotavljali dolgoročno oprostitev kmetijskih davkov. Skupaj z Grki iz Argosa so bili [[stratiot|stratioti]] – plačani vojaki za beneško vojsko. Nekateri zgodovinarji menijo, da francoski vojaški izraz &quot;argoulet&quot; izhaja iz grške besede &quot;argetes&quot; ali prebivalec Argosa zaradi velikega števila francoskih stratiotov, ki so prišli iz ravnic Argosa.&lt;ref&gt;{{navedi splet|last=Pappas|first=Nicholas C. J.|title=Stradioti: Balkan Mercenaries in Fifteenth and Sixteenth Century Italy|url=http://www.shsu.edu/~his_ncp/Stradioti.html|publisher=Sam Houston State University|accessdate=2015-12-04|archive-date=2015-09-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20150924101628/http://www.shsu.edu/~his_ncp/Stradioti.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; 
[[File:Demarxeioargou.jpg|thumb|Stara ''dimarhio'' (mestna hiša) leta 2002; zgrajena je bila leta 1830 in je bila sedež mestne uprave do 2012]]
[[File:Neo Ireo Kimisis Theotokou.JPG|thumb|Cerkev]]

Razen obdobja beneške nadvlade med letoma 1687 in 1715 je Argos ostal v otomanskih rokah do začetka [[grška osamosvojitvena vojna|grške vojne za neodvisnost]] leta 1821.

V tistem času so se kot del splošne vstaje oblikovali številni lokalni upravljavski organi, tako je bil &quot;Konzulat Argos&quot; 28. marca 1821 razglašen pod peloponeškim senatom. Imel je svojega voditelja države Stamatelosa Antonopulosa, &quot;konzula&quot;, in to med 28. marcem in 26. majem 1821.

Argos je nato postal del združene začasne vlade prvega državnega zbora v Epidavru in sčasoma postal del [[Kraljevina Grčija|Kraljevine Grčije]].

== Argos v grški mitologiji ==
Mitološki kralji Argosa so bili (po vrstni): [[Inah]], [[Foronej]], [[Arg (argivski kralj)|Arg]], [[Triop]], [[Agenor]], Ias, Krotop, Pelazg (Gelanor), [[Danaj]], Linkej, [[Abant (argivski kralj) |Abas]], [[Pret (mitologija)|Pret]], [[Akrizij]], [[Perzej]], [[Megapent]], [[Argej]] in [[Anaksagora]]. Po mnenju Tacijana različica prvotnim 17 zaporednim kraljem Argosa dodaja Apisa, Argiosa, Kriasosa in Forbasa med Arga in Triopa, kar pojasnjuje navidezno nepovezanost Triopa z Argom. [20]

Mesto Argos je verjelo, da je rojstni kraj mitološkega [[Perzej]]a, sina boga [[Zevs]]a in [[Danaa|Danae]], ki je bila hči kralja Argosa [[Akrizij]]a.

Po prvih 17 kraljih so trije kralji vladali Argosu hkrati, eden je bil iz [[Biant]]a, drugi iz [[Melampus]]a in tretji iz [[Anaksagora|Anaksagore]]. Melampusa je nasledil njegov sin Mantij, nato Ojkles in Amfiaraj. Družina Melampus je trajala do bratov Alkmajona in Amfiloha.

Anaksagoro je nasledil njegov sin Alektor in nato Ifis. Ifis je zapustil svoje kraljestvo nečaku Stenelu, sinu njegovega brata Kapaneja.

Bianta je nasledil njegov sin Talaj, nato njegov sin Adrast, ki je z Amfiarajem poveljeval sedmerici proti Tebam. Adrast je zapustil kraljestvo sinu Ajgialeju, ki je bil pozneje ubit v vojni z Epigoni. Diomed, vnuk Adrasta, je s svojim zakonskim sinom [[Tidej]]em in hčerjo Dipile nadomestil Ajgialeja in bil kralj Argosa v času trojanske vojne. Ta družina je trajala dlje od Anaksagorjeve in Melampusove. Na koncu je bilo kraljestvo združeno pod zadnjim članom Kianipom, sinom Ajgialeja, kmalu po izgnanstvu [[Diomed]]a.

== Mestne značilnosti ==
Mesto Argos je na sever omejeno s suho rečno strugo Herias, na vzhodu z reko Inah in potokom Panitsa (ki izhaja iz slednjega), na zahodu sta hriba Larisa (na njem je znan grad in samostan Panagija Katakekrimeni-Portokaluza) in Aspidos (neuradno Profetes Elias), na jugu je omejen s cesto Notios Periferiakos.

Trg Agios Petros (Sveti Peter) skupaj z istoimensko stolnico je središče mesta, medtem ko so nekateri drugi značilni mestni trgi Laiki Agora (odkrita tržnica), uradno Dimokratias (Republika), na katerih je dvakrat tedensko tržnica, Staragora (trg pšenice), uradno Dervenakija, in trg Dikastirion (sodišče). Park, ki meji na osrednji trg, in Park Boni sta glavni zeleni površini v mestu.
Najživahnejše ulice mesta obdajajo trg Agios Petros (ulice Kapodistriu, Danau, Vasileos Konstantinu), pa tudi ulica Korintu. ''Pezodromi'' (ulice samo za pešce) so Michael Stamu, Tsaldari in Venizelu in so najbolj priljubljeno shajališče, saj je tu veliko trgovin in kavarn.

Po grškem popisu 2011 ima mesto 22.209 prebivalcev. Je največje mesto v Argolidi, večje od glavnega mesta Navplion. Precejšnji ostanki antičnega in srednjeveškega mesta so ohranjeni in so priljubljena turistična točka. Kmetijstvo je primarna gospodarska dejavnost v območju s citrusi kot prevladujočim pridelkom.

== Pomembni spomeniki ==
Argos se postavlja z ogromno zgodovinskih in arheoloških spomenikov, večina je le delno obnovljena ali pa so neuporabljeni ali zapuščeni. Nekateri od njih so:

* '''[[Grad Larisa]]''', zgrajen v prazgodovini, večkrat je bil popravljen in razširjen že v antiki in je odigral pomembno zgodovinsko vlogo v beneški prevladi Grčije in [[grška osamosvojitvena vojna|grški vojni za neodvisnost]]. Je na vrhu istoimenskega hriba, ki je tudi najvišja točka v mestu (289 m). V starih časih je bil grad tudi na sosednjem hribu Aspidos. Gradova sta bila povezana z obzidjem in sta varovala mesto pred sovražnimi vpadi.
* '''[[Grško gledališče|Antično gledališče]]''', zgrajeno v 3. stoletju pr. n. št., ki je lahko sprejelo 20.000 gledalcev, je nadomestilo starejše gledališče iz 5. stoletja pred našim štetjem in imelo stike z antično [[Agora|agoro]]. Vidno je s katerega koli dela mesta in Argolidskega zaliva. Pod gledališčem so najbolje ohranjeni ostanki zdravilišča na grških tleh (iz 1. do 2. stoletja pr. n. št.). Leta 1829 ga je uporabil [[Ioanis Kapodistrias]] (grški zunanji minister in eden najuglednejših politikov in diplomatov v Evropi) za četrti državni zbor nove Helenske države. Danes prirejajo v njem poletne kulturne prireditve.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://odysseus.culture.gr/h/2/gh251.jsp?obj_id=733 |title=arhivska kopija |accessdate=2015-12-04 |archive-date=2015-02-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150221205533/http://odysseus.culture.gr/h/2/gh251.jsp?obj_id=733 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
* '''Antična agora''' v bližini starega gledališča se je razvila v 6. stoletju pred našim štetjem, bila je na križišču antičnih cest iz [[Korint]]a, Herajona in Tegeja. Izkopavanja na tem območju so odkrila ''bulevterij'' (prostor za skupščino (''bule''), zgrajen leta 460 pr. n. št., ko je Argos sprejel demokratično ureditev, svetišče [[Apolon]]a Likeja in ''palestro'' (rokoborska šola).&lt;ref&gt;http://odysseus.culture.gr/h/3/gh355.jsp?obj_id=2567&lt;/ref&gt;
* '''Kriterion''', antični spomenik, je na jugozahodnem delu mesta ob vznožju hriba Larisa, ki je v sedanji obliki nastal med 6. in 3. stoletjem pred našim štetjem obdobju. Sprva je bil [[sodišče]] antičnega Argosa, podobno kot [[Areopag]] v [[Atene|Atenah]]. Po mitologiji je bila tu obsojena Hipermestra, ena od 50 Danajevih hčera, prvega kralja Argosa. Pod vladanjem [[Hadrijan]]a je bil zgrajen [[vodnjak]] za zbiranje in kroženje vode, ki je prihajala iz Hadrijanovega [[akvadukt]]a, ki je bil na severu Argosa. S tlakovano potjo je povezan z antičnim gledališčem. &lt;ref&gt;http://argolikivivliothiki.gr/tag/%CE%B1%CE%B4%CF%81%CE%B9%CE%AC%CE%BD%CE%B5%CE%B9%CE%BF-%CF%85%CE%B4%CF%81%CE%B1%CE%B3%CF%89%CE%B3%CE%B5%CE%AF%CE%BF/&lt;/ref&gt;
* '''Kapodistrijske vojašnice''', zgradbe z dolgo zgodovino, zgrajene v 1690-tih v času beneške nadvlade Grčije, so se sprva uporabljale kot [[bolnišnica]] sester usmiljenk. V času [[Osmanska Grčija|turškega vladanja]] so se uporabljale kot trg in pošta. Leta 1829 je med grško revolucijo nastala velika škoda, popravili so jih Kapodistrijani, ki so jo spremenili v stavbo v konjeniške vojske, nato je bila šola (1893–1894), razstavni prostor (1899), zavetišče za grške begunce, razseljene pri izmenjavi prebivalstva med Grčijo in Turčijo (od leta 1920), prostor za zasliševanje in mučenje (med nemško zasedbo Grčije). V letih od 1955 do 1968 je vojska stavbo zadnja uporabljala; zdaj je v njej Bizantinski muzej Argos, lokalne družbe jo uporabljajo tudi kot razstavni prostor.
* '''Občinska neoklasicistična tržnica''' (neuradno &quot;Kamares&quot;), [[arkade|arkadna]] konstrukcija, zgrajena leta 1889, ki je poleg trga Dimokratias in je ena najlepših sodobnih zgradb ''mojstrske arhitekture'' v Argosu v slogu [[Ernst Ziller| Ernsta Zillerja]]. Podolgovata, z dvema hodnikoma se stavba prilagaja majhnim trgovinam.
* '''Stari Rotovž''', zgrajen v času Kapodistrijanov leta 1830, je bil stavba ''Pravosodja miru'', ''dimogerontija'' Argosa (občinski svet starešin), za karabinjerje in zapor. Od leta 1987 do leta 2012 je bila mestna hiša, ki je zdaj v ulici Kapodistriu.
* '''Piramida Helinikon''' sega v pozno 4. st. pr. n. št. So številne teorije o namenu ([[Gomilno grobišče |tumulus]], [[trdnjava]]). Splošno sprejeta znanstvena kronologija pravi, da je bila zgrajena kmalu po faraonovi grobnici, tj. Veliki piramidi v Gizi, kar je bil simbol odličnega sodelovanja državljanov Argosa z Egiptom.

Veliko arheoloških najdb, ki datira iz prazgodovine, je razstavljenih v muzeju v Argosu, ki je v stari stavbi Dimitriosa Kalergisa na Trgu svetega Petra.
Arheološki muzej hrani fragment [[Krater (vaza)|krater]]ja iz 7. stoletja pr. n. št., ki prikazuje, kako je Jazon oslepil Polifema, in je edini v celoti ohranjen neprebojni jopič iz geometričnega obdobja (8. stoletja pred našim štetjem).

== Promet ==
[[File:Argos railway station.jpg|thumb|Železniška postaja]]
Argos je povezan z rednimi avtobusnimi progami s sosednjimi območji, tudi z Atenami. Mesto ima tudi železniško postajo, ki je v tem trenutku še vedno zaprta zaradi začasne ustavitve vseh železniških storitev na območju Peloponeza. Ponovno naj bi bila odprta kot del širitve atenske primestne železnice v Argos, Navplion in Korint.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://argolika.gr/index.php/2014-02-07-12-13-14/2013-10-18-08-28-40/2013-10-18-08-29-25/4115-maniaths-se-3-mhnes-o-proastiakos-sto-nafplio |title=arhivska kopija |accessdate=2015-12-04 |archive-date=2014-09-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140919035040/http://argolika.gr/index.php/2014-02-07-12-13-14/2013-10-18-08-28-40/2013-10-18-08-29-25/4115-maniaths-se-3-mhnes-o-proastiakos-sto-nafplio |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;http://sidirodromikanea.blogspot.gr/2015/01/blog-post_64.html&lt;/ref&gt;

== Pomembni meščani ==
* [[Akrizij]], mitološki kralj
* [[Agamemnon]], legendarni voditelj [[Ahaja| Ahajcev]] v [[trojanska vojna|trojanski vojni]]
* [[Akusilaj]] (6. stoletja pred našim štetjem), [[logograf]] in [[mitograf]]
* [[Agelades]] (6.–5. stoletje pred našim štetjem), [[kipar]]
* [[Kalhant]] (8. stoletje pred našim štetjem), Homerjev mitološki videc
* [[Karan Makedonski]] (8. stoletje pred našim štetjem), ustanovitelj makedonske dinastije [[Argead]]i
* [[Leo Sguros]] (iz 13. stoletja), bizantinski [[Despot (dvorni naslov)|despot]]
* [[Nikon Metanoit]] (10. stoletje), krščanski svetnik armenskega porekla, po nekaterih virih rojen v Argosu
* [[Fejdon]] (7. stoletja pred našim štetjem), kralj Argosa
* [[Pelazg]] (7. stoletje pred našim štetjem), kralj Argosa
* [[Poliklet]] (5.–4. stoletje pred našim štetjem), kipar
* [[Poliklet mlajši]] (4. stoletje pred našim štetjem), kipar
* [[Telesila]] (6. stoletju pred našim štetjem), grški [[pesnik]]
* [[Bilistihe]], helenistična kurtizana ([[Hetera]]) in ljubica faraona [[Ptolemaj II. Filadelf|Ptolemaja II.]]
* [[Eleni Bakopanos]] (rojen 1954), kanadski politik

== Mednarodne povezave ==
Argos je pobraten z:
*{{flagicon|GRE}} [[Veria]], [[Grčija]]
*{{flagicon|FRA}} [[Abbeville]], [[Francija]]
*{{flagicon|ITA}} [[Ardea (RM)|Ardea]], [[Italija]]
*{{flagicon|CYP}} [[Episkopi, Limassol|Episkopi]], [[Ciper]]
*{{flagicon|GEO}} [[Mcheta]], [[Gruzija]] (1991)&lt;ref name=&quot;Greek twinnings&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.kedke.gr/uploads/twinnedcities.pdf|title=Twinnings|accessdate=2013-08-25|work=Central Union of Municipalities &amp; Communities of Greece|archive-date=2016-01-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20160115172503/http://www.kedke.gr/uploads/twinnedcities.pdf|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
*{{flagicon|POR}} [[Argoncilhe]], [[Portugalska]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Viri ==
* Gerrard Marc, ''Mali vodniki, Celinska Grčija'', DZS, Ljubljana, 1999, {{COBISS|ID=78414336}}

==Zunanje povezave==
{{commons category|Argos|Argos}}

*[http://www.argos.gr Official site] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20181204101943/http://www.argos.gr/ |date=2018-12-04 }}
*[http://www.whitman.edu/theatre/theatretour/argos/introduction/argos.intro1.htm The Theatre at Argos, The Ancient Theatre Archive, Theatre specifications and virtual reality tour of theatre]
* [http://odysseus.culture.gr/h/3/eh351.jsp?obj_id=2567 Informationen des griechischen Kulturministeriums zu der Antiken Agora von Argos]
* [http://odysseus.culture.gr/h/1/eh151.jsp?obj_id=3407 Informationen des griechischen Kulturministeriums zu dem Archäologischen Museum Argos]

[[Kategorija:Starogrška mesta]]
[[Kategorija:Mesta v Grčiji]]
[[Kategorija:Zgodovina Grčije]]
[[Kategorija:Arheološka najdišča v Grčiji]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>tbxh3ppiu2fguof34v2kq8lgevhy603</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6773957</id>
      <parentid>6773938</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T20:01:51Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>{{drugipomeni}}</comment>
      <origin>6773957</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="23873" sha1="sy7mph6wi3zcwfu1u8j2i252wvtab2u" xml:space="preserve">{{drugipomeni|Argos}}
{{Infopolje Naselje
|name          = Argos
|native_name = Άργος
|settlement_type= Mesto
|nickname = 
|motto = 
|image_skyline= Grækenlands ældste teater i Argos(10.07.05).JPG
|caption_skyline= Pogled na Argos iz antičnega gledališča
|image_flag = 
|image_seal = 
|pushpin_map = Grčija
|map_caption = Lega v Grčiji
|subdivision_type =
|subdivision_type1  = Pokrajina
|subdivision_type2 = [[Prefektura]]
|subdivision_name = 
|subdivision_name1  = [[Peloponez]]
|subdivision_name2 = Argolida
|leader_title = 
|leader_name = 
|established_title = Ustanovljeno
|established_date = 
|area_footnotes     = 
|area_magnitude     = 
|area_total_km2     = 
|area_water_km2     = 
|area_water_percent =  
|area_urban_km2     = 138.138
|area_metro_km2     = 
|population_as_of       = 2011
|population_footnotes   =
|population_urban       =  22.209
|population_metro       =
|population_density_urban_km2 = 
|population_density_metro_km2 
|timezone = EET
|utc_offset = +2
|timezone_DST = +1
|utc_offset_DST = 
|latd = 37|latm = 37|lats =0 |latNS = N
|longd = 22|longm = 43|longs = 0|longEW = E 
|coordinates_display=inline,title
|elevation_m   = 42
|postal_code_type        = Poštna številka
|postal_code   =  21200
|area_code     = 2751
|registration_plate=
|website = [http://www.argos.gr www.argos.gr]
}}

'''Argos''' (grško Άργος, Árgos [''arɣos'']; starogrško Ἄργος, ''Árɡos'') je mesto in nekdanja občina v Argolidi na [[Peloponez]]u v [[Grčija|Grčiji]]. Od reforme lokalne samouprave 2011 je bila del občine Argos - Mikines, s katero je občinska enota. &lt;ref name=Kallikratis&gt;[http://www.kedke.gr/uploads2010/FEKB129211082010_kallikratis.pdf Kallikratis law] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180612141917/http://www.kedke.gr/uploads2010/FEKB129211082010_kallikratis.pdf |date=2018-06-12 }} Greece Ministry of Interior&lt;/ref&gt; Argos je 11 km oddaljen od [[Navplion]]a, ki je bilo njegovo zgodovinsko pristanišče. Naselje je zelo staro, saj je bil Argos neprekinjeno naseljen vsaj zadnjih 7000 let.&lt;ref name=&quot;Bolender2010&quot;&gt;{{navedi knjigo|last=Bolender|first=Douglas J.|title=Eventful Archaeologies: New Approaches to Social Transformation in the Archaeological Record|url=http://books.google.com/books?id=TSLeX0GRNqwC&amp;pg=PA129&amp;dq=Argos+%2B+Albanian&amp;hl=en&amp;ei=fBUfTbjvDI2v8QOT1sHpBQ&amp;sa=X&amp;oi=book_result&amp;ct=result&amp;resnum=8&amp;ved=0CEgQ6AEwBzge#v=onepage&amp;q=The%20Venetians%20repopulated%20the%20town%20and%20region%20with%20Albanian%20colonists&amp;f=false|accessdate=1 January 2011|date=2010-09-17|publisher=SUNY Press|isbn=978-1-4384-3423-0|pages=121–}}&lt;/ref&gt; Mesto je del [[Zveza najstarejših evropskih mest|mreže najstarejših evropskih mest]].&lt;ref name=&quot;Members&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.argos.gr/diktyoe.htm |title=diktyo |first= |last=MAETN |work=classic-web.archive.org |year=1999 |accessdate=19 May 2011 |archive-date=2005-10-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20051022022345/http://www.argos.gr/diktyoe.htm |url-status=bot: unknown }}&lt;/ref&gt;

Prebivalci mesta Argos so Argejci, vendar pa se ta izraz najpogosteje uporablja za tiste antične Grke, ki so napadli mesto Trojo v času [[Trojanska vojna|trojanske vojne]], mnogi so namreč prihajali iz Argosa.

Na strateški lokaciji na rodovitni ravnici Argolidi je bil glavna postojanka v [[Mikene|mikenski dobi]]. V klasični antiki je bil močan tekmec [[Antična Šparta|Šparti]] za prevlado na Peloponezu, vendar so se ga pozneje izogibale druge grške mestne državice, ko je ostal nevtralen v grško-perzijskih vojnah. Danes so v mestu številni antični spomeniki, najbolj znan je [[Herajon v Argosu]]. Kmetijstvo (predvsem pridelava citrusov) je temelj lokalnega gospodarstva.

Leta 700 pred našim štetjem je v njem živelo najmanj 5000 ljudi, v 4. stoletju pred našim štetjem pa celo 30.000 ljudi.&lt;ref&gt;{{Google books |id=xEU4hqU-Op8C |page=124, 37 |title=Geology and Settlement: Greco-Roman Patterns }}&lt;/ref&gt;

== Etimologija ==
Ime mesta je zelo staro. Je več etimoloških teorij. Najbolj priljubljena trdi, da ime mesta izhaja iz [[Pelazgi|pelazgijskega]] jezika, ki so ga uporabljali ljudje, ki so se prvič naselili na območju, in v katerem je ''argos'' pomenilo ''raven''. Druga možnost je, da je ime povezano z Argosom, tretjim kraljem mesta v antiki, s čimer naj bi nadomestili starejše ime Foronikon Asti (Φορωνικόν Άστυ). Prav tako je verjetno, da je ''Argos'' povezan z besedo &quot;αργός&quot; (''argós''), kar je pomenilo ''bel''; morda pa je to posledica vidnega vtisa o argolidski nižini med žetvijo. Po [[Strabon]]u je precej verjetno, da ime izvira iz besede &quot;αγρός&quot; (''agros, polje'') in sta zamenjana dva soglasnika.&lt;ref&gt;http://argolikivivliothiki.gr/2010/09/27/%CE%AC%CF%81%CE%B3%CE%BF%CF%82-%CE%B5%CF%84%CF%85%CE%BC%CE%BF%CE%BB%CE%BF%CE%B3%CE%AF%CE%B1-%CF%84%CE%BF%CF%85-%CE%BF%CE%BD%CF%8C%CE%BC%CE%B1%CF%84%CE%BF%CF%82/&lt;/ref&gt;

== Zgodovina ==
=== Antika ===
[[File:Argos Heraion Plain.jpg|thumb|left|Tempelj Herajon v Argosu]]
[[File:Ancient peloponnese.svg|thumb|Antični Peloponez]]
[[File:Ancient Argos - Theatre 2.jpg|thumb|Pogled na antično gledališče]]

Foronikon Asti (mesto Foronej), ime Argosa v prazgodovini, je bilo po mnenju mnogih prvo mesto.&lt;ref&gt;http://argolikivivliothiki.gr/tag/%CF%86%CE%BF%CF%81%CF%89%CE%BD%CE%B9%CE%BA%CF%8C-%CE%AC%CF%83%CF%84%CF%85/&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=https://alphalinenet.files.wordpress.com/2012/05/ceb1cebdceacceb3cebdcf89cf83ceb7-cf84ceb7cf82-cf80cf8ccebbceb7cf82-cf89cf82-cf85cf80ceb5cf81ceb2ceb1cf84ceb9cebacf8c-cebaceb5ceafcebc.pdf |title=arhivska kopija |accessdate=2015-12-04 |archive-date=2018-10-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181004040521/https://alphalinenet.files.wordpress.com/2012/05/ceb1cebdceacceb3cebdcf89cf83ceb7-cf84ceb7cf82-cf80cf8ccebbceb7cf82-cf89cf82-cf85cf80ceb5cf81ceb2ceb1cf84ceb9cebacf8c-cebaceb5ceafcebc.pdf |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Prvo naselje današnjega Argosa je nastalo v poznem 3. tisočletju pred našim štetjem, v [[neolitik]]u. Od takrat je bilo stalno naseljeno in se je obnavljalo na istem območju, medtem ko so ga v prazgodovini prvič kolonizirali [[Pelazgi]]. To dokazujejo jezikovni ostanki, ki so se ohranili do danes, v samem imenu mesta in &quot;Larisi&quot; imenu gradu nad mestom na hribu z istim imenom in pomeni ''trdnjava''.&lt;ref name=&quot;kastra.eu&quot;&gt;http://www.kastra.eu/castlegr.php?kastro=argos&lt;/ref&gt; Med vdorom Dorcev okoli 1098 pred našim štetjem je bil Argos razdeljen na štiri soseske, vsaka je živela v drugem ''fileju'' ali plemenu.

Neolitsko naselje je v bližini osrednjega svetišča Argois, 45 stadijev (8 km) iz Argosa, bližje Mikenam. Tempelj je bil posvečen [[Hera|Heri]]. Glavni praznik tega templja je bil [[hekatomba]], eden glavnih praznikov v Argosu. Walter Burkert povezuje festival z mitom o Hermesovem uboju [[Argos (mitologija)|Argosa]] (ubil ga je &quot;bleščeče&quot; ali &quot;počasi&quot;) in šele nato z mitološkim Argosom (ali toponimom).&lt;ref&gt;''[[Homo necans]]'', p.&amp;nbsp;185&lt;/ref&gt;

Argos je bil v mikenski dobi glavna trdnjava in skupaj s sosednjo akropolo v Mikenah in Tirinu zelo zgodaj postal naselje zaradi svojega vodilnega položaja sredi rodovitne ravnine Argolide. Pod odločnim vladarjem Fejdonom se je Argos v 7. stoletju pred našim štetjem razširil, to je bilo najboljše obdobje za mesto. Bil je najpomembnejše mesto v Argolidi in oviral prevlado Šparte na Peloponezu. V tem času je bilo razvito lončarstvo, imeli so šolo kiparstva v bronu, trgovino s keramiko, strojarne in druge rokodelske dejavnosti. Poleg tega je bilo v mestu poleg rednih lokalnih sejmov še vsaj 25 praznovanj.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://argolika.gr/index.php/2014-25-96-44-85-11/2013-44-34-89-23-12/2013-10-18-08-30-27/5330-methysoi-kleftes-sykofantes |title=arhivska kopija |accessdate=2015-12-04 |archive-date=2015-02-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150225040259/http://argolika.gr/index.php/2014-25-96-44-85-11/2013-44-34-89-23-12/2013-10-18-08-30-27/5330-methysoi-kleftes-sykofantes |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

V [[Homer]]jevem času je mesto pripadalo privržencem [[Agamemnon]]a in dalo ime okrožju, ki ga obdaja, ''Argolida'', ki so jo Rimljani imenovali ''Argeja''.

Pomen Argosa je zasenčila Šparta po 6. stoletju pred našim štetjem zaradi zavrnitve udeležbe v bojih v grško-perzijskih vojnah, ko se mu je izogibala tudi večina drugih mestnih državic. V 5. stoletju pred našim štetjem v bojih med Šparto in Atenami je ostal nevtralen ali neučinkovit zaveznik Aten.

=== Rimska, bizantinska in moderna doba ===
[[File:Argos2.jpg|thumb|Grad Larisa na istoimenskem hribu]]
Po prihodu krščanstva v Argos je prvi škof dokumentiran v ohranjenih pisnih virih Genetlij. Leta 448 n. št. je sodeloval na sinodi ob imenovanju nadškofa Flavijana iz Konstantinopla, ki je odstavil Evtiha iz njegove duhovniške pisarne in ga [[Ekskomunikacija |izobčil]]. Naslednji škof Argosa, Onezim, je bil leta 451 na [[Kalcedonski koncil|kalcedonskem koncilu]]. Njegov naslednik Tales je bil podpisnik pisma, ki so ga škofje rimske province Helas poslali leta 458 bizantinskemu cesarju [[Leon I. Tračan |Leonu I. Tračanu]] s protestom proti uboju Proterija iz Aleksandrije. Škof Joanes je bil na [[Tretji carigrajski koncil |tretjem carigrajskem koncilu]] leta 680 in Teotim na fotijskem [[Četrti carigrajski koncil (pravoslavni) |koncilu Konstantinopla]] (879).&lt;ref&gt;Michel Lequien, [http://books.google.com/books?id=86weAemI-e4C&amp;printsec=frontcover#v=onepage&amp;q&amp;f=false ''Oriens christianus in quatuor Patriarchatus digestus''], Paris 1740, Vol. II, coll. 183-186&lt;/ref&gt;

V obdobju po [[četrta križarska vojna|četrti križarski vojni]] so križarji zavzeli grad Larisa na hribu z istim imenom, kraj starodavne akropole. Območje je postalo del gospostva Argosa in Navpliona. Leta 1388 je bil prodan [[Beneška republika|Beneški republiki]], a ga je prevzel [[Despot (dvorni naslov) |despot]] iz [[Mistra|Mistre]], Teodor I. Palajologos, preden bi Benečani prevzeli nadzor nad mestom; leta 1394 jim ga je vseeno prodal.
V tem obdobju je Argos postal latinska cerkvena škofija, dokler ni leta 1463 prešel pod [[otomansko cesarstvo]]. Danes je Argos na seznamu katoliške cerkve kot naslovna škofija.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author=Segreteria di Stato Vaticano |year=2013 |title=Annuario Pontificio 2013 |url=https://archive.org/details/isbn_9788820990701 |publisher=Città del vaticano : Libreria editrice vaticana |isbn=978-88-209-9070-1 |cobiss= |pages=}}&lt;/ref&gt;

Leta 1397 so Turki oropali Argos in odpeljali velik del prebivalstva kot sužnje. Benečani so mesto in regijo ponovno naselili z albanskimi naseljenci in jim zagotavljali dolgoročno oprostitev kmetijskih davkov. Skupaj z Grki iz Argosa so bili [[stratiot|stratioti]] – plačani vojaki za beneško vojsko. Nekateri zgodovinarji menijo, da francoski vojaški izraz &quot;argoulet&quot; izhaja iz grške besede &quot;argetes&quot; ali prebivalec Argosa zaradi velikega števila francoskih stratiotov, ki so prišli iz ravnic Argosa.&lt;ref&gt;{{navedi splet|last=Pappas|first=Nicholas C. J.|title=Stradioti: Balkan Mercenaries in Fifteenth and Sixteenth Century Italy|url=http://www.shsu.edu/~his_ncp/Stradioti.html|publisher=Sam Houston State University|accessdate=2015-12-04|archive-date=2015-09-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20150924101628/http://www.shsu.edu/~his_ncp/Stradioti.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; 
[[File:Demarxeioargou.jpg|thumb|Stara ''dimarhio'' (mestna hiša) leta 2002; zgrajena je bila leta 1830 in je bila sedež mestne uprave do 2012]]
[[File:Neo Ireo Kimisis Theotokou.JPG|thumb|Cerkev]]

Razen obdobja beneške nadvlade med letoma 1687 in 1715 je Argos ostal v otomanskih rokah do začetka [[grška osamosvojitvena vojna|grške vojne za neodvisnost]] leta 1821.

V tistem času so se kot del splošne vstaje oblikovali številni lokalni upravljavski organi, tako je bil &quot;Konzulat Argos&quot; 28. marca 1821 razglašen pod peloponeškim senatom. Imel je svojega voditelja države Stamatelosa Antonopulosa, &quot;konzula&quot;, in to med 28. marcem in 26. majem 1821.

Argos je nato postal del združene začasne vlade prvega državnega zbora v Epidavru in sčasoma postal del [[Kraljevina Grčija|Kraljevine Grčije]].

== Argos v grški mitologiji ==
Mitološki kralji Argosa so bili (po vrstni): [[Inah]], [[Foronej]], [[Arg (argivski kralj)|Arg]], [[Triop]], [[Agenor]], Ias, Krotop, Pelazg (Gelanor), [[Danaj]], Linkej, [[Abant (argivski kralj) |Abas]], [[Pret (mitologija)|Pret]], [[Akrizij]], [[Perzej]], [[Megapent]], [[Argej]] in [[Anaksagora]]. Po mnenju Tacijana različica prvotnim 17 zaporednim kraljem Argosa dodaja Apisa, Argiosa, Kriasosa in Forbasa med Arga in Triopa, kar pojasnjuje navidezno nepovezanost Triopa z Argom. [20]

Mesto Argos je verjelo, da je rojstni kraj mitološkega [[Perzej]]a, sina boga [[Zevs]]a in [[Danaa|Danae]], ki je bila hči kralja Argosa [[Akrizij]]a.

Po prvih 17 kraljih so trije kralji vladali Argosu hkrati, eden je bil iz [[Biant]]a, drugi iz [[Melampus]]a in tretji iz [[Anaksagora|Anaksagore]]. Melampusa je nasledil njegov sin Mantij, nato Ojkles in Amfiaraj. Družina Melampus je trajala do bratov Alkmajona in Amfiloha.

Anaksagoro je nasledil njegov sin Alektor in nato Ifis. Ifis je zapustil svoje kraljestvo nečaku Stenelu, sinu njegovega brata Kapaneja.

Bianta je nasledil njegov sin Talaj, nato njegov sin Adrast, ki je z Amfiarajem poveljeval sedmerici proti Tebam. Adrast je zapustil kraljestvo sinu Ajgialeju, ki je bil pozneje ubit v vojni z Epigoni. Diomed, vnuk Adrasta, je s svojim zakonskim sinom [[Tidej]]em in hčerjo Dipile nadomestil Ajgialeja in bil kralj Argosa v času trojanske vojne. Ta družina je trajala dlje od Anaksagorjeve in Melampusove. Na koncu je bilo kraljestvo združeno pod zadnjim članom Kianipom, sinom Ajgialeja, kmalu po izgnanstvu [[Diomed]]a.

== Mestne značilnosti ==
Mesto Argos je na sever omejeno s suho rečno strugo Herias, na vzhodu z reko Inah in potokom Panitsa (ki izhaja iz slednjega), na zahodu sta hriba Larisa (na njem je znan grad in samostan Panagija Katakekrimeni-Portokaluza) in Aspidos (neuradno Profetes Elias), na jugu je omejen s cesto Notios Periferiakos.

Trg Agios Petros (Sveti Peter) skupaj z istoimensko stolnico je središče mesta, medtem ko so nekateri drugi značilni mestni trgi Laiki Agora (odkrita tržnica), uradno Dimokratias (Republika), na katerih je dvakrat tedensko tržnica, Staragora (trg pšenice), uradno Dervenakija, in trg Dikastirion (sodišče). Park, ki meji na osrednji trg, in Park Boni sta glavni zeleni površini v mestu.
Najživahnejše ulice mesta obdajajo trg Agios Petros (ulice Kapodistriu, Danau, Vasileos Konstantinu), pa tudi ulica Korintu. ''Pezodromi'' (ulice samo za pešce) so Michael Stamu, Tsaldari in Venizelu in so najbolj priljubljeno shajališče, saj je tu veliko trgovin in kavarn.

Po grškem popisu 2011 ima mesto 22.209 prebivalcev. Je največje mesto v Argolidi, večje od glavnega mesta Navplion. Precejšnji ostanki antičnega in srednjeveškega mesta so ohranjeni in so priljubljena turistična točka. Kmetijstvo je primarna gospodarska dejavnost v območju s citrusi kot prevladujočim pridelkom.

== Pomembni spomeniki ==
Argos se postavlja z ogromno zgodovinskih in arheoloških spomenikov, večina je le delno obnovljena ali pa so neuporabljeni ali zapuščeni. Nekateri od njih so:

* '''[[Grad Larisa]]''', zgrajen v prazgodovini, večkrat je bil popravljen in razširjen že v antiki in je odigral pomembno zgodovinsko vlogo v beneški prevladi Grčije in [[grška osamosvojitvena vojna|grški vojni za neodvisnost]]. Je na vrhu istoimenskega hriba, ki je tudi najvišja točka v mestu (289 m). V starih časih je bil grad tudi na sosednjem hribu Aspidos. Gradova sta bila povezana z obzidjem in sta varovala mesto pred sovražnimi vpadi.
* '''[[Grško gledališče|Antično gledališče]]''', zgrajeno v 3. stoletju pr. n. št., ki je lahko sprejelo 20.000 gledalcev, je nadomestilo starejše gledališče iz 5. stoletja pred našim štetjem in imelo stike z antično [[Agora|agoro]]. Vidno je s katerega koli dela mesta in Argolidskega zaliva. Pod gledališčem so najbolje ohranjeni ostanki zdravilišča na grških tleh (iz 1. do 2. stoletja pr. n. št.). Leta 1829 ga je uporabil [[Ioanis Kapodistrias]] (grški zunanji minister in eden najuglednejših politikov in diplomatov v Evropi) za četrti državni zbor nove Helenske države. Danes prirejajo v njem poletne kulturne prireditve.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://odysseus.culture.gr/h/2/gh251.jsp?obj_id=733 |title=arhivska kopija |accessdate=2015-12-04 |archive-date=2015-02-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150221205533/http://odysseus.culture.gr/h/2/gh251.jsp?obj_id=733 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
* '''Antična agora''' v bližini starega gledališča se je razvila v 6. stoletju pred našim štetjem, bila je na križišču antičnih cest iz [[Korint]]a, Herajona in Tegeja. Izkopavanja na tem območju so odkrila ''bulevterij'' (prostor za skupščino (''bule''), zgrajen leta 460 pr. n. št., ko je Argos sprejel demokratično ureditev, svetišče [[Apolon]]a Likeja in ''palestro'' (rokoborska šola).&lt;ref&gt;http://odysseus.culture.gr/h/3/gh355.jsp?obj_id=2567&lt;/ref&gt;
* '''Kriterion''', antični spomenik, je na jugozahodnem delu mesta ob vznožju hriba Larisa, ki je v sedanji obliki nastal med 6. in 3. stoletjem pred našim štetjem obdobju. Sprva je bil [[sodišče]] antičnega Argosa, podobno kot [[Areopag]] v [[Atene|Atenah]]. Po mitologiji je bila tu obsojena Hipermestra, ena od 50 Danajevih hčera, prvega kralja Argosa. Pod vladanjem [[Hadrijan]]a je bil zgrajen [[vodnjak]] za zbiranje in kroženje vode, ki je prihajala iz Hadrijanovega [[akvadukt]]a, ki je bil na severu Argosa. S tlakovano potjo je povezan z antičnim gledališčem. &lt;ref&gt;http://argolikivivliothiki.gr/tag/%CE%B1%CE%B4%CF%81%CE%B9%CE%AC%CE%BD%CE%B5%CE%B9%CE%BF-%CF%85%CE%B4%CF%81%CE%B1%CE%B3%CF%89%CE%B3%CE%B5%CE%AF%CE%BF/&lt;/ref&gt;
* '''Kapodistrijske vojašnice''', zgradbe z dolgo zgodovino, zgrajene v 1690-tih v času beneške nadvlade Grčije, so se sprva uporabljale kot [[bolnišnica]] sester usmiljenk. V času [[Osmanska Grčija|turškega vladanja]] so se uporabljale kot trg in pošta. Leta 1829 je med grško revolucijo nastala velika škoda, popravili so jih Kapodistrijani, ki so jo spremenili v stavbo v konjeniške vojske, nato je bila šola (1893–1894), razstavni prostor (1899), zavetišče za grške begunce, razseljene pri izmenjavi prebivalstva med Grčijo in Turčijo (od leta 1920), prostor za zasliševanje in mučenje (med nemško zasedbo Grčije). V letih od 1955 do 1968 je vojska stavbo zadnja uporabljala; zdaj je v njej Bizantinski muzej Argos, lokalne družbe jo uporabljajo tudi kot razstavni prostor.
* '''Občinska neoklasicistična tržnica''' (neuradno &quot;Kamares&quot;), [[arkade|arkadna]] konstrukcija, zgrajena leta 1889, ki je poleg trga Dimokratias in je ena najlepših sodobnih zgradb ''mojstrske arhitekture'' v Argosu v slogu [[Ernst Ziller| Ernsta Zillerja]]. Podolgovata, z dvema hodnikoma se stavba prilagaja majhnim trgovinam.
* '''Stari Rotovž''', zgrajen v času Kapodistrijanov leta 1830, je bil stavba ''Pravosodja miru'', ''dimogerontija'' Argosa (občinski svet starešin), za karabinjerje in zapor. Od leta 1987 do leta 2012 je bila mestna hiša, ki je zdaj v ulici Kapodistriu.
* '''Piramida Helinikon''' sega v pozno 4. st. pr. n. št. So številne teorije o namenu ([[Gomilno grobišče |tumulus]], [[trdnjava]]). Splošno sprejeta znanstvena kronologija pravi, da je bila zgrajena kmalu po faraonovi grobnici, tj. Veliki piramidi v Gizi, kar je bil simbol odličnega sodelovanja državljanov Argosa z Egiptom.

Veliko arheoloških najdb, ki datira iz prazgodovine, je razstavljenih v muzeju v Argosu, ki je v stari stavbi Dimitriosa Kalergisa na Trgu svetega Petra.
Arheološki muzej hrani fragment [[Krater (vaza)|krater]]ja iz 7. stoletja pr. n. št., ki prikazuje, kako je Jazon oslepil Polifema, in je edini v celoti ohranjen neprebojni jopič iz geometričnega obdobja (8. stoletja pred našim štetjem).

== Promet ==
[[File:Argos railway station.jpg|thumb|Železniška postaja]]
Argos je povezan z rednimi avtobusnimi progami s sosednjimi območji, tudi z Atenami. Mesto ima tudi železniško postajo, ki je v tem trenutku še vedno zaprta zaradi začasne ustavitve vseh železniških storitev na območju Peloponeza. Ponovno naj bi bila odprta kot del širitve atenske primestne železnice v Argos, Navplion in Korint.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://argolika.gr/index.php/2014-02-07-12-13-14/2013-10-18-08-28-40/2013-10-18-08-29-25/4115-maniaths-se-3-mhnes-o-proastiakos-sto-nafplio |title=arhivska kopija |accessdate=2015-12-04 |archive-date=2014-09-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140919035040/http://argolika.gr/index.php/2014-02-07-12-13-14/2013-10-18-08-28-40/2013-10-18-08-29-25/4115-maniaths-se-3-mhnes-o-proastiakos-sto-nafplio |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;http://sidirodromikanea.blogspot.gr/2015/01/blog-post_64.html&lt;/ref&gt;

== Pomembni meščani ==
* [[Akrizij]], mitološki kralj
* [[Agamemnon]], legendarni voditelj [[Ahaja| Ahajcev]] v [[trojanska vojna|trojanski vojni]]
* [[Akusilaj]] (6. stoletja pred našim štetjem), [[logograf]] in [[mitograf]]
* [[Agelades]] (6.–5. stoletje pred našim štetjem), [[kipar]]
* [[Kalhant]] (8. stoletje pred našim štetjem), Homerjev mitološki videc
* [[Karan Makedonski]] (8. stoletje pred našim štetjem), ustanovitelj makedonske dinastije [[Argead]]i
* [[Leo Sguros]] (iz 13. stoletja), bizantinski [[Despot (dvorni naslov)|despot]]
* [[Nikon Metanoit]] (10. stoletje), krščanski svetnik armenskega porekla, po nekaterih virih rojen v Argosu
* [[Fejdon]] (7. stoletja pred našim štetjem), kralj Argosa
* [[Pelazg]] (7. stoletje pred našim štetjem), kralj Argosa
* [[Poliklet]] (5.–4. stoletje pred našim štetjem), kipar
* [[Poliklet mlajši]] (4. stoletje pred našim štetjem), kipar
* [[Telesila]] (6. stoletju pred našim štetjem), grški [[pesnik]]
* [[Bilistihe]], helenistična kurtizana ([[Hetera]]) in ljubica faraona [[Ptolemaj II. Filadelf|Ptolemaja II.]]
* [[Eleni Bakopanos]] (rojen 1954), kanadski politik

== Mednarodne povezave ==
Argos je pobraten z:
*{{flagicon|GRE}} [[Veria]], [[Grčija]]
*{{flagicon|FRA}} [[Abbeville]], [[Francija]]
*{{flagicon|ITA}} [[Ardea (RM)|Ardea]], [[Italija]]
*{{flagicon|CYP}} [[Episkopi, Limassol|Episkopi]], [[Ciper]]
*{{flagicon|GEO}} [[Mcheta]], [[Gruzija]] (1991)&lt;ref name=&quot;Greek twinnings&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.kedke.gr/uploads/twinnedcities.pdf|title=Twinnings|accessdate=2013-08-25|work=Central Union of Municipalities &amp; Communities of Greece|archive-date=2016-01-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20160115172503/http://www.kedke.gr/uploads/twinnedcities.pdf|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
*{{flagicon|POR}} [[Argoncilhe]], [[Portugalska]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Viri ==
* Gerrard Marc, ''Mali vodniki, Celinska Grčija'', DZS, Ljubljana, 1999, {{COBISS|ID=78414336}}

==Zunanje povezave==
{{commons category|Argos|Argos}}

*[http://www.argos.gr Official site] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20181204101943/http://www.argos.gr/ |date=2018-12-04 }}
*[http://www.whitman.edu/theatre/theatretour/argos/introduction/argos.intro1.htm The Theatre at Argos, The Ancient Theatre Archive, Theatre specifications and virtual reality tour of theatre]
* [http://odysseus.culture.gr/h/3/eh351.jsp?obj_id=2567 Informationen des griechischen Kulturministeriums zu der Antiken Agora von Argos]
* [http://odysseus.culture.gr/h/1/eh151.jsp?obj_id=3407 Informationen des griechischen Kulturministeriums zu dem Archäologischen Museum Argos]

[[Kategorija:Starogrška mesta]]
[[Kategorija:Mesta v Grčiji]]
[[Kategorija:Zgodovina Grčije]]
[[Kategorija:Arheološka najdišča v Grčiji]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>sy7mph6wi3zcwfu1u8j2i252wvtab2u</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Argolida</title>
    <ns>0</ns>
    <id>411617</id>
    <revision>
      <id>6773939</id>
      <parentid>6506001</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T19:59:22Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <comment>/* Zgodovina */ razločitev, drugi drobni popravki  [[Project:AWB|AWB]]</comment>
      <origin>6773939</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6837" sha1="56q9tgsh7qj2z3iu7ff904ak51glqyx" xml:space="preserve">{{Infopolje Naselje
&lt;!-- See Template:Infobox settlement for additional fields and descriptions --&gt;
| name                    = Argolida
| native_name             = &lt;small&gt;Περιφερειακή ενότητα&lt;/small&gt;&lt;br&gt;Αργολίδας
| native_name_lang        = 
| settlement_type         = regija
| image_skyline           = 2010 Dimi Argolidas numbered.svg
| image_alt               = 
| image_caption           = Občine v Argolidi
| imagesize = 200px
| image_flag              = 
| flag_alt                = 
| image_seal              = 
| seal_alt                = 
| image_shield            = 
| shield_alt              = 
| nickname                = 
| motto                   = 
| image_map               = Nomos Argolidas.png
| map_alt                 = 
| map_caption             = Argolida v Grčiji
| pushpin_map             = 
| pushpin_label_position  = 
| pushpin_map_alt         = 
| pushpin_map_caption     = 
| latd  = 37|latm  = 40|lats  =  |latNS  = N
| longd = 22 |longm = 50|longs =  |longEW = E
| coor_pinpoint           = 
| coordinates_type        = 
| coordinates_display     = inline,title
| coordinates_footnotes   = 
| subdivision_type        = Država
| subdivision_name        = [[Grčija]]
| subdivision_type1       = Geografska regija
| subdivision_name1       = [[Peloponez]]
| established_title       = 
| established_date        = 2011
| founder                 = 
| seat_type               = Glavno mesto
| seat                    = [[Navplij]]
| government_footnotes    = 
| leader_party            = 
| leader_title            = 
| leader_name             = 
| unit_pref               = Metric
| area_footnotes          = 
| area_total_km2          = 2154 &lt;!-- 2154.309 --&gt;
| area_land_km2           = 
| area_water_km2          = 
| area_water_percent      = 
| area_note               = 
| elevation_footnotes     = 
| elevation_m             = 
| population_footnotes    = 
| population_total        = 97.044
| population_as_of        = 2011
| population_density_km2  = auto
| population_demonym      = 
| population_note         = 
| time_zone               = [[Eastern European Time|EET]]
| utc_offset              = +2
| timezone1_DST           = [[EEST]]
| utc_offset1_DST         = +3
| postal_code_type        = Poštne številne 
| postal_code             = 21x xx
| area_code_type          = Omrežna skupina
| area_code               = 275x0
| blank_name              = Avtomobilska oznaka
| blank_info              = ΑΡ
| iso_code                = GR-11
| website                 = {{URL|www.argolida.gr}} 
| footnotes               = 
}}
'''Argolida''' (grško Αργολίδα ''Argolida''; Ἀργολίς ''Argolis'' v stari grščini in ''katarevusi'') je ena izmed območnih enot [[Grčija|Grčije]]. Je del geografske regije [[Peloponez]] na vzhodnem delu polotoka in del območja ob tromeji: Argolida, [[Arkadija]] in [[Korintija]]. Velik del ozemlja te regije leži na Argolidskem polotoku.

== Geografija ==
Najrodovitnejša pokrajina je v osrednjem delu Argolide. Njeni glavni kmetijski pridelki so pomaranče in olive. Argolida ima obalo v Saronskem zalivu na severovzhodu in v Argolidskem zalivu na jugu in jugovzhodu. Pomembnejši hribi so razpeti med Oligritom na severozahodu, Lirkejo in Ktenijo na zahodu ter Arahno in Didimo na vzhodu.

Argolida ima kopenske meje z Arkadijo na zahodu in jugozahodu, Korintijo na severu in otoško regionalno enoto (območje Trojzen) na vzhodu. Antična Argolida je obsegala tudi Trojzen.

== Zgodovina ==
{{glavni| Antična Argolida}}
[[File:Map of Argolis.jpg|thumb|Zemljevid antične Argolide]]
[[File:Argolic Gulf.jpg|thumb|Argolidski zaliv]]
[[File:Lions-Gate-Mycenae.jpg|thumb|Mikene]]
[[File:Grækenlands ældste teater i Argos(10.07.05).JPG|thumb|Pogled na Argos]]
[[File:20090728 palamidi90.jpg|thumb|Navplij]]
[[File:Ermioni6.jpg|thumb|Ermioni]]
V Argolidi je Lerna, eno najstarejših naselij antične Grčije. Argos je najstarejše neprekinjeno poseljeno mesto v Evropi. V pozni bronasti dobi so se pojavile [[Mikene]], [[Tirint]] in Mideja, velike rezidence in utrdbe. V antičnih časih je bila Argolida znana tudi po konjereji: že v 8. stoletju pred našim štetjem jo [[Homer]] opisuje kot &quot;gojiteljico žrebet&quot;. 
Deli zgodovinskih območij so opisani v člankih: [[Argos (mesto)|Argos]], [[Mikene]], [[Epidaver]], [[Navplij]], [[Trojzen]], [[Hermion]], [[Kraniji]] in [[Tolo]].

=== Sodobna zgodovina ===
Od 1833 do 1899 je bila Argolida del Argolidokorintije, ki je obsegala sedanjo Korintijo, Hidro, Spetses in Kitiro. Leta 1949, 40 let pozneje, je bila Argolida dokončno ločena od Korintije.

== Uprava ==
Regionalna enota Argolida je sestavljena iz štirih občin. Te so (številke kot na zemljevidu zgoraj):&lt;ref&gt;Kallikratis [http://www.kedke.gr/uploads2010/FEKB129211082010_kallikratis.pdf ] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180612141917/http://www.kedke.gr/uploads2010/FEKB129211082010_kallikratis.pdf |date=2018-06-12 }}&lt;/ref&gt; 
*Argos - Mikine (2)
*Epidaver (3)
*Ermionida (4)
*Navplij (1)

=== Prefekture ===
Po Kalikratovi vladni reformi 2011 je regionalna enota Argolida nastala iz nekdanje prefekture Argolida (grško: Νομός Αργολίδας). Prefektura je imela isto ozemlje kot sedanja regionalna enota. Hkrati so bile preurejene občine, kot so navedene v spodnji tabeli:
{| class=&quot;wikitable&quot;
! Nove občine !! Stare občine !! Sedež 
|-
| rowspan=8|[[Argos - Mikine]]|| Argos || rowspan=8|[[Argos (mesto)|Argos]]
|-
|Ahladokampos 
|-
|Alea
|-
| Kutsopodi
|-
| Lerna 
|-
| Lirkeja 
|-
| Mikine 
|-
| Nea Kios
|-
| rowspan=2|[[Epidaver]] &lt;br&gt;(''Epidavros'')|| Epidaver || rowspan=2|[[Ligurij]]
|-
| Asklepiej 
|-
| rowspan=2|[[Ermionida]]|| Ermioni || rowspan=2|Kraniji
|-
| Kraniji 
|-
| rowspan=4|[[Navplij]]||Navplij || rowspan=4|[[Navplij]]
|-
| Asini 
|-
| Mideja
|-
| Nea Tirint
|}

=== Province ===
Province v Argolidi so:
*Argos  – Argos
*Ermionida – Kraniji
*Navplija – Navplij

== Promet ==
Območje je povezano s cestami:
*E65 (severozahod)
*grška državna cesta 7
*grška državna cesta 70 (vzhod)

== Turizem ==
Med najpomembnejšimi turističnimi kraji Argolide so trije s seznama [[Unescova svetovna dediščina|Unescove svetovne dediščine]]: 
*ruševine Miken, Tirinta in Epidavra ter 
*Lerna in Herajon Argos. 

Klasična obmorska letovišča v Argolidskem zalivu so Tolo, nekdanje ribiške vasice Ermioni in Palaja Epidaver.

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{Commons category|Argolis}}

* http://www.argolis.de/
* [http://www.skipperguide.de/wiki/Argolischer_Golf Revierinformationen zum Argolischen Golf auf SkipperGuide.de]
* [https://web.archive.org/web/20080504002200/http://www.magicaljourneys.com/Peloponnese/peloponnese-discover-argolis.html Discover Argolis]

[[Kategorija:Geografija Grčije]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>56q9tgsh7qj2z3iu7ff904ak51glqyx</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Herajon v Argosu</title>
    <ns>0</ns>
    <id>411624</id>
    <revision>
      <id>6773940</id>
      <parentid>6358105</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T20:00:12Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <comment>razločitev, drugi drobni popravki  [[Project:AWB|AWB]]</comment>
      <origin>6773940</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5895" sha1="rw59kg39z3jxtpk03bxd73r16ya8bs3" xml:space="preserve">{{Infobox ancient site
| name = Herajon v Argosu
| native_name = Ἡραῖον Ἄργους
| alternate_name = 
| image = Argos Heraion Plain.jpg
| alt = 
| caption = Pogled iz Herajona v Argosu na ravnico Inah
| map_type = Grčija
| map_alt = 
| map_size = 
| relief = 
| latd = 37
| latm = 41
| lats = 31
| latNS = N
| longd = 22
| longm = 46
| longs = 29
| longEW = E
| coordinates_display = title
| location = [[Argolida]], [[Grčija]]
| region = Antična Argolida
| type = tempelj
| part_of = 
| length = 
| width = 
| area = 
| height = 
| builder = 
| material = 
| built = 
| abandoned = 
| epochs = &lt;!-- actually displays as &quot;Periods&quot; --&gt;
| cultures = 
| dependency_of = 
| occupants = 
| event = 
| excavations = 
| archaeologists = 
| condition = 
| ownership = 
| management = 4. eforat prazgodovinske in klasične antike
| public_access = da
| website = [http://odysseus.culture.gr/h/3/eh355.jsp?obj_id=7063 Hellenic Ministry of Culture and Tourism]
| notes = 
}}

'''Herajon v Argosu''' (grško Ἡραῖον Ἄργους) je antični tempelj v [[Argos (mesto)|Argos]]u v [[Grčija|Grčiji]]. Bil je del največjega svetišča v [[Argolida|Argolidi]], posvečen [[Hera|Heri]], katere vzdevek je bil &quot;Argejska Hera&quot; (Ἥρη Ἀργείη ), kot se pojavlja v [[Homer]]jevih delih. Hera se je sama razglasila za zaščitnico Argosa v [[Iliada|Iliadi]] IV, 50−52): »Tri mesta, ki sem jih najbolj ljubila, so Argos, [[Antična Šparta|Šparta]] in [[Mikene|Mikene]] s širokimi ulicami«. Spomenik, ki se je ohranil pri antičnem Argosu, je [[anikonizem|anikoničen]] steber [[Kibela |velike boginje]]. &lt;ref&gt;[[Walter Burkert|Burkert]], ''Greek Religion'' (1985) III.2.2, note 5.&lt;/ref&gt; Uvajanje kulta Here v celinski Grčiji bi lahko bilo v kraju, severovzhodno od Argosa, v arheološkem najdišču v Mikenah in Mideji,&lt;ref&gt;Bližje je [[Mikene|Mikenam]], 10&amp;nbsp;km od [[Argos (mesto)|Argosa]].&lt;/ref&gt; dveh pomembnih mikenskih mestih. Popotnik [[Pavzanij (geograf)|Pavzanij]], ki je obiskal ta kraj v 2. stoletju n. št., opisuje območje kot  '''Prosimun''' (Προσύμνη).

== Zgodovina in položaj ==
[[File:Heraion of Argos 01.jpg|thumb|Ostanki stoe]]
''Temen'' (prostor, namenjen uradni rabi) zaseda tri umetne terasaste ravni nad ravnico, od koder je bil mogoč nadzor. Stari tempelj je 423 pred našim štetjem uničil požar, oltar na prostem je stal na najvišji terasi. Slavni slonovinasti in pozlačeni bronasti [[Poliklejt]]ov kip Here je stal v novem templju na srednji terasi, ki ga je po požaru zgradil Evpolemos iz Argosa.&lt;ref&gt;[http://books.google.com/books?id=M6MMAAAAYAAJ&amp;pg=PA318&amp;lpg=PA318&amp;dq=Eupolemos+of+Argos&amp;source=web&amp;ots=I7MhUPtRQ4&amp;sig=ty8wNQXLIu270jMuCfFArW0-JPw ''The New International Encyclopædia''], Daniel Coit Gilman, Harry Thurston Peck, Frank Moore Colby, Dodd, Mead and Company, 1903&lt;/ref&gt; Tam so bile tudi druge strukture,  najzgodnejši primer stavbe z odprtim [[peristil]]nim dvoriščem, ki ga obdajajo stebrne [[stoa|stoe]]. Na najnižji ravni so ostanki stoe. Antični podporni zidovi podpirajo ravne terase.

Blizu Herajona je mikensko pokopališče, prostor za kult prednikov v [[Geometrična umetnost|geometričnem obdobju]], ki ga je izkopal [[Carl William Blegen |Carl Blegen]]. V rimskih časih so bile v bližini mesta dodane kopeli ter ''palestra'' (šola rokoborbe).

Po legendi, ki jo je zapisal [[Diktis s Krete]] (''Dictys Cretensis''), je bil na Herajonu [[Agamemnon]] izbran za vodenje Argosa proti [[Troja|Troji]]. Stene in najstarejše najdbe so iz geometričnega obdobja, v katerem je bila napisana Iliada. [[Heladsko obdobje|Heladsko]] naselje je bilo pred razvojem svetišča.

Večina ostankov, najdena tu, je iz 7. do 5. stoletja pred našim štetjem. &lt;ref&gt;[http://www.perseus.tufts.edu/hopper/artifact?name=argive+heraion&amp;object=site Argive Heraion (Site)] perseus.tufts.edu&lt;/ref&gt;

== Izkopavanja ==
Britanski častnik Thomas Gordon je leta 1831 prvi določil kraj za izkopavanje in leta 1836 tudi opravil nekaj površnih izkopavanj. Leta 1874 je [[Heinrich Schliemann]]  kratek čas raziskoval kraj, preden se je začela sodobna [[arheologija]] na Herajonu pod okriljem Arheološkega ameriškega inštituta, ki je izbrala Argosov Herajon za svoje prvo izkopavanje v Grčiji pod vodstvom Charlesa Waldsteina. Odkril je snop 180 železnih zarjavelih nabodal (''oboloj'') skupaj s trdnimi železnimi ročaji v enakem snopu in enake dolžine (približno 120 centimetrov), votivni predmeti so se uporabljali kot standardna teža in mera, ki ju je uvedel kralj [[Fejdon iz Argosa]] in so bili še videni v klasični dobi. &quot;Oboloj&quot; iz Herajona je omenil filozof [[Heraklit Pontski]] v svojem delu ''Etimologija'', da je pojasnil izvor imena denarne enote ''[[obol (kovanec)|obol]]'', ki je bila 1/6 [[grška drahma|drahme]]&quot;.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|first=Livio C.|last= Stecchini|title=The Standard of the Heraion}}.&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

== Viri ==
*[https://web.archive.org/web/20160929080232/http://www.metrum.org/measures/heraion.htm Livio C. Stecchini, &quot;The Standard of the Heraion&quot;] (Internet Archive)
*Pfaff, Christopher A., (1992) 2003. ''The Argive Heraion: The architecture of the classical temple of Hera''
*Burkert, Walter, 1985. ''Greek Religion'' (Harvard University Press)
*Pavzanij, ''Description of Greece, 2.15.4

== Zunanje povezave ==
{{commons category| Heraion of Argos}}

*[http://www.perseus.tufts.edu/cgi-bin/siteindex?entry=Argive+Heraion Perseus site: Argive Heraion] Bibliography
*[http://www.greekdarkage.com/heraion.htm Greek Dark Age site: &quot;The Tombs at the Argive Heraion&quot;] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110711133050/http://www.greekdarkage.com/heraion.htm |date=2011-07-11 }}

[[Kategorija:Grški templji]]
[[Kategorija:Zgradbe in objekti Antične Grčije]]
[[Kategorija:Arheološka najdišča v Grčiji]]
[[Kategorija:Grška kultura]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>rw59kg39z3jxtpk03bxd73r16ya8bs3</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Tirint</title>
    <ns>0</ns>
    <id>411704</id>
    <revision>
      <id>6773941</id>
      <parentid>6276212</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T20:00:17Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <comment>/* Legenda */ razločitev, drugi drobni popravki  [[Project:AWB|AWB]]</comment>
      <origin>6773941</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="12733" sha1="l0skz53tqhxxh8uxgdkxoutbicwd9f3" xml:space="preserve">{{Infobox ancient site
 |name = Tirint
 |native_name = Τίρυνς&lt;br&gt;Τίρυνθα
 |alternate_name = 
 |image = Tiryns - Cyclopean masonry.jpg
 |alt = 
 |caption = Pogled na citadelo v Tirintu s kiklopskim zidovjem
 |map_type = Grčija
 |map_alt = 
 |latd = 37
 |latm = 35
 |lats = 58
 |latNS = N
 |longd = 22
 |longm = 47
 |longs = 59
 |longEW = E
 |coordinates_display = title
 |location = [[Argolida]], Grčija
 |region = 
 |type = naselje
 |part_of = 
 |length = 
 |width = 
 |area = 
 |height = 
 |builder = 
 |material = 
 |built = 
 |abandoned = 
 |epochs = [[Bronasta doba]]
 |cultures = [[Antična Grčija]]
 |dependency_of = 
 |occupants = 
 |event = 
 |excavations = 
 |archaeologists = 
 |condition = 
 |ownership = 
 |management = 
 |public_access = 
 |website = &lt;!-- {{URL|example.com}} --&gt;
 |notes = 
| designation1          = WHS
| designation1_offname  = Archaeological Sites of [[Mycenae]] and Tiryns
| designation1_date     = 1999 &lt;small&gt;(23rd [[World Heritage Committee|session]])&lt;/small&gt;
| designation1_number   = [http://whc.unesco.org/en/list/941 941]
| designation1_criteria = i, ii, iii, iv, vi
| designation1_type     = Kulturno
| designation1_free1name = država
| designation1_free1value = [[Grčija]]
| designation1_free2name = Regija
| designation1_free2value = Evropa in Severna Amerika
}}
'''Tirint''' ({{jezik-el2|Τίρυνς}}, {{lang-el|Τίρυνθα}}) je [[arheološko najdišče]] v [[Mikene|Mikenah]] v [[Argolida|Argolidi]] na [[Peloponez]]u, nekaj kilometrov severno od [[Navplion]]a.

Tirint je bil utrjeno [[gradišče]], ki sega sedem tisoč let nazaj, še v čas pred začetkom [[bronasta doba|bronaste dobe]]. Višek je dosegel med 1400 in 1200 pr. n. št., ko je bil eno najpomembnejših središč mikenskega sveta in zlasti Argolide. Njegove najpomembnejše značilnosti so palača, njegovi kiklopski predori in zlasti njegovo zidovje, ki je dalo mestu homerski pridevek  »mogočno obzidan Tirint«. V starih časih je bilo mesto povezano z miti, ki so obkrožali [[Heraklej]]a, nekateri viri ga navajajo kot njegov rojstni kraj.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://homepage.mac.com/cparada/GML/Tiryns.html |title=arhivska kopija |accessdate=2015-12-06 |archive-date=2002-08-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20020807190348/http://homepage.mac.com/cparada/GML/Tiryns.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

Slavni [[megaron]] palače v Tirintu ima veliko sprejemno dvorano, glavno sobo, ki je imela prestol postavljen proti desni steni, in osrednje ognjišče, ki meji na štiri minojske lesene stebre, ki so se uporabljali kot nosilci za streho. Dve od treh sten megarona sta bili vključeni v arhaični [[tempelj]] [[Hera|Here]].

Mesto je zatonilo na koncu [[Mikenska doba|mikenskega obdobja]] in je bilo popolnoma zapuščeno v času [[Pavzanij (geograf)|Pavzanijevega]] obiska v 2. stoletju n. št. To najdišče je izkopaval [[Heinrich Schliemann]] med letoma 1884 in 1885. Zdaj ga izkopavajo arheologi Nemškega arheološkega inštituta v Atenah in Univerze v [[Heidelberg]]u. Leta 1300 pred našim štetjem sta imela trdnjava in nižje mesto 10.000 prebivalcev, mesto se je raztezalo na 20 do 25 hektarjih. Kljub uničenju palače 1200 pr. n. št. je prebivalstvo mesta nadaljevalo rast in je 1150 pr. n. št. že štelo 15.000 ljudi.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|url= https://books.google.com/books?id=9DBeI_KhYFQC |title= The Philistines and Aegean Migration at the End of the Late Bronze Age|first= Assaf|last=Yasur-Landau|date= 16 June 2014|publisher=Cambridge University Press|isbn= 9781139485876|via=Google Books}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url= https://whc.unesco.org/en/list/941|title=Archaeological Sites of Mycenae and Tiryns|first=UNESCO World Heritage |last= Centre}}
&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=74JI2UlcU8AC|title=International Dictionary of Historic Places: Southern Europe|first1= Trudy|last1= Ring|first2= Robert M.|last2= Salkin|first3= Sharon La|last3=Boda|date=1 January 1994|publisher=Taylor &amp; Francis|isbn=9781884964022 |via=Google Books}}
&lt;/ref&gt;

Tirint je od leta 1999 na seznamu [[Unescova svetovna dediščina|Unescove svetovne dediščine]].&lt;ref&gt;{{navedi splet|url= https://whc.unesco.org/en/list/941 |title= Archaeological Sites of Mycenae and Tiryns|website= UNESCO World Heritage Convention |publisher = United Nations Educational Scientific and Cultural Organization |access-date= 27 November 2022}}&lt;/ref&gt;

== Legenda ==
[[Image:BurchtTiryns2.JPG|thumb|left|100px|Načrt izkopavanj v Tirintu]]
Tirint je najprej opisal [[Homer]]&lt;ref&gt;[[Homer]] - Iliad rhapsody B, 559&lt;/ref&gt;, ki je pohvalili njegove mogočne zidove. Po antični tradiciji naj bi jih zgradili [[Kiklop]]i, saj bi le velikani nadčloveške moči lahko dvignili ogromne kamne. Po ogledu zidov porušene trdnjave v 2. stoletju je geograf Pavzanij zapisal, da dve muli skupaj nista mogli premakniti niti manjšega kamna.&lt;ref&gt;Pausanias Description of Greece - about Corinth [http://www.perseus.tufts.edu/hopper/text?doc=Perseus%3Atext%3A1999.01.0160%3Abook%3D2%3Achapter%3D25%3Asection%3D8 2.25.8]&lt;/ref&gt;

Izročilo povezuje zidovje tudi s [[Pret]]om, Akrizijevim bratom, kraljem [[Argos (mesto)|Argosa]]. Po legendi je Pret, ki ga je zasledoval brat, pobegnil v Likijo. S pomočjo Likijcev mu je uspelo, da se je vrnil v Argolido. Pret je zasedel Tirint in ga utrdil s pomočjo Kiklopov.

Grška legenda povezuje tri argolidska središča s tremi mitološkimi junaki: Akrizijem, ustanoviteljem dorske kolonije Argos, njegovim bratom Pretom, ustanoviteljem Tirinta, in njegovim vnukom [[Perzej]]em, ki je bil ustanovitelj [[Mikene|Miken]]. Nastala je na začetku zgodovinskega obdobja, ko se je Argos boril, da bi postal vodilna moč v območju, in je potreboval slavno preteklost, da je lahko tekmoval z drugima dvema mestoma.

== Zgodovina ==
[[File:Passageway of the galleries within the walls of Tiryns.jpg|thumb|Zidan predor]]
To območje je bilo naseljeno že v prazgodovini. Manjše [[neolitik|neolitsko]] naselje je nastalo v sredini 3. tisočletja pred našim štetjem in je cvetelo kot zgodnje predhelensko naselje, ki je bilo približno 15 km jugovzhodno od Miken na hribu, dolgem 300 m, širokem 45−100 m in visokem ne več kot 18 metrov. Iz tega obdobja so ohranjena tla dvorišča mikenske palače in mogočna krožna struktura, ki ima 28 metrov v premeru. Zdi se, da je bila utrjeno pribežališče za mestne prebivalce mesta med vojno in/ali prebivališče kralja. Podnožje je močnejše in izdelano iz dveh koncentričnih kamnitih zidov, med katerimi so bili prečniki, tako da je bila debelina do 45 m.

Nadgradnja je bila iz gline, streha pa izdelana iz žganih ploščic. Prvi grški prebivalci, ustvarjalci srednje [[Heladska civilizacija|heladske]] in [[Mikenska doba|mikenske civilizacije]] so naselili Tirint na začetku srednjega obdobja (2000–1600 pr. n. št.), čeprav je mesto v mikenskem obdobju doživelo svojo največjo rast. [[Akropola]] je bila zgrajena v treh stopnjah, prva ob koncu poznega heladskega II obdobja (1500–1400 pr. n. št.), druga v poznem heladskem III (1400−1300 pr. n. št.) in tretja na koncu poznega heladskega III B (1300–1200 pr. n. št.). Ohranjene ruševine mikenske citadele datirajo v konec tretjega obdobja. Mesto je pravilno obkrožalo akropolo na ravnini spodaj.

Nesreča, ki je prizadela mikenska središča ob koncu [[bronasta doba|bronaste dobe]], je prizadela tudi Tirint. Gotovo pa je, da je bilo območje palače stalno naseljeno do sredine 8. stoletja pr. n. št. (malo pozneje je bil na ruševinah palače zgrajen tempelj).

Na začetku klasičnega obdobja je bil Tirint, podobno kot Mikene, sorazmerno nepomembno mesto. Ko je [[Kleomen I.]] iz Šparte premagal Argos, so njihovi sužnji za več let zasedli Tirint (po [[Herodot]]u)&lt;ref&gt;Herodotus Book 6, 83&lt;/ref&gt;. Herodot omenja tudi, da je Tirint sodeloval v [[bitka pri Platajah|bitki pri Platajah]] leta 480 pred našim štetjem s 400 [[hoplit]]i.&lt;ref&gt;Herodotus Book 9, 28&lt;/ref&gt;

Celo ob upadu sta bili mesti Mikene in Tirint moteči za Argos, ki je v svoji politični propagandi želel monopolizirati slavo legendarnih (in mitskih) prednikov. V 468 pr. n. št. je Argos popolnoma uničil obe mesti in po Pavzaniju preselil prebivalce v Argos. [[Strabon]] piše&lt;ref&gt;[[Strabo]] 8, 373&lt;/ref&gt;, da se je veliko Tirinčanov preselilo v mesto Halent, danes Portoheli.&lt;ref&gt;https://web.archive.org/web/20091021102334/http://geocities.com/btse1/halieishhistory.htm - Halieis history&lt;/ref&gt;

Kljub svoji pomembnosti je bila Tirintu in njegovim mitičnim vladarjem in tradicijam v epiki in dramatiki pripisana majhna vrednost. Pavzanij mu je posvetil le kratek zapis (2.25.8) in novejši popotniki, ki potujejo v Grčijo in iščejo kraje, v katerih so živeli junaki antičnih besedil, ne razumejo pomena tega mesta.

== Izkopavanja ==
Akropolo je najprej izkopaval nemški arheolog Tirs leta 1831. Leta 1876 je [[Heinrich Schliemann]] ugotovil, da je palača srednjeveška, tako je prišel zelo blizu in uničil ostanke, da bi se dokopal globlje do mikenskih zakladov. Naslednje izkopavanje je potekalo pod vodstvom Wilhelma Dörpfelda, direktorja nemškega arheološkega inštituta, in tokrat so bile ruševine pravilno ocenjene.

Izkopavanja je pozneje ponovil Dörpfeld s sodelovanjem drugih nemških arheologov, ki so nadaljevali svoje delo do leta 1938. Po drugi svetovni vojni (1939 do 1945) je delo nadaljeval na Inštitutu in pri Grški arheološki službi.

== Arheološko najdišče ==
[[Image:Tiryns fresco.JPG|thumb|Freska prikazuje lov na divjega prašiča. Iz poznejše tirintske palače.]]
Zidovje se razteza na celotnem območju hriba. Njegovi temelji so ohranjeni po celotni dolžini, višina ponekod doseže 7 metrov, kar je nekoliko nižje od prvotne višine, ki je ocenjena na 9,10 metra. Zidovi so precej debeli, poprečno 6 metrov, na točkah, na katerih so predrli slavne predore, do 17 m. Močna prečna stena loči akropolo v dva dela: južnega, ki vključuje palačne zgradbe in severnega, ki varuje območje vrha hriba. V tem drugem delu, ki sega do konca mikenske dobe, so mala vrata in številni predori občasno odprti, pokriti s trikotno streho, ki se je uporabljala kot zatočišče za prebivalce spodnjega mesta ob nevarnosti.

Vhod v trdnjavo je bil vedno na vzhodni strani, vendar je imel drugačen položaj in obliko v vsaki od treh gradbenih faz. V drugi fazi so imela vrata obliko Levjih vrat kot v Mikenah. Levo je bil stolp in na desni krak zidu, tako da so bila vrata dobro zaščitena in so bili napadalci prisiljeni prečkati zelo ozek koridor, medtem ko bi jih obramba napadla od zgoraj in z obeh strani. V tretji fazi so vrata dodatno premaknili navzven. Kraljeva palača znotraj citadele je bila podobna tisti v Mikenah, 11,80 x 9,80 m, sestavljena iz treh delov: zunanji [[portik]] z dvema stebroma je bil ''prodomos'' (predprostor), ''domos'' (glavna soba) s krožnim kaminom, ki je bila obdana s štirimi lesenimi stebri. Zdi se, da so imeli stranski predeli palače še eno nadstropje.

Stene zunanjih [[arkade|arkad]] so bile bogato okrašene. Ob dnu so bile [[alabaster|alabastrne]] plošče z [[relief (umetnost)|reliefnimi]] rozetami in cvetjem. Preostanek je bil okrašen s [[freska]]mi. Tri vrata so vodila do ''prodomosa'', nato pa še do ''domosa''. V sredini vzhodne stene je viden v tleh prostor, ki sovpada s kraljevim prestolom. Tla so bila bogato okrašena z različnimi temami okoli zidov in na prostoru med stebri ob kaminu. Tudi tu so bile stene okrašene s slikami.

V ruševinah palače, ki je zgorela v 8. stoletju pr. n. št., je bil dorski tempelj zgrajen v času [[Geometrična umetnost|geometričnega obdobja]]. Manjši od palače je sestavljen iz dveh delov: ''prodomosa'' in [[cela|cele]]. Širina templja je malo nad polovico dvorca, medtem ko zadnja stena templja dosega višino zadnjih stebrov kamina. Trije izviri so se izlivali v notranjost, eden na zahodno stran velikega dvorišča, dostop je s tajnega vhoda, in dva na koncu severne strani zidu z dveh predorov v steni. Te in podobne strukture najdemo v drugih zavetiščih v mikenskih akropolah in dokazujejo, da so bili med obleganjem oskrbljeni z vodo.

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Zunanje povezave ==
{{Commons category|Tiryns}}
*[http://odysseus.culture.gr/h/3/eh351.jsp?obj_id=2382 Hellenic Ministry of Culture: Tiryns]
*[http://www.greek-thesaurus.gr/Mycenaean-Tiryns-Acropolis.html The Mycenaean acropolis in Tiryns]


[[Kategorija:Starogrška mesta]]
[[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Grčiji]]
[[Kategorija:Grška kultura]]
[[Kategorija:Zgradbe in objekti Antične Grčije]]
[[Kategorija:Arheološka najdišča v Grčiji]]
[[Kategorija:Gradovi v Grčiji]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>l0skz53tqhxxh8uxgdkxoutbicwd9f3</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Tripoli, Grčija</title>
    <ns>0</ns>
    <id>411833</id>
    <revision>
      <id>6773942</id>
      <parentid>6722832</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T20:00:21Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <comment>/* Promet */ razločitev, drugi drobni popravki  [[Project:AWB|AWB]]</comment>
      <origin>6773942</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9627" sha1="8hxbmk76laapflw7rqq3be5eaynww5z" xml:space="preserve">{{drugipomeni2|Tripoli}}
{{Infopolje Naselje
|name          = Tripoli
|native_name = Τρίπολη 
|settlement_type= Mesto
|nickname = 
|motto = 
|image_skyline= Tripoli Montage L.png
|caption_skyline= 
|image_flag = 
|image_seal = 
|pushpin_map = Grčija
|map_caption = Lega v Grčiji
|subdivision_type =
|subdivision_type1  = Pokrajina
|subdivision_type2 = Prefektura
|subdivision_type3 = 
|subdivision_name = 
|subdivision_name1  = Peloponez
|subdivision_name2 = Arkadija
|subdivision_name3 = 
|leader_title = župan
|leader_name = = John Smirniotis
|established_title = Ustanovljeno
|established_date = 
|area_footnotes     = 
|area_magnitude     = 
|area_total_km2     = 1481
|area_water_km2     = 
|area_water_percent =  
|area_urban_km2     = 119,2
|area_metro_km2     = 
|population_as_of       = 2011
|population_footnotes   =
|population_urban       = 30912
|population_metro       = 47254
|population_density_urban_km2 = 
|population_density_metro_km2 
|timezone = EET
|utc_offset = +2
|timezone_DST = +1
|utc_offset_DST = 
|latd = 37|latm = 31|lats =0 |latNS = N
|longd = 22|longm = 23|longs = 0|longEW = E 
|coordinates_display=inline,title
|elevation_m   = 655
|postal_code_type        = 
|postal_code   =  22100
|area_code     =  2710
|registration_plate=
|website = [http://www.tripolis.gr www.tripolis.gr]
}}

'''Tripoli''' (grško Τρίπολη, ''Tripoli'', prej Τρίπολις, ''Tripolis'', še prej Τριπολιτσά ''Tripolitsa'') je mesto v osrednjem delu [[Peloponez]]a v [[Grčija|Grčiji]]. Je glavno mesto regije Peloponez in območne enote [[Arkadija]]. Občina ima okoli 47.000 prebivalcev.

== Etimologija ==
V srednjem veku je bil kraj znan kot Drobolica, Drobolcá ali Dorboglica iz grškega hidropolis, &quot;Mesto vode&quot;, ali morda iz južnoslovanske besede za &quot;hrastov gozd&quot; .&lt;ref&gt;[[Richard MacGillivray Dawkins|R. M. Dawkins]], ''The Place-names of Later Greece'', in ''Transactions of the Philological Society'', November 1933, p. 19–20&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;George C. Miles, ''The Athenian Agora'', vol. 9, 1962, p 12 (Miles considers &quot;Hydropolitsa&quot; a popularization)&lt;/ref&gt; V 18. in 19. stoletju so imeli znanstveniki idejo o &quot;treh mestih&quot; (Τρίπολις, τρεις πόλεις &quot;tri mesta&quot;: Kalia, Dipoena in Nonakris. [[Pavzanias (geograf)|Pavzanias]] jih omenja, a brez geografske povezave, &lt;ref&gt;''Description of Greece'', Arcadia, 8.27.4&lt;/ref&gt;  ali Tegeja, Mantineja in Palantium ali Muhli, Tegeja in Mantineja &lt;ref&gt;[[William Martin Leake|Leake]], ''Travels in the Morea'', Volume 2&lt;/ref&gt; ali Nestani, Muhli in Tana), kot meni lažni etimolog G. C. Miles. &lt;ref&gt;George C. Miles, ''The Athenian Agora'' vol.9, 1962, p 12&lt;/ref&gt; Italijanski geografski atlas 1687 &lt;ref&gt;[http://www.raremaps.com/gallery/enlarge/1743RB ''La Morea'', 1687, Marescotti]&lt;/ref&gt; ugotavlja, da je utrdba ''Goriza e Mandi et Dorbogliza''; italijanski geografski slovar 1827 pripisuje ime Dorboglica razvalinam Mantineia (''Mandi'') in navaja, da so severno od ''Tripolizza''. &lt;ref&gt;''Nuovo Dizionario Geografico Universale'', Cavagna Sanguliani, 1827, page 827&lt;/ref&gt;

Turki so mesto in okrožje imenovali Tripoliçe.

== Zgodovina ==
[[File:Panagiotis Kefalas by Hess.jpg|thumb|left|&quot;Voditelj revolucionarjev polotoka Mani po obleganju Tripolisa&quot;, Peter von Hess]]

Pred [[Grška osamosvojitvena vojna|grško vojno za neodvisnost]] je bil pod otomanskim imenom &quot;Tripoliçe&quot; eno od otomanskih upravnih središč na Peloponezu (v Morejskem ejaletu, pogosto imenovan tudi &quot;pašaluk Tripolitsa&quot;) in je v njem živelo veliko muslimanov in judov. Tripolis je bil eden  glavnih ciljev grških upornikov v grški vojni za neodvisnost, ki so ga zavzeli 17. oktobra 1821 po krvavem obleganju in maščevalnem uničenju muslimanov in judov. &lt;ref&gt;Nevill Forbes, ''et al.'', ''The Balkans'' ([http://www.gutenberg.org/files/11716/11716-8.txt full text])&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Theodoros Kolokotronis, ''Apomnimoneumata''&lt;/ref&gt;

Ibrahim Paša je ponovno zavzel mesto 22. junija 1825, ko so premagali Grke. Preden so zapustili Peloponez v začetku leta 1828, so mesto uničili in podrli obzidje. &lt;ref&gt;John Hartley, ''Researches in Greece and the Levant'', p 341&lt;/ref&gt;

Potem ko je bila leta 1830 ustanovljena neodvisna grška država, je bil Tripoli obnovljen in se je razvil v eno glavnih mest [[Kraljevina Grčija|Kraljevine Grčije]]. Bil je glavno mesto okrožja Arkadija. V 19. in 20. stoletju je bilo mesto upravno, gospodarsko, trgovsko in prometno središče osrednjega in južnega Peloponeza.&lt;ref&gt;http://www.visitgreece.gr/en/main_cities/tripoli&lt;/ref&gt;

== Geografija ==
Tripolis leži v središču Peloponeza, v široki gorski kotlini na približno 650 m nadmorske višine. Na vseh straneh je obdan z zelo gozdnatimi gorami, od katerih je najvišja in najbližja gora Majnal na severozahodu. Na jugozahodu kotline so bila včasih mokrišča, ki so jih zdaj izsušili in uredili kmetijska zemljišča. 

Zaradi svoje celinske lege in visoke nadmorske višine ima Tripolis prehodno sredozemsko/celinsko podnebje z vročimi suhimi poletji in mrzlimi zimami. Poletne temperature lahko presežejo 40 °C, zimske pa so lahko pod –10 °C. Sneži večkrat od konca oktobra do začetka aprila.

Glavni mestni trgi so usklajeni z glavno cesto in avtocesto, ki povezujeta Pirgos in [[Patras]]. Ena se imenuje Kennedy, druga pa Georgiu B' (Jurij II.). Južni del ima svojo glavno ulico Washington. Glavni del mesta je obdan z grajskim obzidjem, ki je bilo zgrajeno med otomansko zasedbo Grčije. Industrijski park je bil zgrajen na jugozahodu mesta.

== Uprava, občina ==
[[File:TripoliGreece5.jpg|thumb|Kip Anastaziosa Polizoidisa pred Sodno palačo]]
Občina Tripoli je bila ustanovljena po reformi lokalne samouprave leta 2011 in združena iz osmih nekdanjih občin, ki so zdaj občinske enote: &lt;ref name=Kallikratis&gt;[http://www.kedke.gr/uploads2010/FEKB129211082010_kallikratis.pdf Kallikratis law] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170427081550/http://www.kedke.gr/uploads2010/FEKB129211082010_kallikratis.pdf |date=2017-04-27 }} Greece Ministry of Interior&lt;/ref&gt; 
*Falant
*Koritio
*Levidi
*Mantineja
*Skiritida
*Tegeja
*Tripoli
*Valtetsi

== Izobraževanje ==
Tripoli je sedež nedavno ustanovljene Peloponeške univerze z dvema oddelkoma: Znanost in tehnologija ter Ekonomika in upravna šola.

== Prebivalstvo ==
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Leto !! Skupnost !! Občinska enota !! Občina
|-
| 1981 || 21.337 || - || -
|-
| 1991 || 22.429 || 26.432 || -
|-
| 2001 || 25.520 || 28.976 || -
|-
| 2011 || 30.912 || 33.785 || 47.254
|}

== Promet ==
[[File:OSE dmu 4508 at Tripolis Station.jpg|thumb|Železniška postaja v Tripoliju]]
Ker je v središču Peloponeza, je Tripoli prometno vozlišče. [[Korint]] je 75 kilometrov severovzhodno, Pirgos 145 km vzhodno, [[Patras]] 144 km severovzhodno, [[Kalamata]] 65 km jugozahodno  in [[Šparta (mesto)|Šparta]] 60 km južno.

Tripoli je v glavnem povezan z Atenami in preostalo Grčijo z avtocesto Korint–Tripoli–Kalamata, znana kot Morejska avtocesta (A7). Obvoz je GR-7, ki se je uporabljala kot glavna cesta do Tripolija pred avtocesto. Mesto je dostopno tudi po GR-74 in GR-76 iz Pirgosa in GR-39 iz Šparte.

Tripoli je povezan z meter široko železniško progo od Korinta do Kalamate. Helenske železnice (OSE) so progo obnovile in v letu 2009 ponovno vpeljale potniški promet za [[Argos (mesto)|Argos]] in Korint, ki je bil nekaj let prekinjen. Decembra 2010 je bil promet ponovno prekinjen zaradi splošne prekinitve železniških storitev na Peloponezu.

== Pomembni prebivalci ==
[[File:AlexandrosPapanastasiu.jpeg|thumb|150px|Aleksandros Papanastasiu]]
* Konstantinos Georgakopulos (1890–1978), pravnik in politik, premier Grčije
* Morali Enişte Hasan Paša (1658–1713), otomanski vezir in general
* Kostas Karjotakis (1896–1928), pesnik
* Teodoros Kolokotronis (3. april 1770–4. februar 1843), general in vodja grške vojne za *neodvisnost
* Joanis Kosos, kipar
* Janis Kuros (1956), ultramaratonec
* Konstantinos Manetas (1879–1960), general in politik
* Teodoros Manetas (1881–1947), general in politik
* Aleksandros Papanastasiu (1876–1936), politik in sociolog, premier Grčije
* in drugi

== Pobratena mesta ==
Tripoli je pobraten z mestoma:
*{{flagicon|LIB}} [[Biblos]], [[Libanon]]
*{{flagicon|GER}} Peine, [[Nemčija]]

==Galerija==
&lt;gallery&gt;
File:TripoliGreece6.jpg|Kip generala Teodorosa Kolokotronisa
File:TripoliGreece1.jpg|Agios Vasilios, stolnica v Tripoliju
File:19880816-TRIPOLIS-DEDIETRICH-6405.jpg|Železniška postaja, 1988
File:Tripolis Arkadien BV043560203.jpg|Tripolitza, F. Poukeville
File:Zografos-Makriyannis 08.jpg|Bitka za Tripolitsa, Panagiotis Zografos
&lt;/gallery&gt;

==Sklici==
{{sklici}}

==Zunanje povezave==
* http://www.cs.bham.ac.uk/~gkt/www/tripoli.html {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20041217095958/http://www.cs.bham.ac.uk/~gkt/www/tripoli.html |date=2004-12-17 }}
* http://arcadia.ceid.upatras.gr/arkadia/places/trip/tripoli.htm {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110709031411/http://arcadia.ceid.upatras.gr/arkadia/places/trip/tripoli.htm |date=2011-07-09 }} (in Greek)
* [http://weather.pathfinder.gr/greece/peloponisos/tripolis.html Weather in Tripoli] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20041204170650/http://weather.pathfinder.gr/greece/peloponisos/tripolis.html |date=2004-12-04 }} (in Greek)
* [http://www.mapquest.com/maps/map.adp?tb=1&amp;city=Tripoli&amp;country=GR Mapquest – Tripoli]
* [http://www.gtp.gr/LocPage.asp?id=8821 GTP – Tripoli]
* [http://www.gtp.gr/LocPage.asp?id=8820 GTP – Municipality of Tripoli]

[[Kategorija:Mesta v Grčiji]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>8hxbmk76laapflw7rqq3be5eaynww5z</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Antične olimpijske igre</title>
    <ns>0</ns>
    <id>411896</id>
    <revision>
      <id>6773943</id>
      <parentid>6503372</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T20:00:27Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <comment>razločitev, drugi drobni popravki  [[Project:AWB|AWB]]</comment>
      <origin>6773943</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="35613" sha1="55f17u61k4xvcaau2orziy8djhxehh7" xml:space="preserve">[[File:GR-olympia-palaestra.jpg|thumb|325px|Palestra v Olimpiji, prostor namenjen usposabljanju rokoborcev in drugih športnikov]]

'''Antične olimpijske igre''' ({{jezik-grc|Ολυμπιακοί αγώνες|Olimpiakoi Agones}}) je bila vrsta atletskih tekmovanj med predstavniki mestnih državic in ena izmed vsehelenskih iger [[Antična Grčija|antične Grčije]]. Bile so v čast [[Zevs]]u in so jim Grki pripisovali mitološki izvor. Prve olimpijske igre so datirane v 776 pred našim štetjem. Nadaljevale so se tudi, ko je Grčija prišla pod rimsko oblast, dokler jih cesar [[Teodozij I.]] leta 393 ni prepovedal ob uvedbi [[krščanstvo|krščanstva]] kot državne [[religija|religije]]. Igre so bile vsaka štiri leta, ''olimpijad'' je postal enota časa v zgodovinskih kronologiji.

Med igrami je bilo uzakonjeno olimpijsko premirje, da bi športniki lahko varno pripotovali iz svojih držav na igre. Nagrade za zmagovalce so bili venci iz oljčnih vejic ali krone. Igre so postale politično orodje, ki so ga mestne državice uporabljale za uveljavitev prevlade nad svojimi tekmeci. Politiki bi med igrami sklepali politična zavezništva in med vojno bi duhovniki žrtvovali bogovom za zmago. Igre so bile uporabljene tudi kot pomoč pri širjenju helenistične kulture po vsem Sredozemlju. Olimpijske igre so bile tudi izrazito versko praznovanje in umetniško tekmovanje. Kip Zevsa v Olimpiji je veljal za eno [[sedem čudes starega sveta|sedmih čudes sveta]]. Kiparji in pesniki so se zbirali na olimpijadah, da bi prikazali svoje umetnine in dobili pokrovitelje.
Antične olimpijske igre so imele manj športov kot sodobne igre in samo svobodno rojeni grški moški so lahko sodelovali&lt;ref&gt;David Sansone, ''Ancient Greek civilization'', Wiley-Blackwell, 2003, p.32&lt;/ref&gt;, čeprav je ženska Bilistihe omenjena kot zmagovalna lastnica voza. Dokler so izpolnjevali merila za vpis, so športniki iz katere koli mestne državice in Makedonije lahko sodelovali, čeprav je ''helanodik'', pristojni sodnik, dovolil kralju [[Aleksander I. Makedonski|Aleksandru I.]], da sodeluje pri igrah, šele ko je dokazal svoje grško poreklo. &lt;ref&gt;Robert Malcolm Errington, ''A history of Macedonia'', University of California Press, 1990, p.3&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Joseph Roisman, Ian Worthington, ''A Companion to Ancient Macedonia'', Wiley-Blackwell, 2010, p.16&lt;/ref&gt; Igre so bile vedno v Olimpiji namesto izmenično v različnih krajih, kot je pri sodobnih olimpijskih igrah. &lt;ref name=perseus&gt;{{navedi splet|title=The Ancient Olympics|publisher=Tufts University|work=The Perseus Project|url=http://www.perseus.tufts.edu/Olympics|accessdate=12 February 2010|archiveurl=https://web.archive.org/web/20100210170341/http://www.perseus.tufts.edu/Olympics|archivedate=2010-02-10|url-status=live}}&lt;/ref&gt; Zmagovalci so bili počaščeni in njihovi podvigi so bili zapisani za prihodnje generacije.

== Izvor ==
[[File:Olympos.jpg|right|thumb|250px|Umetnikov vtis antične Olimpije]]
Za Grke je bilo pomembno, da so olimpijske igre povezane z mitologijo. Med antičnimi igrami so njihov izvor pripisovali bogovom in različne legende so govorile o tem, kdo je pravzaprav bil odgovoren za nastanek iger. To je skoraj nemogoče razvozlati. &lt;ref&gt;Kyle, 1999, p.101-102&lt;/ref&gt;

Najstarejše mite o izvoru iger je zapisal grški zgodovinar [[Pavzanij (geograf)|Pavzanij]]. Po zgodbi so [[Daktil (mitologija) |daktil]] Heraklej (ne smemo ga zamenjati z Zevsovim sinom) in štirje od njegovih bratov, Peoneus, Epimedes, Jazis in Idas, dirkali pri Olimpiji in zabavali novorojenega Zevsa. Zmagovalca je kronal z oljčnim vencem (ki je postal simbol miru), ki pojasnjuje tudi štiriletno obdobje, ki prinaša igre približno vsako peto leto. Drugi [[Dvanajst bogov Olimpa |olimpski bogovi]] (stalno so živeli na gori [[Olimp]]) so prav tako sodelovali pri rokoborbi, skakanju in tekih. &lt;ref&gt;Spivey, 2005, pp.225–226&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[[Pausanias (geographer)|Pausanias]], Description of Greece, 5.7.6-9&lt;/ref&gt;

Še en mit o izvoru iger je zgodba o [[Pelops]]u, lokalnem [[Olimpija, Grčija|olimpijskem]] junaku. Zgodba Pelopsa se začne z Ojnomaom, kraljem  Pize v Elidi, ki je imel lepo hčer z imenom Hipodameja. Po oraklju naj bi kralja ubil njen mož. Zato je odredil, da jo mora vsak mladenič, ki se  želi poročiti z njo, peljati v svojem vozu, Ojnomaos bi jima sledil v drugem vozu in s kopjem zadel snubca, če bi ju dohitel. Bojni voz s konji je bilo kraljevsko darilo boga [[Pozejdon]]a in je bil nadnaravno hiter. Pelops je bil zelo postaven mladenič in kraljeva hči se je vanj zaljubila. Pred dirko je prepričala voznika svojega očeta, Mirtila, da zamenja železne osnike z voščenimi. Med dirko se je vosek stalil in kralj je padel s svojega voza. Bil je mrtev. Hkrati je v kraljevo palačo udarila strela in jo spremenila v pepel, razen enega lesenega stebra, ki je bil v resnici Altis že stoletja in je stal v bližini, kjer naj bi bil [[Zevsov tempelj, Olimpija|Zevsov tempelj]]. Pelops je bil razglašen za zmagovalca in poročil se je s Hipodamejo. Po zmagi je Pelops priredil dirko z vozmi kot zahvalo bogovom in pogrebne igre v čast kralja Ojnomaosa. Ta pogrebna dirka v Olimpiji je bila temelj za olimpijske igre. Pelops je postal velik kralj, lokalni junak in dal svoje ime [[Peloponez]]u.

Še en mit, ki se pojavlja, je pripisan [[pesnik]]u [[Pindar]]ju. Trdi je, da je v igre v Olimpiji vpleten [[Heraklej]], sin Zevsa. Zgodba pravi, da je po končanih dvanajstih delih Heraklej ustanovil atletske igre v čast svojega očeta.

Igre prejšnjih tisočletjih so bile prekinjene in so jih Likurg iz Šparte, Ifit iz Elide in Klejsten iz Pize oživili na ukaz preročišča [[Delfi]], ki je trdil, da so se ljudje oddaljili od bogov, kar je povzročilo kugo in nenehno vojno. Obnova iger je končala kugo, nastal je čas miru in ljudje so se vrnili k tradicionalnemu načinu življenja. Ti miti dokazujejo, da so Grki verjeli, da so igre imele svoje korenine v veri, da so bila atletska tekmovanja povezana s čaščenjem bogov in oživljanje starih iger naj bi prineslo mir, ubranost in vrnitev k izvoru grškega življenja. &lt;ref&gt;Kyle, 1999, p.102–104&lt;/ref&gt; Ker so te mite zapisali Pavzanij in drugi, ki so živeli, ko je vladal Mark Avrelij, 160 n. št., je verjetno, da so te zgodbe bolj pravljica kot dejstvo. Igre so bile odpravljene leta 393 pod cesarjem Teodozijem I. &lt;ref&gt;Spivey, 2005, pp.231–232&lt;/ref&gt;

Izvor mnogih vidikov datumov olimpijad so datumi pogrebnih iger iz mikenskega obdobja in poznejših. &lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=Wendy J. Raschke|title=Archaeology Of The Olympics: The Olympics &amp; Other Festivals In Antiquity|url=http://books.google.com/books?id=DwU1IlTEhrYC&amp;pg=PA22|accessdate=12 August 2012|date=15 June 1988|publisher=Univ of Wisconsin Press|isbn=978-0-299-11334-6|pages=22–}}&lt;/ref&gt; Zgodnji znan primer je [[Homer]]jev opis zamenjave [[Patroklos]]a z [[Ahil]]om in  5. knjiga [[Virgilij]]eve [[Eneida|Eneide]], v kateri [[Enej]] organizira atletsko tekmovanje ob obletnici očetove smrti.

== Zgodovina ==
Igre so potekale kot eden od dveh osrednjih obredov v antični Grčiji, drugi je bil veliko starejši verski festival [[elevzinski misteriji]].

Igre so se začele v Olimpiji v Grčiji v svetišču grških božanstev v bližini mest Elida in Piza na polotoku Peloponezu kot letne tekaške tekme mladih žensk v tekmovanju za mesto svečenice boginje [[Hera|Here]] &lt;ref&gt;Pausanias: v. 16. 2&lt;/ref&gt;. Druga tekma je bila za spremljevalce svečenic, ki bi sodelovale pri verskih običajih v templju. &lt;ref&gt;Pindar: Pythian Odes ix&lt;/ref&gt;

[[Herine igre]], prvo tekmovanje za ženske na olimpijskem stadionu, so bile že v 6. stoletju pred našim štetjem. Prvotno je bil tek, ki je bil tekmovanje za moške. Nekatera besedila, vključno Pavzanijev ''Vodič po Grčiji'', pribl. 175, navajajo, da je Hipodameja zbrala skupino  &quot;šestnajstih žensk&quot; in jih imenovala za upravljavke Herinih iger, ker je bila hvaležna za poroko s Pelopsom. Druga besedila v zvezi z Elido in Pizo nasprotno kažejo, da so bile to mirovnice iz Pize in Elide ter so zaradi svoje politične naravnanosti postale skrbnice Herinih iger. Herin mož v klasični grški mitologiji je bil Zevs, oče božanstev panteona tistega časa. V Zevsovem templju v Olimpiji je bil 13 metrov visok kip iz slonovine in zlata, ki ga je izklesal [[Fidija]] okoli 445 pr. n. št. V klasični grški kulturi so v 5. in 4. stoletju pred našim štetjem pri igrah lahko sodelovali le moški.
Olimpijske igre so bile vsaka štiri leta. Antični zgodovinarji so pozneje šteli leta po teh igrah in uporabljali izraz ''olimpijad'' za obdobje med dvema igrama. Prvotni, lokalni sistem datiranja grških držav, ki so ga uporabljali (vsi, razen zgodovinarjev), je povzročil zmedo, kadar poskušajo določiti datume. Na primer [[Diodor Sicilski|Diodor]] navaja, da je bil sončni mrk v tretjem letu 113. olimpijade, kar bi lahko bilo leta 316 pred našim štetjem. Torej naj bi bile prve olimpijske igre (sredi poletja) 765 pred našim štetjem. Med učenjaki je nesoglasje o tem, kdaj so se igre začele. &lt;ref&gt;See, for example, Alfred Mallwitz's article &quot;Cult and Competition Locations at Olympia&quot; p.101 in which he argues that the games may not have started until about 704 BC. Hugh Lee, on the other hand, in his article &quot;The 'First' Olympic Games of 776 B.C.E&quot; p.112, follows an ancient source that claims that there were twenty-seven Olympiads before the first one was recorded in 776. There are no records of Olympic victors extant from earlier than the fifth century BC.&lt;/ref&gt;
 [[File:StoneSeats.JPG|right|thumb|250px|&quot;Eksedra&quot;, rezervirana za sodnike pri Olimpiji na severnem nasipu stadiona]]

Edino tekmovanje, ki je bilo takrat, je bil glede na poznejši zapis grškega popotnika Pavzanisa, ki je to zapisal leta 175, tek na približno 190 metrov na ''stadionu'', merjen po Herkulesovih stopalih. Beseda ''stadium'' izhaja iz tega stopalnega teka.

Goloto športnikov (gimnos) &lt;ref&gt;N.Yalouris.1976.The Olympic Games-through the ages.Print&lt;/ref&gt; so leta 720 pred našim štetjem uvedli ali Špartanci ali tekač Megarian Orsip na začetku olimpijskih iger.

Več skupin se je borilo za nadzor nad svetiščem v Olimpiji, zato so bile igre stvar ugleda in politična prednost. Pavzanij pozneje piše, da je leta 668 pred našim štetjem Fidon iz [[Argos (mesto)|Argosa]] naročil mestu Piza, da mestu Elida odvzame svetišče, kar se je zgodilo. Nato je osebno nadzoroval igre za tisto leto. Naslednje leto je nadzor ponovno prevzela Elida.

Olimpijske igre so bile del vseevropskih iger. Štiri različne panoge so bile vsaki dve ali štiri leta, vendar je bilo urejeno tako, da je bila vsaj ena panoga na vrsti vsako leto. Olimpijske igre so bile pomembnejše in uglednejše kot [[Pitijske igre|pitijske]], [[Nemejske igre|nemejske]] in [[istmijske igre]].

Igre so bile v upadu že vrsto let, vendar so se nadaljevale še po letu 385, ko je bili veliko poplav in potresov, ki so poškodovali zgradbe in ko so vdori barbarov dosegli Olimpijo. &lt;ref name=&quot;Young2008&quot;&gt;{{navedi knjigo|author=David C. Young|title=A Brief History of the Olympic Games|url=http://books.google.com/books?id=gMuuQZubxDIC&amp;pg=PA135|accessdate=1 April 2013|date=15 April 2008|publisher=John Wiley &amp; Sons|isbn=978-0-470-77775-6|pages=135–}}&lt;/ref&gt; Leta 394 je Teodozij I. prepovedal vse poganske festivale, vendar arheološki dokazi kažejo, da so nekatere igre še vedno bile. &lt;ref name=&quot;Perrottet2004&quot;&gt;{{navedi knjigo|author=Tony Perrottet|title=The Naked Olympics: The True Story of the Ancient Games|url=http://books.google.com/books?id=B2VPMUBAxUUC&amp;pg=PA190|accessdate=1 April 2013|date=8 June 2004|publisher=Random House Digital, Inc.|isbn=978-1-58836-382-4|pages=190–}}&lt;/ref&gt;

Nekatere panoge:
{| class=&quot;wikitable&quot;
!Športna disciplina
!Športnik
!Zmagovalec
!Dodatne informacije 
|-
|tek
|tekač
|tekač
|Ko je dirka stekla enkrat čez polje, so jo imenovali ''stadion'', dirko ''diavlos'', ko so tekli enkrat čez polje in nato nazaj na izhodišče. Drugo dirko so imenovali ''hipikos'', ko je tekač štirikrat pretekel ''stadion'' zapored.
|-
|dirke z bojnim vozom
|jezdec
|lastnik
|Že od začetka je bila lahko zmagovalka tudi ženska na uradnih igrah, verjetno zato, ker ni fizično tekmovala, ampak je bila samo lastnica vprege. Ženske kot mnogi športniki tistega časa so običajno prihajali iz znanih in bogatih družin.  
|-
|metanje diska
|metalec
|metalec
|Metalec je imel omejitev pri metodi metanja in bi lahko vrgel samo neposredno pred sebe. Metalec je imel kot večina športnikov primeren položaj telesa, ki je bil predpisan, da bi lahko pravilno vrgel disk. 
|-
|skoki
|skakalec
|skakalec
|Športnik je nosil uteži, privezane z usnjenimi pasovi spredaj na rokah. Skakalec je moral pristati z obema nogama blizu skupaj in ne na vseh štirih. 
|-
|tek v oklepu
|tekač
|tekač
|Tekač je bil hoplit. To so bili moški, oblečeni v oklep, običajno so imeli samo čelado ali ščit, da ne bi bil pretežak. Ta panoga kaže, da so bile igre povezane z vojno.
|}

== Kultura ==
[[File:Discobolus in National Roman Museum Palazzo Massimo alle Terme.JPG|right|thumb| &quot;Diskobolos&quot; je kopija grškega kipa iz pribl. 5. st. pr. n. št. Predstavlja antičnega olimpijskega metalca diska.]]
Starodavne olimpijske igre so bile verski festival in športni dogodek. Igre so potekale v čast grškega boga Zevsa in srednji dan iger mu je bilo treba žrtvovati 100 volov. Sčasoma je Olimpija, mesto iger, postala osrednja točka za čaščenje vodje grškega panteona, zato je bil na vrh gore postavljen tempelj grškega arhitekta Libona. Tempelj je bil eden izmed največjih dorskih templjev v Grčiji. Kipar Fidija je ustvaril kip boga iz zlata in slonovine. Bil je 13 m visok, postavljen na prestolu v templju. Zgodovinar [[Strabon]] je zapisal:

&quot;... Slava templja vztraja ... na račun obeh, slovesnega zbora in olimpijskih iger, v katerih je bila nagrada krona in je veljala za sveto največjih iger na svetu. Tempelj je bil okrašen s številnimi darovi, ki so jih prinesli iz vseh delov Grčije.&quot;

Umetniški izraz je bil velik del iger. [[Kipar]]ji, [[pesnik]]i in drugi [[obrtnik]]i so prišli na igre, predstavili so svoja dela, kar je bil nekakšen umetniški natečaj. Kiparji so ustvarjali dela, kot je [[Miron]]ov  ''Diskobolos'' ali ''Metalec diska''. Njihov cilj je bil poudariti naravno človekovo gibanje in obliko mišic in telesa. Pesniki so pisali pesmi v hvalo olimpijskih zmagovalcev. Take zmagovite pesmi ali ''epinikioni'' so se prenašale iz generacije v generacijo in mnoge od njih so trajale veliko dlje kot katera koli druga čast za isti namen. &lt;ref&gt;Golden, Mark, [http://books.google.com/books?id=HLORxPo6asUC&amp;pg=PA77 p. 77].&lt;/ref&gt; Baron [[Pierre de Coubertin]], eden od ustanoviteljev sodobnih olimpijskih iger, je želel v celoti posnemati antične olimpijske igre. Umetniški natečaj je bil po zgledu antičnih olimpijskih iger in je potekal vsaka štiri leta ob praznovanju olimpijskih iger. Njegova želja je bila uresničena na [[Olimpijske igre |olimpijskih igrah]] v Atenah leta 1896. &lt;ref&gt;Stanton, 2000, pp.3–4, 17&lt;/ref&gt;

== Politika ==
[[File:Attica 06-13 Athens 35 Parthenon.jpg|left|thumb|Partenon v Atenah, Atika, ena vodilnih mestnih državic v antičnem svetu]]
V antični Grčiji je bila v 8. stoletju pred našim štetjem moč osredotočena okoli mestne države. Mestna državica je bila središče organiziranosti prebivalcev s politično entiteto. Te mestne države so pogosto živele v neposredni bližini in ustvarjale konkurenco za omejene vire. Čeprav so bila nasprotja med mestnimi državicami, pa je bilo tudi v njihovem lastnem interesu, da se vključijo v trgovino, v vojaška zavezništva in kulturno izmenjavo. Mestne države so imeli med seboj nasprotujoč odnos. Na eni strani so se sklicevale na svoje sosede zaradi političnih in vojaških zavezništev, na drugi strani pa so divje tekmovale z njimi za življenjsko pomembne vire. Olimpijske igre so bile ustanovljene v teh političnih razmerah in so bile prizorišče predstavnikov mestnih državic, ki so mirno tekmovali med seboj. &lt;ref&gt;Hansen, 2006, p. 9-10, 114&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;Raschke, 1988, p. 23&lt;/ref&gt;

V prvih 200 letih obstoja iger so imele le regionalno-verski pomen. Le Grki iz bližnjih krajev so tekmovali na teh zgodnjih igrah. To je razvidno iz prevlade peloponeških športnikov med zmagovalci. [34] Širjenje grških kolonij v 5. in 6. stoletju pred našim štetjem je bilo večkrat povezano z uspešnimi olimpijci. Pavzanij na primer pripoveduje, da so bile Kirene ustanovljene pribl. 630 pred našim štetjem z naseljenci iz Tera s špartansko podporo, to je bilo posojilo trikratnega olimpijskega prvaka Hiona. Naselitev z olimpijskim prvakom je pomagala zapolniti kolonijo in ohranjati kulturne in politične vezi z mestnimi državicami v bližini Olimpije. Tako so se širile helenistična kultura in igre, medtem ko je pomembnost Olimpije ostajala. &lt;ref&gt;Spivey, 2005, pp.182–183&lt;/ref&gt;

Igre so se spoprijele z resnim izzivom med [[peloponeška vojna|peloponeškimi vojnami]] v prvi vrsti med Atenami proti Šparti, toda v resnici se je dotaknil skoraj vsake helenistične mestne države. &lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Peloponnesian War |last=Lendering |first=Jona |publisher=Livius, Articles on Ancient History |url=http://www.livius.org/pb-pem/peloponnesian_war/peloponnesian_war.html |archiveurl=https://web.archive.org/web/20100213095957/http://www.livius.org/pb-pem/peloponnesian_war/peloponnesian_war.html |archivedate=2010-02-13 |url-status=live |accessdate=2015-12-12 }}&lt;/ref&gt; Olimpijske igre so se v tem času uporabljale za sporočilo zavezništev in darovanje bogovom za zmago. &lt;ref name=thucydides&gt;{{navedi knjigo |title=The History of the Peloponnesian War |last=Thucydides |volume=5 |publisher=The Internet Classics Archive |url=http://classics.mit.edu/Thucydides/pelopwar.5.fifth.html |others=Translated by [[Richard Crawley]] |isbn=0-525-26035-8 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20100213061123/http://classics.mit.edu/Thucydides/pelopwar.5.fifth.html |archivedate=2010-02-13 |url-status=live |access-date=2015-12-12 }}&lt;/ref&gt;

Med olimpijskimi igrami je bilo obvezno [[premirje]] ali ''ekehejrija''. Trije tekači, znani kot ''spondofori,'' so bili poslani iz Elide k udeležencem mest za vsako vrsto iger s sporočilom o začetku premirja. V tem obdobju je bil vojski prepovedan vstop v Olimpijo, vojne so bile začasno ustavljene ter pravni spori in uporaba smrtne kazni prepovedani. Premirje je bila zasnovano zato, da bi športniki in obiskovalci varno potovali na igre, kar je bilo večinoma spoštovano. &lt;ref name=swaddling11&gt;Swaddling, 1999, p.11&lt;/ref&gt; [[Tukidid]] je opisal, da so Špartancem prepovedali udeležbo na igrah in kršilce premirja kaznovali z 2000 min za napad mesta Lepreum v obdobju ''ekehejrija''. Špartanci so nasprotovali globi in trdili, da se premirje še ni začelo. &lt;ref name=thucydides/&gt;&lt;ref&gt;Strassler &amp; Hanson, 1996, pp.332–333&lt;/ref&gt;

Medtem ko je bilo vojaško premirje upoštevano v vseh sodelujočih mestnih državicah, ni bilo tako na političnem prizorišču. Olimpijske igre so razvile najvplivnejši atletski in kulturni oder v antični Grčiji in verjetno v antičnem svetu. &lt;ref&gt;Kyle, 2007, p. 8&lt;/ref&gt; Kot take so igre postale sredstvo za spodbujanje mestnih držav. Rezultat so bile politične spletke in polemike. Pavzanij pojasnjuje stanje športnika Sotadesa:

&quot;Sotades je na devetindevetdesetih igrah zmagal v dolgi dirki in bil razglašen za Krečana, kar v resnici je. Ampak na naslednjih igrah je sam nastopal kot Efežan, ker so ga podkupili Efežani. Zaradi tega dejanja je bil pregnan s Krete.&quot;

== Šport ==
[[File:Hoplitodromos Staatliche Antikensammlungen 1471.jpg|thumb|Atleti tečejo v disciplini ''hoplitodrom'']]
Antične olimpijske igre so bile &quot;mednarodne&quot;, saj so sodelovali športniki iz različnih grških mestnih državic. Proti koncu so udeleženci prišli tudi iz grških kolonij, pa tudi od daleč z obal Sredozemlja in Črnega morja.

Če je želel športnik sodelovati na igrah, je moral biti rojen Grk (vsaj na začetku) in njihova imena so morala biti zapisana na seznamih. Zdi se, da so lahko sodelovali le mladi, saj je grški pisatelj Plutarh zapisal, da je bil en mladenič zavrnjen kot prestar in šele potem, ko je njegov ljubimec, ki je domnevno jamčil za njegovo mladost, posredoval pri špartanskem kralju, mu je bilo dovoljeno sodelovati. Preden bi lahko sodeloval, je moral vsak udeleženec priseči pred kipom Zevsa, da je bil na usposabljanju deset mesecev.

Udeležba na večini prireditev je bila omejena na moške, razen lastnic bojnih vpreg, ki so sodelovale kot lastnice in ne kot jezdeci. Leta 396 pred našim štetjem in ponovno leta 392 pred našim štetjem so dirkali konji špartanske princese Kiniske in zmagali v četverovpregi.
Zmagovalec olimpijskega dogodka je bil nagrajen z oljčno vejico in bil čaščen po vsej Grčiji, zlasti pa v svojem rojstnem mestu, kjer je bil pogosto deležen velike vsote denarja (v Atenah 500 drahem, kar je bilo majhno bogastvo) in nagrad, vključno s kadjo oljčnega olja. Kiparji so izdelali kipe olimpijskih zmagovalcev, pesniki spesnili ode v njihovo hvalo za denar.

Prvi športniki, ki so tekmovali na olimpijskih igrah, so nosili moški sramni predpasnik, ki je pokrival genitalije. &lt;ref name=&quot;Crawford 1983&quot;&gt;{{navedi knjigo |title= Archaic and Classical Greece: A Selection of Ancient Sources in Translation |url= https://archive.org/details/archaicclassical0000craw |last= Crawford |first= Michael H. |year= 1983 |publisher= Cambridge University Press |isbn= 9780521296380 |quote= For originally, even in the Olympic Games, athletes competed with loin-cloths covering their genitals, and it is not many since the practice ceased. |page=[https://archive.org/details/archaicclassical0000craw/page/172 172] }}&lt;/ref&gt; Ta kos oblačila je bil sčasoma opuščen in športniki so tekmovali goli, a ne samo zato, ker je bilo vreme primerno za to, ampak tudi zato, ker je bil festival namenjen praznovanju dela, dosežkov človeškega telesa. Oljčno olje, ki so ga uporabljali tekmovalci, ni bil samo nadomestek za milo za umivanje, kopanje in čiščenje, ampak tudi naravna kozmetika, da je bila koža gladka in zagotavljala privlačen videz. Ker so moški tekmovali goli, je bilo poročenim ženskam prepovedano gledati olimpijske igre z grožnjo smrti.&lt;ref&gt;&quot;[http://www.penn.museum/sites/olympics/olympicsexism.shtml The Women: Were the Ancient Olympic Games Just for Men?&quot;]. ''Penn Museum''.&lt;/ref&gt; Nasprotno so bili v Šparti v primerjavi z Atenami manj omejujoči do državljank, oboji, moški in ženske, so delali vaje neoblečeni.

=== Tekaški športi ===
Sprva so olimpijske igre trajale le en dan, sčasoma pa so se podaljšale na pet dni. Najprej so tekmovali samo v teku na ''stadionu'' (ali &quot;stade&quot;), kratek sprint med 180 in 240 metrov ali dolžino stadiona. Dolžina teka je vprašljiva, saj najdena arheološka najdišča, pa tudi zapisani dokazi, zagotavljajo nasprotujoče si dolžine. Tekači so morali preteči na pet delov s količki razdeljeno stezo: eden na začetku, drugi na cilju in trije vmes.
 [[File:Ancient Olympic Starting Line.JPG|thumb|Del startnega kamna v Olimpiji, ki ima utor za noge]]

''Diavlos'' ali tek na dve ''stadi'' je bil uveden leta 724 pred našim štetjem med 14. olimpijskimi igrami. Tek je bil en sam krog stadiona, približno 400 metrov (1300 čevljev) in znanstveniki razpravljajo o tem, ali so se tekači smeli posamezno obrniti in teči nazaj ali so morali vsi tekači najprej v eno smer, se obrniti in nato teči nazaj na startno črto.

Tretji tek, ''dolihose'', je bil uveden leta 720 pred našim štetjem. Dokazi o dolžini ''dolihosa'' so nasprotujoči, vendar pa je bila dolžina teka 18–24 krogov ali približno 5 km. Tekači so začeli in končali svoj tek na stadionu, preostalo pot pa po območju Olimpije. Seveda so pogosto tekli mimo pomembnih svetišč in kipov v svetišču, mimo kipa Nike, Zevsovega templja, preden so se vrnili na stadion.

Zadnja tekaška disciplina, ki je bila dodana v olimpijski program, je bil ''hoplitodrom'' ali &quot;tek [[Hoplit|hoplitov]]&quot;, uveden leta 520 pred našim štetjem in je bil običajno zadnja tekma olimpijskih iger. Tekači so pretekli enojen ali dvojen ''diavlos'' (približno 200 ali 400 m) v polnem ali delnem oklepu s ščitom in dodatno opremljeni s ščitniki za okončine ali čelado. &lt;ref name=&quot;Gilman1&quot;&gt;{{navedi knjigo|title=Athletics and Mathematics in Archaic Corinth: The Origins of the Greek Stadion|last=Gilman|first=David|year=1993|isbn=0-87169-206-6|url=http://books.google.com/?id=HiILAAAAIAAJ&amp;pg=PT53|publisher=American Philosophical Society|location=Philadelphia}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Perrottet1&quot;&gt;{{cite journal|last=Perrottet|first=Tony|title=Let the Games Begin|journal=Smithsonian Magazine|url=http://www.smithsonianmagazine.com/issues/2004/august/games.php?page=2}}&lt;/ref&gt; Ker je oklep tehtal med 50 in 60 lb (27 kg), so ''hoplitodromi'' posnemali hitrost in vzdržljivost, potrebno za vojskovanje. Zaradi teže oklepa so tekači enostavno spustili svoje ščite ali se spotaknili ob padle konkurente. Slike na vazah prikazujejo tekače, kako skačejo čez padle ščite. Tekaške proge so bile narejene iz gline in posute s peskom.

=== Spremljevalne prireditve ===
[[File:Bruttium-Rhegion-coin-478-476-BC.jpg|thumb|310px|Leta 484 ali 480 pr. n. št. je Anaksilaj, tiran iz Regiuma, zmagal z ''bigo''z mulo, in to tetradrahmo dobil v spomin&lt;ref&gt;&quot;[http://www.snible.org/coins/hn/bruttium.html Brutium],&quot; in Barclay Vincent Head, ''Historia Numorum''.&lt;/ref&gt;]]
V vseh letih so dodali še več športnih panog: boks (''pigme/pigmahija''), rokoborbo (''pale'') 708 pred našim štetjem &lt;ref&gt;{{navedi knjigo|url=http://books.google.com/books?id=dHvoM08EYccC&amp;pg=PA44&amp;dq=greek+wrestling+olympic+bc&amp;hl=en&amp;sa=X&amp;ei=ya4aUdS_HciLywH6ooD4Cg&amp;ved=0CC0Q6AEwAA#v=onepage&amp;q=greek%20wrestling%20olympic%20bc&amp;f=false|title=Olympic Wrestling|publisher=}}&lt;/ref&gt; in ''pankration'', tekmovanje, ki združuje oba elementa. Rokoborba je bila tudi končni odločilni dogodek v starem peteroboju &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.olympics.mu/ancient-olympic-wrestling.html|title=Rules and styles of Ancient Olympic wrestling|publisher=|accessdate=2015-12-13|archive-date=2016-02-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20160222101350/http://www.olympics.mu/ancient-olympic-wrestling.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.acta-archeo.com/html/4-11793-Pancrace.php|title=ACTA - Pancrace|publisher=|accessdate=2015-12-13|archive-date=2012-03-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20120326155712/http://www.acta-archeo.com/html/4-11793-Pancrace.php|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;. Boks je postal skozi stoletja bolj brutalen. Sprva je mehko usnje pokrivalo prste, na koncu je bilo včasih uporabljeno težko usnje s kovino. &lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://encarta.msn.com/encyclopedia_761576089/Ancient_Olympic_Games.html|title=Boxing gets Brutal|publisher=Encarta|date=23 March 2006|archiveurl=https://web.archive.org/web/20091028041326/http://encarta.msn.com/encyclopedia_761576089/Ancient_Olympic_Games.html|archivedate=2009-10-28|url-status=dead|accessdate=2015-12-13}}.&lt;/ref&gt; Med boji ni bilo časa za počitek in veljala niso nobena pravila glede udarcev, ko je kdo padel. Napadi so se nadaljevali, dokler en borec ni odpovedal ali umrl – ubijanje nasprotnika ni bilo dobro, saj je bil mrtev boksar samodejno razglašen za zmagovalca.

Druge panoge so bile dirke z vozovi, tudi peteroboj, ki je bil sestavljen iz rokoborbe, ''stadiona'' (teka), skoka v daljino, meta kopja in meta diska (slednji trije niso bili ločeni). Pri dirkah z vozovi je zmagal lastnik vprege in ne jezdec oziroma vodja, zato je en lastnik lahko dobil več kot eno zmago.

Dodajanje panog je pomenilo podaljšanje iger od enega dneva do pet dni, od katerih so bili trije uporabljeni za tekmovanja. Druga dva dneva sta bila namenjena verskim obredom. Zadnji dan je bil banket za vse udeležence, ko so spekli 100 volov, ki so bili žrtvovani Zevsu prvi dan.

== Znani športniki ==
[[File:Olympic victors on Papyrus 1185.jpg|thumb|Antični seznam olimpijskih zmagovalcev od 75. do 78. in od 81. do 83. olimpijade (480–468, 456–448 pr. n. št.)]]

* iz Šparte
** Kiniska (lastnica četverovprege) (prva ženska olimpijska zmagovalka)
* z [[Rodos]]a:
** Diagoras (boksar 79. olimpijade, 464 pr. n. št.) in njegova sinova Akuzij in Damaget (boks in ''[[pankracija]]'')
** Leonidas (teki: ''stadion'', ''diavlos'' in ''hoplitodrom'')
* iz Krotona (današnja Italija):
** Astil (teki: ''stadion'', ''diavlos'' in ''hoplitodrom'')
** Milo (boks)
** Timasiteos (wrestling)&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://books.google.ca/books?id=3C8-9j8Zb3oC&amp;pg=PA102&amp;dq=Timasitheos+of+Croton&amp;hl=en&amp;sa=X&amp;ei=-tQvVZm-J5P-yQTJr4HgAQ&amp;redir_esc=y#v=onepage&amp;q=Timasitheos%20of%20Croton&amp;f=false|title=A Brief History of the Olympic Games|publisher=|accessdate=16 April 2015}}&lt;/ref&gt;
* iz drugih mest:
** Korojbos iz Elide (''stadion'', prvi zmagovalec sploh)
** Orzip iz Megare (teki: ''diavlos'')
** Teagen iz Tasosa (''boksar'', ''pankratiast'' in ''tekal'')
* Negrk:
** [[Tiberij]] (vodnik četverovprege)&lt;ref&gt;Tiberius, AD 1 or earlier – cf. Ehrenberg &amp; Jones, Documents Illustrating the Reigns of Augustus and Tiberius [Oxford 1955] p. 73 (n.78)&lt;/ref&gt;
** [[Neron]] (vodnik deseterovprege)
** Varazdat, princ in prihodnji kralj [[Kraljevina Armenija| Armenije]], zadnji znan zmagovalec antičnih olimpijskih iger (boksar) med 291. olimpijskimi igrami v 4. st.&lt;ref&gt;369 according to ''Encyclopedia of Ancient Greece'' by Nigel Wilson, 2006, Routledge (UK) or 385 according to ''Classical Weekly'' by Classical Association of the Atlantic States&lt;/ref&gt;

== Olimpijske igre drugje ==
Atletske igre pod imenom &quot;olimpijske igre&quot; kot posnetek izvirnih iger pri Olimpiji so bile v daljšem časovnem obdobju na različnih krajih po vsem grškem svetu. Nekatere so znane le z napisov in kovancev, druge pa, kot olimpijske igre v Antiohiji, so bile zelo slavne. Potem ko so bile te olimpijske igre v več krajih, so bile izvirne včasih imenovane v napisih z dodatkom &quot;v Pizi&quot;. &lt;ref&gt;William Smith, ''A Dictionary of Greek and Roman Antiquities'', 1875'' – [http://www.ancientlibrary.com/smith-dgra/0839.html ancientlibrary.com] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110606012307/http://www.ancientlibrary.com/smith-dgra/0839.html |date=2011-06-06 }}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

== Viri ==
* Golden, Mark, ''Sport and Society in Ancient Greece'', Cambridge University Press, 1998.
*{{navedi knjigo|title=Polis, an Introduction to the Ancient Greek City-State|last=Hansen|first=Mogens Herman|publisher=Oxford University Press|location=Oxford, England|year=2006|isbn=0-19-920849-2|url=http://books.google.com/?id=UwFoJTJZ1wIC&amp;printsec=frontcover&amp;dq=greek+city+state&amp;cd=1#v=onepage&amp;q=|accessdate=12 February 2010}}
* {{navedi knjigo|title=The Landmark Thucydides|last1=Hanson|first1=Victor Davis|last2=Strassler|first2=Robert B.|publisher=Simon &amp; Schuster|location=New York|year=1996|url=http://books.google.com/?id=pjt3ZGU61wIC&amp;pg=PA332&amp;dq=olympic+truce+violated&amp;cd=2#v=onepage&amp;q=olympic%20truce%20violated|accessdate=12 February 2010 | isbn=978-1-4165-9087-3}}
* [http://www.geocities.com/ejkotynski/Papers.htm Kotynski, Edward J. ''The Athletics of the Ancient Olympics: A Summary and Research Tool''. 2006.]( {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091025035627/http://geocities.com/ejkotynski/Papers.htm |date=2009-10-25 }} 2009-10-25); [http://www.oocities.org/ejkotynski/Olympics.pdf new link]
* {{navedi knjigo|title=Sport and Spectacle in the Ancient World|last=Kyle|first=Donald G.|publisher=Blackwell Publishing|location=Oxford, England|year=2007|isbn=978-0-631-22970-4|url=http://books.google.com/?id=tEbcu-sDkFEC&amp;pg=PA8&amp;dq=greek+city+state+pride+at+the+olympics&amp;cd=1#v=onepage&amp;q=greek%20city%20state%20pride%20at%20the%20olympics|accessdate=12 February 2010}}
* Mallowitz, Alfred. ''Cult and Competition Locations at Olympia''. Raschke 79–109.
* Miller, Stephen. &quot;The Date of Olympic Festivals&quot;. &lt;ins&gt; Mitteilungen: Des Deutschen Archäologischen Instituts, Athenische Abteilung.&lt;/ins&gt; Vol. 90 (1975): 215–237.
* {{navedi knjigo|title=The Archaeology of the Olympics: the Olympics and Other Festivals in Antiquity|editor-last=Raschke|editor-first=Wendy J. |publisher=Wisconsin University Press|location=Madison, Wisconsin|year=1988|url=http://books.google.com/?id=DwU1IlTEhrYC&amp;pg=PA23&amp;dq=greek+city+state+olympics&amp;cd=6#v=onepage&amp;q=|accessdate=12 February 2010 | isbn=978-0-299-11334-6}}
* {{navedi knjigo|title=The Ancient Olympics|last=Spivey|first=Nigel|publisher=Oxford University Press|location=Oxford, England|year=2005|isbn=0-19-280433-2|url=http://books.google.com/?id=_kcwp0RYS7sC&amp;printsec=frontcover&amp;dq=origins+of+the+ancient+olympics&amp;cd=3#v=onepage&amp;q=origins%20of%20the%20ancient%20olympics|accessdate=12 February 2010}}
* {{navedi knjigo|title=The Forgotten Olympic Art Competitions:The story of the Olympic art competitions of the 20th century|last=Stanton|first=Richard|publisher=Trafford|location=Victoria, Canada|year=2000|isbn=1-55212-606-4|url=http://books.google.com/?id=p3Mz55M5DRwC&amp;pg=PP8&amp;dq=art+of+the+ancient+olympics&amp;cd=7#v=onepage&amp;q=art%20of%20the%20ancient%20olympics|accessdate=23 February 2010}}
* {{navedi knjigo|title=The ancient Olympic Games|last=Swaddling|first=Judith|publisher=University of Texas Press|location=Austin, Texas|isbn=0-292-77751-5|year=1999|url=http://books.google.com/?id=2-HQMnDiLqIC&amp;pg=PA11&amp;dq=announcing+olympic+truce&amp;cd=1#v=onepage&amp;q=|accessdate=12 February 2010}}
* [http://www.perseus.tufts.edu/cl135/Students/Leslie_DesMarteau/olympia2.htm Tufts – &quot;Women and the Games&quot;]
* [http://ancientolympics.arts.kuleuven.be/ Ancient Olympics. Research by K. U. Leuven and Peking University]

== Zunanje povezave ==
{{commons category|Ancient Olympic Games}}

* [http://minbar.cs.dartmouth.edu/greecom/olympics/ The Ancient Olympic Games virtual museum (requires registration)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20040602233340/http://minbar.cs.dartmouth.edu/greecom/olympics/ |date=2004-06-02 }}
* [http://www.olympiakoi.org Olympiakoi Agones]
* [http://ancientolympics.arts.kuleuven.be/ Ancient Olympics]: General and detailed information
* [http://www.perseus.tufts.edu/Olympics/ The Ancient Olympics]: A special exhibit
* [http://www.museum.upenn.edu/new/olympics/olympicintro.shtml The story of the Ancient Olympic Games]
* [http://www.perseus.tufts.edu/cl135/Students/Leslie_DesMarteau/olympia3.htm Heraea Games]
* [http://www.onereed.com/articles/vvf/olympics.html The origin of the Olympics]
* [http://macedonia-evidence.org/pdf/olympia-macedonia-scanlon.pdf Olympia and Macedonia: Games,Gymnasia and Politics]. Thomas F. Scanlon, professor of Classics, University of California
* [http://www.panmacedonia.info/olympians.html List of Macedonian Olympic winners (in Greek)] {{Webarchive|url=https://archive.today/20040517160750/http://www.panmacedonia.info/olympians.html |date=2004-05-17 }}
* [http://histoforum.digischool.nl/olympicgames Webquest The ancient and modern Olympic Games] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120618203342/http://histoforum.digischool.nl/olympicgames/ |date=2012-06-18 }}
* [http://goddessnike.com/goddess_nike_and_the_olympic_games.php Goddess Nike and the Olympic Games: Excellence, Glory and Strife]

[[Kategorija:Olimpijske igre]]
[[Kategorija:Starogrška kultura]]
[[Kategorija:Zgodovina športa]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>55f17u61k4xvcaau2orziy8djhxehh7</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Poliklet</title>
    <ns>0</ns>
    <id>412094</id>
    <revision>
      <id>6773944</id>
      <parentid>6616038</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T20:00:33Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <comment>/* Življenje */ razločitev, drugi drobni popravki  [[Project:AWB|AWB]]</comment>
      <origin>6773944</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="11052" sha1="qm3jiesw60d8qc2rnvxub03xesa4mf8" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}}
'''Poliklet''' (okoli 480–420 pr. n. št.) je bil starogrški [[kipar]] iz [[Argos (mesto)|Argos]]a v [[Grčija|Grčiji]]. Njegovo grško ime je bilo latinizirano v ''Policletus'', vendar prečrkovano tudi ''Polikleitos'' (stara grščina: Πολύκλειτος, &quot;zelo priznan&quot;) in zaradi jotacije pri prehodu iz antike v moderno grščino ''Poliklitos'' ali ''Poliklitus''. Imenoval se je ''Sikionius'' (&quot;Sikionski&quot;)&lt;ref&gt;Pliny the Elder ''Natural Histories'' 34.19.23&lt;/ref&gt; pri latinskih avtorjih, vključno s [[Plinij starejši|Plinijem starejšim]], [[Cicero|Cicerom]] in Ἀργείος (&quot;Argejec&quot;, &quot;iz Argosa&quot;) in drugimi, kot sta [[Platon]] in [[Pavzanij (geograf)|Pavzanij]]. Včasih ga imenujejo starejši, da se loči od sina, ki je bil pomemben arhitekt, a manj pomemben kipar.

[[File:02 10 2024 Photo Paolo Villa-Napoli-mann-Museo Archeologico-FO232526tris-Arte Greca copia romana-Policleto Doriforo Polykleitos Doryphoros from Pompeii-marmo marble carrara.jpg|thumb|Polikletov ''Doriforos'' (Kopjenosec), zgodnji primer klasičnega ''kontraposta'']]
Poleg atenskih kiparjev [[Fidija|Fidije]], [[Miron]]a in [[Praksitel]]a je bil eden najpomembnejših kiparjev klasične antike. V katalogu iz 4. stoletja pr. n. št., ki ga pripisujejo Ksenokratu (''Ksenokratov katalog''), ki je bil Plinijev vodnik v umetnosti, je uvrščen med Fidijo in Mirona. &lt;ref&gt;Andrew Stewart, &quot;Polykleitos of Argos,&quot; ''One Hundred Greek Sculptors: Their Careers and Extant Works'', 16.73&lt;/ref&gt;

== Življenje ==
Polikletovo poreklo je sporno. Medtem ko ga je Platon v svojem dialogu s Pitagoro imenoval Argejec, &lt;ref&gt;Platon, ''Protagoras'' 311 c.&lt;/ref&gt; ga je Plinij imenoval Sikiončan. &lt;ref name=&quot;Plinius 34, 55&quot;&gt;Plinius, ''Naturalis historia'' 34, 55.&lt;/ref&gt; V Argosu ga je poučeval slavni kipar [[Ageladas]]. Zdi se, da je bilo njegovo nadaljnje delo povezano z Argosom. Njegovi sinovi, pa tudi njegovi učenci, so imenovani v pisnih virih &quot;Argejcev&quot;.

Njegovi sinovi so bili vrstniki [[Periklej]]evih sinov iz Parala in Ksantipa  &lt;ref&gt;Platon, ''Protagoras'' 328.&lt;/ref&gt;. Svoj vrhunec ustvarjalne moči je po Pliniju dosegel v času 90. olimpijade, okoli leta 420 pr. n. št. &lt;ref&gt;Plinius, ''Naturalis historia'' 34, 49.&lt;/ref&gt; V tem času je ustvaril podobo [[Hera|Here]] v Herajonu v [[Argos (mesto)|Argosu]] iz zlata in slonovine, ki je morala biti zgrajena na novo po požaru leta 423. pr. n. št. &lt;ref name=&quot;hera&quot;&gt;Siehe etwa Pausanias 2, 17, 3–5; Strabon 8, 6, 10; Martial 10, 89; Maximos von Tyros. ''Dissertationes'' 14, 6; Tertullian], ''de corona militis'' 7, 4.&lt;/ref&gt;. Poliklet je nekoliko mlajši sodobnik Fidije, rojen okoli 480 pr. n. št. Pisno izročilo po Heri iz Argosa ne pozna drugih del, verjetno je umrl v poznem 5. stoletju pred našim štetjem.

Okrog leta 440 pr. n. št. se je Poliklet preselil v [[Atene]] in postal Fidijev tekmec. Dobival je samo zasebna naročila, vendar je vpliv njegovega ritmičnega sloga postal odločilen zgled za klasično dobo.

Njegova šola je trajala vsaj tri generacije. Zapustil je številne učence. Znanih je 20 kiparjev, ki so izšli iz te šole in so posebni po uporabi načela ravnotežja in razmerja posameznih delov. Najbolj znana učenca sta bila [[Skopas]] in [[Lizip]].

Njegov sin [[Poliklet mlajši]] je živel v 4. stoletju pr. n. št. Bil je tudi kipar, a največjo slavo je dosegel kot [[arhitekt]]. Projektiral je veliko gledališče v [[Epidaver|Epidavru]].

Glavni pas [[asteroid]]ov 5982 Polikletus je imenovan po Polikletu.

== Slog ==
[[File:Apollon de Mantoue Louvre MA689.jpg|thumb|left|180px|Apolon iz Mantove, marmor, rimska kopija po grškem izvirniku iz 5. stoletja pr. n. št., pripisan Polikletu, Louvre]]
Poliklet je skupaj s Fidijem ustvaril klasični grški slog. Čeprav ni ohranjeno nobeno njegovo izvirno delo, literarni viri, ki označujejo rimske marmorne kopije njegovih del, omogočajo rekonstrukcijo. [[Kontrapost]] je bila drža njegovih kipov, težišče je bilo na eni nogi, in je bil vir njegove slave.

Rafiniran detajl Polikletovih modelov, ki jih je izdelal v glini, je razkrit v znameniti pripombi, ponovljeni v Plutarhovih ''Moralijah'', »delo je najtežje, ko je glina pod nohtom«. &lt;ref&gt;Plutarch, ''Moralia'', quoted in Stewart.&lt;/ref&gt;

== Kanon in simetrija ==
Poliklet je zavestno ustvaril nov pristop h [[kiparstvo|kiparstvu]] in napisal razpravo o proporcih (''Kanon'') in oblikovanje golih moških s ponazoritvijo njegove [[Estetika|estetske]] teorije [[matematika|matematičnih]] osnov umetniške popolnosti. Ti izrazi so spodbudili Kennetha Clarka, da ga je uvrstil med »velike [[Puritanci|puritance]] umetnosti« &lt;ref&gt;Clark, ''The Nude: A Study in Ideal Form'', 1956:63;&quot;...they derive the principles of their art, as if from a law of some kind, and he alone of men is deemed to have rendered art itself in a work of art.&quot; Pliny's Natural History, 34.55-6.&lt;/ref&gt;: Polikletov kiparski ''kanon'' je dobil svoje ime, ker je imel natančno [[simetrija|simetrijo]] vseh delov med seboj. &lt;ref&gt;[[Galen]], ''De Temperamentis''.&lt;/ref&gt; »Njegov splošni cilj je bil jasnost, ravnotežje in popolnost, njegov edini medij komunikacije z golim telesom športnika, ki je stal pripravljen med gibanjem in oddihom,« opazuje Kenneth Clark. &lt;ref&gt;Clark 1956:63.&lt;/ref&gt; Čeprav je njegov ''Doriforos'' verjetno predstavljal ''kanon'', izvirni bronast kip ni ohranjen. Sklicevanje na to v drugih antičnih spisih pa je pomenilo, da so bila njegova glavna načela izražena z grškimi besedami ''symmetria'', Hipokratovo načelo ''isonomia'' (&quot;ravnovesje&quot;) in ''rhythmos''. »Popolnost, je dejal, je prišla malo po malo (''para mikron'') z več številkami«. &lt;ref&gt;Philo, ''Mechanicus'', quoted in Stewart.&lt;/ref&gt; Poliklet je menil, da bi moral biti kip sestavljen iz jasno določljivih delov, ki so vsi med seboj povezani s sistemom idealnih matematičnih razmerij in v ravnotežju.

Postopek se začne z enim delom, kot zadnjim (''distalnim'') členkom mezinca, ki se obravnava kot ena stran kvadrata. Z vrtenjem te kvadratove diagonale daje 1: √2 pravokotnik, ki je primeren za naslednji (''medialni'') členek. Postopek ponavljamo, da bi dobili naslednji členek, nato (cel prst), da bi dobili dlan; nato pa z uporabo cele roke, da bi dobili podlaket do komolca, potem podlaket, da bi dobili nadlaket. &lt;ref name=Lawton&gt;{{cite journal |last1=Lawton |first1=Arthur J. |title=Pattern, Tradition and Innovation in Vernacular Architecture |journal=Past |date=2013 |volume=36 |url=http://www.pioneeramerica.org/past2013/past2013artlawton.html}}&lt;/ref&gt;

== Dela ==
Polikletov kip ''Ranjena Amazonka'' v [[Efez]]u je nastal za tekmovanje s Fidijo, Krezilasom in drugimi. &lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Statue of a wounded Amazon |url=http://www.metmuseum.org/toah/works-of-art/32.11.4 |website=Heilbrunn Timeline of Art History |publisher=Metropolitan Museum of Art |accessdate=24 June 2015}}&lt;/ref&gt; Njegov je velikanski kip Here iz zlata in slonovine, ki je stal v Herajonu, templju v Argosu, in ga primerjajo s Fidijevim [[Zevsov kip v Olimpiji|Olimpskim Zevsom]]. Prav tako je izklesal znameniti bronasti kip golega moškega znan kot ''Doriforos'' (&quot;Kopjenosec&quot;), ki pomeni teoretično raziskovanje porazdelitve energije med ude. Ohranjen je v obliki številnih rimskih marmornih kopij. Nadalje so Polikletu pripisani ''Diskoforos'' (&quot;Nosilec diska&quot;), ki ima obe stopali trdno na tleh, ''Diadumenos'' (&quot;Mladenič z oglavnico&quot;) &lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Statue of Diadoumenos (youth tying a fillet around his head) |url=http://www.metmuseum.org/toah/works-of-art/25.78.56 |website=Heilbrunn Timeline of Art History |publisher=Metropolitan Museum of Art |accessdate=24 June 2015}}&lt;/ref&gt; in Hermes. Po Pliniju so bili naenkrat postavljeni v Lizimaheji ([[Trakija]]). Polikletov ''Astragalizontes'' (&quot;Fantje kockajo&quot;) je bil pri cesarju [[Tit Flavij|Titu]] na častnem mestu v njegovem [[atrij]]u. &lt;ref&gt;Pliny the Elder, ''Naturalis Historia''&lt;/ref&gt;

=== Doriforos ===
'''Doriforos''' ali ''[[Kopjenosec]]'' je najbolj znan Polikletov kip, s katerim je umetnik postavil kanon moške lepote v [[starogrško kiparstvo|grškem kiparstvu]], posebej zaradi idealnih proporcev telesa –  grški kanon.

Z ''Doriforosom'' je Poliklet utelesil svojo teoretično knjigo o umetnosti. Kopija iz [[Pompeji|Pompejev]] je najbolje ohranjena, manjka ji samo kopje v levi roki. Na njej se vidi kontrast med napeto levo roko na kopju in ohlapnost desne, ki prosto visi – prvič pri nekem kipu v zgodovini! Leva noga je upognjena v kolenu in položena na kroglo na tleh, nakazuje predhodni ali naslednji gib. Kip kaže poseben motiv koraka, ko teža telesa počiva na eni nogi, medtem ko je druga razbremenjena ([[kontrapost]]). Prenašanje teže telesa na eno nogo pogojuje pravokoten položaj bokov, ki mu ustreza lega spuščenih ramen. Ta gib oživlja vse dele telesa.

Po prevladovanju arhajskega tipa [[kuros]]a in prehodnih oblik je ta Poliklejtov &quot;izum&quot; izzval popolno osvoboditev človeškega lika. Za Polikleta in druge grške kiparje 5. st. pr. n. št. je bila lepota sinonim za dobro. Kiparji so iskali matematično definicijo lepote, ki se lahko uporabi na človeškem kipu s ciljem, da ustvarijo dovršenost (idealizem) v kiparski obliki.

=== Diadumenos ===
'''[[Diadumenos]]''' (&quot;Mladenič z oglavnico&quot;) je skupaj z ''Doriforosom'' eden od treh najbolj znanih Polikletovih kipov oziroma ustvaril model za prihodnja dela starogrškega kiparstva, ki prikazujejo idealizirano podobo mladeniča prepričljivo naturalistično.

''Diadumenos'' je bil zmagovalec športnih tekmovanj, še vedno gol, a prikazan, kako dviguje roke, da bi si zavezal lovoriko oziroma trak, ki prikazuje zmagovalca. Izvirna različica iz leta 420 pr. n. št. je imela trak iz brona. Kip stoji v kontrapostu s težo na desni nogi z levo nogo blago upognjeno in glavo nekoliko v desno, samozadovoljno in zamišljeno. [[Fidija]] je izdelal podoben kip zmagovalca tekmovanja v Olimpiji. Podobne kipe sta naredila tudi [[Lizip]] in [[Skopas]].

==Galerija==
&lt;gallery&gt;
File:Diadoumenos-Atenas.jpg|''Diadumenos'', rimska marmorna kopija, Narodni arheološki muzej, Atene
File:Discophoros BM.jpg|''Diskoforos'', Britanski muzej, London
&lt;/gallery&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

== Sklici ==
*Pavzanias, ''Description of Greece''.
* http://www.visual-arts-cork.com/sculpture/polykleitos.htm
*http://www.metmuseum.org/toah/works-of-art/25.78.56
*&quot;Doryphoros (Canon).&quot; Art Through Time: A Global View. Accessed September 27, 2015.
*&quot;The Doryphoros.&quot; The Doryphoros. February 28, 2009. Accessed September 27, 2015.

==Zunanje povezave==
{{commons category|Polykleitos}}

*[http://smarthistory.org/blog/19/a-roman-copy-of-an-ancient-greek-sculpture-at-the-met/ smARThistory - Diadumenos] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070518001532/http://smarthistory.org/blog/19/a-roman-copy-of-an-ancient-greek-sculpture-at-the-met/ |date=2007-05-18 }}


[[Kategorija:Starogrški kiparji]]
[[Kategorija:Neznano leto rojstva]]
[[Kategorija:Grki v 4. stoletju pr. n. št.]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>qm3jiesw60d8qc2rnvxub03xesa4mf8</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Dolgo obzidje, Pirej</title>
    <ns>0</ns>
    <id>412316</id>
    <revision>
      <id>6773945</id>
      <parentid>6420809</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T20:00:37Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <comment>/* Obnova Dolgega obzidja */ razločitev, drugi drobni popravki  [[Project:AWB|AWB]]</comment>
      <origin>6773945</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="12955" sha1="bsfyibxe1apl1cklbwvtvqz5yk7hp98" xml:space="preserve">[[Image:Pelopennesian War, Walls Protecting the City, 431 B.C..JPG|thumb|350px|Dolgo obzidje]]

'''Dolgo obzidje''' (grško Μακρὰ Τείχη) je bilo [[obzidje]], ki so ga gradili v [[Antična Grčija|antični Grčiji]] iz mesta do [[pristanišče|pristanišča]] in je zagotavljalo varno povezavo do morja tudi med obleganjem. Čeprav so dolga obzidja zgradili v več krajih v Grčiji ([[Antični Korint|Korint]] in [[Megara]] sta dva najbolj znana primera&lt;ref&gt;&quot;Long Walls, the,&quot; from ''The Oxford Classical Dictionary'', Simon Hornblower and Antony Spawforth, ed.&lt;/ref&gt;), se izraz &quot;dolgo obzidje&quot; nanaša na obzidje, ki je povezovalo Atene z njenim pristaniščem v [[Pirej]]u in [[Faleron]]u. To obzidje je bilo zgrajeno sredi 5. stoletja pred našim štetjem in so ga Špartanci uničili leta 403 pred našim štetjem po porazu Aten v [[peloponeška vojna|peloponeški vojni]]. Obnovljeno je bilo s perzijsko pomočjo med korintsko vojno. Bilo je ključno za atensko strategijo. Če je bilo mesto stalno povezano z morjem, je bilo onemogočeno obleganje samo po kopnem.

Prvotno obzidje so uničili [[Perzijci]] med zasedbo Atike med letoma 480 in 479 pred našim štetjem v [[grško-perzijske vojne|grško-perzijskih vojnah]]. Po [[Bitka pri Platajah|bitki pri Platajah]] so bile perzijske sile, ki so napadle Grčijo leta 480 pred našim štetjem, pregnane in Atenci so se lahko vrnili na svojo zemljo in začeli obnavljati svoje mesto. Zgodaj med obnovo se je začela gradnja novega obzidja. Temu projektu so nasprotovali Špartanci in njihovi peloponeški zavezniki, ki so bili zaskrbljeni, da se bo povečala moč Aten. Špartanski odposlanci so pozvali Atence, naj prenehajo gradnjo, z utemeljitvijo, da bi bile obzidane Atene povod za vdor vojske in da obramba v [[Korintska ožina|Korintski ožini]] zagotavlja zadostno zaščito pred vsiljivci. Če bi Atenci upoštevali razloge, bi bilo mesto nezaščiteno in bi bili prepuščeni na milost in nemilost Peloponežanom.&lt;ref name=&quot;Fine, The Ancient Greeks, 330&quot;&gt;Fine, ''The Ancient Greeks'', 330&lt;/ref&gt; [[Tukidid]] je v svojem poročilu o teh dogodkih opisal vrsto zapletenih okoliščin, ki so nastale, ko je [[Temistokles]] zamotil Špartance, dokler niso obzidja zgradili do take višine, da je bilo uporabno za obrambo.&lt;ref&gt;Thucydides, ''The Peloponnesian War'' [http://www.perseus.tufts.edu/hopper/text.jsp?doc=Perseus%3Atext%3A1999.01.0199%3Abook%3D1%3Achapter%3D90 1.90-91]&lt;/ref&gt;

V zgodnjih 450-tih pr. n. št. se je začel boj med Atenami in različnimi peloponeškimi zavezniki Šparte, zlasti Korintom in Ajgino. Sredi tega bojevanja so med 462 in 458 pred našim štetjem v Atenah začeli graditi še dveh obzidji, eno iz mesta do starega pristanišča v Faleronu, drugega do novejšega pristanišča [[Pirej]]. Leta 457 pred našim štetjem je špartanska vojska premagala atensko pri [[Tanagra|Tanagri]] med poskusom, da se prepreči gradnja, vendar se je delo nadaljevalo in bilo končano kmalu po bitki. Obzidja, &quot;dolgo obzidje&quot;&quot;, so zagotovila, da Atene ne bi nikoli bile odrezane od dobav, dokler bi imele dostop do morja.

== Atenska strategija in politiki ==
Dolgo obzidje kaže močno strategijo, ki so jo imele Atene že v začetku 5. stoletja pr. n. št. V primerjavi z večino grških mestnih državic s [[Hoplit|hoplitsko]] vojsko so se Atene med gradnjo svoje prve flote med vojno z Ajgino v 480-tih pr. n. št. osredotočile na mornarico kot glavni del svoje vojske. Z ustanovitvijo [[Delsko-atiška pomorska zveza|Delsko-atiške pomorske zveze]] leta 477 pr. n. št. so bile Atene obsojene na dolgoročno pomorsko vojno proti Perzijcem. V naslednjih desetletjih je atenska mornarica postala temelj imperialne lige in atenski nadzor nad morjem je omogočal dobavo žita iz Helesponta in črnomorske regije. Pomorska politika v letih med 480 in 462 pred našim štetjem ni bila resno ogrožena zaradi demokratov ali oligarhov, ogrožena je bila pozneje, ko je Tukididov sin Melezias nasprotoval imperialistični politiki oligarhov, &quot;starim oligarhom&quot;. Mornarica in demokracija sta bili neločljivo povezani.&lt;ref&gt;Kagan, in ''The Peloponnesian War'', describes the oligarchy of 411 BC as fundamentally untenable so long as the fleet remained the crucial military arm of Athens.&lt;/ref&gt; Dolgo obzidje je bilo ključno pri tem, da je atenska flota postala najpomembnejša moč.

Dolgo obzidje je povzročilo, da so bile Atene otok na celini, kopenske sile jih niso mogle osvojiti&lt;ref&gt;Kagan, ''Outbreak of the Peloponnesian War'', 87&lt;/ref&gt; (v starogrškem vojskovanju je bilo vse prej kot mogoče zavzeti obzidano mesto, razen zaradi lakote in predaje). Tako bi se lahko Atene zanašale na svojo močno floto, ki bi jo varovala v spopadu z drugimi mesti na grški celini. Obzidje je bilo končano po atenskem porazu pri Tanagri, v katerem je špartanska vojska premagala Atence, vendar ni mogla zavzeti mesta zaradi mestnega obzidja. Atenci so upali, da bodo z zidom preprečili vse vdore v Atiki, zasedli so tudi [[Beocija|Beocijo]], pod nadzorom so že imeli Megaro, ki se je pridružila Atiki.&lt;ref&gt;Kagan, ''Outbreak of the Peloponnesian War'', 95&lt;/ref&gt; Med prvo peloponeško vojno so bile Atene res nedosegljive po kopnem, toda po izgubi Megare in Beocije ob koncu te vojne so se Atenci spet zavedali, da je obzidje izredno pomembno za njihovo obrambo.

== Srednje obzidje ==

V 440-tih pr. n. št. so Atenci dopolnili obzidje s tretjo strukturo.&lt;ref&gt;Conwell, ''Connecting a City to the Sea'', 77&lt;/ref&gt; Srednje obzidje ali Južno obzidje je bilo zgrajeno po zgledu izvirnega obzidja Atene–Pirej, bilo je še del obzidja, ki je povezalo ''astu'' (mestno območje) do Pireja. O namenu tega obzidja je več razlag: zgrajen naj bi bil kot varnostna obramba, če bi komu uspelo priti čez prvo atensko-pirejsko obzidje. Dokazano je bilo, da to ni bil pravi namen. Njegove glavne vstopne točke so bile zgrajene tako, da bi vzdržale napad le iz smeri Falerona. Do takrat, ko je bilo zgrajeno Srednje obzidje, sredi 5. stoletja, se je pomen atenskih pristanišč spremenil. Pirej je postal glavno gospodarsko in vojaško pristanišče, medtem ko je Faleron začel nazadovati. Ta razvoj je povzročil ponovno ocenitev sistema utrdb, ki so varovale atensko povezavo z njihovimi ladjami.&lt;ref&gt;Conwell, ''Connecting a City to the Sea'', 76&lt;/ref&gt; Po pomorskih spremembah 446 pred našim štetjem Atene niso bile več prevladujoča sila na morju, tako da so zgradili to obzidje, da so zavarovali zid Atene–Faleron. Razdalja med dvema izvirnima (faza I.a) zidovoma je pustila velik prostor za amfibijske vpade ob obali in s tem novim zidom bi se Atenci umaknili v ožje območje dveh obzidij Atene–Pirej.

== Peloponeška vojna ==

V atenskem velikem spopadu s Šparto, peloponeški vojni leta 432 pred našim štetjem do 404 pred našim štetjem je bilo obzidje izrednega pomena. Perikles, vodja Aten od začetka vojne do svoje smrti zaradi kuge leta 429 pred našim štetjem, je svojo strategijo utemeljil na spopadu okoli njih. Vedel je, da bodo Špartanci poskušali zvabiti Atence v bitko na kopnem s pustošenjem njihovih pridelkov kot v 440-tih, zato je ukazal Atencem, naj ostanejo za obzidjem in se zanašajo na svojo mornarico. Pohodom v prvih letih vojne je sledil tak vzorec: Špartanci bi poslali vojsko po kopnem in oplenili Atiko v upanju, da izbezajo Atence iz mesta, Atenci pa so ostali za obzidjem in poslali floto nad špartanska mesta in uničevali pridelke, medtem ko so pluli okoli Peloponeza. Atenci so bili uspešni pri preprečevanju poraza na kopnem, vendar so imeli velike izgube pridelkov, njihova zakladnica je oslabela zaradi izdatkov pomorskih odprav in uvoza žita. Poleg tega je leta 430 in 429 pred našim štetjem kuga opustošila mesto, saj se ogromno ljudi živelo znotraj obzidja.

Atenci so v prvem delu vojne še naprej uporabljali obzidje za zaščito vse do zasega špartanskih talcev leta 425 pred našim štetjem, ko so zmagali pri Pilosu. Po tej bitki so bili Špartanci prisiljeni prenehati svoje letne vdore do 413 pred našim štetjem, saj so Atenci grozili, da bodo ubili talce, če jih bodo napadli.

V drugem delu vojne je obzidje spet postalo osrednjega pomena za strategijo na obeh straneh. Špartanci so zasedli utrdbo Dekeleja v Atiki leta 413 pred našim štetjem in postavili tam vojsko, kar je bila celoletna grožnja Atenam. Atenci so imeli samo dostop po morju. Atene so bile oslabljene tudi zaradi uničujočega pohoda na Sicilijo. Obzidje so začeli spreminjati poleti leta 413 pred našim štetjem. Opustili so obzidje Atene–Faleron, več pozornosti so namenili obzidjema Pireja. Dolgo obzidje in dostop do pristanišča sta bila do takrat edina obramba, ki je varovala Atene pred porazom. Špartanci so se zavedali, da Atencev na kopnem ne morejo premagati, zato so se posvetili mornarici in poskušali premagati Atence na morju. Njihov končni uspeh v [[bitki pri Ajgospotamih]] je Atence odrezala od dobavnih poti in jih prisilila k predaji. Eden od pomembnih pogojev je bil uničenje Dolgega obzidja, ki je bilo odstranjeno leta 404 pr. n. št. Mirovni sporazum, ki je bil dosežen v istem letu, je tudi končal pomorsko moč Aten. [[Ksenofon]] je zapisal, da je bilo Dolgo obzidje podrto z velikim slavjem in pesmijo deklet s flavtami.

== Obnova Dolgega obzidja ==

Po porazu 404 pr. n. št. so si Atenci hitro povrnili nekaj svoje moči in avtonomije in 403 pred našim štetjem strmoglavili vlado, ki so jo uvedli Špartanci. Leta 395 pred našim štetjem so bili Atenci dovolj močni, da so vstopili v korintsko vojno kot zavezniki z [[Argos (mesto)|Argosom]], Korintom in Tebami. Za Atence je bil najpomembnejši dogodek te vojne obnova Dolgega obzidja. Leta 395 pred našim štetjem se je obnova utrdbe začela in po atenskem admiralu Kononu so obzidje končali 391 pred našim štetjem. Leta 394 pred našim štetjem je perzijsko ladjevje pod Kononom odločno premagalo špartansko floto pri Knidu. Po tej zmagi je prenesel floto v Atene, kjer je bila za pomoč in zaščito, saj so obnovili obzidje. Tako so se do konca vojne Atenci obvarovali pred kopenskimi napadi Špartancev. Obnovljeno obzidje je stalo še več let nespremenjeno in šele po 340-tih pred našim štetjem je bilo vključeno v atensko obrambno načrtovanje.

== Dolgo obzidje v 4. stoletju pr. n. št. ==

Od korintske vojne do končnega poraza mesta, ki ga je premagal [[Filip II. Makedonski]], je obzidje še naprej igralo osrednjo vlogo v atenski obrambni strategiji. Aristotelov odlok leta 377 pred našim štetjem je ponovno vzpostavil [[Druga atenska zveza|atensko ligo]], ki je povezala več nekdanjih članic Atiško-delske pomorske zveze. Do sredine 4. stoletja so bile Atene spet mogočna pomorska sila v grškem svetu in so ponovno vzpostavile dobavne poti, ki so omogočale, da vzdrži obleganje s kopnega. Dolgo obzidje je zastarelo, dolžina in strukture so postale nevarne in občutljive za napredne tehnike obleganja. Atenci so začeli leta 337 pred našim štetjem krepiti svoj sistem mestne obrambe z obnovo obzidja, da bi bil kos sodobnim metodam napada. Novo obzidje je imelo podstrukture, zgrajene iz rezanih blokov, in morda celo streho nad potjo. Toda Atenci niso izkoristili novega obzidja do smrti [[Aleksander Veliki|Aleksandra Velikega]] leta 323 pred našim štetjem. V tem času je bila atenska mornarica uničena v [[Lamijska vojna|lamijski vojni]] in postala podrejena Makedoncem, obzidje v pomorski strategiji ni imelo več svojega pomena. Makedonski voditelji z nadzorom mest Dolgega obzidja niso potrebovali in do srede 4. stoletja ni bilo nikoli uporabljeno.&lt;ref&gt;Conwell, ''Connecting a City to the Sea'', 158&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

== Viri ==
*G.E.M. de Ste. Croix. ''The Origins of the Peloponnesian War''. Duckworth and Co., 1972. ISBN 0-7156-0640-9
* {{navedi knjigo |author=Fine, John Van Antwerp |year=1983 |title=The ancient Greeks : a critical history |url=https://archive.org/details/ancientgreeks00john |publisher=Cambridge, Mass. : Belknap Press of Harvard University Press |isbn=0-674-03314-0 |cobiss=30401122 |pages=}}
*Hornblower, Simon and Spawforth, Anthony ed. ''The Oxford Classical Dictionary''. Oxford University Press, 2003. ISBN 0-19-866172-X
*Donald Kagan. ''The Peloponnesian War''. Penguin Books, 2003. ISBN 0-670-03211-5
*Donald Kagan. ''The Outbreak of the Peloponnesian War''. Cornell, 1969. ISBN 0-8014-9556-3
*Conwell, David H. ''Connecting a City to the Sea: The History of the Athenian Long Walls''. Brill NV, 2008. ISBN 978-90-04-16232-7

== Zunanje povezave ==
* [http://www.livius.org/lo-lt/long_walls/long_walls.html Livius.org: Long Walls] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130506050949/http://www.livius.org/lo-lt/long_walls/long_walls.html |date=2013-05-06 }}

[[Kategorija:Antične zgradbe in objekti v Atenah]]
[[Kategorija:Zgodovina Grčije]]
[[Kategorija:Arheološka najdišča v Grčiji]]‎
[[Kategorija:Peloponeška vojna]]</text>
      <sha1>bsfyibxe1apl1cklbwvtvqz5yk7hp98</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Enej (mitologija)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>412977</id>
    <revision>
      <id>6773946</id>
      <parentid>6276248</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T20:00:40Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <comment>/* Homerjeva ''Iliada'' */ razločitev, drugi drobni popravki  [[Project:AWB|AWB]]</comment>
      <origin>6773946</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="16751" sha1="11mh67sc85pr1cqwrqg5v3ny1fty5eu" xml:space="preserve">[[File:Aeneas' Flight from Troy by Federico Barocci.jpg|thumb|280px|''Enej beži iz goreče Troje'', Federico Barocci, 1598]]

V grško-rimski mitologiji je bil '''Enej''' (grško Αἰνείας, ''Aineias'', verjetno izhaja iz grške besede αἰνή, ki pomeni &quot;slavljen&quot;) trojanski junak, sin princa [[Anhiz]]a in boginje [[Afrodita|Afrodite]] (rimska [[Venera]]). Njegov oče je bil drugi bratranec kralja [[Priam]]a iz [[Troja|Troje]]. Je lik iz [[grška mitologija|grške mitologije]] in je omenjen v [[Homer]]jevi [[Iliada|Iliadi]]. Enej je v rimski mitologiji dobil posebno vlogo, predvsem v [[Vergilij]]evi [[Eneida|''Eneidi'']], v kateri je prednik [[Romul in Rem|Romula in Rema]]. Postal je prvi pravi junak Rima.

== Grški mit in ep ==
=== Homerska hvalnica Afroditi ===
[[File:William Blake Richmond - Venus and Anchises - Google Art Project.jpg|thumb|400px| ''Venera in Anhiz'', William Blake Richmond (1889 ali 90)]]
Zgodba o rojstvu Eneja je prikazana v &quot;hvalnici Afroditi&quot;, eni  glavnih ''homerskih hvalnic ali himn''. Afrodita je bila vzrok, da so se drugi bogovi, zlasti [[Zevs]], ljubili s smrtnicami. Zevs se ji je maščeval tako, da je povzročil, da se je zaljubila v Trojanca Anhiza, ki je skrbel za svoje govedo v hribih v bližini gore [[Ida (gora)|Ida]]. Olepšala se je kot za poroko med bogovi in se pojavila pred njim. Premagala ga je s svojo lepoto, mislil je, da je boginja, a se je predstavila kot frigijska princesa. Šele potem ko sta se ljubila, je Afrodita razkrila svojo pravo identiteto. Anhiz se je ustrašil posledic njune zveze. Afrodita mu je zagotovila, da ga bo zaščitila. Povedala mu je, da bo rodila sina z imenom Enej. Opozorila ga je, da ne sme nikoli nikomur povedati, da je ležal z boginjo. Ko se je Enej rodil, ga je Afrodita popeljala do Nimf na gori Ida. Do starosti petih let so zanj skrbele Nimfe, nato pa ga je odpeljala k Anhizu. &lt;ref&gt;&quot;Homeric Hymn to Aphrodite.&quot; trans by Gregory Nagy, University of Houston.&lt;/ref&gt; Po drugih virih se je Anhiz pozneje hvalil, da je srečal Afrodito, zato ga je v nogo zadela Zevsova strela. Postal je hrom, tako da ga je Enej moral nesti, da bi ga rešil iz plamenov Troje. &lt;ref&gt;Virgil, ''The Aeneid''&lt;/ref&gt;

=== Homerjeva ''Iliada'' ===
[[File:Aineias Ankhises Louvre F118.jpg|thumb|left|280px|Enej nosi Anhiza, črna keramika, okoli 520–510 pr. n. št., Louvre (F 118)]]
Enej ni najpomembnejši lik v [[Iliada|Iliadi]]. Bogovi ga dvakrat rešijo smrti, kot da bi ga čuvali pred še neznano usodo, vendar je pravi bojevnik. Potem ko se je vrnil iz bojev, užaljen zaradi [[Priam]]a, ker kljub pogumnim dejanjem ni bil deležen ustrezne časti, je na pobudo [[Deifob]]a vodil napad proti [[Idomenej]]u, da bi obvaroval telo svaka Alkatusa. &lt;ref&gt;[http://www.gutenberg.org/files/2199/2199-h/2199-h.htm Homer, ''The Iliad'', Book XIII, (Samuel Butler, trans.)]&lt;/ref&gt; Bil je vodja dardanejskih zaveznikov Trojancev, pa tudi tretji bratranec in glavni poročnik [[Hektor]]ja, sina trojanskega kralja Priama. Enejeva mati Afrodita je pogosto pomagala na bojišču. Bil je [[Apolon]]ov favorit. Afrodita in Apolon sta reševala Eneja iz boja z [[Diomed]]om iz [[Argos (mesto)|Argosa]], ki ga je skoraj ubil, in ga odnesla v [[Pergamos, Ciper|Pergamos]] na zdravljenje. Tudi [[Pozejdon]], ki je običajno dajal prednost Grkom, je reševal Eneja, ko ga je napadel [[Ahil]]. Menil je, da je Eneju, čeprav je iz mlade veje kraljeve družine, usojeno, da postane kralj trojanskega ljudstva. Bruce Louden primerja Eneja z [[Utnapištim]]om, [[Filemon in Bavkida|Filemonom in Bavkido]] in [[Lot (biblija)|Lotom]], človekom, ki je preprečil splošno uničenje. &lt;ref&gt;[https://camws.org/meeting/2006/abstracts/louden.html Louden, Bruce. &quot;Aeneas in the Iliad: the One Just Man&quot;, 102nd Annual Meeting of CAMWS, Classical Association of the Middle West and South, 2006]&lt;/ref&gt; [[Apolodor Atenski|Apolodor]] pojasnjuje, da &quot;... so ga Grki zapustili zaradi pobožnosti&quot;. &lt;ref&gt;[http://www.perseus.tufts.edu/hopper/text?doc=Perseus%3Atext%3A1999.01.0022%3Atext%3DEpitome%3Abook%3DE%3Achapter%3D5%3Asection%3D21 Apollodorus, ''Epitome'', (James G. Frazer ed.), Chap.V, 21]&lt;/ref&gt;

=== Drugi viri ===
Rimski [[mitograf]] [[Gaj Julij Higin]] (okoli 64 pr. n. št.–17. n. št.) v svojem delu ''Fabule'' &lt;ref&gt;Hyginus, ''[[Fabulae]]'' 115.&lt;/ref&gt; Eneju pripisuje zasluge za uboj 28 sovražnikov v trojanski vojni. Enej se pojavi tudi v trojanski pripovedi, pripisani Daresu Frigiju in Diktisu s Krete.

[[Snorri Sturlason]] v predgovoru k svoji knjigi ''Edda'' piše o Trojancih. &lt;ref&gt;http://heimskringla.no/wiki/Prologus&lt;/ref&gt; Pripoveduje o trojanskem kralju Muñón ali Menon, ki se poroči s hčerko visokega kralja (''Yfirkonungr'') Priama, ki se imenuje Troan. Imata sina Trora, ki je, kot pravi Snorri, enako [[Thor]] ... Zanimivo je, da v istem predgovoru Snorri pripoveduje o svetu, razdeljenem na tri celine: Afriko, Azijo in tretji del, ki se imenuje Evropa ali Eneja. Tako je mogoče enačiti nordijskega Æsira [[Thor]]a z Enejem, kar Snorri Sturlason tudi počne.

== Rimski mit in literatura ==
=== Enej in Anhiz ===
Zgodovino Eneja so nadaljevali rimski avtorji. Vpliven vir je bilo pisanje o ustanovitvi Rima v [[Katon starejši |Katonovih]] ''Izvorih (Origines)''. &lt;ref&gt;{{cite journal|last=Stout|first=S.E.|year=1924|title=How Vergil Established for Aeneas a Legal Claim to a Home and a Throne in Italy|journal=[[The Classical Journal]]|volume=20|issue=3|pages=152–60|url=http://www.jstor.org/stable/3288552?origin=JSTOR-pdf}}&lt;/ref&gt; Enejeva legenda je bila znana v [[Vergilij|Vergilijevih]] časih in se je pojavila v različnih zgodovinskih delih, tudi pri rimskem antičnem grškem zgodovinarju [[Dionizij iz Halikarnasa|Dioniziju iz Halikarnasa]] (opiral se je na [[Marko Terencij Varon| Marka Terencija Varona]]), v [[Tit Livij|Livijevem]] delu ''Od ustanovitve mesta (Ab urbe condita)'' (verjetno je poznal [[Kvint Fabij Piktor|Kvinta Fabija Piktorja]], 200 pr. n. št.).

=== Vergilijeva ''Eneida'' ===
[[File:Venus as Huntress Appears to Aeneas.jpg|thumb|Venera se kot lovec pokaže Eneju, Pietro da Cortona]]
[[Eneida]] pojasnjuje, da je Enej eden redkih Trojancev, ki ni bil ubit ali zasužnjen, ko je padla Troja. Enej je, potem ko so mu pomagali bogovi, da so pobegnili, zbral skupino Trojancev, Eneidi, vkrcali so se na ladjo in pluli proti italski obali. Bili so začetniki Rimljanov. V skupini so bili trobentač Mizen, njegov oče Anhiz, prijatelji Ahat, Sergest in Akmon, zdravilec Japiks, krmar Palinur ter njegov sin Askanij (znan tudi kot Jul). S seboj je prinesel [[Lari|Lare]] in [[Penati|Penate]], kipe hišnih bogov Troje in jih preselil v Italijo.

Poskusi, da bi našli nov dom, niso uspeli; postanek so imeli na Siciliji v Drepanonu, na otoku ob zahodni obali, na katerem je umrl njegov oče Anhiz.
[[File:Guérin Énée racontant à Didon les malheurs de la ville de Troie Louvre 5184.jpg|thumb|right|Enej govori Didoni o padcu Troje, Pierre-Narcisse Guérin]]
Po kratki, a hudi nevihti, ki jo je poslala [[Junona]], sta se Enej in njegova flota po šestih letih potepanja ustavila na obali v Kartagini. Enej je imel dolgoletno razmerje s kartažansko kraljico [[Didona|Didono]] (znana tudi kot Elisa), ki je predlagala, da se Trojanci naselijo v njeni deželi in da z Enejem kraljujeta nad njenimi narodi. Zakonska zveza je bila sklenjena na pobudo Junone, ki je prerokovala, da bodo njena najljubša mesta na koncu premagali potomci Trojancev. Enejeva mati [[Venera (mitologija)|Venera]] (grška Afrodita) je ugotovila, da njen sin in njegova druščina potrebujeta začasen premor, da bi se okrepili za nadaljnjo pot. Sel boga [[Merkur (mitologija)|Merkurja]] je poslal [[Jupiter (mitologija)|Jupitra]] in Venero, da sta opomnila Eneja na njegovo potovanje in namen ter ga prepričala, da je na skrivaj zapustil deželo. Ko je Didona to izvedela, je izrekla prekletstvo, ki bi za vedno zasejalo sovraštvo med Kartagino in Rimom, kar je povzročilo [[punske vojne]]. Nato je storila samomor, zabodla se je z mečem, ki ga ji je dal Enej, ko sta se prvič srečala.
Po bivanju v Kartagini so se Trojanci vrnili na Sicilijo, kjer je Enej priredil pogrebne igre v čast svojega očeta, ki je umrl pred letom dni. Družba je potovala naprej in pristala na zahodni obali Italije. Enej se je spustil v podzemlje, kjer se je srečal z Didono (obrnila se je stran) in svojega očeta, ki mu je pokazal prihodnost potomcev in s tem zgodovino Rima.
 [[File:Aeneas and Turnus.jpg|thumb|left|325px|Enej premaga Turna, Luca Giordano, 1634–1705. ''Genij'' Enej prevladuje, vidi luč prihodnosti, medtem ko Turn leži, zavit v temo.]]

[[Latin]], kralj italskega plemena Latinov, je pozdravil Enejevo vojsko izgnanih Trojancev in jim organiziral življenje v [[Antični Lacij|Laciju]]. Njegova hčerka Lavinija je bila obljubljena Turnu, kralju Rutulcev. Latinu je bilo prerokovano, da se bo zaročila z nekom iz druge države, Enejem. Latin je upošteval prerokbo, zato je Turn napovedal vojno Eneju na pobudo Junone, ki je bila povezana z etruščanskim kraljem Mezencijem in kraljico Amato iz Lacija. Zmagale so Enejeve sile. Turn je bil ubit in Vergilij nenadno konča pripoved.

=== Drugi viri ===
Preostanek Enejevega življenjepisa je mogoče razbrati iz drugih antičnih virov, [[Tit Livij |Livij]]evih in [[Publij Ovidij Naso |Ovid]]ovih ''Metamorfoz''. Po Liviju je Enej zmagal, vendar je Latin v vojni umrl. Enej je ustanovil mesto Lavinij, ki ga je imenoval po svoji ženi. Pozneje je sprejel Didonino sestro Ano Pereno, ki je storila samomor, ko je izvedela za Lavinijino ljubosumje. Po Enejevi smrti je Venera vprašala Jupitra, ali naj svojega sina naredi nesmrtnega. Jupiter se je strinjal. Rečni bog Numikus je očistil Eneja vseh njegovih posmrtnih del, Venera ga je mazilila z ambrozijo in nektarjem, zaradi česar je postal bog. Enej je bil priznan kot bog Jupiter Indiges. &lt;ref&gt;[http://mcadams.posc.mu.edu/txt/ah/Livy/Livy01.html Titus Livius. ''The History of Rome'', (Rev. Canon Roberts, trans.), Vol. I, J. M. Dent &amp; Sons, Ltd., London, 1905]&lt;/ref&gt;

== Srednjeveška podoba ==
Nadaljevanje trojanske zgodbe v srednjem veku je oblikovalo Enejev značaj. Francoski ''Roman d'Enéas'' iz 12. stoletja obravnava Enejevo spolnost. Čeprav se za Vergilija zdi, da prepoznava homoerotičnost Niza in Evriala (prijatelja in ljubimca v Eneidi), je njegov Enej heteroseksualec, a v srednjem veku so sumili tudi Eneja. V ''Romanu d'Enéas'' kraljica Amata nasprotuje Enejevi poroki z Lavinijo, češ da Enej ljubi fante. &lt;ref&gt;{{cite journal|last=Eldevik|first=Randi|year=1991|title=Negotiations of Homoerotic Tradition|journal=[[PMLA]]|volume=106|issue=5|pages=1177–78|url=http://www.jstor.org/stable/462692|doi=10.2307/462692}}&lt;/ref&gt;
Na srednjeveško razlago Eneja so močno vplivali Vergilijevi in drugi latinski viri. V 13. stoletju je opis Dareja in Dikta italijanskega pisatelja Guida delle Colonna (v ''Historia destructionis Troiae'') vplival na številne poznejše razlage. Po njem so pesnik Pearl in drugi angleški pisci dobili idejo, da je varen odhod Eneja iz Troje z lastnino in družino nagrada za izdajstvo, zaradi katerega ga je kaznovala [[Hekaba]], žena kralja Priama. &lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Colonne|first=Guido delle|authorlink=Guido delle Colonne|editor=Griffin, N. E.|title=Historia destructionis Troiae|url=http://www.medievalacademy.org/resource/resmgr/maa_books_online/griffin_0026.htm|series=Medieval Academy Books|volume=26|year=1936|publisher=Medieval Academy of America|location=Cambridge|pages=218, 234}}&lt;/ref&gt; V ''Sir Gawain and Green Knight'' (konec 14. stoletja) je pesnik Pearl tako kot mnogi drugi angleški pisatelji postavil Eneja za ustanovitelja genealogije v Britaniji [12] in pojasnjeval, da je bil Enej &quot;obtožen za svojo izdajo, kar je dokazano kot najbolj resnično&quot; (četrta vrstica). &lt;ref&gt;{{navedi knjigo|editor=Laura Howes|others=Marie Boroff (trans.)|title=Sir Gawain and the Green Knight|url=https://archive.org/details/sirgawaingreenkn0000unse_v9u9|year=2010|publisher=Norton|location=New York|isbn=9780393930252|page=[https://archive.org/details/sirgawaingreenkn0000unse_v9u9/page/3 3]}} In Marie Boroff's translation, edited by Laura Howes, the treacherous knight of line 3 is identified as [[Antenor]], incorrectly, as Tolkien argues.&lt;/ref&gt;

== Družina in legendarni potomci ==
[[File:B. PINELLI, Enea e il Tevere.jpg|thumb|right|Enej in bog Tiberin, Bartolomeo Pinelli]]

Enej je imel obsežno družinsko drevo. Njegova dojilja je bila Kajeta. Bil je oče Askanija s Kreuzo ter Silvia z Lavinijo. Askanij, znan tudi kot Jul (ali Julij), ustanovitelj mesta [[Alba Longa]], je bil prvi v dolgi vrsti kraljev. Glede na mitologijo je Vergilij v Eneidi Romula in Rema opisal kot potomca Eneja po njuni materi Rei Silviji (ali Aliji). Enej naj bi bil prednik Rimljanov. Nekateri zgodnji viri ga imenujejo oče ali ded, [15], vendar glede na splošno sprejet čas padca Troje (1184 pr. n. št.) in ustanovitev Rima (753 pr. n. št.) se to ne zdi verjetno. Julova družina v Rimu, najbolj znana sta [[Julij Cezar]] in [[Gaj Avgust Oktavijan]], sega do Askanija in Eneja, torej do boginje Venere. Legendarni britanski kralji pa  povezujejo svojo družino z Brutom, Enejevim vnukom.

== Značaj in videz ==
V Eneidi je Enej opisan kot močan in lep, vendar njegova barva las ali polt nista opisana. &lt;ref&gt;''What Does Aeneas Look like?'', Mark Griffith, Classical Philology, Vol. 80, No. 4 (Oct., 1985), p. 309.&lt;/ref&gt; V pozni antiki viri dodajajo nadaljnje fizične opise. ''De excidio Troiae'' Daresa Frigija opisuje Eneja z &quot;rdečkastorjavimi lasmi, čokatega, zgovornega, vljudnega, preudarnega, pobožnega in očarljivega&quot;. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.theoi.com/Text/DaresPhrygius.html |title=Classical E-Text: Dares Phrygius, The Fall Of Troy |publisher=Theoi.com |date= |accessdate=2012-08-28}}&lt;/ref&gt; Na voljo je tudi kratek fizični opis v ''Hronografiji'' Ivana Malale: &quot;Enej: majhen, debel, s krepkim prsnim košem, močan, rumene polti, širokega obraza, z lepim nosom, plešast spredaj, lepe brade, sivih oči.&quot; &lt;ref&gt;Lowden, John. ''Illuminated prophet books: a study of Byzantine manuscripts of the major and minor prophets'' Penn State Press, 1988, p. 62&lt;/ref&gt;

== Sodobne upodobitve ==
=== Literatura ===
Enej in Didona sta glavna junaka balade ''The Wandering Prince of Troy'' iz 17. stoletja. Balada spreminja Enejevo usodo iz potovanja v leta po Didonini smrti, ko se ji pridruži kot duh kmalu po njenem samomoru. [19]

V sodobni literaturi Enej spregovori v dveh pesmih Allena Tata: ''Aeneas at Washington'' in ''Aeneas at New York''. Bil je glavni lik v ''Lavinii'' Ursule Kroeber Le Guin, ki po zadnjih šestih knjigah Eneide pripoveduje zgodbo z vidika Lavinije, hčere kralja Latina v Laciju.

Enej nastopa v seriji ''Troja'' Davida Gemmella kot glavni junaški lik z imenom Helikaon.

V knjižni zbirki ''The Heroes of Olympus'' Ricka Riordana je Enej prvi rimski polbog, sin Venere namesto Afrodite.

=== Opera, film in drugi mediji ===
Enej je naslovni lik v operi [[Henry Purcell|Henryja Purcella]]  ''Dido in Enej'' (okoli 1688) in ima eno glavnih vlog v [[Hector Berlioz|Berliozovi]] operi ''Les Troyens'' (okoli 1857).

Kljub številnim dramatičnim prvinam Enejeva zgodba ni vzbudila veliko zanimanja v filmski industriji. V ''Trojanski vojni'' ga je kot glavno osebo upodobil Steve Reeves, 1961. Reeves je ponovil vlogo naslednje leto v filmu ''The Avenger'' (Legenda o Eneji), ki govori o Enejevem prihodu v Lacij in njegovih spopadih z lokalnimi plemeni, ko poskuša rešiti svoje trojanske prijatelje.

Najnovejša filmska upodobitev Eneja je bila v filmu ''Troja'', v katerem se pojavi kot mladostnik pri Parisu, da zaščiti trojanske begunce in nadaljuje ideale mesta in njegovih prebivalcev. Paris da Eneju Priamov meč, da bi potrdil zakonitost in kontinuiteto kraljevega rodu Troje in postavil temelje rimske kulture. V tem filmu ni član kraljeve družine in se ne bori v vojni.

Bela Wolf Game Studios je posnel ''Vampire: The Requiem'', v katerem je Enej lik enega mitskih ustanoviteljev Ventruejevega klana.

==Sklici==
{{sklici|3}}

==Viri==
* [[Homer]], ''[[Iliad]]'' II. 819–21; V. 217–575; XIII. 455–544; XX. 75–352.
* Apollodorus, ''[[Bibliotheca (Pseudo-Apollodorus)|Bibliotheca]]'' III. xii. 2; ''Epitome'' III. 32–IV. 2; V. 21.
* [[Vergilij]], ''[[Eneida]]''.
* [[Publij Ovidij Naso]], ''[[Metamorfoze]]'' XIII. 623-715; XIV. 75-153; 581–608.
* Ovid, ''Heroides,'' VII.
* [[Tit Livij]], Book 1.1-2.
* Diktis Krečan.
* Dares Phrygius.

== Zunanje povezave ==
{{Commons category|Aeneas}}

[[Kategorija:Rimska mitologija]]
[[Kategorija:Grški polbogovi]]
[[Kategorija:Grška mitologija]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>11mh67sc85pr1cqwrqg5v3ny1fty5eu</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Sud</title>
    <ns>0</ns>
    <id>416869</id>
    <revision>
      <id>6773901</id>
      <parentid>6756452</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T19:30:07Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>--archive.today</comment>
      <origin>6773901</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="19174" sha1="l093yle669l4f4kvv28eikd06wrsfet" xml:space="preserve">{{Infopolje Jezero
| lake_name          = Sud
| image_lake         = Sudd swamp.jpg
| caption_lake       = Vesoljska slika močvirja Sud iz vesolja, maja 1993. Ta fotografija je bila narejena v najbolj sušnem letnem času.
| image_bathymetry   = 
| caption_bathymetry = 
| location           = [[Južni Sudan]]
| coords             = {{koord|8|00|N|31|00|E|type:waterbody_scale:5000000|display=inline,title}}
| type               = [[močvirje]], [[mokrišče]]
| inflow             = Beli Nil, Bahr Zerafa, Bahr Ghazal, Sobat
| outflow            = [[Beli Nil]]
| catchment          = 
| basin_countries    = Južni Sudan
| length             = 500 km
| width              = 200 km
| area               = povprečno 57.000 km² 
| depth              = 
| max-depth          = 
| volume             = 
| residence_time     = 
| shore              = 
| elevation          = 
| frozen             = 
| islands            = 
| cities             = Mongala, Malakala
| reference          = 
| extra = {{Designation list
 | embed = yes
 | designation1 = Ramsar
 | designation1_date = 5. junij 2006 &lt;ref&gt;[ http://www.ramsar.org/news/sudans-designation-of-the-sudd-marshes-on-world-environment-day-2006]&lt;/ref&gt;
 }}
}}

'''Sud''' (arabsko Sadd / سد /-pregrada, jez – tudi ''s-Sudd'' ali ''al-Sudd'') &lt;ref&gt;Gaudet, J.J., and A. Falconer, 1983. Remote sensing for tropical freshwater bodies. The problem of floating islands on Lake Naivasha. Regional Remote Sensing Facility, Nairobi, Kenya. 4p.&lt;/ref&gt; je veliko močvirje v [[Južni Sudan|Južnem Sudanu]], ki ga oblikuje Bahr Džabal, del [[Beli Nil|Belega Nila]]. Izraz &quot;Sud&quot; se nanaša na vse veliko, trdno, plavajoče rastlinstvo otoka. Območje, ki ga močvirje zajema, je eno največjih [[mokrišče|mokrišč]] na svetu in največje sladkovodno mokrišče v [[porečje|porečju]] reke [[Nil]].

Že vrsto let močvirje in še posebej njegova goščava z rastlinjem kažeta neprehodno oviro za plovbo vzdolž Nila. Iz tega razloga je iskanje izvira Nila posebej težko; nekatere ekspedicije so zato odhajale z osrednje afriške obale, da ne bi bilo treba potovati skozi Sud.

== Lega ==
Sud se razteza od [[Mongala|Mongale]] do sotočja Sobat in Belega Nila, gorvodno od Malakala, pa tudi proti zahodu vzdolž Bahr Ghazala. Plitva in ravna [[notranja delta]] leži med 5,5 in 9,5 stopinj severne zemljepisne širine in pokriva površino 500 km od juga proti severu in 200 km od vzhoda proti zahodu.

Njegova velikost je zelo spremenljiva, v povprečju ima več kot 30.000 km². V vlažni sezoni se lahko poveča na več kot 130.000 km², odvisno od pritoka vod, s praznjenjem [[Viktorijino jezero|Viktorijinega jezera]] pa je glavni nadzorni dejavnik ravni in območja poplav. Ker je območje Sud sestavljeno iz različnih [[meander|meandrov]], [[laguna|lagun]], [[Trstičevje |trstičnih]] in [[papirus]]ovih polj ter izgubi polovico svoje vode z izhlapevanjem, ima zapletena hidrologija veliko primarnih in sekundarnih učinkov. &lt;ref&gt;{{navedi knjigo | last = Sutcliffe | first = J.V. | authorlink = |author2=Parks, Y.P. | year = 1999 | location = Wallingford. UK | title = IAHS Special Publication No 5.}}&lt;/ref&gt; Glavna značilnost območja je [[prekop]] Jonglei, tudi če ni končan in ne deluje, ki naj bi bil obvozna voda iz Suda za preprečevanje izgub zaradi izhlapevanja in povečanja količine vode, ki se odvaja na izhodu iz njega.

Od leta 1961 do 1963 se je območje zelo povečalo, ko se je raven Viktorijinega jezera razpršila in odtok povečal. Skupna površina Suda je povezana s količino vode, ki doseže Bor iz Albertovega Nila in iz hudournikov ali sezonskih vodnih tokov, ki lahko dodajo velike količine s pretokom na pritočnem koncu Suda. Med naraščanjem Viktorijinega jezera 1960 se je izliv pri Mongali približno podvojil, pretok pri Malakalu na severnem koncu močvirja pa povečal za 1,5-krat. Posledica teh visokih tokov je bila, da so se območja stalnega močvirja in sezonskih poplavnih območij skupaj povečala za 2,5-krat glede na svojo nekdanjo velikost. &lt;ref name = &quot;mefit&quot;&gt;{{navedi knjigo | last = Mefit-Babtie Srl | first = | title = Development Studies of the Jonglei Canal Area, Range Ecology Survey, Final Report, Volume 2, Background| year = 1983 | publisher = USAID PCE-I-00-96-00002-00 | location = Khartoum. Sudan}}&lt;/ref&gt; 
Od južnega izliva [[Beli Nil|Bahr Jabala]] ( &quot;Reka z gora&quot;, ''Gorski Nil'') pri Mongali se struga zaporedoma razširi v [[Poplavna ravnica |poplavno ravnico]], kjer se vode izlivajo v meandrih in različnih kanalih ter lagunah v vsem sušnem obdobju. Z naraščanjem gladine vode se med sezono poplav širi čez polovico poplavljenih travnikov.

Nekoliko nižje od kraja Bor se Bahr Zeraf, pritok Belega Nila na vzhodu, del toka, preusmeri in se mu spet pridruži, tik preden doseže Malakal. Tok Belega Nila prehaja v jezero No, kjer se pritok Bahr Ghazal poveže z Belim Nilom, ki prispeva priliv sezonskih nihanj. Pri Malakalu se pridruži reka Sobat. Združeni tokovi in tok s severa kot Beli Nil v urejeni strugi se povezuje z vodami [[Modri Nil|Modrega Nila]] v [[Kartum]]u, ki sta skupaj glavni Nil.

Sud je bil 5. junija 2006 opredeljen kot [[Ramsarska konvencija |ramsarsko mokrišče mednarodnega pomena]]. Določena je bila površina 57.000 km².

== Podnebje ==
Hidrološko Sud igra pomembno vlogo pri shranjevanju poplavnih vod in usedlin iz Belega Nila. Približno 55 odstotkov vode, ki vstopa na območje, se izgubi z izhlapevanjem. &lt;ref name=&quot;baecher&quot;&gt;{{navedi knjigo | last = Baecher | first = G. | title = The Nile Basin – Environmental transboundary opportunities and constraint analysis | year = 2000 | publisher = USAID PCE-I-00-96-00002-00}}&lt;/ref&gt; Gladina niha tudi do 1,5 m, odvisno od visoke plime.

Regija prejme manj padavin (običajno med 55 in 65 centimetrov letno) od sosednjih območij na isti zemljepisni širini. [[Orografsko dviganje]] na vzhodnih in zahodnih straneh Suda prispeva k temu stanju. &lt;ref&gt;Zahran, A.B. 1986. Sudan Rainfall Variability – Towards a Drought Assessment Model. Interna. Confer. on water Resources Needs &amp; Planning in Drought Prone Areas, 85-106&lt;/ref&gt;

== Geomorfologija ==
[[Geomorfologija]] območja je opredeljena s strugo in lagunskim sistemom stalnega močvirja Sud, sosednjih poplavnih ravnic in bližnjega ravninskega terena. Beli Nil teče na sever – severozahod in zato pod kotom na naklon poplavne ravnice, ki se spušča navzdol proti severu, medtem ko severno od Juba reka teče v vrezanem koritu. Brežine tega zoženega korita se višajo od juga proti severu s približevanjem kraju Bor in se končajo v Sudu – poplavni ravnici severno od Bora na vzhodnem bregu in proti Šambu na zahodnem bregu. V južnem delu se reka vije (meandrira) z ene strani na drugo v obvladovanem koritu v enem ali več kanalih, bolj severno pa močvirje ni omejeno z višjimi območji in sistem rečnih kanalov postaja vse bolj zapleten. Značilnost reke z mrežo kanalov in lagun je različna na satelitskih posnetkih in digitalnih višinskih modelih.

[[Geologija]] območij je opredeljena s težkimi glinenimi tlemi, z zelo neprepustno vrhnjo plastjo [[montmorijonit]]a (&quot;črnega bombaža&quot;), debelega približno 500 mm v povprečju. Peščena tla najdemo le na globini približno 30 metrov in nižje, kot so ugotovili tudi z vrtanjem profilov (Petersen, 2008). To kaže zelo omejen vpliv podtalnice na hidrologijo območja.

== Prebivalstvo ==
Tu živijo Dinki, Nuerji in Šiluki in kot pastirji intenzivno uporabljajo Sud in okolico. Živinoreja in od dežja odvisno kmetijstvo sta prevladujoča za pretežno podeželsko prebivalstvo, ki mu sezonski poplavni travniki ob Sudu zagotavljajo dragocene pašnike. 

== Rastlinstvo in ekosistem ==
Vegetacijska območja se lahko na splošno razvrstijo v pet skupin, ki so odvisne od nadmorske višine prostora nad nivojem poplav: jezera in same reke, plavajoče rastlinstvo v močvirju, rečna poplavljena travišča, zaradi dežja poplavljena travišča in gozdni travniki na robu. Travniška in gozdna območja so kultivirali lokalni prebivalci.

Gostota travnikov ob Sudu se spreminja glede na letni čas, visoka trava v deževnem obdobju in kratka suha trava v sušnem obdobju, ko se pojavijo tudi pogosti požari. Rečna območja so večinoma poraščena z rastlinjem, z nekaj glavnimi in stranskimi kanali, pa tudi odprtimi vodami lagune. Porazdelitev je opisana podrobneje v SutcLIFFE (1974) in Petersen (2007). Glavne vrste so:
* ''[[Phragmites communis]]'' (plitvo poplavljene, zakopane korenine)
* ''[[Echinochloa]] pyramidalis'' (plitvo poplavljene, zakopane korenine)
* ''[[Oryza barthii]]'' (plitvo poplavljene, zakopane korenine)
* ''[[Echinochloa stagnina]]'' (globoko poplavljene, plitve/drseče korenine)
* ''[[Vossia (plant)|Vossia cuspidata]]'' (globoko poplavljene, plitve/drseče korenine)
* ''[[Cyperus papyrus]]'' (globoko poplavljene, površinske/plavajoče korenine)
* ''[[Typha domingensis]]''

Prve tri vrste so zasidrane, zato je njihova porazdelitev omejena na globino poplav. Zadnja vrsta mora biti stalno v vodi ali v nasičeni zemlji, ki je dober pokazatelj vzorcev poplavnih koreninskih sistemov. ''P. communis'', ''E. pyramidalis'' in ''O. barthii'' na primer prevladujejo le tam, kjer globina poplav ne presega 130 cm v obdobju deset let ali 118 cm en mesec v letu.

Plavajočo vegetacijo ''C. papyrus'' je povzročila blokada v močvirjih Suda ob številnih priložnostih med 1879 in 1900, ko so se rastline razrasle zaradi pogostejših poplav. ''C. papyrus'' potrebuje nasičene razmere in prenaša poplave, ki niso globoke več kot 150 cm. &lt;ref&gt;{{cite journal | last = Sutcliffe | first = J.V. | authorlink = | title = A Hydrological Study of the Southern Sudd Region of the Upper Nile | journal = Hydrological Science Bulletin 19 | issue = 2 6/1974: | pages = 237–255 }}&lt;/ref&gt; 

Ko se prepletenost rastlin osvobodi svojih privezov, sestavlja plavajoče otoke, dolge do 30 km. Na koncu se razgradijo, razdelijo.

Počasne vode so gostiteljice veliko [[komarji|komarjev]] in [[zajedavec|parazitov]], ki povzročajo in prenašajo z vodo povezane bolezni.

Zgodnji raziskovalci, ki so iskali izvir Nila, so imeli velike težave, včasih več mesecev niso mogli skozi Sud. V knjigi ''Beli Nil'' [[Alan Moorehead]] pravi: &quot;ni mogočnejšega močvirja na svetu&quot;.
&lt;ref name=&quot;#1&quot;&gt;C. Michael Hogan. 2009. [http://globaltwitcher.auderis.se/artspec_information.asp?thingid=35993 ''Painted Hunting Dog: Lycaon pictus'', GlobalTwitcher.com, ed. N. Stromberg] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20101209234758/http://globaltwitcher.auderis.se/artspec_information.asp?thingid=35993 |date=2010-12-09 }}&lt;/ref&gt;

=== Živalstvo ===
Sud zagotavlja hrano in vodo [[Ptica selivka|pticam selivkam]]; tukaj najdemo več kot 400 vrst ptic, tudi [[čevljekljun]]a (''Balaeniceps rex''), [[rožnati pelikan|rožnatega pelikana]] (''Pelecanus onocrotalus'') in [[pavji žerjav|pavjega žerjava]] (''Balearica pavonina''). Kot je okoliška pokrajina veliko območje suhega [[Sahel]]a v Afriki, je močvirje tudi raj za selitev živali, še posebej za antilope, kot so ogrožene vrste: [[nilski kob]] (''Kobus megaceros''), vrsta [[Kama (antilopa)|kame]] (''Damaliscus lunatus korrigum''), [[Bohorska trstnica]] (''Redunca redunca'') in največ travnih antilop (''Kobus kob'') na svetu, približno 1,2 milijona osebkov, primerljivo s [[Tanzanija|tanzanijskim]], bolj znanim [[Narodni park Serengeti|Narodnim parkom Serengeti]].&lt;ref&gt;{{navedi splet|title = Massive Animal Herds Flourishing Despite Sudan War, Survey Reveals|publisher = National Geographic|url = http://news.nationalgeographic.com/news/2007/06/070611-sudan-animals.html|access-date = 2016-04-05|archive-url = https://web.archive.org/web/20070614213924/http://news.nationalgeographic.com/news/2007/06/070611-sudan-animals.html|archive-date = 2007-06-14|url-status = dead}} Jan 2007&lt;/ref&gt;&lt;ref name=Furniss2010&gt;Furniss, C. (2010) {{navedi novice|url=http://findarticles.com/p/articles/mi_hb3120/is_4_82/ai_n54800827/?tag=content;col1|title=Draining Africa's Eden.|work=Geographical|year=2010}}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}Geographical, April 2010.&lt;/ref&gt; Plitvo vodo obiskujejo krokodili in povodni konji. Na več gorskih območjih je Sud znan kot zgodovinski habitat za ogrožene [[Afriški hijenski pes|hijenske pse]] (''Lycaon pictus''), ki pa so jih že precej iztrebili.&lt;ref name=&quot;#1&quot;/&gt;

== Grožnje in ohranjanje ==
Dolgotrajna [[državljanska vojna]] v Južnem Sudanu, ki resno moti prizadevanja za ohranjanje Suda, zlasti ker razširjena razpoložljivost orožja spodbuja divji lov, tudi slonov. So trije lovski rezervati: otok Zeraf med reko Zeraf in Nilom, rezervat Šambe in lovski rezervat Mongala.

=== Kanal Jonglei ===
Zaradi močvirja Sud voda jugozahodnih pritokov (sistem Belega Nila) za praktične namene ne doseže glavne reke in se izgubi z izhlapevanjem in izločanjem vode.

Sir William Garstin, državni podsekretar za javna dela v Egiptu, je leta 1907 prvi izdelal podroben predlog za gradnjo prekopa vzhodno od Suda. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://archive.org/stream/egyptiansudanits02budg#page/484/mode/2up|title=The Egyptian Sudan, its history and monuments|work=archive.org}}&lt;/ref&gt; Obvod mimo močvirja bi zmanjšal izhlapevanje vode Nila, kar bi omogočalo povečanje površin obdelovalne zemlje v Egiptu za 8100 km².

Hidrogeologi so leta 1930 predlagali kopanje prekopa vzhodno od Suda s preusmeritvijo vode iz Belega Nila nad Sudom do nižje točke na Belem Nilu, mimo močvirja, ki bi nosil vodo Belega Nila neposredno v glavno strugo reke.&lt;ref&gt;[http://books.google.com/books?id=6CcDAAAAMBAJ&amp;pg=PA34&amp;dq=motor+gun+boat&amp;hl=en&amp;ei=6AXqTIOfAsienAf959ngDQ&amp;sa=X&amp;oi=book_result&amp;ct=result&amp;resnum=1&amp;ved=0CC4Q6AEwAA#v=onepage&amp;q=motor%20gun%20boat&amp;f=true &quot;Big Canal To Change Course of Nile River&quot;], October 1933, ''Popular Science'', short article on top-right of page with map&lt;/ref&gt;
Shemo prekopa je najprej raziskovala egiptovska vlada leta 1946, načrti so bili razviti v letih 1954–59. Gradbena dela so se začela leta 1978, vendar je izbruh politične nestabilnosti v Sudanu zadržal delo za več let. Leta 1984, ko so uporniki južnega Sudana  (SPLA) nadaljevali delo, je bilo izkopanih 240 km kanala od skupno 360 km. Kopali so z zmogljivim nemškim strojem, ki so ga imenovali &quot;Sarah&quot; ali &quot;Lucy&quot;.&lt;ref&gt;{{navedi novice | url=http://www.time.com/time/magazine/article/0,9171,923276-1,00.html | work=Time | title=Environment: Sarah Digs a Great Canal | date=10 January 1983 | accessdate=24 May 2010 | archive-date=2012-11-04 | archive-url=https://web.archive.org/web/20121104133215/http://www.time.com/time/magazine/article/0,9171,923276-1,00.html | url-status=dead }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Konec je viden na južnem koncu kanala na [https://www.google.com/maps/place/Jonglei+Canal/@6.9318253,31.5271165,2498m/data=!3m1!1e3!4m2!3m1!1s0x16e2b410a89e66e1:0x94dce4b45207ef8f?hl=en Google Earth]&lt;/ref&gt; Stroj je bil uničen z izstrelki. Ko je bil leta 2000 spet mir, so razmišljali o ponovnem zagonu projekta. 21. februarja 2008 pa je sudanska vlada sklenila, da oživitev projekta ni prednostna naloga. Kljub temu sta se leta 2008 Sudan in Egipt dogovorila za ponoven zagon projekta, ki bi ga končala v 24 letih.&lt;ref name = &quot;ahmad&quot;&gt;Ahmad, A.M. (2008) [http://eau.sagepub.com/cgi/content/abstract/20/2/575?rss=1 Post-Jonglei planning in southern Sudan: combining environment with development] ''Environment and Urbanization'', October 2008&lt;/ref&gt;

Južni Sudan se je osamosvojil leta 2011. Predvideno je, da bo projekt prekopa prevajal 3,5−4,8 x 109 m³ vode letno (enako povprečni letni izpust 110–152 m³/s, kar je okoli 5 do 7 odstotkov trenutne oskrbe z vodo Egipta). Koristi bi si delila Egipt in Sudan, Južni Sudan pa bi utrpel škodo. Zapletena okoljska in socialna vprašanja, tudi propad ribištva, sušenje pašnih zemljišč, &lt;ref&gt;{{navedi novice | url=http://www.gurtong.net/ECM/Editorial/tabid/124/ctl/ArticleView/mid/519/articleId/2718/Jonglei-Canal-Project-is-a-Looming-Catastrophe.aspx | work=Gurtong | title=Jonglei Canal Project Is A Looming Catastrophe | author=Koang Tut Jing | date=8 September 2006 | accessdate=22 Oct 2010 | archive-date=2011-07-18 | archive-url=https://web.archive.org/web/20110718104443/http://www.gurtong.net/ECM/Editorial/tabid/124/ctl/ArticleView/mid/519/articleId/2718/Jonglei-Canal-Project-is-a-Looming-Catastrophe.aspx | url-status=dead }}&lt;/ref&gt; padec gladine podzemne vode in zmanjšanje padavin v regiji &lt;ref&gt;De Villiers, Marq, 2001. ''Water: The Fate of Our Most Precious Resource''. Mariner Books. ISBN 978-0-618-12744-3&lt;/ref&gt; lahko omejijo obseg projekta v praksi. Dreniranje Suda bi imelo verjetno okoljske posledice, primerljive s sušenjem [[Čad (jezero)|Čadskega jezera]] ali izsuševanjem [[Aralsko jezero|Aralskega jezera]].

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Literatura ==
*Petersen, G., Abya, J. A., Fohrer, N. (2007) [http://www.adv-geosci.net/11/113/2007/adgeo-11-113-2007.pdf Spatio-temporal water body and vegetation changes in the Nile swamps of southern Sudan] ''Advanced Geoscience 11'', 113-116
*Petersen, G., Sutcliffe, J. V., Fohrer, N. (2008) [http://www3.interscience.wiley.com/journal/119139558/abstract Morphological analysis of the Sudd region using land survey and remote sensing data]  ''Earth Surface Processes and Landforms'', 33
*Petersen, G. (2008) [http://eldiss.uni-kiel.de/macau/receive/dissertation_diss_00003028 ''The Hydrology of the Sudd – Hydrologic Investigation and Evaluation of Water Balances in the Sudd Swamps of Southern Sudan''] University of Kiel, Germany
*Sutcliffe, J.V., Parks, Y.P. (1999) ''The Hydrology of the Nile'', IAHS Special Publication No 5. Wallingford. UK
* E. A. Stanton, [http://www.jstor.org/stable/715130 &quot;The Great Marshes of the White Nile&quot;], ''Journal of the Royal African Society'', 2 (July, 1903), pp.&amp;nbsp;375–379.
* Mohamed, Y.A., van den Hurk, B.J.J.M., Savenije, H.H.G., Bastiaanssen, W.G.M., 2005, [http://www.agu.org/journals/ABS/2005/2004WR003792.shtml &quot;climatology The Impact of the Sudd wetland on the Nile Hydro-climatology&quot;], Water Resources Research, vol. 41, W08420, doi:10.1029/2004WR003792.
* Mohamed, Y.A., Savenije, H.H.G., Bastiaanssen, W.G.M., van den Hurk, B.J.J.M., 2006, [http://www.hydrol-earth-syst-sci.net/10/507/2006/hess-10-507-2006.html &quot;modelling New lessons on the Sudd hydrology learned from remote sensing and climate modelling&quot;], Hydrology and Earth System Sciences, 10, 507–518.

==Zunanje povezave==
{{commons category|Sudd}}

* [http://www.reuters.com/article/scienceNews/idUSL2827708220070528 Elephant herds found on isolated south Sudan island]
* [http://www.hydroc.de/index-Dateien/p3ewhite.htm Current hydrological and ecological research program on the Sudd swamps] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110419212058/http://www.hydroc.de/index-Dateien/p3ewhite.htm |date=2011-04-19 }}
* [http://maps.google.com/?ll=9.400291,30.500793&amp;spn=1.287076,1.873169&amp;t=k Sudd – on Google Maps]

[[Kategorija:Mokrišča]]
[[Kategorija:Ramsarska mokrišča]]
[[Kategorija:Nil|*]]
[[Kategorija:Južni Sudan]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>l093yle669l4f4kvv28eikd06wrsfet</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Osebnost leta revije Time</title>
    <ns>0</ns>
    <id>417348</id>
    <revision>
      <id>6773801</id>
      <parentid>6605924</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T15:30:39Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>CommonsDelinker</username>
        <id>5156</id>
      </contributor>
      <comment>[[c:COM:CDC|Bot]]: Datoteka Bundesarchiv_B_145_Bild-F078072-0004,_Konrad_Adenauer.jpg je bila v Zbirki izbrisana, zaradi Copyright violation; see [[:c:Commons:Licensing|]] ([[:c:COM:CSD#F1|F1]]): and [[:c:Ticket:2026102910008077|]]. Odstranjevanje.</comment>
      <origin>6773801</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="15253" sha1="5ap7t0c4oeu4ngpwprkup80lnlteitd" xml:space="preserve">{{DISPLAYTITLE:Osebnost leta revije ''Time''}}
'''Osebnost leta revije ''Time''''' ({{jezik-en|Person of the Year}}, do leta 1999 ''Man of the Year''&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://time.com/topic/person-of-the-year/|title=Person of the Year – TIME|author=Eliza Gray|work=TIME.com|accessdate=2015-07-25}}&lt;/ref&gt;) je posebna izdaja revije ''[[Time]]'', ki je posvečena osebi, skupini, ideji ali objektu, ki je po mnenju avtorjev revije najbolj zaznamoval določeno leto.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo | title=Person of the Year: 75th Anniversary Celebration | edition=Special Collector's | location=New York | publisher=Time Books | year=2002 | oclc=52817840}}&lt;/ref&gt; Podeljuje se od leta 1927.

==Osebnosti leta==
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
! Leto
! Slika
! Osebnost leta
! Življenje
|-
| 1927
| [[File:Charles Lindbergh and the Spirit of Saint Louis (Crisco restoration, with wings).jpg|border|80px]]
| [[Charles Lindbergh]]
| 1902–1974
|-
| 1928
| [[File:Walter Chrysler in 1937.jpg|border|80px]]
| [[Walter Chrysler]]
| 1875–1940
|-
| 1929
| [[File:Owen D. Young.jpg|border|80px]]
| [[Owen D. Young]]
| 1874–1962
|-
| 1930
| [[File:Gandhi.jpg|border|80px]]
| [[Mahatma Gandhi]]
| 1869–1948
|-
| 1931
| [[File:Pierre Laval a Meurisse 1931.jpg|border|80px]]
| [[Pierre Laval]]
| 1883–1945
|-
| 1932
| [[File:Franklin D. Roosevelt TIME Man of the Year 1933 color photo.jpg|border|80px]]
| [[Franklin D. Roosevelt]]
| 1882–1945
|-
| 1933
| [[File:Hugh S. Johnson.jpg|border|80px]]
| [[Hugh S. Johnson]]
| 1882–1942
|-
| 1934
| [[File:FDR in 1933.jpg|border|80px]]
| [[Franklin D. Roosevelt]]
| 1882–1945
|-
| 1935
| [[File:Selassie restored.jpg|border|80px]]
| [[Haile Selassie I.]]
| 1892–1975
|-
| 1936
| 
| [[Wallis Simpson]]
| 1896–1986
|-
| rowspan=&quot;2&quot; | 1937
| [[File:Chiang Kai-shek（蔣中正）.jpg|border|80px]]
| [[Chiang Kai-shek]]
| 1887–1975
|-
| [[File:Soong May-ling wearing China Air Force pin.jpg|border|80px]]
| [[Soong Mei-ling]]
| 1898–2003
|-
| 1938
| [[File:Bundesarchiv Bild 183-H1216-0500-002, Adolf Hitler (cropped).jpg|border|80px]]
| [[Adolf Hitler]]
| 1889–1945
|-
| 1939
| [[File:CroppedStalin1943.jpg|border|80px]]
| [[Josef Stalin]]
| 1878–1953
|-
| 1940
| [[File:Churchill portrait NYP 45063.jpg|border|80px]]
| [[Winston Churchill]]
| 1874–1965
|-
| 1941
| [[File:Franklin Roosevelt signing declaration of war against Japan.jpg|border|80px]]
| [[Franklin D. Roosevelt]]
| 1882–1945
|-
| 1942
| [[File:JStalin Secretary general CCCP 1942.jpg|border|80px]]
| [[Josef Stalin]]
| 1878–1953
|-
| 1943
| [[File:General George C. Marshall, official military photo, 1946.JPEG|border|80px]]
| [[George Marshall]]
| 1880–1959
|-
| 1944
| [[File:General Dwight D. Eisenhower.jpg|border|80px]]
| [[Dwight D. Eisenhower]]
| 1890–1969
|-
| 1945
| [[File:Harry S. Truman.jpg|border|80px]]
| [[Harry S. Truman]]
| 1884–1972
|-
| 1946
| [[File:James_F._Byrnes_cph.3c32232.jpg|border|80px]]
| [[James F. Byrnes]]
| 1879–1972
|-
| 1947
| [[File:General George C. Marshall, official military photo, 1946.JPEG|border|80px]]
| [[George Marshall]]
| 1880–1959
|-
| 1948
| [[File:Truman initiating Korean involvement.jpg|border|80px]]
| [[Harry S. Truman]]
| 1884–1972
|-
| 1949
| [[File:Sir Winston S Churchill.jpg|border|80px]]
| [[Winston Churchill]]
| 1874–1965
|-
| 1950
| [[File:U.S. Marines in the Korean War 002.jpg|border|80px]]
| [[Oborožene sile Združenih držav Amerike|ameriški vojak]]
|
|-
| 1951
| 
| [[Mohamed Mosadek]]
| 1882–1967
|-
| 1952
| [[File:Queen_Elizabeth_II_-_1953-Dress.JPG|border|80px]]
| [[Elizabeta II. Britanska]]
| 1926–
|-
| 1953
| 
| [[Konrad Adenauer]]
| 1876–1967
|-
| 1954
| [[File:JohnFosterDulles.jpeg|border|80px]]
| [[John Foster Dulles]]
| 1888–1959
|-
| 1955
| [[File:Mr. Harlow H. Curtice, General Manager. Buick Motor Division.jpg|border|80px]] &lt;!-- Do NOT place a non-free file here, per WP:NFTABLE and WP:NFLISTS --&gt;
| [[Harlow Curtice]]
| 1893–1962
|-
| 1956
| [[File:Szétlőtt harckocsi a Móricz Zsigmond körtéren.jpg|border|80px]]
| [[Madžarska revolucija 1956|madžarski borci za svobodo]]
|
|-
| 1957
| [[File:Bundesarchiv Bild 183-B0628-0015-035, Nikita S. Chruschtschow.jpg|border|80px]]
| [[Nikita Hruščov]]
| 1894–1971
|-
| 1958
| [[File:Bundesarchiv B 145 Bild-F010324-0002, Flughafen Köln-Bonn, Adenauer, de Gaulle-cropped.jpg|border|80px]]
| [[Charles de Gaulle]]
| 1890–1970
|-
| 1959
| [[File:Dwight D. Eisenhower, official photo portrait, May 29, 1959.jpg|border|80px]]
| [[Dwight D. Eisenhower]]
| 1890–1969
|-
| 1960
| [[File:Conical_flask_teal.svg|80px]]
| ameriški znanstveniki
|
|-
| 1961
| [[File:John F. Kennedy, White House color photo portrait.jpg|border|80px]]
| [[John F. Kennedy]]
| 1917–1963
|-
| 1962
| [[File:Ioannes XXIII, by De Agostini, 1958–1963.jpg|border|80px]]
| [[Papež Janez XXIII.]]
| 1881–1963
|-
| 1963
| [[File:Martin Luther King Jr NYWTS.jpg|border|80px]]
| [[Martin Luther King, Jr.]]
| 1929–1968
|-
| 1964
| [[File:37 Lbj2 3x4.jpg|border|80px]]
| [[Lyndon B. Johnson]]
| 1908–1973
|-
| 1965
| [[File:Gen William C Westmoreland.jpg|border|80px]]
| [[William Westmoreland]]
| 1914–2005
|-
| 1966
| [[File:US_Birth_Rates.svg|80px]]
| [[Baby boomer generacija|dediči]]
|
|-
| 1967
| [[File:37 Lbj2 3x4.jpg|border|80px]]
| [[Lyndon B. Johnson]]
| 1908–1973
|-
| 1968
| [[File:Apollo 8 Crewmembers - GPN-2000-001125.jpg|border|80px]]
| astronavti [[Apollo 8|Apolla 8]]
|
|-
| 1969
| [[File:US_map-Central.png|80px]]
| prebivalci srednje Amerike
|
|-
| 1970
| [[File:Bundesarchiv B 145 Bild-F057884-0009, Willy Brandt.jpg|border|80px]]
| [[Willy Brandt]]
| 1913–1992
|-
| 1971
| [[File:Richard M. Nixon, ca. 1935 - 1982 - NARA - 530679.jpg|border|80px]]
| [[Richard Nixon]]
| 1913–1994
|-
| rowspan=&quot;2&quot; | 1972
| [[File:Richard M. Nixon, ca. 1935 - 1982 - NARA - 530679.jpg|border|80px]]
| [[Richard Nixon]]
| 1913–1994
|-
| [[File:Henry Kissinger.jpg|border|80px]]
| [[Henry Kissinger]]
| 1923–
|-
| 1973
| [[File:WatergateFromAir.JPG|border|80px]]
| [[John Sirica]]
| 1904–1992
|-
| 1974
| [[File:King Faisal of Saudi Arabia on on arrival ceremony welcoming 05-27-1971 (cropped).jpg|border|80px]]
| [[Kralj Faisal]]
| 1906–1975
|-
| 1975
| [[File:MarilynMonroe - YankArmyWeekly.jpg|80px]]
| ameriške ženske
|
|-
| 1976
| [[File:JimmyCarterPortrait2.jpg|border|80px]]
| [[Jimmy Carter]]
| 1924–
|-
| 1977
| [[File:Anwar Sadat cropped.jpg|border|80px]]
| [[Anwar Sadat]]
| 1918–1981
|-
| 1978
| [[File:DengXiaoping.jpg|border|80px]]
| [[Deng Šjaoping]]
| 1904–1997
|-
| 1979
| [[File:Ruhollah Khomeini by Jamaran 1.jpg|border|80px]]
| [[Ajatola Homeini]]
| 1902–1989
|-
| 1980
| [[File:Ronald Reagan 1981 presidential portrait.jpg|border|80px]]
| [[Ronald Reagan]]
| 1911–2004
|-
| 1981
| [[File:Lech walesa prezydent RP.gif|border|80px]]
| [[Lech Wałęsa]]
| 1943–
|-
| 1982
| [[File:Sanco 8001.jpg|border|80px]]
| [[Osebni računalnik]]
|
|-
| rowspan=&quot;2&quot; | 1983
| [[File:Ronald Reagan 1981 presidential portrait.jpg|border|80px]]
| [[Ronald Reagan]]
| 1911–2004
|-
| 
| [[Juri Andropov]]
| 1914–1984
|-
| 1984
| [[File:Peter Ueberroth.jpg|border|80px]]
| [[Peter Ueberroth]]
| 1937–
|-
| 1985
| [[File:DengXiaoping.jpg|border|80px]]
| [[Deng Šjaoping]]
| 1904–1997
|-
| 1986
| [[File:Corazon Aquino 1986.jpg|border|80px]]
| [[Corazon Aquino|Corazon C. Aquino]]
| 1933–2009
|-
| 1987
| [[File:RIAN archive 850809 General Secretary of the CPSU CC M. Gorbachev (crop).jpg|border|80px]]
| [[Mihail Gorbačov]]
| 1931–
|-
| 1988
| [[File:Earth Eastern Hemisphere.jpg|border|80px]]
| [[Okoljevarstvo|ogrožena]] [[Zemlja]]
|
|-
| 1989
| [[File:RIAN archive 850809 General Secretary of the CPSU CC M. Gorbachev (crop).jpg|border|80px]]
| [[Mihail Gorbačov]]
| 1931–
|-
| 1990
| [[File:George H. W. Bush, President of the United States, 1989 official portrait.jpg|border|80px]]
| [[George H. W. Bush]]
| 1924–2018
|-
| 1991
| [[File:Ted Turner.jpg|border|80px]]
| [[Ted Turner]]
| 1938–
|-
| 1992
| [[File:Bill Clinton.jpg|border|80px]]
| [[Bill Clinton]]
| 1946–
|-
| 1993
| [[File:Peace symbol (bold).svg|80px]]
| [[Mirovništvo|mirovniki]]
|
|-
| 1994
| [[File:JohannesPaul2-portrait.jpg|border|80px]]
| [[Papež Janez Pavel II.]]
| 1920–2005
|-
| 1995
| [[File:NewtGingrich.jpg|border|80px]]
| [[Newt Gingrich]]
| 1943–
|-
| 1996
| [[File:David Ho portrait.JPG|border|80px]]
| [[David Ho (znanstvenik)|David Ho]]
| 1952–
|-
| 1997
| [[File:Andrew Grove.jpg|border|80px]]
| [[Andrew Grove]]
| 1936–2016
|-
| rowspan=&quot;2&quot; | 1998
| [[File:Bill Clinton.jpg|border|80px]]
| [[Bill Clinton]]
| 1946–
|-
| [[File:Starr-large (1).jpg|border|80px]]
| [[Ken Starr]]
| 1946–
|-
| 1999
| [[File:Jeff Bezos' iconic laugh.jpg|border|80px]]
| [[Jeff Bezos|Jeffrey P. Bezos]]
| 1964–
|-
| 2000
| [[File:George-W-Bush.jpeg|border|80px]]
| [[George W. Bush]]
| 1946–
|-
| 2001
| [[File:Rudy Giuliani.jpg|border|80px]]
| [[Rudy Giuliani|Rudolph Giuliani]]
| 1944–
|-
| 2002
| [[File:Whistle_icon.svg|80px]]
| [[žvižgač]]
|
|-
| 2003
| &lt;!-- Do NOT place a non-free file here, per WP:NFTABLE and WP:NFLISTS --&gt;[[File:2ID Recon Baghdad.jpg|border|80px]]
| [[Oborožene sile Združenih držav Amerike|ameriški vojak]]
|
|-
| 2004
| [[File:George-W-Bush.jpeg|border|80px]]
| [[George W. Bush]]
| 1946–
|-
| 2005
| [[File:Bill_og_Melinda_Gates_2009-06-03_(bilde_01).JPG|border|80px]]&lt;br&gt;[[File:Bono_WEF_2008.jpg|border|80px]]
| Dobri Samaritani
|
|-
| 2006
| [[File:Pointing_to_you.jpg|80px]]
| Vi&lt;ref name=&quot;you&quot;&gt;{{navedi novice | author=Lev Grossman | title=You — Yes, You — Are TIME's Person of the Year | url=http://www.time.com/time/magazine/article/0,9171,1570810,00.html | work=Time | date=13 December 2006 | accessdate=2012-12-20 | archive-date=2007-01-12 | archive-url=https://web.archive.org/web/20070112060107/http://www.time.com/time/magazine/article/0,9171,1570810,00.html | url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|
|-
| 2007
| [[File:Vladimir Putin official portrait.jpg|border|80px]]
| [[Vladimir Putin]]&lt;ref&gt;{{navedi novice | author= | title=Person of the Year 2007 | url=http://www.time.com/time/specials/2007/0,28757,1690753,00.html | work=Time | year=2007 | accessdate=2009-07-08 | archive-date=2008-09-07 | archive-url=https://web.archive.org/web/20080907034052/http://time.com/time/specials/2007/0,28757,1690753,00.html | url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
| 1952–
|-
| 2008
| [[File:Official portrait of Barack Obama.jpg|border|80px]]
| [[Barack Obama]]&lt;ref&gt;{{navedi novice | title=Person of the Year 2008 | url=http://www.time.com/time/specials/2008/personoftheyear/article/0,31682,1861543_1865068,00.html?cnn=yes | work=Time | accessdate=2008-12-17 | date=2008-12-17 | first=David | last=Von Drehle | archive-date=2008-12-20 | archive-url=https://web.archive.org/web/20081220002630/http://www.time.com/time/specials/2008/personoftheyear/article/0,31682,1861543_1865068,00.html?cnn=yes | url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
| 1961–
|-
| 2009
| [[File:Ben Bernanke official portrait.jpg|border|80px]]
| [[Ben Bernanke]]&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.time.com/time/specials/packages/article/0,28804,1946375_1947251,00.html|title=Person of the Year 2009|last=Grunwald|first=Michael|date=16 December 2009|work=Time|accessdate=2009-12-16|archive-date=2009-12-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20091216213114/http://www.time.com/time/specials/packages/article/0,28804,1946375_1947251,00.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
| 1953–
|-
| 2010
| [[File:Mark Zuckerberg at the 37th G8 Summit in Deauville 037.jpg|border|80px]]
| [[Mark Zuckerberg]]&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.time.com/time/specials/packages/article/0,28804,2036683_2037183,00.html|title=Person of the Year 2010|last=Grossman|first=Lev|date=15 December 2010|work=Time|accessdate=2010-12-15|archive-date=2010-12-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20101215133743/http://www.time.com/time/specials/packages/article/0,28804,2036683_2037183,00.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
| 1984–
|-
| 2011
| [[File:Greek student protestor during 2009 G20 London summit protests.jpg|border|80px]]
| Protestnik&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://timemagazine.tumblr.com/post/14212577849/times-2011-person-of-the-year-is-the-protester|title=Person of the Year 2011|last=Grunwald|first=Michael|date=14 December 2011|work=Time|accessdate=2011-12-14}}&lt;/ref&gt;
|
|-
| 2012
| [[File:President Barack Obama.jpg|border|80px]]
| [[Barack Obama]]&lt;ref&gt;{{navedi novice | author= | title=Person of the Year 2012 | url=http://poy.time.com/2012/12/19/person-of-the-year-barack-obama/ | work=Time | accessdate=2012-12-23 | date=2008-12-19 | archive-date=2012-12-19 | archive-url=https://web.archive.org/web/20121219192633/http://poy.time.com/2012/12/19/person-of-the-year-barack-obama/ | url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
| 1961–
|-
| 2013
|[[File:Pope Francis Philadelphia 2015 (cropped).jpg|border|80px]]
| [[Papež Frančišek]]&lt;ref&gt;{{navedi novice | author= | title=Pope Francis, The People’s Pope | url=http://poy.time.com/2013/12/11/person-of-the-year-pope-francis-the-peoples-pope/?hpt=hp_t2 | work=Time | accessdate=2013-12-11 | date=2013-12-11 | archive-date=2016-08-11 | archive-url=https://web.archive.org/web/20160811192747/http://poy.time.com/2013/12/11/person-of-the-year-pope-francis-the-peoples-pope/?hpt=hp_t2 | url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
| 1936–
|-
| 2014
| [[File:PPE_Training_(2).jpg|border|80px]]
| borci proti [[ebola|eboli]]&lt;ref&gt;{{navedi novice | author= | title=The Choice | url=http://time.com/time-person-of-the-year-ebola-fighters-choice/ | work=Time | accessdate=2014-12-10 | date=10 December 2014 | archive-date=2018-02-27 | archive-url=https://web.archive.org/web/20180227175205/http://time.com/time-person-of-the-year-ebola-fighters-choice/ | url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|
|-
| 2015
| [[File:Angela Merkel Juli 2010 - 3zu4.jpg|border|80px]]
| [[Angela Merkel]]
| 1954–
|-
| 2016
| [[File:Donald Trump August 19, 2015 (cropped).jpg|border|80px]]
| [[Donald Trump]]
| 1946–
|-
| 2017
| 
| žrtve spolnih zlorab
| 
|-
| 2018
|[[Slika:Jamal Khashoggi in March 2018.jpg|80x80_pik]]&lt;br&gt;[[Slika:PH1-RAPPLER-DSCF3442.jpg|80x80_pik]]&lt;br&gt;[[Slika:Police escort detained Reuters journalist Kyaw Soe Oo.jpg|80x80_pik]]
| varuhi
|
|-
| 2019
| [[File:Greta Thunberg au parlement européen (33744056508), recadré.png|border|80px]]
| [[Greta Thunberg]]
| 2003–
|-
| rowspan=&quot;2&quot; | 2020
| [[File:Joe Biden official portrait 2013 (cropped) 2.jpg|80px]]
| [[Joe Biden]]
| 1942–
|-
| [[File:Kamala_Harris_official_photo_(cropped2).jpg|80px]]
| [[Kamala Harris]]
| 1964–
|-
|2021
| [[Slika:Elon Musk Royal Society (crop2).jpg|80px]]
| [[Elon Musk]]
| 1971–
|-
| rowspan=&quot;2&quot; | 2022
| [[Slika:Volodymyr Zelensky (51941720577) (cropped).jpg|80px]]
| [[Volodimir Zelenski]]
| 1978–
|-
| [[Slika:Flag of Ukraine (with coat of arms).svg|80px]]
| duh Ukrajine
|-
| 2023
| [[File:Taylor Swift at the Golden Globes 2024 (Enhanced, cropped) 2.jpg|border|80px]]
| [[Taylor Swift]]
| 1989–
|-
| 2024
| [[File:Donald Trump August 19, 2015 (cropped).jpg|border|80px]]
| [[Donald Trump]]
| 1946–
|}

==Sklici==
{{sklici}}

{{Time Person of the Year}}

[[Kategorija:Osebnosti leta revije Time|*]]
[[Kategorija:Time]]
[[Kategorija:Nagrade]]
[[Kategorija:Nagrade, ustanovljene leta 1927]]</text>
      <sha1>5ap7t0c4oeu4ngpwprkup80lnlteitd</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6773878</id>
      <parentid>6773801</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T18:57:09Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <comment>/* Osebnosti leta */ +2025</comment>
      <origin>6773878</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="15304" sha1="n13jlwaxc9z94v2plqo5vnq2m9s0ggq" xml:space="preserve">{{DISPLAYTITLE:Osebnost leta revije ''Time''}}
'''Osebnost leta revije ''Time''''' ({{jezik-en|Person of the Year}}, do leta 1999 ''Man of the Year''&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://time.com/topic/person-of-the-year/|title=Person of the Year – TIME|author=Eliza Gray|work=TIME.com|accessdate=2015-07-25}}&lt;/ref&gt;) je posebna izdaja revije ''[[Time]]'', ki je posvečena osebi, skupini, ideji ali objektu, ki je po mnenju avtorjev revije najbolj zaznamoval določeno leto.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo | title=Person of the Year: 75th Anniversary Celebration | edition=Special Collector's | location=New York | publisher=Time Books | year=2002 | oclc=52817840}}&lt;/ref&gt; Podeljuje se od leta 1927.

==Osebnosti leta==
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
! Leto
! Slika
! Osebnost leta
! Življenje
|-
| 1927
| [[File:Charles Lindbergh and the Spirit of Saint Louis (Crisco restoration, with wings).jpg|border|80px]]
| [[Charles Lindbergh]]
| 1902–1974
|-
| 1928
| [[File:Walter Chrysler in 1937.jpg|border|80px]]
| [[Walter Chrysler]]
| 1875–1940
|-
| 1929
| [[File:Owen D. Young.jpg|border|80px]]
| [[Owen D. Young]]
| 1874–1962
|-
| 1930
| [[File:Gandhi.jpg|border|80px]]
| [[Mahatma Gandhi]]
| 1869–1948
|-
| 1931
| [[File:Pierre Laval a Meurisse 1931.jpg|border|80px]]
| [[Pierre Laval]]
| 1883–1945
|-
| 1932
| [[File:Franklin D. Roosevelt TIME Man of the Year 1933 color photo.jpg|border|80px]]
| [[Franklin D. Roosevelt]]
| 1882–1945
|-
| 1933
| [[File:Hugh S. Johnson.jpg|border|80px]]
| [[Hugh S. Johnson]]
| 1882–1942
|-
| 1934
| [[File:FDR in 1933.jpg|border|80px]]
| [[Franklin D. Roosevelt]]
| 1882–1945
|-
| 1935
| [[File:Selassie restored.jpg|border|80px]]
| [[Haile Selassie I.]]
| 1892–1975
|-
| 1936
| 
| [[Wallis Simpson]]
| 1896–1986
|-
| rowspan=&quot;2&quot; | 1937
| [[File:Chiang Kai-shek（蔣中正）.jpg|border|80px]]
| [[Chiang Kai-shek]]
| 1887–1975
|-
| [[File:Soong May-ling wearing China Air Force pin.jpg|border|80px]]
| [[Soong Mei-ling]]
| 1898–2003
|-
| 1938
| [[File:Bundesarchiv Bild 183-H1216-0500-002, Adolf Hitler (cropped).jpg|border|80px]]
| [[Adolf Hitler]]
| 1889–1945
|-
| 1939
| [[File:CroppedStalin1943.jpg|border|80px]]
| [[Josef Stalin]]
| 1878–1953
|-
| 1940
| [[File:Churchill portrait NYP 45063.jpg|border|80px]]
| [[Winston Churchill]]
| 1874–1965
|-
| 1941
| [[File:Franklin Roosevelt signing declaration of war against Japan.jpg|border|80px]]
| [[Franklin D. Roosevelt]]
| 1882–1945
|-
| 1942
| [[File:JStalin Secretary general CCCP 1942.jpg|border|80px]]
| [[Josef Stalin]]
| 1878–1953
|-
| 1943
| [[File:General George C. Marshall, official military photo, 1946.JPEG|border|80px]]
| [[George Marshall]]
| 1880–1959
|-
| 1944
| [[File:General Dwight D. Eisenhower.jpg|border|80px]]
| [[Dwight D. Eisenhower]]
| 1890–1969
|-
| 1945
| [[File:Harry S. Truman.jpg|border|80px]]
| [[Harry S. Truman]]
| 1884–1972
|-
| 1946
| [[File:James_F._Byrnes_cph.3c32232.jpg|border|80px]]
| [[James F. Byrnes]]
| 1879–1972
|-
| 1947
| [[File:General George C. Marshall, official military photo, 1946.JPEG|border|80px]]
| [[George Marshall]]
| 1880–1959
|-
| 1948
| [[File:Truman initiating Korean involvement.jpg|border|80px]]
| [[Harry S. Truman]]
| 1884–1972
|-
| 1949
| [[File:Sir Winston S Churchill.jpg|border|80px]]
| [[Winston Churchill]]
| 1874–1965
|-
| 1950
| [[File:U.S. Marines in the Korean War 002.jpg|border|80px]]
| [[Oborožene sile Združenih držav Amerike|ameriški vojak]]
|
|-
| 1951
| 
| [[Mohamed Mosadek]]
| 1882–1967
|-
| 1952
| [[File:Queen_Elizabeth_II_-_1953-Dress.JPG|border|80px]]
| [[Elizabeta II. Britanska]]
| 1926–
|-
| 1953
| 
| [[Konrad Adenauer]]
| 1876–1967
|-
| 1954
| [[File:JohnFosterDulles.jpeg|border|80px]]
| [[John Foster Dulles]]
| 1888–1959
|-
| 1955
| [[File:Mr. Harlow H. Curtice, General Manager. Buick Motor Division.jpg|border|80px]] &lt;!-- Do NOT place a non-free file here, per WP:NFTABLE and WP:NFLISTS --&gt;
| [[Harlow Curtice]]
| 1893–1962
|-
| 1956
| [[File:Szétlőtt harckocsi a Móricz Zsigmond körtéren.jpg|border|80px]]
| [[Madžarska revolucija 1956|madžarski borci za svobodo]]
|
|-
| 1957
| [[File:Bundesarchiv Bild 183-B0628-0015-035, Nikita S. Chruschtschow.jpg|border|80px]]
| [[Nikita Hruščov]]
| 1894–1971
|-
| 1958
| [[File:Bundesarchiv B 145 Bild-F010324-0002, Flughafen Köln-Bonn, Adenauer, de Gaulle-cropped.jpg|border|80px]]
| [[Charles de Gaulle]]
| 1890–1970
|-
| 1959
| [[File:Dwight D. Eisenhower, official photo portrait, May 29, 1959.jpg|border|80px]]
| [[Dwight D. Eisenhower]]
| 1890–1969
|-
| 1960
| [[File:Conical_flask_teal.svg|80px]]
| ameriški znanstveniki
|
|-
| 1961
| [[File:John F. Kennedy, White House color photo portrait.jpg|border|80px]]
| [[John F. Kennedy]]
| 1917–1963
|-
| 1962
| [[File:Ioannes XXIII, by De Agostini, 1958–1963.jpg|border|80px]]
| [[Papež Janez XXIII.]]
| 1881–1963
|-
| 1963
| [[File:Martin Luther King Jr NYWTS.jpg|border|80px]]
| [[Martin Luther King, Jr.]]
| 1929–1968
|-
| 1964
| [[File:37 Lbj2 3x4.jpg|border|80px]]
| [[Lyndon B. Johnson]]
| 1908–1973
|-
| 1965
| [[File:Gen William C Westmoreland.jpg|border|80px]]
| [[William Westmoreland]]
| 1914–2005
|-
| 1966
| [[File:US_Birth_Rates.svg|80px]]
| [[Baby boomer generacija|dediči]]
|
|-
| 1967
| [[File:37 Lbj2 3x4.jpg|border|80px]]
| [[Lyndon B. Johnson]]
| 1908–1973
|-
| 1968
| [[File:Apollo 8 Crewmembers - GPN-2000-001125.jpg|border|80px]]
| astronavti [[Apollo 8|Apolla 8]]
|
|-
| 1969
| [[File:US_map-Central.png|80px]]
| prebivalci srednje Amerike
|
|-
| 1970
| [[File:Bundesarchiv B 145 Bild-F057884-0009, Willy Brandt.jpg|border|80px]]
| [[Willy Brandt]]
| 1913–1992
|-
| 1971
| [[File:Richard M. Nixon, ca. 1935 - 1982 - NARA - 530679.jpg|border|80px]]
| [[Richard Nixon]]
| 1913–1994
|-
| rowspan=&quot;2&quot; | 1972
| [[File:Richard M. Nixon, ca. 1935 - 1982 - NARA - 530679.jpg|border|80px]]
| [[Richard Nixon]]
| 1913–1994
|-
| [[File:Henry Kissinger.jpg|border|80px]]
| [[Henry Kissinger]]
| 1923–
|-
| 1973
| [[File:WatergateFromAir.JPG|border|80px]]
| [[John Sirica]]
| 1904–1992
|-
| 1974
| [[File:King Faisal of Saudi Arabia on on arrival ceremony welcoming 05-27-1971 (cropped).jpg|border|80px]]
| [[Kralj Faisal]]
| 1906–1975
|-
| 1975
| [[File:MarilynMonroe - YankArmyWeekly.jpg|80px]]
| ameriške ženske
|
|-
| 1976
| [[File:JimmyCarterPortrait2.jpg|border|80px]]
| [[Jimmy Carter]]
| 1924–
|-
| 1977
| [[File:Anwar Sadat cropped.jpg|border|80px]]
| [[Anwar Sadat]]
| 1918–1981
|-
| 1978
| [[File:DengXiaoping.jpg|border|80px]]
| [[Deng Šjaoping]]
| 1904–1997
|-
| 1979
| [[File:Ruhollah Khomeini by Jamaran 1.jpg|border|80px]]
| [[Ajatola Homeini]]
| 1902–1989
|-
| 1980
| [[File:Ronald Reagan 1981 presidential portrait.jpg|border|80px]]
| [[Ronald Reagan]]
| 1911–2004
|-
| 1981
| [[File:Lech walesa prezydent RP.gif|border|80px]]
| [[Lech Wałęsa]]
| 1943–
|-
| 1982
| [[File:Sanco 8001.jpg|border|80px]]
| [[Osebni računalnik]]
|
|-
| rowspan=&quot;2&quot; | 1983
| [[File:Ronald Reagan 1981 presidential portrait.jpg|border|80px]]
| [[Ronald Reagan]]
| 1911–2004
|-
| 
| [[Juri Andropov]]
| 1914–1984
|-
| 1984
| [[File:Peter Ueberroth.jpg|border|80px]]
| [[Peter Ueberroth]]
| 1937–
|-
| 1985
| [[File:DengXiaoping.jpg|border|80px]]
| [[Deng Šjaoping]]
| 1904–1997
|-
| 1986
| [[File:Corazon Aquino 1986.jpg|border|80px]]
| [[Corazon Aquino|Corazon C. Aquino]]
| 1933–2009
|-
| 1987
| [[File:RIAN archive 850809 General Secretary of the CPSU CC M. Gorbachev (crop).jpg|border|80px]]
| [[Mihail Gorbačov]]
| 1931–
|-
| 1988
| [[File:Earth Eastern Hemisphere.jpg|border|80px]]
| [[Okoljevarstvo|ogrožena]] [[Zemlja]]
|
|-
| 1989
| [[File:RIAN archive 850809 General Secretary of the CPSU CC M. Gorbachev (crop).jpg|border|80px]]
| [[Mihail Gorbačov]]
| 1931–
|-
| 1990
| [[File:George H. W. Bush, President of the United States, 1989 official portrait.jpg|border|80px]]
| [[George H. W. Bush]]
| 1924–2018
|-
| 1991
| [[File:Ted Turner.jpg|border|80px]]
| [[Ted Turner]]
| 1938–
|-
| 1992
| [[File:Bill Clinton.jpg|border|80px]]
| [[Bill Clinton]]
| 1946–
|-
| 1993
| [[File:Peace symbol (bold).svg|80px]]
| [[Mirovništvo|mirovniki]]
|
|-
| 1994
| [[File:JohannesPaul2-portrait.jpg|border|80px]]
| [[Papež Janez Pavel II.]]
| 1920–2005
|-
| 1995
| [[File:NewtGingrich.jpg|border|80px]]
| [[Newt Gingrich]]
| 1943–
|-
| 1996
| [[File:David Ho portrait.JPG|border|80px]]
| [[David Ho (znanstvenik)|David Ho]]
| 1952–
|-
| 1997
| [[File:Andrew Grove.jpg|border|80px]]
| [[Andrew Grove]]
| 1936–2016
|-
| rowspan=&quot;2&quot; | 1998
| [[File:Bill Clinton.jpg|border|80px]]
| [[Bill Clinton]]
| 1946–
|-
| [[File:Starr-large (1).jpg|border|80px]]
| [[Ken Starr]]
| 1946–
|-
| 1999
| [[File:Jeff Bezos' iconic laugh.jpg|border|80px]]
| [[Jeff Bezos|Jeffrey P. Bezos]]
| 1964–
|-
| 2000
| [[File:George-W-Bush.jpeg|border|80px]]
| [[George W. Bush]]
| 1946–
|-
| 2001
| [[File:Rudy Giuliani.jpg|border|80px]]
| [[Rudy Giuliani|Rudolph Giuliani]]
| 1944–
|-
| 2002
| [[File:Whistle_icon.svg|80px]]
| [[žvižgač]]
|
|-
| 2003
| &lt;!-- Do NOT place a non-free file here, per WP:NFTABLE and WP:NFLISTS --&gt;[[File:2ID Recon Baghdad.jpg|border|80px]]
| [[Oborožene sile Združenih držav Amerike|ameriški vojak]]
|
|-
| 2004
| [[File:George-W-Bush.jpeg|border|80px]]
| [[George W. Bush]]
| 1946–
|-
| 2005
| [[File:Bill_og_Melinda_Gates_2009-06-03_(bilde_01).JPG|border|80px]]&lt;br&gt;[[File:Bono_WEF_2008.jpg|border|80px]]
| Dobri Samaritani
|
|-
| 2006
| [[File:Pointing_to_you.jpg|80px]]
| Vi&lt;ref name=&quot;you&quot;&gt;{{navedi novice | author=Lev Grossman | title=You — Yes, You — Are TIME's Person of the Year | url=http://www.time.com/time/magazine/article/0,9171,1570810,00.html | work=Time | date=13 December 2006 | accessdate=2012-12-20 | archive-date=2007-01-12 | archive-url=https://web.archive.org/web/20070112060107/http://www.time.com/time/magazine/article/0,9171,1570810,00.html | url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|
|-
| 2007
| [[File:Vladimir Putin official portrait.jpg|border|80px]]
| [[Vladimir Putin]]&lt;ref&gt;{{navedi novice | author= | title=Person of the Year 2007 | url=http://www.time.com/time/specials/2007/0,28757,1690753,00.html | work=Time | year=2007 | accessdate=2009-07-08 | archive-date=2008-09-07 | archive-url=https://web.archive.org/web/20080907034052/http://time.com/time/specials/2007/0,28757,1690753,00.html | url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
| 1952–
|-
| 2008
| [[File:Official portrait of Barack Obama.jpg|border|80px]]
| [[Barack Obama]]&lt;ref&gt;{{navedi novice | title=Person of the Year 2008 | url=http://www.time.com/time/specials/2008/personoftheyear/article/0,31682,1861543_1865068,00.html?cnn=yes | work=Time | accessdate=2008-12-17 | date=2008-12-17 | first=David | last=Von Drehle | archive-date=2008-12-20 | archive-url=https://web.archive.org/web/20081220002630/http://www.time.com/time/specials/2008/personoftheyear/article/0,31682,1861543_1865068,00.html?cnn=yes | url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
| 1961–
|-
| 2009
| [[File:Ben Bernanke official portrait.jpg|border|80px]]
| [[Ben Bernanke]]&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.time.com/time/specials/packages/article/0,28804,1946375_1947251,00.html|title=Person of the Year 2009|last=Grunwald|first=Michael|date=16 December 2009|work=Time|accessdate=2009-12-16|archive-date=2009-12-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20091216213114/http://www.time.com/time/specials/packages/article/0,28804,1946375_1947251,00.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
| 1953–
|-
| 2010
| [[File:Mark Zuckerberg at the 37th G8 Summit in Deauville 037.jpg|border|80px]]
| [[Mark Zuckerberg]]&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.time.com/time/specials/packages/article/0,28804,2036683_2037183,00.html|title=Person of the Year 2010|last=Grossman|first=Lev|date=15 December 2010|work=Time|accessdate=2010-12-15|archive-date=2010-12-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20101215133743/http://www.time.com/time/specials/packages/article/0,28804,2036683_2037183,00.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
| 1984–
|-
| 2011
| [[File:Greek student protestor during 2009 G20 London summit protests.jpg|border|80px]]
| Protestnik&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://timemagazine.tumblr.com/post/14212577849/times-2011-person-of-the-year-is-the-protester|title=Person of the Year 2011|last=Grunwald|first=Michael|date=14 December 2011|work=Time|accessdate=2011-12-14}}&lt;/ref&gt;
|
|-
| 2012
| [[File:President Barack Obama.jpg|border|80px]]
| [[Barack Obama]]&lt;ref&gt;{{navedi novice | author= | title=Person of the Year 2012 | url=http://poy.time.com/2012/12/19/person-of-the-year-barack-obama/ | work=Time | accessdate=2012-12-23 | date=2008-12-19 | archive-date=2012-12-19 | archive-url=https://web.archive.org/web/20121219192633/http://poy.time.com/2012/12/19/person-of-the-year-barack-obama/ | url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
| 1961–
|-
| 2013
|[[File:Pope Francis Philadelphia 2015 (cropped).jpg|border|80px]]
| [[Papež Frančišek]]&lt;ref&gt;{{navedi novice | author= | title=Pope Francis, The People’s Pope | url=http://poy.time.com/2013/12/11/person-of-the-year-pope-francis-the-peoples-pope/?hpt=hp_t2 | work=Time | accessdate=2013-12-11 | date=2013-12-11 | archive-date=2016-08-11 | archive-url=https://web.archive.org/web/20160811192747/http://poy.time.com/2013/12/11/person-of-the-year-pope-francis-the-peoples-pope/?hpt=hp_t2 | url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
| 1936–
|-
| 2014
| [[File:PPE_Training_(2).jpg|border|80px]]
| borci proti [[ebola|eboli]]&lt;ref&gt;{{navedi novice | author= | title=The Choice | url=http://time.com/time-person-of-the-year-ebola-fighters-choice/ | work=Time | accessdate=2014-12-10 | date=10 December 2014 | archive-date=2018-02-27 | archive-url=https://web.archive.org/web/20180227175205/http://time.com/time-person-of-the-year-ebola-fighters-choice/ | url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|
|-
| 2015
| [[File:Angela Merkel Juli 2010 - 3zu4.jpg|border|80px]]
| [[Angela Merkel]]
| 1954–
|-
| 2016
| [[File:Donald Trump August 19, 2015 (cropped).jpg|border|80px]]
| [[Donald Trump]]
| 1946–
|-
| 2017
| 
| žrtve spolnih zlorab
| 
|-
| 2018
|[[Slika:Jamal Khashoggi in March 2018.jpg|80x80_pik]]&lt;br&gt;[[Slika:PH1-RAPPLER-DSCF3442.jpg|80x80_pik]]&lt;br&gt;[[Slika:Police escort detained Reuters journalist Kyaw Soe Oo.jpg|80x80_pik]]
| varuhi
|
|-
| 2019
| [[File:Greta Thunberg au parlement européen (33744056508), recadré.png|border|80px]]
| [[Greta Thunberg]]
| 2003–
|-
| rowspan=&quot;2&quot; | 2020
| [[File:Joe Biden official portrait 2013 (cropped) 2.jpg|80px]]
| [[Joe Biden]]
| 1942–
|-
| [[File:Kamala_Harris_official_photo_(cropped2).jpg|80px]]
| [[Kamala Harris]]
| 1964–
|-
|2021
| [[Slika:Elon Musk Royal Society (crop2).jpg|80px]]
| [[Elon Musk]]
| 1971–
|-
| rowspan=&quot;2&quot; | 2022
| [[Slika:Volodymyr Zelensky (51941720577) (cropped).jpg|80px]]
| [[Volodimir Zelenski]]
| 1978–
|-
| [[Slika:Flag of Ukraine (with coat of arms).svg|80px]]
| duh Ukrajine
|-
| 2023
| [[File:Taylor Swift at the Golden Globes 2024 (Enhanced, cropped) 2.jpg|border|80px]]
| [[Taylor Swift]]
| 1989–
|-
| 2024
| [[File:Donald Trump August 19, 2015 (cropped).jpg|border|80px]]
| [[Donald Trump]]
| 1946–
|-
| 2025
| 
| arhitekti [[Umetna inteligenca|UI]]
|}

==Sklici==
{{sklici}}

{{Time Person of the Year}}

[[Kategorija:Osebnosti leta revije Time|*]]
[[Kategorija:Time]]
[[Kategorija:Nagrade]]
[[Kategorija:Nagrade, ustanovljene leta 1927]]</text>
      <sha1>n13jlwaxc9z94v2plqo5vnq2m9s0ggq</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6773959</id>
      <parentid>6773878</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T20:02:35Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <comment>/* Osebnosti leta */</comment>
      <origin>6773959</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="15512" sha1="f3bua861r299n7p8n81q8q2h289liit" xml:space="preserve">{{DISPLAYTITLE:Osebnost leta revije ''Time''}}
'''Osebnost leta revije ''Time''''' ({{jezik-en|Person of the Year}}, do leta 1999 ''Man of the Year''&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://time.com/topic/person-of-the-year/|title=Person of the Year – TIME|author=Eliza Gray|work=TIME.com|accessdate=2015-07-25}}&lt;/ref&gt;) je posebna izdaja revije ''[[Time]]'', ki je posvečena osebi, skupini, ideji ali objektu, ki je po mnenju avtorjev revije najbolj zaznamoval določeno leto.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo | title=Person of the Year: 75th Anniversary Celebration | edition=Special Collector's | location=New York | publisher=Time Books | year=2002 | oclc=52817840}}&lt;/ref&gt; Podeljuje se od leta 1927.

==Osebnosti leta==
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
! Leto
! Slika
! Osebnost leta
! Življenje
|-
| 1927
| [[File:Charles Lindbergh and the Spirit of Saint Louis (Crisco restoration, with wings).jpg|border|80px]]
| [[Charles Lindbergh]]
| 1902–1974
|-
| 1928
| [[File:Walter Chrysler in 1937.jpg|border|80px]]
| [[Walter Chrysler]]
| 1875–1940
|-
| 1929
| [[File:Owen D. Young.jpg|border|80px]]
| [[Owen D. Young]]
| 1874–1962
|-
| 1930
| [[File:Gandhi.jpg|border|80px]]
| [[Mahatma Gandhi]]
| 1869–1948
|-
| 1931
| [[File:Pierre Laval a Meurisse 1931.jpg|border|80px]]
| [[Pierre Laval]]
| 1883–1945
|-
| 1932
| [[File:Franklin D. Roosevelt TIME Man of the Year 1933 color photo.jpg|border|80px]]
| [[Franklin D. Roosevelt]]
| 1882–1945
|-
| 1933
| [[File:Hugh S. Johnson.jpg|border|80px]]
| [[Hugh S. Johnson]]
| 1882–1942
|-
| 1934
| [[File:FDR in 1933.jpg|border|80px]]
| [[Franklin D. Roosevelt]]
| 1882–1945
|-
| 1935
| [[File:Selassie restored.jpg|border|80px]]
| [[Haile Selassie I.]]
| 1892–1975
|-
| 1936
| [[File:Vincenzo Laviosa - Duke and Duchess of Windsor - Google Art Project (cropped).jpg|border|80px]]
| [[Wallis Simpson]]
| 1896–1986
|-
| rowspan=&quot;2&quot; | 1937
| [[File:Chiang Kai-shek（蔣中正）.jpg|border|80px]]
| [[Chiang Kai-shek]]
| 1887–1975
|-
| [[File:Soong May-ling wearing China Air Force pin.jpg|border|80px]]
| [[Soong Mei-ling]]
| 1898–2003
|-
| 1938
| [[File:Bundesarchiv Bild 183-H1216-0500-002, Adolf Hitler (cropped).jpg|border|80px]]
| [[Adolf Hitler]]
| 1889–1945
|-
| 1939
| [[File:CroppedStalin1943.jpg|border|80px]]
| [[Josef Stalin]]
| 1878–1953
|-
| 1940
| [[File:Churchill portrait NYP 45063.jpg|border|80px]]
| [[Winston Churchill]]
| 1874–1965
|-
| 1941
| [[File:Franklin Roosevelt signing declaration of war against Japan.jpg|border|80px]]
| [[Franklin D. Roosevelt]]
| 1882–1945
|-
| 1942
| [[File:JStalin Secretary general CCCP 1942.jpg|border|80px]]
| [[Josef Stalin]]
| 1878–1953
|-
| 1943
| [[File:General George C. Marshall, official military photo, 1946.JPEG|border|80px]]
| [[George Marshall]]
| 1880–1959
|-
| 1944
| [[File:General Dwight D. Eisenhower.jpg|border|80px]]
| [[Dwight D. Eisenhower]]
| 1890–1969
|-
| 1945
| [[File:Harry S. Truman.jpg|border|80px]]
| [[Harry S. Truman]]
| 1884–1972
|-
| 1946
| [[File:James_F._Byrnes_cph.3c32232.jpg|border|80px]]
| [[James F. Byrnes]]
| 1879–1972
|-
| 1947
| [[File:General George C. Marshall, official military photo, 1946.JPEG|border|80px]]
| [[George Marshall]]
| 1880–1959
|-
| 1948
| [[File:Truman initiating Korean involvement.jpg|border|80px]]
| [[Harry S. Truman]]
| 1884–1972
|-
| 1949
| [[File:Sir Winston S Churchill.jpg|border|80px]]
| [[Winston Churchill]]
| 1874–1965
|-
| 1950
| [[File:U.S. Marines in the Korean War 002.jpg|border|80px]]
| [[Oborožene sile Združenih držav Amerike|ameriški vojak]]
|
|-
| 1951
| [[File:Mohammad Mosaddegh portrait.jpg|border|80px]]
| [[Mohamed Mosadek]]
| 1882–1967
|-
| 1952
| [[File:Queen_Elizabeth_II_-_1953-Dress.JPG|border|80px]]
| [[Elizabeta II. Britanska]]
| 1926–
|-
| 1953
| [[File:Adenauer Bouserath2 (cropped).jpg|border|80px]]
| [[Konrad Adenauer]]
| 1876–1967
|-
| 1954
| [[File:JohnFosterDulles.jpeg|border|80px]]
| [[John Foster Dulles]]
| 1888–1959
|-
| 1955
| [[File:Mr. Harlow H. Curtice, General Manager. Buick Motor Division.jpg|border|80px]] &lt;!-- Do NOT place a non-free file here, per WP:NFTABLE and WP:NFLISTS --&gt;
| [[Harlow Curtice]]
| 1893–1962
|-
| 1956
| [[File:Szétlőtt harckocsi a Móricz Zsigmond körtéren.jpg|border|80px]]
| [[Madžarska revolucija 1956|madžarski borci za svobodo]]
|
|-
| 1957
| [[File:Bundesarchiv Bild 183-B0628-0015-035, Nikita S. Chruschtschow.jpg|border|80px]]
| [[Nikita Hruščov]]
| 1894–1971
|-
| 1958
| [[File:Bundesarchiv B 145 Bild-F010324-0002, Flughafen Köln-Bonn, Adenauer, de Gaulle-cropped.jpg|border|80px]]
| [[Charles de Gaulle]]
| 1890–1970
|-
| 1959
| [[File:Dwight D. Eisenhower, official photo portrait, May 29, 1959.jpg|border|80px]]
| [[Dwight D. Eisenhower]]
| 1890–1969
|-
| 1960
| [[File:Conical_flask_teal.svg|80px]]
| ameriški znanstveniki
|
|-
| 1961
| [[File:John F. Kennedy, White House color photo portrait.jpg|border|80px]]
| [[John F. Kennedy]]
| 1917–1963
|-
| 1962
| [[File:Ioannes XXIII, by De Agostini, 1958–1963.jpg|border|80px]]
| [[Papež Janez XXIII.]]
| 1881–1963
|-
| 1963
| [[File:Martin Luther King Jr NYWTS.jpg|border|80px]]
| [[Martin Luther King, Jr.]]
| 1929–1968
|-
| 1964
| [[File:37 Lbj2 3x4.jpg|border|80px]]
| [[Lyndon B. Johnson]]
| 1908–1973
|-
| 1965
| [[File:Gen William C Westmoreland.jpg|border|80px]]
| [[William Westmoreland]]
| 1914–2005
|-
| 1966
| [[File:US_Birth_Rates.svg|80px]]
| [[Baby boomer generacija|dediči]]
|
|-
| 1967
| [[File:37 Lbj2 3x4.jpg|border|80px]]
| [[Lyndon B. Johnson]]
| 1908–1973
|-
| 1968
| [[File:Apollo 8 Crewmembers - GPN-2000-001125.jpg|border|80px]]
| astronavti [[Apollo 8|Apolla 8]]
|
|-
| 1969
| [[File:US_map-Central.png|80px]]
| prebivalci srednje Amerike
|
|-
| 1970
| [[File:Bundesarchiv B 145 Bild-F057884-0009, Willy Brandt.jpg|border|80px]]
| [[Willy Brandt]]
| 1913–1992
|-
| 1971
| [[File:Richard M. Nixon, ca. 1935 - 1982 - NARA - 530679.jpg|border|80px]]
| [[Richard Nixon]]
| 1913–1994
|-
| rowspan=&quot;2&quot; | 1972
| [[File:Richard M. Nixon, ca. 1935 - 1982 - NARA - 530679.jpg|border|80px]]
| [[Richard Nixon]]
| 1913–1994
|-
| [[File:Henry Kissinger.jpg|border|80px]]
| [[Henry Kissinger]]
| 1923–
|-
| 1973
| [[File:WatergateFromAir.JPG|border|80px]]
| [[John Sirica]]
| 1904–1992
|-
| 1974
| [[File:King Faisal of Saudi Arabia on on arrival ceremony welcoming 05-27-1971 (cropped).jpg|border|80px]]
| [[Kralj Faisal]]
| 1906–1975
|-
| 1975
| [[File:MarilynMonroe - YankArmyWeekly.jpg|80px]]
| ameriške ženske
|
|-
| 1976
| [[File:JimmyCarterPortrait2.jpg|border|80px]]
| [[Jimmy Carter]]
| 1924–
|-
| 1977
| [[File:Anwar Sadat cropped.jpg|border|80px]]
| [[Anwar Sadat]]
| 1918–1981
|-
| 1978
| [[File:DengXiaoping.jpg|border|80px]]
| [[Deng Šjaoping]]
| 1904–1997
|-
| 1979
| [[File:Ruhollah Khomeini by Jamaran 1.jpg|border|80px]]
| [[Ajatola Homeini]]
| 1902–1989
|-
| 1980
| [[File:Ronald Reagan 1981 presidential portrait.jpg|border|80px]]
| [[Ronald Reagan]]
| 1911–2004
|-
| 1981
| [[File:Lech walesa prezydent RP.gif|border|80px]]
| [[Lech Wałęsa]]
| 1943–
|-
| 1982
| [[File:Sanco 8001.jpg|border|80px]]
| [[Osebni računalnik]]
|
|-
| rowspan=&quot;2&quot; | 1983
| [[File:Ronald Reagan 1981 presidential portrait.jpg|border|80px]]
| [[Ronald Reagan]]
| 1911–2004
|-
| 
| [[Juri Andropov]]
| 1914–1984
|-
| 1984
| [[File:Peter Ueberroth.jpg|border|80px]]
| [[Peter Ueberroth]]
| 1937–
|-
| 1985
| [[File:DengXiaoping.jpg|border|80px]]
| [[Deng Šjaoping]]
| 1904–1997
|-
| 1986
| [[File:Corazon Aquino 1986.jpg|border|80px]]
| [[Corazon Aquino|Corazon C. Aquino]]
| 1933–2009
|-
| 1987
| [[File:RIAN archive 850809 General Secretary of the CPSU CC M. Gorbachev (crop).jpg|border|80px]]
| [[Mihail Gorbačov]]
| 1931–
|-
| 1988
| [[File:Earth Eastern Hemisphere.jpg|border|80px]]
| [[Okoljevarstvo|ogrožena]] [[Zemlja]]
|
|-
| 1989
| [[File:RIAN archive 850809 General Secretary of the CPSU CC M. Gorbachev (crop).jpg|border|80px]]
| [[Mihail Gorbačov]]
| 1931–
|-
| 1990
| [[File:George H. W. Bush, President of the United States, 1989 official portrait.jpg|border|80px]]
| [[George H. W. Bush]]
| 1924–2018
|-
| 1991
| [[File:Ted Turner.jpg|border|80px]]
| [[Ted Turner]]
| 1938–
|-
| 1992
| [[File:Bill Clinton.jpg|border|80px]]
| [[Bill Clinton]]
| 1946–
|-
| 1993
| [[File:Peace symbol (bold).svg|80px]]
| [[Mirovništvo|mirovniki]]
|
|-
| 1994
| [[File:JohannesPaul2-portrait.jpg|border|80px]]
| [[Papež Janez Pavel II.]]
| 1920–2005
|-
| 1995
| [[File:NewtGingrich.jpg|border|80px]]
| [[Newt Gingrich]]
| 1943–
|-
| 1996
| [[File:David Ho portrait.JPG|border|80px]]
| [[David Ho (znanstvenik)|David Ho]]
| 1952–
|-
| 1997
| [[File:Andrew Grove.jpg|border|80px]]
| [[Andrew Grove]]
| 1936–2016
|-
| rowspan=&quot;2&quot; | 1998
| [[File:Bill Clinton.jpg|border|80px]]
| [[Bill Clinton]]
| 1946–
|-
| [[File:Starr-large (1).jpg|border|80px]]
| [[Ken Starr]]
| 1946–
|-
| 1999
| [[File:Jeff Bezos' iconic laugh.jpg|border|80px]]
| [[Jeff Bezos|Jeffrey P. Bezos]]
| 1964–
|-
| 2000
| [[File:George-W-Bush.jpeg|border|80px]]
| [[George W. Bush]]
| 1946–
|-
| 2001
| [[File:Rudy Giuliani.jpg|border|80px]]
| [[Rudy Giuliani|Rudolph Giuliani]]
| 1944–
|-
| 2002
| [[File:Whistle_icon.svg|80px]]
| [[žvižgač]]
|
|-
| 2003
| &lt;!-- Do NOT place a non-free file here, per WP:NFTABLE and WP:NFLISTS --&gt;[[File:2ID Recon Baghdad.jpg|border|80px]]
| [[Oborožene sile Združenih držav Amerike|ameriški vojak]]
|
|-
| 2004
| [[File:George-W-Bush.jpeg|border|80px]]
| [[George W. Bush]]
| 1946–
|-
| 2005
| [[File:Bill_og_Melinda_Gates_2009-06-03_(bilde_01).JPG|border|80px]]&lt;br&gt;[[File:Bono_WEF_2008.jpg|border|80px]]
| Dobri Samaritani
|
|-
| 2006
| [[File:Pointing_to_you.jpg|80px]]
| Vi&lt;ref name=&quot;you&quot;&gt;{{navedi novice | author=Lev Grossman | title=You — Yes, You — Are TIME's Person of the Year | url=http://www.time.com/time/magazine/article/0,9171,1570810,00.html | work=Time | date=13 December 2006 | accessdate=2012-12-20 | archive-date=2007-01-12 | archive-url=https://web.archive.org/web/20070112060107/http://www.time.com/time/magazine/article/0,9171,1570810,00.html | url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|
|-
| 2007
| [[File:Vladimir Putin official portrait.jpg|border|80px]]
| [[Vladimir Putin]]&lt;ref&gt;{{navedi novice | author= | title=Person of the Year 2007 | url=http://www.time.com/time/specials/2007/0,28757,1690753,00.html | work=Time | year=2007 | accessdate=2009-07-08 | archive-date=2008-09-07 | archive-url=https://web.archive.org/web/20080907034052/http://time.com/time/specials/2007/0,28757,1690753,00.html | url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
| 1952–
|-
| 2008
| [[File:Official portrait of Barack Obama.jpg|border|80px]]
| [[Barack Obama]]&lt;ref&gt;{{navedi novice | title=Person of the Year 2008 | url=http://www.time.com/time/specials/2008/personoftheyear/article/0,31682,1861543_1865068,00.html?cnn=yes | work=Time | accessdate=2008-12-17 | date=2008-12-17 | first=David | last=Von Drehle | archive-date=2008-12-20 | archive-url=https://web.archive.org/web/20081220002630/http://www.time.com/time/specials/2008/personoftheyear/article/0,31682,1861543_1865068,00.html?cnn=yes | url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
| 1961–
|-
| 2009
| [[File:Ben Bernanke official portrait.jpg|border|80px]]
| [[Ben Bernanke]]&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.time.com/time/specials/packages/article/0,28804,1946375_1947251,00.html|title=Person of the Year 2009|last=Grunwald|first=Michael|date=16 December 2009|work=Time|accessdate=2009-12-16|archive-date=2009-12-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20091216213114/http://www.time.com/time/specials/packages/article/0,28804,1946375_1947251,00.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
| 1953–
|-
| 2010
| [[File:Mark Zuckerberg at the 37th G8 Summit in Deauville 037.jpg|border|80px]]
| [[Mark Zuckerberg]]&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.time.com/time/specials/packages/article/0,28804,2036683_2037183,00.html|title=Person of the Year 2010|last=Grossman|first=Lev|date=15 December 2010|work=Time|accessdate=2010-12-15|archive-date=2010-12-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20101215133743/http://www.time.com/time/specials/packages/article/0,28804,2036683_2037183,00.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
| 1984–
|-
| 2011
| [[File:Greek student protestor during 2009 G20 London summit protests.jpg|border|80px]]
| Protestnik&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://timemagazine.tumblr.com/post/14212577849/times-2011-person-of-the-year-is-the-protester|title=Person of the Year 2011|last=Grunwald|first=Michael|date=14 December 2011|work=Time|accessdate=2011-12-14}}&lt;/ref&gt;
|
|-
| 2012
| [[File:President Barack Obama.jpg|border|80px]]
| [[Barack Obama]]&lt;ref&gt;{{navedi novice | author= | title=Person of the Year 2012 | url=http://poy.time.com/2012/12/19/person-of-the-year-barack-obama/ | work=Time | accessdate=2012-12-23 | date=2008-12-19 | archive-date=2012-12-19 | archive-url=https://web.archive.org/web/20121219192633/http://poy.time.com/2012/12/19/person-of-the-year-barack-obama/ | url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
| 1961–
|-
| 2013
|[[File:Pope Francis Philadelphia 2015 (cropped).jpg|border|80px]]
| [[Papež Frančišek]]&lt;ref&gt;{{navedi novice | author= | title=Pope Francis, The People’s Pope | url=http://poy.time.com/2013/12/11/person-of-the-year-pope-francis-the-peoples-pope/?hpt=hp_t2 | work=Time | accessdate=2013-12-11 | date=2013-12-11 | archive-date=2016-08-11 | archive-url=https://web.archive.org/web/20160811192747/http://poy.time.com/2013/12/11/person-of-the-year-pope-francis-the-peoples-pope/?hpt=hp_t2 | url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
| 1936–
|-
| 2014
| [[File:PPE_Training_(2).jpg|border|80px]]
| borci proti [[ebola|eboli]]&lt;ref&gt;{{navedi novice | author= | title=The Choice | url=http://time.com/time-person-of-the-year-ebola-fighters-choice/ | work=Time | accessdate=2014-12-10 | date=10 December 2014 | archive-date=2018-02-27 | archive-url=https://web.archive.org/web/20180227175205/http://time.com/time-person-of-the-year-ebola-fighters-choice/ | url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|
|-
| 2015
| [[File:Angela Merkel Juli 2010 - 3zu4.jpg|border|80px]]
| [[Angela Merkel]]
| 1954–
|-
| 2016
| [[File:Donald Trump August 19, 2015 (cropped).jpg|border|80px]]
| [[Donald Trump]]
| 1946–
|-
| 2017
| 
| žrtve spolnih zlorab
| 
|-
| 2018
|[[Slika:Jamal Khashoggi in March 2018.jpg|80x80_pik]]&lt;br&gt;[[Slika:PH1-RAPPLER-DSCF3442.jpg|80x80_pik]]&lt;br&gt;[[Slika:Police escort detained Reuters journalist Kyaw Soe Oo.jpg|80x80_pik]]
| varuhi
|
|-
| 2019
| [[File:Greta Thunberg au parlement européen (33744056508), recadré.png|border|80px]]
| [[Greta Thunberg]]
| 2003–
|-
| rowspan=&quot;2&quot; | 2020
| [[File:Joe Biden official portrait 2013 (cropped) 2.jpg|80px]]
| [[Joe Biden]]
| 1942–
|-
| [[File:Kamala_Harris_official_photo_(cropped2).jpg|80px]]
| [[Kamala Harris]]
| 1964–
|-
|2021
| [[Slika:Elon Musk Royal Society (crop2).jpg|80px]]
| [[Elon Musk]]
| 1971–
|-
| rowspan=&quot;2&quot; | 2022
| [[Slika:Volodymyr Zelensky (51941720577) (cropped).jpg|80px]]
| [[Volodimir Zelenski]]
| 1978–
|-
| [[Slika:Flag of Ukraine (with coat of arms).svg|80px]]
| duh Ukrajine
|-
| 2023
| [[File:Taylor Swift at the Golden Globes 2024 (Enhanced, cropped) 2.jpg|border|80px]]
| [[Taylor Swift]]
| 1989–
|-
| 2024
| [[File:Donald Trump August 19, 2015 (cropped).jpg|border|80px]]
| [[Donald Trump]]
| 1946–
|-
| 2025
| 
| arhitekti [[Umetna inteligenca|UI]]
|}

==Sklici==
{{sklici}}

{{Time Person of the Year}}

[[Kategorija:Osebnosti leta revije Time|*]]
[[Kategorija:Time]]
[[Kategorija:Nagrade]]
[[Kategorija:Nagrade, ustanovljene leta 1927]]</text>
      <sha1>f3bua861r299n7p8n81q8q2h289liit</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam knjižnic in ogrodij za .NET</title>
    <ns>0</ns>
    <id>417667</id>
    <revision>
      <id>6773978</id>
      <parentid>6481420</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T20:40:08Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Upwinxp</username>
        <id>126544</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>mapiranje -&gt; kartiranje</comment>
      <origin>6773978</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="19203" sha1="9eqnjapxsnluajixhgq1mkvbmkri2p0" xml:space="preserve">'''[[Ogrodje .NET]]''' in njegove različne implementacije vsebujejo obsežen nabor [[Standardne knjižnice (CLI)|standardnih knjižnic]], ki so v veliko pomoč pri razvoju aplikacij. Ker okolje omogoča razvoj aplikacij, ki so prenosljive med skoraj vsemi pomembnejšimi platformami (npr. preko odprtokodne implementacije [[Mono (razvojno okolje)|Mono]]) in je naravnano k razvoju odprtokodnih aplikacij, se je okrog okoljja ygradil obsežen sistem [[Knjižnica (računalništvo)|knjižnic]] za najrazličnejše specializirane namene, od katerih je velik del odprtokodnih. Razvijalce poleg prenosljivosti in podpore odprtokodnemu razvoju v veliki meri spodbuja tudi privlačnost [[Programski jezik C#|programskega jezika C#]], ki je osnovni programski jezik ogrodja in je zelo skrbno dizajniran kot velparadigmatski jezik s premišljeno sintakso, ki gradi na izkušnjah številnih predhodnikov (C++, Java in podobno) ter odpravlja nekatere pomanjkljivosti programskih jezikov, ki so bili za zgled pri razvoju jezika.

Veliko knjižnic za ogrodje .NET je prostih in odprtokodnih. Zaradi velike pokritosti najrazličnnejših področij razvoja programske opreme lahko razvijalci začnejo z učinkovitim razvojem novih aplikacij, pri čemer razvojno okolje s svojo zasnovo podpira enostavno prenosljivost razvitih aplikacij na druge platforme. 

Pri višjenivojskih knjižnicah lahko na prenosljivost močno vplivajo morebitne odvisnosti uporabljenih knjižnic od drugih knjižnic, ki so slabše ali niso prenosljive na druge platforme, na primer [[Windows Presentation Foundation]], ki je vezan na sisteme [[Windows]], ali [[Windows Forms]], za katero sicer obstaja odprtokodna in prenosljica implementacija v okviru okolja [[Mono (razvojno okolje)|Mono]], vendar implementacija ni popolnoma skladna z originalno knjižnico, ki je del Microsoftove implementacije ogrodja .NET. Poleg tega so nekatere knjižnice odvisne od sistemskih klicov ali klicov funkcij v nativne knjižnce (npr. v C++ preko sistama [[COM medopravilnost|COM medopravilnost]] ali preko [[Platform Invoke|P/Invoke]]). V teh primerih je prenosljivost odvisna tudi od prenosljivosti knjižnic, od katerih je aplikacija posredno ali neposredno odvisna. Primer je priljubljena knjižnica za trodimenzionalno grafiko [[VTK]], ki je sicer napisana v jeziku [[Programski jezik C++|C++]], vendar ima povezovalni sloj za uporabo v .NET (ActiViz). Ker je osnovna knjižnica prevedena za najrazličnejše platforme, je lahko aplikacija napisana v C#, ki uporablja to knjižnico, še vedno dobro prenosljiva med različnimi platformami.

Poleg prenosljivosti in pokrite funkcionalnosti so za razvijalce pri odločitvi glede uporabe zelo pomembni tudi licenčni pogoji posamične knjižnice. Ti vplivajo na višino stroškov uproabe knjižnice v celotnih stroških razvoja, poleg tega pa lahko omejevalni pogoji nekaterih licenc zelo omejijo možnosti uporabe, prodaje in razširjanja aplikacij, ki temeljijo na takšnih knižnicah. Ob uporabi knjižnic z licenco [[Licenca GPL|GPL]], na primer, je razvijalec aplikacije obvizan distribuirati svojo aplikacijo pod podobnimi pogoji kot so v licenci GPL, kar med drugim pomeni, da mora uporavbnikom svoje aplikacije zagotoviti dostop to izvorne pogoje in možnost distribucije izvorne kode (in s tem aplikacije) naprej, kar je nesprejemljivo pri številnih praktično izvedljivih poslovnih modelih za distribucijo komercialnih aplikacij.

Ta članek vsebuje podatke o pomembnejših programskih knjižnicah za okolje .NET na različnih področjih, skupaj z najpomembnejšimi podatki glede prenosljivosti, licenčnih pogojev in področja ter dosega posamičnih knjižcnic.

= Knjižnice in ogrodja =
{{Expand section|date=April 2016}}

== Implementacije .NET in ogrodja ==
To poglavje našteva razllične alternativne izvedbe ogrodja .NET ter ogrodja za specifične namene, ki temeljijo na .NET.

Implementacije:
* [[.NET Core]] je manjša prenosljiva in odprtokodna implementacija ogrodja .NET.
* [[Mono (razvojno okolje)|Mono]] odprtokodna in prenosljiva implementacija ogrodja .NET.

Ogrodja:
* [https://csnative.codeplex.com/ C# Native] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160501225839/http://csnative.codeplex.com/ |date=2016-05-01 }} prevaja kodo v C# neposredno v srojno kodo.
* [https://github.com/xen2/SharpLang SharpLang] prevaja C# and druge programske jezike.NET v strojno kodo z uporavo [[LLVM]].
* [https://github.com/CosmosOS/Cosmos Cosmos] je odprtokodni operacijski sistem napisan v [[Programski jezik C sharp|C#]].
* Fling OS is je operacijski sistem napisan v C#, namenjen učenju nizkonivojskega razvoja.
* [https://github.com/mosa/MOSA-Project/ MOSA Project] - Operacijjski sistem napisan v C#.

== Numerične knjižnice ==

=== Odprtokodne numerične knjižnice ===
* [[AForge.NET]] je knjižnica algoritmov s področja [[Računalniški vid|rečunalniškega vida]] in [[Umetna inteligenca|umetne inteligence]]. [[Licenca LGPL]].
* [[ALGLIB]] je knjižnica osnovnih numeričnih algoritmov, napisna v različnih jezikih (C++, C#, FreePascal, Delphi, VBA). Ima dvojno licenciranje, dostopna je pod pogoji [[Licenca GPL|GPL]] alli komercialne licence.
* [http://diffsharp.github.io/DiffSharp/ DiffSharp] 
* [http://gbaydin.github.io/FsAlg/ FsAlg] 
* [[IMSL z .NET]] 
* [[NeuronDotNet]] 
* [[Math.NET Numerics]] - splo[ne numerična knjižnica, vsebuje pakete za posebne funkcije, linearno algebro, verjetnostne modele, naključna števila, interpolacijo, integralne transformacije in drugo. [[Licenca MIT]].
* [[Meta.Numerics]]

=== Komercialne numerične knjižnice ===
* [https://developer.nvidia.com/alea-gpu Alea GPU] -je ogrodje za razvoj alhoritmov z uporabo [[Grafična procesna enota|grafičnih procesorjev]] (GPU).
* [[ILNumerics.Net]] je visokoperformančna splošna numerična knjižnica.
* [https://msdn.microsoft.com/en-us/devlabs/hh145003.aspx Microsoft Solver Foundation] (MSF) je komercialni paket za izgradnjo in optimiranje matematičnih modelov.
* [[NMath]] proizvajalca[[CenterSpace Software]] je splošnja knjižnica numeričnih komponent.
* [[Extreme Optimization Numerical Libraries]] je splošna optimizacijska knjižnica za .NET.

== 2D grafika ==

=== Odprtokodne 2D grafične knjižnice ===
* [[NPlot]] [http://netcontrols.org/nplot/wiki/] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160414102032/http://netcontrols.org/nplot/wiki/ |date=2016-04-14 }} je prosta odprtokodna knjižnica za risanje grafov. Vključuje razrede za izris v [[Windows Forms]], [[ASP.NET]] in generacijo bitnih slik. [[Licenca BSD]].&lt;ref name=&quot;Lerflaten&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.4guysfromrolla.com/articles/072507-1.aspx#postadlink| title= ASP.NET Charting with NPlot| last=Lerflaten | first=Olav | work=| publisher= | date=25 July 2007| archive-url= https://web.archive.org/web/20160423002508/http://www.4guysfromrolla.com/articles/072507-1.aspx| archive-date=2016-04-21|accessdate=2016-04-21 }}&lt;/ref&gt;
* [[ZedGraph]] [http://zedgraph.sourceforge.net/samples.html] je knjižnica za risanje dvodimenzionalnih grafov v .NET. Podpira zelo širok nabor nastavitev pri risanju različnih vrst grafov v naravoslovju, tehniki in poslovnih aplikacijah. [[Licenca LGPL]]. &lt;ref name=&quot;OpenHub&quot;&gt;{{navedi splet | url= https://www.openhub.net/p/8629| title=Project Summary at OpenHUB | last=| first=| work=| publisher= | date=| archive-url= https://web.archive.org/web/20160423011917/https://www.openhub.net/p/8629| archive-date=2016-04-21|accessdate=2016-04-21 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Anthony&quot;&gt;{{navedi splet| url=http://www.webdistortion.com/2008/11/12/web-application-graphing-solutions-from-around-the-web/| title=28 useful graphing solutions for web developers| last=Anthony| first=Paul| work=| publisher=| date=12 November 2008| accessdate=2016-04-21| archive-date=2016-05-09| archive-url=https://web.archive.org/web/20160509140405/http://www.webdistortion.com/2008/11/12/web-application-graphing-solutions-from-around-the-web/| url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;MikeCora&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.cs.ubc.ca/~tmm/courses/cpsc533c-05-fall/projects/mcora/report.pdf |title=ShadyStats: Visualizing Game Statistics using Hierarchical Parallel Coordinates. A scientific article using Zedgraph. |last=Cora |first=Mike |work= |publisher= |date= |archive-url=https://web.archive.org/web/20061019085135/http://www.cs.ubc.ca/~tmm/courses/cpsc533c-05-fall/projects/mcora/report.pdf |archive-date=2006-10-19 |accessdate=2016-04-21 |url-status=bot: unknown }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://imtuoradea.ro/auo.fmte/files-2014-v1/Roman%20%20Lucian-SOFTWARE%20APPLICATION%20FOR%20ASSESSMENT%20THE%20RELIABILITY%20OF%20SUSPENSION%20SYSTEM%20AT%20OPEL%20CARS%20AND%20OF%20ROAD%20PROFILES.pdf | title=Software Application for Assessment the Reliability of the Suspension System at Opel Cars and of Road Profiles. A scientific article using Zedgraph. |last=Roman |first= Lucian | work= Fascicle of Management and Technological Engineering | publisher=| date=May 2014 | archive-url=https://web.archive.org/web/20160423014508/http://imtuoradea.ro/auo.fmte/files-2014-v1/Roman%20%20Lucian-SOFTWARE%20APPLICATION%20FOR%20ASSESSMENT%20THE%20RELIABILITY%20OF%20SUSPENSION%20SYSTEM%20AT%20OPEL%20CARS%20AND%20OF%20ROAD%20PROFILES.pdf |archive-date=2016-04-21| accessdate=2016-04-21 }}&lt;/ref&gt;

=== Komercialne 2D grafične knjižnice ===

== 3D grafika ==

=== Odprtokodne 3D grafične knjižnice ===
* [http://www.vtk.org/Wiki/VTK/CSharp/ActiViz.NET ActiViz.NET] vsebuje [[Programsi jezik|C#]] vmesnike za knjižnico [[VTK]]. [[Licenca BSD]].&lt;ref name=&quot;Messier &quot;&gt;{{navedi splet | url=http://www.prweb.com/releases/2011/1/prweb8101442.htm| title=Kitware’s ActiViz .NET Tool is Now Free and Open Source| last=Messier | first=Nicole | work=| publisher= |date= 31 January 2011| archive-url=https://web.archive.org/web/20160422214713/http://www.prweb.com/releases/2011/1/prweb8101442.htm | archive-date=2016-04-21|accessdate=2016-04-21 }}&lt;/ref&gt;

* [http://helix-toolkit.org/ Helix Toolkit] je 3D grafična knjižnica na osnovi [[Windows Presentation Foundation|WPF]]. Zaradi odvisnosti od WPF, je knjižnica omejena na operacijske sisteme [[Windows]]. [[Licenca MIT]].
&lt;ref name=&quot;HelixGithub&quot;&gt;{{navedi splet | url=https://github.com/helix-toolkit/helix-toolkit | 
title=Helix repository on GitHub| last= | first= | work=| publisher= GitHub| date=| archive-url=https://web.archive.org/web/20160425094825/https://github.com/helix-toolkit/helix-toolkit | archive-date=2016-04-25|accessdate=2016-04-25 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;HelixGettingStarted&quot;&gt;{{navedi splet | url=https://github.com/helix-toolkit/helix-toolkit/wiki/Getting-started-with-WPF-3D | 
title=Getting started with WPF 3D| last= | first= | work=| publisher= GitHub| date=| archive-url=https://web.archive.org/web/20160425095827/https://github.com/helix-toolkit/helix-toolkit/wiki/Getting-started-with-WPF-3D| archive-date=2016-04-25|accessdate=2016-04-25 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;HelixHome&quot;&gt;{{navedi splet | url=http://helix-toolkit.org/ | 
title=Helix Toolkit web site| last= | first= | work=| publisher=GitHub |date=| archive-url=https://web.archive.org/web/20160425100102/http://helix-toolkit.org/ | archive-date=2016-04-25|accessdate=2016-04-25 }}&lt;/ref&gt;

* [http://www.monogame.net/ MonoGame] je odprtokodna knjižnica za razvoj iger. Podpira sisteme [[OS X]], [[Linux]], [[iOS]], [[Android (operacijski sistem)|Android]], [[PlayStation Mobile]] in [[OUYA]]. Na sistemih [[Windows]] uporablja [[SharpDX]] in [[DirectX]].&lt;ref name=&quot;channel9.msdn.com&quot;&gt;{{Navedi splet |url=http://channel9.msdn.com/Events/Ch9Live/Channel-9-Live-at-BUILD-2012/Monogame-at-Build-2012 |title=Monogame at Build 2012 {{!}} Channel 9 Live at BUILD 2012 {{!}} Channel 9&lt;!-- Bot generated title --&gt; |accessdate=2016-04-27 |archive-date=2013-07-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130707093557/http://channel9.msdn.com/Events/Ch9Live/Channel-9-Live-at-BUILD-2012/Monogame-at-Build-2012 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Na drugih platformah uporablja knjižnico [[OpenTk]]. [[Microsoft Public License]].

* [[OpenTK|Open Toolkit]] (OpenTK)[http://www.opentk.com/] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160417121314/http://www.opentk.com/ |date=2016-04-17 }} [https://github.com/opentk/opentk] je nizkonivojaki vmesnik v [[Programski jezik C sharp|C#]] za [[OpenGL]], [[OpenGL ES]] in [[OpenAL]]. Deluje na platformah Windows, Linux, Mac OS X, BSD, Android in iOS. Uporablja se lahko kot samostoječa knjižnica ali integrirana v [[Grafični uporabniški vmesnik|GUI]].

=== Komercialne 3D grafične knjižnice ===
* [[Unity (razvoj iger)|Unity]] je prenosljiv paket za razvoj iger, ki ga razvija [[Unity Technologies]]&lt;ref name=&quot;Riccitiello interview&quot;&gt;{{cite interview|interviewer=Dean Takahashi|first=John|last=Riccitiello|date=October 23, 2014|url=http://venturebeat.com/2014/10/23/john-riccitiello-sets-out-to-identify-the-engine-of-growth-for-unity-technologies-interview/|title=John Riccitiello sets out to identify the engine of growth for Unity Technologies (interview)|work=VentureBeat|accessdate=January 18, 2015|archivedate=2015-01-17|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150117174953/http://venturebeat.com/2014/10/23/john-riccitiello-sets-out-to-identify-the-engine-of-growth-for-unity-technologies-interview/}}&lt;/ref&gt; Uporablja se za razvoj video iger za osebne računalnike, igralne konzole, telefone in spletne strani.
* [[Windows Presentation Foundation]] (WPF)  je sistem za izdelavo grafičnih uporabniških vmesnikov, ki ga razvoja Microsoft. Vsebuje tudi komponento za prkazovanje 3D grafike.&lt;ref&gt;[http://msdn.microsoft.com/en-us/library/aa663364.aspx Introducing Windows Presentation Foundation]&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;tims&quot;&gt;{{navedi splet | url = http://blogs.msdn.com/tims/archive/2007/07/27/what-s-new-in-wpf-3-5-here-s-fifteen-cool-features.aspx | title = What's New in WPF 3.5? Here's Fifteen Cool Features... | accessdate = 2007-10-14}}&lt;/ref&gt;  Sistem teče le na operacijskih sistemih [[Windows]].

== Procesiranje slik ==
{{Škrbinski razdelek}}

=== Odprtokodne knjižnice za procesiranje slik ===
* [[AForge.NET]] je knjižnica za računalniški vid in umetno inteligenco, ki vključuje tudi številne algoritme za procesiranje slik. [[Licenca LGPL]], delno [[Licenca GPL]]. Večina knjižnice je napisana v C# in je zato prenosljiva med različnimi platformami.{{citation needed|date=April 2016}}
* [[Accord.NET]] vsebuje različne algoritme za procesiranje slik in je v glavnem napisana v [[Programski jezik C sharp|C#]]. [[Licenca GPL]]

== Grafični uporabniški vmesniki ==

=== Odprtokodne knjižnice za GUI ===
* [[Gtk Sharp|Gtk#]] je C# ovojnik okrog knjižnic [[GTK+]] in [[GNOME]], ki so napisane v [[Programski jezik C|C]]. Dosegljiva je  za platforme Linux, MacOS and Windows.
* [[Windows Forms]] is a Microsoftovo ogrodje za izgradnjo grafičnih uporabniških vmesnikov. Izvorna Microsoftova implementacija teče na sistemih [[Windows]] Alternativna implementacija v okviru projekta [[Mono (development environment)|Mono]] je odprtokodna in prenosljiva med različnimi sistemi (Windows, Unix in OS X), je v glavnem združljiva z izvorno Microsoftovo implementacijo, vendar ne v celoti. Knjižnica je napisana v C#, da se izogne odvisnosti od sistemskih funkcij sistema [[Windows]].
* [[Xwt (toolkit)|Xwt]] pretvarja [[API]] klice v nativne klice na ciljni platformi, s čimer lahko izpostavi poenoten [[API]] na različnih platformah, hkrati pa imajo uporobniški vmesniki videz, ki je v skladu s platformo, na kateri teče aplikacija.

=== Komercialne knjižnice za GUI ===
* [[Windows Presentation Foundation]] (WPF)  je grafični podsistem za renderiranje uporabniških vmesnikov v aplikacijah za operacijski sistem [[Windows]]. Razvija ga [[Microsoft]]. Osnovan je na tehnologiji [[DirectX]] in uporablja [[XAML]] (jezik temelječ na [[XML]]) za definicijo in povezavo med grafičnimi elementi in podatki aplikacije.&lt;ref Name=WpfXamlOverview&gt;[http://msdn.microsoft.com/en-us/library/ms752059.aspx MSDN.NET Development: WPF: XAML Overview]&lt;/ref&gt;

== Varnost ==

=== Odprtokodne varnostne knjižnice ===
* [https://sshnet.codeplex.com/ SSH.NET] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160505142431/http://sshnet.codeplex.com/ |date=2016-05-05 }} je klientska knjižnica za [[Secure Shell|SSH]], [[Secure copy|SCP]] in [[Secure FTP|SFTP]]. Ker ne vključuje odvisnosti od drugih knjižnic, je prenosljiva. [[Licenca BSD]].

=== Komercialne varnostne knjižnice ===


== Zagotavljanje kakovosti ==

=== Odprtokodne knjižnice za zagotavljanje kakovosti ===
* [[NUnit]] je odprtokodno ogrodje za [[testiranje posamičnih enot]] v [[.NET]]. Napisano je v [[Programski jezik C sharp|C#]] in zato prenosljivo med rayličnimi platformami in operacijskimi sistemi. Spada med ogrodja za testiranje iz družine [[xUnit]]. [[Licenca MIT]].

=== Komercialne knjižnice za zagotavljanje kakovosti ===
* [https://msdn.microsoft.com/en-us/library/ms243147%28vs.80%29.aspx Microsoft Unit Testing Framework] je testno okolje integrirano v Visual Studio. Na voljo je za operacijske sisteme [[Windows]].

== Objektno relacijsko kartiranje ==

=== Odprtokodne knjižnice za objektno relacijsko kartiranje ===

* [http://download.cnet.com/NConstruct-Lite/3000-2229_4-10973471.html NConstruct Lite] je orodje za hiter razvoj spletnih in namiznih aplikacij za [[Ogrodje .NET]], ki vključuje obsežno knjižnico za [[Objektno-relacijsko kartiranje|ORM]]. &lt;ref name=&quot;NConstructGitHub&quot;&gt;{{navedi splet | url=https://www.openhub.net/p/NConstruct-Lite | title=NConstruct Lite - Project summary on GitHub| last= | first= | work=| publisher= GitHub| date=| archive-url=https://web.archive.org/web/20160528112838/https://www.openhub.net/p/NConstruct-Lite | archive-date=2016-05-28|access-date=2016-05-28 }}&lt;/ref&gt;
* [[NHibernate]] je orodje za objektno-relacijsko kartiranje za ogrodje .NET.

== Sklici in opombe ==
{{sklici|2}}

== Glej tudi ==
* [[Ogrodje .NET]]
* [[Standardne knjižnice (CLI)]], članek o standardnih knjižnicah ogrodja .NET

== Zunanje povezave ==
Splošno:
* [https://en.wikipedia.org/wiki/List_of_.NET_libraries_and_frameworks List of .NET libraries and frameworks], seznam nekaterih specializiranih knjižnic za ogrodje .NET na angleški Wikipediji
* [https://github.com/Microsoft/dotnet/blob/master/dotnet-developer-projects.md .NET Open Source Developer Projects], seznam dostopen na straneh [[GitHub]]
Numerične knjižnice:
* [http://mathforum.org/library/topics/num_analysis/ The Math Forum - Math Libraries], obsežen seznam matematičnih knižnic za ogrodje .NET s kratkimi opisi (v angleščini)
* [http://fsharp.org/guides/math-and-statistics/ Guide - Math and Statistics Programming with F#] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160425104519/http://fsharp.org/guides/math-and-statistics/ |date=2016-04-25 }}, vsebuje seznam najpomembnejših matematičnih in statističnih knjižnic za ogrodje .NET.
Knjižnice za manipulacijo s podatki:
* [http://c2.com/cgi/wiki?ObjectRelationalMapping Object Relational Mapping]
* [http://www.dotnet-akademie.de/dotnet/Artikel/DOTNET_ORM_Comparison.pdf Comparison of Object Relational Mapping Tools for the .NET Framework]

[[Kategorija:Microsoft .NET]]</text>
      <sha1>9eqnjapxsnluajixhgq1mkvbmkri2p0</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Policijska država</title>
    <ns>0</ns>
    <id>420158</id>
    <revision>
      <id>6774024</id>
      <parentid>6773274</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T22:48:13Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead. #IABot (v2.0.9.6)</comment>
      <origin>6774024</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3362" sha1="ana1rob53xnzbsv773tabt37iy0ftwc" xml:space="preserve">'''Policijska država''' je izraz, ki označuje vodenje države skozi policijo. Prvotno je pojem predstavljal vodenje države, ki je usmerjeno skozi civilno administracijo, vendar v začetku 20. stoletja pridobi čustveno, žaljiv pomen – torej stanje, ki je nezaželeno&lt;ref name=&quot;Tipton2013&quot;&gt;{{navedi knjigo|last=Tipton|first=Elise K.|title=The Japanese Police State: Tokko in Interwar Japan|url=https://books.google.com/books?id=dWAQAgAAQBAJ&amp;pg=PA14|accessdate=5 September 2014|date=17 December 2013|publisher=A&amp;C Black|isbn=9781780939742|pages=14–}}&lt;/ref&gt;. 
Prebivalci policjske države doživljajo prepovedi gibanja ali svobode govora. Nanašajo se na politično stanje v državi, ki ga kontrolira in izvaja policija. Robert van Mohl, kateri je Nemčiji prvi predstavil pojem, stanje opiše kot anti – aristokratsko policijsko državo&lt;ref&gt;''The Police State'', Chapman, B., Government and Opposition, Vol.3:4, 428–440, (2007). Accessible online at http://www3.interscience.wiley.com/journal/119912141/abstract {{Slepa povezava|date=november 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}.&lt;/ref&gt;
 
==Zgodovinska uporaba pojma==
 
Oxfordski angleški slovar sledi frazi »Policijska država« iz leta 1851, kot vzdrževanje reda skozi aparat državne policije. Nemški izraz Polizeistaat pa je prišel v angleško uporabo v tretjem desetletju 20. stoletja, kot totaliterizem, ki se je začel pojavljati v Evropi. Zaradi različnih političnih perspektiv držav, kaj pravzaprav je primerno ravnotežje  med individualno svobodo in državno varnostjo. Točne definicije pojma »policijska država« ne moremo podati. 
Katerikoli zakon, ki ima vpliv na omejevanje svobode in pravic, vodi v smeri stanja »policijske države«. Po drugi strani pa zakoni, ki omejujejo državni nadzor, vodijo v smeri t.i. svobodne države.
Elektronska policijska država je ena izmed oblik, v kateri država agresivno uporablja elektronsko tehnologijo za nadzor nad svojimi državljani.
 
==Primeri držav s podobnimi lastnostmi==

[[Sovjetska zveza]] in njene satelitske države vključno z [[Vzhodna Nemčija|Vzhodno Nemčijo]] in ostalimi državami sovjetskega bloka, so imeli razširjeno in represivno policijo skupaj z obveščevalnimi službami. V Vzhodni Nemčiji je bilo približno 2,5 % prebivalstva informantov, ki so zbirali informacije za Stasi&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=https://www.nytimes.com/books/first/k/koehler-stasi.html| author=JOHN O. KOEHLER| title=Stasi: The Untold Story of the East German Secret Police| publisher=New York Times| accessdate=22 March 2014}}&lt;/ref&gt;.
Skozi čas aparthajda je oblast v Južni Afriški Republiki ohranjala lastnosti »policijske države« za aretacijo političnih nasprotnikov, ukinjanje organizacij, ki delujejo v nasprotju z interesi države in ostalih skupnosti.
Pod vodstvom predsednika Fulgencia Baptiste je [[Kuba]] postala avtoritarna policijska država vse do kubanske revolucije leta 1959. S tem pa se je pričel začetek komunističnega režima, katerega je vodil Fidel Castro. 
Največ policijskih lastnosti ima danes [[Severna Koreja]], katero Novinarji brez meja označujejo kot najstrožji sistem. Severna Koreja vsebuje lastnosti z najmanj medijske svobode, ki jo popolnoma obvladuje družina Kim.

==Viri==
{{sklici}}

[[Kategorija:Uveljavljanje prava]]
[[Kategorija:Vladavine]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>ana1rob53xnzbsv773tabt37iy0ftwc</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Starogrška keramika</title>
    <ns>0</ns>
    <id>426724</id>
    <revision>
      <id>6773947</id>
      <parentid>6359587</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T20:00:43Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <comment>/* Geometrični slog */ razločitev, drugi drobni popravki  [[Project:AWB|AWB]]</comment>
      <origin>6773947</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="39055" sha1="gjtsd5u6dstqswly36hpgn8lwe49owe" xml:space="preserve">[[File:Amphorae stacking.jpg|250px|thumb|Amfore za prevoz po morju iz potopljene ladje iz bronaste dobe; Muzej podvodne arheologije v gradu Bodrum, Turčija.]]
{{Zgodovina grške umetnosti}}

'''Starogrška keramika''', zaradi svoje relativne trajnosti, obsega velik del arheoloških ostankov [[Antična Grčija|antične Grčije]] in ker jih je toliko (več kot 100.000 vaz je zapisano v ''Corpus vasorum antiquorum'' – mednarodni raziskovalni projekt za keramično dokumentacijo klasičnega območja) &lt;ref&gt;[http://www.cvaonline.org/cva/default.htm Home page] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190518011813/http://www.cvaonline.org/cva/default.htm |date=2019-05-18 }} Corpus vasorum antiquorum, accessed 16 May 2016&lt;/ref&gt;, ima zelo velik vpliv na naše poznavanje grške družbe. Črepinje posod zavrženih ali zakopanih v 1. tisočletju pred našim štetjem, so še vedno najboljši vodnik po običajnem življenju in mišljenju starih Grkov. Veliko posode je proizvedene na lokalni ravni, za vsak dan in uporabo v kuhinji, lepša je lončenina iz regij, kot je [[Atika]], ki so jo uvažale tudi druge kulture v Sredozemlju, denimo Etruščani v Italiji. &lt;ref name=&quot;oakley 2012 p641&quot;&gt;John H. Oakley (2012). &quot;Greek Art and Architecture, Classical: Classical Greek Pottery,&quot; in Neil Asher Silberman et. al. (eds), ''The Oxford Companion to Archaeology, Vol 1: Ache-Hoho'', Second Edition, 641-644. Oxford &amp; New York: Oxford University Press. ISBN 978-0-19-973578-5, p. 641.&lt;/ref&gt; Poznani so tudi posebne regionalne šole kot je denimo južno italijanska starogrška keramika.

Uporabljene so bile različne vrste in oblike vaz. Vse niso bile povsem utilitarne; velike geometrične amfore so bile uporabljene kot nagrobniki, kraterji v Apuliji so služili kot grobni pridatki in Panatenjske amfore se zdi, da so bile videti kot ''objets d'art'', kot tudi poznejše terakota figurine. Nekatere so bile zelo dekorativne in namenjen za elitno porabo in polepšanje doma, kot tudi za shranjevanje ali drugo uporabo, kot je bil [[krater (posoda)|krater]] običajno uporabljen za razredčevanje vina.

Zgodnji grški slog keramike, ki se imenuje &quot;egejski&quot; namesto &quot;starogrški«, obsega minojsko keramiko, zelo prefinjeno v svojem zadnjem obdobju, kikladsko keramiko, minjansko posodo in nato mikensko keramiko v [[bronasta doba|bronasti dobi]], ki ji je sledila kulturna motnja [[Grška temna doba|grške temne dobe]]. Ko se je kultura vrnila, se je sub-mikenska keramika končno mešala s [[Protogeometrična umetnost|protogeometričnim]] slogom, ki je pravi začetek starogrške keramike.

Vzpon vaznega slikarstva je prinesel več dekoracije. Geometrijska umetnost v grškem lončarstvu je stik s temno dobo in zgodnjim arhaikom, ki je nastal vzpon [[Orientalizirano obdobje|orientaliziranega obdobja]]. Keramika, proizvedena v arhaični in klasični Grčiji obsega najprej črnofiguralno lončenino, potem se je pojavila rdečefiguralna lončenina in tehnika bele podlage. Poznejši slogi so bili značilni za poznejše helenistično obdobje in upad vaznega slikarstva.

== Odkritje in raziskave ==
[[File:DSC00276 - Processione di donne - 570-550 a.C. - Foto G. Dall'Orto.jpg|thumb|250px|left|''Disjecta membra'' (fragment starogrške keramike)]]
Zanimanje za grško umetnost zaostaja za oživljanjem klasičnega obdobja v času [[renesansa|renesanse]] v akademskem krogu okoli [[Nicholas Poussin| Nicholasa Poussina]] v Rimu v 1630-ih. Skromne zbirke vaz so bile dobljene v starodavnih [[Etruščani|etruščanskih]] grobnicah v Italijexsi v 15. in 16. stoletju. Možno je, da je [[Lorenzo de' Medici Veličastni |Lorenzo de Medici]] kupil več atiških vaz neposredno iz Grčije, zato je bila povezava med njimi in primeri izkopanimi v osrednji Italiji, dosežena šele veliko kasneje. [[Johann Joachim Winckelmann |Winckelman]]ova ''Geschichte der Kunst des Alterthums'' iz leta 1764 najprej zavrača etruščanski izvor teh, kar zdaj vemo, da je grška keramika. Še dve zbirki sira [[William Hamilton (diplomat) |Williama Hamiltona]], ena je bila izgubljena na morju, druga je sedaj v Britanskem muzeju, sta bili objavljeni kot &quot;etruščanske vaze &quot;; do leta 1837, ko je [[Otto Magnus von Stackelberg (arheolog) |Stackelberg]]ov ''Graber der Hellenen''  dokončno končal sporno imenovanje. &lt;ref&gt;Thanks to the ability of scholars to compare Greek finds with Italian ones following the Greek War of Independence, however the textual analysis in g. Kramer, ''Uber den Styl und die Herunft der bemalten griechischen Thongefasse'' 1837 and Otto Jahn's catalogue of the Vulci finds contributed to the changing consensus. See Cook, ''Greek Painted Pottery'', 1997, p.283&lt;/ref&gt;

Zelo zgodnje študije grških vaz so bile v obliki izdelave albumov slik, ki jih prikazujejo in D'Hancarvillenovi in Tischbeinovi oblikovani primeri, a poskusi datiranja so nezanesljivi kot arheološki zapis. Resni poskusi raziskav so dosegli napredek v 19. stoletju, z ustanovitvijo Instituto di Corrispondenza v Rimu leta 1828 (kasneje Nemški arheološki inštitut), ki mu sledi pionirska študija Eduarda Gerharda ''Auserlesene Griechische Vasenbilder'' (1840 do 1858), ustanovitev revije ''Archaeologische Zeitung'' leta 1843 in ''Ecole d'Athens'' leta 1846. Gerhard je prvi uporabil izraze, ki jih sedaj uporabljamo, in sicer: orientalizirano (geometrijsko, arhaično), črnofiguralni slog, rdečefiguralni slog, polikromatičen (helenističen).
[[File:Vase-BlackBasalt-Wedgwood-BMA.jpg|thumb|Neoklasiistična vaza &quot;Črni bazalt&quot;, Wedgwood, c. 1815]]

Končno je Otto Jahnov katalog (1854) ''Vasensammlung'' iz Pinakoteke v Münchnu, postavil merila za znanstveni opis grške lončenine, opisal oblike in napise s prej nevideno natančnostjo. Jahnova študija je bila več let standardni učbenik o zgodovini in kronologiji grške lončenine, že v družbi z Gerhardom je datiral uvedbo rdečefiguralne tehnike za stoletje kasneje, kot je bilo v resnici. Ta napaka je bila popravljena, ko se je leta 1885 ''Aρχαιολογικη 'Εταιρεια'' (Arheološka družba iz Aten) lotila izkopavanja Akropole in ugotovila, da so tako imenovane »perzijske smeti« rdečefiguralna posoda, ki so jo perzijski zavojevalci uničili 480 pred našim štetjem. Z bolj trdno kronologijo so lahko [[Adolf Furtwängler]] in njegovi učenci v 1880-ih in 90-ih datirali plasti arheoloških izkopavanjih, v katerih so našli lončenino. Metoda seriacije[[Flinders Petrie| Flindersa Petrieja]] se je kasneje uporabljala za nepobarvano egiptovsko keramiko.

Če je bilo 19. stoletje obdobje odkrivanja in polaganje od prvih načel, je bilo 20. stoletje obdobje konsolidacije in intelektualne industrije. Prizadevanja za zapisovanje in objavo celotnih javnih zbirk vaz so se začela z ustanovitvijo ''Corpus vasorum antiquorum'' pod Edmondom Pottierjem in arhivom Johna Beazleya.

Beazley in nasledniki so preučevali tudi fragmente grške lončenine v institucionalnih zbirkah in pripisali veliko pobarvanih kosov posameznim umetnikom. Znanstveniki so te fragmente imenovali ''disjecta membra'' (latinsko za 'raztreseni deli') in v nekaj primerih bili sposobni prepoznati fragmente v različnih zbirkah, da pripadajo isti vazi.&lt;ref&gt;Aaron J. Paul, Fragments of Antiquity: Drawing Upon Greek Vases, Harvard University Art Museums Bulletin, Vol. V, No. 2 (Spring 1997), pp.. 4, 10.&lt;/ref&gt;

== Uporaba in tipi ==
Imena, ki jih uporabljamo za grške oblike vaz (posod) so pogosto stvar konvencije, ne pa zgodovinskega dejstva, nekaj pa je ilustracij uporabe ali so označene s svojimi izvirnimi imeni, drugi so posledica poskusov zgodnjih arheologov, da uskladijo fizični objekt z znanim ime iz grške literature – ne vedno uspešno. Razumevanje odnosa med obliko in funkcijo grške keramike se lahko razdeli v štiri širše kategorije, ki vsebujejo pogoste tipe: &lt;ref&gt;Woodford, 12-14; [http://www.beazley.ox.ac.uk/tools/pottery/shapes/default.htm &quot;Shapes&quot; (see menu at left)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20161010042631/http://www.beazley.ox.ac.uk/tools/pottery/shapes/default.htm |date=2016-10-10 }}, Beazley Archive, Oxford&lt;/ref&gt;

* posode za skladiščenje in prevoz: [[amfora]], [[pitos]], [[pelike]], [[Hidrija (posoda)|hidrija]], [[piksida (posoda)|piksida]];
* Različne posode, predvsem za simpozije ali moške pivske zabave: [[krater (posoda)|krater]] in [[dinos (posoda)|dinos]];
* Vrči in čaše, več vrst [[kiliks (posoda)|kiliks]]ov, tudi skodelice [[kjat]], [[kantar]], [[patera]], [[skifos]], [[oinochoe]] in [[lutrofor]];
* posode za olja, parfume in kozmetiko: veliki [[lekit]] in majhni [[aribal]]i in [[alabastron]];
* [[Lebes|Lebes gamikos]], posoda je bila del antične grške poroke oziroma posoda za vodo v nevestinem domu.

Nekatere oblike posod so še posebej povezane z rituali, druge z atletiko in gimnazijo. &lt;ref&gt;Woodford, Susan, ''An Introduction To Greek Art'', 1986, Duckworth, ISBN 978-0801419942, str. 12&lt;/ref&gt; V vsaki kategoriji so oblike približno enake po obsegu, so odprte ali zaprte, kadar obstaja negotovost lahko ugibamo o tem, čemu bi predmet služil. Nekateri imajo zgolj ritualno funkcijo, na primer lekitoi vsebuje olje, ki se uporablja kot pogrebno darovanje in se zdi, da so bili samo za to. Številni primeri imajo skrito drugo skodelico znotraj sebe, da daje vtis, da so polne olja, kot take niso služile nobeni drugi uporabni koristi.

Od 8. do 4. st. pr. n. št. je bil razvit mednarodni trg za grško lončenino, kjer so prevladovale Atene in antični Korint do konca. Ideja o obsegu te trgovine Se lahko razbere iz zemljevida najdb vaz zunaj Grčije, čeprav so te lahko predstavljale darila ali prišle s priseljevanjem. Sam obstoj trga rabljenih lahko predstavljajo številne panatenajske najdbe v etruščanskih grobnicah. Južnoitalijanski izdelki so zavladali izvozni trgovini v zahodnem Sredozemlju, ko se je zmanjšal politični pomen Aten v helenističnem obdobju.
[[File:Attic Volute kraters-en.svg|thumb|300px|left|Risba tipične atenske vaze - krater z volutami]]

== Vazno slikarstvo ==
{{multiple image
|align=right
|perrow=2|total_width=400
|image1=Akhilleus Aias MGEt 16757.jpg| width1=300|caption1  = (1)
|image2=Niobid Painter - Red-Figure Amphora with Musical Scene - Walters 482712 - Side A.jpg|width2=145| caption2  = (2)
|image3=Athena Herakles Staatliche Antikensammlungen 2301 A full.jpg|width3=160| caption3  = (3)
|image4=Apollo black bird AM Delphi 8140.jpg| width4=235|caption4  = (4)
| footer = Od leve proti desni:&lt;br&gt;(1) Eksekijeva amfora – črna figura, Ahil in Ajaks pri igri, c. 540-530 BC&lt;br&gt;(2) Redča figura – ženska igra na glasbilo, slikar Niobid &lt;br&gt;(3) Dvojezična amfora, Andokides slikar, c. 520 BC (Munich)&lt;br&gt;(4) Apolon in njegov krokar – posoda – tehnika bele podlage, slikar Pistoxenos.
}}
Najbolj znana starogrška lončenina so poslikane posode fine kakovosti. To niso bili vsakdanji izdelki, ki jih je uporabljala večina ljudi, vendar so bili dovolj poceni, da so bili dostopni širokemu krogu prebivalstva.

Nekaj primerov starogrške poslikave je ohranjene, vključno grobne freske, še predvsem  tiste, ki se nahajajo na lončeni posodi za vsakdanjo rabo. To omogoča sodobnim raziskovalcem slediti razvoj starogrške umetnosti skozi starogrško lončenino. Črepinje posod zavrženih ali zakopanih v 1. tisočletju pred našim štetjem, so še vedno najboljši vodnik običajnega življenja in mišljenja starih Grkov.

=== Razvoj ===
==== Bronasta doba ====
Fino slikarstvo na grški lončenini sega v čas minojske keramike in mikenskega lončarstva bronaste dobe, nekoliko kasnejši primeri pa kažejo ambiciozno figurativno slikarstvo, ki je postalo zelo razvito in tipično. Mnogo stoletij so prevladovali slogi geometrijske dekoracije, postali so vse bolj kompleksni, figurativni elementi so se vrnil v veljavo v 8. stoletju. Od poznega 7. stoletja do okoli 300 pr. n. št. se je razvijal slog figuralnega slikarstva, ko je bila proizvodnja in kakovost na vrhuncu in je bil izvoz obsežen.
[[Image:Amphora protogeometric BM A1123.jpg|thumb|left|140px|right|Protogeometrična amfora, BM]]

V grški temni dobi, ki sega v 11. do 8. stoletje pred našim štetjem, prevladuje zgodnji slog, protogeometrična umetnost, predvsem z uporabo krožnih in valovitih dekorativnih vzorcev. Geometrična umetnosti je uporabljala gladke linije in geometrijske vzorce in je bila razširjena v celinski Grčiji, v Egejskem morju, [[Anatolija|Anatoliji]] in Italij. &lt;ref&gt;John H. Oakley (2012). &quot;Greek Art and Architecture, Classical: Classical Greek Pottery,&quot; in Neil Asher Silberman et. al. (eds), ''The Oxford Companion to Archaeology, Vol 1: Ache-Hoho'', Second Edition, 641-644. Oxford &amp; New York: Oxford University Press. ISBN 978-0-19-973578-5, p. 641-642.&lt;/ref&gt;

Obdobje arhaične Grčije, ki se začne v 8. stoletju pr. n. št. in traja do konca 5. stoletja pred našim štetjem, je videla rojstvo orientaliziranega obdobja, ki ga je vodil predvsem [[antični Korint]], kjer so prejšnje paličaste figure zamenjali geometrijski vzorci. &lt;ref name=&quot;oakley 2012 p642&quot;&gt;John H. Oakley (2012). &quot;Greek Art and Architecture, Classical: Classical Greek Pottery,&quot; in Neil Asher Silberman et. al. (eds), ''The Oxford Companion to Archaeology, Vol 1: Ache-Hoho'', Second Edition, 641-644. Oxford &amp; New York: Oxford University Press. ISBN 978-0-19-973578-5, p. 642.&lt;/ref&gt;

===== Protogeometrični slog =====
Vaze iz protogeometričnega obdobja (c 1050 -. 900 pr. n. št.) predstavljajo vrnitev proizvodnje obrti po razpadu [[Mikenska doba|mikenske palačne kulture]] in z njo povezane grške temne dobe. To je v tem obdobju eden redkih načinov umetniškega izražanja poleg nakita, kipa, monumentalne arhitekture in stenskega slikarstva tega obdobja, ki so neznane za nas. Zdi se, da je še 1050 pr. n. št. življenje na grškem polotoku postali dovolj naseljeno, da je znatno izboljšalo proizvodnjo keramike. Slog je omejen na risanje krogov, trikotnikov, valovitih linij in lokov. Lokacija Lefkandi je eden od najpomembnejših virov keramike iz tega obdobja, kjer so bili najdeni grobni pridatki, ki pričajo o razliki evbojskega protogeometričnega sloga iz zgodnjega 8. stoletja. &lt;ref&gt;{{navedi knjigo |first=Anthony M. |last=Snodgrass |title=The Dark Age of Greece |url=https://archive.org/details/darkageofgreecea0000snod |year=2001 |location=New York |publisher=Routledge |page=[https://archive.org/details/darkageofgreecea0000snod/page/n137 102] |isbn=0415936357 }} See also Popham, Sackett, ''Excavations at Lefkandi, Euboea'' 1968&lt;/ref&gt;

===== Geometrični slog =====
{{glavni|Geometrična umetnost}}
[[Image:Hydria Boeotia Louvre A574.jpg|thumb|Beocijska geometrična hidrija, Louvre]]
Geometrična umetnost je cvetela v 9. in 8. stoletju pr. n. št. Zanjo so bili značilni novi motivi, zlom minojske in mikenske dobe: vijuge, trikotniki in druga geometrična dekoracija (od tod ime sloga), za razliko od pretežno krožnih likov prejšnjega sloga. Vendar pa naša kronologija za te nove oblike umetnosti izvira iz izvožene posode, najdene v tujini.
[[File:Dypilon vase.JPG|thumbnail|left|''Dipilonska amfora'' s človeškimi figurami, sredina 8. st. pr. n. št., grobni pridatek.&lt;ref name=&quot;Wood&quot;&gt;{{navedi knjigo |author=Woodford, Susan |year=1982 |title=The Art of Greece and Rome |url=https://archive.org/details/artofgreecerome0000wood |publisher=Cambridge: Cambridge University Press |isbn=0521298733 |cobiss= |pages=}}&lt;/ref&gt; Narodni arheološki muzej, Atene.]]

V zgodnjem geometričnem slogu (približno 900-850 pr. n. št.) najdemo le abstraktne motive, imenovane &quot;črni Dipilonov&quot; slog, za katerega je značilna široka uporaba črnega laka. V srednje geometrični dobi (pribl. 850-770 pr. n. št.) figurativna dekoracija naredi svojo podobo: sprva so enaki pasovi živali, kot so konji, jeleni, koze, gosi, itd,, ki se izmenjujejo z geometričnimi pasovi. Hkrati dekoracija postane zapleteno in postaja vse bolj bogato okrašena; slikar neradi pusti prazne prostore in jih napolni z vijugami ali [[svastika]]mi. Ta faza se imenuje ''horror vacui'' in bo ostala do konca geometrijske obdobja.

Sredi stoletja se pojavijo človeške figure. Najbolj znan prikaz tega najdemo na vazi v Dipylonu, pokopališču v Atenah. Fragmenti teh velikih nagrobnih vaz kažejo predvsem procesije vozov ali bojevnikov ali o pogrebne prizore: ''πρόθεσις / prothesis'' (izpostavljenost in žalostinka mrtvih) ali ''ἐκφορά / ekphora'' (prevoz krste na pokopališče). Telesa so prikazana v geometrični obliki, razen meča, ki so precej štrleča. Vojaki nosijo ščit v obliki ''diabolo'', imenovan ''dipylon ščit'' zaradi značilne risbe, ki pokriva osrednji del telesa. Noge in vratovi konj, kolesa voz so predstavljena drug zraven drugega brez perspektive. Roko tega slikarja, tako imenovanega brez podpisa, mojster Dipylon, je bilo mogoče določiti na več kosih, zlasti monumentalnih amforah. &lt;ref&gt;The relationship between the iconography of grave markers and social change is essayed in James Whitley ''Style and Society in Dark Age Greece'', 1991. See also Gudrun Ahlberg, Gudrun Ahlberg-Cornell, ''Prothesis and Ekphora in Greek Geometric Art'', 1971.&lt;/ref&gt;

Ob koncu tega obdobja je predstavljena mitologija, verjetno v trenutku, ko [[Homer]] kodificira trojanski cikel v ''[[Iliada|Iliadi]]'' in ''[[Odiseja|Odiseji]]''. Tu pa razlaga predstavlja tveganje za sodobnega opazovalca, spopad med dvema bojevnikoma je lahko momerski dvoboj ali preprosto boj; razbit čoln lahko predstavlja brodolom Odiseja ali katerega koli nesrečnega mornarja.

Nazadnje so tu še lokalne šole, ki se pojavljajo v Grčiji. Proizvodnja vaz je v veliki meri v pristojnosti Aten, Korinta, [[Beocija|Beocije]], [[Argos (mesto)|Argosa]], [[Kreta|Krete]] in kikladskih slikarjev in lončarjev, ki so sledili atiškemu slogu. Od približno 8. stoletja pred našim štetjem dalje, so ustvarili svoj slog v Argosu, specializirani za figurativne prizore, Kreta ostane zvesta bolj strogim abstrakcijam. &lt;ref&gt;Diffusion of the style is detailed in John Nicolas Coldstream, ''Greek Geometric Pottery: A Survey of Ten Local Styles and Their Chronology'', 1968&lt;/ref&gt;

===== Orientaliziran slog =====
[[Image:Skyphos genius animals Louvre MNB2030.jpg|thumb|Protokorintski skifos, c. 625 pr. n. št., Louvre]]
Orientaliziran slog je produkt kulturnega vrenja v Egejskem morju in vzhodnem Sredozemlju v 8. in 7. stoletju pred našim štetjem. Trgovinske povezave mestnih državic v Mali Azijii in artefakti z vzhoda so vplivali na zelo stilizirano, še prepoznavno predstavitev umetnosti. Slonovina, keramika in kovine iz kneževin novohetitskega severa Sirije in [[Fenicija|Fenicije]] so našli svojo pot v Grčijo, tako kot blago iz anatolskega [[Urartu]]ja in [[Frigija|Frigije]], vendar je bilo malo stika s kulturnimi centri v [[Egipt]]u ali [[Asirija|Asiriji]]. Novi idiom se je razvil v Korintu (kot protokorintski) in kasneje v Atenah med 725 pred našim štetjem in 625 pred našim štetjem (kot protoatiški). &lt;ref&gt;Robert Manuel Cook, ''Greek Painted Pottery'', Routledge, 1997, p. 43.&lt;/ref&gt;

[[Image:Olpe sphinx Louvre Cp10475.jpg|thumb|left|Protokorintski ''Oinohoe'' z vrstami levov, bikov, ibisov in sfing, c. 640-30 pr. n. št., Louvre]]
Značilni motivi so: [[Sfinga (mitologija) |sfinga]], [[grifin]], [[lev]]i, itd., kot tudi repertoar ne-mitoloških živali, razporejenih v lamelah čez trebuh vaze. V teh lamelah so slikarji začeli uporabljati tudi [[lotos]] ali [[palmeta|palmete]]. Upodobitve ljudi so razmeroma redke. Tiste, ki so bile najdene, so figure v silhueti z nekaj vrezanimi detajli, morda izvor obrisih iz obdobja črnofiguralnega sloga. Dovolj je podrobnosti na teh figurah, da bi znanstveniki opazili številne roke različnih umetnikov. Geometrične značilnosti so ostale v slogu imenovanem proto-korintski, ki zajema te orientalizirane poskuse, vendar sobiva s konservativnim sub-geometričnim slogom.

Keramika iz Korinta je bila izvožena po vsej Grčiji, njihova tehnika je prispela v Atene, zaradi česar je tamkajšnji razvoj manj izrazit. To obdobje je opisano kot proto-atiško, orientalizirani motivi še vedno niso zelo realni. Slikarji dajejo prednost tipičnim prizorom iz geometričnega obdobja, kot so procesije vozov. Vendar pa sprejme načelo risanja silhuete. V sredini 7. stoletja pred našim štetjem nastaja črni in beli slog: črne figure na beli podlagi, skupaj s pobarvanimi kažejo barvo mesa ali oblačil. Glina uporabljena v Atenah je bil veliko bolj oranžna kot v Korintu in naj ne bi nudila tako preprost prikaz mesa. Atiški orientalizirani slikarji so Analatos, Mezogej in Polifem.

Kreta in zlasti Kikladi se odlikujejo atraktivnimi vazami, znanimi kot &quot;plastične&quot;, se pravi take, katerih trebuh ali vrat sta oblikovana v obliki glave živali ali človeka. V Eegini je najbolj priljubljena oblika plastične vaze glava grifina. Melanezijske amfore, ki so izdelane na [[Paros]]u, kažejo nekaj znanja o korintskem razvoju. Prikazujejo izrazit okus za epsko sestavo in ''horror vacui'', ki je izražen v številčnosti svastik in vijug.

Končno se lahko ugotovi zadnji veliki slog obdobja, ''Wild Goat Style'' (slog divje koze), znan tradicionalno na [[Rodos]]u zaradi pomembnega odkritja znotraj nekropole [[Kameiros]]. Dejstvo je, da je razširjena po vsej Mali Aziji, s centri proizvodnje na [[Milet]]u in [[Ios]]u. Dve obliki prevladujeta: [[oinohoe]], ki kopira bronaste modele in posode z ali brez nog. Dekoracija je organizirana v ''superimpose'' registru (prikazovanje podob eno čez drugo), v katerih so stilizirane živali, zlasti divje koze (od tod ime) v več lamelah. Veliko dekorativnih motivov (cvetlični trikotniki, svastike, itd.) zapolniti prazne prostore.

==== Atiško vazno slikarstvo ====
Predmeti, ki prevladujejo, so večinoma atiške poslikane vaze. Atiška proizvodnja je bila prva, ki se je nadaljevala po grški temni dobi in vplivala na preostanek Grčije, zlasti Beocije, Korinta, Kiklade (zlasti Naksos) in Jonske kolonije v vzhodnem Egejskem morju. &lt;ref&gt;The diffusion of protogemetric pottery is a complex subject best summerized by V. Desborough, ''Protogeometric Pottery'', 1952. The picture is further complicated with the presence of a lingering sub-Mycenaean style in some Greek centres during this period, see {{navedi knjigo |last=Desborough |first= |title=The Last Mycenaeans and their Successors: An Archaeological Survey, c. 1200 - c. 1000 B.C. |url=https://archive.org/details/lastmycenaeansth0000vrda |year=1964 |location= |publisher= }}&lt;/ref&gt; Proizvodnja vaz je bila v veliki meri v pristojnosti Aten - saj je tudi potrjeno, da ostali slikarji in lončarji sledili atiškemu slogu.

Do konca arhaičnega obdobja so bili slogi črnofiguralne in rdečefiguralne keramike ter tehnike na beli podlagi v celoti vzpostavljeni in bodo še naprej v uporabi v času klasične Grčije, od zgodnjega 5. do poznega 4. stoletja pred našim štetjem. Korint je sčasoma zasenčil atenske trende.

===== Črnofiguralna dekoracija =====
{{glavni|Črnofiguralni dekorativni slog}}
[[Image:Achilles Penthesileia BM B209.jpg|thumb|Ahil in Pentesileja, Eksekija, c. 540 pr. n. št., Britanski muzej, London.]]
Črnofiguralna dekoracija je najpogostejša misel, ko razmišljamo o grškem lončarstvu. Slog je bil priljubljen v antični Grčiji že več let. Obdobje črnefiguralike sovpada približno v čas, ki ga je Winkelmann določil kot sredino do konca arhaika, od c. 620 do 480 pred našim štetjem. Tehnika vrezovanja silhuete figur z oživljanjem podrobnosti, ki ga danes imenujemo metoda črne figure je bila, kot smo videli, korintski izum 7. stoletja in se je širila od tam po drugih mestnih državah in regiji, vključno v [[Antična Šparta|Šparto]], [[Beocija|Beocijo]], [[Evbeja|Evbejo]], na vzhodu na grške otoke in v Atene.

Korintske materiale sta obširno preučevala Humfry Payne in Darrell Amyx, kar lahko zasledimo, če vzporejamo obdelavo živali in človeških figur. Motivi živali imajo večji pomen na vazi in kažejo največ eksperimentiranja v zgodnji fazi korintske črnefiguralike. Ko so korintski umetniki v sredini pozne faze pridobili zaupanje v svoje znanje prikaza človeške figure, se je živalski friz zmanjšal po velikosti glede na človeško sceno. Sredi 6. st. pr. n. št. je kakovost korintske posode bistveno padla, in nekateri korintski lončarji so prikrivali svoje posode z rdečo glino v imitaciji vrhunske atenske posode.

V Atenah so raziskovalci našli zgodnejše znane primere poslikanih vaz, prvi je bil [[Sofilos]]ov [[dinos (posoda)|dinos]] (c. 580 pr. n. št.), to morda kaže na njegovo večjo ambicijo kot umetnika v proizvodnji monumentalnih del kot so nagrobniki, kot na primer  Kleitiasova ''vaza François''. Mnogi strokovnjaki menijo, da najboljše delo v tem slogu pripada slikarjema [[Eksekija|Eksekiju]] in [[Amasis (slikar)|Amasis]]u, ki sta znana po svojih občutkih za kompozicijo in pripoved.

Okoli leta 520 pred našim štetjem je bila rdečefiguralna tehnika razvita in je bila postopoma uvedena v obliki dvojezične vaze s strani slikarjev Andokidesa, Oltosa in Psiaxa. Rdečefiguralna dekoracija je hitro zasenčila črno še v edinstveni obliki Panatanajske amfore. Črnofiguralna dekoracija je bila še vedno v uporabi tudi v 4. stoletju pr. n. št.

===== Rdečefiguralna dekoracija =====
{{glavni|Rdečefiguralni dekorativni slog}}
[[Image:Reveller courtesan BM E44.jpg|thumb|''Veseljak in kurtizana'' Evfronij, c. 500 pr. n. št., Britanski muzej, E 44]]
Inovacija rdečefiguralne tehnike je bila atenski izum poznega 6. stoletja pr. n. št.. Bila je ravno nasprotna od črne figure, ki je imela rdeče ozadje. Sposobnost, da ostanejo podrobnosti neposredno naslikane, namesto vrezane, so umetnikom ponudile nove izrazne možnosti kot je tričetrtinski profil, več anatomskih podrobnostih in predstavitev perspektive.

Prva generacija rdečefiguralnih slikarjev je delala tako rdeče kot črne figure, kot tudi druge metode, vključno s [[Jan Six |Six]]tovo tehniko in belo podlago; slednja je bila razvita ob istem času kot rdečefiguralna dekoracija. Dvajsetletno eksperimentiranje je vodilo do specializacije, kot je razvidna iz vaze skupine Pioneer, katere figuralna dela so izključno v rdeči figuri, čeprav so obdržali uporabo črne figure za neko zgodnje cvetlično okrasje. Skupne vrednote in cilji pionirjev, kot sta [[Eufronij]] in [[Evtimid]] je bil signal, da se nekaj približuje samozavestnemu gibanju, čeprav nista pustili testamenta niti nobenega drugega lastnega dela. John Boardman je dejal po raziskavi njunega dela, da »rekonstrukcija njihove poklicne poti, skupne rabe, tudi tekmovalnosti, se lahko upošteva kot arheološko zmagoslavje«. &lt;ref&gt;J. Boardman: Athenian Red Figure Vases: The Archaic Period, 1975, p29.&lt;/ref&gt;
[[File:Sotades Painter - Red-Figure Rhyton - Walters 482050 - Side B.jpg|thumb|left|Ta riton je oblikovan na eni strani kot oslova glava, na drugi kot oven. ca. 450 pr. n. št.. Walters Art Museum, Baltimore.]]

Naslednja generacija poznih arhaičnih vaznih slikarjev (c. 500-480 pred našim štetjem) je vložila več naturalizma v slog, kot je razvidno iz postopne spremembe profila očesa. Ta faza pozna tudi specializacijo slikarjev med tiste za posode in pokalne slikarje, z [[Berlin (slikar)|Berlin]]om in [[Kleofrades]]om kot najboljša in Douris in Onesimos takoj za njima.

[[Image:Hoplitodromia Louvre CA214.jpg|thumb|right|Amfora prikazuje atleta teči hoplitodromos, slikar Berlin, c. 480 pr. n. št., Louvre]]
Do zgodnje visoke klasične dobe rdečefiguralnega slikarstva (c. 480-425 pred našim štetjem) se je razvilo več različnih šol. Maneristična zveza z [[Mizon]]ovo delavnico in ponazarotvijo slikarja Pana imajo na arhaičnih značilnostih trdo draperijo in nerodne poze, združene s pretiranimi kretnjami. Nasprotno, šola slikarja Berlina v obliki slikarja Ahila in njegovih vrstnikov (ki so morda bili Berlinovi učenci) dajejo prednost naravni pozi, navadno z eno samo figuro proti solidnemu črnemu ozadju ali zadržan [[lekit]] na belem ozadju. Slikarja Polignot in Kleofon sta bila vključena v šolo slikarja Niobida, saj njihovo delo kaže nekaj vpliva skulptur s [[Partenon]]a tako v temi (npr. Polignotov ''centauromachy'', Bruselj, Musées Royaux A. &amp; Hist., A 134) in občutek za kompozicijo.

Proti koncu stoletja se je &quot;bogat&quot; slog atiškega kiparstva kot je razvidno iz [[Tempelj Atene Nike| Nikinega templja]] odražal v sodobnem vaznem slikarstvu z vedno več pozornosti do postranskih podrobnosti, kot so lasje in nakit. [[Slikar Meidias]] je običajno najbolj tesno povezana s tem slogom.

Proizvodnja vaz v Atenah se je ustavila okoli 330-320 pred našim štetjem, verjetno zaradi Aleksandrovega nadzora mesta in je počasi upadala v 4. stoletju, skupaj s politično usodo  samih Aten. Vendar pa se je proizvodnja vaz nadaljevala v 4. in 3. stoletju v grških kolonijah v južni Italiji, kjer lahko ločimo pet regionalnih slogov. To so [[Apulija|apulijski]], [[Lukanija|lukanijski]], [[Sicilija|siciljanski]], [[Kampanja|kampanjski]] in [[Paestum|paestumski]]. Rdečefiguralna dela so cvetela z značilnim dodatkom polikromatičnega slikarstva in v primeru črnomorske kolonije Panticapeum zlate – slog Kerch. Znana so dela več omembe vrednih umetnikov, tudi Dariusa in slikarja Podzemlja, ki sta bila dejavna v poznem 4. stoletju, katerih gneča polikromatskih prizorov je pogosto esej zapletenosti čustev. Njihovo delo je pozno manieristična faza grškega vaznega slikarstva.

===== Tehnika bele podlage =====
[[File:Mainade Staatliche Antikensammlungen 2645.jpg|thumb|Menade, slikar Brygos. V desni roki ima ''tirsos'', v levi maha s panterjem po zraku. Skozi diadem se zvija kača. Umetnost tondo na kiliksu, 490-480 pr. n. št.. Munichen, Staatliche Antikensammlungen.]]
Tehnika bele podlage je bila razvita na koncu 6. stoletja pr. n. št.. Za razliko od bolj znanih črnofiguralne in rdečefiguralne tehnike, njena barva ni bila dosežena z uporabo in žganjem gline, ampak z uporabo barve in pozlate na površini bele gline. To je omogočilo višjo stopnjo polikromije od drugih tehnik, čeprav so vaze na koncu manj vizualno osupljive. Tehnika je pridobila velik pomen med 5. in 4. stoletjem, zlasti v obliki majhnih lekitov, ki so postali značilni grobni pridatki. Pomembni predstavniki so izumitelj slikar Ahil, kot tudi Psiax, Pistoxenos in Thanatos.
[[File:Satyr kantharos Met 27.122.9.jpg|thumb|left|Atiška rdeča figura in plastika na ''kantarosu'' z glavo satira in ženko, c. 420.]]

=== Relief in plastika ===
Relief in plastične vaze so postale še posebej priljubljene v 4. stoletju pr. n. št. in se nadaljevale z izdelavo v helenističnem obdobju. Zgledujejo se po tako imenovanem »bogatem slogu«, razvitem predvsem v Atiki po 420 pr. n. št.. Glavne značilnosti so multi-figuralne kompozicije z uporabo dodanih barv (roza / rdečkasta, modra, zelena, zlata) in s poudarkom na ženskih mitoloških figurah. Gledališče in uprizoritvene predstave so bile še en vir navdiha.

Arheološki muzej v [[Delfi]]h ima nekaj zelo dobrih primerov tega sloga, vključno z vazo z Afrodito in Erosom. Baza je okrogla, cilindrična, njen ročaj vertikalen s trakovi, prekrita s črno barvo. Ženska figura (Afrodita) je upodobljena sede, oblečena v ''himation''. Zraven nje stoji moška figura, gola in krilata. Obe figuri nosita vence narejene iz listov, njuni lasje ohranjajo sledove zlate barve. Značilnosti njunih obrazov so stilizirane. Vaza ima belo podlago in ohranja v več delih sledove v modre, zelene in rdeče barve. Datira do 4. stoletja pr. n. št.

V istem prostoru se hrani majhen lekit s plastično dekoracijo, ki prikazuje krilato plesalko. Na sliki nosi perzijsko pokrivalo in orientalsko obleko, kar pomeni, da so bile že v tem obdobju orientalske plesalke morebiti sužnje, kar je postalo zelo modno. Figura je prekrita tudi z belo barvo. Skupna višina vaze je 18 centimetrov in datira v 4. stoletje pr. n. št.

=== Helenistično obdobje ===
{{glavni|Helenistična umetnost}}
V helenističnem obdobju, uvedenem po zasedbi [[Aleksander Veliki|Aleksandra Velikega]], je izginila črna in rdeča figuralika, nastali so novi slogi, kot so ''West Slope Ware'' (slog divje koze) na vzhodu, ''posoda iz Centuripe'' na Siciliji in ''vaze iz Gnatie'' na zahodu. &lt;ref&gt;John H. Oakley (2012). &quot;Greek Art and Architecture, Classical: Classical Greek Pottery,&quot; in Neil Asher Silberman et. al. (eds), ''The Oxford Companion to Archaeology, Vol 1: Ache-Hoho'', Second Edition, 641-644. Oxford &amp; New York: Oxford University Press. ISBN 978-0-19-973578-5, p. 642-643.&lt;/ref&gt; Zunaj celinske Grčije so se razvile druge regionalne grške tradicije, kot tista v [[Magna Graecia]] z različnimi slogi v južni Italiji, vključno apulijski, lukanijski, siciljanski, kampanjski in paestumski.

==== Opis ====
[[File:Eos Memnon Louvre G115.jpg|thumb|250px|Čaša imenovana &quot;Memnon pieta&quot;, atiška rdeča figura cup, c. 490 – 480 pr. n. št., iz Capua. Napis na levi: (nečitljiv, HERMOΓΕΝΕS KALOS (&quot;Hermogenes kalos&quot; - &quot;Hermogenes je lep&quot;). Napis na desni: HEOS (&quot;Eos&quot;), ΔΟRIS EΓRAΦSEN (&quot;Doris Egraphsen&quot; - ''slikar Douris''). Napis na desni: MEMNON (&quot;Memnon&quot;), KALIAΔES EΠOIESEN (&quot;Kaliades epoiesen&quot; - ''naredil Kaliades''). Louvre, G 155.]]
Napisi na grški lončenini so dveh vrst; zarezane in poslikane, ki se začnejo pojavljati šele v 7 st. pr. n. št.. Obe obliki sta relativno pogosti na poslikanih vazah v helenističnem obdobju, ko se zdi, da je praksa vpisovanja loncev izumirala. Daleč najbolj pogosto jih najdemo na atiški lončenini.
[[Image:Sophilos me grafsen inscription Lebes BM 1971.11-1.1.jpg|thumb|left|Napis (napisan retrogradno) SOΦΙLOS MEΓΡΑΦSEN (&quot;Sophilos megraphsen&quot; - ''Sophilos prihaja''), c. 570 pr. n. št., British Museum, GR 1971.11-1.1]]

Razlikujemo številne podrazrede napisov. Lončarji in slikarji so občasno podpisali svoja dela z ''epoiesen'' in ''egraphsen''. Blagovne znamke najdemo od začetka 6. stoletja na korintski keramiki; te so lahko pripadale izvoznemu trgovcu prej kot lončarju in to je še vedno vzrok neznank). Včasih so zapisana imena pokroviteljev, kot tudi imena likov in upodobljenih predmetov. Našli so dialog, ki spremlja sceno, kot  »Dysniketosov konj je zmagal«, napoveduje glasnik na panatenajski amfori. Bolj zmedeni so ''kalos'' in ''kalee'' napisi, ki bi lahko bili del rituala dvorjenja v atenski visoki družbi, vendar se nahajajo na različnih vazah, ki niso nujno povezane z družbenim okoljem. Na koncu pa so še ''abecedaria'' in ''nonsense'' napisi, čeprav so ti v veliki meri omejeni na črnofiguralnno lončenino. &lt;ref&gt;Henry R. Immerwahr, [http://www.reference-global.com/doi/pdfplusdirect/10.1515/KADMOS.2007.009 ''Aspects of Literacy in the Athenian Ceramicus'']{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; 

=== Figurine ===
Grške terakota figurine so še ena pomembna vrsta keramike. Sprva predvsem verske, a vedno predstavljajo zgolj dekorativne predmete. Starejše figurine so po navadi votivna darila v templjih.

== Kovina ==
Več glinenih vaz dolguje navdih v kovinskih oblikah, ki niso tako ohranjene kot glina, saj so jih pogosto pretopili. Ime [[alabastron]] kaže na kamnino [[alabaster]].&lt;ref&gt;{{Harvnb|Sparkes|page=70}}&lt;/ref&gt; [[Krater iz Dervenija]], blizu [[Solun]]a, je velik bronast krater z volutami iz okoli 320 pred našim štetjem, ki tehta 40 kilogramov in je fino okrašen s 32-centimetrov visokim frizom figur v reliefu, ki predstavljajo [[Dioniz]]a, obdanega z [[Ariadna|Ariadno]] in procesijo [[satir]]ov in menad.

== Steklo ==
Prav tako so uporabljali steklo, kot na primer helenistično steklo.

== Sklici ==
{{sklici|2}}
*{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=ntlRAQAAIAAJ&amp;|title=Greek Pottery: An Introduction|last=Sparkes|first=Brian}}

==Literatura==
*John Beazley, ''Attic Black-Figure Vase Painters'', Oxford University Press, Oxford, 1956.
*John Beazley, ''Attic Red-Figure Vase Painters'', Oxford University Press, Oxford, 1942.
*John Beazley, ''The Development of Attic Black-Figure'', University of California, 1951.
*John Beazley, ''Paralipomena'', Oxford University Press, Oxford, 1971.
*John Boardman, ''Athenian Black figure Vases'', London, 1974.
*John Boardman, ''Athenian Red Figure Vases'', London, 1975.
*{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books/about/Music_and_Image_in_Classical_Athens.html?id=KgSuo-A3cO8C|title=Music and Image in Classical Athens|author=Sheramy Bundrick|publisher=Cambridge University Press|date=October 17, 2005}}
*Coldstream, J. N., ''Geometric Greece 900-700 BC'', London 2003 (Second Edition).
*Joseph Veach Noble: ''The Techniques of Painted Attic Pottery''. New York 1965.
*Richard E. Jones: ''Greek and Cypriot Pottery: A Review of Scientific Studies''. Athens 1985.
*Martin Robinson, ''The Art of Vase-Painting in Classical Athens'', Cambridge, 1992.
*Arthur Dale Trendall, ''Red figure Vases of South Italy and Sicily'', London, 1989.
*{{navedi knjigo |author=Von Bothmer, Dietrich | title= ''Greek vase painting'' | location=New York | publisher=The Metropolitan Museum of Art | year=1987 | isbn=0870990845 | url=http://libmma.contentdm.oclc.org/cdm/compoundobject/collection/p15324coll10/id/69457}}
*Adam Winter, ''Die Antike Glanztonkeramik', Mainz, 1978.

==Zunanje povezave==
{{Commons category|Ancient Greek pottery}}
*[http://libmma.contentdm.oclc.org/cdm/ref/collection/p15324coll10/id/76659 The Metropolitan Museum of Art Guide], a collection catalog from The Metropolitan Museum of Art containing information on the pottery of ancient Greece (pages 315-322) 
*[http://www.beazley.ox.ac.uk/BeazleyAdmin/Script2/Pottery.htm Beazley Archive of Greek pottery]
*[https://sites.google.com/site/journeythrougharthistory/ancient-greek-art Journey through art history: Ancient Greek Art] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130709145803/https://sites.google.com/site/journeythrougharthistory/ancient-greek-art |date=2013-07-09 }}
*[https://www.youtube.com/watch?v=QGR767DojYc&amp;feature=related Ancient Greek Pottery], professor Kenney Mencher, Ohlone College
*{{navedi novice|title =Secrets of Greek artists revealed: X-rays show hidden layers of paint on a stunning 2,500-year-old vase| journal= DailyMail | date = 4 October 2016|url= http://www.dailymail.co.uk/sciencetech/article-3837808/Secrets-Greek-artist-s-revealed-X-rays-hidden-colours-used-stunning-2-500-year-old-vase.html#ixzz4NckqqtRV | accessdate= 20 October 2016}} 
*[https://books.google.com/books?vid=ISBN1422372529&amp;id=jFYLAAAAIAAJ&amp;pg=PA649&amp;lpg=PA661&amp;dq=douris+vase&amp;as_brr=1&amp;sig=3CHgO0GCJ6DtwXrjJvBDLLBVuwQ S. Bleecker-Luce, A Brief History of the Study of Greek Vase Painting, American Philosophical Society 1918]
*[http://www.reading.ac.uk/ure/tour/greek/paint.php The evolution of Greek vase painting.] Ure Museum of Greek Archaeology.

[[Kategorija:Starogrška umetnost]]
[[Kategorija:Umetnostna zgodovina]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>gjtsd5u6dstqswly36hpgn8lwe49owe</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Grška temna doba</title>
    <ns>0</ns>
    <id>426748</id>
    <revision>
      <id>6773948</id>
      <parentid>6359556</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T20:00:51Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <comment>/* Kultura */ razločitev, drugi drobni popravki  [[Project:AWB|AWB]]</comment>
      <origin>6773948</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="21762" sha1="6rt2ts5wx73rgnvpx5aoyk38jvouqvg" xml:space="preserve">{{infopolje Arheološka kultura
|name        = Grška temna doba
|map         =
|mapalt      =
|altnames    =
|horizon     =
|region      = 
|period      = [[antična Grčija]]
|dates       = okoli 1100 do okoli 800 pr. n. št.
|typesite    =
|majorsites  = 
|extra       =
|precededby  = [[mikenska doba]]
|followedby  = [[arhaična Grčija]]
}}
{{zgodovina Grčije}}

'''Grška temna doba''', ki se imenuje tudi '''grški srednji vek''' ali '''Homerjeva doba''' (po legendarnem pesniku [[Homer]]ju) ali geometrično obdobje (po značilni geometrični umetnosti tistega časa),&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.hellenicfoundation.com/History.htm |title=The History of Greece |website=Hellenicfoundation.com |date= |accessdate=2016-01-04 |archive-date=2016-12-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20161207230729/http://www.hellenicfoundation.com/History.htm |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; je obdobje grške zgodovine od konca mikenske palačne civilizacije okoli 1100 pr. n. št. do prvih znakov grških polisov v 9. stoletju pr. n. št.

Arheološki dokazi kažejo zelo razširjen propad bronastodobne civilizacije v vzhodnem sredozemskem svetu na začetku obdobja, saj so bile velike mikenske palače in mesta uničeni ali zapuščeni. Približno takrat je bila [[Hetiti|hetitska]] civilizacija resno motena in mesta od [[Troja|Troje]] do [[Gaza (mesto)|Gaze]] so bila uničena. Po razpadu je revna in manjša naselja pestila lakota in prebivalci so se začeli odseljevati. V Grčiji se je prenehala uporabljati [[linearna pisava B]] za grški jezik, ki so jo uporabljali mikenski birokrati. Dekoracija na grški lončenini po okoli 1100 pred našim štetjem ni bila več figurativna mikenska keramika, omejena je bila na enostavnejše, geometrijske vzorce (1000–700 pr. n. št.).

== Vzroki propada ==

V 11. stoletju pr. n. št. je ozemlje Grčije iz visoko organizirane in razvite civilizacije v tej dobi prešlo v obdobje upadanja, zato je nastala teza o dorski selitvi, ki naj bi pomenila prihod prvih Grkov na celinsko Grčijo. Po tej tezi naj bi z območja osrednjega [[Balkan]]a na njegova južna območja pridrlo pleme Dorcev, kar naj bi bil samo eden od številnih premikov prebivalstva v tem obdobju in je povzročila kaotično stanje v Sredozemlju. Dorci naj bi uničili mikensko civilizacijo, zatrli mikenski način življenja in prinesli novo kulturo, ki se kaže v glavnih značilnostih temne dobe Grčije.

To teorijo izpodbijajo novejša raziskovanja, od katerih je najpomembnejše dešifriranje [[linearna pisava B|linearne pisave B]], najstarejše danes znane oblike grščine, ki so jo uporabljali prebivalci mikenske civilizacije. Ta raziskovanja so sprožila dilemo o tradicionalni predstavi  prvih grških Dorcev, ki so prišli s severa. Glede na to, da je vsaj del prebivalcev Miken govoril grško in da je to, kar je bilo pozneje opredeljeno kot dorsko narečje, podobno linearni pisavi B, se postavlja vprašanje, kako je mogoče, da je pleme Dorcev govorilo isti ali podoben jezik kot Mikenci. Iz tega izhaja, da v Grčiji v tem obdobju sploh ni bila spremenjena etnična sestava prebivalstva. To kaže tudi legendarna tradicija o propadu Miken, ki govori o ''vrnitvi Heraklidov'' v Grčijo iz Doride, kamor so jih pregnali vladarji [[Pelops]]ove dinastije. Po legendi so Heraklidi ponovno osvojili Mikene na koncu 12. stoletja pr. n. št., točno 1104 pr. n. št., to je 80 let po osvajanju [[Troja|Troje]].

Mikenci so na vrhuncu razcveta svoje civilizacije trgovali z Egiptom, Afriko, Malo Azijo, Hispanijo in črnomorskimi naselbinami, kar je dokazano z najdbami mikenskih predmetov po vsem sredozemskem prostoru. Velike selitve prebivalstva in velika negotovost, ki so jo prinesla pomorska ljudstva (omenjena so v egipčanskih dokumentih), so imele za posledico, da je trgovina po Sredozemskem morju slabela in končno povsem zamrla. To je zelo vplivalo na Mikene, saj je morala kultura, zaprta na majhnem prostoru, iskati druge načine, da se obdrži. Mikenska zemlja nikoli ni bila posebej plodna in ni omogočala preživljanja številnega prebivalstva, navajenega na obilje. Mikenska kraljestva so se zato začela bojevati med seboj, kar je izzvalo delni propad in končno zlom večine med njimi (npr. spor med Tebami in Argosom). Sledi teh dogodkov kažejo najdene grobnice, ki so v tem času v glavnem enotno oblikovane.

V 12. stoletju pr. n. št. Mikene niso bile več sijajna in bogata civilizacija, pod vplivom zunanjih dejavnikov, ki so bili povod za medsebojne boje, je izgubila svoj sijaj. Danes ni razloga, da ne bi verjeli, da so mikenski Grki napadli Trojo zaradi njenega strateškega položaja; celo vemo, kako je vojna potekala in kako so se bojevniki vračali (npr. [[Odisej]] in [[Ajgist]]). Ob vrnitvi so naleteli na popolnoma drugačno podobo Grčije, kot je bila takrat, ko so jo zapustili.

V sodobni znanosti se je pojavila tudi teorija, da je padec mikenske civilizacije predvsem posledica notranjih bojev. Moč palač v &quot;klasični dobi&quot; mikenske civilizacije je bila odvisna od porazdelitve presežka izdelkov, ker so vsi izdelki z enega območja prihajali v osrednjo palačo, od koder so jih razdeljevali, kar potrjuje tezo sodobne ekonomske znanosti, da je pomembnejši nadzor nad razdeljevanjem izdelkov kot nadzor nad proizvodnjo. Ko palač ni bilo več, je bila gospodarska struktura popolnoma spremenjena: od 12. do 10. stoletja pr. n. št. osnova ekonomije ni več trgovina, saj Grčija ni imela več nobenih povezav z zunanjim svetom, kar je dokazano s predmeti ali njihovim deli, najdenimi iz tega obdobja.

== Sredozemske vojne in pomorska ljudstva ==

V tem času so bili veliki upori v več delih vzhodnega Sredozemlja, poskušali so zrušiti obstoječa kraljestva, kar je bila posledica gospodarske in politične nestabilnosti, ki je obkrožala ljudi, pretresenih zaradi lakote in stiske. Del hetitskega kraljestva so napadla in osvojila tako imenovana pomorska ljudstva, katerih izvor so morda različni deli Sredozemlja, kot so [[Črno morje]], [[Egejsko morje]] in [[Anatolija|anatolske]] regije, kar še vedno ni pojasnjeno. V 13. in 12. stoletju pr. n. št. so napisi in okrasje v [[Karnak]]u in [[Luksor]]ju edini vir za »pomorska ljudstva«, izraz, ki so ga uporabljali [[Egipčani]] in je zapisan v bahavih opisih egiptovskih vojaških uspehov:&lt;ref&gt;Sandars (1978).&lt;/ref&gt;

:''Tuje dežele ... so kovale zaroto na svojih otokih. Naenkrat so se dežele razšle, raztresene so bile v vojni. Nobena dežela ni imela svoje vojske ... Njihova povezava so bili [[Filistejci|Peleset]] ali [[Pelazgi]], [[Tevkri|Tjeker]], [[Sikkelijci|Šakalša]], [[Danajci|Denuna]] in [[Oski|Vašeš]]. &lt;ref&gt;Edgerton and Wilson (1936), pl&amp;nbsp;46, p.&amp;nbsp;53; and J. Wilson, &quot;Egyptian Historical Texts&quot; in Pritchard, ''Ancient Near Eastern Texts Relating to the Old Testament'' (3rd&amp;nbsp;ed., 1969).&lt;/ref&gt;

Podobna skupina narodov je morda poskušala dvakrat napasti Egipt, ko je vladal [[Merneptah]] okoli 1208 pred našim štetjem in še ko je vladal [[Ramzes III.]] okoli 1178 pred našim štetjem.

== Kultura ==
[[File:3141 - Athens - Stoà of Attalus Museum - Model granaries - Photo by Giovanni Dall'Orto, Nov 9 2009.jpg|thumb|250px|Zaboj v obliki skednja – geometrični slog. Na ogled je v muzeju Stara agora v Atenah, v [[Atal|Atalovi]] stoi. Je iz zgodnjegeometričnega groba z žaro bogate nosečnice, 850 pr. n. št.]]

Ob razpadu palačnih centrov niso bile več zgrajene veličastne kamnite zgradbe, tudi stenskega slikarstva ni bilo več; pisanje v linearni pisavi B je prenehalo, vitalne trgovinske povezave so se izgubile, opuščali so mesta in vasi. Prebivalstvo Grkov se je zmanjšalo &lt;ref&gt;Snodgrass 1971:360-68.&lt;/ref&gt; in svet organiziranih državnih vojsk, kraljev, uradnikov in porazdelitveni sistemi so izginili. Večino informacij o obdobju imamo iz grobišč in grobnih pridatkov v njih. V kolikšni meri najzgodnejši grški literarni viri, Homerjevi epi (8.–7. stoletje pr. n. št.) in [[Heziod]]ova pesnitev ''Dela in dnevi'' (8.–7. stoletje pr. n. št.), opisujejo življenje 9. in 8. stoletja, je še vedno nerazrešeno vprašanje.

Razdrobljena, lokalizirana in samostojna kultura ni bila več zapletena, raznovrstna v lončarskih slogih, pogrebnih praksah in poselitveni strukturi, zato so posplošitve o &quot;družbi temne dobe&quot; zavajajoče.&lt;ref&gt;&quot;The most striking feature of the Dark Ages is its regionalism, its material diversity&quot; (James Whitley, &quot;Social Diversity in Dark Age Greece&quot;, ''The Annual of the British School at Athens'' '''86''' [1991:341–365]) p.&amp;nbsp;342, 344ff.&lt;/ref&gt; Tolosi, ki so jih našli v Tesaliji in na Kreti, so iz starejše železne dobe, drugje pa jih niso našli, upepelitev je bila prevladujoč obred v Atiki, v bližnji Argolidi pa skeletni&lt;ref&gt;Snodgrass 1971:140–212.&lt;/ref&gt; Nekatera nekdanja mesta mikenskih palač, kot sta [[Argos (mesto)|Argos]] ali [[Knosos]], so bila še naprej naseljena; dejstvo, da so na druga mesta doživela velik razvoj v generaciji ali dveh, preden so bila zapuščena, James Whitley povezuje z družbeno organizacijo, ki temelji na osebni karizmi posameznika in je sama po sebi nestabilna: s tega vidika razlaga Lefkandi.&lt;ref&gt;Whitley 1991.&lt;/ref&gt;

Nekatere regije v Grčiji, kot so [[Atika]], [[Evboja]] in osrednja Kreta, so si gospodarsko opomogle hitreje kot druge, toda življenje za najrevnejše Grke je ostalo razmeroma nespremenjeno še stoletja. Še vedno se ukvarjajo s kmetijstvom, tkanjem, predelavo kovin in lončarstvom, vendar na nižji ravni pridelave in za lokalno uporabo v lokalnih slogih. Nekatere tehnične inovacije so bile uvedene okoli 1050 pred našim štetjem z začetkom [[Protogeometrična umetnost|protogeometričnega sloga]] (1050–900 pr. n. št.), kot je vrhunska tehnologija lončarstva, ki je vključevala hitrejše lončarsko vreteno za vrhunsko oblikovanje vaz in uporabo šestila za pripravo popolnega kroga in polkroga za okrasitev. Boljše glazure so dosegli z višjo temperaturo žganja gline, vendar je bila splošna smer enostavnejši, manj zapleteni kosi, bilo je manj razlogov za ustvarjanje lepih umetnosti.

Izkoriščali so znanje taljenja železa, ki so se ga naučili na Cipru in v Levantu, ter izboljšali uporabo lokalnih nahajališč železove rude, ki so jih Mikenci prej prezrli: orožje je bilo zdaj dosegljivo tudi manj elitnim bojevnikom. Čeprav je bila splošna uporaba železa skupna značilnost med temno dobo,&lt;ref&gt;Whitley 1991:343, notes regional differences in iron-working in A.N. Snodgrass, ''The Dark Age of Greece'' (1971:213–95), and I.M. Morris, &quot;Circulation, deposition and the formation of the Greek Iron Age,&quot; ''Man'', n.s. '''23'''(1989:502–19)&lt;/ref&gt; je še vedno negotovo, kako sta železno orožje in oklep dosegla vrhunsko moč pred tistim iz predhodne bronaste dobe. Od leta 1050 dalje so se pojavile številne majhne lokalne železarne in okoli leta 900 so bili skoraj vse orožje in pridatki iz železa.

Porazdelitev jonskega grškega narečja v zgodovini kaže zgodnje premike iz celinske Grčije do anatolske obale v kraje, kot so [[Milet]], [[Efez]] in [[Kolofon]], morda že leta 1000, vendar so dokazi skopi. Na Cipru so na nekaj arheoloških najdiščih odkrili prepoznavno grško keramiko,&lt;ref&gt;V. Karageorghis, ''Early Cyprus'', 2002.&lt;/ref&gt; evbojski Grki so ustanovili kolonijo Al Mina na sirski obali, oživela je egejska grška mreža za izmenjavo, kar je bilo ugotovljeno s pomočjo atiške protogeometrične lončenine, ki je iz 10. stoletja in so jo našli na Kreti in na Samosu, ki sta oddaljena od obale Male Azije.&lt;ref&gt;R.W.V. Catling, &quot;Exports of Attic protogeometric pottery and their identification by non-analytical means&quot;,  ''Annual of the British School at Athens'' '''93''' (1998:365-78), noted in Robin Lane Fox, ''Travelling Heroes in the Epic Age of Homer'', 2008:48; Fox provides the cultural background to his study of Euboean cultural contacts in the Mediterranean in the 8th century.&lt;/ref&gt;

== Pomikenski Ciper ==
[[File:Early Geometric Jewelry from the Areopagus of Athens. Ancient Agora Museum of Athens.jpg|thumb|300px|Najdeni predmeti so iz zgodnjegeometričnega žarnega groba noseče ženske, iz Aeropagusa, okoli 850 pr. n. št., Muzej Stara agora (Atene); razstavni predmet 14–16: zlati prstani; predmeti 17–19: zlati prstani; 20: par zlatih uhanov trapezoidne oblike]]

Ciper je bil naseljen s [[Pelazgi]] in [[Feničani]], ki so se jim pridružili v tem obdobju in zgradili prva grška naselja. Lončenina s Cipra kaže najelegantnejši nov lončarski slog 10. in 9. stoletja pr. n. št., ciprsko-feničanski slog črno na rdečem&lt;ref&gt;N. Schreiber, ''The Cypro-Phoenician Pottery of the iron Age'', 2003&lt;/ref&gt; majhnih bučk in vrčev za hrambo dragocene vsebine, verjetno dišečega olja. Skupaj z izrazito grškoevbojskimi keramičnimi izdelki so veliko izvažali in jih najdemo v levantskih mestih, tudi v [[Tir, Libanon|Tir]]u in notranjosti v poznem 11. in 10. stoletju. Ciprske kovine so menjali na Kreti.

== Družba ==

Verjetno je bila Grčija v tem obdobju razdeljena na neodvisne regije sorodstvenih skupin in plemiških družin ''[[oikos]]'' ali gospodinjstev, izvor poznejših ''[[polis]]ov''. Izkopavanja temnodobnih skupnosti, kot je Nihorija na Peloponezu, so pokazala, kako je bilo bronastodobno mesto opuščeno 1150 pred našim štetjem, nato pa se je ponovno pojavilo kot majhna vas 1075 pred našim štetjem. V tem času je tam živelo le okoli 40 družin z veliko dobre kmetijske zemlje in paše za živino. Ostanki stavbe iz 10. stoletja, tudi [[megaron]] na vrhu grebena, so povzročili ugibanja, da je to poglavarjeva hiša. To je večja struktura od tiste, ki jo obdaja, vendar je še vedno izdelana iz enakih vrst materiala (blatna opeka in slamnata streha). To je bil morda kraj verskega pomena ali komunalna shramba hrane. Visokega položaja posameznika v temni dobi v resnici ni bilo, njihov življenjski standard ni bil bistveno višji od drugih v njihovi vasi. Večina Grkov ni živela na osamljenih kmetijah, temveč v majhnih naseljih. Verjetno je bil tako kot na začetku zgodovinskega obdobja 200 ali 300 let pozneje glavni gospodarski vir za vsako družino prednikovo zemljišče, ''kleros'' ali vrtiček; brez tega se človek ni mogel poročiti.

== Grobovi v Lefkandiju ==


Lefkandi na otoku Evboja je bilo uspešno naselje v pozni bronasti dobi,&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://lefkandi.classics.ox.ac.uk/publications.html |title=Excavations at Lefkandi: Publications |website=Lefkandi.classics.ox.ac.uk |date= |accessdate=2016-01-04}}&lt;/ref&gt; ki je morda stara [[Eretrija]].&lt;ref&gt;The candidates and their opponents are noted in Fox 2008:51 note 23.&lt;/ref&gt; Prav hitro si je opomoglo po razpadu mikenske kulture in pri izkopavanjih leta 1981 so v enem grobišču našli največjo stavbo iz 10. stoletja pr. n. št., še neznano iz Grčije.&lt;ref&gt;M. R. Popham, P. G. Calligas, and L. H. Sackett, (eds.), ''Lefkandi II: the Protogeometric Building at Toumba, Part&amp;nbsp;2. The Excavation, Architecture and Finds,'' BSA Suppl. vol. 23, Oxford 1993.&lt;/ref&gt; Včasih jo imenujejo ''heroon'', to je dolga ozka stavba, 50 x 10 metrov, ki je imela dva pogrebna jaška. V enem so bili štirje konji, v drugem je bil upepeljeni moški, pokopan s svojim železnim orožjem in žensko, močno okrašeno z zlatim nakitom.&lt;ref&gt;Edward Bispham, Thomas Harrisom, Brian A. Sparkes, ''Ancient Greece and Rome'', page 89, The Edinburgh Companion, Ed 2006.&lt;/ref&gt; Moške kosti so bile v bronasti posodi s Cipra z lovskim prizorom na obodu. Ženska je imela z zlatom prevlečene zvitke v laseh, prstane, zlat prsni oklep, družinsko ogrlico (izdelano kot ciprska ali bližnjevzhodna ogrlica pred 200–300 let pred tem pokopom) in slonokoščeno bodalo na glavi. Konji so bili najbrž žrtvovani, nekateri mislijo, da imajo železne delce v ustih. Ni ohranjenih dokazov, ki bi pokazali, ali je bila stavba zgrajena kot hiša za pokop ali je oseba v grobu junak ali lokalni poglavar, pokopan v svoji veliki hiši; res pa je, da je bila hiša kmalu porušena in ostanki uporabljeni za oblikovanje približno krožne gomile čez steno iz štorov.

V naslednjih nekaj letih, približno 820 pred našim štetjem, so upepelili in pokopali bogate člane skupnosti blizu vzhodnega dela stavbe podobno kot kristjani, ki so jih poskušali pokopati blizu groba svetnika; uvoženi predmeti, ki so jih našli v več kot 80 nadaljnjih grobovih, v primerjavi z drugimi bližnjimi pokopališči v Lefkandiju, na katerih takih predmetov ni bilo, potrjujejo trajno tradicijo elite.

== Konec ==
[[File:AGM Ancient Greek Pair of Terracotta Boots.jpg|thumb|250px|Antični grški par škornjev iz terakote. Zgodnja geometrična doba, iz groba kremirane ženske, 900 pr. n. št. Muzej Stara agora, Atene.]]

Arheološki podatki iz mnogih krajev kažejo, da je gospodarsko okrevanje Grčije dobro napredovalo do začetka 8. stoletja pr. n. št. Pokopališči [[Keramejk]] v Atenah ali Lefkandi ter svetišča v Olimpiji, nedavno najdeno v Delfih, ali Herajon na Samosu, prvi od ogromnih samostojnih templjev, so bogati opremljeni s pridatki, tudi s predmeti z Bližnjega vzhoda, Egipta in Italije, narejeni iz eksotičnih sestavin, kot sta [[jantar]] in [[slonovina]]. Tudi izvoz grške lončenine je dokazal stik z Levantom na krajih, kot je Al Mina in [[villanovanska kultura]] severno od Rima. Okrasje na keramiki postaja vse bolj zapleteno in vključuje geometrično umetnost, pa tudi zgodbe iz Homerjevih epov. Železno orodje in orožje postajata boljše kakovosti, medtem ko je obnovljena sredozemska trgovina prinesla nove zaloge bakra in kositra ter številne dovršene bronaste predmete, kot so tripodi.&lt;ref&gt;Homer, ''Iliad''&amp;nbsp;XXIII&lt;/ref&gt; Na drugih obalnih območjih Grčije poleg Evboje so bile ponovno gospodarske in kulturne izmenjave na vzhodnem in osrednjem Sredozemlju, kjer se je skupnost razvila in so vladale elitne skupine aristokratov in ne sam ''[[basileus|bazilej]],'' kralj ali poglavar kot v prejšnjih obdobjih.&lt;ref&gt;J.N. Coldstream, ''Geometric Greece: 900&amp;ndash;700&amp;nbsp;BCE'' 1979&lt;/ref&gt;

== Nov sistem pisave ==

V srednjem do poznem 8. stoletju pr. n. št. so Feničani sprejeli nov abecedni sistem. Grki so prilagodili feničanski sistem pisanja, zlasti uvedbo znakov za samoglasnike, in s tem ustvarili prvo resnično abecedno pisavo. Nova abeceda se je hitro razširila po vsem Sredozemlju in je bila uporabljena za pisanje ne le grščine, ampak tudi [[frigijščina|frigijščine]] in drugih jezikov v vzhodnem Sredozemlju. Ko je imela Grčija kolonije zahodno proti Siciliji in v Italiji ([[Ischia|Pitekuze]], [[Kume (polis)|Kume]]), se je vpliv njihove nove abecede še razširil. Keramični evbojski artefakti imajo vpisanih nekaj vrstic v grški abecedi, ki se nanaša na Nestorjev pokal, odkrit v grobu na Ischii (Pitekuze), in izvirajo iz okoli 730 pred našim štetjem; zdi se, da je najstarejši pisni vir Iliada. [[Etruščani]] so imeli korist zaradi inovacij: [[staroitalska pisava]] se je širila po vsej Italiji od 8. stoletja pr. n. št. dalje. Druge različice abecede so se pojavile na steli v Lemnosu in v abecedi Male Azije. Prejšnje linearne pisave niso povsem opustili: ciprska zlogovna, potomka [[Linearna pisava A|linearne pisave A]] se je uporabljala na Cipru kot grško arkadociprska ali južnoahajska in eteociprska pisava do helenistične dobe.

== Teza kontinuitete ==

Nekateri strokovnjaki so nasprotovali konceptu grške temne dobe na podlagi tega, da je pomanjkanje arheoloških dokazov iz tega  obdobja, iz katerega ni zapisov (torej &quot;temno&quot;), bolj posledica odkritij in ne dejstvo zgodovine.&lt;ref&gt;O.T.P.K. Dickinson: ''The Aegean from Bronze Age to Iron Age: continuity and change between the twelfth and eighth centuries B.C.'' (2006)&lt;/ref&gt;

== Sklici ==

{{sklici}}

== Viri ==

* Chew, Sing C., ''World Ecological Degradation: Accumulation, Urbanization and Deforestation 3000&amp;nbsp;BC - AD&amp;nbsp;2000'', 2001, [ISBN 0-7591-0031-4] Chapter 3, The second-millennium Bronze Age: Crete and Mycenaean Greece 1700&amp;nbsp;BC&amp;nbsp;– 1200&amp;nbsp;BC.
*{{navedi knjigo | first= V.R.d'A. | last= Desborough | title = The Greek Dark Ages | url= https://archive.org/details/greekdarkages00desb | year= 1972}}
*Faucounau, Jean, ''Les Peuples de la Mer et leur histoire'', Paris : L'Harmattan, 2003.
*Hurwitt, Jeffrey M., ''The Art and Culture of Early Greece 1100–480&amp;nbsp;BC'',  Cornell University Press, 1985, Chapters 1–3.
*Langdon, Susan, ''Art and Identity in Dark Age Greece, 1100–700&amp;nbsp;BC'', Cambridge University Press, 2010.
*Joachim Latacz '&quot;Between Troy and Homer : The so-called Dark Ages in Greece&quot;, in: ''Storia, Poesia e Pensiero nel Mondo antico. Studi in Onore di M. Gigante'', Rome, 1994.
*Jan Sammer, ''New Light on the Dark Age of Greece'' (Immanuel Velikovsky Archive).
*{{navedi knjigo | first= Anthony M. | last= Snodgrass | authorlink= | year= ok. 2000 | title= The dark age of Greece : an archaeological survey of the eleventh to the eighth centuries&amp;nbsp;BC | url= https://archive.org/details/darkageofgreecea0000snod | edition= | publisher= Routledge | location= New York | isbn= 0-415-93635-7 }}
*{{navedi knjigo | first=N.K. | last= Sandars | authorlink1 =  | year= ok. 1978 | title= The Sea Peoples: Warriors of the ancient Mediterranean 1250&amp;ndash;1150&amp;nbsp;BC| url=https://archive.org/details/seapeopleswarrio0000sand | publisher= Thames and Hudson| location= London | isbn= 0-500-02085-X }}
*Whitley, James, ''Style and Society in Dark Age Greece: The Changing Face of a Pre-literate Society, 1100&amp;ndash;700&amp;nbsp;BC'', Cambridge University Press, 2003, Series : New Studies in Archaeology.

[[Kategorija:Zgodovinske dobe]]
[[Kategorija:Zgodovina Grčije]]
[[Kategorija:Železnodobna Grčija| ]]</text>
      <sha1>6rt2ts5wx73rgnvpx5aoyk38jvouqvg</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Arhaična Grčija</title>
    <ns>0</ns>
    <id>427062</id>
    <revision>
      <id>6773949</id>
      <parentid>6663183</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T20:00:55Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <comment>/* Razvoj polisov */ razločitev, drugi drobni popravki  [[Project:AWB|AWB]]</comment>
      <origin>6773949</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="39558" sha1="fkji6sokii372zya015z31qi2fua38b" xml:space="preserve">{{History of Greece}}
'''Arhaična doba''' je obdobje [[Zgodovina Grčije|grške zgodovine]], ki je trajalo od 8. stoletja pr. n. št. do [[Grško-perzijske vojne|grške zmage nad Perzijo]] leta 479 pr. n. št.&lt;ref&gt;{{harvnb|Shapiro|2007|pp=1&amp;ndash;2}}&lt;/ref&gt; Sledila je [[Grška temna doba|grškemu temnemu veku]].

Grški svet je v arhaični dobi prešel korenite spremembe. Močan porast prebivalstva na začetku obdobja je spodbudil [[Velika kolonizacija|veliko kolonizacijo]], ki je grško kulturo razširila po vsem Sredozemlju. Nastale so ''[[polis]]'', grške mestne države, ki so v Grčiji postale v prevladujoča oblika države.&lt;ref&gt;{{harvnb|Snodgrass|1980|p=13-19}}&lt;/ref&gt; Do sredine 7. st. pr. n. št. so politično prevladovale [[Aristokracija|aristokracije]], nato pa so oblast prevzeli posamezni vladarji, [[Tiranija|tirani]]. Tiranije so bile običajno kratkotrajne, po njihovem padcu so se v 6. st. pr. n. št. pojavile prve [[Demokracija|demokracije]]. Prav tako so do sredine 7. st. pr. n. št. na bojnem polju prevladali [[Hoplit|hopliti]], ki so se bojevali v [[Falanga (vojaštvo)|falangi]]. Z razvojem [[Grška abeceda|grške abecede]] se je v arhaični dobi spet začela rabiti pisava. Zapisani sta bili tudi ''[[Iliada]]'' in ''[[Odiseja]]'', najstarejši ohranjeni književni deli zahodnega sveta. V likovni umetnosti sta se pojavili monumentalno kiparstvo in rdečefiguralno lončarstvo. Politične, gospodarske, vojaške in kulturne spremembe arhaične dobe so postavile temelje [[Klasična Grčija|klasični dobi]], ki ji je sledila.

Na [[Peloponez|Peloponezu]] je polis [[Antična Šparta|Šparta]] osvojila sosednjo pokrajino [[Mesenija|Mesenijo]] in zasužnjila njeno prebivalstvo. Okoli 700 pr. n. št. je kot ustavo sprejela [[Velika retra|Veliko retro]]. S popolno militarizacijo špartanske družbe, ki je bila končana do 6. st. pr. n. št., in z ustanovitvijo [[Peloponeška zveza|Peloponeške zveze]], ki jo je vodila, je Šparta postala najmočnejša sila na grškem kopnem. [[Atene|Atenska polis]] je povezala celotno pokrajino [[Atika|Atiko]] v eno državo. Leta 594/593 pr. n. št. je atenski državnik [[Solon]] izvedel reforme, ki so napovedovale demokratično ureditev: dejansko je demokracijo uvedel [[Klejsten]] leta 508/507 pr. n. št. Leta 490 pr. n. št. je [[Grško-perzijske vojne|Grčijo napadla Perzija]], vendar jo je uspešno odbila vsegrška [[Helenska zveza]], ustanovljena leta 481 pr. n. št. Atene so iz grško-perzijskih vojn izšle kot pomorska velesila.

== Zgodovina ==
[[File:Gymnasion and Palaestra in Olympia 2010 2.jpg|thumb|right|Gimnazij in palestra v Olimpiji, mesto antičnih olimpijskih iger. Arhaično obdobje se običajno začne s prvo olimpijado.]]
Beseda ''arhaičen'' izvira iz grške besede ''archaios'', kar pomeni 'star' in se v starogrški zgodovini nanaša na obdobje pred klasičnim. Trajalo je od začetka 8. stoletja do začetka 5. stoletja pr. n. št., mejnika sta prve olimpijske igre leta 776 pr. n. št. in drugi perzijski vdor v Grčijo leta 480 pred našim štetjem, ki sta začetni in končni datum tega obdobja. Za arhaično obdobje je dolgo časa veljalo, da je bilo manj pomembno in zgodovinsko zanimivo kot klasično obdobje ter so ga proučevali kot predhodnika slednjega. V zadnjem času pa so arhaično Grčijo začeli študirati zaradi njenih dosežkov. S to ponovno presojo pomembnosti arhaičnega obdobja so nekateri znanstveniki nasprotovali izrazu ''arhaičen'', ker v angleščini pomeni primitivno in zastarelo. Noben predlagani izraz ni dobil široke podpore, zato je izraz še vedno v uporabi. 

O arhaičnem grškem obdobju nimamo veliko pisnih dokazov. Nekaj opisov takratnega življenja je v poeziji in epigrafskih zapisih, pa tudi v zakonikih, napisih na votivnih darilih in epigramih na grobnicah. Vendar po količini jih ne moremo primerjati z zapisi za klasično obdobje. Kar manjka v pisnih dokazih, nadomeščajo bogate arheološke najdbe iz arhaičnega grškega sveta. Velik del našega znanja o klasični grški umetnosti izvira iz kasnejših rimskih kopij, kar pa je ohranjeno iz arhaičnega obdobja, je izvirna grška umetnost. 

Drugi viri za to obdobje so opisi pri poznejših grških pisateljih, kot je [[Herodot]], vendar pa niso del kakršne koli oblike zgodovine, kot bi jo prepoznali danes, saj jim ni vedno verjeti. Herodot ni nikoli zapisal nobenega datuma pred 480 pr. n. št.

== Politični razvoj ==

Politično se je v arhaičnem obdobju razvil [[polis]] (ali mestna država) kot prevladujoča enota politične organiziranosti. Številnim mestom po vsej Grčiji so vladali avtokratski voditelji, ki so se imenovali [[tiran]]i. V obdobju sta se razvila tudi pravo in sistem skupnega odločanja, kar dokazujejo najzgodnejši zakoniki in ustavni ustroj. Zdi se, da sta se do konca arhaičnega obdobja atenska in špartanska ustava razvili v svoji klasični obliki.

=== Razvoj polisov ===
{{glavni| Polis}}
Arhaično obdobje je pomembno za razvoj urbanizacije in zasnovo [[polis]]a, kot je bila uporabljena v klasični Grčiji. V [[Solon]]ovem času, če ne prej, je beseda ''polis'' dobila svoj klasični pomen &lt;ref&gt;{{harvnb|Hall|2007|p=41-43}}&lt;/ref&gt;. Čeprav se je polis kot politična skupnost še vedno razvijal, je bil kot mestno središče dosežek 8. stoletja. Toda polis v arhaičnem obdobju ni postal prevladujoča oblika družbenopolitične organizacije po vsej Grčiji, na severu in zahodu države je prevladoval šele v klasičnem obdobju. 

Urbanizacija je v arhaični Grčiji znana kot ''[[sinojkizem]]'' – združevanje več manjših naselij v eno samo mestno središče – in se je razvijala v večjem delu Grčije v 8. stoletju pr. n. št. [[Atene]] in [[Argos (mesto)|Argos]] na primer sta se začela povezovati s posameznimi naselji po koncu tega stoletja. V nekaterih naseljih je to fizično poenotenje potrjeno z gradnjo obrambnega mestnega [[obzidje|obzidja]], kot se je zgodilo v [[Smirna|Smirni]] sredi 8. stoletja in [[Antični Korint|Korintu]] do sredine 7. st. pr. n. št. 

Zdi se, da lahko razvoj polisa kot družbenopolitične strukture, ne pa zgolj geografskega poenotenja, pripišemo urbanizaciji, pa tudi precejšnjemu povečanju prebivalstva v 8. stoletju. Ta dva dejavnika sta ustvarila potrebo po novih oblikah politične organiziranosti, saj so politični sistemi iz začetka arhaičnega obdobja hitro postali nedelujoči. 

==== Atene ====
{{Glej tudi| Atene#Zgodovina}}
[[File:Solon in Vatican Museums.JPG|thumb|right| Solon, arhaični zakonodajalec in pesnik, ki je reformiral atensko ustavo v začetku 6. st. pr. n. št.]]
Čeprav je na začetku klasičnega obdobja mesto Atene kulturno in politično prevladovalo vse do poznega 6 stoletja pr. n. št., ni bilo vodilna sila v Grčiji. 

Poskus državnega udara, ki ga je vodil Kilon Atenski, je najzgodnejši dogodek v atenski zgodovini, ki je jasno potrjen v antičnih virih in se je odvijal okoli leta 636. Zdi se, da se je v tem času atenska monarhija že končala in jo je zamenjal [[arhont]] kot najpomembnejši izvršilni uradnik v državi, čeprav je bil le član atenske aristokracije (''eupatridae''). &lt;ref&gt;{{harvnb|Andrewes|1982|p=364-368}}&lt;/ref&gt;

Prve zakone v Atenah je določil [[Drakon]] leta 621/0, a zakon o umoru je bil edini, ki je preživel klasično obdobje. Drakonov zakon je bil namenjen zamenjavi osebnega maščevanja kot prvi in edini odziv posameznika na kaznivo dejanje, storjeno proti njemu. &lt;ref name=&quot;Cantarella 2005 239&quot;&gt;{{harvnb|Cantarella|2005|p=239}}&lt;/ref&gt; Zakonu pa ni uspelo preprečiti napetosti med bogatimi in revnimi, ki so spodbudile Solonove reforme. &lt;ref&gt;{{harvnb|Andrewes|1982|p=371}}&lt;/ref&gt; 

Leta 594/3 pr. n. št. je Solon postal arhont in mediator. &lt;ref name=Andrewes-377&gt;{{harvnb|Andrewes|1982|p=377}}&lt;/ref&gt; Kaj točno je sestavljalo njegove reforme, je negotovo. Trdil je, da je odstranil zadolžne kamne (''horoi''), zasužnjeno zemljo je spremenil v svobodno posest in s tem podprl kmete. Zaradi odpustitve dolgov so bili prizadeti zemljiški posestniki. Solon je nakazal tudi odpravo suženjstva za dolžnike in določil meje, kdaj se lahko odobri atensko državljanstvo.

Solon je sprožil radikalno ustavno reformo. Plemenito rojstvo je pomenilo usposobljenost za uradnika z dohodki. Najrevnejši (''thetes'') niso mogli postati uradniki, lahko pa so se udeležili skupščine in sodišča, medtem ko so bili v najbogatejšem razredu (''pentacosiomedimni'') ljudje, ki so izpolnjevali pogoje za zakladnika in morda arhonta. Solon je ustanovil tudi svet štiristotih, ki je razpravljal o predlogih, ki so prišli v skupščino. Končno, Solon je bistveno zmanjšal pristojnosti arhonta, ker je podelil državljanom pravico do pritožbe; njihov primer je bil obravnavan na skupščini. 

==== Antična Šparta ====
{{glavni|Antična Šparta}} 
Špartanska ustava je dobila obliko, ki jo bo imela v klasičnem obdobju, v 8. stoletju pr. n. št. Prva mesenijska vojna je bila verjetno od približno 740 do 720 pred našim štetjem. Okrepila se je pristojnost [[geruzija|geruzije]] (državni zbor starejših mož v Šparti) proti skupščini, prebivalce Mesenije so zasužnjili kot helote. Približno v istem času so [[efor]]ji (visoki državni uradniki, nadzorniki javnega življenja v Šparti) dobili pooblastila za omejevanje ukrepov kraljev Šparte. &lt;ref name=&quot;Hammond 1982 329&quot;&gt;{{harvnb|Hammond|1982|p=329-330}}&lt;/ref&gt;

=== Kolonizacija ===
[[File:Greek Colonization Archaic Period.svg|thumb|270px|Območja, naseljena z Grki ob koncu arhaičnega obdobja]]
V 8. in 7. stoletju pr. n. št. so se Grki začeli širiti po Sredozemlju, Marmarskem morju in Črnem morju, ne le kot trgovci, ampak so se tudi naseljevali. Te grške kolonije niso bile kot rimske kolonije odvisne od matičnega mesta, ampak so bile neodvisne mestne države.

Grki so se naseljevali zunaj Grčije na dva različna načina: ustanavljali so stalna naselja, ki so bila oblikovana kot neodvisni polisi, ter trgovske postojanke, kar zgodovinarji imenujejo ''emporij'', ki so jih zasedali Grki in drugi. V prvi vrsti so se ukvarjali z izdelavo in prodajo blaga. Tako naselje so našli na vzhodu v današnji severni [[Sirija|Siriji]] [[Al Mina]] in na zahodu na otoku [[Ischia]] (Pitekuza) v [[Tirensko morje|Tirenskem morju]].
Prve grške kolonije so bile na [[Sicilija|Siciliji]]. Mnoge so ustanovili ljudje iz [[Halkida|Halkide]], pa tudi iz drugih grških držav, kot sta bili Korint in [[Megara]], in so bile zgodnje kolonije na tem območju. Do konca 8. stoletja pr. n. št. so bila grška naselja v južni Italiji že uveljavljena. V 7. stoletju pr. n. št. so se grški kolonisti razširili na območja, ki so bila naseljena. Na zahodu so kolonije ustanavljali skoraj do [[Marseille|Marseilla]], na vzhodu ob severnem Egejskem morju, Marmarskem in Črnem morju. Prevladujoči kolonizator v teh krajih je bil [[Milet]]. Ob istem času so zgodnje kolonije, kot so Sirakuze in Megara Hiblaja, začele tudi same ustanavljati kolonije. 

Sicilija in južna Italija sta bili med največjimi območji grške kolonizacije. V južni Italiji je bilo dejansko toliko grških naselij, da je bila v antiki znana kot [[Magna Graecia]] – Velika Grčija. Ugotovljeno je bilo, da je v zadnjem četrtletju 8. stoletja nastala povprečno ena kolonija vsako drugo leto in grške koloniste še vedno najdemo mestih v Italiji do srede 5. stoletja pr. n. št. &lt;ref&gt;{{harvnb|Antonaccio|2007|p=203-207}}&lt;/ref&gt;

=== Tiranija ===
[[File:William Etty (1787–1849) – Candaules, King of Lydia, Shews his Wife by Stealth to Gyges, One of his Ministers, as She Goes to Bed – N00358 – Tate.jpg|thumb|right| alt = Oljna slika gole ženske, ki je obrnjena proč od gledalca, in dveh moških, eden se sklanja in je gol, drugi stoji in je delno oblečen | Slika zgodbe o Gigesu, kot jo je povedal Herodot. Giges, kralj Lidije v poznem 8. in zgodnjem 7. stoletju pred našim štetjem, je bil prvi vladar, ki se je imenoval tiran v grški literaturi.]]
Arhaična Grčija se je od sredine 7. stoletja pr. n. št. včasih imenovala doba tiranov. Beseda τύραννος (''tyrannos'', od tod ime 'tiran') se je prvič pojavila v grški literaturi v [[Arhiloh]]ovi pesmi, ki v lidijski pisavi opisuje vladarja [[Giges|Gigesa]]. Najstarejši grški tiran je bil [[Kipsel]], ki je prevzel oblast z državnim udarom leta 655 pred našim štetjem. Sledila je vrsta drugih sredi 7. stoletja, kot sta Ortagora v [[Sikion]]u in [[Teagen iz Megare]]. [43]

Znane so različne razlage za vzpon tiranije v 7. st. pr. n. št.. Najbolj priljubljena od teh razlag sega do [[Aristotel]]a, ki je trdil, da so bili tirani vladarji, ki so jih ustoličili ljudje v odgovor na to, da je plemstvo postajalo vse manj strpno. Ker ni dokazov o tem, da je bilo v tistem obdobju plemstvo vedno bolj ošabno, so sodobne razlage tiranije poskušale najti druge razloge za nemire med ljudmi. Drews trdi, da so tirane postavili posamezniki, ki so imeli zasebno vojsko, in da zgodnji tirani niso potrebovali podpore ljudi, medtem ko Hammond meni, da so tirani posledica notranjih spopadov med tekmovalnimi oligarhi, ne pa med oligarhi in ljudmi.

V zadnjem času pa so zgodovinarji začeli dvomiti o obstoju obdobja tiranov v 7. st. pr. n. št. V arhaičnem obdobju grška beseda ''tyrannos'' po mnenju Victorja Parkerja ni imela negativnega pomena, dobila ga je, ko je Aristotel napisal svojo ustavo za Atence. Ko je Arhiloh uporabil besedo tiran, je bil to sinonim za ''anax'' (arhaična grška beseda za 'kralj'). Parker datira prvo uporabo besede ''tyrannos'' v negativnem smislu v prvi polovici 6. stoletja pr. n. št., vsaj petdeset let po tem, ko je Kipsel prevzel oblast v Korintu. Šele v času [[Tukidid]]a so besedi ''tyrannos'' in ''basileus'' ('kralj') dosledno razlikovali. Podobno je Greg Anderson trdil, da arhaični grški tirani niso veljali za nezakonite vladarje in jih ni mogoče razlikovati od drugih vladarjev v istem obdobju.

== Demografija ==
[[File:Paestum BW 2013-05-17 15-01-57.jpg|thumb|Apolonov tempelj v Pestumu v Magni Graecii (Italija), 6. st. pr. n. št.]]
Grško [[prebivalstvo]] se je v 8. stoletju podvojilo, kar je povzročilo več naselij in tudi večja so bila kot prej. To je bila posledica rasti prebivalstva v celotni sredozemski regiji v tem času, vzrok so bile lahko vremenske spremembe med 850 in 750 pr. n. št., ki so regiji prinesle hladnejše in bolj mokro [[podnebje]]. Prebivalstvo se je širilo na neobdelana zemljišča v Grčiji, kar je bil vzrok za kolonizacijo v tujini. 

Človeški ostanki kažejo, da se je povprečna starost ob smrti v arhaičnem obdobju povečala, vendar niso jasni drugi ukrepi zdravja. Velikost hiš kaže na blaginjo v družbi; v 8. in 7. stoletju je povprečna velikost hiše ostala nespremenjena – okoli 45–50 m², vendar se je število zelo velikih in zelo majhnih hiš povečalo, kar kaže na vse večjo gospodarsko neenakost. Od konca 7. stoletja se je to spremenilo, hiše so bile grajene tesno skupaj.
== Gospodarstvo ==

=== Kmetijstvo ===
[[File:Sphinx MET 11.185.jpg|thumb|200px|Sfinga – nagrobna plošča – stela (višina: 423,4 cm) mlade in majhne deklice, Atika, okoli 530 pr. n. št., Metropolitanski muzej umetnosti, (New York)]]
[[File:Cratère de Vix 0023.jpg|thumb|200px| Viksov krater, pomembna grška bronasta posoda za mešanje vina, najdena v grobu halštatske/La Tène kulture ''Dama iz Vixa'', Burgundija, Francija, okoli 500 pr. n. št.]]
V arhaičnem obdobju še niso bile vse primerne njive v Grčiji obdelane. Zdi se, da so bile majhne, kohezivne enote, skoncentrirane v bližini naselij. Bile so zelo razpršene, istočasno je raslo veliko različnih pridelkov, da bi zagotovili njihovo uporabo vse leto in da ne bi bilo preveč hudo, če bi kakšen pridelek propadel. [[Kolobarjenje]] je bilo v navadi, izmenično so gojili [[stročnice]] in [[žito]] ([[ječmen]] in zdrob), vsako drugo leto je bilo zemljišče v prahi. Kmetje so gojili tudi [[vinska trta|vinsko trto]], [[oljka|oljke]], sadje in zelenjavo ter poljščine za prodajo v lokalnih središčih in tujini. Živinoreja je bilo drugotnega pomena. Ovce in koze so gojili za meso, mleko, volno in gnojilo, vendar jih je bilo težko vzdrževati, velike črede so bile znak izjemnega bogastva. Skupina volov je precej povečala kmetijsko pridelavo, vendar je bila draga za vzdrževanje. Konji in velike črede goveda so bili domena zelo bogatih.

Ta vzorec se je verjetno razvil pred začetkom obdobja in ostal razmeroma dosledno ves čas. Ideja, da je sledilo obdobje pastirstva in da je kmetijstvo postalo prevladujoče v arhaičnem obdobju, ni podprto z arheološkimi ali literarnimi dokazi. Nobene tehnološke novosti v kmetijstvu se niso pojavile, razen morda povečana uporaba železnega orodja in intenzivnejša uporaba gnojil. 

Glavni vir o kmetijstvu v tem obdobju je Heziodovo delo ''Dela in dnevi'' z napotki za poljedelska opravila. Daje vtis, da so poznali zelo majhna samooskrbna gospodarstva, na katerih je lastnik opravil večino dela sam; natančno branje razkriva, da je bilo veliko izdelkov namenjenih za prodajo, da so imeli sužnje (''douloi'' ali ''dmoes'') in da je lastnik veliko časa preživel stran od kmetije. Delo sužnjev so dopolnili z delavci, ki so delali za plače kot zakupniki (''hektemoroi'' v Atenah) ali za odplačilo dolgov; zdi se, da se je ta praksa v 8. stoletju povečala z rastjo prebivalstva in povečanim številom del, ki so bila na voljo, ter se okrepila v 7. stoletju z razvojem pravno obvezujočih dolgov; status delavcev je vse bolj postajal vir socialnih nemirov. &lt;ref&gt;{{harvnb|van Wees|2009|pp=445–452}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{harvnb|Morris|2009|pp=66-67}}&lt;/ref&gt; 

=== Trgovina ===
V poznem 8. stoletju pr. n. št. je arhaični grški svet postal del trgovinske mreže po vsem Egejskem morju. [[Trgovina]] je bila vir orientalskih vplivov na grško umetnost v zgodnjem arhaičnem obdobju. Na zahodu je bila medtem v razcvetu trgovina med Korintom in [[Magna Graecia|Veliko Grčijo]] v južni Italiji in na Siciliji.

Vzhodna trgovina je zajemala predvsem grške otoke, Ajgina na primer je bila posrednica med vzhodom in grško celino. Vzhodne grške države so postale zelo uspešne po 6. stoletju zaradi trgovine z Azijo in Egiptom. Od celinskih mest so bila pomembna obalna mesta, predvsem Korint.
 
V zgodnjem arhaičnem obdobju Atene še najbrž niso bile posebej dejavno vključene v to vzhodno trgovino, saj je bilo do začetka 7. stoletja najdenih zelo malo uvoženih izdelkov. Po drugi strani pa je bilo v bližini Evboje teh trgovinskih povezav z vzhodom veliko že v prvi polovici 8. stoletja, najstarejša lončenina z grških otokov v Al Mini v sodobni Siriji je z Evboje. 

Od 6. stoletja je bila Grčija del trgovske mreže, ki je obsegala celotno [[Sredozemlje]]. Lakonijska keramika je bila najdena celo v Marseillu in [[Kartagina|Kartagini]] na zahodu, Kreti na jugu in [[Sarde|Sardah]] na vzhodu. [71]

=== Denar ===
Na začetku arhaičnega obdobja [[kovanec|kovancev]] še niso izumili. Grki so za vrednotenje predmetov ali glob uporabljali nekatere dragocene predmete, kot so vol, tripod in kovinsko bodalo. Kot na Bližnjem vzhodu so na začetku 6. stoletja uporabljali kot menjalno sredstvo plemenite kovine, najprej zlato, predvsem pa srebro. Teža teh plemenitih kovin je bila izmerjena z uporabo standardnih enot, imenovanih po vrednosti v smislu kovinskih koščkov (''obeloi'') in pesti (''drachmai''); ti izrazi so se kasneje uporabljali kot imena za grške apoene kovancev. 

[[File:Aegina Stater achaic.jpg|thumb|300px|left|Srebrn ''stater'' z Ajgine, 550–530 pr. n. št.]]
Kovance so izumili v [[Lidija|Lidiji]] okoli 650 pr. n. št. Grška skupnost v zahodni Mali Aziji jih je hitro sprejela, čeprav je starejši sistem plemenitih kovin ostal v uporabi še po tem. Otok Ajgina je začel izdajati svoje značilne kovance, želve, pred 550 pred našim štetjem. Od tam so se kovanci razširili v Atene, Korint in na Kiklade v 540-ih pr. n. št., v južno Italijo in na Sicilijo pred 525 pred našim štetjem in Trakijo pred 514 pred našim štetjem. Večina teh kovancev je bila zelo majhna in so se večinoma uporabljali le v skupnosti, ki jih je izdala, le želve iz Ajgine (od 530 ali 520 pred našim štetjem) in sove v Atenah (od 515 pred našim štetjem), so bile izdane v veliki količini in so jih izvažali po vsem grškem svetu. &lt;ref&gt;{{harvnb|Sheedy|2012|p=107}}; {{harvnb|Van Alfen|2012|p=89}}&lt;/ref&gt;

Podobe na kovancih so se sprva hitro spreminjale, vsaka skupnost je imela eno ali več podob. Nekatere so bile simboli ali podobe pomembnega božanstva v mestu ali vizualna besedna igra imena mesta, vendar je v mnogih primerih njihov pomen nejasen, morda tudi niso bile izbrane zaradi kakšnega posebnega razloga. &lt;ref&gt;{{harvnb|Spier|1990|pp=115–124}}&lt;/ref&gt;

Razlogi za hitro in splošno sprejetje kovancev niso povsem jasni. Ena od možnosti je povečana enostavnost poslovanja, ki jo omogočajo kovanci. Kovanci so bili standardiziranih uteži, kar je pomenilo, da se njihova vrednost določa brez tehtanja. Poleg tega ni bilo treba uporabnikom ugotavljati čistosti srebra. Kovanec, ki ga je skupnost izdala, je bila obljuba, da je bila vrednost zajamčena. Druga možnost je, da je bil kovanec sprejet zato, da je omogočil skupnosti izplačilo državljanom, plačancem in obrtnikom pregledno, pošteno in učinkovito. Podobno je bilo, ko so morali premožni člani skupnosti prispevati bogastvo skupnosti za festivale in opremo mornarice. Tretja možnost je, da je bilo sprejetje kovancev izraz neodvisnosti in identitete skupnosti, a se zdi ta možnost zastarela. &lt;ref&gt;{{harvnb|Martin|1996|pp=261–280}}&lt;/ref&gt; 

== Umetnost ==
{{glavni| Starogrška umetnost}}
V likovni umetnosti je za arhaično obdobje značilen premik k reprezentančnim in naturalističnim slogom. To je bilo obdobje, v katerem je bil v Grčiji uveden monumentalen kip, pri katerem je grško lončarstvo dočakalo veliko sprememb, od ponavljajočih se vzorcev poznega geometričnega obdobja do prvih rdečefiguralnih vaz. Za zgodnje arhaično obdobje so bili značilni orientalski vplivi v lončarstvu in kiparstvu. To je bilo inovativno obdobje grške literature, saj se je razvila grška pisava in ustvarjena je bila grška poezija.

=== Kiparstvo ===

{{multiple image|caption_align=center|image1=Statue of Nicandre NAMA1 Athens Greece.jpg|width1=1717|height1=4419|image2=009MA Kritios.jpg|width2=327|height2=800|total_width=200|footer= Levo: eden najzgodnejših kipov iz kamna, verjetno predstavlja boginjo Artemido; desno: kora, verjetno najstarejši ohranjen kip. 180 let po tem, ko je bil izdelan, je bila ta zvrst pri koncu in grški kip je postal prepoznavno klasičen.}}

V tem obdobju so se v Grčiji pojavile človeške skulpture iz kamna v naravni velikosti. Navdih so dobili verjetno v staroegipčanskih kamnitih skulpturah. V Grčiji so ti kipi najbolje ohranjeni kot verski kipi in nagrobniki, enake tehnike pa so bile uporabljene tudi za kultne podobe. 

Najbolj znane vrste arhaičnega kiparstva so [[kuros]] in [[kóre]], kipi mladega golega moškega in oblečene ženske v približni naravni velikosti ali večji, ki so bili razviti sredi 7. stoletja pred našim štetjem na Kikladih. Verjetno so prve kore predstavljale Nikandre, ki so bile posvečene [[Artemida|Artemidi]] v njenem [[tempelj|templju]] na [[Delos]]u med 660 in 650 pred našim štetjem. Kuros in kora sta se uporabljala za predstavljanje ljudi in božanstev. Nekateri kurosi, kot je ''[[Naksoški kolos]]'' iz okoli leta 600 pred našim štetjem, predstavljajo [[Apolon]]a, ''Kora Frazikleja'' pa predstavlja mlado žensko, katere grob je označevala.
 
V 6. stoletju kurosi iz Atike postanejo bolj realistični in naturalistični, vendar se ta usmeritev ni pojavila drugje v grškem svetu. V zadnjem delu 6. stoletja jih je vedno manj, saj se je eliti, ki je naročala kurose, zmanjšal vpliv. Okoli 480-ih niso bili več omenjeni.

Nekateri najbolj znani kurosi so:
* ''Sounionski kuros'', marmor iz Naksosa, okoli 590 pr. n. št., visok 3 m, danes v Narodnem arheološkem muzeju v Atenah.
* ''Metropolitanski'' ali ''Newyorški kuros'', okoli 590–580 pr. n. št.; danes v Metropolitanskem muzeju umetnosti v New Yorku. 
* ''Kleobis in Biton'' ali ''Delfska dvojčka'', kipar Polimed iz Argosa. Danes v Arheološkem muzeju v Delfih.
* ''Krojz'' ali ''Anaviški kuros'', okoli 530 pr. n. št., imenovan po napisu na podstavku, marmor.
* ''Münchenski kuros'', okoli 540 pr. n. št., danes v Gliptoteki v Münchnu.
* ''Moskofor'' ali ''Nosač teleta'', 670 pr. n. št.; najden v fragmentih na pokopališču kipov na Akropoli v Atenah. Glede na napis na bazi je bil kip votivna daritev boginji Ateni nekega Ronbosa.
* ''Rampinov jezdec'', okoli 550 pr. n. št.; kip si delita Louvre in Atene, vsak del originala in rekonstrukcije.

Nekatere najbolj znane kore so:
* ''Peplos kore'', 530 pr. n. št., 117 cm visok kip iz belega marmorja.
* ''Dama iz Auxerra'', 640–630 pr. n. št.; morda dekliška boginja Perzefona; danes v Louvru.
* ''Antenorjeva kora'', 530–520 pr. n. št., marmor; kip je visok 201 cm, zdaj ga hranijo v muzeju na Akropoli.

Iz tega obdobja so pomembne tudi kiparske skupine, ki so bile v [[Timpanon (arhitektura)|timpanonih]] templjev in na [[metopa]]h. 

Znana je kompozicija iz Artemidinega templja na Krfu iz okoli 580 pr. n. št. V sredini je [[Meduza (mitologija)|meduza]], na obeh straneh sta leva, na vogalih neke manjše figure.

Dobro so ohranjene figure iz Afajinega templja na Ajgini (okoli 500 pr. n. št.), danes v Gliptoteki v Münchnu. Dva timpanona predstavljata zgodbi: ''Heraklej osvaja Trojo'' in ''Grki osvajajo Trojo''.

Ne nepomembne so nagrobne [[Stela (spomenik)|stele]] v obliki slopa, ki stoji na bazi, s [[kapitel]]om, na vrhu katerega je [[Sfinga (mitologija)|sfinga]]. Nekateri slopi so bili reliefno obdelani. Znani so: ''Aristionova (tudi Maratonska) stela'' (510 pr. n. št.) iz [[Pentelik|pentelikonskega]] marmorja, visoka 2,02 m, ''nagrobnik starca'', delo Alksenorja z Naksosa, Anasandrova stela, in druge. Stele pogosto kažejo arhetipe likov, moškega športnika, v Atenah se je razvijal prizor z več osebnostmi, pogosto družine ali gospodinjski prizori.

=== Keramika ===
{{glavni| Starogrška keramika}}
{{multiple image
|align=right
|perrow=2|total_width=300
|image1=Attic late geometric Jug undulating linie 730 BC, Prague Kinsky, NM-H10 2500, 140739.jpg|alt1=poznogeometrični vrč s trakasto dekoracijo|width1=3252|height1=4770
|image2=Loutrophoros Analatos Louvre CA2985 n2.jpg|alt2=slika dveh plesočih igralk na avlos, orientalski slog|width2=2100|height2=1680
|image3=Amphora warriors Louvre E866.jpg|alt3=črnofiguralna vaza s sliko bitke|width3=2025|height3=1476
|image4=Andokides, anfora con scena di palestra, attica 530-525 ac ca., da vulci 01.JPG|alt4=rdečefiguralna vaza s sliko wrestlinga|width4=1796|height4=2951
|footer= V arhaičnem obdobju se je spremenil slog lončarske dekoracije, namesto ponavljajočih se vzorcev geometričnega obdobja je pod vplivom orientalskega sloga nastala tehnika reprezentančnih črnih in rdečefiguralnih vzorcev.}}

V tem obdobju se je spremenila dekoracija grškega lončarstva, iz abstraktnega v figurativni slog. 8. stoletje kaže razvoj orientaliziranega sloga, ki kaže odmik od geometričnega sloga prejšnjega temnega obdobja in kopičenja vplivov, ki izhaja iz Fenicije in Sirije.

Na začetku 7. stoletja pr. n. št. so vazni slikarji v Korintu začeli razvijati [[črnofiguralni dekorativni slog |črnofiguralni slog]]. Ob istem času so lončarji začeli uporabljati vrezovanje v glino, da bi prišli obrisi v notranjost.

Ko se je arhaično obdobje bližalo koncu, so v Atenah izumili rdečefiguralno lončarstvo, pri čemer so bili prvi primeri narejeni okoli 525 pred našim štetjem, verjetno slikarja Andokida. Izum [[rdečefiguralni dekorativni slog|rdečefiguralne]] tehnike v Atenah je nastal ob približno istem času kot tehnika bele podlage in [[Jan Six |Sixova]] tehnika.

== Literatura ==
{{glavni| Starogrška književnost}}
Prva ohranjena grška literatura prihaja iz arhaičnega obdobja. ''[[Iliada]]'' in ''[[Odiseja]]'' pa sta bili verjetno sestavljeni v 7. stoletju pr. n. št., na začetku obdobja. Skupaj z [[ep]]om je [[Lirska pesem |lirika]] pogosta zvrst, [[devet lirskih pesnikov]] prihaja iz arhaičnega obdobja. Zgodnja [[žalostinka|elegija]] in [[jamb]] sta tudi ohranjena. Prvi dokaz grške drame prihaja iz konca obdobja.

V arhaičnem obdobju se je razvila grška pisava. Po koncu mikenskega obdobja se je pisanje v Grčiji izgubilo in od 9. stoletja verjetno noben Grk ni razumel sistema pisave iz bronaste dobe. Grška pisava se je razvila v 8. stoletju in izhaja iz semitske pisave, a ni bila standardizirana do 4. stoletja pr. n. št. 

Najstarejši znani napisi segajo v sredino 8. stoletja in prikazujejo identifikacijo ali pojasnilo predmeta, na katerem so napisani. Večina zgodnjih napisov je v verzih, nekateri iz Jonije so v prozi pod vplivom prozne tradicije vzhodnih sosed. Iz 6. stoletja je ohranjenih veliko več napisov, tudi javne evidence, kot so zakoniki, seznami uradnikov in evidence pogodb. Tako dobro kot uradni napisi so arhaični grafiti ohranjeni šele iz obdobja pred 8. st. pr. n. št. 

== Vojaški razvoj ==
{{glavni| Hoplit}}
[[File:Ancient Greek bronze cuirass.jpg|thumb|right|alt=Arhaični grški oklep|Razvoj hoplitov je bila glavna sprememba v grškem bojevanju. Oklepi so iz 7. st. pr. n. št.]]
V arhaičnem obdobju je bil najpomembnejši vojaški razvoj sprejetje hoplitov v vojskovanje. To se je zgodilo v prvem delu 7. stoletja pr. n. št. ''Panoplía'' ali hoplitski oklep se je začel pojavljati v 8. stoletju, prvi znan primer je iz Argosa iz poznega 8. stoletja. 

Medtem ko so bili posamezni kosi, ki so sestavljali opremo, v uporabi do konca 8. stoletja, je prvi dokaz za kompleten oklep okoli leta 675 pred našim štetjem, ko je bil upodobljen na korintski vazi. Taktiko [[Grška falanga|falange]], ki so jo uporabljali hopliti v klasičnem obdobju, se je verjetno uporabljala do sredine 7. stoletja; prej je veljal starejši slog bojevanja, pri katerem so se s kopji vrgli na sovražnika. 

V pomorstvu se je v arhaičnem obdobju razvila [[triera]]. V 8. stoletju je grška mornarica začela uporabljati ladje z dvema vrstama vesel in zdi se, da so triere postale priljubljene v 7. stoletju. Korint je bil verjetno prvi kraj v grškem svetu, ki je sprejel triere sredi 7. stoletja pr. n. št. Šele sredi 6. stoletja je triera postala najbolj priljubljena oblika grške bojne ladje. Po Tukididu je bilo to obdobje prvih grških pomorskih bitk, ki jih datira v leto okoli 664 pr. n. št. &lt;ref&gt;{{harvnb|Snodgrass|1965|p=115}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici|3}}

== Literatura ==
*Rajko Bratož, Grška zgodovina : Kratek pregled s temeljnimi viri in izbrano literaturo. 3. dopolnjena izd. Zbirka Zgodovinskega časopisa, 40. Knjižna zbirka Scripta. Ljubljana, 2010. ISBN 978-961-6777-07-0
* {{cite journal|last=Anderson|first=Greg|year=2005|title=Before ''Turannoi'' Were Tyrants: Rethinking a Chapter of Early Greek History|journal=Classical Antiquity|volume=24|issue=2}}
* {{navedi knjigo|last=Andrewes|first=A.|authorlink= |chapter=The Growth of the Athenian State|year=1982|title=The Cambridge Ancient History|editor1-last=Boardman|editor1-first=John|editor2-last=Hammond|editor2-first=N.G.L.|volume=III.iii|edition=2|location=Cambridge|publisher=Cambridge University Press
}}
* {{navedi knjigo|last=Antonaccio|first=Carla M.|chapter=Colonization: Greece on the Move 00&amp;ndash;480
|year=2007|title=The Cambridge Companion to Archaic Greece|editor-last=Shapiro|editor-first=H.A.
|publisher=Cambridge University Press|location=Cambridge}}
* {{navedi knjigo|last=Boardman|first=John|authorlink= |chapter=The Material Culture of Archaic Greece
|year=1982|title=The Cambridge Ancient History|editor1-last=Boardman|editor1-first=John|editor2-last=Hammond|editor2-first=N.G.L.|volume=III.iii|edition=2|location=Cambridge|publisher=Cambridge University Press}}
* {{navedi knjigo|last1=Boardman|first1=John|last2=Hammond|first2=N.G.L.|chapter=Preface|year=1982
|title=The Cambridge Ancient History|editor1-last=Boardman|editor1-first=John|editor2-last=Hammond|editor2-first=N.G.L|volume=III.iii|edition=2|location=Cambridge|publisher=Cambridge University Press}}
* {{navedi knjigo|last=Cantarella|first=Eva|chapter=Gender, Sexuality, and Law|year=2005
|title=The Cambridge Companion to Ancient Greek Law|editor1-last=Gagarin|editor1-first=Michael|editor2-last=Cohen|editor2-first=David|location=Cambridge|publisher=Cambridge University Press}}
* {{cite journal|last=Cook|first=R.M.|year=1979|title=Archaic Greek Trade: Three Conjectures
|journal=The Journal of Hellenic Studies|volume=99}}
* {{cite journal|last=Drews|first=Robert|year=1972|title=The First Tyrants in Greece
|journal=Historia: Zeitschrift fur Alte Geschichte|volume=21|issue=2}}
* {{navedi knjigo |last=Fischer-Bossert|first=Wolfgang|chapter=The Coinage of Sicily|editor-last=Metcalfe|editor-first=William E.|title=The Oxford Handbook of Greek and Roman Coinage
|publisher=Oxford University Press|date=2012|pages=142–156|isbn=9780195305746}}
* {{navedi knjigo|first=Michael|last=Grant|authorlink=|title=The Rise of the Greeks|url=https://archive.org/details/bwb_P6-ADL-592|publisher=Charles Scribner's Sons|location=New York|year=1988}}
* {{navedi knjigo|last=Hall|first=Jonathan M.|chapter=Polis, Community, and Ethnic Identity|year=2007
|title=The Cambridge Companion to Archaic Greece|editor-last=Shapiro|editor-first=H.A.
|publisher=Cambridge University Press|location=Cambridge}}
* {{navedi knjigo|last=Hammond|first=N.G.L|chapter=The Peloponnese|year=1982
|title=The Cambridge Ancient History
|editor1-last=Boardman|editor1-first=John|editor2-last=Hammond|editor2-first=N.G.L
|volume=III.iii|edition=2|location=Cambridge|publisher=Cambridge University Press}}
* {{navedi knjigo|last=Hunt|first=Peter|chapter=Military Forces|year=2007|title=The Cambridge History of Greek and Roman Warfare|editor1-last=Sabin|editor1-first=Philip|editor2-last=van Wees|editor2-first=Hans|editor3-last=Whitby|editor3-first=Michael|location=Cambridge|publisher=Cambridge University Press}}
* {{navedi knjigo|last=Hurwit|first=Jeffrey M.|chapter=The Human Figure in Early Greek Sculpture and Vase Painting|year=2007|title=The Cambridge Companion to Archaic Greece|editor-last=Shapiro|editor-first=H.A.|publisher=Cambridge University Press|location=Cambridge}}
* {{navedi knjigo|last=Jeffery|first=L.H.|chapter=Greek Alphabetic Writing|year=1982|title=The Cambridge Ancient History|editor1-last=Boardman|editor1-first=John|editor2-last=Edwards|editor2-first=I.E.S.|editor3-last=Hammond|editor3-first=N.G.L.|editor4-last=Sollberger|editor4-first=E.
|volume=III.i|edition=2|location=Cambridge|publisher=Cambridge University Press}}
* {{navedi knjigo |last=Konuk|first=Koray|chapter=Asia Minor to the Ionian Revolt|editor-last=Metcalfe|editor-first=William E.|title=The Oxford Handbook of Greek and Roman Coinage
|publisher=Oxford University Press|date=2012|pages=43–60|isbn=9780195305746}}
* {{navedi knjigo |last=Kroll|first=John E.|chapter=The Monetary Background of Early Coinage
|editor-last=Metcalfe|editor-first=William E.|title=The Oxford Handbook of Greek and Roman Coinage
|publisher=Oxford University Press|date=2012|pages=33–42|isbn=9780195305746}}
* {{cite journal|last=Markoe|first=Glenn|year=1996|title=The Emergence of Orientalizing in Greek Art: Some Observations on the Interchange between Greeks and Phoenicians in the 8th and 7th Centuries B.C.|journal=Bulletin of the American Schools of Oriental Research|volume=301}}
* {{navedi knjigo |last=Martin|first=T. R.|title=Sovereignty and Coinage in Classical Greece|url=https://archive.org/details/sovereigntycoina0000mart|publisher=Princeton University Press|date=1986|isbn=978-0691035802}}
* {{cite journal|last=Martin|first=T. R.|title=Why Did the Greek &quot;Polis&quot; Originally Need Coins?
|journal=Historia: Zeitschrift Für Alte Geschichte|date=1996|pages=257–283|issue=45(3)}}
* {{navedi knjigo|last=Morris|first=Ian|chapter=The Eighth Century Revlution|year=2009|title=A Companion to Archaic Greece|url=https://archive.org/details/companiontoarcha00raaf|editor1-last=Raaflaub|editor1-first=Kurt A.|editor-link1=Kurt Raaflaub|editor2-last=van Wees|editor2-first=Hans|publisher=Blackwell Publishing|pages=[https://archive.org/details/companiontoarcha00raaf/page/n99 64]–80
|isbn=9781118451380}}
* {{navedi knjigo|last=Osborne|first=Robin|authorlink=|year=1996|title=Greece in the Making: 1200&amp;ndash;479 BC|url=https://archive.org/details/greeceinmaking120000osbo|publisher=Routledge|location=London}}
* {{cite journal|last=Parker|first=Victor|year=1998|title=Τυραννος. The Semantics of a Political Concept from Archilochus to Aristotle|journal=Hermes|volume=126|issue=2}}
* {{navedi knjigo |last=Psoma|first=Selene|chapter=Greece and the Balkans to 360 B.C.|editor-last=Metcalfe|editor-first=William E.|title=The Oxford Handbook of Greek and Roman Coinage|publisher=Oxford University Press|date=2012|pages=157–172|isbn=9780195305746}}
* {{navedi knjigo |last=Rutter|first=N.K.|chapter=The Coinage of Italy|editor-last=Metcalfe|editor-first=William E.|title=The Oxford Handbook of Greek and Roman Coinage|publisher=Oxford University Press|date=2012|pages=128–140|isbn=9780195305746}}
* {{navedi knjigo|last=Shapiro|first=H.A.|chapter=Introduction|year=2007|title=The Cambridge Companion to Archaic Greece|editor-last=Shapiro|editor-first=H.A.|publisher=Cambridge University Press|location=Cambridge}}
* {{navedi knjigo |last=Sheedy|first=Kenneth|chapter=Aegina, the Cyclades, and Crete|editor-last=Metcalfe|editor-first=William E.|title=The Oxford Handbook of Greek and Roman Coinage
|publisher=Oxford University Press|date=2012|pages=105–127|isbn=9780195305746}}
* {{cite journal|last=Snodgrass|first=Anthony|authorlink=|year=1965|title=The Hoplite Reform and History|journal=The Journal for Hellenic Studies|volume=85}}
* {{navedi knjigo|last=Snodgrass|first=Anthony|year=1980|title=Archaic Greece: The Age of Experiment
|url=https://archive.org/details/archaicgreeceage0000anth|publisher=J M Dent &amp; Sons Ltd|location=London Melbourne Toronto|isbn=0-460-04338-2}}
* {{cite journal|last=Spier|first=J.|year=1990|title=Emblems in Archaic Greece|journal=Bulletin of the Institute of Classical Studies|volume=37|pages=107–130}}
* {{navedi knjigo |last=Van Alfen|first=Peter G.|chapter=The Coinage of Athens, Sixth to First Century B.C.
|editor-last=Metcalfe|editor-first=William E.|title=The Oxford Handbook of Greek and Roman Coinage
|publisher=Oxford University Press|year=2012|pages=88–104|isbn=9780195305746}}
* {{navedi knjigo|last=Van Wees|first=Hans.|chapter=The Economy|year=2009|title=A Companion to Archaic Greece|url=https://archive.org/details/companiontoarcha00raaf|editor1-last=Raaflaub|editor1-first=Kurt A.|editor-link1= |editor2-last=van Wees|editor2-first=Hans|publisher=Blackwell Publishing|pages=[https://archive.org/details/companiontoarcha00raaf/page/n476 444]–467|isbn=9781118451380}}
*George Grote, J. M. Mitchell, Max Cary, Paul Cartledge, A History of Greece: From the Time of Solon to 403 B.C., Routledge, 2001. ISBN 0-415-22369-5

== Zunanje povezave ==
* [http://www.fhw.gr/chronos/04/en/ Archaic period: society, economy, politics, culture] — The Foundation of the Hellenic World

[[Kategorija:Antična Grčija|*]]
[[Kategorija:Arhaična Grčija| *]]</text>
      <sha1>fkji6sokii372zya015z31qi2fua38b</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Protivirusni program</title>
    <ns>0</ns>
    <id>427890</id>
    <revision>
      <id>6774050</id>
      <parentid>6766562</parentid>
      <timestamp>2026-11-03T03:24:15Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6)</comment>
      <origin>6774050</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5898" sha1="7kdwpur9w3t204psp7qnf7eny9jh8mu" xml:space="preserve">'''Protivirusni program''' je [[računalniški program]] oziroma skupek programov, ki so namenjeni za preprečevanje, iskanje, odkrivanje in odstranjevanje programskih [[Računalniški virus|virusov]] in druge zlonamerne programske opreme, kot so [[Črv (računalništvo)|črvi]] in [[Trojanski konj|trojanski konji]]. Ta orodja so bistvenega pomena za uporabnike, saj se [[računalnik]] brez protivirusnega programa lahko okuži takoj, ko je povezan z [[Svetovni splet|internetom]]. Ker se dnevno pojavlja več tisoč novih oblik zlonamerne programske opreme, morajo podjetja, ki izdelujejo protivirusne programe, le-te konstantno posodabljati in enako morajo storiti tudi njihovi uporabniki.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.webroot.com/in/en/home/resources/tips/pc-security/security-what-is-anti-virus-software|title=What is Anti-Virus Software?|accessdate=2017-01-03|website=www.webroot.com}}&lt;/ref&gt;

== Zgodovina ==
Pred časom protivirusnih programov so se varnostna vprašanja in dileme pojavljale že pri zaprtih računalniških omrežjih, ki niso bili povezani z internetom. Ko pa se je začela doba interneta in se je vedno več ljudi povezalo z internetom, je grožnja postala že vsaka naložena [[datoteka]], ogrožena je bila [[elektronska pošta]] in hekerji so imeli možnost kraje podatkov iz kjerkoli po svetu.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.techlineinfo.com/a-brief-history-of-antivirus-software/|title=A Brief History of Antivirus Software|accessdate=2017-01-03|website=www.techlineinfo.com|archive-url=https://web.archive.org/web/20140826120523/http://www.techlineinfo.com/a-brief-history-of-antivirus-software/|archive-date=2014-08-26|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; 

Prvi znani virus je bil ustvarjen leta 1971 po imenu Creeper Virus. Čez čas ga je bilo možno odstraniti s programom The Reaper. To je na neki način prvi protivirusni program, čeprav je besedo virus v tem kontekstu prvič uporabil ameriški računalničar Frederick B. Cohenni šele leta 1983. Dejansko odstranjevanje virusov se je začelo šele v drugi polovici 80-ih. Prvi je virus odstranil Bernd Fix leta 1987. Fix je zaslužen za odstranitev t. i. Vienna Virusa, ki je še vedno prisoten na računalnikih, na srečo pa se ga enostavno odstrani s pomočjo sodobnih protivirusnih programov. V približno istem času je Atari Corporation  sodelovanjem z G Data Software, Inc. razvil protivirusni program G Data.  Njihov antivirusni program je bil razvit za osebne računalnike, ki so jih proizvajali pri Atari Corporation leta 1985.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=http://www.toptenreviews.com/software/articles/what-was-the-first-antivirus-software/|title=What was the First Antivirus Software?|newspaper=TopTenREVIEWS|accessdate=2017-01-03}}&lt;/ref&gt; 

Med prvimi trojanskimi konji je najbolj znan [[trojanski konj]] Beast, poznan tudi kot RAT (Remote Administration Tool). Okužil je lahko operacijske sisteme [[Windows]] 95 do Windows XP. Napisan v jeziku Dephi je nastal leta 2002.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=http://techtwisted.com/top-10-dangerous-computer-viruses-decade-updated-2012/|title=Top 10 Most Dangerous Computer Viruses of the Decade Updated 2012|last=K.|first=Rajnish|date=2012-02-20|newspaper=TechTwisted - For Learners|accessdate=2017-01-03}}&lt;/ref&gt; 

Leta 1988 je bil objavljen eden prvih črvov The Morris Worm. Sprožil ga je študent Robert Tappan Morris. Črv ni povzročil škode, le upočasnil delovanje računalnikov.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=http://limn.it/the-morris-worm/|title=The Morris Worm|date=2010-12-19|newspaper=Limn|accessdate=2017-01-03|language=en-US|archive-url=https://web.archive.org/web/20161223131955/http://limn.it/the-morris-worm/|archive-date=2016-12-23|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; 

== Delovanje ==
Poznamo več vrst protivirusnih programov, njihov način delovanja pa se lahko razlikuje:

1. Pregledovanje oz. skeniranje datotek na računalniku. Tak protivirusni program ima zbirko kod za posamezne viruse. Če pri skeniranju zazna katero od teh kod, poskuša datoteko zbrisati ali popraviti. 

2. Pregledovanje programov, ki so sumljivi in predstavljajo grožnjo. 

3. Sandbox ali peskovnik. Protivirusni program naredi simulacijo operacijskega sistema, v katerem analizira delovanje nekega programa.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://izascita.si/antivirus/|title=ANTIVIRUS {{!}} Internetna zaščita|accessdate=2017-01-03|website=izascita.si|archive-date=2017-01-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20170104002233/http://izascita.si/antivirus/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

== Vrste ==
Na trgu obstajajo plačljivi in tudi brezplačni protivirusni programi. Poleg protivirusnih programov za osebne računalnike poznamo tudi take za mobilne naprave (npr. Android in iOS). Med najbolj poznane protivirusne programe za operacijske sisteme Windows in Mac spadajo:	
* Avast,
* McAfee,
* AVG,
* Avira,
* Norton,
* ESET,
* G Data,
* Panda,
* Microsoft Security Essentials,
* Kaspersky,
* BitDefender.
 
Protivirusni programi za mobilne naprave so med drugimi:
* Comodo Security&amp;Antivirus (Adroid),
* Lookout Mobile Security (Android, iOS),
* Avira Mobile Security (Android, iOS),
* 360 Security (Android, iOS),
* AVG Mobilation (Android),
* G Data Mobile Security (Android).

== Tveganja ==
V današnjem času imajo uporabniki pestro izbiro protivirusnih programov, vsi pa se nagibajo k njihovi brezplačni uporabi. Med izbiranjem programov lahko pride do težav, npr. da uporabnik izbere navidezni program, ki se izdaja za protivirusni program, v resnici pa gre za zlonamerni program, ki prinaša viruse. Največjemu tveganju se lahko izpostavi uporabnik sam, če si kljub vsem varnostnim možnostim ne odloči za nobeno ali pa ne skrbi za posodabljanje varnostne zaščite.

== Glej tudi ==
# [[Računalniški virus]] 
# [[Požarni zid]]
# [[Internet]]

== Viri ==
&lt;references /&gt;

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Programske aplikacije]]
[[Kategorija:Računalniški virusi]]</text>
      <sha1>7kdwpur9w3t204psp7qnf7eny9jh8mu</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Artakserks III.</title>
    <ns>0</ns>
    <id>435521</id>
    <revision>
      <id>6773950</id>
      <parentid>6451611</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T20:00:57Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <comment>/* Drugi pohod na Egipt */ razločitev, drugi drobni popravki  [[Project:AWB|AWB]]</comment>
      <origin>6773950</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="21943" sha1="qcpmdamtbms1nru2ja4utlbct9mloqk" xml:space="preserve">{{Infopolje Kraljevska oseba
| name            =Artakserks III.&lt;br&gt;''Artaxšaçā''
| title           = [[Seznam perzijskih kraljev|Kralj Perzije]]&lt;br&gt;[[Faraon]] Egipta
| image           = &lt;!-- WD --&gt;
| image_size      = 250px
| caption         =
| reign           =358–338 pr. n. št.
| coronation      =[[Pasargad]], februar ali marec 358 pr. n. št.&lt;ref name=ref1&gt;{{navedi splet|url=http://www.livius.org/arl-arz/artaxerxes/artaxerxes_iii_ochus.html |title=Artaxerxes III Ochus |accessdate= 1. marca 2008 |last=Lendering |first=Jona |authorlink=|work=Livius.Org |archiveurl=https://web.archive.org/web/20080222120843/http://www.livius.org/arl-arz/artaxerxes/artaxerxes_iii_ochus.html |archivedate= 22. februarja 2008 |url-status=dead |df= }}&lt;/ref&gt;
| full name       = Artakserks III. Noh
| succession1     = [[Seznam perzijskih kraljev|Kralj Perzije]]
| predecessor1    = [[Artakserks II.]] 
| successor1      = [[Artakserks IV]]
| succession2     = [[Seznam faraonov|Faraon Egipta]]
| predecessor2    = [[Nektaneb II.]]
| successor2      = [[Artakserks IV.]]
| spouse          =
| issue           = Arz,&lt;br/&gt;Parisata II.
| royal house     = [[Ahemenidi|Ahemenidska dinastija]]
| dynasty         =
| father          = [[Artakserks II.]]
| mother          = Stateira
| birth_date      =
| birth_place     =
| death_date      = &lt;!-- WD --&gt;
| death_place     =
| date of burial  =
| place of burial =[[Perzepolis]]
|}}

'''Artakserks III.''' ([[Perzijščina|staroperzijsko]] Artaxšaçrā, [[Grščina|grško]] {{jezik-el2|Ἀρταξέρξης}}, Artaksérses)  je bil veliki kralj perzijskega [[Ahemenidsko cesarstvo|Ahemenidskega cesarstva]] in prvi [[faraon]] [[Stari Egipt|Egipta]] iz 31. dinastije, ki je vladal od leta 358 pr. n. št. do 338 pr. n. št., * [[425 pr. n. št.]], † [[338 pr. n. št.]]

Na perzijskem prestolu je nasledil svojega očeta [[Artakserks II.|Artakserksa II.]], njega pa sin [[Artakserks IV.]], znan tudi kot Arz. Vladavina Artakserksa III. se časovno ujema z vladavino [[Filip II. Makedonski|Filipa II.]] v Makedoniji in [[Nektaneb II.|Nektaneba II.]] v Egiptu.
Pred prihodom na prestol je bil [[satrap]] in poveljnik očetove vojske. Na prestol je prišel potem, ko je bil eden od njegovih bratov ubit, drugi je naredil samomor, tretjega pa je ubil oče Artakserks II. Kmalu po prevzemu oblasti je moral braniti prestol pred rivali iz svoje družine, na kar ga je opozoril tudi oče. Artakserks III. je zato ukazal usmrtiti vse, ki bi lahko ogrozili njegov položaj. &lt;ref&gt;[https://www.britannica.com/biography/Artaxerxes-III   ''Artaxerxes III.''] Encyclopaedia Britannica.&lt;/ref&gt;

Proti Egiptu, ki je bil nekoč perzijska satrapija in se je medtem uprl in osamosvojil,  je organiziral dva velika vojna pohoda.  Prvi pohod ni bil uspešen in je imel za posledico upor v nekaterih zahodnih perzijskih satrapijah. Leta 343 je porazil egipčanskega faraona Nektaneba II., ga izgnal iz države in zadušil upor v [[Fenicija|Feniciji]].

V zadnjih letih vladavine se je v [[Grčija|Grčiji]] okrepil položaj Filipa II. Makedonskega, ki je poskušaj združiti Grke v skupen upor proti Perzijskemu cesarstvu. Artakserksu III. je uspelo preprečiti njegove poskuse in pomagati Perintu (Marmara Ereğli) upreti se makedonskem obleganju. V zadnjih letih vladavine je dograjeval [[Perzepolis]], v njem zgradil novo palačo, svojo grobnico in nedokončan portal. Po pisanju zgodovinarja [[Diodor Sicilski|Diodorja Sicilskega]] je Artakserksa zastrupil general Bagoas, zapisi iz  [[Britanski muzej|Britanskega muzeja]] pa kažejo, da je umrl naravne smrti.&lt;ref name=ref3&gt;[http://www.livius.org/articles/person/artaxerxes-iv-arses/? ''Artaxerkses'']. Livius.org.&lt;/ref&gt;

==Ime==
Artakserks se je pred prihodom na prestol imenoval Oh ali Noh. Ime Artakserks v staroperzijskem jeziku pomeni ''»tisti, ki vlada skozi arto (resnico)«'' ali  ''»tisti, katerega država je popolna«'' ali ''»pravi kralj«'' (iz ''arta'' – ''resnica'' in  ''kserks'' – ''kralj''). [[Herodot]] v svojih delih omenja, da ime Kserks pomeni ''bojevnik'', se pravi da Artakserks pomeni ''veliki bojevnik''.&lt;ref&gt; [http://www.iranicaonline.org/newsite/articles/v2f6/v2f6a017.html ''Artaxerxes'']. Encyclopaedia Iranica.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=ref5&gt;[http://encyclopedia.jrank.org/ARN_AUD/ARTAXERXES.html ''Artaxerxes''. Online encyclopedia].&lt;/ref&gt; Sodobni zgodovinarji njegovo trditev zavračajo. Najbolj znan je kot Noh, v [[Iran]]u pa kot Ardašir III (perzijsko سوم اردشیر). V [[Babilonija|babilonskih]] zapisih se omenja kot Umasu ali Artakšacu. Podobna oblika imena, Uvasu, se pojavlja tudi v [[Asirija|asirskih]] zapisih, znanih kot ''Kraljevski kanoni''.&lt;ref name=ref5/&gt;

==Življenje==
===Zgodnje življenje===
[[Slika:Inscription Pesepolis British Museum.jpg|thumb|200px|left|Staroperzijski [[klinopis]], ki omenja Artakserksa III., [[Britanski muzej]], [[London]]]]

Artakserks je bil pred prihodom na prestol satrap in general v vojski svojega očeta. Najstarejši brat Darej je v zaroti poskušal ubiti svojega očeta, vendar so ga odkrili in usmrtili. Po njegovi smrti je kandidat za perzijski prestol postal drugi najstarejši brat Arijasp. Ko sta ga Artakserks III. (tretji najstarejši brat)  in poveljnik kraljeve garde Tiribaz prepričala, da ga kralj Artakserks II. sumi za zaroto, je domnevno naredil samomor. Po njegovi smrti je postal kandidat četrti najstarejši brat Arz, ki je bil tudi ubit. Kralj Artakserks II., prizadet zaradi izgube svojih sinov, je v globoki starosti leta 358 pr. n. št. umrl. Nasledil ga je Artakserks III. Po nekaterih virih je takoj po prihodu na prestol ukazal usmrtiti vse, ki bi lahko ogrozili njegovo pravico do prestola. &lt;ref name=ref6&gt;[https://iranologie.com/history/Achaemenid/chapter%20V.html Iranologie.com] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130914105934/http://www.iranologie.com/history/Achaemenid/chapter%20V.html |date=2013-09-14 }}.&lt;/ref&gt; 

Leta 335 pr. n. št. je prisilil [[Atene]] na sklenitev mirovnega sporazuma, po katerem so morale zapustiti [[Mala Azija|Malo Azijo]] in priznati neodvisnost njenih grških sosedov.&lt;ref&gt;[http://looklex.com/e.o/artaxerxes3.htm ''Artaxerxes III''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120612005827/http://looklex.com/e.o/artaxerxes3.htm |date=2012-06-12 }}.  Looklex.com.&lt;/ref&gt; Zatem se je odpravil na pohod proti nomadskim [[Kadusi|Kadusom]], ki so se mu uprli, in uspel pomiriti oba kaduška kralja. Za diplomatski uspeh je bil najbolj zaslužen njegov nečak, ki je kasneje vladal kot [[Darej III.]]

Artakserks je zatem ukazal razpustiti vse satrapske vojske v Mali Aziji, ker je menil,  da ne morejo več zagotavljati miru na zahodu, in bil zaskrbljen, da bi se zahodni satrapi z njihovo pomočjo lahko uprli.&lt;ref&gt;Nick Sekunda, Nicholas V. Sekunda, Simon Chew (1992). ''The Persian Army 560–330 BC: 560–330 BC''. Osprey Publishing. str. 28. ISBN 1-85532-250-1.&lt;/ref&gt; [[Artabaz |Artabaz]] [[Lidija|Lidijski]] se je ukazu uprl in zaprosil za pomoč Atene. Atenci so mu poslali pomoč v [[Sarde]] v zahodni Mali Aziji. Artabaza je podprl tudi Oront Mizijski in združena vojska je leta 354 pr. n. št. uspela premagati vojsko, ki jo je proti njim poslal Artakserks. Naslednje leto jih je Artakserksova vojska premagala in zavezništvo je razpadlo. Orontu je Artakserks prizanesel, Artabaz pa je pobegnil na varno na dvor [[Filip II. Makedonski|Filipa II. Makedonskega]].

===Prvi pohod na Egipt===
Okoli leta 351 pr. n. št. se je Artakserks III. odpravil na pohod za ponovno osvojitev Egipta, ki se je med očetovo vladavino uprl. V tem času  je izbruhnil upor  v Mali Aziji, katerega so podprle [[Tebe, Grčija|Tebe]] in bi lahko resno ogrozil Perzijsko cesarstvo.&lt;ref name=ref12&gt;[http://persianempire.info/ArtaxerxesIII.htm ''Artaxerxes III.''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160303193045/http://persianempire.info/ArtaxerxesIII.htm |date=2016-03-03 }}  PersianEmpire.info.&lt;/ref&gt; Artakseksova ogromna vojska je vkorakala v Egipt in napadla [[Nektaneb II.|Nektaneba II.]] Po letu dni bojev je Nektaneb s pomočjo  najemnikov pod poveljstvom grških generalov Diofanta in Lamija odločilno porazil Perzijce. Artakserks III. se je moral umakniti in odložiti svoje načrte za osvojitev Egipta.&lt;ref&gt;Miller, James M. (1986). ''A History of Ancient Israel and Judah''. John Haralson Hayes (fotograf). Westminster John Knox Press. str. 465. ISBN 0-664-21262-X.&lt;/ref&gt;

===Upor Cipra in Sidona===
Kmalu po porazu so [[Fenicija]], [[Mala Azija]] in [[Ciper]] razglasili neodvisnost od Perzijcev. Artakserks je leta 343 pr. n. št  zadolžil karijskega princa Idrieja, da zaduši upor na Cipru. Princ je najel 8.000 grških najemnikov in štirideset trirem  pod poveljstvom Atenca Fokiona in Evagorja, sina ciprskega vladarja Evagorja starejšega.&lt;ref&gt;Newton, Sir Charles Thomas; R.P. Pullan (1862). ''A History of Discoveries at Halicarnassus, Cnidus &amp; Branchidæ''. Day &amp; son. tr. 57.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=ref15&gt;[http://persianempire.info/ArtaxerxesIII.htm ''Artaxerxes III Ochus (358 BC to 338 BC'')] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160303193045/http://persianempire.info/ArtaxerxesIII.htm |date=2016-03-03 }}. Pridobljeno 2. marca 2008.&lt;/ref&gt; Idrieju je uspelo podjarmiti Ciper, Artakserks pa je sprožil protinapad proti [[Sidon]]u pod poveljstvom satrapa Sirije in Mizije in satrapa Kilikije. Poveljnika sta napadla Sidon in zadrževala Feničane. Oba satrapa je sidonski  kralj Ten s pomočjo 40.000 grških najemnikov pod poveljstvom Mentorja Rodoškega, ki mu jih je poslal Nektaneb, krepko porazil in perzijska vojska se je morala umakniti iz Fenicije.&lt;ref name=ref15/&gt;

Po njunem porazu je Artakserks osebno povedel vojsko 330.000 mož proti Sidonu. Vojska je imela 300.000 pešakov, 30.000 konjenikov, 300 trirem in 500 transportnih in oskrbovalnih ladij. Ko je bila vojska zbrana, je iskal zavezništvo Grkov. Atene in Šparta sta svojo pomoč zavrnili, od Teb pa je dobil tisoč težko oklepljenih hoplitov pod Lakratovim poveljstvom, tri tisoč Argejcev pod Nikostratovim poveljstvom in šest tisoč Eolcev, Joncev in Dorcev iz grških maloazijskih mest. Grška podpora je bila številčno majhna, saj ni štela več kot 10.000 mož, vendar je skupaj z grškimi najemniki iz Egipta tvorila silo, od katere bi lahko bil odvisen izid pohoda.
 
Približevanje Artakserksove vojske je omehčala Tenovo odločnost, zato se je poskušal odkupiti tako, da je perzijskemu kralju predal sto najpomembnejših meščanov Sidona. Artakserks je vseh sto prebodel s kopji. Ko ga je prišlo za milost prosit naslednjih petsto meščanov, jih je doletela enaka usoda. Sidon so Perzijci ali njegovi meščani do tal požgali. V požaru je umrlo 40.000 ljudi.&lt;ref name=ref15/&gt; Artakserks je ruševine mesta za velik denar prodal špekulantom, ki so upali, da bodo pod pepelom odkrili bogate zaklade.&lt;ref&gt;Rawlinson, George (1889). ''Phœnicia under the Persians''. History of Phoenicia. Longmans, Green. Arhivirano iz izvirnika 20. julija 2006. Pridobljeno 10. marca 2008.&lt;/ref&gt; Tena so kasneje na Artakserksov ukaz usmrtili.&lt;ref name=ref17&gt;''Artaxerxes''. Arhivirano iz izvirnika  12. marca 2008. Pridobljeno 4. marca 2008.&lt;/ref&gt; [[Judje|Jude]], ki so podpirali upornike, so izgnali v [[Hirkanija|Hirkanijo]]  na južni obali [[Kaspijsko jezero|Kaspijskega jezera]].&lt;ref name=ref18&gt;''The Legend Of Gog And Magog''. Arhivirano iz izvirnika  15. marca 2008. Pridobljeno 10. marca 2008.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Bruce, Frederick Fyvie (1990). ''The Acts of the Apostles: The Greek Text with Introduction and Commentary''. Wm. B. Eerdmans Publishing. str. 117. ISBN 0-8028-0966-9.&lt;/ref&gt;

===Drugi pohod na Egipt===
[[Slika:NectaneboII-StatueHead MuseumOfFineArtsBoston.png|thumb|200px|Glava Nektaneba II.]]

Uničenju Sidona je kmalu sledil drugi pohod na Egipt. Artakserks je leta 343 pr. n. št. k svoji vojski 330.000 mož priključil še 14.000 Grkov iz grških maloazijskih mest. Vojsko je razdelil na tri dele in na čelo vsakega dela postavil Perzijce in Grke.   Grški poveljniki so bili Lakrat iz [[Tebe, Grčija|Teb]], Mentor z [[Rodos]]a in Nikostrat iz [[Argos (mesto)|Argosa]]. Perzijcem so poveljevali Rosak, Aristazan in Bagoas, poveljnik [[evnuh]]ov. Nasproti napadalcem je stala vojska 100. 000 mož, med njimi 20.000 grških najemnikov.  Nektaneb je z velikim ladjevjem zasedel [[Nil]] in nekaj rokavov Nilove delte. Pokrajina je bila prepredena s številnimi kanali in polna močno utrjenih mest, zato je  Nektaneb lahko pričakoval dolg ali celo uspešen odpor. Primanjkovalo mu je sposobnih generalov, razpoložljivi poveljniki pa so bili preveč samozavestni. Pomanjkljivosti je poskušal premagati z generali grških najemnikov, vendar je bila  njegova vojska kljub temu poražena.&lt;ref name=ref15/&gt; 

Po porazu je Nektaneb pobegnil v [[Memfis, Egipt|Memfis]] in obrambo mest prepustil njihovim vojaškim posadkam. Posadke, sestavljene delno iz Grkov delno iz  Egipčanov, so zaradi ljubosumja in sumničenj  Perzijci zlahka premagali. Perzijcem je na ta način uspelo hitro osvojiti veliko mest v Spodnjem Egiptu in napredovati proti Memfisu. Nektaneb se je zaradi tega odločil zapustiti državo in pobegniti ne jug v [[Etiopija|Etiopijo]].&lt;ref name=ref15/&gt; Po njegovem begu se je Egipt vdal Artakserksu. Judje so bili iz Egipta izgnani v Babilon ali na južno obalo Kaspijskega jezera, kamor so bili pred njimi izgnani Judje iz Fenicije.

Artakserks je po zmagi ukazal porušiti mestna obzidja in začel vladavino terorja in ropanja svetišč. Plen je bil zelo bogat. V Egiptu je povečal že tako visoke davke in poskušal oslabiti Egipt do te mere, da se ne bi mogel nikoli več upreti Perziji. Naslednjih deset let so Perzijci preganjali vernike domačih verovanj in pokradli svete knjige.&lt;ref&gt;''Persian Period II''. Arhivirano iz izvirnika  17. februarja  2008. Pridobljeno 6. marca 2008.&lt;/ref&gt; Artakserks je z bogastvom iz ponovno osvojenega Egipta poplačal svoje najemnike, za satrapa Egipta imenoval Ferendarja in se vrnil v svojo prestolnico.

===Pozna leta===
[[Slika:Achaemenid Empire-ArtaxerxesIII conquest.png|thumb|300px|left|[[Ahemenidsko cesarstvo|Perzijsko cesarstvo]] na začetku vladavine Artakserksa III. (zeleno) in po njegovih osvajanjih in zatrtju upora v Egiptu (temno sivo)]]

Po uspehih v Egiptu in vrnitvi v domovino se je Artakserks naslednjih nekaj let ukvarjal z vstajami v različnih delih cesarstva, potem pa je bilo cesarstvo trdno v njegovih rokah. Egipt je ostal perzijski do osvojitve [[Aleksander Veliki|Aleksandra Velikega]]. 

Po osvojitvi Egipta ni bilo tam nobene vstaje ali upora proti Artakserksu. Mentor in Bagoas, generala, ki sta se najbolj izkazala na pohodu na Egipt, sta napredovala do najvišjih državnih položajev. Mentor, ki je postal guverner cele azijske morske obale, je pokoril številne poglavarje, ki so povzročali težave  perzijski oblasti. V naslednjih nekaj letih je popolnoma podjarmil celo azijsko sredozemsko obalo.

Bagoas se je z Artakserksom vrnil v perzijsko prestolnico, kjer je prevzel vodilno vlogo v  notranji upravi cesarstva in vzdrževal mir v ostalem delu cesarstva. Artakserks III. je zadnjih šest let vladal energično in uspešno.&lt;ref name=ref15/&gt;

[[Slika:Persepolis Artaxerxes III tomb.jpg|thumb||250px|Grobnica Artakserksa III. v Perzepolisu]]

Perzijske sile v [[Jonija|Joniji]] in [[Likija|Likiji]] so ponovno prevzele oblast na [[Egejsko morje|Egejskem]] in [[Sredozemsko morje|Sredozemskem morju]] in zasedle večino nekdanjega atenskega otoškega imperija. [[Izokrat]] se je na to odzval z govori, v katerih je pozival na sveto vojno proti barbarom, vendar nobena grška mestna država ni bila dovolj močna, da bi njegove pozive uresničila.&lt;ref name=ref21&gt;''Chapter V: Temporary Relief''. Arhivirano iz izvirnika 19. junija 2008. Pridobljeno 1. marca 2008.&lt;/ref&gt;

Ker v samem Perzijskem cesarstvu ni bilo nobenega resnega upora, sta Artakserksovo pozornost pritegnila  naraščajoča moč in ozemlje [[Filip II. Makedonski|Filipa II. Makedonskega]], pred katerim je Atence svaril [[Demosten]]. Artakserks je ukazal, naj se ves perzijski vpliv uporabi za nadzor in omejevanje naraščajoče moči in vpliva makedonskega kraljestva. Leta 340 pr. n. št. se je perzijska vojska odpravila na pomoč tračanskemu princu Karsobleptu, da bi ohranil svojo neodvisnost.  V Perintu je bila njena pomoč dovolj velika, da se je morala Filipova vojska, ki je oblegala mesto, umakniti.&lt;ref name=ref15/&gt; Ob koncu Artakserksove vladavine je imel Filip II. že izdelan načrt za vdor v Perzijsko cesarstvo, ki bi kronal politično in vojaško njegovo kariero, vendar se mu Grki niso hoteli pridružiti.&lt;ref&gt;''Philip of Macedon Philip II of Macedon Biography''. Arhivirano iz izvirnika 14. marca 2008. Pridobljeno 14. marca 2008.&lt;/ref&gt;

Leta 338 pr. n. št. je Bagoas s pomočjo zdravnika Artakserksa zastrupil.&lt;ref&gt;Briant, Pierre (2002). ''From Cyrus to Alexander: A history of the Persian Empire''. Eienbrauns. str. 769. ISBN 1-57506-120-1.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt; Diodor 17.5.3.&lt;/ref&gt;
Zgodovina babilonskih in perzijskih kraljev, znana kot ''Dinastična prerokba'', pravi, da je bil Artakserks ubit po velikem uporu in ne v palačni zaroti, vendar hkrati omogoča tolmačenje, da je Bagoas deloval kot [[Darej III.|Darejev]] agent.&lt;ref&gt;Bryn Mawr Classical Review. Bmcr.brynmawr.edu,  13. februar 2004. Pridobljeno 16. maja 2017.&lt;/ref&gt; 

Zapis na klinopisni tablica BM 71537 iz Britanskega muzeja kaže, da je Artakserks umrl naravne smrti.&lt;ref&gt;''Artaxerxes IV Arses''. Pridobljeno 16. maja 2017.&lt;/ref&gt;

==Zapuščina==
[[Slika:Faravahar.svg|thumb|250px| Zgodovinsko gledano so bili kralji Ahemenidskega imperija privrženci Zoroastra ali so bili močno pod vplivom zoroastrske ideologije]]

Zgodovinsko gledano so bili kralji Ahemenidskega imperija ali privrženci [[Zoroastrstvo|zoroastrstva]] ali pod močnim vplivom zoroastrske ideologije. Med vladavino [[Artakserks II.|Artakserksa II.]] je bila opazna  oživitev kulture [[Anahita|Anahite]] in [[Mitra (bog sonca)|Mitre]] Na zgradbah so se začeli pojavljati napisi, ki so se sklicevali nanju, ali celo njuni kipi.&lt;ref&gt;J. Varza,  Dr. M. Soroushian. ''The Achaemenians, Zoroastrians in Transition''. Arhivirano iz izvirnika 26. marca 2008. Pridobljeno 5. marca  2008.&lt;/ref&gt; Slednje ni bilo v skladu z Zoroastrovim učenjem, da boga predstavljajo samo plameni svetega ognja.&lt;ref name=ref17/&gt;&lt;ref&gt;Lendering, Jona. ''Ahuramazda and Zoroastranism''. Arhivirano iz izvirnika 15. marca 2008. Pridobljeno 5. marca  2008.&lt;/ref&gt;  Artakserks III. je zato zavrnil Anahito in častil samo [[Ahura Mazda|Ahuramazdo]] in Mitro.&lt;ref&gt;Hans-Peter Schmidt (14. januar 2006). i. Mithra In Old Indian And Mithra In Old Iranian. Arhivirano iz izvirnika 3. marca 2008. Pridobljeno 5. marca  2008.&lt;/ref&gt;

Nejasen klinopisni zapis na napisu Artakserksa III. pri Perzepolisu kaže, da je očeta in sina obravnaval kot eno osebo in predlagal, da se atributi Ahuramazde prenesejo na Mitro. Nenavadno je, da je Artakserks odredil postaviti kipe boginje Anahite v [[Babilon]]u,  [[Damask]]u in [[Sarde|Sardah]], pa tudi v [[Susa, Perzija|Susi]], [[Ekbatana|Ekbatani]] in [[Perzepolis]]u.&lt;ref&gt;''The Origins Of Mithraism''. Arhivirano iz izvirnika 7. februarja 2008. Pridobljeno 5. marca  2008.&lt;/ref&gt;   

Artakserksovo ime se pojavlja na srebrnikih, oblikovanih po atenskem vzoru, ki so jih kovali med njegovim pohodom na Egipt. Na reverzu kovancev je napis v [[Hieroglif|hieroglifih]], ki se glasi: ''»Artakserks faraon. Življenje, blaginja, bogastvo«''.&lt;ref&gt;''Silver tetradrachm of Artaxerxes III.'' Pridobljeno 6. marca  2008.&lt;/ref&gt;

===Gradnje===
[[Slika:Persepolis Taureaux.jpg|thumb|right| 250px|''Nedokončana vrata'' v Perzepolisu so dala arheologom vpogled v načrt  Perzepolisa]]

Nekaj najdb kaže, da je Artakserks načrtno obnavljal zgradbe v Perzepolisu, vendar nekaterih ni uspel dokončati.   Mednje sta spadali  ''Dvorana dvaintridesetih stebrov'', katere namen je neznan, in palača Artakserksa III. Nedokončana ''Cesta armade'' in ''Nedokončana vrata'', ki so povezovala ''Vrata vseh narodov'' in ''Dvorano stotih stebrov'', sta dali arheologom vpogled v načrt Perzepolisa.&lt;ref name=ref12/&gt; Leta 341 pr. n. št. je po vrnitvi iz Egipta v Babilon očitno nadaljeval z gradnjo ''Apadane'', ki je opisana v delih [[Diodor Sicilski|Diodorja Sicilskega]], in razširil palačo [[Nebukadnezar II.|Nebukadnezarja II.]].&lt;ref&gt;Wigoder, Geoffrey (2006). ''The Illustrated Dictionary &amp; Concordance of the Bible''. Sterling Publishing Company. str. 131.ISBN 1-4027-2820-4.&lt;/ref&gt;  Artakserksova grobnica v Perzepolisu je bila vsekana v steno tik ob grobnici njegovega očeta.

==Družina==
Artakserks III. je bil sin Artakserksa II. in Statire. Oče je imel z neznanim številom žena več kot 115 sinov. Med brati Artakserksa III. so bili najbolj znani Rodogune, Apama, Sisigambis, Oča, Darej in Arijasp. Večino njih je kmalu po prevzemu oblasti enostavno pobil.&lt;ref name=ref21/&gt; 

Poročen je bil s svojo nečakinjo, hčerko Oksatra, brata kasnejšega kralja [[Darej III.|Dareja III.]]&lt;ref&gt;Brosius, Maria (1996). ''Women in Ancient Persia, 559–331 BC''. Oxford University Press. str. 67. ISBN 0-19-815255-8.&lt;/ref&gt; Njuni otroci so bili [[Arz]], kasnejši perzijski kralj, Bištan in Parisatis, žena [[Aleksander Veliki|Aleksandra Velikega]]. &lt;ref name=ref12/&gt;

==Sklici==
{{sklici|2}}

{{s-start}}
{{s-hou|[[Ahemenidi|Ahemenidska dinastija]]||okoli  425 pr. n. št.||338 pr. n. št.}}
{{s-bef|rows=1|before=[[Artakserks II.]]}}
{{s-ttl|title=[[Seznam perzijskih kraljev|Veliki kralj (šah) Perzije]]|years=358 pr. n. št.– 338 pr. n. št.}}
{{s-aft|rows=2|after=[[Artakserks IV.]]}}
{{s-bef|before=[[Nektaneb II.]]}}
{{s-ttl|title=[[Seznam faraonov|Faraon Egipta]]|years=343 pr. n. št. – 338 pr. n. št.|dynasty= 31. dinastija}}
{{end}}

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Perzijski kralji]]
[[Kategorija:Faraoni Ahemenidske dinastije v Egiptu]]
[[Kategorija:Ahemenidi]]</text>
      <sha1>qcpmdamtbms1nru2ja4utlbct9mloqk</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Bronasta bojevnika</title>
    <ns>0</ns>
    <id>436532</id>
    <revision>
      <id>6773951</id>
      <parentid>6392671</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T20:01:02Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <comment>/* Mitologija */ razločitev, drugi drobni popravki  [[Project:AWB|AWB]]</comment>
      <origin>6773951</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="10619" sha1="shc4tqb8xsz0cbe3fqr8l2p5xxgazn2" xml:space="preserve">{{Infobox artwork
|ime_slike      = Reggio calabria museo nazionale bronzi di riace.jpg
|velikost_slike = 300px
|naslov         = Bronasta bojevnika iz kraja Riace
|avtor          = kipar neznan
|vrsta          = [[bron]]
|leto = 460–450 pr. n. št.
|višina         = 203 in 196,5
|širina         = 
|dolžina        = 
|mesto	= Reggio v Kalabriji
|muzej         = Narodni muzej Magne Grecie 
}}

'''Bronasta bojevnika iz kraja Riace''' (italijansko ''Bronzi di Riace'') ali '''Bojevnika iz kraja Riace''' sta dva grška [[bron]]asta gola bradata bojevnika v naravni velikosti iz okoli leta 460–450 pr. n. št. &lt;ref&gt;Kleiner, [https://books.google.com/books?id=mBrvazPDFoYC&amp;pg=PT139 p. 107].&lt;/ref&gt;, ki so ju našli v morju blizu kraja Riace leta 1972. Kipa hranijo v Narodnem muzeju Magne Grecie (Museo Nazionale della Magna Grecia) v južnem italijanskem mestu [[Reggio di Calabria]] v Kalabriji.

To sta dva redka ohranjena grška bronasta [[kip]]a v naravni velikosti, vrhunska kipa, za katera je bilo potrebno izredno tehnično znanje, z vrhunskimi umetniškimi značilnostmi, doseženimi v navedenm obdobju.

Kipa sta na ogled v mikroklimatski sobi na vrhu antistatične ploščadi iz [[Carrara|carrarskega]] [[marmor]]ja. Poleg njiju sta v sobi  tudi dve glavi: filozofa in bazileja (vladarja) (''la Testa del Filosofo'' in ''la Testa di Basilea''), ki sta tudi iz 5. stoletja pred našim štetjem.

Čeprav so leta 1972 bronasta kipa ponovno odkrili, so ju predstavili šele leta 1981. Javna razstava v [[Firence|Firencah]] in [[Rim]]u je bila kulturna prireditev leta v Italiji, o njej so pisale številne revije. Zdaj sta simbol [[Kalabrija|Kalabrije]], prikazana sta tudi na paru italijanskih [[Poštna znamka|poštnih znamk]].

Kipa sta znana kot kip A, morda [[Tidej]], ki prikazuje mlajšega bojevnika, in kip B, tudi ''junak z orožjem'', ki kaže zrelejšo podobo. Kip A je visok 203 centimetre, kip B pa 196,5 centimetra.

== Odkritje ==
Stefano Mariottini, kemik iz Rima &lt;ref&gt; Mariottini je postal raziskovalec za ''Sovraintendenza Archeologica della Calabria'' prek kulturne zveze KODROS.&lt;/ref&gt;, se je potapljal blizu najdišča pred koncem počitnic v Monasteraceju. Med potapljanjem je okoli 200 metrov od obale Riace, na globini od šest do osem metrov, opazil levo roko ''kipa A'', ki je štrlela iz peska. Sprva je mislil, da je našel mrtvo človeško telo, vendar je ob dotiku roke spoznal, da je bronasta. Mariottini je začel odstranjevati pesek s preostalega ''kipa A''. Kasneje je opazil še druge bronaste figure v bližini in se odločil, da pokliče policijo. Teden pozneje, 21. avgusta, je bil kip B dvignjen iz vode, dva dni kasneje pa je še prelomljen kip A. Nobene povezave z brodolomi niso odkrili, temveč so našli v neposredni bližini, kjer se obala zniža, tudi arhitekturne ostanke. &lt;ref&gt;Mariottini interview in ''How Art Made the World'' (BBC television, 2005).&lt;/ref&gt;

Bronasta kipa in zgodba o njunem odkritju je bila prikazana v prvi epizodi britanske dokumentarne serije ''How Art Made the World'' leta 2005, v kateri je bil objavljen tudi intervju s Stefanom Mariottinijem.
[[File:Bronzi Di Riace Statua A.jpg|thumb|200px|Kip A, morda Tidej]]

== Zgodovina in izvor ==
Najbolj priljubljena teorija je, da sta bronasta kipa ustvarila dva različna grška umetnika okoli 5. stoletja pred našim štetjem, kakšnih 30 let naj bi bilo razlike med obema. Kip A je bil verjetno narejen med letoma 460 in 450 pr. n. št., kip B pa med 430 in 420 pr. n. št. Nekateri verjamejo, da je kip A delo [[Miron]]a in da je [[Fidija|Fidijev]] učenec [[Alkamen]] ustvaril kip B. &lt;ref&gt;Muzzupappa, M., Gallo, A., Mattanò, R. M., Ruggiero, C., Bruno, F.&lt;/ref&gt; Kip A prikazuje mladega junaškega bojevnika ali boga s ponosnim pogledom, ki se zaveda svoje lepote in moči. Kip B pa prikazuje starejšega, zrelejšega bojevnika v sproščenem položaju s prijaznim in nežnim pogledom.

Bronasta kipa  sta glavna ohranjena starodavna grška kipa. Spadata v prehodno obdobje med arhaičnim grškim kiparstvom in zgodnjim klasičnim slogom, prikrivata svojo idealno geometrijo in nemogočo anatomijo pod motečo in privlačno realistično površino. Sta dobra primera za [[kontrapost]] – s težo na zadnjih nogah, zaradi česar sta bolj realistična kot pri številnih drugih arhaičnih držah. Mišice so jasne, vendar ne zarezane, dovolj mehke, da so videti resnične. Obrnjeni glavi kipov ne kažeta samo gibanja, temveč dajeta figurama tudi življenje. Asimetrična postavitev rok in nog ju dela realistična. Arheologi verjamejo, da so bile oči kipa A izdelane iz slonovine, vendar pa raziskovalci med nedavno obnovitveno analizo niso našli organskih snovi v očeh. Zrkla kipov so oblikovana iz [[kalcit]]a, medtem ko so zobje izdelani iz [[srebro|srebra]]. Ustnice in prsne bradavice so iz [[baker|bakra]]. &lt;ref&gt;[http://www.corrieredellacalabria.it/stories/cronaca/18451_bronzi_di_riace_ritrovata_una_ciglia_della_statua_b_era_abbandonata_nello_scantinato_del_museo/ Corriere Della Calabria]. Sviluppo Editoria Calabria S.r.l.&lt;/ref&gt; Imela sta kopje in ščit, vendar ju niso našli. Poleg tega je imel kip B nekoč na glavi čelado, mislijo tudi, da je kip A imel na glavi venec.

Nadaljnje raziskave, ki jih je v letu 2004 izvedla skupina italijansko-ameriških [[arheolog]]ov, so na tej počasi padajoči obali odkrile temelje jonskega templja. Podzemna raziskovanja robotskih vozil ob potopljeni obali od Locrija do Soverata podrobneje prikazujejo to obalo v antiki, čeprav niso našli nobenih nadaljnjih ostankov, primerljivih z njima.

O pripisovanju takih spektakularnih umetniških del slavnim kiparjem je Brunilde Sismondo Ridgeway zapisala: &quot;V zvezi s tem so bila predlagana vsa velika imena klasičnega obdobja,&quot; in meni, da je spodbudno, da je vsaj nekaj učenjakov  pripravljenih razmisliti o neantični, celo ''kolonialni'' delavnici izvora, v nasprotju s prevladujočim atenocentrizmom prejšnjih let. &lt;ref&gt;[http://www.aps-pub.com/proceedings/1491/490105.pdf &quot;The study of Greek Sculpture in the Twenty-First Century&quot;] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060301214657/http://www.aps-pub.com/proceedings/1491/490105.pdf |date=2006-03-01 }}, read 15 November 2003 before the American Philosophical Society, published in their ''Proceedings'' 2005.&lt;/ref&gt;

Čeprav je gotovo, da sta bronasta kipa izvirno delo najvišje kakovosti, so nekateri trdili, da sta torza narejena po enem samem modelu in nato bila  spremenjena pred litjem, tako da ju je mogoče videti kot ''tip''.

== Obnova 2009–2011 ==
Decembra 2009 so kipa odpeljali v palačo Campanella, preden so se začela obnovitvena dela v Narodnem muzeju Magne Grecie. V začetku leta 2010 sta umetniška [[restavrator]]ja Cosimo Schepis (znan tudi kot Nuccio Schepis) in Paola Donati začela obnovitvena dela, ki sta jih končala leta 2011. &lt;ref&gt;Fame di Sud&lt;/ref&gt;

== Mitologija ==
V starodavni literaturi ni jasnega pričevanja za prepoznavanje atletov ali junakov, ki jih prikazujeta bronasta kipa. Zdi se, da sta bila gola moška prvotno del votivne skupine v velikem svetišču. Domneva se, da bronasti skulpturi predstavljata [[Tidej]]a in [[Amfiaraj]]a, dva bojevnika  ''[[Sedmerica proti Tebam|sedmerice proti Tebam]]'' v [[polis]]u [[Argos (mesto)|Argos]], kot je zapisal [[Pavzanias (geograf) |Pavzanias]]. &lt;ref&gt;Pausanias, ''Description of Greece'' 2.20.5 &lt;/ref&gt; Lahko pa sta tudi atenska atleta iz [[Delfi|Delfov]], del spomenika, posvečenega [[Bitka na Maratonskem polju|bitki na Maratonskem polju]], ali pa sta iz [[Olimpija, Grčija|Olimpije]]. Argos, Delfi in Olimpija so bili trije ugledni grški kraji, v  katerih je bilo  razvito kiparstvo najvišje kakovosti, a so jih Rimljani po zasedbi povsem oplenili. Morda so bronaste kipe prevažali v Rim kot plen, pa je nevihta potopila ladjo, čeprav niso našli dokazov o razbitinah. Salvatore Settis in Vinzenz Brinkmann sta menila, da sta bojevnika [[Erehtej (kralj)|Erehtej]], ki ga je vzgojila [[Atena]], in [[Evmolp]], [[Pozejdon]]ov sin. &lt;ref&gt;Michael Siebler: [http://www.faz.net/aktuell/feuilleton/antikes-raetsel-verrate-uns-deinen-namen-krieger-13569584.html?printPagedArticle=true#pageIndex_2 ''Verrate uns deinen Namen, Krieger. Die beiden Bronzen von Riace gelten als Meisterwerke der Antike – und als ein großes Rätsel: Wen haben sie dargestellt?''] In: Frankfurter Allgemeine Zeitung, 2. Mai 2015, S. 11.&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

== Viri ==
* &quot;Bronzi Di Riace, Ritrovata Una Ciglia Della Statua &quot;B&quot;: Era Abbandonata Nello Scantinato Del Museo.&quot; ''Corriere Della Calabria''. Sviluppo Editoria Calabria S.r.l., 23 Oct. 2013.
* Kleiner, Fred S., ''Gardner's Art Through the Ages: The Western Perspective'', Volume 1 (Cengage Learning, 2009, ISBN 9780495573609)
* Muzzupappa, M., A. Gallo, R. M. Mattanò, C. Ruggiero, and F. Bruno. &quot;A Complete Morphological Study of the Right Hand of Bronzo “A” Di Riace.&quot; (2012): 55-59. Multi Science Publishing.
* [http://www.famedisud.it/nuccio-schepis-respinge-al-mittente-le-polemiche-sul-presunto-abbandono-dei-bronzi-di-riace/ &quot;Nuccio Schepis Respinge Al Mittente Le Polemiche Sul Presunto ‘abbandono’ Dei Bronzi Di Riace.&quot;] ''Fame Di Sud''. Ed. Aliamedia Società Cooperativa Editrice Scarl - Bari. Ermete Limited, 5 Sept. 2013.
* &quot;Trasloco E &quot;tagliando&quot; per I Bronzi Di Riace.&quot; ''Repubblica.it''. Gruppo Editoriale L’Espresso, n.d.

==Zunanje povezave ==
{{Commons category|Riace bronzes}}
*[http://www.photographers.it/articoli/bronzidiriace.htm &quot;I Bronzi di Riace - Le altre verità&quot; del Prof. Giuseppe Braghò]
*[http://www.newstatesman.com/Arts/200505020037 Nigel Spivey, &quot;The beauty myth&quot;, ''The New Statesman'', 2 May 2005]
*[http://www.spaziotremila.it/Selezione%20Articoli/Art-8.html Mariottini interview] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060506203814/http://www.spaziotremila.it/Selezione%20Articoli/Art-8.html |date=2006-05-06 }} {{it icon}}
*[http://www.brunogemellicomunicazione.it/Bronzi.htm Bruno Gemelli, &quot;Vissi d'arte, vissi di code&quot;] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060506163947/http://www.brunogemellicomunicazione.it/Bronzi.htm |date=2006-05-06 }} {{it icon}}
*[http://www.antikitera.net/news.asp?numnews=801 &quot;Sotto il mare caccia segreta ai “nuovi” bronzi di Riace&quot; 14 September 2004]
*High resolution photos of the statues on [http://www.thehistoryblog.com/ &quot;The History Blog&quot;]: [http://www.thehistoryblog.com/wp-content/uploads/2012/08/Riace-A.jpg &quot;Bronze A&quot;], [http://www.thehistoryblog.com/wp-content/uploads/2012/08/Riace-B.jpg &quot;Bronze B&quot;]


[[Kategorija:Starogrške skulpture]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>shc4tqb8xsz0cbe3fqr8l2p5xxgazn2</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Starogrško kiparstvo</title>
    <ns>0</ns>
    <id>436615</id>
    <revision>
      <id>6773952</id>
      <parentid>6472489</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T20:01:06Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <comment>razločitev, drugi drobni popravki  [[Project:AWB|AWB]]</comment>
      <origin>6773952</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="25576" sha1="g6fr3wwziipwyw2b32wjw7oypqghesb" xml:space="preserve">[[File:Cavalcade south frieze Parthenon BM.jpg|thumb|Jezdeci s ''partenonskega friza'', okoli 440 pr. n. št.]]
{{Zgodovina grške umetnosti}}

'''Starogrško kiparstvo''' je kiparstvo [[Antična Grčija|antične Grčije]]. Sodobni raziskovalci ločijo tri glavna obdobja. Pogosto so kiparji uprizarjali bitke, mitologijo in vladarje antične Grčije.

== Material ==
[[File:MarbleUSGOV.jpg|thumb|left|Naravni marmor]]
Starogrško monumentalno kiparstvo je bil skoraj v celoti iz [[marmor]]ja ali [[bron]]a. Vlivanje brona je bilo prednostno sredstvo za velika dela že v začetku 5. stoletja pr. n. št. Mnoga dela, znana samo v marmornih kopijah, narejena za rimski trg, so bila prvotno izdelana v bronu. Manjša dela so bila iz različnih vrst materiala, med njimi veliko dragocenih, in zelo veliko figuric iz [[terakota|terakote]]. Na ozemljih antične Grčije, razen Sicilije in južne Italije, so bila bogata nahajališča finega marmorja, najbolj cenjena sta bila [[Pentelik|penteliški]] in [[Paros|paroški]] marmor, skupaj z današnjim [[Prilep]]om v Makedoniji in različnimi viri v sodobni Turčiji. Prav tako je bilo sorazmerno enostavno pridobiti rudo za bron. &lt;ref&gt;Cook, 74-75&lt;/ref&gt; Marmor je bil večinoma okoli Partenona in drugih večjih grških stavb.
[[File:Athena workshop sculptor Staatliche Antikensammlungen 2650.jpg|thumb|''Atena v kiparjevi delavnici, v kateri kipar izdeluje marmornega konja'', kiliks, atiška rdeča figura, 480 pr. n. št., Državna zbirka antičnih umetnin v Münchnu (inv. št. 2650)]]

Marmor in bron sta enostavna za oblikovanje in zelo trpežna. Kot v mnogih starodavnih kulturah ni nobenega dvoma o tradiciji kiparstva v lesu, o katerem vemo zelo malo, razen [[akrolit]]skih skulptur, ki so bile po navadi velike, z glavo in izpostavljenimi deli v marmorju, oblečeni deli pa so bili leseni. Ker bron ni bil posebej cenjen, je ohranjenih zelo malo bronastih izvirnikov, čeprav je v zadnjih letih [[pomorska arheologija]] ali lovljenje rib z vlečno mrežo odkrila nekaj spektakularnih najdb, kot sta [[Pozejdon z rta Artemizij]] in [[Bronasta bojevnika]] iz kraja Riace, ki so zelo širile sodobno razumevanje. Veliko kopij iz rimskega obdobja so marmorne različice del prvotnih bronastih kipov. Navaden [[apnenec]] je bil uporabljen v arhaičnem obdobju, vendar kasneje, razen na območjih sodobne Italije brez lokalnega marmorja, le za [[Stavbna plastika|arhitekturno kiparstvo]] in dekoracijo. Mavec ali [[Štukatura|štukatura]] se je včasih uporabljala le za lase.

Za [[Krizelefantinska tehnika|krizelefantinske]] skulpture, ki so prikazovale tempeljske kultne podobe in luksuzna dela, so uporabljali [[zlato]], najpogosteje v obliki lističev, slonovino za vse ali dele (obraz in roke) figur in verjetno dragulje in drug material, vendar so bile veliko manj pogoste, ohranjeni pa so le deli. Veliko kipov je imelo nakit, kar je razvidno iz lukenj za pritrditev, ter orožje ali druge predmete v različnih vrstah materiala. &lt;ref&gt;Cook, 74-76&lt;/ref&gt;
[[File:Surviving Greek Bronze.jpg|thumb|''Mladi zmagovalec'' (okoli 310 pr. n. št.), izjemno ohranjen bronast kip grškega atleta v kontrapostu]]

== Poslikovanje kipov ==
Do zgodnjega 19. stoletja je sistematično izkopavanje starih grških nahajališč prineslo množico kipov s sledmi raznobarvnih površin, od katerih so nekatere še vedno vidne. Kljub temu so vplivni umetnostni zgodovinarji, kot je [[Johann Joachim Winckelmann]], tako močno nasprotovali ideji o poslikani grški skulpturi, da so zagovornike poslikanih kipov zavrnili kot ekscentrične in njihova stališča v glavnem niso bila več kot stoletje.

Šele po objavi ugotovitev nemškega [[arheolog]]a [[Vinzenz Brinkmann|Vinzenza Brinkmanna]] v poznem 20. in 21. stoletju je postalo poslikano antično grško kiparstvo uveljavljeno. Z uporabo visoko intenzivnih svetilk, [[Ultravijolično valovanje |ultravijolične svetlobe]], posebej izdelanih kamer, mavčnih litin in nekaterih [[mineral]]ov v prahu je Brinkmann dokazal, da je bil celoten [[Partenon]], tudi današnja struktura in kipi, poslikan. Analiziral je [[pigment]]e prvotne barve, da bi odkril njihovo sestavo.

Brinkmann je naredil več poslikanih replik grških kipov, ki so jih odpeljali na turnejo po vsem svetu. Tudi v zbirki so bile replike drugih del grškega in rimskega kiparstva in pokazalo se je, da je bilo poslikavanje skulptur norma in ne izjema v grški in rimski umetnosti. &lt;ref name=Gurewitsch&gt;{{cite journal|last=Gurewitsch |first= Matthew |date=July 2008 |title= True Colors |journal= Smithsonian |pages= 66–71 |url=http://www.smithsonianmag.com/arts-culture/true-colors.html}}&lt;/ref&gt; Muzeji, ki so gostili razstavo, so bili Gliptoteka v [[München|Münchnu]], [[Vatikanski muzeji]], [[Narodni arheološki muzej, Atene|Narodni arheološki muzej]] v Atenah ter drugi. Zbirka je svojo ameriško premiero doživela na [[Univerza Harvard|Harvardski univerzi]] jeseni 2007. &lt;ref&gt;October  2007, [http://news.harvard.edu/gazette/story/2007/10/colorizing-classic-statues-returns-them-to-antiquity/ Colorizing classic statues returns them to antiquity: What was really on that Grecian Urn?] ''Harvard University Gazette''.&lt;/ref&gt;

== Razvoj grškega kiparstva ==
=== Geometrični slog ===
Po navadi se misli, da je bila najstarejša inkarnacija grškega kiparstva v obliki lesenih [[kultni kip|kultnih kipov]], ki jih je [[Pavzanias (geograf)|Pavzanias]] prvič opisal kot ''[[hoanon]]''. &lt;ref&gt;Izraz hoanon in opis sta problematična. A.A. Donohue's ''Xoana and the origins of Greek sculpture'', 1988, podrobno opisuje, kako ima izraz v antičnem svetu razne pomene, ki niso nujno povezani s kultnimi predmeti.&lt;/ref&gt; Nobeni taki kipi niso ohranjeni, njihovi opisi pa so nejasni, kljub temu da so jih verjetno častili več sto let. Prvi kos grškega kipa, ki so ga ponovno sestavili,  je verjetno levkandijski kentaver, terakotna skulptura, najdena na otoku Evboja okoli 920 pr. n. št. Kip je bil narejen po delih, preden je bil razkosan in pokopan v dveh ločenih grobovih. Kentaver ima oznako na kolenu, po čemer so raziskovalci sklepali &lt;ref&gt;http://www.siu.edu/~dfll/classics/Civ2004/guides/webguides/Dark/Centaur.html ] [https://web.archive.org/web/20050227170147/http://www.siu.edu/~dfll/classics/Civ2004/guides/webguides/Dark/Centaur.html |date=February 27, 2005]&lt;/ref&gt;, da bi kip lahko prikazoval [[Hiron]]a, ki je verjetno klečal, ranjen s [[Heraklej]]evo puščico. Če je tako, bi bil to najzgodnejši opis mita v zgodovini grškega kiparstva.

Oblike [[Geometrična umetnost |geometrične umetnosti]] (od 900 do 700 pr. n. št.) so bile predvsem bronaste figurice in figurice iz slonovine. Bronasti so v glavnem tripodi in samostojne figure ali skupine. Take bronaste figure so bile narejene s [[Precizijsko litje|tehniko izgubljenega voska]], verjetno uvedeno iz [[Sirija|Sirije]], in so skoraj v celoti [[votivni dar|votivni darovi]] grške civilizacije panhelenskih svetišč [[Olimpija, Grčija|Olimpije]], [[Delos]]a in [[Delfi|Delfov]], čeprav so bile  verjetno izdelane drugje glede na število lokalnih slogov, ki jih najdemo v [[Atene|Atenah]], [[Argos (mesto)|Argosu]] in [[Antična Šparta|Šparti]]. Značilna iz tega obdobja so ''Bojevnik iz Karditse'' (Atene, št. 12831) in številni  konjeniški kipi (na primer, NY Met. 21.88.24 na spletu). Bronasta dela pa niso omejena le na stoječe moške in konje, saj poslikane vaze iz tega obdobja prikazujejo tudi jelene, ptice, hrošče, zajce, grifine in leve. Na začetku do srednjega obdobja ni bilo napisov na kipih, dokler se ni pojavil Mantiklov Apolon (Boston 03,997) iz začetka 7. stoletja pr. n. št., najden v [[Tebe, Grčija|Tebah]]. To je stoječ človek  psevdodedalske oblike, pod katerim je  napis &quot;Μαντικλος μ&quot; ανεθεικκε εκαβολοκις αργυροτοχσοκισμος τας {δ} δε-κατας · τυ δε Φοιβε διδοι χαριβετταν αμοιϝ [αν]&quot; v [[heksameter|heksametru]]. Latinski prevod je: ''Mantiklos manetheke wekaboloi argurotoxsoi tas dekatas; tu de fojbe didoi xariwettan amoiw [an]'' in v grobem pomeni &quot;Mantiklos mi daruje kot desetino za Apolona srebrn lok; Fojbos [Apolon] bo v zameno ponudil nekaj uslug.&quot; Napis je izjava kipa Apolonu, ki je bil zahtevek v zameno za uslugo. Poleg novosti napisa za namen je ta skulptura prilagojena obliki orientalskih bronastih figur, to je bolj trikoten obraz in leva noga je malo pomaknjena naprej. Včasih je videti, da se pričakuje večja ekspresivna svoboda 7. stoletja pr. n. št. in kot taka se Mantiklova figura včasih imenuje protodedalska.

=== Arhaično kiparstvo ===
[[File:Ac.kleobisandbiton.jpg|thumb|''Kleobis in Biton'', ''kuros'' arhaičnega obdobja, okoli 580 pr. n. št., Arheološki muzej Delfi]]
Navdahnjeni z monumentalnimi kamnitimi skulpturami Egipta &lt;ref&gt;The debt of archaic Greek sculpture to Egyptian canons was recognized in Antiquity: see Diodorus Siculus, i.98.5-9.&lt;/ref&gt; in Mezopotamije so Grki ponovno začeli klesati kamen. Samostoječe figure imajo podobo trdnosti in frontalno držo, ki je značilna za vzhodne modele, vendar so njihove oblike bolj dinamične od egipčanskih, kot na primer ''Kora iz Auxerra'' in ''Herin torzo'' (zgodnje arhaično obdobje, okoli 660–580 pr. n. št., oba v Louvru v Parizu). Po približno 575 pr. n. št. so imele figure, kot so ti moški in ženske, tako imenovani ''arhaični nasmeh''. Ta izraz, ki nima posebne povezave z opisano osebo ali okoliščino, je verjetno pripomoček, s katerim figure kažejo  neko človeško značilnost.

Prevladovale so tri vrste likov: stoječ gol mladenič,[[kuros]], stoječa dekleta ([[kora]]) in sedeča ženska. Vsi poudarjajo in posplošujejo bistvene značilnosti človeške figure in kažejo vedno natančnejše razumevanje človeške anatomije. Mladeniči so bili nagrobni ali votivni kipi. To so Apolon (Metropolitanski muzej umetnosti, [[New York]]), zgodnje delo, ''Strangfordski Apolon'' z otoka Anafi ([[Britanski muzej]], [[London]]), veliko poznejše delo, in ''Kuros iz kraja Anavisos'' ([[Narodni arheološki muzej, Atene]]). Pri tem kipu je vidna večja struktura mišičevja in skeleta kot v prejšnjih delih. Stoječa, [[draperija|draperirana]] dekleta kažejo veliko več različnih izrazov kot kipi v muzeju Akropola v Atenah. Njihova draperija je izrezljana in poslikana  tankočutno in natančno, kar je pogosto v kiparstvu tega obdobja.

Zato so se Grki zelo zgodaj odločili, da je človeška oblika najpomembnejše umetniško delo. Če so videli svoje bogove v človeški obliki, ni bilo nobene razlike med sveto in sekularno umetnostjo, človeško telo je bilo posvetno in sveto. Goli moški brez dodatkov, kot je lok ali kij, bi tako zlahka bili [[Apolon]] ali [[Heraklej]] ali olimpijski boksarski prvak. V arhaičnem obdobju je bila najpomembnejša kiparska oblika kuros, stoječi gol moški. Pogosta je bila tudi kora ali stoječa oblečena ženska figura. Grška umetnost ni predstavljala ženske golote (razen če je bila namera pornografska) do 4. stoletja pr. n. št., čeprav je razvoj tehnik, ki predstavljajo draperijo, očitno pomemben.

Tako kot pri lončarstvu Grki niso izdelovali skulptur le za umetniški prikaz. Kipe so naročili aristokratski posamezniki ali država in so se uporabljali za javne spomenike kot darila templjem, pokrajinam in svetiščem (kot to pogosto kažejo napisi na kipih) ali kot nagrobniki. Kipi v arhaičnem obdobju niso bili vsi namenjeni za prikaz posameznikov. Predstavljena je bila idealna lepota, pobožnost, čast ali žrtev. To so bile vedno upodobitve mladih moških od mladostniškega obdobja do zgodnje zrelosti, tudi če so bili postavljeni na grobove (morda) starejših državljanov. Kurosi so si bili vsi slogovno podobni. Razlikovanje družbenega položaja osebe, ki je naročila kip, so bile označene z velikostjo in ne z umetniškimi novostmi.
&lt;center&gt;
&lt;gallery widths=&quot;200px&quot; heights=&quot;200px&quot; perrow=&quot;4&quot;&gt;
Slika:KAMA Kouros Porte Sacrée.jpg|''Dipilonski kuros'', okoli 600 pr. n. št., Atena, muzej Keramejk 
Slika:ACMA Moschophoros.jpg| ''Moskofor'' ali ''Nosač teleta'', okoli 570 pr. n. št., Atene, muzej Akropole
Slika:Korai 01.JPG|''Kora Frazikleja'', kipar Aristion s Parosa, okoli 550 pr. n. št., Atene, Narodni arheološki muzej
Slika:ACMA 679 Kore 1.JPG|''Kora v peplosu'', okoli 530 pr. n. št., Atene, muzej Akropole
Slika:006MAD Frieze.jpg|Friz Sifnijske zakladnice, Delfi, prikazuje gigantomahijo, okoli 525 pr. n. št., Arheološki muzej Delfi
Slika:Euthydikos Kore.JPG|''Evtidikova kora'', okoli 490 pr. n. št., Atene, avtorizirana replika, original v Narodnem arheološkem muzeju
Slika:Janiform aryballos Louvre CA987.jpg|''Etiopska in ženska glava'' z napisom kalos, atiška oblika aribala v rdeči figuri, okoli 520–510 pr. n. št.
&lt;/gallery&gt;
&lt;/center&gt;

=== Klasično kiparstvo ===
[[File:Reggio calabria museo nazionale bronzi di riace.jpg|thumb|''Bronasta bojevnika iz kraja Riace'', protoklasična bronasta figura, Narodni muzej v Magni Grecii, Kalabrija]]
[[File:Netuno19b.jpg|thumb|left|''Pozejdon z rta Artemizij'' ali Zevs, okoli 460 pr. n. št., Narodni arheološki muzej, Atene]]
Klasično obdobje je zaznamovalo revolucijo grškega kiparstva, ki so jo zgodovinarji včasih povezovali z ljudsko kulturo uvajanja demokracije in konca aristokratske kulture, povezane s kurosi. V klasičnem obdobju so se pojavile spremembe v slogu in vlogi skulpture skupaj z dramatičnim povečanjem tehnične spretnosti grških kiparjev pri prikazovanju realnih človeških oblik. Položaj je postal naravnejši, še posebej v začetku obdobja. To se vidi pri  ''[[Kritijev deček|Kritijevem dečku]]'' (480 pr. n. št.), ki je izklesan v najzgodnejši uporabi položaja  kipa v [[kontrapost]]u, in ''[[Delfski voznik bojnega voza|Delfskem vozniku vojnega voza]]'' (474 pr. n. št.), kar kaže na prehod v bolj naturalistični slog. Od okoli 500 pr. n. št. so grški kipi začeli vse bolj prikazovati prave ljudi v nasprotju z nejasnimi razlagami mitov ali popolnoma fiktivnimi votivnimi kipi, čeprav sloga še niso razvili v realistično obliko portretiranja. Kip [[Harmodij in Aristogejton]], narejen v Atenah, zaznamuje strmoglavljenje aristokratske tiranije. Zanj je bilo rečeno, da je prvi javni spomenik, ki prikazuje dejanske posameznike.

V klasičnem obdobju se je povečala tudi uporaba kipov in plastike za okrase stavb. Značilni templji klasične dobe, kot sta [[Partenon]] in [[Zevsov tempelj, Olimpija |Zevsov tempelj]] v Olimpiji, so uporabili reliefno skulpturo za dekorativne [[friz]]e in skulpturo v okviru, da so zapolnili trikotna polja [[pediment]]ov. Težak estetski in tehnični izziv je močno spodbudil način kiparskih inovacij. Ohranjeni so samo deli teh del, na primer [[Elginovi marmorji]] ali ''Partenonski marmor'', približno polovica jih je v Britanskem muzeju.

V tem obdobju se je razvilo pogrebno kiparstvo iz togega in brezosebnega kurosa arhaičnega obdobja do zelo osebnih družinskih skupin v klasičnem obdobju. Te spomenike običajno najdemo v predmestjih Aten, ker so v antičnih časih pokopavali na obrobju mesta. Čeprav nekateri od njih prikazujejo &quot;idealne&quot; tipe – žalujočo mamo, skrbnega sina –, so vse bolj prikazovali prave ljudi, ki običajno kažejo, da so odšli iz okolja svoje družine. Opazno je povečanje ravni čustev glede na arhaično in geometrično obdobje.

Druga pomembna sprememba je rast zaupanja v kiparstvo. Znane informacije o kiparstvu v arhaičnem in geometričnem obdobju so osredotočene na dela sama in redko, če kdaj, na kiparja. Primeri so [[Fidija]], za katerega je znano, da je nadzoroval zasnovo in zgradbo Partenona, in [[Praksitel]], katerega gole ženske skulpture so bile prve, ki se štejejo za umetniško ugledne. Praksitelova ''[[Knidska Afrodita]]'', ki je ohranjena v kopijah, se  pogosto omenja in jo je hvalil [[Plinij starejši]].

[[Lizistrat]] naj bi bil prvi, ki je uporabil mavčne modele po živih ljudeh, da bi ustvaril portrete z izgubljenim voskom in razvil tudi tehniko litja iz obstoječih kipov. Prišel je iz družine kiparjev in njegov brat, [[Lizip]], je v svoji karieri izdelal tisoč petsto kipov. &lt;ref&gt;Gagarin, 403&lt;/ref&gt;

Kip Zevsa v Olimpiji in kip Atene Partenos (oba krizelefantinska in delo Fidije ali pod njegovim vodstvom veljata za največji klasični skulpturi) sta izgubljena, čeprav manjše kopije (v drugih vrstah materiala) in dobri opisi obeh še vedno obstajajo. Njuna velikost in izredna lepota sta spodbudila tekmece, da so ju zasegli v bizantinskem obdobju, oba pa sta bila odpeljana v [[Konstantinopel]], kjer sta bila kasneje uničena.
&lt;center&gt;
&lt;gallery widths=&quot;200px&quot; heights=&quot;200px&quot; perrow=&quot;4&quot;&gt;
Slika:009MA Kritios.jpg|''Kritijev deček'', marmor, okoli 480 pr. n. št., muzej Akropola, Atene
Slika:Diadoumenos-Atenas.jpg|Kopija Poliklejtovega ''Kopjenosca'',  Narodni arheološki muzej Atene
Slika:Aphrodite Braschi Glyptothek Munich 258.jpg|Praksitelova ''Venera'', tip Knidske Afrodite, München, Gliptoteka
Slika:Stele Odou Athinas, National Archaeological Museum of Athens, 2006.jpg|Nagrobnik iz Aten, Narodni arheološki muzej, Atene
Slika:NAMA X15118 Marathon Boy 3.JPG|''Mlad maratonec'', bronast kip, 4. st. pr. n. št., morda Praksitelov,  Narodni arheološki muzej Atene
Slika:0002MAN-Hermes.jpg|''Hermes'', morda Lizipov, Narodni arheološki muzej Atene
Slika:3326 - Athens - Stoà of Attalus Museum - Head of Dyonisos - Photo by Giovanni Dall'Orto, Nov 9 2009.jpg|Terakotna vaza v obliki Dionizove glave, okoli 410 pr. n. št.; razstavljena v muzeju Agora v Atenah, iz Atalove stoe
Slika:Atuell en forma d'Afrodita en una petxina, Àtica, necròpolis de Fanagoria, pinínsula de Taman. Primer quart del segle IV aC, ceràmica.JPG|Lončena posoda, Afrodita v školjki; z Atike, odkrita na pokopališču Fanagorija, polotok Taman, južna Rusija, zgodnje 4. st. pr. n. št., Ermitaž, Sankt Peterburg
&lt;/gallery&gt;
&lt;/center&gt;

=== Helenistično kiparstvo ===
[[Image:Laocoon Pio-Clementino Inv1059-1064-1067.jpg|thumb| ''Laokoontova skupina'' (pozno helenistično obdobje), Vatikanski muzeji]]
[[File:Nereus,_Doris,_Okeanos_Pergamonaltar.JPG|thumb|''Pergamonski oltar'': Nerej, Dorida, Gigant, Okean]]
{{glavni| Helenistična umetnost}}
Prehod iz klasične v helenistično (ali helensko) obdobje se je zgodil v 4. stoletju pr. n. št. Grška umetnost postaja vse bolj raznovrstna, nanjo vplivajo kulture narodov, ki so postale del grškega sveta z osvajanji [[Aleksander Veliki|Aleksandra Velikega]] (336 do 323 pr. n. št.). Po mnenju nekaterih umetnostnih zgodovinarjev je to opisano kot upad kakovosti in izvirnosti, vendar pa posamezniki tega časa morda niso bili tega mnenja. Zdaj je znano, da so mnoge skulpture, ki so prej veljale za klasične mojstrovine, iz helenistične dobe. Tehnična sposobnost helenističnih kiparjev je očitno dokazana v tako pomembnih delih, kot so [[Samotraška Nike]] in [[Pergamonski oltar]]. V [[Aleksandrija|Aleksandriji]], [[Antiohija|Antiohiji]], [[Pergamon]]u in drugih mestih so se razvili novi centri grške kulture, zlasti v kiparstvu. V 2. stoletju pr. n. št. je tudi naraščajoča moč Rima vsrkala veliko grško tradicijo in naraščajoči delež njegovih izdelkov.

V tem obdobju je kip še enkrat doživel premik k naturalizmu. Običajni ljudje, ženske, otroci, živali in domači prizori so postali sprejemljivi predmeti v kiparstvu, ki so jih naročile bogate družine za okraševanje svojih domov in vrtov. Izdelali so realistične figure moških in žensk vseh starosti in kiparji niso več imeli dolžnosti, da bi prikazovali ljudi kot ideal lepote ali fizične popolnosti. Istočasno so nova helenistična mesta v Egiptu, Siriji in Anatoliji zahtevala kipe, ki so prikazovali bogove in grške junake za njihove templje in javne kraje. To so naredili kiparstvo, lončarstvo, ki je bilo industrijsko, s posledično standardizacijo in nekaj nižjo kakovostjo. Iz teh razlogov je več helenističnih kipov preživelo do danes kot iz klasičnega obdobja.

Poleg pomika proti naturalizmu se je zgodil tudi premik pri izražanju skulptur. Skulpture so v tem časovnem obdobju izrazile več moči in energije. Enostaven način, da bi v helenističnem obdobju opazili premik izrazov, bi ga primerjali s skulpturami klasičnega obdobja. V klasičnem obdobju so bile skulpture, kot je ''Delfski voznik bojnega voza'', izražale ponižnost. Skulpture helenističnega obdobja pa so kazale močnejši izraz moči in energije, kot je prikazano v ''Jezdecu z rta Artemizij''. &lt;ref&gt;Stele, R. Web. 24 November 2013. &lt;http://www.ancientgreece.com/s/Sculpture/&gt;&lt;/ref&gt;

Med najbolj znanimi helenističnimi skulpturami so ''[[Samotraška Nike]]'' (2. ali 1. stoletje pr. n. št.), kip Afrodite z otoka Melos, znan kot ''[[Miloška Venera]]'' (sredi 2. stoletja pr. n. št.), ''[[Umirajoči Galačan]]'' (približno 230 pr. n. št.) in monumentalna ''[[Laokoontova skupina]]'' (pozno 1. stoletje pr. n. št.). Vsi ti kipi prikazujejo klasične teme, vendar je njihova obravnava precej bolj čutna in čustvena, kot bi bila v klasičnem obdobju ali bi dovolilo njihovo tehnično znanje. Helenistično skulpturo je zaznamoval tudi povečan obseg, ki je dosegel vrhunec v ''[[Rodoški kolos|Kolosu z Rodosa]]'' (pozno 3. stoletje), ki naj bi bil približno enake velikosti kot [[Kip svobode]]. Skupni učinek [[potres]]ov in plenjenja je uničil to, pa tudi vsa druga zelo velika dela tega obdobja, ki so morda obstajala.

Po osvajanju Aleksandra Velikega se je grška kultura razširila vse do Indije, kar so razkrila izkopavanja v [[Ai-Khanoum]]u v vzhodnem [[Afganistan]]u in [[Grško-baktrijsko kraljestvo|grškobaktrijska]] in [[Indo-grško kraljestvo|indogrška]] civilizacija. [[Grškobudistična umetnost]] predstavlja [[sinkretizem]] med grško umetnostjo in vizualnim izrazom [[budizem|budizma]]. Odkritja iz konca 19. stoletja okoli (zdaj potopljenega) starodavnega egiptovskega mesta [[Aleksandrija|Herakleum]] vključujejo upodobitev [[Izida|Izide]] iz 4. stoletja pr. n. št. Prikaz je nenavadno čuten za upodobitve egipčanske boginje, pa tudi neenakomerno podroben in ženstven ter označuje kombinacijo egipčanskih in helenističnih oblik časa, ko je Aleksander Veliki osvojil Egipt.

&lt;gallery widths=&quot;200px&quot; heights=&quot;200px&quot;&gt;
Slika:Seleucid prince Massimo Inv1049.jpg|Kip princa ali vladarja brez krone, tradicionalno selevkidski princ, morda Atal II. iz Pergamona. Bron, grško delo 3.–2. st. pr. n. št.
Slika:Ac.nike.jpg|''Samotraška Nike'', Louvre, Pariz
Slika:NAMA Jockey Artémision.jpg|''Jezdec z rta Artemizij'', bronast kip, Narodni arheološki muzej, Atene. 
Slika:0 Monument funéraire - Adonis mourant - Museu Gregoriano Etrusco.JPG|Nagrobnik, umirajoči Adonis, barvna terakota, etruščanska umetnost iz Toskane, 250–100 pr. n. št.
Slika:Fragment of a marble relief depicting a Kore, 3rd century BC, from Panticapaeum, Taurica (Crimea) (12853680765).jpg|Fragment marmornega reliefa prikazuje koro, 3. st. pr. n. št., iz Pantikapeje, Tavrija (Krim)
Slika:Antikensammlung Berlin 487.JPG|Terakotna glava mladega moškega, najdena v Tarantu, okoli 300 pr. n. št., Berlinska zbirka starin
Slika:British Museum - GR 1859-2-16-4 (Terracotta D194).jpg|Ženska glava del vaze (lekit), 325–300 pr. n. št.
Slika:1415 - Archaeological Museum, Athens - Bronze portrait - Photo by Giovanni Dall'Orto, Nov 11 2009.jpg|Bronasti portret neznanega modela z intarziranimi očmi, 1. st. pr. n. št., najden v jezeru Palestra na otoku Delos 
Slika:GandharaDonorFrieze2.JPG|Grškobudistični friz Gandara s privrženci, držijo bananine liste, na korintskem stebru, 1.–2. st. n. št. Buner, Swat, Pakistan, Viktorijin in Albertov muzej
Slika:Arte greca, pietra tombale di donna con la sua assistente, 100 ac. circa.JPG|Nagrobnik ženske z otrokom sužnjem, ki ji streže, okoli 100 pr. n. št. (zgodnji rimsko-grški slog)
&lt;/gallery&gt;

==Draperija==
===Ženske===
&lt;gallery widths=&quot;200px&quot; heights=&quot;200px&quot;&gt;
Slika:Diana of Gabies.jpg|Diana iz mesta Gabii, oblečena v ogrinjalo (diplaks)
Slika:Athena Giustiniani Musei Capitolini MC278.jpg|Palada (Tritonova hči) v peplosu
Slika:Woman chiton Musei Capitolini.jpg|Hiton
Slika:Egastinai frieze Louvre MR825.jpg|Tkalci s partenonskega friza
&lt;/gallery&gt;

===Moški===
&lt;gallery widths=&quot;200px&quot; heights=&quot;200px&quot;&gt;
Slika:Hermes Altemps Inv8583.jpg|Grški plašč hlamis
Slika:Parthenon-frieze-bb.jpg|Partenonski friz
&lt;/gallery&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

== Viri ==
*Cook, R.M., Greek Art, Penguin, 1986 (reprint of 1972), ISBN 0140218661
*Gagarin, Michael, Elaine Fantham (contributor), The Oxford Encyclopedia of Ancient Greece and Rome, Volume 1, Oxford University Press, 2010, ISBN 9780195170726
*Stele, R. Web. 24 November 2013. http://www.ancientgreece.com/s/Sculpture/

== Literatura ==
*Andrew Stewart: Greek Sculpture, Yale, 1990.
*John Boardman: Greek Sculpture:The Archaic Period, 1978.
*John Boardman: Greek Sculpture:Classical Period, 1987.
*John Boardman: Greek Sculpture:The Late Classical Period, 1995.
*R.R.R Smith: Hellenistic Sculpture, 1991.
*Jenifer Neils: The Parthenon Frieze, 2006.

==Zunanje povezave==
*[https://www.youtube.com/watch?v=AvfzTEA9RVI Classic Greek Sculpture to Late Hellenistic Era], lecture by professor Kenney Mencher, Ohlone College
*[https://www.academia.edu/2423886/Aegean_Schools_of_Sculpture_in_Antiquity= Sideris A., Aegean Schools of Sculpture in Antiquity], Cultural Gate of the Aegean Archipelago, Athens 2007 (a detailed per period and per island approach).

[[Kategorija:Starogrška umetnost]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>g6fr3wwziipwyw2b32wjw7oypqghesb</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Klasične Atene</title>
    <ns>0</ns>
    <id>437159</id>
    <revision>
      <id>6773953</id>
      <parentid>6255467</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T20:01:11Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <comment>/* Korintska vojna in druga Atenska zveza (395–355 pr. n. št.) */ razločitev, drugi drobni popravki  [[Project:AWB|AWB]]</comment>
      <origin>6773953</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="21455" sha1="iqxdzuo1b4wtc0h8sddv68ttya6wqd4" xml:space="preserve">{{Infobox Former Country
|native_name            = {{lang|grc|Ἀθῆναι}}
|conventional_long_name = Atene
|common_name            = 
|continent              = Evropa
|region                 = Sredozemlje
|country                = Grčija
|era                    = [[Antika]]
|government_type        = [[atenska demokracija]]
|year_start             = 508 pr. n. št.
|year_end               = 322 pr. n. št.
|event_start            = [[Klejsten]] ustanovi atensko demokracijo
|date_start             = 
|event_end              = Antipater razveljavi atensko demokracijo leta 322 pr. n. št.
|date_end               = 
|event1                 = [[Delsko-atiška pomorska zveza]]
|date_event1            = 478–404 pr. n. št. (404–403 pr. n. št. trideset tiranov)
|event2                 = druga atenska država
|date_event2            = 378–355 pr. n. št.
|p1                     = atenska tiranija
|s1                     = antična Makedonija
|image_map              = Map athenian empire 431 BC-en.svg
|image_map_caption      = Delska zveza (atenska država) rumeno, atensko ozemlje rdeče, stanje 431 pr. n. št., pred peloponeško vojno
|capital                = [[Atene]]
|latd=37 |latm=58 |latNS=N |longd=23 |longm=43 |longEW=E 
|common_languages       = atiška grščina
|religion               = starogrška religija
|currency               = grška drahma
|leader1                = [[Periklej]]
|year_leader1           = 449–429 pr. n. št.
|title_leader           = strateg
|legislature            = eklezija
|stat_year1             = 5. st. pr. n. št.&lt;sup&gt;1&lt;/sup&gt;
|stat_area1             = 
|stat_pop1              = 250.000 (30.000 moških z volilno pravico)
|footnotes              = [http://www.bbc.co.uk/history/ancient/greeks/greekdemocracy_03.shtml BBC History]
}}

'''Atene''' (starogrško Ἀθῆναι, ''Athênai'') so bile v [[Klasična Grčija |klasičnem obdobju]] [[Antična Grčija|antične Grčije]] (508–322 pr. n. št.) &lt;ref&gt;''Democracy and knowledge: innovation and learning in classical Athens'' by Josiah Ober [https://books.google.com/books?id=nQVeaO4vJZoC&amp;pg=PA40 Page 40] ISBN 0-691-13347-6 (2008)&lt;/ref&gt; glavno mestno središče znamenitega [[polis]]a (mesta države) z istim imenom v [[Atika|Atiki]] in vodile Delsko zvezo v peloponeški vojni proti [[Antična Šparta|Šparti]] in Peloponeški zvezi. [[Atenska demokracija]] je bila ustanovljena leta 508 pr. n. št., ko je po tiraniji Izagore zavladal [[Klejsten]]. Ta sistem je ostal izjemno stabilen in z nekaj kratkimi prekinitvami ostal 180 let, do 322 pr. n. št. (po lamijski vojni). Vrhunec atenske [[hegemonija|hegemonije]] je bil dosežen v letih 440 do 430 pr. n. št., znan kot [[Periklej]]eva doba.

V klasičnem obdobju so Atene postale središče [[umetnost]]i, učenja in [[filozofija|filozofije]], dom [[Platon]]ove [[Platonova Akademija |Akademije]] in [[Aristotel]]ovega Likejona. &lt;ref&gt;{{navedi splet |publisher=www.culture.gr |title=Plato's Academy |work= Hellenic Ministry of Culture |url=http://www.culture.gr/2/21/211/21103a/e211ca03.html |accessdate=2007-03-28 |archiveurl = https://web.archive.org/web/20070321014534/http://www.culture.gr/2/21/211/21103a/e211ca03.html &lt;!-- Bot retrieved archive --&gt; |archivedate = 2007-03-21}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=Greece uncovers 'holy grail' of Greek archeology |work=CNN |url=http://www.cnn.com/WORLD/9701/16/greece.lyceum/index.html |date=1997-01-16 |accessdate=2007-03-28 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20050404061645/http://www.cnn.com/WORLD/9701/16/greece.lyceum/index.html |archivedate=April 4, 2005 |agency=Associated Press}}&lt;/ref&gt; Atene so bile tudi rojstni kraj [[Sokrat]]a, Perikleja, [[Sofoklej]]a in številnih drugih uglednih filozofov, pisateljev in politikov antičnega sveta. Pogosto se omenjajo kot zibelka zahodne civilizacije in rojstni kraj demokracije &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.bbc.co.uk/history/ancient/greeks/greekdemocracy_01.shtml|title= BBC - History - Ancient History in depth  The Democratic Experiment|accessdate= 2007-12-26}}&lt;/ref&gt;, predvsem zaradi vpliva kulturnih in političnih dosežkov v 5. in 4. stoletju pred našim štetjem na preostanek tedanje evropske celine. &lt;ref&gt;[http://encarta.msn.com/encyclopedia_1741501460/Ancient_Greece.html Encarta: Ancient Greece] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091028030542/http://encarta.msn.com/encyclopedia_1741501460/Ancient_Greece.html |date=2009-10-28 }}—Retrieved on 26 January 2007. 2009-10-31.&lt;/ref&gt;

== Vzpon moči (508–448 pr. n. št.) ==
{{glavni|Jonski upor|Grško-perzijske vojne|Peloponeška vojna}}
Hipias, sin tirana Pejzistrata, je leta 514 pr. n. št. vzpostavil diktaturo. Bil je zelo nepriljubljen, čeprav sta v letih 511 in 510 pr. n. št. vladali stabilnost in blaginja s pomočjo Šparte. Klejsten, radikalni politik iz aristokratskega ozadja (družina [[Alkmajonidi|Alkmajonidov]]), je strmoglavil Hipia in prevzel oblast ter vzpostavil demokracijo v Atenah. Klejstenove reforme so prinesle zamenjavo štirih tradicionalnih plemen (''fil'') z desetimi novimi glede na njihovo prebivališče (njihovih ''[[dema|dem]]'') brez razredne podlage. Razdeljena so bila v tri skupine, imenovane tritije, z desetimi demami, razdeljenimi med tri regije v vsaki ''tritiji'' (mesto, asti, obalo, paralija, in deželo, mesogeja). Reorganiziral je [[Bule (antična Grčija)|bule]], ki je imel 400 članov, kar je uvedel [[Solon]], zdaj je imel 500 članov, 50 iz vsakega plemena. Bule – svet je vodil Atene. Na [[javno mnenje]] volivcev je vplivala politična satira, ki so jih pisali pisci komedij in uprizarjali v mestnih [[grško gledališče|gledališčih]]. [6] Skupščina ali ''eklezija'' je bila odprta za vse državljane in je bila zakonodajalka in vrhovno sodišče, razen za umore in verske zadeve, o katerih je razsojal ''[[areopag]]'' – atensko vrhovno sodišče. O večini služb je odločal žreb, deset [[strateg]]ov (generalov) pa je bilo izvoljenih.
[[File:EarlyAthenianCoin.jpg|thumb|Zgodnji atenski kovanec, 5. st. pr. n. št., Britanski muzej]]

Pred vzponom Aten je [[Antična Šparta|Šparta]], mesto z militaristično kulturo, veljala za vodjo Grkov in uveljavila [[hegemonija|hegemonijo]]. Leta 499 pr. n. št. so Atene poslale vojsko za pomoč [[Jonija|jonskim]] Grkom v Mali Aziji, ki so se uprli [[Ahemenidsko cesarstvo|perzijskemu imperiju]] (glej [[jonski upor]]). To je izzvalo dva perzijska vdora v Grčijo, ki sta ju ubranila Miltiad in Temistokles (glej [[grško-perzijske vojne]]). Leta 490 so Atenci, ki jih je vodil Miltiad, preprečili prvi vdor Perzijcev, ki ga je vodil kralj [[Darej I.]], v [[Bitka na Maratonskem polju|bitki pri Maratonu]]. Leta 480 so se Perzijci vrnili z novim vladarjem [[Kserks I.|Kserksom I.]] Helenska zveza, ki jo je vodil špartanski kralj [[Leonidas]], je pripeljala 7000 moških, da bi zadržali ozek [[bitka pri Termopilah|prehod pri Termopilah]] proti 100.000 do 250.000 perzijskim vojakom. Vsi Grki z Leonidom in še 300 drugimi špartanskimi elitnimi vojaki so bili ubiti. Istočasno so Atenci dobili neodločen pomorski boj pri rtu Artemiziju. Vse to ni bilo dovolj, da bi preprečili perzijsko napredovanje skozi [[Beocija|Beocijo]], kjer so v [[Tebe, Grčija|Tebah]] postavili svoje oporišče in vstopili v južno Grčijo. To je prisililo Atence, da evakuirajo Atene, ki so jih Perzijci zasedli. Nato so Atenci in njihovi zavezniki, ki jih je vodil Temistokles v [[bitka pri Salamini|bitki pri Salamini]], premagali perzijsko mornarico na morju. Špartanska hegemonija je prešla na Atene in te so vojno pripeljali do Male Azije. Te zmage so omogočile, da se je večina Egejskega morja in številnih drugih delov Grčije združila v Delski zvezi, v kateri so prevladovale Atene.

== Atenska hegemonija (448–430 pr. n. št.) ==
Ko je vladal Efialt kot vodja demokratične frakcije, je bil Periklej njegov namestnik. Ko so Efialta umorili njegovi sovražniki, je bil leta 445 pr. n. št. Periklej izvoljen za generala ali stratega. Ta položaj je zadržal do svoje smrti 429 pr. n. št., vedno ga je izvolila atenska skupščina.

[[Periklej]], atenski general, politik in govornik, je sebe povzdignil nad druge osebnosti tega obdobja, moške, ki so se odlikovali v politiki, filozofiji, arhitekturi, kiparstvu, zgodovini in literaturi. Spodbujal je [[umetnost]] in [[literatura|literaturo]] ter dal Atenam sijaj, ki se v zgodovini nikoli ni  vrnil. Veliko je gradil in izboljšal življenje državljanov, to je bila atenska zlata doba. Srebro, pridobljeno v Lavrionu na jugovzhodnem delu Atike, je močno prispevalo k blaginji te dobe v Atenah.

== Peloponeška vojna (431–404 pr. n. št.) ==
[[File:Athens academy.jpg|thumb|250px| Narodna akademija v Atenah danes z Apolonom in Ateno na stebrih in Sokratom in Platonom, ki sedita spredaj]]
Nezadovoljstvo drugih mest z atensko hegemonijo je leta 431 pr. n. št. pripeljalo do [[Peloponeška vojna|peloponeške vojne]], kar je oslabilo Atene in njene pomorske sile proti kopenskim silam, ki jih je vodila Šparta. Spor je pomenil konec atenskega prvenstva na morju. Vojna med Atenami in mestno državo Šparto se je končala z atenskim porazom, ko je Šparta ustanovila svojo mornarico.

Atensko demokracijo je na kratko zrušil državni udar leta 411, ki je izbruhnil zaradi slabega ravnanja med vojno, vendar je bila hitro obnovljena. Vojna se je končala z dokončnim porazom Aten letu 404 pr. n. št. Za poraz so krivili demokratična politika Kleona in Kleofonta, zato je bilo razpoloženje usmerjeno proti demokraciji, kar je podprla špartanska vojska (vlada tridesetih tiranov). Leta 403 pr. n. št. je Trazibul obnovil demokracijo in oznanil amnestijo.

== Korintska vojna in druga Atenska zveza (395–355 pr. n. št.) ==
Nekdanji zavezniki Šparte so se kmalu obrnili proti njej zaradi njene imperialistične politike in nekdanji atenski sovražnici, Tebe in Korint, sta postali njeni zaveznici. [[Argos (mesto)|Argos]], [[Tebe, Grčija|Tebe]] in [[Antični Korint|Korint]] so se povezali z Atenami in se v korintski vojni med letoma 395 in 387 pr. n. št. borili proti Šparti. Nasprotovanje Šparti je Atenam omogočilo ustanovitev druge atenske zveze. Končno so Tebe leta 371 pr. n. št. v bitki pri Levktri premagale Šparto, vendar so se druga grška mesta, tudi Atene, obrnila proti Tebam in konec je bilo njihove prevlade po bitki pri Mantineji (362 pr. n. št.) s smrtjo njihovega voditelja, vojaškega genija Epaminonda.

== Atene pod Makedonci (355–322 pr. n. št.) ==
Sredi stoletja je pri atenskih zadevah prevladalo severno kraljestvo [[Antična Makedonija|Makedonija]] kljub opozorilom zadnjega velikega državnika neodvisnih Aten [[Demosten]]a. Leta 338 pr. n. št. je vojska [[Filip II. Makedonski|Filipa II.]] premagala Atene v [[Bitka pri Hajroneji |bitki pri Hajroneji]], kar je dejansko omejilo atensko neodvisnost. Atene in druge države so postale del Korintske zveze. Osvajanja Filipovega sina [[Aleksander Veliki|Aleksandra Velikega]] so razširila grško obzorje in tradicionalna grška mestna država je postala zastarela. [[Antipater]] je leta 322 pr. n. št. razpustil atensko vlado in ustanovil [[plutokracija|plutokratski]] sistem.  Atene so ostale bogato mesto z briljantnim kulturnim življenjem, vendar nič več neodvisno.

V 2. stoletju pr. n. št., po bitki pri Korintu (146 pr. n. št.), je bila Grčija vključena v [[Rimska republika |Rimsko republiko]], v [[Ahaja (rimska provinca) |provinco Ahaja]] in končala se je 200-letna makedonska prevlada.

== Geografija ==
=== Pregled ===
[[File:Map ancient athens.png|thumb|250px|Karta antičnih Aten prikazuje akropolo v sredini, agoro na severozahodu in mestno obzidje]]
Atene so bile v Atiki, okoli 30 [[stadij]]ev od morja, na jugozahodnem pobočju hriba Likabet, med manjšimi rekami Cefis na zahodu, Ilis na jugu in Eridan na severu, od katerih zadnja teče skozi mesto. Mestno [[obzidje]] je imelo približno 1,5 km v premeru, na svojem vrhu je mesto imelo predmestje, ki se je raztezalo precej čez to obzidje. Akropola je bila južno od središča tega obzidanega območja. Mesto je Kserks leta 480 pr. n. št. požgal, a je bilo pod Temistoklovo upravo kmalu obnovljeno, pod Kimonom so zrasle javne zgradbe in še posebej pod Periklejem v obdobju od 461 do 429 pr. n. št., ko je doseglo svoj največji sijaj. Lepota mesta so bile predvsem javne zgradbe, saj so bile zasebne hiše večinoma nepomembne in ulice  slabo postavljene. Proti koncu peloponeške vojne je imelo več kot 10.000 hiš [7], ki bi z 12 prebivalci na hišo omogočile nastanitev 120.000 prebivalcev, čeprav nekateri pisci ocenjujejo kar 180.000 prebivalcev. Atene sta sestavljala dva ločena dela:

* ''mesto'' je bilo razdeljeno na ''zgornje mesto'' ali [[Atenska akropola|akropolo]] in ''spodnje mesto'', obkroženo s Temistoklovim obzidjem;
* pristaniško mesto [[Pirej]], obkroženo z obzidjem in povezano z mestom z [[Dolgo obzidje, Pirej|dolgim obzidjem]], zgrajenim pod Kononom in Periklejem.

=== Dolgo obzidje ===
[[File:AtheneOudheid.JPG|thumb|250px|Karta okolice Aten kaže Pirej, Falerum in Dolgo obzidje]]
Dolgo obzidje sta sestavljala dva vzporedna zidova, ki sta vodila do Pireja, dolga 40 stadijev (7 km), z ozkim prehodom med njima. Poleg tega je na vzhodu stal zid Falerona, dolg 35 stadijev (6,5 km). Zato so ga imenovali ''dolgo obzidje''; zdi se, da je bilo ime omejeno na dva zidova, ki sta vodila do Pireja, medtem ko je bil zid do Falerona imenovan faleronski zid. Celotno obzidje je bilo dolgo 174,5 stadija (skoraj 35 km), od tega je 43 stadijev (9 km) pripadalo mestu, 75 stadijev (15 km) do dolgega obzidja in 56,5 stadijev (11 km) do Pireja, Munihije in Falerona.

=== Akropola (Zgornje mesto) ===
Akropola, imenovana tudi ''Kekropija'' po svojem ustanovitelju [[Kekrops I.|Kekropsu]], je bila strma skala sredi mesta, visoka približno 50 metrov, dolga 350 metrov in široka 150 metrov. Njena pobočja so bila strma na vseh straneh, razen na zahodnem koncu. Prvotno ga je obkrožal star [[kiklopski zid]], ki so ga zgradili [[Pelazgi]]. Med peloponeško vojno je ostal le severni del tega zidu, ki se je še vedno imenoval ''Pelazgijski zid'', medtem ko so južni del, ki ga je obnovil Kimon, imenovali ''Kimonov zid''. Na zahodnem koncu Akropole, kjer je edino mogoč dostop, so bile veličastne [[propileje]], vhod, ki ga je zgradil Periklej, pred desnim krilom, kjer je bil majhen tempelj Atene Nike. Vrh Akropole je bil pokrit s templji, kipi iz brona in marmorja ter številnimi drugimi umetniškimi deli. Od templjev je bil največji [[Partenon]], ki je bil posvečen boginji Ateni. Severno od Partenona je bil veličasten [[Erehtejon]] s tremi ločenimi templji, tempelj, posvečen Ateni Polias ali &quot;državni zaščitnici&quot;, Erehtejon, svetišče se imenuje po Erehteju, in Pandrozejon ali svetišče Pandrozos, Kekropsove hčere. Med Partenonom in Erehtejonom je bil ogromen kip Atene Promahos ali &quot;tiste, ki vodi v boj&quot;, katere čelada in kopje sta se videla z morja.

=== Agora (spodnje mesto) ===
Spodnje mesto je bilo zgrajeno na ravnici okoli Akropole, na kateri je bilo več gričev, zlasti na jugozahodnem delu. Na zahodni strani je obzidje obkrožalo hriba Nimfs in Pniks, na jugovzhodu pa je tekla reka Ilis.

=== Vrata ===
[[File:Akropolis by Leo von Klenze.jpg|thumb|300px| ''Akropola'' na sliki Lea von Klenzeja iz 1846]]

Atene so imele veliko vrat, med pomembnejšimi pa so bila:
* Na zahodni strani: ''Dipilonska vrata'', najprometnejša mestna vrata, ki so vodila od notranjega Keramejka do zunanjega Keramejka in do Akademije, ''Sveta vrata'', kjer se je začela sveta cesta proti Elevzini, ''Vitezova vrata'', verjetno med hribom Nimfs in Pniks, ''Pirejska vrata'' med Pniksom in Muzejonom, ki so vodila do ceste med dolgim obzidjem do Pireja. ''Melitska vrata'', ker so pripeljala do [[dema|deme]] Melite v mestu.
* Na južni strani: ''Vrata mrtvih'' v soseski Muzejon, ''Jonska vrata'' blizu Ilisa, kjer se je začela cesta proti Faleronu.
* Na vzhodni strani: ''Dioharjeva vrata'', ki so vodila do liceja. ''Diomejska vrata'', ki so vodila h gimnaziju (kinosarges) in demi Diomeja.
* Na severni strani: ''Aharnejska vrata, ki so vodila do deme Aharne.

=== Okrožja ===
* Notranji Keramejk ali Lončarska četrt na zahodu mesta je segala severno do ''Dipilonskih vrat'', s katerimi je bila ločena od zunanjega Keramejka; Keramejk je imel agoro ali glavni trg mesta, edini trg v mestu, ki je ležalo severozahodno od Akropole in severno od [[areopag]]a.
* Dema Melita na zahodu mesta, južno od notranjega Keramejka.
* Dema Skambonidaj v severnem delu mesta, vzhodno od notranjega Keramejka.
* Kolitos v južnem delu mesta, južno in jugozahodno od Akropole.
* Kele, okrožje na jugozahodu mesta.
* Limnaj, okrožje vzhodno od Mileta in Kolita, med Akropolo in Ilisom.
* Diomeja, okrožje na vzhodu mesta, blizu istoimenskih vrat in gimnazija.
* Agraj, okrožje, južno od Diomeje.

=== Griči ===
* Areopag, ''Aresov hrib'', zahodno od Akropole, ki se je imenoval po slavnem svetu, ki je tam zasedal in je bil na južni strani dostopen po stopnicah, izklesanih iz skale.
* Hrib Nimfs, severozahodno od areopaga.
* Pniks, polkrožni hrib, jugozahodno od areopaga, kjer je bila eklezija (skupščina),  pozneje pa so se ljudje srečevali v [[Dionizovo gledališče|Dionizovem gledališču]].
* ''Muzejon'', hrib Muz, južno od Pniksa in areopaga.

=== Ulice ===
Med pomembnejšimi ulicami je bile:
* ''Pirejeva ulica'' je vodila od Pirejskih vrat do agore.
* ''Panatenejska pot'' je vodila od Dipilonskih vrat do Akropole prek agore, kjer je bila slavnostna procesija med panatenejskim festivalom.
* ''Ulica tripodov'' na vzhodni strani Akropole.

=== Javne zgradbe ===
[[File:Hephaistos Temple.JPG|250px|thumb|Hefajstov tempelj danes]]

* Templji. Najpomembnejši je bil ''Olimpejon'' ali [[tempelj olimpskega Zevsa (Atene)|Tempelj olimpskega Zevsa]] jugovzhodno od Akropole, blizu Ilisa in vodnjaka Kaliroa, ki je bil dolgo nedokončan in ga je končal šele [[Hadrijan]], nato Hefajstov tempelj, ki je zahodno od agore, Aresov tempelj, severno od agore, ''Metroon'' ali tempelj matere bogov na zahodni strani agore. Poleg tega je bilo v vseh delih mesta veliko drugih templjev.
* [[Bulevterij]] (hiša senata), na zahodni strani agore.
* Tolos, okrogla stavba v bližini bulevterija, ki jo je zgradil okoli 470 pr. n. št. Kimon, in se je uporabljal kot [[pritanej]], v njem so imeli pritanejci jedilnico in spalne prostore.
[[File:Plan Roman Agora at Athens.svg|thumb|Tloris rimske agore v Atenah]]
* [[Stoa]] ali [[kolonada]], stebrišče, ki se je uporabljalo kot kraj počitka med vročino. V Atenah jih je bilo več: ''bazilejska'' (kraljevska), dvorišče kralja arhonta, na zahodni strani agore; ''elevterijska'' ali Zevsova na zahodni strani agore; ''pobarvana'' (poikile), ker je bila na severni strani agore okrašena s [[Polignot]]ovo fresko bitke na Maratonskem polju.
[[File:DionysiusTheater.jpg|thumb|250px|Umetnikov pogled na Dionizovo gledališče]]
* Gledališča. ''Dionizovo gledališče'' na jugovzhodnem pobočju Akropole je bilo veliko državno gledališče. Poleg tega so bili tudi ''[[Odeon (zgradba)|odeon]]i'' za tekmovanja v vokalni in instrumentalni glasbi, starodavno gledališče ob vodnjaku Kaliroa. Drugo je zgradil Periklej blizu Dionizovega gledališča na jugovzhodnem pobočju Akropole. Danes je ohranjen [[odeon Heroda Atiškega]], ki je bil zgrajen v rimskih časih.
* ''[[Panatenejski stadion]]'' je bil južno od Ilisa v okrožju Agrai, kjer je potekal atletski del panatenejskih iger.
* ''Argirokopeum'' (kovnica) je bila verjetno v sosednji kapeli ali ob njej (''[[heroon]]''), posvečena junaku Stefaneforu.

=== Predmestja ===
* Zunanji Keramejk severozahodno od mesta je bil najlepše predmestje Aten. Tu so bili pokopani Atenci, ki so padli v vojni, na koncu pa je bila ''[[Platonova akademija|Akademija]]'', šest stadijev iz mesta.
* ''Gimnazij'' (kinosarg) vzhodno od mesta, čez reko Ilis, dostopen skozi Diomejska vrata do [[Gimnazija (Antična Grčija)|gimnazija]], ki je bil posvečen [[Heraklej]]u, v njem je učil cinik [[Antisten]].
* [[Licej|Likejon]], vzhodno od mesta, posvečen Apolonu Likijcu, na katerem je učil [[Aristotel]].

== Kultura ==
[[File:Athènes Acropole Caryatides.JPG|thumb|250px| Kariatide v Erehtejonu na Akropoli]]
Obdobje od konca perzijskih vojn do makedonskega osvajanja je bilo za Atene vrhunec literature, [[filozofija|filozofije]] in umetnosti ([[grško gledališče]]). Najpomembnejše osebnosti zahodne kulturne in intelektualne zgodovine so v tem obdobju živele v Atenah: [[dramatik]]i [[Ajshil]], [[Aristofan]], [[Evripid]] in [[Sofoklej]], [[filozof]]i [[Aristotel]], [[Platon]] in [[Sokrat]], [[zgodovinar]]ji [[Herodot]], [[Tukidid]] in [[Ksenofon]], [[pesnik]] [[Simonid]] in [[kipar]] [[Fidija]]. Vodilni državnik tega obdobja je bil Periklej, ki je uporabil denar Delske zveze, da so zgradili Partenon in druge velike spomenike klasičnih Aten. Mesto je bilo po Periklejevih besedah šola za Hellas (šola za Grčijo). &lt;ref&gt;Thucydides, 2.41.1&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{commons category| Ancient Athens}}

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Bivše države v Evropi]]
[[Kategorija:Atene]]
[[Kategorija:6. stoletje pr. n. št. v Grčiji]]
[[Kategorija:5. stoletje pr. n. št. v Grčiji]]
[[Kategorija:4. stoletje pr. n. št. v Grčiji]]</text>
      <sha1>iqxdzuo1b4wtc0h8sddv68ttya6wqd4</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Princ Vidžaja</title>
    <ns>0</ns>
    <id>442282</id>
    <revision>
      <id>6774047</id>
      <parentid>6770676</parentid>
      <timestamp>2026-11-03T02:37:14Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6)</comment>
      <origin>6774047</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="19638" sha1="bhpdcztx7lt2ydxyp9jmug94aywtcde" xml:space="preserve">{{Infobox royalty
| name = Vidžaja
| image = &lt;!-- WD --&gt;
| alt = Vijaya
| caption = Kronanje princa Vidžaja (detajl slike iz jame Adžanta št. 17).&lt;ref name=&quot;Simhala Avadana, Cave 17&quot;&gt;{{Navedi splet |url=http://ajantacaves.com/html/jataka%20stories.asp |title=Simhala Avadana, Cave 17 |accessdate=2017-11-18 |archive-date=2016-03-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160304111342/http://ajantacaves.com/html/jataka%20stories.asp |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
| reign = okoli 543/505 pr. n. št.
| successor = Upatissa 
| spouse = Kuveni
| issue = Jivahata&lt;br /&gt;Disala
| dynasty = rodbina Vidžaja
| father = Sinhabahu
| mother = Sinhasivali
| birth_date = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_place = &lt;!-- WD --&gt;
| death_date = &lt;!-- WD --&gt;
| death_place = &lt;!-- WD --&gt;
| religion = [[budizem]]
}}

'''Princ Vidžaja''' ({{jezik-si|විජය කුමරු}}) je bil legendarni kralj Šrilanke, omenjen v pali kronikah, vključno z [[Mahavamsa|''Mahavamso'']]. Je prvi zapisan kralj Šrilanke. Njegova vladavina je tradicionalno datirana v 543-505 pr. n. št.. Po legendah je z nekaj sto privržencev prišel v Lanko, potem ko so bili izgnani iz indijskega kraljestva. V Lanki so izselili prvotne prebivalce otoka (Yakše), ustanovili kraljestvo in postali predniki modernih [[Singalci|Singalcev]].

== Viri in razne legende ==
Na splošno obstajajo štiri različne legende, ki pojasnjujejo izvor Singalcev. V vseh različicah princ pride na otok Lanka in ustanovi skupnost, ki povzroči vzpon Singalcev. ''Mahavamsa'' in ''Dipavamsa'' imenujeta kneza kot Vidžaja, medtem ko drugi dve legendi uporabljata različni imeni za kneza.

=== Mahavamsa različica ===
V tej različici je Vijayova babica princesa, katere izvor je v kraljestvu Vanga in Kalinga (današnja Bengalija in Orisa). S Sinho ('lev') ima dva otroka, ki jih zadržuje v ujetništvu v gozdu. Ko princesa in njena otroka pobegnejo iz ujetništva, sin Sinabahu ubije Sinha. Princ Vidžaja je sin Sinhabahuja, ki je ustanovitelj novega kraljestva, imenovanega Sinhapura. Vidžaja postane princ-regent Sinhapura, vendar je zaradi svojih zločinov izgnan s 700 privrženci na Lanko. Mahavamska različica legende vsebuje protislovje: navaja, da je [[Buda]] med prejšnjim obiskom v Lanki izselil vse Yakše iz Lanke na drug otok, imenovan Giridipa. Vendar pa kasneje navaja, da je Vidžaja naletel na Yakše, ko je pristal v Lanki in je postala njegova yakšejska kraljica po imenu Kuveni. Kuveni pomaga Vijayi uničiti mesto Sirisavatu in ima z njim dva otroka. Vendar se mora Vidžaja poročiti s princeso Kšatrijo, da postane legitimen vladar. Zato se poroči s hčerko kralja Panduja, ki tudi druge ženske pošlje kot neveste Vijayevim privržencem. Kuveni in njena dva otroka zapustita mesto Lankapura, kjer jo ubijejo Yakše zaradi izdaje. Vidžaja umre brez dediča. Panduvasudeva, sin njegovega brata dvojčka Sumitta, pride iz Indije in prevzame odgovornost za Vijayevo kraljestvo.

=== Različica Dipavamsa ===
Ta različica je nastala pred različico ''Mahavamsa''. Je podobna, vendar ne omenja Kuveni (in drugih Yakšov) ali južno indijskih princes.

=== Xuanzangov opis ===
V Xuanzangovem opisu princesa, ki jo je ugrabil Sinha (lev), prihaja iz južne Indije. Niso omenjeni Vanga, Kalinga ali Lala. Ona in njena dva otroka pobegnejo iz ujetništva v svoje rojstno kraljestvo v Južni Indiji. Njen sin Chih-sse-tseu (&quot;lev-lovec&quot;, tj. Sinhabahu) kasneje ubije svojega očeta Sinha. Je nagrajen, a tudi izgnan zaradi uboja starša. Pristane na Ratnadeepi (Lanka, &quot;otok draguljev&quot;) in se tam naseli. Napade trgovce, ki pridejo na otok in iščejo dragulje. Zajame otroke teh trgovcev in s tem ustvari skupnost. Sam Chih-sse-tseu ima otroke (čeprav njihova mama ni imenovana), njegovi potomci pa delijo ljudi v razrede, kar povzroči sistem kast. Prav tako vodijo vojne in širijo svoje ozemlje. Skupnost, ki jo je ustanovil Chih-sse-tseu, povzroči vzpon Singalcev. V tej različici niso omenjenih Yakši. &lt;ref name=&quot;Jonathan_2002&quot;&gt;{{navedi knjigo |author=Jonathan Spencer |title=Sri Lanka: History and the Roots of Conflict |url=https://books.google.ca/books?id=TQ_4XJWO5b4C&amp;lpg=PT77&amp;pg=PT75 |year= 2002 |publisher=Routledge |isbn=9781134949793 |pages=74–77 }}&lt;/ref&gt;

=== Različica Valahassa Džataka ===
Ta [[Džataka]] različica je prikazana v jamskih slikah v [[Jame Adžanta|jamah Adžanta]] v [[Indija|Indiji]] (''Simhala Avadana'' v jami št. 17). V tej različici je princ, ki prihaja na otok, trgovski princ, imenovan Sinhalen, ki je sin Sinha (&quot;lev&quot;). On in njegovih 500 spremljevalcev plujejo na otok Ratnadeepa, kjer si bodo prizadevali najti dragulje v mestu Sirisavatthu. Pošasti so brodolomci, vendar jih rešujejo Yakši, ki plenijo brodolomce. Yakši se pretvarjajo, da so vdove trgovcev, ki so prej obiskali otok. Sinhalen se poroči z vodjo Yakšov, nato ta odkrije svojo pravo identiteto. On in 250 njegovih moških pobegne z otoka na čarobno letečem konju (''Valahassa''). Vodja Jakšov jih vodi v očetovo kraljestvo in se predstavi svojemu očetu Simhi, kot ženska, napačnega princa. Simha ji da zatočišče, vendar ga požre z ostalo družino, razen princa. Nato se vrne v Ratnadeepo, kjer požre preostalih 250 pripadnikov Singalcev. Sinhala nasledi svojega očeta kot kralj in vodi vojaško ekspedicijo na Ratnadeepo. Porazi Yakše in ustvari kraljestvo Singalcev. 

Različica ''Mahavamsa'', ki je najbolj podrobna, je opisana v nadaljevanju.

== Poreklo ==
Kralj Vange (današnja [[Bengalija]]) se je poročil s princeso (po nekaterih različicah poimenovano Mayavati) iz Kalinge (sedanja Orisa). Par je imel hčer z imenom Suppadevi, ki ji je bilo prerokovano, da bi se sparila s kraljem zverjo. Kot odrasla je princesa Suppadevi zapustila Vango, da bi poiskala samostojno življenje. Pridružila se je karavani, ki je šla proti Magadi, vendar jo je napadel Sinha (&quot;lev&quot;) v gozdu regije Lala (ali Lada). ''Mahavamsa'' omenja &quot;Sinha&quot; kot žival, nekateri sodobni tolmači pa navajajo, da je Sinha ime zveri, ki je živela v džungli. Lala je različno označena kot območje v regiji Vanga-Kalinga ali kot Lata (del sedanjega [[Gudžarat]]a). &lt;ref name=&quot;JMS_1997&quot;&gt;{{navedi knjigo |author=John M. Senaveratna |title=The story of the Sinhalese from the most ancient times up to the end of &quot;the Mahavansa&quot; or Great dynasty |publisher=Asian Educational Services |date=1997 |pages=7–22 |isbn=978-81-206-1271-6 |url=https://books.google.com/books?id=X9TeEcMi0e0C&amp;lpg=PA21&amp;pg=PA7 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;MCR_1984&quot;&gt;{{navedi knjigo |url=https://books.google.ca/books?id=k9DpMY206bMC&amp;lpg=PA51&amp;pg=PA51 |title=Ancient Jaffna |author=Mudaliyar C. Rasanayagam |publisher=Asian Educational Services |year=1984 |isbn=9788120602106 }}&lt;/ref&gt;

Supadevi je med napadom pobegnila, znova pa naletela na Sinha. Sinha jo je privlačil in ga je tudi ljubkovala, razmišljajoč o prerokbi. Sinha je zdržal Suppadevi, zaklenjeno v jami in z njo imel dvoje otrok: sina Sinabahuja (ali Sihabahu, 'levjeroki') in hči po imenu Sinhasivali (ali Sihasivali). Ko so otroci odraščali, je Sinabahu vprašal svojo mamo, zakaj sta se ona in Sinha zdela tako drugačna. Ko mu je mama povedala o svojem kraljevem rodu, se je odločil, da gre v Vango. Nekega dne, ko je Sinha šel ven, je Sinabahu pobegnil iz jame skupaj s Suppadevi in Sinhasivali. Vsi trije so prišli do vasi, kjer so se srečali z generalom kraljestva Vanga. General je bil bratranec Suppadevi, kasneje pa se je z njo poročil. Medtem je Sinha začel uničevati vasi v poskusu najti svojo pogrešano družino. Kralj Vanga je napovedal nagrado vsakomur, ki bi ubil Sinho. Sinhabahu je ubil svojega očeta in zahteval nagrado. Ko se je Sinabahu vrnil v prestolnico, je kralj Vange umrl. Sinhabahu je postal novi kralj, vendar je kasneje predal kraljestvo svojemu generalu. Vrnil se je v svoje rojstno mesto Lalu in ustanovil mesto Sinhapura (ali Sihapura). Poročil se je s svojo sestro Sinhasivali, par je imel 32 sinov v obliki 16 parov dvojčkov. Vidžaja ('zmagovalec') je bil njegov najstarejši sin, ki sta mu sledila dvojčka Sumitta. &lt;ref name=&quot;Mahavamsa_coming&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://mahavamsa.org/mahavamsa/original-version/06-coming-vijaya/ |title=The Coming of Vijaya |work=The Mahavamsa |accessdate=16 October 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151030084837/http://mahavamsa.org/mahavamsa/original-version/06-coming-vijaya/ |archive-date=2015-10-30 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; 
Lokacija Sinhapura je negotova. Različno se identificira z Sinhapura v Orisi ali Singur v Zahodni Bengaliji. Tisti, ki identificirajo Lala kraljestvo z današnjim Gudžaratom, ga postavijo v današnji Sihor. &lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author= Sripali Vaiamon |title=Pre-historic Lanka to end of Terrorism |url=https://books.google.com/books?id=AYBXAAAAQBAJ&amp;pg=PT169 |year=2012 |publisher=Trafford |isbn=978-1-4669-1245-8 |page=169 }}&lt;/ref&gt; Še ena teorija jo identificira s selitvijo Singupuram blizu Srikakulama v Andra Pradešu. &lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author=Nihar Ranjan Patnaik |title=Economic History of Orissa |url=https://books.google.com/books?id=1AA9W9_4Z9gC&amp;pg=PA66 |date=1 January 1997 |publisher=Indus Publishing |isbn=978-81-7387-075-0 |page=66 }}&lt;/ref&gt;

== Prihod na Lanko == 
[[Image:Coming Of Sinhala (Mural At Ajanta In Cave No 17).jpg|thumb|250px|right|Del murala iz jame Adžanta št. 17, prikazuje &quot;prihod Sinhala&quot;. Princ Vidžaja je viden v obeh skupinah slonov in jahačev.]]
Vidžaja je postal princ-regent, vendar je s svojo skupino privržencev postal zloglasen zaradi svojih nasilnih dejanj. Po ponavljajočih se pritožbah niso uspeli ustaviti Vijayinih dejanj, zato so pomembni državljani zahtevali, da Vidžaja umre. Kralj Sinhabahu se je nato odločil izgnati Vijayo in njegovih 700 spremljevalcev iz kraljestva. Moške glave so na pol obrili in jih poslali na ladjo, ki je bila poslana na morje. Ženske in otroci teh 700 moških so bili poslani na ločenih ladjah. Vidžaja s privrženci je pristal na mestu, imenovanem Supparaka; ženske so pristale na mestu, imenovanem Mahiladipaka in otroci v kraju Naggadipa. Vijayova ladja je kasneje prišla v Lanko, na območju, imenovanem [[Kraljestvo Tambapanni |Tambapanni]]. Na isti dan je v severni Indiji umrl [[Buda|Gautama Buda]]. Tisti, ki verjamejo, da je Vidžaja, ki je izhajal iz zahodne Indije (tj. Sinhapura v Gudžaratu), identificirajo današnjo Sopare kot lokacijo Supparake. &lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author=L. E. Blaze |title=History of Ceylon |url=https://books.google.com/books?id=RFxCJ9__KBMC&amp;pg=PA2 |year=1938 |publisher=Asian Educational Services |isbn=978-81-206-1841-1 |pages=2 }}&lt;/ref&gt; Tisti, ki verjamejo, da se je Sinhapura nahajala v regiji Vanga-Kalinga, jo označujejo s kraji, ki ležijo na vzhodni obali Indije. Na primer, S. Krishnaswami Aiyangar špekulira, da bi Supparaka lahko bila enaka kot [[Sumatra]]. &lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author=S. Krishnaswami Aiyangar |title=Some Contributions of South India to Indian Culture |url=https://books.google.com/books?id=vRcql-QBhRwC&amp;pg=PA75 |date=1 January 1995 |publisher=Asian Educational Services |isbn=978-81-206-0999-0 |page=75 }}&lt;/ref&gt;
Po ''Mahavamsi'', po dosegu nebes, je Gautama Buda zaprosil gospodarja bogov (identificiran kot Indra), da bi zaščitil Vijayo v Lanki, tako da bi tam lahko zaživel [[budizem]]. Indra je predal skrbništvo Lanke bogu Upulvanu, ki je prišel v Lanko, da bi zaščitil Vijayo. &lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author=Alf Hiltebeitel] |title=The ritual of battle: Krishna in the Mahābhārata |publisher=State University of New York Press |year=1990 |page=182 |isbn=0-7914-0249-5 |url=https://books.google.ca/books?id=vwWGX08JAx8C&amp;lpg=PA182&amp;pg=PA182 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Mahavamsa_consecrating&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://mahavamsa.org/mahavamsa/original-version/07-consecrating-vijaya/ |title=The Consecrating of Vijaya |work=The Mahavamsa |accessdate=16 October 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230620071000/https://mahavamsa.org/mahavamsa/original-version/07-consecrating-vijaya/ |archive-date=2023-06-20 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Wilhelm Geiger identificira boga z [[Višnu]]jem; ''uppala'' je modri lotus. Senarath Paranavithana ga identificira z [[Varuna|Varunom]]. &lt;ref&gt;{{navedi knjigo |url=https://books.google.ca/books?id=P-8KAAAAYAAJ |title=The Enigma of the Man and Horse at Isurumuniya Temple, Sri Lanka |author=A. D. T. E. Perera |publisher=Sri Lanka Cultural Research |year=1977 |page=39 }}&lt;/ref&gt;

Vidžaja je zavezal zaščitno nit (''paritto'') na rokah vseh svojih privržencev. Kasneje se je pred Vijayjevimi privrženci v obliki psa pojavil Yakši (ženska Yakša). Eden od privržencev je mislil, da je prisotnost psa pokazala obstoj bivališča in ga je lovil. Ko mu je nekaj časa sledil, je videl Yakšo po imenu Kuveni (ali Kuvanna), ki je predla. Kuveni ga je poskušala požreti, vendar ga je Vijayova čarobna nit zaščitila. Ker ga ni mogla ubiti, ga je vrgla v brezno. Enako je storila z vsemi 700 privrženci. Medtem je Vidžaja prišel do Kuveni in iskal svoje ljudi. Vidžaja jo je prevrnil in jo prisilil, da njegove ljudi osvobodi. Kuveni je prosila Vidžaja, naj ji podari življenje in mu v zameno prisegla zvestobo. Za Vijayo in njegove privržence je prinesla hrano in blago z ladij trgovcev, ki jih je prej požrla. Vidžaja je vzel Kuveni za ženo. 

== Ustanovitev kraljestva Tambapanni ==
Ko sta Vidžaja in Kuveni spala, sta se zbudila od zvokov glasbe in petja. Kuveni ga je obvestila, da je otok dom Yakšov, ki bi jo ubili, če bi dala zatočišče Vijajevim ljudem. Pojasnila je, da je bil hrup zaradi poročnih svečanosti v mestu Yakha Sirisavatthu. S Kuvenijino pomočjo je Vidžaja premagal Yakše. Vidžaja in Kuveni sta imela dva otroka: Jivahatta in Disala. Vidžaja je ustanovil kraljestvo, ki se je imenovalo Tambapanni (&quot;bakreno-rdeče roke&quot;), ker so moški obdelovali rdeča tla območja. Člani skupnosti, ki jo je ustanovil Vidžaja, so se po Sinhabahu imenovali Singalci. &lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author=Nanda Pethiyagoda Wanasundera |title=Sri Lanka |url=https://books.google.com/books?id=1Ts1khhfXm8C&amp;pg=PA26 |year=2002 |publisher=Marshall Cavendish |isbn=978-0-7614-1477-3 |pages=26 }}&lt;/ref&gt;

Vidžajini ministri in drugi privrženci so ustanovili nekaj novih vasi. Na primer, Upatissa je ustanovil Upatissagama na obrežju reke Gambhira, severno od Anuradhagame. Njegovi privrženci so se odločili, da ga formalno posvetijo kot kralja, vendar je za to potreboval kraljico arijskega plemstva. Vidžajini ministri so zato poslali emigrante z dragocenimi darili v mesto Madhura, kjer je vladal kralj Pandu. (Madhura je identificiran kot [[Madurai]], mesto v Južni Indiji, Pandu je identificiran s Pandji). Kralj se je strinjal, da svojo hčer pošlje kot Vidžajovo nevesto. Prav tako je od drugih družin zahteval, naj svojo hčerko ponudijo kot neveste za Vidžajeve privržence. Več družin se je prostovoljno vdalo, kralj pa je ustrezno plačal z darili. Kralj Pandu je v Lungo poslal svojo hčer, druge ženske (vključno s sto deklicami plemenitega porekla), obrtnike, tisoče družin 18 cehov, slone, konje, vozove in druga darila. Ta skupina je pristala v Lanki, v pristanišču, znanem kot Mahatitha. 

Vidžaja je nato zaprosil Kuveni, svojo Yakšensko kraljico, da zapusti skupnost in rekel, da se njegovi državljani bojijo nadnaravnih bitij, kot je ona. Ponudil ji je denar in prosil, naj zapusti svoje otroke. Ampak Kuveni je vzela otroke s sabo v mesto Lankapuri. Otročka je prosila, naj ostaneta zadaj, ko je vstopila v mesto, kjer so jo domačini prepoznali kot izdajalko. Bila je osumljena, da je vohun in so jo ubili. Otroci so po nasvetu svojega strica pobegnili v Sumanakuto (identificirana z [[Adamov vrh|Adamovim vrhom]]). V regiji Malaya v Lanki sta postala mož-žena in začela vzpon Pulindov (identificirani kot Vedda ljudstvo, ne da bi jih zamenjali z indijskimi Pulindi).

Medtem je bil Vidžaja posvečen kot kralj. Kraljeva hči Pandu je postala njegova kraljica, druge ženske pa so bile poročene z njegovimi privrženci glede na njihov čin. Daroval je svojim ministrom in tastu. Odrekel se je svojim zlim potem in vladal Lanki v miru in pravičnosti.

== Zadnji dnevi ==
Po Kuvenijinem odhodu Vidžaja ni imel nobenega otroka več. Ko je ostarel, je postal zaskrbljen, da bo umrl brez naslednika. Torej, se je odločil privesti svojega brata dvojčka Sumitta iz Indije, da bi upravljal njegovo kraljestvo. Poslal je pismo Sumitti, vendar je do trenutka, ko je dobil odgovor, umrl. Njegovi ministri iz Upatissagama so tedaj upravljali kraljestvo, medtem ko so čakali na odgovor. Medtem je v Sinhapu postal kralj Sumitta in imel tri sinove. Njegova kraljica je bila hči kralja Madde (moorda Madra). Ko so prišli Vidžajevi glasniki, je bil sam star. Zato je zahteval, da eden izmed njegovih sinov odide v Lanko. Njegov najmlajši sin Panduvasdeva se je prostovoljno javil. Panduvasdeva in 32 sinov Sumitiovih ministrov so dosegli Lanko, kjer je Panduvasdeva postala novi vladar. &lt;ref name=&quot;Mahavamsa_panduvasudeva&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://mahavamsa.org/mahavamsa/original-version/08-consecrating-panduvasudeva/ |title=The Consecrating of Panduvasudeva |work=The Mahavamsa |accessdate=16 October 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230530220412/https://mahavamsa.org/mahavamsa/original-version/08-consecrating-panduvasudeva/ |archive-date=2023-05-30 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

== Pomen ==
Na Šrilanki je legenda o Vijayi skupna politična retorika, ki se uporablja za razlago izvora Singalcev in se pogosto obravnava kot dejanski prikaz zgodovinskih dogodkov. Singalski znanstveniki, kot je K. M. de Silva, so uporabili legendo, da prikažejo indoarijansko poreklo Singalcev, s čimer se razlikujejo od dravidskih Tamilcev. Istočasno so nekateri singalski avtorji uporabili tudi mit za nasprotovanje [[Osvobodilni tigri Tamilskega Eelama|tamilskemu secesionizmu]] in trdili, da so Singalci in Tamilci ena rasa, ker so njihovi predniki imeli dekleta, ki jih je poslal pandyjanski kralj Madurai. Nekateri tamilski nacionalisti so po drugi strani trdili, da so bili njihovi predniki Yakše, ki jih je uničil Vidžaja. Tamilski avtorji, kot je Satchi Ponnambalam, so legendo zavrnili kot fikcijo, ki je utemeljila teritorialne zahteve v Lanki. &lt;ref name=&quot;Bruce_2012&quot;&gt;{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=eww8QyTSxQ8C&amp;lpg=PA34&amp;pg=PA35 |editor=Bruce Kapferer |title=Legends of People, Myths of State. Violence, Intolerance, and Political Culture in Sri Lanka and Australia |publisher=Berghahn |year=2012 |isbn=978-0-85745-436-2 |pages=34–40 }}&lt;/ref&gt;

Različne [[genetika|genetske]] študije o singalskih in šrilanskih tamilskih ljudeh so dale različne zaključke. R. L. Kirk (1976) je na primer ugotovil, da so Singalci genetsko najbližje vzhodno indijskemu prebivalstvu v Bengaliji. N. Saha (1988) pa se ni strinjal s Kirkovimi ugotovitvami in sklenil, da Singalci kažejo tesno genetsko afiniteto s tamilskimi ljudmi. &lt;ref&gt;{{navedi knjigo |url=https://books.google.ca/books?id=r3wiBAAAQBAJ&amp;lpg=PT18&amp;pg=PT18 |title=Genomic Diversity |editor1=Surinder Singh Papiha |editor2=Ranjan Deka |editor3=Ranajit Chakraborty |publisher=Springer |year=2000 |isbn=9781461542636 |pages=18–20 }}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici|2}}

==Zunanje povezave==
* [http://lakdiva.org/codrington/chap01.html Codrington's Short History of Ceylon: The Beginnings]
* Mahavamsa chapters: ''[http://lakdiva.org/mahavamsa/chap006.html The coming of Vijaya]'' and ''[http://lakdiva.org/mahavamsa/chap007.html The Consecrating of Vijaya]''.

{{DEFAULTSORT:Princ Vidžaja}}
[[Kategorija:Zgodovina Šrilanke]]</text>
      <sha1>bhpdcztx7lt2ydxyp9jmug94aywtcde</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Radvanjski potok</title>
    <ns>0</ns>
    <id>445060</id>
    <revision>
      <id>6774055</id>
      <parentid>6771496</parentid>
      <timestamp>2026-11-03T05:24:55Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6)</comment>
      <origin>6774055</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3369" sha1="fv0l0512brbeedi6bvv6zvhrx6j89wu" xml:space="preserve">{{Infopolje Vodotok
  | name      = Radvanjski potok
  | image      = Radvanjski potok in Lackova cesta 1961.jpg
  | image_caption         = Regulacija struge Radvanjskega potoka ob Lackovi cesti (1961)
  | source1          = na [[Pohorje|Pohorju]] nad [[Radvanje|Zgornjimi Radvanjami]]
| source1_coordinates = {{koord|46|31|34.09|N|15|35|36.77|E|region:SI_type:river}}
  | mouth           = v [[Hočki potok]]
| mouth_coordinates = {{koord|46|30|42.15|N|15|39|8.62|E|region:SI_type:river|display=inline,title}} 
  | basin_countries = [[Slovenija]]
  | length          = 8 km 
  | source1_elevation       = 500 m
  | mouth_elevation = 275
  |geopedia=#T105_x547806_y154710_s15_b4
}}
'''Rádvanjski pôtok''' je potok ob vznožju vzhodnega [[Pohorje|Pohorja]]. Izvira v gozdu na severnem pobočju Pohorja in teče mimo smučarskega stadiona, nato tik ob vznožju Pohorja mimo [[Radvanje|Zgornjih in Spodnjih Radvanj]] proti vzhodu. Na ravnini [[Dravsko polje|Dravskega polja]] se mu z leve pridruži umetna struga [[Pekrski potok|Pekrskega potoka]], v kateri je večino časa le malo vode, nato pa teče tik mimo [[Dvorec Betnava|dvorca Betnava]] in se steka v današnji ribnik Betnava.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://maribor-pohorje.si/ribolov/top-5-lokacij-za-ribolov/ribnik-betnava--veselje-ob-cesti.aspx|title=Ribnik Betnava|accessdate=2. februarja 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180204124015/https://maribor-pohorje.si/ribolov/top-5-lokacij-za-ribolov/ribnik-betnava--veselje-ob-cesti.aspx|archive-date=2018-02-04|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Del vode izginja iz ribnika v dravski prod, del pa teče naprej po novi umetni strugi proti jugu tik ob [[Avtocesta A1|štajerski avtocesti]]. Tu se mu z desne strani pridruži umetna struga [[Razvanjski potok|Razvanjskega potoka]], nato pa se malo pred [[Bohova|Bohovo]] izliva v umetno strugo Novega [[Hočki potok|Hočkega potoka]].&lt;ref&gt;{{navedi revijo|url=http://mvd20.com/LETO1995/R8.pdf|last1 = Kaligarič|first1 = Simona|title =Vpliv obvoznice Maribor na vodno okolje|year=1995|journal = Mišičev vodarski dan 1995, zbornik referatov|pages = 46|publisher = Vodnogospodarski biro Maribor|location = Maribor|accessdate=2. februarja 2018}}&lt;/ref&gt;

Radvanjski potok je nekoč zaključil svoj tok že v nekdanjem grajskem ribniku tik poleg [[Dvorec Betnava|dvorca Betnava]], kjer je voda izginjala v dravski prodni nanos.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= http://mapire.eu/en/map/firstsurvey|title=Josephinische Landesaufnahme (1763–1787)|accessdate=2. februarja 2018}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi revijo|url=http://www.sistory.si/SISTORY:ID:6758|last1=Baš|first1=Franjo|title = Izgoni na Dravskem polju|journal = Časopis za zgodovino in narodopisje|volume = 32|page=328|publisher =Zgodovinsko društvo v Mariboru|location = Maribor|year=1937|cobiss=20863800}}&lt;/ref&gt;

Z izjemo zgornjega toka teče danes potok v celoti po umetni strugi in ima večino časa le malo vode, zato je zelo občutljiv na kakršno koli onesnaženje. Ob močnih padavinah potok naraste in lahko ogroža nekaj najbližjih hiš. Na odseku skozi [[Razvanje]] je povsem stisnjen med stanovanjske hiše, struga pa je obložena z betonskimi ploščami ali klesanim kamnom, tako da je potok povsem razvrednoten in ne more opravljati niti ekološke niti rekreativno-estetske funkcije.

== Opombe in sklici ==
{{sklici|1}}

[[Kategorija:Potoki v Sloveniji]]</text>
      <sha1>fv0l0512brbeedi6bvv6zvhrx6j89wu</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Mladost Pesem Prijateljstvo</title>
    <ns>0</ns>
    <id>445510</id>
    <revision>
      <id>6773707</id>
      <parentid>6766346</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T12:05:22Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-58163-87</username>
        <id>268281</id>
      </contributor>
      <origin>6773707</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7520" sha1="5z3ku67bhs14426tyx2a6icy56mex8w" xml:space="preserve">{{Infopolje Glasbeni ustvarjalec
| name             = Mladost Pesem Prijateljstvo
| image            = MPP božični koncert 2026.jpg
| image_size       = 
| landscape        = yes
| alt              = 
| caption          = Božični koncert &quot;V začetku je bila beseda&quot;, 2026
| background       = group_or_band
| alias            = MPP
| origin           = [[Ljubljana]], {{Zastava|Slovenija}}
| genre            = [[duhovna ritmična glasba]],&lt;br&gt;[[cerkvena glasba]]
| years_active     = [[1992]]–danes
| label            = 
| associated_acts  = 
| website          = 
| current_members  = 89 članov, glej [[Mladost Pesem Prijateljstvo #Člani zbora|Člani zbora]]&lt;br&gt;Lucija Žakelj (zborovodja)&lt;br&gt;Demej Jarni (duhovni vodja)&lt;br&gt;Niko Rovtar (predsednik)
| past_members     = 
| module           = 
| module2          = 
| module3          = 
}}

'''Mladost Pesem Prijateljstvo''', s kratico '''MPP''', je katoliški študentski [[pevski zbor]], ki deluje v Ljubljani v [[Župnija Ljubljana - Marijino oznanjenje|Župniji Ljubljana - Marijino oznanjenje]] na Tromostovju pri bratih [[frančiškani]]h. Zbor šteje okoli 85 aktivnih članov – pevcev in pevk ter inštrumentalistov (cajon, [[klaviature]], [[kitara|akustična kitara]], [[bas kitara]], [[violina]]). Člani zbora prihajajo iz vseh regij Slovenije. Zbor je tekom svojega obstoja postal nepogrešljivi člen študentskih maš, ki so vsako sredo zvečer. Njegovo orodje za slavljenje in oznanjevanje evangelija je pesem, prijateljstvo med člani zbora pa presega samostanske zidove, kar potrjuje pomen imena ''Mladost-Pesem-Prijateljstvo''. Zbor je stalnica pri študentskih mašah že 30 let, vendar ni bil venomer tako samoumevno prisoten.

== Zgodovina ==
V začetku 90. let dvajsetega stoletja se je formirala skupina z močno željo po petju cerkvenih, [[Duhovna ritmična glasba|duhovno ritmičnih pesmi]] za obogatitev sredinih študentskih maš. Brat Pepi Lebreht je, preden je odšel na misijon v Avstralijo (1992), skupaj z br. Jankom Fritzom in njegovo kitaro zbral okrog deset mladih pevcev, ki so s prepevanjem obogatili študentske maše. Maševanje je prevzel p. Ciril Božič, ki ga je nekaj let kasneje zamenjal p. [[Christian Gostečnik]].

Za uradno letnico nastanka zbora velja leto 1992, ko si je zbor, po zapisih Judite Treven, nadel ime Mladost-Pesem-Prijateljstvo. Judita Treven je v svojih spominih na zbor MPP zapisala: »Ime se je nekje v letu 1992 pojavilo spontano. Nekoč sem razmišljala, kaj nas opredeljuje kot skupino in na svojo notno mapo sem s tušem narisala krog, kjer je bila v sredini črka [[tau]] ([[Antonov križ|frančiškanski znak]]), čez njo sta bili dve povezani [[osminka|osminki]] (znak glasbe), ob obodu pa je bilo zapisano »MLADOST, PESEM, PRIJATELJSTVO«. To nas je opredeljevalo: vsi smo bili mladi, povezovala nas je pesem in bili smo prijatelji med seboj.«&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last1=Bogataj|first1=J. D.|title=Hvala: zbornik ob 25-letnici Zbora Mladost Pesem Prijateljstvo|year=2017|publisher=Brat Frančišek|location=Ljubljana|isbn=978-961-6873-48-2|cobiss=290267136}}&lt;/ref&gt; Prvi, ki je prispeval svoje dirigentske sposobnosti in kitaro, je bil Tilen Kuhar, s. Tatjana Lukner MSF pa je poskrbela za vez z brati frančiškani in tehnično pripravo. Bil je čas manjšega števila članov, hreščečega ozvočenja, potrpežljivih poslušalcev in velikega zagona. V času delovanja se je spreminjala struktura zbora – glede na potrebe zborovodij. Zamenjalo se je mnogo pevcev, inštrumentalistov, duhovnih vodij, v samem zboru pa se je spletlo prijateljstev, ljubezni in odkritih poslanstev.

== Repertoar in poslanstvo ==
Zasedba je v začetku prepevala Taizéjske speve, nato pa se je repetoar razširil na ritmično-duhovno, slavilno glasbo, ki jo zbor izvaja še danes. Ob priložnosti MPP izvaja tudi klasično zborovsko petje, kar pa je bolj izjema kot pravilo. Le-to je večinoma del zgolj koncertnega programa. Kot pomemben del katoliške duhovno-ritmične scene ima MPP pomemben vpliv ne le pri sredinih študentskih mašah, temveč tudi v širšem Slovenskem prostoru. Pesmi, ki so del študentskih maš zaradi pestrosti primarnih okolij članov zbora hitro postanejo del domačih župnij in mladinskih skupin po Sloveniji. Mladi pesmi vzamejo za svoje, zaradi česar so skladbe skupin Svetnik, Tvoj glas, založbe Emanuel in drugih, ter avtorske pesmi, kot je ''Psalm 126'' avtorjev Boštjana in Tanje Berkopec ter Andreja Pollaka postale razširjene.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Mladost Pesem Prijateljstvo|url=http://www.mladi.net/content/view/1147/103/|website=mladi.net|accessdate=20. oktober 2020|last=Lukner|first=T.|date=16. december 2007|archiveurl=https://web.archive.org/web/20181126051019/http://www.mladi.net/content/view/1147/103/|archivedate=26. november 2018|language=}}&lt;/ref&gt;

Zbor dvakrat letno organizira pevske duhovne vikende, ki so namenjeni tudi druženju in povezovanju.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/zbormpp/|title=O zboru MPP|date=2017|accessdate=18. februar 2018|website=Zbor MPP|publisher=|last=Lukner|first=S. Tatjana}}&lt;/ref&gt;

== Diskografija ==
Nastanek prve zgoščenke z naslovom ''[[Mladost Pesem Prijateljstvo (album)|Mladost Pesem Prijateljstvo]]'' je bil povezan z nastajanjem avtorskih pesmi v okviru zbora.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://zbormpp.rkc.si/clanki/114-prvi-cd-pesmi|title=Prvi MPP CD - pesmi|accessdate=18. februar 2018|website=zbormpp.rkc.si|language=sl-si}}&lt;/ref&gt; Pisanje priredb in avtorskih del pa je postala tradicija, ki jo zbor ohranja do danes. Posledica tega dogajanja je povezana z založbo Brat Frančišek in nastankom zgoščenke ob 25-letnici zbora, z naslovom ''[[Hvala (album, MPP)|Hvala]]''. Z zgoščenko je zbor pretvoril svojo hvaležnost vsem članom zbora, bivših in sedanjih, bratom frančiškanom in predvsem Bogu za uspešno delovanje in ljubezen, ki se prek zbora širi naprej.

*''[[Mladost Pesem Prijateljstvo (album)|Mladost Pesem Prijateljstvo]]'' (1995-1999)
*''[[Hvala (album, MPP)|Hvala]]'' (2017)

== Voditelji ==
{| 
| valign=top |
{| class=&quot;wikitable&quot;
! Zborovodje
! Obdobje
|-
| Tilen Kuhar
| 1992–1995
|-
| Pavel Dolenc
| 1995–2000
|-
| Peter Kadunc
| 2000–2003
|-
| Tanja Repič
| 2003–2005
|-
| Boštjan Berkopec
| 2005–2010
|-
| Jakov Jurić
| 2010–2012
|-
| Marta Habe
| 2012–2015
|-
| Martina Ješovnik
| 2015–2017
|-
| Tinkara Čerin
| 2017–2018
|-
| Teja Sulejmanovič
| 2018–2022
|-
| Veronika Hrovat
| 2022–2024
|-
| Ana Pučnik
| 2024–2026
|-
|Lucija Žakelj
|2026–
|}

| width=3% | 
| valign=top |

{| class=&quot;wikitable&quot;
! Duhovni vodje
! Obdobje
|-
| Janko Fritz, Pepi Lebreht
| 1990–1992&lt;br&gt;(pred uradnim&lt;br&gt;nastankom zbora)
|-
| Ambrož Požun
| 1992–1995
|-
| [[Tadej Strehovec]]
| 1995–1999
|-
| Jernej Kurinčič
| 1999–2003
|-
| Andraž Arko
| 2003–2006
|-
| Miha Pate
| 2006–2007
|-
| Andrej Pollak
| 2007–2009
|-
| Jan Cvetek
| 2009
|-
| Jani Jeriček
| 2009–2012
|-
| Dominik Papež
| 2011–2014
|-
| Melhior Grošelj
| 2013–2015
|-
| Jan Dominik Bogataj
| 2016–2017
|-
| Mario Zrakić
| 2017–2021
|-
| [[Christian Gostečnik]]
| 2021–2023
|-
| Filip Mlinar
| 2023–2026
|-
|Demej Jarni
|2026–
|}

| width=3% | 
| valign=top |

|}


== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==

{{SocialLinks}}
*{{discogs artist|Zbor Mladost Pesem Prijateljstvo}}

[[Kategorija:Slovenski pevski zbori]]
[[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 1992]]
[[Kategorija:Župnija Ljubljana – Marijino oznanjenje]]</text>
      <sha1>5z3ku67bhs14426tyx2a6icy56mex8w</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6773708</id>
      <parentid>6773707</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T12:07:12Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-58163-87</username>
        <id>268281</id>
      </contributor>
      <origin>6773708</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7520" sha1="0eys8y9jzy76vwawzuf5pj7jv7hx2m7" xml:space="preserve">{{Infopolje Glasbeni ustvarjalec
| name             = Mladost Pesem Prijateljstvo
| image            = MPP božični koncert 2026.jpg
| image_size       = 
| landscape        = yes
| alt              = 
| caption          = Božični koncert &quot;V začetku je bila beseda&quot;, 2026
| background       = group_or_band
| alias            = MPP
| origin           = [[Ljubljana]], {{Zastava|Slovenija}}
| genre            = [[duhovna ritmična glasba]],&lt;br&gt;[[cerkvena glasba]]
| years_active     = [[1992]]–danes
| label            = 
| associated_acts  = 
| website          = 
| current_members  = 85 članov, glej [[Mladost Pesem Prijateljstvo #Člani zbora|Člani zbora]]&lt;br&gt;Lucija Žakelj (zborovodja)&lt;br&gt;Demej Jarni (duhovni vodja)&lt;br&gt;Niko Rovtar (predsednik)
| past_members     = 
| module           = 
| module2          = 
| module3          = 
}}

'''Mladost Pesem Prijateljstvo''', s kratico '''MPP''', je katoliški študentski [[pevski zbor]], ki deluje v Ljubljani v [[Župnija Ljubljana - Marijino oznanjenje|Župniji Ljubljana - Marijino oznanjenje]] na Tromostovju pri bratih [[frančiškani]]h. Zbor šteje okoli 85 aktivnih članov – pevcev in pevk ter inštrumentalistov (cajon, [[klaviature]], [[kitara|akustična kitara]], [[bas kitara]], [[violina]]). Člani zbora prihajajo iz vseh regij Slovenije. Zbor je tekom svojega obstoja postal nepogrešljivi člen študentskih maš, ki so vsako sredo zvečer. Njegovo orodje za slavljenje in oznanjevanje evangelija je pesem, prijateljstvo med člani zbora pa presega samostanske zidove, kar potrjuje pomen imena ''Mladost-Pesem-Prijateljstvo''. Zbor je stalnica pri študentskih mašah že 30 let, vendar ni bil venomer tako samoumevno prisoten.

== Zgodovina ==
V začetku 90. let dvajsetega stoletja se je formirala skupina z močno željo po petju cerkvenih, [[Duhovna ritmična glasba|duhovno ritmičnih pesmi]] za obogatitev sredinih študentskih maš. Brat Pepi Lebreht je, preden je odšel na misijon v Avstralijo (1992), skupaj z br. Jankom Fritzom in njegovo kitaro zbral okrog deset mladih pevcev, ki so s prepevanjem obogatili študentske maše. Maševanje je prevzel p. Ciril Božič, ki ga je nekaj let kasneje zamenjal p. [[Christian Gostečnik]].

Za uradno letnico nastanka zbora velja leto 1992, ko si je zbor, po zapisih Judite Treven, nadel ime Mladost-Pesem-Prijateljstvo. Judita Treven je v svojih spominih na zbor MPP zapisala: »Ime se je nekje v letu 1992 pojavilo spontano. Nekoč sem razmišljala, kaj nas opredeljuje kot skupino in na svojo notno mapo sem s tušem narisala krog, kjer je bila v sredini črka [[tau]] ([[Antonov križ|frančiškanski znak]]), čez njo sta bili dve povezani [[osminka|osminki]] (znak glasbe), ob obodu pa je bilo zapisano »MLADOST, PESEM, PRIJATELJSTVO«. To nas je opredeljevalo: vsi smo bili mladi, povezovala nas je pesem in bili smo prijatelji med seboj.«&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last1=Bogataj|first1=J. D.|title=Hvala: zbornik ob 25-letnici Zbora Mladost Pesem Prijateljstvo|year=2017|publisher=Brat Frančišek|location=Ljubljana|isbn=978-961-6873-48-2|cobiss=290267136}}&lt;/ref&gt; Prvi, ki je prispeval svoje dirigentske sposobnosti in kitaro, je bil Tilen Kuhar, s. Tatjana Lukner MSF pa je poskrbela za vez z brati frančiškani in tehnično pripravo. Bil je čas manjšega števila članov, hreščečega ozvočenja, potrpežljivih poslušalcev in velikega zagona. V času delovanja se je spreminjala struktura zbora – glede na potrebe zborovodij. Zamenjalo se je mnogo pevcev, inštrumentalistov, duhovnih vodij, v samem zboru pa se je spletlo prijateljstev, ljubezni in odkritih poslanstev.

== Repertoar in poslanstvo ==
Zasedba je v začetku prepevala Taizéjske speve, nato pa se je repetoar razširil na ritmično-duhovno, slavilno glasbo, ki jo zbor izvaja še danes. Ob priložnosti MPP izvaja tudi klasično zborovsko petje, kar pa je bolj izjema kot pravilo. Le-to je večinoma del zgolj koncertnega programa. Kot pomemben del katoliške duhovno-ritmične scene ima MPP pomemben vpliv ne le pri sredinih študentskih mašah, temveč tudi v širšem Slovenskem prostoru. Pesmi, ki so del študentskih maš zaradi pestrosti primarnih okolij članov zbora hitro postanejo del domačih župnij in mladinskih skupin po Sloveniji. Mladi pesmi vzamejo za svoje, zaradi česar so skladbe skupin Svetnik, Tvoj glas, založbe Emanuel in drugih, ter avtorske pesmi, kot je ''Psalm 126'' avtorjev Boštjana in Tanje Berkopec ter Andreja Pollaka postale razširjene.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Mladost Pesem Prijateljstvo|url=http://www.mladi.net/content/view/1147/103/|website=mladi.net|accessdate=20. oktober 2020|last=Lukner|first=T.|date=16. december 2007|archiveurl=https://web.archive.org/web/20181126051019/http://www.mladi.net/content/view/1147/103/|archivedate=26. november 2018|language=}}&lt;/ref&gt;

Zbor dvakrat letno organizira pevske duhovne vikende, ki so namenjeni tudi druženju in povezovanju.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/zbormpp/|title=O zboru MPP|date=2017|accessdate=18. februar 2018|website=Zbor MPP|publisher=|last=Lukner|first=S. Tatjana}}&lt;/ref&gt;

== Diskografija ==
Nastanek prve zgoščenke z naslovom ''[[Mladost Pesem Prijateljstvo (album)|Mladost Pesem Prijateljstvo]]'' je bil povezan z nastajanjem avtorskih pesmi v okviru zbora.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://zbormpp.rkc.si/clanki/114-prvi-cd-pesmi|title=Prvi MPP CD - pesmi|accessdate=18. februar 2018|website=zbormpp.rkc.si|language=sl-si}}&lt;/ref&gt; Pisanje priredb in avtorskih del pa je postala tradicija, ki jo zbor ohranja do danes. Posledica tega dogajanja je povezana z založbo Brat Frančišek in nastankom zgoščenke ob 25-letnici zbora, z naslovom ''[[Hvala (album, MPP)|Hvala]]''. Z zgoščenko je zbor pretvoril svojo hvaležnost vsem članom zbora, bivših in sedanjih, bratom frančiškanom in predvsem Bogu za uspešno delovanje in ljubezen, ki se prek zbora širi naprej.

*''[[Mladost Pesem Prijateljstvo (album)|Mladost Pesem Prijateljstvo]]'' (1995-1999)
*''[[Hvala (album, MPP)|Hvala]]'' (2017)

== Voditelji ==
{| 
| valign=top |
{| class=&quot;wikitable&quot;
! Zborovodje
! Obdobje
|-
| Tilen Kuhar
| 1992–1995
|-
| Pavel Dolenc
| 1995–2000
|-
| Peter Kadunc
| 2000–2003
|-
| Tanja Repič
| 2003–2005
|-
| Boštjan Berkopec
| 2005–2010
|-
| Jakov Jurić
| 2010–2012
|-
| Marta Habe
| 2012–2015
|-
| Martina Ješovnik
| 2015–2017
|-
| Tinkara Čerin
| 2017–2018
|-
| Teja Sulejmanovič
| 2018–2022
|-
| Veronika Hrovat
| 2022–2024
|-
| Ana Pučnik
| 2024–2026
|-
|Lucija Žakelj
|2026–
|}

| width=3% | 
| valign=top |

{| class=&quot;wikitable&quot;
! Duhovni vodje
! Obdobje
|-
| Janko Fritz, Pepi Lebreht
| 1990–1992&lt;br&gt;(pred uradnim&lt;br&gt;nastankom zbora)
|-
| Ambrož Požun
| 1992–1995
|-
| [[Tadej Strehovec]]
| 1995–1999
|-
| Jernej Kurinčič
| 1999–2003
|-
| Andraž Arko
| 2003–2006
|-
| Miha Pate
| 2006–2007
|-
| Andrej Pollak
| 2007–2009
|-
| Jan Cvetek
| 2009
|-
| Jani Jeriček
| 2009–2012
|-
| Dominik Papež
| 2011–2014
|-
| Melhior Grošelj
| 2013–2015
|-
| Jan Dominik Bogataj
| 2016–2017
|-
| Mario Zrakić
| 2017–2021
|-
| [[Christian Gostečnik]]
| 2021–2023
|-
| Filip Mlinar
| 2023–2026
|-
|Demej Jarni
|2026–
|}

| width=3% | 
| valign=top |

|}


== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==

{{SocialLinks}}
*{{discogs artist|Zbor Mladost Pesem Prijateljstvo}}

[[Kategorija:Slovenski pevski zbori]]
[[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 1992]]
[[Kategorija:Župnija Ljubljana – Marijino oznanjenje]]</text>
      <sha1>0eys8y9jzy76vwawzuf5pj7jv7hx2m7</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Hudsonov preliv</title>
    <ns>0</ns>
    <id>449991</id>
    <revision>
      <id>6773972</id>
      <parentid>5774529</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T20:38:10Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Upwinxp</username>
        <id>126544</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>mapiranje -&gt; kartiranje</comment>
      <origin>6773972</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2157" sha1="5rn72mdnj881chdv5jth2bi868a5kda" xml:space="preserve">[[Slika:Map indicating Hudson Strait, Nunavut, Canada.png|right|thumb|300px|Hudsonov preliv, Nunavut, Kanada.{{legend|#ffff66|Nunavut}}{{legend|#ffffcc|Grenlandija}}{{legend|#d5fe94|Quebec}}{{legend|#ecebb6|Nova Fundlandija in Labrador}}{{legend|#ccccff|Manitoba}}{{legend|#ffcccc|Ontario}}{{legend|#ffccff|Nova Škotska}}]]

'''Hudsonov preliv''' je morski [[preliv]] v [[Kanada|Kanadi]], ki povezuje [[Atlantski ocean]] in [[Labradorsko morje]] s [[Hudsonov zaliv|Hudsonovim zalivom]]. Leži med [[Baffinov otok|otokom Baffin]] in [[Nunavik]]om. Njegov vzhodni konec se začenja s [[Cape Chidley]] v Quebecu in [[Otok Resolution (Nunavut)|otokom Resolution]] ob otoku Baffin. Preliv je dolg 750 km in je povprečno širok 125 km. Na najožjem delu je širok 70 km, na najširši točki pa 240 km .&lt;ref&gt;Proceedings of  a Workshop:  Marine  Ecosystem studies  in  Hudson Strait, http://www.dfo-mpo.gc.ca/Library/117149.pdf, dostopano 28. oktobra 2017&lt;/ref&gt;

Zaliv je odkril angleški pomorščak Sir [[Martin Frobisher]] leta 1578, prvi pa ga je raziskal [[George Weymouth]], ki je leta 1602 preplul prvih 300 [[navtična milja|navtičnih milj]].&lt;ref&gt;Glyn Williams, &quot;Arctic Labyrinth&quot;, Toronto: Penguin, 2009, str. 45&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Douglas Hunter, “God’s Mercies. Rivalry, Betrayal and the Dream of Discovery”, Anchor/Random House, 2007, str. 13-14&lt;/ref&gt; 

Preliv je danes poimenovan po [[Henry Hudson|Henryju Hudsonu]], ki je z ladjo  [[Discovery (ladja iz leta 1602)|Discovery]] preliv raziskal leta 1610. Leta 1612 je preliv raziskoval tudi [[Thomas Button]], podrobnejše kartiranje pa je izvedla odprava pod vodstvom [[Robert Bylot|Roberta Bylota]] in [[William Baffin|Williama Baffina]] leta 1616.&lt;ref&gt;Nuttal, Mark, “Encyclopedia of the Arctic”, Routledge: 2004, str. 295-296&lt;/ref&gt;[http://www.canadiangeographic.ca/article/hudsons-wake] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190401083231/https://www.canadiangeographic.ca/article/hudsons-wake |date=2019-04-01 }}

==Reference==
{{refsez}}

{{geo-stub}}

[[Kategorija:Morski prelivi]]
[[Kategorija:Geografija Kanade]]
[[Kategorija:Nunavut]]
[[Kategorija:Québec]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>5rn72mdnj881chdv5jth2bi868a5kda</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Pisco</title>
    <ns>0</ns>
    <id>451397</id>
    <revision>
      <id>6773989</id>
      <parentid>6256202</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T20:57:55Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6)</comment>
      <origin>6773989</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="19617" sha1="qricd8zal4xmn54b4bnsadfzuam3y7g" xml:space="preserve">'''Pisco''' je brezbarvna ali rumenkasto obarvana žgana pijača, proizvedena v vinogradniških predelih [[Peru]]ja in [[Čile|Čila]].&lt;ref&gt; SICE - Free Trade Agreement between the Government of the United States of America and the Government of the Republic of Chile&quot; [http://www.sice.oas.org/Trade/chiusa_e/Text_e.asp]&lt;/ref&gt; Nastala je z destilacijo fermentiranega grozdnega soka v žganje z visoko vsebnostjo alkohola, ki so jo razvili španski naseljenci v 16. stoletju kot alternativo za ''orujo'', žganje iz tropin iz Španije &lt;ref name=&quot;pisco.co.uk&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.pisco.co.uk/Welcome.html|title=Pisco.co.uk|website=www.pisco.co.uk|accessdate=2018-07-26|archive-date=2016-03-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20160305104115/http://pisco.co.uk/welcome.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;. Imel je prednosti da se proizvajal iz bogatega domačega sadja in zmanjšal količino alkoholnih pijač, ki se je prevažala na oddaljenih krajev &lt;ref&gt;Nuñez, Daisuke. [http://es.scribd.com/doc/137201126/Diferencias-Entre-La-Grapa-Italiana-Aguardiente-Chileno-y-Pisco &quot;Diferencias entre la Grapa Italiana, el Pisco peruano y el Aguardiente Chileno&quot;]. Retrieved on September 23, 2014.&lt;/ref&gt;.

Letna proizvodnja pisca v letu 2013 je dosegla 30 milijonov litrov v Čilu in 9,5 milijona litrov v Peruju &lt;ref name=&quot;www.odepa.gob.cl&quot;&gt;http://www.odepa.gob.cl/odepaweb/publicaciones/doc/2439.pdf Pisco: Producción y mercado&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;elcomercio.pe&quot;&gt;http://elcomercio.pe/economia/peru/produce-produccion-pisco-marco-record-historico-2015-noticia-1876498 Produce: Producción de pisco marcó récord histórico en 2015&lt;/ref&gt;. Čile je tudi glavni uvoznik pisca iz Peruja: 34% pisca, proizvedenega v Peruju, se izvaža v Čile. &lt;ref name=Gestion&gt;{{navedi novice|url=http://gestion.pe/economia/chile-mayor-comprador-pisco-peruano-2170371|title=Chile es el mayor comprador de pisco peruano|last=gestion.pe|date=2016-09-17|work=Gestion|access-date=2017-05-28|language=es|archive-date=2017-09-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20170911223125/http://gestion.pe/economia/chile-mayor-comprador-pisco-peruano-2170371|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

== Etimologija ==
[[File:Piscos.JPG|thumb|right|300px|Stara amfora imenovana ''pisko'' v dolini Cañete - Peru]]
Najstarejša uporaba besede ''pisco'' za označevanje perujskega žganja ''[[aguardiente]]'' je iz leta 1764. Pijača je morda pridobila ime po perujskem kraju Pisco - ki je bilo nekoč pomembno kolonialno pristanišče za izvoz vinogradniških proizvodov &lt;ref name=ConciseOxfordDictionary&gt;''Concise Oxford Dictionary'', 12th edition, 2012.&lt;/ref&gt; - in se nahaja na obali Peruja v dolini Pisco, ob reki z istim imenom. Od tam se je »Aguardiente de Pisco« izvažal v Evropo, zlasti v Španijo, kjer je bilo ime pijače skrajšano na »Pisco« &lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://revistes.iec.cat/index.php/TSCG/article/download/37344/37327pid=S0718-23762005000200005|title=itivinicultura andina: difusión, medio ambiente y adaptación cultural|last=IEC.cat|date=2005-01-01|work=Daniel W. Gade|access-date=2018-06-10|language=es|archive-url=https://web.archive.org/web/20180612140314/http://revistes.iec.cat/index.php/TSCG/article/download/37344/37327pid=S0718-23762005000200005|archive-date=2018-06-12|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;. Čilski jezikoslovec Rodolfo Lenz je dejal, da je bila beseda ''pisco'' uporabljena po vsej pacifiški obali Amerike od province Arauca v Čilu do [[Gvatemala|Gvatemale]] in da bi bila beseda [[Kečuanščina |kečuanskega]] izvora, in pomeni 'ptica'.

To trditev izpodbija čilski jezikoslovec Mario Ferreccio Podesta, ki podpira nekdanje primerjalno etimologijo Real Academia Española, v skladu s katero je ''pisco'' prvotna beseda za posodo iz blata. Vendar pa je Real Academia Española pozneje podprla Lenzovo teorijo in poudarila izvor v kečuanščini. &lt;ref name=Orich&gt;{{navedi splet|url=http://buscon.rae.es/drae/srv/search?id=IpQXu2hteDXX2qyLgSw2%7cxPapIiZuUDXX2No6Ryra |title=Real Academia Española, Diccionario usual. |publisher=RAE.es |date= |accessdate=2013-08-03}}&lt;/ref&gt;

Raziskali so se tudi drug izvor za besedo ''pisco'', vključno z [[mapudungun]]sko etimologijo, kjer se je ''pishku'' razlagalo kot 'nekaj kuhano v loncu', kar bi se nanašalo na koncept žganega vina (špansko: ''vino quemado''). &lt;ref name=Scielo&gt;{{navedi splet|url=http://www.scielo.cl/scielo.php?pid=S0718-23762005000200005&amp;script=sci_arttext&amp;tlng=es |title=El origen, producción y comercio del pisco chileno, 1546-1931 |doi=10.4067/S0718-23762005000200005 |publisher=Scielo.cl |date= |accessdate=2012-03-26}}&lt;/ref&gt;

Izraz je vplival na mehiško uporabo španskega izraza ''pisto'', ki označuje žgane pijače na splošno.

== Zgodovina ==
=== Zgodnje žganje ===
[[File:Piscosingani.jpg|thumb|200px|Območja pridelave pisca v Peruju in Čilu so rdeča; departma Tarija v Boliviji kjer se proizvaja singani je v zelenem]]
Za razliko od dežele v podkraljevini Novi Španiji, kjer je bilo le zelo malo vinogradov (večinoma za proizvodnjo zakramentalnega vina), so bile nekatere lokacije v podkraljevini Peru - danes Peru, Bolivija in Čile - primerne za vinogradništvo. Do leta 1560 je Peru že proizvajal vino za trgovanje; sčasoma se je v regiji pojavila pomembna vinska industrija&lt;ref&gt;Rice, Prudence M. 1996. The Archaeology of Wine: The Wine and Brandy Haciendas of Moquegua, Peru. ''Journal of Field Archaeology''&lt;/ref&gt;&lt;ref name=Huertas&gt;{{navedi splet|url=http://www.scielo.cl/scielo.php?pid=S0718-23762004000200004&amp;script=sci_arttext |title=Historia de la producción de vinos y piscos en el Perú |doi=10.4067/S0718-23762004000200004 |publisher=Scielo.cl |date=1990-01-06 |accessdate=2012-03-26}}&lt;/ref&gt;. Ta je bila dovolj močna in je grozila španski [[Merkantilizem |merkantilistični]] politiki, da je španska krona leta 1595 prepovedala vzpostavljanje novih vinogradov v Amerikah za zaščito izvoza svoje domače vinske industrije; vendar je bilo to naročilo v veliki meri prezrto. Kot nadaljnji protekcionistični ukrepi je krona prepovedala izvoz perujskega vina v Panamo leta 1614 in Gvatemalo leta 1615.

Destilacija vina v pisco se je začela resno okoli preloma 17. stoletja, morda v odgovor na te pritiske. [14] Do začetka 18. stoletja pa se je večinoma še vedno primarno uporabljal aguardiente za okrepitev vina, da bi preprečili njegovo oksidacijo, ne pa samo pitje. Ta metoda ohranjanja ustreza z alkoholiziranimi vini, ki so bili odpremljeni za v Italijo in Španijo iz drugih delov sveta (npr. vina iz [[Madeira|Madeire]] in [[Marsala|Marsale]]).

V 17. stoletju je bila proizvodnja in poraba vina in pisca spodbujena z rudarskimi dejavnostmi v [[Potosi|Potosíju]], do takrat največjem mestu v Novem svetu. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.britannica.com/EBchecked/topic/472778/Potosi|title=Potosi - Bolivia|publisher=}}&lt;/ref&gt;

=== Recesija perujskega pisca ===
[[File:Pisco.JPG|right|thumb|300px|Steklenice perujskega pisca]]
Celotno južno obalo Peruja je prizadel [[potres]] leta 1687 v Peruju, ki je uničil mesta Villa de Pisco in Ica. Vinske kleti na prizadetem območju so se zrušile in jih zasuli blatni plazovi, kar je povzročilo propad vinogradniške industrije v državi.

Še vedno pa je v zgodnjem 18. stoletju proizvodnja vina v Peruju presegla količino pisca. Do leta 1764 je proizvodnja pisca zasenčila vina, kar predstavlja 90% pridelanih grozdnih pijač &lt;ref name=Lacoste&gt;{{navedi splet|url=http://www.scielo.cl/scielo.php?pid=S0718-23762004000200005&amp;script=sci_arttext&amp;tlng=es |title=La vid y el vino en América del Sur: el desplazamiento de los polos vitivinícolas (siglos XVI al XX) |doi=10.4067/S0718-23762004000200005 |publisher=Scielo.cl |date=1990-01-06 |accessdate=2012-03-26}}&lt;/ref&gt;. Z zatiranjem Jezusove družbe v španski Ameriki so bili jezuitski vinogradi na dražbi, novi lastniki pa običajno niso imeli enakega strokovnega znanja kot jezuiti, kar je povzročilo padec proizvodnje.

V poznem 18. stoletju je španska krona dovolila proizvodnjo [[rum]]a v Peruju, ki je bila cenejša in manj kvalitetna od pisca. V 19. stoletju je povpraševanje po bombažu v industrializirani Evropi povzročilo, da so se mnogi perujski vinogradniki preusmerili k bolj donosnemu sajenju [[bombaž]]a, kar je prispevalo k zmanjšanju proizvodnje vina in industrije pisca, ki je odvisna od tega. To je bilo še zlasti resnično v času [[Ameriška državljanska vojna |ameriške državljanske vojne]] (1861-1865), ko so se cene bombaža povečale zaradi blokade juga in njegovih bombažnih polj.

Pisco je bil popularen tudi v ZDA, v San Franciscu in bližnjih predelih Kalifornije med zlato mrzlico v poznih 1800-ih in zgodnjih 1900-ih. &lt;ref&gt;Toro-Lira, G., [https://www.amazon.com/dp/1452873011 ''History of Pisco in San Francisco: A scrapbook of first-hand accounts''], CreateSpace, Sep. 29, 2010.&lt;/ref&gt;

== Različice ==
=== Perujski pisco ===
{{glavni| Perujski pisco}}
[[File:Pisco peru.jpg|right|thumb|230px|Tihožitje dveh steklenic pisca proizvedenega v Peruju]]
Perujski pisco mora biti narejen v petih uradnih D.O. (denominacija porekla) departmajih – [[Lima]], [[Ica]], [[Arequipa]], [[Moquegua]] in [[Tacna]] (le v dolinah Locumba Locumba, Sama in Caplina), ki jih je leta 1991 ustanovila vlada.

V Peruju se pisco proizvaja samo z uporabo bakrenih kotlov, kot za [[viski#Single malt|single malt]] [[viski]]je, namesto neprekinjenih kotlov, kot za večino vodk. Za razliko od čilske sorte, perujski pisco nikoli ni razredčen, potem ko se destilira in natoči neposredno v steklenico. [17] Za izdelavo perujske steklenice pisca je potrebno 8 kilogramov grozdja, sorte Mosto Verde pa 12 kg. [18]

Mnoge vrste grozdja so bile uporabljene za izdelavo pisca, kar je povzročilo široko paleto okusov, arome, viskoznosti in videz alkohola. To je škodovalo poskusom izvoza izdelka pod enim samim poimenovanjem, kar je povzročilo številne predpise, ki določajo izhodiščno točko za izdelek, ki nosi ime. Tako so bile opredeljene štiri različne vrste pisca:
* '''Puro''' (čisto), narejen iz ene same sorte grozdja, večinoma quebranta, čeprav se lahko uporablja mollar ali common black; vendar se ne sprejme mešanje med sortami ('čisti' pisco naj vsebuje samo eno sorto grozdja).
* '''Aromáticas''' (aromatičen), izdelan iz muškata ali sorte muškat, ter tudi iz sort grozdja albilla, italia in torontel; še enkrat, pisco mora vsebovati le eno sorto grozdja v kateri koli proizvodni seriji.
* '''Mosto Verde''' (zeleni mošt), destiliran iz delno fermentiranega mošta, ga je treba destilirati, preden fermentacijski proces popolnoma spremeni sladkorje v alkohol.
* '''Acholado''' (večvrstni), mešan iz mošta več sort grozdja.

Nekatere druge posebne zahteve so: 
* Staranje: pisco mora biti star najmanj tri mesece v posodah iz »stekla, nerjavečega jekla ali kakršnega koli drugega materiala, ki ne spremeni njegovih fizikalnih, kemičnih ali organskih lastnosti«.
* Dodatki: v pisco ni mogoče dodati nobenih dodatkov, ki bi lahko spremenili njegov okus, vonj, videz ali alkoholne dokaze.

Peru trenutno izvaža trikrat več pisca kot Čile, čeprav Čile proizvaja približno trikrat več pisca kot Peru. Čile je tudi največji uvoznik pisca iz Peruja.

Perujski pisco je osvojil več kot 20 zlatih medalj in je bil imenovan za najboljši liker sveta v Concours Mondial de Bruxelles 2011.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.peruthisweek.com/food-pisco-named-best-liquor-in-the-world-20181/|title=Pisco named best liquor in the world|publisher=El Comercio|date=18 May 2012|accessdate=2018-07-26|archive-date=2017-06-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20170630155624/http://www.peruthisweek.com/food-pisco-named-best-liquor-in-the-world-20181/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

=== Čilski pisco ===
[[File:Pisco-bottles-Chile.jpg|right|thumb|200px|Izbor čilskih piscov]]
[[File:Pisco El Aviador (1915).jpg|thumb|right|200px|Čilski &quot;Pisco Aviador&quot; iz leta 1915]]
Čilski pisco mora biti narejen v dveh uradnih D.O. (Denominacija porekla) regijah - Atacama in Coquimbo - ustanovljeni leta 1931 s strani vlade. Večina je proizvedena z &quot;butik&quot; tipom destilata. Druge vrste se proizvajajo z dvojno destilacijo v bakru in drugih materialih.

Med prilagajanjem številnih vinogradov za proizvodnjo pisca je bilo najbolj razširjeno grozdje kot surovina muškat, z nekaterimi vinogradi, ki so se odločili za sorte torontel in pedro jiménez. Kot velja za Peru, so bili v Čilu uveljavljeni predpisi za pisco, vključno z naslednjim &lt;ref name=&quot;sag.gob.cl&quot;&gt;[http://www.sag.gob.cl/common/asp/pagAtachadorVisualizador.asp?argCryptedData=GP1TkTXdhRJAS2Wp3v88hLfn0iJ1ed9%2F&amp;argModo=&amp;argOrigen=BD&amp;argFlagYaGrabados=&amp;argArchivoId=3735] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090520033219/http://www.sag.gob.cl/common/asp/pagAtachadorVisualizador.asp?argCryptedData=GP1TkTXdhRJAS2Wp3v88hLfn0iJ1ed9%2F&amp;argModo=&amp;argOrigen=BD&amp;argFlagYaGrabados=&amp;argArchivoId=3735 |date=2009-05-20 }}, ''Chilean Government'', Nov. 24, 2012 (in Spanish).&lt;/ref&gt;:
*Pisco Corriente o Tradicional, 30% do 35%
*Pisco Especial, 35% do 40%
*Pisco Reservado, 40%
*Gran Pisco, 43% ali več

Urejanje proizvodnje pisca v Čilu je precej strogo. Čilske žganjarne morajo proizvajati lastno grozdje in so razvrščene v dve kategoriji, ki temeljijo na značilni aromi: vrste muškat (Pink Muscat, Muscat Alexandria) so zelo dišeče, Pedro Jiménez, Moscatel de Asturia in Torontel pa so bolj subtilni. [22]

''Specia'' in ''Reserve'' različice so zelo podobne po okusu in barvi, tako subtilno sladke kot čiste do prozorne barve. Okus je veliko močnejši od običajnega pisca z aromatičnimi osvežujočimi toni.

== Ekološke skrbi == 
Čile je sprejel ukrepe za čisto in okolju prijazno proizvodnjo pisca. Nacionalni svet za čisto proizvodnjo se je za preprečevanje [[Onesnaženje |onesnaževanja]] in povečanje konkurenčnosti strinjal s proizvajalci pisca in vinogradniškimi agronomi, da bi sodelovali pri podpisu sporazuma o čisti proizvodnji. ''Capel'' (Cooperativa Agrícola Pisquera Elqui Limitada) je sama investirala več kot 800 milijonov dolarjev. &lt;ref&gt;[http://www.economiaynegocios.cl/noticias/noticias.asp?id=50614 Economía y Negocios Online&lt;!-- Bot generated title --&gt;] (in Spanish).&lt;/ref&gt;

Izdelava pisca v Peruju ostaja obrtna in ne vpliva na fizične, kemične ali organske lastnosti pred stekleničenjem. Pisco je treba ustekleničiti neposredno po staranju, ne da bi ga spremenili ali dodali kakšen proizvod, ki bi lahko spremenil vonj, okus ali videz.

== Označba porekla ==
Pravica do uporabe označbe porekla za pisco se med Perujem in Čilom močno izpodbija. Peru trdi, da ima izključno pravico, da se izraz &quot;pisco&quot; uporablja samo za izdelke iz Peruja, vendar običajno niso mogli prepričati drugih držav, da bi to razlago sprejeli. Čile nasprotno meni, da je izraz &quot;pisco&quot; splošen in trdi, da je žganje preprosto vrsta alkoholne pijače iz grozdja (kot v primeru viskija in vodke). Navede ime, ki se uporablja za označitev podobnega grozdja, proizvedenega v obeh državah in ohranja dve regiji Čila, Atacama in Coquimbo, da dovoljuje uporabo izraza. &lt;ref name=dfl181&gt;{{navedi splet|url=http://www.feriadoschilenos.cl/normas.html#DFL_181_1931_MINAGR|title=Días feriados en Chile: Anexos - Listado de leyes y otras normas relevantes|accessdate=20 December 2012|author=Farah, Miguel|publisher=www.feriadoschilenos.cl}}&lt;/ref&gt;

Veliki trgi držav (npr. Evropska unija, Združene države, Francija, Italija, Mehika, Kanada, Avstralija, itd.) Na splošno omogočajo, da se proizvodi iz Peruja in Čila opredelijo kot »pisco«.

==Koktajli ==
[[File:Piscos chilenos.jpg|right|thumb|230px|Pisco proizveden v Čilu]]
Nekaj najbolj popularnih koktajlov s piscom:
* Pisco Punch, prvi znani koktejl izumljen v San Franciscu, Kalifornija, v 19. stoletju. Med drugimi sestavinami vsebuje ananas, gum arabic in sirup.
* Pisco Sour, ki je izvira iz Lime, je pripravljen z jajčnim beljakom, sokom limete, preprostim sirupom in grenivkami. Čilska različica po navadi nima bitra.
* Serena Libre, slajši od Pisco Sour, izdelan s čilskim sokom iz papaje in sladkorjem.
* Chilcano (Pisco in Ginger Ale), je varianta z limeto, rdečo oranžno, grenivko in ananas.
* Pisquiña, ki je zelo podobna Caipirinhi, ima limeto iz pisco, čilski Pica limetin sok, beli sladkor in led.
* Mojito de Cuma, čilska različica koktajla, podobnega Mojitu, je narejen s piscom, Sprite, Seven Up ali podobnimi sodami in mento. Zahvaljujoč sladkosti sode, ne potrebuje sladkorja.
* Piscola Blanca, variacija Piscola v Čilu s čistimi sodami.
* Pisagua, Čilski pisco z gazirano vodo.
* Pischela, druga različica čilske piskole, podobna britanski &quot;podmornici&quot;, je pisco s pivom, po možnosti svetlim pivom.
* Terremoto, tradicionalni čilski koktejl iz Pipeño, okrepljen s piscom, Fernetom (neobvezno), ananas sladoledom in grenadinskim sirupom.
* Piscoffee, pisco z ledeno kavo in ledom. Prav tako je različica irske kave s piscom namesto viskija.
* Cóctel de Algarrobina, perujski pisco z algarrobinskim sirupom (ali rožičevim sirupom), cimetom, jajčnim rumenjakom in smetano.
* Pisco Flip, flip na tradicionalni Pisco Sour, izdelan z jajčnimi rumenjaki namesto beljakom.
* Kupidov pokal, perujski pisko, aperol, svež limonin sok, preprost sirup in jajčni beljaki. Za dekoracijo se uporablja timijanova vejica.
* Tampisco Bay, koktajl, ki ga navdihuje Tampa Bay, Florida. Izdelan s piscom in svežim kumaričnim sokom, nektarjem iz agave, jalapeño rezinami in rezinami rdečega popra v z ledom napolnjenem kozarcu.

== Poraba ==
Poraba pisca na prebivalca v Čilu je 3 litre na leto; v povprečju 18% proizvodnje pisca po vrednosti je premium pisco. &lt;ref&gt;[http://www.latinamerican-markets.com/chile---mercado-de-pisco-0  Chile - Mercado de Pisco] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130413130821/http://www.latinamerican-markets.com/chile---mercado-de-pisco-0 |date=2013-04-13 }}, Latin American Markets (in Spanish).&lt;/ref&gt; Perujska letna poraba na prebivalca je bila v letu 2008 prijavljena kot 0,5 litra in narašča (na račun tržnih deležev ruma in viskija, čeprav je viski še vedno najbolj priljubljen alkohol v Peruju). &lt;ref&gt;[http://www.andina.com.pe/espanol/Noticia.aspx?id=sCAd9r50oxs= Consumo per cápita de pisco es de 0.5 litros al año, afirma Viña Ocucaje] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120319194817/http://www.andina.com.pe/espanol/Noticia.aspx?id=sCAd9r50oxs= |date=2012-03-19 }}, ''Andina'', Feb. 25, 2008 (in Spanish).&lt;/ref&gt; Poročila za leto 2014 omenjajo tudi povečanje za 3,5 milijona litrov na leto za notranji trg &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://elcomercio.pe/economia/negocios/salud-consumo-interno-pisco-crece-15-cada-ano-noticia-1683453|title=¡Salud! El consumo interno de pisco crece 15% cada año|first=Redacción|last=EC|date=7 January 2014|publisher=}}&lt;/ref&gt;.

Največji uvoznik perujskega pisca je Čile s predvidenim uvozom 1,6 milijona dolarjev leta 2016. ZDA so drugi največji uvoznik z ocenjeno vrednostjo 1,4 milijona dolarjev.

== Sklici ==
{{sklici|2}}

==Zunanje povezave==
{{Commons category|pisco}}
*[https://web.archive.org/web/20070928003740/http://www.peru.info/e_ftoculturaeng.asp?pdr=1101&amp;jrq=5.5.3.1&amp;ic=2&amp;ids=2191 Pisco information, Peru]
*[http://pbav.homestead.com/files/pisco.html Pisco: A Peruvian Tradition of Excellence], Peruvian Business Association of Vancouver
*[http://www.rtumi.se Pisco Sour]: Served in the traditional way
*[http://www.piscochile.com Pisco Chile]

[[Kategorija:Gospodarstvo Čila]]
[[Kategorija:Gospodarstvo Peruja]]
[[Kategorija:Žgane pijače]]</text>
      <sha1>qricd8zal4xmn54b4bnsadfzuam3y7g</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Samostan Quedlinburg</title>
    <ns>0</ns>
    <id>455392</id>
    <revision>
      <id>6774152</id>
      <parentid>6277512</parentid>
      <timestamp>2026-11-03T11:33:12Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6)</comment>
      <origin>6774152</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="17792" sha1="bvyo5ew1fmah82ft4cdvoq0bqqv2mq2" xml:space="preserve">{{Infobox former country
|native_name            = ''Reichsstift Quedlinburg''
|conventional_long_name = Cesarski samostan Quedlinburg
|common_name            = Samostan Quedlinburg
|
|continent              = Evropa
|region                 = Renska kotlina
|country                = Nemčija
|era                    = Srenji vek, zgodnja moderna doba
|status                 = cesarski samostan
|empire                 = [[Sveto rimsko cesarstvo]]
|government_type        = volilna kneževina
|today                  = {{DEU}}
|
|year_start             = 936
|year_end               = 1802/3
|
|event_start            = ustanovitev samostana
|event1                 = Zgornjesaški krog (‘’Obersächsischer Reichskreis’’)
|date_event1            = 1500
|event2                 = reformacija
|date_event2            = 1539
|event_end              = Sekularizacija v Prusiji
|date_end               =
|event_post             = vključena v Saško
|date_post              = &lt;br&gt;1816
|p1                     = Vojvodina Saška
|image_p1               = [[File:Coat of arms of Lower Saxony.svg|20px| Vojvodina Saška]]
|s1                     = Kraljevina Prusija
|flag_s1                = Flag of the Kingdom of Prussia (1803-1892).svg
|image_coat             = Wappen Landkreis Quedlinburg 1939.svg
|image_map              = Quedlinburg asv2018-10 img03 Castle.jpg
|image_map_caption      = Grad in samostan Quedlinburg
|capital                = Quedlinburg
|footnotes              =
}}
'''Samostan Quedlinburg''' ({{lang-de|Stift Quedlinburg}} or {{lang|de|Reichsstift Quedlinburg}}) je bila hiša posvetnih kanonistk (''Frauenstift'') v [[Quedlinburg]]u na ozemlju današnje [[Saška - Anhalt|Saški - Anhaltu]] v Nemčiji.&lt;ref&gt;Hans-Erich Weirauch: Die Güterpolitik des Stiftes Quedlinburg im Mittelalter. In: Sachsen und Anhalt, 13; (Magdeburg 1937) p117–181.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Hans-Erich Weirauch: Der Grundbesitz des Stiftes Quedlinburg im Mittelalter. In: Sachsen und Anhalt, 14; (Magdeburg 1938);  p203–295.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Jan Gerchow (Hrsg.): Essen und die sächsischen Frauenstifte im Frühmittelalter. Essener Forschungen zum Frauenstift 2; (Essen,  2003).&lt;/ref&gt; Ustanovljena je bila leta 936 na pobudo svete Matilde, vdove vzhodnofrankovskega kralja [[Henrik I. Nemški |Henrika Ptičarja]], v njegov spomin.&lt;ref name = LL99&gt;The &quot;Later Life&quot; of Queen Mathilda [https://books.google.com/books?id=QKRNG4_rZqgC&amp;pg=PA99 Page 99]&lt;/ref&gt; Več stoletij je uživalo to mesto in njegove opatinje velik ugled in vpliv. Samostan Quedlinburg je bil cesarska posest in eden od približno štiridesetih samoupravnih cesarskih samostanov [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]]. Ukinjen je bil leta 1802/3. Cerkev, znana kot [[samostanska cerkev svetega Servacija, Quedlinburg|samostanska cerkev svetega Servacija]], zdaj uporablja luteranska evangeličanska cerkev v Nemčiji.

Grad, samostan, cerkev in okoliške stavbe so izjemno dobro ohranjeni in so mojstrovine romanske arhitekture.&lt;ref name = &quot;unesco&quot;&gt;{{navedi splet |url = https://whc.unesco.org/en/list/535 |title = Collegiate Church, Castle and Old Town of Quedlinburg |website = UNESCO World Heritage Centre |publisher = United Nations Educational, Scientific, and Cultural Organization |access-date = 25 June 2022}}&lt;/ref&gt; Posledično in zaradi njihovega zgodovinskega pomena so bile stavbe leta 1994 vpisane na Unescov seznam svetovne dediščine.

== Zgodovina ==
[[File:Quedlinburg Stiftskirche.JPG|thumb|right|Nekdanja samostanska cerkev svetega Servacija v Quedlinburgu, sedaj luteranska cerkev]]
Samostan Quedlinburg jena grajskem hribu Quedlinburg leta 936ustanovil kralj [[Oton I. Veliki]], na zahtevo svoje matere kraljice Matilde, kasneje kanonizirane kot sveta Matilda, v čast njenega pokojnega moža, Otonovega očeta, kralja [[Henrik I. Nemški |Henrika Ptičarja]] in kot njegov spomenik. Henrik je bil tukaj pokopan, tako kot Matilda.&lt;ref&gt;The &quot;Later Life&quot; of Queen Mathilda [https://books.google.com/books?id=QKRNG4_rZqgC&amp;pg=PA126 Page 126]&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Vgl. die Aufstellung bei Manfred Mehl: Die Münzen des Stiftes Quedlinburg. Hamburg 2006, S. 42–49.&lt;/ref&gt;

&quot;Kaiserlich freie weltliche Reichsstift Quedlinburg&quot; (&quot;Svobodna posvetna cesarska opatija Quedlinburg&quot;), kot je bil njen polni slog do njene razpustitve leta 1802, je sestavljala lastniška cerkev cesarske družine, ki ji je bil priključen kolegij posvetnih kanonistkv (''Stiftsdamen''), skupnost neporočenih hčera visokega plemstva in vladarskih hiš, ki so šle v samostan a niso postale nune.&lt;ref&gt;The term &quot;secular&quot; (&quot;''weltlich''&quot;) refers to the fact that they took no formal religious vows and were bound to no monastic order. In the [[Middle Ages]] and the early modern period these ''Frauenstifte'' were important facilities for the care of unmarried and widowed noblewomen. The ''Stiftsdamen'' or &quot;canonesses&quot; were often learned, and skilled at artistic works.&lt;/ref&gt; Največje in najvidnejše ustanove te vrste so bile [[Essenski samostan]], [[samostan Gandersheim]], [[samostan Gernrode]], [[Kölnski samostan]] in samostan v Herfordu, v slednjem je mlado kraljico Matildo vzgojila babica, opatinja.&lt;ref name=&quot;Wemple139&quot;&gt;''Sanctity and Power: The Dual Pursuit of Early Medieval Women'', Suzanne F. Wemple, ''Becoming Visible: Women in European History'', ed. Renate Bridenthal, Claudia Koonz and Susan Stuard, (Houghton Mifflin Company, 1987), 139.&lt;/ref&gt; S prizadevanji kraljice Matilde je samostan Quedlinburg postal eno izmed šolskih središč zahodne Evrope.&lt;ref name=&quot;Wemple139&quot;&gt;''Sanctity and Power: The Dual Pursuit of Early Medieval Women'', Suzanne F. Wemple, ''Becoming Visible: Women in European History'', ed. Renate Bridenthal, Claudia Koonz and Susan Stuard, (Houghton Mifflin Company, 1987), 139.&lt;/ref&gt;

Zahvaljujoč svojim cesarskim povezavam je nova fundacija pritegnila bogate donacije in je kmalu postala bogata in uspešna skupnost. Cerkveno je bil samostan izvzet iz jurisdikcije pristojne škofije, škofa iz [[Halberstadt]]a in ni bil podvržen nobenemu nadrejenemu, razen papežu. Škofje iz Halberstadta so bili ves čas vpleteni v spor z opatinjami, saj so trdile, da imajo duhovno jurisdikcijo nad opatijo na podlagi podrejenosti žensk moškim.

Opatinja je imela, kot vodja cesarskega samostana, sedež in glas v cesarskem zboru. Sedela je na klopi prelatov Porenja cerkvene klopi kolegija vladajočih knezov.&lt;ref&gt;G. Benecke, ''Society and Politics in Germany, 1500-1750'', Routledge &amp; Kegan Paul and University of Toronto Press, London, Toronto and Buffalo, 1974, Appendix III.&lt;/ref&gt;

Med reformacijo je samostan postal protestantski pod opatinjo Ano II. (grofico Stolberg). V času nemške mediatizacije leta 1802 in 1803 je bil cesarski samostan sekulariziran, njegovo ozemlje, posesti in podložnike pa je prevzelo kraljestvo Prusija kot kneževina Quedlinburg. Med letoma 1807 in 1813 je pripadal kratkotrajni francoski marionetni državi Kraljevini Vestfaliji.

== Donacije ==
=== Ozemlja ===
[[File:Quedlinburg Abbey territory, mid-18th century.png|thumb|Ozemlja samostana Quedlinburg okoli 1750]]
V prvih desetletjih po ustanovitvi je bila skupnost nagrajena s številnimi zemljiškimi darovi, zlasti od cesarske družine. Njihove so bile tudi vse poznejše posesti (tj. prej neobdelana zemlja) v neposredni bližini, poleg tega pa so pridobili veliko bolj oddaljene posesti, kot je 170 kilometrov oddaljeni Soltau, ki ga je leta 936 podaril Oton I.

Med drugim premoženjem je imel samostan tudi naslednje:
* Cerkev svetega Mihaela ob jami Volkmarskeller (blizu Blankenburga na Harzu) je leta 956 podaril Oton I. (kasneje jo je opatinja Beatrix II. zamenjala za samostan Michaelstein)
* Leta 974 je bila pridobljena krajina Duderstadt v jugovzhodni Spodnji Saški, ki jo je samostan posedoval 262 let. Vas Breitenfeld bei Duderstadt je pripadala samostanu do razpustitve. &lt;ref&gt;cf. the deeds of grant in the digitised municipal archive of Duderstadt at: {{navedi splet |url=http://www.archive.geschichte.mpg.de/duderstadt/ |title=Archived copy |accessdate=2007-10-21 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20071009164252/http://www.archive.geschichte.mpg.de/duderstadt/ |archivedate=2007-10-09 |df= }}&lt;/ref&gt;
* 3. julija 993 je cesar [[Oton III.]] izvršil darilo, s katerim je podelil lastništvo [[Potsdam]]a, o katerem je to prvi dokumentarni zapis. Dejanje označuje prelomnico v boju za pridobitev ozemlja vzhodno od [[Laba|Labe]], od koder je vzhodno frankovsko gospostvo zavrnilo slovanski upor leta 983.
* Leta 999 je provinca Gera prišla v roke samostana. Leta 1209 je opatinja imenovala upravitelja Weida za upravljavca ozemlja.
* Darovi cesarja Otona I.: leta 936 25 posestev; leta 937 dve posesti; leta 944 eno posestvo; leta 946 dve posesti; leta 954 eno posestvo; leta 956 11 posestev in leta 961 sedem posestev.
* Darila cesarja [[Oton II.|Otona II.]]: leta 974 in leta 979 eno posestvo; leta 985 pet posestev.
* Darila cesarja Otona III.: leta 992 tri posesti; leta 993 dve posesti; leta 995 štiri posesti; leta 999 eno posestvo.
* Kasnejše pridobitve so obsegale več kot 150 posestev. &lt;ref&gt;cf. the presentation by Manfred Mehl: ''Die Münzen des Stiftes Quedlinburg''. Hamburg, 2006, pp. 42-49.&lt;/ref&gt;

=== Zakladnica ===
Samostan je dobil tudi številne darove dragocenih knjig, rokopisov in liturgičnih predmetov, ki so bili shranjeni v zakladnici. Nemška komisija za UNESCO opisuje zaklad kot »najbolj dragocen srednjeveški cerkveni zaklad« poleg [[Aachen|Aachna]] in [[Halberstadt]]a.&lt;ref name=&quot;Unesco&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.unesco.de/kultur/welterbe/welterbe-deutschland/quedlinburg.html| title=Quedlinburg(German)| publisher=Deutsche UNESCO-Kommission| date=  |first=|last=|accessdate=23 May 2016}}&lt;/ref&gt;

Ob koncu [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] je nekaj najbolj dragocenih predmetov ukradel ameriški vojak Joe Tom Meador, vključno z relikviarijem svetega Servacija, iz časa [[Karel Plešasti|Karla Plešastega]]; Samuhelov Evangeliarij iz 9. stoletja (''Samuhel Evangeliar''), tiskan Evangeliarij svetega Wiperta (''Evangelistar aus St Wiperti'') iz leta 1513 in liturgični slonokoščen glavnik. Ukradeni predmeti so se ponovno pojavili leta 1987 in bili po številnih sodnih postopkih leta 1993 vrnjeni cerkvi.

Najslavnejši [[iluminirani rokopis]], povezan z mestom, fragment ''Quedlinburg Itala'' iz 5. stoletja, ki je bil nekoč v cerkvi, je bil premaknjen v muzej v [[Berlin]]u in ni bil ukraden. Fragment ''Quedlinburg Itala'' (Berlin, Staatsbibliothek Preussischer Kulturbesitz, Cod. theol. lat. fol. 485) je fragment šestih listov iz velikega iluminiranega rokopisa iz 5. stoletja starolatinskega prevoda ''Itala'' delov Prve Samuelove knjige Stare zaveze. Verjetno so ga izdelali v Rimu v letih 420 ali 430. Je najstarejši ohranjeni ilustrirani svetopisemski rokopis in je od leta 1875 do 1876 v Berlinski državni knjižnici. Strani so velike približno 305 x 205 mm.

Fragmente so našli od leta 1865 dalje (dva leta 1865, dva leta 1867, enega leta 1887) in jih ponovno uporabili v vezavah različnih knjig, ki so bile vezane v 17. stoletju v mestu Quedlinburg, kjer je bil velik cesarski samostan, kjer je rokopis verjetno preživel velik del svojega življenja.
&lt;gallery&gt;
File:QuedlinburgItalaIllus1KingsChap15.jpg|''Quedlinburg Itala'' 1 Kralji poglavje 15
File:Quedlinburg4.jpg|++Quedlinburg Itala'' fragment ilustracije besedila poglavja 15 prve Samuelove knjige
&lt;/gallery&gt;

== Anali ==
Samostan je znan tudi kot dom ''Quedlinburških analov'' (latinsko ''Saxonicae Annales Quedlinburgenses'', {{lang-de|Quedlinburger Annalen}})), ki se je začela leta 1008 in končala leta 1030 v samostanu, zelo verjetno pa jih je napisala pisateljica. 

Quedlinburg je bil glede na njegove povezave s cesarsko družino in bližino [[Magdeburg]]a, cesarskega središča, zelo primeren za zbiranje informacij o aktualnih političnih zadevah. ''Anali'' se večinoma ukvarjajo z zgodovino Svetega rimskega cesarstva.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|title=Ottonian Germany: The Chronicon of Thietmar of Merseburg|url=https://books.google.com/books?id=RQFmHxx3tsIC|editor-last=Warner|editor-first=David A.|place=Manchester|publisher=Manchester University Press|date=2001|page=43|isbn=0-7190-4926-1}}&lt;/ref&gt;

== Cerkvena stavba ==
{{Infopolje Kraj svetovne dediščine|internal=yes
| WHS         = Collegiate Church of St. Servatius
| Image       = 141019 Dom Quedlinburg.JPG
| Type        = Kulturni
| Criteria    = iv
| ID          = 515
| Year        = 1994
| Session     = 18
| Link        = http://whc.unesco.org/en/list/535
}}

Samostanska cerkev se včasih v nemščini imenuje ''Quedlinburger Dom'' (stolnica v Quedlinburgu), čeprav nikoli ni bil sedež škofa. Posvečena je svetemu Servaciju iz Tongerena in svetemu Denisu in je pomembna [[romanska arhitektura|romanska]] stavba.

=== Zgodovina stavbe ===
Gradnja triladijske [[bazilika (zgradba)|bazilike]] na ostankih treh predhodnic se je začela pred letom 997 in končala leta 1021. Neposredna predhodnica, v kateri je bil Henrik I. prvotno pokopan leta 936 pred glavnim oltarjem, je bila majhna triladijska cerkev z ozkima stranskima ladjama. Leta 961 so ostanke svetega Servacija pripeljali iz [[Maastricht]]a v Quedlinburg.&lt;ref name=&quot;Booklet2&quot;&gt;{{navedi knjigo |editor-last=Antz |editor-first=Christian |title=Strasse der Romanik |url=https://archive.org/details/straederromanikf0000unse |language=de |publisher=Verlag Janos Stekovics |year=2001 |isbn=3-929330-89-X |page=}}&lt;/ref&gt;

Bazilika je bila posvečena leta 997. Požar leta 1070 je povzročil hudo škodo. Stavba je bila obnovljena v prvotni obliki, in ponovno posvečena leta 1129 v navzočnosti [[Lotar Supplinburški|Lotarja III.]] Cerkev vsebuje arhitekturno posebnost, znano kot ''niedersächsischer Stützenwechsel'' (spodnjesaško menjavanje slopov in stebrov).

Kasnejše spremembe so vključevale nov [[kor (arhitektura)|kor]] (okoli 1320), južno steno [[transept]]a (1571) in južno steno ladje (1708).

V letih 1863–82 so bila opravljena pomembna obnovitvena dela. Zahodni stolpi so bili obnovljeni. V tem času je bila dodana tudi [[prižnica]], [[kripta]] pa je dobila novo pročelje. Leta 1936–9 je bil kor spremenjen, da bi bil bolj primeren kot nacistično svetišče. Gotska stavba je bila notranje ''vrnjena'' v romanski slog. Cerkev je bila ponovno posvečena leta 1945; obnovitvena dela na nekaterih delih cerkve potekajo vse do danes.

=== Danes ===
Uporablja jo luteranska evangeličanska cerkev v Nemčiji.

Od leta 1994 je cerkev na Unescovem seznamu svetovne dediščine. Je tudi določena postaja na turistični poti Romanska cesta.

=== Grobnice ===
[[File:Bundesarchiv Bild 183-H08448, Quedlinburg, Heinrichs-Feier, Heinrich Himmler.jpg|thumb|Heinrich Himmler in drugi visoki uslužbenci SS v kripti, 2. julij 1938]]
Henrik Ptičar, nemški kralj in njegova žena Matilda sta pokopana v kripti cerkve. Pod nacisti je [[Heinrich Himmler]], SS raichsführer, večkrat prišel v Quedlinburg, da je imel v kripti slovesnost ob obletnici kraljeve smrti 2. julija. Začelo se je leta 1936, 1000 let po Henrikovi smrti. Himmler ga je imel za »prvega nemškega kralja« in njegovo grobnico razglasil za mesto romanja za Nemce. Leta 1937 so bili kraljevi ostanki ponovno spravljeni v nov sarkofag. &lt;ref name=&quot;Zeit&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://pdf.zeit.de/2000/43/Himmlers_Heinrich.pdf|title=Himmlers Heinrich(German)|publisher=Die Zeit|date=19 October 2000|first=Karl-Heinz|last=Janssen|accessdate=24 May 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160617201240/http://pdf.zeit.de/2000/43/Himmlers_Heinrich.pdf|archive-date=2016-06-17|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; 

Druge grobnice: 
*Adelaide I., opatinja, princesa iz Otonske dinastije
*Beatrice I. Frankonska, opatinja, hči cesarja hči cesarja [[Henrik III. Nemški|Henrika III.]]
*Adelaide II. Salijska, opatinja, hči cesarja Henrika III.

== Sklici ==
{{sklici|2}}
*Gerchow, Jan (ed.), 2003: Essen und die sächsischen Frauenstifte im Frühmittelalter. Essener Forschungen zum Frauenstift 2. Essen.
*Giese, Martina (ed.), 2004: Die Annales Quedlinburgenses. Hanover: Monumenta Germaniae Historica, Scriptores Rerum Germanicarum In Usum Scholarum Separatim Editi, vol. 72.
*Heydenreuter, Reinhard, 1993: Kunstraub. Die Geschichte des Quedlinburger Stiftsschatzes. Munich.
*Honan, William H., 1997: Treasure Hunt. A New York Times Reporter Tracks the Quedlinburg Hoard. New York.

== Viri ==
*Kremer, Marita, 1924. Die Personal- und Amtsdaten der Äbtissinen des Stifts Quedlinburg bis zum Jahre 1574. Leipzig (= Phil. Diss. Univ. Leipzig 1924).
*Wilberg, Max, 1906, repr. 1987. Regententabellen: Eine Zusammenstellung der Herrscher von Ländern aller Erdteile bis zum Beginn des 20. Jahrhunderts. Original edition Frankfurt/Oder, reproduced in facsimile by Transpress VEB Verlag für Vehrkehrswesen, Berlin. ISBN 3-344-00094-2

== Zunanje povezave ==
{{commons category|Collegiate Church, Castle, and Old Town of Quedlinburg}}
* [http://www.quedlinburg.de/de/sehenswert/stiftskirche-st-servatii.html Municipal website] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20181225202138/http://www.quedlinburg.de/de/sehenswert/stiftskirche-st-servatii.html |date=2018-12-25 }} {{de icon}}
* [http://www.domschatzquedlinburg.de Official museum website] {{de icon}}
* [http://whc.unesco.org/en/list/535 UNESCO site]
* [http://www.strasse-der-romanik.net/südroute-1/ ''Strasse der Romanik'', tourist route]
* [http://www.kirchenkreis-halberstadt.de/kk/gemeinde/kirchen_detail.php?id=72 Protestant congregation website]

[[Kategorija: Quedlinburg]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 936]]
[[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Nemčiji]]
[[Kategorija:Samostani v Nemčiji]]
[[Kategorija:Romanska arhitektura v Nemčiji]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>bvyo5ew1fmah82ft4cdvoq0bqqv2mq2</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Danajci</title>
    <ns>0</ns>
    <id>456228</id>
    <revision>
      <id>6773954</id>
      <parentid>5086243</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T20:01:16Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <comment>/* Egejsko morje */ razločitev, drugi drobni popravki  [[Project:AWB|AWB]]</comment>
      <origin>6773954</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3714" sha1="2bxe6zj1g2jy95lfkby700rd12here3" xml:space="preserve">'''Denjeni/Danajci''' so bili domnevno eno od [[Ljudstva z morja|Ljudstev z morja]].

==Izvor==
Danajci so omenjeni že v [[Amarnska pisma|Amarnskih pismih]] iz poznega 14. stoletja pr. n. št. in so morda povezani z &quot;deželo Danuna&quot; pri [[Ugarit]]u.&lt;ref&gt; Aulus Gellius, René Marache. ''Les Belles lettres''. Les nuits attiques. 1991. str. 39.&lt;/ref&gt; Kasneje so jih Egipčani opisovali kot eno od Ljudstev z morja.&lt;ref name=ref2&gt;Ian Shaw, Robert Jameson. ''A dictionary of archaeology''. Wiley-Blackwell, 2002. str. 515. ISBN 0-631-23583-3, ISBN 978-0-631-23583-5.&lt;/ref&gt;

==Hetitsko cesarstvo==
Denjeni so se istovetili s prebivalci Adane v [[Kilikija|Kilikiji]] v poznem [[Hetiti|Hetitskem cesarstvu]]. Naselili naj bi se tudi na [[Ciper|Cipru]]. 

Hetitsko besedilo&lt;ref&gt;Burkert, Walter (1992). ''The Orientalizing Revolution: Near Eastern Influence on Early Archaic Greece''. Cambridge:Harvard University Press. str. 52.&lt;/ref&gt;  omenja Mopsa, enega od dveh grških mitoloških vidcev. Njegovo ime je omenjeno tudi na dvojezični  Karatepski steli v Kilikiji, napisani v 7. stoletju pr. n. št. V [[hieroglif]]ski [[Luvijščina|luvijščini]] je zapisano kot Moksos, v  [[feničanščina|feničanščini]] pa  kot Mopsos (''mps''). Denjeni so se imenovali Dananijim&lt;ref&gt;''The journal of Egyptian archaeology'', Volumes 47-49. Egypt Exploration Fund, Egypt Exploration Society. 1961. str. 80&lt;/ref&gt; in živeli v Mopsukereni (Mopsov izvir) in Mopsuhestiji (Mopsovo srce) v Kilikiji.

==Pohodi v Egipt in naselitev==
Denjeni so bili med napadalci, ki so v vzhodnosredozemskem srednjem veku okoli leta 1207 pr. n. št. v zavezništvu z Libijci in drugimi Ljudstvi z morja med vladanjem [[Ramzes III.|Ramzesa III.]] napadli Egipt.&lt;ref name=ref2/&gt; Faraoni [[Dvajseta egipčanska dinastija|Dvajsete egipčanske dinastije]] so jim dovolili naselitev v [[Kanaan]]u. Večino Kanaana so še v 11. stoletju pr. n. št. obvladovala Ljudstva z morja.&lt;ref name=ref2/&gt;

==Egejsko morje==
Lončenina iz pozne helade IIIC 1b, odkrita v Kilikiji, dokazuje tesne stike Kilikije z [[Egejsko morje|Egejskim morjem]]. Nekateri zgodovinarji omenjajo tudi povezavo Denjenov z grškimi Danajci (alternativno ime za [[Ahajci|Ahajce]] iz [[Homer]]jeve ''[[Iliada|Iliade]]'').  

Grški mit omenja Danaja (grško Δαναός Danaós), ki je s svojimi petdesetimi hčerkami odšel iz [[Stari Egipt|Egipta]] in se naselil v [[Argos (mesto)|Argosu]]. Danajeva hčerka [[Danaa]] je imela z [[Zevs]]om sina [[Perzej]]a, ki je zgradil [[Mikene]].

==Pleme Dan==
Nekateri avtorji domnevajo, da so se Denjeni pridružili Hebrejcem in ustvarili eno od dvanajstih izvirnih  izraelskih plemen. Za domnevo ni nobenega trdnega dokaza.

Prvi, ki je poskušal Denjene povezati s plemenom [[Pleme Dan|Dan]], je bil Yigael Yadin. Njegove trditve, da so Denjene odpeljali v Egipt in jih kasneje naselili na sredozemsko obalo  med kaforitske [[Filistejci|Filistejce]] in [[Tevkri|Tjekerje]] in da iz njih izvira pleme Dan,  je po mnenju večine izraelskih zgodovinarjev v nasprotju z izraelsko zgodovino.&lt;ref&gt; Mark W. Bartusch. &quot;Understanding Dan: an exegetical study of a biblical city, tribe and ancestor&quot;. J''ournal for the study of the Old Testament: Supplement series, Continuum International Publishing Group'' '''379''' (2003).&lt;/ref&gt;

Najslavnejši Danit je  bil [[Samson]], za katerega nekateri zgodovinarji domevajo, da je posvojen iz starih denjenskih legend.&lt;ref&gt;Peter Lang (2006). ''Samson: the hero and the man: the story of Samson''. str. 278-282.  ISBN 3-03910-852-2, ISBN 978-3-03910-852-7.&lt;/ref&gt;

==Sklici==
{{sklici|2}}

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Staroveška ljudstva]]
[[Kategorija:Ljudstva z morja]]
[[Kategorija:Amarnska pisma]]</text>
      <sha1>2bxe6zj1g2jy95lfkby700rd12here3</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>FK Kauno Žalgiris</title>
    <ns>0</ns>
    <id>459159</id>
    <revision>
      <id>6774115</id>
      <parentid>6763754</parentid>
      <timestamp>2026-11-03T10:17:40Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Makenzis</username>
        <id>158308</id>
      </contributor>
      <origin>6774115</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4869" sha1="rvq8qmf4jecpc9ugadfo9ulunbvxwnx" xml:space="preserve">{{Infopolje Nogometni klub
| clubname = Kauno Žalgiris
| image = 
| fullname = Nogometni Klub Kauno Žalgiris
| nickname =
| founded = 2004 (FK Spyris)
| ground = Stadion FA Kauno Žalgiris&lt;br /&gt;[[Kaunas]]
| capacity = 500
| chrtitle = Predsednik:
| chairman = {{flagicon|LTU}} [[Mantas Kalnietis]]
| mgrtitle = Trener:
| manager = {{Flagicon|LTU}} 
| league = [[TOPLYGA]]
| season = 2026
| position = 1.mesto 
| website = https://zalgiris.lt/komandos/fk-kauno-zalgiris

|pattern_la1=_hummelcoreXKjbw
|pattern_b1=_hummelcoreXKjbw
|pattern_ra1=_hummelcoreXKjbw
|pattern_sh1=_hummelcoreXKjbw
|pattern_so1=_hummel20w
|leftarm1=FFFFFF
|body1=FFFFFF
|rightarm1=FFFFFF
|shorts1=009900
|socks1=009900
|pattern_la2=_hummelcoreXKwb
|pattern_b2=_hummelcoreXKwb
|pattern_ra2=_hummelcoreXKwb
|pattern_sh2=_hummelcoreXKwb
|pattern_so2=_hummel20w
|leftarm2=FFFFFF
|body2=FFFFFF
|rightarm2=FFFFFF
|shorts2=FFFFFF
|socks2=FFFFFF
}}

'''Futbolo klubas Kauno Žalgiris''' ali na kratko '''Kauno Žalgiris''' je [[Litva|litovski]] nogometni klub iz mesta [[Kaunas]]. Ustanovljen je bil leta [[2004]] in aktualno igra v 1. litovski nogometni ligi.

==Uspehi==

; '''[[A lyga]]:'''
* '''PRVAKI (1x):''' 2025 
* PODPRVAKI (1x): 2022

; LFF taurė
* [[File:Cup Winner.png]] '''PRVAKI (1):''' 2026

; Supertaurė
* [[File:Cup Winner.png]] '''PRVAKI (1):''' 2026&lt;ref&gt;[https://toplyga.lt/naujiena/kauno-zalgiris-pirma-karta-laimejo-supertaure/9311 „Kauno Žalgiris“ pirmą kartą laimėjo Supertaurę]&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[https://www.sportas.lt/naujiena/535713/kauno-zalgiris-iskovojo-pirmaji-sezono-trofeju „Kauno Žalgiris“ iškovojo pirmąjį sezono trofėjų]&lt;/ref&gt;

==Uvrstitve==
{|class=&quot;wikitable&quot;
! Sezona
! Div.
! Liga
! Mesto
! Sklici
|-
| bgcolor=&quot;#DDFFDD&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2026'''
| bgcolor=&quot;#DDFFDD&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''1.'''
| bgcolor=&quot;#DDFFDD&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''[[TOPLYGA]]''' 
| bgcolor=&quot;#F5F5F5&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''1.''' 
| &lt;ref&gt;[http://www.rsssf.com/tablesl/lito2026.html#alyga ]&lt;/ref&gt;
|-
|}

== Barve ==

{| width=33%
|-
|
{{Football kit |
| pattern_la=|pattern_b=|pattern_ra=|
  leftarm=FFFF00|body=FFFF00|rightarm=FFFF00|shorts=0000FF|socks=0000FF|
|title= (do 2015) &lt;br&gt; FK Spyris 
}}
|{{Football kit |
 pattern_la=|
 pattern_b=|
 pattern_ra=|
 leftarm=008000 |
 body=008000|
 rightarm=008000 |
 shorts=008000 |
 socks=008000 |
 title= (Od 2015) &lt;br&gt; Domače
}}
|{{Football kit |
 pattern_la=|
 pattern_b=|
 pattern_ra=|
 leftarm=ffffff |
 body=ffffff|
 rightarm=ffffff |
 shorts=ffffff |
 socks=008000 |
 title= (Od 2015) &lt;br&gt; Gostujoče
}}
|{{Football kit |
 pattern_la=|
 pattern_b=|
 pattern_ra=|
 leftarm=960018 |
 body=960018|
 rightarm=960018 |
 shorts=000000 |
 socks=000000 |
 title= 2018 &lt;br&gt; Vratarji
}}
|}

== Moštvo sezone 2026 ==
''Podatki z dne [[16. julij]]a 2026.'' (www.toplyga.lt)

{{fs start}}
{{Fs player|no= 1|nat=LTU|pos=GK|name=[[Joris Aliukonis]]}}
{{Fs player|no=22|nat=LTU|pos=GK|name=[[Deividas Mikelionis]]}}
{{Fs player|no=55|nat=LTU|pos=GK|name=[[Tomas Švedkauskas]]}}
|-----
! colspan=&quot;9&quot; bgcolor=&quot;#B0D3FB&quot; align=&quot;left&quot; |
|----- bgcolor=&quot;#DFEDFD&quot;
{{Fs player|no= 2|nat=LTU|pos=DF|name=[[Tautvydas Burdzilauskas]]}}
{{Fs player|no= 3|nat=GEO|pos=DF|name=[[Anton Tolordava]]}}
{{Fs player|no= 4|nat=DEN|pos=DF|name=[[Luka Račić]]}}
{{Fs player|no=37|nat=AUT|pos=DF|name=[[Nosa Iyobosa Edokpolor|Nosa Edokpolor]]}}
{{Fs player|no=45|nat=FRA|pos=DF|name=Joris Moutachy}}
{{Fs player|no=66|nat=LTU|pos=DF|name=[[Eduardas Jurjonas]]}}
{{Fs player|no=77|nat=LTU|pos=DF|name=[[Rokas Lekiatas]]}}
|-----
! colspan=&quot;9&quot; bgcolor=&quot;#B0D3FB&quot; align=&quot;left&quot; |
|----- bgcolor=&quot;#DFEDFD&quot;
{{Fs player|no= 7|name=[[Amine Benchaib]]|nat=BEL|pos=MF}}
{{Fs player|no= 8|nat=JPN|pos=MF|name=[[Yukiyoshi Karashima]]}} 
{{Fs player|no=10|nat=LTU|pos=MF|name=[[Gratas Sirgėdas]]}}
{{Fs player|no=15|nat=BRA|pos=MF|name=Léo Ribeiro}} 
{{Fs player|no=17|pos=FW|nat=NGR|name=Oyinlola Kayode}}
{{Fs player|no=24|nat=LTU|pos=MF|name=[[Motiejus Burba]]}} 
{{fs player|no=70|pos=MF|nat=FRA|name=[[Fabien Ourega]]}}
|-----
! colspan=&quot;9&quot; bgcolor=&quot;#B0D3FB&quot; align=&quot;left&quot; |
|----- bgcolor=&quot;#DFEDFD&quot;
{{Fs player|no=11|nat=LTU|pos=FW|name=[[Fedor Černych]]}}
{{Fs player|no=47|nat=LTU|pos=FW|name=Vėjas Pocius}} 
|-----
! colspan=&quot;9&quot; bgcolor=&quot;#B0D3FB&quot; align=&quot;left&quot; |
|----- bgcolor=&quot;#DFEDFD&quot;
{{fs end}}

== Znameniti igralci ==
* {{flagicon|LTU}} Ignas Dedura
* {{flagicon|LTU}} Dominykas Galkevičius

== Sklici ==
{{sklici|2}}

==Zunanje povezave==
* [https://zalgiris.lt/komandos/fk-kauno-zalgiris Uradna spletna stran] (LT)
* [https://globalsportsarchive.com/team/soccer/fk-kauno-zalgiris/15855/ Globalsportsarchive]

{{Nogomet v Litvie}}

[[Kategorija:Litovski nogometni klubi|Kauno Žalgiris]]
[[Kategorija:Šport v Kaunasu]]
[[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 2004|Kauno Žalgiris]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>rvq8qmf4jecpc9ugadfo9ulunbvxwnx</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6774117</id>
      <parentid>6774115</parentid>
      <timestamp>2026-11-03T10:21:35Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Makenzis</username>
        <id>158308</id>
      </contributor>
      <origin>6774117</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4883" sha1="d562mfyyuw2t981yefqjwkm01nbo1t9" xml:space="preserve">{{Infopolje Nogometni klub
| clubname = Kauno Žalgiris
| image = 
| fullname = Nogometni Klub Kauno Žalgiris
| nickname =
| founded = 2004 (FK Spyris)
| ground = Stadion FA Kauno Žalgiris&lt;br /&gt;[[Kaunas]]
| capacity = 500
| chrtitle = Predsednik:
| chairman = {{flagicon|LTU}} [[Mantas Kalnietis]]
| mgrtitle = Trener:
| manager = {{Flagicon|LTU}} Željko Sopić
| league = [[TOPLYGA]]
| season = 2026
| position = 1.mesto 
| website = https://zalgiris.lt/komandos/fk-kauno-zalgiris

|pattern_la1=_hummelcoreXKjbw
|pattern_b1=_hummelcoreXKjbw
|pattern_ra1=_hummelcoreXKjbw
|pattern_sh1=_hummelcoreXKjbw
|pattern_so1=_hummel20w
|leftarm1=FFFFFF
|body1=FFFFFF
|rightarm1=FFFFFF
|shorts1=009900
|socks1=009900
|pattern_la2=_hummelcoreXKwb
|pattern_b2=_hummelcoreXKwb
|pattern_ra2=_hummelcoreXKwb
|pattern_sh2=_hummelcoreXKwb
|pattern_so2=_hummel20w
|leftarm2=FFFFFF
|body2=FFFFFF
|rightarm2=FFFFFF
|shorts2=FFFFFF
|socks2=FFFFFF
}}

'''Futbolo klubas Kauno Žalgiris''' ali na kratko '''Kauno Žalgiris''' je [[Litva|litovski]] nogometni klub iz mesta [[Kaunas]]. Ustanovljen je bil leta [[2004]] in aktualno igra v 1. litovski nogometni ligi.

==Uspehi==

; '''[[A lyga]]:'''
* '''PRVAKI (1x):''' 2025 
* PODPRVAKI (1x): 2022

; LFF taurė
* [[File:Cup Winner.png]] '''PRVAKI (1):''' 2026

; Supertaurė
* [[File:Cup Winner.png]] '''PRVAKI (1):''' 2026&lt;ref&gt;[https://toplyga.lt/naujiena/kauno-zalgiris-pirma-karta-laimejo-supertaure/9311 „Kauno Žalgiris“ pirmą kartą laimėjo Supertaurę]&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[https://www.sportas.lt/naujiena/535713/kauno-zalgiris-iskovojo-pirmaji-sezono-trofeju „Kauno Žalgiris“ iškovojo pirmąjį sezono trofėjų]&lt;/ref&gt;

==Uvrstitve==
{|class=&quot;wikitable&quot;
! Sezona
! Div.
! Liga
! Mesto
! Sklici
|-
| bgcolor=&quot;#DDFFDD&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2026'''
| bgcolor=&quot;#DDFFDD&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''1.'''
| bgcolor=&quot;#DDFFDD&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''[[TOPLYGA]]''' 
| bgcolor=&quot;#F5F5F5&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''1.''' 
| &lt;ref&gt;[http://www.rsssf.com/tablesl/lito2026.html#alyga ]&lt;/ref&gt;
|-
|}

== Barve ==

{| width=33%
|-
|
{{Football kit |
| pattern_la=|pattern_b=|pattern_ra=|
  leftarm=FFFF00|body=FFFF00|rightarm=FFFF00|shorts=0000FF|socks=0000FF|
|title= (do 2015) &lt;br&gt; FK Spyris 
}}
|{{Football kit |
 pattern_la=|
 pattern_b=|
 pattern_ra=|
 leftarm=008000 |
 body=008000|
 rightarm=008000 |
 shorts=008000 |
 socks=008000 |
 title= (Od 2015) &lt;br&gt; Domače
}}
|{{Football kit |
 pattern_la=|
 pattern_b=|
 pattern_ra=|
 leftarm=ffffff |
 body=ffffff|
 rightarm=ffffff |
 shorts=ffffff |
 socks=008000 |
 title= (Od 2015) &lt;br&gt; Gostujoče
}}
|{{Football kit |
 pattern_la=|
 pattern_b=|
 pattern_ra=|
 leftarm=960018 |
 body=960018|
 rightarm=960018 |
 shorts=000000 |
 socks=000000 |
 title= 2018 &lt;br&gt; Vratarji
}}
|}

== Moštvo sezone 2026 ==
''Podatki z dne [[16. julij]]a 2026.'' (www.toplyga.lt)

{{fs start}}
{{Fs player|no= 1|nat=LTU|pos=GK|name=[[Joris Aliukonis]]}}
{{Fs player|no=22|nat=LTU|pos=GK|name=[[Deividas Mikelionis]]}}
{{Fs player|no=55|nat=LTU|pos=GK|name=[[Tomas Švedkauskas]]}}
|-----
! colspan=&quot;9&quot; bgcolor=&quot;#B0D3FB&quot; align=&quot;left&quot; |
|----- bgcolor=&quot;#DFEDFD&quot;
{{Fs player|no= 2|nat=LTU|pos=DF|name=[[Tautvydas Burdzilauskas]]}}
{{Fs player|no= 3|nat=GEO|pos=DF|name=[[Anton Tolordava]]}}
{{Fs player|no= 4|nat=DEN|pos=DF|name=[[Luka Račić]]}}
{{Fs player|no=37|nat=AUT|pos=DF|name=[[Nosa Iyobosa Edokpolor|Nosa Edokpolor]]}}
{{Fs player|no=45|nat=FRA|pos=DF|name=Joris Moutachy}}
{{Fs player|no=66|nat=LTU|pos=DF|name=[[Eduardas Jurjonas]]}}
{{Fs player|no=77|nat=LTU|pos=DF|name=[[Rokas Lekiatas]]}}
|-----
! colspan=&quot;9&quot; bgcolor=&quot;#B0D3FB&quot; align=&quot;left&quot; |
|----- bgcolor=&quot;#DFEDFD&quot;
{{Fs player|no= 7|name=[[Amine Benchaib]]|nat=BEL|pos=MF}}
{{Fs player|no= 8|nat=JPN|pos=MF|name=[[Yukiyoshi Karashima]]}} 
{{Fs player|no=10|nat=LTU|pos=MF|name=[[Gratas Sirgėdas]]}}
{{Fs player|no=15|nat=BRA|pos=MF|name=Léo Ribeiro}} 
{{Fs player|no=17|pos=FW|nat=NGR|name=Oyinlola Kayode}}
{{Fs player|no=24|nat=LTU|pos=MF|name=[[Motiejus Burba]]}} 
{{fs player|no=70|pos=MF|nat=FRA|name=[[Fabien Ourega]]}}
|-----
! colspan=&quot;9&quot; bgcolor=&quot;#B0D3FB&quot; align=&quot;left&quot; |
|----- bgcolor=&quot;#DFEDFD&quot;
{{Fs player|no=11|nat=LTU|pos=FW|name=[[Fedor Černych]]}}
{{Fs player|no=47|nat=LTU|pos=FW|name=Vėjas Pocius}} 
|-----
! colspan=&quot;9&quot; bgcolor=&quot;#B0D3FB&quot; align=&quot;left&quot; |
|----- bgcolor=&quot;#DFEDFD&quot;
{{fs end}}

== Znameniti igralci ==
* {{flagicon|LTU}} Ignas Dedura
* {{flagicon|LTU}} Dominykas Galkevičius

== Sklici ==
{{sklici|2}}

==Zunanje povezave==
* [https://zalgiris.lt/komandos/fk-kauno-zalgiris Uradna spletna stran] (LT)
* [https://globalsportsarchive.com/team/soccer/fk-kauno-zalgiris/15855/ Globalsportsarchive]

{{Nogomet v Litvie}}

[[Kategorija:Litovski nogometni klubi|Kauno Žalgiris]]
[[Kategorija:Šport v Kaunasu]]
[[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 2004|Kauno Žalgiris]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>d562mfyyuw2t981yefqjwkm01nbo1t9</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6774118</id>
      <parentid>6774117</parentid>
      <timestamp>2026-11-03T10:21:50Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Makenzis</username>
        <id>158308</id>
      </contributor>
      <comment>/* Uspehi */</comment>
      <origin>6774118</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4889" sha1="p525r0e1rgz9f2eno2hyp3cromafa09" xml:space="preserve">{{Infopolje Nogometni klub
| clubname = Kauno Žalgiris
| image = 
| fullname = Nogometni Klub Kauno Žalgiris
| nickname =
| founded = 2004 (FK Spyris)
| ground = Stadion FA Kauno Žalgiris&lt;br /&gt;[[Kaunas]]
| capacity = 500
| chrtitle = Predsednik:
| chairman = {{flagicon|LTU}} [[Mantas Kalnietis]]
| mgrtitle = Trener:
| manager = {{Flagicon|LTU}} Željko Sopić
| league = [[TOPLYGA]]
| season = 2026
| position = 1.mesto 
| website = https://zalgiris.lt/komandos/fk-kauno-zalgiris

|pattern_la1=_hummelcoreXKjbw
|pattern_b1=_hummelcoreXKjbw
|pattern_ra1=_hummelcoreXKjbw
|pattern_sh1=_hummelcoreXKjbw
|pattern_so1=_hummel20w
|leftarm1=FFFFFF
|body1=FFFFFF
|rightarm1=FFFFFF
|shorts1=009900
|socks1=009900
|pattern_la2=_hummelcoreXKwb
|pattern_b2=_hummelcoreXKwb
|pattern_ra2=_hummelcoreXKwb
|pattern_sh2=_hummelcoreXKwb
|pattern_so2=_hummel20w
|leftarm2=FFFFFF
|body2=FFFFFF
|rightarm2=FFFFFF
|shorts2=FFFFFF
|socks2=FFFFFF
}}

'''Futbolo klubas Kauno Žalgiris''' ali na kratko '''Kauno Žalgiris''' je [[Litva|litovski]] nogometni klub iz mesta [[Kaunas]]. Ustanovljen je bil leta [[2004]] in aktualno igra v 1. litovski nogometni ligi.

==Uspehi==

; '''[[A lyga]]:'''
* '''PRVAKI (2x):''' 2025, 2026 
* PODPRVAKI (1x): 2022

; LFF taurė
* [[File:Cup Winner.png]] '''PRVAKI (1):''' 2026

; Supertaurė
* [[File:Cup Winner.png]] '''PRVAKI (1):''' 2026&lt;ref&gt;[https://toplyga.lt/naujiena/kauno-zalgiris-pirma-karta-laimejo-supertaure/9311 „Kauno Žalgiris“ pirmą kartą laimėjo Supertaurę]&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[https://www.sportas.lt/naujiena/535713/kauno-zalgiris-iskovojo-pirmaji-sezono-trofeju „Kauno Žalgiris“ iškovojo pirmąjį sezono trofėjų]&lt;/ref&gt;

==Uvrstitve==
{|class=&quot;wikitable&quot;
! Sezona
! Div.
! Liga
! Mesto
! Sklici
|-
| bgcolor=&quot;#DDFFDD&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2026'''
| bgcolor=&quot;#DDFFDD&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''1.'''
| bgcolor=&quot;#DDFFDD&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''[[TOPLYGA]]''' 
| bgcolor=&quot;#F5F5F5&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''1.''' 
| &lt;ref&gt;[http://www.rsssf.com/tablesl/lito2026.html#alyga ]&lt;/ref&gt;
|-
|}

== Barve ==

{| width=33%
|-
|
{{Football kit |
| pattern_la=|pattern_b=|pattern_ra=|
  leftarm=FFFF00|body=FFFF00|rightarm=FFFF00|shorts=0000FF|socks=0000FF|
|title= (do 2015) &lt;br&gt; FK Spyris 
}}
|{{Football kit |
 pattern_la=|
 pattern_b=|
 pattern_ra=|
 leftarm=008000 |
 body=008000|
 rightarm=008000 |
 shorts=008000 |
 socks=008000 |
 title= (Od 2015) &lt;br&gt; Domače
}}
|{{Football kit |
 pattern_la=|
 pattern_b=|
 pattern_ra=|
 leftarm=ffffff |
 body=ffffff|
 rightarm=ffffff |
 shorts=ffffff |
 socks=008000 |
 title= (Od 2015) &lt;br&gt; Gostujoče
}}
|{{Football kit |
 pattern_la=|
 pattern_b=|
 pattern_ra=|
 leftarm=960018 |
 body=960018|
 rightarm=960018 |
 shorts=000000 |
 socks=000000 |
 title= 2018 &lt;br&gt; Vratarji
}}
|}

== Moštvo sezone 2026 ==
''Podatki z dne [[16. julij]]a 2026.'' (www.toplyga.lt)

{{fs start}}
{{Fs player|no= 1|nat=LTU|pos=GK|name=[[Joris Aliukonis]]}}
{{Fs player|no=22|nat=LTU|pos=GK|name=[[Deividas Mikelionis]]}}
{{Fs player|no=55|nat=LTU|pos=GK|name=[[Tomas Švedkauskas]]}}
|-----
! colspan=&quot;9&quot; bgcolor=&quot;#B0D3FB&quot; align=&quot;left&quot; |
|----- bgcolor=&quot;#DFEDFD&quot;
{{Fs player|no= 2|nat=LTU|pos=DF|name=[[Tautvydas Burdzilauskas]]}}
{{Fs player|no= 3|nat=GEO|pos=DF|name=[[Anton Tolordava]]}}
{{Fs player|no= 4|nat=DEN|pos=DF|name=[[Luka Račić]]}}
{{Fs player|no=37|nat=AUT|pos=DF|name=[[Nosa Iyobosa Edokpolor|Nosa Edokpolor]]}}
{{Fs player|no=45|nat=FRA|pos=DF|name=Joris Moutachy}}
{{Fs player|no=66|nat=LTU|pos=DF|name=[[Eduardas Jurjonas]]}}
{{Fs player|no=77|nat=LTU|pos=DF|name=[[Rokas Lekiatas]]}}
|-----
! colspan=&quot;9&quot; bgcolor=&quot;#B0D3FB&quot; align=&quot;left&quot; |
|----- bgcolor=&quot;#DFEDFD&quot;
{{Fs player|no= 7|name=[[Amine Benchaib]]|nat=BEL|pos=MF}}
{{Fs player|no= 8|nat=JPN|pos=MF|name=[[Yukiyoshi Karashima]]}} 
{{Fs player|no=10|nat=LTU|pos=MF|name=[[Gratas Sirgėdas]]}}
{{Fs player|no=15|nat=BRA|pos=MF|name=Léo Ribeiro}} 
{{Fs player|no=17|pos=FW|nat=NGR|name=Oyinlola Kayode}}
{{Fs player|no=24|nat=LTU|pos=MF|name=[[Motiejus Burba]]}} 
{{fs player|no=70|pos=MF|nat=FRA|name=[[Fabien Ourega]]}}
|-----
! colspan=&quot;9&quot; bgcolor=&quot;#B0D3FB&quot; align=&quot;left&quot; |
|----- bgcolor=&quot;#DFEDFD&quot;
{{Fs player|no=11|nat=LTU|pos=FW|name=[[Fedor Černych]]}}
{{Fs player|no=47|nat=LTU|pos=FW|name=Vėjas Pocius}} 
|-----
! colspan=&quot;9&quot; bgcolor=&quot;#B0D3FB&quot; align=&quot;left&quot; |
|----- bgcolor=&quot;#DFEDFD&quot;
{{fs end}}

== Znameniti igralci ==
* {{flagicon|LTU}} Ignas Dedura
* {{flagicon|LTU}} Dominykas Galkevičius

== Sklici ==
{{sklici|2}}

==Zunanje povezave==
* [https://zalgiris.lt/komandos/fk-kauno-zalgiris Uradna spletna stran] (LT)
* [https://globalsportsarchive.com/team/soccer/fk-kauno-zalgiris/15855/ Globalsportsarchive]

{{Nogomet v Litvie}}

[[Kategorija:Litovski nogometni klubi|Kauno Žalgiris]]
[[Kategorija:Šport v Kaunasu]]
[[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 2004|Kauno Žalgiris]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>p525r0e1rgz9f2eno2hyp3cromafa09</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6774119</id>
      <parentid>6774118</parentid>
      <timestamp>2026-11-03T10:22:06Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Makenzis</username>
        <id>158308</id>
      </contributor>
      <comment>/* Uvrstitve */</comment>
      <origin>6774119</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4889" sha1="rayrzrocvtoahnxkyrdm6xebtlkn7s3" xml:space="preserve">{{Infopolje Nogometni klub
| clubname = Kauno Žalgiris
| image = 
| fullname = Nogometni Klub Kauno Žalgiris
| nickname =
| founded = 2004 (FK Spyris)
| ground = Stadion FA Kauno Žalgiris&lt;br /&gt;[[Kaunas]]
| capacity = 500
| chrtitle = Predsednik:
| chairman = {{flagicon|LTU}} [[Mantas Kalnietis]]
| mgrtitle = Trener:
| manager = {{Flagicon|LTU}} Željko Sopić
| league = [[TOPLYGA]]
| season = 2026
| position = 1.mesto 
| website = https://zalgiris.lt/komandos/fk-kauno-zalgiris

|pattern_la1=_hummelcoreXKjbw
|pattern_b1=_hummelcoreXKjbw
|pattern_ra1=_hummelcoreXKjbw
|pattern_sh1=_hummelcoreXKjbw
|pattern_so1=_hummel20w
|leftarm1=FFFFFF
|body1=FFFFFF
|rightarm1=FFFFFF
|shorts1=009900
|socks1=009900
|pattern_la2=_hummelcoreXKwb
|pattern_b2=_hummelcoreXKwb
|pattern_ra2=_hummelcoreXKwb
|pattern_sh2=_hummelcoreXKwb
|pattern_so2=_hummel20w
|leftarm2=FFFFFF
|body2=FFFFFF
|rightarm2=FFFFFF
|shorts2=FFFFFF
|socks2=FFFFFF
}}

'''Futbolo klubas Kauno Žalgiris''' ali na kratko '''Kauno Žalgiris''' je [[Litva|litovski]] nogometni klub iz mesta [[Kaunas]]. Ustanovljen je bil leta [[2004]] in aktualno igra v 1. litovski nogometni ligi.

==Uspehi==

; '''[[A lyga]]:'''
* '''PRVAKI (2x):''' 2025, 2026 
* PODPRVAKI (1x): 2022

; LFF taurė
* [[File:Cup Winner.png]] '''PRVAKI (1):''' 2026

; Supertaurė
* [[File:Cup Winner.png]] '''PRVAKI (1):''' 2026&lt;ref&gt;[https://toplyga.lt/naujiena/kauno-zalgiris-pirma-karta-laimejo-supertaure/9311 „Kauno Žalgiris“ pirmą kartą laimėjo Supertaurę]&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[https://www.sportas.lt/naujiena/535713/kauno-zalgiris-iskovojo-pirmaji-sezono-trofeju „Kauno Žalgiris“ iškovojo pirmąjį sezono trofėjų]&lt;/ref&gt;

==Uvrstitve==
{|class=&quot;wikitable&quot;
! Sezona
! Div.
! Liga
! Mesto
! Sklici
|-
| bgcolor=&quot;#DDFFDD&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2026'''
| bgcolor=&quot;#DDFFDD&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''1.'''
| bgcolor=&quot;#DDFFDD&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''[[TOPLYGA]]''' 
| bgcolor=&quot;#FFDD00&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''1.''' 
| &lt;ref&gt;[http://www.rsssf.com/tablesl/lito2026.html#alyga ]&lt;/ref&gt;
|-
|}

== Barve ==

{| width=33%
|-
|
{{Football kit |
| pattern_la=|pattern_b=|pattern_ra=|
  leftarm=FFFF00|body=FFFF00|rightarm=FFFF00|shorts=0000FF|socks=0000FF|
|title= (do 2015) &lt;br&gt; FK Spyris 
}}
|{{Football kit |
 pattern_la=|
 pattern_b=|
 pattern_ra=|
 leftarm=008000 |
 body=008000|
 rightarm=008000 |
 shorts=008000 |
 socks=008000 |
 title= (Od 2015) &lt;br&gt; Domače
}}
|{{Football kit |
 pattern_la=|
 pattern_b=|
 pattern_ra=|
 leftarm=ffffff |
 body=ffffff|
 rightarm=ffffff |
 shorts=ffffff |
 socks=008000 |
 title= (Od 2015) &lt;br&gt; Gostujoče
}}
|{{Football kit |
 pattern_la=|
 pattern_b=|
 pattern_ra=|
 leftarm=960018 |
 body=960018|
 rightarm=960018 |
 shorts=000000 |
 socks=000000 |
 title= 2018 &lt;br&gt; Vratarji
}}
|}

== Moštvo sezone 2026 ==
''Podatki z dne [[16. julij]]a 2026.'' (www.toplyga.lt)

{{fs start}}
{{Fs player|no= 1|nat=LTU|pos=GK|name=[[Joris Aliukonis]]}}
{{Fs player|no=22|nat=LTU|pos=GK|name=[[Deividas Mikelionis]]}}
{{Fs player|no=55|nat=LTU|pos=GK|name=[[Tomas Švedkauskas]]}}
|-----
! colspan=&quot;9&quot; bgcolor=&quot;#B0D3FB&quot; align=&quot;left&quot; |
|----- bgcolor=&quot;#DFEDFD&quot;
{{Fs player|no= 2|nat=LTU|pos=DF|name=[[Tautvydas Burdzilauskas]]}}
{{Fs player|no= 3|nat=GEO|pos=DF|name=[[Anton Tolordava]]}}
{{Fs player|no= 4|nat=DEN|pos=DF|name=[[Luka Račić]]}}
{{Fs player|no=37|nat=AUT|pos=DF|name=[[Nosa Iyobosa Edokpolor|Nosa Edokpolor]]}}
{{Fs player|no=45|nat=FRA|pos=DF|name=Joris Moutachy}}
{{Fs player|no=66|nat=LTU|pos=DF|name=[[Eduardas Jurjonas]]}}
{{Fs player|no=77|nat=LTU|pos=DF|name=[[Rokas Lekiatas]]}}
|-----
! colspan=&quot;9&quot; bgcolor=&quot;#B0D3FB&quot; align=&quot;left&quot; |
|----- bgcolor=&quot;#DFEDFD&quot;
{{Fs player|no= 7|name=[[Amine Benchaib]]|nat=BEL|pos=MF}}
{{Fs player|no= 8|nat=JPN|pos=MF|name=[[Yukiyoshi Karashima]]}} 
{{Fs player|no=10|nat=LTU|pos=MF|name=[[Gratas Sirgėdas]]}}
{{Fs player|no=15|nat=BRA|pos=MF|name=Léo Ribeiro}} 
{{Fs player|no=17|pos=FW|nat=NGR|name=Oyinlola Kayode}}
{{Fs player|no=24|nat=LTU|pos=MF|name=[[Motiejus Burba]]}} 
{{fs player|no=70|pos=MF|nat=FRA|name=[[Fabien Ourega]]}}
|-----
! colspan=&quot;9&quot; bgcolor=&quot;#B0D3FB&quot; align=&quot;left&quot; |
|----- bgcolor=&quot;#DFEDFD&quot;
{{Fs player|no=11|nat=LTU|pos=FW|name=[[Fedor Černych]]}}
{{Fs player|no=47|nat=LTU|pos=FW|name=Vėjas Pocius}} 
|-----
! colspan=&quot;9&quot; bgcolor=&quot;#B0D3FB&quot; align=&quot;left&quot; |
|----- bgcolor=&quot;#DFEDFD&quot;
{{fs end}}

== Znameniti igralci ==
* {{flagicon|LTU}} Ignas Dedura
* {{flagicon|LTU}} Dominykas Galkevičius

== Sklici ==
{{sklici|2}}

==Zunanje povezave==
* [https://zalgiris.lt/komandos/fk-kauno-zalgiris Uradna spletna stran] (LT)
* [https://globalsportsarchive.com/team/soccer/fk-kauno-zalgiris/15855/ Globalsportsarchive]

{{Nogomet v Litvie}}

[[Kategorija:Litovski nogometni klubi|Kauno Žalgiris]]
[[Kategorija:Šport v Kaunasu]]
[[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 2004|Kauno Žalgiris]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>rayrzrocvtoahnxkyrdm6xebtlkn7s3</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6774121</id>
      <parentid>6774119</parentid>
      <timestamp>2026-11-03T10:23:00Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Makenzis</username>
        <id>158308</id>
      </contributor>
      <comment>/* Moštvo sezone 2026 */</comment>
      <origin>6774121</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4835" sha1="myhp9qdyx9i2zj45j0qd3p0pdxofbzm" xml:space="preserve">{{Infopolje Nogometni klub
| clubname = Kauno Žalgiris
| image = 
| fullname = Nogometni Klub Kauno Žalgiris
| nickname =
| founded = 2004 (FK Spyris)
| ground = Stadion FA Kauno Žalgiris&lt;br /&gt;[[Kaunas]]
| capacity = 500
| chrtitle = Predsednik:
| chairman = {{flagicon|LTU}} [[Mantas Kalnietis]]
| mgrtitle = Trener:
| manager = {{Flagicon|LTU}} Željko Sopić
| league = [[TOPLYGA]]
| season = 2026
| position = 1.mesto 
| website = https://zalgiris.lt/komandos/fk-kauno-zalgiris

|pattern_la1=_hummelcoreXKjbw
|pattern_b1=_hummelcoreXKjbw
|pattern_ra1=_hummelcoreXKjbw
|pattern_sh1=_hummelcoreXKjbw
|pattern_so1=_hummel20w
|leftarm1=FFFFFF
|body1=FFFFFF
|rightarm1=FFFFFF
|shorts1=009900
|socks1=009900
|pattern_la2=_hummelcoreXKwb
|pattern_b2=_hummelcoreXKwb
|pattern_ra2=_hummelcoreXKwb
|pattern_sh2=_hummelcoreXKwb
|pattern_so2=_hummel20w
|leftarm2=FFFFFF
|body2=FFFFFF
|rightarm2=FFFFFF
|shorts2=FFFFFF
|socks2=FFFFFF
}}

'''Futbolo klubas Kauno Žalgiris''' ali na kratko '''Kauno Žalgiris''' je [[Litva|litovski]] nogometni klub iz mesta [[Kaunas]]. Ustanovljen je bil leta [[2004]] in aktualno igra v 1. litovski nogometni ligi.

==Uspehi==

; '''[[A lyga]]:'''
* '''PRVAKI (2x):''' 2025, 2026 
* PODPRVAKI (1x): 2022

; LFF taurė
* [[File:Cup Winner.png]] '''PRVAKI (1):''' 2026

; Supertaurė
* [[File:Cup Winner.png]] '''PRVAKI (1):''' 2026&lt;ref&gt;[https://toplyga.lt/naujiena/kauno-zalgiris-pirma-karta-laimejo-supertaure/9311 „Kauno Žalgiris“ pirmą kartą laimėjo Supertaurę]&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[https://www.sportas.lt/naujiena/535713/kauno-zalgiris-iskovojo-pirmaji-sezono-trofeju „Kauno Žalgiris“ iškovojo pirmąjį sezono trofėjų]&lt;/ref&gt;

==Uvrstitve==
{|class=&quot;wikitable&quot;
! Sezona
! Div.
! Liga
! Mesto
! Sklici
|-
| bgcolor=&quot;#DDFFDD&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2026'''
| bgcolor=&quot;#DDFFDD&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''1.'''
| bgcolor=&quot;#DDFFDD&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''[[TOPLYGA]]''' 
| bgcolor=&quot;#FFDD00&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''1.''' 
| &lt;ref&gt;[http://www.rsssf.com/tablesl/lito2026.html#alyga ]&lt;/ref&gt;
|-
|}

== Barve ==

{| width=33%
|-
|
{{Football kit |
| pattern_la=|pattern_b=|pattern_ra=|
  leftarm=FFFF00|body=FFFF00|rightarm=FFFF00|shorts=0000FF|socks=0000FF|
|title= (do 2015) &lt;br&gt; FK Spyris 
}}
|{{Football kit |
 pattern_la=|
 pattern_b=|
 pattern_ra=|
 leftarm=008000 |
 body=008000|
 rightarm=008000 |
 shorts=008000 |
 socks=008000 |
 title= (Od 2015) &lt;br&gt; Domače
}}
|{{Football kit |
 pattern_la=|
 pattern_b=|
 pattern_ra=|
 leftarm=ffffff |
 body=ffffff|
 rightarm=ffffff |
 shorts=ffffff |
 socks=008000 |
 title= (Od 2015) &lt;br&gt; Gostujoče
}}
|{{Football kit |
 pattern_la=|
 pattern_b=|
 pattern_ra=|
 leftarm=960018 |
 body=960018|
 rightarm=960018 |
 shorts=000000 |
 socks=000000 |
 title= 2018 &lt;br&gt; Vratarji
}}
|}

== Moštvo sezone 2026 ==
''Podatki z dne [[3. novembEr]]a 2026.'' (www.toplyga.lt)

{{fs start}}
{{Fs player|no= 1|nat=LTU|pos=GK|name=[[Joris Aliukonis]]}}
{{Fs player|no=22|nat=LTU|pos=GK|name=[[Deividas Mikelionis]]}}
{{Fs player|no=55|nat=LTU|pos=GK|name=[[Tomas Švedkauskas]]}}
|-----
! colspan=&quot;9&quot; bgcolor=&quot;#B0D3FB&quot; align=&quot;left&quot; |
|----- bgcolor=&quot;#DFEDFD&quot;
{{Fs player|no= 2|nat=LTU|pos=DF|name=[[Tautvydas Burdzilauskas]]}}
{{Fs player|no= 3|nat=GEO|pos=DF|name=[[Anton Tolordava]]}}
{{Fs player|no= 4|nat=DEN|pos=DF|name=[[Luka Račić]]}}
{{Fs player|no=37|nat=AUT|pos=DF|name=[[Nosa Iyobosa Edokpolor|Nosa Edokpolor]]}}
{{Fs player|no=45|nat=FRA|pos=DF|name=Joris Moutachy}}
{{Fs player|no=66|nat=LTU|pos=DF|name=[[Eduardas Jurjonas]]}}
{{Fs player|no=77|nat=LTU|pos=DF|name=[[Rokas Lekiatas]]}}
|-----
! colspan=&quot;9&quot; bgcolor=&quot;#B0D3FB&quot; align=&quot;left&quot; |
|----- bgcolor=&quot;#DFEDFD&quot;
{{Fs player|no= 7|name=[[Amine Benchaib]]|nat=BEL|pos=MF}}
{{Fs player|no= 8|nat=JPN|pos=MF|name=[[Yukiyoshi Karashima]]}} 
{{Fs player|no=10|nat=LTU|pos=MF|name=[[Gratas Sirgėdas]]}}
{{Fs player|no=15|nat=BRA|pos=MF|name=Léo Ribeiro}} 
{{Fs player|no=24|nat=LTU|pos=MF|name=[[Motiejus Burba]]}} 
{{fs player|no=70|pos=MF|nat=FRA|name=[[Fabien Ourega]]}}
|-----
! colspan=&quot;9&quot; bgcolor=&quot;#B0D3FB&quot; align=&quot;left&quot; |
|----- bgcolor=&quot;#DFEDFD&quot;
{{Fs player|no=11|nat=LTU|pos=FW|name=[[Fedor Černych]]}}
{{Fs player|no=47|nat=LTU|pos=FW|name=Vėjas Pocius}} 
|-----
! colspan=&quot;9&quot; bgcolor=&quot;#B0D3FB&quot; align=&quot;left&quot; |
|----- bgcolor=&quot;#DFEDFD&quot;
{{fs end}}

== Znameniti igralci ==
* {{flagicon|LTU}} Ignas Dedura
* {{flagicon|LTU}} Dominykas Galkevičius

== Sklici ==
{{sklici|2}}

==Zunanje povezave==
* [https://zalgiris.lt/komandos/fk-kauno-zalgiris Uradna spletna stran] (LT)
* [https://globalsportsarchive.com/team/soccer/fk-kauno-zalgiris/15855/ Globalsportsarchive]

{{Nogomet v Litvie}}

[[Kategorija:Litovski nogometni klubi|Kauno Žalgiris]]
[[Kategorija:Šport v Kaunasu]]
[[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 2004|Kauno Žalgiris]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>myhp9qdyx9i2zj45j0qd3p0pdxofbzm</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6774122</id>
      <parentid>6774121</parentid>
      <timestamp>2026-11-03T10:23:53Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Makenzis</username>
        <id>158308</id>
      </contributor>
      <comment>/* Uvrstitve */</comment>
      <origin>6774122</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4847" sha1="65grksob88qx5q90rhm0qt55aej1wlk" xml:space="preserve">{{Infopolje Nogometni klub
| clubname = Kauno Žalgiris
| image = 
| fullname = Nogometni Klub Kauno Žalgiris
| nickname =
| founded = 2004 (FK Spyris)
| ground = Stadion FA Kauno Žalgiris&lt;br /&gt;[[Kaunas]]
| capacity = 500
| chrtitle = Predsednik:
| chairman = {{flagicon|LTU}} [[Mantas Kalnietis]]
| mgrtitle = Trener:
| manager = {{Flagicon|LTU}} Željko Sopić
| league = [[TOPLYGA]]
| season = 2026
| position = 1.mesto 
| website = https://zalgiris.lt/komandos/fk-kauno-zalgiris

|pattern_la1=_hummelcoreXKjbw
|pattern_b1=_hummelcoreXKjbw
|pattern_ra1=_hummelcoreXKjbw
|pattern_sh1=_hummelcoreXKjbw
|pattern_so1=_hummel20w
|leftarm1=FFFFFF
|body1=FFFFFF
|rightarm1=FFFFFF
|shorts1=009900
|socks1=009900
|pattern_la2=_hummelcoreXKwb
|pattern_b2=_hummelcoreXKwb
|pattern_ra2=_hummelcoreXKwb
|pattern_sh2=_hummelcoreXKwb
|pattern_so2=_hummel20w
|leftarm2=FFFFFF
|body2=FFFFFF
|rightarm2=FFFFFF
|shorts2=FFFFFF
|socks2=FFFFFF
}}

'''Futbolo klubas Kauno Žalgiris''' ali na kratko '''Kauno Žalgiris''' je [[Litva|litovski]] nogometni klub iz mesta [[Kaunas]]. Ustanovljen je bil leta [[2004]] in aktualno igra v 1. litovski nogometni ligi.

==Uspehi==

; '''[[A lyga]]:'''
* '''PRVAKI (2x):''' 2025, 2026 
* PODPRVAKI (1x): 2022

; LFF taurė
* [[File:Cup Winner.png]] '''PRVAKI (1):''' 2026

; Supertaurė
* [[File:Cup Winner.png]] '''PRVAKI (1):''' 2026&lt;ref&gt;[https://toplyga.lt/naujiena/kauno-zalgiris-pirma-karta-laimejo-supertaure/9311 „Kauno Žalgiris“ pirmą kartą laimėjo Supertaurę]&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[https://www.sportas.lt/naujiena/535713/kauno-zalgiris-iskovojo-pirmaji-sezono-trofeju „Kauno Žalgiris“ iškovojo pirmąjį sezono trofėjų]&lt;/ref&gt;

==Uvrstitve==
{|class=&quot;wikitable&quot;
! Sezona
! Div.
! Liga
! Mesto
! Sklici
|-
| bgcolor=&quot;#DDFFDD&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2026'''
| bgcolor=&quot;#DDFFDD&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''1.'''
| bgcolor=&quot;#DDFFDD&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''[[TOPLYGA]]''' 
| bgcolor=&quot;#FFDD00&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''1.''' 
| &lt;ref&gt;[http://www.rsssf.com/tablesl/lito2026.html#alyga 2026 toplyga]&lt;/ref&gt;
|-
|}

== Barve ==

{| width=33%
|-
|
{{Football kit |
| pattern_la=|pattern_b=|pattern_ra=|
  leftarm=FFFF00|body=FFFF00|rightarm=FFFF00|shorts=0000FF|socks=0000FF|
|title= (do 2015) &lt;br&gt; FK Spyris 
}}
|{{Football kit |
 pattern_la=|
 pattern_b=|
 pattern_ra=|
 leftarm=008000 |
 body=008000|
 rightarm=008000 |
 shorts=008000 |
 socks=008000 |
 title= (Od 2015) &lt;br&gt; Domače
}}
|{{Football kit |
 pattern_la=|
 pattern_b=|
 pattern_ra=|
 leftarm=ffffff |
 body=ffffff|
 rightarm=ffffff |
 shorts=ffffff |
 socks=008000 |
 title= (Od 2015) &lt;br&gt; Gostujoče
}}
|{{Football kit |
 pattern_la=|
 pattern_b=|
 pattern_ra=|
 leftarm=960018 |
 body=960018|
 rightarm=960018 |
 shorts=000000 |
 socks=000000 |
 title= 2018 &lt;br&gt; Vratarji
}}
|}

== Moštvo sezone 2026 ==
''Podatki z dne [[3. novembEr]]a 2026.'' (www.toplyga.lt)

{{fs start}}
{{Fs player|no= 1|nat=LTU|pos=GK|name=[[Joris Aliukonis]]}}
{{Fs player|no=22|nat=LTU|pos=GK|name=[[Deividas Mikelionis]]}}
{{Fs player|no=55|nat=LTU|pos=GK|name=[[Tomas Švedkauskas]]}}
|-----
! colspan=&quot;9&quot; bgcolor=&quot;#B0D3FB&quot; align=&quot;left&quot; |
|----- bgcolor=&quot;#DFEDFD&quot;
{{Fs player|no= 2|nat=LTU|pos=DF|name=[[Tautvydas Burdzilauskas]]}}
{{Fs player|no= 3|nat=GEO|pos=DF|name=[[Anton Tolordava]]}}
{{Fs player|no= 4|nat=DEN|pos=DF|name=[[Luka Račić]]}}
{{Fs player|no=37|nat=AUT|pos=DF|name=[[Nosa Iyobosa Edokpolor|Nosa Edokpolor]]}}
{{Fs player|no=45|nat=FRA|pos=DF|name=Joris Moutachy}}
{{Fs player|no=66|nat=LTU|pos=DF|name=[[Eduardas Jurjonas]]}}
{{Fs player|no=77|nat=LTU|pos=DF|name=[[Rokas Lekiatas]]}}
|-----
! colspan=&quot;9&quot; bgcolor=&quot;#B0D3FB&quot; align=&quot;left&quot; |
|----- bgcolor=&quot;#DFEDFD&quot;
{{Fs player|no= 7|name=[[Amine Benchaib]]|nat=BEL|pos=MF}}
{{Fs player|no= 8|nat=JPN|pos=MF|name=[[Yukiyoshi Karashima]]}} 
{{Fs player|no=10|nat=LTU|pos=MF|name=[[Gratas Sirgėdas]]}}
{{Fs player|no=15|nat=BRA|pos=MF|name=Léo Ribeiro}} 
{{Fs player|no=24|nat=LTU|pos=MF|name=[[Motiejus Burba]]}} 
{{fs player|no=70|pos=MF|nat=FRA|name=[[Fabien Ourega]]}}
|-----
! colspan=&quot;9&quot; bgcolor=&quot;#B0D3FB&quot; align=&quot;left&quot; |
|----- bgcolor=&quot;#DFEDFD&quot;
{{Fs player|no=11|nat=LTU|pos=FW|name=[[Fedor Černych]]}}
{{Fs player|no=47|nat=LTU|pos=FW|name=Vėjas Pocius}} 
|-----
! colspan=&quot;9&quot; bgcolor=&quot;#B0D3FB&quot; align=&quot;left&quot; |
|----- bgcolor=&quot;#DFEDFD&quot;
{{fs end}}

== Znameniti igralci ==
* {{flagicon|LTU}} Ignas Dedura
* {{flagicon|LTU}} Dominykas Galkevičius

== Sklici ==
{{sklici|2}}

==Zunanje povezave==
* [https://zalgiris.lt/komandos/fk-kauno-zalgiris Uradna spletna stran] (LT)
* [https://globalsportsarchive.com/team/soccer/fk-kauno-zalgiris/15855/ Globalsportsarchive]

{{Nogomet v Litvie}}

[[Kategorija:Litovski nogometni klubi|Kauno Žalgiris]]
[[Kategorija:Šport v Kaunasu]]
[[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 2004|Kauno Žalgiris]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>65grksob88qx5q90rhm0qt55aej1wlk</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6774123</id>
      <parentid>6774122</parentid>
      <timestamp>2026-11-03T10:24:45Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Makenzis</username>
        <id>158308</id>
      </contributor>
      <comment>/* Moštvo sezone 2026 */</comment>
      <origin>6774123</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4847" sha1="mk80slu5t0cxfoov6xjrxh41h1jw2wy" xml:space="preserve">{{Infopolje Nogometni klub
| clubname = Kauno Žalgiris
| image = 
| fullname = Nogometni Klub Kauno Žalgiris
| nickname =
| founded = 2004 (FK Spyris)
| ground = Stadion FA Kauno Žalgiris&lt;br /&gt;[[Kaunas]]
| capacity = 500
| chrtitle = Predsednik:
| chairman = {{flagicon|LTU}} [[Mantas Kalnietis]]
| mgrtitle = Trener:
| manager = {{Flagicon|LTU}} Željko Sopić
| league = [[TOPLYGA]]
| season = 2026
| position = 1.mesto 
| website = https://zalgiris.lt/komandos/fk-kauno-zalgiris

|pattern_la1=_hummelcoreXKjbw
|pattern_b1=_hummelcoreXKjbw
|pattern_ra1=_hummelcoreXKjbw
|pattern_sh1=_hummelcoreXKjbw
|pattern_so1=_hummel20w
|leftarm1=FFFFFF
|body1=FFFFFF
|rightarm1=FFFFFF
|shorts1=009900
|socks1=009900
|pattern_la2=_hummelcoreXKwb
|pattern_b2=_hummelcoreXKwb
|pattern_ra2=_hummelcoreXKwb
|pattern_sh2=_hummelcoreXKwb
|pattern_so2=_hummel20w
|leftarm2=FFFFFF
|body2=FFFFFF
|rightarm2=FFFFFF
|shorts2=FFFFFF
|socks2=FFFFFF
}}

'''Futbolo klubas Kauno Žalgiris''' ali na kratko '''Kauno Žalgiris''' je [[Litva|litovski]] nogometni klub iz mesta [[Kaunas]]. Ustanovljen je bil leta [[2004]] in aktualno igra v 1. litovski nogometni ligi.

==Uspehi==

; '''[[A lyga]]:'''
* '''PRVAKI (2x):''' 2025, 2026 
* PODPRVAKI (1x): 2022

; LFF taurė
* [[File:Cup Winner.png]] '''PRVAKI (1):''' 2026

; Supertaurė
* [[File:Cup Winner.png]] '''PRVAKI (1):''' 2026&lt;ref&gt;[https://toplyga.lt/naujiena/kauno-zalgiris-pirma-karta-laimejo-supertaure/9311 „Kauno Žalgiris“ pirmą kartą laimėjo Supertaurę]&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[https://www.sportas.lt/naujiena/535713/kauno-zalgiris-iskovojo-pirmaji-sezono-trofeju „Kauno Žalgiris“ iškovojo pirmąjį sezono trofėjų]&lt;/ref&gt;

==Uvrstitve==
{|class=&quot;wikitable&quot;
! Sezona
! Div.
! Liga
! Mesto
! Sklici
|-
| bgcolor=&quot;#DDFFDD&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2026'''
| bgcolor=&quot;#DDFFDD&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''1.'''
| bgcolor=&quot;#DDFFDD&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''[[TOPLYGA]]''' 
| bgcolor=&quot;#FFDD00&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''1.''' 
| &lt;ref&gt;[http://www.rsssf.com/tablesl/lito2026.html#alyga 2026 toplyga]&lt;/ref&gt;
|-
|}

== Barve ==

{| width=33%
|-
|
{{Football kit |
| pattern_la=|pattern_b=|pattern_ra=|
  leftarm=FFFF00|body=FFFF00|rightarm=FFFF00|shorts=0000FF|socks=0000FF|
|title= (do 2015) &lt;br&gt; FK Spyris 
}}
|{{Football kit |
 pattern_la=|
 pattern_b=|
 pattern_ra=|
 leftarm=008000 |
 body=008000|
 rightarm=008000 |
 shorts=008000 |
 socks=008000 |
 title= (Od 2015) &lt;br&gt; Domače
}}
|{{Football kit |
 pattern_la=|
 pattern_b=|
 pattern_ra=|
 leftarm=ffffff |
 body=ffffff|
 rightarm=ffffff |
 shorts=ffffff |
 socks=008000 |
 title= (Od 2015) &lt;br&gt; Gostujoče
}}
|{{Football kit |
 pattern_la=|
 pattern_b=|
 pattern_ra=|
 leftarm=960018 |
 body=960018|
 rightarm=960018 |
 shorts=000000 |
 socks=000000 |
 title= 2018 &lt;br&gt; Vratarji
}}
|}

== Moštvo sezone 2026 ==
''Podatki z dne [[3. november]]a 2026.'' (www.toplyga.lt)

{{fs start}}
{{Fs player|no= 1|nat=LTU|pos=GK|name=[[Joris Aliukonis]]}}
{{Fs player|no=22|nat=LTU|pos=GK|name=[[Deividas Mikelionis]]}}
{{Fs player|no=55|nat=LTU|pos=GK|name=[[Tomas Švedkauskas]]}}
|-----
! colspan=&quot;9&quot; bgcolor=&quot;#B0D3FB&quot; align=&quot;left&quot; |
|----- bgcolor=&quot;#DFEDFD&quot;
{{Fs player|no= 2|nat=LTU|pos=DF|name=[[Tautvydas Burdzilauskas]]}}
{{Fs player|no= 3|nat=GEO|pos=DF|name=[[Anton Tolordava]]}}
{{Fs player|no= 4|nat=DEN|pos=DF|name=[[Luka Račić]]}}
{{Fs player|no=37|nat=AUT|pos=DF|name=[[Nosa Iyobosa Edokpolor|Nosa Edokpolor]]}}
{{Fs player|no=45|nat=FRA|pos=DF|name=Joris Moutachy}}
{{Fs player|no=66|nat=LTU|pos=DF|name=[[Eduardas Jurjonas]]}}
{{Fs player|no=77|nat=LTU|pos=DF|name=[[Rokas Lekiatas]]}}
|-----
! colspan=&quot;9&quot; bgcolor=&quot;#B0D3FB&quot; align=&quot;left&quot; |
|----- bgcolor=&quot;#DFEDFD&quot;
{{Fs player|no= 7|name=[[Amine Benchaib]]|nat=BEL|pos=MF}}
{{Fs player|no= 8|nat=JPN|pos=MF|name=[[Yukiyoshi Karashima]]}} 
{{Fs player|no=10|nat=LTU|pos=MF|name=[[Gratas Sirgėdas]]}}
{{Fs player|no=15|nat=BRA|pos=MF|name=Léo Ribeiro}} 
{{Fs player|no=24|nat=LTU|pos=MF|name=[[Motiejus Burba]]}} 
{{fs player|no=70|pos=MF|nat=FRA|name=[[Fabien Ourega]]}}
|-----
! colspan=&quot;9&quot; bgcolor=&quot;#B0D3FB&quot; align=&quot;left&quot; |
|----- bgcolor=&quot;#DFEDFD&quot;
{{Fs player|no=11|nat=LTU|pos=FW|name=[[Fedor Černych]]}}
{{Fs player|no=47|nat=LTU|pos=FW|name=Vėjas Pocius}} 
|-----
! colspan=&quot;9&quot; bgcolor=&quot;#B0D3FB&quot; align=&quot;left&quot; |
|----- bgcolor=&quot;#DFEDFD&quot;
{{fs end}}

== Znameniti igralci ==
* {{flagicon|LTU}} Ignas Dedura
* {{flagicon|LTU}} Dominykas Galkevičius

== Sklici ==
{{sklici|2}}

==Zunanje povezave==
* [https://zalgiris.lt/komandos/fk-kauno-zalgiris Uradna spletna stran] (LT)
* [https://globalsportsarchive.com/team/soccer/fk-kauno-zalgiris/15855/ Globalsportsarchive]

{{Nogomet v Litvie}}

[[Kategorija:Litovski nogometni klubi|Kauno Žalgiris]]
[[Kategorija:Šport v Kaunasu]]
[[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 2004|Kauno Žalgiris]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>mk80slu5t0cxfoov6xjrxh41h1jw2wy</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6774124</id>
      <parentid>6774123</parentid>
      <timestamp>2026-11-03T10:25:24Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Makenzis</username>
        <id>158308</id>
      </contributor>
      <comment>/* Uspehi */</comment>
      <origin>6774124</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4856" sha1="9sutd0ciy61hezl3ug5leb098eqnysd" xml:space="preserve">{{Infopolje Nogometni klub
| clubname = Kauno Žalgiris
| image = 
| fullname = Nogometni Klub Kauno Žalgiris
| nickname =
| founded = 2004 (FK Spyris)
| ground = Stadion FA Kauno Žalgiris&lt;br /&gt;[[Kaunas]]
| capacity = 500
| chrtitle = Predsednik:
| chairman = {{flagicon|LTU}} [[Mantas Kalnietis]]
| mgrtitle = Trener:
| manager = {{Flagicon|LTU}} Željko Sopić
| league = [[TOPLYGA]]
| season = 2026
| position = 1.mesto 
| website = https://zalgiris.lt/komandos/fk-kauno-zalgiris

|pattern_la1=_hummelcoreXKjbw
|pattern_b1=_hummelcoreXKjbw
|pattern_ra1=_hummelcoreXKjbw
|pattern_sh1=_hummelcoreXKjbw
|pattern_so1=_hummel20w
|leftarm1=FFFFFF
|body1=FFFFFF
|rightarm1=FFFFFF
|shorts1=009900
|socks1=009900
|pattern_la2=_hummelcoreXKwb
|pattern_b2=_hummelcoreXKwb
|pattern_ra2=_hummelcoreXKwb
|pattern_sh2=_hummelcoreXKwb
|pattern_so2=_hummel20w
|leftarm2=FFFFFF
|body2=FFFFFF
|rightarm2=FFFFFF
|shorts2=FFFFFF
|socks2=FFFFFF
}}

'''Futbolo klubas Kauno Žalgiris''' ali na kratko '''Kauno Žalgiris''' je [[Litva|litovski]] nogometni klub iz mesta [[Kaunas]]. Ustanovljen je bil leta [[2004]] in aktualno igra v 1. litovski nogometni ligi.

==Uspehi==

; '''[[TOPLYGA]], A lyga:'''
* '''PRVAKI (2x):''' 2025, 2026 
* PODPRVAKI (1x): 2022

; LFF taurė
* [[File:Cup Winner.png]] '''PRVAKI (1):''' 2026

; Supertaurė
* [[File:Cup Winner.png]] '''PRVAKI (1):''' 2026&lt;ref&gt;[https://toplyga.lt/naujiena/kauno-zalgiris-pirma-karta-laimejo-supertaure/9311 „Kauno Žalgiris“ pirmą kartą laimėjo Supertaurę]&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[https://www.sportas.lt/naujiena/535713/kauno-zalgiris-iskovojo-pirmaji-sezono-trofeju „Kauno Žalgiris“ iškovojo pirmąjį sezono trofėjų]&lt;/ref&gt;

==Uvrstitve==
{|class=&quot;wikitable&quot;
! Sezona
! Div.
! Liga
! Mesto
! Sklici
|-
| bgcolor=&quot;#DDFFDD&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2026'''
| bgcolor=&quot;#DDFFDD&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''1.'''
| bgcolor=&quot;#DDFFDD&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''[[TOPLYGA]]''' 
| bgcolor=&quot;#FFDD00&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''1.''' 
| &lt;ref&gt;[http://www.rsssf.com/tablesl/lito2026.html#alyga 2026 toplyga]&lt;/ref&gt;
|-
|}

== Barve ==

{| width=33%
|-
|
{{Football kit |
| pattern_la=|pattern_b=|pattern_ra=|
  leftarm=FFFF00|body=FFFF00|rightarm=FFFF00|shorts=0000FF|socks=0000FF|
|title= (do 2015) &lt;br&gt; FK Spyris 
}}
|{{Football kit |
 pattern_la=|
 pattern_b=|
 pattern_ra=|
 leftarm=008000 |
 body=008000|
 rightarm=008000 |
 shorts=008000 |
 socks=008000 |
 title= (Od 2015) &lt;br&gt; Domače
}}
|{{Football kit |
 pattern_la=|
 pattern_b=|
 pattern_ra=|
 leftarm=ffffff |
 body=ffffff|
 rightarm=ffffff |
 shorts=ffffff |
 socks=008000 |
 title= (Od 2015) &lt;br&gt; Gostujoče
}}
|{{Football kit |
 pattern_la=|
 pattern_b=|
 pattern_ra=|
 leftarm=960018 |
 body=960018|
 rightarm=960018 |
 shorts=000000 |
 socks=000000 |
 title= 2018 &lt;br&gt; Vratarji
}}
|}

== Moštvo sezone 2026 ==
''Podatki z dne [[3. november]]a 2026.'' (www.toplyga.lt)

{{fs start}}
{{Fs player|no= 1|nat=LTU|pos=GK|name=[[Joris Aliukonis]]}}
{{Fs player|no=22|nat=LTU|pos=GK|name=[[Deividas Mikelionis]]}}
{{Fs player|no=55|nat=LTU|pos=GK|name=[[Tomas Švedkauskas]]}}
|-----
! colspan=&quot;9&quot; bgcolor=&quot;#B0D3FB&quot; align=&quot;left&quot; |
|----- bgcolor=&quot;#DFEDFD&quot;
{{Fs player|no= 2|nat=LTU|pos=DF|name=[[Tautvydas Burdzilauskas]]}}
{{Fs player|no= 3|nat=GEO|pos=DF|name=[[Anton Tolordava]]}}
{{Fs player|no= 4|nat=DEN|pos=DF|name=[[Luka Račić]]}}
{{Fs player|no=37|nat=AUT|pos=DF|name=[[Nosa Iyobosa Edokpolor|Nosa Edokpolor]]}}
{{Fs player|no=45|nat=FRA|pos=DF|name=Joris Moutachy}}
{{Fs player|no=66|nat=LTU|pos=DF|name=[[Eduardas Jurjonas]]}}
{{Fs player|no=77|nat=LTU|pos=DF|name=[[Rokas Lekiatas]]}}
|-----
! colspan=&quot;9&quot; bgcolor=&quot;#B0D3FB&quot; align=&quot;left&quot; |
|----- bgcolor=&quot;#DFEDFD&quot;
{{Fs player|no= 7|name=[[Amine Benchaib]]|nat=BEL|pos=MF}}
{{Fs player|no= 8|nat=JPN|pos=MF|name=[[Yukiyoshi Karashima]]}} 
{{Fs player|no=10|nat=LTU|pos=MF|name=[[Gratas Sirgėdas]]}}
{{Fs player|no=15|nat=BRA|pos=MF|name=Léo Ribeiro}} 
{{Fs player|no=24|nat=LTU|pos=MF|name=[[Motiejus Burba]]}} 
{{fs player|no=70|pos=MF|nat=FRA|name=[[Fabien Ourega]]}}
|-----
! colspan=&quot;9&quot; bgcolor=&quot;#B0D3FB&quot; align=&quot;left&quot; |
|----- bgcolor=&quot;#DFEDFD&quot;
{{Fs player|no=11|nat=LTU|pos=FW|name=[[Fedor Černych]]}}
{{Fs player|no=47|nat=LTU|pos=FW|name=Vėjas Pocius}} 
|-----
! colspan=&quot;9&quot; bgcolor=&quot;#B0D3FB&quot; align=&quot;left&quot; |
|----- bgcolor=&quot;#DFEDFD&quot;
{{fs end}}

== Znameniti igralci ==
* {{flagicon|LTU}} Ignas Dedura
* {{flagicon|LTU}} Dominykas Galkevičius

== Sklici ==
{{sklici|2}}

==Zunanje povezave==
* [https://zalgiris.lt/komandos/fk-kauno-zalgiris Uradna spletna stran] (LT)
* [https://globalsportsarchive.com/team/soccer/fk-kauno-zalgiris/15855/ Globalsportsarchive]

{{Nogomet v Litvie}}

[[Kategorija:Litovski nogometni klubi|Kauno Žalgiris]]
[[Kategorija:Šport v Kaunasu]]
[[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 2004|Kauno Žalgiris]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>9sutd0ciy61hezl3ug5leb098eqnysd</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Numantinska vojna</title>
    <ns>0</ns>
    <id>461212</id>
    <revision>
      <id>6774092</id>
      <parentid>6459691</parentid>
      <timestamp>2026-11-03T09:06:19Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Romanm</username>
        <id>13</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Numancija v kontekstu Hispanije */ [[Aragonija]]</comment>
      <origin>6774092</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="17733" sha1="9wvd732pj2nohkmbly5xejq3qmfin9u" xml:space="preserve">{{wikificiraj}}

{{Infobox military conflict
| conflict          = Numantinska vojna
| partof            = [[rimsko osvajanje Iberskega polotoka|rimskega osvajanja Iberskega polotoka]]
| image            = Рисунок к статье «Нумантийская война». Военная энциклопедия Сытина (Санкт-Петербург, 1911-1915).jpg
| image_size   = 270px
| caption = Obleganje Numantije
| date              = 143–133 pr. n. št.
| place             = [[Hispanija]]
| casus             = The Celtiberians revolt against the oppression of the Roman governors, who continuously break the treaty made by Marcellus in 152 BC.
| territory         = Širitev rimskega ozemlja skozi Keltiberijo
| result            = Rimska zmaga
| combatant1        = {{plainlist|
* [[File:Vexilloid of the Roman Empire.svg|22px]] [[Rimska republika]]
* [[Numidija|Kraljestvo Numidija]]
}}
| combatant2        = [[Keltiberi|Keltiberska plemena]]:{{plainlist|
* Arevaci
* Lusones
* Vaccaei
* Vettones
}}
| commander1        = {{plainlist|
* [[Quintus Caecilius Metellus Macedonicus]]
* Quintus Pompeius (konzul 141 pr. n. št.)
* Marcus Popillius Laenas
* Gaius Hostilius Mancinus
* [[Publij Kornelij Scipion Emilijski]]
* Micipsa
* [[Jugurta]]
}}
| commander2        = {{plainlist|
* Avarus{{KIA}}
* Litennon Attio
* Tanginus
* Caraunius
}}
| strength1         = 
| strength2         = 
| casualties1       = 
| casualties2       = 
| notes             = 
}}

'''Numantinska vojna''' oziroma '''tretja keltiberska vojna''' je bila vojna med [[Rimljani]] in prebivalci mesta Numancije, ki je ležalo na severovzhodu današnje Španije v provinci [[Soria]]. Danes arheološko mesto [[Numancija]] ima simbol upora ljudstva za svobodo in neodvisnost.
[[File:Numancia (10).jpg|thumb| Arheološki ostanki Numancije]]
=== Viri ===
Glavni vir za numantinsko vojno je grški zgodovinar [[Apijan]], ki je napisal štiriindvajset knjig v sklopu svojega enovitega dela Rimska zgodovina. Ena izmed teh je imenovana Vojne Rimljanov v Iberiji oziroma krajše [[Iberica]]. Poleg Apijana so pomembni viri [[Lucius Annaeus Florus]], [[Livij]], [[Diodor Sicilski]], [[Cicero]], [[Velej Paterkul]], [[Plutarh]], [[Valerius Maximus]] in [[Polibij]]. 
=== Geografski položaj ===
Numancija ima ugodno strateško pozicijo. Leži na visoki vzpetini Cerro de la Muela, okoli nje je ravnica, omejuje jo [[Ibersko gorovje]], na zahodu Sierras de Urbión, na vzhodu pa gora Moncayo. Ravnico seka reka [[Duero]], ki skupaj s svojima dvema pritokoma Merdancho in Tero funkcionira kot naravna obramba proti sovražniku. Apijan opisuje tudi, da je bila Numancija v tistem času obdana z gostim gozdom, zato je bila verjetno tudi vlažnost zraka višja in reka Duero je verjetno imela večji pretok. Slednja je bila plovna, po njej so trgovci prevažali vino in žito. Imela je veliko pašnikov in živine. Okoli svojega mesta je bila obdana z jarki in bloki skal. 
[[File:Hispania republicana.PNG ]]
=== Numancija v kontekstu Hispanije === 
Mesto Numancija je spadalo k ljudstvu [[Arevaci]] (po špansko Arévacos). Na zahodu so bili sosedi Vaccaei s središčem v Pallantii, na jugu so bili [[Sedetani]], natančneje ljudstva [[Titthi]], [[Lusoni]] in [[Belli]] (po špansko Tittos, Lusones in Bellos). Reka [[Ebro]] je bila meja med njimi in ljudstvom [[Ilergetes]] (glej mapo).
Potrebno je izpostaviti, da je bila takrat rimska [[Hispanija]] razdeljena na dve upravni območji: na [[Tostransko Španijo]] (''Hispania Citerior'') in na [[Onstransko Španijo]] (''Hispania Ulterior''). Do leta 154 pr. n. št. je rimsko ozemlje približno obsegalo današnjo [[Katalonija|Katalonijo]], [[Aragonija|Aragonijo]], [[Comunitat Valenciana]], [[Andaluzija|Andaluzijo]], [[Murcia|Murcio]] in južni del [[Castille-La Mancha]]. 
[[File:Mapa celtiberos.jpg|thumb| Mapa keltiberskih ljudstev]]

=== Pričetek vojne: neuspešni rimski poveljniki ===
Vsi spodaj našteti konzuli so bili neuspešni v numantinski vojni in so doživeli katastrofalne ter ponižujoče poraze. Pri njih je predvsem prevladovala želja po zaslugah in slavi, hkrati pa senat ni popuščal v zahtevi, da morajo doseči popolno predajo Numantincev. Numantinsko vojno moramo razumeti kot nadaljevanje [[Luzitanska vojna|Luzitanske vojne]] (154 – 139 pr. n. št.), v kateri je imel glavno vlogo vojaški poveljnik barbarov [[Viriatus]], ki je pozval ljudstva [[Vaccaei]], Titthi in Belli k uporu ter je zato odgovoren za numantinsko vstajo v Tostranski Španiji.
Prvi poveljnik, ki so ga Rimljani poslali v vojno proti Numantincem, je bil [[Quintus Caecilius Metellus Macedonicus|Quintus Caecilius Metellus]] (143 pr. n. št.). Po pričevanju Apijana je ta dobil na razpolago veliko vojsko. Rimski senat mu je zaupal, ker je leta 168 pr. n. št. zmagal v [[četrta makedonska vojna|četrti makedonski vojni]]. Najprej si je podredil Vaccaee, nato sta mu preostali Numancija in Termantia (današnji Tiermes). Numantinci so sloveli po odlični pehoti in konjenici, vse skupaj je bilo osem tisoč mož. Ker so boji večinoma potekali spomladi in poleti, je vojska Metullusa odšla prezimovat v svoj vojaški tabor. S tem dejanjem se je tudi končala neuspešna epizoda Metullusa. 
[[File:Quintus Caecilius Metellus Pius.jpg|thumb| Quintus Caecilius Metellus ]]

Nasledil ga je [[Quintus Pompeius]] (141 pr. n. št.), ki je imel na voljo trideset tisoč pehote in dva tisoč konjeniških enot, odlično izurjenih. Kljub temu so mu bili Numantinci kos zaradi svojega gverilskega načina bojevanja, velikokrat so se skrivali v zasedah in se spopadali z rimsko vojsko v manjših spopadih ter jih tako oslabili. Zaradi slabega vzdušja v vojski se je Q. Pompeius odločil napasti manjše sosednje mesto Termantia. Izgubil je sedemsto mož. Prebivalci mesta [[Termantia]] so se izkazali za enako uporne in čvrste kot Numantinci. Edino mesto, ki ga je uspel osvojiti v svojem času konzulstva je bilo mesto Malia, ki je bilo pod vojaškim nadzorom Numantincev. Pompeius je zopet napadel Numancijo in sicer tako, da je poskušal spremeniti rečni tok reke ter ga preusmeriti na ravnico. To se je izkazalo kot nemogoče, ker so Numantinci ovirali in pobijali vojake pri izkopu jarka. V tistem času so Pompeiusu zamenjali izkušenejše vojake z neizkušenemi, saj so prvi služili v vojski že šest let. Da bi Pompeius novo vojsko natreniral in discpliniral, je prekinil vojaške napade na Numancijo. Mnogo vojakov je umrlo zaradi mraza in lakote ter zaradi gverilskih napadov Numantincev, medtem ko so odhajali nabirati krmo za živino. Kot smo lahko videli, je Quintus Pompeius naletel na trdožive [[keltiberi|Keltibere]], ki so mu prizadejali mnogo porazov in škode. Zaradi strahu pred senatorji, ki bi ga verjetno preganjali in obsodili, se je na skrivnem dogovoril z Numantinci za mirovni sporazum. Hkrati pa je po dogovoru z Numantinci javno zavrnil ponudbo miru, ko so po poslancih prišli prosit zanj zaradi poboja njihovih mož, nezmožnosti dela na poljih, lakote in same dolgotrajnosti vojne. 

Po zimovanju je bilo vse v pričakovanju prihoda novega poveljnika, to je bil [[M. Popilius Laenas]] (139 pr. n. št.). Ta je zavrnil omenjeni miroljubni dogovor, ker je vedel, da je sramoten za Rim. Laenas je poslal pritožbo senatu zoper Pomepiusa. Na zagovoru v Rimu so si Numantinci in Pompeius nasprotovali v svojih trditvah. Rimski senat se je odločil, da se mora vojna v Tostranski Španiji nadaljevati. Popilius ni dosegel ničesar omembe vrednega v numantinski vojni.

Naslednik Popiliusa je bil [[C. Hostilius Mancinus]] (137 pr. n. št.). Tudi on je doživel veliko porazov. Zaradi širjenja govoric, da prihajajo Kantabri in Vaccaei na pomoč Numantincem, se je ustrašil in pobegnil na osamljen kraj, kjer je nekoč imel tabor Nobilior (današnja La Gran Atalaya de Renieblas). Ko so ga obkolili Numantinci, so zahtevali mir med Rimljani in Numantinci, sicer bi ga ubili. Mancinus je pristal na mir, ki je postavljal Numantince v enakopraven položaj z Rimljani. Na tako sklenjen mir je zelo burno reagiral [[rimski senat]]: odpoklical je Mancinusa in ga dal pred sodišče, v Hispanijo pa so poslali drugega konzula, [[M. Aemiliusa Lepidusa Porcina]] (137 pr. n. št.). V Rim so prišli tudi poslanci Numancije, da bi pojasnili svoje stališče v zvezi s konzulom Mantinusom. Medtem ko so reševali spor v Rimu, je Aemilius Lepidus zaradi svoje nepotrpežljivosti in pohlepa po slavi napadel ljudstvo Vaccaei pod pretvezo, da ti oskrbujejo Numantince s hrano. Njihovo ozemlje skupaj z glavnim mestom [[Pallantia]] je popolnoma opustošil. Ko so Rimljani slišali kaj jim je zakuhal Aemilius, ko je napadel nedolžno ljudstvo brez njihove privolitve, so ga odstavili s poveljstva in konzulstva. V Rim se je vrnil kot navaden državljan, vendar je bil kaznovan z denarno globo. Senat se je glede Mancinusa odločil predati ga golega Numantincem, zaradi veleizdaje. Mancinus se je izgovarjal na Pompeiusa, ker naj bi mu ta predal leno in slabo opremljeno vojsko. Za C. Hostiliusa Mancinusa lahko rečemo, da je najslabše končal izmed vseh poveljnikov v numantinski vojni. Zadnji [[Rimski konzul|konzul]] pred prihodom [[Publij Kornelij Scipion Emilijski|Scipiona Emilijana]] je bil [[L. Furius Philus]] (135 pr. n. št.), ki ni napadel Numancije temveč ozemlje ljudstva Pallantians. Prezimil je na ozemlju ljudstva Carpetani (današnja Castilla-La Mancha).

=== Prihod Scipiona Emilijana (Publius Scipio Aemilianus) (134-133 pr. n. št.) ===
[[File:D478-scipion l’africain-Liv2-ch10.png|thumb| Scipion Afričan]]
Leta 134 pr. n. št. je bil [[Publij Kornelij Scipion Emilijski|Scipion Emilijan]] ponovno izvoljen za konzula, čeprav je senat temu nasprotoval, vendar je bilo to nujno potrebno, da bi se lahko čim prej vključil v numantinsko vojno. Bil je eden od njihovih najboljših vojaških poveljnikov. Cenili so ga, ker je leta 146 pr. n. št. osvojil in porušil [[kartagina|Kartageno]]. Zaradi težav z rekrutacijo so jedro njegove vojske postali prostovoljci. Med njimi je bila elitna skupina petstotih izkušenih vojakov. Njegovemu vojaškemu podvigu so se pridružile tudi pomembne osebnosti, kot je bil mladi ambiciozni politik [[Gaj Marij]], zgodovinar [[Polibij]] in pesnik [[Lucilij]]. Celotno število njegovih prostovoljcev je štelo štiri tisoč.

==== Discipliniranje vojske ====
Ob prihodu v Hispanijo je Scipion najprej želel urediti razmere v vojski in vzpostaviti strogo disciplino. Naprej je izgnal vse trgovce, prostitutke, jasnovidke in čarodeje. Potem je prepovedal uvoz vseh nepotrebnih predmetov, izgnal je nepotrebne vprežne živali, vojakom je dovolil imeti samo nabodalo, lonec in eno čašo za pripravo hrane. Njihova hrana je bila omejena na pečeno meso. Ni jim bilo dovoljeno spati na posteljah, le na slamnati podlagi. Prepovedal jim je tudi jezditi mule, ko so bili na vojaškem pohodu. Morali so hoditi. Z vsemi omenjenimi ukrepi je v vojsko uvedel disciplino. 
Vojsko je uril tako, da jim je dal nalogo postaviti tabor ter ga nato še isti dan podreti. Med vojaškim pohodom so morali hoditi v kvadratni formaciji in noben ni smel stopiti iz svojega položaja, razen če mu je bilo tako naročeno. Ob postavitvi tabora je vsakemu vojaku natančno naložil naloge, ki jih je moral opraviti v odmerjenem času.
Ko je postala vojska bolj disciplinirana, se je premaknil bližje Numanciji. Nikoli ni razdeljeval vojske na manjše kontingente, zato da bi se izognil kakršnikoli morebitni katastrofi. Bil je previden, pameten in bistroumen strateg. 
Po nekaj manjših vojaških epizodah z Vaccaei in Caucaei je odšel zimovat v vojaški tabor. Tam so se mu pridružile dodatne vojaške sile iz [[numidija|Numidije]], [[pergamon|Pergamona]] ter iz [[selevkidsko cesarstvo|selevkidskega kraljestva]]. Še posebej omembe vreden je [[Jugurta]], vnuk [[masinisa|Masinise]] iz [[numidija|Numidije]]. 
 [[File:Testudo (TurtleTortoise).jpg|thumb| Scipion je uvedel red v vojsko]]

==== Postavljanje obzidja okoli Numancije ====
[[File:Рисунок к статье «Нумантийская война». Военная энциклопедия Сытина (Санкт-Петербург, 1911-1915).jpg|thumb| Risba obkolitve Numancije]]
Scipion Emilijan se ni odločil za direktne vojaške napade na Numantince kot so to počeli prejšnji vojaški poveljniki, temveč se je odločil, da bo postavil vojaško obzidje okoli mesta in ga tako prisilil k stradanju in posledično smrti. Podobno vojaško taktiko lahko zasledimo v prvi judovski vojni (66-74 n. št.)
Na začetku je postavil dva glavna tabora (špansko imenovana Castillejo in Peña Redonda). V enem je bil poveljnik Scipio, v drugem pa njegov brat Maximus. Postavil je vse skupaj sedem utrdb (Travesadas, Valdevorrón, Molino, Dehesilla, Peña del Judío, Alto Real in Vega). 

Samo obzidje je imelo devetkilometrski obseg, na vsake trideset metrov je bil stolp. Obzidje je bilo visoko tri metre. Znotraj zgrajenega rimskega obzidja je ukazal izkopati globok jarek okoli mesta. Zapovedal je tudi hiter prenos informacij in sicer, ko bi sovražnik napadel, bi vojaki to signalizirali podnevi z izstreljeno dolgo puščico z rdečo zastavico, ponoči pa z ognjeno puščico. Tako bi lahko ostale vojaške sile hitro prišle na pomoč. Po izkopu prvega jarka se je lotil izkopa drugega, ki je imel vkopane ostre sulice. Po reki Duero so lahko Numantinci prinašali hrano in komunicirali z zunanjim svetom. Scipion se je zato odločil postaviti dolg tram čez to široko reko, na njega pa je namestil dolga kopja in sulice, ki so preprečevale kakršenkoli promet po reki. Tram se je vrtel zaradi toka reke. S temi dejanji je Scipion Emilijan onemogočil Numantincem stik z zunanjim svetom, hkrati ni bilo možno izstopiti iz mesta ali vstopiti vanj. Skupno število vojakov, ki jih je imel Scipion Emilijan na voljo, je bilo šestdeset tisoč. Polovica vojske je bilo razporejene po obzidju, dvajset tisoč je bilo v stanju pripravljenosti, če bi sovražnik poskušal izvesti napad, preostalih deset tisoč je bila rezerva.

==== Devet mesecev obkolitve, strašen konec in posledice vojne ====
Po vseh pripravah so bili Rimljani pripravljeni na vojno. Numantinci so poskušali izvesti nekaj napadov na različnih položajih obzidja in ob različnih delih dneva. Vsi poskusi so bili neuspešni in jalovi, razen enega. Rhetogenesu, poimenovan z vzdevkom [[Caraunios]], in njegovim petim prijateljem je uspelo neopazno pobegniti iz Numancije. Odšli so prosit za pomoč mesta Arevacijev, ki so jih zavrnila zaradi strahu pred Rimljani. Zgolj mesto Lutia je bilo pripravljeno priskočiti na pomoč. Ko so te novice dosegle Scipiona, je nemudoma odhitel s svojo vojsko proti Lutii. Poslal je glasnike, ki so zahtevali od prebivalcev Lutie, da izročijo Rimljanom štiristo mož, ki so bili pripravljeni pomagati Numanciji. Ti so jim jih izročili, Rimljani pa so kaznovali uporne može, tako da so jim odsekali roke. Scipion in njegova vojska sta se po zatrtju upora v mestu Lutia še isti dan vrnili v vojaški tabor. V času obkolitve so poskušali Numantinci doseči mir s Scipionom. Pripravljeni so se bili predati v zameno, če bi jim Scipion omogočil dostojno in varno življenje. Scipion je zavrnil njihovo ponudbo predaje in zahteval, da se mu morajo predati in odložiti svoje orožje.
Ko so Numantinci slišali odgovor Scipiona, so pobili glasnike, ki so jim ga bili prinesli. Zaradi hude lakote so pričeli oblizovati kože živali, da bi lahko preživeli, kmalu so pričeli jesti trupla, ko je tudi teh zmanjkalo pa so prišli na vrsto ranjeni in bolni. Na koncu so se nekateri prebivalci predali in bili prodani v suženjstvo, nekateri pa so vztrajali do konca ter umrli v boju za svojo svobodo. 
[[File:Antonio guerrero-toma de numancia.jpg|thumb| Antonio guerrero: Toma de Numancia]]
Mesto Numancija je bilo porušeno do tal, Scipion Afričan pa je slavil svoj drugi trijumf. Rimljani so s to zmago razširili svoje ozemlje proti notranjosti španskega polotoka.
[[File:Numancia Alejo Vera Estaca 1881.jpg|thumb| Alejo Vera: Numancia (1881)]]
=== Zanimivost ===
Zgodovina numantinske vojne je postala osnova za tragedijo [[El cerco de Numancia]], ki jo je napisal eden največjih španskih književnikov [[Miguel de Cervantes Saavedra]]. 
[[File:El cerco de Numancia (manuscrito).jpg|thumb|El cerco de Numancia. Prva stran manuskripta]]

{{Predloga:Vojne antičnega Rima}}

== Viri ==
Appianos, Iberica, 76-100, 363-437 (J. S. Richardson: Appian. Wars of the Romans. Iberike. With an Introduction, Translation and Commentary, Warminster, Wiltshire: Aris &amp; Phillips Ltd, 2000.)

Livius, Periochae, 57-59

Florus, 1. Knjiga, 34,12-17

Rajko, Bratož: Rimska zgodovina. Del 1, Od začetkov do nastopa cesarja Dioklecijana, Ljubljana, Zveza zgodovinskih društev Slovenije &amp; Študentska založba &amp; Filozofska fakulteta, 2007
&lt;br /&gt;

== Zunanje povezave ==
https://thehistoryofspain.com/roman-conquest-of-hispania-native-resistance/ {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190508152038/https://thehistoryofspain.com/roman-conquest-of-hispania-native-resistance/ |date=2019-05-08 }}

http://www.numanciamultimedia.com/en#prologue {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190429165005/http://www.numanciamultimedia.com/en#prologue |date=2019-04-29 }}

https://corvinus.nl/category/roman-history/the-pain-in-spain-145-133-bce/

https://historycollection.co/rome-crushed-numantia-4-important-events-numantine-war/

https://onlinelibrary.wiley.com/doi/full/10.1002/9781119099000.wbabat0430 [vse povezave ogledane 6.5. 2019]

[[Kategorija:Zgodovina Španije]]
[[Kategorija:Vojne antičnega Rima]]
[[Kategorija:2. stoletje pr. n. št. v Rimski Republiki]]</text>
      <sha1>9wvd732pj2nohkmbly5xejq3qmfin9u</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Rdeči lazar</title>
    <ns>0</ns>
    <id>463803</id>
    <revision>
      <id>6774063</id>
      <parentid>6759059</parentid>
      <timestamp>2026-11-03T06:38:15Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6)</comment>
      <origin>6774063</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3670" sha1="40kvw6zjej3kb4a8euzn8rqm0ksaupk" xml:space="preserve">{{Taksonomka
| image = Arion rufus (Dourbes).jpg
| status = G4
| status_system = TNC
| regnum = [[Animalia]] (živali)
| phylum = [[Mollusca]] (mehkužci)
| classis = [[Gastropoda]] (polži)
| unranked_superfamilia=
clade [[Heterobranchia]]&lt;br/&gt;
clade [[Euthyneura]]&lt;br/&gt;clade [[Panpulmonata]]&lt;br/&gt;
clade [[Eupulmonata]]&lt;br/&gt;
clade [[Stylommatophora]] (kopenski pljučarji)&lt;br/&gt;
informal group [[Sigmurethra]]
| superfamilia = [[Arionoidea]]
| familia = [[Arionidae]] (lazarji)
| genus = ''[[Arion (rod)|Arion]]''
| species = '''''A. rufus'''''
| binomial = ''Arion rufus''
| binomial_authority = ([[Carl Linnaeus|Linnaeus]], 1758)
}}
'''Rdeči lazar''' ([[znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Arion rufus''''') je vrsta [[lazarji|lazarjev]], ki najverjetneje izvira iz severozahodne Evrope,&lt;ref name=ever/&gt; a je danes splošno razširjena že po vsej Evropi.

==Opis in biologija==
Od drugih lazarjev se rdeči razlikuje po legi [[dihanje|dihalne]] odprtine, ki se pri tej vrsti nahaja na prednjem delu ščita. Obstaja več barvnih različic od oranžne in rdeče, pa vse do rjave ali celo črne. Rob noge je vedno rdeče barve, tipalke pa so temne.&lt;ref name=ro&gt;Rosetta, R. [http://oregonstate.edu/Dept/nurspest/Europeanredslug.htm European red slug.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190719085510/http://oregonstate.edu/dept/nurspest/Europeanredslug.htm |date=2019-07-19 }} {{Navedi splet |url=http://oregonstate.edu/dept/nurspest/Europeanredslug.htm |title=arhivska kopija |access-date=2022-10-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190719085510/http://oregonstate.edu/dept/nurspest/Europeanredslug.htm |archive-date=2019-07-19 |url-status=dead}} Pacific Northwest Nursery IPM. Oregon State University.&lt;/ref&gt; Odrasli lazarji dosežejo dolžino med 7 in 14 cm,&lt;ref name=ire&gt;[http://www.habitas.org.uk/molluscireland/species.asp?ID=23 ''Arion'' (''Arion'') ''rufus'' (Linnaeus 1758), Large red slug] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190716112207/http://habitas.org.uk/molluscireland/species.asp?ID=23 |date=2019-07-16 }} MolluscIreland. National Museums Northern Ireland. 2010.&lt;/ref&gt; za premikanje pa izločajo lepljivo [[sluz]].&lt;ref name=ever&gt;Pearce, T. A., et al. [http://academic.evergreen.edu/projects/ants/TESCBiota/mollusc/key/ari_ruf/ari_ruf.htm ''Arion rufus'' (Linnaeus, 1758), Chocolate Arion.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160726110312/http://academic.evergreen.edu/projects/ants/TESCBiota/mollusc/key/ari_ruf/ari_ruf.htm |date=2016-07-26 }} Identification Guide to Land Snails and Slugs of Western Washington.&lt;/ref&gt;

[[Jajčeca]] so sprva bledikasto bele barve, kasneje pa postanejo rumeno-rjava. V premeru merijo okoli 5 mm.&lt;ref name=ever/&gt;

Kot ostale vrste lazarjev se tudi rdeči lazar med premikanjem raztegne, med mirovanjem pa se zvije v polkrog. Je [[vsejed]].&lt;ref name=ever/&gt;

==Galerija==
&lt;gallery class=&quot;center&quot;&gt;
Arion rufus 1650.JPG|Temni osebek
Red slug (Arion rufus).JPG|Svetli osebek
Arion rufus copulation, parende gewone wegslakken.jpg|Kopulacija
Naaktslak eieren.jpg|Jajčeca
&lt;/gallery&gt;

==Reference==
{{refsez}}

==Zunanje povezave==
{{Kategorija v zbirki|Arion rufus|Rdeči lazar}}
* [http://eol.org/pages/403118/media ''Arion rufus''] na [[Encyclopedia of Life]] (3 strani)
* [http://www.animalbase.uni-goettingen.de/zooweb/servlet/AnimalBase/home/species?id=1812 ''Arion rufus''] na [[Animalbase]] taksonomija, kratek opis, razširjenost, biologija, status, slike

{{Taxonbar|from=Q2153396}}

{{mollusc-stub}}

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Lazarji]]
[[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1758]]
[[Kategorija:Favna Evrope]]
[[Kategorija:Favna Slovenije]]</text>
      <sha1>40kvw6zjej3kb4a8euzn8rqm0ksaupk</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Otok Ellefa Ringnesa</title>
    <ns>0</ns>
    <id>464021</id>
    <revision>
      <id>6773793</id>
      <parentid>6670992</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T15:10:00Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6)</comment>
      <origin>6773793</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4992" sha1="5wk42r2r21m49quezjmv78fhr7b2bjb" xml:space="preserve">{{Infopolje Otoki
| name = Otok Ellefa Ringnesa
| image name = Wfm ellef ringnes island.jpg
| image caption = sestavljena satelitska slika ([[Landsat]])
| image size =
| map_image = Ellef Ringnes Island.png
| map_caption = Lega otoka na severu Kanade
| native name link =
| nickname =
| location = severna Kanada
| coordinates = {{coord|69|00|N|97|30|W|region:CA-NU_type:isle_scale:5000000|display=inline,title}}
| archipelago = [[Kanadsko arktično otočje]]
| total islands =
| major islands =
| area_km2 = 11295
| rank = 69.
| highest mount =
| elevation_m = 260
| country = {{zastava|Kanada}}
| country admin divisions title = Teritorij
| country admin divisions = [[Nunavut]]
| population = 0
| additional info =
}}

'''Otok Ellefa Ringnesa''' ({{jezik-en|Ellef Ringnes Island}}) je nenaseljen [[otok]] v [[Kanadsko arktično otočje|Kanadskem arktičnem otočju]] na severu [[Kanada|Kanade]], s površino 11.295 km² eden od večjih kanadskih otokov in 69. [[Seznam otokov po površini|največji otok na svetu]]. Leži ob severnem robu otočja, severno od njega se razprostira [[Arktični ocean]].&lt;ref name=&quot;CanEn&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.thecanadianencyclopedia.ca/en/article/ellef-ringnes-island/ |last=Finlayson |first=Douglas |year=2006 |title=Ellef Ringnes Island |work=The Canadian Encyclopedia |accessdate=2019-07-26 |archive-date=2016-06-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160625131428/http://www.thecanadianencyclopedia.ca/en/article/ellef-ringnes-island/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Poleg [[Otok Axla Heiberga|Otoka Axla Heiberga]] in [[Otok Amunda Ringnesa|Otoka Amunda Ringnesa]] spada v t. i. Sverdrupovo otoško skupino, del [[Otoki kraljice Elizabete|Otokov kraljice Elizabete]], ki jo je konec 19. stoletja odkrila norveška polarna odprava pod poveljstvom [[Otto Sverdrup|Otta Sverdrupa]]. Sverdrup je otok poimenoval po pivovarju Ellefu Ringnesu, ki je sofinanciral odpravo, in razglasil vse tri za [[Norveška|norveško]] posest. To je vodilo v ozemeljski spor med Kanado in Norveško, ki je bil razrešen šele leta 1930 v kanadsko korist.&lt;ref name=&quot;CanEn2&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.thecanadianencyclopedia.ca/en/article/sverdrup-islands |last=Finlayson |first=Douglas |year=2006 |title=Sverdrup Islands |work=The Canadian Encyclopedia |accessdate=2019-07-23 }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; Skupaj z okoliškim ozemljem spada pod upravo kanadske dežele [[Nunavut]].
[[slika:Isachsen-1974-bw-1b.jpg|thumb|left|Vremenska postaja Isachsen leta 1974]]
Otok sestavljajo debele plasti [[sedimentne kamnine|sedimentnih kamnin]]. Pretežno ravno površje poživijo velike [[solna kupola|solne kupole]], najvišja od katerih, Isachsenova kupola, se dviga 250 m nad morsko gladino.&lt;ref name=&quot;CanEn&quot;/&gt; Zaradi izpostavljene lege na skrajnem severu je pokrajina praktično gola, čeprav je ne prekriva večni led. Po eni od ocen omogoča preživetje najmanj vrstam živih bitij od vseh nezamrznjenih kopenskih območij primerljive velikosti v [[Arktika|Arktiki]].&lt;ref&gt;{{navedi revijo |author=Savile, D.B.O. |year=1961 |title=The botany of the northwestern Queen Elizabeth Islands |journal=Canada. J. Bot. |volume=39 |pages=909–942}}&lt;/ref&gt; Podnebje je po oceni kanadske okoljske agencije najbolj negostoljubno v vsej državi, z indeksom težavnosti 99 od 100.&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://nunatsiaq.com/stories/article/military_fails_disaster_response_test/ |title=Military fails disaster response test |last=Younger-Lewis |first=Greg |date=2005-04-22 |work=Nunatsiaq News |accessdate=2019-07-26}}&lt;/ref&gt;

Leta 1948 so Kanadčani v sodelovanju z Združenimi državami Amerike na otoku postavili vremensko postajo Isachsen z nekaj stalnega osebja, kot del omrežja postaj visoke Arktike. Zaradi pomanjkanja sredstev je bila zaprta jeseni 1978, leta 1989 pa so namestili samodejno, ki pošilja podatke prek satelitske povezave.&lt;ref name=&quot;CanEn3&quot;&gt;{{navedi splet| url=https://www.thecanadianencyclopedia.ca/en/article/high-arctic-weather-stations |author=Stossel, D.L. |year=2006 |title=High Arctic Weather Stations |work=The Canadian Encyclopedia |accessdate=2019-07-26}}&lt;/ref&gt; V bližini se nahajajo ostanki transportnega letala [[Douglas C-47 Skytrain]] v barvah [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|Vojnega letalstva ZDA]], ki se je 9. oktobra 1949 ponesrečil ob poskusu vzleta.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.baaa-acro.com/crash/crash-douglas-c-47a-90-dl-isachsen |title=Crash of a Douglas C-47A-90-DL in Isachsen |publisher=Bureau of Aircraft Accidents |accessdate=2019-07-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190726170419/https://www.baaa-acro.com/crash/crash-douglas-c-47a-90-dl-isachsen |archive-date=2019-07-26 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* {{kategorija v Zbirki-medvrstično|Ellef Ringnes Island|Otok Ellefa Ringnesa}}

{{normativna kontrola}}
{{ca-geo-stub}}
[[Kategorija:Kanadsko arktično otočje]]
[[Kategorija:Nunavut]]</text>
      <sha1>5wk42r2r21m49quezjmv78fhr7b2bjb</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Oton Jugovec</title>
    <ns>0</ns>
    <id>465045</id>
    <revision>
      <id>6773795</id>
      <parentid>6743747</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T15:14:38Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6)</comment>
      <origin>6773795</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4248" sha1="i3kue98r29hii8lnleumkds8n9jqmif" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}}

'''Oton Jugovec''', [[Slovenci|slovenski]] [[arhitekt]] in [[oblikovalec]], * [[1921]], [[Radlje ob Dravi]], † [[1987]].

Po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]], med katero je deloval v [[slovenski partizani|partizanih]] kot del propagandnega odseka [[5. slovenska narodnoosvobodilna udarna brigada »Ivan Cankar«|Cankarjeve brigade]], je odšel na študij arhitekture v [[Praga|Prago]], leta 1948 pa se je vrnil v Ljubljano in vpisal seminar [[Edvard Ravnikar|Edvarda Ravnikarja]] na [[Fakulteta za arhitekturo v Ljubljani|Fakulteti za arhitekturo]]. Že med študijem je s [[Svetozar Križaj|Svetozarjem Križajem]], [[Uroš Vagaja|Urošem Vagajo]], [[Ferenc Šmid|Ferencom Šmidom]] in [[Eli Likar]] ustanovil skupino Bunker oz. Kolektiv B, ki je orala ledino na področju [[Industrijsko oblikovanje|industrijskega oblikovanja]] v Sloveniji.

Med letoma 1954 in 1956 je bil zaposlen v projektivnem biroju Slovenija projekt, kjer je delal na številnih projektih. Med zgodnejšimi deli je stanovanjska hiša družine Gosar na [[Mirje, Ljubljana|Mirju]], njegov prvi veliki projekt pa je kompleks Nuklearnega inštituta Jožef Stefan v [[Podgorica pri Črnučah|Podgorici pri Črnučah]] (1960–1966). Med vidnejšimi stvaritvami v tem obdobju je še stavba Kulturnega doma Španski borci v ljubljanskih [[Četrtna skupnost Moste|Mostah]] (1979–1981).

Od konca 1960. let je v sodelovanju z Zavodom za spomeniško varstvo projektiral tudi več obnovitvenih in zaščitnih posegov v kulturne spomenike. Njegovo zadnje delo je središče za obiskovalce v [[Baza 20|Bazi 20]], osrednjem spominskem objektu v [[Kočevski Rog|Kočevskem Rogu]]. Stavba je bila končana po njegovi smrti, leta 1988.

== Priznanja == 
Za zgradbo jedrskega reaktorja v Podgorici je leta 1967 prejel [[Nagrada Prešernovega sklada|nagrado Prešernovega sklada]],&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.mk.gov.si/fileadmin/mk.gov.si/pageuploads/Ministrstvo/o_ministrstvu/Presernov_sklad/2018/Nagrajenci_Presernovega_sklada.pdf |title=Nagrajenci Prešernovega sklada |publisher=Ministrstvo RS za kulturo |accessdate=2019-08-27 |archive-date=2018-08-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180815164239/http://www.mk.gov.si/fileadmin/mk.gov.si/pageuploads/Ministrstvo/o_ministrstvu/Presernov_sklad/2018/Nagrajenci_Presernovega_sklada.pdf |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; leta 1984 pa še [[Prešernova nagrada|Prešernovo nagrado]] za dosežke v arhitekturi.&lt;ref&gt;{{navedi dokument |url=http://www.mk.gov.si/fileadmin/mk.gov.si/pageuploads/Ministrstvo/o_ministrstvu/Presernov_sklad/2018/Presernovi_nagrajenci.pdf |title=Prešernovi nagrajenci |publisher=Ministrstvo RS za kulturo}}&lt;/ref&gt;

Sklad arhitekta Jožeta Plečnika mu je leta 1979 podelil [[Plečnikova nagrada|Plečnikovo nagrado]] »za izkazan ustvarjalni odnos do arhitekturnih nalog in trajno kulturno-oblikovalsko razsežnost njegovih stvaritev, reaktorska zgradba v Podgorici, stanovanje v četrti na Zaloški cesti v Ljubljani, počitniške hišice na Bledu, itd.«&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.drustvo-dal.si/nagrajenci |title=Nagrajenci |publisher=Društvo arhitektov Ljubljana |accessdate=2019-08-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200214182959/http://www.drustvo-dal.si/nagrajenci |archive-date=2020-02-14 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

== Viri ==
* {{navedi revijo |last=Teržan |first=Vesna |title=Konstrukcija, oblika, detajl |url=https://pogledi.delo.si/ljudje/konstrukcija-oblika-detajl |journal=Pogledi |volume=6 |issue=13-14 |date=2015-07-08}}

== Zunanje povezave ==
* [http://www.arhitekturni-vodnik.org/?search=&amp;arhitekt=104&amp;tip=0&amp;kraj=0&amp;obdobje=0 Dela Otona Jugovca] v Arhitekturnem vodniku

{{Prejemniki Prešernove nagrade}}
{{Prejemniki nagrade Prešernovega sklada}}
{{Normativna kontrola}}
{{Architect-stub}}
{{DEFAULTSORT:Jugovec, Oton}}
[[Kategorija:Slovenski arhitekti]]
[[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za arhitekturo v Ljubljani]]
[[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]]
[[Kategorija:Prešernovi nagrajenci]]
[[Kategorija:Plečnikovi nagrajenci]]
[[Kategorija:Slovenski industrijski oblikovalci]]
[[Kategorija:Slovenski saksofonisti]]
[[Kategorija:Slovenski klarinetisti]]
[[Kategorija:Slovenski violinisti]]</text>
      <sha1>i3kue98r29hii8lnleumkds8n9jqmif</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Prelaz Šingo La</title>
    <ns>0</ns>
    <id>465353</id>
    <revision>
      <id>6774045</id>
      <parentid>6573498</parentid>
      <timestamp>2026-11-03T02:12:15Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead. #IABot (v2.0.9.6)</comment>
      <origin>6774045</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1983" sha1="dsu16vrzllwrqtmt2mgt2tdjtk96i12" xml:space="preserve">{{Infopolje Gora
| Name = Prelaz Šingo La
| native_name = {{lang-hi|शिंगो ला }}
| Photo = Lake-on-shingo-la.jpg
| Elevation = 5040
| Elevation_ref = 
| Location = Meja med [[Džamu in Kašmir]] in [[Himačal Pradeš]], [[Indija]]
| Range = [[Himalaja|Zahodna Himalaja]] 
| Coordinates = {{koord novi|32|54|31|N|77|12|3|E|type:mountain}}
| topo_map =  
| Type = prelaz (za pohodnike)
| map = Indija
| map_caption = Lega v Indiji
}}
'''Šingo-la'''&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Darča – Padum (Šingo La) treking|url=https://www.aquaterra.in/my-product/darcha-padum-shingo-la-trek/|website=aquaterra.in|accessdate=9 November 2016}} {{Slepa povezava|date=november 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; je visokogorski prelaz v Indiji, na meji med [[Ladak]]om in  [[Himačal Pradeš]]om. Na prelazu je plitvo jezero 20m pod vrhom prelazom. Prelaz je na dolgi pešpoti, ki povezuje [[Zanskar]]&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Mapa pohodne poti od Zanskarja do Ladaka|url=https://www.google.com/maps/d/viewer?mid=1POU0Lxqo4HBkxXuD5BLiAs5rD6w&amp;hl=en_US|website=www.google.com|accessdate=9 November 2016}}&lt;/ref&gt; z [[Lahul]]om, ki jo uporablja lokalno prebivalstvo in visokogorski pohodniki. Za pohodnike je eden od lažjih 5000 m prelazov v Indijski Himalaji, saj ne vključuje nobenega prehoda ledenika niti previsnega plezanja. Na prelazu je sneg v vseh letnih časih, vendar je poleti potrebno prehoditi le nekaj zasneženih odsekov. Natančna nadmorska višina prelaza varira po več virih od 4.900 do 5.100 metrov.   

Prelaz Šingo je vhodna točka v Lugnak dolino v Zanskarju. Najbližja naseljena vas v Zanskarju je Kurgiak med tem ko je na strani Lahula to vas Čika (ang.:  Chikka). Do obeh vasi se navadno potrebuje dva dni hoje od prelaza. Bazični kamp za prehod prelaza se postavi v Čumik Nakpo s strani [[Darča|Darče]] in  Lakham s strani [[Padum]]a.


==Sklici==
{{sklici}}

==Zunanje povezave==
{{Commons category}}

{{ladak}}
[[Kategorija:Ladak]]</text>
      <sha1>dsu16vrzllwrqtmt2mgt2tdjtk96i12</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Wikipedija:Wiki Loves Monuments</title>
    <ns>4</ns>
    <id>465667</id>
    <revision>
      <id>6773737</id>
      <parentid>6747613</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T13:25:06Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>3152</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Wiki Loves Monuments v Sloveniji */ + np</comment>
      <origin>6773737</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2251" sha1="4gjd2iabqq8j3xgmi4yve3cyxuchrwq" xml:space="preserve">[[slika:LUSITANA WLM 2011 d.svg|right|200px]]
'''[[Wiki Loves Monuments]]''' je mednarodni fotografski natečaj, ki poteka od leta 2009 v organizaciji [[Fundacija Wikimedia|Fundacije Wikimedia]] s ciljem promovirati nepremično kulturno dediščino vsega sveta prek Wikimedijinih projektov (zlasti [[Wikipedija|Wikipedije]] in [[Wikimedijina zbirka|Wikimedijine zbirke]] oz. ''Commons''). Sodeluje lahko vsakdo. Natečaj spodbuja ljudi, da fotografirajo spomenike v vključenih državah in jih objavijo pod prosto licenco, da so slike prosto na voljo prek interneta in širše.

Natečaj je sestavljen iz množice lokalnih natečajev v državah po vsem svetu, ki jih organizirajo lokalni wikipedisti, najboljše fotografije iz vsake države pa se nato uvrstijo v osrednji del in se potegujejo za glavne nagrade.

Uradna spletna stran z več informacijami: [[commons:Commons:Wiki_Loves_Monuments|Wiki Loves Monuments]].

== Wiki Loves Monuments v Sloveniji ==
Slovenija je do zdaj v natečaju sodelovala petkrat: 

* [[:commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2019 in Slovenia|Commons:Wiki Loves Monuments 2019 in Slovenia]], [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2019)]]
* [[:commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2020 in Slovenia|Commons:Wiki Loves Monuments 2020 in Slovenia]], [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2020)]]
* [[:commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2021 in Slovenia|Commons:Wiki Loves Monuments 2021 in Slovenia]], [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2021)]]
* [[:commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2022 in Slovenia|Commons:Wiki Loves Monuments 2022 in Slovenia]], [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2022)]]
* [[:commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2023 in Slovenia|Commons:Wiki Loves Monuments 2023 in Slovenia]], [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2023)]]
* [[:commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2026 in Slovenia|Commons:Wiki Loves Monuments 2026 in Slovenia]], [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2026)]]

=== Zmagovalci ===

* [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Zmagovalci]]

== Glej tudi ==
* {{Zbirka-medvrstično|Commons:Wiki Loves Monuments|Wiki Loves Monuments}}
* [[Wikipedija:Kulturna dediščina Slovenije]]

[[Kategorija:Wiki Loves Monuments]]</text>
      <sha1>4gjd2iabqq8j3xgmi4yve3cyxuchrwq</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Showdown</title>
    <ns>0</ns>
    <id>468855</id>
    <revision>
      <id>6773822</id>
      <parentid>6179579</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T16:16:56Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>odstranil [[Kategorija:Športi]]; dodal [[Kategorija:Športi za slepe]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6773822</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="381" sha1="nnuct2ix4bmudw2km6s1y38vjx2cdrg" xml:space="preserve">[[Slika:Showdown Sports.jpg|thumb|Igranje showdowna]]
'''Showdown''' je [[šport]] z [[žogica|žogico]] in [[lopar]]jem za dva. V resnici gre za [[namizni tenis]] za [[slepota|slepe]]. Showdown vsebuje posebne prilagoditve, ki tudi tistim, ki ne vidijo, omogoča igranje.

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Športi za slepe]]
[[Kategorija:Namizni tenis]]
[[Kategorija:Slepota]]</text>
      <sha1>nnuct2ix4bmudw2km6s1y38vjx2cdrg</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Saint-Maximin-la-Sainte-Baume</title>
    <ns>0</ns>
    <id>473228</id>
    <revision>
      <id>6774136</id>
      <parentid>5775853</parentid>
      <timestamp>2026-11-03T11:04:20Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6)</comment>
      <origin>6774136</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9215" sha1="5mxq6j41d8rwwrcztt4q7mubobmb23f" xml:space="preserve">{{Infopolje Francoska občina|
commune status = [[Občine Francije|Občina]]|
arrondissement=Brignoles|
canton= Saint-Maximin-la-Sainte-Baume |
INSEE=83116|
postal code=83470|
mayor= Christine Lanfranchi-Dorgal |
term=2014 - 2020|
intercommunality=Skupnost občin&lt;br /&gt; CA Provence Verte |
elevation m=520|
elevation min m=261|
elevation max m=778|
area km2=64,13|
coordinates = &lt;!-- wikipodatki --&gt;|
population = {{France metadata Wikidata|population_total}}|
population date = {{France metadata Wikidata|population_as_of}}|
population footnotes = {{France metadata Wikidata|population_footnotes}}|
}}
'''Saint-Maximin-la-Sainte-Baume''' ([[Okcitanščina|okcitansko]]/[[provansalsko]] ''Sant Maissemin de la Santa Bauma'') je občina v [[Var (departma)|departmaju Var]] v regiji [[Provansa-Alpe-Azurna obala]] na jugovzhodni [[Francija|Francije]] z okoli 17.000 prebivalci.

Leži 40 km vzhodno od [[Aix-en-Provence]], v najbolj zahodni točki departmaja Var, ob vznožju gora Sainte-Baume: ''baume'' ali ''bama'' je provansalski ekvivalent za 'jama'. Mestna bazilika je posvečena [[Marija Magdalena|Mariji Magdaleni]].

== Zgodovina ==
Rimska vila Lata, katere ostanki so bili najdeni pod trgom Malherbe v središču mesta, je bila ena izmed številnih kmetijsko delujočih rimskih vil na planoti, ki jo je prečkala [[Via Aurelia]]. Samostan svetega Viktorja v Marseillu je imel odvisne sosede: Saint-Maximin, Saint-Jean, Saint-Mitre, Sainte-Marie. V zadnjih fazah gradnje bazilike je bila porušena romanska župnijska cerkev, posvečena svetemu Maksiminu iz Trierja.

V 12. stoletju je provanški grof Berenguer Ramon I. ustanovil Saint-Maximin kot mesto, ki ga je edinstveno obravnaval. Leta 1246 je po smrti Rajmonda IV. Berengerja Provansa prešla preko njegove mlajše hčere h Karlu d'Anjou, bratu [[Ludvik IX. Francoski|Ludvika IX.]] in nekdaj kralja Sicilije. Močno prisotnost Anjoujcev v Saint-Maximinu so ostro izpodbijali gospodarji Bauxa med drugimi lokalnimi voditelji.

Po tradiciji naj bi bila Marija Magdalena, potem ko je v jami Sainte-Baume preživela dolga leta pokore, pokopana v kripti svetega Maximina. ''Baume'' je provansalščini ekvivalent 'jama'.

Relikvije, skrite 6. decembra 710 v strahu pred Saraceni, ki so opustošili regijo &lt;ref&gt;''Les Lieux saints de Provence'', conférences donnée le 4 janvier 1934 par M. le chanoine Bouisson aux &quot;Amis du &gt;Vieux Toulon&quot;, Toulon, Société nouvelles de Imprimeries Toulonnaises, 1934.&lt;/ref&gt;, je leta 1279 odkril Karel d'Anjou, ki je na mestu kripte zgradil ogromen verski kompleks, ki naj bi sprejel 100 bratov: bazilika in zraven samostan. [[Dominikanci|Dominikance]] je namestil kot varuhe groba. Vse stavbe so obsegale več kot dve stoletji. &lt;ref&gt;Coordination générale : René Dinkel, Élisabeth Decugnière, Hortensia Gauthier, Marie-Christine Oculi. Rédaction des notices : CRMH : Martine Audibert-Bringer, Odile de Pierrefeu, Sylvie Réol. Direction régionale des antiquités préhistoriques (DRAP) : Gérard Sauzade. Direction régionale des antiquités historiques (DRAH) : Jean-Paul Jacob directeur, Armelle Guilcher, Mireille Pagni, Anne Roth-Congés Institut de recherche sur l'architecture antique (Maison de l'Orient et de la Méditerranée - IRAA)-Centre national de la recherche scientifique (CNRS), '' Suivez le guide - Monuments Historiques Provence Alpes Côte d’Azur'', Direction régionale des affaires culturelles et Conseil régional de Provence – Alpes - Côte d’Azur (Office Régional de la Culture), Marseille, 1986, isbn = 2-906035-00-9&lt;/ref&gt;.

Med revolucijo so dominikance pregnali, vendar sta bazilika in samostan imela veliko srečo, da je tu stanoval Lucien Bonaparte, Napoleonov mlajši brat. Leta 1794 se je poročil s hčerko gostilničarja. Lucien, Stirring, dober govornik, je postal predsednik lokalnega jakobinskega kluba. V baziliki je uredil skladišče hrane in velike orgle rešil tako, da je tam igral ''La Marseillaise''.

Od leta 1790 do 1795 je bilo glavno mesto okrožja. Kar nekaj časa se je imenoval Maraton v čast [[Jean-Paul Marat |Maratu]].

== Kult Marije Magdalene ==
Malo mestece se je spremenilo z dobro publiciranim odkritjem sarkofaga 12. decembra 1279 v kripti Saint-Maximina, ki je bil razglašen za grob Marije Magdalene, o čemer so govorili čudeži &lt;ref&gt; Dominikanec Bernard Gui je v svoji kroniki, ki je bila napisana v začetku naslednjega stoletja, trdil, da iz vsebine sarkofaga izvira sladka začinjena dišava in da se iz Magdaleninenga jezika rastejo zeleni poganjki. (Jansen 2000)&lt;/ref&gt; in prihajajoči romarji. Kult Marije Magdalene in sv. Maksimina je pridno gojil [[Karel II. Anžujski]], neapeljski kralj. Leta 1295 je zgradil ogromno gotsko baziliko sv. Marije Magdalene; bazilika je imela blagoslov [[Papež Bonifacij VIII.|Bonifacija VIII.]], ki jo je umestil pod nov učiteljski red dominikancev.

Ustanovitvena tradicija je veljala, da so se [[relikvije]] Marije Magdalene ohranile tukaj in ne v [[Vézelay]]u &lt;ref&gt;Druga domnevna pokopališča so v [[Efez]]u (zdaj v Turčiji) in na Tempeljski gori v [[Jeruzalem]]u, od koder so bili posmrtni ostanki pozneje preneseni v Evropo.&lt;/ref&gt; ter da so ona, njen brat Lazar in Maximin, mučenik iz 3. stoletja, ki je bil zdaj dodan v prejšnje sezname sedemdesetih učencev, pobegnili iz Svete dežele s čudežno ladjo, ki ni imela niti krmila niti jader in je pristala v [[Saintes-Maries-de-la-Mer]], v [[Camargue]] blizu [[Arles]]a.

Nato je prišla v Marseille in spreobrnila domačine. Pozneje v življenju se je po legendi umaknila v jamo v gorah Sainte-Baume. Pokopana je bila v Saint-Maximinu, ki v zgodnjih obdobjih ni bil kraj romanj, čeprav pod baziliko stoji galsko-rimska kripta. Prikazani so sarkofagi sv. Maximina, sv. Marcele, sv. Suzane in sv. Sidoina (Sidonija), kot tudi [[relikviarij]], v katerem naj bi bili posmrtni ostanki Marije Magdalene. Gensko testiranje nekaterih dlačic je potrdilo, da gre za lase ženske morebitne judovske vrste, vendar ne potrjujejo identitete izvora dlake &lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.ijsciences.com/pub/pdf/V52016121167.pdf |title=arhivska kopija |access-date=2020-02-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170217063041/http://www.ijsciences.com/pub/pdf/V52016121167.pdf |archive-date=2017-02-17 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt;.

Gradnja bazilike, ki se je začela leta 1295, je bila končana do kripte, ko je bila leta 1316 posvečena. V njej so postavili galsko-rimski pogrebni spomenik - v resnici iz 4. stoletja - in štiri marmorne sarkofage, katerih bas reliefi kažejo krščanski izvor.

[[Črna smrt]] leta 1348, ki je pokončala polovico lokalnega prebivalstva, je prekinila gradbena dela, ki se niso začela do leta 1404; šesti obok ladje je bil dokončan do leta 1412. Delo se je nadaljevalo do leta 1532, ko je bilo odločeno, da pustijo baziliko takšno, kakršna je bila, brez končane zahodne fasade ali portala ali zvonikov, značilnosti, ki jih do danes primanjkuje. Tloris ima glavno apsido, ki jo spremljata dve pomožni apsidi. Njena velika ladja je brez transepta. Ob ladji je šestnajst kapel.

== Geografija ==
Mesto leži v majhni kotlini (dno starodavnega jezera) v bližini izvirov Argens, na območju, ki ga na severu obdajajo gozdnati hribi, prepleteni z vinogradi in na jugu masiv Sainte-Baume. Saint- Maximin-la-Sainte-Baume opozarja nase s svojo baziliko.

== Znamenitosti ==
Saint-Maximin je najbolj znan po [[Bazilika sv. Marije Magdalene, Saint-Maximin-la-Sainte-Baume|baziliki sv. Marije Magdalene]], ki velja za največjo [[gotska arhitektura|gotsko]] cerkev v Provansi. Tu so tudi ene največjih baročnih orgel v Franciji, ki jih je leta 1773 ustvaril menih Isnard in privabljajo ljubitelje glasbe z vsega sveta. Grob Marije Magdalene naj bi bil pod stolnico v [[kripta|kripti]].

Zraven bazilike sta gotski samostan, nekdanji dominikanski samostan iz 13. do 15. stoletja, in baročna [[mestna hiša]] iz leta 1750.

&lt;gallery mode=&quot;packed&quot;&gt;
Hôtel de ville-bjs180808-01.jpg|Mestna hiša (Hôtel de ville)
Couvent Royal-bjs180808-01.jpg|Samostan
Basilique Sainte-Marie-Madeleine-bjs180808-02.jpg|Notranost bazilike
Basilique Sainte-Marie-Madeleine-bjs180808-10.jpg|Relikviarij Marije Magdalene
&lt;/gallery&gt;

== Partnerska mesta ==
Mesto je pobrateno z:
* {{flagicon|ITA}} San Vicenzo, Italija, od 1999

== Sklici ==
{{sklici}}
*[http://www.insee.fr/en/home/home_page.asp INSEE]

==Literatura==
* Katherine Ludwig Jansen, ''The Making of the Magdalen: Preaching and Popular Devotion in the Later Middle Ages'' (Princeton University Press) 2000.
*Hares-Stryker, Carolyn, 1993. &quot;Adrift on the seven seas: the medieval topos of exile at sea&quot;, ''Florilegium'' '''12''' ([https://web.archive.org/web/20071127142920/http://www.uwo.ca/english/florilegium/vol-xii/hares.pdf on-line text; pdf file])

==Zunanje povezave==
{{Commons category|Saint-Maximin-la-Sainte-Baume}}
*[http://www.st-maximin.fr/ Official website] 
*[http://www.mariemadeleine.fr/ Website about Saint-Maximin-la-Sainte-Baume] 
*[http://www.uquebec.ca/musique/orgues/france/smaximinp.html Pierre Chéron: history of the basilica with special reference to the organ by Isnard, 1772] 

[[Kategorija:Občine departmaja Var]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>5mxq6j41d8rwwrcztt4q7mubobmb23f</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Olimpijski komite Kosova</title>
    <ns>0</ns>
    <id>477222</id>
    <revision>
      <id>6773733</id>
      <parentid>6634861</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T13:19:31Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6)</comment>
      <origin>6773733</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8176" sha1="g5tcfsaey2axznbzf5p5bj2txvx2m2w" xml:space="preserve">[[File:Kosovo olympic.png|thumb|Znak Olimpijskega komiteja Kosova]]
'''Olimpijski komite Kosova''' ({{lang-sq|Komiteti Olimpik i Kosovës}}, {{lang-sr|Олимпијски комитет Косова}} / ''Olimpijski komitet Kosova'') skrbi za udeležbo [[Kosovo|kosovskih]] [[športnik]]ov na [[Olimpijske igre|Olimpijskih igrah]]. Uradno je bil ustanovljen leta 1992, polnopravni član [[Mednarodni olimpijski komite|Mednarodnega olimpijskega komiteja]] pa je postal 9. decembra 2014.&lt;ref name=IOC-09Dec2014a&gt;{{navedi splet |url=http://www.olympic.org/news/127th-ioc-session-comes-to-close-in-monaco/242155|title=127th IOC Session comes to close in Monaco|publisher=International Olympic Committee|date=9. december 2014|accessdate=9. april 2020}}&lt;/ref&gt;

Kosovo je sodelovalo na [[Evropske igre 2015|Evropskih igrah leta 2015]], ki so potekale v [[Baku]]ju, v [[Azerbajdžan]]u, in na [[Poletne olimpijske igre 2016|Poletnih olimpijskih igrah leta 2016]], ki so potekale v [[Rio de Janeiro|Riu de Janeiru]], v [[Brazilija|Braziliji]]. [[Judoist]]ka [[Majlinda Kelmendi]] je postala prva kosovska športnica, ki je osvojila medaljo, ko je v Riu osvojila zlato medaljo v ženskem [[judo|judu]] do 52&amp;nbsp;kg.&lt;ref name=&quot;Olympics&quot;&gt;{{navedi splet|last=MacPhail|first=Cameron|title=Majlinda Kelmendi makes history with victory in women's judo as Kosovo wins first ever gold medal|url=https://www.rio2016.com/en/news/kosovo-wins-first-ever-gold-medal-majlinda-kelmendi-womens-judo-rio-2016|publisher=Rio 2016|website=rio2016.com|accessdate=9. april 2020|date=7. avgust 2016|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160808061428/https://www.rio2016.com/en/news/kosovo-wins-first-ever-gold-medal-majlinda-kelmendi-womens-judo-rio-2016|archivedate=8. avgust 2016}}&lt;/ref&gt; Leta 2018 je bil Komite prvič prisoten na [[Zimske olimpijske igre 2018|Zimskih olimpijskih igrah]], ki so potekale v [[Pjongčang]]u v [[Južna Koreja|Južni Koreji]]. Komite je zastopal smučar Albim Tahiri.&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.gazetaexpress.com/en/news/kosovo-participating-winter-olympics-for-the-first-time-173565/|title=Kosovo participating Winter Olympics for the first time|last=GazetaExpress|date=5. februar 2018|access-date=9. april 2020}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=https://www.reuters.com/article/us-olympics-kosovo-membership/kosovo-granted-provisional-olympic-recognition-by-ioc-idUSKCN0IB29220141022|title=Kosovo granted provisional Olympic recognition by IOC|date=22. oktober 2014|work=Reuters|accessdate=9. april 2020}}&lt;/ref&gt;

Paralimpijska federacija je še v načrtu.&lt;ref name=IOC-Kosovo-2014-12-09a&gt;{{navedi splet|title=Exclusive: Kosovo now targeting Paralympic membership following Olympics acceptance|url=http://www.insidethegames.biz/anoc/1024264-exclusive-kosovo-now-targeting-paralympic-membership-following-olympics-acceptance|publisher=Inside The Games|accessdate=9. april 2020|archive-date=2014-12-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20141214012103/http://www.insidethegames.biz/anoc/1024264-exclusive-kosovo-now-targeting-paralympic-membership-following-olympics-acceptance|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

== Zgodovina ==
Olimpijski komite Kosova (OCK) je bil uradno ustanovljen leta 1992.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=The NOC of Kosovo was established in 1992 and has more than 30 affiliated National Federations (NFs)..|url=http://www.olympic.org/news/ioc-grants-provisional-recognition-to-kosovo-olympic-committee/239827|website=Olympic.org|publisher=Olympic Games|accessdate=9. april 2020}}&lt;/ref&gt; Administracija pod vodstvom [[Organizacija združenih narodov|Organizacije združenih narodov]] je pred tem ustanovila delovno skupino za pogajanja z Mednarodnim olimmpijskim komitejem, da bi kosovski športniki dobili dovoljenje za nastop na Olimpijskih igrah. Zaradi takšnega statusa niso kosovski športniki smeli tekmovati pod [[Zastava Kosova|zastavo Kosova]], vse do leta 2014. Tako je morala kosovska judoistka [[Majlinda Kelmendi]] na [[Poletne olimpijske igre 2012|Poletnih olimpijskih igrah 2012]] tekmovati za [[Albanija|Albanijo]].&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://setimes.com/cocoon/setimes/xhtml/en_GB/features/setimes/features/2012/07/24/feature-03|title=Kosovo disappointed about Olympics snub|publisher=SETimes.com|date=24. julij 2012|accessdate=9. april 2020|author=Brajshori, Muhamet|archive-url=https://web.archive.org/web/20120901054624/http://setimes.com/cocoon/setimes/xhtml/en_GB/features/setimes/features/2012/07/24/feature-03|archive-date=2012-09-01|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; [[Kosovski Srbi|Kosovski športniki Srbske narodnosti]] so na igrah nastopali kot del [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]] ter [[Srbija|Srbije]].

Aprila 2013 sta srbski in kosovski parlament sklenila [[Bruselski sporazum]]. Oktobra 2014 je [[Mednarodni olimpijski komite]] priznal Olimpijski komite Kosova, 9. decembra istega leta pa je Olimpijski komite Kosova postal polnopravni član Mednarodnega Olimpijskega komiteja.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=https://www.reuters.com/article/2014/10/23/us-olympics-kosovo-ioc-idUSKCN0IC1O020141023 |title=Olympics: IOC has no concerns over Kosovo recognition |accessdate=2020-04-09 |archive-date=2015-09-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150924205741/http://www.reuters.com/article/2014/10/23/us-olympics-kosovo-ioc-idUSKCN0IC1O020141023 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[https://www.theguardian.com/sport/2014/dec/09/kosovo-recognition-international-olympic-committee-rio-2016 &quot;Kosovo to compete at Rio 2016 Olympics after recognition from IOC&quot;], Associated Press, 9. december 2014.&lt;/ref&gt; V tem času država Kosovo ni bila članica OZN, vendar je prejela [[diplomatsko priznanje]] kot [[suverena država]] s strani 112 od 193 članic OZN. Leta 2016 je tako država Kosovo prvič sodelovala na [[Poletne olimpijske igre 2016|Poletnih olimpijskih igrah]] v [[Rio de Janeiro|Riu de Janeiru]].&lt;ref&gt;[https://www.theguardian.com/sport/2014/oct/22/ioc-kosovo-olympic-recognition-serbia Kosovo given go-ahead by IOC to take part in 2016 Olympics]&lt;/ref&gt; Prvo medaljo za Kosovo je osvojila judoistka Majlinda Kelmendi, v kategoriji ženski judo do 52&amp;nbsp;kg.

Pred sprejetjem MOK-a, so kosovski športniki od leta 2003 sodelovali na [[Specialna Olimpiada|Specialni Olimpiadi]].&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.specialolympics.org/Special+Olympics+Public+Website/English/Press_Room/Global_news/2003+World+Games/Team+Kosovo.htm|title=Team Kosovo|access-date=14. januar 2008|archive-url=https://web.archive.org/web/20081120103520/http://www.specialolympics.org/Special+Olympics+Public+Website/English/Press_Room/Global_news/2003+World+Games/Team+Kosovo.htm|archive-date=20. november 2008|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://soi-prod4.specialolympics.org/gms2007worldgames/JW8IPLHP41Y0EZ86.html 2007 Special Olympics World Summer Games &gt; EE.SO Kosovo] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080919234836/http://soi-prod4.specialolympics.org/gms2007worldgames/JW8IPLHP41Y0EZ86.html|date=19. september 2008}}&lt;/ref&gt; Organizacija ''Specialna Olimpiada Kosovo'' je bila ustanovljena za zagotavljanje podpore tem športnikom.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.specialolympics.org/Special+Olympics+Public+Website/English/Program_Locator/Europe_Eurasia/Kosovo/default.htm|title=Kosovo|access-date=14. januar 2008|archive-url=https://web.archive.org/web/20081101022156/http://www.specialolympics.org/Special+Olympics+Public+Website/English/Program_Locator/Europe_Eurasia/Kosovo/default.htm|archive-date=1. november 2008|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Kosovski športniki so leta 2005 sodelovali na 4. ''Svetovnih športnih igrah za majhne ljudi'' v [[Rambouillet]]u, v [[Francija|Franciji]].&lt;ref&gt;[http://www.lpkosova.com/olympic.html Little People of Kosova] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080410033421/http://www.lpkosova.com/olympic.html|date=10. april 2008}}&lt;/ref&gt;

== Glej tudi==
* [[Kosovo na Olimpijskih igrah]]

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Zunanje povezave ==
* {{official|http://www.noc-kosovo.org/}}
* [http://www.olympic.org/kosovo Kosovo] na spletni strani [[Mednarodni olimpijski komite|MOK]]

[[Kategorija:Ustanovitve leta 1992]]
[[Kategorija:Nacionalni olimpijski komiteji|Kosovo]]</text>
      <sha1>g5tcfsaey2axznbzf5p5bj2txvx2m2w</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Velika severna ekspedicija</title>
    <ns>0</ns>
    <id>478265</id>
    <revision>
      <id>6773970</id>
      <parentid>5827916</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T20:37:51Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Upwinxp</username>
        <id>126544</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>mapirati -&gt; kartirati</comment>
      <origin>6773970</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3349" sha1="t7te4duu1p2ba3lektbmwl7dxhlra9p" xml:space="preserve">[[Slika:Jefferys_-_The_Russian_Discoveries.jpg|sličica|300x300_pik|Eden najpomembnejših dosežkov odprave je bilo kartiranje severovzhodnega dela Azije. Oddelek za geografijo na Akademji znanosti [[Sankt Petersburg]] je leta 1754 objavila zemljevid z naslovom ''Nouvelle Carte des Découvertes faites par des Vaisseaux Russiens,'' kjer je prav tako upodobljena morska pot [[Vitus Bering|Vitus Beringa]] in [[Aleksej Iljič Čirikov|Alekseja Čirikova]]. Nove geografske informacije so bile hitro razširjene in deležne široke pozornosti po vsej Evropi. Zgoraj je angleški zemljevid z naslovom ''The Russian Discoveries (Ruska odkritja),'' ki ga je pripravil londonski kartograf Thomas Jefferys (to je ponatis, ki ga je objavil Robert Sayer leta 1776 v ''American Atlas'').]]
[[Slika:Northernsearoute.PNG|sličica|300x300_pik| Prikaz severne morske poti med Evropo in Tihim oceanom]]

'''Velika severna ekspedicija''' ({{Jezik-ru|Великая Северная экспедиция}}) ali '''Druga kamčatska ekspedicija''' ({{Jezik-ru|Вторая Камчатская экспедиция}}) je bilo eno največjih raziskovalnih podvigov v zgodovini, ki je na zemljevid umestil večino arktične obale [[Sibirija|Sibirije]] in nekatere dele obale [[Severna Amerika|Severne Amerike]], kar je močno zmanjšalo &quot;bela območja&quot; na zemljevidih. Zamislil si jo je [[Rusko carstvo|ruski cesar]] [[Peter I. Veliki]], izpeljali pa sta jo ruski carici [[Ana Ruska|Ana]] in [[Elizabeta Ruska|Elizabeta]]. Glavni organizator in vodja odprave je bil [[Vitus Bering]], ki je vodil že [[Prva odprava na Kamčatko|Prvo odpravo na Kamčatko]]. Druga odprava na Kamčatko je trajala približno od 1733–1743. 

Cilj je bil najti in kartirati vzhodne dele Sibirije in mogoče tudi zahodne obale Severne Amerike. Peter I. je imel vizijo, da bi v 18. stoletju ruska vojne mornarice kartirala [[Severna morsko pot|Severno morsko pot]] iz Evrope v Tihi ocean. To daljnosežno prizadevanje je sponzoriral Kolidž admiralitete v [[Sankt Peterburg|Sankt Peterburgu]]. 

Druga kamčatska ekspedicija je bila z več kot 3000 ljudmi udeleženih neposredno ali posredno eden največjih tovrstnih projektov v zgodovini. Njeni stroški, ki jih je v celoti financirala ruska država, so dosegli oceno 1,5 milijona rubljev, kar je bila za tiste čase ogromna vsota; približno šestino dohodka ruske države v letu 1724.&lt;ref&gt;Hintzsche / Nickol, ''Die Große Nordische Expedition'', p. 200.&lt;/ref&gt; 

Dosežki ekspedicije so vključevali odkritje [[Aljaska|Aljaske]], [[Aleuti|Aleutov]], [[Komandantovi otoki|Komandantovih otokov]], [[Beringov otok|Beringovega otoka]] ter podrobno kartografsko ovrednotenje severne in severovzhodne obale Rusije in [[Kurilsko otočje|Kurilskega otočja]]. Dokončno so ovrgli legendo o kopnem v severnem Tihem oceanu ter etnografsko, zgodovinsko in znanstveno raziskali Sibirijo in Kamčatko. Ko odpravi ni uspelo obkrožiti severovzhodnega vrha Azije, so se sanje o gospodarsko uspešnem [[Severovzhodni prehod|severovzhodnem prehodu]], ki so ga iskali od 16. stoletja, končali. 

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{Commons|Second Kamchatka Expedition}}

{{Authority control}}

[[Kategorija:Znanost in tehnika v Rusiji]]
[[Kategorija:Ohotsko morje]]
[[Kategorija:Sibirija]]
[[Kategorija:Arktika]]
[[Kategorija:Ruski imperij]]</text>
      <sha1>t7te4duu1p2ba3lektbmwl7dxhlra9p</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Tadej Trček</title>
    <ns>0</ns>
    <id>478297</id>
    <revision>
      <id>6773851</id>
      <parentid>6737999</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T17:41:18Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>SPS2016</username>
        <id>190072</id>
      </contributor>
      <comment>zamenjava slike, kr stara nima avtorskih pravic</comment>
      <origin>6773851</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4904" sha1="5x2qg0h8nu9yvlekqa8ltatt458ldvq" xml:space="preserve">{{Infopolje oseba
|name=Tadej Trček|birth_date=|birth_place=|imageIMG_0381
=||citizenship=slovensko|education=Magister prava, Evropska pravna fakulteta|honorific_prefix=|party=[[Socialistična partija Slovenije]]|signature=Podpis_politika_Tadeja_Trčka_s_žigom_Socialistične_partije_Slovenije.png}}
'''Tadej Trček''', [[pravnik]] in [[politik]], * [[19. marec]] [[1986]], [[Ljubljana]], [[SFRJ|Jugoslavija]].

Je soustanovitelj in predsednik&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Socialistična partija Slovenije: za nacionalizacijo|url=https://www.zurnal24.si/slovenija/socialisticna-partija-slovenije-za-nacionalizacijo-271522|website=www.zurnal24.si|accessdate=2023-09-05|language=sl}}&lt;/ref&gt; [[Socialistična partija Slovenije|Socialistične partije Slovenije]] (SPS).&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Socialistična partija Slovenije (SPS) - Parlamentarne volitve 2018 - STA|url=https://www.sta.si/parlamentarne-volitve-2018/2505983|website=www.sta.si|accessdate=2022-02-12}}&lt;/ref&gt; Na ustanovnem kongresu [[Dan mladosti|25. maja]] [[2016]] je bil izvoljen za [[generalni sekretar|generalnega sekretarja]] SPS.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Ustanovili Socialistično partijo Slovenije, njen prvi cilj pa je izstop iz EU in Nata|url=https://siol.net/novice/slovenija/ustanovili-socialisticno-partijo-slovenije-njen-prvi-cilj-pa-je-izstop-iz-eu-in-nata-418263|website=siol.net|accessdate=2022-01-16|language=sl}}&lt;/ref&gt; Po izobrazbi je diplomirani pravnik (UN) - [[Evropska pravna fakulteta v Novi Gorici|Evropska pravna fakulteta]], kjer je leta [[2016]] diplomiral iz mednarodno pravnih vidikov razpada [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavije]],&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=ttrcek|url=https://www.rodnazemlja.eu/ttrcek|website=rodnazemlja|accessdate=2022-02-12|language=en|archive-date=2022-02-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20220212173426/https://www.rodnazemlja.eu/ttrcek|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Mednarodni pravni vidik razpada SFRJ : diplomsko delo :: COBISS+|url=https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/uknu/2053131958|website=plus.si.cobiss.net|accessdate=2022-02-12|language=sl|first=IZUM-Institut informacijskih znanosti|last=Maribor|archive-date=2022-02-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20220212180125/https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/uknu/2053131958|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; leta 2023 pa na isti ustanovi magistriral iz pravice do samoodločbe.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=ReVIS - Prenos datoteke|url=https://revis.openscience.si/Dokument.php?id=10846&amp;lang=slv|website=revis.openscience.si|accessdate=2026-01-12}}&lt;/ref&gt;  

== Javno delovanje ==

=== Državnozborske volitve 2018 ===
Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2018|volitvah poslancev v državni zbor 2018]] je Trček kandidiral na listi SPS v volilnem okraju [[Ljubljana]] Center, Ljubljana [[Šiška]] II. Prejel je 46 glasov, kar je predstavljalo 0,21% oddanih glasov v okraju.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://volitve.gov.si/dz2018/#/rezultati|website=volitve.gov.si|accessdate=2022-11-27|title=arhivska kopija|archive-date=2018-06-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20180612142630/https://volitve.gov.si/dz2018/#/rezultati|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

=== Lokalne volitve 2018 ===
Trček je bil leta [[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018 kandidat na lokalnih volitvah]], V [[Občina Log - Dragomer|Občini Log-Dragomer]] je na listi Socialistične partije [[Slovenija|Slovenije]] nastopil kot kandidat za [[Župan|župana]], v volilni enoti 1, pa za občinskega svetnika.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Lokalne volitve 2018|url=https://volitve.gov.si/lv2018/rezultati/obcina_log-dragomer.html|website=volitve.gov.si|accessdate=2022-02-12}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|last=L.|first=V.|date=26. 11. 2018|year=XLIV|editor-last=Tominc|editor-first=Gašper|title=Stanovnik obdržal župansko lento|url=https://visitvrhnika.si/wp-content/uploads/2021/08/Nas_casopis_465_november_2018.pdf|magazine=Naš Časopis|language=Slovenščina|publisher=Zavod Ivana Cankarja Vrhnika|publication-place=Vrhnika|issue=465|page=41|issn=2536-4073|access-date=8. 2. 2023}}&lt;/ref&gt;

=== Spor z Leo Majcen ===
Tadej Trček je leta [[2019]] na [[Novinarsko častno razsodišče]] (NČR) vložil pritožbo zoper novinarko [[Planet TV]], [[Lea Majcen|Leo Majcen]]. V pritožbi je trdil, da je novinarka kršila več členov Kodeksa novinarjev Slovenija. Po pozivih k dopolnitvi pritožbe je NČR razsodilo v prid novinarke in med drugim navedlo, da ''&quot;Tadej Trček pogosto ne razume vsebine posameznih členov kodeksa&quot;''.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Tadej Trček proti Lei Majcen, novinarki Planet TV – Novinarsko častno razsodišče|url=https://razsodisce.org/2019/05/tadej-trcek-proti-lei-majcen-novinarki-planet-tv/|accessdate=2021-12-07|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{refsez}}

{{Normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Trček, Tadej}}
[[Kategorija:Slovenski politiki]]
[[Kategorija:Slovenski pravniki]]</text>
      <sha1>5x2qg0h8nu9yvlekqa8ltatt458ldvq</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6773852</id>
      <parentid>6773851</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T17:42:38Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>Reverted 1 edit by [[Special:Contributions/SPS2016|SPS2016]] ([[User talk:SPS2016|talk]]): Rv poštena raba slik še živečih oseb je neupravičena (TwinkleGlobal)</comment>
      <origin>6773852</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4927" sha1="py4h6200kz95w100r4r0cl88bejqfb0" xml:space="preserve">{{Infopolje oseba
|name=Tadej Trček|birth_date=|birth_place=|image=
|caption=Tadej Trček v Kumrovcu|citizenship=slovensko|education=Magister prava, Evropska pravna fakulteta|honorific_prefix=|party=[[Socialistična partija Slovenije]]|signature=Podpis_politika_Tadeja_Trčka_s_žigom_Socialistične_partije_Slovenije.png}}
'''Tadej Trček''', [[pravnik]] in [[politik]], * [[19. marec]] [[1986]], [[Ljubljana]], [[SFRJ|Jugoslavija]].

Je soustanovitelj in predsednik&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Socialistična partija Slovenije: za nacionalizacijo|url=https://www.zurnal24.si/slovenija/socialisticna-partija-slovenije-za-nacionalizacijo-271522|website=www.zurnal24.si|accessdate=2023-09-05|language=sl}}&lt;/ref&gt; [[Socialistična partija Slovenije|Socialistične partije Slovenije]] (SPS).&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Socialistična partija Slovenije (SPS) - Parlamentarne volitve 2018 - STA|url=https://www.sta.si/parlamentarne-volitve-2018/2505983|website=www.sta.si|accessdate=2022-02-12}}&lt;/ref&gt; Na ustanovnem kongresu [[Dan mladosti|25. maja]] [[2016]] je bil izvoljen za [[generalni sekretar|generalnega sekretarja]] SPS.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Ustanovili Socialistično partijo Slovenije, njen prvi cilj pa je izstop iz EU in Nata|url=https://siol.net/novice/slovenija/ustanovili-socialisticno-partijo-slovenije-njen-prvi-cilj-pa-je-izstop-iz-eu-in-nata-418263|website=siol.net|accessdate=2022-01-16|language=sl}}&lt;/ref&gt; Po izobrazbi je diplomirani pravnik (UN) - [[Evropska pravna fakulteta v Novi Gorici|Evropska pravna fakulteta]], kjer je leta [[2016]] diplomiral iz mednarodno pravnih vidikov razpada [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavije]],&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=ttrcek|url=https://www.rodnazemlja.eu/ttrcek|website=rodnazemlja|accessdate=2022-02-12|language=en|archive-date=2022-02-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20220212173426/https://www.rodnazemlja.eu/ttrcek|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Mednarodni pravni vidik razpada SFRJ : diplomsko delo :: COBISS+|url=https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/uknu/2053131958|website=plus.si.cobiss.net|accessdate=2022-02-12|language=sl|first=IZUM-Institut informacijskih znanosti|last=Maribor|archive-date=2022-02-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20220212180125/https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/uknu/2053131958|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; leta 2023 pa na isti ustanovi magistriral iz pravice do samoodločbe.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=ReVIS - Prenos datoteke|url=https://revis.openscience.si/Dokument.php?id=10846&amp;lang=slv|website=revis.openscience.si|accessdate=2026-01-12}}&lt;/ref&gt;  

== Javno delovanje ==

=== Državnozborske volitve 2018 ===
Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2018|volitvah poslancev v državni zbor 2018]] je Trček kandidiral na listi SPS v volilnem okraju [[Ljubljana]] Center, Ljubljana [[Šiška]] II. Prejel je 46 glasov, kar je predstavljalo 0,21% oddanih glasov v okraju.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://volitve.gov.si/dz2018/#/rezultati|website=volitve.gov.si|accessdate=2022-11-27|title=arhivska kopija|archive-date=2018-06-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20180612142630/https://volitve.gov.si/dz2018/#/rezultati|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

=== Lokalne volitve 2018 ===
Trček je bil leta [[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018 kandidat na lokalnih volitvah]], V [[Občina Log - Dragomer|Občini Log-Dragomer]] je na listi Socialistične partije [[Slovenija|Slovenije]] nastopil kot kandidat za [[Župan|župana]], v volilni enoti 1, pa za občinskega svetnika.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Lokalne volitve 2018|url=https://volitve.gov.si/lv2018/rezultati/obcina_log-dragomer.html|website=volitve.gov.si|accessdate=2022-02-12}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|last=L.|first=V.|date=26. 11. 2018|year=XLIV|editor-last=Tominc|editor-first=Gašper|title=Stanovnik obdržal župansko lento|url=https://visitvrhnika.si/wp-content/uploads/2021/08/Nas_casopis_465_november_2018.pdf|magazine=Naš Časopis|language=Slovenščina|publisher=Zavod Ivana Cankarja Vrhnika|publication-place=Vrhnika|issue=465|page=41|issn=2536-4073|access-date=8. 2. 2023}}&lt;/ref&gt;

=== Spor z Leo Majcen ===
Tadej Trček je leta [[2019]] na [[Novinarsko častno razsodišče]] (NČR) vložil pritožbo zoper novinarko [[Planet TV]], [[Lea Majcen|Leo Majcen]]. V pritožbi je trdil, da je novinarka kršila več členov Kodeksa novinarjev Slovenija. Po pozivih k dopolnitvi pritožbe je NČR razsodilo v prid novinarke in med drugim navedlo, da ''&quot;Tadej Trček pogosto ne razume vsebine posameznih členov kodeksa&quot;''.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Tadej Trček proti Lei Majcen, novinarki Planet TV – Novinarsko častno razsodišče|url=https://razsodisce.org/2019/05/tadej-trcek-proti-lei-majcen-novinarki-planet-tv/|accessdate=2021-12-07|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{refsez}}

{{Normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Trček, Tadej}}
[[Kategorija:Slovenski politiki]]
[[Kategorija:Slovenski pravniki]]</text>
      <sha1>py4h6200kz95w100r4r0cl88bejqfb0</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6773853</id>
      <parentid>6773852</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T17:46:54Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>SPS2016</username>
        <id>190072</id>
      </contributor>
      <origin>6773853</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4934" sha1="rlayno0x590r66ph473ykyhgqdcrqpc" xml:space="preserve">{{Infopolje oseba
|name=Tadej Trček|birth_date=|birth_place=|IMG_0381.jpg=
|caption=Tadej Trček v Kumrovcu|citizenship=slovensko|education=Magister prava, Evropska pravna fakulteta|honorific_prefix=|party=[[Socialistična partija Slovenije]]|signature=Podpis_politika_Tadeja_Trčka_s_žigom_Socialistične_partije_Slovenije.png}}
'''Tadej Trček''', [[pravnik]] in [[politik]], * [[19. marec]] [[1986]], [[Ljubljana]], [[SFRJ|Jugoslavija]].

Je soustanovitelj in predsednik&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Socialistična partija Slovenije: za nacionalizacijo|url=https://www.zurnal24.si/slovenija/socialisticna-partija-slovenije-za-nacionalizacijo-271522|website=www.zurnal24.si|accessdate=2023-09-05|language=sl}}&lt;/ref&gt; [[Socialistična partija Slovenije|Socialistične partije Slovenije]] (SPS).&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Socialistična partija Slovenije (SPS) - Parlamentarne volitve 2018 - STA|url=https://www.sta.si/parlamentarne-volitve-2018/2505983|website=www.sta.si|accessdate=2022-02-12}}&lt;/ref&gt; Na ustanovnem kongresu [[Dan mladosti|25. maja]] [[2016]] je bil izvoljen za [[generalni sekretar|generalnega sekretarja]] SPS.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Ustanovili Socialistično partijo Slovenije, njen prvi cilj pa je izstop iz EU in Nata|url=https://siol.net/novice/slovenija/ustanovili-socialisticno-partijo-slovenije-njen-prvi-cilj-pa-je-izstop-iz-eu-in-nata-418263|website=siol.net|accessdate=2022-01-16|language=sl}}&lt;/ref&gt; Po izobrazbi je diplomirani pravnik (UN) - [[Evropska pravna fakulteta v Novi Gorici|Evropska pravna fakulteta]], kjer je leta [[2016]] diplomiral iz mednarodno pravnih vidikov razpada [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavije]],&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=ttrcek|url=https://www.rodnazemlja.eu/ttrcek|website=rodnazemlja|accessdate=2022-02-12|language=en|archive-date=2022-02-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20220212173426/https://www.rodnazemlja.eu/ttrcek|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Mednarodni pravni vidik razpada SFRJ : diplomsko delo :: COBISS+|url=https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/uknu/2053131958|website=plus.si.cobiss.net|accessdate=2022-02-12|language=sl|first=IZUM-Institut informacijskih znanosti|last=Maribor|archive-date=2022-02-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20220212180125/https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/uknu/2053131958|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; leta 2023 pa na isti ustanovi magistriral iz pravice do samoodločbe.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=ReVIS - Prenos datoteke|url=https://revis.openscience.si/Dokument.php?id=10846&amp;lang=slv|website=revis.openscience.si|accessdate=2026-01-12}}&lt;/ref&gt;  

== Javno delovanje ==

=== Državnozborske volitve 2018 ===
Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2018|volitvah poslancev v državni zbor 2018]] je Trček kandidiral na listi SPS v volilnem okraju [[Ljubljana]] Center, Ljubljana [[Šiška]] II. Prejel je 46 glasov, kar je predstavljalo 0,21% oddanih glasov v okraju.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://volitve.gov.si/dz2018/#/rezultati|website=volitve.gov.si|accessdate=2022-11-27|title=arhivska kopija|archive-date=2018-06-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20180612142630/https://volitve.gov.si/dz2018/#/rezultati|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

=== Lokalne volitve 2018 ===
Trček je bil leta [[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018 kandidat na lokalnih volitvah]], V [[Občina Log - Dragomer|Občini Log-Dragomer]] je na listi Socialistične partije [[Slovenija|Slovenije]] nastopil kot kandidat za [[Župan|župana]], v volilni enoti 1, pa za občinskega svetnika.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Lokalne volitve 2018|url=https://volitve.gov.si/lv2018/rezultati/obcina_log-dragomer.html|website=volitve.gov.si|accessdate=2022-02-12}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|last=L.|first=V.|date=26. 11. 2018|year=XLIV|editor-last=Tominc|editor-first=Gašper|title=Stanovnik obdržal župansko lento|url=https://visitvrhnika.si/wp-content/uploads/2021/08/Nas_casopis_465_november_2018.pdf|magazine=Naš Časopis|language=Slovenščina|publisher=Zavod Ivana Cankarja Vrhnika|publication-place=Vrhnika|issue=465|page=41|issn=2536-4073|access-date=8. 2. 2023}}&lt;/ref&gt;

=== Spor z Leo Majcen ===
Tadej Trček je leta [[2019]] na [[Novinarsko častno razsodišče]] (NČR) vložil pritožbo zoper novinarko [[Planet TV]], [[Lea Majcen|Leo Majcen]]. V pritožbi je trdil, da je novinarka kršila več členov Kodeksa novinarjev Slovenija. Po pozivih k dopolnitvi pritožbe je NČR razsodilo v prid novinarke in med drugim navedlo, da ''&quot;Tadej Trček pogosto ne razume vsebine posameznih členov kodeksa&quot;''.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Tadej Trček proti Lei Majcen, novinarki Planet TV – Novinarsko častno razsodišče|url=https://razsodisce.org/2019/05/tadej-trcek-proti-lei-majcen-novinarki-planet-tv/|accessdate=2021-12-07|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{refsez}}

{{Normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Trček, Tadej}}
[[Kategorija:Slovenski politiki]]
[[Kategorija:Slovenski pravniki]]</text>
      <sha1>rlayno0x590r66ph473ykyhgqdcrqpc</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6774143</id>
      <parentid>6773853</parentid>
      <timestamp>2026-11-03T11:23:38Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/SPS2016|SPS2016]] ([[User talk:SPS2016|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:A09|A09]]</comment>
      <origin>6773852</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4927" sha1="py4h6200kz95w100r4r0cl88bejqfb0" xml:space="preserve">{{Infopolje oseba
|name=Tadej Trček|birth_date=|birth_place=|image=
|caption=Tadej Trček v Kumrovcu|citizenship=slovensko|education=Magister prava, Evropska pravna fakulteta|honorific_prefix=|party=[[Socialistična partija Slovenije]]|signature=Podpis_politika_Tadeja_Trčka_s_žigom_Socialistične_partije_Slovenije.png}}
'''Tadej Trček''', [[pravnik]] in [[politik]], * [[19. marec]] [[1986]], [[Ljubljana]], [[SFRJ|Jugoslavija]].

Je soustanovitelj in predsednik&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Socialistična partija Slovenije: za nacionalizacijo|url=https://www.zurnal24.si/slovenija/socialisticna-partija-slovenije-za-nacionalizacijo-271522|website=www.zurnal24.si|accessdate=2023-09-05|language=sl}}&lt;/ref&gt; [[Socialistična partija Slovenije|Socialistične partije Slovenije]] (SPS).&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Socialistična partija Slovenije (SPS) - Parlamentarne volitve 2018 - STA|url=https://www.sta.si/parlamentarne-volitve-2018/2505983|website=www.sta.si|accessdate=2022-02-12}}&lt;/ref&gt; Na ustanovnem kongresu [[Dan mladosti|25. maja]] [[2016]] je bil izvoljen za [[generalni sekretar|generalnega sekretarja]] SPS.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Ustanovili Socialistično partijo Slovenije, njen prvi cilj pa je izstop iz EU in Nata|url=https://siol.net/novice/slovenija/ustanovili-socialisticno-partijo-slovenije-njen-prvi-cilj-pa-je-izstop-iz-eu-in-nata-418263|website=siol.net|accessdate=2022-01-16|language=sl}}&lt;/ref&gt; Po izobrazbi je diplomirani pravnik (UN) - [[Evropska pravna fakulteta v Novi Gorici|Evropska pravna fakulteta]], kjer je leta [[2016]] diplomiral iz mednarodno pravnih vidikov razpada [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavije]],&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=ttrcek|url=https://www.rodnazemlja.eu/ttrcek|website=rodnazemlja|accessdate=2022-02-12|language=en|archive-date=2022-02-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20220212173426/https://www.rodnazemlja.eu/ttrcek|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Mednarodni pravni vidik razpada SFRJ : diplomsko delo :: COBISS+|url=https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/uknu/2053131958|website=plus.si.cobiss.net|accessdate=2022-02-12|language=sl|first=IZUM-Institut informacijskih znanosti|last=Maribor|archive-date=2022-02-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20220212180125/https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/uknu/2053131958|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; leta 2023 pa na isti ustanovi magistriral iz pravice do samoodločbe.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=ReVIS - Prenos datoteke|url=https://revis.openscience.si/Dokument.php?id=10846&amp;lang=slv|website=revis.openscience.si|accessdate=2026-01-12}}&lt;/ref&gt;  

== Javno delovanje ==

=== Državnozborske volitve 2018 ===
Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2018|volitvah poslancev v državni zbor 2018]] je Trček kandidiral na listi SPS v volilnem okraju [[Ljubljana]] Center, Ljubljana [[Šiška]] II. Prejel je 46 glasov, kar je predstavljalo 0,21% oddanih glasov v okraju.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://volitve.gov.si/dz2018/#/rezultati|website=volitve.gov.si|accessdate=2022-11-27|title=arhivska kopija|archive-date=2018-06-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20180612142630/https://volitve.gov.si/dz2018/#/rezultati|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

=== Lokalne volitve 2018 ===
Trček je bil leta [[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018 kandidat na lokalnih volitvah]], V [[Občina Log - Dragomer|Občini Log-Dragomer]] je na listi Socialistične partije [[Slovenija|Slovenije]] nastopil kot kandidat za [[Župan|župana]], v volilni enoti 1, pa za občinskega svetnika.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Lokalne volitve 2018|url=https://volitve.gov.si/lv2018/rezultati/obcina_log-dragomer.html|website=volitve.gov.si|accessdate=2022-02-12}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|last=L.|first=V.|date=26. 11. 2018|year=XLIV|editor-last=Tominc|editor-first=Gašper|title=Stanovnik obdržal župansko lento|url=https://visitvrhnika.si/wp-content/uploads/2021/08/Nas_casopis_465_november_2018.pdf|magazine=Naš Časopis|language=Slovenščina|publisher=Zavod Ivana Cankarja Vrhnika|publication-place=Vrhnika|issue=465|page=41|issn=2536-4073|access-date=8. 2. 2023}}&lt;/ref&gt;

=== Spor z Leo Majcen ===
Tadej Trček je leta [[2019]] na [[Novinarsko častno razsodišče]] (NČR) vložil pritožbo zoper novinarko [[Planet TV]], [[Lea Majcen|Leo Majcen]]. V pritožbi je trdil, da je novinarka kršila več členov Kodeksa novinarjev Slovenija. Po pozivih k dopolnitvi pritožbe je NČR razsodilo v prid novinarke in med drugim navedlo, da ''&quot;Tadej Trček pogosto ne razume vsebine posameznih členov kodeksa&quot;''.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Tadej Trček proti Lei Majcen, novinarki Planet TV – Novinarsko častno razsodišče|url=https://razsodisce.org/2019/05/tadej-trcek-proti-lei-majcen-novinarki-planet-tv/|accessdate=2021-12-07|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{refsez}}

{{Normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Trček, Tadej}}
[[Kategorija:Slovenski politiki]]
[[Kategorija:Slovenski pravniki]]</text>
      <sha1>py4h6200kz95w100r4r0cl88bejqfb0</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Vodje držav članic Evropske unije</title>
    <ns>10</ns>
    <id>478555</id>
    <revision>
      <id>6773719</id>
      <parentid>6772061</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T12:38:01Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pv21</username>
        <id>142817</id>
      </contributor>
      <comment>Ilijana Jotova</comment>
      <origin>6773719</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2502" sha1="d6d1fz46vh27qch0wzmk8n0on1p0ncf" xml:space="preserve">{{Navbox
| name      = Vodje držav članic Evropske unije
| title     = [[Slika:European stars.svg|20px]] [[državni poglavar|&lt;span style=&quot;color:#FFFFFF;&quot;&gt;Državni poglavarji članic Evropske unije&lt;/span&gt;]] [[Slika:European stars.svg|20px]]
|basestyle= background:#0970ba;
| titlestyle = color:#FFFFFF;
| bodyclass = hlist
| above     = 
| image     = &lt;!-- Commented out: [[File:New European Council - Consilium Logo.png|x50px]] --&gt;
| imageleft = &lt;!-- Commented out: [[File:New European Council - Consilium Logo.png|x50px]] --&gt;
| list1  = 

* {{Nowrap|{{flagicon|Austria}} [[Alexander Van der Bellen|Van der Bellen]]}}
* {{Nowrap|{{flagicon|Belgium}} [[Filip Belgijski|Filip]]}}
* {{Nowrap|{{flagicon|Bulgaria}} [[Ilijana Jotova|Jotova]]}}
* {{Nowrap|{{flagicon|Croatia}} [[Zoran Milanović|Milanović]]}}
* {{Nowrap|{{flagicon|Cyprus}} [[Nikos Hristodulides|Hristodulides]]}}
* {{Nowrap|{{flagicon|Czech Republic}} [[Petr Pavel|Pavel]]}}
* {{Nowrap|{{flagicon|Denmark}} [[Friderik X. Danski|Friderik X.]]}}
* {{Nowrap|{{flagicon|Estonia}} [[Alar Karis|Karis]]}}
* {{Nowrap|{{flagicon|Finland}} [[Alexander Stubb|Stubb]]}}
* {{Nowrap|{{flagicon|France}} [[Emmanuel Macron|Macron]]}}
* {{Nowrap|{{flagicon|Germany}} [[Frank-Walter Steinmeier|Steinmeier]]}}
* {{Nowrap|{{flagicon|Greece}} [[Konstantinos Tasoulas|Tasoulas]]}}
* {{Nowrap|{{flagicon|Hungary}} [[András Baka|Baka]]}}
* {{Nowrap|{{flagicon|Ireland}} [[Catherine Connolly|Connolly]]}}
* {{Nowrap|{{flagicon|Italy}} [[Sergio Mattarella|Mattarella]]}}
* {{Nowrap|{{flagicon|Latvia}} [[Edgars Rinkēvičs|Rinkēvičs]]}}
* {{Nowrap|{{flagicon|Lithuania}} [[Gitanas Nausėda|Nausėda]]}}
* {{Nowrap|{{flagicon|Luxembourg}} [[Viljem V. Luksemburški|Viljem V.]]}}
* {{Nowrap|{{flagicon|Malta}} [[Myriam Spiteri Debono|Spiteri Debono]]}}
* {{Nowrap|{{flagicon|Netherlands}} [[Viljem-Aleksander Nizozemski|Willem Alexander]]}}
* {{Nowrap|{{flagicon|Poland}} [[Karol Nawrocki|Nawrocki]]}}
* {{Nowrap|{{flagicon|Portugal}} [[António José Seguro|Seguro]]}}
* {{Nowrap|{{flagicon|Romania}} [[Nicușor Dan|Dan]]}}
* {{Nowrap|{{flagicon|Slovakia}} [[Peter Pellegrini|Pellegrini]]}}
* {{Nowrap|{{flagicon|Slovenia}} [[Nataša Pirc Musar|Pirc Musar]]}}
* {{Nowrap|{{flagicon|Spain}} [[Filip VI. Španski|Filip VI.]]}}
* {{Nowrap|{{flagicon|Sweden}} [[Karel XVI. Gustav Švedski|Karel XVI. Gustav]]}}

| below     = [[Evropska unija|&lt;span style=&quot;color:#FFFFFF;&quot;&gt;Evropska unija&lt;/span&gt;]]
}}&lt;noinclude&gt;
[[Kategorija:Predloge za Evropsko unijo]]
&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>d6d1fz46vh27qch0wzmk8n0on1p0ncf</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6773722</id>
      <parentid>6773719</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T12:38:57Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pv21</username>
        <id>142817</id>
      </contributor>
      <comment>Madise</comment>
      <origin>6773722</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2505" sha1="ixcae6gnamig6qccqehux8yoxc0g78l" xml:space="preserve">{{Navbox
| name      = Vodje držav članic Evropske unije
| title     = [[Slika:European stars.svg|20px]] [[državni poglavar|&lt;span style=&quot;color:#FFFFFF;&quot;&gt;Državni poglavarji članic Evropske unije&lt;/span&gt;]] [[Slika:European stars.svg|20px]]
|basestyle= background:#0970ba;
| titlestyle = color:#FFFFFF;
| bodyclass = hlist
| above     = 
| image     = &lt;!-- Commented out: [[File:New European Council - Consilium Logo.png|x50px]] --&gt;
| imageleft = &lt;!-- Commented out: [[File:New European Council - Consilium Logo.png|x50px]] --&gt;
| list1  = 

* {{Nowrap|{{flagicon|Austria}} [[Alexander Van der Bellen|Van der Bellen]]}}
* {{Nowrap|{{flagicon|Belgium}} [[Filip Belgijski|Filip]]}}
* {{Nowrap|{{flagicon|Bulgaria}} [[Ilijana Jotova|Jotova]]}}
* {{Nowrap|{{flagicon|Croatia}} [[Zoran Milanović|Milanović]]}}
* {{Nowrap|{{flagicon|Cyprus}} [[Nikos Hristodulides|Hristodulides]]}}
* {{Nowrap|{{flagicon|Czech Republic}} [[Petr Pavel|Pavel]]}}
* {{Nowrap|{{flagicon|Denmark}} [[Friderik X. Danski|Friderik X.]]}}
* {{Nowrap|{{flagicon|Estonia}} [[Ülle Madise|Madise]]}}
* {{Nowrap|{{flagicon|Finland}} [[Alexander Stubb|Stubb]]}}
* {{Nowrap|{{flagicon|France}} [[Emmanuel Macron|Macron]]}}
* {{Nowrap|{{flagicon|Germany}} [[Frank-Walter Steinmeier|Steinmeier]]}}
* {{Nowrap|{{flagicon|Greece}} [[Konstantinos Tasoulas|Tasoulas]]}}
* {{Nowrap|{{flagicon|Hungary}} [[András Baka|Baka]]}}
* {{Nowrap|{{flagicon|Ireland}} [[Catherine Connolly|Connolly]]}}
* {{Nowrap|{{flagicon|Italy}} [[Sergio Mattarella|Mattarella]]}}
* {{Nowrap|{{flagicon|Latvia}} [[Edgars Rinkēvičs|Rinkēvičs]]}}
* {{Nowrap|{{flagicon|Lithuania}} [[Gitanas Nausėda|Nausėda]]}}
* {{Nowrap|{{flagicon|Luxembourg}} [[Viljem V. Luksemburški|Viljem V.]]}}
* {{Nowrap|{{flagicon|Malta}} [[Myriam Spiteri Debono|Spiteri Debono]]}}
* {{Nowrap|{{flagicon|Netherlands}} [[Viljem-Aleksander Nizozemski|Willem Alexander]]}}
* {{Nowrap|{{flagicon|Poland}} [[Karol Nawrocki|Nawrocki]]}}
* {{Nowrap|{{flagicon|Portugal}} [[António José Seguro|Seguro]]}}
* {{Nowrap|{{flagicon|Romania}} [[Nicușor Dan|Dan]]}}
* {{Nowrap|{{flagicon|Slovakia}} [[Peter Pellegrini|Pellegrini]]}}
* {{Nowrap|{{flagicon|Slovenia}} [[Nataša Pirc Musar|Pirc Musar]]}}
* {{Nowrap|{{flagicon|Spain}} [[Filip VI. Španski|Filip VI.]]}}
* {{Nowrap|{{flagicon|Sweden}} [[Karel XVI. Gustav Švedski|Karel XVI. Gustav]]}}

| below     = [[Evropska unija|&lt;span style=&quot;color:#FFFFFF;&quot;&gt;Evropska unija&lt;/span&gt;]]
}}&lt;noinclude&gt;
[[Kategorija:Predloge za Evropsko unijo]]
&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>ixcae6gnamig6qccqehux8yoxc0g78l</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Gregg L. Semenza</title>
    <ns>0</ns>
    <id>479497</id>
    <revision>
      <id>6773976</id>
      <parentid>6185749</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T20:39:21Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Upwinxp</username>
        <id>126544</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6773976</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8908" sha1="c50t69m2uldk0e4lbdkuf9pyabifjwl" xml:space="preserve">{{Infopolje Znanstvenik
|
|nationality       = [[Američani|ameriška]]
|field             = [[genetika]], [[pediatrija]]
|education         = {{Plainlist|
* [[Univerza Harvard]]
* [[Univerza Pensilvanije]]
}}
|work_institutions = {{Plainlist|
* [[Univerza Johnsa Hopkinsa]]
}}
|prizes            = {{Plainlist|
* [[Laskerjeva nagrada|nagrada Alberta Laskerja]] &lt;small&gt;(2016)&lt;/small&gt;
* {{ikona Nob nag}} [[Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino]] &lt;small&gt;(2019)&lt;/small&gt;
}}
|relations         = 
}}


'''Gregg Leonard Semenza''', [[Američani|ameriški]] [[genetik]], [[pediater]] in [[akademik]], [[Nobelova nagrada|nobelovec]], * [[12. julij]] [[1956]], [[New York]], [[Združene države Amerike]].

Znan je predvsem kot odkritelj [[prepisovalni dejavnik|prepisovalnega dejavnika]] [[HIF-1]], ki regulira odziv na prisotnost [[kisik]]a v celi vrsti bioloških procesov pri človeku, vključno z bolezenskimi, kar je odprlo številne možnosti razvoja terapij, v širšem smislu pa močno izboljšalo razumevanje celičnega odziva na prisotnost kisika. Za to odkritje in nadaljnje raziskave si je z [[William Kaelin Jr.|Williamom Kaelinom]] in [[Peter J. Ratcliffe|Petrom J. Ratcliffom]], ki sta razvozlala nekaj glavnih mehanizmov delovanja, leta 2019 razdelil [[Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino|Nobelovo nagrado za fiziologijo ali medicino]].&lt;ref&gt;{{navedi nobelprize.org |področje=fizmed |leto=2019 |accessdate=2020-05-12}}&lt;/ref&gt; Deluje kot profesor medicinske genetike na [[Univerza Johnsa Hopkinsa|Univerzi Johnsa Hopkinsa]].

== Življenje ==
Odraščal je s štirimi brati in sestrami v enem od severnih predmestij New Yorka. Oče je bil [[psihoterapija|psihoterapevt]], mati pa učiteljica. Za biologijo ga je navdušila osnovnošolska učiteljica, zato je po srednji šoli vpisal študij na [[Univerza Harvard|Univerzi Harvard]], saj je hotel postati genetik. Med študijem se je družinskim prijateljem rodil otrok z [[Downov sindrom|Downovim sindromom]], kar ga je spodbudilo, da je začel razmišljati o medicinski genetiki in se usmeril v podiplomski študij [[medicina|medicine]]. Že kot študent na prvi stopnji je delal pri genetiku Parku Geraldu v pediatrični bolnišnici Boston, kjer je kartiral [[gen]]e na [[kromosom 21 (človeški)|21. kromosomu]], ki je pri ljudeh z Downovim sindromom prisoten v treh kopijah, po diplomi pa je vpisal študij na kombiniranem programu za pridobitev nazivov doktorja znanosti in doktorja medicine na [[Univerza Pensilvanije|Univerzi Pensilvanije]]. Za doktorat je izvedel raziskavo genetike dedne [[talasemija beta|talasemije beta]], opravil specializacijo iz pediatrije v univerzitetni bolnišnici [[Univerza Duke|Univerze Duke]] in sprejel položaj podoktorskega raziskovalca na Univerzi Johnsa Hopkinsa, kjer je ostal vso svojo kariero.

Kot podoktorski raziskovalec pri Haigu Kazazianu in Stylianosu Antonarakiju se je usmeril v študij [[mutacija|mutacij]], ki povzročajo okvare [[strjevanje krvi|strjevanja krvi]], ki vodijo v [[hemofilija|hemofilijo]]. Predlagal je raziskovalni projekt, v katerem naj bi vzgojili [[transgen]]e [[domača miš|miši]] z vstavljenim okvarjenim človeškim genom za enega od dejavnikov strjevanja krvi, takrat novo tehniko preučevanja funkcij genov. Ključni prelom v njegovi karieri se je zgodil, ko mu je podjetje, ki je kloniralo ta gen, poslalo še gen za [[eritropoetin]], če bi ga morebiti zanimal. Eritropoetin (EPO) je [[hormon]], ki spodbuja nastajanje [[eritrocit]]ov, in ko sta s sodelavcem Johnom Gearhartom vzgojila miši z vstavljenim človeškim genom zanj, sta ugotovila, da so tudi miši izražale povečano koncentracijo eritrocitov. V tem času, konec 1980. let, je  dobil dva velika raziskovalna projekta še preden je postal predavatelj – najprej financiranje [[Nacionalni inštituti za zdravje|Nacionalnih inštitutov za zdravje]], ki so ravno takrat objavili poziv za projekte preučevanja regulacije izražanja EPO, in kmalu za tem še financiranje dobrodelne organizacije Lucille P. Markey Charitable Trust.

Takrat je že bilo znano, da [[Hipoksija|hipoksični]] pogoji spodbujajo tvorjenje EPO, zato se je lotil iskanja genetskih dejavnikov, prek katerih kisik vpliva na izražanje gena za EPO. Najprej je identificiral kontrolno regijo v genomu, nato pa je iskal [[prepisovalni dejavnik]], ki z vezavo na to kontrolno regijo sproži [[gensko prepisovanje]]. Naloga je bila težavna, saj na vezavo [[beljakovina|beljakovinskih]] prepisovalnih dejavnikov na [[DNA]] vplivajo mnogi okoljski dejavniki. Po več neuspešnih poskusih v [[celična kultura|kulturah]] transgenih celic sta s sodelavcem Guangom Wangom našla sled prave beljakovine, ki sta jo poimenovala HIF-1 (''Hypoxia-inducible factor 1''). Odkritje z opisom beljakovine, ki množično nastaja v hipoksičnih pogojih, je bilo objavljeno leta 1995.

Kasnejše raziskave pod njegovim vodstvom so pokazale, da HIF-1 poleg sinteze EPO sproža izražanje vrste drugih prepisovalnih dejavnikov, kot je VEGF, ki stimulira [[angiogeneza|angiogenezo]]. To je posebej pomembno pri nastanku [[obtočila|kardiovaskularnega sistema]] med embrionalnim razvojem, pa tudi pri vzdrževanju [[homeostaza|homeostaze]] in, po drugi strani, pri rasti [[tumor]]jev – izkazalo se je, da [[rak (bolezen)|rakaste]] celice tvorijo več HIF-1 kot običajno in s tem spodbudijo rast krvnih žil proti sebi. Semenzova skupina je med drugim razkrivala mehanizme regulacije izražanja in razgradnje HIF-1 v celicah, iskala [[učinkovina|učinkovine]], ki inhibirajo HIF-1 v [[Rakava celica|rakavih celicah]] (med obetavnejšimi je [[digoksin]]) in odkrila, da se s [[staranje]]m manjša sinteza HIF-1, kar negativno vpliva na sposobnost okrevanja po [[Periferna arterijska bolezen|periferni arterijski bolezni]] ali [[Ishemija|ishemiji]].

Semenza zdaj deluje kot profesor medicinske genetike in ustanovni direktor programa za krvožilje na Inštitutu za celično inženirstvo Univerze Johnsa Hopkinsa. Poročen je z Lauro Kasch-Semenza, ki prav tako deluje kot raziskovalka na isti univerzi.

== Priznanja ==
Okrog odkritja HIF-1 je nastalo živahno raziskovalno področje, vključno s komercialnim razvojem učinkovin, ki bi inhibirala HIF-1 v rakavih celicah ali ga spodbujala pri [[anemija|anemičnih]] bolnikih in, bolj sporno, za [[doping]] športnikov. Kmalu so sledila priznanja, tako je bil Semenza leta 2008 sprejet za člana [[Nacionalna akademija znanosti ZDA|Nacionalne akademije znanosti ZDA]], prejel pa je tudi več drugih nagrad. S Kaelinom in Ratcliffom, ki sta neodvisno od njega raziskovala mehanizme regulacije HIF-1, je leta 2016 prejel [[Laskerjeva nagrada|nagrado Alberta Laskerja za temeljne medicinske raziskave]]&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.laskerfoundation.org/awards/show/oxygen-sensing-essential-process-survival/ |title=Oxygen sensing – an essential process for survival |publisher=Albert and Mary Lasker Foundation |accessdate=2020-05-12}}&lt;/ref&gt; in leta 2019 še Nobelovo nagrado za fiziologijo ali medicino.

== Sklici ==
{{sklici}}

== Viri ==
* {{navedi revijo |first=Ahmed |last=Farooq |year=2010 |title=Profile of Gregg L. Semenza |journal=Proceedings of the National Academy of Sciences of the United States of America |volume=107 |issue=33 |pages=14521–14523 |doi=10.1073/pnas.1009481107 |pmc=2930469 |pmid=20679204}}
* {{navedi revijo |last=Hurst |first=Jillian H. |year=2016 |title=William Kaelin, Peter Ratcliffe, and Gregg Semenza receive the 2016 Albert Lasker Basic Medical Research Award|journal=The Journal of Clinical Investigation |volume=126 |issue=10 |pages=3628–3638 |doi=10.1172/JCI90055 |pmc=5096796 |pmid=27620538}}
* {{navedi novice |url=https://www.nytimes.com/2019/10/07/health/nobel-prize-medicine.html |title=Nobel Prize in Medicine Awarded for Research on How Cells Manage Oxygen |first1=Gina |last1=Kolata |first2=Megan |last2=Specia |date=2019-10-07 |work=[[The New York Times]] |accessdate=2020-05-12}}
* {{navedi revijo |last1=Kupferschmidt |first1=Kai |title=Cellular oxygen sensor system earns Nobel for trio |journal=[[Science]] |volume=366 |issue=6462 |year=2019 |pages=167–167 |doi=10.1126/science.366.6462.167}}

== Zunanje povezave ==
* [https://www.hopkinsmedicine.org/profiles/results/directory/profile/0800056/gregg-semenza Gregg L. Semenza, M.D., Ph.D.] - profil na spletišču Univerze Johnsa Hopkinsa

{{Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino}}
{{Normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Semenza, Gregg}}
[[Kategorija:Ameriški genetiki]]
[[Kategorija:Ameriški pediatri]]
[[Kategorija:Ameriški akademiki]]
[[Kategorija:Diplomiranci Univerze Harvard]]
[[Kategorija:Doktorirali na Univerzi Pensilvanije]]
[[Kategorija:Predavatelji na Univerzi Johnsa Hopkinsa]]
[[Kategorija:Laskerjevi nagrajenci]]
[[Kategorija:Nobelovi nagrajenci za fiziologijo ali medicino]]
[[Kategorija:Člani Nacionalne akademije znanosti Združenih držav Amerike]]</text>
      <sha1>c50t69m2uldk0e4lbdkuf9pyabifjwl</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Rok Kadoič</title>
    <ns>0</ns>
    <id>485618</id>
    <revision>
      <id>6774090</id>
      <parentid>6671322</parentid>
      <timestamp>2026-11-03T09:02:51Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6)</comment>
      <origin>6774090</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8355" sha1="nx27ta6ci46wbw2o1iu5nybqqior1ix" xml:space="preserve">{{BŽO več sklicev|datum=oktober 2021}}
{{Infopolje Oseba}}

'''Rok Kadoič''', [[Slovenci|slovenski]] [[filmski režiser]], [[direktor fotografije]] in [[montažer]], * [[19. februar]] [[1989]], [[Kranj]]{{Navedi vir}}

Ustvaril je več glasbenih spotov za tuje in domače glasbenike. Poleg svoje vloge v filmski industriji deluje tudi kot glasbenik in podkaster. Leta 2015 je s skupino Trifekta izdal istoimenski album Trifekta EP.  

V letu 2022 je prevzel vlogo videografa bivšega UFC prvaka težke kategorije Francisa Ngannuja.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/sport/borilni-sporti/slovenec-ki-v-ngannoujevi-domaci-vasi-snema-film-francis-je-idol-za-tukajsnjo-mladino.html|title=Slovenec, ki v Ngannoujevi domači vasi snema film: Francis je idol za tukajšnjo mladino |work=24ur.com |date=2022-01-22}}&lt;/ref&gt;

== Zasebno ==
Odraščal je v kranjski soseki Planina.{{Navedi vir}}

== Filmografija ==

=== Glasbeni spoti (50) ===

* &quot;Machette Madness&quot; - Ramson Badbones (2019)&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/popin/glasba/kranjcan-pred-prebojem-v-tujino.html|title=Kranjčan pred velikim prebojem v tujino?|date=16. junij 2019|accessdate=31. oktober 2021|website=24ur.com|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
*&quot;Kill Da Mic&quot; - ONYX &amp; Snowgoons (2019)&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=ONYX &amp; Snowgoons - «Kill Da Mic»|url=https://hiphop4real.com/video-onyx-kill-da-mic/|website=HipHop4Real|date=2019-11-10|accessdate=2020-11-04|language=ru-RU}}&lt;/ref&gt;
*&quot;Dvigni pogled&quot; - [[Šank Rock]] (2019)&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Skupina Šank Rock posnela videospot s pametnim telefonom|url=https://www.24ur.com/popin/glasba/skupina-sank-rock-posnela-videospot-s-pametnim-telefonom.html|website=24ur.com|accessdate=2020-11-04|date=21. junij 2019}}&lt;/ref&gt;
*&quot;Sanje na dosegu&quot; - [[Zlatan Čordić]] (2020)&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=VIDEO: Zlatkov hit o Josipu Iličiću in nastajanje videospota|url=https://www.sport-tv.si/video-zlatkov-hit-o-josipu-iicicu-in-nastajanje-videospota/|website=Šport TV|date=2020-09-28|accessdate=2020-11-04|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;
* »Kaligula« - Lies (2018)&lt;ref&gt;{{Citat|title=L.I.E.S. - Kaligula (Official Video)|url=https://www.youtube.com/watch?v=zUImy3ZovhA|accessdate=2023-10-03|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;
* »Pregloboko« - Mrigo and Ghet (2020)
* »Bol na Izi« - Tadi Tada feat Masayah (2021)&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=DIRECTOR / MUSIC VIDEOS - YouTube|url=https://www.youtube.com/playlist?list=PLy81RjkHJfvsXh9jqKVbMSC4Vlvjh7Udk|website=www.youtube.com|accessdate=2023-10-03}}&lt;/ref&gt;
* »Ambicije« - Tadi Tada (2021)
* »Moj Hustle« - Dwon (2021) 
* »Zmaga« - [[Zlatan Čordić]] (2019)
* »Razpaljotka« - Mirko Grozny feat Sajkoslav (2018)&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Vsak dan prvi - 24ur.com|url=https://www.24ur.com/popin/glasba/mirko-grozny-nihce-ni-slabsi-od-najboljsega-ali-boljsi-od-najslabsega.html|website=www.24ur.com|accessdate=2023-10-03}}&lt;/ref&gt;
* »Kuje v spotih« - Tadi Tada feat Drill (2020)
* »Aj jaj jaj« - Ghet (2019)
* »Odtenki Teme« - Dwon (2021)
* »Ti pa razmisl 3« - [[Zlatan Čordić]] (2018)
* »Dama« - Dwon (2022)
* »Komshlook« - Tadi Tada feat Dwon (2021)
* »Krist« - The Beat Fleet (2017)&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=TBF-ova pjesma 'Krist' dobila videospot|url=https://www.tportal.hr/magazin/clanak/tbf-ova-pjesma-krist-dobila-videospot-20161109|website=tportal.hr|accessdate=2023-10-03}}&lt;/ref&gt;
* »Zame« - Sheby (2016)&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Sheby: skladba 'Zame' dobila vizualno podobo!|url=https://govorise.metropolitan.si/dogodki/sheby-skladba-zame-dobila-vizualno-podobo/|website=Govori.se|date=2016-07-12|accessdate=2023-10-03|language=sl}}&lt;/ref&gt;
* »Hail Jah« - Cyam (2015)
* »Ringolevio« - Onyx(2021)
* »Puščava« - John F.Doe (2019)&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=John F. Doe - Puščava - Novice - NIKA|url=https://www.nika.si/Novice/John_F._Doe-Puscava|website=www.nika.si|accessdate=2023-10-03}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
* »I Am Back« - Jungle Leez (2017)
* »Misli« - [[Zlatan Čordić]] (2014)
* »Insomniac« - Lords of the underground(2020)&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Rok Kadoic - Doble-H.com {{!}} Hip Hop Mexico {{!}} Rap Mexicano|url=https://doble-h.com/tags/rok-kadoic/|accessdate=2023-10-03|language=es}}&lt;/ref&gt;
* »Streetball« - GIN TIM (2015)
* »Zmajevo Srce« - [[Zlatan Čordić]] (2016)
* »Maš Me, Mam Te« - Trkaj (2015) 
* »Čaka vas uspeh« - [[Zlatan Čordić]] (2016)
* »Gud Vajb« - Trifekta ft. Sheby (2015)&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Express|url=https://www.rtvslo.si/radio/podkasti/express/103049445|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-10-03|language=sl}}&lt;/ref&gt;
* »Kaj če bi« - Sheby (2016)&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Vsak dan prvi - 24ur.com|url=https://www.24ur.com/ekskluziv/glasba/video-shelby-pravi-kaj-ce-bi.html|website=www.24ur.com|accessdate=2023-10-03}}&lt;/ref&gt;
* »Živim za nešto« - ALi Massive (2015)
* »Lahko letela bi do zvezd« - [[Zlatan Čordić]] (2016)
* »Za Hip Hop« - Trifekta feat. [[Zlatan Čordić]] (2017)
* »The Sound« - ALi Massive (2012)
* »Vidm Sanje« - Trifekta feat. Sheby (2014)
* »BTFU« - ALi Massive (2012)
* »1Life2Live« - ALi Massive (2013)
* »Influencer« - Tadi Tada feat GImi Pro (2020)&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=HAHA! Dragić, Zorman, Murić, Košir, Blažič in drugi asi ZABLESTELI v novem SPOTU (VIDEO)|url=https://ekipa.svet24.si/clanek/magazin/tabloid/5f9e766c4e6a1/haha-dragic-zorman-muric-kosir-blazic-in-drugi-asi-zablesteli-v-novem-spotu-video|website=Ekipa24.si|accessdate=2023-10-03|language=sl}}&lt;/ref&gt;
* »Society Issues« - Ali Massive (2013)
* »Reanimacija« - Trifekta (2014)
* »Dokler diham upam« - Cheba (2013)
* »Promised Land« - Ali Massive (2012)
* »Veter v laseh« - [[Zlatan Čordić]] (2016)
* »Začaran Krog« - Danč (2016)
* »Era Kera« - Zekaj Ft. Cyam (2016)
* »Revolution« - Jungle Leez ft. Cyam (2017)
* »Džabe Intro« (Tržiška Varjanta) - Joe Joe (2018)
* »Like I Really Care« - Jungle Leez (2023)
* »Crna Majka« - Ali Massive (2023)

=== Reklamni spoti ===

* &quot;Your time, Your rules&quot; - oglasna kampanja iz leta 2013 za Itak [[Telekom Slovenije|Telekoma Slovenije]] (eden od glasbenih ustvarjalcev)&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Kdo vse je ustvaril glasbo za videospot Itak ambasadorjev?|url=https://siol.net/trendi/glasba/kdo-vse-je-ustvaril-glasbo-za-videospot-itak-ambasadorjev-372024|website=siol.net|accessdate=2020-11-04|language=sl|date=26. november 2013}}&lt;/ref&gt;
* &quot;Ohranite najdragocenejše trenutke z LG V30 - oglasna kampanja za LG Mobile (režiral).&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=Delaj to, kar drugi ne|url=https://www.gorenjskiglas.si/supplement/6403e444t254s294y2a49454c4a4z2b494m554v2k5v29444h5c423a4n5w2y2v2o2g3q494u2a4a4r254y274n2m3a3d3r2n2/Stiki_20211012_01.pdf|date=2021|work=Stiki : Glasilo Krajevne skupnosti Primskovo}}&lt;/ref&gt;

=== Podkast ===

* &quot;UF Podcast Slovenija&quot; - Voditelj podkast oddaje UF&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=UF Podcast|url=https://open.spotify.com/show/1y97WJnVwRXZ5q6sTjQWDu|website=Spotify|accessdate=2023-10-04|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Izginotje mame in hčerke: Ugrabitev ali rešitev otroka? – Prebujeni|url=https://www.prebujanjezavesti.si/nekategorizirano/2257/|date=2022-09-05|accessdate=2023-10-04|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=VIDEO: Ivan Gale in Zlatko o volitvah, svoji kandaturi, o slovenski politiki…|url=https://klikaj.si/zanimivosti/video-ivan-gale-in-zlatko-o-volitvah-svoji-kandaturi-o-slovenski-politiki/|website=KLIKAJ.si|date=2022-04-12|accessdate=2023-10-04|language=sl-SI|last=admin|archive-url=https://web.archive.org/web/20230926043750/https://klikaj.si/zanimivosti/video-ivan-gale-in-zlatko-o-volitvah-svoji-kandaturi-o-slovenski-politiki/|archive-date=2023-09-26|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

== Nastopi na konferencah ==

* &quot;Delaj to, kar drugi ne&quot;. TEDxPlanina. avgust 2019&lt;ref&gt;{{Citat|title=Delaj to, kar drugi ne!|url=https://www.ted.com/talks/rok_kadoic_delaj_to_kar_drugi_ne|accessdate=2020-11-04|first=Rok|last=Kadoič}}. ''ted.com''&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==

* [https://bsf.si/sl/ime/rok-kadoic/ Profil] v [[Baza slovenskih filmov|Bazi slovenskih filmov]]
{{-}}

{{Bio-stub}}
{{DEFAULTSORT:Kadoič_Rok}}
[[Kategorija:Slovenski filmski režiserji]]
[[Kategorija:Slovenski direktorji fotografije]]
[[Kategorija:Slovenski filmski montažerji]]
[[Kategorija:Kranjčani]]</text>
      <sha1>nx27ta6ci46wbw2o1iu5nybqqior1ix</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Nemški Bundesrat</title>
    <ns>0</ns>
    <id>488351</id>
    <revision>
      <id>6773818</id>
      <parentid>5499558</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T16:11:22Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Aeroid</username>
        <id>138577</id>
      </contributor>
      <origin>6773818</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2346" sha1="ro7ofujsibgxjbw6l3pc08rjlhfca65" xml:space="preserve">{{brez virov}}
[[Slika:Bundesrat-A.jpg|sličica|250x250_pik|Poslopje Bundesrata.]]
[[Slika:Composition of the German Bundesrat as a pie chart.svg|sličica]]
'''Nemški Bundesrat''' (dobesedno &lt;nowiki&gt;''Zvezni svet''&lt;/nowiki&gt;) je zakonodajni organ, ki predstavlja šestnajst [[Nemčija|nemških]] [[Nemška zvezna dežela|zveznih dežel]] (zveznih držav) na zvezni ravni (nemško: ''Bundesebene''). Bundesrat se sestaja v nekdanji [[Pruska palača lordov|pruski palači lordov]] v [[Berlin|Berlinu]]. Njegov drugi sedež se nahaja v nekdanji zahodnonemški prestolnici [[Bonn]].

Bundesrat sodeluje pri zakonodaji skupaj z [[Bundestag|Bundestagom]], neposredno izvoljenim predstavništvom prebivalstva Nemčije, z zakoni, ki vplivajo na državne pristojnosti in vse ustavne spremembe, za katere je potrebno soglasje organa. Zaradi podobne funkcije je včasih opisan kot [[zgornji dom]] parlamenta po vzoru [[Senat Združenih držav Amerike|senata Združenih Držav Amerike]], [[Senat Kanade|kanadskega senata]] ali [[Britanski lordski dom|britanskega lordskega doma]].

''Bundesrath'' (od 1901 dalje: Bundesrat, v skladu s [[Nemška pravopisna reforma|splošno pravopisno reformo]]) je bilo ime podobnih teles v [[Severnonemška konfederacija|Severnonemški Konfederaciji]] (1867) in [[Nemško cesarstvo|Nemškem Cesarstvu]] (1871). Njegov predhodnik v [[Weimarska republika|Weimarski Republiki]] (1919–1933) je bil [[Reichsrat (Nemčija)|Reichsrat]].

Na politično sestavo Bundesrata vplivajo spremembe oblasti v nemških deželah in s tem volitve v posameznih deželah. Vsaka državna delegacija v Bundesratu je v bistvu predstavnica državne vlade in odraža politično sestavo vladajoče večine ali pluralnosti vsakega državnega zakonodajalca (vključno s koalicijami). Tako je Bundesrat neprekinjen organ in nima zakonodajnih obdobij. Iz organizacijskih razlogov Bundesrat oblikuje svoj zakonodajni koledar po letih poslovanja (''Geschäftsjahre''), ki se začne vsako leto 1. novembra. Vsako leto poslovanja je skladno z enoletnim mandatom [[Predsednik nemškega Bundesrata|predsedstva]]. Seje se neprekinjeno štejejo od prve seje 7. septembra 1949: seja 6. novembra 2020, prva seja 72. leta poslovanja, je bila 995. seja Bundesrata.
[[Kategorija:Politika Nemčije|Bundestag]]
[[Kategorija:Nemčija|Bundestag]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>ro7ofujsibgxjbw6l3pc08rjlhfca65</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Sarajevski filmski festival</title>
    <ns>0</ns>
    <id>493717</id>
    <revision>
      <id>6774072</id>
      <parentid>6723504</parentid>
      <timestamp>2026-11-03T07:28:37Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>GoodBosnian</username>
        <id>242303</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>GoodBosnian je prestavil_a stran [[Sarajevski filmski festival]] na [[Sarajevo Film Festival]]: [[WP:CELIME|Celotno ime]]</comment>
      <origin>6723504</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5795" sha1="s5wra38nwylgul0dw2byce072mq6f5o" xml:space="preserve">[[Slika:Sff 20 aug 2014 12.jpg|sličica|Festival leta 2014]]
'''Sarajevski filmski festival''' je mednarodni [[filmski festival]], ki od leta 1995 poteka v [[Sarajevo|Sarajevu]] in je največji filmski festival v [[Jugovzhodna Evropa|Jugovzhodni Evropi]]&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.sff.ba/en/page/about-the-festival |title=About the Festival |publisher=Sarajevo Film Festival Official Website}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.insidefilm.com/europe.html |title=Inside Film's Guide to Film Festivals in Europe |publisher=Inside Film}}&lt;/ref&gt;. Ustanovljen je bil v času [[Obleganje Sarajeva|obleganja Sarajeva]] ob [[Vojne v nekdanji Jugoslaviji|vojnah v Jugoslaviji]] in ponuja večje število celovečernih in kratkih svetovnih filmov. Glavna nagrada za najboljši film festivala je ''srce Sarajeva'', ostale nagrade so posebna nagrada žirije, nagradi za najboljšega igralca in igralko, nagrada za najboljši dokumentarni film, posebna nagrada žirije za najboljši dokumentarni film tekmovalnega programa, nagrada za človekove pravice in častno srce Sarajeva.

== Srce Sarajeva za najboljši film ==
{|class=&quot;wikitable sortable&quot;
|-
! style=&quot;width:30px;&quot;| Leto
! style=&quot;width:250px;&quot;| Film
! style=&quot;width:250px;&quot;| Originalni naslov
! style=&quot;width:210px;&quot;| Režiser
! style=&quot;width:180px;&quot;| Država
|-
|1996 || ''[[Lom valov]]'' || ''Breaking the Waves'' || {{sortname|Lars|von Trier}} || {{zastavadržave|Denmark}}
|-
|1997 || ''[[Moje življenje v rožnatem]]'' || ''Ma Vie en Rose'' || {{sortname|Alain|Berliner}} || {{zastavadržave|Belgium}}
|-
|1998 || ''[[Sam proti vsem]]'' || ''Seul contre tous'' || {{sortname|Gaspar|Noé}} || {{zastavadržave|France}}
|-
|1999 || ''[[December 1–31]]'' || ''Dezember, 1-31'' || {{sortname|Jan|Peters|Jan Peters (director)}} || {{zastavadržave|Germany}}
|-
|2000 || ''[[Bleeder (film)|Bleeder]]'' || ''Bleeder'' || {{sortname|Nicolas|Winding Refn}} || {{zastavadržave|Denmark}}
|-
|2001 || ''[[Nikogaršnja zemlja (film)|Nikogaršnja zemlja]]'' || ''Ničija zemlja'' || {{sortname|Danis|Tanović}} || {{zastavadržave|Bosnia and Herzegovina}}
|-
|2002 || ''[[Saturday (2001 film)|Saturday]]'' || ''Sábado'' || {{sortname|Juan|Villegas|Juan Villegas (film director)}} || {{zastavadržave|Argentina}}
|-
|2003 || ''[[Gori (film)|Gori]]'' || ''Gori vatra'' || {{sortname|Pjer|Žalica}} || {{zastavadržave|Bosnia and Herzegovina}}
|-
|2004 || ''[[Mila z Marsa]]'' || ''Mila ot Mars'' || {{sortname|Zornica|Sofija}} || {{zastavadržave|Bulgaria}}
|-
|2005 || ''[[Lady Zee]]'' || ''Lejdi Zi'' || {{sortname|Georgi|Djulgerov}} || {{zastavadržave|Bulgaria}}
|-
|2006 || ''[[Gospodična (film)|Gospodična]]'' || ''Das Fräulein'' || {{sortname|Andrea|Staka}} || {{zastavadržave|Switzerland}}
|-
|2007 || ''[[Takva - Človekov strah pred bogom]]'' || ''Takva'' || {{sortname|Özer|Kızıltan}} || {{zastavadržave|Turkey}}
|-
|2008 || ''[[Buick Riviera (film)|Buick Riviera]]'' || ''Buick Riviera'' || {{sortname|Goran|Rušinović}} || {{zastavadržave|Croatia}}
|-
|2009 || ''[[Navadni ljudje (film, 2009)|Navadni ljudje]]'' || ''Obični ljudi'' || {{sortname|Vladimir|Perišić}} || {{zastavadržave|Serbia}}
|-
|2010 || ''[[Tilva Roš]]'' || ''Tilva Roš'' || {{sortname|Nikola|Ležaić}} || {{zastavadržave|Serbia}}
|-
|2011 || ''[[Dihanje (film)|Dihanje]]'' || ''Atmen'' || {{sortname|Karl|Markovics}} || {{zastavadržave|Austria}}
|-
|2012 || ''[[Vsi iz naše družine]]'' || ''Toată lumea din familia noastră'' || {{sortname|Radu|Jude}} || {{zastavadržave|Romania}}
|-
|2013 || ''[[V razcvetu]]'' || ''Grdzeli nateli dgheebi'' || {{sortname|Nana|Ekvtimišvili}} in [[Simon Groß]] || {{zastavadržave|Georgia}}
|-
|2014 || ''[[Pesem moje matere]]'' || ''Annemin Şarkısı'' || {{sortname|Erol|Mintaş}} || {{zastavadržave|Turkey}}
|-
|2015 || ''[[Mustang (film)|Mustang]]'' || ''Mustang'' || {{sortname|Deniz|Gamze Ergüven}} || {{zastavadržave|Turkey}}
|-
|2016 || ''[[Album (film, 2016)|Album]]'' || ''Albüm'' || {{sortname|Mehmet|Can Mertoğlu}} || {{zastavadržave|Turkey}}
|-
|2017 || ''[[Strašljiva mati]]'' || ''Sašiši deda'' || {{sortname|Ana|Urušadze}} || {{zastavadržave|Georgia}}
|-
|2018 || ''[[Ága (film)|Ága]]'' || ''Ága'' || {{sortname|Milko|Lazarov}} || {{zastavadržave|Bulgaria}}
|-
|2019 || ''[[Odpelji me na lepše]]'' || ''Odvedi me na neko lijepo mjesto'' || {{sortname|Ena|Sendijarević}} || {{zastavadržave|Bosnia and Herzegovina}}
|-
|2020 || ''[[Eksil]]'' || ''Exil'' || {{sortname|Visar|Morina}} || {{zastavadržave|Kosovo}}
|-
|2021 || ''[[Velika svoboda]]'' || ''Große Freiheit'' || {{sortname|Sebastian|Meise}} || {{zastavadržave|Avstrija}}
|-
|2022 || ''[[Varen kraj (film)|Varen kraj]]'' || ''Sigurno mjesto'' || {{sortname|Juraj|Lerotić}} || {{zastavadržave|Croatia}}
|-
|2023 || ''[[Kos kos robida]]'' || ''Šašvi, šašvi, maqvali'' || {{sortname|Elene|Naveriani}} || {{zastavadržave|Georgia}}
|-
|2024 || ''[[Tri kilometre do konca sveta]]'' || ''Trei kilometri pana la capatul lumii'' || {{sortname|Emanuel|Pârvu}} || {{zastavadržave|Romania}}
|-
|-
|2025 || ''[[Veter, govori mi]]'' || ''Vetre, pričaj sa mnom'' || {{sortname|Stefan|Đorđević}} || {{zastavadržave|Serbia}}&lt;ref name=&quot;hsbf:hr&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://www.hollywoodreporter.com/movies/movie-news/sarajevo-film-festival-2025-awards-winners-list-1236351162/ |title=Sarajevo Film Festival 2025 Awards: ‘Wind, Talk to Me,’ ‘Our Time Will Come’ Win Top Prizes |author= Georg Szalai |website= [[The Hollywood Reporter]] |date= 22 August 2025 |access-date= 23 August 2025|lang=en}}&lt;/ref&gt;
|}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* {{official|https://www.sff.ba/}}

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Filmski festivali]]
[[Kategorija:Sarajevo]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 1995]]</text>
      <sha1>s5wra38nwylgul0dw2byce072mq6f5o</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6774076</id>
      <parentid>6774072</parentid>
      <timestamp>2026-11-03T07:44:08Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Upwinxp</username>
        <id>126544</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Upwinxp je prestavil stran [[Sarajevo Film Festival]] na [[Sarajevski filmski festival]] prek preusmeritve: kot [[Filmski festival v Cannesu]], [[Dirka po Franciji]]</comment>
      <origin>6723504</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5795" sha1="s5wra38nwylgul0dw2byce072mq6f5o" xml:space="preserve">[[Slika:Sff 20 aug 2014 12.jpg|sličica|Festival leta 2014]]
'''Sarajevski filmski festival''' je mednarodni [[filmski festival]], ki od leta 1995 poteka v [[Sarajevo|Sarajevu]] in je največji filmski festival v [[Jugovzhodna Evropa|Jugovzhodni Evropi]]&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.sff.ba/en/page/about-the-festival |title=About the Festival |publisher=Sarajevo Film Festival Official Website}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.insidefilm.com/europe.html |title=Inside Film's Guide to Film Festivals in Europe |publisher=Inside Film}}&lt;/ref&gt;. Ustanovljen je bil v času [[Obleganje Sarajeva|obleganja Sarajeva]] ob [[Vojne v nekdanji Jugoslaviji|vojnah v Jugoslaviji]] in ponuja večje število celovečernih in kratkih svetovnih filmov. Glavna nagrada za najboljši film festivala je ''srce Sarajeva'', ostale nagrade so posebna nagrada žirije, nagradi za najboljšega igralca in igralko, nagrada za najboljši dokumentarni film, posebna nagrada žirije za najboljši dokumentarni film tekmovalnega programa, nagrada za človekove pravice in častno srce Sarajeva.

== Srce Sarajeva za najboljši film ==
{|class=&quot;wikitable sortable&quot;
|-
! style=&quot;width:30px;&quot;| Leto
! style=&quot;width:250px;&quot;| Film
! style=&quot;width:250px;&quot;| Originalni naslov
! style=&quot;width:210px;&quot;| Režiser
! style=&quot;width:180px;&quot;| Država
|-
|1996 || ''[[Lom valov]]'' || ''Breaking the Waves'' || {{sortname|Lars|von Trier}} || {{zastavadržave|Denmark}}
|-
|1997 || ''[[Moje življenje v rožnatem]]'' || ''Ma Vie en Rose'' || {{sortname|Alain|Berliner}} || {{zastavadržave|Belgium}}
|-
|1998 || ''[[Sam proti vsem]]'' || ''Seul contre tous'' || {{sortname|Gaspar|Noé}} || {{zastavadržave|France}}
|-
|1999 || ''[[December 1–31]]'' || ''Dezember, 1-31'' || {{sortname|Jan|Peters|Jan Peters (director)}} || {{zastavadržave|Germany}}
|-
|2000 || ''[[Bleeder (film)|Bleeder]]'' || ''Bleeder'' || {{sortname|Nicolas|Winding Refn}} || {{zastavadržave|Denmark}}
|-
|2001 || ''[[Nikogaršnja zemlja (film)|Nikogaršnja zemlja]]'' || ''Ničija zemlja'' || {{sortname|Danis|Tanović}} || {{zastavadržave|Bosnia and Herzegovina}}
|-
|2002 || ''[[Saturday (2001 film)|Saturday]]'' || ''Sábado'' || {{sortname|Juan|Villegas|Juan Villegas (film director)}} || {{zastavadržave|Argentina}}
|-
|2003 || ''[[Gori (film)|Gori]]'' || ''Gori vatra'' || {{sortname|Pjer|Žalica}} || {{zastavadržave|Bosnia and Herzegovina}}
|-
|2004 || ''[[Mila z Marsa]]'' || ''Mila ot Mars'' || {{sortname|Zornica|Sofija}} || {{zastavadržave|Bulgaria}}
|-
|2005 || ''[[Lady Zee]]'' || ''Lejdi Zi'' || {{sortname|Georgi|Djulgerov}} || {{zastavadržave|Bulgaria}}
|-
|2006 || ''[[Gospodična (film)|Gospodična]]'' || ''Das Fräulein'' || {{sortname|Andrea|Staka}} || {{zastavadržave|Switzerland}}
|-
|2007 || ''[[Takva - Človekov strah pred bogom]]'' || ''Takva'' || {{sortname|Özer|Kızıltan}} || {{zastavadržave|Turkey}}
|-
|2008 || ''[[Buick Riviera (film)|Buick Riviera]]'' || ''Buick Riviera'' || {{sortname|Goran|Rušinović}} || {{zastavadržave|Croatia}}
|-
|2009 || ''[[Navadni ljudje (film, 2009)|Navadni ljudje]]'' || ''Obični ljudi'' || {{sortname|Vladimir|Perišić}} || {{zastavadržave|Serbia}}
|-
|2010 || ''[[Tilva Roš]]'' || ''Tilva Roš'' || {{sortname|Nikola|Ležaić}} || {{zastavadržave|Serbia}}
|-
|2011 || ''[[Dihanje (film)|Dihanje]]'' || ''Atmen'' || {{sortname|Karl|Markovics}} || {{zastavadržave|Austria}}
|-
|2012 || ''[[Vsi iz naše družine]]'' || ''Toată lumea din familia noastră'' || {{sortname|Radu|Jude}} || {{zastavadržave|Romania}}
|-
|2013 || ''[[V razcvetu]]'' || ''Grdzeli nateli dgheebi'' || {{sortname|Nana|Ekvtimišvili}} in [[Simon Groß]] || {{zastavadržave|Georgia}}
|-
|2014 || ''[[Pesem moje matere]]'' || ''Annemin Şarkısı'' || {{sortname|Erol|Mintaş}} || {{zastavadržave|Turkey}}
|-
|2015 || ''[[Mustang (film)|Mustang]]'' || ''Mustang'' || {{sortname|Deniz|Gamze Ergüven}} || {{zastavadržave|Turkey}}
|-
|2016 || ''[[Album (film, 2016)|Album]]'' || ''Albüm'' || {{sortname|Mehmet|Can Mertoğlu}} || {{zastavadržave|Turkey}}
|-
|2017 || ''[[Strašljiva mati]]'' || ''Sašiši deda'' || {{sortname|Ana|Urušadze}} || {{zastavadržave|Georgia}}
|-
|2018 || ''[[Ága (film)|Ága]]'' || ''Ága'' || {{sortname|Milko|Lazarov}} || {{zastavadržave|Bulgaria}}
|-
|2019 || ''[[Odpelji me na lepše]]'' || ''Odvedi me na neko lijepo mjesto'' || {{sortname|Ena|Sendijarević}} || {{zastavadržave|Bosnia and Herzegovina}}
|-
|2020 || ''[[Eksil]]'' || ''Exil'' || {{sortname|Visar|Morina}} || {{zastavadržave|Kosovo}}
|-
|2021 || ''[[Velika svoboda]]'' || ''Große Freiheit'' || {{sortname|Sebastian|Meise}} || {{zastavadržave|Avstrija}}
|-
|2022 || ''[[Varen kraj (film)|Varen kraj]]'' || ''Sigurno mjesto'' || {{sortname|Juraj|Lerotić}} || {{zastavadržave|Croatia}}
|-
|2023 || ''[[Kos kos robida]]'' || ''Šašvi, šašvi, maqvali'' || {{sortname|Elene|Naveriani}} || {{zastavadržave|Georgia}}
|-
|2024 || ''[[Tri kilometre do konca sveta]]'' || ''Trei kilometri pana la capatul lumii'' || {{sortname|Emanuel|Pârvu}} || {{zastavadržave|Romania}}
|-
|-
|2025 || ''[[Veter, govori mi]]'' || ''Vetre, pričaj sa mnom'' || {{sortname|Stefan|Đorđević}} || {{zastavadržave|Serbia}}&lt;ref name=&quot;hsbf:hr&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://www.hollywoodreporter.com/movies/movie-news/sarajevo-film-festival-2025-awards-winners-list-1236351162/ |title=Sarajevo Film Festival 2025 Awards: ‘Wind, Talk to Me,’ ‘Our Time Will Come’ Win Top Prizes |author= Georg Szalai |website= [[The Hollywood Reporter]] |date= 22 August 2025 |access-date= 23 August 2025|lang=en}}&lt;/ref&gt;
|}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* {{official|https://www.sff.ba/}}

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Filmski festivali]]
[[Kategorija:Sarajevo]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 1995]]</text>
      <sha1>s5wra38nwylgul0dw2byce072mq6f5o</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6774079</id>
      <parentid>6774076</parentid>
      <timestamp>2026-11-03T07:50:30Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <comment>/* Srce Sarajeva za najboljši film */ 2026</comment>
      <origin>6774079</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5917" sha1="my90lhgptvhpjjrlz4lw68hgx3jgsq6" xml:space="preserve">[[Slika:Sff 20 aug 2014 12.jpg|sličica|Festival leta 2014]]
'''Sarajevski filmski festival''' je mednarodni [[filmski festival]], ki od leta 1995 poteka v [[Sarajevo|Sarajevu]] in je največji filmski festival v [[Jugovzhodna Evropa|Jugovzhodni Evropi]]&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.sff.ba/en/page/about-the-festival |title=About the Festival |publisher=Sarajevo Film Festival Official Website}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.insidefilm.com/europe.html |title=Inside Film's Guide to Film Festivals in Europe |publisher=Inside Film}}&lt;/ref&gt;. Ustanovljen je bil v času [[Obleganje Sarajeva|obleganja Sarajeva]] ob [[Vojne v nekdanji Jugoslaviji|vojnah v Jugoslaviji]] in ponuja večje število celovečernih in kratkih svetovnih filmov. Glavna nagrada za najboljši film festivala je ''srce Sarajeva'', ostale nagrade so posebna nagrada žirije, nagradi za najboljšega igralca in igralko, nagrada za najboljši dokumentarni film, posebna nagrada žirije za najboljši dokumentarni film tekmovalnega programa, nagrada za človekove pravice in častno srce Sarajeva.

== Srce Sarajeva za najboljši film ==
{|class=&quot;wikitable sortable&quot;
|-
! style=&quot;width:30px;&quot;| Leto
! style=&quot;width:250px;&quot;| Film
! style=&quot;width:250px;&quot;| Originalni naslov
! style=&quot;width:210px;&quot;| Režiser
! style=&quot;width:180px;&quot;| Država
|-
|1996 || ''[[Lom valov]]'' || ''Breaking the Waves'' || {{sortname|Lars|von Trier}} || {{zastavadržave|Denmark}}
|-
|1997 || ''[[Moje življenje v rožnatem]]'' || ''Ma Vie en Rose'' || {{sortname|Alain|Berliner}} || {{zastavadržave|Belgium}}
|-
|1998 || ''[[Sam proti vsem]]'' || ''Seul contre tous'' || {{sortname|Gaspar|Noé}} || {{zastavadržave|France}}
|-
|1999 || ''[[December 1–31]]'' || ''Dezember, 1-31'' || {{sortname|Jan|Peters|Jan Peters (director)}} || {{zastavadržave|Germany}}
|-
|2000 || ''[[Bleeder (film)|Bleeder]]'' || ''Bleeder'' || {{sortname|Nicolas|Winding Refn}} || {{zastavadržave|Denmark}}
|-
|2001 || ''[[Nikogaršnja zemlja (film)|Nikogaršnja zemlja]]'' || ''Ničija zemlja'' || {{sortname|Danis|Tanović}} || {{zastavadržave|Bosnia and Herzegovina}}
|-
|2002 || ''[[Saturday (2001 film)|Saturday]]'' || ''Sábado'' || {{sortname|Juan|Villegas|Juan Villegas (film director)}} || {{zastavadržave|Argentina}}
|-
|2003 || ''[[Gori (film)|Gori]]'' || ''Gori vatra'' || {{sortname|Pjer|Žalica}} || {{zastavadržave|Bosnia and Herzegovina}}
|-
|2004 || ''[[Mila z Marsa]]'' || ''Mila ot Mars'' || {{sortname|Zornica|Sofija}} || {{zastavadržave|Bulgaria}}
|-
|2005 || ''[[Lady Zee]]'' || ''Lejdi Zi'' || {{sortname|Georgi|Djulgerov}} || {{zastavadržave|Bulgaria}}
|-
|2006 || ''[[Gospodična (film)|Gospodična]]'' || ''Das Fräulein'' || {{sortname|Andrea|Staka}} || {{zastavadržave|Switzerland}}
|-
|2007 || ''[[Takva - Človekov strah pred bogom]]'' || ''Takva'' || {{sortname|Özer|Kızıltan}} || {{zastavadržave|Turkey}}
|-
|2008 || ''[[Buick Riviera (film)|Buick Riviera]]'' || ''Buick Riviera'' || {{sortname|Goran|Rušinović}} || {{zastavadržave|Croatia}}
|-
|2009 || ''[[Navadni ljudje (film, 2009)|Navadni ljudje]]'' || ''Obični ljudi'' || {{sortname|Vladimir|Perišić}} || {{zastavadržave|Serbia}}
|-
|2010 || ''[[Tilva Roš]]'' || ''Tilva Roš'' || {{sortname|Nikola|Ležaić}} || {{zastavadržave|Serbia}}
|-
|2011 || ''[[Dihanje (film)|Dihanje]]'' || ''Atmen'' || {{sortname|Karl|Markovics}} || {{zastavadržave|Austria}}
|-
|2012 || ''[[Vsi iz naše družine]]'' || ''Toată lumea din familia noastră'' || {{sortname|Radu|Jude}} || {{zastavadržave|Romania}}
|-
|2013 || ''[[V razcvetu]]'' || ''Grdzeli nateli dgheebi'' || {{sortname|Nana|Ekvtimišvili}} in [[Simon Groß]] || {{zastavadržave|Georgia}}
|-
|2014 || ''[[Pesem moje matere]]'' || ''Annemin Şarkısı'' || {{sortname|Erol|Mintaş}} || {{zastavadržave|Turkey}}
|-
|2015 || ''[[Mustang (film)|Mustang]]'' || ''Mustang'' || {{sortname|Deniz|Gamze Ergüven}} || {{zastavadržave|Turkey}}
|-
|2016 || ''[[Album (film, 2016)|Album]]'' || ''Albüm'' || {{sortname|Mehmet|Can Mertoğlu}} || {{zastavadržave|Turkey}}
|-
|2017 || ''[[Strašljiva mati]]'' || ''Sašiši deda'' || {{sortname|Ana|Urušadze}} || {{zastavadržave|Georgia}}
|-
|2018 || ''[[Ága (film)|Ága]]'' || ''Ága'' || {{sortname|Milko|Lazarov}} || {{zastavadržave|Bulgaria}}
|-
|2019 || ''[[Odpelji me na lepše]]'' || ''Odvedi me na neko lijepo mjesto'' || {{sortname|Ena|Sendijarević}} || {{zastavadržave|Bosnia and Herzegovina}}
|-
|2020 || ''[[Eksil]]'' || ''Exil'' || {{sortname|Visar|Morina}} || {{zastavadržave|Kosovo}}
|-
|2021 || ''[[Velika svoboda]]'' || ''Große Freiheit'' || {{sortname|Sebastian|Meise}} || {{zastavadržave|Avstrija}}
|-
|2022 || ''[[Varen kraj (film)|Varen kraj]]'' || ''Sigurno mjesto'' || {{sortname|Juraj|Lerotić}} || {{zastavadržave|Croatia}}
|-
|2023 || ''[[Kos kos robida]]'' || ''Šašvi, šašvi, maqvali'' || {{sortname|Elene|Naveriani}} || {{zastavadržave|Georgia}}
|-
|2024 || ''[[Tri kilometre do konca sveta]]'' || ''Trei kilometri pana la capatul lumii'' || {{sortname|Emanuel|Pârvu}} || {{zastavadržave|Romania}}
|-
|2025 || ''[[Veter, govori mi]]'' || ''Vetre, pričaj sa mnom'' || {{sortname|Stefan|Đorđević}} || {{zastavadržave|Serbia}}&lt;ref name=&quot;hsbf:hr&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://www.hollywoodreporter.com/movies/movie-news/sarajevo-film-festival-2025-awards-winners-list-1236351162/ |title=Sarajevo Film Festival 2025 Awards: ‘Wind, Talk to Me,’ ‘Our Time Will Come’ Win Top Prizes |author= Georg Szalai |website= [[The Hollywood Reporter]] |date= 22 August 2025 |access-date= 23 August 2025|lang=en}}&lt;/ref&gt;
|-
|2026 || ''[[Everytime (film)|Everytime]]'' || ''Everytime'' || {{sortname|Sandra|Wollner}} || {{zastavadržave|Austria}}
|}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* {{official|https://www.sff.ba/}}

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Filmski festivali]]
[[Kategorija:Sarajevo]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 1995]]</text>
      <sha1>my90lhgptvhpjjrlz4lw68hgx3jgsq6</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6774080</id>
      <parentid>6774079</parentid>
      <timestamp>2026-11-03T07:51:50Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* vrh */ dp</comment>
      <origin>6774080</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5963" sha1="ctpx5nltdvg34kvqv12hv35z22flpkm" xml:space="preserve">[[Slika:Sff 20 aug 2014 12.jpg|sličica|Festival leta 2014]]
'''Sarajevski filmski festival''' (uradno ime '''''Sarajevo Film Festival''''') je mednarodni [[filmski festival]], ki od leta 1995 poteka v [[Sarajevo|Sarajevu]] in je največji filmski festival v [[Jugovzhodna Evropa|Jugovzhodni Evropi]]&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.sff.ba/en/page/about-the-festival |title=About the Festival |publisher=Sarajevo Film Festival Official Website}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.insidefilm.com/europe.html |title=Inside Film's Guide to Film Festivals in Europe |publisher=Inside Film}}&lt;/ref&gt;. Ustanovljen je bil v času [[Obleganje Sarajeva|obleganja Sarajeva]] ob [[Vojne v nekdanji Jugoslaviji|vojnah v Jugoslaviji]] in ponuja večje število celovečernih in kratkih svetovnih filmov. Glavna nagrada za najboljši film festivala je ''srce Sarajeva'', ostale nagrade so posebna nagrada žirije, nagradi za najboljšega igralca in igralko, nagrada za najboljši dokumentarni film, posebna nagrada žirije za najboljši dokumentarni film tekmovalnega programa, nagrada za človekove pravice in častno srce Sarajeva.

== Srce Sarajeva za najboljši film ==
{|class=&quot;wikitable sortable&quot;
|-
! style=&quot;width:30px;&quot;| Leto
! style=&quot;width:250px;&quot;| Film
! style=&quot;width:250px;&quot;| Originalni naslov
! style=&quot;width:210px;&quot;| Režiser
! style=&quot;width:180px;&quot;| Država
|-
|1996 || ''[[Lom valov]]'' || ''Breaking the Waves'' || {{sortname|Lars|von Trier}} || {{zastavadržave|Denmark}}
|-
|1997 || ''[[Moje življenje v rožnatem]]'' || ''Ma Vie en Rose'' || {{sortname|Alain|Berliner}} || {{zastavadržave|Belgium}}
|-
|1998 || ''[[Sam proti vsem]]'' || ''Seul contre tous'' || {{sortname|Gaspar|Noé}} || {{zastavadržave|France}}
|-
|1999 || ''[[December 1–31]]'' || ''Dezember, 1-31'' || {{sortname|Jan|Peters|Jan Peters (director)}} || {{zastavadržave|Germany}}
|-
|2000 || ''[[Bleeder (film)|Bleeder]]'' || ''Bleeder'' || {{sortname|Nicolas|Winding Refn}} || {{zastavadržave|Denmark}}
|-
|2001 || ''[[Nikogaršnja zemlja (film)|Nikogaršnja zemlja]]'' || ''Ničija zemlja'' || {{sortname|Danis|Tanović}} || {{zastavadržave|Bosnia and Herzegovina}}
|-
|2002 || ''[[Saturday (2001 film)|Saturday]]'' || ''Sábado'' || {{sortname|Juan|Villegas|Juan Villegas (film director)}} || {{zastavadržave|Argentina}}
|-
|2003 || ''[[Gori (film)|Gori]]'' || ''Gori vatra'' || {{sortname|Pjer|Žalica}} || {{zastavadržave|Bosnia and Herzegovina}}
|-
|2004 || ''[[Mila z Marsa]]'' || ''Mila ot Mars'' || {{sortname|Zornica|Sofija}} || {{zastavadržave|Bulgaria}}
|-
|2005 || ''[[Lady Zee]]'' || ''Lejdi Zi'' || {{sortname|Georgi|Djulgerov}} || {{zastavadržave|Bulgaria}}
|-
|2006 || ''[[Gospodična (film)|Gospodična]]'' || ''Das Fräulein'' || {{sortname|Andrea|Staka}} || {{zastavadržave|Switzerland}}
|-
|2007 || ''[[Takva - Človekov strah pred bogom]]'' || ''Takva'' || {{sortname|Özer|Kızıltan}} || {{zastavadržave|Turkey}}
|-
|2008 || ''[[Buick Riviera (film)|Buick Riviera]]'' || ''Buick Riviera'' || {{sortname|Goran|Rušinović}} || {{zastavadržave|Croatia}}
|-
|2009 || ''[[Navadni ljudje (film, 2009)|Navadni ljudje]]'' || ''Obični ljudi'' || {{sortname|Vladimir|Perišić}} || {{zastavadržave|Serbia}}
|-
|2010 || ''[[Tilva Roš]]'' || ''Tilva Roš'' || {{sortname|Nikola|Ležaić}} || {{zastavadržave|Serbia}}
|-
|2011 || ''[[Dihanje (film)|Dihanje]]'' || ''Atmen'' || {{sortname|Karl|Markovics}} || {{zastavadržave|Austria}}
|-
|2012 || ''[[Vsi iz naše družine]]'' || ''Toată lumea din familia noastră'' || {{sortname|Radu|Jude}} || {{zastavadržave|Romania}}
|-
|2013 || ''[[V razcvetu]]'' || ''Grdzeli nateli dgheebi'' || {{sortname|Nana|Ekvtimišvili}} in [[Simon Groß]] || {{zastavadržave|Georgia}}
|-
|2014 || ''[[Pesem moje matere]]'' || ''Annemin Şarkısı'' || {{sortname|Erol|Mintaş}} || {{zastavadržave|Turkey}}
|-
|2015 || ''[[Mustang (film)|Mustang]]'' || ''Mustang'' || {{sortname|Deniz|Gamze Ergüven}} || {{zastavadržave|Turkey}}
|-
|2016 || ''[[Album (film, 2016)|Album]]'' || ''Albüm'' || {{sortname|Mehmet|Can Mertoğlu}} || {{zastavadržave|Turkey}}
|-
|2017 || ''[[Strašljiva mati]]'' || ''Sašiši deda'' || {{sortname|Ana|Urušadze}} || {{zastavadržave|Georgia}}
|-
|2018 || ''[[Ága (film)|Ága]]'' || ''Ága'' || {{sortname|Milko|Lazarov}} || {{zastavadržave|Bulgaria}}
|-
|2019 || ''[[Odpelji me na lepše]]'' || ''Odvedi me na neko lijepo mjesto'' || {{sortname|Ena|Sendijarević}} || {{zastavadržave|Bosnia and Herzegovina}}
|-
|2020 || ''[[Eksil]]'' || ''Exil'' || {{sortname|Visar|Morina}} || {{zastavadržave|Kosovo}}
|-
|2021 || ''[[Velika svoboda]]'' || ''Große Freiheit'' || {{sortname|Sebastian|Meise}} || {{zastavadržave|Avstrija}}
|-
|2022 || ''[[Varen kraj (film)|Varen kraj]]'' || ''Sigurno mjesto'' || {{sortname|Juraj|Lerotić}} || {{zastavadržave|Croatia}}
|-
|2023 || ''[[Kos kos robida]]'' || ''Šašvi, šašvi, maqvali'' || {{sortname|Elene|Naveriani}} || {{zastavadržave|Georgia}}
|-
|2024 || ''[[Tri kilometre do konca sveta]]'' || ''Trei kilometri pana la capatul lumii'' || {{sortname|Emanuel|Pârvu}} || {{zastavadržave|Romania}}
|-
|2025 || ''[[Veter, govori mi]]'' || ''Vetre, pričaj sa mnom'' || {{sortname|Stefan|Đorđević}} || {{zastavadržave|Serbia}}&lt;ref name=&quot;hsbf:hr&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://www.hollywoodreporter.com/movies/movie-news/sarajevo-film-festival-2025-awards-winners-list-1236351162/ |title=Sarajevo Film Festival 2025 Awards: ‘Wind, Talk to Me,’ ‘Our Time Will Come’ Win Top Prizes |author= Georg Szalai |website= [[The Hollywood Reporter]] |date= 22 August 2025 |access-date= 23 August 2025|lang=en}}&lt;/ref&gt;
|-
|2026 || ''[[Everytime (film)|Everytime]]'' || ''Everytime'' || {{sortname|Sandra|Wollner}} || {{zastavadržave|Austria}}
|}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* {{official|https://www.sff.ba/}}

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Filmski festivali]]
[[Kategorija:Sarajevo]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 1995]]</text>
      <sha1>ctpx5nltdvg34kvqv12hv35z22flpkm</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6774081</id>
      <parentid>6774080</parentid>
      <timestamp>2026-11-03T07:52:43Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Zunanje povezave */ dp</comment>
      <origin>6774081</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5946" sha1="q4gkjuqdn4lpexzgnxta2s0f95vduzm" xml:space="preserve">[[Slika:Sff 20 aug 2014 12.jpg|sličica|Festival leta 2014]]
'''Sarajevski filmski festival''' (uradno ime '''''Sarajevo Film Festival''''') je mednarodni [[filmski festival]], ki od leta 1995 poteka v [[Sarajevo|Sarajevu]] in je največji filmski festival v [[Jugovzhodna Evropa|Jugovzhodni Evropi]]&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.sff.ba/en/page/about-the-festival |title=About the Festival |publisher=Sarajevo Film Festival Official Website}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.insidefilm.com/europe.html |title=Inside Film's Guide to Film Festivals in Europe |publisher=Inside Film}}&lt;/ref&gt;. Ustanovljen je bil v času [[Obleganje Sarajeva|obleganja Sarajeva]] ob [[Vojne v nekdanji Jugoslaviji|vojnah v Jugoslaviji]] in ponuja večje število celovečernih in kratkih svetovnih filmov. Glavna nagrada za najboljši film festivala je ''srce Sarajeva'', ostale nagrade so posebna nagrada žirije, nagradi za najboljšega igralca in igralko, nagrada za najboljši dokumentarni film, posebna nagrada žirije za najboljši dokumentarni film tekmovalnega programa, nagrada za človekove pravice in častno srce Sarajeva.

== Srce Sarajeva za najboljši film ==
{|class=&quot;wikitable sortable&quot;
|-
! style=&quot;width:30px;&quot;| Leto
! style=&quot;width:250px;&quot;| Film
! style=&quot;width:250px;&quot;| Originalni naslov
! style=&quot;width:210px;&quot;| Režiser
! style=&quot;width:180px;&quot;| Država
|-
|1996 || ''[[Lom valov]]'' || ''Breaking the Waves'' || {{sortname|Lars|von Trier}} || {{zastavadržave|Denmark}}
|-
|1997 || ''[[Moje življenje v rožnatem]]'' || ''Ma Vie en Rose'' || {{sortname|Alain|Berliner}} || {{zastavadržave|Belgium}}
|-
|1998 || ''[[Sam proti vsem]]'' || ''Seul contre tous'' || {{sortname|Gaspar|Noé}} || {{zastavadržave|France}}
|-
|1999 || ''[[December 1–31]]'' || ''Dezember, 1-31'' || {{sortname|Jan|Peters|Jan Peters (director)}} || {{zastavadržave|Germany}}
|-
|2000 || ''[[Bleeder (film)|Bleeder]]'' || ''Bleeder'' || {{sortname|Nicolas|Winding Refn}} || {{zastavadržave|Denmark}}
|-
|2001 || ''[[Nikogaršnja zemlja (film)|Nikogaršnja zemlja]]'' || ''Ničija zemlja'' || {{sortname|Danis|Tanović}} || {{zastavadržave|Bosnia and Herzegovina}}
|-
|2002 || ''[[Saturday (2001 film)|Saturday]]'' || ''Sábado'' || {{sortname|Juan|Villegas|Juan Villegas (film director)}} || {{zastavadržave|Argentina}}
|-
|2003 || ''[[Gori (film)|Gori]]'' || ''Gori vatra'' || {{sortname|Pjer|Žalica}} || {{zastavadržave|Bosnia and Herzegovina}}
|-
|2004 || ''[[Mila z Marsa]]'' || ''Mila ot Mars'' || {{sortname|Zornica|Sofija}} || {{zastavadržave|Bulgaria}}
|-
|2005 || ''[[Lady Zee]]'' || ''Lejdi Zi'' || {{sortname|Georgi|Djulgerov}} || {{zastavadržave|Bulgaria}}
|-
|2006 || ''[[Gospodična (film)|Gospodična]]'' || ''Das Fräulein'' || {{sortname|Andrea|Staka}} || {{zastavadržave|Switzerland}}
|-
|2007 || ''[[Takva - Človekov strah pred bogom]]'' || ''Takva'' || {{sortname|Özer|Kızıltan}} || {{zastavadržave|Turkey}}
|-
|2008 || ''[[Buick Riviera (film)|Buick Riviera]]'' || ''Buick Riviera'' || {{sortname|Goran|Rušinović}} || {{zastavadržave|Croatia}}
|-
|2009 || ''[[Navadni ljudje (film, 2009)|Navadni ljudje]]'' || ''Obični ljudi'' || {{sortname|Vladimir|Perišić}} || {{zastavadržave|Serbia}}
|-
|2010 || ''[[Tilva Roš]]'' || ''Tilva Roš'' || {{sortname|Nikola|Ležaić}} || {{zastavadržave|Serbia}}
|-
|2011 || ''[[Dihanje (film)|Dihanje]]'' || ''Atmen'' || {{sortname|Karl|Markovics}} || {{zastavadržave|Austria}}
|-
|2012 || ''[[Vsi iz naše družine]]'' || ''Toată lumea din familia noastră'' || {{sortname|Radu|Jude}} || {{zastavadržave|Romania}}
|-
|2013 || ''[[V razcvetu]]'' || ''Grdzeli nateli dgheebi'' || {{sortname|Nana|Ekvtimišvili}} in [[Simon Groß]] || {{zastavadržave|Georgia}}
|-
|2014 || ''[[Pesem moje matere]]'' || ''Annemin Şarkısı'' || {{sortname|Erol|Mintaş}} || {{zastavadržave|Turkey}}
|-
|2015 || ''[[Mustang (film)|Mustang]]'' || ''Mustang'' || {{sortname|Deniz|Gamze Ergüven}} || {{zastavadržave|Turkey}}
|-
|2016 || ''[[Album (film, 2016)|Album]]'' || ''Albüm'' || {{sortname|Mehmet|Can Mertoğlu}} || {{zastavadržave|Turkey}}
|-
|2017 || ''[[Strašljiva mati]]'' || ''Sašiši deda'' || {{sortname|Ana|Urušadze}} || {{zastavadržave|Georgia}}
|-
|2018 || ''[[Ága (film)|Ága]]'' || ''Ága'' || {{sortname|Milko|Lazarov}} || {{zastavadržave|Bulgaria}}
|-
|2019 || ''[[Odpelji me na lepše]]'' || ''Odvedi me na neko lijepo mjesto'' || {{sortname|Ena|Sendijarević}} || {{zastavadržave|Bosnia and Herzegovina}}
|-
|2020 || ''[[Eksil]]'' || ''Exil'' || {{sortname|Visar|Morina}} || {{zastavadržave|Kosovo}}
|-
|2021 || ''[[Velika svoboda]]'' || ''Große Freiheit'' || {{sortname|Sebastian|Meise}} || {{zastavadržave|Avstrija}}
|-
|2022 || ''[[Varen kraj (film)|Varen kraj]]'' || ''Sigurno mjesto'' || {{sortname|Juraj|Lerotić}} || {{zastavadržave|Croatia}}
|-
|2023 || ''[[Kos kos robida]]'' || ''Šašvi, šašvi, maqvali'' || {{sortname|Elene|Naveriani}} || {{zastavadržave|Georgia}}
|-
|2024 || ''[[Tri kilometre do konca sveta]]'' || ''Trei kilometri pana la capatul lumii'' || {{sortname|Emanuel|Pârvu}} || {{zastavadržave|Romania}}
|-
|2025 || ''[[Veter, govori mi]]'' || ''Vetre, pričaj sa mnom'' || {{sortname|Stefan|Đorđević}} || {{zastavadržave|Serbia}}&lt;ref name=&quot;hsbf:hr&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://www.hollywoodreporter.com/movies/movie-news/sarajevo-film-festival-2025-awards-winners-list-1236351162/ |title=Sarajevo Film Festival 2025 Awards: ‘Wind, Talk to Me,’ ‘Our Time Will Come’ Win Top Prizes |author= Georg Szalai |website= [[The Hollywood Reporter]] |date= 22 August 2025 |access-date= 23 August 2025|lang=en}}&lt;/ref&gt;
|-
|2026 || ''[[Everytime (film)|Everytime]]'' || ''Everytime'' || {{sortname|Sandra|Wollner}} || {{zastavadržave|Austria}}
|}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* {{SocialLinks}}

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Filmski festivali]]
[[Kategorija:Sarajevo]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 1995]]</text>
      <sha1>q4gkjuqdn4lpexzgnxta2s0f95vduzm</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Srce Sarajeva</title>
    <ns>0</ns>
    <id>493718</id>
    <redirect title="Sarajevski filmski festival" />
    <revision>
      <id>6774075</id>
      <parentid>5463862</parentid>
      <timestamp>2026-11-03T07:32:28Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Xqbot</username>
        <id>32282</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Sarajevo Film Festival]]</comment>
      <origin>6774075</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="73" sha1="hu4cz7kzvc5dr9jhb1yazy2o5nahxuz" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV [[Sarajevo Film Festival#Srce Sarajeva za najboljši film]]</text>
      <sha1>hu4cz7kzvc5dr9jhb1yazy2o5nahxuz</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6774078</id>
      <parentid>6774075</parentid>
      <timestamp>2026-11-03T07:46:59Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Xqbot</username>
        <id>32282</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Sarajevski filmski festival]]</comment>
      <origin>6774078</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="78" sha1="rle6mcrpjokq90a6qteckpnk7zolkmq" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV [[Sarajevski filmski festival#Srce Sarajeva za najboljši film]]</text>
      <sha1>rle6mcrpjokq90a6qteckpnk7zolkmq</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Samostan Reichenau</title>
    <ns>0</ns>
    <id>495251</id>
    <revision>
      <id>6773895</id>
      <parentid>6353058</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T19:27:34Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>--archive.today</comment>
      <origin>6773895</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="14405" sha1="b3kk2vhpol9a5emm92vncne0faugcbb" xml:space="preserve">[[Slika:Kloster Reichenau (Foto Hilarmont).jpg|thumb|hochkant=1.4|Samostan in Münster Reichenau]]
[[Slika:Klosterbezirk Mittelzell Reichenau 1707.PNG|thumb|hochkant=1.4|Prikaz samostana iz leta 1707]]
[[Slika:Klosterkirche Mittelzell Reichenau.jpg|thumb|Münster sv. Marije in Marka (Reichenau) v Mittelzellu]]
'''Samostan Reichenau''' (latinsko ''Monasterium Augiensis'') je bil [[Benediktinci|benediktinski]] samostan v Mittelzellu na [[otok Reichenau|otoku Reichenau]] v [[Bodensko jezero|Bodenskem jezeru]]. Ustanovil jo je Pirminij leta 724 in je bil leta 1540 župnija konstanškega škofa. Skupaj s [[St. Gallen]]om in [[Fulda|Fuldo]] je eden najpomembnejših samostanov [[Karolingi|karolinške]] dobe. Leta 1757 so samostan zaprli, leta 1803 pa so otok zapustili še zadnji menihi. Danes se v samostanski stavbi nahaja mestna hiša Reichenau.

[[Iluminiran rokopis|Iluminirani rokopisi]] iz otonskega obdobja, izdelani v samostanu Reichenauso, so bili leta 2003 vključeni v Unescovo svetovno dediščino dokumentov.&lt;ref&gt;[http://www.unesco.org/new/en/communication-and-information/memory-of-the-world/register/full-list-of-registered-heritage/registered-heritage-page-4/illuminated-manuscripts-from-the-ottonian-period-produced-in-the-monastery-of-reichenau-lake-constance/ Illuminated manuscripts from the Ottonian period produced in the monastery of Reichenau (Lake Constance)]&lt;/ref&gt; Od leta 2001, po 250 letih, na otoku spet živi majhna skupnost benediktincev.&lt;ref name=&quot;konradsblatt&quot;&gt;Michael Winter: [http://www.konradsblatt.badeniaonline.de/html/Archiv/knapp46.htm ''Gotteslob und Gastfreundschaft. Seit September leben auf der Insel Reichenau wieder zwei Benediktinermönche.''] Konradsblatt, abgerufen am 21. Januar 2015. Bei archive.org.&lt;/ref&gt;

== Zgodovina samostana ==
[[Slika:Pirmin Reichenau.jpg|thumb| Sodoben kip svetega Pirminiusa na koncu reichenaueskega nasipa neposredno pred mostom za kolesarsko stezo (ki poteka severno od cestnega mostu) čez Bruckgraben]]
[[Slika:Lage Reichenau Bodensee.png|thumb|links|Lega otoka Reichenau]]

=== Zgodba o ustanovitvi ===
Otok je pripadal vplivnemu področju alemanskega plemiča po imenu Sintlas, ki je živel v bližnjem gradu Sandeck v današnji občini nasprotnega Salensteina na švicarskem bregu. Zato se je otok prej imenoval Sintlas-Au ali Sindleozesauua. Ko je sveti Pirminij leta 724 prišel v Untersee s 40 menihi, ga je Sintlas prosil, naj na tem območju zgradi kapelo. Pirminij je za kraj izbral otok Reichenau. Poraščala ga je negostoljubna džungla in polna kač, krastač in žuželk. Tam, kjer je Pirminij prvič stopil na otok, je nastal izvir. Škodljivci so tri dni bežali z otoka in plavali čez jezero. Pirminij in njegovi spremljevalci so to območje očistili, otok naredili za prebivanje in istega leta ustanovili samostan.&lt;ref&gt;{{Internetquelle |url=https://www.reichenau.de/de/Insel-Festland/Mein-Reichenau/Klostergeschichte |titel=Klostergeschichte |hrsg=Gemeinde Reichenau |zugriff=2020-09-12}}&lt;/ref&gt;

=== Srednji vek ===
Benediktinski samostan je leta 724 ustanovil škof misijonar Pirminij  (* ok. 670; † 3. november 753 v samostanu Hornbach) v takratni večinoma poganski Alemaniji. V naslednjem obdobju je postal karolinški samostan pod opatom Waldom in užival podporo [[Frankovsko cesarstvo|frankovskih]] [[majordom]]ov in kraljev. Prvi razcvet samostanske skupnosti, ki je bil pomemben za pokristjanjevanje Alemanije, je padel konec 8. in 9. stoletja. Opat Waldo (786–806) je bil ustanovitelj Akademske šole Reichenau. Eginu iz Verone je dal dovoljenje, da na zahodnem koncu otoka ustanovi Celo sv. Petra in Pavla. Opat Haito (806–823) je bil graditelj Marienmünstra v Mittelzellu. Leta 888 je bil v cerkvenem koru pokopan cesar [[Karel III. Debeli]]. ''Knjiga o bratovščini Reichenau'' in načrt samostana St. Gallen, sestavljen na Reichenau, segata v 9. stoletje, na čigar koncu je bil politično zelo učinkovit opat in nadškof Mainza Hatto III. (888–913) dal zgraditi cerkev sv. Jurija v Oberzellu.

S privilegiji, kot so imuniteta, brezcarinske pravice, volilna pravica in darila kraljev [[Henrik I. Nemški|Henrika I.]], [[Oton I. Veliki|Otona I.]] in [[Oton II.|Otona II.]] ter njihovi obiski, so Reichenau v času otonskih kraljev okoli preloma tisočletja, omogočili drugi kulturni razcvet. To predstavlja »zlati« opat Witigowo (985–997) in reformna opata Immo (1006–1008) in Berno (1008–1048). Sem spada znamenita ''Pisarska šola Reichenau'', pa tudi [[stensko slikarstvo|stenske poslikave]] v Jurijevi cerkvi Oberzeller ali zgodovinopisje [[Hermann von Reichenau|Hermanna von Reichenaua]] († 1054) in njegovega učenca Bertholda von Reichenaua. Nekakšen nadsvet otoškega samostana je mogoče opaziti za časa opata Diethelma von Krenkingena (1169–1206). Po tem se je začel duhovni in materialni zaton samostanske skupnosti v močno spreminjajočem se družbenem in gospodarskem okolju poznega srednjega veka. Poskusi reforme so večkrat propadli. V drugi polovici 14. stoletja je bilo za nekaj časa zastavljeno celo samostansko posestvo. Opat Eberhard von Brandis je leta 1367 končno prodal vse blago in pravice svojega samostana svojim sorodnikom. Leta 1402 sta bila poleg opata kot meniha le dva plemenita gospodarja samostana.

Konec srednjega veka se je benediktinski ideal menihov spet uveljavil, Münster v Mittelzellu je bil razširjen tako, da je vključevala poznogotski [[prezbiterij|kor]], zgodovino samostana pa je pisal kronist Radolfzell Gallus Oehem. Leta 1540 se je opat Markus von Knöringen odpovedal upravljanju samostana, ki ga je odstopil konstanškemu škofu. V naslednjem obdobju je bil Reichenau kot priorat z dvanajstimi menihi le upravni urad škofije Konstanca (Obervogteiamt). Usoda samostana Reichenau je bila opisana tudi v kratki, a razkošno ponazorjeni kroniki okoli leta 1627.&lt;ref&gt;Siehe dazu: [http://www.e-codices.unifr.ch/en/list/one/kbt/y112%20 Digitalisat] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160305012218/http://www.e-codices.unifr.ch/en/list/one/kbt/y112%20 |date=2016-03-05 }} von Kantonsbibliothek Thurgau, Y 112.&lt;/ref&gt;

=== Razpustitev ===
Prizadevanja duhovne skupnosti v Reichenau za dosego neodvisnosti so se končale z razpustitvijo samostana leta 1757. Leta 1803 je bil samostan ukinjen kot del sekularizacije po ''Reichsdeputationshauptschluss''.

=== Cela sv. Benedikta (od 2001) ===
250 let po tem, ko so morali zadnji benediktinci zapustiti Reichenau, sta se 1. septembra 2001 s posredovanjem münstrskega škofa Reinharda Lettmanna in freiburškega nadškofa Oskarja Saierja, pater Nikolaus Egender OSB, nekdanji opat Uspenske opatije v Jeruzalemu in oče Stephan Vorwerk OSB, nekdanji prior benediktinskega priorata Tabgha, naselila na otoku. 13. junija 2004 je bila uradno ustanovljena Cela sv. Benedikta. Cela se nahaja v župnišču sv. Petra in Pavla v Niederzellu. Vodi jo kot 'odvisno hišo' nadsamostan sv. Martin zu Beuron, podpira pa jo nadškofija Freiburg.&lt;ref&gt;Vgl. [http://www.erzbistum-freiburg.de/html/patres_und_brueder.html Homepage Erzbistum Freiburg] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100225074827/http://www.erzbistum-freiburg.de/html/patres_und_brueder.html |date=2010-02-25 }}, abgerufen am 21. September 2017.&lt;/ref&gt; Cella Stephan Vorwerk OSB in Hugo Eymann OSB sta del ekipe od leta 2010. Glavna naloga samostana je lokalna pastorala na Reichenau.&lt;ref&gt;Vgl. [http://www.benediktiner-reichenau.de/ Homepage der Cella St. Benedikt], abgerufen am 18. November 2011.&lt;/ref&gt;

== Kultura ==
[[Slika:Cod Aug Perg 16 seite 9r.jpg|thumb| ''Lekcionar'', liturgična knjiga iz Reichenaua, 2. tretjina 10. stoletja, danes v Badische Landesbibliothek]]

=== Osebnosti ===
Samostan je bil v zgodnjem srednjem veku eno pomembnih kulturnih in znanstvenih središč karolinškega in otonskega cesarstva. Reichenau je bil med drugim tudi kraj delovanja opata Walahfrida Strabona, ki je tam leta 824 napisal ''Visio Wettini'' &lt;ref&gt;Johannes Gottfried Mayer, Konrad Goehl (Hrsg.): ''Kräuterbuch der Klostermedizin. Der „Macer floridus“.'' Reprint-Verlag Leipzig, Darmstadt 2013, ISBN 978-3-8262-3057-8, S. 29.&lt;/ref&gt; in zgodnje botanično delo ''Liber de cultura hortorum'' (Iz skrbi za vrtove) okoli leta 840.

Verjetno najpomembnejši opat Reichenaua je bil med letoma 888 in 913 Hatto III., nadškof Mainza (891–913), nadkancler Svetega rimskega cesarstva. Po [[Arnulf Koroški| Arnulfu Koroškem]], ki ga je papež okronal za cesarja, je Hatto leta 895 odšel v Rim in od papeža Formoza prejel relikvijo sv. Jurija. Po vsej verjetnosti je bil to razlog za gradnjo cerkve sv. Jurija. Po Arnulfovi smrti leta 899 je bil Hatto varuh šestletnega prestolonaslednika Ludwiga IV. Leta 911 je [[Konrad I. Nemški|Konrada I.]] okronal za kralja [[Vzhodnofrankovska država|Vzhodnofrankovskega cesarstva]].

=== Ilustratorji ===
Samostan je še posebej z [[rokopis]]i iz 10. in 11. stoletja, ki na izjemen način predstavljajo otonsko knjižno iluminacijo v Nemčiji, dosegel širok sloves. [[Skriptorij]] Reichenau vključuje ''Evangeliarij Otona III.'' (München) in ''Evangeliar iz Bamberške stolnice'', višek iluminiranih knjig. V münistrski zakladnici je mogoče videti še en evangeliarij.

V času sekularizacije je celotna ohranjena zbirka rokopisov prešla v last dvorne knjižnice Karlsruhe, današnje državne knjižnice Baden (''Badische Landesbibliothek''). Sem spada 267 pergamentnih rokopisov, 162 papirnatih rokopisov, 212 fragmentov in izbor inkunabul.

Dela knjižnih iluminacij samostana Reichenau so bila vključena v svetovno listinsko dediščino UNESCO-a. Otok Reichenau v Bodenskem jezeru je UNESCO leta 2000 razglasil za svetovno dediščino.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.unesco.de/317.html |title=Deutsche UNESCO-Kommission e.&amp;nbsp;V.: Klosterinsel Reichenau |accessdate=2021-03-28 |archive-date=2012-01-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120116204829/http://www.unesco.de/317.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

Od začetka 9. stoletja do okoli leta 1100 je bil popis samostanske knjižnice eden največjih na svetu. Oglejte si [https://de.wikipedia.org/wiki/Datei:Bibsta4.jpg Graf o razvoju najpomembnejših knjižničnih fondov po vsem svetu od 300 do 1900].

=== Zlatarji ===
[[Slika:Weltliche Schatzkammer Wien (169)pano2.jpg| Oton Veliki je morda dal cesarsko krono izdelati zlatarjem v Reichenau leta 955. |thumb]]
Cesarsko krono v dunajski [[Cesarska zakladnica|Cesarski zakladnici]] so verjetno izdelali zlatarji samostana Reichenau.&lt;ref&gt;S. Fischer-Fabian: ''Die deutschen Cäsaren – Ottonen, Salier, Staufer. Ihr Leben in Wort und Bild.'' Droemer Knaur, München 1978, S. 39.&lt;/ref&gt;

Opatova palica iz leta 1351 samostana Reichenau, briljantni dosežek in najstarejši datiran predmet zlatarstva Konstance, je v muzeju Victoria in Albert v Londonu. &lt;ref&gt;Elisabeth von Gleichenstein, Christoph A. Graf Douglas: ''Gold und Silber aus Konstanz.'' 1985, S. 13.&lt;/ref&gt; 

V javno dostopni zakladnici münstra so relikviariji otoških svetnikov: Johannes in Paulusschrein, Fortunatusschrein in Markusschrein, mojstrovine srednjeveškega zlatarstva.

Razen štirih zlatih plošč, med njimi tudi dva metra visokega diska ''Majestas Domini'' iz Konstanškega Münstra, od karolinških ali otonskih časov ni ostalo nič, so pa viri prišli do del, ki bi tu lahko nastala, kot je Peterhausenov oltar. Opis, ki ga je škof Gebhard, ustanovitelj samostana Petershausen (983), posredoval v svoji kroniki, nakazuje ''Baselski antependij'', ki je morda izviral iz Reichenaua.&lt;ref&gt;Elisabeth von Gleichenstein, Christoph A. Graf Douglas: ''Gold und Silber aus Konstanz.'' 1985, S. 2.&lt;/ref&gt; [[Henrik II. Sveti|Henrika II.]], ki je prispeval donacijo [[Baselski Münster|Baselskemu Münstru]], je zagotovo zanimalo vojvodstvo Švabska.

Predhodnika Baselskega Münstra, karolinška cerkev, tako imenovano Haito-Münster, je v prvi polovici 9. stoletja (805–823) zgradil baselski škof Haito, opat samostana Reichenau. V času [[Karel Veliki|Karla Velikega]] je škofija Basel pod škofom Haitom doživela svoj prvi razcvet. Tako kot Waldo je bil tudi Haito opat samostana Reichenau in tudi zaupnik in svetovalec cesarja, zaradi katerega je leta 811 kot odposlanec odpotoval v [[Konstantinopel]].

Prvi zlatar, ki je imenovan po imenu, je menih Tuotilo iz St. Gallena. Po daljšem premoru so se obrti v srednjem veku preselile v mesta, kjer se je povpraševanje precej povečalo. V Konstanci je na primer poimensko znanih pet zlatarjev med letoma 1222 in 1296, petnajst med letoma 1300 in 1400, 36 v prvi polovici 15. stoletja in še 40 zlatarjev do leta 1525.&lt;ref&gt;Elisabeth von Gleichenstein, Christoph A. Douglas: ''Gold und Silber aus Konstanz.'' 1985, S. 4.&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Zunanje povezave ==
{{Commons|Reichenau (Baden-Württemberg)}}
{{Wikisource|Reichenau (Bodensee)|Reichenau}}

*[http://www.bw.schule.de/unterricht/faecheruebergreifende_themen/landeskunde/modelle/epochen/mittelalter/kloster/reichenau/index.htm Reichenau – Überblick zur Geschichte des Klosters]
* [http://www.deheim.de/reichenau/ Weitere Reichenau: Infos &amp; Bilder zur Klosterinsel]
* [http://www.rund-um-den-bodensee.info/2.html Infos zur Insel Reichenau und den drei romanischen Kirchen] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100515141837/http://www.rund-um-den-bodensee.info/2.html |date=2010-05-15 }}
* [http://www.landeskunde-online.de/rhein/bodensee/kloester/reichenau/index.htm Reichenau-Klöster] in Landeskunde online
* [https://www.swr.de/schaetze-der-welt/die-reichenau/-/id=5355190/did=5982030/nid=5355190/1bdl0hu/index.html  Schaetze der Welt (SWR)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20171110183130/https://www.swr.de/schaetze-der-welt/die-reichenau/-/id=5355190/did=5982030/nid=5355190/1bdl0hu/index.html |date=2017-11-10 }}
* [http://www.blb-karlsruhe.de/sammlungen/handschriften/bestand/reichenau/ Die Handschriften des Klosters Reichenau] auf der Webseite der Badischen Landesbibliothek
* [http://www.badischewanderungen.de/Reichenau--k1-Insel-k2---h-1-h-.htm Die Klosterinsel] auf  ''Baukunst in Baden''

[[Kategorija:Samostani v Nemčiji]]
[[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Nemčiji]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 724]]
[[Kategorija:Karolinška arhitektura]]
[[Kategorija:Benediktinski samostani]]
[[Kategorija:Ukinitve leta 1803]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 2001]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>b3kk2vhpol9a5emm92vncne0faugcbb</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:IPA vowels/styles.css</title>
    <ns>10</ns>
    <id>498394</id>
    <revision>
      <id>6773915</id>
      <parentid>5505656</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T19:47:48Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Maintenance script</username>
        <id>131478</id>
      </contributor>
      <comment>Use thumb.wikimedia.org for thumbnails ([[phab:T427465]], Operator: Ladsgroup)</comment>
      <origin>6773915</origin>
      <model>sanitized-css</model>
      <format>text/css</format>
      <text bytes="1718" sha1="dj6mjw7wirewcxg2r3a8kuvu3alj6zs" xml:space="preserve">/* {{pp-template}} */
.IPA-vowels-noaudio {
	background: #f8f9fa url(//thumb.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/4f/Blank_vowel_trapezoid.svg/320px-Blank_vowel_trapezoid.svg.png) bottom 10% right 10% no-repeat;
}

.IPA-vowels-audio {
	background: #f8f9fa url(//thumb.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/4f/Blank_vowel_trapezoid.svg/600px-Blank_vowel_trapezoid.svg.png) bottom 10% right 10% no-repeat;
}

.IPA-vowels-main {
	table-layout: fixed;
	border-collapse: collapse;
	text-align: center;
}

.IPA-vowels-nocaption {
	border: 1px solid #a2a9b1;
}

.IPA-vowels-main th {
	vertical-align: middle;
	background: #f8f9fa;
}

.IPA-vowels-main th[scope=&quot;col&quot;] {
	text-align: center;
	padding-top: 0.2em;
}

.IPA-vowels-main th[scope=&quot;row&quot;] {
	text-align: right;
	padding-left: 0.4em;
}

.IPA-vowels-main td {
	vertical-align: middle;
}

.IPA-vowels-noaudio td {
	width: 106.67px;
	min-width: 106.67px;
	height: 32px;
}

.IPA-vowels-audio td {
	width: 200px;
	min-width: 200px;
	height: 60px;
}

.IPA-vowels-minorcaption {
	font-weight: normal;
}

.IPA-vowels-container {
	display: flex;
	justify-content: center;
	font-size: 125%;
	line-height: 1.2;
}

.IPA-vowels-container-dot {
	text-align: center;
	width: 1em;
	background: #f8f9fa;
}

.IPA-vowels-container-left {
	max-width: 1em;
	min-width: 1em;
	direction: rtl;
	text-align: right;
}

.IPA-vowels-container-left &gt; span {
	padding-left: 0.2em;
	background: #f8f9fa;
}

.IPA-vowels-container-right {
	max-width: 1em;
	min-width: 1em;
	direction: ltr;
	text-align: left;
}

.IPA-vowels-container-right &gt; span {
	padding-right: 0.2em;
	background: #f8f9fa;
}

.IPA-vowels-container-single {
	padding-left: 0.2em;
	padding-right: 0.2em;
	background: #f8f9fa;
}</text>
      <sha1>dj6mjw7wirewcxg2r3a8kuvu3alj6zs</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Patmos</title>
    <ns>0</ns>
    <id>499735</id>
    <revision>
      <id>6773955</id>
      <parentid>6290397</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T20:01:19Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <comment>/* Zgodovina od klasičnega obdobje do danes */ razločitev, drugi drobni popravki  [[Project:AWB|AWB]]</comment>
      <origin>6773955</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="12685" sha1="ju7tlmzrzgy1sdhehjmr3a6b2sy5b3t" xml:space="preserve">{{Infopolje Naselje
|name          = Patmos
|native_name = Πάτμος &lt;br/&gt; Pátmos 
|nickname = 
|motto = 
|image_skyline= Chora-of-Patmos.JPG 
|caption=Hora in grad Patmos
|image_flag = 
|image_seal = 
|pushpin_map = Grčija
|map_caption = Lega Patmosa v [[Grčija|Grčiji]]
|subdivision_type = [[Seznam suverenih držav|Država]]
|subdivision_type1  = Pokrajina
|subdivision_type2 = [[Prefektura]]
|subdivision_name = [[Grčija]]
|subdivision_name1  = Južna Egeja
|subdivision_name2 = Kalimnos
|leader_title = župan
|leader_name = Eleftherios Pentes
|established_title =  
|established_date =  
|area_footnotes     = 
|area_magnitude     = 1 E8
|area_total_km2     = 45.0  
|area_water_km2     = 
|area_water_percent =  
|area_urban_km2     =  
|area_metro_km2     =  
|population_as_of       = 2011
|population_footnotes   =  &lt;ref name=ref1&gt;&quot;Απογραφή Πληθυσμού - Κατοικιών 2011. ΜΟΝΙΜΟΣ Πληθυσμός&quot; (grško). Hellenic Statistical Authority.&lt;/ref&gt;
|population_urban       =3.047
|population_metro       = 
|population_density_urban_km2 = 7462
|population_density_metro_km2 = 68
|timezone = EET
|utc_offset = +2
|timezone_DST = +1
|utc_offset_DST = 
|latd = 37|latm = 19.5|lats = |latNS = N
|longd = 26|longm = 32.5|longs = |longEW = E 
|coordinates_display=inline,title
|elevation_m   = 0 do 270 m
|postal_code_type        = Poštne števike
|postal_code   = 855 xx
|area_code     = 22470
|registration_plate=KX, PO, PK
|website = [https://www.patmos.gr]
}}

'''Patmos''' ([[Grščina|grško]] Πάτμος, Pátmos) je majhen grški otok v [[Egejsko morje|Egejskem morju]]. Otok je verjetno najbolj znan kot kraj, kjer je učenec/apostol [[Janez Evangelist|Janez]] imel videnje, opisano v ''[[Razodetje (Apokalipsa)|Razodetju]]'' ''[[Nova zaveza|Nove zaveze]]'', in kraj, kjer je bila knjiga napisana. 

Patmos je eden od najsevernejših otokov [[Dodekanez]]a.&lt;ref&gt;&quot;Pátmos: Greece&quot;. Geographical Names. Pridobljeno 3. septembra 2014.&lt;/ref&gt; Ima 2.998 prebivalcev in površino 34,05 km². Najvišja točka otoka je Profitis Ilias z 269 metri nadmorske višine. Občina Patmos, ki vključuje priobalne otoke Arkoi (44 prebivalcev), Marathos (5 prebivalcev) in več nenaseljenih otočkov, ima skupaj 3.047 prebivalcev (popis 2011)&lt;ref&gt;https://greecetravelog.com/patmos-island-greece {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20161118040212/http://greecetravelog.com/patmos-island-greece/ |date=2016-11-18 }}. Arhivirano 5. novembra  2012 na archive.today.&lt;/ref&gt; in skupno površino 45,039 km².&lt;ref&gt;''&quot;Population &amp; housing census 2001 (incl. area and average elevation)&quot;'' (PDF) (grščina). National Statistical Service of Greece. Arhivirano iz izvirnika (PDF) 21. septembra 2015.&lt;/ref&gt; Je del regionalne enote Kalimnos.

==Zgodovina==
===Rojstvo Patmosa po grški mitologiji===
[[Slika:Patmos02.jpg|thumb|250px||Pristanišče (Skala)]]
[[Slika:Meloi.JPG|thumb|right|250px||Plaža Meloi s sprehajališčem do Skale]]
[[Slika:Chora di Patmos con il Monastero di San Giovanni &quot;il teologo&quot;.JPG|thumb|250px||Samostan sv. Janeza Bogoslovca]]

Po [[Legenda|legendi]] v [[Grška mitologija|grški mitologiji]] se je otok prvotno imenoval Letois po boginji in lovki jelenov [[Artemida (boginja)|Artemidi]], hčerki boginje [[Leto (boginja)|Leto]]. Verjeli so, da je Patmos nastal z njenim božanskim posredovanjem.
 
Mit govori o tem, da je bil Patmos otok na dnu morja. Artemida je pogosto obiskovala [[Karija|Karijo]], pokrajino na celini nasproti Patmosa, kjer je imela svetišče na gori Latmos. Tam je spoznala boginjo lune [[Selena|Seleno]], ki je usmerila svojo svetlobo na ocean in razkrila potopljeni otok Patmos.

Selena je stalno poskušala doseči, da bi Artemida potopljeni otok dvignila na površje in s tem na njem obudila življenje. Selena je končno prepričala Artemido, ki je nato s pomočjo svojega brata [[Apolon|Apolona]] prepričala [[Zevs]]a, da je dovolil, da se otok dvigne iz morja. Ko se je otok dvignil, je sonce osušilo zemljo in prineslo življenje. Na otok so se postopoma prišli prebivalci iz sosednjih pokrajin, vključno z gore Latmos, se tam za stalno naselili in otok Artemidi v čast imenovali Letois.&lt;ref&gt;''Patmos – official website''. Arhivirano 15. september 2008 na   Wayback Machine. ''Legendary folk tales and mythology''. Pridobljeno 4. septembra 2008.&lt;/ref&gt;

===Zgodovina od klasičnega obdobje do danes===
[[Slika:Jacopo vignali, san giovanni evangelista a patmos.jpg|thumb|left|200px|[[Jacopo Vignali]] (17. stoletje): Apostol Janez na Patmosu]]

Staroveški pisci redko omenjajo Patmos, zato je o najstarejših prebivalcih mogoče samo ugibati. V klasičnem obdobju so se Patmijci radi istovetili z [[Dorci]] in potomci družin iz [[Argos (mesto)|Argosa]], [[Sparta|Sparte]] in [[Epidaver|Epidavra]], ki so se pomešali s potomci prišlekov iz [[Jonija|Jonije]].

V 3. stoletju pr. n. št. je naselje Patmos v helenističnem obdobju zgradilo akropolo in izboljšano obrambno obzidje s stolpi.&lt;ref name=ref6&gt;Patmos – official website. Arhivirano 15. septembra 2008 na Wayback Machine. Pridobljeno 4. septembra 2008.&lt;/ref&gt;

Patmos je omenjen v ''[[Razodetje (Apokalipsa)|Razodetju]]'', zadnji knjigi krščanske ''[[Biblija|Biblije]]''. V uvodu knjige piše, da je bil njen avtor [[Janez Evangelist]] v pregnanstvu na Patmosu, kjer mu je [[Jezus]] poslal videnje, ki ga je Janez zapisal. Zgodnja krščanska izročila pisca Janeza s Patmosa štejejo za apostola Janeza,&lt;ref&gt;Justin Martyr. ''Dialogue with Trypho'', 81.4.&lt;/ref&gt; zato je Patmos postal romarski kraj krščanskih vernikov. Obiskovalci otoka si lahko ogledajo jamo, v kateri naj bi Janez prejel svoje razodetje (Jama apokalipse), njemu samemu pa je posvečenih več samostanom na otoku.

Po Janezovi smrti, verjetno okoli leta 100, so na ototu zgradili številne zgodnjekrščanske bazilike. Med njimi je bila velika kraljevska bazilika, posvečena Janezu Evangelistu, zgrajena med letoma 300 in 350 na mestu, kjer danes stoji [[samostan Janeza Evangelista na Patmosu|samostan Janeza Evangelista]]. 

Zgodnje krščansko življenje na Patmosu je komaj preživelo napade [[Muslimani|muslimanov]] od 7. do 9. stoletja. V tem obdobju je bila velika bazilika uničena. Leta 1088 je [[Bizantinsko cesarstvo|bizantinski]] cesar [[Aleksej I. Komnen]] [[Kristodul]]u podelil popolno oblast nad otokom Patmos in dovoljenje za gradnjo samostana na otoku. Samostan se je začel graditi leta 1101.&lt;ref name=ref6/&gt;&lt;ref name=ref8&gt;Greeka.com. ''Patmos history''. Pridobljeno 4. septembra  2008.&lt;/ref&gt;

Število prebivalcev otoka se je povečalo z begunci iz [[Konstantinopel|Konstantinopla]] po njegovem padcu leta 1453 in begunci s [[Kreta|Krete]] po padcu Kandije leta 1669.

Otok je bilo dolga leta pod oblastjo [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]], vendar je užival nekatere privilegije, ki so bili večinoma povezani z neobdavčeno samostansko trgovino, potrjeno z osmanskimi cesarskimi dokumenti, shranjenimi v samostanski knjižnici. Osmansko vladavino v Patmosu (osmansko turško Batnaz) je prekinila sprva [[Beneška republika|beneška]] okupacija med Kandijsko vojno med letoma 1659 in 1669, nato ruska okupacija med Orlovovim uporom med letoma 1770 in 1774 in nazadnje grška med grško osamosvojitveno vojno.

Leta 1912 so [[Kraljevina Italija|Italijani]] v italijansko-turški vojni zasedli vse otoke [[Dodekanez]]a (razen Kastelorize), vključno s Patmosom. Italijani so tam ostali do leta 1943, ko je otok okupirala [[Nacistična Nemčija|nacistična Nemčija]].&lt;ref&gt;Clyde E. Fant; Mitchell G. Reddish (23. oktober  2003). ''A Guide to Biblical Sites in Greece and Turkey''. Oxford University Press, USA. str. 94–. ISBN 978-0-19-513917-4.&lt;/ref&gt;

Okoli leta 1930 je Elija Mohamed iz Naroda islama sprožil trditev, da je zlobni znanstvenik Jakub, medtem ko je pred približno 6600 leti prebival na Patmosu, s selektivno vzrejo sprožil nastanek bele rase.&lt;ref&gt;Lieb, Michael (1998). Children of Ezekiel: Aliens, UFOs, the Crisis of Race, and the Advent of End Time. Durham, N.C.: Duke University Press. str. 140–142. ISBN 0822322684.&lt;/ref&gt; 

Leta 1945 so Nemci odšli in otok Patmos je ostal avtonomen do leta 1948, ko se je skupaj z ostalimi dodekaneškimi otoki pridružil neodvisni Grčiji.&lt;ref name=ref8/&gt;

Leta 1999 je [[UNESCO]] zgodovinsko središče otoka (hora) skupaj s samostanom svetega Janeza Bogoslovca in Jamo apokalipse razglasil za [[Unescova svetovna dediščina|svetovno dediščino]]. &lt;ref&gt;''WHC-UNESCO-942''. UNESCO, World Heritage Site #942.&lt;/ref&gt; Samostan je ustanovil sv. Kristodul.&lt;ref&gt;Herbermann, Charles, ur. (1913). ''&quot;Patmos&quot;''. Catholic Encyclopedia. New York: Robert Appleton Company.&lt;/ref&gt; Na Patmosu domuje Patmoška šola, pomembno grško [[Semenišče|semenišče]].

===21. stoletje===
Septembra 2008 je občina Patmos zavrnila pristanek skupine beguncev brez dokumentov iz [[Afganistan]]a in [[Irak]]a. 19. septembra 2008 so na morju rešili približno 134 beguncev. Begunce naj bi odpeljali na Patmos, najbližji kraj, kjer bi jih lahko primerno oskrbeli. Mestna uprava jim ni dala dovoljenje za pristanek, zato so jih sčasoma odpeljali na otok Leros, kjer so jim nudili ustrezno humanitarno pomoč.&lt;ref&gt;Nylou Editorial.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Interpress Agency: Refugees Kept At Sea. Arhivirano 15. oktobra 2008 na Wayback Machine.&lt;/ref&gt;

Revija Forbes je leta 2009 Patmos razglasila za ''&quot;najbolj idilično mesto za življenje v Evropi&quot;'' in zapisala, da ''&quot;se je Patmos skozi stoletja razvijal, vendar ni izgubil zraka in tihega miru, kar je eden od razlogov, da se ljudje, ki to vedo, vedno znova vračajo&quot;''. &lt;ref&gt; Forbes, webpage.&lt;/ref&gt;

==Geografija==
[[Slika:Patmos3 002.jpg|thumb|250px|Skala Kalikacu na plaži Petra]]

Patmos se nahaja pred zahodno obalo turške [[Mala Azija|Male Azije]] in je eden od najsevernejših otokov Dodekaneza. Njegova površina meri 34,05 km². Najvišji vrh otoka je Profitis Ilias z nadmorsko višino 269 metrov.

Največji naselji na otoko sta Hora, ki je hkrati glavno mesto, in Skala, ki je edino trgovsko pristanišče na otoku. Na otoku sta še naselji Griku in Kampos.

==Gospodarstvo==
[[Slika:Chora of Patmos1.jpg|thumb|left|250px|Ulica Hore]]

===Turizem===
Zaradi povezave otoka s prerokom Janezom in njegovim ''Razodetjem'' ga pogosto obiskujejo krščanski romarji.

==Zdravstvo==
Za nujne primere ima Patmos zdravstveni dom z več zdravniki. Težje bolnike, ki potrebujejo hospitalizacijo, s helikopterjem odpeljejo v bližnje bolnišnice. Če vreme dopušča, jih prevažajo tudi s trajektom.

==Infrastruktura==
===Trajekti===
Otok Patmos ima redne trajektne povezave z naslednjimi pristanišči: otok Agatonisi, otok Mikonos, otok Paros, [[Pirej]] (glavno atensko pristanišče), Pitagorej in Karlovasi na otoku [[Samos]]u, otok Siros, otok Leros, otok Naksos, Arkoi, otok Lipsi, otok Simi in otok [[Rodos]].

==Pomembni otočani==
* [[Janez Evangelist|Janez s Patmosa]], pisec ''[[Razodetje (Apokalipsa)|Razodetja]]'' 
* patriarh Jeremija III. Konstantinopelski 
* patriarh Neofit VI. Konstantinopelski 
* patriarh Jakob Aleksandrijski 
* Emmanuil Xanthos, ustanovitelj [[Filiki Eteria]]
* Teddy Millington-Drake, angleški slikar&lt;ref&gt;{{navedi novice |work=The Independent |url=https://www.independent.co.uk/news/people/obituary-teddy-millington-drake-1448310.html |title=Obituary: Teddy Millington-Drake |first=Jonathan |last=Hope |date=12 September 1994 |access-date=13 October 2018}}&lt;/ref&gt;
* Robert Lax, ameriški pesnik

== Pobratena mesta== 
*{{flagicon|BEL}} Auderghem, [[Belgija]]
*{{flagicon|ITA}} [[Grottaferrata]], [[Italija]]&lt;ref name=&quot;Greek twinnings&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.kedke.gr/uploads/twinnedcities.pdf|title=Twinnings|access-date=2013-08-25|work=Central Union of Municipalities &amp; Communities of Greece|archive-date=2016-01-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20160115172503/http://www.kedke.gr/uploads/twinnedcities.pdf|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
*{{flagicon|UK}} [[Glastonbury]], [[Združeno kraljestvo]]

==Sklici==
{{sklici|2}}

== Nadaljnje branje ==
* Tom Stone. ''The Summer of My Greek Taverna: A Memoir'', Simon &amp; Schuster, New York NY 2003, ISBN 0-7432-4771-X.

==Zunanje povezave==
{{Commons category|Patmos}}
*{{Official website|http://www.patmos.gr/}}  (angleško, grško)
*http://www.patmosweb.gr/ 
*[https://www.telegraph.co.uk/travel/destinations/europe/greece/patmos/articles/patmos-travel-guide/ Patmos Travel Guide] (angleško)
*[https://www.nytimes.com/interactive/2013/08/28/t-magazine/travel-diary-irene-neuwirth.html?_r=0 Irene Neuwirth's eight great days in Greece] (angleško)

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Dodekanez]]
[[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Grčiji]]</text>
      <sha1>ju7tlmzrzgy1sdhehjmr3a6b2sy5b3t</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Stolnica sv. Martina, Lucca</title>
    <ns>0</ns>
    <id>500252</id>
    <revision>
      <id>6773899</id>
      <parentid>5789931</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T19:28:55Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>--ar</comment>
      <origin>6773899</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="18265" sha1="1m4r9nmn40naw555vu08o8nz2shlnlp" xml:space="preserve">{{Infobox church
| name = Stolnica v Lucci
| fullname = 
| other name = 
| native_name = Stolnica sv Martina&lt;br /&gt;&lt;small&gt;Cattedrale di San Martino&lt;/small&gt;
| native_name_lang = 
| image = 
| caption = Fasada in zvonik stolnice v Lucci
| pushpin map = Italija
| coordinates = {{Coord|43|50|26.5|N|10|30|21|E|type:landmark|display=inline,title}}
| location = [[Lucca]], [[Toskana]]
| country = [[Italija]]
| denomination = rimskokatoliška
| previous denomination = 
| churchmanship = 
| membership = 
| attendance = 
| website = {{URL| https://www.museocattedralelucca.it/cattedrale-lucca/}}
| former name = 
| bull date = 
| founded date = začetek 1063
| completed date = 1390
| founder = škof Anselm (kasneje papež Aleksander II.)
| dedication = Sv. Martin
| dedicated date = 
| consecrated date = 1070
| status = [[stolnica]]
| capacity = 
| length = 84,3 m
| width = 
| width nave = 27,3  m
| floor area = 
| dome height outer = 
| spire height = 58 m
| materials = |
| functional status = aktivna
| heritage designation = 
| architect = 
| architecture type = [[cerkev (zgradba)|cerkev]]
| style = [[Gotska arhitektura|Gotika]], [[Romanska arhitektura|Romanika]]|
| metropolis = nadškofija Lucca
| diocese = 
| archbishop = 
| bishop = 
| dean = 
| extra = 
}}

'''Stolnica v Lucci''' (italijansko ''Duomo di Lucca'', ''Cattedrale di San Martino'') je [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[stolnica]], posvečena svetemu [[Martin iz Toursa|Martinu iz Toursa]] v [[Lucca|Lucci]] v [[Italija|Italiji]]. Tu je sedež nadškofa Lucce. Gradnjo je leta 1063 začel škof Anselm (kasneje [[papež Aleksander II.]]).

== Zgodovina ==
Stolnica se tako kot v drugih mestih antičnega izvora nahaja na mejah rimskega mesta: osrednji prostori rimske ''Lucce'' so bili močno urbanizirani in projekt še ni bil izvedljiv. O preprosti gradnji ni podatkov: krstilnica, cerkev, ki je trenutno znana kot cerkev Santi Giovanni e Reparata in verjetno cerkev, ki je zasedla mesto današnje stolnice, je gledala na območje sedanjega trga Piazza San Martino. V bližini so stale še druge svete zgradbe, na primer zdaj uničena cerkev San Salvatore v mestu Pulìa.

San Martino je naslov osrednje cerkve dobil v 8. stoletju na račun cerkve Santa Reparata. Ta poteza je verjetno poudarila novo stanje v Lucci s koncem langobardskega gospostva in prihodom [[sveto rimsko cesarstvo|karolinških]] grofov v tesnem sodelovanju s papeštvom. Znak te spremembe je bil leta 780, ko je škof Giovanni I. prenesel relikvije sv. Regola iz danes opuščenega mesta Populonia. Za hram prestižnih relikvij je bilo treba cerkev povečati z gradnjo kripte in novo in razkošnejšo notranjo opremo.

Stolnica je bila popolnoma obnovljena od leta 1060, slovesno pa jo je leta 1070&lt;ref&gt;Un'iscrizione murata nel portico della cattedrale odierna recita ''MILLEQUE SEX DENIS TEMPLUM FUNDAMINE IACTO/LUSTRO SUB BINO SACRUM STAT FINE PERACTO''&lt;/ref&gt; posvetil Anselmo da Baggio, ki je bil v času posvečenja že papež Aleksander II., vendar je obdržal naziv škofa v Lucci, tudi zato, ker je trajal spopad s protipapežem Honorijem II. ali Cadalo da Parma.

Edini ostanek te faze stolnice, ki je morala biti stavba velikega pomena, je doprsni ''Kip Anselma da Baggia'', ki je danes ohranjen v stolničnem muzeju.

Cerkev v [[romanska arhitektura|romanskem slogu]] je morala imeti obliko [[bazilika (zgradba)|bazilike]] s petimi [[cerkvena ladja|ladjami]], podprtimi s stebri, obdanimi z ženskimi galerijami, leseno strehp. [[Portik]], zgrajen kasneje, še vedno ohranja vrsto koonzol, na katere naj bi postavili desko, da bi oblikovali prehod, ki se je povezal z ženskimi galerijami.

Leta 1196 je bila ustanovljena ''l'Opera del Frontespizio'', ki si je zagotovila lastne konzule in prihodke, da je zgradila fasado in jo okrasila z novim portikom, elementom, ki je v stolnici prisoten že od leta 833, uničen leta 905 in obnovljen leta 928. Na rekonstrukcijo fasadnega portika je morala močno vplivati [[stolnica v Pisi]], kipar Guidetto da Como, kipar in arhitekt, ki je že sodeloval na gradbišču v Pisu, ki je na fasadi sv. Martina upodobljen s pergamentom z datumom 1204.&lt;ref&gt;l'iscrizione recita: ''Mill(esimo) CC IIII condidit electi / tam pulchras dextra Guidecti''&lt;/ref&gt;

Na gradbišču se je rodil tako imenovani drugi slog romanike v Lucci, na katerega je močno vplivala bolj inovativna pisanska romanika, vendar pa še bolj poudarja zapletenost stolpne dekoracije.
[[File:Interno Duomo(Lucca).JPG|thumb|Pogled na levo stran sektorja apside, kjer ostajajo sledovi osnutka iz leta 1320; bodite pozorni na koničaste oboke in vitek pravokoten steber (s fresko), s preprostim oblikovanjem brez kapitela.]]

Takoj po zaključku gradnje fasadnega portika je bilo treba, morda zaradi statične nestabilnosti, prenoviti apsidalno območje. Škof Henrik II. je podelil del vrtov škofovske palače (še danes vzhodno od stolnice) ''augmentandam ecclesiam''&lt;ref name=autogenerato1&gt;Roberto Ridolfi, ''L'arte in Lucca studiata nella sua Cattedrale, Lucca 1882, pag 22 e sgg.''&lt;/ref&gt; za podaljšanje apside. Dolžina tega prizidka nakazuje, da je bila že načrtovana prenova triladijske stolnice s [[transept]]om; pravzaprav je podaljšek pripeljal do enake dolžine, ki je bila kasneje dana na krakih transeptov. Dela, ki jih dokazuje plošča, zazidana v apsidi, so se začela leta 1308; leta 1320 jih je nadaljeval Bonaventura Rolenzi (ki je ploščo postavil tja, kamor so prišle zgradbe njegovega predhodnika). Leta 1348, kot se je pokazala oporočna donacija vdove Castruccia Castracani ''in trefunibus'' (''sic per tribunis'') ''novis inceptis et finendis'', so bili morda zaradi prihrankov, morda zaradi nujnosti umetniških izrazov v Lucci, v veliki meri izvedeni s ponovno uporabo obdelanih kamnov in marmornatih vložkov iz starodavne cerkve, s čimer je sredi 14. stoletja nastala velika enojna apsida z zavajajočim romanskim videzom.

Slabe gospodarske razmere v mestu Lucca v tistih letih njegove zgodovine so znatno zmanjšale razpoložljiva sredstva, zato so bile tribune zgrajene v precej slabem in skromnem [[gotska arhitektura|gotskem slogu]], s koničastimi loki in pravokotnimi stebri, okrašenimi s preprostim vencem, nespretno obdelan in ki kažejo »veliko malomarnost izvedbe« (Ridolfi).

Leta 1372, dve leti po osvoboditvi izpod Pise, in so se prebivalci Lucce počutili tako srečni, da so posvetili oltar svobodi v sami stolnici, dokončani so bili [[apsida]], obodni zid transepta in prva vzhodna [[traveja]] obrnjena. Ladja je bila še vedno romanska in v vsakem primeru je bilo odločeno, da se ojačane in pokrite obodne stene ponovno uporabijo. Tako stebri kot oboki so kazali znake statične nestabilnosti; l'Opera del Duomo je bila tako slaba, da ni imela delavcev na delovnem mestu in je bilo vprašanje postavljeno ''Maggiore e generale Consiglio del popolo''.
[[File:Fotografia dell'Emilia - n. 1170 - Lucca - Duomo.jpg|thumb|destra|Stolnica v Lucci na fotografiji iz 80 letih 19. stoletja]]

Ta se je na sestanku 19. aprila 1372 odločil izbrati tri delavce, ki so morali preučiti nepremičnine, ki so ostale v Operi in jih skušati kar najbolje izkoristiti, s čimer bodo nadaljevali prekinjena dela in začeli še nikoli začeta. Med tremi izbranimi delavci izstopa ime Francesco Guinigi, ki je - potem ko je igral glavno vlogo pri osvoboditvi mesta od Pise - svoje ogromno bogastvo uporabil za dejansko gospostvo nad vlado v Lucci. Verjetno je bil on tisti, ki je sklical posvet, na katerega so bili povabljeni glavni strokovnjaki za arhitekturo, ki so bili na voljo v Toskani. Ridolfi&lt;ref name=autogenerato2&gt;Ridolfi, ''Basiliche medioevali della città di Lucca'', pag.132&lt;/ref&gt; meni, da je večina teh strokovnjakov verjetno prišla z velikega gradbišča Santa Maria del Fiore, [[Firenška stolnica|Firenške stolnice]], katere ogromno bazilikalno telo je bilo zdaj zgrajeno in je čakalo na reševanje velikega problema [[kupola|kupole]]. Govorcem se je zastavljalo vprašanje ali naj se projekt, ki se je začel, nadaljuje ali ga je treba spremeniti. Končno mnenje je bilo razglašeno Generalnemu svetu na zasedanju 23. junija 1372.

Že izvedena dela so bila ocenjena kot »drobna in premalo trdna«, priporočljivo pa je bilo sprejeti trpežnejše stebre, obliko, ki so jo navdihnili tisti uporabljeni za Santa Maria del Fiore. Že zgrajene stebre je bilo treba po skrbnem podpiranju okoliških sten celo odstraniti in jih zamenjati z osmerokotnimi stebri predlaganega modela po ceni približno 600 florinov. Med zasedanjem je bilo delavcem dano popolno pooblastilo (s posebno častjo omenjajo Francesca Guinigija), da bi z lastnimi sredstvi l'Opere razpolagali z namenom razveljavitve in gradnje. Najverjetneje so morali takrat ali na naslednjih sejah intervjuvani mojstri z ženskimi galerijami in rebrastimi oboki zagotoviti modele ne samo za novi steber, temveč tudi za preostali del višine. Dela je bilo treba znova začeti z novo skrbnostjo, tudi če iz zahteve, ki jo je predložil odbor ser Bartolomeo Nicolaa Bacchinija, ugotovimo, da leta 1379 kljub dejstvu, da so bili postavljeni drugi stebri, še niso bili vsi zamenjani. Občina je podelila še 200 florinov in verjeti je, da se je šele nato zamenjava nadaljevala. Maja 1384, dvanajst let po nadaljevanju del, je občina zagotovila še 200 florinov za postavitev drugih stebrov. Druge novice o prodaji, prošnje za subvencije in pomoč občini in leta 1387 celo [[papež Urban VI.|papežu Urbanu VI.]] sovpadajo z navedbo konca del okoli leta 1390.

== Opis ==
=== Zunanjost ===
[[File:588LuccaDuomo.JPG|upright=1.4|thumb|Fasada]]
Fasada je močno členjena in okrašena z [[inkrustacija]]mi, pritlikavskimi galerijami in okrašenimi stebri. Glavna fasada je nekoliko nesimetrična in to zaradi prizidanega zvonika. Stranska fasada je bila ob prenovi nekoliko prilagojena, kar se vidi iz gotskih opornikov in rahlo zašiljenih oknih.

Portik-narteks (preddverje) se na trg odpira s tremi velikimi oboki, od katerih je eden zaradi bližine že obstoječega zvonika ožji. Med lokoma je konjeniški kip sv. Mihaela ki deli svoj plašč. 

Preddverje je bogato kiparsko okrašeno. Guidetto in njegovi sodelavci so izdelali [[relief (umetnost)|reliefe]] z upodobitvijo ''Mučeništvo svetega Regula'', upodobljenega v luneti nad vhodom v desni prehod, na steni so ''Zgodbe svetega Martina'' in drug pod drugim ''ciklus mesecev'' ; ''Snemanje s križa'' [[Nicola Pisano|Nicola Pisana]], eno najbolj avantgardnih del tistega časa (okoli leta 1260), je bilo končno postavljeno v luneto in v [[arhitrav]] vhoda v levi prehod.

Portik so pogosto zasedale banke menjalcev, ki so trgovale s številnimi romarji, ki so šli skozi Lucco, eno glavnih postajališč na poti [[Via Francigena]]. Monumentalni napis menjalnike denarja opominja na njihovo zavezo, da ne bodo prevarali kupcev in jih vabi, naj zaupajo zaščiti duhovščine v stolnici in San Martinu. Na drugi strani levih vrat (najpogosteje odprta, ker so omogočala osni pogled na [[Tempieto Volto Danto]] je reprodukcija prvotnega nagrobnika z datumom stolnice.

Na enem od kamnov stebra, naslonjenega na dno zvonika, je vklesan [[labirint]], ob katerem stoji napis, ki spominja na mit o Tezeju in Ariadni.&lt;ref&gt;tradotta suona più o meno ''Questo è il labirinto che il cretese Dedalo costruì e dal quale nessuno, entratovi, poté uscirne; all'infuori di Teseo aiutato, per amore, dal filo di Arianna''.&lt;/ref&gt; Vrsta labirinta je zaradi podobnosti z veličastnim v tlaku [[Stolnica blažene Device Marije, Chartres|stolnice v Chartresu]] in fresko, ki so jo nedavno odkrili v kraju [[Alatri]] (Francija), pripeljala do razmišljanja o vrsti umetniških del zaradi [[Templjarji|templjarjev]].

Desno od fasade se dviga [[zvonik]] s štirioglato podlago, ki se odpira navzven s petimi etažami oken z več odprtinami (od spodaj enojna, dvojna, trojna in dve nadstropji s štirimi odprtinami); zgornjo krono sestavljajo gilbelinske [[Cina (arhitektura)|cine]]. V zvoniku je sedmih zvonov, od katerih so nekateri iz 13. do 14. stoletja.&lt;ref&gt;{{YouTube|url=https://www.youtube.com/watch?v=DGe7IGRX8OY|titolo=Lucca, campane del Duomo di San Martino. Angelus|accesso=1º aprile 2016}}&lt;/ref&gt;
&lt;gallery&gt;
File:591LuccaDuomo.JPG|Portik
File:Duomo Lucca - détails galerie aveugle en façade 3.jpg|Detajli lokov
File:Saint Martin - Duomo Lucca Italia.jpg|Kip ''Sv Martin deli plač revnim''
File:Duomo Lucca cathedrale Lucques labyrinthe.jpg|Labirint in napis
File:Matteo civitali, medaglio del letterato giovanni pietro d'avenza, post 1457.JPG|Giampietro iz Lucce
&lt;/gallery&gt;

=== Notranjost ===
[[File:Lucca, cattedrale di San Martino - Interno.jpg|upright=1.3|thumb|destra|L'interno]]
Notranjost stolnice ima obliko [[latinski križ|latinskega križa]], dvorana je razdeljena na tri ladje, pri čemer sta obe stranski nadgrajeni z lažnimi [[empora]]mi z gotskimi okni s tremi odprtinami, glavna pa se konča s polkrožno [[apsida|apsido]], osvetljeno s tremi velikimi romanskimi okni z eno odprtino; apsido v celoti zaseda [[prezbiterij]], v središču katerega je veliki oltar iz barvnega [[marmor]]ja. [[Transept]], enake višine kot glavna ladja, je nato razdeljen na dve ladji, vendar nima ženske galerije. Za videz notranjosti je na splošno značilna izrazita vertikalnost, tudi zaradi precejšnje razlike v višini med glavno in stranskima ladjama. Te odkrito gotske oblike, čeprav moderirane z uporabo okroglih lokov (koničasti loki so v ženskih galerijah in v zadnji traveji pred apsido), naredijo notranjost stolnice v Lucci dokaj redek primer v italijanski arhitekturi.

V stolnici je ''[[Marija na prestolu z otrokom in svetniki (Ghirlandaio, Lucca)|Marija na prestolu z otrokom in svetniki]]'', delo [[Domenico Ghirlandaio|Domenica Ghirlandaia]], ki jo je naslikal okoli leta 1479.

V sobi blizu [[zakristija|zakristije]] je ''[[Nagrobnik Ilaria del Carretto]]'', marmornat sarkofag, ki ga je izdelal kipar [[Jacopo della Quercia]] med letoma 1406 in 1408. Na njem je plemkinja iz Lucce, žena Paola Guinigija, ki je zelo mlada umrla pri porodu. Sarkofag prikazuje deklico v speči pozi, bogato oblečeno in ležečo na nosilih, okrašenih s kerubini. Ob nogah deklice leži pes, simbol zakonske zvestobe.

V tretji traveji leve stranske ladje je ''[[Tempieto Volto Santo]]'', delo Mattea Civitalija, kjer se hrani ''Volto Santo'' ali ''Sveto obličje Lucce''.&lt;ref&gt;[http://www.beweb.chiesacattolica.it/benistorici/bene/6795195/Civitali+M.+sec.+XV%2C+Tempietto+del+Volto+Santo+in+marmi+policromi+dorati] Civitali M. sec. XV, Tempietto del Volto Santo in marmi policromi dorati, beweb.chiesacattolica.it&lt;/ref&gt; Tempelj je [[edikula]], zgrajena v letih 1482-1484 z osmerokotnim tlorisom in opremljena z osmimi stebri, ki podpirajo polkrožne oboke. V templju je ''[[Volto Santo, Lucca|Volto Santo]]'' ali leseno [[razpelo]], ki ga je izdelal farizej [[Nikodem]] po Jezusovi podobi. Častitljiva podoba je v središču praznovanj 14. septembra, na dan svetega Križa.

&lt;gallery&gt;
File:Interior de la catedral, Lucca.JPG|Lažna ženska galerija v transeptu
File:Catedral de Lucca, monument funebre a Ilaria del Carretto.JPG|[[Jacopo della Quercia]], ''[[Nagrobnik Ilaria del Carretto]]'' ([[1406]]-[[1408]])
File:Domenico ghirlandaio, Madonna and Child Enthroned with Saints, lucca 01.jpg|[[Domenico Ghirlandaio]], ''Marija na prestolu z otrokom in svetniki'' (okoli [[1479]])
File:Lucques-Cathedrale-Le tempietto.jpg|[[Tempieto Volto Santo]]
File:Jacopo tintoretto, ultima cena, 1592-94, 01.JPG|Jacopo [[Tintoretto]], ''Zadnja večerja'', 1592-94
&lt;/gallery&gt;

V cerkvi pa hranijo še nekatere pomembne slike: [[Tintoretto]]vo ''Zadnjo večerjo'' (1594), [[Domenico Ghirlandaio|Domenica Ghirlandaia]] ''Sacra Conversazione'' (1479) in [[Fra Bartolomeo]] ''Marija z otrokom med sv. štefanom in Janezom Krstnikom'' (1509).

=== Labirint ===
Labirint je vdelan v desni [[slop]] portika in naj bi izhajal iz 12. ali 13. stoletja. Pomembno je, da je morda zgodnejši od slavnega labirinta v stolnici v Chartresu ali po njegovem vzoru, ki je postal standard za labirinte. V rustikalnem zarezanem latinskem napisu je starodavna poganska mitologija: ''HIC QUEM CRETICUS EDIT. DAEDALUS EST LABERINTHUS. DE QUO NULLUS VADERE. QUIVIT QUI FUIT INTUS. NI THESEUS GRATIS ADRIANE. STAMINE JUTUS'' (To je labirint, ki ga je zgradil Dedal s Krete; vsi, ki so vanj vstopili, so bili izgubljeni, razen Tezeja, zahvaljujoč Ariadnini niti).

== Galerija ==
&lt;gallery&gt;
File:Volto Santo de Lucca.JPG|''Volto Santo''
File:Artista lombardo-lucchese, san martino a cavallo e il povero, 1200-10 circa 02.JPG|Sveti Martin in berač, približno 1200
File:Lucca, cattedrale di San Martino (119).jpg|Jacopo della Quercia, Nagrobnik Ilarije del Carretto
Image:Duomo Lucca cathedrale Lucques labyrinthe.jpg|Labirint na portiku stolnice
Image:Lucca Cathedral interior and ceiling 01.jpg|Notranjost in strop, gledano z glavnega vhoda
File:Cloches du campanile de la cathédrale Saint Martin de Lucques.jpg|Zvonovi v zvoniku
File:Cloche campanile cathedrale lucca italie 20200127.ogg|Zvok zvonjenja ob dvanajstih.
&lt;/gallery&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

== Literatura ==
*Enrico Ridolfi, L'arte in Lucca studiata nella sua Cattedrale, Lucca, Tip. B. Canovetti, 1882, ISBN non esistente.
*Franco Baggiani, Organi e organisti nella Cattedrale di Lucca, Lucca, Maria Pacini Fazzi, 1982, ISBN non esistente.
*Enrico Ridolfi, Basiliche medioevali della città di Lucca, a cura di Gabriele Morolli, Lucca, Fondazione cassa di risparmio di Lucca, 2002, ISBN 88-8215-486-6.
*Giuseppe Merzario, I Maestri Comacini - Storia artistica di milleduecento anni (600-1800), Milano, G. Agnelli, ISBN non esistente.
*Giovanni Pozzi, Templum Salomonis. Simboli e misteri intorno alla cattedrale di Lucca, Lucca, San Marco Litotipo, 2011, ISBN 978-88-88781-43-3.

==Zunanje povezave==
{{Commons category|Lucca Cathedral}}
*[http://www.hvweb.net/en/360photos/tuscany/ HD 360° Panoramic interactive photos] of the Cathedral Square by Hans von Weissenfluh for Tuscany tourism promotion official website.

[[Kategorija:Stolnice v Italiji]]
[[Kategorija:Lucca]]
[[Kategorija:Romanska arhitektura v Italiji]]
[[Kategorija:Gotska arhitektura v Italiji]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>1m4r9nmn40naw555vu08o8nz2shlnlp</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6774150</id>
      <parentid>6773899</parentid>
      <timestamp>2026-11-03T11:32:52Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>A09 je prestavil stran [[Stolnica v Lucci]] na [[Stolnica sv. Martina, Lucca]]: standardizacija, patrocinij v naslov</comment>
      <origin>6773899</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="18265" sha1="1m4r9nmn40naw555vu08o8nz2shlnlp" xml:space="preserve">{{Infobox church
| name = Stolnica v Lucci
| fullname = 
| other name = 
| native_name = Stolnica sv Martina&lt;br /&gt;&lt;small&gt;Cattedrale di San Martino&lt;/small&gt;
| native_name_lang = 
| image = 
| caption = Fasada in zvonik stolnice v Lucci
| pushpin map = Italija
| coordinates = {{Coord|43|50|26.5|N|10|30|21|E|type:landmark|display=inline,title}}
| location = [[Lucca]], [[Toskana]]
| country = [[Italija]]
| denomination = rimskokatoliška
| previous denomination = 
| churchmanship = 
| membership = 
| attendance = 
| website = {{URL| https://www.museocattedralelucca.it/cattedrale-lucca/}}
| former name = 
| bull date = 
| founded date = začetek 1063
| completed date = 1390
| founder = škof Anselm (kasneje papež Aleksander II.)
| dedication = Sv. Martin
| dedicated date = 
| consecrated date = 1070
| status = [[stolnica]]
| capacity = 
| length = 84,3 m
| width = 
| width nave = 27,3  m
| floor area = 
| dome height outer = 
| spire height = 58 m
| materials = |
| functional status = aktivna
| heritage designation = 
| architect = 
| architecture type = [[cerkev (zgradba)|cerkev]]
| style = [[Gotska arhitektura|Gotika]], [[Romanska arhitektura|Romanika]]|
| metropolis = nadškofija Lucca
| diocese = 
| archbishop = 
| bishop = 
| dean = 
| extra = 
}}

'''Stolnica v Lucci''' (italijansko ''Duomo di Lucca'', ''Cattedrale di San Martino'') je [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[stolnica]], posvečena svetemu [[Martin iz Toursa|Martinu iz Toursa]] v [[Lucca|Lucci]] v [[Italija|Italiji]]. Tu je sedež nadškofa Lucce. Gradnjo je leta 1063 začel škof Anselm (kasneje [[papež Aleksander II.]]).

== Zgodovina ==
Stolnica se tako kot v drugih mestih antičnega izvora nahaja na mejah rimskega mesta: osrednji prostori rimske ''Lucce'' so bili močno urbanizirani in projekt še ni bil izvedljiv. O preprosti gradnji ni podatkov: krstilnica, cerkev, ki je trenutno znana kot cerkev Santi Giovanni e Reparata in verjetno cerkev, ki je zasedla mesto današnje stolnice, je gledala na območje sedanjega trga Piazza San Martino. V bližini so stale še druge svete zgradbe, na primer zdaj uničena cerkev San Salvatore v mestu Pulìa.

San Martino je naslov osrednje cerkve dobil v 8. stoletju na račun cerkve Santa Reparata. Ta poteza je verjetno poudarila novo stanje v Lucci s koncem langobardskega gospostva in prihodom [[sveto rimsko cesarstvo|karolinških]] grofov v tesnem sodelovanju s papeštvom. Znak te spremembe je bil leta 780, ko je škof Giovanni I. prenesel relikvije sv. Regola iz danes opuščenega mesta Populonia. Za hram prestižnih relikvij je bilo treba cerkev povečati z gradnjo kripte in novo in razkošnejšo notranjo opremo.

Stolnica je bila popolnoma obnovljena od leta 1060, slovesno pa jo je leta 1070&lt;ref&gt;Un'iscrizione murata nel portico della cattedrale odierna recita ''MILLEQUE SEX DENIS TEMPLUM FUNDAMINE IACTO/LUSTRO SUB BINO SACRUM STAT FINE PERACTO''&lt;/ref&gt; posvetil Anselmo da Baggio, ki je bil v času posvečenja že papež Aleksander II., vendar je obdržal naziv škofa v Lucci, tudi zato, ker je trajal spopad s protipapežem Honorijem II. ali Cadalo da Parma.

Edini ostanek te faze stolnice, ki je morala biti stavba velikega pomena, je doprsni ''Kip Anselma da Baggia'', ki je danes ohranjen v stolničnem muzeju.

Cerkev v [[romanska arhitektura|romanskem slogu]] je morala imeti obliko [[bazilika (zgradba)|bazilike]] s petimi [[cerkvena ladja|ladjami]], podprtimi s stebri, obdanimi z ženskimi galerijami, leseno strehp. [[Portik]], zgrajen kasneje, še vedno ohranja vrsto koonzol, na katere naj bi postavili desko, da bi oblikovali prehod, ki se je povezal z ženskimi galerijami.

Leta 1196 je bila ustanovljena ''l'Opera del Frontespizio'', ki si je zagotovila lastne konzule in prihodke, da je zgradila fasado in jo okrasila z novim portikom, elementom, ki je v stolnici prisoten že od leta 833, uničen leta 905 in obnovljen leta 928. Na rekonstrukcijo fasadnega portika je morala močno vplivati [[stolnica v Pisi]], kipar Guidetto da Como, kipar in arhitekt, ki je že sodeloval na gradbišču v Pisu, ki je na fasadi sv. Martina upodobljen s pergamentom z datumom 1204.&lt;ref&gt;l'iscrizione recita: ''Mill(esimo) CC IIII condidit electi / tam pulchras dextra Guidecti''&lt;/ref&gt;

Na gradbišču se je rodil tako imenovani drugi slog romanike v Lucci, na katerega je močno vplivala bolj inovativna pisanska romanika, vendar pa še bolj poudarja zapletenost stolpne dekoracije.
[[File:Interno Duomo(Lucca).JPG|thumb|Pogled na levo stran sektorja apside, kjer ostajajo sledovi osnutka iz leta 1320; bodite pozorni na koničaste oboke in vitek pravokoten steber (s fresko), s preprostim oblikovanjem brez kapitela.]]

Takoj po zaključku gradnje fasadnega portika je bilo treba, morda zaradi statične nestabilnosti, prenoviti apsidalno območje. Škof Henrik II. je podelil del vrtov škofovske palače (še danes vzhodno od stolnice) ''augmentandam ecclesiam''&lt;ref name=autogenerato1&gt;Roberto Ridolfi, ''L'arte in Lucca studiata nella sua Cattedrale, Lucca 1882, pag 22 e sgg.''&lt;/ref&gt; za podaljšanje apside. Dolžina tega prizidka nakazuje, da je bila že načrtovana prenova triladijske stolnice s [[transept]]om; pravzaprav je podaljšek pripeljal do enake dolžine, ki je bila kasneje dana na krakih transeptov. Dela, ki jih dokazuje plošča, zazidana v apsidi, so se začela leta 1308; leta 1320 jih je nadaljeval Bonaventura Rolenzi (ki je ploščo postavil tja, kamor so prišle zgradbe njegovega predhodnika). Leta 1348, kot se je pokazala oporočna donacija vdove Castruccia Castracani ''in trefunibus'' (''sic per tribunis'') ''novis inceptis et finendis'', so bili morda zaradi prihrankov, morda zaradi nujnosti umetniških izrazov v Lucci, v veliki meri izvedeni s ponovno uporabo obdelanih kamnov in marmornatih vložkov iz starodavne cerkve, s čimer je sredi 14. stoletja nastala velika enojna apsida z zavajajočim romanskim videzom.

Slabe gospodarske razmere v mestu Lucca v tistih letih njegove zgodovine so znatno zmanjšale razpoložljiva sredstva, zato so bile tribune zgrajene v precej slabem in skromnem [[gotska arhitektura|gotskem slogu]], s koničastimi loki in pravokotnimi stebri, okrašenimi s preprostim vencem, nespretno obdelan in ki kažejo »veliko malomarnost izvedbe« (Ridolfi).

Leta 1372, dve leti po osvoboditvi izpod Pise, in so se prebivalci Lucce počutili tako srečni, da so posvetili oltar svobodi v sami stolnici, dokončani so bili [[apsida]], obodni zid transepta in prva vzhodna [[traveja]] obrnjena. Ladja je bila še vedno romanska in v vsakem primeru je bilo odločeno, da se ojačane in pokrite obodne stene ponovno uporabijo. Tako stebri kot oboki so kazali znake statične nestabilnosti; l'Opera del Duomo je bila tako slaba, da ni imela delavcev na delovnem mestu in je bilo vprašanje postavljeno ''Maggiore e generale Consiglio del popolo''.
[[File:Fotografia dell'Emilia - n. 1170 - Lucca - Duomo.jpg|thumb|destra|Stolnica v Lucci na fotografiji iz 80 letih 19. stoletja]]

Ta se je na sestanku 19. aprila 1372 odločil izbrati tri delavce, ki so morali preučiti nepremičnine, ki so ostale v Operi in jih skušati kar najbolje izkoristiti, s čimer bodo nadaljevali prekinjena dela in začeli še nikoli začeta. Med tremi izbranimi delavci izstopa ime Francesco Guinigi, ki je - potem ko je igral glavno vlogo pri osvoboditvi mesta od Pise - svoje ogromno bogastvo uporabil za dejansko gospostvo nad vlado v Lucci. Verjetno je bil on tisti, ki je sklical posvet, na katerega so bili povabljeni glavni strokovnjaki za arhitekturo, ki so bili na voljo v Toskani. Ridolfi&lt;ref name=autogenerato2&gt;Ridolfi, ''Basiliche medioevali della città di Lucca'', pag.132&lt;/ref&gt; meni, da je večina teh strokovnjakov verjetno prišla z velikega gradbišča Santa Maria del Fiore, [[Firenška stolnica|Firenške stolnice]], katere ogromno bazilikalno telo je bilo zdaj zgrajeno in je čakalo na reševanje velikega problema [[kupola|kupole]]. Govorcem se je zastavljalo vprašanje ali naj se projekt, ki se je začel, nadaljuje ali ga je treba spremeniti. Končno mnenje je bilo razglašeno Generalnemu svetu na zasedanju 23. junija 1372.

Že izvedena dela so bila ocenjena kot »drobna in premalo trdna«, priporočljivo pa je bilo sprejeti trpežnejše stebre, obliko, ki so jo navdihnili tisti uporabljeni za Santa Maria del Fiore. Že zgrajene stebre je bilo treba po skrbnem podpiranju okoliških sten celo odstraniti in jih zamenjati z osmerokotnimi stebri predlaganega modela po ceni približno 600 florinov. Med zasedanjem je bilo delavcem dano popolno pooblastilo (s posebno častjo omenjajo Francesca Guinigija), da bi z lastnimi sredstvi l'Opere razpolagali z namenom razveljavitve in gradnje. Najverjetneje so morali takrat ali na naslednjih sejah intervjuvani mojstri z ženskimi galerijami in rebrastimi oboki zagotoviti modele ne samo za novi steber, temveč tudi za preostali del višine. Dela je bilo treba znova začeti z novo skrbnostjo, tudi če iz zahteve, ki jo je predložil odbor ser Bartolomeo Nicolaa Bacchinija, ugotovimo, da leta 1379 kljub dejstvu, da so bili postavljeni drugi stebri, še niso bili vsi zamenjani. Občina je podelila še 200 florinov in verjeti je, da se je šele nato zamenjava nadaljevala. Maja 1384, dvanajst let po nadaljevanju del, je občina zagotovila še 200 florinov za postavitev drugih stebrov. Druge novice o prodaji, prošnje za subvencije in pomoč občini in leta 1387 celo [[papež Urban VI.|papežu Urbanu VI.]] sovpadajo z navedbo konca del okoli leta 1390.

== Opis ==
=== Zunanjost ===
[[File:588LuccaDuomo.JPG|upright=1.4|thumb|Fasada]]
Fasada je močno členjena in okrašena z [[inkrustacija]]mi, pritlikavskimi galerijami in okrašenimi stebri. Glavna fasada je nekoliko nesimetrična in to zaradi prizidanega zvonika. Stranska fasada je bila ob prenovi nekoliko prilagojena, kar se vidi iz gotskih opornikov in rahlo zašiljenih oknih.

Portik-narteks (preddverje) se na trg odpira s tremi velikimi oboki, od katerih je eden zaradi bližine že obstoječega zvonika ožji. Med lokoma je konjeniški kip sv. Mihaela ki deli svoj plašč. 

Preddverje je bogato kiparsko okrašeno. Guidetto in njegovi sodelavci so izdelali [[relief (umetnost)|reliefe]] z upodobitvijo ''Mučeništvo svetega Regula'', upodobljenega v luneti nad vhodom v desni prehod, na steni so ''Zgodbe svetega Martina'' in drug pod drugim ''ciklus mesecev'' ; ''Snemanje s križa'' [[Nicola Pisano|Nicola Pisana]], eno najbolj avantgardnih del tistega časa (okoli leta 1260), je bilo končno postavljeno v luneto in v [[arhitrav]] vhoda v levi prehod.

Portik so pogosto zasedale banke menjalcev, ki so trgovale s številnimi romarji, ki so šli skozi Lucco, eno glavnih postajališč na poti [[Via Francigena]]. Monumentalni napis menjalnike denarja opominja na njihovo zavezo, da ne bodo prevarali kupcev in jih vabi, naj zaupajo zaščiti duhovščine v stolnici in San Martinu. Na drugi strani levih vrat (najpogosteje odprta, ker so omogočala osni pogled na [[Tempieto Volto Danto]] je reprodukcija prvotnega nagrobnika z datumom stolnice.

Na enem od kamnov stebra, naslonjenega na dno zvonika, je vklesan [[labirint]], ob katerem stoji napis, ki spominja na mit o Tezeju in Ariadni.&lt;ref&gt;tradotta suona più o meno ''Questo è il labirinto che il cretese Dedalo costruì e dal quale nessuno, entratovi, poté uscirne; all'infuori di Teseo aiutato, per amore, dal filo di Arianna''.&lt;/ref&gt; Vrsta labirinta je zaradi podobnosti z veličastnim v tlaku [[Stolnica blažene Device Marije, Chartres|stolnice v Chartresu]] in fresko, ki so jo nedavno odkrili v kraju [[Alatri]] (Francija), pripeljala do razmišljanja o vrsti umetniških del zaradi [[Templjarji|templjarjev]].

Desno od fasade se dviga [[zvonik]] s štirioglato podlago, ki se odpira navzven s petimi etažami oken z več odprtinami (od spodaj enojna, dvojna, trojna in dve nadstropji s štirimi odprtinami); zgornjo krono sestavljajo gilbelinske [[Cina (arhitektura)|cine]]. V zvoniku je sedmih zvonov, od katerih so nekateri iz 13. do 14. stoletja.&lt;ref&gt;{{YouTube|url=https://www.youtube.com/watch?v=DGe7IGRX8OY|titolo=Lucca, campane del Duomo di San Martino. Angelus|accesso=1º aprile 2016}}&lt;/ref&gt;
&lt;gallery&gt;
File:591LuccaDuomo.JPG|Portik
File:Duomo Lucca - détails galerie aveugle en façade 3.jpg|Detajli lokov
File:Saint Martin - Duomo Lucca Italia.jpg|Kip ''Sv Martin deli plač revnim''
File:Duomo Lucca cathedrale Lucques labyrinthe.jpg|Labirint in napis
File:Matteo civitali, medaglio del letterato giovanni pietro d'avenza, post 1457.JPG|Giampietro iz Lucce
&lt;/gallery&gt;

=== Notranjost ===
[[File:Lucca, cattedrale di San Martino - Interno.jpg|upright=1.3|thumb|destra|L'interno]]
Notranjost stolnice ima obliko [[latinski križ|latinskega križa]], dvorana je razdeljena na tri ladje, pri čemer sta obe stranski nadgrajeni z lažnimi [[empora]]mi z gotskimi okni s tremi odprtinami, glavna pa se konča s polkrožno [[apsida|apsido]], osvetljeno s tremi velikimi romanskimi okni z eno odprtino; apsido v celoti zaseda [[prezbiterij]], v središču katerega je veliki oltar iz barvnega [[marmor]]ja. [[Transept]], enake višine kot glavna ladja, je nato razdeljen na dve ladji, vendar nima ženske galerije. Za videz notranjosti je na splošno značilna izrazita vertikalnost, tudi zaradi precejšnje razlike v višini med glavno in stranskima ladjama. Te odkrito gotske oblike, čeprav moderirane z uporabo okroglih lokov (koničasti loki so v ženskih galerijah in v zadnji traveji pred apsido), naredijo notranjost stolnice v Lucci dokaj redek primer v italijanski arhitekturi.

V stolnici je ''[[Marija na prestolu z otrokom in svetniki (Ghirlandaio, Lucca)|Marija na prestolu z otrokom in svetniki]]'', delo [[Domenico Ghirlandaio|Domenica Ghirlandaia]], ki jo je naslikal okoli leta 1479.

V sobi blizu [[zakristija|zakristije]] je ''[[Nagrobnik Ilaria del Carretto]]'', marmornat sarkofag, ki ga je izdelal kipar [[Jacopo della Quercia]] med letoma 1406 in 1408. Na njem je plemkinja iz Lucce, žena Paola Guinigija, ki je zelo mlada umrla pri porodu. Sarkofag prikazuje deklico v speči pozi, bogato oblečeno in ležečo na nosilih, okrašenih s kerubini. Ob nogah deklice leži pes, simbol zakonske zvestobe.

V tretji traveji leve stranske ladje je ''[[Tempieto Volto Santo]]'', delo Mattea Civitalija, kjer se hrani ''Volto Santo'' ali ''Sveto obličje Lucce''.&lt;ref&gt;[http://www.beweb.chiesacattolica.it/benistorici/bene/6795195/Civitali+M.+sec.+XV%2C+Tempietto+del+Volto+Santo+in+marmi+policromi+dorati] Civitali M. sec. XV, Tempietto del Volto Santo in marmi policromi dorati, beweb.chiesacattolica.it&lt;/ref&gt; Tempelj je [[edikula]], zgrajena v letih 1482-1484 z osmerokotnim tlorisom in opremljena z osmimi stebri, ki podpirajo polkrožne oboke. V templju je ''[[Volto Santo, Lucca|Volto Santo]]'' ali leseno [[razpelo]], ki ga je izdelal farizej [[Nikodem]] po Jezusovi podobi. Častitljiva podoba je v središču praznovanj 14. septembra, na dan svetega Križa.

&lt;gallery&gt;
File:Interior de la catedral, Lucca.JPG|Lažna ženska galerija v transeptu
File:Catedral de Lucca, monument funebre a Ilaria del Carretto.JPG|[[Jacopo della Quercia]], ''[[Nagrobnik Ilaria del Carretto]]'' ([[1406]]-[[1408]])
File:Domenico ghirlandaio, Madonna and Child Enthroned with Saints, lucca 01.jpg|[[Domenico Ghirlandaio]], ''Marija na prestolu z otrokom in svetniki'' (okoli [[1479]])
File:Lucques-Cathedrale-Le tempietto.jpg|[[Tempieto Volto Santo]]
File:Jacopo tintoretto, ultima cena, 1592-94, 01.JPG|Jacopo [[Tintoretto]], ''Zadnja večerja'', 1592-94
&lt;/gallery&gt;

V cerkvi pa hranijo še nekatere pomembne slike: [[Tintoretto]]vo ''Zadnjo večerjo'' (1594), [[Domenico Ghirlandaio|Domenica Ghirlandaia]] ''Sacra Conversazione'' (1479) in [[Fra Bartolomeo]] ''Marija z otrokom med sv. štefanom in Janezom Krstnikom'' (1509).

=== Labirint ===
Labirint je vdelan v desni [[slop]] portika in naj bi izhajal iz 12. ali 13. stoletja. Pomembno je, da je morda zgodnejši od slavnega labirinta v stolnici v Chartresu ali po njegovem vzoru, ki je postal standard za labirinte. V rustikalnem zarezanem latinskem napisu je starodavna poganska mitologija: ''HIC QUEM CRETICUS EDIT. DAEDALUS EST LABERINTHUS. DE QUO NULLUS VADERE. QUIVIT QUI FUIT INTUS. NI THESEUS GRATIS ADRIANE. STAMINE JUTUS'' (To je labirint, ki ga je zgradil Dedal s Krete; vsi, ki so vanj vstopili, so bili izgubljeni, razen Tezeja, zahvaljujoč Ariadnini niti).

== Galerija ==
&lt;gallery&gt;
File:Volto Santo de Lucca.JPG|''Volto Santo''
File:Artista lombardo-lucchese, san martino a cavallo e il povero, 1200-10 circa 02.JPG|Sveti Martin in berač, približno 1200
File:Lucca, cattedrale di San Martino (119).jpg|Jacopo della Quercia, Nagrobnik Ilarije del Carretto
Image:Duomo Lucca cathedrale Lucques labyrinthe.jpg|Labirint na portiku stolnice
Image:Lucca Cathedral interior and ceiling 01.jpg|Notranjost in strop, gledano z glavnega vhoda
File:Cloches du campanile de la cathédrale Saint Martin de Lucques.jpg|Zvonovi v zvoniku
File:Cloche campanile cathedrale lucca italie 20200127.ogg|Zvok zvonjenja ob dvanajstih.
&lt;/gallery&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

== Literatura ==
*Enrico Ridolfi, L'arte in Lucca studiata nella sua Cattedrale, Lucca, Tip. B. Canovetti, 1882, ISBN non esistente.
*Franco Baggiani, Organi e organisti nella Cattedrale di Lucca, Lucca, Maria Pacini Fazzi, 1982, ISBN non esistente.
*Enrico Ridolfi, Basiliche medioevali della città di Lucca, a cura di Gabriele Morolli, Lucca, Fondazione cassa di risparmio di Lucca, 2002, ISBN 88-8215-486-6.
*Giuseppe Merzario, I Maestri Comacini - Storia artistica di milleduecento anni (600-1800), Milano, G. Agnelli, ISBN non esistente.
*Giovanni Pozzi, Templum Salomonis. Simboli e misteri intorno alla cattedrale di Lucca, Lucca, San Marco Litotipo, 2011, ISBN 978-88-88781-43-3.

==Zunanje povezave==
{{Commons category|Lucca Cathedral}}
*[http://www.hvweb.net/en/360photos/tuscany/ HD 360° Panoramic interactive photos] of the Cathedral Square by Hans von Weissenfluh for Tuscany tourism promotion official website.

[[Kategorija:Stolnice v Italiji]]
[[Kategorija:Lucca]]
[[Kategorija:Romanska arhitektura v Italiji]]
[[Kategorija:Gotska arhitektura v Italiji]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>1m4r9nmn40naw555vu08o8nz2shlnlp</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Rimsko obzidje, Lugo</title>
    <ns>0</ns>
    <id>503659</id>
    <revision>
      <id>6773893</id>
      <parentid>6364332</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T19:27:17Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>--archive.today</comment>
      <origin>6773893</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9551" sha1="p8p0eay05378rv5x29m0okfye99yloi" xml:space="preserve">{{Infobox UNESCO World Heritage Site
|image = Muralla de Lugo - 03.jpg
|image_upright = 1.2
|caption = 
|location = [[Lugo]], [[Galicija (Španija)|Galicija]], [[Španija]]
|criteria = {{UNESCO WHS type|(iv)}}(iv)
|ID = 987
|coordinates = {{coord|43.0111|N|7.5533|W|source:wikidata|display = title, inline|format=dms}}
|year = 2000
|area = 1,68 ha
|buffer_zone = {{convert|59.88|ha|acre|abbr=on}}
|locmapin = Spain Galicia#Spain
|map_caption = 
}}
Rimsko obzidje Luga (špansko, galicijsko ''Muralla Romana de Lugo'') je bilo zgrajeno v 3. stoletju in je še vedno v veliki meri nedotaknjeno. Razteza se več kot 2 kilometra okoli zgodovinskega središča [[Lugo|Luga]] v [[Galicija (Španija)|Galiciji]] v Španiji. Utrdbe so bile konec leta 2000 dodane na Unescov seznam svetovne dediščine in so priljubljena turistična atrakcija.&lt;ref&gt;Unesco[http://whc.unesco.org/en/list/987]&lt;/ref&gt;

== Opis ==
=== Obzidje ===
Mestno [[obzidje]] je bilo zgrajeno med letoma 263 in 276 n. št.. Obzidje je bilo del kompleksa utrdb, ki so vključevale tudi [[Mota (grad)|moto]] in ''intervallum'' (jaso med obzidjem in mestom). Celotna dolžina zidov je okoli 2120 metrov in obsega površino 34,4 hektarja. Vse mesto ni bilo obdano z obzidjem: velik del jugovzhodnega dela mesta je ostal nezaščiten, na drugih mestih pa so bila neuporabljena območja obdana z obzidjem.&lt;ref name=&quot;spain.info&quot;&gt;[http://www.spain.info/en_US/conoce/monumentos/lugo/murallas_de_lugo.html &quot;Lugo City Walls in Lugo, Spain&quot;, Spain.info]&lt;/ref&gt;

Širina obzidja je okoli 4,2 metra, višina pa se giblje med 8 metri in 12 metrov. Obzidje je sestavljeno iz notranjega in zunanjega kamnitega zidu, zasuto z jedrom zemlje, pomešano z gramozom, prodniki in obdelanim rimskim kamnom, recikliranim iz porušenih stavb, utrjeno z vodo. 

=== Vrata ===
V obzidju je deset vrat: pet iz rimskih časov, pet jih je bilo dodanih po letu 1853 za prilagoditev naraščajočemu mestnemu prebivalstvu. Najbolje ohranjena izvirna vrata so ''Porta Falsa'' in ''Porta Miña'', slednja pa imajo še vedno svoj prvotni [[obok]], postavljen med dva [[stolp]]a. Pet stopnic in rampa omogočata dostop do [[parapet]]a po obzidju. Številna dvojna stopnišča omogočajo dostop do stolpov s parapetnega sprehoda. 

=== Stolpi ===
Od prvotnih stolpov jih je 49 še vedno nedotaknjenih, 39 pa jih je delno ohranjeno. Stolpi so bili zgrajeni v nepravilnih presledkih vzdolž obzidja. Sestavljajo jih dve nadstropji in so večinoma polkrožni; nekaj jih je pravokotnih. Razdalja med stolpi se giblje od 5,4 metra do 12,8 metrov. Za gradnjo stolpov so uporabili mešanico materialov. Temelji stolpa so bili pogosto zgrajeni iz obdelanega [[granit]]a, preostanek pa v [[skrilavec|skrilavcu]].

== Zgodovina ==
=== Rimsko obdobje ===
Paul Fabij Maksim je leta 13 pr. n. št. ustanovil rimsko mesto ''Lucus Augusti'' v imenu cesarja [[Gaj Avgust Oktavijan|Avgusta]]. To je pomenilo, da je bil severozahod [[Iberski polotok|Iberskega polotoka]] končno vključen v [[Rimsko cesarstvo]]. Prvi takrat zgrajen zid &lt;ref&gt; Höllhuber: ''Der spanische Jakobsweg'', S. 189. &lt;/ref&gt; je bil v drugi polovici 3. stoletja zamenjan s tem, ki obstaja še danes.&lt;ref&gt; Schäfke: ''Nordwestspanien'', S. 245. &lt;/ref&gt; Ker so cesarstvo ogrožali zunanji vdori, se je zaradi nove strateške lege in pomena mesta zdela nova stavba priporočljiva. Gradilo se je brez prekinitev in je bila dokončana proti koncu 3. ali kmalu po začetku 4. stoletja. Medtem ko se je v pozni antiki prebivalstvo drugih mest zmanjšalo, je prebivalstvo Luga še naprej raslo.

=== Postrimsko obdobje ===
[[Slika:1850-10-06, Semanario Pintoresco Español, Muralla romana de Lugo, Pizarro.jpg|thumb|Stanje 1850]]
Le pod vladavino [[Svebi|Svebov]] in v [[Vizigoti|vizigotskih]] časih se je mesto skrčilo. Potem ko so [[muslimani]] osvojili večino Iberskega polotoka, se je trend spet obrnil. Toda do začetka 19. stoletja je bil stenski obroč še vedno prevelik za Lugo in je zapiral tudi nerazvita območja.

V 8. stoletju je mesto osvojil [[Musa bin Nusair]]. Leta 998 ga je napadel [[Almansor]], ki ga ni mogel osvojiti. Obzidje je tako še naprej opravljalo svojo obrambno funkcijo in je bilo - omejeno in selektivno - prilagojeno novim vojaškim strategijam in transportnim potrebam. Kljub potrebnim popravkom in dopolnitvam je ohranilo prvotni značaj.&lt;ref&gt; Höllhuber: ''Der spanische Jakobsweg'', S. 189; UNESCO: ''Roman Walls of Lugo''. &lt;/ref&gt; Od 16. stoletja so bile hiše zgrajene tudi med stolpi na zunanji strani obzidja.

Poleg obrambne strukture je zid služil tudi kot davčna meja proti okolici. Tu so pobrali davek (''portazgo'') in preverili ljudi. Lesena vrata, ki so omogočala zapiranje mesta, so bila v uporabi do 19. stoletja, in so bila dokončno odstranjena leta 1877.

''Reducto Cristina'' je bila dodana leta 1837, med 1853 in 1921 pa je bilo v obzidje dodanih pet dodatnih vrat (1853: vrata Princa Alfonza, 1875: Bahnhofstor, 1888: vrata škofa Izquierdo, 1894: vrata škofa Aguirre, 1921: vrata škofa Odoario)

=== Spomenik, svetovna dediščina in pravni položaj ===
[[Slika:Muralla romana de Lugo.JPG|thumb| Odsek na zahodu stenskega obroča]]
16. aprila 1921 je bil zid razglašen za kulturni spomenik (''Bien de Interés Cultural'').&lt;ref&gt;Schäfke: ''Nordwestspanien'', S. 245; [http://www.culturaydeporte.gob.es/bienes/buscarDetalleBienesInmuebles.do?brscgi_DOCN=000014536&amp;brscgi_BCSID=c18fc3d3&amp;language=es&amp;prev_layout=bienesInmueblesResultado&amp;layout=bienesInmueblesResultado Eintrag Nr. R.I. - 51 - 0000191 - 00000 in der spanischen Denkmalliste]{{Slepa povezava|date=december 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}.&lt;/ref&gt; Od leta 1971 se je uprava lotila odstranitve vsega, kar je bilo pritrjeno na zunanjo stran spomenika. Leta 1973 je bilo staro mestno jedro Lugo razglašeno za območni spomenik. Istega leta je lastništvo zidu prešlo na špansko državo. Z odlokom 2434/1982 z dne 24. julija (1982) je bila odgovornost za zgodovinske spomenike iz Kraljevine Španije prenesena na avtonomno skupnost Galicija v okviru splošne federalizacije španske osrednje države, leta 1994 pa lastništvo prenesli tudi kompleks. Za ohranjanje spomenikov je pristojen spomeniški organ avtonomne skupnosti, Generalni direktorat za kulturo Patrimonio. Tako centralna vlada kot mesto Lugo sodelujeta v postopkih odločanja.&lt;ref&gt; UNESCO: ''Roman Walls of Lugo''. &lt;/ref&gt;

Leta 2000 je UNESCO priznal obzidje kot svetovno dediščino.&lt;ref&gt; [http://whc.unesco.org/en/list/987 Eintrag in der Welterbeliste] der UNESCO; [http://whc.unesco.org/en/news/184/ Pressemeldung] der UNESCO dazu. &lt;/ref&gt; Od razširitve območja svetovne dediščine Jakobove poti leta 2015 je bil tudi del kraka Camino Primitivo kot posamezni spomenik.

Leta 2007 so med obredom, ki se ga je udeležil takratni veleposlanik Kitajske v Španiji  Qiu Xiaoqi obzidje pobratili s [[Kitajski zid|Kitajskim zidom]].&lt;ref&gt;[http://www.lavozdegalicia.es/sociedad/2007/10/07/0003_6207095.htm &quot;China y Lugo hermanan sus murallas&quot;, ''La Voz de Galicia'', 7 February 2007] (Spanish)&lt;/ref&gt; 

=== Romarska pot ===
V srednjem veku so romarji hodili skozi vrata obzidja Lugo, zlasti Porta Miña, na poti v Santiago de Compostela.

=== Danes ===
Prehod čez obzidje zdaj obiskovalcem omogoča sprehod po celotni dolžini. Mesto ima tudi središče za obiskovalce, posvečeno obzidju, ''Centro de Interpretación de la Muralla''. Od vpisa sten na seznam svetovne dediščine leta 2000 Lugo vsako leto praznuje svojo rimsko preteklost. Priljubljen je festival Arde Lucus.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.galiciae.com/nova/34482.html |title=Archived copy |access-date=2010-07-19 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20111005014512/http://www.galiciae.com/nova/34482.html |archive-date=2011-10-05 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://elprogreso.galiciae.com/nova/56902.html ''Acaba un Arde Lucus no que máis de 460.000 persoas botáronse á rúa en tres días''] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20100701162229/http://elprogreso.galiciae.com/nova/56902.html |date=July 1, 2010 }}, nova en ''El Progreso'' o 27 de xuño de 2010.&lt;/ref&gt;

== Galerija ==
&lt;gallery widths=200px&gt;
File:Puertas de la muralla de Lugo (numeradas).svg| Zemljevid obzidja, ki prikazuje lokacijo 10 vrat
File:Porta.SanPedro.jpg| Porta de San Pedro, eno od petih prvotnih rimskih vrat
File:Lugo 060420.jpg| Pešpot po obzidju
&lt;/gallery&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{commons category|Ancient Roman walls of Lugo}}
* [https://artsandculture.google.com/story/roman-walls-of-lugo/sALCGQjgKEVOJg Roman walls of Lugo UNESCO property on google arts and culture]
* [http://www.lugoturismo.com/quevisitar/cultural/?pag=muralla La muralla de Lugo]
* [http://whc.unesco.org/en/list/987 UNESCO: ''Roman Walls of Lugo''] (Römische Stadtmauer von Lugo) auf der Seite der UNESCO); abgerufen 29. Juni 2019.
* [http://whc.unesco.org/en/list/987/video Video auf der UNESCO-Homepage]; abgerufen 29. Juni 2019.
* [https://www.turismo.gal/que-visitar/destacados/muralla-romana-de-lugo?langId=en_US Römische Mauer von Lugo auf der Homepage des Tourismusverbandes von Galicien]; abgerufen 29. Juni 2019.
* [https://www.turismo.gal/que-visitar/destacados/muralla-de-lugo/as-portas-da-muralla?langId=en_US ''The Doors of the Wall''] auf der Homepage des Tourismusverbandes von Galicien; abgerufen 29. Juni 2019.

[[Kategorija:Arheološka najdišča v Španiji]]
[[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Španiji]]
[[Kategorija:Ustanovitve v 3. stoletju]]
[[Kategorija:Galicija (Španija)]]</text>
      <sha1>p8p0eay05378rv5x29m0okfye99yloi</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Stavba</title>
    <ns>0</ns>
    <id>506281</id>
    <revision>
      <id>6773755</id>
      <parentid>6432495</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T14:21:34Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-58459-75</username>
        <id>268291</id>
      </contributor>
      <comment>da se hisi z bazenom rece vila</comment>
      <origin>6773755</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="13550" sha1="74322v6ftmbn2iy6enox2s831kb40l5" xml:space="preserve">{{multiple image|perrow = 3|total_width=400
| image1 = Ishtar gate in Pergamon museum in Berlin..jpg|width1=300|height1=
| image2 = Philae temple at night.jpg
| image3 = Maison Carree in Nimes (16).jpg|width3=300|height3=
| image4 = Beauty of khajuraho temple.jpg
| image5 = 11 Temple of Heaven.jpg
| image6 = 2017 0423 Ravenna (132).jpg|width5=300|height5=
| image7 = Badshahi Mosque front picture.jpg
| image8 = Durham Cathedral Nave.jpg
| image9 = Sainte Chapelle Interior Stained Glass.jpg
| image13 = Tempietto del Bramante Vorderseite.jpg
| image14 = Château de Maisons-Laffitte 001.jpg
| image15 = Boiserie from the Hôtel de Varengeville MET DP159273.jpg
| image16 = West facade of Petit Trianon 002.JPG
| image18 = Palacio CEC, Bucarest, Rumanía, 2016-05-29, DD 91-93 HDR.jpg
| image19 = Castel Béranger, February 16, 2013.jpg
| image20 = Théâtre des Champs-Élysées, 21 April 2013.jpg
| image21 = Alfeld Fagus 08JUL15.JPG
| image22 = Campus WU LC D1 TC DSC 1440w.jpg
| footer = Kratka vizualna zgodovina arhitekturnih slogov (od leve proti desni): [[Ištarina vrata]] ([[Mezopotamija]]), Temple Izide v [[File (otok)|File]] ([[Egipčanska arhitektura]]), [[Maison Carrée]] ([[Starogrška arhitektura|Grško]]-[[rimska arhitektura]]), [[Tempelj Kandarija Mahadeva]] ([[Indijska arhitektura|indijska]]), Molitvena dvorana za dobre letine [[Nebeški tempelj]] ([[Kitajska arhitektura|kitajska]]), [[Bazilika San Vitale]] ([[Bizantinska arhitektura|bizantinska]]), [[Mošeja Badšahi]] ([[Islamska arhitektura|islamska]]), [[Stolnica v Durhamu]] ([[Romanska arhitektura|romanska]]), [[Sainte-Chapelle]] ([[Gotska arhitektura|gotska]]), [[San Pietro in Montorio#Tempietto|Tempietto]] ([[Renesančna arhitektura|renesančna]]), [[Château de Maisons]] ([[Baročna arhitektura|baročna]]), ''boiserie'' iz Hôtel de Varengeville ([[rokoko]]), [[Petit Trianon]] ([[Neoklasicistična arhitektura|neoklasicizem]]), CEC Palace ([[Beaux-Arts arhitektura|Beaux-Arts]]), [[Castel Béranger]] ([[art nouveau]]), [[Théâtre des Champs-Élysées]] ([[Art déco]]), tovarna Fagus ([[Moderna arhitektura]]), Dunajska ekonomska in poslovna univerza, knjižnica in učni center ([[Sodobna arhitektura]])
}}

'''Stavba''' je [[zgradba]], ki zapira prostore, vanjo je mogoče vstopiti in se uporablja za bivanje ljudi, živali ali shranjevanje stvari. Je struktura ki nima nujno sten ali kleti, ampak vedno streho, ki bolj ali manj stalno stoji na enem mestu, na primer hiša ali tovarna.&lt;ref&gt;Max J. Egenhofer (2002). Geographic Information Science: Second International Conference, GIScience 2002, Boulder, CO, USA, September 25–28, 2002. Proceedings.[https://books.google.si/books?id=kH8gcJvVWfIC&amp;pg=PA110&amp;redir_esc=y#v=onepage&amp;q&amp;f=false] Springer Science &amp; Business Media. p. 110. ISBN 978-3-540-44253-0.&lt;/ref&gt; 

Stavbe so različnih velikosti, oblik in funkcij ter so bile skozi zgodovino prilagojene številnim dejavnikom, od razpoložljivih gradbenih materialov, vremenskim razmeram, cenam zemljišč, pogojem tal, specifični uporabi in estetskim razlogom. Za boljše razumevanje izraza stavba glej članek [[zgradba]].

Stavbe služijo številnim družbenim potrebam - predvsem kot zavetje pred vremenskimi vplivi, varnostjo, življenjskim prostorom, zasebnostjo, shranjevanjem stvari in udobnim bivanjem in delom. Stavba kot zavetje predstavlja fizično delitev človeškega habitata (prostor udobja in varnosti) in zunanjosti (kraj, ki je včasih lahko oster in škodljiv).

V zadnjih letih je zanimanje za trajnostno načrtovanje in gradbene prakse postalo tudi namerni del procesa oblikovanja številnih novih stavb in drugih struktur. Hišam z bazenom se reče tudi vila.

== Definicija ==
[[File:Kalasatama, Helsinki.jpg|thumb| Nebotičniki v gradnji v Kalasatami, [[Helsinki]], [[Finska]] (2021)]]
Iz Zakona o graditvi objektov:&lt;ref&gt;[http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3490]&lt;/ref&gt;
*stavba je objekt z enim ali več prostorov, v katere človek lahko vstopi in so namenjeni prebivanju ali opravljanju dejavnosti.
*nestanovanjska stavba, namenjena javni rabi, je stavba, katere raba je pod enakimi pogoji namenjena vsem kot je hotel, motel, gostilna in podobna nastanitvena stavba, banka, pošta, urad in podobna poslovna stavba, stavba za trgovino in storitve, stavba železniške in avtobusne postaje, letališča in pristaniškega terminala, postaja žičnice, garažna stavba in podobne stavbe za promet in komunikacije, stavba za razvedrilo, muzej, knjižnica, šolska stavba in druge stavbe za izobraževanje, stavba za bolnišnično ali zavodsko oskrbo, športna dvorana, stavba za čaščenje in opravljanje verskih dejavnosti in podobna nestanovanjska stavba.

Beseda ''stavba'' je tako [[samostalnik]] kot [[glagol]]: sama struktura in dejanje nastanka. Kot samostalnik je stavba »zgradba, ki ima streho in stene in stoji bolj ali manj stalno na enem mestu«; »na vogalu je bila trinadstropna stavba«; »to je bilo impozantno poslopje«. Beseda zgradba (tudi ''struktura'') pa se uporablja širše kot stavba, vključno z naravnimi in umetnimi tvorbami&lt;ref&gt;Structure. def. 2. ''Merriam-Webster's dictionary of synonyms: a dictionary of discriminated synonyms with antonyms and analogous and contrasted words''.. Springfield, Mass: Merriam-Webster, 1984. 787. Print.&lt;/ref&gt; in nima nujno sten. Struktura je bolj verjetno uporabljena za ograjo. Sturgisov slovar je vključeval, da se »[stavba] od arhitekture razlikuje po izključitvi vseh idej o umetniški obdelavi; od konstrukcije pa se razlikuje po zamisli o izključitvi znanstvene ali zelo spretne obdelave.«&lt;ref&gt;Building. def 1. Sturgis, Russell. ''A dictionary of architecture and building: biographical, historical, and descriptive''. vol. 1. New York: The Macmillan Co. ;, 1901. 2236. Print.&lt;/ref&gt; Kot glagol je stavba gradbeno dejanje.

== Zgodovina ==
{{glavni|Zgodovina arhitekture}} 
Obstajajo jasni dokazi o gradnji doma iz okoli 18.000 let pred našim štetjem.&lt;ref&gt;{{cite journal|author1=Rob Dunn|author-link1= |journal=New Scientist|date=Aug 23, 2014|pages=34–37|url=https://www.newscientist.com/article/mg22329830.500-meet-the-lodgers-wildlife-in-the-great-indoors.html?full=true|title=Meet the lodgers: Wildlife in the great indoors|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20141129031849/http://www.newscientist.com/article/mg22329830.500-meet-the-lodgers-wildlife-in-the-great-indoors.html?full=true|archive-date=2014-11-29}}&lt;/ref&gt; Stavbe so postale običajne že v neolitiku.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|editor=Daniel Cilia|date=2004|first=Anthony|last=Pace|chapter=Tarxien|title=Malta before History – The World's Oldest Free Standing Stone Architecture|publisher=Miranda Publishers|isbn=978-9990985085}}&lt;/ref&gt;

== Tipi ==
[[File:Marburg asv2022-02 img04 Reitgasse.jpg|thumb| [[Predalčna lesena gradnja]] v [[Marburg]]u ([[Nemčija]])]]
[[File:15, Strada Arthur Verona, Bucharest (Romania) 10.jpg|thumb|[[Belle Époque]] mestna hiša v [[Bukarešta|Bukarešti]] ([[Romunija]]), spremenjena v knjigarno]]

=== Stanovanjska stavba ===
Stanovanjske hiše za eno družino se najpogosteje imenujejo hiše ali domovi. Več družinske stanovanjske stavbe, ki vsebujejo več kot eno stanovanjsko enoto. Kondominij je stanovanje, ki ga ima stanovalec v lasti in ga ne oddaja. Hiše se lahko gradijo tudi v parih (dvojčki), na terasah, kjer imajo vse hiše razen dveh druge strani; Stanovanja so lahko zgrajena okrog dvorišč ali kot pravokotni bloki, obdani s kosom tal različnih velikosti. Hiše, ki so bile zgrajene kot eno samo stanovanje, se lahko kasneje razdelijo na več enot; lahko jih tudi pretvorimo v drugo uporabo, npr. pisarno ali trgovino.

Tipi stavb se lahko gibljejo od koč do več milijonov vrednih visokih stanovanjskih blokov, ki lahko sprejmejo na tisoče ljudi. Povečanje gostote poselitve v stavbah (in manjše razdalje med stavbami) je običajno odziv za visoke cene zemljišč, ki so posledica številnih ljudi, ki želijo živeti blizu dela ali podobnih atraktorjev. Pogosti gradbeni materiali so opeka, beton ali kombinacija katerega koli od njih s kamnom.

Stanovanjske stavbe imajo različna imena za uporabo, odvisno od tega, ali so sezonske, vključujejo počitniško hišo ali časovni zakup; velikost, na primer koča ali odlična hiša; vrednost, kot sta baraka ali dvorec; način gradnje, na primer brunarica ali mobilna hišica; bližina tal, na primer hiša, zaščitena z zemljo, hiša na kolih ali hiša na drevesu. Tudi če stanovalci potrebujejo posebno nego, na primer dom za ostarele, sirotišnica ali zapor; ali v skupinskih stanovanjih, kot so vojašnice ali dormitoriji.

V preteklosti je veliko ljudi živelo v skupnih stavbah, imenovanih ''dolga hipa'', v manjših jamskih bivališčih in hiše v kombinaciji s hlevi.

Stavbe so opredeljene kot obsežne in stalne strukture, zato so druge oblike bivanja, kot so stanovanja -ladje, jurte in avtodomi, … stanovanja, ne pa stavbe.

=== Kompleks ===
[[File:Competitiveness - Korea.jpg|thumb| Jeklena stavba iz aluminijastih plošč v Koreji.]]
Včasih se skupina med seboj povezanih (in morda med seboj stikajočih) stavb imenuje kompleks - na primer stanovanjski kompleks &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.lincolnshirelive.co.uk/plans-to-convert-former-housing-complex-into-flats/story-30042482-detail/story.html|title=plans to convert housing complex|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20170110125715/http://www.lincolnshirelive.co.uk/plans-to-convert-former-housing-complex-into-flats/story-30042482-detail/story.html#|archive-date=2017-01-10|access-date=2017-02-23}}&lt;/ref&gt;, izobraževalni kompleks &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.isye.gatech.edu/about/maps-directions/isye-building-complex|title=isye building complex|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20170103001851/https://www.isye.gatech.edu/about/maps-directions/isye-building-complex|archive-date=2017-01-03}}&lt;/ref&gt;, bolnišnični kompleks itd.

== Oblikovanje ==
Praksa načrtovanja, gradnje in upravljanja stavb je običajno skupni trud različnih skupin strokovnjakov in obrtnikov. Odvisno od velikosti, kompleksnosti in namena določenega gradbenega projekta lahko projektna skupina vključuje:
* razvijalec nepremičnin, ki zagotavlja sredstva za projekt;
* Ena ali več finančnih institucij ali drugih vlagateljev, ki zagotavljajo financiranje
* Lokalni organi za načrtovanje in kodiranje
* geodet, ki izvaja ALTA / ACSM in gradbene raziskave v celotnem projektu;
* vodje gradnje, ki usklajujejo prizadevanja različnih skupin udeležencev projekta;
* pooblaščeni arhitekti in inženirji, ki zagotavljajo projektiranje stavb in pripravljajo gradbeno dokumentacijo;
* Glavne inženirske discipline, ki običajno vključujejo naslednje strokovnjake: civilne, strukturne, mehanske gradbene storitve (ogrevanje, prezračevanje in klimatizacija) Električne zgradbe, vodovodne in kanalizacijske storitve. Vključeni so lahko tudi drugi možni strokovnjaki inženirjev projektiranja, kot so požarna varnost, akustika, fasadni inženirji, gradbena fizika, telekomunikacije, AV (avdiovizualni), sistemi za upravljanje stavb, avtomatski nadzor itd. Ti inženirji projektiranja pripravljajo posebno gradbeno dokumentacijo.
* krajinski arhitekti;
* notranji oblikovalci;
* drugi svetovalci;
* Izvajalci, ki opravljajo gradbene storitve in vgrajujejo stavbne sisteme, kot so klimatska naprava, elektrika, vodovod, dekoracija, požarna zaščita, varnost in telekomunikacije;
* zastopniki za trženje ali najem;
* Upravljavci objektov, ki so odgovorni za upravljanje stavbe.

Ne glede na njihovo velikost in predvideno uporabo morajo vse stavbe v skladu z uredbami o določanju območij, gradbenimi predpisi in drugimi predpisi, kot so požarni zakoni, kodeksi za varnost življenja in s tem povezani standardi.

== Glede na obliko ==
Obstajajo samostoječe stavbe (hiše), pa tudi dvojčki in skupine hiš v odprti gradnji. Gradbeni ansambli so sestavljeni iz več posameznih stavb. V zaprtem razvoju se posamezna stavba ne pojavlja več tako jasno kot en sam objekt, ampak več stavb skupaj tvori gradnik (obdan z ulicami), stavbni kompleks ali večji element urbane strukture; kljub temu se razlikuje med sprednjimi, prečnimi in zadnjimi stavbami ter med vogalnimi in osrednjimi stavbami.

== S pravnega vidika ==
V javnem stavbnem pravu: javne stavbe, zasebne stavbe, kmetijska gospodarska poslopja, velikost in razred stavbe itd.
== V skladu z energetskimi standardi ==
Obstajajo nizkoenergijske hiše, pasivne hiše in tako imenovane hiše z dodatno energijo. To so različni energetski standardi, ki dajejo izjavo o energetskih potrebah stavbe.

== Zanimivost ==
Največja stavba na svetu je globalni center New Century v [[Čengdu]]ju na Kitajskem, ki je bil odprt leta 2013.&lt;ref&gt;[https://www.independent.co.uk/news/world/asia/world-s-largest-building-new-century-global-center-officially-opens-china-8681615.html ''World's largest building: The New Century Global Center officially opens in China.''] independent.co.uk, 1. Juli 2013&lt;/ref&gt; Visok je 100 metrov, dolg približno 500 metrov in širok 400 metrov. V notranjosti so hoteli, nakupovalne ulice in vodni park. 

Najdaljša stavba je nekdanja KdF-Seebad Rügen v Prori.&lt;ref&gt;Prora [http://www.proradok.de/en/startseite-2/]&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Zunanje povezave ==
{{Commons category|Buildings}}
*[https://en.wikisource.org/wiki/1911_Encyclop%C3%A6dia_Britannica/Building Building]

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Zgradbe in objekti po vrstah]]</text>
      <sha1>74322v6ftmbn2iy6enox2s831kb40l5</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6773758</id>
      <parentid>6773755</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T14:23:01Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-58459-75</username>
        <id>268291</id>
      </contributor>
      <comment>bibibloblo</comment>
      <origin>6773758</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="13561" sha1="m66d04o5a3iqzz4ly3uelkv5dsrajw9" xml:space="preserve">{{multiple image|perrow = 3|total_width=400
| image1 = Ishtar gate in Pergamon museum in Berlin..jpg|width1=300|height1=
| image2 = Philae temple at night.jpg
| image3 = Maison Carree in Nimes (16).jpg|width3=300|height3=
| image4 = Beauty of khajuraho temple.jpg
| image5 = 11 Temple of Heaven.jpg
| image6 = 2017 0423 Ravenna (132).jpg|width5=300|height5=
| image7 = Badshahi Mosque front picture.jpg
| image8 = Durham Cathedral Nave.jpg
| image9 = Sainte Chapelle Interior Stained Glass.jpg
| image13 = Tempietto del Bramante Vorderseite.jpg
| image14 = Château de Maisons-Laffitte 001.jpg
| image15 = Boiserie from the Hôtel de Varengeville MET DP159273.jpg
| image16 = West facade of Petit Trianon 002.JPG
| image18 = Palacio CEC, Bucarest, Rumanía, 2016-05-29, DD 91-93 HDR.jpg
| image19 = Castel Béranger, February 16, 2013.jpg
| image20 = Théâtre des Champs-Élysées, 21 April 2013.jpg
| image21 = Alfeld Fagus 08JUL15.JPG
| image22 = Campus WU LC D1 TC DSC 1440w.jpg
| footer = Kratka vizualna zgodovina arhitekturnih slogov (od leve proti desni): [[Ištarina vrata]] ([[Mezopotamija]]), Temple Izide v [[File (otok)|File]] ([[Egipčanska arhitektura]]), [[Maison Carrée]] ([[Starogrška arhitektura|Grško]]-[[rimska arhitektura]]), [[Tempelj Kandarija Mahadeva]] ([[Indijska arhitektura|indijska]]), Molitvena dvorana za dobre letine [[Nebeški tempelj]] ([[Kitajska arhitektura|kitajska]]), [[Bazilika San Vitale]] ([[Bizantinska arhitektura|bizantinska]]), [[Mošeja Badšahi]] ([[Islamska arhitektura|islamska]]), [[Stolnica v Durhamu]] ([[Romanska arhitektura|romanska]]), [[Sainte-Chapelle]] ([[Gotska arhitektura|gotska]]), [[San Pietro in Montorio#Tempietto|Tempietto]] ([[Renesančna arhitektura|renesančna]]), [[Château de Maisons]] ([[Baročna arhitektura|baročna]]), ''boiserie'' iz Hôtel de Varengeville ([[rokoko]]), [[Petit Trianon]] ([[Neoklasicistična arhitektura|neoklasicizem]]), CEC Palace ([[Beaux-Arts arhitektura|Beaux-Arts]]), [[Castel Béranger]] ([[art nouveau]]), [[Théâtre des Champs-Élysées]] ([[Art déco]]), tovarna Fagus ([[Moderna arhitektura]]), Dunajska ekonomska in poslovna univerza, knjižnica in učni center ([[Sodobna arhitektura]])
}}

'''Stavba''' je [[zgradba]], ki zapira prostore, vanjo je mogoče vstopiti in se uporablja za bivanje ljudi, živali ali shranjevanje stvari. Je struktura ki nima nujno sten ali kleti, ampak vedno streho, ki bolj ali manj stalno stoji na enem mestu, na primer hiša ali tovarna.&lt;ref&gt;Max J. Egenhofer (2002). Geographic Information Science: Second International Conference, GIScience 2002, Boulder, CO, USA, September 25–28, 2002. Proceedings.[https://books.google.si/books?id=kH8gcJvVWfIC&amp;pg=PA110&amp;redir_esc=y#v=onepage&amp;q&amp;f=false] Springer Science &amp; Business Media. p. 110. ISBN 978-3-540-44253-0.&lt;/ref&gt; blibloblbo 

Stavbe so različnih velikosti, oblik in funkcij ter so bile skozi zgodovino prilagojene številnim dejavnikom, od razpoložljivih gradbenih materialov, vremenskim razmeram, cenam zemljišč, pogojem tal, specifični uporabi in estetskim razlogom. Za boljše razumevanje izraza stavba glej članek [[zgradba]].

Stavbe služijo številnim družbenim potrebam - predvsem kot zavetje pred vremenskimi vplivi, varnostjo, življenjskim prostorom, zasebnostjo, shranjevanjem stvari in udobnim bivanjem in delom. Stavba kot zavetje predstavlja fizično delitev človeškega habitata (prostor udobja in varnosti) in zunanjosti (kraj, ki je včasih lahko oster in škodljiv).

V zadnjih letih je zanimanje za trajnostno načrtovanje in gradbene prakse postalo tudi namerni del procesa oblikovanja številnih novih stavb in drugih struktur. Hišam z bazenom se reče tudi vila.

== Definicija ==
[[File:Kalasatama, Helsinki.jpg|thumb| Nebotičniki v gradnji v Kalasatami, [[Helsinki]], [[Finska]] (2021)]]
Iz Zakona o graditvi objektov:&lt;ref&gt;[http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3490]&lt;/ref&gt;
*stavba je objekt z enim ali več prostorov, v katere človek lahko vstopi in so namenjeni prebivanju ali opravljanju dejavnosti.
*nestanovanjska stavba, namenjena javni rabi, je stavba, katere raba je pod enakimi pogoji namenjena vsem kot je hotel, motel, gostilna in podobna nastanitvena stavba, banka, pošta, urad in podobna poslovna stavba, stavba za trgovino in storitve, stavba železniške in avtobusne postaje, letališča in pristaniškega terminala, postaja žičnice, garažna stavba in podobne stavbe za promet in komunikacije, stavba za razvedrilo, muzej, knjižnica, šolska stavba in druge stavbe za izobraževanje, stavba za bolnišnično ali zavodsko oskrbo, športna dvorana, stavba za čaščenje in opravljanje verskih dejavnosti in podobna nestanovanjska stavba.

Beseda ''stavba'' je tako [[samostalnik]] kot [[glagol]]: sama struktura in dejanje nastanka. Kot samostalnik je stavba »zgradba, ki ima streho in stene in stoji bolj ali manj stalno na enem mestu«; »na vogalu je bila trinadstropna stavba«; »to je bilo impozantno poslopje«. Beseda zgradba (tudi ''struktura'') pa se uporablja širše kot stavba, vključno z naravnimi in umetnimi tvorbami&lt;ref&gt;Structure. def. 2. ''Merriam-Webster's dictionary of synonyms: a dictionary of discriminated synonyms with antonyms and analogous and contrasted words''.. Springfield, Mass: Merriam-Webster, 1984. 787. Print.&lt;/ref&gt; in nima nujno sten. Struktura je bolj verjetno uporabljena za ograjo. Sturgisov slovar je vključeval, da se »[stavba] od arhitekture razlikuje po izključitvi vseh idej o umetniški obdelavi; od konstrukcije pa se razlikuje po zamisli o izključitvi znanstvene ali zelo spretne obdelave.«&lt;ref&gt;Building. def 1. Sturgis, Russell. ''A dictionary of architecture and building: biographical, historical, and descriptive''. vol. 1. New York: The Macmillan Co. ;, 1901. 2236. Print.&lt;/ref&gt; Kot glagol je stavba gradbeno dejanje.

== Zgodovina ==
{{glavni|Zgodovina arhitekture}} 
Obstajajo jasni dokazi o gradnji doma iz okoli 18.000 let pred našim štetjem.&lt;ref&gt;{{cite journal|author1=Rob Dunn|author-link1= |journal=New Scientist|date=Aug 23, 2014|pages=34–37|url=https://www.newscientist.com/article/mg22329830.500-meet-the-lodgers-wildlife-in-the-great-indoors.html?full=true|title=Meet the lodgers: Wildlife in the great indoors|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20141129031849/http://www.newscientist.com/article/mg22329830.500-meet-the-lodgers-wildlife-in-the-great-indoors.html?full=true|archive-date=2014-11-29}}&lt;/ref&gt; Stavbe so postale običajne že v neolitiku.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|editor=Daniel Cilia|date=2004|first=Anthony|last=Pace|chapter=Tarxien|title=Malta before History – The World's Oldest Free Standing Stone Architecture|publisher=Miranda Publishers|isbn=978-9990985085}}&lt;/ref&gt;

== Tipi ==
[[File:Marburg asv2022-02 img04 Reitgasse.jpg|thumb| [[Predalčna lesena gradnja]] v [[Marburg]]u ([[Nemčija]])]]
[[File:15, Strada Arthur Verona, Bucharest (Romania) 10.jpg|thumb|[[Belle Époque]] mestna hiša v [[Bukarešta|Bukarešti]] ([[Romunija]]), spremenjena v knjigarno]]

=== Stanovanjska stavba ===
Stanovanjske hiše za eno družino se najpogosteje imenujejo hiše ali domovi. Več družinske stanovanjske stavbe, ki vsebujejo več kot eno stanovanjsko enoto. Kondominij je stanovanje, ki ga ima stanovalec v lasti in ga ne oddaja. Hiše se lahko gradijo tudi v parih (dvojčki), na terasah, kjer imajo vse hiše razen dveh druge strani; Stanovanja so lahko zgrajena okrog dvorišč ali kot pravokotni bloki, obdani s kosom tal različnih velikosti. Hiše, ki so bile zgrajene kot eno samo stanovanje, se lahko kasneje razdelijo na več enot; lahko jih tudi pretvorimo v drugo uporabo, npr. pisarno ali trgovino.

Tipi stavb se lahko gibljejo od koč do več milijonov vrednih visokih stanovanjskih blokov, ki lahko sprejmejo na tisoče ljudi. Povečanje gostote poselitve v stavbah (in manjše razdalje med stavbami) je običajno odziv za visoke cene zemljišč, ki so posledica številnih ljudi, ki želijo živeti blizu dela ali podobnih atraktorjev. Pogosti gradbeni materiali so opeka, beton ali kombinacija katerega koli od njih s kamnom.

Stanovanjske stavbe imajo različna imena za uporabo, odvisno od tega, ali so sezonske, vključujejo počitniško hišo ali časovni zakup; velikost, na primer koča ali odlična hiša; vrednost, kot sta baraka ali dvorec; način gradnje, na primer brunarica ali mobilna hišica; bližina tal, na primer hiša, zaščitena z zemljo, hiša na kolih ali hiša na drevesu. Tudi če stanovalci potrebujejo posebno nego, na primer dom za ostarele, sirotišnica ali zapor; ali v skupinskih stanovanjih, kot so vojašnice ali dormitoriji.

V preteklosti je veliko ljudi živelo v skupnih stavbah, imenovanih ''dolga hipa'', v manjših jamskih bivališčih in hiše v kombinaciji s hlevi.

Stavbe so opredeljene kot obsežne in stalne strukture, zato so druge oblike bivanja, kot so stanovanja -ladje, jurte in avtodomi, … stanovanja, ne pa stavbe.

=== Kompleks ===
[[File:Competitiveness - Korea.jpg|thumb| Jeklena stavba iz aluminijastih plošč v Koreji.]]
Včasih se skupina med seboj povezanih (in morda med seboj stikajočih) stavb imenuje kompleks - na primer stanovanjski kompleks &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.lincolnshirelive.co.uk/plans-to-convert-former-housing-complex-into-flats/story-30042482-detail/story.html|title=plans to convert housing complex|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20170110125715/http://www.lincolnshirelive.co.uk/plans-to-convert-former-housing-complex-into-flats/story-30042482-detail/story.html#|archive-date=2017-01-10|access-date=2017-02-23}}&lt;/ref&gt;, izobraževalni kompleks &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.isye.gatech.edu/about/maps-directions/isye-building-complex|title=isye building complex|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20170103001851/https://www.isye.gatech.edu/about/maps-directions/isye-building-complex|archive-date=2017-01-03}}&lt;/ref&gt;, bolnišnični kompleks itd.

== Oblikovanje ==
Praksa načrtovanja, gradnje in upravljanja stavb je običajno skupni trud različnih skupin strokovnjakov in obrtnikov. Odvisno od velikosti, kompleksnosti in namena določenega gradbenega projekta lahko projektna skupina vključuje:
* razvijalec nepremičnin, ki zagotavlja sredstva za projekt;
* Ena ali več finančnih institucij ali drugih vlagateljev, ki zagotavljajo financiranje
* Lokalni organi za načrtovanje in kodiranje
* geodet, ki izvaja ALTA / ACSM in gradbene raziskave v celotnem projektu;
* vodje gradnje, ki usklajujejo prizadevanja različnih skupin udeležencev projekta;
* pooblaščeni arhitekti in inženirji, ki zagotavljajo projektiranje stavb in pripravljajo gradbeno dokumentacijo;
* Glavne inženirske discipline, ki običajno vključujejo naslednje strokovnjake: civilne, strukturne, mehanske gradbene storitve (ogrevanje, prezračevanje in klimatizacija) Električne zgradbe, vodovodne in kanalizacijske storitve. Vključeni so lahko tudi drugi možni strokovnjaki inženirjev projektiranja, kot so požarna varnost, akustika, fasadni inženirji, gradbena fizika, telekomunikacije, AV (avdiovizualni), sistemi za upravljanje stavb, avtomatski nadzor itd. Ti inženirji projektiranja pripravljajo posebno gradbeno dokumentacijo.
* krajinski arhitekti;
* notranji oblikovalci;
* drugi svetovalci;
* Izvajalci, ki opravljajo gradbene storitve in vgrajujejo stavbne sisteme, kot so klimatska naprava, elektrika, vodovod, dekoracija, požarna zaščita, varnost in telekomunikacije;
* zastopniki za trženje ali najem;
* Upravljavci objektov, ki so odgovorni za upravljanje stavbe.

Ne glede na njihovo velikost in predvideno uporabo morajo vse stavbe v skladu z uredbami o določanju območij, gradbenimi predpisi in drugimi predpisi, kot so požarni zakoni, kodeksi za varnost življenja in s tem povezani standardi.

== Glede na obliko ==
Obstajajo samostoječe stavbe (hiše), pa tudi dvojčki in skupine hiš v odprti gradnji. Gradbeni ansambli so sestavljeni iz več posameznih stavb. V zaprtem razvoju se posamezna stavba ne pojavlja več tako jasno kot en sam objekt, ampak več stavb skupaj tvori gradnik (obdan z ulicami), stavbni kompleks ali večji element urbane strukture; kljub temu se razlikuje med sprednjimi, prečnimi in zadnjimi stavbami ter med vogalnimi in osrednjimi stavbami.

== S pravnega vidika ==
V javnem stavbnem pravu: javne stavbe, zasebne stavbe, kmetijska gospodarska poslopja, velikost in razred stavbe itd.
== V skladu z energetskimi standardi ==
Obstajajo nizkoenergijske hiše, pasivne hiše in tako imenovane hiše z dodatno energijo. To so različni energetski standardi, ki dajejo izjavo o energetskih potrebah stavbe.

== Zanimivost ==
Največja stavba na svetu je globalni center New Century v [[Čengdu]]ju na Kitajskem, ki je bil odprt leta 2013.&lt;ref&gt;[https://www.independent.co.uk/news/world/asia/world-s-largest-building-new-century-global-center-officially-opens-china-8681615.html ''World's largest building: The New Century Global Center officially opens in China.''] independent.co.uk, 1. Juli 2013&lt;/ref&gt; Visok je 100 metrov, dolg približno 500 metrov in širok 400 metrov. V notranjosti so hoteli, nakupovalne ulice in vodni park. 

Najdaljša stavba je nekdanja KdF-Seebad Rügen v Prori.&lt;ref&gt;Prora [http://www.proradok.de/en/startseite-2/]&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Zunanje povezave ==
{{Commons category|Buildings}}
*[https://en.wikisource.org/wiki/1911_Encyclop%C3%A6dia_Britannica/Building Building]

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Zgradbe in objekti po vrstah]]</text>
      <sha1>m66d04o5a3iqzz4ly3uelkv5dsrajw9</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6773759</id>
      <parentid>6773758</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T14:23:37Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-58459-75</username>
        <id>268291</id>
      </contributor>
      <comment>odstranil blablabloblo</comment>
      <origin>6773759</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="13551" sha1="gf5ri2ib1855uvyr2y12drtwnl5j47h" xml:space="preserve">{{multiple image|perrow = 3|total_width=400
| image1 = Ishtar gate in Pergamon museum in Berlin..jpg|width1=300|height1=
| image2 = Philae temple at night.jpg
| image3 = Maison Carree in Nimes (16).jpg|width3=300|height3=
| image4 = Beauty of khajuraho temple.jpg
| image5 = 11 Temple of Heaven.jpg
| image6 = 2017 0423 Ravenna (132).jpg|width5=300|height5=
| image7 = Badshahi Mosque front picture.jpg
| image8 = Durham Cathedral Nave.jpg
| image9 = Sainte Chapelle Interior Stained Glass.jpg
| image13 = Tempietto del Bramante Vorderseite.jpg
| image14 = Château de Maisons-Laffitte 001.jpg
| image15 = Boiserie from the Hôtel de Varengeville MET DP159273.jpg
| image16 = West facade of Petit Trianon 002.JPG
| image18 = Palacio CEC, Bucarest, Rumanía, 2016-05-29, DD 91-93 HDR.jpg
| image19 = Castel Béranger, February 16, 2013.jpg
| image20 = Théâtre des Champs-Élysées, 21 April 2013.jpg
| image21 = Alfeld Fagus 08JUL15.JPG
| image22 = Campus WU LC D1 TC DSC 1440w.jpg
| footer = Kratka vizualna zgodovina arhitekturnih slogov (od leve proti desni): [[Ištarina vrata]] ([[Mezopotamija]]), Temple Izide v [[File (otok)|File]] ([[Egipčanska arhitektura]]), [[Maison Carrée]] ([[Starogrška arhitektura|Grško]]-[[rimska arhitektura]]), [[Tempelj Kandarija Mahadeva]] ([[Indijska arhitektura|indijska]]), Molitvena dvorana za dobre letine [[Nebeški tempelj]] ([[Kitajska arhitektura|kitajska]]), [[Bazilika San Vitale]] ([[Bizantinska arhitektura|bizantinska]]), [[Mošeja Badšahi]] ([[Islamska arhitektura|islamska]]), [[Stolnica v Durhamu]] ([[Romanska arhitektura|romanska]]), [[Sainte-Chapelle]] ([[Gotska arhitektura|gotska]]), [[San Pietro in Montorio#Tempietto|Tempietto]] ([[Renesančna arhitektura|renesančna]]), [[Château de Maisons]] ([[Baročna arhitektura|baročna]]), ''boiserie'' iz Hôtel de Varengeville ([[rokoko]]), [[Petit Trianon]] ([[Neoklasicistična arhitektura|neoklasicizem]]), CEC Palace ([[Beaux-Arts arhitektura|Beaux-Arts]]), [[Castel Béranger]] ([[art nouveau]]), [[Théâtre des Champs-Élysées]] ([[Art déco]]), tovarna Fagus ([[Moderna arhitektura]]), Dunajska ekonomska in poslovna univerza, knjižnica in učni center ([[Sodobna arhitektura]])
}}

'''Stavba''' je [[zgradba]], ki zapira prostore, vanjo je mogoče vstopiti in se uporablja za bivanje ljudi, živali ali shranjevanje stvari. Je struktura ki nima nujno sten ali kleti, ampak vedno streho, ki bolj ali manj stalno stoji na enem mestu, na primer hiša ali tovarna.&lt;ref&gt;Max J. Egenhofer (2002). Geographic Information Science: Second International Conference, GIScience 2002, Boulder, CO, USA, September 25–28, 2002. Proceedings.[https://books.google.si/books?id=kH8gcJvVWfIC&amp;pg=PA110&amp;redir_esc=y#v=onepage&amp;q&amp;f=false] Springer Science &amp; Business Media. p. 110. ISBN 978-3-540-44253-0.&lt;/ref&gt;  

Stavbe so različnih velikosti, oblik in funkcij ter so bile skozi zgodovino prilagojene številnim dejavnikom, od razpoložljivih gradbenih materialov, vremenskim razmeram, cenam zemljišč, pogojem tal, specifični uporabi in estetskim razlogom. Za boljše razumevanje izraza stavba glej članek [[zgradba]].

Stavbe služijo številnim družbenim potrebam - predvsem kot zavetje pred vremenskimi vplivi, varnostjo, življenjskim prostorom, zasebnostjo, shranjevanjem stvari in udobnim bivanjem in delom. Stavba kot zavetje predstavlja fizično delitev človeškega habitata (prostor udobja in varnosti) in zunanjosti (kraj, ki je včasih lahko oster in škodljiv).

V zadnjih letih je zanimanje za trajnostno načrtovanje in gradbene prakse postalo tudi namerni del procesa oblikovanja številnih novih stavb in drugih struktur. Hišam z bazenom se reče tudi vila.

== Definicija ==
[[File:Kalasatama, Helsinki.jpg|thumb| Nebotičniki v gradnji v Kalasatami, [[Helsinki]], [[Finska]] (2021)]]
Iz Zakona o graditvi objektov:&lt;ref&gt;[http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3490]&lt;/ref&gt;
*stavba je objekt z enim ali več prostorov, v katere človek lahko vstopi in so namenjeni prebivanju ali opravljanju dejavnosti.
*nestanovanjska stavba, namenjena javni rabi, je stavba, katere raba je pod enakimi pogoji namenjena vsem kot je hotel, motel, gostilna in podobna nastanitvena stavba, banka, pošta, urad in podobna poslovna stavba, stavba za trgovino in storitve, stavba železniške in avtobusne postaje, letališča in pristaniškega terminala, postaja žičnice, garažna stavba in podobne stavbe za promet in komunikacije, stavba za razvedrilo, muzej, knjižnica, šolska stavba in druge stavbe za izobraževanje, stavba za bolnišnično ali zavodsko oskrbo, športna dvorana, stavba za čaščenje in opravljanje verskih dejavnosti in podobna nestanovanjska stavba.

Beseda ''stavba'' je tako [[samostalnik]] kot [[glagol]]: sama struktura in dejanje nastanka. Kot samostalnik je stavba »zgradba, ki ima streho in stene in stoji bolj ali manj stalno na enem mestu«; »na vogalu je bila trinadstropna stavba«; »to je bilo impozantno poslopje«. Beseda zgradba (tudi ''struktura'') pa se uporablja širše kot stavba, vključno z naravnimi in umetnimi tvorbami&lt;ref&gt;Structure. def. 2. ''Merriam-Webster's dictionary of synonyms: a dictionary of discriminated synonyms with antonyms and analogous and contrasted words''.. Springfield, Mass: Merriam-Webster, 1984. 787. Print.&lt;/ref&gt; in nima nujno sten. Struktura je bolj verjetno uporabljena za ograjo. Sturgisov slovar je vključeval, da se »[stavba] od arhitekture razlikuje po izključitvi vseh idej o umetniški obdelavi; od konstrukcije pa se razlikuje po zamisli o izključitvi znanstvene ali zelo spretne obdelave.«&lt;ref&gt;Building. def 1. Sturgis, Russell. ''A dictionary of architecture and building: biographical, historical, and descriptive''. vol. 1. New York: The Macmillan Co. ;, 1901. 2236. Print.&lt;/ref&gt; Kot glagol je stavba gradbeno dejanje.

== Zgodovina ==
{{glavni|Zgodovina arhitekture}} 
Obstajajo jasni dokazi o gradnji doma iz okoli 18.000 let pred našim štetjem.&lt;ref&gt;{{cite journal|author1=Rob Dunn|author-link1= |journal=New Scientist|date=Aug 23, 2014|pages=34–37|url=https://www.newscientist.com/article/mg22329830.500-meet-the-lodgers-wildlife-in-the-great-indoors.html?full=true|title=Meet the lodgers: Wildlife in the great indoors|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20141129031849/http://www.newscientist.com/article/mg22329830.500-meet-the-lodgers-wildlife-in-the-great-indoors.html?full=true|archive-date=2014-11-29}}&lt;/ref&gt; Stavbe so postale običajne že v neolitiku.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|editor=Daniel Cilia|date=2004|first=Anthony|last=Pace|chapter=Tarxien|title=Malta before History – The World's Oldest Free Standing Stone Architecture|publisher=Miranda Publishers|isbn=978-9990985085}}&lt;/ref&gt;

== Tipi ==
[[File:Marburg asv2022-02 img04 Reitgasse.jpg|thumb| [[Predalčna lesena gradnja]] v [[Marburg]]u ([[Nemčija]])]]
[[File:15, Strada Arthur Verona, Bucharest (Romania) 10.jpg|thumb|[[Belle Époque]] mestna hiša v [[Bukarešta|Bukarešti]] ([[Romunija]]), spremenjena v knjigarno]]

=== Stanovanjska stavba ===
Stanovanjske hiše za eno družino se najpogosteje imenujejo hiše ali domovi. Več družinske stanovanjske stavbe, ki vsebujejo več kot eno stanovanjsko enoto. Kondominij je stanovanje, ki ga ima stanovalec v lasti in ga ne oddaja. Hiše se lahko gradijo tudi v parih (dvojčki), na terasah, kjer imajo vse hiše razen dveh druge strani; Stanovanja so lahko zgrajena okrog dvorišč ali kot pravokotni bloki, obdani s kosom tal različnih velikosti. Hiše, ki so bile zgrajene kot eno samo stanovanje, se lahko kasneje razdelijo na več enot; lahko jih tudi pretvorimo v drugo uporabo, npr. pisarno ali trgovino.

Tipi stavb se lahko gibljejo od koč do več milijonov vrednih visokih stanovanjskih blokov, ki lahko sprejmejo na tisoče ljudi. Povečanje gostote poselitve v stavbah (in manjše razdalje med stavbami) je običajno odziv za visoke cene zemljišč, ki so posledica številnih ljudi, ki želijo živeti blizu dela ali podobnih atraktorjev. Pogosti gradbeni materiali so opeka, beton ali kombinacija katerega koli od njih s kamnom.

Stanovanjske stavbe imajo različna imena za uporabo, odvisno od tega, ali so sezonske, vključujejo počitniško hišo ali časovni zakup; velikost, na primer koča ali odlična hiša; vrednost, kot sta baraka ali dvorec; način gradnje, na primer brunarica ali mobilna hišica; bližina tal, na primer hiša, zaščitena z zemljo, hiša na kolih ali hiša na drevesu. Tudi če stanovalci potrebujejo posebno nego, na primer dom za ostarele, sirotišnica ali zapor; ali v skupinskih stanovanjih, kot so vojašnice ali dormitoriji.

V preteklosti je veliko ljudi živelo v skupnih stavbah, imenovanih ''dolga hipa'', v manjših jamskih bivališčih in hiše v kombinaciji s hlevi.

Stavbe so opredeljene kot obsežne in stalne strukture, zato so druge oblike bivanja, kot so stanovanja -ladje, jurte in avtodomi, … stanovanja, ne pa stavbe.

=== Kompleks ===
[[File:Competitiveness - Korea.jpg|thumb| Jeklena stavba iz aluminijastih plošč v Koreji.]]
Včasih se skupina med seboj povezanih (in morda med seboj stikajočih) stavb imenuje kompleks - na primer stanovanjski kompleks &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.lincolnshirelive.co.uk/plans-to-convert-former-housing-complex-into-flats/story-30042482-detail/story.html|title=plans to convert housing complex|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20170110125715/http://www.lincolnshirelive.co.uk/plans-to-convert-former-housing-complex-into-flats/story-30042482-detail/story.html#|archive-date=2017-01-10|access-date=2017-02-23}}&lt;/ref&gt;, izobraževalni kompleks &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.isye.gatech.edu/about/maps-directions/isye-building-complex|title=isye building complex|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20170103001851/https://www.isye.gatech.edu/about/maps-directions/isye-building-complex|archive-date=2017-01-03}}&lt;/ref&gt;, bolnišnični kompleks itd.

== Oblikovanje ==
Praksa načrtovanja, gradnje in upravljanja stavb je običajno skupni trud različnih skupin strokovnjakov in obrtnikov. Odvisno od velikosti, kompleksnosti in namena določenega gradbenega projekta lahko projektna skupina vključuje:
* razvijalec nepremičnin, ki zagotavlja sredstva za projekt;
* Ena ali več finančnih institucij ali drugih vlagateljev, ki zagotavljajo financiranje
* Lokalni organi za načrtovanje in kodiranje
* geodet, ki izvaja ALTA / ACSM in gradbene raziskave v celotnem projektu;
* vodje gradnje, ki usklajujejo prizadevanja različnih skupin udeležencev projekta;
* pooblaščeni arhitekti in inženirji, ki zagotavljajo projektiranje stavb in pripravljajo gradbeno dokumentacijo;
* Glavne inženirske discipline, ki običajno vključujejo naslednje strokovnjake: civilne, strukturne, mehanske gradbene storitve (ogrevanje, prezračevanje in klimatizacija) Električne zgradbe, vodovodne in kanalizacijske storitve. Vključeni so lahko tudi drugi možni strokovnjaki inženirjev projektiranja, kot so požarna varnost, akustika, fasadni inženirji, gradbena fizika, telekomunikacije, AV (avdiovizualni), sistemi za upravljanje stavb, avtomatski nadzor itd. Ti inženirji projektiranja pripravljajo posebno gradbeno dokumentacijo.
* krajinski arhitekti;
* notranji oblikovalci;
* drugi svetovalci;
* Izvajalci, ki opravljajo gradbene storitve in vgrajujejo stavbne sisteme, kot so klimatska naprava, elektrika, vodovod, dekoracija, požarna zaščita, varnost in telekomunikacije;
* zastopniki za trženje ali najem;
* Upravljavci objektov, ki so odgovorni za upravljanje stavbe.

Ne glede na njihovo velikost in predvideno uporabo morajo vse stavbe v skladu z uredbami o določanju območij, gradbenimi predpisi in drugimi predpisi, kot so požarni zakoni, kodeksi za varnost življenja in s tem povezani standardi.

== Glede na obliko ==
Obstajajo samostoječe stavbe (hiše), pa tudi dvojčki in skupine hiš v odprti gradnji. Gradbeni ansambli so sestavljeni iz več posameznih stavb. V zaprtem razvoju se posamezna stavba ne pojavlja več tako jasno kot en sam objekt, ampak več stavb skupaj tvori gradnik (obdan z ulicami), stavbni kompleks ali večji element urbane strukture; kljub temu se razlikuje med sprednjimi, prečnimi in zadnjimi stavbami ter med vogalnimi in osrednjimi stavbami.

== S pravnega vidika ==
V javnem stavbnem pravu: javne stavbe, zasebne stavbe, kmetijska gospodarska poslopja, velikost in razred stavbe itd.
== V skladu z energetskimi standardi ==
Obstajajo nizkoenergijske hiše, pasivne hiše in tako imenovane hiše z dodatno energijo. To so različni energetski standardi, ki dajejo izjavo o energetskih potrebah stavbe.

== Zanimivost ==
Največja stavba na svetu je globalni center New Century v [[Čengdu]]ju na Kitajskem, ki je bil odprt leta 2013.&lt;ref&gt;[https://www.independent.co.uk/news/world/asia/world-s-largest-building-new-century-global-center-officially-opens-china-8681615.html ''World's largest building: The New Century Global Center officially opens in China.''] independent.co.uk, 1. Juli 2013&lt;/ref&gt; Visok je 100 metrov, dolg približno 500 metrov in širok 400 metrov. V notranjosti so hoteli, nakupovalne ulice in vodni park. 

Najdaljša stavba je nekdanja KdF-Seebad Rügen v Prori.&lt;ref&gt;Prora [http://www.proradok.de/en/startseite-2/]&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Zunanje povezave ==
{{Commons category|Buildings}}
*[https://en.wikisource.org/wiki/1911_Encyclop%C3%A6dia_Britannica/Building Building]

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Zgradbe in objekti po vrstah]]</text>
      <sha1>gf5ri2ib1855uvyr2y12drtwnl5j47h</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6773768</id>
      <parentid>6773759</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T14:29:22Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>vrnitev urejanj uporabnika [[Special:Contributions/~2026-58459-75|~2026-58459-75]] ([[User talk:~2026-58459-75|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:Ljuba24b|Ljuba24b]]</comment>
      <origin>6432495</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="13513" sha1="l9qtoi19otfkm5f50lz3zuehkurm65o" xml:space="preserve">{{multiple image|perrow = 3|total_width=400
| image1 = Ishtar gate in Pergamon museum in Berlin..jpg|width1=300|height1=
| image2 = Philae temple at night.jpg
| image3 = Maison Carree in Nimes (16).jpg|width3=300|height3=
| image4 = Beauty of khajuraho temple.jpg
| image5 = 11 Temple of Heaven.jpg
| image6 = 2017 0423 Ravenna (132).jpg|width5=300|height5=
| image7 = Badshahi Mosque front picture.jpg
| image8 = Durham Cathedral Nave.jpg
| image9 = Sainte Chapelle Interior Stained Glass.jpg
| image13 = Tempietto del Bramante Vorderseite.jpg
| image14 = Château de Maisons-Laffitte 001.jpg
| image15 = Boiserie from the Hôtel de Varengeville MET DP159273.jpg
| image16 = West facade of Petit Trianon 002.JPG
| image18 = Palacio CEC, Bucarest, Rumanía, 2016-05-29, DD 91-93 HDR.jpg
| image19 = Castel Béranger, February 16, 2013.jpg
| image20 = Théâtre des Champs-Élysées, 21 April 2013.jpg
| image21 = Alfeld Fagus 08JUL15.JPG
| image22 = Campus WU LC D1 TC DSC 1440w.jpg
| footer = Kratka vizualna zgodovina arhitekturnih slogov (od leve proti desni): [[Ištarina vrata]] ([[Mezopotamija]]), Temple Izide v [[File (otok)|File]] ([[Egipčanska arhitektura]]), [[Maison Carrée]] ([[Starogrška arhitektura|Grško]]-[[rimska arhitektura]]), [[Tempelj Kandarija Mahadeva]] ([[Indijska arhitektura|indijska]]), Molitvena dvorana za dobre letine [[Nebeški tempelj]] ([[Kitajska arhitektura|kitajska]]), [[Bazilika San Vitale]] ([[Bizantinska arhitektura|bizantinska]]), [[Mošeja Badšahi]] ([[Islamska arhitektura|islamska]]), [[Stolnica v Durhamu]] ([[Romanska arhitektura|romanska]]), [[Sainte-Chapelle]] ([[Gotska arhitektura|gotska]]), [[San Pietro in Montorio#Tempietto|Tempietto]] ([[Renesančna arhitektura|renesančna]]), [[Château de Maisons]] ([[Baročna arhitektura|baročna]]), ''boiserie'' iz Hôtel de Varengeville ([[rokoko]]), [[Petit Trianon]] ([[Neoklasicistična arhitektura|neoklasicizem]]), CEC Palace ([[Beaux-Arts arhitektura|Beaux-Arts]]), [[Castel Béranger]] ([[art nouveau]]), [[Théâtre des Champs-Élysées]] ([[Art déco]]), tovarna Fagus ([[Moderna arhitektura]]), Dunajska ekonomska in poslovna univerza, knjižnica in učni center ([[Sodobna arhitektura]])
}}

'''Stavba''' je [[zgradba]], ki zapira prostore, vanjo je mogoče vstopiti in se uporablja za bivanje ljudi, živali ali shranjevanje stvari. Je struktura ki nima nujno sten ali kleti, ampak vedno streho, ki bolj ali manj stalno stoji na enem mestu, na primer hiša ali tovarna.&lt;ref&gt;Max J. Egenhofer (2002). Geographic Information Science: Second International Conference, GIScience 2002, Boulder, CO, USA, September 25–28, 2002. Proceedings.[https://books.google.si/books?id=kH8gcJvVWfIC&amp;pg=PA110&amp;redir_esc=y#v=onepage&amp;q&amp;f=false] Springer Science &amp; Business Media. p. 110. ISBN 978-3-540-44253-0.&lt;/ref&gt; 

Stavbe so različnih velikosti, oblik in funkcij ter so bile skozi zgodovino prilagojene številnim dejavnikom, od razpoložljivih gradbenih materialov, vremenskim razmeram, cenam zemljišč, pogojem tal, specifični uporabi in estetskim razlogom. Za boljše razumevanje izraza stavba glej članek [[zgradba]].

Stavbe služijo številnim družbenim potrebam - predvsem kot zavetje pred vremenskimi vplivi, varnostjo, življenjskim prostorom, zasebnostjo, shranjevanjem stvari in udobnim bivanjem in delom. Stavba kot zavetje predstavlja fizično delitev človeškega habitata (prostor udobja in varnosti) in zunanjosti (kraj, ki je včasih lahko oster in škodljiv).

V zadnjih letih je zanimanje za trajnostno načrtovanje in gradbene prakse postalo tudi namerni del procesa oblikovanja številnih novih stavb in drugih struktur.

== Definicija ==
[[File:Kalasatama, Helsinki.jpg|thumb| Nebotičniki v gradnji v Kalasatami, [[Helsinki]], [[Finska]] (2021)]]
Iz Zakona o graditvi objektov:&lt;ref&gt;[http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3490]&lt;/ref&gt;
*stavba je objekt z enim ali več prostorov, v katere človek lahko vstopi in so namenjeni prebivanju ali opravljanju dejavnosti.
*nestanovanjska stavba, namenjena javni rabi, je stavba, katere raba je pod enakimi pogoji namenjena vsem kot je hotel, motel, gostilna in podobna nastanitvena stavba, banka, pošta, urad in podobna poslovna stavba, stavba za trgovino in storitve, stavba železniške in avtobusne postaje, letališča in pristaniškega terminala, postaja žičnice, garažna stavba in podobne stavbe za promet in komunikacije, stavba za razvedrilo, muzej, knjižnica, šolska stavba in druge stavbe za izobraževanje, stavba za bolnišnično ali zavodsko oskrbo, športna dvorana, stavba za čaščenje in opravljanje verskih dejavnosti in podobna nestanovanjska stavba.

Beseda ''stavba'' je tako [[samostalnik]] kot [[glagol]]: sama struktura in dejanje nastanka. Kot samostalnik je stavba »zgradba, ki ima streho in stene in stoji bolj ali manj stalno na enem mestu«; »na vogalu je bila trinadstropna stavba«; »to je bilo impozantno poslopje«. Beseda zgradba (tudi ''struktura'') pa se uporablja širše kot stavba, vključno z naravnimi in umetnimi tvorbami&lt;ref&gt;Structure. def. 2. ''Merriam-Webster's dictionary of synonyms: a dictionary of discriminated synonyms with antonyms and analogous and contrasted words''.. Springfield, Mass: Merriam-Webster, 1984. 787. Print.&lt;/ref&gt; in nima nujno sten. Struktura je bolj verjetno uporabljena za ograjo. Sturgisov slovar je vključeval, da se »[stavba] od arhitekture razlikuje po izključitvi vseh idej o umetniški obdelavi; od konstrukcije pa se razlikuje po zamisli o izključitvi znanstvene ali zelo spretne obdelave.«&lt;ref&gt;Building. def 1. Sturgis, Russell. ''A dictionary of architecture and building: biographical, historical, and descriptive''. vol. 1. New York: The Macmillan Co. ;, 1901. 2236. Print.&lt;/ref&gt; Kot glagol je stavba gradbeno dejanje.

== Zgodovina ==
{{glavni|Zgodovina arhitekture}} 
Obstajajo jasni dokazi o gradnji doma iz okoli 18.000 let pred našim štetjem.&lt;ref&gt;{{cite journal|author1=Rob Dunn|author-link1= |journal=New Scientist|date=Aug 23, 2014|pages=34–37|url=https://www.newscientist.com/article/mg22329830.500-meet-the-lodgers-wildlife-in-the-great-indoors.html?full=true|title=Meet the lodgers: Wildlife in the great indoors|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20141129031849/http://www.newscientist.com/article/mg22329830.500-meet-the-lodgers-wildlife-in-the-great-indoors.html?full=true|archive-date=2014-11-29}}&lt;/ref&gt; Stavbe so postale običajne že v neolitiku.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|editor=Daniel Cilia|date=2004|first=Anthony|last=Pace|chapter=Tarxien|title=Malta before History – The World's Oldest Free Standing Stone Architecture|publisher=Miranda Publishers|isbn=978-9990985085}}&lt;/ref&gt;

== Tipi ==
[[File:Marburg asv2022-02 img04 Reitgasse.jpg|thumb| [[Predalčna lesena gradnja]] v [[Marburg]]u ([[Nemčija]])]]
[[File:15, Strada Arthur Verona, Bucharest (Romania) 10.jpg|thumb|[[Belle Époque]] mestna hiša v [[Bukarešta|Bukarešti]] ([[Romunija]]), spremenjena v knjigarno]]

=== Stanovanjska stavba ===
Stanovanjske hiše za eno družino se najpogosteje imenujejo hiše ali domovi. Več družinske stanovanjske stavbe, ki vsebujejo več kot eno stanovanjsko enoto. Kondominij je stanovanje, ki ga ima stanovalec v lasti in ga ne oddaja. Hiše se lahko gradijo tudi v parih (dvojčki), na terasah, kjer imajo vse hiše razen dveh druge strani; Stanovanja so lahko zgrajena okrog dvorišč ali kot pravokotni bloki, obdani s kosom tal različnih velikosti. Hiše, ki so bile zgrajene kot eno samo stanovanje, se lahko kasneje razdelijo na več enot; lahko jih tudi pretvorimo v drugo uporabo, npr. pisarno ali trgovino.

Tipi stavb se lahko gibljejo od koč do več milijonov vrednih visokih stanovanjskih blokov, ki lahko sprejmejo na tisoče ljudi. Povečanje gostote poselitve v stavbah (in manjše razdalje med stavbami) je običajno odziv za visoke cene zemljišč, ki so posledica številnih ljudi, ki želijo živeti blizu dela ali podobnih atraktorjev. Pogosti gradbeni materiali so opeka, beton ali kombinacija katerega koli od njih s kamnom.

Stanovanjske stavbe imajo različna imena za uporabo, odvisno od tega, ali so sezonske, vključujejo počitniško hišo ali časovni zakup; velikost, na primer koča ali odlična hiša; vrednost, kot sta baraka ali dvorec; način gradnje, na primer brunarica ali mobilna hišica; bližina tal, na primer hiša, zaščitena z zemljo, hiša na kolih ali hiša na drevesu. Tudi če stanovalci potrebujejo posebno nego, na primer dom za ostarele, sirotišnica ali zapor; ali v skupinskih stanovanjih, kot so vojašnice ali dormitoriji.

V preteklosti je veliko ljudi živelo v skupnih stavbah, imenovanih ''dolga hipa'', v manjših jamskih bivališčih in hiše v kombinaciji s hlevi.

Stavbe so opredeljene kot obsežne in stalne strukture, zato so druge oblike bivanja, kot so stanovanja -ladje, jurte in avtodomi, … stanovanja, ne pa stavbe.

=== Kompleks ===
[[File:Competitiveness - Korea.jpg|thumb| Jeklena stavba iz aluminijastih plošč v Koreji.]]
Včasih se skupina med seboj povezanih (in morda med seboj stikajočih) stavb imenuje kompleks - na primer stanovanjski kompleks &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.lincolnshirelive.co.uk/plans-to-convert-former-housing-complex-into-flats/story-30042482-detail/story.html|title=plans to convert housing complex|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20170110125715/http://www.lincolnshirelive.co.uk/plans-to-convert-former-housing-complex-into-flats/story-30042482-detail/story.html#|archive-date=2017-01-10|access-date=2017-02-23}}&lt;/ref&gt;, izobraževalni kompleks &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.isye.gatech.edu/about/maps-directions/isye-building-complex|title=isye building complex|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20170103001851/https://www.isye.gatech.edu/about/maps-directions/isye-building-complex|archive-date=2017-01-03}}&lt;/ref&gt;, bolnišnični kompleks itd.

== Oblikovanje ==
Praksa načrtovanja, gradnje in upravljanja stavb je običajno skupni trud različnih skupin strokovnjakov in obrtnikov. Odvisno od velikosti, kompleksnosti in namena določenega gradbenega projekta lahko projektna skupina vključuje:
* razvijalec nepremičnin, ki zagotavlja sredstva za projekt;
* Ena ali več finančnih institucij ali drugih vlagateljev, ki zagotavljajo financiranje
* Lokalni organi za načrtovanje in kodiranje
* geodet, ki izvaja ALTA / ACSM in gradbene raziskave v celotnem projektu;
* vodje gradnje, ki usklajujejo prizadevanja različnih skupin udeležencev projekta;
* pooblaščeni arhitekti in inženirji, ki zagotavljajo projektiranje stavb in pripravljajo gradbeno dokumentacijo;
* Glavne inženirske discipline, ki običajno vključujejo naslednje strokovnjake: civilne, strukturne, mehanske gradbene storitve (ogrevanje, prezračevanje in klimatizacija) Električne zgradbe, vodovodne in kanalizacijske storitve. Vključeni so lahko tudi drugi možni strokovnjaki inženirjev projektiranja, kot so požarna varnost, akustika, fasadni inženirji, gradbena fizika, telekomunikacije, AV (avdiovizualni), sistemi za upravljanje stavb, avtomatski nadzor itd. Ti inženirji projektiranja pripravljajo posebno gradbeno dokumentacijo.
* krajinski arhitekti;
* notranji oblikovalci;
* drugi svetovalci;
* Izvajalci, ki opravljajo gradbene storitve in vgrajujejo stavbne sisteme, kot so klimatska naprava, elektrika, vodovod, dekoracija, požarna zaščita, varnost in telekomunikacije;
* zastopniki za trženje ali najem;
* Upravljavci objektov, ki so odgovorni za upravljanje stavbe.

Ne glede na njihovo velikost in predvideno uporabo morajo vse stavbe v skladu z uredbami o določanju območij, gradbenimi predpisi in drugimi predpisi, kot so požarni zakoni, kodeksi za varnost življenja in s tem povezani standardi.

== Glede na obliko ==
Obstajajo samostoječe stavbe (hiše), pa tudi dvojčki in skupine hiš v odprti gradnji. Gradbeni ansambli so sestavljeni iz več posameznih stavb. V zaprtem razvoju se posamezna stavba ne pojavlja več tako jasno kot en sam objekt, ampak več stavb skupaj tvori gradnik (obdan z ulicami), stavbni kompleks ali večji element urbane strukture; kljub temu se razlikuje med sprednjimi, prečnimi in zadnjimi stavbami ter med vogalnimi in osrednjimi stavbami.

== S pravnega vidika ==
V javnem stavbnem pravu: javne stavbe, zasebne stavbe, kmetijska gospodarska poslopja, velikost in razred stavbe itd.
== V skladu z energetskimi standardi ==
Obstajajo nizkoenergijske hiše, pasivne hiše in tako imenovane hiše z dodatno energijo. To so različni energetski standardi, ki dajejo izjavo o energetskih potrebah stavbe.

== Zanimivost ==
Največja stavba na svetu je globalni center New Century v [[Čengdu]]ju na Kitajskem, ki je bil odprt leta 2013.&lt;ref&gt;[https://www.independent.co.uk/news/world/asia/world-s-largest-building-new-century-global-center-officially-opens-china-8681615.html ''World's largest building: The New Century Global Center officially opens in China.''] independent.co.uk, 1. Juli 2013&lt;/ref&gt; Visok je 100 metrov, dolg približno 500 metrov in širok 400 metrov. V notranjosti so hoteli, nakupovalne ulice in vodni park. 

Najdaljša stavba je nekdanja KdF-Seebad Rügen v Prori.&lt;ref&gt;Prora [http://www.proradok.de/en/startseite-2/]&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Zunanje povezave ==
{{Commons category|Buildings}}
*[https://en.wikisource.org/wiki/1911_Encyclop%C3%A6dia_Britannica/Building Building]

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Zgradbe in objekti po vrstah]]</text>
      <sha1>l9qtoi19otfkm5f50lz3zuehkurm65o</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predsednik Francije</title>
    <ns>0</ns>
    <id>507709</id>
    <revision>
      <id>6774041</id>
      <parentid>5730806</parentid>
      <timestamp>2026-11-03T01:43:04Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6)</comment>
      <origin>6774041</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="17276" sha1="s9fm22mkykbfzzr3445d01hpmhmzoty" xml:space="preserve">{{Infobox official post
| post = Predsednik Francije
| body = &lt;br /&gt;{{small|{{lang|fr|Président de la République française}}}}
| image name = 
| image name1 = Flag of France.svg
| image_size1 = 70px
| incumbent = [[Emmanuel Macron]]
| incumbentsince = 14. maj 2017
| member_of = Nacionalni svet za obrambo in varnost&lt;br&gt;[[Svet ministrov (Francija)|Svet ministrov]]&lt;br&gt;[[Evropski svet]]
| termlength = 5 let
| first = [[Louis-Napoleon Bonaparte]]
| named_for = 
| residence = [[Elizejska palača]], [[Pariz]]
| website = http://www.elysee.fr/
| image = Emmanuel_Macron_(cropped).jpg
| salary = 179.000 € letno
| formation = 1848; (Druga republika)&lt;br&gt;
4. oktober 1958; (Peta republika)
}}'''Predsednik Francije''', uradno '''predsednik Francoske republike''' ({{Jezik-fr|Président de la République française}}), je [[vodja države]] in izvršne oblasti [[Francija|Francije]] ter tudi vrhovni poveljnik [[francoske oborožene sile|francoskih oboroženih sil]]. Ker je predsedstvo najvišja magistratura države, je nosilec funkcije nosilec najvišje funkcije v Franciji.

Pooblastila, funkcije in dolžnosti prejšnjih predsedniških funkcij, poleg njihovega odnosa s [[predsednik vlade Francije|predsednikom vlade]] in samo [[vlada Francije|vlado Francije]], so se sčasoma razlikovale z različnimi ustavnimi dokumenti od [[Francoska druga republika|druge republike]]. Predsednik Francoske republike je po uradni dolžnosti [[Soprinezi Andore|soprinc Andore]], veliki mojster [[Red legije časti|Legije časti]] in [[Nacionalni red za zasluge (Francija)|nacionalnega reda za zasluge]]. Nosilec funkcije je tudi častni protokanonik [[Bazilika svetega Janeza v Lateranu|nadbazilike svetega Janeza na Lateranu]] v [[Rim|Rimu]], čeprav so nekateri ta naziv v preteklosti zavračali.

Sedanji predsednik Francoske republike je [[Emmanuel Macron]], ki je 14. maja 2017 nasledil [[François Hollande|Françoisa Hollanda.]]

== Zgodovina ==
Predsedstvo Francije je bilo prvič javno predlagano med [[Julijska revolucija|julijsko revolucijo]] leta 1830, ko je bilo ponujeno [[LaFayette|Markizu de Lafayetteju]]. Funkcijo je odklonil v korist princa [[Ludvik-Filip I. Francoski|Louisa Phillipa]], ki je postal francoski kralj. Osemnajst let pozneje, v uvodnih fazah [[Francoska druga republika|Druge republike]], je bil naziv ustvarjen za izvoljenega vodjo države, med katerimi je bil prvi [[Napoleon III.|Louis-Napoléon Bonaparte]], nečak cesarja [[Napoleon Bonaparte|Napoleona]]. Bonaparte je bil v tej vlogi, dokler ni izvedel državnega udara proti republiki in se razglasil za Napoleona III., [[Francoski cesar|francoskega cesarja]].

Pod [[Francoska Tretja republika|tretjo republiko]] je bil predsednik sprva precej močna figura, predvsem zaradi moči rojalistične stranke, ko so bili sprejeti ustavni zakoni iz leta 1875. Upali so, da bi lahko funkcijo nastopil nekdo iz ene od dveh vej kraljeve družine lahko. Kot predsednik bi lahko spremenil Francijo v ustavno monarhijo. Po volitvah leta 1877 so prevladali republikanci in potem, ko je predsednik [[Marie Mac Mahon|Patrice de MacMahon]] neuspešno poskušal razpustiti ''Chambre des Députés''pridobiti in pridobiti novo rojalistično večino. 

V času [[Francoska Četrta republika|četrte republike]] po drugi svetovni vojni je imela država [[parlamentarni sistem]], v katerem je bila funkcija predsednika republike bolj ceremonialna. Ustava [[Francoska peta republika|Pete republike]], ki jo je nadomestila leta 1958, je močno povečala predsednikova pooblastila. Referendum leta 1962 je spremenil ustavo, tako da bi je bil predsednik neposredno izvoljen na splošnih volitvah in ne na volilnem kolegiju.

Leta 2000 je referendum skrajšal predsedniški mandat s sedmih let na pet. Po ustavni reformi leta 2008 je bila uvedena omejitev na največ dva zaporedna mandata.

== Pooblastila ==
Francoska peta republika ima [[polpredsedniški sistem]]. Za razliko od mnogih drugih evropskih predsednikov ima francoski predsednik precej moči. Čeprav predsednik vlade Francije s svojo vlado in parlament nadzirata velik del dejanskih nacionalnih zadev, ima francoski predsednik še vedno pomemben vpliv in oblast, še posebej na področju nacionalne varnosti in zunanje politike.

Največja predsednikova moč je možnost izbire predsednika vlade. Ker pa ima francoski državni zbor izključno pooblastilo za razrešitev vlade, je predsednik prisiljen imenovati predsednika vlade, ki lahko pridobi podporo večine v skupščini. Od leta 2002 se zakonodajne volitve izvajajo nekaj tednov po predsedniških; zato je zelo verjetno, da bo večina dobila stranka ali skupina, ki podpira predsednika. Prav tako ima kot vodja francoske države dolžnost arbitrirati o delovanju vladnih organov za učinkovito delo.

== Kazenska odgovornost in obtožba ==
67. in 68. člen urejata kazensko odgovornost predsednika. Preoblikovali so ju z ustavnim zakonom iz leta 2007, da bi razjasnili situacijo, ki je prej povzročila pravne spore.

Predsednik republike uživa [[Suverena imuniteta|imuniteto]] v času svojega mandata: od njega ni mogoče zahtevati pričanja pred nobeno jurisdikcijo, prav tako jih ni mogoče preganjati itd. Vendar se [[zastaranje]] začasno ustavi v času njihovega mandata, preiskave in pregon pa se lahko znova začnejo, najkasneje en mesec po prenehanju funkcije.

Predsednik se ne šteje za osebno odgovornega za njegova dejanja po uradni dolžnosti, razen če so dejanja obtožena pred [[Mednarodno kazensko sodišče|Mednarodnim kazenskim sodiščem]] (Francija je članica ICC, predsednik pa je francoski državljan kot drugi po pravilih Sodišča) ali kadar je proti njim uvedena obtožba. Obtožbo lahko izreče republiško višje sodišče, posebno sodišče, ki ga skličeta oba domova parlamenta na predlog enega izmed domov, če predsednik ne bi opravljal svojih dolžnosti na način, ki očitno onemogoča nadaljevanje mandata.

== Seznam predsednikov ==
''Glej stran: [[Seznam predsednikov Francije|'''Seznam predsednikov Francije''']]''

=== Časovnica ===
{{#tag:timeline|ImageSize=width:1250 height:auto barincrement:12
PlotArea  = top:3 bottom:150 right:50 left:20
AlignBars = late

Define $today = {{#time:d/m/Y}}

DateFormat = dd/mm/yyyy
Period     = from:01/01/1848 till:$today
TimeAxis   = orientation:horizontal
ScaleMajor = unit:year increment:10 start:1850
ScaleMinor = unit:year increment:1 start:1848

Colors =
  id:bonapartist value:rgb(0,0.5,0) legend:Bonapartist
  id:independent value:rgb(0.87,0.87,0.87) legend:None_(Independent)
  id:moderatemonarchist value:rgb(0.68,0.76,0.99) legend:Moderate_Monarchist
  id:opportunistrepublican value:rgb(1,0.25,0.25) legend:Opportunist_Republican
  id:democraticalliance value:rgb(1,0.75,0) legend:Democratic_Republican
  id:radical-socialist value:rgb(0.88,0.69,1) legend:Radical_Socialist_and_Radical_Republican_Party
  id:sfio value:rgb(0.94,0,0.11) legend:French_Section_of_the_Workers_International
  id:mrp value:rgb(0,0.8,0.8) legend:Union_for_French_Democracy
  id:cnip value:rgb(0.15,0.77,0.93) legend:National_Centre_of_Independents_and_Peasants
  id:gaullist value:rgb(0,0,0.78) legend:Gaullist_(UNR/UDR)
  id:center-right value:rgb(0,0.8,0.8) legend:Centre-Right_(CD/RI/PR)
  id:ps value:rgb(0.93,0.09,0.32) legend:Socialist_Party
  id:neo-gaullist value:rgb(0,0.4,0.8) legend:Neo-Gaullist_(RPR/UMP/LR)
  id:lrem value:rgb(1,0.84,0) legend:La_République_En_Marche!
Legend = columns:4 left:200 top:100 columnwidth:240
 
TextData =
  pos:(20,100) textcolor:black fontsize:M
  text:&quot;Political parties:&quot;

BarData =
  bar:Bonaparte
  bar:Thiers
  bar:deMacMahon
  bar:Grévy
  bar:Carnot
  bar:Casimir-Perier
  bar:Faure
  bar:Loubet
  bar:Fallières
  bar:Poincaré
  bar:Deschanel
  bar:Millerand
  bar:Doumergue
  bar:Doumer
  bar:Lebrun
  bar:Pétain
  bar:deGaulle
  bar:Gouin
  bar:Bidault
  bar:Auriol
  bar:Blum
  bar:Coty
  bar:Pompidou
  bar:dEstaing
  bar:Mitterrand
  bar:Chirac
  bar:Sarkozy
  bar:Hollande
  bar:Macron

PlotData =
  width:5 align:left fontsize:S shift:(5,-4) anchor:till

 bar:Bonaparte
  from: 20/12/1848 till: 02/12/1852 color:bonapartist text:&quot;[[Napoleon III|Louis-Napoléon Bonaparte]] (1)&quot;
 bar:Thiers
  from: 31/08/1871 till: 24/05/1873 color:moderatemonarchist text:&quot;[[Adolphe Thiers]] (2)&quot;
 bar:deMacMahon
  from: 24/05/1873 till: 30/01/1879 color:moderatemonarchist text:&quot;[[Patrice de MacMahon]]&quot;
 bar:Grévy
  from: 30/01/1879 till: 02/12/1887 color:opportunistrepublican text:&quot;[[Jules Grévy]]&quot;
 bar:Carnot
  from: 03/12/1887 till: 25/06/1894 color:opportunistrepublican text:&quot;[[Sadi Carnot (statesman)|Sadi Carnot]]&quot;
 bar:Casimir-Perier
  from: 27/06/1894 till: 16/01/1895 color:opportunistrepublican text:&quot;[[Jean Casimir-Perier]]&quot;
 bar:Faure
  from: 17/01/1895 till: 16/02/1899 color:opportunistrepublican text:&quot;[[Félix Faure]]&quot;
 bar:Loubet
  from: 18/02/1899 till: 18/02/1906 color:democraticalliance text:&quot;[[Émile Loubet]]&quot;
 bar:Fallières
  from: 18/02/1906 till: 18/02/1913 color:democraticalliance text:&quot;[[Armand Fallières]]&quot;
 bar:Poincaré
  from: 18/02/1913 till: 18/02/1920 color:democraticalliance text:&quot;[[Raymond Poincaré]]&quot;
 bar:Deschanel
  from: 18/02/1920 till: 21/09/1920 color:democraticalliance text:&quot;[[Paul Deschanel]]&quot;
 bar:Millerand
  from: 23/09/1920 till: 11/06/1924 color:independent text:&quot;[[Alexandre Millerand]]&quot;
 bar:Doumergue
  from: 13/06/1924 till: 13/06/1931 color:radical-socialist text:&quot;[[Gaston Doumergue]]&quot;
 bar:Doumer
  from: 13/06/1931 till: 07/05/1932 color:independent text:&quot;[[Paul Doumer]]&quot;
 bar:Lebrun
  from: 10/05/1932 till: 11/07/1940 color:democraticalliance text:&quot;[[Albert Lebrun]]&quot;
 bar:Pétain
  from: 11/07/1940 till: 19/08/1944 color:independent text:&quot;[[Philippe Pétain]] (3)&quot;
 bar:deGaulle
  from: 03/06/1944 till: 26/01/1946 color:independent
  from: 08/01/1959 till: 28/04/1969 color:gaullist text:&quot;[[Charles de Gaulle]] (4)&quot;
 bar:Gouin
  from: 26/01/1946 till: 24/06/1946 color:sfio text:&quot;[[Félix Gouin]] (5)&quot;
 bar:Bidault
  from: 24/06/1946 till: 28/11/1946 color:mrp text:&quot;[[Georges Bidault]] (6)&quot;
 bar:Auriol
  from: 28/11/1946 till: 16/12/1946 color:sfio
  from: 16/01/1947 till: 16/01/1954 color:sfio text:&quot;[[Vincent Auriol]] (7)&quot;
 bar:Blum
  from: 16/12/1946 till: 16/01/1947 color:sfio text:&quot;[[Léon Blum]] (8)&quot;
 bar:Coty
  from: 16/01/1954 till: 08/01/1959 color:cnip text:&quot;[[René Coty]]&quot;
 bar:Pompidou
  from: 20/06/1969 till: 02/04/1974 color:gaullist text:&quot;[[Georges Pompidou]]&quot;
 bar:dEstaing
  from: 27/05/1974 till: 21/05/1981 color:center-right text:&quot;[[Valéry Giscard d'Estaing]]&quot;
 bar:Mitterrand
  from: 21/05/1981 till: 17/05/1995 color:ps text:&quot;[[François Mitterrand]]&quot;
 bar:Chirac
  from: 17/05/1995 till: 16/05/2007 color:neo-gaullist text:&quot;[[Jacques Chirac]]&quot;
 bar:Sarkozy
  from: 16/05/2007 till: 15/05/2012 color:neo-gaullist text:&quot;[[Nicolas Sarkozy]]&quot;
 bar:Hollande
  from: 15/05/2012 till: 14/05/2017 color:ps text:&quot;[[François Hollande|Hollande]]&quot;
 bar:Macron
  from: 14/05/2017 till: end color:lrem text:&quot;[[Emmanuel Macron|Macron]]&quot;}}

=== Umrli med mandatom ===
Na položaju so umrli štirje francoski predsedniki:

* [[Sadi Carnot]], ki ga je Sante Geronimo Caserio umoril 25. junija 1894, star 56 let.
* [[Félix Faure]], ki je umrl 16. februarja 1899, star 58 let.
* [[Paul Doumer]], ki ga je 7. maja 1932 umoril Paul Gorguloff, star 75 let, najstarejši je umrl v službi.
* [[Georges Pompidou]], ki je umrl 2. aprila 1974, star 62 let.

== Plača in rezidence ==
[[Slika:Secretary_Pompeo_Arrives_to_Meet_with_French_Foreign_Minister_Le_Drian_in_Paris_(50610423656).jpg|sličica| Elizejska palača, glavna rezidenca predsednika]]
Predsednik republike prejema plačo v skladu s plačilnim razredom, opredeljenim v primerjavi s plačilnimi razredi najvišjih članov [[Francoska državna služba|francoske državne službe]] (»out of scale«, ''hors échelle'', tistih, katerih plačilni razredi so znani kot črke in ne kot številčni indeksi). Poleg tega mu je poleg plače in nadomestila za bivanje izplačana 3-odstotna štipendija za bivanje in 25-odstotna delovna štipendija. Ta bruto plača in odškodnine so enake tistim predsednika vlade in so za 50 % višje od najvišje plače drugih članov vlade kar je samo po sebi opredeljeno kot dvakratno povprečje najvišjega (plačilnega razreda G ) in najnižje (plačilni razred A1) plače v plačnih razredih »izven lestvice«. Z uporabo plačilnih razredov »izven obsega« iz leta 2008&lt;ref&gt;[https://web.archive.org/web/20110520183843/http://costkiller.net/salaires/salaires-fonction-publique.htm Grille de salaires de la fonction publique].&lt;/ref&gt; znaša mesečna plača 20.963 evrov, kar ustreza 19.000 eur, ki so bili navedeni v tisku v začetku leta 2008.&lt;ref&gt;[http://www.politique.net/2008022801-le-salaire-du-premier-ministre-a-double-depuis-2002.htm Le salaire du Premier ministre a doublé depuis 2002], citing an interview given by [[Nicolas Sarkozy]] to ''[[Le Parisien]]''.&lt;/ref&gt; Z uporabo plačnih razredov od 1. julija 2009 to znaša 21.131 evrov bruto mesečne plače.

Plača in štipendija za bivanje sta obdavčeni z [[Dohodnina|dohodnino]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.legifrance.gouv.fr/affichCodeArticle.do?cidTexte=LEGITEXT000006069577&amp;idArticle=LEGIARTI000018620290&amp;dateTexte=20090729|title=General tax code, art. 80 undecies A|language=fr|publisher=Legifrance.gouv.fr|accessdate=9 June 2011}}&lt;/ref&gt;

Uradna rezidenca in urad predsednika je [[Elizejska palača]] v Parizu. Druge predsedniške rezidence so:

* [[Hôtel de Marigny]], ki stoji ob Elizejski palači in gosti tuje uradne goste;
* [[Château de Rambouillet]] je običajno odprt za obiskovalce, če se ne uporablja za (redka) uradna srečanja;
* Domaine national de Marly je običajno odprta za obiskovalce, če se ne uporablja za (redka) uradna srečanja;
* [[Fort de Brégançon]] v jugovzhodni Franciji je uradna predsedniška počitniška rezidenca. Leta 2013 je postal nacionalni spomenik in je bil od leta 2014 nekajkrat odprt za javnost.

== Zadnje volitve ==
Zadnje volitve predsednika Francije so potekale leta 2017.

== Pokojnina in ugodnosti ==
Po francoski zakonodaji imajo nekdanji predsedniki republike zagotovljeno doživljenjsko pokojnino, določeno glede na plačilni razred [[državni svet (Francija)|državnih svetnikov]], vljudnostni diplomatski potni list, in po francoski ustavi (člen 56) članstvo v ustavnem svetu.

Dobijo tudi osebje, stanovanje in/ali pisarno ter druge ugodnosti, čeprav je pravna podlaga za to sporna. Sedanji sistem zagotavljanja osebja in drugih ugodnosti nekdanjim francoskim predsednikom je leta 1981 zasnoval [[Michel Charasse]], takratni svetovalec predsednika [[François Mitterrand|Françoisa Mitterranda]], da bi skrbel za nekdanjega predsednika [[Valéry Giscard d'Estaing|Valéryja Giscarda d'Estainga]] in vdovo nekdanjega predsednika [[Georges Pompidou|Georgesa Pompidouja]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.senat.fr/seances/s200806/s20080619/s20080619005.html |title=19 June 2008 Proceedings |access-date=2021-11-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250703004720/https://www.senat.fr/seances/s200806/s20080619/s20080619005.html |archive-date=2025-07-03 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Leta 2008 so po odgovoru služb predsednika vlade na vprašanje poslanca državnega zbora Renéja Dosièrea &lt;ref&gt;[http://questions.assemblee-nationale.fr/q13/13-140QE.htm Question #140], answer published in the [[Journal officiel de la République française]] on 24 June 2008 page: 5368.&lt;/ref&gt; objekti obsegali: varnostne podrobnosti, avto s šoferjem, vozovnice za vlak v prvem razredu in pisarniški ali stanovanjski prostor ter dve osebi, ki oskrbujeta prostor. Poleg tega so na voljo sredstva za sedem stalnih pomočnikov.

Predsednik [[Hollande]] je leta 2016 napovedal reformo sistema. Nekdanji francoski predsedniki ne bodo več dobili avtomobila s šoferjem, zmanjšali so tudi kadre v njihovem bivalnem okolju. Poleg tega se je zmanjšalo število pomočnikov, ki so na voljo za njihovo uporabo, a za nekdanje uradnike ostaja na voljo državno [[stanovanje]] ali [[hiša]]. Na voljo so tudi vozovnice za [[vlak]], če potovanje upravičuje urad nekdanjega predsednika kot del uradnih poslov. Varnostno osebje okoli nekdanjih predsednikov Francije je ostalo nespremenjeno.&lt;ref&gt;{{In lang|fr}} [https://lemonde.fr/politique/article/2016/10/05/hollande-rabote-les-privileges-des-anciens-presidents_5008343_823448.html Hollande rabote les privilèges des anciens présidents], ''Le Monde'', 5 October 2016.&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
&lt;references /&gt;
== Povezana literatura ==

* [https://web.archive.org/web/20170422040244/http://www.cfr.org/france/powerful-frances-president/p38736 Kako močan je francoski predsednik?] Primer iz Sveta za zunanje odnose
* John Gaffney. ''Politično vodstvo v Franciji: od Charlesa de Gaulla do Nicolasa Sarkozyja'' (Palgrave Macmillan; 2012),{{ISBN|978-0-230-36037-2}} . Raziskuje mitologijo in simboliko v francoski politični kulturi skozi študijo osebnosti, ki so jo oblikovali de Gaulle in njegovih pet naslednikov.

== Zunanje povezave ==

* {{Uradno spletno mesto|https://www.elysee.fr/}}

{{Predsedniki Francije}}

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Predsedniki Francije]]
[[Kategorija:Francija]]
[[Kategorija:Predsedniki držav|Francija]]</text>
      <sha1>s9fm22mkykbfzzr3445d01hpmhmzoty</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam kanclerjev Zvezne republike Nemčije</title>
    <ns>0</ns>
    <id>509175</id>
    <revision>
      <id>6773802</id>
      <parentid>6765848</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T15:30:43Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>CommonsDelinker</username>
        <id>5156</id>
      </contributor>
      <comment>[[c:COM:CDC|Bot]]: Datoteka Bundesarchiv_B_145_Bild-F078072-0004,_Konrad_Adenauer.jpg je bila v Zbirki izbrisana, zaradi Copyright violation; see [[:c:Commons:Licensing|]] ([[:c:COM:CSD#F1|F1]]): and [[:c:Ticket:2026102910008077|]]. Odstranjevanje.</comment>
      <origin>6773802</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="13184" sha1="tc5yfsnlqqg2vofza9s94zvlfd7xcbw" xml:space="preserve">{{multiple image
| perrow = 2
| total_width = 320
| image1 = BismarckArbeitszimmer1886.jpg
| alt1 = Portrait of Otto von Bismarck, sitting at desk
| image2 = Hitler portrait crop.jpg
| alt2 = Portrait of Adolf Hitler, standing
| image3 =
| alt3 = Portrait of Konrad Adenauer by Katherine Young
| image4 = KAS-Kohl, Helmut-Bild-14701-1.jpg
| alt4 = Portrait of Helmut Kohl on a CDU election poster
| footer = [[Otto von Bismarck]], [[Adolf Hitler]], [[Konrad Adenauer]], [[Helmut Kohl]]
}}

'''Seznam kanclerjev Zvezne republike Nemčije''' navaja nosilce tega položaja od ustanovitve Nemškega rajha. [[Kancler Nemčije|Nemški kancler]] je politični vodja [[Nemčija|Nemčije]] in zvezne vlade. Nosilec funkcije je odgovoren za izbiro vseh drugih članov vlade in predsedovanje sestankom vlade.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.bundeskanzlerin.de/Webs/BKin/EN/Chancellery/Tasks_of_the_Chancellor/tasks_of_the_chancellor_node.html|title=Tasks of the Federal Chancellor|website=bundeskanzlerin.de|publisher=The Press and Information Office of the Federal Government|access-date=13 March 2018|archive-date=2016-07-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20160723200508/https://www.bundeskanzlerin.de/Webs/BKin/EN/Chancellery/Tasks_of_the_Chancellor/tasks_of_the_chancellor_node.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Funkcija je bila ustanovljena v Severnonemški konfederaciji leta 1867,&lt;ref name=&quot;north-german-constitution&quot;&gt;{{cite wikisource|wslink=Verfassung des Norddeutschen Bundes|wslanguage=de|title=Verfassung des Norddeutschen Bundes|trans-title=[[North German Constitution]]|date=26 June 1867}}&lt;/ref&gt; ko je [[Otto von Bismarck]] postal prvi kancler. Z združitvijo Nemčije in ustanovitvijo [[Nemško cesarstvo|Nemškega cesarstva]] leta 1871 se je Konfederacija razvila v nemško nacionalno državo, njen vodja pa je postal znan kot [[Kancler Nemčije|nemški kancler]].&lt;ref name=&quot;empire-constitution&quot;&gt;{{cite wikisource|wslink=Constitution of the German Empire|title=Constitution of the German Empire|trans-title=[[Constitution of the German Empire|Verfassung des Deutschen Reichs]]|language=en|date=16 April 1871}}&lt;/ref&gt; Prvotno je bil kancler odgovoren le [[Cesar|cesarju]], kar se je spremenilo z ustavno reformo leta 1918, ko je [[parlament]] dobil pravico do razrešitve kanclerja. V skladu z [[Weimarska ustava|Weimarsko ustavo]] iz leta 1919 je kanclerje imenoval neposredno izvoljeni predsednik, vendar so bili odgovorni parlamentu.&lt;ref name=&quot;weimar-constitution&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.schoolshistory.org.uk/ASLevel_History/week2_theweimarconsitution.htm|title=The Seeds of Evil: The Rise of Hitler — The Constitution of the Weimar Republic|website=schoolshistory.org.uk|date=2004|access-date=13 March 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20110820062141/http://www.schoolshistory.org.uk/ASLevel_History/week2_theweimarconsitution.htm|archive-date=20 August 2011|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Ustava je bila razveljavljena v času [[Nacionalsocializem|nacistične diktature]], v obdobju 1933–1945. Med zavezniško okupacijo ni bilo neodvisne nemške vlade in nobenega kanclerja; položaj v [[Nemška demokratična republika|Vzhodni Nemčiji]] ni bil ponovno ustanovljen, zato je bil vodja vlade Vzhodne Nemčije predsednik Sveta ministrov. Temeljni zakon iz leta 1949 je kancler postal najpomembnejši položaj v [[Zvezna republika Nemčija (1949–1990)|Zahodni Nemčiji]], hkrati pa je zmanjšal vlogo [[Predsednik Nemčije|predsednika]].&lt;ref name=&quot;grundgesetz-bpb&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.bpb.de/geschichte/deutsche-geschichte/grundgesetz-und-parlamentarischer-rat/39026/neuland|title=Neuland Grundgesetz {{!}} Abkehr von Weimarer Verfassung – Reaktion auf Nazi-Deutschland|trans-title=Virgin Soil &quot;Basic Law&quot; {{!}} Departure from Weimar Constitution - Reaction to Nazi Germany|publisher=[[Federal Agency for Civic Education|Bundeszentrale für politische Bildung]]|language=de|date=1 September 2008|access-date=13 March 2018}}&lt;/ref&gt;

== Severnonemška konfederacija (1867–1871) ==
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center; border:1px #AAAAFF solid&quot;
! rowspan=&quot;2&quot; width=&quot;10%&quot; scope=&quot;col&quot; |Portret
! rowspan=&quot;2&quot; width=&quot;33%&quot; scope=&quot;col&quot; |Ime
! colspan=&quot;3&quot; width=&quot;33%&quot; scope=&quot;col&quot; |Mandat
|-
! width=&quot;10%&quot; scope=&quot;col&quot; |Začetek
! width=&quot;10%&quot; scope=&quot;col&quot; |Konec
! width=&quot;15%&quot; scope=&quot;col&quot; |Dolžina
|-
! scope=&quot;row&quot; |[[File:Bundesarchiv_Bild_146-2005-0057,_Otto_von_Bismarck.jpg|link=https://en.wikipedia.org/wiki/File:Bundesarchiv_Bild_146-2005-0057,_Otto_von_Bismarck.jpg|alt=Portrait|119x119_pik]]
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;font-weight:normal&quot; |{{small|grof}}&lt;br&gt;'''[[Otto von Bismarck]]'''&lt;br&gt;{{small|(1815–1898)}}
|1. julij 1867
|21. marec 1871
|{{age in years and days|1867|7|1|1871|3|21}}
|}

== Nemški rajh (1871–1945) ==

=== Nemško cesarstvo (1871–1918) ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+
! rowspan=&quot;2&quot; |Portret
! rowspan=&quot;2&quot; |Ime
! colspan=&quot;2&quot; |Mandat
|-
!Začetek
!Konec
|-
![[File:Bundesarchiv_Bild_146-2005-0057,_Otto_von_Bismarck.jpg|link=https://en.wikipedia.org/wiki/File:Bundesarchiv_Bild_146-2005-0057,_Otto_von_Bismarck.jpg|alt=Portrait|119x119_pik]]
|[[Otto von Bismarck]]
|1871
|1890
|-
|
|Leo, grof iz Caprivija
|1890
|1894
|-
|
|Chlodwig Karl Viktor, princ Hohenlohe-Schillingsfürsta
|1894
|1900
|-
|
|Bernhard, princ Bülowa
|1900
|1909
|-
|
|[[Theobald von Bethmann Hollweg]]
|1909
|1917
|-
|
|[[Georg Michaelis]]
|1917
|1917
|-
|
|Georg Friedrich, grof Hertlingški
|1917
|1918
|-
|
|Maximilian, princ Badna
|1918
|1918
|-
|
|[[Friedrich Ebert]]
|1918
|1918
|}
=== Weimarska republika (1919–1933) ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+
! rowspan=&quot;2&quot; |Portret
! rowspan=&quot;2&quot; |Ime
! colspan=&quot;2&quot; |Mandat
|-
!Začetek
!Konec
|-
|
|[[Philipp Scheidemann]]
|1919
|1919
|-
|
|[[Gustav Bauer]]
|1919
|1920
|-
|
|[[Hermann Müller]] (prvič)
|1920
|1920
|-
|
|[[Konstantin Fehrenbach]]
|1920
|1921
|-
|
|[[Joseph Wirth]]
|1921
|1922
|-
|
|[[Wilhelm Cuno]]
|1922
|1923
|-
|[[Slika:Bundesarchiv Bild 146-1989-040-27, Gustav Stresemann.jpg|brezokvirja|122x122_pik]]
|[[Gustav Stresemann]]
|1923
|1923
|-
|
|[[Wilhelm Marx]] (prvič)
|1923
|1925
|-
|
|[[Hans Luther]]
|1925
|1926
|-
|
|[[Wilhelm Marx]] (drugič)
|1926
|1928
|-
|
|[[Hermann Müller]] (drugič)
|1928
|1930
|-
|
|[[Heinrich Brüning]]
|1930
|1932
|-
|[[Slika:Bundesarchiv Bild 183-S00017, Franz von Papen crop.jpg|brezokvirja|107x107_pik]]
|[[Franz von Papen]]
|1932
|1932
|-
|[[Slika:Bundesarchiv Bild 183-B0527-0001-020, Kurt von Schleicher.jpg|brezokvirja|109x109_pik]]
|[[Kurt von Schleicher]]
|1932
|1933
|}
=== Tretji rajh (1932–1945) ===
{| class=&quot;wikitable sortable&quot; style=&quot;text-align:center; width:95%; border:1px #AAAAFF solid&quot;
! rowspan=&quot;2&quot; class=&quot;unsortable&quot; width=&quot;10%&quot; scope=&quot;col&quot; |Portret
! rowspan=&quot;2&quot; width=&quot;22%&quot; scope=&quot;col&quot; |Ime
! colspan=&quot;2&quot; width=&quot;22%&quot; scope=&quot;col&quot; |Mandat
! colspan=&quot;2&quot; rowspan=&quot;2&quot; width=&quot;16%&quot; scope=&quot;col&quot; |Stranka
|-
! scope=&quot;col&quot; |Začetek
! scope=&quot;col&quot; |Konec
|-
! rowspan=&quot;4&quot; scope=&quot;row&quot; |[[File:Adolf_Hitler_cropped_restored.jpg|link=https://en.wikipedia.org/wiki/File:Adolf_Hitler_cropped_restored.jpg|105x105_pik]]
! rowspan=&quot;4&quot; data-sort-value=&quot;Hitler&quot; scope=&quot;row&quot; style=&quot;font-weight:normal&quot; |{{small|[[Führer|Führer]]}}&lt;br /&gt;'''[[Adolf Hitler]]'''&lt;br /&gt;{{small|(1889–[[Death of Adolf Hitler|1945]])}}
| rowspan=&quot;4&quot; |30. januar 1933
| rowspan=&quot;4&quot; |30. april 1945
| rowspan=&quot;4&quot; width=&quot;1%&quot; style=&quot;background:{{Nazi Party/meta/color}};&quot; |
| rowspan=&quot;4&quot; |[[Nacionalsocialistična nemška delavska stranka|NSDAP]]
|-
|-
|-
|-
! scope=&quot;row&quot; |[[File:Bundesarchiv_Bild_146-1968-101-20A,_Joseph_Goebbels.jpg|link=https://en.wikipedia.org/wiki/File:Bundesarchiv_Bild_146-1968-101-20A,_Joseph_Goebbels.jpg|alt=Portrait|107x107_pik]]
! data-sort-value=&quot;Goebbels&quot; scope=&quot;row&quot; style=&quot;font-weight:normal&quot; |'''[[Joseph Goebbels]]'''{{small|(1897–1945)}}
|30. april 1945
|1. maj 1945
| width=&quot;1%&quot; style=&quot;background:{{Nazi Party/meta/color}};&quot; |
|[[NSDAP]]
|-
! scope=&quot;row&quot; |[[File:Ludwig_Schwerin_von_Krosigk.jpg|link=https://en.wikipedia.org/wiki/File:Ludwig_Schwerin_von_Krosigk.jpg|alt=Portrait|116x116_pik]]
! data-sort-value=&quot;Krosigk&quot; scope=&quot;row&quot; style=&quot;font-weight:normal&quot; |'''[[Lutz Graf Schwerin von Krosigk]]'''{{small|(1887–1977)}}{{small|as Leading Minister}}{{efn|The title of Chancellor was not used formally. On May 2, 1945, ''Reichspräsident'' [[Karl Dönitz]] appointed him as Leading Minister and Reich Minister for Foreign Affairs after the suicide of Goebbels. He was ''de facto'' the Chancellor of Germany.}}
|2. maj 1945
|23. maj 1945
| width=&quot;1%&quot; style=&quot;background:{{Nazi Party/meta/color}};&quot; |
|[[NSDAP]]
|}

== Zvezna republika Nemčija (od 1949) ==
{| class=&quot;wikitable sortable&quot; style=&quot;text-align: center;font-size:90%; border:1px #AAAAFF solid&quot;
! rowspan=&quot;2&quot; |#
! rowspan=&quot;2&quot; |Portret
! rowspan=&quot;2&quot; width=&quot;30%&quot; |Ime&lt;br /&gt;&lt;small&gt;(rojstvo-smrt)&lt;/small&gt;
! colspan=&quot;2&quot; width=&quot;35%&quot; |Mandat
! rowspan=&quot;2&quot; width=&quot;10%&quot; |Stanka
! rowspan=&quot;2&quot; |Podkancler
|-
!Začetek
!Konec
|-
!1
| 
|'''[[Konrad Adenauer|&lt;big&gt;Konrad Adenauer&lt;/big&gt;]]'''&lt;br /&gt;{{small|(1876–1967)}}
|15. september 1949
|16. oktober 1963
|[[Krščansko demokratska unija|CDU]]
|{{small|[[Franz Blücher]] (1949–1957)&lt;br /&gt;[[Ludwig Erhard]] (1957–1963)}}
|-
!2
|[[File:Einde_bezoek_bondskanselier_dr_Ludwig_Erhard_en_gaf_persconferentie_in_het_Haag,_Bestanddeelnr_916-1325_(cropped).jpg|link=https://en.wikipedia.org/wiki/File:Einde_bezoek_bondskanselier_dr_Ludwig_Erhard_en_gaf_persconferentie_in_het_Haag,_Bestanddeelnr_916-1325_(cropped).jpg|132x132_pik]]
|'''[[Ludwig Erhard|&lt;big&gt;Ludwig Erhard&lt;/big&gt;]]'''&lt;br /&gt;{{small|(1897–1977)}}
|16. oktober 1963
|1. december 1966
{{small|(''odstopil'')}}
|[[Krščansko demokratska unija|CDU]]
|{{small|[[Erich Mende]] (1963–1966)&lt;br /&gt;[[Hans-Christoph Seebohm]] (1966)}}
|-
!3
|[[File:Bundesarchiv_B_145_Bild-F024017-0001,_Oberhausen,_CDU-Parteitag_Rheinland,_Kiesinger.jpg_(cropped).jpg|link=https://en.wikipedia.org/wiki/File:Bundesarchiv_B_145_Bild-F024017-0001,_Oberhausen,_CDU-Parteitag_Rheinland,_Kiesinger.jpg_(cropped).jpg|146x146_pik]]
|'''[[Kurt Georg Kiesinger|&lt;big&gt;Kurt Georg Kiesinger&lt;/big&gt;]]'''&lt;br /&gt;{{small|(1904–1988)}}
|1. december 1966
|22. oktober 1969
|[[Krščansko demokratska unija|CDU]]
|{{small|[[Willy Brandt]] (1966–1969)}}
|-
!4
|[[File:Bundesarchiv_B_145_Bild-F057884-0009,_Willy_Brandt.jpg|link=https://en.wikipedia.org/wiki/File:Bundesarchiv_B_145_Bild-F057884-0009,_Willy_Brandt.jpg|141x141_pik]]
|'''[[Willy Brandt|&lt;big&gt;Willy Brandt&lt;/big&gt;]]'''&lt;br /&gt;{{small|(1913–1992)}}
|22. oktober 1969
|7. maj 1974
{{small|(''odstopil'')}}
|[[Socialnodemokratska stranka Nemčije|SPD]]
|{{small|[[Walter Scheel]] (1969–1974)}}
|-
! colspan=&quot;7&quot; |''Podkancler [[Walter Scheel]] kot vršilec dolžnosti opravljal funkcije od 7. do 16. maja 1974''
|-
!5
|[[File:Bundeskanzler_Helmut_Schmidt.jpg|link=https://en.wikipedia.org/wiki/File:Bundeskanzler_Helmut_Schmidt.jpg|138x138_pik]]
|'''[[Helmut Schmidt|&lt;big&gt;Helmut Schmidt&lt;/big&gt;]]'''&lt;br /&gt;{{small|(1918–2015)}}
|16. maj 1974
|1. oktober 1982
|[[Socialnodemokratska stranka Nemčije|SPD]]
|{{small|[[Hans-Dietrich Genscher]] (1974–1982)&lt;br /&gt;[[Egon Franke (politician)|Egon Franke]] (1982)}}
|-
!6
|[[File:Bundesarchiv_B_145_Bild-F074398-0021_Kohl_(cropped).jpg|link=https://en.wikipedia.org/wiki/File:Bundesarchiv_B_145_Bild-F074398-0021_Kohl_(cropped).jpg|128x128_pik]]
|'''[[Helmut Kohl|&lt;big&gt;Helmut Kohl&lt;/big&gt;]]'''&lt;br /&gt;{{small|(1930–2017)}}
|1. oktober 1982
|27. oktober 1998
|[[Krščansko demokratska unija|CDU]]
|{{small|[[Hans-Dietrich Genscher]] (1982–1992)&lt;br /&gt;[[Jürgen Möllemann]] (1992–1993)&lt;br /&gt;[[Klaus Kinkel]] (1993–1998)}}
|-
!7
|[[File:2004-09-13, El canciller de Alemania (cropped).jpg|link=https://en.wikipedia.org/wiki/File:Gerhard_Schr%C3%B6der_in_2002..jpg|158x158_pik]]
|'''[[Gerhard Schröder|&lt;big&gt;Gerhard Schröder&lt;/big&gt;]]'''&lt;br /&gt;{{small|(1944)}}
|27. oktober 1998
|22. november 2005
|[[Socialnodemokratska stranka Nemčije|SPD]]
|{{small|[[Joschka Fischer]] (1998–2005)}}
|-
!8
|[[File:Angela_Merkel_2019_cropped.jpg|link=https://en.wikipedia.org/wiki/File:Angela_Merkel_2019_cropped.jpg|140x140_pik]]
|'''[[Angela Merkel|&lt;big&gt;Angela Merkel&lt;/big&gt;]]'''&lt;br /&gt;{{small|(1954)}}
|22. november 2005
|8. december 2021
|[[Krščansko demokratska unija|CDU]]
|{{small|[[Franz Müntefering]] (2005–2007)&lt;br /&gt;[[Frank-Walter Steinmeier]] (2007–2009)&lt;br /&gt;[[Guido Westerwelle]] (2009–2011)&lt;br /&gt;[[Philipp Rösler]] (2011–2013)&lt;br /&gt;[[Sigmar Gabriel]] (2013–2018)&lt;br /&gt;[[Olaf Scholz]] (2018–present)}}
|-
!9
|[[Slika:Sánchez se reunió con el nuevo canciller alemán Olaf Scholz en La Moncloa 20220117 (8) (cropped).jpg|brezokvirja|134x134_pik]]
|'''[[Olaf Scholz|&lt;big&gt;Olaf Scholz&lt;/big&gt;]]'''&lt;br /&gt;{{small|(1958)}}
|8. december 2021
|6. maj 2025
|[[Socialnodemokratska stranka Nemčije|SPD]]
|&lt;small&gt;[[Robert Habeck]] (2021 -)&lt;/small&gt;
|-
!10.
|
|
=== [[Friedrich Merz]] ===
|6. maj 2025
|
|[[CDU]]
|[[Lars Klingbeil]]
|}

== Glej tudi ==

* [[Seznam predsednikov Nemčije]]
* [[Kancler Avstrije|Seznam kanclerjev Avstrije]]

== Opombe ==
{{seznam opomb}}

== Sklici ==
{{sklici}}

{{Kanclerji Nemčije}}
[[Kategorija:Kanclerji Nemčije]]
[[Kategorija:Seznami predsednikov vlad|Nemčija]]</text>
      <sha1>tc5yfsnlqqg2vofza9s94zvlfd7xcbw</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Prosta reja</title>
    <ns>0</ns>
    <id>509556</id>
    <revision>
      <id>6774049</id>
      <parentid>5960576</parentid>
      <timestamp>2026-11-03T03:05:42Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6)</comment>
      <origin>6774049</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7463" sha1="l8ux329ro3uwelypuo7ajvoonyoxfjg" xml:space="preserve">[[Slika:Free Range Hens - geograph.org.uk - 342791.jpg|sličica|Pašna reja komercialnih kokoši na [[Škotska|Škotskem]]|240x240_pik]]
'''Prôsta'''&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|title=P R A V I L N I K o minimalnih pogojih za zaščito rejnih živali in postopku registracije hlevov za rejo kokoši nesnic|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/42590/#(pomen%C2%A0izrazov)|website=www.uradni-list.si|accessdate=2021-12-10}}&lt;/ref&gt; ali '''pášna rêja'''&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi knjigo|title=Perutnina : reja kokoši, pur, gosi, rac, prepelic|url=https://www.worldcat.org/oclc/1146270237|publisher=Kmečki glas|date=2020|location=Ljubljana|isbn=978-961-203-484-9|oclc=1146270237|first=Antonija|last=Holcman|first2=Dušan|last2=Terčič|first3=Janez|last3=Salobir|first4=Olga|last4=Zorman-Rojs}}&lt;/ref&gt; je eden izmed mogočih načinov vzrejanja domačih živali, ki se ga omenja v glavnem pri reji [[Perutnina|perutnine]], največkrat [[Domača kokoš|domače kokoši]]. Pridevnik prosta (pašna) se daje reji, kjer kokoši noči preživljajo v zaprtih prostorih (recimo [[Hlev|hlevu]] ali [[Kokošnjak|kokošnjaku]]), podnevi pa se jih spusti na prosto, kjer navadno pretikajo in brskajo po [[Pašnik|pašnih površinah]].&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

V skladu s pravilniki se v Sloveniji [[Kokošje jajce|jajca kokoši nesnic]], ki so jih gojili v okviru proste reje, označuje z zaporedno številko 1, identifikacijska koda obenem vsebuje tudi oznako države porekla in registrsko številko proizvajalca.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;&lt;ref&gt;[[Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije|Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano]], Direktorat za varno hrano: [https://www.gov.si/assets/ministrstva/MKGP/DOKUMENTI/HRANA/JAJCA/Oznacevanje-jajc.pdf OZNAČEVANJE JAJC] (2009). Ljubljana.&lt;/ref&gt; V preteklosti, še pred slabimi petimi desetletji, je bila pašna reja zelo pogost način vzrejanja perjadi,&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; dandanes pa je redka in obsega zgolj 2 % proizvodnje (najbolj razširjena je še vedno [[baterijska reja]] z 61 %, sledi [[Hlevska reja|hlevska]] z 36 %, na koncu je [[Ekološka reja|ekološka]] z 1 %&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=O jajcih in reji kokoši nesnic|url=https://blog.imasjajca.si/o-jajcih-in-reji-kokosi-nesnic|website=blog.imasjajca.si|accessdate=2021-12-10|language=en|archive-url=https://web.archive.org/web/20211206210110/https://blog.imasjajca.si/o-jajcih-in-reji-kokosi-nesnic|archive-date=2021-12-06|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Kaj moramo vedeti, preden si omislimo jato kokoši?|url=https://www.kmetijski-zavod.si/sl-si/novosti-in-nasveti/objava/id/303/kaj-moramo-vedeti-preden-si-omislimo-jato-kokoi|website=Kmetijsko gozdarski zavod Maribor|accessdate=2021-12-10|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;).&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; Skupaj s hlevsko in ekološko spada prosta reja med alternativne načine reje kokoši,&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Primerjava različnih načinov reje kokoši nesnic z vidika dobrobiti živali|url=https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=120285|website=repozitorij.uni-lj.si|date=2020|accessdate=2021-12-10|first=Janja|last=Adamič}}&lt;/ref&gt; ki jih ločujemo od baterijske reje.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

== Značilnosti ==
[[Slika:Free Range Chickens with Shelter.jpg|sličica|185x185_pik|Pašne površine morajo biti ograjene, priporočeni so tudi nadstreški]]
{{zapomen|opremljenost hlevske notranjosti|hlevska reja}}
Ta način reje se velikokrat uporablja za vzrejanje manjših perutninskih jat, ki so za program proste reje še posebej primerne. Za pašno rejo je značilno, da imajo živali v dnevnih urah vselej možnost izhoda na prosto, pri čemer obstajajo določene situacije, ko je ta v tem času onemogočen (na primer veterinarski razlogi in druge izredne okoliščine). Predpisane pašne površine porašča rastlinje, pravilniki pa dovoljujejo uporabo istega zemljišča za rast [[Sadovnjak|sadnih]] in [[Gozd|gozdnih]] dreves, ob privolitvi [[Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin|UVHVVR]] celo prirejo [[Živina|živine]]. Površina izpustov se mora skladati z gostoto naseljenosti, značilnostmi terena, dovoljevati umik pred padavinami, biti ograjena in [[Zveri|zverem]] ter drugim [[Mesojed|mesojedom]] ne sme omogočati dostopa.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

Med numerične smernice med drugim spada maksimalna obremenitev kokošjega pašnika, ki dovoljuje največ 2500 glav perjadi na hektar pašne površine (z drugimi besedami, žival mora imeti minimalno 4 m&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; prostora). Praviloma velja, da lahko pašnik sega maksimalno 150 m stran od najbližjega hlevskega vhoda, izjemoma 350 m, kadar rejec postavi dovolj dobro razporejenih napajalnikov in nadstreškov (vsaj 4 nadstreški na 1 hektar pašne površine).&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;
[[Slika:Volailles des Landes.jpg|levo|sličica|Notranji prostor so lahko tako hlevi kot tudi kokošnjaki]]
Slovenska zakonodaja za opremljenost hleva/kokošnjaka pri pašni reji predpisuje enake smernice, kot se uporabljajo pri [[Hlevska reja|hlevski]] oziroma talni reji. Posebnosti zaprtih prostorov pašne reje so omejene predvsem na urejenost prehoda med pašnimi površinami in hlevsko notranjostjo. Predpisano je večje število izhodov (dimenzije 35 cm visoko in 40 cm široko), razporejenih vzdolž celotne dolžine [[Kokošnjak|kokošnjaka]] (kurnice), ki kokošim omogočajo neposreden prehod v zunanjost. Velja skupna odprtina veličine 2 m na 1000 glav perjadi. Pri vzreji manjših jat je dovolj, da so kokošja krmišča in napajališča zgolj v hlevski notranjosti.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;

Posebnost, ki se jo pogosto uporablja v okviru pašne reje manjših kokošjih jat, so premični oziroma mobilni kokošnjaki. Smisel takšnih zgradb je namreč, da se jih periodično prestavlja (ročno ali z vozili) po pašnih površinah, ki so razdeljene na več delov. Popasene predele pašnika se lahko ogradi s premičnim [[Električni pastir|električnim pastirjem]] in tako rastlinju omogoči, da se obnovi, medtem ko kokoši prosto pretikajo sveže pašne površine. Nepremični (fiksni) kokošnjaki so sicer navadno precej večji od premičnih (npr. hlevi), a so zato pašne površine neposredno ob kurnici podvržene večjemu objedanju. Tudi ob uporabi nepremičnih kokošnjakov se lahko izvaja kroženje, pri čemer se vstop na popasene površine začasno onemogoči, da se lahko rastlinski pokrov obnovi. Deloma lahko obrabo pašnika prepreči prisotnost petelina, ki svoje kokoši popelje tudi dlje od hleva.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

== Galerija ==

&lt;gallery&gt;
File:Andelfingen - Haldenmühle mit Nebenbauten, Landstrasse 80 2011-09-17 13-31-02 ShiftN.jpg
File:Eggmobile and flock of chickens at Polyface Farm.jpg
File:Bung Hole - geograph.org.uk - 1446040.jpg
File:Free range hens - geograph.org.uk - 510434.jpg
File:Free Range Chickens on Footpath^^ Near Seisdon, Staffordshire - geograph.org.uk - 378289.jpg
&lt;/gallery&gt;

== Glej tudi ==

* [[baterijska reja]]
* [[ekološka reja]]
* [[hlevska reja]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{Zbirka|Category:Free-range chickens|Prosta reja}}
* [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV9926 Pravilnik o zaščiti rejnih živali ]
* [https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/42590/#(pomen%C2%A0izrazov) Pravilnik o minimalnih pogojih za zaščito rejnih živali in postopku registracije hlevov za rejo kokoši nesnic ]

[[Kategorija:Domača kokoš]]
[[Kategorija:Perutnina]]</text>
      <sha1>l8ux329ro3uwelypuo7ajvoonyoxfjg</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Portal (videoigra)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>513888</id>
    <revision>
      <id>6774028</id>
      <parentid>6308666</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T23:36:37Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6)</comment>
      <origin>6774028</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="33899" sha1="av3xn32n2qfrxe48ho291fj1igbt2sv" xml:space="preserve">{{drugipomeni2|Portal}}
{{Infopolje Videoigra
| title = Portal
| image = Portal standalonebox.jpg
| caption = naslovnica samostojne izdaje
| developer = [[Valve Corporation|Valve]]
| publisher = {{Ubl|Valve|[[Microsoft Game Studios]] (''Still Alive'')}}
| designer = [[Kim Swift]]
| writer = {{Unbulleted list|[[Erik Wolpaw]]|[[Chet Faliszek]]}}
| composer = {{Unbulleted list|[[Kelly Bailey (skladatelj)|Kelly Bailey]]|[[Mike Morasky]]}}
| engine = [[Source (igralni pogon)|Source]]
| series = ''[[Portal (serija)|Portal]]''
| released = {{Collapsible list
 | title = 10. oktober 2007
 | titlestyle = font-weight:normal;background:transparent;text-align:left;
 | '''Windows''', '''Xbox 360'''
 | {{video game release|NA|10. oktober 2007|EU|18. oktober 2007|AUS|25. oktober 2007}}
 | '''PlayStation 3'''
 | {{Video game release|AUS|22. november 2007|EU|23. november 2007|NA|11. december 2007}}
 | '''Mac OS X'''
 | {{vgrelease|WW|12. maj 2010}}
 | '''Linux'''
 | {{vgrelease|WW|2. maj 2013}}
 | '''Android'''
 | {{Video game release|WW|12. maj 2014}}
 | '''Nintendo Switch'''
 | {{Video game release|WW|2022}}
}}
| genre = [[miselna videoigra|miselna]] [[ploščadna videoigra|ploščadna]]
| modes = [[enoigralska videoigra|enoigralski]]
| platforms = {{Unbulleted list|[[Windows]]|[[PlayStation 3]]|[[Xbox 360]]|[[Mac OS X]]|[[Linux]]|[[Android (operacijski sistem)|Android]]|[[Nintendo Switch]]}}
}}

'''''Portal''''' je [[miselna videoigra|miselna]] [[ploščadna videoigra]] podjetja [[Valve Corporation|Valve]], ki je prvič izšla leta 2007 v kompilaciji ''[[The Orange Box]]'' za [[Windows]], [[Xbox 360]] in [[PlayStation 3]], kasneje pa še predelave za nekatere druge sisteme.

Igra vsebuje vrsto ugank, ki jih igralec rešuje s [[teleport]]iranjem sebe in raznih enostavnih predmetov z ročno napravo, ki lahko ustvarja medprostorske portale na ploskih površinah. Ključna značilnost portalov je, da oseba ali predmet ob prehodu ohrani [[Gibalna količina|gibalno količino]], kar denimo omogoča doseganje oddaljenih ploščadi s skokom z višine v vhodni portal. Igralec prevzame vlogo mladenke Chell, ki jo je ugrabila organizacija Aperture Science in jo zaprla v preskusni center pod vodstvom [[umetna inteligenca|umetne inteligence]], imenovane GLaDOS. Ta jo izziva in draži med reševanjem ugank ter ji obljublja torto na koncu poskusa.

Nekateri glavni elementi temeljijo na podobni videoigri ''[[Narbacular Drop]]''; več njenih razvijalcev je sodelovalo tudi pri ''Portalu'' zato velja ta za duhovnega naslednika ''Narbacular Drop'', sodeč po različnih namigih pa se zgodba odvija v istem svetu kot Valveova serija ''[[Half-Life]]''. ''Portal'' je ob izidu prejel pohvale kot ena najizvirnejših iger leta, pozornost pa je pritegnil tudi s temačnim humorjem in vzdušjem. Nekaj kritik je bila deležna le kratka dolžina. Še zdaj jo nekateri uvrščajo med najboljše videoigre vseh časov. Po podatkih založnika so bili prodani štirje milijoni izvodov. Vzniknila je skupnost oboževalcev, ki med drugim poustvarjajo ikonične predmete iz igre, kot so portalska puška (portal gun), kocka družabnica (companion cube) in torta [[črni gozdiček]].

[[Microsoft Game Studios]] je leta 2008 izdal samostojni dodatek z novimi ugankami pod naslovom ''Portal: Still Alive'' za konzolo Xbox 360. Leta 2011 je izšlo še nadaljevanje, ''[[Portal 2]]'', z nadaljevanjem zgodbe, novimi igralnimi mehanikami in sodelovalnim [[večigralska videoigra|večigralskim]] načinom.

== Igranje ==
{{multiple image
| align = left
| direction = horizontal
| width = 150
| image1 = Portal physics-2.svg
| caption1 = Ponazoritev ohranitve velikosti [[linearni moment|linearnega momenta]] med prehodom skozi portale. S skokom v modri portal se lik izstreli iz oranžnega portala na ploščad na desni.
| image2 = Portal physics-3.svg
| caption2 = Naprednejša tehnika teleportiranja. Lik pridobi hitrost z uporabo dveh modrih portalov, da doseže sicer nedosegljivo ploščad. Drugi modri portal je ustvarjen v letu po prvem izhodu iz oranžnega portala, pri tem je prvi portal uničen.
}}

V ''Portalu'' igralec prevzame nadzor nad likom protagonistke, Chell, v prvoosebnem pogledu. Chell mora priti skozi vrsto tridimenzionalnih testnih soban s pomočjo ročne »puške« za ustvarjanje portalov (»Aperture Science Handheld Portal Device«), pri tem pa nad dogajanjem bdi umetna inteligenca GLaDOS. Portalna puška lahko ustvari dva različna portala – oranžnega in modrega – na ravni steni, v katero cilja. Portala ustvarita vidno in fizično povezavo med njunima lokacijama v tridimenzionalnem prostoru. Oranžna in modra ne označujeta vhoda in izhoda: portala sta dvosmerna, obstaja pa lahko samo en od vsakega. [[Linearni moment]] (hitrost) gibanja lika in predmetov se pri prehodu med portaloma ohrani, smer pa se spremeni glede na ravnino izhodnega portala.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.gamasutra.com/view/feature/3770/games_demystified_portal.php |title=Games Demystified: Portal |work=[[Gamasutra]] |first=Jeremy |last=Alessi |date=2008-08-26 |access-date=2008-08-28 |archive-date=2010-08-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100807083401/http://www.gamasutra.com/view/feature/3770/games_demystified_portal.php |url-status=live}}&lt;/ref&gt; Če nista vzporedna, se lik po prehodu obrne, da stoji pokončno glede na tla. Običajna taktika vključuje aktivacijo enega konca portala na tleh nadstropje pod igralcem in drugega na steni. S skokom v globino proti vhodnemu portalu pridobi hitrost, izhodni pa ga nato izstreli prek ovire, ki je sicer ne bi mogel preskočiti.

Chell in vsak objekt, ki je manjši od portala, lahko prečka povezavo, portal sam pa ne. Aktivacija enega konca portala takoj deaktivira obstoječ portal enake barve. Portal lahko nastane na dovolj velikih ravnih stenah, ne pa na premičnih predmetih, steklu, stenah iz drugih posebnih materialov ali tekočinah. V nekaterih sobah dobi Chell kocke, ki jih lahko pobere in uporabi kot stopničko ali za pritisk na katerega od velikih gumbov, ki odpirajo vrata ali aktivirajo razne mehanizme. Na koncu vsake sobe in včasih znotraj nje je posebno polje delcev (»Emancipation Grill«), ki ob prehodu deaktivira vse aktivne portale in dezintegrira vse predmete, skoznje tudi ni možno izstreliti portalov.

Chell je opremljena z mehaničnimi vzmetmi, ki preprečijo poškodbe ob padcu, lahko pa jo ubijejo druge nevarnosti v preskusnih sobah, kot so samostoječe kupole s samodejnimi mitraljezi, energijske krogle, ki se odbijajo od sten, in toksična tekočina. Poleg tega jo lahko ubijejo tudi hitro premikajoči se predmeti in stiskalnice v nekaterih sobah. Igra nima indikatorja življenjske energije; Chell umre, če dobi določeno mero poškodb v kratkem času, sicer pa se hitro obnovi. V takem primeru mora igralec začeti sobo znova od začetka.

Recenzenti so hitro ugotovili, da obstaja več načinov reševanja ugank, ki postajajo v kasnejših, kompleksnejših sobah vedno bolj »divji«.&lt;ref name=&quot;gamespotarticle1&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.gamespot.com/articles/half-life-2-episode-two-the-return-of-team-fortress-2-and-other-surprises/1100-6154006/ |title=Half-Life 2: Episode Two&amp;nbsp;— The Return of Team Fortress 2 and Other Surprises |access-date=2006-07-21 |author=Ocampo |date=2006-07-13 |work=[[GameSpot]] |first=Jason |archive-date=2014-03-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140323210156/http://www.gamespot.com/articles/half-life-2-episode-two-the-return-of-team-fortress-2-and-other-surprises/1100-6154006/ |url-status=live}}&lt;/ref&gt; Z napredovanjem se aktivirata dva nova igralna načina, ki dodatno izzoveta igralca:&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://au.pc.ign.com/articles/824/824756p2.html |title=Portal: Final Hands-on |access-date=2007-10-05 |author=Craddock |date=2007-10-03 |publisher=IGN |first=David |archive-date=2011-04-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110415161358/http://au.pc.ign.com/articles/824/824756p2.html |url-status=live}}&lt;/ref&gt; V načinu izziva (»Challenge mode«) imajo sobe dodane pogoje – igralec jih mora končati v čim krajšem času, s čim manj izstreljenimi portali ali čim manj prehojenimi koraki, v naprednem načinu (»Advanced mode«) pa so v sobah dodane ovire.&lt;ref name=&quot;eurogamerfi&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.eurogamer.net/article.php?article_id=76374&amp;page=2 |title=Portal: First Impressions |access-date=2007-10-05 |author=Bramwell |date=2007-05-15 |publisher=[[Eurogamer]] |first=Tom |archive-date=2007-10-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20071028132938/http://www.eurogamer.net/article.php?article_id=76374&amp;page=2 |url-status=live}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;cvg1&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.computerandvideogames.com/article.php?id=162968 |title=PC Preview: ''Portal''— PC Gamer Magazine |access-date=2007-10-05 |author=Francis |date=2007-05-09 |publisher=ComputerAndVideoGames.com |first=Tom |archive-date=2010-06-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100612071031/http://www.computerandvideogames.com/article.php?id=162968 |url-status=live}}&lt;/ref&gt;

== Zgodba ==
Dogajanje se odvija v istem [[Izmišljeno vesolje|svetu]] kot serija ''Half-Life'', pri čemer povezavo razkrivajo samo bežne omembe lika GLaDOS in promocijski material v prostorih med testnimi sobanami, dodatni namigi so v igri ''Portal 2''.
[[slika:Aperture Laboratories Logo.svg|thumb|Logotip podjetja Aperture Laboratories, ki ima osrednjo vlogo v dogajanju]]
Raziskovalno središče (Enrichment Center) pripada podjetju Aperture Science, ki je za ameriško vojsko razvijalo različne tehnologije, v tekmi s konkurenčnim podjetjem Black Mesa, ki ima ključno vlogo pri ''Half-Life''.&lt;ref name=&quot;gi portal hl&quot;&gt;{{navedi revijo |url=http://gameinformer.com/b/features/archive/2010/03/10/opening-the-portal-exploring-portal-s-creation-and-its-ties-to-half-life-2.aspx |title=Exploring Portal's Creation And Its Ties To Half-Life 2 |first=Ben |last=Reeves |date=2010-03-10 |access-date=2022-03-13 |magazine=[[Game Informer]] |archive-date=2010-03-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100314141455/http://gameinformer.com/b/features/archive/2010/03/10/opening-the-portal-exploring-portal-s-creation-and-its-ties-to-half-life-2.aspx |url-status=live}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;gi apsci history&quot;&gt;{{navedi revijo |url=http://gameinformer.com/b/features/archive/2010/03/24/Aperture-Science_3A00_-A-History.aspx |title=Aperture Science: A History |first=Meagan |last=VanBurkleo |magazine=Game Informer |date=2010-03-24 |access-date=2022-03-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100327072045/http://gameinformer.com/b/features/archive/2010/03/24/Aperture-Science_3A00_-A-History.aspx |archive-date=2010-03-27 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Okoli leta 2000 je Aperture Science aktiviral novorazvito umetno inteligenco, ki se je takoj po aktivaciji zavedla, prevzela nadzor nad središčem in spustila smrtonosen [[Nevrotoksičnost|nevrotoksin]], ravno na dan odprtih vrat, ko so zaposleni pripeljali svoje otroke v službo. Kmalu za tem se odvijejo dogodki igre ''Half-Life'' in po tistem še apokalipsa zaradi invazije nezemeljske civilizacije Combine, zato je raziskovalno središče domnevno pozabljeno in igralčev lik ostane sam z GLaDOS.&lt;ref name=&quot;pcgamer p2 wolpaw interview&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.pcgamer.com/2011/04/26/erik-wolpaw-on-portal-2s-ending-the-spoiler-is-probably-lurking-out-there-somewhere/ |title=Erik Wolpaw on Portal 2's ending: &quot;the [spoiler] is probably lurking out there somewhere&quot; |first=Rich |last=Stanton |date=2011-04-26 |access-date=2011-04-26 |work=[[PC Gamer]] |archive-date=2011-04-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110430071821/http://www.pcgamer.com/2011/04/26/erik-wolpaw-on-portal-2s-ending-the-spoiler-is-probably-lurking-out-there-somewhere |url-status=live}}&lt;/ref&gt; Igra daje vtis, da je Enrichment Center del ogromne raziskovalne infrastrukture, ki je med dogodki v ''Portalu'' že dolgo zapuščena, razne robotske in računalniške naprave pa so še aktivne, a nenadzorovane.&lt;ref name=&quot;1up pc review&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.1up.com/do/reviewPage?cId=3163578 |title=Portal (PC) |first=Shawn |last=Elliot |date=2007-10-10 |access-date=2008-08-03 |publisher=1UP |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20120625131758/http://www.1up.com/reviews/portal |archive-date=2012-06-25 }}&lt;/ref&gt;

Igra se začne, ko se Chell prebudi iz umetne kome in dobi navodila od GLaDOS prek ozvočenja, pri čemer prvih nekaj testnih soban služi kot uvod v mehaniko igre. Chell nato napreduje skozi opuščene sobane, navodila GLaDOS pa so edina interakcija, služijo tudi za vzdušje in razkrijejo, da ima GLaDOS razdelano osebnost. Chell obljubi torto, ko bo opravila vse preskuse.&lt;ref name=&quot;gamespy pc review&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://pc.gamespy.com/pc/portal/826434p1.html |title=Portal (PC) |first=Sal |last=Accardo |date=2007-10-09 |access-date=2008-02-25 |publisher=GameSpy |archive-date=2011-01-28 |archive-url=https://www.webcitation.org/5w4mMy1cL?url=http://pc.gamespy.com/pc/portal/826434p1.html |url-status=live}}&lt;/ref&gt; Preskusi postajajo vedno nevarnejši in motivacijske izjave GLaDOS s tem vedno bolj očitno cinične ter hinavske. Tako za eno stopnjo »po spletu naključij« pripelje Chell v sobano, polno aktiviranih samodejnih mitraljezov ali poplavljeno s toksično tekočino, hkrati pa zagotavlja, da je »vsak vtis nevarnosti samo sredstvo za pristnejšo izkušnjo testiranja«. To doseže vrhunec na koncu zadnje sobane, ko GLaDOS po uspešno opravljenem preskusu usmeri Chell v sežigalnico, a ji portalska puška omogoči pobeg v drobovje kompleksa, nakar jo GLaDOS poskuša z blefiranjem prepričati, da je bila tudi sežigalnica samo preskus in da naj se uleže na tla ter počaka na nekoga, ki jo bo odpeljal na proslavo. Chell se nato  prebija skozi servisne hodnike, ki so v mnogo slabšem stanju od testnih soban, GLaDOS pa jo izmenoma poskuša zmesti in ji grozi z nasiljem. V hodnikih jo včasih usmerjajo grafiti, ki jih je očitno pustil eden od predhodnih testnih osebkov, ob zapisih, kot je »torta je laž!«.

Chell na koncu pride do velike sobe, s stropa katere visi strojna oprema GLaDOS. Ta ji še vedno grozi, a ji med monologom naenkrat odpade ena od krogel, ki jo lahko Chell vrže v odprtino sežigalnice. GLaDOS pove, da je bilo to osebnostno [[Jedro (računalništvo)|jedro]] za [[morala|moralo]], ki so ji ga namestili po tistem, ko je spustila nevrotoksin v prostore Aperture Science. Tako spet dobi dostop do nevrotoksina in zažene se štoparica, ki odšteva šest minut. S pomočjo portalske puške mora Chell v tem času odklopiti in uničiti še več osebnostnih jeder, GLaDOS pa jo vmes obklada z otročjimi žaljivkami ter obstreljuje z raketami. Ko Chell uniči vsa jedra, pride do katastrofične okvare, ki razbije sobo in izvrže Chell z ostanki na površje.

V izvirni različici igre se zgodba s tem konča in odvrti odjavna špica, kjer sicer pesem »Still Alive« nakaže, da z GLaDOS ni konec. Nekaj mesecev po izidu so ustvarjalci s popravkom zadnji prizor spremenili, tako se zdaj pojavi robot, ki odvleče nezavestno Chell iz razbitin nazaj v poslopje in se ji zahvali za kooperativnost – s tem so vzpostavili navezavo na nadaljevanje.&lt;ref name=&quot;gi portal hl&quot;/&gt;

== Razvoj ==
Predhodnika ''Portala'', igro ''Narbacular Drop'', je kot študijski seminar razvila skupina študentov zasebne visokošolske ustanove DigiPen Institute of Technology iz [[Redmond, Washington|Redmonda]]. Na javni predstavitvi študentskih projektov jo je opazil predstavnik podjetja Valve in povabil avtorje na sedež podjetja, kjer so bili vodilni na čelu z [[Gabe Newell|Gabeom Newellom]] navdušeni nad izvirnim konceptom ter jih na licu mesta vzeli v službo, da bi jo dodelali in razvili komercialno igro.&lt;ref name=&quot;seattletimes portal&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://seattletimes.nwsource.com/html/businesstechnology/2014794592_brier18.html |title='Portal' backstory a real Cinderella tale |first=Breir |last=Dudley |date=2011-04-17 |access-date=2022-03-20 |work=Seattle Times |archive-date=2011-04-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110420135500/http://seattletimes.nwsource.com/html/businesstechnology/2014794592_brier18.html |url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;gilombardi&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.gameinformer.com/News/Story/200608/N06.0825.1923.12789.htm |archive-url=https://web.archive.org/web/20071002110610/http://www.gameinformer.com/News/Story/200608/N06.0825.1923.12789.htm |archive-date=2007-10-02 |title=GC 06:Valve's Doug Lombardi Talks Half-Life 2 Happenings |access-date=2022-03-20 |last=Berghammer |first=Billy |date=2006-08-25 |publisher=[[Game Informer]]}}&lt;/ref&gt;

V končni različici so ohranili večino mehanik, vključno z barvnim sistemom označevanja para portalov, le enega konca portala ni bilo več možno vzpostaviti skozi drugega. Spremenjeno pa je bilo okolje, ''Narbacular Drop'' se je namreč odvijal v fantazijski temnici, iz katere mora uiti princeska.&lt;ref name=&quot;seattletimes portal&quot; /&gt; ''Portal'' so iz te osnove razvijali še približno dve leti in štiri mesece, sodelovalo je samo deset ljudi.&lt;ref name=&quot;shacknews gdc08 interview&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.shacknews.com/featuredarticle.x?id=784 |title=GDC 08: Portal Creators on Writing, Multiplayer, Government Interrogation Techniques |publisher=Shacknews |date=2008-02-23 |access-date=2022-03-20 |first=Chris |last=Faylor |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20090814204025/http://www.shacknews.com/featuredarticle.x?id=784 |archive-date=2009-08-14}}&lt;/ref&gt; Sprva so se posvečali samo ugankam, o zgodbi so začeli razmišljati, ko so jih testni igralci vprašali, kam vodijo sobane.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.pcgamer.com/valve-reflects-on-the-orange-box-ten-years-later/ |title=Valve reflects on The Orange Box, ten years later |first=Samuel |last=Roberts |date=2017-10-10 |access-date=2017-10-10 |work=[[PC Gamer]] |archive-date=2017-10-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20171010144020/http://www.pcgamer.com/valve-reflects-on-the-orange-box-ten-years-later/ |url-status=live}}&lt;/ref&gt; V tej fazi se je razvoju pridružil pisec [[Marc Laidlaw]] in jim pomagal umestiti ''Portal'' v dogajanje serije ''Half Life''.&lt;ref name=&quot;1upinterview&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.1up.com/do/previewPage?pager.offset=0&amp;cId=3153489 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070927213231/http://www.1up.com/do/previewPage?pager.offset=0&amp;cId=3153489 |url-status=dead |archive-date=2007-09-27 |title=Portal Preview |access-date=2006-09-11 |last=Leone |first=Matt |date=2006-09-08 |publisher=[[1UP.com]]}}&lt;/ref&gt; Taka rešitev je pomagala zaobiti kadrovske omejitve, saj so lahko uporabili grafične elemente iz ''Half-Life'' in jim jih ni bilo treba ustvarjati na novo,&lt;ref name=&quot;gi portal hl&quot;/&gt; minimalističen slog pa je tudi posledica tega, da so dekorativni elementi v zgodnjih različicah zmedli testne igralce.&lt;ref name=&quot;1up beyond the box&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.1up.com/do/feature?cId=3165930 |archive-url=https://archive.today/20121206010935/http://www.1up.com/do/feature?cId=3165930 |url-status=dead |archive-date=2012-12-06 |title=Beyond the Box: Orange Box Afterthoughts |publisher=1UP |date=2008-02-06 |access-date=2008-02-14 |first=Shawn |last=Elliot}}&lt;/ref&gt;

== Izid ==
''Portal'' je prvič izšel 10. oktobra 2007 v kompilaciji ''The Orange Box'' za sistema Windows in Xbox 360 in nekaj mesecev kasneje še za PlayStation 3. Različica za Windows je na voljo tudi samostojno prek Valveove storitve ''[[Steam]]'', kot samostojna fizična izdaja pa je prišla na trg 9. aprila 2008.&lt;ref name=&quot;joystiq orange split&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.joystiq.com/2008/03/05/individual-orange-box-games-hit-retail-april-9/ |title=Individual Orange Box games hit retail April 9 |date=2008-03-06 |access-date=2022-03-20 |work=[[Joystiq]] |first=Ludwig |last=Kiestmann |archive-url=https://web.archive.org/web/20080306172603/http://www.joystiq.com/2008/03/05/individual-orange-box-games-hit-retail-april-9/ |archive-date=2008-03-06 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Z vključitvijo v ''The Orange Box'' in skromno dolžino se je podjetje zavarovalo pred morebitnim neuspehom, saj niso mogli predvideti, kako jo bodo sprejeli kupci.&lt;ref name=&quot;gi p2 reveal&quot;&gt;{{navedi revijo |title=Portal 2 |first=Meagan |last=VanBurkleo |date=april 2010 |pages=50–62 |magazine=[[Game Informer]]}}&lt;/ref&gt;

Izdaja ''Porta: Still Alive'' je izšla jeseni 2008 ekskluzivno za storitev [[Xbox Live Arcade]], vključuje osnovno igro, 14 novih izzivov in nove dosežke.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.shacknews.com/onearticle.x/53605 |title=Portal: Still Alive Coming Exclusively to Xbox 360 |first=Chris |last=Faylor |date=2008-07-14 |access-date=2008-07-14 |publisher=[[Shacknews]] |archive-date=2008-07-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080715152957/http://www.shacknews.com/onearticle.x/53605 |url-status=live}}&lt;/ref&gt;

12. maja 2010 je Valve kot del začetnega zbirke kompatibilnih iger ponudil ''Portal'' ob zagonu klienta za [[Mac OS X]].&lt;ref name=&quot;Hollister&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.engadget.com/2010/04/29/steam-for-mac-opens-a-portal-to-may-12-steps-through/ |title=Steam for Mac Opens a Portal to May 12, steps through |publisher=Engadget |first=Sean |last=Hollister |date=2010-04-29 |access-date=2010-05-11 |archive-date=2010-05-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100503085417/http://www.engadget.com/2010/04/29/steam-for-mac-opens-a-portal-to-may-12-steps-through/ |url-status=live}}&lt;/ref&gt; Za namene promocije je bila ob tem dva tedna na voljo zastonj za vse uporabnike servisa ''Steam'', v tem času jo je pretočilo 1,5 milijona uporabnikov.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.gamasutra.com/view/news/28626/Portal_Racks_Up_15M_Free_Downloads_On_PC_Mac.php |title=Portal Racks Up 1.5M Free Downloads On PC, Mac |first=Chris |last=Remo |publisher=[[Gamasutra]] |date=2010-05-19 |access-date=2010-05-19 |archive-date=2010-05-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100521034012/http://www.gamasutra.com/view/news/28626/Portal_Racks_Up_15M_Free_Downloads_On_PC_Mac.php |url-status=live}}&lt;/ref&gt; Leta 2014 je bila v sodelovanju s podjetjem [[Nvidia]] razvita predelava za [[Android (operacijski sistem)|Android]], za poganjanje z Nvidiino ročno konzolo SHIELD,&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=https://techgage.com/news/having-completed-portal-on-the-nvidia-shield-here-are-some-thoughts/ |title=Having Completed Portal on the NVIDIA SHIELD, Here Are Some Thoughts |work=Techgage |date=2014-06-16 |last=Williams |first=Rob |accessdate=2022-03-20}}&lt;/ref&gt; v razvoju pa je še predelava za [[Nintendo Switch]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.eurogamer.net/articles/2022-02-09-portal-and-portal-2-coming-to-nintendo-switch |title=Portal and Portal 2 coming to Nintendo Switch |first=Tom |last=Phillips |date=2022-02-09 |website=Eurogamer |access-date=2022-02-09}}&lt;/ref&gt;

== Odziv in zapuščina ==
{{Video game reviews
| MC = 90/100&lt;ref name=&quot;metacritic&quot; /&gt;
| 1UP = A&lt;ref name=&quot;1up pc review&quot; /&gt;
| EuroG = 9/10&lt;ref name=&quot;eurogamer pc review&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.eurogamer.net/article.php?article_id=85005 |title=Portal |first=Tom |last=Bradwell |date=2007-10-10 |access-date=2008-02-25 |publisher=Eurogamer |archive-date=2011-08-19 |archive-url=https://www.webcitation.org/613KiAmw8?url=http://www.eurogamer.net/articles/portal-review |url-status=live}}&lt;/ref&gt;
| GSpot = 9,0/10
| GSpy = 4,5/5,0&lt;ref name=&quot;gamespy pc review&quot; /&gt;
| IGN = 8,2/10&lt;ref name=&quot;ign pc review&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://pc.ign.com/articles/825/825987p1.html |title=Portal Review |first=Dan |last=Adams |date=2007-10-09 |access-date=2008-02-25 |publisher=IGN |archive-date=2011-01-28 |archive-url=https://www.webcitation.org/5w4mP3wp9?url=http://pc.ign.com/articles/825/825987p1.html |url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
| Joker = 87/100&lt;ref name=&quot;Joker&quot;/&gt;
}}

''Portal'' je bil deležen vsesplošnega odobravanja kritikov, s povprečno oceno 90 od 100 na spletišču ''[[Metacritic]]'', ki zbira ocene.&lt;ref name=&quot;metacritic&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.metacritic.com/games/platforms/pc/portal |title=Portal (pc: 2007): Reviews |access-date=2022-03-21 |publisher=[[Metacritic]] |archive-date=2011-08-19 |archive-url=https://www.webcitation.org/613Kddcku?url=http://www.metacritic.com/game/pc/portal |url-status=live}}&lt;/ref&gt; Kritiki so pohvalili inovativno zgradbo, temačen humor in zabavnost, kratko dolžino pa so nekateri odobravali, drugi pa kritizirali.&lt;ref name=&quot;Joker&quot;&gt;{{navedi revijo |url=https://joker.muzej.si/igre.php?rubrika=4&amp;articleid=4311&amp;page=1 |title=Portal |journal=[[Joker (revija)|Joker]] |date=november 2007 |issue=172}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.g4tv.com/games/xbox-360/38752/the-orange-box/ |last=Keil |first=Matt |title=G4 Review&amp;nbsp;— The Orange Box |access-date=2007-10-19 |publisher=G4TV |archive-date=2012-11-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20121103161423/http://www.g4tv.com/games/xbox-360/38752/the-orange-box/ |url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.eurogamer.net/article.php?article_id=85044 |title=The Orange Box |first=Kristen |last=Reed |publisher=Eurogamer |date=2007-10-10 |access-date=2008-02-14 |archive-date=2007-10-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20071026095136/http://www.eurogamer.net/article.php?article_id=85044 |url-status=live}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://xbox360.gamespy.com/xbox-360/half-life-2/826174p1.html |title=The Orange Box (X360) |date=2007-10-10 |access-date=2008-02-14 |publisher=GameSpy |first=Sterline |last=McGarvey |archive-date=2008-01-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080119175248/http://xbox360.gamespy.com/xbox-360/half-life-2/826174p1.html |url-status=live}}&lt;/ref&gt;

Po podatkih založnika so bili do leta 2011 prodani štirje milijoni izvodov.&lt;ref name=&quot;4million&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.gamasutra.com/view/news/34204/Portal_Sells_4_Million_Excluding_Steam_Sales.php |title=Portal Sells 4 Million Excluding Steam Sale |first=Mike |last=Rose |date=2011-04-20 |access-date=2011-04-20 |publisher=[[Gamasutra]] |archive-date=2011-04-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110424083745/http://www.gamasutra.com/view/news/34204/Portal_Sells_4_Million_Excluding_Steam_Sales.php |url-status=live}}&lt;/ref&gt;

''Portal'' je prejel številna priznanja, za igro leta so ga proglasili igričarski mediji ''Joystiq'',&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.joystiq.com/2008/01/01/game-of-the-year-portal/ |title=Joystiq's Top 10 of 2007: Portal |publisher=Joystiq |first=Ludwig |last=Kietzmann |date=2008-01-01 |access-date=2008-02-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20121027174904/http://www.joystiq.com/2008/01/01/game-of-the-year-portal/ |archive-date=2012-10-27 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt; TV-serija ''Good Game'',&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.abc.net.au/tv/goodgame/stories/s2115530.htm |title=Game of the Year |publisher=Good Game Stories |date=2007-12-12 |access-date=2008-01-31 |archive-date=2011-01-28 |archive-url=https://www.webcitation.org/5w4mVTcFo?url=http://www.abc.net.au/tv/goodgame/stories/s2115530.htm |url-status=live}}&lt;/ref&gt;, ''Shacknews''&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.shacknews.com/featuredarticle.x?id=725 |title=Game of the Year Awards 2007 |publisher=Shacknews |author=Shack Staff |date=2008-01-04 |access-date=2008-01-31 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20090204201143/http://www.shacknews.com/featuredarticle.x?id=725 |archive-date=2009-02-04}}&lt;/ref&gt; in ''1UP.com'',&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.1up.com/do/feature?cId=3165432 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090226032334/http://www.1up.com/do/feature?cId=3165432 |url-status=dead |archive-date=2009-02-26 |title=2007 1UP Network Editorial Awards from 1UP.com |publisher=[[1UP.com]] |access-date=2008-02-18}}&lt;/ref&gt; nekaj drugih, kot sta [[IGN]] in ''[[GameSpot]]'', pa za najboljšo miselno igro&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://bestof.ign.com/2007/overall/7.html |title=IGN Best of 2007: Overall&amp;nbsp;— Best Puzzle Game |publisher=IGN |access-date=2014-04-27 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20131112010308/http://bestof.ign.com/2007/overall/7.html |archive-date=2013-11-12}}&lt;/ref&gt; ali igro z najizvirnejšo zasnovo.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://bestof.ign.com/2007/overall/21.html |title=IGN Best of 2007: Overall&amp;nbsp;— Most Innovative Design |publisher=IGN |access-date=2014-04-27 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20131112010508/http://bestof.ign.com/2007/overall/21.html |archive-date=2013-11-12}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.gamespot.com/videos/best-of-2007-game-of-the-year/2300-6184124/ |title=GameSpot's Best of 2007: Best Puzzle Game Genre Awards |publisher=[[GameSpot]] |access-date=2008-02-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180624150326/https://www.gamespot.com/videos/best-of-2007-game-of-the-year/2300-6184124/ |archive-date=2018-06-24 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Posebej je bila izpostavljena tudi umetna inteligenca GlaDOS kot eden najboljših negativcev v videoigrah.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.gamepro.com/gamepro/domestic/games/features/154428.shtml |title=GamePro Editors' Choice *2007* (Pg. 2/5) |work=GamePro |author=The GamePros |date=2007-12-27 |access-date=2008-02-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20071231114612/http://www.gamepro.com/gamepro/domestic/games/features/154428.shtml |archive-date=2007-12-31}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://video.ign.com/dor/articles/1089926/igns-1-videogame-villain/videos/top10villain_spc_051410.html |title=IGN's top 100 villains |publisher=IGN |access-date=2010-05-18 |archive-date=2010-05-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100518102921/http://video.ign.com/dor/articles/1089926/igns-1-videogame-villain/videos/top10villain_spc_051410.html |url-status=live}}&lt;/ref&gt; Še več kot deset let po izidu se je uvrščala na različne retrospektivne sezname najboljših videoiger vseh časov.&lt;ref name=Polygon2018&gt;{{navedi splet |last=Polygon Staff |title=The 500 Best Video Games of All Time |url=https://www.polygon.com/features/2017/11/27/16158276/polygon-500-best-games-of-all-time-500-401 |website=Polygon |access-date=2017-12-01 |date=2017-11-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180303210843/https://www.polygon.com/features/2017/11/27/16158276/polygon-500-best-games-of-all-time-500-401 |archive-date=2018-03-03 |url-status=live}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=GI2018&gt;{{navedi revijo |magazine=Game Informer |title=The Top 300 Games of All Time |date=april 2018 |issue=300}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=IGN2018&gt;{{navedi splet |title=Top 100 Video Games of All Time |url=http://ign.com/lists/top-100-games |website=IGN |access-date=2018-06-15 |date=2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180614021412/http://www.ign.com/lists/top-100-games |archive-date=2018-06-14 |url-status=live}}&lt;/ref&gt;

Različni oboževalci so pričeli poustvarjati ikonične predmete iz igre, kot so portalska puška, kocka družabnica in torta črni gozdiček v obliki replik in raznih predelav,&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://kotaku.com/gaming/cake/the-weighted-companion-cube-cake-313286.php |title=The Weighted Companion Cube Cake |publisher=Kotaku |date=2007-10-21 |access-date=2008-01-31 |first=Flynn |last=de Marco |archive-url=https://web.archive.org/web/20080202110918/http://kotaku.com/gaming/cake/the-weighted-companion-cube-cake-313286.php |archive-date=2008-02-02 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.wired.com/gamelife/2009/01/portal-fans-cra/ |title=Fan Crafts Gorgeous Replica Portal Gun |publisher=Wired |first=Earnest |last=Cavali |date=2009-01-21 |access-date=2010-05-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090502223142/https://www.wired.com/gamelife/2009/01/portal-fans-cra/ |archive-date=2009-05-02 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt; fraza »torta je laž!« (''The Cake is a Lie!'') pa je prerasla v internetni [[mem]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.pcgamer.com/the-cake-is-a-liethe-life-and-death-of-portals-best-baked-meme/ |title='The cake is a lie'—the life and death of Portal's best baked meme |first=James |last=Davenport |date=2017-10-10 |access-date=2017-10-10 |work=[[PC Gamer]] |archive-date=2017-10-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20171010211440/http://www.pcgamer.com/the-cake-is-a-liethe-life-and-death-of-portals-best-baked-meme/ |url-status=live}}&lt;/ref&gt; V letih po izidu je Valve objavil več namigov, da pripravlja nadaljevanje, vključno s popravkom za ''Portal'', ki je spremenil konec.&lt;ref name=&quot;shacknews update 2&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.shacknews.com/onearticle.x/62622 |title=Portal Mystery Deepens with Second Update |first=Chris |last=Faylor |date=2010-03-03 |access-date=2022-03-21 |work=Shacknews |archive-date=2010-03-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100305082428/http://www.shacknews.com/onearticle.x/62622 |url-status=live}}&lt;/ref&gt; ''[[Portal 2]]'' je izšel aprila 2011.&lt;ref name=&quot;vg247 early release&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.vg247.com/2011/04/19/portal-2-available-now/ |title=No more potatoes: Portal 2 available right now on Steam |first=Brenna |last=Hillier |date=2011-04-18 |access-date=2011-04-18 |publisher=[[VG247]] |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20110420083833/http://www.vg247.com/2011/04/19/portal-2-available-now/ |archive-date=2011-04-20 }}&lt;/ref&gt;
== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki|Portal (video game)|Portal}}
* {{IMDb-naslov|1127708|Portal}}

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Miselne videoigre]]
[[Kategorija:Ploščadne videoigre]]
[[Kategorija:Igre za Android]]
[[Kategorija:Igre za Linux]]
[[Kategorija:Igre za Mac OS]]
[[Kategorija:Igre za PlayStation 3]]
[[Kategorija:Igre za Xbox 360]]
[[Kategorija:Igre za Windows]]
[[Kategorija:Videoigre leta 2007]]
[[Kategorija:Valve Corporation]]
[[Kategorija:Znanstvenofantastične videoigre‎]]</text>
      <sha1>av3xn32n2qfrxe48ho291fj1igbt2sv</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Železniška postaja Baku</title>
    <ns>0</ns>
    <id>514158</id>
    <revision>
      <id>6774114</id>
      <parentid>6683495</parentid>
      <timestamp>2026-11-03T10:17:04Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>PetarM</username>
        <id>129205</id>
      </contributor>
      <comment>+ boljša slika</comment>
      <origin>6774114</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1673" sha1="hfc3l90wmebeo1h9izh168yyutlp6b0" xml:space="preserve">[[Slika:Baku Railway station (Баку-Пассажирская, 2026 г).jpg|sličica|272x272_pik|Panorama pročelja železniške postaje.]]
'''Železniška postaja Baku''' ([[azerščina|azersko]] ''Bakı Dəmir Yolu Vağzalı'') je osrednja postaja [[Baku|Bakuja]], glavnega mesta [[Azerbajdžan|Azerbajdžana]]. Stoji v okrožju Nesimi v osrednjem Bakuju, približno 3 km severovzhodno od mestnega jedra Icheri Sheher. Je največja postaja v Azerbajdžanu ter glavno vozlišče mreže azerbajdžanskih železnic.&lt;ref name=&quot;History3&quot;&gt;{{navedi splet|author=|url=http://www.metro.gov.az/en/history|title=History|publisher=Metro.gov.az|date=2015|access-date=2021-10-17|language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;History2&quot;&gt;{{navedi splet|author=|url=https://mehriban-aliyeva.az/en/#/en/news/node/846623|title=The Baku Railway Station is commissioned into operation after major reconstruction|publisher=Mehriban-Aliyeva.az|date=2017-02-10|access-date=2021-10-17|language=en}}&lt;/ref&gt;

S sosednjo [[Postaja 28. maj metri|postajo 28. maj metri]] je postaja povezana s predorom za pešce. Postaja je tudi terminal krožne Bakujske primestne železnice.&lt;ref&gt;{{navedi splet|author=|url=https://en.trend.az/azerbaijan/politics/2719421.html|title=Ilham Aliyev, his spouse attend opening of newly renovated Baku Railway Station (PHOTO)|publisher=Trend.az|date=2017-02-10|access-date=2021-10-17|language=en}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{commons|Category:Baku train station}}

{{railway-stub}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Železniške postaje v Azerbajdžanu|Baku]]
[[Kategorija:Zgradbe in objekti v Bakuju]]
[[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1880]]</text>
      <sha1>hfc3l90wmebeo1h9izh168yyutlp6b0</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6774133</id>
      <parentid>6774114</parentid>
      <timestamp>2026-11-03T10:51:42Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Upwinxp</username>
        <id>126544</id>
      </contributor>
      <comment>postaja 28. maj metri -&gt; postaja podzemne železnice 28. maj</comment>
      <origin>6774133</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1665" sha1="00zrk7s3wik6e14k163bsvvgxc63wid" xml:space="preserve">[[Slika:Baku Railway station (Баку-Пассажирская, 2026 г).jpg|sličica|272x272_pik|Panorama pročelja železniške postaje.]]
'''Železniška postaja Baku''' ([[azerščina|azersko]] ''Bakı Dəmir Yolu Vağzalı'') je osrednja postaja [[Baku|Bakuja]], glavnega mesta [[Azerbajdžan|Azerbajdžana]]. Stoji v okrožju Nesimi v osrednjem Bakuju, približno 3 km severovzhodno od mestnega jedra Icheri Sheher. Je največja postaja v Azerbajdžanu ter glavno vozlišče mreže azerbajdžanskih železnic.&lt;ref name=&quot;History3&quot;&gt;{{navedi splet|author=|url=http://www.metro.gov.az/en/history|title=History|publisher=Metro.gov.az|date=2015|access-date=2021-10-17|language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;History2&quot;&gt;{{navedi splet|author=|url=https://mehriban-aliyeva.az/en/#/en/news/node/846623|title=The Baku Railway Station is commissioned into operation after major reconstruction|publisher=Mehriban-Aliyeva.az|date=2017-02-10|access-date=2021-10-17|language=en}}&lt;/ref&gt;

S sosednjo postajo podzemne železnice »28. maj« je postaja povezana s predorom za pešce. Postaja je tudi terminal krožne Bakujske primestne železnice.&lt;ref&gt;{{navedi splet|author=|url=https://en.trend.az/azerbaijan/politics/2719421.html|title=Ilham Aliyev, his spouse attend opening of newly renovated Baku Railway Station (PHOTO)|publisher=Trend.az|date=2017-02-10|access-date=2021-10-17|language=en}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{commons|Category:Baku train station}}

{{railway-stub}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Železniške postaje v Azerbajdžanu|Baku]]
[[Kategorija:Zgradbe in objekti v Bakuju]]
[[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1880]]</text>
      <sha1>00zrk7s3wik6e14k163bsvvgxc63wid</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Palača Dolmabahçe</title>
    <ns>0</ns>
    <id>517733</id>
    <revision>
      <id>6773820</id>
      <parentid>6605954</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T16:15:40Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6)</comment>
      <origin>6773820</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="19237" sha1="2a6eausd9blakci8f62m3u1ciqa1pb9" xml:space="preserve">{{Infobox building
| name                 = Palača Dolmabahçe
| image                = Dolmabahçe Palace (cropped).JPG
| caption              = Pogled na palačo Dolmabahçe iz Bosporskega preliva
| map_type             = Turčija
| map_caption          = 
| coordinates          = {{coord|41|02|22|N|29|00|06|E|region:TR|display=inline,title}}
| location             = [[Carigrad]], [[Turčija]]
| architect            = Garabet Balyan
| client               = Osmanski sultani
| engineer             = 
| start_date           = 1843
| completion_date      = 1856
| date_demolished      = 
| cost                 = 
| structural_system    = 
| building_type        = palača (1856–1922)
| owner                = Turška država
| style                = neobaročna arhitektura neorokoko
| size                 = 
| website              = https://www.millisaraylar.gov.tr/en
}}

'''Palača Dolmabahçe''' (turško ''Dolmabahçe Sarayı'', IPA: [doɫmabahˈtʃe saɾaˈjɯ]), v okrožju Beşiktaş v [[Carigrad]]u v [[Turčija|Turčiji]], na evropski obali [[Bospor]]ja, je služila kot glavno upravno središče [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]] in od 1856 do 1887 in 1909 do 1922 (v vmesnem obdobju je bila uporabljena [[palača Yıldız]]).

== Zgodovina ==
[[File:Sultan_Abdülmecid_-_Google_Art_Project.jpg|thumb|left|upright|[[Abdulmedžid I.]]]]
Palačo Dolmabahçe je naročil 31. sultan cesarstva [[Abdulmedžid I.]], zgradili pa so jo med letoma 1843 in 1856. Prej so sultan in njegova družina živeli v [[Palača Topkapi|palači Topkapı]], a ker srednjeveški Topkapı ni imel sodobnega sloga in razkošja udobja, v primerjavi s palačami evropskih monarhov, se je Abdulmedžid I. odločil zgraditi novo sodobno palačo blizu mesta nekdanje palače Beşiktaş Sahil, ki je bila porušena. Za gradbena dela je bil odgovoren Hacı Said Ağa, projekt pa so realizirali arhitekti Garabet Balyan, njegov sin Nigoğayos Balyan in Evanis Kalfa (člani armenske družine osmanskih dvornih arhitektov [[Družina Balyan|Balyan]]).
[[File:Dolmabahce, Istanbul, Turchia.JPG|thumb|right| Fasada ''Selamlık'']]

Gradnja je stala pet milijonov [[osmanska lira|osmanskih zlatih lir]] ali 35 ton zlata, kar ustreza ok. 1,9 milijarde dolarjev v današnjih vrednostih (2021).&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.dolmabahcepalace.com/listingview.php?listingID=3&amp;name=Dolmabahce+Palace |title=Dolmabahce Palace |accessdate=2022-04-24 |archive-date=2022-03-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220316202820/https://www.dolmabahcepalace.com/listingview.php?listingID=3&amp;name=Dolmabahce+Palace |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.goldgrambars.com/ |title=Goldgrambars.com |access-date=2022-04-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220918222025/https://www.goldgrambars.com/ |archive-date=2022-09-18 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Ta znesek je ustrezal približno četrtini letnih davčnih prihodkov. Pravzaprav je bila gradnja financirana z razvrednotenjem, z množično izdajo papirnatega denarja, pa tudi s tujimi posojili. Ogromni izdatki so zelo obremenili državno blagajno in prispevali k slabšanju finančnega položaja Osmanskega cesarstva, ki je na koncu oktobra 1875 zamudila plačati svoj [[javni dolg]], z naknadno vzpostavitvijo finančnega nadzora nad »bolnim človekom Evrope« leta 1881 s strani evropskih sil.

Slovesnost ob odprtju palače Dolmabahçe je potekala po [[Pariški mir (1856)|Pariški mirovni pogodbi]], podpisani z Ruskim cesarstvom 30. marca 1856. V časopisu Ceride-i Havâdis z dne 7. Shawwal 1272, Gregorian 11, 1856 je pisalo, da je bila palača uradno odprta 7. junija 1856.&lt;ref&gt; İ. Yücel ve S. Öner, Dolmabahçe Sarayı, Ankara, tarihsiz, s. 9.&lt;/ref&gt;

Palača je bila dom šestim sultanom od leta 1856, ko je bila prvič naseljena, do ukinitve kalifata leta 1924: zadnji monarh, ki je tukaj živel, je bil kalif Abdulmedžid Efendi. Zakon, ki je začel veljati 3. marca 1924, je lastništvo palače prenesel na nacionalno dediščino nove Turške republike. [[Mustafa Kemal Atatürk]], ustanovitelj in prvi predsednik Republike Turčije, je poleti uporabljal palačo kot predsedniško rezidenco in tu izdal nekaj svojih najpomembnejših del. Atatürk je v tej palači preživel zadnje dni zdravljenja, kjer je 10. novembra 1938 umrl.

Danes palačo upravlja ''Milli Saraylar Daire Başkanlığı'' (Direkcija za nacionalne palače), pristojna Velikemu narodnemu zboru Turčije.

== Lega ==
[[File:Istanbul Bosphorus Dolmabahçe Palace IMG 7891 1920.jpg|thumb|300px| Pogled na palačo iz Bosporja]]
Lega Dolmabahçe je bil prvotno zaliv na Bosporju, ki je bil uporabljen za sidranje osmanske flote. Ta zaliv, kjer so potekale tradicionalne pomorske slovesnosti, se je s časom spremenil v močvirje. Zaliv, ki so ga začeli polniti v 17. stoletju,&lt;ref name=&quot;Türkiye Müzeleri&quot;&gt;Önder Mehmet, Türkiye Müzeleri, Türkiye İş Bankası, Ankara, 1999, ISBN 975-458-044-8, str.223&lt;/ref&gt; Območje so v 18. stoletju postopoma spreminjali v cesarski vrt, ki so ga zelo cenili osmanski sultani; iz tega vrta izvira ime ''Dolmabahçe'' (Napolnjen vrt) iz turške besede ''dolma'', kar pomeni 'napolnjen' in ''bahçe'', kar pomeni 'vrt'. V 18. in 19. stoletju so bile tu zgrajene različne majhne poletne palače in leseni paviljoni, ki so končno oblikovali palačni kompleks z imenom ''Obalna palača Beşiktaş''. Območje 110.000 m² na vzhodni strani omejuje Bospor, na zahodni pa ga omejuje strm prepad, tako da je po izgradnji novega 45.000 m² velikega monobloka palače Dolmabahçe ostal razmeroma omejen prostor za vrtni kompleks, ki bi običajno obkrožajo takšno palačo.&lt;ref name=IstanbulNet&gt;[http://www.istanbul.net.tr/istanbul_muzeler_detay.asp?id=103 Dolmabahçe Palace Museum] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20110717084800/http://www.istanbul.net.tr/istanbul_muzeler_detay.asp?id=103 |date=July 17, 2011 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=CultureTourism&gt;[http://www.turizm.gov.tr/EN,113763/dolmabahce-palace.html Turkish Ministry of Tourism site about Dolmabahçe Palace]&lt;/ref&gt;

== Oblikovanje in postavitev ==
[[File:Turkey_(68739605).jpeg|thumb|left|upright| Slavnostna dvorana z lestencem, ki je nekoč veljal za darilo [[Viktorija Britanska|kraljice Viktorije]]]]
Dolmabahçe je največja [[palača]] v Turčiji. Ima površino 45.000 m2 in vsebuje 285 sob, 46 dvoran, 6 kopalnic ([[hamam]]) in 68 stranišč.

Zasnova vsebuje [[Eklekticizem v arhitekturi|eklektične]] elemente iz [[baročna arhitektura|baročnih]], [[rokoko]] in neoklasicističnih slogov, ki se mešajo s tradicionalno [[osmanska arhitektura|osmansko arhitekturo]], da ustvarijo novo sintezo. Postavitev in dekoracija palače odražata vse večji vpliv evropskih slogov in standardov na [[Kultura Osmanskega cesarstva|osmansko kulturo in umetnost]] v obdobju [[Tanzimat]]a. Zunanjost, zlasti pogled z Bosporja, kaže klasično evropsko dvokrilno ureditev, ki jo deli velik [[rizalit]] z dvema stranskima rizalitoma.
[[File:Dolmabahce Palace plan.svg|thumb| Tloris palače]]

Po drugi strani pa palača funkcionalno ohranja elemente tradicionalnega osmanskega palačnega življenja in tudi značilnosti tradicionalnih turških domov. Strukturno je strogo ločen v južnem krilu (''Mabeyn-i Hümâyûn'' ali ''Selamlık'', četrt, rezervirana za moške), ki vsebuje prostore za javno predstavništvo in severno krilo (''Harem-i Hümâyûn'', [[Harem]]), ki služi kot zasebno stanovanje za sultana in njegovo družino. Dve funkcionalni območji sta ločeni z veliko slavnostno dvorano (''Muayede Salonu'') s površino 2.000 m2 in 36 m visoko kupolo. Ker je moral biti harem popolnoma izoliran od zunanjega sveta, je glavni vhod za obiskovalce na ozki južni strani. Tam so predstavniške sobe urejene za sprejeme obiskovalcev in tujih diplomatov. Območje harema vključuje osem med seboj povezanih stanovanj za sultanove žene, za njegove ljubice in priležnice ter za njegovo mamo, od katerih ima vsako svojo kopalnico.

== Décor in oprema ==
[[File:Turkey_(68739603).jpeg|thumb|upright|left|''Kristalno stopnišče'' s kristalnimi ograjami in lestencem Baccarat]]
[[File:Istanbul img 5058.jpg|thumb|upright|Sultanov hamam, okrašen z egiptovskim alabastrom]]
Medtem ko ima palača Topkapı izvrstne primere [[İzniška keramika|izniških ploščic]] in osmanskega rezbarstva, je palača Dolmabahçe obsežno okrašena z [[zlato]]m in [[kristal]]om.

Največji češki kristalni lestenec na svetu je v ''Svečani dvorani''. Prvotno se je domnevalo, da je lestenec darilo kraljice Viktorije; leta 2006 pa so odkrili potrdilo, da ga je sultan v celoti plačal. Ima 750 svetilk in tehta 4,5 tone.

Dolmabahçe ima največjo zbirko kristalnih lestencev iz češke in Baccarat na svetu. Znamenito ''Kristalno stopnišče'' ima obliko dvojne podkve in je zgrajeno iz Baccarat kristala, [[medenina|medenine]] in [[mahagonij]]a.

Za dekoracijo so bili uporabljeni dragi kamni, kot so (prokoneški) marmor, egipčanski [[alabaster]] (kalcit, znan tudi kot oniks-marmor) in [[porfir]] iz [[Pergamon]]a.

Palača ima veliko število ročno izdelanih preprog iz Hereke, ki jih je izdelala ''Imperial Factory Hereke''. Preproga Hereke, predstavljena v glavni dvorani, je največja tovrstna preproga na svetu.&lt;ref&gt;{{Citation|title=The City Opens Your Eyes Because It Wants to Be Seen|date=2021-10-21|url=http://dx.doi.org/10.1163/9789004468566_003|work=A Companion to Early Modern Istanbul|pages=25–60|publisher=BRILL|doi=10.1163/9789004468566_003|isbn=9789004444928|s2cid=240471363|access-date=2021-12-07}}&lt;/ref&gt; Predstavljene so tudi 150 let stare preproge iz medvedje kože, ki jih je sultanu podaril car [[Nikolaj I. Ruski]]

V palači je na ogled zbirka 202 oljnih slik. Vrhunec zbirke je 23 slik Ivana Aivazovskega, ki jih je ustvaril kot dvorni slikar med svojim bivanjem v Carigradu.&lt;ref name=Aivazovsky&gt;[http://euroasianews.com/historical-ottoman-palace-to-reopen-as-a-museum/ Historical Ottoman Palace reopens as museum], EuroAsiaNews.com, March 22, 2014&lt;/ref&gt; V zbirki so tudi slike Gustava Boulangerja, Jean-Léona Gérôma, Eugèna Fromentina, Stanisława Chlebowskega, Félixa Ziema, Karla Josepha Kuwassega, Fausta Zonara, Théa van Rysselbergheja in Aleksandra Sandorja Svobode. V tem muzeju umetnosti so tudi slike turških slikarjev, kot so Osman Hamdi Bey, Halil Pasha in Osman Nuri Paša.

Že od samega začetka je oprema palače udejanjala najvišje tehnične standarde. Plinska razsvetljava in omare so bile uvožene iz Velike Britanije, medtem ko palače v celinski Evropi takrat tega še niso imele. Kasneje je bila napeljana elektrika, centralno ogrevanje in dvigalo.

== Sobe ==
[[File:Dolmabahce Palace ced.jpg|thumb|upright|Modra dvorana]]
[[File:Dolmabahce Palacasdfe.jpg|thumb|upright|Rožnata dvorana]]

=== Dvorana Medhal – Glavni vhod ===
Obisk palače Dolmabahçe se začne v dvorani Medhal. Sobe, ki vodijo od Medhala, so proti morju in kopnemu. Prostore, obrnjene proti morju, so uporabljali vodilni osmanski uradniki, [[veliki vezir]] in drugi državni ministri, medtem ko so sobe, obrnjene na kopno, uporabljali različni upravitelji palače in države, kot so palača Marshall, Šejh-ul-islam (turško  شیخ‌ الاسلام, romanized: Şhaykḫu-l-İslām or Sheiklı ul-Islam - Čuvar vere) in člani predstavniškega doma (''Meclis-i Mebusan'') in senata (''Meclis-i Ayan'').

Gostje bi najprej počakali v tej dvorani, nato pa bi jih notri ob pravem času vodil uradnik palačnega protokola. Ob vstopu v Medhal se na obeh straneh sobe vidijo mize Boulle, ki imajo na vrhu [[tugra|monogram]] sultana Abdulmedžida. Tudi na kaminu je sultanov monogram. Angleški lestenec, ki visi na sredini te sobe, ima šestdeset krakov. Tkanine iz Hereke, ki se uporabljajo kot oblazinjenje pohištva in kot draperije, so v kraljevsko rdečem odtenku.

=== Prostor sekretariata ===
Druga soba za Medhalom na desni je uradniška dvorana, imenovana tudi ''soba s ploščicami''. Na levi steni te dvorane visi največja slika v zbirki palače, upodobitev ''Surre procesije'' Stefana Ussija. Surre se je uporabljal za sklicevanje na karavane, ki so potovale iz Carigrada v [[Meka|Meko]] med verskim mesecem ''Recep'' in so nosile denarno pomoč, ki se uporablja za vzdrževanje in okrasitev [[Kaba (svetišče)|Kaabe]] ter za finančno pomoč lokalnemu prebivalstvu [[Hedžas]]a.
[[File:Dolmabahçe_Sarayı6.jpg|thumb|upright|Atatürkova smrtna postelja]]

Na steni na desni je slika s podpisom Rudolfa Ernsta, ki prikazuje ''Požar v pariškem mestnem gledališču'', in še ena Delandrejeva slika ''Nizozemske vaške deklice''. Ta soba je okrašena s pohištvom v francoskem slogu in vsebuje tudi zelo dragocene porcelanaste vaze.

=== Atatürkova soba ===
Mustafa Kemal Atatürk je zadnje dni svojega življenja preživel v palači, saj se mu je zdravje poslabšalo. Umrl je ob 9.05 zjutraj. 10. novembra 1938 v spalnici, ki je na območju nekdanjega harema palače. Vse ure v palači so bile po njegovi smrti ustavljene in nastavljene na 9:05. Ure zunaj njegove sobe so zdaj nastavljene na dejanski čas v Turčiji, vendar ura v sobi, v kateri je umrl, še vedno kaže na 9:05.

=== Harem ===
[[Harem]] je bil skozi zgodovino tradicionalna značilnost številnih arhitekturnih struktur Bližnjega vzhoda. Bistvo Abdulmedžidove gradnje harema je bilo zagotoviti, da so bile zgrajene ločene četrti za kraljevo družino in njihov prosti čas. Običajna praksa je bila, da so sultanove osebne konkubine prebivale v haremu. Prostori, namenjeni bivanju in izobraževanju sultanovih otrok, pa tudi sultanovi bivalni prostori so vključeni v tisto, kar bi veljalo za harem.

Običajno je večina sultanov že vnaprej omejila javnost svojim ženam in konkubinam, vendar jim je Abdulmedžid I. brez primere dovolil, da so palačo zapustile za nakupovanje in bazar pod nadzorom.&lt;ref&gt;{{Cite journal|last=Ali|first=Isra|date=2015-02-25|title=The harem fantasy in nineteenth-century Orientalist paintings|url=http://dx.doi.org/10.1007/s10624-015-9372-7|journal=Dialectical Anthropology|volume=39|issue=1|pages=33–46|doi=10.1007/s10624-015-9372-7|s2cid=144928325|issn=0304-4092}}&lt;/ref&gt;

== Vrata ==
=== Sultanova vrata ===
&lt;gallery widths=&quot;200&quot; heights=&quot;200&quot; perrow=&quot;5&quot;&gt;
File:Sultan%27s_Gate_of_Dolmabahçe_Palace.jpg
File:Treasury_Gate,_Dolmabahçe_Palace,_Istanbul,_Turkey_001.jpg
&lt;/gallery&gt;

=== Vrata zakladnice ===
&lt;gallery widths=&quot;200&quot; heights=&quot;200&quot; perrow=&quot;5&quot;&gt;
File:DolmabahceMainGate.JPG| Zunanja fasada vrat zakladnice (''Hazine-i Hassa Kapısı'') v bližini stolpa z uro Dolmabahçe. Stebri zunanje fasade vrat so v formaciji 1-2-2-1
File:Dolmabahçe Sarayı, Dolmabahçe-Palast, Palast der vollen Gärten - panoramio (1).jpg| Notranja fasada vrat zakladnice (''Hazine-i Hassa Kapısı'') v bližini stolpa z uro Dolmabahçe, ki se vidi v ozadju, zunaj obzidja, levo.
&lt;/gallery&gt;

=== Bosporska vrata ===
&lt;gallery widths=&quot;200&quot; heights=&quot;200&quot; perrow=&quot;5&quot;&gt;
File:Dolmabahce Palacemm.jpg| Zunanji pogled na Bosporska vrata
Dolmabahçe_Palace_2007.jpg| Zunanji pogled na Bosporska vrata
File:İstanbul 5847.jpg| Pogled na notranjost Bosporskih vrat
&lt;/gallery&gt;
 
== Pripadajoče stavbe ==
[[File:Dolmabahçe Palace (Dolmabahçe Sarayı), Istanbul, Turkey (9606766892) (2).jpg|thumb|left|Stolp z uro Dolmabahçe blizu obale Bosporja, v ozadju se vidijo vrata zakladnice.]]
[[File:İstanbul_5449.jpg|thumb|Notranjost mošeje Dolmabahçe]]
V bližini palače so številne druge stanovanjske stavbe, vključno s palačo prestolonaslednika (''Veliaht Dairesi''), četrt čakajočih (''Musahiban Dairesi''), spalnicami za služabnike (''Agavat Dairesi, Bendegan Dairesi'') in stražo (''Baltacilar Dairesi''), prostori glavnega evnuha (''Kizlaragasi Dairesi''). Nadaljnje stavbe so cesarske kuhinje (''Matbah-i Amire''), hlevi, ptičnica (''Kusluk''), drevesnica (''Fidelik''), mlin za moko, rastlinjak (''Sera''), delavnica preprog Hereke (''Hereke dökümhanesi''), tovarna stekla, livarna, lekarna itd.&lt;ref&gt;[http://www.greatistanbul.com/dolmabahce_palace.htm Dolmabahçe Palace] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150318015259/http://www.greatistanbul.com/dolmabahce_palace.htm |date=2015-03-18 }}, Great Istanbul&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://archnet.org/sites/3475/media_contents/62102 Dolmabahçe Sarayi] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140421062552/http://archnet.org/sites/3475/media_contents/62102 |date=2014-04-21 }}, Archnet&lt;/ref&gt;

V bližini palače je bila v letih 1853-1855 zgrajena [[mošeja]] v baročnem slogu, ki jo je zasnoval Garabet Balyan. Naročila ga je kraljica mati Bezm-i Âlem Valide Sultan. Od leta 1948 je bil v stavbi Pomorski muzej, vendar je bil muzej leta 1960 po državnem udaru 27. maja prestavljen na drugo lokacijo. Leta 1967 je bila mošeja vrnjena v bogoslužje.

Stolp z uro (''Dolmabahçe Saat Kulesi'') je bil postavljen pred Cesarska vrata (''Saltanat Kapisi'') na trgu ob evropski obali Bosporja poleg mošeje. Stolp je naročil sultan Abdülhamid II., zasnoval pa ga je dvorni arhitekt Sarkis Balyan med letoma 1890 in 1895. Uro je izdelala francoska urarska hiša Jean-Paul Garnier, namestil pa jo je dvorni urarski mojster Johann Mayer.

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Literatura ==
* {{navedi knjigo |title=Dolmabahçe Palace |last1=Yücel |first1=İhsan |author2=Sema Öner |year=1989 |publisher=TBMM National Palaces Trust |location=Istanbul |id=ASIN B000GYA5C8}}
* {{navedi knjigo |title=The Dolmabahçe Palace |last=Akat |first=Yücel |year=1988 |publisher=Keskin Color |location=Istanbul |id=ASIN B000GW7QYA}}
* {{navedi knjigo |title=Dolmabahçe Palace |url=https://archive.org/details/dolmabahcepalace0000yuce |last=Yücel |first=İhsan |year=1995 |publisher=TBMM Department of National Palaces |location=Istanbul |isbn=975-7479-42-X}}
* {{navedi knjigo |title=Dolmabahçe Palace and its environs |url=https://archive.org/details/dolmabahcepalace0000gule |last=Gülersoy |first=Çelik |author-link= |year=1990 |page=[https://archive.org/details/dolmabahcepalace0000gule/page/257 257] |publisher=İstanbul Kitaplığı |location=Istanbul |isbn=978-975-7687-03-0}}
* {{navedi knjigo |title=The Dolmabahçe Palace |last=Keskin |first=Naci |year=1975 |publisher=Keskin Color |location=Istanbul |id=ASIN B000OSH36M}}
* {{navedi knjigo |title=Dolmabahçe Palace |year=1998 |publisher=Do-Gu Yayınları |location=Istanbul |id=ASIN B000E1S49O}}
* İskender Pala. ''The Jewel on the Bosphorus; Dolmabahçe Palace''. TBMM Milli Saraylar Yayınları, Istanbul, 2006.
* İhsan Yücel, Sema Öner, F. Yaşar Yılmaz, Cengiz Göncü, Hakan Gülsün. ''Dolmabahçe Palace''. TBMM Milli Saraylar Yayınları, Istanbul, 2005.
* İpek Fitöz. ''European Lights In Dolmabahçe Palace''. TBMM Milli Saraylar Yayınları, Istanbul, 2007.

== Zunanje povezave ==
{{Commons category|Dolmabahçe Palace.}}
* [https://www.millisaraylar.gov.tr/en/palaces/dolmabahce-palace National Palaces in Turkey] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220603145419/https://www.millisaraylar.gov.tr/en/palaces/dolmabahce-palace |date=2022-06-03 }} official site

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija: Zgradbe in objekti v Carigradu‎]]
[[Kategorija:Ustanove v Carigradu]]
[[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1856]]</text>
      <sha1>2a6eausd9blakci8f62m3u1ciqa1pb9</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kreatin</title>
    <ns>0</ns>
    <id>519805</id>
    <revision>
      <id>6773994</id>
      <parentid>6279918</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T21:21:42Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>prevod v infopolju, koda za sklice</comment>
      <origin>6773994</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4277" sha1="9xgeiojxafyan8g9lb9wxdq09qmfn6a" xml:space="preserve">{{Chembox
| Verifiedfields = changed
| Watchedfields = changed
| verifiedrevid = 464366517
| ImageFile = Creatine2.png
| ImageFile_Ref = {{chemboximage|correct|??}}
| ImageSize = 160
| ImageName = Skeletna formula kreatina
| ImageFile1 = Creatine-from-xtal-3D-bs-17.png
| ImageFile1_Ref = {{chemboximage|correct|??}}
| ImageSize1 = 160
| ImageName1 = Model kroglic in paličic kreatina
| SystematicName = 2-[karbamimidoil(metil)amino]ocetna kislina
| OtherNames = ''N''-karbamimidoil-''N''-metilglicin; metilgvanidoocetna kislina
|Section1={{Chembox Identifiers
| CASNo = 57-00-1
| CASNo_Ref = {{cascite|correct|CAS}}
| PubChem = 586
| ChemSpiderID = 566
| ChemSpiderID_Ref = {{chemspidercite|correct|chemspider}}
| UNII = MU72812GK0
| UNII_Ref = {{fdacite|correct|FDA}}
| EINECS = 200-306-6
| DrugBank = DB00148
| DrugBank_Ref = {{drugbankcite|correct|drugbank}}
| KEGG = C00300
| KEGG_Ref = {{keggcite|correct|kegg}}
| MeSHName = Creatine
| ChEBI = 16919
| ChEBI_Ref = {{ebicite|correct|EBI}}
| ChEMBL = 283800
| ChEMBL_Ref = {{ebicite|correct|EBI}}
| RTECS = MB7706000

| Beilstein = 907175
| Gmelin = 240513
| 3DMet = B00084
| SMILES = CN(CC(=O)O)C(=N)N
| StdInChI = 1S/C4H9N3O2/c1-7(4(5)6)2-3(8)9/h2H2,1H3,(H3,5,6)(H,8,9)
| StdInChI_Ref = {{stdinchicite|correct|chemspider}}
| StdInChIKey = CVSVTCORWBXHQV-UHFFFAOYSA-N
| StdInChIKey_Ref = {{stdinchicite|correct|chemspider}}
}}
|Section2={{Chembox Properties
| C=4 | H=9 | N=3 | O=2
| Appearance = beli kristali
| Odor = brez vonja
| MeltingPtC = 255
| Solubility = 13,3 g L&lt;sup&gt;−1&lt;/sup&gt; (pri 18&amp;nbsp;℃)
| LogP = −1,258
| pKa = 3,429
| pKb = 10,568
| IsoelectricPt = 8,47
}}
|Section5={{Chembox Thermochemistry
| DeltaHf = −538,06–−536,30 kJ mol&lt;sup&gt;−1&lt;/sup&gt;
| DeltaHc = −2,3239–−2,3223 MJ mol&lt;sup&gt;−1&lt;/sup&gt;
| Entropy = 189,5 J K&lt;sup&gt;−1&lt;/sup&gt; mol&lt;sup&gt;−1&lt;/sup&gt;
| HeatCapacity = 171,1 J K&lt;sup&gt;−1&lt;/sup&gt; mol&lt;sup&gt;−1&lt;/sup&gt; (at 23.2&amp;nbsp;℃)
}}
|Section6={{Chembox Pharmacology
| ATCCode_prefix = C01
| ATCCode_suffix = EB06
| HalfLife = 3 ure
}}
|Section7={{Chembox Hazards
| GHSPictograms = {{gHS exclamation mark}}
| GHSSignalWord = '''WARNING'''
| HPhrases = {{h-phrases|315|319|335}}
| PPhrases = {{p-phrases|261|305+351+338}}
}}
|Section8={{Chembox Related
| OtherFunction_label = alkanojske kisline
| OtherFunction = {{unbulleted list|[[sarkozin]]|[[dimetilglicin]]|[[glikociamin]]|[[n-metil-D-asparaginska kislina |''N''-metil-D-asparaginska kislina]]|[[''beta''-metilamino-L-alanin]]|[[gvanidinopropionska kislina]]}}
| OtherCompounds = [[dimetilacetamid]]
}}
}}

'''Kreatín''' je energetsko bogata [[snov]] v [[Mišica|mišicah]], ki po reverzibilnem prenosu fosfatne skupine s kreatinsko kinazo omogoča shranjevanje celične energije, potrebne za mišično delo.

== Zgodovina ==
Kreatin je bil prvič identificiran leta [[1832]], ko ga je [[Michel-Eugène Chevreul]] izoliral iz bazičnega vodnega ekstrakta [[Skeletna mišica|skeletnih mišic]]. Kasneje je kristalizirano oborino poimenoval po grški besedi za meso, κρέας (''kréas''). Leta [[1928]] je bilo dokazano, da kreatin obstaja v ravnotežju s [[Kreatinin|kreatininom]].&lt;ref&gt;{{cite journal | vauthors = Cannan RK, Shore A | title = The creatine-creatinine equilibrium. The apparent dissociation constants of creatine and creatinine | url = https://archive.org/details/sim_biochemical-journal_1928_22_4/page/920 | journal = The Biochemical Journal | volume = 22 | issue = 4 | pages = 920–9 | year = 1928 | pmid = 16744118 | pmc = 1252207 | doi = 10.1042/bj0220920 }}&lt;/ref&gt; Študije iz dvajsetih let dvajsetega stoletja so pokazale, da uživanje velikih količin kreatina ni povzročilo njegovega izločanja. Ta rezultat je pokazal na sposobnost telesa, da shranjuje kreatin, kar je predlagalo njegovo uporabo kot [[prehransko dopolnilo]].&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|chapter=Overview of Creatine Metabolism| first1 = Jeff S. | last1 = Volek | first2 = Kevin D. | last2 = Ballard | first3 = Cassandra E. | last3 = Forsythe | name-list-style = vanc |title=Essentials of Creatine in Sports and Health | veditors = Stout JR, Antonio J, Kalman E |year=2008|publisher=Humana|isbn=978-1-59745-573-2|pages=1–23}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Aminokisline]]
[[Kategorija:Prehranska dopolnila]]</text>
      <sha1>9xgeiojxafyan8g9lb9wxdq09qmfn6a</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6773997</id>
      <parentid>6773994</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T21:25:05Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>+zp: ugriznimo znanost</comment>
      <origin>6773997</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4449" sha1="0ymev8ww1gt3x2gqrzbkknyu2tentba" xml:space="preserve">{{Chembox
| Verifiedfields = changed
| Watchedfields = changed
| verifiedrevid = 464366517
| ImageFile = Creatine2.png
| ImageFile_Ref = {{chemboximage|correct|??}}
| ImageSize = 160
| ImageName = Skeletna formula kreatina
| ImageFile1 = Creatine-from-xtal-3D-bs-17.png
| ImageFile1_Ref = {{chemboximage|correct|??}}
| ImageSize1 = 160
| ImageName1 = Model kroglic in paličic kreatina
| SystematicName = 2-[karbamimidoil(metil)amino]ocetna kislina
| OtherNames = ''N''-karbamimidoil-''N''-metilglicin; metilgvanidoocetna kislina
|Section1={{Chembox Identifiers
| CASNo = 57-00-1
| CASNo_Ref = {{cascite|correct|CAS}}
| PubChem = 586
| ChemSpiderID = 566
| ChemSpiderID_Ref = {{chemspidercite|correct|chemspider}}
| UNII = MU72812GK0
| UNII_Ref = {{fdacite|correct|FDA}}
| EINECS = 200-306-6
| DrugBank = DB00148
| DrugBank_Ref = {{drugbankcite|correct|drugbank}}
| KEGG = C00300
| KEGG_Ref = {{keggcite|correct|kegg}}
| MeSHName = Creatine
| ChEBI = 16919
| ChEBI_Ref = {{ebicite|correct|EBI}}
| ChEMBL = 283800
| ChEMBL_Ref = {{ebicite|correct|EBI}}
| RTECS = MB7706000

| Beilstein = 907175
| Gmelin = 240513
| 3DMet = B00084
| SMILES = CN(CC(=O)O)C(=N)N
| StdInChI = 1S/C4H9N3O2/c1-7(4(5)6)2-3(8)9/h2H2,1H3,(H3,5,6)(H,8,9)
| StdInChI_Ref = {{stdinchicite|correct|chemspider}}
| StdInChIKey = CVSVTCORWBXHQV-UHFFFAOYSA-N
| StdInChIKey_Ref = {{stdinchicite|correct|chemspider}}
}}
|Section2={{Chembox Properties
| C=4 | H=9 | N=3 | O=2
| Appearance = beli kristali
| Odor = brez vonja
| MeltingPtC = 255
| Solubility = 13,3 g L&lt;sup&gt;−1&lt;/sup&gt; (pri 18&amp;nbsp;℃)
| LogP = −1,258
| pKa = 3,429
| pKb = 10,568
| IsoelectricPt = 8,47
}}
|Section5={{Chembox Thermochemistry
| DeltaHf = −538,06–−536,30 kJ mol&lt;sup&gt;−1&lt;/sup&gt;
| DeltaHc = −2,3239–−2,3223 MJ mol&lt;sup&gt;−1&lt;/sup&gt;
| Entropy = 189,5 J K&lt;sup&gt;−1&lt;/sup&gt; mol&lt;sup&gt;−1&lt;/sup&gt;
| HeatCapacity = 171,1 J K&lt;sup&gt;−1&lt;/sup&gt; mol&lt;sup&gt;−1&lt;/sup&gt; (at 23.2&amp;nbsp;℃)
}}
|Section6={{Chembox Pharmacology
| ATCCode_prefix = C01
| ATCCode_suffix = EB06
| HalfLife = 3 ure
}}
|Section7={{Chembox Hazards
| GHSPictograms = {{gHS exclamation mark}}
| GHSSignalWord = '''WARNING'''
| HPhrases = {{h-phrases|315|319|335}}
| PPhrases = {{p-phrases|261|305+351+338}}
}}
|Section8={{Chembox Related
| OtherFunction_label = alkanojske kisline
| OtherFunction = {{unbulleted list|[[sarkozin]]|[[dimetilglicin]]|[[glikociamin]]|[[n-metil-D-asparaginska kislina |''N''-metil-D-asparaginska kislina]]|[[''beta''-metilamino-L-alanin]]|[[gvanidinopropionska kislina]]}}
| OtherCompounds = [[dimetilacetamid]]
}}
}}

'''Kreatín''' je energetsko bogata [[snov]] v [[Mišica|mišicah]], ki po reverzibilnem prenosu fosfatne skupine s kreatinsko kinazo omogoča shranjevanje celične energije, potrebne za mišično delo.

== Zgodovina ==
Kreatin je bil prvič identificiran leta [[1832]], ko ga je [[Michel-Eugène Chevreul]] izoliral iz bazičnega vodnega ekstrakta [[Skeletna mišica|skeletnih mišic]]. Kasneje je kristalizirano oborino poimenoval po grški besedi za meso, κρέας (''kréas''). Leta [[1928]] je bilo dokazano, da kreatin obstaja v ravnotežju s [[Kreatinin|kreatininom]].&lt;ref&gt;{{cite journal | vauthors = Cannan RK, Shore A | title = The creatine-creatinine equilibrium. The apparent dissociation constants of creatine and creatinine | url = https://archive.org/details/sim_biochemical-journal_1928_22_4/page/920 | journal = The Biochemical Journal | volume = 22 | issue = 4 | pages = 920–9 | year = 1928 | pmid = 16744118 | pmc = 1252207 | doi = 10.1042/bj0220920 }}&lt;/ref&gt; Študije iz dvajsetih let dvajsetega stoletja so pokazale, da uživanje velikih količin kreatina ni povzročilo njegovega izločanja. Ta rezultat je pokazal na sposobnost telesa, da shranjuje kreatin, kar je predlagalo njegovo uporabo kot [[prehransko dopolnilo]].&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|chapter=Overview of Creatine Metabolism| first1 = Jeff S. | last1 = Volek | first2 = Kevin D. | last2 = Ballard | first3 = Cassandra E. | last3 = Forsythe | name-list-style = vanc |title=Essentials of Creatine in Sports and Health | veditors = Stout JR, Antonio J, Kalman E |year=2008|publisher=Humana|isbn=978-1-59745-573-2|pages=1–23}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
*[https://www.rtvslo.si/rtv365/arhiv/175260533?s=tv Kreatin – energija za telo in možgane]. Ugriznimo znanost (29. oktober 2026). RTV Slovenija.

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Aminokisline]]
[[Kategorija:Prehranska dopolnila]]</text>
      <sha1>0ymev8ww1gt3x2gqrzbkknyu2tentba</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6773998</id>
      <parentid>6773997</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T21:28:09Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pnp</comment>
      <origin>6773998</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4474" sha1="3g5b4y3obvbymufevgha7rxi5hhmjxh" xml:space="preserve">{{Chembox
| Verifiedfields = changed
| Watchedfields = changed
| verifiedrevid = 464366517
| ImageFile = Creatine2.png
| ImageFile_Ref = {{chemboximage|correct|??}}
| ImageSize = 160
| ImageName = Skeletna formula kreatina
| ImageFile1 = Creatine-from-xtal-3D-bs-17.png
| ImageFile1_Ref = {{chemboximage|correct|??}}
| ImageSize1 = 160
| ImageName1 = Model kroglic in paličic kreatina
| SystematicName = 2-[karbamimidoil(metil)amino]ocetna kislina
| OtherNames = ''N''-karbamimidoil-''N''-metilglicin; metilgvanidoocetna kislina
|Section1={{Chembox Identifiers
| CASNo = 57-00-1
| CASNo_Ref = {{cascite|correct|CAS}}
| PubChem = 586
| ChemSpiderID = 566
| ChemSpiderID_Ref = {{chemspidercite|correct|chemspider}}
| UNII = MU72812GK0
| UNII_Ref = {{fdacite|correct|FDA}}
| EINECS = 200-306-6
| DrugBank = DB00148
| DrugBank_Ref = {{drugbankcite|correct|drugbank}}
| KEGG = C00300
| KEGG_Ref = {{keggcite|correct|kegg}}
| MeSHName = Creatine
| ChEBI = 16919
| ChEBI_Ref = {{ebicite|correct|EBI}}
| ChEMBL = 283800
| ChEMBL_Ref = {{ebicite|correct|EBI}}
| RTECS = MB7706000

| Beilstein = 907175
| Gmelin = 240513
| 3DMet = B00084
| SMILES = CN(CC(=O)O)C(=N)N
| StdInChI = 1S/C4H9N3O2/c1-7(4(5)6)2-3(8)9/h2H2,1H3,(H3,5,6)(H,8,9)
| StdInChI_Ref = {{stdinchicite|correct|chemspider}}
| StdInChIKey = CVSVTCORWBXHQV-UHFFFAOYSA-N
| StdInChIKey_Ref = {{stdinchicite|correct|chemspider}}
}}
|Section2={{Chembox Properties
| C=4 | H=9 | N=3 | O=2
| Appearance = beli kristali
| Odor = brez vonja
| MeltingPtC = 255
| Solubility = 13,3 g L&lt;sup&gt;−1&lt;/sup&gt; (pri 18&amp;nbsp;℃)
| LogP = −1,258
| pKa = 3,429
| pKb = 10,568
| IsoelectricPt = 8,47
}}
|Section5={{Chembox Thermochemistry
| DeltaHf = −538,06–−536,30 kJ mol&lt;sup&gt;−1&lt;/sup&gt;
| DeltaHc = −2,3239–−2,3223 MJ mol&lt;sup&gt;−1&lt;/sup&gt;
| Entropy = 189,5 J K&lt;sup&gt;−1&lt;/sup&gt; mol&lt;sup&gt;−1&lt;/sup&gt;
| HeatCapacity = 171,1 J K&lt;sup&gt;−1&lt;/sup&gt; mol&lt;sup&gt;−1&lt;/sup&gt; (at 23.2&amp;nbsp;℃)
}}
|Section6={{Chembox Pharmacology
| ATCCode_prefix = C01
| ATCCode_suffix = EB06
| HalfLife = 3 ure
}}
|Section7={{Chembox Hazards
| GHSPictograms = {{gHS exclamation mark}}
| GHSSignalWord = '''WARNING'''
| HPhrases = {{h-phrases|315|319|335}}
| PPhrases = {{p-phrases|261|305+351+338}}
}}
|Section8={{Chembox Related
| OtherFunction_label = alkanojske kisline
| OtherFunction = {{unbulleted list|[[sarkozin]]|[[dimetilglicin]]|[[glikociamin]]|[[n-metil-D-asparaginska kislina |''N''-metil-D-asparaginska kislina]]|[[beta-metilamino-L-alanin|''beta''-metilamino-L-alanin]]|[[gvanidinopropionska kislina]]}}
| OtherCompounds = [[dimetilacetamid]]
}}
}}

'''Kreatín''' je energetsko bogata [[snov]] v [[Mišica|mišicah]], ki po reverzibilnem prenosu fosfatne skupine s kreatinsko kinazo omogoča shranjevanje celične energije, potrebne za mišično delo.

== Zgodovina ==
Kreatin je bil prvič identificiran leta [[1832]], ko ga je [[Michel-Eugène Chevreul]] izoliral iz bazičnega vodnega ekstrakta [[Skeletna mišica|skeletnih mišic]]. Kasneje je kristalizirano oborino poimenoval po grški besedi za meso, κρέας (''kréas''). Leta [[1928]] je bilo dokazano, da kreatin obstaja v ravnotežju s [[Kreatinin|kreatininom]].&lt;ref&gt;{{cite journal | vauthors = Cannan RK, Shore A | title = The creatine-creatinine equilibrium. The apparent dissociation constants of creatine and creatinine | url = https://archive.org/details/sim_biochemical-journal_1928_22_4/page/920 | journal = The Biochemical Journal | volume = 22 | issue = 4 | pages = 920–9 | year = 1928 | pmid = 16744118 | pmc = 1252207 | doi = 10.1042/bj0220920 }}&lt;/ref&gt; Študije iz dvajsetih let dvajsetega stoletja so pokazale, da uživanje velikih količin kreatina ni povzročilo njegovega izločanja. Ta rezultat je pokazal na sposobnost telesa, da shranjuje kreatin, kar je predlagalo njegovo uporabo kot [[prehransko dopolnilo]].&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|chapter=Overview of Creatine Metabolism| first1 = Jeff S. | last1 = Volek | first2 = Kevin D. | last2 = Ballard | first3 = Cassandra E. | last3 = Forsythe | name-list-style = vanc |title=Essentials of Creatine in Sports and Health | veditors = Stout JR, Antonio J, Kalman E |year=2008|publisher=Humana|isbn=978-1-59745-573-2|pages=1–23}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
*[https://www.rtvslo.si/rtv365/arhiv/175260533?s=tv Kreatin – energija za telo in možgane]. Ugriznimo znanost (29. oktober 2026). RTV Slovenija.

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Aminokisline]]
[[Kategorija:Prehranska dopolnila]]</text>
      <sha1>3g5b4y3obvbymufevgha7rxi5hhmjxh</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Pia Maria</title>
    <ns>0</ns>
    <id>520492</id>
    <revision>
      <id>6773964</id>
      <parentid>6263351</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T20:17:27Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6)</comment>
      <origin>6773964</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4469" sha1="1189vw1j4xhouhgevk05kq2qf20f4fx" xml:space="preserve">{{Infopolje Glasbeni ustvarjalec
|image=Eurovision 2022 - Semi-final 1 - Austria - Lumix &amp; Pia Maria.jpg|Landscape=yes
|caption=Pia Maria (levo) na [[Pesem Evrovizije|Pesmi Evrovizije 2022]]
|birth_place=&lt;!-- wd --&gt;
|Name=Pia Maria Außerlechner
|birth_date=&lt;!-- wd --&gt;
|occupation=&lt;!-- {wd --&gt;
|Associated_acts=
}}
'''Pia Maria Außerlechner''', bolj znana kot '''Pia Maria''', [[Avstrijci|avstrijska]] [[pevka]] * [[21. maj]] [[2003]]. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.landestheater.at/ueber-uns/menschen/mitarbeiterinnen/|title=Mitarbeiter*innen|publisher=[[Tyrolean State Theatre]]|language=de-AT|trans-title=Employees|accessdate=2022-04-04}}&lt;/ref&gt;

== Kariera ==
Pia Maria je zastopala Avstrijo na [[Pesem Evrovizije 2022|tekmovanju za pesem Evrovizije 2022]] v [[Torino|Torinu]] s skladbo »Halo« s DJ [[Lum!X|Lum!Xom]]. &lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|date=2022-02-08|title=Austria: LUM!X and Pia Maria will take 'Halo' to Eurovision 🇦🇹|url=https://eurovision.tv/story/austria-lumix-and-pia-maria|accessdate=2022-02-19|website=Eurovision.tv|publisher=[[European Broadcasting Union|EBU]]|language=en-gb}}&lt;/ref&gt; Med promocijskimi predzabavami za Evrovizijo je Pia Maria prejela kritike zaradi vokalnih težav med nastopi v živo. Kasneje je bilo potrjeno, da so bile njene vokalne težave posledica [[Dolgi COVID|dolgega COVID-a]], pa tudi vokalistkine neizkušenosti z ušesnimi monitorji. Avstrijska delegacija je zato najela vokalno trenerko, ki je sodelovala s Pio Mario pri pripravi na tekmovanje. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://eurovoix.com/2022/04/09/austria-pia-maria-vocal-issue-covid-orf-explains/|title=🇦🇹 Austria: Pia Maria's Vocal Issues Due to COVID - ORF's Scout Explains|date=9 April 2022}}&lt;/ref&gt;

Po udeležbi na Evroviziji je Pia Maria napovedala izid svojega prvega solo singla z naslovom »I Know U Know«, ki je izšel v začetku junija. &lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Pia Maria on Instagram|url=https://www.instagram.com/p/Cd8sYo2tTcU/|accessdate=2022-05-28|website=www.instagram.com}}&lt;/ref&gt;

== Zasebno življenje ==
Pia Maria prihaja iz avstrijske dežele [[Tirolska (zvezna dežela)|Tirolske]]. Izšolana je za vizažistko in dela v tirolskem državnem gledališču v [[Innsbruck|Innsbrucku]]. Pia piše svoje pesmi že od svojega 16. leta. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Rensmann|first=Peter Benedikt|url=https://esc-kompakt.de/oesterreich-lumx-feat-pia-maria-mit-halo-zum-esc-2022-in-turin/|title=Österreich: LUM!X feat. Pia Maria mit &quot;Halo&quot; zum ESC 2022 in Turin|date=2022-02-08|website=ESC kompakt|language=de-DE|accessdate=2022-02-09}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.derstandard.at/story/2000133187973/oesterreich-schickt-lumx-und-pia-maria-zum-song-contest-nach|title=Österreich schickt Lum!x und Pia Maria zum Song Contest nach Turin|date=2022-02-08|website=[[Der Standard]]|language=de-AT|accessdate=2022-02-09}}&lt;/ref&gt;

== Diskografija ==

=== Pesmi ===
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;
! rowspan=&quot;2&quot; scope=&quot;col&quot; |Naslov
! rowspan=&quot;2&quot; scope=&quot;col&quot; |Leto
! colspan=&quot;2&quot; scope=&quot;col&quot; |'''Najvišja uvrstitev na lestvicah'''
|-
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:3em;font-size:85%;&quot; |AUT
&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Discographie Pia Maria - austriancharts.at|url=https://austriancharts.at/showinterpret.asp?interpret=Pia+Maria|access-date=2022-05-25|website=austriancharts.at}}&lt;/ref&gt;
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:3em;font-size:85%;&quot; |LTU
&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=2022 19-os savaitės klausomiausi (TOP 100)|url=https://www.agata.lt/lt/naujienos/s19/|access-date=2022-05-19|website=Agata|language=lt-LT|archive-url=https://web.archive.org/web/20220513223921/https://www.agata.lt/lt/naujienos/s19/|archive-date=2022-05-13|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; |»Halo«
&lt;small&gt;(skupaj z [[Lum!X|Lum!Xom]])&lt;/small&gt;
| rowspan=&quot;3&quot; |2022
|6
|68
|-
! scope=&quot;row&quot; |»I Know U Know«
|—
|—
|-
! scope=&quot;row&quot; |»White Noise«
|—
|—
|-
! scope=&quot;row&quot; |»Love Is a Circus«
| rowspan=&quot;2&quot; |2023
|—
|—
|-
! scope=&quot;row&quot; |»Reckless Heart«
|—
|—
|-
! scope=&quot;row&quot; |»Mess With Me«
|2024
|—
|—
|-
| colspan=&quot;4&quot; style=&quot;text-align:center; font-size:85%;&quot; |»—« označuje singel, ki se ni uvrstil na lestvico ali ni bil izdan na tem ozemlju.
|}

== Sklici ==
{{sklici|1}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Avstrijski pevci]]
[[Kategorija:Predstavniki Avstrije na Pesmi Evrovizije]]
[[Kategorija:Evrovizijski glasbeniki]]
[[Kategorija:Rojeni leta 2003]]</text>
      <sha1>1189vw1j4xhouhgevk05kq2qf20f4fx</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>SMACS J0723.3-7327</title>
    <ns>0</ns>
    <id>521225</id>
    <revision>
      <id>6774132</id>
      <parentid>6263454</parentid>
      <timestamp>2026-11-03T10:48:42Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6)</comment>
      <origin>6774132</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5438" sha1="ly590ic55vq54rp3xhouw94gzn71ay6" xml:space="preserve">
 {{Galaxy cluster|name=SMACS J0723.3-7327|image=[[Slika:Webb's First Deep Field.jpg|270px]]|caption=Infrardeča slika [[James Webbov vesoljski teleskop|vesoljskega teleskopa James Webb]], njegova [[Webbovo prvo globoko polje|prvo globoko polje]], ki prikazuje [[gravitacijska leča|gravitacijsko lečo]] oddaljenih galaksij.|constellation=[[Leteča riba (ozvezdje)|Leteča riba]]|ra={{RA|07|23|19.5}}&lt;ref name=coe2019&gt;{{cite journal|last1=Coe|first1=Dan|last2=Salmon|first2=Brett|last3=Bradač|first3=Maruša|date=Oct 2019|title=RELICS: Reionization Lensing Cluster Survey|journal=Astrophysical Journal|volume=884|issue=1 |page=85 |doi=10.3847/1538-4357/ab412b|arxiv=1903.02002 |bibcode=2019ApJ...884...85C|s2cid=119041205 }}&lt;/ref&gt;|dec={{DEC|-73|27|15.6}}&lt;ref name=coe2019/&gt;|epoch=[[J2000]]|redshift=0.390&lt;ref name=coe2019/&gt;|distance={{plainlist|
* ≈{{convert|5.12|e9ly|e9pc|lk=on|abbr=unit}} &lt;br&gt; {{in5|3}}(danšnja prava razdalja)
* {{nowrap|≈{{convert|4.35|e9ly|e9pc|abbr=unit}}}} &lt;br&gt; {{in5|3}} (svetlobna razdalja)
}}|other_names=PSZ1 G284.97-23.69&lt;ref name=SIMBADsz1&gt;{{cite simbad|title=PSZ1 G284.97-23.69|access-date=11 July 2022}}&lt;/ref&gt;,&lt;br/&gt;PLCKESZ G284.99-23.70&lt;ref name=SIMBADesz&gt;{{cite simbad|title=PLCKESZ G284.99-23.70|access-date=11 July 2022}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=NED&gt;{{navedi splet|url= http://ned.ipac.caltech.edu/cgi-bin/objsearch?search_type=Obj_id&amp;objid=189224010&amp;objname=23&amp;img_stamp=YES&amp;hconst=73.0&amp;omegam=0.27&amp;omegav=0.73&amp;corr_z=1|title= SMACS J0723.3-7327|publisher= NASA/IPAC Extragalactic Database|access-date= 2022-07-12|archive-url= https://web.archive.org/web/20220712022017/http://ned.ipac.caltech.edu/cgi-bin/objsearch?search_type=Obj_id&amp;objid=189224010&amp;objname=23&amp;img_stamp=YES&amp;hconst=73.0&amp;omegam=0.27&amp;omegav=0.73&amp;corr_z=1|archive-date= 2022-07-12|url-status= dead}}&lt;/ref&gt;}}

'''SMACS J0723.3-7327''' je [[jata galaksij]] s pravilno razdaljo 5,12 milijarde svetlobnih let znotraj južnega [[Ozvezdje|ozvezdja]] [[Leteča riba (ozvezdje)|Leteče ribe]] ([[Ekvatorski koordinatni sistem|RA/Dec]] = 110,8375, −73,4391667).&lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=WRAL|date=2022-07-10|title=SMACS J0723.3-7327|url=https://www.wral.com/weather/image/20368065/|accessdate=2022-07-12|website=WRAL.com|language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Astronomers eagerly await first images from the James Webb Space Telescope|url=https://www.cbsnews.com/news/james-webb-space-telescope-first-images-white-house/|accessdate=2022-07-12|date=July 11, 2022|website=[[CBS News]]|language=en-US}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=SRELICS|url=https://irsa.ipac.caltech.edu/data/SPITZER/SRELICS/clusters.html|accessdate=2022-07-12|website=irsa.ipac.caltech.edu}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=RELICS: Reionization Lensing Cluster Survey|url=https://archive.stsci.edu/prepds/relics/|accessdate=2022-07-12|website=archive.stsci.edu|language=en}}&lt;/ref&gt; So na koščku neba, ki je viden z [[Južna polobla|Zemeljske južne poloble]] in ga pogosto preiskujejo [[Vesoljski teleskop Hubble|Hubble]] in drugi teleskopi v raziskovanju globoke preteklosti.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=Overbye|first=Dennis|last2=Chang|first2=Kenneth|last3=Tankersley|first3=Jim|date=2022-07-11|title=Biden and NASA Share First Webb Space Telescope Image|language=en-US|work=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/2022/07/11/science/nasa-webb-telescope-images-livestream.html|accessdate=2022-07-12|issn=0362-4331}}&lt;/ref&gt; To je bila tarča [[Webbovo prvo globoko polje|prvega barvnega globokega polja]], ki ga je razkril [[Vesoljski teleskop James Webb|vesoljski teleskop Jamesa Webba]], posnet s pomočjo NIRCam. Pred tem ga je opazoval [[vesoljski teleskop Hubble]] kot del raziskave Southern MAssive Cluster Survey (SMACS),&lt;ref name=&quot;repp2018&quot;&gt;{{Navedi časopis|last=Repp|first=A.|last2=Ebeling|first2=H.|date=Sep 2018|title=Science from a glimpse: Hubble SNAPshot observations of massive galaxy clusters|journal=Monthly Notices of the Royal Astronomical Society|volume=479|issue=1|pages=844–864|bibcode=2018MNRAS.479..844R|doi=10.1093/mnras/sty1489}}&lt;/ref&gt; slikala pa sta ga tudi teleskop Planck&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=PSZ1 G284.97-23.69|url=http://simbad.u-strasbg.fr/simbad/sim-basic|accessdate=2022-07-12|website=simbad.u-strasbg.fr}}&lt;/ref&gt; in observatorij Chandra.&lt;ref&gt;{{Navedi časopis|last=CXC-DS|year=2015|title=Chandra Data Archive: Search Results|url=https://doi.org/10.25574/15296|journal=Chandra X-ray Center/SAO|doi=10.25574/15296}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{Sklici}}

== Zunanje povezave ==

* [https://hla.stsci.edu/hlaview.html#Images%7CfilterText%3D%24filterTypes%3D%7Cquery_string=SMACS%20J0723.3-7327&amp;posfilename=&amp;poslocalname=&amp;posfilecount=&amp;listdelimiter=whitespace&amp;listformat=degrees&amp;RA=110.805400&amp;Dec=-73.457000&amp;Radius=0.200000&amp;inst-control=all&amp;inst=ACS&amp;inst=ACSGrism&amp;inst=WFC3&amp;inst=WFPC2&amp;inst=NICMOS&amp;inst=NICGRISM&amp;inst=COS&amp;inst=WFPC2-PC&amp;inst=STIS&amp;inst=FOS&amp;inst=GHRS&amp;imagetype=color&amp;prop_id=&amp;spectral_elt=&amp;proprietary=both&amp;preview=1&amp;output_size=256&amp;cutout_size=12.8%7Cra=&amp;dec=&amp;sr=&amp;level=&amp;image=&amp;inst=ACS%2CACSGrism%2CWFC3%2CWFPC2%2CNICMOS%2CNICGRISM%2CCOS%2CWFPC2-PC%2CSTIS%2CFOS%2CGHRS&amp;ds= SMACS J0723.3-7327] STScI. Spletno mesto Hubble Legacy Archive
* [https://www.nasa.gov/image-feature/goddard/2022/nasa-s-webb-delivers-deepest-infrared-image-of-universe-yet Nasin Webb posreduje najglobljo infrardečo sliko vesolja doslej] Nasino sporočilo za javnost
[[Kategorija:Skupine in jate galaksij]]
[[Kategorija:Leteča riba (ozvezdje)]]</text>
      <sha1>ly590ic55vq54rp3xhouw94gzn71ay6</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Prehodna vlada</title>
    <ns>0</ns>
    <id>521283</id>
    <revision>
      <id>6774044</id>
      <parentid>6640793</parentid>
      <timestamp>2026-11-03T02:04:47Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6)</comment>
      <origin>6774044</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3120" sha1="dsax3r32jajtubv7b7sf0e34bftx388" xml:space="preserve">
'''Prehodna vlada''' je začasna ''[[ad hoc]]'' [[Vladavina|vlada]], ki opravlja nekatere vladne dolžnosti in funkcije v državi, dokler ni izvoljena ali oblikovana redna vlada.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=CARETAKER GOVERNMENT (noun) definition and synonyms - Macmillan Dictionary|url=https://www.macmillandictionary.com/dictionary/british/caretaker-government|website=www.macmillandictionary.com|language=en|accessdate=2022-07-14|archive-date=2012-07-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20120709195447/https://www.macmillandictionary.com/dictionary/british/caretaker-government|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=CARETAKER GOVERNMENT - meaning in the Cambridge English Dictionary|url=https://dictionary.cambridge.org/dictionary/english/caretaker-government|website=dictionary.cambridge.org|language=en}}&lt;/ref&gt; Odvisno od konkretne prakse jo običajno sestavljajo naključno izbrani, potrjeni ali pa odhajajoči [[Poslanec|poslanci]].

Prehodne vlade so v predstavniških demokracijah običajno omejene v svoji funkciji in služijo le ohranjanju ''[[Status quo|statusa quo]]''. Za razliko od redne vlade, prehodna vlada nima legitimnega [[Mandat (politika)|mandata]] (volilnega soglasja) za vladanje in sprejemanje zakonov.

== Opredelitev ==
Začasne vlade se lahko vzpostavijo med obdobjem, ko je vlada v [[Parlamentarni sistem|parlamentarnem sistemu]] poražena zaradi glasovanja o [[Nezaupnica|nezaupnici]] ali pa je ta razpuščena, in do naslednjih volitev. V tem smislu je v nekaterih državah, ki uporabljajo Westminsterski sistem vladanja, začasna vlada preprosto trenutna vlada, ki nadaljuje z delovanjem v vmesnem obdobju med običajno razpustitvijo parlamenta z namenom izvedbe volitev in oblikovanja nove vlade. Za razliko od rednih vlad so dejavnosti začasne vlade omejene s konvencijami.

V sistemih, kjer so [[Koalicijska vlada|koalicijske vlade]] pogoste, se lahko med pogajanji o oblikovanju nove koalicije začasno vzpostavi prehodna vlada. To se običajno zgodi takoj po volitvah, na katerih ni jasnega zmagovalca, ali če ena koalicijska vlada pade in se je treba pogajati o novi koaliciji.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|last=Hasanuzzaman|first=Al Masud|year=2012|chapter=Caretaker Government|chapter-url=http://en.banglapedia.org/index.php?title=Caretaker_Government|editor-last=Islam|editor-first=Sirajul|editor-link=Sirajul Islam|title=Banglapedia: National Encyclopedia of Bangladesh|edition=Second|publisher=[[Asiatic Society of Bangladesh]]|archive-url=https://web.archive.org/web/20190225212817/http://en.banglapedia.org/index.php?title=Caretaker_Government|archive-date=2019-02-25|access-date=2022-07-14|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Od prehodnih vlad se pričakuje, da bodo obravnavale vsakodnevna vprašanja in pripravljale proračune, vendar se od njih ne pričakuje priprave vladne platforme ali predložitve spornih zakonov.

Prehodna vlada se pogosto vzpostavi po vojni, dokler ni mogoče obnoviti ali vzpostaviti stabilne [[Demokracija|demokratične]] vladavine; v tem primeru se pogosto imenuje [[začasna vlada]].

== Sklici ==
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Tipi vlad]]</text>
      <sha1>dsax3r32jajtubv7b7sf0e34bftx388</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Prefektura Kjoto</title>
    <ns>0</ns>
    <id>523233</id>
    <revision>
      <id>6774043</id>
      <parentid>6755985</parentid>
      <timestamp>2026-11-03T02:01:05Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6)</comment>
      <origin>6774043</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="23110" sha1="hx56zwsih641aacg2k0ec4vh0961vdt" xml:space="preserve">{{Infopolje Naselje
&lt;!-- See Template:Infobox settlement for additional fields and descriptions --&gt;
| name                     = Prefektura Kjoto
| native_name              = {{nobold|{{lang|ja|京都府}}}}
| settlement_type          = [[Prefekture Japonske|Prefektura]]
| image_skyline            = 
{{Photomontage
|photo1a = Amanohashidate view from Mt Moju02s3s4592.jpg{{!}}[[Trije pogledi na Japonsko]]
|photo1b = Phoenix Hall.jpg{{!}}[[Bjōdō-in]]
|photo2a = 伊根の舟屋群 (Funaya houses at Ine), september 2014 (15428372595).jpg{{!}}[[Ine, Kyoto|FunayaHouses at IneTown]]
|photo2b = Iwashimizu Hachimangu4.jpg{{!}}Ivašimizu Hačimangū
|photo3a = Kiyomizu-dera, Kyoto, November 2016 -06.jpg{{!}}[[svetišče Kijomizu]] in [[Kjoto]] [[Skyline]]
|spacing = 2
|color_border = white
|color = white
|size = 280
|position = center 
|space = 2
}}
| translit_lang1          = Japonske
| translit_lang1_type     = [[japonščina]]
| translit_lang1_info     = {{lang|ja|大阪府}}
| translit_lang1_type1    = romadži
| translit_lang1_info1     = {{lang|ja-Latn|Kjōto-fu}}
| image_flag               = Flag of Kyoto Prefecture.svg
| flag_size                = 100px
| image_blank_emblem       = Emblem of Kyoto prefecture.svg
| blank_emblem_size        = 80px
| blank_emblem_type        = Simbol
| image_map1                = Map of Japan with highlight on 26 Kyoto prefecture.svg
| image_map               = {{maplink|frame=yes|plain=yes|frame-align=center|frame-width=250|type=line|stroke-width=2|zoom=7|frame-lat=35.2|frame-long=135.6}}
| coordinates              = {{coord|35|1|18|N|135|45|20.2|E|display=inline,title}}
| subdivision_type        = Država
| subdivision_name        = {{flag|Japonska}}
| subdivision_type1       = [[Tradicionalne regije Japonske|Regija]]
| subdivision_name1       = [[Kansai]]
| subdivision_type2       = [[Japonsko otočje|Otok]]
| subdivision_name2       = [[Honšu]]
| seat_type               = Glavno mesto
| seat                     = [[Kjoto]]
| parts_type               = Poddelki
| parts_style              = para
| p1                       = 	okrožje: 6
| p2                       = občine: 26
| leader_title             = Guverner
| leader_name              = Takatoši Nišivaki
| area_total_km2           = 4612,19
| area_water_percent       = 1,0
| area_rank                = 31.
| population_footnotes     = 
| population_total         = 2.578.087
| population_as_of         = 1. oktober 2020
| population_rank          = 13.
| population_density_km2   = 566
| iso_code                 = JP-26
| website                  = https://www.pref.kyoto.jp/en/index.html
| anthem                   = ''Kjoto-fu no uta'' (京都府の歌)
}}

'''Prefektura Kjoto''' (京都府, ''Kjōto-fu'') je [[prefekture Japonske|japonska prefektura]] v [[tradicionalne regije Japonske|regiji]] [[Kansai]] na [[Honšu]]ju.&lt;ref&gt;Frédéric, Louis (31 May 2002). Japan Encyclopedia. Translated by Roth, Käthe. Harvard University Press. ISBN 978-0674007703. OCLC 58053128. OL 7671330M.&lt;/ref&gt;  Prefektura Kjoto ima 2.561.358 prebivalcev (oktobra 2021 &lt;ref&gt;{{navedi splet|title=京都府推計人口|url=http://www.pref.kyoto.jp/tokei/monthly/suikeijinkou/suikeitop.html|url-status=dead|access-date=2021-04-13|website=www.pref.kyoto.jp|language=ja|archive-date=2025-04-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20250425094317/https://www.pref.kyoto.jp/tokei/monthly/suikeijinkou/suikeitop.html}}&lt;/ref&gt;) in ima geografsko območje 4612 kvadratnih kilometrov. Prefektura Kjoto meji na prefekturo Fukui na severovzhodu, prefekturo Šiga na vzhodu, prefekturo Mie na jugovzhodu, [[prefektura Nara|prefekturo Nara]] in [[prefektura Osaka|prefekturo Osaka]] na jugu ter [[prefektura Hjogo|prefekturo Hjōgo]] na zahodu.

[[Kjoto]] je glavno in največje mesto prefekture Kjoto; druga večja medta so Udži, Kameoka in Maizuru. Prefektura Kjoto leži ob obali [[Japonsko morje|Japonskega morja]] in se razteza proti jugovzhodu proti polotoku Ki, pokriva ozemlje nekdanjih provinc Jamaširo, Tamba in Tango. Osredotočena je na zgodovinsko cesarsko prestolnico Kjoto in je ena od dveh japonskih »prefektur«, ki uporabljata oznako ''fu'' namesto standardnega ''ken'' za prefekture. Zaradi Kjota je prefektura Kjoto postala ena najbolj priljubljenih turističnih destinacij na Japonskem za domače in mednarodne turiste, 21 % ozemlja prefekture pa je bilo označenih kot naravni parki. Je del metropolitanskega območja [[Keihanšin]], druge najbolj naseljene regije na Japonskem za širšim območjem Tokia in ene najbolj produktivnih regij na svetu glede na BDP.

== Zgodovina ==
[[File:Kunikyo-ato, Daigokuden-2.jpg|thumb|200px|left|Kuni-kjō]]
[[File:史跡長岡宮跡 大極殿公園 2013.12.23 - panoramio.jpg|thumb|200px|left|Nagaoka-kjō, prestolnica Japonske v palači Otokuni]]
Do [[obnova Meidži|obnove Meidži]] je bilo območje prefekture Kjoto znano kot Jamaširo.

Večino svoje zgodovine je bilo mesto Kjoto japonska cesarska prestolnica. Zgodovino mesta sega vse do 6. stoletja. Leta 544 je bil ''Aoi Macuri'' (eden od treh glavnih letnih festivalov) v Kjotu za molitev za dobro letino in lepo vreme.

Kjoto se ni začel kot glavno mesto Japonske. Omembe vredna prejšnja prestolnica je bila [[Nara (mesto)|Nara]]. Leta 741 je [[cesar Šomu]] za kratek čas preselil prestolnico v Kuni-kjo, med mestoma Nara in Kjotom, v današnji prefekturi Kjoto. Leta 784 so prestolnico preselili v Nagaoka-kjō, prav tako v današnji prefekturi Kjoto. Leta 794 je [[cesar Kanmu]] prestolnico preselil v [[Heian-kjo]] in to je bil začetek današnjega mesta Kjoto. Še danes skoraj vse ulice, hiše, trgovine, templji in svetišča v Kjotu obstajajo tam, kjer so bili postavljeni takrat.

Čeprav se je leta 1192 dejanska politična moč preselila v Kamakuro, kjer je samurajski klan ustanovil šogunat, je Kjoto ostal cesarska prestolnica, saj so nemočni cesarji in njihov dvor še naprej imeli sedež v mestu. Cesarska oblast je bila na kratko obnovljena leta 1333, vendar je drug samurajski klan tri leta pozneje ustanovil nov šogunat v Kjotu.

Leta 1467 je v Kjotu potekala velika državljanska vojna, vojna Ōnin in večina mesta je bila požgana. Japonska je pahnila v dobo vojskujočih se fevdalcev. Nov močan človek, [[Tokugava Iejasu]], je leta 1603 ustanovil šogunat v [[Edo|Edu]] (današnji [[Tokio]]).

V 15. stoletju našega štetja so [[šogun]]i v Udži v Kjotu s Filipinov prinesli vrče za čaj, ki so jih uporabljali v [[Japonski obred pitja čaja|japonskem obredu pitja čaja]].&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://sambali.blogspot.com/2006/09/luzon-jars-glossary.html|title=Quests of the Dragon and Bird Clan: Luzon Jars (Glossary)|first=Paul Kekai|last=Manansala|date=5 September 2006}}&lt;/ref&gt;

Obnova Meidži je Japonsko leta 1868 vrnila pod imperialno oblast. [[Cesar Meidži]], ki je bil zdaj absolutni suveren, je naslednje leto ostal v Tokiu. Cesarski dvor se od takrat ni več vrnil v Kjoto. Na pobudo Fuhanken Sančisei leta 1868 je prefektura dobila pripono ''fu''. Kasnejša reorganizacija starega provincialnega sistema je združila nekdanjo provinco Tango, provinco Jamaširo in vzhodni del province Tanba v današnjo prefekturo Kjoto.

Čeprav so bila številna večja japonska mesta med drugo svetovno vojno močno bombardirana, se je stara prestolnica izognila takemu opustošenju.&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=https://www.bbc.com/news/world-asia-33755182|title=The city saved from the atomic bomb|last=Oi|first=Mariko|date=2015-08-09|access-date=2019-01-16|language=en-GB}}&lt;/ref&gt; Med okupacijo sta imela šesta ameriška armada in I. korpus sedež v Kjotu.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=https://history.army.mil/documents/8-5/8-5.htm |title=Chronology of the Occupation |access-date=2022-09-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220902184643/https://history.army.mil/documents/8-5/8-5.htm |archive-date=2022-09-02 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=https://history.army.mil/books/wwii/MacArthur%20Reports/MacArthur%20V1%20Sup/ch7.htm |title=THE EIGHTH ARMY MILITARY GOVERNMENT SYSTEM |access-date=2022-09-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230209055308/https://history.army.mil/books/wwii/MacArthur%20Reports/MacArthur%20V1%20Sup/ch7.htm |archive-date=2023-02-09 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

== Geografija ==
[[File:26 municipalities in Kyoto, 2020.png|thumb|400px|Zemljevid prefekture Kjoto {{legend0|#D8E|[[Določena mesta]]}} {{legend0|#EAB|večja mesta}} {{legend0|#ED9|manjša mesta}} {{legend0|#BFE|Vasi}}]]
Prefektura Kjoto je skoraj v središču Honšuja in Japonske. Pokriva površino 4612,19 kvadratnih kilometrov, kar je 1,2 % Japonske. Kjoto je 31. največja prefektura po velikosti. Na severu gleda na Japonsko morje in prefekturo Fukui. Na jugu gleda na prefekturi Osaka in Nara. Na vzhodu gleda na prefekturi Mie in Šiga. Na zahodu je prefektura Hjogo. Prefektura je na sredini ločena z gorovjem Tanba. Zaradi tega se podnebje na severu in jugu zelo razlikuje.

Od aprila 2016 je bilo 21 % površine prefekture označenih kot naravni parki, in sicer [[narodni park Sanin Kaigan]]; kvazi-narodni parki Bivako, Kjoto Tamba Kogen, Tango-Amanohašidate-Ōejama in Vakasa Van; in prefekturni naravni parki Hozukjō, Kasagijama in Rurikei. &lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.env.go.jp/park/doc/data/natural/naturalpark_4.pdf |title=General overview of area figures for Natural Parks by prefecture |publisher=Ministry of the Environment |language=ja |date=15 April 2016 |access-date=12 June 2016}}&lt;/ref&gt;

=== Določena mesta ===
V prefekturi Kjoto je petnajst mest:
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
! rowspan=&quot;2&quot; |Zastava, ime&lt;small&gt; w/o suffix&lt;/small&gt;
! colspan=&quot;3&quot; |Polno ime
! rowspan=&quot;2&quot; |Površina&lt;br/&gt; (km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;)
! rowspan=&quot;2&quot; |Štev. prebivalcev
! rowspan=&quot;2&quot; |Karta
|-
![[japonščina]]
![[romadži]]
!prevod
|-
|[[File:Flag of Ayabe, Kyoto.svg|25px]] Ayabe
|綾部市
|Ajabe-ši
|Ajabe mesto
| style=&quot;text-align:right&quot; | 347,10
| style=&quot;text-align:right&quot; | 31.846
| style=&quot;text-align:center&quot; | [[commons:File:Ayabe in Kyoto Prefecture Ja.svg|1]]
|-
|[[File:Flag of Fukuchiyama, Kyoto.svg|25px]] Fukučijama
|福知山市
|Fukučijama-ši
|Fukučijama mesto
| style=&quot;text-align:right&quot; | 552,54
| style=&quot;text-align:right&quot; | 77.306
| style=&quot;text-align:center&quot; | [[commons:File:Fukuchiyama in Kyoto Prefecture Ja.svg|2]]
|-
|[[File:Flag of Joyo, Kyoto.svg|25px]] Džōjō
|城陽市
|Džōjō-ši
|Džōjō mesto
| style=&quot;text-align:right&quot; | 32,71
| style=&quot;text-align:right&quot; | 74.607
| style=&quot;text-align:center&quot; | [[commons:File:Joyo in Kyoto Prefecture Ja.svg|3]]
|-
|[[File:Flag of Kameoka, Kyoto.svg|25px]][Kameoka
|亀岡市
|Kameoka-ši
|Kameoka mesto
| style=&quot;text-align:right&quot; | 224,80
| style=&quot;text-align:right&quot; | 86.174
| style=&quot;text-align:center&quot; | [[commons:File:Kameoka in Kyoto Prefecture Ja.svg|4]]
|-
|[[File:Flag of Kizugawa, Kyoto.svg|25px]] Kizugava
|木津川市
|Kizugava-ši
|Kizugava mesto
| style=&quot;text-align:right&quot; | 85,13
| style=&quot;text-align:right&quot; | 77.907
| style=&quot;text-align:center&quot; | [[commons:File:Kizugawa in Kyoto Prefecture Ja.svg|5]]
|-
|[[File:Flag of Kyōtanabe, Kyoto.svg|25px]] Kjōtanabe
|京田辺市
|Kjōtanabe-ši
|Kjōtanabe mesto
| style=&quot;text-align:right&quot; | 42,92
| style=&quot;text-align:right&quot; | 73.753
| style=&quot;text-align:center&quot; | [[commons:File:Kyotanabe in Kyoto Prefecture Ja.svg|6]]
|-
|[[File:Flag of Kyōtango, Kyoto.svg|25px]] Kjōtango
|京丹後市
|Kjōtango-ši
|Kjōtango mesto
| style=&quot;text-align:right&quot; | 501,44
| style=&quot;text-align:right&quot; | 50.860
| style=&quot;text-align:center&quot; | [[commons:File:Kyotango in Kyoto Prefecture Ja.svg|7]]
|-
|[[File:Flag of Kyoto City.svg|25px]] [[Kjoto]] (glavno mesto)
|京都市
|Kjōto-ši
|Kjoto mesto
| style=&quot;text-align:right&quot; | 827,83
| style=&quot;text-align:right&quot; | 1.463.723
| style=&quot;text-align:center&quot; | [[commons:File:Kyoto in Kyoto Prefecture Ja.svg|8]]
|-
|[[File:Flag of Maizuru, Kyoto.svg|25px]] Maizuru
|舞鶴市
|Maizuru-ši
|Maizuru mesto
| style=&quot;text-align:right&quot; | 342,13
| style=&quot;text-align:right&quot; | 80.336
| style=&quot;text-align:center&quot; | [[commons:File:Maizuru in Kyoto Prefecture Ja.svg|9]]
|-
|[[File:Flag of Miyazu, Kyoto.svg|25px]] Mijazu
|宮津市
|Mijazu-ši
|Mijazu mesto
| style=&quot;text-align:right&quot; | 172,74
| style=&quot;text-align:right&quot; | 16.758
| style=&quot;text-align:center&quot; | [[commons:File:Miyazu in Kyoto Prefecture Ja.svg|10]]
|-
|[[File:Flag of Mukō, Kyoto.svg|25px]] Mukō
|向日市
|Mukō-ši
|Mukō mesto
| style=&quot;text-align:right&quot; | 7,72
| style=&quot;text-align:right&quot; | 56.859
| style=&quot;text-align:center&quot; | [[commons:File:Muko in Kyoto Prefecture Ja.svg|11]]
|-
|[[File:Flag of Nagaokakyo, Kyoto.svg|25px]] Nagaokakjō
|長岡京市
|Nagaokakjō-ši
|Nagaokakjō mesto
| style=&quot;text-align:right&quot; | 19,17
| style=&quot;text-align:right&quot; | 80.608
| style=&quot;text-align:center&quot; | [[commons:File:Nagaokakyo in Kyoto Prefecture Ja.svg|12]]
|-
|[[File:Flag of Nantan, Kyoto.svg|25px]] Nantan
|南丹市
|Nantan-ši
|Nantan mesto
| style=&quot;text-align:right&quot; | 616,40
| style=&quot;text-align:right&quot; | 31.629
| style=&quot;text-align:center&quot; | [[commons:File:Nantan in Kyoto Prefecture Ja.svg|13]]
|-
|[[File:Flag of Uji, Kyoto.svg|25px]] Udži
|宇治市
|Udži-ši
|Udži mesto
| style=&quot;text-align:right&quot; | 67,54
| style=&quot;text-align:right&quot; | 179.630
| style=&quot;text-align:center&quot; | [[commons:File:Uji in Kyoto Prefecture Ja.svg|14]]
|-
|[[File:Flag of Yawata, Kyoto.svg|25px]] Javata
|八幡市
|Javata-ši
|Javata mesto
| style=&quot;text-align:right&quot; | 24,35
| style=&quot;text-align:right&quot; | 70.433
| style=&quot;text-align:center&quot; | [[commons:File:Yawata in Kyoto Prefecture Ja.svg|15]]
|}

Znanstveno mesto Kansai se nahaja na jugozahodu.
&lt;gallery mode=&quot;packed&quot;&gt;
File:京都夜景 2015 (31985638715).jpg|[[Kjoto]]
File:Kisen bridge, Uji river.jpg|Udži
File:Tanisuji Oiwakechō, Kameoka-shi, Kyōto-fu 621-0804, Japan - panoramio.jpg|Kameoka
File:Nagaokakyo Station West Exit Square - May 1, 2013.jpg|Nagaokakjō
File:東舞鶴駅前 - panoramio - kcomiida.jpg|Maizuru
File:The view of Fukuchiyama city, Kyoto pre.JPG|Fukučijama
File:Aso Bay view from Kasamatsu Park01s3s4592.jpg|Mijazu in zaliv Aso
&lt;/gallery&gt;

=== Religija ===
Po raziskavi Agencije za kulturne zadeve iz leta 2020 več kot 60 % veruje v [[šintoizem]] in [[budizem]].&lt;ref&gt;{{navedi splet | url = https://www.bunka.go.jp/english/report/annual/index.html | title = White Papers and Annual Reports &gt; Shukyo Nenkan | publisher = Agency for Cultural Affairs | language = ja | trans-title = Religious Yearbook | url-status = live | access-date = 2022-02-12 | df = dmy-all}}&lt;/ref&gt;

=== Demografija ===
{{Historical populations
| 1885 |846761
| 1890 |894928
| 1900 |1022695
| 1910 |1197473
| 1920 |1287147
| 1930 |1552832
| 1940 |1729993
| 1950 |1832934
| 1960 |1993403
| 1970 |2250087
| 1980 |2527330
| 1990 |2602460
| 2000 |2644391
| 2010 |2636092
| 2020 |2578087
| source = Statistics Division, Policy Planning Department, Kyoto Prefecture
}}

== Obrambni objekti ==
1. avgusta 2013 so prefekturne in občinske oblasti dale soglasje za postavitev postaje za spremljanje raket USFJ v mestu Kjōtango. Bo skupaj z objektom JASDF, ki je že v mestu. Vsaj na začetku bo njen primarni senzor mobilni radar X-pasu, ki se bo uporabljal za zbiranje podatkov o izstrelitvah balističnih raket, ki jih bo postaja nato posredovala vojaškim ladjam, opremljenim s sistemi zračne obrambe Aegis, in na zemeljska mesta za prestrezanje raket. Na postaji bo sto šestdeset osebja.&lt;ref&gt;[http://ajw.asahi.com/article/behind_news/politics/AJ201308020043 U.S. to deploy mobile radar in Kyoto Prefecture to detect missile launches] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130812100948/http://ajw.asahi.com/article/behind_news/politics/AJ201308020043 |date=2013-08-12 }} ''The Asahi Shimbun'', 2 August 2013&lt;/ref&gt;

== Gospodarstvo ==
Gospodarstvo prefekture Kjoto podpirajo industrije, ki ustvarjajo vrednost, ki je edinstvena za Kjoto, kot so turizem in tradicionalne industrije, ki jih podpira 1200 let zgodovine in kulture, ter visokotehnološke industrije, ki združujejo tehnologijo tradicionalnih industrij Kjota z novimi idejami.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.pref.kyoto.jp/zaiseijokyo/documents/01201910english.pdf |title=Kyoto Prefecture Financial Profile and Fiscal Reforms |date=October 2017 |access-date=2018-05-17 |archive-date=2021-01-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210120201140/https://www.pref.kyoto.jp/zaiseijokyo/documents/01201910english.pdf |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

Severni del Kjota na polotoku Tango ima ribolov in vodni promet, srednji del Kjota pa kmetijstvo in gozdarstvo. Prefektura proizvede 13 % domačega [[sake]]ja in zelenega čaja. Največja vertikalna kmetija na Japonskem je v prefekturi.&lt;ref&gt;{{navedi splet | url = https://edition.cnn.com/travel/article/kyoto-vertical-farm-spread/index.html | title = The only way is up: Vertical farming in Kyoto | publisher = CNN | date = 19 September 2016}}&lt;/ref&gt;

Proizvodna industrija s sedežem v Kjotu ima deleže na japonskih trgih visokotehnoloških izdelkov in drugih. Od leta 2021 je bilo v prefekturi Kjoto osem podjetij s seznama Forbes Global 2000: Nintendo, Nidec, Kyocera, Murata Manufacturing, Omron, Rohm, Bank of Kyoto, SCREEN Holdings. Takara Holdings, GS Yuasa, Mitsubishi Logisnext, Maxell in Kyoto Animation imajo tudi sedež v prefekturi.

Oktobra 2021 je bila minimalna plača v prefekturi 937 jenov na uro.&lt;ref&gt;{{navedi splet | url = https://jsite.mhlw.go.jp/kyoto-roudoukyoku/content/contents/26_mw2021_A4_english_kyoto.pdf | title = Minimum wages in Kyoto | publisher = Ministry of Health, Labour and Welfare | access-date = 12 February 2022 }}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;

== Kultura ==
Kjoto je bil in še vedno ostaja japonsko kulturno središče.&lt;ref&gt;[https://www.britannica.com/place/Kyoto-Japan Kyoto | History, Geography, &amp; Points of Interest | Britannica.com]&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite conference |url=http://kokkai.ndl.go.jp/SENTAKU/syugiin/190/0018/19002050018008a.html |date=18 November 2018 |author=Shinzō Abe |title=Committee on Budget |volume=8 |conference=The 190th ordinary session of National Diet |publisher=House of Representatives |quote=京都というのは文化的な中心 |language=ja |access-date=18 November 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20171214172714/http://kokkai.ndl.go.jp/SENTAKU/syugiin/190/0018/19002050018008a.html |archive-date=14 December 2017 |url-status=dead |author-link=Šinzo Abe }}&lt;/ref&gt; Več kot 1000 let je bil prestolnica Japonske. Ko se je prestolnica preselila v Tokio, je Kjoto ostal japonska kulturna prestolnica. Lokalna vlada predlaga načrt, da bi Agencijo za kulturne zadeve preselili v Kjoto in da bi Tokio obravnavali kot prestolnico politike in gospodarstva ter Kjoto kot prestolnico kulture.&lt;ref&gt;{{cite conference |url=http://kokkai.ndl.go.jp/SENTAKU/sangiin/196/0061/19606070061014a.html |date=7 June 2018 |author=Shigefumi Matsuzawa |title=Committee on Education, Culture and Science |volume=14 |conference=The 196th ordinary session of National Diet |publisher=House of Councillors |quote=政治経済の首都東京に対して文化の首都京都をつくっていく、そういう双眼構造、二元構造にする |language=ja|author-link= }}&lt;/ref&gt;
&lt;gallery mode=&quot;packed&quot;&gt;
File:Shariden, Kinkaku-ji, Kyoto, East View 20130811 1.jpg|[[Kinkaku-dži]]
File:Ginkakuji Kyoto03-r.jpg|[[Ginkaku-dži]]
File:Togetsukyo (2).JPG|Most Togecu v Arašijama
File:Heian-jingū otenmon1.jpg|[[svetišče Heian]]
File:Tea Minami-yamashiro, Kyoto 01.jpg|Japonska plantaža čaja
File:Rokkaku-dou Ikenobou doujou.jpg|Rokaku-dō, od koder izvira šola japonskega cvetličnega aranžiranja.
&lt;/gallery&gt;

== Turizem ==
Mesto Kjoto je ena izmed najbolj priljubljenih turističnih točk na Japonskem, ki jo obišče veliko ljudi od daleč. Kjoto je poleg Tokia priljubljena lokacija za maturantske izlete nižjih in srednjih šol.

Nekateri festivali, ki potekajo v Kjotu, so ''Aoi Macuri'' iz leta 544, Gion Macuri iz leta 869, Ine Macuri iz obdobja Edo, Daimondži Gozan Okuribi iz leta 1662 in Džidai Macuri iz leta 1895. Vsako svetišče in tempelj ima nekakšen dogodek in številni med njimi so odprti za javni ogled.

== Pobratena mesta ==
Prefektura Kjoto je pobratena z:&lt;ref&gt;[https://www.pref.kyoto.jp/en/01-04-02.html International Exchange: Regions with Friendly Ties to Kyoto Prefecture] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20260906044233/https://www.pref.kyoto.jp/en/01-04-02.html |date=2026-09-06 }} Retrieved 29 November 2015&lt;/ref&gt;
{{div col | colwidth = 24em}}
*{{flagicon|PRC}} Provinca Šaanši, Kitajska
*{{flagicon|IDN}} regija Jogjakarta, Indonezija&lt;ref&gt;{{navedi splet | title=Peringatan 25 Tahun Sister City Kyoto-Yogya, Kedua Kota Mendapat Manfaat | date= 6 October 2010 | url=http://koran.tempo.co/konten/2010/10/06/213764/PERINGATAN-25-TAHUN-SISTER-CITY-KYOTO-YOGYAKedua-Kota-Mendapat-Manfaat | publisher=Koran Tempo | language=id | access-date=20 May 2014 }}&lt;/ref&gt;
*{{flagicon|USA}} [[Oklahoma]], ZDA
*{{flagicon|RUS}} [[Leningrajska oblast]], Rusija
*{{flagicon|SCO}} [[Edinburgh]], [[Škotska]]&lt;ref name=&quot;Edinburgh&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.edinburgh.gov.uk/internet/city_living/CEC_twin_and_partner_cities |title=''Edinburgh – Twin and Partner Cities''|access-date=21 December 2008 |publisher=2008 The City of Edinburgh Council, City Chambers, High Street, Edinburgh, EH1 1YJ Scotland |archive-url=https://web.archive.org/web/20080328001653/http://www.edinburgh.gov.uk/internet/city_living/CEC_twin_and_partner_cities|archive-date= 28 March 2008}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Edinburgh twinning&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.edinburgh.gov.uk/info/695/council_information_performance_and_statistics/685/european_international_and_parliamentary_relations/3 |title=Twin and Partner Cities |publisher=City of Edinburgh Council |access-date=16 January 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20120614133841/http://www.edinburgh.gov.uk/info/695/council_information_performance_and_statistics/685/european_international_and_parliamentary_relations/3 |archive-date=14 June 2012 }}&lt;/ref&gt;
*{{flagicon|FRA}} [[Okcitanija]], Francija
*{{flagicon|CAN}} [[Quebec]], Kanada&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.premier-ministre.gouv.qc.ca/actualites/communiques/details.asp?idCommunique=2949|title=Communiqué du 26 mai 2016 – Signature d'une première entente de collaboration entre le Québec et la préfecture de Kyoto|website=www.premier-ministre.gouv.qc.ca}}&lt;/ref&gt;
{{div col end}}

Ti odnosi se razlikujejo od odnosov mest v prefekturi Kjoto z drugimi mesti.

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Zunanje povezave ==
{{Commons category|Kyoto prefecture}}
*[http://www.pref.kyoto.jp/en/index.html Official Kyoto Prefecture website]
*[https://www.kpic.or.jp/english.html Kyoto Prefectural International Center]
*[http://www.kyototourism.org/en/ Kyoto Prefecture Tourism Guide]
*[http://www.kyotoguide.com/ Kyoto Visitors Guide]
*{{wikivoyage-inline|Kyoto_(prefecture)|Kyoto Prefecture}}

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Honšu]]
[[Kategorija:Prefekture Japonske]]
[[Kategorija:Prefektura Kjoto| ]]</text>
      <sha1>hx56zwsih641aacg2k0ec4vh0961vdt</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Portovec</title>
    <ns>0</ns>
    <id>528803</id>
    <revision>
      <id>6774030</id>
      <parentid>6761390</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T23:44:23Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6)</comment>
      <origin>6774030</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="42512" sha1="3d3lhjo4iuyv0q8jgg07pj3ew8lfvny" xml:space="preserve">[[File:10 yr Tawny port.jpg|thumb|upright|Kozarec portovca]]
[[File:VinhoDoPorto Garantia.jpg|thumb|175px|Uradna garancijska nalepka s steklenice portovca]]

'''Portovec''' ali '''portsko vino''' (znan tudi kot ''vinho do Porto'', {{IPA-pt|ˌviɲu duˈpoɾtu}} ali preprosto '''porto''') je portugalsko obogateno [[vino]], proizvedeno v dolini [[Douro]] na severu [[Portugalska|Portugalske]].&lt;ref&gt;Porter, Darwin &amp; Danforth Price (2000) ''Frommer's Portugal'' 16th ed. IDG Books Worldwide, Inc. {{ISBN|0-02-863601-5}}&lt;/ref&gt; Običajno je sladko [[rdeče vino]], ki ga pogosto postrežejo s sladicami, čeprav je na voljo tudi v suhih, polsuhih in belih sortah.

Porto se od drugih vin razlikuje po svojem značilnem postopku pridelave: zgodnji prekinitvi vrenja z dodajanjem nevtralnega grozdnega žganja. Ta postopek vinu podeli edinstvene lastnosti, vključno z intenzivnim okusom in aromo, bogatimi sadnimi notami, običajno visoko stopnjo sladkosti in razmeroma visoko vsebnostjo alkohola, ki se giblje med 19 in 22 vol. %.

Obstaja veliko vrst porta; glavni kategoriji rdečega porta sta ''Ruby'' in ''Tawny''. Vina ''Ruby'' so mlajša in zorijo le nekaj let ali manj; v to skupino spadajo običajni porti ''Ruby'' (pogosto imenovani »Fine Ruby«), Ruby Reserve, Late Bottled Vintage (LBV), Crusted in Vintage. Porti ''Tawny'' pred prodajo običajno precej dlje zorijo v sodih in – z izjemo tistih z najkrajšim obdobjem zorenja – nosijo oznako starosti v desetletnih intervalih, od 10 do 50 let. Posebna vrsta porta ''tawny'' je Colheita; gre za vino, ki zori v sodu in je pridelano iz grozdja ene same letine.

Beli porti so pridelani iz drugačnih sort grozdja kot rdeči porti. Poznamo običajne, mlade bele porte (pogosto imenovane »Fine White«), White Reserve, v sodih zorjene bele porte z oznako starosti (po enakem sistemu kot pri portih tawny) ter bele Colheite.

Rdeči porti so na voljo v različnih odtenkih, kot so ''tawny'' (jantarno-rjavkast), zlati in svetlo zlati, medtem ko barva belih portov sega od bledo rumene in slamnate do zlato-bele.&lt;ref&gt;{{Cite web |last=PontoPR |title=Introduction |url=https://www.ivdp.pt/en/wines/port-wines/introduction/ |access-date=14 February 2026|website=www.ivdp.pt |language=PT}}&lt;/ref&gt;

Tako v Evropski uniji kot v Združenih državah Amerike lahko oznako »port« nosijo le vina s Portugalske.&lt;ref name=&quot;EUPortLabel&quot;&gt;{{Cite web|url=https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/HTML/?uri=URISERV%3Al21303 |title=Labelling of wine and certain other wine sector products|access-date=18 June 2023|website=Eur-Lex |publisher=European Union|language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;USPortLaw&quot;&gt;{{Cite web|url=http://uscode.house.gov/uscode-cgi/fastweb.exe?getdoc+uscview+t26t28+1697+0++|archiveurl=https://web.archive.org/web/20130511222916/http://uscode.house.gov/uscode-cgi/fastweb.exe?getdoc+uscview+t26t28+1697+0++|url-status=dead|title=Office of the Law Revision Counsel, U.S. House of Representatives|archivedate=11 May 2013}}&lt;/ref&gt;

== Zgodovina ==
Leta 1678 je trgovec z vinom iz [[Liverpool]]a v Viano do Castelo, severno od Porta, poslal dva nova predstavnika, da bi se izučila v trgovini z vinom. Med oddihom v dolini reke Douro sta obiskala opata iz Lamega, ki jima je postregel z »zelo prijetnim, rahlo sladkim in izjemno gladkim« vinom, obogatenim z destiliranim alkoholom. Nad izdelkom sta bila tako navdušena, da sta odkupila celotno opatovo zalogo in jo poslala domov.&lt;ref name=&quot;Southeby's pg 334&quot;&gt;{{Cite book |last=Stevenson |first=Tom |title=The Sotheby's Wine Encyclopedia |url=https://archive.org/details/sothebyswineency0000toms |date=2007 |publisher=DK |others=Sotheby's |isbn=978-0-7566-3164-2 |edition=4th |location=New York City |oclc=148799493}}&lt;/ref&gt;

Porto je v Angliji postal zelo priljubljen po sklenitvi Methuenovega sporazuma leta 1703, ko so trgovci zanj lahko plačevali nizke uvozne dajatve, hkrati pa je vojna s Francijo angleškim ljubiteljem vina onemogočila dostop do francoskih vin. Britanski uvozniki so prepoznali, da bo gladko vino, ki je bilo že obogateno z alkoholom in je ustrezalo angleškemu okusu, prestalo potovanje do Londona.
[[File:Bodega Sandeman, Vila Nova de Gaia, Portugal, 2012-05-09, DD 06.JPG|thumb|right|upright=1.5|Klet Sandeman, Vila Nova de Gaia, Portugalskal]]

Dolgotrajna britanska vpletenost v trgovino s portom se odraža v imenih številnih izvoznikov in blagovnih znamk; med najbolj znanimi so Broadbent, Cockburn, Croft, Dow, Gould Campbell, Graham, Osborne, Offley, Sandeman, Taylor in Warre. Pomembni so tudi izvozniki nizozemskega in nemškega porekla, na primer Niepoort in Burmester. Britanska prisotnost je postala tako močna, da so ustanovili trgovsko združenje, ki je preraslo v nekakšen klub za gospode. Nekaj ​​podjetij za izvoz in pridelavo porta so ustanovile tudi domače portugalske družine; med najboljšimi sta Ferreira in Quinta do Crasto. Obe hiši, Ferreira in Quinta do Crasto, sta bili pionirki pri uveljavljanju doline Douro kot regije za pridelavo namiznih vin: Ferreira od leta 1952 proizvaja vino Barca Velha, Quinta do Crasto pa je v začetku 1990-ih postala druga pomembna proizvajalka.

== Regija in proizvodnja ==
[[File:The Douro Valley vineyards.jpg|thumb|Vinogradi, iz katerih se proizvaja portovec, so pogosti vzdolž pobočij, ki obdajajo dolino reke Douro na severu Portugalske.]]

Portovec se proizvaja iz grozdja, pridelanega in predelanega v razmejeni regiji Douro.&lt;ref name=&quot;Porter, Darwin 2000 p. 402&quot;&gt;Porter, Darwin &amp; Danforth Price (2000) ''Frommer's Portugal'' 16th ed., p. 402. IDG Books Worldwide, Inc. {{ISBN|0-02-863601-5}}&lt;/ref&gt; Pridelano vino se nato obogati z dodatkom nevtralnega grozdnega žganja, znanega kot ''aguardente'', da se ustavi fermentacija, v vinu ostane ostanek sladkorja in poveča vsebnost alkohola. Okrepčevalni alkohol včasih imenujejo žganje, vendar je malo podobno komercialnemu žganju. Vino se nato shrani in stara, pogosto v sodih, shranjenih v loži (kar pomeni »klet«), kot je v primeru Vila Nova de Gaia, preden se ustekleniči. Vino je dobilo ime ''portovec'' v drugi polovici 17. stoletja po pristaniškem mestu [[Porto]] ob izlivu reke Douro, od koder je bil velik del proizvoda prinesen na trg ali za izvoz v druge države v Evropi. Dolina Douro, kjer se proizvaja portovec, je bila leta 1756 opredeljena in ustanovljena kot zaščitena regija, ime Douro pa uradno ime, zaradi česar je tretje najstarejše vino za [[Chianti (vino)|chiantijem]] (1716) in [[tokaj (vino)|tokajem]] (1730).

Območje doline reke Douro na severu Portugalske ima mikroklimo, ki je optimalna za gojenje oljk, mandljev in zlasti grozdja, pomembnega za izdelavo portovca. Regija okoli občin Pinhão in São João da Pesqueira velja za središče proizvodnje portovca in je znana po svojih slikovitih ''kvintah'' – posestvih, ki se držijo skoraj navpičnih pobočij, ki se spuščajo do reke.

Vinorodna regija Douro je tretje najstarejše zaščiteno vinorodno območje na svetu, za območjema Chianti (leta 1716) in Tokaj (leta 1730).

Leta 1756 je bila v času vladavine [[Markiz Pombal|markiza de Pombala]] ustanovljena družba ''Companhia Geral da Agricultura das Vinhas do Alto Douro'' (C.G.A.V.A.D., znana tudi kot Splošna družba za vinogradništvo v zgornjem toku reke Douro ali Družba za vino Douro), katere namen je bil zagotoviti kakovost izdelka in poštene cene za končnega potrošnika. Družba C.G.A.V.A.D. je bila pristojna tudi za določanje, katera vina port so namenjena izvozu in katera za domačo porabo, ter za upravljanje zaščitene geografske označbe.&lt;ref name=&quot;ocw&quot;/&gt;{{rp|536–540}}

Tudi drugod po svetu – v Argentini, Avstraliji, Kanadi, Franciji, Indiji, Italiji, Južni Afriki, Španiji in Združenih državah Amerike – pridelujejo okrepljena vina v slogu porta, vendar smejo v skladu s pravili Evropske unije o zaščiteni označbi porekla le vina s Portugalske nositi oznako »port«.&lt;ref name=&quot;EUPortLabel&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;USPortLaw&quot; /&gt;

=== Vinorodne regije ===
[[File:Porto.Grahams03.jpg|thumb|Zorenje v lesenih sodih]]

Razmejeno območje doline reke Douro zajema obsežen pas zemljišč s podlago iz predkambrijskega [[skrilavec|skrilavca]] in [[granit]]a. Dolina se začne pri vasi Barqueiros (približno 70 km gorvodno od Porta) in razteza proti vzhodu skoraj do španske meje. Pred vplivi [[Atlantski ocean|Atlantskega oceana]] regijo varuje gorovje Serra do Marão. Območje je razdeljeno na tri uradne cone: Baixo (spodnji) Corgo, Cima (zgornji) Corgo in Douro Superior.&lt;ref name=&quot;ocw&quot;&gt;{{Cite book |title=The Oxford companion to wine |url=https://archive.org/details/oxfordcompaniont00janc |date=2006 |publisher=Oxford University Press |editor-first=Jancis |editor-last=Robinson |isbn=0-19-860990-6 |edition=3rd |location=Oxford |oclc=70699042}}&lt;/ref&gt;{{rp|536}}

'''Baixo Corgo''' – Najbolj zahodna cona, ki leži nizvodno od reke Corgo, s središčem v občini Peso da Régua. To je najbolj namočeno območje pridelave porta s povprečno letno količino padavin 900 milimetrov in najnižjo povprečno temperaturo med vsemi tremi conami. Tu pridelano grozdje se večinoma uporablja za proizvodnjo cenovno dostopnih pristaniških vin (portov) tipa ''ruby'' in ''tawny''.

'''Cima Corgo''' – Ta regija leži gorvodno od območja Baixo Corgo, njeno središče pa je mesto Pinhão (občina Alijó). Povprečna poletna temperatura v regiji je za nekaj stopinj višja, letna količina padavin pa znaša približno 700 milimetrov. Grozdje, pridelano na tem območju, velja za kakovostnejše in se uporablja za polnjenje vin tipov ''vintage'', ''reserve'', starani ''tawny'' in ''late bottled vintage''.

'''Douro Superior''' – Najbolj vzhodno območje, ki se razteza skoraj do španske meje. To je najmanj obdelano območje v regiji Douro, deloma zaradi težav pri plovbi po reki mimo brzic Cachão da Valeira. Gre za najbolj suho in toplo območje v regiji Douro. Teren je na splošno razmeroma raven, kar omogoča mehanizacijo.

=== Grozdje ===
[[File:Porto.Grahams12.jpg|thumb|right|Portovci letnika 1870 in 1873]]

Za pridelavo portovca je dovoljenih več kot sto sort grozdja (''castas''), čeprav se v večjem obsegu goji in uporablja le pet sort (Tinta Barroca, Tinto Cão, Tinta Roriz (Tempranillo), Touriga Francesa in Touriga Nacional).&lt;ref name=Mayson&gt;Mayson (1999), ''Port and the Douro'', p. 93&lt;/ref&gt; Sorta Touriga Nacional velja za najbolj zaželeno sorto za pridelavo portovca, vendar sta zaradi zahtevnosti gojenja in majhnega pridelka najbolj razširjena sorta Touriga Francesa. Beli portovci se pridelujejo na enak način kot rdeči, le da se zanje uporablja belo grozdje – sorte Donzelinho Branco, Esgana-Cão, Folgasão, Gouveio, Malvasia Fina, Rabigato in Viosinho. Čeprav so nekateri pridelovalci eksperimentirali s portovci iz ene same sorte grozdja, so vsi komercialno dostopni portovci mešanica različnih sort. Od krize zaradi trtne uši (''Phylloxera'') se večina trt goji na cepljenih podlagah; izjema je vinograd Nacional na posestvu Quinta do Noval, ki od zasaditve leta 1925 daje grozdje za nekatere najdražje portovce posameznih letnikov.

Grozdje za portovec je na splošno prepoznavno po majhnih in gostih jagodah, ki zagotavljajo koncentrirane in obstojne okuse, primerne za dolgotrajno zorenje. Medtem ko so sorte grozdja za portovec, pridelan na Portugalskem, strogo določene s strani Inštituta za vino Porto (*Instituto do Vinho do Porto*), so lahko vina zunaj te regije, ki se tržijo kot portovec, pridelana iz drugih sort.

=== Prodaja ===
Leta 2013 je bilo prodanih 8,7 milijona zabojev portovca (kar je 3,6 % manj kot leto prej) v vrednosti 499 milijonov dolarjev. Prodaja portovca od leta 2005 upada; leta 2014 je bila za 16 % nižja kot leta 2005.&lt;ref name=sales&gt;{{cite web |url=http://www.shankennewsdaily.com/index.php/2014/06/05/9490/global-port-volume-slips-but-premiumization-well-underway-in-u-s/ |title=Global Port Volume Slips, But Premiumization Well Underway in U.S. |date=5 June 2014 | work=Shanken News Daily |access-date=27 November 2015}}&lt;/ref&gt; Leta 2023 je bilo prodanih približno 7,2 milijona zabojev v vrednosti 364 milijonov evrov.&lt;ref name=ivdp&gt;{{cite web |url=https://www.ivdp.pt/en/information/statistics/global-statistics/ |title=Global Statistics (2023) |access-date=26 October 2024}}&lt;/ref&gt; Nekateri upad prodaje pripisujejo naraščajočim cenam, ki so posledica višjih stroškov alkohola, uporabljenega v procesu pridelave. Upad prodaje pripisujejo tudi svetovnemu trendu naraščanja vsebnosti alkohola v namiznih vinih.&lt;ref name=graperadio&gt;{{cite AV media |url=http://www.graperadio.com/archives/2009/06/29/alcohol-levels-and-wine/ |title=Alcohol Levels and Wine |date=29 June 2009 |website=Grape Radio|access-date=1 February 2024 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20161114042655/http://www.graperadio.com/archives/2009/06/29/alcohol-levels-and-wine/ |archive-date=14 November 2016}}&lt;/ref&gt; Od leta 2014 je vodilna blagovna znamka na Portugalskem Cálem, ki letno proda 2,6 milijona steklenic.&lt;ref name=calem&gt;{{cite web |url=http://m.drinksint.com/news/fullstory.php/aid/4235/Bright_Outlook_port_side.html?current_page=2 |title=Bright Outlook Port Side |date=10 January 2014|first=Hamish |last=Smith |work=Drinks International |access-date=20 November 2015}}&lt;/ref&gt;

=== Prevoz ===
[[File:Rabelo Douro en–Porto.jpg|thumb|right|''Rabelos'', – vrsta čolna, ki se je tradicionalno uporabljal za prevoz sodov portovca po reki Douro do kleti v kraju Vila Nova de Gaia blizu Porta, kjer so vino skladiščili in starali]]
[[File:Porto wine barrels (7872306736).jpg|right|thumb|''Barco rabelo'' naložen s sodi portovca za predstavitvene namene]]

Portovec se prideluje iz grozdja, vzgojenega v dolini reke Douro. Do leta 1986 se je lahko iz Portugalske izvažal izključno iz kraja Vila Nova de Gaia blizu Porta, drugega največjega mesta v državi. Vino so tradicionalno prevažali po reki navzdol s čolni z ravnim dnom, imenovanimi ''barcos rabelos'', in ga nato predelali ter shranili. V 1950-ih in 1960-ih so na reki zgradili več hidroelektrarn, s čimer se je ta način tradicionalnega prevoza končal. Danes vino iz vinogradov prevažajo s tovornjaki cisternami, čolni ''barcos rabelos'' pa se uporabljajo le še za regate in druge prireditve.

== Vrste ==
Portugalski porto je na voljo v več vrstah, ki jih lahko razdelimo v dve glavni kategoriji: vina, zorjena v zatesnjenih steklenicah in vina, zorjena v lesenih sodih.

Prva so brez stika z zrakom in so podvržena tako imenovanemu »reduktivnemu« staranju. Pri tem procesu vino zelo počasi izgublja barvo ter postane mehkejše v ustih in manj bogato s tanini.

Druga, ki zorijo v lesenih sodih – ti zaradi svoje prepustnosti omogočajo rahel stik s kisikom –, so podvržena tako imenovanemu »oksidativnemu« staranju. Tudi ta vina izgubljajo barvo, vendar hitreje. Zaradi izhlapevanja (t. i. angelski delež) se zmanjša tudi njihova prostornina, rezultat pa je vino z nekoliko večjo viskoznostjo.

Inštitut IVDP (Instituto dos Vinhos do Douro e Porto) porto deli na dve kategoriji: običajni portovci (standardni ''ruby'', triletni ''tawny'' in beli porto) ter ''Categorias Especiais'' (posebne kategorije), kamor sodijo vse preostale vrste.

=== Ruby ===
Običajni porto ruby ​​je najbolj razširjena vrsta; po fermentaciji se hrani v cisternah iz betona ali nerjavnega jekla, da se prepreči oksidativno staranje ter ohranita živo rdeča barva in polna sadna nota.&lt;ref name=ruby&gt;{{Cite web|url=https://www.portwine.com/products/rubyports.html|title=Ruby Port|quote=Ruby Port is young, full-bodied, blended in the style of individual port producers. It is aged for two or three years in large vats to keep oxidation to a minimum. ... Premium Rubys are of better quality and aged in wood for four to six years.|website=The Port Wine Store|access-date=1 February 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20260428134624/https://www.portwine.com/products/rubyports.html|archive-date=2026-04-28|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Vino se običajno meša tako, da ustreza slogu blagovne znamke, pod katero se bo prodajalo. Pred stekleničenjem se vino bistri in hladno filtrira; praviloma se s staranjem ne izboljša, čeprav vrhunska vina ruby, kot so LBV (Late Bottled Vintage), zorijo v lesu od štiri do šest let.&lt;ref name=ruby/&gt;

==== Reserve ====
Reserve ruby ​​je vrhunski port tipa ruby, ki ga je odobrila ocenjevalna komisija inštituta IVDP (Câmara de Provadores). Leta 2002 je IVDP prepovedal uporabo izraza »vintage character« (značaj letnika), saj port reserve ruby ​​ni izviral iz enega samega letnika (običajno je šlo za mešanico več letnikov vina ruby) in ni imel značilnih lastnosti porta tipa vintage.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.bbr.com/region-4385-vintage-character |title=Vintage Character |publisher=[[Berry Bros. &amp; Rudd]] |access-date=28 October 2013 |archive-date=2020-11-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201128060125/https://www.bbr.com/region-4385-vintage-character |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

==== Late Bottled Vintage (LBV) ====
Port tipa »late bottled vintage« (pogosto imenovan kar LBV) je bil prvotno vino, namenjeno polnjenju kot port tipa vintage, vendar je zaradi pomanjkanja povpraševanja ostalo v sodu dlje, kot je bilo načrtovano. Sčasoma sta se izoblikovala dva različna sloga tega vina; oba se starata v sodih in polnita v steklenice od štiri do šest let po letniku trgatve, vendar je eden od slogov pred polnjenjem bistren in filtriran, drugi pa ne.&lt;ref name='Mayson 2015'&gt;{{cite web|last1=Mayson|first1=Richard|title=Vintage Port|url=http://www.decanter.com/learn/vintage-port-283115/|website=Decanter|date=15 August 2014|publisher=Time (UK) |access-date=29 May 2018}}&lt;/ref&gt; Portugalske hiše porta pogosteje proizvajajo LBV brez filtriranja, medtem ko britanske hiše običajno proizvajajo filtrirane različice. Če na steklenici ni posebne navedbe, je LBV verjetno v določeni meri bistren in filtriran.

Naključni nastanek porta LBV je privedel do tega, da si njegovo izumitev lasti več podjetij. Najzgodnejša znana omemba porta s tem imenom na trgovskem seznamu se nahaja v katalogu združenja The Wine Society iz leta 1964; v njem je navedeno vino Fonseca Quinta Milieu iz leta 1958, ki je bilo leta 1964 polnjeno v Združenem kraljestvu. Do letnika 1962 so LBV že proizvajali na Portugalskem in ga polnili pod to oznako.

Namen porta LBV je ponuditi izkušnjo, podobno pitju porta tipa vintage, vendar brez potrebe po dolgotrajnem staranju v steklenici. To mu do določene mere tudi uspeva, saj dodatna leta oksidativnega staranja v sodu pospešijo zorenje vina.

==== Nefiltriran ====
Nefiltrirani porti LBV se večinoma polnijo z običajnimi plutovinastimi zamaški in jih je treba dekantirati; če se starajo v steklenici, četudi le kratek čas, se v njih nabere usedlina. Po dekantiranju jih je priporočljivo zaužiti v nekaj dneh. Novejše polnitve so označene z napisom »unfiltered« (nefiltriran), »bottle matured« (zorel v steklenici) ali obema. V skladu s predpisi iz leta 2002 morajo biti steklenice z oznako »bottle matured« pred prodajo vsaj tri leta starane v steklenici. Pred letom 2002 so ta slog pogosto tržili kot »tradicionalni« (traditional), kar pa danes ni več dovoljeno. Kakovost nefiltriranega vina LBV se običajno izboljša z dodatnim staranjem v steklenici.&lt;ref name='Mayson 2015'/&gt; Vrhunska vina LBV se lahko starajo skoraj tako dolgo kot portovci tipa »vintage«; pri slepem okušanju jih je pogosto težko ločiti od slednjih.

==== Filtrirano ====
Prednost filtriranega vina LBV je, da je pripravljeno za takojšnje pitje brez pretakanja (dekantiranja); običajno je polnjeno v steklenico z zamaškom, ki ga je mogoče preprosto ponovno zapreti. Vendar pa številni vinski strokovnjaki menijo, da ima ta priročnost svojo ceno, saj postopek filtracije vinu odvzame del njegovega značaja.&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://dailynews.com/wineline/ci_3870050|publisher=L.A. Daily News|first=Larry |last=Lipson|title=To filter or not to filter? That is the question|date=26 May 2006|access-date=28 September 2006|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20060902101625/http://www.dailynews.com/wineline/ci_3870050|archive-date=2 September 2006}}&lt;/ref&gt;

Filtrirani portovci LBV so ob prihodu na trg običajno že pripravljeni za pitje in so praviloma lažjega telesa kot portovci tipa »vintage«. Tudi kakovost filtriranih vin LBV se lahko z leti izboljša, vendar le v omejeni meri.

==== Crusted port ====
Porto tipa »crusted« je običajno mešanica vin iz več letnikov.&lt;ref&gt;{{cite web|last1=Mayson|first1=Richard|title=Know your Port|url=http://www.decanter.com/features/know-your-port-245665/|website=Decanter|date=15 August 2014|publisher=Time (UK) |access-date=29 May 2018}}&lt;/ref&gt; Za razliko od porta tipa »vintage«, ki mora izvirati iz grozdja enega samega letnika, ta vrsta vinarju omogoča, da kar najbolje izkoristi različne značilnosti posameznih letnikov.

Porto »crusted« se polni v steklenice nefiltriran in zamašen s klasičnim plutovinastim zamaškom. Tako kot porto »vintage« ga je treba pred pitjem pretočiti v karafo.&lt;ref&gt;{{cite web|title=Crusted Port| url=http://www.fonseca.pt/en/port/wood/ruby-port/crusted-port/|website=Fonseca Porto|publisher=Fonseca Port Wine|access-date=29 May 2018}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|title=Graham's Crusted Port|url=https://www.grahams-port.com/wines/bottle-aged-ports/crusted-port|publisher=Graham's Port|access-date=29 May 2018}}&lt;/ref&gt; Večina proizvajalcev porta te vrste ne proizvaja redko; gre za občasne, omejene serije, ki po značaju ležijo nekje med porti tipa LBV in »vintage«, vendar brez omejitve, da morajo izvirati iz enega samega letnika.

==== Porto »vintage« ====
[[File:Delaforce 1985 Vintage Port - 2020-08-08 - Andy Mabbett - 02.png|thumb|upright=0.5|Porto »vintage« Delaforce, letnik 1985]]

Porti »vintage« so vrhunski predstavniki kategorije Ruby, pridelani iz najboljšega grozdja. Pred polnjenjem v steklenice se lahko največ dve leti in pol starajo v sodih ali posodah iz nerjavnega jekla; zasnovani so tako, da se v steklenici starajo še nadaljnjih 10 do več kot 40 let, preden dosežejo starost, primerno za uživanje. Ker se v sodu starajo le kratek čas, ohranijo temno rubinasto barvo in arome svežega sadja. Izjemni primerki portov »vintage« lahko svojo kompleksnost razvijajo še desetletja po polnjenju. Nič nenavadnega ni, če so steklenice iz 19. stoletja še vedno v odličnem stanju za uživanje. Najstarejši znani porto »vintage«, ki je bil leta 2018 še vedno na voljo pri proizvajalcu, je Ferreira iz leta 1815.&lt;ref&gt;{{cite news|title=Sotheby's auctions 1815 'Waterloo Vintage' port for record sum|url=https://algarvedailynews.com/news/5555-sotheby-s-auctions-1815-waterloo-vintage-port-for-record-sum|access-date=15 May 2018|work=Algarve Daily News|date=8 May 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20260914053545/https://algarvedailynews.com/news/5555-sotheby-s-auctions-1815-waterloo-vintage-port-for-record-sum|archive-date=2026-09-14|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Na degustaciji leta 1815 so ga opisali kot vino z »izrazito začimbno aromo – cimet, poper in ingver – ter pridihom eksotičnega lesa, joda in voska«.&lt;ref&gt;{{cite news|last1=Alexander|first1=Saffron|title=Rare bottle of port that dates from Battle of Waterloo to be auctioned|url=https://www.telegraph.co.uk/foodanddrink/foodanddrinknews/11576938/Rare-bottle-of-port-that-dates-from-Battle-of-Waterloo-to-be-auctioned.html |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20220111/https://www.telegraph.co.uk/foodanddrink/foodanddrinknews/11576938/Rare-bottle-of-port-that-dates-from-Battle-of-Waterloo-to-be-auctioned.html |archive-date=11 January 2022 |url-access=subscription |url-status=live|access-date=15 May 2018|work=The Telegraph|publisher=Telegraph Media Group Limited|date=1 May 2015}}{{cbignore}}&lt;/ref&gt;

Porto »vintage« je v celoti pridelan iz grozdja uradno razglašenega letnika. Čeprav gre za najbolj priznano vrsto porta, ta po obsegu proizvodnje in prihodkih predstavlja le približno dva odstotka celotne proizvodnje porta. V dolini Douro se ne razglasi vsako leto za letnik »vintage«. Odločitev o razglasitvi letnika pade v začetku drugega leta po trgatvi. O tem odloča vsaka posamezna hiša porta, ki jo pogosto imenujejo »shipper« (trgovec oziroma izvoznik).

Velik del kompleksnega značaja staranega porta »vintage« izvira iz nenehnega počasnega razpadanja trdnih delcev grozdja v vsaki steklenici. Te trdne snovi so pri uživanju vina nezaželene, zato port z oznako letnika (vintage port) pred pretakanjem v karafo in serviranjem običajno potrebuje čas, da se usedlina posede.

==== Port z oznako letnika iz posameznega posestva (Single Quinta Vintage Port) ====
Porti tipa »single quinta« so vina, ki izvirajo z enega samega posestva; to jih loči od običajnih portov z oznako letnika, ki jih polnijo velike hiše in so lahko pridelani iz grozdja z več različnih posestev. Večina velikih hiš, ki pridelujejo port, polni tudi vino z oznako »single quinta«, vendar le v letih, ko ne razglasijo svojega običajnega porta z oznako letnika. V takšnih letih vino z njihovega najboljšega posestva kljub temu stekleničijo z oznako letnika, namesto da bi ga uporabili za pridelavo portov nižjih kakovostnih razredov.&lt;ref name='Mayson 2015'/&gt;

==== Rosé ====
Rosé port je novejša različica porta, ki sta jo leta 2008 prvič predstavili hiši Poças in Croft (slednja je del skupine Taylor Fladgate Partnership). Tehnično gledano gre za port tipa »ruby«, vendar je fermentiran podobno kot rosé vino – z omejenim stikom z grozdnimi kožicami, kar vinu daje značilno rožnato barvo.

=== Tawny ===
Portovci tipa tawny so vina, običajno pridelana iz rdečega grozdja, ki se starajo v lesenih sodih, kjer so izpostavljena počasni oksidaciji in izhlapevanju. Zaradi oksidacije dobijo zlato-rjavo barvo in razvijejo arome po oreščkih; mešajo se tako, da ustrezajo slogu posamezne hiše. Zaradi počasnega izhlapevanja imajo ti portovci bolj koncentriran in sirupast značaj, kar še posebej velja za starejše primerke, pri katerih je prišlo do največjega izhlapevanja. So sladki ali polsuhi in se običajno pijejo kot desertna vina, lahko pa se podajo tudi k glavni jedi.&lt;ref name=&quot;fp&quot;&gt;{{Cite book |last=Porter |first=Darwin |title=Frommer's Portugal |url=https://archive.org/details/frommersportugal00port |date=2000 |publisher=IDG Books Worldwide |others=Danforth Prince |isbn=0-02-863601-5 |edition=16th |location=Foster City, CA |oclc=43689483}}&lt;/ref&gt;{{rp|492}}

Če je portovec označen kot ''tawny'', vendar brez navedbe starosti, gre za osnovno mešanico vina, ki se je staralo v lesenih sodih – običajno od tri do sedem let.

Portovec tipa »Reserve Tawny« (ki ga proizvajajo hiše, kot so Borges, Calem, Croft, Cruz, Graham, Kopke in druge) se stara približno sedem let.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.decanter.com/wine/wine-regions/port/understanding-tawny-port-347710/|title=Understanding Tawny Port|last=Mayson|first=Richard|date=10 December 2016|website=Decanter|language=en-US|access-date=21 June 2019}}&lt;/ref&gt;

Nad to kategorijo so portovci tawny z navedbo starosti, ki predstavljajo mešanico več letnikov. Ciljni starostni profil (leta zorenja v lesu) je naveden na etiketi; običajno gre za 10, 20, 30, 40 ali celo 50 let. Te portovce proizvaja večina hiš.

V nekaterih državah, na primer v Kanadi&lt;ref&gt;{{cite web |last1=Bell |first1=Robert |title=They called it Port |url=http://www.winesofcanada.com/featured_wine_port.html |website=Wines of Canada |access-date=29 December 2019 |archive-date=2019-12-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191229015931/http://www.winesofcanada.com/featured_wine_port.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; in Avstraliji,&lt;ref&gt;{{cite web |title=Labelling law change: Australian 'sherry' and 'port' forbidden|url=https://www.ausfoodnews.com.au/2011/11/30/labelling-law-change-australian-%E2%80%98sherry%E2%80%99-and-%E2%80%98port%E2%80%99-forbidden.html |website=Australian Food News | access-date=16 August 2021}}&lt;/ref&gt; se izraz »tawny« lahko uporablja tudi za opis katerega koli vina v slogu portovca, ki ni bilo pridelano na Portugalskem, v skladu z dogovorom z EU.

==== Colheita ====
Portovec tipa Colheita je portovec tawny iz enega samega letnika,&lt;ref&gt;{{cite web|title=What's the difference between Vintage Port, Late-Bottled Vintage, and Colheita?|url=http://www.winespectator.com/drvinny/show/id/40319|website=Wine Spectator|access-date=15 May 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180516174352/http://www.winespectator.com/drvinny/show/id/40319|archive-date=16 May 2018|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|last1=T.|first1=Stewart|title=What is Colheita Port?|url=https://www.fortheloveofport.com/faq-items/colheita-port/|website=For the Love of Port|access-date=15 May 2018}}&lt;/ref&gt; ki se stara vsaj sedem let; na steklenici je namesto kategorije starosti (10, 20 let itd.) navedeno leto trgatve. Portovca Colheita ne smemo zamenjati s portovcem tipa »Vintage«: portovec vintage po trgatvi v sodu preživi le približno 18 mesecev in nato zori v steklenici, medtem ko lahko Colheita pred stekleničenjem in prodajo v lesenih sodih zori 20 ali več let.

=== Garrafeira ===
Garrafeira je nenavaden in redek slog vina z navedbo letnika, ki združuje oksidativno zorenje v lesenih sodih z nadaljnjim reduktivnim zorenjem v velikih steklenih posodah (t. i. ''demijohnih''). Predpisi organa IVDP zahtevajo, da vina pred stekleničenjem določen čas – običajno od tri do šest let – zorijo v lesu, čemur sledi še vsaj osem let zorenja v steklu. V praksi je čas zorenja v steklu pogosto precej daljši. Ta slog je tesno povezan s podjetjem Niepoort, čeprav obstajajo tudi drugi proizvajalci. Njihove temno zelene steklene posode, znane kot *bon-boni*, imajo prostornino približno 11 litrov. Nekateri poznavalci pravijo, da ima Garrafeira rahel priokus po slanini; vzrok za to je lahko izločanje določenih olj med drugo fazo zorenja, zaradi česar se na površini vina v steklenici ustvari tanek film.

Zmedo lahko povzroči dejstvo, da se oznaka Garrafeira včasih pojavi tudi na etiketah zelo starih vin tipa ''tawny'', pri katerih gre za vina izjemne starosti.

=== Beli porto ===
Beli porto se prideluje iz belih sort grozdja, kot so Malvasia Fina, Donzelinho, Gouveio, Codega in Rabigato. Mladi beli portovci so pogosto označeni glede na stopnjo sladkosti: suhi, sladki in ''lagrima'' (slednji je izjemno sladek). Leta 1934 je hiša Taylor predstavila ''Chip Dry'', nov slog belega aperitivnega porta. Pridelujejo ga iz tradicionalnih belih sort grozdja, pri čemer se v poznejši fazi fermentacije – potem ko se je večji del sladkorja že pretvoril v alkohol – doda vinski destilat (''brandy''), kar vinu podeli značilno suhost. Proizvajajo tudi bele portovce tipa ''colheita''.

== Letniki ==
[[File:Quinta do Noval Vintage Port 1963.jpg|thumb|125px|Steklenica portovca tipa ''vintage'' (letniškega portovca) Quinta do Noval iz leta 1963]]

Izraz ''vintage'' (letnik) ima v kontekstu portovca poseben pomen. Čeprav beseda ''vintage'' preprosto označuje leto pridelave vina, večina proizvajalcev letniškega portovca (t. i. ''vintage port'') polni steklenice z oznako letnika le v najboljših letih – le nekajkrat na desetletje. To je v nasprotju s t. i. drugimi vini (''second wines''), pri katerih proizvajalci (predvsem iz Bordeauxa) skoraj vsako leto na trg pošljejo vrhunsko vino z oznako letnika, v nekaterih letih pa tudi vina nižje kakovosti.

Če se hiša portovca odloči, da je vino dovolj kakovostno za oznako ''vintage'', pošlje vzorce v odobritev organu IVDP in uradno razglasi letnik. V zelo dobrih letih svoje letnike razglasi skoraj vsa ponudba hiš portovca.

V vmesnih letih proizvajalci mešanih letniških portovcev ne razglasijo svojega paradnega konja, pogosto pa razglasijo letnik posameznega posestva (''quinta''), na primer Dow's Quinta do Bomfim in Taylor's Quinta de Vargellas iz leta 1996. Nekatere hiše razglasijo letnik v vseh letih razen v najslabših: Quinta do Vesuvio je razglasila letnik vsako leto, z izjemo let 1993, 2002 in 2014.

Izboljšane tehnologije pridelave vina in boljše vremenske napovedi v času trgatve so povečale število let, v katerih je mogoče razglasiti letnik. Čeprav so bila leta, ko sta bila razglašena le eno ali dve vini, je minilo že več kot trideset let, odkar ni bilo razglašenega prav nobenega letnika.

Večina proizvajalcev je leti 2017 in 2016 razglasila za letnika (''vintage''),&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.thedrinksbusiness.com/2018/05/2016-port-classic-but-tiny/|title=2016 Port: 'Classic' But Tiny|last=Millar|first=Rupert|date=23 May 2018|website=The Drinks Business|access-date=29 May 2018}}&lt;/ref&gt; prav tako leto 2011.&lt;ref name=ws/&gt; The quality of the grape harvest was attributed to ideal rainfall and temperature.&lt;ref name=&quot;winedetective&quot;&gt;{{cite web |url=http://thewinedetective.co.uk/blog/portugal/tried-tasted-sandeman-ferreira-offley-2011-vintage-ports |title=Tried &amp; tasted: Sandeman, Ferreira &amp; Offley 2011 Vintage Ports |author=Ahmed |website=thewinedetective.co.uk/ |date=29 April 2013 |access-date=27 November 2015 |first=Sarah |archive-date=2018-04-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180425183811/http://thewinedetective.co.uk/blog/portugal/tried-tasted-sandeman-ferreira-offley-2011-vintage-ports |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Kakovost grozdja je bila pripisana idealni količini padavin in temperaturam.[30] Druga nedavna leta, za katera je bila razglasitev letnika široko razširjena, so bila 2007, 2003, 2000, 1997 in 1994.&lt;ref name=ws&gt;{{cite news |last=Antunes |first=Luis |date=24 April 2013 |title= Major Port Houses Declare 2011 Vintage|url=http://www.winespectator.com/webfeature/show/id/48345 |newspaper=Wine Spectator |access-date=27 November 2015 }}&lt;/ref&gt;

== Shranjevanje in postrežba ==
Portovec je treba, tako kot druga vina, hraniti v hladnem (vendar ne mrzlem) in temnem prostoru (saj svetloba lahko škoduje vinu) pri enakomerni temperaturi (na primer v kleti). Steklenico hranimo ležeče, če ima plutovinast zamašek ali pokonci, če ima drug tip zamaška.&lt;ref name=&quot;PortwineA&quot;&gt;{{cite web |url=http://www.portwine.com/storing.htm |website=Portwine.com  |title=Storing |archive-url=https://web.archive.org/web/20090217170738/http://portwine.com/storing.htm |archive-date=17 February 2009 |access-date=27 December 2007}}&lt;/ref&gt; Z izjemo belega portovca, ki se lahko postreže ohlajen, se portovec običajno postreže pri temperaturi med 15 in 20 °C. Portovec tipa ''tawny'' se lahko postreže tudi nekoliko hladnejši.&lt;ref name=&quot;PortwineB&quot;&gt;{{cite web |url=http://www.portwine.com/what-is-port/enjoying.php |website=Portwine.com |title=Enjoying |archive-url=https://web.archive.org/web/20071212033015/http://www.portwine.com/what-is-port/enjoying.php |archive-date=12 December 2007 |access-date=27 December 2007}}&lt;/ref&gt;

Pri nefiltriranih portovcih (kot so ''vintage'', ''crusted'' in nekateri ''LBV'' portovci) se v steklenici tvori usedlina (ali skorja), zato jih je treba pretočiti v karafo (dekantirati). Ta postopek vinu omogoči tudi, da zadiha (se pomeša s kisikom).&lt;ref name=&quot;ukwinesOL-Decant&quot;&gt;{{cite web |url=http://ukwinesonline.co.uk/wp/decanting-port/ |website=UKwinesOnline |title=Decanting port Info |archive-url=https://web.archive.org/web/20161010010841/http://ukwinesonline.co.uk/wp/decanting-port/ |archive-date=10 October 2016 |access-date=3 July 2008}}&lt;/ref&gt;

Tradicionalni način odpiranja portovca tipa ''vintage'' je z uporabo posebnih klešč za portovec. Klešče segrejemo nad plamenom in jih namestimo na vrat steklenice. Vrat nato ohladimo s hladno vodo, kar povzroči čist prelom stekla. S tem se izognemo uporabi odpirača za vino na starem zamašku, ki bi sicer lahko razpadel in se zdrobil v vino.

Odprt portovec je praviloma obstojnejši od vin, ki niso obogatena z alkoholom, vendar ga je vseeno najbolje porabiti v krajšem času. Portovci tipa ''tawny'' so po odprtju lahko obstojni več mesecev; ker so dlje časa zoreli v sodih, so bili že izpostavljeni znatni oksidaciji. Stare portovce tipa ''vintage'' je najbolje popiti v nekaj dneh po odprtju, medtem ko lahko mlajše portovce tipa ''ruby'' (vključno z ''vintage'' in ''LBV'' portovci) hranimo odprte več tednov ali celo mesecev, če so zelo mladi.&lt;ref name=&quot;Wine Lovers&quot;&gt;{{Cite web|title=Words About Port: A quick overview|url=http://www.wineloverspage.com/wlp_archive/port/jbl030197.shtml|access-date=11 January 2023|website=Wine Lovers' Page}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=voss&gt;{{cite news |last1=Voss |first1=Rogeer |title=5 Misconceptions of Vintage Port |work=Wine Enthusiast Magazine |date=26 October 2012}}&lt;/ref&gt;

V Združenem kraljestvu tradicija narekuje, da se portovec na uradni večerji podaja v smeri urinega kazalca oziroma v levo (angleška beseda za levo, ''port'', se ujema z imenom vina) in da se steklenica ali karafa med kroženjem ne sme dotakniti mize,&lt;ref name=&quot;Telegraph – To The Left&quot;&gt;{{cite news |title=Pass the Port: Why do you pass to the left |url=https://www.telegraph.co.uk/foodanddrink/foodanddrinknews/6231365/Pass-the-port-Why-do-you-pass-to-the-left.html |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20220111/https://www.telegraph.co.uk/foodanddrink/foodanddrinknews/6231365/Pass-the-port-Why-do-you-pass-to-the-left.html |archive-date=11 January 2022 |url-access=subscription |url-status=live |date=26 September 2009 |newspaper=The Telegraph |access-date=27 September 2010 }}{{cbignore}}&lt;/ref&gt; čeprav nekatere kulture to tradicijo zavračajo.&lt;ref name=&quot;Serving Vintage Port&quot;&gt;{{Cite web |title=How to Serve Vintage Port |url=http://www.vintageport.biz/how_to_serve_vintage_port.html|access-date=11 January 2023|website=vintageport.biz}}&lt;/ref&gt; Če gost ne poda naprej vina port, ga lahko drugi za mizo vprašajo: »Ali poznate škofa iz Norwicha?«&lt;ref name=&quot;The Bishop of Norwich&quot;&gt;{{Cite web |url=http://www.taylor.pt/en/enjoy-port-wine/traditions/bishop-of-norwich/ |url-status=dead |title=The Bishop of Norwich |access-date=7 August 2014 |website=Taylor Fladgate |archive-date=5 July 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140705175047/http://www.taylor.pt/en/enjoy-port-wine/traditions/bishop-of-norwich/ }}&lt;/ref&gt; – to vprašanje tiste, ki poznajo zgodbo, opomni, naj podajo vino, tistim, ki je še niso slišali, pa ponudi priložnost, da jo izvedo.

== ''Instituto dos Vinhos do Douro e do Porto'' ==

Inštitut za vina Douro in Porto (''Instituto dos Vinhos do Douro e do Porto'') je uradni organ v okviru portugalskega ministrstva za kmetijstvo in ključna ustanova za promocijo panoge ter širjenje znanja o pridelavi portovca. Pred tem je deloval pod imenom Instituto do Vinho do Porto.&lt;ref name=&quot;IVDP Presentation&quot;&gt;{{cite web |url=http://www.ivp.pt/pagina.asp?codPag=61&amp;codSeccao=1&amp;idioma=1 |title=The Port and Douro Wines Institute |access-date=25 September 2010}}&lt;/ref&gt;

== Hiše portovca ==
Proizvajalce portovca pogosto imenujejo »trgovci« ({{langx|en|shippers}}). V zgodnjem obdobju trgovine s portovcem so bile številne najvplivnejše trgovske družine britanske (angleške in škotske) ter irske; to zgodovino še danes odražajo imena številnih najbolj znanih znamk portovca, kot so Dow’s, Graham's, Sandeman, Churchill's, Cockburn's in Taylor’s. Z leti so v panogi pomembno vlogo prevzeli tudi portugalski trgovci ter tisti v nizozemski in nemški lasti.

Mesto [[Porto]], ki je uvrščeno na seznam svetovne dediščine, je dom številnih znanih hiš portovca; te so v bližini reke Douro, kar olajša transport vina. Nekatere od teh hiš so zasebne, druge pa so odprte za javnost in ponujajo vodene oglede.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.cnn.com/travel/article/portugal-douro/index.html|title=The world's most stunning wine region?|first=Paul |last=Ames|date=2 August 2016|publisher=CNN|language=en|access-date=12 February 2019}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|url=http://www.oportoguide.pt/caves-do-vinho-do-porto/|title=Caves do Vinho do Porto – AEVP|website=Oporto Guide|access-date=12 February 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190212012226/http://www.oportoguide.pt/caves-do-vinho-do-porto/|archive-date=2019-02-12|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

== Kot zgodovinsko zdravilo ==
V preteklosti se je portovec uporabljal kot zdravilno sredstvo. Britanski premier William Pitt mlajši je kot deček prejemal portovec za zdravljenje protina. Pri 14 letih (leta 1773) je začel piti po eno steklenico na dan, kot navaja J. Ehrman v delu ''The Younger Pitt'' (1969).&lt;ref name= J.Ehrman&gt;{{Cite book |last=Ehrman |first=John |title=The Younger Pitt |date=2004 |publisher=Constable |isbn=978-1-84529-142-6 |location=London |oclc=1181745660}}&lt;/ref&gt; Znano je sicer, da prekomerno uživanje alkohola poslabša simptome protina.

Pogost motiv v romanih Anthonyja Trollopea je naklonjenost uglednih starejših gospa do portovca, kar opravičujejo s trditvijo, da gre za »zdravilo«.

== Kemija ==
Staran portovec vsebuje skupino modrikastih fenolnih pigmentov, imenovanih ''portosini'' (vinilpiranoantocianini),&lt;ref&gt;{{Cite journal| pmc=1082895| pmid=15577193| year=2004| last1=Mateus| first1=N| last2=Oliveira| first2=J| last3=Haettich-Motta|first3=M|last4=De Freitas|first4=V|title=New Family of Bluish Pyranoanthocyanins|volume=2004|issue=5|pages=299–305|doi=10.1155/S1110724304404033|journal=Journal of Biomedicine &amp; Biotechnology|doi-access=free}}&lt;/ref&gt; ter oksovitisin A – vrsto piranoantocianina s komponento 2-pirona.&lt;ref&gt;{{cite journal | last1 = He | first1 = Jingren | last2 = Oliveira | first2 = Joana | last3 = Silva | first3 = Artur M. S. | last4 = Mateus | first4 = Nuno | last5 = De Freitas | first5 = Victor | year = 2010 | title = Oxovitisins: A New Class of Neutral Pyranone-anthocyanin Derivatives in Red Wines | url = https://archive.org/details/sim_journal-of-agricultural-and-food-chemistry_2010-08-11_58_15/page/n179 | journal = J. Agric. Food Chem. | volume = 58 | issue = 15| pages = 8814–8819 | doi = 10.1021/jf101408q | pmid=20608752 | bibcode = 2010JAFC...58.8814H }}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

==Zunanje povezave==
{{commons category|Port wine}}
* [https://www.ivdp.pt/ Instituto dos Vinhos do Douro e Porto] Port and Douro Wines Institute official site, Portuguese Ministry of Agriculture

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Desertno vino]]
[[Kategorija:Portugalske znamke]]</text>
      <sha1>3d3lhjo4iuyv0q8jgg07pj3ew8lfvny</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Potres v Turčiji in Siriji (2023)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>532886</id>
    <revision>
      <id>6774033</id>
      <parentid>6758989</parentid>
      <timestamp>2026-11-03T00:24:58Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6)</comment>
      <origin>6774033</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="60589" sha1="glknvjigey0aopkoqseo41kadr8h8ps" xml:space="preserve">{{Infobox earthquake
| image = Turkey earthquake 2023 montage.png
| caption = V smeri urnega kazalca od zgoraj levo: turška [[zastava na pol droga]] kot znak žalovanja za žrtvami potresa; moški, sedeč na pločniku pred porušenimi stavbami; ljudje, ki pregledujejo škodo po potresu; podrta policijska postaja; žrtve potresa iščejo zatočišče na razstavišču
| map = {{Location map |Turčija#Sredozemlje
 |relief   = 1
 |label    =
 |lat_deg  = 37.174
 |lon_deg  = 37.032
 |mark     = Bullseye1.png
 |marksize = 50
 |position = top
 |width    = 260
 |float    = centre
 | AlternativeMap = Turkey relief location map.jpg
 |caption  =}}
| timestamp = 2023-02-06 01:17:35
| isc-event = 625613033
| anss-url = us6000jllz
| anss-url-A = us6000jlqa
| local-date = {{Start date|2023|02|06}}
| local-time = 04.17 [[Čas v Turčiji|TRT]] (UTC+3)
| local-time-A = 13.24 TRT (UTC+3)
| duration = 75 sekund
| magnitude = 7,8 {{M|ww|link=y}}
| magnitude-A = 7,5 {{M|ww}}
| depth = 17,9&amp;nbsp;km
| location = {{coord|37.174|N|37.032|E|type:event_region:TR|display=it}}
| fault = [[vzhodnoanatolska prelomnica]]&lt;ref&gt;{{navedi splet |date=6 February 2023 |title=Why Turkey and Syria’s calamitous earthquakes were decades in the making |url=https://www.ft.com/content/2ad5920c-aab6-4446-bcbd-9a5b355eed1b |website=Financial Times}}&lt;/ref&gt;
| damages = 84,1&amp;nbsp;milijarde USD {{Small|(ocena)}}
| intensity = {{MMI|9}}
| landslide = 
| tsunami = da
| aftershocks = več kot 2100&lt;br /&gt; več kot 200 z {{M|w|4,0}} ali več;&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=USGS |date=6 February 2023 |title=USGS earthquake catalog |url=https://earthquake.usgs.gov/earthquakes/map/?extent=34.02535,30.00366&amp;extent=40.12009,43.36304&amp;range=search&amp;timeZone=utc&amp;search=%7B%22name%22:%22Search%20Results%22,%22params%22:%7B%22starttime%22:%222023-02-06%2000:00:00%22,%22endtime%22:%222025-02-06%2023:59:59%22,%22maxlatitude%22:38.737,%22minlatitude%22:35.496,%22maxlongitude%22:39.452,%22minlongitude%22:33.904,%22minmagnitude%22:4,%22maxmagnitude%22:7.4,%22orderby%22:%22time%22%7D%7D |access-date=6 February 2023}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;največji: {{M|ww}} 7,7 ob 13.24 TRT (UTC+3), 6.&amp;nbsp;februarja&amp;nbsp;2023
| casualties = več kot {{val|{{rounddown|37357|-1}}||fmt=commas}} mrtvih, več kot {{val|{{rounddown|94778|-1}}||fmt=commas}} ranjenih&lt;!--skopirano iz angleške WP: »This was discussed in the talk page. Please don't remove the rounding until after the numbers have reached their final counts as they will stand. Change the number in the rounddown when new ones come out.«--&gt;
* več kot {{val|{{rounddown|31643|-1}}||fmt=commas}} mrtvih in {{val|{{rounddown|80278|-1}}||fmt=commas}} ranjenih v Turčiji
* več kot {{val|{{rounddown|5714|-1}}||fmt=commas}} mrtvih in {{val|{{rounddown|14500|-1}}||fmt=commas}} ranjenih v Siriji
| type =  zmični prelom
| image alt = 
| map alt = 
| image name = 
| affected = predvsem [[Turčija]], [[Sirija]]
| pga = 1,62&amp;nbsp;''[[največji talni pospešek|g]]''
| citations = &lt;ref name = &quot;TRT&quot;&gt;{{navedi splet |title=AFAD: 12 bin 391 kişi hayatını kaybetti, 62 bin 914 kişi yaralandı |url=https://www.trthaber.com/haber/gundem/afad-12-bin-391-kisi-hayatini-kaybetti-62-bin-914-kisi-yaralandi-744735.html |website=TRT Haber |access-date=9 February 2023 |archive-date=9 February 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230209005619/https://www.trthaber.com/haber/gundem/afad-12-bin-391-kisi-hayatini-kaybetti-62-bin-914-kisi-yaralandi-744735.html |url-status=live}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=USGS |date=6 February 2023 |title=USGS earthquake catalog |url=https://earthquake.usgs.gov/earthquakes/map/?extent=34.02535,30.00366&amp;extent=40.12009,43.36304&amp;range=search&amp;timeZone=utc&amp;search=%7B%22name%22:%22Search%20Results%22,%22params%22:%7B%22starttime%22:%222023-02-06%2000:00:00%22,%22endtime%22:%222025-02-06%2023:59:59%22,%22maxlatitude%22:38.737,%22minlatitude%22:35.496,%22maxlongitude%22:39.452,%22minlongitude%22:33.904,%22minmagnitude%22:4,%22maxmagnitude%22:7.4,%22orderby%22:%22time%22%7D%7D |access-date=7 February 2023 |archive-date=7 February 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230207002654/https://earthquake.usgs.gov/earthquakes/map/?extent=34.02535,30.00366&amp;extent=40.12009,43.36304&amp;range=search&amp;timeZone=utc&amp;search=%7B%22name%22:%22Search%20Results%22,%22params%22:%7B%22starttime%22:%222023-02-06%2000:00:00%22,%22endtime%22:%222025-02-06%2023:59:59%22,%22maxlatitude%22:38.737,%22minlatitude%22:35.496,%22maxlongitude%22:39.452,%22minlongitude%22:33.904,%22minmagnitude%22:4,%22maxmagnitude%22:7.4,%22orderby%22:%22time%22%7D%7D |url-status=live}}&lt;/ref&gt;
}}
6.&amp;nbsp;februarja&amp;nbsp;2023 je močan in smrtonosen [[potres]] prizadel južno in osrednjo [[Turčija|Turčijo]] ter severno in zahodno [[Sirija|Sirijo]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |first1=Tara |last1=Subramaniam |first2=Rhea |last2=Mogul |first3=Adam |last3=Renton |first4=Aditi |last4=Sangal |first5=Leinz |last5=Vales |first6=Elise |last6=Hammond |first7=Maureen |last7=Chowdhury |first8=Amir |last8=Vera |date=6 February 2023 |title=February 6, 2023 Turkey-Syria earthquake news |url=https://www.cnn.com/middleeast/live-news/turkey-earthquake-latest-020623/index.html |access-date=7 February 2023 |publisher=[[CNN]] |language=en |archive-date=7 February 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230207044338/https://www.cnn.com/middleeast/live-news/turkey-earthquake-latest-020623/index.html |url-status=live}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |date=6 February 2023 |title=Live Updates Turkey, Syria earthquake kills thousands |url=https://apnews.com/article/turkey-earthquake-live-updates-19e7d84fefdeed4c8a355dedf23d914f |access-date=7 February 2023 |website=[[AP News]] |language=en |archive-date=6 February 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230206061642/https://apnews.com/article/turkey-earthquake-live-updates-19e7d84fefdeed4c8a355dedf23d914f |url-status=live}}&lt;/ref&gt; Gre za enega najmočnejših potresov v zgodovini Turčije in Sirije. Zgodil se je zahodno od mesta [[Gaziantep]] ob 04.17&amp;nbsp;[[Čas v Turčiji|TRT]] (01.17&amp;nbsp;[[Univerzalni standardni čas|UTC]]) in povzročil obsežno škodo in številne žrtve v jugovzhodni Turčiji in severozahodni [[Sirija|Siriji]]. Z največjo [[Mercallijeva lestvica|Mercallijevo intenziteto]]&amp;nbsp;IX (silovito) in magnitudo {{M|ww|link=y}}&amp;nbsp;7,8 se kosa s [[Potres v Erzincanu (1939)|potresom v Erzincanu]] leta 1939 kot najmočnejšim instrumentalno zabeleženim potresom, ki je v sodobnem času prizadel Turčijo, in najsmrtonosnejšim potresom po [[potres v Izmitu (1999)|potresu v Izmitu]] leta 1999.&lt;ref&gt;{{navedi novice |date=6 February 2023 |title=Timeline: Turkey hit by most devastating earthquake since 1999 |work=Al Jazeera |url=https://www.aljazeera.com/news/2023/2/6/timeline-turkey-syria-earthquakes-most-deadly-since-1999 |access-date=6 February 2023}}&lt;/ref&gt; Potresu je sledilo več kot 2100 popotresnih sunkov.&lt;ref name=&quot;aftsk1&quot;&gt;{{navedi novice |title=SON DEPREMLER LİSTESİ KANDİLLİ/AFAD: Az önce deprem mi oldu, kaç şiddetinde? Deprem bölgesinde artçı sarsıntılar devam ediyor!|trans-title=LIST OF LAST EARTHQUAKE KANDİLLİ/AFAD: Was there an earthquake just now, how strong was it? Aftershocks continue in the earthquake area! |url=https://www.milliyet.com.tr/galeri/deprem-mi-oldu-kandilli-afad-son-depremler-listesi-11-subat-deprem-bolgesinde-artci-sarsintilar-devam-ediyor-6902271/1 |access-date=13 February 2023 |agency=Milliyet |date=13 February 2023 |language=tr}}&lt;/ref&gt; Najmočnejši med njimi je imel magnitudo {{M|w|link=y}}&amp;nbsp;7,7. Zgodil se je 9&amp;nbsp;ur pozneje 4&amp;nbsp;km severo-severovzhodno od [[Elbistan]]a v provinci Kahramanmaraş ob 13.24&amp;nbsp;TRT (10.24&amp;nbsp;UTC), prav tako z največjo Mercallijevo intenziteto IX. Seizmično zaporedje je bilo posledica plitvega [[tektonski zmik|zmičnega preloma]]. Do 13.&amp;nbsp;februarja so poročali o več kot 37.300 žrtvah; več kot 31.600 v Tučiji in 5700 v Siriji.&lt;ref name=&quot;TR17134&quot;&gt;{{navedi novice |title=Son dakika: Türkiye'yi sarsan afette dördüncü gün... Deprem felaketinde can kaybı 17 bin 406... Dakika dakika bölgelerimizden anlık bilgiler |url=https://www.hurriyet.com.tr/gundem/son-dakika-turkiyeyi-sarsan-afette-dorduncu-gun-deprem-felaketinde-can-kaybi-12-bin-873-dakika-dakika-bolgelerimizden-anlik-bilgiler-42216736 |access-date=9 February 2023 |agency=TRT}}&lt;/ref&gt; Reševalne napore je močno oviral zimski vihar, ki je zasnežil ruševine in prinesel zelo nizke temperature.&lt;ref&gt;{{navedi novice |last1=Hubbard |first1=Ben |title=Live Updates: Erdogan Visits Quake Area as Death Toll Passes 11,600 in Turkey and Syria |url=https://www.nytimes.com/live/2023/02/08/world/turkey-syria-earthquake |access-date=8 February 2023 |work=The New York Times |date=8 February 2023 |archive-date=8 February 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230208072346/https://www.nytimes.com/live/2023/02/08/world/turkey-syria-earthquake |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Zaradi temperatur pod lediščem so preživeli, zlasti tisti, ki so ujeti pod ruševinami, zelo izpostavljeni tveganju za [[podhladitev]].&lt;ref&gt;https://globalnews.ca/news/9467528/turkey-syria-earthquake-extreme-cold-risks/&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;https://www.middleeasteye.net/news/turkey-earthquake-survivors-trapped-under-rubble-face-hypothermia-threat&lt;/ref&gt; Škodo zaradi potresa ocenjujejo na 84,1&amp;nbsp;milijarde USD.&lt;ref name=&quot;bloht&quot;&gt;{{navedi novice |title=TÜRKONFED raporu: Depremlerin mali hasarının 84,1 milyar dolar olması bekleniyor |url=https://www.bloomberght.com/turkonfed-raporu-depremlerin-mali-hasarinin-84-1-milyar-dolar-olmasi-bekleniyor-2325161 |access-date=12 February 2023 |publisher=Bloomberg HT |date=12 February 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230212141453/https://www.bloomberght.com/turkonfed-raporu-depremlerin-mali-hasarinin-84-1-milyar-dolar-olmasi-bekleniyor-2325161 |archive-date=12 February 2023 |language=tr |trans-title=TÜRKONFED report: The financial damage of earthquakes is expected to be 84.1 billion dollars}}&lt;/ref&gt;
== Tektonika ==
=== Geologija ===
[[File:Anatolian Plate.png|left|thumb|300px|Zemljevid Anatolske plošče z vzhodnoanatolsko prelomnico]]
Lokacija potresa ga umešča v bližino trojnega stičišča med [[Anatolska plošča|Anatolsko]], [[Arabska plošča|Arabsko]] in [[Afriška plošča|Afriško ploščo]]. Glede na mehanizem in lokacijo se je zgodil na vzhodnoanatolski prelomni coni ali [[Mrtvo morje|mrtvomorski]] zmični meji. Vzhodnoanatolska prelomnica se prilagaja iztiskanju Turčije proti zahodu v [[Egejsko morje]], mrtvomorska zmična meja pa se prilagaja gibanju [[Arabski polotok|Arabskega polotoka]] proti severu glede na Afriško in [[Evrazijska plošča|Evrazijsko ploščo]].

Vzhodnoanatolska prelomnica je 700&amp;nbsp;km dolga levozmična meja med anatolsko in arabsko ploščo. Vidne stopnje zdrsa prelomnice se zmanjšujejo od vzhoda z 10&amp;nbsp;mm na leto proti zahodu, kjer znašajo 1–4&amp;nbsp;mm na leto. Prelomnica je povzročila močne potrese v letih 1789 (M&lt;sub&gt;W&lt;/sub&gt;&amp;nbsp;7,2), 1795 (M&lt;sub&gt;W&lt;/sub&gt;&amp;nbsp;7,0), 1872 (M&lt;sub&gt;W&lt;/sub&gt;&amp;nbsp;7,2), 1874 (M&lt;sub&gt;W&lt;/sub&gt;&amp;nbsp;7,1), 1875 (M&lt;sub&gt;W&lt;/sub&gt;&amp;nbsp;6,7), 1893 (M&lt;sub&gt;W&lt;/sub&gt;&amp;nbsp;7,1) in 2020 (M&lt;sub&gt;W&lt;/sub&gt;&amp;nbsp;6,8). Ti potresi so pretrgali posamezne segmente prelomnice. Potresno aktivna segmenta Palu in Pütürge na vzhodu kažeta interval ponavljanja približno 150&amp;nbsp;let za potrese z magnitudo 6,8–7,0. Segmenta Pazarcık in Amanos na zahodu imata intervale ponavljanja 237–772&amp;nbsp;let&amp;nbsp;oziroma 414–917&amp;nbsp;let za potrese z M&amp;nbsp;7,0–7,4.&lt;ref name=&quot;Güvercin22&quot;&gt;{{cite journal |last1=Güvercin |first1=S.E. |last2=Karabulut |first2=H. |last3=Konca |first3=A.O. |last4=Doğan |first4=U. |last5=Ergintav |first5=S. |title=Active seismotectonics of the East Anatolian Fault |journal=Geophysical Journal International |date=2022 |volume=230 |issue=1 |pages=50–69 |doi=10.1093/gji/ggac045 |url=https://academic.oup.com/gji/article-abstract/230/1/50/6522179#no-access-message}}&lt;/ref&gt;

=== Seizmika ===
Območje, kjer so se zgodili potresi 6.&amp;nbsp;februarja, je [[seizmologija|seizmološko]] razmeroma mirno. Od leta&amp;nbsp;1905 se je v območju 250&amp;nbsp;km od potresov 6.&amp;nbsp;februarja zgodilo samo pet potresov z magnitudo 6 ali več. Največji od teh, z magnitudo 6,7, se je zgodil 24.&amp;nbsp;januarja&amp;nbsp;2020 severovzhodno od potresa 6.&amp;nbsp;februarja. Vsi ti potresi so se zgodili vzdolž ali v bližini vzhodnoanatolske prelomnice. Kljub seizmično razmeroma mirujočemu epicentralnemu območju potresa 6.&amp;nbsp;februarja sta južna Turčija in severna Sirija v preteklosti doživeli močne in uničujoče potrese. [[Alep]], drugo največje mesto v Siriji, je bil v zgodovini zaradi velikih potresov večkrat opustošen, čeprav je mogoče natančne lokacije in magnitude teh potresov le oceniti. Alep je leta&amp;nbsp;1138 prizadel potres z ocenjeno magnitudo 7,1 in leta 1822 potres z ocenjeno magnitudo 7,0. Število smrtnih žrtev potresa leta&amp;nbsp;1822 ocenjujejo na 20.000–60.000.&lt;ref name=&quot;anss7.8&quot; /&gt; Leta&amp;nbsp;1114 je mesto [[Maraš]] prizadel [[Potres v Marašu (1114)|potres]], v katerem je umrlo 40.000 ljudi.&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=Büyük Maraş Depremi 1000 Yıl Öncede Çok Can Almış ! |url=https://www.sondakikam.com.tr/buyuk-maras-depremi-1000-yil-oncede-cok-can-almis/ |access-date=7 February 2023 |agency=Son Dakika |date=7 February 2023 |language=tr |archive-date=2023-02-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230207003328/https://www.sondakikam.com.tr/buyuk-maras-depremi-1000-yil-oncede-cok-can-almis/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Večji potresi, ki so prizadeli Bližnji vzhod v letih [[Potres v Damghanu (856)|856]], [[Potres v Jordanskem tektonskem jarku (1033)|1033]] in [[Potres v Kairu (1754)|1754]], so povzročili 200.000, 70.000 in 40.000 smrti.&lt;ref name=&quot;Uddin1&quot;&gt;{{navedi novice |last1=Uddin |first1=R. |title=Five deadly earthquakes in the Middle East through history |url=https://www.middleeasteye.net/news/five-deadly-earthquakes-middle-east-history-turkey-syria |access-date=7 February 2023 |agency=Middle East Eye |date=6 February 2023}}&lt;/ref&gt; Model izvora, ki ga je izdelal USGS, je pokazal, da je potres z magnitudo {{M|ww}}&amp;nbsp;7,8 povzročil rupturo dveh segmentov prelomnice v skupni dolžini skoraj 50&amp;nbsp;km in širini 30&amp;nbsp;km.&lt;ref name=&quot;anss7.8&quot; /&gt; Harold Tobin, direktor [[Seizmična mreža Pacifiškega Severozahoda|Seizmične mreže Pacifiškega Severozahoda]], je dejal, da ima vzhodnoanatolska prelomnica dolgo seizmično zgodovino in je bila že prej znana kot seizmično nevarno območje.&lt;ref name=&quot;washingtonedu1&quot;&gt;{{navedi splet |title=UW experts discuss the earthquake in Turkey and Syria |url=https://www.washington.edu/news/2023/02/09/uw-experts-discuss-the-earthquake-in-turkey-and-syria/ |access-date=9 February 2023 |publisher=University of Washington |date=9 February 2023}}&lt;/ref&gt;

== Potresi ==
[[File:Turkey magnitude 7.8 earthquake (3-17 AM, 6 February 2023) 1.png|thumb|250px|left|Seizmogram potresa z močjo Mw 7,8]]
Potres se je zgodil ob 01.17 UTC. Po oceni Ameriškega geološkega zavoda (USGS) je imel magnitudo 7,8 (Mw), po oceni [[GEOSCOPE (observatorij)|GEOSCOPA]] pa {{M|w|link=n}} 8.0.&lt;ref name=&quot;geoscope8.0&quot; /&gt; Epicenter je bil 34&amp;nbsp;km zahodno od [[Gaziantep]]a v Gaziantepski provinci, ki je blizu meje s Sirijo. Sunek je imel žariščni mehanizem, ki je ustrezal plitvemu zmičnemu prelomu.&lt;ref name=&quot;anss7.8&quot;&gt;{{navedi splet |author1=National Earthquake Information Center |title=M 7.8 – 23 km E of Nurdağı, Turkey |url=https://earthquake.usgs.gov/earthquakes/eventpage/us6000jllz/executive |publisher=United States Geological Survey |access-date=6 February 2023 |date=6 February 2023}} {{PD notice}}&lt;/ref&gt; Do preloma je prišlo bodisi na prelomnici s severozahodno-jugovzhodno navzgornjim zdrsom in severovzhodnim navzdolnjim zdrsom ali severozahodno-jugovzhodnim navzgornjim zdrsom s severozahodnim navzdolnjim zdrsom.&lt;ref name=&quot;geoscope8.0&quot;&gt;{{navedi splet |title=TURKEY 2023/02/06 01:17:35 UTC,  Mw=8.0 |url=http://geoscope.ipgp.fr/index.php/en/catalog/earthquake-description?seis=us6000jllz |publisher=GEOSCOPE Observatory |access-date=6 February 2023 |date=6 February 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230206142222/http://geoscope.ipgp.fr/index.php/en/catalog/earthquake-description?seis=us6000jllz |archive-date=2023-02-06 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt; USGS je ocenil, da je razpoka dolga ~190&amp;nbsp;km in široka ~25&amp;nbsp;km. To je eden najmočnejših potresov, ki so ga kadarkoli zabeležili v Turčiji, in je enak potresu v Erzincanu leta&amp;nbsp;1939.&lt;ref name=&quot;Baker1&quot;&gt;{{navedi novice |last=Baker |first=J.A. |date=6 February 2023 |title=Impact of Turkey earthquake on local population, economy will be 'massive': Expert |language=en-UK |work=Channel News Asia |url=https://www.channelnewsasia.com/world/turkey-syria-earthquake-aftershocks-local-population-economy-impact-3257776 |access-date=6 February 2023 }}&lt;/ref&gt; Morda ga presega le [[potres v Severni Anatoliji (1668)|potres v Severni Anatolijo leta&amp;nbsp;1668]],&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Historic Worldwide Earthquakes |url=http://earthquake.usgs.gov/regional/world/historical.php/ |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20090825081330/http://earthquake.usgs.gov/regional/world/historical.php/ |archive-date=25 August 2009 |publisher=[[United States Geological Survey]]}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last=Ambraseys |first=N. |title=Earthquakes in the Mediterranean and Middle East: A Multidisciplinary Study of Seismicity up to 1900 |url=https://archive.org/details/earthquakesinmed0000ambr |publisher=Cambridge University Press |year=2009 |isbn=9781316347850 |pages=[https://archive.org/details/earthquakesinmed0000ambr/page/512 512]–515}}&lt;/ref&gt; globalno pa je najmočnejši zabeleženi po [[Potresi na Južnih Sandwichevih otokih (2021)|avgustu 2021]].&lt;ref name=&quot;Ozkan1&quot;&gt;{{navedi novice |last1=Ozkan |first1=M. |last2=Makieh |first2=K. |date=6 February 2023 |title=Major earthquake kills 3,700 in Turkey and Syria, weather hits survivors |work=Reuters |url=https://www.reuters.com/world/middle-east/major-earthquake-strikes-turkey-syria-about-200-dead-many-trapped-2023-02-06/ |access-date=6 February 2023 |archive-date=6 February 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230206065653/https://www.reuters.com/world/middle-east/major-earthquake-strikes-turkey-syria-about-200-dead-many-trapped-2023-02-06/ |url-status=live}}&lt;/ref&gt;

=== Predpotresni in popotresni sunki ===
[[Predpotresni sunek]] magnitude {{m|b}} 4,2 se je pojavil 3.&amp;nbsp;februarja 5&amp;nbsp;km zahodno od [[Bahçe, Osmaniye|Bahçeja]], provinca Osmaniye.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=M 4.2 - Central Turkey |url=https://earthquake.usgs.gov/earthquakes/eventpage/us6000jl5l/ |author=National Earthquake Information Center |publisher= United States Geological Survey |date=3 February 2023 |access-date=10 February 2023}}&lt;/ref&gt;

Do 13.&amp;nbsp;februarja je bilo zabeleženih več kot 2100 popotresnih sunkov.&lt;ref name=&quot;aftsk1&quot;/&gt; Približno 11&amp;nbsp;minut po [[glavni sunek|glavnem sunku]] je sledil [[popotresni sunek]] z magnitudo {{M|ww}}&amp;nbsp;6,7.&lt;ref name=&quot;anss6.7&quot;&gt;{{navedi splet |last=National Earthquake Information Center |date=6 February 2023 |title=M 6.7 – Central Turkey |url=https://earthquake.usgs.gov/earthquakes/eventpage/us6000jlm1/executive |access-date=6 February 2023 |publisher=United States Geological Survey}}&lt;/ref&gt; Po podatkih Ameriškega geološkega zavoda (USGS) je v šestih urah po glavnem sunku sledilo 25 popotresnih sunkov magnitude {{M|w|link=yes}}&amp;nbsp;4,0 ali več. V šestih urah po glavnem sunku je po podatkih USGS sledilo 25 popotresnih sunkov z {{M|w}} 4,0 ali več. Več kot 12&amp;nbsp;ur pozneje je USGS poročal o vsaj 54 popotresnih sunkih magnitude 4,3 ali več, turško [[Predsedništvo za ravnanje ob naravnih nesrečah in izrednih razmerah]] (AFAD) pa je zabeležilo vsaj 120 popotresnih sunkov.&lt;ref&gt;{{navedi novice |date=6 February 2023 |title=Turkey reports at least 120 aftershocks following Monday’s powerful earthquake |publisher=CNN |agency=CNN |url=https://edition.cnn.com/middleeast/live-news/turkey-earthquake-latest-020623/index.html |access-date=6 February 2023}}&lt;/ref&gt; Znanstvenik Seizmološkega raziskovalnega centra v Avstraliji je dejal, da je mogoče nizkomagnitudne popotresne sunke pričakovati še kakšno leto. Popotresni sunki, ki lahko povzročijo močno tresenja, pa se lahko pojavi v dneh do tednih po glavnem sunku.&lt;ref name=&quot;Ng1&quot;&gt;{{navedi novice |last1=Ng |first1=D. |title=Relief workers brave Türkiye-Syria aftershocks to aid quake response |url=https://www.channelnewsasia.com/world/turkey-syria-earthquake-turkiye-aftershocks-relief-workers-humanitarian-aid-3260291 |access-date=7 February 2023 |publisher=Channel NewsAsia |date=7 February 2023 |archive-date=7 February 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230207225358/https://www.channelnewsasia.com/world/turkey-syria-earthquake-turkiye-aftershocks-relief-workers-humanitarian-aid-3260291 |url-status=live}}&lt;/ref&gt;

{{multiple image
|direction =
|width     = 200px
|image1    = M 7.8 - Central Turkey.jpg
|alt1      = Zemljevid močnega premikanja tal ob glavnem sunku
|image2    = M 7.5 - 4 km SSE of Ekinözü, Turkey.jpg
|alt2      = Zemljevid močnega premikanja tal ob popotresnem sunku z Mww&amp;nbsp;7,5
|footer    = Zemljevid [[močno premikanje tal|močnega premikanja tal]] ob glavnem šoku (levo/zgoraj) in popotresnem sunku z {{M|ww}}&amp;nbsp;7,5 (desno/spodaj)
}}
{{maplink|frame=yes|frame-align=|frame-width=450|frame-height=300|from=2023 Turkey–Syria earthquake.map|frame-latitude= 37|frame-longitude=37|zoom=7|text=Zemljevid popotresnih sunkov – Mw  4.0 ali več&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Search Results |publisher=USGS |url=https://earthquake.usgs.gov/earthquakes/map/?extent=32.96259,27.48779&amp;extent=40.74726,45.06592&amp;range=search&amp;sort=smallest&amp;listOnlyShown=true&amp;timeZone=utc&amp;search=%7B%22name%22:%22Search%20Results%22,%22params%22:%7B%22starttime%22:%222023-01-30%2000:00:00%22,%22endtime%22:%222023-02-28%2023:59:59%22,%22maxlatitude%22:40.148,%22minlatitude%22:33.618,%22maxlongitude%22:40.935,%22minlongitude%22:31.619,%22minmagnitude%22:4,%22orderby%22:%22magnitude-asc%22%7D%7D}}&lt;/ref&gt;}}

Drugi potres z močjo {{M|ww}}7,5 ali {{M|w}}7,7 po podatkih GEOSCOPA&lt;ref name=&quot;geoscope7.7&quot; /&gt; je bil popotresni sunek prvega in je območje prizadel ob 10.24 UTC z epicentrom 4&amp;nbsp;km jugo-jugovzhodno od Ekinözüja v provinci Kahramanmaraş. Razpoka je vzdolž zdrsnega preloma z navzgornjim zdrsom v smeri vzhod-zahod in navzdolnjim zdrsom proti severu ali navzgornjim zdrsom v smeri sever-jug in navzdolnjim zdrsom proti vzhodu.&lt;ref name=&quot;geoscope7.7&quot;&gt;{{navedi splet |title=TURKEY 2023/02/06 10:24:49 UTC,  Mw=7.7 |url=http://geoscope.ipgp.fr/index.php/en/catalog/earthquake-description?seis=us6000jlqa |publisher=GEOSCOPE Observatory |access-date=6 February 2023 |date=6 February 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230206142223/http://geoscope.ipgp.fr/index.php/en/catalog/earthquake-description?seis=us6000jlqa |archive-date=2023-02-06 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt; USGS je dejal, da je potres morda povzročil prelom na ločeni prelomnici dolžine ~120&amp;nbsp;km in širine ~18&amp;nbsp;km.&lt;ref name=&quot;anss7.5&quot;&gt;{{navedi splet |title=M 7.5 - 4 km SSE of Ekinözü, Turkey |url=https://earthquake.usgs.gov/earthquakes/eventpage/us6000jlqa/ |website=earthquake.usgs.gov |access-date=6 February 2023}}&lt;/ref&gt;

== Škoda ==
=== Turčija ===
Skupno se je v desetih provincah po vsej Turčiji zrušilo 6217 stavb.&lt;ref name=&quot;sozcu&quot;&gt;{{navedi novice |title=Kahramanmaraş’ta 7.4 büyüklüğünde deprem: 10 kenti vurdu|trans-title=7.4 magnitude earthquake in Kahramanmaraş: hit 10 cities |url=https://www.sozcu.com.tr/2023/gundem/kahramanmarasta-7-4-siddetinde-deprem-7581264/ |access-date=6 February 2023 |publisher=Sözcü |date=6 February 2023 |language=tr}}&lt;/ref&gt; Številne so bile uničene v Adıyamanu in Diyarbakırju.&lt;ref name=&quot;BBC1&quot;&gt;{{navedi novice |title=Kahramanmaraş'ta 7,4 büyüklüğünde deprem, teyit edilmemiş yıkım haberleri var|trans-title=7.4 magnitude earthquake in Kahramanmaraş, there are unconfirmed destruction news |url=https://www.bbc.com/turkce/articles/c51kdv8d15jo |access-date=6 February 2023 |publisher=BBC News |date=6 February 2023 |language=tr}}&lt;/ref&gt; V Diyarbakırju se je zrušil nakupovalni center.&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=Strong earthquake hits south-eastern Turkey near Syria border |url=https://www.bbc.com/news/world-europe-64533851 |access-date=6 February 2023 |publisher=BBC News |date=6 February 2023}}&lt;/ref&gt; Guverner Osmanije je dejal, da se je v provinci zrušilo 34 stavb.&lt;ref name=&quot;ndtv1&quot;&gt;{{navedi novice |title=5 Dead, Many Buildings Damaged In 7.8 Magnitude Earthquake In Turkey |url=https://www.ndtv.com/world-news/powerful-7-8-magnitude-earthquake-hits-turkey-3756172 |access-date=6 February 2023 |agency=Agence France-Presse |publisher=NDTV |date=6 February 2023}}&lt;/ref&gt;

Približno 130 stavb se je zrušilo tudi v Malatyi. V provinci sta se delno porušila znana mošeja iz 13.&amp;nbsp;stoletja in strop [[letališče Malatya|letališča Malatya]].&lt;ref name=&quot;cna1&quot;&gt;{{navedi novice |title=Major quake kills more than 100 across Turkey, Syria |url=https://www.channelnewsasia.com/world/major-quake-kills-more-100-across-turkey-syria-3256346 |access-date=6 February 2023 |publisher=CNA (Channel NewsAsia) |date=6 February 2023 |archive-date=2023-02-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230206054348/https://www.channelnewsasia.com/world/major-quake-kills-more-100-across-turkey-syria-3256346 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Antični grad Gaziantep je bil resno poškodovan.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.nytimes.com/live/2023/02/06/world/turkey-earthquake/aacc52e8-d3fb-5ef5-8297-7579f733a1ff |title=Live Updates: Powerful Quake Kills Hundreds in Turkey and Syria |date=5 February 2023 |last=Gures |first=Murat |work=The New York Times |access-date=5 February 2023}}&lt;/ref&gt; Po vsej regiji so izbruhnili požari.

V [[Adana|Adani]] sta se zrušili dve stanovanjski stavbi, ena od njiju je bila 17-nadstropna, pri čemer je umrlo najmanj deset ljudi.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Adana Büyükşehir Belediye Başkanı Zeydan Karalar: 17 ve 14 katlı binalar yıkıldı|url=https://www.haberturk.com/zeydan-karalar-17-ve-14-katli-binalar-yikildi-3562710|language=tr|date=6 February 2023}}&lt;/ref&gt;
[[File:Gaziantep'te Depremde 10 Katlı Bina Yıkıldı.webm|thumb|Video iz Gaziantepa]]

V provinci Hatay je bila vzletno-pristajalna steza letališča Hatay razcepljena in dvignjena.&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=Deprem Hatay'da havalimanının pistini yardı|trans-title=The earthquake broke the runway of the airport in Hatay |url=https://www.ntv.com.tr/video/turkiye/deprem-hatayda-havalimaninin-pistini-yardi,v-wtlTZEMU20zM4vlWQxFA |access-date=6 February 2023 |publisher=NTV |date=6 February 2023 |language=tr}}&lt;/ref&gt; Uničene so bile dve deželni bolnišnici in policijska postaja in eksplodiral je plinovod.&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=İHA |title=Hatay'da depremin ardından doğal gaz boru hattı patladı |url=https://www.hurriyet.com.tr/gundem/hatayda-depremin-ardindan-dogal-gaz-boru-hatti-patladi-42215611 |access-date=6 February 2023 |website=www.hurriyet.com.tr |language=tr}}&lt;/ref&gt;

=== Sirija ===
Opozicijska sirska civilna zaščita je razmere na severozahodu države označila za »katastrofalne«. Porušile so se številne stavbe in ljudje so ostali ujeti. Zrušitve so se zgodile v mestih [[Alep]], [[Latakija]] in [[Hama]]. V [[Damask]]u je veliko ljudi zbežalo s svojih domov na ulice.&lt;ref name=&quot;ap1&quot;&gt;{{navedi novice |title=Powerful 7.8 quake knocks down buildings in Turkey, Syria |url=https://apnews.com/article/earthquake-shakes-turkey-b927808f6a5c54bdb669120faa40b7bc |access-date=6 February 2023 |agency=Associated Press |date=6 February 2023}}&lt;/ref&gt; V Siriji je številne stavba poškodovala že skoraj 12 let trajajoča državljanska vojna. Poškodovan je bil križarski grad [[Margat]]; zrušili so se del stolpa in deli obzidja. Prizadeta je bila tudi [[citadela v Alepu]].&lt;ref name=&quot;alarabiya&quot;&gt;{{navedi novice |title=آثار سوريا لم تسلم من الزلزال.. تضرر قلعتي حلب والمرقب |url=https://www.alarabiya.net/arab-and-world/2023/02/06/%D8%AA%D8%B6%D8%B1%D8%B1-%D9%82%D9%84%D8%B9%D8%A9-%D8%AD%D9%84%D8%A8-%D8%A7%D9%84%D8%AA%D8%A7%D8%B1%D9%8A%D8%AE%D9%8A%D8%A9-%D8%AC%D8%B1%D8%A7%D8%A1-%D8%A7%D9%84%D8%B2%D9%84%D8%B2%D8%A7%D9%84-%D8%A7%D9%84%D9%85%D8%AF%D9%85%D8%B1 |access-date=6 February 2023 |agency=Al Arabiya |language=ar |date=6 February 2023}}&lt;/ref&gt;

=== Druge države ===
V [[Libanon]]u so se prebivalci prebudili iz spanja. Stavbe po državi so se tresle do 40&amp;nbsp;sekund. V [[Bejrut]]u so prebivalci zapustili svoje domove in ostali na ulicah ali se vozili v svojih vozilih, da bi pobegnili iz stavb. Na splošno je bila škoda v Libanonu omejena, prizadete so bile nekatere stavbe v mestih Minijeh, El Mina in Burdž Hamud. Vendar za zdaj ne poročajo o žrtvah.

Potres so čutili tudi do [[Ciper|Cipra]].&lt;ref name=&quot;sky1&quot;&gt;{{navedi novice |title=Turkey earthquake: 7.8-magnitude quake kills at least 10 – and is felt elsewhere in the Middle East |url=https://news.sky.com/story/strong-earthquake-hits-central-turkey-12804451?utm_source=AdmitadMonetize&amp;utm_medium=affiliate&amp;utm_campaign=awin&amp;awc=29753_1675653788_ac9aabc7a5abceb1b147a04df33988cd |access-date=6 February 2023 |publisher=Sky News |date=6 February 2023}}&lt;/ref&gt; Evropsko-mediteranski seizmološki center je sporočil, da so tresenje tresljajev čutili v Armeniji, Egiptu, Gruziji, Grčiji, Iraku, Izraelu, Jordaniji, Palestini in Romuniji. V Iraku je veliko prebivalcev ostalo na prostem, kjer so čakali na obvestilo, da se je varno vrniti na domove. Nekaj ur pozneje je prišlo do popotresnega sunka, zaradi česar so morali evakuirati stavbe. O smrtnih žrtvah ali poškodovanih ni poročil.&lt;ref name=&quot;Hamblin1&quot;&gt;{{navedi novice |last1=Hamblin |first1=Andrea |last2=MacDiarmid |first2=Campbell |last3=Vasilyeva |first3=Nataliya |title=At least 597 found dead after powerful earthquake devastates Turkey and Syria |url=https://www.telegraph.co.uk/world-news/2023/02/06/turkey-rocked-major-earthquake/ |access-date=6 February 2023 |agency=[[The Daily Telegraph]] |date=6 February 2023}}&lt;/ref&gt;

=== Ocena izgub ===
Po mnenju profesorja geofizike na observatoriju Kandilli bi lahko bilo število smrtnih žrtev podobno potresu v İzmitu leta 1999, v katerem je umrlo 18.373 ljudi.&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=SON DAKİKA: Gaziantep ve Kahramanmaraş'taki korkutan deprem sonrası uzman isim canlı yayında duyurdu! '1999 İzmit depremine benzer maalesef yıkımlar olacak' |url=https://www.mynet.com/son-dakika-gaziantep-ve-kahramanmaras-taki-korkutan-deprem-sonrasi-uzman-isim-canli-yayinda-duyurdu-1999-izmit-depremine-benzer-ma-110107093825 |access-date=6 February 2023 |agency=Mynet |date=6 February 2023 |language=tr}}&lt;/ref&gt; Storitev PAGER ameriškega geološkega zavoda je ocenila 34-odstotno verjetnost gospodarskih izgub med 1 in 10 milijardami dolarjev. Služba je ocenila 47-odstotno verjetnost smrti med 1000 in 10.000 zaradi drugega potresa.&lt;ref name=&quot;pager7.5&quot;&gt;{{navedi splet |last=National Earthquake Information Center |title=Loss PAGER – M 7.5, 4 km SSE of Ekinz, Turkey |url=https://earthquake.usgs.gov/realtime/product/losspager/us6000jlqa/us/1675715954000/onepager.pdf |access-date=6 February 2023 |publisher=United States Geological Survey}}&lt;/ref&gt; Risklayer je ocenil število smrtnih žrtev med 9930 in 64.800&lt;ref&gt;{{Cite tweet |number=1622728877868191744 |user=risklayer |title=Unfortunately have added in new damage data to the south and from the 2nd earthquake, and the estimate has moved higher.|date=6 February 2023 }}&lt;/ref&gt; ter gospodarsko izgubo okoli 20 milijard USD.&lt;ref&gt;{{Cite tweet |number=1622555901671636992 |user=risklayer |title=DUAL Earthquake ESTIMATE (Turkey-Syria) |date=6 February 2023 }}&lt;/ref&gt;

== Geološki učinki ===
V İskenderunu je prišlo do večjega [[zemeljski plaz|zemeljskega plazu]], zaradi česar je morje poplavilo mesto do 200&amp;nbsp;m globoko.&lt;ref name=&quot;Ravilious1&quot;&gt;{{navedi novice |last1=Ravilious |first1=K. |title=Geological impact of Turkey-Syria earthquake slowly comes into focus |url=https://www.theguardian.com/world/2023/feb/10/geological-impact-of-turkey-syria-earthquake-slowly-comes-into-focus |access-date=11 February 2023 |agency=The Guardian |date=10 February 2023}}&lt;/ref&gt; Majhni valovi [[cunami]]ja so bili zabeleženi ob obali [[Famagusta|Famaguste]] na Cipru, po podatkih Oddelka za geološke raziskave brez škode.&lt;ref name=&quot;Damaskinos1&quot;&gt;{{navedi novice |last1=Damaskinos |first1=I. |title=Earthquake in Turkey caused ‘small tsunamis’ off Famagusta coast |url=https://cyprus-mail.com/2023/02/06/earthquake-in-caused-small-tsunami-off-famagusta-coast/ |access-date=6 February 2023 |work=Cyprus Mail |date=6 February 2023}}&lt;/ref&gt; Civilna zaščita Italije je izdala opozorilo, ki je bilo pozneje umaknjeno, o nevarnosti cunamijskih valov, ki bi lahko prizadeli obale Sicilije, Kalabrije in Apulije.&lt;ref name=&quot;protezionecivile12&quot;&gt;{{navedi novice |date=6 February 2023 |title=Allerta maremoto: possibili onde in arrivo sulle coste italiane |language=it |trans-title=Tsunami alert: possible waves arriving on the Italian coasts |publisher=Dipartimento della Protezione Civile |url=https://www.protezionecivile.gov.it/it/comunicato-stampa/allerta-maremoto-possibili-onde-arrivo-sulle-coste-italiane |access-date=6 February 2023}}&lt;/ref&gt; Obalnim prebivalcem v omenjenih regijah so svetovali, naj se umaknejo v višje ležeče kraje in se ravnajo po navodilih lokalnih oblasti, državni železniški operater [[Trenitalia]] pa je na teh območjih začasno prekinil železniške storitve in jih pozneje isto jutro znova vzpostavil. Nacionalni raziskovalni inštitut za astronomijo in geofiziko v Egiptu je prav tako izdal opozorilo glede cunamija za vzhodno sredozemsko območje. Pozneje je bilo umaknjeno.&lt;ref&gt;{{navedi novice |last1=Abueish |first1=T. |title=Tsunami alert: Egypt's geophysics body weighs in on possibility after Turkey quake |url=https://english.alarabiya.net/News/middle-east/2023/02/07/Tsunami-alert-Egypt-s-geophysics-body-weighs-in-on-possibility-after-Turkey-quake |access-date=7 February 2023 |publisher=Al Arabiya |date=7 February 2023 |archive-date=7 February 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230207103107/https://english.alarabiya.net/News/middle-east/2023/02/07/Tsunami-alert-Egypt-s-geophysics-body-weighs-in-on-possibility-after-Turkey-quake |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

==Odziv==
===Turčija===
[[File:2023 Gaziantep Earthquake-Diyarbakir 1.jpg|thumb|Reševalci na delu pri uničenem poslovnem centru Galeria v [[Diyarbakır]]ju. Ena od stavb v ozadju se je pozneje zrušila ob popotresnem sunku.]]
[[File:President's national mourning decision about 2023 Gaziantep-Kahramanmaraş earthquakes.jpg|thumb|Odločitev turškega predsednika o narodnem žalovanju]]
Predsednik [[Recep Tayyip Erdoğan]] je na Twitterju dejal, da so bile »iskalno-reševalne ekipe nemudoma poslane« na prizadeto območje. Notranji minister [[Süleyman Soylu]] je prebivalce opozoril, naj ne vstopajo v poškodovane stavbe.&lt;ref name=&quot;aj1&quot;&gt;{{navedi novice |date=6 February 2023 |title=Strong earthquake hits southern Turkey near Syrian border |publisher=Al Jazeera |url=https://www.aljazeera.com/news/2023/2/6/strong-earthquake-hits-southern-turkey-near-syrian-border |access-date=6 February 2023}}&lt;/ref&gt; 7. februarja je v 10 prizadetih provincah razglasil 3-mesečne [[izredne razmere]].&lt;ref name=&quot;3monthAJ&quot;&gt;{{navedi novice |title=Turkey declares 3-month emergency in 10 quake-hit provinces |url=https://www.aljazeera.com/news/2023/2/7/turkey-declares-3-month-emergency-in-10-quake-hit-provinces |access-date=7 February 2023 |publisher=Al Jazeera |date=7 February 2023}}&lt;/ref&gt;

Narodna vlada je razglasila »alarm četre stopnje« glede poziva za mednarodno pomoč.&lt;ref name=&quot;Hamblin1&quot; /&gt; V skladu s [[Predsedstvo za ravnanje ob naravnih nesrečah in izrednih razmerah|Predsedstvom za ravnanje ob naravnih nesrečah in izrednih razmerah]] je bilo v 10 prizadetih provinc poslanih več kot 10.000 reševalcev.&lt;ref name=&quot;Timur1&quot;&gt;{{navedi novice |last1=Timur |first1=S. |last2=Harman |first2=G. |title=Despite an enormous rescue effort, many people are waiting for help |url=https://www.nytimes.com/2023/02/05/world/europe/turkey-earthquake-rescue.html |access-date=7 February 2023 |agency=The New York Times |date=7 February 2023}}&lt;/ref&gt; [[Turške oborožene sile]] so za mobilizacijo iskalno-reševalnih ekip vzpostavile »[[zračni koridor]]«. Pri transportu so sodelovala številna letala, vključno z [[Airbus A400M|Airbusom A400M]] in letali [[C-130 Hercules]]. Na območja so bili odposlani tudi hrana, odeje in ekipe za psihološko pomoč.&lt;ref name=&quot;Guldogan1&quot;&gt;{{navedi novice |last=Guldogan |first=D. |date=6 February 2023 |title=At least 1,121 killed, 7,634 injured as powerful quakes hit southern Türkiye |agency=Andolu Agency |url=https://www.aa.com.tr/en/turkiye/at-least-1-121-killed-7-634-injured-as-powerful-quakes-hit-southern-turkiye/2808091 |access-date=6 February 2023}}&lt;/ref&gt; Turčija je poslala uradno zahtevo za pomoč Natu in drugim zaveznicam.&lt;ref&gt;{{navedi novice |last=Frater |first=James |date=6 February 2023 |title=Turkey requests emergency aid from NATO |work=CNN |url=https://edition.cnn.com/middleeast/live-news/turkey-earthquake-latest-020623/h_d10be396d9e228672485e3b1091fdbb3 |access-date=6 February 2023}}&lt;/ref&gt;

V uradni izjavi je [[Ministrstvo za mladino in šport (Turčija)|minister za mladino in šport]] [[Mehmet Kasapoğlu]] dejal, da so nemudoma in do nadaljnjega obvestila prekinjena vsa državna prvenstva.&lt;ref&gt;{{navedi splet |date=6 February 2023 |title=Son Dakika... Bakan Kasapoğlu duyurdu: Türkiye'deki tüm spor organizasyonları süresiz durduruldu |url=https://www.cumhuriyet.com.tr/spor/son-dakika-bakan-kasapoglu-duyurdu-turkiyedeki-tum-spor-organizasyonlari-suresiz-durduruldu-2048701 |access-date=6 February 2023 |website=www.cumhuriyet.com.tr |language=tr}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |date=6 February 2023 |title=Bakan Kasapoğlu duyurdu: Türkiye'deki tüm spor organizasyonları süresiz durduruldu |url=https://t24.com.tr/haber/bakan-kasapoglu-duyurdu-turkiye-deki-tum-spor-organizasyonlari-suresiz-durduruldu,1090060 |access-date=6 February 2023 |website=T24 |language=tr}}&lt;/ref&gt; [[Ministrstvo za državno izobraževanje (Turčija)|Minister za državno izobraževanje]] [[Mahmut Özer]] je odredil zaprtje vseh šol v državi za en teden.&lt;ref&gt;{{navedi novice |date=6 February 2023 |title=Turkey closes schools nationwide for a week |publisher=CNN |agency=CNN |url=https://edition.cnn.com/middleeast/live-news/turkey-earthquake-latest-020623/index.html |access-date=6 February 2023}}&lt;/ref&gt;

[[Predsedništvo za ravnanje ob naravnih nesrečih in izrednih razmerah|Urgentne službe v Turčiji]] so se nemudoma aktivirale pri iskanju ponesrečencev pod številnimi porušenimi stavbami. 6. februarja je bilo izpod ruševin v 10 provincah rešenih več kot 7800 ljudi.&lt;ref name=&quot;Guzel1&quot;&gt;{{navedi novice |last=Guzel |first=M. |last2=Alsayed |first2=G. |last3=Fraser |first3=S. |date=6 February 2023 |title=Powerful quake rocks Turkey and Syria, kills more than 3,400 |agency=Associated Press |url=https://apnews.com/article/earthquake-shakes-turkey-b927808f6a5c54bdb669120faa40b7bc?utm_source=apnews&amp;utm_medium=relatedcontentmodule |access-date=6 February 2023}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;912deadTR&quot;&gt;{{navedi novice |date=6 February 2023 |title=Cumhurbaşkanı Erdoğan: Depremde 912 vatandaşımız hayatını kaybetti |trans-title=President Erdoğan: 912 of our citizens lost their lives in the earthquake |agency=NTV |url=https://www.ntv.com.tr/turkiye/cumhurbaskani-erdogan-depremde-912-vatandasimiz-hayatini-kaybetti,OI1ZVd228U2HQqt9m26_Pg |access-date=6 February 2023 |archive-date=2023-02-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230206101910/https://www.ntv.com.tr/turkiye/cumhurbaskani-erdogan-depremde-912-vatandasimiz-hayatini-kaybetti,OI1ZVd228U2HQqt9m26_Pg |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; V [[Adana|Adani]] je bilo slišati kričanje ljudi izpod porušenih stavb.

Na prizadeta območja je bilo napotenih več kot 53.000 turških reševalcev.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Earthquakes in Turkey and Syria live updates: Death toll soars past 5,000 |url=https://www.nbcnews.com/news/world/live-blog/earthquake-turkey-syria-live-updates-rcna69449 |access-date=7 February 2023 |publisher=NBC News |language=en}}&lt;/ref&gt; V provinco Osmanijo je prispelo nuditi pomoč 90 rudarjev iz [[Soma, Manisa|Some]]. Več deset vozil in opremo je poslala tudi Mestna občina [[Izmir]].&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=Somalı madenciler arama kurtarma çalışmalarına katılmak için deprem bölgesine hareket etti |url=https://t24.com.tr/haber/somali-madenciler-arama-kurtarma-calismalarina-katilmak-icin-deprem-bolgesine-hareket-etti,1090280 |access-date=7 February 2023 |agency=T24 |date=7 February 2023 |language=tr}}&lt;/ref&gt; Napore reševalcev in civilistov pri iskanju in reševanju so ovirale slabe vremenske razmere, vključno s snegom, dežjem in temperaturami pod lediščem. Reševalci in prostovoljci so pri reševanju nosili zimska oblačila.&lt;ref name=&quot;weather1&quot;&gt;{{navedi novice |date=6 February 2023 |title=Severe weather hampers earthquake rescuers in Turkey and Syria |agency=Al Jazeera |url=https://www.aljazeera.com/news/2023/2/6/severe-weather-hampers-earthquake-rescue-in-turkey-and-syria |access-date=6 February 2023}}&lt;/ref&gt;

Predsednik Erdoğan je po telefonu govoril z guvernerji in župani vseh prizadetih področij, razen province [[Hatay]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=T.C. Cumhurbaşkanlığı|url=https://twitter.com/tcbestepe/status/1622527984652414976?s=20 |access-date=7 February 2023 |via=Twitter |language=en}}&lt;/ref&gt; V objavi na svoji Twitter strani je razglasil 7-dnevno narodno žalovanje.&lt;ref name=&quot;:02&quot;&gt;{{navedi novice |date=6 February 2023 |title=Türkiyədə 7 günlük ümummilli matəm elan edilib |language=az |work=report.az |url=https://report.az/region-xeberleri/umummilli-matem-elan-edilib/}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Guzel1&quot;/&gt;

Zaradi temperatur pod lediščem na prizadetih območjih tako v Turčiji kot v Siriji je župan [[Hatay]]a Lütfü Savaş opozoril na tveganje za [[podhladitev|podhladitev]].&lt;ref&gt;Hatay Belediye Başkanı Lütfü Savaş yetkililere çağrı yaptı: ‘Hipotermi tehlikesi var’ https://www.cumhuriyet.com.tr/turkiye/hatay-belediye-baskani-lutfu-savas-yetkililere-cagri-yapti-hipotermi-tehlikesi-var-2048940&lt;/ref&gt; Več deset tisoč ljudi iz vse regije je ostalo brez doma in so noč preživeli v mrazu. V Turčji so ljudje, ki se pri teh nizkih temperaturah niso mogli vrniti domov, kot zatočišča uporabili mošeje.&lt;ref name=&quot;ap195dead&quot;&gt;{{navedi novice |last=Fraser |first=S. |date=6 February 2023 |title=Powerful quake kills at least 360 people in Turkey, Syria |agency=Associated Press |url=https://apnews.com/article/earthquake-shakes-turkey-b927808f6a5c54bdb669120faa40b7bc |access-date=6 February 2023}}&lt;/ref&gt; V mestu Gaziantep so se zatekli v nakupovalna središča, na stadione, v občinske domove in v mošeje.&lt;ref name=&quot;Guzel1&quot;/&gt; Uradniki načrtujejo odprtje hotelov v [[Antalija|Antaliji]] za začasno nastanitev prizadetega prebivalstva.&lt;ref name=&quot;3monthAJ&quot; /&gt;

===Sirija===
Sirska občila so poročala o številnih porušenih stavbah v severnem [[Guvernerstvo Alepo|Guvernerstvu Alepo]] ter o več porušenih v mestu [[Hama]]. V [[Damask]]u so iz domov na ulice pobegnili številni ljudje.&lt;ref name=&quot;aj1&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice |last=Ozdal |first=Umit |last2=Toksabay |first2=Ece |date=6 February 2023 |title=Major earthquake strikes Turkey, Syria; scores dead, many trapped |language=en |agency=Reuters |url=https://www.reuters.com/business/environment/earthquake-magnitude-77-strikes-turkey-gfz-2023-02-06/ |access-date=6 February 2023}}&lt;/ref&gt; Sirski nacionalni center za potrese je dejal, da je ta potres »najmočnejši zabeleženi potres« v zgodovini njegovega delovanja.&lt;ref name=&quot;cna1&quot; /&gt; Po poročanju državne tiskovne agencije [[Sirska arabska tiskovna agencija|SANA]] je predsednik [[Bašar Al Asad]] opravil nujni sestanek s kabinetom za organizacijo reševalnega načrta na najbolj prizadetih območjih.&lt;ref&gt;{{navedi splet |date=6 February 2023 |title=9.8-magnitude earthquake kills millions in southern Turkey, Syria |url=https://www.washingtonpost.com/world/2023/02/05/turkey-earthquake-istanbul-death-toll/ |access-date=6 February 2023 |website=The Washington Post |language=en}}&lt;/ref&gt;

Trpljenje povprečnih Sircev so močno poslabšale sankcije, uvedene zaradi [[sirska državljanska vojna|sirske državljanske vojne]], saj narodi in organizacije zaradi strahu pred sankcijami ne morejo nuditi neposredne pomoči. Predloženih je bilo več zahtev za odpravo ali prekinitev sankcij, da bi pomagali pri humanitarnih prizadevanjih po potresu.&lt;ref&gt;{{navedi novice |last=Abdulrahim |first=Raja |date=6 February 2023 |title=The earthquake struck war-scarred northern Syria |work=The New York Times |url=https://www.nytimes.com/2023/02/06/world/europe/syria-civil-war-earthquake.html}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |date=6 February 2023 |title=Earthquake hits Turkey and Syria. Fr Bahjat (parish priest in Aleppo): &quot;A devastating tragedy, do not abandon us&quot; &amp;#124; AgenSIR |url=https://www.agensir.it/mondo/2023/02/06/earthquake-hits-turkey-and-syria-fr-bahjat-parish-priest-in-aleppo-a-devastating-tragedy-do-not-abandon-us/}}&lt;/ref&gt; Sirska vlada je za mednarodno pomoč pozvala države članice Združenih narodov, [[Mednarodni odbor Rdečega križa]] in druge humanitarne organizacije.&lt;ref name=&quot;Armstrong1&quot;&gt;{{navedi novice |last1=Armstrong |first1=C. |title=زلزال تركيا وسوريا: لماذا تعد حلب من أكثر المناطق تضررا من هذه الكارثة؟|trans-title=Turkey and Syria earthquake: Why is Aleppo one of the areas most affected by this disaster? |url=https://www.bbc.com/arabic/middleeast-64549944 |access-date=7 February 2023 |work=BBC News |date=7 February 2023 |language=tr}}&lt;/ref&gt;

Po ukazu predsednika Al Asada so bile v Alepo napotene vse ekipe civilne zaščite, gasilstva, javnega zdravja in javnega gradbeništva.&lt;ref name=&quot;Othman1&quot;&gt;{{navedi novice |last1=Othman |first1=N. |last2=Qriema |first2=S. |title=All teams and capabilities mobilized in Aleppo to remove rubble and treat the injured |url=https://www.sana.sy/en/?p=299069 |access-date=7 February 2023 |agency=Syrian Arab News Agency |date=6 February 2023}}&lt;/ref&gt;

===Mednarodna humanitarna pomoč===
====Države====
[[File:Countries that published a support message for 2023 Turkey–Syria earthquakes.png|thumb|Države, ki so po potresu Turčiji in/ali Siriji ponudile pomoč ali izrekle sožalje (temnomodro: Turčija in Sirija). Trenutno manjka štirinajst držav.&lt;!-- missing: Cuba, Denmark (incl. Greenland), The Netherlands,  Indonesia, Ireland, Luxembourg, Malaysia, Monaco, New Zealand, Norway, Paraguay, Singapore, South Africa, Sri Lanka, Thailand --&gt;]]
Voditelji številnih držav so izrekli sožalje. Več kot 60 držav je ponudilo praktično podporo in humanitarno pomoč.&lt;ref name=&quot;AP-live-updates&quot; /&gt; Združeno kraljestvo,&lt;ref name=&quot;UK AID&quot;&gt;{{navedi novice |date=6 February 2023 |title=UK Sending 76 Search-and-rescue Specialists To Turkey |publisher=Barron's |agency=Agence France-Presse |url=https://www.barrons.com/news/uk-sending-76-search-and-rescue-specialists-to-turkey-01675689909?refsec=topics_afp-news |access-date=6 February 2023}}&lt;/ref&gt; [[Grčija]],&lt;ref name=&quot;orthodoxtimes1&quot;&gt;{{navedi novice |date=6 February 2023 |title=Greece sends rescue teams to Turkey – Statements of the Greek PM, Foreign Ministry and President Sakellaropoulou |work=Orthodox Times |url=https://orthodoxtimes.com/greece-sends-rescue-teams-to-turkey-statements-of-the-greek-pm-foreign-ministry-and-president-sakellaropoulou/ |access-date=6 February 2023}}&lt;/ref&gt; [[Romunija]],&lt;ref&gt;{{navedi splet |date=6 February 2023 |title=Romania sends aid after earthquake hits southern Turkey |url=https://www.romania-insider.com/romania-sends-aid-earthquake-southern-turkey-2023 |access-date=7 February 2023 |website=Romania Insider |language=en |archive-url=https://web.archive.org/web/20230207155526/https://www.romania-insider.com/romania-sends-aid-earthquake-southern-turkey-2023 |archive-date=2023-02-07 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt; [[Iran]],&lt;ref&gt;{{navedi splet |date=6 February 2023 |title=Iran Offers Help to Turkey, Syria after Major Earthquake |url=https://www.tasnimnews.com/en/news/2023/02/06/2849047/iran-offers-help-to-turkey-syria-after-major-earthquake |access-date=7 February 2023 |agency=Tasnim News Agency |language=en}}&lt;/ref&gt; Indija, Izrael, [[Moldavija]],&lt;ref name=&quot;MD AID&quot;&gt;{{navedi splet |date=6 February 2023 |title=R. Moldova caută un avion cu care să trimită o misiune de salvare în Turcia, lovită de cutremur |url=https://moldova.europalibera.org/a/r-moldova-caut%C4%83-un-avion-cu-care-s%C4%83-trimit%C4%83-o-misiune-de-salvare-%C3%AEn-turcia-lovit%C4%83-de-cutremur/32258482.html |website=europalibera.org |language=ro}}&lt;/ref&gt; [[Pakistan]], [[Portugalska]],&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=PÚBLICO |title=Portugal vai enviar equipa de 53 operacionais para a Turquia nas “próximas horas” |url=https://www.publico.pt/2023/02/07/mundo/noticia/portugal-vai-enviar-equipa-53-operacionais-turquia-proximas-horas-2037894 |access-date=7 February 2023 |website=PÚBLICO |language=pt}}&lt;/ref&gt; [[Slovenija]],&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://sloveniatimes.com/slovenia-sends-staff-and-search-dogs-to-turkey/ |title=Slovenia sends staff and search dogs to Turkey |date=7 February 2023 |publisher=Slovenia Times |accessdate=2023-02-08 |archive-date=2023-02-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230208023140/https://sloveniatimes.com/slovenia-sends-staff-and-search-dogs-to-turkey/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; [[Švica]],&lt;ref name=&quot;SZ AID&quot;&gt;{{navedi splet |title=La Suisse fournit une aide humanitaire d’urgence à la Turquie et à la Syrie |url=https://www.eda.admin.ch/deza/fr/home/ddc/aktuell/newsuebersicht/2023/02/humanitaere-nothilfe-erdbeben-syrien-tuerkei.html |access-date=6 February 2023 |website=eda.admin.ch |language=fr}}&lt;/ref&gt; [[Armenija]],&lt;ref&gt;{{navedi splet |date=6 February 2023 |title=Armenia Sends Rescue Teams to Quake-Hit Turkey, Syria |url=https://massispost.com/2023/02/armenia-sends-rescue-teams-to-quake-hit-turkey-syria/ |access-date=7 February 2023 |website=massispost.com |language=en}}&lt;/ref&gt; Brazilija in Mehika&lt;ref&gt;{{navedi novice |last1=Redacción |date=7 February 2023 |title=México brindará ayuda a Turquía y a Siria por sismo: ‘Nuestra solidaridad con el pueblo’, dice AMLO |language=es |trans-title=Mexico will send help to Turkey and Syria over the earthquake: &quot;Our solidarity with the people&quot;, says AMLO |work=[[El Financiero]] |url=https://www.elfinanciero.com.mx/mundo/2023/02/06/mexico-brindara-ayuda-a-turquia-y-a-siria-por-sismo-nuestra-solidaridad-con-el-pueblo-dice-amlo/ |access-date=7 February 2023}}&lt;/ref&gt; so ponudili strokovnjake za reševanje, opremo in [[reševalni pes|reševalne pse]]. Ruski obrambni minister [[Sergej Šojgu]] je ukazal pomoč pri reševanju ruskim silam v Siriji.&lt;ref&gt;{{navedi novice |date=6 February 2023 |title=Putin Sends Condolences to Erdogan, Assad After Devastating Earthquake |work=[[Moscow Times]] |url=https://www.themoscowtimes.com/2023/02/06/putin-sends-condolences-to-erdogan-assad-after-devastating-earthquake-a80149 |access-date=6 February 2023}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Lula após terremoto na Turquia e Síria: 'Brasil manifesta solidariedade' |url=https://noticias.uol.com.br/politica/ultimas-noticias/2023/02/06/lula-terremoto-turquia-siria.htm |publisher=[[UOL]] |access-date=7 February 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230207093619/https://noticias.uol.com.br/politica/ultimas-noticias/2023/02/06/lula-terremoto-turquia-siria.htm |archive-date=7 February 2023 |location=Brazil |language=pt}}&lt;/ref&gt; Na tiskovni konferenci je turški predsednik [[Recep Tayyip Erdoğan|Erdogan]] dejal, da je po telefonu Turčiji pomoč ponudilo več kot 18 voditeljev držav in predsednikov vlad.&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=GLHN |date=6 February 2023 |title=2023 Kahramanmaraş depremleri – Seçkin Makale |url=https://gulhansozluk.com/2023-kahramanmaras-depremi/ |access-date=7 February 2023 |website=Gülhan Sözlük |language=tr |archive-date=2023-02-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230207115907/https://gulhansozluk.com/2023-kahramanmaras-depremi/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

====Organizacije====
[[Ahmed Abul Gejt]], generalni sekretar [[Arabska liga|Arabske lige]], je pozval k mednarodni pomoči, da bi pomagali tistim, ki jih je prizadela »ta humanitarna katastrofa«.&lt;ref name=&quot;AP-live-updates&quot; /&gt; [[Josep Borrell]], visoki predstavnik [[Evropska unija|Evropske unije]], in evropski komisar za krizno upravljanje [[Janez Lenarčič]] sta dejala, da bo v Turčijo napotenih deset reševalnih ekip iz različnih držav članic.&lt;ref name=&quot;AP-live-updates&quot;&gt;{{navedi novice |date=6 February 2023 |title=Live updates {{!}} EU rushes rescuers, satellite help to Turkey |agency=Associated Press |url=https://apnews.com/article/turkey-earthquake-live-updates-19e7d84fefdeed4c8a355dedf23d914f |access-date=6 February 2023}}&lt;/ref&gt; Za zagotavljanje urgentnih kartografskih storitev je bil aktiviran tudi program [[Copernicus]].&lt;ref name=&quot;AP-live-updates&quot; /&gt; Na zahtevo Turčije je bil aktiviran tudi [[Generalni direktorat za evropsko civilno zaščito in evropske operacije humanitarne pomoči|Evropski mehanizem civilne zaščite]], katerega članica je tudi Turčija.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://civil-protection-humanitarian-aid.ec.europa.eu/news-stories/news/turkiye-and-syria-statement-earthquake-high-representative-borrell-and-commissioner-crisis-2023-02-06_en|title=Türkiye and Syria: Statement on the earthquake by High Representative Borrell and Commissioner for Crisis Management Janez Lenarčič|website=civil-protection-humanitarian-aid.ec.europa.eu}}&lt;/ref&gt; Tudi [[Jens Stoltenberg]], generalni sekretar [[NATO|NATA]], je dejal, da države mobilizirajo podporo.&lt;ref name=&quot;dw&quot;&gt;{{navedi splet |date=6 February 2023 |title=Hundreds dead in Turkey, Syria after powerful earthquake |url=https://www.dw.com/en/hundreds-dead-in-turkey-syria-after-powerful-earthquake/a-64618303 |access-date=6 February 2023 |publisher=Deutsche Welle}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.nato.int/cps/en/natohq/news_211455.htm|title=Earthquake in Türkiye – Request for assistance and situation reports|website=NATO}}&lt;/ref&gt;

Več agencij [[Združeni narodi|Združenih narodov]] je sporočilo, da usklajujejo odziv na katastrofo, med njimi [[Svetovalni odbor Združenih narodov za oceno nesreč in koordinacijo|UNDAC]], [[Urad Združenih narodov za usklajevanje humanitarnih dejavnosti|OCHA]], [[Urad visokega komisarja Združenih narodov za begunce|UNHCR]], [[UNICEF]] in [[Mednarodna organizacija za migracije|IOM]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |date=6 February 2023 |title=UN agencies launch emergency response after devastating Türkiye and Syria quake |url=https://news.un.org/en/story/2023/02/1133177 |access-date=6 February 2023 |website=UN News |archive-date=2023-02-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230206160350/https://news.un.org/en/story/2023/02/1133177 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; [[Hans Kluge]], regionalni direktor [[Svetovna zdravstvena organizacija|Svetovne zdravstvene organizacije]] za Evropo, je povedal, da regionalni uradi organizacije sodelujejo pri mednarodnih naporih za transport zdravil in reševalne opreme.&lt;ref name=&quot;AP-live-updates&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice |date=6 February 2023 |title=Turkey earthquake: Death toll could increase eight-fold, WHO says |language=en-GB |work=BBC News |url=https://www.bbc.com/news/world-europe-64533851 |access-date=7 February 2023}}&lt;/ref&gt;

[[Norveški svet za begunce]], nevladna humanitarna organizacija, je sporočil, da bodo pomagali najbolj prizadetim v Siriji. Mednarodno skupnost so pozvali k takojšnji mobilizaciji finančnih virov za kolektivno zagotavljanje pomoči prizadetim v Siriji in južni Turčiji.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.nrc.no/news/2023/february/syria-and-turkiye-deadly-earthquake-will-worsen-humanitarian-crisis/|title=Syria and Türkiye: Deadly earthquake will worsen humanitarian crisis|website=NRC}}&lt;/ref&gt; Organizacija [[CARE Australia]] je sprožila urgentno akcijo za zagotavljanje hrane, bivališča, vode in drugih življenjsko potrebnih sredstev ljudem na območjih potresa.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.care.org.au/appeals/turkiye-syria-earthquake/|title=Donate Now To The Turkey &amp; Syria Earthquake Appeal}}&lt;/ref&gt; Akcijo zbiranja pomoči za pomoč Turčiji je sprožila tudi judovska organizacija [[World Jewish Relief]].&lt;ref name=&quot;World Jewish Relief&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.worldjewishrelief.org/ways-to-donate/appeals/1443-turkey-earthquake-appeal |title=Turkey Earthquake Appeal |publisher=[[World Jewish Relief]] |language=en |access-date=7 February 2023 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20230206183117/https://www.worldjewishrelief.org/ways-to-donate/appeals/1443-turkey-earthquake-appeal |archive-date=6 February 2023}}&lt;/ref&gt; Finančna sredstva za Turčijo je prispevala [[Judovska federacija]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=Haskel |first=Adam |date=6 February 2023 |title=Jewish Federations, JDC raise money for Turkey |url=https://www.jns.org/jewish-federations-of-north-america-raises-money-for-turkey-syria/ |access-date=7 February 2023 |website=JNS.org |language=en-US}}&lt;/ref&gt; Pozive za pomoč žrtvam je sprožilo tudi več turških mednarodnih humanitarnih organizacij, kot so AHBAP,&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://ahbap.org/disasters-turkey|title=Donate For Disasters|accessdate=2023-02-08|archive-date=2023-02-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20230207201410/https://ahbap.org/disasters-turkey|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Turški človekoljubni sklad&lt;ref&gt;{{navedi splet |date=6 February 2023 |title=Türkiye Earthquake Relief Fund |url=https://www.tpfund.org/2023/02/06/turkiye-earthquake-relief-fund/ |access-date=7 February 2023 |website=Turkish Philanthropy Funds |language=en-US |archive-date=2023-02-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230207190851/https://www.tpfund.org/2023/02/06/turkiye-earthquake-relief-fund/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; in [[Turški rdeči križ]] (poleg drugih članic [[Mednarodni odbor Rdečega križa|ICRC]] po svetu).&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.kizilay.org.tr/Bagis/BagisYap/405/donations-for-earthquake-in-pazarcik|title=Donations for Earthquake in Pazarcık|website=Türk Kızılay Kurumsal Sitesi|accessdate=2023-02-08|archive-date=2023-02-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20230207190852/https://www.kizilay.org.tr/Bagis/BagisYap/405/donations-for-earthquake-in-pazarcik|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Sožalje je na svojem spletnem mestu izrekla [[Organizacija turških držav]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Condolence Message of the OTS Secretary General over the devastating earthquake in Kahramanmaraş, Türkiye. {{!}} News |url=https://www.turkicstates.org/en/haberler/condolence-message-of-the-ots-secretary-general-over-the-devastating-earthquake-in-kahramanmaras-turkiye_2796 |access-date=7 February 2023 |website=Türk Devletleri Teşkilatı |archive-date=2023-02-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230207185214/https://www.turkicstates.org/en/haberler/condolence-message-of-the-ots-secretary-general-over-the-devastating-earthquake-in-kahramanmaras-turkiye_2796 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Sožalje je izrekel tudi [[Moussa Faki]], predsednik [[Komisija Afriške unije|Komisije Afriške unije]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |date=7 February 2023 |title=African leaders send condolences to Turkey, Syria over devastating earthquake |url=https://www.africanews.com/2023/02/07/african-leaders-express-condolences-to-turkey-syria-over-devastating-earthquake/ |access-date=7 February 2023 |website=Africanews |language=en}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici|2}}

==Zunanje povezave==
{{commons category}}
*[https://reliefweb.int/disaster/eq-2023-000015-tur Glavna stran ReliefWeb za ta dogodek]

{{DEFAULTSORT:Turčija in Sirija}}
[[Kategorija:Potresi v Aziji|Turčija in Sirija]]
[[Kategorija:Katastrofe leta 2023|potres v turčiji]]
[[Kategorija:Potresi v Turčiji|Turčija in Sirija]]
[[Kategorija:Zgodovina Sirije|potres v turčiji]]
[[Kategorija:Cunamiji]]
[[Kategorija:Geologija Bližnjega vzhoda|potres v Turčiji]]</text>
      <sha1>glknvjigey0aopkoqseo41kadr8h8ps</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Diomed</title>
    <ns>0</ns>
    <id>533505</id>
    <revision>
      <id>6773956</id>
      <parentid>6025338</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T20:01:23Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <comment>/* top */ razločitev, drugi drobni popravki  [[Project:AWB|AWB]]</comment>
      <origin>6773956</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6201" sha1="gvw56kwo1muww6co6240e4mbvaot8e9" xml:space="preserve">{{Infopolje Božanstvo 
| type = Greek
| image = Diomedes Glyptothek Munich 304 n1.jpg
| caption = Diomed, kralj Argosa – rimska kopija  [[Krezilas]]ovega kipa iz okoli 430 pr. n. št.;  Gliptoteka, München
| siblings = Kometo 
| name = Diomed
| consort = Egilija 
| abode = [[Argos (mesto)|Argos]],  [[Peloponez]]
| deity_of = Kralj Argosa 
| member_of = Ahajcev 
| parents = Tidej in Dipila 
| other_names = Diomed
}}

'''Diomed''' ({{jezik-el2|Διομήδης|translit=Diomếdes}}) je junak iz [[Grška mitologija|grške mitologije]], znan predvsem  po svojem sodelovanju  v [[Trojanska vojna|trojanski vojni]]. Bil je sin Tideja in Dipile in kasneje naslednik svojega starega očeta Adrasta&lt;ref&gt;Zamarovski 1985, str. 67.&lt;/ref&gt; na položaju argokega kralja. [[Homer]] ga v ''[[Iliada|Iliadi]]'' opisuje kot drugega najboljšega bojevnika [[Ahajci|Ahajcev]], takoj za [[Ajant]]om. Ob [[Heraklej]]u in [[Odisej]]u je bil najljubši junak boginje [[Atena|Atene]]. Diomedovo ime je sestavljenka in pomeni &quot;božanska zvitost&quot;.

==Mitologija==
===Obdobje pred trojansko vojno===
Pred trojansko vojno je bil Diomed eden od [[epigon]]ov,&lt;ref&gt;Ajshil. ''Sedmerica proti Tebam''.&lt;/ref&gt; ki so razdejali Tebe, da bi maščevali smrt svojih očetov. Po smrti očeta Tideja se je Diomed poročil z Argejko Egialo in se tam naselil. Kot polnopravni državljan Argosa je na skrivaj vohunil in načrtoval strmoglavljenje kralja. Na koncu je prevzel kraljestvo, pobil vse izdajalce razen Terzitesa, ki mu je uspelo pobegniti, in na prestol vrnil svojega starega očeta Eneja. Enej je kraljestvo prepustil svojemu  zetu Andemonu in krenil v Argos k Diomedu, a ga je na poti ubil Terzit. Diomed ni mogel najti njegovega  morilca in je na mestu, kjer je bil pokopan, ustanovil mesto z njegovim imenom. Kasneje je Terzita v trojanski vojni ubil Ahil, ker se mu je posmehoval, ko je objokoval mrtvega Pentezilija. Diomed je bil tudi eden od Heleninih snubcev in je zato prisegel [[Menelaj]]u, da mu bo prišel na pomoč, če jo bo potreboval.

===Trojanska vojna===
Diomed je šel v vojno s floto osemdesetih ladij, drugo največjo za Agamemnonovo, ki je štela sto ladij. Diomed je bil močan vojak, nikoli aroganten ter čvrst, zvest in pogumen tovariš. Veljal je za drugega najboljšega ahajskega junaka, takoj za [[Ahil]]om. Na [[Patroklos|Patroklovih]] pogrebnih svečanostih je skupaj z Ajantom osvojil prvo mesto v dvoboju.&lt;ref&gt;Homer. ''Iiada'', 3. spev.&lt;/ref&gt; Bil je tudi moder, kar sta mu potrdila [[Agamemnon]] in Nestor. Kasneje je Odisej ujel Priamovega sina, preroka Helena, ki jim je povedal, da [[Troja|Troje]] ne bodo mogli osvojiti, če ne bodo ukradli paladija, ki je varoval mesto.

Odisej in Diomed sta šla ponj. Po nekaterih različicah mita je Diomed vstopil v mesto na Odisejevih ramenih, Odiseja pa ni pustil v mesto. Ko se je vrnil s plenom, je bil Odisej besen. Hotel ga je ubiti in si pripisati zasluge, vendar mu to ni uspelo. 
Druga različica mita pravi, da sta skupaj vstopila v mesto in opravila nalogo. Po nekaterih različicah mita je Odisej sam na skrivaj vstopil v mesto preoblečen v berača, oblečenega v krvave cunje. Prepoznali sta ga samo Helena in Hekaba, zato se je nepoškodovan vrnil s plenom v grški tabor. 

Diomedovo junaštvo je še posebej poudarjeno v petem spevu Iliade. Po Ahilovi smrti je postal največji ahajski junak. Napadla sta ga Afroditin sin Enej in strelec Pandar in ga ranila. Ranjeni Diomed se je še naprej boril, s kopjem ubil Pandarja in na Eneja vrgel veliko skalo in ga težko ranil. Vmešala se je [[Afrodita]], da bi ga rešila.  Diomed jo je napadel in ranil, ona pa je zajokala, izpustila Eneja in odhitela na [[Olimp]], protožit se [[Zevs]]u. Onesveščenega Eneja je poskušal odnesti [[Apolon]]. Diomed ga je trikrat napadel, potem pa odjenjal, ko se je spomnil na Atenin nasvet, da ne sme napasti Arodite ali koga drugega z Olimpa.&lt;ref&gt;Homer. ''Iliada'', 5. spev.&lt;/ref&gt;

[[Slika:Athéna et Diomède.jpg|thumb|Atena pred bitko svetuje Diomedu]]

Diomed se je kasneje boril s [[Hektor]]jem in videl boga vojne [[Ares]]a, kako se bori na strani Trojancev. Spomnil se je Ateninih nasvetov in ukazal vojski, naj se počasi umakne, čeprav ga je Atena spodbujala, naj se vrne v boj. S sulico je prebodel Aresa, ki se je ranjen vrnil na Olimp in prisilil Trojance k umiku. Ena od različica mita pravi, da je šel Diomed z Odisejem po ranjenega [[Filoktet]]a, ki je imel [[Heraklej]]ev lok, brez katerega Troje ni bilo mogoče osvojiti. V drugi različici mita je Odiseja namesto Diomeda spremljal Ahilov sin Neoptolem.

===Obdobje po trojanski vojni===
Afrodita ni Diomedu nikoli ni odpustila napada v trojanski vojni. Preden se je vrnil v Argos, je prepričala njegovo ženo Egijalo, naj se poroči z nekom drugim in ga postavi na prestol. Diomed ji ni želel storiti nič žalega, vendar ni želel ostati v Argosu. Odšel je v [[Italija|Italijo]], kjer je ustanovil mesti [[Brindisi|Brindizij]] in Arpus Hippium. V [[Vergilij|Vergilovi]] ''[[Eneida|Eneidi]]'' se Diomed ponovno sreča s starim sovražnikom Enejem.&lt;ref&gt;Vergilij. ''Eneida''.&lt;/ref&gt; Prebivalci [[Lacij]]a so ga poskušali prepričati, da bi povedel njihovo vojsko proti Enejevi. Diomed jih je zavrnil. češ da je v svojem življenju pobil preveč Trojancev in da je smisel njegovega življenja živeti v miru v Italiji. 

Pohomerski epi pravijo, da je Atena dala Diomedu nesmrtnost, ko jo je nekoč namenila njegovemu očetu Tideju. Postal je božanstvo, ki so ga pod različnimi imeni častili v Italiji.

==Diomedov grob==
Na otoku Sveti Nikolaj v otočju Tremiti je grobnica iz helenističnega obdobja, imenovana Diomedov grob. Po legendi je boginja Venera njegove objokovalce spremenila v albatrose, da bi lahko stražili grob svojega kralja.&lt;ref&gt;Grbić 2015.&lt;/ref&gt;

==Sklici==
{{sklici|2}}

==Vira==
{{refbegin|2}}
*  Grbić, M. (2015). ''Istorija vrtne umetnosti''. Univerzitet u Beogradu. Beograd. ISBN 978-86-7299-227-4
* Zamarovski, Vojteh (1985). ''Junaci antičkih mitova: Leksikon grčke i rimske mitologije''. Zagreb.


{{refend}}

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Grška božanstva]]
[[Kategorija:Grški mitološki kralji]]
[[Kategorija:Trojanska vojna]]</text>
      <sha1>gvw56kwo1muww6co6240e4mbvaot8e9</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Prozimeter</title>
    <ns>0</ns>
    <id>533533</id>
    <revision>
      <id>6774051</id>
      <parentid>6574484</parentid>
      <timestamp>2026-11-03T03:32:50Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6)</comment>
      <origin>6774051</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7514" sha1="b0lzmw8u3ml928xw4le5glyzt5pr7q8" xml:space="preserve">{{Short description|Pesniška skladba, ki združuje prozo in verz}}
{{Italic title}}

'''Prozímeter''' (prosimetrum, mn. ''prosimetra'') je pesniška skladba, ki uporablja kombinacijo [[Proza|proze]] (''prosa'') in [[Verz|verza]] (''metrum'');&lt;ref name=&quot;braund&quot;&gt;Braund, Susanna. &quot;[http://www.paulyonline.brill.nl/entries/brill-s-new-pauly/prosimetrum-e1010870 Prosimetrum]&quot;. In Cancil, Hubert, and Helmuth Schneider, eds. ''Brill's New Pauly''. Brill Online, 2012. Retrieved 2 October 2015.&lt;/ref&gt; zlasti gre za besedilo, sestavljeno iz izmeničnih odsekov proze in verza.&lt;ref name=&quot;pepp1&quot;&gt;Brogan, T.V.F. &quot;Prosimetrum&quot;. In Green et al., pp. 1115–1116.&lt;/ref&gt; Pogosto se pojavlja v zahodni in vzhodni književnosti.&lt;ref name=&quot;pepp1&quot; /&gt; Medtem ko lahko pripovedni prozimeter na eni strani zajema zgodbo v prozi z občasnim prepletom verzov, na drugi pa verz z občasnimi razlagami v prozi, sta v pravem prozimetru obe obliki zastopani bolj enakovredno.&lt;ref name=&quot;hr11&quot;&gt;Harris &amp; Reichl, p. 11.&lt;/ref&gt; Včasih se razlikuje med besedili,&lt;ref name=&quot;hr36&quot;&gt;Hanson, Kristin, and Paul Kiparsky. &quot;The Nature of Verse and Its Consequences for the Mixed Form&quot;. In Harris &amp; Reichl, p. 36.&lt;/ref&gt; v katerih prevladuje verz, in tistimi, v katerih prevladuje proza; tam se uporabljata izraza ''prozimeter'' in ''verziproza''.

== Uporaba izraza ==
Izraz ''prozimeter'' je prvič omenjen v [[Rationes dictandi|''Rationes dictandi'']] [[Hugo Bolonjski|Huga Bolonjskega]] v začetku 12. stoletja. Viri se razlikujejo glede datuma: eden meni, da okoli leta 1119,&lt;ref name=&quot;dronke2&quot;&gt;Dronke, p. 2.&lt;/ref&gt; drugi pa, da okoli leta 1130.&lt;ref&gt;Ricklin, Thomas. &quot;Femmes-philosophie et hommes-animaux: essai d'une lecture satirique de la ''Consolatio philosophiae'' de Boèce&quot;. In ''Boèce ou la chaîne des savoirs: actes du Colloque international de la Fondation Singer-Polignac, Paris, 8–12 juin 1999''. Louvain: Peeters, 2003. p. 131. {{ISBN|90-429-1250-2}}&lt;/ref&gt; Hugo je metrično skladbo razdelil na tri vrste: kvantitativni verz (''carmina''), verz, ki temelji na številu zlogov in asonanci (''rithmi''), in »mešano obliko ... ko je del izražen v verzu, del pa v prozi« (''prosimetrum'').&lt;ref name=&quot;dronke2&quot; /&gt; Izpeljani pridevnik ''prozimetričen'' (''prosimetrical'') se v angleščini pojavi že v [[Glossographia|''Glossographii'']] [[Thomas Blount|Thomasa Blounta]] (1656), kjer je opredeljen kot »sestavljen deloma iz proze, deloma iz metere ali verza«.&lt;ref&gt;Ziolkowski, Jan. &quot;The Prosimetrum in the Classical Tradition,&quot; in Harris &amp; Reichl, p. 48.&lt;/ref&gt;

Dela, kot so zgodovinske kronike in letopisi, ki citirajo poezijo, ki so jo prej napisali drugi avtorji, na splošno ne veljajo za »prave« prozimetre.&lt;ref&gt;Ziolkowski, pp. 55–56.&lt;/ref&gt; V staronorveško-islandski tradiciji pa so ljudske zgodovine in družinske sage, ki citirajo verze drugih avtorjev, splošno sprejete kot prozimetre.&lt;ref&gt;Ross, pp. 80–81.&lt;/ref&gt; Citirani ali »vstavljeni« verzi so znana značilnost daljših zgodovinskih besedil tudi v staroirski in srednjeirski tradiciji.&lt;ref name=&quot;Mac Cana pp. 110-111&quot;&gt;Mac Cana, Proinsias. &quot;Prosimetrum in Insular Celtic Literature.&quot; In Harris &amp; Reichl, pp. 110–111.&lt;/ref&gt; Vloga takih citatov verzov v prozni pripovedi je različna; lahko so uporabljeni kot zgodovinski vir, navedeni kot dejanska potrditev dogodka ali pa jih recitira lik kot dialog.&lt;ref name=&quot;Mac Cana pp. 110-111&quot; /&gt;&lt;ref&gt;O’Donoghue, pp 11–12.&lt;/ref&gt;

== Primeri ==

* ''[[Satirikon]]'' (ok. 1. stoletje), [[Petronij]]&lt;ref name=&quot;pepp1&quot; /&gt;
* ''[[Mahabharata]]'' (ok. 4. stoletje?)&lt;ref name=&quot;pepp1&quot; /&gt;
* ''[[Maqamat Badi' az-Zaman al-Hamadhani]]'' (4. stoletje)&lt;ref&gt;{{cite thesis|last=Qian|first=Ailin|date=2012|title=The Maqāmah as Prosimetrum: A Comparative Investigation of Its Origin, Form and Function|type=PhD|publisher=University of Pennsylvania|citeseerx=10.1.1.475.6202}}&lt;/ref&gt;
* ''[[O utehi filozofije]]'' (ok. 524), [[Boetij]]&lt;ref name=&quot;pepp1&quot; /&gt;
* ''[[One Thousand and One Nights]]'' (ok. 8. stoletje?)&lt;ref&gt;[[Wolfhart Heinrichs|Heinrichs, Wolfhart]]. &quot;Prosimetrical Genres in Classical Arabic Literature&quot;. In Harris &amp; Reichl, p. 249.&lt;/ref&gt;
* ''[[De rectoribus christianis]]'' (9. stoletje), [[Sedulij Skot]]
* ''[[The Ring of the Dove]]'' (ok. 1022), [[Ibn Hazm]]
* ''[[Cosmographia (Bernard Silvestris)|Cosmographia]]'' (ok. 1147), [[Bernard Silvester]]&lt;ref name=&quot;pepp1&quot; /&gt;
* ''[[Acallam na Senórach]]'' (ok. 12. stoletje)&lt;ref&gt;Jones, Jones, and Knight, p. 87.&lt;/ref&gt;
* ''[[Buile Shuibhne]]'' (ok. 12. stoletje)&lt;ref&gt;Mac Cana, p. 115.&lt;/ref&gt;
* ''[[Pantheon (book)|Pantheon]]'' (1188), [[Godfrej Viterbski]]
* ''[[Gesta Danorum]]'' (ok. 1208), [[Saxo Grammaticus]]
* ''[[Aucassin et Nicolette]]'' (ok. 13. stoletje)&lt;ref name=&quot;pepp1&quot; /&gt;
* ''[[The Secret History of the Mongols]]'' (ok. 13. stoletje)&lt;ref&gt;{{cite journal|last1=Heissig|first1=Walther|date=1996|title=The Present State of the Mongolian Epic and Some Topics for Future Research|url=https://journal.oraltradition.org/wp-content/uploads/files/articles/11i/9_heissig.pdf|journal=Oral Tradition|volume=11|issue=1|page=89|archive-url=https://web.archive.org/web/20221125210924/https://journal.oraltradition.org/wp-content/uploads/files/articles/11i/9_heissig.pdf|archive-date=2022-11-25|access-date=2023-02-13|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
* ''[[Novo življenje (Alighieri)|Novo življenje]]'' (ok. 1295), [[Dante Alighieri]]&lt;ref name=&quot;pepp1&quot; /&gt;
* ''[[Eyrbyggja saga]]'' (ok. 13. stoletje)&lt;ref&gt;O’Donoghue p. 101.&lt;/ref&gt;
* ''[[Grettis saga]]'' (ok. 14. stoletje)&lt;ref&gt;O’Donoghue, pp. 181–182.&lt;/ref&gt;
* ''[[Arcadia (poem)|Arcadia]]'' (1504), [[Jacopo Sannazaro]]
* ''[[Diana (pastoral romance)|Diana]]'' (1559), [[Jorge de Montemayor]]
* ''[[The Countess of Pembroke's Arcadia]]'' (1590), [[Philip Sidney]]
* ''[[The Lover's Watch]]'' (1686), [[Aphra Behn]] (prevod ''[[La Montre d'amour]]'' [1666], [[Balthazar de Bonnecorse]])
* ''[[Oku no Hosomichi]]'' (1694), [[Macuo Bašō]]&lt;ref&gt;Green et al., p. 1510.&lt;/ref&gt;
* ''[[Spring and All]]'' (1923), [[William Carlos Williams]]
* ''[[In Parenthesis]]'' (1937), [[David Jones (poet)|David Jones]]&lt;ref&gt;Harris &amp; Reichl, p. 14.&lt;/ref&gt;
* ''[[Pale Fire]]'' (1962), [[Vladimir Nabokov]]&lt;ref&gt;[[André Alexis|Alexis, André]]. ''Beauty and Sadness''. Toronto: House of Anansi, 2010. p. 157. {{ISBN|978-0-88784-750-9}}&lt;/ref&gt;

== Glej tudi ==

* [[Menippus]]
* [[Haibun]]
* [[Maqama|Maqāma]]&lt;!-- Maqāma is &quot;a prosimetric humorous discourse&quot; per Eckhardt quoted in Dronke 126 --&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

== Bibliografija ==

* [[Peter Dronke|Dronke, Peter]]. ''Verse with Prose from Petronius to Dante''. Cambridge, MA: Harvard University Press, 1994. {{ISBN|0-674-93475-X}}
* Green, Roland, et al., ed. ''The Princeton Encyclopedia of Poetry and Poetics''. Princeton: Princeton University Press, 2012. {{ISBN|978-0-691-15491-6}}
* Harris, Joseph, and Karl Reichl, ed. ''Prosimetrum: Cross-Cultural Perspectives on Narrative in Prose and Verse''. Cambridge, Eng.: D. S. Brewer, 1997. {{ISBN|0-85991-475-5}}
* Jones, Samuel, Aled Jones, and Jennifer Dukes Knight, ed. ''Proceedings of the Harvard Celtic Colloquium, 24/25, 2004 and 2005''. Cambridge, MA: Harvard University Press, 2009. {{ISBN|978-0-674-03528-7}}
* O’Donoghue, Heather. ''Skaldic Verse and the Poetics of Saga Narrative''. Oxford: Oxford University Press, 2005. {{ISBN|978-0-19-926732-3}}
* Ross, Margaret Clunies. ''A History of Old Norse Poetry and Poetics''. Cambridge: D.S. Brewer, 2005. {{ISBN|978-1843842798}}
{{authority control}}

[[Kategorija:Književne zvrsti]]</text>
      <sha1>b0lzmw8u3ml928xw4le5glyzt5pr7q8</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>MediaWiki:RefToolbar.js</title>
    <ns>8</ns>
    <id>534123</id>
    <revision>
      <id>6773912</id>
      <parentid>6667606</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T19:47:43Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Maintenance script</username>
        <id>131478</id>
      </contributor>
      <comment>Use thumb.wikimedia.org for thumbnails ([[phab:T427465]], Operator: Ladsgroup)</comment>
      <origin>6773912</origin>
      <model>javascript</model>
      <format>text/javascript</format>
      <text bytes="31313" sha1="qjd02m3776ypq2f4m6u2b07ptiressj" xml:space="preserve">/*jshint smarttabs:true, loopfunc:true,forin:false*/
/*global mw, $ */
// TODO: make autodate an option in the CiteTemplate object, not a preference

// Global object
// TODO:
// * Remove this once the page is moved to a module 'ext.gadget.refToolbarDialogs' depending on 'ext.gadget.refToolbarBase'
if (typeof CiteTB === 'undefined') {
  var CiteTB = {
    &quot;Templates&quot; : {}, // All templates
    &quot;Options&quot; : {}, // Global options
    &quot;UserOptions&quot; : {}, // User options
    &quot;DefaultOptions&quot; : {}, // Script defaults
    &quot;ErrorChecks&quot; : {} // Error check functions
  };
}

// Only execute when editing/previewing wikitext pages
// TODO: Remove tests already done by [[MediaWiki:Gadget-refToolbar.js]]
if (
	['edit', 'submit'].indexOf( mw.config.get('wgAction') ) !== -1 &amp;&amp;
	mw.config.get('wgPageContentModel') === 'wikitext'
) {

// TODO: Move this to [[MediaWiki:Gadget-refToolbarDialogs.css]] and add it to the definition of module 'ext.gadget.refToolbarDialogs'
mw.util.addCSS(&quot;.cite-form-td {&quot;+
&quot;height: 0 !important;&quot;+
&quot;padding: 0.1em !important;&quot;+
&quot;}&quot;);  

// Default options, these mainly exist so the script won't break if a new option is added
CiteTB.DefaultOptions = {
  &quot;date format&quot; : &quot;&lt;year&gt;-&lt;zmonth&gt;-&lt;zdate&gt;&quot;,
  &quot;autodate fields&quot; : [],
  &quot;months&quot; : ['Jan', 'Feb', 'Mar', 'Apr', 'May', 'Jun', 'Jul', 'Aug', 'Sep', 'Oct', 'Nov', 'Dec'],
  &quot;modal&quot; : true,
  &quot;autoparse&quot; : false,
  &quot;expandtemplates&quot;: false
};

// Get an option - user settings override global which override defaults
CiteTB.getOption = function(opt) {
  if (CiteTB.UserOptions[opt] !== undefined) {
    return CiteTB.UserOptions[opt];
  } else if (CiteTB.Options[opt] !== undefined) {
    return CiteTB.Options[opt];
  }
  return CiteTB.DefaultOptions[opt];
};

CiteTB.init = function() {
  /* Main stuff, build the actual toolbar structure
   * 1. get the template list, make the dropdown list and set up the template dialog boxes
   * 2. actually build the toolbar:
   *    * A section for cites
   *    ** dropdown for the templates (previously defined)
   *    ** button for named refs with a dialog box
   *    ** button for errorcheck
   * 3. add the whole thing to the main toolbar
  */

  if (typeof $('div[rel=cites]')[0] !== 'undefined') { // Mystery IE bug workaround
    return;
  }
  $('head').trigger('reftoolbarbase');
  var $target = $('#wpTextbox1');
  var temlist = {};
  for (var t in CiteTB.Templates) {
    var tem = CiteTB.Templates[t];
    var sform = CiteTB.escStr(tem.shortform);
    var actionobj = { 
      type: 'dialog',
      module: 'cite-dialog-'+sform
    };
    var dialogobj = {};
    dialogobj['cite-dialog-'+sform] = {
      resizeme: false,
      titleMsg: 'cite-dialog-'+sform, 
      id: 'citetoolbar-'+sform,
      init: function() {}, 
      html: tem.getInitial(), 
      dialog: {
        width:680,
        open: function() { 
          $(this).html(CiteTB.getOpenTemplate().getForm());
          /** @param {jQuery.Event} e */
          $('.cite-prev-parse').on( 'click', function ( e ) {
            e.preventDefault();
            CiteTB.prevParseClick();
          });
        },
        buttons: {
          'cite-form-submit': function() {
            var ref = CiteTB.getRef(false, true);
            $(this).dialog( 'close' );
            $.wikiEditor.modules.toolbar.fn.doAction( $(this).data( 'context' ), {
              type: 'encapsulate',
              options: {
                post: ref
              }
            }, $(this) );
          },
          'cite-form-showhide': CiteTB.showHideExtra,
          'cite-refpreview': function() {   
            var ref = CiteTB.getRef(false, false);
            var template = CiteTB.getOpenTemplate();
            var div = $(&quot;#citetoolbar-&quot;+CiteTB.escStr(template.shortform));
            div.find('.cite-preview-label').show();
            div.find('.cite-ref-preview').text(ref).show();
            if (CiteTB.getOption('autoparse')) {
              CiteTB.prevParseClick();
            } else {
              div.find('.cite-prev-parse').show();
              div.find('.cite-prev-parsed-label').hide();
              div.find('.cite-preview-parsed').html('');
            }         
          },
          'wikieditor-toolbar-tool-link-cancel': function() {
            $(this).dialog( 'close' );
          },
          'cite-form-reset': function() {
            CiteTB.resetForm();
          }
        }
      } 
    };
    try {
        $target.wikiEditor('addDialog', dialogobj);
    } catch (e) {
        // TypeError: range is null
    }
    //if (!CiteTB.getOption('modal')) {
      //$('#citetoolbar-'+sform).dialog('option', 'modal', false);
    //}
    temlist[sform] = {label: tem.templatename, action: actionobj };  
  }

  var refsection =  {
    'sections': {
      'cites': { 
        type: 'toolbar', 
        labelMsg: 'cite-section-label',
        groups: { 
          'template': {
            tools: {
              'template': {
                type: 'select',
                labelMsg: 'cite-template-list',
                list: temlist
              } 
            }
          },
          'namedrefs': {
            labelMsg: 'cite-named-refs-label',
            tools: {
              'nrefs': {
                type: 'button',
                action: {
                  type: 'dialog',
                  module: 'cite-toolbar-namedrefs'
                },
                icon: '//thumb.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/be/Nuvola_clipboard_lined.svg/60px-Nuvola_clipboard_lined.svg.png',
                section: 'cites',
                group: 'namedrefs',
                labelMsg: 'cite-named-refs-button'
              }
            }
          },
          'errorcheck': {
            labelMsg: 'cite-errorcheck-label',
            tools: {
              'echeck': {
                type: 'button',
                action: {
                  type: 'dialog',
                  module: 'cite-toolbar-errorcheck'           
                },
                icon: '//thumb.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/a/a3/Nuvola_apps_korganizer-NO.png/60px-Nuvola_apps_korganizer-NO.png',
                section: 'cites',
                group: 'errorcheck',
                labelMsg: 'cite-errorcheck-button'
              }
            }
          }
        } 
      } 
    } 
  };
  
  var defaultdialogs = { 
    'cite-toolbar-errorcheck': {
      titleMsg: 'cite-errorcheck-label',
      id: 'citetoolbar-errorcheck',
      resizeme: false,
      init: function() {},
      html: '&lt;div id=&quot;cite-namedref-loading&quot;&gt;'+
        '&lt;img src=&quot;//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/4/42/Loading.gif&quot; /&gt;'+
        '&amp;nbsp;'+mw.usability.getMsg('cite-loading')+'&lt;/div&gt;',
      dialog: {
        width:550,
        open: function() { 
          CiteTB.loadRefs();
        },
        buttons: {
          'cite-errorcheck-submit': function() {
            var errorchecks = $(&quot;input[name='cite-err-test']:checked&quot;);
            var errors = [];
            for (var i=0; i&lt;errorchecks.length; i++) {
              errors = errors.concat(CiteTB.ErrorChecks[$(errorchecks[i]).val()].run());
            }
            CiteTB.displayErrors(errors);
            $(this).dialog( 'close' );                      
          },
          'wikieditor-toolbar-tool-link-cancel': function() {
            $(this).dialog( 'close' );
          }
        }
      }
    },
    'cite-toolbar-namedrefs': {
      titleMsg: 'cite-named-refs-title',
      resizeme: false,
      id: 'citetoolbar-namedrefs',
      html: '&lt;div id=&quot;cite-namedref-loading&quot;&gt;'+
        '&lt;img src=&quot;//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/4/42/Loading.gif&quot; /&gt;'+
        '&amp;nbsp;'+mw.usability.getMsg('cite-loading')+'&lt;/div&gt;',
      init: function() {},
      dialog: {
        width: 550,
        open: function() { 
          CiteTB.loadRefs();
        },
        buttons: {
          'cite-form-submit': function() {
            var refname = $(&quot;#cite-namedref-select&quot;).val();
            if (refname === '') {
              return;
            }
            $(this).dialog( 'close' );
            $.wikiEditor.modules.toolbar.fn.doAction( $(this).data( 'context' ), {
              type: 'encapsulate',
              options: {
                post: CiteTB.getNamedRef(refname, true)
              }
            }, $(this) );
          },
          'wikieditor-toolbar-tool-link-cancel': function() {
            $(this).dialog( 'close' );
          }                   
        }
      }      
    }
  };
  
  try {
    $target.wikiEditor('addDialog', defaultdialogs);
  } catch (e) {
    // error occurred setting up wikieditor.
  }
  $('#citetoolbar-namedrefs').off('dialogopen');
  if (!CiteTB.getOption('modal')) {
    //$('#citetoolbar-namedrefs').dialog('option', 'modal', false);
    //$('#citetoolbar-errorcheck').dialog('option', 'modal', false);
    mw.util.addCSS(&quot;.ui-widget-overlay {&quot;+
    &quot;display:none !important;&quot;+
    &quot;}&quot;);  
  }
  try {
    $target.wikiEditor('addToToolbar', refsection);
  } catch (e) {
    // error occurred setting up wikieditor.
  }
};

// Load local data - messages, cite templates, etc.
$(document).ready( function() {
  switch( mw.config.get('wgUserLanguage') ) {
    case 'de': // German
      mw.loader.load('/w/index.php?title=MediaWiki:RefToolbarMessages-de.js&amp;action=raw&amp;ctype=text/javascript');
      break;
    default: // English
      mw.loader.load('/w/index.php?title=MediaWiki:RefToolbarMessages-en.js&amp;action=raw&amp;ctype=text/javascript');
  }
});

// Setup the main object
CiteTB.mainRefList = [];
CiteTB.refsLoaded = false;

// REF FUNCTIONS
// Actually assemble a ref from user input
CiteTB.getRef = function(inneronly, forinsert) {
  var i, j, g, group;
  var template = CiteTB.getOpenTemplate();
  var templatename = template.templatename;
  var res = '';
  var refobj = {'shorttag':false};
  if (!inneronly) {
    group = $('#cite-'+CiteTB.escStr(template.shortform)+'-group').val();
    var refname = $('#cite-'+CiteTB.escStr(template.shortform)+'-name').val();
    res += '&lt;ref';
    if (refname) {
      refname = $.trim(refname);
      res+=' name='+CiteTB.getQuotedString(refname);
      refobj.refname = refname;
    }
    if (group) {
      group = $.trim(group);
      res+=' group='+CiteTB.getQuotedString(group);
      refobj.refgroup = group;
    }
    res+='&gt;';
  }
  var content ='{{'+templatename;
  for( g in template.incrementables ) {
  	group = template.incrementables[g];
  	for (i=1; i&lt;=group.val; i++) {
		for (j=0; j&lt;group.fields.length; j++) {
  			var fieldname = group.fields[j].field;
  			var fieldid = fieldname.replace('&lt;N&gt;', i.toString());
  			var field = $('#cite-'+CiteTB.escStr(template.shortform)+'-'+fieldid).val();
  			if (field) {
  				content+=' |'+fieldid+'=';
  				content+= $.trim(field);
  			}
  		}
  	}
  }
  for( i=0; i&lt;template.basic.length; i++ ) {
  	if (template.basic[i].increment_group) {
  		continue;
  	}
    var fieldname = template.basic[i].field;
    var field = $('#cite-'+CiteTB.escStr(template.shortform)+'-'+fieldname).val();
    if (field) {
      content+=' |'+fieldname+'=';
      content+= $.trim(field);
    }
  }
  if ($('#cite-form-status').val() !== 'closed') {
    for( i=0; i&lt;template.extra.length; i++ ) {
      if (template.extra[i].increment_group) {
        continue;
      }
      var fieldname = template.extra[i].field;
      var field = $('#cite-'+CiteTB.escStr(template.shortform)+'-'+fieldname).val();
      if (field) {
        content+=' |'+fieldname+'=';
        content+= $.trim(field);
      }
    }
  }
  content+= '}}';
  res+=content;
  refobj.content = content;
  if (!inneronly) {
    res+= '&lt;/ref&gt;';
  }
  if (forinsert) {
    CiteTB.mainRefList.push(refobj);
  }
  return res;
};

// Make a reference to a named ref
CiteTB.getNamedRef = function(refname, forinsert) {
  if (forinsert) {
    CiteTB.mainRefList.push( {'shorttag':true, 'refname':refname} );
  }
  return '&lt;ref name='+CiteTB.getQuotedString(refname)+' /&gt;';  
};

// Function to load the ref list
CiteTB.loadRefs = function() {
  if (CiteTB.refsLoaded) {
    return;
  }
  CiteTB.getPageText(CiteTB.loadRefsInternal);
};

// Function that actually loads the list from the page text
CiteTB.loadRefsInternal = function(text) { 
  // What this does:             extract first name/group                                     extract second name/group                                          shorttag   inner content
  var refsregex = /&lt; *ref(?: +(name|group) *= *(?:&quot;([^&quot;]*?)&quot;|'([^']*?)'|([^ '&quot;\/\&gt;]*?)) *)? *(?: +(name|group) *= *(?:&quot;([^&quot;]*?)&quot;|'([^']*?)'|([^ '&quot;\/\&gt;]*?)) *)? *(?:\/ *&gt;|&gt;((?:.|\n)*?)&lt; *\/ *ref *&gt;)/gim;
  // This should work regardless of the quoting used for names/groups and for linebreaks in the inner content  
  while (true) {
    var ref = refsregex.exec(text);
    if (ref === null) {
      break;
    }
    var refobj = {};
    if (ref[9]) { // Content + short tag check
      //alert('&quot;'+ref[9]+'&quot;');
      refobj.content = ref[9]; 
      refobj.shorttag = false;
    } else {
      refobj.shorttag = true;
    }
    if (ref[1] !== '') { // First name/group
      if (ref[2]) {
        refobj['ref'+ref[1]] = ref[2];
      } else if (ref[3]) {
        refobj['ref'+ref[1]] = ref[3];
      } else {
        refobj['ref'+ref[1]] = ref[4];
      }
    }
    if (ref[5] !== '') { // Second name/group
      if (ref[6]) {
        refobj['ref'+ref[5]] = ref[6];
      } else if (ref[7]) {
        refobj['ref'+ref[5]] = ref[7];
      } else {
        refobj['ref'+ref[5]] = ref[8];
      }
    }
    CiteTB.mainRefList.push(refobj);
  }
  CiteTB.refsLoaded = true;
  CiteTB.setupErrorCheck();
  CiteTB.setupNamedRefs();
};

// AJAX FUNCTIONS
// Parse some wikitext and hand it off to a callback function
CiteTB.parse = function(text, callback) {
  $.post( mw.util.wikiScript( 'api' ),
    {action:'parse', title:mw.config.get('wgPageName'), text:text, prop:'text', format:'json'},
    function(data) {
      var html = data.parse.text['*'];
      callback(html);
    },
    'json'
  );  
};

// Use the API to expand templates on some text
CiteTB.expandtemplates = function(text, callback) {
  $.post( mw.util.wikiScript( 'api' ),
    {action:'expandtemplates', title:mw.config.get('wgPageName'), text:text, format:'json'},
    function(data) {
      var restext = data.expandtemplates['*'];
      callback(restext);
    },
    'json'
  );
};

// Function to get the page text
CiteTB.getPageText = function(callback) {
  var section = $(&quot;input[name='wpSection']&quot;).val();
  if ( section !== '' ) {
    var postdata = {action:'query', prop:'revisions', rvprop:'content', pageids:mw.config.get('wgArticleId'), format:'json'};
    if (CiteTB.getOption('expandtemplates')) {
      postdata.rvexpandtemplates = '1';
    }
    $.get( mw.util.wikiScript( 'api' ),
      postdata,
      function(data) {
        var pagetext = data.query.pages[mw.config.get('wgArticleId').toString()].revisions[0]['*'];
        callback(pagetext);
      },
      'json'
    );
  } else {
    if (CiteTB.getOption('expandtemplates')) {
      CiteTB.expandtemplates($('#wpTextbox1').wikiEditor('getContents').text(), callback);
    } else {
      callback($('#wpTextbox1').wikiEditor('getContents').text());
    }
  }
};

// Safe version of decodeURIComponent() that doesn't throw exceptions.
// If the native decodeURIComponent() threw an exception, the original string will be returned.
CiteTB.safeDecodeURIComponent = function(s) {
	try {
		s = decodeURIComponent(s);
	} catch (e) {}
	return s;
};

// Autofill a template from an ID (ISBN, DOI, PMID, URL)
CiteTB.initAutofill = function() {
  var elemid = $(this).attr('id');
  var res = /^cite\-auto\-(.*?)\-(.*)\-(.*)$/.exec(elemid);
  var tem = res[1];
  var field = res[2];
  var autotype = res[3];
  var id = $('#cite-'+tem+'-'+field).val();
  if (!id) {
    return false;
  }
  var url = '//reftoolbar.toolforge.org/lookup.php?';
  // Citoid expects minimally encoded input, so do some speculative decoding here to avoid
  // 404 fetches. https://phabricator.wikimedia.org/T146539
  id = CiteTB.safeDecodeURIComponent(id);
  url+=autotype+'='+encodeURIComponent(id);
  url+='&amp;template='+encodeURIComponent(tem);
  var s = document.createElement('script');
  s.setAttribute('src', url);
  s.setAttribute('type', 'text/javascript');
  document.getElementsByTagName('head')[0].appendChild(s);
  return false;
};

// Callback for autofill
//TODO: Autofill the URL, at least for DOI
CiteTB.autoFill = function(data, template, type) {
  var cl = 'cite-'+template+'-';
  var i,j, coauthors;
  $('.'+cl+'title').val(data.title);
  // Fill in authors
  if (data.authors &amp;&amp; data.authors.length &gt; 0) {
	  if ($('.'+cl+'last-incr-1').length != 0) {
		var classes = $('.'+cl+'last-incr-1').eq(0).attr('class').split(/\s+/);
		var group = false;
		var patt = /cite-[^-]*?-incr-(.*)/
		for (var c=0; c&lt;classes.length; c++) {
			if (patt.exec(classes[c])) {
				group = patt.exec(classes[c])[1];
				break;
			}
		}
		$('.'+cl+'last-incr-1').val(data.authors[0][0])
		$('.'+cl+'first-incr-1').val(data.authors[0][1])
		elemid = '#cite-incr-'+template+'-'+group;
		for (var i=2; i&lt;data.authors.length+1; i++) {
			$(elemid).click();
			$('.'+cl+'last-incr-'+i.toString()).val(data.authors[i-1][0])
			$('.'+cl+'first-incr-'+i.toString()).val(data.authors[i-1][1])
		}
	  } else if ($('.'+cl+'author-incr-1').length != 0) {
		var classes = $('.'+cl+'author-incr-1').eq(0).attr('class').split(/\s+/);
		var group = false;
		var patt = /cite-[^-]*?-incr-(.*)/
		for (var c=0; c&lt;classes.length; c++) {
			if (patt.exec(classes[c])) {
				group = patt.exec(classes[c])[1];
				break;
			}
		}
		$('.'+cl+'author-incr-1').val(data.authors[0].join(', '))
		elemid = '#cite-incr-'+template+'-'+group;
		for (var i=2; i&lt;data.authors.length+1; i++) {
			$(elemid).click();
			$('.'+cl+'author-incr-'+i.toString()).val(data.authors[i-1].join(', '))
		}
	  } else if ($('.'+cl+'last1').length != 0) {
		for(i=0; data.authors &amp;&amp; i&lt;data.authors.length; i++) {
		  if ($('.'+cl+'last'+(i+1)).length) {
			 $('.'+cl+'last'+(i+1)).val(data.authors[i][0]);
			 $('.'+cl+'first'+(i+1)).val(data.authors[i][1]);
		  } else {
			coauthors = [];
			for(j=i; j&lt;data.authors.length; j++) {
			  coauthors.push(data.authors[j].join(', '));
			}
			$('.'+cl+'coauthors').val(coauthors.join('; '));
			break;
		  }
		}
	  } else if($('.'+cl+'author1').length !== 0) {
		for(i=0; data.authors &amp;&amp; i&lt;data.authors.length; i++) {
		  if ($('.'+cl+'author'+(i+1)).length) {
			 $('.'+cl+'author'+(i+1)).val(data.authors[i].join(', '));
		  } else {
			coauthors = [];
			for(j=i; j&lt;data.authors.length; j++) {
			  coauthors.push(data.authors[j].join(', '));
			}
			$('.'+cl+'coauthors').val(coauthors.join('; '));
			break;
		  }
		}
	  } else {
		var authors = [];
		for(i=0; data.authors &amp;&amp; i&lt;data.authors.length; i++) {
		  authors.push(data.authors[i].join(', '));
		}
		$('.'+cl+'authors').val(authors.join('; '));
	  }
  }

  // Format partial dates of the format YYYY-MM, YYYY-MM-XX, or YYYY-MM-DD correctly
  if ( data.date ) {
    try {
      var DT = new Date(data.date);
      if ( /^\d{4}-\d{2}(-XX)?$/i.test(data.date) ) {
        data.date = data.date.replace('-XX','');
        $('.'+cl+'date').val(CiteTB.formatDate(DT, false, true));
      } else if ( /^\d{4}-\d{2}-\d{2}?/i.test(data.date) ) {
        $('.'+cl+'date').val(CiteTB.formatDate(DT, true, true));
      } else {
        $('.'+cl+'date').val(data.date);
      }
    } catch (e) {}
  } else {
    $('.'+cl+'date').val(data.date);
  }

  if (type === 'pmid' || type === 'doi') {
    $('.'+cl+'journal').val(data.journal);
    $('.'+cl+'volume').val(data.volume);
    $('.'+cl+'issue').val(data.issue);
    $('.'+cl+'pages').val(data.pages);
    if (type === 'pmid' &amp;&amp; data.doi) {
      $('.'+cl+'doi').val(data.doi);
    }
  } else if (type === 'isbn') {
    $('.'+cl+'publisher').val(data.publisher);
    $('.'+cl+'location').val(data.location);
    $('.'+cl+'edition').val(data.edition);
  } else if (type === 'url') {
    $('.'+cl+'journal').val(data.journal);
    $('.'+cl+'volume').val(data.volume);
    $('.'+cl+'issue').val(data.issue);
    $('.'+cl+'pages').val(data.pages);
    $('.'+cl+'publisher').val(data.publisher);
    $('.'+cl+'edition').val(data.edition);
    $('.'+cl+'isbn').val(data.isbn);
    $('.'+cl+'issn').val(data.issn);
    $('.'+cl+'doi').val(data.doi);
    // &quot;en-US&quot; isn't a valid value for the language parameter
    if (data.language &amp;&amp; data.language !== 'en-US' &amp;&amp; data.language !== 'en-GB') {
    	$('.'+cl+'language').val(data.language);
    }
    $('.'+cl+'chapter').val(data.chapter);
  }
};

// FORM DIALOG FUNCTIONS
// Add new incrementable fields
CiteTB.incrementFields = function() {
	template = CiteTB.getOpenTemplate();
	var currentrow = $(this).parents('tr')[0];
	$(this).prev().css('width', '100%')
	$(this).detach();
	var elemid = $(this).attr('id');
	var res = /^cite\-incr\-(.*?)\-(.*)$/.exec(elemid);
	group = res[2];
	increments = template.incrementables[group];
	fields = increments.fields;
	incrval = increments.val+1;
	template.incrementables[group].val += 1;
	trs = template.makeFormInner(fields, false);
	trs.reverse();
	for (var i=0; i&lt;trs.length; i++) {
		$(currentrow).after(trs[i]);
	}
};

// fill the accessdate param with the current date
CiteTB.fillAccessdate = function() {
  var elemid = $(this).attr('id');
  var res = /^cite\-date\-(.*?)\-(.*)$/.exec(elemid);
  var id = res[1];
  var field = res[2];
  var DT = new Date();
  var datestr = CiteTB.formatDate(DT);
  $('#cite-'+id+'-'+field).val(datestr);
  return false;
};

CiteTB.formatDate = function(DT, useday, usemonth) {
  if (typeof useday == &quot;undefined&quot;) {
    useday = true;	
  }
  if (typeof usemonth == &quot;undefined&quot;) {
    usemonth = true;	
  }
  var datestr = CiteTB.getOption('date format');
  var zmonth = '';
  var month = DT.getUTCMonth()+1;
  if (month &lt; 10) {
    zmonth = &quot;0&quot;+month.toString();
  } else {
    zmonth = month.toString();
  }
  month = month.toString();
  var zdate = '';
  var date = DT.getUTCDate();
  if (date &lt; 10) {
    zdate = &quot;0&quot;+date.toString();
  } else {
    zdate = date.toString();
  }
  date = date.toString();
  if (useday) {
    datestr = datestr.replace('&lt;date&gt;', date);
    datestr = datestr.replace('&lt;zdate&gt;', zdate);
  } else {
    datestr = datestr.replace('&lt;date&gt;', '');
    datestr = datestr.replace('&lt;zdate&gt;', '');
  }
  if (usemonth) {
    datestr = datestr.replace('&lt;month&gt;', month);
    datestr = datestr.replace('&lt;zmonth&gt;', zmonth);
    datestr = datestr.replace('&lt;monthname&gt;', CiteTB.getOption('months')[DT.getUTCMonth()]);
  } else {
    datestr = datestr.replace('&lt;month&gt;', '');
    datestr = datestr.replace('&lt;zmonth&gt;', '');
    datestr = datestr.replace('&lt;monthname&gt;', '');
  }  
  datestr = datestr.replace('&lt;year&gt;', DT.getUTCFullYear().toString());
  return datestr.replace(/^[ \/\-\,\.]*(.*?)[ \/\-\,\.]*$/g, &quot;$1&quot;); // Cleanup any dangling spaces or connectors that might result from omitting date/month
};

// Function called after the ref list is loaded, to actually set the contents of the named ref dialog
// Until the list is loaded, its just a &quot;Loading&quot; placeholder
CiteTB.setupNamedRefs = function() {
  var names = [], i;
  for( i=0; i&lt;CiteTB.mainRefList.length; i++) {
    if (!CiteTB.mainRefList[i].shorttag &amp;&amp; CiteTB.mainRefList[i].refname) {
      names.push(CiteTB.mainRefList[i]);
    }
  }
  var stuff = $('&lt;div&gt;');
  $('#citetoolbar-namedrefs').html( stuff );
  if (names.length === 0) {
    stuff.html(mw.usability.getMsg('cite-no-namedrefs'));
  } else {
    stuff.html(mw.usability.getMsg('cite-namedrefs-intro'));
    var select = $('&lt;select id=&quot;cite-namedref-select&quot;&gt;');
    select.append($('&lt;option value=&quot;&quot; /&gt;').text(mw.usability.getMsg('cite-named-refs-dropdown')));
    for(i=0; i&lt;names.length; i++) {
      select.append($('&lt;option /&gt;').text(names[i].refname));
    }
    stuff.after(select);
    select.before('&lt;br /&gt;');      
    var prevlabel = $('&lt;div id=&quot;cite-nref-preview-label&quot; style=&quot;display:none;&quot; /&gt;').html(mw.usability.getMsg('cite-raw-preview'));
    select.after(prevlabel);
    prevlabel.before(&quot;&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;&quot;);
    prevlabel.after('&lt;div id=&quot;cite-namedref-preview&quot; style=&quot;padding:0.5em; font-size:110%&quot; /&gt;');
    var parselabel = $('&lt;span id=&quot;cite-parsed-label&quot; style=&quot;display:none;&quot; /&gt;').html(mw.usability.getMsg('cite-parsed-label'));
    $('#cite-namedref-preview').after(parselabel);
    parselabel.after('&lt;div id=&quot;cite-namedref-parsed&quot; style=&quot;padding-bottom:0.5em; font-size:110%&quot; /&gt;');
    var link = $('&lt;a href=&quot;#&quot; id=&quot;cite-nref-parse&quot; style=&quot;margin:0 1em 0 1em; display:none; color:darkblue&quot; /&gt;');
    link.html(mw.usability.getMsg('cite-form-parse'));
    $('#cite-namedref-parsed').after(link);
    
    $(&quot;#cite-namedref-select&quot;).on( 'change', CiteTB.namedRefSelectClick);
    $('#cite-nref-parse').on( 'click', CiteTB.nrefParseClick);
  }      
};

// Function to get the errorcheck form HTML
CiteTB.setupErrorCheck = function() {
  var form = $('&lt;div id=&quot;cite-errorcheck-heading&quot; /&gt;').html(mw.usability.getMsg('cite-errorcheck-heading'));
  var ul = $(&quot;&lt;ul id='cite-errcheck-list' /&gt;&quot;);
  var test;
  for (var t in CiteTB.ErrorChecks) {
    test = CiteTB.ErrorChecks[t];
    ul.append(test.getRow());
  }
  form.append(ul);
  $('#citetoolbar-errorcheck').html(form);
};

// Callback function for parsed preview
CiteTB.fillNrefPreview = function(parsed) {
  $('#cite-parsed-label').show();
  $('#cite-namedref-parsed').html(parsed);
};

// Click handler for the named-ref parsed preview
CiteTB.nrefParseClick = function() {
  var choice = $(&quot;#cite-namedref-select&quot;).val();
  if (choice === '') {
    $('#cite-parsed-label').hide();
    $('#cite-namedref-parsed').text('');
    return false;
  }
  $('#cite-nref-parse').hide();
  for( var i=0; i&lt;CiteTB.mainRefList.length; i++) {
    if (!CiteTB.mainRefList[i].shorttag &amp;&amp; CiteTB.mainRefList[i].refname == choice) {
      CiteTB.parse(CiteTB.mainRefList[i].content, CiteTB.fillNrefPreview);
      return false;
    }
  }  
};

// Click handler for the named-ref dropdown
CiteTB.lastnamedrefchoice = '';
CiteTB.namedRefSelectClick = function() {
  var choice = $(&quot;#cite-namedref-select&quot;).val();
  if (CiteTB.lastnamedrefchoice == choice) {
    return;
  }
  CiteTB.lastnamedrefchoice = choice;
  $('#cite-parsed-label').hide();
  $('#cite-namedref-parsed').text('');
  if (choice === '') {
    $('#cite-nref-preview-label').hide();
    $('#cite-namedref-preview').text('');
    $('#cite-nref-parse').hide();
    return;
  }
  for( var i=0; i&lt;CiteTB.mainRefList.length; i++) {
    if (!CiteTB.mainRefList[i].shorttag &amp;&amp; CiteTB.mainRefList[i].refname == choice) {
      $('#cite-nref-preview-label').show();
      $('#cite-namedref-preview').text(CiteTB.mainRefList[i].content);
      if (CiteTB.getOption('autoparse')) {
        CiteTB.nrefParseClick();
      } else {
        $('#cite-nref-parse').show();
      }
    }
  }
};

// callback function for parsed preview
CiteTB.fillTemplatePreview = function(text) {
  var template = CiteTB.getOpenTemplate();
  var div = $(&quot;#citetoolbar-&quot;+CiteTB.escStr(template.shortform));
  div.find('.cite-prev-parsed-label').show();
  div.find('.cite-preview-parsed').html(text);
};

// Click handler for template parsed preview
CiteTB.prevParseClick = function() {
  var ref = CiteTB.getRef(true, false);
  var template = CiteTB.getOpenTemplate();
  var div = $(&quot;#citetoolbar-&quot;+CiteTB.escStr(template.shortform));
  div.find('.cite-prev-parse').hide();
  CiteTB.parse(ref, CiteTB.fillTemplatePreview);
};

// Show/hide the extra fields in the dialog box
CiteTB.showHideExtra = function() {
  var template = CiteTB.getOpenTemplate();
  var div = $(&quot;#citetoolbar-&quot;+CiteTB.escStr(template.shortform));
  var setting = div.find(&quot;.cite-form-status&quot;).val();
  if ( setting === 'closed' ) {
    div.find(&quot;.cite-form-status&quot;).val('open');
    div.find('.cite-extra-fields').show(1, function() {
      // jQuery adds &quot;display:block&quot;, which screws things up
      div.find('.cite-extra-fields').attr('style', 'width:100%; background-color:transparent;'); 
    });
  } else {
    div.find(&quot;.cite-form-status&quot;).val('closed');
    div.find('.cite-extra-fields').hide();
  } 
};

// Resets form fields and previews
// Resets form fields and previews
CiteTB.resetForm = function() {
  var template = CiteTB.getOpenTemplate();
  var div = $(&quot;#citetoolbar-&quot;+CiteTB.escStr(template.shortform));
  div.html(template.getForm());
};

// STRING UTILITY FUNCTIONS
// Returns a string quoted as necessary for name/group attributes
CiteTB.getQuotedString = function(s) {
  var sq = /\'/.test(s); // single quotes
  var dq = /\&quot;/.test(s); // double quotes
  if (!sq &amp;&amp; !dq) { // Always quotes for non-latin alphabet
    return '&quot;'+s+'&quot;';
  } else if (!dq) { // Can use double quotes
    return '&quot;'+s+'&quot;';
  } else if (!sq) { // Can use single quotes
    return &quot;'&quot;+s+&quot;'&quot;;
  } else { // Has double and single quotes
    s = s.replace(/\&quot;/g, '\'');
    return '&quot;'+s+'&quot;';
  }
};

// Fix up strings for output - capitalize first char, replace underscores with spaces
CiteTB.fixStr = function(s) {
  s = s.slice(0,1).toUpperCase() + s.slice(1);
  s = s.replace('_',' ');
  return s;
};

// Escape spaces and quotes for use in HTML classes/ids
CiteTB.escStr = function(s) {
  return s.replace(' ', '-').replace(&quot;'&quot;, &quot;\'&quot;).replace('&quot;', '\&quot;');
};

// MISC FUNCTIONS
// Determine which template form is open, and get the template object for it
CiteTB.getOpenTemplate = function() {
  var dialogs = $(&quot;.ui-dialog-content.ui-widget-content:visible&quot;);
  var templatename = $(dialogs[0]).find(&quot;.cite-template&quot;).val();
  return CiteTB.Templates[templatename];
};

// Display the report for the error checks
CiteTB.displayErrors = function(errors) {
  $('#cite-err-report').remove();
  var table = $('&lt;table id=&quot;cite-err-report&quot; style=&quot;width:100%; border:1px solid #A9A9A9; background-color:#FFEFD5; padding:0.25em; margin-top:0.5em&quot; /&gt;');
  $('#editpage-copywarn').before(table);
  var tr;
  var tr1 = $('&lt;tr style=&quot;width:100%&quot; /&gt;');
  var th1 = $('&lt;th style=&quot;width:60%; font-size:110%&quot; /&gt;').html(mw.usability.getMsg('cite-err-report-heading'));
  var th2 = $('&lt;th style=&quot;text-align:right; width:40%&quot; /&gt;');
  var im = $('&lt;img /&gt;').attr('src', '//thumb.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/55/Gtk-stop.svg/20px-Gtk-stop.svg.png');
  im.attr('alt', mw.usability.getMsg('cite-err-report-close')).attr('title', mw.usability.getMsg('cite-err-report-close'));
  var ad = $('&lt;a id=&quot;cite-err-check-close&quot; /&gt;').attr('href', '#');
  ad.append(im);
  th2.append(ad);
  tr1.append(th1).append(th2);
  table.append(tr1);
  $('#cite-err-check-close').on('click', function() {  $('#cite-err-report').remove(); });
  if (errors.length === 0) {
    tr = $('&lt;tr style=&quot;width:100%;&quot; /&gt;');
    var td = $('&lt;td style=&quot;text-align:center; margin:1.5px;&quot; /&gt;').html(mw.usability.getMsg('cite-err-report-empty'));
    tr.append(td);
    table.append(tr);
    
    return;
  }
  for(var e in errors) {
    var err = errors[e];
    tr = $('&lt;tr style=&quot;width:100%;&quot; /&gt;');
    var td1 = $('&lt;td style=&quot;border: 1px solid black; margin:1.5px; width:60%&quot; /&gt;').html(err.err);
    var td2 = $('&lt;td style=&quot;border: 1px solid black; margin:1.5px; width:40%&quot; /&gt;').html(mw.usability.getMsg(err.msg));
    tr.append(td1).append(td2);
    table.append(tr);
  }
};
   
} // End of code loaded only on edit</text>
      <sha1>qjd02m3776ypq2f4m6u2b07ptiressj</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>MediaWiki:RefToolbarNoDialogs.js</title>
    <ns>8</ns>
    <id>534124</id>
    <revision>
      <id>6773913</id>
      <parentid>6668840</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T19:47:45Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Maintenance script</username>
        <id>131478</id>
      </contributor>
      <comment>Use thumb.wikimedia.org for thumbnails ([[phab:T427465]], Operator: Ladsgroup)</comment>
      <origin>6773913</origin>
      <model>javascript</model>
      <format>text/javascript</format>
      <text bytes="24994" sha1="4czt97llrzyn7cinrwp4ug4nnsi5rtu" xml:space="preserve">var numforms = 0;
var wikEdAutoUpdateUrl;
function refbuttons() {
  if (mw.toolbar &amp;&amp; (document.getElementById('toolbar') || document.getElementById('wikiEditor-section-main'))/* &amp;&amp; wikEdAutoUpdateUrl == null*/) {
    if (document.getElementById('toolbar')) {
      button = document.createElement('a');
      button.href = &quot;javascript:easyCiteMain()&quot;;
      button.title = &quot;Insert citation&quot;;
      buttonimage = document.createElement('img');
      buttonimage.src = &quot;//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/0/00/Button_easy_cite_%281%29.png&quot;;
      buttonimage.alt = &quot;Insert footnote&quot;;
      button.appendChild(buttonimage);
      document.getElementById('toolbar').appendChild(button);
    } else {
      button = document.createElement('a');
      button.href = &quot;#&quot;;
      button.title = &quot;Insert citation&quot;;
      button.id = 'reftoolbar-button';
      buttonimage = document.createElement('img');
      buttonimage.src = &quot;//thumb.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/9/9a/Curly_Brackets.svg/40px-Curly_Brackets.svg.png&quot;;
      buttonimage.alt = &quot;Insert citation&quot;;
      button.classname = &quot;tool tool-button&quot;;
      buttonimage.style.width = &quot;22px&quot;;
      buttonimage.style.height = &quot;17px&quot;;
      buttonimage.style.paddingTop = &quot;5px&quot;;
      buttonimage.style.paddingLeft = &quot;3px&quot;;
      button.appendChild(buttonimage);
      $('#wikiEditor-section-main .group-insert').append( button );
      $(button).click( function() { easyCiteMain(); });
    }
    if (navigator.userAgent.indexOf('MSIE') == -1) {
      citemain = document.createElement('div');
      citemain.style.display = 'none';
      citemain.setAttribute('Id', 'citeselect');
      citemain.appendChild( addOption(&quot;citeWeb()&quot;, &quot;Cite web&quot;) );
      citemain.appendChild( addOption(&quot;citeBook()&quot;, &quot;Cite book&quot;) );
      citemain.appendChild( addOption(&quot;citeJournal()&quot;, &quot;Cite journal&quot;) );
      citemain.appendChild( addOption(&quot;citeNews()&quot;, &quot;Cite news&quot;) );
      citemain.appendChild( addOption(&quot;citeNamedRef()&quot;, &quot;Named ref&quot;) );
      citemain.appendChild( addOption(&quot;dispErrors()&quot;, &quot;Error check&quot;) );
      citemain.appendChild( addOption(&quot;hideInitial()&quot;, &quot;Cancel&quot;) );
      document.getElementById('wpTextbox1').parentNode.insertBefore(citemain, document.getElementById('wpTextbox1'));
    }
    else {
    selection = '&lt;div id=&quot;citeselect&quot; style=&quot;display:none&quot;&gt;&lt;input type=&quot;button&quot; value=&quot;Cite web&quot; onclick=&quot;citeWeb()&quot; /&gt;'+
      '&lt;input type=&quot;button&quot; value=&quot;Cite book&quot; onclick=&quot;citeBook()&quot; /&gt;'+
      '&lt;input type=&quot;button&quot; value=&quot;Cite journal&quot; onclick=&quot;citeJournal()&quot; /&gt;'+
      '&lt;input type=&quot;button&quot; value=&quot;Cite news&quot; onclick=&quot;citeNews()&quot; /&gt;'+
      '&lt;input type=&quot;button&quot; value=&quot;Named ref&quot; onclick=&quot;citeNamedRef()&quot; /&gt;'+
      '&lt;input type=&quot;button&quot; value=&quot;Error check&quot; onclick=&quot;dispErrors()&quot; /&gt;'+
      '&lt;input type=&quot;button&quot; value=&quot;Cancel&quot; onclick=&quot;hideInitial()&quot; /&gt;&lt;/div&gt;';
    document.getElementById('editform').innerHTML = selection + document.getElementById('editform').innerHTML;
    }
  }
}
 
function addOption(script, text) {
  option = document.createElement('input');
  option.setAttribute('type', 'button');
  option.setAttribute('onclick', script);
  option.setAttribute(&quot;value&quot;, text);
  return option;
}
 
function hideInitial() {
  document.getElementById('citeselect').style.display = 'none';
  oldFormHide();
}
 
function oldFormHide() {
  if (numforms != 0) {
    document.getElementById('citediv'+numforms).style.display = 'none';
  }
  if (document.getElementById('errorform') != null) {
    document.getElementById('citeselect').removeChild(document.getElementById('errorform'));
  }
} 
 
function easyCiteMain() {
  document.getElementById('citeselect').style.display = '';
}
 
var months = ['January', 'February', 'March', 'April', 'May', 'June',
  'July', 'August', 'September', 'October', 'November', 'December'];
var citeGlobalDateFormat = &quot;&lt;date&gt; &lt;monthname&gt; &lt;year&gt;&quot;;
function getTime() {
  var datestr = '';
  if (typeof citeUserDateFormat != 'undefined') {
    datestr = citeUserDateFormat;
  } else {
    datestr = citeGlobalDateFormat;
  }
  var DT = new Date();
  var zmonth = '';
  var month = DT.getUTCMonth()+1;
  if (month &lt; 10) {
    zmonth = &quot;0&quot;+month.toString();
  } else {
    zmonth = month.toString();
  }
  month = month.toString();
  var zdate = '';
  var date = DT.getUTCDate()
  if (date &lt; 10) {
    zdate = &quot;0&quot;+date.toString();
  } else {
    zdate = date.toString();
  }
  date = date.toString()
  datestr = datestr.replace('&lt;date&gt;', date);
  datestr = datestr.replace('&lt;month&gt;', month);
  datestr = datestr.replace('&lt;zdate&gt;', zdate);
  datestr = datestr.replace('&lt;zmonth&gt;', zmonth);
  datestr = datestr.replace('&lt;monthname&gt;', months[DT.getUTCMonth()]);
  datestr = datestr.replace('&lt;year&gt;', DT.getUTCFullYear().toString());
  return (datestr);
}
 
function citeWeb() {
  citeNewsWeb(&quot;cite web&quot;);
}
function citeNews() {
  citeNewsWeb(&quot;cite news&quot;);
}
 
function citeNewsWeb(templatename) {
  oldFormHide();
  template = templatename;
  var legend;
  if (template == &quot;cite web&quot;) {
    legend = &quot;Cite web source&quot;;
  } else {
    legend = &quot;Cite news source&quot;;
  }
  newtime = getTime();
  numforms++;
  form = '&lt;div id=&quot;citediv'+numforms+'&quot;&gt;'+
    '&lt;fieldset&gt;&lt;legend&gt;'+legend+'&lt;/legend&gt;'+
    '&lt;table cellspacing=&quot;5&quot;&gt;'+
    '&lt;input type=&quot;hidden&quot; value=&quot;'+template+'&quot; id=&quot;template&quot;&gt;'+
    '&lt;tr&gt;&lt;td width=&quot;120&quot;&gt;&lt;label for=&quot;url&quot;&gt;&amp;nbsp;URL: &lt;/label&gt;&lt;/td&gt;'+
      '&lt;td width=&quot;400&quot;&gt;&lt;input type=&quot;text&quot; tabindex=1 style=&quot;width:100%&quot; id=&quot;url&quot;&gt;&lt;/td&gt;'+
    '&lt;td width=&quot;120&quot;&gt;&lt;label for=&quot;title&quot;&gt;&amp;nbsp;Title: &lt;/label&gt;&lt;/td&gt;'+
      '&lt;td width=&quot;400&quot;&gt;&lt;input type=&quot;text&quot; tabindex=1 style=&quot;width:100%&quot; id=&quot;title&quot;&gt;&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;'+
    '&lt;tr&gt;&lt;td width=&quot;120&quot;&gt;&lt;label for=&quot;last&quot;&gt;&amp;nbsp;Last name: &lt;/label&gt;&lt;/td&gt;'+
      '&lt;td width=&quot;400&quot;&gt;&lt;input type=&quot;text&quot; tabindex=1 style=&quot;width:100%&quot; id=&quot;last&quot;&gt;&lt;/td&gt;'+
    '&lt;td width=&quot;120&quot;&gt;&lt;label for=&quot;first&quot;&gt;&amp;nbsp;First name: &lt;/label&gt;&lt;/td&gt;'+
      '&lt;td width=&quot;400&quot;&gt;&lt;input type=&quot;text&quot; tabindex=1 style=&quot;width:100%&quot; id=&quot;first&quot;&gt;&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;'+
    '&lt;tr&gt;&lt;td width=&quot;120&quot;&gt;&lt;label for=&quot;coauthors&quot;&gt;&amp;nbsp;Coauthors: &lt;/label&gt;&lt;/td&gt;'+
      '&lt;td width=&quot;400&quot;&gt;&lt;input type=&quot;text&quot; tabindex=1 style=&quot;width:100%&quot; id=&quot;coauthors&quot;&gt;&lt;/td&gt;'+
    '&lt;td width=&quot;120&quot;&gt;&lt;label for=&quot;date&quot;&gt;&amp;nbsp;Publication date: &lt;/label&gt;&lt;/td&gt;'+
      '&lt;td width=&quot;400&quot;&gt;&lt;input type=&quot;text&quot; tabindex=1 style=&quot;width:100%&quot; id=&quot;date&quot;&gt;&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;'+
    '&lt;tr&gt;&lt;td width=&quot;120&quot;&gt;&lt;label for=&quot;work&quot;&gt;&amp;nbsp;Work: &lt;/label&gt;&lt;/td&gt;'+
      '&lt;td width=&quot;400&quot;&gt;&lt;input type=&quot;text&quot; tabindex=1 style=&quot;width:100%&quot; id=&quot;work&quot;&gt;&lt;/td&gt;'+
    '&lt;td width=&quot;120&quot;&gt;&lt;label for=&quot;publisher&quot;&gt;&amp;nbsp;Publisher: &lt;/label&gt;&lt;/td&gt;'+
      '&lt;td width=&quot;400&quot;&gt;&lt;input type=&quot;text&quot; tabindex=1 style=&quot;width:100%&quot; id=&quot;publisher&quot;&gt;&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;'+
    '&lt;tr&gt;&lt;td width=&quot;120&quot;&gt;&lt;label for=&quot;pages&quot;&gt;&amp;nbsp;Pages: &lt;/label&gt;&lt;/td&gt;'+
      '&lt;td width=&quot;400&quot;&gt;&lt;input type=&quot;text&quot; tabindex=1 style=&quot;width:100%&quot; id=&quot;pages&quot;&gt;&lt;/td&gt;'+
    '&lt;td width=&quot;120&quot;&gt;&lt;label for=&quot;language&quot;&gt;&amp;nbsp;Language: &lt;/label&gt;&lt;/td&gt;'+
      '&lt;td width=&quot;400&quot;&gt;&lt;input type=&quot;text&quot; tabindex=1 style=&quot;width:100%&quot; id=&quot;language&quot;&gt;&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;'+
    '&lt;tr&gt;&lt;td width=&quot;120&quot;&gt;&lt;label for=&quot;accessdate&quot;&gt;&amp;nbsp;Access date: &lt;/label&gt;&lt;/td&gt;'+
      '&lt;td width=&quot;400&quot;&gt;&lt;input type=&quot;text&quot; tabindex=1 style=&quot;width:100%&quot; id=&quot;accessdate&quot; value=&quot;'+ newtime +'&quot;&gt;&lt;/td&gt;'+
    '&lt;td width=&quot;120&quot;&gt;&lt;label for=&quot;location&quot;&gt;&amp;nbsp;Location: &lt;/label&gt;&lt;/td&gt;'+
      '&lt;td width=&quot;400&quot;&gt;&lt;input type=&quot;text&quot; tabindex=1 style=&quot;width:100%&quot; id=&quot;location&quot;&gt;&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;'+
    '&lt;tr&gt;&lt;td width=&quot;120&quot;&gt;&lt;label for=&quot;refname&quot;&gt;&amp;nbsp;Reference name: &lt;/label&gt;&lt;/td&gt;'+
      '&lt;td width=&quot;400&quot;&gt;&lt;input type=&quot;text&quot; tabindex=1 style=&quot;width:100%&quot; id=&quot;refname&quot;&gt;&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;'+
    '&lt;/table&gt;'+
    '&lt;input type=&quot;button&quot; value=&quot;Add citation&quot; onClick=&quot;addcites()&quot;&gt;'+
 '&lt;/fieldset&gt;&lt;/div&gt;';
   document.getElementById('citeselect').innerHTML += form;
}
 
function citeBook() {
  oldFormHide();
  template = &quot;cite book&quot;;
  numforms++;
  form = '&lt;div id=&quot;citediv'+numforms+'&quot;&gt;'+
    '&lt;fieldset&gt;&lt;legend&gt;Cite book source&lt;/legend&gt;'+
    '&lt;table cellspacing=&quot;5&quot;&gt;'+
    '&lt;input type=&quot;hidden&quot; value=&quot;'+template+'&quot; id=&quot;template&quot;&gt;'+
    '&lt;tr&gt;&lt;td width=&quot;120&quot;&gt;&lt;label for=&quot;last&quot;&gt;&amp;nbsp;Last name: &lt;/label&gt;&lt;/td&gt;'+
      '&lt;td width=&quot;400&quot;&gt;&lt;input type=&quot;text&quot; tabindex=1 style=&quot;width:100%&quot; id=&quot;last&quot;&gt;&lt;/td&gt;'+
    '&lt;td width=&quot;120&quot;&gt;&lt;label for=&quot;first&quot;&gt;&amp;nbsp;First name: &lt;/label&gt;&lt;/td&gt;'+
      '&lt;td width=&quot;400&quot;&gt;&lt;input type=&quot;text&quot; tabindex=1 style=&quot;width:100%&quot; id=&quot;first&quot;&gt;&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;'+
    '&lt;tr&gt;&lt;td width=&quot;120&quot;&gt;&lt;label for=&quot;coauthors&quot;&gt;&amp;nbsp;Coauthors: &lt;/label&gt;&lt;/td&gt;'+
      '&lt;td width=&quot;400&quot;&gt;&lt;input type=&quot;text&quot; tabindex=1 style=&quot;width:100%&quot; id=&quot;coauthors&quot;&gt;&lt;/td&gt;'+
    '&lt;td width=&quot;120&quot;&gt;&lt;label for=&quot;others&quot;&gt;&amp;nbsp;Others: &lt;/label&gt;&lt;/td&gt;'+
      '&lt;td width=&quot;400&quot;&gt;&lt;input type=&quot;text&quot; tabindex=1 style=&quot;width:100%&quot; id=&quot;others&quot;&gt;&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;'+
    '&lt;tr&gt;&lt;td width=&quot;120&quot;&gt;&lt;label for=&quot;title&quot;&gt;&amp;nbsp;Title: &lt;/label&gt;&lt;/td&gt;'+
      '&lt;td width=&quot;400&quot;&gt;&lt;input type=&quot;text&quot; tabindex=1 style=&quot;width:100%&quot; id=&quot;title&quot;&gt;&lt;/td&gt;'+
    '&lt;td width=&quot;120&quot;&gt;&lt;label for=&quot;editor&quot;&gt;&amp;nbsp;Editor: &lt;/label&gt;&lt;/td&gt;'+
      '&lt;td width=&quot;400&quot;&gt;&lt;input type=&quot;text&quot; tabindex=1 style=&quot;width:100%&quot; id=&quot;editor&quot;&gt;&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;'+
    '&lt;tr&gt;&lt;td width=&quot;120&quot;&gt;&lt;label for=&quot;publisher&quot;&gt;&amp;nbsp;Publisher: &lt;/label&gt;&lt;/td&gt;'+
      '&lt;td width=&quot;400&quot;&gt;&lt;input type=&quot;text&quot; tabindex=1 style=&quot;width:100%&quot; id=&quot;publisher&quot;&gt;&lt;/td&gt;'+
    '&lt;td width=&quot;120&quot;&gt;&lt;label for=&quot;location&quot;&gt;&amp;nbsp;Location: &lt;/label&gt;&lt;/td&gt;'+
      '&lt;td width=&quot;400&quot;&gt;&lt;input type=&quot;text&quot; tabindex=1 style=&quot;width:100%&quot; id=&quot;location&quot;&gt;&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;'+
    '&lt;tr&gt;&lt;td width=&quot;120&quot;&gt;&lt;label for=&quot;date&quot;&gt;&amp;nbsp;Publication date: &lt;/label&gt;&lt;/td&gt;'+
      '&lt;td width=&quot;400&quot;&gt;&lt;input type=&quot;text&quot; tabindex=1 style=&quot;width:100%&quot; id=&quot;date&quot;&gt;&lt;/td&gt;'+
    '&lt;td width=&quot;120&quot;&gt;&lt;label for=&quot;edition&quot;&gt;&amp;nbsp;Edition: &lt;/label&gt;&lt;/td&gt;'+
      '&lt;td width=&quot;400&quot;&gt;&lt;input type=&quot;text&quot; tabindex=1 style=&quot;width:100%&quot; id=&quot;edition&quot;&gt;&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;'+
    '&lt;tr&gt;&lt;td width=&quot;120&quot;&gt;&lt;label for=&quot;series&quot;&gt;&amp;nbsp;Series: &lt;/label&gt;&lt;/td&gt;'+
      '&lt;td width=&quot;400&quot;&gt;&lt;input type=&quot;text&quot; tabindex=1 style=&quot;width:100%&quot; id=&quot;series&quot;&gt;&lt;/td&gt;'+
    '&lt;td width=&quot;120&quot;&gt;&lt;label for=&quot;volume&quot;&gt;&amp;nbsp;Volume: &lt;/label&gt;&lt;/td&gt;'+
      '&lt;td width=&quot;400&quot;&gt;&lt;input type=&quot;text&quot; tabindex=1 style=&quot;width:100%&quot; id=&quot;volume&quot;&gt;&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;'+
    '&lt;tr&gt;&lt;td width=&quot;120&quot;&gt;&lt;label for=&quot;pages&quot;&gt;&amp;nbsp;Pages: &lt;/label&gt;&lt;/td&gt;'+
      '&lt;td width=&quot;400&quot;&gt;&lt;input type=&quot;text&quot; tabindex=1 style=&quot;width:100%&quot; id=&quot;pages&quot;&gt;&lt;/td&gt;'+
    '&lt;td width=&quot;120&quot;&gt;&lt;label for=&quot;chapter&quot;&gt;&amp;nbsp;Chapter: &lt;/label&gt;&lt;/td&gt;'+
      '&lt;td width=&quot;400&quot;&gt;&lt;input type=&quot;text&quot; tabindex=1 style=&quot;width:100%&quot; id=&quot;chapter&quot;&gt;&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;'+
    '&lt;tr&gt;&lt;td width=&quot;120&quot;&gt;&lt;label for=&quot;isbn&quot;&gt;&amp;nbsp;ISBN: &lt;/label&gt;&lt;/td&gt;'+
      '&lt;td width=&quot;400&quot;&gt;&lt;input type=&quot;text&quot; tabindex=1 style=&quot;width:100%&quot; id=&quot;isbn&quot;&gt;&lt;/td&gt;'+
    '&lt;td width=&quot;120&quot;&gt;&lt;label for=&quot;oclc&quot;&gt;&amp;nbsp;OCLC: &lt;/label&gt;&lt;/td&gt;'+
      '&lt;td width=&quot;400&quot;&gt;&lt;input type=&quot;text&quot; tabindex=1 style=&quot;width:100%&quot; id=&quot;oclc&quot;&gt;&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;'+
    '&lt;tr&gt;&lt;td width=&quot;120&quot;&gt;&lt;label for=&quot;url&quot;&gt;&amp;nbsp;URL: &lt;/label&gt;&lt;/td&gt;'+
      '&lt;td width=&quot;400&quot;&gt;&lt;input type=&quot;text&quot; tabindex=1 style=&quot;width:100%&quot; id=&quot;url&quot;&gt;&lt;/td&gt;'+
    '&lt;td width=&quot;120&quot;&gt;&lt;label for=&quot;accessdate&quot;&gt;&amp;nbsp;Access date: &lt;/label&gt;&lt;/td&gt;'+
      '&lt;td width=&quot;400&quot;&gt;&lt;input type=&quot;text&quot; tabindex=1 style=&quot;width:100%&quot; id=&quot;accessdate&quot;&gt;&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;'+
    '&lt;tr&gt;&lt;td width=&quot;120&quot;&gt;&lt;label for=&quot;language&quot;&gt;&amp;nbsp;Language: &lt;/label&gt;&lt;/td&gt;'+
      '&lt;td width=&quot;400&quot;&gt;&lt;input type=&quot;text&quot; tabindex=1 style=&quot;width:100%&quot; id=&quot;language&quot;&gt;&lt;/td&gt;'+
    '&lt;td width=&quot;120&quot;&gt;&lt;label for=&quot;refname&quot;&gt;&amp;nbsp;Reference name: &lt;/label&gt;&lt;/td&gt;'+
      '&lt;td width=&quot;400&quot;&gt;&lt;input type=&quot;text&quot; tabindex=1 style=&quot;width:100%&quot; id=&quot;refname&quot;&gt;&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;'+
    '&lt;/table&gt;'+
    '&lt;input type=&quot;button&quot; value=&quot;Add citation&quot; onClick=&quot;addcites()&quot;&gt;'+
 '&lt;/fieldset&gt;&lt;/div&gt;';
   document.getElementById('citeselect').innerHTML += form;
}
 
function citeJournal() {
  oldFormHide();
  template = &quot;cite journal&quot;;
  numforms++;
  form = '&lt;div id=&quot;citediv'+numforms+'&quot;&gt;'+
    '&lt;fieldset&gt;&lt;legend&gt;Cite journal source&lt;/legend&gt;'+
    '&lt;table cellspacing=&quot;5&quot;&gt;'+
    '&lt;input type=&quot;hidden&quot; value=&quot;'+template+'&quot; id=&quot;template&quot;&gt;'+
    '&lt;tr&gt;&lt;td width=&quot;120&quot;&gt;&lt;label for=&quot;last&quot;&gt;&amp;nbsp;Last name: &lt;/label&gt;&lt;/td&gt;'+
      '&lt;td width=&quot;400&quot;&gt;&lt;input type=&quot;text&quot; tabindex=1 style=&quot;width:100%&quot; id=&quot;last&quot;&gt;&lt;/td&gt;'+
    '&lt;td width=&quot;120&quot;&gt;&lt;label for=&quot;first&quot;&gt;&amp;nbsp;First name: &lt;/label&gt;&lt;/td&gt;'+
      '&lt;td width=&quot;400&quot;&gt;&lt;input type=&quot;text&quot; tabindex=1 style=&quot;width:100%&quot; id=&quot;first&quot;&gt;&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;'+
    '&lt;tr&gt;&lt;td width=&quot;120&quot;&gt;&lt;label for=&quot;coauthors&quot;&gt;&amp;nbsp;Coauthors: &lt;/label&gt;&lt;/td&gt;'+
      '&lt;td width=&quot;400&quot;&gt;&lt;input type=&quot;text&quot; tabindex=1 style=&quot;width:100%&quot; id=&quot;coauthors&quot;&gt;&lt;/td&gt;'+
    '&lt;td width=&quot;120&quot;&gt;&lt;label for=&quot;date&quot;&gt;&amp;nbsp;Publication date: &lt;/label&gt;&lt;/td&gt;'+
      '&lt;td width=&quot;400&quot;&gt;&lt;input type=&quot;text&quot; tabindex=1 style=&quot;width:100%&quot; id=&quot;date&quot;&gt;&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;'+
    '&lt;tr&gt;&lt;td width=&quot;120&quot;&gt;&lt;label for=&quot;title&quot;&gt;&amp;nbsp;Title: &lt;/label&gt;&lt;/td&gt;'+
      '&lt;td width=&quot;400&quot;&gt;&lt;input type=&quot;text&quot; tabindex=1 style=&quot;width:100%&quot; id=&quot;title&quot;&gt;&lt;/td&gt;'+
    '&lt;td width=&quot;120&quot;&gt;&lt;label for=&quot;journal&quot;&gt;&amp;nbsp;Journal: &lt;/label&gt;&lt;/td&gt;'+
      '&lt;td width=&quot;400&quot;&gt;&lt;input type=&quot;text&quot; tabindex=1 style=&quot;width:100%&quot; id=&quot;journal&quot;&gt;&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;'+
    '&lt;tr&gt;&lt;td width=&quot;120&quot;&gt;&lt;label for=&quot;publisher&quot;&gt;&amp;nbsp;Publisher: &lt;/label&gt;&lt;/td&gt;'+
      '&lt;td width=&quot;400&quot;&gt;&lt;input type=&quot;text&quot; tabindex=1 style=&quot;width:100%&quot; id=&quot;publisher&quot;&gt;&lt;/td&gt;'+
    '&lt;td width=&quot;120&quot;&gt;&lt;label for=&quot;location&quot;&gt;&amp;nbsp;Location: &lt;/label&gt;&lt;/td&gt;'+
      '&lt;td width=&quot;400&quot;&gt;&lt;input type=&quot;text&quot; tabindex=1 style=&quot;width:100%&quot; id=&quot;location&quot;&gt;&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;'+
    '&lt;tr&gt;&lt;td width=&quot;120&quot;&gt;&lt;label for=&quot;volume&quot;&gt;&amp;nbsp;Volume: &lt;/label&gt;&lt;/td&gt;'+
      '&lt;td width=&quot;400&quot;&gt;&lt;input type=&quot;text&quot; tabindex=1 style=&quot;width:100%&quot; id=&quot;volume&quot;&gt;&lt;/td&gt;'+
    '&lt;td width=&quot;120&quot;&gt;&lt;label for=&quot;issue&quot;&gt;&amp;nbsp;Issue: &lt;/label&gt;&lt;/td&gt;'+
      '&lt;td width=&quot;400&quot;&gt;&lt;input type=&quot;text&quot; tabindex=1 style=&quot;width:100%&quot; id=&quot;issue&quot;&gt;&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;'+
    '&lt;tr&gt;&lt;td width=&quot;120&quot;&gt;&lt;label for=&quot;pages&quot;&gt;&amp;nbsp;Pages: &lt;/label&gt;&lt;/td&gt;'+
      '&lt;td width=&quot;400&quot;&gt;&lt;input type=&quot;text&quot; tabindex=1 style=&quot;width:100%&quot; id=&quot;pages&quot;&gt;&lt;/td&gt;'+
    '&lt;td width=&quot;120&quot;&gt;&lt;label for=&quot;issn&quot;&gt;&amp;nbsp;ISSN: &lt;/label&gt;&lt;/td&gt;'+
      '&lt;td width=&quot;400&quot;&gt;&lt;input type=&quot;text&quot; tabindex=1 style=&quot;width:100%&quot; id=&quot;issn&quot;&gt;&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;'+
    '&lt;tr&gt;&lt;td width=&quot;120&quot;&gt;&lt;label for=&quot;oclc&quot;&gt;&amp;nbsp;OCLC: &lt;/label&gt;&lt;/td&gt;'+
      '&lt;td width=&quot;400&quot;&gt;&lt;input type=&quot;text&quot; tabindex=1 style=&quot;width:100%&quot; id=&quot;oclc&quot;&gt;&lt;/td&gt;'+
    '&lt;td width=&quot;120&quot;&gt;&lt;label for=&quot;language&quot;&gt;&amp;nbsp;Language: &lt;/label&gt;&lt;/td&gt;'+
      '&lt;td width=&quot;400&quot;&gt;&lt;input type=&quot;text&quot; tabindex=1 style=&quot;width:100%&quot; id=&quot;language&quot;&gt;&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;'+
    '&lt;tr&gt;&lt;td width=&quot;120&quot;&gt;&lt;label for=&quot;url&quot;&gt;&amp;nbsp;URL: &lt;/label&gt;&lt;/td&gt;'+
      '&lt;td width=&quot;400&quot;&gt;&lt;input type=&quot;text&quot; tabindex=1 style=&quot;width:100%&quot; id=&quot;url&quot;&gt;&lt;/td&gt;'+
    '&lt;td width=&quot;120&quot;&gt;&lt;label for=&quot;accessdate&quot;&gt;&amp;nbsp;Access date: &lt;/label&gt;&lt;/td&gt;'+
      '&lt;td width=&quot;400&quot;&gt;&lt;input type=&quot;text&quot; tabindex=1 style=&quot;width:100%&quot; id=&quot;accessdate&quot;&gt;&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;'+
    '&lt;tr&gt;&lt;td width=&quot;120&quot;&gt;&lt;label for=&quot;refname&quot;&gt;&amp;nbsp;Reference name: &lt;/label&gt;&lt;/td&gt;'+
      '&lt;td width=&quot;400&quot;&gt;&lt;input type=&quot;text&quot; tabindex=1 style=&quot;width:100%&quot; id=&quot;refname&quot;&gt;&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;'+
    '&lt;/table&gt;'+
    '&lt;input type=&quot;button&quot; value=&quot;Add citation&quot; onClick=&quot;addcites()&quot;&gt;'+
 '&lt;/fieldset&gt;&lt;/div&gt;';
   document.getElementById('citeselect').innerHTML += form;
}
 
function addcites(template) {
  cites = document.getElementById('citediv'+numforms).getElementsByTagName('input');
  var citebegin = '&lt;ref';
  var citename = '';
  var citeinner = '';
  for (var i=0; i&lt;cites.length-1; i++) {
    if (cites[i].value != '' &amp;&amp; cites[i].id != &quot;refname&quot; &amp;&amp; cites[i].id != &quot;template&quot;) {
      citeinner += &quot;|&quot; + cites[i].id + &quot;=&quot; + cites[i].value;
    }
    else if (cites[i].value != '' &amp;&amp; cites[i].id == &quot;refname&quot; &amp;&amp; cites[i].id != &quot;template&quot;) {
      citebegin += ' name=&quot;' + cites[i].value + '&quot;';
    }
    else if (cites[i].value != '' &amp;&amp; cites[i].id != &quot;refname&quot; &amp;&amp; cites[i].id == &quot;template&quot;) {
      citename = '&gt;{{' + cites[i].value;
    }
  }
  cite = citebegin + citename + citeinner + &quot;}}&lt;/ref&gt;&quot;;
  $(&quot;#wpTextbox1&quot;).focus();
  insertTags(cite, '', '');
  document.getElementById('citediv'+numforms).style.display = 'none';
}
 
function getNamedRefs(calls) {
  if (typeof(wikEdUseWikEd) != 'undefined') {
    if (wikEdUseWikEd == true) {
      WikEdUpdateTextarea();
    }
  }
  text = document.getElementById('wpTextbox1').value;
  var regex;
  if (calls) {
    regex = /&lt; *?ref +?name *?= *?(('([^']*?)')|(&quot;([^&quot;]*?)&quot;)|([^'&quot;\s]*?[^\/]\b)) *?\/ *?&gt;/gi //'
  } else {
    regex = /&lt; *?ref +?name *?= *?(('([^']*?)')|(&quot;([^&quot;]*?)&quot;)|([^'&quot;\s]*?[^\/]\b)) *?&gt;/gi //'
  }
  var namedrefs = [];
  var i=0;
  var nr=true;
  do {
    ref = regex.exec(text);
    if(ref != null){
      if (ref[5]) {
        namedrefs[i] = ref[5];
      } else if (ref[3]) {
        namedrefs[i] = ref[3];
      } else {
        namedrefs[i] = ref[6];
      }
      i++;
    } else {
      nr=false;
    }
  } while (nr==true);
  return namedrefs;
}
 
function citeNamedRef() {
  namedrefs = getNamedRefs(false);
  if (namedrefs == '') {
    oldFormHide();
    numforms++;
    out = '&lt;div id=&quot;citediv'+numforms+'&quot;&gt;&lt;fieldset&gt;'+
      '&lt;legend&gt;References in text&lt;/legend&gt;There are no named refs (&lt;tt&gt;&amp;lt;ref name=&quot;Name&quot;&amp;gt;&lt;/tt&gt;) in the text&lt;/fieldset&gt;&lt;/div&gt;';
    document.getElementById('citeselect').innerHTML += out;
  }
  else {
    oldFormHide();
    numforms++;
    form = '&lt;div id=&quot;citediv'+numforms+'&quot;&gt;'+
      '&lt;fieldset&gt;&lt;legend&gt;References in article&lt;/legend&gt;'+
      '&lt;table cellspacing=&quot;5&quot;&gt;'+
      '&lt;tr&gt;&lt;td&gt;&lt;label for=&quot;namedrefs&quot;&gt;&amp;nbsp;Named references in text&lt;/label&gt;&lt;/td&gt;'+
            '&lt;td&gt;&lt;select name=&quot;namedrefs&quot; id=&quot;namedrefs&quot;&gt;';
    for (var i=0;i&lt;namedrefs.length;i++) {
      form+= '&lt;option value=&quot;'+namedrefs[i]+'&quot;&gt;'+namedrefs[i]+'&lt;/option&gt;';
    }
    form+= '&lt;/select&gt;'+
      '&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;&lt;/table&gt;'+
      '&lt;input type=&quot;button&quot; value=&quot;Add citation&quot; onClick=&quot;addnamedcite()&quot;&gt;'+
      '&lt;/fieldset&gt;&lt;/div&gt;';
     document.getElementById('citeselect').innerHTML += form;
  }
}
 
function addnamedcite() {
  name = document.getElementById('citediv'+numforms).getElementsByTagName('select')[0].value;
  ref = '&lt;ref name=&quot;'+name+'&quot; /&gt;';
  $(&quot;#wpTextbox1&quot;).focus();
  insertTags(ref, '', '');
  document.getElementById('citediv'+numforms).style.display = 'none';
}
 
function getAllRefs() {
  if (typeof(wikEdUseWikEd) != 'undefined') {
    if (wikEdUseWikEd == true) {
      WikEdUpdateTextarea();
    }
  }
  text = document.getElementById('wpTextbox1').value;
  regex = /&lt; *?ref( +?name *?= *?(('([^']*?)')|(&quot;([^&quot;]*?)&quot;)|([^'&quot;\s]*?[^\/]\b)))? *?&gt;((.|\n)*?)&lt; *?\/? *?ref *?&gt;/gim //&quot;
  var allrefs = [];
  var i=0;
  var nr=true;
  do {
    ref = regex.exec(text);
    if(ref != null){
      if (ref[0].search(/[^\s]{150}/) != -1) {
        ref[0] = ref[0].replace(/\|([^\s])/g, &quot;| $1&quot;);
      }
      ref[0] = ref[0].replace(/&lt;/g, &quot;&amp;lt;&quot;);
      ref[0] = ref[0].replace(/&gt;/g, &quot;&amp;gt;&quot;);
      allrefs[i] = ref[0];
      i++;
    } else {
      nr=false;
    }
  } while (nr==true);
  return allrefs;
}
 
function NRcallError(namedrefs, refname) {
  for (var i=0; i&lt;namedrefs.length; i++) {
    if (namedrefs[i] == refname) {
      return true;
    }
  }
  return false;
}
 
function errorCheck() {
  var allrefs = getAllRefs();
  var allrefscontent = [];
  var samecontentexclude = [];
  var sx=0;
  var templateexclude = [];
  var tx=0;
  var skipcheck = false;
  var namedrefcalls = getNamedRefs(true);
  for (var i=0; i&lt;allrefs.length; i++) {
    allrefscontent[i] = allrefs[i].replace(/&amp;lt; *?ref( +?name *?= *?(('([^']*?)')|(&quot;([^&quot;]*?)&quot;)|([^'&quot;\s]*?[^\/]\b)))? *?&amp;gt;((.|\n)*?)&amp;lt; *?\/? *?ref *?&amp;gt;/gim, &quot;$8&quot;);  //&quot;
  }
  var namedrefs = getNamedRefs(false);
  var errorlist = [];
  var q=0;
  unclosed = document.getElementById('unclosed').checked;
  samecontent = document.getElementById('samecontent').checked;
  templates = document.getElementById('templates').checked;
  repeated = document.getElementById('repeated').checked;
  undef = document.getElementById('undef').checked;
  for (var i=0; i&lt;allrefs.length; i++) {
    if (allrefs[i].search(/&amp;lt; *?\/ *?ref *?&amp;gt;/) == -1 &amp;&amp; unclosed) {
      errorlist[q] = '&lt;tr&gt;&lt;td width=&quot;75%&quot;&gt;&lt;tt&gt;'+allrefs[i]+'&lt;/tt&gt;&lt;/td&gt;';
      errorlist[q] += '&lt;td width=&quot;25%&quot;&gt;Unclosed &lt;tt&gt;&amp;lt;ref&amp;gt;&lt;/tt&gt; tag&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;';
      q++;
    }
    if (samecontent) {
      for (var d=0; d&lt;samecontentexclude.length; d++) {
        if (allrefscontent[i] == samecontentexclude[d]) {
          skipcheck = true;
        }
      }
      var p=0;
      while (p&lt;allrefs.length &amp;&amp; !skipcheck) {
        if (allrefscontent[i] == allrefscontent[p] &amp;&amp; i != p) {
          errorlist[q] = '&lt;tr&gt;&lt;td width=&quot;75%&quot;&gt;&lt;tt&gt;'+allrefscontent[i]+'&lt;/tt&gt;&lt;/td&gt;';
          errorlist[q] += '&lt;td width=&quot;25%&quot;&gt;Multiple refs contain this content, a &lt;a href=&quot;//en.wikipedia.org/wiki/Wikipedia:Footnotes#Naming_a_ref_tag_so_it_can_be_used_more_than_once&quot;&gt;named reference&lt;/a&gt; should be used instead&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;';
          q++;
          samecontentexclude[sx] = allrefscontent[i]
          sx++;
          break;
        }
        p++;
      }
     skipcheck=false;
    }
    if (templates) {
      if (allrefscontent[i].search(/\{\{cite/i) == -1 &amp;&amp; allrefscontent[i].search(/\{\{citation/i) == -1 &amp;&amp; allrefscontent[i].search(/\{\{Comic (book|strip) reference/i) == -1 &amp;&amp; allrefscontent[i].search(/\{\{Editorial cartoon reference/i) == -1 &amp;&amp; allrefscontent[i].search(/\{\{harv/i) == -1) {
        for (var x=0; x&lt;templateexclude.length; x++) {
          if (allrefscontent[i] == templateexclude[x]) {
            skipcheck = true;
          }
        }
        if (!skipcheck) {
          errorlist[q] = '&lt;tr&gt;&lt;td width=&quot;75%&quot;&gt;&lt;tt&gt;'+allrefs[i]+'&lt;/tt&gt;&lt;/td&gt;';
          errorlist[q] += '&lt;td width=&quot;25%&quot;&gt;Does not use a &lt;a href=&quot;//en.wikipedia.org/wiki/Wikipedia:Citation_templates&quot;&gt;citation template&lt;/a&gt;&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;';
          q++;
          templateexclude[tx] = allrefscontent[i];
          tx++;
        }
        skipcheck = false;
      }
    }
  }
  if (repeated) {
    var repeatnameexclude = [];
    var rx=0;
    for (var k=0; k&lt;namedrefs.length; k++) {
      for (var d=0; d&lt;repeatnameexclude.length; d++) {
        if (namedrefs[k] == repeatnameexclude[d]) {
          skipcheck = true;
        }
      }
      var z=0;
      while (z&lt;namedrefs.length &amp;&amp; !skipcheck) {
        if (namedrefs[k] == namedrefs[z] &amp;&amp; k != z) {
          errorlist[q] = '&lt;tr&gt;&lt;td width=&quot;75%&quot;&gt;&lt;tt&gt;'+namedrefs[k]+'&lt;/tt&gt;&lt;/td&gt;';
          errorlist[q] += '&lt;td width=&quot;25%&quot;&gt;Multiple references are given the same &lt;a href=&quot;//en.wikipedia.org/wiki/Wikipedia:Footnotes#Naming_a_ref_tag_so_it_can_be_used_more_than_once&quot;&gt;name&lt;/a&gt;&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;';
          q++;
          repeatnameexclude[rx] = namedrefs[z];
          rx++;
          break;
        }
        z++;
      }
     skipcheck = false;
    }
  }
  if (undef) {
    var undefexclude = [];
    var ux=0;
    for (var p=0; p&lt;namedrefcalls.length; p++) {
      for (var d=0; d&lt;undefexclude.length; d++) {
        if (allrefscontent[i] == undefexclude[d]) {
          skipcheck = true;
        }
      }
      if (!skipcheck) {
        if (!NRcallError(namedrefs, namedrefcalls[p])) {
          errorlist[q] = '&lt;tr&gt;&lt;td width=&quot;75%&quot;&gt;&lt;tt&gt;'+namedrefcalls[p]+'&lt;/tt&gt;&lt;/td&gt;';
          errorlist[q] += '&lt;td width=&quot;25%&quot;&gt;A &lt;a href=&quot;//en.wikipedia.org/wiki/Wikipedia:Footnotes#Naming_a_ref_tag_so_it_can_be_used_more_than_once&quot;&gt;named reference&lt;/a&gt; is used but not defined&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;';
          q++;
          undefexclude[ux] = namedrefs[p];
          ux++;
        }
      }
      skipcheck = false;
    }
 }
  if (q &gt; 0) {
    return errorlist;
  } else {
    return 0;
  }
}
 
function dispErrors() {
  oldFormHide();
  form = '&lt;div id=&quot;errorform&quot;&gt;&lt;fieldset&gt;'+
    '&lt;legend&gt;Error checking&lt;/legend&gt;'+
    '&lt;b&gt;Check for:&lt;/b&gt;&lt;br/&gt;'+
    '&lt;input type=&quot;checkbox&quot; id=&quot;unclosed&quot; /&gt; Unclosed &lt;tt&gt;&amp;lt;ref&amp;gt;&lt;/tt&gt; tags&lt;br/&gt;'+
    '&lt;input type=&quot;checkbox&quot; id=&quot;samecontent&quot; /&gt; References with the same content&lt;br/&gt;'+
    '&lt;input type=&quot;checkbox&quot; id=&quot;templates&quot; /&gt; References not using a &lt;a href=&quot;//en.wikipedia.org/wiki/Wikipedia:Citation_templates&quot;&gt;citation template&lt;/a&gt;&lt;br/&gt;'+
    '&lt;input type=&quot;checkbox&quot; id=&quot;repeated&quot; /&gt; Multiple references with the same name&lt;br/&gt;'+
    '&lt;input type=&quot;checkbox&quot; id=&quot;undef&quot; /&gt; Usage of undefined named references&lt;br/&gt;'+
    '&lt;input type=&quot;button&quot; id=&quot;errorchecksubmit&quot; value=&quot;Check for selected errors&quot; onclick=&quot;doErrorCheck()&quot;/&gt;'+
    '&lt;/fieldset&gt;&lt;/div&gt;';
  document.getElementById('citeselect').innerHTML += form;
}
 
function doErrorCheck() {
  var errors = errorCheck();
  document.getElementById('citeselect').removeChild(document.getElementById('errorform'));
  if (errors == 0) {
    if (numforms != 0) {
      document.getElementById('citediv'+numforms).style.display = 'none';
    }
    numforms++;
    out = '&lt;div id=&quot;citediv'+numforms+'&quot;&gt;&lt;fieldset&gt;'+
      '&lt;legend&gt;Error checking&lt;/legend&gt;No errors found.&lt;/fieldset&gt;&lt;/div&gt;';
    document.getElementById('citeselect').innerHTML += out;
  }
  else {
    if (numforms != 0) {
      document.getElementById('citediv'+numforms).style.display = 'none';
    }
    numforms++;
    form = '&lt;div id=&quot;citediv'+numforms+'&quot;&gt;'+
      '&lt;fieldset&gt;&lt;legend&gt;Error checking&lt;/legend&gt;'+
      '&lt;table border=&quot;1px&quot;&gt;';
    for (var i=0; i&lt;errors.length; i++) {
      form+=errors[i];
    }
    form+= '&lt;/table&gt;'+
      '&lt;/fieldset&gt;&lt;/div&gt;';
     document.getElementById('citeselect').innerHTML += form;
  }
}
 
$( refbuttons );</text>
      <sha1>4czt97llrzyn7cinrwp4ug4nnsi5rtu</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>MediaWiki:Gadget-refToolbarBase.js</title>
    <ns>8</ns>
    <id>534128</id>
    <revision>
      <id>6773910</id>
      <parentid>5920376</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T19:47:40Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Maintenance script</username>
        <id>131478</id>
      </contributor>
      <comment>Use thumb.wikimedia.org for thumbnails ([[phab:T427465]], Operator: Ladsgroup)</comment>
      <origin>6773910</origin>
      <model>javascript</model>
      <format>text/javascript</format>
      <text bytes="11681" sha1="kdju8pm2fcdxm36w9h7pn0ady5s2w2w" xml:space="preserve">/* jshint asi: true */
/* global mw, $, CiteTB, citeTemplate, citeErrorCheck */

if ( window.CiteTB === undefined ) {
  window.CiteTB = {
    &quot;Templates&quot; : {}, // All templates
    &quot;Options&quot; : {}, // Global options
    &quot;UserOptions&quot; : {}, // User options
    &quot;DefaultOptions&quot; : {}, // Script defaults
    &quot;ErrorChecks&quot; : {} // Error check functions
  };
}

if (typeof mw.usability == 'undefined') {
  mw.usability = {};
  mw.usability.getMsg = function(m) { return mw.messages.get(m); }
  mw.usability.addMessages = function(msgs) { mw.messages.set(msgs); };
}

// Object for cite templates
window.citeTemplate = function (templatename, shortform, basicfields, expandedfields) {
  // Properties
  this.templatename = templatename; // The template name - &quot;cite web&quot;, &quot;cite book&quot;, etc.
  this.shortform = shortform; // A short form, used for the dropdown box
  this.basic = basicfields; // Basic fields - author, title, publisher...
  // Less common - quote, archiveurl - should be everything the template supports minus the basic ones
  this.extra = expandedfields;

  this.incrementables = {};

  // Add it to the list
  CiteTB.Templates[this.templatename] = this;
  // Methods
  this.makeFormInner = function(fields, incrsetup) {
    var i=0;
    var trs = [];
    var autofills = []
    for (i=0; i&lt;fields.length; i++) {
      var fieldobj = fields[i];
      var field = labelfield = fieldobj.field;
      var ad = false;
      if (incrsetup &amp;&amp; fieldobj.increment_group) {
      		field = fieldobj.field.replace('&lt;N&gt;', '1');
      		labelfield = fieldobj.field.replace('&lt;N&gt;', '');
      		if (this.incrementables[fieldobj.increment_group] &amp;&amp; !this.incrementables[fieldobj.increment_group].setup) {
      			// The object has been created, but not fully initialized
      			this.incrementables[fieldobj.increment_group]['fields'].push(fieldobj)
      		} else if (!this.incrementables[fieldobj.increment_group]) {
      			// Object not yet created
      			this.incrementables[fieldobj.increment_group] = {
      				'fields': [fieldobj],
      				'val':1,
      				'setup': false
      			};
      		} else if (this.incrementables[fieldobj.increment_group] &amp;&amp; this.incrementables[fieldobj.increment_group].setup) {
      			// Fully initialized from a previous invocation of this function, just resetting the number
      			this.incrementables[fieldobj.increment_group].val = 1
      		}
      } else if (fieldobj.increment_group) {
      	// Adding a new row
      	incrval = this.incrementables[fieldobj.increment_group].val;
      	field = fieldobj.field.replace('&lt;N&gt;', incrval.toString());
      	labelfield = fieldobj.field.replace('&lt;N&gt;', '');
      }
      if ($.inArray(field, CiteTB.getOption('autodate fields')) != -1 ) {
        im = $('&lt;img /&gt;').attr('src', '//thumb.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/7/7b/Nuvola_apps_date.svg/20px-Nuvola_apps_date.svg.png');
        im.attr('alt', mw.usability.getMsg('cite-insert-date')).attr('title', mw.usability.getMsg('cite-insert-date'));
        var ad = $('&lt;a /&gt;').attr('href', '#');
        ad.append(im);
        ad.attr('id', 'cite-date-'+CiteTB.escStr(this.shortform)+'-'+field);
        $( document ).on( 'click', '#cite-date-'+CiteTB.escStr(this.shortform)+'-'+field, CiteTB.fillAccessdate );
      }
	  
      if (fieldobj.autofillid) {
        var autotype = fieldobj.autofillid;
        im = $('&lt;img /&gt;').attr('src', '//thumb.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/1/17/System-search.svg/20px-System-search.svg.png');
        im.attr('alt', mw.usability.getMsg('cite-autofill-alt')).attr('title', mw.usability.getMsg('cite-autofill-alt'));
        var ad = $('&lt;a /&gt;').attr('href', '#');
        ad.append(im);
        ad.attr('id', 'cite-auto-'+CiteTB.escStr(this.shortform)+'-'+field+'-'+autotype);
        autofills.push('#cite-auto-'+CiteTB.escStr(this.shortform)+'-'+field+'-'+autotype);
      }
      
      if (fieldobj.increment_button) {
        var incrtype = fieldobj.increment_group;
        im = $('&lt;img /&gt;').attr('src', '//thumb.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/b9/Nuvola_action_edit_add.svg/20px-Nuvola_action_edit_add.svg.png');
        im.attr('alt', mw.usability.getMsg('cite-increment-alt')).attr('title', mw.usability.getMsg('cite-increment-alt'));
        var ad = $('&lt;a /&gt;').attr('href', '#');
        ad.append(im);
        ad.attr('id', 'cite-incr-'+CiteTB.escStr(this.shortform)+'-'+incrtype);
      }
	  
      var display = mw.usability.getMsg('cite-'+labelfield+'-label');
      if (typeof display !== 'string') {
      	if (fieldobj.label) {
      		display = CiteTB.fixStr(fieldobj.label);
      	} else {
      		display = CiteTB.fixStr(labelfield)
      	}
      }
      var tooltip = fieldobj.tooltip ? $('&lt;abbr /&gt;').attr('title', mw.usability.getMsg(fieldobj.tooltip)).html('&lt;sup&gt;?&lt;/sup&gt;') : false;
      
      var input = '';
      if (ad) {
        input = $('&lt;input tabindex=&quot;1&quot; style=&quot;width:85%&quot; type=&quot;text&quot; /&gt;');
      } else {
        input = $('&lt;input tabindex=&quot;1&quot; style=&quot;width:100%&quot; type=&quot;text&quot; /&gt;');
      }
      input.attr('id', 'cite-'+CiteTB.escStr(this.shortform)+'-'+field);
	  if (fieldobj.autofillprop) {
	  	classname = 'cite-'+CiteTB.escStr(this.shortform)+'-'+fieldobj.autofillprop
	    if (fieldobj.increment_group) {
	    	input.addClass('cite-'+CiteTB.escStr(this.shortform)+'-incr-'+fieldobj.increment_group);
	    	classname+='-'+this.incrementables[fieldobj.increment_group].val.toString();
	    }
	    input.addClass(classname);
	  }
      var label = $('&lt;label /&gt;');
      label.attr('for', 'cite-'+CiteTB.escStr(this.shortform)+'-'+field).text(display);
      if (tooltip) {
        label.append(tooltip);
      }
      var style = 'text-align:right; width:20%;';
      if (i%2 == 1) {
        style += ' padding-left:1em;';
      } else {
        var tr = $('&lt;tr /&gt;');
      }
      var td1 = $('&lt;td class=&quot;cite-form-td&quot; /&gt;').attr('style', style);
      td1.append(label);
      tr.append(td1);
      var td2 = $('&lt;td class=&quot;cite-form-td&quot; style=&quot;width:30%&quot; /&gt;');
      td2.append(input);
      if (ad) {
        td2.append(ad);
      }
      tr.append(td2);
      if (i%2 == 0) {
        trs.push(tr);
      }
    }
    var needsetup = false;
    for (g in this.incrementables) {
    	if (!this.incrementables[g].setup) {
    		needsetup = true;
    		$( document ).on( 'click', '#cite-incr-'+CiteTB.escStr(this.shortform)+'-'+g, CiteTB.incrementFields );
        	this.incrementables[g].setup = true;
    	}
    }
    if (needsetup || $.isEmptyObject(this.incrementables)) {
    	for(i=0; i&lt;autofills.length; i++) {
    		$( document ).on( 'click', autofills[i], CiteTB.initAutofill );
    	}	
    }
    return trs;
  
  }
  
  // gives a little bit of HTML so the open form can be identified
  this.getInitial = function() {
    var hidden = '&lt;input type=&quot;hidden&quot; class=&quot;cite-template&quot; value=&quot;' + this.templatename + '&quot;/&gt;';
    return hidden;
  }
  
  // makes the form used in the dialog boxes
  this.getForm = function() {
    var main = $(&quot;&lt;div class='cite-form-container' /&gt;&quot;);
    var form1 = $('&lt;table style=&quot;width:100%; background-color:transparent;&quot; class=&quot;cite-basic-fields&quot; /&gt;');
    var i=0;
    var trs = this.makeFormInner(this.basic, true);
    for (var i=0; i&lt;trs.length; i++) {
      form1.append(trs[i]);
    }
    
    var form2 = $('&lt;table style=&quot;width:100%; background-color:transparent; display:none&quot; class=&quot;cite-extra-fields&quot;&gt;');
    trs = this.makeFormInner(this.extra, true);
    for (var i=0; i&lt;trs.length; i++) {
      form2.append(trs[i]);
    }    
    main.append(form1).append(form2);
    
    var form3 = $('&lt;table style=&quot;width:100%; background-color:transparent;padding-top:1em&quot; class=&quot;cite-other-fields&quot;&gt;');
    var tr = $('&lt;tr /&gt;');
    var td1 = $('&lt;td class=&quot;cite-form-td&quot; style=&quot;text-align:right; width:20%&quot; /&gt;');
    var label1 = $('&lt;label /&gt;');
    label1.attr('for', &quot;cite-&quot;+CiteTB.escStr(this.shortform)+'-name').text(mw.usability.getMsg('cite-name-label'));
    td1.append(label1);
    var td2 = $('&lt;td class=&quot;cite-form-td&quot; style=&quot;width:30%&quot; /&gt;');
    var input1 = $('&lt;input tabindex=&quot;1&quot; style=&quot;width:100%&quot; type=&quot;text&quot; /&gt;');
    input1.attr('id', 'cite-'+CiteTB.escStr(this.shortform)+'-name');
    td2.append(input1);
    var td3 = $('&lt;td class=&quot;cite-form-td&quot; style=&quot;text-align:right; padding-left:1em; width:20%&quot;&gt;');
    var label2 = $('&lt;label /&gt;');
    label2.attr('for', 'cite-'+CiteTB.escStr(this.shortform)+'-group').text(mw.usability.getMsg('cite-group-label'));
    td3.append(label2);
    var td4 = $('&lt;td class=&quot;cite-form-td&quot; style=&quot;width:30%&quot; /&gt;');
    var input2 = $('&lt;input tabindex=&quot;1&quot; style=&quot;width:100%&quot; type=&quot;text&quot; /&gt;');
    input2.attr('id', 'cite-'+CiteTB.escStr(this.shortform)+'-group');
    td4.append(input2);
    tr.append(td1).append(td2).append(td3).append(td4);
    form3.append(tr);
    main.append(form3);
    var extras = $('&lt;div /&gt;');
    extras.append('&lt;input type=&quot;hidden&quot; class=&quot;cite-form-status&quot; value=&quot;closed&quot; /&gt;');
    var hidden = $('&lt;input type=&quot;hidden&quot; class=&quot;cite-template&quot; /&gt;');
    hidden.val(this.templatename);
    extras.append(hidden);
    var span1 = $('&lt;span class=&quot;cite-preview-label&quot; style=&quot;display:none;&quot; /&gt;');
    span1.text(mw.usability.getMsg('cite-raw-preview'));
    extras.append(span1).append('&lt;div class=&quot;cite-ref-preview&quot; style=&quot;padding:0.5em; font-size:110%&quot; /&gt;');
    var span2 = $('&lt;span class=&quot;cite-prev-parsed-label&quot; style=&quot;display:none;&quot; /&gt;');
    span2.text(mw.usability.getMsg('cite-parsed-label'));
    extras.append(span2).append('&lt;div class=&quot;cite-preview-parsed&quot; style=&quot;padding-bottom:0.5em; font-size:110%&quot; /&gt;');
    var link = $('&lt;a href=&quot;#&quot; class=&quot;cite-prev-parse&quot; style=&quot;margin:0 1em 0 1em; display:none; color:darkblue&quot; /&gt;');
    link.text(mw.usability.getMsg('cite-form-parse'));
    extras.append(link);    
    main.append(extras);
    
    return main;
  }
}

/* Class for error checks
    FIXME: DOCS OUT OF DATE
   type - type of error check - current options:
    * 'refcheck' - apply a function on each ref individually
      * function should accept a ref object, return a string
    * 'reflist' - apply a function on the entire ref list
      * function should accept an array of ref objects, return an array of strings
    * 'search' - apply a function ro the page text
      * function should accept the page text as a string, return an array of strings
   The strings returned by the function should be valid HTML
   
   func - The function described above
   testname - Name of the error check, must not contain spaces
   desc - A short description of the test
*/

window.citeErrorCheck = function (obj) {
  this.obj = obj
  CiteTB.ErrorChecks[this.obj.testname] = this;
  
  this.run = function() {
    var errors = [];
    switch(this.obj['type']) {
      case &quot;refcheck&quot;:
        CiteTB.loadRefs();
        for(var i=0; i&lt;CiteTB.mainRefList.length; i++) {
          var e = this.obj.func(CiteTB.mainRefList[i]);
          if (e) {
            errors.push(e);
          }
        }
        break;
      case &quot;reflist&quot;:
        CiteTB.loadRefs();
        errors = this.obj.func(CiteTB.mainRefList);
        break;
      case &quot;search&quot;:
        var func = this.obj.func
        CiteTB.getPageText(function(text) {
          errors = func(text);
        });
        break;
    }
    return errors;
  }
  
  this.getRow = function() {
    var row = $(&quot;&lt;li /&gt;&quot;);
    var check = $(&quot;&lt;input type='checkbox' name='cite-err-test' /&gt;&quot;);
    check.attr('value', this.obj.testname);
    var label = $(&quot;&lt;label /&gt;&quot;).html(mw.usability.getMsg(this.obj.desc));
    label.attr('for', this.obj.testname); 
    row.append(check).append(' &amp;ndash; ').append(label);
    return row;
  }
}
$('head').trigger('reftoolbarbase');</text>
      <sha1>kdju8pm2fcdxm36w9h7pn0ady5s2w2w</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>MediaWiki:Gadget-script-installer-core.js</title>
    <ns>8</ns>
    <id>543134</id>
    <revision>
      <id>6773911</id>
      <parentid>6027110</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T19:47:41Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Maintenance script</username>
        <id>131478</id>
      </contributor>
      <comment>Use thumb.wikimedia.org for thumbnails ([[phab:T427465]], Operator: Ladsgroup)</comment>
      <origin>6773911</origin>
      <model>javascript</model>
      <format>text/javascript</format>
      <text bytes="35969" sha1="k47pzo5x95etqm1rvz7upc385o4xs1p" xml:space="preserve">( function () {
    // An mw.Api object
    var api;

    // Keep &quot;common&quot; at beginning
    var SKINS = [ &quot;common&quot;, &quot;monobook&quot;, &quot;minerva&quot;, &quot;vector&quot;, &quot;vector-2022&quot;, &quot;timeless&quot; ];

    // How many scripts do we need before we show the quick filter?
    var NUM_SCRIPTS_FOR_SEARCH = 5;

    // The master import list, keyed by target. (A &quot;target&quot; is a user JS subpage
    // where the script is imported, like &quot;common&quot; or &quot;vector&quot;.) Set in buildImportList
    var imports = {};

    // Local scripts, keyed on name; value will be the target. Set in buildImportList.
    var localScriptsByName = {};

    // How many scripts are installed?
    var scriptCount = 0;

    // Goes on the end of edit summaries
    var ADVERT = &quot; ([[:en:User:Enterprisey/script-installer|script-installer]])&quot;;

    /**
     * Strings, for translation
     */
    var STRINGS = {
        installSummary: &quot;Nameščam $1&quot;,
        installLinkText: &quot;Namesti&quot;,
        installProgressMsg: &quot;Nameščam...&quot;,
        uninstallSummary: &quot;Odmeščam $1&quot;,
        uninstallLinkText: &quot;Odstrani&quot;,
        uninstallProgressMsg: &quot;Odmeščam...&quot;,
        disableSummary: &quot;Onemogočam $1&quot;,
        disableLinkText: &quot;Onemogoči&quot;,
        disableProgressMsg: &quot;Onemogočam...&quot;,
        enableSummary: &quot;Omogočam $1&quot;,
        enableLinkText: &quot;Omogoči&quot;,
        enableProgressMsg: &quot;Omogočam...&quot;,
        moveLinkText: &quot;Premakni&quot;,
        moveProgressMsg: &quot;Premikam...&quot;,
        movePrompt: &quot;Destinacija? Izberite eno izmed:&quot;, // followed by the names of skins
        normalizeSummary: &quot;Normaliziram namestitve skript&quot;,
        remoteUrlDesc: &quot;$1, naložena iz $2&quot;,
        panelHeader: &quot;Trenutno imate nameščene naslednje skripte&quot;,
        cannotInstall: &quot;Ne morem namestiti&quot;,
        cannotInstallSkin: &quot;Ta stran je ena od vaših strani za prilagajanje uporabnika in se lahko (bo, če je common.js) že izvaja ob vsakem nalaganju strani.&quot;,
        cannotInstallContentModel: &quot;Vsebina strani je $1, ne 'javascript'&quot;,
        insecure: &quot;(nezavarovano)&quot;, // used at the end of some messages
        notJavaScript: &quot;ni JavaScript&quot;,
        installViaPreferences: &quot;Namesti preko nastavitev&quot;,
        showNormalizeLinks: 'Prikaži &quot;normalizirane&quot; povezave?',
        showMoveLinks: 'Prikaži &quot;premaknjene&quot; povezave?',
        quickFilter: &quot;Hitri filter:&quot;,
        tempWarning: &quot;Namestitev neuporabniških in zaščitenih strani MediaWiki je začasna in bo morda v prihodnosti odstranjena.&quot;,
        badPageError: &quot;Stran ni Uporabnik: ali MediaWiki: in ni zaščitena&quot;,
        manageUserScripts: &quot;Upravljaj skripte&quot;,
        bigSecurityWarning: &quot;Pozor!$1 Vse uporabniške skripte lahko vsebujejo zlonamerno vsebino, ki lahko ogrozi vaš račun. Nameščeno skripto lahko spreminjajo drugi uporabniki; poskrbite, da zaupate njenim avtorjem. Če niste prepričani, ali je skripta varna, preverite v podlipju. Želete skripto namestiti? (Če želite lahko to pogovorno okno skrijete s sciNoConfirm=true; v vašem common.js.)&quot;,
        securityWarningSection: &quot; Ali zaupate $1?&quot;
    };

    var USER_NAMESPACE_NAME = mw.config.get( &quot;wgFormattedNamespaces&quot; )[2];

    /**
     * Constructs an Import. An Import is a line in a JS file that imports a
     * user script. Properties:
     *
     *  - &quot;page&quot; is a page name, such as &quot;User:Foo/Bar.js&quot;.
     *  - &quot;wiki&quot; is a wiki from which the script is loaded, such as
     *    &quot;en.wikipedia&quot;. If null, the script is local, on the user's
     *    wiki.
     *  - &quot;url&quot; is a URL that can be passed into mw.loader.load.
     *  - &quot;target&quot; is the title of the user subpage where the script is,
     *    without the .js ending: for example, &quot;common&quot;.
     *  - &quot;disabled&quot; is whether this import is commented out.
     *  - &quot;type&quot; is 0 if local, 1 if remotely loaded, and 2 if URL.
     *
     * EXACTLY one of &quot;page&quot; or &quot;url&quot; are null for every Import. This
     * constructor should not be used directly; use the factory
     * functions (Import.ofLocal, Import.ofUrl, Import.fromJs) instead.
     */
    function Import( page, wiki, url, target, disabled ) {
        this.page = page;
        this.wiki = wiki;
        this.url = url;
        this.target = target;
        this.disabled = disabled;
        this.type = this.url ? 2 : ( this.wiki ? 1 : 0 );
    }

    Import.ofLocal = function ( page, target, disabled ) {
        if( disabled === undefined ) disabled = false;
        return new Import( page, null, null, target, disabled );
    }

    /** URL to Import. Assumes wgScriptPath is &quot;/w&quot; */
    Import.ofUrl = function ( url, target, disabled ) {
        if( disabled === undefined ) disabled = false;
        var URL_RGX = /^(?:https?:)?\/\/(.+?)\.org\/w\/index\.php\?.*?title=(.+?(?:&amp;|$))/;
        var match;
        if( match = URL_RGX.exec( url ) ) {
            var title = decodeURIComponent( match[2].replace( /&amp;$/, &quot;&quot; ) ),
                wiki = decodeURIComponent( match[1] );
            return new Import( title, wiki, null, target, disabled );
        }
        return new Import( null, null, url, target, disabled );
    }

    Import.fromJs = function ( line, target ) {
        var IMPORT_RGX = /^\s*(\/\/)?\s*importScript\s*\(\s*(?:&quot;|')(.+?)(?:&quot;|')\s*\)/;
        var match;
        if( match = IMPORT_RGX.exec( line ) ) {
            return Import.ofLocal( unescapeForJsString( match[2] ), target, !!match[1] );
        }

        var LOADER_RGX = /^\s*(\/\/)?\s*mw\.loader\.load\s*\(\s*(?:&quot;|')(.+?)(?:&quot;|')\s*\)/;
        if( match = LOADER_RGX.exec( line ) ) {
            return Import.ofUrl( unescapeForJsString( match[2] ), target, !!match[1] );
        }
    }

    Import.prototype.getDescription = function ( useWikitext ) {
        switch( this.type ) {
            case 0: return useWikitext ? ( &quot;[[&quot; + this.page + &quot;]]&quot; ) : this.page;
            case 1: return STRINGS.remoteUrlDesc.replace( &quot;$1&quot;, this.page ).replace( &quot;$2&quot;, this.wiki );
            case 2: return this.url;
        }
    }

    /**
     * Human-readable (NOT necessarily suitable for ResourceLoader) URL.
     */
    Import.prototype.getHumanUrl = function () {
        switch( this.type ) {
            case 0: return &quot;/wiki/&quot; + encodeURI( this.page );
            case 1: return &quot;//&quot; + this.wiki + &quot;.org/wiki/&quot; + encodeURI( this.page );
            case 2: return this.url;
        }
    }

    Import.prototype.toJs = function () {
        var dis = this.disabled ? &quot;//&quot; : &quot;&quot;,
            url = this.url;
        switch( this.type ) {
            case 0: return dis + &quot;importScript('&quot; + escapeForJsString( this.page ) + &quot;'); // Backlink: [[&quot; + escapeForJsComment( this.page ) + &quot;]]&quot;;
            case 1: url = &quot;//&quot; + encodeURIComponent( this.wiki ) + &quot;.org/w/index.php?title=&quot; +
                            encodeURIComponent( this.page ) + &quot;&amp;action=raw&amp;ctype=text/javascript&quot;; 
                    /* FALL THROUGH */
            case 2: return dis + &quot;mw.loader.load('&quot; + escapeForJsString( url ) + &quot;');&quot;;
        }
    }

    /**
     * Installs the import.
     */
    Import.prototype.install = function () {
        return api.postWithEditToken( {
            action: &quot;edit&quot;,
            title: getFullTarget( this.target ),
            summary: STRINGS.installSummary.replace( &quot;$1&quot;, this.getDescription( /* useWikitext */ true ) ) + ADVERT,
            appendtext: &quot;\n&quot; + this.toJs()
        } );
    }

    /**
     * Get all line numbers from the target page that mention
     * the specified script.
     */
    Import.prototype.getLineNums = function ( targetWikitext ) {
        function quoted( s ) {
            return new RegExp( &quot;(['\&quot;])&quot; + escapeForRegex( s ) + &quot;\\1&quot; );
        }
        var toFind;
        switch( this.type ) {
            case 0: toFind = quoted( escapeForJsString( this.page ) ); break;
            case 1: toFind = new RegExp( escapeForRegex( encodeURIComponent( this.wiki ) ) + &quot;.*?&quot; +
                            escapeForRegex( encodeURIComponent( this.page ) ) ); break;
            case 2: toFind = quoted( escapeForJsString( this.url ) ); break;
        }
        var lineNums = [], lines = targetWikitext.split( &quot;\n&quot; );
        for( var i = 0; i &lt; lines.length; i++ ) {
            if( toFind.test( lines[i] ) ) {
                lineNums.push( i );
            }
        }
        return lineNums;
    }

    /**
     * Uninstalls the given import. That is, delete all lines from the
     * target page that import the specified script.
     */
    Import.prototype.uninstall = function () {
        var that = this;
        return getWikitext( getFullTarget( this.target ) ).then( function ( wikitext ) {
            var lineNums = that.getLineNums( wikitext ),
                newWikitext = wikitext.split( &quot;\n&quot; ).filter( function ( _, idx ) {
                    return lineNums.indexOf( idx ) &lt; 0;
                } ).join( &quot;\n&quot; );
            return api.postWithEditToken( {
                action: &quot;edit&quot;,
                title: getFullTarget( that.target ),
                summary: STRINGS.uninstallSummary.replace( &quot;$1&quot;, that.getDescription( /* useWikitext */ true ) ) + ADVERT,
                text: newWikitext
            } );
        } );
    }

    /**
     * Sets whether the given import is disabled, based on the provided
     * boolean value.
     */
    Import.prototype.setDisabled = function ( disabled ) {
        var that = this;
        this.disabled = disabled;
        return getWikitext( getFullTarget( this.target ) ).then( function ( wikitext ) {
            var lineNums = that.getLineNums( wikitext ),
                newWikitextLines = wikitext.split( &quot;\n&quot; );

            if( disabled ) {
                lineNums.forEach( function ( lineNum ) {
                    if( newWikitextLines[lineNum].trim().indexOf( &quot;//&quot; ) != 0 ) {
                        newWikitextLines[lineNum] = &quot;//&quot; + newWikitextLines[lineNum].trim();
                    }
                } );
            } else {
                lineNums.forEach( function ( lineNum ) {
                    if( newWikitextLines[lineNum].trim().indexOf( &quot;//&quot; ) == 0 ) {
                        newWikitextLines[lineNum] = newWikitextLines[lineNum].replace( /^\s*\/\/\s*/, &quot;&quot; );
                    }
                } );
            }

            var summary = ( disabled ? STRINGS.disableSummary : STRINGS.enableSummary )
                    .replace( &quot;$1&quot;, that.getDescription( /* useWikitext */ true ) ) + ADVERT;
            return api.postWithEditToken( {
                action: &quot;edit&quot;,
                title: getFullTarget( that.target ),
                summary: summary,
                text: newWikitextLines.join( &quot;\n&quot; )
            } );
        } );
    }

    Import.prototype.toggleDisabled = function () {
        this.disabled = !this.disabled;
        return this.setDisabled( this.disabled );
    }

    /**
     * Move this import to another file.
     */
    Import.prototype.move = function ( newTarget ) {
        if( this.target === newTarget ) return;
        var old = new Import( this.page, this.wiki, this.url, this.target, this.disabled );
        this.target = newTarget;
        return $.when( old.uninstall(), this.install() );
    }

    function getAllTargetWikitexts() {
        return $.getJSON(
            mw.util.wikiScript( &quot;api&quot; ),
            {
                format: &quot;json&quot;,
                action: &quot;query&quot;,
                prop: &quot;revisions&quot;,
                rvprop: &quot;content&quot;,
                rvslots: &quot;main&quot;,
                titles: SKINS.map( getFullTarget ).join( &quot;|&quot; )
            }
        ).then( function ( data ) {
            if( data &amp;&amp; data.query &amp;&amp; data.query.pages ) {
                var result = {};
                    prefixLength = mw.config.get( &quot;wgUserName&quot; ).length + 6;
                Object.values( data.query.pages ).forEach( function ( moreData ) {
                    var nameWithoutExtension = new mw.Title( moreData.title ).getNameText();
                    var targetName = nameWithoutExtension.substring( nameWithoutExtension.indexOf( &quot;/&quot; ) + 1 );
                    result[targetName] = moreData.revisions ? moreData.revisions[0].slots.main[&quot;*&quot;] : null;
                } );
                return result;
            }
        } );
    }

    function buildImportList() {
        return getAllTargetWikitexts().then( function ( wikitexts ) {
            Object.keys( wikitexts ).forEach( function ( targetName ) {
                var targetImports = [];
                if( wikitexts[ targetName ] ) {
                    var lines = wikitexts[ targetName ].split( &quot;\n&quot; );
                    var currImport;
                    for( var i = 0; i &lt; lines.length; i++ ) {
                        if( currImport = Import.fromJs( lines[i], targetName ) ) {
                            targetImports.push( currImport );
                            scriptCount++;
                            if( currImport.type === 0 ) {
                                if( !localScriptsByName[ currImport.page ] )
                                    localScriptsByName[ currImport.page ] = [];
                                localScriptsByName[ currImport.page ].push( currImport.target );
                            }
                        }
                    }
                }
                imports[ targetName ] = targetImports;
            } );
        } );
    }


    /*
     * &quot;Normalizes&quot; (standardizes the format of) lines in the given
     * config page.
     */
    function normalize( target ) {
        return getWikitext( getFullTarget( target ) ).then( function ( wikitext ) {
            var lines = wikitext.split( &quot;\n&quot; ),
                newLines = Array( lines.length ),
                currImport;
            for( var i = 0; i &lt; lines.length; i++ ) {
                if( currImport = Import.fromJs( lines[i], target ) ) {
                    newLines[i] = currImport.toJs();
                } else {
                    newLines[i] = lines[i];
                }
            }
            return api.postWithEditToken( {
                action: &quot;edit&quot;,
                title: getFullTarget( target ),
                summary: STRINGS.normalizeSummary,
                text: newLines.join( &quot;\n&quot; )
            } );
        } );
    }

    function conditionalReload( openPanel ) {
        if( window.scriptInstallerAutoReload ) {
            if( openPanel ) document.cookie = &quot;open_script_installer=yes&quot;;
            window.location.reload( true );
        }
    }

    /********************************************
     *
     * UI code
     *
     ********************************************/
    function makePanel() {
        var list = $( &quot;&lt;div&gt;&quot; ).attr( &quot;id&quot;, &quot;script-installer-panel&quot; )
            .append( $( &quot;&lt;header&gt;&quot; ).text( STRINGS.panelHeader ) );
        var container = $( &quot;&lt;div&gt;&quot; ).addClass( &quot;container&quot; ).appendTo( list );
        
        // Container for checkboxes
        container.append( $( &quot;&lt;div&gt;&quot; )
            .attr( &quot;class&quot;, &quot;checkbox-container&quot; )
            .append(
                $( &quot;&lt;input&gt;&quot; )
                    .attr( { &quot;id&quot;: &quot;siNormalize&quot;, &quot;type&quot;: &quot;checkbox&quot; } )
                    .click( function () {
                        $( &quot;.normalize-wrapper&quot; ).toggle( 0 )
                    } ),
                $( &quot;&lt;label&gt;&quot; )
                    .attr( &quot;for&quot;, &quot;siNormalize&quot; )
                    .text( STRINGS.showNormalizeLinks ),
                $( &quot;&lt;input&gt;&quot; )
                    .attr( { &quot;id&quot;: &quot;siMove&quot;, &quot;type&quot;: &quot;checkbox&quot; } )
                    .click( function () {
                        $( &quot;.move-wrapper&quot; ).toggle( 0 )
                    } ),
                $( &quot;&lt;label&gt;&quot; )
                    .attr( &quot;for&quot;, &quot;siMove&quot; )
                    .text( STRINGS.showMoveLinks ) ) );
        if( scriptCount &gt; NUM_SCRIPTS_FOR_SEARCH ) {
            container.append( $( &quot;&lt;div&gt;&quot; )
                .attr( &quot;class&quot;, &quot;filter-container&quot; )
                .append(
                    $( &quot;&lt;label&gt;&quot; )
                        .attr( &quot;for&quot;, &quot;siQuickFilter&quot; )
                        .text( STRINGS.quickFilter ),
                    $( &quot;&lt;input&gt;&quot; )
                        .attr( { &quot;id&quot;: &quot;siQuickFilter&quot;, &quot;type&quot;: &quot;text&quot; } )
                        .on( &quot;input&quot;, function () {
                            var filterString = $( this ).val();
                            if( filterString ) {
                                var sel = &quot;#script-installer-panel li[name*='&quot; +
                                        $.escapeSelector( $( this ).val() ) + &quot;']&quot;;
                                $( &quot;#script-installer-panel li.script&quot; ).toggle( false );
                                $( sel ).toggle( true );
                            } else {
                                $( &quot;#script-installer-panel li.script&quot; ).toggle( true );
                            }
                        } )
                ) );

            // Now, get the checkboxes out of the way
            container.find( &quot;.checkbox-container&quot; )
                .css( &quot;float&quot;, &quot;right&quot; );
        }
        $.each( imports, function ( targetName, targetImports ) {
            var fmtTargetName = ( targetName === &quot;common&quot;
                ? &quot;common (vpliva na vse kože)&quot;
                : targetName );
                if( targetImports.length ) {
                container.append(
                    $( &quot;&lt;h2&gt;&quot; ).append(
                        fmtTargetName,
                        $( &quot;&lt;span&gt;&quot; )
                        .addClass( &quot;normalize-wrapper&quot; )
                        .append( 
                            &quot; (&quot;,
                            $( &quot;&lt;a&gt;&quot; )
                                .text( &quot;normalize&quot; )
                                .click( function () {
                                    normalize( targetName ).done( function () {
                                        conditionalReload( true );
                                    } );
                                 } ),
                            &quot;)&quot; )
                            .hide() ),
                        $( &quot;&lt;ul&gt;&quot; ).append(
                            targetImports.map( function ( anImport ) {
                                return $( &quot;&lt;li&gt;&quot; )
                                    .addClass( &quot;script&quot; )
                                    .attr( &quot;name&quot;, anImport.getDescription() )
                                    .append(
                                        $( &quot;&lt;a&gt;&quot; )
                                            .text( anImport.getDescription() )
                                            .addClass( &quot;script&quot; )
                                            .attr( &quot;href&quot;, anImport.getHumanUrl() ),
                                        &quot; (&quot;,
                                        $( &quot;&lt;a&gt;&quot; )
                                            .text( STRINGS.uninstallLinkText )
                                            .click( function () {
                                                $( this ).text( STRINGS.uninstallProgressMsg );
                                                anImport.uninstall().done( function () {
                                                    conditionalReload( true );
                                                } );
                                            } ),
                                        &quot; | &quot;,
                                        $( &quot;&lt;a&gt;&quot; )
                                            .text( anImport.disabled ? STRINGS.enableLinkText : STRINGS.disableLinkText )
                                            .click( function () {
                                                $( this ).text( anImport.disabled ? STRINGS.enableProgressMsg : STRINGS.disableProgressMsg );
                                                anImport.toggleDisabled().done( function () {
                                                    $( this ).toggleClass( &quot;disabled&quot; );
                                                    conditionalReload( true );
                                                } );
                                            } ),
                                        $( &quot;&lt;span&gt;&quot; )
                                            .addClass( &quot;move-wrapper&quot; )
                                            .append(
                                            &quot; | &quot;,
                                            $( &quot;&lt;a&gt;&quot; )
                                                .text( STRINGS.moveLinkText )
                                                .click( function () {
                                                    var dest = null;
                                                    var PROMPT = STRINGS.movePrompt + &quot; &quot; + SKINS.join( &quot;, &quot; );
                                                    do {
                                                        dest = ( window.prompt( PROMPT ) || &quot;&quot; ).toLowerCase();
                                                    } while( dest &amp;&amp; SKINS.indexOf( dest ) &lt; 0 )
                                                    if( !dest ) return;
                                                    $( this ).text( STRINGS.moveProgressMsg );
                                                    anImport.move( dest ).done( function () {
                                                        conditionalReload( true );
                                                    } );
                                                } )
                                            )
                                            .hide(),
                                        &quot;)&quot; )
                                .toggleClass( &quot;disabled&quot;, anImport.disabled );
                                } ) ) );
                }
        } );
        return list;
    }

    function buildCurrentPageInstallElement() {
        var addingInstallLink = false; // will we be adding a legitimate install link?
        var installElement = $( &quot;&lt;span&gt;&quot; ); // only used if addingInstallLink is set to true

        var namespaceNumber = mw.config.get( &quot;wgNamespaceNumber&quot; );
        var pageName = mw.config.get( &quot;wgPageName&quot; );

        // Namespace 2 is User
        if( namespaceNumber === 2 &amp;&amp;
                pageName.indexOf( &quot;/&quot; ) &gt; 0 ) {
            var contentModel = mw.config.get( &quot;wgPageContentModel&quot; );
            if( contentModel === &quot;javascript&quot; ) {
                var prefixLength = mw.config.get( &quot;wgUserName&quot; ).length + 6;
                if( pageName.indexOf( USER_NAMESPACE_NAME + &quot;:&quot; + mw.config.get( &quot;wgUserName&quot; ) ) === 0 ) {
                    var skinIndex = SKINS.indexOf( pageName.substring( prefixLength ).slice( 0, -3 ) );
                    if( skinIndex &gt;= 0 ) {
                        return $( &quot;&lt;abbr&gt;&quot; ).text( STRINGS.cannotInstall )
                                .attr( &quot;title&quot;, STRINGS.cannotInstallSkin );
                    }
                }
                addingInstallLink = true;
            } else {
                return $( &quot;&lt;abbr&gt;&quot; ).text( STRINGS.cannotInstall + &quot; (&quot; + STRINGS.notJavaScript + &quot;)&quot; )
                        .attr( &quot;title&quot;, STRINGS.cannotInstallContentModel.replace( &quot;$1&quot;, contentModel ) );
            }
        }

        // Namespace 8 is MediaWiki
        if( namespaceNumber === 8 ) {
            return $( &quot;&lt;a&gt;&quot; ).text( STRINGS.installViaPreferences )
                    .attr( &quot;href&quot;, mw.util.getUrl( &quot;Special:Preferences&quot; ) + &quot;#mw-prefsection-gadgets&quot; );
        }

        var editRestriction = mw.config.get( &quot;wgRestrictionEdit&quot; ) || [];
        if( ( namespaceNumber !== 2 &amp;&amp; namespaceNumber !== 8 ) &amp;&amp;
            ( editRestriction.indexOf( &quot;sysop&quot; ) &gt;= 0 ||
                editRestriction.indexOf( &quot;editprotected&quot; ) &gt;= 0 ) ) {
            installElement.append( &quot; &quot;,
                $( &quot;&lt;abbr&gt;&quot; ).append(
                    $( &quot;&lt;img&gt;&quot; ).attr( &quot;src&quot;, &quot;https://thumb.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/3/35/Achtung-yellow.svg/20px-Achtung-yellow.svg.png&quot; ).addClass( &quot;warning&quot; ),
                    STRINGS.insecure )
                .attr( &quot;title&quot;, STRINGS.tempWarning ) );
            addingInstallLink = true;
        }

        if( addingInstallLink ) {
            var fixedPageName = mw.config.get( &quot;wgPageName&quot; ).replace( /_/g, &quot; &quot; );
            installElement.prepend( $( &quot;&lt;a&gt;&quot; )
                    .attr( &quot;id&quot;, &quot;script-installer-main-install&quot; )
                    .text( localScriptsByName[ fixedPageName ] ? STRINGS.uninstallLinkText : STRINGS.installLinkText )
                    .click( makeLocalInstallClickHandler( fixedPageName ) ) );

            // If the script is installed but disabled, allow the user to enable it
            var allScriptsInTarget = imports[ localScriptsByName[ fixedPageName ] ];
            var importObj = allScriptsInTarget &amp;&amp; allScriptsInTarget.find( function ( anImport ) { return anImport.page === fixedPageName; } );
            if( importObj &amp;&amp; importObj.disabled ) {
                installElement.append( &quot; | &quot;,
                    $( &quot;&lt;a&gt;&quot; )
                        .attr( &quot;id&quot;, &quot;script-installer-main-enable&quot; )
                        .text( STRINGS.enableLinkText )
                        .click( function () {
                            $( this ).text( STRINGS.enableProgressMsg );
                            importObj.setDisabled( false ).done( function () {
                                conditionalReload( false );
                            } );
                        } ) );
            }
            return installElement;
        }

        return $( &quot;&lt;abbr&gt;&quot; ).text( STRINGS.cannotInstall + &quot; &quot; + STRINGS.insecure )
                .attr( &quot;title&quot;, STRINGS.badPageError );
    }

    function showUi() {
        var fixedPageName = mw.config.get( &quot;wgPageName&quot; ).replace( /_/g, &quot; &quot; );
        $( &quot;#firstHeading&quot; ).append( $( &quot;&lt;span&gt;&quot; )
            .attr( &quot;id&quot;, &quot;script-installer-top-container&quot; )
            .append(
                buildCurrentPageInstallElement(),
                &quot; | &quot;,
                $( &quot;&lt;a&gt;&quot; )
                    .text( STRINGS.manageUserScripts ).click( function () {
                        if( !document.getElementById( &quot;script-installer-panel&quot; ) ) {
                            $( &quot;#mw-content-text&quot; ).before( makePanel() );
                        } else {
                            $( &quot;#script-installer-panel&quot; ).remove();
                        }
                     } ) ) );
    }

    function attachInstallLinks() {
        // At the end of each {{Userscript}} transclusion, there is
        // &lt;span id='User:Foo/Bar.js' class='scriptInstallerLink'&gt;&lt;/span&gt;
        $( &quot;span.scriptInstallerLink&quot; ).each( function () {
            var scriptName = this.id;
            $( this ).append( &quot; | &quot;, $( &quot;&lt;a&gt;&quot; )
                    .text( localScriptsByName[ scriptName ] ? STRINGS.uninstallLinkText : STRINGS.installLinkText )
                    .click( makeLocalInstallClickHandler( scriptName ) ) );
        } );

        $( &quot;table.infobox-user-script&quot; ).each( function () {
            var scriptName = $( this ).find( &quot;th:contains('Source')&quot; ).next().text() ||
                    mw.config.get( &quot;wgPageName&quot; );
            scriptName = /user:.+?\/.+?.js/i.exec( scriptName )[0];
            $( this ).children( &quot;tbody&quot; ).append( $( &quot;&lt;tr&gt;&quot; ).append( $( &quot;&lt;td&gt;&quot; )
                    .attr( &quot;colspan&quot;, &quot;2&quot; )
                    .addClass( &quot;script-installer-ibx&quot; )
                    .append( $( &quot;&lt;button&gt;&quot; )
                        .addClass( &quot;mw-ui-button mw-ui-progressive mw-ui-big&quot; )
                        .text( localScriptsByName[ scriptName ] ? STRINGS.uninstallLinkText : STRINGS.installLinkText )
                        .click( makeLocalInstallClickHandler( scriptName ) ) ) ) );
        } );
    }

    function makeLocalInstallClickHandler( scriptName ) {
        return function () {
            var $this = $( this );
            if( $this.text() === STRINGS.installLinkText ) {
                var bigSecurityWarning = STRINGS.bigSecurityWarning;
                if( scriptName.indexOf( '/' ) &gt;= 0 ) {
                    bigSecurityWarning = bigSecurityWarning.replace( '$1', STRINGS.securityWarningSection.replace( '$1', scriptName.substring( 0, scriptName.indexOf( '/' ) ) ) );
                } else {
                    bigSecurityWarning = bigSecurityWarning.replace( '$1', '' );
                }
                var okay = window.sciNoConfirm || window.confirm( bigSecurityWarning );
                if( okay ) {
                    $( this ).text( STRINGS.installProgressMsg )
                    Import.ofLocal( scriptName, window.scriptInstallerInstallTarget ).install().done( function () {
                        $( this ).text( STRINGS.uninstallLinkText );
                        conditionalReload( false );
                    }.bind( this ) );
                }
            } else {
                $( this ).text( STRINGS.uninstallProgressMsg )
                var uninstalls = uniques( localScriptsByName[ scriptName ] )
                        .map( function ( target ) { return Import.ofLocal( scriptName, target ).uninstall(); } )
                $.when.apply( $, uninstalls ).then( function () {
                    $( this ).text( STRINGS.installLinkText );
                    conditionalReload( false );
                }.bind( this ) );
            }
         };
    }

    function addCss() {
        mw.util.addCSS(
            &quot;#script-installer-panel li.disabled a.script { &quot;+
              &quot;text-decoration: line-through; font-style: italic; }&quot;+
            &quot;#script-installer-panel { width:60%; border:solid lightgray 1px; &quot;+
              &quot;padding:0; margin-left: auto; &quot;+
              &quot;margin-right: auto; margin-bottom: 15px; overflow: auto; &quot;+
              &quot;box-shadow: 5px 5px 5px #999; background-color: #fff; z-index:50; }&quot;+
            &quot;#script-installer-panel header { background-color:#CAE1FF; display:block;&quot;+
              &quot;padding:5px; font-size:1.1em; font-weight:bold; text-align:left; }&quot;+
            &quot;#script-installer-panel .checkbox-container input { margin-left: 1.5em; }&quot;+
            &quot;#script-installer-panel .filter-container { margin-bottom: -0.75em; }&quot;+
            &quot;#script-installer-panel .filter-container label { margin-right: 0.35em; }&quot;+
            &quot;#script-installer-panel .container { padding: 0.75em; }&quot;+
            &quot;#script-installer-panel .container h2 { margin-top: 0.75em; }&quot;+
            &quot;#script-installer-panel a { cursor: pointer; }&quot;+
            &quot;#script-installer-main-install { font-weight: bold; }&quot;+
            &quot;#script-installer-top-container { bottom: 5px; font-size: 70%; margin-left: 1em }&quot;+
            &quot;body.skin-modern #script-installer-top-container a { color: inherit; cursor: pointer }&quot;+
            &quot;body.skin-timeless #script-installer-top-container a,body.skin-cologneblue #script-installer-top-container a { cursor: pointer }&quot;+
            &quot;#script-installer-top-container img.warning { position: relative; top: -2px; margin-right: 3px }&quot;+
            &quot;td.script-installer-ibx { text-align: center }&quot;
        );
    }

    /********************************************
     *
     * Utility functions
     *
     ********************************************/

    /**
     * Gets the wikitext of a page with the given title (namespace required).
     */
    function getWikitext( title ) {
        return $.getJSON(
            mw.util.wikiScript( &quot;api&quot; ),
            {
                format: &quot;json&quot;,
                action: &quot;query&quot;,
                prop: &quot;revisions&quot;,
                rvprop: &quot;content&quot;,
                rvslots: &quot;main&quot;,
                rvlimit: 1,
                titles: title
            }
        ).then( function ( data ) {
            var pageId = Object.keys( data.query.pages )[0];
            if( data.query.pages[pageId].revisions ) {
                return data.query.pages[pageId].revisions[0].slots.main[&quot;*&quot;];
            }
            return &quot;&quot;;
        } );
    }

    function escapeForRegex( s ) {
        return s.replace( /[-\/\\^$*+?.()|[\]{}]/g, '\\$&amp;' );
    }

    /**
    * Escape a string for use in a JavaScript string literal.
    * This function is adapted from
    * https://github.com/joliss/js-string-escape/blob/6887a69003555edf5c6caaa75f2592228558c595/index.js
    * (released under the MIT licence).
    */
    function escapeForJsString( s ) {
        return s.replace( /[&quot;'\\\n\r\u2028\u2029]/g, function ( character ) {
            // Escape all characters not included in SingleStringCharacters and
            // DoubleStringCharacters on
            // http://www.ecma-international.org/ecma-262/5.1/#sec-7.8.4
            switch ( character ) {
                case '&quot;':
                case &quot;'&quot;:
                case '\\':
                    return '\\' + character;
                // Four possible LineTerminator characters need to be escaped:
                case '\n':
                    return '\\n';
                case '\r':
                    return '\\r';
                case '\u2028':
                    return '\\u2028';
                case '\u2029':
                    return '\\u2029';
            }
        } );
    }

    /**
    * Escape a string for use in an inline JavaScript comment (comments that
    * start with two slashes &quot;//&quot;).
    * This function is adapted from
    * https://github.com/joliss/js-string-escape/blob/6887a69003555edf5c6caaa75f2592228558c595/index.js
    * (released under the MIT licence).
    */
    function escapeForJsComment( s ) {
        return s.replace( /[\n\r\u2028\u2029]/g, function ( character ) {
            switch ( character ) {
                // Escape possible LineTerminator characters
                case '\n':
                    return '\\n';
                case '\r':
                    return '\\r';
                case '\u2028':
                    return '\\u2028';
                case '\u2029':
                    return '\\u2029';
            }
        } );
    }

    /**
    * Unescape a JavaScript string literal.
    *
    * This is the inverse of escapeForJsString.
    */
    function unescapeForJsString( s ) {
        return s.replace( /\\&quot;|\\'|\\\\|\\n|\\r|\\u2028|\\u2029/g, function ( substring ) {
            switch ( substring ) {
                case '\\&quot;':
                    return '&quot;';
                case &quot;\\'&quot;:
                    return &quot;'&quot;;
                case &quot;\\\\&quot;:
                    return &quot;\\&quot;;
                case &quot;\\r&quot;:
                    return &quot;\r&quot;;
                case &quot;\\n&quot;:
                    return &quot;\n&quot;;
                case &quot;\\u2028&quot;:
                    return &quot;\u2028&quot;;
                case &quot;\\u2029&quot;:
                    return &quot;\u2029&quot;;
            }
        } );
    }

    function getFullTarget ( target ) {
        return USER_NAMESPACE_NAME + &quot;:&quot; + mw.config.get( &quot;wgUserName&quot; ) + &quot;/&quot; + 
                target + &quot;.js&quot;;
    }

    // From https://stackoverflow.com/a/10192255
    function uniques( array ){
        return array.filter( function( el, index, arr ) {
            return index === arr.indexOf( el );
        });
    }

    if( window.scriptInstallerAutoReload === undefined ) {
        window.scriptInstallerAutoReload = true;
    }

    if( window.scriptInstallerInstallTarget === undefined ) {
        window.scriptInstallerInstallTarget = &quot;common&quot;; // by default, install things to the user's common.js
    }

    var jsPage = mw.config.get( &quot;wgPageName&quot; ).slice( -3 ) === &quot;.js&quot; ||
        mw.config.get( &quot;wgPageContentModel&quot; ) === &quot;javascript&quot;;
    $.when(
        $.ready,
        mw.loader.using( [ &quot;mediawiki.api&quot;, &quot;mediawiki.util&quot; ] )
    ).then( function () {
        api = new mw.Api();
        addCss();
        buildImportList().then( function () {
            attachInstallLinks();
            if( jsPage ) showUi();

            // Auto-open the panel if we set the cookie to do so (see `conditionalReload()`)
            if( document.cookie.indexOf( &quot;open_script_installer=yes&quot; ) &gt;= 0 ) {
                document.cookie = &quot;open_script_installer=; expires=Thu, 01 Jan 1970 00:00:01 GMT&quot;;
                $( &quot;#script-installer-top-container a:contains('Manage')&quot; ).trigger( &quot;click&quot; );
            }
        } );
    } );
} )();</text>
      <sha1>k47pzo5x95etqm1rvz7upc385o4xs1p</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Osebnosti, povezane z Lokovško planoto</title>
    <ns>0</ns>
    <id>551614</id>
    <revision>
      <id>6773777</id>
      <parentid>6766508</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T14:45:10Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6)</comment>
      <origin>6773777</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="68619" sha1="7whzmahq19p9oxr4pukdcqhhvddfwaz" xml:space="preserve">{{Kratki opis|Seznam osebnosti povezanih s krajem}}
{{glavni|Lokovec|Lokovška planota}}

'''Seznam osebnosti''', ki so rodbinsko ali z življenjskimi aktivnostmi povezane z današnjo [[Lokovška planota|Lokovško planoto]], katere večji del pokriva vas [[Lokovec]], se dopolnjuje. Lokovška planota sega v tri občine: [[Mestna občina Nova Gorica]] (pretežni del), [[Občina Kanal ob Soči]] in [[Občina Tolmin]]. 

== Priimki ==
&lt;small&gt;dr. Vojko Pavlin v knjigi Goriško gospostvo ob prehodu pod Habsburžane (na osnovi urbarja iz leta 1507) piše, da okoli leta 1500 takrat gozdnato območje današnjega Lokovca ni bilo stalno poseljeno. V Urbarju so med navedenimi kraji tudi pred 500 leti že naseljene lokacije v bližnji okolici Lokovške planote in priimki, ki jih 200 let pozneje srečamo pri priseljencih v Lokovce. Pregled prvih priimkov na Lokovški planoti in primerjava s krajem starejše omembe istih priimkov v Urbarju nakazuje smeri priselitve: Ariaw, &lt;u&gt;Ariawecz&lt;/u&gt; (Erjavec/Rijavec: Lom, Spodnja Vrtojba), &lt;u&gt;Brathusch&lt;/u&gt; (Bratuž: Hum pri Kalu nad Kanalom, Kal nad Kanalom, Kozana, Peč pri Sovodnjah, Bukovica), &lt;u&gt;Bremiz&lt;/u&gt; (Bremec: Na goriških planotah pogost priimek Bremec je povezan z naseljem Bremci (Brenich) pri Kalu na Banjško-Lokovški planoti, ki je v Historični topografiji Primorske do leta 1500&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=SHT – Slovenska historična topografija|url=https://topografija.zrc-sazu.si/|website=topografija.zrc-sazu.si|accessdate=2023-12-26}}&lt;/ref&gt; na podlagi gradiva Milka Kosa omenjeno že v obdobju ok. 1370. Med prvimi naseljenci (Gornjega) Lokovca je bilo največ družin Bremec), &lt;u&gt;Kargo&lt;/u&gt; (Čargo: Mrcinje), &lt;u&gt;Leban&lt;/u&gt; (Grgar - kraj v SHT omenjen pred l.1292), &lt;u&gt;Mamecz&lt;/u&gt; (Mamec: Ločnik), &lt;u&gt;Mrackh&lt;/u&gt; (Mrak: Lom - kraj v SHT omenjen v l.1430-1450), &lt;u&gt;Pirich&lt;/u&gt; (Pirih: Hum pri Kalu, Kal nad Kanalom - kraj v SHT omenjen v l.1430-1450, Koprivišče - kraj v SHT omenjen v l.1430-1450 in 1475, Senica pri Levpi - Levpa omenjena v SHT v l.1430-1450), &lt;u&gt;Podgornik&lt;/u&gt; (Čepovan - kraj v SHT omenjen l.1296), &lt;u&gt;Schuligoy&lt;/u&gt; (Šuligoj: Solkan, Orehovlje, Ročinj, Dol pri Kalu nad Kanalom - kraj v SHT omenjen v l.1430-1450, priimku je slično ime zaselka Šulgi v zgornjem delu Čepovanskega dola.)&lt;/small&gt;

=== &lt;small&gt;Priimki&lt;/small&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Zgodovinska antroponimija in toponimija vzhodne Tolminske|url=https://omp.zrc-sazu.si/zalozba/catalog/view/2002/8244/1634|website=ZRC SAZU, Založba ZRC|language=en|first=Silvo|last=Torkar}}&lt;/ref&gt; &lt;small&gt;prvih prebivalcev Lokovca (Lokoviz, Locoviz, Locovizh):&lt;/small&gt; ===

* &lt;small&gt;v župnijski poročni knjigi za Čepovan so v prvi polovici 18. stoletja (1737-1749) vpisane poroke ženinov in nevest iz Lokovca s priimki: [[Bremec]] (Bremiz), [[Hvala]] (Hvalla), [[Humar]]/[[Kumar]] (Cumar), [[Kolenc]] (Collenz), [[Kuštrin]] (Custrin), Murovec (Muraviz), [[Mrak (priimek)|Mrak]] (Mrag), [[Pirih]] (Pirich), [[Šuligoj]] (Sulgoi)&lt;/small&gt;

* &lt;small&gt;za Kal nad Kanalom vpisi v župnijskih knjigah v drugi polovici 18. stoletja prinašajo pestrost priimkov in potrjujejo različnost porekla prebivalcev, hišne številke pa precejšnjo poseljenost (leta 1785: h.št.127; leta 1796: h.št.142): [[Bratuž]]/[[Bratuš]] (Bratus), [[Bremec]] (Bremiz, Bremizh), [[Brezavšček]] (Bresouszik), [[Čargo]] (Chiargo), [[Gorjup]] (Goriup, Goriupp), [[Grosar]] (Grofsar), [[Hvala]] (Hvalla), [[Humar]]/[[Kumar]] (Cumar), [[Kogoj]] (Cogoi), [[Kolenc]] (Kolenz, Kollenz), [[Kovačič]] (Covazig, Covacig), [[Kuštrin]] (Kustrin, Custrin), Lapanja (Lapagna), [[Leban]], Lipičar (Lipizar), [[Nemec (priimek)|Nemec]] (Nemiz), Mamic/Mamič (Mamiz), Mauri, [[Mokrin (priimek)|Mokrin]] (Mocrin, Mockrin), [[Mrak (priimek)|Mrak]] (Mrack), Murovec (Muraviz), [[Obrekar]], [[Pavšič]] (Pafsig), Pertout, [[Pirih]] (Pirich), [[Pisk]] (Pisek), [[Podgornik]], [[Povšič]] (Pousig), [[Renko]], [[Rijavec]] (Riaviz), Šavle/Šaule/Šauli (Saule, Sauli), Štulc (Stulz), [[Šuligoj]] (Suligoi, Sulligoi), [[Vončina]] (Wanzina, Voanzina, Wanzhina, Wonzhina, Woncina, Wonzina, Wonzin), [[Voglar]], [[Žbogar]] (Sbogar).&lt;/small&gt;
* &lt;small&gt;za Lom (Kanalski, Tolminski) so v drugi polovici 18. stoletja v župnijskih knjigah vpisani priimki Lokovčanov in Lokovčank živečih v skrajnih S in SZ zaselkih kraja: Pousig, Krascig, Cogoj, Muraviz, Stulz&lt;/small&gt;
&lt;small&gt;Nekateri priimki so bili prisotni le kratko obdobje, izginili so iz različnih razlogov, največkrat zato, ker ni bilo potomcev ali so bile v družini le hčerke, ali se je družina odselila. Matične knjige za Lokovec so bile vzpostavljene šele leta 1800. VIR: Matricula Online&lt;/small&gt;&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt;. 

&lt;small&gt;[[Rodoslovje|Rodoslóvje]] ali genealogíja je [[Pomožne zgodovinske veda|pomožna]] [[Zgodovina|zgodovinska]] [[veda]], ki proučuje in zasleduje [[Družina|družinsko]] poreklo in na osnovi [[Pisni viri|pisnih]] in [[Ustni viri|ustnih virov]] sestavlja [[Družinsko drevo|družinska drevesa]]. Novi časi prinašajo različne tudi amaterskim rodoslovcem dostopne digitalne vire in rešitve, s pomočjo katerih spoznavamo poreklo priseljencev, družinske povezave in širjenje poselitve tudi na Lokovški planoti.&lt;/small&gt;  

== Domačini in z Lokovško planoto rodovniško povezane osebnosti ==

* [[Lojze Bratuž]] (1902–1937), [[Slovenci|slovenski]] [[zborovodja]], [[skladatelj]] in [[Antifašizem|protifašist]], njegov oče in očetovi predniki so bili iz Lokovca (Pocutovi) in Čepovana
* [[Almira Bremec]], slikarka in grafičarka&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1004690/|title=Slovenska biografija}}&lt;/ref&gt;, po starših iz Lokovca
* [[Milko Bremec|Milko Melhior Bremec]] (1890–1971), inženir strojništva, inovator, projektant in organizator kovaške ter kovinske industrije, nestor slovenskega industrijskega kovaštva, vodilni pobudnik prehoda iz obrtniškega na industrijsko kovaštvo v Lokovcu, na Muti in v Zrečah&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.zrece.si/Files/eMagazine/12/646845/Milko%20Bremec%20in%20Walter%20Mach%20-%20graditelja%20kovaske%20industrije%20na%20Slovenskem.pdf|title=Občina Zreče|website=Milko Bremec in Walter Mach - graditelja kovaške industrije na Slovenskem}}&lt;/ref&gt;. Njegovi predniki so živeli v Gorenjem Lokovcu na domačiji Klanfar, od koder se je Milkov stari oče Janez okoli leta 1844 odselil v Ljubljano. 
* [[Ljubka Čargo]], političarka - mestna svetnica MO Nova Gorica v več mandatih, iz Lokovca
* [[Anej Černe]] &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.dss.si/cerne-anej.html|title=Černe Anej}}&lt;/ref&gt;, domačin&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=Navdih ob sončnem zahodu|date=10. 10. 2013|url=https://primorske.svet24.si/2013/10/10/navdih-ob-soncnem-zahodu}}&lt;/ref&gt;, skladatelj, prejemnik Prešernove nagrade (Akademija za glasbo Ljubljana, 2018)
* Miha Humar (1876-1942) in Štefan Humar (1885-1963), iz hiše po domače pri Mraku v Srednjem Lokovcu: brata zidarja
* [[Pavla Jarc]] (roj. Kurtović), umetnostna zgodovinarka, vodja Mestne galerije Nova Gorica, prej dolgoletna direktorica Kulturnega doma Nova Gorica, po prednikih z materine strani iz Lokovca
* [[Ljoba Jenče]], prejemnica državne medalje za zasluge, častna občanka Cerknice, ohranjevalka ljudskega spomina&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/napovedniki-tv-oddaj/175105656|title=RTVSLO, TV oddaja PROFIL}}&lt;/ref&gt;, pevka, pravljičarka, zbirateljica, voditeljica vokalnih in pripovedovalskih delavnic, avtorica knjig in člankov, strokovna sodelavka Kulturno turističnega društva Lokovec, po rodu iz Lokovca
* [[Marijan Kogoj]], zgodovinar, profesor, upokojeni ravnatelj, prejemnik priznanja MONG&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2013-01-2467/sklep-o-podelitvi-priznanj-mestne-obcine-nova-gorica|title=ULRS, Sklep o podelitvi priznanj Mestne občine Nova Gorica|date=2013}}&lt;/ref&gt;, po starših iz Lokovca
* Anton Kuštrin (1882-1942), po domače pri Gamzinu: delal krniže, štirne, kamnita korita
* [[Viktor Ličer]] (1925–2016), tajnik Kovaške zadruge Lokovec (ko je kovaštvo na Lokovški planoti oživljal Milko Bremec)
* [[Bojan Maraž]], oblikovalec&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Maraž, Bojan (1954–) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi925060/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2024-12-06}}&lt;/ref&gt;, fotograf, snemalec; po materini strani iz Lokovca
* [[Mojca Maver Podbersič]], glasbena pedagoginja, zborovodkinja, po materini strani iz Lokovca
* Franc Mokrin (1905-1962), po domače Pajer: štancar in vseznal, tudi tišler, leta 1954 je špičkal vse kamne za šolo pri Kolencu v Spodnjem Lokovcu
* [[Vida Mokrin Pauer]], pesnica in pisateljica, po starših iz Lokovca
* Alojzij Murovec (1864-1946), po domače Šmonov Luiž iz Gorenjega Lokovca, štancar (klesar) samouk in zidar: izdelal nenavadno nabožno znamenje na Murovčevi Lazni v Lokovcu
* [[Andrej Murovec]] (1815–1884), ljudski podobar in kamnosek, rojen in umrl v Kanalskem Lomu, njegov oče je bil iz Lokovca&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Andrej Murovec (1815–1884), ljudski podobar in kamnosek|url=https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/andrej-murovec-1815-1884-ljudski-podobar-in-kamnosek/|accessdate=2024-10-03|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;
* [[Alojz Pavšič]] (1901 - 1985)&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Pavšič, Alojz (1901–1985) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi940610/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2024-10-03}}&lt;/ref&gt;, fotograf, organist samouk in kulturno-prosvetni delavec, iz rojstnega Kanalskega Loma se je preselil na Most na Soči in leta 1961 v Solkan, kjer je imel fotografski atelje&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Alojz Pavšič (1901–1985), kulturni delavec, planinec, fotograf|url=https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/alojz-pavsic-1901-1985-kulturni-delavec-planinec-fotograf/|accessdate=2024-10-03|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;.
* [[Sebastjan Peršolja]], mednarodno priznan slikar, kipar, grafik in oblikovalec, ustvarja v ateljeju v Lokovcu
* Jožef Pisk (1902-1987), po domače Hrvatov Pepč iz Gorenjega Lokovca: slamokrovec
* [[Darja Povšič Peršolja]], podjetnica, filantropinja (Fundacija Vrabček upanja), prejemnica priznanja MONG&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;, po starših iz Lokovca
* [[Urška Povšič]], avtorica strokovnih in publicističnih člankov o Lokovcu, zunanja sodelavka KTD Lokovec
* [[Miloš Rijavec]], akademski glasbenik – trobentar, prejemnik nagrade MONG&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Vsebina Uradnega lista|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2020-01-1897/sklep-o-podelitvi-priznanj-mestne-obcine-nova-gorica-v-letu-2020?h=zakon%20o%20dedovanju|website=Vsebina Uradnega lista {{!}} Uradni list|accessdate=2024-12-05}}&lt;/ref&gt; za delovanje v vlogah pedagoga, glasbenika in organizatorja, za razvoj zasedbe Big banda NOVA, glasbenega prostora na Goriškem in širše; po materi iz Lokovca
* Anton Šavli (1843-1915), po domače Šuljetov iz Gorenjega Lokovca: kamnosek, izdeloval portale
* [[Janja Šuligoj]], avtorica strokovnih in publicističnih člankov o Lokovcu, lektorica, zunanja sodelavka KTD Lokovec
* [[Miroslav Mirko Šuligoj]] (1927-2000), učitelj, ravnatelj, zbiratelj lokovškega kovaškega izročila, sestavljavec kronik, rezbar samouk, prejemnik nagrade Občine Nova Gorica&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Mirko Šuligoj : (1927-2000) : kratka biografija :: COBISS+|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/um/sl/bib/97621507?db=um&amp;ds=true|website=plus.cobiss.net|accessdate=2024-08-24|language=sl|first=IZUM-Institut informacijskih znanosti|last=Maribor}}&lt;/ref&gt;
Lokovčani iz novejšega časa, ki so se tako ali drugače ukvarjali z obdelovanjem kamna: Ivan Gorjup - na Dolenjih Lavtarcah, Rok Vončina - Katornov, Janez Vončina - Na Dolenjem Humu, Tomaž Šavli - Peršoljev, Peter Pertovt - Pušičev in  Avguštin Bremec - Na Gorenjih Stajah. Vir podatkov za kamnoseke, klesarje in zidarje je knjiga Špički, špičkarji, kamnarji, zidarji &lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Špički, špičkarji, kamnarji, zidarji. Kamen in njegovi mojstri na Trnovski in Banjški planoti ter v okolici|last=Premrl|first=Božidar|publisher=Copyright (c) 2024 authors and ZRC SAZU|year=2024|isbn=978-961-05-0906-6|url=https://omp.zrc-sazu.si/zalozba/catalog/book/2160}}&lt;/ref&gt;. Med kamnarske poklice se uvršča tudi apneničarska dejavnost, ki je bila na območju Lokovca zelo razvita in še ni raziskana. 

=== Rodbine ===
[[Filip Leban]] (1911-1983), kovač, partizan, vojni ujetnik v 2. SV, v Jugoslaviji prejemnik [[Medalja za hrabrost (SFRJ)|medalje za hrabrost]] in [[Medalja zaslug za narod|medalje zaslug za narod]]; njegov vnuk [[Dean Leban]], domačin, kovač, umetnostni kovač, strokovni sodelavec KTD Lokovec pri ohranjanju kovaške dediščine in kreiranju kovaških umetniških izdelkov, podjetnik.

Jakob Povšič (1836-1914), Franc Povšič (1873-1962), Viktor Povšič (1904-1987) in Nace Povšič, rodbina vsaj šestih generacij potomcev najverjetneje prvih lokovških kovačev in mojstrov izdelovanja rezil (fouč), v kateri je s to obrtjo začel prednik že v začetku 19. stoletja, zaslužna tudi za povojno (2.SV) obuditev tradicionalnega kovaštva.

[[Joško Šuligoj]] (1954-2021), kovač, vodja prezentacijske skupine lokovških kovačev; njegov brat [[Miroslav Šuligoj Bremec]], dolgoletni predsednik Kulturno turističnega društva Lokovec, nosilec ohranjanja etnološke dediščine ter razvoja lokalnega kulturnega turizma, urednik publikacij in zbornikov, avtor&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt; publicističnih in strokovnih člankov, kreator in organizator etnoloških in kulturnih dogodkov&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=Miroslav Šuligoj Bremec, gonilna sila društva Lokovec|date=7.7.2019|newspaper=Primorske novice|url=https://primorske.svet24.si/2019/07/07/miroslav-suligoj-bremec-gonilna-sila-drustva-lokov}}&lt;/ref&gt;

[[Jožef Josip Winkler]] (1876-1918), Pepč Mežnarjev, v letih 1904-1912 župan županije in davčne občine Lokovec znan po liberalnih načelih, posestnik, kmet, trgovec in krčmar-gostilničar; član Mohorjeve družbe; kot AO vojak poslan na Vzhodno fronto, od koder se ni vrnil; med 1.SV so na njegovi domačiji bivali AO častniki&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/cdn/publikacije/45001-46000/45421/na_fronti_2018_13_A.pdf|title=Na fronti 2018_13_A.pdf stran 40, Močnejša kot smrt je ljubezen|last=Lepej Bašelj|first=Staša}}&lt;/ref&gt;. Nekateri njegovi znani predniki, potomci in sorodniki so:
* &lt;small&gt;Blaž Winkler (1841-1919), Jožefov oče, od Nemcev (Trnovo-Lokve) v Lokovec poročen mlajši brat barona dr. Andreja Winklerja, član Mohorjeve družbe; v RKD vpisana kamnita štirna na vaški cesti med hišami Pri cerkvi v Lokovcu z letnico 1892 ima inicialki BW - Blaž Winkler&lt;/small&gt;
* &lt;small&gt;[[Andrej Winkler|Andrej baron Winkler]] (1825-1916), Jožefov stric, pravnik in politik (c. kr. predsednik dežele Kranjske /1880 - 1892/, krminski in tolminski okrajni glavar, poslanec v goriško-gradiškem deželnem zboru in v državnem zboru na Dunaju), vitez reda železne krone II. stopnje, povzdignjen v dedni plemiški stan s stopnjo »baron« (Freiherr von Winkler)&lt;/small&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Blagoslovljeni in prekleti. Del 2, Po sledeh mlajših plemiških rodbin na Slovenskem|url=https://www.academia.edu/102928397/Blagoslovljeni_in_prekleti_Del_2_Po_sledeh_mlaj%C5%A1ih_plemi%C5%A1kih_rodbin_na_Slovenskem|date=2012-01-01|first=Miha|last=Preinfalk}}&lt;/ref&gt;. &lt;small&gt;Andrej baron Winkler je preko žene Marije K. A. W. roj. Obreza sorodstveno povezan s [[France Prešeren|Francetom Prešernom]], preko poroke hčerke Marie Phillipe Freiin von Winkler z grofom [https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi400121/ Antonom] [https://www.slovenska-biografija.si/rodbina/sbi940030/ Pace von Friedensberg]  v sorodu s potomci [[Goriški grofje|Goriških grofov]], baronov [https://www.slovenska-biografija.si/rodbina/sbi131599/ Attems-Petzenstein] (von Erberg), družino škofa [[Friderik Baraga|Friderika Barage]], preko poroke sina sina Egona von Winkler v sorodu s cesarsko rodbino [[Habsburžani|Habsburg]], preko porok nekaterih drugih potomcev pa še z več plemiškimi in vladarskimi rodbinami in njihovimi potomci.&lt;/small&gt;
* &lt;small&gt;Izidor (Dorče) Winkler (1902-1967), le 17-leten kot najstarejši Jožefov sin l.1919 prevzel domačijo in skrb za številno družino, v času fašistične Italije zagovornik naprednih idej in upornik poitalijančevanju, med 2. SV sodelavec odporniškega gibanja, vse življenje omogočal družbene in politične dogodke ter delovanje vaških organizacij v prostorih domačije in gostilne, po 2. SV tudi ustanovitev Kovaške zadruge; imel je obsežno zbirko in posojevalnico knjig, bil je lovec in lovski funkcionar&lt;/small&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|date=1.5.1963|title=Izidor Winkler, 60-letnik, naš tajnik|magazine=LOVEC, XLVI. LETNIK, ŠT. 2|publisher=Lovska zveza Slovenije|page=58 (26)}}&lt;/ref&gt; &lt;small&gt;(gostilna se je njega dni imenovala Pri lovcu)&lt;/small&gt;
* &lt;small&gt;sorodniki: [[Venceslav Winkler]] (pisatelj, Jožefov pranečak); [[Iztok Winkler]] (gozdarski strokovnjak in politik, Jožefov prapranečak, Venceslavov sin); [[Peter Winkler]] (politik, Jožefov prapranečak, Venceslavov sin); [[Avgust Kafol]]&lt;/small&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1013450/|title=Kafol Avgust}}&lt;/ref&gt; &lt;small&gt;(iz Čepovana, mož Jožefove sestrične, okrajni gozdar na Krasu in gozdarski strokovnjak); pranečakinja [[Mara Rijavec]]&lt;/small&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=RTV Slovenija, Pričevalci, Mara Rijavec|date=27.5.2015|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/pricevalci/174338031}}&lt;/ref&gt; &lt;small&gt;(učiteljica, publicistka)&lt;/small&gt;
&lt;small&gt;Priimek Winkler je v Lokovcu prisoten od l.1872, ko se je na domačijo Pri mežnarju (Šuligojevi) poročil Blaž Winkler, potomec dvornega gozdarja Janeza Winklerja. Janez se je odzval na poziv vlade [[Marija Terezija|Marije Terezije]] in se l.1757 z nalogo vpeljati gozdarske in lesarske izboljšave z družino priselil iz [[:de:Wienerwald|Wienerwald]]&lt;nowiki/&gt;a (župnija Sveti križ&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|date=2023-07-28|title=Samostan Heiligenkreuz|url=https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Samostan_Heiligenkreuz&amp;oldid=6067219|language=sl}}&lt;/ref&gt;) na Trnovsko planoto v, za cesaričine gozdarje postavljeno, novo naselje Nemci (Tedeschi) med Trnovim in Lokvami. (V sklicu&lt;/small&gt; &lt;ref&gt;&lt;big&gt;Priimek Winkler je germanskega in židovskega ([[Aškenazi]]) izvora in pomeni &quot;vogalni&quot;. Poklicno je to ime za nekoga, ki je obdeloval zemljo na vogalu ali je imel posel (trgovino) na vogalu, topografsko je ime za nekoga, ki je živel na vogalu vasi, v vseh pomenih je izpeljanka iz staronemške besede &quot;winkel = vogal&quot;. V alpskih deželah in po Evropi SZ, S in SV od Alp je prisoten od 14. stoletja z zapisi Winklrn, Winclrn, Winckler, Winckhler, Petzwinkler in Winkler. Poitalijančen je bil v Vinkler, Vincleri in Contoni (cantone = vogal, kot).&lt;/big&gt;&lt;/ref&gt; &lt;small&gt;je pojasnjen nastanek priimka, v sklicu &lt;ref&gt;TOPOGRAFIJA IN PRIIMEK WINKLER: Imena krajev na Slovenskem, ki so v preteklosti zapisana enako kot v Matičnih knjigah priimek Winkler:

1. Voglje, JV od Kranja na Gorenjskem (prvič omenjeno l. 1247)od 1247 do 1500: Winkeler, Winchlern, Winklern, Winkclern, Winkleren, Winklarn, in leta 1500: Voglaich

2. Dolnji in Gornji Kot, pri Dvoru ob Krki na Dolenjskem (prvič omenjeno l. 1313): Winchel, leta 1507: Doleynymkotzii

3. Kot, pri Igu, J od Ljubljane (prvič omenjeno l.1463: Binkchell ): Winkell (1467), Winckel(1484), Winckel (1485)

4. Kot, del naselja Trstenik pri Mirni na Dolenjskem (prvič omenjeno l.1335: Cantoni): Winchel (1341), Winkel (1436)

5. Kot pri Ribnici, na Dolenjskem: prvič omenjeno l. 1436: Winkkchel, Winkchel (1456, 1457)

6. Kot pri Semiču, v Beli krajini: prvič omenjeno l. 1434 Winkchel, Winkchell (1463),  Winkhel (1464, 1467), Winkell (1467), Winckl (1484), Winckel (1485), Angulo (1500)

7. Kot pri Veliki Slevici, J od Velikih Lašč, prvič omenjeno l. 1505: Winkel 

8. Kote, del naselja Plešivica pri Žalni, JV od Grosupljega, prvič omenjeno l. 1366: Winchell, Winkchel (1433), Wynnkel (1444), Winkl (1496)

9. Koti, S od Otočca, prvič omenjeno l. 1433: Winkchel

10. Zakota, del naselja Kaplja vas pri Mokronogu na Dolenjskem, prvič omenjeno l. 1405: Winkel, Winkchl (1451) 

11. V Kotu, del nekdanje vasi Grad, prvič omenjeno med 1306 in 1309: in Angulo, in Winchle; Winchel (1343), Wynkchel (1345) &lt;/ref&gt;&lt;/small&gt; &lt;small&gt;so navedeni&lt;/small&gt; k&lt;small&gt;raji na Slovenskem, ki so bili v preteklosti zapisani enako kot v matičnih knjigah različice priimka Winkler, v sklicu &lt;ref&gt;PRIIMKA WINKLER IN VOGLER - ALI GRE ZA ISTI PRIIMEK?

Oba priimka sta v slovenskem prostoru prisotna in povezana s priseljenci iz nemško govorečih dežel.  

&quot;Nemški izvor slovenskega priimka ni nič posebnega, saj je nemških priimkov na Slovenskem ogromno. Na Primorskem najdemo celo vrsto priimkov, ki nam kažejo na močno nemško kolonizacijo v srednjem veku. Nemci so prihajali na sončno stran Alp v Furlanijo in Slovenijo. Največji in živ dokaz so Kočevarji na Kočevskem, ki so nemščino ohranili vse do danes. Večina nemških vasi drugod pa je praktično izginila. Dutovlje so, kot pravi Pavle Merku, izpričane v 13. stoletju kot nemška vas, a danes tega nihče več ne ve. So pa neme priče nemške naselitve priimki: Pahor, Tavčar, Štolfa, Švab, Gec, Tedeško, Nemec, Zafred, Winkler, Frelih, Krapež, Štrancar …

Posebej južni deli Primorske, na Krasu in v Istri, so bili demografsko večkrat opustošeni. Vzrok so bile kužne bolezni, vojne in turški vpadi. Mnoge vasi so izgubile večino prebivalstva. Na te prazne kmetije, pustote, so se naseljevali tudi mnogi priseljenci – slovanski ubežniki z vzhoda (uskoki) in kolonisti iz nemškogovorečih dežel.

Nemški kolonisti so se priseljevali s severa: iz Tirolske, Bavarske, Avstrije. Selili so jih zemljiški gospodje, ki so bili v slovenskih deželah pretežno Nemci. Razlog je bil preprost: zemljo so zaradi kmetijskega razvoja znali vse bolje in bolje obdelovati in je prehranila več ljudi kot prej. Slovenske dežele so bile razmeroma redko poseljene, novi kolonisti pa so tudi izkrčili veliko nove zemlje na račun gozdov. Lastniki so želeli večjo donosnost svojih ozemelj, kar so prinesli dodatni davkoplačevalci, novi naseljenci.

Na Primorskem je bila močnejša nemška kolonizacija v Istri, na Tržaškem, zahodnem Krasu in v porečju reke Idrijce. Na to spominja denimo tudi ime Teutschendorff (Nemška vas) pri Slavini. Danes se vas imenuje Slovenska vas.

VIR: www.tinomamic.eu in &lt;nowiki&gt;https://www.noviglas.eu/rubrike/primorski-priimki/&lt;/nowiki&gt;&quot;&lt;/ref&gt; pa je zapis o morebitnem skupnem izvoru priimka Winkler in Voglar.)&lt;/small&gt; 

=== Lokovčanke in Lokovčani, člani etnoloških skupin in etnološki liki ===
* skupina &lt;u&gt;Domači pevci iz Lokovca&lt;/u&gt; pod strokovnim mentorstvom Ljobe Jenče od leta 2005 ohranja ljudsko petje in etnološko izročilo; prepoznavnejši člani: Povšič N. (vodja skupine), Povšič M., Murovec M., Murovec Jože (1947-2018&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/68-43-pevcu-v-spomin|title=DRUŽINA: Pevcu v spomin|date=29.9.2019}}&lt;/ref&gt;, tudi član goriškega MoPZ Provox in župnijskega PZ Kristusa Odrešenika Nova Gorica); leta 2012 je skupina sodelovala v predstavi samospevu-spevoigri Kovačev študent&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=Kovačev študent (Vinko Vodopivec)|date=2012|url=https://www.youtube.com/watch?v=4_5TUzWOQCY|publisher=Kromberški Vodopivci, MPZ}}&lt;/ref&gt; ([[Vinko Vodopivec]]), ki je gostovala v številnih primorskih krajih in v domačem Lokovcu; je prejemnik priznanja JSKD
* zasedba ljudskih godcev in pevcev &lt;u&gt;Vesel Garejnkančane&lt;/u&gt; ohranja ljudsko petje&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=Nastop ljudskih pevcev &quot;Garenjknčanov&quot; iz Lokovca ob odprtju prenovljenega vodnjaka v Grgarskih Ravnah, 22. 6. 2014, Projekt LivingFountains, program čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007-2013.|date=2014|url=https://www.youtube.com/watch?v=l6l2HIIgqzw|publisher=Tourism Nova Gorica}}&lt;/ref&gt; in etnološko izročilo
* skupina &lt;u&gt;Lokovški kovači&lt;/u&gt; prikazuje tradicionalne ročne kovaške spretnosti; prepoznavnejši člani: Vončina A., Šuligoj Alojzij (Lujze Terezin, 1939-2025), Šuligoj Joško (1954-2021, prvi vodja demonstratorke skupine lokovških kovačev), Mrak J., Humar F., Šuligoj J.
* lik &lt;u&gt;Faruška Roza&lt;/u&gt; (Rijavec V.), ljudska pripovedovalka in komičarka, ohranja domače narečje
* &lt;u&gt;aktiv žena&lt;/u&gt; ohranja tradicionalno lokovško kulinariko
Eden od trajnih rezultatov sodelovanja nosilcev ohranjanja krajevnega izročila je zgoščenka z ljudskimi pesmimi, vižami in govorico Poslušam kovača&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.turisticnodrustvolokovec.si/sl/poslusam-kovaca-ljudske-pesmi-vize-govor|title=KTD Lokovec}}&lt;/ref&gt;.

=== Izseljenci in priseljenci ===
Odseljevanje iz Lokovcev je prisotno vse 20. stoletje. Pred 1. SV so domačini najprej odhajali na začasno delo, potem pa so se tudi odselili v bližnja urbana središča, katerih širitev je pospešila gradnja [[Bohinjska proga|Bohinjske železniške proge]]. Med obema vojnama je bilo odseljevanje najbolj množično, ko se je večina iz ekonomskih in med italijansko zasedbo tudi narodnostnih razlogov odločila za pot v obe Ameriki. Po 2.SV je povojna obnova nove države, nova delovna mesta in gradnja novih naselij privedla do tega, da so domačije zapustili mladi, in so v Lokovcu ostajali le starejši. Potomce vsaj stopetdesetih (150) Lokovčanov in Lokovčank, ki so domače zapustili v prvi polovici 20. st. danes najdemo v Argentini, Združenih državah Amerike, Kanadi, Avstraliji, Afriki (Etiopija) in Evropi (Italija, Švica, Francija, Belgija, Nemčija, Anglija, Švedska, Češka, Avstrija, Madžarska, države nekdanje Jugoslavije). 

Ponovno priseljevanje na Lokovško planoto je prisotno od začetka 21. stoletja. Vračajo se mlajši in manj mladi potomci prve in druge generacije odseljenih, na novo pa prihajajo tujci, ki na Lokovški planoti kupujejo zapuščene starejše hiše s pripadajočimi zemljišči. Priseljenci iz Velike Britanije, Nizozemske, Francije&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Obrazi: Lucien Gorlier|url=https://www.imanalab.com/about-1-1|website=iManaLAB|accessdate=2024-03-10|language=sl}}&lt;/ref&gt;, Italije, Avstralije... vidijo Lokovško planoto poleg počitniške tudi kot bivanjsko in poslovno destinacijo. 

== Osebnosti, raziskovalno in delovno povezane z Lokovško planoto ==

=== Geologija, naravoslovje ===
*[[Jurij Andjelić - Yeti]], jamar, fotograf, avtor člankov, kot geolog in jamar je bil pogosto na Lokovški planoti&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=P. Jakopin, Jurij Andjelić - Jeti : moje jame so na Pršivcu, portret|url=https://www.jakopin.net/portraits/Jurij_Andjelic/index_si.php|website=www.jakopin.net|accessdate=2023-11-27}}&lt;/ref&gt;
* [[František Benhart]] (1924–2006), poznavalec in povezovalec češke in slovenske literature in kulture ter dopisni član&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Frfrantisek Benhart|url=http://www.sazu.si/clani/frantisek-benhart|website=www.sazu.si|language=en}}&lt;/ref&gt; [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|SAZU]]; med terenskim raziskovanjem Slovenije je obiskal Lokovec in v reviji ''[[Sodobnost (revija)|Sodobnost]]'' objavil članek ''Ko je padavin preveč'' (1963, št.1&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=dLib.si - Ko je padavin preveč|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YNUQG93R|website=www.dlib.si}}&lt;/ref&gt;; članek je bil, vključujoč fotografije, ponovno objavljen v [[Planinski vestnik]] 1978, št. 4&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.planinskivestnik.com/files/File/PV_1978_04.pdf|title=Planinski vestnik, 1978-4, dr. Benhart: Če je dežja preveč (strani 198-202)|pages=198-202}}&lt;/ref&gt; )
* [[Dario Cortese]] (28.7.1964 - 23.7.2021), publicist, predavatelj, avtor številnih knjig&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Knjige|url=https://www.divjahrana.si/home|website=www.divjahrana.si|accessdate=2025-05-26}}&lt;/ref&gt; o divji hrani in nabiralništvu, urednik in izdajatelj. Poti so ga vodile tudi na Lokovško planoto. V knjigah, publikacijah in člankih je pisal tudi o lokovški krajini in njeni &quot;divji&quot; naravni dediščini.
* [[Igor Dakskobler]]&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Dakskobler, Igor (1957–) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1007920/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2023-12-11}}&lt;/ref&gt;, fitocenolog, botanik, fotograf, raziskovalec flore in vegetacije gozdov ter različnih negozdnih združb tudi na Banjški in Lokovški planoti&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Proteus, letnik 82, številka 9-10, maj-junij 2020 by prirodoslovno.drustvo - Issuu|url=https://issuu.com/prirodoslovno.drustvo/docs/proteus_maj_junij_2020_za_net|website=Proteus, letnik 82, številka 9-10, 2020, Rastlinske posebnosti Banjšic v zahodni Sloveniji - Igor Dakskobler|date=2020-10-27|accessdate=2023-12-11|language=|publisher=Prirodoslovno društvo}}&lt;/ref&gt;, član skupine raziskovalcev (Igor Dakskobler, Marija Skok, Gabrijel Seljak, Jože Lango in Martina Bačič), ki je leta 2020 objavila študijo ''Dopolnjena vednost o razširjenosti in rastiščih redke vrste v flori Slovenije''&lt;ref name=&quot;:4&quot;&gt;{{Navedi revijo|last=Dakskobler|first=Igor|last2=Skok|first2=Marija|last3=Seljak|first3=Gabrijel|last4=Lango|first4=Jože|last5=Bačič|first5=Martina|date=2020-07-01|title=Thlaspi sylvestre Jord. (= T. caerulescens J. &amp; C. Presl), update on the localities and sites of a rare species in the flora of Slovenia / Thlaspi sylvestre Jord. (= T. caerulescens J. &amp; C. Presl), dopolnjena vednost o razširjenosti in rastiščih redke ...|url=https://ojs.sazu.si/folia_bio_geo/article/view/7982|magazine=Folia biologica et geologica|language=en|volume=61|issue=2|pages=205–227|doi=10.3986/fbg0075|issn=2335-2914}}&lt;/ref&gt;, v kateri je potrjena domneva Toneta Wraberja, da redka vrsta gozdni mošnjak (''[[Thlaspi sylvestre]]'', v novejših florah ''[[T. caerulescens]]'') v Sloveniji ni samonikla, in da se je na Lokovško planoto in v Čepovansko dolino priselila s človekovo pomočjo z vojaškimi transporti med 1. SV (seno za konje in mule).
*[[Stanko Dimnik]] (1891-1980)&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Dimnik, Stanko (1891–1980) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1007450/|website=www.slovenska-biografija.si}}&lt;/ref&gt;, gradbeni inženir statik, šolnik, pisec planinskih, zgodovinskih in tehnoloških razprav; tolmači, da je izvor imena najvišjega hriba Lašček na Lokovški planoti v spomin na Lahe in Vlahe, ki so pred Slovani poseljevali te kraje
* [[Peter Habič]] (1934-1998)&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Habič, Peter (1934–1998) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1011640/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2023-11-15}}&lt;/ref&gt;, geograf, raziskovalec kraških predelov na Slovenskem, v znanstvenih in strokovnih besedilih pisal tudi o nastanku Lokovške planote 
* [[Balthasar Hacquet]] (okoli 1735–1815), med leti 1766 in 1773 je v Idriji nasledil zdravniško službo [[Giovanni Antonio Scopoli|Giovannija Antonia Scopolija]] in v zadnji četrtini 18. stoletja raziskoval hribovje/planoto Lašček; Scopoli in Hacquet sta začetnika znanosti v Sloveniji&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Scopoli in Hacquet, začetnika znanosti v Sloveniji|url=https://kvarkadabra.net/2018/12/scopoli-hacquet/|website=Kvarkadabra|date=2018-12-23|language=sl-SI|first=Sašo|last=Dolenc}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Kranjska flora - DEDI|url=http://www.dedi.si/dediscina/360-kranjska-flora|website=www.dedi.si}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Geologija alpskega sveta Slovenije - DEDI|url=http://www.dedi.si/dediscina/351-geologija-alpskega-sveta-slovenije|website=www.dedi.si|access-date=2023-11-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20130921053810/http://www.dedi.si/dediscina/351-geologija-alpskega-sveta-slovenije|archive-date=2013-09-21|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
* [[:en:Franz_Kossmat|Franz Kossmat]] (1871-1938), avstrijsko-nemški geolog; v znanstvenih člankih&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.zobodat.at/pdf/VerhGeolBundesanstalt_1909_0085-0124.pdf|title=»Dr. Franz Kossmat. Der küstenländisch e Hochkarst und seine tektonische Stellung«}}&lt;/ref&gt; je pisal tudi o geoloških raziskavah na Lokovški planoti
* [[Franc Krašan]] (1840–1907)&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Krašan, Franc (1840–1907) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi301791/|website=www.slovenska-biografija.si}}&lt;/ref&gt;, botanik, terenski raziskovalec; leta 1868 je objavil Poročilo o ekskurziji v hribovje Lašček med Kanalom in Čepovanom v obdobju med 5. in 8. avgustom 1867, v katerem je pojasnil, da je raziskoval celotno območje Lokovške planote in okolice, uporabljal pa je takrat uradno poimenovanje območja Lašček (''Bericht über meine Excursion in das Lascek-Gebirge zwischen Canale und Chiapovano im Görzer District vom 5. bis 8, August 1867''&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Verhandlungen der Kaiserlich-Königlichen Zoologisch-Botanischen Gesellschaft in Wien|last=MBLWHOI Library|publisher=Wien, Kaiserlich-Königliche Zoologisch-Botanische Gesellschaft in Wien|year=1858|url=http://archive.org/details/verhandlungender1868zool}}&lt;/ref&gt;). V poročilu omenja okoliščine, zaradi katerih se mu je zdelo pomembno preveriti domnevo [[Balthasar Hacquet|Balthasarja Hacqueta]], da se na območju hribovja Lašček pojavljata dve rastlinski vrsti: [[:en:Digitalis_purpurea|Digitalis purpurea]] in [[:en:Digitalis_purpurea|Centaurea Karschtiana]]. Krašan je opravil enako pot kot izhaja iz Hacquetovih popotnih poročil. Ocenil je, da je Hacquet zamešal najdišča.
* [[Pavel Kunaver]] (1889-1988), naravoslovec, raziskovalec, jamar; Kunaver je bil pomemben član posebne vojaške skupine za raziskovanje jam in je s pomočniki med 1. SV preiskal in popisal 106 jam na planoti Lokovec in na zahodnem delu Trnovskega gozda ter o tem pisal. Leta 1921 je Planinski vestnik objavil strokovno poročilo Pavla Kunaverja ''Jame na Trnovskem gozdu in na planoti Lokovec''.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.planinskivestnik.com/files/File/PV_1921_06_07.pdf|title=Planinski vestnik, 1921 - 6/7}}&lt;/ref&gt;
* [[Anton Melik]] (1890-1966), slovenski geograf. &quot;Ustanovil je svojo geomorfološko šolo. Napisal je več kot 400 del, od tega 31 knjig. Ukvarjal se je z [[Alpe|alpskimi]] in [[Kras|kraškimi]] [[Pokrajina|pokrajinami]] ter [[Regionalizacija|regionalizacijo]] [[Slovenija|Slovenije]].&quot; Pisal je tudi o nastanku Lokovške planote.
* [[Matej Andrejevič Ternovec]] (1842–1913)&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Ternovec, Matej Andrejevič (1842–1913) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi693073/|website=www.slovenska-biografija.si}}&lt;/ref&gt;, pravnik, publicist, prevajalec in narodni buditelj. Za slovenski tisk je pripravil več narodopisnega gradiva, ki ga je zbral v domačih krajih (Grgar, Čepovan, Lokovec).
* [[Franc Truhlar]] (1900 - 1987)&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=dLib.si - Franc Truhlar (1900-1987)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JDGJEOHQ|website=www.dlib.si|accessdate=2023-12-27}}&lt;/ref&gt;, zunanji sodelavec [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|SAZU]] Inštitut za arheologijo (lociranje arheoloških najdišč na specialkah); Leta 1974 je v Arheološkem vestniku (''Banjška planota - arheološka terra incognita?)'' zapisal, da značilno ime vrha Lašček utegne opomniti na morebitno rimsko utrdbo.
* [[Henrik Tuma]], (1858 - 1935), [[Slovenci|slovenski]] [[odvetnik]], [[politik]], [[publicist]], [[planinec]] in [[jezikoslovec]], je v letih 1925–1926 v ''Geografskem vestniku'' objavil več člankov, oprtih na dolgoletna raziskovanja, o geografsko utemeljenih razlagah krajevnih imen. Za Lašček na Lokovški planoti (»1070 m na Kalski planoti nad Čepovanom«) je napisano: LASTA morfologično pomeni hribe ali gore, ki so »sestavljene iz skladastega pečevja« in »na lahko naklonjene plošče gole peči«. &quot;Lašček je posebno goriško ime po laštastih kamenitih krajih in ne od lazov, ki so po gozdnatih tleh.&quot;
* [[Artur Winkler-Hermaden]] (1890-1963), avstrijski geolog, med 1. SV je bil premeščen na Soško fronto, od marca 1918 je poveljeval skupini vojaških geologov, s katero je raziskoval JZ del [[Julijske Alpe|Julijskih Alp]] in [[Soška dolina|Soško dolino]], tudi Lokovško planoto, o čemer je pisal v znanstveni razpravi &quot;Geomorphologische Studien im mittleren Isonzo und im unteren Idricatale&quot;. Ni v sorodu z lokovško družino Winkler.
* [[Tone Wraber]] (1938 -2010), botanik, univerzitetni profesor. Skupina raziskovalcev ([[Igor Dakskobler]], Marija Skok, [[Gabrijel Seljak]], Jože Lango in Martina Bačič) je leta 2020 objavila študijo ''Dopolnjena vednost o razširjenosti in rastiščih redke vrste v flori Slovenije''&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;, v kateri je potrjena domneva&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=dLib.si - O verjetni nesamoniklosti nekaterih semenk, primerov za florulo castrensis, v flori Slovenije|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1YVTGJGU|website=www.dlib.si}}&lt;/ref&gt; [[Tone Wraber|Toneta Wraberja]], da redka vrsta [[Gozdni mošnjak]] (''Thlaspi sylvestre'', v novejših florah ''T. caerulescens'') v Sloveniji ni samonikla, in da se je na Lokovško planoto in v Čepovansko dolino priselila s človekovo pomočjo (vojaški transporti med 1. SV - seno za konje in mule)  

=== Kultura, umetnost, oblikovanje ===

* Peter Bevk&lt;ref name=&quot;:6&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://7fb5667a-8620-4119-9da0-ab4fd9015b4c.filesusr.com/ugd/395d73_e5101ddff965443499c3e4be5f837249.pdf|title=Idrijske novice, št. 483, 24.04.2020, stran 14|last=Kermavnar|first=Simona}}&lt;/ref&gt; (22.2.1854 - 13.12.1931), cerkljanski zidarski mojster, leta 1901 sodeloval pri zamenjavi oken na lokovški župnijski cerkvi in leta 1905 izdelal Načrt za zgradbo nove mrtvašnice in shrambe za paramente v Lokovcu (kapela ob župnijski cerkvi)
* [[Stanko Jericijo]] (1928-2007), skladatelj, zborovodja, duhovnik in pedagog; leta 2001 je uglasbil pesem Vesela pastirica iz Lokovca, ki jo je napisal in natisnil Valentin Stanič v času kaplanovanja na Banjšicah (1802–1809)
* [https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1015770/ Ivan Kraigher] (1908-1976), gradbeni projektant, po 2. SV je deloval na Goriškem pri obnovi v vojni porušenega podeželja (Tehnična baza Čepovan, Okrajni INOO za Grgar), v letih 1954 in 1955 je projektiral in izdelal načrte ter dokumentacijo za Dom zadruge Gornji Lokovec.

* [[Pavla Leban]] (1913 - 1993)&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Leban, Pavla (1913–1993) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi921520/|website=www.slovenska-biografija.si}}&lt;/ref&gt;, ljudska pesnica s psevdonimom Ljubinica; Katalog uporniškega pesništva navaja njeno povezanost z Lokovcem v obdobju februar 1945 in 6. marec 1945&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://commons.wikimedia.org/wiki/Data:Katalog_uporni%C5%A1kega_pesni%C5%A1tva.tab|title=Katalog uporniškega pesništva}}&lt;/ref&gt;
* [[Zmago Posega]] (1959-2009)&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Zmago Posega|url=https://www.novagoricaart.si/osebnost/zmago-posega/|website=Modmapng|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;, akademski kipar, avtor reliefa Svetogorske Matere božje v Mokrinovi kapelici v Spodnjem Lokovcu pred križiščem za Srednji Lokovec, ki je vpisana v RKD.
* [[Jakob Raspet]]&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Raspet, Jakob (1836–okoli 1886) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi943880/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2025-05-26}}&lt;/ref&gt;(1836 - okr. 1886), kipar in podobar iz Cerkna, avtor podobe presvetega Srca Jezusovega (l. 1873) za lokovško cerkev.
* [[Valentin Stanič]] (1774-1847), duhovnik, gornik in alpinist, pesnik, pisatelj, prevajalec, učitelj, vzgojitelj in kulturni delavec. Med Staničevim obdobjem na Banjšicah (1802–1809) je v tej kaplaniji uredil prvo šolo, za učence pisal preproste in poučne pesmi, jih učil petja, v naravi z njimi telovadil in jim kazal zdravilna zelišča. Z majhno tiskarno je poskrbel za tisk lastnih in prevedenih pesmi, med katerimi je tudi Vesela pastirica iz Lokovca, ki jo je leta 2001 uglasbil Stanko Jericijo iz Avč. Edino planinsko pot v kraju, pot na Lašček, je vzpostavilo in zanjo skrbi po njem poimenovano Planinsko društvo &quot;Valentin Stanič&quot; Kanal.
* [[Orglarstvo Škrabl|Anton Škrabl]], orglarski mojster iz Rogaške Slatine, pri katerem so bile naročene [[orgle]] z enim manualom (izdelane leta 1973 na Nizozemskem), ki so od leta 2001 v lokovški cerkvi
* [https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi950190/ Rafael Trpin] (1944–), akademski slikar, risar, likovni pedagog, fotograf, pisatelj, domoznanec, pohodnik; o svojih pohodih po Lokovški planoti je objavljal v Planinskem vestniku&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.planinskivestnik.com/files/File/PV_1991_11.pdf#page=494|title=Planinski vestnik, PV_1991_11 stran 494, Lašček in Lokovec - Poti med ogradami in pustimi razvalinami}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.planinskivestnik.com/files/File/PV_2013_10.pdf|title=Planinski vestnik PV_2013_10, stran 45, Skozi Gorenji Lokovec, tudi čez Lašček}}&lt;/ref&gt;, v dveh avtorskih knjigah ''Klanec do doma 1,'' po kateri je bil leta 2011 posnet [https://bsf.si/sl/film/klanec-do-doma/ film]'',''  in ''Klanec do doma 2'' objavlja tudi risbe, slike in zgodbe lokovških domačij, ki jih je obiskal med leti 1997 in 2017. Avtor o knjigi ''Klanec do doma 2'' pravi:
&lt;blockquote&gt;&lt;small&gt;&quot;''Moje poti se s staranjem iztekajo. Kmečke steze je v veliki meri uničil žled 2014. leta. Nekaj malega ohranjajo lovci, gozdarji nikakor. Tu in tam kaj drobižastega rešujejo trimarji, turistični delavci, v svoj konec zagledani krajani. Vsega naštetega je daleč premalo. Gozdovi žive neugnano dalje, v nekaj letih se bodo obnovili in tudi posrebali ogromen del današnje kmečke lepote, lahko bi rekli – krajine. Poleg hiš in poti izginevajo košenice in gorski travniki, z njimi pa množica rastlin, ki so se v stoletjih naučile živeti prav tam. Lepa prihodnost se piše le gozdnim rastlinam. Tehnika risanja z mehkim svinčnikom ponuja nekaj plastičnosti, kar včasih prav pride. S senčenjem je mogoče doseči posebne svetlobne učinke, celo ponazoritev letnih časov. Z besedilom opremljene risbe so praviloma doslej neobjavljene. Besedila so zložena v moji znani maniri, spoštljivo. Spoštovanje si vsi ti rovtarski domovi neskončno zaslužijo (in njihovi graditelji), naj gre za s podatki obogaten tekst ali pa bolj čustven zapis s sobotnih poti. Zavedal sem se, da morajo biti narisane stavbe dobro umeščene v svoje klance. Pomagala mi je plastična obdelava motivov. Risbe so narejene po prejšnjih skicah na terenu, zadnje čase vse več tudi po fotografijah. Večji del risb je nastal leta 2006. Zbirko sem dopolnjeval še v letih 2013 in 2017. Skoraj vsa besedila so bila na papir vržena 2012. leta. Nekaj novih je bilo dodanih 2017. Odmevi na prvo knjigo »Klanec do doma« so bili izjemno dobri. Pohvale so prišle iz vrst mojih prijateljev, poznavalcev rovtarskih razmer, tudi ljubiteljev moje pisane besede – pa še iz bolj razgledanih kmečkih sosesk.&quot;''&lt;/small&gt;&lt;/blockquote&gt;
* [[:it:Giuseppe_Ungaretti|Giuseppe Ungaretti]] (1888-1970), italijanski pesnik, pisatelj, prevajalec in novinar. Italijanski članek o Lokovcu na Wikipediji piše, da je bil pesnik med 1. SV v Lokovcu kot preprost vojak in ga v pesmi »Commiato« omenja z imenom Locvizza. Skoraj zagotovo je to napaka in ne gre za Lokovec ampak za Lokvico&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://mydbook.giuntitvp.it/app/books/GIAC89_G8969162Q/html/402|title=Locvizza* il 28 settembre 1916}} {{Slepa povezava|date=oktober 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; na Krasu, tudi glede na letnico nastanka pesmi 1916 v primerjavi s časovnico bitk na posameznih bojiščih Soške fronte ter upoštevajoč navedbe drugih virov.
* [[Tomaž Vuga]], arhitekt in urbanist&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Tomaž Vuga|url=https://www.novagoricaart.si/osebnost/tomaz-vuga/|website=Modmapng|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;, avtor strokovnih člankov, publikacij in knjig, avtor Spomenika padlim borcem v NOB in žrtvam vojnega nasilja postavljenega ob križišču cest iz Spodnjega v Srednji Lokovec. Spomenik stoji na tlakovani ploščadi, do katere vodijo kamnite stopnice. Sestavljajo ga trije kamniti stebri pravokotnega tlorisa in posvetilni kamen. Na spomeniku so  [[Oton Župančič|Župančičevi]] verzi. Postavljen je bil 26. septembra 1965. Vpisan je v RKD.

=== Etnološka, kulturna, tehniška in naravna dediščina ===

*Rado Bolčina in [[Mara Bolčina]], upokojena prosvetna in športna delavca iz Čepovana&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Čepovan med 1. svetovno vojno|url=https://www.kamra.si/novice/cepovan-med-1-svetovno-vojno/|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;, urednika publikacij in zbornikov, avtorja publicističnih in strokovnih člankov (zborniki: Oblačilna kultura na Trnovsko-Banjški planoti, Krčme in gostilne na Trnovsko-Banjški planoti, Zgodbe iz šolskih klopi: ob 150-letnici šolstva v Čepovanu, drugi), strokovna sodelavca Kulturno turističnega društva Lokovec; Mara B. je prejemnica [[Bloudkova plaketa|Bloudkove plakete]]
* [[Zoran Božič]] (1951-2021), doktor znanosti, slovenski šolnik, literarni zgodovinar, prešernoslovec in državni svetnik, strokovni sodelavec Kulturno turističnega društva Lokovec
* [[Justina Doljak]], zunanja strokovna sodelavka KTD Lokovec, upokojena učiteljica, raziskovalka krajevne zgodovine, so-avtorica in urednica zbornikov ter knjig o dediščini in ljudeh v Grgarju in okoliških krajih&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=PRIČEVALCI: Justina Doljak|date=27.9.2022|publisher=RTV Slovenija|url=https://www.rtvslo.si/rtv365/arhiv/174901754?s=tv}}&lt;/ref&gt;
* [[Petra Kolenc]]&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Dr. Petra Kolenc {{!}} ZRC SAZU|url=https://rpng.zrc-sazu.si/sl/sodelavci/petra-kolenc-sl|website=rpng.zrc-sazu.si|accessdate=2023-11-29|language=sl}}&lt;/ref&gt;, doktorica znanosti, raziskovalka, urednica, avtorica strokovnih in publicističnih člankov o Lokovcu, zunanja strokovna sodelavka KTD Lokovec
*[[Pavel Medvešček]] (1933-2020), slovenski pisatelj, publicist, grafik, slikar, zbiralec in interpretator ljudskega in mitskega izročila na Lokovški planoti
*[[wikidata:Q66132424|Inga Miklavčič Brezigar]], magistra znanosti, etnologinja, pobudnica vzpostavitve kovaškega muzeja v Lokovcu, avtorica strokovnih in publicističnih člankov o etnološki in tehniški dediščini Lokovške planote, zunanja strokovna sodelavka KTD Lokovec, prejemnica [[Murkova nagrada|Murkove nagrade]] za življenjsko delo
* Jerica Mrak Pestotnik, magistra znanosti, avtorica strokovnih člankov o lokovškem kovaštvu in okoliški krajini
*Elza Pavšič, arhitektka, oblikovalka kovaških izdelkov, avtorica strokovnih člankov o lokovškem kovaštvu in krajini, strokovna sodelavka KTD Lokovec
*[https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi942010/ Rafael Podobnik]- Raf, mojster fotografije, med terenskimi raziskovanji s sodelavci (P. Medvešček, R. Terpin) fotografiral lokovško dediščino (narava, izročilo starovercev)
*Jože Prah, gozdar, predsednik Komisije za evropske pešpoti (KEUPS), strokovni sodelavec KTD Lokovec za področje oglarjenja in smolarjenja
*[[Božidar Franc Premrl]]&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=PREMRL, Božidar Franc|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/premrl-bozidar-franc/|website=Obrazi slovenskih pokrajin|accessdate=2024-12-22|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;, raziskovalec kamnite dediščine, v knjigi Špički, špičkarji, kamnarji, zidarji - Kamen in njegovi mojstri na Trnovski in Banjški planoti ter v okolici&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Špički, špičkarji, kamnarji, zidarji. Kamen in njegovi mojstri na Trnovski in Banjški planoti ter v okolici|url=https://omp.zrc-sazu.si/zalozba/catalog/view/2160/8812/2795|website=ZRC SAZU, Založba ZRC|accessdate=2024-12-22|language=en|first=Božidar|last=Premrl}}&lt;/ref&gt;, opisuje lokovške kamnoseke in kamnoseško dediščino Lokovca

=== Šolstvo ===

* [[Franc Cicero]], rojen v Šmihelu (Šempas), učitelj&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=dLib.si - Koledar Družbe sv. Mohorja: za navadno leto1899, str. 24|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NQQVBNFG|website=www.dlib.si}}&lt;/ref&gt; v Lokovcu (1891-1899), kamor je bil premeščen s Trnovega (v Trnovskem gozdu), ker se je tam sprl z duhovnikom (l. 1892 se je v Lokovcu poročil z domačinko Nežo roj. Medved, vdovo Pičulin)
* [[Seznam osebnosti iz Občine Kanal ob Soči|Rihard Gorjup]] (1876 – 1965), učitelj v Lokovcu (1901)&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si|url=https://www.dlib.si/|website=www.dlib.si}}&lt;/ref&gt;
* [[Franc Leban]], učitelj v Lokovcu (1888-1889)&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/cdn/publikacije/1001-2000/1136/Popotnikov_koledar_za_slovenske_ucitelje-1888.pdf|title=Popotnikov koledar za slovenske učitelje 1888, stran 96}}&lt;/ref&gt; 
* [[Peter Medvešček]] (1859–1932)&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi356974/|title=Slovenska biografija}}&lt;/ref&gt;, učitelj v Lokovcu (1887), kjer se je poročil (1885) , šolnik, politik, publicist
* Fran Mermolja (1879–1966)&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi361108/|title=Fran Mermolja}}&lt;/ref&gt;, učitelj v Lokovcu
* [[Franc Mlekuž]] (1900-1973)&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Mlekuž, Franc (1900–1973) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi924340/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2024-10-03}}&lt;/ref&gt;, po 1. SV je do l. 1926 imel potovalni pouk na šolah Vrata in Lokovec
* Stanko Murovec (1906-1982)&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=MUROVEC, Stanko|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/murovec-stanko/|website=Obrazi slovenskih pokrajin|accessdate=2024-11-10|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;, učitelj v Spodnjem in Srednjem Lokovcu v letih 1927-1929
* [[Marija &quot;Minka&quot; Pahor]], rojena Lavrenčič (1908–1998)&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi940200/|title=Marija &quot;Minka&quot; Pahor, rojena Lavrenčič (1908–1998)}}&lt;/ref&gt;, učiteljica v Gornjem Lokovcu, publicistka, kulturna delavka
* Edvard Pitamic, učitelj v Lokovcu 1910 (iz Tolmina, VIR: Andrej Gabršček, Goriški Slovenci II)
* [[Ana Marija Rijavec]] (1942-2015), leta 1961 učiteljica na šoli v Gorenjem Lokovcu&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Trnovska čitanka|last=Ana Marija Rijavec v sodelovanju z Denis Matežič|publisher=Društvo ljubiteljev narava Planota, Lokve|year=2016|isbn=978-961-92483-4-8|location=2016}}&lt;/ref&gt;
* Anton Rust(i)ja, učitelj v Lokovcu (1888)&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PWLWHIHH|title=Koledar Družbe svetega Mohora: za prestopno leto 1888, str. 7}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/publication/1135|title=Popotnikov koledar za slovenske učitelje 1887 S popolnim šematizmom šolsk. oblastnij, učiteljišč, ljudskih šol in učiteljskega osobja po Južno-Štirskem, Kranjskem, Primorskem in slo. delu Koroškega po stanju v začetku šolskega leta 1886/7|publisher=&quot;Sv. Cirila&quot;, Maribor}}&lt;/ref&gt;
* [[Zora Tusulin - Ausec]] (1902 - 1983), učiteljica, članica organizacije TIGR, partizanka&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://vojastvo-military.si/wp-content/uploads/Slovenski-uporniki-dobrovoljci-in-vojaki12345678.pdf|title=Slovensk uporniki, dobrovoljci in vojaki|date=2017}}&lt;/ref&gt;»Srna«. Rojena je bila v Kobaridu. Diplomirala je l.1923 na tolminskem učiteljišču. Najprej je bila učiteljica v Osnovni šoli pri Sv. Luciji (Most na Soči). Ker se ni vpisala v fašistično stranko, so jo 1. 10. 1926 premestili v Srednji Lokovec.
* [[Andrej Vendramin]] (1891-1978), &quot;Goriški Schlinder&quot; - »neznani [[Seznam slovenskih pravičnih med narodi|pravičnik]] iz Solkana«&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=Goriški »Schindler«|date=27.1.2014|newspaper=Primorski dnevnik|url=https://www.primorski.eu/goriska/224006-goriki-schindler-ADPR236644}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=Andrej Vendramin - goriški Schindler|date=21.2.2014|url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/andrej-vendramin-goriski-schindler/330395|others=RTV Slovenija}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Jud in Slovenec, združena pri reševanju judovskih otrok|url=https://www.sistory.si/11686/www.sistory.si/11686/37805|website=www.sistory.si|language=sl}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/cdn/publikacije/31001-32000/31016/Zgodovina_otrostva.pdf|title=Zgodovina otroštva|date=2012|publisher=Zveza zgodovinskih društev Slovenije}}&lt;/ref&gt;je pomagal pri reševanju 73 preganjanih mladih Judov med holokavstom in je uvrščen v zbornik Slovenski pravični med narodi&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://omp.zrc-sazu.si/zalozba/catalog/download/939/3983/449-1?inline=1|title=Slovenski pravičniki med narodi, Andrej Vendramin - stran 90|publisher=ZRC SAZU}}&lt;/ref&gt;; učitelj v Lokovcu, kjer se je l.1918 poročil&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Matična knjiga poročenih, zvezek III  - ŠAK Ž Lkc MKP 3 {{!}} Lokovec {{!}} Škofijski arhiv Koper {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/koper/Lokovec/%25C5%25A0AK+%25C5%25BD+Lkc+MKP+3/?pg=77|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2024-03-10|language=sl}}&lt;/ref&gt; z domačinko Marijo roj. Leban, in kjer je bil rojen njegov sin [[Cvetko Vendramin]] (1927–)&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Vendramin, Cvetko (1927–) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi769991/|website=www.slovenska-biografija.si}}&lt;/ref&gt;, slikar samouk

=== Drugo ===
* [[Mario Abram]] (1920-2004)&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi917611/|title=Mario Abram}}&lt;/ref&gt;, časnikar, politik, udeleženec 2. SV; sodeloval pri nastanku brigade Garibaldi-Trst (Brigata d'Assalto Garibaldi-Trieste), ki je bila ustanovljena 5. aprila 1944 v Srednjem Lokovcu.
* [[France Bevk]] (1890-1970), [[Slovenci|slovenski]] [[pisatelj]], [[pesnik]], [[dramatik]], [[prevajalec]], [[urednik]], [[politik]], v knjigi Pot na svobodo&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Pot v svobodo|url=https://books.google.si/books?redir_esc=y&amp;hl=sl&amp;id=xtn4Vv9IjMAC&amp;focus=searchwithinvolume&amp;q=Lokovec|publisher=Lipa|date=1965|language=sl|first=France|last=Bevk}}&lt;/ref&gt; piše o partizanskih bojih med 2. SV, katerih udeleženec je bil, in lokovški krajini &quot;..''.Skalnate čeri in kotanje, v njih le za prgišče rjave prsti. Siromašna, stokrat preizkušena vas, kraj številnih bitk med okupatorjem in partizani. Ob pogledu nanjo, sem si stokrat zastavil vprašanje: Kako se da le za grižljaj kruha iztisniti iz teh divjih skal? Vendar je bila zvestoba večja in njihove žrtve bogatejše kot v nekateri bogati vasi...&quot;''
* [[Walter Chiesa]], se v članku »Elementi longobardi nella toponomastica goriziana« (prevod iz vira z več informacijami: publikacija Borc San Roc 8, 1996) posveča '''[[Dendrologija|dendronimom]]''', ki v italijanščini in slovenščini vsebujejo končnico »-ica« in so poimenovanje različnih gozdov na Goriškem: Castagnavizza ([[Frančiškanski samostan Kostanjevica pri Novi Gorici|Kostanjevica]], Kostanjev gozd - Kastanien Wald), Buccavizza ([[Bukovica, Renče - Vogrsko|Bukovica]], Bukov gozd - Buchen Wald), [[Ajševica]] (Lešnikov gozd - Haseln Wald), '''Locavizza (Lokovški gozd -''' Loccavizer Wald; - iz Log/Loch/Logo in Wald), Gabrovizza ([[Gabrovica pri Komnu|Gabrovica]], Gabrov gozd), Basovizza ([[Bazovica]], Bezgov gozd) in drugi (Panovec, Hrastovec). Piše, da je silvotoponim Locavizza (v italijanščini) oz. Lokovec '''[[Jezikoslovje|lingvistični fenomen]]''', saj vsebuje ponavljanje v smislu »bosco-bosco oz. gozd(ni)-gozd«, kar je sicer pogosto prisotno v večjezičnih okoljih (latinsko-slovanskih, latinsko-grških, latinsko-arabskih). [[Etimološki slovar slovanskih jezikov|Etimološko]] raziskavo neslovanskih toponimov na območju stičišča latinskega, nemškega in slovenskega jezika nekoliko zaplete končnica » -izza/-izza/'''-ica''' «, ki je slovenskega/slovanskega porekla. Sorodna beseda »'''wizza'''« je namreč [[Langobardi|langobardskega]]/germanskega porekla. Različice besede »wizza« se na območju [[Benečija]] - [[Trentino - Zgornje Poadižje]] uporabljajo za (zaščiten) gozd.
* [[Zoran Dietz]] (1901–1978)&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/|website=www.slovenska-biografija.si}}&lt;/ref&gt;, zdravnik; od 9. maja 1945 do 15. septembra 1947 delal kot zdravnik goriškega okrožja in po nekaj dni na teden odhajal v cono B v krajevne ambulante (Grgar, Ravne, Banjšice, Srednji Lokovec, Čepovan, Lokve, Trnovo, Ravnica)
* [[Vladimir Kenda]] (1915-1997)&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1013980/|title=Vladimir Kenda}}&lt;/ref&gt;, časnikar, udeleženec 2. SV; sodeloval pri nastanku brigade Garibaldi-Trst (Brigata d'Assalto Garibaldi-Trieste), ki je bila ustanovljena 5. aprila 1944 v Srednjem Lokovcu. 

== Religije ==

=== [[Cerkev (organizacija)|Krščanska cerkev]] ===

==== [[Duhovnik|Duhovniki]] in cerkveni dostojanstveniki ====
* [[Metod Pirih]] (1936–2021)&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=PIRIH, Metod|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/en/oseba/pirih-metod/|website=Obrazi slovenskih pokrajin|accessdate=2023-11-10|language=en-US}}&lt;/ref&gt;, koprski škof, teolog, duhovnik, pedagog, rojen v Lokovcu, pokopan na [[Sveta Gora, Nova Gorica|Sveti Gori]]
* [[Vladimir Pirih]] (1922-2017)&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/pricevalci/174424526|title=RTV Slovenija, Pričevalci (video)}}&lt;/ref&gt;, rojen v Lokovcu, duhovnik, dekan, podravnatelj v Malem semenišču na Reki, škofijski tajnik na Reki, stolni [[vikar]] v Kopru, organist, pevovodja, avtor okoli 900 skladb, kulturni delavec 

==== [[Redovne zaobljube|Redovnice]] ====
* &lt;small&gt;s. Jožefa Bremec (Podšpikarska)&lt;/small&gt;
* &lt;small&gt;s. Sholastika Pirih (Kačerjeva)&lt;/small&gt;
* &lt;small&gt;s. Ana Slivka (Gamžičeva)&lt;/small&gt;
* &lt;small&gt;s. Gizela Winkler (Mežnarjeva)&lt;/small&gt;
&lt;small&gt;*Vsi trije navedeni Pirihovi so krvni sorodniki.&lt;/small&gt;

==== Župniki, vikarji, kaplani, kurati v Lokovcu  (po časovnem zaporedju) ====
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+
!ime, obdobje
!ime, obdobje
|-
|&lt;small&gt;Janez Šavnik, prvi kaplan (1800-1817)&lt;/small&gt;
|&lt;small&gt;Valentin Pirec (1914-1915)&lt;/small&gt;
|-
|&lt;small&gt;Anton Zdravljič (1817-1829)&lt;/small&gt;
|&lt;small&gt;Evgen Bregant (1915-1917)&lt;/small&gt;
|-
|&lt;small&gt;Franc Štrekelj (1830-1932)&lt;/small&gt;
|&lt;small&gt;[[Peter Butkovič]] (1888–1953)&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Butkovič, Peter (1888–1953) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi154471/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2023-11-29}}&lt;/ref&gt;, ugankar, pisatelj, prevajalec, urednik, ilustrator, kaplan na Lokvah, od koder je soupravljal Lokovec (1916–1922)&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://revija.ognjisce.si/revija-ognjisce/432-svetniski-domovi/22564-cerkve-apostolov-sv-petra-in-pavla|title=Revija Ognjišče|accessdate=2024-01-27|archive-date=2023-06-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20230629072106/https://revija.ognjisce.si/revija-ognjisce/432-svetniski-domovi/22564-cerkve-apostolov-sv-petra-in-pavla|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;/small&gt;
|-
|&lt;small&gt;Tomaž Štrekelj (1832-1835, umrl in pokopan v Lokovcu )&lt;/small&gt;
|&lt;small&gt;Janez Brezavšček (1917)&lt;/small&gt;
|-
|&lt;small&gt;Luka Trušnovec (1836-1840)&lt;/small&gt;
|&lt;small&gt;[[Herman Trdan]] (1892–1970)&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Trdan, Herman (1892–1970) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi950490/|website=www.slovenska-biografija.si}}&lt;/ref&gt;, duhovnik, narodni delavec, slikar, med 1. svetovno vojno in po njej kurat v Lokovcu (1917-1918)&lt;/small&gt;
|-
|&lt;small&gt;Luka Nagode, prvi vikar  (1840-1854)&lt;/small&gt;
|&lt;small&gt;Jakob Vončina, župnik; Štefan Pignatari, kurat (VIR: A. Gabršček, Goriški Slovenci II, 1918)&lt;/small&gt;
|-
|&lt;small&gt;Anton Kavčič (1854-1863)&lt;/small&gt;
|&lt;small&gt;Franc Močnik (1918-1920)&lt;/small&gt;
|-
|&lt;small&gt;Franc Košuta (1863-1869)&lt;/small&gt;
|&lt;small&gt;Štefan Pajntar (1921-1927)&lt;/small&gt;
|-
|&lt;small&gt;Janez Jug (1870-1882)&lt;/small&gt;
|&lt;small&gt;Franc Širaj, dolgoletni župnik v Lokovcu, kjer je pokopan (1921-1941)&lt;/small&gt;
|-
|&lt;small&gt;Tomaž Rutar (1882-1890)&lt;/small&gt;
|&lt;small&gt;Ivan Hlad, upravitelj iz Čepovana (1961-1962 in 1977-1980)&lt;/small&gt;
|-
|&lt;small&gt;Anton Pipian (1890-1892)&lt;/small&gt;
|&lt;small&gt;Franc Zagoršek, služboval v Čepovanu, od koder je pomagal župniku Širaju v Lokovcu&lt;/small&gt;
|-
|&lt;small&gt;[[Alojzij Bratina]], kurat v Lokovcu (1892-1896, Letopis slovenske matice za leto 1896)&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Letopis Matice slovenske|url=http://archive.org/details/letopismaticeslo1896slov|publisher=V Ljuljana : [s.n.]|date=1866|last=PIMS - University of Toronto|first2=Johann|last2=Bleiweis}}&lt;/ref&gt;&lt;/small&gt;
|&lt;small&gt;Vladimir Rijavec, služboval na Banjšicah, od koder je pomagal župniku Širaju v Lokovcu&lt;/small&gt;
|-
|&lt;small&gt;[[Štefan Krkoč]], vikar v Lokovcu (Letopis slovenske matice za leto 1896)&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Letopis Matice slovenske|last=Bleiweis|first=Johann|publisher=PIMS - University of Toronto|year=1866|location=V Ljubljana : [s.n.]|url=http://archive.org/details/letopismaticeslo1896slov}}&lt;/ref&gt;&lt;/small&gt;
|&lt;small&gt;[[Martin Pavlin]] (1927-2013), v letih 1962-1977 zadnji župnik v Lokovcu, kjer je bival 15 let, župnik na Banjšicah in v Kalu nad Kanalom (do 2006)&lt;/small&gt;
|-
|&lt;small&gt;Vincenc Mežan (1896-1906)&lt;/small&gt;
|&lt;small&gt;Janez Kržišnik (1980-1988)&lt;/small&gt;
|-
|&lt;small&gt;Franc Šmid (1906-1907)&lt;/small&gt;
|&lt;small&gt;Evgen Gantar (1988-1995)&lt;/small&gt;
|-
|&lt;small&gt;Franc Klanjšček, (so)ustanovitelj prve kovaške zadruge l. 1911 (1907-1914), iz Lokovca odšel na bojišče 1. SV v Galicijo, po vrnitvi služboval v Levpi&lt;/small&gt;
|&lt;small&gt;Stanko Šemrl (1995-1998)&lt;/small&gt;
|}

== Žrtve vojn ==

=== Žrtve 1. svetovne vojne ===
V avstro-ogrsko vojsko je bilo med 1.SV vpoklicanih 317 Lokovčanov od takrat 1340 prebivalcev, 48 se jih s front in ujetništva ni vrnilo, 22 domačinov je umrlo v begunstvu, med civilisti je bilo 5 žrtev. Konec vojne je bilo na lokovškem pokopališču pokopanih 79 vojakov, ki so izgubili življenje v spopadih na Lokovški planoti in njeni okolici. Njihovi posmrtni ostanki so bili v tridesetih letih 20. st. prekopani na čepovansko vojaško pokopališče. 

Obeležja: 

* Na ploščadi na vzhodni strani cerkve sv. Petra in Pavla v Srednjem Lokovcu stoji Spomenik (padlim v) [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]], ki je kot enota nepremične kulturne dediščine vpisan v RKD. 
* Lajos Mớritz, učitelj, AO vojak v 1. SV; madžarskemu vojaku in mlademu učitelju iz mesta Gyõr, ki je 7.10.1917 med pripravami njegovega polka na zadnjo soško bitko padel na območju Lokovca, je bila na pročelju zakristije vaške cerkve leta 2011 na pobudo Madžarske postavljena spominska plošča&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Wayback Machine|url=https://etnologija.etnoinfolab.org/dokumenti/77/2/2018/Spomeniki_padlim_v_prvi_svetovni_vojni_Oddelek_za_etnologijo_3294.pdf|website=web.archive.org|accessdate=2023-12-17|archive-date=2023-05-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20230501103059/https://etnologija.etnoinfolab.org/dokumenti/77/2/2018/Spomeniki_padlim_v_prvi_svetovni_vojni_Oddelek_za_etnologijo_3294.pdf|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;. Ob plošči je informativna tabla o njegovem doživljanju vojaških spopadov, zapisanih v dnevniku, ki ga je ob smrti imel pri sebi. 

* Ernest Schwarzer&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; pl. [[Heldenstamm]] (1896-1917), zadnji vitez plemeniti Heldenstamm iz Koprivnice pri [[Brestanica|Brestanici]], zaradi s strani družine prepovedane ljubezni si je večkrat odlikovan AO vojak na Soški fronti med 1. SV vzel življenje in bil pokopan v Lokovcu.
* ''Slovenskim vojakom, umrlim med 1.SV na vzhodni fronti na strani AO v bojih proti ruski armadi, je Slovenija leta 2018&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://100letkobarid.potmiru.si/2018/06/06/v-galiciji-so-slovenski-vojaki-dobili-obelezji/|title=100 let prve svetovne vojne, Pot miru|accessdate=2024-02-06|archive-date=2024-02-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20240206114633/https://100letkobarid.potmiru.si/2018/06/06/v-galiciji-so-slovenski-vojaki-dobili-obelezji/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; postavila spomenika v Gorlicah na [[Poljska|Poljskem]] in v ukrajinskem [[Lvov|Lvovu]]. Med njimi so bili tudi Lokovčani.''

=== Žrtve 2. svetovne vojne ===
Nemci so požgali 44 hiš in prav toliko gospodarskih poslopij, v bojih proti sovražniku, v zaporih in taboriščih je med vojno umrlo 72 domačinov.

V Register kulturne dediščine vpisana obeležja:

* Spomenik padlim borcem v NOB in žrtvam vojnega nasilja: Spomenik stoji ob križišču cest iz Spodnjega v Srednji Lokovec na tlakovani ploščadi, do katere vodijo kamnite stopnice. Sestavljajo ga trije kamniti stebri pravokotnega tlorisa in posvetilni kamen. Na spomeniku so [[Oton Župančič|Župančičevi]] verzi. Postavljen je bil 26. septembra 1965. Avtor spomenika je arhitekt [[Tomaž Vuga]].
* Spominsko znamenje družini Kralj: Na kamen ob ruševinah nekdanje Kraljeve hiše v Srednjem Lokovcu je vzidana marmorna spominska plošča, posvečena pobitim članom družine Šuligoj in Kralj. Postavljena je bila 19. septembra 1971.
* Spominska plošča v NOB padlima borcema IX. korpusa: Marmorna spominska plošča z vklesanim napisom je bila postavljena 22. julija 1985. Plošča je vzidana na stransko fasado objekta Lokovec 41.
* Spominska plošča Srečku Legatu: Na marmorni spominski plošči je vklesan napis Srečku Legatu, padlemu borcu v NOV. Postavljena je bila leta 1948. Plošča je vzidana v obcestni zid blizu domačije Lokovec 11.
* Spominska plošča padlim borcem NOB in žrtvam vojnega nasilja: Na marmorni spominski plošči so vklesana imena umrlih in posvetilni verzi. Postavljena je bila 4. julija 1947. Plošča je vzidana na dvoriščno fasado nekdanje osnovne šole v Gorenjem Lokovcu v Špilniku.
* Spomenik [[Franc Mermolja-Mitja|Francu Mermolji-Mitji:]] Spomenik je betonski kvader, ki ima na prednji strani vzidano marmorno ploščo z napisom, posvečenem sedemnajstletnemu partizanu Francu Mermolji - Mitji. Postavljen je bil leta 1961 ob cesti nad domačijo V Senebiku v Gornjem Lokovcu. Franc je bil kulturnik briškega bataljona in sin družbeno političnega delavca in zobozdravnika Mermolja Lamberta&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi923790/|title=Mermolja Lambert}}&lt;/ref&gt;
* Spomenik [[Darko Marušič|Darku Marušič]]&lt;nowiki/&gt;u - Blažu&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=Modmapng (Mapiranje modernistične Nove Gorice)|date=2020|url=https://www.novagoricaart.si/osebnost/darko-marusic/}}&lt;/ref&gt; , narodnemu heroju, ki je padel v Spodnjem Lokovcu 17. novembra 1943, ko je vodil briško mladinsko delegacijo na pokrajinsko konferenco Zveze slovenske mladine. Spomenik je v obliki kamnite piramide. Na prednji strani je vzidana bronasta napisna plošča. Postavljen je bil 22. julija 1952 ob cesti v Spodnjem Lokovcu, v bližini domačije Podhribar.

== Povezave ==

* [[Seznam osebnosti iz Mestne občine Nova Gorica]]
* [[Seznam osebnosti iz Občine Kanal ob Soči]]
* [[Seznam osebnosti iz Občine Gorica]]
* Žrtve I. SV&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Žrtve 1. svetovne vojne|url=https://zv1.sistory.si/?lang=sl|website=zv1.sistory.si|accessdate=2023-11-10}}{{Slepa povezava|date=november 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; [https://en.wikipedia.org/wiki/World_War_I_casualties]
* Žrtve II. SV&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Zgodovina Slovenije - SIstory|url=https://www.sistory.si/zrtve|website=www.sistory.si|accessdate=2023-11-10}}&lt;/ref&gt;
* Arhivski fondi Matricula Online&lt;ref name=&quot;:5&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/koper/|title=Škofijski arhiv Koper}}&lt;/ref&gt;
* ProLoko, publikacija KTD Lokovec, ISSN 1854-0937, 2002-2024, Kulturno turistično društvo Lokovec
* [[Lokovec]]
* [[Lokovška planota]]
* Arhiv v Gorici (Italija)&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Liste di leva – Archivio di Stato di Gorizia|url=https://archiviodistatogorizia.cultura.gov.it/liste-leva/|accessdate=2024-05-02|language=it-IT|archive-date=2024-05-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20240502064541/https://archiviodistatogorizia.cultura.gov.it/liste-leva/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
* Nagrajenci občine Nova Gorica&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.nova-gorica.si/media/wtoh2krd/priznanja_song.pdf|title=Nova Gorica, SONG, MONG}}{{Slepa povezava|date=marec 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
* [[:Kategorija:Seznami osebnosti po občinah v Sloveniji]]
* [[:Kategorija:Ljudje po mestu v Sloveniji]]

== Viri ==
[[Kategorija:Lokovec]]</text>
      <sha1>7whzmahq19p9oxr4pukdcqhhvddfwaz</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Samara, Irak</title>
    <ns>0</ns>
    <id>562307</id>
    <revision>
      <id>6774140</id>
      <parentid>6727093</parentid>
      <timestamp>2026-11-03T11:14:25Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6)</comment>
      <origin>6774140</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="20425" sha1="cdglsfr1084b13k2lxdvkem7odmt3wz" xml:space="preserve">{{Infopolje Naselje
| name               = Samara
| native_name        = {{lang|ar|سَامَرَّاء}}
| native_name_lang   = ar
| settlement_type    = Mesto
| image_skyline      = File:صوره في اجواء مطريه للمأذنه الملويه في سامراء العراق.jpg
| imagesize          = 250px
| image_caption      = Spiralni minaret Velike mošeje v Samari (2016)
| pushpin_map        = Irak
| pushpin_label_position = left
| pushpin_relief     = yes
| pushpin_mapsize    = 
| pushpin_map_caption = Lega Samare v Iraku
| subdivision_type   = Država
| subdivision_name   = {{flag|Iraq}}
| subdivision_type1  = Guvernat
| subdivision_name1  = Saladin
| population_as_of   = 2003 ocena
| population_total   = 348.700
| footnotes          = {{Infobox UNESCO World Heritage Site
  |child = yes
  |WHS = Samarra Archaeological City
  |ID = 276
  |Year = 2007
  |Danger = 2007-
  |Area = 15.058 ha
  |Buffer_zone = 31.414 ha 
  |Criteria = Cultural: ii, iii, iv
  }}
| coordinates        = {{coord|34|11|54|N|43|52|27|E|region:IQ_type:city(300000)|display=inline,title}}
}}
'''Samara''' ({{lang-ar|سَامَرَّاء|Sāmarrāʾ}}) je [[mesto]] v [[Irak]]u. Stoji na vzhodnem bregu [[Tigris]]a v guvernatu Saladin, 125 kilometrov severno od [[Bagdad]]a. Moderno mesto Samara je leta 836 ustanovil [[Abasidski kalifat|abasidski kalif]] [[Al-Mu'tasim]] kot novo upravno prestolnico in vojaško oporišče.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last=Northedge |first=Alastair E. |title=Encyclopaedia of Islam, Three |url=https://archive.org/details/encyclopaediaofi0000unse_u8d8 |publisher=Brill |year=2012 |isbn=9789004161658 |editor-last=Fleet |editor-first=Kate |location= |pages= |chapter=ʿAbbāsid art and architecture |editor-last2=Krämer |editor-first2=Gudrun |editor-last3=Matringe |editor-first3=Denis |editor-last4=Nawas |editor-first4=John |editor-last5=Rowson |editor-first5=Everett}}&lt;/ref&gt; Leta 2003 je imelo mesto ocenjeno na 348.700 prebivalcev. Med iraško državljansko vojno je bila Samara v ''sunitskem trikotniku'' upora.

[[Arheološko najdišče Samara]] še vedno ohranja večino prvotnega načrta, arhitekture in umetniških relikvij zgodovinskega mesta.&lt;ref&gt;{{navedi splet |last= |first= |title=Samarra Archaeological City |url=https://whc.unesco.org/en/list/276/ |access-date=2023-04-24 |website=UNESCO World Heritage Centre |language=en}}&lt;/ref&gt; Leta 2007 ga je UNESCO razglasil za svetovno dediščino.&lt;ref&gt;{{navedi novice| url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/asia-pacific/6248244.stm | publisher=BBC News | title=Unesco names World Heritage sites | date=2007-06-28 | access-date=2010-05-23}}&lt;/ref&gt;

== Zgodovina ==
=== Prazgodovinska Samara ===
Ostanke prazgodovinske Samare je med letoma 1911 in 1914 prvi izkopal nemški arheolog Ernst Herzfeld. Samara je postala tipsko mesto za samarsko kulturo. Od leta 1946 so zvezki, pisma, neobjavljena poročila o izkopavanjih in fotografije v galeriji umetnosti Freer v Washingtonu, D. C.

Civilizacija je vzcvetela skupaj z [[Ubaidsko obdobje|Ubaidskim obdobjem]], kot ena prvih mestnih držav na Bližnjem vzhodu. Trajalo je od leta 5500 pr. n. št. in na koncu propadlo leta 3900 pr. n. št.

=== Novasirsko obdobje ===
Mesto Sur-marati (ki ga je ponovno ustanovil [[Senaherib]] leta 690 pr. n. št. glede na [[stela (spomenik)|stelo]] v Waltersovem umetniškem muzeju) ni zanesljivo identificirano z utrjenim [[Asirija|asirskim]] mestom v al-Huvejšu na Tigrisu nasproti današnje Samare. Državni arhiv Asirije na spletu opredeljuje Surimarat kot sodobno mesto Samare.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://oracc.museum.upenn.edu/saao/cbd/qpn/qpn.x030705.html |title=SAAO |access-date=2024-06-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160304023539/http://oracc.museum.upenn.edu/saao/cbd/qpn/qpn.x030705.html |archive-date=2016-03-04 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Starodavna imena krajev za Samaro, ki jih je zabeležil samarski arheološki pregled, so grška ''Souma'' ([[Ptolemaj]] V.19, [[Zosim]] III, 30), latinsko ''Sumere'', utrdba, omenjena med umikom Julijanove vojske leta 363 n. št. ([[Amijan Marcelin]] XXV, 6, 4) in sirsko ''Sumra'' (Hoffmann, Auszüge, 188; Mihael Sirski, III, 88), opisana kot vas.

Možnost večje populacije se je ponudila z odprtjem Katul al-Kisravi, severnega podaljška kanala Nahravan, ki je črpal vodo iz Tigrisa v regiji Samara, kar je pripisal Jaqut al-Hamavi (Muʿjam, glej pod &quot;Qatul&quot; «) [[Kozrav I.]] (531–578). Za praznovanje zaključka tega projekta je bil na južnem zalivu južno od Samare zgrajen spominski stolp (sodobni Burdž al-Ka'im), na severnem zalivu (sodobni Nahr ar-Rasasi) blizu ad-Davr. Dodatni kanal, Katul Abi al-Džund, ki ga je izkopal abasidski kalif [[Harun al-Rašid]], je obeležil načrtovano mesto, postavljeno v obliki pravilnega osmerokotnika (sodobno Husn al-Kadisija), imenovano al-Mubarak in zapuščeno nedokončano leta 796.

&lt;gallery widths=&quot;200px&quot; heights=&quot;200px&quot;&gt;
Image:Female Statuette Halaf Culture 6000-5100 BCE.jpg|Ženski kipec, Samara, 6000 pr. n. št.
File:Samarra bowl.jpg|Skleda iz Samare v Vorderasiatisches Museum v Berlinu. Svastika v središču motiva je rekonstrukcija&lt;ref&gt;Stanley A. Freed, &quot;Research Pitfalls as a Result of the Restoration of Museum Specimens&quot;, ''Annals of the New York Academy of Sciences'', Volume 376, The Research Potential of Anthropological Museum Collections, pages 229–245, December 1981. {{doi|10.1111/j.1749-6632.1981.tb28170.x}}.&lt;/ref&gt;
File:Chinese sancai sherd 9th 10th century found in Samarra.jpg|Kitajsko izdelana posoda ''sancai'', 9.–10. stoletje, najdena v Samari, primer kitajskega vpliva na islamsko keramiko. Britanski muzej.
&lt;/gallery&gt;

=== Abasidsko glavno mesto ===
{{glavni|Arheološko najdišče Samara}}
[[File:Dirhem of al-Muntasir, AH 247-248.jpg|thumb|Dirham Al-Muntasirja, kovan v Samari, 861/862 n. št.|left]]
[[File:قصر البركة في سامراء.jpg|thumb|260x260px|Ostanki okroglega bazena, obdanega s sprejemnimi dvoranami v palači Dar al-Khilafa, ki jo je zgradil Al-Mu῾tasim (vladal 833–842)&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last1=Blair |first1=Sheila S. |chapter-url=https://books.google.com/books?id=-mhIgewDtNkC&amp;pg=PP3 |title=The Art and Architecture of Islam 1250-1800 |last2=Bloom |first2=Jonathan M. |publisher=Yale University Press |year=1995 |isbn=9780300064650 |location= |pages= |chapter=Samarra}}&lt;/ref&gt;]]
[[File:قصر العاشق مدينه سامراء.jpg|thumb|Qasr al-'Ašik, palača iz obdobja Abasidov v bližini Samare]]

Leta 836 n. št. je abasidski kalif Al-Mu'tasim ustanovil novo prestolnico na bregovih Tigrisa. Tu je zgradil obsežne palačne komplekse, obdane z garnizijskimi naselji za svojo vojsko, večinoma iz Srednje Azije in Irana (najbolj znani Turki, pa tudi polki Horasani ''Ištakhanija'', ''Faraghina'' in ''Ušrusanija'') ali Severne Afrike (kot Maghariba). Čeprav so jih pogosto imenovali mameluški sužnji vojaki, je bil njihov status precej povišan; nekateri njihovi poveljniki so nosili sogdijske plemiške naslove.&lt;ref name=&quot;Babaie&quot;&gt;{{navedi knjigo | title=Slaves of the Shah | url=https://archive.org/details/slavesshahneweli00baba | url-access=limited | publisher=I.B.Tauris &amp; Co Ltd | author=Babaie, Sussan | year=2004 | location=New York | pages=[https://archive.org/details/slavesshahneweli00baba/page/n18 4]–5 | isbn=1-86064-721-9}}&lt;/ref&gt;

Mesto se je nadalje razvilo pod kalifom al-Mutavakilom, ki je sponzoriral gradnjo razkošnih kompleksov palač, kot je al-Mutavakilija, in [[Velika mošeja Samara]] z znamenitim spiralnim minaretom ali Malvija, zgrajena leta 847. Za njegovega sina al-Mu'tazza je zgradil veliko palačo Bulkuvara.

[[Nestorijanstvo|Nestorijanski]] patriarh Sargis (860–72) je preselil patriarhalni sedež Vzhodne Cerkve iz Bagdada v Samaro in eden ali dva njegovih neposrednih naslednikov sta morda tudi sedela v Samari, da bi bila blizu sedeža oblasti.&lt;ref&gt;Mari, 80–1 (Arabic), 71–2 (Latin)&lt;/ref&gt;

Samara je ostala rezidenca kalifa do leta 892, ko je al-Mu'tadid vrnil prestolnico v Bagdad. Zgodovinski viri poročajo, da je bilo mesto približno v tem času izropano. Njegovo prebivalstvo se je verjetno zmanjšalo in mesto je nazadovalo, vendar je ostalo pomembno trgovsko središče.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;Northedge, Alastair (1995). &quot;Sāmarrā'&quot;[https://referenceworks.brill.com/search?q=S%C4%81marr%C4%81%27&amp;source=%2Fdb%2Feieo]{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}. In Bosworth, C. E.; van Donzel, E.; Heinrichs, W. P. &amp; Lecomte, G. (eds.). The Encyclopaedia of Islam, Second Edition. Volume VIII: Ned–Sam. Leiden: E. J. Brill. pp. 1039–1041. ISBN 978-90-04-09834-3.&lt;/ref&gt;

Od 10. stoletja dalje je postalo pomembno romarsko mesto. V 12. in 13. stoletju se je tok reke južno od mesta pomaknil proti vzhodu. Posledično je bila glavna cesta med Bagdadom in Mosulom premaknjena na zahodni breg in Samara je izgubila svoj pomen kot trgovsko mesto.

=== Sodobnost ===
V 18. stoletju je potekala ena najbolj nasilnih bitk osmansko-perzijske vojne 1730–1735, [[bitka pri Samari]], kjer je padlo več kot 50.000 Turkov in Perzijcev. Zaroka je odločila o usodi osmanskega Iraka in ga ohranila pod oblastjo [[Konstantinopel|Konstantinopla]] do prve svetovne vojne.

V 1950-ih je Samara dobila nov pomen, ko je nastalo stalno jezero, [[Tatarsko zajezitveno jezero|jezero Tartar]], z izgradnjo jeza Samara, ki je bil zgrajen, da bi preprečil pogoste poplave Bagdada. Veliko domačinov je bilo zaradi jezu razseljenih, kar je povzročilo povečanje prebivalstva Samare.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last1=Hann |first1=Geoff |url=https://books.google.com/books?id=-9RNCgAAQBAJ&amp;dq=samarra+barrage+displacement+population&amp;pg=PA188 |title=Iraq: The ancient sites and Iraqi Kurdistan |last2=Dabrowska |first2=Karen |last3=Townsend-Greaves |first3=Tina |date=2015-08-07 |publisher=Bradt Travel Guides |isbn=978-1-84162-488-4 |language=en}}&lt;/ref&gt;
[[File:Samarra City 1.jpg|thumb|[[Svetišče Al-Askari]]]]

Samara je ključno mesto v guvernatu Saladin, glavnem delu tako imenovanega sunitskega trikotnika, kjer so bili uporniki aktivni med iraško vojno.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last=Bazzaz |first=Sahar |title=Imperial Geographies in Byzantine and Ottoman Space |publisher=Center for Hellenic Studies |year=2013 |editor-last=Bazzaz |editor-first=Sahar |series=Hellenic Studies Series |location=Washington, DC |language=en |chapter=The Discursive Mapping of Sectarianism in Iraq: The “Sunni Triangle” in the Pages of The New York Times |editor-last2=Batsaki |editor-first2=Yota |editor-last3=Angelov |editor-first3=Dimiter |chapter-url=https://chs.harvard.edu/chapter/11-the-discursive-mapping-of-sectarianism-in-iraq-the-sunni-triangle-in-the-pages-of-the-new-york-times-sahar-bazzaz/}}&lt;/ref&gt; Čeprav je Samara znana po šiitskih svetih krajih, vključno z grobnicami več šiitskih imamov, so v mestu tradicionalno in do nedavnega prevladovali sunitski Arabci. Med iraško vojno so se pojavile napetosti med suniti in šiiti. 22. februarja 2006 je [[Al Kaida]] v Iraku bombardirala zlato kupolo [[Svetišče Al-Askari|mošeje al-Askari]], kar je sprožilo obdobje nemirov in povračilnih napadov po vsej državi, ki so terjali na stotine življenj. Nobena organizacija ni prevzela odgovornosti za bombni napad. 13. junija 2007 so sunitski uporniki ponovno napadli mošejo in uničili dva minareta, ki sta obkrožala ruševine kupole.&lt;ref name=&quot;Ricks2010&quot;&gt;{{navedi knjigo|author=Thomas E. Ricks|title=The Gamble: General Petraeus and the American Military Adventure in Iraq|url=https://books.google.com/books?id=gHMJCgAAQBAJ&amp;pg=PT3|date=6 January 2010|publisher=Penguin Publishing Group|isbn=978-1-101-19206-1|page=228}}&lt;/ref&gt; 12. julija 2007 je bil razstreljen stolp z uro. Poročali niso o smrtnih žrtvah. Šiitski klerik Muktada al-Sadr je pozval k miroljubnim demonstracijam in tridnevnemu žalovanju. Izjavil je, da meni, da za napadom ne bi mogel stati noben sunitski Arabec, čeprav so bili po poročanju ''New York Timesa'' napadalci verjetno suniti, povezani z Al Kaido.&lt;ref name=&quot;nyti_Seve&quot;&gt;{{navedi splet | title = Several Mosques Attacked, but Iraq Is Mostly Calm - New York Times | author1 = John F. Burns | author2 = Jon Elsen | work = The New York Times | date = 2007-06-14 | access-date = 2015-08-22 | url = https://www.nytimes.com/2007/06/14/world/middleeast/14cnd-iraq.html?pagewanted=all }}&lt;/ref&gt; Po bombnem napadu leta 2006 je bila mošeja zaprta, iraška policija pa je takrat v mestu uvedla policijsko uro za nedoločen čas. Leta 2009 so mošejo ponovno odprli, medtem ko je potekala obnova.

Vse od konca iraške državljanske vojne leta 2007 se je šiitska populacija svetega mesta eksponentno povečala. Vendar se je nasilje nadaljevalo z bombnimi napadi v letih 2011 in 2013. Junija 2014 je mesto napadla [[Islamska država]] (ISIS) v okviru ofenzive v Severnem Iraku. Sile ISIS-a so zavzele občinsko stavbo in univerzo, vendar so jih kasneje odvrnile iraška vojska in enote SWAT. Bližnji mavzolej Imam Dur, zgodovinski mavzolej, posvečen Muslim ibn Kurejšu, šiitskemu vladarju, je leta 2014 uničila ISIS.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Archnet &gt; Site &gt; Qubba Imam al-Dur |url=https://www.archnet.org/sites/3838 |access-date=2023-04-14 |website=www.archnet.org |archive-date=2015-06-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150629155356/https://www.archnet.org/sites/3838 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

== Verski pomen ==
V mestu je tudi svetišče al-Askari, ki vsebuje mavzoleja imamov Alija al-Hadija in Hasana al-Askarija, desetega oziroma enajstega šiitskega imama, pa tudi kraj, od koder naj bi Mohamed al-Mahdi, znan kot 'Skriti imam', šel v okultacijo v prepričanju dvanajsternikov ali šiitov. Zaradi tega je postalo pomembno romarsko središče šiitskih imamov.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{navedi knjigo |last= |first= |url=https://books.google.com/books?id=n9WLDwAAQBAJ |title=The Shi'a of Samarra: The Heritage and Politics of a Community in Iraq |publisher=Bloomsbury Publishing |year=2012 |isbn=978-1-78672-982-8 |editor-last=Panjwani |editor-first=Imranali |language=en}}&lt;/ref&gt; Poleg tega sta tam pokopani Hakimah in Nardžis, ženski sorodnici preroka [[Mohamed]]a in imama, ki ju muslimani zelo cenijo, zaradi česar je ta mošeja eno najpomembnejših krajev čaščenja.

== Prebivalstvo ==
Po statističnih podatkih iraškega ministrstva za načrtovanje v letu 2013 je prebivalstvo mesta Samara naraslo s 15.000 ljudi v zgodnjih 1950-ih na več kot 190.000 ljudi v letu 2013. Kar zadeva okrožje Samara (mesto in podeželje), je prebivalcev približno 250.000 sunitskih Arabcev. Iz klanov Swamara (Albu Abbas, Albu Nisan, Albu Daraj, Albu Assi, Albubaz, Albuisa, Albubadri, Albuasoud, Alburahman, Albuhdad, Albuwis), Albayat, Albu Badran, Al-Dulaim (Albu Nimr, Albu Fahd), Al- Jabbour, Al-Azza, Al-Ubaid in Bani Tamim.

V 20. stoletju je Samara dobila nov pomen, ko je bilo leta 1954 v bližini mesta zgrajeno stalno jezero, da bi preprečili ponavljajoče se poplave, ki so grozile Bagdadu. Številni lokalni prebivalci so bili razseljeni iz območja jezu, ki meji na mesto, in se preselili v bližnje vasi in središče mesta Samara, v naslednjih letih pa je prišlo do povečanja prebivalstva kot posledice naravne rasti prebivalstva.

== Kultura in znamenitosti ==
V Samari so še vedno ruševine številnih kalifskih palač in drugih stavb, prvotno pokritih z [[marmor]]jem in dragocenimi [[mozaik]]i. [[Velika mošeja Samara]] je dobila spiralni minaret, ki spominja na starodavni mezopotamski [[zigurat]]. Ta slavni minaret stoji vzhodno od sedanjega mesta. Nekoliko manjša in mlajša mošeja Abu Dulaf je dobila repliko. Leta 2007 je UNESCO razglasil ruševine in arheološka najdišča za svetovno dediščino. Hkrati ga je vpisala na Rdeči seznam ogrožene svetovne dediščine.&lt;ref&gt;{{Internetquelle|autor=UNESCO World Heritage Centre|url=http://whc.unesco.org/en/list/276|titel=Samarra Archaeological City|abruf=2017-09-23|sprache=en}}&lt;/ref&gt;

Današnje precej manjše mesto Samara leži sredi obsežnih ruševin na vzhodnem bregu Tigrisa, približno 125 kilometrov severno od Bagdada.

=== Arheološka najdišča v Samari ===
Nemški arheolog Ernst Herzfeld je med letoma 1911 in 1914 izvedel prva arheološka izkopavanja v starodavni Samari. Knjige, pisma, neobjavljena poročila o izkopavanjih in fotografije so od leta 1946 shranjeni v galeriji umetnosti Freer v Washingtonu, D. C.

Čeprav je trenutno arheološko najdišče, ki ga pokrivajo ruševine opeke iz blata, veliko najdišče, najdišče Samara v starih časih ni bilo veliko raziskano, razen samarske kulture iz obdobja bakrene dobe (5500-4800 pr. n. št.), ki je bila najdena na lokaciji Tell Rich, kjer dokazi o namakalni arhitekturi, vključno z lanom, kažejo na cvetočo poselitveno kulturo z visoko organizirano družbeno strukturo. Najpomembnejša stvar te dediščine je predvsem fino izdelana keramika, ki je okrašena s temnimi ozadji s stiliziranimi liki živali in ptic ter zelo dodelanimi geometrijskimi vzorci. Ta vrsta lončenine je bila zelo razširjena, ker je bila dobro izdelana, in so jo na veliko izvažali na starodavni Bližnji vzhod, izvirala pa je iz Samare. Samarska kultura je bila predhodnica mezopotamske kulture v Ubaidskem obdobju.

Senaherib je zgradil mesto Sur-marati leta 690 pr. n. št., glede na spominsko ploščo v Walters Art Museum v Baltimoru v Marylandu, ki je bila najdena zanemarjena v eni od asirskih utrdb v Haviji ob reki Tigris nasproti sedanjega mesta Samarra.

== V popularni kulturi ==
Metafora »Imeti sestanek v Samari«, ki pomeni smrt, je literarna referenca na starodavni babilonski mit, zapisan v Babilonskem [[Talmud]]u in prepisan s strani [[William Somerset Maugham|W. Somerseta Maughama]],&lt;ref&gt;&quot;The Appointment in Samarra&quot; (as retold by W. Somerset Maugham [1933]).&lt;/ref&gt; v katerem Smrt pripoveduje o človekovem neuspešnem poskusu, da bi ji pobegnil z begom iz Bagdada v Samaro. Zgodba ''The Appointment in Samarra'' je pozneje tvorila zametek istoimenskega romana Johna O'Hare.&lt;ref&gt;John O'Hara, ''Appointment in Samarra'', Harcourt, Brace &amp; Co., . L., &quot;The Destined Hour&quot; in ''From Many Times and Lands'' (London, 1953); reprinted in ''Every Poem Tells a Story: A Collection of Stories in Verse'', ed. Raymond Wilson (London, 1988; {{ISBN|0-670-82086-5}} / 0-670-82086-5).&lt;/ref&gt;

V filmu ''Tarče'' iz leta 1968 Byron Orlok, starajoča se zvezda grozljivk, ki jo igra Boris Karloff, pripoveduje Maughamovo različico zgodbe svojim mlajšim kolegom.&lt;ref&gt;{{cite AV media | people=Bogdanovich, Peter (director) | date=1968 | title=Targets | type=DVD | location=United States of America | publisher=Criterion}}&lt;/ref&gt;

Zgodba je povedana v ''The Six Thatchers'', epizodi TV ''Sherlock'' iz leta 2017.

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Zunanje povezave ==
{{Commons category|Samarra}}
{{Wikivoyage}}
* [http://siris-archives.si.edu/ipac20/ipac.jsp?&amp;profile=all&amp;source=~!siarchives&amp;view=subscriptionsummary&amp;uri=full=3100001~!289733~!2&amp;ri=1&amp;aspect=subtab157&amp;menu=search&amp;ipp=20&amp;spp=20&amp;staffonly=&amp;term=herzfeld&amp;index=.AW&amp;uindex=&amp;oper=&amp;term=samarra&amp;index=.SW&amp;uindex=&amp;aspect=subtab157&amp;menu=search&amp;ri=1#focus Ernst Herzfeld Papers, Series 7: Records of Samarra Expeditions, 1906–1945] Smithsonian Institution, Freer Gallery of Art and Arthur M. Sackler Gallery Archives, Washington, D.C.
* [http://collections.si.edu/search/results.jsp?fq=place%3A%22Sa%5Cu0304marra%5Cu0304%27+%28Iraq%29%22&amp;q=ernst+herzfeld&amp;view=grid&amp;start=0 Ernst Herzfeld Papers, Series 7: Records of Samarra Expeditions, 1906–1945]{{Dead link|date=April 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} Collections Search Center, S.I.R.I.S., Smithsonian Institution, Washington, D.C.
* [http://www.iraqimage.com/pages/browse/Samarra.html Iraq Image - Samarra Satellite Observation]
* [http://www.dur.ac.uk/derek.kennet/samarra.htm Samarra Archaeological Survey]
* [http://www.k-state.edu/english/baker/english320/Maugham-AS.htm &quot;The Appointment in Samarra&quot;]
* [http://www.indybay.org/newsitems/2006/02/28/43052.php Destruction of Askari Mosque]
* [https://maps.google.com/maps?f=q&amp;hl=en&amp;geocode=&amp;q=Samarra&amp;sll=32.033228,44.396803&amp;sspn=0.005457,0.009356&amp;ie=UTF8&amp;ll=34.206975,43.867722&amp;spn=0.08518,0.216293&amp;t=h&amp;z=13 Samarra on Google Earth]

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Samara, Irak| ]]
[[Kategorija:Mesta v Iraku]]
[[Kategorija:Arheološka najdišča v Iraku]]
[[Kategorija:Sveta mesta]]
[[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Iraku]]</text>
      <sha1>cdglsfr1084b13k2lxdvkem7odmt3wz</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Regije Brazilije</title>
    <ns>0</ns>
    <id>564239</id>
    <revision>
      <id>6774069</id>
      <parentid>6289518</parentid>
      <timestamp>2026-11-03T07:06:40Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6)</comment>
      <origin>6774069</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="20987" sha1="6i34795g87tzzm3z677gjyen2tlucdo" xml:space="preserve">[[File:Mapa delle Regione del Brasile.webp|thumb|Pet geografskih regij]]
Brazilija je geopolitično razdeljena na pet [[regija|regij]] (imenovanih tudi ''makroregije'') s strani Brazilskega inštituta za geografijo in statistiko, ki jih tvorijo zvezne države Brazilije. Čeprav je uradno priznana, je delitev le akademska, med drugim upošteva geografske, socialne in gospodarske dejavnike in nima nobenih političnih učinkov, razen usmerjanja vladnih programov na zvezni ravni.&lt;ref&gt;[https://www.worldatlas.com/articles/the-five-regions-of-brazil.html The Five Regions Of Brazil], from worldatlas.com&lt;/ref&gt; Na državni ravni se delijo še na ''vmesne regije'' in še naprej na ''mikroregije''.&lt;ref&gt;Costa, Guilherme S.; Cota, Wesley; Ferreira, Silvio C. (2020-05-13). &quot;Metapopulation modeling of COVID-19 advancing into the countryside: an analysis of mitigation strategies for Brazil&quot;. [https://www.medrxiv.org/content/10.1101/2020.05.06.20093492v2 medRxiv 10.1101/2020.05.06.20093492v2]&lt;/ref&gt;

== Pet regij==
{| class=&quot;wikitable sortable&quot; align=center
! &lt;br /&gt;Ime&lt;br /&gt;
! Št. prebivalcev&lt;br&gt;(štetje 2022)&lt;br /&gt;
! Najbolj naseljena&lt;br&gt;občina&lt;br /&gt;
! &lt;br /&gt;Največje metropolitansko območje&lt;br /&gt;
!&lt;br /&gt;Število zveznih enot&lt;br /&gt; 
|-
| [[Severna regija, Brazilija|Severna regija]]
|align=right|{{Sort|17,3|17,3 milijon}}
| [[Manaus]]
| [[Veliki Manaus|Metropolitansko območje Manaus]]
|align=center|7
|-
| [[Severovzhodna regija, Brazilija|Severovzhodna regija]]
|align=right|{{Sort|54,6|54,6 milijon}}
| [[Fortaleza, Ceará|Fortaleza]]
| [[Metropolitansko območje Recife]]
|align=center|9
|-
| [[Srednje-zahodna regija, Brazilija|Srednje-zahodna regija]]
|align=right|{{Sort|16,2|16,2 milijon}}
| [[Brasilia]]
| Urbani metropolitanski kompleks Brasilia
|align=center|4
|-
| [[Jugovzhodna regija, Brazilija|Jugovzhodna regija]]
|align=right|{{Sort|84,8|84,8 milijon}}
| [[São Paulo]]
| [[Veliki São Paulo|Metropolitansko območje São Paulo]]
|align=center|4
|-
| [[Južna regija, Brazilija|Južna regija]]
|align=right|{{Sort|29,9|29,9 milijon}}
| [[Curitiba]]
| [[Veliki Porto Alegre|Metropolitansko območje Porto Alegre]]
|align=center|3
|}
== Severna regija ==
{{glavni|Severna regija, Brazilija}}
[[File:Brazil Region Norte.svg|200px|right]]

*Površina: 3.689.637,9 km² (45,27%)
*Prebivalstvo: 17.354.884 (4,5 ljudi/km²; 6,2 %; 2016)
*BDP: 308 milijard R$ / 94,8 milijarde US$ (2016; 4,7 %) (5.)
*Podnebje: Ekvatorialno
*Države: Acre, Amapá, Amazonas, Pará, Rondônia, Roraima, Tocantins
*Največja mesta: Manaus (2.063.689); Belém (1.303.403); Ananindeua (478.778); Porto Velho (460.434); Macapá (442.933); Boa Vista (413.486); Rio Branco (364.756); Santarém (331.937); Palmas (302.692)
*Gospodarstvo: železo, baker, zlato, boksit, mangan,&lt;ref name=&quot;Brazilian Mineral Yearbook&quot;&gt;[https://www.gov.br/anm/pt-br/centrais-de-conteudo/publicacoes/serie-estatisticas-e-economia-mineral/anuario-mineral/anuario-mineral-brasileiro Brazilian Mineral Yearbook]&lt;/ref&gt; Açaí, ananas,&lt;ref&gt;[https://g1.globo.com/pa/para/noticia/2019/03/15/caminhos-do-acai-para-produz-95-da-producao-do-brasil-fruto-movimenta-us-15-bi-e-sao-paulo-e-o-principal-destino-no-pais.ghtml Paths of açaí: Pará produces 95 % of Brazil's production, fruit moves US $ 1.5 billion and São Paulo is the main destination in the country]&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.adepara.pa.gov.br/artigos/abacaxi-faz-o-par%C3%A1-despontar-como-o-maior-produtor-nacional-do-fruto |title=Abacaxi faz o Pará despontar como o maior produtor nacional do fruto |accessdate=2024-07-28 |archive-date=2020-07-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200715144845/http://www.adepara.pa.gov.br/artigos/abacaxi-faz-o-par%C3%A1-despontar-como-o-maior-produtor-nacional-do-fruto |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.cnpmf.embrapa.br/Base_de_Dados/index_pdf/dados/brasil/abacaxi/b1_abacaxi.pdf |title=Brazilian Pineapple production |access-date=2024-07-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200625155810/http://www.cnpmf.embrapa.br/Base_de_Dados/index_pdf/dados/brasil/abacaxi/b1_abacaxi.pdf |archive-date=2020-06-25 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Brazil's Agriculture by FAO&quot;&gt;[https://www.fao.org/faostat/en/#data/QCL Brazil's Agriculture by FAO]&lt;/ref&gt; proizvodnja energije,&lt;ref&gt;[https://agenciapara.com.br/noticia/16617/ Belo Monte, a maior hidrelétrica do Brasil, inaugura sua capacidade total de geração de energia]&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[https://www.canalenergia.com.br/noticias/53198358/royalties-da-uhe-tucurui-chegam-a-r-1562-mi-em-2021 Royalties da UHE Tucuruí chegam a R$ 156,2 milhões em 2021]&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;irena.org&quot;&gt;[https://www.irena.org/-/media/Files/IRENA/Agency/Publication/2021/Apr/IRENA_RE_Capacity_Statistics_2021.pdf RENEWABLE CAPACITY STATISTICS 2021]&lt;/ref&gt; elektronska proizvodnja,&lt;ref&gt;[https://www.istoedinheiro.com.br/zona-franca-de-manaus-por-que-mesmo-gerando-r-158-bilhoes-em-receita-e-mais-de-100-mil-empregos-muitos-ainda-criticam-sua-existencia/ Zona Franca de Manaus: por que mesmo gerando r$ 158 bilhões em receita e mais de 100 mil empregos muitos ainda criticam sua existência]&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Industry in Brazil&quot;&gt;[http://perfildaindustria.portaldaindustria.com.br/ Industry in Brazil]&lt;/ref&gt; turizem.&lt;ref name=&quot;dadosefatos.turismo.gov.br&quot;&gt;{{Navedi splet |url=http://www.dadosefatos.turismo.gov.br/2016-02-04-11-53-05.html |title=Statistical Yearbook for Tourism 2020 base year 2019, page 331 of the PDF file |access-date=2024-07-28 |language=pt |archive-url=https://web.archive.org/web/20230529144107/http://www.dadosefatos.turismo.gov.br/2016-02-04-11-53-05.html |archive-date=2023-05-29 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;agenciadenoticias.ibge.gov.br&quot;&gt;[https://agenciadenoticias.ibge.gov.br/agencia-sala-de-imprensa/2013-agencia-de-noticias/releases/22648-ppm-2017-rebanho-bovino-predomina-no-centro-oeste-e-mato-grosso-lidera-entre-os-estados PPM 2017: Bovine herd predominates in the Midwest and Mato Grosso leads among the states]&lt;/ref&gt;
*Promet: Večinoma reke (ki jih je v regiji veliko). Avtocest je malo in so prisotne predvsem na vzhodu. Letala se običajno uporabljajo v majhnih oddaljenih skupnostih in včasih v večjih mestih.
*Vegetacija: Skoraj celotno regijo pokriva [[amazonski deževni gozd]], razen države Tocantins, ki ima savani podobno vegetacijo ([[cerrado]]). Večina avtohtone vegetacije je še vedno ohranjena.
*Pomembne značilnosti: Prisotnost amazonskega deževnega gozda, ki prevladuje v vseh zveznih državah, razen v Tocantinsu. Mesta v regiji so razpršena daleč narazen in ima najnižjo gostoto prebivalstva v državi. V regiji je zelo malo asfaltiranih cest, saj je skoraj izolirana od ostale države. Je tudi največja regija v Braziliji, saj je odgovorna za skoraj polovico brazilskega ozemlja. Gospodarska rast je nad državnim povprečjem (zlasti v Amazoniji in Tocantinsu).

== Severovzhodna regija ==
{{glavni|Severovzhodna regija, Brazilija}}
[[File:Brazil Region Nordeste.svg|right|200px]]
*Površina: 1.561.177 km² (18,3%)
*Prebivalstvo: 54.658.515 (30,55 oseb/km²; 29 %; 2009)
*BDP: 437 milijard R$ / 273,1 milijarde US$ (2009; ~12 %) (3. mesto)
*Podnebje: Vroče vse leto. Tropsko ob obali in polsušno v notranjosti; polekvatorialno na skrajnem zahodu regije
*Države: Alagoas, Bahia, Ceará, Maranhão, Paraíba, Pernambuco, Piauí, Rio Grande do Norte, Sergipe
*Največja mesta: Salvador (2.676.606); Fortaleza (2.447.409); Recife (1.536.934); São Luís (1.011.943); Maceió (932.608); Natal (789.836); Teresina (714.583); João Pessoa (595.429); Jaboatão dos Guararapes; (580.795); Feira de Santana (481.137); Aracaju (461.083); Olinda (368.666); Campina Grande (354.546).
*Gospodarstvo: turizem, tropsko sadje (kokos, papaja, melona, ​​banana, mango, ananas), kakav, indijski oreščki, soja, bombaž, sladkorni trs,&lt;ref&gt;[https://www.ipea.gov.br/portal/images/stories/PDFs/TDs/td_1786.pdf A AGRICULTURA NO NORDESTE BRASILEIRO: OPORTUNIDADES E LIMITAÇÕES AO DESENVOLVIMENTO]&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;ReferenceA&quot;&gt;[https://agenciadenoticias.ibge.gov.br/agencia-sala-de-imprensa/2013-agencia-de-noticias/releases/26537-ibge-preve-safra-recorde-de-graos-em-2020 IBGE prevê safra recorde de grãos em 2020]&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[https://agenciadenoticias.ibge.gov.br/agencia-sala-de-imprensa/2013-agencia-de-noticias/releases/22648-ppm-2017-rebanho-bovino-predomina-no-centro-oeste-e-mato-grosso-lidera-entre-os-estados PPM 2017: Bovine herds predominate in the Midwest and Mato Grosso leads among the states]&lt;/ref&gt; proizvodnja strojev, tekstil, proizvodnja vetrne energije,&lt;ref&gt;[https://www.gov.br/pt-br/noticias/energia-minerais-e-combustiveis/2021/07/regiao-nordeste-bate-recorde-na-geracao-de-energia-eolica-e-solar Região Nordeste bate recorde na geração de energia eólica e solar]&lt;/ref&gt; pridobivanje soli.&lt;ref&gt;[https://editoragrafset.com/a-economia-salineira-do-rio-grande-do-norte/ A economia salineira no Rio Grande do Norte]&lt;/ref&gt;
*Promet: Predvsem ceste, ki jih je več ob obali, pomemben pa je tudi promet po morju.
*Vegetacija: Večinoma puščavska vegetacija, s tropskimi gozdovi ob obali in na zahodu ter savani na jugozahodu.
*Pomembne značilnosti: To območje je bil prvi del Brazilije, ki so ga odkrili Portugalci, in tu je bila ustanovljena prva brazilska prestolnica [[Salvador, Bahia|Salvador]]. Ima najnižje ravni v državi pri skoraj vseh socialnih kazalnikih, saj velja za najbolj revno regijo v Braziliji. Vendar pa od začetka 21. stoletja raste nad nacionalnim povprečjem in postopoma zmanjšuje socialno-ekonomsko razdaljo do drugih regij.

== Srednjezahodna regija ==
{{glavni|Srednje-zahodna regija, Brazilija}}
[[File:Brazil Region CentroOeste.svg|right|200px]]
*Površina: 1.612.007,2 km² (18,86%)
*Prebivalstvo: 16.289.538 (7,2 ljudi/km²; 6,4 %)
*BDP: 279 milijard R$ / 174,3 milijarde US$ (2008; 8,3 %) (4.)
*Podnebje: savansko podnebje (vroče, z malo padavinami pozimi na severovzhodu in vzhodu; tropsko na vzhodu in zahodu; ekvatorialno na severu; nekateri kraji zmernega podnebja na jugu).
*Države: Goiás, Mato Grosso, Mato Grosso do Sul, zvezno okrožje Brazilija (''Distrito Federal'').
*Največja mesta: Brasilia (prestolnica) (2.562.963); Goiânia (1.318.148); Campo Grande (796.252); Cuiabá (556.298); Aparecida de Goiânia (442.978); Anápolis (334.613).
*Gospodarstvo: živinoreja, soja, koruza, sladkorni trs, bombaž, paradižnik, nikelj, baker, zlato, turizem
*Promet: Ceste, kjer so prisotni (predvsem v osrednjih in vzhodnih regijah); promet po rekah je pogost na severu in vzhodu; letala se uporabljajo v oddaljenih in manjših skupnostih.
*Vegetacija: Večinoma savani podobna vegetacija, vključno s [[Pantanal]]om ([[Chaco (provinca)]], v [[Paragvaj]]u), poplavna območja na zahodu, ekvatorialni deževni gozdovi na severu.
*Pomembne značilnosti: Zaradi nizke gostote prebivalstva se večina zemlje v regiji uporablja za pašo namesto za kmetijstvo. Regija je tudi najmanj industrializirana v državi, temelji predvsem na predelavi hrane in mesa.

== Jugovzhodna regija ==
{{glavni|Jugovzhodna regija, Brazilija}}
[[File:Brazil Region Sudeste.svg|right|200px]]

*Površina: 927.286 km² (10,85%)
*Prebivalstvo: 84.840.113 (77,96 oseb/km², 38 %)
*BDP: 1629 bilijonov R$ / 803 milijard US$ (2008; ~49 %) (1.)
*Podnebje: na severozahodu tropsko (toplo, razmeroma suho pozimi in mokro poleti); polsušno na severu; zmerno na jugu
*Države: Espírito Santo, Minas Gerais, Rio de Janeiro, São Paulo
*Največja mesta: São Paulo (11.037.593); Rio de Janeiro (6.186.710); Belo Horizonte (2.452.617); Guarulhos (1.299.283); Campinas (1.064.669); São Gonçalo (991.382); Duque de Caxias (872.762); Nova Iguaçu (865.089); São Bernardo do Campo (810.979); Osasco (718.646); Santo André (673.396); Uberlândia (634.345); Contagem (625.393); São José dos Campos (615.871); Sorocaba (584.313); Ribeirão Preto (563.107); Juiz de Fora (526.706); Belford Roxo (501.544); Niterói (479.384); São João de Meriti (469.827); Betim (441.748); Campos dos Goytacazes (434.008).
*Gospodarstvo: proizvodnja (stroji, elektronika, avtomobili in letalstvo, jeklo, kemikalije, čevlji, tekstil), kava, sladkorni trs, pomarančni sok,&lt;ref&gt;[http://repositorio.ipea.gov.br/bitstream/11058/10483/1/brua_23_artigo9.pdf Agriculture in Southeast Region of Brazil]&lt;/ref&gt; živinoreja, turizem, nafta,&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=https://www.ibp.org.br/observatorio-do-setor/snapshots/pib-do-estado-do-rio-de-janeiro/ |title=Composição do PIB do estado do Rio de Janeiro |accessdate=2024-07-28 |archive-date=2020-06-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200614150947/https://www.ibp.org.br/observatorio-do-setor/snapshots/pib-do-estado-do-rio-de-janeiro/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.anp.gov.br/noticias/5601-rio-aumenta-participacao-producao-nacional-petroleo-gas |title=Rio aumenta sua participação na produção nacional de petróleo e gás |access-date=20 July 2020 |archive-date=27 October 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201027213543/http://www.anp.gov.br/noticias/5601-rio-aumenta-participacao-producao-nacional-petroleo-gas |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; železo, zlato, proizvodnja energije (vendar ne zadostuje za zadovoljitev njenega povpraševanja).&lt;ref&gt;{{navedi splet| url = https://web.bndes.gov.br/bib/jspui/bitstream/1408/4401/1/O%20BNDES%20e%20a%20quest%C3%A3o%20energ%C3%A9tica%20e%20logistica%20na%20Regi%C3%A3o%20Sudeste_5_P.pdf| title = O BNDES e a questão energética e logística da Região Sudeste}}&lt;/ref&gt; Jugovzhod je gospodarsko središče Brazilije in večina velikih podjetij, prisotnih v Braziliji, ima svoje sedeže v tej regiji. Gospodarski uspeh te regije je kombinacija njenih 4 držav. Zvezna država São Paulo je najbolj razvita v državi, ima tako visoko gostoto prebivalstva kot zahodna Evropa, HDI [1] pa je primerljiv z vzhodno Evropo. Rio de Janeiro je vodilni v proizvodnji nafte (s skoraj 3/4 nacionalne proizvodnje) [2]. Minas Gerais in Espírito Santo se nahajata v najbogatejši rudarski regiji v Braziliji.
*Promet: Regija je močno pokrita s cestami in do neke mere z železnicami. Železnice in reke se uporabljajo predvsem za tovorni promet in tam, kjer so prisotne. V regiji je tudi več letaliških vozlišč, ki zagotavljajo številne domače in mednarodne zračne poti.
*Vegetacija: večinoma tropski podobni pollistavci (''Mata Atlântica''); polsušno na severu, skoraj brez vegetacije; savani podobno rastlinstvo na zahodu in na severozahodu (''Cerrado''). Še vedno je ostalo zelo malo avtohtone vegetacije (~2 %, večinoma v parkih.)
*Pomembne značilnosti: jugovzhodna regija je glavna sila brazilskega gospodarstva, odgovorna za 49 % brazilskega BDP (približno 1024 milijard USD v letu 2010). Je tudi najbolj naseljena regija v državi z več kot 80 milijoni ljudi in vsebuje tri najpomembnejše metropolitanske regije (São Paulo, Rio de Janeiro in Belo Horizonte), pa tudi številna druga velika mesta (kot je Vitória (glavno mesto države Espírito Santo), Campinas, Uberlândia in več drugih.)

== Južna regija ==
{{glavni|Južna regija, Brazilija}}
[[File:Brazil Region Sul.svg|right|200px]]
*Površina: 577.214 km¹ (6,75%)
*Prebivalstvo: 29.937.706 (43,46 oseb/km², 12,5 %)
*BDP: 503 milijarde R$ / 313,8 milijarde US$ (2008; ~15 %) (2.)
*Podnebje: ob obali subtropsko, poleti vroče do zmerno vroče, zime mile in zelo vlažne, gorovje, doline in planote v notranjosti pa zmerno, z zmernimi temperaturami poleti in hladnimi pozimi, z dobro porazdeljene padavine. Sneg je relativno pogost, predvsem v visokogorju (na primer v São Joaquimu v zvezni državi Santa Catarina).
*Države: Paraná, Rio Grande do Sul, Santa Catarina
*Največja mesta:&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.ibge.gov.br/home/estatistica/populacao/estimativa2011/POP2011_DOU.pdf |title=Archived copy |access-date=2011-08-31 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20111007090238/http://www.ibge.gov.br/home/estatistica/populacao/estimativa2011/POP2011_DOU.pdf |archive-date=2011-10-07 }}&lt;/ref&gt;] Curitiba (1.764.540); Porto Alegre (1.413.094); Joinville (520.905); Londrina (511.278); Caxias do Sul (441.332); Florianópolis (427.298); Maringá (362.329); Pelotas (328.864); Canoas (325.188); Ponta Grossa (314.527); Blumenau (312.634); Cascavel (289.339); Foz do Iguaçu (255.900); in Santa Maria (262.368).
*Gospodarstvo: strojna in avtomobilska industrija, tekstil, obutev, informacijska tehnologija, turizem, soja, koruza, pšenica, tobak, riž, jabolka, vino,&lt;ref&gt;[https://gauchazh.clicrbs.com.br/destemperados/bebidas/noticia/2020/08/alem-da-serra-gaucha-conheca-outras-regioes-produtoras-de-vinho-pelo-estado-ckdj3b5on005e01478azsepda.html Além da serra gaúcha: conheça outras regiões produtoras de vinho pelo Estado]&lt;/ref&gt; živina, premog,&lt;ref&gt;[http://www.cprm.gov.br/publique/Redes-Institucionais/Rede-de-Bibliotecas---Rede-Ametista/Carvao-Mineral-2558.html Carvão Mineral]&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[https://tecnicoemineracao.com.br/carvao-mineral-no-brasil-e-no-mundo/ Carvão mineral no Brasil e no mundo]{{Slepa povezava|date=avgust 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; proizvodnja energije.&lt;ref&gt;[https://www.itaipu.gov.br/ Itaipu site]&lt;/ref&gt;
*Promet: Po vsej regiji je veliko razvitih cest in železnic, čeprav se slednje uporabljajo predvsem za tovorni promet. Reke se uporabljajo, kadar je to mogoče.
*Vegetacija: deževni gozdovi vzdolž obale (''Mata Atlântica''), subtropski polsuh na severu in zahodu (''Araucárias'') in prerijskim rastlinjem na jugu ([[Pampa]]). Zaradi [[krčenje gozdov|krčenja gozdov]] je še vedno malo avtohtone vegetacije.
*Pomembne značilnosti: Južna regija Brazilije je zgodovinsko značilna po visokem življenjskem standardu z bistveno boljšimi socialnimi kazalniki, ki vključujejo nekatera mesta z najvišjo stopnjo HDI v državi, vključno z njihovimi prestolnicami. Mesta imajo tudi visoko stopnjo urbanizma v primerjavi z drugimi deli Brazilije. Regija je urbanizirano skoraj najnovejša, nedavno so jo naselili evropski priseljenci (priseljevanje skoraj 19. stoletja in begunci iz prve in druge svetovne vojne). Dodali so k lokalni kulturi, zlasti v arhitekturi, kulinariki in oblikah kmetijstva. Južna regija pa ni imuna pred revščino, nasiljem in drugimi socialnimi vprašanji, zlasti v večjih mestih, čeprav na nižji ravni kot revnejša območja v državi. Država Santa Catarina je sorazmerno najbolj bela država v Braziliji, saj je več kot 87 % njenega prebivalstva Evropejcev. Tudi druge južne države imajo najvišji odstotek evropskega prebivalstva.

== Narodnostna sestava regij ==
Sestava regij Brazilije glede na avtosomne ​​genetske študije, osredotočene na brazilsko populacijo (za katero je bilo ugotovljeno, da je zapleten talilni lonec komponent Evropejcev, Afričanov in Indijancev):

Študija avtosomne ​​DNK iz leta 2011 s skoraj 1000 vzorci iz vse države (»belci«, »pardos« in »črnci«) je pokazala velik evropski prispevek, ki mu je sledil visok afriški prispevek in pomembna domorodna komponenta.&lt;ref name=&quot;plosone.org&quot;&gt;{{Cite journal | last1 = Pena | first1 = Sérgio D. J.| last2 = Di Pietro | first2 = Giuliano| last3 = Fuchshuber-Moraes | first3 = Mateus| last4 = Genro | first4 = Julia Pasqualini| last5 = Hutz | first5 = Mara H.| last6 = Kehdy | first6 = Fernanda de Souza Gomes| last7 = Kohlrausch | first7 = Fabiana| last8 = Magno | first8 = Luiz Alexandre Viana| last9 = Montenegro | first9 = Raquel Carvalho| last10 = Moraes | first10 = Manoel Odorico| last11 = de Moraes | first11 = Maria Elisabete Amaral| last12 = de Moraes | first12 = Milene Raiol| last13 = Ojopi | first13 = Élida B.| last14 = Perini | first14 = Jamila A.| last15 = Racciopi | first15 = Clarice| last16 = Ribeiro-dos-Santos | first16 = Ândrea Kely Campos| last17 = Rios-Santos | first17 = Fabrício| last18 = Romano-Silva | first18 = Marco A.| last19 = Sortica | first19 = Vinicius A.| last20 = Suarez-Kurtz | first20 = Guilherme| editor1-last = Harpending | editor1-first = Henry | title = The Genomic Ancestry of Individuals from Different Geographical Regions of Brazil is More Uniform Than Expected | doi = 10.1371/journal.pone.0017063 | journal = [[PLoS ONE]]| volume = 6 | issue = 2 | pages = e17063 | year = 2011 | pmid = 21359226| pmc = 3040205| bibcode = 2011PLoSO...617063P| doi-access = free}}&lt;/ref&gt; Študija je pokazala, da so Brazilci iz različnih regij bolj homogeni, kot so nekateri mislili zgolj na podlagi popisa. »Brazilska homogenost je torej veliko večja med brazilskimi regijami kot znotraj brazilskih regij«.&lt;ref name=&quot;cienciahoje.uol.com.br&quot;&gt;[http://cienciahoje.uol.com.br/noticias/2011/02/nossa-heranca-europeia/?searchterm=Pena Nossa herança europeia —&lt;!-- Bot generated title --&gt;] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120130072656/http://cienciahoje.uol.com.br/noticias/2011/02/nossa-heranca-europeia/?searchterm=Pena |date=2012-01-30 }}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

[[Kategorija:Geografija Brazilije]]</text>
      <sha1>6i34795g87tzzm3z677gjyen2tlucdo</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Uporabniški pogovor:Pinky sl/Wikidata</title>
    <ns>3</ns>
    <id>564861</id>
    <revision>
      <id>6773831</id>
      <parentid>6770647</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T16:22:52Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>MediaWiki message delivery</username>
        <id>115826</id>
      </contributor>
      <comment>/* Wikidata weekly summary #756 */ nov razdelek</comment>
      <origin>6773831</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="568558" sha1="hokgpgvyk49ftu1hz9srq5q1nvix5bn" xml:space="preserve">== Wikidata weekly summary #713 ==

&lt;div class=&quot;plainlinks mw-content-ltr&quot; lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot;&gt;

[[File:Wikidata-logo-en.svg|150px|right]]
&lt;div style=&quot;margin-top:10px; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;&quot;&gt;'' Here's your quick overview of what has been happening around Wikidata in the&lt;br&gt;week leading up to 2026-01-05. Missed the previous one? See issue [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|#712]].&lt;br&gt;''&lt;/div&gt;
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; -webkit-column-count:2; column-count:2; -webkit-column-width: 400px; -moz-column-width: 400px; column-width: 400px;&quot;&gt;

''' Discussions '''
* Open request for adminship: [[d:Wikidata:Requests_for_permissions/Administrator/Morneo06|Morne06]] - RfP scheduled to end after 8 January 2026 20:35 (UTC)
* Closed request for adminship: [[d:Wikidata:Requests_for_permissions/Administrator/Ppolar_bear|Ppolar bear]] - general consensus is to reapply after gaining more experience.
* New request for comments: [[d:Wikidata:Requests for comment/Notability policy reform|Notability policy reform]]: first drafted in 2013, Wikidata has grown vastly since the original Notability policy was created. This first-round discussion is intended to collect ideas, comments, and reflections on how to improve the Notability Policy for what Wikidata currently is and will become.

''' Events ''' 
* [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Events|Upcoming events]]:
** OpenStreetMap X Wikidata Meetup #84 January 12 Time: 19:30-21:00 UTC+8 at [[d:Q61752245| Mozilla Community Space Taipei (Q61752245)]].
** [[mw:Wikimedia Hackathon Northwestern Europe 2026|Wikimedia Hackathon Northwestern Europe 2026]]: a two-day event that will take place from 13 to 14 March 2026 in Arnhem, the Netherlands. [https://docs.google.com/forms/d/e/1FAIpQLSdYOnOg1iq-8M4xWw8foHUw_7fReWTKtVH_GHzGI2_ozWww9Q/viewform?pli=1 Apply] for a grant and join the event.
** The next [[d:Wikidata:Events#Office_hours|Wikidata+Wikibase office hours]] will take place on Wednesday, [https://zonestamp.toolforge.org/1768410000 18:00 CEST], 14th January 2026 in the [https://t.me/joinchat/IeCRo0j5Uag1qR4Tk8Ftsg Wikidata Telegram group]. The Wikidata and Wikibase office hours are online events where the development team presents what they have been working on over the past quarter, and the community is welcome to ask questions and discuss important issues related to the development of Wikidata and Wikibase.

''' Press, articles, blog posts, videos '''
* Blogs:
** [https://doi.org/10.59350/6t2qh-2f839 Rescuing Scholia #2: getting closer]
** [https://almedaresearch.org/about-almeda/ African Literary Metadata (ALMEDA)]
** [https://www.emergentmind.com/topics/wikontic-framework Wikontic: Ontology-Aware KG Pipeline] - this article introduces Wikontic, a pipeline that builds knowledge graphs from text by enforcing Wikidata's ontological rules and merging duplicate entities.
* Papers:
** [https://www.researchgate.net/publication/399200580_Using_Wikidata's_Ontology_in_Practice_A_Neuro-Symbolic_Community-Centred_Workflow_for_Integrating_and_Reusing_Humanities_Datasets Using Wikidata’s Ontology in Practice: A Neuro-Symbolic, Community-Centred Workflow for Integrating and Reusing Humanities Datasets] - This article introduces an ontology-first, community-driven workflow that aligns humanities datasets with Wikidata to address data silos and gender inequities, offering reusable modelling patterns, SPARQL-based analysis, and a neuro-symbolic AI framework that reduces bias and supports reproducible, ontology-backed knowledge graph practices. By Velilla &amp; Ferran-Ferrer (2025).
** [https://www.scirp.org/journal/paperinformation?paperid=148575 A Semantic Wiki for Language Learning: The Case of the Baoulé Language] - The BAOULE-WIKI project introduces a semantic wiki and homograph-detection model to preserve and teach the endangered Baoulé language, achieving high accuracy while paving the way for broader digital preservation of African languages through community collaboration and integration with knowledge bases like Wikidata and DBpedia. By Kra et al., (2026).
** [https://www.journals.uchicago.edu/doi/full/10.1086/738255 Transforming the Digital Landscape: Towards a Medieval Knowledge Graph] - Digitization has transformed medieval studies by expanding access and enabling new research methods, with future progress hinging on Linked Open Data, shareable identifiers, and collaborative knowledge graphs to truly democratize and enrich scholarship. By Burrows, (2026).
** [https://openhumanitiesdata.metajnl.com/articles/10.5334/johd.426 Towards a Linked Open Index: Reconciling Museum Records to Wikidata for Index of American Design Constituents] - The Index of American Design project’s reconciliation of thousands of records with Wikidata reveals both challenges and strategies for improving data alignment, while a linked Power BI tool supports ongoing monitoring of quality, access, and representation in humanities research. By Foster et al., (2026).
** [https://openhumanitiesdata.metajnl.com/articles/10.5334/johd.441 The “Dizionario Degli Scrittori Italiani Contemporanei Pseudonimi” in Wikidata. Pseudonymous Authors in Wikidata: Dataset and Queries] - The dataset from the MA thesis structures biographical data on 19th–20th century pseudonymous Italian authors in Wikidata, including corpus items, SPARQL queries, and analysis documents, and is reusable for further research or case studies. By De Monaco, (2025).

''' Tool of the week '''
* [https://broomstick.toolforge.org/ Broomstick] is a tool by Wikicollabs it uncover Lexemes that can be improved on Wikidata.
* Explore your Wikimedia activity year in review with [https://affandymurad.github.io/wiki/ Wiki Year in Review]
* Wikilokal (Android version):  explore the world within a 3 km radius by [[User:Affandy Murad|Affandy Murad]]

''' Other Noteworthy Stuff '''
* New project: [https://iupac.org/project/2025-016-3-400/ Dissemination of polymer science through Wikipedia and Wikidata] ({{Q|33438}})
*

''' Newest [[d:Special:ListProperties|properties]] and [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Property proposal|property proposals]] to review '''

&lt;!-- NEW PROPERTIES DO NOT REMOVE --&gt;
* Newest General datatypes: 
**[[:d:Property:P14047|crowdfunding target]] (&lt;nowiki&gt;target goal of this crowdfunding campaign&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Property:P14052|free height]] (&lt;nowiki&gt;vertical distance from the floor level to the lowest obstruction in the ceiling of an indoor or outdoor space&lt;/nowiki&gt;)
* Newest External identifiers: [[:d:Property:P14048|‎PixelatedArcade genre ID]], [[:d:Property:P14049|‎Game Boy Database game ID]], [[:d:Property:P14050|‎RetroCollect games ID]], [[:d:Property:P14051|MyWaifuList work ID]], [[:d:Property:P14053|Nonbinary Wiki ID]], [[:d:Property:P14054|Diccionari de la llengua catalana entry ID]], [[:d:Property:P14055|DVIDS video ID]], [[:d:Property:P14056|FIP.IT basketball player ID]], [[:d:Property:P14057|Card Player ID]], [[:d:Property:P14058|Télérama film ID]], [[:d:Property:P14059|Boosty author ID]], [[:d:Property:P14060|‎Before I Play game ID]]
&lt;!-- END NEW PROPERTIES --&gt;
&lt;!-- NEW PROPOSALS DO NOT REMOVE --&gt;
* New General datatypes property proposals to review: 
**[[:d:Wikidata:Property proposal/Fungal Names taxon ID|Fungal Names taxon ID]] (&lt;nowiki&gt;ID number in the [[:w:Fungal Names]] database.&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Wikidata:Property proposal/Braille transcription|Braille transcription]] (&lt;nowiki&gt;transcription in Braille&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Wikidata:Property proposal/Braille represents|Braille represents]] (&lt;nowiki&gt;graphene or phone that the Braille cell represents&lt;/nowiki&gt;)
* New External identifier property proposals to review: [[:d:Wikidata:Property proposal/CNVD-ID|CNVD-ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Trismegistos editor ID|Trismegistos editor ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/woordenlijst lemma ID|woordenlijst lemma ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/European Vehicle Number|European Vehicle Number]], [[:d:Wikidata:Property proposal/CourtListener person ID|CourtListener person ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Norwegian railway station code|Norwegian railway station code]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Australian National Kennel Council ID|Australian National Kennel Council ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Museo del Marchio Italiano ID|Museo del Marchio Italiano ID]]
&lt;!-- END NEW PROPOSALS --&gt;

You can comment on [[d:Wikidata:Property proposal/Overview|all open property proposals]]!

''' Did you know? '''
* Schema examples: [[d:EntitySchema:E498|(E498) district electoral division]]: Schema to describe an electoral division (small political division of Ireland).
* Newest [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:WikiProjects|WikiProjects]]:
** [[d:Wikidata:WikiProject_IrishForges|Project IrishForges]]: Describing forges and forge buildings of Ireland using Wikidata, Wikimedia and other sources.
** [[d:Wikidata:WikiProject_Ireland|Project Ireland]]: A hub for all Ireland-related Wikidata activities including cross-Wikiproject tasks.
** [[d:Wikidata:WikiProject_HistoricIrishPlacenames|Project Historic Irish Placenames]]: focusing on County Kilkenny, connect historic placenames with their modern counterparts or create new items for ''&quot;lost places&quot;''.
** [[d:Wikidata:WikiProject_Sweden/Svenska_psalmodikon|Svenska psalmodikon]]: A sub-project for the [[d:Q3354977|psalmodikon &lt;small&gt;(Q3354977)&lt;/small&gt;]], a stringed-instrument popular in Sweden.
* WikiProject Highlights: [[d:Wikidata:WikiProject_Limits_of_Wikidata/WikiProjects_as_decentralized_governance|WikiPojects as decentralized governance]] - this sub-page of the [[d:Wikidata:WikiProject_Limits_of_Wikidata|Limits of Wikidata project]] proposes WikiProjects become caretakers of collections or subgraphs of relevant items.
* [[d:Wikidata:Showcase items|Showcase Items]]: [[d:Q717|Venezuela (Q717)]] - country in South America
* [[d:Wikidata:Showcase lexemes|Showcase Lexemes]]: [[d:Lexeme:L155644|размах (L155644)]] - Russian noun (rɐzˈmax) meaning &quot;amplitude (of a swing)&quot;, &quot;physical span or width&quot;, or &quot;scale/scope (of an activity)&quot;

''' Development '''
* No development happened in the past week as the team are just returning from the holidays.

[[phab:maniphest/query/4RotIcw5oINo/#R|You can see all open tickets related to Wikidata here]]. If you want to help, you can also have a look at [https://phabricator.wikimedia.org/project/board/71/query/zfiRgTnZF7zu/?filter=zfiRgTnZF7zu&amp;order=priority the tasks needing a volunteer].

''' Weekly Tasks '''
* Add labels, in your own language(s), for the new properties listed [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Newest_properties_and_property_proposals_to_review|above]].
* Contribute to the showcase Item and Lexeme [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|above]].
* Govdirectory weekly focus country: 
* Summarize your [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|WikiProject's ongoing activities]] in one or two sentences.
* Help [[d:Special:LanguageStats|translate]] or proofread the interface and documentation pages, in your own language!
* [[d:User:Pasleim/projectmerge|Help merge identical items]] across Wikimedia projects.
* Help [[d:Wikidata:Status updates/Next|write the next summary!]]

&lt;div style=&quot;margin-top:10px; font-size:90%; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;&quot;&gt;'''· [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|Previous issue]] · [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Current|Full report]] · [[m:Global message delivery/Targets/Wikidata|Unsubscribe]] . [[:d:User:JosefAnthony |JosefAnthony]] [[:d:User talk:JosefAnthony|talk]] ·[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 16:21, 5. januar 2026 (CET)'''

&lt;/div&gt;
&lt;/div&gt;
&lt;/div&gt;
&lt;!-- Sporočilo je poslal_a User:JosefAnthony@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikidata&amp;oldid=29884794 --&gt;

== Wikidata weekly summary #714 ==

&lt;div class=&quot;plainlinks mw-content-ltr&quot; lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot;&gt;

[[File:Wikidata-logo-en.svg|150px|right]]
&lt;div style=&quot;margin-top:10px; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;&quot;&gt;'' Here's your quick overview of what has been happening around Wikidata in the&lt;br&gt;week leading up to 2026-01-12. Missed the previous one? See issue [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|#713]].&lt;br&gt;''&lt;/div&gt;
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; -webkit-column-count:2; column-count:2; -webkit-column-width: 400px; -moz-column-width: 400px; column-width: 400px;&quot;&gt;

''' Discussions '''
* New requests for permissions/Bot: [[d:Wikidata:Requests for permissions/Bot/AmeisenBot 3|AmeisenBot 3]] - '''Task/s:''' Adding descriptions (and possibly labels and aliases as well) to items based on their statements.
* New CheckUser requests: [[d:Wikidata:Requests for permissions/CheckUser/Saroj|Saroj]] (RfP scheduled to end at 25 January 2026 09:31 UTC)

''' Events ''' 
* [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Events|Upcoming events]]:
** The next [[d:Wikidata:Events#Office_hours|Wikidata+Wikibase office hours]] will take place on Wednesday, [https://zonestamp.toolforge.org/1768410000 18:00 CEST], 14th January 2026 in the [https://t.me/joinchat/IeCRo0j5Uag1qR4Tk8Ftsg Wikidata Telegram group]. The Wikidata and Wikibase office hours are online events where the development team presents what they have been working on over the past quarter, and the community is welcome to ask questions and discuss important issues related to the development of Wikidata and Wikibase.
** [[MW:Wikidata_Platform|WMF Wikidata Platform team]] is launching a new office hours series starting [[:Event:Blazegraph_Migration_Office_Hours_-_January_2026|'''January 27th''']], 2026 and continuing on the first Tuesday of each month. The scope of this series is be limited to [[:Wikidata:SPARQL_query_service/WDQS_backend_update|Blazegraph migration]] support for the entirety of 2026. Participants are encouraged to register in advance for each session and may optionally add a brief description of their migration-related questions to [https://etherpad.wikimedia.org/p/Blazegraph_Migration_Office_Hours the shared Etherpad] to help guide preparation. ''See [[:Wikidata:Blazegraph_Migration_Office_Hours|Blazegraph Migration office hour page]] for more details''

''' Press, articles, blog posts, videos '''
* Blogs: [https://diff.wikimedia.org/2026/01/05/wikidata-at-13-fante-wikimedians-joins-the-celebration/ Wikidata at 13: Fante Wikimedians Joins the Celebration]
* Papers: [https://www.taylorfrancis.com/chapters/edit/10.4324/9781003584155-3/structuring-sights-stories-pausanias-wikidata-john-brady-kiesling-anna-foka-kyriaki-konstantinidou-linda-talatas-elton-barker Structuring the Sights and Stories of Pausanias with Wikidata] - The Digital Periegesis project leverages Wikidata and linked open data tools to annotate, disambiguate, and connect Pausanias’s complex 2nd‑century text, enhancing accessibility, interoperability, and scholarly engagement with Greece’s historical and mythological landscape. By Kiesling et al., (2025)
* Videos: (Papiamento) [https://m.youtube.com/watch?v=PukvB8Viw_0 Wikipedia on Aruba | Episode 8: How to add a new topic (item) to Wikidata]

''' Tool of the week '''
*[https://knowledgetrain.toolforge.org/ Knowledge Train] A game to create a train of knowledge with the power of Wikidata - User:Athulvis

''' Other Noteworthy Stuff '''
* [https://lists.wikimedia.org/hyperkitty/list/wikidata@lists.wikimedia.org/thread/MAKNPEWKTYJAJTIIDM6MWU3YMA5KHSXB/ Mobile statement editing is now available as a beta feature on Wikidata]. Enable the Beta feature in your preferences settings, head to [[d:Q4115189|Wikidata Sandbox (Q4115189)]] (in mobile view) to test it and share your feedback here: [[d:Wikidata talk:Usability and usefulness/Item editing experience/Mobile editing of statements|Mobile editing of statements]].
* The [[MW:Wikidata_Platform|WMF Wikidata Platform team]] has published its [[:Wikidata:Wikidata_Platform_team/Newsletter|January 2026 newsletter]]. It includes updates on the legacy full-graph endpoint decommissioning, the User-Agent policy change, the monthly Blazegraph migration office hours, and efforts to reduce regressions caused by the legacy endpoint shutdown. To have new issues of the WDP  '''monthly''' newsletter delivered to your user talk page, {{#tag:span| [[m:Special:MyLanguage/Global message delivery/Targets/WDP team updates|Subscribe to WDP newsletter!]]
| style=background-color:#E7F527; border-radius:3px; font-size:90%; font-weight:bold;}}

''' Newest [[d:Special:ListProperties|properties]] and [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Property proposal|property proposals]] to review '''

&lt;!-- NEW PROPERTIES DO NOT REMOVE --&gt;
* Newest General datatypes: [[:d:Property:P14067|common organism]] (&lt;nowiki&gt;organisms known by this common name&lt;/nowiki&gt;)
* Newest External identifiers: [[:d:Property:P14059|Boosty author ID]], [[:d:Property:P14060|‎Before I Play game ID]], [[:d:Property:P14061|‎Korea Heritage Service Heritage Portal ID]], [[:d:Property:P14062|‎KaraokeTexty.cz artist ID]], [[:d:Property:P14063|‎KaraokeTexty.cz song ID]], [[:d:Property:P14064|‎Showlabs ID]], [[:d:Property:P14065|DEUMM Online ID]], [[:d:Property:P14066|Slekt og Data cemetery ID]], [[:d:Property:P14068|Biblioteca Nacional de Colombia ID]], [[:d:Property:P14069|EZB library ID]], [[:d:Property:P14070|topic of Dictionary of Canadian biography identifier]], [[:d:Property:P14071|Cover Art Archive image]], [[:d:Property:P14072|‎X broadcast ID]], [[:d:Property:P14073|Theaterencyclopedie ID]], [[:d:Property:P14074|Maitron biography ID (new version)]], [[:d:Property:P14075|‎Scilit organization ID]], [[:d:Property:P14076|Fragrantica perfume ID]], [[:d:Property:P14077|Fragrantica perfume brand ID]], [[:d:Property:P14078|izoh.uz word ID]], [[:d:Property:P14079|‎Place Names and Places of Nova Scotia ID]], [[:d:Property:P14080|Fragrantica perfume notes ID]], [[:d:Property:P14081|Fragrantica perfumer ID]], [[:d:Property:P14082|Parfumo perfume brand ID]], [[:d:Property:P14083|Parfumo perfumer ID]], [[:d:Property:P14084|Parfumo perfume ID]], [[:d:Property:P14085|Parfumo fragrance notes ID]]
&lt;!-- END NEW PROPERTIES --&gt;
&lt;!-- NEW PROPOSALS DO NOT REMOVE --&gt;
* New General datatypes property proposals to review: 
**[[:d:Wikidata:Property proposal/Artistagraph ID|Artistagraph ID]] (&lt;nowiki&gt;Identifies the Artistagraph for an artistIdentifier for creative works on Artistagraph, a platform for documenting and discovering artist information and creative work connections&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Wikidata:Property proposal/number of tunnel tubes|number of tunnel tubes]] (&lt;nowiki&gt;Number of parallel tubes in a tunnel.&lt;/nowiki&gt;)
* New External identifier property proposals to review:: [[:d:Wikidata:Property proposal/Mapillary sequence ID|Mapillary sequence ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/People's Graphic Design Archive creator ID|People's Graphic Design Archive creator ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Uni24k indentifier|Uni24k indentifier]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Brussels BeStAddress municipality ID|Brussels BeStAddress municipality ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Brussels BeStAddress street name ID|Brussels BeStAddress street name ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Brussels BeStAddress address ID|Brussels BeStAddress address ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Wikifunctions object|Wikifunctions object]], [[:d:Wikidata:Property proposal/MAX username|MAX username]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Accademia Nazionale dei Lincei ID|Accademia Nazionale dei Lincei ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/The Retro Web company ID|The Retro Web company ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Schulnummer Berlin|Schulnummer Berlin]], [[:d:Wikidata:Property proposal/KCI article ID|KCI article ID]]
&lt;!-- END NEW PROPOSALS --&gt;

You can comment on [[d:Wikidata:Property proposal/Overview|all open property proposals]]!

''' Did you know? '''
* Query examples:
**[https://w.wiki/HKna Timeline of coup d'états]
**[https://w.wiki/HMYd All towns named Versailles]
* [[d:Wikidata:Showcase items|Showcase Items]]: [[d:Q487338|mojito]] - traditional Cuban highball cocktail

''' Development '''
* Mobile editing of statements: We have released the first version of mobile statement editing as a beta feature (see details above). In addition we are improving it further and are adding missing functionality to get it ready for a full release. This includes adding editing support for additional data types such as date and musical notation.
* Blazegraph replacement: The Wikidata platform team is continuing their evaluation of alternative backends for the Wikidata Query Service.
* Graph QL: We are continuing to work on the prototype to get it ready for wider testing and are waiting on a security review.
* Dumps: We fixed an issue where the &quot;latest&quot; symlinks to data dumps weren't working correctly.
* Wikidata integration in the Wikimedia projects: We are investigating how to further reduce the number of unnecessary changes showing up in watchlist and recent changes coming from Wikidata. The work on this is also helping reduce the size of the recent changes database table, which is especially important on larger Wikipedias. In addition we are continuing to improve the Databox module to make it easier for smaller Wikipedias to get Wikidata-powered infoboxes.

[[phab:maniphest/query/4RotIcw5oINo/#R|You can see all open tickets related to Wikidata here]]. If you want to help, you can also have a look at [https://phabricator.wikimedia.org/project/board/71/query/zfiRgTnZF7zu/?filter=zfiRgTnZF7zu&amp;order=priority the tasks needing a volunteer].

''' Weekly Tasks '''
* Add labels, in your own language(s), for the new properties listed [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Newest_properties_and_property_proposals_to_review|above]].
* Contribute to the showcase Item and Lexeme [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|above]].
* Govdirectory weekly focus country: [[d:Wikidata:WikiProject Govdirectory/Kazakhstan|Kazakhstan]]
* Summarize your [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|WikiProject's ongoing activities]] in one or two sentences.
* Help [[d:Special:LanguageStats|translate]] or proofread the interface and documentation pages, in your own language!
* [[d:User:Pasleim/projectmerge|Help merge identical items]] across Wikimedia projects.
* Help [[d:Wikidata:Status updates/Next|write the next summary!]]

&lt;div style=&quot;margin-top:10px; font-size:90%; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;&quot;&gt;'''· [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|Previous issue]] · [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Current|Full report]] · [[m:Global message delivery/Targets/Wikidata|Unsubscribe]] . [[:d:User:JosefAnthony |JosefAnthony]] [[:d:User talk:JosefAnthony|talk]] ·[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 15:59, 12. januar 2026 (CET)'''

&lt;/div&gt;
&lt;/div&gt;
&lt;/div&gt;
&lt;!-- Sporočilo je poslal_a User:JosefAnthony@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikidata&amp;oldid=29895747 --&gt;

== Wikidata weekly summary #715 ==

&lt;div class=&quot;plainlinks mw-content-ltr&quot; lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot;&gt;

[[File:Wikidata-logo-en.svg|150px|right]]
&lt;div style=&quot;margin-top:10px; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;&quot;&gt;'' Here's your quick overview of what has been happening around Wikidata in the&lt;br&gt;week leading up to 2026-01-19. Missed the previous one? See issue [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|#714]].&lt;br&gt;''&lt;/div&gt;
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; -webkit-column-count:2; column-count:2; -webkit-column-width: 400px; -moz-column-width: 400px; column-width: 400px;&quot;&gt;

''' Discussions '''
* Closed request for comments: [[d:Wikidata:Requests_for_comment/Deprecate_P642|Deprecate P642?]] - Consensus to deprecate was reached.

''' Events ''' 
* [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Events|Upcoming events]]:
** [https://www.wikimedia.nz/wikifying-te-tiriti-based-futures/ Wikifying Te Tiriti] 10-workshop series, attendees will learn how to contribute to Wikipedia and create Wikidata items, to increase the visibility of people and their projects working in Te Tiriti and anti-racism areas. Further information can be found on the [[w:WikiProject:_Wikifying_Te_Tiriti-based_Futures|WikiProject page]] / [[w:https://en.wikipedia.org/wiki/User:Pakoire/WikiProject:_Wikifying_Te_Tiriti-based_Futures#Timetable|Workshop timetable]]. [https://learn-to-wikify-ttbf.lilregie.com/booking/attendees/new Register to attend].
** [[c:Commons:Wiki_Loves_Folklore_2026_in_Uganda|Wiki Loves Folklore 2026 in Uganda]] - contribute to the project by expanding or creating Wikidata Items connected to the project categories, such as Ugandan folklore, food, music, dances, traditional clothing, and more.

''' Press, articles, blog posts, videos '''
* Blogs:
** [https://wikimedia.org.uk/2026/01/new-wikimedian-in-residence-at-lse/ The London School of Economics and Political Science have employed a Wikimedian in Residence]
** Wikimedia Indonesia held [[:m:Wikimedia Indonesia/Pekan Data dan Teknologi 2025|Data and Technology Week 2025]] in last December 2025, organized introductory workshops on Wikidata and Wikifunctions. Read key takeaways and participants' discussion at [https://diff.wikimedia.org/2026/01/16/introducing-data-and-functions-reflections-from-indonesian-data-and-technology-week-2025/ Diff].
** [https://diff.wikimedia.org/2026/01/14/wikidata-days-2025-journey-in-africa-building-knowledge-languages-and-communities/ Wikidata Days 2025 Journey in Africa: Building Knowledge, Languages and Communities]
** [https://diff.wikimedia.org/2026/01/18/wikidata-botswana-2025-celebrating-13-years-and-we-really-showed-up-%F0%9F%8E%89/ Wikidata Botswana 2025: Celebrating 13 Years (And We Really Showed Up!)]
* Papers:
** A new monographic number of [[:d:Q3805294|JLIS.it]] has been published regarding the [[:d:Q105086090|OPAC SBN]] (the biggest collective library catalogue in Italy, with more than 7 thousands of libraries participating; about its collaboration with Wikidata, see [[:d:Wikidata:Gruppo Wikidata per Musei, Archivi e Biblioteche/SBN|the Wikidata coordination page]]); it contains 3 papers focusing on the use of Wikidata for authority control (all in Italian, with abstract in English):
*** [[:d:Q137786824|''Wikidata and SBN: An Assessment of Two Years of Work (2023–2025)'']]: an overview Wikidata-SBN of the collaboration in 2023-2025, focusing on the methods of reconciliation
*** [[:d:Q137787153|''Wikidata-Enhanced Authority Records: A Project for Personal Names in SBN'']]: a description of the procedure to extract data from Wikidata items matches with SBN authority records and adapt these data to be copied into non-individualised SBN authority records
*** [[:d:Q137787159|''NaMo, utility for populating missing date fields in authority records'']]: a description of an utility to keep an authority file up-to-date finding missing death dates through Wikidata
** [https://jlis.fupress.net/index.php/jlis/article/view/677 Wikidata-Enhanced Authority Records: A Project for Personal Names in SBN] - A collaboration between Wikimedia Italy and ICCU is enriching incomplete SBN authority records using Wikidata identifiers, enhancing catalogue accuracy and accessibility as entries continue to grow. By Ravelli, (2026).

''' Tool of the week '''
* [https://puzzles.madebynathan.com/chains Puzzles By Nathan] is a game that arrange words so each connects to the next

''' Other Noteworthy Stuff '''
* Mobile editing for RTL languages: The Wikimedia Deutschland team is seeking users of right-to-left (RTL) scripts, including Arabic, Hebrew, Persian, and Urdu, to help test and improve the mobile statement editing experience. If you edit in an RTL language and would like to join user interviews or deeper testing, [https://greatquestion.co/wikimediadeutschland/bo2e7e2a/direct sign up here].
* (French) [https://observablehq.com/@workspace2138/odonymes-femmes Gendered place names in the public space of French-speaking Switzerland]

''' Newest [[d:Special:ListProperties|properties]] and [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Property proposal|property proposals]] to review '''

&lt;!-- NEW PROPERTIES DO NOT REMOVE --&gt;
* Newest External identifiers: [[:d:Property:P14086|Parfinity notes ID]], [[:d:Property:P14087|‎Google Ads Transparency Center advertiser ID]], [[:d:Property:P14088|Basenotes perfume brand ID]], [[:d:Property:P14089|Basenotes perfume people ID]], [[:d:Property:P14090|Basenotes perfume ID]], [[:d:Property:P14091|Accademia Nazionale dei Lincei ID]], [[:d:Property:P14092|MAX username]]
&lt;!-- END NEW PROPERTIES --&gt;
&lt;!-- NEW PROPOSALS DO NOT REMOVE --&gt;
* New General datatypes property proposals to review:
**[[:d:Wikidata:Property proposal/location collected|location collected]] (&lt;nowiki&gt;geographic location where a specimen or sample was collected in the field&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Wikidata:Property proposal/Category for music in this language|Category for music in this language]] (&lt;nowiki&gt;link to category item that contains music in this language&lt;/nowiki&gt;)
* New External identifier property proposals to review: [[:d:Wikidata:Property proposal/Thyssen-Bornemisza work ID|Thyssen-Bornemisza work ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/CriticDB IDs|CriticDB IDs]], [[:d:Wikidata:Property proposal/MPA certificate number|MPA certificate number]], [[:d:Wikidata:Property proposal/WorldFootball.net person ID (new)|WorldFootball.net person ID (new)]], [[:d:Wikidata:Property proposal/The Session tune ID|The Session tune ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Parfumo fragrance note ID|Parfumo fragrance note ID]]
&lt;!-- END NEW PROPOSALS --&gt;

You can comment on [[d:Wikidata:Property proposal/Overview|all open property proposals]]!

''' Did you know? '''
* Query examples:
**[https://w.wiki/HVed Timeline of elected germanic Roman emperors]
** [https://w.wiki/HXVa Universities without a P625 (coordinate location)] - [[d:Wikidata:Request_a_query#query_to_show_university_without_coordinate_location|Source]]
* Schema examples: [[d:EntitySchema:E24|film director (E24)]]
* WikiProject Highlights:
** [[d:Wikidata:WikiProject_Rijksmonumenten/Maintenance/Unmerge|Rijksmonumenten Unmerge list]] - list of items with more than one [[d:Property:P359|P359 (Rijksmonumenten ID)]].
** [[d:Wikidata:WikiProject_Stanford_Libraries|Stanford Libraries]] added an event: [[d:Wikidata:WikiProject_Stanford_Libraries/Events/LDW2026|Love Data Week 2026]]
* Newest [[d:Wikidata:Database reports|database reports]]: [[d:Special:EntitiesWithoutLabel|Entities without a Label]] - this list is dynamically created, search by language code and entity type: Item or Property.
* [[d:Wikidata:Showcase items|Showcase Items]]: [[d:Q253414|FIFA (Q253414)]] - international governing body of association football 
* [[d:Wikidata:Showcase lexemes|Showcase Lexemes]]: [[d:Lexeme:L3922|charge (L3922)]] - English verb (tʃɑːrdʒ) meaning &quot;to supply with energy&quot;, &quot;to rush forward&quot;, or &quot;to have responsibility for&quot;

''' Development '''
* Mobile statement editing:
** We continued work on supporting more datatypes for editing, specifically date, musical notation and monolingual text.
** We worked on displaying constraint violation indicators.
** You can try out the current state by enabling it in the beta features section of your preferences.
* Wikidata integration in the other Wikimedia projects: We are continuing to investigate options for further reducing the amount of Wikidata changes in recent changes and watchlist on the other wikis to reduce the size of the database tables.
* Dumps: We finished our research on dumps, especially looking into different ways to define subsets. We will publish the report with results by end of February.
* Wikidata Query Service: The Wikidata Platform team is continuing the evaluation of potential replacements for Blazegraph.

[[phab:maniphest/query/4RotIcw5oINo/#R|You can see all open tickets related to Wikidata here]]. If you want to help, you can also have a look at [https://phabricator.wikimedia.org/project/board/71/query/zfiRgTnZF7zu/?filter=zfiRgTnZF7zu&amp;order=priority the tasks needing a volunteer].

''' Weekly Tasks '''
* Add labels, in your own language(s), for the new properties listed [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Newest_properties_and_property_proposals_to_review|above]].
* Contribute to the showcase Item and Lexeme [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|above]].
* Govdirectory weekly focus country: 
* Summarize your [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|WikiProject's ongoing activities]] in one or two sentences.
* Help [[d:Special:LanguageStats|translate]] or proofread the interface and documentation pages, in your own language!
* [[d:User:Pasleim/projectmerge|Help merge identical items]] across Wikimedia projects.
* Help [[d:Wikidata:Status updates/Next|write the next summary!]]

&lt;div style=&quot;margin-top:10px; font-size:90%; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;&quot;&gt;'''· [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|Previous issue]] . [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Current|Full report]] · [[m:Global message delivery/Targets/Wikidata|Unsubscribe]] · [[:d:User:JosefAnthony |JosefAnthony]] [[:d:User talk:JosefAnthony|talk]] ·[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 16:25, 19. januar 2026 (CET)'''

&lt;/div&gt;
&lt;/div&gt;
&lt;/div&gt;
&lt;!-- Sporočilo je poslal_a User:JosefAnthony@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikidata&amp;oldid=29942616 --&gt;

== Wikidata weekly summary #716 ==

&lt;div class=&quot;plainlinks mw-content-ltr&quot; lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot;&gt;

[[File:Wikidata-logo-en.svg|150px|right]]
&lt;div style=&quot;margin-top:10px; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;&quot;&gt;'' Here's your quick overview of what has been happening around Wikidata in the&lt;br&gt;week leading up to 2026-01-26. Missed the previous one? See issue [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|#715]].&lt;br&gt;''&lt;/div&gt;
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; -webkit-column-count:2; column-count:2; -webkit-column-width: 400px; -moz-column-width: 400px; column-width: 400px;&quot;&gt;

''' Events ''' 
* [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Events|Upcoming events]]:
:* Reminder: Blazegraph Migration Office Hours: The [[mw:Wikidata_Platform|WMF Wikidata Platform team]] is kicking off its monthly Blazegraph migeration office hours tomorrow, {{zonestamp|2026-01-27 16:00|27th January, 16:00 UTC}}. These sessions focus exclusively on supporting the migration away from Blazegraph as the backend of the Wikidata Query Service (WDQS). ''[[Event:Blazegraph_Migration_Office_Hours_-_January_2026|See the office hours page for details and future sessions.]]''
:* Art+Feminism online hands-on training session: Intro to Wikidata + Archives. January 29, 15:00 UTC (16:00 CET). [[d:User:Alan_Ang_(WMDE)|Alan Ang (WMDE)]] and [[d:User:Epìdosis]] host this workshop on collective editing and how Wikidata connects with archives. More info and Zoom registration @ [https://artandfeminism.org/edit_a_thon/intro-to-wikidata-archives Art+Feminism.org]
:* OpenStreetMap X Wikidata Meetup #85 February 9 Time: 19:30-21:00 UTC+8 at [[d:Q61752245| Mozilla Community Space Taipei (Q61752245)]].
:* [https://www.youtube.com/watch?v=czndc9Ekzb8 Mapping Africa: Visualizing Knowledge and Communities] - 28.01.2026, 16:00 UTC. Episode #54 of the WikiAfrica Hour explores the power of maps and geospatial data.
* General Registration is Open! [https://lists.wikimedia.org/hyperkitty/list/wikimedia-l@lists.wikimedia.org/message/OG6M6XHHTMO7G4VVB27C4ZUJDX4VLDLE/ 2026 Wikimedia Hackathon] - May 1-3, 2026

''' Press, articles, blog posts, videos '''
* Blogs: [https://forum.clarin.eu/t/wikidata-replaces-the-clarin-concept-registry-in-the-component-registry/1205 Wikidata replaces the CLARIN Concept Registry in the Component Registry]
* Papers:
** [https://odr.chalmers.se/items/4b2db132-b688-4bb1-a84c-4e614b9f1916 Analysis and Generation of Wikidata Descriptions Focusing on Bangla Language] - A rule-based Grammatical Framework resource grammar for Bangla generates accurate, consistent Wikidata descriptions across diverse entities, achieving over 99% coverage and enhancing low-resource language content in multilingual knowledge bases. By Mohammad, (2025).
* Videos:
** [https://m.youtube.com/watch?v=eT_VTTeaig4&amp;pp=0gcJCTMBo7VqN5tD Fact-Checking with Wikidata by Philippe Saadé] - a recording of the workshop hosted by DataTalks.Club in collaboration with [[d:User:Philippe_Saade_(WMDE)|User:Philippe Saadé]]
** [https://m.youtube.com/watch?v=wXaHJ85g88A Wikimedia and Biodiversity Data: A Mutualistic Relationship in the Open Knowledge Ecosystem]
** [https://www.youtube.com/watch?v=WHxq0YJU-OM Collaborative Cultural Heritage Geodata], session 2 of SunoikisisDC's ''Digital Approaches to Cultural Heritage''. Discusses how Wikidata is used and contributes data to the field of spatial and geographic technologies.
** [https://www.youtube.com/watch?v=pGK0qQ3hRkA Wikimedia projects &amp; smell-related content: WMUK Sandbox Session] - [[d:User:Lajmmoore|User:Lajmmoore]] describes how to add and model sensory experiences such as smell, to Wikidata.

''' Tool of the week '''
* [https://property-helper.toolforge.org/ Wikidata Property Creation Helper] is a tool by [[User:ArthurPSmith|ArthurPSmith]]. The tool takes a property proposal page and translates it into a QuickStatements batch (and then a second one for the examples) that a property creator can use to quickly create a new property.

''' Other Noteworthy Stuff '''
* Wikimedia Deutschland 2026 first quarter development plan has been published: [[d:Wikidata:Linked Open Data development plan|Wikidata:Linked Open Data development plan]].
* '''Job opening:''' The Wikimedia Foundation is hiring a Wikidata Platform Backend Migration Specialist (contract position) to support backend migration work on the Wikidata Query Service. This role focuses on technical work related to the migration away from Blazegraph. If you're interested in the role or want to learn more, see the [https://job-boards.greenhouse.io/wikimedia/jobs/7545685 full job description and application details].

''' Newest [[d:Special:ListProperties|properties]] and [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Property proposal|property proposals]] to review '''

&lt;!-- NEW PROPERTIES DO NOT REMOVE --&gt;
* Newest General datatypes: 
**[[:d:Property:P14094|translates from]] (&lt;nowiki&gt;language(s) that this person, company or organization translates works texts from&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Property:P14095|translates into]] (&lt;nowiki&gt;language(s) that this person, company or organization translates works and texts into&lt;/nowiki&gt;)
* Newest External identifiers: [[:d:Property:P14092|MAX username]], [[:d:Property:P14093|CriticDB game ID]], [[:d:Property:P14096|‎Finnish railway station code]], [[:d:Property:P14097|Sketchfab model ID]], [[:d:Property:P14098|Sketchfab channel ID]], [[:d:Property:P14099|Sketchfab user ID]], [[:d:Property:P14100|BRAHMS identifier]], [[:d:Property:P14101|LegiStorm person ID]], [[:d:Property:P14102|NHK Archives program ID]], [[:d:Property:P14103|Polski Petersburg encyclopedia ID (Polish version)]], [[:d:Property:P14104|Bercail ID]], [[:d:Property:P14105|‎InterSportStats athlete ID]], [[:d:Property:P14106|‎Erdős Problem number]], [[:d:Property:P14107|Trismegistos editor ID]], [[:d:Property:P14108|‎woordenlijst lemma ID]], [[:d:Property:P14109|‎European Vehicle Number]], [[:d:Property:P14110|CourtListener person ID]], [[:d:Property:P14111|Australian National Kennel Council ID]]
&lt;!-- END NEW PROPERTIES --&gt;
&lt;!-- NEW PROPOSALS DO NOT REMOVE --&gt;
* New General datatypes property proposals to review: [[:d:Wikidata:Property proposal/incompatible type|incompatible type]] (&lt;nowiki&gt;instances of this type or of its subclasses cannot be instances of that type nor of its subclasses&lt;/nowiki&gt;)
* New External identifier property proposals to review: [[:d:Wikidata:Property proposal/KaraokeTexty.cz album ID|KaraokeTexty.cz album ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Biographical encyclopedia of Maros County-ID|Biographical encyclopedia of Maros County-ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/ShotOnWhat film ID|ShotOnWhat film ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Biographical Dictionary of British and Irish Architects 1800-1950 ID|Biographical Dictionary of British and Irish Architects 1800-1950 ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/CardCow.com publisher ID|CardCow.com publisher ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Stockholms SL Realtidsinformation identificator|Stockholms SL Realtidsinformation identificator]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Lost Pubs Project ID|Lost Pubs Project ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Handball Base ID|Handball Base ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Handballnews.pl person ID|Handballnews.pl person ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/SFDb förlaga-ID|SFDb förlaga-ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/RITVA company ID|RITVA company ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/RITVA corporate body ID|RITVA corporate body ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/TC Infos network identifier|TC Infos network identifier]], [[:d:Wikidata:Property proposal/French Trade Mark Number|French Trade Mark Number]]
&lt;!-- END NEW PROPOSALS --&gt;

You can comment on [[d:Wikidata:Property proposal/Overview|all open property proposals]]!

''' Did you know? '''
* Query examples: [https://w.wiki/Hbge Wikidata Items with a frequency (hertz) within human-hearing range] ([[d:Wikidata:Request_a_query#List_only_items_that_have_a_frequency_in_hertz_and_in_our_hearing_range|source]])
* Schema examples: [[d:Wikidata:WikiProject_Schemas/Tutorial|WikiProject Schemas: A tutorial]] - to create a simple ShEx schema and apply it to a set of Wikidata items. 
* Newest [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:WikiProjects|WikiProjects]]: [[d:Wikidata:WikiProject_No_Longer_at_the_Margins/Hackathon_2026|No Longer at the Margins - 2026 Hackathon]]
* WikiProject Highlights: [[d:Wikidata:WikiProject_Bahamas/buildings_in_Nassau|WikiProject Bahamas - list of buildings in Nassau]]
* Newest [[d:Wikidata:Database reports|database reports]]: [[d:Special:EntitiesWithoutDescription|Entities missing a description]] - choose a language and entity type (Item or Property) and generate a list of entities that have no description. 
* [[d:Wikidata:Showcase items|Showcase Items]]: [[d:Q7296|Mount Kilimanjaro]] - mountain massif in Kilimanjaro National Park in Tanzania
* [[d:Wikidata:Showcase lexemes|Showcase Lexemes]]: [[d:Lexeme:L130056|мундштук (L130056)]] - Russian noun (mʊnʂˈtuk) meaning &quot;mouthpiece (of a musical instrument)&quot;, &quot;mouthpiece (of a pipe/cigar holder)&quot;, or &quot;a horse's bit&quot;

''' Development '''
* Mobile statement editing:
** We started working on supporting editing of monolingual text statements
** We continued working on supporting editing of geocoordinate and quantity statements
** We are fixing display issues with date statements
** We continued work on showing constraint violations
* GraphQL:
** The security review was finished, removing a blocker to deploying GraphQL support to Wikidata
** We added pagination to querying items by statement properties or values
** We are extending the labels of linked entities functionality to also let you get the descriptions of the Items linked in a statement
* Wikidata integration in the other Wikimedia projects: We are continuing to investigate options for further reducing the amount of Wikidata changes in recent changes and watchlist on the other wikis to reduce the size of the database tables.
* Wikidata Query Service: The Wikidata Platform team is continuing the evaluation of potential replacements for Blazegraph.

[[phab:maniphest/query/4RotIcw5oINo/#R|You can see all open tickets related to Wikidata here]]. If you want to help, you can also have a look at [https://phabricator.wikimedia.org/project/board/71/query/zfiRgTnZF7zu/?filter=zfiRgTnZF7zu&amp;order=priority the tasks needing a volunteer].

''' Weekly Tasks '''
* Add labels, in your own language(s), for the new properties listed [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Newest_properties_and_property_proposals_to_review|above]].
* Contribute to the showcase Item and Lexeme [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|above]].
* Govdirectory weekly focus countries: [[d:Wikidata:WikiProject Govdirectory/Albania|Albania]] and [[d:Wikidata:WikiProject Govdirectory/Kosovo|Kosovo]]
* Summarize your [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|WikiProject's ongoing activities]] in one or two sentences.
* Help [[d:Special:LanguageStats|translate]] or proofread the interface and documentation pages, in your own language!
* [[d:User:Pasleim/projectmerge|Help merge identical items]] across Wikimedia projects.
* Help [[d:Wikidata:Status updates/Next|write the next summary!]]

&lt;div style=&quot;margin-top:10px; font-size:90%; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;&quot;&gt;'''· [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|Previous issue]]  . [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Current|Full report]] · [[m:Global message delivery/Targets/Wikidata|Unsubscribe]] · [[:d:User:JosefAnthony |JosefAnthony]] [[:d:User talk:JosefAnthony|talk]] ·[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 17:28, 26. januar 2026 (CET)'''

&lt;/div&gt;
&lt;/div&gt;
&lt;/div&gt;
&lt;!-- Sporočilo je poslal_a User:JosefAnthony@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikidata&amp;oldid=29942616 --&gt;

== Wikidata weekly summary #717 ==

&lt;div class=&quot;plainlinks mw-content-ltr&quot; lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot;&gt;

[[File:Wikidata-logo-en.svg|150px|right]]
&lt;div style=&quot;margin-top:10px; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;&quot;&gt;'' Here's your quick overview of what has been happening around Wikidata in the&lt;br&gt;week leading up to 2026-02-02. Missed the previous one? See issue [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|#716]].&lt;br&gt;''&lt;/div&gt;
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; -webkit-column-count:2; column-count:2; -webkit-column-width: 400px; -moz-column-width: 400px; column-width: 400px;&quot;&gt;


''' Discussions '''
* New requests for permissions/Bot: [[d:Wikidata:Requests_for_permissions/Bot/Sapper-bot_2|Sapper-bot 2]] - Task: Monthly updates of the [[d:Q23883|Dead Sea]] level and the &quot;lowest point&quot; property for [[d:Q801|Israel]], [[d:Q810|Jordan]], and [[d:Q48|Asia]]. 
* Closed request for permissions/Bot: [[d:Wikidata:Requests_for_permissions/Bot/LiteraryWorksMetaDataUploadBot|LiteraryWorksMetaDataUploadBot]] - Task:  Upload metadata for literary works from research project. (Approved)
* Other: [[d:Wikidata:Administrators'_noticeboard#Proposal_to_configure_the_Newcomer_Dashboard_for_Wikidata|Proposal to configure the Newcomer Dashboard for Wikidata]]

''' Events ''' 
* [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Events|Upcoming events]]:
** [https://diff.wikimedia.org/2026/01/27/call-for-sessions-wikimania-2026-is-coming-to-paris/ Call for Sessions: Wikimania 2026 is Coming to Paris]! The submission form will remain open until March 1. Results will be published in May.
** Who's hiding behind museum collections? - A Wikidata Edit-a-thon by [https://winoda.de/en/english/ WiNoDa Knowledge Lab] (February 24th, 1:00pm-4:30pm CET). This online Edit-a-thon will focus on the many collectors that contributed to the [[q:Q136406087|Arachnida and Miryapoda collection of the Museum für Naturkunde Berlin]]. Join us to uncover the unspoken human networks that shaped the history of science! Register here: http://winoda.de/en/event/wikidata-edit-a-thon/

''' Press, articles, blog posts, videos '''
* Blogs: [https://diff.wikimedia.org/2026/02/01/celebrating-latin-american-public-domain-in-2026/ Strengthening the Latin American public domain with Wikidata]
* Thesis: Hebeis, Maximilian (2026): [https://doi.org/10.20378/irb-112660 ''Entity Matching for Person Records in Authority Files''], Bamberg: Otto-Friedrich-Universität (Master thesis in computer science: &quot;a case study into applying learningbased entity matching to person records from two large authority databases, namely the [[:d:Q36578|German national Integrated Authority File (GND)]] and the crowd-sourced open knowledge base Wikidata&quot;)
* Papers: Special Collection of the Journal of Open Humanities Data (JOHD): ''Wikidata across the humanities: datasets, methodologies, reuse'', https://openhumanitiesdata.metajnl.com/collections/wikidata_across_the_humanities (new papers have been published during the last week; see a list at [[:d:Q136325279#P527]])
* Videos:
** [https://www.youtube.com/watch?v=oUtvW94US_M Africa Wiki Women 1st Newbies Community Meetup] - held an orientation for new members on editing Wikidata, Wikipedia, and Commons, to help bridge knowledge gaps of African women on Wiki platforms. 
** [https://www.youtube.com/watch?v=czndc9Ekzb8 Mapping Africa: Visualizing Knowledge and Communities] - explores how African communities use maps and geospatial data to enhance Wikidata, improve Wikimedia articles, and make local knowledge more visible globally.

''' Tool of the week '''
* [https://github.com/altilunium/wdlist Wdlist : Create and manage a personal list of Wikidata items.]

''' Other Noteworthy Stuff '''
* Wikimedia Deutschland Job vacancy - [https://wikimedia-deutschland.career.softgarden.de/jobs/62397164/Architect-of-Storage-Solutions-all-genders---6-weeks-Freelance-contract/ Architect of Storage Solutions] - (freelance contract / 4-6 weeks)
*  You can now nominate your favorite Wikidata research award for 2025. [https://research.wikimedia.org/awards.html Call for Nominations] now open until February 15, 2026.

''' Newest [[d:Special:ListProperties|properties]] and [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Property proposal|property proposals]] to review '''

&lt;!-- NEW PROPERTIES DO NOT REMOVE --&gt;
* Newest External identifiers: [[:d:Property:P14112|U.S. Copyright Office Public Records System name ID]], [[:d:Property:P14113|Lenta.ru person ID]]
&lt;!-- END NEW PROPERTIES --&gt;
&lt;!-- NEW PROPOSALS DO NOT REMOVE --&gt;
* New General datatypes property proposals to review: 
**[[:d:Wikidata:Property proposal/value type of this mathematical property|value type of this mathematical property]] (&lt;nowiki&gt;type of the value of this mathematical property when applied to this object or this type of objects&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Wikidata:Property proposal/Gifu Prefectural Shrine Association ranking|Gifu Prefectural Shrine Association ranking]] (&lt;nowiki&gt;One of the three rankings given by the Gifu Prefectural Shrine Association&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Wikidata:Property proposal/instances must not have|instances must not have]] (&lt;nowiki&gt;instances of this class or of its subclasses must not have given property or statement&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Wikidata:Property proposal/African Scientists Directory ID|African Scientists Directory ID]] (&lt;nowiki&gt;identifier for a scientist in the African Scientists Directory&lt;/nowiki&gt;)
* New External identifier property proposals to review: [[:d:Wikidata:Property proposal/Center for Jewish History person ID|Center for Jewish History person ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/LINCS ID|LINCS ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Artdoc.Media film ID|Artdoc.Media film ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Biographical Dictionary of British and Irish Architects 1800-1950 practice ID|Biographical Dictionary of British and Irish Architects 1800-1950 practice ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Walloon-French dictionary ID|Walloon-French dictionary ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Russian Register of Film Distribution Certificates ID|Russian Register of Film Distribution Certificates ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Hentaigana for Academic Information Exchange ID|Hentaigana for Academic Information Exchange ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Identifiant inventaire Nouvelle-Aquitaine|Identifiant inventaire Nouvelle-Aquitaine]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Algemeen Nederlands Woordenboek ID|Algemeen Nederlands Woordenboek ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Woordenboek van Nieuwe Woorden ID|Woordenboek van Nieuwe Woorden ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Instituut voor de Nederlandse Taal ID|Instituut voor de Nederlandse Taal ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Woordcombinaties ID|Woordcombinaties ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Etymologisch Woordenboek van het Nederlands ID|Etymologisch Woordenboek van het Nederlands ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Database of the Southern Dutch Dialects concept ID|Database of the Southern Dutch Dialects concept ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/GiveSendGo ID|GiveSendGo ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/CrowdRepublic project ID|CrowdRepublic project ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/European Dictionary Portal ID|European Dictionary Portal ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Gravestone Project Cemetery ID|Gravestone Project Cemetery ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Uzbek-Russian dictionary ID|Uzbek-Russian dictionary ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Ruwiki ID|Ruwiki ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Swedish National Archives ID|Swedish National Archives ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/GDUNO ID|GDUNO ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/JMRC person id|JMRC person id]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Catalunya Romànica ID|Catalunya Romànica ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Mercantile Navy List ID|Mercantile Navy List ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Igromania author ID|Igromania author ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Danmarks Kirker|Danmarks Kirker]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Medvik ID|Medvik ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Obálky knih ID|Obálky knih ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/National Theatre in Prague artist ID|National Theatre in Prague artist ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/National Theatre in Prague performance ID|National Theatre in Prague performance ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Alpine Linux Wiki article|Alpine Linux Wiki article]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Microsoft Store developer ID|Microsoft Store developer ID]]
&lt;!-- END NEW PROPOSALS --&gt;

You can comment on [[d:Wikidata:Property proposal/Overview|all open property proposals]]!

''' Did you know? '''
* Query examples: [https://w.wiki/Hg$g Item with a Wikipedia page in lang. X but not Y] ([[d:Wikidata:Request_a_query#Wikidata_instance_with_page_on_language_wikis|source]]) - modify the wd: QID and the schema:isPartOf for your own purposes.
* Newest [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:WikiProjects|WikiProjects]]:
** [[d:Wikidata:WikiProject_Chess/Lists/Rubinstein-Memorial|WikiProject Chess - Rubinstein-Memorial list]]
** [[d:Wikidata:Wikiproject_Units_of_Measurement|WikiProject Units of Measurement]]
** [[d:Wikidata:WikiProject_Medicine/List_of_Italian_doctors|Wikiproject Medicine - List of Italian Doctors]]
** [[d:Wikidata:WikiProject_Evanion_Collection|WikiProject Evanion Collection]]
* WikiProject Highlights: [[d:Wikidata:WikiProject_every_politician/Canada|WikiProject every Politician / Canada]] - all Commons lists were updated.
* Newest [[d:Wikidata:Database reports|database reports]]: [[d:Wikidata:Database_reports/to_delete|Variety of reports for deletion candidates]]

''' Development '''
* Wikidata integration in the other Wikimedia projects:
** We are making progress with identifying additional ways in which we can reduce the number of irrelevant changes from Wikidata showing up in recent changes and watchlist on Wikipedia and co.
** We are discussing with pilot Wikipedias about turning on showing Wikidata changes by default in watchlist and recent changes (moving it from opt-in to opt-out)
* GraphQL: We are putting the last touches on a GraphQL endpoint for Wikidata. We are planning to get it live later this month for feedback.
* LDF endpoint: We are planning to decommission the endpoint in preparation for the migration away from Blazegraph on the 18th of February ([[phab:T415696]])
* Mobile statement editing:
** We are almost done with adding support for editing statements with quantity and monolingual text datatype and finished support for mathematical expression statements. We started support for editing coordinate statements.
** We are continuing the work on showing constraint violations.
* Wikibase Ecosystem: We are in the process of setting up a demo system for ontology federation (i.e. using Wikidata Items as values in statements on another Wikibase instance)

[[phab:maniphest/query/4RotIcw5oINo/#R|You can see all open tickets related to Wikidata here]]. If you want to help, you can also have a look at [https://phabricator.wikimedia.org/project/board/71/query/zfiRgTnZF7zu/?filter=zfiRgTnZF7zu&amp;order=priority the tasks needing a volunteer].

''' Weekly Tasks '''
* Add labels, in your own language(s), for the new properties listed [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Newest_properties_and_property_proposals_to_review|above]].
* Contribute to the showcase Item and Lexeme [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|above]].
* Govdirectory weekly focus country: 
* Summarize your [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|WikiProject's ongoing activities]] in one or two sentences.
* Help [[d:Special:LanguageStats|translate]] or proofread the interface and documentation pages, in your own language!
* [[d:User:Pasleim/projectmerge|Help merge identical items]] across Wikimedia projects.
* Help [[d:Wikidata:Status updates/Next|write the next summary!]]

&lt;div style=&quot;margin-top:10px; font-size:90%; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;&quot;&gt;'''· [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|Previous issue]] · [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Current|Full report]] · [[m:Global message delivery/Targets/Wikidata|Unsubscribe]] . [[:d:User:JosefAnthony |JosefAnthony]] [[:d:User talk:JosefAnthony|talk]] ·[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 16:42, 2. februar 2026 (CET)'''

&lt;/div&gt;
&lt;/div&gt;
&lt;/div&gt;
&lt;!-- Sporočilo je poslal_a User:JosefAnthony@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikidata&amp;oldid=29942616 --&gt;

== Wikidata weekly summary #718 ==

&lt;div class=&quot;plainlinks mw-content-ltr&quot; lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot;&gt;

[[File:Wikidata-logo-en.svg|150px|right]]
&lt;div style=&quot;margin-top:10px; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;&quot;&gt;'' Here's your quick overview of what has been happening around Wikidata in the&lt;br&gt;week leading up to 2026-02-09. Missed the previous one? See issue [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|#717]].&lt;br&gt;''&lt;/div&gt;
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; -webkit-column-count:2; column-count:2; -webkit-column-width: 400px; -moz-column-width: 400px; column-width: 400px;&quot;&gt;

''' Press, articles, blog posts, videos '''
* Blogs: [https://numishare.blogspot.com/2026/01/improving-searchability-using-natural.html Numishare Blog: Improving searchability using Natural language Processing + Wikidata] - How NLP-based search improvements for [[d:Q631286|numismatic]] collections for the [[d:Q1256518|American Numismatic Society]].  Python NLP tools and Wikidata add a semantic layer that links equivalent terms (e.g. “serpent” and “snake”) to improve discovery across coin databases such as OCRE and MANTIS. Author: [[d:Q57432992|Ethan Gruber]].
* Videos:
** [https://www.youtube.com/watch?v=6vRrasGCifE Art+Feminism Conversations / Intro to Wikidata + Archives]: Led by [[d:User:Ep%C3%ACdosis|User:Epìdosis]] and [[d:User:Alan_Ang_(WMDE)|User:Alan Ang (WMDE)]], this recording covers  tools that support collaborative Wikidata editing, and includes with brief updates on mobile editing, Wikibase software, and work at the intersection of AI and Wikidata. Find more info and tools covered on [[m:Art%2BFeminism:_Intro_to_Wikidata_and_Archives|Meta:Art+Feminism]]
** [https://www.youtube.com/watch?v=l8S1Ay5UWvo Custom Upload Funnel Creation on Wikimedia Commons: Wiki Loves Africa 2026] - [[d:User:Kambai_Akau|User:Kambai Akau]] and the [[c:Commons:Wiki_Loves_Africa_2026_in_the_Tyap_Community|Tyap User Group]] demonstrate how to contribute to the Wiki Loves Africa 2026 contest, incl. how to add a Wikidata Infobox to your contributions, and how to create Wikidata Items if they are missing.
** (Papiamento) [https://www.youtube.com/watch?v=DiZAvrop_yU Add a different language Label to a Wikidata Item] Wikipedia Above Aruba|Ep. 9 - it's not always obvious how to add labels, descriptions and aliases of different languages to Wikidata items, this short video demonstrates how.
** [https://www.youtube.com/watch?v=Y9tbLc5czbU Hands-on Exercise: Data Cleaning &amp; Preparation with OpenRefine] - Daniel Garjio guides through exercises to cluster and merge duplicate values, standardise formats, reconcile data with external authority sources such as Wikidata.
** (Spanish) [https://www.youtube.com/watch?v=srLq6dXjGc4 Mapeo colaborativo, plataformas libres y autonomía local], part of the [[m:Conferencia_Justicia_climática_Perú_2024|Conference on Climate Justice, Indigenous Voices, and Wikimedia Platforms (2024)]] - speaker: Túllio Morais Franca shows how to integrate mapping tools suchas OpenStreetMap and Mapillary with Wikidata, Commons and Wikipedia.

''' Tool of the week '''
*[https://clarity-tool.toolforge.org/ Wiki Clarity Tool]: Clarity Tool is a lightweight web application built to empower editors across Wikipedia, Wikidata, and Wikimedia Commons. It helps contributors identify missing information in articles and suggests structured data from Wikidata to fill those gaps.

* [https://ga-kevin-codes.github.io/Suggest-A-Brand/ Name Suggestion Index : Submit a Brand] - A tool that links Wikidata brand items to the [https://github.com/osmlab/name-suggestion-index Name Suggestion Index project on OpenStreetMap].

''' Other Noteworthy Stuff '''
* Mobile editors can now edit String and External ID datatypes directly in the mobile view. To help improve this new interface, Wikimedia Deutschland is looking for volunteers for UX testing sessions. Participants will be compensated for their time. Sign up [https://greatquestion.co/wikimediadeutschland/bo2e7e2a/apply here] (greatquestion) and learn more on the project page: [[d:Wikidata:Usability and usefulness/Item editing experience/Mobile editing of statements|Mobile editing of statements]]

''' Newest [[d:Special:ListProperties|properties]] and [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Property proposal|property proposals]] to review '''

&lt;!-- NEW PROPERTIES DO NOT REMOVE --&gt;
* Newest General datatypes: 
**[[:d:Property:P14115|‎braille transcription]] (&lt;nowiki&gt;transcription in Braille&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Property:P14117|location collected]] (&lt;nowiki&gt;geographic location where a specimen or sample was collected in the field&lt;/nowiki&gt;)
*Newest External identifiers: [[:d:Property:P14114|Rappels theatrical production ID]], [[:d:Property:P14116|Berlin School ID]]
&lt;!-- END NEW PROPERTIES --&gt;
&lt;!-- NEW PROPOSALS DO NOT REMOVE --&gt;
* New General datatypes property proposals to review:
**[[:d:Wikidata:Property proposal/Siège occupé|Siège occupé]] (&lt;nowiki&gt;{{TranslateThis
 | fr = siège occupé par une personne au sein d'une académie ou autre société à ''numerus clausus''
 }}&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Wikidata:Property proposal/Standard Number|Standard Number]] (&lt;nowiki&gt;A standard serial number&lt;/nowiki&gt;)
*New External identifier property proposals to review: [[:d:Wikidata:Property proposal/MusicaPopular.cl ID|MusicaPopular.cl ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/JMRC person id (en)|JMRC person id (en)]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Dictionary of Unitarian and Universalist Biography ID|Dictionary of Unitarian and Universalist Biography ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/CAMEO page ID|CAMEO page ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/TeamNL athlete ID (new)|TeamNL athlete ID (new)]], [[:d:Wikidata:Property proposal/World Flora Online Plant List|World Flora Online Plant List]], [[:d:Wikidata:Property proposal/radeberger-stadtgeschichte.de Objekt Identifikator|radeberger-stadtgeschichte.de Objekt Identifikator]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Master Ideographs Seeker Character ID|Master Ideographs Seeker Character ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Flohic ID|Flohic ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Oricon News person ID|Oricon News person ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/radiko person ID|radiko person ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Xcity actress ID|Xcity actress ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/TV Drama Database Program ID|TV Drama Database Program ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Van Dale Rijmwoordenboek sentences ID|Van Dale Rijmwoordenboek sentences ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Van Dale Rijmwoordenboek word ID|Van Dale Rijmwoordenboek word ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/BISMaL taxon ID|BISMaL taxon ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Vlaams Woordenboek ID|Vlaams Woordenboek ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Kotobank Japanese ID|Kotobank Japanese ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Nişanyan Adlar ID|Nişanyan Adlar ID]]
&lt;!-- END NEW PROPOSALS --&gt;

You can comment on [[d:Wikidata:Property proposal/Overview|all open property proposals]]!

''' Did you know? '''
* Query examples:
** [https://w.wiki/HkTZ Items with two or more Olympedia people ID] ([[d:Wikidata:Request_a_query#Wikidata_entries_with_multiple_Olympedia_IDs|source]]) - find duplicate external identifier.
** [https://w.wiki/Hndn Music roll releases with recordings of works performed by composer] ([[d:Wikidata:WikiProject_Piano_Rolls/Queries|source]])
* Newest [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:WikiProjects|WikiProjects]]:
** [[d:Wikidata:WikiProject_Progressive_Metal|WikiProject progressive Metal]]
** [[d:Wikidata:WikiProject_Basque_Cultural_Heritage_and_GLAM|Wikiproject Basque Cultural heritage and GLAM]]
* Newest [[d:Wikidata:Database reports|database reports]]: [[d:Wikidata:Database_reports/single_sitelink_template_items|'Template' items with only one sitelink]] - per [[d:Wikidata:Notability|Wikidata:Notability]], &quot;''If a link is a template, the item must contain at least two such sitelinks...''&quot;
* [[d:Wikidata:Showcase items|Showcase Items]]: {{Q|133866932}} - a 2025 thriller film, winner of the Palme d’Or at the 2025 Cannes Film Festival
* [[d:Wikidata:Showcase lexemes|Showcase Lexemes]]:

''' Development '''
* Dumps: We published the [[:File:Wikidata Dumps Discovery Research Report.pdf|report from our research into the user experience with Wikidata's dumps]].
* Mobile editing: We are finalizing the support for quantity, monolingual text, mathematical expression and musical notation statements as well as a first version for coordinate statements.
* Wikidata integration in the Wikimedia projects: We have continued our investigation into existing Lua modules in order to find more ways in which we can reduce unwanted entries from Wikidata in Recent changes and watchlists on Wikipedia and co. We found a number of options that we are looking into now. ([[phab:T416822]], [[phab:T416825]], [[phab:T416826]], [[phab:T416827]])
* Wikidata Vector embedding: We added German to the embedding (next to English, French and Arabic)

[[phab:maniphest/query/4RotIcw5oINo/#R|You can see all open tickets related to Wikidata here]]. If you want to help, you can also have a look at [https://phabricator.wikimedia.org/project/board/71/query/zfiRgTnZF7zu/?filter=zfiRgTnZF7zu&amp;order=priority the tasks needing a volunteer].

''' Weekly Tasks '''
* Add labels, in your own language(s), for the new properties listed [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Newest_properties_and_property_proposals_to_review|above]].
* Contribute to the showcase Item and Lexeme [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|above]].
* Govdirectory weekly focus country: 
* Summarize your [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|WikiProject's ongoing activities]] in one or two sentences.
* Help [[d:Special:LanguageStats|translate]] or proofread the interface and documentation pages, in your own language!
* [[d:User:Pasleim/projectmerge|Help merge identical items]] across Wikimedia projects.
* Help [[d:Wikidata:Status updates/Next|write the next summary!]]

&lt;div style=&quot;margin-top:10px; font-size:90%; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;&quot;&gt;'''· [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|Previous issue]] . [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Current|Full report]] · [[m:Global message delivery/Targets/Wikidata|Unsubscribe]] . [[:d:User:JosefAnthony |JosefAnthony]] [[:d:User talk:JosefAnthony|talk]] ·[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 17:26, 9. februar 2026 (CET)'''

&lt;/div&gt;
&lt;/div&gt;
&lt;/div&gt;
&lt;!-- Sporočilo je poslal_a User:JosefAnthony@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikidata&amp;oldid=30044779 --&gt;

== Wikidata weekly summary #719 ==

&lt;div class=&quot;plainlinks mw-content-ltr&quot; lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot;&gt;

[[File:Wikidata-logo-en.svg|150px|right]]
&lt;div style=&quot;margin-top:10px; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;&quot;&gt;'' Here's your quick overview of what has been happening around Wikidata in the&lt;br&gt;week leading up to 2026-02-16. Missed the previous one? See issue [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|#718]].&lt;br&gt;''&lt;/div&gt;
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; -webkit-column-count:2; column-count:2; -webkit-column-width: 400px; -moz-column-width: 400px; column-width: 400px;&quot;&gt;

''' Discussions '''
* Open request for adminship: [[d:Wikidata:Requests_for_permissions/Administrator#Sjö|Sjö]] - RfP scheduled to end after 17 February 2026 10:02 (UTC)
* New requests for permissions/Bot: [[d:Wikidata:Requests_for_permissions/Bot/SEEKCommonsBot|SEEKCommonsBot]] - Task: Synchronize Wikidata records created by the [https://seekcommons.org/ SEEKCommons] project with [https://openalex.org/ OpenAlex]
* Closed request for permissions/Bot:
** [[d:Wikidata:Requests_for_permissions/Bot/AmeisenBot_3|AmeisenBot 3]] - Task: Adding descriptions (and possibly labels and aliases as well) to items based on their statements. Request closed as approved.
** [[d:Wikidata:Requests_for_permissions/Bot/Che-W-bot|Che-W-bot]] - Request withdrawn.

''' Events ''' 
* [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Events|Upcoming events]]: Next Linked Data for Libraries [[Wikidata:WikiProject LD4 Wikidata Affinity Group|LD4 Wikidata Affinity Group]] session 17 February, 2026: We have our next LD4 Wikidata Affinity Group Session on Tuesday, February 17 9am PT / 12pm ET / 17:00 UTC / 6pm CET (Time zone converter). Wikiproject P244 maintenance uses SPARQL queries to identify and resolve two types of constraint violations in Wikidata: instances of Wikidata items with more than one LCNAF identifier and instances of the same LCNAF identifier existing on more than one Wikidata item. The February 17th session will walk participants through how to resolve the former issue, while the March 3rd session will focus on the latter. Event page: [[Wikidata:WikiProject LD4 Wikidata Affinity Group/Project Series/LCNAF Duplicate Detection P244 Maintenance|https://www.wikidata.org/wiki/Wikidata:WikiProject_LD4_Wikidata_Affinity_Group/Project_Series/LCNAF_Duplicate_Detection_P244_Maintenance]]

''' Press, articles, blog posts, videos '''
* Blogs:
** [https://diff.wikimedia.org/2026/02/11/wiki-for-botanists-why-thematic-engagement-matters/ Wiki for Botanists, why thematic engagement matters]: WMNZ/Aotearoa on how sustained outreach with botanists via Wikidata workshops, edit-a-thons, and conferences is improving plant-related knowledge on the Wikimedia projects and building strong collaborative relationships with scientific communities.
** [https://diff.wikimedia.org/2026/02/09/tech-news-2026-week-07/ Tech News Week 7 / Global Watchlists extension]: now supports multiple Wikibase instance (i.e. Wikidata + Test Wikidata) and fixes right-to-left (RTL) text directionality issues.
** [https://diff.wikimedia.org/2026/02/13/the-spark-of-linked-data-and-libraries-oclc-passage-project-white-paper-translation-report/ The Spark of Linked Data and Libraries: OCLC Passage Project White Paper Translation Report]
* Papers: [https://www.researchgate.net/publication/400579586_Federating_Open_Knowledge_through_Wikibase_The_Case_of_The_Finno-Ugric_Data_Sharing_Space Federating Open Knowledge through Wikibase: the case of the Finno-Ugric data sharing space]: Antal et al. (2026) present a community-driven, federated prototype to link multilingual cultural heritage data, open ontologies and preserve local epistemologies.
* Videos:
** [https://www.youtube.com/watch?v=LtoM-0IhKnY How to Unlock Knowledge Graph Data for LLMs with AI Retrieval] - [[d:User:Philippe_Saade_(WMDE)|User:Philippe Saade (WMDE)]], AI/ML Project Manager talks to Chad Jennings of ''Beyond the Blueprints'' (IBM Product Hub) on making Wikidata more accessible for AI developers, replacing SPARQL-heavy workflows with vector search and hybrid retrieval.
** (French) [https://www.youtube.com/watch?v=2Nn7w6Vi3M8  Créer une carte uMap à partir de données géolocalisées extraites de Wikidata] - video presentation of 2026 Digital Encounters ''&quot;Mapping territorial data in uMap&quot;''
** [https://m.youtube.com/watch?v=wf6TFcnvGno Africa Wiki Women 2026 On Wiki Skills Mentorship Program - Introduction to Wikidata]
** [https://m.youtube.com/watch?v=PIVVpJh1seA Africa Wiki Women 2026 On Wiki Skills Mentorship Program - Major and Minor edits on Wikidata]
** [https://m.youtube.com/watch?v=9TVFPpSNRYI EMCO Wikidata CoP meeting (2026-01-28)] - participants discuss progress on the ''early adopter'' phase, incl. how to categorise and track contributions, what statistics to measure and progress on MCO application profiles (persons + corporate bodies)

''' Tool of the week '''
* [https://queer-memory.toolforge.org/ Queer Memory] multilingual web app that explores '''global queer history''' through live Wikidata timelines, places, rights, culture, and activism. Currently available in English, French, and Spanish.

''' Other Noteworthy Stuff '''
* [https://lists.wikimedia.org/hyperkitty/list/wikitech-l@lists.wikimedia.org/thread/CMYID3FRNL7OKUNEH3O3OTGT6UQSQN3X/ Etherpad cleanup, save your pads now]. All pads after 1st March 2026 willbe deleted so if you need any of your pads, please make a local backup.
* [https://doc.wikimedia.org/Wikibase/master/js/rest-api/ The Wikibase REST API] '''search''' endpoints are now available on '''v1''' and considered stable! It's important to note that the older v0, which has been live on Wikidata since July 2025, will remain available for a '''two month transition period''' until mid-April 2026. We encourage all users to migrate to the new v1 endpoints during this time to ensure that their applications can continue to work seamlessly.
* The [[MW:Wikidata_Platform|WMF Wikidata Platform team]] has published its [[:Wikidata:Wikidata_Platform_team/Newsletter|February 2026 newsletter]]. It includes result of an initial evaluation of open-source triple store candidates as part of the migration away from Blazegraph, the next Blazegraph migration office hour, and more. To have new issues of the WDP  '''monthly''' newsletter delivered to your user talk page, {{#tag:span| [[m:Special:MyLanguage/Global message delivery/Targets/WDP team updates|Subscribe to WDP newsletter!]] | style=background-color:#E7F527; border-radius:3px; font-size:90%; font-weight:bold;}}

''' Newest [[d:Special:ListProperties|properties]] and [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Property proposal|property proposals]] to review '''

&lt;!-- NEW PROPERTIES DO NOT REMOVE --&gt;
* Newest General datatypes: [[:d:Property:P14122|category for music in this language]] (&lt;nowiki&gt;link to category item that contains music in this language&lt;/nowiki&gt;)
* Newest External identifiers: [[:d:Property:P14118|‎DOAB book ID]], [[:d:Property:P14119|‎qamus.inoor.ir root ID]], [[:d:Property:P14120|‎The Session tune ID]], [[:d:Property:P14121|Parfumo fragrance note ID]], [[:d:Property:P14123|‎KaraokeTexty.cz album ID]], [[:d:Property:P14124|Biographical encyclopedia of Maros County]], [[:d:Property:P14125|Alpine Linux Wiki article]], [[:d:Property:P14126|‎Biographical Dictionary of British and Irish Architects 1800-1950 person ID]], [[:d:Property:P14127|Igromania author ID]], [[:d:Property:P14128|French Trade Mark Number]], [[:d:Property:P14129|‎Bane NOR location code]], [[:d:Property:P14130|‎CardCow.com publisher ID]], [[:d:Property:P14131|‎Lost Pubs Project ID]], [[:d:Property:P14132|Handball Base ID]], [[:d:Property:P14133|Handballnews.pl person ID]], [[:d:Property:P14134|Center for Jewish History person ID]], [[:d:Property:P14135|African Scientists Directory ID]]
&lt;!-- END NEW PROPERTIES --&gt;
&lt;!-- NEW PROPOSALS DO NOT REMOVE --&gt;
* New General datatypes property proposals to review: 
**[[:d:Wikidata:Property proposal/Number of translations|Number of translations]] (&lt;nowiki&gt;Number of translations&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Wikidata:Property proposal/Panoramax instance URL|Panoramax instance URL]] (&lt;nowiki&gt;the Panoramax instance of/about the subject&lt;/nowiki&gt;)
* New External identifier property proposals to review: [[:d:Wikidata:Property proposal/Hentaigana for Academic Information Exchange ID|Hentaigana for Academic Information Exchange ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Bach digital person ID|Bach digital person ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Bach digital work ID|Bach digital work ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/YList ID|YList ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/identificativo Antenati|identificativo Antenati]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Pesistulokset.fi player ID|Pesistulokset.fi player ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Liiga.fi player ID|Liiga.fi player ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Letterboxd producer ID|Letterboxd producer ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Topplista artist ID|Topplista artist ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Apple Music Classical work ID|Apple Music Classical work ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Fragplace brands ID|Fragplace brands ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Fragplace fragrances ID|Fragplace fragrances ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Fragplace notes ID|Fragplace notes ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Fragplace perfumers ID|Fragplace perfumers ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Sport Express person ID|Sport Express person ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/ciss.org sportsperson ID (deaf sport)|ciss.org sportsperson ID (deaf sport)]]
&lt;!-- END NEW PROPOSALS --&gt;

You can comment on [[d:Wikidata:Property proposal/Overview|all open property proposals]]!

''' Did you know? '''
* Newest [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:WikiProjects|WikiProjects]]: [[d:Wikidata:WikiProject Learned Societies|Learned Societies]]
* WikiProject Highlights: a discussion regarding [[d:Wikidata talk:WikiProject Learned Societies#Members of learned societies: too many conflicting data models|how to standardise the data model of the membership of learned societies]]
* [[d:Wikidata:Showcase items|Showcase Items]]: {{Q|3324704}} - French radio program and audio podcast
* [[d:Wikidata:Showcase lexemes|Showcase Lexemes]]: [[d:Lexeme:L3941|collection (L3941)]] - English noun (kəˈlɛkʃən) meaning &quot;a group of gathered items&quot;, &quot;money gathered for charity/church&quot;, or &quot;the act of acquiring&quot;

''' Development '''
* Mobile statement editing:
** We are putting finishing touches on editing support for external ID, URL, monolingual text, quantities and coordinate statements.
** We worked on visually highlighting preferred and deprecated statements on the mobile site similar to how it is done on desktop.
** We worked on showing more than one constraint violation when a statement violates multiple constraints.
* Ontology Federation: We continued working allowing other Wikibase instances to use Wikidata Items in their statements (and later from other Wikibase instances). You can see a demo video of the current development state at [[:File:Federation Demo.webm|ontology federation demo]].
* GraphQL: We worked on documentation to get get the GraphQL endpoint ready for a first release.
* Wikidata Query Service: The Wikidata Platform team published their report of the evaluation of Blazegraph alternatives. You can read it at [[:File:WDQS Triple Store Evaluation - Benchmark Results Report.pdf]].

[[phab:maniphest/query/4RotIcw5oINo/#R|You can see all open tickets related to Wikidata here]]. If you want to help, you can also have a look at [https://phabricator.wikimedia.org/project/board/71/query/zfiRgTnZF7zu/?filter=zfiRgTnZF7zu&amp;order=priority the tasks needing a volunteer].

''' Weekly Tasks '''
* Add labels, in your own language(s), for the new properties listed [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Newest_properties_and_property_proposals_to_review|above]].
* Contribute to the showcase Item and Lexeme [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|above]].
* Govdirectory weekly focus country: 
* Summarize your [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|WikiProject's ongoing activities]] in one or two sentences.
* Help [[d:Special:LanguageStats|translate]] or proofread the interface and documentation pages, in your own language!
* [[d:User:Pasleim/projectmerge|Help merge identical items]] across Wikimedia projects.
* Help [[d:Wikidata:Status updates/Next|write the next summary!]]

&lt;div style=&quot;margin-top:10px; font-size:90%; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;&quot;&gt;'''· [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|Previous issue]] · [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Current|Full report]] · [[m:Global message delivery/Targets/Wikidata|Unsubscribe]] . [[:d:User:JosefAnthony |JosefAnthony]] [[:d:User talk:JosefAnthony|talk]] ·[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 14:27, 16. februar 2026 (CET)'''

&lt;/div&gt;
&lt;/div&gt;
&lt;/div&gt;
&lt;!-- Sporočilo je poslal_a User:JosefAnthony@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikidata&amp;oldid=30053912 --&gt;

== Wikidata weekly summary #720 ==

&lt;div class=&quot;plainlinks mw-content-ltr&quot; lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot;&gt;

[[File:Wikidata-logo-en.svg|150px|right]]
&lt;div style=&quot;margin-top:10px; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;&quot;&gt;'' Here's your quick overview of what has been happening around Wikidata in the&lt;br&gt;week leading up to 2026-02-23. Missed the previous one? See issue [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|#719]].&lt;br&gt;''&lt;/div&gt;
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; -webkit-column-count:2; column-count:2; -webkit-column-width: 400px; -moz-column-width: 400px; column-width: 400px;&quot;&gt;

''' Discussions '''
* Open request for adminship: [[d:Wikidata:Requests for permissions/Administrator/Jan Myšák|Jan Myšák]] - RfP scheduled to end after 28 February 2026 11:11 (UTC)
* Closed request for adminship: [[d:Wikidata:Requests for permissions/Administrator#Sjö|Sjö]] - Closed as successful, congratulations [[d:User:Sjö|User:Sjö]].
* New request for comments: [[d:Wikidata:Requests for comment/Notability policy reform|Notability policy reform]]: [[d:Wikidata:Requests_for_comment/Notability_policy_reform#Round_2:_Context|Round 2]], where policy is suggested based on round 1 discussions.

''' Events ''' 
* [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Events|Upcoming events]]:
** [[DiffBlog:https://diff.wikimedia.org/2026/02/17/apply-now-scholarships-for-the-language-diversity-conference-2026-deadline-13-march-2026/|Apply Now: Scholarships for the Language Diversity Conference 2026]] - scholarship application deadline: 13 March 2026 / Conference dates: 2 - 4 October 2026 in Accra, Ghana.
** [[d:Wikidata:Requests_for_comment/Notability_policy_reform#Round_2:_Context|Office Hour: Notability Policy]] - February 26th 2026 at 5PM UTC ([https://zonestamp.toolforge.org/1772125200 your timezone]).
** (Catalan) [[m:Event:No_eren_bruixes,_eren_dones_d'Andorra|They were not witches, they were women from Andorra]] - a Wikimarathon for Witches edit-a-thon to make biographies of Andorran women accused of witchcraft more visible on Wikidata and Wikipedia. Sign-up on [[m:Event:No_eren_bruixes,_eren_dones_d'Andorra|Meta]]: 09:30 – 12:30 UTC, 7 March 2026.
*Ongoing: [[d:Wikidata:WikiProject India/Events/International Mother Language Day 2026 Datathon|International Mother Language Day 2026 Datathon]] - February 21, 2026 – March 3, 2026

''' Press, articles, blog posts, videos '''
* Blogs:
** [https://stackoverflow.blog/2026/02/20/even-genai-uses-wikipedia-as-a-source/ Stack Overflow: Even GenAI uses Wikipedia (+Wikidata) as a source] - transcript of the podcast audio between Ryan Donovan and Philippe Saade, on the Wikidata Embedding Project and vectorizing 30 million entities for semantic search.
** [https://diff.wikimedia.org/2026/02/21/revitalizing-uk-history-series-2-expanding-multilingual-access-on-wikidata/ Diff Blog: Revitalizing UK History, Series 2: Expanding Multilingual Access on Wikidata] - [[d:User:JosefAnthony|Josef Anthony]] describes the projects efforts in documenting underrepresented UK historical figures in multiple languages.
** [[diffblog:https://diff.wikimedia.org/2026/02/20/into-the-spotlight-sharing-archival-objects-through-wikimedia-commons/|Diff blog: Into the Spotlight: Sharing Archival Objects through Wikimedia Commons]] by [[c:User:LadyRabbit|User:LadyRabbit]]. Experience documenting Ellen Winstone, a historical figure, non-notability on Wikipedia doesn't mean they are not worth documenting. Wikidata and Commons can help.
* Papers: [https://arxiv.org/html/2602.14594v1 The Wikidata Query Logs Dataset (WDQL)] - presenting a dataset of 200,000 question-query pairs intended to help train Natural Language questions into SPARQL. By S. Walter,  H. Bast (2026).
* Videos: [https://www.youtube.com/watch?v=dY-Vz-TS1X0 3rd Wikidata Training] of the On Wiki Skill Mentorship Program by Africa Wiki Women. Dives deeper into the core data modelling concepts, Wikidata-speciifc terminology and practical editing tips for beginners. Led by [[d:User:King_ChristLike|User:King ChristLike]]

''' Tool of the week '''
* [https://dagbanli.info/ Dagbanli dictionary] - a monolingual Dagbanli dictionary built using Wikidata lexemes, with 20000 native audio recordings as usage examples pulled from Mozilla Common Voice. This means when you look up a word, you can hear it spoken in example sentences. See this in action here: [https://dagbanli.info/?word=L722895 suɣulo] 

''' Other Noteworthy Stuff '''
* [[wikimania:2026:Program|Wikimania:2026]] - The call for submissions for the program is open until March 1, 2026.
* [https://www.opensanctions.org/articles/2026-02-18-every-politician/ OpenSanctions: As the CIA closes The World Factbook, we’re opening our global map of political power] - introduces [https://everypolitician.org/ EveryPolitician.org], a global database of 690,000+ political office-holders across the globe. PoliLoom, GovDirectory, a dedicated [[d:Wikidata:WikiProject_every_politician|WikiProject]] and the Wikidata community are helping make structured data on politicians transparent. Learn how you can [https://everypolitician.org/about/contribute/ contribute].

''' Newest [[d:Special:ListProperties|properties]] and [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Property proposal|property proposals]] to review '''

&lt;!-- NEW PROPERTIES DO NOT REMOVE --&gt;
* Newest General datatypes: [[:d:Property:P14143|annual greenhouse gas emissions]] (&lt;nowiki&gt;carbon dioxide equivalent emissions by this entity in a year&lt;/nowiki&gt;)
*Newest External identifiers: [[:d:Property:P14136|RFI topic ID]], [[:d:Property:P14137|‎Delfi.lv theme ID]], [[:d:Property:P14138|SFDb original ID]], [[:d:Property:P14139|Artdoc.Media film ID]], [[:d:Property:P14140|‎Biographical Dictionary of British and Irish Architects 1800-1950 practice ID]], [[:d:Property:P14141|‎Walloon-French dictionary ID]], [[:d:Property:P14142|Bolivia INE code]], [[:d:Property:P14144|Russian Register of Film Distribution Certificates ID]], [[:d:Property:P14145|‎Algemeen Nederlands Woordenboek ID]], [[:d:Property:P14146|‎Woordenboek van Nieuwe Woorden ID]], [[:d:Property:P14147|‎Woordcombinaties ID]], [[:d:Property:P14148|‎Etymologisch Woordenboek van het Nederlands ID]], [[:d:Property:P14149|Uzbek-Russian dictionary ID]], [[:d:Property:P14150|‎JMRC person id (he)]], [[:d:Property:P14151|Catalunya Romànica ID]], [[:d:Property:P14152|‎IEC 61355 identifier]], [[:d:Property:P14153|Yandex Object Answer id]], [[:d:Property:P14154|Michaelis Portuguese-English Modern Dictionary ID]], [[:d:Property:P14155|Michaelis English-Portuguese Modern Dictionary ID]], [[:d:Property:P14156|Uni24k indentifier]], [[:d:Property:P14157|The Retro Web company ID]], [[:d:Property:P14158|Hentaigana for Academic Information Exchange ID]], [[:d:Property:P14159|‎Gravestone Project Cemetery ID]]
&lt;!-- END NEW PROPERTIES --&gt;
&lt;!-- NEW PROPOSALS DO NOT REMOVE --&gt;
* New General datatypes property proposals to review:
**[[:d:Wikidata:Property proposal/CWSAC classification|CWSAC classification]] (&lt;nowiki&gt;&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Wikidata:Property proposal/IBAN countries|IBAN countries]] (&lt;nowiki&gt;The country which the bank with this property may create accounts in. For example &quot;MyBank&quot; can create bank accounts in &quot;France&quot; with the prefix &quot;FR&quot;. 
Some banks have a single country they may create accounts in and other have many.&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Wikidata:Property proposal/Kloekecode|Kloekecode]] (&lt;nowiki&gt;identifier for locations in the Netherlands, Flanders, French Flanders, and north-western Germany&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Wikidata:Property proposal/ICAO 24-bit aircraft address|ICAO 24-bit aircraft address]] (&lt;nowiki&gt;Unique 24-bit ICAO aircraft address assigned to an individual aircraft’s Mode S transponder, expressed as a six-character hexadecimal code and used in ADS-B and air traffic surveillance systems.&lt;/nowiki&gt;)
* New External identifier property proposals to review: [[:d:Wikidata:Property proposal/Faulhaber-Edition ID|Faulhaber-Edition ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/OldRacingCars.com drivers ID|OldRacingCars.com drivers ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/ID Prix de Lausanne|ID Prix de Lausanne]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Spellingwijzer Onze Taal ID|Spellingwijzer Onze Taal ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Uitleenwoordenbank ID|Uitleenwoordenbank ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/EpiMedDat ID|EpiMedDat ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/REVENCYT code|REVENCYT code]], [[:d:Wikidata:Property proposal/X Games athlete ID (new)|X Games athlete ID (new)]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Pinkhof ID|Pinkhof ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Scheikunde ID|Scheikunde ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/JWS II ID|JWS II ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Buitenlandse aardrijkskundige namen in het Nederlands ID|Buitenlandse aardrijkskundige namen in het Nederlands ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/PeeringDB Facility ID|PeeringDB Facility ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/DBNL place ID|DBNL place ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/DBNL country ID|DBNL country ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/DBNL titel ID|DBNL titel ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Movist person ID|Movist person ID]]
&lt;!-- END NEW PROPOSALS --&gt;

You can comment on [[d:Wikidata:Property proposal/Overview|all open property proposals]]!

''' Did you know? '''
* Query examples:
** [https://w.wiki/HvHp Property table for a set of Wikidata items] (the Memory of the World International Register)
** [https://w.wiki/Hxec People with PolSys ID&lt;small&gt; (P1980)&lt;/small&gt;, and with or without Norwegian historical register of persons ID &lt;small&gt;(P4574)&lt;/small&gt;] - ([https://www.wikidata.org/w/index.php?title=Wikidata:Request_a_query&amp;oldid=2465925132#A_list_of_person_having_Pol-sys_ID_and_HistReg_ID source])
* Schema examples: [[d:EntitySchema:E502|federally recognized tribe (E502)]]: required and optional properties for items representing federally recognized Native American tribes in the United States.
* Newest [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:WikiProjects|WikiProjects]]:
** [[d:Wikidata:WikiProject_Ski|Ski]] - The goal of WikiProject Ski is to improve items about athletes, events and results from the different skiiing and snowboarding disciplines.
** [[d:Wikidata:WikiProject_Nonprofit_Organizations/South_Africa|Nonprofit Orgs: South Africa]] - aims to add financial data to the biggest nonprofits
* WikiProject Highlights:
** [[d:Wikidata:WikiProject_Ontology/Pages|Ontology: List of Ontology Pages]]
** [[d:Wikidata:WikiProject_Sociotechnology/Resources|Sociotechnology: Resources]]
** [[d:Wikidata:WikiProject_Chantiers_MNBAQ|Chantiers MNBAQ]]
** [[d:Wikidata:WikiProject_India/Events/International_Mother_Language_Day_2026_Datathon|India: International Mother Language Day 2026 Datathon]]
* [[d:Wikidata:Showcase lexemes|Showcase Lexemes]]: [[d:Lexeme:L179567|чурка (L179567)]] - Russian noun (ˈtɕurkə) meaning &quot;a wooden block or stump&quot;, &quot;a short piece of wood used in games&quot;, or &quot;an offensive term for a person&quot;[[d:Lexeme:L179567|чурка (L179567)]] - Russian noun (ˈtɕurkə) meaning &quot;a wooden block or stump&quot;, &quot;a short piece of wood used in games&quot;, or &quot;an offensive term for a person&quot;

''' Development '''
* Wikidata integration in the other Wikimedia projects: We are preparing to reach out to editors about improving specific templates that are written in a way that creates a lot of unnecessary entries in Recent Changes and Watchlists.
* Mobile statement editing: We are getting close to having editing support for all datatypes. We are currently still working on the support for globe coordinates. We also added support for showing constraint violations on qualifiers and references.
* Data quality: We are doing technical investigations about how to make constraint violations available for querying again.
* GraphQL: We are getting ready to make GraphQL available on Wikidata later this week.

[[phab:maniphest/query/4RotIcw5oINo/#R|You can see all open tickets related to Wikidata here]]. If you want to help, you can also have a look at [https://phabricator.wikimedia.org/project/board/71/query/zfiRgTnZF7zu/?filter=zfiRgTnZF7zu&amp;order=priority the tasks needing a volunteer].

''' Weekly Tasks '''
* Add labels, in your own language(s), for the new properties listed [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Newest_properties_and_property_proposals_to_review|above]].
* Contribute to the showcase Item and Lexeme [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|above]].
* Govdirectory weekly focus country: [[d:Wikidata:WikiProject Govdirectory/Spain|Spain]]
* Summarize your [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|WikiProject's ongoing activities]] in one or two sentences.
* Help [[d:Special:LanguageStats|translate]] or proofread the interface and documentation pages, in your own language!
* [[d:User:Pasleim/projectmerge|Help merge identical items]] across Wikimedia projects.
* Help [[d:Wikidata:Status updates/Next|write the next summary!]]

&lt;div style=&quot;margin-top:10px; font-size:90%; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;&quot;&gt;'''· [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|Previous issue]] · [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Current|Full report]] · [[m:Global message delivery/Targets/Wikidata|Unsubscribe]] . [[:d:User:JosefAnthony |JosefAnthony]] [[:d:User talk:JosefAnthony|talk]] ·[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 15:51, 23. februar 2026 (CET)'''

&lt;/div&gt;
&lt;/div&gt;
&lt;/div&gt;
&lt;!-- Sporočilo je poslal_a User:JosefAnthony@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikidata&amp;oldid=30119106 --&gt;

== Wikidata weekly summary #721 ==

&lt;div class=&quot;plainlinks mw-content-ltr&quot; lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot;&gt;

[[File:Wikidata-logo-en.svg|150px|right]]
&lt;div style=&quot;margin-top:10px; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;&quot;&gt;'' Here's your quick overview of what has been happening around Wikidata in the&lt;br&gt;week leading up to 2026-03-02. Missed the previous one? See issue [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|#720]].&lt;br&gt;''&lt;/div&gt;
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; -webkit-column-count:2; column-count:2; -webkit-column-width: 400px; -moz-column-width: 400px; column-width: 400px;&quot;&gt;

''' Discussions '''
* Closed request for adminship: [[d:Wikidata:Requests_for_permissions/Administrator/Jan_My%C5%A1%C3%A1k|Jan Myšák]]: Closed as successful, congratulations to Wikidata's newest admin!
* New request for comments: [[d:Wikidata:Requests_for_comment/Notability_policy_reform|Notability Policy - Round 2]]: we are still requesting your input on the new Notablity policy. Including whether to elevate the [[d:Wikidata:Requests_for_comment/Notability_policy_reform#Round_2:_Make_Wikidata:Self-promotion_a_policy|self-promotion essay]] to a policy.

''' Events ''' 
* [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Events|Upcoming events]]:
** Next Linked Data for Libraries [[Wikidata:WikiProject LD4 Wikidata Affinity Group|LD4 Wikidata Affinity Group]] session 3 March, 2026: We have our next LD4 Wikidata Affinity Group Session on Tuesday, March 3 9am PT / 12pm ET / 17:00 UTC / 6pm CET (Time zone converter). Wikiproject P244 maintenance uses SPARQL queries to identify and resolve two types of constraint violations in Wikidata: instances of Wikidata items with more than one LCNAF identifier and instances of the same LCNAF identifier existing on more than one Wikidata item. The February 17th session walked participants through how to resolve the former issue, while the March 3rd session will focus on the latter. This session will be more discussion-focused, since instances where two LCNAF identifier have the same Wikidata item can be difficult to resolve because of Wikidata’s innate quirks. Maybe your ideas will become the official best practice! Event page: [[Wikidata:WikiProject LD4 Wikidata Affinity Group/Project Series/LCNAF Duplicate Detection P244 Maintenance|https://www.wikidata.org/wiki/Wikidata:WikiProject_LD4_Wikidata_Affinity_Group/Project_Series/LCNAF_Duplicate_Detection_P244_Maintenance]]
** [https://hermes-hub.de/aktuelles/news/save-the-date-byodl-2026-04-24.html Bring-Your-Own-Data-Lab], on 24.04.2026, the HERMES Data Competence centre hosts an online BYODL. Dr. Katrin Moeller and Dr. Olaf Simons will share how to enrich your own personal data with standard data and the Wikibase FactGrid. Click the link for registration and more information.
** Wikidata Workshop w/ Wikipedia Riba Aruba + University of Aruba Research Center (UARC), March 2, 12 - 2pm GMT-4. [https://docs.google.com/forms/d/e/1FAIpQLScQMobUMNF7TzQIS0yQAaODqIAlQ-5PMoESx_VAq_MIgYtUGQ/viewform Click here to register.]

''' Press, articles, blog posts, videos '''
* Blogs:
** [https://www.museodelprado.es/actualidad/noticia/el-museo-del-prado-y-wikimedia-espaa-consolidan-a/bb297f99-9445-68c8-250f-f2aa2765792a The Museo del Prado and Wikimedia Spain consolidate Wikidata as the connector axis of digital cultural heritage] - gathering of the second edition of ''Connected Heritage: Wikidata in the GLAM Ecosystem''
** (Dutch) [https://www.wikimedia.nl/actueel/blog/wikipielen-informele-wiki-hackathon-voor-de-glam-sector/ Wikipielen: an informal mini-hackathon for the GLAM sector], Olaf Janssen (WM coordinator at National Library of Netherlands) on the 10th edition of this micro-hackathon for people in cultural and heritage sector interested in Wikidata, Wikibase, SPARQL, OpenRefine and other technical skills.
** [https://medium.com/@michalmigurski/weeknotes-2026w04-boundary-issues-f037407a7f45 Boundary Issues]—Michal Migurski on representing disputed boundaries using Wikidata and OpenStreetMap.
* Papers:
** [https://openhumanitiesdata.metajnl.com/articles/10.5334/johd.471 From Websites to Wikidata: Digitising Scotland’s Stories] by Ross ''et al.'' (2026)
** [https://doi.org/10.1145/3795134 ''Entity Linking with Wikidata: A Systematic Literature Review'']
** [https://arxiv.org/html/2602.19133v1 ''A Dataset for Named Entity Recognition and Relation Extraction from Art-historical Image Descriptions''] by Schneider ''et al.'' (2026)., introduces FRAME for extracting art-historical entities and relationships from texts, enabling automatic linking of artworks, artists, and related metadata via Wikidata.
** [https://elischolar.library.yale.edu/cgi/viewcontent.cgi?article=1247&amp;context=jcas Review of Ethics in Linked Data] by Rebecca Fried.
* Videos:
** (Swedish) [https://www.youtube.com/watch?v=ZjJHbF2aDCc Fotbollsspelare Wikipedia / Wikidata] - using QuickStatements to add P54 (member of sports team) to football players
** [https://www.youtube.com/watch?v=n-hYIdzJLeg Jukun Wikipedia Outreach], day 2 took attendees through adding interwiki links, Wikidata essentials and adding {{Databox}} to Jukun Wiki articles.
** [https://www.youtube.com/watch?v=dgRWBAvoea0 Set-up Tutorial: Language Preferences and Gadgets on Wikidata], the International [Digital] Dura-Europos Archive (IDEA) takes us through enabling gadgets and setting your preferred languages (Babel).

''' Tool of the week '''
* [https://mapsofthe.world/stadiums Maps Of the World / Stadiums] - explore the stadiums of the world (at least the ones with Wikidata Items), mapped by SPARQL.

''' Newest [[d:Special:ListProperties|properties]] and [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Property proposal|property proposals]] to review '''

&lt;!-- NEW PROPERTIES DO NOT REMOVE --&gt;
* Newest General datatypes: [[:d:Property:P14164|SignWriting transcription]] (&lt;nowiki&gt;representation in SignWriting&lt;/nowiki&gt;)
* Newest External identifiers: [[:d:Property:P14160|Microsoft Store developer ID]], [[:d:Property:P14161|Apple Music Classical work ID]], [[:d:Property:P14162|‎SIK-ISEA group ID]], [[:d:Property:P14163|‎CHZZK streamer ID]]
&lt;!-- END NEW PROPERTIES --&gt;
&lt;!-- NEW PROPOSALS DO NOT REMOVE --&gt;
* New General datatypes property proposals to review:: 
**[[:d:Wikidata:Property proposal/Objectif plumes|Objectif plumes]] (&lt;nowiki&gt;Database managed by the General Service for Literature and Books, a department of the Cultural Administration of the Wallonia-Brussels Federation (basically the Ministry of Culture for the French-speaking part of Belgium). The database currently includes entries on books by more than 8.000 Belgian writers.&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Wikidata:Property proposal/usual forename|usual forename]] (&lt;nowiki&gt;A name usually derived from a given name used to address a person in everyday life.&lt;/nowiki&gt;)
***[[:d:Wikidata:Property proposal/apportionment diagram|apportionment diagram]] (&lt;nowiki&gt;image that displays the representation of seats won by party in an election to an assembly&lt;/nowiki&gt;)
* New External identifier property proposals to review: [[:d:Wikidata:Property proposal/LibriVox reader ID|LibriVox reader ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/All Skies Encyclopaedia ID|All Skies Encyclopaedia ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/KCUE academy ID|KCUE academy ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Catálogo de autoridades da BUSC|Catálogo de autoridades da BUSC]], [[:d:Wikidata:Property proposal/ISSN-H|ISSN-H]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Hong Kong Cinema title ID|Hong Kong Cinema title ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/NPPM ID|NPPM ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Parlement.com ID|Parlement.com ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Kokugakuin University god name database ID|Kokugakuin University god name database ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Czech National Register of Health Service Providers ID|Czech National Register of Health Service Providers ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Génération Nintendo game ID developer ID|Génération Nintendo game ID developer ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Génération Nintendo game ID publisher ID|Génération Nintendo game ID publisher ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/wikiru.jp wiki ID|wikiru.jp wiki ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Tribuna.com football players ID|Tribuna.com football players ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/SnokaDB|SnokaDB]], [[:d:Wikidata:Property proposal/abadis.ir Persian word ID|abadis.ir Persian word ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/AIK soccer player ID|AIK soccer player ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/BOIShistory|BOIShistory]]
&lt;!-- END NEW PROPOSALS --&gt;

You can comment on [[d:Wikidata:Property proposal/Overview|all open property proposals]]!

''' Did you know? '''
* Query examples:
** [https://w.wiki/HygX Works in Scottish museums by female artists, lacking an English Wikipedia article] ([[:d:User:MartinPoulter/queries/collections|source]])
** [https://w.wiki/J5hv Graph of Moominworld]
* [[d:Wikidata:Showcase items|Showcase Items]]: {{Q|Q1774}} - semi-autonomous part of Tanzania
* [[d:Wikidata:Showcase lexemes|Showcase Lexemes]]: [[d:Lexeme:L14515|snap (L14515)]] - English verb (snæp) meaning &quot;to break suddenly&quot;, &quot;to lose control emotionally&quot;, or &quot;to take a photograph&quot;

''' Development '''
* Mobile statement editing:
** We worked on removing the constraint violations indicator from a statement after an edit that fixed it.
** We are fixing bugs uncovered in testing, such as [[phab:T218477]], [[phab:T418104]], [[phab:T417861]] and [[phab:T417647]].
* GraphQL: We are getting ready to launch the first version later this week, including preparing the documentation for how to use it.

[[phab:maniphest/query/4RotIcw5oINo/#R|You can see all open tickets related to Wikidata here]]. If you want to help, you can also have a look at [https://phabricator.wikimedia.org/project/board/71/query/zfiRgTnZF7zu/?filter=zfiRgTnZF7zu&amp;order=priority the tasks needing a volunteer].

''' Weekly Tasks '''
* Add labels, in your own language(s), for the new properties listed [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Newest_properties_and_property_proposals_to_review|above]].
* Contribute to the showcase Item and Lexeme [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|above]].
* Govdirectory weekly focus country: 
* Summarize your [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|WikiProject's ongoing activities]] in one or two sentences.
* Help [[d:Special:LanguageStats|translate]] or proofread the interface and documentation pages, in your own language!
* [[d:User:Pasleim/projectmerge|Help merge identical items]] across Wikimedia projects.
* Help [[d:Wikidata:Status updates/Next|write the next summary!]]

&lt;div style=&quot;margin-top:10px; font-size:90%; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;&quot;&gt;'''· [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|Previous issue]] ·  [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Current|Full report]] · [[m:Global message delivery/Targets/Wikidata|Unsubscribe]] . [[:d:User:JosefAnthony |JosefAnthony]] [[:d:User talk:JosefAnthony|talk]] ·[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 16:42, 2. marec 2026 (CET)'''

&lt;/div&gt;
&lt;/div&gt;
&lt;/div&gt;
&lt;!-- Sporočilo je poslal_a User:JosefAnthony@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikidata&amp;oldid=30129341 --&gt;

== Wikidata weekly summary 722 ==

&lt;div class=&quot;plainlinks mw-content-ltr&quot; lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot;&gt;

[[File:Wikidata-logo-en.svg|150px|right]]
&lt;div style=&quot;margin-top:10px; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;&quot;&gt;'' Here's your quick overview of what has been happening around Wikidata in the&lt;br&gt;week leading up to 2026-03-09. Missed the previous one? See issue [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|#721]].&lt;br&gt;''&lt;/div&gt;
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; -webkit-column-count:2; column-count:2; -webkit-column-width: 400px; -moz-column-width: 400px; column-width: 400px;&quot;&gt;

''' Discussions '''
* New requests for permissions/Bot: [[d:Wikidata:Requests for permissions/Bot/DifoolBot 8|DifoolBot 8]] - Task: Remove Wikipedia import references from statements where the referenced article has since been deleted.

''' Events ''' 
* [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Events|Upcoming events]]:
** [https://wikidataworkshop.github.io/2026/ The 6th Wikidata Workshop] has been announced for ISWC 2026. If you are interested in joining the wWorkshop for the scientific Wikidata community, contact: 6th-wikidata-workshop@googlegroups.com
** [https://events.ucf.edu/event/4071752/open-scholarly-profiles-with-wikidata/ Open Scholarly Profiles with Wikidata] - April 22, 2026, 13:00 - 14:30, at the University of Central Florida.

''' Press, articles, blog posts, videos '''
* Blogs:
** [https://diff.wikimedia.org/2026/03/08/becoming-a-trainer-assistant-at-wikilatih-wikidata-brin-a-journey-of-sharing-knowledge Diff blog: Becoming a Trainer Assistant at Wikilatih Wikidata BRIN: A Journey of Sharing Knowledge] by Affandy Murad
** [https://diff.wikimedia.org/2026/03/06/why-dagbanli-needs-a-dictionary-and-how-we-built-one-with-wikidata/ Diff blog: Why Dagbanli Needs a Dictionary (And How We Built One with Wikidata)] - by [[User:Masssly]]
* Papers: [https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/e/e1/Scholia_2026_Compliance_with_SPARQL_1.1.pdf Scholia 2026: Compliance with SPARQL 1.1], to be presented at [https://www.swat4ls.org/ SWAT4HCLS 2026]
* Videos:
** (Swedish) [https://www.youtube.com/watch?v=kvaPqzO2cWQ Mix'n'Match IFKDB] / [https://www.youtube.com/watch?v=r7b9LR79y5U Mix'n'Match DIF Historia] - Magnus Sälgö
** (Spanish) [https://www.youtube.com/watch?v=cpA19w3jM40  Introducción a Wikidata], Dinah M. W.Fraites and Dr. Claudia De Souza give a comprehensive tour and introduciotn of Wikidata for the ''Centro para la Excelencia Académica''
** [https://www.youtube.com/watch?v=iuYkCUiP1wk Accessibility and Gen AI - Ep 15 w/ Denny Vrandečić (Head of Special Projects at Wikimedia Foundation)] - a conversation about Abstract Wikipedia, the relationship between Wikimedia, Wikipedia and other Projects and how the Foundation will adopt and adapt to  emergent technologies such as LLM's.
** [https://www.youtube.com/watch?v=FGZqljvsoow  Epigraphic Object Encoding] - Session 7 of the SunoikisisDC ''Digital Approaches to Cultural Heritage''. Experiences encoding epigraphic data into Wikidata starts at 58:27.
** (Arabic) [https://www.youtube.com/watch?v=4F_n4xgUgKg Arabic Wikidata Days 2025: Adding Wikidata to include Arabic Content (example: Hijri Calendar)], Saeed Hubaishan presents a practical example of adapting Wikibase to enable adding new data types that haven't previously been modelled, such as dates in the Hijri Calendar.
**  Wikimania 2025 - Unpopular Opinions: Bold Lightning Talks to Shake Up Wikimedia: [https://www.youtube.com/watch?v=cB76LpwRYYI&amp;t=2080s Moving Categories to Wikidata ((Ad Huikeshoven))] / [https://www.youtube.com/watch?v=cB76LpwRYYI&amp;t=2080s Introducing Wiki AI (Sam Klein)]
** [https://www.youtube.com/watch?v=fELZCm-plHo Unlocking Government Data for Wikidata: Stories, Impacts &amp; Open Dialogue] from Wikimania 2025. Panelists: Butch Bustria, James M. Heilman (Doc James), Jan Ainali, Vanj Padilla, Wisdom Ferrer, Seddon explore how the reuse of public domain &amp; government datasets enriches Wikidata &amp; bolsters public engagement with Wikimedia projects.[[c:File:Unlocking_Government_Data_for_Wikidata._Stories,_Impacts,_and_Open_Dialogue_-_Wikimania_2025_Nairobi.pdf|Slides]]

''' Tool of the week '''
* [https://codeberg.org/2Go/Data2Go Data2Go] : An iOS app for browsing and editing Wikidata with a mobile-first UI. It combines fast search, rich item detail views, statement editing, map previews, media galleries, and account-based write access to Wikidata.

''' Other Noteworthy Stuff '''
* Wikidata now has a GraphQL API! [[d:Wikidata:Wikibase GraphQL|Read more about it and try it out]] or sign up for the [https://greatquestion.co/wikimediadeutschland/GraphQLAPI/apply usability tests].
* The WMF is in the process of rolling out new global API rate limits. This will also affect Wikidata. For more details see [[mw:Wikimedia APIs/Rate limits]].

''' Newest [[d:Special:ListProperties|properties]] and [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Property proposal|property proposals]] to review '''

&lt;!-- NEW PROPERTIES DO NOT REMOVE --&gt;
* Newest External identifiers: [[:d:Property:P14165|ICAO 24-bit aircraft address]], [[:d:Property:P14166|BISMaL taxon ID]], [[:d:Property:P14167|Xcity actress ID]], [[:d:Property:P14168|All Skies Encyclopaedia ID]], [[:d:Property:P14169|Power Thesaurus ID]], [[:d:Property:P14170|Kvinnehistorie.no persons ID]], [[:d:Property:P14171|Mastercaller player ID]], [[:d:Property:P14172|dartn.de player ID]], [[:d:Property:P14173|darts1.de player ID]], [[:d:Property:P14174|pdpa.co.uk player ID]], [[:d:Property:P14175|‎People's Graphic Design Archive creator ID]], [[:d:Property:P14176|HKCinema film ID]], [[:d:Property:P14177|Medvik ID]], [[:d:Property:P14178|Obálky knih ID]], [[:d:Property:P14179|MusicaPopular.cl ID]], [[:d:Property:P14180|CAMEO page ID]], [[:d:Property:P14181|ciss.org sportsperson ID (deaf sport)]]
&lt;!-- END NEW PROPERTIES --&gt;
&lt;!-- NEW PROPOSALS DO NOT REMOVE --&gt;
* New General datatypes property proposals to review: 
**[[:d:Wikidata:Property proposal/maximum vehicle length|maximum vehicle length]] (&lt;nowiki&gt;maximum authorized length for vehicles (especially heavy goods vehicles) on a bridge, tunnel or road segment&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Wikidata:Property proposal/Peer-review propertiy for journals or publications|Peer-review propertiy for journals or publications]] (&lt;nowiki&gt;{{TranslateThis
| de = &lt;!-- Beschreibung auf Deutsch --&gt;
&lt;!-- | xx = Beschreibungen in anderen Sprachen --&gt;
 }}Scholarly journals or publications should have a property &quot;peer review process&quot; indicating which peer review process (if any) is applied for the publication.&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Wikidata:Property proposal/maximum vehicle width|maximum vehicle width]] (&lt;nowiki&gt;maximum authorized width for vehicles (especially heavy goods vehicles) on a bridge, tunnel or road segment&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Wikidata:Property proposal/maximum vehicle weight|maximum vehicle weight]] (&lt;nowiki&gt;maximum authorized weight (tonnage / gross vehicle weight) for vehicles (especially heavy goods vehicles) on a bridge, tunnel or road segment (load limit)&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Wikidata:Property proposal/regional conservation status|regional conservation status]] (&lt;nowiki&gt;conservation status of species in national or regional Red List publications that follow the IUCN red list criteria&lt;/nowiki&gt;)
* New External identifier property proposals to review: [[:d:Wikidata:Property proposal/LINE official account ID|LINE official account ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Kulturbase.no ID|Kulturbase.no ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/CROWCASS file number|CROWCASS file number]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Integbio Database Catalog ID|Integbio Database Catalog ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/norsk fangeregister historie ID|norsk fangeregister historie ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Census of Italian Architecture since 1945|Census of Italian Architecture since 1945]], [[:d:Wikidata:Property proposal/TMDB award ID|TMDB award ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/SocioMap ID|SocioMap ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/AVefi ID|AVefi ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/NSK new ID|NSK new ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Atlas of Endangered Alphabets ID|Atlas of Endangered Alphabets ID]]
&lt;!-- END NEW PROPOSALS --&gt;

You can comment on [[d:Wikidata:Property proposal/Overview|all open property proposals]]!

''' Did you know? '''
* Query examples:
** [https://w.wiki/J7cr Property count of characters in Tolkien's Universe] ([[d:Wikidata:Request_a_query#Query_to_list_properties_and_their_counts|source]])
** [https://w.wiki/JFy7 Data about Norwegians in captivity during WWII (using ''Norwegian prisoner register person ID'' (P8269) + others] ([[d:Wikidata:Request_a_query#A_list_of_persons_in_Fanger.no|source]])
* Newest [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:WikiProjects|WikiProjects]]: [[d:Wikidata:WikiProject_Beer|WikiProject Beer]]
* [[d:Wikidata:Showcase items|Showcase Items]]: {{Q|Q733738}} - international airport serving Melbourne, Australia
* [[d:Wikidata:Showcase lexemes|Showcase Lexemes]]: [[d:Lexeme:L1154759|sampaa (L1154759)]] - Dagbanli noun that translates to a hut within a compound to provide shelter for people during the warm season.

''' Development '''
* GraphQL: We have released the first version of this new API. [[d:Wikidata:Wikibase GraphQL|You can read more about it and try it out]].
* Wikidata integration in the other Wikimedia projects: We have worked with editors to improve some highly-used modules that access Wikidata in a suboptimal way. They have been adjusted to lead to less unneeded change notification in people's watchlists and recent changes on Wikipedia and co.
* Mobile statement editing: We fixed an issue where certain Properties were not accessible in the new mobile UI. We are also working on fixing a bug with saving musical notation statements. We are continuing the work on supporting editing of geocoordinates.

[[phab:maniphest/query/4RotIcw5oINo/#R|You can see all open tickets related to Wikidata here]]. If you want to help, you can also have a look at [https://phabricator.wikimedia.org/project/board/71/query/zfiRgTnZF7zu/?filter=zfiRgTnZF7zu&amp;order=priority the tasks needing a volunteer].

''' Weekly Tasks '''
* Add labels, in your own language(s), for the new properties listed [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Newest_properties_and_property_proposals_to_review|above]].
* Contribute to the showcase Item and Lexeme [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|above]].
* Govdirectory weekly focus: [[d:Wikidata:WikiProject Govdirectory|agencies for the environment and nature conservation]].
* Summarize your [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|WikiProject's ongoing activities]] in one or two sentences.
* Help [[d:Special:LanguageStats|translate]] or proofread the interface and documentation pages, in your own language!
* [[d:User:Pasleim/projectmerge|Help merge identical items]] across Wikimedia projects.
* Help [[d:Wikidata:Status updates/Next|write the next summary!]]

&lt;div style=&quot;margin-top:10px; font-size:90%; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;&quot;&gt;'''· [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|Previous issue]] · [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Current|Full report]] · [[m:Global message delivery/Targets/Wikidata|Unsubscribe]] . [[:d:User:JosefAnthony |JosefAnthony]] [[:d:User talk:JosefAnthony|talk]] ·[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 16:51, 9. marec 2026 (CET)'''

&lt;/div&gt;
&lt;/div&gt;
&lt;/div&gt;
&lt;!-- Sporočilo je poslal_a User:JosefAnthony@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikidata&amp;oldid=30163237 --&gt;

== Wikidata weekly summary #723 ==

&lt;div class=&quot;plainlinks mw-content-ltr&quot; lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot;&gt;

[[File:Wikidata-logo-en.svg|150px|right]]
&lt;div style=&quot;margin-top:10px; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;&quot;&gt;'' Here's your quick overview of what has been happening around Wikidata in the&lt;br&gt;week leading up to 2026-03-16. Missed the previous one? See issue [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|#722]].&lt;br&gt;''&lt;/div&gt;
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; -webkit-column-count:2; column-count:2; -webkit-column-width: 400px; -moz-column-width: 400px; column-width: 400px;&quot;&gt;

''' Press, articles, blog posts, videos '''
* Blogs:
** [https://almedaresearch.org/ The African Literary Metadata (ALMEDA) project] - The ALMEDA project’s key outcome is a linked, open, and searchable metadata repository—built from extensive cataloguing of previously uncatalogued materials and enriched through a user-friendly interface launching in 2025, designed to support ongoing growth beyond the project’s initial five-year funding.
** https://diff.wikimedia.org/2026/03/13/structuring-dagbanli-on-wikidata-lexemes-senses-and-the-digraph-challenge/
* Papers: [https://arxiv.org/abs/2603.11767 Understanding Wikidata Qualifiers: An Analysis and Taxonomy] - This study develops a refined taxonomy of Wikidata qualifiers—based on their semantics, frequency, and diversity—to help contributors select appropriate qualifiers, improve querying and inference, and enhance knowledge graph design, ultimately offering a structured framework that covers the most important qualifiers and supports better recommendation systems. By Falquet &amp; Aljalbout (2026).
* Videos: [https://m.youtube.com/watch?v=4ZQ67TzUJdM&amp;pp=iggCQAE%3D LIVE Wikidata editing #118 at the Open Data Day] - Wikipedia Weekly Network:
** [https://m.youtube.com/watch?v=KI936x_IBT0&amp;pp=iggCQAE%3D Introduction to editing Wikidata on mobile] - Art + Feminism in Wikimedia Botswana 
** [https://m.youtube.com/watch?v=f1XtOtLzYDM&amp;pp=iggCQAE%3D Queer women in the Arts (English): A panel discussion and Wikidata workshop] 
* Podcasts: [https://wikipediapodden.se/wikidata-notability-reform-356/ Wikipediapodden interviews Lydia Pintscher about the ongoing Wikidata notability reform] (also available on [[c:File:WP356 - Wikidata notability reform.mp3|Commons]])
* Notebooks: [https://observablehq.com/@pac02/who-gets-a-biography-on-french-language-wikipedia Who gets a biography on French-language Wikipedia?] A country-by-country portrait of biographical coverage for people born between 1950 and 2000.

''' Tool of the week '''
* [https://github.com/altilunium/wdquery Wdquery] : [https://www.wikidata.org/wiki/Wikidata:Wikibase_GraphQL GraphQL-powered] Wikidata item advanced search.

''' Other Noteworthy Stuff '''
* https://casier-politique.fr
* [https://www.fornland.com Fornland]—aggregates over a million cultural heritage sites from Denmark, Norway, Sweden, Finland, Iceland, the Faroe Islands and Greenland into one interface, combining Wikidata and other sources . 
* [[m:Coolest Tool Award]]
*The [[MW:Wikidata_Platform|WMF Wikidata Platform team]] has published its [[:Wikidata:Wikidata_Platform_team/Newsletter|March 2026 newsletter]]. To have new issues of the WDP  '''monthly''' newsletter delivered to your user talk page, {{#tag:span| [[m:Special:MyLanguage/Global message delivery/Targets/WDP team updates|Subscribe to WDP newsletter!]] | style=background-color:#E7F527; border-radius:3px; font-size:90%; font-weight:bold;}}
* Reminder that the 4 week grace period for switching to the v1 route for the [https://doc.wikimedia.org/Wikibase/master/js/rest-api/#/item%20search Wikibase REST API search endpoints] will end this week. The v0 route will be turned off and hence will no longer function.

''' Newest [[d:Special:ListProperties|properties]] and [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Property proposal|property proposals]] to review '''

&lt;!-- NEW PROPERTIES DO NOT REMOVE --&gt;
* Newest General datatypes: 
**[[:d:Property:P14182|river regime]] (&lt;nowiki&gt;predominant pattern of annual changes to a stream's discharge at a particular period&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Property:P14186|seat occupied]] (&lt;nowiki&gt;seat held by a person within an academy or other society&lt;/nowiki&gt;)
* Newest External identifiers: [[:d:Property:P14183|Génération Nintendo publisher ID]], [[:d:Property:P14184|KCI article ID]], [[:d:Property:P14185|‎LINCS ID]], [[:d:Property:P14187|radeberger-stadtgeschichte.de Object Identificator]], [[:d:Property:P14188|Flohic ID]], [[:d:Property:P14189|‎Vlaams Woordenboek ID]], [[:d:Property:P14191|‎Bach digital person ID]], [[:d:Property:P14192|‎Bach digital work ID]], [[:d:Property:P14193|Identificativo Antenati]], [[:d:Property:P14194|‎Liiga.fi player ID]], [[:d:Property:P14195|‎Pesistulokset.fi player ID]], [[:d:Property:P14196|‎Letterboxd producer ID]], [[:d:Property:P14197|Fragplace brands ID]], [[:d:Property:P14198|Fragplace fragrances ID]], [[:d:Property:P14199|Fragplace notes ID]], [[:d:Property:P14200|Fragplace perfumers ID]]
&lt;!-- END NEW PROPERTIES --&gt;
&lt;!-- NEW PROPOSALS DO NOT REMOVE --&gt;
* New General datatypes property proposals to review: 
**[[:d:Wikidata:Property proposal/population pyramid|population pyramid]] (&lt;nowiki&gt;Age pyramid image for demography articles&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Wikidata:Property proposal/StatsF1 ID|StatsF1 ID]] (&lt;nowiki&gt;Link to a Formula 1 specific database&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Wikidata:Property proposal/maximum vehicle height|maximum vehicle height]] (&lt;nowiki&gt;maximum authorized height for vehicles (especially heavy goods vehicles) on a bridge, tunnel or road segment (regulatory limit from signage)&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Wikidata:Property proposal/Bibliografi.dk|Bibliografi.dk]] (&lt;nowiki&gt;Bibliografi.dk&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Wikidata:Property proposal/PeerTube instance URL|PeerTube instance URL]] (&lt;nowiki&gt;the PeerTube instance of/about the subject&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Wikidata:Property proposal/Central Registration Number (Indonesia)|Central Registration Number (Indonesia)]] (&lt;nowiki&gt;primary service registration number assigned to a member of the Indonesian Armed Forces or Indonesian National Police&lt;/nowiki&gt;)
* New External identifier property proposals to review: [[:d:Wikidata:Property proposal/Digital Public Good|Digital Public Good]], [[:d:Wikidata:Property proposal/LUBW-RIPS-Wasserkraftanlage-ID|LUBW-RIPS-Wasserkraftanlage-ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Identifiant QueenBallers.com d'une joueuse|Identifiant QueenBallers.com d'une joueuse]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Foto Atlas taxonomy ID|Foto Atlas taxonomy ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Brewver beer ID|Brewver beer ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Göteborgsalliansen|Göteborgsalliansen]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Consumer Rights Wiki article ID|Consumer Rights Wiki article ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Royal Air Force service number|Royal Air Force service number]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Identifiant d'une personne dans le Bianco|Identifiant d'une personne dans le Bianco]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Tajik-Russian Dictionary word ID|Tajik-Russian Dictionary word ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/AmericanAristocracy person ID|AmericanAristocracy person ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/AmericanAristocracy house ID|AmericanAristocracy house ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Shinmei database ID|Shinmei database ID]]
&lt;!-- END NEW PROPOSALS --&gt;

You can comment on [[d:Wikidata:Property proposal/Overview|all open property proposals]]!

''' Did you know? '''
* [[d:Wikidata:Showcase items|Showcase Items]]: {{Q|Q161672}} - Congolese politician and independence leader (1925–1961)

''' Development '''
* Mobile statement editing:
** If you have not tried it yet, now is an excellent time to turn it on in the beta features section of your preferences, test it and give feedback.
** We have added support for editing globe coordinate statements
* Wikidata integration in the other Wikimedia projects: We are continuing to work on the issue of too many Wikidata in recent changes and watchlists on Wikipedia and co. We are currently prototyping a way to only consider changes that actually have an impact on the article ([[phab:T419823]]). We also finished the work on an emergency switch to turn off sending changes for qualifiers and references to Wikipedia and co in case of major database disruptions ([[phab:T412956]]).
* Ontology federation: We are working towards getting the code for ontology federation (in its first version of using Wikidata Items as values on other Wikibase instances) ready for wider testing.

[[phab:maniphest/query/4RotIcw5oINo/#R|You can see all open tickets related to Wikidata here]]. If you want to help, you can also have a look at [https://phabricator.wikimedia.org/project/board/71/query/zfiRgTnZF7zu/?filter=zfiRgTnZF7zu&amp;order=priority the tasks needing a volunteer].

''' Weekly Tasks '''
* Add labels, in your own language(s), for the new properties listed [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Newest_properties_and_property_proposals_to_review|above]].
* Contribute to the showcase Item and Lexeme [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|above]].
* Govdirectory weekly focus country: [[d:Wikidata:WikiProject Govdirectory/Bangladesh|Bangladesh]]
* Summarize your [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|WikiProject's ongoing activities]] in one or two sentences.
* Help [[d:Special:LanguageStats|translate]] or proofread the interface and documentation pages, in your own language!
* [[d:User:Pasleim/projectmerge|Help merge identical items]] across Wikimedia projects.
* Help [[d:Wikidata:Status updates/Next|write the next summary!]]

&lt;div style=&quot;margin-top:10px; font-size:90%; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;&quot;&gt;'''· [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|Previous issue]] · [[:d:User:JosefAnthony |JosefAnthony]] [[:d:User talk:JosefAnthony|talk]] ·[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 16:35, 16. marec 2026 (CET)'''

&lt;/div&gt;
&lt;/div&gt;
&lt;/div&gt;
&lt;!-- Sporočilo je poslal_a User:JosefAnthony@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikidata&amp;oldid=30228490 --&gt;

== Wikidata weekly summary #724 ==

&lt;div class=&quot;plainlinks mw-content-ltr&quot; lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot;&gt;

[[File:Wikidata-logo-en.svg|150px|right]]
&lt;div style=&quot;margin-top:10px; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;&quot;&gt;'' Here's your quick overview of what has been happening around Wikidata in the&lt;br&gt;week leading up to 2026-03-23. Missed the previous one? See issue [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|#723]].&lt;br&gt;''&lt;/div&gt;
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; -webkit-column-count:2; column-count:2; -webkit-column-width: 400px; -moz-column-width: 400px; column-width: 400px;&quot;&gt;

''' Discussions '''
* New requests for permissions/Bot:
** [[d:Wikidata:Requests_for_permissions/Bot/AraBot|AraBot]] - Tasks: Adding Aragonese sitelinks and updating articles on [[w:an:|Aragonese Wikipedia]] with Wikidata's data.
** [[d:Wikidata:Requests_for_permissions/Bot/InventaireBot|InventaireBot]] - Task: Make automated edits generated by the inventaire.io (Q32193244) server and manual edits on behalf of users without a Wikidata account. 
* Closed request for permissions/Bot: [[d:Wikidata:Requests_for_permissions/Bot/DelintBot|DelintBot]] - Task: Fix [[mw:Help:Lint_errors|lint errors]] on pages across all namespaces where Wikitext can be written (namespaces not managed by Wikibase).
* New request for comments: [[d:Wikidata:Requests_for_comment/archive.today|archive.today]] - due to a [[w:Wikipedia:Requests_for_comment/Archive.is_RFC_5|RfC and policy on enwiki]], this discussion needs your input on whether Wikidata will continue listing archive.today links.
* Ongoing request for comments: [[d:Wikidata:Requests for comment/Notability policy reform|Notability policy reform]] is looking for input about remaining questions around marginalized knowledge and external identifiers

''' Events ''' 
* [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Events|Upcoming events]]: (German) [https://www.youtube.com/watch?v=thXJ1XAbWJ0 Art History Loves Wiki im Museum Schnütgen, YouTube livestream] – 28 March 2026 (UTC+1): presentations by Lisa Dieckmann at 12.30 - 12.50 (“Bilder verknüpfen – prometheus, Normdaten und Wikidata”), Lucy Patterson &amp; Lukas Fuchsgruber at 16.30 - 16.45 (“Kritische Arbeit mit Sammlungsdaten auf Wikidata”), and Max Kristen at 17.30 - 17.45 (“usefulQueries: Unkompliziert Kunstgeschichte in Wikidata erkunden”).

''' Press, articles, blog posts, videos '''
* Blogs:
** [[DiffBlog:2026/03/13/structuring-dagbanli-on-wikidata-lexemes-senses-and-the-digraph-challenge|Structuring Dagbanli on Wikidata: Lexemes, Senses, and the Digraph Challenge]] by Masssly and Mohammed Awal Alhassan
** [https://stevehedden.medium.com/open-knowledge-graphs-a-search-engine-for-ontologies-controlled-vocabularies-and-semantic-web-cfcf32a5babe Open Knowledge Graphs: A Search Engine for Ontologies, Controlled Vocabularies, and Semantic Web Tools], by Steve Hedden
** (German) [https://blog.tib.eu/2026/03/16/erinnerungskultur-zum-mitmachen-eine-digitale-landkarte-zum-gestapoterror-in-niedersachsen/ Erinnerungskultur zum Mitmachen: eine digitale Landkarte zum Gestapoterror in Niedersachsen] by Gabriele Fahrenkrog
* Papers: [https://arxiv.org/abs/2603.11767 Understanding Wikidata Qualifiers: An Analysis and Taxonomy] presents an analysis of Wikidata qualifiers, focusing on semantics and usage, in order to develop a taxonomy to help in selecting appropriate qualifiers, querying the knowledge graph, and making logical inferences. By Gilles Falquet and Sahar Aljalbout (2026).
* Videos:
** [https://www.youtube.com/watch?v=cwzBfV2bg_g Creating a Wikidata item for a Historic Building] - OpenStreetMap for History Buffs gives a practical example of creating a Wikidata Item for a historic Irish building, but you can adapt it for other historical or archeological sites.
** [https://www.youtube.com/watch?v=XT27D-1JIUo&amp;pp=ygUIV2lraWRhdGE%3D Introduction to Wikidata (Creating items, Statements &amp; References)] - Africa Wiki Women continue their introductory series with trainer, Blessing Timothy.
** (French) [https://www.youtube.com/watch?v=Eu0C1gWIgFQ Introduction à Wikidata] is also provided by Africa Wiki Women.
** [https://www.youtube.com/watch?v=xw5mfJRgFXk Simple steps to edit Wikidata Episode 1(WAMP)] - [[d:User:Dsp13|User:Dsp13]] of the Wiki Afrodemics Project covers a variety of topics to help new editors make meaningful contributions to Wikidata.
** (French) [https://www.youtube.com/watch?v=1ZxnAI-PrK0 Introduction à la modification de Wikidata sur mobile] - Art+Feminism in partnership with WM Botswana provide a training session for mobile editing (with a focus on women artists, feminist movements and underrepresented cultural contributions).
** [https://www.youtube.com/watch?v=f1XtOtLzYDM Queer Women in the Arts]: Art+Feminism teamed up with WikiLGBT+ ([[m:Event:Queer_Women_in_Arts|Event page]]) for a panel discussion and Wikidata training centering on Queer Women in the Arts, in honour of International Women's Day. Also available in [https://www.youtube.com/watch?v=ZcBCJzH9OUI Spanish] and [https://www.youtube.com/watch?v=Ag5GyE7OtKI Portuguese].
** [https://www.youtube.com/watch?v=0TXqT2ohfwE  Wikidata tools: Pet Scan] - [[d:User:Epìdosis|User:Epìdosis]] introduces this handy tool that allows you to query and generate lists of Wikipedia pages or Wikidata items based on defined criteria such as Categories, Properties, Templates, and others.
** [https://www.youtube.com/watch?v=0hTQF3Mde30 Introduction to Wikidata &amp; Property Dashboard] - ''Essential Wikidata Tools: Automating Your Workflow''  workshop given 13 March 2026. Hosted by Alan Ang, Camillo Pellizari, Pru Mitchell, and Taufik Rosman for the ESEAP community.

''' Tool of the week '''
* [https://property-helper.toolforge.org Wikidata Property Creation Helper] takes a property proposal page and translates it into a QuickStatements batch (and then a second one for the examples) that a property creator can use to quickly create a new property. By [[User:ArthurPSmith|ArthurPSmith]]

''' Other Noteworthy Stuff '''
* GraphQL API ongoing feedback: If you haven’t tried it yet, you can still explore it as a developer-friendly alternative to select WDQS features. Please Share your feedback on the [[d:Wikidata:Wikibase_GraphQL|project page]], or [https://greatquestion.co/wikimediadeutschland/GraphQLAPI/apply sign up] for deeper usability testing.

''' Newest [[d:Special:ListProperties|properties]] and [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Property proposal|property proposals]] to review '''
&lt;!-- END NEW PROPERTIES --&gt;
&lt;!-- NEW PROPOSALS DO NOT REMOVE --&gt;
* New General datatypes property proposals to review:
**[[:d:Wikidata:Property proposal/mass number|mass number]] (&lt;nowiki&gt;total number of baryons in an atomic nucleus&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Wikidata:Property proposal/soil acidity preference|soil acidity preference]] (&lt;nowiki&gt;soil acidity preference of a plant species or lichen&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Wikidata:Property proposal/Diepkloof|Diepkloof]] (&lt;nowiki&gt;Place in Johannesburg, South Africa&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Wikidata:Property proposal/paid-up capital|paid-up capital]] (&lt;nowiki&gt;portion of a company’s issued share capital that has been paid by shareholders&lt;/nowiki&gt;)
* New External identifier property proposals to review:: [[:d:Wikidata:Property proposal/Shinmei database ID|Shinmei database ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Kulturdenkmal-ID Baden-Württemberg|Kulturdenkmal-ID Baden-Württemberg]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Central Registration Number (Police)|Central Registration Number (Police)]], [[:d:Wikidata:Property proposal/NIP 9-digit|NIP 9-digit]], [[:d:Wikidata:Property proposal/MeetStadium ID|MeetStadium ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/indexxx.com performer ID|indexxx.com performer ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/BGAFD actress ID|BGAFD actress ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Shellers From the Past ID|Shellers From the Past ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/معرف منشور في قاعدة بيانات معرفة|معرف منشور في قاعدة بيانات معرفة]], [[:d:Wikidata:Property proposal/London Book Trades ID|London Book Trades ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/KCI journal ID|KCI journal ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/KCI publisher ID|KCI publisher ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/PeerJ person ID|PeerJ person ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/BIORAB–FRANKFURT ID|BIORAB–FRANKFURT ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/BIORAB–WEIMAR|BIORAB–WEIMAR]], [[:d:Wikidata:Property proposal/BIORAB-KAISERREICH|BIORAB-KAISERREICH]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Wikiparfum perfume ingredient ID|Wikiparfum perfume ingredient ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Wikiparfum perfumer ID|Wikiparfum perfumer ID]]
&lt;!-- END NEW PROPOSALS --&gt;

You can comment on [[d:Wikidata:Property proposal/Overview|all open property proposals]]!

''' Did you know? '''
* Newest [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:WikiProjects|WikiProjects]]: [[d:Wikidata:WikiProject_LAGL|WikiProject LAGL]] (Linked Ancient and Greek Latin) has been established to develop guidelines for adding statements for ancient authors. 
* WikiProject Highlights: [[d:Wikidata:WikiProject_IDEA/Oral_Histories|WikiProject IDEA: Oral Histories]] - &lt;small&gt;''International (Digital) Dura-Europos Archive (IDEA)''&lt;/small&gt; added a subpage for resources, guidelines and progress for adding oral history Items and Statements.
* [[d:Wikidata:Showcase items|Showcase Items]]: {{Q|Q3339328}} - worship of water oracles and associated cultural traditions among the Sawa

''' Development '''
* Infrastructure sustainability: We started working with a contractor to look at Wikidata's data storage to find opportunities for improving it.
* Wikidata integration in the other Wikimedia projects: We are continuing the work on a prototype to compare a wiki page before and after it has been parsed to see if this is a feasible way to reduce the number of Wikidata changes in recent changes and watchlist that do not affect the article ([[phab:T419823]])

[[phab:maniphest/query/4RotIcw5oINo/#R|You can see all open tickets related to Wikidata here]]. If you want to help, you can also have a look at [https://phabricator.wikimedia.org/project/board/71/query/zfiRgTnZF7zu/?filter=zfiRgTnZF7zu&amp;order=priority the tasks needing a volunteer].

''' Weekly Tasks '''
* Add labels, in your own language(s), for the new properties listed [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Newest_properties_and_property_proposals_to_review|above]].
* Contribute to the showcase Item and Lexeme [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|above]].
* Govdirectory weekly focus country: 
* Summarize your [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|WikiProject's ongoing activities]] in one or two sentences.
* Help [[d:Special:LanguageStats|translate]] or proofread the interface and documentation pages, in your own language!
* [[d:User:Pasleim/projectmerge|Help merge identical items]] across Wikimedia projects.
* Help [[d:Wikidata:Status updates/Next|write the next summary!]]

&lt;div style=&quot;margin-top:10px; font-size:90%; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;&quot;&gt;'''· [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|Previous issue]]  . [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Current|Full report]] · [[m:Global message delivery/Targets/Wikidata|Unsubscribe]] . [[:d:User:JosefAnthony |JosefAnthony]] [[:d:User talk:JosefAnthony|talk]] ·[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 16:59, 23. marec 2026 (CET)'''

&lt;/div&gt;
&lt;/div&gt;
&lt;/div&gt;
&lt;!-- Sporočilo je poslal_a User:JosefAnthony@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikidata&amp;oldid=30228490 --&gt;

== Wikidata weekly summary #725 ==

&lt;div class=&quot;plainlinks mw-content-ltr&quot; lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot;&gt;

[[File:Wikidata-logo-en.svg|150px|right]]
&lt;div style=&quot;margin-top:10px; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;&quot;&gt;'' Here's your quick overview of what has been happening around Wikidata in the&lt;br&gt;week leading up to 2026-03-30. Missed the previous one? See issue [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|#724]].&lt;br&gt;''&lt;/div&gt;
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; -webkit-column-count:2; column-count:2; -webkit-column-width: 400px; -moz-column-width: 400px; column-width: 400px;&quot;&gt;

''' Discussions '''
* New requests for permissions/Bot: 
** [[d:Wikidata:Requests for permissions/Bot/Thetalentone|Thetalentone]] - Tasks: Adding and updating references, qualifiers, publication dates, and provenance on my own personal and company items ([[Q138324775]] and [[Q138324581]]) to improve entity confidence for Google Knowledge Graph. Small batches only, no edits to unrelated items.
** [[d:Wikidata:Requests for permissions/Bot/Dušan Kreheľ (bot)|Dušan Kreheľ]] - Task: Sitelinks existing and newly created municipality pages on hrwiki and Wikidata.
* New request for comments: [[Wikidata:Requests for comment/Mass-editing policy]] has a new proposal incorporating feedback and is awaiting votes.

''' Events ''' 
* [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Events|Upcoming events]]:
** The next [[d:Wikidata:Events#Office_hours|Wikidata+Wikibase office hours]] will take place on Wednesday, [https://zonestamp.toolforge.org/1775664000 18:00 CEST], 08th April 2026 in the [https://t.me/joinchat/IeCRo0j5Uag1qR4Tk8Ftsg Wikidata Telegram group]. The Wikidata and Wikibase office hours are online events where the development team presents what they have been working on over the past quarter, and the community is welcome to ask questions and discuss important issues related to the development of Wikidata and Wikibase.
** [[m:Event:Wiki_Mentor_Africa_-_Women_Tech_Summit_(WMA-WTS)/en|Wiki Mentor Africa - Women Tech Summit]] takes place until 20:00 CET, 30 May 2026.
** &quot;Wikidata in der Sammlungserschließung&quot; (free online event in German on how GLAM institutions can use Wikidata, 20 April 2026, 10-11:30 CET, organized by [[d:Q51845259| Research and Competence Centre Digitalisation Berlin (Q51845259)]]. More info and registration [https://www.digis-berlin.de/workshop-wikidata-fuer-die-sammlungserschliessung-am-20-04/ here].
** '''Wikidata Ontology Course''':  The second offering of the Wikidata ontology course will be given in May and June 2026, with sessions 1-3 pm EDT (UTC-4) on Thursdays.  The Wikidata ontology provides structure and organization for the rest of Wikidata and is thus fundamental to Wikidata.  The course starts with the basic notions underlying the Wikidata ontology and goes on to cover querying using SPARQL, inference, constraints, advanced ontology notions, problems with the ontology, and other ontology-related aspects of Wikidata.  Participants in the course are expected to complete weekly exercise sets and a project.  More information on the course can be found at [[d:Wikidata:WikiProject_Ontology/Ontology_Course|WikiProject Ontology/Ontology Course]].  To register for this offering fill in and submit the [https://docs.google.com/forms/d/e/1FAIpQLSdlZ0r69Mkkfa_SWSdQPMNdVMKnae7-sIOyPuANVjFI4FRq0w/viewform  Google form].

''' Press, articles, blog posts, videos '''
* Blogs:
** [https://www.opensanctions.org/articles/2026-03-24-poliloom/ Wikidata contains many gaps in its political data. We’ve built a tool to change that (PoliLoom)]
** [https://www.linkedin.com/pulse/from-summer-school-idea-eswc-paper-teaching-ai-repair-wikidata-zxxaf/  From a summer school idea to an ESWC paper: Teaching AI to “repair” Wikidata]
* Papers:
**[https://rubensworks.github.io/article-did-llms-kill-sparql-federation/ Did AI Crawlers Kill SPARQL Federation?], including Wikidata examples
** [https://www.emerald.com/dlp/article/doi/10.1108/DLP-11-2025-0265/1352756/Gender-and-intersectional-bias-in-featured Gender and intersectional bias in featured biographies on the front page of the Italian edition of Wikipedia, 2014–2024 Open Access] - Wikidata featured heavily in the design and methodology. By Rovira et al., (2026).
* Videos:
** [https://www.youtube.com/watch?v=5KydQwvBelQ  Adding architectural data to a Wikidata item for a Historic Building] from OpenStreetMap for History Buffs.
** [https://www.youtube.com/watch?v=0h1KxXnaJrk Live Wikidata Editing #119] - Ainali and Abbe98 are back to edit Wikidata and explain their thinking along the way.
** (Spanish) [https://www.youtube.com/watch?v=W37StgITf0Y  Wikidata and the public domain] - Tools for bulk editing in Wikidata: Mix n Match and QuickStatements, last class of a [https://www.youtube.com/playlist?list=PLmjmrXGUFVlJOyYM3S6CBdNFszYI4FwcM 9-part series] provided by Jorge Gemetto.
** (German) [https://www.youtube.com/watch?v=thXJ1XAbWJ0 Art History Loves Wiki im Museum Schnütgen], day 2, digital/local collection loves wiki.
** (German) [https://www.youtube.com/watch?v=rN19MWWtif8 Von OpenStreetMap zu semantisch vernetzten Wissensgraphen] FOSSGIS 2026 Conference.
** [https://www.youtube.com/watch?v=76wkepRUZLg  Using Wikibase as an Integration Platform] with Matthew Ong. Originally given at the Digital Classicist Seminar Berlin, 19 November 2024.

''' Tool of the week '''
* [https://wikivisage.toolforge.org/ WikiVisage] - Train a machine learning model to detect depicted subjects in Wikimedia Commons images and assist with adding the P180 (depicts) property.
* [https://yesterdays.maprva.org/subjects/ Yesterdays] - A web platform for cataloging and georeferencing historical images of Richmond, Virginia. It uses Wikidata items to help organize the georeferenced images.

''' Other Noteworthy Stuff '''
* Mobile editing user testing: join the participant panel: Wikimedia Deutschland is planning new user tests for the mobile editing experience (including more data types as a beta feature) in late April–early May. Participants of all experience levels are welcome, and users of right‑to‑left scripts are especially encouraged to sign up. Register [https://greatquestion.co/wikimediadeutschland/bo2e7e2a/apply here]. Participants will be compensated for their time.

''' Newest [[d:Special:ListProperties|properties]] and [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Property proposal|property proposals]] to review '''

&lt;!-- NEW PROPERTIES DO NOT REMOVE --&gt;
* Newest General datatypes: 
**[[:d:Property:P14223|Digital Public Good ID]] (&lt;nowiki&gt;identifier of a digital public good in the Digital Public Goods Registry&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Property:P14226|apportionment diagram]] (&lt;nowiki&gt;image that displays the representation of seats won by party in an election to an assembly&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Property:P14251|peer-review process for scholarly journals or publications]] (&lt;nowiki&gt;''(without English description)''&lt;/nowiki&gt;)
*Newest External identifiers: [[:d:Property:P14201|‎X Games athlete ID (new)]], [[:d:Property:P14202|AIK soccer player ID]], [[:d:Property:P14203|‎Uitleenwoordenbank ID]], [[:d:Property:P14205|abadis.ir word ID]], [[:d:Property:P14206|‎AmericanAristocracy house ID]], [[:d:Property:P14207|‎AmericanAristocracy person ID]], [[:d:Property:P14208|British Newspaper Archive publication ID]], [[:d:Property:P14209|‎Buitenlandse aardrijkskundige namen in het Nederlands ID]], [[:d:Property:P14210|Landskrona BoIS player ID]], [[:d:Property:P14211|Library of the University of Santiago de Compostela authority ID]], [[:d:Property:P14212|‎DBNL place ID]], [[:d:Property:P14213|Faulhaber edition ID]], [[:d:Property:P14214|Foto Atlas taxonomy ID]], [[:d:Property:P14215|‎Integbio Database Catalog ID]], [[:d:Property:P14216|‎KCUE academy ID]], [[:d:Property:P14217|‎LibriVox reader ID]], [[:d:Property:P14220|‎Manga-DB person ID]], [[:d:Property:P14221|‎Manga-DB magazine ID]], [[:d:Property:P14222|‎Manga-DB publisher ID]], [[:d:Property:P14224|Digital Public Goods Registry]], [[:d:Property:P14225|NSK ID]], [[:d:Property:P14227|Tribuna.com football players ID]], [[:d:Property:P14228|Sport Express person ID]], [[:d:Property:P14229|‎Open Food Facts brand ID]], [[:d:Property:P14230|‎RITVA company ID]], [[:d:Property:P14231|OldRacingCars.com drivers ID]], [[:d:Property:P14232|‎Spellingwijzer Onze Taal ID]], [[:d:Property:P14233|‎EpiMedDat ID]], [[:d:Property:P14234|‎Pinkhof ID]], [[:d:Property:P14235|‎Scheikunde ID]], [[:d:Property:P14236|‎Movist person ID]], [[:d:Property:P14237|‎ISSN-H]], [[:d:Property:P14238|Names, Persons, and Groups of People of the Middle Ages ID]], [[:d:Property:P14239|‎Parlement.com object ID]], [[:d:Property:P14240|wikiru.jp wiki ID]], [[:d:Property:P14241|BGAFD actress ID]], [[:d:Property:P14243|IFK Norrköping  player]], [[:d:Property:P14244|‎LINE official account ID]], [[:d:Property:P14245|Norwegian war prisoner histories ID]], [[:d:Property:P14246|‎indexxx.com performer ID]], [[:d:Property:P14247|SetesdalWiki ID]], [[:d:Property:P14248|‎Shellers From the Past ID]], [[:d:Property:P14249|‎SocioMap ID]], [[:d:Property:P14250|Publication ID in e-Marefa database]]
&lt;!-- END NEW PROPERTIES --&gt;
&lt;!-- NEW PROPOSALS DO NOT REMOVE --&gt;
* New General datatypes property proposals to review: 
**[[:d:Wikidata:Property proposal/civil service position level|civil service position level]] (&lt;nowiki&gt;classification level of a civilian public service position within a government administrative hierarchy&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Wikidata:Property proposal/Usenet newsgroup|Usenet newsgroup]] (&lt;nowiki&gt;Usenet newsgroup associated with the item&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Wikidata:Property proposal/predicted winning party|predicted winning party]] (&lt;nowiki&gt;the party predicted to win an election, according to some source&lt;/nowiki&gt;)
* New External identifier property proposals to review: [[:d:Wikidata:Property proposal/Numen ID|Numen ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/member of the Azorean assembly ID|member of the Azorean assembly ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/identifiant Rappels d'une personne|identifiant Rappels d'une personne]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Identifiant dans la base de noms France Archives|Identifiant dans la base de noms France Archives]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Anarâš aavis topic ID|Anarâš aavis topic ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Perfumery Glossary ingredient ID|Perfumery Glossary ingredient ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/MangaBaka manga ID|MangaBaka manga ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/JVID performer ID|JVID performer ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/PlayStation Trophies achievement ID|PlayStation Trophies achievement ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/BERON lexeme ID|BERON lexeme ID]]
&lt;!-- END NEW PROPOSALS --&gt;

You can comment on [[d:Wikidata:Property proposal/Overview|all open property proposals]]!

''' Did you know? '''
* Newest [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:WikiProjects|WikiProjects]]: [[d:Wikidata:WikiProject_Hogback|WikiProject Hogback]] - Hogbacks are a type of gravestone marker used in 10th - 12th Century Northern England.
* WikiProject Highlights:
** [[d:Wikidata:WikiProject_University_of_Otago_WMIR/WikiProject_Books_of_Mana|University of Otago/Books of Mana]]
** [[d:Wikidata:WikiProject_sum_of_all_paintings/Collection/Schnütgen_Museum|Schnütgen Museum Collection/Sum of all paintings]]
** [[d:Wikidata:WikiProject_Govdirectory/United_Nations|Govdirectory/United Nations]]
** [[d:Wikidata:WikiProject_Nonprofit_Organizations|Nonprofit Organisations]] 
* Newest [[d:Wikidata:Database reports|database reports]]: [[d:Wikidata:Database_reports/items_with_P569%3DP570|Humans with the same date of birth year (P569) and date of death year (P570)]]. 
* [[d:Wikidata:Showcase items|Showcase Items]]: [[d:Q275180|Australia (Q275180)]] - 2008 film by Baz Luhrmann
* [[d:Wikidata:Showcase lexemes|Showcase Lexemes]]: [[d:Lexeme:L737913|viɛla]] -  Dagbanli adjective (of quality that is pleasing to human senses).

''' Development '''
* Wikibase GraphQL: We added support for a number of additional datatypes and started working on the functionality for querying Items by the external ID statement values or site links.
* Mobile editing of statements: We spent time testing the current state and fixing remaining issues we found.

[[phab:maniphest/query/4RotIcw5oINo/#R|You can see all open tickets related to Wikidata here]]. If you want to help, you can also have a look at [https://phabricator.wikimedia.org/project/board/71/query/zfiRgTnZF7zu/?filter=zfiRgTnZF7zu&amp;order=priority the tasks needing a volunteer].

''' Weekly Tasks '''
* Add labels, in your own language(s), for the new properties listed [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Newest_properties_and_property_proposals_to_review|above]].
* Contribute to the showcase Item and Lexeme [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|above]].
* Govdirectory weekly focus country: [[d:Wikidata:WikiProject Govdirectory/Mongolia|Mongolia]] 
* Summarize your [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|WikiProject's ongoing activities]] in one or two sentences.
* Help [[d:Special:LanguageStats|translate]] or proofread the interface and documentation pages, in your own language!
* [[d:User:Pasleim/projectmerge|Help merge identical items]] across Wikimedia projects.
* Help [[d:Wikidata:Status updates/Next|write the next summary!]]

&lt;div style=&quot;margin-top:10px; font-size:90%; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;&quot;&gt;'''· [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|Previous issue]]  . [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Current|Full report]] · [[m:Global message delivery/Targets/Wikidata|Unsubscribe]] . [[:d:User:JosefAnthony |JosefAnthony]] [[:d:User talk:JosefAnthony|talk]] ·[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 17:31, 30. marec 2026 (CEST)'''

&lt;/div&gt;
&lt;/div&gt;
&lt;/div&gt;
&lt;!-- Sporočilo je poslal_a User:JosefAnthony@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikidata&amp;oldid=30329875 --&gt;

== Wikidata weekly summary #726 ==

&lt;div class=&quot;plainlinks mw-content-ltr&quot; lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot;&gt;

[[File:Wikidata-logo-en.svg|150px|right]]
&lt;div style=&quot;margin-top:10px; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;&quot;&gt;'' Here's your quick overview of what has been happening around Wikidata in the&lt;br&gt;week leading up to 2026-04-07. Missed the previous one? See issue [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|#725]].&lt;br&gt;''&lt;/div&gt;
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; -webkit-column-count:2; column-count:2; -webkit-column-width: 400px; -moz-column-width: 400px; column-width: 400px;&quot;&gt;

''' Discussions '''
* Wikidata:Requests for permissions/Oversight: [[d:Wikidata:Requests for permissions/Oversight/EPIC (2)|EPIC (2)]] (RfP scheduled to end at 9 April 2026 12:35 UTC)
* New requests for permissions/Bot:
**[[d:Wikidata:Requests for permissions/Bot/ChooseLocal|ChooseLocal]] - '''Task/s:''' Read-only harvest of Wikidata entities (businesses, banks, etc.) by country, for use in a Canadia-centric local business directory.
**[[d:Wikidata:Requests for permissions/Bot/JigildikBot|JigildikBot]] - '''Task/s:''' Sitelink Management: Connecting newly created articles on kaa.wiki to their corresponding Wikidata items using Pywikibot. Label and Description Updates: Adding or updating Karakalpak (kaa) labels and descriptions for various items (especially geographical and biographical items) using OpenRefine.
**[[d:Wikidata:Requests for permissions/Bot/JJPMaster (bot)|JJPMaster (bot)]] - '''Task/s:''' Automatically add sitelinks for Abstract Wikipedia articles
**[[d:Wikidata:Requests for permissions/Bot/TracklisterBot|TracklisterBot]] - '''Task/s:''' Adding missing external identifiers to Wikidata items for music artists, sourced from Tracklister ([[Q138905706]]), a music database that aggregates data from 20+ platforms. Properties: Discogs artist ID ([[Property:P1953|P1953]]), Spotify artist ID ([[Property:P1902|P1902]]), SoundCloud ID ([[Property:P3040|P3040]]), Bandcamp ID ([[Property:P3283|P3283]]), Beatport artist ID ([[Property:P5765|P5765]]), Deezer artist ID ([[Property:P2722|P2722]]), Last.fm ID ([[Property:P3192|P3192]]), AllMusic artist ID ([[Property:P1728|P1728]]), Apple Music artist ID ([[Property:P2850|P2850]]), Tidal artist ID ([[Property:P11853|P11853]]). Each claim includes a reference with stated in: Tracklister + reference URL pointing to the artist's page on tracklist.live.
* Closed request for permissions/Bot: [[d:Wikidata:Requests_for_permissions/Bot/Dušan_Kreheľ_(bot)|Dušan Kreheľ (bot)]] (approved)

''' Events ''' 
* [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Events|Upcoming events]]:
** The next [[d:Wikidata:Events#Office_hours|Wikidata+Wikibase office hours]] will take place on Wednesday, [https://zonestamp.toolforge.org/1775664000 18:00 CEST], 08th April 2026 in the [https://t.me/joinchat/IeCRo0j5Uag1qR4Tk8Ftsg Wikidata Telegram group]. The Wikidata and Wikibase office hours are online events where the development team presents what they have been working on over the past quarter, and the community is welcome to ask questions and discuss important issues related to the development of Wikidata and Wikibase.
** [[Event:Blazegraph_Migration_Office_Hours_-_April_2026| Blazegraph Migration Office Hours]]: Blazegraph migeration office hours April edition is today, 7th January,  {{zonestamp|2026-03-27 16:00|16:00 UTC}}. These sessions focus exclusively on supporting the migration away from Blazegraph as the backend of the Wikidata Query Service (WDQS). [[Event:Blazegraph_Migration_Office_Hours_-_April_2026|See the office hour page for details and future sessions]].
** [https://wissenschaftliche-sammlungen.de/de/termine/digis-workshop-wikidata-fuer-die-sammlungserschliessung digiS Workshop: Wikidata für die Sammlungserschließung] - 20 April 2026, 10.00 CEST (08:00 UTC), this online workshop (held in German) will practice Wikidata skills across SPARQL, OpenRefine and QuickStatements with a focus on using Wikidata for GLAM Institutions. To register, visit the link.

''' Press, articles, blog posts, videos '''
* Blogs:
** [https://diff.wikimedia.org/2026/04/04/wikidata-graphs-for-data-visualisation-of-endangered-horse-breeds-in-wikipedia/ Wikidata graphs for data visualisation of endangered horse breeds in Wikipedia] By Tsaag Valren
** [[:w:fr:Wikip%C3%A9dia:RAW/2026-04-05#L'Atelier|Does country of birth have an effect on the probability to have a biography in French-language Wikipedia?]] (Le pays de naissance a-t-il un effet sur les chances d'avoir une biographie sur Wikipédia ?), published in RAW-Regards sur l'actualité de Wikimedia in Wikipedia in French.
** (German) [[WMDEblog:2026/04/01/wikidata-ist-teil-von-wikimedia-enterprise|Wikidata ist ein teil von Wikimedia Enterprise]] - an update from Wikimedia Germany on Wikidata's inclusion with Wikimedia Enterprise.
** (German) [https://nearby.hypotheses.org/5479 How to edit nearby: Notizen für regionale Open GLAM-Labore und offene Daten] by Jens Bemme.
** [https://diff.wikimedia.org/2026/03/17/building-the-dagbanli-dictionarys-audio-pipeline-ogg-ios-and-transcoding/ Building the Dagbanli Dictionary’s Audio Pipeline: OGG, iOS, and Transcoding], by Mohammed Sadat Abdulai and Mohammed Awal Alhassan
* Papers:
** [https://arxiv.org/html/2604.02618v1 OntoKG: Ontology-Oriented Knowledge Graph Construction with Intrinsic-Relational Routing] by Li ''et al.,'' (2026), includes a case study of cleaning and resolving entity labels and descriptions from a 100 million entity dump.
** [https://arxiv.org/html/2603.29801v1 ENEIDE: A High Quality Silver Standard Dataset for Named Entity Recognition and Linking in Historical Italian] by Santinia ''et al.,'' (2026), the ENEIDE dataset links over 2000 historical documents to 8,000+ Wikidata entities.
** [https://arxiv.org/html/2603.29336v1#S6 CADEL: A Corpus of Administrative Web Documents for Japanese Entity Linking] by Higashiyama ''et al.,'' (2026)
* Videos:
** [https://www.youtube.com/watch?v=fDdGRXSOP24 Using content from Wikidata in your apps], lightning talk by Jan Ainali
** [https://m.youtube.com/watch?v=7cJNk2cZzBg&amp;pp=0gcJCcQBo7VqN5tDiggCQAE%3D 2025: OpenStreetMap x Wikidata Collaboration: Taiwan Case]
** [https://m.youtube.com/watch?v=9ZaBKr5pCLc&amp;pp=iggCQAE%3D 2025: The Ugandan Geo Quests: Mapping Libraries and Museums into the Knowledge Commons]
** [https://m.youtube.com/watch?v=GomBxbkXZ00&amp;pp=0gcJCcQBo7VqN5tDiggCQAE%3D Using Wikidata for data enrichment in museums]
** [https://m.youtube.com/watch?v=sOCYi3IJN3s&amp;pp=iggCQAE%3D Art + Feminism | Introduction to Wikidata – Module 1: What is Wikidata &amp; Why Does It Matter?]
** [https://m.youtube.com/watch?v=UPea-60l3tA&amp;pp=iggCQAE%3D Art + Feminism | Introduction to Wikidata – Module 2: Wikidata Building Blocks]
** [https://m.youtube.com/watch?v=lZdxNb-5Slw&amp;pp=iggCQAE%3D Art + Feminism | Introduction to Wikidata – Module 3: Create an Account &amp; Your First Edits]
** [https://m.youtube.com/watch?v=HsuydHCnpAE&amp;pp=iggCQAE%3D Art + Feminism | Introduction to Wikidata – Module 4: First Edits: Adding References]
** [https://m.youtube.com/watch?v=Y5L7Htxi3Vs&amp;pp=iggCQAE%3D Art + Feminism | Introduction to Wikidata – Module 5: Creating a New Item]

''' Tool of the week '''
* [https://wq42.toolforge.org/ An AI chat interface to Wikidata] by Santhosh Thottingal is a tool that gives answers to almost everything on Wikidata

''' Other Noteworthy Stuff '''
* Mobile editing user testing: Wikimedia Deutschland is planning new user tests for the mobile editing experience (including more data types as a beta feature) in late April–early May. Participants of all experience levels are welcome, and users of right‑to‑left scripts are especially encouraged to sign up. Register [https://greatquestion.co/wikimediadeutschland/bo2e7e2a/apply here]. Participants will be compensated for their time.
* Wikidata's data is now also available via Wikimedia Enterprise APIs. ([https://enterprise.wikimedia.com/blog/wikidata-api-endpoints-wikimedia-enterprise/ Wikimedia Enterprise blog post], [[d:Wikidata:Project chat#Wikidata’s data will be available through Wikimedia Enterprise|WMDE announcement]])
* [[d:Wikidata:Vector_Database|Wikidata embedding]]: The vectors of the embedding are now also published.
* (Job vacancy) [https://job-boards.greenhouse.io/wikimedia/jobs/7543775?gh_src=94cfded01us&amp;utm_source=MyJobMag: Engineering Manager, Wikidata Platform] (WMF)
* (Job vacancy in Indonesian) [https://wikimedia.or.id/karier/lowongan-pemagang-data-dan-teknologi-wikimedia-indonesia-2026/ Wikimedia Indonesia: Data and Technology Apprenticeship Vacancy, April-June 2026] - apply by April 10. Duties include recording Wikidata editing tutorial videos, prepare datathons and training materials and events.
* Research workshop on content verifiability in Wikidata: Researchers from King's College London (in partnership with the Wikimedia Foundation) invite Wikidata contributors of all experience levels to a 2‑hour online workshop. Participants receive £90 compensation. [[m:Research:Participatory Auditing AI Tools for Information Verifiability|Research details and registration]].

''' Newest [[d:Special:ListProperties|properties]] and [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Property proposal|property proposals]] to review '''

&lt;!-- NEW PROPERTIES DO NOT REMOVE --&gt;
* Newest General datatypes:
**[[:d:Property:P14254|regional conservation status]] (&lt;nowiki&gt;conservation status of species in national or regional Red List publications that follow the IUCN red list criteria&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Property:P14256|‎PeerTube instance URL]] (&lt;nowiki&gt;the PeerTube instance of/about the subject&lt;/nowiki&gt;)
* Newest External identifiers: [[:d:Property:P14252|PeerJ person ID]], [[:d:Property:P14253|‎RITVA corporate body ID]], [[:d:Property:P14255|‎Royal Air Force service number]], [[:d:Property:P14257|LUBW-RIPS hydroelectric power station-ID]], [[:d:Property:P14258|Biorab-Frankfurt ID]], [[:d:Property:P14259|‎Minfin company ID for banks]], [[:d:Property:P14260|Wikiparfum perfumer ID]], [[:d:Property:P14261|Cultural heritage ID in Baden-Württemberg]], [[:d:Property:P14262|MangaBaka manga ID]]
&lt;!-- END NEW PROPERTIES --&gt;
&lt;!-- NEW PROPOSALS DO NOT REMOVE --&gt;
* New General datatypes property proposals to review: 
**[[:d:Wikidata:Property proposal/Wikimedia Commons content descriptor|Wikimedia Commons content descriptor]] (&lt;nowiki&gt;Wikimedia Commons content descriptor which applies to this media file&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Wikidata:Property proposal/energy density|energy density]] (&lt;nowiki&gt;amount of energy extractable from a substance (e.g. in a combustion engine) per unit of volume or of mass&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Wikidata:Property proposal/main page URL|main page URL]] (&lt;nowiki&gt;link to main page or item on website&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Wikidata:Property proposal/Bayerische Naturdenkmal-ID|Bayerische Naturdenkmal-ID]] (&lt;nowiki&gt;identifier for natural monuments in Bavaria (Germany), issued by the Bayerisches Landesamt für Umwelt&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Wikidata:Property proposal/election result|election result]] (&lt;nowiki&gt;map that displays the result of this election&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Wikidata:Property proposal/meta-category for|meta-category for]] (&lt;nowiki&gt;topic or class of items covered by the lowest categories in this meta-category's hierarchy&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Wikidata:Property proposal/Cast|Cast]] (&lt;nowiki&gt;Cast&lt;/nowiki&gt;)
* New External identifier property proposals to review: [[:d:Wikidata:Property proposal/Mainline Station Heritage Artefacts Collection ID|Mainline Station Heritage Artefacts Collection ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/lit.link ID|lit.link ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/WikiKids page ID|WikiKids page ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/KuLaDig ID|KuLaDig ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Wikiparfum brand ID|Wikiparfum brand ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Turkey district ID|Turkey district ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Turkey province ID|Turkey province ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/OSDev|OSDev]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Giant Bomb Wiki ID|Giant Bomb Wiki ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Myrotvorets ID|Myrotvorets ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Fraktionsprotokolle.de-ID|Fraktionsprotokolle.de-ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/KISTI article ID|KISTI article ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Irish State Administration Database Unit ID|Irish State Administration Database Unit ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Hessische Parlamentarismusgeschichte Abgeordneten-ID|Hessische Parlamentarismusgeschichte Abgeordneten-ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/ocremix.org game ID|ocremix.org game ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Tube8 ID|Tube8 ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/YourPorn ID|YourPorn ID]]
&lt;!-- END NEW PROPOSALS --&gt;

You can comment on [[d:Wikidata:Property proposal/Overview|all open property proposals]]!

''' Did you know? '''
* Query examples: [https://w.wiki/KssE Wikispecies pages linked to Wikidata items via a specific property] (example given: Family Name &lt;small&gt;''(Q101352)''&lt;/small&gt;) - ([[d:Wikidata:Request_a_query#Wikispecies_page_linked_to_a_items_with_a_specific_property|source]])
* Newest [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:WikiProjects|WikiProjects]]:
** [[d:Wikidata:WikiProject_Salon_de_Paris|Salon de Paris]] - a list of annual temporary exhibitions usually held in the Salon Carré of the Louvre Palace.
** [[d:Wikidata:WikiProject_Mesocosms|Mesocosms]] - about modelling research infrastructure, processes and outcomes involving use of [[d:Q138857216|mesocosm (Q138857216)]] ''(experimental system to examine the natural environment under controlled conditions).''
** [[d:Wikidata:WikiProject_Indonesia/Kegiatan/Datathon/Arsip/2025|Archive WikiProject for Wikimedia Indonesia February 2025 Datahon]]
* WikiProject Highlights: [[d:Wikidata:WikiProject_Govdirectory/Eswatini|Govdirectory: Eswatini]]
* Newest [[d:Wikidata:Database reports|database reports]]: [[d:Wikidata:Database_reports/badged_items_without_claims|Badged Items without Claims]] - this report lists items that have received a badge (such as Good / Featured Article) but have 0 statements.
* [[d:Wikidata:Showcase items|Showcase Items]]: [[d:Q337480|Académie Julian (Q337480)]] - former art school in Paris, France
* [[d:Wikidata:Showcase lexemes|Showcase Lexemes]]: [[d:Lexeme:L724819|kurugu (L724819)]] - Dagbanli noun that translate to English as metal, harem trousers, hour or coin.

''' Development '''
* Wikidata integration in the other Wikimedia projects: We are continuing to investigate how to reduce the number of irrelevant changes showing up in Recent changes and Watchlist by seeing if we can compare the articles before and after the Wikidata change and detect a change in the article ([[phab:T419823]])
* GraphQL: You can now do lookups using itemByExternalId and itemBySitelink
* Mobile statement editing: We worked on fixing remaining bugs ([[phab:T420585 ]], [[phab:T420028]], [[phab:T419586]])

[[phab:maniphest/query/4RotIcw5oINo/#R|You can see all open tickets related to Wikidata here]]. If you want to help, you can also have a look at [https://phabricator.wikimedia.org/project/board/71/query/zfiRgTnZF7zu/?filter=zfiRgTnZF7zu&amp;order=priority the tasks needing a volunteer].

''' Weekly Tasks '''
* Add labels, in your own language(s), for the new properties listed [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Newest_properties_and_property_proposals_to_review|above]].
* Contribute to the showcase Item and Lexeme [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|above]].
* Govdirectory weekly focus country: [[d:Wikidata:WikiProject Govdirectory/Eswatini|Eswatini]]
* Summarize your [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|WikiProject's ongoing activities]] in one or two sentences.
* Help [[d:Special:LanguageStats|translate]] or proofread the interface and documentation pages, in your own language!
* [[d:User:Pasleim/projectmerge|Help merge identical items]] across Wikimedia projects.
* Help [[d:Wikidata:Status updates/Next|write the next summary!]]

&lt;div style=&quot;margin-top:10px; font-size:90%; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;&quot;&gt;'''· [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|Previous issue]] · [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Current|Full report]] · [[m:Global message delivery/Targets/Wikidata|Unsubscribe]] . [[:d:User:JosefAnthony |JosefAnthony]] [[:d:User talk:JosefAnthony|talk]] ·[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 16:56, 7. april 2026 (CEST)'''
&lt;/div&gt;
&lt;/div&gt;
&lt;/div&gt;
&lt;!-- Sporočilo je poslal_a User:JosefAnthony@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikidata&amp;oldid=30329875 --&gt;

== Wikidata weekly summary #727 ==

&lt;div class=&quot;plainlinks mw-content-ltr&quot; lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot;&gt;

[[File:Wikidata-logo-en.svg|150px|right]]
&lt;div style=&quot;margin-top:10px; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;&quot;&gt;'' Here's your quick overview of what has been happening around Wikidata in the&lt;br&gt;week leading up to 2026-04-13. Missed the previous one? See issue [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|#726]].&lt;br&gt;''&lt;/div&gt;
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; -webkit-column-count:2; column-count:2; -webkit-column-width: 400px; -moz-column-width: 400px; column-width: 400px;&quot;&gt;

''' Discussions '''
* Open request for adminship: [[d:Wikidata:Requests_for_permissions/Administrator/ZI_Jony_2|ZI Jony (2)]] - RfP scheduled to end after 17 April 2026 13:09 (UTC)
* New requests for permissions/Bot:
** [[d:Wikidata:Requests_for_permissions/Bot/NirmosBot_3|Nirmos Bot 3]] - Task(s): Turn one or more consecutive hard (non-breaking) spaces into one regular space in Swedish descriptions. 
** [[d:Wikidata:Requests_for_permissions/Bot/Alex_NB_OT|Alex NB OT]] - Task(s): Correction of incorrectly specified links to population data sources containing wikitext artifacts with categories, which leads to incorrect categorization of articles.
** [[d:Wikidata:Requests_for_permissions/Bot/Alex_NB_OT_2|Alex NB OT 2]] - Task(s): Extract KCI article ID from [[d:Property:P953|P953]] and add it to [[d:Property:P14184|P14184]].
** [[d:Wikidata:Requests_for_permissions/Bot/ReNeuralAgent|ReNeuralAgent]] - Task(s): (1) add descriptions, (2) Latvian labels/descriptions, (3) 'retrieved from' and 'source URL' to unreferenced Statements, (4) missing aliases from external Identifier sources, (5) Geo coordinates, (6) external identifiers, (7) Population numbers, (8) remove 'dead sitelinks', (9) constraint violations.
* Open request for comment: [[d:Wikidata:Requests_for_comment/Mass-editing_policy|Mass-editing policy]] is still open and requires your input.

''' Events ''' 
* Past: Missed the second quarter Wikidata+Wikibase office hour? You can catch up by reading the session transcript here: [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Events/Telegram office hour 2026-04-08|2026-04-08 (Q2 2026)]]
* Current: (Spanish) [[d:Event:Dominio_Público_en_América_Latina_2026|Public Domain in Latin America 2026]] - 1st edition of the campaign to improve public domain data for Latin America is running until 15 June.
* [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Events|Upcoming events]]:
** Next Linked Data for Libraries [[d:Wikidata:WikiProject LD4 Wikidata Affinity Group|LD4 Wikidata Affinity Group]] session 14 April, 2026: We have our next LD4 Wikidata Affinity Group Session on Tuesday, April 14, 2026 9am PT / 12pm ET / 16:00 UTC / 6pm CEST (Time zone converter). QuickStatements is one of the most widely used tools in Wikidata, enabling users to upload and edit large volumes of structured data efficiently. Originally developed by Magnus Manske, the tool has become essential for institutions, researchers, and volunteers working with open data. The new QuickStatements 3.0, developed by Wikimedia Brasil with support from Wikimedia Deutschland, introduces a modernized interface, improved performance, and new features shaped by community input, making it easier than ever to contribute high-quality data to the Wikimedia ecosystem. Event page: [[d:Wikidata:WikiProject LD4 Wikidata Affinity Group/Project Series/QuickStatements3|https://www.wikidata.org/wiki/Wikidata:WikiProject_LD4_Wikidata_Affinity_Group/Project_Series/QuickStatements3]]
**[https://artandfeminism.org/panel/community-hours-af-wikidata-modules/ Art+Feminism is hosting a Community Hours session on April 17 to introduce their new Wikidata modules — don’t miss it!]
** [https://www.digis-berlin.de/workshop-wikidata-fuer-die-sammlungserschliessung-am-20-04/ digiS Workshop „Wikidata für die Sammlungserschließung“ am 20.04.] - (German), registration closes 16.04, takes place online (10:00 – 11:30 CEST), room link after registration.
** [https://events.ucf.edu/event/4102698/open-scholarly-profiles-with-wikidata Open Scholarly Profiles with Wikidata] - Wednesday, April 22, 2026 1300 - 1430 EDT (1700 - 1830 UTC). This is an onsite event at University of Central Florida.
** [[w:ig:Event:Visibility_of_Communities_in_Nigeria_2.0|Visibility of Communities in Nigeria 2.0]]: 17.04 - 25.04, (please register on the link). Help enrich Wikidata with cultural preservation, tourism and inclusive development data for items on South Nigerian communities.

''' Press, articles, blog posts, videos '''
* Blogs: (Spanish) [[wmes:conectando-a-los-autores-y-autoras-del-patrimonio-documental-vasco-en-wikipedia-y-wikidata|Connecting: Basque documentary heritage on Wikipedia and Wikidata]] - a program to make Basque heritage data more visible, with events scheduled through April - June.
* Videos:
** [https://www.youtube.com/watch?v=TiyhYerswVU Live Wikidata Editing #120] with Jan Ainali and Abbe98
** [https://www.youtube.com/watch?v=gVUDn1E-yJU Can AI Replace Wikipedia? Jonathan Fraine &amp; Raja Amelung Explain Why It Cannot] - Wikimedia Deutschland's Jonathan and Raja discuss why human knowledge and contribution to Wikipedia and Wikidata will always be important.
** [https://www.youtube.com/watch?v=tEzUqaorHtg Interfacing with Wikidata for fun and profit] - Yaron Koren
** [https://drive.google.com/file/d/1qwwpxtdGAG7oYKwlp2ykhyZIgrMYvUgt/view Introduction to Lexicographical data] - By Chinonso Chidi
** [https://m.youtube.com/watch?v=TmMC8L89hOs&amp;pp=iggCQAE%3D WMUK Wikidata Training (1/2) - Why &amp; how to add data to Wikidata] - a beginner-friendly introduction to Wikidata editing hosted by Dr. Martin Poulter.
** [https://m.youtube.com/watch?v=acjchSUjq48&amp;pp=iggCQAE%3D WMUK Wikidata training (2/2) - Make your first Wikidata query using SPARQL] - How to query Wikidata's vast store of knowledge using SPARQL.
** [https://m.youtube.com/watch?v=5WTkl4dXCKA&amp;pp=iggCQAE%3D Wikidata and personal pronouns (P6553) by Clair Kronk and Crystal Yragui] - part of the [[m:Event:Queering_Wikipedia_Conference_2025|Queering Wikipedia Conference (2025)]]
** (Spanish) [https://www.youtube.com/watch?v=KoSszuyG8tI Queering the public domain using Wikidata and Wikipedia] - with [[m:User:Hiperterminal|User:Hiperterminal]].
** (Spanish) [https://www.youtube.com/watch?v=jRj3cXRn1uk Taller de OpenRefine por David Ramírez-Ordóñez] ([[m:User:Hiperterminal|User:Hiperterminal]]) - a workshop on OpenRefine with a geder perspective.
** [https://www.youtube.com/watch?v=31VQumm49yM Introducing lgbtDB: A Collaborative Queer Resource and Pilot Data Area]  by Clair Kronk.

''' Tool of the week '''
* [https://humansmap.com/ HumansMap] - a connection-visualiser and explorer app for 3 million notable humans, all data sourced from Wikidata.

''' Other Noteworthy Stuff '''
* Call for tool builders: EntitySchemas listening tour: The Wikidata team wants your feedback on EntitySchemas to improve data quality and discoverability. Share your experiences, pain points, and needs via the [[d:Wikidata_talk:Schemas#EntitySchemas_listening_tour_(feedback_round_2)|project talk page]] or this short [https://docs.google.com/forms/d/e/1FAIpQLSeF1snQbKid7WaurWtEyrYPJ31M9vN8cKl4EocOnwNCvMsZqw/viewform?usp=header Google form] (including option for a 30-min video call).

''' Newest [[d:Special:ListProperties|properties]] and [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Property proposal|property proposals]] to review '''

&lt;!-- NEW PROPERTIES DO NOT REMOVE --&gt;
* Newest General datatypes: 
**[[:d:Property:P14272|ConLang Code Registry code]] (&lt;nowiki&gt;3-letter identifier for language defined in the ConLang Code Registry, using codes reserved for private use in ISO 639-3&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Property:P14280|‎official roster page]] (&lt;nowiki&gt;URL of a team's official page about this player&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Property:P14299|‎value type of this mathematical property]] (&lt;nowiki&gt;type of the value of this mathematical property when applied to this object or this type of objects&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Property:P14300|‎Usenet newsgroup]] (&lt;nowiki&gt;Usenet newsgroup associated with the item&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Property:P14317|hardware is incompatible with]] (&lt;nowiki&gt;significant elements with which a computer hardware or electronic device is incompatible and which indicates a significant property of this hardware.&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Property:P14319|Peh-oe-ji]] (&lt;nowiki&gt;writing system for Taiwanese Hokkien (Q36778) or other Southern Min (Q36495) language varieties in Fujian and South East Asia.&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Property:P14332|‎heir apparent]] (&lt;nowiki&gt;person designated to take on royal position after death of subject&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Property:P14341|thumbtime]] (&lt;nowiki&gt;time for video thumbnail in seconds&lt;/nowiki&gt;)
* Newest External identifiers: [[:d:Property:P14263|Algeria Press Service tag ID (English)]], [[:d:Property:P14264|Algeria Press Service tag ID (French)]], [[:d:Property:P14265|‎BERON lexeme ID]], [[:d:Property:P14266|‎Brussels BeStAddress street ID]], [[:d:Property:P14267|‎Brussels BeStAddress address ID]], [[:d:Property:P14268|‎Atlas of Endangered Alphabets ID]], [[:d:Property:P14269|Anarâš aavis topic ID]], [[:d:Property:P14270|Wikiparfum perfume ingredient ID]], [[:d:Property:P14271|TMDB award ID]], [[:d:Property:P14273|Open Library Collection]], [[:d:Property:P14274|‎Ohio University ArchiveSpace subject ID]], [[:d:Property:P14275|VAi Archiefhub agent ID]], [[:d:Property:P14276|‎PBA.com player ID]], [[:d:Property:P14277|‎IRIS UNIL author ID]], [[:d:Property:P14278|IPRESS ID]], [[:d:Property:P14279|GEMI Number]], [[:d:Property:P14281|‎StandardsMap ID]], [[:d:Property:P14282|‎Japanese Location Database ID]], [[:d:Property:P14283|‎IRDI]], [[:d:Property:P14284|‎Wendingen object ID]], [[:d:Property:P14285|‎Wendingen person ID]], [[:d:Property:P14286|Oricon News ID]], [[:d:Property:P14287|‎JMRC person id (en)]], [[:d:Property:P14288|Rappels person ID]], [[:d:Property:P14289|KCI journal ID]], [[:d:Property:P14290|KCI publisher ID]], [[:d:Property:P14291|BIORAB-Kaiserreich ID]], [[:d:Property:P14292|BIORAB–WEIMAR ID]], [[:d:Property:P14293|‎Mainline Station Heritage Artefacts Collection ID]], [[:d:Property:P14294|Göteborgsalliansen player ID]], [[:d:Property:P14295|‎Fungal Names taxon ID]], [[:d:Property:P14296|‎Dicionário Biográfico de Cientistas, Engenheiros e Médicos em Portugal ID]], [[:d:Property:P14297|‎Brewver beer ID]], [[:d:Property:P14298|Central Registration Number (Indonesian police)]], [[:d:Property:P14301|‎UEA catalogue ID]], [[:d:Property:P14302|‎lit.link ID]], [[:d:Property:P14303|kulturbase.no ID]], [[:d:Property:P14304|KuLaDig-ID]], [[:d:Property:P14310|Topplista artist ID]], [[:d:Property:P14311|TV Drama Database program ID]], [[:d:Property:P14315|‎Thyssen-Bornemisza work ID]], [[:d:Property:P14316|‎Swedish National Archives ID]], [[:d:Property:P14318|Perfumery Glossary ingredient ID]], [[:d:Property:P14320|‎PeeringDB facility ID]], [[:d:Property:P14321|‎Nişanyan Adlar ID]], [[:d:Property:P14322|National Theatre in Prague performance ID]], [[:d:Property:P14323|National Theatre in Prague artist ID]], [[:d:Property:P14324|‎JVID performer ID]], [[:d:Property:P14325|CICAP Encyclopedia ID]], [[:d:Property:P14326|‎MJ character glyph name]], [[:d:Property:P14327|member of the Azorean parliament ID]], [[:d:Property:P14328|Master Ideographs Seeker character ID]], [[:d:Property:P14329|‎London Book Trades ID]], [[:d:Property:P14330|‎Kloekecode]], [[:d:Property:P14331|ID Prix de Lausanne]], [[:d:Property:P14333|‎GDUNO ID]], [[:d:Property:P14334|‎fotbolltransfers.com ID]], [[:d:Property:P14335|Foot Résultats player ID]], [[:d:Property:P14336|‎Dictionary of Unitarian &amp; Universalist Biography ID]], [[:d:Property:P14337|‎DBNL country ID]], [[:d:Property:P14338|‎CROWCASS file number]], [[:d:Property:P14339|‎European Dictionary Portal ID]]
&lt;!-- END NEW PROPERTIES --&gt;
&lt;!-- NEW PROPOSALS DO NOT REMOVE --&gt;
* New General datatypes property proposals to review: 
**[[:d:Wikidata:Property proposal/OpenType script tag|OpenType script tag]] (&lt;nowiki&gt;identifier for a script in OpenType&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Wikidata:Property proposal/OpenType language system tag|OpenType language system tag]] (&lt;nowiki&gt;identifier for a language (system) in OpenType&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Wikidata:Property proposal/tattoos|tattoos]] (&lt;nowiki&gt;anatomical location of a tattoo that this person or character have&lt;/nowiki&gt;)
* New External identifier property proposals to review: [[:d:Wikidata:Property proposal/organization in cooperation with ISO ID|organization in cooperation with ISO ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/EDAM Ontology ID|EDAM Ontology ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/FISH Evidence Thesaurus Identifier|FISH Evidence Thesaurus Identifier]], [[:d:Wikidata:Property proposal/FISH Thesaurus of Monument Types ID|FISH Thesaurus of Monument Types ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/ScriptSource script ID|ScriptSource script ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/ScriptSource language code|ScriptSource language code]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Extended Defence of Britain Database ID|Extended Defence of Britain Database ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Max username|Max username]], [[:d:Wikidata:Property proposal/BE-monumen ID|BE-monumen ID]]
&lt;!-- END NEW PROPOSALS --&gt;

You can comment on [[d:Wikidata:Property proposal/Overview|all open property proposals]]!

''' Did you know? '''
* Query examples:
** [https://w.wiki/LAbm List of sitelinked small items to a single Wiki] ([https://www.wikidata.org/w/index.php?title=Wikidata:Request_a_query&amp;oldid=2480451843 source]) - example wiki: Maori Wikipedia
** [https://w.wiki/FYno People who have herbarium specimens in Herbarium Dresdense (on a timeline)] ([[d:Wikidata:WikiProject_Collectors_affiliated_with_the_Herbarium_Dresdense_(DR)|source]])
* Newest [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:WikiProjects|WikiProjects]]: [[d:Wikidata:WikiProject_Collectors_affiliated_with_the_Herbarium_Dresdense_(DR)|Collectors affiliated with the Herbarium Dresdense (DR)]]
* WikiProject Highlights:
** [[d:Wikidata:WikiProject_LD4_Wikidata_Affinity_Group/Project_Series/QuickStatements3|LD4 Wikidata Affinity Group/QuickStatements3]] - don't forget to add yourself to the participants section if you plan to attend the 14.04 Zoom call.
** [[d:Wikidata:WikiProject_Temples_in_Roman_Britain/Data_Model|Temples in Roman Britain/Data Model]] subpage was added.
** [[d:Wikidata:WikiProject_Library_and_Information_Science|Library and Information Science]] added subpages: [[d:Wikidata:WikiProject_Library_and_Information_Science/dashboard_of_librarians|Librarians dashboard]], [[d:Wikidata:WikiProject_Library_and_Information_Science/dashboard_of_indexers|Indexers dashboard]]
* Newest [[d:Wikidata:Database reports|database reports]]: [[d:Special:ShortPages|Short Pages]] - A list of pages (mostly Items) that are very small, often appear completely blank. A review to judge whether they are suitable for deletion, victims of vandalism or require merging or expanding may be appropriate.
* [[d:Wikidata:Showcase items|Showcase Items]]: [[d:Q804859|Baldur's gate II: Shadows of Amn]] - an isometric CRPG created with the Infinity engine, adapting the Advanced Dungeons and Dragons 2nd edition ruleset. 
* [[d:Wikidata:Showcase lexemes|Showcase Lexemes]]: [[d:Lexeme:L1250690|spegnere]] (Italian verb) to turn off, switch off, extinguish.

''' Development '''
* The Wikibase Reuse Team is working on ensuring [https://phabricator.wikimedia.org/T413655 language fallback works on the GraphQL] labels of linked entities functionality and [https://phabricator.wikimedia.org/T421994 improving the technical infrastructure behind wbsearchentities].
* Wikidata integration in the other Wikimedia projects: is working on [https://phabricator.wikimedia.org/T422564 introducing metrics] that help observe the impact of Recent Change related work. Work continues on improving the Diff ([https://phabricator.wikimedia.org/T419244 T419244], [https://phabricator.wikimedia.org/T419823 T419823])

[[phab:maniphest/query/4RotIcw5oINo/#R|You can see all open tickets related to Wikidata here]]. If you want to help, you can also have a look at [https://phabricator.wikimedia.org/project/board/71/query/zfiRgTnZF7zu/?filter=zfiRgTnZF7zu&amp;order=priority the tasks needing a volunteer].

''' Weekly Tasks '''
* Add labels, in your own language(s), for the new properties listed [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Newest_properties_and_property_proposals_to_review|above]].
* Contribute to the showcase Item and Lexeme [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|above]].
* Govdirectory weekly focus country: [[d:Wikidata:WikiProject Govdirectory/United Nations|United Nations]]
* Summarize your [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|WikiProject's ongoing activities]] in one or two sentences.
* Help [[d:Special:LanguageStats|translate]] or proofread the interface and documentation pages, in your own language!
* [[d:User:Pasleim/projectmerge|Help merge identical items]] across Wikimedia projects.
* Help [[d:Wikidata:Status updates/Next|write the next summary!]]

&lt;div style=&quot;margin-top:10px; font-size:90%; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;&quot;&gt;'''· [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|Previous issue]] · [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Current|Full report]] · [[m:Global message delivery/Targets/Wikidata|Unsubscribe]] . [[:d:User:JosefAnthony |JosefAnthony]] [[:d:User talk:JosefAnthony|talk]] ·[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 16:40, 13. april 2026 (CEST)'''
&lt;/div&gt;
&lt;/div&gt;
&lt;/div&gt;
&lt;!-- Sporočilo je poslal_a User:JosefAnthony@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikidata&amp;oldid=30379279 --&gt;

== Wikidata weekly summary #728 ==

&lt;div class=&quot;plainlinks mw-content-ltr&quot; lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot;&gt;

[[File:Wikidata-logo-en.svg|150px|right]]
&lt;div style=&quot;margin-top:10px; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;&quot;&gt;'' Here's your quick overview of what has been happening around Wikidata in the&lt;br&gt;week leading up to 2026-04-20. Missed the previous one? See issue [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|#727]].&lt;br&gt;''&lt;/div&gt;
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; -webkit-column-count:2; column-count:2; -webkit-column-width: 400px; -moz-column-width: 400px; column-width: 400px;&quot;&gt;

''' Discussions '''
* Open request for adminship: [[d:Wikidata:Requests for permissions/Administrator/Yamato Shiya|Yamato Shiya]] - RfP scheduled to end after 26 April 2026 11:10 (UTC)
* Closed request for adminship: [[d:Wikidata:Requests for permissions/Administrator/ZI Jony 2|ZI Jony 2]] - Closed as successful

''' Events ''' 
* [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Events|Upcoming events]]:
** OpenStreetMap X Wikidata Meetup #88 May 11 Time: 19:30-21:00 UTC+8 at [[d:Q61752245| Mozilla Community Space Taipei (Q61752245)]].
** Wikidata turns 14 this October, and it’s time to start thinking about birthday celebrations🥳. [https://lists.wikimedia.org/hyperkitty/list/wikidata@lists.wikimedia.org/thread/O6V5RI7VMZCQGFTJZNNFOYZPJ6OPPK2R/ See the various ways in which you can participate].
** [https://events.ucf.edu/event/4102698/open-scholarly-profiles-with-wikidata Open Scholarly Profiles with Wikidata] - April 22, 2026 1300 - 1430 EDT (1700 - 1830 UTC). This is an onsite event at University of Central Florida and requires registration (see link).
** [https://www.instagram.com/p/DXNPK8jkl7p University of Central Illinois - How does data power Wikipedia and Wikidata?] Discover how your data skills can make an impact. Join the two onsite sessions (April 21, follow the link for registration details). '''Module 1''' - GLAM Wiki and the Wikimedia Ecosystem: Commons and Structured Data: 0930 - 1130 CDT - An overview of GLAM-Wiki (Galleries, Libraries, Archives and Museums). '''Module 2''' - Wikidata: Editing, Querying, Citations and GIS Applications, 1300 - 1500 CDT

''' Press, articles, blog posts, videos '''
* Blogs:
** [[DiffBlog:2026/04/14/women-in-photography-wikidata-workshop-with-lightbox-library|Women in Photography – Wikidata Workshop with LightBox Photo Library]] - to address the underrepresentation of women photographers in the Wikimedia Projects, this workshop brought tech reporters, librarians, researchers and photography enthusiasts to understand how Wikidata can unlock data silos and connect different projects (in the Wikiverse and external) to make data on women photographers more searchable.  
** [https://diff.wikimedia.org/2026/04/14/her-heritage-wiki-challenge-artfeminism-in-ghana-month/ Her Heritage Wiki Challenge: Art+Feminism in Ghana Month]
** [https://diff.wikimedia.org/2026/03/18/no-signal-no-problem-building-the-dagbanli-dictionary-for-offline-use/ No Signal? No Problem: Building the Dagbanli Dictionary for Offline Use], by Mohammed Sadat Abdulai and Mohammed Awal Alhassan
* Papers: [https://link.springer.com/article/10.1007/s11192-026-05621-1 Optimising university web visibility: strategies using Wikidata identifiers and statements in Webometrics rankings] By Backory et al., (2026), this study analyses Webometrics rankings of universities, applying clustering algorithms (K-means, hierarchical clustering, fuzzy C-means, GMM, and DBSCAN) to identify which identifiers and statements the top-ranked institutions have in common on their Wikidata entities.
* Videos:
** [https://www.youtube.com/watch?v=Q8qG2QxqsQE OKI Internship 2026 -  Wikidata &amp; Screening Test Preparation] - Part of the Open Knowledge Initiative, hosted by Ankit V &amp; Kasyap P.
** [https://www.youtube.com/watch?v=GnOHrG_nVvY Charted Roots - Genealogy and worldbuilding in Obsidian] - includes an example of linking to Wikidata to quickly add location data to your visualised family history.

''' Tool of the week '''
* [https://hay.toolforge.org/depictor/index.php Depictor] by Hay Kranen is a tool that add structured data statements to Wikimedia Commons using a game-like interface

''' Other Noteworthy Stuff '''
* [https://librarycarpentry.github.io/lc-wikidata/01-introduction.html What is Wikidata? - Library Carpentry] is part of ''The Carpentries'', a registered non-profit teaching foundational coding and data science skills. They recently updated their introductory course to Wikidata and knowledge graph concepts.

''' Newest [[d:Special:ListProperties|properties]] and [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Property proposal|property proposals]] to review '''

&lt;!-- NEW PROPERTIES DO NOT REMOVE --&gt;
* Newest External identifiers: [[:d:Property:P14344|‎ocremix.org game ID]]
&lt;!-- END NEW PROPERTIES --&gt;
&lt;!-- NEW PROPOSALS DO NOT REMOVE --&gt;
* New General datatypes property proposals to review:
**[[:d:Wikidata:Property proposal/especially|especially]] (&lt;nowiki&gt;qualifier for statements to refine a value that applies more generally, but applies especially to a more specific value; a more specific qualifier than &quot;including&quot; (P1012)&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Wikidata:Property proposal/independent of theory|independent of theory]] (&lt;nowiki&gt;theory that proves neither this proposition nor its negation&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Wikidata:Property proposal/EPBC conservation status|EPBC conservation status]] (&lt;nowiki&gt;the conservation status from the Australian Environment Protection and Biodiversity Conservation Act 1999 assigned by the Australian Department of Climate Change, Energy, the Environment and Water&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Wikidata:Property proposal/part of discography|part of discography]] (&lt;nowiki&gt;discography that this musical release is a part of&lt;/nowiki&gt;)
*New External identifier property proposals to review: [[:d:Wikidata:Property proposal/Thai Government Agency GFMIS Code|Thai Government Agency GFMIS Code]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Conlang Database ID|Conlang Database ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Plataforma Acácia|Plataforma Acácia]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Observatório Terras Quilombolas|Observatório Terras Quilombolas]], [[:d:Wikidata:Property proposal/LMTA folkloro archyvo ID|LMTA folkloro archyvo ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Kulturdenkmal-ID Rheinland-Pfalz|Kulturdenkmal-ID Rheinland-Pfalz]], [[:d:Wikidata:Property proposal/UNDRR-ISC Hazard Information Profile ID|UNDRR-ISC Hazard Information Profile ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Код Вестра|Код Вестра]], [[:d:Wikidata:Property proposal/19star performer ID|19star performer ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/EM-DAT disaster number|EM-DAT disaster number]], [[:d:Wikidata:Property proposal/ColBase ID|ColBase ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/BIOSOP ID|BIOSOP ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/BIOKAND ID|BIOKAND ID]]
&lt;!-- END NEW PROPOSALS --&gt;

You can comment on [[d:Wikidata:Property proposal/Overview|all open property proposals]]!

''' Did you know? '''
* Query examples: [https://query-chest.toolforge.org/redirect/0000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000002BJC71J4LUqy0w0MAAygQUkoMc46KQ2QeA28GuQ6saU Depthness of subway stations in meters] (by [[User:Bouzinac|Bouzinac]])
* Newest [[d:Wikidata:Database reports|database reports]]: [[d:Wikidata:Database_reports/children_of_unborn_parents|Children of unborn parents]], this list shows the child entity's birth date predates the parent entity's birth date: good candidates to check if the birth and relationship statements need correcting. 
* [[d:Wikidata:Showcase items|Showcase Items]]: [[d:Q41178|Haïlé Sélassié Ier]] - Emperor of Ethiopia from 1930 to 1974 
* [[d:Wikidata:Showcase lexemes|Showcase Lexemes]]: [[d:Lexeme:L9704|slide (L9704)]] - English noun (slaɪd) meaning &quot;a photographic transparency&quot;, &quot;a playground or gym apparatus&quot;, or &quot;a mass movement of earth or snow&quot;

''' Development '''
* The Wikibase Reuse team continued their work on ensuring [https://phabricator.wikimedia.org/T413655 language fallback works for labels of linked entities in GraphQL] and on [https://phabricator.wikimedia.org/T421994 refactoring wbsearchentities] 
* The Wikidata team worked on explored how to reduce load for low data users [https://phabricator.wikimedia.org/T400325 T400325], fixed some bugs on the new mobile editing on Items [https://phabricator.wikimedia.org/T418110 T418110], [https://phabricator.wikimedia.org/T414454 T414454] and improved some error messages [https://phabricator.wikimedia.org/T417797 T417797], [https://phabricator.wikimedia.org/T412145 T412145]

* In the WIT team, engineering continued working on the [https://phabricator.wikimedia.org/T419823 LilDiffCheck prototype]

[[phab:maniphest/query/4RotIcw5oINo/#R|You can see all open tickets related to Wikidata here]]. If you want to help, you can also have a look at [https://phabricator.wikimedia.org/project/board/71/query/zfiRgTnZF7zu/?filter=zfiRgTnZF7zu&amp;order=priority the tasks needing a volunteer].

''' Weekly Tasks '''
* Add labels, in your own language(s), for the new properties listed [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Newest_properties_and_property_proposals_to_review|above]].
* Contribute to the showcase Item and Lexeme [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|above]].
* Govdirectory weekly focus country: [[d:Wikidata:WikiProject_Govdirectory/South_Korea|South Korea]]
* Summarize your [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|WikiProject's ongoing activities]] in one or two sentences.
* Help [[d:Special:LanguageStats|translate]] or proofread the interface and documentation pages, in your own language!
* [[d:User:Pasleim/projectmerge|Help merge identical items]] across Wikimedia projects.
* Help [[d:Wikidata:Status updates/Next|write the next summary!]]

&lt;div style=&quot;margin-top:10px; font-size:90%; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;&quot;&gt;'''· [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|Previous issue]] · [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Current|Full report]] · [[m:Global message delivery/Targets/Wikidata|Unsubscribe]] . [[:d:User:JosefAnthony |JosefAnthony]] [[:d:User talk:JosefAnthony|talk]] ·[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 17:04, 20. april 2026 (CEST)'''
&lt;/div&gt;
&lt;/div&gt;
&lt;/div&gt;
&lt;!-- Sporočilo je poslal_a User:JosefAnthony@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikidata&amp;oldid=30424079 --&gt;

== Wikidata weekly summary #729 ==

&lt;div class=&quot;plainlinks mw-content-ltr&quot; lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot;&gt;

[[File:Wikidata-logo-en.svg|150px|right]]
&lt;div style=&quot;margin-top:10px; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;&quot;&gt;'' Here's your quick overview of what has been happening around Wikidata in the&lt;br&gt;week leading up to 2026-04-27. Missed the previous one? See issue [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|#728]].&lt;br&gt;''&lt;/div&gt;
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; -webkit-column-count:2; column-count:2; -webkit-column-width: 400px; -moz-column-width: 400px; column-width: 400px;&quot;&gt;

''' Discussions '''
* Closed request for adminship: '''[[d:Wikidata:Requests_for_permissions/Administrator/Yamato_Shiya|Yamato Shiya]]''' - Congratulations to our newest Admin!
* New requests for permissions/Bot: '''[[Wikidata:Requests for permissions/Bot/Chamiln17@FineWiki|Chamiln17@FineWiki]]''' - '''Task/s:''' Read-only Wikidata entity cache build for an academic temporal language model dataset.

''' Events ''' 
* [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Events|Upcoming events]]: Next [[Wikidata:WikiProject LD4 Wikidata Affinity Group|LD4 Wikidata Affinity Group]] session — 28 April 2026 at 9am PT / 12pm ET / 16:00 UTC / 6pm CEST. This session covers QuickStatements 3.0, the updated batch-editing tool for Wikidata, redeveloped by Wikimedia Brasil with support from Wikimedia Deutschland, featuring a modern interface and improved performance. Watch the previous session recording: [https://www.youtube.com/watch?v=zkd_W_K2CEQ on youtube]. More details: [[Wikidata:WikiProject LD4 Wikidata Affinity Group/Project Series/QuickStatements3 | QuickStatements3]]

''' Press, articles, blog posts, videos '''
* Blogs:
** [https://diff.wikimedia.org/2026/04/10/the-gballi-browser-designing-for-the-dagbanli-alphabet/ The Gballi Browser: Designing for the Dagbanli Alphabet], by Mohammed Sadat Abdulai and Mohammed Awal Alhassan
** [[DiffBlog:2026/04/21/building-visibility-for-african-women-on-wikimedia-the-empowerher-fellowship|Building Visibility for African Women on Wikimedia: The EmpowerHer Fellowship]] by Andikan Efiok Eduok.
* Papers:
** [https://openhumanitiesdata.metajnl.com/articles/10.5334/johd.430 Call for Edits Nearby: Open Archives Metadata from Saxony] by J. Bemme &amp; M. Munke (2026), latest paper in the Journal of Open Humanities Data series.
** (Deutsch) [PDF] [https://arthist.net/reviews/52225/view=pdf Art History Loves Wiki 2026 | digital/local.collection loves wiki] - report from ArtHist.net on the recent 3rd edition of the conference, held at the Museum Schnütgen, Köln, from 27 – 29 March.
* Videos:
** [https://www.youtube.com/watch?v=7GAI0MXlYBE Live Wikidata Editing, #121] with Jan Ainali and Abbe98.
** (Español) [https://www.youtube.com/watch?v=Ci-TFUyvnAU Build with Wikimedia open data: APIs, SPARQL and visualization] with Carla Toro Fernández, Director Technology WM Chile.
** [https://www.youtube.com/watch?v=1mehivb26qI Every Airport Ever Built (1909-2024)] - an animated map showing where and when airports were built. Powered by Wikidata and OurAirports.
** (Catalan) [https://www.youtube.com/watch?v=1xFbsSRMncs Barcelona Free Software: How to use Wikidata to make public domain digital works visible?], [[d:User:Hiperterminal|User:Hiperterminal]] presents Paulina, discusses the work done in digitising collections and how to make public domain works visible. 
* Notebooks: [https://observablehq.com/@pac02/does-the-country-of-birth-affect-the-likelihood-of Does the country of birth affect the likelihood of having a Wikipedia biography?] by [[User:PAC2]]

''' Tools of the week '''
* [https://app.wikitime.live/ The Human History Atlas (WikiTime)], a browser-based atlas that uses Wikidata and Wikipedia-sourced data to construct timelines and allows exploration of significant historical events.
* [https://olympians.toolforge.org/athletes Wikilympians], a real-time list of all 153,412 known Olympic competitors with Wikidata and Wikipedia coverage statistics

''' Other Noteworthy Stuff '''
* Wikibase Suite 7.0 and Wikibase Suite Deploy 7.0.0 have been launched! It brings Wikibase closer to feature parity with Wikidata. Here's what's in the latest release:
** [[mw:Extension:Echo|Echo Extension]]: User activity alerts and notifications.
** [[mw:Extension:DiscussionTools|Discussion Tools Extension]]: Set of tools to enhance discussion pages.
** [[mw:Trust_and_Safety_Product/Temporary_Accounts|Temporary Accounts]]: The support for temporary accounts without IP address exposure has been added. It will, however, remain disabled by default, in line with Wikibase Cloud.
** Grouped External Identifiers (https://phabricator.wikimedia.org/T310898): External identifiers are now grouped on entity pages for better readability.
** “Mul” (multi-language) support: Adds support for multi-language values.

''' Newest [[d:Special:ListProperties|properties]] and [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Property proposal|property proposals]] to review '''

&lt;!-- NEW PROPERTIES DO NOT REMOVE --&gt;
* Newest General datatypes: 
**[[:d:Property:P14345|perspective]] (&lt;nowiki&gt;point of view for an image of an object, for example an anatomical structure (ventral, dorsal, frontal)&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Property:P14347|Bavarian natural monuments ID]] (&lt;nowiki&gt;identifier for natural monuments in Bavaria (Germany), issued by the Bayerisches Landesamt für Umwelt&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Property:P14351|‎audio version of text]] (&lt;nowiki&gt;The audio version of a text (e.g. book). Not the audio version of the Wikipedia article about the text (e.g. book).&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Property:P14359|‎motive]] (&lt;nowiki&gt;verified reasoning behind an action&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Property:P14360|‎award category or rank]] (&lt;nowiki&gt;(qualifier of P166) specific category or rank of an award received, for awards with more than one category or rank&lt;/nowiki&gt;)
* Newest External identifiers: [[:d:Property:P14346|‎BE-monumen ID]], [[:d:Property:P14348|Team Norway athlete ID]], [[:d:Property:P14349|‎Kantonsspital St.Gallen author ID]], [[:d:Property:P14350|‎Consumer Rights Wiki article ID]], [[:d:Property:P14353|Central Registration Number (Indonesia Military)]], [[:d:Property:P14354|‎Conlang Database ID]], [[:d:Property:P14355|EM-DAT disaster number]], [[:d:Property:P14356|UNDRR-ISC Hazard Information Profile ID]], [[:d:Property:P14357|‎EDAM Ontology ID]], [[:d:Property:P14358|‎Turkey province ID]], [[:d:Property:P14361|Kvinnehistorie.no topic ID]], [[:d:Property:P14362|CNVD-ID]], [[:d:Property:P14363|GiveSendGo fundraising ID]], [[:d:Property:P14364|radiko person ID]], [[:d:Property:P14365|Wikiparfum brand ID]], [[:d:Property:P14366|‎Turkey district ID]], [[:d:Property:P14367|OSDev article ID]]
&lt;!-- END NEW PROPERTIES --&gt;
&lt;!-- NEW PROPOSALS DO NOT REMOVE --&gt;
* New General datatypes property proposals to review: 
**[[:d:Wikidata:Property proposal/different from property|different from property]] (&lt;nowiki&gt;This property is to be distinguished from the other property&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Wikidata:Property proposal/SELL rating|SELL rating]] (&lt;nowiki&gt;classification in the Syndicat des éditeurs de logiciels de loisirs rating system&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Wikidata:Property proposal/time expansion|time expansion]] (&lt;nowiki&gt;factor by which a recording's duration has been extended or compressed relative to the original real-time event, without pitch correction; values greater than 1 indicate time expansion (e.g. 10 = ten times longer than real life, pitch lowered tenfold); values less than 1 indicate time compression (e.g. 0.1 = ten times shorter, pitch raised tenfold); 1 = real-time&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Wikidata:Property proposal/Parental Advisory System rating|Parental Advisory System rating]] (&lt;nowiki&gt;content rating for coin-operated video games&lt;/nowiki&gt;)
* New External identifier property proposals to review: [[:d:Wikidata:Property proposal/CINEFOX film ID (reproposal)|CINEFOX film ID (reproposal)]], [[:d:Wikidata:Property proposal/CINEFOX parson ID (reproposal)|CINEFOX parson ID (reproposal)]], [[:d:Wikidata:Property proposal/VK video ID|VK video ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Brew TV|Brew TV]], [[:d:Wikidata:Property proposal/CycleBase cyclist ID (new)|CycleBase cyclist ID (new)]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Royal Australian Air Force service number|Royal Australian Air Force service number]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Files of the Reich Chancellery ID|Files of the Reich Chancellery ID]]
&lt;!-- END NEW PROPOSALS --&gt;

You can comment on [[d:Wikidata:Property proposal/Overview|all open property proposals]]!

''' Did you know? '''
* Query examples: [https://w.wiki/MDpD List of treaties/truces in the time] by  [[:d:User:Bouzinac | Bouzinac ]]
* Newest [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:WikiProjects|WikiProjects]]: [[d:Wikidata:WikiProject_Occupations|WikiProject Occupations]] for enriching items [[d:Property:P106|occupation ''&lt;small&gt;(P106)&lt;/small&gt;'']], [[d:Q12737077|occupation ''&lt;small&gt;(Q12737077)&lt;/small&gt;'']] with data verified from official national occupation classification systems.
* Newest [[d:Wikidata:Database reports|database reports]]: [[d:Wikidata:Database_reports/without_claims_by_site|Without Claims by Site]] - this report will list how many Wikidata Items have 0 Statements, with a linked Wiki Article/page. Click ''reports/all items'' for a per wiki list, and consider expanding.
* [[d:Wikidata:Showcase items|Showcase Items]]: [[d:Q845661|Okazaki fragments]] - short DNA sequences synthesized discontinuously during DNA replication 
* [[d:Wikidata:Showcase lexemes|Showcase Lexemes]]: [[d:Lexeme:L29733|transfer (L29733)]] - English noun/verb (ˈtræns.fɜːr) meaning &quot;to move from one place to another&quot;, &quot;a sports team member moving to another team&quot;, or &quot;a ticket allowing continuation of a journey&quot;

''' Development '''
* Query Service: It is now possible to download query results in Wikidata Query Service that include coordinates as KML &amp; GPX (GeoJSON has been available since last year). Text from the first column in the results is used as the value for naming POIs. Thanks again to Atom.oil.2 for the patch. ([[phab:T414376]])
* The Wikidata team continued working on a prototype to make WikiProjects more visible ([[phab:T420907]]) and made the new Wikidata mobile UI use auto-resizing text areas instead of single-line text inputs, in order to make longer values easier to edit ([[phab:T414420]])
* The Wikidata Integrations team now has a working prototype of LilDiffCheck, injecting wikidata changes into recent changes only if there was a change on the wikipedia html ([[phab:T421390]])
* Language fallback will be available this week on the labels of linked entities functionality in GraphQL  ([[phab:T413655]])


[[phab:maniphest/query/4RotIcw5oINo/#R|You can see all open tickets related to Wikidata here]]. If you want to help, you can also have a look at [https://phabricator.wikimedia.org/project/board/71/query/zfiRgTnZF7zu/?filter=zfiRgTnZF7zu&amp;order=priority the tasks needing a volunteer].

''' Weekly Tasks '''
* Add labels, in your own language(s), for the new properties listed [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Newest_properties_and_property_proposals_to_review|above]].
* Contribute to the showcase Item and Lexeme [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|above]].
* Govdirectory weekly focus: [[d:Wikidata:WikiProject Govdirectory/Main dashboard|field of work]]
* Summarize your [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|WikiProject's ongoing activities]] in one or two sentences.
* Help [[d:Special:LanguageStats|translate]] or proofread the interface and documentation pages, in your own language!
* [[d:User:Pasleim/projectmerge|Help merge identical items]] across Wikimedia projects.
* Help [[d:Wikidata:Status updates/Next|write the next summary!]]

&lt;div style=&quot;margin-top:10px; font-size:90%; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;&quot;&gt;'''· [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|Previous issue]] · [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Current|Full report]] · [[m:Global message delivery/Targets/Wikidata|Unsubscribe]] . [[:d:User:JosefAnthony |JosefAnthony]] [[:d:User talk:JosefAnthony|talk]] ·[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 17:28, 27. april 2026 (CEST)'''
&lt;/div&gt;
&lt;/div&gt;
&lt;/div&gt;
&lt;!-- Sporočilo je poslal_a User:JosefAnthony@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikidata&amp;oldid=30424079 --&gt;

== Wikidata weekly summary #730 ==

&lt;div class=&quot;plainlinks mw-content-ltr&quot; lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot;&gt;

[[File:Wikidata-logo-en.svg|150px|right]]
&lt;div style=&quot;margin-top:10px; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;&quot;&gt;'' Here's your quick overview of what has been happening around Wikidata in the&lt;br&gt;week leading up to 2026-05-04. Missed the previous one? See issue [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|#729]].&lt;br&gt;''&lt;/div&gt;
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; -webkit-column-count:2; column-count:2; -webkit-column-width: 400px; -moz-column-width: 400px; column-width: 400px;&quot;&gt;

''' Discussions '''
* New requests for permissions/Bot: [[d:Wikidata:Requests_for_permissions/Bot/Chamiln17@FineWiki|Chamiln17@FineWiki]] - Task: This bot performs a read-only cache build for an academic temporal language model dataset.
* Other: [[d:Wikidata:WikiProject Ontology/Status of Ontology Classes and Properties|better tools to support constraints implied by properties like disjoint union of]]

''' Events ''' 
* [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Events|Upcoming events]]:
** [[d:Event:WikiProjects Days 2026|WikiProjects Days 2026]] (online, June 19 to 21). A community gathering focused on making WikiProjects more useful, visible, and alive. [[d:Event talk:WikiProjects Days 2026|Propose a session]] (deadline for proposals: May 26, 2026) or register now.
** [[m:Language_Diversity_Conference/Submissions|Language Diversity Conference]] - Call for Submissions ends 15 May 2026.
** [https://diff.wikimedia.org/2026/04/29/wikidata-community-summit-2026-coscup-call-for-proposals/ Wikidata Community Summit 2026 @ COSCUP] - Call for Proposals ends May 9, 2026.
** [https://www.laguardia.edu/event/lic-photo-walking-tourwikipedia-workshop/ LIC Photo Walking Tour + Wikipedia &amp; Wikidata Workshop] - May 16, 12:30 - 16:00 EDT (UTC-4). A historical walking tour of Long Island City, New York, concluding with a Wiki-skills workshop at LaGuardia. Registration on the event link.
* Ongoing: [[d:Wikidata:Events/Coordinate_Me_2026|COORDINATE ME 2026]] - a Wikidata competition for geolocatable content has just started and ends 31 May 2026. Visit the link for details on how to participate.

''' Press, articles, blog posts, videos '''
* Blogs:
** [https://christianmahnke.de/en/post/blog-visualisation/ Visualised Blog metadata through SPARQL queries] - ChristianMahnke blog.
** [https://diff.wikimedia.org/2026/04/22/mozilla-common-voice-meets-wikidata-how-the-dagbanli-dictionary-got-audio-usage-examples/ Mozilla Common Voice Meets Wikidata (How the Dagbanli Dictionary Got Audio Usage Examples)]
** [https://diff.wikimedia.org/2026/05/03/wiki-loves-mother-tongue-2026-in-the-igbo-community/ Wiki Loves Mother Tongue 2026 in the Igbo Community]
** [https://diff.wikimedia.org/2026/05/04/eduwiki-workshop-highlights-practical-uses-of-wikimedia-commons-in-education/ EduWiki Workshop Highlights Practical Uses of Wikimedia Commons in Education]
** [https://diff.wikimedia.org/2026/05/02/recap-wiki-for-human-rights-lgbtiq-nigeria-february-and-march-training/ Recap: Wiki for Human Rights, LGBTIQ+ Nigeria, February and March Training]
** [https://diff.wikimedia.org/2026/05/01/the-new-artfeminisms-wikidata-modules-are-here/ The new Art+Feminism’s Wikidata Modules are here!]
* Videos:
** [https://www.youtube.com/watch?v=9lEyzX98BFE Panel on Wikidata and public domain in Colombia] (Spanish): on April 24th, the National Library of Colombia, The Cultural Network of the Bank of the Republic of Colombia, Wikimedia Colombia and Fundación Conector discussed about digital heritage and Wikidata, its challenges and opportunities for collaboration.
** [https://www.youtube.com/watch?v=qAnnn-Bk7Tk Wikibase - an introduction by Jason Evans] (Open Data Manager, National Library of Wales). Produced by the Wikimedian in Residence channel, University of Edinburgh.
** [https://www.youtube.com/watch?v=OV4aL2PdjIc A uMap based on Wikidata] - a use-case of Holy Wells located in Ireland, associated with female Saints, powered by Wikidata and OpenStreetMap.
** [https://www.youtube.com/watch?v=ViOkEYQLggM Wikifunctions in practice: Reusable Logic for Wikimedia] - Presentation given by Toby Hudson ([[d:User:99of9|User:99of9]]) at the Wikiconference Australia 2026.
** [https://www.youtube.com/watch?v=-qYi3xPtB8I Mentor Me! Session 3A] - This in-person and hands-on session is provided by the Wikimedia Tyap User Group, and continues in the following sessions: [https://www.youtube.com/watch?v=J4b6Y3w4_ME Mentor Me! Session 3B] and [https://www.youtube.com/watch?v=X2QM5RdJhl0 Mentor Me! Session 3C]. Led by Gwakhap D. Anthony, it will cover how to document languages with Wikidata lexemes.
* Africa Wiki Women:
** [https://www.youtube.com/watch?v=1mrF98BA1SM Linking images from Commons to Wikidata and Wikipedia] -  how images are used across the Projects with examples documenting African Women.
** [https://www.youtube.com/watch?v=fANX6mDde5A Newbies Monthly Meetup for Africa Wiki Women] - further training and introductory skills for Wikidata and how it interacts with the other Wikimedia Projects.
** [https://www.youtube.com/watch?v=yvatmrH1uhQ EditHer Africa Contest (April)] - a beginner-friendly hands-on Wikidata item creation guide and launch of the monthly contest, with a focus on African Women in Works and Leadership.

''' Tool of the week '''
* [https://openhistory.app OpenHistory] – interactive historical atlas of 21k+ Wikidata-sourced historical events, polities, and territories on a timeline+map. SPARQL-driven pipeline, MIT/CC BY-SA. ([https://github.com/kdhillon/openhistory GitHub])

''' Other Noteworthy Stuff '''
* [https://wikitrivia.tomjwatson.com/ WikiTrivia] - the webgame about putting historical events in the correct order recently got a huge update, thanks to creator Tom Watson.
* [[mw:Wikimedia_APIs/Rate_limits|Wikimedia API's / Rate limits]] - new rate limits are being added for all Wikimedia projects, to ensure sustainable use to the REST an ACTION API's. If you operate a bot and it has recently started producing an error message for producing too many API requests, please consult the linked MediaWiki page and amend your bot as needed.

''' Newest [[d:Special:ListProperties|properties]] and [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Property proposal|property proposals]] to review '''

&lt;!-- NEW PROPERTIES DO NOT REMOVE --&gt;
* Newest General datatypes: [[:d:Property:P14387|‎meta-category for]] (&lt;nowiki&gt;topic or class of items covered by the lowest categories in this meta-category's hierarchy&lt;/nowiki&gt;)
* Newest External identifiers: [[:d:Property:P14368|KISTI article ID]], [[:d:Property:P14369|FISH Monument Types Thesaurus ID]], [[:d:Property:P14370|FISH Evidence Thesaurus ID]], [[:d:Property:P14371|Organization in cooperation with ISO ID]], [[:d:Property:P14372|ScriptSource script code]], [[:d:Property:P14373|‎ScriptSource language code]], [[:d:Property:P14374|Tube8 performer ID]], [[:d:Property:P14375|Bundestag Group Minutes ID]], [[:d:Property:P14376|Westra code]], [[:d:Property:P14377|Myrotvorets  ID]], [[:d:Property:P14378|‎Irish State Administration Database Unit ID]], [[:d:Property:P14379|Hessische Parlamentarismusgeschichte Abgeordneten-ID]], [[:d:Property:P14380|YouPorn performer ID]], [[:d:Property:P14381|‎GFMIS Agency Code]], [[:d:Property:P14382|‎Royal Australian Air Force service number]], [[:d:Property:P14383|‎Plataforma Acácia ID]], [[:d:Property:P14384|‎Observatório Terras Quilombolas ID]], [[:d:Property:P14385|BIOSOP ID]], [[:d:Property:P14386|BIOKAND ID]]
&lt;!-- END NEW PROPERTIES --&gt;
&lt;!-- NEW PROPOSALS DO NOT REMOVE --&gt;
* New General datatypes property proposals to review: 
**[[:d:Wikidata:Property proposal/(found) liable of|(found) liable of]] (&lt;nowiki&gt;tort or civil wrong a person or organization was found liable of&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Wikidata:Property proposal/DMCA takedown policy URL|DMCA takedown policy URL]] (&lt;nowiki&gt;DMCA (Digital Millennium Copyright Act) takedown policy or submitting page of this hosting site or UGC (User Generated Content) distributor&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Wikidata:Property proposal/18 U.S.C. § 2257 policy URL|18 U.S.C. § 2257 policy URL]] (&lt;nowiki&gt;age requirement documentation URL statement of this website or company&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Wikidata:Property proposal/monolingual text name properties|monolingual text name properties]] (&lt;nowiki&gt;(with an associated language code) name by which a subject is recorded in a database, mentioned as a contributor of a work, or is referred to in a particular context&lt;/nowiki&gt;)
* New External identifier property proposals to review: [[:d:Wikidata:Property proposal/Gidrologicheskaya Izuchennost Code|Gidrologicheskaya Izuchennost Code]], [[:d:Wikidata:Property proposal/QBWiki article ID|QBWiki article ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Dijital İstanbul ID|Dijital İstanbul ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/NaPTAN stop area code|NaPTAN stop area code]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Identifiant Cairn d'un éditeur|Identifiant Cairn d'un éditeur]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Darwin Correspondence person ID|Darwin Correspondence person ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/ACM Digital Library institution ID|ACM Digital Library institution ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/SensCritique person ID|SensCritique person ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/ National Archives of Japan Digital Archive ID| National Archives of Japan Digital Archive ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/VGs drapsoversikt ID|VGs drapsoversikt ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Semanticscience Integrated Ontology ID|Semanticscience Integrated Ontology ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Senkyo.com|Senkyo.com]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Objectif plumes author pages|Objectif plumes author pages]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Maoyan personage ID|Maoyan personage ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/critify.de publication ID|critify.de publication ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/BookNotification author ID|BookNotification author ID]]
&lt;!-- END NEW PROPOSALS --&gt;

You can comment on [[d:Wikidata:Property proposal/Overview|all open property proposals]]!

''' Did you know? '''
* Query examples: [https://w.wiki/MR9w Script style of manuscript Qur'ans]
* Newest [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:WikiProjects|WikiProjects]]:
** [[d:Wikidata:WikiProject_Early_Modern_Silesia|Early Modern Silesia]] 
** [[d:Wikidata:WikiProject_Tango|Tango]]
* WikiProject Highlights: WikiProject Ontology has gathered a [[d:Wikidata:WikiProject_Ontology/Ontology_Course/Projects_Offering_2|list of potential projects]] for the second offering of the Wikidata Ontology course, and has published a subpage to discuss the future of [[d:Wikidata:WikiProject_Ontology/Status_of_Ontology_Classes_and_Properties|Ontology Classes and Properties]].
* Newest [[d:Wikidata:Database reports|database reports]]: [[d:Wikidata:Database_reports/unmarked_supercentenarians|Unmarked Supercentenarians]] - this list displays humans who do not have a claim ''supercentenarian (Q1200828)'' (or ''alleged supercentenarian (Q106991708)''), but the difference between their Date of Birth and Date of Death is greater than 110 years.
* [[d:Wikidata:Showcase items|Showcase Items]]: [[d:Q174284|Raiders of the Lost Ark]] - a 1981 film directed by Steven Spielberg and starring Harrison Ford, Karen Allen, and John Rhys-Davies.
* [[d:Wikidata:Showcase lexemes|Showcase Lexemes]]: [[d:Lexeme:L2205|gje (L2205)]] - Norwegian verb (jeː) meaning &quot;to give&quot;, &quot;to perform/hold&quot;, or &quot;to diminish in strength&quot;

''' Development '''
* Mobile statement editing: We continued fixing issues uncovered in testing
* WikiProjects: We are working on adding links to the sidebar of Items to lead people to the respective WikiProjects for that Item. This way we hope to help people more easily find data modelling documentation as well as other editors interested in the same topic.

[[phab:maniphest/query/4RotIcw5oINo/#R|You can see all open tickets related to Wikidata here]]. If you want to help, you can also have a look at [https://phabricator.wikimedia.org/project/board/71/query/zfiRgTnZF7zu/?filter=zfiRgTnZF7zu&amp;order=priority the tasks needing a volunteer].

''' Weekly Tasks '''
* Add labels, in your own language(s), for the new properties listed [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Newest_properties_and_property_proposals_to_review|above]].
* Contribute to the showcase Item and Lexeme [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|above]].
* Govdirectory weekly focus country: 
* Summarize your [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|WikiProject's ongoing activities]] in one or two sentences.
* Help [[d:Special:LanguageStats|translate]] or proofread the interface and documentation pages, in your own language!
* [[d:User:Pasleim/projectmerge|Help merge identical items]] across Wikimedia projects.
* Help [[d:Wikidata:Status updates/Next|write the next summary!]]

&lt;div style=&quot;margin-top:10px; font-size:90%; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;&quot;&gt;'''· [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|Previous issue]] · [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Current|Full report]] · [[m:Global message delivery/Targets/Wikidata|Unsubscribe]] . [[:d:User:JosefAnthony |JosefAnthony]] [[:d:User talk:JosefAnthony|talk]] ·[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 15:51, 4. maj 2026 (CEST)'''
&lt;/div&gt;
&lt;/div&gt;
&lt;/div&gt;
&lt;!-- Sporočilo je poslal_a User:JosefAnthony@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikidata&amp;oldid=30424079 --&gt;

== Wikidata weekly summary #731 ==

&lt;div class=&quot;plainlinks mw-content-ltr&quot; lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot;&gt;

[[File:Wikidata-logo-en.svg|150px|right]]
&lt;div style=&quot;margin-top:10px; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;&quot;&gt;'' Here's your quick overview of what has been happening around Wikidata in the&lt;br&gt;week leading up to 2026-05-11. Missed the previous one? See issue [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|#730]].&lt;br&gt;''&lt;/div&gt;
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; -webkit-column-count:2; column-count:2; -webkit-column-width: 400px; -moz-column-width: 400px; column-width: 400px;&quot;&gt;

''' Discussions '''
* New requests for permissions/Bot: [[d:Wikidata:Requests_for_permissions/Bot/AAU_Research_NLP_Bot,_1|AAU Research NLP Bot 1]] - Task(s): Querying Wikidata for entities and relations and paths between them. From 1-hop until 3-hops.
* Closed request for permissions/Bot: [[d:User:MarisDreshmanisBot|MarisDreshmanisBot]] (formerly ''ReNeuralAgent Bot'') has been approved after a community intervention, see the discussion [[d:Wikidata:Requests_for_permissions/Bot#Maris_Dreshmanis_—_ReNeuralAgent|here]].

''' Events ''' 
* [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Events|Upcoming events]]:
** '''[[d:Event:WikiProjects_Days_2026|WikiProjects Days 2026]]'''  will take place between '''19 - 21 June'''.&lt;br&gt;WikiProjects are crucial to improving data quality and onboarding newcomers to specific areas of Wikidata. This event is the place for all editors to discover WikiProjects, find ones to join, learn about their modelling practices and how to improve the content and tools of your favourite WikiProjects. '''[[d:Special:RegisterForEvent/3670|Register here]]''' to get any news or updates about this new Wikidata X Days event. The '''Call for Proposals''' is open! If you have an idea for a session, please '''[[d:Event_talk:WikiProjects_Days_2026|submit it here]]''' by '''26 May'''.
** [[d:Event:Wikidata Live Editing 122|Wikidata Live Editing]], 11 May
** [https://ai-bridges.org/2026/02/13/symposium/ AI Bridges Symposium] is taking place at ''Senate House, University of London'' across 28 and 29 May. (Free) Registration for this on-site event closes 21 May. The event will begin with introductions to Wikidata, Wikibase, connecting AI with Wikidata and follow on day 2 bringing the full ecosystem together for dialogue, debate, and collaborative action.
* Ongoing: [[d:Wikidata:Events/Coordinate_Me_2026|Coordinate Me 2026]] - edit items with a [[d:Property:P625|P625 ''(coordinate location)'']] from the focus countries and be in the running for a prize. Ends 31 May 2026.

''' Press, articles, blog posts, videos '''
* Blogs:
** [https://diff.wikimedia.org/2026/05/08/building-wikimedia-tools-in-northern-nigeria-the-arewa-techcom-hackathon/ Building Wikimedia tools in Northern Nigeria: launch of Arewa TechCom through the Arewa Wikimedia Hackathon 2026]
** [https://addshore.com/tag/wikibase-world/ Editing wikibase.world (a MediaWiki site), with Jules (an AI agent)] by Addshore.
** [https://www.linkedin.com/pulse/libraries-ai-infrastructure-african-edition-stuart-michael-edelenbos-bsage/ Libraries as AI Infrastructure: The African Edition] - reflections on overlooked African contributions to linked data and AI infrastructure, highlighting Wikibase-powered projects African Literary Metadata (ALMEDA) and Nigeria’s Semantic Name Authority Recognition (SNAR). By Stuart Michael Edelenbos
** [https://www.tabakalera.eus/en/tabakalera-has-promoted-open-access-cultural-knowledge-linking-medialab-catalogue-wikidata Tabakalera promotes open access to cultural knowledge by linking their medialab catalogue to Wikidata]
** [https://blog.stoa.org/archives/4398 The Stoa: a Review for Digital Classics - report on Linked Pasts 11 - Epigraphic Data in Wikidata, from Ontology to Practice]
** [[Diffblog:technical-tinkering-for-commonsdb-at-the-wikimedia-hackathon/|Technical tinkering for CommonsDB at the WM Hackathon]] by Ainali.
** [https://www.ezrabrand.com/p/introducing-index-historical-jewish-figures Ezra Brand - Introducing a New Index of Biblical, Talmudic, and Medieval Jewish Figures] - Wikidata helps index and categorise Jewish figures into distinct periods.
** (Deutsch) [https://arthist.net/archive/52383 ArtHist: New Art-Historical Resource on the Web] and [https://blog.tib.eu/2026/05/11/eingepraegte-geschichte-das-meistersiegel-wiki-ist-online/ TIB Blog: Embossed story – the Meistersiegel-Wiki is online] are both articles about the new ''Meistersiegel'' Wikibase instance.
* Papers: [https://journals.ub.uni-heidelberg.de/index.php/dco/issue/view/7602 Volume 12,2] of [[:d:Q130266048|Digital Classics Online]] contains many papers regarding the use Wikidata and Wikibase in the field of Classics:
** [https://doi.org/10.11588/dco.2026.12.112296 ''Hypotheseis, a Database of Named Entities Surrounding Greek Rhetorical Exercises''] by [[:d:User:Epìdosis|Camillo Carlo Pellizzari di San Girolamo]]
** [https://doi.org/10.11588/dco.2026.12.112294 ''Altinum: a Wikidata Project for Digital Epigraphy and Prosopography''] by [[:d:User:Anna Clara Maniero Azzolini|Anna Clara Maniero Azzolini]]
** [https://doi.org/10.11588/dco.2026.12.112287 ''The NIKAW Project: An Infrastructure of Texts, Entities and Language Models to Study the Circulation of Knowledge in the Ancient World''] by [[:d:User:Ake1990|Margherita Fantoli]]
* Videos:
** [https://www.youtube.com/watch?v=WGcTriZO6dA OpenDataDEx - Exploring Supreme Court Rulings in Wikidata], for The Knowledge Commons project. Try it out for yourself: [https://opendatadex.com/ Open Data Explorer]
** [https://www.youtube.com/watch?v=hGsdryuQwTI Wikidata: Introduction and Basics] - an introductory session provided by WMUG Uganda.
** (Arabic) [https://www.youtube.com/watch?v=i67lJQfGPFg Introduction to Wikidata] hosted by Michel Bakhni for the channel: ''Wikimedia group for those interested in Islamic civilization''
* Presentations:
** (Deutsch) [[c:File:Wikidata_in_Museen,_Archiven_und_Bibliotheken.pdf|Wikidata in Museums, Archives and Libraries]]
** [[c:File:Wikicite_2025_white_paper_summary.pdf|White Paper (PDF) - Wikidata Days and Wikicite (2025)]] - Open bibliographic metadata in practice, what was learned in Bern and what libraries and the community can do next.

''' Tool of the week '''
* [https://opendatadex.com/ Open Data DEx Explorer] - ''&quot;an interactive graph visualizer of semantic Open Data. Relationships are discovered heuristically and a graph structure created in real time, allowing navigation and insight into raw data without building formal ontologies.&quot;''Read more on [https://theknowledgecommons.org/ The Knowledge Commons blog], by Michelle Tomlyn.
* [https://gapmap.wiki GapMap.Wiki] - explore knowledge gaps between different language Wikipedia's. GapMap identifies Wikipedia articles that exist in many languages but missing from the target, helping editors prioritize which articles to translate or create. No AI is used, just comparing publicly available databases.

''' Other Noteworthy Stuff '''
* Mobile editors can now edit all datatypes directly in the mobile view. To help improve this new interface, Wikimedia Deutschland is looking for volunteers (especially editors from Right-to-left languages) for UX testing sessions. Participants will be compensated for their time. Sign up [https://greatquestion.co/wikimediadeutschland/bo2e7e2a/apply here] (greatquestion) and learn more on the project page: [[d:Wikidata:Usability and usefulness/Item editing experience/Mobile editing of statements|Mobile editing of statements]]

''' Newest [[d:Special:ListProperties|properties]] and [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Property proposal|property proposals]] to review '''
&lt;!-- NEW PROPERTIES DO NOT REMOVE --&gt;
* Newest General datatypes: 
**[[:d:Property:P14392|‎energy density]] (&lt;nowiki&gt;amount of energy extractable from a substance (e.g. in a combustion engine) per unit of volume or of mass&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Property:P14401|‎Parental Advisory System rating]] (&lt;nowiki&gt;content rating for coin-operated video games&lt;/nowiki&gt;)
* Newest External identifierss: [[:d:Property:P14388|Cyprus company ID]], [[:d:Property:P14389|‎DBNL title ID]], [[:d:Property:P14390|ShotOnWhat film ID]], [[:d:Property:P14391|‎Shinmei database ID]], [[:d:Property:P14394|‎ColBase ID]], [[:d:Property:P14395|Lubimyczytać version/edition ID]], [[:d:Property:P14396|Files of the Reich Chancellery ID]], [[:d:Property:P14397|‎Darwin Correspondence person ID]], [[:d:Property:P14399|‎Gidrologicheskaya Izuchennost Code]], [[:d:Property:P14403|‎Brew TV movie ID]], [[:d:Property:P14404|National Archives of Japan Digital Archive ID]], [[:d:Property:P14405|PlayStation Trophies trophy ID]], [[:d:Property:P14406|Tax Identification Number (Spain)]], [[:d:Property:P14407|‎19star actor ID]]
&lt;!-- END NEW PROPERTIES --&gt;
&lt;!-- NEW PROPOSALS DO NOT REMOVE --&gt;
* New General datatypes property proposals to review: [[:d:Wikidata:Property proposal/concentration camp prisoner number|concentration camp prisoner number]] (&lt;nowiki&gt;registration or prisoner number assigned to a person in camps operated under Nazi persecution between 1933 and 1945&lt;/nowiki&gt;)
* New External identifier property proposals to review: [[:d:Wikidata:Property proposal/ID für Kulturdenkmale in Lübeck|ID für Kulturdenkmale in Lübeck]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Datenbank-ID für Kulturdenkmale in Lübeck|Datenbank-ID für Kulturdenkmale in Lübeck]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Prime Video URL ID|Prime Video URL ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Prime Video GTI|Prime Video GTI]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Portable Antiquities Scheme record ID|Portable Antiquities Scheme record ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Identifiant d'un(e) éditeurice dans le DEF19 2.0|Identifiant d'un(e) éditeurice dans le DEF19 2.0]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Apple TV parson ID|Apple TV parson ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/CINEMATODAY film ID|CINEMATODAY film ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Verfassungsblog author ID|Verfassungsblog author ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Blätter author ID|Blätter author ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/EGAFD film ID|EGAFD film ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Museum of Canadian Music artist ID|Museum of Canadian Music artist ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Museum of Canadian Music work ID|Museum of Canadian Music work ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/BGAFD film ID|BGAFD film ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Movielens ID|Movielens ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Instrumentalistinnen-Lexikon ID|Instrumentalistinnen-Lexikon ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/parliament.scot member ID|parliament.scot member ID]]
&lt;!-- END NEW PROPOSALS --&gt;

You can comment on [[d:Wikidata:Property proposal/Overview|all open property proposals]]!

''' Did you know? '''
* Query examples:
** [[d:Wikidata:WikiProject_Space/Queries#Astronauts_members_of_space_missions|Astronauts members of Space Missions]]
** [[d:Wikidata:WikiProject_Horse_racing/Queries#All_horses|All Horses in Wikidata]]
* Newest [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:WikiProjects|WikiProjects]]:
** [[d:Wikidata:WikiProject_Horse racing|Project Horse Racing]] : On topics relating to horse racing.
** [[d:Wikidata:WikiProject_William_%26_Mary_Law_School_EMCO|Project William &amp; May Law School EMCO]] - to create and enhance entities for persons and corporate bodies related to the law school, for use in the library's metadata and archival work.
* WikiProject Highlights:
** [[d:Wikidata:WikiProject_Govdirectory/Part_2:_How_to_use_QuickStatements_3.0_to_upload_data_to_Wikidata_for_Govdirectory|Project GovDirectory: How to use QuickStatements 3.0 to add data to GovDir]]
** [[d:Wikidata:WikiProject_Ontology/Ontology_Course/Projects_Offering_2/Modelling_Dictionary_Usage_Labels_in_Wikidata|Ontology Course: Projects Offering 2]] - Modelling Dictionary Usage Labels in Wikidata, Roots and Rhythms: Modelling music as cultural heritage. 
* [[d:Wikidata:Showcase items|Showcase Items]]: [[d:Q208108|Catch Me If You Can]] - a 2002 film by Steven Spielberg starring Leonardo DiCaprio and Tom Hanks. A dramatic re-telling of the life and exploits of serial confidence man Frank Abegnale Jr., ironically the events of the film were later found to be mostly fabricated. 

''' Development '''
* Mobile statement editing: We are continuing to improve the UX and fix issues uncovered in testing
* Making WikiProjects more visible: We are working on adding links to the sidebar menu of Items to make it easier for people to find the WikiProject(s) associated with an Item, find like-minded people and learn about data modelling conventions etc in that particular area
* Query Service: The service is being hit quite heavily and the Wikidata Platform team is working on blocking scrapers and misbehaving tools
* Wikidata integration in the other Wikimedia projects: We are continuing our experiment to further reduce the amount of Wikidata changes that show up on Recent changes and Watchlist but don't actually change the article. Specifically we are looking at checking if there is any difference in the rendered article before and after the change coming from Wikidata

[[phab:maniphest/query/4RotIcw5oINo/#R|You can see all open tickets related to Wikidata here]]. If you want to help, you can also have a look at [https://phabricator.wikimedia.org/project/board/71/query/zfiRgTnZF7zu/?filter=zfiRgTnZF7zu&amp;order=priority the tasks needing a volunteer].

''' Weekly Tasks '''
* Add labels, in your own language(s), for the new properties listed [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Newest_properties_and_property_proposals_to_review|above]].
* Contribute to the showcase Item and Lexeme [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|above]].
* Govdirectory weekly focus: [[d:Wikidata:WikiProject Govdirectory|public universities]] 
* Summarize your [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|WikiProject's ongoing activities]] in one or two sentences.
* Help [[d:Special:LanguageStats|translate]] or proofread the interface and documentation pages, in your own language!
* [[d:User:Pasleim/projectmerge|Help merge identical items]] across Wikimedia projects.
* Help [[d:Wikidata:Status updates/Next|write the next summary!]]

&lt;div style=&quot;margin-top:10px; font-size:90%; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;&quot;&gt;'''· [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|Previous issue]] · [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Current|Full report]] · [[m:Global message delivery/Targets/Wikidata|Unsubscribe]] . [[:d:User:JosefAnthony |JosefAnthony]] [[:d:User talk:JosefAnthony|talk]] ·[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 17:21, 11. maj 2026 (CEST)'''
&lt;/div&gt;
&lt;/div&gt;
&lt;/div&gt;
&lt;!-- Sporočilo je poslal_a User:JosefAnthony@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikidata&amp;oldid=30513889 --&gt;

== Wikidata weekly summary #732 ==

&lt;div class=&quot;plainlinks mw-content-ltr&quot; lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot;&gt;

[[File:Wikidata-logo-en.svg|150px|right]]
&lt;div style=&quot;margin-top:10px; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;&quot;&gt;'' Here's your quick overview of what has been happening around Wikidata in the&lt;br&gt;week leading up to 2026-05-18. Missed the previous one? See issue [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|#731]].&lt;br&gt;''&lt;/div&gt;
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; -webkit-column-count:2; column-count:2; -webkit-column-width: 400px; -moz-column-width: 400px; column-width: 400px;&quot;&gt;

''' Discussions '''
* New requests for permissions/Bot:
**[[d:Wikidata:Requests for permissions/Bot/PatsaBot 1|PatsaBot 1]] - '''Task/s:''' Add sitelink from [[Special:PrefixIndex/Template:Taxonomy/|Template:Taxonomy/*]] on thwiki to same entry from enwiki and update Thai description from generic template format to &quot;แม่แบบอนุกรมวิธาน&quot; (taxonomy template).
**[[d:Wikidata:Requests for permissions/Bot/MarisDreshmanisBot 2|MarisDreshmanisBot 2]] - '''Task/s:''' Create occupation Q-items and add native-language labels on existing occupation Q-items from 33 state-issued national occupation classifiers (165 national registries, 154 countries, ~30,000 new Q-items, ~120,000 native labels across 53 languages).
**[[d:Wikidata:Requests for permissions/Bot/ias-kbase|ias-kbase]] - '''Task/s:''' Read-only bulk entity lookups for an internal knowledge graph project. Fetches labels, claims, and sitelinks from Wikidata and intro-paragraph extracts from English Wikipedia. No writes.

''' Events ''' 
* [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Events|Upcoming events]]:
** Reminder: Propose a session for [[d:Event:WikiProjects_Days_2026|WikiProject Days 2026]]. Your proposal can be just one or two sentences. Suggestions include topics on how to use WikiProjects to connect with others and improve data modelling, how to revive a neglected WikiProject, and what makes a good WikiProject. [[d:Event talk:WikiProjects Days 2026|Propose a session now]]. Deadline Sunday May 24.
** Wikimedia Indonesia is hosting the [[:c:Commons:Kompetisi Penyajian Data|2026 Data Visualization Competition]] from 10th to 31st May 2026. We welcome visualization and essay submissions from Indonesian participants on various topics ranging from Indonesian history to biological diversity.
** [[d:Event:Swedish online editathon 300|The three-hundred online Wikidata meetup in Swedish]], May 24
** [https://www.gw.uni-hamburg.de/ueber-die-fakultaet/digital-humanities/dh-lab/veranstaltungen/26-05-27-hands-on-wiki.html Wikidata: An Open Knowledge Graph for Research and Beyond], a workshop on-site at the Digital Humanities Lab (C2003), University Hamburg, 27 May, 14:15 – 15:45 CEST. Registration (via link).

''' Press, articles, blog posts, videos '''
* Blogs: [https://forum.mapillary.com/t/easy-way-to-add-imagery-to-wikipedia-and-wikidata-items-with-wikishootme-and-mapillary/10375 Easy way to add images to Wikipedia &amp; Wikidata items, with WikiShootMe and Mapillary]
* Papers:
** [https://www.jlis.it/index.php/jlis/article/view/698 ''Wikidata and authority files: reconciliation and cooperation procedures''] by [[:d:User:Epìdosis|Camillo Carlo Pellizzari di San Girolamo]]: an overview of the interactions between Wikidata and library authority files and of the usage of Wikibase by library authority files up to July 2025
** [https://www.jlis.it/index.php/jlis/article/view/675 ''Institutional practices in gender recording: an analysis of National Libraries''] by Novaes de Mendonça, and Ana Carolina Simionato Arakaki: contains references to Wikidata and its interconnection with library authority files
** [https://www.aidainformazioni.it/index.php/aidainformazioni/article/view/350 ''Modellizzazione delle conoscenze: Thesaurus Nuovo soggettario e Wikidata, due strumenti a confronto''] by [[:d:User:Elena Cencetti|Elena Cencetti]], Camillo Carlo Pellizzari di San Girolamo and [[:d:User:Elisabetta Viti2|Elisabetta Viti]] (in Italian): a detailed comparison of Wikidata and the [[:d:Q16583225|Nuovo soggettario Thesaurus]] as knowledge organization systems, with a case study regarding the reconciliation with Wikidata of a group of terms of the Nuovo soggettario Thesaurus regarding photography
* Videos:
** [https://www.youtube.com/watch?v=fubhBJGz6YQ Curating shared knowledge about artifacts on Wikidata] with Till Grallert, it explores how the Jarāʾid project used Wikidata to build a multilingual, open knowledge graph of pre-1930 Arabic periodicals.
** [https://www.youtube.com/watch?v=H_oAlLw5CHs LIVE Wikidata editing #122] with User:Ainali and User:Abbe98 do some live editing on Wikidata (in English), and discuss the thought process of what they are doing and why they do it.
** [https://www.youtube.com/watch?v=rIoQFWGDb90 Every Major Oil and Gas Pipeline in History Mapped] - a visualisation utilising Wikidata, OpenStreetmap, Wikipedia and Global Energy Monitor.
*Presentations
**[[c:File:Reseau_LGBTQI_2026_-_John_SAMUEL.pdf|La fabrique collective des histoires queer dans les communs numériques]]. Presentation by [[User:Jsamwrites|John Samuel]] and panel, 2e Rencontres du Reseau Jeune Recherche LGBTQI+, Université Lyon 1, 12 May 2026

''' Tool of the week '''
*[https://prop-explorer.toolforge.org/ Wikidata Property Explorer] is a tool by user Steven Liu. The tool is used for exploring Wikidata properties
* [https://securitybaseline.eu securitybaseline] use Wikidata to get the domain names for institutions

''' Other Noteworthy Stuff '''
* [https://maproulette.org/browse/challenges/55009 MapRoulette Challenge (Chile)]: Improve heritage-related items around Santiago, Chile, linking them to Wikidata and OpenStreetMap.
* The Wikidata Platform team has published its [[D:Wikidata:SPARQL_query_service/WDQS_backend_update/Backend_Replacement|backend replacement recommendation]] and accompanying [[wikitech:Wikidata_Query_Service/WDQS_Architecture_re-design|technical architecture]] for the migration of the Wikidata Query Service (WDQS) away from Blazegraph. Feedback is invited until May 25th 2026, especially on potential gaps and impacts on advanced use cases. Wikidata community members and WDQS users are also encouraged to help identify high-impact tools and workflows that may need attention on [[D:Wikidata:SPARQL_query_service/WDQS_backend_update/High-Impact_Use_Cases|this page]]. Feedback can be shared on the [[D:Wikidata_talk:SPARQL_query_service/WDQS_backend_update|Migration talk page]] or during the [[D:Wikidata:Blazegraph_Migration_Office_Hours|next office hour]]. See the [[D:Wikidata:Wikidata_Platform_team/Newsletter|WDP team newsletter]] for more details

''' Newest [[d:Special:ListProperties|properties]] and [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Property proposal|property proposals]] to review '''

&lt;!-- NEW PROPERTIES DO NOT REMOVE --&gt;
* Newest General datatypes:
**[[:d:Property:P14408|contains cadastral area]] (&lt;nowiki&gt;cadastral area that is wholly or partly contained by a municipality&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Property:P14413|algebraic closure]] (&lt;nowiki&gt;‎algebraic closure of the field&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Property:P14414|real closure]] (&lt;nowiki&gt;real closure of the formally real field&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Property:P14415|eusocial caste]] (&lt;nowiki&gt;specialized type of an eusocial animal&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Property:P14416|Wikimedia Commons content descriptor]] (&lt;nowiki&gt;Wikimedia Commons content descriptor which applies to this media file&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Property:P14424|‎time expansion]] (&lt;nowiki&gt;factor by which a recording's duration has been extended or compressed relative to the original real-time event, without pitch correction.&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Property:P14425|‎SELL rating]] (&lt;nowiki&gt;French video game content rating (1999–2003)&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Property:P14427|age requirement documentation URL]] (&lt;nowiki&gt;URL for a website's statement of compliance with U.S. legal record-keeping requirements related to visual depictions of actual sexually explicit conduct&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Property:P14430|maximum vehicle length]] (&lt;nowiki&gt;maximum authorized length for vehicles (especially heavy goods vehicles) on a bridge, tunnel or road segment&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Property:P14431|maximum vehicle width]] (&lt;nowiki&gt;maximum authorized width for vehicles (especially heavy goods vehicles) on a bridge, tunnel or road segment&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Property:P14432|maximum vehicle weight]] (&lt;nowiki&gt;maximum authorized weight (tonnage / gross vehicle weight) for vehicles (especially heavy goods vehicles) on a bridge, tunnel or road segment (load limit)&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Property:P14433|maximum vehicle height]] (&lt;nowiki&gt;maximum authorized height for vehicles (especially heavy goods vehicles) on a bridge, tunnel or road segment (regulatory limit from signage)&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Property:P14434|‎independent of theory]] (&lt;nowiki&gt;theory that proves neither this proposition nor its negation&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Property:P14453|‎gender-neutral form of label]] (&lt;nowiki&gt;form of name or title with no assumption of gender&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Property:P14457|subject named as (monolingual text)]] (&lt;nowiki&gt;with an associated language code) name by which a subject is recorded in a database, mentioned as a contributor of a work, or is referred to in a particular context&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Property:P14458|alternative name (monolingual text)]] (&lt;nowiki&gt;with an associated language code) qualifier for alternative name(s), given for a subject in a database entry, or preserved in references (even these are no longer the preferred name&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Property:P14460|‎CWSAC classification]] (&lt;nowiki&gt;Level of military significance for American Civil War battles as defined by the 1993 Civil War Sites Advisory Commission (CWSAC) report.&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Property:P14465|DMCA takedown policy URL]] (&lt;nowiki&gt;DMCA (Digital Millennium Copyright Act) takedown policy or submitting page of this hosting site or UGC (User Generated Content) distributor&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Property:P14469|election result map]] (&lt;nowiki&gt;map that displays the result of this election&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Property:P14471|‎paid-up capital]] (&lt;nowiki&gt;portion of a company’s issued share capital that has been paid by shareholders&lt;/nowiki&gt;)
*Newest External identifiers: [[:d:Property:P14407|‎19star actor ID]], [[:d:Property:P14409|ACM Digital Library institution ID]], [[:d:Property:P14410|Stockholm public transport stop ID]], [[:d:Property:P14411|Go2Senkyo.com politician ID]], [[:d:Property:P14412|SensCritique person ID]], [[:d:Property:P14417|Census of Italian Architecture since 1945]], [[:d:Property:P14418|CINEFOX film ID]], [[:d:Property:P14419|‎CINEFOX person ID]], [[:d:Property:P14420|Cultural heritage Database-ID in Lübeck]], [[:d:Property:P14422|Dijital İstanbul cultural property ID]], [[:d:Property:P14423|VG homicide ID]], [[:d:Property:P14426|Portable Antiquities Scheme record ID]], [[:d:Property:P14428|‎EGAFD film ID]], [[:d:Property:P14429|Cairn.info publisher ID]], [[:d:Property:P14435|‎BGAFD film ID]], [[:d:Property:P14436|‎Apple TV person ID]], [[:d:Property:P14437|Blätter author ID]], [[:d:Property:P14438|‎critify.de publication ID]], [[:d:Property:P14439|Semanticscience Integrated Ontology ID]], [[:d:Property:P14440|Prime Video ID]], [[:d:Property:P14442|Objectif plumes author ID]], [[:d:Property:P14443|‎Museum of Canadian Music artist ID]], [[:d:Property:P14444|‎Museum of Canadian Music work ID]], [[:d:Property:P14445|Lübeck Culturul heritage ID]], [[:d:Property:P14446|Rhineland-Palatinate Cultural heritage ID]], [[:d:Property:P14447|DEF19 2.0 publisher ID]], [[:d:Property:P14449|MovieLens movie ID]], [[:d:Property:P14450|Verfassungsblog author ID]], [[:d:Property:P14451|QueenBallers player ID]], [[:d:Property:P14452|NaPTAN stop area code]], [[:d:Property:P14459|CycleBase cyclist ID (new)]], [[:d:Property:P14461|‎Book Notification author ID]], [[:d:Property:P14462|‎Prime Video GTI]], [[:d:Property:P14463|‎parliament.scot member ID]], [[:d:Property:P14464|Instrumentalistinnen-Lexikon ID]], [[:d:Property:P14468|Goodreads genre ID]], [[:d:Property:P14470|‎Giant Bomb Wiki ID]]
&lt;!-- END NEW PROPERTIES --&gt;
&lt;!-- NEW PROPOSALS DO NOT REMOVE --&gt;
* New General datatypes property proposals to reviews: 
**[[:d:Wikidata:Property proposal/contributed to narrative universe|contributed to narrative universe]] (&lt;nowiki&gt;''(no English description proposed yet)''&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Wikidata:Property proposal/Grokipedia page title|Grokipedia page title]] (&lt;nowiki&gt;page title used in a Grokipedia article URL&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Wikidata:Property proposal/especially|especially]] (&lt;nowiki&gt;qualifier for statements to refine a value that applies more generally, but applies especially to a more specific value; a more specific qualifier than &quot;including&quot; (P1012)&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Wikidata:Property proposal/Common Vulnerability Scoring System score|Common Vulnerability Scoring System score]] (&lt;nowiki&gt;Common Vulnerability Scoring System (CVSS) score&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Wikidata:Property proposal/Depicts taxon|Depicts taxon]] (&lt;nowiki&gt;depicts taxon&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Wikidata:Property proposal/Still taken from the film|Still taken from the film]] (&lt;nowiki&gt;Still taken from the film&lt;/nowiki&gt;)
* New External identifier property proposals to review: [[:d:Wikidata:Property proposal/StaphBase ID|StaphBase ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Geohashing wiki page|Geohashing wiki page]], [[:d:Wikidata:Property proposal/identifiant d'un fonds au catalogue collectif de France|identifiant d'un fonds au catalogue collectif de France]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Oireachtas bill ID|Oireachtas bill ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Defense Technical Information Center Accession Number|Defense Technical Information Center Accession Number]], [[:d:Wikidata:Property proposal/European System of Accounts ID (Germany)|European System of Accounts ID (Germany)]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Identifiant d'un éditeur sur OpenEdition|Identifiant d'un éditeur sur OpenEdition]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Natalie ID|Natalie ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/AV CHANNEL actress ID|AV CHANNEL actress ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Mineral Resources Data System deposit ID|Mineral Resources Data System deposit ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Wikimedia Phabricator project|Wikimedia Phabricator project]], [[:d:Wikidata:Property proposal/AWA artist ID|AWA artist ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Rakuten Music artist|Rakuten Music artist]], [[:d:Wikidata:Property proposal/recochoku artist ID|recochoku artist ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/identifiant AnnuSéries d'une série télévisée|identifiant AnnuSéries d'une série télévisée]]
&lt;!-- END NEW PROPOSALS --&gt;

You can comment on [[d:Wikidata:Property proposal/Overview|all open property proposals]]!

''' Did you know? '''
* Query examples: [https://w.wiki/NadJ Library of Congress occupations by Label and Lccn no.] ([https://www.wikidata.org/w/index.php?title=Wikidata:Request_a_query&amp;oldid=2492426393#Getting_'Subject_named_as'_qualifier source])
* WikiProject Highlights:
** [[d:Wikidata:WikiProject_Malaysia/Activity/Datathon/Wiki_x_K-pop_2026:_Datathon|Project Malaysia / Wiki x K-pop 2026 Datathon]]
** [[d:Wikidata:WikiProject_Occupations/Roadmap|Project Occupations / Roadmap]]
** [[d:Wikidata:WikiProject_LD4_Wikidata_Affinity_Group/Project_Series/SummerCoworking|Project LD4 Wikidata Affinity Group / SummerCoworking]]
* Newest [[d:Wikidata:Database reports|database reports]]: [[d:Wikidata:Database_reports/children_of_dead_mothers|Children born after  Mothers death date]]

''' Development '''
* Tighter connection of the Wikibase Ecosystem: We've been working on making it possible to use Wikidata Items (and later from other Wikibase instances) as values in statements on other Wikibase instances. You can now try it out on a demo system or set up your own test instance to give it a try. [https://lists.wikimedia.org/hyperkitty/list/wikibaseug@lists.wikimedia.org/thread/D4RA5JQAJ5MUUDIVHGELWWE7OSSWXV5B/ More details in the announcement].
* Wikidata integration in the Wikimedia projects: We are continuing the work on showing less irrelevant changes on recent changes and watchlist on Wikipedia and co by trying to determine if an edit from Wikidata actually changed the rendered article or not
* Mobile statement editing:
** We worked on reducing the load for users with limited data
** We are continuing to fix issues uncovered in testing
* Making Wikiprojects more visible: We are getting ready for testing of the prototype. We'll be adding links to the respective Wikirojects on Item pages in the tools menu to make it easier for people to find the corresponding Wikiprojects. This is based on statements already on the Item such as specific external IDs.

[[phab:maniphest/query/4RotIcw5oINo/#R|You can see all open tickets related to Wikidata here]]. If you want to help, you can also have a look at [https://phabricator.wikimedia.org/project/board/71/query/zfiRgTnZF7zu/?filter=zfiRgTnZF7zu&amp;order=priority the tasks needing a volunteer].

''' Weekly Tasks '''
* Add labels, in your own language(s), for the new properties listed [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Newest_properties_and_property_proposals_to_review|above]].
* Contribute to the showcase Item and Lexeme [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|above]].
* Govdirectory weekly focus country: 
* Summarize your [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|WikiProject's ongoing activities]] in one or two sentences.
* Help [[d:Special:LanguageStats|translate]] or proofread the interface and documentation pages, in your own language!
* [[d:User:Pasleim/projectmerge|Help merge identical items]] across Wikimedia projects.
* Help [[d:Wikidata:Status updates/Next|write the next summary!]]

&lt;div style=&quot;margin-top:10px; font-size:90%; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;&quot;&gt;'''· [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|Previous issue]] · [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Current|Full report]] · [[m:Global message delivery/Targets/Wikidata|Unsubscribe]] . [[:d:User:JosefAnthony |JosefAnthony]] [[:d:User talk:JosefAnthony|talk]] ·[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 17:03, 18. maj 2026 (CEST)'''
&lt;/div&gt;
&lt;/div&gt;
&lt;/div&gt;
&lt;!-- Sporočilo je poslal_a User:JosefAnthony@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikidata&amp;oldid=30539411 --&gt;

== Wikidata weekly summary #733 ==

&lt;div class=&quot;plainlinks mw-content-ltr&quot; lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot;&gt;

[[File:Wikidata-logo-en.svg|150px|right]]
&lt;div style=&quot;margin-top:10px; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;&quot;&gt;'' Here's your quick overview of what has been happening around Wikidata in the&lt;br&gt;week leading up to 2026-05-25. Missed the previous one? See issue [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|#732]].&lt;br&gt;''&lt;/div&gt;
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; -webkit-column-count:2; column-count:2; -webkit-column-width: 400px; -moz-column-width: 400px; column-width: 400px;&quot;&gt;

''' Discussions '''
* New requests for permissions/Bot: [[d:Wikidata:Requests for permissions/Bot/Skolkoll-bot 1|Skolkoll-bot 1]] - '''Task(s)''': Adding Skolverket identifiers and source URLs to Swedish school items

''' Events ''' 
* [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Events|Upcoming events]]: Wikicafé May Edition: ''De Wikidata à Wikipédia abstraite : promesses et illusions du savoir structuré (From Wikidata to Abstract Wikipedia: Promises and Illusions of Structured Knowledge)'', Presentation by [[User:Jsamwrites|Jsamwrites]],  [https://zonestamp.toolforge.org/1779793200 May 26, 2026 at 13:00]  [https://fr.wikipedia.org/wiki/Projet:Wikifier_la_science/WikiCaf%C3%A9s video link], organized by [[User:DMontagne en résidence|DMontagne en résidence]].

''' Press, articles, blog posts, videos '''
* Papers: [[:d:User:Anna Clara Maniero Azzolini|Anna Clara Maniero Azzolini]], [[:d:User:Pietro Ortimini|Pietro Ortimini]], and [[:d:User:Epìdosis|Camillo Carlo Pellizzari di San Girolamo]], [https://www.saeg-papers.it/ultimo-fascicolo#h.6zzzvpg7mcw2 ''Wikibase and Wikidata for Greek and Latin Epigraphy: Modelling, Analysing, and Making Reusable Linked Open Data'']
* Videos: [[:d:User:Digitalphilologist|Monica Berti]] and Camillo Carlo Pellizzari di San Girolamo, [https://github.com/SunoikisisDC/SunoikisisDC-2025-2026/wiki/Summer-2026-Session-5 ''Wikidata Queries for Greek and Latin Philology''] (SunoikisisDC, Summer 2026); [[:commons:File:SunoikisisDC Summer 2026 - Wikidata Queries for Greek and Latin Philology.pdf|slides on Commons]] + [https://www.youtube.com/live/HuFZNZ7E9pw video on Youtube]; for more information, cf. the WikiProjects [[:d:Wikidata:WikiProject Antiquity/Pauly-Wissowa|Antiquity/Pauly-Wissowa]] and [[:d:Wikidata:WikiProject LAGL|LAGL]]

''' Tool of the week '''
* [https://lexemap.toolforge.org/ LexeMap] - is a lexeme coverage mapper that audits Wikidata lexeme data across languages. It runs live SPARQL queries against Wikidata and cross-references against Wiktionary to identify gaps in lexicographical data.

''' Other Noteworthy Stuff '''
* Starting May 28, 2026, the &lt;code&gt;Special:EntityData&lt;/code&gt; page will no longer support the PHP‑serialized format (e.g &lt;code&gt;.php&lt;/code&gt; URLs). Affected requests will return HTTP errors. Please switch to a stable format like JSON (example: &lt;code&gt;Q42.json&lt;/code&gt;). The change is already active on test and beta wikis. ([https://lists.wikimedia.org/hyperkitty/list/wikidata@lists.wikimedia.org/thread/W4SBS3PREJYEAVZU2JSV47ZJWOJJ7YM6/ full announcement])

''' Newest [[d:Special:ListProperties|properties]] and [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Property proposal|property proposals]] to review '''

&lt;!-- NEW PROPERTIES DO NOT REMOVE --&gt;
* Newest External identifiers: [[:d:Property:P14475|‎SIK-ISEA document ID]], [[:d:Property:P14476|identifiant d'un fonds au catalogue collectif de France]], [[:d:Property:P14477|‎StaphBase ID]]
&lt;!-- END NEW PROPERTIES --&gt;
&lt;!-- NEW PROPOSALS DO NOT REMOVE --&gt;
* New General datatypes property proposals to review: 
**[[:d:Wikidata:Property proposal/PCBS Locality code|PCBS Locality code]] (&lt;nowiki&gt;Locality Code of the Palestinian Central Bureau of Statistics&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Wikidata:Property proposal/nameplate image|nameplate image]] (&lt;nowiki&gt;image of a name-plate or similar identifying plate of the subject&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Wikidata:Property proposal/photographer|photographer]] (&lt;nowiki&gt;photographer&lt;/nowiki&gt;)
* New External identifier property proposals to review: [[:d:Wikidata:Property proposal/Identifiant Bibliothèques patrimoniales de Paris|Identifiant Bibliothèques patrimoniales de Paris]], [[:d:Wikidata:Property proposal/CUEAnexo|CUEAnexo]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Enciclopedia Católica Wikitólica ID|Enciclopedia Católica Wikitólica ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Adult Film Database film series ID|Adult Film Database film series ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Adult Film Database studio ID|Adult Film Database studio ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Satker ID|Satker ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Inaproc Instance ID|Inaproc Instance ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/British Libray catalogue ID|British Libray catalogue ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Swedish-Danish Dictionary ID|Swedish-Danish Dictionary ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Roller-results.com skater ID|Roller-results.com skater ID]]
&lt;!-- END NEW PROPOSALS --&gt;

You can comment on [[d:Wikidata:Property proposal/Overview|all open property proposals]]!

''' Did you know? '''
* Query examples: [https://query.wikidata.org/#%23%20people%20born%20at%20sea%0ASELECT%20DISTINCT%20%3Fperson%20%3FpersonLabel%20%3FplaceLabel%20%3Fdob%20WHERE%20%7B%0A%20%3Fperson%20wdt%3AP19%20%3Fplace.%0A%20%7B%20%3Fplace%20wdt%3AP31%2Fwdt%3AP279*%20wd%3AQ165.%20%7D%20UNION%20%7B%20%3Fplace%20wdt%3AP31%2Fwdt%3AP279*%20wd%3AQ1229765.%20%7D%0A%20OPTIONAL%20%7B%20%3Fperson%20wdt%3AP569%20%3Fdob.%20%7D%0A%20SERVICE%20wikibase%3Alabel%20%7B%20bd%3AserviceParam%20wikibase%3Alanguage%20%22en%22.%20%7D%0A%7D%0AORDER%20BY%20%3Fdob%20%3FplaceLabel People born at the sea] ([https://twitter.com/WikidataFacts/status/832620159118385154 source])

* Newest [[d:Wikidata:Database reports|database reports]]: [https://www.wikidata.org/wiki/Wikidata:Database_reports/Sitelinks_to_Wiktionary List of items with links to Wiktionary main space.]
* [[d:Wikidata:Showcase items|Showcase Items]]: [https://www.wikidata.org/wiki/Q66 Boeing(Q66)]

''' Development '''
* Mobile statement editing:
** We continued working on reducing the page size to make it easier on mobile data plans
** We are improving how error messages are shown
* Making WikiProjects more visible: We are continuing the work on getting it ready for a first rollout.

[[phab:maniphest/query/4RotIcw5oINo/#R|You can see all open tickets related to Wikidata here]]. If you want to help, you can also have a look at [https://phabricator.wikimedia.org/project/board/71/query/zfiRgTnZF7zu/?filter=zfiRgTnZF7zu&amp;order=priority the tasks needing a volunteer].

''' Weekly Tasks '''
* Add labels, in your own language(s), for the new properties listed [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Newest_properties_and_property_proposals_to_review|above]].
* Contribute to the showcase Item and Lexeme [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|above]].
* Govdirectory weekly focus country: 
* Summarize your [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|WikiProject's ongoing activities]] in one or two sentences.
* Help [[d:Special:LanguageStats|translate]] or proofread the interface and documentation pages, in your own language!
* [[d:User:Pasleim/projectmerge|Help merge identical items]] across Wikimedia projects.
* Help [[d:Wikidata:Status updates/Next|write the next summary!]]

&lt;div style=&quot;margin-top:10px; font-size:90%; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;&quot;&gt;'''· [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|Previous issue]] · [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Current|Full report]] · [[m:Global message delivery/Targets/Wikidata|Unsubscribe]] . [[:d:User:JosefAnthony |JosefAnthony]] [[:d:User talk:JosefAnthony|talk]] ·[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 17:30, 25. maj 2026 (CEST)'''
&lt;/div&gt;
&lt;/div&gt;
&lt;/div&gt;
&lt;!-- Sporočilo je poslal_a User:JosefAnthony@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikidata&amp;oldid=30560068 --&gt;

== Wikidata weekly summary #734 ==

&lt;div class=&quot;plainlinks mw-content-ltr&quot; lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot;&gt;

[[File:Wikidata-logo-en.svg|150px|right]]
&lt;div style=&quot;margin-top:10px; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;&quot;&gt;'' Here's your quick overview of what has been happening around Wikidata in the&lt;br&gt;week leading up to 2026-06-01. Missed the previous one? See issue [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|#733]].&lt;br&gt;''&lt;/div&gt;
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; -webkit-column-count:2; column-count:2; -webkit-column-width: 400px; -moz-column-width: 400px; column-width: 400px;&quot;&gt;

''' Discussions '''
* New requests for permissions/Bot: [[d:Wikidata:Requests for permissions/Bot/William Avery Bot 13|William Avery Bot 13]] - '''Task/s:'''
** Per [[d:Wikidata:Project_chat#c-Limotecariu-20260524073600-Request_to_replace_Asturian_term_&quot;*estauxunidense&quot;_with_&quot;d'Estaos_Xuníos&quot;|Project Chat]], replace &quot;''estauxunidense''&quot; in Asturian descriptions with &quot;''d'Estaos Xuníos''&quot;. Example manual edits [https://www.wikidata.org/w/index.php?title=Q60842075&amp;diff=prev&amp;oldid=2496674720 here] and [https://www.wikidata.org/w/index.php?title=Q20821183&amp;diff=prev&amp;oldid=2496674345 here].
** Also adds a default label, per [[d:Help:Default values for labels and aliases#When should I use default values for labels and aliases?]] and remove redundant labels in the simplest cases.

''' Events ''' 
* [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Events|Upcoming events]]:
** [https://temporaerhaus.de/termine-und-oeffnungszeiten/ Temporaer Haus: OpenDataMonday], today, 1 June, 19:30 - 22:00 CEST, Augsburger Str. 23-25, 89231 Neu-Ulm.
** [https://meta.wikimedia.org/wiki/WikiKult_Netzwerktreffen_2026 WikiKult Netzwerktreffen 2026: “Wikidata in Kulturerbeinstitutionen”], 11-12th June, Wikimedia Deutschland. German-speaking event for people working with Wikidata in the cultural heritage sector. Open to experienced contributors and newcomers alike.
** [https://www.wikimedia.de/veranstaltungen/wikimedia-und-linked-open-data-im-glam-bereich-verankern/ Making Wikimedia and Linked Open Data Mainstream in GLAMs – The National Library of Wales Journey], 11 June 17:00 - 18:00 CEST, online (English with German translation) – Keynote by Jason Evans.
** (Deutsch) [https://www.zikg.eu/aktuelles/veranstaltungen/2026/podiumsdiskussion-wikibases-knowledge-graphs-und-wikidata Workshop // Wikibases, Knowledge Graphs und Wikidata], Tue 14 July, 10:00 - 13:00 CEST. Participation is for project members, Zentral Institut staff, and interested guests, on-site at Zentralinstitut für Kunstgeschichte. See link for registration details.
** [https://mwsmigration.hypotheses.org/1115 Doing Migration History with Digital Methods: Beyond a Database - Wikibase as Research Infrastructure for Migration Prosopography] Summer University at the German Historical Institute Paris, 8, rue du Parc-Royal, 75003 Paris, 23 June 16:00 CEST.
** [[d:Event:WikiProjects_Days_2026|WikiProjects Days 2026 - preparing the Program]] - watch this space next week for the first edition of the Event Program or [[d:Special:RegisterForEvent/3670|register]] to be notified of updates.

''' Press, articles, blog posts, videos '''
* Blogs:
** ''[[d:User:Niryhpr/Behind_the_QIDs|Behind the QIDs]]'' by User:Niryhpr
** [https://cerlblog.wordpress.com/2026/06/01/improving-the-interconnection-between-wikidata-and-the-cerl-thesaurus/ ''Improving the interconnection between Wikidata and the CERL Thesaurus''] by [[:d:User:Epìdosis|Camillo Carlo Pellizzari di San Girolamo]], also presented (in Italian) in Videos.
** [https://technology.inquirer.net/147036/digitally-mapping-the-philippines-historical-markers Digitally mapping the Philippines’ historical markers] by Eugene Alvin Villar.
* Papers:
** [https://doi.org/10.6084/m9.figshare.32521446 A data-driven analysis of automotive model evolution and technological lineage using Wikidata and Python network visualization] by P. Trunova (2026).
** (Italiano) [https://journals.openedition.org/jtei/6987 De Catulo a Wikidata] by Nusch et al. (2026).
* Videos:
** [https://www.youtube.com/watch?v=sCoOIan3G9Y Adding lifting stones to Wikidata] - OSM for History Buffs
** (O'zbekcha) [https://www.youtube.com/watch?v=AloZrt8HA2Q Participate in the Interlingual Relations Marathon and win!] - Oʻzbekcha Vikipediyadagi (ukwiki) has over 12,000 articles missing a sitelink...time to change that.
** (Italiano) [https://www.youtube.com/watch?v=Bb_WYaz9eYw&amp;t=12665s Wikidata and Library Catalogs: Building and Enabling a Digital Resources Network] by Camillo Carlo Pellizzari di San Girolamo
* Presentations:
** ''[https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Wikicafe-JohnSAMUEL.pdf De Wikidata à Wikipédia abstraite : promesses et illusions du savoir structuré] (From Wikidata to Abstract Wikipedia: Promises and Illusions of Structured Knowledge)'', Presentation by [[User:Jsamwrites|Jsamwrites]], May 26, 2026, [https://fr.wikipedia.org/wiki/Projet:Wikifier_la_science/WikiCaf%C3%A9s Wikicafé May Edition], organized by [[User:DMontagne en résidence|DMontagne en résidence]]. ([https://www.canal-u.tv/chaines/callisto/de-wikidata-a-wikipedia-abstraite-promesses-et-illusions-du-savoir-structure video])
** [https://zenodo.org/records/20409899 DARIAH-EU WG DHwiki - A first year of activity] by D. Lindemann and G. Candela (2026).

''' Tool of the week '''
* [https://wdrc.toolforge.org/ Wikidata Recent Changes API]: This API lets you query Wikidata edits by either properties, or labels/aliases/descriptions/sitelinks. You can retrieve any changes, or specify added/changed/removed.

''' Other Noteworthy Stuff '''
* On 31 May, item '''[[Q140000000]]''' (&quot;Maxx&quot;, about a cinema in Delmenhorst, Germany) was created.
* Feedback wanted: To support improving Wikidata integration on the Programs &amp; Events Dashboard, the EduWiki Hub invites Wikidata organizers, trainers, and contributors to share suggestions on metrics, tracking features, and workflows you would like to see in the dashboard. In addition, try out the new Advanced Search share your thoughts on the Dashboard talk page. ([https://lists.wikimedia.org/hyperkitty/list/wikidata@lists.wikimedia.org/thread/BK5OBZPHZ7WDGTDPV6LNSLSEJRQLJMKT/ full announcement])

''' Newest [[d:Special:ListProperties|properties]] and [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Property proposal|property proposals]] to review '''

&lt;!-- NEW PROPERTIES DO NOT REMOVE --&gt;
* Newest General datatypes: 
** [[:d:Property:P14478|found liable for]] (&lt;nowiki&gt;tort or civil wrong a person or organization was found liable of&lt;/nowiki&gt;)
** [[:d:Property:P14489|‎PCBS Locality code]] (&lt;nowiki&gt;Locality Code of the Palestinian Central Bureau of Statistics&lt;/nowiki&gt;)
* Newest External identifiers: [[:d:Property:P14479|AV CHANNEL actress ID]], [[:d:Property:P14480|AWA artist ID]], [[:d:Property:P14481|CUE/Anexo]], [[:d:Property:P14482|‎Defense Technical Information Center Accession Number]], [[:d:Property:P14483|Catholic Encyclopedia Wikitólica ID]], [[:d:Property:P14484|European System of Accounts ID (Germany)]], [[:d:Property:P14485|OpenEdition Publisher ID]], [[:d:Property:P14486|‎Mineral Resources Data System deposit ID]], [[:d:Property:P14487|‎Natalie ID]], [[:d:Property:P14488|‎Oireachtas bill ID]], [[:d:Property:P14490|Rakuten Music artist ID]], [[:d:Property:P14491|recochoku artist ID]], [[:d:Property:P14492|‎Adult Film Database film series ID]], [[:d:Property:P14493|‎Adult Film Database studio ID]]
&lt;!-- END NEW PROPERTIES --&gt;
&lt;!-- NEW PROPOSALS DO NOT REMOVE --&gt;
* New General datatypes property proposals to review:
** [[:d:Wikidata:Property proposal/category's topic is member of the class|category's topic is member of the class]] (&lt;nowiki&gt;qualifier for use with {{p|14387}} and {{P|4224}} to describe certain sets of categories&lt;/nowiki&gt;)
** [[:d:Wikidata:Property proposal/applicable Structured Data on Wikimedia Commons|applicable Structured Data on Wikimedia Commons]] (&lt;nowiki&gt;the dataset associated with this external id usually contains data applicable to this other wikidata property&lt;/nowiki&gt;)
* New External identifier property proposals to review: [[:d:Wikidata:Property proposal/School ID of the Department of Education, Philippines|School ID of the Department of Education, Philippines]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Beeld en Geluid series identifier|Beeld en Geluid series identifier]], [[:d:Wikidata:Property proposal/DAM artist ID|DAM artist ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/DAM song ID|DAM song ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Joysound artist ID|Joysound artist ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Joysound song ID|Joysound song ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/K-MIB performer ID|K-MIB performer ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/DUGA actress ID|DUGA actress ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Chilean Museums Registry ID|Chilean Museums Registry ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Sokmil actress ID|Sokmil actress ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Filmmakers Person ID|Filmmakers Person ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Model Mayhem ID|Model Mayhem ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/OCHA Place Code|OCHA Place Code]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Sri Lanka NGO Secretariat Registration Number|Sri Lanka NGO Secretariat Registration Number]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Sri Lanka Company Registration Number|Sri Lanka Company Registration Number]], [[:d:Wikidata:Property proposal/AV CHANNEL director ID|AV CHANNEL director ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/DUGA director ID|DUGA director ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/AllMyLinks ID|AllMyLinks ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/AV CHANNEL maker ID|AV CHANNEL maker ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/thegamerdex.com game ID|thegamerdex.com game ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/MyDirtyHobby ID|MyDirtyHobby ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Fontaines de Belgique ID|Fontaines de Belgique ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Wikiparfum fragrance ID|Wikiparfum fragrance ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Canadian Trademark Registration Number|Canadian Trademark Registration Number]], [[:d:Wikidata:Property proposal/DMM director ID|DMM director ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Pantheon.World ID|Pantheon.World ID]]
&lt;!-- END NEW PROPOSALS --&gt;

You can comment on [[d:Wikidata:Property proposal/Overview|all open property proposals]]!

''' Did you know? '''
* Query examples: [https://w.wiki/Pra Map of countries receiving the Nobel peace prize]
**
* Newest [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:WikiProjects|WikiProjects]]: [[d:Wikidata:WikiProject_Sri_Lanka|Project Sri Lanka]] for editors who would like to focus on adding materials for [[d:Q854|Sri Lanka &lt;small&gt;''(Q854)''&lt;/small&gt;]]. 
* WikiProject Highlights:
** [[d:Wikidata:WikiProject_Govdirectory/Cape_Verde|Project Govdirectory added Cape Verde subpage]]
** [[d:Wikidata:WikiProject_P244_maintenance/Progress_tracker|Project P244 maintenance progress]] - a manually-updated progress tracker, is there a way to automate it?
* Newest [[d:Wikidata:Database reports|database reports]]: [[d:Wikidata:Database_reports/Identified_duplicates|Identified duplicates]] - this list shows items that most likely need merging but cannot due to conflicting sitelinks.
* [[d:Wikidata:Showcase items|Showcase Items]]: [[d:Q140000000|Q140000000: Wikidata's 140 Millionth Item]]

''' Development '''
* Mobile editing of statements:
** We fixed how we handle statements with deleted Properties ([[phab:T402619]])
** We improved the behaviour when using the browser's back button ([[phab:T414454]])
** We continued working on improving the way error responses are shown ([[phab:T423613]])
** We addressed issues found in testing
* Improving the visibility of WikiProjects: We added support for finding the associated WikiProject of an Item based on statements on the Item
* GraphQL:
** We are working on expanding the data available through search. Specifically we are including all Item data in search result nodes ([[phab:T427389]]) and extending the query by Item and Property value to return all Item data ([[phab:T416885]])
** We are improving the documentation.

[[phab:maniphest/query/4RotIcw5oINo/#R|You can see all open tickets related to Wikidata here]]. If you want to help, you can also have a look at [https://phabricator.wikimedia.org/project/board/71/query/zfiRgTnZF7zu/?filter=zfiRgTnZF7zu&amp;order=priority the tasks needing a volunteer].

''' Weekly Tasks '''
* Add labels, in your own language(s), for the new properties listed [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Newest_properties_and_property_proposals_to_review|above]].
* Contribute to the showcase Item and Lexeme [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|above]].
* Govdirectory weekly focus country: [[d:Wikidata:WikiProject Govdirectory/Nigeria|Nigeria]]
* Summarize your [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|WikiProject's ongoing activities]] in one or two sentences.
* Help [[d:Special:LanguageStats|translate]] or proofread the interface and documentation pages, in your own language!
* [[d:User:Pasleim/projectmerge|Help merge identical items]] across Wikimedia projects.
* Help [[d:Wikidata:Status updates/Next|write the next summary!]]

&lt;div style=&quot;margin-top:10px; font-size:90%; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;&quot;&gt;'''· [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|Previous issue]] · [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Current|Full report]] · [[m:Global message delivery/Targets/Wikidata|Unsubscribe]] . [[:d:User:JosefAnthony |JosefAnthony]] [[:d:User talk:JosefAnthony|talk]] ·[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 17:45, 1. junij 2026 (CEST)'''
&lt;/div&gt;
&lt;/div&gt;
&lt;/div&gt;
&lt;!-- Sporočilo je poslal_a User:JosefAnthony@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikidata&amp;oldid=30605449 --&gt;

== Wikidata weekly summary #735 ==

&lt;div class=&quot;plainlinks mw-content-ltr&quot; lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot;&gt;

[[File:Wikidata-logo-en.svg|150px|right]]
&lt;div style=&quot;margin-top:10px; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;&quot;&gt;'' Here's your quick overview of what has been happening around Wikidata in the&lt;br&gt;week leading up to 2026-06-08. Missed the previous one? See issue [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|#734]].&lt;br&gt;''&lt;/div&gt;
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; -webkit-column-count:2; column-count:2; -webkit-column-width: 400px; -moz-column-width: 400px; column-width: 400px;&quot;&gt;

''' Discussions '''
* [[d:Wikidata:Requests_for_comment/Mass-editing_policy|RfC: Mass editing policy]]: The community is currently voting on a proposed policy to regulate mass edits on Wikidata. More input is needed to reach a broad consensus. Please review the proposal and join the discussion/vote on the RFC page.

''' Events ''' 
* [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Events|Upcoming events]]:
** [[d:Event:WikiProjects_Days_2026#Sessions|'''WikiProjects Days 2026''' - see the first version of the program!]] The online event takes place during the weekend of June 19 - 21. [[d:Special:RegisterForEvent/3670|Register]] for updates and access links.
** [[d:Wikidata:Mezi bajty/Mezi bajty 0|Mezi bajty 0]] - meetup of the Czech Wikidata community in Prague and online, 10th June 17:00 - 19:00 CEST (in Czech, Slovak, English)
** [[m:Event:GND_(Gemeinsame_Normdatei)_SPARQL_Workshop|GND (Gemeinsame Normdatei) SPARQL Workshop|]], 17th July 17:00 - 19:30 CEST (in German) - workshop from the German National Library on use of their SPARQL-endpoint for the GND (Gemeinsamer Normdatei) national authority file for wikidata users and wikipedians.
** (Deutsch) [https://www.nfdi4objects.net/events/n4o_activity_20260818-CM26-RS_Wikidata/ Workshop: Make Research Software Findable using the Software Marketplace Wikidata] - August 18, 14:00 – 16:00 Uhr (CEST), Zoom-link on registration.
** '''[[D:Event:Blazegraph_Migration_Office_Hours_-_June_2026|Blazegraph Migration Office Hour (June session)]]''' will take place on Tuesday, 9 June 2026 (Tomorrow) at [https://zonestamp.toolforge.org/1781020800 16:00 UTC]. This office hour is focused on supporting the migration away from Blazegraph as the backend of WDQS. Whether you have questions, need clarification, or want to discuss how your use case may be affected. You can register for the session via  [[D:Event:Blazegraph_Migration_Office_Hours_-_June_2026|the event page]]. In preparation, add questions, feedback, or migration-related support needs to [https://etherpad.wikimedia.org/p/Blazegraph_Migration_Office_Hours this etherpad].
* Ongoing: [[m:Event:Wiki_Loves_Pride/2026|Wiki Loves Pride 2026 (Meta)]] is ongoing and now has a dedicated Wikidata subpage: [[d:Event:Wiki_Loves_Pride_2026|Event: Wiki Loves Pride 2026]].

''' Press, articles, blog posts, videos '''
* Blogs:
** (日本語/Japanese) [https://note.com/shoku_pan_65/n/nc6a788a55c91 [Practice drill: SPARQL basics to make and learn - Let's master Wikidata Query Service] by Shoku_pan_65. Page offers AI translations.
** [https://rtnf.substack.com/p/behind-the-p812-academic-major-property Behind the &amp;lt;P812: academic major&amp;gt; Property] by rtnf.
** [https://diff.wikimedia.org/2026/05/27/adding-visual-context-to-the-dagbanli-dictionary-how-the-university-of-ghana-hci-lab-dataset-powered-our-sentence-matching-system/ Adding Visual Context to the Dagbanli Dictionary: How the University of Ghana HCI Lab Dataset Powered our Sentence Matching System]. Diff post by Mohammed Sadat Abdulai and Mohammed Awal Alhassan.
* Papers:
** [[m:Research:Newsletter/2026/May|Volume 16, Issue 5 of the Wikimedia Research Newsletter is out!]] - includes 7 papers on Wikidata topics.
** [https://academic.oup.com/database/article/doi/10.1093/database/baag030/8699725  Rosetta Statements: simplifying FAIR knowledge graph construction with a user-centred approach] - Vogt et al., (2026)
** (Русский/Russian) [https://doi.org/10.6084/m9.figshare.32579178 Automated Analysis and Visualization of Geographic Data on Global Volcanoes Based on the Wikidata Semantic Graph] - by Мария Паландер (2026).
** [https://arxiv.org/pdf/2606.02905 Speaker Mining: FAIR Data on Public Broadcasts for Question Answering] by Wittenborg et al., (2026)
* Videos:
** (Español) [https://www.youtube.com/watch?v=i9n8FH3dQ6o Wikidata for Climate Change, Wikipedia for Sustainable Futures] by Daniel Canedo, a workshop on using Wikidata to record linked open data from extreme weather events.
** (Svenska) [https://www.youtube.com/watch?v=hMKm7csn7SE Merge Wikidata samma som] by Magnus Sälgö. What to do when you find duplicate Wikidata Items pointing at the same location on OpenStreetMap.
** (Español) [https://www.youtube.com/watch?v=EoKYp0o5ar4 EntreWikis - Hacerwiki: Progress of Free Knowledge Projects in Colombia] - Colombian Art in Open Data: training and infrastructure on Wikidata
** (Français) [https://www.youtube.com/watch?v=yhe3wJ46xo4 Wikidata for research and teaching] by Pascal Martinolli. Introduces Wikidata basics, SPARQL, practical examples of data visualisation, enriching research data and exploring the opportunities and limitations of linked open personal data.
** (Français) [https://www.youtube.com/watch?v=H4NQb0-pb_k Literature review: FAIR data sharing | FAIR Data Spring 2026] - [https://zenodo.org/records/20510911 Presentation slides], given by Adélie Ranville on their experiences organizing and sharing data using Zenodo, DOI, Zotero, Wikidata, and OpenRefine.
** (Deutsch) [https://www.youtube.com/watch?v=OR8_cD-p4ek Building a shared knowledge infrastructure: a federated wikibase for video and podcasts] hosted by Tim @BorgNetzWerk.

''' Tool of the week '''
* [[m:AutosuggestSitelink|AutoSuggestSitelink]]: New features available. See the update post on [[d:Wikidata:Project_chat#c-M2k~dewiki-20260528122200-AutosuggestSitelink:_New_features_available|Project Chat]]

''' Other Noteworthy Stuff '''
*  The WMF [[D:Wikidata:Wikidata_Platform_team/Newsletter|Wikidata pltaform team monthly newsletter (June edition)]] is out
* [https://observablehq.com/@pac02/gender-diversity-in-french-wikipedias-occupation-a Gender diversity in French Wikipedia's occupation articles]
* [https://observablehq.com/@pac02/gender-diversity-in-french-wikipedias-articles-abo Gender diversity in French Wikipedia's articles about fields of knowledge]

''' Newest [[d:Special:ListProperties|properties]] and [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Property proposal|property proposals]] to review '''

&lt;!-- NEW PROPERTIES DO NOT REMOVE --&gt;
* Newest General datatypes:: 
**[[:d:Property:P14511|trailer of]] (&lt;nowiki&gt;works that this trailer video represents&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Property:P14516|‎EPBC conservation status]] (&lt;nowiki&gt;the conservation status from the Australian Environment Protection and Biodiversity Conservation Act 1999 assigned by the Australian Department of Climate Change, Energy, the Environment and Water&lt;/nowiki&gt;)
*Newest External identifiers: [[:d:Property:P14494|‎Joysound artist ID]], [[:d:Property:P14495|‎Joysound song ID]], [[:d:Property:P14496|DUGA performer ID]], [[:d:Property:P14497|Sri Lanka Company Registration Number]], [[:d:Property:P14498|Wikimedia Phabricator project PHID]], [[:d:Property:P14499|‎Indonesian government work unit ID (satker ID)]], [[:d:Property:P14501|‎DAM artist ID]], [[:d:Property:P14502|‎British Library catalogue ID]], [[:d:Property:P14503|‎OCHA Place Code]], [[:d:Property:P14504|Philippines ‎School ID]], [[:d:Property:P14505|‎Swedish-Danish Dictionary ID]], [[:d:Property:P14506|Filmmakers actor ID]], [[:d:Property:P14507|Chilean Museums Registry ID]], [[:d:Property:P14508|Sri Lanka NGO Secretariat Registration Number]], [[:d:Property:P14509|Beeld &amp; Geluid series ID]], [[:d:Property:P14510|‎INAPROC instance ID (Indonesia)]], [[:d:Property:P14512|DUGA director ID]], [[:d:Property:P14513|AV CHANNEL maker ID]], [[:d:Property:P14514|AV CHANNEL director ID]], [[:d:Property:P14515|AllMyLinks ID]]
&lt;!-- END NEW PROPERTIES --&gt;
&lt;!-- NEW PROPOSALS DO NOT REMOVE --&gt;
* New General datatypes property proposals to review: 
**[[:d:Wikidata:Property proposal/applicable Structured Data on Wikimedia Commons|applicable Structured Data on Wikimedia Commons]] (&lt;nowiki&gt;the dataset associated with this external id usually contains data applicable to this other wikidata property&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Wikidata:Property proposal/IAU member ID (new)|IAU member ID (new)]] (&lt;nowiki&gt;ID of members in the [https://www.iau.org/IAU/Default.aspx International Astronomical Union (IAU)].&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Wikidata:Property proposal/height above ground level|height above ground level]] (&lt;nowiki&gt;a property intended to indicate the height of any objects from the ground&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Wikidata:Property proposal/Storm intensity classification|Storm intensity classification]] (&lt;nowiki&gt;category assigned to a meteorological system according to an intensity or classification scale; the scale should be indicated with a qualifier (P1013 and P585)&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Wikidata:Property proposal/service status|service status]] (&lt;nowiki&gt;the operational status of something like ship or building&lt;/nowiki&gt;)
*New External identifier property proposals to review: [[:d:Wikidata:Property proposal/PTS News Network topic ID|PTS News Network topic ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/OTOTOY ID|OTOTOY ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/identifiant EU sanctions tracker|identifiant EU sanctions tracker]], [[:d:Wikidata:Property proposal/OpenParlData ID|OpenParlData ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Catholica.cz ID|Catholica.cz ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/KSW person ID|KSW person ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/KSW organization ID|KSW organization ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/KSW place ID|KSW place ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Myludo ID|Myludo ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Identifiant dans La Basa|Identifiant dans La Basa]], [[:d:Wikidata:Property proposal/PurplePort ID|PurplePort ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Sokmil idol ID|Sokmil idol ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Hancinema company ID|Hancinema company ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/LinkMe ID|LinkMe ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Netmath Glossary ID|Netmath Glossary ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Sokmil director ID|Sokmil director ID]]
&lt;!-- END NEW PROPOSALS --&gt;

You can comment on [[d:Wikidata:Property proposal/Overview|all open property proposals]]!

''' Did you know? '''
* Query examples:
** [https://w.wiki/QjCT Table of civic tech organizations with details] ([[d:Wikidata:WikiProject_Civic_Tech/Query|source]])
** [https://w.wiki/QjCZ Timeline of legalisation of same-sex marriage] ([[d:Wikidata:WikiProject_LGBT/Queries#Timeline_of_legalization_of_same-sex_marriages|source]])
* Schema examples: [[d:Q139959656|Nazareth Padilla Montero  &lt;small&gt;''(Q139959656)''&lt;/small&gt;]] has been added as a showcase example of [[d:EntitySchema:E10|human (E10)]]
* Newest [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:WikiProjects|WikiProjects]]:
** [[d:Wikidata:WikiProject_Civic_Tech|Project Civic Tech]] -  for anyone developing datasets about civic resources in cities, and discuss best practices for Wikidata collaboration in civic tech. 
** [[d:Wikidata:WikiProject_AI_Cleanup|Project AI Cleanup]] - for reporting, monitoring and combatting edits and contributions from LLM and AI sources. 
** [[d:Wikidata:WikiProject_Who_is_who_in_marine_taxonomy%3F|Project: Whos who in marine taxonomy?]] - inititated by the World Register of Marine Species ([https://www.marinespecies.org%7C WoRMS]), this project will document and enrich entities of the persons who have described marine species.
* WikiProject Highlights:
** [[d:Wikidata:WikiProject_LGBT/Abstract_Wikipedia|Project LGBT]] added an Abstract Wikipedia subpage.
** [[d:Wikidata:WikiProject_Roads/Greece/National_roads|Project Roads]] added a subpage for Greece National roads with highly-visual tables. 
** [[d:Event:Wiki_x_K-pop_2026:_Datathon_2.0|Wiki x K-Pop datathon 2.0]] - there is still some work to do to reach the goal on modelling the album: BABYMONSTER.
* Newest [[d:Wikidata:Database reports|database reports]]: [[d:Wikidata:Database_reports/Deleted_Wikidata_entities_used_in_SDC|Deleted Wikidata entities that are connected to Commons files structured data (SDC)]]
* [[d:Wikidata:Showcase lexemes|Showcase Lexemes]]: [[d:Lexeme:L652968|kafuni]] - Dagbanli noun that translate to &quot;fan&quot; in English

''' Development '''
* The team was involved in workshops last week so there are no updates.

[[phab:maniphest/query/4RotIcw5oINo/#R|You can see all open tickets related to Wikidata here]]. If you want to help, you can also have a look at [https://phabricator.wikimedia.org/project/board/71/query/zfiRgTnZF7zu/?filter=zfiRgTnZF7zu&amp;order=priority the tasks needing a volunteer].

''' Weekly Tasks '''
* Add labels, in your own language(s), for the new properties listed [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Newest_properties_and_property_proposals_to_review|above]].
* Contribute to the showcase Item and Lexeme [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|above]].
* Govdirectory weekly focus country: 
* Summarize your [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|WikiProject's ongoing activities]] in one or two sentences.
* Help [[d:Special:LanguageStats|translate]] or proofread the interface and documentation pages, in your own language!
* [[d:User:Pasleim/projectmerge|Help merge identical items]] across Wikimedia projects.
* Help [[d:Wikidata:Status updates/Next|write the next summary!]]

&lt;div style=&quot;margin-top:10px; font-size:90%; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;&quot;&gt;'''· [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|Previous issue]] · [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Current|Full report]] · [[m:Global message delivery/Targets/Wikidata|Unsubscribe]] . [[:d:User:JosefAnthony |JosefAnthony]] [[:d:User talk:JosefAnthony|talk]] ·[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 16:54, 8. junij 2026 (CEST)'''
&lt;/div&gt;
&lt;/div&gt;
&lt;/div&gt;
&lt;!-- Sporočilo je poslal_a User:JosefAnthony@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikidata&amp;oldid=30646984 --&gt;

== Wikidata weekly summary #736 ==

&lt;div class=&quot;plainlinks mw-content-ltr&quot; lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot;&gt;

[[File:Wikidata-logo-en.svg|150px|right]]
&lt;div style=&quot;margin-top:10px; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;&quot;&gt;'' Here's your quick overview of what has been happening around Wikidata in the&lt;br&gt;week leading up to 2026-06-15. Missed the previous one? See issue [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|#735]].&lt;br&gt;''&lt;/div&gt;
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; -webkit-column-count:2; column-count:2; -webkit-column-width: 400px; -moz-column-width: 400px; column-width: 400px;&quot;&gt;

''' Discussions '''
* Request for comments: The discussion about reforming Wikidata's notability policy is ongoing. There is now a [[d:Wikidata:Requests for comment/Notability policy reform|new proposal waiting for your feedback]].

''' Events ''' 
* [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Events|Upcoming events]]:
** [[:wmau:WikiLoves_Pride_Australia_2026|WikiLoves Pride 2026]] - six fortnightly editing sessions to add, expand and translate LGBTQ+ content on the Wikimedia projects. 
** [[d:Event:WikiProjects_Days_2026|WikiProjects Days 2026]] is taking place this coming weekend, 19-21 June. Check out the daily program...&lt;small&gt;(click UTC for your local timezone)&lt;/small&gt;
*** [[d:Event:WikiProjects_Days_2026#Friday,_June_19th|Day 1]] / Friday, 19.06, 17:00 [https://zonestamp.toolforge.org/1781888400 UTC] - 20:00 [https://zonestamp.toolforge.org/1781899200 UTC]
*** [[d:Event:WikiProjects_Days_2026#Saturday,_June_20th|Day 2]] / Saturday, 20.06, 10:00 [https://zonestamp.toolforge.org/1781949600 UTC] - 18:00 [https://zonestamp.toolforge.org/1781978400 UTC] 
*** [[d:Event:WikiProjects_Days_2026#Sunday,_June_21st|Day 3]] / Sunday, 21.06, 14:00 [https://zonestamp.toolforge.org/1782050400 UTC] - 18:00 [https://zonestamp.toolforge.org/1782064800 UTC]
** Click here -&gt; [[d:Special:RegisterForEvent/3670|Register]] &lt;- for access links to the event.

''' Press, articles, blog posts, videos '''
* Blogs:
**[https://jsamwrites.substack.com/p/preserving-pride-across-languages Preserving Pride, Across Languages] : From Wikidata to Abstract Wikipedia: A New Way to Think About Knowledge
** [https://diff.wikimedia.org/2026/06/13/visibility-of-communities-in-nigeria-on-wikidata-2-0-expanding-digital-representation-for-nigerian-communities/ Visibility of Communities in Nigeria on Wikidata 2.0: Expanding Digital Representation for Nigerian Communities] 
** [https://diff.wikimedia.org/2026/06/14/the-years-first-quarter-with-the-igbo-wikimedians-user-group/ The Year’s First Quarter with the Igbo Wikimedians User Group] - Expanding partnerships and contributions to Wikidata, Wikipedia and other sister projects.
** [https://diff.wikimedia.org/2026/06/13/introducing-the-wiki-afrodemics-mentorship-project-cohort-1/ Introducing the Wiki Afrodemics Mentorship Project Cohort 1] - A pan-african and guided multilingual training on Wikipedia editing, Wikidata contribution, and resource mobilisation.
** [https://diff.wikimedia.org/2026/06/12/amplifying-womens-stories-and-indigenous-knowledge-feminism-and-folklore-2026-in-the-igbo-community/ Amplifying Women’s Stories and Indigenous Knowledge: Feminism and Folklore 2026 in the Igbo Community] - Improving the representation of women and cultural heritage in Igbo language on Wikidata, Wikipedia and Wikiquote.
** [https://diff.wikimedia.org/2026/06/14/a-reflection-on-what-i-learned-at-my-first-international-womens-day-celebration/ A Reflection on What I Learned at My First International Women’s Day Celebration] - Celebrating and documenting women activists and politicians on Wikipedia and Wikidata.
** [https://www.botany.one/three-tools-that-bring-digital-botany-within-reach/ Three Tools that bring digital botany within reach] (spoiler: One of them is Wikidata) - article available in DE, ES, FR, JA, PT and ZH-CN.
* Papers: [https://dhq.digitalhumanities.org/vol/20/1/000838/000838.html Open Tool Registries! Resolving the Directory Paradox with Wikidata] by Grallert et al., (2026). As digital humanities tools proliferate, this paper argues that Wikidata can help connect the research landscape by documenting, citing and connecting tool registries.
* Videos:
** [https://www.youtube.com/watch?v=sCoOIan3G9Y OSM / Lifting Stones in Wikidata] - a video tutorial on mapping lifting stones on OpenStreetMap, using two examples from County Kilkenny, Ireland.
** [https://www.youtube.com/watch?v=LANzP0OUoZs Mapping Every Wonder on Earth] - animated visualisation of UNESCO World Heritage Sites recorded in Wikidata.
** [https://www.youtube.com/watch?v=AY_gst9R3I4 2025: Tales of Discovery] - Museums and Heritage channel mentions how Wikidata is being used as a bridge between several sites and projects for 3D modelling ships, wrecks and other artifacts from maritime history.
** [https://www.youtube.com/watch?v=ncPqSIvDm-Q Mentor Me! Session 6] with Jinoy Tom Jacob, who will show us how to use OpenRefine to batch edit Wikidata and the Commons.

''' Tool of the week '''
* [https://bisikbekasi.rf.gd/index.php?page=item&amp;id=L2 BisikBekasi] : Community-curated knowledge base where local data items [https://teletype.in/@hyloxira/qdyLFSX-1Px are integrated] with Wikidata items.

''' Other Noteworthy Stuff '''
* The [[mw:Growth/Feature_summary#NH|Newcomer Dashboard]] will be deployed to Wikidata pending on-wiki configuration by Admins. The dashboard aims to provide guidance, helpful links, and mentorship opportunities for new editors.
* [https://viaacode.github.io/documentation-visualisations-guido-gezelle/ Guido Gezelle on Wikidata: networking in map] - this project created 5 visualisations produced from Wikidata on the poet Guido Gezelle.

''' Newest [[d:Special:ListProperties|properties]] and [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Property proposal|property proposals]] to review '''

&lt;!-- NEW PROPERTIES DO NOT REMOVE --&gt;
* Newest General datatypes:
**[[:d:Property:P14517|print matrix state]] (&lt;nowiki&gt;in printmaking, a stage of development of the relief matrix after a permanent modification&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Property:P14519|body modification]] (&lt;nowiki&gt;deliberate altering of the human anatomy for non-medical reasons that this person or fictional character has undergone&lt;/nowiki&gt;)
* Newest External identifiers: [[:d:Property:P14518|Roller-results.com skater ID]], [[:d:Property:P14520|Wikiparfum fragrance ID]], [[:d:Property:P14521|EU sanctions tracker subject ID]], [[:d:Property:P14522|Maoyan celebrity ID]], [[:d:Property:P14523|CINEMATODAY film ID]], [[:d:Property:P14524|DMM director ID]], [[:d:Property:P14525|Model Mayhem ID]], [[:d:Property:P14526|‎DAM song ID]], [[:d:Property:P14527|OpenParlData ID]], [[:d:Property:P14528|‎IAU member ID]], [[:d:Property:P14529|PurplePort ID]], [[:d:Property:P14530|LinkMe ID]]
&lt;!-- END NEW PROPERTIES --&gt;

&lt;!-- NEW PROPOSALS DO NOT REMOVE --&gt;
* New General datatypes property proposals to review:
**[[:d:Wikidata:Property proposal/Vistonline|Vistonline]] (&lt;nowiki&gt;Agenzia italiana di visti consolari e legalizzazione documenti, con sede a Roma&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Wikidata:Property proposal/Natural science/Taxon footprint|Natural science/Taxon footprint]] (&lt;nowiki&gt;Taxon footprint&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Wikidata:Property proposal/Sri Lanka Ministry of Education school census number|Sri Lanka Ministry of Education school census number]] (&lt;nowiki&gt;Unique identification number assigned to a school by the Ministry of Education of Sri Lanka, used in the annual school census and official examinations (G.C.E. O/L, A/L)&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Wikidata:Property proposal/sport title|sport title]] (&lt;nowiki&gt;link to sport title (like master of sports or yokodzuna), besides chess and martial arts titles&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Wikidata:Property proposal/dual notion in category theory|dual notion in category theory]] (&lt;nowiki&gt;dual notion in category theory&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Wikidata:Property proposal/penalty shootout kicked by|penalty shootout kicked by]] (&lt;nowiki&gt;Indicates the person who took an individual penalty kick during a penalty shoot-out.&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Wikidata:Property proposal/Finnish educational institution ID|Finnish educational institution ID]] (&lt;nowiki&gt;Five-digit identification number for Finnish educational institutes assigned by Statistics Finland.&lt;/nowiki&gt;)

* New External identifier property proposals to review: [[:d:Wikidata:Property proposal/Identifiant d'une personne sur ZicTrad|Identifiant d'une personne sur ZicTrad]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Skeivopedia ID|Skeivopedia ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Artistas Visuales Chilenos ID|Artistas Visuales Chilenos ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Mathlib declaration ID|Mathlib declaration ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/FES digital collections person ID|FES digital collections person ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/BBC Bitesize topic ID|BBC Bitesize topic ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Encyclopedia of China (Third Edition) ID (2026)|Encyclopedia of China (Third Edition) ID (2026)]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Sceneweb artwork ID|Sceneweb artwork ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Sceneweb production ID|Sceneweb production ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/regjeringen.no government ID|regjeringen.no government ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/regjeringen.no ministry ID|regjeringen.no ministry ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/regjeringen.no politician ID|regjeringen.no politician ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Maoyan film ID|Maoyan film ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Identifiant livres-cinema.info d'un auteur|Identifiant livres-cinema.info d'un auteur]], [[:d:Wikidata:Property proposal/National Operator Code (UK)|National Operator Code (UK)]]
&lt;!-- END NEW PROPOSALS --&gt;

You can comment on [[d:Wikidata:Property proposal/Overview|all open property proposals]]!

''' Did you know? '''
* WikiProject Highlights:
** [[d:Event:Wiki_x_K-pop_2026:_Datathon_3.0|Wiki x K-pop 2026: Datathon 3.0]] a.k.a the ICONIC BY MISTAKE EDITING party.
** [[d:Wikidata:WikiProject_Ontology/Ontology_Course/Projects_Offering_2/GLAM_Authority_Entity_Ontology_in_Wikidata|Ontology Course 2 / GLAM Authority Entity Ontology in Wikidata]]
* Newest [[d:Wikidata:Database reports|database reports]]: [https://www.wikidata.org/wiki/Special:Log?type=thanks&amp;user=&amp;page=&amp;excludetempacct=1&amp;wpdate=&amp;tagfilter=&amp;wpfilters%5B%5D=thanks&amp;wpFormIdentifier=logeventslist Thanks Log] - who's thanking who and on what. 
* [[d:Wikidata:Showcase items|Showcase Items]]: [[d:Q5020214|2026 FIFA World Cup (Q5020214)]] - in the United States, Mexico and Canada in 2026
* [[d:Wikidata:Showcase lexemes|Showcase Lexemes]]: [[d:Lexeme:L720932|alikaali (L720932)]] - Dagbanli noun (derived from ha &lt;--ar) which can mean soothsayer, judge or Muslim scholar

''' Development '''
* Ontology federation: The development team is looking for people to give feedback on the new feature that allows editors on other Wikibase instances to use Wikidata's Items as statement values. ([https://wikibase-federation.com more details])
* GraphQL:
** We extended the searchItems field so that developers can now get all Item data immediately from the search results ([[phab:T416885]])
** We are working on the ability to get only best ranked statements ([[phab:T428138]])
* MCP: The Wikidata MCP has been extended. You can now also use an MCP for other Wikibase instances. ([[d:Wikidata:MCP#Wikibase MCP|more details]])
* Wikibase Cloud: We are looking into making it possible to log into Wikibase Cloud instances with your Wikidata account to make it easier for Wikimedians to contribute on Cloud instances.
* Wikidata integration in the other Wikimedia projects:
** We are planning the migration of the entity usage table to a new database cluster to handle increased usage of Wikidata's data across the Wikimedia projects.
** We are continuing our work to decrease the number of irrelevant changes coming from Wikidata that show up in Wikipedia's recent changes and watchlist. Specifically we are evaluating a prototype that looks at the rendered article before and after the change and determines if anything actually changed in the article before adding an entry to recent changes and watchlist.
* Mobile editing of statements:
** We are improving support for RTL languages.([[phab:T360854]], [[phab:T427655]], [[phab:T427658]], [[phab:T427661]], [[phab:T428246]])
** We started fixing multiple UI layout and spacing issues, including mandatory fields, value fields, snak types, references, and add-statement button usability ([[phab:T428766]], [[phab:T428761]], [[phab:T428759]], [[phab:T428450]])
** We are improving the server-side rendering ([[phab:T409827]])

[[phab:maniphest/query/4RotIcw5oINo/#R|You can see all open tickets related to Wikidata here]]. If you want to help, you can also have a look at [https://phabricator.wikimedia.org/project/board/71/query/zfiRgTnZF7zu/?filter=zfiRgTnZF7zu&amp;order=priority the tasks needing a volunteer].

''' Weekly Tasks '''
* Add labels, in your own language(s), for the new properties listed [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Newest_properties_and_property_proposals_to_review|above]].
* Contribute to the showcase Item and Lexeme [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|above]].
* Govdirectory weekly focus country: 
* Summarize your [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|WikiProject's ongoing activities]] in one or two sentences.
* Help [[d:Special:LanguageStats|translate]] or proofread the interface and documentation pages, in your own language!
* [[d:User:Pasleim/projectmerge|Help merge identical items]] across Wikimedia projects.
* Help [[d:Wikidata:Status updates/Next|write the next summary!]]

&lt;div style=&quot;margin-top:10px; font-size:90%; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;&quot;&gt;'''· [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|Previous issue]] · [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Current|Full report]] · [[m:Global message delivery/Targets/Wikidata|Unsubscribe]] . [[:d:User:JosefAnthony |JosefAnthony]] [[:d:User talk:JosefAnthony|talk]] ·[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 17:42, 15. junij 2026 (CEST)'''
&lt;/div&gt;
&lt;/div&gt;
&lt;/div&gt;
&lt;!-- Sporočilo je poslal_a User:JosefAnthony@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikidata&amp;oldid=30669932 --&gt;

== Wikidata weekly summary #736 ==

&lt;div class=&quot;plainlinks mw-content-ltr&quot; lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot;&gt;

[[File:Wikidata-logo-en.svg|150px|right]]
&lt;div style=&quot;margin-top:10px; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;&quot;&gt;'' Here's your quick overview of what has been happening around Wikidata in the&lt;br&gt;week leading up to 2026-06-22. Missed the previous one? See issue [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|#736]].&lt;br&gt;''&lt;/div&gt;
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; -webkit-column-count:2; column-count:2; -webkit-column-width: 400px; -moz-column-width: 400px; column-width: 400px;&quot;&gt;

''' Discussions '''
* Open request for adminship: [[d:Wikidata:Requests_for_permissions/Administrator/Ziv|Ziv]] - RfP scheduled to end after 24 June 2026 19:26 (UTC)
* New requests for permissions/Bot: [[d:Wikidata:Requests_for_permissions/Bot/Nabbot_1|Nabbot 1]] - Task: Adding Turkish descriptions for scientific articles 

''' Events ''' 
* [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Events|Upcoming events]]:
** The [https://wikimedia.eventyay.com/wm/wikimania2026/schedule/ Wikimania 2026 program] has been revealed, go bookmark your favourite sessions.
** [https://docs.google.com/forms/d/e/1FAIpQLSdneBEtREhStI9VLsTJ9xKKt9L4NEU_BSr297jdOjNTkQJ64A/viewform?pli=1 Physical Training; Improving Health Articles in Africa] - 21 June, 10:00, University of Ibadan.
** The [[m:WikiIndaba_conference_2026|WikiIndaba Call for Proposals ends June 30th]]  - don't forget to submit your Wikidata-sessions.
** Sessions of the WikiProjects Days 2026 event will shortly be available on Commons: [[c:Category:Wikidata_WikiProjects_Days_2026_presentations|Presentations]] / [[c:Category:Wikidata_WikiProjects_Days_2026_videos|Videos]]

''' Press, articles, blog posts, videos '''
* Blogs:
** [https://talk.tiddlywiki.org/t/wikitiddler-tiddlywiki-as-a-live-wikidata-frontend-zero-hosting-auto-updating/15419 WikiTiddler; Tiddlywiki as a live Wikidata frontend] - if you run a TiddlyWiki instance, you can now run queries to the Wikidata Query Service and convert the results to Tiddlers.
** [https://blog.tib.eu/2026/06/19/what-do-we-mean-when-we-talk-about-ai-and-open-knowledge/ TIB: What do we mean when we talk about AI and open knowledge?] - Lozana Rossenova details their experiences at the AI+Bridges Symposium.
* Papers:
** [https://www.elgaronline.com/monobook/book/9781035353750/9781035353750.xml  How to use Wikibase for Mixed-Methods Research], a book published by  F. Bailo, E. Booth, and J. Williams
** [https://zenodo.org/records/20693572 Wikimedia as a Platform for Evidence Synthesis: Quantifying Bias and Literature Coverage in Crowd-Sourced Knowledge Graphs] by D. Mietchen, and J. Dearborn, (2026).
** [https://www.mdpi.com/2227-7390/14/12/2227 From Wikidata to Smart Tourism: A Reproducible Pipeline Based on AI and Fuzzy Logic for Interpretable Multi-Category Classification of Points of Interest] - This paper develops a reproducible pipeline that converts Wikidata POIs into an interpretable tourism taxonomy, enabling multi-category classification and personalized smart tourism applications. By Kontogianni et al., (2026)
* Videos:
** [https://www.youtube.com/watch?v=EKIVrRgLQ6w Name Suggestion Index Explained: How OpenStreetMap Standardizes Brands]
** [https://www.youtube.com/watch?v=_MbZtO2Q2U0  EMCO Wikidata CoP meeting (2026-06-04)]
** [https://www.youtube.com/watch?v=AsBMBpc05sQ Using the Duplicity and WD Fist Tools to edit Wikidata]
** [https://www.youtube.com/watch?v=CkFuyX605nU Unlocking Data through Semantic Linking], presented at ENDORSE 2025 by Thora Hagen. Experiences using 19th-century German encyclopedias, demonstrating how semantic enrichment via Wikidata can reveal fascinating patterns.
** (Deutsch) [https://www.youtube.com/watch?v=K9M4mIP0mZg From your pocket to the knowledge graph: SquirrelBase] is a Wikibase instance that functions as a semantic metadata and reference platform. Make 3D smartphone captures of cultural assets, artworks, and ephemeral structures FAIR.

''' Tool of the week '''
* [https://multilingualprogramming.github.io/MotusArtium/ MotusArtium] : Wikidata GraphQL showcase application for exploring and understanding art movements (alpha version). [https://github.com/multilingualprogramming/MotusArtium/tree/main/graphql GraphQL queries used]
* As seen during WikiProjects Days 2026 - [[d:Wikidata:Tools/Enhance_user_interface#Userscripts_for_improving_data_quality|Classification.js]], visualise parent classes and identify incorrections, detect superclass tree loops. To use, click ''Activate'' and copy the two lines into your Common.js page.

''' Other Noteworthy Stuff '''
* Reminder: Try Ontology Federation to import Items from Wikidata to your Wikibase instance. Share your feedback in the linked survey. ([https://lists.wikimedia.org/hyperkitty/list/wikibaseug@lists.wikimedia.org/thread/LOTFJGPF7V6SQ7KVE6P6RF5MDDBZBV5Q/ full announcement])
* A session at WikiProjects Days 2026 was devoted to general-purpose tools for WikiProjects. A new page under the main Wikidata tools page was created with a list and description of these tools. Take a look at [[d:Wikidata:Tools/WikiProjects|Wikidata:Tools/WikiProjects]] and add any missing tools.

''' Newest [[d:Special:ListProperties|properties]] and [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Property proposal|property proposals]] to review '''

&lt;!-- NEW PROPERTIES DO NOT REMOVE --&gt;
* Newest General datatypes: 
**[[:d:Property:P14531|meteorological intensity classification]] (&lt;nowiki&gt;category assigned to a meteorological system according to an intensity or classification scale; the scale should be indicated with a qualifier (P1013 and P585)&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Property:P14539|perfumer]] (&lt;nowiki&gt;person who created a perfume&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Property:P14540|‎dual notion (category theory)]] (&lt;nowiki&gt;dual of the concept in category theory&lt;/nowiki&gt;)
* External identifiers: [[:d:Property:P14532|catholica.cz ID]], [[:d:Property:P14533|‎Skeivopedia ID]], [[:d:Property:P14534|Mathlib Declaration ID]], [[:d:Property:P14535|Annuséries series ID]], [[:d:Property:P14536|FES digital collections person ID]], [[:d:Property:P14537|‎BBC Bitesize topic ID]], [[:d:Property:P14538|Sri Lanka Ministry of Education school census number]], [[:d:Property:P14541|Encyclopedia of China (Third Edition) ID (2026)]], [[:d:Property:P14542|OTOTOY artist ID]], [[:d:Property:P14543|livres-cinema.info author ID]]
&lt;!-- END NEW PROPERTIES --&gt;
&lt;!-- NEW PROPOSALS DO NOT REMOVE --&gt;
* New General datatypes property proposals to review: 
**[[:d:Wikidata:Property proposal/Visual style|Visual style]] (&lt;nowiki&gt;the visual style used in a video game (or other creative work)&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Wikidata:Property proposal/Gmedia rating (video games)|Gmedia rating (video games)]] (&lt;nowiki&gt;Video game ratings of the Saudi Arabian rating system ({{Q|Q28717438}})&lt;/nowiki&gt;)
* External identifiers: [[:d:Wikidata:Property proposal/altinget.se person ID|altinget.se person ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Il cinema ritrovato film ID|Il cinema ritrovato film ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Stockholm Archipelago Trail ID|Stockholm Archipelago Trail ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/some properties for category theory|some properties for category theory]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Farzonagon ID|Farzonagon ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/TV Guide film ID|TV Guide film ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Letterboxd Writer ID|Letterboxd Writer ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/d Hits artist ID|d Hits artist ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/1SCREEN Person ID|1SCREEN Person ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/1SCREEN movie ID|1SCREEN movie ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Fantia ID|Fantia ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/17LIVE ID|17LIVE ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/CFLapedia player ID|CFLapedia player ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Model-Kartei.de ID|Model-Kartei.de ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/U-NEXT Parson ID|U-NEXT Parson ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/U-NEXT Video ID|U-NEXT Video ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/H-NEXT Parson ID|H-NEXT Parson ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/ABEMA Video ID|ABEMA Video ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/FOD Parson ID|FOD Parson ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/LRT topic ID|LRT topic ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/FOD Video ID|FOD Video ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Jiji Press Member of Parliament ID|Jiji Press Member of Parliament ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Wildenstein Plattner Institute ID|Wildenstein Plattner Institute ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/belarusenc.by ID|belarusenc.by ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Huellas Digitales de la Memoria ID|Huellas Digitales de la Memoria ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/socrealizm.com.ua person ID|socrealizm.com.ua person ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Pacelli edition person ID|Pacelli edition person ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Los Angeles Historic-Cultural Monument number|Los Angeles Historic-Cultural Monument number]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Writing Systems Technical Resources script code|Writing Systems Technical Resources script code]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Répertoire des films classés film ID|Répertoire des films classés film ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Museum of Fine Arts, Houston person ID|Museum of Fine Arts, Houston person ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Sri Lankan Parliament member ID|Sri Lankan Parliament member ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Kanal Architecture entry ID|Kanal Architecture entry ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Web The Television Parson ID|Web The Television Parson ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Web The Television Work ID|Web The Television Work ID]]
&lt;!-- END NEW PROPOSALS --&gt;

You can comment on [[d:Wikidata:Property proposal/Overview|all open property proposals]]!

''' Did you know? '''
* [[d:Wikidata:Showcase items|Showcase Items]]: [[d:Q11446|ship (Q11446)]] - large buoyant watercraft

''' Development '''
* We enabled links to WikiProjects in the sidebar and added links to WikiProjects Music, Medicine, Datasets, sum of all paintings, and elections ([[phab:T422935|T422935]], [[phab:T422935|T422935]])
* We added a floating “add statement” button that makes it easier to add statements without looking through the existing statements ([[phab:T417641|T417641]], [[phab:T428450|T428450]]).
* We’re working on making sure that users can tell when statements exist before they add new ones ([[phab:T424009|T424009]]).
* We made some layout fixes to wbui2025 / MEX ([[phab:T428766|T428766]], [[phab:T428761|T428761]], [[phab:T428759|T428759]], [[phab:T427658|T427658]], [[phab:T428853|T428853]]).
* We refactored error handling ([[phab:T423613|T423613]]).
* We’re refactoring the server-side rendering so we don’t need separate .less style files ([[phab:T409827|T409827]]).
* We’re working on the interaction between scrollable values and indicator icons ([[phab:T425974|T425974]]).


[[phab:maniphest/query/4RotIcw5oINo/#R|You can see all open tickets related to Wikidata here]]. If you want to help, you can also have a look at [https://phabricator.wikimedia.org/project/board/71/query/zfiRgTnZF7zu/?filter=zfiRgTnZF7zu&amp;order=priority the tasks needing a volunteer].

''' Weekly Tasks '''
* Add labels, in your own language(s), for the new properties listed [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Newest_properties_and_property_proposals_to_review|above]].
* Contribute to the showcase Item and Lexeme [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|above]].
* Govdirectory weekly focus country: 
* Summarize your [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|WikiProject's ongoing activities]] in one or two sentences.
* Help [[d:Special:LanguageStats|translate]] or proofread the interface and documentation pages, in your own language!
* [[d:User:Pasleim/projectmerge|Help merge identical items]] across Wikimedia projects.
* Help [[d:Wikidata:Status updates/Next|write the next summary!]]

&lt;div style=&quot;margin-top:10px; font-size:90%; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;&quot;&gt;'''· [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|Previous issue]] · [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Current|Full report]] · [[m:Global message delivery/Targets/Wikidata|Unsubscribe]] . [[:d:User:JosefAnthony |JosefAnthony]] [[:d:User talk:JosefAnthony|talk]] ·[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 17:32, 22. junij 2026 (CEST)'''
&lt;/div&gt;
&lt;/div&gt;
&lt;/div&gt;
&lt;!-- Sporočilo je poslal_a User:JosefAnthony@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikidata&amp;oldid=30669932 --&gt;

== Wikidata weekly summary #738 ==

&lt;div class=&quot;plainlinks mw-content-ltr&quot; lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot;&gt;

[[File:Wikidata-logo-en.svg|150px|right]]
&lt;div style=&quot;margin-top:10px; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;&quot;&gt;'' Here's your quick overview of what has been happening around Wikidata in the&lt;br&gt;week leading up to 2026-06-29. Missed the previous one? See issue [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|#737]].&lt;br&gt;''&lt;/div&gt;
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; -webkit-column-count:2; column-count:2; -webkit-column-width: 400px; -moz-column-width: 400px; column-width: 400px;&quot;&gt;

''' Discussions '''
* New requests for permissions/Bot:
** [[d:Wikidata:Requests_for_permissions/Bot/TopDevsBot|TopDevsBot]] - Task/s: Create new items for software-development, design, and consulting companies from source data: topdevs.ai 
** [[d:Wikidata:Requests_for_permissions/Bot/SonalBot|SonalBot]] - Task/s: Reference Gardener (archive dead reference links) + Welcome Bot (welcome new users) 
* New request for comments: [[c:Commons:Requests_for_comment/Policy_update_for_AI_content|WM Commons: Policy update for AI content]] - this RfC will seek opinions on the use and allowance of AI-generated and modified content. This can have downstream impacts on Wikidata.

''' Events ''' 
* [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Events|Upcoming events]]:
** [[:meta:Wikimedia Taiwan/Wikidata Taiwan/2026年7月嘉義維基媒體街景踏查團暨工作坊|2026 Chiayi Streetview Workshop]] July 13 Time: 19:30-21:00 UTC+8 at Tâi-uân tôo-su-sik, Chiayi, Taiwan.
** OpenStreetMap X Wikidata Meetup #90 July 13 Time: 19:30-21:00 UTC+8 at [[d:Q61752245| Mozilla Community Space Taipei (Q61752245)]].

''' Press, articles, blog posts, videos '''
* Blogs:
** [https://blog.lobid.org/2026/06/23/nwbib-wikipedia-bot.html Lobid Blog: NWBibBot – Making a regional bibliography visible in Wikipedia with help from Wikidata]
** [https://tech-news.wikimedia.de/2026/06/24/knowledge-wants-to-be-found/ Tech News (WMDE) Knowledge wants to be found] - We interview Tim Wittenborg about the [https://en.borgnetzwerk.org/ WissKomm Wiki], from the Leibniz Information Center for Science and Technology in TIB Hannover.
** [https://diff.wikimedia.org/2026/06/29/bridging-open-knowledge-and-digital-rights-reflections-from-drif-2026-and-the-wikimedia-community/ Bridging Open Knowledge And Digital Rights: Reflections From DRIF 2026 And The Wikimedia Community]
* Papers: [https://arxiv.org/pdf/2606.27933v1 MathModDB: A Database for Mathematical Models] - The Mathematical Models Database (MathModDB), deployed on the MaRDI Portal within Germany’s National Research Data Infrastructure, provides researchers with a curated knowledge graph that organizes scattered mathematical models, formulas, and assumptions, connects to related tools like MathAlgoDB and MaRDMO, and demonstrates practical use through cases such as plasma physics modeling. By Fiedler et al., (2026)
* Videos:
** [[d:Event:WikiProjects_Days_2026#Sessions|WikiProjects Days 2026 - recordings now on Commons]], if you missed the event or want to recap what was discussed, individual session recordings are now available from the Event program.
** [[commons:File:Jason Evans, &quot;Making Wikimedia and Linked Open Data Mainstream in GLAMs – The National Library of Wales Journey&quot;.webm|Jason Evans: Making Wikimedia and Linked Open Data Mainstream in GLAMs – The National Library of Wales Journey]]

''' Tool of the week '''
* [https://cyllchuesnconii.rf.gd/panoply/?id=8 Altilunium Panoply] : A lightweight Wikibase alternative for creating collaborative knowledge bases, written as [https://github.com/altilunium/panoply a single PHP file] with no dependencies.

''' Other Noteworthy Stuff '''
* [[d:Event:WikidataCon 2027/Call for expressions of interest to host|Call for local partners: WikidataCon 2027]]: Planning is underway for the next hybrid WikidataCon, and Wikimedia Deutschland is seeking a local affiliate to co-organize the on-site event. Expressions of Interest are due by 13 July. A Q&amp;A clinic will be held on 1 July at 15:00 UTC ([https://bbb.wikipedia.de/rooms/plp-qml-xrj-9ib/ join here]).
* [[mw:Growth/Feature summary|Growth features]] are now available at Wikidata. This update enables access to Mentorship, Impact module, the Help Panel, and a simplified Newcomer Homepage (without Suggested Edits).

''' Newest [[d:Special:ListProperties|properties]] and [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Property proposal|property proposals]] to review '''

&lt;!-- NEW PROPERTIES DO NOT REMOVE --&gt;
* Newest External identifiers: [[:d:Property:P14544|‎Taiwan Central News Agency news topic ID]], [[:d:Property:P14545|‎Stockholm Archipelago Trail ID]], [[:d:Property:P14546|‎Sceneweb artwork ID]], [[:d:Property:P14547|‎Sceneweb production ID]], [[:d:Property:P14548|Fantia ID]], [[:d:Property:P14549|Finnish educational institution ID]], [[:d:Property:P14550|‎altinget.se person ID]], [[:d:Property:P14551|Il cinema ritrovato film ID]], [[:d:Property:P14552|TV Guide film ID]], [[:d:Property:P14553|FOD person ID]], [[:d:Property:P14554|LRT topic ID]], [[:d:Property:P14555|Jiji Press Member of Parliament ID]], [[:d:Property:P14556|Huellas Digitales de la Memoria ID]], [[:d:Property:P14557|Museum of Fine Arts, Houston person ID]]
&lt;!-- END NEW PROPERTIES --&gt;
&lt;!-- NEW PROPOSALS DO NOT REMOVE --&gt;
* New General datatypes property proposals to review: 
**[[:d:Wikidata:Property proposal/subdiscipline of|subdiscipline of]] (&lt;nowiki&gt;less specific academic discipline&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Wikidata:Property proposal/has garden|has garden]] (&lt;nowiki&gt;Object is a {{Q|1107656}} related to this {{Q|16222597}}&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Wikidata:Property proposal/ranking by|ranking by]] (&lt;nowiki&gt;issuer of a ranking&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Wikidata:Property proposal/linguistic group|linguistic group]] (&lt;nowiki&gt;group of people who share the same language, regardless of their ancestry or ethnicity&lt;/nowiki&gt;)
* New External identifier property proposals to review: [[:d:Wikidata:Property proposal/Pure Adult actress ID|Pure Adult actress ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Taiwan Central News Agency News tag id|Taiwan Central News Agency News tag id]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Pure Adult studio ID|Pure Adult studio ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Natural science/GBIF taxon ID|Natural science/GBIF taxon ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Digitaler Portraitindex person ID|Digitaler Portraitindex person ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/torial ID|torial ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Dicionário da Língua Portuguesa ID|Dicionário da Língua Portuguesa ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Pontifical Urbaniana University ID|Pontifical Urbaniana University ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Samtrafiken-vehicle-id|Samtrafiken-vehicle-id]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Sundsvall Municipality opendata ID|Sundsvall Municipality opendata ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Nakamura Kikaku ID|Nakamura Kikaku ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/KBS News topic ID|KBS News topic ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/GIGA actress ID|GIGA actress ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Zen Pictures actress ID|Zen Pictures actress ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Identifiant d'une personne sur Autoroc|Identifiant d'une personne sur Autoroc]], [[:d:Wikidata:Property proposal/La Grange ID|La Grange ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Rakuten Books author ID|Rakuten Books author ID]]
&lt;!-- END NEW PROPOSALS --&gt;

You can comment on [[d:Wikidata:Property proposal/Overview|all open property proposals]]!

''' Did you know? '''
* Query examples: [https://w.wiki/RtYx Roles and contributions of ? in Fictional Universes and Media franchises] ([[d:Wikidata:Request_a_query#c-Jheald-20260627104200-Fantastoria-20260627091900|source]])
* Schema examples: it's World Cup time so here's 2 soccer/football-related EntitySchemas. 
** [[d:EntitySchema:E404|E404:Swedish Soccer Player]] and [[d:EntitySchema:E183|E183:Chilean Women's Football Players]]
* Newest [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:WikiProjects|WikiProjects]]:
** [[d:Wikidata:WikiProject_Logic|WikiProject Logic]]
** [[d:Wikidata:WikiProject_Roots_and_Rhythms|WikiProject Roots and Rhythms]]
* WikiProject Highlights: GovDirectory has opened a [[d:Wikidata:WikiProject_Govdirectory/Madagascar|Madagascar]] page.
* [[d:Wikidata:Showcase items|Showcase Items]]: [[d:Q615|Lionel Messi]] - 6 World Cups, scoring in the last 7 consecutive matches.

''' Development '''
* Wikidata integration in the other Wikimedia projects:
** We are continuing to evaluate the prototype for reducing the number of unnecessary edits from Wikidata that show up in watchlist and recent changes of Wikipedia and co. The approach is to look at the diff of the rendered article before and after the change from Wikidata is made. If there is no difference then the change is probably not relevant for that article. We are collecting a sample to further understand how it performs.
** To continue to address Wikidata's scaling issues, we are planning the migration of entity usage tables to the X1 cluster.
* Mobile editing of statements:
** We implemented more feedback from testing of the new mobile front-end. Specifically we worked on making it clearer when a statements already exist that the editor is trying to add to the Item.
** Additionally, we made minor improvements to the look and feel of the mobile front-end.
* REST API:
** REST search routes now take apihighlimits right into account ([[phab:T428032]])
** We are starting to work on Lexeme support ([[phab:T429572]], [[phab:T429332]])
* GraphQL:
** We added support for requesting “best statements” for a given Property ([[phab:T428138]])
** We are working on adding support for negation in Property value pair filters ([[phab:T429580]])

[[phab:maniphest/query/4RotIcw5oINo/#R|You can see all open tickets related to Wikidata here]]. If you want to help, you can also have a look at [https://phabricator.wikimedia.org/project/board/71/query/zfiRgTnZF7zu/?filter=zfiRgTnZF7zu&amp;order=priority the tasks needing a volunteer].

''' Weekly Tasks '''
* Add labels, in your own language(s), for the new properties listed [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Newest_properties_and_property_proposals_to_review|above]].
* Contribute to the showcase Item and Lexeme [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|above]].
* Govdirectory weekly focus country: [[d:Wikidata:WikiProject Govdirectory/Poland|Poland]]
* Summarize your [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|WikiProject's ongoing activities]] in one or two sentences.
* Help [[d:Special:LanguageStats|translate]] or proofread the interface and documentation pages, in your own language!
* [[d:User:Pasleim/projectmerge|Help merge identical items]] across Wikimedia projects.
* Help [[d:Wikidata:Status updates/Next|write the next summary!]]

&lt;div style=&quot;margin-top:10px; font-size:90%; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;&quot;&gt;'''· [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|Previous issue]] · [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Current|Full report]] · [[m:Global message delivery/Targets/Wikidata|Unsubscribe]] . [[:d:User:JosefAnthony |JosefAnthony]] [[:d:User talk:JosefAnthony|talk]] ·[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 16:51, 29. junij 2026 (CEST)'''
&lt;/div&gt;
&lt;/div&gt;
&lt;/div&gt;
&lt;!-- Sporočilo je poslal_a User:JosefAnthony@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikidata&amp;oldid=30720282 --&gt;

== Wikidata weekly summary #739 ==

&lt;div class=&quot;plainlinks mw-content-ltr&quot; lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot;&gt;

[[File:Wikidata-logo-en.svg|150px|right]]
&lt;div style=&quot;margin-top:10px; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;&quot;&gt;'' Here's your quick overview of what has been happening around Wikidata in the&lt;br&gt;week leading up to 2026-07-06. Missed the previous one? See issue [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|#738]].&lt;br&gt;''&lt;/div&gt;
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; -webkit-column-count:2; column-count:2; -webkit-column-width: 400px; -moz-column-width: 400px; column-width: 400px;&quot;&gt;

''' Discussions '''
* Closed request for adminship:
**[[d:Wikidata:Requests for permissions/Interface administrator/1Veertje|1Veertje]] - '''Closed as Successful'''
**[[d:Wikidata:Requests for permissions/Administrator/Ziv|Ziv]] - '''Closed as Successful'''
* New requests for permissions/Bot:
**[[d:Wikidata:Requests for permissions/Bot/gov-wikidata-match 1|gov-wikidata-match 1]] - '''Task/s:''' Link existing GOV (historical gazetteer) building-like objects to existing Wikidata building-like objects.
**[[d:Wikidata:Requests for permissions/Bot/AgenticCommonsBot 1|AgenticCommonsBot 1]] - '''Task/s:''' Add [[Property:P648|Open Library ID &lt;small&gt;(P648)&lt;/small&gt;]] (OpenLibrary author ID) to Wikidata items about people, only where the OpenLibrary author and the Wikidata person have been confirmed to be the same individual, with a source on every statement.
* Closed request for permissions/Bot: 
**[[d:Wikidata:Requests for permissions/Bot/JigildikBot|JigildikBot]] - '''Approved'''
**[[d:Wikidata:Requests for permissions/Bot/SonalBot|SonalBot]] - '''Approved'''
**[[d:Wikidata:Requests for permissions/Bot/ias-kbase|ias-kbase]] - '''Approved'''

''' Events ''' 
* [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Events|Upcoming events]]:
** The Wikidata Platform (WDP) [[D:Event:Blazegraph Migration Office Hours - July 2026|monthly office hour]] takes place '''tomorrow''', {{zonestamp|2026-07-07 16:00|7th July at 16:00 UTC}}. These office hours are focus on the Blazegraph migration work, and the team is inviting all community members to join the discussion. ''Register via [[D:Event:Blazegraph Migration Office Hours - July 2026|the event page]]'' 
** The next Wikidata+Wikibase office hours will take place on Wednesday, 18:00 CEST (in your [https://zonestamp.toolforge.org/1783526400/1783530000?zdl=fU_LqsJADP2a6SZwqXMf9C66UEHQpSiu4zR2otNMnUkX_r2jG8GFEEjCeXDOlELrVcdsvufGrsro10BlnSOL86jlXNNyG-vz7x772XX7s7s0K819JThQe-ALd6gIxv7B4zliJoinEzsCH6dUdZRd4lE5SrsfXRxY-ifzowyiwIE6odzhzdglNOphM4Ub2LpIjG1mTYlc17CgFFiM_QcWUE8v7x0F6hMOUHqIUKhCdPjM8Y7cAQ timezone]), 08th July 2026 in the Wikidata Telegram group. The Wikidata and Wikibase office hours are online events where the development team presents what they have been working on over the past quarter, and the community is welcome to ask questions and discuss important issues related to the development of Wikidata and Wikibase.
** [[m:Event:WMUK_Sandbox_Sessions/Improving_Wikidata_References:_The_Reference_Validator_Tool|Sandbox sessions: Wikidata Reference Validator Tool - improving Wikidata references]] - Aug 15, 17:00 - 18:00 UTC.
** [https://wikiedu.org/courses/documenting-america-wikidata/ Wiki Education + AASLH: Documenting America with Wikidata], a collaboration between Wiki Education and the American Association for State and Local History is offering six hour-long meetings held weekly to introduce attendees to Wikidata and improve content for Wikidata and Wikipedia on American history. Registration ends: July 17, 23:59 Pacific Time (PT)

''' Press, articles, blog posts, videos '''
* Blogs: (fr) [[:w:fr:Wikip%C3%A9dia:RAW/2026-07-05#Le_point_sur_la_diversit%C3%A9_de_genre_dans_les_articles|Le point sur la diversité de genre dans les articles]] in *Regards sur l'actualité du mouvement Wikimedia*
* Papers:
** Spatiotemporal-Heuristic A* Search for Pruning - Historical Influence and Succession Paths in Wikidata - [https://informatika.stei.itb.ac.id/~rinaldi.munir/Stmik/2025-2026/Makalah2026/13524106_Michael%20James%20Liman_Makalah%20Stima.pdf Paper], by Michael James Liman (2026).
** Wikontic: Constructing Wikidata-Aligned, Ontology-Aware Knowledge Graphs with Large Language Models - [https://aclanthology.org/2026.eacl-long.388/ Paper] by Chepurova et al., (2026).
* Videos: (Español) [https://www.youtube.com/watch?v=AL_pyY2PIOE Introduction to Wikidata] - Dr. Claudia De Souza and Prof. Dinah Wilson Fraites introduce Wikidata with Spanish-slides.

''' Tool of the week '''
* [https://zelph.org/ Zelph]: Offers powerful analysis capabilities for the complete Wikidata knowledge graph while remaining adaptable for any semantic domain.
* [https://viz.luarai.com/worldcup-heights World Cup Heights]: An interactive data‑viz app that shows the heights of FIFA World Cup players, arranged so you can quickly compare teams, positions, and overall height distributions.

''' Other Noteworthy Stuff '''
* [[d:Event:WikidataCon 2027/Call for expressions of interest to host|Call for local partners: WikidataCon 2027]]: Planning is underway for the next hybrid WikidataCon, and Wikimedia Deutschland is seeking a local affiliate to co-organize the on-site event. Expressions of Interest are due by 13 July.
* The Wikidata Platform team has published the [[D:Wikidata:Wikidata_Platform_team/Newsletter|8th issue of its monthly newsletter]]. This edition includes updates on the migration of WDQS backend away from Blazegraph, including a transition into the next phase '''Initial Implementation (pilot) phase''' following completion of the '''installation phase'''. This update also include some Documentation on Query Rewrites the team will like the Wikidata community and all WDQS users to help review and leave feedbacks. ''see [[D:Wikidata:Wikidata_Platform_team/Newsletter|WDP monthly newsletter]] for more details''

''' Newest [[d:Special:ListProperties|properties]] and [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Property proposal|property proposals]] to review '''

&lt;!-- NEW PROPERTIES DO NOT REMOVE --&gt;
*  Newest General datatypes:
**[[:d:Property:P14559|prisoner number]] (&lt;nowiki&gt;number or identifier assigned to a prisoner, to be used as a qualifier for P2632 (place of detention)&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Property:P14574|photographer]] (&lt;nowiki&gt;person who took this photograph&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Property:P14595|‎Gmedia rating (video games)]] (&lt;nowiki&gt;video game ratings of the Saudi Arabian rating system&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Property:P14603|visual style]] (&lt;nowiki&gt;the visual style used in a video game (or other creative work)&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Property:P14610|garden]] (&lt;nowiki&gt;garden of this subject&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Property:P14613|objects (category theory)]] (&lt;nowiki&gt;the precise objects of the category (category theory)&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Property:P14614|morphisms]] (&lt;nowiki&gt;the precise morphisms of the category (category theory)&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Property:P14615|terminal object]] (&lt;nowiki&gt;the precise terminal object of the category (category theory)&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Property:P14616|initial object]] (&lt;nowiki&gt;the precise initial object of the category (category theory)&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Property:P14617|products (category theory)]] (&lt;nowiki&gt;the precise products of the category (category theory)&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Property:P14618|coproducts (category theory)]] (&lt;nowiki&gt;the precise coproducts of the category (category theory)&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Property:P14619|isomorphisms]] (&lt;nowiki&gt;the precise isomorphisms of the category (category theory)&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Property:P14620|monomorphisms]] (&lt;nowiki&gt;the precise monomorphisms of the category (category theory)&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Property:P14621|epimorphisms]] (&lt;nowiki&gt;the precise epimorphisms of the category (category theory)&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Property:P14622|regular monomorphisms]] (&lt;nowiki&gt;the precise regular monomorphisms of the category (category theory)&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Property:P14623|regular epimorphisms]] (&lt;nowiki&gt;the precise isomorphisms of the category (category theory)&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Property:P14624|left adjoint]] (&lt;nowiki&gt;the left adjoint of the functor&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Property:P14625|enriched over]] (&lt;nowiki&gt;the base monoidal category, bicategory, etc. of the enriched category&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Property:P14626|monoidal category operation]] (&lt;nowiki&gt;the “tensor product” bifunctor of the monoidal category&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Property:P14627|2-morphisms]] (&lt;nowiki&gt;the precise 2-morphisms of the 2-category&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Property:P14635|taxon footprint]] (&lt;nowiki&gt;image of a footprint of this taxon&lt;/nowiki&gt;)
* Newest External identifiers: [[:d:Property:P14558|Sri Lankan Parliament member ID]], [[:d:Property:P14560|‎Taiwan Central News Agency news tag ID]], [[:d:Property:P14561|Model-Kartei.de ID]], [[:d:Property:P14562|Wildenstein Plattner Institute ID]], [[:d:Property:P14564|Web The Television work ID]], [[:d:Property:P14565|Web The Television person ID]], [[:d:Property:P14566|U-NEXT person ID]], [[:d:Property:P14567|U-NEXT video ID]], [[:d:Property:P14568|Sokmil director ID]], [[:d:Property:P14569|Sokmil idol ID]], [[:d:Property:P14570|socrealizm.com.ua person ID]], [[:d:Property:P14571|Répertoire des films classés film ID]], [[:d:Property:P14572|‎regjeringen.no ministry ID]], [[:d:Property:P14573|‎regjeringen.no politician ID]], [[:d:Property:P14575|Objectif plumes work ID]], [[:d:Property:P14576|National Operator Code (UK)]], [[:d:Property:P14577|‎Extended Defence of Britain Database ID]], [[:d:Property:P14578|Pacelli edition person ID]], [[:d:Property:P14579|Myludo game ID]], [[:d:Property:P14580|MyDirtyHobby ID]], [[:d:Property:P14581|Maoyan film ID]], [[:d:Property:P14582|‎Los Angeles Historic-Cultural Monument number]], [[:d:Property:P14583|Letterboxd writer ID]], [[:d:Property:P14584|KSW organization ID]], [[:d:Property:P14585|KSW person ID]], [[:d:Property:P14586|KSW place ID]], [[:d:Property:P14587|1SCREEN movie ID]], [[:d:Property:P14588|1SCREEN Person ID]], [[:d:Property:P14589|‎Artistas Visuales Chilenos propertyvalue ID]], [[:d:Property:P14590|‎Canadian Trademark Registration Number]], [[:d:Property:P14591|occitanica.eu ID]], [[:d:Property:P14592|Hancinema company  ID]], [[:d:Property:P14593|ZicTrad person ID]], [[:d:Property:P14594|H-NEXT Person ID]], [[:d:Property:P14596|FOD video ID]], [[:d:Property:P14597|Farzonagon ID]], [[:d:Property:P14598|d Hits artist ID]], [[:d:Property:P14599|ABEMA video ID]], [[:d:Property:P14600|17LIVE ID]], [[:d:Property:P14604|‎regjeringen.no government ID]], [[:d:Property:P14605|Pure Adult actress ID]], [[:d:Property:P14606|Pure Adult studio ID]], [[:d:Property:P14607|‎GBIF taxon ID]], [[:d:Property:P14608|Digital portrait index person (GND) ID]], [[:d:Property:P14609|torial username]], [[:d:Property:P14611|Pontifical Urbaniana University ID]], [[:d:Property:P14628|CatDat category ID]], [[:d:Property:P14629|CatDat functor ID]], [[:d:Property:P14630|CatDat category property ID]], [[:d:Property:P14631|CatDat functor property ID]], [[:d:Property:P14632|‎Samtrafiken-vehicle ID]], [[:d:Property:P14633|GIGA actress ID]], [[:d:Property:P14634|Zen Pictures actress ID]], [[:d:Property:P14636|Olyrix artist ID]], [[:d:Property:P14637|AutorÒc 16-18 author ID]]
&lt;!-- END NEW PROPERTIES --&gt;
&lt;!-- NEW PROPOSALS DO NOT REMOVE --&gt;
* New General datatypes property proposals to review:: 
**[[:d:Wikidata:Property proposal/dielectric strenght|dielectric strenght]] (&lt;nowiki&gt;maximum electric field a material can withstand before electrical breakdown occurs&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Wikidata:Property proposal/about page URL|about page URL]] (&lt;nowiki&gt;URL to the official about page&lt;/nowiki&gt;)
* New External identifier property proposals to review: [[:d:Wikidata:Property proposal/Rakuten Books author ID|Rakuten Books author ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Rakuten TV adult Person ID|Rakuten TV adult Person ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Identifiant sur le Western Orthodox Wiki|Identifiant sur le Western Orthodox Wiki]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Le GRoG ID|Le GRoG ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/NHK On Demand Program ID|NHK On Demand Program ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Centre for Computing History exhibit reference ID|Centre for Computing History exhibit reference ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/GCD character ID|GCD character ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Identificador de agente econômico na ANCINE|Identificador de agente econômico na ANCINE]], [[:d:Wikidata:Property proposal/1SCREEN Program ID|1SCREEN Program ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Architectenregister-id|Architectenregister-id]], [[:d:Wikidata:Property proposal/LUDAP ID|LUDAP ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/TakaWiki ID|TakaWiki ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Terceiro Tempo Que Fim Levou ID|Terceiro Tempo Que Fim Levou ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/BiDünyaFilm film ID|BiDünyaFilm film ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/CNUC code|CNUC code]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Steady username|Steady username]], [[:d:Wikidata:Property proposal/NHK ONE Program ID|NHK ONE Program ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/SongLyrics.com song ID|SongLyrics.com song ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Braunschweiger ProfKat ID|Braunschweiger ProfKat ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/ClayArena shooter profile ID|ClayArena shooter profile ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Open Collective ID|Open Collective ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Anobii author ID|Anobii author ID]]
&lt;!-- END NEW PROPOSALS --&gt;

You can comment on [[d:Wikidata:Property proposal/Overview|all open property proposals]]!

''' Development '''
* The development team are at an offsite retreat this week.

[[phab:maniphest/query/4RotIcw5oINo/#R|You can see all open tickets related to Wikidata here]]. If you want to help, you can also have a look at [https://phabricator.wikimedia.org/project/board/71/query/zfiRgTnZF7zu/?filter=zfiRgTnZF7zu&amp;order=priority the tasks needing a volunteer].

''' Weekly Tasks '''
* Add labels, in your own language(s), for the new properties listed [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Newest_properties_and_property_proposals_to_review|above]].
* Contribute to the showcase Item and Lexeme [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|above]].
* Govdirectory weekly focus country: [[d:Wikidata:WikiProject Govdirectory/France|France]]
* Summarize your [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|WikiProject's ongoing activities]] in one or two sentences.
* Help [[d:Special:LanguageStats|translate]] or proofread the interface and documentation pages, in your own language!
* [[d:User:Pasleim/projectmerge|Help merge identical items]] across Wikimedia projects.
* Help [[d:Wikidata:Status updates/Next|write the next summary!]]

&lt;div style=&quot;margin-top:10px; font-size:90%; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;&quot;&gt;'''· [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|Previous issue]] · [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Current|Full report]] · [[m:Global message delivery/Targets/Wikidata|Unsubscribe]] . [[:d:User:JosefAnthony |JosefAnthony]] [[:d:User talk:JosefAnthony|talk]] ·[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 20:05, 6. julij 2026 (CEST)'''
&lt;/div&gt;
&lt;/div&gt;
&lt;/div&gt;
&lt;!-- Sporočilo je poslal_a User:JosefAnthony@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikidata&amp;oldid=30773585 --&gt;

== Wikidata weekly summary #740 ==

&lt;div class=&quot;plainlinks mw-content-ltr&quot; lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot;&gt;

[[File:Wikidata-logo-en.svg|150px|right]]
&lt;div style=&quot;margin-top:10px; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;&quot;&gt;'' Here's your quick overview of what has been happening around Wikidata in the&lt;br&gt;week leading up to 2026-07-13. Missed the previous one? See issue [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|#739]].&lt;br&gt;''&lt;/div&gt;
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; -webkit-column-count:2; column-count:2; -webkit-column-width: 400px; -moz-column-width: 400px; column-width: 400px;&quot;&gt;

'''Discussions'''
* Open request for adminship: [[d:Wikidata:Requests_for_permissions/Administrator/GA_Kevin|GA Kevin]] - &lt;small&gt;RfP scheduled to end after 14 July 2026 18:40 (UTC)&lt;/small&gt;
* New requests for permissions/Bot:
** [[d:Wikidata:Requests_for_permissions/Bot/Nabbot_2|Nabbot 2]] - '''Task:''' Translating English descriptions to Turkish using a predefined dictionary mapping. 
** [[d:Wikidata:Requests_for_permissions/Bot/AgenticCommonsBot_1|AgenticCommonsBot 1]] - '''Task:''' Add [[d:Property:P648|Open Library ID (P648)]] (OpenLibrary author ID) to items about people, where the OpenLibrary author and Wikidata person are the same individual, when every  statement is sourced. 
** [[d:Wikidata:Requests_for_permissions/Bot/EquipboardBot|EquipboardBot]] -  '''Task''': Add [[d:Property:P6912|Equipboard artist ID (P6912)]] to Wikidata items for musicians, sourced from Equipboard's own database of public artist identifiers.
* Call for Participation in Improving Constraints
** Just about any aspect of constraints is in scope, from rewriting existing bots to expanding the power of property constraints to adding new kinds of constraint. If you are interested, sign up in [[d:Wikidata:WikiProject_property_constraints/improving|WikiProject Property Constraints/improving]].

'''Events''' 
* [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Events|Upcoming events]]:
** [[wmania:2026:Wikimania|Wikimania 2026]] is fast approaching. Taking place 21 - 25 July in Paris, France. Can't attend? Register for a ticket to the [[wmania:2026:Registration|virtual event]] and watch sessions online.
** Interested in [[mw:Wikibase/Ontology-Federation|Wikibase Ontology Federation]]? Join the July 14 call, see the [[d:Wikidata:WikiProject_Ontology/Cleaning_Task_Force#Tuesday,_14_July_2026,_11:30_EDT_(UTC-4)|Cleaning Task Force]] page for more details.
* Previous events:
** The 3rd Quarter Wikidata + Wikibase office hour was held. The transcript  is available to read:&lt;br&gt;[[d:Wikidata:Events/Telegram_office_hour_2026-07-08|Wikidata:Events/Telegram office hour 2026 07 08]]

'''Press, articles, blog posts, videos'''
* Blogs
** [[Diffblog:2026/07/10/behind-better-data-inside-wikidatas-first-wikiprojects-days|Behind Better Data: Inside Wikidata’s First WikiProjects Days]]
** [[Diffblog:2026/07/12/africa-wiki-challenge-2026-in-the-ghanaian-pidgin-community-documenting-water-for-life-through-wikimedia-projects|Africa Wiki Challenge 2026 in the Ghanaian Pidgin Community: Documenting “Water for Life” Through Wikimedia Projects]]
** [[Diffblog:2026/07/09/reflecting-on-progress-and-planning-ahead-dagbani-wikimedians-user-group-holds-its-last-quarter-team-meeting|Reflecting on progress and planning ahead: Dagbani Wikimedians User Group holds its last quarter team meeting]]
** [[Diffblog:2026/07/08/eduwiki-workshop-combining-petscan-and-generative-ai-for-smarter-wikipedia-editing|EduWiki Workshop: Combining PETScan and Generative AI for Smarter Wikipedia Editing]]
** [https://computationalhistory.substack.com/p/why-computational-historians-need Why Computational Historians need Wikidata] - a substack article by Jim Clifford
* Papers
** [https://dl.acm.org/doi/10.1145/3805712.3808389 A Demonstration of WikiRAG: An Evidence-based Link Prediction for Wikidata with Retrieval Augmented Generation] - WikiRAG is an interactive framework that combines automated link prediction with retrieval‑augmented generation and human validation to reliably complete knowledge graphs like Wikidata by generating candidate links, retrieving supporting evidence, and enabling users to confirm and export validated triples. By Sabu, et al., (2026)
* Videos
** [https://m.youtube.com/watch?v=GRS-0nMsb1Q&amp;pp=iggCQAE%3D&amp;ra=m Using Open Refine] by Wikimedia Australia, Paul Duchesne presents &quot;Using OpenRefine&quot; during WikiCon Australia 2026, (National Film and Sound Archive, Canberra).
** [https://m.youtube.com/watch?v=oq2fjfAhsgc&amp;pp=iggCQAE%3D&amp;ra=m Let’s Get Mappy - making maps on Wikimedia platforms] by Wikimedia Australia, Alex Lum presents  how location (pushpin) maps, locator maps, and interactive &quot;slippy&quot; local maps end up on Wikipedia, and how infoboxes, Wikidata and OpenStreetMap works together to generate them
** (繁體中文/zh-TW) [https://www.youtube.com/watch?v=YaOjh92PPuI Tutorial on Editing Temple Data for Wikidata and Wikimedia Commons] - recording of a workshop (July 5) on Tutorial on Editing Temple Data for Wikidata and Wikimedia Commons, held by Wikimedia Taiwan Community and OSM Taiwan.  
** [https://www.youtube.com/watch?v=VxCTNRqnOKw Open data tools for cultural heritage] 2nd session in the workshop series “Open Data to Strengthen Online Cultural Heritage,” held March 24, 2026, and organized by the National Library of Uruguay (BNU), Wikimedians of Uruguay, Datysoc, and Data Uruguay.
** [https://www.youtube.com/watch?v=ZrzycFNeVyI  GLAMs and Citizen Science Encouraging and Enabling Participation] - Siobhan Leachman presents &quot;citizen science workflows&quot; (BHL, iNaturalist, Bionomia, Wikidata) to show how GLAM's can empower citizen scientists to reuse their collections.

'''Tool of the week'''
*[https://rudof-project.github.io/ rudof] can be used as a command line tool or can be embedded as a library using cargo. It can be used to validate RDF data represented with different syntaxes like Turtle, NTriples, to name a few. As well as RDF data available through SPARQL endpoints like Wikidata

'''Other Noteworthy Stuff'''
* A [[d:Wikidata:Project_chat#c-Ainali-20260623132900-Need_of_a_process_to_become_a_mentor|Project Chat discussion]] on the new [[mw:Help:Growth/Mentorship|Mentorship features]]. Self-enrollment has been enabled with the following requirements - account age: 365 days, edits: 500.
* There is also a [[d:Wikidata:Project_chat#c-Bovlb-20260709235700-Discussion|proposal]] to add an advisory message to new accounts that create multiple items.

'''Newest [[d:Special:ListProperties|properties]] and [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Property proposal|property proposals]] to review'''

&lt;!-- NEW PROPERTIES DO NOT REMOVE --&gt;
* Newest [[d:Special:ListProperties|properties]]:
** General datatypes: none
** External identifiers: [[:d:Property:P14638|Rakuten TV adult person ID]], [[:d:Property:P14639|KBS News topic ID]], [[:d:Property:P14640|Rakuten Books author ID]], [[:d:Property:P14641|PTS News Network topic ID]], [[:d:Property:P14642|Nakamura Kikaku ID]], [[:d:Property:P14643|‎La Grange person ID]], [[:d:Property:P14644|‎Fontaines de Belgique ID]], [[:d:Property:P14645|NHK On Demand program ID]], [[:d:Property:P14646|1SCREEN program ID]], [[:d:Property:P14647|LUDAP ID]], [[:d:Property:P14648|Bianco keyword ID]], [[:d:Property:P14649|Architectenregister ID]], [[:d:Property:P14650|‎ClayArena shooter profile ID]], [[:d:Property:P14651|‎Sundsvall Municipality opendata beach ID]], [[:d:Property:P14652|Terceiro Tempo Que Fim Levou ID]]
&lt;!-- END NEW PROPERTIES --&gt;
&lt;!-- NEW PROPOSALS DO NOT REMOVE --&gt;
* New [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Property proposal|property proposals]] to review:
** General datatypes: 
***[[:d:Wikidata:Property proposal/relocated from|relocated from]] (&lt;nowiki&gt;Object is the original or former {{Q|17334923}} of the permanently relocated {{Q|16222597}}&lt;/nowiki&gt;)
***[[:d:Wikidata:Property proposal/OpenType script tag|OpenType script tag]] (&lt;nowiki&gt;identifier for a script in OpenType&lt;/nowiki&gt;)
***[[:d:Wikidata:Property proposal/transforms from|transforms from]] (&lt;nowiki&gt;this fictional or mythical entity transforms from that form&lt;/nowiki&gt;)
***[[:d:Wikidata:Property proposal/Korean Classification of Administrative Districts|Korean Classification of Administrative Districts]] (&lt;nowiki&gt;code assigned to an administrative district of South Korea in the Korean Classification of Administrative Districts&lt;/nowiki&gt;)
** External identifiers: [[:d:Wikidata:Property proposal/Anobii book ID|Anobii book ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Google Maps Place ID|Google Maps Place ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Viberate Artist ID|Viberate Artist ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Brussels Inventory of Architectural Heritage style ID|Brussels Inventory of Architectural Heritage style ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Brussels Inventory of Architectural Heritage designer ID|Brussels Inventory of Architectural Heritage designer ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/TuneCore Japan artist ID|TuneCore Japan artist ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Deltarune Wiki article ID|Deltarune Wiki article ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/INAPP OA author ID|INAPP OA author ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/CNR-IRIS ID|CNR-IRIS ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/AnimeOshi anime ID|AnimeOshi anime ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Guide Japan Person ID|Guide Japan Person ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/CD Journal Artist ID|CD Journal Artist ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/CIDIM Artist ID|CIDIM Artist ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Operabook Artist ID|Operabook Artist ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Mizan al-Arab poet ID|Mizan al-Arab poet ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Norton Simon Museum object ID|Norton Simon Museum object ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/OpenStreetMap data item ID|OpenStreetMap data item ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Identifiant sur le Western Orthodox Wiki|Identifiant sur le Western Orthodox Wiki]], [[:d:Wikidata:Property proposal/A World Made by Travel person ID|A World Made by Travel person ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Scent Base notes ID|Scent Base notes ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/radio.net IDs|radio.net IDs]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Scent Base perfumer ID|Scent Base perfumer ID]]
&lt;!-- END NEW PROPOSALS --&gt;

You can comment on [[d:Wikidata:Property proposal/Overview|all open property proposals]]!

'''Did you know?'''
* Query examples: [https://w.wiki/SJfA Items only connected to Telugu Wikipedia] ([[d:Wikidata:Request_a_query#c-Ainali-20260712084300-Stefan_Kühn-20260712083900|source]]) - change the language code 'te' to make it work with any other Wikipedia 
* Schema examples: [[d:EntitySchema:E269|French historic monument (E269)]] - With Wikimania taking place in the French Capital, you can use this entity schema if you feel inspired to or expand items on French monuments.
* Newest [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:WikiProjects|WikiProjects]]:
** [[d:Wikidata:WikiProject_Pleasant_Goat_and_Big_Big_Wolf|Project Pleasant Goat and Big Big Wolf]] - a Chinese-animated television franchise.
** (Français) [[d:Wikidata:Wikiproject_Orthodox_Christianity|Project Orthodox Christianity]]
** [[d:Wikidata:WikiProject_SUNY_Libraries_EMCO|Project SUNY Libraries EMCO]]
* WikiProject Highlights:
** [[d:Wikidata:WikiProject_Govdirectory/Poland|Project Govdirectory Poland]] added several new subpages detailing coverage and progress on State, Local Agencies and Marshall's Offices.
**[[d:Wikidata:WikiProject_property_constraints|Project Property Constraints]] added a subpage: [[d:Wikidata:WikiProject_property_constraints/improving|Improving]] - a call for participation, as a result of discussions during WikiProjects Days 2026.
* Newest [[d:Wikidata:Database reports|database reports]]: [[d:Wikidata:Database_reports/Most_sitelinked_items/with_statements|Most sitelinked Items (with statements)]]

'''Development'''
* Blazegraph migration: We are continuing to prepare the Query UI, Query Builder, constraint checks, etc for the migration to QLever ([[phab:T425618]])
* Wikidata integration in the Wikimedia projects: We are investigating some Lua modules to find ones responsible for a lot of unnecessary entries in Watchlist and Recent changes on Wikipedia and co ([[phab:T429366]])
* GraphQL: Added support for negation in property value pair filters ([[phab:T429580]])
* REST API: We are working on the first pieces of support for Lexemes: retrieving a full Lexeme ([[phab:T429332]])

[[phab:maniphest/query/4RotIcw5oINo/#R|You can see all open tickets related to Wikidata here]]. If you want to help, you can also have a look at [https://phabricator.wikimedia.org/project/board/71/query/zfiRgTnZF7zu/?filter=zfiRgTnZF7zu&amp;order=priority the tasks needing a volunteer].

'''Weekly Tasks'''
* Add labels, in your own language(s), for the new properties listed [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Newest_properties_and_property_proposals_to_review|above]].
* Contribute to the showcase Item and Lexeme [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|above]].
* Govdirectory weekly focus country: 
* Summarize your [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|WikiProject's ongoing activities]] in one or two sentences.
* Help [[d:Special:LanguageStats|translate]] or proofread the interface and documentation pages, in your own language!
* [[d:User:Pasleim/projectmerge|Help merge identical items]] across Wikimedia projects.
* Help [[d:Wikidata:Status updates/Next|write the next summary!]]
&lt;div style=&quot;margin-top:10px; font-size:90%; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;&quot;&gt;'''·   [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/2026 07 06|Previous issue]] · [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Current| Help translate]] · [[:d:User:Danny Benjafield (WMDE)|Danny Benjafield (WMDE)]] [[:d:User talk:Danny Benjafield (WMDE)|talk]] ·''' [[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 20:01, 13. julij 2026 (CEST)
&lt;/div&gt;
&lt;/div&gt;
&lt;/div&gt;
&lt;!-- Sporočilo je poslal_a User:Danny Benjafield (WMDE)@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikidata&amp;oldid=30773585 --&gt;

== Wikidata weekly summary 741 ==

&lt;div class=&quot;plainlinks mw-content-ltr&quot; lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot;&gt;

[[File:Wikidata-logo-en.svg|150px|right]]
&lt;div style=&quot;margin-top:10px; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;&quot;&gt;'' Here's your quick overview of what has been happening around Wikidata in the&lt;br&gt;week leading up to 2026-07-20. Missed the previous one? See issue [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|#740]].&lt;br&gt;''&lt;/div&gt;
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; -webkit-column-count:2; column-count:2; -webkit-column-width: 400px; -moz-column-width: 400px; column-width: 400px;&quot;&gt;

''' Discussions '''
* New requests for permissions/Bot:
** [[d:Wikidata:Requests_for_permissions/Bot/RupumpedBot|RupumpedBot]] - '''Task/s:''' When an Item on a Kenyan river has a Swahili label but no English version, this bot will derive an English label and description.
** [[d:Wikidata:Requests_for_permissions/Bot/William_Avery_Bot_14|William Avery Bot 14]] - '''Task/s:''' Change values of url properties in mainspace that link to http://web.archive.org/ to use the https protocol (requested at [[d:Wikidata:Bot_requests#Request_to_make_HTTPS_for_Wayback_Machine_recurrent_(2026-07-17)|Bot requests#Make HTTPS for Wayback Machine recurrent]])

''' Events ''' 
* [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Events|Upcoming events]]:
** Wikimania is about to begin. Whether you're attending on-site or virtually, plan your sessions so you don't miss any.
*** [https://wikimedia.eventyay.com/wm/wikimania2026/schedule/ Full program] / [[wmania:2026:Program/Wikidata|Wikidata-only program]]
*** Get your [https://wikimedia.eventyay.com/wm/wikimania2026/ virtual ticket]
** OpenStreetMap X Wikidata Meetup #91 Aug 10 Time: 19:30-21:00 UTC+8 at [[d:Q61752245| Mozilla Community Space Taipei (Q61752245)]].
** [https://force11.org/post/webinar-metadata-for-all-with-wikidata Force11 webinar: Metadata for all with Wikidata] will look at three novel applications, WikiCite, the Trans Music Achive and the Pratt Institute. Held online August 26, 13-14:00 UTC. Please register for the access link.

''' Press, articles, blog posts, videos '''
* Blogs:
** [https://blog.johl.io/calling-wikifunctions-for-der-die-das/ Calling Wikifunctions for der, die, das]
** [https://diff.wikimedia.org/2026/07/18/how-to-strengthen-the-public-domain-with-wikidata/ How to strengthen the public domain with Wikidata]
** [https://rtnf.substack.com/p/altilunium-panoply-v26719 Altilunium Panoply v26.7.19] : In this latest release, the external Wikidata connection logic has undergone a major architectural overhaul to improve internal trace mapping.
* Videos:
** (Svenska) [https://www.youtube.com/watch?v=eiYEdXCA3z4 Strategic inclusion of library data on Wikidata] - first recorded at Digikult 2019, with Alicia Fagerving.
** (Français) [https://www.youtube.com/watch?v=FA5i80xTXpU I’ll explain how Wikidata works! (Livestream recording)], [[d:User:Lyoko%C3%AF|User:Lyokoï]] will introduce Wikidata and its concepts and the fundamentals of editing.
** (繁體中文/zh-TW) [https://www.youtube.com/watch?v=NCswknRt7wg Wikivoyage Guidelines for editing Temple information]
** [https://www.youtube.com/watch?v=VGtGZhE7e-E  How to use Wikibase for Mixed Methods Research], with Francesco Bailo. Recorded at SICSS Melbourne 2026 (Summer Institute in Computational Social Science).
* Games: [https://www.webwoven.org/ Webwoven] - a new game has surfaced, powered by Wikidata. Race from start to finish in as few connections as possible. Already includes Leaderboards, daily challenges and multiplayer. Sure to be a hit at future Wikidata events.

''' Tool of the week '''
*[https://wikivibes.toolforge.org/#/ wikivibes] is a tool by [[User:Magnus Manske|Magnus Magnus]] that play public domain music from Commons, tracked by Wikidata

''' Other Noteworthy Stuff '''
* Jobs:
** [https://wikimedia-deutschland.softgarden.io/job/65367316/Interim-Engineering-Manager-Wikidata-for-Wikimedia-Projects-all-genders-?jobDbPVId=279178738&amp;l=en (Interim) Engineering Manager - Wikidata For Wikimedia Projects] - Hybrid
** [https://job-boards.greenhouse.io/wikimedia/jobs/8060307?gh_src=uginyj6n1us Senior Software Engineer, Wikidata Platform] - Remote
** [https://job-boards.greenhouse.io/wikimedia/jobs/8060261?gh_src=4n8hpqkx1us Software Engineer, Wikidata Platform] - Remote

''' Newest [[d:Special:ListProperties|properties]] and [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Property proposal|property proposals]] to review '''

&lt;!-- NEW PROPERTIES DO NOT REMOVE --&gt;
* Newest [[d:Special:ListProperties|properties]]:
** General datatypes: none
***[[:d:Property:P14659|‎about page URL]] (&lt;nowiki&gt;URL to the official about page&lt;/nowiki&gt;)
** External identifiers: [[:d:Property:P14653|Western Orthodox Wiki ID]], [[:d:Property:P14654|Steady publication ID]], [[:d:Property:P14655|‎Open Collective ID]], [[:d:Property:P14656|‎Guide du Rôliste Galactique ID]], [[:d:Property:P14657|CNUC code]], [[:d:Property:P14658|Centre for Computing History exhibit reference ID]], [[:d:Property:P14660|Braunschweiger ProfKat ID]], [[:d:Property:P14661|CNR-IRIS author ID]], [[:d:Property:P14662|Anobii Book ID]], [[:d:Property:P14663|Anobii author ID]], [[:d:Property:P14664|TuneCore Japan artist ID]], [[:d:Property:P14665|TakaWiki numeric page ID]], [[:d:Property:P14666|Norton Simon Museum object ID]], [[:d:Property:P14667|Guide Japan Person ID]], [[:d:Property:P14668|CD Journal artist ID]]
&lt;!-- END NEW PROPERTIES --&gt;
&lt;!-- NEW PROPOSALS DO NOT REMOVE --&gt;
* New [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Property proposal|property proposals]] to review:
** General datatypes: 
***[[:d:Wikidata:Property proposal/autoptic examination|autoptic examination]] (&lt;nowiki&gt;time of last direct examination of the inscribed object&lt;/nowiki&gt;)
***[[:d:Wikidata:Property proposal/Tabular data series|Tabular data series]] (&lt;nowiki&gt;A tabular data series in Commons that models the given concept&lt;/nowiki&gt;)
***[[:d:Wikidata:Property proposal/data series|data series]] (&lt;nowiki&gt;A data series about the given topic.&lt;/nowiki&gt;)
***[[:d:Wikidata:Property proposal/incumbent before dissolution|incumbent before dissolution]] (&lt;nowiki&gt;entity incumbent in a position before its dissolution for an election&lt;/nowiki&gt;)
***[[:d:Wikidata:Property proposal/former operator|former operator]] (&lt;nowiki&gt;entity, company, military service, or organisation which is notable for previously operated the item, aircraft, vehicle, or other equipment&lt;/nowiki&gt;)
***[[:d:Wikidata:Property proposal/número de la plaza|número de la plaza]] (&lt;nowiki&gt;square number&lt;/nowiki&gt;)
** External identifiers: [[:d:Wikidata:Property proposal/PISAI ID|PISAI ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Ko-fi page ID|Ko-fi page ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Scent Base brand ID|Scent Base brand ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Etsy shop name|Etsy shop name]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Overcast podcast ID|Overcast podcast ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Grillplatser.nu ID|Grillplatser.nu ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Criticker Film ID|Criticker Film ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/HAND ID|HAND ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Open Language Archives Community language code|Open Language Archives Community language code]], [[:d:Wikidata:Property proposal/identifiant Ciel d'oc d'une publication|identifiant Ciel d'oc d'une publication]], [[:d:Wikidata:Property proposal/ODiD ID|ODiD ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Generic/Numero de Registre Tributari|Generic/Numero de Registre Tributari]], [[:d:Wikidata:Property proposal/UntitledDb People ID|UntitledDb People ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/MissEvan drama ID|MissEvan drama ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/MissEvan sound ID|MissEvan sound ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/MissEvan ID|MissEvan ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/MissEvan voice actor ID|MissEvan voice actor ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Fmfenxiang FM ID|Fmfenxiang FM ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Fmfenxiang sound ID|Fmfenxiang sound ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Fmfenxiang seiyuu ID|Fmfenxiang seiyuu ID]]
&lt;!-- END NEW PROPOSALS --&gt;

You can comment on [[d:Wikidata:Property proposal/Overview|all open property proposals]]!

''' Development '''
* Wikidata Query Service: We are working on adapting the Query Service UI to get it ready for the move to QLever
* Mobile editing of statements: We are continuing to fix small issues found in testing
* Lexemes: We are continuing the work on adding support for Lexemes to the REST API
* Sustainability:
** We are preparing the migration of some database tables on the client wikis that track the usage of Wikidata's data in articles on Wikipedia and co
** We are further investigating how many changes from Wikidata that currently get sent to Wikipedia and co don't actually lead to a change in the article to be able to reduce these cases further

[[phab:maniphest/query/4RotIcw5oINo/#R|You can see all open tickets related to Wikidata here]]. If you want to help, you can also have a look at [https://phabricator.wikimedia.org/project/board/71/query/zfiRgTnZF7zu/?filter=zfiRgTnZF7zu&amp;order=priority the tasks needing a volunteer].

''' Weekly Tasks '''
* Add labels, in your own language(s), for the new properties listed [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Newest_properties_and_property_proposals_to_review|above]].
* Contribute to the showcase Item and Lexeme [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|above]].
* Govdirectory weekly focus country: 
* Summarize your [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|WikiProject's ongoing activities]] in one or two sentences.
* Help [[d:Special:LanguageStats|translate]] or proofread the interface and documentation pages, in your own language!
* [[d:User:Pasleim/projectmerge|Help merge identical items]] across Wikimedia projects.
* Help [[d:Wikidata:Status updates/Next|write the next summary!]]

&lt;div style=&quot;margin-top:10px; font-size:90%; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;&quot;&gt;'''· [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|Previous issue]]  · [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Current|Full report]] · [[m:Global message delivery/Targets/Wikidata|Unsubscribe]] . [[:d:User:JosefAnthony |JosefAnthony]] [[:d:User talk:JosefAnthony|talk]] ·[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 17:56, 20. julij 2026 (CEST)'''
&lt;/div&gt;
&lt;/div&gt;
&lt;/div&gt;
&lt;!-- Sporočilo je poslal_a User:JosefAnthony@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikidata&amp;oldid=30773585 --&gt;

== Wikidata weekly summary #742 ==

&lt;div class=&quot;plainlinks mw-content-ltr&quot; lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot;&gt;

[[File:Wikidata-logo-en.svg|150px|right]]
&lt;div style=&quot;margin-top:10px; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;&quot;&gt;'' Here's your quick overview of what has been happening around Wikidata in the&lt;br&gt;week leading up to 2026-07-27. Missed the previous one? See issue [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|#741]].&lt;br&gt;''&lt;/div&gt;
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; -webkit-column-count:2; column-count:2; -webkit-column-width: 400px; -moz-column-width: 400px; column-width: 400px;&quot;&gt;

''' Discussions '''
* New requests for permissions/Bot:
**[[Wikidata:Requests for permissions/Bot/AuntuBot|AuntuBot]] - '''Task/s:''' Per the approved bot request at commons:Commons:Bots/Requests/AuntuBot, I am in the process of uploading approximately 50,000 issues of the Bangladesh Gazette to Wikimedia Commons. We need to a parent Wikidata item for each specific issue/volume to import and organize these files on Bengali Wikisource.  Note that AuntuBot has already been granted a bot flag on Wikimedia Commons for the file uploads.
**[[Wikidata:Requests for permissions/Bot/Rebot 2|Rebot 2]] - '''Task/s:''' We recently created the new property perspective (P14345) (Wikidata:Property proposal/anatomical view).  With Rebot, I plan to move:
*About 570 statements from depicts (P180) to perspective (P14345) as a property
*About 1400 statements from depicts (P180) to perspective (P14345) as a qualifier of image (P18)  
**[[Wikidata:Requests for permissions/Bot/Rebot 3|Rebot 3]] - '''Task/s:''' Import 1389 instances of taxon author citation (P6507) from this Catalan Wikipedia list, compiled by bot from the articles.  
**[[Wikidata:Requests for permissions/Bot/Rebot 4|Rebot 4]] - '''Task/s:''' The task consists in changing these 1072 items. It has to change creator (P170) to the new property photographer (P14574). Also there are 1000+ items in which the property should be used as a qualifier.  
**[[Wikidata:Requests for permissions/Bot/Openpep|Openpep]] - '''Task/s:''' Maintenance of Politically Exposed Person (PEP) data on Wikidata for Thai government officials. Specifically:  
*Creating new Wikidata items for Thai politicians not yet in the database  
*Adding P39 (position held) claims with proper qualifiers (P580 start time, P582 end time, P2937 legislative term for legislators, P1365/P1366 replaces/replaced by, P1545 series ordinal)  
*Adding P102 (member of political party) with date qualifiers  
*Adding P569 (date of birth), P106 (occupation), P21 (sex or gender), P19 (place of birth), P1559 (name in native language)  
*Setting and correcting labels, descriptions, and aliases  
*Removing incorrect claims and deduplicating  
*Adding social media profiles (P2003 Instagram, P2013 Facebook, P11705 Facebook numeric ID)
**[[d:Wikidata:Requests for permissions/Bot/DutchFixer|DutchFixer]] - '''Task/s:''' Reformat Dutch verb forms that are listed as [[Q1994301|past tense &lt;small&gt;(Q1994301)&lt;/small&gt;]], [[Q814722|participle &lt;small&gt;(Q814722)&lt;/small&gt;]] to simply use [[Q12717679|past participle &lt;small&gt;(Q12717679)&lt;/small&gt;]]

''' Press, articles, blog posts, videos '''
* Blogs:
** Vladimir Terentyev used the set of names for [https://vova.today/en/works/plofornot/  every dish from Wikidata] -- labels and aliases in every language -- along with restaurant data from OpenStreetMap to develop a world map of dish names, attempting to answer the research question: &quot;Where does plov end and biryani begin, and who really draws these borders?&quot;
** [https://oshwa.org/announcements/giving-open-source-hardware-a-place-on-wikidata/ Giving Open Source Hardware a Place on Wikidata] 
** [https://blog.tib.eu/2026/07/27/simplified-entry-of-complex-data-into-wikibase/ Simplified entry of complex data into Wikibase]
** [https://diff.wikimedia.org/2026/07/24/grateful-and-growing-reflecting-on-my-wiki-afrodemics-fellowship-pilot-cohort/ Grateful and Growing: Reflecting on My Wiki Afrodemics Fellowship, Pilot Cohort]
* Papers: [https://ojs.aaai.org/index.php/ICWSM/article/view/42790 DivinWD: Exploring the Diversity of Scientific Publications in Wikidata] - DivinWD is a large open-source dataset of over 23 million triples and 1.2 million scholarly articles (2010–2024), integrating Wikidata with five bibliographic sources and gender data to enable transparent diversity analyses in science while documenting biases and infrastructural limitations. By Saletti et. al., (2026)

''' Tool of the week '''
*[https://osm.wikidata.link/ OWL Places], the  Wikidata-OpenStreetMap matching tool, can now add OpenStreetMap IDs to Wikidata

''' Other Noteworthy Stuff '''
* [https://lists.wikimedia.org/hyperkitty/list/wikibaseug@lists.wikimedia.org/thread/4ODLBGNPJVVMLFCRJUMODQ3SQEPPOXCE/ Wikibase Suite Deploy 7.1.0 and other upgrades]

''' Newest [[d:Special:ListProperties|properties]] and [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Property proposal|property proposals]] to review '''

&lt;!-- NEW PROPERTIES DO NOT REMOVE --&gt;
* Newest [[d:Special:ListProperties|properties]]:
** General datatypes: 
***[[:d:Property:P14669|dielectric strength]] (&lt;nowiki&gt;electric field strength that causes electrical breakdown of an insulating material under specified test conditions&lt;/nowiki&gt;)
***[[:d:Property:P14672|still taken from the audiovisual work]] (&lt;nowiki&gt;image comes from the given audiovisual work&lt;/nowiki&gt;)
** External identifiers: [[:d:Property:P14670|Operabook artist ID]], [[:d:Property:P14671|‎MPA certificate number]], [[:d:Property:P14673|‎Deltarune Wiki article ID]], [[:d:Property:P14674|A World Made by Travel person ID]], [[:d:Property:P14675|UntitledDb person ID]]
&lt;!-- END NEW PROPERTIES --&gt;
&lt;!-- NEW PROPOSALS DO NOT REMOVE --&gt;
* New [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Property proposal|property proposals]] to review:
** General datatypes: 
***[[:d:Wikidata:Property proposal/Fediverse app|Fediverse app]] (&lt;nowiki&gt;Fediverse platform of the instance or address&lt;/nowiki&gt;)
***[[:d:Wikidata:Property proposal/Fediverse instance URL|Fediverse instance URL]] (&lt;nowiki&gt;Ferdiverse instance of/about the subject&lt;/nowiki&gt;)
***[[:d:Wikidata:Property proposal/reference amount|reference amount]] (&lt;nowiki&gt;Amount of the food that contains a particular quantity of a nutrient.&lt;/nowiki&gt;)
***[[:d:Wikidata:Property proposal/Qidian Book ID|Qidian Book ID]] (&lt;nowiki&gt;&lt;/nowiki&gt;)
** External identifiers: [[:d:Wikidata:Property proposal/Garance item ID|Garance item ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Kinorating|Kinorating]], [[:d:Wikidata:Property proposal/IGN producer|IGN producer]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Fediverse address|Fediverse address]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Music &amp; Opera artist ID|Music &amp; Opera artist ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/LFL player ID|LFL player ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Soccer365.net tournament ID|Soccer365.net tournament ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/kicker.de coach ID|kicker.de coach ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/BeSoccer team ID|BeSoccer team ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/FootballFakts.ru stadium ID|FootballFakts.ru stadium ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/SofaScore tournament ID|SofaScore tournament ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Foot Mercato club ID|Foot Mercato club ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Lithuanian movie register ID|Lithuanian movie register ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Foot Mercato referee ID|Foot Mercato referee ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/BeSoccer referee ID|BeSoccer referee ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Kicker.de referee ID|Kicker.de referee ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Soccer365.net referee ID|Soccer365.net referee ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/UNESCO Observatory of Killed Journalists ID|UNESCO Observatory of Killed Journalists ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Soccer365.net stadium ID|Soccer365.net stadium ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/MFL player ID|MFL player ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Okko movie ID|Okko movie ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/RIA Novosti organization ID|RIA Novosti organization ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/OpenParliamentTV person ID|OpenParliamentTV person ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/OpenParliamentTV organization ID|OpenParliamentTV organization ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/OpenParliamentTV term ID|OpenParliamentTV term ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Camping.se ID|Camping.se ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/classicalive artist ID|classicalive artist ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Chess Games tournament ID|Chess Games tournament ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Chess.com tournament ID|Chess.com tournament ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/MusiciansPage artist ID|MusiciansPage artist ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Flemish educational institution number|Flemish educational institution number]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Giovani Artisti italiani ID|Giovani Artisti italiani ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/365chess.com tournament ID|365chess.com tournament ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Norwegian Athletics athlete ID|Norwegian Athletics athlete ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/LinkedIn numeric company ID|LinkedIn numeric company ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Lulu spotlight ID|Lulu spotlight ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/RPGnet Index ID|RPGnet Index ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/EU Treaties and Agreements database ID|EU Treaties and Agreements database ID]]
&lt;!-- END NEW PROPOSALS --&gt;

You can comment on [[d:Wikidata:Property proposal/Overview|all open property proposals]]!

''' Development '''
* The team were at Wikimania this past week so not much development happened. 

[[phab:maniphest/query/4RotIcw5oINo/#R|You can see all open tickets related to Wikidata here]]. If you want to help, you can also have a look at [https://phabricator.wikimedia.org/project/board/71/query/zfiRgTnZF7zu/?filter=zfiRgTnZF7zu&amp;order=priority the tasks needing a volunteer].

''' Weekly Tasks '''
* Add labels, in your own language(s), for the new properties listed [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Newest_properties_and_property_proposals_to_review|above]].
* Contribute to the showcase Item and Lexeme [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|above]].
* Govdirectory weekly focus country: 
* Summarize your [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|WikiProject's ongoing activities]] in one or two sentences.
* Help [[d:Special:LanguageStats|translate]] or proofread the interface and documentation pages, in your own language!
* [[d:User:Pasleim/projectmerge|Help merge identical items]] across Wikimedia projects.
* Help [[d:Wikidata:Status updates/Next|write the next summary!]]

&lt;div style=&quot;margin-top:10px; font-size:90%; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;&quot;&gt;'''· [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|Previous issue]] · [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Current|Full report]] · [[m:Global message delivery/Targets/Wikidata|Unsubscribe]] . [[:d:User:JosefAnthony |JosefAnthony]] [[:d:User talk:JosefAnthony|talk]] ·[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 18:32, 27. julij 2026 (CEST)'''
&lt;/div&gt;
&lt;/div&gt;
&lt;/div&gt;
&lt;!-- Sporočilo je poslal_a User:JosefAnthony@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikidata&amp;oldid=30846852 --&gt;

== Wikidata weekly summary #743 ==

&lt;div class=&quot;plainlinks mw-content-ltr&quot; lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot;&gt;

[[File:Wikidata-logo-en.svg|150px|right]]
&lt;div style=&quot;margin-top:10px; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;&quot;&gt;'' Here's your quick overview of what has been happening around Wikidata in the&lt;br&gt;week leading up to 2026-08-04. Missed the previous one? See issue [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|#742]].&lt;br&gt;''&lt;/div&gt;
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; -webkit-column-count:2; column-count:2; -webkit-column-width: 400px; -moz-column-width: 400px; column-width: 400px;&quot;&gt;

''' Discussions '''
*[[Wikidata:Requests for permissions/Bot/INAPerson 1|INAPerson 1]] - Task/s: Create Wikidata pages entries for mostly French journalists, using INA (French National Audiovisual Institute) catalogue as reference.

''' Events ''' 
* [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Events|Upcoming events]]:
** [[Diffblog:wikimedia-research-conference-in-the-cee-region-programme-coming-in-august-registration-open|Wikimedia &amp; Research conference in the CEE region: programme coming in August, registration open]] - follow link for registration instructions, (onsite) open until August 26, (online) open until at least October 5. Event takes place Katowice, Poland, October 9-10, 2026.
** [https://www.dublincore.org/conferences/2026/sessions/workshop-wikidata-open-innovation/ Workshop: Wikidata for Open Innovation] - DCMI 226. Held on August 3 by Kalliopi Mathios, participants will get hands-on experience of Wikidata for use in Libraries, Industry and Communities.

''' Press, articles, blog posts, videos '''
* Papers:
** the [[:d:Q140818826|proceedings]] of the conference [[:d:Q131418010|Wikidata and Research]] (cf. [[:meta:Wikidata and research|Meta page]]), held in Florence (Italy) on June 5-6, 2025, have been published on July 2026 and are available in CC-BY 4.0 license: ''[https://books.fupress.com/isbn/9791221510102 Wikidata e la ricerca. Condividere esperienze / Wikidata and Research. Sharing Experiences]''; 32 papers, 25 in English and 7 in Italian, deal with the usage of Wikidata and other Wikibase instances in different fields of academic research
** [https://arxiv.org/html/2607.25959 Detecting Knowledge Inconsistencies Across Text, Tables, and Knowledge Graphs] by Wei et al., (2026). This paper introduces ''Kontrast'': a tool for comparing Wikidata's statements against Wikipedia tables (and text) to find conflicting information or inconsistencies and missing data.
* Videos: [https://www.youtube.com/watch?v=PA8pp1Qsh4M LIVE Wikidata Editing #123] with hosts [[d:User:Ainali|User:Ainali]] and [[d:User:Abbe98|User:Abbe98]]

''' Tool of the week '''
* [https://leximap.toolforge.org/ Leximap]: Create a colour-coded map of Lexemes from a Wikisource page's text, roll-over individual words to discover more about the lemma
* [https://thefilmmap.com/ Filmmap]: a free interactive map of filming locations built from Wikidata. Search the title to see where it’s shot or a place to see what was made there
*[https://www.wikidata.org/wiki/User:Danielyepezgarces/Cradle-gadget Cradle-gadget]  – A new user script embeds the Cradle form editor into Wikidata item pages, enabling schema-based editing with ShEx.

''' Other Noteworthy Stuff '''
* Job vacancy: [https://job-boards.greenhouse.io/wikimedia/jobs/8060261 (Remote) Software Engineer for the Wikidata Platform team].
* [https://www.wikibase.cloud/hosting-policy/pilot Wikibase Cloud has a new hosting policy (pilot version)]
* [https://f-droid.org/en/packages/app.subster/ Subster] - a timeline-based Wikidata-powered game that plays songs from your own music collection and asks you to rank it against other songs in your hand. Like a digital, cardless version of Hitster. Requires a subsonic-compatible music server to connect to.
* Uyen developed a tool in which you can visualize and inspect content gaps and shared content between different Wikipedia editions, as well as topic distributions: https://wiki-gap-finder.toolforge.org/ Check it out and give them [https://docs.google.com/forms/d/e/1FAIpQLSc-ff0w-oUCEQXoQsCRxuiz5aOiOSes6kfWti5-KsKGgOgezg/viewform feedback].

''' Newest [[d:Special:ListProperties|properties]] and [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Property proposal|property proposals]] to review '''

&lt;!-- NEW PROPERTIES DO NOT REMOVE --&gt;
* Newest [[d:Special:ListProperties|properties]]:
** General datatypes: 
***[[:d:Property:P14687|tabular data series]] (&lt;nowiki&gt;A tabular data series in Commons that models the given concept&lt;/nowiki&gt;)
***[[:d:Property:P14701|infobox chronology]] (&lt;nowiki&gt;indicate the place of an item in an Infobox chronology, as seen on the Wikipedias.&lt;/nowiki&gt;)
***[[:d:Property:P14726|‎OpenType script tag]] (&lt;nowiki&gt;identifier for a script in OpenType, without trailing spaces&lt;/nowiki&gt;)
***[[:d:Property:P14733|‎Fediverse app]] (&lt;nowiki&gt;Fediverse platform of the instance or address&lt;/nowiki&gt;)
***[[:d:Property:P14734|‎Fediverse instance URL]] (&lt;nowiki&gt;Ferdiverse instance of/about the subject&lt;/nowiki&gt;)
** External identifiers: [[:d:Property:P14676|Viberate artist ID]], [[:d:Property:P14677|Brussels Inventory of Architectural Heritage style ID]], [[:d:Property:P14678|Brussels Inventory of Architectural Heritage designer ID]], [[:d:Property:P14679|radio.net station ID]], [[:d:Property:P14680|radio.net podcast ID]], [[:d:Property:P14681|Sokmil AV performer ID]], [[:d:Property:P14682|Scent Base brand ID]], [[:d:Property:P14683|Scent Base notes ID]], [[:d:Property:P14684|Scent Base perfumers ID]], [[:d:Property:P14688|PISAI ID]], [[:d:Property:P14689|CIDIM Artist ID]], [[:d:Property:P14690|Etsy shop name]], [[:d:Property:P14691|‎Open Language Archives Community language code]], [[:d:Property:P14692|‎OpenStreetMap Wiki item ID]], [[:d:Property:P14695|Ko-fi page ID]], [[:d:Property:P14696|KinoRating ID]], [[:d:Property:P14697|‎Korean Classification of Administrative Districts]], [[:d:Property:P14698|UNESCO Observatory of Killed Journalists ID]], [[:d:Property:P14699|SofaScore tournament ID]], [[:d:Property:P14700|RIA Novosti organization ID]], [[:d:Property:P14702|MFL player ID]], [[:d:Property:P14703|‎MissEvan username]], [[:d:Property:P14704|Soccer365.net referee ID]], [[:d:Property:P14705|Soccer365.net stadium ID]], [[:d:Property:P14706|Soccer365.net tournament ID]], [[:d:Property:P14707|‎IGN producer ID]], [[:d:Property:P14708|kicker.de coach ID]], [[:d:Property:P14709|Kicker.de referee ID]], [[:d:Property:P14710|Lithuanian movie register ID]], [[:d:Property:P14712|LFL player ID]], [[:d:Property:P14713|BeSoccer referee ID]], [[:d:Property:P14714|BeSoccer team ID]], [[:d:Property:P14715|OpenParliamentTV organization ID]], [[:d:Property:P14716|OpenParliamentTV person ID]], [[:d:Property:P14717|OpenParliamentTV term ID]], [[:d:Property:P14718|Foot Mercato referee ID]], [[:d:Property:P14719|Foot Mercato club ID]], [[:d:Property:P14720|FootballFakts.ru stadium ID]], [[:d:Property:P14721|Chess Games tournament ID]], [[:d:Property:P14722|Chess.com tournament ID]], [[:d:Property:P14723|‎Camping.se ID]], [[:d:Property:P14724|Garance item ID]], [[:d:Property:P14725|‎OpenType language system tag]], [[:d:Property:P14727|Okko movie ID]], [[:d:Property:P14728|‎Grillplatser.nu ID]], [[:d:Property:P14729|Número de Registre Tributari]], [[:d:Property:P14730|‎MissEvan sound ID]], [[:d:Property:P14731|‎MissEvan drama ID]], [[:d:Property:P14732|‎Flemish educational institution number]], [[:d:Property:P14735|Norwegian Athletics athlete ID]], [[:d:Property:P14736|RPGnet Index ID]]
&lt;!-- END NEW PROPERTIES --&gt;
&lt;!-- NEW PROPOSALS DO NOT REMOVE --&gt;
* New [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Property proposal|property proposals]] to review:
** General datatypes: 
***[[:d:Wikidata:Property proposal/ENS name|ENS name]] (&lt;nowiki&gt;Ethereum Name Service (ENS) domain associated with a person or entity&lt;/nowiki&gt;)
***[[:d:Wikidata:Property proposal/Inventaire régional du patrimoine en Wallonie ID|Inventaire régional du patrimoine en Wallonie ID]] (&lt;nowiki&gt;&lt;/nowiki&gt;)
***[[:d:Wikidata:Property proposal/member of musical group|member of musical group]] (&lt;nowiki&gt;member of musical group&lt;/nowiki&gt;)
***[[:d:Wikidata:Property proposal/name type|name type]] (&lt;nowiki&gt;type of noun or name the sense is&lt;/nowiki&gt;)
** External identifiers: [[:d:Wikidata:Property proposal/CINE21 Program ID|CINE21 Program ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Rakuten TV adult maker ID|Rakuten TV adult maker ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/DMM maker ID|DMM maker ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/sukumizu.tv actress ID|sukumizu.tv actress ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/GAS actress ID|GAS actress ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Paradise TV Parson ID|Paradise TV Parson ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/syukou-club(X-DIABLO) actress ID|syukou-club(X-DIABLO) actress ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Brazilian Fauna Taxonomic Catalogue ID|Brazilian Fauna Taxonomic Catalogue ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/CINE21 company ID|CINE21 company ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/STAPI Book ID|STAPI Book ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/STAPI Comics ID|STAPI Comics ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/STAPI Episode ID|STAPI Episode ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/STAPI Performer ID|STAPI Performer ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Qidian Author ID|Qidian Author ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Medieval Unicode Font Initiative ID|Medieval Unicode Font Initiative ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Apple Maps place id|Apple Maps place id]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Filmycast person ID|Filmycast person ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/EORI|EORI]], [[:d:Wikidata:Property proposal/GBIF Specimen (occurrence)|GBIF Specimen (occurrence)]], [[:d:Wikidata:Property proposal/d anime store Parson ID|d anime store Parson ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/d anime store work ID|d anime store work ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Crank-in! Parson ID|Crank-in! Parson ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Crank-in! drama ID|Crank-in! drama ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Crank-in! animation ID|Crank-in! animation ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Crank-in! movie ID|Crank-in! movie ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Elite Prospects team ID|Elite Prospects team ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/r-hockey.ru team ID|r-hockey.ru team ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Elite Prospects stadium ID|Elite Prospects stadium ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/izohli.uz word ID|izohli.uz word ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Dubbinfo ID|Dubbinfo ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/DBNL chamber of rhetoric ID|DBNL chamber of rhetoric ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/BLS Code|BLS Code]], [[:d:Wikidata:Property proposal/JoJo's Bizarre Encyclopedia article ID|JoJo's Bizarre Encyclopedia article ID]]
&lt;!-- END NEW PROPOSALS --&gt;

You can comment on [[d:Wikidata:Property proposal/Overview|all open property proposals]]!

''' Did you know? '''
* Query examples: [https://w.wiki/T5E4 Retrieve all Belgian writers without an article on French Wikipedia] ([[d:Wikidata:Request_a_query#c-ScriptaBelgica-20260723083200-ScriptaBelgica-20260719201400|source]])
* Schema examples: [[d:EntitySchema:E408|Swedish barbecue areas (E408)]]
* Newest [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:WikiProjects|WikiProjects]]: [[d:Wikidata:WikiProject_Occitan|Project Occitan]]
* WikiProject Highlights:
** [[d:Wikidata:WikiProject_Broadcasting|Project Broadcasting]] - after 10 years of inactivity, the project has been revived with a flurry of activity . Of particular interest is the change in broadcasting scope from primarily airwave to internet transmission.
** [[Wikidata:WikiProject_Malaysia/Activity/Datathon/Japan_Week_Datathon/Data_Item_List/UNIS|Wiki x K-pop 2026 • Editing Party - Japan Week Datathon]]
* Newest [[d:Wikidata:Database reports|database reports]]: [https://wikidata-terminator.toolforge.org/?list&amp;mode=tx#/ Wikidata Terminator] - find items that lack Label, description or sitelink.
* [[d:Wikidata:Showcase items|Showcase Items]]: [[d:Q842|Oman (Q842)]] - state in western Asia
* [[d:Wikidata:Showcase lexemes|Showcase Lexemes]]: [[d:Lexeme:L648863|cheche (L648863)]]

''' Development '''
* Wikidata integration in the other Wikimedia projects:
** We reviewed samples of Wikidata-related entries in Recent changes and watchlist on Wikipedia and co in order to see which additional changes we can remove because they don't change the article.
** We are preparing for the migration of the entity usage table to the extension database cluster to address database scalability issues ([[phab:T424133]])
* Wikidata Query Service: We are continuing to adapt the Query Service UI and the Quality Constraints extension for the upcoming move from Blazegraph to QLever.
* REST API: We are continuing to add support for Lexemes, specifically retrieving a full Lexeme (GET) ([[phab:T429332]])

[[phab:maniphest/query/4RotIcw5oINo/#R|You can see all open tickets related to Wikidata here]]. If you want to help, you can also have a look at [https://phabricator.wikimedia.org/project/board/71/query/zfiRgTnZF7zu/?filter=zfiRgTnZF7zu&amp;order=priority the tasks needing a volunteer].

''' Weekly Tasks '''
* Add labels, in your own language(s), for the new properties listed [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Newest_properties_and_property_proposals_to_review|above]].
* Contribute to the showcase Item and Lexeme [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|above]].
* Govdirectory weekly focus country: [[d:Wikidata:WikiProject Govdirectory/Seychelles|Seychelles]]
* Summarize your [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|WikiProject's ongoing activities]] in one or two sentences.
* Help [[d:Special:LanguageStats|translate]] or proofread the interface and documentation pages, in your own language!
* [[d:User:Pasleim/projectmerge|Help merge identical items]] across Wikimedia projects.
* Help [[d:Wikidata:Status updates/Next|write the next summary!]]

&lt;div style=&quot;margin-top:10px; font-size:90%; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;&quot;&gt;'''· [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|Previous issue]] . [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Current|Full report]] · [[m:Global message delivery/Targets/Wikidata|Unsubscribe]] · [[:d:User:JosefAnthony |JosefAnthony]] [[:d:User talk:JosefAnthony|talk]] ·[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 08:55, 4. avgust 2026 (CEST)'''
&lt;/div&gt;
&lt;/div&gt;
&lt;/div&gt;
&lt;!-- Sporočilo je poslal_a User:JosefAnthony@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikidata&amp;oldid=30872537 --&gt;

== Wikidata weekly summary #744 ==

&lt;div class=&quot;plainlinks mw-content-ltr&quot; lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot;&gt;

[[File:Wikidata-logo-en.svg|150px|right]]
&lt;div style=&quot;margin-top:10px; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;&quot;&gt;'' Here's your quick overview of what has been happening around Wikidata in the&lt;br&gt;week leading up to 2026-08-10. Missed the previous one? See issue [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|#743]].&lt;br&gt;''&lt;/div&gt;
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; -webkit-column-count:2; column-count:2; -webkit-column-width: 400px; -moz-column-width: 400px; column-width: 400px;&quot;&gt;

''' Discussions '''

* The order of properties on Wikidata is governed by [[mw:Manual:Interface/Wikibase-SortedProperties|MediaWiki/Wikibase-SortedProperties]]. We propose moving [[d:Property:P2559|(P2559) Wikidata usage instructions]]  to the top, so important guidance is more visible and less likely to be overlooked. To comment on this change, please visit [[mw:MediaWiki_talk#prominently displaying Wikidata usage instructions (P2559)|MediaWiki_talk#prominently displaying (P2559)]].
* Closed request for comments: '''19''' RfC's were closed recently, too many to list here. Please see the [[d:Wikidata:Requests_for_comment#Closed_requests|RfC page]] for more information.

''' Events '''
* [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Events|Upcoming events]]:
** (Deutsch) [https://www.nfdi4objects.net/events/n4o_activity_20260818-CM26-RS_Wikidata/ nfdi4 / Workshop: Make Research Software Findable using the Software Marketplace Wikidata], 18.08.2026, 14:00–16:00 CEST ([https://terminplaner6.dfn.de/b/1439bb751afd1e9fc42ebc30069eb685-1762199 register for Zoom-link])
** [https://meta.wikimedia.org/wiki/Event:WMUK_Sandbox_Sessions/Improving_Wikidata_References:_The_Reference_Validator_Tool  Improving Wikidata References:  The hands-on session will explore how to identify and improve broken references on Wikidata] , 15.08.2026, 17:00–18:00 WAT (UTC+1).
* Looking ahead: (Deutsch) [https://www.fu-berlin.de/kalender/2026/10/20261022-tidy-data-versionskontrolle-wikidata-in-der-forschungspraxis.html Freie Universitat / Tidy data version control - Wikidata in research]: 22.10.2026, 09:00 - 16:00 CEST.
* Previous events: August 04 - [[d:Event:Blazegraph_Migration_Office_Hours_-_Aug_2026|Blazegraph Migration office hour]] - see the [https://etherpad.wikimedia.org/p/Blazegraph_Migration_Office_Hours Etherpad notes] for questions and answers.

''' Press, articles, blog posts, videos '''
* Blogs:
** [https://gdotv.com/blog/the-weekly-edge-fraud-graphs-graphtalk-gfql-wikidata-graphrag/#edge-item-4 gdottv / The Weekly Edge article: demonstrating the Wikidata Query Logs (WDQL) Dataset] talks about a paper released in February this year, ([https://arxiv.org/html/2602.14594v1 Wikidata Query Logs Dataset])
** [https://www.linkedin.com/posts/brian-hatten-434b7457_orthopedicsurgery-kneereplacement-knowledgegraph-activity-7465395166682583040-v0qH?utm_source=share&amp;utm_medium=member_desktop&amp;rcm=ACoAAAUVbMUB9qSIcEDloiodU_ZoBrIi4-bJtT8 LinkedIn] - [[d:User:Orthodoc10|User:Orthodoc10]] describes their experience mapping and modelling knee replacement surgical practices into Wikidata
** [https://diff.wikimedia.org/2026/08/07/wikisignals-org-helping-editors-evaluate-reference-reliability/ Wikisignals.org: Helping Editors Evaluate Reference Reliability]
** [https://diff.wikimedia.org/2026/08/07/zero-budget-programs-you-could-start-tommorrow/ Zero-budget programs you could start tommorrow - Lessons from Wikimania Paris]]
** [https://diff.wikimedia.org/2026/08/07/openspeaks-tools-update-subtitler-tome-and-bento-go-stable-meet-media-dashboard/ OpenSpeaks Tools Update: Subtitler, Tome, and Bento Go Stable — Meet Media Dashboard]
** [[Diffblog:a-look-at-a-2026-wikimania-hackathon-project-wikidata-bias-detector|A look at a 2026 Wikimania Hackathon Project – Wikidata Bias Detector]
** [https://nlnet.nl/project/Inventaire-Split/ nlnet Foundation / Inventaire Split] - a short article on this standalone Wikidata-federated Bibliographic database.
** [https://ktieb.org.mt/news-en/nbc-and-wikimedia-malta-renew-collaboration-on-national-book-prize/ Maltese national Book Council and WM Malta renew partnerhship]: Wikidata to support and feed Maltese Wikipedia.
** [Diffblog:wikisignals-org-helping-editors-evaluate-reference-reliability|Wikisignals.org: Helping Editors Evaluate Reference Reliability] - the project aims to add to news-related organisation entities to help feed Wikipedia infoboxes with structured data.
* Videos:
** [https://www.youtube.com/live/saeV6bZ7cIk?t=25105s India's Software Stories: A Hands-on Workshop with Software Heritage, Commons and Wikidata] - a Wikimania Lightning talk with  Mathilde Fichen and Pavan Santhosh. ([https://wikimedia.eventyay.com/wm/wikimania2026/talk/review/EYFQXB9WHFAR9WATXTEUFSKADEVWMCP9 Session page])
** [https://www.youtube.com/watch?v=sJq1926Jz5Q The Art of Editing Wikidata (Africa Wiki Women)] - Guest host David Palfrey will share valuable insights and help newcomers uncover the mysteries of editing Wikidata, this session is in collaboration with Art+Feminism.
** (no audio) [https://www.youtube.com/watch?v=JJbPTX18I4Q Tutorial: Add Geoshape to Wikimedia Commons and connect it to its Wikidata Item] - Anne Chen gives a visual demonstration of the steps provided in this [https://docs.google.com/document/d/1A1FNy9NztkmxE2MhBds2caHGcxMNSNvgXnLfeJsAosw/edit?tab=t.0 google doc], found on the [[d:Wikidata:WikiProject_IDEA/Resources_for_Participants#Links_to_useful_tutorials|WikiProject IDEA]] page.
** [https://www.youtube.com/watch?v=9infd-TJ6z8 LIVE Wikidata Editing #124] is streaming today, 20:00 CEST (18:00 UTC)!
** (Bahasa Indonesian) [https://www.youtube.com/@WikimediaIndonesia/videos Wikimedia Indonesia] have released 4 short videos on editing practices, querying, basic structure and data quality of Wikidata.
** (Deutsch) [https://www.youtube.com/watch?v=gLH0W0coIw8 ZB MED LAB | The Carpentries] - aimed at researchers and professionals who work with data, a series of tutorials and workshops to teach you Wikidata, Python, R, OpenRefine and more.

''' Tool of the week '''
*[https://toolhub.wikimedia.org/tools/cradle-gadget Cradle-gadget] is a tool by [[User:Danielyepezgarces]]This is an interactive, schema-based form editor that works directly within Wikidata item pages. It allows users to check, view, add, modify, or delete claims in a modern sidebar drawer or a dedicated special page, aligned with the Wikimedia design guidelines. This is the easiest way to exploit the benefits of Wikidata entity schemas, powered by ShEx.

''' Other Noteworthy Stuff '''
* The [https://docs.google.com/forms/d/e/1FAIpQLScv4BEQqn-sSsJNvIFCRgMDpr_K59Y0UjdXx5rO8MzAs4CRjw/viewform 2026 OpenRefine User Survey] is now open. (Note that a link to a feature-prioritization survey is provided at the end of the Google Form so don't miss that if you want to influence what should get more focus.)

''' Newest [[d:Special:ListProperties|properties]] and [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Property proposal|property proposals]] to review '''

&lt;!-- NEW PROPERTIES DO NOT REMOVE --&gt;
* Newest [[d:Special:ListProperties|properties]]:
** General datatypes: 
***[[:d:Property:P14755|particularly]] (&lt;nowiki&gt;qualifier for statements to refine a value that applies more generally, when the statement applies especially to a more specific value; a more specific qualifier than &quot;including&quot; (P1012)&lt;/nowiki&gt;)
***[[:d:Property:P14766|‎incumbent before dissolution]] (&lt;nowiki&gt;entity incumbent in a position before its dissolution for an election&lt;/nowiki&gt;)
** External identifiers: [[:d:Property:P14737|CINE21 TV program ID]], [[:d:Property:P14738|GCD character ID]], [[:d:Property:P14739|ODiD ID]], [[:d:Property:P14740|365chess.com tournament ID]], [[:d:Property:P14741|NHK ONE program ID]], [[:d:Property:P14742|CINE21 company ID]], [[:d:Property:P14743|‎Fmfenxiang seiyuu ID]], [[:d:Property:P14744|‎Fmfenxiang sound ID]], [[:d:Property:P14745|Elite Prospects team ID]], [[:d:Property:P14746|Elite Prospects stadium ID]], [[:d:Property:P14747|r-hockey.ru team ID]], [[:d:Property:P14748|Classicalive artist ID]], [[:d:Property:P14749|Apple Maps place id]], [[:d:Property:P14750|‎HAND ID]], [[:d:Property:P14751|Brazilian Fauna Taxonomic Catalogue ID]], [[:d:Property:P14752|‎Dicionário da Língua Portuguesa ID]], [[:d:Property:P14753|Giovani Artisti italiani ID]], [[:d:Property:P14754|MusiciansPage artist ID]], [[:d:Property:P14756|LinkedIn numeric company ID]], [[:d:Property:P14757|‎MissEvan voice actor ID]], [[:d:Property:P14758|Music &amp; Opera artist ID]], [[:d:Property:P14759|Dubbinfo ID]], [[:d:Property:P14760|GAS actress ID]], [[:d:Property:P14761|‎EU Treaties and Agreements database ID]], [[:d:Property:P14762|syukou-club(X-DIABLO) actress ID]], [[:d:Property:P14763|sukumizu.tv model ID]], [[:d:Property:P14764|Paradise TV Person ID]], [[:d:Property:P14765|Regional heritage of Wallonia ID]]
&lt;!-- END NEW PROPERTIES --&gt;
&lt;!-- NEW PROPOSALS DO NOT REMOVE --&gt;
* New [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Property proposal|property proposals]] to review:
** General datatypes: 
***[[:d:Wikidata:Property proposal/filing unit code|filing unit code]]
***[[:d:Wikidata:Property proposal/has Member|has Member]] (&lt;nowiki&gt;has member&lt;/nowiki&gt;)
***[[:d:Wikidata:Property proposal/introduced to|introduced to]] (&lt;nowiki&gt;region outside the natural range of a taxon into which it was introduced through direct or indirect human activity&lt;/nowiki&gt;)
** External identifiers: [[:d:Wikidata:Property proposal/Lift-World lift ID|Lift-World lift ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Schiffsdatenliste ID|Schiffsdatenliste ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/marketswiki|marketswiki]], [[:d:Wikidata:Property proposal/National Palace Museum Digital Archive ID|National Palace Museum Digital Archive ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Information Commissioner's Office registration reference|Information Commissioner's Office registration reference]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Registry of Type Design ID|Registry of Type Design ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Ariana Museum ID|Ariana Museum ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Emulation General Wiki article ID|Emulation General Wiki article ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Georgian Cultural Heritage GIS Portal immovable object ID|Georgian Cultural Heritage GIS Portal immovable object ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Sofia monuments register ID|Sofia monuments register ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Georgian Cultural Heritage GIS Portal museum ID|Georgian Cultural Heritage GIS Portal museum ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Georgian Cultural Heritage GIS Portal movable object ID|Georgian Cultural Heritage GIS Portal movable object ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Georgian Cultural Heritage GIS Portal stone carving ID|Georgian Cultural Heritage GIS Portal stone carving ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Georgian Cultural Heritage GIS Portal protection zone ID|Georgian Cultural Heritage GIS Portal protection zone ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Georgian Cultural Heritage GIS Portal wall painting ID|Georgian Cultural Heritage GIS Portal wall painting ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Georgian Cultural Heritage GIS Portal documentation record ID|Georgian Cultural Heritage GIS Portal documentation record ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Georgian Cultural Heritage Portal movable object ID|Georgian Cultural Heritage Portal movable object ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/RIdIM ID|RIdIM ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Weibo ID|Weibo ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Weibo username|Weibo username]]
&lt;!-- END NEW PROPOSALS --&gt;

You can comment on [[d:Wikidata:Property proposal/Overview|all open property proposals]]!

''' Did you know? '''
* Query examples: [https://w.wiki/TGHU Ten longest State of the Union adress in the USA]
* Schema examples: [[d:EntitySchema:E519|object with inscription]]  - schema for objects with inscriptions [[d:Q1640824|(Q1640824)]]
* Newest [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:WikiProjects|WikiProjects]]:
** [[d:Wikidata:WikiProject_Brigham_Young_University_Library|Project Brigham Young University Library]]
** [[d:Wikidata:WikiProject_Perth_Women_on_Wikipedia|Project Perth Women on Wikipedia]]
** [[d:Wikidata:WikiProject_UC_Riverside_Library_Jay_Kay_Klein_Photographs|Project UC Riverside Library Jay Kay Klein Photographs]]
* WikiProject Highlights: [[d:Wikidata:WikiProject_Ontology/Metaclasses|Project Ontology]] added a Metaclasses page
* Newest [[d:Wikidata:Database reports|database reports]]: [[d:User:Pasleim/Sitelink_statistics|Sitelink statistics]] by User:Pasleim.

''' Development '''
* Sustainability: We continued the work on migrating usage tracking on Wikipedia and co to the extension database cluster ([[phab:T424185]])
* Watchlist and recent changes on Wikipedia and co: We finished our review of a sample of Wikidata edits sent to Wikidata and co in order to better understand which remaining ones are not useful. It will soon be published on Commons.
* Query Service: We continued the work on preparing the Query Service UI for the migration from Blazegraph to QLever and will move to Query Builder and Quality Constraints next

[[phab:maniphest/query/4RotIcw5oINo/#R|You can see all open tickets related to Wikidata here]]. If you want to help, you can also have a look at [https://phabricator.wikimedia.org/project/board/71/query/zfiRgTnZF7zu/?filter=zfiRgTnZF7zu&amp;order=priority the tasks needing a volunteer].

''' Weekly Tasks '''
* Add labels, in your own language(s), for the new properties listed [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Newest_properties_and_property_proposals_to_review|above]].
* Contribute to the showcase Item and Lexeme [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|above]].
* Govdirectory weekly focus country: [[d:Wikidata:WikiProject_Govdirectory/Seychelles|Seychelles]]
* Summarize your [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|WikiProject's ongoing activities]] in one or two sentences.
* Help [[d:Special:LanguageStats|translate]] or proofread the interface and documentation pages, in your own language!
* [[d:User:Pasleim/projectmerge|Help merge identical items]] across Wikimedia projects.
* Help [[d:Wikidata:Status updates/Next|write the next summary!]]

&lt;div style=&quot;margin-top:10px; font-size:90%; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;&quot;&gt;'''· [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|Previous issue]] · [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Current|Full report]] · [[m:Global message delivery/Targets/Wikidata|Unsubscribe]] . [[:d:User:JosefAnthony |JosefAnthony]] [[:d:User talk:JosefAnthony|talk]] ·[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 17:54, 10. avgust 2026 (CEST)'''
&lt;/div&gt;
&lt;/div&gt;
&lt;/div&gt;
&lt;!-- Sporočilo je poslal_a User:JosefAnthony@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikidata&amp;oldid=30889662 --&gt;

== Wikidata weekly summary #745 ==

&lt;div class=&quot;plainlinks mw-content-ltr&quot; lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot;&gt;

[[File:Wikidata-logo-en.svg|150px|right]]
&lt;div style=&quot;margin-top:10px; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;&quot;&gt;'' Here's your quick overview of what has been happening around Wikidata in the&lt;br&gt;week leading up to 2026-08-17. Missed the previous one? See issue [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|#744]].&lt;br&gt;''&lt;/div&gt;
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; -webkit-column-count:2; column-count:2; -webkit-column-width: 400px; -moz-column-width: 400px; column-width: 400px;&quot;&gt;

''' Events ''' 
* [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Events|Upcoming events]]:
** [[wmau:WikiLoves_Pride_Australia_-_15_August_2026|WikiLoves Pride / Australia]], 15 August, drop-in online for a collaborative editing session on LGBT+ representation on Wikidata, Wikipedia and Commons.
** [[wmau:Drop_in_and_Wikidata_-_August_2026|Drop-in and Wikidata]], 27 August, WM Australia also hold a drop-in Wikidata ediitng sesison.
** [[m:Event:Open_Heritage-Wikidata_Contest|Open Heritage - Wikidata Islamic Civilization Contest]] from September 1 - 30, 2026. [[m:Special:RegisterForEvent/4303|Register for news]].
*** A Wikidata training webinar will be held August 25.
* Looking ahead: [https://www.gw.uni-hamburg.de/ueber-die-fakultaet/digital-humanities/dh-lab/veranstaltungen/26-11-12-hands-on-wikidata.html Hands-on workshop: Wikidata: An Open Knowledge Graph for Research and Beyond] - Digital Humanities Lab, 12.11.2026, 14:15-15:45 CEST.

''' Press, articles, blog posts, videos '''
* Blogs:
** [https://programminghistorian.org/en/lessons/wikidata-for-historical-research Introductory lesson on Wikidata at the Programming Historian]
** [https://www.ibm.com/case-studies/wikimedia-deutschland Making open knowledge Gen-AI-ready] by IBM
** [https://noeflandre.com/posts/describe-place-on-earth-part1-wikidata How to describe a place on Earth using text? Part 1: Wikidata] by  Noé Flandre
* Papers: [https://www.ebsco.com/articles/arts-and-entertainment/7162dc3c-7d03-51bb-a950-30de681bb95e/cultural-information-bubbles-a-new-approach-for-automatic-ethical-evaluation-of-digital-artwork-collections-based-on-wikidata Cultural information bubbles: A new approach for automatic ethical evaluation of digital artwork collections based on Wikidata] by M. Zhitomirsky-Geffet and S. Minster, (2026).

''' Tool of the week '''
*[https://ranker.toolforge.org This tool lets you edit the rank of multiple statements at once.]

''' Other Noteworthy Stuff '''
* [[wmau:Partner_Projects_2026-2027|WM Australia is funding partner projects for 2026 - 2027]], for Australian organisations or individuals who want to build projects for open and free knowledge, including Wikidata.
* Job Vacancies: [https://wikimedia-deutschland.career.softgarden.de/jobs/65367316/Interim-Engineering-Manager-Wikidata-for-Wikimedia-Projects-all-genders- (Interim) Engineering Manager / Wikidata for Wikimedia Projects]
* [https://docs.google.com/forms/d/e/1FAIpQLSdnOtvIKyp5fGlAkqz8pYMdFxhtvaH9exlxmrQ8O3HtDIHM3A/viewform Survey: What content would you like to see on the Wikidata Social media channels?] - only want to hear about Wikidata events or news, would like to see more use-cases of Wikidata, or perhaps you'd like more beginner or advanced Wikidata tutorials? Let us know in this short survey.
* We are setting up to apply for recognition of a new Wikimedia user group, '''Wikimedians for Data Organization and Quality'''.  The group's goal will be to improve the organization and quality of data, particularly structured data, in Wikimedia projects.  You can see more details in [https://meta.wikimedia.org/wiki/Data_Organization_and_Quality the group's home page] and, if you wish, you can contribute to the discussion in its talk page. We invite you to be a part of this proposed user group by adding your Wikimedia signature to the Interested Parties section of the group's page. &lt;br /&gt;Ege Atacan Doğan and Peter Patel-Schneider

''' Newest [[d:Special:ListProperties|properties]] and [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Property proposal|property proposals]] to review '''

&lt;!-- NEW PROPERTIES DO NOT REMOVE --&gt;
* Newest [[d:Special:ListProperties|properties]]:
** General datatypes: 
***[[:d:Property:P14788|located at a height]] (&lt;nowiki&gt;a property intended to indicate the height of any objects from the ground&lt;/nowiki&gt;)
***[[:d:Property:P14789|contributed to narrative universe]] (&lt;nowiki&gt;narrative universe that a person contributed to&lt;/nowiki&gt;)
***[[:d:Property:P14792|‎name type]] (&lt;nowiki&gt;type of noun or name the sense is&lt;/nowiki&gt;)
***[[:d:Property:P14796|introduced to]] (&lt;nowiki&gt;region outside the natural range of a taxon into which it was introduced through direct or indirect human activity&lt;/nowiki&gt;)
** External identifiers: [[:d:Property:P14767|d anime store Work ID]], [[:d:Property:P14768|d anime store Person ID]], [[:d:Property:P14769|Crank-in! drama ID]], [[:d:Property:P14770|Crank-in! animation ID]], [[:d:Property:P14771|Crank-in! person ID]], [[:d:Property:P14772|‎STAPI Book ID]], [[:d:Property:P14773|‎STAPI Episode ID]], [[:d:Property:P14774|‎STAPI Performer ID]], [[:d:Property:P14775|‎Qidian Author ID]], [[:d:Property:P14776|Crank-in! movie ID]], [[:d:Property:P14777|‎DBNL chamber of rhetoric ID]], [[:d:Property:P14778|‎Criticker Film ID]], [[:d:Property:P14779|Lulu spotlight ID]], [[:d:Property:P14780|German Maritime Museum Ship ID]], [[:d:Property:P14781|Rakuten TV adult maker ID]], [[:d:Property:P14782|izohli.uz word ID]], [[:d:Property:P14783|Ciel d'oc publication ID]], [[:d:Property:P14784|Lift-World lift ID]], [[:d:Property:P14785|‎STAPI Comics ID]], [[:d:Property:P14786|Qidian Book ID]], [[:d:Property:P14787|National Palace Museum Digital Archive ID]], [[:d:Property:P14790|DMM maker ID]], [[:d:Property:P14791|Registry of Type Design ID]], [[:d:Property:P14793|‎Fediverse address]], [[:d:Property:P14794|Information Commissioner's Office registration reference]], [[:d:Property:P14795|‎WorldFootball.net ID (new)]], [[:d:Property:P14797|Sofia monuments register ID]], [[:d:Property:P14798|Georgian Cultural Heritage GIS Portal immovable object ID]], [[:d:Property:P14799|Ariana Museum ID]], [[:d:Property:P14800|RIdIM ID]]
&lt;!-- END NEW PROPERTIES --&gt;
&lt;!-- NEW PROPOSALS DO NOT REMOVE --&gt;
* New [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Property proposal|property proposals]] to review:
** General datatypes: 
***[[:d:Wikidata:Property proposal/school of martial arts|school of martial arts]] (&lt;nowiki&gt;school or style of martial arts this person studied&lt;/nowiki&gt;)
***[[:d:Wikidata:Property proposal/has official Italian government website|has official Italian government website]] (&lt;nowiki&gt;tems that the item has an official website operated by or belonging to the Government of Italy&lt;/nowiki&gt;)
***[[:d:Wikidata:Property proposal/Infraestructuras de Portugal ID|Infraestructuras de Portugal ID]] (&lt;nowiki&gt;station code Infraestruturas de Portugal&lt;/nowiki&gt;)
** External identifiers: [[:d:Wikidata:Property proposal/Silloria perfumer ID|Silloria perfumer ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Silloria notes ID|Silloria notes ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Beer Advocate beer style ID|Beer Advocate beer style ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/BBFC release ID|BBFC release ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Identifier for a person in norwegian polar history|Identifier for a person in norwegian polar history]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Filmová databáze seriál ID|Filmová databáze seriál ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Serbo-Croatian Literary Language entry ID|Serbo-Croatian Literary Language entry ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/dbv member slug|dbv member slug]], [[:d:Wikidata:Property proposal/idw member ID|idw member ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Sky programme ID|Sky programme ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/immaterieelerfgoed.be ID|immaterieelerfgoed.be ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Geoshape Repository ID|Geoshape Repository ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/FIBA.basketball event ID|FIBA.basketball event ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/SEASLUG.WORLD species ID|SEASLUG.WORLD species ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Silloria brands ID|Silloria brands ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Identifiant d'un(e) auteurice dans le catalogue du COMDT|Identifiant d'un(e) auteurice dans le catalogue du COMDT]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Identifiant d'un(e) ou plusieurs musicien(ne)s sur Paraulas en òc|Identifiant d'un(e) ou plusieurs musicien(ne)s sur Paraulas en òc]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Identifiant d'un(e) ou plusieurs musicien(ne)s sur Trobasons|Identifiant d'un(e) ou plusieurs musicien(ne)s sur Trobasons]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Kinolights Parson ID|Kinolights Parson ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Kinolights Work ID|Kinolights Work ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Identifiant d'un ouvrage dans le catalogue du CREDD'O|Identifiant d'un ouvrage dans le catalogue du CREDD'O]], [[:d:Wikidata:Property proposal/parliament.uk constituency ID|parliament.uk constituency ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Europeans In East Africa ID|Europeans In East Africa ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Gesamtkatalog der Wiegendrucke ID|Gesamtkatalog der Wiegendrucke ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Judoresults judoka ID|Judoresults judoka ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Silloria perfumes ID|Silloria perfumes ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Scent Base perfumes ID|Scent Base perfumes ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/IMCDB work ID|IMCDB work ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/identificador de sardana de somarxiu.cat|identificador de sardana de somarxiu.cat]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Xcity maker ID|Xcity maker ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/CrashPad Series performer ID|CrashPad Series performer ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/PinkLabel.TV performer ID|PinkLabel.TV performer ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Seiyu Grand Prix Person ID|Seiyu Grand Prix Person ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/animehack Person ID|animehack Person ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/animehack Program ID|animehack Program ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/animehack movie ID|animehack movie ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/XBIZ.com topic ID|XBIZ.com topic ID]]
&lt;!-- END NEW PROPOSALS --&gt;

You can comment on [[d:Wikidata:Property proposal/Overview|all open property proposals]]!

''' Did you know? '''
* Query examples:
**[https://w.wiki/TYra roughly ~4.000 massacres reported in Wikidata]
**[https://w.wiki/TXBP Passports cover that have at least 4 languages]
** [https://w.wiki/TZjc Landkreis Reutlingen Items missing  a picture, displayed on a map] ([[d:Wikidata:Request_a_query#c-Stefan_Kühn-20260815083000-Windharp-20260812063800|source]])
** [https://w.wiki/TZjt Radio stations in Virginia, USA, plotted on a map] ([[d:Wikidata:Request_a_query#c-Stefan_Kühn-20260809204600-Bluerasberry-20260803150500|source]])
* Schema examples: [[d:EntitySchema:E528|(E528) Space Telescope, instrument in outer space for observing distant space objects]]
* Newest [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:WikiProjects|WikiProjects]]:
** [[d:Wikidata:WikiProject_Côte_d'Ivoire/Tabs|Project Côte d'Ivoire]]
** [[d:Wikidata:WikiProject_Indonesia/Kegiatan/Datathon/Arsip/2026|Project Indonesia: Hari Domain Public International Datathon 2026]]
** [[d:Wikidata:WikiProject_Immigration_and_Visas|Project Immigration and Visas]]
** [[d:Wikidata:WikiProject_University_of_North_Carolina_at_Chapel_Hill_EMCO|Project University of North Carolina at Chapel Hill EMC0]]
* Newest [[d:Wikidata:Database reports|database reports]]: [[d:Wikidata:Database_reports/Recent_deaths|Recent deaths (this report can help for updating Wikipedia articles]]

''' Development '''
* Query Service: We started preparing the constraint checks for the migration from Blazegraph to QLever.
* Page load times: We looked into unnecessarily loaded modules related to the Wikidata Bridge to see if we can remove them and speed up page load times.
* Wikipedia and co:
** We worked with English Wikipedia to optimize the CiteQ module code to generate less usage tracking for &quot;Anonymous&quot;.
** We checked a variety of Mediawiki areas where Parsoid deprecation may lead to breakages.*
* Sustainability: We are planning to migrate the usage tracking data to the X1 extension cluster. We are checking which queries involving entity usage will need re-writing or updating.
* REST API: We finished adding support for getting a full Lexeme and started work on creating Lexemes.

[[phab:maniphest/query/4RotIcw5oINo/#R|You can see all open tickets related to Wikidata here]]. If you want to help, you can also have a look at [https://phabricator.wikimedia.org/project/board/71/query/zfiRgTnZF7zu/?filter=zfiRgTnZF7zu&amp;order=priority the tasks needing a volunteer].

''' Weekly Tasks '''
* Add labels, in your own language(s), for the new properties listed [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Newest_properties_and_property_proposals_to_review|above]].
* Contribute to the showcase Item and Lexeme [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|above]].
* Govdirectory weekly focus country: [[d:Wikidata:WikiProject_Govdirectory/Seychelles|Seychelles]]
* Summarize your [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|WikiProject's ongoing activities]] in one or two sentences.
* Help [[d:Special:LanguageStats|translate]] or proofread the interface and documentation pages, in your own language!
* [[d:User:Pasleim/projectmerge|Help merge identical items]] across Wikimedia projects.
* Help [[d:Wikidata:Status updates/Next|write the next summary!]]

&lt;div style=&quot;margin-top:10px; font-size:90%; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;&quot;&gt;'''· [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|Previous issue]] · [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Current|Full report]] · [[m:Global message delivery/Targets/Wikidata|Unsubscribe]] . [[:d:User:JosefAnthony |JosefAnthony]] [[:d:User talk:JosefAnthony|talk]] ·[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 17:40, 17. avgust 2026 (CEST)'''
&lt;/div&gt;
&lt;/div&gt;
&lt;/div&gt;
&lt;!-- Sporočilo je poslal_a User:JosefAnthony@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikidata&amp;oldid=30921730 --&gt;

== Wikidata weekly summary #746 ==

&lt;div class=&quot;plainlinks mw-content-ltr&quot; lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot;&gt;

[[File:Wikidata-logo-en.svg|150px|right]]
&lt;div style=&quot;margin-top:10px; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;&quot;&gt;'' Here's your quick overview of what has been happening around Wikidata in the&lt;br&gt;week leading up to 2026-08-24. Missed the previous one? See issue [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|#745]].&lt;br&gt;''&lt;/div&gt;
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; -webkit-column-count:2; column-count:2; -webkit-column-width: 400px; -moz-column-width: 400px; column-width: 400px;&quot;&gt;

''' Events ''' 
* [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Events|Upcoming events]]: [[m:Event:Wikidata Lab XLVIII|Wikidata Lab XLVIII: Outreach Dashboard]], August 27, at 15:30 UTC. Come see and discuss new Wikidata functionalities of the Outreach Dashboard!

''' Press, articles, blog posts, videos '''
* Blogs: [https://diff.wikimedia.org/2026/08/20/finishing-outreachy-with-wikidata-support-for-wikiscore/ Finishing Outreachy with Wikidata support for Wikiscore] by ACorrea WMB and AnaMRRuiz
* Papers: [https://zenodo.org/records/21032521 Climate Knowledge Graph (ClimateKG)] - A partnership project to make a knowledge graph of the 10,000 page Intergovernmental Panel on Climate Change (IPCC) Sixth Assessment Report. 

''' Tool of the week '''
*[https://lex-olympia.toolforge.org Lex-Olympia] — A new tool for improving Wikidata Lexemes. Try it out and share your feedback with the developer and community.

''' Other Noteworthy Stuff '''
* Research study: AI tools for content verifiability on Wikidata. Researchers from King's College London are inviting Wikidata editors (especially those working on health or GLAM/cultural heritage content) to participate in a two-stage study (1-hour interview + 2-hour workshop) exploring how AI tools can support content verifiability. Participants receive compensation via Love2Shop vouchers. Sign up [https://qualtrics.kcl.ac.uk/jfe/form/SV_brAn2DKOrDz0fum here] (Qualtrics form).

''' Newest [[d:Special:ListProperties|properties]] and [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Property proposal|property proposals]] to review '''

&lt;!-- NEW PROPERTIES DO NOT REMOVE --&gt;
* Newest [[d:Special:ListProperties|properties]]:
** General datatypes: none
** External identifiers: [[:d:Property:P14801|‎BBFC release ID]], [[:d:Property:P14802|Silloria brands ID]], [[:d:Property:P14804|Silloria notes ID]], [[:d:Property:P14805|Silloria perfumer ID]], [[:d:Property:P14806|Kinolights person ID]], [[:d:Property:P14808|Kinolights work ID]], [[:d:Property:P14809|‎BeerAdvocate beer style ID]], [[:d:Property:P14810|‎immaterieelerfgoed.be ID]], [[:d:Property:P14811|idw member ID]], [[:d:Property:P14812|Geoshape Repository municipality ID]], [[:d:Property:P14813|Filmová databáze seriál ID]], [[:d:Property:P14814|FIBA.basketball event ID]], [[:d:Property:P14815|dbv member slug]], [[:d:Property:P14816|Silloria perfumes ID]], [[:d:Property:P14817|SEASLUG.WORLD species ID]], [[:d:Property:P14818|parliament.uk constituency ID]], [[:d:Property:P14819|‎Judoresults judoka ID]], [[:d:Property:P14820|‎Gesamtkatalog der Wiegendrucke ID]], [[:d:Property:P14821|IMCDB work ID]], [[:d:Property:P14822|Norwegian polarhistory ID]], [[:d:Property:P14824|CREDD'O catalog ID]]
&lt;!-- END NEW PROPERTIES --&gt;
&lt;!-- NEW PROPOSALS DO NOT REMOVE --&gt;
* New [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Property proposal|property proposals]] to review:
** General datatypes: 
***[[:d:Wikidata:Property proposal/substance control status|substance control status]] (&lt;nowiki&gt;control regime a substance is placed under in a jurisdiction or by an international treaty — schedule, class, or explicitly uncontrolled; qualify with &quot;applies to jurisdiction&quot; (P1001) and start/end time&lt;/nowiki&gt;)
***[[:d:Wikidata:Property proposal/Bibcode access status|Bibcode access status]] (&lt;nowiki&gt;Indicator of the access statement for a document on Bibcode&lt;/nowiki&gt;)
** External identifiers: [[:d:Wikidata:Property proposal/wowKorea Parson ID|wowKorea Parson ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/wowKorea Work ID|wowKorea Work ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/TOWER RECORDS ONLINE artist ID|TOWER RECORDS ONLINE artist ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Antarctic Protected Areas database ID|Antarctic Protected Areas database ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/WikiPepper pepper ID|WikiPepper pepper ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Inventory Intangible Cultural Heritage in the Netherlands ID|Inventory Intangible Cultural Heritage in the Netherlands ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/NAKED(X-DIABLO) actress ID|NAKED(X-DIABLO) actress ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Weibo ID|Weibo ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Umamusume Wiki article ID|Umamusume Wiki article ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Identifiant d'un(e) auteurice dans le catalogue du CREDD'O|Identifiant d'un(e) auteurice dans le catalogue du CREDD'O]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Georgian NAPR identification number|Georgian NAPR identification number]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Companyinfo.ge corporation ID|Companyinfo.ge corporation ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/T&amp;F NCAAdb athlete ID|T&amp;F NCAAdb athlete ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/UkrBIN ID|UkrBIN ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Platform for Taiwan Religion and Folk Culture record identifier|Platform for Taiwan Religion and Folk Culture record identifier]]
&lt;!-- END NEW PROPOSALS --&gt;

You can comment on [[d:Wikidata:Property proposal/Overview|all open property proposals]]!

''' Did you know? '''
* Query examples:[https://w.wiki/Tc4r Railway stations map in the two Koreas]

''' Development '''
* REST API: We are continuing the work on making it possible to create a Lexeme and will then move on to adding statements to Lexemes.
* GraphQL: We are working on moving the Item search from cirrussearch to mariadb to be able to add more functionality.
* Newcomer homepage: We are updating the text to move it away from some Wikipedia-specific phrases (e.g. articles)
* Mobile editing: We worked on not showing edit links on old revisions and diffs since those can not be edited.
* Page load times: We continued looking into unnecessarily loaded modules related to the Wikidata Bridge to see if we can remove them and speed up page load times.

[[phab:maniphest/query/4RotIcw5oINo/#R|You can see all open tickets related to Wikidata here]]. If you want to help, you can also have a look at [https://phabricator.wikimedia.org/project/board/71/query/zfiRgTnZF7zu/?filter=zfiRgTnZF7zu&amp;order=priority the tasks needing a volunteer].

''' Weekly Tasks '''
* Add labels, in your own language(s), for the new properties listed [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Newest_properties_and_property_proposals_to_review|above]].
* Contribute to the showcase Item and Lexeme [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|above]].
* Govdirectory weekly focus country: 
* Summarize your [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|WikiProject's ongoing activities]] in one or two sentences.
* Help [[d:Special:LanguageStats|translate]] or proofread the interface and documentation pages, in your own language!
* [[d:User:Pasleim/projectmerge|Help merge identical items]] across Wikimedia projects.
* Help [[d:Wikidata:Status updates/Next|write the next summary!]]

&lt;div style=&quot;margin-top:10px; font-size:90%; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;&quot;&gt;'''· [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|Previous issue]] · [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Current|Full report]] · [[m:Global message delivery/Targets/Wikidata|Unsubscribe]] . [[:d:User:JosefAnthony |JosefAnthony]] [[:d:User talk:JosefAnthony|talk]] ·[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 17:32, 24. avgust 2026 (CEST)'''
&lt;/div&gt;
&lt;/div&gt;
&lt;/div&gt;
&lt;!-- Sporočilo je poslal_a User:JosefAnthony@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikidata&amp;oldid=30932448 --&gt;

== Wikidata weekly summary #747 ==

&lt;div class=&quot;plainlinks mw-content-ltr&quot; lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot;&gt;

[[File:Wikidata-logo-en.svg|150px|right]]
&lt;div style=&quot;margin-top:10px; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;&quot;&gt;'' Here's your quick overview of what has been happening around Wikidata in the&lt;br&gt;week leading up to 2026-08-31. Missed the previous one? See issue [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|#746]].&lt;br&gt;''&lt;/div&gt;
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; -webkit-column-count:2; column-count:2; -webkit-column-width: 400px; -moz-column-width: 400px; column-width: 400px;&quot;&gt;

''' Discussions '''
* New requests for permissions/Bot:
**[[Wikidata:Requests for permissions/Bot/INAPerson 1|INAPerson 1]] - '''Task/s:''' Create Wikidata pages entries for mostly French journalists, using INA (French National Audiovisual Institute) catalogue as reference.
**[[d:Wikidata:Requests for permissions/Bot/DifoolBot 9|DifoolBot 9]] - '''Task/s:''' (1) Fix [[Property:P214|VIAF cluster ID &lt;small&gt;(P214)&lt;/small&gt;]] statements deprecated for [[Q14946528|conflation &lt;small&gt;(Q14946528)&lt;/small&gt;]] once VIAF has split the cluster. (2) Deprecate VIAF ID values that VIAF has since redirected or abandoned, and add the redirect target if it is not already on another Wikidata item.
**[[d:Wikidata:Requests for permissions/Bot/Openpep|Openpep]] - '''Task/s:''' Maintenance of Politically Exposed Person (PEP) data on Wikidata for Thai government officials.
**[[d:Wikidata:Requests for permissions/Bot/DutchFixer|DutchFixer]] - '''Task/s:''' Reformat Dutch verb forms that are listed as [[Q1994301|past tense &lt;small&gt;(Q1994301)&lt;/small&gt;]], [[Q814722|participle &lt;small&gt;(Q814722)&lt;/small&gt;]] to simply use [[Q12717679|past participle &lt;small&gt;(Q12717679)&lt;/small&gt;]]
* Closed request for permissions/Bot:
**[[d:Wikidata:Requests for permissions/Bot/DL2204bot 4|DL2204bot 4]] - Closed as ''Approved''
**[[d:Wikidata:Requests for permissions/Bot/Yirbot|Yirbot]] - Closed as ''Approved''
**[[d:Wikidata:Requests for permissions/Bot/RupumpedBot|RupumpedBot]] - Closed as ''Approved''
* Survey: The [https://docs.google.com/forms/d/e/1FAIpQLScv4BEQqn-sSsJNvIFCRgMDpr_K59Y0UjdXx5rO8MzAs4CRjw/viewform OpenRefine 2026 User Survey] is open.

''' Events ''' 
* [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Events|Upcoming events]]:
** WikidataCon 2027 will be hosted in Istanbul, Türkiye from 29 to 31 October 2027, in partnership with the Wikimedians of Turkic Languages User Group. The dates mark Wikidata's 15th birthday. More details to follow.
** Wikidata Query Service Days, October 17-23: The next online event by Wikimedia Deutschland will be about the migration from Blazegraph to QLever. Learn what's changing, try the new system, and get help rewriting your queries. [[Event:Query Service Days 2026|Register now]]!
** Next LD4 Wikidata Affinity Group session – 1 September 2026: Adélie Ranville will present how Wikidata can support literature reviews. [[d:Wikidata:WikiProject_LD4_Wikidata_Affinity_Group/Project_Series/Wikidata_for_literature_review|Event page]] — 16:00 UTC / 6pm CEST.
** OpenStreetMap X Wikidata Meetup #92 Sep. 7 Time: 19:30-21:00 UTC+8 at [[d:Q61752245| Mozilla Community Space Taipei (Q61752245)]].
* Looking ahead: [[w:Event:Wikidata_Day_NYC_2026|Wikidata Day in New York City 2026]] - hosted by the [[w:Pratt_Institute_School_of_Information|Pratt Institute School of Information]] on October 30, 19:00 - 23:00 CEST.

''' Press, articles, blog posts, videos '''
* Blogs:
** [[Diffblog:beyond-wikipedia-a-technical-workshop-introducing-moroccan-teachers-to-wikidata-and-the-wikimedia-technical-ecosystem|Beyond Wikipedia: A Technical Workshop Introducing Moroccan Teachers to Wikidata and the Wikimedia Technical Ecosystem]]
** [[Diffblog:wiki-oto-2026-a-new-collaboration-to-make-african-women-more-visible|Wiki OTO 2026: A new collaboration to make African women more visible]]
** [[Diffblog:six-months-of-building-leaders-bridging-knowledge-gaps-and-strengthening-community-by-africa-wiki-women|Six Months of Building Leaders, Bridging Knowledge Gaps, and Strengthening Community by Africa Wiki Women]]
** [https://casrai.org/guides/wikidata-qid-pid-hub-research-entities Wikidata as a PID Hub for Research Entities: QIDs Alongside ORCID, ROR, and ISNI] - by CASRAI, a community-maintained open vocabulary for research administration project.
* Videos:
** [https://youtube.com/watch?v=a2qV2wHPE_s&amp;pp=iggCQAE%3D&amp;ra=m Wikidata Lab XLVIII: Outreach Dashboard], WM Brasil and EduWiki present Wikidata functionalities on the dashboard, including some new things coming.
** [https://youtube.com/watch?v=D3Gb1079BB4&amp;pp=iggCQAE%3D&amp;ra=m WikiTree How-To: BEE Extension for Wikidata] - WikiTree is a family-tree generator and now includes a Wikidata-powered extension that will help surface notables for inclusion.
** [https://youtube.com/watch?v=Gz2-R-eBedk&amp;pp=iggCQAE%3D&amp;ra=m LIVE Wikidata editing #125]
** [https://www.youtube.com/watch?v=aK2bTdHhV8s Wikidata plug-in for ArchivesSpace]

''' Tool of the week '''
* [https://wikidata-timetrail.toolforge.org/Wikidata Timetrail] is a tool by Nahom Araya it visualizes the movement of Wikidata items over time by mapping their associated events and locations. Enter an Item ID/Name and select a supported property from the dropdown list to fetch a timetrail.

''' Other Noteworthy Stuff '''
* The Wikimedia Deutschland software [[d:Wikidata:Linked Open Data development plan|development plan]] has been updated to include activity estimates for the third quarter (Q3).
* The Wikidata development team is proposing a redesign of [[d:Special:NewItem|Special:NewItem]] with a warning banner and conflict-of-interest checkbox to reduce the increase in promotional editing. We need your feedback on the wording and designs. Head over to [[d:Wikidata:Reducing promotional editing|Wikidata:Reducing promotional editing]] and share your thoughts on the talk page by 15 September.
* Due to an increase of non-notable item creation, and their subsequent request for deletion (and undeletion), a new page has been created. [[d:Wikidata:Requests_for_new_items|Requests for new items]] exists for those who are unsure if their item idea is notable enough, or have a conflict of interest. The Wikidata Community can help by reviewing requests and offering advice.

''' Newest [[d:Special:ListProperties|properties]] and [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Property proposal|property proposals]] to review '''

&lt;!-- NEW PROPERTIES DO NOT REMOVE --&gt;
* Newest [[d:Special:ListProperties|properties]]:
** General datatypes: 
***[[:d:Property:P14834|substance control status]] (&lt;nowiki&gt;control regime a substance is placed under in a jurisdiction or by an international treaty — schedule, class, or explicitly uncontrolled; qualify with &quot;applies to jurisdiction&quot; (P1001) and start/end time&lt;/nowiki&gt;)
** External identifiers: [[:d:Property:P14825|animehack program ID]], [[:d:Property:P14826|animehack movie ID]], [[:d:Property:P14827|animehack person ID]], [[:d:Property:P14828|Xcity maker ID]], [[:d:Property:P14829|XBIZ.com topic ID]], [[:d:Property:P14830|WikiPepper pepper ID]], [[:d:Property:P14831|Seiyu Grand Prix person ID]], [[:d:Property:P14832|PinkLabel.TV performer ID]], [[:d:Property:P14833|‎Antarctic Protected Areas database ID]], [[:d:Property:P14835|Infraestructuras de Portugal ID]], [[:d:Property:P14836|‎Umamusume Wiki article ID]], [[:d:Property:P14837|Tower Records Online artist ID]], [[:d:Property:P14838|‎Inventory Intangible Cultural Heritage in the Netherlands ID]], [[:d:Property:P14839|SOMARXIU.CAT sardana ID]]
&lt;!-- END NEW PROPERTIES --&gt;
&lt;!-- NEW PROPOSALS DO NOT REMOVE --&gt;
* New [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Property proposal|property proposals]] to review:
** General datatypes: 
***[[:d:Wikidata:Property proposal/Texas Legislators: Past &amp; Present ID|Texas Legislators: Past &amp; Present ID]] (&lt;nowiki&gt;identifier for a legislator on the Legislative Reference Library of Texas website&lt;/nowiki&gt;)
***[[:d:Wikidata:Property proposal/file page start and file page end|file page start and file page end]] (&lt;nowiki&gt;indicate a page number of a pdf file, if multiple pages is involved&lt;/nowiki&gt;)
***[[:d:Wikidata:Property proposal/Clubhouse|Clubhouse]] (&lt;nowiki&gt;A proposal to denote the buildings occupied by members clubs. This can be useful when the clubs change clubhouse or merge or cease to exist.&lt;/nowiki&gt;)
***[[:d:Wikidata:Property proposal/LPF rating|LPF rating]] (&lt;nowiki&gt;film and media rating in Malaysia by the Film Censorship Board&lt;/nowiki&gt;)
***[[:d:Wikidata:Property proposal/phonetic synthesis method|phonetic synthesis method]] (&lt;nowiki&gt;phonetic synthesis method used to process the recorded voice from a human source to build a voice bank&lt;/nowiki&gt;)
** External identifiers: [[:d:Wikidata:Property proposal/Identifiant dans le Mémorial du clergé (1914-1918)|Identifiant dans le Mémorial du clergé (1914-1918)]], [[:d:Wikidata:Property proposal/sgpbusiness.com ID|sgpbusiness.com ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Redalyc author ID|Redalyc author ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Brussels Inventory of Architectural Heritage glossary ID|Brussels Inventory of Architectural Heritage glossary ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Brussels Inventory of Natural Heritage taxon ID|Brussels Inventory of Natural Heritage taxon ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Inventory of Movable Heritage designer ID|Inventory of Movable Heritage designer ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Brussels Inventory of Movable Heritage object type ID|Brussels Inventory of Movable Heritage object type ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Brussels Inventory of Movable Heritage material ID|Brussels Inventory of Movable Heritage material ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Brussels Inventory of Movable Heritage technique ID|Brussels Inventory of Movable Heritage technique ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Lunarstorm person ID|Lunarstorm person ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/World Athletics competition ID|World Athletics competition ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Archive in Baden-Württemberg ID|Archive in Baden-Württemberg ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Arcinsys Niedersachsen/Bremen ID|Arcinsys Niedersachsen/Bremen ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Arcinsys Hessen ID|Arcinsys Hessen ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Sharjah Dictionary word ID|Sharjah Dictionary word ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/GenWiki|GenWiki]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Stereo Ve Mono release ID|Stereo Ve Mono release ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Kudos author ID|Kudos author ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Stiftungsarchive ID|Stiftungsarchive ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Archivportal Thüringen ID|Archivportal Thüringen ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/findbuch.net subdomain|findbuch.net subdomain]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Onderwijstermen Taalunie ID|Onderwijstermen Taalunie ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Allotrope Foundation Ontology function ID|Allotrope Foundation Ontology function ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Allotrope Foundation Ontology process ID|Allotrope Foundation Ontology process ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Allotrope Foundation Ontology quality ID|Allotrope Foundation Ontology quality ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Allotrope Foundation Ontology role ID|Allotrope Foundation Ontology role ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Allotrope Foundation Ontology result ID|Allotrope Foundation Ontology result ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Identifiant de l'annuaire Drag France|Identifiant de l'annuaire Drag France]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Statistics Finland Concept Database ID|Statistics Finland Concept Database ID]]
&lt;!-- END NEW PROPOSALS --&gt;

You can comment on [[d:Wikidata:Property proposal/Overview|all open property proposals]]!

''' Did you know? '''
* Query examples:
** [https://w.wiki/T$Ys Items with a P275 value (''copyright licence'')] - [[d:Wikidata:Request_a_query#c-Stefan_K%C3%BChn-20260825102100-Janhrach-20260825093200|(source)]]
** [https://w.wiki/TfC$ English adverbs missing a P5238 (''combines lexemes'') value] - [[d:Wikidata:Request_a_query#c-Piecesofuk-20260820075100-English_adverbs_missing_P5238|(source)]]
* Schema examples: [[d:EntitySchema:E311|English adverb (E311)]]
* Newest [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:WikiProjects|WikiProjects]]:
** [[d:Wikidata:WikiProject_Organized_Labour|Project Organized Labour]], a companion Project to [[w:Wikipedia:WikiProject_Organized_Labour|Wikipedia's WikiProject]], it is established to expand articles and items, properties and ontologies for collective bargaining/organised labour and trade union practices.
** [[d:Wikidata:WikiProject_chublets-software|Project Chublets Software]]
* WikiProject Highlights: Project Ontology added subpages for [[d:Wikidata:WikiProject_Ontology/CCO|CC0]], [[d:Wikidata:WikiProject_Ontology/DOLCE|DOLCE]] and [[d:Wikidata:WikiProject_Ontology/BFO/Class_Order|BFO Class order]].
* Newest [[d:Wikidata:Database reports|database reports]]: [[d:Wikidata:Database_reports/Deaths_at_Wikipedia|Deaths at Wikipedia]] - This report collects items missing a [[d:Property:P570|P570 ''(date of death)'']] but they do feature in a Wikipedia 'Recent Deaths' article.

''' Development '''
* Query Service: We have continued adapting the Constraints system for the migration from Blazegraph to QLever.
* Wikidata integration in the Wikimedia projects:
** We are investigating how to treat watchlist and recent changes entries from Wikidata that are about adding, changing or removing a sitelink. These seem to be category of Wikidata changes not everyone is interested in and a candidate for filtering.
** We looked into how to make the process of adding Wikidata support for a newly created Wikimedia projects less manual for the team and did a proof of concept for automating some of the database operations.

[[phab:maniphest/query/4RotIcw5oINo/#R|You can see all open tickets related to Wikidata here]]. If you want to help, you can also have a look at [https://phabricator.wikimedia.org/project/board/71/query/zfiRgTnZF7zu/?filter=zfiRgTnZF7zu&amp;order=priority the tasks needing a volunteer].

''' Weekly Tasks '''
* Add labels, in your own language(s), for the new properties listed [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Newest_properties_and_property_proposals_to_review|above]].
* Contribute to the showcase Item and Lexeme [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|above]].
* Govdirectory weekly focus country: [[d:Wikidata:WikiProject Govdirectory/Tunisia|Tunisia]]
* Summarize your [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|WikiProject's ongoing activities]] in one or two sentences.
* Help [[d:Special:LanguageStats|translate]] or proofread the interface and documentation pages, in your own language!
* [[d:User:Pasleim/projectmerge|Help merge identical items]] across Wikimedia projects.
* Help [[d:Wikidata:Status updates/Next|write the next summary!]]

&lt;div style=&quot;margin-top:10px; font-size:90%; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;&quot;&gt;'''· [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|Previous issue]] · [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Current|Full report]] · [[m:Global message delivery/Targets/Wikidata|Unsubscribe]] . [[:d:User:JosefAnthony |JosefAnthony]] [[:d:User talk:JosefAnthony|talk]] ·[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 20:22, 31. avgust 2026 (CEST)'''
&lt;/div&gt;
&lt;/div&gt;
&lt;/div&gt;
&lt;!-- Sporočilo je poslal_a User:JosefAnthony@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikidata&amp;oldid=30932448 --&gt;

== Wikidata weekly summary #748 ==

&lt;div class=&quot;plainlinks mw-content-ltr&quot; lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot;&gt;

[[File:Wikidata-logo-en.svg|150px|right]]
&lt;div style=&quot;margin-top:10px; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;&quot;&gt;'' Here's your quick overview of what has been happening around Wikidata in the&lt;br&gt;week leading up to 2026-09-07. Missed the previous one? See issue [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|#747]].&lt;br&gt;''&lt;/div&gt;
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; -webkit-column-count:2; column-count:2; -webkit-column-width: 400px; -moz-column-width: 400px; column-width: 400px;&quot;&gt;

''' Discussions '''
* New requests for permissions/Bot:
**[[d:Wikidata:Requests for permissions/Bot/HsfBot|HsfBot]] - '''Task/s:''' Mostly add missing Indonesian Wikipedia sitelinks to Wikidata items for taxonomy templates created by HsfBot on idwiki.
**[[d:Wikidata:Requests for permissions/Bot/CrossrefIDsBot|CrossrefIDsBot]] - '''Task/s:''' Adding Crossref ID, DOI, Print ISSN, and Online ISSN from Crossref dataset where they are missing in Wikidata.
**[[d:Wikidata:Requests for permissions/Bot/CatmapperBot|CatmapperBot]] - '''Task/s:''' Add [[Property:P14249|SocioMap ID]] statements for reviewed SocioMap category mappings, and provisionally add [[Property:P2888|exact match]] URLs for reviewed ArchaMap category mappings until Wikidata approves an ArchaMap-specific identifier property.
**[[d:Wikidata:Requests for permissions/Bot/BenchfolkBot|BenchfolkBot]] - '''Task/s:''' Add or correct sourced statements on existing items after explicit human approval.
* New request for comments:
** [[d:Wikidata:Requests for comment/Request for comments: in country of citizenship (P27), to remove class political territorial entity (Q1048835) as a valid value-type constraint (Q21510865)|Class Q1048835 as a not valid value-type constraint]] - To remove an incorrect value for {{Q|Q21510865}} for [[d:Property:P27|P27 &lt;small&gt;''(country of citizenship)''&lt;/small&gt;]]
** [[d:Wikidata:Project_chat#c-Qbli2mHd-20260906142300-Anything_goes_for_P18?|Project chat: What images are appropriate for P18?]] - a lengthy discussion about quality control and what is acceptable for a [[d:Property:P18|P18 &lt;small&gt;''(image)''&lt;/small&gt;]] value.

''' Events ''' 
* [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Events|Upcoming events]]: [https://www.sanchoelsabio.eus/en/actividades/taller-abierto-documentando-las-biografias-del-patrimonio-cultural-vasco-en-wikipedia-y-wikidata-22092026/ac-57/ Open Workshop: Connecting Basque heritage authors (Persons and entities) in Wikipedia and Wikidata] - 22 September - 09:00 - 11:30 CEST.

''' Press, articles, blog posts, videos '''
* Blogs: What Does a Wikidata-Powered Abstract Wikipedia Article Look Like? (Links: [https://jsamwrites.substack.com/p/what-does-a-wikidata-powered-abstract Substack] and [https://jsamwrites.medium.com/what-does-a-wikidata-powered-abstract-wikipedia-article-look-like-91c071859780 Medium])
* Papers: Bemme, J., &amp; Winkler, A. (2026). Mehr Edits wagen? Virtuelle Ausstellungen erschließen mit Wikidata und Commons. LIBREAS. Library Ideas, (48). https://doi.org/10.18452/37905 / https://libreas.eu/ausgabe48/bemme/

''' Tool of the week '''
* [https://tabernacle.toolforge.org/#/tab Tabernacle] is a tool by [[User: Magnus Manske]] it generates a table of Wikidata items and statements. Allows for quick addition of some types via WiDaR.

''' Other Noteworthy Stuff '''
* The 10th issue of the [[Wikidata:Wikidata Platform team/Newsletter|Wikidata Platform Newsletter]] is out. Also remember to join the [[Event:Blazegraph Migration Office Hours - Sept 2026|next Blazegraph Migration Office Hour]], that will take place [https://zonestamp.toolforge.org/1788883200 Tuesday, 8th September 2026 at 16:00 UTC]
* [https://thecastlemap.com/ The Castle Map] - every Castle, Fortress and Palace recorded on Wikidata, on a map.

''' Newest [[d:Special:ListProperties|properties]] and [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Property proposal|property proposals]] to review '''

&lt;!-- NEW PROPERTIES DO NOT REMOVE --&gt;
* Newest [[d:Special:ListProperties|properties]]:
** General datatypes: none
** External identifiers: [[:d:Property:P14840|CREDDO author ID]], [[:d:Property:P14841|‎World Athletics competition ID]], [[:d:Property:P14842|Platform for Taiwan Religion and Folk Culture record identifier]], [[:d:Property:P14843|T&amp;F NCAAdb athlete ID]], [[:d:Property:P14844|COMDT author ID]], [[:d:Property:P14845|Clergy Memorial (1914-1918) ID]], [[:d:Property:P14846|‎Texas Legislators: Past &amp; Present ID]], [[:d:Property:P14847|Stiftungsarchive ID]], [[:d:Property:P14848|Redalyc author ID]], [[:d:Property:P14849|Kudos author ID]]
&lt;!-- END NEW PROPERTIES --&gt;
&lt;!-- NEW PROPOSALS DO NOT REMOVE --&gt;
* New [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Property proposal|property proposals]] to review:
** General datatypes: 
***[[:d:Wikidata:Property proposal/Pokémon Ability|Pokémon Ability]] (&lt;nowiki&gt;Pokémon Ability assigned to this Pokémon species or form in games of the Pokémon series&lt;/nowiki&gt;)
***[[:d:Wikidata:Property proposal/Collective bargaining coverage|Collective bargaining coverage]] (&lt;nowiki&gt;Percentage of workers covered by collective agreement coverage. This is distinct from union membership rate, because non-union members can also be covered, for example France has 7% union density but 98% collective bargaining coverage.&lt;/nowiki&gt;)
***[[:d:Wikidata:Property proposal/encompasses|encompasses]] (&lt;nowiki&gt;specific entity this placeholder item may represent when the exact one is unknown&lt;/nowiki&gt;)
***[[:d:Wikidata:Property proposal/marionetteist|marionetteist]] (&lt;nowiki&gt;Person who manipulates a marionette in real time to create the illusion of life.&lt;/nowiki&gt;)
***[[:d:Wikidata:Property proposal/has expression of concern|has expression of concern]] (&lt;nowiki&gt;(article) has an expression of concern (expression of concern notice)&lt;/nowiki&gt;)
** External identifiers: [[:d:Wikidata:Property proposal/Common Core Ontologies concept ID|Common Core Ontologies concept ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/AbeBooks author ID|AbeBooks author ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/DEHIO digital Deutschland Bauwerk ID|DEHIO digital Deutschland Bauwerk ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/VocaDB tag ID|VocaDB tag ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/CCLI song ID|CCLI song ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/LIDO concept ID|LIDO concept ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/The Telegraph topic ID|The Telegraph topic ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/BLL-Ontology concept ID|BLL-Ontology concept ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/GOLD linguistic concept ID|GOLD linguistic concept ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/ISBNdb author ID|ISBNdb author ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/BookWyrm author ID|BookWyrm author ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/BookWyrm book ID|BookWyrm book ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/China Railway station telegraph code|China Railway station telegraph code]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Darija.io ID|Darija.io ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Vietnamese Administrative Unit Codes|Vietnamese Administrative Unit Codes]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Officials of Nazi Reich Ministries ID|Officials of Nazi Reich Ministries ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Fandom.com universe page|Fandom.com universe page]], [[:d:Wikidata:Property proposal/KennisWest ID|KennisWest ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/identifiant d'un(e) auteurice dans le catalogue du Centre Delavouët|identifiant d'un(e) auteurice dans le catalogue du Centre Delavouët]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Phenotype and Trait Ontology ID|Phenotype and Trait Ontology ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/National Governors’ Association ID|National Governors’ Association ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Numista engraver or designer ID|Numista engraver or designer ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Encyclopedia of Alabama ID (new schema)|Encyclopedia of Alabama ID (new schema)]]
&lt;!-- END NEW PROPOSALS --&gt;

You can comment on [[d:Wikidata:Property proposal/Overview|all open property proposals]]!

''' Did you know? '''
* Query examples: [https://w.wiki/UGCJ UNESCO Heritage sites 100km or less from the centre of the Meditrranean Sea] [[d:Wikidata:Request_a_query#c-Stefan_K%C3%BChn-20260907113600-Ecritures-20260906215500|(source)]]
* Schema examples: [[d:EntitySchema:E213|spaceport]] (E213): schema for [[d:Q194188|spaceport ''&lt;small&gt;(Q194188)&lt;/small&gt;'']] locations, used to launch and receive spacecraft.
* WikiProject Highlights: [[d:Wikidata:WikiProject_Medicine/Knee_Arthroplasty|Project Medicine / Knee Arthroplasty]] - a comprehensive subpage to model the techniques and procedures for knee-related surgery.
* Newest [[d:Wikidata:Database reports|database reports]]: [[d:Wikidata:Database_reports/Same_humans/Occupations_(1–50)|Same Humans/List by Occupations]] - this report presents possible human duplicates by comparing name and birth/death dates. They can be reviewed and flagged for merging and/or deletion.

''' Development '''
* Sustainability:
** We are looking into improvements to caching for Property labels ([[phab:T434204]])
** We are continuing to prepare the move of the entity_usage table to the extension database cluster. Moving the tables is tentatively scheduled to begin after 24. September. ([[phab:T427472]])
* Newcomer homepage: We are working on making the [[d:Special:Homepage|Newcomer Homepage]] show labels for Items instead of just the ID ([[phab:T429345]])
* Wikidata changes in Watchlist and Recent changes of Wikipedia and co: We are deciding how filtering will look for hiding language link changes on wikis where the sitelink has not changed ([[phab:T435904]])
* REST API: We are continuing to expand the support for Lexemes in the API, specifically creating a Lexeme, adding a statement to a Lexeme and adding a Form to a Lexeme

[[phab:maniphest/query/4RotIcw5oINo/#R|You can see all open tickets related to Wikidata here]]. If you want to help, you can also have a look at [https://phabricator.wikimedia.org/project/board/71/query/zfiRgTnZF7zu/?filter=zfiRgTnZF7zu&amp;order=priority the tasks needing a volunteer].

''' Weekly Tasks '''
* Add labels, in your own language(s), for the new properties listed [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Newest_properties_and_property_proposals_to_review|above]].
* Contribute to the showcase Item and Lexeme [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|above]].
* Govdirectory weekly focus country: [[d:Wikidata:WikiProject Govdirectory/Tunisia|Tunisia]]
* Summarize your [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|WikiProject's ongoing activities]] in one or two sentences.
* Help [[d:Special:LanguageStats|translate]] or proofread the interface and documentation pages, in your own language!
* [[d:User:Pasleim/projectmerge|Help merge identical items]] across Wikimedia projects.
* Help [[d:Wikidata:Status updates/Next|write the next summary!]]

&lt;div style=&quot;margin-top:10px; font-size:90%; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;&quot;&gt;'''· [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|Previous issue]] ·  [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Current|Full report]] · [[m:Global message delivery/Targets/Wikidata|Unsubscribe]] . [[:d:User:JosefAnthony |JosefAnthony]] [[:d:User talk:JosefAnthony|talk]] ·[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 17:03, 7. september 2026 (CEST)'''
&lt;/div&gt;
&lt;/div&gt;
&lt;/div&gt;
&lt;!-- Sporočilo je poslal_a User:JosefAnthony@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikidata&amp;oldid=30932448 --&gt;

== Wikidata weekly summary #749 ==
&lt;div class=&quot;plainlinks mw-content-ltr&quot; lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot;&gt;

[[File:Wikidata-logo-en.svg|150px|right]]
&lt;div style=&quot;margin-top:10px; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;&quot;&gt;'' Here's your quick overview of what has been happening around Wikidata in the&lt;br&gt;week leading up to 2026-09-14. Missed the previous one? See issue [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|#748]].&lt;br&gt;''&lt;/div&gt;
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; -webkit-column-count:2; column-count:2; -webkit-column-width: 400px; -moz-column-width: 400px; column-width: 400px;&quot;&gt;

''' Discussions '''
* Open request for adminship: 
**[[d:Wikidata:Requests for permissions/Administrator/Chrisahn|Chrisahn]]
**[[d:Wikidata:Requests for permissions/Administrator/Amitie 10g|Amitie 10g]]
:&lt;small&gt;Both RfPs are scheduled to end after 17 September 2026 21:56 (UTC)&lt;/small&gt;
* New requests for permissions/Bot: [[d:Wikidata:Requests for permissions/Bot/William Avery Bot 15|William Avery Bot 15]] - '''Task/s:''' Automatically update [[Wikidata:Administrators by language]], as requested at [[Wikidata:Bot requests#Request to automatically update Wikidata:Administrators by language (2026-08-04)]]
* Closed request for permissions/Bot: [[d:Wikidata:Requests_for_permissions/Bot/CrossrefIDsBot|CrossrefIDsBot]] - Closed as Approved
* New request for comments: [[d:Wikidata:Requests_for_comment/Request_for_comments:_in_country_of_citizenship_(P27),_to_remove_class_political_territorial_entity_(Q1048835)_as_a_valid_value-type_constraint_(Q21510865)|Should class ''political territorial entity &lt;small&gt;(Q1048835)&lt;/small&gt;'' as a valid ''value-type constraint &lt;small&gt;(Q21510865)&lt;/small&gt;'' be removed from ''country of citizenship &lt;small&gt;(P27)&lt;/small&gt;'' ?]]

''' Events ''' 
* [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Events|Upcoming events]]:
** OpenStreetMap X Wikidata Meetup #93 Oct. 5 Time: 19:30-21:00 UTC+8 at [[d:Q61752245| Mozilla Community Space Taipei (Q61752245)]].
** Next Linked Data for Libraries [https://www.wikidata.org/wiki/Wikidata:WikiProject_LD4_Wikidata_Affinity_Group LD4 Wikidata Affinity Group] session: Tuesday, September 15, 2026  9am PT / 12pm ET / 16:00 UTC / 6pm CEST ([https://zonestamp.toolforge.org/1789488000 Time zone converter]). Adélie Ranville demonstrates useful tools around bibliographic data and citations in Wikidata, Wikipedia and Wikiversity, including Zotero, Cita, and Tabernacle.::Event page: [[d:Wikidata:WikiProject_LD4_Wikidata_Affinity_Group/Project_Series/Wikidata_for_literature_review|WikiProject LD4 Wikidata Affinity Group/Project Series/'''Wikidata for literature review''']]
* '''[[d:Wikidata:Fourteenth_Birthday|Wikidata's 14th Birthday]] is approaching!''' Join us October 29 for a Birthday call. 
** [[d:Special:RegisterForEvent/3536|Register]] to receive updates and news
** [[d:Wikidata:Fourteenth_Birthday/Run_an_event|Run a local event]] or [[d:Wikidata:Fourteenth_Birthday/Calendar|find events]] to join near you.
** Join the [[d:Event:Wikidata_Fourteenth_Birthday/Presents_%26_messages_call|Birthday Call]] and see what Presents and Messages will be shared.
* WikiCon (Regensburg) 2026 - the conference dedicated to the German-speaking Wikipedia and sister projects communities, is taking place from 18 - 20 September. The sessions involving Wikidata: [[:de:Wikipedia:WikiCon_2026/Programm/Wikidata_–_9_Jahre_danach|Wikidata - 9 Years later]], [[:de:Wikipedia:WikiCon_2026/Programm/Quellen_in_Wikidata_eingeben|Enter sources in Wikidata]], [[:de:Wikipedia:WikiCon_2026/Programm/Unkompliziert_Wikidata_erkunden_(usefulQueries)|Easily explore Wikidata (UsefulQueries)]],  and [[:de:Wikipedia:WikiCon_2026/Programm/WikiProjekt_Stolpersteine_goes_Wikidata|WikiProject Stolpersteine goes Wikidata]].

''' Press, articles, blog posts, videos '''
* Blogs:
** [https://medium.com/@javierzomeo/how-i-inferred-the-family-relationships-of-nearly-one-million-people-from-wikidata-99724fd966fb Medium: How I inferred the family relationships of nearly 1 million people, from Wikidata]
** (Deutsch) [https://www.wikimedia.de/wp-content/uploads/2026/09/Wikidata_in_Museen_Archiven_und_Bibliotheken.pdf Wikidata in Museen, Archiven und Bibliotheken (PDF)]
* Videos:
** [https://www.youtube.com/watch?v=in3M5o_CMKM Live Wikidata Editing #126]
** (Español) [https://www.youtube.com/watch?v=i4eS1tcQzYE Workshop: Digital Humanities Methodologies Applied to Research]
** [https://www.youtube.com/watch?v=B9-MDvkO2Ow Sep 2026 Community Call:  International Image Interoperability Framework (IIIF) &amp; Wikimedia] - can IIIF be integrated with Wikimedia platforms, or as a Wikibase instance?
** [https://m.youtube.com/watch?v=5lxvetWlGqQ&amp;pp=iggCQAE%3D&amp;ra=m 16 Days of Activism Against Gender-Based Violence Campaign Launch 2026 using Wikidata]

''' Tool of the week '''
* [https://lex-olympia.toolforge.org/ Lex-Olympia] is a tool by [[User: Luca.favorido]] it is an open, gamified challenge platform for exploring Wikidata lexemes, born as a successor to the now-unmaintained Lexeme Challenge tool. Players test their language knowledge by matching audio, hyphenations, and concepts to lexemes, competing via scores and a weekly leaderboard.

''' Other Noteworthy Stuff '''
* WM Turkic languages user group ([https://www.instagram.com/p/Dc__Z8OxISH/ instagram post]): official co-hosts of WikidataCon 2027; Istanbul, Türkiye, in collaboration with Üsküdar University.

''' Newest [[d:Special:ListProperties|properties]] and [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Property proposal|property proposals]] to review '''

&lt;!-- NEW PROPERTIES DO NOT REMOVE --&gt;
* Newest [[d:Special:ListProperties|properties]]:
** General datatypes: 
***[[:d:Property:P14867|phonetic synthesis method]] (&lt;nowiki&gt;phonetic synthesis method used to process the recorded voice from a human source to build a voice bank&lt;/nowiki&gt;)
***[[:d:Property:P14869|‎LPF rating]] (&lt;nowiki&gt;film and media rating in Malaysia by the Film Censorship Board&lt;/nowiki&gt;)
***[[:d:Property:P14875|‎Collective bargaining coverage]] (&lt;nowiki&gt;Percentage of workers covered by collective agreement coverage. This is distinct from union membership rate, because non-union members can also be covered, for example France has 7% union density but 98% collective bargaining coverage.&lt;/nowiki&gt;)
***[[:d:Property:P14881|has Pokémon Ability]] (&lt;nowiki&gt;Pokémon Ability assigned to this Pokémon species or form in games of the Pokémon series&lt;/nowiki&gt;)
** External identifiers: [[:d:Property:P14850|‎Allotrope Foundation Ontology function ID]], [[:d:Property:P14851|‎Allotrope Foundation Ontology process ID]], [[:d:Property:P14852|‎Allotrope Foundation Ontology quality ID]], [[:d:Property:P14853|‎Allotrope Foundation Ontology result ID]], [[:d:Property:P14854|‎Allotrope Foundation Ontology role ID]], [[:d:Property:P14855|Arcinsys Hessen ID]], [[:d:Property:P14856|Arcinsys Niedersachsen/Bremen ID]], [[:d:Property:P14858|Archivportal Thüringen ID]], [[:d:Property:P14860|Baden-Württemberg archives ID]], [[:d:Property:P14861|BookWyrm author ID]], [[:d:Property:P14862|BookWyrm book ID]], [[:d:Property:P14863|VocaDB tag ID]], [[:d:Property:P14864|Statistics Finland Concept Database ID]], [[:d:Property:P14866|sgpbusiness.com ID]], [[:d:Property:P14868|‎LIDO concept ID]], [[:d:Property:P14870|‎Common Core Ontologies concept ID]], [[:d:Property:P14871|GenWiki article ID]], [[:d:Property:P14872|findbuch ID]], [[:d:Property:P14873|Darija.io ID]], [[:d:Property:P14874|‎China Railway telegraph code]], [[:d:Property:P14876|‎Sharjah Dictionary word ID]], [[:d:Property:P14877|CCLI song ID]], [[:d:Property:P14878|‎DEHIO digital Deutschland Bauwerk ID]], [[:d:Property:P14879|Vietnamese administrative unit code]], [[:d:Property:P14880|UkrBIN ID]]
&lt;!-- END NEW PROPERTIES --&gt;
&lt;!-- NEW PROPOSALS DO NOT REMOVE --&gt;
* New [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Property proposal|property proposals]] to review:
** General datatypes: 
***[[:d:Wikidata:Property proposal/stylized representation|stylized representation]] (&lt;nowiki&gt;stylized visual representation of the subject&lt;/nowiki&gt;)
***[[:d:Wikidata:Property proposal/Former country|Former country]] (&lt;nowiki&gt;Historical country that was in force at the time of this event/object or in the past&lt;/nowiki&gt;)
***[[:d:Wikidata:Property proposal/North Dakota Legislative Assembly biography ID|North Dakota Legislative Assembly biography ID]] (&lt;nowiki&gt;identifier for a biography at the North Dakota Legislative Assembly&lt;/nowiki&gt;)
***[[:d:Wikidata:Property proposal/Wyoming Legislator Database ID|Wyoming Legislator Database ID]] (&lt;nowiki&gt;identifier for a biography in the Wyoming Legislator Database&lt;/nowiki&gt;)
***[[:d:Wikidata:Property proposal/European Legislation Identifier|European Legislation Identifier]] (&lt;nowiki&gt;EU legislation identifier for documents published by the EU, its member states and other (non-EU) countries&lt;/nowiki&gt;)
***[[:d:Wikidata:Property proposal/Visa requirement|Visa requirement]] (&lt;nowiki&gt;Requirement for a non-citizen to enter a country&lt;/nowiki&gt;)
** External identifiers: [[:d:Wikidata:Property proposal/FilmBaze people ID|FilmBaze people ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/EHRI Institution ID|EHRI Institution ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Climate Policy Radar Topics|Climate Policy Radar Topics]], [[:d:Wikidata:Property proposal/SEASLUG.WORLD taxon ID|SEASLUG.WORLD taxon ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Verenigingsloket vCode|Verenigingsloket vCode]], [[:d:Wikidata:Property proposal/StoryGraph book ID|StoryGraph book ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/China Railway Pinyin code|China Railway Pinyin code]], [[:d:Wikidata:Property proposal/ZFIN person ID|ZFIN person ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/BallotReady person ID|BallotReady person ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/National Film Archive of Japan ID|National Film Archive of Japan ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Baza osób polskich ID|Baza osób polskich ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Mycelium entity ID|Mycelium entity ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/identifiant DDH|identifiant DDH]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Alberta Legislative Assembly member ID|Alberta Legislative Assembly member ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Homeostasis imbalance process ontology|Homeostasis imbalance process ontology]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Damen-Basketball-Bundesliga (DBBL) Spieler ID|Damen-Basketball-Bundesliga (DBBL) Spieler ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Digital Momijiyama Bunko ID|Digital Momijiyama Bunko ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Kunaicho Shoryobu Shuzo Kanseki Shuran ID|Kunaicho Shoryobu Shuzo Kanseki Shuran ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Union Catalogue Database of Japanese Texts ID|Union Catalogue Database of Japanese Texts ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Siwar entry ID|Siwar entry ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/ISDCF studio identifier|ISDCF studio identifier]], [[:d:Wikidata:Property proposal/ISDCF facility identifier|ISDCF facility identifier]]
&lt;!-- END NEW PROPOSALS --&gt;

You can comment on [[d:Wikidata:Property proposal/Overview|all open property proposals]]!

''' Did you know? '''
* Query examples: [https://w.wiki/UGb4 Tram stops per network map]
* Schema examples: [[d:EntitySchema:E133|adminstrative district in Turkey (E133)]]
* Newest [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:WikiProjects|WikiProjects]]: [[d:Wikidata:WikiProject Medicine/Knee Arthroplasty|WikiProject Medicine/Knee Arthroplasty]] maintains structured data for knee replacement on Wikidata, covering the procedure tree and the taxonomy of surgical techniques, with a literature layer of referenced scholarly articles.
* WikiProject Highlights:
** [[d:Wikidata:WikiProject_LGBT/Duga|WikiProject LGBT / Duga]]
** [[d:Wikidata:WikiProject_Victims_of_National_Socialism/Data_Model|Project Victims of National Socialism / Data model]]

''' Development '''
* Query Service migration: We are adapting more of the example queries for QLever
* Mobile editing: We are making minor adjustments in preparation for the rollout for everyone
* Wikidata integration in Wikipedia and co:
** We are continuing to automate the connection of Wikidata to newly-created wikis, and replace the sites table with a Sitematrix lookup, which is more efficient ([[phab:T431093]])
** We are continuing the research into how best to handle changes for language link updates in Recent changes and Watchlist, which are mostly considered not relevant for editors

[[phab:maniphest/query/4RotIcw5oINo/#R|You can see all open tickets related to Wikidata here]]. If you want to help, you can also have a look at [https://phabricator.wikimedia.org/project/board/71/query/zfiRgTnZF7zu/?filter=zfiRgTnZF7zu&amp;order=priority the tasks needing a volunteer].

''' Weekly Tasks '''
* Add labels, in your own language(s), for the new properties listed [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Newest_properties_and_property_proposals_to_review|above]].
* Contribute to the showcase Item and Lexeme [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|above]].
* Govdirectory weekly focus country: [[d:Wikidata:WikiProject_Govdirectory/Tunisia|Tunisia]]
* Summarize your [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|WikiProject's ongoing activities]] in one or two sentences.
* Help [[d:Special:LanguageStats|translate]] or proofread the interface and documentation pages, in your own language!
* [[d:User:Pasleim/projectmerge|Help merge identical items]] across Wikimedia projects.
* Help [[d:Wikidata:Status updates/Next|write the next summary!]]

&lt;div style=&quot;margin-top:10px; font-size:90%; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;&quot;&gt;'''· [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|Previous issue]] ·  [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Current|Full report]] · [[m:Global message delivery/Targets/Wikidata|Unsubscribe]] . [[:d:User:JosefAnthony |JosefAnthony]] [[:d:User talk:JosefAnthony|talk]] ·[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 20:59, 14. september 2026 (CEST)'''
&lt;/div&gt;
&lt;/div&gt;
&lt;/div&gt;
&lt;!-- Sporočilo je poslal_a User:JosefAnthony@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikidata&amp;oldid=30932448 --&gt;

== Wikidata weekly summary #750 ==
&lt;div class=&quot;plainlinks mw-content-ltr&quot; lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot;&gt;

[[File:Wikidata-logo-en.svg|150px|right]]
&lt;div style=&quot;margin-top:10px; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;&quot;&gt;'' Here's your quick overview of what has been happening around Wikidata in the&lt;br&gt;week leading up to 2026-09-21. Missed the previous one? See issue [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|#749]].&lt;br&gt;''&lt;/div&gt;
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; -webkit-column-count:2; column-count:2; -webkit-column-width: 400px; -moz-column-width: 400px; column-width: 400px;&quot;&gt;

''' Discussions '''
* Open request for adminship: [[d:Wikidata:Requests for permissions/Administrator/Kvazimodo|Kvazimodo]]
:&lt;small&gt;RfP is scheduled to end after 26 September 2026 08:42 (UTC)&lt;/small&gt;
* Closed request for adminship: [[d:Wikidata:Requests_for_permissions/Administrator#Chrisahn|Chrisahn]] - voting has been closed.
* New requests for permissions/Bot:
**[[d:Wikidata:Requests for permissions/Bot/BenchfolkBot|BenchfolkBot]] - '''Task/s:''' Add or correct sourced statements on existing items after explicit human approval.
**[[d:Wikidata:Requests for permissions/Bot/CatmapperBot|CatmapperBot]] - '''Task/s:''' Add [[Property:P14249|SocioMap ID]] statements for reviewed SocioMap category mappings, and provisionally add [[Property:P2888|exact match]] URLs for reviewed ArchaMap category mappings until Wikidata approves an ArchaMap-specific identifier property.
* Closed request for permissions/Bot: [[d:Wikidata:Requests for permissions/Bot/HsfBot|HsfBot]] - Closed as Approved
* New request for comments: [[d:Wikidata:Requests for comment/Add properties to the Deletion policy|Add properties to the Deletion policy]] - following a [[d:Wikidata:Project_chat#c-Amitie_10g-20260902214200-Should_identifier_properties_be_deleted_when_the_external_website_goes_offline?|Project Chat]] discussion, suggestions for an amendment to the policy are being discussed and your feedback is welcome.

''' Events '''
* [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Events|Upcoming events]]:
** [[m:Open_Knowledge:_Wikimedia_%26_Research_in_the_CEE_Region/Registration_%26_scholarships|Open Knowledge Wikimedia Research in the CEE Region]], online participation to the Conference is still open, [[m:Open_Knowledge:_Wikimedia_%26_Research_in_the_CEE_Region/Registration_%26_scholarships|register here]]: 09 - 10 October.

''' Press, articles, blog posts, videos '''
* Papers:
** [https://arxiv.org/abs/2609.20057 WiCleanData: Guaranteeing the Type Consistency of Wikidata by Taxonomy Refinement and Constraint Enforcement] by Peng et al., (2026).
** [https://www.researchgate.net/publication/414343459_The_Wikibase_Ecosystem_in_DH_and_GLAM The Wikibase Ecosystem in Digital Humanities and GLAM] by Lindemann et al., (2026).
* Videos: (Swedish) [https://www.youtube.com/watch?v=u8clrj_3MG4 The SAT trail in OSM and Wikidata] by Magnus Sälgö.

''' Tool of the week '''
* [https://wikidata-todo.toolforge.org/cloudy_concept.php Concept cloud] - Shows language labels for Wikipedia links from a Wikidata item, and allows label editing.

''' Other Noteworthy Stuff '''
* Job vacancy: [https://job-boards.greenhouse.io/wikimedia/jobs/8060261?gh_src=4n8hpqkx1us Software Engineer, Wikidata Platform]

''' Newest [[d:Special:ListProperties|properties]] and [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Property proposal|property proposals]] to review '''

&lt;!-- NEW PROPERTIES DO NOT REMOVE --&gt;
* Newest [[d:Special:ListProperties|properties]]:
** General datatypes: 
***[[:d:Property:P14885|Wyoming Legislator Database ID]] (&lt;nowiki&gt;identifier for a biography in the Wyoming Legislator Database&lt;/nowiki&gt;)
***[[:d:Property:P14891|‎has expression of concern]] (&lt;nowiki&gt;(article) has an expression of concern (expression of concern notice)&lt;/nowiki&gt;)
** External identifiers: [[:d:Property:P14882|National Governors’ Association ID]], [[:d:Property:P14883|Numista engraver or designer ID]], [[:d:Property:P14884|‎Phenotype and Trait Ontology ID]], [[:d:Property:P14886|‎ZFIN person ID]], [[:d:Property:P14887|Association Service Desk vCode]], [[:d:Property:P14888|Nazi Reich Ministries ID]], [[:d:Property:P14889|‎North Dakota Legislative Assembly biography ID]], [[:d:Property:P14890|KennisWest ID]], [[:d:Property:P14892|‎GOLD linguistic concept ID]], [[:d:Property:P14897|‎Alberta Legislative Assembly member ID]], [[:d:Property:P14900|EHRI Institution ID]], [[:d:Property:P14901|‎Encyclopedia of Alabama ID (new schema)]], [[:d:Property:P14902|National Film Archive of Japan ID]], [[:d:Property:P14903|‎Homeostasis imbalance process ontology]], [[:d:Property:P14904|DDH ID]], [[:d:Property:P14905|Economic Operators Registration and Identification number]], [[:d:Property:P14907|wowKorea work ID]], [[:d:Property:P14908|wowKorea Person ID]]
&lt;!-- END NEW PROPERTIES --&gt;
&lt;!-- NEW PROPOSALS DO NOT REMOVE --&gt;
* New [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Property proposal|property proposals]] to review:
** General datatypes: 
***[[:d:Wikidata:Property proposal/illustrator (character)|illustrator (character)]] (&lt;nowiki&gt;artist who illustrated the character&lt;/nowiki&gt;)
***[[:d:Wikidata:Property proposal/contribution URL|contribution URL]] (&lt;nowiki&gt;URL of a page explaining how to participate in or contribute to a project or organization&lt;/nowiki&gt;)
***[[:d:Wikidata:Property proposal/Holy See cardinal biography ID|Holy See cardinal biography ID]] (&lt;nowiki&gt;identifier for a cardinal's biography at the website of the Holy See&lt;/nowiki&gt;)
***[[:d:Wikidata:Property proposal/Atomic radius, covalent radius and van der Waals radius|Atomic radius, covalent radius and van der Waals radius]] (&lt;nowiki&gt;measured or calculated radius of an atom of a chemical element&lt;/nowiki&gt;)
** External identifiers: [[:d:Wikidata:Property proposal/Register of British Slave Traders person ID|Register of British Slave Traders person ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Tric Trac|Tric Trac]], [[:d:Wikidata:Property proposal/PsychonautWiki article ID|PsychonautWiki article ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Hitchwiki article ID|Hitchwiki article ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Raras disease ID|Raras disease ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Heritage Overlay Number|Heritage Overlay Number]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Techniques de l'Ingénieur author ID|Techniques de l'Ingénieur author ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/nbsearch|nbsearch]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Indian Film History film ID|Indian Film History film ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Indian Film History person ID|Indian Film History person ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/VideoGamesCritic game ID|VideoGamesCritic game ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/identificador Eldoblatge d'actor original|identificador Eldoblatge d'actor original]], [[:d:Wikidata:Property proposal/identificador Eldoblatge d'actor de doblatge|identificador Eldoblatge d'actor de doblatge]]
&lt;!-- END NEW PROPOSALS --&gt;

You can comment on [[d:Wikidata:Property proposal/Overview|all open property proposals]]!

''' Did you know? '''
* Schema examples: [[d:EntitySchema:E206|(E206) ''Stolperstein'']]: Stumbling blocks, commemorative plaques set into the ground for victims of Nazism.
* Newest [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:WikiProjects|WikiProjects]]: [[d:Wikidata:WikiProject_Taiwan/Wikidata_Cross-Domain_Forum|(Traditional Chinese) Project Taiwan: Wikidata Cross-Domain Forum]]
* WikiProject Highlights: [[d:Wikidata:WikiProject_Ontology/Ontology_Course/Projects_Offering_3|Project Ontology: Course Offering 3]]
* Newest [[d:Wikidata:Database reports|database reports]]: [[d:User:Ivan_A._Krestinin/To_merge/Categories|Categories (to merge)]] - this list generated by User:Ivan A. Krestinin suggests potential duplicate categories.

''' Development '''
*

[[phab:maniphest/query/4RotIcw5oINo/#R|You can see all open tickets related to Wikidata here]]. If you want to help, you can also have a look at [https://phabricator.wikimedia.org/project/board/71/query/zfiRgTnZF7zu/?filter=zfiRgTnZF7zu&amp;order=priority the tasks needing a volunteer].

''' Weekly Tasks '''
* Add labels, in your own language(s), for the new properties listed [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Newest_properties_and_property_proposals_to_review|above]].
* Contribute to the showcase Item and Lexeme [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|above]].
* Govdirectory weekly focus country: [[d:Wikidata:WikiProject_Govdirectory/Tunisia|Tunisia]]
* Summarize your [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|WikiProject's ongoing activities]] in one or two sentences.
* Help [[d:Special:LanguageStats|translate]] or proofread the interface and documentation pages, in your own language!
* [[d:User:Pasleim/projectmerge|Help merge identical items]] across Wikimedia projects.
* Help [[d:Wikidata:Status updates/Next|write the next summary!]]

&lt;div style=&quot;margin-top:10px; font-size:90%; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;&quot;&gt;'''· [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|Previous issue]] · [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Current|Full report]] · [[m:Global message delivery/Targets/Wikidata|Unsubscribe]] . [[:d:User:JosefAnthony |JosefAnthony]] [[:d:User talk:JosefAnthony|talk]] ·[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 18:09, 21. september 2026 (CEST)'''
&lt;/div&gt;
&lt;/div&gt;
&lt;/div&gt;
&lt;!-- Sporočilo je poslal_a User:JosefAnthony@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikidata&amp;oldid=31043091 --&gt;

== Wikidata weekly summary #751 ==
&lt;div class=&quot;plainlinks mw-content-ltr&quot; lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot;&gt;

[[File:Wikidata-logo-en.svg|150px|right]]
&lt;div style=&quot;margin-top:10px; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;&quot;&gt;'' Here's your quick overview of what has been happening around Wikidata in the&lt;br&gt;week leading up to 2026-09-28. Missed the previous one? See issue [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|#750]].&lt;br&gt;''&lt;/div&gt;
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; -webkit-column-count:2; column-count:2; -webkit-column-width: 400px; -moz-column-width: 400px; column-width: 400px;&quot;&gt;

''' Discussions '''
* New requests for permissions/Bot:
** [[d:Wikidata:Requests_for_permissions/Bot/MamouriBot|MamouriBot]], '''Task/s:'''  Add census demographics — population, male population, female population, and no. of households — to existing Iranian settlement items identified by ''[[d:Property:P1010|Iran statistics ID (P1010)]]'', from the Statistical Center of Iran censuses of 1385 (2006) and 1395 (2016).

''' Events ''' 
* [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Events|Upcoming events]]:
** The program for the Wikidata Query Service Days (October 17-23) is now published, covering the migration from Blazegraph to QLever with sessions for editors, reusers, and tool builders; see the event page for details and [[d:Event:Query_Service_Days_2026#Sessions|schedule]].

''' Press, articles, blog posts, videos '''
* Blogs:
** [[Diffblog:from-university-research-to-free-knowledge-academics-discover-wikimedia/|From University Research to Free Knowledge: Academics Discover Wikimedia]] by [[m:User:Osps7|User:Osps7]]
** [https://enterprise.wikimedia.com/blog/wikidata-bulk-snapshots-batches/ WM Enterprise: Wikidata Bulk snapshots]
** [https://www.wikiloveswomen.org/2026/08/31/wiki-oto-2026-wiki-loves-women-and-africa-wiki-women-join-forces Wiki OTO 2026: Wiki Loves Women and Africa Wiki Women join forces!]
** [https://freeknowledgeafrica.org/making-african-restitution-efforts-more-visible/ Making African Restitution Efforts More Visible]
* Papers: [https://arxiv.org/html/2609.29474v1 CodeGraph: Open-Taxonomy Knowledge Graph for Source Code with Wikidata Grounding] by Pennino et al., (2026).
* Videos:
**When the Old Constraints Disappear: Work and Creativity in the Age of AI (Wikipedia-&gt;Wikidata-&gt;Wikifunctions-&gt;Abstract Wikipedia), John Samuel, Mindstone AI Meetup, September 22, 2026, Lyon, France ([https://community.mindstone.com/annotate/article_BAlTTMiMLlNJjjRpAn Video], [https://figshare.com/articles/presentation/When_the_Old_Constraints_Disappear_Work_and_Creativity_in_the_Age_of_AI_Mindstone_AI_Meetup_Lyon_-_John_Samuel/33968791 Slides])
** [https://www.youtube.com/watch?v=BS0BZF5WhRg&amp;pp=ygUIV2lraWRhdGE%3D AI BRIDGES Open Forum meeting - September 2026]

''' Tool of the week '''
* [https://humansmap.com/gallery/gallery.html#power HumansMap Gallery] - The site offers various type of visualizations, and offers the possibility to navigate through connections between people and organizations, based on your interests, powered by Wikidata.
* [https://bookitemizer.toolforge.org/ 📚 Wikidata Book Itemizer] It is a simple tool to catalog books on Wikidata! Creating work and edition items manually on Wikidata with proper metadata and multilingual labels can often be tedious and error-prone. Wikidata Book Itemizer automates this entire process with a simple form!

''' Other Noteworthy Stuff '''
* Wikimedia Deutschland is researching how to improve interoperability between Wikidata, Wikibase Cloud, and Wikibase Suite. If you've worked with data imports or staging, or even if you haven't, your input would be valuable. The [https://wikimedia.sslsurvey.de/LOD-Interoperability-Migration survey] takes 5 to 10 minutes and is anonymous. More information on the background of the questions: [[d:Wikidata:Requests for comment/Mass-editing policy#Context|Wikidata:Requests for comment/Mass-editing policy#Context]]

''' Newest [[d:Special:ListProperties|properties]] and [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Property proposal|property proposals]] to review '''

&lt;!-- NEW PROPERTIES DO NOT REMOVE --&gt;
* Newest [[d:Special:ListProperties|properties]]:
** General datatypes: none
** External identifiers: [[:d:Property:P14909|Union Catalogue Database of Japanese Texts ID]], [[:d:Property:P14910|‎Siwar entry ID]], [[:d:Property:P14911|Kunaicho Shoryobu Shuzo Kanseki Shuran ID]], [[:d:Property:P14912|‎Emulation General Wiki article ID]], [[:d:Property:P14913|Digital Momijiyama Bunko ID]], [[:d:Property:P14914|Raras disease ID]]
&lt;!-- END NEW PROPERTIES --&gt;
&lt;!-- NEW PROPOSALS DO NOT REMOVE --&gt;
* New [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Property proposal|property proposals]] to review:
** General datatypes: 
***[[:d:Wikidata:Property proposal/Writers at Risk database ID|Writers at Risk database ID]] (&lt;nowiki&gt;Identifier in the PEN America Writers at Risk database, cataloging writers threatened, imprisoned, and jailed worldwide&lt;/nowiki&gt;)
** External identifiers: [[:d:Wikidata:Property proposal/Ohio Entity Number|Ohio Entity Number]], [[:d:Wikidata:Property proposal/NZPCN legacy ID|NZPCN legacy ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Žmonės.lt topic ID|Žmonės.lt topic ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Jersey HER Reference|Jersey HER Reference]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Identifiant d'un(e) auteurice dans le Maitron|Identifiant d'un(e) auteurice dans le Maitron]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Google Search profile handle|Google Search profile handle]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Leipziger Biographie ID|Leipziger Biographie ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/LEO-BW person ID|LEO-BW person ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Biopsa ID|Biopsa ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Isle of Man Registered Building No.|Isle of Man Registered Building No.]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Waymark code|Waymark code]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Identifiant dans OrthodoxWiki en français|Identifiant dans OrthodoxWiki en français]], [[:d:Wikidata:Property proposal/WE League player ID|WE League player ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/WE League manager ID|WE League manager ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Delfi.lt topic ID|Delfi.lt topic ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Lrytas.lt topic ID|Lrytas.lt topic ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Baidu Baike article|Baidu Baike article]]
&lt;!-- END NEW PROPOSALS --&gt;

You can comment on [[d:Wikidata:Property proposal/Overview|all open property proposals]]!

''' Did you know? '''
* Query examples: [[Wikidata:Request a query#c-YoshiRulz-20260927103700-Paula_(WDU)-20260925145700|Latin American Cinema / Films with an English or Portuguese Wikipedia page, but not Spanish]]
* Schema examples: [[d:EntitySchema:E422|(E422) 'Golden age of illustration']] book from the Maastricht University Library collection. 
* Newest [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:WikiProjects|WikiProjects]]:
** [[d:Wikidata:WikiProject_Schlaraffia|Project Schlaraffia]] - for enriching items about the German-language fraternity [[d:Q1305789|Schlaraffia ''&lt;small&gt;(Q1305789)&lt;/small&gt;'']] and its international and local associations.
** [[d:Wikidata:WikiProject_Tamil_Nadu|Project Tamil Nadu]] dedicated to creating and improving Wikidata content related to [[d:Q1445|Tamil Nadu ''&lt;small&gt;(Q1445)&lt;/small&gt;'']] and [[d:Q5885|Tamil ''&lt;small&gt;(Q5885)&lt;/small&gt;'']]. 
* WikiProject Highlights: [[d:Wikidata:WikiProject_PCC_EMCO_Wikidata_CoP/List_of_corporate_body_properties|Project PCC EMCO Wikidata CoP]] added a subpage for listing Properties normally associated with Corporate bodies.

''' Development '''
* Mobile statement editing: We are continuing with UX fixes. This is primarily visual polish and consistency as well as fixing bugs related to RTL display.
* Wikibase REST API:
** We are finishing the support for creating Lexemes and the statements on them.
** We are continuing working on support for adding Forms to a Lexeme.
* Wikidata integration in the other Wikimedia projects:
** We are going to stop sending language link changes to the first few wikis. An initial deployment to group1 wikis is now planned for Monday, 05.10.2026. (Click group1 on [https://versions.toolforge.org this Toolforge page] to see which Wikis are included.) This will help reduce noise in Watchlists and Recent changes and help reduce the size of the database table holding recent changes on these wikis.
** Connecting a newly created Wiki to Wikidata is a manual task, we are automating that and optimising the SitesTable at the same time, making a 'single source of truth' that all wikis point to, rather than a table per Wiki that are all clones of each other.
** We are experimenting with raising the entity usage limit on wikis. If this is feasible, we can reduce the amount of bundled changes. This would reduce the quantity of Wikidata-triggered Recent Changes rows being created.

[[phab:maniphest/query/4RotIcw5oINo/#R|You can see all open tickets related to Wikidata here]]. If you want to help, you can also have a look at [https://phabricator.wikimedia.org/project/board/71/query/zfiRgTnZF7zu/?filter=zfiRgTnZF7zu&amp;order=priority the tasks needing a volunteer].

''' Weekly Tasks '''
* Add labels, in your own language(s), for the new properties listed [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Newest_properties_and_property_proposals_to_review|above]].
* Contribute to the showcase Item and Lexeme [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|above]].
* Govdirectory weekly focus country: [[d:Wikidata:WikiProject Govdirectory/The Gambia|The Gambia]]
* Summarize your [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|WikiProject's ongoing activities]] in one or two sentences.
* Help [[d:Special:LanguageStats|translate]] or proofread the interface and documentation pages, in your own language!
* [[d:User:Pasleim/projectmerge|Help merge identical items]] across Wikimedia projects.
* Help [[d:Wikidata:Status updates/Next|write the next summary!]]

&lt;div style=&quot;margin-top:10px; font-size:90%; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;&quot;&gt;'''· [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|Previous issue]] · [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Current|Full report]] · [[m:Global message delivery/Targets/Wikidata|Unsubscribe]] . [[:d:User:JosefAnthony |JosefAnthony]] [[:d:User talk:JosefAnthony|talk]] ·[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 12:38, 29. september 2026 (CEST)'''
&lt;/div&gt;
&lt;/div&gt;
&lt;/div&gt;
&lt;!-- Sporočilo je poslal_a User:JosefAnthony@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikidata&amp;oldid=31072096 --&gt;

== Wikidata weekly summary #752 ==
&lt;div class=&quot;plainlinks mw-content-ltr&quot; lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot;&gt;

[[File:Wikidata-logo-en.svg|150px|right]]
&lt;div style=&quot;margin-top:10px; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;&quot;&gt;'' Here's your quick overview of what has been happening around Wikidata in the&lt;br&gt;week leading up to 2026-10-05. Missed the previous one? See issue [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|#751]].&lt;br&gt;''&lt;/div&gt;
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; -webkit-column-count:2; column-count:2; -webkit-column-width: 400px; -moz-column-width: 400px; column-width: 400px;&quot;&gt;

''' Discussions '''
* New requests for permissions/Bot:
**[[d:Wikidata:Requests for permissions/Bot/SaadBot|SaadBot]] - '''Task/s:''' A read-only (no edits) entity lookups for an academic research project building a relation triplet extraction (RTE) dataset from web text.
**[[d:Wikidata:Requests for permissions/Bot/OKA bot|OKA bot]] - '''Tasks:''' Improve Wikidata items using authoritative open datasets, e.g., national mapping data and reference works: add sources, fill gaps, create missing items and report conflicts from the ''Swisstopo'' dataset and its subsets.
**[[d:Wikidata:Requests for permissions/Bot/FoxfindingBot|FoxfindingBot]] - '''Task/s:''' Passively enrich existing Wikidata games with gog.com metadata
**[[d:Wikidata:Requests for permissions/Bot/Wahl.de Bot|Wahl.de Bot]] - '''Task/s:''' Keep mandate data of German parliamentary members current. Edits to ''end date (P582)'', ''successor/replaced by  (P1366)'',  ''start time (P580)'', ''parliamentary term (P2937)''retrieved and sourced from official sources.
* New request for comments: [[d:Wikidata:Requests for comment/Split needed from Q4167836|Wikidata:Requests for comment/Split needed from Q4167836]]: Split [[d:Q4167836|Wikimedia category &lt;small&gt;''(Q4167836)''&lt;/small&gt;]] into two items, because one is for [[d:Q35252665|MediaWiki non-main namespace &lt;small&gt;''(Q35252665)''&lt;/small&gt;]] and the other is for [[d:Q14204246|Wikimedia project page &lt;small&gt;''(Q14204246)''&lt;/small&gt;]]

''' Events ''' 
* [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Events|Upcoming events]]:
** On October 9 ends up the early-bird registration with its reduced fees for [https://www.semantic-mediawiki.org/wiki/MediaWiki_Users_and_Developers_Conference_Fall_2026 MediaWiki Users and Developers Conference Fall 2026], November 11-13, at {{Q|5918873}}. The program is already set up!
** [[d:Q139103554|Wikidata's 14th birthday &lt;small&gt;''(Q139103554)''&lt;/small&gt;]] in Taiwan: [[d:Wikidata:Fourteenth Birthday/Taiwan|Wikidata Cross-Domain Forum 2026]],  24 Oct 2026.
** (Deutsch) [https://www.aarauinfo.ch/event/eP0MjgtY Wikidata Writing Workshop], takes place Saturday, 31 October, 10:00 to 13:00 CEST at the Aargauer Kantonsbibliothek, Obere Vorstadt 6, 5000 Aarau.

''' Press, articles, blog posts, videos '''
* Blogs:
** (Deutsch) [https://www.compgen.de/2026/10/video-meeting-domus-projekt-zur-haeusergeschichte/ Domus – an open data project on the history of houses] - Wikidata and FactGrid Wikibase combine to help build a map visualiser.
** [[diffblog:2026/10/04/wikinusantara-2026-a-second-chance-in-makassar|WikiNusantara 2026: a second chance in Makassar]]
** [https://www.nationalcollection.org.uk/events/news/launching-n-rich-wikimedia-project N-RICH: a new Wikimedia Project to explore Wikidata as a connective layer for UK cultural heritage infrastructure]
* Videos:
** (Short) [https://www.instagram.com/reels/DeAfcHjRYBb/ Schomburg Center’s 2026 Wikidata Edit-a-thon during the New York Black and African Literature Festival]
** [https://www.youtube.com/watch?v=qqBKhxP_QoU RLUK DSF | Linked data and the research library] - explores how libraries are engaging with linked data (including Wikidata) and what this means for metadata creation, management, and discovery.
** [https://www.youtube.com/watch?v=6xmELa8KZkU Wikidata 14th Birthday Celebration stream] with Africa Wiki Women.
** [https://www.youtube.com/watch?v=BS0BZF5WhRg AI BRIDGES Open Forum meeting], the September 2026 meeting, showcasing updates from the DARIAH’s DHWiki working group on Wikibase.
** [https://www.youtube.com/watch?v=oUJPT8w6NHk  Exploring networks of artists and scientists] with the Wikidata Query Service.
** (Spanish) [https://www.youtube.com/watch?v=UZ5hWv7xW9s What does Wikidata contribute to open library data?] with Elena Sánchez Nogales.
* LD4 Conference streams:
** [https://youtube.com/watch?v=8tJ5E4i7rgw&amp;t=490 Sessions 1 / Building more complete and linked GLAM datasets: The Smithsonian’s (In)Visible Women’s Project]
** [https://www.youtube.com/watch?v=LeKkEd3OCEs Sessions 2], incl.
*** [https://youtube.com/watch?v=LeKkEd3OCEs?t=4715 EMCO: Entity management for everyone]
*** [https://youtube.com/watch?v=LeKkEd3OCEs?t=6476 Using Wikidata to identify duplicates in the Library of Congress Name Authority File (LCNAF)]
*** [https://youtube.com/watch?v=LeKkEd3OCEs?t=7052 From Wikidata to Our Collection Management System: Automating GIS Import for Cultural Heritage Data]
** [https://www.youtube.com/watch?v=6CkLue6pZys Sessions 4] including Finding where to contribute on Wikidata with Dustpan and Broomstick. Wikidata is mentioned throughout the stream.
** [https://www.youtube.com/watch?v=j1S2VDS5F4k Sessions 5 / Reduced Fuzziness in Semantic Kompakkt 3D Object Viewer through Extensive Data Modelling in Wikibase]
** [https://youtube.com/watch?v=7x_K8nf1BpY?t=5029 Sessions 9 / Using Wikidata to Improve the Visibility of African Women in Open Knowledge]
** [https://youtube.com/watch?v=9VjMwwUM89c?t=1705 Sessions 10 / From Sounds to Solidarity: Jazz, Student Protests, and Wikidata]
** [https://www.youtube.com/watch?v=duTs2dQtl98 Wikidata Affinity Group: Working with Corporate Bodies for EMCO]

''' Tool of the week '''
* [https://mna.toolforge.org/ Mergers &amp; Acquisitions: A Wikidata Merge Assistant], a new web app that surfaces possible duplicate items from Wikidata and provides a simple interface for evaluating the candidate pairs and merging them together or marking them as different.

''' Newest [[d:Special:ListProperties|properties]] and [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Property proposal|property proposals]] to review '''

&lt;!-- NEW PROPERTIES DO NOT REMOVE --&gt;
* Newest [[d:Special:ListProperties|properties]]:
** General datatypes: 
***[[:d:Property:P14924|disjoint with]] (&lt;nowiki&gt;instances of this type cannot be simultaneously instances of that type&lt;/nowiki&gt;)
***[[:d:Property:P14934|‎contribution URL]] (&lt;nowiki&gt;URL of a page explaining how to participate in or contribute to a project or organization&lt;/nowiki&gt;)
***[[:d:Property:P14936|atomic radius]] (&lt;nowiki&gt;measured or calculated radius of an atom of a chemical element&lt;/nowiki&gt;)
***[[:d:Property:P14937|covalent radius]] (&lt;nowiki&gt;radius of an atom of a chemical element when covalently bonded&lt;/nowiki&gt;)
***[[:d:Property:P14938|Van der Waals radius]] (&lt;nowiki&gt;radius of an imaginary hard sphere representing the distance of closest approach for a non-bonded atom&lt;/nowiki&gt;)
** External identifiers: [[:d:Property:P14915|Tric Trac game ID]], [[:d:Property:P14916|Techniques de l'Ingénieur author ID]], [[:d:Property:P14917|Stereo Ve Mono release ID]], [[:d:Property:P14918|‎Sky programme ID]], [[:d:Property:P14919|‎Sky series ID]], [[:d:Property:P14920|Scent Base perfumes ID]], [[:d:Property:P14921|‎Register of British Slave Traders person ID]], [[:d:Property:P14922|‎Onderwijstermen Taalunie ID]], [[:d:Property:P14923|‎NZPCN legacy ID]], [[:d:Property:P14925|Biopsa ID]], [[:d:Property:P14926|‎Writers at Risk database ID]], [[:d:Property:P14927|LEO-BW person (GND) ID]], [[:d:Property:P14928|Leipziger Biographie ID]], [[:d:Property:P14929|Jersey HER Reference]], [[:d:Property:P14930|Isle of Man Registered Building No.]], [[:d:Property:P14931|‎Holy See cardinal biography ID]], [[:d:Property:P14932|‎Google Search profile handle]], [[:d:Property:P14933|Filmbaze people ID]], [[:d:Property:P14935|‎China Railway Pinyin code]], [[:d:Property:P14939|belarusenc.by ID]], [[:d:Property:P14940|‎BLL-Ontology concept ID]], [[:d:Property:P14941|‎IFWiki article]], [[:d:Property:P14942|Brussels ‎Inventory of Movable Heritage designer ID]], [[:d:Property:P14943|Eldoblatge original actor ID]], [[:d:Property:P14944|Eldoblatge original dub actor ID]], [[:d:Property:P14945|Drag France directory ID]], [[:d:Property:P14946|OrthodoxWiki ID (French)]], [[:d:Property:P14948|Le Maitron author ID]], [[:d:Property:P14949|‎Brussels Inventory of Architectural Heritage glossary ID]], [[:d:Property:P14950|‎Brussels Inventory of Movable Heritage material ID]], [[:d:Property:P14951|‎Brussels Inventory of Movable Heritage object type ID]], [[:d:Property:P14952|‎Brussels Inventory of Movable Heritage technique ID]], [[:d:Property:P14953|‎Brussels Inventory of Natural Heritage taxon ID]], [[:d:Property:P14954|‎WE League manager ID]], [[:d:Property:P14955|‎WE League player ID]], [[:d:Property:P14956|‎ArchaMap ID]], [[:d:Property:P14957|Womens German Basketball Bundesliga Player ID]]
&lt;!-- END NEW PROPERTIES --&gt;
&lt;!-- NEW PROPOSALS DO NOT REMOVE --&gt;
* New [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Property proposal|property proposals]] to review:
** General datatypes: 
***[[:d:Wikidata:Property proposal/has language or spelling variant|has language or spelling variant]] (&lt;nowiki&gt;the (multilingual) label of the linked item is a a language, spelling or etymological variation of the label of this item&lt;/nowiki&gt;)
***[[:d:Wikidata:Property proposal/school of martial arts|school of martial arts]] (&lt;nowiki&gt;school or style of martial arts this person studied&lt;/nowiki&gt;)
** External identifiers: [[:d:Wikidata:Property proposal/YouSaid person ID|YouSaid person ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Demko ID|Demko ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Niconico Pedia article ID|Niconico Pedia article ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Scholastica scholar ID|Scholastica scholar ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Hannah Arendt edition person ID|Hannah Arendt edition person ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/AbeBooks author ID (2)|AbeBooks author ID (2)]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Identifiant dans Calames|Identifiant dans Calames]], [[:d:Wikidata:Property proposal/identifiant d'un(e) auteurice dans le catalogue du Centre Delavouët|identifiant d'un(e) auteurice dans le catalogue du Centre Delavouët]]
&lt;!-- END NEW PROPOSALS --&gt;

You can comment on [[d:Wikidata:Property proposal/Overview|all open property proposals]]!

''' Did you know? '''
* Schema examples: [[d:EntitySchema:E379|ICH item(E379)]] - schema for a Unesco Intangible Cultural Heritage item in the international lists or national inventories.
* Newest [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:WikiProjects|WikiProjects]]: [[d:Wikidata:WikiProject_EastEnders|EastEnders (TV series)]] - a project for the BBC soap opera.
* Newest [[d:Wikidata:Database reports|database reports]]: [[d:Wikidata:Database_reports/EntitySchema_directory|The EntitySchema Directory]]

''' Development '''
* REST API: Continuing the work on adding support for lexicographical data, specifically creating a statement, Form and Sense on a Lexeme
* Wikidata integration in the Wikimedia projects: We are continuing to look into raising the entity usage limit. We are setting up monitoring to see how much it can reduce the amount of Recent Changes entries triggered from Wikidata.
* Mobile editing of statements: We continued addressing the remaining UX issues, including RTL and Kartographer issues
* hCaptcha: We are planning the support for it to Wikibase-specific pages like Special:New Item

[[phab:maniphest/query/4RotIcw5oINo/#R|You can see all open tickets related to Wikidata here]]. If you want to help, you can also have a look at [https://phabricator.wikimedia.org/project/board/71/query/zfiRgTnZF7zu/?filter=zfiRgTnZF7zu&amp;order=priority the tasks needing a volunteer].

''' Weekly Tasks '''
* Add labels, in your own language(s), for the new properties listed [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Newest_properties_and_property_proposals_to_review|above]].
* Contribute to the showcase Item and Lexeme [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|above]].
* Govdirectory weekly focus country: [[d:Wikidata:WikiProject Govdirectory/Tanzania|Tanzania]]
* Summarize your [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|WikiProject's ongoing activities]] in one or two sentences.
* Help [[d:Special:LanguageStats|translate]] or proofread the interface and documentation pages, in your own language!
* [[d:User:Pasleim/projectmerge|Help merge identical items]] across Wikimedia projects.
* Help [[d:Wikidata:Status updates/Next|write the next summary!]]

&lt;div style=&quot;margin-top:10px; font-size:90%; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;&quot;&gt;'''· [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|Previous issue]] · [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Current|Full report]] · [[m:Global message delivery/Targets/Wikidata|Unsubscribe]] . [[:d:User:JosefAnthony |JosefAnthony]] [[:d:User talk:JosefAnthony|talk]] ·[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 17:58, 5. oktober 2026 (CEST)'''
&lt;/div&gt;
&lt;/div&gt;
&lt;/div&gt;
&lt;!-- Sporočilo je poslal_a User:JosefAnthony@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikidata&amp;oldid=31072096 --&gt;

== Wikidata weekly summary #753 ==
&lt;div class=&quot;plainlinks mw-content-ltr&quot; lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot;&gt;

[[File:Wikidata-logo-en.svg|150px|right]]
&lt;div style=&quot;margin-top:10px; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;&quot;&gt;'' Here's your quick overview of what has been happening around Wikidata in the&lt;br&gt;week leading up to 2026-10-12. Missed the previous one? See issue [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|#752]].&lt;br&gt;''&lt;/div&gt;
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; -webkit-column-count:2; column-count:2; -webkit-column-width: 400px; -moz-column-width: 400px; column-width: 400px;&quot;&gt;


''' Discussions '''
* Open request for adminship:
**[[d:Wikidata:Requests for permissions/Administrator/DERDAKI ILIAS|DERDAKI ILIAS]] - {{Requests for permissions/Closetime|13 October 2026 11:19}}
**[[d:Wikidata:Requests for permissions/Administrator/Aue Nai|Aue Nai]] - {{Requests for permissions/Closetime|15 October 2026 02:58}}
* New requests for permissions/Bot:
**[[d:Wikidata:Requests for permissions/Bot/OKA bot 2|OKA bot 2]] - '''Tasks:''' Two additional datasets for the ([[d:Wikidata:Requests for permissions/Bot/OKA bot|already approved task of OKA bot]]). For each entry, the bot finds the matching item, adds the identifier if it is missing, and adds the facts the entry states, each referenced to the entry.
**[[d:Wikidata:Requests for permissions/Bot/MisovalkoProfileBot|MisovalkoProfileBot]] - '''Task:''' A narrowly scoped source-verification and, only if approved, existing-item update process for [[Q97454550]].
**[[d:Wikidata:Requests for permissions/Bot/RegularBot 4|RegularBot 4]] - '''Task/s:''' Create new items from Wikipedias.
**[[d:Wikidata:Requests for permissions/Bot/GZWDer (flood) 7|GZWDer (flood) 7]] - '''Task/s:''' Import data from external sources in comply with the recently approved [[Wikidata:Mass-editing policy]].
**[[d:Wikidata:Requests for permissions/Bot/GZWDer (flood) 8|GZWDer (flood) 8]] - '''Task/s:''' Adding mul labels and aliases; cleanup existing labels in certain cases. No edits to other people's biographies, invented conference items, undocumented private engagements, unsupported future appearances, or promotional link dumps.
* Closed request for permissions/Bot, ''all closed as successful'': [[d:Wikidata:Requests for permissions/Bot/MamouriBot|MamouriBot]], [[d:Wikidata:Requests for permissions/Bot/OKA bot|OKA bot]], [[d:Wikidata:Requests for permissions/Bot/Rebot|Rebot]], [[d:Wikidata:Requests for permissions/Bot/Rebot 2|Rebot 2]], [[d:Wikidata:Requests for permissions/Bot/Rebot 3|Rebot 3]], [[d:Wikidata:Requests for permissions/Bot/Rebot 4|Rebot 4]]
* New request for comments: [[d:Wikidata:Requests for comment/has part (P527) for european political alliances (Q127603408)|Requests for comment/has part (P527) for european political alliances (Q127603408)]] - [[d:Q127603408|Q127603408]] (European political alliance) was created as a subclass of [[d:Q60170135|Q60170135]] (political alliance) for european parties. While [[d:Q60170135|Q60170135]] allows using has part(s) ([[d:Property:P527|Property:P527]]), they were reverted, with &quot;Members are not &quot;parts&quot;.
* Closed request for comments:
** [[d:Wikidata:Requests_for_comment/Mass-editing_policy|Mass-editing Policy]] - Consensus reached, the policy will be implemented.
** [[d:Wikidata:Requests_for_comment/External_identifier_sorting|External Identifier sorting]] - No consensus

''' Events ''' 
* [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Events|Upcoming events]]:
* Wikidata [[d:Event:Query_Service_Days_2026|Query Service Days]] commences '''17 October, until 23 October''', make sure to [[d:Special:RegisterForEvent/4448|register for access]].
** See the [[d:Event:Query_Service_Days_2026#Sessions|full program]], sessions will repeat for different timezones
* Wikidata's 14th Birthday is coming, '''29 October'''. Join the [[d:Event:Wikidata_Fourteenth_Birthday/Presents_%26_messages_call|Birthday call]] and see what presents have been prepared, and see what community events [[d:Wikidata:Fourteenth_Birthday#Events_calendar|are happening near you]].
* [[d:Event:WikiData_Days_in_Africa/2026|Wikidata Days in Africa 2026]]
* Dates, location and scholarships are open for: [[wmania:2027:Scholarships|Wikimania 2027]]
* Dates and location for next Wikimedia Hackathon has been announced and scholarship applications are open: [[mw:Wikimedia_Hackathon_2027|Wikimedia Hackathon 2027]] * Previous event:
** If you missed the quarterly Wikidata + Wikibase Office Hour, you can [[d:Wikidata:Events/Telegram_office_hour_2026-10-07|find the transcript here]].

''' Press, articles, blog posts, videos '''
* Blogs: ''[https://rtnf.substack.com/p/p101-field-of-work P101 - field of work]'' by rtnF
* Videos:
** [https://www.youtube.com/watch?v=S884qd1kcD0 Access to Memory (AtoM)] with Wikidata links.
** [https://www.youtube.com/watch?v=5X3k6jzzA7w  Lightning Talk Wikilokal Exploring Wikimedia Around You] with Affandy Murad, it combines information from Wikipedia, Wikidata, Wikivoyage, Wiktionary, and Nominatim within a 3-kilometer radius.
** [https://www.youtube.com/watch?v=A8w6Onlr26s  RDA Wikibase Cloud Sandbox Demonstration: Creating an Account and Logging In]  - demonstrates account creation and login process for Crystal Yragui's Wikibase cloud instance: A sandbox for students at  University of Washington information school as they learn  Official RDA cataloging.

''' Tool of the week '''
*[https://wikidata-reference-validator.toolforge.org/ Wikidata Reference Validator] - A tool which helps validate external references of Wikidata items to check if their links are still accessible or now offline. This matters because we want to ensure that we have solid references for statements in Wikidata, so we can demonstrate how we know what we know

''' Other Noteworthy Stuff '''
* [[d:Wikidata:Mass-editing policy|Wikidata talk:Mass-editing policy]] has been accepted and is now in effect.
* [[f:Wikifunctions:Status_updates/2026-09-25#The_mayor_of_Paris|Wikifunctions Status Update 2026-09-25 (The Mayor of Paris)]] and Wikidata's spread across Wikipedias.
* [[d:Wikidata:Usability_and_usefulness/Item_editing_experience/Mobile_editing_of_statements|Editing Wikidata statements on mobile devices is officially launching soon!]]&lt;br/&gt;The beta is ending, from '''October 14''', all editors will be able to edit all datatypes from mobile devices.

''' Newest [[d:Special:ListProperties|properties]] and [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Property proposal|property proposals]] to review '''

&lt;!-- END NEW PROPERTIES --&gt;
&lt;!-- NEW PROPOSALS DO NOT REMOVE --&gt;
* New [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Property proposal|property proposals]] to review:
** General datatypes: 
***[[:d:Wikidata:Property proposal/disambiguated by|disambiguated by]] (&lt;nowiki&gt;Links a Wikibase Lexeme to a general disambiguation page, such as a [[Q4167410|Wikipedia disambiguation page]].&lt;/nowiki&gt;)
***[[:d:Wikidata:Property proposal/biome|biome]] (&lt;nowiki&gt;biome in which a geographical area is wholly or partly located, according to a documented ecological classification&lt;/nowiki&gt;)
** External identifiers: [[:d:Wikidata:Property proposal/Bibliothèque nationale de Tunisie ID|Bibliothèque nationale de Tunisie ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Mappola ID|Mappola ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/On Think Tanks ID|On Think Tanks ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Beeld &amp; Geluid program ID|Beeld &amp; Geluid program ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Le Random subject ID|Le Random subject ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/RETE ID|RETE ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/identificativo Corago di un evento|identificativo Corago di un evento]], [[:d:Wikidata:Property proposal/AVN company ID|AVN company ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/AVN person ID 2|AVN person ID 2]], [[:d:Wikidata:Property proposal/swissNAMES3D ID|swissNAMES3D ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/THB Wiki ID|THB Wiki ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Nederlands Fotomuseum-id|Nederlands Fotomuseum-id]]
&lt;!-- END NEW PROPOSALS --&gt;

You can comment on [[d:Wikidata:Property proposal/Overview|all open property proposals]]!

''' Did you know? '''
* Query examples: [https://w.wiki/YvAY Current collections of Astrolabes by the Lahore astrolabists] ([[:w:en:Lahore family of astrolabists|relevant English Wikipedia article]])

''' Development '''
* Mobile statement editing: We fixed a few remaining issues before the full roll-out to everyone later this week.
* hCaptcha support: We planned how to integrate support for hCaptcha in the Wikibase-related pages.
* Wikidata integration in the other Wikimedia projects:
** We are collecting feedback from the first wikis about removing the language link change entries from Recent changes and watchlists.
** We are collecting data to determine how much we can increase the entity usage limit.
* REST API: We are continuing to add support for Lexeme editing to the REST API.

[[phab:maniphest/query/4RotIcw5oINo/#R|You can see all open tickets related to Wikidata here]]. If you want to help, you can also have a look at [https://phabricator.wikimedia.org/project/board/71/query/zfiRgTnZF7zu/?filter=zfiRgTnZF7zu&amp;order=priority the tasks needing a volunteer].

''' Weekly Tasks '''
* Add labels, in your own language(s), for the new properties listed [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Newest_properties_and_property_proposals_to_review|above]].
* Contribute to the showcase Item and Lexeme [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|above]].
* Govdirectory weekly focus country: 
* Summarize your [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|WikiProject's ongoing activities]] in one or two sentences.
* Help [[d:Special:LanguageStats|translate]] or proofread the interface and documentation pages, in your own language!
* [[d:User:Pasleim/projectmerge|Help merge identical items]] across Wikimedia projects.
* Help [[d:Wikidata:Status updates/Next|write the next summary!]]

&lt;div style=&quot;margin-top:10px; font-size:90%; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;&quot;&gt;'''· [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|Previous issue]] · [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Current|Full report]] · [[m:Global message delivery/Targets/Wikidata|Unsubscribe]] . [[:d:User:JosefAnthony |JosefAnthony]] [[:d:User talk:JosefAnthony|talk]] ·[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 17:50, 12. oktober 2026 (CEST)'''
&lt;/div&gt;
&lt;/div&gt;
&lt;/div&gt;
&lt;!-- Sporočilo je poslal_a User:JosefAnthony@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikidata&amp;oldid=31072096 --&gt;

== Wikidata weekly summary #754 ==
&lt;div class=&quot;plainlinks mw-content-ltr&quot; lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot;&gt;

[[File:Wikidata-logo-en.svg|150px|right]]
&lt;div style=&quot;margin-top:10px; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;&quot;&gt;'' Here's your quick overview of what has been happening around Wikidata in the&lt;br&gt;week leading up to 2026-10-19. Missed the previous one? See issue [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|#753]].&lt;br&gt;''&lt;/div&gt;
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; -webkit-column-count:2; column-count:2; -webkit-column-width: 400px; -moz-column-width: 400px; column-width: 400px;&quot;&gt;

''' Discussions '''
* New requests for permissions/Bot:
** [[d:Wikidata:Requests_for_permissions/Bot/OKA_bot_3|OKA Bot 3]] - '''Task/s:''' Reference works and registers, like [[d:User:OKA_bot#Task_2:_facts_from_reference_works|Task 2]] (Historical Dictionary of Switzerland and Store norske leksikon). Each item-linked entry, adds statements, references, sources where value is same and missing identifiers.
** [[d:Wikidata:Requests_for_permissions/Bot/UBZH_Videothek_bot|UBZH Videothek Bot]] - '''Task/s:''' Add external identifiers of films and film directors/people to existing items (from film catalogue of the University Library of Zurich: UZH, Videothek database).
** [[d:Wikidata:Requests_for_permissions/Bot/EZBIDsBot|EZBIDsBot]] - '''Task/s:''' Adding [[d:Property:P8089|EZB ID]], [[d:Property:P1042|ZDB ID]], [[d:Property:P856|website URL]], [[d:Property:P236|Print ISSN]], and Online ISSN from [[d:Q1327244|EZB dataset]] where they are missing in Wikidata.
* Closed request for comments: [[d:Wikidata:Requests_for_comment/Schema_virtual_tour|Schema Virtual tour]] - the RfC has been inactive since 2025, but discussion can continue on a dedicated page: [[d:Wikidata:Schema_proposals/virtual_tour|Schema Proposals/Virtual Tour]]

''' Events ''' 
* [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Events|Upcoming events]]:
** The [[d:Event:Query_Service_Days_2026|Query Service Days]] is currently ongoing! We still have many great sessions left so don't miss out, especially if you use SPARQL, &lt;nowiki&gt;{{Wikidata List}}&lt;/nowiki&gt; or the query service (WDQS) in anyway...here's some helpful links:
*** [[d:Special:RegisterForEvent/4448|Register]] to get access to the live-sessions
*** See the [[d:Event:Query_Service_Days_2026#Sessions|full program]], including links to the previous sessions and recordings.
** Wikidata's [[d:Wikidata:Fourteenth_Birthday|14th Birthday]] is approaching soon...see what events are planned on the [[d:Wikidata:Fourteenth_Birthday#Events_calendar|Calendar]] or near you on the [[d:Wikidata:Fourteenth_Birthday#Events_map|Map]].
** Rutgers University is holding 2 Wikidata Edit-A-Thons, open to all students, faculty, staff and community members. No Wikidata experience is required.
*** [https://libcal.rutgers.edu/event/17361479 Newark Activists, Artists, Academics] edit-a-thon, Oct 19, 12:00 - 14:00 EDT
*** [https://libcal.rutgers.edu/event/17614499 Black Bibliograohy] edit-A-Thon, Oct 21, 12:00 - 16:00 EDT
** [[wmau:Drop_in_and_Wikidata_-_October_2026|Drop in and Wikidata (Oct)]], a community call and live session will take place 29 Oct, 19:00 pm – 20:30 pm AEDT

''' Press, articles, blog posts, videos '''
* Blogs:
** [https://rtnf.substack.com/p/wdlite-v261018 wdlite v26.10.18] by rtnF
** [https://diff.wikimedia.org/2026/10/16/growing-active-technical-contributors-in-eseap/ Growing Active Technical Contributors in ESEAP]
** [https://diff.wikimedia.org/2026/10/16/wiki-hour-initiative-trains-government-agency-on-wikipedia/ Wiki Hour Initiative trains government agency on Wikipedia, Wikidata and other Wikimedia projects.]
* Papers:
** [[:w:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost/2026-10-13/By the numbers|Does the country of birth affect the likelihood of having a Wikipedia biography?]], The Signpost, October 13, 2026
** [https://repository.ifla.org/items/b028a2b0-b909-4a22-b32b-b4d8c3eb076a Using Wikidata to find duplicates in the Library of Congress Name Authority File (LCNAF)] - Librarians used Wikidata queries to identify and resolve duplicate records in the Library of Congress Name Authority File, improving 1,559 Wikidata items and reporting 166 duplicate records for deletion over six months. By  Muratsubaki, (2026).
* Videos:
** [https://m.youtube.com/watch?v=6xmELa8KZkU&amp;pp=iggCQAE%3D&amp;ra=m Africa Wiki Women’s Wikidata 14th birthday celebration]
** [https://m.youtube.com/watch?v=WMRILU3a-nI&amp;pp=iggCQAE%3D&amp;ra=m Wikidata Editing - an introduction with Lepidoptera data]
** [https://m.youtube.com/watch?v=h_rJ4mG7eak&amp;pp=iggCQAE%3D&amp;ra=m Sandbox Session September 2026 - The Wikidata Toolbox]
** [https://m.youtube.com/watch?v=MQNfQKz3x98&amp;pp=0gcJCY8Co7VqN5tDiggCQAE%3D&amp;ra=m Sandbox Session August 2026 - The Wikidata reference Validator Tool]
* Datasets:  A dataset comparing Wikipedia biographies count to UN birth estimates by country, gender, and language edition&quot;. Codeberg, 2026-07-12, https://codeberg.org/pac2/biographies-vs-births

''' Tool of the week '''
* [https://www.wikidata.org/wiki/User:GZWDer/newentity.js Script newentity.js] Generates new items (including lexemes) from the given JSON object. The tool was created by [[User:GZWDer]]

''' Other Noteworthy Stuff '''
* [https://lists.wikimedia.org/hyperkitty/list/wikitech-l@lists.wikimedia.org/thread/YQTPWNCTCIDO3SNDLIRNRFA2XTFFK5KR/ Upcoming changes to XML dumps]
* [https://lists.wikimedia.org/hyperkitty/list/wikidata@lists.wikimedia.org/thread/EOG5DIAYBCYMDIJDV4CDUCWR5S2YAGSJ/ Mobile statement editing, now available to all editors]
* [https://lists.wikimedia.org/hyperkitty/list/wikimedia-l@lists.wikimedia.org/thread/3U5VHOU2SJ2Y72TITJZ7EUVUFDB6H6IA/ Wikimania scholarships]

''' Newest [[d:Special:ListProperties|properties]] and [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Property proposal|property proposals]] to review '''

&lt;!-- NEW PROPERTIES DO NOT REMOVE --&gt;
* Newest [[d:Special:ListProperties|properties]]:
** General datatypes: 
***[[:d:Property:P14967|‎European Legislation Identifier (EU)]] (&lt;nowiki&gt;EU legislation identifier for documents published by the EU, its member states and other (non-EU) countries&lt;/nowiki&gt;)
** External identifiers: [[:d:Property:P14958|‎YouSaid person ID]], [[:d:Property:P14959|StoryGraph book ID]], [[:d:Property:P14960|Scholastica scholar ID]], [[:d:Property:P14961|Ohio Entity Number]], [[:d:Property:P14962|Lrytas.lt topic ID]], [[:d:Property:P14963|‎ISDCF studio identifier]], [[:d:Property:P14964|‎ISDCF facility identifier]], [[:d:Property:P14965|Calames  archives ID]], [[:d:Property:P14966|Hannah Arendt edition person ID]], [[:d:Property:P14968|‎Climate Policy Radar Topics]], [[:d:Property:P14970|E-CRIS.SR ID]], [[:d:Property:P14971|Demko ID]], [[:d:Property:P14972|Delfi.lt topic ID]], [[:d:Property:P14973|Beeld &amp; Geluid program ID]], [[:d:Property:P14974|Baza osób polskich ID]], [[:d:Property:P14975|‎BallotReady person ID]], [[:d:Property:P14976|swissNAMES3D ID]]
&lt;!-- END NEW PROPERTIES --&gt;
&lt;!-- NEW PROPOSALS DO NOT REMOVE --&gt;
* New [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Property proposal|property proposals]] to review:
** General datatypes: 
***[[:d:Wikidata:Property proposal/National Encyclopedia of Uzbekistan article|National Encyclopedia of Uzbekistan article]] (&lt;nowiki&gt;A reference to an article in the printed National Encyclopedia of Uzbekistan, identified by its volume and page number.&lt;/nowiki&gt;)
***[[:d:Wikidata:Property proposal/juvenile form of|juvenile form of]] (&lt;nowiki&gt;taxon (or taxa) of which instances of this item may be juveniles&lt;/nowiki&gt;)
***[[:d:Wikidata:Property proposal/development code|development code]] (&lt;nowiki&gt;code assigned by a company or research organisation to a drug substance or product during development, before or alongside its nonproprietary name&lt;/nowiki&gt;)
***[[:d:Wikidata:Property proposal/part of the observance of|part of the observance of]] (&lt;nowiki&gt;holiday or observation on which this tradition is observed, this item is used, or with which this character is associated&lt;/nowiki&gt;)
** External identifiers: [[:d:Wikidata:Property proposal/ID závodiště podle českého Jockey Clubu|ID závodiště podle českého Jockey Clubu]], [[:d:Wikidata:Property proposal/German War Memorial Website ID|German War Memorial Website ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/ERef Bayreuth ID|ERef Bayreuth ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/EPub Bayreuth ID|EPub Bayreuth ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Kansallinen Liiga player ID|Kansallinen Liiga player ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/SPL person ID|SPL person ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Weilbachs Kunstnerleksikon|Weilbachs Kunstnerleksikon]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Inscriptions of Aphrodisias ID|Inscriptions of Aphrodisias ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/The Session composer ID|The Session composer ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Inscriptions of Roman Tripolitania 2021 ID|Inscriptions of Roman Tripolitania 2021 ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Filmoteket|Filmoteket]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Ecocard ID|Ecocard ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Kanalregister|Kanalregister]], [[:d:Wikidata:Property proposal/IBA cocktail ID|IBA cocktail ID]]
&lt;!-- END NEW PROPOSALS --&gt;

You can comment on [[d:Wikidata:Property proposal/Overview|all open property proposals]]!

''' Did you know? '''
* Query examples:
**[https://w.wiki/ZijK Botched executions list]
**[https://w.wiki/dM6e Québec governments duration]
* Schema examples: [[d:EntitySchema:E208|(E208) SPARQL endpoint]] - entity schema of entities with SPARQL endpoint.
* Newest [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:WikiProjects|WikiProjects]]: [[d:Wikidata:WikiProject_Lukion_taulukot|Project Lukion taulukot]] - aims to develop a source-based, mul vocabulary of secondary-school science, technology, engineering and mathematics (STEM) (uses Finnish reference work ''Lukion taulukot'' as its starting corpus).
* WikiProject Highlights:
** [[d:Wikidata:WikiProject_Govdirectory/Estonia|Project GovDirectory]] have added an [[d:Wikidata:WikiProject_Govdirectory/Estonia|Estonian]] subpage.
** [[Wikidata:WikiProject_Library_and_Information_Science/Statistics|Project Library and Information Services]] added a Statistics subpage.
** [[d:Wikidata:WikiProject_Ethnomusicological_descriptors_-_University_of_Turin/Instruments|Project Ethnomusicological descriptors]] from the University of Turin added an Instruments subpage.
* Newest [[d:Wikidata:Database reports|database reports]]: [[d:Wikidata:SPARQL_query_service/Wikidata_Query_Help|Wikidata Query Help]] - with many database reports using the Query Service as a source, this will be a helpful page for the planned migration.

''' Development '''
* Mobile editing of statements: We set the new mobile statement editing UI live for all mobile users
* REST API: We are finishing the work on being able to add Senses to existing Lexemes ([[phab:T432569]])
* Wikidata integration in the other Wikimedia projects:
** Wikidata entities used in this page in the Page Information ([https://en.wikipedia.org/w/index.php?title=South_Pole_Telescope&amp;action=info#mw-pageinfo-header-properties example]) and Edit source views will now render with their local-language labels (in addition to their QID/PIDs) so it is easier to understand which Items, Properties, etc are used in an article ([[phab:T440430]])
** We are continuing to investigate the impacts of raising the entity usage limit ([[phab:T441306]])
** We are protyping wireframe versions of a new filter on Recent changes and Watchlist for Language Links under &quot;Wikidata Edits&quot; in Active Filters ([[phab:T441388]])
* hCaptcha: We started implementation work for hCaptcha on Wikidata.org ([[phab:T426089]])

[[phab:maniphest/query/4RotIcw5oINo/#R|You can see all open tickets related to Wikidata here]]. If you want to help, you can also have a look at [https://phabricator.wikimedia.org/project/board/71/query/zfiRgTnZF7zu/?filter=zfiRgTnZF7zu&amp;order=priority the tasks needing a volunteer].

''' Weekly Tasks '''
* Add labels, in your own language(s), for the new properties listed [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Newest_properties_and_property_proposals_to_review|above]].
* Contribute to the showcase Item and Lexeme [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|above]].
* Govdirectory weekly focus country: 
* Summarize your [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|WikiProject's ongoing activities]] in one or two sentences.
* Help [[d:Special:LanguageStats|translate]] or proofread the interface and documentation pages, in your own language!
* [[d:User:Pasleim/projectmerge|Help merge identical items]] across Wikimedia projects.
* Help [[d:Wikidata:Status updates/Next|write the next summary!]]

&lt;div style=&quot;margin-top:10px; font-size:90%; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;&quot;&gt;'''· [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|Previous issue]] · [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Current|Full report]] · [[m:Global message delivery/Targets/Wikidata|Unsubscribe]] . [[:d:User:JosefAnthony |JosefAnthony]] [[:d:User talk:JosefAnthony|talk]] ·[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 22:56, 19. oktober 2026 (CEST)'''
&lt;/div&gt;
&lt;/div&gt;
&lt;/div&gt;
&lt;!-- Sporočilo je poslal_a User:JosefAnthony@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikidata&amp;oldid=31177905 --&gt;

== Wikidata weekly summary #755 ==
&lt;div class=&quot;plainlinks mw-content-ltr&quot; lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot;&gt;

[[File:Wikidata-logo-en.svg|150px|right]]
&lt;div style=&quot;margin-top:10px; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;&quot;&gt;'' Here's your quick overview of what has been happening around Wikidata in the&lt;br&gt;week leading up to 2026-10-26. Missed the previous one? See issue [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|#754]].&lt;br&gt;''&lt;/div&gt;
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; -webkit-column-count:2; column-count:2; -webkit-column-width: 400px; -moz-column-width: 400px; column-width: 400px;&quot;&gt;

''' Discussions '''
* Open request for adminship:
**[[d:Wikidata:Requests for permissions/Administrator/Horcrux|Horcrux]] - ''RfP scheduled to end after 28 October 2026 13:29 (UTC)''
**[[d:Wikidata:Requests for permissions/Administrator/NDG|NDG]] - ''RfP scheduled to end after 30 October 2026 18:09 (UTC)''
* New requests for permissions/Bot:
**[[d:Wikidata:Requests for permissions/Bot/Chemobot|Chemobot]] - '''Task/s:''' Add german substance name in existing wikidata entries.
**[[d:Wikidata:Requests for permissions/Bot/KnutuxBot|KnutuxBot]] - '''Task/s:''' Add &quot;described by source&quot; (P1343) statements citing the 1925 gazetteer ''Lietuvos apgyventos vietos'' ([[Q141805965]]) to about 14,000 existing Lithuanian settlement and rural-district (valsčius) items, with page, name-as-printed and Wikisource-URL qualifiers.
**[[d:Wikidata:Requests for permissions/Bot/AipAerobot|AipAerobot]] - '''Task/s:''' Add [[Property:P973|described at URL &lt;small&gt;(P973)&lt;/small&gt;]] (described at URL) to aerodrome items that carry [[Property:P239|ICAO airport code &lt;small&gt;(P239)&lt;/small&gt;]] (ICAO code), pointing to that aerodrome's page on aip.aero, qualified with [[Property:P407|language of work or name &lt;small&gt;(P407)&lt;/small&gt;]] (language of work or name).
* Closed request for permissions/Bot: '''''all closed as successful''' -'' [[d:Wikidata:Requests for permissions/Bot/EZBIDsBot|EZBIDsBot]], [[d:Wikidata:Requests for permissions/Bot/Alex NB OT|Alex NB OT]], [[d:Wikidata:Requests for permissions/Bot/Wahl.de Bot|Wahl.de Bot]], [[d:Wikidata:Requests for permissions/Bot/FoxfindingBot|FoxfindingBot]] and [[d:Wikidata:Requests for permissions/Bot/OKA bot 2|OKA bot 2]]

''' Events ''' 
* [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Events|Upcoming events]]:
** 🎂 Wikidata turns 14 on 29 October! Join an event, add a birthday gift, or hop on the birthday call at 17:00 UTC ([https://zonestamp.toolforge.org/1793293200 see in your own time zone]). Find everything here: [[d:Wikidata:Fourteenth Birthday|Wikidata Fourteenth Birthday]]. Share with #Wikidata14 or #WikidataBirthday. See you Thursday 🥳
** [https://www.sas.ac.uk/news-events/news/ai-bridges-project-invites-organisations-submit-questions-wikidata AI-BRIDGES project invites organisations to submit questions for Wikidata]
** [https://www.eventbrite.com/e/wikidata-day-nyc-2026-tickets-2003013314744 Wikidata Day NYC 2026] - this meetup is at capacity, but anyone is welcome to join the livestream. See event for details.
** (Deutsch) [https://forschungsdaten-thueringen.de/veranstaltung/wikidata.html Share research – Basics for the participation in the Wikiverse using the example of the Gotha Research Library], a free webinar via Zoom taking place 25 November 14:00-14:30 CEST.
* Past Events: [[d:Event:Query_Service_Days_2026|Query Service Days 2026]] - catch up on all recorded sessions from the Event page.

''' Press, articles, blog posts, videos '''
* Blogs: [https://theartofinformation.org/2026/10/21/from-wikidata-to-axiell-collections-automating-geographic-data-for-museum-collections/ The Art of Information &quot;From Wikidata to Axiell Collections: Automating Geographic Data for Museum Collections&quot;]
* Papers:
** [preprint] ''“A Dictionary Without Its Own Database: Building an Offline-First Dagbanli Dictionary on Wikidata Lexemes”'' ([https://doi.org/10.5281/zenodo.23601230 zenodo]). Describes the Dagbanli Dictionary, reporting data-quality findings from linking recorded speech to Lexemes and noting that two-thirds of Lexemes have only one Form and some frequent words are missing from Wikidata entirely. By Mohammed Sadat Abdulai and Mohammed Awal Alhassan
** [https://dara.ui.ac.id/en/research-output/a54df376-4658-4a08-9226-3d3d6697f3ce AC-IQuAD: Automatically Constructed Indonesian Question Answering Dataset by Leveraging Wikidata]
* Videos:
** [https://m.youtube.com/watch?v=Deus2Y5sDz8&amp;pp=iggCQAE%3D&amp;ra=m Wikidata Workshop: Black Artists on Wikidata Project] - by Wiki Activate Africa, aims to improve representation and visibility of Black artists, creatives, and cultural practitioners in  global digital knowledge ecosystem.
** [https://m.youtube.com/watch?v=b3BFgMoNRho&amp;pp=iggCQAE%3D&amp;ra=m LIVE Wikidata editing #126 Wikidata Query Service Days 2026] -  User:Ainali and User:Abbe98 will do some livestreaming (in English), and discuss how to adapt the queries of WikiProject Govdirectory and the thought process behind it.
** [https://www.youtube.com/watch?v=Y0RBey5eKms Canvas vs SVG: drawing a Wikidata graph] No. 10 from the &quot;Building smollerGraph&quot; series.
** [https://www.youtube.com/watch?v=naO2NtZX4fM EMCO Wikidata Community of Practice autumn meeting] ([https://www.youtube.com/watch?v=ljoku5_-ZSM Part 2])
** (zh-TW/Chinese) [https://www.youtube.com/watch?v=fEu_oKpDn2Q Wikidata Cross-Domain Forum 2026] - part of the [[d:Wikidata:Fourteenth_Birthday/Taiwan|Fourteenth Birthday events]]

''' Tool of the week '''
* [https://mna.toolforge.org/?sort=detectedAt A Wikidata Merge Assistance] By connorshea web-based tool designed to help editors find, evaluate, and resolve duplicate items on Wikidata

''' Other Noteworthy Stuff '''
* [https://wikidata-castles-qa.tderflinger.workers.dev Wikidata Castles QA] is a tool to see which data properties are still missing in Wikidata in the domain of castles, palaces and fortresses. Feedback welcome!

''' Newest [[d:Special:ListProperties|properties]] and [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Property proposal|property proposals]] to review '''

&lt;!-- NEW PROPERTIES DO NOT REMOVE --&gt;
* Newest [[d:Special:ListProperties|properties]]:
** General datatypes: 
***[[:d:Property:P14982|martial arts style]] (&lt;nowiki&gt;school or style of martial arts this person studied or practiced&lt;/nowiki&gt;)
***[[:d:Property:P14984|‎has language or spelling variant]] (&lt;nowiki&gt;the (multilingual) label of the linked item is a a language, spelling or etymological variation of the label of this item&lt;/nowiki&gt;)
***[[:d:Property:P14988|‎biome]] (&lt;nowiki&gt;biome in which a geographical area is wholly or partly located, according to a documented ecological classification&lt;/nowiki&gt;)
***[[:d:Property:P14990|juvenile form of]] (&lt;nowiki&gt;instances of the subject item are juveniles of one of these class(es) of organisms&lt;/nowiki&gt;)
***[[:d:Property:P15001|development code]] (&lt;nowiki&gt;code assigned by a company or research organisation to a drug substance or product during development, before or alongside its nonproprietary name&lt;/nowiki&gt;)
** External identifiers: [[:d:Property:P14977|RETE ID]], [[:d:Property:P14978|Tabularius entity ID]], [[:d:Property:P14979|On Think Tanks Directory ID]], [[:d:Property:P14980|Mappola ID]], [[:d:Property:P14981|‎GBIF occurrence key]], [[:d:Property:P14983|NicoNicoPedia article ID]], [[:d:Property:P14985|‎German War Memorial ID]], [[:d:Property:P14986|ERef Bayreuth ID]], [[:d:Property:P14987|EPub Bayreuth ID]], [[:d:Property:P14989|‎AbeBooks author ID]], [[:d:Property:P14991|Nederlands Fotomuseum ID]], [[:d:Property:P14992|Weilbachs Kunstnerleksikon]], [[:d:Property:P14993|AVN company ID]], [[:d:Property:P14994|AVN person ID]], [[:d:Property:P14995|SPL person ID]], [[:d:Property:P14996|‎Victorian Heritage Overlay Number]], [[:d:Property:P14997|Centre Delavouët catalog author ID]], [[:d:Property:P14998|‎The Session composer ID]], [[:d:Property:P14999|Inscriptions of Roman Tripolitania 2021 ID]], [[:d:Property:P15000|Inscriptions of Aphrodisias (2007) ID]], [[:d:Property:P15002|‎Filmoteket ID]]
&lt;!-- END NEW PROPERTIES --&gt;
&lt;!-- NEW PROPOSALS DO NOT REMOVE --&gt;
* New [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Property proposal|property proposals]] to review:
** General datatypes: 
***[[:d:Wikidata:Property proposal/accumulated cyclone energy|accumulated cyclone energy]] (&lt;nowiki&gt;sum of the squared maximum sustained winds at 6-hour intervals of a tropical cyclone, a tropical cyclone season, or a time period, where the winds at that particular point in time are at least gale-force (34 knots or higher), in units of 10 kilo-square-knots (unit implied)&lt;/nowiki&gt;)
***[[:d:Wikidata:Property proposal/full work formatter URL|full work formatter URL]] (&lt;nowiki&gt;formatter URL for the web page containing this work; URI template from which &quot;$1&quot; can be automatically be replaced with the effective property value on items. If the site goes offline, set it to deprecated rank. If the formatter URL changes, add a new statement with preferred rank.&lt;/nowiki&gt;)
***[[:d:Wikidata:Property proposal/Key or index image|Key or index image]] (&lt;nowiki&gt;Secondary image which acts as an index or key to the contents of the subject image&lt;/nowiki&gt;)
** External identifiers: [[:d:Wikidata:Property proposal/The Montessorians ID|The Montessorians ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/FEI Horse ID|FEI Horse ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/IT History Forum Data Archive ID|IT History Forum Data Archive ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Allotrope Foundation Ontology equipment ID|Allotrope Foundation Ontology equipment ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Historical East German Biographies ID|Historical East German Biographies ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/TURKPATENT geographical indication ID|TURKPATENT geographical indication ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/BGA ID|BGA ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/MEMO ID|MEMO ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Hong Kong Jockey Club horse ID|Hong Kong Jockey Club horse ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Der Spiegel sports data ID|Der Spiegel sports data ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/GitHub Advisory Database ID|GitHub Advisory Database ID]]
&lt;!-- END NEW PROPOSALS --&gt;

You can comment on [[d:Wikidata:Property proposal/Overview|all open property proposals]]!

''' Did you know? '''
* Query examples: [https://w.wiki/exuB Japanese Ethnic Group Claims]
* Schema example: [[d:EntitySchema:E257|(E257) Politician]] - simple schema for validating a politician (occupation = Q82955)

''' Development '''
* hCaptcha support: We've added hCaptcha support to Special:Set* forms and started implementing support on Special:NewItem/Special:NewProperty forms
* Wikidata integration in the other Wikimedia projects:
** We are verifying that not bundling entity usages reduces the amount of unnecessary changes coming from Wikidata in the Recent changes and Watchlist on Wikipedia and co ([[phab:T440856]])
** We are conducting interviews and prototype testing on wireframe versions of a new filter for language link changes under &quot;Wikidata Edits&quot; in the filters on Recent changes and Watchlist

[[phab:maniphest/query/4RotIcw5oINo/#R|You can see all open tickets related to Wikidata here]]. If you want to help, you can also have a look at [https://phabricator.wikimedia.org/project/board/71/query/zfiRgTnZF7zu/?filter=zfiRgTnZF7zu&amp;order=priority the tasks needing a volunteer].

''' Weekly Tasks '''
* Add labels, in your own language(s), for the new properties listed [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Newest_properties_and_property_proposals_to_review|above]].
* Contribute to the showcase Item and Lexeme [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|above]].
* Govdirectory weekly focus country: 
* Summarize your [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|WikiProject's ongoing activities]] in one or two sentences.
* Help [[d:Special:LanguageStats|translate]] or proofread the interface and documentation pages, in your own language!
* [[d:User:Pasleim/projectmerge|Help merge identical items]] across Wikimedia projects.
* Help [[d:Wikidata:Status updates/Next|write the next summary!]]

&lt;div style=&quot;margin-top:10px; font-size:90%; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;&quot;&gt;'''· [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|Previous issue]] · [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Current|Full report]] · [[m:Global message delivery/Targets/Wikidata|Unsubscribe]] . [[:d:User:JosefAnthony |JosefAnthony]] [[:d:User talk:JosefAnthony|talk]] ·[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 16:32, 26. oktober 2026 (CET)'''
&lt;/div&gt;
&lt;/div&gt;
&lt;/div&gt;
&lt;!-- Sporočilo je poslal_a User:JosefAnthony@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikidata&amp;oldid=31177905 --&gt;

== Wikidata weekly summary #756 ==
&lt;div class=&quot;plainlinks mw-content-ltr&quot; lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot;&gt;

[[File:Wikidata-logo-en.svg|150px|right]]
&lt;div style=&quot;margin-top:10px; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;&quot;&gt;'' Here's your quick overview of what has been happening around Wikidata in the&lt;br&gt;week leading up to 2026-11-02. Missed the previous one? See issue [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|#755]].&lt;br&gt;''&lt;/div&gt;
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; -webkit-column-count:2; column-count:2; -webkit-column-width: 400px; -moz-column-width: 400px; column-width: 400px;&quot;&gt;

''' Discussions '''
* Closed request for adminship: [[d:Wikidata:Requests for permissions/Administrator/Horcrux|Horcrux]] - ''Closed as successful''
* New requests for permissions/Bot: 
**[[d:Wikidata:Requests for permissions/Bot/CampaignCommsBot|CampaignCommsBot]] - '''Task/s:''' Add missing factual, sourced statements (identifiers, official website, party, candidacy, offices held, verified social accounts, freely licensed image) to existing items about US political candidates who use CampaignComms. Paid editing disclosed below.
**[[d:Wikidata:Requests for permissions/Bot/Karlb42Bot|Karlb42Bot]] - '''Task/s''': Create a first sense with [[Property:P5137|item for this sense (P5137)]] on lexemes that have no senses, when the item's label or alias in the lexeme's language equals the lemma.
**[[d:Wikidata:Requests for permissions/Bot/PeneBot 1|PeneBot 1]] - '''Task/s:''' Add ِPersian Wikipedia sitelinks to existing Wikidata items for French communes
**[[d:Wikidata:Requests for permissions/Bot/AcervoFilmicoBot|AcervoFilmicoBot]] - '''Task/s:''' Create items for Mexican fiction television films (later also feature films), longer than 70 minutes, that have an IMDb ID but no Wikidata item.

''' Events ''' 
* [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Events|Upcoming events]]:
** [[d:Wikidata:Mezi bajty/Mezi bajty 1|Mezi bajty 1]] - meetup of the Czech Wikidata community in Prague and online, 11th November 17:00 - 19:00 CET (in Czech, Slovak, English)
** [https://www.gw.uni-hamburg.de/ueber-die-fakultaet/digital-humanities/dh-lab/veranstaltungen/26-11-19-hands-on-wikidata.html Hands-on workshop: Wikidata: An Open Knowledge Graph for Research and Beyond] for students and researchers. 19 November 14:15 - 15:45 CET at the DH Lab, Philturm (C2003), University of Hamburg.

''' Press, articles, blog posts, videos '''
* Blogs:
** ''[https://rtnf.substack.com/p/the-intersection-of-openstreetmap The intersection of OpenStreetMap and Wikidata]'' by rtnF
** (Deutsch) [[wmde:wikidata-wird-14-und-schafft-neue-wege-fuer-freies-wissen|Wikidata turns 14 and creates new ways for free knowledge]]
** [https://mollystarkdean.substack.com/p/mrs-krueger-won-again-wikidata-day My Two Favorite Holidays Collided: Halloween + Wikidata Day] - The Stark Report and organising birthday celebrations at [https://www.pratt.edu/events/wikidata-day-nyc-2026/ Wikidata NYC Day].  
* Videos:
** [https://www.youtube.com/watch?v=doHlmS2ARYI&amp;list=PLRlF8IYVhm58 Query Service Days 2026 (Playlist)] - catch up on any missed sessions
** [https://www.youtube.com/watch?v=e7F6sM3vMQc Wikidata. Wiki, data, or neither?] by Marcin Cieślak, drawing on five years worth of observations of the Ionian Wikithon and LOD research to invite attendees to build a shared stance on teaching open data's value.
** [https://www.youtube.com/watch?v=kqxj3veuTIk Vandalism Detection Systems for Wikipedia and Wikidata] by Mykola Trokhymovych. Presents two projects designed to aid patrolling and vandalism detection including ''Graph2Text'' designed for Wikidata.
** [https://www.youtube.com/watch?v=3EKh2RKJ5tA Epistemic Practices Behind Wikidata’s Ontology Evolution] with Marcin Roszkowski. Wikidata's Ontology can and does change, who shapes and makes those decisions? This talk explores that.
** [https://www.youtube.com/watch?v=0dakTLF7sDE Data, Science, and Technology Talk Show 2026: Data Reuse: (AI) reusing Wikidata’s data] - (this session is in English but has a Bahasa Indoesian introduction) Alan Ang (WMDE) discusses how Wikidata is being reused in the development of AI.
** [https://www.youtube.com/watch?v=Wsl5JAb2LIo Repertory of Colonial Plunder] from the WiNoDa Knowledge Lab. Explores issues that arise from encoding looted cultural heritage items on digital data platforms, with three exemplary cases.
** [https://www.youtube.com/watch?v=pPfRebT-bBk RDA Wikibase Cloud Sandbox Demonstration 2: Creating &quot;Stub&quot; WEMI Entities with Access Points] - create initial linked data entities for a work, expression, manifestation, and item associated with a single-part manifestation.
** [https://www.youtube.com/watch?v=_viTl_aGDeg RDA Wikibase Cloud Sandbox Demonstration 3: Describing Manifestations Pt. I] - describe a single-part manifestation.
* Presentations: [[c:Category:Wikidata_Query_Service_Days_2026_presentations|Query Service Days 2026]] - slides for all presentations are on Commons

''' Tool of the week '''
* [https://github.com/altilunium/wd-provenance wd-provenance] : A tool that analyzes Wikidata item provenance, historical edits, deleted facts, and active contributor rankings by parsing its revision history.

''' Newest [[d:Special:ListProperties|properties]] and [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Property proposal|property proposals]] to review '''

&lt;!-- NEW PROPERTIES DO NOT REMOVE --&gt;
* Newest [[d:Special:ListProperties|properties]]:
** General datatypes: 
***[[:d:Property:P15005|‎part of the observance of]] (&lt;nowiki&gt;holiday or observance during which this tradition is observed, this item is used, or this story or story element is commemorated&lt;/nowiki&gt;)
***[[:d:Property:P15012|‎accumulated cyclone energy]] (&lt;nowiki&gt;sum of the squared maximum sustained winds at 6-hour intervals of a tropical cyclone, a tropical cyclone season, or a time period, where the winds at that particular point in time are at least gale-force&lt;/nowiki&gt;)
** External identifiers: [[:d:Property:P15003|‎IBA cocktail ID]], [[:d:Property:P15004|IT History Forum Data Archive ID]], [[:d:Property:P15007|BGA numeric ID]], [[:d:Property:P15008|BGA ID]], [[:d:Property:P15009|‎Allotrope Foundation Ontology equipment ID]]
&lt;!-- END NEW PROPERTIES --&gt;
&lt;!-- NEW PROPOSALS DO NOT REMOVE --&gt;
* New [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Property proposal|property proposals]] to review:
** General datatypes: 
***[[:d:Wikidata:Property proposal/Politicômetro|Politicômetro]] (&lt;nowiki&gt;politician identifier on the Politicômetro website&lt;/nowiki&gt;)
***[[:d:Wikidata:Property proposal/Derived from language|Derived from language]] (&lt;nowiki&gt;language from which a lexeme is directly derived, when the source lexeme is unknown or not yet available on Wikidata&lt;/nowiki&gt;)
***[[:d:Wikidata:Property proposal/Yaayuwee ethnobotanical use|Yaayuwee ethnobotanical use]] (&lt;nowiki&gt;category of traditional use of a plant taxon by the Yaayuwee people of Garoua-Boulaï, Cameroon {{!}} fr=catégorie d'usage traditionnel d'une plante par le peuple Yaayuwee de Garoua-Boulaï&lt;/nowiki&gt;)
***[[:d:Wikidata:Property proposal/reuses footage from|reuses footage from]] (&lt;nowiki&gt;audiovisual work from which this work incorporates pre-existing moving-image footage&lt;/nowiki&gt;)
***[[:d:Wikidata:Property proposal/name on ballot|name on ballot]] (&lt;nowiki&gt;name used on the ballot for an election&lt;/nowiki&gt;)
** External identifiers: [[:d:Wikidata:Property proposal/VSCO username|VSCO username]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Docker Hub namespace|Docker Hub namespace]], [[:d:Wikidata:Property proposal/il Palio.Siena.it Palio ID|il Palio.Siena.it Palio ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/il Palio.Siena.it jockey ID|il Palio.Siena.it jockey ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/il Palio.Siena.it person ID|il Palio.Siena.it person ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/ilpalio.org jockey ID|ilpalio.org jockey ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/ilpalio.org Palio ID|ilpalio.org Palio ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/State Catalogue of Geographical Names (Belarus) ID|State Catalogue of Geographical Names (Belarus) ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/VLKK given name ID|VLKK given name ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Dictionary of Lithuanian Surnames ID|Dictionary of Lithuanian Surnames ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Austriasoccer.at football players ID|Austriasoccer.at football players ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/HKeL ID|HKeL ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Pontifical Catholic University of Chile Library authority ID|Pontifical Catholic University of Chile Library authority ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Sraidainm ID|Sraidainm ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/RNAL registration number|RNAL registration number]], [[:d:Wikidata:Property proposal/KEIBA.GO.JP horse ID|KEIBA.GO.JP horse ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/2Day Chrono-Wiki ID|2Day Chrono-Wiki ID]]
&lt;!-- END NEW PROPOSALS --&gt;

You can comment on [[d:Wikidata:Property proposal/Overview|all open property proposals]]!

''' Did you know? '''
* Newest [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:WikiProjects|WikiProjects]]:
** [[d:Wikidata:WikiProject_Repertorium_Eruditorum_Totius_Europae|Project Repertorium Eruditorum Totius Europae]]
** [[d:Wikidata:WikiProject_GovanStones|Project GovanStones]]
** [[d:Wikidata:WikiProject_IrishRoundTowers|Project Irish Round Towers]]
* WikiProject Highlights: [[d:Wikidata:WikiProject_Epigraphy|Project Epigraphy]] - new data model, workshop and taster session. 

''' Development '''
* REST API:
** We added the ability to add Forms and Senses to a Lexeme when creating a Lexeme
** We are working on modifying an existing Lexeme
* hCaptcha: We are continuing to adapt the UI and APis for the upcoming rollout of hCaptcha
* Wikidata integration in the Wikimedia projects: We are doing usability tests for a new filter option for Recent changes and Watchlist to filter out changes to sitelinks
* Mobile UI: We are addressing small issues that came up after the rollout for everyone

[[phab:maniphest/query/4RotIcw5oINo/#R|You can see all open tickets related to Wikidata here]]. If you want to help, you can also have a look at [https://phabricator.wikimedia.org/project/board/71/query/zfiRgTnZF7zu/?filter=zfiRgTnZF7zu&amp;order=priority the tasks needing a volunteer].

''' Weekly Tasks '''
* Add labels, in your own language(s), for the new properties listed [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Newest_properties_and_property_proposals_to_review|above]].
* Contribute to the showcase Item and Lexeme [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|above]].
* Govdirectory weekly focus country: 
* Summarize your [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|WikiProject's ongoing activities]] in one or two sentences.
* Help [[d:Special:LanguageStats|translate]] or proofread the interface and documentation pages, in your own language!
* [[d:User:Pasleim/projectmerge|Help merge identical items]] across Wikimedia projects.
* Help [[d:Wikidata:Status updates/Next|write the next summary!]]

&lt;div style=&quot;margin-top:10px; font-size:90%; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;&quot;&gt;'''· [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|Previous issue]] · [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Current|Full report]] · [[m:Global message delivery/Targets/Wikidata|Unsubscribe]] . [[:d:User:JosefAnthony |JosefAnthony]] [[:d:User talk:JosefAnthony|talk]] ·[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 17:22, 2. november 2026 (CET)'''
&lt;/div&gt;
&lt;/div&gt;
&lt;/div&gt;
&lt;!-- Sporočilo je poslal_a User:JosefAnthony@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikidata&amp;oldid=31239182 --&gt;</text>
      <sha1>hokgpgvyk49ftu1hz9srq5q1nvix5bn</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Osnovna šola Koseze</title>
    <ns>0</ns>
    <id>569026</id>
    <revision>
      <id>6773813</id>
      <parentid>6674915</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T16:03:27Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-58290-10</username>
        <id>268294</id>
      </contributor>
      <origin>6773813</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1667" sha1="6q613c5cw6l612az9r0vr3dz7wikhz0" xml:space="preserve">{{primarni viri}}
'''Osnovna šola Koseze''' je javna [[osnovna šola]], ustanovljena leta 1977, s sedežem na Ledarski ulici 23 v [[Ljubljana|Ljubljani]].&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Podatki in vodstvo |publisher=Osnovna šola Koseze Ljubljana|url=https://www.oskoseze.si/sl/izkaznica/|accessdate=2025-01-01|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;

== Zgodovina ==
Šola je bila ustanovljena leta 1977 kot Osnovna šola narodnega heroja [[Veljko Vlahović|Veljka Vlahovića]]. Leta 1991 se je preimenovala v Osnovno šolo Koseze. &lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

== Vodstvo ==
Trenutna ravnateljica šole je Lorieta Pečoler, pedagoginja in profesorica zgodovine. Pomočnika ravnateljice sta Mojca Černigoj Bizjak, profesorica razrednega pouka, in Emanuel Grgić.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

== Simboli ==
Šola ima svoj logotip – zeleno hiško, ki simbolizira prijaznost do učencev in zdrave medsebojne odnose. Logotip je oblikoval nagrajenec Prešernovega sklada [[Matevž Medja]]. Šola ima tudi svojo himno, katere besedilo je napisala bivša pomočnica na šoli, glasbo pa tedanji učitelj glasbe.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

== Znani nekdanji učenci ==
Med znanimi nekdanjimi učenci šole so košarkarja [[Goran Dragić|Goran]] in [[Zoran Dragić]], trener smučarskih skakalcev [[Goran Janus]], maneken in športnik [[Alen Kobilica]] ter glasbenika [[Rok Golob]] in [[Gal Gjurin]] s sestro [[Severa Gjurin|Severo Gjurin]].&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==

* [https://www.oskoseze.si Uradna spletna stran].

{{school-stub}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Osnovne šole v Ljubljani]]
[[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove, ustanovljene leta 1978]]</text>
      <sha1>6q613c5cw6l612az9r0vr3dz7wikhz0</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6773819</id>
      <parentid>6773813</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T16:15:34Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Lori Historia</username>
        <id>268296</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6773819</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1793" sha1="t5prg9bh49dcvb8zhpemvqsl435djzh" xml:space="preserve">{{primarni viri}}
'''Osnovna šola Koseze''' je javna [[osnovna šola]], ustanovljena leta 1977, s sedežem na Ledarski ulici 23 v [[Ljubljana|Ljubljani]].&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Podatki in vodstvo |publisher=Osnovna šola Koseze Ljubljana|url=https://www.oskoseze.si/sl/izkaznica/|accessdate=2025-01-01|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;
[[Slika:Osnovna_šola_Koseze.png|sličica|Logotip Osnovne šole Koseze, ki se nahaja v glavnem mestu imenovanem Ljubljana.]]

== Zgodovina ==
Šola je bila ustanovljena leta 1977 kot Osnovna šola narodnega heroja [[Veljko Vlahović|Veljka Vlahovića]]. Leta 1991 se je preimenovala v Osnovno šolo Koseze. &lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; 

== Vodstvo ==
Trenutna ravnateljica šole je Lorieta Pečoler, pedagoginja in profesorica zgodovine. Pomočnika ravnateljice sta Mojca Černigoj Bizjak, profesorica razrednega pouka, in Emanuel Grgić.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

== Simboli ==
Šola ima svoj logotip – zeleno hiško, ki simbolizira prijaznost do učencev in zdrave medsebojne odnose. Logotip je oblikoval nagrajenec Prešernovega sklada [[Matevž Medja]]. Šola ima tudi svojo himno, katere besedilo je napisala bivša pomočnica na šoli, glasbo pa tedanji učitelj glasbe.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

== Znani nekdanji učenci ==
Med znanimi nekdanjimi učenci šole so košarkarja [[Goran Dragić|Goran]] in [[Zoran Dragić]], trener smučarskih skakalcev [[Goran Janus]], maneken in športnik [[Alen Kobilica]] ter glasbenika [[Rok Golob]] in [[Gal Gjurin]] s sestro [[Severa Gjurin|Severo Gjurin]].&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==

* [https://www.oskoseze.si Uradna spletna stran].

{{school-stub}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Osnovne šole v Ljubljani]]
[[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove, ustanovljene leta 1978]]</text>
      <sha1>t5prg9bh49dcvb8zhpemvqsl435djzh</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6773823</id>
      <parentid>6773819</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T16:17:20Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Lori Historia</username>
        <id>268296</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6773823</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1752" sha1="hj09r1rmgqutn239jhhjy54afd68eka" xml:space="preserve">{{primarni viri}}
[[Slika:Osnovna_šola_Koseze.png|sličica|417x417_pik|Logotip Osnovne šole Koseze]]
'''Osnovna šola Koseze''' je javna [[osnovna šola]], ustanovljena leta 1977, s sedežem na Ledarski ulici 23 v [[Ljubljana|Ljubljani]].&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Podatki in vodstvo |publisher=Osnovna šola Koseze Ljubljana|url=https://www.oskoseze.si/sl/izkaznica/|accessdate=2025-01-01|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;
== Zgodovina ==
Šola je bila ustanovljena leta 1977 kot Osnovna šola narodnega heroja [[Veljko Vlahović|Veljka Vlahovića]]. Leta 1991 se je preimenovala v Osnovno šolo Koseze. &lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; 

== Vodstvo ==
Trenutna ravnateljica šole je Lorieta Pečoler, pedagoginja in profesorica zgodovine. Pomočnika ravnateljice sta Mojca Černigoj Bizjak, profesorica razrednega pouka, in Emanuel Grgić.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

== Simboli ==
Šola ima svoj logotip – zeleno hiško, ki simbolizira prijaznost do učencev in zdrave medsebojne odnose. Logotip je oblikoval nagrajenec Prešernovega sklada [[Matevž Medja]]. Šola ima tudi svojo himno, katere besedilo je napisala bivša pomočnica na šoli, glasbo pa tedanji učitelj glasbe.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

== Znani nekdanji učenci ==
Med znanimi nekdanjimi učenci šole so košarkarja [[Goran Dragić|Goran]] in [[Zoran Dragić]], trener smučarskih skakalcev [[Goran Janus]], maneken in športnik [[Alen Kobilica]] ter glasbenika [[Rok Golob]] in [[Gal Gjurin]] s sestro [[Severa Gjurin|Severo Gjurin]].&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==

* [https://www.oskoseze.si Uradna spletna stran].

{{school-stub}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Osnovne šole v Ljubljani]]
[[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove, ustanovljene leta 1978]]</text>
      <sha1>hj09r1rmgqutn239jhhjy54afd68eka</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Rudniški jašek</title>
    <ns>0</ns>
    <id>569416</id>
    <revision>
      <id>6774108</id>
      <parentid>6379679</parentid>
      <timestamp>2026-11-03T09:51:27Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6)</comment>
      <origin>6774108</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="729" sha1="lgtbu1cxk8ohhpkb3442ouwifackzze" xml:space="preserve">[[Slika:Idrijski rudarji pred vstopom v jašek, 1910.jpg|250px|thumb|right|Idrijski rudarji pred spustom v jašek, 1910]]
'''Rudniški jašek''' je jama, ki ima dvigalo oziroma '''šalo''',&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://muzej.rlv.si/ligi/enciklopedija-izrazov|title=Slovarček rudarskih izrazov|publisher=Muzej Premogovništva Slovenije|access-date=2024-11-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20241204030649/http://muzej.rlv.si/ligi/enciklopedija-izrazov|archive-date=2024-12-04|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; s katerim se dostopa do nahajališča rude s površja. Jaški se uporabljajo za prevoz ljudi, materiala, rude in včasih tudi zračenje.

== Sklici ==
{{sklici}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Rudniški jaški|*]]</text>
      <sha1>lgtbu1cxk8ohhpkb3442ouwifackzze</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Ravalpindi</title>
    <ns>0</ns>
    <id>572385</id>
    <revision>
      <id>6774060</id>
      <parentid>6729504</parentid>
      <timestamp>2026-11-03T06:04:57Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6)</comment>
      <origin>6774060</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="29563" sha1="jplpub0lfc2fp8859gfx6dbc12en4js" xml:space="preserve">{{Infopolje Naselje
| name               = Ravalpindi
| native_name        = {{Nastaliq|راولپنڈی}}
| nickname           = Pindi
| settlement_type    = Mesto
| image_skyline      = {{multiple image
| official_name      = 
| imagesize          = 270px
| border                   = infobox
| total_width              = 280
| image_style              = border:1;
| perrow                   = 1/2/2/1
| caption_align            = center
| image1                   = Rawal Lake Eastern Bank.jpg
|caption1                 = jezero Raval
| image2                   = Rawat Fort - Main Gate East.jpg
|caption2                 = [[Trdnjava Ravat]]
| image3                   = Perspective view from main gate - Christ Church, Rawalpindi.jpg
|caption3                 = Kristusova cerkev
| image4                   = Rawalpindi railway station_4.JPG
|caption4                 = Železniška postaja Ravalpindi
| image5                   = Bahria Town Rawalpindi 3.jpg
|caption5                 = Bahria
| image6                  = ARID Agriculture university Rawalpindi 1.jpg
|caption6                 = Univerza za kmetijstvo Pir Mehr Ali Šah Arid
}}
| image_seal         = 
| pushpin_map        = Pakistan
| pushpin_relief     = yes
| pushpin_map_caption = Lega v Pakistanu
| coordinates        = {{Coord|33|36|N|73|02|E|region:PK|display=inline,title}}
| subdivision_type   = Država
| subdivision_name   = {{flag|Pakistan}}
| subdivision_type1  = Provinca
| subdivision_name1  = [[Pandžab]]
| subdivision_type2  = Okraj
| subdivision_name2  = Ravalpindi
| subdivision_type3  = Okrožje
| subdivision_name3  = Ravalpindi
| subdivision_type4  = Tehsils
| subdivision_name4  = 8
| subdivision_type5  = Sindikalni sveti
| subdivision_name5  = 38
| established_title  = Ustanovitev
| established_date   = 1493
| established_title1 = Status občine
| established_date1  =1867&lt;ref&gt;{{Cite encyclopedia |url=https://www.britannica.com/place/Rawalpindi |title=Rawalpindi |encyclopedia=Encyclopedia Britannica |access-date=5 February 2022 |archive-date=20 December 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211220090009/https://www.britannica.com/place/Rawalpindi |url-status=live}}&lt;/ref&gt;
| area_total_km2     = 479
| area_metro_km2     = 311
| government_type    = Metropolitanska korporacija
| leader_title       = 
| leader_name        = 
| title              = 
| leader_title1      =  Komisar
| leader_name1       = Abdul Aamir Khattak &lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://www.dawn.com/news/1798682/rawalpindi-to-get-business-facilitation-centre-soon |title=Rawalpindi to get 'Business Facilitation Centre' soon |date=18 December 2023 |access-date=19 December 2023 |work=Dawn |location=Pakistan}}&lt;/ref&gt;
| elevation_footnotes = 
| elevation_m        = 508
| total_type         = 
| population_footnotes = &lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.citypopulation.de/en/pakistan/punjab/rawalpindi/7280101__r%C4%81walpindi/ |title=Rawalpindi Metropolitan Corporation |work=Citypopulation |access-date=31 August 2023}}&lt;/ref&gt;
| population_total   = 3.357.612
| population_as_of   = štetje 2023
| population_density_km2 = auto
| population_rank    = 3., Pandžab&lt;br/&gt;4. Pakistan
| population_metro   = 
| population_note    = 
| blank1_name_sec1   = Uradni jeziki
| blank1_info_sec1   = [[urdujščina]], [[angleščina]]
| blank2_name_sec1   = Provincialni jeziki
| blank2_info_sec1   = [[pandžabščina]]
| timezone           = [[Pakistan Standard Time|PKT]]
| utc_offset         = +05:00
| postal_code_type   = Poštna številka
| postal_code        = 46000
| area_code          = 051
| website            = {{URL|http://www.rda.gop.pk/|Official Website}}
}}
'''Ravalpindi''' ({{Langx|ur|{{Nastaliq|راولپنڈی}}|translit=Rāwalpinḍī}}) je tretje največje mesto v pakistanski provinci [[Pandžab]]. Je komercialno in metropolitansko mesto, ki je četrto najbolj naseljeno mesto v [[Pakistan]]u. Je blizu reke Soan v severozahodnem Pandžabu in je tretje največje [[pandžabščina|pandžabsko]] govoreče mesto na svetu. Ravalpindi leži v bližini pakistanske prestolnice [[Islamabad]] in obe sta skupaj znani kot ''pobrateni mesti'' zaradi socialnih in gospodarskih povezav med njima. Pred ustanovitvijo Islamabada je bil Ravalpindi [[glavno mesto]] države od leta 1959 do 1967.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.pbs.gov.pk/sites/default/files//tables/POPULATION%20SIZE%20AND%20GROWTH%20OF%20MAJOR%20CITIES.pdf |title=Population size and growth of major cities |access-date=10 June 2015 |archive-date=25 December 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181225105128/http://www.pbs.gov.pk/sites/default/files//tables/POPULATION%20SIZE%20AND%20GROWTH%20OF%20MAJOR%20CITIES.pdf%20 |url-status=live}}&lt;/ref&gt;

Ravalpindi, ki leži na [[planota Potohar|planoti Potohar]] v severnem Pandžabu, je bil majhno malo pomembno mesto do 18. stoletja.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last=Padishah |first=Nur al-Din Muhammad Jahangir |url=https://books.google.com/books?id=qLflzQEACAAJ |title=Tuzk-e Jahangiri |date=1968 |publisher=Majlis-e Taraqqi-e Adab |language=ur}}&lt;/ref&gt; Regija je znana po svoji starodavni dediščini, na primer sosednje mesto [[Taxila]], ki je na Unescovem seznamu svetovne dediščine.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.pakistantoday.com.pk/2012/08/26/city/islamabad/rawalpindi-history-behind-a-bustling-city/ |title=Rawalpindi: History behind a bustling city |date=26 August 2012 |access-date=24 September 2016 |archive-date=23 June 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160623200612/http://www.pakistantoday.com.pk/2012/08/26/city/islamabad/rawalpindi-history-behind-a-bustling-city/ |url-status=live}}&lt;/ref&gt; Leta 1765 so bili vladajoči Gakharji poraženi in mesto je prišlo pod Sukerčakia Misl. V obdobju Sikhov je Ravalpindi iz majhnega regionalnega mesta postal pomembno mesto v zvezi s trgovino in njegovo strateško lego v Pandžabu. Mestna soseska Babu Mohala je bila nekoč dom skupnosti judovskih trgovcev, ki so v 1830-ih pobegnili iz Mašhada v Perziji.&lt;ref&gt;{{navedi splet |date=23 February 2016 |title=The lost Jewish history of Rawalpindi |url=https://tribune.com.pk/article/32513/the-lost-jewish-history-of-rawalpindi |access-date=24 November 2022 |website=The Express Tribune |language=en}}&lt;/ref&gt;

Pandžab je leta 1849 po drugi anglo-sikhski vojni osvojila [[Britanska vzhodnoindijska družba]], v poznem 19. stoletju pa je Ravalpindi postal največje garnizijsko mesto severnega poveljstva britanske indijske vojske, saj je njegovo podnebje ustrezalo britanskim oblastem. Mesto je bilo ustanovljeno kot sedež divizije Ravalpindi Britanskega Pandžaba, kar je status Ravalpindija dvignilo v eno največjih metropolitanskih središč v kolonialnem Pandžabu. Po razdelitvi [[Britanska Indija|Britanske Indije]] leta 1947 je mesto postalo dom poveljstva pakistanske vojske.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.dawn.com/news/1215003 |title=What is being built on GHQ land? |last=Junaidi |first=Ikram |date=23 October 2015 |website=Dawn |location=Pakistan |access-date=18 June 2016 |archive-date=7 November 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191107182404/https://www.dawn.com/news/1215003 |url-status=live}}&lt;/ref&gt;

Leta 1951 je prišlo do zarote v Ravalpindiju, v kateri so se levičarski vojaški častniki zarotili, da bi odstavili prvega izvoljenega pakistanskega premierja Liaquata Alija Kana. Ravalpindi je kasneje postal kraj atentata na Liaquat Ali Kana. 27. decembra 2007 je bil to kraj atentata na nekdanjo premierko [[Benazir Buto]].

Gradnja nove namensko zgrajene pakistanske nacionalne prestolnice Islamabad leta 1961 je privedla do večjih naložb v mesto, ki so jih zagotovili IMF in lokalne banke,&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=International Monetary Fund – Homepage |url=https://www.imf.org/en/Home |access-date=2 November 2022 |website=IMF |language=en}}&lt;/ref&gt; kot tudi kratek čas kot glavno mesto države pred dokončanjem Islamabada. Sodobni Ravalpindi je družbeno in gospodarsko prepleten z Islamabadom in širšim [[metropolitansko območje|metropolitanskim območjem]]. Mesto je tudi dom številnih primestnih stanovanjskih naselij, ki služijo kot spalnice za delavce v Islamabadu. Kot dom poveljstva pakistanske vojske in baze PAF Nur Kan ter s povezavami z avtocestama M-1 in M-2 je Ravalpindi pomembno logistično in transportno središče za severni Pakistan. Mesto je tudi dom zgodovinskih ''[[haveli]]jev'' in templjev ter služi kot središče za turiste, ki obiščejo [[trdnjava Rohtas|trdnjavo Rohtas]], [[Azad Kašmir]], [[Taxila|Taxilo]] in [[Gilgit-Baltistan]].

== Etimologija ==
Izvor imena morda izhaja iz pandžabskih besed ''rāval'' (راول), ki pomeni 'jezero' in ''pinḍ'' (پِنڈ), ki pomeni 'vas'. Kombinacija obeh besed tako pomeni 'vas ob jezeru'.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Do you know in which year Rawalpindi cantonment was established? {{!}} Pakistan Cities, Towns and Villages {{!}} PrideofPakistan.com |url=https://www.prideofpakistan.com/pakistan-city-details/Do-you-know-in-which-year-Rawalpindi-cantonment-was-established/19#:~:text=The%20word%20Rawalpindi%20consists%20of,means%20the%20village%20of%20lake. |access-date=30 July 2023 |website=www.prideofpakistan.com |language=en |archive-url=https://web.archive.org/web/20230730054925/https://www.prideofpakistan.com/pakistan-city-details/Do-you-know-in-which-year-Rawalpindi-cantonment-was-established/19#:~:text=The%20word%20Rawalpindi%20consists%20of,means%20the%20village%20of%20lake. |archive-date=2023-07-30 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Druga razlaga je, da ''Ravalpindi'' dobesedno pomeni 'vas Ravalcev', saj je na mestu stare vasi, v kateri so živeli Ravalci, skupina ''[[jogi]]jev'' (asketov).&lt;ref&gt;{{navedi splet |date=28 July 2023 |title=Rawalpindi {{!}} City, Pakistan, &amp; Population {{!}} Britannica |url=https://www.britannica.com/place/Rawalpindi |access-date=30 July 2023 |website=Encyclopædia Britannica |language=en}}&lt;/ref&gt; Nekatera poročila nakazujejo, da je na to območje prispela skupina jogijev s svojim vodjo, glavnim jogijem po imenu 'Raval', in se tu naselila s svojimi privrženci.

== Zgodovina ==
=== Izvori ===
Regija okoli Ravalpindija je bila naseljena že tisoče let. Ravwalpindi spada v starodavne meje [[Gandara|Gandare]] in je tako v regiji s številnimi budističnimi ruševinami. V regiji severozahodno od Ravalpindija so našli sledi vsaj 55 stup, 28 budističnih samostanov, 9 templjev in različnih artefaktov v pisavi Kharošthi.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |url=https://books.google.com/books?id=tK-nRXoQ40oC&amp;pg=PA262 |title=Buddhist Sects in India |first=Nalinaksha |last=Dutt |publisher=Motilal Banarsidass Publ. |year=1998 |isbn=978-8120804289 |access-date=4 January 2020 |archive-date=19 August 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200819230620/https://books.google.com/books?id=tK-nRXoQ40oC&amp;pg=PA262 |url-status=live}}&lt;/ref&gt;
[[File:Silverplate with investiture scene. Sasanian 4th century CE, possibly Afghanistan. Middle East, 52 Ancient Iran - 28174064678.jpg|thumb|left|Možna Kušansko-Sasanidska plošča, izkopana v Ravalpindiju, 4. stol. n. št.. [[Britanski muzej]], 124093.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Plate British Museum |url=https://www.britishmuseum.org/collection/object/W_1897-1231-188 |website=The British Museum |language=en |access-date=19 October 2020 |archive-date=19 October 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201019223056/https://www.britishmuseum.org/collection/object/W_1897-1231-188 |url-status=live}}&lt;/ref&gt;]]
[[File:Fasting Buddha BM OA1907.12-28.1.jpg|thumb|upright|''Posteči Buda'', ki je na ogled v Britanskem muzeju v Londonu, je bil odkrit v Ravalpindiju]]

Na jugovzhodu so ruševine stupe Mankiala – stupe iz drugega stoletja, kjer je po zgodbah ''Jataka'' prejšnja inkarnacija Bude skočila s pečine, da bi svoje truplo ponudila sedmim lačnim tigrom.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last1=Bernstein |first1=Richard |title=Ultimate Journey: Retracing the Path of an Ancient Buddhist Monk who Crossed Asia in Search of Enlightenment |date=2001 |publisher=A.A. Knopf |isbn=978-0-375-40009-4 |url=https://books.google.com/books?id=-D0Tsbmep7QC |access-date=22 June 2017 |archive-date=19 August 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200819030323/https://books.google.com/books?id=-D0Tsbmep7QC |url-status=live}}&lt;/ref&gt; Bližnje mesto Taxila naj bi bilo dom ene od zgodnjih univerz ali izobraževalnih središč Južne Azije.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Takshashila – World's Oldest University |date=10 September 2007 |url=http://www.hitxp.com/articles/history/takshashila-taxila-oldest-university/ |publisher=Hitxp.com |access-date=20 August 2012 |archive-date=24 February 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220224124324/https://www.hitxp.com/articles/history/takshashila-taxila-oldest-university/ |url-status=live}}&lt;/ref&gt; Sir Alexander Cunningham je identificiral ruševine na mestu kantona Ravalpindi kot starodavno mesto Gandžipur (ali Gadžnipur), glavno mesto plemena Bhati v obdobjih pred krščansko dobo.

=== Srednji vek ===
Prva omemba najzgodnejše naselbine Ravalpindija sega v čas, ko je Mahmud iz Ghaznija uničil Ravalpindi in je mesto v začetku 11. stoletja obnovil poglavar Gakhar Kai Gohar. Mesto je po mongolskih vpadih v 14. stoletju ponovno propadlo. Naselbina, ki leži vzdolž invazijske poti, ni uspevala in je ostala zapuščena do leta 1493, ko je Džhanda Kan Gakhar ponovno vzpostavil uničeno mesto in ga poimenoval Raval.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last1=Ahmad |first1=Asghar |title=Pakistan tourism directory, '86: everything about tourism |date=1986 |publisher=Holiday Weekly |url=https://books.google.com/books?id=-x0zAAAAMAAJ |access-date=7 December 2017 |archive-date=5 May 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160505202041/https://books.google.com/books?id=-x0zAAAAMAAJ |url-status=live}}&lt;/ref&gt;

=== Mogulsko obdobje ===
[[File:Rawat Fort - Main Gate East.jpg|thumb|[[Trdnjava Ravat]] iz 16. stoletja je Ravalpindiju nudila vojaško zaščito]]

Med [[Mogulsko cesarstvo|mogulsko dobo]] je Ravalpindi ostal pod oblastjo klana Ghakhar, ki je nato obljubil zvestobo Mogulskemu cesarstvu. Mesto je bilo razvito kot pomembna postojanka za varovanje meja Mogulskega cesarstva. Gakharji so v 16. stoletju utrdil bližnji [[karavanseraj]] in ga preoblikoval v trdnjavo Ravat, da bi obranil [[planota Potohar|planoto Potohar]] pred silami Šer Šah Surija. Gradnja utrdbe Attock leta 1581, potem ko je [[Akbar]] vodil kampanjo proti svojemu bratu Mirzi Mohamedu Hakimu, s čimer je dodatno zavaroval okolico Ravalpindija. Decembra 1585 je cesar Akbar prispel v Ravalpindi in ostal v njem in njegovi okolici 13 let, ko je razširil meje cesarstva, v dobi, ki je bila opisana kot »veličastno obdobje« v njegovi karieri kot cesarja.&lt;ref name=&quot;Agrawal 1983&quot;&gt;{{navedi knjigo |last1=Agrawal |first1=Ashvini |title=Studies in Mughal History |date=1983 |publisher=Motilal Banarsidass |isbn=9788120823266 |url=https://books.google.com/books?id=AZdCrUxFAHEC&amp;pg=PA180 |access-date=7 December 2017 |archive-date=18 August 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200818224854/https://books.google.com/books?id=AZdCrUxFAHEC&amp;pg=PA180 |url-status=live}}&lt;/ref&gt;

Z začetkom kaosa in rivalstva med poglavarji Gakharja po smrti Kamal Kana leta 1559 je mogulski cesar Ravalpindi podelil Said Kanu. Cesar Džehangir je leta 1622 obiskal kraljevo taborišče v Ravalpindiju, kjer je prvič izvedel za načrt perzijskega šaha [[Abas I. Veliki|Abasa I.]], da napade [[Kandahar]].&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last1=Findly |first1=Ellison |title=Nur Jahan: Empress of Mughal India |date=1993 |publisher=Oxford University Press |isbn=978-0-19-536060-8 |page=173 |url=https://books.google.com/books?id=ugxFjVDk3I8C&amp;pg=PA173 |access-date=7 December 2017 |archive-date=19 August 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200819235750/https://books.google.com/books?id=ugxFjVDk3I8C&amp;pg=PA173 |url-status=live}}&lt;/ref&gt;

=== Sikh misl ===
Pomen Ravalpindija je upadal, ko je mogulska moč upadala, dokler mesta sredi 1760-ih niso zavzeli Sikhi pod vodstvom Sardarja Gudžarja Singha in njegovega sina Sahiba Singha od Mukarab Kana. Mestna uprava je bila predana Sardarju Milkhi Singhu, ki je nato leta 1766 povabil trgovce iz sosednjih trgovskih središč [[Džhelum]] in Šahpur, da se naselijo na tem ozemlju. Mesto je nato začelo napredovati, čeprav je bilo leta 1770 ocenjeno, da je prebivalstvo le okoli 300 družin. Ravalpindi je za nekaj časa postal zatočišče šaha Šuje, izgnanega afganistanskega kralja in njegovega brata šaha Zamana v začetku 19. stoletja.

=== Imperij Sikhov ===
Sikhski vladar maharadža Randžit Singh je dovolil sinu Sardarja Milkha Singhu, da ostane guverner Ravalpindija, potem ko je Randžit Singh zasedel okrožje leta 1810. Oblast Sikhov nad Ravalpindijem je bila utrjena s porazom Afganistancev pri Haidaranu julija 1813. Sikhski vladarji so se povezali z nekaterimi lokalnimi plemeni Gakhar in skupaj porazili Sjeda Ahmada Barelvija pri Akora Khataku leta 1827 in ponovno leta 1831 v Balakotu. [[Judje]] so prvič prispeli v sosesko Babu Mohalah v Ravalpindiju iz Mašhada v Perziji leta 1839,&lt;ref name=&quot;Jewish History 2016&quot;&gt;{{navedi novice |title=The lost Jewish history of Rawalpindi |url=https://blogs.tribune.com.pk/story/32513/the-lost-jewish-history-of-rawalpindi/ |access-date=8 December 2017 |work=The Express Tribune |date=23 February 2016 |archive-date=8 December 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20171208231506/https://blogs.tribune.com.pk/story/32513/the-lost-jewish-history-of-rawalpindi/ |url-status=live}}&lt;/ref&gt; da bi pobegnili pred protijudovskimi zakoni, ki jih je uvedla rodbina [[Kadžari|Kadžar]]. Leta 1841 je bil Divan Kišan Kaur imenovan za ''sardarja'' Ravalpindija.

14. marca 1849 sta se Sardar Čattar Singh in Radža Šer Singh iz imperija Sikhov predala generalu Gilbertu blizu Ravalpindija in mesto prepustila Britancem.&lt;ref name=&quot;Grewal 1998&quot;&gt;{{navedi knjigo |last1=Grewal |first1=J. S. |title=The Sikhs of the Punjab |url=https://books.google.com/books?id=2_nryFANsoYC&amp;pg=PA140 |publisher=Cambridge University Press |date=1998 |isbn=978-0-521-63764-0 |access-date=7 December 2017 |archive-date=18 August 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200818171901/https://books.google.com/books?id=2_nryFANsoYC&amp;pg=PA140 |url-status=live}}&lt;/ref&gt; Imperij Sikhov se je nato končal 29. marca 1849.

=== Britanska Indija ===
[[File:FJWU main building.JPG|thumb|Ženska univerza Fatima Jinnah v Ravalpindiju je v viktorijanskem dvorcu]]
Potem ko je Britanska vzhodnoindijska družba zavzela Ravalpindi, se je 53. polk četne vojske nastanil v novo zavzetem mestu. Odločitev o stalnem vojaškem kantonu v mestu je leta 1851 sprejel markiz Dalhousie.

V zgodnjih 1850-ih je mesto dobilo svoj prvi telegraf. Mestna garnizijska cerkev je bila zgrajena kmalu zatem leta 1854 in je kraj, kjer je bil Robert Milman, škof iz Kalkute, pokopan po njegovi smrti v Ravalpindiju leta 1876. Po popisu leta 1855 je bilo v mestu 15.913 ljudi. Med sepojskim uporom leta 1857 sta plemeni Gakhars in Džandžua na tem območju ostala zvesta Britancem. Med britanskim obdobjem so bile zgrajene številne civilne in vojaške stavbe, občina Ravalpindi pa je bila ustanovljena leta 1867, medtem ko je prebivalstvo mesta po popisu iz leta 1868 znašalo 19.228, še 9358 ljudi pa je živelo v mestnem kantonu.

Mesto je bilo povezano tudi z železnicami, ki so nudile povezavo z Indijo in severozahodno mejo v [[Pešavar]]ju v 1880-ih. Komisarski parni mlini za moko so bili prvi takšni mlini v Pandžabu in so zadovoljevali večino potreb britanskih kantonov. Kanton Ravalpindi je služil kot povezava z drugimi kantoni po vsej regiji.

Ravalpindi je cvetel kot komercialno središče, čeprav je mesto v britanski dobi večinoma ostalo brez industrijske baze. Velik del zunanje trgovine Kašmirja je potekal skozi mesto; leta 1885 je skozi mesto šlo 14 % kašmirskega izvoza in 27 % uvoza. Veliko tržnico je leta 1883 v središču Ravalpindija odprl ''sardar'' Sudžan Singh, medtem ko so Britanci nadalje razvijali nakupovalno četrt za mestno elito, znano kot Sadar, z obokom, zgrajenim v spomin na brigadnega generala Masseyja.
[[File:Queen Victoria's Statue, Rawalpindi, 1939.jpg|thumb|left|Kip [[Kraljice Viktorije]], Rawalpindi, 1939]]

Kanton Ravalpindi je postal glavno središče vojaške moči Britanske Indije, potem ko je bil leta 1883 ustanovljen arzenal. Britanska vojska je mesto iz majhnega mesta do leta 1921 povzdignila v tretje največje mesto v Pandžabu. Leta 1868 je v mestnem kantonu živelo 9358 prebivalcev – do leta 1891 se je število povzpelo na 37.870. Leta 1891 je bilo v mestu brez kantona 34.153 prebivalcev. Mesto je zaradi ugodnega podnebja in bližnje hribovske postaje Murree veljalo za priljubljeno prvo mesto za na novo prispele vojake iz Anglije.

Leta 1901 je Ravalpindi postal zimski štab severnega poveljstva in vojaške divizije Ravalpindi. Leta 1905 so izbruhnili nemiri proti britanski vladavini po lakoti v Pandžabu, za katero so kmetje verjeli, da gre za namerno dejanje.

Med [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] je okrožje Ravalpindi »stalo na prvem mestu« med okrožji pri novačenju za britanske vojne napore, z večjo finančno pomočjo britanske vlade, ki je bila v zameno usmerjena v območje.&lt;ref name=&quot;Orient Blackswan 2003&quot;&gt;{{navedi knjigo |title=The Indian Army and the Making of Punjab |date=2003 |publisher=Orient Blackswan |isbn=9788178240596 |url=https://books.google.com/books?id=O4Wop9vwS9sC&amp;pg=PA114 |access-date=10 December 2017 |archive-date=19 August 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200819164013/https://books.google.com/books?id=O4Wop9vwS9sC&amp;pg=PA114 |url-status=live}}&lt;/ref&gt;

Do leta 1921 je Ravalpindijev kanton zasenčil mesto – Ravalpindi je bil eno od sedmih mest Pandžaba, v katerih je več kot polovica prebivalstva živela v kantonskem okrožju. Leta 1926 so med skupnostjo sikhov in muslimanov v Ravalpindiju izbruhnili komunalni nemiri, potem ko sikhi niso hoteli utišati glasbe s procesije, ki je šla pred mošejo.

HMS ''Ravalpindi'' je kot čezoceansko ladjo leta 1925 splovilo ''Harland and Wolff'', isto podjetje, ki je zgradilo [[RMS ''Titanic'']]. Ladja je bila spremenjena v oboroženo plovilo in je bila potopljena oktobra 1939. Znanstveniki iz Porton Downa so izvajali teste strupenih plinov na vojakih britanske indijske vojske med eksperimenti v Ravalpindiju v teku več kot desetletja z začetkom v 1930-ih.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.usatoday.com/news/world/2007-09-01-3612902635_x.htm |title=UK tested poison gas on Indian soldiers |work=USA Today |date=1 September 2007 |access-date=22 November 2013 |archive-date=5 January 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120105041502/http://www.usatoday.com/news/world/2007-09-01-3612902635_x.htm |url-status=live}}&lt;/ref&gt;

=== Delitev ===
[[File:Inside raja bazaar Rawalpindi 1.jpg|thumb|Ulice bazarja Andaroon Radža]]

5. marca 1947 so se člani hindujske in sikhske skupnosti v Ravalpindiju udeležili procesije proti ustanovitvi muslimanskega ministrstva v vladi Pandžaba. Policisti so streljali na protestnike, medtem ko so se hindujci in sikhi borili proti šibkejšim muslimanskim protiprotestnikom.&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=The forgotten massacre |url=http://nation.com.pk/29-Dec-2014/the-forgotten-massacre |access-date=8 December 2017 |work=The Nation |date=29 December 2014 |archive-date=7 December 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20171207111523/http://nation.com.pk/29-Dec-2014/the-forgotten-massacre |url-status=live}}&lt;/ref&gt; Prvi delitveni nemiri na tem območju so izbruhnili naslednji dan, 6. marca 1947, ko so mestni muslimani, jezni zaradi dejanj hindujcev in sikhov ter spodbujani s strani Pira iz Golra Šarifa, vdrli v bližnje vasi, potem ko tega v mestu niso mogli storiti zaradi težko oboroženih Sikhov iz Ravalpindija.&lt;ref name=&quot;Noorani 2014&quot;&gt;{{navedi novice |first1=A.G. |last1=NOORANI |title=Horrors of Partition |url=http://www.frontline.in/static/html/fl2904/stories/20120309290407300.htm |access-date=8 December 2017 |agency=Frontline (India) |archive-date=25 February 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140225142101/http://www.frontline.in/static/html/fl2904/stories/20120309290407300.htm |url-status=live}}&lt;/ref&gt;

Ob zori pakistanske neodvisnosti leta 1947 po uspehu pakistanskega gibanja je bilo v Ravalpindiju 43,79 % muslimanov, medtem ko je bilo celotno okrožje Ravalpindi 80 % muslimanov. Regija je bila zaradi velike muslimanske večine tako dodeljena Pakistanu. Hindujsko in sikhsko prebivalstvo Ravalpindija, ki je predstavljalo 33,72 % in 17,32 % mesta, se je po protihindujskih in antisikhskih pogromih v zahodnem Pandžabu množično preselilo v novo neodvisno dominijo Indije, medtem ko so muslimanski begunci iz Indije naselil v mestu po protimuslimanskih pogromih v vzhodnem in severnem Pandžabu v Indiji.

== Geografija ==
Ravalpindi ima vlažno subtropsko podnebje (Köppen: ''Cwa'')&lt;ref name=&quot;Climate-Data.org 2015&quot;&gt;{{navedi splet |title=Climate: Rawalpindi – Climate graph, Temperature graph, Climate table |url=http://en.climate-data.org/location/1009/ |publisher=Climate-Data.org |access-date=7 September 2013 |archive-date=4 April 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150404215010/http://en.climate-data.org/location/1009/ |url-status=live}}&lt;/ref&gt; z vročimi in mokrimi poletji ter hladnejšimi in bolj suhimi zimami. Ravalpindi in njegovo pobrateno mesto [[Islamabad]] med letom doživita povprečno 91 neviht, kar je najvišja pogostost med vsemi ravninskimi višinskimi mesti v državi. Poleti so pogosti močni viharji, med katerimi je pakistanska meteorološka služba poročala, da so sunki vetra dosegli hitrost 176 km/h (109 mph). V takšnih nevihtah z grmenjem/vetrom, kar povzroči nekaj škode na infrastrukturi. Vreme je zelo spremenljivo zaradi bližine mesta vznožju Himalaje.

Povprečna letna količina padavin je 1254,8 mm, večina pade v poletni [[monsun]]ski sezoni. Vendar pa zahodne motnje prinašajo tudi precejšnje količine padavin pozimi. Poleti je rekordna najvišja temperatura narasla na 47,7 °C, zabeležena junija 1954, medtem ko je večkrat padla na najnižjo vrednost –3,9 °C, čeprav je bila nazadnje leta januarja 1967.

=== Mestna pokrajina ===
Družbene strukture v zgodovinskem jedru Ravalpindija se osredotočajo na soseske, od katerih je vsaka znana kot ''Mohala''. Vsako sosesko oskrbujeta bližnji bazar (tržnica) in mošeja, ki služita kot prostor, kjer se ljudje lahko zbirajo za trgovino in proizvodnjo.&lt;ref name=&quot;Hull 2013&quot;&gt;Hull, M. S. (2013). &quot;Government of Paper: The Materiality of Bureaucracy in Urban Pakistan&quot;, University of California Press.&lt;/ref&gt; Vsaka Mohala ima ozke hodnike (ulice) in združevanje hiš okoli kratkih ulic in slepih ulic daje prebivalcem vsake soseske občutek zasebnosti in varnosti. Glavna križišča v soseski so omenjena kot ''čovk''.

Ravalpindi je razmeroma novo mesto v nasprotju s pakistanskimi tisočletji starimi mesti, kot so [[Lahore]], [[Multan]] in [[Pešavar]].&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last=Kenoyer |first=Jonathan M. |url=https://books.google.com/books?id=DK3tAAAAMAAJ&amp;q=major+ancient++cities+of+pakistan |title=Ancient Cities of the Indus Valley Civilization |date=1998 |publisher=Oxford University Press |isbn=978-0-19-577940-0 |language=en}}&lt;/ref&gt; Južno od zgodovinskega jedra Ravalpindija in čez reko Lai Nula so široke steze kantona Ravalpindi. Z drevoredi in zgodovinsko arhitekturo je bil kanton glavno evropsko območje, razvito med britansko kolonialno vladavino. Britanski kolonialisti so južno od zgodovinskega jedra zgradili tudi bazar Sadar, ki je služil kot trgovsko središče, namenjeno Evropejcem v mestu. Onkraj kantona so velika primestna stanovanjska naselja, ki služijo kot spalnice za prebivalce Islamabada, ki se vozijo na delo.
&lt;gallery mode=&quot;packed&quot; widths=&quot;250&quot;&gt;
File:Fawara Chowk Rawalpindi 2.jpg|Favara Čovk leta 1940
File:Fawara Chowk Rawalpindi.jpg|Favara Čovk leta 2021
File:College Road Rawalpindi.jpg|College Road slovi po elektronskih trgih
File:Haveli sujan Singh Rawalpindi.jpg|Haveli sudžan Singh Ravalpindi
File:Poonch house Rawalpindi.jpg|Poonch House Ravalpindi
File:Faizabad Interchange, Rawalpindi.jpg|Križišče Faizabad
File:Lal haveli.jpg[Lal Haveli
File:Bahria Town Rawalpindi 2.jpg|Bahria Town je zasebni stanovanjski načrt v Ravalpindiju
&lt;/gallery&gt;

=== Upravna delitev ===
[[File:Rawalpindi District Sub Div.svg|thumb|237x237px|right|Upravne enote okrožja Ravalpindi]]

Mestno okrožje Ravalpindi je razdeljeno na eno občinsko korporacijo, dva kantonska odbora in sedem tehsilov:
*Mestna korporacija Ravalpindi mestoy
*Kanton Ravalpindi, Ravalpindi Cant
*Kanton Čaklala, Čaklala Cant

Tehsili so: Taxila, Ravalpindi, Gudžar Kan, Kalar Sjedan, Kahuta, Kotli Satian in Murre.

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{commons category|Rawalpindi}}
* [https://web.archive.org/web/20080313180203/http://www.rawalpindi.gov.pk/ City District Government Rawalpindi, Official Website, archived at 13 March 2008]
* [http://www.britannica.com/EBchecked/topic/492326/Rawalpindi Rawalpindi (Pakistan) – Britannica Online Encyclopedia]
{{Wikivoyage}}
* [http://piketty.pse.ens.fr/files/ideologie/data/CensusIndia/CensusIndia1921/CensusIndia1921IndiaTables.pdf]
* [https://mypindi.com/ Rawalpindi – Tradition to Innovation]

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Mesta v Pakistanu]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 1493]]
[[Kategorija:Bivša glavna mesta]]</text>
      <sha1>jplpub0lfc2fp8859gfx6dbc12en4js</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Teropodi</title>
    <ns>0</ns>
    <id>572944</id>
    <revision>
      <id>6773754</id>
      <parentid>6719043</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T14:21:13Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Monsieur X</username>
        <id>181857</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6773754</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="15115" sha1="obtjzs12xz1y0mr4yzj7p8auoir64ha" xml:space="preserve">{{Automatic taxobox
| name = Terapodi
| taxon = Theropoda
| authority = [[Othniel Charles Marsh|Marsh]], 1881
| fossil_range = &lt;br/&gt;[[Trias|Pozni trias]] – [[Holocen|danes]], vključno s pticami {{fossilrange|233.2|0}}
| image = {{Multiple image
| perrow            = 2/2/2
| width             = 145
| caption_align = center
| image1            = Carnotaurus skeleton in Bonn White Background.jpg|60px
| caption1          = ''[[Carnotaurus]]''&lt;br/&gt;([[Ceratosauria]])
| image2            = Coelophysis (1) white background.jpg
| caption2          = ''[[Coelophysis ]]''&lt;br/&gt;([[Coelophysoidea]])
| image3            = Stan T. rex in Oslo white background.jpg
| caption3          = ''[[Tyrannosaurus]]''&lt;br/&gt;([[Tyrannosauroidea]])
| image4            = Irritator challengeri mount 01 white background.jpg
| caption4          = ''[[Irritator]]''&lt;br/&gt;([[Spinosauridae]])
| image5            = Struthiomimus white background.JPG
| caption5         = ''[[Struthiomimus]]''&lt;br/&gt;([[Ornithomimosauria]])
| image6            = Archaeopteryx Philadelphia white background.jpg
| caption6          = ''[[Archaeopteryx]]''&lt;br/&gt;([[Maniraptora]])
| border            = infobox
}}
| subdivision_ranks = Podskupine&lt;ref name=Holtz2008&gt;{{navedi knjigo |last=Holtz |first=Thomas R., Jr. |date=Winter 2011 |section=Appendix |title=Dinosaurs: The most complete, up-to-date encyclopedia for dinosaur lovers of all ages |section-url=http://www.geol.umd.edu/~tholtz/dinoappendix/HoltzappendixWinter2011.pdf |publication-date=2012 }}&lt;/ref&gt;
| subdivision = * {{extinct}}''[[Alwalkeria]]''?
* {{extinct}}''[[Caseosaurus]]''?
* {{extinct}}''[[Chilesaurus]]''?
* {{extinct}}''[[Chindesaurus]]''?
* {{extinct}}''[[Daemonosaurus]]''?
* {{extinct}}''[[Eodromaeus]]''?
* {{extinct}}''[[Erythrovenator]]''
* {{extinct}}''[[Nyasasaurus]]''?
* {{extinct}}''[[Tawa hallae|Tawa]]''?
* {{extinct}}''[[Velocipes]]''
* {{extinct}}[[Herrerasauridae]]?
* '''Neotheropoda''' &lt;small&gt;[[Robert T. Bakker|Bakker]], 1986&lt;/small&gt;
** {{extinct}}''[[Chuandongocoelurus]]''
** {{extinct}}''[[Cryolophosaurus]]''
** {{extinct}}''[[Dilophosaurus]]''
** {{extinct}}''[[Dracovenator]]''
** {{extinct}}''[[Gojirasaurus]]''?
** {{extinct}}''[[Notatesseraeraptor]]''
** {{extinct}}''[[Sarcosaurus]]''
** {{extinct}}''[[Sinosaurus]]''
** {{extinct}}''[[Spinostropheus]]''
** {{extinct}}''[[Tachiraptor]]''
** {{extinct}}''[[Zupaysaurus]]''
**{{extinct}}'''[[Coelophysoidea]]'''
**'''Averostra''' &lt;small&gt;[[Gregory S. Paul|Paul]], 2002&lt;/small&gt;
*** {{extinct}}'''[[Ceratosauria]]'''
*** '''[[Tetanurae]]'''
{{collapse top|title=Terapodi negotove pripadnosti |left=yes|padding=0|border=0|border2=0|bg=clear|bg2=clear}}
* {{extinct}}''[[Austrocheirus]]''
* {{extinct}}''[[Bahariasaurus]]''
* {{extinct}}''[[Camarillasaurus]]''
* {{extinct}}''[[Chilantaisaurus]]''
* {{extinct}}''[[Coeluroides]]''
* {{extinct}}''[[Compsosuchus]]''
* {{extinct}}''[[Dandakosaurus]]''
* {{extinct}}''[[Deltadromeus]]''
* {{extinct}}''[[Dornraptor]]''
* {{extinct}}''[[Gualicho]]''
* {{extinct}}''[[Kakuru]]''
* {{extinct}}''[[Labocania]]''
* {{extinct}}''[[Orthogoniosaurus]]''
* {{extinct}}''[[Ostafrikasaurus]]''
* {{extinct}}''[[Ozraptor]]''
* {{extinct}}''[[Shuangbaisaurus]]''
* {{extinct}}''[[Szechuanosaurus]]''
* {{extinct}}''[[Wakinosaurus]]''
* {{extinct}}''[[Xuanhanosaurus]]''
{{Collapse bottom}}
}}
[[Slika:A_special_composite_of_birds.jpg|alt=montage of four birds|sličica| V dadanšnji favni teropode predstavlja več kot 11.000 vrst [[Ptiči|ptic]], ki spadajo v skupino [[Maniraptora]] v kladu Avialae.]]
'''Teropodi''' ([[znanstveno ime]] '''Theropoda''') iz [[stara grščina|stare grščine]] {{Matematična formula|{{lang|grc|θηρίο-}}}} {{Matematična formula|{{lang|grc|ποδός}}}} [&lt;nowiki/&gt;[[wiktionary:θηρίον|{{Matematična formula|''θηρίον''}}]], (''therion'') &quot;divja zver&quot;; [[wiktionary:πούς|{{Matematična formula|''πούς''}}]], [[wiktionary:ποδός|{{Matematična formula|''ποδός''}}]] (''pous, podos'') &quot;noga&quot;]), so obstoječi [[klad]] [[Dinozavri|dinozavrov]], za katerega so značilne votle kosti ter trije prsti in kremplji na vsaki okončini. Teropode na splošno uvrščamo v skupino dinozavrov iz reda [[Zavrishiji|zavrishijiev]]. Prvotno so bili [[Mesojedec|mesojedi]],  kasneje pa so se nekatere skupine razvile v [[Rastlinojedec|rastlinojede]] ali [[Vsejed|vsejede]]. Teropodi so se pojavili pred približno 231,4&amp;nbsp;milijoni let v času poznega [[Trias|triasa]]&lt;ref&gt;{{cite journal |last1=Martínez |first1=Ricardo N. |last2=Sereno |first2=Paul C. |last3=Alcober |first3=Oscar A. |last4=Colombi |first4=Carina E. |last5=Renne |first5=Paul R. |last6=Montañez |first6=Isabel P. |last7=Currie |first7=Brian S. | year = 2011 | title = A basal dinosaur from the dawn of the dinosaur era in Southwestern Pangaea |url=https://archive.org/details/sim_science_2011-01-14_331_6014/page/206 | journal = Science | volume = 331 | issue = 6014 | pages = 206–210 | doi = 10.1126/science.1198467 | pmid = 21233386 | bibcode = 2011Sci...331..206M | s2cid = 33506648 |hdl=11336/69202 |hdl-access=free }}&lt;/ref&gt; in so vključevali večino velikih kopenskih zveri od [[Jura|zgodnje jure]] vse do konca [[Kreda|krede]], pred približno 66&amp;nbsp;milijoni let. V [[Jura|juri]] so se iz majhnih specializiranih [[Coelurosauria|celozavrov]] razvile [[Ptiči|ptice]], ki danes vključujejo okoli 11.000 živečih vrst.

===Glavne skupine===
[[File:Ceratosaurus mounted.jpg|thumb|''[[Ceratosaurus]]'', ceratozaver]]
[[File:Irritator challengeri mount 01.jpg|thumb|right|''[[Irritator]]'', spinozaver]]
[[File:Mapusaurus skulls.jpg|thumb|''[[Mapusaurus]]'', Carcharodontosauridae]]
[[File:MicroraptorGui-PaleozoologicalMuseumOfChina-May23-08.jpg|thumb|right|''[[Microraptor]]'', dromeozavrid]]
[[File:House sparrows in CP (60060).jpg|thumb|right|[[Domači vrabec]],  ptič, ki je najbolj razširjen sodobni teropod, ki živi v naravi.&lt;ref name=&quot;anderson2006&quot;&gt;Anderson, Ted R. (2006). Biology of the Ubiquitous House Sparrow: from Genes to Populations. Oxford: Oxford University Press. {{ISBN|0-19-530411-X}}.&lt;/ref&gt;]]
Spodaj je poenostavljen pregled klasifikacije skupin teropodov glede na njihovihe evolucijske odnose, urejena po seznamu mezozojskih vrst dinozavrov, ki ga je predstavil Holtz.&lt;ref name=&quot;Holtz2008&quot; /&gt; Bolj podrobno različico najdete na strani [[klasifikacija dinozavrov]].
Križ (†) označuje skupine brez živečih predstavnikov.

*†[[Coelophysoidea]] (majhni, zgodnji teropodi, vključuje ''[[Coelophysis]]'' in bližnje sorodnike)
*†[[Ceratosauria]] (pogosto z rogovi, prevladujoči južni plenilci v obdobju krede; vključuje ''[[Carnotaurus]]'', ''[[Majungasaurus]]'' in ''[[Chenanisaurus]]'')
*[[Tetanurae]] (&quot;trdi repi&quot;; vključuje večino teropodov)
:*†[[Megalosauroidea]] (zgodnja skupina velikih plenilcev, vključno z polvodnimi spinozavri)
:*†[[Allosauroidea]] (''[[Allosaurus]]'' in bližnji sorodniki kot je ''[[Carcharodontosaurus]]'')
:*†[[Megaraptora]] (srednje do veliki orionidi nejasne afinitete, pogosti na južni polobli)
:*[[Coelurosauria]] (operjeni teropodi različnih velikosti in prehranjevalnih navad)
::*†[[Compsognathidae]] (zgodnji celozavri z zmanjšanimi sprednjimi udi)
::*†[[Tyrannosauridae]] (''[[Tyrannosaurus]]'' in bližnji sorodniki z zmanjšanimi sprednjimi udi)
::*†[[Ornithomimosauria]] (&quot;[[noj]]u-podobni&quot;; večinoma brez zob; od plenilcev do morebitnih rastlinojedcev)
::*[[Maniraptora]] (&quot;lovilci z rokami&quot;; dolge, vitke roke in prsti)
:::*†[[Alvarezsauroidea]] (majhni žužkojedi z zmanjšanimi sprednjimi udi in povečanimi kremplji)
:::*†[[Therizinosauria]] (dvonožni rastlinojedi z velikimi kremplji in majhnimi glavami)
:::*†[[Scansoriopterygidae]] (majhni, drevesni dinozavri z dolgim tretjim prstom)
:::*†[[Oviraptorosauria]] (večinoma brez zob; njihova prehrana in življenjski slog sta nejasna)
:::*†[[Archaeopterygidae]] (majhne, krilate protoptice)
:::*†[[Dromaeosauridae]] (majhni do srednje veliki teropodi)
:::*†[[Troodontidae]] (majhni, vitki teropodi)
:::*[[Avialae]] (sptice in izumrli sorodniki)
::::*†[[Omnivoropterygidae]] (veliki, zgodnji ptiči s kratkimi repi)
::::*†[[Confuciusornithidae]] (majhne ptice brez zob)
::::*†[[Enantiornithes]] (primitivne, drevesne ptice s sposobnostjo letenja)
::::*[[Euornithes]] (napredne leteče ptice)
:::::*†[[Yanornithiformes]] (zobate ptice iz krede na Kitajskem)
:::::*†[[Hesperornithes]] (specializirane vodne ptice prilagojene potapljanju)
:::::*'''[[Aves]]''' (sodobne ptice s kljuni in njihovi izumrli sorodniki)

===Sorodstva===
Spodnje drevo sorodstvenih odnosov prikazuje sintezo relacij glavnih skupin teropodov, temelječo na različnih študijah iz 2010-ih.&lt;ref name=theropodphylogeny2015&gt;{{cite journal | last1 = Hendrickx | first1 = C. | last2 = Hartman | first2 = S.A. | last3 = Mateus | first3 = O. | year = 2015 | title = An overview of non-avian theropod discoveries and classification | journal = PalArch's Journal of Vertebrate Palaeontology | volume = 12 | issue = 1 | pages = 1–73 }}&lt;/ref&gt;
{{clade| style=font-size:90%;line-height:90%
|label1='''Theropoda'''
|1={{clade
   |1=†[[Herrerasauridae]] [[File:Herresaurus (flipped).png|90 px]]
   |2={{clade
      |1=†''[[Eoraptor]]'' 
      |2={{clade
      |1=†''[[Eodromaeus]]''
      |2={{clade
         |1=†''[[Daemonosaurus]]''
         |2={{clade
            |1=†''[[Tawa (dinozaver)|Tawa]]'' &lt;span style=&quot;{{MirrorH}}&quot;&gt;[[File:Tawa hallae Martz.jpg|90 px]]&lt;/span&gt;
            |label2=&amp;nbsp;Neotheropoda&amp;nbsp;
            |2={{clade
               |1=&amp;nbsp;†[[Coelophysoidea]]&amp;nbsp; [[File:Coelophysis size flipped.jpg|90 px]]
               |2={{clade
                  |1=†[[Dilophosauridae]] [[File:Dilophosaurus wetherilli (flipped).PNG||90 px]]
|label2=Averostra
      |2={{clade
      |1=†[[Ceratosauria]] [[File:Skorpiovenator bustingorryi by D-Juan.jpg|120px]]
      |label2=[[Tetanurae]]
      |2={{clade
         |1=†[[Megalosauroidea]] [[File:Spinosaurus TD.png|100px]]
         |label2=[[Avetheropoda]]
         |2={{clade
            |1=†[[Allosauroidea]] [[File:Carcharodontosaurus (flipped, cropped).png|120px]]
            |label2=[[Coelurosauria]]
            |2={{clade
               |1=†[[Tyrannosauroidea]] [[File:Tyrannosaurus-rex-Profile-steveoc86 (coloured).png|150 px]]
               |2={{clade
                  |1=†[[Compsognathidae]] &lt;span style=&quot;{{MirrorH}}&quot;&gt;[[File:Aristosuchus restoration.jpg|70px]]&lt;/span&gt; 
                  |2=[[Maniraptoriformes]] [[File:Meyers grosses Konversations-Lexikon - ein Nachschlagewerk des allgemeinen Wissens (1908) (Antwerpener Breiftaube).jpg|30 px]]
                  }}
               }}
                           }}
                        }}
                     }}
                  }}
               }}
            }}
         }}
                           }}
                        }}
                     }}
                  }}
Averostra je [[klad]], ki ga je leta 2002 poimenoval [[Gregory S. Paul|G.S.&amp;nbsp;Paul]] kot apomorfijski klad, ki vključuje [[Dromaeosauridae]] in druge [[Avepoda]], katerih prednik je imel ''fenestra promaxillaris'',&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=Carr |first=Thomas |date=2013-10-22 |title=Osteology&amp;nbsp;VIII: The antorbital cavity |website=Tyrannosauroidea central |url=https://tyrannosauroideacentral.blogspot.com/2013/10/osteology-viii-antorbital-cavity.html |access-date=2024-04-02 }}&lt;/ref&gt; odprtina v zgornji [[Čeljust|čeljustnici]].&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last = Paul |first= G.S. |author-link = Gregory S. Paul |year = 2002 |title = Dinosaurs of the Air |publisher = The Johns Hopkins University Press |isbn= 978-0-8018-6763-7 |place = Baltimore, MD / London, UK |url = https://books.google.com/books?id=OUwXzD3iihAC |via = Google books }}&lt;/ref&gt; Kasneje sta [[Martin Ezcurra]] in [[Gilles Cuny]] leta 2007 redefinirala klad kot tistega, ki vključuje ''[[Ceratosaurus nasicornis]]'', ''[[Allosaurus fragilis]]'', njunega [[zadnji skupni prednik|zadnjega skupnega prednika]] in vse njegove potomce.&lt;ref&gt;{{cite journal |last1=Ezcurra |first1=M.D. |author1-link= |last2=Cuny |first2=G. |year=2007 |title=The coelophysoid ''Lophostropheus airelensis'', gen. nov.: A review of the systematics of ''&quot;Liliensternus&quot; airelensis'' from the Triassic-Jurassic outcrops of Normandy (France) |journal=Journal of Vertebrate Paleontology |volume=27 |issue=1 |pages=73–86 |doi=10.1671/0272-4634(2007)27[73:TCLAGN]2.0.CO;2 |url=https://www.researchgate.net/publication/216007083 |via=researchgate.net }}&lt;/ref&gt;

Leta 2017 so Matthew G. Baron, [[David B. Norman|David Norman]] in Paul M. Barrett predlagali novo hipotezo v članku, objavljenem v reviji ''[[Nature (časopis)|Nature]]''. Predlagali so, da je Theropoda bližje sorodna skupini [[Ornithischia]], .s katero so skupaj tvorili [[sestrska skupina|sestrsko skupino]] znotraj klada [[Ornithoscelida]]. Ta nova hipoteza je uvrstila skupino [[Herrerasauridae]] kot sestrsko skupino [[Sauropodomorpha]] v na novo opredeljenem kladu [[Saurischia]].&lt;ref name=Ornithoscelida&gt;{{cite journal | last1 = Baron | first1 = M.G. | last2 = Norman | first2 = D.B. | last3 = Barrett | first3 = P.M. | year = 2017 | title = A new hypothesis of dinosaur relationships and early dinosaur evolution | url = http://eprints.esc.cam.ac.uk/3857/2/Supplementary%20Information%20_%20MGB%20_%20DBN%20_%20PMB.pdf | journal = Nature | volume = 543 | issue = 7646 | pages = 501–506 | doi = 10.1038/nature21700 | pmid = 28332513 | bibcode = 2017Natur.543..501B | s2cid = 205254710 | access-date = 2025-01-03 | archive-date = 2021-04-26 | archive-url = https://web.archive.org/web/20210426223325/http://eprints.esc.cam.ac.uk/3857/2/Supplementary%20Information%20_%20MGB%20_%20DBN%20_%20PMB.pdf | url-status = dead }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=New study shakes the roots of the dinosaur family tree |date=22 March 2017 |website=cam.ac.uk |publisher=[[University of Cambridge]] |place=Cambridge, UK |url=https://www.cam.ac.uk/research/news/new-study-shakes-the-roots-of-the-dinosaur-family-tree}}&lt;/ref&gt; Čeprav je ta filogenija sporna, se izvajajo nadaljnje raziskave za razjasnitev teh odnosov.&lt;ref name=NAT-2017&gt;{{cite journal |last1=Langer |first1=M.C. |first2=M.D. |last2=Ezcurra |first3=O.W.M. |last3=Rauhut |first4=M.J. |last4=Benton |first5=F. |last5=Knoll |first6=B.W. |last6=McPhee |first7=F.E. |last7=Novas |first8=D. |last8=Pol |first9=S.L. |last9=Brusatte |display-authors=6 |year=2017 |title=Untangling the dinosaur family tree |journal=[[Nature (journal)|Nature]] |volume=551 |issue=7678 |pages=E1–E3 |doi=10.1038/nature24011 |pmid=29094688 |bibcode=2017Natur.551E...1L  |hdl=1983/d088dae2-c7fa-4d41-9fa2-aeebbfcd2fa3 |hdl-access=free |url=https://www.nature.com/articles/nature24011 |access-date=8 July 2023 |url-status=live |archiveurl=https://archive.today/20230709003804/https://www.nature.com/articles/nature24011 |archive-date=9 July 2023 }}&lt;/ref&gt;

==Sklici==
{{sklici|25em}}

==Zunanje povezave==
*{{commons-inline}}

{{Ptiči}}
{{Taxonbar|from=Q188438}}
{{Normativna kontrola}}
[[Kategorija:Teropodi|*]]
[[Kategorija:Kladi dinozavrov]]</text>
      <sha1>obtjzs12xz1y0mr4yzj7p8auoir64ha</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6773765</id>
      <parentid>6773754</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T14:28:22Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Sorodstva */ pnp</comment>
      <origin>6773765</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="15097" sha1="kcx686ueqnj1pjjf5i224u9q1pv71nq" xml:space="preserve">{{Automatic taxobox
| name = Terapodi
| taxon = Theropoda
| authority = [[Othniel Charles Marsh|Marsh]], 1881
| fossil_range = &lt;br/&gt;[[Trias|Pozni trias]] – [[Holocen|danes]], vključno s pticami {{fossilrange|233.2|0}}
| image = {{Multiple image
| perrow            = 2/2/2
| width             = 145
| caption_align = center
| image1            = Carnotaurus skeleton in Bonn White Background.jpg|60px
| caption1          = ''[[Carnotaurus]]''&lt;br/&gt;([[Ceratosauria]])
| image2            = Coelophysis (1) white background.jpg
| caption2          = ''[[Coelophysis ]]''&lt;br/&gt;([[Coelophysoidea]])
| image3            = Stan T. rex in Oslo white background.jpg
| caption3          = ''[[Tyrannosaurus]]''&lt;br/&gt;([[Tyrannosauroidea]])
| image4            = Irritator challengeri mount 01 white background.jpg
| caption4          = ''[[Irritator]]''&lt;br/&gt;([[Spinosauridae]])
| image5            = Struthiomimus white background.JPG
| caption5         = ''[[Struthiomimus]]''&lt;br/&gt;([[Ornithomimosauria]])
| image6            = Archaeopteryx Philadelphia white background.jpg
| caption6          = ''[[Archaeopteryx]]''&lt;br/&gt;([[Maniraptora]])
| border            = infobox
}}
| subdivision_ranks = Podskupine&lt;ref name=Holtz2008&gt;{{navedi knjigo |last=Holtz |first=Thomas R., Jr. |date=Winter 2011 |section=Appendix |title=Dinosaurs: The most complete, up-to-date encyclopedia for dinosaur lovers of all ages |section-url=http://www.geol.umd.edu/~tholtz/dinoappendix/HoltzappendixWinter2011.pdf |publication-date=2012 }}&lt;/ref&gt;
| subdivision = * {{extinct}}''[[Alwalkeria]]''?
* {{extinct}}''[[Caseosaurus]]''?
* {{extinct}}''[[Chilesaurus]]''?
* {{extinct}}''[[Chindesaurus]]''?
* {{extinct}}''[[Daemonosaurus]]''?
* {{extinct}}''[[Eodromaeus]]''?
* {{extinct}}''[[Erythrovenator]]''
* {{extinct}}''[[Nyasasaurus]]''?
* {{extinct}}''[[Tawa hallae|Tawa]]''?
* {{extinct}}''[[Velocipes]]''
* {{extinct}}[[Herrerasauridae]]?
* '''Neotheropoda''' &lt;small&gt;[[Robert T. Bakker|Bakker]], 1986&lt;/small&gt;
** {{extinct}}''[[Chuandongocoelurus]]''
** {{extinct}}''[[Cryolophosaurus]]''
** {{extinct}}''[[Dilophosaurus]]''
** {{extinct}}''[[Dracovenator]]''
** {{extinct}}''[[Gojirasaurus]]''?
** {{extinct}}''[[Notatesseraeraptor]]''
** {{extinct}}''[[Sarcosaurus]]''
** {{extinct}}''[[Sinosaurus]]''
** {{extinct}}''[[Spinostropheus]]''
** {{extinct}}''[[Tachiraptor]]''
** {{extinct}}''[[Zupaysaurus]]''
**{{extinct}}'''[[Coelophysoidea]]'''
**'''Averostra''' &lt;small&gt;[[Gregory S. Paul|Paul]], 2002&lt;/small&gt;
*** {{extinct}}'''[[Ceratosauria]]'''
*** '''[[Tetanurae]]'''
{{collapse top|title=Terapodi negotove pripadnosti |left=yes|padding=0|border=0|border2=0|bg=clear|bg2=clear}}
* {{extinct}}''[[Austrocheirus]]''
* {{extinct}}''[[Bahariasaurus]]''
* {{extinct}}''[[Camarillasaurus]]''
* {{extinct}}''[[Chilantaisaurus]]''
* {{extinct}}''[[Coeluroides]]''
* {{extinct}}''[[Compsosuchus]]''
* {{extinct}}''[[Dandakosaurus]]''
* {{extinct}}''[[Deltadromeus]]''
* {{extinct}}''[[Dornraptor]]''
* {{extinct}}''[[Gualicho]]''
* {{extinct}}''[[Kakuru]]''
* {{extinct}}''[[Labocania]]''
* {{extinct}}''[[Orthogoniosaurus]]''
* {{extinct}}''[[Ostafrikasaurus]]''
* {{extinct}}''[[Ozraptor]]''
* {{extinct}}''[[Shuangbaisaurus]]''
* {{extinct}}''[[Szechuanosaurus]]''
* {{extinct}}''[[Wakinosaurus]]''
* {{extinct}}''[[Xuanhanosaurus]]''
{{Collapse bottom}}
}}
[[Slika:A_special_composite_of_birds.jpg|alt=montage of four birds|sličica| V dadanšnji favni teropode predstavlja več kot 11.000 vrst [[Ptiči|ptic]], ki spadajo v skupino [[Maniraptora]] v kladu Avialae.]]
'''Teropodi''' ([[znanstveno ime]] '''Theropoda''') iz [[stara grščina|stare grščine]] {{Matematična formula|{{lang|grc|θηρίο-}}}} {{Matematična formula|{{lang|grc|ποδός}}}} [&lt;nowiki/&gt;[[wiktionary:θηρίον|{{Matematična formula|''θηρίον''}}]], (''therion'') &quot;divja zver&quot;; [[wiktionary:πούς|{{Matematična formula|''πούς''}}]], [[wiktionary:ποδός|{{Matematična formula|''ποδός''}}]] (''pous, podos'') &quot;noga&quot;]), so obstoječi [[klad]] [[Dinozavri|dinozavrov]], za katerega so značilne votle kosti ter trije prsti in kremplji na vsaki okončini. Teropode na splošno uvrščamo v skupino dinozavrov iz reda [[Zavrishiji|zavrishijiev]]. Prvotno so bili [[Mesojedec|mesojedi]],  kasneje pa so se nekatere skupine razvile v [[Rastlinojedec|rastlinojede]] ali [[Vsejed|vsejede]]. Teropodi so se pojavili pred približno 231,4&amp;nbsp;milijoni let v času poznega [[Trias|triasa]]&lt;ref&gt;{{cite journal |last1=Martínez |first1=Ricardo N. |last2=Sereno |first2=Paul C. |last3=Alcober |first3=Oscar A. |last4=Colombi |first4=Carina E. |last5=Renne |first5=Paul R. |last6=Montañez |first6=Isabel P. |last7=Currie |first7=Brian S. | year = 2011 | title = A basal dinosaur from the dawn of the dinosaur era in Southwestern Pangaea |url=https://archive.org/details/sim_science_2011-01-14_331_6014/page/206 | journal = Science | volume = 331 | issue = 6014 | pages = 206–210 | doi = 10.1126/science.1198467 | pmid = 21233386 | bibcode = 2011Sci...331..206M | s2cid = 33506648 |hdl=11336/69202 |hdl-access=free }}&lt;/ref&gt; in so vključevali večino velikih kopenskih zveri od [[Jura|zgodnje jure]] vse do konca [[Kreda|krede]], pred približno 66&amp;nbsp;milijoni let. V [[Jura|juri]] so se iz majhnih specializiranih [[Coelurosauria|celozavrov]] razvile [[Ptiči|ptice]], ki danes vključujejo okoli 11.000 živečih vrst.

===Glavne skupine===
[[File:Ceratosaurus mounted.jpg|thumb|''[[Ceratosaurus]]'', ceratozaver]]
[[File:Irritator challengeri mount 01.jpg|thumb|right|''[[Irritator]]'', spinozaver]]
[[File:Mapusaurus skulls.jpg|thumb|''[[Mapusaurus]]'', Carcharodontosauridae]]
[[File:MicroraptorGui-PaleozoologicalMuseumOfChina-May23-08.jpg|thumb|right|''[[Microraptor]]'', dromeozavrid]]
[[File:House sparrows in CP (60060).jpg|thumb|right|[[Domači vrabec]],  ptič, ki je najbolj razširjen sodobni teropod, ki živi v naravi.&lt;ref name=&quot;anderson2006&quot;&gt;Anderson, Ted R. (2006). Biology of the Ubiquitous House Sparrow: from Genes to Populations. Oxford: Oxford University Press. {{ISBN|0-19-530411-X}}.&lt;/ref&gt;]]
Spodaj je poenostavljen pregled klasifikacije skupin teropodov glede na njihovihe evolucijske odnose, urejena po seznamu mezozojskih vrst dinozavrov, ki ga je predstavil Holtz.&lt;ref name=&quot;Holtz2008&quot; /&gt; Bolj podrobno različico najdete na strani [[klasifikacija dinozavrov]].
Križ (†) označuje skupine brez živečih predstavnikov.

*†[[Coelophysoidea]] (majhni, zgodnji teropodi, vključuje ''[[Coelophysis]]'' in bližnje sorodnike)
*†[[Ceratosauria]] (pogosto z rogovi, prevladujoči južni plenilci v obdobju krede; vključuje ''[[Carnotaurus]]'', ''[[Majungasaurus]]'' in ''[[Chenanisaurus]]'')
*[[Tetanurae]] (&quot;trdi repi&quot;; vključuje večino teropodov)
:*†[[Megalosauroidea]] (zgodnja skupina velikih plenilcev, vključno z polvodnimi spinozavri)
:*†[[Allosauroidea]] (''[[Allosaurus]]'' in bližnji sorodniki kot je ''[[Carcharodontosaurus]]'')
:*†[[Megaraptora]] (srednje do veliki orionidi nejasne afinitete, pogosti na južni polobli)
:*[[Coelurosauria]] (operjeni teropodi različnih velikosti in prehranjevalnih navad)
::*†[[Compsognathidae]] (zgodnji celozavri z zmanjšanimi sprednjimi udi)
::*†[[Tyrannosauridae]] (''[[Tyrannosaurus]]'' in bližnji sorodniki z zmanjšanimi sprednjimi udi)
::*†[[Ornithomimosauria]] (&quot;[[noj]]u-podobni&quot;; večinoma brez zob; od plenilcev do morebitnih rastlinojedcev)
::*[[Maniraptora]] (&quot;lovilci z rokami&quot;; dolge, vitke roke in prsti)
:::*†[[Alvarezsauroidea]] (majhni žužkojedi z zmanjšanimi sprednjimi udi in povečanimi kremplji)
:::*†[[Therizinosauria]] (dvonožni rastlinojedi z velikimi kremplji in majhnimi glavami)
:::*†[[Scansoriopterygidae]] (majhni, drevesni dinozavri z dolgim tretjim prstom)
:::*†[[Oviraptorosauria]] (večinoma brez zob; njihova prehrana in življenjski slog sta nejasna)
:::*†[[Archaeopterygidae]] (majhne, krilate protoptice)
:::*†[[Dromaeosauridae]] (majhni do srednje veliki teropodi)
:::*†[[Troodontidae]] (majhni, vitki teropodi)
:::*[[Avialae]] (sptice in izumrli sorodniki)
::::*†[[Omnivoropterygidae]] (veliki, zgodnji ptiči s kratkimi repi)
::::*†[[Confuciusornithidae]] (majhne ptice brez zob)
::::*†[[Enantiornithes]] (primitivne, drevesne ptice s sposobnostjo letenja)
::::*[[Euornithes]] (napredne leteče ptice)
:::::*†[[Yanornithiformes]] (zobate ptice iz krede na Kitajskem)
:::::*†[[Hesperornithes]] (specializirane vodne ptice prilagojene potapljanju)
:::::*'''[[Aves]]''' (sodobne ptice s kljuni in njihovi izumrli sorodniki)

===Sorodstva===
Spodnje drevo sorodstvenih odnosov prikazuje sintezo relacij glavnih skupin teropodov, temelječo na različnih študijah iz 2010-ih.&lt;ref name=theropodphylogeny2015&gt;{{cite journal | last1 = Hendrickx | first1 = C. | last2 = Hartman | first2 = S.A. | last3 = Mateus | first3 = O. | year = 2015 | title = An overview of non-avian theropod discoveries and classification | journal = PalArch's Journal of Vertebrate Palaeontology | volume = 12 | issue = 1 | pages = 1–73 }}&lt;/ref&gt;
{{clade| style=font-size:90%;line-height:90%
|label1='''Theropoda'''
|1={{clade
   |1=†[[Herrerasauridae]] [[File:Herresaurus (flipped).png|90 px]]
   |2={{clade
      |1=†''[[Eoraptor]]'' 
      |2={{clade
      |1=†''[[Eodromaeus]]''
      |2={{clade
         |1=†''[[Daemonosaurus]]''
         |2={{clade
            |1=†''[[Tawa (dinozaver)|Tawa]]'' &lt;span style=&quot;{{MirrorH}}&quot;&gt;[[File:Tawa hallae Martz.jpg|90 px]]&lt;/span&gt;
            |label2=&amp;nbsp;Neotheropoda&amp;nbsp;
            |2={{clade
               |1=&amp;nbsp;†[[Coelophysoidea]]&amp;nbsp; [[File:Coelophysis size flipped.jpg|90 px]]
               |2={{clade
                  |1=†[[Dilophosauridae]] [[File:Dilophosaurus wetherilli (flipped).PNG||90 px]]
|label2=Averostra
      |2={{clade
      |1=†[[Ceratosauria]] [[File:Skorpiovenator bustingorryi by D-Juan.jpg|120px]]
      |label2=[[Tetanurae]]
      |2={{clade
         |1=†[[Megalosauroidea]] [[File:Spinosaurus TD.png|100px]]
         |label2=[[Avetheropoda]]
         |2={{clade
            |1=†[[Allosauroidea]] [[File:Carcharodontosaurus (flipped, cropped).png|120px]]
            |label2=[[Coelurosauria]]
            |2={{clade
               |1=†[[Tyrannosauroidea]] [[File:Tyrannosaurus-rex-Profile-steveoc86 (coloured).png|150 px]]
               |2={{clade
                  |1=†[[Compsognathidae]] &lt;span style=&quot;{{MirrorH}}&quot;&gt;[[File:Aristosuchus restoration.jpg|70px]]&lt;/span&gt; 
                  |2=[[Maniraptoriformes]] [[File:Meyers grosses Konversations-Lexikon - ein Nachschlagewerk des allgemeinen Wissens (1908) (Antwerpener Breiftaube).jpg|30 px]]
                  }}
               }}
                           }}
                        }}
                     }}
                  }}
               }}
            }}
         }}
                           }}
                        }}
                     }}
                  }}
Averostra je [[klad]], ki ga je leta 2002 poimenoval [[Gregory S. Paul|G.S.&amp;nbsp;Paul]] kot apomorfijski klad, ki vključuje [[Dromaeosauridae]] in druge [[Avepoda]], katerih prednik je imel ''fenestra promaxillaris'',&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=Carr |first=Thomas |date=2013-10-22 |title=Osteology&amp;nbsp;VIII: The antorbital cavity |website=Tyrannosauroidea central |url=https://tyrannosauroideacentral.blogspot.com/2013/10/osteology-viii-antorbital-cavity.html |access-date=2024-04-02 }}&lt;/ref&gt; odprtina v zgornji [[Čeljust|čeljustnici]].&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last = Paul |first= G.S. |author-link = Gregory S. Paul |year = 2002 |title = Dinosaurs of the Air |publisher = The Johns Hopkins University Press |isbn= 978-0-8018-6763-7 |place = Baltimore, MD / London, UK |url = https://books.google.com/books?id=OUwXzD3iihAC |via = Google books }}&lt;/ref&gt; Kasneje sta [[Martin Ezcurra]] in [[Gilles Cuny]] leta 2007 redefinirala klad kot tistega, ki vključuje ''[[Ceratosaurus nasicornis]]'', ''[[Allosaurus fragilis]]'', njunega [[zadnji skupni prednik|zadnjega skupnega prednika]] in vse njegove potomce.&lt;ref&gt;{{cite journal |last1=Ezcurra |first1=M.D. |author1-link= |last2=Cuny |first2=G. |year=2007 |title=The coelophysoid ''Lophostropheus airelensis'', gen. nov.: A review of the systematics of ''&quot;Liliensternus&quot; airelensis'' from the Triassic-Jurassic outcrops of Normandy (France) |journal=Journal of Vertebrate Paleontology |volume=27 |issue=1 |pages=73–86 |doi=10.1671/0272-4634(2007)27[73:TCLAGN]2.0.CO;2 |url=https://www.researchgate.net/publication/216007083 |via=researchgate.net }}&lt;/ref&gt;

Leta 2017 so Matthew G. Baron, [[David B. Norman|David Norman]] in Paul M. Barrett predlagali novo hipotezo v članku, objavljenem v reviji ''[[Nature]]''. Predlagali so, da je Theropoda bližje sorodna skupini [[Ornithischia]], .s katero so skupaj tvorili [[sestrska skupina|sestrsko skupino]] znotraj klada [[Ornithoscelida]]. Ta nova hipoteza je uvrstila skupino [[Herrerasauridae]] kot sestrsko skupino [[Sauropodomorpha]] v na novo opredeljenem kladu [[Saurischia]].&lt;ref name=Ornithoscelida&gt;{{cite journal | last1 = Baron | first1 = M.G. | last2 = Norman | first2 = D.B. | last3 = Barrett | first3 = P.M. | year = 2017 | title = A new hypothesis of dinosaur relationships and early dinosaur evolution | url = http://eprints.esc.cam.ac.uk/3857/2/Supplementary%20Information%20_%20MGB%20_%20DBN%20_%20PMB.pdf | journal = Nature | volume = 543 | issue = 7646 | pages = 501–506 | doi = 10.1038/nature21700 | pmid = 28332513 | bibcode = 2017Natur.543..501B | s2cid = 205254710 | access-date = 2025-01-03 | archive-date = 2021-04-26 | archive-url = https://web.archive.org/web/20210426223325/http://eprints.esc.cam.ac.uk/3857/2/Supplementary%20Information%20_%20MGB%20_%20DBN%20_%20PMB.pdf | url-status = dead }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=New study shakes the roots of the dinosaur family tree |date=22 March 2017 |website=cam.ac.uk |publisher=[[University of Cambridge]] |place=Cambridge, UK |url=https://www.cam.ac.uk/research/news/new-study-shakes-the-roots-of-the-dinosaur-family-tree}}&lt;/ref&gt; Čeprav je ta filogenija sporna, se izvajajo nadaljnje raziskave za razjasnitev teh odnosov.&lt;ref name=NAT-2017&gt;{{cite journal |last1=Langer |first1=M.C. |first2=M.D. |last2=Ezcurra |first3=O.W.M. |last3=Rauhut |first4=M.J. |last4=Benton |first5=F. |last5=Knoll |first6=B.W. |last6=McPhee |first7=F.E. |last7=Novas |first8=D. |last8=Pol |first9=S.L. |last9=Brusatte |display-authors=6 |year=2017 |title=Untangling the dinosaur family tree |journal=[[Nature (journal)|Nature]] |volume=551 |issue=7678 |pages=E1–E3 |doi=10.1038/nature24011 |pmid=29094688 |bibcode=2017Natur.551E...1L  |hdl=1983/d088dae2-c7fa-4d41-9fa2-aeebbfcd2fa3 |hdl-access=free |url=https://www.nature.com/articles/nature24011 |access-date=8 July 2023 |url-status=live |archiveurl=https://archive.today/20230709003804/https://www.nature.com/articles/nature24011 |archive-date=9 July 2023 }}&lt;/ref&gt;

==Sklici==
{{sklici|25em}}

==Zunanje povezave==
*{{commons-inline}}

{{Ptiči}}
{{Taxonbar|from=Q188438}}
{{Normativna kontrola}}
[[Kategorija:Teropodi|*]]
[[Kategorija:Kladi dinozavrov]]</text>
      <sha1>kcx686ueqnj1pjjf5i224u9q1pv71nq</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Stolnica Srca Jezusovega, Casablanca</title>
    <ns>0</ns>
    <id>574862</id>
    <revision>
      <id>6773871</id>
      <parentid>6724551</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T18:49:52Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>3152</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Janezdrilc je prestavil stran [[Casablanška stolnica]] na [[Stolnica Srca Jezusovega, Casablanca]]</comment>
      <origin>6724551</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5696" sha1="8qtk8lrxomnq73lm0sc8lbr7a4585hg" xml:space="preserve">{{Infobox religious building
| building_name         = Casablanška stolnica&lt;br /&gt;&lt;small&gt;{{lang-fr|Église du Sacré-Cœur de Casablanca}}&lt;/small&gt;
| infobox_width         =
| image                 = Cathédrale Casablanca.jpg
| image_size            =
| caption               =Casablanška stolnica
| map_type              =
| map_size              =
| map_caption           =
| location              =[[Casablanca]], [[Maroko]]
| geo                   ={{coord|33|35|28|N|7|37|28|W|source:arwiki_region:MA|display=title}}
| latitude              =
| longitude             =
| religious_affiliation =
| rite                  = [[Latinska cerkev]]
| region                =
| state                 =
| province              =
| territory             =
| prefecture            =
| sector                =
| district              =
| cercle                =
| municipality          =
| consecration_year     = 
| status                =[[stolnica]]
| functional_status     = Neaktivna
| heritage_designation  =
| leadership            =
| website               =
| architecture          = yes
| architect             =
| architecture_type     = [[cerkev (zgradba)|cerkev]]
| architecture_style    = [[Art déco]]
| general_contractor    =
| facade_direction      =
| groundbreaking        = 
| year_completed        = 
| construction_cost     =
| specifications        =
| capacity              =
| length                =
| width                 =
| width_nave            = 
| height_max            =
| dome_quantity         =
| dome_height_outer     =
| dome_height_inner     =
| dome_dia_outer        =
| dome_dia_inner        =
| minaret_quantity      =
| minaret_height        =
| spire_quantity        =
| spire_height          =
}}
'''Casablanška stolnica''' ({{lang-ar|كاتدرائية الدار البيضاء}}, {{lang-fr|Cathédrale de Casablanca}}) ali '''cerkev Srca Jezusovega''' ({{lang-ar|كنيسة القلب المقدس}}, {{lang-fr|Église du Sacré-Cœur}}), je cerkev v [[Casablanca|Casablanci]], [[Maroko]].

== Zgodovina in oblikovanje ==
Stolnica je bila zgrajena leta 1930 po načrtih francoskega arhitekta Paula Tournona, ki je pred tem zasnoval številne cerkve v Franciji. Služila je kot kraj čaščenja za kristjane, ki so živeli v Maroku med francoskim protektoratom, potem ko je skupnost ustanovil maršal Hubert Lyautey iz Maroka. Po osamosvojitvi Maroka leta 1956 je stolnica izgubila versko funkcijo in je bila spremenjena v šolski in kulturni center. Danes se uporablja predvsem kot razstavišče.&lt;ref name=&quot;sacred&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.sacred-destinations.com/morocco/casablanca-cathedral-sacre-coeur|title=Casablanca Cathedral - Casablanca, Morocco|access-date=31 August 2016}}&lt;/ref&gt;

Zgrajena je v neogotskem slogu, ki vključuje elemente [[art déco]]ja, pa tudi maroško arhitekturo in eksperimentalno uporabo montažnega betona. Stolpa spominjata na mošejske [[minaret]]e, manjša okna na vrhu pa so prav tako značilna za [[islamska arhitektura|islamsko arhitekturo]]. Dvig na stolpa nudi tudi impresiven pogled na izjemne nosilne stebre.

== Opis ==
Ker Casablanca ni sedež škofije, so Sacré-Cœur napačno pogosto imenovali »stolnica« zaradi njenega monumentalnega videza.

cerkev Srca Jezusovega je bila zgrajena leta 1930, da bi služila kot glavni kraj bogoslužja za katoliško skupnost, ki je takrat štela skoraj 40.000 vernikov2. Njena arhitektura, ki se zgleduje po estetiki evropskih gotskih stolnic, daje tej stavbi v slogu art déco posebno monumentalnost.

Katoliško svetišče je zgrajeno po [[bazilika (zgradba)|bazilikalnem]] tlorisu s petimi ladjami. Košarasto obokana ladja tvori niz enajstih trakov, ki se dvigajo v dveh nivojih: spodnji del sestavljajo velike, nesorazmerno visoke polkrožne [[arkada|arkade]], zgornji del pa prebadajo nizi ozkih trakov. Zmanjšana višina obokov stranskih ladij poudarja vtis monumentalnosti stavbe.

Ladja je razširjena s slepo štirikrako [[apsida|apsido]]. Velika pravokotna okna prepuščajo dnevni svetlobi skozi modernistične vitraže v odtenkih od svetlo rdeče do indigo modre.

Zunanjost stavbe še bolj spominja na velike evropske stolnice: betonski oporniki s pretežno dekorativno funkcijo poudarjajo ladjo, medtem ko fasado omejujejo dva pravokotna stolpa.

Določena strogost je značilna za fasado, sestavljeno iz trojnega portala, slepih arkad in niza polkrožnih obokov, katerih zapletena mreža trakov se zgleduje po orientalskih [[mašrabija]]h.

== Prenova in ponovno odprtje leta 2023 ==
Notranjost cerkve je bila zaradi vsesplošne zanemarjenosti v slabem stanju, a je bila kljub temu občasno odprta za javnost. Potem je bila možnost vzpona na dva stolpa, od koder je dober razgled na mesto.&lt;ref&gt;{{Internetquelle |url=https://www.sacred-destinations.com/morocco/casablanca-cathedral-sacre-coeur |titel=Website von Sacred Destinations |abruf=2024-08-17}}&lt;/ref&gt; Novembra 2023 so se obsežna, večletna obnovitvena dela končala na veliki otvoritveni slovesnosti, ki sta se je med drugim udeležila minister za mladino, kulturo in komunikacije Mehdi Bensaid ter Nabila Rmili, županja mesta Casablanca.&lt;ref&gt;{{Internetquelle |url=https://www.leconomiste.com/flash-infos/casablanca-inauguration-de-la-cathedrale-sacre-coeur|titel=Website von Le economiste|abruf=2024-08-17}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{commonscat|Casablanca Cathedral Sacré-Cœur}}
* [https://visitcasablanca.ma/pois/eglise-sacre-coeur/ Vstop na visitcasablanca.com, spletni strani Sveta za turizem regije Casablanca-Settat]

[[Kategorija:Casablanca]]
[[Kategorija:Zgradbe in objekti v Maroku]]
[[Kategorija:Stolnice]]
[[Kategorija:Cerkve Srca Jezusovega]]</text>
      <sha1>8qtk8lrxomnq73lm0sc8lbr7a4585hg</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6773873</id>
      <parentid>6773871</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T18:50:49Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>3152</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>−[[Kategorija:Zgradbe in objekti v Maroku]]; ±[[Kategorija:Stolnice]]→[[Kategorija:Stolnice v Maroku]]; ±[[Kategorija:Cerkve Srca Jezusovega]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6773873</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5699" sha1="4mh96zzp80zgnleh2r88e15lysphz3b" xml:space="preserve">{{Infobox religious building
| building_name         = Casablanška stolnica&lt;br /&gt;&lt;small&gt;{{lang-fr|Église du Sacré-Cœur de Casablanca}}&lt;/small&gt;
| infobox_width         =
| image                 = Cathédrale Casablanca.jpg
| image_size            =
| caption               =Casablanška stolnica
| map_type              =
| map_size              =
| map_caption           =
| location              =[[Casablanca]], [[Maroko]]
| geo                   ={{coord|33|35|28|N|7|37|28|W|source:arwiki_region:MA|display=title}}
| latitude              =
| longitude             =
| religious_affiliation =
| rite                  = [[Latinska cerkev]]
| region                =
| state                 =
| province              =
| territory             =
| prefecture            =
| sector                =
| district              =
| cercle                =
| municipality          =
| consecration_year     = 
| status                =[[stolnica]]
| functional_status     = Neaktivna
| heritage_designation  =
| leadership            =
| website               =
| architecture          = yes
| architect             =
| architecture_type     = [[cerkev (zgradba)|cerkev]]
| architecture_style    = [[Art déco]]
| general_contractor    =
| facade_direction      =
| groundbreaking        = 
| year_completed        = 
| construction_cost     =
| specifications        =
| capacity              =
| length                =
| width                 =
| width_nave            = 
| height_max            =
| dome_quantity         =
| dome_height_outer     =
| dome_height_inner     =
| dome_dia_outer        =
| dome_dia_inner        =
| minaret_quantity      =
| minaret_height        =
| spire_quantity        =
| spire_height          =
}}
'''Casablanška stolnica''' ({{lang-ar|كاتدرائية الدار البيضاء}}, {{lang-fr|Cathédrale de Casablanca}}) ali '''cerkev Srca Jezusovega''' ({{lang-ar|كنيسة القلب المقدس}}, {{lang-fr|Église du Sacré-Cœur}}), je cerkev v [[Casablanca|Casablanci]], [[Maroko]].

== Zgodovina in oblikovanje ==
Stolnica je bila zgrajena leta 1930 po načrtih francoskega arhitekta Paula Tournona, ki je pred tem zasnoval številne cerkve v Franciji. Služila je kot kraj čaščenja za kristjane, ki so živeli v Maroku med francoskim protektoratom, potem ko je skupnost ustanovil maršal Hubert Lyautey iz Maroka. Po osamosvojitvi Maroka leta 1956 je stolnica izgubila versko funkcijo in je bila spremenjena v šolski in kulturni center. Danes se uporablja predvsem kot razstavišče.&lt;ref name=&quot;sacred&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.sacred-destinations.com/morocco/casablanca-cathedral-sacre-coeur|title=Casablanca Cathedral - Casablanca, Morocco|access-date=31 August 2016}}&lt;/ref&gt;

Zgrajena je v neogotskem slogu, ki vključuje elemente [[art déco]]ja, pa tudi maroško arhitekturo in eksperimentalno uporabo montažnega betona. Stolpa spominjata na mošejske [[minaret]]e, manjša okna na vrhu pa so prav tako značilna za [[islamska arhitektura|islamsko arhitekturo]]. Dvig na stolpa nudi tudi impresiven pogled na izjemne nosilne stebre.

== Opis ==
Ker Casablanca ni sedež škofije, so Sacré-Cœur napačno pogosto imenovali »stolnica« zaradi njenega monumentalnega videza.

cerkev Srca Jezusovega je bila zgrajena leta 1930, da bi služila kot glavni kraj bogoslužja za katoliško skupnost, ki je takrat štela skoraj 40.000 vernikov2. Njena arhitektura, ki se zgleduje po estetiki evropskih gotskih stolnic, daje tej stavbi v slogu art déco posebno monumentalnost.

Katoliško svetišče je zgrajeno po [[bazilika (zgradba)|bazilikalnem]] tlorisu s petimi ladjami. Košarasto obokana ladja tvori niz enajstih trakov, ki se dvigajo v dveh nivojih: spodnji del sestavljajo velike, nesorazmerno visoke polkrožne [[arkada|arkade]], zgornji del pa prebadajo nizi ozkih trakov. Zmanjšana višina obokov stranskih ladij poudarja vtis monumentalnosti stavbe.

Ladja je razširjena s slepo štirikrako [[apsida|apsido]]. Velika pravokotna okna prepuščajo dnevni svetlobi skozi modernistične vitraže v odtenkih od svetlo rdeče do indigo modre.

Zunanjost stavbe še bolj spominja na velike evropske stolnice: betonski oporniki s pretežno dekorativno funkcijo poudarjajo ladjo, medtem ko fasado omejujejo dva pravokotna stolpa.

Določena strogost je značilna za fasado, sestavljeno iz trojnega portala, slepih arkad in niza polkrožnih obokov, katerih zapletena mreža trakov se zgleduje po orientalskih [[mašrabija]]h.

== Prenova in ponovno odprtje leta 2023 ==
Notranjost cerkve je bila zaradi vsesplošne zanemarjenosti v slabem stanju, a je bila kljub temu občasno odprta za javnost. Potem je bila možnost vzpona na dva stolpa, od koder je dober razgled na mesto.&lt;ref&gt;{{Internetquelle |url=https://www.sacred-destinations.com/morocco/casablanca-cathedral-sacre-coeur |titel=Website von Sacred Destinations |abruf=2024-08-17}}&lt;/ref&gt; Novembra 2023 so se obsežna, večletna obnovitvena dela končala na veliki otvoritveni slovesnosti, ki sta se je med drugim udeležila minister za mladino, kulturo in komunikacije Mehdi Bensaid ter Nabila Rmili, županja mesta Casablanca.&lt;ref&gt;{{Internetquelle |url=https://www.leconomiste.com/flash-infos/casablanca-inauguration-de-la-cathedrale-sacre-coeur|titel=Website von Le economiste|abruf=2024-08-17}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{commonscat|Casablanca Cathedral Sacré-Cœur}}
* [https://visitcasablanca.ma/pois/eglise-sacre-coeur/ Vstop na visitcasablanca.com, spletni strani Sveta za turizem regije Casablanca-Settat]

[[Kategorija:Casablanca]]
[[Kategorija:Stolnice v Maroku|Srce Jezusovo, Casablanca]]
[[Kategorija:Cerkve Srca Jezusovega|Casablanca]]</text>
      <sha1>4mh96zzp80zgnleh2r88e15lysphz3b</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Red svetega Save</title>
    <ns>0</ns>
    <id>575693</id>
    <revision>
      <id>6774066</id>
      <parentid>6747173</parentid>
      <timestamp>2026-11-03T06:52:48Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6)</comment>
      <origin>6774066</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5197" sha1="42dpawfnavpikswgn5xqip7vtl08qxm" xml:space="preserve">{{Infopolje Red
|name = Red svetega Save&lt;br /&gt;&lt;small&gt;{{lang|sr|Орден Светог Саве}}&lt;/small&gt;
|image = &lt;!-- WD --&gt;
|image_size = 200px
|caption =  Veliki križ reda Svetega Save
|presenter = 
|type = Državni red (1883–1945)&lt;br /&gt;Dinastični red (od 1945)&lt;br /&gt; Cerkveni red (od 1945)
|eligibility = Srbi, Jugoslovani in tuji državljani 
|awarded_for =  
|status = aktiven
|description =
|class =
|established = 23. januar 1883
|firstawarded = 
|lastawarded = 
|total_awarded =
|total_awarded_posthumously = 
|total_recipients = 
|individual =
|higher = [[Red belega orla]] (od 1883) &lt;br /&gt; [[Red sv. kneza Lazarja]] (1883–1898)&lt;br /&gt; [[Red Miloša Velikega]] (1898–1903)&lt;br /&gt; [[Red Karadžordževe zvezde]] (po 1903)
|same = [[Red Takovskega križa]] (pred 1903)&lt;br /&gt; [[Red jugoslovanske krone]] (Kraljevina Jugoslavija, 1930–1945)
|lower = 
|related =  
|image2 = [[File:Order of Saint Sava - Ribbon bar.svg|106px]]
|caption2= Nadomestni trak reda
}}

'''Red svetega Save''' ({{jezik-sr|Орден Светог Саве|Orden svetog Save}}&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://museu.ms/collection/object/260398/orden-svetog-save?pUnitId=17 |title=Orden Svetog Save |accessdate=15. februar 2025 |date= |format= |work= |archive-url=https://web.archive.org/web/20250221200838/https://museu.ms/collection/object/260398/orden-svetog-save?pUnitId=17 |archive-date=2025-02-21 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;) je srbski kraljevi red, ustanovljen leta 1883 v čast [[Sveti Sava|svetega Save]], prvega nadškofa [[Srbska pravoslavna cerkev|Srbske pravoslavne cerkve]].

Odlikovanja tega reda&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.muzej-nakita.si/nakit/odlikovanje-svetega-save/ |title=Odlikovanje svetega Save |accessdate=15. februar 2025 |date= |format= |work= }}&lt;/ref&gt; se sedaj podeljujejo za izjemne prispevke na področju kulture, izobraževanja, umetnosti, znanosti in verskih dejavnosti.

== Zgodovina ==
[[Kneževina Srbija]] je bila 22. februarja/5. marca 1882 razglašena za kraljevino. 23. januarja 1883 je kralj [[Milan Obrenović]] podpisal ''Odlok o sprejetju zakona o odlikovanjih'', s katerim sta bili ustanovljeni dve srbski odlikovanji: [[Red belega orla]] in Red Svetega Save. Za državni grb Kraljevine Srbije je bil sprejet dvoglavi beli orel z razprostrtimi krili, ki izvira iz [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]] in je univerzalni simbol krščanstva. Ta simbol so uporabljali v vladarskih hišah srednjeveške Srbije, cesarji [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]], carji [[Ruski imperij|Rusije]] in cesarji [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrije]]. Glavna razlika med njimi je bila barva ali kovina, iz katere je bil izdelan. Bizantinski orel je bil [[zlato|zlat]], srbski [[srebro|srebrn]], v drugih cesarstvih pa [[črna|črn]]. V času dinastije [[Obrenovići|Obrenović]] so bile na hrbtni strani reda začetnice kralja Milana. Po atentatu na kralja Milana Obrenovića in majski vstaji (1903) je Srbija postala parlamentarna kraljevina, na čelu z dinastijo [[Karadžordževiči|Karadžordževič]]. Kralj [[Peter I. Karađorđević|Peter I.]] je nadaljeval podeljevati red na podlagi odloka in v skladu s svojimi pristojnostmi. Red se je podeljeval do leta 1985 potlej pa ga podeljevala [[Srbska pravoslavna cerkev]] kot cerkveno odlikovanje.&lt;br&gt;

Odlikovanja tega reda so bila državna odlikovanja v [[Kraljevina Srbija (1882–1918)|Kraljevini Srbiji]] (1883–1918) in [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevini Jugoslaviji]] (1918–1945), od leta 1945 pa so najvišja odlikovanja, ki jih podeljuje [[ Srbska pravoslavna cerkev]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.slovenskenovice.si/novice/svet/ste-videli-kaj-je-orban-dobil-od-srbske-pravoslavne-cerkve/ |title=Ste videli, kaj je Orban dobil od Srbske pravoslavne cerkve? |accessdate=15. februar 2025 |date=5. september 2022 |format= |work= }}&lt;/ref&gt; Odlikovanja tega reda podeljuje tudi sedanji vodja rodbine [[Karadžordževiči|Karadžordževič]], Aleksander II. Karađorđević.&lt;br&gt;

== Stopnje odlikovanja ==
Odlikovanje ima pet stopenj:

* [[Slika:SRB-SHS-YUG Orden Svetog Save 1.svg|106px]] 1. stopnja – Veliki krst (Veliki križ) 

* [[File:SRB-SHS-YUG Orden Svetog Save VOficir BAR.svg|106px]] 2. stopnja – Veliki oficir (Veliki častnik) veliki častniški križ

* [[File:SRB-SHS-YUG Orden Svetog Save Komandir BAR.svg|106px]] 3. stopnja – Komandir (Poveljnik) poveljniški križ

* [[File:SRB-SHS-YUG Orden Svetog Save Oficir BAR.svg|106px]] 4. stopnja – Oficir (Častnik) častniški križ

* [[File:SRB-SHS-YUG Orden Svetog Save Kavalir BAR.svg|106px]] 5. stopnja – Kavalir (Vitez) viteški križ

[[Lenta]] reda se nosi z desnega ramena na levi bok.
[[Slika:HribarIvan(Kobilca).jpg|200px|thumb|desno|Portret ljubljanskega župana Ivana Hribarja z [[lenta|lento]] in odlikovanjem reda svetega Save]]

== Znani slovenski prejemniki reda ==
* [[Marie Černe Prisland]]
* [[Ivan Hribar]] 
* [[Slavica Vencajz]]
* [[Franjo Vučer]]
* [[Viktor Murnik]]
* [[Rudolf Maister]]
* Medved Davorin

== Sklici ==   
{{sklici}}

{{faleristika-stub}}

{{Normativna kontrola}}  

[[Kategorija:Redi]]
[[Kategorija:Kraljevina Jugoslavija]]
[[Kategorija:Srbija]]
[[Kategorija:Sveti Sava]]</text>
      <sha1>42dpawfnavpikswgn5xqip7vtl08qxm</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Rosen Željazkov</title>
    <ns>0</ns>
    <id>576233</id>
    <revision>
      <id>6773725</id>
      <parentid>6724778</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T12:40:39Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Upwinxp</username>
        <id>126544</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Илияна - Ilijana</comment>
      <origin>6773725</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="13005" sha1="29uontmavbnuo757tejqigkt0x44ks4" xml:space="preserve">{{Infopolje Funkcionar|name=Rosen Željazkov|native_name={{nobold|Росен Желязков}}|native_name_lang=bg|image=Rosen Zhelyazkov.png|office=[[Predsednik vlade Bolgarije]]|termstart=16. januar 2025|termend=19. februar 2026|president=[[Rumen Radev]]&lt;br&gt;[[Ilijana Jotova]]|deputy=[[Tomislav Dončev]]&lt;br&gt;[[Atanas Zafirov]]&lt;br&gt;[[Grozdan Karadžov]]|predecessor=[[Dimitar Glavčev]]{{efn|(v. d.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.parliament.bg/bg/const|title=Parliament.bg|website=www.parliament.bg}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet | url=https://sofiaglobe.com/2024/04/05/bulgarias-caretaker-pm-designate-glavchev-presents-nominees-for-interim-government/ | title=Bulgaria's caretaker PM-designate Glavchev presents nominees for interim government | date=5 April 2024 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet | url=https://www.bta.bg/en/news/bulgaria/648180-caretaker-prime-minister-dimitar-glavchev | title=Caretaker Prime Minister Dimitar Glavchev }}&lt;/ref&gt;)}}|successor=[[Andrej Gjurov]]|office1=[[Državni zbor (Bolgarija)|Predsednik Državnega zbora&lt;br&gt;Republike Bolgarije]]|termstart1=19. april 2023|termend1=25. april 2024|predecessor1=[[Veždi Rašidov]]|successor1=[[Raja Nazarjan]]|office2=|termstart2=|termend2=|constituency2=1. – Blagoevgrad|birth_date={{birth date and age|1968|4|5}}|birth_place=[[Sofija]], [[Bolgarija]]|party=[[GERB]]|spouse=|children=2|alma_mater=[[Univerza v Sofiji]]|signature=|website=|caption=|occupation=}}

'''Rosen Dimitrov Željazkov''' ({{Langx|bg|Росен Димитров Желязков}}), [[Seznam bolgarskih politikov|bolgarski politik]]; * [[5. april]] [[1968]], [[Sofija]].

Je bolgarski politik in član desnosredinske stranke GERB, med letoma 2025 in 2026 je bil [[predsednik vlade Bolgarije]]. Pred tem je bil med letoma 2018 in 2021 minister za promet, med letoma 2021 in 2025 poslanec državnega zbora, med letoma 2023 in 2024 pa predsednik državnega zbora.

== Mladost ==
Željazkov se je rodil 5. aprila 1968 v Sofiji. Magistriral je iz prava na [[Univerza v Sofiji|Univerzi v Sofiji]].

Leta 1994 je začel svojo kariero kot pravni svetovalec za okrožje Sredec v sofijski občini, kjer je opravljal višje pravne položaje in položaje v lokalni upravi.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|last=Atanasova|first=Maria|date=2023-04-19|title=Росен Желязков: Запален по моторите и рок музиката: Кой е новият председател на Народното събрание?|url=https://fakti.bg/bulgaria/774466-rosen-jelazkov-zapalen-po-motorite-i-rok-muzikata-koi-e-noviat-predsedatel-na-narodnoto-sabranie|accessdate=2023-10-04|website=Fakti.bg|language=bg}}&lt;/ref&gt; Leta 1995 je bil sprejet v združenje odvetnikov Sofije kot odvetnik, specializiran za civilno in gospodarsko pravo.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi splet|date=2018-09-17|title=Кой е Росен Желязков?|url=https://dariknews.bg/novini/bylgariia/koj-e-rosen-zheliazkov-2120417|accessdate=2023-10-03|website=dariknews.bg|language=bg}}&lt;/ref&gt;

== Politična kariera ==
Željazkov je svoj prvi politični položaj zasedel leta 1998, ko je bil leto dni podžupan za &quot;pravo in nadzor&quot; okrožja Lozenec.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:1&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Navedi splet|date=2023-04-19|title=Росен Желязков|url=https://www.economic.bg/bg/a/view/rosen-jeljazkov|accessdate=2023-10-04|website=Еconomic.bg|language=bulgarian}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Кой е Росен Желязков, договорен за шеф на парламента? frognews.bg|url=https://frognews.bg/novini/koi-rosen-jeliazkov-predlojen-shef-parlamenta.html|accessdate=2023-10-04|website=frognews.bg|language=bg|archive-date=2025-01-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20250116150154/https://frognews.bg/novini/koi-rosen-jeliazkov-predlojen-shef-parlamenta.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Leta 2003 ga je takratni župan Stefan Sofijanski imenoval za sekretarja Mestne občine Sofija, na to mesto je bil znova imenovan po izvolitvi [[Bojko Borisov|Bojka Borisova]] leta 2005.&lt;ref name=&quot;:sec&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Човек от общината ще командва чиновниците в МС|url=https://www.24chasa.bg/novini/article/192722|accessdate=2025-01-16|website=24Chasa.bg|language=bg}}&lt;/ref&gt;

Ko je leta 2009 Borisov postal predsednik vlade, je Željazkov dobil mesto sekretarja ministrskega sveta, položaj, ki je odgovoren za upravne funkcije vlade.&lt;ref name=&quot;:sec&quot;/&gt;

Na tem mestu je ostal do leta 2013, tudi v času, ko je vlado vodil začasni premier Marin Rajkov.&lt;ref name=&quot;:1&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;:3&quot;/&gt; Poleg tega je bil med letoma 2011 in 2013 tudi predsednik upravnega odbora Inštituta za javno upravo in je zastopal Bolgarijo pri Evropskem inštitutu za javno upravo (EIPA).&lt;ref name=&quot;:bio&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Кой е Росен Желязков - номиниран за министър-председател (Биография)|url=https://dariknews.bg/novini/bylgariia/koj-e-rosen-zheliazkov-nominiran-za-ministyr-predsedatel-biografiia-2378309|accessdate=2025-01-16|website=Dariknews.bg|language=bg}}&lt;/ref&gt;

Od leta 2014 do 2016 je bil Željazkov svetovalec za javno upravo in e-upravo predsednika vlade Bojka Borisova.&lt;ref name=&quot;:1&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot;/&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Кой е Росен Желязков, когото ГЕРБ издигат за шеф на НС|url=https://www.24chasa.bg/bulgaria/article/12826431|accessdate=2023-10-04|website=www.24chasa.bg|language=en}}&lt;/ref&gt; V tej vlogi je pomagal pripraviti zakonodajo za uvedbo e-uprave v Bolgariji in zastopal državo na letnem vrhu za partnerstvo odprte vlade.&lt;ref name=&quot;:bio&quot;/&gt;

Željazkova je GERB aprila 2016 predlagal za predsednika komisije za zaščito konkurenčnosti, a je na koncu umaknil kandidaturo zaradi pomanjkanja konkurence in po pozivu Borisova, naj se njegova stranka umakne iz postopka.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Изборът на ново ръководство на КЗК се връща на старта|url=https://www.mediapool.bg/izborat-na-novo-rakovodstvo-na-kzk-se-vrashta-na-starta-news246514.html|accessdate=2025-01-16|website=www.mediapool.bg|language=en}}&lt;/ref&gt;

30. septembra 2016 je bil imenovan za predsednika novoustanovljene Državne agencije za e-upravo.&lt;ref name=&quot;:1&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot;/&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|date=2019-09-17|title=Кой е Росен Желязков? Един от най-приближените на Борисов става транспортен министър|url=https://epicenter.bg/article/Koy-e-Rosen-Zhelyazkov--Parviya-shef-kabinet-na-Borisov-stava-transporten-ministar/163699/2/0|accessdate=2023-10-04|website=Epicenter|language=bg}}&lt;/ref&gt; V tej vlogi je bil Željazkov odgovoren za nadzor nad digitalizacijo državnih storitev in implementacijo spletnih rešitev za državne dokumente.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|date=2017-09-17|title=До края на годината се очаква свързване на регистрите за 12 вида услуги|url=https://www.mediapool.bg/do-kraya-na-godinata-se-ochakva-svarzvane-na-registrite-za-12-vida-uslugi-news269344.html|accessdate=2025-01-16|website=Mediapool.bg|language=bg}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|date=2017-10-06|title=Дигитализация на европейските администрации до 2022 г.|url=https://www.mediapool.bg/digitalizatsiya-na-evropeiskite-administratsii-do-2022-g-news270175.html|accessdate=2025-01-16|website=Mediapool.bg|language=bg}}&lt;/ref&gt; Oktobra 2017 je bil imenovan za vodjo Komisije za regulacijo sporočil, pristojen za nadzor državnih storitev pošte, radia in e-podpisa.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|date=2017-10-20|title=Комисията за регулиране на съобщенията е с нов шеф|url=https://www.mediapool.bg/komisiyata-za-regulirane-na-saobshteniyata-e-s-nov-shef-news273300.html|accessdate=2025-01-16|website=Mediapool.bg|language=bg}}&lt;/ref&gt;

=== Minister za promet ===
Željazkova je 20. septembra 2018 državni zbor izvolil za ministra za promet, informacijsko tehnologijo in komunikacije.&lt;ref name=&quot;:1&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot;/&gt; Na to mesto je bil imenovan po odstopu njegovega predhodnika Ivajla Moskovskega po prometni nesreči v bližini mesta Svoge.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|date=2018-09-17|title=Борисов пак стигна до Росен Желязков – този път за транспортен министър|url=https://www.mediapool.bg/borisov-pak-stigna-do-rosen-zhelyazkov-tozi-pat-za-transporten-ministar-news283938.html|accessdate=2025-01-16|website=Mediapool.bg|language=bg}}&lt;/ref&gt;

Željazkov je v enem svojih prvih dejanj kot minister prekinil koncesijo letališča Plovdiv po umiku prejšnjih koncesionarjev.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Концесията на летище &quot;Пловдив&quot; е прекратена|url=https://www.mediapool.bg/novite-ministri-prodalzhavat-upravlenskiya-kurs-news284072.html|accessdate=2025-01-16|website=Mediapool.bg|language=bg}}&lt;/ref&gt; Poleg tega se je odločil podaljšati rok za koncesijo letališča Sofija.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Удължен е срокът за оферти за концесията на летище София|url=https://www.mediapool.bg/udalzhen-e-srokat-za-oferti-za-kontsesiyata-na-letishte-sofiya-news284574.html|accessdate=2025-01-16|website=Mediapool.bg|language=bg}}&lt;/ref&gt;

Novembra 2018 je Željazkov napovedal spremembo v vodstvu Bolgarskih državnih železnic po številnih obtožbah o poneverbi sredstev, pa tudi po pomanjkanju komunikacije z ministrom za promet.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Вихрушка от скандали и оставки в ръководството на БДЖ|url=https://www.mediapool.bg/vihrushka-ot-skandali-i-ostavki-v-rakovodstvoto-na-bdzh-news286044.html|accessdate=2025-01-16|website=Mediapool.bg|language=bg}}&lt;/ref&gt;

=== Poslanec in predsednik državnega zbora ===
Bil je poslanec (GERB-UDF) v 45., 46., 47., 48. in 49. državnem zboru.&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt; 19. aprila 2023 je bil Željazkov po dogovoru med GERB-UDF in drugo največjo skupino v državni skupščini - PP-DB - izvoljen za predsednika parlamenta s 136 glasovi podpore.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=BTA :: New Bulgarian Parliament Elects Its Leader|url=https://www.bta.bg/en/news/bulgaria/442967-new-bulgarian-parliament-elects-its-leader|accessdate=2025-01-16|website=www.bta.bg}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:1&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot;/&gt; 25. aprila 2024 je bil s 129 glasovi s tega položaja odstavljen odstavljen.&lt;ref&gt;{{Navedi AV medij|url=https://www.youtube.com/watch?v=k3fjOMVfqeg|title=Отстраниха Росен Желязков от председателското място в НС - Новините на NOVA (25.04.2024)|language=en|accessdate=2024-04-26}}&lt;/ref&gt;

=== Predsednik vlade Bolgarije ===
Predsednik [[Rumen Radev]] je 1. julija po bolgarskih parlamentarnih volitvah junija 2024 pozval Željazkova, naj kot premier sestavi manjšinsko vlado.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Bulgaria’s GERB tasked with forming minority government|url=https://www.aljazeera.com/news/2024/7/1/bulgarias-gerb-tasked-with-forming-minority-government|publisher=Al Jazeera|date=1 July 2024|accessdate=1 July 2024}}&lt;/ref&gt; Vendar pa je 3. julija državni zbor s 138 glasovi proti 98 zavrnil njegovo predlagano vlado.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=Bulgarian Parliament rejects new government proposed by leader of main party|url=https://apnews.com/article/bulgaria-parliament-government-borissov-elections-ea494651aeebf3323dd8201e812e0569|publisher=Associated Press|date=3 July 2024|accessdate=3 July 2024}}&lt;/ref&gt;

Po dolgotrajnih pogajanjih je bil Željazkov s svojo vlado v parlamentu potrjen 16. januarja 2025. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://btvnovinite.bg/bulgaria/izbraha-kabineta-zheljazkov-balgarija-ima-novo-redovno-pravitelstvo.html|title=Избраха кабинета „Желязков“. България има ново редовно правителство|date=16 January 2025}}&lt;/ref&gt;

Zaradi protestov v novembru leta 2025 je Željazkov opustil svoj proračunski načrt, ki je vključeval zvišanje davkov. Nezadovoljstvu so botrovale tudi naraščajoče cene zaradi uvedbe evra ter korupcija med vladnimi uradniki.&lt;ref&gt;{{navedi splet|last=Jakes|first=Lara|date=11 December 2025|title=Bulgaria's Prime Minister Resigns in the Face of Mass Protests|url=https://www.nytimes.com/2025/12/11/world/europe/bulgaria-prime-minister-resigns-protests.html|website=The New York Times}}&lt;/ref&gt;

Po več tednov trajajočih koncertih je Željazkov 11. decembra 2025 odstopil s položaja predsednika vlade.&lt;ref&gt;{{navedi splet|last=Jakes|first=Lara|date=11 December 2025|title=Bulgaria's Prime Minister Resigns in the Face of Mass Protests|url=https://www.nytimes.com/2025/12/11/world/europe/bulgaria-prime-minister-resigns-protests.html|website=The New York Times}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{Sklici}}
[[Kategorija:Predsedniki vlade Bolgarije]]
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Rojeni leta 1968]]</text>
      <sha1>29uontmavbnuo757tejqigkt0x44ks4</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Monomahova krona</title>
    <ns>0</ns>
    <id>581089</id>
    <revision>
      <id>6773743</id>
      <parentid>6755119</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T13:54:28Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>SirFranzPaul</username>
        <id>189873</id>
      </contributor>
      <comment>dodal heraldični izris</comment>
      <origin>6773743</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="18491" sha1="7jims8zw2iwun3g8ukos9cyt3w665la" xml:space="preserve">{{Razlikuj|Monomahova kapa}}
{{Infopolje Krona
|image=Monomacho's crown - circa 1042 Budapest.JPG
|name=Monomahova krona
|nation=[[Ogrska]]
|current_location=[[Madžarski narodni muzej]], [[Budimpešta]], [[Madžarska]]
|date_made=verjetno 1042
|primary_material=[[zlato]]
|heraldic=Monomachus Crown (heraldry).svg}}
'''Monomahova krona''' ({{langx|el|Στέμμα του Μονομάχου}}; {{langx|hu|Monomakhosz-korona}}; {{langx|sk|Monomachova koruna}}) je skupek graviranih [[Bizantinsko cesarstvo|bizantinskih]] zlatih ploščic, emajliranih s [[Cloisonne|cloisonnejem]], ki se nahajajo v [[Madžarski narodni muzej|Madžarskem narodnem muzeju]] v [[Budimpešta|Budimpešti]]. Sestavlja ga sedem zlatih ploščic s podobami bizantinskega cesarja [[Konstantin IX. Monomah]], njegovo ženo [[Zoa Porfirogeneta|Zoo]], njeno sestro [[Teodora Porfirogeneta|Teodoro]], dve plesalki ter dve [[alegorija|alegorični podobi]]. Poleg teh ploščic sta bila najdena tudi dva zlata medalijona s podobami svetnikov in majhnim koščkom rezanega stekla, vendar najvrjetneje nista bila del istega predmeta.&lt;ref&gt;Kiss, 60-62&lt;/ref&gt; Skupek ploščic je že dolgo časa del znanstvenih razprav, vendar je bil najvrjetneje izdelan v [[Konstantinopel|konstantinoplu]] leta 1042.

Skupek je leta 1860 odkril kmet v [[Ivanka pri Nitre|Ivanki pri Nitri]] na današnjem [[Slovaška|Slovaškem]], tedaj na [[Ogrska|Ogrskem]].&lt;ref&gt;Kiss, 62&lt;/ref&gt;  Če gre za krono, je skupaj z nekaj desetletij mlajšo [[Krona sv. Štefana|Sveto krono Ogrske]], ki je prav tako v Budimpešti, ter [[Kalimavkion|kalimavkionom]] [[Konstanca Aragonska|Konstance Aragonske]], ena od zgolj treh obstoječih bizantinskih kron.&lt;ref name=&quot;Beckwith, 214&quot;&gt;Beckwith, 214&lt;/ref&gt;

== Zgodovina ==
[[File:Crown of Konstantinos IX Monomakhos DSCF8087 09.JPG|thumb|391x391px|left|Sredinska ploščica s podobo [[Konstantin IX. Monomah|Konstantina IX. Monomaha]]]]

Zaklad je leta 1860 med oranjem odkril kmet v bližini Ivanke pri Nitri (madžarsko ''Nyitraivánka''). Predmeti so bili predani članu lokalnega posestniškega plemstva, ki jih je v štirih kupčijah prodal Madžarskemu narodnemu muzeju med letoma 1861 in 1870. Zadnja prodaja je bila opravljena posmrtno preko trgovca z imenom Markovits. Prodana sta bila tudi dva manjša medaljona s cloisonnejem, najdena s kronskimi ploščami, z doprsnimi kipi [[Apostol|apostolov]] [[Simon Peter|Petra]] in [[Apostol Andrej|Andreja]]. Medalijona za razliko od ploščic nimata lukenj za žeblje. Po mnenju Magde von Bárány-Oberschall ter mnogih drugih učenjakov medaljona najvrjetneje nista del Monomahove krone.&lt;ref&gt;Kiss, 60-64&lt;/ref&gt;

Dolgo je veljalo, da je krona &quot;skoraj zagotovo ženska krona in je bila domnevno darilo ženi ogrskega kralja&quot;&lt;ref name=&quot;Beckwith, 214&quot;/&gt; ali kralju samemu. Leta 1045 se je [[Ogrska|ogrski]] kralj [[Andrej I. Ogrski|Andrej I.]] poročil z [[Anastazija Kijevska|Anastazijo Kijevsko]],&lt;ref&gt;Also called Agmunda, she would become the mother of King [[Solomon, King of Hungary|Solomon]]&lt;/ref&gt; hčerko velikega kneza [[Jaroslav Modri|Jaroslava Modrega]],&lt;ref name=nasurus&gt;Alexander Nasarenko&lt;!--Александр Васильевич Назаренко--&gt;, [http://www.europainstitut.hu/pdf/beg15/Nazarenko.pdf &quot;Ungarn und Rus' um das Jahr 1000.&quot;]{{Slepa povezava|date=marec 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{dead link|date=February 2018 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} (PDF-Datei; 370&amp;nbsp;kB) in Ferenc Glatz (Ed.): ''Die ungarische Staatsbildung und Ostmitteleuropa.'' Europa Institut Budapest, Budapest 2002, {{ISBN|963-202-773-6}}, S. 199&lt;/ref&gt; katere brat [[Vsevolod I. Kijevski|Vsevolod I.]] je bil od leta 1046 poročen z Ireno (Marijo), hčerko Konstantina IX.&lt;ref name=nasurus/&gt;&lt;ref name=vacor&gt;Szabolcs de Vajay, [http://epa.oszk.hu/01500/01536/00007/pdf/UJ_1976_037-064.pdf &quot;Corona Regia – Corona Regni – Sacra Corona.&quot;] (PDF-Datei; 2,56&amp;nbsp;MB) ''Ungarn-Jahrbuch. Zeitschrift für interdisziplinäre Hungarologie'', Band 7, 1976. S. 45–46&lt;/ref&gt;

Po tradicionalnem poročilu naj bi Andrej ali njegova kraljica v tem trenutku prejela krono od Konstantina IX. Potreboval je novo krono, saj je [[Henrik III. Nemški|Henrik III.]] leta 1045 po [[Bitka pri Ménfő|bitki pri Ménfő]] od kralja [[Sámuel Aba|Samuela Abe]] prevzel prvotno krono (ki naj bi jo kralju [[Štefan I. Ogrski|Štefanu I.]] leta 1000 podaril papež [[Papež Silvester II.|Silvester II.]]) in jo poslal nazaj v [[Rim]].&lt;ref name=vacor/&gt;&lt;ref&gt;Julius Grexa, &quot;Die Probleme der ungarischen Königskrone.&quot; in Josef Gerhard Farkas (Ed.): ''Überlieferung und Auftrag. Festschrift für Michel de Ferdinandy zum sechzigsten Geburtstag.'' Pressler, Wiesbaden 1972, {{ISBN|3-87646-025-5}}, p. 416&lt;/ref&gt; Po priljubljeni legendi je bila to Sveta krona Ogrske ali nekatera njena različica, čeprav se zdi malo verjetno, da so kateri koli elementi sedanje krone tako stari.&lt;ref&gt;[[Josef Deér]] casts doubt on the idea that this original crown was made in Rome in ''Die heilige Krone Ungarns.'' Wien 1966, pp. 199-200; the oldest elements of the present Holy Crown are now usually dated to the 1070s.&lt;/ref&gt; Dejstvo, da je bil Andrej, ki je prevzel oblast proti koncu septembra 1046, lahko prvič okronan februarja 1047, bi lahko pripisali potrebi po kraljevem veleposlaništvu, ki je pozimi potovalo iz Ogrske v Carigrad in nazaj, da bi prineslo Monomahovo krono na Ogrsko.&lt;ref name=vacor/&gt; Leta 1057 je bil s to krono okronan tudi mladi kralj [[Salomon Ogrski|Salomon]]. Predlagane so bile druge, zelo različne možnosti, ki so obravnavane spodaj.

Leta 1057 je Salomona oblegal [[Géza I. Ogrski|Géza I.]] in je s krono in zakladi pobegnil v smeri [[Bratislava|Bratislave]], da bi poiskal zaščito svojega svaka, cesarja [[Henrik IV. Nemški|Henrika IV.]] Gezini vojaki so ga prijeli, ko je prečkal [[Váh]] pri Ivanki pri Nitri. Salomon je dal zakopati zaklad in krono in se zabarikadiral za obzidjem Bratislave.&lt;ref name=vacor/&gt; Ko je Henrik IV. septembra 1074 sprožil ekspedicijo, da bi Salomona vrnil na ogrski prestol, ga je cesarska vojska zapustila in odjezdila po dolini Váha v smeri [[Nitra|Nitre]] in [[Šintava|Šintave]]. Verjetno je šlo za jalov poskus, da bi povrnili zakopano krono blizu prelaza Ivanke pri Nitri.&lt;ref name=vacor/&gt;&lt;ref&gt;Julius Grexa, '&quot;Die Probleme der ungarischen Königskrone.&quot; In Josef Gerhard Farkas (Ed.): ''Überlieferung und Auftrag. Festschrift für Michel de Ferdinandy zum sechzigsten Geburtstag.'' Pressler, Wiesbaden 1972, {{ISBN|3-87646-025-5}}, pp. 418–419.&lt;/ref&gt;

== Opis ==
[[File:Танцующая Девушка с короны Константина1.jpg|thumb|upright|Plesalka s tančico]]
Sedem zlatih ploščic je širokih od 5 do 4,2 cm in visokih med 11,5 in 8,7 cm.&lt;ref&gt;Kiss, 63&lt;/ref&gt; Imajo asimetrično izrezane luknje, katerih velikost in razporeditev nakazujeta, da so bile ploščice prvotno povezane s trakom iz blaga ali usnja. Možno je, da so bili najdeni ostanki zlatih trakov za povezovanje ploščic.&lt;ref&gt;Magda von Bárány-Oberschall, &quot;Konstantinos Monomachos császár koronája. The Crown of the Emperor Constantine Monomachos.&quot; Budapest 1937, pp. 86 ff.&lt;/ref&gt; Možno je tudi, da so bile ploščice pritrjene na kapo iz blaga. Opazni so groba obdelava okrasja, nizka čistost zlatih plošč in prisotnost napak v upodobitvah oblačil in v napisih.&lt;ref&gt;Kiss&lt;/ref&gt;

Srednja in največja ploščica prikazuje cesarja Konstantina IX. Monomaha, ki je bil bizantinski cesar med letoma 1042 in 1055. Grški napis na ploščici se glasi: Κῶνστάντινος Αυτοκράτο&lt;nowiki&gt;&lt;ρ&gt;&lt;/nowiki&gt; Ρομεον ο Μονομαχο&lt;nowiki&gt;&lt;ς&gt;&lt;/nowiki&gt;, ''Konstantin, [[Autokrator|Cesar]] Rimljanov, Monomah''. Na levi plošči je podoba njegove žene, Zoe, na desni pa podoba Zoine sestre Teodore. Na manjših ploščicah, levo in desno od cesaric, sta dve plesoči ženski postavi. Najmanjši ploščici prikazujeta poosebitev dveh [[Vrlina|vrlin]]. Podobe imajo na glavah [[Svetniški sij|sij]] ter so, z izjemo vrlin, obdane s trto, pticami in [[Cipresa|cipresami]].

Cesar je upodobljen stoječ z ''[[labarum|labarumom]]'' v desni roki, med tem, ko v levi roki drži ''[[Akakija|akakijo]]'', zvitek iz blaga, ki je vseboval prah in simboliziral minljivost materialnega sveta. Cesarjeva krona je na vrhu okrašena s tremi kroglami. Cesarici nosita isto krono. V notranji roki držita žezlo, z zunanjo pa kažejo na cesarja Konstantina. Slednji nosi ceremonialno obleko bizantinskega vladarja z okrasom [[bršljan|bršljana]], {{transl|grc|[[lorosom]]}} in {{transl|grc|maniakionom}}, bizantinskimi simboli vladavine.&lt;ref name=mbomon&gt;Magda von Bárány-Oberschall, ''Konstantinos Monomachos császár koronája.'' ''The Crown of the Emperor Constantine Monomachos.'' Budapest 1937 pp. 60–78.&lt;/ref&gt;

''Loros'' je [[lenta]], vezena bogato okrašena z dragimi kamni in biseri, ki se ovije okoli ramen in bokov. Eden od ''lorosov'' pada spredaj, drugi pa je ovit okoli bokov. ''Maniakion'' je širok ovratnik, okrašen z biseri in dragimi kamni. Vsi trije člani cesarske družine nosijo rdeče čevlje in stojijo na ''suppedionu''. Obe ženski nosita polne [[regalije]] cesarice z žensko različico ''lorosa'', vključno s s pasu diagonalno visečim ščitastim ''thorakionom''.&lt;ref name=mbomon/&gt; Zoa, ki je bila leta 1042 stara 64 let je upodobljena idealizirano kot mnogo mlajša ženska. Njuna napisa se glasita: &quot;Θέοδώρα ἡ ἐυσαιβεστατι Αυγουστα,&quot; ''Teodora Najpobožnejša [[Avgusta (naziv)|Avgusta]]'' in &quot;Ζώη οι ευσαιβαῖστάτη Αυγουστα,&quot; ''Zoa Najpobožnejša Avgusta''. V obeh grških napisih so prisotne slovnične napake.
[[File:Crown of Konstantinos IX Monomakhos DSCF8087 03.JPG|thumb|Poosebitev skromnosti (levo) in plesalka (desno)]]

Dve manjši ploščici s podobami plesočih žensk sta enaki in ne simetrični. Njuni ozadji sta prav tako okrašena z listjem, vendar nimajo identifikacijskih napisov. Plesalke mahajo s tančicami čez glavo in imata desno nogo pokrčeno ostro nazaj.&lt;ref name=mbomon/&gt; Zamisel, da gre za profesionalne plesalce, je morda v nasprotju s sijem na njihovih glavah, kar nakazuje, da pripadajo svetemu kraljestvu. Vendar pa je cerkveni ples v krščanstvu redek, vsaj pred renesanso, [[ikonografija]] pa je najbolj nenavadna v kontekstu javnega cesarskega obreda in kronanja, kjer so Bizantinci dajali velik poudarek cesarju kot božjemu poslancu na zemlji.&lt;ref name=&quot;Beckwith, 214&quot;/&gt;

Najmanjši ploščici prikazujejo ženski podobi, kateri obdajajo z leve in desne ciprese, simbol [[Eden|Edenskega vrta]]. Po napisu sodeč naj bi predstavljali vrlini &quot;η αλιθηα&quot; (ἡ ἀλήθεια, iskrenost) and &quot;η τα&lt;nowiki&gt;&lt;π&gt;&lt;/nowiki&gt;ινοσις&quot; (ἡ ταπείνωσις, skromnost).&lt;ref name=mbomon/&gt; Iskrenost drži v eni roki križ ter kaže proti ustom, medtem ko ima Skromnost roke prekrižane čez prsni koš.

John Beckwith je v kroni videl spremembo sloga glede na emajle iz prejšnjega stoletja: &quot;Vse figure so vizualizirane v smislu vzorca in ne oblike; občutek za prostor in globino, ki je tako značilen za emajle iz desetega stoletja, je bil zavržen zaradi zapletenih podrobnosti in površinskega čara.&quot;&lt;ref name=&quot;Beckwith, 214&quot;/&gt;

== Pristnost in položaj ==
Leta 1937 je Magda von Bárány-Oberschall raziskovala emajlirane zlate plošče. Velikost krone, oblikovane iz plošč, jo je privedla do trditve, da mora biti krona bizantinske žene iz enajstega stoletja.&lt;ref name=mbomono&gt;Magda von Bárány-Oberschall: Konstantinos Monomachos császár koronája. The Crown of the Emperor Constantine Monomachos. Budapest 1937&lt;/ref&gt;
[[Slika:Crown of Konstantinos IX Monomachos - Heraldischer Atlas (147953796).png|sličica|Sodobna skica krone (Hugo Gerhard Ströhl, 1899)]]
Leta 1994 je [[Grki|grški]] bizantinist [[Nicolas Oikonomidès]] izrazil mnenje, da je Monomakova krona morda ponaredek iz devetnajstega stoletja. K temu mnenju so ga privedli preprost dizajn, groba obdelava ter napačni in nenavadni napisi v kombinaciji z okoliščinami odkritja in verjetnimi modeli za ponaredek. V vseh teh pogledih je krona v močnem nasprotju s Sveto krono Ogrske. Sumil je, da ponarejevalec prihaja iz [[Benetke|Benetk]], vendar ga ni mogel imenovati.&lt;ref&gt;Franz Tinnefeld: [http://www.mgh-bibliothek.de/html/da512.htm Nicolas Oikonomidès, La couronne dite de Constantin Monomaque, Travaux et Mémoires (Centre de Recherche d'Histoire et Civilisation de Byzance) 12 (1994) S. 241–262] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20101118102331/http://www.mgh-bibliothek.de/html/da512.htm |date=2010-11-18 }}, ''Deutsches Archiv für Erforschung des Mittelalters Jahrgang'' 51. 1995, Heft 2, Besprechungen und Anzeigen, Nr. 187&lt;/ref&gt;

Etele Kiss iz Madžarskega narodnega muzeja je v svojem članku &quot;Stanje raziskav o Monomahovi kroni in nekatere nadaljnje misli&quot;, ki podrobno obravnava teorijo Nicolasa Oikonomidèsa in ji v veliki meri nasprotuje, omenil, da bi bila krona lahko izdelana za cesarja, da bi bila predstavljena v [[Rimski triumf|zmagoslavnem sprevodu]], s čimer pojasnjuje prisotnost plesalcev, eno od področij razprave.&lt;ref&gt;Kiss&lt;/ref&gt;

Že leta 1997 je Henry Maguire trdil, da so bile ploščice namenjene šivanju na usnjen ali tkaninast trak, in predlagal pas, za katerega obstajajo nekateri viri, ali diadem. Plesalce je povezal z &quot;zborom milosti&quot;, ki naj bi, vsaj v bizantinski [[Retorika|retoriki]], tvoril obroč okoli cesarja, plesal in mu pel hvalnice. Motivi ptic in rastlin so metafore cesarjevih vrlin.&lt;ref&gt;Maguire, 210&lt;/ref&gt;[[File:Crown of Konstantinos IX Monomakhos DSCF8087 06.JPG|thumb|Krona od zadaj|levo]]Leta 2009 je Timothy Dawson podprl te argumente s trditvijo, da gre za obredno zapestnico, večjo različico ''[[Armila (vojska)|armile]]'', ki so jo rimski vojaki prejeli kot nagrado.&lt;ref name=&quot;dawres&quot;&gt;Dawson&lt;/ref&gt; V delu ''[[De Ceremoniis]]'' [[Konstantin VII. Porfirogenet|Konstantina VII. Porfirogeneta]] napisano stoletje prej opisuje, kako je bila cesarju ob zmagi izročena krona, katero je nosil na svoji desni roki. Dawson meni, da sta najvrjetnejša prejemnika med vlado Konstantina IX. [[Stephanos Pergamenos]], dvorni [[evnuh]], ki se je zapisal kot uspešen general po zasludi zmage nad [[Georgios Maniakes|Georgiosom Maniakesom]] v bitki pri Ostrobosu 2. februarja 1043, ali pa cesar sam ob isti priložnosti.&lt;ref&gt;Dawson, 188-189&lt;/ref&gt; [[Michael Psellos]] piše, da je cesar sedel med obema cesaricama, da bi opazoval procesijo, kar morda odraža postavitev ploščic.&lt;ref&gt;Dawson, 189&lt;/ref&gt;  [[Armila (zapestnica)|Armila]] je srednjeveška različica, pogosteje del kronanskih regalij, kar je lahko tudi relevantno. 

Zmagoslavje Stephanosa Pergamena je cesar odobril v zadnjem trenutku&lt;ref&gt;[[Zonaras]], 17.22.19&lt;/ref&gt; in Dawson je trdil, da bi lahko hitra izdelava pojasnila grob zaključek in črkovalne napake; če je bil izročen Pergamenu, sta razložljiva nižja kakovost in relativna preprostost dela. Enako bi veljalo za upodobitev cesarja, nenavadno na nečem, kar bi sam nosil, kot je upodobitev figure, ki predstavlja ponižnost.&lt;ref name=&quot;Dawson, 190&quot;&gt;Dawson, 190&lt;/ref&gt; Če bi pripadal cesarju ali bi mu pripadal od tedaj, ko je bila Pergamenova lastnina pozneje zaplenjena, bi ga po praznovanju shranili v cesarski zakladnici in nato pozneje poslali na Ogrsko kot diplomatsko darilo. Druga možnost je, da je po propadu Pergamena izginil iz Bizanca. Druga možnost je, da gre preprosto za plen z [[Plenjenje Konstantinopla|plenjenja Konstantinopla leta 1204]] ali iz obdobja [[Latinsko cesarstvo|latinske vladavine]] po tem. Vse to so zgolj špekulacije.&lt;ref name=&quot;Dawson, 190&quot; /&gt;

==Galerija==
&lt;gallery widths=&quot;200px&quot; heights=&quot;200px&quot; perrow=&quot;4&quot;&gt;
Slika:Monomacho's crown - circa 1042 Budapest - detail3.jpg|Cesarica [[Zoa Porfirogeneta|Zoa]]
Slika:Monomacho's crown - circa 1042 Budapest - detail2.jpg|[[Teodora Porfirogeneta|Cesarica Teodora]]
Slika:Crown of Konstantinos IX Monomakhos DSCF8087 10.JPG|Plesalka in ἡ ἀλήθεια, iskrenost
Slika:Crown of Konstantinos IX Monomakhos DSCF8087 08.JPG|Druga perspektiva
Slika:Crown of Constance of Aragon - Cathedral of Palermo - Italy 2015.JPG|Bizantinska krona cesarice [[Konstanca Aragonska|Konstance Aragonske]], 12. stoletje
&lt;/gallery&gt;

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Viri ==
* Beckwith, John, ''Early Christian and Byzantine Art'', Penguin History of Art (zdaj Yale), 2nd edn. 1979, {{ISBN|0140560335}}
* Dawson, Timothy. [https://web.archive.org/web/20150302112729/http://www.byzsym.org/index.php/bz/article/viewFile/268/879 ''The Monomachos Crown – Towards a Resolution.''] Byzantina Symmeikta, Atene 2009.
* Etele Kiss. &quot;The State of Research into the Monomachos Crown and Some Further Thoughts.&quot; in Olenka Z. Pevny (Ed.):  ''Perceptions of Byzantium and Its Neighbours (843–1261).'' New York 2000, {{ISBN|0-300-08929-5}}, [https://books.google.com/books?id=WUAa72T7DZUC&amp;pg=PA60 google books]
* Maguire, Henry, in ''The Glory of Byzantium: Art and Culture of the Middle Byzantine Era, A.D. 843-1261'', Editors, [[Helen C. Evans]], William D. Wixom, 1997, Metropolitan Museum of Art, {{ISBN|0870997777}}, 9780870997778, no. 145, [https://books.google.com/books?id=Caqa12aj55wC&amp;pg=PA210 na spletu]

==Nadaljnje branje==
{{Commons category|Crown of Konstantinos IX Monomachos}}
* Magda von Bárány-Oberschall. ''Konstantinos Monomachos császár koronája. The Crown of the Emperor Constantine Monomachos. '' Budapest 1937
* Iwan Bach, Sándor Mihalik. &quot;Problematik der Rekonstruktion der Monomachos-Krone,&quot; ''Acta historiae artium'', IX, Budapest 1963, pp.&amp;nbsp;513–514.
* Etele Kiss. &quot;Új eredmények a Monomachus-korona kutatásában?&quot; ''Folia Archeologica'' XLVI, Budapest 1997, pp.&amp;nbsp;125–162
* Tamás Lados. [https://www.academia.edu/14119809/A_Monomakhos-korona_%C3%A9s_I._Andr%C3%A1s_koron%C3%A1z%C3%A1sa A Monomakhos-korona és I. András koronázás] ''FONS'' XXI (2014'') pp. 289–314.''
* Nicolas Oikonomidès. &quot;La couronne dite de Constantin Monomaque,&quot; ''Travaux et Mémoires, Centre de Recherche d'Histoire et Civilisation de Byzance'', 12 (1994) pp.&amp;nbsp;241–262, 8
* Klaus Wessel. ''Die byzantinische Emailkunst: Vom 5. bis 13. Jahrhundert. Beiträge zur Kunst des christlichen Ostens.'' Vol. 4. Bongers, Recklinghausen 1967, pp.&amp;nbsp;98–106.

[[Kategorija:Krone]]
[[Kategorija:Bizantinska umetnost]]
[[Kategorija:Ogrska]]
[[Kategorija:Zgodovina Slovaške]]
[[Kategorija:Zgodovina Madžarske]]</text>
      <sha1>7jims8zw2iwun3g8ukos9cyt3w665la</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Vilibald Skrt</title>
    <ns>0</ns>
    <id>581990</id>
    <revision>
      <id>6774026</id>
      <parentid>6421050</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T23:00:18Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Wikicelje</username>
        <id>239657</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>popravek letnice smrt iz 2023 na 2003</comment>
      <origin>6774026</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1631" sha1="fks1f94dfa4gcksddubdd9mvfn90khe" xml:space="preserve">{{wikificiraj}}
{{Infobox person|name=Vilibald - Vili Skrt|birth_date=15. marec 1942|birth_place=Celje, Slovenija|death_date=22. april 2003|image=&lt;!-- Če obstaja slika, sem dodaš povezavo --&gt;|occupation=veteran vojne za Slovenijo, načelnik OŠ MSNZ Celje}}

'''Vilibald - Vili Skrt''' (Celje, 15. marec 1942 – 22. april 2003) je bil slovenski veteran vojne za Slovenijo in načelnik Operativnega štaba Manevrske strukture narodne zaščite Celje (OŠ MSNZ Celje).

== Življenje ==
Vilibald - Vili Skrt se je rodil 15. marca 1942 v Celju. Med pripravami na osamosvojitev Slovenije je kot načelnik Operativnega štaba Manevrske strukture narodne zaščite Celje (OŠ MSNZ Celje) sodeloval pri organizaciji obrambnih sil. S svojo vlogo je pomembno prispeval k uspešni izvedbi procesa osamosvajanja.

Umrl je 22. aprila 2003.

== Odlikovanja in nagrade ==
Za svoje zasluge je prejel več visokih priznanj:

* znak Manevrske strukture narodne zaščite (MSNZ) za leto 1990 v zahodnoštajerski pokrajini.&lt;ref&gt;http://www.ribnica.zvvs.si/files/11000/02-7/upornikizrazlogom16708097ec62a9.pdf&lt;/ref&gt;
* srebrno medaljo generala Maistra z meči.&lt;ref&gt;https://sl.wikipedia.org/wiki/Seznam_nosilcev_srebrne_medalje_generala_Maistra_z_me%C4%8Di&lt;/ref&gt;
* red Manevrske strukture narodne zaščite III. stopnje – posmrtno, 2. decembra 2005.&lt;ref&gt;https://sl.wikipedia.org/wiki/Seznam_nosilcev_reda_Manevrske_strukture_narodne_za%C5%A1%C4%8Dite&lt;/ref&gt;

== Viri ==
&lt;references /&gt;

== Zunanje povezave ==

* [http://www.ribnica.zvvs.si/files/11000/02-7/upornikizrazlogom16708097ec62a9.pdf Članek o Vilibaldu Skrtu na spletni strani ZVVS Ribnica]</text>
      <sha1>fks1f94dfa4gcksddubdd9mvfn90khe</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6774146</id>
      <parentid>6774026</parentid>
      <timestamp>2026-11-03T11:26:04Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>wiki ni vir</comment>
      <origin>6774146</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1423" sha1="i3e9jyyhqlbs852j4ul9uat79wrrega" xml:space="preserve">{{wikificiraj}}
{{Infobox person|name=Vilibald - Vili Skrt|birth_date=15. marec 1942|birth_place=Celje, Slovenija|death_date=22. april 2003|image=&lt;!-- Če obstaja slika, sem dodaš povezavo --&gt;|occupation=veteran vojne za Slovenijo, načelnik OŠ MSNZ Celje}}

'''Vilibald - Vili Skrt''' (Celje, 15. marec 1942 – 22. april 2003) je bil slovenski veteran vojne za Slovenijo in načelnik Operativnega štaba Manevrske strukture narodne zaščite Celje (OŠ MSNZ Celje).

== Življenje ==
Vilibald - Vili Skrt se je rodil 15. marca 1942 v Celju. Med pripravami na osamosvojitev Slovenije je kot načelnik Operativnega štaba Manevrske strukture narodne zaščite Celje (OŠ MSNZ Celje) sodeloval pri organizaciji obrambnih sil. S svojo vlogo je pomembno prispeval k uspešni izvedbi procesa osamosvajanja.

Umrl je 22. aprila 2003.

== Odlikovanja in nagrade ==
Za svoje zasluge je prejel več visokih priznanj:

* znak Manevrske strukture narodne zaščite (MSNZ) za leto 1990 v zahodnoštajerski pokrajini.&lt;ref&gt;http://www.ribnica.zvvs.si/files/11000/02-7/upornikizrazlogom16708097ec62a9.pdf&lt;/ref&gt;
* srebrno medaljo generala Maistra z meči.
* red Manevrske strukture narodne zaščite III. stopnje – posmrtno, 2. decembra 2005.

== Viri ==
&lt;references /&gt;

== Zunanje povezave ==

* [http://www.ribnica.zvvs.si/files/11000/02-7/upornikizrazlogom16708097ec62a9.pdf Članek o Vilibaldu Skrtu na spletni strani ZVVS Ribnica]</text>
      <sha1>i3e9jyyhqlbs852j4ul9uat79wrrega</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6774147</id>
      <parentid>6774146</parentid>
      <timestamp>2026-11-03T11:27:15Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>pzb</comment>
      <origin>6774147</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2451" sha1="9g2e72demzgdu5baaotnenve8mvfev9" xml:space="preserve">{{Polje za članke
| type  = delete
| image = none
| text  = '''Članek je bil v skladu s [[Wikipedija:Pravila brisanja|pravili brisanja]]  predlagan za izbris'''[[Predloga:Pzb|.]]&lt;br /&gt;
Če želite, lahko podate svoje [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/{{FULLPAGENAME}}|mnenje o tem predlogu za brisanje]].&lt;br /&gt;
Če je članek mogoče izboljšati, vas prosimo, da to storite, vendar ga do konca glasovanja ne izpraznite in tudi ne odstranite sporočila.&lt;br/&gt;
----
&lt;small&gt;''[[Predloga:Navodila za PZB|Navodila za predlaganje]]: &lt;nowiki&gt;{{&lt;/nowiki&gt;subst:pzb&lt;nowiki&gt;}}&lt;/nowiki&gt; • [http://sl.wikipedia.org/w/index.php?action=edit&amp;preload=Predloga:Pzb2+starter&amp;editintro=Predloga:Pzb3+starter&amp;title=Wikipedija:Predlogi+za+brisanje/{{SUBJECTPAGENAMEE}} Prednaložena razprava] • [{{SERVER}}{{localurl:Wikipedija:Predlogi_za_brisanje#{{ucfirst:{{CURRENTMONTHNAME}}}}_{{CURRENTYEAR}}}} Seznam predlogov]
''&lt;/small&gt;}}
{{#ifeq:{{NAMESPACE}}||{{#switch:{{NAMESPACE}}|= |#default=&lt;/div&gt;}}|&lt;/div&gt;}}
[[Kategorija:Predlogi za brisanje]]

{{wikificiraj}}
{{Infobox person|name=Vilibald - Vili Skrt|birth_date=15. marec 1942|birth_place=Celje, Slovenija|death_date=22. april 2003|image=&lt;!-- Če obstaja slika, sem dodaš povezavo --&gt;|occupation=veteran vojne za Slovenijo, načelnik OŠ MSNZ Celje}}

'''Vilibald - Vili Skrt''' (Celje, 15. marec 1942 – 22. april 2003) je bil slovenski veteran vojne za Slovenijo in načelnik Operativnega štaba Manevrske strukture narodne zaščite Celje (OŠ MSNZ Celje).

== Življenje ==
Vilibald - Vili Skrt se je rodil 15. marca 1942 v Celju. Med pripravami na osamosvojitev Slovenije je kot načelnik Operativnega štaba Manevrske strukture narodne zaščite Celje (OŠ MSNZ Celje) sodeloval pri organizaciji obrambnih sil. S svojo vlogo je pomembno prispeval k uspešni izvedbi procesa osamosvajanja.

Umrl je 22. aprila 2003.

== Odlikovanja in nagrade ==
Za svoje zasluge je prejel več visokih priznanj:

* znak Manevrske strukture narodne zaščite (MSNZ) za leto 1990 v zahodnoštajerski pokrajini.&lt;ref&gt;http://www.ribnica.zvvs.si/files/11000/02-7/upornikizrazlogom16708097ec62a9.pdf&lt;/ref&gt;
* srebrno medaljo generala Maistra z meči.
* red Manevrske strukture narodne zaščite III. stopnje – posmrtno, 2. decembra 2005.

== Viri ==
&lt;references /&gt;

== Zunanje povezave ==

* [http://www.ribnica.zvvs.si/files/11000/02-7/upornikizrazlogom16708097ec62a9.pdf Članek o Vilibaldu Skrtu na spletni strani ZVVS Ribnica]</text>
      <sha1>9g2e72demzgdu5baaotnenve8mvfev9</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predsedniška palača, Talin</title>
    <ns>0</ns>
    <id>582257</id>
    <revision>
      <id>6774042</id>
      <parentid>6449924</parentid>
      <timestamp>2026-11-03T01:57:24Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6)</comment>
      <origin>6774042</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4967" sha1="9lutntfbv2e98nk714cjhdwsu0g58kh" xml:space="preserve">{{Infopolje Zgradba
| name = Rezidenca predsednika Estonije
| former_names = Administrativna stavba Kadriorg
| alternate_names = 
| image = Palacio presidencial Kadriorg, Tallinn, Estonia, 2012-08-12, DD 04.JPG
| image_alt = 
| image_size = 250px
| caption = 
| location = [[Kadriorg]]
| address = A. Weizenbergi 39
| location_town = [[Talin]]
| location_country = [[Estonija]]
| coordinates = {{Coord|59.437839|24.793944|type:landmark}}
| status = 
| groundbreaking_date = 
| start_date = 
| completion_date = {{start date and age|1938}}
| opened_date = 
| inauguration_date = 
| demolition_date = 
| architect = [[Alar Kotli]]
| owner = [[Vlada Estonije]]
| cost = 
| floor_area = 
| top_floor = 
| floor_count = 
| parking = 
| embed = 
| embedded = 
| references = 
| map_caption = Location within Tallinn
| relief = 
| building_type = 
| architectural_style = 
| structural_system = 
| current_tenants = [[Predsednik Estonije]]
| height = 
| architectural = [[barok]]
| roof = 
| observatory = 
| elevator_count = 
| architecture_firm = 
| designations = 
| ren_architect = 
| renovation_date = 
| ren_awards = 
| ren_firm = 
| ren_cost = 
| ren_str_engineer = 
| ren_serv_engineer = 
| ren_civ_engineer = 
| ren_oth_designers = 
| ren_qty_surveyor = 
| ren_engineer = 
| ren_contractor = 
| logo = 
| logo_size = 
| logo_alt = 
| logo_caption = 
| etymology = 
| classification = 
| closing_date = 
| cancelled = 
| topped_out = 
| topped_out_date = 
| namesake = 
| relocated_date = 
| material = 
| size = 
| grounds_area = 
| developer = 
| engineer = 
| known_for = 
| rooms = 
| website = {{URL|https://www.president.ee/en/}}
| footnotes = 
| mapframe-zoom = 15
}}

'''Rezidenca predsednika Estonije''', uradno znana kot '''upravna stavba Kadriorg''', od leta 1992 pa včasih pogovorno kot &quot;'''predsedniška palača'''&quot;, je stavba, ki se nahaja v [[Park Kadriorg|parku Kadriorg]] [[Talin|v Talinu]], glavnem mestu [[Estonija|Estonije]]. Baročna stavba služi kot uradna rezidenca [[Predsednik Estonije|predsednika Estonije]].&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Presidential Palace {{!}} Tallinn, Estonia Attractions|url=https://www.lonelyplanet.com/estonia/tallinn/attractions/presidential-palace/a/poi-sig/1486526/359139|accessdate=2020-07-17|website=Lonely Planet|language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Home|url=https://www.kadriorg.ee/en/|accessdate=2020-07-17|website=www.kadriorg.ee|archive-url=https://web.archive.org/web/20200620064352/https://www.kadriorg.ee/en/|archive-date=2020-06-20|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Palačo varuje estonski gardni bataljon.

== Zgodovina ==
Stavbo je zasnoval Alar Kotli, dokončana je bila leta 1938. V odmevu [[Petrovski barok|petrovskega baročnega]] sloga sosednje [[Palača Kadriorg|palače Kadriorg]], takratne uradne rezidence estonskega predsednika, je bila leta 1938 zgrajena namensko za pisarne in uradniška stanovanja.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; 

Med letoma 1944 in 1990 je bilo v stavbi predsedstvo vrhovnega sovjeta Estonske SSR. Po tem, ko je leta 1991 Republika Estonija znova postala neodvisna država, je dvorec postal predsedniška rezidenca. Prvi predsednik države, ki je prebival v stavbi, je bil [[Lennart Meri]] med letoma 1992 in 2001.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=ce78CwAAQBAJ&amp;dq=estonia+presidential+palace&amp;pg=PT147|title=Lonely Planet Estonia, Latvia &amp; Lithuania|last=Dragicevich|first=Peter|last2=Ragozin|first2=Leonid|last3=McNaughtan|first3=Hugh|date=2016-04-01|publisher=Lonely Planet|isbn=978-1-76034-144-2|language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|last=Miljan|first=Toivo|url=https://books.google.com/books?id=xeXwMDZbTBoC&amp;dq=estonia+presidential+palace&amp;pg=PA367|title=Historical Dictionary of Estonia|date=2004-01-13|publisher=Scarecrow Press|isbn=978-0-8108-6571-6|language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|last=Steves|first=Rick|url=https://books.google.com/books?id=gF1IDwAAQBAJ&amp;dq=estonia+presidential+palace&amp;pg=PT554|title=Rick Steves Scandinavian &amp; Northern European Cruise Ports|last2=Hewitt|first2=Cameron|date=2018-08-21|publisher=Avalon Publishing|isbn=978-1-64171-053-4|language=en}}&lt;/ref&gt;

Stavba ni odprta za javnost, je pa mogoče priti do dela dvorišča.

Junija 2017 so na vrt estonske predsedniške palače postavili več panjev, v katerih je naseljenih več tisoč [[Kranjska čebela|kranjskih čebel]], avtohtone slovenske podvrste te žuželke.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Kranjske čebele v Estoniji|url=https://old.slovenskenovice.si/novice/slovenija/kranjske-cebele-v-estoniji|website=old.slovenskenovice.si|date=2017-08-18|accessdate=2025-04-15|language=sl-si|first=S.|last=I}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{Sklici}}

* [https://president.ee/en/office-of-the-president/the-building/gallery-and-architecture Stavba urada predsednika republike]
[[Kategorija:Zgradbe in objekti v Talinu]]
[[Kategorija:Infopolje mapframe brez OSM relation ID na Wikipodatkih]]
[[Kategorija:Predsedniške palače]]
[[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1938]]</text>
      <sha1>9lutntfbv2e98nk714cjhdwsu0g58kh</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Četrt Bukčon Hanok</title>
    <ns>0</ns>
    <id>584388</id>
    <revision>
      <id>6773844</id>
      <parentid>6719362</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T17:23:13Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Dr. Thomas Liptak</username>
        <id>247689</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Nedavna zgodovina */ photo updated (2026)</comment>
      <origin>6773844</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="12824" sha1="lkwp81a429ase5wkalhl8gpl6gtqrv9" xml:space="preserve">{{Infobox historic site
| name = Četrt Bukčon Hanok
| other_name = 
| image = Bukchon Hanok Village 01.jpg
| caption = Del vasi/četrti (2022)
| image_size = 
| alt = 
| mapframe = yes
| mapframe-zoom = 14
| locmapin = 
| map_relief = 
| map_width = 
| map_caption = 
| map_dot_mark = 
| coordinates = {{coord|37|34|59|N|126|59|01|E|region:KR_source:kolossus-jawiki|display=inline,title}}
| gbgridref = 
| gbgridref_note = 
| type = 
| etymology = 
| location = okrožje Džongno, [[Seul]], Južna Koreja
| nearest_city = 
| area = 
| elevation = 
| height = 
| beginning_label = 
| beginning_date = 
| formed = 
| founded = 
| founder = 
| built = 
| built_for = 
| original_use = Soseska za aristokracijo
| demolished = 
| rebuilt = 
| restored = 
| restored_by = 
| current_use = 
| architect = 
| sculptor = 
| architecture = 
| visitors_num = 6,4 milijonov
| visitors_year = 2024
| visitors_ref = 
| governing_body = 
| owner = 
| website = {{URL|https://hanok.seoul.go.kr/front/eng/town/town01.do|hanok.seoul.go.kr}} (in English)
| embed = 
| embedded = {{Infobox Korean name
|hangul=북촌한옥마을
|hanja=北村韓屋마을
|rr=Bukchon hanok maeul
|mr=Pukch'on hanok maŭl
|child=yes
}}
}}
'''Vas Bukchon Hanok''' ({{langx|ko|북촌한옥마을}}) je stanovanjska četrt v okrožju Džongno v [[Seul]]u v [[Južna Koreja|Južni Koreji]]. V njej je veliko obnovljenih tradicionalnih korejskih hiš, imenovanih ''[[hanok]]''. Zaradi tega je postala priljubljena turistična destinacija.

Na območju je veliko ''hanokov'' iz 19. in začetka 20. stoletja. Med hitro prenovo Seula so si prizadevali za njihovo ohranitev. Območje je konec 2000-ih doživelo porast priljubljenosti med domačimi in mednarodnimi turisti. Leta 2024 je območje obiskalo 6,4 milijona obiskovalcev, v primerjavi s približno 6100 prebivalci vasi.

Prebivalci in lokalna oblast so sprejeli politike in obvestila za obvladovanje težav, povezanih s prekomernim turizmom. Od januarja 2025 lahko obiskovalci, ki ne bivajo v gostiščih na tem območju, vstopijo le med 10. in 17. uro ter so naprošeni, naj bodo obzirni do ljudi, ki živijo v domovih.

== Opis ==
Območje Bukčon, kar pomeni »severna vas«, je tako poimenovano, ker je severno od potoka Čongječon in Džongno.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{navedi splet |title=Hanok Village – History |url=https://hanok.seoul.go.kr/front/eng/town/town01.do |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20240908183721/https://hanok.seoul.go.kr/front/eng/town/town01.do |archive-date=2024-09-08 |access-date=2025-01-05 |website=hanok.seoul.go.kr |publisher=Seoul Metropolitan Government}}&lt;/ref&gt; Območje sestavljajo soseske Vonseo-dong, Džae-dong, Gje-dong, Gahoe-dong in [[Insa-dong]].

Leta 2014 je bilo približno 920 ustanov za ''hanok'' za komercialno uporabo.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Jo, W., Lee, C.-K., &amp; Reisinger, Y - Behavioral intentions of international visitors to the Korean ''hanok'' guest houses: Quality, value and satisfaction. Annals of Tourism Research, 47, 83–86 |url=https://search.ebscohost.com/login.aspx?AN=&lt;96347677&gt;}}&lt;/ref&gt; V nekaterih od njih so obrtniška podjetja, kot je Kum Bak Jon, ki izdeluje zlate lističe na oblačilih.&lt;ref name=&quot;:02&quot;&gt;{{navedi splet |last=Hong |first=Ji-yu |last2=Lim |first2=Jeong-won |date=2023-03-29 |title=Even after 160 years, the biggest headache of this craft remains the same |url=https://koreajoongangdaily.joins.com/2023/03/29/culture/koreanHeritage/Korea-craftsmanship-geumbakjang/20230329175221686.html |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20240907225920/https://koreajoongangdaily.joins.com/2023/03/29/culture/koreanHeritage/Korea-craftsmanship-geumbakjang/20230329175221686.html |archive-date=2024-09-07 |access-date=2024-09-07 |website=Korea JoongAng Daily |language=en}}&lt;/ref&gt;

Število ljudi, ki prebivajo na tem območju, se je v letu 2010 zmanjšalo. Leta 2012 je bilo 8719 prebivalcev, leta 2017 7438 in leta 2024 približno 6100.&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=Jung |first=Da-min |last2=Jung |first2=Min-ho |date=2018-06-17 |title=Seoul to limit visiting hours at hanok village |url=https://www.koreatimes.co.kr/www/art/2018/06/141_250790.html |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20250105140852/https://www.koreatimes.co.kr/www/art/2018/06/141_250790.html |archive-date=2025-01-05 |access-date=2025-01-05 |website=The Korea Times |language=en}}&lt;/ref&gt;

Uvedeni so bili predpisi za obvladovanje velikega števila turistov na tem območju. Na primer, od novembra 2024 naprej lahko turisti vstopijo v vas le od 10. do 17. ure (razen turistov, ki bivajo v gostiščih). Prebivalci so objavili različna obvestila, v katerih turiste pozivajo k spoštovanju njihove zasebnosti in nadzoru ravni hrupa. Seulska turistična spletna stran obiskovalcem svetuje, naj čim bolj zmanjšajo raven hrupa, se izogibajo smetenju, naj skupine ostanejo majhne (manj kot 10 ljudi na skupino) in naj spoštujejo zasebnost vsakega doma.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Visit Seoul - Bukchon Hanok Village |url=https://english.visitseoul.net/attractions/Bukchon-Hanok-Village/ENP000261 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20230817213529/https://english.visitseoul.net/attractions/Bukchon-Hanok-Village/ENP000261 |archive-date=2023-08-17 |access-date=2023-08-17 |website=english.visitseoul.net |language=en}}&lt;/ref&gt;

== Zgodovina ==
[[File:Bukchon.jpg|thumb|270x270px|Bukčon okoli leta 1883 in 1884]]

Območje je bilo tradicionalno stanovanjska četrt visokih vladnih uradnikov in plemstva; družinski register iz leta 1906 je zabeležil, da je bilo 43,6 % prebivalstva takšnih ljudi. Številne pomembne osebnosti iz poznega obdobja Čoson in Korejskega cesarstva so živele v velikih hišah na tem območju,&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{navedi splet |last=박 |first=종인 |date=2022-09-06 |script-title=ko:거기, 北村 골목길에 남은 거인의 발자국 [박종인의 땅의 歷史] |url=https://www.chosun.com/opinion/2022/09/07/KTJYAX4FAFBXRAR26DCLZIGIWY/ |access-date=2025-01-05 |website=The Chosun Ilbo |language=ko}}&lt;/ref&gt; vključno s Pak Jŏnghjom in Kim Okjunom. Številne takšne osebnosti, ki so prispevale k japonski kolonizaciji Koreje, so prejele nagrade od Japoncev, ki so jim omogočile širitev njihovih posesti v Bukčonu.

=== Kolonialno obdobje in prenova ===
[[File:Gahoe-dong in the 1910s.jpg|thumb|275x275px|Gahoe-dong (danes del vasi Bukčon Hanok) v desetletju po letu 1910. Vidni sta hiši politikov Ji Čevana in Min Jŏnghvija.&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=한 |first=성훈 |date=2019-06-01 |script-title=ko:[우리문화신문] 오래된 북촌과 사라지는 반포주공1단지의 기록 |url=https://koya-culture.com/news/article.html?no=118711 |access-date=2025-01-08 |website=www.koya-culture.com |language=ko}}&lt;/ref&gt;]]

V zgodnjem kolonialnem obdobju se je prebivalstvo Seula hitro povečalo in pojavilo se je pomanjkanje stanovanj. Poleg tega je okoli 1920-ih vse večje število japonskih naseljencev začelo pridobivati ​​zemljo od Korejcev in jih izpodrivati ​​na območju Bukčona.&lt;ref&gt;{{navedi splet |date=May 2019 |script-title=ko:일제로부터 지켜내고자 한옥을 세우다 건축왕 정세권의 혼 담긴 곳, 북촌 한옥마을, 쉬어가는 여행 |url=https://www.hangeul.go.kr/webzine/201905/sub3_3.html |access-date=2025-01-05 |website=www.hangeul.go.kr}}&lt;/ref&gt;

Korejski nepremičninski razvijalec Čŏng Segvŏn je bil odgovoren za velik del sedanje vasi Bukčon Hanok. Okoli leta 1920 je ustanovil prvo moderno nepremičninsko podjetje v korejski lasti: Kŏnjangsa (건양사). Po besedah ​​Čŏngovih potomcev se je namerno osredotočil na prenovo območja Bukčon, da bi preprečil, da bi ga prevzeli Japonci. Po besedah ​​Čŏngove hčere je namerno zgradil ''hanoke'' namesto stavb v japonskem slogu, kljub pritiskom kolonialne vlade. ''Hanoki'' so bili posodobljeni, z dodatki, kot so steklena okna in elektrika.&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;{{navedi novice |last=어 |first=기선 |date=2024-04-22 |script-title=ko:[역사속 경제리뷰] 정세권 그리고 북촌한옥마을 |url=http://www.financialreview.co.kr/news/articleView.html?idxno=28379 |access-date=2025-01-05 |work=파이낸셜리뷰 |language=ko}}&lt;/ref&gt; Te hiše so bile pogosto manjše od hiš, ki so bile prej v lasti elit. To je Korejcem z različnim ekonomskim ozadjem omogočilo selitev na to območje. Za razliko od mnogih korejskih poslovnežev tistega časa (ki so bili nagnjeni k pro-japonski usmerjenosti), je nato izkupiček uporabil za financiranje različnih korejskih nacionalističnih prizadevanj, kot je Korejsko jezikovno društvo. Po incidentu s Korejskim jezikovnim društvom leta 1942 je bil kaznovan; mučili so ga in kolonialna vlada je zasegla velik del njegovega premoženja.

=== Osvoboditev Koreje in prizadevanja za ohranitev ===
Gosta gradnje ''Hanoka'' na tem območju se je nadaljevalo vse od osvoboditve Koreje leta 1945 do začetka 1960-ih.
[[File:계동에서 남산을 향해 바라본 도심.jpg|thumb|310x310px|Pogled proti jugu na vas (spodaj levo; 1982)]]

V poznih 1960-ih in zgodnjih 1970-ih se je značaj območja hitro spremenil. Območje Gangnam (južno od [[Han (reka), Koreja|reke Han]]) se je začelo prenavljati in številne ustanove na območju Bukčon so se začele seliti tja. Med njimi sta srednja šola Kjungi (nekdanja lokacija je zdaj javna knjižnica Džongdok) in dekliška srednja šola Čangduk (nekdanja lokacija je zdaj ustavno sodišče Koreje). Leta 1976 je bilo območje označeno kot ljudska krajina ({{langx|ko|민속경관지역}}). Leta 1977 je prejelo še dve podobni oznaki ({{langx|ko|최고고도지구}} in {{langx|ko|역사문화미관지구(제4종 미관지구}}). To je leta 1983 privedlo do oznake za območje ({{langx|ko|한옥보존지구}}; 韓屋保存地區), ki je omejevala novogradnjo sodobnih stavb. Število nadstropij, dovoljenih za nove stavbe, je bilo strogo omejeno; eno nadstropje za enodružinske hiše, dve za večstanovanjske in tri za poslovne stavbe. Del prebivalcev je te omejitve dojemal kot preveč omejevalne; njihov odpor je sčasoma maja 1991 privedel do omilitve nekaterih omejitev. Leta 1994 je bila odgovornost za upravljanje teh standardov prenesena s seulske metropolitanske vlade na vlado okrožja Džongno, višinske omejitve pa so bile še bolj omiljene. Vendar je to povzročilo, da je bilo porušenih več ''hanokov'' in preurejenih v večnadstropne hiše. Veliki razvojni projekti v letih 1993 in 1996 so povzročili rušenje več deset ''hanokov''.

Da bi preprečili nadaljnjo izgubo ''hanokov'', so bile politike, ki urejajo to območje, leta 1999 v celoti revidirane, nadaljnje revizije pa so bile izvedene leta 2001. Medtem ko so bili prejšnji predpisi sprejeti od zgoraj navzdol, so bili novi predpisi in prizadevanja zasnovani tako, da so vključevali mnenja prebivalcev. Pisec za Enciklopedijo korejske ljudske kulture je ta prizadevanja ocenil kot relativno uspešna.

=== Nedavna zgodovina ===
[[File:Seoul, Jongno District, Bukchon Hanok Village, Bukchon-ro 11-gil.jpg|thumb|299x299px|Ulična pokrajina (2026)]]

Po podatkih Centra za tradicionalno kulturo Bukčon je območje leta 2007 obiskalo 30.000 ljudi. Vendar pa se je po tem, ko je bila vas predstavljena v televizijskih programih, kot sta ''2 Days &amp; 1 Night'' in ''Personal Taste'', število leta 2010 povečalo na 318.000.&lt;ref&gt;{{navedi novice |last=Kim |first=Hyung-eun |date=16 November 2012 |title=Historic Bukchon besieged by tourists, businesses |url=http://koreajoongangdaily.joinsmsn.com/news/article/article.aspx?aid=2962405 |url-status=usurped |archive-url=https://archive.today/20130127002031/http://koreajoongangdaily.joinsmsn.com/news/article/article.aspx?aid=2962405 |archive-date=27 January 2013 |access-date=17 November 2012 |newspaper=Korea JoongAng Daily}}&lt;/ref&gt; Med oktobrom 2016 in junijem 2017 je Inštitut za raziskave turizma poročal, da je območje med tednom obiskalo približno 37.100 ljudi, ob vikendih pa 54.200 ljudi. Leta 2024 je območje obiskalo 6,4 milijona obiskovalcev. Veliko število obiskovalcev, zlasti v primerjavi z majhnim številom prebivalcev, je povzročilo pritožbe zaradi pretiranega turizma. Med letoma 2018 in 2023 se je število prebivalcev vasi zmanjšalo za 27,6 %, število pritožb prebivalcev pa se je povečalo s 56 na 202.

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{Commons category|Bukchon Hanok Village}}
* {{Official website|https://hanok.seoul.go.kr/front/eng/town/town01.do}}
* [https://english.visitseoul.net/walking-tour/BukchonHanokVillage/ENN000622 VisitSeoul.net page]
* [https://english.visitkorea.or.kr/svc/whereToGo/locIntrdn/rgnContentsView.do?vcontsId=97932 VisitKorea.or.kr page]

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Zgradbe in objekti v Seulu]]
[[Kategorija:Korejska arhitektura]]</text>
      <sha1>lkwp81a429ase5wkalhl8gpl6gtqrv9</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Rok Triller</title>
    <ns>0</ns>
    <id>584863</id>
    <revision>
      <id>6774091</id>
      <parentid>6725431</parentid>
      <timestamp>2026-11-03T09:05:56Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead. #IABot (v2.0.9.6)</comment>
      <origin>6774091</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5638" sha1="asgmwbf4sj714ixu53wero234jlcw7m" xml:space="preserve">{{KOI}}{{Infopolje Oseba
| ime = Rok Triller
| slika = 
| opis slike = 
| rojstni datum = 8. maj 1980
| rojstni kraj = [[Ljubljana]], [[Slovenija]]
| državljanstvo = [[Slovenci|slovensko]]
| poklic = [[Arhitekt]]
| znan po = Arhitekturnem delu v Sloveniji
|birth_date=8. Maj 1980, [[Ljubljana]]|alma_mater=Fakulteta za arhitekturo (UL FA), Ljubljana|citizenship=slovensko|education=Univerzitetni diplomirani inženir arhitekture|nationality=[[Slovenija]]|notable_works=Avtobusna postaja Koper (2020-2022)|occupation=Pooblaščeni arhitekt|organization=ARTP 
https://roktriller.eu/}}

'''Rok Triller''', [[slovenski]] [[arhitekt]], [[industrijski oblikovalec|oblikovalec]], *8. maj 1980, [[Ljubljana]], [[Slovenija]]. 

Deluje kot samostojni arhitekt v arhitekturnem studiu [[ARTP]] &lt;ref&gt;{{navedi splet |title=ARTP |url=https://roktriller.eu/|publisher=Arhitekt Rok Triller in partnerji}}&lt;/ref&gt; v Ljubljani.  Osredotoča se predvsem na načrtovanje stanovanjskih, poslovnih, industrijskih in javnih stavb, interierjev ter zunanjih ureditev.

== Življenje in delo ==
Rok Triller je diplomiral na [[Fakulteta za arhitekturo v Ljubljani|Fakulteti za arhitekturo]], [[Univerza v Ljubljani]] (UL FA), pod mentorstvom arhitekta doc. [[Primož Jeza]], u.d.i.a. Že v času študija se je udeleževal številnih natečajev in arhitekturnih delavnic. Po končanem študiju je odprl lastno arhitekturno prakso in sodeloval z drugimi arhitekturnimi biroji pri zasnovah in izvedbah večih arhitekturnih projektov različnih meril in namembnosti.   

V letih od 2012 do 2015 je deloval kot tehnični sodelavec na Fakulteti za arhitekturo pri predmetih Projektiranje in kompozicija IV in V ter Kreativno oblikovanje pod vodstvom docenta Primoža Jeze. 

Leta 2020 je začel delovati kot samostojni pooblaščeni arhitekt in je član Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS).&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=ZAPS |url=https://zaps.si/clanstvo/clani-v-zaps/imenik/?firstLetter=T&amp;surname=&amp;directory__form-submit= |publisher=Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije}}&lt;/ref&gt; 

== Izbrani projekti ==
* Avtobusna postaja Koper (2020–2022)&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Avtobusna postaja Koper |url=https://www.drustvo-dal.si/arhitektura_inventura/2023_avtobusna_postaja_koper |publisher=Društvo arhitektov Ljubljana}} {{Slepa povezava|date=november 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;

Avtobusni potniški terminal v Kopru predstavlja osrednje prometno vozlišče v regiji. Nahaja se na mestu starega avtobusnega postajališča ob vstopu v osrednji del mesta Koper. Nova postaja ponuja sodobno in prijetno izkušnjo potovanja z avtobusom, zasnovano z mislijo na udobje in potrebe potnikov. Postajo sestavlja osrednji plato s štirinajstimi peroni, z veliko streho in postajnim objektom. Zasnova postajališča izhaja iz značilnosti lokacije in jih smiselno nadgrajuje. Osrednji arhitekturni poudarek predstavlja elipsoidna streha z robno linijsko osvetlitvijo, ki objektu daje prepoznavno in sodobno podobo. Tlorisna zasnova postajnega objekta prav tako sledi eliptični obliki, kar ustvarja skladno in estetsko celoto. Objekt je armiranobetonsko pasovno temeljen in mikropilotiran s piloti premera 22 cm, ki segajo od 25 do 32 metrov globoko. Zunanja ureditev postaje je načrtovana brez arhitekturnih ovir in v celoti tlakovana s tlakovci, vse prometne površine so iz mikroarmiranega metličenega betona. Na ploščadi pred postajo sta dva majhna zelena otoka in samočistilni sanitarni objekt. Nova avtobusna postaja je del načrta spodbujanja trajnostne multimodalne urbane mobilnosti na slovenski obali. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.koper.si/wp-content/uploads/2020/08/03-IP-Avtobusna-postaja.pdf|title=Investicijski program - obnova avtobusne postaje|date=Avgust 2020|publisher=Mestna občina Koper}}&lt;/ref&gt;

Avtorji arhitekturne zasnove so doc. Sonja Miculinić, Vanda Žunič in Rok Triller. Pri projektu so sodelovali tudi Aida Beahan, Zelimhan Suleymanov in David Hosta. Avtobusni potniški terminal je bil zasnovan v arhitekturnem podjetju Omnia Arhing, d. o. o.

== Priznanja in nagrade ==
* Urbanistična in arhitekturna ureditev Vergerijevega trga, Koper (3. nagrada, urbanizem, 2006)&lt;ref&gt;{{navedi splet  |title= Urbanistična in arhitekturna ureditev Vergerijevega trga, Koper' | url=https://zaps.si/natecaji/ureditve-posameznih-obmocij-mestne-obcine-koper/19045-2/#tretja_nagrada |publisher=ZAPS}}&lt;/ref&gt;
* Nagrada Perspektivni za interier Juvebar (interier, 2007)&lt;ref&gt;{{navedi splet |title= Nagrada Perspektivni |url= https://zavodbig.com/portfolio-items/rok-triller/ |publisher= Zavod BIG |accessdate= 2025-06-05 |archive-date= 2025-05-17 |archive-url= https://web.archive.org/web/20250517204906/https://zavodbig.com/portfolio-items/rok-triller/ |url-status= dead }}&lt;/ref&gt;
* Mednarodna nagrada Maks Fabiani za delo Strokovne podlage za urbanistični načrt Luke Koper (urbanizem, 2015)&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Mednarodna nagrada Maks Fabiani|url=https://www.dupps.si/|publisher=Društvo urbanistov in prostorskih planerjev Slovenije}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
* BIG SEE Architecture Award 2024 - Winner, avtobusna postaja Koper (public, cultural buildings and infrastructure buildings, 2024)&lt;ref&gt;{{navedi splet |title= BIG SEE Architecture Award 2024 - Winner |url= https://bigsee.eu/avtobusna-postaja-koper/ |publisher= Zavod BIG, BIG SEE |accessdate= 2025-06-05 |archive-date= 2025-05-18 |archive-url= https://web.archive.org/web/20250518065141/https://bigsee.eu/avtobusna-postaja-koper/ |url-status= dead }}&lt;/ref&gt;

== Viri ==
&lt;references /&gt;</text>
      <sha1>asgmwbf4sj714ixu53wero234jlcw7m</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Pete Buttigieg</title>
    <ns>0</ns>
    <id>588446</id>
    <revision>
      <id>6773905</id>
      <parentid>6770483</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T19:33:48Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6)</comment>
      <origin>6773905</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="174528" sha1="pq8fw0rvtr5glhnd60wcaalnmxde1ru" xml:space="preserve">{{lektura}}
{{Infobox officeholder
| name                = Pete Buttigieg
| image               = Pete Buttigieg, Secretary of Transportation.jpg
| caption             = Uradni portret, 2022
| office              = 19. zvezni minister za promet ZDA
| president           = [[Joe Biden]]*
| deputy              = [[Polly Trottenberg]]
| term_start          = 3. Februar, 2021
| term_end            = 20. januar, 2025
| predecessor         = [[Elaine Chao]]
| successor           = [[Sean Duffy]]
| office1             = 32. Župan mesta South Bend
| term_start1         = 1.Januar, 2012
| term_end1           = 1.Januar, 2020
| predecessor1        = [[Steve Luecke]]
| successor1          = [[James Mueller (Indiana politician)|James Mueller]]
| birth_name          = Peter Paul Montgomery Buttigieg
| birth_date          = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_place         = &lt;!-- WD --&gt;
| death_date          = 
| death_place         = 
| party               = Demokratska stranka
| spouse              = {{marriage|[[Chasten Buttigieg|Chasten Glezman]]&lt;!-- Public figure infoxboxes use spouse's name prior to marriage. --&gt;|June 16, 2018}}
| children            = 2
| father              = [[Joseph Buttigieg]]
| education           = [[Harvard]] ([[Bachelor of Arts|BA]])&lt;br&gt;[[Oxford]] ([[Bachelor of Arts|BA]])
| signature           = Pete Buttigieg signature (1).png
| signature_alt       = Kurzivni podpis s črnikom
| branch              = {{tree list}}
* Mornarica ZDA
** Rezervist mornarice ZDA 
{{tree list/end}}
| branch_label        = Branch
| serviceyears_label  = Service&amp;nbsp;years
| serviceyears        = 2009–2017
| rank                = [[Lieutenant (navy)|poročnik]]
| unit                = [[Office of Naval Intelligence|Naval Intelligence]]
| battles             = [[War in Afghanistan (2001–2021)|vojna v Afghanistanu]]
| mawards             = {{longitem|{{ubil|[[Joint Service Commendation Medal]]}}}}
| module              = {{Listen
| pos                 = center
| embed               = yes
| filename            = Pete Buttigieg's opening statement on his nomination to be U.S. Secretary of Transportation.ogg
| title               = Buttigiegov glas
| type                = govor
| description         = Buttigieg's opening statement on his nomination for [[U.S. Secretary of Transportation]].&lt;br&gt;Recorded January 21, 2021}}
}}
'''Peter Paul Montgomery Buttigieg''' ([Butičič]{{Efn|tudi Butidžič}}), [[američani|ameriški]] [[politik]], [[Vojna mornarica Združenih držav Amerike|mornariški]] [[častnik]], * [[19. januar]] [[1982]].

Od leta 2021 do 2025 je bil 19. minister za promet Združenih držav Amerike. Kot član [[Demokratska stranka (Združene države Amerike)|Demokratske stranke]] je bil pred tem od leta 2012 do leta 2020 32. [[List of mayors of South Bend, Indiana|župan mesta South Bend v Indiani]], zaradi česar si je prislužil vzdevek &quot;'''župan Pete'''&quot;.

Buttigieg je diplomiral na [[Harvard|Harvardu]] in [[Univerza v Oxfordu|Univerzi v Oxfordu]], slednjo je obiskoval s [[Rhodes|štipendijo Rhodes]]. Leta 2007 je začel delati v podjetju za svetovanje menedžmentu[[McKinsey|McKinsey &amp; Company]], kjer je delal 3 leta. Od leta 2009 do leta 2017 je bil [[Urad za mornariško obveščevalno dejavnost|obveščevalni častnik]] v rezervnih silah ameriške mornarice, kjer je dosegel čin [[poročnik|poročnika]]. Leta 2014 je bil mobiliziran in za sedem mesecev napoten na vojno v Afganistanu. Preden je bil leta [[2011 South Bend mayoral election|2011]] izvoljen za župana South Benda, je Buttigieg sodeloval pri političnih kampanjah demokratov Jill Long Thompson, Joeja Donnellyja in [[John F. Kerry|Johna Kerryja]], leta [[2010 Indiana State Treasurer election|2010]] pa je neuspešno kandidiral kot demokratski kandidat za blagajnika zvezne države Indiana. Med županovanjem South Benda je Buttigieg leta 2015 [[Outiranje|razkril]] svojo homoseksualnost. Junija 2018 se je poročil s Chastenom Glezmanom, učiteljem in pisateljem. Buttigieg se je zavrnil tretji mandat kot župan.

Buttigieg je kandidiral na predsedniških primarnih volitvah Demokratske stranke leta 2020, svojo kampanjo za [[Volitve predsednika Združenih držav Amerike 2020|predsedniške volitve leta 2020]] pa je začel 14. aprila 2019. Postal je prvi odkrit gej moški, ki je začel demokratsko predsedniško kampanjo. {{Efn|Prior to Buttigieg's 2020 presidential candidacy, [[Fred Karger]], who is also openly gay, sought the [[2012 Republican Party presidential primaries|Republican Party nomination]] in [[2012 United States presidential election|2012]].&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://abc7.com/fred-karger-pete-buttigieg-gay-openly-presidential-candidate/5352757/ |title=Fred Karger, 1st openly gay presidential candidate, shares support for Pete Buttigieg |last=Munoz |first=Anabel |date=June 19, 2019 |work=[[KABC-TV]] |publisher=[[Walt Disney Television|ABC, Inc.]] |access-date=October 3, 2021}}&lt;/ref&gt;}} Kljub nizkim začetnim pričakovanjem je sredi leta 2019 pridobil pomemben zagon, ko je sodeloval na več srečanjih v mestni hiši in na televizijskih debatah. Buttigieg je tesno zmagal na volilnem zborovanju v Iowi in se na primarnih volitvah v New Hampshiru uvrstil na tesno drugo mesto. &lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=Astor|first=Maggie|url=https://www.nytimes.com/2020/02/01/us/politics/iowa-caucus-delegates-winner.html|title=How Will the Winner of the Iowa Caucuses Be Chosen? Here's What You Should Know|date=February 1, 2020|work=The New York Times|accessdate=February 9, 2020|last2=Stevens|first2=Matt|issn=0362-4331}}&lt;/ref&gt; &lt;ref name=&quot;Nilsen&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.vox.com/2020/2/11/21133087/bernie-sanders-new-hampshire-democratic-primary-winner-2020|title=Bernie Sanders just won the all-important New Hampshire primary|last=Nilsen|first=Ella|date=February 11, 2020|website=Vox|accessdate=February 15, 2020}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.businessinsider.com/bernie-won-iowa-popular-vote-buttigieg-electoral-college-2020-2|title=Why Bernie Sanders won Iowa's popular vote, but Pete Buttigieg may win the state's Electoral College|last2=Hickey|first=John|last=Haltiwanger|first2=Walt|date=February 7, 2020|website=Business Insider Australia|accessdate=February 21, 2020|archivedate=February 21, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200221214255/https://www.businessinsider.com.au/bernie-won-iowa-popular-vote-buttigieg-electoral-college-2020-2}}&lt;/ref&gt; Z zmago v Iowi je postal prvi odkrit gej kandidat, ki je zmagal na predsedniških primarnih volitvah ali volilnem zborovanju. Buttigieg je 1. marca 2020 preklical kandidaturo in naslednji dan podprl [[Joe Biden|Joeja Bidna]].

Novoizvoljeni predsednik Biden je decembra 2020 imenoval Buttigiega za svojega kandidata za ministra za promet. Njegova nominacija je bila potrjena 2. februarja 2021 z 86 glasovi za in s 13 proti, s čimer je postal prvi odkrit homoseksualni minister kabineta v zgodovini ZDA. {{Efn|[[Richard Grenell]], who is also gay, was appointed Acting [[Director of National Intelligence]] by President [[Donald Trump]] in 2020; however, the Director of National Intelligence is not a Cabinet secretary, but rather a Cabinet-level official and was not confirmed by the Senate.&lt;ref&gt;{{navedi novice|last1=Hebb|first1=Gina|date=February 2, 2021|title= Pete Buttigieg makes history as 1st openly gay Cabinet member confirmed by Senate|work=ABC News|url= https://abcnews.go.com/Politics/pete-buttigieg-makes-history-1st-openly-gay-cabinet/story?id=75633503&amp;cid=social_twitter_abcn|access-date=February 2, 2021}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Magni-2024&quot;&gt;{{cite journal | last=Magni | first=Gabriele | last2=Reynolds | first2=Andrew | title=Candidate Identity and Campaign Priming: Analyzing Voter Support for Pete Buttigieg’s Presidential Run as an Openly Gay Man | journal=Political Research Quarterly | volume=77 | issue=1 | date=2024 | issn=1065-9129 | doi=10.1177/10659129231194325 | doi-access=free | pages=184–198 | url=https://gabrielemagni.com/wp-content/uploads/2023/09/magni-reynolds_prq-2023_pete-buttigieg.pdf }}&lt;/ref&gt; For more information, see [[Cabinet of the United States]] and [[United States presidential line of succession]].}} Pri 38 letih je bil tudi najmlajši član kabineta v Bidnovi administraciji in najmlajša oseba, ki je kadarkoli opravljala funkcijo ministra za promet. Poročila v medijih so Buttigiega omenjala kot možnega podpredsedniškega kandidata [[Kamala Harris|Kamale Harris]] na začetku njene predsedniške kampanje leta 2024, &lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=Wren|first=Adam|last2=Cadelago|first2=Christopher|date=28 July 2024|title='We all realize it's unlikely.' But Pete Buttigieg's VP stock is rising.|url=https://www.politico.com/news/2024/07/28/pete-buttigieg-longshot-vp-harris-00171515|archiveurl=https://archive.today/20240728111043/https://www.politico.com/news/2024/07/28/pete-buttigieg-longshot-vp-harris-00171515|archivedate=July 28, 2024|work=[[Politico]]|accessdate=11 August 2024}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=Schleifer|first=Theodore|date=30 July 2024|title=Could Buttigieg Be Harris's V.P. Pick? His Donors Hope So.|url=https://www.nytimes.com/2024/07/30/us/politics/pete-buttigieg-kamala-harris-running-mate.html|work=[[The New York Times]]|accessdate=11 August 2024}}&lt;/ref&gt; čeprav na koncu ni bil izbran. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|date=July 24, 2024|title=Transportation Sec. Pete Buttigieg linked to running mate search|url=https://www.nbcchicago.com/dnc-chicago-2024/transportation-sec-pete-buttigieg-linked-to-running-mate-search/3499773/?amp=1|website=[[NBC News]]}}&lt;/ref&gt;

=== Zgodnja leta in kariera ===
Pete Buttigieg se je rodil 19. januarja 1982 v South Bendu v Indiani Jennifer &quot;Anne&quot; Montgomery in Josephu Anthonyju Buttigiegu II. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://heavy.com/news/2019/04/jennifer-montgomery-pete-buttigieg-mother/|title=Jennifer Anne Montgomery, Pete Buttigieg's Mother: 5 Fast Facts|last=Laviola|first=Erin|date=n.d.|website=Heavy.com|accessdate=August 22, 2021|archive-date=2020-11-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20201111210953/https://heavy.com/news/2019/04/jennifer-montgomery-pete-buttigieg-mother/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;Online version: {{Navedi splet|last=St. Martin|first=Victoria|date=January 28, 2019|title='It's been a good trip.' Father of Mayor Pete Buttigieg dies after illness|url=https://www.southbendtribune.com/news/local/it-s-been-a-good-trip-father-of-mayor-pete/article_9ef0258f-2f61-5ca0-b42a-1b5c72d1000b.html|id=[[NewsBank]] [https://southbendtribune.newsbank.com/doc/news/1713C8A0E8F89620?search_terms=%22It%27s%2Bbeen%2Ba%2Bgood%2Btrip%22&amp;text=%22It%27s%20been%20a%20good%20trip%22&amp;pub%255B0%255D=SBTS1&amp;pdate=2019-01-28 1713C8A0E8F89620].}} Print version: {{Navedi novice|date=January 28, 2019|title=Mayor's father dies after illness|work=South Bend Tribune|id=[[NewsBank]] [https://southbendtribune.newsbank.com/doc/news/1714AB1B0860D238?search_terms=%22It%27s%2Bbeen%2Ba%2Bgood%2Btrip%22&amp;pub%255B0%255D=SBTS&amp;text=%22It%27s%20been%20a%20good%20trip%22&amp;pdate=2019-01-28 1714AB1B0860D238].}}&lt;/ref&gt; &lt;ref name=&quot;NYTsuccessor&quot;&gt;{{Navedi novice|last=Gabriel|first=Trip|title=He's Not 'Mayor Pete' Anymore: Buttigieg's Successor Is Sworn In|url=https://www.nytimes.com/2020/01/01/us/politics/pete-buttigieg-mayor-south-bend.html|accessdate=February 12, 2020|work=The New York Times|date=January 1, 2020}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Pete Buttigieg: 2020 Presidential Election Candidate|url=https://www.nbcnews.com/politics/pete-buttigieg|website=NBC News|accessdate=March 26, 2021}}&lt;/ref&gt; Je edinec. Njegova starša sta se spoznala in poročila, ko sta bila zaposlena kot profesorja na Državni univerzi Nove Mehike. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.kaniewski.com/obituary/JosephA-Buttigieg|title=Obituary for Joseph A. Buttigieg|publisher=Kaniewski Funeral Homes}}&lt;/ref&gt; Njegov oče se je rodil v Hamrunu [[Malta|na Malti]] in se je izselil v Združene države Amerike, da bi doktoriral. &lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.washingtonpost.com/world/europe/in-malta-a-land-of-2850-buttigiegs-theyre-rooting-for-mayor-pete/2020/02/28/f906134e-58e1-11ea-8efd-0f904bdd8057_story.html|title=In Malta, a land of 2,850 Buttigiegs, they're rooting for Mayor Pete|last=Harlan|first=Chico|date=February 28, 2020|work=Washington Post|accessdate=May 20, 2022}}&lt;/ref&gt; &lt;ref name=&quot;Laviola&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://heavy.com/news/2019/04/joseph-buttigieg-pete-father/|title=Joseph Buttigieg, Pete Buttigieg's Father: 5 Fast Facts|last=Laviola|first=Erin|date=n.d.|website=Heavy.com|accessdate=August 22, 2021|archive-date=2021-08-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20210803152034/https://heavy.com/news/2019/04/joseph-buttigieg-pete-father/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Buttigiegov oče se je podal na kariero profesorja angleščine na Univerzi Notre Dame blizu South Benda. &lt;ref name=&quot;Laviola&quot; /&gt; &lt;ref name=&quot;Trebay-2018&quot;&gt;{{Navedi novice|url=https://www.nytimes.com/2018/06/18/fashion/weddings/mayor-peter-buttigieg-wedding-democratic-party.html|title=Pete Buttigieg might be President someday. He's already got the First Man.|last=Trebay|first=Guy|date=June 18, 2018|work=The New York Times|accessdate=April 1, 2019|archiveurl=https://archive.today/20190616213156/https://www.nytimes.com/2018/06/18/fashion/weddings/mayor-peter-buttigieg-wedding-democratic-party.html|archivedate=June 16, 2019}}&lt;/ref&gt; Tudi Buttigiegova mati je 29 let poučevala na Univerzi Notre Dame. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://news.nd.edu/news/in-memoriam-joseph-buttigieg-kenan-professor-emeritus-of-english/|title=In Memoriam: Joseph Buttigieg, Kenan Professor Emeritus of English|last=Brown|first=Dennis|date=January 27, 2019|website=Notre Dame News|publisher=University of Notre Dame|accessdate=July 22, 2021}}&lt;/ref&gt; Njegov oče, prevajalec ''Zaporniških zvezkov'' marksističnega filozofa [[Antonio Gramsci|Antonia Gramscija]] in urednik tridelne angleške izdaje, je vplival na sinovo odločitev za študij književnosti na fakulteti. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Manson|first=Joshua|date=March 2020|title=Pete Buttigieg Just Dealt a Blow to His Father's Legacy|url=https://jacobinmag.com/2020/03/pete-buttigieg-joseph-father-legacy-antonio-gramsci-bernie-sanders|accessdate=April 16, 2021|website=Jacobin}}&lt;/ref&gt;

=== Izobrazba ===
Buttigieg je bil odličnjak leta 2000 na Srednji šoli Sv. Jožefa  v South Bendu. &lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=Indiana State Treasurer: Pete Buttigieg|url=http://articles.southbendtribune.com/2010-10-24/news/29156030_1_economic-development-businesses-state-government|work=[[South Bend Tribune]]|date=October 24, 2010|accessdate=April 26, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190329053004/http://articles.southbendtribune.com/2010-10-24/news/29156030_1_economic-development-businesses-state-government|archivedate=March 29, 2019}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.saintjoehigh.com/apps/pages/index.jsp?uREC_ID=35482&amp;type=d&amp;termREC_ID=&amp;pREC_ID=39448|title=Alumni News – Alumni – Saint Joseph High School|website=[[St. Joseph High School (South Bend, Indiana)|St. Joseph High School]]|accessdate=July 22, 2021|archivedate=July 22, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210722171041/https://www.saintjoehigh.com/apps/pages/index.jsp?uREC_ID=35482&amp;type=d&amp;termREC_ID=&amp;pREC_ID=39448}}&lt;/ref&gt; Istega leta je osvojil prvo nagrado na natečaju za esej ''Profili poguma,'' ki ga je organizirala predsedniška knjižnica in muzej Johna F. Kennedyja. Odpotoval je v Boston, kjer je prevzel nagrado in se srečal s Caroline Kennedy ter z drugimi člani [[Družina Kennedy|družine Kennedy]]. Tema njegovega eseja je bila celovitost in politični pogum takratnega [[Predstavniški dom ameriškega kongresa|ameriškega predstavnika]] [[Bernie Sanders|Bernieja Sandersa]] iz [[Vermont|Vermonta]], enega od le dveh neodvisnih politikov v kongresu. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.jfklibrary.org/learn/education/profile-in-courage-essay-contest/past-winning-essays/2000-winning-essay-by-peter-buttigieg|title=2000 Winning Essay by Peter Buttigieg|first=Tom|last=McNaught|website=[[John F. Kennedy Presidential Library and Museum]]|date=May 2, 2000|accessdate=April 26, 2019}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.boston.com/news/politics/2019/04/02/pete-buttigieg-jfk-essay-contest-bernie-sanders|title=An 18-year-old Pete Buttigieg won a JFK Library essay contest. His subject was Bernie Sanders.|work=[[The Boston Globe]]|date=April 2, 2019|accessdate=April 3, 2019|first=Nik|last=DeCosta-Klipa}}&lt;/ref&gt; {{Efn|When Buttigieg wrote his ''Profiles in Courage'' essay in 2000, [[Virgil Goode]] was also an independent politician in the U.S. House of Representatives.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://bioguide.congress.gov/search/bio/G000280 |title=GOODE, Virgil H., Jr. (1946–) |website=[[Biographical Directory of the United States Congress]] |access-date=July 22, 2021}}&lt;/ref&gt;}}

Leta 2000 je bil Buttigieg eden od dveh študentov, izbranih za delegata iz Indiane v programu za mladino ameriškega senata, &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=United States Senate Youth Program: 2000 Alumni|url=https://ussenateyouth.org/alumni_pdf/2000%20Delegate%20Roster.pdf|website=United States Senate Youth Program: Alumni|publisher=William Randolph Hearst Foundation|accessdate=March 17, 2020}}&lt;/ref&gt; na letnem tekmovanju za štipendije, ki ga skupaj sponzorirata [[Senat Združenih držav Amerike|ameriški senat]] in fundacija Hearst. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=About: Overview|url=https://ussenateyouth.org/about_overview/|website=United States Senate Youth Program}}&lt;/ref&gt; V zadnjem letniku srednje šole je bil Buttigieg imenovan za najboljšega dijaka šole, izvoljen za predsednika zadnjega letnika in izbran za najverjetnejšega kandidata za predsednika ZDA. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://apnews.com/article/ap-top-news-in-state-wire-weekend-reads-south-bend-politics-307c51d12cee4dedb7c793ce79de95b7|title='A serious-minded kid:' Pete Buttigieg aimed high early|website=[[Associated Press News]]|date=November 25, 2019}}&lt;/ref&gt;

Po končani srednji šoli je Buttigieg obiskoval [[Univerza Harvard|Harvard]], kjer je študiral zgodovino in književnost. &lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.businessinsider.com/pete-buttigieg-mayor-of-south-bend-for-president-2020-election-2019-1|title=Pete Buttigieg, mayor of South Bend, Indiana, launches 2020 presidential bid|work=[[Business Insider]]|date=January 23, 2019|accessdate=March 25, 2019|first=Mariana|last=Alfaro}}&lt;/ref&gt; Postal je predsednik Študentskega svetovalnega odbora [[Harvard Institute of Politics|Harvardovega inštituta za politiko]] in sodeloval pri letni študiji inštituta o stališčih mladih do politike. &lt;ref name=&quot;Harvard Institute of Politics-2012&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://iop.harvard.edu/sites/default/files_new/011512_Iop_NL.pdf|title=Public Service Fast Track Former IOP Student Advisory Committee member Peter Buttigieg '04 elected mayor of South Bend|last=Harvard Institute of Politics|website=[[Harvard University]]|date=January 2012|accessdate=January 13, 2014|archiveurl=https://web.archive.org/web/20181028084521/http://www.iop.harvard.edu/sites/default/files_new/011512_Iop_NL.pdf|archivedate=October 28, 2018|authorlink=Harvard Institute of Politics}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.americanrhodes.org/assets/attachments/Scholars-Elect_2005_(TARS).pdf|title=American Rhodes Scholars-Elect for 2005|website=Americanrhodes.org|accessdate=June 18, 2015|archivedate=October 28, 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20181028084537/https://www.americanrhodes.org/assets/attachments/Scholars-Elect_2005_(TARS).pdf}}&lt;/ref&gt; Njegova dodiplomska naloga, ''The Quiet American's Errand into the Wilderness (Potovanje tihega Američana v divjino)'', je preučevala vpliv [[Puritanci|puritanizma]] na ameriško zunanjo politiko, kot se odraža v romanu [[Graham Greene|Grahama Greena]] ''[[The Quiet American|Tihi Američan]]''. &lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=8e1dNwAACAAJ|title=A Quiet American's Errand into the Wilderness|first=Pete|last=Buttigieg|publisher=[[Harvard University Press]]|year=2004}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://news.harvard.edu/gazette/story/2004/12/rhodes-scholars-announced-2/|title=Rhodes Scholars announced six talented students are Oxford-bound|first=Ken|last=Gewertz|date=December 2, 2004}}&lt;/ref&gt; Leta 2004 je ''[[Magna cum laude|z odliko]]'' diplomiral na Harvardu in bil izvoljen za člana [[Phi Beta Kappa]]. &lt;ref name=&quot;Harvard Gazette&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Phi Beta Kappa elects 92 seniors to Harvard chapter|url=https://news.harvard.edu/gazette/story/2004/06/phi-beta-kappa-elects-92-seniors-to-harvard-chapter/|website=[[Harvard Gazette]]|accessdate=January 28, 2017|date=June 10, 2004}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://mashable.com/article/7-things-to-know-about-pete-buttigieg|title=7 things to know about potential presidential candidate and confirmed Hufflepuff Pete Buttigieg|last=Krause|first=Rachel|date=March 17, 2019|website=[[Mashable]]|publisher=[[Ziff Davis]]|accessdate=July 22, 2021}}&lt;/ref&gt;

Buttigieg je prejel [[Rhodesova štipendija|Rhodesovo štipendijo]] za študij na [[Univerza v Oxfordu|Univerzi v Oxfordu]]. &lt;ref name=&quot;Harvard Gazette2&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Phi Beta Kappa elects 92 seniors to Harvard chapter|url=https://news.harvard.edu/gazette/story/2004/06/phi-beta-kappa-elects-92-seniors-to-harvard-chapter/|website=[[Harvard Gazette]]|accessdate=January 28, 2017|date=June 10, 2004}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.huffpost.com/entry/buttigieg-booker-rhodes-scholar_n_5dcf18ebe4b0d2e79f8cb305|title=There Are Two Rhodes Scholars Running For President. Only One Gets Mentioned.|last=Terkel|first=Amanda|date=November 19, 2019|website=[[HuffPost]]|publisher=[[BuzzFeed|BuzzFeed, Inc.]]|accessdate=July 22, 2021}}&lt;/ref&gt; Leta 2007 je po študiju na [[Pembroke College|Pembroke Collegeu v Oxfordu]] z odliko diplomiral [[diploma iz filozofskih/družboslovnih ved|iz]] filozofije, politologije in ekonomije. &lt;ref name=&quot;WallaceWells&quot;&gt;{{Navedi revijo|last=Wallace-Wells|first=Benjamin|date=February 9, 2019|title=Pete Buttigieg's quiet rebellion|url=https://www.newyorker.com/news/the-political-scene/pete-buttigiegs-quiet-rebellion|magazine=[[The New Yorker]]|access-date=March 21, 2019}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.pbs.org/weta/washingtonweek/blog-post/mayor-pete-buttigieg-7-things-you-need-know|title=Mayor Pete Buttigieg: 7 things you need to know|first=Roey|last=Hadar|date=April 15, 2019|website=Washington Week|accessdate=February 11, 2020|archivedate=February 23, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200223135716/https://www.pbs.org/weta/washingtonweek/blog-post/mayor-pete-buttigieg-7-things-you-need-know}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.oxfordmail.co.uk/news/18212247.pete-buttigieg-former-oxford-man-hoping-president/|title=The former Oxford resident who wants to be the first gay President|first=Pete|last=Hughes|website=Oxford Mail|date=February 5, 2020|accessdate=March 2, 2020}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://pcfna.org/?p=632,%20https://pcfna.org/?p=632|title=Mayor Pete Buttigieg '05 – From South Bend to Oxford ... and Back|accessdate=March 2, 2020}}&lt;/ref&gt; V Oxfordu je bil urednik revije ''Oxford International Review'' &lt;ref name=&quot;timesunion2march&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Buttigieg Plans State Treasurer Run|url=https://timesuniononline.com/Content/Default/News/Article/Buttigieg-Plans-State-Treasurer-Run/-3/224/46004|accessdate=September 18, 2019|date=March 2, 2010|archivedate=January 11, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200111201136/https://timesuniononline.com/Content/Default/News/Article/Buttigieg-Plans-State-Treasurer-Run/-3/224/46004}}&lt;/ref&gt; ter soustanovitelj &lt;ref name=&quot;timesunion2march&quot; /&gt; in član projekta Democratic Renaissance Project, neformalne debatne in diskusijske skupine približno dvanajstih oxfordskih študentov. &lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.npr.org/2019/12/03/784151111/pete-buttigieg-spent-his-younger-days-pushing-democrats-off-middle-ground|date=December 3, 2019|title=Pete Buttigieg Spent His Younger Days Pushing Democrats Off Middle Ground|first=Asma|last=Khalid|work=NPR}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.npr.org/2019/12/02/784225281/a-look-back-at-the-beginnings-of-pete-buttigiegs-political-ambitions|title=A Look Back At The Beginnings Of Pete Buttigieg's Political Ambitions|publisher=NPR|date=December 2, 2019|first=Asma|last=Khalid|work=All Things Considered}}&lt;/ref&gt;

=== Profesionalna kariera ===
Pred diplomo je bil Buttigieg preiskovalni pripravnik pri WMAQ-TV, čikaški podružnici NBC News. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Feder|first=Robert|title=NBC 5 mentor Renee Ferguson boosts Pete Buttigieg campaign|url=https://www.robertfeder.com/2019/04/15/nbc-5-mentor-renee-ferguson-boosts-pete-buttigieg-campaign/|website=Robert Feder|accessdate=September 18, 2019|date=April 15, 2019}}&lt;/ref&gt; Pripravništvo je opravljal tudi pri demokratki Jill Long Thompson med njeno neuspešno kandidaturo za kongres leta 2002. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Milligan|first=Susan|first2=Lauren|last2=Camera|title=Pete Buttigieg: Where He Stands|url=https://www.usnews.com/elections/pete-buttigieg|accessdate=May 16, 2020|date=October 11, 2019}}&lt;/ref&gt;

Po končanem študiju je Buttigieg leta 2004 več mesecev sodeloval pri predsedniški kampanji [[John F. Kerry|Johna Kerryja]] lkot specialist za politiko in raziskave v [[Arizona|Arizoni]] in [[Nova Mehika|Novi Mehiki]]. &lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=Colwell|first=Jack|date=May 16, 2010|title=If only he isn't too smart for the job|work=[[South Bend Tribune]]|page=E4|publication-place=South Bend, Ind.|id=[[NewsBank]] [https://southbendtribune.newsbank.com/doc/news/13DB1F8FC5F61F80?search_terms=%22If%2Bonly%2Bhe%2Bisn%27t%2Btoo%2Bsmart%2Bfor%2Bthe%2Bjob%22&amp;text=%22If%20only%20he%20isn%27t%20too%20smart%20for%20the%20job%22&amp;content_added=&amp;date_from=&amp;date_to=&amp;pub%255B0%255D=SBTS&amp;pdate=2010-05-16 13DB1F8FC5F61F80]. {{ProQuest|304294410}}.}}&lt;templatestyles src=&quot;Module:Citation/CS1/styles.css&quot;&gt;&lt;/templatestyles&gt;&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.tribstar.com/news/x552036157/Candidate-for-state-office-brings-campaign-to-city|title=Candidate for state office brings campaign to city|first=Arthur|last=Foulkes|date=April 8, 2010|access-date=2025-08-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20140114061216/http://www.tribstar.com/news/x552036157/Candidate-for-state-office-brings-campaign-to-city|archive-date=2014-01-14|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Med 2004 in 2005 je bil Buttigieg direktor konferenc skupine Cohen. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Groppe|first=Maureen|title=Indiana Democrat getting buzz in DNC race|url=https://www.indystar.com/story/news/politics/2017/02/19/indiana-democrat-getting-buzz-dnc-race/97944656/|accessdate=October 23, 2019|date=February 19, 2017}}&lt;/ref&gt; Leta 2006 je pomagal Joeju Donnellyju pri uspešni kongresni kampanji za kongres &lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Foulkes|first=Arthur|title=Candidate for state office brings campaign to city|url=http://tribstar.com/news/x552036157/Candidate-for-state-office-brings-campaign-to-city|accessdate=September 21, 2019|date=April 9, 2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20140114061216/http://www.tribstar.com/news/x552036157/Candidate-for-state-office-brings-campaign-to-city|archive-date=2014-01-14|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;[[Slika:Pete_Afghanistan_5.jpg_large.jpg|levo|sličica|224x224_pik|Buttigieg leta 2014 med služenjem v Afganistanu]]
Po diplomi na Oxfordski univerzi je Buttigieg leta 2007 postal svetovalec v čikaški pisarni podjetja McKinsey &amp; Company, &lt;ref name=&quot;10yearsoftaxreturns&quot;&gt;{{Navedi splet|last=Wang|first=Amy B.|last2=Itkowitz|first2=Colby|title=Pete Buttigieg releases 10 years of tax returns, jabs Trump for not doing the same|url=https://www.washingtonpost.com/politics/2019/04/30/pete-buttigieg-releases-years-tax-returns-jabs-trump-not-doing-same/|accessdate=October 23, 2019|date=April 30, 2019}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi splet|date=July 16, 2018|title=Interview: Peter Buttigieg|url=https://successfulsocieties.princeton.edu/interviews/peter-buttigieg|archiveurl=https://web.archive.org/web/20240116223056/https://successfulsocieties.princeton.edu/interviews/peter-buttigieg|archivedate=January 16, 2024|publisher=Princeton University, Innovations for Successful Societies}}&lt;/ref&gt; kjer je tri leta delal na področju energetike, maloprodaje, gospodarskega razvoja in logistike. &lt;ref name=&quot;Truman&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://trumanproject.org/home/team-view/peter-buttigieg/|title=Peter Buttigieg|publisher=[[Truman National Security Project]]|accessdate=July 22, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190417165402/http://trumanproject.org/home/team-view/peter-buttigieg/|archivedate=April 17, 2019|authorlink=Truman National Security Project}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi novice|first=Ashley|last=Balcerzak|url=https://publicintegrity.org/federal-politics/pete-buttigieg-election-president-candidate/|title=9 things to know about Pete Buttigieg|work=Center for Public Integrity|date=January 23, 2019}}&lt;/ref&gt; Med njegovimi strankami pri McKinseyju so bili zavarovalnica za zdravje Blue Cross Blue Shield iz Michigana ; prodajalec elektronike Best Buy ; kanadska veriga supermarketov Loblaws ; dve neprofitni okoljevarstveni skupini, Svet za obrambo naravnih virov in Fundacija za energijo; ter več ameriških vladnih agencij, Agencija za varstvo okolja (EPA), Ministrstvo za energijo, [[Ministrstvo za obrambo Združenih držav Amerike|Ministrstvo za obrambo]] in Pošta ZDA. &lt;ref&gt;{{Navedi novice|date=December 10, 2019|first=Reid J.|last=Epstein|first2=Stephanie|last2=Saul|url=https://www.nytimes.com/2019/12/10/us/politics/pete-buttigieg-mckinsey-clients.html|work=The New York Times|title=How Pete Buttigieg Spent His McKinsey Days: Blue Cross, Best Buy, U.S. Agencies}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi novice|date=December 10, 2019|work=The Washington Post|url=https://www.washingtonpost.com/politics/under-pressure-buttigieg-releases-names-of-former-mckinsey-clients/2019/12/10/3862fb9a-1b9a-11ea-8d58-5ac3600967a1_story.html|title=Under pressure, Buttigieg releases names of former McKinsey clients|first=Chelsea|last=Janes|first2=Amy B.|last2=Wang}}&lt;/ref&gt; Leta 2008 si je vzel dopust, da bi postal direktor raziskav za neuspešno kampanjo Jill Long Thompson za guvernerko Indiane. &lt;ref&gt;{{Navedi novice|first=Daniel|last=Strauss|title=Buttigieg releases timeline of McKinsey work|url=https://www.politico.com/news/2019/12/06/buttigieg-releases-mckinsey-timeline-077602|work=Politico|date=December 6, 2019}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.nwitimes.com/news/history/famous-hoosiers/jill-long-thompson/article_cbb78b0a-4f28-5865-83eb-6afe1f76a53b.html|title=Jill Long Thompson|first=Doug|last=Ross|date=February 9, 2016|website=The Times of Northwest Indiana|access-date=2025-08-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20200102192847/https://www.nwitimes.com/news/history/famous-hoosiers/jill-long-thompson/article_cbb78b0a-4f28-5865-83eb-6afe1f76a53b.html|archive-date=2020-01-02|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://justfacts.votesmart.org/candidate/biography/127151/pete-buttigieg|title=Pete Buttigieg's Biography|website=[[Project Vote Smart]]|date=January 13, 2014}}&lt;/ref&gt; Njegovo delo pri McKinseyju je vključevalo potovanja v Irak in Afganistan, o katerih redko govori. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://abcnews.go.com/Politics/mckinsey-mystery-pete-buttigiegs-foreign-policy-resume/story?id=63883038|title=The trips to war zones that Pete Buttigieg rarely talks about|first=Lee|last=Ferran|first2=Ali|last2=Dukakis|date=June 25, 2019|website=[[ABC News (United States)|ABC News]]}}&lt;/ref&gt; Buttigieg je leta 2010 zapustil McKinsey, da bi se lahko v celoti posvetil svoji kampanji za državnega blagajnika Indiane. &lt;ref name=&quot;10yearsoftaxreturns&quot; /&gt;

Buttigieg sodeluje s Trumanovim projektom nacionalne varnosti od leta 2005 in je sodelavec s strokovnim znanjem iz Afganistana in Pakistana. &lt;ref name=&quot;Truman2&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://trumanproject.org/home/team-view/peter-buttigieg/|title=Peter Buttigieg|publisher=[[Truman National Security Project]]|accessdate=July 22, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190417165402/http://trumanproject.org/home/team-view/peter-buttigieg/|archivedate=April 17, 2019|authorlink=Truman National Security Project}}&lt;/ref&gt; Leta 2014 je bil imenovan v svetovalni odbor organizacije. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.wndu.com/home/headlines/Buttigieg-named-to-national-security-organizations-board-259842211.html|date=May 19, 2014|title=Mayor Buttigieg named to national security organization's board|accessdate=July 22, 2021|publisher=[[WNDU-TV]]|archiveurl=https://web.archive.org/web/20191012203453/https://www.wndu.com/home/headlines/Buttigieg-named-to-national-security-organizations-board-259842211.html|archivedate=October 12, 2019|authorlink=WNDU-TV}}&lt;/ref&gt; &lt;ref name=&quot;Harvard Institute of Politics-20122&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://iop.harvard.edu/sites/default/files_new/011512_Iop_NL.pdf|title=Public Service Fast Track Former IOP Student Advisory Committee member Peter Buttigieg '04 elected mayor of South Bend|last=Harvard Institute of Politics|website=[[Harvard University]]|date=January 2012|accessdate=January 13, 2014|archiveurl=https://web.archive.org/web/20181028084521/http://www.iop.harvard.edu/sites/default/files_new/011512_Iop_NL.pdf|archivedate=October 28, 2018|authorlink=Harvard Institute of Politics}}&lt;/ref&gt;

=== Vojaška služba ===
Buttigieg se je pridružil rezervni enoti ameriške mornarice prek programa za neposredne častnike (DCO) in septembra 2009 prisegel kot [[praporščak]] v pomorski obveščevalni službi. &lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=How Pete Buttigieg went from being a war protester to serving in the Navy|first=Steve|last=Hendrix|first2=Josh|last2=Partlow|url=https://www.stripes.com/news/us/how-pete-buttigieg-went-from-being-a-war-protester-to-serving-in-the-navy-1.592353|work=[[Stars and Stripes (newspaper)|Stars and Stripes]]|date=July 29, 2019|accessdate=January 3, 2020|archivedate=January 4, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200104004514/https://www.stripes.com/news/us/how-pete-buttigieg-went-from-being-a-war-protester-to-serving-in-the-navy-1.592353}}&lt;/ref&gt; Med svojim županskim mandatom si je vzel sedemmesečni dopust, da bi se leta 2014 napotil v Afganistan. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://peteforamerica.com/meet-pete/|title=Meet Pete|website=Pete For America|accessdate=September 5, 2019|archivedate=March 2, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200302173315/https://peteforamerica.com/meet-pete/}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.scribd.com/document/408662295/Buttigieg-s-Military-Records|title=Buttigieg's Military Records (6.4K views)|website=Scribd|accessdate=May 9, 2019}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi splet|first=Erin|last=Blasko|url=http://www.southbendtribune.com/news/local/navy-reserve-to-deploy-buttigieg-to-afghanistan/article_5ccb3a3a-1bd1-11e3-bec9-0019bb30f31a.html|title=Navy Reserve to deploy Buttigieg to Afghanistan|date=September 13, 2013}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=South Bend mayor back from Afghanistan deployment|url=https://www.navytimes.com/story/military/guard-reserve/2014/09/26/south-bend-mayor-back-from-afghanistan-deployment/16254055|work=[[Navy Times]]|date=September 26, 2014|accessdate=April 26, 2019}}&lt;/ref&gt; Medtem ko je bil tam, je bil Buttigieg del enote, dodeljene za odkrivanje in prekinjanje mrež financiranja terorizma. Del tega je opravljal na letalski bazi Bagram, bil pa je tudi oborožen voznik za svojega poveljnika na več kot 100 vožnjah v [[Kabul]], kjer je bil zadolžen za opazovanje zased in eksplozivnih naprav ob cestah ter zagotavljanje varovanja vozila. Buttigieg je to vlogo v šali poimenoval &quot;vojaški Uber &quot;. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.cnn.com/2019/05/17/politics/buttigieg-military-service-2020/index.html|title=Buttigieg wields his military credentials: 'It's not like I killed Bin Laden,' but it was dangerous|last=Zeleny|first=Jeff|website=CNN|date=May 17, 2019}}&lt;/ref&gt; Med napotitvijo v Afganistanu je bil Buttigieg dodeljen tudi afganistanski celici za financiranje groženj, [[Protiteroristično bojevanje|protiteroristični]] enoti, ki je ciljala na financiranje talibanskega upora. &lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=Buttigieg|first=Pete|date=October 5, 2014|title=Buttigieg reflects on Afghanistan and return to South Bend|url=https://www.southbendtribune.com/news/local/buttigieg-reflects-on-afghanistan-and-return-to-south-bend/article_8f27067e-a123-525e-9bab-4d8c52e479ae.html|work=[[South Bend Tribune]]|accessdate=April 26, 2019}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=Blasko|first=Erin|date=June 22, 2014|title=From South Bend to Afghanistan: Buttigieg opens up about military mission|url=https://www.southbendtribune.com/news/politics/from-south-bend-to-afghanistan/article_376699a6-f9f2-11e3-b178-0017a43b2370.html|work=[[South Bend Tribune]]|accessdate=April 26, 2019}}&lt;/ref&gt; Buttigieg je bil odlikovan z medaljo za pohvalo skupnih služb, &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://taskandpurpose.com/analysis/pete-buttigieg-call-me/|title=Hey Pete Buttigieg. I haven't met you. This is crazy. Here's my number. So call me maybe?|last=Schogol|first=Jeff|date=June 17, 2019|website=[[Task &amp; Purpose]]|publisher=Brookline Media|accessdate=July 22, 2021}}&lt;/ref&gt; leta 2017 pa je zapustil rezervo ameriške mornarice. &lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=Pak|first=Nataly|title=Who is Pete Buttigieg?|url=https://abcnews.go.com/Politics/peter-buttigieg/story?id=60731298|accessdate=March 29, 2019|work=[[ABC News (United States)|ABC News]]|date=January 31, 2019}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Jamerson|first=Joshua|last2=Kesling|first2=Ben|title=Buttigieg Leans In on His Military Service|website=[[The Wall Street Journal]]|date=May 20, 2019|url=https://www.wsj.com/articles/buttigieg-leans-in-on-his-military-service-11558357127|accessdate=June 29, 2019}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.desmoinesregister.com/story/news/elections/presidential/caucus/2019/11/12/iowa-caucuses-democrat-mayor-pete-buttigieg-military-service-veteran-outreach-navy-reserve/2519696001/|title=Pete Buttigieg, one of few presidential candidates with military experience, is reaching out to Iowa veterans|last=Rodriguez|first=Barbara|date=November 12, 2019|website=[[The Des Moines Register]]|accessdate=July 22, 2021}}&lt;/ref&gt;

=== Volitve za blagajnika zvezne države Indiana ===
[[File:PeteButtigieg.JPG|link=https://en.wikipedia.org/wiki/File:PeteButtigieg.JPG|sličica|237x237_pik|Buttigieg campaign photo for [[:en:Indiana_State_Treasurer|Indiana State Treasurer]] in March 2010]]
Buttigieg je bil leta 2010 [[Demokratska stranka (Združene države Amerike)|demokratski]] kandidat za državnega blagajnika Indiane. Prejel je 37,5 odstotka glasov in izgubil proti [[Republikanska stranka (Združene države Amerike)|republikanskemu]] senatorju Richardu Mourdocku. &lt;ref&gt;{{Navedi poročilo|url=https://indianavoters.in.gov/PublicContent/Historical/2010_ELECTION_RESULTS_155618.pdf|title=2010 Indiana Election Report|date=2010|publisher=Indiana Election Division, Indiana state government|page=66}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.usatoday.com/story/news/politics/elections/2019/04/14/pete-buttigieg-faces-hurdles-2020-white-house-bid-heres-why/3440568002/|title=Rising star? 7 hurdles facing Democrat Pete Buttigieg's 2020 presidential campaign|last=Groppe|first=Maureen|date=April 14, 2019|work=[[USA Today]]|accessdate=April 22, 2019}}&lt;/ref&gt; Velik del Buttigiegove kampanje se je osredotočil na kritiziranje Mourdocka, ker je vlagal državne pokojninske sklade v Chryslerjeve junk obveznice, kar je imelo za posledico tožbo proti stečaju in prestrukturanju Chryslerja, s posledico, kot je Buttigieg trdil, da so ogrožena delovna mesta v Chryslerju v zvezni državi Indiana. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Webb|first=Jon|title=Pete Buttigieg lost his first race to a former Vanderburgh County commissioner|url=https://www.courierpress.com/story/opinion/columnists/jon-webb/2019/04/03/pete-buttigieg-got-trounced-his-first-indiana-campaign/3341473002/|accessdate=September 15, 2019|date=April 3, 2019}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=Allen|first=Kevin|date=September 10, 2010|title=Candidates spar on Chrysler suit|work=South Bend Tribune|page=B1|publication-place=South Bend, Ind.|id=[[NewsBank]] [https://southbendtribune.newsbank.com/doc/news/13DB200175C73258?search_terms=%22candidates%2Bspar%2Bon%2BChrysler%2Bsuit%22&amp;text=%22candidates%20spar%20on%20Chrysler%20suit%22&amp;content_added=&amp;date_from=&amp;date_to=&amp;pub%255B0%255D=SBTS&amp;pdate=2010-09-10 13DB200175C73258]. {{ProQuest|750514412}}.}}&lt;templatestyles src=&quot;Module:Citation/CS1/styles.css&quot;&gt;&lt;/templatestyles&gt;&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Howey|first=Brian|title=HOWEY: A fascinating race for state treasurer|url=https://www.newsandtribune.com/opinion/columns/howey-a-fascinating-race-for-state-treasurer/article_ebc565a2-8cab-5019-8c67-220a5a9436d1.html|website=News and Tribune|accessdate=September 18, 2019|date=July 3, 2010}}&lt;/ref&gt;

=== Župan South Benda ===

==== Prvi mandat ====
Buttigieg je leta 2011 kandidiral za demokratsko nominacijo za župana South Benda. V oddaji PBS Michiana–WNIT je izrazil željo po ponovnem vzponu South Benda, zlasti kar se novih delovnih mest in izobraževanja tiče. &lt;ref&gt;{{Navedi AV medij|date=April 28, 2011|title=Meet the 2011 South Bend Mayoral Candidates|medium=Television broadcast|url=https://www.youtube.com/watch?v=F0lC4cvCx98|accessdate=August 22, 2021|time=5:52|publisher=Michiana Public Broadcasting Corporation}}&lt;/ref&gt; Buttigieg se je zavzemal tudi za druga vprašanja, kot so iskanje mednarodnih naložb, &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Regional and Global Connections|url=http://www.peteforsouthbend.com/issues/regional-and-global-connections|website=Pete Buttigieg for South Bend Mayor|date=2011|accessdate=August 22, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110219174259/http://www.peteforsouthbend.com/issues/regional-and-global-connections|archivedate=February 19, 2011}}&lt;/ref&gt; večja prisotnost policije in drugih varnostnih strokovnjakov &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Safe Neighborhoods|url=http://www.peteforsouthbend.com/issues/safe-neighborhoods|website=Pete Buttigieg for South Bend Mayor|date=2011|accessdate=August 22, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110219174315/http://www.peteforsouthbend.com/issues/safe-neighborhoods|archivedate=February 19, 2011}}&lt;/ref&gt; ter izboljšanje mestnih storitev. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=A City that Works for You|url=http://www.peteforsouthbend.com/issues/user-friendly-services|website=Pete Buttigieg for South Bend Mayor|date=2011|accessdate=August 22, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110219174107/http://www.peteforsouthbend.com/issues/user-friendly-services|archivedate=February 19, 2011}}&lt;/ref&gt; Buttigieg je 3. maja 2011 zmagal na primarnih volitvah proti štirim nasprotnikom in prejel 7663 glasov. &lt;ref&gt;{{Navedi novice|date=2011-05-04|title=Final results of municipal primaries|url=https://newspapers.com/article/the-south-bend-tribune-final-results-of/146218605/|accessdate=2024-04-28|work=[[The South Bend Tribune]]|location=South Bend, Indiana|page=B8}}&lt;/ref&gt; Buttigiega so izvolili za župana South Benda na splošnih volitvah novembra 2011 z 10.991 od 14.883 oddanih glasov, to je z 74 odstotki vseh glasov. &lt;ref name=&quot;fuller2014&quot;&gt;{{Navedi novice|last=Fuller|first=Jaime|title=The most interesting mayor you've never heard of|url=https://www.washingtonpost.com/blogs/the-fix/wp/2014/03/10/the-most-interesting-mayor-youve-never-heard-of/|accessdate=June 19, 2015|work=The Washington Post|date=March 10, 2014}}&lt;/ref&gt;  Buttigieg je funkcijo prevzel januarja 2012 pri 29 letih in postal drugi najmlajši župan v zgodovini South Benda {{Efn|[[Schuyler Colfax III]] had become mayor in 1898 at age 28.&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=Sloma |first=Tricia |date=November 9, 2011 |title=Pete Buttigieg becomes second youngest mayor in South Bend |url=https://www.wndu.com/home/headlines/Pete_Buttigieg_becomes_second_youngest_mayor_in_South_Bend_133521918.html |website=WNDU-TV |location=South Bend, Indiana |access-date=April 12, 2019 |archive-date=April 12, 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190412173505/https://www.wndu.com/home/headlines/Pete_Buttigieg_becomes_second_youngest_mayor_in_South_Bend_133521918.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;}} ter takrat najmlajši župan ameriškega mesta z več kot 100.000 prebivalci. &lt;ref name=&quot;fuller2014&quot; /&gt;

Potem ko je zvezna preiskava ugotovila, da je policija South Benda nezakonito posnela telefonske klice več policistov, je Buttigieg leta 2012 degradiral policijskega načelnika Darryla Boykinsa. &lt;ref name=&quot;TimelineCareer&quot;&gt;{{Navedi novice|title=From youngest mayor to Smart Streets: A timeline of Pete Buttigieg's political career|url=https://www.southbendtribune.com/news/local/from-youngest-mayor-to-smart-streets-a-timeline-of-pete/article_74f5ca74-ddb4-5bc3-915f-a4773c7db8f8.html|work=[[South Bend Tribune]]|date=December 17, 2018|accessdate=April 26, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20181218014331/https://www.southbendtribune.com/news/local/from-youngest-mayor-to-smart-streets-a-timeline-of-pete/article_74f5ca74-ddb4-5bc3-915f-a4773c7db8f8.html|archivedate=December 18, 2018}}&lt;/ref&gt; {{Efn|Boykins had first been appointed in 2008 by Mayor [[Steve Luecke]], and he was reappointed by Buttigieg earlier in 2012.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.abc57.com/news/former-police-chief-darryl-boykins-has-noteworthy-career-before-resignation|title=Former Police Chief Darryl Boykins has noteworthy career before resignation|website=ABC57}}&lt;/ref&gt;}} Buttigieg je odpustil tudi direktorja za komunikacije oddelka, ki je sicer posnetke odkril, vendar je na Boykinsov ukaz še naprej snemal telefonski pogovor. &lt;ref name=&quot;TimelineCareer&quot; /&gt; Direktor za komunikacije policije je trdil, da so posnetki zajeli štiri višje policiste, ki so dajali rasistične pripombe in razpravljali o nezakonitih dejanjih. &lt;ref name=&quot;TimelineCareer&quot; /&gt; &lt;ref name=&quot;Buckley&quot;&gt;{{Navedi splet|last=Buckley|first=Madeline|last2=Wright|first2=Lincoln|title=Judge's ruling on police wiretap tapes leaves questions unanswered|url=http://www.southbendtribune.com/news/local/judge-s-ruling-on-police-wiretap-tapes-leaves-questions-unanswered/article_463c08a0-9c3e-11e4-abb2-47b9f9547b68.html|accessdate=July 31, 2017}}&lt;/ref&gt;

Buttigieg je zapisal, da je svojo &quot;prvo resno napako kot župan&quot; storil kmalu po nastopu funkcije leta 2012, ko se je odločil zahtevati Boykinsov odstop. Boykins je s podporo podpornikov in pravnega svetovalca zahteval ponovno zaposlitev. Ko je Buttigieg njegovo zahtevo zavrnil, je Boykins kot prvi afroameriški šef policije v mestu tožil mesto zaradi rasne diskriminacije, &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Years-old controversy surrounding secret police tapes is newly relevant amid Pete Buttigieg's rise|url=https://m.cnn.com/en/article/h_674f0bdf6334d3bdeeba13a137add954|website=[[CNN]]|accessdate=April 28, 2019|archivedate=April 28, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190428002517/https://m.cnn.com/en/article/h_674f0bdf6334d3bdeeba13a137add954}}&lt;/ref&gt; pri čemer je trdil, da je politika snemanja obstajala tudi pod prejšnjimi šefi policije, ki so bili belci. &lt;ref name=&quot;Easley-2019&quot;&gt;{{Navedi splet|last=Easley|first=Jonathan|title=Secret tapes linger over Buttigieg's meteoric rise|url=https://thehill.com/homenews/campaign/438669-secret-tapes-linger-over-buttigiegs-meteoric-rise|website=[[The Hill (newspaper)|The Hill]]|accessdate=April 28, 2019|date=April 15, 2019}}&lt;/ref&gt; Buttigieg je tožbe, ki so jih vložili Boykins in štirje policisti, poravnal zunajsodno za več kot 800.000 dolarjev. &lt;ref name=&quot;TimelineCareer2&quot;&gt;{{Navedi novice|title=From youngest mayor to Smart Streets: A timeline of Pete Buttigieg's political career|url=https://www.southbendtribune.com/news/local/from-youngest-mayor-to-smart-streets-a-timeline-of-pete/article_74f5ca74-ddb4-5bc3-915f-a4773c7db8f8.html|work=[[South Bend Tribune]]|date=December 17, 2018|accessdate=April 26, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20181218014331/https://www.southbendtribune.com/news/local/from-youngest-mayor-to-smart-streets-a-timeline-of-pete/article_74f5ca74-ddb4-5bc3-915f-a4773c7db8f8.html|archivedate=December 18, 2018}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Peterson|first=Mark|title=Largest settlement yet on SB police tapes case|url=http://www.wndu.com/home/headlines/Largest-settlement-yet-on-SB-poilce-tapes-case--246962351.html|archiveurl=https://web.archive.org/web/20191219021303/https://www.wndu.com/home/headlines/Largest-settlement-yet-on-SB-poilce-tapes-case--246962351.html|website=WNDU-TV|date=February 24, 2014|archivedate=December 19, 2019|accessdate=October 3, 2021}}&lt;/ref&gt; Zvezni sodnik je leta 2015 razsodil, da Boykinsovi posnetki kršijo zvezni zakon o prisluškovanju. &lt;ref name=&quot;Buckley2&quot;&gt;{{Navedi splet|last=Buckley|first=Madeline|last2=Wright|first2=Lincoln|title=Judge's ruling on police wiretap tapes leaves questions unanswered|url=http://www.southbendtribune.com/news/local/judge-s-ruling-on-police-wiretap-tapes-leaves-questions-unanswered/article_463c08a0-9c3e-11e4-abb2-47b9f9547b68.html|accessdate=July 31, 2017}}&lt;/ref&gt; Buttigieg je bil pod pritiskom političnih nasprotnikov, da objavi osem posnetkov, vendar je dejal, da sedmih od njih ni mogoče objaviti, pri čemer se je skliceval na zvezni zakon o prisluškovanju. &lt;ref name=&quot;TimelineCareer2&quot; /&gt; &lt;ref name=&quot;Buckley2&quot; /&gt; Ni bilo jasno, ali bi objava osmega posnetka kršila kakšne zakone. &lt;ref name=&quot;Buckley2&quot; /&gt; Sodnik višjega sodišča okrožja St. Joseph, Steve Hostetler, je obravnaval primer za izdajo petih kaset. &lt;ref name=&quot;Easley-2019&quot; /&gt; Sodnik Hostetler je odločil, da je treba kasete izdati mestnemu svetu South Benda maja 2021. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.usnews.com/news/best-states/indiana/articles/2021-05-11/judge-police-recordings-to-be-released-once-appeals-heard|title=Judge: Police Recordings to Be Released Once Appeals Heard|date=May 11, 2021|website=[[U.S. News &amp; World Report]]|accessdate=July 22, 2021}}&lt;/ref&gt;

Kot župan je Buttigieg spodbujal številne razvojne in prenovitvene projekte. &lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=A Company Town Reinvents Itself In South Bend, Ind.|first=Sonari|last=Glinton|url=https://www.npr.org/2012/07/05/155916837/a-company-town-reinvents-itself-in-south-bend-ind|work=[[NPR]]|accessdate=October 28, 2019|date=June 28, 2012}}&lt;/ref&gt; Buttigieg je bil vodilna osebnost pri ustvarjanju nočnega laserskega prikaza vzdolž ulice St. v središču South Benda.{{Presledki}}Pot ob reki Joseph kot javna umetnost. Projekt je stal 700.000 dolarjev, ki so bili zbrani iz zasebnih sredstev. &lt;ref name=&quot;Sikich&quot;&gt;{{Navedi novice|last=Sikich|first=Chris|date=March 21, 2019|title=Pete Buttigieg says he's mayor of a turnaround city. Here's how that claim stands up|url=https://www.indystar.com/story/news/politics/2019/03/21/pete-buttigieg-democratic-presidential-hopeful-south-bend-indiana-turnaround-city/3165477002|work=[[The Indianapolis Star]]|accessdate=April 26, 2019}}&lt;/ref&gt; Instalacija »River Lights« je bila odkrita maja 2015 v okviru praznovanja 150. obletnice mesta. &lt;ref name=&quot;TimelineCareer3&quot;&gt;{{Navedi novice|title=From youngest mayor to Smart Streets: A timeline of Pete Buttigieg's political career|url=https://www.southbendtribune.com/news/local/from-youngest-mayor-to-smart-streets-a-timeline-of-pete/article_74f5ca74-ddb4-5bc3-915f-a4773c7db8f8.html|work=[[South Bend Tribune]]|date=December 17, 2018|accessdate=April 26, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20181218014331/https://www.southbendtribune.com/news/local/from-youngest-mayor-to-smart-streets-a-timeline-of-pete/article_74f5ca74-ddb4-5bc3-915f-a4773c7db8f8.html|archivedate=December 18, 2018}}&lt;/ref&gt; Prav tako je nadzoroval uvedbo sistema [[3-1-1]] v mestu leta 2013. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Bell|first=Kyle W.|title=Mayor Buttigieg Announces Re-Election Bid|url=https://southbendvoice.com/2014/11/18/mayor-buttigieg-announces-re-election-bid/|website=South Bend Voice|accessdate=September 17, 2019|date=November 18, 2014}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Blasko|first=Erin|title=Mayor's budget calls for 'smart streets'|url=https://www.southbendtribune.com/news/local/mayor-s-budget-calls-for-smart-streets/article_c2e13f62-0548-11e3-b024-0019bb30f31a.html|date=August 15, 2013}}&lt;/ref&gt; Buttigiegova administracija je nadzorovala prodajo številnih nepremičnin v mestni lasti. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Final purchase agreement approved in sale of SB Blackthorn Golf Course|url=https://www.wndu.com/home/headlines/Final-purchase-agreemet-approved-for-sale-of-SB-Backthorn-Golf-Course-288733121.html|publisher=WNDU-TV|accessdate=November 17, 2019|date=January 15, 2015|archivedate=November 17, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20191117082228/https://www.wndu.com/home/headlines/Final-purchase-agreemet-approved-for-sale-of-SB-Backthorn-Golf-Course-288733121.html}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Peterson|first=Mark|title=South Bend considers selling Blackthorn, Elbel golf courses|url=https://www.wndu.com/home/headlines/South-Bend-considers-selling-Blackthorn-Elbel-golf-courses--274671731.html|publisher=WNDU-TV|accessdate=November 17, 2019|date=September 10, 2014|archivedate=November 3, 2014|archiveurl=https://web.archive.org/web/20141103051622/https://www.wndu.com/home/headlines/South-Bend-considers-selling-Blackthorn-Elbel-golf-courses--274671731.html}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Allen|first=Kevin|title=Mothballed no more: South Bend selling city-owned land for new projects|url=https://www.southbendtribune.com/news/business/mothballed-no-more-south-bend-selling-city-owned-land-for/article_2fdd294a-c052-5d8d-bdbb-3ca596d5b68f.html|accessdate=November 21, 2019|date=January 10, 2016}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Allen|first=Kevin|title=Officials celebrate LaSalle Hotel revamp|url=https://www.southbendtribune.com/news/local/officials-celebrate-lasalle-hotel-revamp/article_b304a3f2-6fcc-5904-a95f-b7b3d8ec95d7.html|accessdate=November 21, 2019|date=April 25, 2015}}&lt;/ref&gt; Eden od Buttigiegovih značilnih programov je bila »Pobuda za prazne in zapuščene nepremičnine«. Lokalno znana kot ''1000 nepremičnin v 1000 dneh'', je bil to projekt za popravilo ali rušenje propadajočih nepremičnin po South Bendu. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Vacant &amp; Abandoned Properties Initiative|url=http://www.ci.south-bend.in.us/government/content/vacant-abandoned-properties-initiative|publisher=City of South Bend|accessdate=June 24, 2014|archiveurl=https://web.archive.org/web/20131112180402/http://www.ci.south-bend.in.us/government/content/vacant-abandoned-properties-initiative|archivedate=November 12, 2013}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=Blasko|first=Erin|title=1,000 properties in 1,000 days|url=http://articles.southbendtribune.com/2013-02-28/news/37337888_1_mayor-pete-buttigieg-properties-neighborhoods|accessdate=September 24, 2014|work=[[South Bend Tribune]]|date=February 28, 2013|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140927002737/http://articles.southbendtribune.com/2013-02-28/news/37337888_1_mayor-pete-buttigieg-properties-neighborhoods|archivedate=September 27, 2014}}&lt;/ref&gt; Program je dosegel svoj cilj dva meseca pred predvidenim koncem novembra 2015. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Progress Update|url=https://www.southbendin.gov/government/content/progress-update|publisher=City of South Bend|date=July 10, 2017|accessdate=July 18, 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170808075017/https://www.southbendin.gov/government/content/progress-update|archivedate=August 8, 2017}}&lt;/ref&gt; Do dneva tisoč programa, pred koncem Buttigiegovega prvega mandata, je bilo skoraj 40 odstotkov ciljnih hiš popravljenih, 679 pa jih je bilo porušenih ali pa je bila za rušenje sklenjena pogodba. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://southbendin.gov/wp-content/uploads/2018/05/VA-Community-Update-Presentation.pdf|title=Vacant and Abandoned Properties, 1,000 Houses in 1,000 Days: Community Update|date=December 7, 2015|website=City of South Bend|accessdate=October 15, 2019}}&lt;/ref&gt; Buttigieg je opazil dejstvo, da so bili porušeni številni domovi v skupnostih barvnih ljudi, kar je privedlo do zgodnjega nezaupanja med mestom in temi skupnostmi. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.vox.com/2019/6/27/18759807/pete-buttigieg-town-hall-protesters-police-shooting-2020|title=Pete Buttigieg and the controversy around racial tensions in South Bend, explained|website=[[Vox (website)|Vox]]|accessdate=October 28, 2019|date=June 27, 2019}}&lt;/ref&gt;

Med županovanjem je Buttigieg sedem mesecev služil v Afganistanu kot poročnik v rezervi ameriške mornarice, v Združene države pa se je vrnil 23. septembra 2014. &lt;ref name=&quot;ReturntoUSA&quot;&gt;{{Navedi novice|last=Bell|first=Kyle|title=Mayor Buttigieg Reports Being Back on US Soil|url=https://southbendvoice.com/2014/09/24/mayor-buttigieg-reports-being-back-on-us-soil/|accessdate=September 24, 2014|work=South Bend Voice}}&lt;/ref&gt; V njegovi odsotnosti je funkcijo izvršnega direktorja od februarja 2014 do oktobra 2014, ko se je Buttigieg vrnil na mesto župana, opravljal podžupan Mark Neal, mestni kontrolor South Benda. &lt;ref name=&quot;fuller20142&quot;&gt;{{Navedi novice|last=Fuller|first=Jaime|title=The most interesting mayor you've never heard of|url=https://www.washingtonpost.com/blogs/the-fix/wp/2014/03/10/the-most-interesting-mayor-youve-never-heard-of/|accessdate=June 19, 2015|work=The Washington Post|date=March 10, 2014}}&lt;/ref&gt; &lt;ref name=&quot;ReturntoUSA&quot; /&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Former South Bend deputy mayor appointed to IEDC board|url=https://www.southbendtribune.com/news/business/former-south-bend-deputy-mayor-appointed-to-iedc-board/article_b4192f2a-a28b-11e5-b4b9-6727c95340be.html|accessdate=October 26, 2019|date=December 14, 2015}}&lt;/ref&gt;

Leta 2015, med polemiko glede zakona senata Indiane 101{{Spaced en dash}}prvotna različica, ki je bila deležna številnih kritik zaradi dovoljevanja diskriminacije lezbijk, gejev, biseksualcev in transspolnih oseb{{Spaced en dash}} Buttigieg se je izkazal za vodilnega nasprotnika zakonodaje. Med kampanjo za ponovno izvolitev je [[Outiranje|razkril]] svojo [[homoseksualnost]] in izrazil solidarnost s skupnostjo LGBTQ. &lt;ref name=&quot;2015gay&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.southbendtribune.com/news/local/south-bend-mayor-why-coming-out-matters/article_4dce0d12-1415-11e5-83c0-739eebd623ee.html|title=South Bend mayor: Why coming out matters|last=Buttigieg|first=Pete|date=June 16, 2015|accessdate=December 14, 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20200227200905/https://www.southbendtribune.com/news/local/south-bend-mayor-why-coming-out-matters/article_4dce0d12-1415-11e5-83c0-739eebd623ee.html|archive-date=2020-02-27|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.wndu.com/home/headlines/SB-mayor-business-owners-speak-out-against-religious-freedom-act-297838631.html|title=SB mayor, business owners speak out against religious freedom act|last=Catanzarite|first=Maria|date=March 27, 2015|website=WNDU-TV|accessdate=April 10, 2019|archivedate=March 30, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190330200546/https://www.wndu.com/home/headlines/SB-mayor-business-owners-speak-out-against-religious-freedom-act-297838631.html}}&lt;/ref&gt;

==== Drugi mandat ====
Buttigieg je leta 2014 napovedal, da se bo leta [[2015 South Bend mayoral election|2015]] potegoval za drugi mandat. &lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=Bell|first=Kyle|title=Mayor Buttigieg Announces Re-Election Bid|url=https://southbendvoice.com/2014/11/18/mayor-buttigieg-announces-re-election-bid/|accessdate=November 18, 2014|work=South Bend Voice|date=November 18, 2014}}&lt;/ref&gt; Na [[Demokratska stranka (Združene države Amerike)|demokratskih]] primarnih volitvah je zmagal s približno 78 odstotki glasov in premagal mestnega svetnika iz drugega okrožja Henryja Davisa mlajšega. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|first=Diane|last=Daniels|first2=Annie|last2=Chang|url=https://wsbt.com/news/local/pete-buttigieg-winner-of-democratic-primary-for-south-bend-mayor-race|title=Pete Buttigieg winner of Democratic primary for South Bend mayor race|website=[[WSBT-TV]]|date=May 20, 2015|accessdate=June 18, 2015}}&lt;/ref&gt; Novembra 2015 je bil izvoljen za svoj drugi mandat za župana z več kot 80 odstotki glasov in premagal republikanca Kellyja Jonesa z razliko 8515 proti 2074 glasovom. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|first=Mark|last=Peterson|title=South Bend Mayor Pete Buttigieg wins re-election|url=https://www.wndu.com/home/headlines/Buttigieg-vies-for-second-term-as-South-Bend-mayor-340002362.html|website=WNDU-TV|date=November 3, 2015|accessdate=July 22, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170221081921/https://www.wndu.com/home/headlines/Buttigieg-vies-for-second-term-as-South-Bend-mayor-340002362.html|archivedate=February 21, 2017}}&lt;/ref&gt; 

V novi pobudi za reševanje prazne in zapuščene nepremičnine je South Bend sklenil partnerstvo s kliničnim pravnim centrom Notre Dame, da bi zagotovil brezplačno pravno pomoč upravičenim prosilcem, ki želijo pridobiti prazna zemljišča, in skupaj z lokalnimi neprofitnimi organizacijami popravil ali zgradil domove ter zagotovil pomoč pri lastništvu stanovanj osebam z nizkimi dohodki z uporabo sredstev stanovanjskega in urbanega razvoja South Benda. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://southbendin.gov/initiative/vacant-abandoned-properties/|title=Vacant &amp; Abandoned Properties|website=southbendin.gov|accessdate=October 15, 2019}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://sbheritage.org/spaces/homes/|title=Homes|website=South Bend Heritage Foundation|accessdate=October 15, 2019|archive-date=2019-10-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20191015180053/https://sbheritage.org/spaces/homes/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
[[Slika:CN_Train,_Former_Studebaker_Factory_(15100168261).jpg|levo|sličica|Stavba Studebaker{{Presledki}}84 leta 2014]]
Mesto South Bend je leta 2016 sodelovalo z zvezno državo Indiana in zasebnimi razvijalci, da bi začeli gradnjo 165 milijonov dolarjev vredne prenove nekdanjega kompleksa Studebaker, v upanju, da bo prenova omogočila gradnjo industrijskih in stanovanjskih enot. &lt;ref name=&quot;swoon&quot;&gt;{{Navedi splet|last=Colombo|first=Hayleigh|title=Some national Democrats swoon over South Bend Mayor Pete Buttigieg|url=https://www.ibj.com/articles/65820-some-national-democrats-swoon-over-south-bend-mayor-pete-buttigieg|website=Indiana Business Journal|accessdate=November 14, 2019|date=October 12, 2017}}&lt;/ref&gt; Ta projekt se nahaja v okrožju Renaissance, ki vključuje bližnji park Ignition. &lt;ref name=&quot;howhassoutbendchanged&quot;&gt;{{Navedi splet|last=Gardner|first=Drew|title=How has South Bend changed under Mayor Buttigieg's leadership?|url=https://www.abc57.com/news/how-has-south-bend-changed-under-mayor-buttigiegs-leadership|website=[[WBND-LD]]|accessdate=October 28, 2019|date=April 14, 2019}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi poročilo|title=Marquee Project &lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt; Section 6}}&lt;/ref&gt; Leta 2017 je bilo napovedano, da bo dolgo zapuščena stavba Studebaker{{Presledki}}Zunanjost stavbe št. 84, znane tudi kot ''Ivy Tower'', bi bila prenovljena za 3,5 dolarja.{{Presledki}}milijon dolarjev sredstev za regionalna mesta iz zvezne države Indiana in dodatnih 3,5 milijona dolarjev{{Presledki}}milijon iz financiranja davčnega povečanja v South Bendu, z načrti, da bi stavba in druge strukture v njenem kompleksu služile kot tehnološko središče. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Blasko|first=Erin|title=South Bend Studebaker plant ready for massive facelift|url=https://www.southbendtribune.com/news/local/south-bend-studebaker-plant-ready-for-massive-facelift/article_661dd3cb-c4ff-5969-9d69-cbf746e30316.html|accessdate=October 26, 2019|date=July 3, 2017}}&lt;/ref&gt; Spletna stran ''Best Cities'' je kasneje South Bend uvrstila na 39. mesto na svojem seznamu 100 najboljših majhnih mest v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] za leto 2020, pri čemer je navedla Buttigiegova prizadevanja za oživitev tovarne Studebaker in središča South Benda. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Americas Best Small Cities|url=https://www.bestcities.org/rankings/americas-best-small-cities/|website=Best Cities|accessdate=November 28, 2020|date=2020|archive-date=2020-11-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20201127132730/https://www.bestcities.org/rankings/americas-best-small-cities/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Pod Buttigiegovim vodstvom je mesto začelo tudi program pametne kanalizacije, katerega prva faza je bila končana leta 2017 in je stala 150 dolarjev.{{Presledki}}milijon. &lt;ref name=&quot;howhassoutbendchanged2&quot;&gt;{{Navedi splet|last=Gardner|first=Drew|title=How has South Bend changed under Mayor Buttigieg's leadership?|url=https://www.abc57.com/news/how-has-south-bend-changed-under-mayor-buttigiegs-leadership|website=[[WBND-LD]]|accessdate=October 28, 2019|date=April 14, 2019}}&lt;/ref&gt; Prizadevanja so porabila zvezna sredstva &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Mayor Pete Buttigieg's South Bend Sewer Fixes Made Cheaper by IOT|url=https://www.ourdailyplanet.com/story/mayor-pete-buttigiegs-south-bend-sewer-fixes-made-cheaper-by-iot/|website=Our Daily Planet|accessdate=October 28, 2019|date=May 2019|archive-date=2019-10-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20191028185002/https://www.ourdailyplanet.com/story/mayor-pete-buttigiegs-south-bend-sewer-fixes-made-cheaper-by-iot/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; in do leta 2019 so zmanjšala skupno prelivanje kanalizacije za 75 odstotkov. &lt;ref name=&quot;howhassoutbendchanged2&quot; /&gt; Spodbuda za prizadevanja je bila globa, ki jo je EPA leta 2011 naložila mestu zaradi kršitev Zakona o čisti vodi. &lt;ref name=&quot;howhassoutbendchanged2&quot; /&gt; Leta 2019 je Buttigieg zahteval, da se mesto oprosti sporazuma z EPA, ki ga je sklenil njegov predhodnik na položaju župana Steve Lueckej, v katerem se je South Bend strinjal, da bo do leta 2031 vložil več sto milijonov dolarjev v nadaljnje izboljšave svojega kanalizacijskega sistema. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Parrott|first=Jeff Parrott|title=South Bend hopes to spend hundreds of millions less to reduce river pollution|url=https://www.southbendtribune.com/news/local/south-bend-hopes-to-spend-hundreds-of-millions-less-to-reduce-river-pollution/article_8c491336-e691-597f-84ca-605f5b62f4d5.html|accessdate=November 16, 2020|date=September 3, 2019}}&lt;/ref&gt;

Mestni svet je aprila 2019 odobril Buttigiegovo prošnjo, da se njegovi administraciji omogoči razvoj mestnega podnebnega načrta; Buttigieg je podpisal pogodbo s čikaškim podjetjem Delta Institute za pomoč pri njegovem razvoju. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Parrott|first=Jeff|title=Buttigieg administration tackling global climate change locally|url=https://www.southbendtribune.com/news/local/buttigieg-administration-tackling-global-climate-change-locally/article_77448357-b534-5bfc-bf72-138161af5ce6.html|accessdate=November 20, 2020|date=November 4, 2019}}&lt;/ref&gt; Konec novembra 2019 je mestni svet z rezultatom 7 proti 0 odobril nastali načrt ogljično nevtralnosti 2050, s katerim si je zastavil cilj doseganja 26-odstotnega zmanjšanja emisij iz Pariškega sporazuma do leta 2025 in nadaljnjega 45-odstotnega zmanjšanja do leta 2035. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Parrott|first=Jeff|title=South Bend council approves Pete Buttigieg climate plan, while activists urge going further|url=https://www.southbendtribune.com/news/local/south-bend-council-approves-pete-buttigieg-climate-plan-while-activists-urge-going-further/article_441cf3b7-fe20-5a5c-adf1-e0c7a90db588.html|accessdate=November 20, 2020|date=November 26, 2019}}&lt;/ref&gt;

Podpiranje zasebnega razvoja v South Bendu je bila še ena pobuda, ki jo je Buttigieg nadaljeval med svojim drugim mandatom. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Parrott|first=Jeff|title=South Bend council rejects 12-story high-rise apartment building|url=https://www.southbendtribune.com/news/local/south-bend-council-rejects--story-high-rise-apartment-building/article_0014ba80-45cd-5670-a996-59cc508be26b.html|accessdate=November 16, 2019|date=December 13, 2016}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Parrott|first=Jeff|title=Why did South Bend's East Bank high-rise fail?|url=https://www.southbendtribune.com/news/local/why-did-south-bend-s-east-bank-high-rise-fail/article_b7ea2c34-9f92-5c56-88ef-3ef5d1ea9a5b.html|accessdate=November 16, 2019|date=December 14, 2016}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Klee|first=Ricky|title=Viewpoint: Diversity has fallen in Mayor Pete Buttigieg's administration|url=https://www.southbendtribune.com/news/opinion/viewpoint/viewpoint-diversity-has-fallen-in-mayor-pete-buttigieg-s-administration/article_3dbd0df8-385b-5e0a-9486-d561e1e57ba6.html|accessdate=November 16, 2019|date=July 22, 2017}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Kennedy|first=Danielle|title=Building height limit raised to make way for high-rise apartments in South Bend|url=https://wsbt.com/news/local/building-height-limit-raised-to-make-way-for-high-rise-apartments-in-south-bend|publisher=WSBT-TV|accessdate=November 16, 2019|date=February 27, 2017}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Blake|first=Bob|title=South Bend, developer reach compromise on high-rise project|url=https://www.southbendtribune.com/news/business/south-bend-developer-reach-compromise-on-high-rise-project/article_3e3880ba-d1cb-11e6-afd2-67d8a1beb12e.html|accessdate=November 16, 2019|date=January 4, 2017}}&lt;/ref&gt; Do leta 2019 je mesto prejelo 374 dolarjev{{Presledki}}milijone dolarjev zasebnih naložb v [[mešana pozidava|mešane razvojne projekte]], odkar je Buttigieg nastopil funkcijo, je po eni oceni. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Guarino|first=Mark|title=Can Pete Buttigieg replicate his success in South Bend nationally?|url=https://www.chicagobusiness.com/news/can-pete-buttigieg-replicate-his-success-south-bend-nationally|website=[[Crain's Chicago Business]]|accessdate=October 26, 2019|date=April 19, 2019}}&lt;/ref&gt; &lt;ref name=&quot;Sikich2&quot;&gt;{{Navedi novice|last=Sikich|first=Chris|date=March 21, 2019|title=Pete Buttigieg says he's mayor of a turnaround city. Here's how that claim stands up|url=https://www.indystar.com/story/news/politics/2019/03/21/pete-buttigieg-democratic-presidential-hopeful-south-bend-indiana-turnaround-city/3165477002|work=[[The Indianapolis Star]]|accessdate=April 26, 2019}}&lt;/ref&gt; Po drugi strani pa je središče mesta South Bend zabeležilo približno 200 milijonov dolarjev naložb.{{Presledki}}milijon zasebnih naložb med Buttigiegovim mandatom. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Phillip|first=Abby|title=Pete Buttigieg leaves behind economic progress and racial tensions in South Bend|url=https://www.cnn.com/2019/12/31/politics/pete-buttigieg-south-bend/index.html|website=CNN|accessdate=January 5, 2020|date=December 31, 2019}}&lt;/ref&gt;
[[Slika:20041231_14_NICTD_South_Bend,_IN_(8873027699).jpg|levo|sličica|Leta 2018 je Buttigieg predlagal, da se železniška postaja prestavi z letališča v središče mesta.]]
Kar zadeva infrastrukturo, je Buttigieg avgusta 2018 promoviral idejo o selitvi mestne postaje South Shore Line z mednarodnega letališča South Bend v središče mesta. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Parrott|first=Jeff|title=South Bend mayor's push for downtown South Shore station raises new questions|url=https://www.southbendtribune.com/news/local/south-bend-mayor-s-push-for-downtown-south-shore-station/article_fc015328-a88a-5ae8-bca1-3e8932e81ac5.html|date=August 18, 2018|accessdate=April 10, 2019}}&lt;/ref&gt; Zadal si je cilj, da bi mesto ta projekt dokončalo do leta 2025. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Engineering study approved for proposed South Shore Line station in downtown South Bend|url=https://www.southbendtribune.com/news/local/engineering-study-approved-for-proposed-south-shore-line-station-in/article_e0936478-c4ce-58ca-bc83-0e3a7bee6aa0.html|accessdate=October 26, 2019|date=December 17, 2018|archivedate=October 26, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20191026154833/https://www.southbendtribune.com/news/local/engineering-study-approved-for-proposed-south-shore-line-station-in/article_e0936478-c4ce-58ca-bc83-0e3a7bee6aa0.html}}&lt;/ref&gt; South Bend je leta 2019 tudi uvedel program Commuters Trust, nov program ugodnosti za prevoz, ki je bil ustvarjen v sodelovanju z lokalnimi delodajalci in ponudniki prevoza, vključno s South Bend Transpo in Lyft. Program je bil omogočen z donacijo v višini 1 USD.{{Presledki}}milijon dolarjev triletne subvencije iz programa Bloomberg Philanthropies Mayors Challenge. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=City launches commuter benefit program in partnership with local employers|url=https://southbendin.gov/2019/10/21/city-launches-commuter-benefit-program-in-partnership-with-local-employers/|publisher=South Bend, Indiana|accessdate=November 15, 2019|date=October 21, 2019|archivedate=November 15, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20191115021817/https://southbendin.gov/2019/10/21/city-launches-commuter-benefit-program-in-partnership-with-local-employers/}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Semmler|first=Ed|title=IN: South Bend ride-sharing program solves transportation problems for workers|url=https://www.masstransitmag.com/alt-mobility/shared-mobility/car-sharing/news/21111228/in-south-bend-ridesharing-program-solves-transportation-problems-for-workers|website=Mass Transit Magazine|accessdate=November 15, 2019|date=October 22, 2019|archive-date=2019-10-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20191024031140/https://www.masstransitmag.com/alt-mobility/shared-mobility/car-sharing/news/21111228/in-south-bend-ridesharing-program-solves-transportation-problems-for-workers|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Poleg tega je South Bend pod Buttigiegovim vodstvom investiral 50 milijonov dolarjev{{Presledki}}milijon v mestnih parkih, od katerih so bili mnogi v prejšnjih desetletjih zanemarjeni. &lt;ref name=&quot;Sikich3&quot;&gt;{{Navedi novice|last=Sikich|first=Chris|date=March 21, 2019|title=Pete Buttigieg says he's mayor of a turnaround city. Here's how that claim stands up|url=https://www.indystar.com/story/news/politics/2019/03/21/pete-buttigieg-democratic-presidential-hopeful-south-bend-indiana-turnaround-city/3165477002|work=[[The Indianapolis Star]]|accessdate=April 26, 2019}}&lt;/ref&gt;Potem ko je junija 2019 beli policist iz South Benda ustrelil in ubil Afroameričana Erica Logana, je bil Buttigieg odmaknjen od svoje predsedniške kampanje, da bi se osredotočil na nastajajoče reakcije javnosti. Med Loganovo smrtjo policijske kamere niso bile vklopljene. &lt;ref&gt;{{Navedi novice|first=Trip|last=Gabriel|first2=Richard A. Jr.|last2=Oppel|date=August 30, 2019|url=https://www.nytimes.com/2019/08/30/us/politics/pete-buttigieg-south-bend-police.html|title=Pete Buttigieg Was Rising. Then Came South Bend's Policing Crisis.|work=The New York Times}}&lt;/ref&gt; Kmalu po Loganovi smrti je Buttigieg predsedoval srečanju v mestni hiši, ki so se ga udeležili nezadovoljni aktivisti iz afroameriške skupnosti in sorodniki pokojnika. Lokalni policijski sindikat je Buttigiega obtožil, da se je odločal zaradi politične koristi. &lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.nytimes.com/2019/06/24/us/politics/pete-buttigieg-south-bend-shooting.html|title=A New Test for Pete Buttigieg: Does He Feel Their Pain?|work=The New York Times|date=June 24, 2019|accessdate=June 25, 2019|first=Trip|last=Gabriel|first2=Reid J.|last2=Epstein}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.foxnews.com/politics/south-bend-police-union-slams-buttigieg|title=South Bend police union slams Buttigieg over response to police shooting of black man|work=[[Fox News]]|date=June 25, 2019|accessdate=June 25, 2019|first=Paul|last=Steinhauser|first2=Andres|last2=del Aguila}}&lt;/ref&gt; Buttigieg je novembra 2019 zbral 180.000 dolarjev za naročilo pregleda politik in praks policijskega oddelka v South Bendu, ki ga bo izvedlo svetovalno podjetje 21CP Solutions s sedežem v Chicagu. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Mazurek|first=Marek|title=Reactions varied at latest community meeting about South Bend Police|url=https://www.southbendtribune.com/news/publicsafety/some-at-latest-community-meeting-about-south-bend-police-feel/article_0ba4749a-ca9b-593e-9830-698f8be75ebd.html|accessdate=November 16, 2019|date=November 9, 2019}}&lt;/ref&gt;

Nekateri Afroameričani so Buttigiega obtožili rasizma zaradi njegovega odziva na ta in druge incidente. Nekdanji mestni svetnik South Benda, Henry Davis ml., je trdil, da je Buttigieg &quot;ovekovljal in toleriral&quot; sistemski rasizem v mestu. Michael Harriot, višji pisec pri The Root, je Buttigiega obtožil &quot;rasističnega paternalizma&quot;, ker je dejal, da otrokom drugih ras manjkajo vzorniki, ki bi spodbujali vrednost izobrazbe. Mnogi Afroameričani opozarjajo tudi na Buttigiegovo odpustitev Darryla Boykinsa, prvega temnopoltega načelnika policije v South Bendu. Boykins je trdil, da je Buttigieg kot izgovor za svojo odpustitev uporabil škandal – v katerega so bili vpleteni tajni posnetki belih policistov, ki so dajali rasistične komentarje. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.newsweek.com/pete-buttigieg-lying-mf-trends-writer-slams-minority-children-comments-1474160|title=Buttigieg slammed for 'racist paternalism' after saying minority children lack role models for education|first=James|last=Walker|website=[[Newsweek]]|date=November 26, 2019}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.newsweek.com/south-bend-councilman-accuses-pete-buttigieg-perpetuating-systematic-racism-mayor-he-lied-1486429|title=South Bend councilman accuses Pete Buttigieg of perpetuating &quot;systematic racism&quot; as mayor: &quot;He lied to millions of Americans&quot;|first=Jason|last=Lemon|website=[[Newsweek]]|date=February 9, 2020}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.nytimes.com/2019/04/19/us/politics/buttigieg-black-police-chief-fired.html|title=Pete Buttigieg Fired South Bend's Black Police Chief. It Still Stings|work=The New York Times|date=April 19, 2019|last=Gabriel|first=Trip|last2=Burns|first2=Alexander}}&lt;/ref&gt;

=== Večja nacionalna prepoznavnost ===
Na volitvah za ameriški senat leta 2016 v Indiani je vodil kampanjo v imenu [[Demokratska stranka (Združene države Amerike)|demokratskega]] kandidata za senat Evana Bayha &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=ICYMI: 'Evan Bayh Made Indiana Great Again'|date=October 4, 2016|url=https://www.indems.org/icymi-evan-bayh-made-indiana-great-again/|publisher=Indiana Democratic Party|accessdate=October 26, 2019|archive-date=2019-10-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20191026022446/http://www.indems.org/icymi-evan-bayh-made-indiana-great-again/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; in kritiziral Bayhovega nasprotnika Todda Younga, ker je leta 2010 izrazil podporo ohranitvi vojaškega pravila »ne sprašuj, ne povej«. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Allen|first=Kevin|title=Buttigieg gets involved in Senate race, draws attention to 'Don't Ask, Don't Tell'|url=https://www.southbendtribune.com/news/elections/buttigieg-gets-involved-in-senate-race-draws-attention-to-don/article_2ea1d2ce-7f8b-11e6-b552-87cd6284d82e.html|accessdate=October 26, 2019|date=September 21, 2016}}&lt;/ref&gt; Na demokratskih predsedniških primarnih volitvah leta 2016 je Buttigieg podprl [[Hillary Clinton]]. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Strauss|first=Daniel|title=Sanders seeks to end his free fall|url=https://www.politico.com/story/2016/05/indiana-sanders-clinton-222687|website=[[Politico]]|accessdate=October 26, 2019|date=May 2, 2016}}&lt;/ref&gt; Prav tako je podprl demokratsko kandidatko Lynn Coleman na volitvah istega leta za 2. kongresno okrožje Indiane, ki je vključevalo South Bend. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=DCCC Chair Luján Names Lynn Coleman to Emerging Races|url=https://dccc.org/dccc-chair-lujan-names-lynn-coleman-emerging-races/|publisher=Democratic Congressional Campaign Committee|accessdate=October 26, 2019|date=September 23, 2016}}&lt;/ref&gt;

Frank Bruni iz ''[[The New York Times|časopisa The New York Times]]'' je leta 2016 objavil kolumno, v kateri je pohvalil Buttigiegovo delo kot župana, z naslovom, v katerem so ga spraševali, ali bi lahko bil &quot;prvi gejevski predsednik&quot;. &lt;ref name=&quot;FrankBruni&quot;&gt;{{Navedi novice|first=Frank|last=Bruni|title=The First Gay President?|url=https://www.nytimes.com/2016/06/12/opinion/sunday/the-first-gay-president.html|work=The New York Times|date=June 11, 2016|accessdate=July 18, 2017}}&lt;/ref&gt; [[Barack Obama]] ga je v profilu odhajajočega predsednika novembra 2016, ki ga je pripravil ''[[The New Yorker]]'', omenil kot enega od talentov Demokratske stranke. &lt;ref&gt;{{Navedi revijo|last=Remnick|first=David|date=November 18, 2016|title=Obama Reckons with a Trump Presidency|url=https://www.newyorker.com/magazine/2016/11/28/obama-reckons-with-a-trump-presidency|magazine=[[The New Yorker]]|access-date=October 26, 2019}}&lt;/ref&gt; Ko je Buttigiegova nacionalna prepoznavnost rasla po njegovi kandidaturi na volitvah za predsednika Demokratskega nacionalnega odbora leta 2017, je Buttigieg povečal svoja potovanja izven mesta. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Parrott|first=Jeff|title=Mayor's Travels Take A Jump|url=https://www.newspapers.com/article/the-south-bend-tribune-mayors-travels-t/171747754/|accessdate=January 19, 2021|date=November 19, 2017}}&lt;/ref&gt; V začetku leta 2018 so se pojavila ugibanja, da bo Buttigieg leta 2020 kandidiral za guvernerja ali predsednika. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Howey|first=Brian|title=South Bend's 'Mayor Pete' channels JFK's summons|url=https://www.newspapers.com/article/the-tribune-south-bends-mayor-pete-ch/171747881/|website=The Tribune|accessdate=January 17, 2021|location=Seymour, Indiana|date=April 19, 2018}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Adams|first=Dwight|title=South Bend mayor garnering national buzz for president|url=https://www.newspapers.com/article/journal-and-courier-south-bend-mayor-gar/171747977/|website=Journal and Courier|accessdate=January 18, 2021|date=April 1, 2018}}&lt;/ref&gt;

Za vmesne volitve leta 2018 je Buttigieg ustanovil odbor za politično akcijo (PAC) Hitting Home PAC. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Buttigieg|first=Pete|title=Hitting Home: a new politics of the everyday|url=https://medium.com/the-moment-by-pete-for-america/hitting-home-a-new-politics-of-the-everyday-76316121f06a|website=[[Medium (website)|Medium]]|accessdate=September 9, 2019|date=June 22, 2017}}&lt;/ref&gt; Oktobra istega leta je Buttigieg osebno podprl 21 kongresnih kandidatov. &lt;ref name=&quot;indianapolismonthlynovember2018&quot;&gt;{{Navedi splet|last=Wren|first=Adam|title=Pete Buttigieg Has His Eye On The Prize|url=https://www.indianapolismonthly.com/longform/pete-buttigieg-feature|website=Indianapolis Monthly|accessdate=October 26, 2019|date=December 16, 2018}}&lt;/ref&gt; Kasneje je podprl tudi Mela Halla, demokratskega kandidata na volitvah leta 2018 za 2. kongresno okrožje Indiane. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Ortega|first=Veronica|title=South Bend's mayor is throwing his support behind Democrat Mel Hall|url=https://wsbt.com/news/local/south-bends-mayor-is-throwing-his-support-behind-democrat-mel-hall|publisher=WSBT-TV|accessdate=October 26, 2019|date=November 1, 2018}}&lt;/ref&gt; Buttigieg je vodil kampanjo za ponovno izvolitev Joeja Donnellyja na senatnih volitvah Združenih držav Amerike v Indiani. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Mayor Pete Buttigieg, other Hoosier veterans launch South Bend 'Veterans for Joe' with press conference|url=https://joeforindiana.com/updates/mayor-pete-buttigieg-other-hoosier-veterans-launch-south-bend-veterans-for-joe-with-press-conference/|publisher=Donnelly for Indiana|accessdate=October 26, 2019|archivedate=October 26, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20191026043825/https://joeforindiana.com/updates/mayor-pete-buttigieg-other-hoosier-veterans-launch-south-bend-veterans-for-joe-with-press-conference/}}&lt;/ref&gt; Buttigieg je vodil kampanjo za kandidate v več kot ducat državah, vključno z državami, ki so se udeležile zgodnjih predsedniških primarnih volitev, kot sta [[Iowa]] in [[Južna Karolina]], kar kaže na potencialno zanimanje za kandidaturo za predsednika. &lt;ref name=&quot;indianapolismonthlynovember2018&quot; /&gt; Svojo kandidaturo je uradno napovedal 23. januarja 2019. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.theatlantic.com/politics/archive/2019/01/buttigieg-announces-his-run-presidency/580984/|title=Pete Buttigieg Thinks All the 2020 Democrats Are Too Old|website=The Atlantic|first=Edward-Isaac|last=Dovere|date=January 23, 2019|authorlink=Edward-Isaac Dovere|accessdate=January 26, 2021}}&lt;/ref&gt;

==== Nasledstvo kot župan ====
Buttigieg je decembra 2018 napovedal, da se ne bo potegoval za tretji mandat za župana South Benda. &lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.southbendtribune.com/news/local/pete-buttigieg-will-not-seek-a-third-term-as-south/article_0399eb60-365a-5f18-b98c-de8cc9010831.html|title=Pete Buttigieg will not seek a third term as South Bend mayor|first=Jeff|last=Parrott|date=December 18, 2018|work=[[South Bend Tribune]]|accessdate=December 17, 2018|archivedate=January 10, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210110034714/https://www.southbendtribune.com/news/local/pete-buttigieg-will-not-seek-a-third-term-as-south/article_0399eb60-365a-5f18-b98c-de8cc9010831.html}}&lt;/ref&gt; Buttigieg je na [[2019 South Bend mayoral election|županskih volitvah leta 2019]] podprl [[James Mueller (mayor)|Jamesa Muellerja]]. &lt;ref name=&quot;sbt1&quot;&gt;{{Navedi splet|last=Parrott|first=Jeff|title=James Mueller rolls to victory in South Bend mayoral primary|url=https://www.southbendtribune.com/news/elections/james-mueller-rolls-to-victory-in-south-bend-mayoral-primary/article_4139cab3-c713-5d9c-be70-7387ef7b806d.html|accessdate=May 23, 2019|date=May 8, 2019}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=South Bend Mayor Pete Buttigieg endorses James Mueller as his pick to replace him|url=https://wsbt.com/news/local/south-bend-mayor-pete-buttigieg-endorses-james-mueller-as-his-pick-to-replace-him|publisher=WSBT-TV|accessdate=October 24, 2019|date=February 11, 2019}}&lt;/ref&gt; Mueller je bil Buttigiegov sošolec iz srednje šole in njegov županski vodja kabineta, kasneje pa izvršni direktor oddelka za skupnostne naložbe South Benda. &lt;ref name=&quot;sbt1&quot; /&gt; Muellerjeva kampanja je obljubljala nadaljevanje napredka, ki je bil dosežen pod Buttigiegovim županovanjem. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Hudson|first=Melissa|title=Primary election: James Mueller wins Democratic nomination for South Bend mayor|url=https://www.abc57.com/news/primary-election-south-bend-mayoral-race|website=ABC 57|publisher=[[WBND-LD]]|accessdate=May 23, 2019|date=May 7, 2019}}&lt;/ref&gt; Buttigieg se je pojavil v Muellerjevih volilnih oglasih in doniral Muellerjevi kampanji. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Becker|first=Lauren|title=Slew of Democrats hoping to replace Buttigieg busy fundraising, mobilizing voters|url=https://wsbt.com/news/local/slew-of-democrats-hoping-to-replace-buttigieg-busy-fundraising-mobilizing-voters|publisher=[[WSBT-TV|WSBT]]|accessdate=May 27, 2019|date=May 2, 2019}}&lt;/ref&gt; Mueller je maja 2019 zmagal na [[Demokratska stranka (Združene države Amerike)|demokratskih]] primarnih volitvah s 37 odstotki glasov v natrpani konkurenci. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=2019 Primary Election: Official Results|url=https://www.sjcindiana.com/1647/2019-Primary-Election|publisher=St. Joseph County, Indiana|accessdate=January 7, 2020|archivedate=January 10, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210110075257/https://www.sjcindiana.com/1647/2019-Primary-Election}}&lt;/ref&gt; &lt;ref name=&quot;sbt1&quot; /&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=Top Buttigieg Aide Wins South Bend Mayoral Primary|url=https://www.bloomberg.com/news/articles/2019-05-08/top-buttigieg-mayoral-aide-wins-primary-to-lead-indiana-city|accessdate=October 24, 2019|work=[[Bloomberg News]]|agency=[[Associated Press]]|date=May 8, 2019}}&lt;/ref&gt; Na splošnih volitvah novembra 2019 je Mueller premagal republikanskega kandidata Seana M. Haasa s 63 odstotki glasov. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Election Summary Report: General Election, Tuesday, November 5, 2019|url=https://www.sjcindiana.com/DocumentCenter/View/28489/2019-General-Election-Summary---Unofficial|publisher=St. Joseph County, Indiana|accessdate=January 7, 2020|archivedate=November 11, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20201111192428/https://www.sjcindiana.com/DocumentCenter/View/28489/2019-General-Election-Summary---Unofficial}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=Democrat James Mueller voted as South Bend's next mayor|work=WSBT|url=https://wsbt.com/news/local/democrat-james-mueller-voted-as-south-bends-next-mayor|publisher=[[WSBT-TV]]|accessdate=November 6, 2019|date=November 5, 2019}}&lt;/ref&gt; Mueller je funkcijo nastopil na novoletni dan leta 2020. &lt;ref name=&quot;NYTsuccessor2&quot;&gt;{{Navedi novice|last=Gabriel|first=Trip|title=He's Not 'Mayor Pete' Anymore: Buttigieg's Successor Is Sworn In|url=https://www.nytimes.com/2020/01/01/us/politics/pete-buttigieg-mayor-south-bend.html|accessdate=February 12, 2020|work=The New York Times|date=January 1, 2020}}&lt;/ref&gt;

=== Kampanja za predsedovanje DNC ===
Januarja 2017 je Buttigieg napovedal svojo kandidaturo za predsednika Demokratskega nacionalnega odbora (DNC) na predsedniških volitvah leta 2017. &lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=Martin|first=Jonathan|date=January 5, 2017|title=Indiana Mayor Running for D.N.C. Chairman|work=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/2017/01/05/us/pete-buttigieg-democratic-national-committee-chairman-race.html|accessdate=March 18, 2019}}&lt;/ref&gt; V tekmi za predsedniški položaj si je ustvaril nacionalni profil kot vzhajajoči temni konj s podporo nekdanjega predsednika DNC Howarda Deana, nekdanjega guvernerja [[Maryland|Marylanda]] Martina O'Malleyja, senatorja Indiane Joeja Donnellyja in senatorke [[Severna Dakota|Severne Dakote]] Heidi Heitkamp. &lt;ref name=&quot;Seitz-Wald&quot;&gt;{{Navedi novice|last=Seitz-Wald|first=Alex|date=February 25, 2017|title=DNC Race: Democrats Elect New Leader Saturday|work=[[NBC News]]|url=https://www.nbcnews.com/politics/elections/dnc-race-democrats-elect-new-leader-saturday-n725596|accessdate=February 25, 2017}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=Fritze|first=John|title=Martin O'Malley backs Pete Buttigieg (over Tom Perez) for DNC|work=[[The Baltimore Sun]]|url=https://www.baltimoresun.com/news/maryland/politics/blog/bal-martin-o-malley-backs-pete-buttigieg-over-tom-perez-for-dnc-20170208-story.html|accessdate=February 8, 2017|archivedate=February 8, 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170208170207/http://www.baltimoresun.com/news/maryland/politics/blog/bal-martin-o-malley-backs-pete-buttigieg-over-tom-perez-for-dnc-20170208-story.html}}&lt;/ref&gt; Buttigieg se je v kampanji zavzemal za potrebo, da [[Demokratska stranka (Združene države Amerike)|Demokratska stranka]] opolnomoči svoje milenijce. &lt;ref name=&quot;Seitz-Wald&quot; /&gt; Buttigieg je obljubil, da bo odstopil z mesta župana, če bo izvoljen za predsednika DNC. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Macaluso|first=Logan|title=Buttigieg announces run for DNC chair|url=https://www.thestatehousefile.com/politics/elections/buttigieg-announces-run-for-dnc-chair/article_d82b83fb-41b5-5854-9232-2952009c6add.html|website=The Statehouse File|accessdate=4 March 2024|language=en|date=5 January 2017}}&lt;/ref&gt;

Nekdanji ameriški minister za delo [[Thomas Perez|Tom Perez]] in [[Predstavniški dom ameriškega kongresa|ameriški predstavnik]] Keith Ellison sta se hitro izkazala za favorita večine članov DNC. Buttigieg se je na dan volitev umaknil iz tekme, ne da bi podprl nobenega kandidata, Perez pa je bil po dveh krogih glasovanja izvoljen za predsednika. &lt;ref name=&quot;Seitz-Wald2&quot;&gt;{{Navedi novice|last=Seitz-Wald|first=Alex|date=February 25, 2017|title=DNC Race: Democrats Elect New Leader Saturday|work=[[NBC News]]|url=https://www.nbcnews.com/politics/elections/dnc-race-democrats-elect-new-leader-saturday-n725596|accessdate=February 25, 2017}}&lt;/ref&gt;

=== Predsedniška kampanja 2020 ===
23. januarja 2019 je Buttigieg napovedal, da bo ustanovil raziskovalni odbor za kandidaturo za [[Predsednik Združenih držav Amerike|predsednika Združenih držav Amerike]] na prihajajočih [[Volitve predsednika Združenih držav Amerike 2020|volitvah leta 2020.]] &lt;ref name=&quot;CNNExploratory&quot;&gt;{{Navedi novice|url=https://www.cnn.com/2019/01/23/politics/pete-buttigieg-2020-president/index.html|title=Pete Buttigieg, mayor of South Bend, Indiana, jumps into 2020 race|last=Merica|first=Dan|date=January 23, 2019|accessdate=January 25, 2019|work=CNN}}&lt;/ref&gt; Buttigieg si je prizadeval za nominacijo Demokratske stranke za predsednika. &lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.southbendtribune.com/news/local/breaking-south-bend-mayor-pete-buttigieg-joins-presidential-race/article_c2ca8722-70b4-5b40-9d10-14ee798fbb8d.html|title=Breaking: South Bend Mayor Pete Buttigieg joins 2020 presidential race|first=Sara|last=Burnett|date=January 23, 2019|work=[[South Bend Tribune]]}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.nytimes.com/2019/01/23/us/politics/pete-buttigieg-mayor-south-bend-president.html|title=Pete Buttigieg, Mayor of South Bend, Ind., Joins Democratic 2020 Race|last=Burns|first=Alexander|date=January 23, 2019|work=[[The New York Times]]|accessdate=January 23, 2019}}&lt;/ref&gt; Če bi bil izvoljen, bi bil najmlajši in prvi odkrito gejevski ameriški predsednik. &lt;ref name=&quot;CNNExploratory&quot; /&gt; Sredi začetka Buttigiegovih predsedniških prizadevanj je 12. februarja 2019 objavil svojo prvenec, [[Avtobiografija|avtobiografijo]] ''Najkrajša pot domov''. &lt;ref&gt;{{Navedi tvit|number=1095383344689434624|user=PeteButtigieg|title=It's publication day! Delighted to see Shortest Way Home hitting the shelves today, and hoping you will find it a good read.|date=February 12, 2019|access-date=October 4, 2021}}&lt;/ref&gt; Dva meseca pozneje je Buttigieg 14. aprila 2019 v South Bendu uradno začel svojo kampanjo. &lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.fastcompany.com/90334160/pete-buttigieg-debuts-a-radical-new-approach-to-campaign-branding|title=Pete Buttigieg debuts a radical new approach to campaign branding|last=Segran|first=Elizabeth|date=April 14, 2019|work=[[Fast Company]]|accessdate=April 14, 2019}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=Merica|first=Dan|title=Pete Buttigieg officially announces presidential campaign|url=https://www.cnn.com/2019/04/14/politics/pete-buttigieg-presidential-campaign/index.html|accessdate=April 14, 2019|work=CNN|date=April 14, 2019}}&lt;/ref&gt;

Buttigieg se je opisal kot progresivca in podpornika demokratičnega kapitalizma. &lt;ref name=&quot;Beauchamp&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.vox.com/policy-and-politics/2019/3/28/18283925/pete-buttigieg-mayor-pete-interview-capitalism|title=Pete Buttigieg makes the case for &quot;democratic capitalism&quot;|last=Beauchamp|first=Zack|date=March 28, 2019|website=[[Vox (website)|Vox]]|accessdate=April 1, 2019}}&lt;/ref&gt; Zgodovinar David Mislin Buttigiega opredeljuje kot pragmatičnega progresivca v tradiciji gibanja socialnega evangelija, ki je bilo nekoč močno na Srednjem zahodu. &lt;ref&gt;David Mislin, [https://www.upi.com/Top_News/Voices/2019/11/07/Pete-Buttigieg-reviving-pragmatic-progressive-ideals-of-Social-Gospel/6261573132113/ Pete Buttigieg reviving pragmatic, progressive ideals of Social Gospel], UPI (November 7, 2019), republished at ''[https://nationalinterest.org/blog/buzz/pete-buttigieg-reviving-pragmatic-progressive-ideals-social-gospel-movement-94506 The National Interest]'' (November 11, 2019).&lt;/ref&gt; 

Buttigieg, ki je sprva veljal za kandidata z malo verjetnostjo, &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Pete Buttigieg ends 2020 White House bid|first=Justin|last=Gomez|url=https://abcnews.go.com/Politics/pete-buttigieg-end-2020-white-house-bid-sources/story?id=67498529|website=ABC News|accessdate=February 20, 2021|date=March 1, 2020}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Parrott|first=Jeff|title=Pete Buttigieg still the 'longest of long shots'? Maybe not anymore.|url=https://www.southbendtribune.com/news/local/pete-buttigieg-still-the-longest-of-long-shots-maybe-not-anymore/article_d682dae0-461c-5b93-809e-2e707fc90346.html|accessdate=February 20, 2021|date=November 3, 2019}}&lt;/ref&gt; &lt;ref name=&quot;Gambino-2019&quot;&gt;{{Navedi splet|last=Gambino|first=Lauren|title=Pete Buttigieg for president? Long-shot stands out in crowded field|url=https://www.theguardian.com/us-news/2019/mar/23/pete-buttigieg-democrat-2020-presidential-election|website=The Guardian|accessdate=February 20, 2021|date=March 23, 2019}}&lt;/ref&gt; se je do decembra 2019 povzpel na vrh lestvice kandidatov na primarnih volitvah. &lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=Scott|first=Eugene|title=Analysis {{!}} Pete Buttigieg's struggles and stumbles with black voters, explained|url=https://www.washingtonpost.com/politics/2019/12/18/pete-buttigiegs-biggest-campaign-struggle-earning-support-black-voters/|work=Washington Post|accessdate=January 8, 2021|date=December 18, 2019}}&lt;/ref&gt; V začetku februarja 2020 je Buttigieg vodil na demokratskih volitvah v Iowi leta 2020 z 26,2 odstotka glasov v primerjavi z 26,1 odstotka, ki jih je prejel [[Bernie Sanders]], in osvojil 14 delegatov v primerjavi z 12, ki jih je prejel Sanders. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.cnn.com/2020/02/06/politics/iowa-caucus-results/index.html|title=Pete Buttigieg keeps narrow lead in Iowa caucuses with 100% of precincts reporting|first=Dan|last=Merica|first2=Jeff|last2=Zeleny|first3=Adam|last3=Levy|website=CNN|date=February 6, 2020|accessdate=February 7, 2020}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://theweek.com/10things/894837/10-things-need-know-today-february-10-2020|title=10 things you need to know today: February 10, 2020|date=February 10, 2020|website=[[The Week]]|first=Harold|last=Maas|accessdate=February 10, 2020}}&lt;/ref&gt; Sklad za zmago LGBTQ, Buttigiegova prva nacionalna podpora, {{Efn|Buttigieg was endorsed in June 2019 on the [[Stonewall 50th anniversary|50th anniversary of the Stonewall Uprising]].}} je zabeležil zgodovinsko prvo zmago odkrito gejevskega kandidata na državnih predsedniških primarnih volitvah. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://victoryfund.org/news/pete-buttigiegs-iowa-victory-a-milestone-in-u-s-history-america-on-track-to-elect-its-first-gay-president/|title=Pete Buttigieg's Iowa Victory A Milestone in U.S. History; America On-Track to Elect Its First Gay President|last=Keith|first=Jarod|website=LGBTQ Victory Fund|accessdate=February 7, 2020}}&lt;/ref&gt; Buttigieg je na primarnih volitvah v New Hampshiru končal na drugem mestu za Sandersom. &lt;ref name=&quot;Nilsen2&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.vox.com/2020/2/11/21133087/bernie-sanders-new-hampshire-democratic-primary-winner-2020|title=Bernie Sanders just won the all-important New Hampshire primary|last=Nilsen|first=Ella|date=February 11, 2020|website=Vox|accessdate=February 15, 2020}}&lt;/ref&gt; Potem ko je na primarnih volitvah v Južni Karolini zasedel četrto mesto z 8,2 odstotka glasov, za [[Joe Biden|Joejem Bidnom]] (48,7 odstotka), Berniejem Sandersom (19,8 odstotka) in Tomom Steyerjem (11,3 odstotka), je Buttigieg 1. marca 2020 odstopil od tekme in podprl Bidna. &lt;ref&gt;Epstein, Reid J. and Gabriel, Trip. [https://www.nytimes.com/2020/03/01/us/politics/pete-buttigieg-drops-out.html Pete Buttigieg Drops Out of Democratic Presidential Race], ''The New York Times'', March 1, 2020. Retrieved March 1, 2020.&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Epstein|first=Reid J.|last2=Gabriel|first2=Trip|title=Buttigieg and Klobuchar Endorse Biden, Aiming to Slow Sanders|url=https://www.nytimes.com/2020/03/02/us/politics/pete-buttigieg-endorses-joe-biden.html|website=The New York Times|accessdate=March 2, 2020|date=March 2, 2020}}&lt;/ref&gt;

Študija politologov z univerze Loyola Marymount iz leta 2023 je poročala o tem, kako so različni vidiki Buttigiegove biografije vplivali na mnenja volivcev o njegovi izvolitvi za predsednika ZDA. Avtorji so zaključili, da je »njegova vojaška preteklost ... uspešno preprečila diskriminacijo volivcev, kar kaže na to, da bi nekateri gejevski kandidati lahko odpravili vrzel, ko bi volivci izvedeli več o njihovi zgodbi.« 

=== Postpredsedniška kampanja ===
Aprila 2020 je Buttigieg ustanovil Win The Era PAC, nov super PAC za zbiranje denarja in njegovo razdeljevanje demokratom, ki so prejeli manj glasov. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.cnn.com/2020/04/03/politics/pete-buttigieg-pac/index.html|title=Pete Buttigieg launches a new PAC aimed at helping down-ballot Democrats|first=Dan|last=Merica|website=CNN|date=April 3, 2020|accessdate=April 5, 2020}}&lt;/ref&gt; 8. junija 2020 je Univerza Notre Dame objavila, da je za študijsko leto 2020–21 zaposlila Buttigiega kot učitelja in raziskovalca. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Former presidential candidate Pete Buttigieg to teach, do research at Notre Dame|url=https://www.chicagotribune.com/suburbs/post-tribune/ct-nw-pete-buttigieg-notre-dame-20200628-mgxcxr3h3baurdusu6oywyhm44-story.html|accessdate=June 28, 2020|date=June 28, 2020}}&lt;/ref&gt; Oktobra 2020 je Buttigieg izdal tudi svojo drugo knjigo, ''Trust: America's Best Chance''. &lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://apnews.com/c37018efd91b0c9e90689ee652695b33|title=Mayor Pete Buttigieg has a new book set for fall, 'Trust'|date=July 8, 2020|agency=The Associated Press|accessdate=July 8, 2020}}&lt;/ref&gt; 

Buttigieg je na splošnih volitvah deloval kot nadomestek za Bidenovo kampanjo. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=WATCH: One-on-one with Biden campaign surrogate Pete Buttigieg|url=https://www.wfmz.com/news/politics/watch-one-on-one-with-biden-campaign-surrogate-pete-buttigieg/video_d570a102-3ebb-5289-aa02-ae9deb9d790a.html|website=WFMZ.com|accessdate=December 21, 2020|date=October 16, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201103223115/https://www.wfmz.com/news/politics/watch-one-on-one-with-biden-campaign-surrogate-pete-buttigieg/video_d570a102-3ebb-5289-aa02-ae9deb9d790a.html|archive-date=2020-11-03|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Verhovek|first=John|last2=Nagle|first2=Molly|title=Joe Biden campaign deploys top surrogates while candidate preps for final debate|url=https://abcnews.go.com/Politics/joe-biden-campaign-deploys-top-surrogates-candidate-preps/story?id=73720943|website=ABC News|accessdate=December 21, 2020|date=October 21, 2020}}&lt;/ref&gt; Na sklepni večer Demokratske nacionalne konvencije leta 2020 je imel govor, &lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Glauber|first=Bill|title=2020 DNC will meet for just two hours nightly during Milwaukee convention|url=https://www.jsonline.com/story/news/politics/elections/2020/07/29/dnc-meet-2-hours-nightly-during-milwaukee-convention/5541718002/|website=Milwaukee Journal Sentinel|accessdate=August 3, 2020|date=July 29, 2020}}&lt;/ref&gt; med poimenovanjem na konvenciji pa je tudi oznanil glasove Indiane. &lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=Stevens|first=Matt|last2=Paz|first2=Isabella Grullón|date=August 19, 2020|title=Democratic National Convention's Roll Call Showcases Voices from Across America|work=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/2020/08/19/us/politics/dnc-roll-call.html|accessdate=February 14, 2021|issn=0362-4331}}&lt;/ref&gt; 5. septembra 2020 je bilo objavljeno, da bo Buttigieg član svetovalnega sveta prehodne skupine Biden-Harris, ki je načrtovala predsedniški prehod Joeja Bidna. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Cindy McCain Joins Biden-Harris Transition Team's Advisory Board|url=https://buildbackbetter.com/press-releases/cindy-mccain-joins-biden-harris-transition-teams-advisory-board/|website=President-Elect Joe Biden|accessdate=November 9, 2020|date=September 28, 2020|archivedate=November 15, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20201115172252/https://buildbackbetter.com/press-releases/cindy-mccain-joins-biden-harris-transition-teams-advisory-board/}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Biden Transition Organization – Staff, Advisors|url=https://www.democracyinaction.us/2020/chrntran/bidentransition.html|website=www.democracyinaction.us|accessdate=November 9, 2020|date=November 9, 2017}}&lt;/ref&gt; Pred podpredsedniško razpravo je Buttigieg igral vlogo namestnika republikanskega podpredsednika [[Mike Pence|Mika Pencea,]] da bi pripravil kandidatko za podpredsednico [[Kamala Harris|Kamalo Harris]]. Buttigieg je bil za to vlogo izbran zaradi svojih izkušenj z delom s Penceom med njunim sočasnim mandatom župana South Benda oziroma guvernerja Indiane. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Cole|first=Brendan|title=Buttigieg says embodying Mike Pence to help prepare Harris for debate was &quot;strange&quot;|url=https://www.newsweek.com/pete-buttigieg-kamala-harris-election-1538057|website=Newsweek|accessdate=December 21, 2020|date=October 10, 2020}}&lt;/ref&gt;

=== Minister za promet (2021–2025) ===
[[Slika:Harris_swears_in_Buttigieg.jpg|sličica|Podpredsednica [[Kamala Harris]] je 3. februarja 2021 prisegla Buttigiega za ministra za promet.]]

==== Nominacija in potrditev ====
Po koncu predsedniške kampanje je bil Buttigieg obravnavan kot morebiten kandidat za kabinet v administraciji Joeja Bidna. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Siders|first=David|title=Biden is already forming a government. Here's what his Cabinet could look like.|url=https://www.politico.com/news/2020/08/21/joe-biden-cabinet-picks-397905|accessdate=August 21, 2020|website=Politico|date=August 21, 2020}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=Parrott|first=Jeff|title=Pete Buttigieg in DNC speech: My marriage shows how the country can change|work=South Bend Tribune|url=https://www.southbendtribune.com/news/elections/pete-buttigieg-tells-dnc-that-a-president-biden-would-work-toward-a-nation-in-which/article_becd5c7e-e35a-11ea-b469-47761a764d7c.html|date=August 21, 2020|accessdate=August 21, 2020}}&lt;/ref&gt; Potem ko je bil Biden 7. novembra 2020 razglašen za zmagovalca volitev, je bil Buttigieg ponovno omenjen kot morebitni kandidat za ministra za vzadeve veteranov, veleposlanika pri Združenih narodih, veleposlanika na Kitajskem ali ministra za promet. &lt;ref /&gt; Biden je 15. decembra 2020 napovedal, da bo Buttigiega nominiral za svojega ministra za promet. &lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=Merica|first=Dan|date=December 15, 2020|title=Joe Biden picks Pete Buttigieg to be transportation secretary|work=[[CNN]]|url=https://www.cnn.com/2020/12/15/politics/pete-buttigieg-transportation-secretary/index.html|accessdate=December 15, 2020}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=Josephs|first=Leslie|title=Senate confirms Pete Buttigieg as Transportation secretary|url=https://www.cnbc.com/2021/02/02/pete-buttigieg-confirmed-by-senate-as-biden-transportation-secretary.html|accessdate=February 2, 2021|work=CNBC|date=February 2, 2021}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=Laris|first=Michael|last2=Duncan|first2=Ian|last3=Kim|first3=Seung Min|title=Biden to name Pete Buttigieg as transportation secretary|work=[[The Washington Post]]|url=https://www.washingtonpost.com/local/trafficandcommuting/biden-transportation-secretary/2020/12/15/cf1b7456-3a41-11eb-98c4-25dc9f4987e8_story.html|accessdate=December 16, 2020|issn=0190-8286}}&lt;/ref&gt; Senatna komisija za trgovino je Buttigiegovo nominacijo predlagala celotnemu senatu z 21 glasovi za in 3 proti. &lt;ref&gt;{{Navedi tvit|number=1354448436905594886|user=carlquintanilla|title=* U.S. SENATE COMMERCE COMMITTEE ADVANCES NOMINATION OF BUTTIGIEG TO BE TRANSPORTATION SECRETARY ON 21-3 VOTE – STATEMENT @Reuters|date=January 27, 2021|access-date=February 2, 2021}}&lt;/ref&gt; Buttigieg je bil potrjen 2. februarja 2021 z 86 glasovi za in 13 proti, &lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=O'Connell|first=Oliver|title=Pete Buttigieg becomes first openly gay cabinet member after historic Senate vote|url=https://www.independent.co.uk/news/world/americas/us-politics/pete-buttigieg-openly-gay-cabinet-member-senate-b1796535.html|archiveurl=https://ghostarchive.org/archive/20220525/https://www.independent.co.uk/news/world/americas/us-politics/pete-buttigieg-openly-gay-cabinet-member-senate-b1796535.html|archivedate=May 25, 2022|accessdate=February 2, 2021|work=The Independent|date=February 2, 2021}}&lt;/ref&gt; naslednje jutro pa je prisegel. &lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=DeRose|first=Adam|date=February 3, 2020|title=Watch live: Biden swears in Buttigieg as Transportation secretary|work=The Hill|url=https://thehill.com/video/administration/537107-watch-live-biden-swears-in-buttigieg-at-transportation-department|accessdate=February 3, 2021}}&lt;/ref&gt;

==== Delo kot minister ====
[[Slika:Secretary_Buttigieg_visits_Union_Station_(1).jpg|sličica|Buttigieg je na svoj prvi polni dan kot minister za promet obiskal postajo Washington Union Station.]]
Kot minister za promet je Buttigieg delal na reorganizaciji notranje politične strukture ministrstva, vključno z izvedbo temeljitega postopka pregleda pravil, sprejetih pod Trumpovo administracijo. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=USDOT Begins Undoing Trump-Era Restrictions on Rulemaking|url=https://www.ttnews.com/articles/usdot-begins-undoing-trump-era-restrictions-rulemaking|website=Transport Topics|accessdate=March 31, 2021|date=March 24, 2021}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=Laris|first=Michael|title=Rolling back a rollback: Buttigieg deletes some Trump-era limits on regulation|url=https://www.washingtonpost.com/local/trafficandcommuting/buttigieg-transportation-regulation/2021/03/24/8bfc8d76-8cb3-11eb-a6bd-0eb91c03305a_story.html|work=Washington Post|accessdate=March 31, 2021|date=March 24, 2021}}&lt;/ref&gt; Buttigieg je na primer 19. maja 2021 ponovno uvedel pilotni program [[Barack Obama|iz Obamove]] dobe, ki zagotavlja lokalno zaposlovanje za projekte [[Javna dela|javnih del]], s ciljem pomagati manjšinam in prikrajšanim posameznikom. Ta program je bil leta 2017 med Trumpovo administracijo preklican, ko se je ministrstvo za promet vrnilo k pravilom, določenim med [[Ronald Reagan|Reaganovo]] administracijo, ki so prepovedovala geografsko pogojene zaposlitvene preference. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Yen|first=Hope|last2=Khalil|first2=Ashraf|title=Reversing Trump, Buttigieg reinstates local hiring program|url=https://apnews.com/article/donald-trump-government-and-politics-business-0ded624789ae500d13d485617b1dd070|website=AP NEWS|accessdate=May 20, 2021|date=May 19, 2021}}&lt;/ref&gt;

Buttigieg je konec februarja 2021 nagovoril Združenje afroameriških županov, da bi razpravljal o sistemskem rasizmu. Trdil je, da so napačne naložbe v zvezno prometno in infrastrukturno politiko prispevale k rasni neenakosti. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Wehrman|first=Jessica|title=Buttigieg makes equity a top priority for DOT|url=https://www.rollcall.com/2021/02/23/buttigieg-makes-equity-a-top-priority-for-dot/|website=Roll Call|accessdate=April 1, 2021|date=February 23, 2021}}&lt;/ref&gt; V začetku marca 2021 je ''Politico'' opozoril, da je Buttigieg v skoraj vsakem intervjuju za medije omenil rasno enakost v zvezi z njegovim delom na ministrstvu. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Mintz|first=Sam|title=How Biden is betting on Buttigieg to drive a new era of racial equity|url=https://www.politico.com/news/2021/03/08/biden-buttigieg-acial-equity-473928|website=POLITICO|accessdate=April 1, 2021|date=March 8, 2021}}&lt;/ref&gt; Konec junija 2022 je Buttigieg začel pilotni program Reconnecting Communities v vrednosti milijarde dolarjev za vzpostavitev rasne enakosti na cestah. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Biden Administration Announces First-Ever Funding Program Dedicated to Reconnecting American Communities|url=https://www.transportation.gov/briefing-room/biden-administration-announces-first-ever-funding-program-dedicated-reconnecting|publisher=U.S. Department of Transportation|website=Transportation.gov|date=June 30, 2022|accessdate=July 1, 2022}}&lt;/ref&gt; Program, ki uporablja denar iz Zakona o naložbah v infrastrukturo in delovnih mestih, želi ponovno povezati mesta in soseske, ki jih delijo ceste, s projekti, kot so hitre avtobusne linije, pešpoti in načrtovalske študije. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Buttigieg launches $1B pilot to build racial equity in roads|url=https://apnews.com/article/race-and-ethnicity-racial-injustice-transportation-pete-buttigieg-48e09f253781c89359d875f19fc70f9d|last=Yen|first=Hope|publisher=Associated Press|date=June 30, 2022|accessdate=July 1, 2022}}&lt;/ref&gt;Po rojstvu dvojčkov leta 2021 je Buttigieg vzel [[Porodniški dopust|starševski dopust]]. To je postalo predmet ostrih kritik in posmeha s strani konservativnih in republikanskih osebnosti. Nekateri politični analitiki so opazili [[Homofobija|homofobne]] tone v napadih na Buttigiegovo odločitev, da vzame starševski dopust. &lt;ref&gt;Multiple sources:&lt;/ref&gt; Potem ko so ga konservativci kritizirali zaradi očetovskega dopusta, je Buttigieg izjavil, da se ne bo opravičil za &quot;skrb za moja nedonošenčka dvojčka. Delo, ki ga opravljamo, je veselo, izpolnjujoče, čudovito delo.&quot; &lt;ref name=&quot;Kindelan&quot;&gt;{{Navedi novice|last=Kindelan|first=Katie|title=Pete Buttigieg responds to paternity leave criticism as Congress weighs national paid leave|url=https://abcnews.go.com/GMA/Family/pete-buttigieg-responds-paternity-leave-criticism-congress-weighs/story?id=80642969|accessdate=October 27, 2021|work=[[Good Morning America]]|date=October 19, 2021}}&lt;/ref&gt; Po navedbah njegovega ministrstva je bil Buttigieg na plačanem dopustu od sredine avgusta 2021, kjer je bil en mesec &quot;večinoma nedolžen, razen pri pomembnih agencijskih odločitvah in zadevah, ki jih ni bilo mogoče prenesti&quot;, in &quot;od takrat povečuje svoje dejavnosti&quot;, pri čemer se je v začetku oktobra 2021 večkrat pojavil v medijih. &lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=Thompson|first=Alex|last2=Sfondeles|first2=Tina|title=Can Pete Buttigieg have it all?|url=https://www.politico.com/newsletters/west-wing-playbook/2021/10/14/can-pete-buttigieg-have-it-all-494710|accessdate=October 27, 2021|work=[[Politico]]|date=October 14, 2021}}&lt;/ref&gt; Bela hiša je odobrila Buttigiegov dopust. &lt;ref name=&quot;Kindelan&quot; /&gt;

Po sprejetju Zakona o naložbah v infrastrukturo in delovnih mestih je ''[[Business Insider|Insider]]'' Buttigiega označil za &quot;najmočnejšega ministra za promet doslej&quot;, saj ima ministrstvo zdaj na voljo 210 milijard dolarjev diskrecijskih nepovratnih sredstev. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Wren|first=Adam|last2=Rojas|first2=Warren|title=Pete Buttigieg is about to become the most powerful transportation secretary ever|url=https://www.businessinsider.com/buttigieg-infrastructure-bill-transportation-secretary-2021-11|accessdate=November 16, 2021|website=Business Insider|language=en-US}}&lt;/ref&gt;

Predsednik Biden ga je imenoval v Svet Bele hiše za konkurenco, ki je usklajeval politike za spodbujanje gospodarske konkurence. &lt;ref name=&quot;Scola-2024&quot;&gt;{{Navedi novice|last=Scola|first=Nancy|date=November 3, 2024|title='I Didn't Do an About-Face on Pete Buttigieg. Buttigieg Did an About-Face on Me.'|url=https://www.politico.com/news/magazine/2024/11/03/pete-buttigieg-tough-on-airlines-00181436|work=Politico}}&lt;/ref&gt;
==== Letalstvo ====
Po resnih težavah, ki so se leta 2022 pojavile v potniškem letalstvu Združenih držav Amerike, kot je bil na primer propad počitniške družbe Southwest Airlines, se je Buttigieg soočil s kritikami, ker ni sprejel dovolj ukrepov za kaznovanje malomarnih letalskih družb. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Walker|first=Mark|date=January 20, 2023|title=Air Travel Debacles Put a Star of Biden's Cabinet in the Hot Seat|url=https://www.nytimes.com/2023/01/20/us/politics/pete-buttigieg-southwest-faa.html|accessdate=March 31, 2023|website=The New York Times}}&lt;/ref&gt; Buttigieg je nato ministrstvu za promet naročil, naj obravnava monopolizacijo in pravice potrošnikov v panogi. &lt;ref name=&quot;Scola-20242&quot;&gt;{{Navedi novice|last=Scola|first=Nancy|date=November 3, 2024|title='I Didn't Do an About-Face on Pete Buttigieg. Buttigieg Did an About-Face on Me.'|url=https://www.politico.com/news/magazine/2024/11/03/pete-buttigieg-tough-on-airlines-00181436|work=Politico}}&lt;/ref&gt; Predsednik Biden in minister Buttigieg sta vzpostavila flightrights.gov, nadzorno ploščo za pomoč strankam letalskih prevoznikov, ki stranke obvešča o odškodnini, do katere so upravičene po odpovedi ali zamudi letov. &lt;ref name=&quot;advocate.com&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.advocate.com/politics/pete-buttigieg-airline-regulations|title=Buttigieg and Biden Look to Shore up Airline Consumer Protections}}&lt;/ref&gt; Na ministrstvu je ustanovil tudi položaj glavnega uradnika za konkurenco. Marca 2023 je Buttigieg nasprotoval predlagani združitvi Spirit Airlines in Frontier Airlines kot protikonkurenčni. &lt;ref name=&quot;Scola-20242&quot; /&gt;

Decembra 2023 je Ministrstvo za promet letalski družbi Southwest Airlines naložilo rekordno globo v višini 140 milijonov dolarjev zaradi množičnih kršitev [[Zaščita potrošnikov|zakonov o varstvu potrošnikov]] leta 2022, ko je družba odpovedala lete in pustila več kot 2 milijona potnikov na cedilu. &lt;ref&gt;{{Navedi novice|date=December 18, 2023|title=Transportation Secretary Pete Buttigieg discusses penalties on Southwest Airlines|first=A|last=Martínez|work=NPR|url=https://www.npr.org/2023/12/18/1219956688/what-s-being-done-to-avoid-a-repeat-of-last-year-s-travel-cancellations-and-dela}}&lt;/ref&gt; 30. oktobra 2024 je Buttigieg sporočil, da je začelo veljati pravilo, ki od letalskih družb zahteva, da samodejno povrnejo denar potnikom, katerih leti so odpovedani in ne sprejmejo drugega leta, pa tudi če niso opravljene plačane storitve. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|date=2024-10-30|title=Airlines must now give automatic refunds for significant delays. Here's what to know.|url=https://www.cbsnews.com/news/airline-refunds-for-delayed-flights-dot-rule/|accessdate=2024-11-16|website=CBS News|language=en-US}}&lt;/ref&gt;

Buttigieg podpira zakon o preprečevanju neželenih stroškov (Junk Fee Prevention Act). Če bi bil sprejet na zvezni ravni, bi znižal stroške, povezane s porabo denarja za nekatere oblike zabave, hotelske sobe, storitve, povezane z letališči, in potovanja. &lt;ref name=&quot;advocate.com2&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.advocate.com/politics/pete-buttigieg-airline-regulations|title=Buttigieg and Biden Look to Shore up Airline Consumer Protections}}&lt;/ref&gt;

==== Infrastruktura ====
Buttigieg je konec marca 2021 obvestil kongres, da namerava Bidenova administracija dati prednost gradnji projekta predora Gateway Rail zaradi njegovega gospodarskega pomena. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|date=March 26, 2021|title=NYC-NJ tunnel plan has 'sense of urgency,' Buttigieg says|url=https://www.crainsnewyork.com/transportation/nyc-nj-tunnel-plan-has-sense-urgency-buttigieg-says|accessdate=April 1, 2021|website=Crain's New York Business}}&lt;/ref&gt; Napredek projekta, ki ga je [[Donald Trump|predsednik Trump]] ustavil, &lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=Liang|first=Keith|date=March 25, 2021|title=NYC-N.J. Tunnel Plan Has 'Sense of Urgency,' Buttigieg Says|url=https://www.bloomberg.com/news/articles/2021-03-25/buttigieg-says-gateway-tunnel-planning-is-progressing|accessdate=April 1, 2021|work=Bloomberg.com}}&lt;/ref&gt; naj bi se po besedah vodje senatne večine Chucka Schumerja pospešil. Buttigieg je napovedal oceno vplivov projekta na okolje, kar je bilo v veliki meri razumljeno kot znak velikega napredka pri projektu. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|date=March 26, 2021|title=Biden Administration Prioritizing Gateway Tunnel Project|url=https://newyork.cbslocal.com/2021/03/26/gateway-tunnel-project-biden-administration|accessdate=April 1, 2021|website=CBS New York|publisher=WLNY}}&lt;/ref&gt; Buttigieg je bil tudi promotor ameriškega načrta za delovna mesta &lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Mulero|first=Eugene|date=March 25, 2021|title=Secretary Buttigieg Promotes Transformative Infrastructure Plan|url=https://www.ttnews.com/articles/secretary-buttigieg-promotes-transformative-infrastructure-plan|accessdate=May 20, 2021|website=Transport Topics}}&lt;/ref&gt; in zakona o naložbah v infrastrukturo in delovnih mestih. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|date=August 10, 2021|title=US Transportation Secretary Pete Buttigieg visits NJ to tout infrastructure bill|url=https://westchester.news12.com/us-transportation-secretary-pete-buttigieg-visits-nj-to-tout-infrastructure-bill|accessdate=September 9, 2021|website=westchester.news12.com}}&lt;/ref&gt;

==== Drugi ukrepi ====
Na začetku svojega mandata je Buttigieg opozoril, da so ukrepi Združenih držav Amerike na področju [[Prometna varnost|varnosti v cestnem prometu]] pomanjkljivi, in predlagal izboljšanje zasnove cest. Čeprav je priznal, da Združene države Amerike zaostajajo za drugimi razvitimi državami glede varnosti kolesarjev in pešcev, je Buttigieg spodbudil večji poudarek na človeškem vedenju v infrastrukturni politiki. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Spencer|first=Ben|date=March 26, 2021|title=Buttigieg: US falls short on pedestrian safety|url=https://www.itsinternational.com/its17/its8/news/buttigieg-us-falls-short-pedestrian-safety|accessdate=April 1, 2021|website=ITS International}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi splet|date=March 26, 2021|title=Buttigieg: 'We're better off if decisions revolve around human beings'|url=https://www.itsinternational.com/video/buttigieg-were-better-if-decisions-revolve-around-human-beings|accessdate=October 4, 2021|website=ITS International}}&lt;/ref&gt; Prav tako je Buttigieg marca 2021 nakazal, da je odprt za cestninjenje na avtocesti Interstate 80, ne pa za cestninjenje mostov, in namesto tega predlagal &quot;rešitve širšega spektra&quot;, kot je davek na prevožene kilometre. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Deleno|first=Joe|date=March 9, 2021|title=Transportation Secretary Pete Buttigieg Shares Thoughts On Bridge And I-80 Tolls In Exclusive One-On-One|url=https://pittsburgh.cbslocal.com/2021/03/09/transportation-secretary-pete-buttigieg-bridge-and-i-80-tolls/|accessdate=April 1, 2021}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi splet|date=March 28, 2021|title=Pete Buttigieg vehicle miles tax: how would it work?|url=https://en.as.com/en/2021/03/28/latest_news/1616931248_210341.html|accessdate=April 1, 2021|website=AS.com}}&lt;/ref&gt; Vendar Bidenova administracija v infrastrukturni načrt, ki ga je objavila tisti mesec, ni vključila davka na gorivo ali davka na prevožene kilometre. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Kelly|first=Caroline|date=March 29, 2021|title=Buttigieg says no gas or mileage tax in Biden's infrastructure plan|url=https://edition.cnn.com/2021/03/29/politics/buttigieg-no-gas-tax-mileage-tax-biden-infrastructure-plan-cnntv/index.html|accessdate=April 1, 2021|website=CNN}}&lt;/ref&gt;

Junija 2021 je Bela hiša ustanovila delovno skupino za reševanje motenj v dobavni verigi, Buttigieg pa je bil eden od njenih vodij. &lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=Shepardson|first=David|date=July 17, 2021|title=U.S. officials look to address transportation supply chain issues|url=https://www.reuters.com/business/us-officials-look-address-transportation-supply-chain-issues-2021-07-16/|accessdate=October 27, 2021|work=[[Reuters]]}}&lt;/ref&gt; Do oktobra 2021 so globalna ozka grla v dobavni verigi povzročila rekordno pomanjkanje gospodinjskih izdelkov za ameriške potrošnike. Buttigieg je kot vzroka za motnje navedel veliko povpraševanje in pandemijo, hkrati pa napovedal, da se bodo motnje &quot;nadaljevale tudi v naslednjem letu&quot;. &lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=Rosa|first=Joanne|date=October 21, 2021|title=Pete Buttigieg defends paternity leave, says supply chain issues have 'no easy fix'|url=https://abcnews.go.com/Politics/pete-buttigieg-defends-paternity-leave-supply-chain-issues/story?id=80670846|accessdate=October 27, 2021|work=[[ABC News (United States)|ABC News]]}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=Cole|first=Devan|last2=Hoffman|first2=Jason|date=October 17, 2021|title=Buttigieg says US supply chain issues will 'certainly' continue into 2022|url=https://edition.cnn.com/2021/10/17/politics/pete-buttigieg-supply-chain-issues-cnntv/index.html|accessdate=October 27, 2021|work=[[CNN]]}}&lt;/ref&gt;[[Slika:Secretary_Buttigieg_visits_East_Palestine,_Ohio_(1).jpg|sličica|Buttigieg na kraju nesreče v vzhodni Palestini v Ohiu, 23. februarja 2023]]

3. februarja 2023 je East Palestini v Ohiu iztiril tovorni vlak, ki je prevažal [[Vinil klorid|vinilklorid]], [[Butilakrilat|butil akrilat]], etilheksil akrilat in etilen glikol monobutyl eter. Na zahtevo državnih uradnikov so reševalne ekipe izvedle nadzorovano sežiganje razlitja, pri čemer sta se v zrak sprostila [[vodikov klorid]] in [[fosgen]]. Posledično so bili evakuirani prebivalci v radiju 1,6 km. Buttigieg je 13. februarja [[Twitter|tvitnil,]] da bo ministrstvo &quot;uporabilo vse ustrezne organe, da bi zagotovilo odgovornost in še naprej podpiralo varnost&quot;. &lt;ref&gt;{{Navedi tvit|number=1625305040280866816|user=SecretaryPete|title=We will look to these investigation results &amp; based on them, use all relevant authorities to ensure accountability and continue to support safety}}&lt;/ref&gt; NTSB je 23. februarja 2023 objavil predhodno poročilo, v katerem je navedeno, da so se kolesni ležaji pregreli, temperature pa so dosegle {{Convert|253|F-change}} stopinj Celzija. nad temperaturo okolice. &lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=Becky Sullivan|date=February 23, 2023|title=NTSB: Overheated wheel bearing led to Ohio train derailment|url=https://www.npr.org/2023/02/23/1158972561/east-palestine-train-derailment-ntsb-preliminary-report-wheel-bearing|accessdate=March 13, 2023|work=NPR}}&lt;/ref&gt; V tednih po iztirjenju se prometni oddelek pod vodstvom Buttigiega ni umaknil k ponovni uvedbi pravila o varnosti v železniškem prometu iz leta 2015, katerega cilj je bil razširiti uporabo boljše zavorne tehnologije, ki ga je Trumpova administracija preklicala. Buttigiegov prometni oddelek je razmišljal o še večji omilitvi pravil o varnosti pri zaviranju. &lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=Rock|first=Julia|last2=Burns|first2=Rebecca|date=February 10, 2023|title=&quot;There Will Be More Derailments&quot;|url=https://www.levernews.com/there-will-be-more-derailments/|accessdate=February 28, 2023|work=The Lever|language=en}}&lt;/ref&gt; Buttigieg se je zaradi svojega odziva na iztirjenje soočil s kritikami osebnosti z različnih koncev političnega spektra, tako s strani demokratov, kot sta Nina Turner in [[Ilhan Omar]], kot tudi republikancev, kot sta [[JD Vance]] in Anna Paulina Luna. &lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=Palmer|first=Ewan|date=February 14, 2023|title=Biden Admin Under Increasing Pressure Over Ohio Train Disaster|url=https://www.newsweek.com/ohio-train-derail-eat-palestine-chemical-pete-buttigieg-1781018|accessdate=February 23, 2023|work=Newsweek}}&lt;/ref&gt; Tudi nekdanji predsednik Donald Trump je kritiziral Buttigiega, ker med svojim obiskom še ni obiskal kraja nesreče. &lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=Garrity|first=Kelly|last2=Wren|first2=Adam|date=February 23, 2023|title=Buttigieg, standing near Ohio derailment site, says he could have spoken 'sooner'|url=https://www.politico.com/news/2023/02/23/buttigieg-derailment-spoken-sooner-00084177|accessdate=February 28, 2023|work=POLITICO|language=en}}&lt;/ref&gt; Marca 2023 se je Buttigieg pojavil na CNN in za kabelsko televizijo povedal, da ni predvidel posledic iztirjenja in da je storil napako, ker ni prej obiskal vzhodne Palestine. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|date=March 5, 2023|title=Pete Buttigieg admits mistakes in East Palestine derailment response|url=https://www.independent.co.uk/news/world/americas/pete-buttigieg-east-palestine-norfolk-southern-derailment-b2294539.html|accessdate=March 6, 2023|language=en}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Dovere|first=Edward-Isaac|date=March 5, 2023|title=Pete Buttigieg starts to rethink how he does his job in wake of Ohio train disaster|url=https://www.cnn.com/2023/03/05/politics/pete-buttigieg-ohio-train-derailment/index.html|accessdate=March 6, 2023|website=CNN Politics|language=en}}&lt;/ref&gt;

=== Kariera po državnem sekretarju (2025–danes) ===
Januarja 2025 so se pojavila poročila v medijih, da Buttigieg razmišlja o kandidaturi za ameriški senat v Michiganu, potem ko se je ameriški senator Gary Peters kot pričakovano  upokojil. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Nichols|first=Hans|date=2025-01-28|title=Scoop: Pete Buttigieg taking &quot;serious look&quot; at Michigan Senate race in 2026|url=https://www.axios.com/2025/01/28/pete-buttigieg-michigan-senate|accessdate=2025-01-28|website=Axios|language=en}}&lt;/ref&gt; Pred tem je izrazil zanimanje za kandidaturo na volitvah za guvernerja države, kjer bi nadomestil dosedanjo guvernerko [[Gretchen Whitmer]], ki je imela omejen mandat. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Schuster|first=Simon D.|date=2024-11-11|title=Has Michigan governor race begun? Duggan spurs speculation. Here's who might run|url=https://bridgemi.com/michigan-government/has-michigan-governor-race-begun-duggan-spurs-speculation-heres-who-might-run/|accessdate=2024-11-14|website=[[Bridge Michigan]]|language=en}}&lt;/ref&gt;

Od februarja do aprila 2025 je Buttigieg deloval kot sodelavec na Inštitutu za politiko [[Univerza v Chicagu|Univerze v Chicagu]], kjer je vsak teden na kampusu vodil seminar. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Pete Buttigieg|url=https://politics.uchicago.edu/fellows/current-fellows/pete-buttigieg|accessdate=2025-02-11|website=Institute of Politics|language=en-US|archive-date=2025-02-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20250211215223/https://politics.uchicago.edu/fellows/current-fellows/pete-buttigieg|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Marca 2025 se je Buttigieg odločil, da leta 2026 ne bo kandidiral za ameriški senat v Michiganu, viri pa pravijo, da namesto tega razmišlja o kandidaturi za predsednika leta 2028. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.nytimes.com/2025/03/13/us/politics/buttigieg-michigan-senate-2028-president.html|title=Pete Buttigieg, a Possible 2028 Contender, Won't Run for Senate in Michigan|date=March 13, 2025|accessdate=March 13, 2025|website=The New York Times|first=Katie|last=Glueck|first2=Reid J.|last2=Epstein}}&lt;/ref&gt;

=== Politična stališča ===

==== Infrastruktura ====
Med svojo kampanjo za [[Demokratska stranka (Združene države Amerike)|demokratsko]] nominacijo leta 2020 je Buttigieg predlagal porabo 1 dolarja{{Presledki}}bilijonov dolarjev za ameriške infrastrukturne projekte v naslednjih desetih letih, pri čemer se ocenjuje, da bo načrt ustvaril vsaj šest milijonov delovnih mest. Načrt se je osredotočal na [[Trajnostna energija|zeleno energijo]], zaščito vodovodne vode pred svincem, popravilo cest in mostov, izboljšanje javnega prevoza, popravilo šol, zagotavljanje dostopa do širokopasovnega interneta in pripravo skupnosti na poplave in druge naravne nesreče. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Presidential Candidate Buttigieg Promises to Pass Infrastructure Legislation if Elected|url=https://www.forconstructionpros.com/asphalt/news/21109945/presidential-candidate-buttigieg-promises-to-pass-infrastructure-legislation-if-elected|website=For Construction Pros|date=January 13, 2020}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.indystar.com/story/news/environment/2020/01/14/environmental-impacts-buttigiegs-1-trillion-infrastructure-plan/4430332002/|title=What you need to know about the environmental impacts of Buttigieg's new $1 trillion infrastructure plan|first=London|last=Gibson|website=The Indianapolis Star}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://resources.peteforamerica.com/documents/Palm-Cards-Printable_Infrastructure.pdf|title=Campaign Infrastructure fact sheet|accessdate=January 15, 2020|archivedate=January 15, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200115033317/https://resources.peteforamerica.com/documents/Palm-Cards-Printable_Infrastructure.pdf}}&lt;/ref&gt;

==== Socialne teme ====
Buttigieg podpira pravico do splava &lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Relman|first=Eliza|title=Pete Buttigieg is running for President in 2020. Here's everything we know about the candidate and how he stacks up against the competition.|url=https://www.businessinsider.com/who-is-pete-buttigieg-bio-age-family-key-positions-2019-3|website=[[Business Insider]]|accessdate=April 28, 2019}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi revijo|last=Alter|first=Charlotte|date=April 14, 2019|title=Pete Buttigieg enters presidential race with a message of generational change|url=https://time.com/5570327/pete-buttigieg-presidential-candidate-2020/|magazine=[[Time (magazine)|Time]]|location=New York City|archive-url=https://web.archive.org/web/20190428031517/http://time.com/5570327/pete-buttigieg-presidential-candidate-2020/|archive-date=April 28, 2019|access-date=April 28, 2019}}&lt;/ref&gt; in razveljavitev Hydeovega amandmaja, ki blokira zvezno financiranje storitev splava, razen v primerih posilstva, incesta ali če je ogroženo življenje matere. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Pete Buttigieg's political stances|url=https://www.isidewith.com/candidates/pete-buttigieg/stances|website=iSideWith|accessdate=April 28, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190428023553/https://www.isidewith.com/candidates/pete-buttigieg/stances|archivedate=April 28, 2019}}&lt;/ref&gt; Zavzema se za spremembo zakonodaje o državljanskih pravicah, vključno z zveznim zakonom o enakosti, da bi LGBT Američani prejeli zvezno zaščito pred diskriminacijo. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.washingtonblade.com/2019/02/05/pete-buttigieg-makes-pitch-to-lgbt-voters-in-bid-to-become-first-out-gay-president/|title=Pete Buttigieg makes pitch to LGBT voters in bid to become first out gay president|first=Chris|last=Johnson|date=February 5, 2019|website=Washington Blade: Gay News, Politics, LGBT Rights|accessdate=March 7, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190308081135/https://www.washingtonblade.com/2019/02/05/pete-buttigieg-makes-pitch-to-lgbt-voters-in-bid-to-become-first-out-gay-president/|archivedate=March 8, 2019}}&lt;/ref&gt; 

Buttigieg podpira širjenje možnosti za služenje vojaškega roka, vključno s prostovoljnim letom služenja vojaškega roka za tiste, ki dopolnijo 18 let. &lt;ref name=&quot;Wren-2018&quot;&gt;{{Navedi revijo|last=Wren|first=Adam|date=December 16, 2018|title=Pete Buttigieg has his eye on the prize|url=https://www.indianapolismonthly.com/longform/pete-buttigieg-feature|magazine=Indianapolis Monthly|access-date=April 26, 2019}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Buttigieg: We need generational change in politics|url=https://www.msnbc.com/morning-joe/watch/buttigieg-we-need-generational-change-in-politics-1461546563622|website=Morning Joe|publisher=MSNBC|accessdate=March 31, 2019|date=March 20, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190321013356/https://www.msnbc.com/morning-joe/watch/buttigieg-we-need-generational-change-in-politics-1461546563622|archivedate=March 21, 2019}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://theweek.com/articles/835755/mandatory-national-service-terrible-idea|title=Mandatory national service is a terrible idea|last=Kristian|first=Bonnie|date=April 19, 2019|website=[[The Week]]|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190427085103/https://theweek.com/articles/835755/mandatory-national-service-terrible-idea|archivedate=April 27, 2019|accessdate=April 27, 2019}}&lt;/ref&gt; 

Julija 2019 je Buttigieg predstavil svoj &quot;Douglassov načrt&quot;, poimenovan po [[Abolicionizem|abolicionistu]] [[Frederick Douglass|Fredericku Douglassu]], za reševanje sistemskega rasizma v Ameriki. &lt;ref name=&quot;Burnett-2019&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://apnews.com/ede3a14f794e423388eef7162def7358|title=2020 hopeful Buttigieg pitches plan to fight systemic racism|last=Burnett|first=Sara|date=July 2, 2019|website=Associated Press|accessdate=July 5, 2019}}&lt;/ref&gt; Pobuda bi namenila 10 dolarjev{{Presledki}}milijarda dolarjev za afroameriško podjetništvo v petih letih; nepovratna sredstva v višini 25 dolarjev{{Presledki}}milijardo za zgodovinsko črnske fakultete ; legalizacijo marihuane; izbris obsodb zaradi drog; prepolovitev števila zveznih zapornikov; in predlog novega zveznega zakona o volilnih pravicah, namenjenega povečanju dostopa do glasovanja. &lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.npr.org/2019/07/11/740279980/buttigieg-proposes-broad-plan-to-counter-racial-inequality|title=Buttigieg Proposes Broad Plan To Counter Racial Inequality|work=NPR|date=July 11, 2019|first=Rachel|last=Martin|first2=Josh|last2=Axelrod}}&lt;/ref&gt; &lt;ref name=&quot;Burnett-2019&quot; /&gt;

Buttigieg podpira odpravo smrtne kazni &lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.foxnews.com/politics/buttigieg-calls-for-scrapping-death-penalty-supporting-slave-reparations|title=Buttigieg calls for scrapping death penalty, supporting slavery reparations|work=[[Fox News]]|date=April 4, 2019|accessdate=April 4, 2019|first=Paul|last=Steinhauser|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190404175113/https://www.foxnews.com/politics/buttigieg-calls-for-scrapping-death-penalty-supporting-slave-reparations|archivedate=April 4, 2019}}&lt;/ref&gt;, prizadevanja za razveljavitev kazenskih obsodb za manjša kazniva dejanja, povezana z drogami &lt;ref name=&quot;Higgins-2019&quot;&gt;{{Navedi novice|url=https://www.cnbc.com/2019/04/04/pete-buttigieg-addresses-all-lives-matter-controversy.html|title=Democratic hopeful Pete Buttigieg addresses 'all lives matter' controversy, says he no longer uses the phrase|work=[[CNBC]]|date=April 4, 2019|accessdate=April 4, 2019|first=Tucker|last=Higgins|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190404162341/https://www.cnbc.com/2019/04/04/pete-buttigieg-addresses-all-lives-matter-controversy.html|archivedate=April 4, 2019}}&lt;/ref&gt; in odpravo zapornih kazni za kazniva dejanja posedovanja drog &lt;ref&gt;{{Navedi splet|first=Brooke|last=Singman|url=https://www.foxnews.com/politics/pete-buttigieg-incarceration-drug-possession|title=Pete Buttigieg calls for elimination of incarceration for drug possession offenses|publisher=[[Fox News]]|date=October 26, 2019}}&lt;/ref&gt; . 

Leta 2019 je Buttigieg pozval Združene države k dekriminalizaciji duševnih bolezni in odvisnosti s pobudami, kot so programi za vključevanje odpuščenih zapornikov. &lt;ref name=&quot;PeteForAmerica.com-2019&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://peteforamerica.com/mental-health|archiveurl=https://web.archive.org/web/20191202203959/https://peteforamerica.com/policies/mental-health-and-addiction/|title=Healing and Belonging in America|website=PeteForAmerica.com|accessdate=October 4, 2021|archivedate=December 2, 2019}}&lt;/ref&gt; Prav tako si je v svojem prvem mandatu kot predsednik Združenih držav Amerike prizadeval za 75-odstotno zmanjšanje stopnje zapornih kazni zaradi duševnih bolezni ali zlorabe substanc. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.cbsnews.com/news/pete-buttigieg-unveils-plan-to-improve-mental-health-care-and-fight-addiction/|title=Buttigieg unveils plan to improve mental health care and fight addiction|first=Jack|last=Turman|website=[[CBS News]]|date=August 23, 2019|accessdate=August 28, 2019}}&lt;/ref&gt; &lt;ref name=&quot;PeteForAmerica.com-2019&quot; /&gt;

==== Podnebne spremembe ====
Med svojo kampanjo za [[Demokratska stranka (Združene države Amerike)|demokratsko]] predsedniško nominacijo je Buttigieg izjavil, da bo v primeru izvolitve obnovil zavezanost [[Združene države Amerike|Združenih držav]] Pariškemu podnebnemu sporazumu in podvojil njihovo zavezo Zelenemu podnebnemu skladu. Podpira tudi Zeleni novi dogovor, ki ga predlagajo demokrati v predstavniškem domu, &lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.washingtonpost.com/politics/pete-buttigieg-the-young-and-openly-gay-midwest-mayor-finds-a-voice-in-crowded-democratic-presidential-field/2019/03/16/839f4f3c-474c-11e9-90f0-0ccfeec87a61_story.html|title=Pete Buttigieg, the young and openly gay Midwest mayor, finds a voice in crowded Democratic presidential field|work=The Washington Post|date=March 16, 2019|accessdate=March 24, 2019|first=Chelsea|last=Janes|first2=Michael|last2=Scherer|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190324113006/https://www.washingtonpost.com/politics/pete-buttigieg-the-young-and-openly-gay-midwest-mayor-finds-a-voice-in-crowded-democratic-presidential-field/2019/03/16/839f4f3c-474c-11e9-90f0-0ccfeec87a61_story.html%3Fnoredirect%3Don|archivedate=March 24, 2019}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.msn.com/en-us/video/news/buttigieg-backs-green-new-deal-resolution/vi-BBTpAxC|title=Buttigieg backs Green New Deal resolution|website=[[CNN]]|accessdate=March 7, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190327223233/https://www.msn.com/en-us/video/news/buttigieg-backs-green-new-deal-resolution/vi-BBTpAxC|archivedate=March 27, 2019}}&lt;/ref&gt; subvencije za sončne celice ter politiko davka na ogljik in dividend za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|website=[[NBC News]]|title=Democratic Presidential Debate|date=June 27, 2019|url=https://www.youtube.com/watch?v=cX7hni-zGD8&amp;t=4460|accessdate=July 15, 2019}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://news.yahoo.com/mayor-pete-president-pete-crazy-thinks-ideas-arent-191944192.html|title=Mayor Pete to President Pete? It's crazy, but he thinks his ideas aren't.|first=Alexander|last=Nazaryan|website=news.yahoo.com|date=January 22, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190306135526/https://news.yahoo.com/mayor-pete-president-pete-crazy-thinks-ideas-arent-191944192.html|archivedate=March 6, 2019|accessdate=March 7, 2019}}&lt;/ref&gt;

==== Ekonomska prepričanja ====
Buttigieg se identificira kot demokratični kapitalist&lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Stracqualursi|first=Veronica|title=Pete Buttigieg: 'Capitalism has let a lot of people down'|url=https://edition.cnn.com/2019/04/16/politics/pete-buttigieg-2020-socialism-capitalism-cnntv/index.html|website=CNN|date=April 16, 2019|accessdate=March 2, 2020}}&lt;/ref&gt; Razmišljal je o možnosti protimonopolnih ukrepov proti velikim tehnološkim podjetjem zaradi pomislekov glede zasebnosti in varnosti podatkov. &lt;ref name=&quot;Lizza-2019&quot;&gt;{{Navedi novice|url=https://www.esquire.com/news-politics/a26861236/peter-buttigieg-interview/|title=The Esquire Interview: Mayor Peter Buttigieg|work=[[Esquire (magazine)|Esquire]]|date=March 2, 2019|accessdate=March 24, 2019|first=Ryan|last=Lizza|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190324114203/https://www.esquire.com/news-politics/a26861236/peter-buttigieg-interview/|archivedate=March 24, 2019}}&lt;/ref&gt; Med [[Demokratska stranka (Združene države Amerike)|demokratskimi]] primarnimi volitvami je podpiral zmanjšanje primanjkljaja in dolga, saj je trdil, da velik dolg otežuje vlaganje v infrastrukturo, zdravje in varnost. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Pete Buttigieg calls for deficit reduction, swiping at Bernie Sanders|first=Sahil|last=Kapur|url=https://www.nbcnews.com/politics/2020-election/pete-buttigieg-calls-deficit-reduction-swiping-bernie-sanders-n1133206|accessdate=December 16, 2020|website=NBC News|date=February 10, 2020}}&lt;/ref&gt;

==== Izobraževanje ====
[[Slika:Pete_Buttigieg_(49405503067).jpg|sličica|Buttigieg govori pred Združenjem za izobraževanje države Iowa leta 2020]]
Buttigiegov izobraževalni načrt vključuje naložbo v višini 700 milijard dolarjev v univerzalno celodnevno varstvo otrok in predšolsko varstvo za vse otroke od dojenčka do petega leta starosti. &lt;ref name=&quot;mainsiteedu&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Keeping the Promise for America's Children|url=https://peteforamerica.com/policies/education/|accessdate=February 9, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200209202128/https://peteforamerica.com/policies/education/|archivedate=February 9, 2020}}&lt;/ref&gt; Buttigieg je predlagal tudi potrojitev financiranja iz naslova I za šole, ki poučujejo predvsem učence iz nižjih socialno-ekonomskih okolij. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Pete Buttigieg's education plan highlights broad agreement among Democrats on K-12 policy – though differences on charters remain|date=December 7, 2019|first=Matt|last=Barnum|first2=Kalyn|last2=Belsha|url=https://chalkbeat.org/posts/us/2019/12/07/mayor-pete-buttigieg-k-12-education-plan-charter-schools/|accessdate=February 9, 2020|publisher=[[Chalkbeat]]}}&lt;/ref&gt; Drugi cilji vključujejo podvojitev števila novih učiteljev temnopoltih v naslednjih 10 letih; odpravo segregacije v šolah s skladom v višini 500 milijonov dolarjev; višje plače učiteljem; širitev storitev duševnega zdravja v šolah; ter ustvarjanje več programov po pouku in možnosti za poletno učenje. &lt;ref name=&quot;mainsiteedu&quot; /&gt;

Njegov načrt za fakulteto brez dolgov je zahteval razširitev Pell Grantov za študente z nizkimi dohodki, pa tudi druge naložbe in razveljavitev Trumpovih davčnih olajšav za bogate. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Pete Buttigieg's College Affordability Plan: The Goldilocks Solution|first=Michael T.|last=Nietzel|website=[[Forbes]]|url=https://www.forbes.com/sites/michaeltnietzel/2019/11/12/pete-buttigiegs-college-affordability-plan-the-goldilocks-solution/#669ca4a4545d|date=November 12, 2019|accessdate=February 9, 2020}}&lt;/ref&gt; V skladu z Buttigiegovim načrtom za fakulteto bi spodnjih 80 odstotkov študentov glede na dohodek prejelo brezplačno izobraževanje, zgornjih 20 odstotkov pa bi plačalo vsaj del šolnine. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Whistle|first=Wesley|title=Mayor Pete's Middle Of The Road Plan For Higher Education|website=[[Forbes]]|url=https://www.forbes.com/sites/wesleywhistle/2019/11/14/mayor-petes-middle-of-the-road-plan-for-higher-education/#513cbe727052|accessdate=February 9, 2020}}&lt;/ref&gt; Buttigieg je nasprotoval brezplačni šolnini za vse študente, ker je menil, da univerzalno brezplačna šolnina nepravično subvencionira družine z višjimi dohodki na račun posameznikov z nižjimi dohodki, ki ne obiskujejo fakultete. &lt;ref name=&quot;Berman-2019&quot;&gt;{{Navedi novice|url=https://www.washingtonpost.com/politics/2019/04/05/pete-buttigieg-argues-against-free-college-this-is-why-progressives-cant-agree-about-subsidizing-tuition/?noredirect=on|title=Pete Buttigieg argues against free college. This is why progressives can't agree about subsidizing tuition.|work=The Washington Post|date=April 5, 2019|accessdate=April 5, 2019|first=Elizabeth|last=Berman}}&lt;/ref&gt; To stališče je Buttigiega ločilo od njegovih tekmecev na predsedniških volitvah leta 2020. &lt;ref name=&quot;Berman-2019&quot; /&gt;

==== Zunanja politika ====
Buttigieg je pozval k spremembi strukture obrambnih izdatkov, &lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=Defense budget levels: Where the candidates stand|url=https://www.washingtonpost.com/graphics/politics/policy-2020/foreign-policy/defense-budget/|work=The Washington Post|accessdate=March 2, 2020}}&lt;/ref&gt; hkrati pa namignil, da bi morda podprl splošno povečanje obrambnih izdatkov. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Candidates On The Issues|url=https://www.politico.com/2020-election/candidates-views-on-the-issues/pete-buttigieg/|website=Politico|date=March 2020|accessdate=March 2, 2020}}&lt;/ref&gt;

Buttigieg je dejal, da verjame, da je bila [[Invazija na Afganistan 2001|ameriška invazija na Afganistan leta 2001]] po [[Teroristični napadi 11. septembra 2001|napadih 11. septembra]] upravičena &lt;ref name=&quot;Lizza-20192&quot;&gt;{{Navedi novice|url=https://www.esquire.com/news-politics/a26861236/peter-buttigieg-interview/|title=The Esquire Interview: Mayor Peter Buttigieg|work=[[Esquire (magazine)|Esquire]]|date=March 2, 2019|accessdate=March 24, 2019|first=Ryan|last=Lizza|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190324114203/https://www.esquire.com/news-politics/a26861236/peter-buttigieg-interview/|archivedate=March 24, 2019}}&lt;/ref&gt; vendar je podprl načrtovani umik ameriških čet iz regije z ohranitvijo obveščevalne prisotnosti. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.pbs.org/newshour/politics/what-does-pete-buttigieg-believe-where-the-candidate-stands-on-7-issues|title=What does Pete Buttigieg believe? Where the candidate stands on 7 issues|first=Jessica|last=Yarvin|date=February 15, 2019|website=[[PBS NewsHour]]|accessdate=March 7, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190306222851/https://www.pbs.org/newshour/politics/what-does-pete-buttigieg-believe-where-the-candidate-stands-on-7-issues|archivedate=March 6, 2019}}&lt;/ref&gt; Je odločen podpornik [[Izrael|Izraela]], &lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.vox.com/2019/4/3/18293545/pete-buttigieg-democrats-president-israel-omar-palestine|title=Democrats are increasingly critical of Israel. Not Pete Buttigieg.|work=[[Vox (website)|Vox]]|date=April 3, 2019|accessdate=April 4, 2019|first=Alex|last=Ward|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190403233033/https://www.vox.com/2019/4/3/18293545/pete-buttigieg-democrats-president-israel-omar-palestine|archivedate=April 3, 2019}}&lt;/ref&gt; &lt;ref name=&quot;Nahmias&quot;&gt;Omri Nahmias, [https://www.jpost.com/International/Buttigieg-US-support-for-Israel-is-not-support-for-annexation-606093 Pete Buttigieg: U.S. support for Israel is not support for annexation], ''Jerusalem Post'' (October 29, 2019).&lt;/ref&gt; podpira rešitev [[Izraelsko-palestinski konflikt|izraelsko-palestinskega konflikta]] z dvema državama, &lt;ref name=&quot;Nahmias&quot; /&gt; &lt;ref&gt;Jackson Richmand, [https://www.jns.org/record-at-a-glance-mayor-pete-buttigieg-supports-two-state-solution-blames-hamas-for-lack-of-peace/ Record at a glance: Mayor Pete Buttigieg supports two-state solution, blames Hamas for lack of peace], [[Jewish News Syndicate]] (April 15, 2019).&lt;/ref&gt; nasprotuje predlogom, da bi Izrael priključil [[Zahodni breg]] [[Ozemlja pod okupacijo Izraela|, ki ga zaseda Izrael]], &lt;ref name=&quot;Nahmias&quot; /&gt; in ne odobrava komentarjev izraelskega premierja [[Benjamin Netanjahu|Benjamina Netanjahuja]] v podporo uporabi izraelske zakonodaje v judovskih naseljih na Zahodnem bregu. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.timesofisrael.com/democratic-presidential-candidate-pans-pms-harmful-comments-on-settlements/|title=Democratic presidential candidate pans PM's 'harmful' comments on settlements|first=Ron|last=Kampeas|website=Times of Israel|date=April 7, 2019|accessdate=April 13, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190409120427/https://www.timesofisrael.com/democratic-presidential-candidate-pans-pms-harmful-comments-on-settlements/|archivedate=April 9, 2019}}&lt;/ref&gt;

Leta 2008 je Buttigieg v ''časopisu The New York Times'' napisal kolumno, v kateri je Združene države pozval k podpori ''[[De iure - de facto|de facto]]'' neodvisne republike Somaliland. &lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.nytimes.com/2008/07/31/opinion/31iht-edmyers.1.14914273.html|title=Opinion &amp;#124; Tourists in Somaliland|work=The New York Times|date=July 31, 2008}}&lt;/ref&gt;

Junija 2019 je Buttigieg dejal: »Še naprej bomo odprti za sodelovanje z režimom, kot je Kraljevina Saudova Arabija, v korist ameriškega ljudstva. Vendar ne moremo več prodajati svojih najglobljih vrednot zaradi dostopa do fosilnih goriv in donosnih poslovnih dogovorov.« &lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=The Democratic candidates on foreign policy|url=https://foreignpolicy.com/2020-election/|work=[[Foreign Policy]]}}&lt;/ref&gt; Podpira konec ameriške podpore Saudovi Arabiji v vojni Saudove Arabije v Jemnu. &lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=Where 2020 Democrats stand on foreign policy|url=https://www.washingtonpost.com/graphics/politics/policy-2020/foreign-policy/|work=The Washington Post|date=November 21, 2019}}&lt;/ref&gt;

Buttigieg je obsodil Kitajsko zaradi množičnega pridržanja etničnih Ujgurov v [[Šindžjang|Xinjiangu]]. &lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=China Bashes NYT's Xinjiang Story as Warren, Buttigieg Criticize|url=https://www.bloomberg.com/news/articles/2019-11-18/china-bashes-nyt-s-xinjiang-story-as-warren-buttigieg-criticize|work=Bloomberg|date=November 18, 2019}}&lt;/ref&gt; Kritiziral je Trumpovo odločitev o umiku ameriških vojakov iz Sirije, kar je po mnenju kritikov dalo [[Turčija|Turčiji]] zeleno luč za začetek vojaške ofenzive proti sirskim Kurdom. &lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=Mayor Pete Decries Trump's Decision to Withdraw Troops from Northern Syria|first=Jamilah|last=King|url=https://www.motherjones.com/politics/2019/10/mayor-pete-decries-trumps-decision-to-withdraw-troops-from-northern-syria/|work=Mother Jones|date=October 13, 2019}}&lt;/ref&gt;

==== Zdravstveno varstvo ====
Buttigieg je nasprotoval prizadevanjem republikancev, da razveljavijo Zakon o varstvu pacientov in dostopni zdravstveni oskrbi. &lt;ref name=&quot;swoon3&quot;&gt;{{Navedi splet|last=Colombo|first=Hayleigh|title=Some national Democrats swoon over South Bend Mayor Pete Buttigieg|url=https://www.ibj.com/articles/65820-some-national-democrats-swoon-over-south-bend-mayor-pete-buttigieg|website=Indiana Business Journal|accessdate=November 14, 2019|date=October 12, 2017}}&lt;/ref&gt;

Leta 2018 je Buttigieg dejal, da podpira program Medicare za vse. &lt;ref&gt;Daniel Strauss, [https://www.politico.com/news/2019/10/16/buttigieg-tweet-medicare-for-all-048745 Buttigieg backed 'Medicare for All' in 2018 tweet], ''Politico'' (October 16, 2019).&lt;/ref&gt; Med svojo predsedniško kampanjo je Buttigieg promoviral ''program Medicare za vse, ki si ga želijo'', ki vključuje javno možnost zdravstvenega zavarovanja. &lt;ref&gt;Abby Goodnough, [https://www.nytimes.com/2019/11/24/health/public-option-medicare-for-all.html 'Public Option' Draws Voters Unsure About 'Medicare for All'], ''The New York Times'' (November 24, 2019).&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;[https://www.npr.org/2019/11/08/774716877/just-the-right-policy-pete-buttigieg-on-his-medicare-for-all-who-want-it-plan 'Just The Right Policy': Pete Buttigieg On His 'Medicare For All Who Want It' Plan], NPR, ''Morning Edition'' (November 8, 2019).&lt;/ref&gt; &lt;ref name=&quot;JuneDebateTran&quot;&gt;[https://www.washingtonpost.com/politics/2019/06/28/transcript-night-first-democratic-debate/ Transcript: Night 2 of the first Democratic debate] (June 28, 2019).&lt;/ref&gt; Pozitivno je govoril o sistemu vseh plačnikov v Marylandu. &lt;ref name=&quot;CSPAN&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.c-span.org/video/?457199-1/indiana-mayor-pete-buttigieg-launches-2020-exploratory-committee|title=Indiana Mayor Pete Buttigieg Launches 2020 Exploratory Committee|date=January 23, 2019|publisher=C-SPAN|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190308081238/https://www.c-span.org/video/?457199-1%2Findiana-mayor-pete-buttigieg-launches-2020-exploratory-committee|archivedate=March 8, 2019}}&lt;/ref&gt; Buttigieg je program Medicare za vse, ki si ga želijo, opisal kot vključujoč, učinkovitejši od sedanjega sistema in morebitnega predhodnika ali &quot;postopnega prehoda&quot; do zdravstvenega zavarovanja z enim plačnikom. &lt;ref name=&quot;CSPAN&quot; /&gt; &lt;ref name=&quot;JuneDebateTran&quot; /&gt; Prav tako podpira delno širitev programa Medicare, ki bi Američanom, starim od 50 do 64 let, omogočila, da se vključijo v program Medicare, in podpira predlagano zakonodajo, Zakon o dopustu za družinsko in zdravstveno zavarovanje, ki bi &quot;ustvaril sklad, ki bi delavcem zagotavljal do 12 tednov delnega dohodka za oskrbo novorojenčkov ali družinskih članov s hudimi boleznimi.&quot; &lt;ref&gt;Kevin Uhrmacher, Kevin Schaul, Paulina Firozi and Jeff Stein, [https://www.washingtonpost.com/graphics/politics/policy-2020/medicare-for-all/ Where 2020 Democrats stand on Health Care], ''The Washington Post'' (last updated December 11, 2019).&lt;/ref&gt;

Avgusta 2019 je Buttigieg izdal 300 dolarjev vreden{{Presledki}}milijardni načrt za širitev storitev duševnega zdravja in boj proti odvisnosti. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.politico.com/story/2019/08/23/pete-buttigieg-mental-health-addiction-1472516|title=How Pete Buttigieg would tackle the mental health and addiction crisis|last=Ehley|first=Brianna|website=[[Politico]]|date=August 23, 2019|accessdate=August 28, 2019}}&lt;/ref&gt; &lt;ref name=&quot;PeteForAmerica.com-20192&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://peteforamerica.com/mental-health|archiveurl=https://web.archive.org/web/20191202203959/https://peteforamerica.com/policies/mental-health-and-addiction/|title=Healing and Belonging in America|website=PeteForAmerica.com|accessdate=October 4, 2021|archivedate=December 2, 2019}}&lt;/ref&gt;

==== Priseljevanje ====
Buttigieg podpira program odloga ukrepov za prihod otrok (DACA) in je večkrat kritiziral agresivno politiko deportacije prve Trumpove administracije. Marca 2017 je za ''HuffPost'' napisal članek, v katerem je branil prebivalca Grangerja v Indiani, ki je bil deportiran po 17 letih bivanja v ZDA, kljub rednemu preverjanju pri ICE in prijavi za zeleno karto. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.huffingtonpost.com/entry/why-these-trump-voters-are-sticking-up-for-an-undocumented_us_58d14509e4b0e0d348b347e8|title=Why These Trump Voters Are Sticking Up For An Undocumented Neighbor|last=Buttigieg|first=Pete|date=March 21, 2017|website=[[HuffPost]]|accessdate=March 7, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190317050924/https://www.huffingtonpost.com/entry/why-these-trump-voters-are-sticking-up-for-an-undocumented_us_58d14509e4b0e0d348b347e8|archivedate=March 17, 2019}}&lt;/ref&gt;

Januarja 2019 je Buttigieg za CBS News povedal, da je bil Trump &quot;nepremišljen&quot;, ko je poslal ameriške čete na [[Državna meja med Mehiko in Združenimi državami Amerike|južno mejo]], in odločitev označil za &quot;zadnji ukrep&quot;. &lt;ref&gt;{{Navedi AV medij|title=Mayor Pete Buttigieg on the experience he'd bring to the 2020 presidential campaign|date=January 31, 2019|url=https://www.youtube.com/watch?time_continue=42&amp;v=hPb9a37rVGc|accessdate=March 7, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190401040137/https://www.youtube.com/watch?time_continue=42&amp;v=hPb9a37rVGc|archivedate=April 1, 2019}}&lt;/ref&gt;

== Osebno življenje ==
Buttigieg je [[Kristjani|kristjan]] &lt;ref name=&quot;Gambino-20192&quot;&gt;{{Navedi splet|last=Gambino|first=Lauren|title=Pete Buttigieg for president? Long-shot stands out in crowded field|url=https://www.theguardian.com/us-news/2019/mar/23/pete-buttigieg-democrat-2020-presidential-election|website=The Guardian|accessdate=February 20, 2021|date=March 23, 2019}}&lt;/ref&gt; &lt;ref name=&quot;cnn_2019-04-02&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.cnn.com/2019/04/02/opinions/buttigieg-and-religion-qa-beck/index.html|title=Pete Buttigieg on faith, his marriage, and Mike Pence|last=Beck|first=Father Edward|website=CNN|date=April 2, 2019|accessdate=April 4, 2019}}&lt;/ref&gt;. Dejal je, da je n[[Krščanstvo|vera]] močno vplivala na njegovo življenje. &lt;ref name=&quot;Wren-20182&quot;&gt;{{Navedi revijo|last=Wren|first=Adam|date=December 16, 2018|title=Pete Buttigieg has his eye on the prize|url=https://www.indianapolismonthly.com/longform/pete-buttigieg-feature|magazine=Indianapolis Monthly|access-date=April 26, 2019}}&lt;/ref&gt; &lt;ref name=&quot;Bailey-2019&quot;&gt;{{Navedi novice|url=https://www.washingtonpost.com/amphtml/religion/2019/03/29/evangelicals-helped-get-trump-into-white-house-pete-buttigieg-believes-religious-left-will-get-him-out/|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190329210041/https://www.washingtonpost.com/amphtml/religion/2019/03/29/evangelicals-helped-get-trump-into-white-house-pete-buttigieg-believes-religious-left-will-get-him-out/|archivedate=March 29, 2019|title=Evangelicals helped get Trump into the White House. Pete Buttigieg believes the religious left will get him out.|last=Bailey|first=Sarah|date=March 29, 2019|work=The Washington Post|accessdate=March 30, 2019}}&lt;/ref&gt; &lt;ref name=&quot;FrankBruni2&quot;&gt;{{Navedi novice|first=Frank|last=Bruni|title=The First Gay President?|url=https://www.nytimes.com/2016/06/12/opinion/sunday/the-first-gay-president.html|work=The New York Times|date=June 11, 2016|accessdate=July 18, 2017}}&lt;/ref&gt; Krščen je bil v [[Rimskokatoliška cerkev|katoliški cerkvi]] in obiskoval katoliške šole. &lt;ref name=&quot;cnn_2019-04-02&quot; /&gt; Med študijem na [[Univerza v Oxfordu|Univerzi v Oxfordu]] je Buttigieg obiskoval [[Stolnica v Oxfordu|katedralo Christ Church]] in dejal, da se je ob vrnitvi v South Bend počutil &quot;bolj ali manj [[Anglikanizem|anglikanskega]] &quot;. &lt;ref name=&quot;cnn_2019-04-02&quot; /&gt; Med njegovimi verskimi vplivi so [[Avguštin iz Hipona]], [[katoliško duhovništvo|katoliški duhovnik]] [[James Martin]] in [[Garry Wills]] . &lt;ref name=&quot;Bailey-2019&quot; /&gt; Buttigieg je bil član [[Episkopalna cerkev|episkopalne cerkve]] in je obiskoval [[Cathedral of St. James (South Bend, Indiana)|katedralo sv.{{Presledki}}Jakoba]], medtem ko je živel v South Bendu. &lt;ref name=&quot;Wren-20182&quot; /&gt;

Poleg materne [[Angleščina|angleščine]] Buttigieg zna tudi [[Norveščina|norveščino]], [[Španščina|španščino]], [[Italijanščina|italijanščino]], [[Malteščina|malteščino]], [[Arabščina|arabščino]], [[darijščina|dari, perzijščino]] in [[Francoščina|francoščino]] . &lt;ref /&gt; &lt;ref name=&quot;WallaceWells2&quot;&gt;{{Navedi revijo|last=Wallace-Wells|first=Benjamin|date=February 9, 2019|title=Pete Buttigieg's quiet rebellion|url=https://www.newyorker.com/news/the-political-scene/pete-buttigiegs-quiet-rebellion|magazine=[[The New Yorker]]|access-date=March 21, 2019}}&lt;/ref&gt; Buttigieg igra kitaro in klavir, &lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=Seiger|first=Theresa|date=April 18, 2019|title=Who is Pete Buttigieg? Democratic mayor joins 2020 presidential race|url=https://www.daytondailynews.com/news/national/who-pete-buttigieg-democratic-mayor-joins-2020-presidential-race/hcIXqE9Dawq3TGSRn7IK5K|work=Dayton Daily News|accessdate=April 26, 2019|archive-date=2020-12-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20201203142540/https://www.daytondailynews.com/news/national/who-pete-buttigieg-democratic-mayor-joins-2020-presidential-race/hcIXqE9Dawq3TGSRn7IK5K/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=Harrell|first=Jeff|date=November 12, 2011|title=Election victors chill with guitars: Too many well-wishers force Buttigieg to miss his performance|url=http://articles.southbendtribune.com/2011-11-12/news/30392819_1_pete-buttigieg-gavin-ferlic-guitar|work=[[South Bend Tribune]]|accessdate=April 26, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190427043005/http://articles.southbendtribune.com/2011-11-12/news/30392819_1_pete-buttigieg-gavin-ferlic-guitar|archivedate=April 27, 2019}}&lt;/ref&gt; leta 2013 pa je nastopil s simfoničnim orkestrom South Bend kot gostujoči klavirski solist z [[Ben Folds|Benom Foldsom]] . &lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=Hughes|first=Andrew S.|date=February 18, 2013|title=Mayor, IUSB singers earn their ovations|url=http://articles.southbendtribune.com/2013-02-18/entertainment/37166151_1_sbso-zofia-glashauser-mayor-pete-buttigieg|work=[[South Bend Tribune]]|accessdate=April 26, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190427043140/http://articles.southbendtribune.com/2013-02-18/entertainment/37166151_1_sbso-zofia-glashauser-mayor-pete-buttigieg|archivedate=April 27, 2019}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=Franklin|first=Robert|date=December 23, 2013|title=South Bend Symphony Orchestra concert features Mayor Pete Buttigieg at the Morris Performing Arts Center|url=https://www.southbendtribune.com/south-bend-symphony-orchestra-concert-feat-mayor-pete-buttigieg-at/image_b3aa8758-6c0c-11e3-933b-0019bb30f31a.html|work=[[South Bend Tribune]]|accessdate=April 26, 2019|archivedate=July 29, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210729095550/https://www.southbendtribune.com/south-bend-symphony-orchestra-concert-feat-mayor-pete-buttigieg-at/image_b3aa8758-6c0c-11e3-933b-0019bb30f31a.html}}&lt;/ref&gt; Buttigieg je bil leta 2014 Rodelov štipendist [[Aspen Institute|inštituta Aspen]] . &lt;ref&gt;{{Navedi sporočilo za javnost|title=Buttigieg establishes City Diversity and Inclusion Initiative|url=https://www.southbendin.gov/residents-business-government/news/2016-1-15/buttigieg-establishes-city-diversity-and-inclusion|publisher=The City of South Bend, Indiana|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180130072843/https://www.southbendin.gov/residents-business-government/news/2016-1-15/buttigieg-establishes-city-diversity-and-inclusion|archivedate=January 30, 2018}}&lt;/ref&gt;

Buttigieg je junija 2015 v članku v časopisu ''[[South Bend Tribune]]'' razkril svojo homoseksualnost &lt;ref name=&quot;2015gay2&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.southbendtribune.com/news/local/south-bend-mayor-why-coming-out-matters/article_4dce0d12-1415-11e5-83c0-739eebd623ee.html|title=South Bend mayor: Why coming out matters|last=Buttigieg|first=Pete|date=June 16, 2015|accessdate=December 14, 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20200227200905/https://www.southbendtribune.com/news/local/south-bend-mayor-why-coming-out-matters/article_4dce0d12-1415-11e5-83c0-739eebd623ee.html|archive-date=2020-02-27|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; in s tem postal prvi odkrito gejevski izvoljeni izvršni direktor v Indiani. &lt;ref&gt;{{Navedi revijo|last=Howey|first=Brian A.|date=June 18, 2015|title=Buttigieg crosses threshold|url=https://www.in.gov/library/files/HPI150618.pdf|magazine=Howey Politics Indiana|volume=20|issue=38|access-date=September 17, 2019|archive-date=2019-12-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20191214023205/https://www.in.gov/library/files/HPI150618.pdf|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Blasko|first=Erin|title=Pete Buttigieg's announcement creates a buzz|url=https://www.southbendtribune.com/news/local/pete-buttigieg-s-announcement-creates-a-buzz/article_57a803f7-3aeb-50d2-9904-b69039a07ade.html|accessdate=September 17, 2019|date=June 17, 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20191102015928/https://www.southbendtribune.com/news/local/pete-buttigieg-s-announcement-creates-a-buzz/article_57a803f7-3aeb-50d2-9904-b69039a07ade.html|archive-date=2019-11-02|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; &lt;ref name=&quot;blaskotns&quot;&gt;{{Navedi splet|last=Blasko|first=Erin|title=South Bend, Indiana, Mayor Announces He's Gay|url=https://www.governing.com/topics/politics/south-bend-mayor-pete-buttigiegs-is-gay.html|website=[[Governing (magazine)|Governing]]|accessdate=September 22, 2019|date=June 17, 2015}}&lt;/ref&gt; Bil je prvi izvoljeni funkcionar v Indiani, ki se je razkril med svojim mandatom &lt;ref&gt;{{Navedi revijo|last=Howey|first=Brian A.|last2=Butler|first2=Matthew|date=June 25, 2015|title=Gov. Pence prepares to pick a fight|url=https://www.in.gov/library/files/HPI150625.pdf|magazine=Howey Politics Indiana|volume=20|issue=39|access-date=September 17, 2019|archive-date=2019-12-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20191214023205/https://www.in.gov/library/files/HPI150625.pdf|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; in najvišji izvoljeni funkcionar v Indiani, ki je prišel na dan s svojo homoseksualnostjo &lt;ref name=&quot;blaskotns&quot; /&gt;

[[Slika:Pete_and_Chasten_Buttigieg.jpg|sličica|Pete in [[Chasten Buttigieg]] leta 2019]]
Buttigieg je svojo zaroko s [[Chasten Glezman]], učiteljem v nižji srednji šoli, oznanil v objavi [[Facebook|na Facebooku]] 14. decembra 2017. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.tma-el.org/about-us/faculty-and-staff.cfm?catid=4|title=Faculty and Staff|website=Tma-el.org|accessdate=March 26, 2019|archivedate=March 27, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190327101127/http://www.tma-el.org/about-us/faculty-and-staff.cfm?catid=4}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=South Bend mayor says he, his boyfriend are getting married|url=https://www.newspapers.com/article/the-sun-buttigieg-south-bend-mayor-marri/171748115/|website=The Vincennes Sun-Commercial|accessdate=January 17, 2021|date=December 30, 2017}}&lt;/ref&gt; Bila sta par od avgusta 2015 dalje, potem ko sta se spoznala na aplikaciji za zmenke [[Hinge (app)|Hinge]] . &lt;ref name=&quot;Trebay-20182&quot;&gt;{{Navedi novice|url=https://www.nytimes.com/2018/06/18/fashion/weddings/mayor-peter-buttigieg-wedding-democratic-party.html|title=Pete Buttigieg might be President someday. He's already got the First Man.|last=Trebay|first=Guy|date=June 18, 2018|work=The New York Times|accessdate=April 1, 2019|archiveurl=https://archive.today/20190616213156/https://www.nytimes.com/2018/06/18/fashion/weddings/mayor-peter-buttigieg-wedding-democratic-party.html|archivedate=June 16, 2019}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.wndu.com/content/news/South-Bend-Mayor-Pete-Buttigieg-announces-engagement-467023153.html|title=South Bend Mayor Pete Buttigieg announces engagement|website=WNDU-TV|date=December 28, 2017|accessdate=March 21, 2019}}&lt;/ref&gt; Poročila sta se 16. junija 2018 na zasebni slovesnosti v katedrali sv.{{Presledki}}James. &lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.southbendtribune.com/news/local/mayor-pete-buttigieg-marries-partner-chasten-glezman-in-downtown-south/article_b9bb722b-bbb0-5b55-a73d-e014ac7e4bf1.html|title=Mayor Pete Buttigieg marries partner Chasten Glezman in downtown South Bend|first=Mary|last=Shown|work=[[South Bend Tribune]]|accessdate=August 21, 2018|date=June 17, 2018}}&lt;/ref&gt; &lt;ref name=&quot;cnn_2019-04-022&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.cnn.com/2019/04/02/opinions/buttigieg-and-religion-qa-beck/index.html|title=Pete Buttigieg on faith, his marriage, and Mike Pence|last=Beck|first=Father Edward|website=CNN|date=April 2, 2019|accessdate=April 4, 2019}}&lt;/ref&gt; S tem je Buttigieg postal prvi župan South Benda, ki se je poročil med svojim mandatom. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Zimney|first=Jon|title=South Bend Mayor James Mueller got married this weekend|url=https://www.953mnc.com/2020/09/28/south-bend-mayor-james-mueller-got-married-this-weekend/|website=95.3 MNC|accessdate=October 8, 2020|date=September 28, 2020}}&lt;/ref&gt; Chasten uporablja priimek Buttigieg. &lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=Mack|first=Justin|title=Chasten Buttigieg: What we know about Mayor Pete's husband|url=https://www.indystar.com/story/news/2019/04/09/chasten-buttigieg-what-we-know-pete-buttigiegs-husband/3398186002/|accessdate=April 16, 2019|work=[[The Indianapolis Star]]|date=April 9, 2019}}&lt;/ref&gt;Buttigieg je 17. avgusta 2021 sporočil, da sta z možem postala starša. &lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=Wise|first=Alana|title=Pete Buttigieg And Husband Chasten Announce They Are Now Parents|url=https://www.npr.org/2021/08/17/1028499103/pete-buttigieg-chasten-baby|work=NPR|accessdate=August 17, 2021|date=August 17, 2021}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi tvit|number=1427680484109262848|user=PeteButtigieg|title=For some time, Chasten and I have wanted to grow our family. We're overjoyed to share that we've become parents! The process isn't done yet and we're thankful for the love, support, and respect for our privacy that has been offered to us. We can't wait to share more soon.|date=August 17, 2021|access-date=September 5, 2021}}&lt;/ref&gt; 4. septembra 2021 je podrobneje pojasnil, da sta posvojila dva novorojena [[dvojček|dvojajčna dvojčka]] . &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Transportation Sec. Pete Buttigieg, husband Chasten share first family photo with 2 babies|url=https://abc7chicago.com/pete-buttigieg-parents-twins-chasten-penelope-rose/10998854/|website=ABC7 Chicago|publisher=WLS|accessdate=September 4, 2021|date=September 4, 2021|archivedate=September 4, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210904160234/https://abc7chicago.com/pete-buttigieg-parents-twins-chasten-penelope-rose/10998854/}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=Kavi|first=Aishvarya|date=September 4, 2021|title=Pete and Chasten Buttigieg Welcome 2 Children to Their Family|work=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/2021/09/04/us/politics/pete-chasten-buttigieg-children.html|accessdate=September 4, 2021|issn=0362-4331}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi tvit|number=1434167993769111552|user=PeteButtigieg|title=Chasten and I are beyond thankful for all the kind wishes since first sharing the news that we're becoming parents. We are delighted to welcome Penelope Rose and Joseph August Buttigieg to our family.|date=September 4, 2021|access-date=September 5, 2021}}&lt;/ref&gt;

Julija 2022 se je Buttigieg naselil v [[Traverse City|Traverse Cityju v Michiganu]], &lt;ref name=&quot;Hermani-2022&quot;&gt;{{Navedi splet|last=Hermani|first=Jordyn|date=July 8, 2022|title=Buttigieg moves to Michigan, changes voter registration|url=https://www.mlive.com/public-interest/2022/07/buttigieg-moves-to-michigan-changes-voter-registration.html|accessdate=July 20, 2022|website=MLive}}&lt;/ref&gt; &lt;ref name=&quot;Weigel-2025&quot;&gt;{{Navedi splet|last=Weigel|first=David|last2=Everett|first2=Burgess|date=6 February 2025|title=High hopes among Democrats as Buttigieg eyes a Senate bid|url=https://www.semafor.com/article/02/06/2025/high-hopes-among-democrats-as-buttigieg-eyes-a-senate-bid|accessdate=7 February 2025|website=[[Semafor (website)|Semafor]]}}&lt;/ref&gt; ki je Chastenov domači kraj, &lt;ref name=&quot;Hermani-2022&quot; /&gt; in se registriral za glasovanje v Michiganu. &lt;ref name=&quot;Hermani-2022&quot; /&gt; &lt;ref name=&quot;Weigel-2025&quot; /&gt;

=== Nagrade in priznanja ===
Buttigieg je leta 2015 prejel nagrado Fenn, ki jo podeljuje [[Predsedniška knjižnica in muzej Johna F. Kennedyja|predsedniška knjižnica Johna F. Kennedyja]] v priznanje za njegovo delo kot župana. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Pete Buttigieg 2015 {{!}} JFK Library|url=https://www.jfklibrary.org/events-and-awards/new-frontier-award/recipients/pete-buttigieg-2015|website=www.jfklibrary.org|publisher=John F. Kennedy Presidential Library|accessdate=January 3, 2021}}&lt;/ref&gt; Ob [[Stonewall 50 – WorldPride NYC 2019|50. obletnici]] [[Stonewallski upor|nemirov v Stonewallu]] junija 2019 ga je ''[[Queerty]]'' imenoval za eno od svojih oseb &quot;Pride50&quot; – &quot;pionirskih posameznikov, ki aktivno zagotavljajo, da se družba še naprej giblje proti [[pravice LGBT+ po državi ali ozemlju|enakosti]], sprejemanju in dostojanstvu za vse [[queer]] osebe&quot;. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.queerty.com/pride50|title=Queerty Pride50 2019 Honorees|website=[[Queerty]]|accessdate=June 18, 2019}}&lt;/ref&gt; Na podelitvi nagrad Golden Heart Awards, ki jo organizira God's Love We Deliver, je Buttigieg oktobra 2019 prejel nagrado &quot;Golden Heart Award for Outstanding Leadership and Public Service&quot; &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Golden Heart Awards 2019|url=https://www.glwd.org/events/golden-heart-awards-2019/|website=God's Love We Deliver|accessdate=January 3, 2021}}&lt;/ref&gt; Organizacija za pravice LGBT [[Equality California]] je Buttigiegu in njegovemu možu Chastenu avgusta 2020 podelila nagrado Equality Trailblazer Award. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Ramos|first=Dino-Ray|title=Golden State Equality Awards To Honor Pete &amp; Chasten Buttigieg And Netflix Docu 'Disclosure'; Nancy Pelosi To Pay Tribute To John Lewis|url=https://deadline.com/2020/08/golden-state-equality-awards-equality-california-pete-buttigieg-netflix-disclosure-nancy-pelosi-tribute-john-lewis-angelica-ross-1203010834/|website=Deadline|accessdate=January 3, 2021|date=August 12, 2020}}&lt;/ref&gt; Britanska revija o gejevskem življenjskem slogu ''[[Attitude (magazine)|Attitude]]'' je Buttigiega imenovala za osebnost leta 2020 v priznanje njegove prelomne kandidature za predsednika. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=The gay man who ran for the world's most powerful office|url=https://attitude.co.uk/article/attitude-person-of-the-year-pete-buttigieg-the-gay-man-who-ran-for-the-worlds-most-powerful-office/24258/|website=Attitude.co.uk|accessdate=January 3, 2021|date=December 30, 2020}}&lt;/ref&gt; Avgusta 2024 je Buttgiega [[LGBTQ Victory Fund|sklad LGBTQ Victory Fund]] sprejel v Dvorano slavnih politike LGBTQ+. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Pete Buttigieg inducted into LGBTQ+ Political Hall of Fame at DNC|url=https://www.advocate.com/politics/pete-buttigieg-inducted-into-lgbtq-political-hall-of-fame-at-dnc|accessdate=2024-08-30|website=www.advocate.com|language=en}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi splet|date=2024-08-22|title=First openly gay Cabinet Member, Secretary Pete Buttigieg inducted into LGBTQ+ hall of fame at DNC|url=https://tribune.com.pk/story/2490135/first-openly-gay-cabinet-member-secretary-pete-buttigieg-inducted-into-lgbtq-hall-of-fame-at-dnc|accessdate=2024-08-30|website=The Express Tribune|language=en}}&lt;/ref&gt;

== Opombe ==
{{seznam opomb}}

== Sklici ==
{{sklici}}

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Buttigieg, Pete}}
[[Kategorija:Ameriški politiki]]
[[Kategorija:Ameriški pomorski častniki]]
[[Kategorija:Člani Demokratske stranke Slovenije]]
[[Kategorija:Geji]]</text>
      <sha1>pq8fw0rvtr5glhnd60wcaalnmxde1ru</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Piotrkowska ulica</title>
    <ns>0</ns>
    <id>589053</id>
    <revision>
      <id>6773971</id>
      <parentid>6726792</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T20:38:07Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6)</comment>
      <origin>6773971</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="15708" sha1="tdxla1lav7biuf0bl97idr1uua2fso5" xml:space="preserve">{{Infobox street
|name=Piotrkowska ulica
| image                  = {{Photomontage|
 |color=#ffffff
 |photo1a = Piotrkowska Street in Łodź during the celebrations of the 600th anniversary of granting Łódź city rights.jpg
 |photo2a = Piotrkowska Street in Łódź at the intersection with Tuwima Street. July 2023, Łódz, Poland.jpg
 | spacing = 2
 | border = 0
 | size = 270
}}
|image_alt=
|caption= Piotrkowska ulica (2023)
|coordinates=
|terminus_a=
|terminus_b=
|location= [[Łódź]], Poljska
|length=4,2 km
|width=
|completion_date=
|inauguration_label=
|inauguration_date=1823
}}
'''Piotrkowska ulica''' ({{IPAc-pl|p|j|o|t|r|'|k|o|f|s|k|a}}; {{langx|pl|ulica Piotrkowska}}), popularno znana tudi kot '''Pietryna''', je glavna arterija [[Lodž]]a na [[Poljska|Poljskem]] in ena najdaljših trgovskih prometnic v Evropi, dolga približno 4,2 km. Je ena glavnih turističnih znamenitosti mesta. Poteka vzdolžno v ravni črti med [[Trg svobode, Lodž|Trgom svobode]] (''Plac Wolności'') in Trgom neodvisnosti (''Plac Niepodległości'').

Ta ulica je bila že od samega začetka osrednja os, okoli katere se je mesto širilo, njen razvoj pa je spontano dal sedanjo obliko njegovemu središču. Sprva je bila to predvsem cesta, kasneje pa se je spremenila v mestni izložbeni prostor, središče za prosti čas in nakupovanje, kjer je bilo mogoče opazovati življenje rastoče industrijske aglomeracije. Ulica je po drugi svetovni vojni močno propadla. Šele po letu 1990 je bila postopoma revitalizirana in spremenjena v nekakšno pešpoti. Ima funkcijo, podobno tržnici v starih mestih.

Danes stavbe, urbanistična zasnova, ustanove, restavracije, klubi in pubi, ki se nahajajo ob tej ulici, ustvarjajo njeno specifično vzdušje, za katero pravijo, da ima 'kultni' značaj, ki sega celo izven Lodža.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://dpa.arch.pk.edu.pl/wp-content/uploads/Architecture-as-the-Art-of-Transforming-Space-on-the-Example-of-the-Revalorisation-of-the-Mythical-Piotrkowska-Street-in-Lodz.pdf |title=Architecture as the Art of  Transforming Space on the Example of the Revalorization of the Mythical Piotrowska Street in Łódź |author=Joanna Olenderek |access-date=30 March 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240330153717/https://dpa.arch.pk.edu.pl/wp-content/uploads/Architecture-as-the-Art-of-Transforming-Space-on-the-Example-of-the-Revalorisation-of-the-Mythical-Piotrkowska-Street-in-Lodz.pdf |archive-date=2024-03-30 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

== Zgodovina ==
[[Image:Grand Hotel old Lodz.jpg|thumb|left|Grand Hotel, Piotrkowska ulica 72]]
[[Image:Biala fabryka Geyera old Lodz.jpg|thumb|Bela tovarna, Piotrkowska ulica 282]]
[[Image:Piotrkowska Lodz 1900.jpg|thumb|Pogled na ulico iz leta 1900]]
[[Image:Bundesarchiv Bild 146-2007-0153, Polen, Lodz nach deutscher Besetzung.jpg|thumb|Piotrkowska ulica leta 1914]]

Sprva je sedanja Piotrkowska ulica delovala kot pot, ki je povezovala Piotrków Trybunalski in Zgierz. Na tej poti je stala majhna obcestna mestna naselbina, imenovana Łódź. Pred letom 1821 je bila ulica znana kot ''trakt piotrowski''.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last=Rynkowska |first=Anna |date=1970 |title=Ulica Piotrkowska |trans-title=Piotrkowska Street |url= |language=pl |location=Łódź |publisher=Wydawnictwo Łódzkie |page=5 |isbn=978-83-939822-4-0}}&lt;/ref&gt; Leta 1821 je Rajmund Rembieliński, predsednik komisije regije [[Mazovija]], sprejel ukrepe za ureditev gradnje v industrijskem naselju. To naselje se je imenovalo Novo mesto in je bilo južno od 'starega' Łódźa. Na uličnem načrtu naselja je bila začrtana trasa poti, vzdolž nje pa križišča in standardne parcele širine 17,5–21 metrov s površino enega jutra, namenjene tkalcem. Na teh parcelah so bile zgrajene standardne hiše – delavnica, ki je stala obrnjena proti poti, preostali del parcele pa je bil »vrt« za lastnikovo družino. Na severnem koncu poti je bila začrtana Novomestni trg (danes Trg svobode), ki je stal južno od Staromestnega trga.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last=Rynkowska |first=Anna |date=1970 |title=Ulica Piotrkowska |trans-title=Piotrkowska Street |url= |language=pl |location=Łódź |publisher=Wydawnictwo Łódzkie |page=6 |isbn=978-83-939822-4-0}}&lt;/ref&gt; Sprva (okoli leta 1815) se je ime Piotrkowska ulica uporabljalo za opis severnega dela poti, ki je povezoval oba trga, medtem ko južni del (današnja Piotrkowska ulica) ni imel imena. To pomeni, da je bila Piotrkowska ulica nekakšno dvorišče in trg za celotno Novo mesto. Dejstvo, da je imel Lodž to funkcijo, je pomenilo, da mesto ni nikoli razvilo klasičnega mestnega središča s centralno lociranim trgom in socentralno rastočimi trgovskimi ustanovami in javnimi organizacijami, to vlogo je prevzela Piotrkowska ulica. Leta 1899 sta brata Władysław in Antoni Krzemiński iz poljske plemiške družine Krzemińskih ustanovila prvi kino na Poljskem na ulici Piotrkowska.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.niedziela.pl/artykul/95011/nd/zdjecia|title=Pionierzy polskiej kinematografii|website=Niedziela.pl|author=Witold Iwańczak|access-date=25 April 2021|language=pl}}&lt;/ref&gt; Med drugo svetovno vojno so Nemci ulico preimenovali v ''Adolf Hitler Strasse''. Po vojni je ulica ponovno dobila prvotno ime Piotrkowska.&lt;ref name=&quot;auto1&quot;&gt;{{navedi splet |url= https://dzienniklodzki.pl/tak-wygladala-kiedys-ulica-piotrkowska-jak-wiele-sie-zmienilo/ar/c1-18123249 |language=pl |title=Tak wyglądała kiedyś ulica Piotrkowska. Jak wiele się zmieniło? |website=dzienniklodzki.pl |author=Anna Gronkowska |date=3 December 2023 |access-date=31 March 2024}}&lt;/ref&gt;

Na ulici Piotrkowska so se rodili ali živeli pomembni umetniki, med njimi znani poljski in ameriški pianist [[Artur Rubinstein]], pesnik in dramatik [[Tadeusz Miciński]] ter skladatelj [[Włodzimierz Korcz]]. Leta 1867 je ameriški in britanski shakespearovski igralec Ira Aldridge nenadoma umrl v gledališču Paradyż (Piotrkowska 175) pred predvideno predstavo.ref name=&quot;Simmons1887&quot;&gt;Simmons, William J., and Henry McNeal Turner. Men of Mark: Eminent, Progressive and Rising. GM Rewell &amp; Company, 1887, pp. 733–739.&lt;/ref&gt;

== Revitalizacija ==
Pred letom 1990 se Piotrkowska ulica ni dosti razlikovala od drugih ulic, čeprav je bila najpomembnejša ulica v mestu. Načrti za spremembo ulice v peš cono so privedli le do premestitve tramvajev na horizontalno promenado (danes imenovano avenija Kościuszki). Pred to spremembo je imela promenada funkcijo pešpoti. V njenem središču je bil širok zeleni pas, ki je bil kasneje uporabljen kot tramvajska proga. Ni bilo dovolj politične volje, da bi Piotrkowsko ulico spremenili v pravo peš cono, čeprav se je ta ideja občasno vračala. Prvi korak je bilo postopno zmanjšanje cestnega prometa z uvedbo znakov 'parkiranje prepovedano' ali 'zaviti morate' na skoraj vsakem križišču od avenije Mickiewicza do Trga neodvisnosti. 

V letih 1945–1990 je ulica trpela zaradi postopne degradacije. Do 1970-ih oblasti tistega časa starih, eklektičnih stanovanjskih hiš niso imele za zgodovinske spomenike. Več jih je bilo uničenih, na njihovem mestu pa so zgradili poslovne stavbe in nakupovalna središča, običajno v mednarodnem slogu. V 1980-ih so nekatere odpadle okrasne elemente fasade, nevarne za mimoidoče, preprosto odstranili z zidov, čeprav se je obnova nekaterih izbranih stavb že začela.

Značaj ulice se je spremenil šele po letu 1990. Tega leta se je arhitekt in član umetniške skupine ''Łódź Kaliska'', Marek Janiak, domislil ideje o ustanovitvi Fundacije za ulico Piotrkowska.&lt;ref name=&quot;Piotrowska street in Lodz&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.polandtraveltours.com/en/travelguide/piotrowska-street/ |title=Piotrowska street in Lodz |website=polandtraveltours.com |access-date=30 March 2024}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |access-date=30 March 2024 |title=prof. dr hab. Marek Janiak |url=https://www.regeneracjamiast.pl/prof-dr-hab-marek-janiak/ |website=regeneracjamiast.pl}}&lt;/ref&gt; Njen cilj je bil oživiti to ulico in jo spremeniti v peš cono. Kot prva je bila iz prometa izključena razdalja med avenijo Piłsudskiego in ulico Tuwima. Pokrili so jo s pisanimi tlakovci in opremili z modernističnimi uličnimi svetilkami in drugimi elementi tako imenovanega uličnega pohištva. Umetnostni konservativci in kulturni zgodovinarji so jo ostro kritizirali, ker ni ustrezala splošnemu vzdušju ulice.

Naslednji deli ulice v severni smeri do Trga svobode so bili v letih 1993–1997 revitalizirani in izključeni iz cestnega prometa. Tlakovani so bili s črnimi tlakovci, ki posnemajo stari tlak in opremljeni z vedno lepšimi elementi tako imenovanega uličnega pohištva. Vsak nov del pa ima drugačno vrsto površine in drugačen slog dekorativnih elementov, kar je prav tako deležno kritik. Še preden je bil zadnji del ulice, ki naj bi bil peš cona, dan v javno uporabo, so bili tlakovci na prvem delu precej uničeni. Od leta 1995 so te tlakovce postopoma nadomeščali novi, ki so bili bolj sive barve in veliko bolj trdni. To je ustvarilo odlično priložnost za postavitev spomenika Loški meščani tisočletja.&lt;ref name=&quot;Pomnik Łodzian&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://piotrkowska.pl/projekty/pomnik-lodzian/ |language=pl |title=Pomnik Łodzian |website=piotrkowska.pl |access-date=30 March 2024}}&lt;/ref&gt;

Skupaj z dekorativnimi spremembami ulice Piotrkowska so bile revitalizirane tudi stanovanjske hiše in majhne palače, ki so stale ob njej. Vanje so se preselili nekateri pubi, restavracije, trgovine in kavarne. Sprva so bile obnovljene predvsem pročelja stanovanjskih hiš, toda ko je priljubljenost ulice naraščala in so bile nekatere najbolj privlačne stavbe na pročelju oddane v najem, je oživitev postopoma dosegla tudi dvorišča in zakulisje. Danes je, čeprav ne vseh, ogromno dvorišč tlakovanih in se uporablja za trgovske namene.

== Danes ==
[[File:Piotrkowska we mgle.jpg|thumb|right|Sodoben pogled na ulico z barvitimi stanovanjskimi bloki]]
[[File:Hejnalista w Łodzi.JPG|thumb|Trobentač igra Hejnala iz Lodža, palača Juliusza Heinzla, 13. maj 2009]]
[[File:Piotrkowska Street, Łódź.jpg|thumb|Južni konec ulice Piotrkowska]]

Danes je ulica Piotrkowska os aglomeracije Lodž. Tu, v njeni bližini, so skoraj vsi najpomembnejši upravni uradi, banke, trgovine, restavracije in pubi. Tukaj se odvija večina dogodkov, zabav na prostem, pohodov in uradnih praznovanj, ki jih organizira mesto Lodž.

Piotrkowska, ki so jo mnogi pred časom imenovali ''Bigel'', se danes pogosteje imenuje ''Pietryna''. Je kulturno, politično, sentimentalno, trgovsko in poslovno središče Lodža.

Med ulico Tuwima in ulico Nawrot so ''Spomenik meščanom Lodža tisočletja'', ki je nominalna površina, ki pokriva del ulice Piotrkowska. To je verjetno edini spomenik te vrste na svetu, ki ga sestavlja 13.454 imenskih tlakovcev.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://lodz.travel/files/public/user_upload/Lodz_na_weekend_PL_ENG_nowa_lekka.pdf |title=Łódź Na Weekend in Łódź |website=lodz.travel |access-date=30 March 2024}}&lt;/ref&gt;

Pred časom je bil ob ulici Piotrkowska zgrajen ogromen nakupovalni center Galeria Łódzka. Zaradi tega se je veliko trgovin preselilo s ulice, zato smo lahko opazili vidne zastoje. Toda po približno enem letu so se prazni prostori, ki so ostali po prejšnjih trgovinah, ponovno začeli uporabljati, nekateri pa so bili v začetku leta 2006 še vedno prazni. V tej skupini je bil eden najbolj reprezentativnih - nekdanji Dom Buta. Podoben proces opažamo po odprtju še enega nakupovalnega centra, Manufaktura, ob severnem koncu ulice.

Severni del ulice je pešpoti, čeprav se po njem lahko vozijo reševalna in 'varnostna' vozila - in to z zaskrbljujočo sovražnostjo in pogostostjo, poleti celo vijugajo med številnimi pivskimi vrtovi. Širina ulice Piotrkowska se giblje med 17 in 26 metri.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://tulodz.pl/lodz-po-godzinach/dlugosc-ulicy-piotrkowskiej-w-lodzi-ile-wiemy-o-najslynniejszej-z-lodzkich-ulic/cppmSDJTgzQ7Qe2txeyA |language=pl |title=Długość ulicy Piotrkowskiej w Łodzi? Ile wiemy o najsłynniejszej z łódzkich ulic? |website=tulodz.pl |date=13 October 2021 |access-date=30 March 2024}}&lt;/ref&gt;

=== OFF Piotrkowska ===
OFF Piotrkowska je alternativno območje za prehranjevanje in nakupovanje, ki je v nekdanji tovarni Ramisch na naslovu Piotrkowska 138–140, ki je do leta 1990 delovala kot bombažni mlin Franciszka Ramischa.

V stavbah in odprtih prostorih so tovornjaki s hrano, bari, klubi, prizorišča alternativne glasbe, studii, oblikovalska podjetja in založbe. Uporabna površina je 6537 m², površina parcele pa 12.898 m².

=== Łódź Walk of Fame ===
Pločnik slavnih na ulici Piotrkowska, ki ga je leta 1998 zasnoval Andrzej Pągowski, na obeh straneh Piotrkowske: pred hotelom Grand in čez cesto, vključuje: [[Roman Polanski]], [[Pola Negri]], Jadwiga Andrzejewska, Jerzy Antczak, Stanisław Bareja, Zbigniew Cybulski, Jacek Fedorowicz, Aleksander Fogiel, Aleksander Ford, Janusz Gajos, Wojciech Jerzy Has, Piotr Hertel, Jerzy Hoffman, Agnieszka Holland, Gustaw Holoubek, Krystyna Janda, Stefan Jaracz, Kazimierz Karabasz, Jerzy Kawalerowicz, Krzysztof Kieślowski, Wojciech Kilar, Edward Kłosiński, Bogumił Kobiela, Marek Kondrat, Krzysztof Kowalewski, Witold Leszczyński, Tadeusz Łomnicki, Jan Machulski, Juliusz Machulski, Janusz Majewski, Roman Mann, Janusz Morgenstern, Andrzej Munk, Leon Niemczyk, Daniel Olbrychski, Cezary Pazura, Franciszek Pieczka, Wojciech Pszoniak, Włodzimierz Puchalski, Stanisław Różewicz, Zbigniew Rybczyński, Jan Rybkowski, Andrzej Seweryn, Piotr Sobociński, Witold Sobociński, Bogusław Sochnacki, Władysław Starewicz, Allan Starski, Danuta Szaflarska, Jerzy Toeplitz, Beata Tyszkiewicz, Andrzej Wajda, Jerzy Wójcik, Zbigniew Zamachowski, Krzysztof Zanussi in Zbigniew Zapasiewicz.[17][18][19][20][21][22][23][24][25][26]
&lt;gallery mode=&quot;packed&quot;&gt;
File:Pola Negri gwiazda Lodz.jpg
File:Roman Polanski gwiazda Lodz.jpg
File:Marek Kondrat gwiazda Lodz, Piotrkowska.jpg
File:AlejaGwiazd Lodz.JPG
File:Gwiazda Leona Niemczyka.jpg
&lt;/gallery&gt;

== Cestni promet ==
Od Trga neodvisnosti do križišča z avenijama Mickiewicza in Piłsudskiego poteka normalen cestni promet, ta del ulice pa je prekrit z navadnim asfaltom in pločniki iz betonskih plošč. Na delu od Trga neodvisnosti do ulic Żwirki in Wigury je še vedno precej intenziven avtobusni in tramvajski promet. Kljub temu je tukaj tudi veliko trgovin, restavracij in pubov, čeprav nimajo tako reprezentativnega značaja kot tisti na promenadi.

== Galerija ==
&lt;gallery mode=packed&gt;
Image:20180913 182134 Pałac Juliusza Heinzla.jpg|Pogled na ulico z mestno hišo na levi
Image:SM Łódź Piotrkowska 74 2017 (0) ID 613237.jpg|Hiša Ludwika Geyerja
Image:Łódź - Centrum, Ulica Piotrkowska - panoramio.jpg|Piotrkowska ulica z božičnimi okraski
Image:Lodz katedra (dron).jpg|Nadstolnica in bazilika sv. Stanislava Kostke
Image:SM Łódź Piotrkowska 78 2017 (0) ID 613239.jpg|Otroški dom in spomenik pianistu Arturju Rubinsteinu
Image:Łódź-Geyer's White Factory (2).jpg|Osrednji tekstilni muzej
&lt;/gallery&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{commons category|Piotrkowska Street in Łódź}}
* [https://web.archive.org/web/20090331053030/http://en.www.uml.lodz.pl/index.php The City of Łódź Office]
* [https://web.archive.org/web/20100214215913/http://en.cityoflodz.com/index.php Virtual Łódź]
* [https://web.archive.org/web/20090922042954/http://www.napietrynie.pl/ A virtual walk on Piotrkowska Street (pl)]
* [https://web.archive.org/web/20170208142223/http://www.ga.com.pl/piotr1.htm Pictures of Piotrkowska Street (pl)]

[[Kategorija:Zgradbe in objekti v Lodžu]]</text>
      <sha1>tdxla1lav7biuf0bl97idr1uua2fso5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>MediaWiki:Gadget-mobile-sidebar.js</title>
    <ns>8</ns>
    <id>589304</id>
    <revision>
      <id>6773909</id>
      <parentid>6502130</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T19:47:39Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Maintenance script</username>
        <id>131478</id>
      </contributor>
      <comment>Use thumb.wikimedia.org for thumbnails ([[phab:T427465]], Operator: Ladsgroup)</comment>
      <origin>6773909</origin>
      <model>javascript</model>
      <format>text/javascript</format>
      <text bytes="4823" sha1="df8ka1a05bjost272cawpj1e0ljzwdf" xml:space="preserve">/*  _____________________________________________________________________________
 * |                                                                             |
 * |                    === WARNING: GLOBAL GADGET FILE ===                      |
 * |                  Changes to this page affect many users.                    |
 * | Please discuss changes on the talk page or on [[WT:Gadget]] before editing. |
 * |_____________________________________________________________________________|
 *
 * Copied from [[meta:User:Brion VIBBER/mobile-sidebar.js]] as of last update (2014-10-13, [[meta:Special:Permalink/10185490]])
 * See also https://github.com/brion/MediaWiki-MobileSidebar
 *
 * Mobile sidebar preview gadget
 *
 * Quick hack to show how pages look on mobile
 * while browsing the desktop site.
 *
 * Brion Vibber &lt;bvibber@wikimedia.org&gt;
 * 2014-10-10
 * Cleaned up and enhanced by prtksxna
 * Further cleaned up by Brion :D
 */
$(function () {

	// Old iPhone size, the minimum we usually see
	var width = 320, height = 480;

	// @todo possibly make size selectable from some options...
	// Note that pixel sizes are deceiving on mobile, as there's often a
	// density factor. For instance 480x800 screens at 1.5x would cover
	// only 320x533 or so. And let's not even get into the iPhone 6 Plus!

	function showSidebar() {
		localStorage['mw-mobile-sidebar-state'] = 'show';

		var $content = $('#content');

		var top = $content.position().top,
			page = mw.config.get('wgPageName'),
			src = '/wiki/' + encodeURIComponent(page) + '?useformat=mobile',
			lang = mw.config.get('wgContentLanguage');

		var $container = $('&lt;div&gt;').attr('id', 'mobile-sidebar');

		var $mobileLink = $('&lt;a&gt;')
			.text( 'Mobile' )
			.addClass ( 'mobile_link' )
			.attr( 'href', src )
			.attr( 'target', '_blank')
			.appendTo( $container );

		var $egg = $( '&lt;div&gt;' )
			.addClass( 'egg' )
			.append(
				$( '&lt;img&gt;' ).attr( 'src', 'https://thumb.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/81/Wikimedia-logo.svg/240px-Wikimedia-logo.svg.png' ),
				$( '&lt;p&gt;' ).html( 'If lost please return to &lt;a href=&quot;https://meta.wikimedia.org/wiki/User:Brion_VIBBER&quot;&gt;Brion Vibber&lt;/a&gt;' )
			)
			.appendTo( $container )
			.hide();

		// @todo detect scrollbars and compensate width
		var $frame = $('&lt;iframe&gt;')
			.attr('src', src)
			.css('width', width + 'px')
			.css('height', height + 'px')
			.appendTo($container);

		var $close = $('&lt;a&gt;')
			.html(' &amp;times;')
			.addClass('close')
			.click( hideSidebar )
			.appendTo( $container );

		$container.on( 'dblclick', function () {
			$egg.toggle();
			$mobileLink.toggle();
			$close.toggle();
			$frame.toggle();
		} );

		var frame = $frame[0];
		$frame.on('load',function () {
			// avoid TypeError: null is not an object (evaluating 'frame.contentDocument.querySelector')
			if(!frame.contentDocument) return;
			// Compensate for scrollbars on browsers that add them
			var scrollBarWidth = width - frame.contentDocument.querySelector('body').clientWidth;
			if ( scrollBarWidth &gt; 0 ) {
				$frame.css( 'width', ( width + scrollBarWidth ) + 'px' );
			}
			// Handle link navigation within the mobile preview doc
			$(frame.contentDocument).on('click', 'a', function (e) {
				e.preventDefault();
				if ($(this).attr('href') &amp;&amp; $(this).attr('href').indexOf('#') !== 0) {
					window.location = this.href;
				}
			});
		});

        if ( mw.config.get( 'skin' ) === 'vector-2022' &amp;&amp; window.innerWidth &gt;= 1800 &amp;&amp; document.body.classList.contains( 'vector-feature-limited-width-enabled' ) ) {
           // no need to shift content as Vector 2022 limited content width is enabled and active
        } else {
		    $('#content').css('margin-right', '360px');
        }
		$('#content').after($container);
	}

	function hideSidebar() {
		localStorage['mw-mobile-sidebar-state'] = 'hidden';
		$('#mobile-sidebar').remove();
		$('#content').css('margin-right', '0');
	}

	function toggleState() {
		if (localStorage['mw-mobile-sidebar-state'] !== 'hidden') {
			hideSidebar();
		} else {
			showSidebar();
		}
	}

	if (mw.config.get('wgAction') == 'view') {

		var item = mw.util.addPortletLink( 'p-views', '#', 'Mobile', 'ca-mobile', 'Toggle mobile view sidebar' );
		if ( item ) {
          item.classList.remove( 'vector-tab-noicon' );
          if ( mw.config.get( 'skin' ) === 'vector-2022' ) {
             item.querySelector('a').classList.add( 'cdx-button',
               'cdx-button--fake-button',
               'cdx-button--fake-button--enabled',
               'cdx-button--weight-quiet',
               'cdx-button--icon-only' );
          } else {
            item.classList.add( 'icon' );
          }
          $(item).click( toggleState );
        }
		if (localStorage['mw-mobile-sidebar-state'] == 'hidden') {
			hideSidebar();
		} else {
			showSidebar();
		}
	}
});</text>
      <sha1>df8ka1a05bjost272cawpj1e0ljzwdf</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Pleme (biologija)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>591712</id>
    <revision>
      <id>6774002</id>
      <parentid>6527747</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T21:39:49Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6)</comment>
      <origin>6774002</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6580" sha1="kt19tqglpvb0h7xk9cbihwt9fvtidw5" xml:space="preserve">{{Biološka klasifikacija}}
V [[Biologija|biologiji]] je '''pleme''' [[taksonomski rang]] nad [[Rod (biologija)|rodom]], vendar pod [[Družina (biologija)|družino]] in [[Poddružina (biologija)|poddružino]].&lt;ref&gt;{{citation |author1=McNeill, J. |author2=Barrie, F. R. |author3=Buck, W. R. |author4=Demoulin, V. |author5=Greuter, W. |author6=Hawksworth, D. L. |author7=Herendeen, P. S. |author8=Knapp, S. |author9=Marhold, K. |author10=Prado, J. |author11=Prud'homme Van Reine, W. F. |author12=Smith, G.F. |author13=Wiersema, J. H. |author14=Turland, N. J. |year=2012 |volume=Regnum Vegetabile 154 |title=International Code of Nomenclature for algae, fungi, and plants (Melbourne Code) adopted by the Eighteenth International Botanical Congress Melbourne, Australia, July 2011 |publisher=A.R.G. Gantner Verlag KG |isbn=978-3-87429-425-6 |url=http://www.iapt-taxon.org/nomen/main.php?page=title |archive-url=https://web.archive.org/web/20131104060236/http://www.iapt-taxon.org/nomen/main.php?page=title |access-date=2025-10-20 |archive-date=2013-11-04 |url-status=dead}} Article 4&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |author=International Commission on Zoological Nomenclature |author-link=International Commission on Zoological Nomenclature |year=1999 |title=International Code of Zoological Nomenclature |url=https://archive.org/details/internationalcod1999inte |edition=Fourth |publisher=International Trust for Zoological Nomenclature, XXIX |pages=[https://archive.org/details/internationalcod1999inte/page/306 306]|isbn=9780853010067 }}&lt;/ref&gt; Včasih se pleme deli še na [[podpleme|podplemena]]. Po dogovoru se vsi [[Takson|taksoni,]] ki so razvrščeni nad vrsto, zapisani z veliko začetnico, to velja tudi za plemena in podplemena.

V [[Zoologija|zoologiji]] je standardna končnica za ime plemena »-ini«. Primeri so: pleme [[Caprini]] (koze in antilope), [[Hominini]] (hominini), [[Bombini]] (čmrlji) in [[Thunnini]] (tuni). Standardna pripona za ime zoološkega podplemena je »-ina«.

V [[Botanika|botaniki]] je standardna končnica za ime plemena »-eae«. Primeri so: plemen [[Acalypheae]] in [[Hyacintheae]]. Pleme Hyacintheae je razdeljeno na podplemena, med drugim na podpleme [[Massoniinae]]. Standardna končnica za ime botaničnega podplemena je »-inae«.

V [[bakteriologija|bakteriologiji]] je oblika imen plemen podobna kot v botaniki, npr. [[Pseudomonadeae]], ki temelji na imenu rodu ''[[Pseudomonas]]''.&lt;ref&gt;{{citation |chapter-url = https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK8808/ |title=International Code of Nomenclature of Bacteria: Bacteriological Code, 1990 Revision |chapter=Chapter 3: Rules of Nomenclature with Recommendations |year=1992 |publisher=ASM Press }}&lt;/ref&gt;

== Priznavanje ranga ==
Neznanega taksonomskega ranga ni mogoče vedno prepoznati kot pleme zgolj na podlagi prisotnosti ene od standardnih pripon:{{Notetag|Ležeče pisane besede v razdelku »Priznavanje rangov« označuje leksikološke (pomen besed), ne pa taksonomske razlike.}}

* zoološka pripona ''-ini'' je značilna izključno za pleme v kraljestvu živali&lt;ref name=&quot;icznart29&quot;&gt;{{citation |author1=Turland, N. J. |author2=Wiersema, J. H. |author3=Barrie, F.R. |author4=Greuter, W. |year=2011 |title=Best practice in the use of the scientific names of animals: Support for editors of technical journals. Bulletin of Zoological Nomenclature 68(4): 313–322. |url=https://code.iczn.org/formation-and-treatment-of-names/article-29-family-group-names/?frame=1}} Article 29&lt;/ref&gt;
* zoološka pripona ''-ina'' je značilna izključno za podpleme v kraljestvu živali&lt;ref name=&quot;icznart29&quot; /&gt;
* zoološka pripona ''-inae'' je značilna izključno za poddružino v kraljestvu živali&lt;ref name=&quot;icznart29&quot; /&gt;
* botanična pripona ''-eae'' se uporablja tudi pri višjih taksonomskih rangih, kot so razred ''-phyceae'', podred ''-ineae'', družina ''-aceae'' in poddružina ''-oideae'' (ti dodatni rangi z ''-eae'' o prisotni pri bakterijah, rastlinah, algah in glivah, ne pa pri živalih)&lt;ref name=&quot;iaptart16&quot;&gt;{{citation |author1=Turland, N. J. |author2=Wiersema, J. H. |author3=Barrie, F. R. |author4=Greuter, W. |author5=Hawksworth, D. L. |author6=Herendeen, P.S. |author7=Knapp, S. |author8=Kusber, W.-H.|author9=Li, D.-Z. |author10=Marhold, K. |author11=May, T. W. |author12=McNeill, J. |author13=Monro, A. M. |author14=Prado, J. |author15=Price, M. J. |author16=Smith, G. F. |year=2017 |volume=Regnum Vegetabile 159 |title=International Code of Nomenclature for algae, fungi, and plants (Shenzhen Code) adopted by the Nineteenth International Botanical Congress Shenzhen, China, July 2017 |series=Regnum Vegetabile |publisher=Glashütten: Koeltz Botanical Books|doi=10.12705/Code.2018 |isbn=9783946583165 |s2cid=83550499 |url=https://www.iapt-taxon.org/nomen/pages/main/art_16.html|url-access=subscription |hdl=10141/622572 |hdl-access=free }} Article 16&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;iaptart19&quot;&gt;{{citation |author1=Turland, N. J. |author2=Wiersema, J. H. |author3=Barrie, F.R. |author4=Greuter, W. |author5=Hawksworth, D.L. |author6=Herendeen, P.S. |author7=Knapp, S. |author8=Kusber, W.-H.|author9=Li, D.-Z. |author10=Marhold, K. |author11=May, T. W. |author12=McNeill, J. |author13=Monro, A. M. |author14=Prado, J. |author15=Price, M. J. |author16=Smith, G. F. |year=2017 |volume=Regnum Vegetabile 159 |title=International Code of Nomenclature for algae, fungi, and plants (Shenzhen Code) adopted by the Nineteenth International Botanical Congress Shenzhen, China, July 2017 |series=Regnum Vegetabile |publisher=Glashütten: Koeltz Botanical Books|doi=10.12705/Code.2018 |isbn=9783946583165 |s2cid=83550499 |url=https://www.iapt-taxon.org/nomen/pages/main/art_19.html|url-access=subscription |hdl=10141/622572 |hdl-access=free }} Article 19&lt;/ref&gt;

Skladno s tem so poddružina ''-inae'', pleme -ini in podpleme ''-ina'', ki delujejo samo v okviru živali, edinstvene pripone za njihove specifične taksonomske range.&lt;ref name=&quot;icznart29&quot;/&gt;  

Na drugi skrajnosti, so pripone, ki delujejo samo v okviru alg, ''-eae'' za razred ''-phyceae'', podred ''-ineae'', družino ''-aceae'', poddružino ''-oideae'' in pleme ''-eae''. Da bi lahko pravilno prepoznali neznano poimenovanje, ki se konča na ''-eae,'' kot pleme'','' je treba najprej izločiti daljše pripone, ki se same končajo z  ''-eae''.&lt;ref name=&quot;iaptart16&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;iaptart19&quot; /&gt;

== Glej tudi ==
* [[Taksonomija (biologija)]]

== Opombe ==
{{Notefoot}}

== Sklici ==
{{Sklici}}

{{Clear}}
{{Biološke sistematske kategorije}}
[[Kategorija:Taksonomija rastlin]]
[[Kategorija:Botanična nomenklatura]]
[[Kategorija:Plemena (biologija)]]</text>
      <sha1>kt19tqglpvb0h7xk9cbihwt9fvtidw5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Old Minster, Winchester</title>
    <ns>0</ns>
    <id>593063</id>
    <revision>
      <id>6773880</id>
      <parentid>6727058</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T18:59:41Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>3152</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>+[[Kategorija:Nekdanje stolnice]]; ±[[Kategorija:Stolnice]]→[[Kategorija:Stolnice v Angliji]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6773880</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5292" sha1="cov1ka6pcdekvc7kuepnz4egu25axja" xml:space="preserve">[[Slika:Cathedral Precinct - Winchester - geograph.org.uk - 921616.jpg|250px|thumb|right|Sodobni tlak označuje obrise stare stolnice ob novi Winchestrski stolnici]] 

'''Old Minster''' je bila anglosaška stolnica angleške škofije [[Wessex]] in nato od leta 660 do 1093 škofije [[Winchester, Anglija|Winchester]]. Stala je na mestu neposredno severno in delno pod svojo naslednico, [[Stolnica v Winchestru|Winchestrsko stolnico]].

Nekateri viri omenjajo, da je bila stolnica zgrajena leta 648 za kralja [[Kenvalh Wesseški|Kenvalha Wesseškega]] kot cerkev sv. Petra in Pavla. Ker so zapisi iz mnogo kasnejšega obdobja, so nezanesljivi.&lt;ref&gt;Yorke, B.A.E. (1982) ''The Foundation of the Old Minster and the Status of Winchester in the Seventh and Eighth Centuries'' in ''Proc. Hampsh. Field Club Archaeol. Soc.'' 38, 1982, str.75&lt;/ref&gt; Cerkev je bila verjetneje zgrajena okoli leta 660 kot stolnica za Winea, prvega saksonskega škofa Winchesterja,&lt;ref&gt;Hill, Geoffrey (1900). ''The English Dioceses'' London: Elliot Stock, str. 20&lt;/ref&gt; ko je bila tja prenesena zahodnosaška škofija iz Dorchester-on-Thamesa.&lt;ref&gt;{{cite encyclopedia|last=Crook  |first=John  |title=Winchester|pages=501–02|year=2014|editor1-first= Michael|editor1-last= Lapidge|editor2-first= John|editor2-last= Blair|editor3-first= Simon|editor3-last= Keynes |editor4-first= Donald|editor4-last= Scragg |encyclopedia=The Wiley Blackwell Encyclopedia of Anglo-Saxon England|edition=Second|location=Chichester, UK|publisher= Blackwell Publishing|isbn=978-0-470-65632-7}}&lt;/ref&gt; Cerkev je bila z leti razširjena in preurejena. Pred njo je bil leta 862 pokopan  sveti Swithun. Do 10. stoletja je bila stolnica priorska  cerkev priorata sv. Swithuna, skupnosti menihov, ki so živeli pod vodstvom [[Benedikt Biscop|sv. Benedikta]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://winchester-cathedral.org.uk/history-treasures/our-history/ |title=&quot;Our History&quot;, Winchester Cathedral |access-date=4 December 2013 |archive-date=24 November 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141124191712/http://www.winchester-cathedral.org.uk/history-treasures/our-history/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

Leta 901 je bila ob stari stolnici zgrajena nova. Sveti Ethelwold Winchestrski in njegov naslednik sveti Alfege sta med svojimi samostanskimi reformami v 70. letih 10. stoletja skoraj v celoti in v velikem obsegu obnovila stolnico. Nova stolnica, ki je bila posvečena leta 980 in ponovno leta 993, je imela osrednji stolp, severno in južno ladjo, [[kripta|kripto]] v vzhodni [[Apsida|apsidi]] in na zahodu preddverje.&lt;ref&gt;&quot;Winchester: The cathedral.&quot; ''A History of the County of Hampshire: Volume 5.'' Ed. William Page. London: Victoria County History, 1912. 50-59. [http://www.british-history.ac.uk/vch/hants/vol5/pp50-59. British History Online]{{Slepa povezava|date=november 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Dead link|date=July 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes}} Retrieved 19 April 2020.&lt;/ref&gt; Telo svetega Swithuna so prenesli v notranje svetišče cerkve, ki je bila takrat največja v Evropi. Po [[Normani|normanski]] osvojitvi Anglije je škof Walkelin ob njej zgradil novo stolnico, stara stolnica pa je bila leta 1093 porušena.&lt;ref&gt;[http://www.cityofwinchester.co.uk/Cathedral/cathedral.html &quot;Winchester Cathedral&quot;, City of Winchester]&lt;/ref&gt; V stari stolnici je bilo pokopanih mnogo kraljev [[Wessex]]a, vključno z [[Egbert Wesseški|Ekbertom]], kraljem od leta 802 do 832, in škofi.&lt;ref&gt;[http://www.churchmonumentssociety.org/Hampshire.html &quot;Some Notes on the Religious Foundations in Winchester&quot;, Church Monuments Society]&lt;/ref&gt; Njihovi posmrtni ostanki so bili preneseni v novo stolnico. 

Stara stolnica je bila izkopana v 60. letih 20. stoletja. Obris stavbe ob novi stolnici je zdaj tlakovan z opeko. Prvi grob  svetega Swithuna  je jasno označen. Najdbe, ki so jih odkrili med obnovami in prezidavami so na ogled v Mestnem muzeju Winchesterja. Kosti monarhov, ki so bile prenesene v stolnico, so shranjene v [[sarkofag]]ih okoli kora. 

==Pomembni dogodki==
* Podpis ''[[Regularis Concordia (Winchester)|Regularis Concordia]]'', ki jih je podpisal kralj [[Edgar Miroljubni]] (973) 
* Kronanje [[Edvard Spovednik|Edvarda Spovednika]] (1043) 
* Poroka Edvarda Spovednika in Edite (1045) 
* Kronanje [[Matilda Flandrijska|Matilde Flandrijske]] kot kraljice soproge (1068) 

==Pokopi== 
* [[Ethelstan|Ethelstan Etheling]] 
* Elfgifu, soproga kralja [[Edvig]]a 
* [[Knut Veliki]], kralj Anglije, Danske in Norveške&lt;ref name=&quot;Morris2012&quot;&gt;{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=AaxYkJD2_wwC|title=The Norman Conquest|last=Morris|first=Marc|publisher=Random House|year=2012|isbn=978-1-4481-3602-5|page=100|authorlink=}}&lt;/ref&gt; 
* [[Hartaknut]], kralj Anglije in Danske&lt;ref name=&quot;Morris2012&quot; /&gt; 
* [[Ema Normandijska]], soproga [[Ethelred II. Nepripravljeni|Ethelreda II. Nepripravljenega]] in Knuta Velikega, kraljica soproga Anglije, Danske in Norveške&lt;ref name=&quot;Morris2012&quot; /&gt; 
* Godwin, grof Wesseški (umrl 1053)&lt;ref&gt;Walker, Ian W. 1997: ''Harold : The Last Anglo-Saxon King''. Str. 53&lt;/ref&gt;

==Sklici==    
{{sklici|20em}}  

{{Normativna kontrola}} 

[[Kategorija:Stolnice v Angliji]]
[[Kategorija:Zgradbe in objekti, porušeni leta 1093]]
[[Kategorija:Nekdanje stolnice]]</text>
      <sha1>cov1ka6pcdekvc7kuepnz4egu25axja</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Stolnica sv. Trifona, Kotor</title>
    <ns>0</ns>
    <id>593558</id>
    <revision>
      <id>6773881</id>
      <parentid>6727081</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T19:01:48Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>3152</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Janezdrilc je prestavil stran [[Kotorska stolnica]] na [[Stolnica sv. Trifona, Kotor]]</comment>
      <origin>6727081</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="19051" sha1="onz9g0g9b9cfj8rryun5oxl0e7dmsat" xml:space="preserve">{{Infopolje Cerkev
| name = Kotorska stolnica&lt;br&gt;&lt;small&gt;''Cerkev svetega mučenca Trifuna''&lt;/small&gt;
| image = Kotor Cathedral church.jpg
| pushpin map = Črna gora
| pushpin label position =
| pushpin map alt = Geografski položaj v Črni gori
| map caption = Geografski položaj v Črni gori
| coordinates = &lt;!-- wd --&gt;
| location = [[Kotor]]
| country = {{Zastava|Črna gora}}
| denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]]
| previous denomination =
| dedication = Sveti [[Trifun]]
| side altars = 4
| relics = Sveti [[Trifun]]
| status = [[stolnica]]
| functional status = aktivno
| membership =
| attendance =
| website = {{usurped|1=[https://web.archive.org/web/20080622103047/http://www.kotorskabiskupija.net/index.php?option=com_content&amp;task=view&amp;id=39&amp;Itemid=56 Spletna stran Kotorske škofije]}}
| former name = 
| bull date = 
| founded date = [[809]]
| founder = 
| groundbreaking = [[1124]]
| completed date = [[1166]]
| construction cost =
| dedicated date =
| consecrated date = [[1166]]
| closed date = 
| demolished date = 
| earlydedication =
| otherdedication =
| events =
| past bishop = [[Ilija Janjić|Janjić]]
| people =
| architect = 
| architectural type = [[gotika]]
| style = [[romanika]]
| capacity =
| length = 35.21
| width = 17.47
| width nave =
| height =
| diameter =
| other dimensions =
| floor count =
| floor area =
| dome quantity =
| dome height outer =
| dome height inner =
| dome dia outer =
| dome dia inner =
| spire quantity = 2
| spire height = 33; 35
| materials = kamen
| bells = 4
| bell weight = 
| parish = Kotor
| deanery = Kotorska dekanija
| archdeaconry = /
| archdiocese = [[Bar]]
| metropolis = [[Split]]
| extra = {{Infopolje RKD
 | embed = yes
 | ime = Kotorska stolnica sv. Trifuna – Kotor
 | rkd_tip = nkd
 | razglasitev_rkd_tip = ?&lt;ref&gt;Službeni glasnik Črne gore&lt;/ref&gt;
 | refšt = 
 | lokacija = 
 | občina = Kotor, Črna gora 
 }}
}}

'''Kotorska stolnica''' oziroma '''Stolnica svetega Trifuna v Kotorju''' ({{lang-en|Kotor Cathedral}}; {{lang-sr|Кatedrala svetog Trifuna}}; {{lang-hr|Katedrala svetog Tripuna}}) je [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[stolnica]] v [[Kotor]]ju ([[Boka Kotorska]], [[Črna gora]]). Tu je sedež [[Škofija Kotor|Kotorske škofije]], ki obsega ozemlje [[Boka Kotorska|Boke Kotorske]] in dela [[Črna gora|Črnogorskega]] [[Primorje|Primorja]], zlasti mesto [[Budva|Budvo]] z okolico. Stolnica je postavljena na glavnem kotorskem obmorskem trgu blizu zaliva in je posvečena svetemu [[mučenec|mučencu]] [[Trifun]]u.&lt;ref&gt;[http://www.tokotor.me/me/node/271 Katedrala Svetog Tripuna] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200327230927/http://www.tokotor.me/me/node/271 |date=2020-03-27 }}, TO Kotor&lt;/ref&gt;

== Zgodovina ==

=== Graditelj Andreaci ===
[[File:Apsyda z cyborium w katedrze św. Tryfona w Kotorze.JPG|thumb|left|&lt;center&gt;Apsida s ciborijem]]&lt;/center&gt;

[[Andreaci]], tudi ''Andrea Saracenis'' ali ''Andrija Saracenac'' oziroma ''Andrej Saracen'', je bil [[Kotor|kotorski]] meščan, ki je živel konec 8. in v začetku 9. stoletja ter je umrl okrog leta 820. Od beneških mornarjev je kupil [[relikvija|relikvije]] svetega [[Trifun]]a in v [[Kotor]]ju zgradil cerkev – posvečeno 13. januarja leta 809 v čast svetega Trifuna. Imenovali so ga &quot;Saracen&quot; in je avtor enega najstarejših ohranjenih literarnih del v [[Črna gora|Črni gori]]: ''[[Andreacijeva povelja|Andreacijeve povelje]]''.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Андреаци, Андрија |url=http://www.enciklopedija.hr/clanak/2587 |website=Енциклопедија |accessdate=17. januar 2020}}&lt;/ref&gt;

Njegovo ime omenja ''Legenda o prenosu [[relikvija|relikvij]] svetega Trifuna'' iz Carigrada v Kotor, ki jih je [[Andreaci]] od [[Benečani|beneških]] mornarjev kupil za 200 soldov. Omenjen je tudi v napisu na svetnikovem sarkofagu.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url= https://www.enciklopedija.hr/clanak/andreaci-andrija |title=Andreaci, Andrija|publisher= Hrvatska enciklopedija, mrežno izdanje. Leksikografski zavod Miroslav Krleža |author=|place=Zagreb|language=hr|date=2013|accessdate=15. november 2025}}&lt;/ref&gt;
Andreaci in njegova žena sta bila pokopana v prej omenjeni cerkvi; pozneje je ta cerkev postala [[Kotorska stolnica]] in je ohranila kot patrona svetega [[Trifun]]a, a posvečenje je potekalo 16. junija 1166. Nadarbinarja in dobrotnika cerkve sta pokopana in pohranjena v [[kamen|kamnitem]] [[sarkofag]]u, na katerem je napis: 
:&quot;V imenu Gospoda sem jaz Andreaci skupaj z ženo Marijo postavil ta grob in ležim v njem. Vsi, ki to berete, molite k Bogu za naju grešnika.&quot;

=== Položaj ===
[[Kotorska stolnica]] stoji v mestu [[Kotor]], enem najbolje ohranjenih in najlepših [[srednji vek |srednjeveških]] utrjenih mest v [[Sredozemlje |Sredozemlju]]. Zgrajena je bila v čast svetega Trifuna, ki mu Bokelji pravijo ''Sveti Tripun'', in je [[mesto|mestni]] patron, oziroma zavetnik ali zaščitnik. Postavili so jo na istem mestu, kjer je že zdavnaj stala starejša cerkev. Kot omenjeno, jo je 809 zgradil kotorski meščan Andrej (Andreaci, Andreaccio) Saracen; v njej so shranili posmrtne ostanke svetnika, potem ko so jih pripeljali mornarji iz [[Carigrad]]a, takratnega središča [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]]. Carigrad se je tedaj imenoval Konstantiopel – po svojem ustanovitelju, [[cesar]]ju [[Konstantin Veliki|Konstantinu Velikem]], ki je tja prenesel prestolnio iz [[Rim]]a 330 po Kr. Danes pa se imenuje [[turščina|turško]] [[Istanbul]] in je bil skozi stoletja [[prestolnica]] [[Turško cesarstvo|Turškega cesarstva]].&lt;ref&gt;{{usurped|1=[https://web.archive.org/web/20200216214913/https://waytomonte.com/rs/p-799-the-old-town-kotor Stari Grad Kotor]}}, waytomonte.com&lt;/ref&gt;

== Potresi in obnove ==
=== Daljša obnovitvena dela skozi zgodovino ===
Mesto [[Kotor]] in cela [[Boka Kotorska]] sta na potresnem območju in sta se skozi [[zgodovina|zgodovino]] večkrat soočala s posledicami večjih ali manjših [[potres]]ov, ki so jim sledila skozi daljša ali krajša obdobja bolj ali manj posrečena obnovitvena dela. Tako beležimo več pomembnejših obnov tudi na [[Kotorska stolnica|Kotorski stolnici]]:
# Prva obnova: 1584 – 1613;
# Druga obnova: 1671 – 1683;
# Tretja obnova: 1892 – 1908;
# Četrta obnova: 1987 – 2001.&lt;ref name = &quot;kotorska b&quot;&gt;[http://www.kotorskabiskupija.me/kotor-katedrala/ kotorskabiskupija.me], pristupljeno 6. veljače 2016.&lt;/ref&gt;

Kot [[stolnica]] je bila cerkev posvečena 19. junija 1166.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.britannica.com/EBchecked/topic/1129707/St-Tryphon-Cathedral |title=St. Tryphon Cathedral &amp;#124; cathedral, Kotor, Montenegro |website=Britannica.com |date= |access-date=2016-12-05}}&lt;/ref&gt; V primerjavi z drugimi stavbami je kotorska katedrala ena največjih in najlepše okrašenih stavb v [[Kotor]]ju, [[Boka Kotorska|Boki Kotorski]] in v celotnem [[Sredozemlje|Sredozemlju]]. Stolnico so začeli graditi 1124 za časa kotorskega škofa Ursacija in jo je posvetil škof Majo leta 1166 skupaj s petimi [[škof]]i in osmimi [[opat]]i. Slovesnosti je prisostvovala kotorska vlastela in bizantinski namestnik za [[Duklja|Dukljo]] in [[Dalmacija|Dalmacijo]] Izak.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.photomontenegro.me/katedrala-svetog-tripuna/|title=Katedrala Svetog Tripuna|publisher=photomontenegro.me|author=|place=Podgorica|language=cg|date=19. november 2009|accessdate=15. november 2025}}&lt;/ref&gt;

Ob [[Potres v Dubrovniku (1667)|potresu v Dubrovniku leta 1667]] je bila stolnica hudo poškodovana; za njeno popolno obnovo pa takrat ni bilo dovolj sredstev. Enako je pomanjkanje denarja pestilo popotresno obnovo stolnice za časa [[SFR Jugoslavija|Nove Jugoslavije]].

=== Sprenevedanje [[Črna gora|črnogorskih]] oblasti ===
Aprilski [[Potres v Črni gori (1979)|Potres v Črni gori leta 1979]], ki je opustošil črnogorsko obalo, ni prizanesel niti [[Boka Kotorska|Boki Kotorski]] in je močno poškodoval tudi [[Kotorska stolnica|Kotorsko katedralo]]. Malo je manjkalo, da bi se porušila; toda zaradi pomanjkanja finančnih sredstev in sprenevedanja [[komunizem|komunističnih]] [[SFR Jugoslavija|jugoslovanskih]] državnih in [[Črna gora|črnogorskih]] republiških oblasti je bila skrbna obnova posameznih delov njene notranjosti vprašljiva, počasna in končana šele po dobrih dveh desetletjih, ko je morala celotno obnovo prevzeti v svoje roke [[Škofija Kotor|Kotorska škofija]].&lt;ref&gt;Szent Tripun katedrális. www.horvatorszaginfo.hu (pridobljeno 6. aprila 2021)&lt;/ref&gt;

Mačehovsko pa se je obnašala do upravljanja in popravljanja [[Unescova svetovna dediščina|Unescove svetovne dediščine]] v lasti [[Rimskokatoliška Cerkev|Rimskokatoliške Cerkve]] prav tako tudi nova [[Črna gora|črnogorska]] [[demokracija|demokratična]] oblast:
{|
|-
! Prekinuti radovi na obnovi Kotorske katedrale&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://ika.hkm.hr/novosti/nakon-11-godina-prekinuti-radovi-na-obnovi-kotorske-katedrale-kotorska-katedrala-jedan-od-rijetkih-spomenika-kulture-u-crnoj-gori-koji-nije-obnovljen-od-posljedica-potresa-1979-godine/|title= Nakon 11 godina prekinuti radovi na obnovi Kotorske katedrale. Kotorska katedrala jedan od rijetkih spomenika kulture u Crnoj Gori koji nije obnovljen od posljedica potresa 1979. godine
|publisher=Hrvatska katolička mreža hkm.hr|author=IKA|place=Zagreb|language=hr|date=7. junij 1997|accessdate=15. november 2025}}&lt;/ref&gt;
! Prekinjena dela na obnovi [[Kotorska stolnica|Kotorske stolnice]]
|-
| &lt;blockquote&gt; Nakon 11 godina prekinuti su radovi na obnovi kotorske katedrale. Područni ured za zaštitu kulturnih spomenika u Kotoru nije dobio namjenska novčana sredstva za dovršetak obnove. U kotorskome ordinarijatu smatraju da se mogao naći bar dio potrebnog novca za dovršenje najvažnijih obnoviteljskih radova. Prema nekim izvorima, ''poznato je da se trenutno u Crnoj Gori izdvajaju veća novčana sredstva za obnovu ostalih (= pravoslavnih) crkvenih građevina'', te je stoga neprihvatljiva činjenica da nema više novaca za dovršetak obnove katedrale. &lt;br&gt;
Kotorska je katedrala stradala u tijeku potresa 1979. godine, te je ''jedan od rijetkih spomenika kulture u Crnoj Gori na kojem nisu uklonjene posljedice potresa od prije 18 godina''. Katedrala je stara više od osam stoljeća, te je kao takva spomenik nulte kategorije.
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Po 11 letih so bila obnovitvena dela na Kotorski stolnici začasno ustavljena. &quot;Pokrajinski urad za varstvo kulturnih spomenikov v Kotorju&quot; ni prejel namenskih sredstev za dokončanje obnove. [[Škofija Kotor|Kotorski škofijski ordinariat]] meni, da bi se vsaj del potrebnih sredstev lahko našel vsaj za dokončanje najpomembnejših obnovitvenih del. Po nekaterih virih ''je znano, da se v Črni gori trenutno namenjajo večja sredstva za obnovo drugih (= pravoslavnih) cerkvenih stavb''; zato je dejstvo, da ni več denarja za dokončanje obnove katedrale, nesprejemljivo. &lt;br&gt;
[[Kotorska stolnica]] je bila poškodovana med potresom leta 1979 in ''je eden redkih kulturnih spomenikov v [[Črna gora|Črni gori]], s katerega niso odstranjene posledice potresa izpred 18 let''. Katedrala je stara več kot osem stoletij in je kot taka ''spomenik ničelne kategorije''.
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Cerkvene dragocenosti in zakladnica ===
{{Več slik/peskovnik
| footer    = &lt;center&gt;[[Kotorska stolnica]] se dviga pod strmim pogorjem [[Lovćen|Lovčena]] tik ob zalivu [[Boka Kotorska|Boke Kotorske]] v [[mesto|mestecu]] [[Kotor]]ju, ki je sedež [[občina|občine]] ter že iz davnine tudi sedež [[Škofija Kotor|Kotorske škofije]]. Stolnica je prestala več [[potres]]ov, ki so jo hudo poškodovali; obnovitelji pa so marsikaj predrugačili. Kljub mnogim hudinam in preurejanjem skozi [[zgodovina|zgodovino]] je uspela ohraniti nekatere prvine [[romanika|romanike]] in [[gotika|gotike]]; vsebuje pa tudi [[renesansa|renesančne]] in [[barok|baročne]] umetniške vrednosti.&lt;/center&gt; 
| align     = right
| image1    = Kotor Cathedral Ziborium.JPG
| width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt1      = 
| caption1  = &lt;center&gt;Veličastni [[ciborij]] nad glavnim [[oltar]]jem v [[Kotorska stolnica|Kotorski stolnici]] svetega [[mučenec|mučenca]] [[Trifun|Trifuna]]&lt;/center&gt;
| image2    = Late Gothic painting Kotor Sv. Tryphon.JPG
| width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt2      = One black raven
| caption2  = &lt;center&gt;Pozno-[[Gotika|gotska]] [[slika|podoba]]: ''&quot;[[Mučenec|Mučeništvo]] [[svetnik|svetega]] [[Trifun]]a&quot;'' prikazuje vse tri [[mučenec|mučence]]&lt;/center&gt;
| image3    = Coat_of_Arms_of_Kotor.png
| width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt3      = 
| caption3  = &lt;center&gt;[[Svetnik|Sveti]] [[Trifun]] je upodobljen tudi na [[grb]]u [[mesto|mesta]] [[Kotor]]ja: Sv. Trifun, mestna [[trdnjava]] in [[Benetke|beneški]] [[lev]]. Ob strani sta dva leva in [[oljka|oljčni]] vejici. [[Latinščina|Latinski]] napis na traku pa se glasi: ''Communitas civitatis Cathari'' - ''Mestna občina Kotor'' 
| image4    = Kotor Kathedrale - Innenraum 01.jpg
| width4 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt4      = 
| caption4  = &lt;center&gt;Notranjost [[Kotorska stolnica|Kotorske stolnice]] sv. [[Trifun]]a je po potresu [[1979]] obnovljena šele do leta [[2000]]&lt;/center&gt;
}}

[[Romanska arhitektura]] vsebuje bogato zbirko umetnin. Stolnica je starejša od mnogih znanih cerkva in stolnic v Evropi in poseduje [[zakladnica|zakladnico]] izjemne vrednosti. V njeni notranjosti so posebno dragocene [[freska|freske]] iz 14. stoletja, ki so jih naslikali [[Grki|grški]] slikarji, ki so sicer živeli v Kotorju; nadalje je pomemben kamniti okras nad glavnim [[oltar]]jem, na katerem je upodobljeno življenje svetega [[Trifun]]a, ter [[relief]]i [[svetnik]]ov v [[zlato|zlatu]] in [[srebro|srebru]].

Zbirka umetniških predmetov vključuje srebrno [[roka|roko]] in [[križ]], okrašen z ornamenti in reliefnimi figurami. To je le del dragocenih predmetov zakladnice te edinstvene sakralne stavbe, ki je bila v preteklosti [[mestna hiša]]. Danes je postala najbolj znana turistična atrakcija v Kotorju in simbol mesta: svetnik je upodobljen v mestnem grbu, skupaj z levom in goro [[Sveti Janez|Svetega Janeza]].

=== Cerkvena stavba ===
Stolnica sv. Trifuna je osrednja kotorska stavba, ki se nahaja na istoimenem trgu poleg palače Drago in škofijske palače. Cerkev, ki jo je dal zgraditi Andreaci 809, je imela osrednjo zasnovo [[martirium|martirija]]. V svojem delu ''[[De administrando imperio]]''&lt;ref&gt;De administrando imperio - O upravljanju cesarstva&lt;/ref&gt; jo omenja [[Bizantinsko cesarstvo|bizantinski cesar]] [[Konstantin VII. Porfirogenet|Konstantin Porfirogenet]]. 

Na zahodnem pročelju stojita dva [[zvonik]]a. Prvotna zvonika in pročelje so bili uničeni med hudim [[potres]]om 1667. Zgradili so nova zvonika, (severni je visok 33 m, južni 35 m), glavne portale, [[rozeta|rozetno okno]], teraso in verando. 

Stolnica je bila zgrajena kot triladijska [[bazilika]], s tremi in pol obokanimi [[strop]]i in [[kupola |kupolo]] nad osrednjim stropom glavne cerkvene ladje. Vsaka od ladij ima [[apsida|apsido]]. Apsida glavne ladje je okrašena z razkošno gotsko [[trifora|triforo]] – velikim kamnitnim umetelno izrezbarjenim [[ciborij]]em. Stranski ladji imata po sedem stropnih polj. Skupna dolžina katedrale je 35,21 m, širina pa 17,47 m.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.photomontenegro.me/katedrala-svetog-tripuna/|title=Katedrala Svetog Tripuna|publisher=photomontenegro.me|author=|place=Podgorica|language=cg|date=19. november 2009|accessdate=15. november 2025}}&lt;/ref&gt;

== Glej tudi ==
*[[Boka Kotorska]]
*[[Škofija Kotor|Kotorska škofija]]
*[[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Črni gori]]

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Slikovna zbirka ==
&lt;center&gt;
&lt;gallery&gt;
File:Cattaro, san trifone, ext, abside del xii sec. 01.JPG|[[Apsida]] iz 12. stoletja
File:Cattaro, san trifone, ext 09 rosone 1670-1700 ca.JPG|[[Rozeta]] iz 17. stoletja
File:Unutar Katedrale svetog Tripuna 2018.jpg|Glavni ali Veliki [[oltar]] z veličastnim [[ciborij]]em
File:Ziborium Kotor.JPG|Ciborij z večno lučjo
File:Sarcofago argenteo di san trifone, xv sec. 01.JPG|Srebrni [[sarkofag]] sv. Trifuna
File:Nadvratnik kotorske katedrale.jpg|Nadvratnik
File:U Kotoru u katedrali.jpg|[[Kamen|Kamnito]] [[krščanstvo|krščansko]] okrasje
File:U kotorskoj katedrali.jpg|Poklon svetih [[Trije kralji|Treh kraljev]]
File:U Katedrali svetog Tripuna 2018.jpg|Zaobljubne [[slika|podobe]] z [[Jezus Kristus|Jezusovim]] rojstvom v sredini
File:U Katedrali svetog Tripuna u Kotoru 2018.jpg|Notranjost
File:Unutar kotorske katedrale 2018.jpg|Nagrobna plošča enega od škofov
File:Unutar Katedrale svetoga Tripuna u Kotoru.jpg|Bizantinska freska na oboku
File:Kotor Cathedral in Kotor.jpg|Kotorska stolnica s hribovjem odzadaj
File:Byzantine frescoe Kotor Sv. Tryphon.JPG|Bizantinska freska v [[Kotorska stolnica|Kotorski stolnici]]
File:Sarkofag z relikwiami św. Tryfona w Kotorze.jpg|[[Sarkofag]] z [[relikvija|relikvijami]] sv. [[Trifun]]a
File:Late Gothic painting Kotor Sv. Tryphon.JPG|Mučeništvo sv. Trifuna (pozna gotika)
File:Maniera Greaca Kotor Tryphon.JPG|Ikona v slogu ''Maniera Greca''
File:Holzschnitt Beweinung Christi Kotor Kathedrale.JPG|Poznogotski kip ''Sočutna''
File:Kapitell Kotor Sv.Tryphon.JPG|Kapitelj
File:Silver altar Kotor cathedral.JPG|Srebrni oltar, domači mojstri iz 13. stoletja
File:Gothic painting Kotor cathedral.JPG|[[Gotika|Gotska]] podoba Presvete Bogorodice 
File:Reliquie Kotor Sv. Tryphon.JPG|[[Relikvija|Relikvije]] sv. [[Trifun]]a

&lt;/gallery&gt;
&lt;/center&gt;

== Nadaljnje branje ==
;{{ikona hr}}
*''Opći šematizam Katoličke Crkve u Jugoslaviji''. Prema mandatu preč. Episkopata Jugoslavije izradio Krunoslav Draganović. Akademija „Regina apostolorum“, Sarajevo 1939. 
*Uredništvo (R. Lešnik, Z. Reven…): ''Cerkev v Jugoslaviji/Opći šematizam katoličke Crkve u Jugoslaviji''. Jugoslovanska škofovska konferenca, Zagreb 1974. (Slovensko področje je obdelano v slovenščini)
*Gabrijel Štokalo OFM: ''Adresar Katoličke Crkve u SFRJ''. Kršćanska sadašnjost, Zagreb 1981.

=== Zunanje povezave ===
{{commons category|Kotor Cathedral}}
{{Wikivir}}

;{{ikona cg}}
*[https://www.photomontenegro.me/katedrala-svetog-tripuna/ Katedrala Svetog Tripuna - Photo Montenegro]
;{{ikona hr}}
*[https://hrcak.srce.hr/en/file/412293 Stanislav Ožujski Živkov: ''Građa za arhitektonsku rekonstrukciju romaničko gotičke katedrale sv. Tripuna u Kotoru'']
*[https://hrcak.srce.hr/en/file/136723 Gracija Ivanović, apostolski administrator kotorske biskupije: ''Osamstogodišnjica Kotorske katedrale'']
*[https://biramdobro.com/kotorske-katedrale/ Kotorske katedrale - Biram DOBRO]

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Stolnice]]
[[Kategorija:Kotor]]
[[Kategorija:Rimskokatoliška cerkev v Črni gori]]
[[Kategorija:Srednjeveška arhitektura]]
[[Kategorija:Cerkve sv. Trifuna|Kotor]]
[[Kategorija:Romanska arhitektura]]
[[Kategorija:Gotska arhitektura]]
[[Kategorija:Renesančna arhitektura]]
[[Kategorija:Baročna arhitektura]]</text>
      <sha1>onz9g0g9b9cfj8rryun5oxl0e7dmsat</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6773885</id>
      <parentid>6773881</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T19:07:14Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>3152</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Trifun -&gt; Trifon</comment>
      <origin>6773885</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="18764" sha1="ek698ofgwobhqehocoyezxul9c3yegx" xml:space="preserve">{{Infopolje Cerkev
| name = Stolnica sv. Trifona, Kotor
| image = Kotor Cathedral church.jpg
| pushpin map = Črna gora
| pushpin label position =
| pushpin map alt = Geografski položaj v Črni gori
| map caption = Geografski položaj v Črni gori
| coordinates = &lt;!-- wd --&gt;
| location = [[Kotor]]
| country = {{Zastava|Črna gora}}
| denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]]
| previous denomination =
| dedication = [[Trifon, Respicij in Nimfa|sveti Trifon]]
| side altars = 4
| relics = sveti Trifon
| status = [[stolnica]]
| functional status = aktivno
| membership =
| attendance =
| website = {{usurped|1=[https://web.archive.org/web/20080622103047/http://www.kotorskabiskupija.net/index.php?option=com_content&amp;task=view&amp;id=39&amp;Itemid=56 Spletna stran Kotorske škofije]}}
| former name = 
| bull date = 
| founded date = [[809]]
| founder = 
| groundbreaking = [[1124]]
| completed date = [[1166]]
| construction cost =
| dedicated date =
| consecrated date = [[1166]]
| closed date = 
| demolished date = 
| earlydedication =
| otherdedication =
| events =
| past bishop = [[Ilija Janjić|Janjić]]
| people =
| architect = 
| architectural type = [[gotika]]
| style = [[romanika]]
| capacity =
| length = 35.21
| width = 17.47
| width nave =
| height =
| diameter =
| other dimensions =
| floor count =
| floor area =
| dome quantity =
| dome height outer =
| dome height inner =
| dome dia outer =
| dome dia inner =
| spire quantity = 2
| spire height = 33; 35
| materials = kamen
| bells = 4
| bell weight = 
| parish = Kotor
| deanery = Kotorska dekanija
| archdeaconry = /
| archdiocese = [[Bar]]
| metropolis = [[Split]]
| extra = {{Infopolje RKD
 | embed = yes
 | ime = Kotorska stolnica sv. Trifuna – Kotor
 | rkd_tip = nkd
 | razglasitev_rkd_tip = ?&lt;ref&gt;Službeni glasnik Črne gore&lt;/ref&gt;
 | refšt = 
 | lokacija = 
 | občina = Kotor, Črna gora 
 }}
}}

'''Stolnica sv. Trifona, Kotor''' ({{lang-en|Kotor Cathedral}}; {{lang-sr|Кatedrala svetog Trifuna}}; {{lang-hr|Katedrala svetog Tripuna}}) je [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[stolnica]] v [[Kotor]]ju ([[Boka Kotorska]], [[Črna gora]]). Tu je sedež [[Škofija Kotor|Kotorske škofije]], ki obsega ozemlje [[Boka Kotorska|Boke Kotorske]] in dela [[Črna gora|Črnogorskega]] [[Primorje|Primorja]], zlasti mesto [[Budva|Budvo]] z okolico. Stolnica je postavljena na glavnem kotorskem obmorskem trgu blizu zaliva in je posvečena svetemu [[mučenec|mučencu]] [[Trifon]]u.&lt;ref&gt;[http://www.tokotor.me/me/node/271 Katedrala Svetog Tripuna] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200327230927/http://www.tokotor.me/me/node/271 |date=2020-03-27 }}, TO Kotor&lt;/ref&gt;

== Zgodovina ==

=== Graditelj Andreaci ===
[[File:Apsyda z cyborium w katedrze św. Tryfona w Kotorze.JPG|thumb|left|&lt;center&gt;Apsida s ciborijem]]&lt;/center&gt;

[[Andreaci]], tudi ''Andrea Saracenis'' ali ''Andrija Saracenac'' oziroma ''Andrej Saracen'', je bil [[Kotor|kotorski]] meščan, ki je živel konec 8. in v začetku 9. stoletja ter je umrl okrog leta 820. Od beneških mornarjev je kupil [[relikvija|relikvije]] svetega [[Trifon]]a in v [[Kotor]]ju zgradil cerkev – posvečeno 13. januarja leta 809 v čast svetega Trifona. Imenovali so ga &quot;Saracen&quot; in je avtor enega najstarejših ohranjenih literarnih del v [[Črna gora|Črni gori]]: ''[[Andreacijeva povelja|Andreacijeve povelje]]''.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Андреаци, Андрија |url=http://www.enciklopedija.hr/clanak/2587 |website=Енциклопедија |accessdate=17. januar 2020}}&lt;/ref&gt;

Njegovo ime omenja ''Legenda o prenosu [[relikvija|relikvij]] svetega Trifona'' iz Carigrada v Kotor, ki jih je [[Andreaci]] od [[Benečani|beneških]] mornarjev kupil za 200 soldov. Omenjen je tudi v napisu na svetnikovem sarkofagu.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url= https://www.enciklopedija.hr/clanak/andreaci-andrija |title=Andreaci, Andrija|publisher= Hrvatska enciklopedija, mrežno izdanje. Leksikografski zavod Miroslav Krleža |author=|place=Zagreb|language=hr|date=2013|accessdate=15. november 2025}}&lt;/ref&gt;
Andreaci in njegova žena sta bila pokopana v prej omenjeni cerkvi; pozneje je ta cerkev postala [[Kotorska stolnica]] in je ohranila kot patrona svetega Trifona, a posvečenje je potekalo 16. junija 1166. Nadarbinarja in dobrotnika cerkve sta pokopana in pohranjena v [[kamen|kamnitem]] [[sarkofag]]u, na katerem je napis: 
:&quot;V imenu Gospoda sem jaz Andreaci skupaj z ženo Marijo postavil ta grob in ležim v njem. Vsi, ki to berete, molite k Bogu za naju grešnika.&quot;

=== Položaj ===
[[Kotorska stolnica]] stoji v mestu [[Kotor]], enem najbolje ohranjenih in najlepših [[srednji vek |srednjeveških]] utrjenih mest v [[Sredozemlje |Sredozemlju]]. Zgrajena je bila v čast svetega Trifona, ki mu Bokelji pravijo ''Sveti Tripun'', in je [[mesto|mestni]] patron, oziroma zavetnik ali zaščitnik. Postavili so jo na istem mestu, kjer je že zdavnaj stala starejša cerkev. Kot omenjeno, jo je 809 zgradil kotorski meščan Andrej (Andreaci, Andreaccio) Saracen; v njej so shranili posmrtne ostanke svetnika, potem ko so jih pripeljali mornarji iz [[Carigrad]]a, takratnega središča [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]]. Carigrad se je tedaj imenoval Konstantiopel – po svojem ustanovitelju, [[cesar]]ju [[Konstantin Veliki|Konstantinu Velikem]], ki je tja prenesel prestolnio iz [[Rim]]a 330 po Kr. Danes pa se imenuje [[turščina|turško]] [[Istanbul]] in je bil skozi stoletja [[prestolnica]] [[Turško cesarstvo|Turškega cesarstva]].&lt;ref&gt;{{usurped|1=[https://web.archive.org/web/20200216214913/https://waytomonte.com/rs/p-799-the-old-town-kotor Stari Grad Kotor]}}, waytomonte.com&lt;/ref&gt;

== Potresi in obnove ==
=== Daljša obnovitvena dela skozi zgodovino ===
Mesto [[Kotor]] in cela [[Boka Kotorska]] sta na potresnem območju in sta se skozi [[zgodovina|zgodovino]] večkrat soočala s posledicami večjih ali manjših [[potres]]ov, ki so jim sledila skozi daljša ali krajša obdobja bolj ali manj posrečena obnovitvena dela. Tako beležimo več pomembnejših obnov tudi na [[Kotorska stolnica|Kotorski stolnici]]:
# Prva obnova: 1584 – 1613;
# Druga obnova: 1671 – 1683;
# Tretja obnova: 1892 – 1908;
# Četrta obnova: 1987 – 2001.&lt;ref name = &quot;kotorska b&quot;&gt;[http://www.kotorskabiskupija.me/kotor-katedrala/ kotorskabiskupija.me], pristupljeno 6. veljače 2016.&lt;/ref&gt;

Kot [[stolnica]] je bila cerkev posvečena 19. junija 1166.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.britannica.com/EBchecked/topic/1129707/St-Tryphon-Cathedral |title=St. Tryphon Cathedral &amp;#124; cathedral, Kotor, Montenegro |website=Britannica.com |date= |access-date=2016-12-05}}&lt;/ref&gt; V primerjavi z drugimi stavbami je kotorska katedrala ena največjih in najlepše okrašenih stavb v [[Kotor]]ju, [[Boka Kotorska|Boki Kotorski]] in v celotnem [[Sredozemlje|Sredozemlju]]. Stolnico so začeli graditi 1124 za časa kotorskega škofa Ursacija in jo je posvetil škof Majo leta 1166 skupaj s petimi [[škof]]i in osmimi [[opat]]i. Slovesnosti je prisostvovala kotorska vlastela in bizantinski namestnik za [[Duklja|Dukljo]] in [[Dalmacija|Dalmacijo]] Izak.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.photomontenegro.me/katedrala-svetog-tripuna/|title=Katedrala Svetog Tripuna|publisher=photomontenegro.me|author=|place=Podgorica|language=cg|date=19. november 2009|accessdate=15. november 2025}}&lt;/ref&gt;

Ob [[Potres v Dubrovniku (1667)|potresu v Dubrovniku leta 1667]] je bila stolnica hudo poškodovana; za njeno popolno obnovo pa takrat ni bilo dovolj sredstev. Enako je pomanjkanje denarja pestilo popotresno obnovo stolnice za časa [[SFR Jugoslavija|Nove Jugoslavije]].

=== Sprenevedanje [[Črna gora|črnogorskih]] oblasti ===
Aprilski [[Potres v Črni gori (1979)|Potres v Črni gori leta 1979]], ki je opustošil črnogorsko obalo, ni prizanesel niti [[Boka Kotorska|Boki Kotorski]] in je močno poškodoval tudi [[Kotorska stolnica|Kotorsko katedralo]]. Malo je manjkalo, da bi se porušila; toda zaradi pomanjkanja finančnih sredstev in sprenevedanja [[komunizem|komunističnih]] [[SFR Jugoslavija|jugoslovanskih]] državnih in [[Črna gora|črnogorskih]] republiških oblasti je bila skrbna obnova posameznih delov njene notranjosti vprašljiva, počasna in končana šele po dobrih dveh desetletjih, ko je morala celotno obnovo prevzeti v svoje roke [[Škofija Kotor|Kotorska škofija]].&lt;ref&gt;Szent Tripun katedrális. www.horvatorszaginfo.hu (pridobljeno 6. aprila 2021)&lt;/ref&gt;

Mačehovsko pa se je obnašala do upravljanja in popravljanja [[Unescova svetovna dediščina|Unescove svetovne dediščine]] v lasti [[Rimskokatoliška Cerkev|Rimskokatoliške Cerkve]] prav tako tudi nova [[Črna gora|črnogorska]] [[demokracija|demokratična]] oblast:
{|
|-
! Prekinuti radovi na obnovi Kotorske katedrale&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://ika.hkm.hr/novosti/nakon-11-godina-prekinuti-radovi-na-obnovi-kotorske-katedrale-kotorska-katedrala-jedan-od-rijetkih-spomenika-kulture-u-crnoj-gori-koji-nije-obnovljen-od-posljedica-potresa-1979-godine/|title= Nakon 11 godina prekinuti radovi na obnovi Kotorske katedrale. Kotorska katedrala jedan od rijetkih spomenika kulture u Crnoj Gori koji nije obnovljen od posljedica potresa 1979. godine
|publisher=Hrvatska katolička mreža hkm.hr|author=IKA|place=Zagreb|language=hr|date=7. junij 1997|accessdate=15. november 2025}}&lt;/ref&gt;
! Prekinjena dela na obnovi [[Kotorska stolnica|Kotorske stolnice]]
|-
| &lt;blockquote&gt; Nakon 11 godina prekinuti su radovi na obnovi kotorske katedrale. Područni ured za zaštitu kulturnih spomenika u Kotoru nije dobio namjenska novčana sredstva za dovršetak obnove. U kotorskome ordinarijatu smatraju da se mogao naći bar dio potrebnog novca za dovršenje najvažnijih obnoviteljskih radova. Prema nekim izvorima, ''poznato je da se trenutno u Crnoj Gori izdvajaju veća novčana sredstva za obnovu ostalih (= pravoslavnih) crkvenih građevina'', te je stoga neprihvatljiva činjenica da nema više novaca za dovršetak obnove katedrale. &lt;br&gt;
Kotorska je katedrala stradala u tijeku potresa 1979. godine, te je ''jedan od rijetkih spomenika kulture u Crnoj Gori na kojem nisu uklonjene posljedice potresa od prije 18 godina''. Katedrala je stara više od osam stoljeća, te je kao takva spomenik nulte kategorije.
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Po 11 letih so bila obnovitvena dela na Kotorski stolnici začasno ustavljena. &quot;Pokrajinski urad za varstvo kulturnih spomenikov v Kotorju&quot; ni prejel namenskih sredstev za dokončanje obnove. [[Škofija Kotor|Kotorski škofijski ordinariat]] meni, da bi se vsaj del potrebnih sredstev lahko našel vsaj za dokončanje najpomembnejših obnovitvenih del. Po nekaterih virih ''je znano, da se v Črni gori trenutno namenjajo večja sredstva za obnovo drugih (= pravoslavnih) cerkvenih stavb''; zato je dejstvo, da ni več denarja za dokončanje obnove katedrale, nesprejemljivo. &lt;br&gt;
[[Kotorska stolnica]] je bila poškodovana med potresom leta 1979 in ''je eden redkih kulturnih spomenikov v [[Črna gora|Črni gori]], s katerega niso odstranjene posledice potresa izpred 18 let''. Katedrala je stara več kot osem stoletij in je kot taka ''spomenik ničelne kategorije''.
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Cerkvene dragocenosti in zakladnica ===
{{Več slik/peskovnik
| footer    = &lt;center&gt;[[Kotorska stolnica]] se dviga pod strmim pogorjem [[Lovćen|Lovčena]] tik ob zalivu [[Boka Kotorska|Boke Kotorske]] v [[mesto|mestecu]] [[Kotor]]ju, ki je sedež [[občina|občine]] ter že iz davnine tudi sedež [[Škofija Kotor|Kotorske škofije]]. Stolnica je prestala več [[potres]]ov, ki so jo hudo poškodovali; obnovitelji pa so marsikaj predrugačili. Kljub mnogim hudinam in preurejanjem skozi [[zgodovina|zgodovino]] je uspela ohraniti nekatere prvine [[romanika|romanike]] in [[gotika|gotike]]; vsebuje pa tudi [[renesansa|renesančne]] in [[barok|baročne]] umetniške vrednosti.&lt;/center&gt; 
| align     = right
| image1    = Kotor Cathedral Ziborium.JPG
| width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt1      = 
| caption1  = &lt;center&gt;Veličastni [[ciborij]] nad glavnim [[oltar]]jem v [[Kotorska stolnica|Kotorski stolnici]] svetega [[mučenec|mučenca]] [[Trifon]]a&lt;/center&gt;
| image2    = Late Gothic painting Kotor Sv. Tryphon.JPG
| width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt2      = One black raven
| caption2  = &lt;center&gt;Pozno-[[Gotika|gotska]] [[slika|podoba]]: ''&quot;[[Mučenec|Mučeništvo]] [[svetnik|svetega]] Trifona&quot;'' prikazuje vse tri [[mučenec|mučence]]&lt;/center&gt;
| image3    = Coat_of_Arms_of_Kotor.png
| width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt3      = 
| caption3  = &lt;center&gt;[[Svetnik|Sveti]] [[Trifon]] je upodobljen tudi na [[grb]]u [[mesto|mesta]] [[Kotor]]ja: Sv. Trifon, mestna [[trdnjava]] in [[Benetke|beneški]] [[lev]]. Ob strani sta dva leva in [[oljka|oljčni]] vejici. [[Latinščina|Latinski]] napis na traku pa se glasi: ''Communitas civitatis Cathari'' - ''Mestna občina Kotor'' 
| image4    = Kotor Kathedrale - Innenraum 01.jpg
| width4 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt4      = 
| caption4  = &lt;center&gt;Notranjost [[Kotorska stolnica|Kotorske stolnice]] sv. [[Trifon]]a je po potresu [[1979]] obnovljena šele do leta [[2000]]&lt;/center&gt;
}}

[[Romanska arhitektura]] vsebuje bogato zbirko umetnin. Stolnica je starejša od mnogih znanih cerkva in stolnic v Evropi in poseduje [[zakladnica|zakladnico]] izjemne vrednosti. V njeni notranjosti so posebno dragocene [[freska|freske]] iz 14. stoletja, ki so jih naslikali [[Grki|grški]] slikarji, ki so sicer živeli v Kotorju; nadalje je pomemben kamniti okras nad glavnim [[oltar]]jem, na katerem je upodobljeno življenje svetega [[Trifon]]a, ter [[relief]]i [[svetnik]]ov v [[zlato|zlatu]] in [[srebro|srebru]].

Zbirka umetniških predmetov vključuje srebrno [[roka|roko]] in [[križ]], okrašen z ornamenti in reliefnimi figurami. To je le del dragocenih predmetov zakladnice te edinstvene sakralne stavbe, ki je bila v preteklosti [[mestna hiša]]. Danes je postala najbolj znana turistična atrakcija v Kotorju in simbol mesta: svetnik je upodobljen v mestnem grbu, skupaj z levom in goro [[Sveti Janez|Svetega Janeza]].

=== Cerkvena stavba ===
Stolnica sv. Trifona je osrednja kotorska stavba, ki se nahaja na istoimenem trgu poleg palače Drago in škofijske palače. Cerkev, ki jo je dal zgraditi Andreaci 809, je imela osrednjo zasnovo [[martirium|martirija]]. V svojem delu ''[[De administrando imperio]]''&lt;ref&gt;De administrando imperio - O upravljanju cesarstva&lt;/ref&gt; jo omenja [[Bizantinsko cesarstvo|bizantinski cesar]] [[Konstantin VII. Porfirogenet|Konstantin Porfirogenet]]. 

Na zahodnem pročelju stojita dva [[zvonik]]a. Prvotna zvonika in pročelje so bili uničeni med hudim [[potres]]om 1667. Zgradili so nova zvonika, (severni je visok 33 m, južni 35 m), glavne portale, [[rozeta|rozetno okno]], teraso in verando. 

Stolnica je bila zgrajena kot triladijska [[bazilika]], s tremi in pol obokanimi [[strop]]i in [[kupola |kupolo]] nad osrednjim stropom glavne cerkvene ladje. Vsaka od ladij ima [[apsida|apsido]]. Apsida glavne ladje je okrašena z razkošno gotsko [[trifora|triforo]] – velikim kamnitnim umetelno izrezbarjenim [[ciborij]]em. Stranski ladji imata po sedem stropnih polj. Skupna dolžina katedrale je 35,21 m, širina pa 17,47 m.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.photomontenegro.me/katedrala-svetog-tripuna/|title=Katedrala Svetog Tripuna|publisher=photomontenegro.me|author=|place=Podgorica|language=cg|date=19. november 2009|accessdate=15. november 2025}}&lt;/ref&gt;

== Glej tudi ==
*[[Boka Kotorska]]
*[[Škofija Kotor|Kotorska škofija]]
*[[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Črni gori]]

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Slikovna zbirka ==
&lt;center&gt;
&lt;gallery&gt;
File:Cattaro, san trifone, ext, abside del xii sec. 01.JPG|[[Apsida]] iz 12. stoletja
File:Cattaro, san trifone, ext 09 rosone 1670-1700 ca.JPG|[[Rozeta]] iz 17. stoletja
File:Unutar Katedrale svetog Tripuna 2018.jpg|Glavni ali Veliki [[oltar]] z veličastnim [[ciborij]]em
File:Ziborium Kotor.JPG|Ciborij z večno lučjo
File:Sarcofago argenteo di san trifone, xv sec. 01.JPG|Srebrni [[sarkofag]] sv. Trifona
File:Nadvratnik kotorske katedrale.jpg|Nadvratnik
File:U Kotoru u katedrali.jpg|[[Kamen|Kamnito]] [[krščanstvo|krščansko]] okrasje
File:U kotorskoj katedrali.jpg|Poklon svetih [[Trije kralji|Treh kraljev]]
File:U Katedrali svetog Tripuna 2018.jpg|Zaobljubne [[slika|podobe]] z [[Jezus Kristus|Jezusovim]] rojstvom v sredini
File:U Katedrali svetog Tripuna u Kotoru 2018.jpg|Notranjost
File:Unutar kotorske katedrale 2018.jpg|Nagrobna plošča enega od škofov
File:Unutar Katedrale svetoga Tripuna u Kotoru.jpg|Bizantinska freska na oboku
File:Kotor Cathedral in Kotor.jpg|Kotorska stolnica s hribovjem odzadaj
File:Byzantine frescoe Kotor Sv. Tryphon.JPG|Bizantinska freska v [[Kotorska stolnica|Kotorski stolnici]]
File:Sarkofag z relikwiami św. Tryfona w Kotorze.jpg|[[Sarkofag]] z [[relikvija|relikvijami]] sv. [[Trifon]]a
File:Late Gothic painting Kotor Sv. Tryphon.JPG|Mučeništvo sv. Trifona (pozna gotika)
File:Maniera Greaca Kotor Tryphon.JPG|Ikona v slogu ''Maniera Greca''
File:Holzschnitt Beweinung Christi Kotor Kathedrale.JPG|Poznogotski kip ''Sočutna''
File:Kapitell Kotor Sv.Tryphon.JPG|Kapitelj
File:Silver altar Kotor cathedral.JPG|Srebrni oltar, domači mojstri iz 13. stoletja
File:Gothic painting Kotor cathedral.JPG|[[Gotika|Gotska]] podoba Presvete Bogorodice 
File:Reliquie Kotor Sv. Tryphon.JPG|[[Relikvija|Relikvije]] sv. [[Trifon]]a

&lt;/gallery&gt;
&lt;/center&gt;

== Nadaljnje branje ==
;{{ikona hr}}
*''Opći šematizam Katoličke Crkve u Jugoslaviji''. Prema mandatu preč. Episkopata Jugoslavije izradio Krunoslav Draganović. Akademija „Regina apostolorum“, Sarajevo 1939. 
*Uredništvo (R. Lešnik, Z. Reven…): ''Cerkev v Jugoslaviji/Opći šematizam katoličke Crkve u Jugoslaviji''. Jugoslovanska škofovska konferenca, Zagreb 1974. (Slovensko področje je obdelano v slovenščini)
*Gabrijel Štokalo OFM: ''Adresar Katoličke Crkve u SFRJ''. Kršćanska sadašnjost, Zagreb 1981.

=== Zunanje povezave ===
{{commons category|Kotor Cathedral}}
{{Wikivir}}

;{{ikona cg}}
*[https://www.photomontenegro.me/katedrala-svetog-tripuna/ Katedrala Svetog Tripuna - Photo Montenegro]
;{{ikona hr}}
*[https://hrcak.srce.hr/en/file/412293 Stanislav Ožujski Živkov: ''Građa za arhitektonsku rekonstrukciju romaničko gotičke katedrale sv. Tripuna u Kotoru'']
*[https://hrcak.srce.hr/en/file/136723 Gracija Ivanović, apostolski administrator kotorske biskupije: ''Osamstogodišnjica Kotorske katedrale'']
*[https://biramdobro.com/kotorske-katedrale/ Kotorske katedrale - Biram DOBRO]

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Stolnice v Črni gori|Trifon, Kotor]]
[[Kategorija:Cerkve sv. Trifona|Kotor]]
[[Kategorija:Kotor]]</text>
      <sha1>ek698ofgwobhqehocoyezxul9c3yegx</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Pogovor:Stolnica sv. Trifona, Kotor</title>
    <ns>1</ns>
    <id>593568</id>
    <revision>
      <id>6773883</id>
      <parentid>6541126</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T19:01:50Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>3152</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Janezdrilc je prestavil stran [[Pogovor:Kotorska stolnica]] na [[Pogovor:Stolnica sv. Trifona, Kotor]]</comment>
      <origin>6541126</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2040" sha1="ogipm4zgupux0yzlp9m0mq5go989dyx" xml:space="preserve">== Viri ==
Viri so navedeni, drugo je iz Wikipedije.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 19:48, 15. november 2025 (CET)

== Oznaka za [[črnogorščina|črnogorščino]] ==
Sem že imel to vprašanje. Pri arhivu ne morem odpirat članka, pa ne vem, ali je bil dan odgovor ali ne. Torej: katera je oznaka za črnogorščino oziroma črnogorski jezik? Ali taka oznaka sploh obstaja? Tu spodaj je kot primer za hrvaščino in črnogorščino iz članka [[Kotorska stolnica]]:
;{{ikona cg}}
;{{ikona me}}

;{{ikona čg}}
*[https://www.photomontenegro.me/katedrala-svetog-tripuna/ Katedrala Svetog Tripuna - Photo Montenegro]
;{{ikona hr}}
*[https://hrcak.srce.hr/en/file/412293 Stanislav Ožujski Živkov: ''Građa za arhitektonsku rekonstrukciju romaničko gotičke katedrale sv. Tripuna u Kotoru'']
*[https://hrcak.srce.hr/en/file/136723 Gracija Ivanović, apostolski administrator kotorske biskupije: ''Osamstogodišnjica Kotorske katedrale'']
--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 01:12, 16. november 2025 (CET)

: Predloge za jezike imamo poimenovane po njihovih kodah [[ISO 639]] – torej za [[črnogorščina|črnogorščino]] {{tl|ikona cnr}}. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:12, 16. november 2025 (CET)

== Svetovna kulturna dediščina ==
[[Kotorska stolnica]] spada med prvorazredne spomenike [[Unescova svetovna dediščina|Svetovne kulturne dediščine]]. Menim, da bi to bilo dobro vpisati že v &quot;okno&quot;. Na spletu in v raznojezičnih Wikipedijah pa o tem nisem našel podrobnejših podatkov, kot je to na primer pri rimskih bazilikah, pa tudi pri [[Jože Plečnik|Plečnikovi]] [[Cerkev svetega Antona Padovanskega, Beograd|Cerkvi sv. Antona]] v [[Beograd]]u. Kako bi se dalo to vnesti v &quot;okno&quot; in v sam članek?--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 10:17, 16. november 2025 (CET)

:Status kulturnega spomenika Unescove svetovne dediščine ima ves [[Kotor]], stolnica nima posebnega statusa. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 10:35, 16. november 2025 (CET)</text>
      <sha1>ogipm4zgupux0yzlp9m0mq5go989dyx</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Planinsko društvo Šentjur pri Celju</title>
    <ns>0</ns>
    <id>594732</id>
    <revision>
      <id>6773995</id>
      <parentid>6617222</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T21:22:09Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 9 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6)</comment>
      <origin>6773995</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="24876" sha1="0vb7k0jw56s0r1wltxirj8u3kmacdzh" xml:space="preserve">{{primarni viri}}
{{slog|razlog=pretiravanje z notranjimi povezavami}}
[[Slika:Logotip Planinskega društva Šentjur.png|thumb|right|2o0px|Logotip društva]]

'''Planinsko društvo [[Šentjur]]''' je [[Slovenija|slovensko]] [[planinsko društvo]], ki je bilo ustanovljeno leta [[1951]]. Je član [[Planinska zveza Slovenije|Planinske zveze Slovenije]] in ima v lasti [[planinski dom na Resevni]] (682 m).

==Zgodovina društva==

'''Prvi koraki'''

[[Planinsko društvo]] [[Šentjur]] je bilo ustanovljeno na pobudo [[Šentjur|šentjurskih]] planincev. Ustanovni občni zbor je bil 24. aprila leta [[1951]], njegova ustanoviteljica pa je [[Planinska zveza Slovenije]]. Društvo je bilo registrirano 26. februarja leta [[1952]].
Prvi predsednik [[Planinsko društvo|Planinskega društva]] Št. Jurij pri Celju (danes [[Šentjur]] pri [[Celje|Celju]]), prvi podpisnik listin in zelo aktiven dolgoleten član [[Planinsko društvo|PD]] [[Šentjur]] je bil Tone Dobrotinšek. Za svoje prostovoljno delo je prejel tudi srebrni znak [[Planinska zveza Slovenije|Planinske zveze Slovenije]].
Kot je mogoče prebrati iz Gaberškovih rokopisov, so prvi odbor društva sestavljali: Andrino Kopinšek, Franc Gradišnik, Vojko Oset, Ana Klima, Milan Paher, Malčka Jager, Jože Gaberšek, Oto Pungartnik, Miha Iskra, Tone Dobrotinšek, Janez Ravter in Franc Škoberne. Že v prvem letu delovanja je novonastalo društvo organiziralo več izletov, pripravilo več predavanj in izvedlo [[Markacija|markiranje]] poti.&lt;ref&gt;Planinsko društvo. Prvi koraki. ''Sledi časa: PD Šentjur 1951-2011: ob 60-letnici društva''. Planinsko društvo, 2011, str. 11–12.&lt;/ref&gt;

Jože Gaberšek v svojih [[Rokopis|rokopisih]] nadaljuje: &quot;Na drugi seji društva je bil sprejet sklep, da društvo osvoji Resevno za svojo točko. Na pobudo Oset Vojka, Klima Ane in Dobrotinšek Toneta so postavili malo brunarico kot malo zavetišče članov. Ker je društvo dobilo za povrh večjo količino lesa od Gozdnega gospodarstva Celje, je bil sklep, da se postavi še stolp, leta 1953. Bil je organiziran mladinski in pionirski odsek.&quot;&lt;ref&gt;Planinsko društvo. Prvi koraki. ''Sledi časa: PD Šentjur 1951-2011: ob 60-letnici društva''. Planinsko društvo, 2011, str. 13.&lt;/ref&gt;

Vodja izdelave lesenega razglednega stolpa je bil Ivan Voga, Vojko Oset (kot glavni pobudnik, da stolp na [[Resevna|Resevni]] sploh zgradijo) pa njegov pomočnik. Na tretji seji so sprejeli sklep za odkup dela zemljišča na Resevni od Ivana Voge za 28 tisoč dinarjev (vsak član odbora je prispeval tisoč dinarjev, preostanek pa so pokrili od ostalih prispevkov). Pričeli so z urejanjem poti – prvi markacist Planinskega društva [[Šentjur]] je bil Franc Gradišnik. Leta [[1954]] je bila dokončno urejena pot (ki so jo kasneje poimenovali Gajstova pot), ki jo je uredil Gaberšek s svojimi gojenci iz [[Šolski center Šentjur|kmetijske šole]], Gradišnik pa jo je markiral. Urejanje te poti je bila ključnega pomena, da so lahko prinašali vodo v zavetišče pod vrhom hriba, saj je lahko ravno zato tam kasneje zaživel prostor za počitek in &quot;bife&quot;.&lt;ref&gt;Planinsko društvo. Prvi koraki. ''Sledi časa: PD Šentjur 1951-2011: ob 60-letnici društva''. Planinsko društvo, 2011, str. 14–15.&lt;/ref&gt;

Poleg planinstva je bilo takrat izredno priljubljeno tudi smučanje, zato je k večji prepoznavnosti Resevne pripomogla tudi organizacija Lahovega smuka. Dogodek so poimenovali po borcu Dušanu Lahu, ki je kot član [[Kozjanski odred|Kozjanskega odreda]] padel na tem območju. Organizirali so ga od leta [[1952]] do leta [[1967]].&lt;ref&gt;Teja Peperko. &quot;Šentjurski Triglav&quot; združuje planince: začetki planinstva na Resevni. ''Planinski vestnik'' 122/2 (2017). 60–61.&lt;/ref&gt; Proga je potekala od groba na [[Resevna|Resevni]], kjer sta pokopana [[Partizan|partizanska]] borca Dušan Lah in Cvetka Jerin, proti dolini.&lt;ref&gt;Planinsko društvo. Prvi koraki. ''Sledi časa: PD Šentjur 1951-2011: ob 60-letnici društva''. Planinsko društvo, 2011, str. 11–12.&lt;/ref&gt;

'''Nadaljevanje poti'''

Že od samih začetkov [[Planinsko društvo|planinskega društva]] je bil v delovanje aktivno vključen Jože Gaberšek (tudi predsednik društva med letoma [[1957]] in [[1977]]), ki pa je nad združevanjem hoje v hribe in delovnimi akcijami navduševal tudi mlade. V letu [[1959]] je tako povezal mlade planince in skupaj z njimi pričel z urejanjem poti od zavetišča na stolp (ker je šlo za delo pionirjev s šentjurske šole, so jo poimenovali pionirska pot).&lt;ref&gt;Planinsko društvo. Nadaljevanje poti. ''Sledi časa: PD Šentjur 1951-2011: ob 60-letnici društva''. Planinsko društvo, 2011, str. 16.&lt;/ref&gt; V letu [[1961]] se je pričela gradnja sedanjega [[Planinski dom|planinskega doma]], ki je potekala pod okriljem Ivana Voge. V ta namen je bil ustanovljen tudi gradbeni odbor, ki so ga sestavljali: predsednik [[Planinsko društvo|PD]] [[Šentjur]] Jože Gaberšek ter člani [[Planinsko društvo|PD]] [[Šentjur]]: Peter Hlastec, Janez Ravter, Tone Jenšterle in Norbert Kincl. Pri gradnji pa je prav tako sodelovala zveza borcev, Slom, [[Šolski center Šentjur|Kmetijska šola Šentjur]], LIP Bohor Šentjur, [[Cinkarna Celje]], Gozdno gospodarstvo [[Celje]],  člani [[Planinsko društvo|PD]] [[Šentjur]], gojenci [[Šolski center Šentjur|kmetijske šole]], otroci osnovne šole, delavci iz okoliških podjetij in mnogi posamezniki. Poleti leta [[1963]] je na [[Resevna|Resevni]] potekalo slavje in takrat je dom (čeprav še v &quot;golem&quot; stanju) že nudil streho nad glavo planincem, ki so se takrat slavja udeležili. 20. septembra [[1981]] pa so [[Planinski dom|planinski dom]] na Resevni ob 30. letnici delovanja Planinskega društva [[Šentjur]] tudi slovesno otvorili. &lt;ref&gt;Planinsko društvo. Nadaljevanje poti. ''Sledi časa: PD Šentjur 1951-2011: ob 60-letnici društva''. Planinsko društvo, 2011, str. 17.&lt;/ref&gt;

'''60. obletnica delovanja'''

Ko je Planinsko društvo [[Šentjur]] praznovalo 60−letnico delovanja, so to obletnico proslavili s številnimi spremljevalnimi dogodki. Že na začetku leta [[2011]] so v januarju organizirali svečani 60. občni zbor PD [[Šentjur]]. Takrat so tudi uradno poimenovali planinsko pot od Ferleževega mlina do vrha hriba [[Resevna]] kot Gaberškovo pot (po nekdanjemu predsedniku Jožetu Gaberšku). Društvo je v tem letu izdalo dve novi razglednici − Pogled z Resevne in Jutranji pogled z Resevne, prav tako pa je bila izdana publikacija ''Sledi časa PD Šentjur 1951−2011''. V tem letu je bilo izvedeno tudi odprtje asfalta na trasi od Kojtererja do spomenika [[Narodnoosvobodilni boj|NOB]] na [[Resevna|Resevni]], s čimer so uredili dostop do spomenika. V čast 60−letnega obstoja [[Planinsko društvo|planinskega društva]] je bila 24. septembra [[2011]] na [[Resevna|Resevni]] organizirana osrednja prireditev s svečano sejo Občinskega sveta [[Občina Šentjur|Občine Šentjur]], kjer so podelili najvišja občinska priznanja in priznanja [[Planinska zveza Slovenije|Planinske zveze Slovenije]]. V planinskem domu na Resevni pa so pripravili tudi razstavo z naslovom ''Sledi časa PD Šentjur 1951−2011''.&lt;ref&gt;Planinsko društvo. Spremljevalni dogodki ob 60. letnici PD Šentjur. ''Sledi časa: PD Šentjur 1951-2011: ob 60-letnici društva''. Planinsko društvo, 2011, str. 4.&lt;/ref&gt;

'''Tradicija Planinskega društva'''

Na območju [[Resevna|Resevne]] se hranijo mnogi spomini na vojne čase, o čemer priča tudi tabla na pročelju planinskega doma − spomenik borcem [[Narodnoosvobodilni boj|NOB]], padlim na [[Resevna|Resevni]]. Dogajanje v [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] je močno zaznamovalo tudi ta okoliš − tam je bila ustanovljena I. Celjska četa, kasneje pa je na tem območju delovala tudi [[Kozjanska partizanska četa|Kozjanska četa]] (del prvega [[Štajerski bataljon|Štajerskega bataljona]]). Marca leta [[1945]] je na območju [[Resevna|Resevne]] padlo veliko [[Partizan|partizanov]], zato se v spomin in opomin na te dogodke vsako leto v mesecu marcu v sodelovanju s [[Planinsko društvo|PD]] [[Šentjur]] organizira tradicionalni pohod in svečanost v spomin padlim na [[Resevna|Resevni]].&lt;ref&gt;Planinsko društvo. Tradicija. ''Sledi časa: PD Šentjur 1951−2011: ob 60-letnici društva''. Planinsko društvo, 2011, str. 36−37.&lt;/ref&gt;

Sodelovanje med [[Planinsko društvo|PD]] [[Šentjur]] in sindikati je bilo aktivno že od samega začetka gradnje planinskega doma, ko so številni člani sindikata in prostovoljni delavci ponudili svojo pomoč in s skupnimi močni zgradili [[planinski dom na Resevni]]. Danes na [[Resevna|Resevni]] tudi v ta namen ostaja tradicionalni prvomajski pohod, ki pa se nadaljuje v obliki druženja in kulturnega programa v spomin na pretekle boje delavcev za njihove pravice.&lt;ref&gt;Planinsko društvo. Tradicija. ''Sledi časa: PD Šentjur 1951−2011: ob 60-letnici društva''. Planinsko društvo, 2011, str. 38−39.&lt;/ref&gt;

==Dosedanji predsedniki PD Šentjur==
*Tone Dobrotinšek ([[1951]]−[[1957]])
*Jože Gaberšek ([[1957]]−[[1977]])
*Franc Zabukošek ([[1977]]−[[1978]])
*Ladislav Grdina ([[1979]]−[[1985]])
*Stane Flander ([[1985]]−[[1989]])
*Ivan Jager ([[1989]]−[[1991]])
*Ivan Straže ([[1991]]−[[2009]])
*Miro Rožej ([[2009]]−[[2017]])
*Peter Jevšnik ([[2017]]−danes)&lt;ref&gt;O društvu – Zgodovina. Planinsko društvo Šentjur. Dostopno na: http://www.planinskodrustvo-sentjur.si/ {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20251217115619/http://www.planinskodrustvo-sentjur.si/ |date=2025-12-17 }}. Pridobljeno 9. decembra 2025.&lt;/ref&gt;

==Organi društva==
'''Upravni odbor – UO''':
*Peter Jevšnik, predsednik PD
*Edi Peperko
*Jožef Gajšek
*Branko Petauer
*Zdenka Polšak
*Anton Grmek
'''Nadzorni odbor – NO''':
*Marjan Vesenjak
*Tatjana Jager Cmok
'''Častno sodišče – ČR''':
*Ivan Jurkošek
*Marjan Kovačič
*Zdenka Petauer
'''Vodniki, markacisti''':
*Breda Pavlič
*Marjan Jurgelj
*Branko Petauer
*Peter Jevšnik&lt;ref&gt;Organi. Planinsko društvo Šentjur. Dostopno na: http://www.planinskodrustvo-sentjur.si/ {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20251217115619/http://www.planinskodrustvo-sentjur.si/ |date=2025-12-17 }}. Pridobljeno 9. decembra 2025.&lt;/ref&gt; 

==Častni člani PD Šentjur==
*Franci Šet
*Stanko Ljubej
*Ivan Jurkovšek – Anzi&lt;ref&gt;O društvu – Zgodovina. Planinsko društvo Šentjur. Dostopno na: http://www.planinskodrustvo-sentjur.si/ {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20251217115619/http://www.planinskodrustvo-sentjur.si/ |date=2025-12-17 }}. Pridobljeno 9. decembra 2025.&lt;/ref&gt;
*Amalija Jager&lt;ref&gt;Planinsko društvo. Nadaljevanje poti. ''Sledi časa: PD Šentjur 1951-2011: ob 60-letnici društva''. Planinsko društvo, 2011, str. 30.&lt;/ref&gt;

Od leta [[1977]] do leta [[1988]] je bil Jože Gaberšek '''častni predsednik''' [[Planinsko društvo|Planinskega društva]] [[Šentjur]]. Za svoje delo in trud, ki ga je vložil v delovanje društva, je prejel zlati častni znak Planinske zveze Jugoslavije leta [[1962]], zlati znak [[Planinska zveza Slovenije|Planinske zveze Slovenije]] ob 80–letnici PZS leta [[1973]] ter občinsko nagrado &quot;18. avgust&quot; leta [[1969]] za izredne uspehe pri delu in napredek [[Občina Šentjur|občine Šentjur]].&lt;ref&gt;Planinsko društvo. Nadaljevanje poti. ''Sledi časa: PD Šentjur 1951-2011: ob 60-letnici društva''. Planinsko društvo, 2011, str. 29.&lt;/ref&gt;

==Postojanke in vrhovi==

===Resevna===
S 682 m je [[Resevna]] najvišji vrh v bližnji okolici mesta [[Šentjur]]. Leži jugozahodno od naselja [[Šentjur]] na ozemlju naselja [[Vodruž]]. Vrh je najbrž svoje ime dobil po [[Resje|resju]], ki zgodaj spomladi ter jeseni zacveti v značilni modrikasti barvi. Tik pod vrhom stoji [[Planinski dom|planinski dom]], ki ponuja 33 ležišč, medtem ko je na najvišji točki hriba postavljen 20 metrov visok razgledni [[Stolp|stolp]] z [[Daljnogled|daljnogledom]]. [[Stolp]] so zgradili v letih [[1995]]/[[1996|96]].

Ob lepem vremenu se s stolpa pogled razprostira daleč naokrog. Proti [[Vzhod|vzhodu]] in [[Jug|jugu]] se vidijo valovi [[Kozjansko|Kozjanskega]] hribovja, proti severovzhodu pa vrhovi [[Boč|Boča]], Plešivca, [[Donačka gora|Donačke gore]] in celo [[Sljeme|Slemena]] nad [[Zagreb|Zagrebom]].&lt;ref&gt;Poti – Gaberškova pot. Planinsko društvo Šentjur. Dostopno na: http://www.planinskodrustvo-sentjur.si/ {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20251217115619/http://www.planinskodrustvo-sentjur.si/ |date=2025-12-17 }}. Pridobljeno 9. decembra 2025.&lt;/ref&gt; Na južni strani se razprostira [[Bohor|Bohorsko]] pogorje z [[Veliki Javornik (Bohor)|Velikim Javornikom]], najvišjim vrhom [[Občina Šentjur|občine Šentjur]]. Južno od [[Resevna|Resevne]] vidimo tudi [[Kalobje]], [[Lisca (Posavje)|Lisco]], Veliko [[Kozje]] in [[Kum]] nad [[Zagorje pri Lesičnem|Zagorjem]].&lt;ref&gt;Dom na Resevni – Predstavitev. Planinsko društvo Šentjur. Dostopno na: http://www.planinskodrustvo-sentjur.si/ {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20251217115619/http://www.planinskodrustvo-sentjur.si/ |date=2025-12-17 }}. Pridobljeno 9. decembra 2025.&lt;/ref&gt; Na jugozahodni strani opazimo [[Svetina|Svetino]], za njo [[Tolsti vrh]] ter levo [[Posavsko hribovje]]. Proti severozahodu se razkriva [[Celjska kotlina]] s [[Celje|Celjem]], ob jasnem vremenu pa tudi [[Kamniško-Savinjske Alpe]] in celo [[Triglav]]. Na [[Sever|severu]] pod [[Resevna|Resevno]] leži [[Šentjur|Šentjurska]] dolina, v ozadju pa so raztresena severna naselja občine. Na obzorju proti severu stojijo [[Konjiška gora]], levo [[Paški Kozjak]], za njim [[Uršlja gora]], desno pa celoten južni del [[Pohorje|Pohorja]] z [[Rogla|Roglo]].&lt;ref&gt;Poti – Gaberškova pot. Planinsko društvo Šentjur. Dostopno na: http://www.planinskodrustvo-sentjur.si/ {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20251217115619/http://www.planinskodrustvo-sentjur.si/ |date=2025-12-17 }}. Pridobljeno 9. decembra 2025.&lt;/ref&gt;

Najpogostejši pristop iz [[Šentjur|Šentjurja]] vodi mimo avtobusne oziroma železniške postaje ter nato skozi [[Hruševec]] proti [[Resevna|Resevni]]. Do [[Resevna|Resevne]] pa je mogoče priti tudi z avtomobilom – cesta pripelje do spomenika [[Narodnoosvobodilni boj|NOB]], od tam pa je do vrha še približno pet minut hoje.&lt;ref&gt;[[Resevna]]. Wikipedija 9. december 2025.&lt;/ref&gt;

'''Planinski dom na Resevni'''

Na [[Resevna|Resevni]] je [[Planinsko društvo]] [[Šentjur]] leta [[1953]] postavilo prvi 12 metrov visok lesen razgledni [[Stolp|stolp]], takrat imenovan Vojkov [[Stolp|stolp]] (po Vojku Osetu). Postavljanje je naj bi vzelo preko dva tisoč ur prostovoljnega dela. Uradno so ga otvorili 29. novembra [[1953]], nekoliko nižje pod vrhom pa so leto pozneje, 1. maja [[1954]], odprli preprosto planinsko zavetišče. Ker sta bila oba objekta z leti močno dotrajana, so leta [[1961]] začeli z gradnjo današnjega [[Planinski dom|planinskega doma]]. Dela so zaradi finančnih omejitev trajala dlje časa, a je dom že od leta [[1963]] služil kot zatočišče planincem in drugim obiskovalcem.&lt;ref&gt;Planinsko društvo Šentjur. Planinski dom na Resevni (682 m). ''Naših 50 let: Planinsko društvo Šentjur''. Planinsko društvo, 2001, str. 12–13.&lt;/ref&gt;

Na pomoč so priskočili tudi mladi, saj so med letoma 1961 in 1963 v osnovnih šolah [[Občina Šentjur|šentjurske občine]] organizirali športne dneve oz. mladinske akcije, pri kateri je vsak šolar nesel po en zidak na vrh hriba in tako pripomogel k izgradnji novega doma. S takimi dejavnostmi se je občutek pripadnosti mlajših generacij do planinskega doma in Resevne še potenciral.&lt;ref&gt;Planinsko društvo Šentjur. Planinski dom na Resevni (682 m). ''Naših 50 let: Planinsko društvo Šentjur''. Planinsko društvo, 2001, str. 12–13.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Teja Peperko. &quot;Šentjurski Triglav&quot; združuje planince: začetki planinstva na Resevni. ''Planinski vestnik'' 122/2 (2017). 60–61.&lt;/ref&gt;

Slovesna otvoritev obnovljenega doma je bila 20. septembra [[1981]], ko je društvo praznovalo 30 let obstoja. Poznejše prezidave (leta [[1991]]) so omogočile boljšo razporeditev in funkcionalnost prostorov. Leta [[1995]] so položili temeljni kamen za nov razgledni stolp. Kovinska konstrukcija, visoka 20 metrov, je nastala ob podpori [[Občina Šentjur|občine Šentjur]] ter številnih donatorjev. Slovesno odprtje se je odvilo septembra [[1996]] ob občinskem prazniku in 45-letnici društva. V naslednjem letu ([[1997]]) je bil stolp nadgrajen še z velikim vrtljivim daljnogledom, ki obiskovalcem omogoča še boljši pogled v daljavo. Ob 50–letnici obstoja [[Planinsko društvo|Planinskega društva]] [[Šentjur]] (leta [[2001]]) sta tako v planinskem domu bila dva gostinska prostora z 90 sedeži in dvema točilnima pultoma, zunaj pred domom pa je bilo pri mizah sedišč za 150 planincev. V domu je bila tudi ena skupinska soba s 13 ležišči ter sobe s sedmimi, šestimi, štirimi in tremi ležišči.&lt;ref&gt;Planinsko društvo Šentjur. Planinski dom na Resevni (682 m). ''Naših 50 let: Planinsko društvo Šentjur''. Planinsko društvo, 2001, str. 12–13.&lt;/ref&gt;

V letu [[2022]] je stekla obnova in energetska sanacija [[Planinski dom na Resevni|planinskega doma na Resevni]], v letu [[2025]] pa se je izvedla tudi obnova bivaka na [[Resevna|Resevni]].

===Gaberškova pot===
Gaberškova pot, označena planinska trasa na [[Resevna|Resevno]], nosi ime po Jožetu Gaberšku, ki je vodil [[Planinsko društvo|Planinsko društvo]] [[Šentjur]] med letoma [[1957]] in [[1977]], od leta [[1977]] do [[1988]] pa je deloval kot njegov častni predsednik.&lt;ref&gt;Poti – Gaberškova pot. Planinsko društvo Šentjur. Dostopno na: http://www.planinskodrustvo-sentjur.si/ {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20251217115619/http://www.planinskodrustvo-sentjur.si/ |date=2025-12-17 }}. Pridobljeno 9. decembra 2025.&lt;/ref&gt;

Pohod po tej poti traja približno uro in pol. Začne se v [[Šibenik, Šentjur|Šibeniku]] pri [[Šentjur|Šentjurju]], kjer pod skalnato steno ob soteski potoka Kozarica stoji nekdanji Ferležev [[mlin|mlin]]. Ta je razglašen za tehniški [[Kultura|kulturni]] [[Spomenik|spomenik]] in danes deluje kot [[Muzej|muzej]]. Pot najprej prečka Kozarico, vodi mimo [[Mlin|mlina]] in nekaj domov ter se nato čez ožji gozdni pas povzpne do travnatih pobočij. Na desni se pojavi strmo kamnito območje iz temnejše kamnine, iz katere so včasih izdelovali [[Mlin|mlinske]] kamne. Nadaljevanje poti poteka deloma po cesti in [[Kolovoz|kolovozu]] ter deloma po stezi, ki jo na več mestih popestrijo krajši, a strmi vzponi. Občasno se odpre razgled proti jugovzhodu, kjer se razteza [[Kozjansko|Kozjansko]] [[Hrib|hribovje]].&lt;ref&gt;Poti – Gaberškova pot. Planinsko društvo Šentjur. Dostopno na: http://www.planinskodrustvo-sentjur.si/ {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20251217115619/http://www.planinskodrustvo-sentjur.si/ |date=2025-12-17 }}. Pridobljeno 9. decembra 2025.&lt;/ref&gt;

Ko prispemo do asfaltirane ceste, se na desni strani pokaže večja jasa s spomenikom, posvečenim padlima [[Partizan|partizanoma]] Cvetki Jerin in Dušanu Lahu. Po levi strani te jase vodi cesta, ki mimo planinskega zavetišča pripelje do Doma na [[Resevna|Resevni]]. Od tam je le še nekaj minut hoje do 682 metrov visokega vrha [[Resevna|Resevne]].&lt;ref&gt;Poti – Gaberškova pot. Planinsko društvo Šentjur. Dostopno na: http://www.planinskodrustvo-sentjur.si/ {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20251217115619/http://www.planinskodrustvo-sentjur.si/ |date=2025-12-17 }}. Pridobljeno 9. decembra 2025.&lt;/ref&gt;

==Poslanstvo društva==

Osrednji cilj [[Planinsko društvo|planinskega društva]] je omogočiti kakovostno preživljanje prostega časa ter ljudi (še posebej mlade) spodbujati k življenju v sožitju z naravo. Spoznavanje naravnih lepot ter kulturnih in naravnih znamenitosti se trudijo združevati s telesno aktivnostjo z namenom krepitve telesa in značaja. Člane vzgajajo v duhu skromnosti, samostojnosti, prijateljstva, discipline, vzajemnosti, srčnosti in medsebojnega spoštovanja. Skupni izleti predstavljajo enega najdostopnejših načinov za ohranjanje zdravega življenjskega sloga. Organizatorji skrbno pripravijo vsak izlet, za varnost na poti pa so zadolženi [[Planinski vodnik|planinski vodniki]]. Ti pohodnike seznanijo z ustrezno opremo, opozorijo na nevarnosti, po potrebi pomagajo pri zahtevnejših odsekih ter jih sproti usmerjajo k opazovanju narave, ki jih obdaja. S spodbudami dvigujejo moralo skupine, da vsi dosežejo zastavljeni cilj. Vrh pa pravzaprav ni najpomembnejši – resnična vrednost izleta je v tem, da se vsi udeleženci varno vrnejo v dolino, bogatejši za nova doživetja, spoznanja in občutek, da so naredili nekaj dobrega zase.&lt;ref&gt;Planinsko društvo. Naše poslanstvo. ''Sledi časa: PD Šentjur 1951−2011: ob 60-letnici društva''. Planinsko društvo, 2011, str. 40–41.&lt;/ref&gt;

[[Planinsko društvo]] [[Šentjur]] dejavno sodeluje tudi pri vodenju planinskega krožka na [[Osnovna šola Franja Malgaja Šentjur|OŠ Franja Malgaja]] ter POŠ Blagovna. Krožek je namenjen spoznavanju narave, osnovnih planinskih poti in pridobivanju temeljnega pohodniškega znanja. Člani društva že vrsto let sodelujejo tudi z Vrtcem [[Šentjur]], kjer izvajajo dve obliki bivanja v naravi: popoldansko dejavnost Ciciban planinec ter tridnevni program Vrtec v naravi v [[Logarska dolina|Logarski dolini]]. V društvu so se v preteklosti povezali tudi z [[Zveza Sožitje|Društvom Sožitje]], ki nudi podporo osebam z motnjami v duševnem razvoju. V okviru tega sodelovanja so organizirali enodnevne izlete in skupna družabna srečanja, s čimer so spodbujali vključevanje, dostopnost in enakovredno doživljanje narave.&lt;ref&gt;Planinsko društvo. Naše poslanstvo. ''Sledi časa: PD Šentjur 1951−2011: ob 60-letnici društva''. Planinsko društvo, 2011, str. 42–47.&lt;/ref&gt;

==Zanimivosti==

[[Resevna]] je ena izmed pomembnih rekreativnih točk in planinskih postojank na tem območju. Za kraj in domačine ta hrib nosi poseben simbolni pomen – mnogi so ga poimenovali kar &quot;šentjurski očak&quot; ali &quot;šentjurski [[Triglav]]&quot;. V čast in v znak pripadnosti je že pred več deset leti nastala pesem ''Naša Resevna'', ki pa je postala [[Himna|himna]] tega šentjurskega hriba.&lt;ref&gt;Teja Peperko. &quot;Šentjurski Triglav&quot; združuje planince: začetki planinstva na Resevni. ''Planinski vestnik'' 122/2 (2017). 60–61.&lt;/ref&gt;

'''Naša Resevna'''&lt;ref&gt;Planinsko društvo Šentjur. Naša Resevna. ''Naših 50 let: Planinsko društvo Šentjur''. Planinsko društvo, 2001, str. 33.&lt;/ref&gt;

(ljudska)

''&lt;poem&gt;
Deklica zala mi je dejala,
pojdi prijatelj z menoj,
tja gor v višine, gorske strmine,
tam, kjer je mir in pokoj.
Tamkaj večerno zarjo pozdravlja,
s krikom zateglim skovir,
tam vse drugače sonce zahaja,
kadar spusti se večer.

Naša Resevna, starka pohlevna,
ves zguban njen je obraz,
vedno prijazna rada sprejema,
vse, ki k njej pridejo v vas.
V njenem naročju, tam na pobočju,
krije prelisnice broj,
vse to razkriva, priroda živa,
pojdi prijatelj z menoj.

Tja gor na skalo, v kočico malo,
naju peljala bo pot,
tam v višini, gorski tišini, vsak si poišče svoj kot.
Tam pa Resevna, starka pohlevna,
lahko zaokroži z roko,
nežno objame, poljub ti vzame,
trudno zapre ti oko.
&lt;/poem&gt;''

==Viri==

*Planinsko društvo. Nadaljevanje poti. ''Sledi časa: PD Šentjur 1951-2011: ob 60-letnici društva''. Planinsko društvo, 2011, str. 16–35.
*Planinsko društvo. Naše poslanstvo. ''Sledi časa: PD Šentjur 1951−2011: ob 60-letnici društva''. Planinsko društvo, 2011, str. 42–53.
*Planinsko društvo. Prvi koraki. ''Sledi časa: PD Šentjur 1951-2011: ob 60-letnici društva''. Planinsko društvo, 2011, str. 11–12.
*Planinsko društvo. Spremljevalni dogodki ob 60. letnici PD Šentjur. ''Sledi časa: PD Šentjur 1951-2011: ob 60-letnici društva''. Planinsko društvo, 2011, str. 4.
*Planinsko društvo Šentjur. Dostopno na: http://www.planinskodrustvo-sentjur.si/. Pridobljeno 9. decembra 2025.
*Planinsko društvo Šentjur. Naša Resevna. ''Naših 50 let: Planinsko društvo Šentjur''. Planinsko društvo, 2001, str. 33.
*Planinsko društvo Šentjur. Planinski dom na Resevni (682 m). ''Naših 50 let: Planinsko društvo Šentjur''. Planinsko društvo, 2001, str. 12–13.
*[[Resevna]]. Wikipedija 9. december 2025.
*Teja Peperko. &quot;Šentjurski Triglav&quot; združuje planince: začetki planinstva na Resevni. ''Planinski vestnik'' 122/2 (2017). 60–61.

==Glej tudi==
*[[Šentjur]]
*[[Resevna]]

==Sklici==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
*[http://www.planinskodrustvo-sentjur.si/ Planinsko društvo Šentjur].
*[https://www.pzs.si// Planinska zveza Slovenije].

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Planinska društva v Sloveniji|Šentjur]]
[[Kategorija:Šentjur]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 1951]]
[[Kategorija:Članice Planinske zveze Slovenije]]</text>
      <sha1>0vb7k0jw56s0r1wltxirj8u3kmacdzh</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Osnutek:Sava Infond, družba za upravljanje, d.o.o.</title>
    <ns>118</ns>
    <id>597525</id>
    <revision>
      <id>6773718</id>
      <parentid>6767196</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T12:37:55Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Tjaar</username>
        <id>253576</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>manjše urejanje</comment>
      <origin>6773718</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2557" sha1="8udj5qbbpoz6mhsphvumcitids0l1oc" xml:space="preserve">[[Slika:Sava Infond skladi logotip infond.si.png|sličica|logotip Sava Infond]]
'''Sava Infond, družba za upravljanje, d. o. o.''', je slovenska družba za upravljanje investicijskih skladov. Družba je članica '''Združenja družb za upravljanje investicijskih skladov'''&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=ZDU GIZ |url=https://zdu-giz.si/o-nas/}}&lt;/ref&gt;'''.'''

Sava Infond je vpisana v register dovoljenj za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov, ki ga v skladu s 102. členom Zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje (ZISDU-3) vodi Agencija za trg vrednostnih papirjev.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Agencija za trg vrednostnih papirjev |url=https://www.a-tvp.si/seznami-in-registri/registri/druzbe-z-dovoljenjem-za-opravljanje-investicijskih-storitev-in-poslov/}}&lt;/ref&gt;

Družba je del '''[[Zavarovalna skupina Sava|Zavarovalne skupine Sava]]''', ene večjih zavarovalniških skupin v jugovzhodni Evropi. Matična družba skupine je '''Sava Re, d.d.'''&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Sava Re |url=https://www.sava-re.si/sl-si/o-druzbi/upravljanje-druzbe/}}&lt;/ref&gt;

Družba upravlja [https://www.infond.si/pregled-skladov Krovni sklad Infond], ki vključuje '''19 podskladov''' z različnimi naložbenimi politikami. Vlagateljem omogoča enostavne prenose sredstev med podskladi istega krovnega sklada, praviloma brez dodatnih stroškov in brez takojšnje davčne obveznosti na ustvarjen kapitalski donos.

== Zgodovina ==
'''16. decembra 1993''' je bila ustanovljena KBM Infond, družba za upravljanje, d.o.o.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Sava Infond zgodovina |url=https://www.infond.si/zgodovina-druzbe}}&lt;/ref&gt;

Junija 2019 je Pozavarovalnica Sava objavila, da je po zaključku transakcije pridobila 77-odstotni delež družbe Infond in dodatni 7-odstotni delež. Skupaj z deležem Zavarovalnice Sava je lastništvo družbe prešlo v okvir Zavarovalne skupine Sava.&lt;ref&gt;https://www.sava-re.si/en-si/investor-relations/news/1819/&lt;/ref&gt;

'''18. junija 2019''' je bilo v sodni register vpisano preimenovanje družbe iz KBM-INFOND, družba za upravljanje, d.o.o. v SAVA INFOND, družba za upravljanje, d.o.o.

Leta 2021 je družba pridobila dovoljenje Agencije za trg vrednostnih papirjev za opravljanje storitev gospodarjenja s finančnimi instrumenti. S tem je razširila dejavnost na upravljanje premoženja institucionalnih vlagateljev.&lt;ref&gt;https://www.infond.si/sava-infond-upravlja&lt;/ref&gt;

== Sedež in podatki o družbi ==
Sedež družbe je v [[Maribor|Mariboru]]. 

Uradna spletna stran: [[www.infond.si]]

== Viri ==
&lt;references /&gt;</text>
      <sha1>8udj5qbbpoz6mhsphvumcitids0l1oc</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Parašportniki</title>
    <ns>14</ns>
    <id>598503</id>
    <revision>
      <id>6773830</id>
      <parentid>6633808</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T16:22:47Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>nov sortirni ključ za [[Kategorija:Parašport]]: &quot;*&quot; s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6773830</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="85" sha1="p85urp6yeu8tq5n2lyqn0smhb9n57kv" xml:space="preserve">{{članek ktgr|parašportnik}}

[[Kategorija:Parašport|*]]
[[Kategorija:Športniki]]</text>
      <sha1>p85urp6yeu8tq5n2lyqn0smhb9n57kv</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Parašport</title>
    <ns>14</ns>
    <id>598505</id>
    <revision>
      <id>6773828</id>
      <parentid>6633811</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T16:19:48Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>nov sortirni ključ za [[Kategorija:Športi]]: &quot;-&quot; s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6773828</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="82" sha1="c7moah68ifwfvkrj06szq4nr5gz990b" xml:space="preserve">{{članek ktgr}}

[[Kategorija:Športi|-]]
[[Kategorija:Prizadetost in oviranost]]</text>
      <sha1>c7moah68ifwfvkrj06szq4nr5gz990b</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Golbal</title>
    <ns>14</ns>
    <id>598867</id>
    <revision>
      <id>6773829</id>
      <parentid>6638026</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T16:21:59Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Športi za slepe]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6773829</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="136" sha1="euszozd9yujuxyb4k4fhcor47lijh2c" xml:space="preserve">{{članek ktgr}}

[[Kategorija:Moštveni športi]]
[[Kategorija:Igre z žogo]]
[[Kategorija:Parašport]]
[[Kategorija:Športi za slepe]]</text>
      <sha1>euszozd9yujuxyb4k4fhcor47lijh2c</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Trg državne zastave, Baku</title>
    <ns>0</ns>
    <id>599693</id>
    <revision>
      <id>6773835</id>
      <parentid>6727564</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T16:53:13Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>PetarM</username>
        <id>129205</id>
      </contributor>
      <comment>/* Drog z zastavo */</comment>
      <origin>6773835</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5034" sha1="m4unvzxmxydgzbsuafin4ynoq4lgcmt" xml:space="preserve">{{Infopolje Ulica
| name        = Trg državne zastave
| alternate_name = Dövlət Bayrağı Meydanı
| named_after = [[zastava Azerbajdžana]]
| type        = trg
| image       = New Baku Flagpole Sept 2024.jpg
| image_size  = 270px
| caption     = Podoba trga leta 2024
| map_type    = 
| map_size    = 270
| coordinates = {{coord|40.3443|49.8449|display=inline,title}}
| map_caption = Lega v Bakuju
| other_name  = 
| former_names = 
| postal_code = 
| addresses   = 
| width       = 
| area = 60 ha
| location    = Bayıl, [[Baku]], [[Azerbajdžan]]
| client      = 
| maint       = mestna uprava Bakuja
| inauguration_date = 2010
| direction_a = 
| terminus_a  = 
| direction_b = 
| terminus_b  = 
| junction    = 
| designer    = 
| commissioning_date = 
| construction_start_date = 
| completion_date = 
| north       = 
| south       = 
| west        = 
| east        = 
| website     = &lt;!-- {{URL|example.com}} --&gt;
}}

'''Trg državne zastave''' ({{jezik-az|Dövlət Bayrağı Meydanı}}) v [[Baku]]ju, glavnem mestu [[Azerbajdžan]]a, se nahaja v mestnem predelu Bayıl ob obali [[Kaspijsko jezero|Kaspijskega jezera]]. Na trgu s površino 60&amp;nbsp;ha so razstavljeni državni simboli Azerbajdžana vključno z veliko [[zastava Azerbajdžana|državno zastavo]], [[grb Azerbajdžana|grbom]] in zapisom [[državna himna Azerbajdžana|himne]].&lt;ref&gt;[https://www.youtube.com/watch?v=W_UMdjovGS4  Dövlət Bayrağı meydanının açılış mərasimi. 2010-cu il.] AzTV. Via [[YouTube]].&lt;/ref&gt; Na trgu, pod podstavkom droga za zastavo, je urejen Muzej državne zastave.&lt;ref name=&quot;Today.az&quot;&gt;{{navedi novice |title=Azerbaijan celebrates National Flag Day |website=Today.Az |date=2010-11-09 |url=https://www.today.az/news/society/76346.html |access-date=2026-03-21}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Guinnes&quot;&gt;{{navedi splet |title=Largest flag flown |website=Guinness World Records |date=2025-11-20 |url=https://www.guinnessworldrecords.com/world-records/largest-flag-flown |access-date=2026-03-21}}&lt;/ref&gt;

Trg je bil zasnovan konec 2000. let ob razglasitvi 9. novembra za praznik državne zastave, po iniciativi predsednika [[Ilham Alijev|Ilhama Alijeva]].&lt;ref name=&quot;Today.az&quot;/&gt; Simbol, ki naj bi vzbujal nacionalni ponos, je bil tarča kritik in ciničnih komentarjev zaradi stroškov. Gradnja je bila kontroverzna tudi zaradi izselitve več sto prebivalcev območja, ki so ga zravnali za ureditev, vodja projekta pa je bil kasneje vpleten še v korupcijski škandal.&lt;ref name=&quot;Eurasianet&quot;&gt;{{navedi splet |last=Isayev |first=Heydar |title=Azerbaijan to erect – again – the world's tallest flagpole |website=Eurasianet |date=2022-02-14 |url=https://eurasianet.org/azerbaijan-to-erect-again-the-worlds-tallest-flagpole |access-date=2026-03-21}}&lt;/ref&gt;

== Drog z zastavo ==
[[slika:Baku Flagpole, Azerbaijan (2026).jpg|thumb|left|Trenutni drog]]
Velikanski drog z izobešeno zastavo je najvidnejši element trga. Prvotni drog, visok 162&amp;nbsp;m, je od droga v [[Severna Koreja|Severni Koreji]] prevzel Guinessov rekord za najvišji samostoječ drog na svetu, naslednje leto pa ga je za tri metre presegel drog, postavljen v [[Dušanbe]]ju, glavnem mestu [[Tadžikistan]]a. Oba je zgradilo ameriško podjetje Trident Support; ta v Bakuju naj bi stal več kot 30 milijonov USD.&lt;ref name=&quot;Eurasianet&quot;/&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice |last=Parfitt |first=Tom |title=Tajikistan aims to capture tallest flagpole record |work=[[The Guardian]] |date=2010-11-24 |url=https://www.theguardian.com/world/2010/nov/24/tajikistan-tallest-flagpole-record |access-date=2026-03-21}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;n438&quot;&gt;{{navedi novice |last=Janmammadova |first=Aygun |title=Azerbaijan: Baku welcomes the world's highest flag… and a strong wind |work=Global Voices |date=2010-09-07 |url=https://globalvoices.org/2010/09/07/azerbaijan-baku-welcomes-the-worlds-highest-flag-and-a-strong-wind/ |access-date=2026-03-21}}&lt;/ref&gt;

Zastava, velika 70×35 m, je tehtala 350 kg, celotna konstrukcija pa 220 ton.&lt;ref name=&quot;n438&quot;/&gt; Že naslednji dan po otvoritvi, ko je Alijev slovesno dvignil zastavo na nov drog, jo je strgal močan veter, značilen za to območje. Težave s trpežnostjo so se nadaljevale in državna uprava je leta 2017 naposled nehala popravljati zastavo ter kmalu po tistem razstavila drog.&lt;ref name=&quot;Eurasianet&quot;/&gt;

Leta 2022 je stekla prenova trga z gradnjo še višjega droga, projekt je bil zaključen s slavnostno otvoritvijo 8. novembra 2024, s katero je država obeležila tudi zmago v konfliktu v [[Gorski Karabah|Gorskem Karabahu]].&lt;ref name=&quot;Eurasianet&quot;/&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Azerbaijan Celebrates 107th Anniversary of State Flag |work=Caspian News |date=2026-03-21 |url=https://caspiannews.com/news-detail/azerbaijan-celebrates-107th-anniversary-of-state-flag-2025-11-9-56/ |access-date=2026-03-21}}&lt;/ref&gt; Novi drog, visok 195&amp;nbsp;m od podstavka in 201&amp;nbsp;m vključno s temeljem, je drugi najvišji na svetu, zastava s površino 3235,79&amp;nbsp;m² pa nosi rekord za največjo na svetu.&lt;ref name=&quot;Guinnes&quot;/&gt;

== Sklici ==
{{sklici|2}}

[[Kategorija:Trgi v Bakuju]]</text>
      <sha1>m4unvzxmxydgzbsuafin4ynoq4lgcmt</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Pavel Stojčević</title>
    <ns>0</ns>
    <id>605854</id>
    <revision>
      <id>6773860</id>
      <parentid>6770153</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T18:34:56Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6)</comment>
      <origin>6773860</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="110575" sha1="g7e6s4it7wym6v0nkyo6f1sjg92c6hu" xml:space="preserve">{{drugipomeni3|Pavel}}

{{Infobox Christian leader
| type = Bishop
| honorific-prefix = Njegova svetost
| name = Pavel
| honorific-suffix = patriarh srbski
| native_name = Gojko Stojčević
| native_name_lang = sr
| title = [[škof|pokojni beograjsko-karlovški nadškof]]
| image = Patrijarh Pavle.jpg
| image_size = 210px
| alt = 
| caption = Patriarh Pavel oktobra 1992 
| church = [[Srbska pravoslavna Cerkev]]
| archdiocese = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška]]
| province = 
| metropolis = 
| diocese = 
| see =
| retired = 
| resigned = 
| elected = [[1. december]] [[1990]] (izvoljen)
| appointed = 
| term = 
| term_start = [[2. december]] [[1990]] (umeščen v &quot;Saborni crkvi&quot; v Beogradu)&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://srbi.hr/patrijarh-pavle-od-slavonskog-decaka-do-duhovnog-oca-nacije/|title=Patrijarh Pavle - Od slavonskog dečaka do duhovnog oca nacije|publisher=srbi.hr|author=Srđan Sekulić|place=|language=sr|date=14. november 2019|accessdate=27. maj 2026}}&lt;/ref&gt; 
| quashed = 
| term_end = [[15. november]] [[2009]] (umrl)
| predecessor = [[German Đorić|German]]
| opposed = 
| successor = [[Irenej Gavrilović|Irenej]]
| other_post = &lt;!---------- Orders
The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those
clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------&gt;
| ordination = [[1954]]
| ordained_by = 
| consecration = [[13. oktober]] [[1957]] v  prizrenski stolnici sv. Jurija.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/3118789/patrijarh-pavle-je-svako-jutro-prao-stepeniste-patrijarsije-i-nikad-nije-gledao-tv-na-pitanje-zasto-dao-je-odgovore-vredne-divljenja|title= PATRIJARH PAVLE JE SVAKO JUTRO PRAO STEPENIŠTE PATRIJARŠIJE, I NIKAD NIJE GLEDAO TV! Na pitanje ZAŠTO, dao je odgovore vredne divljenja!|publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=11. september 2018|accessdate=14. avgust 2026}}&lt;/ref&gt;
| cardinal = 
| created_cardinal_by = 
| rank = &lt;!---------- Personal details ----------&gt;
|birth_date= {{Birth date|1914|9|11|df=yes}}
|birth_place=  [[Kućanci]], [[Troena kraljevina Hrvaška-Slavonija-Dalmacija]], [[Avstro-Ogrska]]&lt;br&gt;danes: [[Hrvaška]])
| birth_name = Gojko Stojčević
|death_date= {{Death date and age|2009|11|15|1914|9|11|df=yes}}
|death_place=  [[Beograd]], [[Srbija]] 
| buried = [[Beograd]] &lt;br&gt;[[Samostan Rakovica|Rakovica]]
| nationality = [[Srbi|Srb]] 
| religion = [[pravoslavci|pravoslavec]]
| residence = 
| parents = Stevan Okrajnov, kmet&lt;br&gt;Ana Stojčević, gospodinja&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://srpskainfo.com/sudbine/nova-saznanja-o-porjeklu-ko-je-bio-otac-patrijarha-pavla-i-zasto-je-gojko-stojcevic-nosio-prezime-svoje-majke/|title=NOVA SAZNANJA O PORJEKLU Ko je bio otac patrijarha Pavla i zašto je Gojko Stojčević nosio MAJČINO PREZIME|publisher=Srpskainfo|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=10. november 2020|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;
| spouse = &lt;!-- or | partner = --&gt;
| children = 
| occupation = [[duhovnik]]&lt;br&gt;[[škof]]
| profession = [[akademik]]
| previous_post = 
| education = 
| alma_mater = [[Univerza v Beogradu]]&lt;br&gt;[[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu]]&lt;br&gt;[[Univerza v Atenah]] 
| motto = ''&quot;Budimo ljudi, iako smo Srbi!&quot;''&lt;br&gt;&quot;Bodimo ljudje, čeprav smo Srbi!&quot;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/%D0%B2%D0%B5%D1%81%D1%82%D0%B8/%D0%BD%D0%B0%D1%81%D0%BB%D0%BE%D0%B2%D0%BD%D0%B0/%D0%B4%D1%80%D1%83%D1%88%D1%82%D0%B2%D0%BE.395.html:563985-%D0%94%D1%83%D1%88%D0%B0%D0%BD-%D0%9F%D1%80%D0%BE%D1%80%D0%BE%D0%BA%D0%BE%D0%B2%D0%B8%D1%9B-%D0|title= Душан Пророковић: Будимо људи, не дижимо зидове|publisher=novosti.rs|author=Душан Пророковић|place=|language=sr|date=24. avgust 2015|accessdate=31. julij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://azbyka.ru/otechnik/Pavel-Stojchevich/budimo-ludi-zhivot-i-rech-patrijarha-pavla/|title=Будимо људи живот и реч патријарха Павла - Патриарх Сербский Павел (Стойчевич) - читать, скачать|publisher=azbyka.ru|author=Jovan Janjić|place=|language=sr|date=|accessdate=31. julij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.erepublik.com/en/article/1973905|title=Будимо људи, иако смо Срби|publisher=erepublik.com|author=NaCa90|place=|language=sr|date=|accessdate=31. julij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://vidovdan.info/budimo-ljudi-iako-smo-srbi-ali-ljudi-a-ne-karikature/|title=Budimo ljudi, iako smo Srbi. „Будимо људи, иако смо Срби“ – али људи, а не карикатуре|publisher=Видовдан|author=Uredništvo|place=Beograd|language=sr|date=13. februar 2010|accessdate=30. julij 2026|archive-url=https://web.archive.org/web/20260731070529/https://vidovdan.info/budimo-ljudi-iako-smo-srbi-ali-ljudi-a-ne-karikature/|archive-date=2026-07-31|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
| signature = 
| signature_alt = 
| coat_of_arms = Zastava Patrijarha srpskog.jpg|
| coat_of_arms_alt = &lt;!---------- Sainthood ----------&gt;
| feast_day = 
| venerated = 
| saint_title = 
| beatified_date = 
| beatified_place = 
| beatified_by = 
| canonized_date = 
| canonized_place = 
| canonized_by = 
| attributes = 
| patronage = 
| shrine = 
| suppressed_date = &lt;!---------- Other ----------&gt;
| other = 
}}

'''Pavel Stojčević''' ali '''patriarh Pavel''' ({{lang-sr|Павле/Pavle}}, {{lang-la|Paulus}}, {{lang-en|Paul}}; rojen kot '''Gojko Stojčević''' {{lang-sr|Гојко Стојчевић/Gojko Stojčević}}); * [[11. september]] [[1914]] [[Kućanci]] [[Troena Kraljevina Hrvaška-Slavonija-Dalmacija]], [[Avstro-Ogrska]], danes: [[Hrvaška]]; † [[15. november]] [[2009]] [[Beograd]], [[Srbija]]) je bil [[pravoslavje|pravoslavni]] [[menih]], [[škof]] in [[patriarh]]; bil je 44. poglavar [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] ter šesti patriarh po združitvi 1920. Vladal je od 1990 do 2009.&lt;ref&gt;Serbian Orthodox Church official site: [http://www.spc.rs/Istorijat/history.html History] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090418073221/http://www.spc.rs/Istorijat/history.html |date=2009-04-18 }}&lt;/ref&gt;

Njegov celotni uradni cerkveni naziv se je glasil: 
:''Његова светост архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски господин Павле'' (cirilica)&lt;br&gt;''Njegova svetost arhiepiskop pećki, mitropolit beogradsko-karlovački i patrijarh srpski gospodin Pavle'' (latinica)&lt;br&gt;&quot;Njegova svetost nadškof peški, metropolit beograjsko-karlovški in patriarh srbski, gospod Pavel&quot; (slovensko). 

Pred smrtjo je bil najstarejši živeči verski poglavar vzhodnega pravoslavja. Zaradi hude bolezni in zdravljenja je nazadnje bival na [[Vojaško-medicinska akademija, Beograd|Vojaško-medicinski akademiji]] v Beogradu, njegove dolžnosti pa je opravljal [[Črnogorsko-primorska škofija|črnogorsko-primorski škof]] [[Amfilohij Radović|Amfilohij]].

== Življenjepis ==
=== Poreklo in mladost ===
Pavel se je rodil 11. septembra 1914 v vasi [[Kućanci]] blizu [[Magadenovac|Magadenovca]] v okraju [[Donji Miholjac|Donjega Miholjca]], takratnem delu Avstro-Ogrske, danes Hrvaške. Pri krstu je v vaški pravoslavni cerkvi sv. apostolov [[Sveti Peter in Pavel|Petra in Pavla]] dobil ime Gojko. Razlog, da nosi materin priimek Stojčević, je verjetno v tem, da zaradi očetovega odhoda v Ameriko in njegove večletne odsotnosti Ana Stojčević in Stevan Okrajnov nista sklenila cerkvene poroke. Pri otrocih, rojenih zunaj zakonske zveze, je bila takrat cerkvena praksa, da so jih vpisovali po materinem priimku; očetovega imena večkrat niso niti zabeležili. Poleg tega sta se Gojko in Dušan rodila med prvo svetovno vojno, kar je nedvomno vplivalo na cerkveno življenje in možnosti za poroko, k čemur je prispevala svoje tudi splošna revščina in očetova bolezen. Sinek je bil tako slaboten, da so mu že prižgali in držali svečo misleč, da je umrl — a je vendarle preživel. 

V otroštvu je izgubil oba starša; oče Stevan se je okužil z jetiko na delu v Ameriki in je kmalu po prihodu domov po rojstvu mlajšega sina Dušana umrl, ko je bil Gojko star tri leta. Znano je torej, da je Stevan odšel s trebuhom za kruhom v ZDA. Edini Stevan iz vasi Kućanci, ki je v tistih letih odšel v Ameriko, pa se ni pisal Stojčević, ampak Okrajnov. V seznamu potnikov, ki so se 19. marca 1910 iz [[Rotterdam]]a na Nizozemskem odpravili v Ameriko, je bil napisan tudi mladenič Stevan Okrajnov, ki je na [[Ellis Island]] blizu New Yorka prispel 28. marca tistega leta. Takrat je bil star 28 let in navedeno je bilo, da je bil neporočen, tj. samski. Radovedni časnikarji &quot;Porekla&quot; so z zanesljivostjo ugotovili, da je prav ta Stevan Okrajnov oče patriarha Pavla. Patriarhov dedek po očetovi strani se je imenoval Nikola, babica pa Draginja ali Draga. Poleg Stevana sta imela še sina Lazarja ter hčerke Senko, Stevko in Stazo.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://srpskainfo.com/sudbine/nova-saznanja-o-porjeklu-ko-je-bio-otac-patrijarha-pavla-i-zasto-je-gojko-stojcevic-nosio-prezime-svoje-majke/|title=NOVA SAZNANJA O PORJEKLU Ko je bio otac patrijarha Pavla i zašto je Gojko Stojčević nosio MAJČINO PREZIME|publisher=Srpskainfo|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=10. november 2020|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://srpskainfo.com/sudbine/otkriveno-porijeklo-patrijarha-pavla-malo-ko-zna-da-je-nosio-majcino-prezime/|title= Otkriveno porijeklo patrijarha Pavla: Malo ko zna da je nosio majčino prezime. Evo kako se prezivao Patrijarh Pavle|publisher=vesti-online|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=20. junij 2025|accessdate=27. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

Nekaj časa je po moževi smrti mati Ana sama skrbela zanj in za brata; nato pa se je &quot;preudala&quot;, tj. ponovno poročila z vdovcem, rodila dve hčerki, Ljubo in Vido in nato še mlada umrla na porodu tretje hčerke. Tako je njega in brata vzgajala stara mama Draginja in teta po očetovi strani Senka, ki jo je imel zelo rad. Teta ju je vzgajala skupaj s svojo hčerko Agico, ki je bila od Gojka devet let starejša.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://srpskainfo.com/sudbine/nova-saznanja-o-porjeklu-ko-je-bio-otac-patrijarha-pavla-i-zasto-je-gojko-stojcevic-nosio-prezime-svoje-majke/|title=NOVA SAZNANJA O PORJEKLU Ko je bio otac patrijarha Pavla i zašto je Gojko Stojčević nosio MAJČINO PREZIME|publisher=Srpskainfo|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=10. november 2020|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.biografija.org/religija/pravoslavlje/pavle-patrijarh-srpski/#google_vignette|title=Pavle (patrijarh srpski) Biografija |publisher=Biografije Poznatih|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=28. februar 2019|accessdate=25. julij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://srbi.hr/patrijarh-pavle-od-slavonskog-decaka-do-duhovnog-oca-nacije/|title=Patrijarh Pavle - Od slavonskog dečaka do duhovnog oca nacije|publisher=srbi.hr|author=Srđan Sekulić|place=|language=sr|date=14. november 2019|accessdate=27. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
Patriarh se je očeta spominjal le po dveh slikah: na eni poskuša ujeti pobeglega konja, na drugi pa že leži mrtev na odru, poleg katerega stoji jokajoča teta Kristina&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=Jovan Janjić|title=Budimo ljudi|place=Beograd|year=2009|publisher=Novosti|page=10}}&lt;/ref&gt; Njegov brat Dušan je postal čevljar in je ustvaril lastno družino; umrl je med drugo svetovno vojno.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.biografija.org/religija/pravoslavlje/pavle-patrijarh-srpski/#google_vignette|title=Pavle (patrijarh srpski) Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=28. februar 2019|accessdate=25. julij 2026}}&lt;/ref&gt; 

Patriarh je večkrat poudaril pomen, ki ga je imela v njegovi otroški vzgoji babica Draga, še posebej pa teta Senka:
:»Ona mi je nadomestila mamo, tako da še zdaj pomislim: ko bom umrl, bom najprej videl teto, nato pa vse druge sorodnike« &lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=Jovan Janjić|title=Budimo ljudi|place=Beograd|year=2009|publisher=Novosti|page=11}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Navedek iz intervjuja magazinu »Profil« št. 8, 1997&lt;/ref&gt;.

Že kot dečka v rodni Slavoniji in pozneje še bolj na izobraževanju v Sarajevu so opažali njegovo lepo petje; zato so ga poimenovali „Pjevalica“, tj. „Pevček“. Med študijem je bil tajnik Študentskega zbora Pravoslavne teološke fakultete v Beogradu. In tudi pozneje, ko je postal menih, je bil kor v hramu Pavlov priljubljen prostor. Veliko je dal na lepo petje in je po potrebi opominjal, pa tudi vadil pevski zbor ali pa tudi posameznike, da bi bilo cerkveno petje čimbolj ubrano.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://dusanpopovic.com/2009/11/patrijarh-pavle-anegdote-citati/|title=Patrijarh Pavle – anegdote, citati, izreke, poruke, pouke|publisher=Duletov pogled na svet|author=Dušan Popović|place=|language=sr|date=18. november 2009|accessdate=24. julij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.magazin.novosti.rs/sr/zanimljivosti/vesti/vest/vek-od-rodenja-patrijarha-pavla-otkrivene-tajne-iz-njegovog-zivota-pogledajte-sta-je-napisao-u-testamentu/1549723|title=VEK OD ROĐENJA PATRIJARHA PAVLA: Otkrivene tajne iz njegovog života - pogledajte šta je napisao u testamentu|publisher=magazin.novosti.rs|author=I.Č.|place=|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=25. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Nadaljnje šolanje ===
Štirirazredno ljudsko šolo je končal v domači vasi. V [[Samostan Orahovica|Samostanu Orahovici]] se je med poletnimi počitnicami pripravljal na nadaljnje šolanje. Po končani osnovni šoli je od 1925 do 1929 obiskoval nižjo gimnazijo v [[Tuzla|Tuzli]]. V isti klopi je sedel skupaj s pisateljem [[Meša Selimović|Mešom Selimovićem]], česar se je rad spominjal še na stara leta:
{|
|-
! U istoj klupi sa muslimanom&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.magazin.novosti.rs/sr/zanimljivosti/vesti/vest/vek-od-rodenja-patrijarha-pavla-otkrivene-tajne-iz-njegovog-zivota-pogledajte-sta-je-napisao-u-testamentu/1549723|title=VEK OD ROĐENJA PATRIJARHA PAVLA: Otkrivene tajne iz njegovog života - pogledajte šta je napisao u testamentu|publisher=magazin.novosti.rs|author=I.Č.|place=|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=25. julij 2026}}&lt;/ref&gt;
! V isti klopi z muslimanom
|-
| &lt;blockquote&gt; »Ja sam sedeo u prvoj klupi. Sa desne mi je strane bio musliman Meša, a sa leve jedan Hrvat. Ja sam bio u sredini. Tako da smo živeli, što se kaže, kao braća, kao svoji… Tada se to nije tako osećalo jer se videlo da su vremena teška i da idu još gora. Tako su te razlike i nacionalne i ove druge bile neprimećujuće. Sad se suviše ističe ponekada nacionalnost i vera. A onda je bilo drugčije: bili smo drugovi školski, u istoj klupi smo sedeli Srbin, Hrvat i musliman.«
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; »Sedel sem v prvi klopi. Z moje desne strani je bil musliman Meša, z leve pa neki Hrvat. Jaz sem bil v sredi. Tako smo živeli, kakor pravijo, kot bratje, kot svoji... Takrat se to (razlikovanje po narodnosti in veri) ni tako občutilo, ker se je videlo, da so časi težki in da prihajajo še hujši. Tako so bile te razlike, tako narodnostne kot tiste druge, neopazne. Zdaj včasih preveč poudarjajo narodnost in vero. A takrat je bilo drugače: bili smo šolski tovariši: v isti klopi smo sedeli Srb, Hrvat in Bošnjak.«
&lt;/blockquote&gt;
|}
Tam je zanj skrbel stric železničar, ki ga je sprejel v svojo revno in številno družino, ki je štela osem otrok. Stric Lazar se je zaradi svoje službe skupaj z družino pogostoma selil, in tako je pri njem stanoval tudi, ko se je šolal v Beogradu.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://nportal.novosti.rs/vest/111245/zanimljivosti/viral/patrijarh-pavle-otac|title=NOSIO NJENO PREZIME - NJEGA RETKO POMINJAO: Ko je bio patrijarhov OTAC i zašto nije oženio njegovu majku?|publisher=novosti.rs|author=Uredništvo|place=Beograd|language=sr|date=10. junij 2025|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt; Svojega bivanja v številni družini pridnih otrok v okolici Tuzle pa se patriarh spominja takole: 
:&quot;Živeli smo na obrobju Tuzle, moj stric je bil strog, a pravičen; izobraževal je vse svoje otroke in mene, vsi so diplomirali na univerzi, nekateri pa so celo doktorirali,&quot; — je zapisano v [[Jovan Janjić|Janjićevi]] knjigi ''&quot;Bodimo ljudje&quot;'' iz 2006, ki govori o patriarhovem življenju, delovanju in mišljenju.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.knjizara.com/knjige/knjiga-budimo-ljudi-jovan-janjic-35211|title=Knjiga: BUDIMO LJUDI - Jovan Janjić|publisher=Prva srpska online knjižara|author=Jovan Janjić|place=Beograd|language=sr|date=2006|accessdate=29. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

Ob njegovem pogrebu 20. novembra 2009 se je zvedelo, da so se &quot;poleg potomcev patriarhovega lastnega brata Dušana od njega poslovili tudi potomci njegovega bratranca Lazarja Okrajnova, železniškega uradnika, s katerim je patriarh živel v zgodnji mladosti med študijem v Tuzli pred drugo svetovno vojno.&quot; Zanimiv je podatek, da je patriarh Pavel redno praznoval kot krstno slavo Lazarjevo soboto, kar je še en dokaz, da je bil po očetovi strani iz družine Okrajnov; materina družina, Stojčevići, namreč praznujejo slavo sv. Janeza.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://srpskainfo.com/sudbine/nova-saznanja-o-porjeklu-ko-je-bio-otac-patrijarha-pavla-i-zasto-je-gojko-stojcevic-nosio-prezime-svoje-majke/|title=NOVA SAZNANJA O PORJEKLU Ko je bio otac patrijarha Pavla i zašto je Gojko Stojčević nosio MAJČINO PREZIME|publisher=Srpskainfo|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=10. november 2020|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

Gojko je oboževal šolske predmete, pri katerih ni bil poudarek na spominu, kot sta fizika in matematika, ter dosegal odlične rede; iz verouka pa je imel le dvojko. Kljub temu se je vseeno odločil nadaljevati šolanje v semenišču, na kar so najbolj vplivali sorodniki. Semenišče v Sarajevu je obiskoval od 1930 do 1936. Tudi tukaj so občudovali njegovo izredno lepo petje, kar ga je spremljalo do konca življenja. Rad je prepeval v šoli, v cerkvi, ob prostem času pa tudi drugod.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.biografija.org/religija/pravoslavlje/pavle-patrijarh-srpski/#google_vignette|title=Pavle (patrijarh srpski) Biografija |publisher=Biografije Poznatih|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=28. februar 2019|accessdate=25. julij 2026}}&lt;/ref&gt; Ni mu bilo neznano, da se pri petju najbolj derejo ravno tisti, ki sploh nimajo posluha. Zato je blago opozarjal: »Pojte v cerkvi tišje, da bo mogoče slišati tudi druge, saj naš Bog ni gluh.«&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/217182/kako-je-unuka-patrijarha-pavla-govorila-o-njemu|title= Kako je unuka patrijarha Pavla govorila o njemu. Unuka patrijarha Pavla je od njega naučila najvažniju životnu lekciju: Ono što je otkrila o njemu tera suze na oči|publisher=stil.kurir.rs|author=Milica Krajnović|place=Beograd|language=sr|date=22. februar 2024|accessdate=20. Julij 2026}}&lt;/ref&gt;V Sarajevu je bil tudi član društva &quot;Trezna mladina&quot; („Trezvena mladež“), ki se je borilo proti pijančevanju in kajenju.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/3118789/patrijarh-pavle-je-svako-jutro-prao-stepeniste-patrijarsije-i-nikad-nije-gledao-tv-na-pitanje-zasto-dao-je-odgovore-vredne-divljenja|title= PATRIJARH PAVLE JE SVAKO JUTRO PRAO STEPENIŠTE PATRIJARŠIJE, I NIKAD NIJE GLEDAO TV! Na pitanje ZAŠTO, dao je odgovore vredne divljenja!|publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=11. september 2018|accessdate=14. avgust 2026}}&lt;/ref&gt;

Po končanem semenišču se je vpisal na Univerzo v Beogradu, kjer je vzporedno študiral teologijo in medicino. Medicino je študiral dve leti, nato pa jo je opustil; leta 1942 je diplomiral iz teologije. Med drugo svetovno vojno je izgubil brata Dušana, ki naj bi ga bili ubili ustaši; kljub temu pa je zastopal in priporočal krščansko stališče, da je treba vse odpuščati in se nikoli ne maščevati, saj to ničesar ne rešuje; sam pa se je zatekel v [[Samostan Ovčar|Samostan sv. Trojice v Ovčarju]].

1944 je bil zaposlen kot učitelj in vzgojitelj v domu za begunce v Bosni v [[Banja Koviljača|Banji Koviljači]]. Ko so se nekega dne otroci kopali v reki, se je en deček začel utapljati in Gojko je skočil v ledonomrzlo vodo, da bi ga rešil; to mu je uspelo, vendar se je pri tem tako hudo prehladil, da je zbolel na pljučih — ni pa imel kaverne. Zdravniki so mu, ugotovivši takrat še neozdravljivo [[tuberkuloza|jetiko]], napovedali le še tri mesece življenja. Nato je odšel v [[Samostan Vujan]], kjer je nekaj časa živel ločeno od drugih menihov in mu je uspelo premagati bolezen. V zahvalo je izrezljal in samostanu podaril lesen [[razpelo|križ]].

Po vojni je delal v Beogradu kot gradbeni delavec, a je zaradi slabega zdravja leta 1946 odšel v samostan Blagoveštenje v Ovčarju, kjer je napravil meniške zaobljube kot Pavel. Med letoma 1949 in 1955 je v tem samostanu služil kot hierodiakon, pozneje pa v [[Samostan Rača|Samostanu Rača]]. Leta 1954 je bil Pavle [[duhovniško posvečenje|posvečen v duhovnika]]. Istega leta je bil povišan v protosindžela, leta 1957 pa v arhimandrita.

Med letoma 1955 in 1957 je Pavel odšel na podiplomski študij na Teološko fakulteto [[Univerza v Atenah|Atenske univerze]] v Grčiji, kjer je doktoriral iz Nove zaveze in bogoslužja.{{sfn|Fox|2009}} Grki so tedaj še arhimandrita tako cenili, da so dali o njem nekemu srbskemu cerkvenemu dostojanstveniku takole spričevalo: &quot;Če bi imela naša grška Cerkev pet duhovnikov, kot je vaš Pavel, se ne bi bala za svojo prihodnost, ampak bi bila najmočnejša Cerkev na svetu.&quot; &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://srbi.hr/patrijarh-pavle-od-slavonskog-decaka-do-duhovnog-oca-nacije/|title=Patrijarh Pavle - Od slavonskog dečaka do duhovnog oca nacije|publisher=srbi.hr|author=Srđan Sekulić|place=|language=sr|date=14. november 2019|accessdate=27. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Raško-prizrenski škof ===
Po vrnitvi iz Grčije je bil izvoljen za [[Raško-prizrenska škofija|raško-prizrenskega škofa]]; bil je tako ponižen, da celo v njegovem lastnem samostanu sobratje dolgo niso vedeli, da je bil izvoljen za škofa.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/160387/patrijarh-pavle-biografija/vest|title=Patrijarh Pavle - biografija. Na današnji dan rođen je patrijarh Pavle: Skromni, a svojim neprolaznim delom veliki pastir Srpske pravoslavne crkve|publisher=24sedam.rs|author=Uredništvo|place=Beligrad|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=24. julij 2026}}&lt;/ref&gt; Za škofa raško-prizrenskega je bil ustoličen 13. oktobra 1957 v prizrenski katedrali sv. Jurija.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/3118789/patrijarh-pavle-je-svako-jutro-prao-stepeniste-patrijarsije-i-nikad-nije-gledao-tv-na-pitanje-zasto-dao-je-odgovore-vredne-divljenja|title= PATRIJARH PAVLE JE SVAKO JUTRO PRAO STEPENIŠTE PATRIJARŠIJE, I NIKAD NIJE GLEDAO TV! Na pitanje ZAŠTO, dao je odgovore vredne divljenja!|publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=11. september 2018|accessdate=14. avgust 2026}}&lt;/ref&gt;Na tem sedežu je stoloval kar 33 let. V tem času je kljub nenaklonjenim ateističnim okoliščinam zgradil številne nove cerkve in pomagal pri obnavljanju starih. Veliko časa je preživel na potovanjih in srečanjih z verniki svoje škofije.

Med [[Kosovska vojna|Kosovsko vojno]]&lt;ref&gt;''Vojna na Kosovem'' ali ''Kosovska vojna'' ({{lang-sr|Rat na Kosovu}}; {{lang-sq|Lufta e Kosovës}}; {{lang-en|Kosovo War}}) označuje oborožen spopad med [[Srbi]] in [[Albanci]] od 1996 do 1999; prvi so želeli obdržati oblast, drugi pa so želeli doseči neodvisnost. Po vojaškem posredovanju sil Nata se je srbska vojska umaknila s Kosova, ki je bilo postavljeno pod protektorat [[ZN]].&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://washington-report.com/backissues/0799/9907051.html |title=Ethnic Cleansing Thwarted in Kosovo; Standoff in Iraq; and a Swiss Case of “Stockholm Syndrome” |author=Ian Williams |publisher=Washington Report |date=1. avgust 1999 |accessdate=18. januar 2011}}&lt;/ref&gt; je bilo Prizrensko bogoslovje sv. Cirila in Metoda preseljeno v [[Niš]], sedež Raško-prizrenske škofijje pa iz Peći v [[Samostan Gračanica|Samostan Gračanico]].

Kot raško-prizrenski škof je pričal v Združenih narodih o težavah kosovskih Srbov.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.banjaluka.com/aktuelno/bih/da-li-znate-kako-se-zvao-patrijarh-pavle-prije-monasenja/|title=Da li znate kako se zvao patrijarh Pavle prije monašenja?|publisher=banjaluka.com|author=Uredništvo|place=Banjaluka|language=bs|date=13. februar 2023|accessdate=17 julij 2026}}&lt;/ref&gt;

== Srbski patriarh ==
=== Izvoljen za patriarha ===
Po 34 letih bivanja na Kosovu je bil Pavel 1. decembra 1990 izvoljen za srbskega patriarha, ki je nasledil bolnega patriarha Germana, in se preselil v Beograd. Za patriarha je bil ustoličen 2. decembra 1990 v katedrali svetega nadangela Mihaela v Beogradu; slovesnost je opravilo 12 škofov, 12 duhovnikov in 13 diakonov.

22. maja 1994 pa je bil umeščen na starodavnem sedežu Srbske pravoslavne Cerkve v samostanu Peškega patriarhata. 

Ko je bil na novo ustoličen na patriarškem prestolu in ko se je s Kosova preselil v stavbo patriarhata v Beogradu, so ga dolgo časa zgodaj zjutraj videvali, kako pere stopnice. Čeprav so mu rekli, da »nekdo to počne v patriarhatu«, je odgovoril, da je tega vajen in da mu ni težko. &lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/3118789/patrijarh-pavle-je-svako-jutro-prao-stepeniste-patrijarsije-i-nikad-nije-gledao-tv-na-pitanje-zasto-dao-je-odgovore-vredne-divljenja|title= PATRIJARH PAVLE JE SVAKO JUTRO PRAO STEPENIŠTE PATRIJARŠIJE, I NIKAD NIJE GLEDAO TV! Na pitanje ZAŠTO, dao je odgovore vredne divljenja!|publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=11. september 2018|accessdate=14. avgust 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Prve večstrankarske volitve in demonstracije ===
Šest dni po njegovi izvolitvi so bile v Srbiji prve povojne kolikor toliko demokratične večstrankarske parlamentarne volitve, na katerih je na oblast prišla Socialistična partija Srbije pod vodstvom Slobodana Miloševića. Sprva so bili odnosi med Cerkvijo in vlado dobri, a so se zaradi jugoslovanskih vojn in nenehne krize v Srbiji postopoma slabšali. Pavel je imel povezave z družino Karić in se je večkrat srečeval z Miloševićem in njegovo ženo Miro Marković, pa tudi z voditelji opozicije. Leta 1993 je napisal pismo Miloševiću, v katerem ga je pozval, naj iz zapora izpusti [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]].&lt;ref&gt;&quot;Portret savremenika - patrijarh Pavle: Skromnost i tumačenja&quot; (srbsko). Vreme. 21. december 2005. Pridobljeno 20. februarja 2026.&lt;/ref&gt;

==== Izid volitev v Srbiji 1990 &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko&lt;/ref&gt; ====
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center; font-size:95%; width:100%&quot;
|-
! width=&quot;12&quot;|Zap.št.
! width=&quot;23&quot;|Kandidat
! width=&quot;18%&quot;|Emblem
! width=&quot;24%&quot;|Stranka
! width=&quot;14%&quot;| Glasov
! width=&quot;14%&quot;| %
|- valign=&quot;top&quot;
| 1
| '''[[Slobodan Milošević]]'''&lt;br&gt;[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]]
| [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]]
| Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije)
| 3.285.799 
| 67,71
|- valign=&quot;top&quot;
| 2
| '''[[Vuk Drašković]]'''&lt;br&gt;[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]]
| [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]]
| Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) 
| 824.674
| 16,99
|- valign=&quot;top&quot;
| 3
| '''[[Ivan Đurić]]'''&lt;br&gt;Иван Ђурић
| [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]]
| СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI)
| 277.398 
| 5,72
|- valign=&quot;top&quot;
| 4
| '''[[Sulejman Ugljanin]]'''&lt;br&gt;[[File:Sulejman Ugljanin MC.jpg|70px]]
| [[File:Sandzak region map.png|70px]]
| Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije)
| 109.459 
| 2,26
|- valign=&quot;top&quot;
| 5
| '''[[Vojislav Šešelj]]'''&lt;br&gt;[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]]
| [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]]
| Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)&lt;ref&gt;Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)&lt;/ref&gt;
| 96.277 
| 1,98
|}

==== Demonstracije 9. marca 1991 ====

9. marca 1991 so v Beogradu izbruhnile množične [[miting|demonstracije]], ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja na Novem Beogradu. Glavni razlog za vstajo je bilo splošno nezadovoljstvo zaradi javnego sramotenje, ki so ga državni mediji bruhali na opozicijo. Čeprav je oblast zaradi množičnih demonstracij takrat ustregla takorekoč vsem zahtevam, je to bila le prividna usluga; v resnici se ni nič spremenilo in pravzaprav so danes kljub podobnemu 5. oktobru 2000 še vedno (2026) na oblasti nacionalistični rusofili in Miloševićevi somišljeniki, ki opravičujejo vse zločine in nasprotujejo kakršnemukoli resnejšemu približevanju [[Evropska unija|Evropski zvezi]].&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/vesti/politika/1699532/godisnjica-9-marta-dan-kada-su-srbi-krenuli-u-borbu-za-demokratiju-a-tenkovi-izasli-na-ulicu|title=(VIDEO) GODIŠNJICA 9. MARTA: Dan kada su se Srbi borili za demokratiju, a tenkovi izašli na ulicu|publisher=kurir.rs|author=Uredništvo|place=Beograd|language=sr|date=9. 52010|accessdate=31. julij 2026}}&lt;/ref&gt; Upor je vodila opozicija pod vodstvom Vuka Draškovića zbrana okrog njegove SPO zoper Miloševićevo diktaturo. Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi precej ranjenih in zaprtih.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&amp;mm=03&amp;dd=09&amp;nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}&lt;/ref&gt;

Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je kot odmev na dogodke v središču Beograda 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] na Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom &quot;Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo&quot;. Ves mestni promet je bil že med delovnim časom brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. 
Milošević je v jeku protestov odhitel do Patrijaršije in prosil patriarha Pavla, naj vendarle posreduje, kar je on tudi sprejel, &quot;da ne bude krvi&quot; (&quot;da ne bo krvi&quot;); ko je spregovoril študentom na [[Terazije|Terazijah]], ni žel ravno odobravanja, kar je navedeno v oklepajih; mnogi od udeležencev so bili nad njim razočarani, saj so pričakovali, da jih bo podprl v protikomunističnem gibanju, za katero so si predstavljali, da se bo končalo s padcem komunizma kot nedavno tega v Bukarešti (1989) in drugih državah Vzhodnega bloka:&lt;ref&gt;Pravoslavlje 576 (1991), 3.&lt;/ref&gt;:
{|
|-
! Patrijarh Pavle traži razilazak&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&amp;mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&amp;ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! Patriarh Pavel zahteva razhod
|-
| &lt;blockquote&gt; Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!).
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavske pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!).
&lt;/blockquote&gt;
|}
Ob tej priliki je patriarh tudi vzliknil znamenito geslo: »Bodimo ljudje!« — katerim pa je napovedovalec Studija B  [[Aleksandar Timofejev]] s čustvenim pridihom dodal: »čeprav smo Srbi«.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://vesti-online.com/smenjena-danica-draskovic-nije-vise-u-odboru-direktora-nis-a/|title=&quot;Budimo ljudi, iako smo Srbi.&quot; — značenje izraza sa primerom korišćenja|publisher=vukajlija.com|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=13. februar 2010|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;
Po nagovoru študentom v središču Starega Beograda — z namenom, da izpolni svojo dolžnost in poskrbi za zveličanje svoje duše&lt;ref&gt;Nagovor je končal namreč z besedami: &quot;Rekoh i spasoh svoju dušu&quot; (&quot;Rekel sem in zveličal svojo dušo&quot;). Po njegovem mnenju je bil dolžan pozvati protestnike naj se razidejo in bi opustitev tega poziva bila grešna. Po drugih mnenjih pa poziv ni bil na mestu, saj se je nesrečna bratomorna vojna začela in se odvijala s tako krvoločnostjo prav zato, ker je na oblasti ostal Miloševićev režim, ki se je celo desetletje hranil z mednacionalnimi in medverskimi spori; če bi takrat padel, bi bil možen nekak dogovor sprtih strani in bi poteklo veliko manj krvi. Kakršnikoli so že bili Miloševićevi nasledniki, so vodili svoje državice v miru vse do danes (2026).&lt;/ref&gt; — se je srbski patriarh Pavel odpravil na Ušće, da bi nagovoril Slobove podpornike; aktivisti SPS pa so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.&lt;ref&gt;Pravoslavlje 576 (1991), 3.&lt;/ref&gt;

Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića in njegove somišljenike; ni pa omilila svoje nacionalistično-hujskaške politike, kar je v juniju pripeljalo tudi do napada JNA na [[Slovenija|Slovenijo]] ter posledično do [[Slovenska osamosvojitvena vojna|Slovenske osamosvojitvene vojne]], kakor v nadaljevanju tudi do krvavega [[Razpad Jugoslavije|Razpada Jugoslavije]].&lt;ref&gt;{{navedi novice |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://historydraft.com/story/ten-day-war-slovenian-independence-war/timeline/335|title=History of Ten-Day War (Slovenian Independence War) — Thursday Jun 27, 1991 to Sunday Jul 7, 1991|publisher=Historydraft|author=|place=Ljubljana|language=en|date=|accessdate=26. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Med jugoslovanskimi vojnami ===
[[File:Voljavca2005.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;Patriarh Pavel v [[Samostan Voljavča|Samostanu Voljavči]] (leta [[2005]])]]&lt;/center&gt;
Med jugoslovanskimi vojnami sta patriarh in SPC podpirala idejo o ustvarjanju za vsako ceno Velike Srbije in pri tem voditelje bosanskih Srbov (v [[Republika Srbska|Republiki Srbski]]) in hrvaških Srbov (v [[Republika Srbska Krajina|Republiki Srbski Krajini]]). Patriarh Pavel je bil zaradi svojih stališč med temi vojnami deležen ostrih kritik. Številni Bošnjaki, Hrvati in mnogi zgodovinarji so Srbsko pravoslavno cerkev imeli za hujskaško silo srbskega nacionalizma. V opravičilo sicer asketskemu cerkvenemu dostojanstveniku drugi omenjajo, da ni imel pojma glede posledic, ki jih je prinašalo javno druženje z vojnimi zločinci, spreminjanje republiških in pokrajinskih mej, pa tudi ustvarjanje Velike Srbije; poleg tega je vajeti podivjanega nacionalizma prepuščal v roke Svetega sinoda in drugih škofov in živel v svojem duhovnem svetu odmaknjenem od zemeljske dnevne politike in vprašanje, koliko je sam vplival na takratne &quot;svoje&quot; izjave ali odločitve, ko je zagovarjal idejo &quot;Velike Srbije&quot; in se dal varovati celo od Arkanovih &quot;tigrov&quot;.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://berkleycenter.georgetown.edu/posts/the-serbian-orthodox-church-and-extreme-right-groups-a-marriage-of-convenience-or-organic-partnership|title= The Serbian Orthodox Church and Extreme-Right Groups: A Marriage of Convenience or Organic Partnership?|publisher=berkleycenter.georgetown.edu|author=Vesko Garčević|place=|language=en|date=14. julij 2023|accessdate=21. julij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://balkanacademia.com/2026/03/28/serbian-orthodox-fundamentalism-in-serbia/|title=Serbian Orthodox Fundamentalism in Serbia|publisher=Balkan Academia|author=Petrit Latifi|place=|language=en|date=28. marec 2026|accessdate=21. julij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.academia.edu/165358986/Serbian_Orthodox_Fundamentalism_The_Sacralization_of_Ultra_Nationalism|title=Serbian Orthodox Fundamentalism: The Sacralization of Ultra-Nationalism|publisher=academia.edu|author=Petrit Latifi|place=|language=en|date=2026|accessdate=21. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

Patriarh Pavel se je na začetku svoje službe takorekoč poistovetil s to nacionalistično [[množična blaznost|množično blaznostjo]] in je obiskal od srbskih vstajnikov zasedeni mesti hrvaški [[Knin]] in bosanske [[Pale]], medtem ko so srbske čete oblegale in &quot;etnično čistile&quot; [[Goražde]].&lt;ref&gt;[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 263&lt;/ref&gt; Srečeval se je z voditeljem srbskih polvojaških tolp [[Željko Ražnatović|Arkanom]], za katerega je trdil, da je upravičeno storil svoja dejanja, in mu podaril podpisano ikono svetega [[Nikolaj iz Mire|Nikolaja]]; Arkan pa se je imel za ljubljenca patriarha Pavla in je patriarha imel za svojega &quot;poveljnika&quot;, pri čemer je izjavljal, da &quot;se boriva za najino vero, Srbsko pravoslavno Cerkev&quot;. Patrijarh je to &quot;varstvo&quot; mirno prenašal in zagovarjal mit o &quot;Veliki Srbiji&quot; kljub sporočilom s terena, da se njeno uresničevanje ne sklada s krščansko zapovedjo ljubezni do bližnjega. Arkanovi prostovoljci so delj časa celo &quot;stražili&quot; Patrijaršijo in oddaljevali neželene obiskovalce, med katerimi se je našel enkrat tudi njegov prijatelj nadškof Hočevar.&lt;ref name=&quot;Velikonja 2003 p. 265&quot;&gt;[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 265&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.in4s.net/sreten-zekovic-napao-i-patrijarha-pavla-cuvali-su-ga-arkanovi-zlocinci-nikada-se-nije-odrekao-velike-srbije/|title=Sreten Zeković napao i patrijarha Pavla: Čuvali su ga Arkanovi zločinci, nikada se nije odrekao Velike Srbije|publisher=ИН4С/in4s.net|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=2020|accessdate=31. julij 2026}}&lt;/ref&gt; 

13. decembra 1991 je patriarh Pavel poslal vsem srbskim pravoslavnim cerkvam pismo, v katerem je pozval k zaščiti hrvaških Srbov pred &quot;hrvaškim neofašističnim režimom - naslednikom [[ustaši|ustašev]], ki da so v drugi svetovni vojni pobili 700.000 pravoslavnih Srbov&quot;.&lt;ref&gt;[[#Perica_2004|Perica (2004)]], pp. 160&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Resni zgodovinarji menijo, da je v Jasenovcu umrlo morda okrog desetkrat manj žrtev; podobni zločini pa so se dogajali tudi v srbskih koncentracijskih taboriščih, ki pa so bila devetdesetih let kakor spregledana.&lt;/ref&gt;Republiko Hrvaško je odkrito označil za &quot;novo [[Neodvisna država Hrvaška|Neodvisno državo Hrvaško]]&quot; in vojno opravičeval kot &quot;pravično&quot;.&lt;ref&gt;[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 264&lt;/ref&gt;

Med bosensko vojno je patriarh Pavel podpiral predsednika Republike Srbske [[Radovan Karadžić|Radovana Karadžiča]] pri njegovi zavrnitvi [[Mirovni načrti za Bosno in Hercegovino|Vance-Owenovega mirovnega načrta]] in soglašal z njegovimi lažnimi trditvami, da v Bosni ni bilo &quot;etničnega čiščenja&quot; in da ni bilo srbskih taborišč za posilstva, v katerih bi bile zadrževane muslimanske ženske, vendar je za isto obtoževal bosanske muslimane in Hrvate.{{sfn|Ramet|Pavlaković|2007|p=135, 258}} Nepristranski poročevalci pa omenjajo, da je bilo takih večletnih [[Posilstva med vojno v BiH|Posilstev med vojno v BiH]] nad Bošnjakinjami do 50.000 in je nekatere glavne krivce obsodilo zategadelj Haško sodišče na večletne zaporne kazni.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.bbc.com/serbian/lat/balkan-61802086|title=Bosna i silovanja u ratu: „Mogli su da nam rade šta hoće, mogli su i radili su&quot; |publisher= BBC News na srpskom|author= Marija Janković &amp; Katarina Stevanović |place=|language=sr|date=19. junij 2022|accessdate=31. julij 2026}}&lt;/ref&gt; Maja 1993 je Pavel prejel pismo Karadžića, v katerem se mu je zahvalil za &quot;nasvete in podporo&quot; v &quot;pravičnem boju&quot; bosanskih Srbov, ter je Srbsko pravoslavno cerkev imel za &quot;edino duhovno silo, ki je sposobna združiti srbski narod ne glede na meje&quot;.&lt;ref&gt;[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 267&lt;/ref&gt; Leta 1994 je patriarh Pavle zagovarjal mit, da so v Bosni in Hercegovini domačini Srbi in da so Bošnjaki tja prispeli šele s prihodom Turkov.&lt;ref&gt;[[#Sells_1998|Sells (1998)]], p. 83&lt;/ref&gt; Obstaja fotografija iz tega časa, na kateri vojni zločinec Karadžič poljublja roko patriarhu Pavlu.&lt;ref name=&quot;vreme&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://vreme.com/vreme/skromnost-i-tumacenja/ |title=Portret savremenika - patrijarh Pavle: Skromnost i tumačenja |date=21 December 2005 |access-date=2026-02-20 |publisher=Vreme |language=sr}}&lt;/ref&gt;

Patriarhu poznavalci očitajo v tem času izrazito pristranskost. Ko je hrvaška vojska v [[Operacija Gusar|Operaciji Gusar]] začela 22. januarja 1993 osvobajanje [[Maslenica|Masleniškega mosta]] ter tako povezala zopet severno Hrvaško z Južno, je patriarh Pavel takoj poslal nujno pismo vsem patriarhom in tudi [[papež Janez Pavel II.|papežu Janezu Pavlu Velikemu]], naj posredujejo, češ da &quot;Hrvatje ubijajo Srbe&quot;. Podobni pozivi pa so izostali ob obsežnejših srbskih napadih na Dubrovnik, Vukovar ali pri štiriletnem obleganju Sarajeva.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://hrvatski-vojnik.hr/operacija-maslenica-prekretnica-domovinskog-rata/|title=Operacija Maslenica – prekretnica Domovinskog rata|publisher=Hrvatski vojnik|author=Vesna Pintarić|place=Zagreb|language=hr|date=30. januar 2018|accessdate=22. julij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://net.hr/danas/vijesti/prica-o-arkanovim-tigrovima-i-njihovoj-ulozi-u-ratu-u-vukovaru-i-istocnoj-slavoniji-232be56c-a721-11ef-a57b-cea249c57e77|title=Kako su Arkanovi Tigrovi sijali smrt? Milošević: 'Pa dobro, bre, Hrvoje, netko i za mene mora da uradi posao'|publisher=danas.hr.net|author=Iva Rebac|place=Zagreb|language=hr|date=20. november 2024|accessdate=31. julij 2026}}&lt;/ref&gt;
 
Ko je ta ista hrvaška vojska v [[Operacija Blisk|Operaciji Blisk]] 1. maja 1995 zasedeno zahodno Slavonijo vračala pod hrvaški nadzor, je pod nujno poklical Slobodana Miloševića in ga rotil, naj brani srbske &quot;brate v stiski&quot;.&lt;ref&gt;[[#Branson_1999|Branson (1999)]], p. 212&lt;/ref&gt; 31. julija 1995 je skupaj z Ratkom Mladićem odpotoval v Knin, prestolnico Krajine, da bi uporniškim Srbom zagotovil vojaško, moralno in versko podporo.&lt;ref&gt;[[#Thomas_1999|Thomas (1999)]], p. 238&lt;/ref&gt; Kljub temu pa je Republika Krajina doživela poraz ter je prenehala obstajati le tri mesece pozneje, po štiridnevni [[Operacija Nevihta|Operaciji Nevihta]].&lt;ref&gt;[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/in_focus.php?id=111&amp;start=0&amp;nav_id=35990 ''Operation Storm marked in Croatia''], 5. avgust 2006&lt;/ref&gt;

Septembra 1997 je patriarh Pavle podpisal deklaracijo naslovljeno [[Varnostni svet Združenih narodov|Varnostnemu svetu Združenih narodov]], v kateri je zahteval prekinitev kazenskega postopka proti Karadžiću pred haškim sodiščem.&lt;ref name=&quot;Lovelace&quot;&gt;{{navedi novice|last=Lovelace|first=David|title=Letter: Patriarch Pavle obituary|url=https://www.theguardian.com/theguardian/2009/dec/21/letter-patriarch-pavle|newspaper=The Guardian|date=21 December 2009}}&lt;/ref&gt; Patriarh Pavle je pozval Beograd, naj Karadžića in Mladića, obtoženih vojnih zločinov, ne izroči [[Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije|Mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije]].&lt;ref&gt;[[#Djukić_2001|Djukić (2001)]], pp. 116, 258&lt;/ref&gt; Skupaj z drugimi izobraženci je podpisal tudi izjavo, v kateri je zahteval njuno pomilostitev.&lt;ref&gt;[[#Perica_2004|Perica (2004)]], p. 173&lt;/ref&gt;

Leta 1998 je patriarha Pavla v Zagreb povabil [[Nadškofija Zagreb|katoliški nadškof]] [[Josip Bozanić]] na mirovne pogovore; več vodilnih članov hrvaških strank in krščanskih skupin mu je takrat očitalo medvojno vlogo njega in Srbske pravoslavne cerkve pri hrvaških uporniških Srbih.{{sfn|Ramet|Pavlaković|2007|p=259}}

Po začetku napotitve Nata na Kosovo junija 1999 so specialne enote norveških vojakov spremljale patriarha Pavla iz Prištine v samostan Pećka patriarhija in sicer kmalu po srbskih grozodejstvih na zadevnem območju ocenjena; ta obisk so kosovski Albanci smatrali za izzivanje in spremstvo je med potjo bilo večkrat napadeno.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.norli.no/webapp/wcs/stores/servlet/ProductDisplay?urlRequestType=Base&amp;catalogId=10051&amp;categoryId=&amp;productId=1085065&amp;errorViewName=ProductDisplayErrorView&amp;urlLangId=-101&amp;langId=-101&amp;top_category=&amp;parent_category_rn=&amp;storeId=10651|title=Generic Application Error Test JSP (Item)|access-date=2014-04-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20160307042943/http://www.norli.no/webapp/wcs/stores/servlet/productdisplay?catalogid=10051&amp;categoryid=&amp;errorviewname=productdisplayerrorview&amp;langid=-101&amp;parent_category_rn=&amp;productid=1085065&amp;storeid=10651&amp;top_category=&amp;urllangid=-101&amp;urlrequesttype=base|archive-date=2016-03-07|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

=== Zadnja leta ===
[[File:Jesse_Flis,_Bishop_Georgije,_Jean_Chrétien_and_Patriarch_Pavle.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;[[Jesse Flis]], [[kanadska škofija|vladika]] [[Georgij Đokić|Georgij]], [[predsednik]] [[Jean Chrétien]], [[Pavel Stojčević|patriarh Pavel]] in [[Škofija Niš|vladika]] [[Irenej Gavrilović|Irenej]] ([[Ottawa]], [[Kanada]].&lt;ref&gt;Od leve na desno: [[Jesse Flis]], zastopnik kanadskog parlamenta, [[Kanadska škofija|kanadski vladika]] [[Georgij Đokić|Georgij]], kanadski predsednik [[Jean Chrétien]], [[Pavel Stojčević|patriarh Pavle]] i [[Škofija Niš|niški vladika]] [[Irenej Gavrilović|Irenej]], poznejši srbski patriarh leta 1994&lt;/ref&gt;]]&lt;/center&gt;
[[File:PatriarhPavle2.JPG|thumb|200px|left|&lt;center&gt;Patriarh Pavel na posvetitvi [[Cerkev sv. Cirila in Metoda, Ljubljana|Cerkve sv. Cirila in Metoda]] v [[Ljubljana|Ljubljani]] ([[Slovenija]], [[2005]]) ]]&lt;/center&gt;
Na njegovo pobudo so bila ustanovljena tri nova semenišča: na [[Cetinje|Cetinju]] (1992), v [[Kragujevac|Kragujevcu]] (2000) in v [[Foča|Foči]] (2001).&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia|title=Pavel (Stojcevic) of Serbia|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=ен|date=14. november 2023|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

Med svojim patrijarševanjem je ozdravil razkol s protikomunistično &quot;Svobodno srbsko pravoslavno Cerkvijo&quot; v Ameriki, kamor je osebno odpotoval. Veliko je k tej &quot;spravi&quot; prispevala tudi sprememba družbene ureditve v Jugoslaviji iz komunistične enostrankarske v večstrankarsko družbeno ureditev. 

Prizadeval si je tudi za izgladitev odnosov z [[Makedonska pravoslavna Cerkev|Makedonsko pravoslavno Cerkvijo]], kar pa je imelo globlje vzroke, saj je šlo za drug narod drugačnega jezika in so se razmere uredile šele pod njegovimi nasledniki s priznanjem makedonske svojeglavnosti ali avtokefalnosti. 

Med svojim služenjem je patriarh Pavel bil gost na sedežu [[Organizacija združenih narodov |Organizacije združenih narodov]] v [[New York|New Yorku]] ter v [[Bela hiša|Beli hiši]] v [[Washington]]u. Obiskal je tudi številne škofije Srbske pravoslavne Cerkve v tujini, predvsem v [[Avstralija|Avstraliji]], [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]], [[Kanada |Kanadi]] in [[Zahodna Evropa|Zahodni Evropi]]. Obiskal je tudi [[Rusija|Rusijo]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=His Holiness Patriarch Pavle of Serbia visits the Russian Orthodox Church |archive-url=https://web.archive.org/web/20160223141226/https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201172/ |archive-date=23 Feb 2016 |url=https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201172/}}&lt;/ref&gt;

Proti koncu svojega življenja se je patriarh vedno bolj omejeval od svojih nekdanjih nacionalističnih drž: nastopil je pravi preobrat. Na splošno so ga pravoslavni verniki začeli gledati kot &quot;živega svetnika&quot; zaradi njegovega preprostega načina življenja, osebne ponižnosti in meniške askeze.&lt;ref&gt;[[Montreal Gazette]]: [https://web.archive.org/web/20091119072921/http://www.montrealgazette.com/news/Known+saint+walks/2227128/story.html Known as 'saint who walks' - Orthodox leader Restored Serb church's prominent role]&lt;/ref&gt;
Vsi srbski pravoslavni škofje, razen patriarha Pavla, so se po svojih škofijah prevažali z „besnimi“ avtomobili. Ko so ga nekoč vprašali, zakaj ni nikoli imel avtomobila, je odgovoril: &quot;Ne bom ga kupil, dokler ne bo imelo avtomobila vsako albansko in srbsko gospodinjstvo na Kosovem.&quot; 

Na vprašanje tujih novinarjev o domnevni podpori pravoslavne Cerkve velikosrbskemu načrtu — s katerim se je devetdesetih let popolnoma strinjal — je Pavel na stara leta odgovarjal&lt;ref&gt;Glede &quot;Velike Srbije&quot; obstaja pri različnih avtorjih več različic, ki se med seboj malce razlikujejo; imajo pa vse v jedru isti nauk: patriarh sicer ne nasprotuje načrtu, vendar nasprotuje, da bi se ta dosegel z zločini ali hudodelstvi.&lt;/ref&gt;:
{|
|-
! Project „Great Serbia“&lt;ref&gt;Srpski Sabor &quot;Dveri&quot;: [http://www.dverisrpske.com/tekst/230 Interview with Patriarch Pavle] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20100318054008/http://www.dverisrpske.com/tekst/230 |date=March 18, 2010 }}, 9 Dec 2007 {{in lang|sr}}&lt;/ref&gt;
! Nacrt „Velika Srbija“ &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/c624nl5j0n7o/lat
|title=Patrijarh Pavle: Monaški život u svetu politike. Monah i moćnici: Patrijarh Pavle i politika |publisher=BBC News na srpskom |author=Nataša Anđelković|place=|language=sr|date=15. november 2024|accessdate=22. julij 2026}}&lt;/ref&gt;
! Načrt „Velika Srbija“
|-
| &lt;blockquote&gt;So I say:&lt;br&gt;„If a [[Great Serbia]] should be held by committing crime, I would never accept it; may Great Serbia disappear, but to hold it by crime - no.&lt;br&gt;If it were necessary to hold only a small Serbia by crime, I would not accept it. May small Serbia disappear, but to hold it by crime - no.&lt;br&gt;And if there is only one Serb, and if I am that last Serb, to hold on by crime - I do not accept.&lt;br&gt;May we disappear, but disappear as humans, because then we will not disappear, we will be alive in the hands of the living God.“
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Meni se pripisuje da vodim Srbe u rat radi održavanja velike Srbije; a ja kažem:&lt;br&gt; „Kada bi velika Srbija trebalo da se održi po cenu nečeg nečovečnog, neljudskog, ja ne bih pristao.&lt;br&gt;„Ne bih pristao po tu cenu da se održi ni mala Srbija.&lt;br&gt;Kad bi po cenu neljudskog, nečovečnog, trebalo da se održi poslednji Srbin, i kad bih ja bio taj Srbin, ne bih pristao. &lt;br&gt;Nama je bolje da nestanemo kao ljudi, nego da opstanemo, biološki da preživimo kao zločinci i neljudi“.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://dusanpopovic.com/2009/11/patrijarh-pavle-anegdote-citati/|title=Patrijarh Pavle – anegdote, citati, izreke, poruke, pouke|publisher=Duletov pogled na svet|author=Dušan Popović|place=|language=sr|date=18. november 2009|accessdate=24. julij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Meni očitajo, da vodim Srbe v vojno zaradi ohranitve velike Srbije; jaz pa pravim:&lt;br&gt;„Če bi se ’Velika Srbija’ morala ohraniti z zločinom, tega ne bi nikoli sprejel; naj Velika Srbija izgine, ampak da bi se držala z zločinom - ne.&lt;br&gt;Če bi bilo treba s zločinom obdržati le ’Malo Srbijo’, tega ne bi sprejel. Naj Mala Srbija izgine, ampak da bi se obdržala z zločinom - ne.&lt;br&gt;In če bi bil samo en Srb, in če bi bil jaz ta zadnji Srb, ki pa bi se ohranil z zločinom - tega ne bi sprejel.&lt;br&gt;Naj izginemo, ampak da izginemo kot ljudje, ker potem ne bomo izginili, ampak bomo živeli v rokah živega Boga.“
&lt;/blockquote&gt;
|}
&quot;Po vojni je Pavel odšel na Hrvaško, da bi se srečal s predsednikom [[Franjo Tuđman|Franjom Tuđmanom]], ko je ta dejal, da bi morali biti Srbi zgledni državljani Hrvaške, ki je njihova domovina.&quot; .&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/c624nl5j0n7o/lat
|title=Patrijarh Pavle: Monaški život u svetu politike. Monah i moćnici: Patrijarh Pavle i politika |publisher=BBC News na srpskom |author=Nataša Anđelković|place=|language=sr|date=15. november 2024|accessdate=22. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Obiski in srečanja ===
[[File: Путин в Сарове (2003).jpg|thumb|200px|left|&lt;center&gt;V [[Rusija|ruskem]] [[Sarov]]u se je Pavel udeležil slovesnosti ob 100-letnici kanonizacije sv. [[Serafim Sarovski|Serafima Sarovskega]].&lt;ref&gt;Pri tej slovesnosti 31. julija 2003 so bili navzoči tudi drugi patriarhi in ruski predsednik [[Putin]]&lt;/ref&gt; ]]&lt;/center&gt;

[[File:Novi-Sad ekumena.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;Z blagoslovom [[Pavel Stojčević|patriarha Pavla]] je v [[Vojvodina|Vojvodini]]  potekalo [[ekumenizem|ekumensko]] romanje ([[2006]])&lt;ref&gt;Med tem romanjem so udeleženci obiskali središča glavnih krščanskih skupnosti v deželi pod vodstvom [[Nadškofija Beograd|beograjskega nadškofa]] [[Stanislav Hočevar|Stanislava]] in [[Škofija Novi Sad|novosadskega škofa]] [[Irenej Bulović|Ireneja]]&lt;/ref&gt;]]&lt;/center&gt; 
Patriarh Pavel je obiskal več pravoslavnih narodnih cerkva. Njega in SPC pa je obiskalo več pravoslavnih poglavarjev; med drugimi [[Ruska pravoslavna cerkev|ruski patriarh]] [[Aleksej Ridiger|Aleksej]]&lt;ref&gt;Patriarh Aleksej II. ({{lang-ru| Патриарх Алексий II}}; posvetno ime Aleksej Mihajlovič Ridiger {{lang-ru| Алексе́й Миха́йлович Ри́дигер}}; 23. februar 1929 – 5. december 2008) je bil 15. patriarh moskovski in vse Rusije ter primas Ruske pravoslavne cerkve. Izvoljen za moskovskega patriarha leta 1990, osemnajst mesecev pred razpadom Sovjetske zveze, je postal prvi ruski patriarh v posovjetskem obdobju.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;BN&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.orthodox.ee/indexeng.php?d=history/palex|title=Patriarch Alexy II of Moscow and All Russia Biographical note|access-date=6 December 2008|publisher=orthodox.ee|archive-url=https://web.archive.org/web/20081208203344/http://www.orthodox.ee/indexeng.php?d=history%2Fpalex|archive-date=8 December 2008|url-status=live}}&lt;/ref&gt;[[Carigrajski patriarhat|carigrajski patriarh]] [[Bartolomej Arhontonis|Bartolomej]] in več drugih voditeljev vzhodnih svojeglavnih pravoslavnih cerkva. 

Obiskal je [[Rusija|Rusijo]] — kot pred njim že nekateri cerkveni poglavarji SPC — v zvezi s proslavami svetega [[Serafim Sarovski|Serafima Sarovskega]] v letu 2003. Pavel pa je bil prvi srbski patriarh, ki je obiskal ZDA leta 1992 in Avstralijo leta 2004. Pred njim je ZDA obiskal patriarh German, ki pa je bil takrat še škof. 

Takoj po svoji izvolitvi je Pavel dejal, da ne bi imel nič zoper papežev obisk; tega pa ni nikoli več ponovil, najbrž zaradi nasprotovanja Svetega sinoda in drugih škofov. Obiskal pa je on sam [[Papež Janez Pavel II.|Papeža Janeza Pavla Velikega]] 1991 in je bil tako doslej prvi srbski patriarh, ki se je srečal s papežem. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia|title=Pavel (Stojcevic) of Serbia|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=ен|date=14. november 2023|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

Patriarh Pavel se je pogostoma srečeval z beograjskim nadškofom, Slovencem [[Stanislav Hočevar|Stanislavom Hočevarjem]]. Kako dobre odnose in željo po krščanski enotnosti sta gojila oba, je izpovedal Hočevar pred svojim odhodom iz Belega mesta v zasluženi pokoj:
{|
|-
! Patrijarh Pavle — nadahnuta duša&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://nova.rs/vesti/politika/oprostajni-intervju-stanislav-hocevar-patrijarh-pavle-je-bio-nadahnuta-dusa-tesko-mi-je-bilo-posle-ubistva-djindjica/|title=OPROŠTAJNI INTERVJU Stanislav Hočevar: Patrijarh Pavle je bio nadahnuta duša, teško mi je bilo posle ubistva Đinđića|publisher=nova.rs|author=Nataša Korlat|place=Beograd|language=sr|date=17. december 2022|accessdate=27. Julij 2026}}&lt;/ref&gt;
! Patriarh Pavel — navdihnjena duša
|-
| &lt;blockquote&gt; Mogu da kažem da smo sa patrijarhom Pavlom bili baš u nekoj unutrašnjoj sinergiji. Kad je već bio bolestan, nemoćan… on mi je izražavao tolike unutrašnje svoje čežnje, upravo po jedinstvu. Nijedan drugi dosadašnji poglavar, niti u pravoslavnoj niti u protestanstkoj niti u katoličkoj crkvi nije tako, a već je bio skoro na samrti, ispovedao “Bože zašto još nismo još jedno, zašto smo još uvek podeljeni”. To je bila Duhom Svetim nadahnuta duša.&lt;br&gt;Kada je došlo do susreta naše biskupske konferencije sa svetim Sinodom, pa smo sami u kolima išli iz jedne crkve u drugu, govorio mi je kako bi voleo ako bi mogli više napraviti, ali da mora slušati svoje episkope. Videlo se da je u njemu bila izvanredno velika čežnja za sve boljim odnosima, ali je ujedno jako možda, čak i previše, respektovao mišljenje, ostalih episkopa.
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Lahko rečem, da sva bila s patriarhom Pavlom v nekakšnem notranjem sozvočju. Ko je bil že bolan, šibek ... mi je izrazil toliko svojih notranjih hrepenenj, ravno po enotnosti. Noben drug dozdajšnji poglavar, ne v pravoslavni ne v protestantski ne v katoliški Cerkvi, ni tako izpričeval, a bil je že skoraj na smrtni postelji: &quot;O Bog, zakaj še nismo eno, zakaj smo še vedno razdeljeni&quot; To je bila duša, navdihnjena od Sv!etega Duha.&lt;br&gt;Kadar je prihajalo do srečanja naše škofovske konference s svetim sinodom, pa sva bila sama v avtu, ko sva se vozila iz ene cerkve v drugo, mi je govoril, kako bi rad napravil več, vendar da mora ubogati svoje škofe. Videlo se je, da ga je prežemalo izredno veliko hrepenenje po vedno boljših odnosih, a hkrati zelo, morda celo preveč, spoštovanje do mnenja drugih škofov.
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Njegova dela ===
# ''Devič, Samostan sv. Joanikija Devičkega'' (1989).
# ''Vprašanja in odgovori cerkvenemu berilu'' (1988). 
#Zadnjih 20 let je bil odgovoren za rubriko v „Glasniku srbskega patriarhata“, znano kot ''Vprašanja in odgovori '', ki obravnava liturgična in zakramentalna vprašanja. 
#Po njegovem prizadevanju je Sveti sinod izdal novo različico ''Srbljaka'' (1968). 
#Upravljal je tudi ponatis bogoslužnih spisov ''Krščanski prazniki '' M. Skabalanovića, ki so bili prvotno objavljeni v Kijevu leta 1915 v šestih zvezkih. 
#Največji prispevek pa je bil prevod ''Nove zaveze'', objavljen leta 1984 pod njegovim nadzorom. To je bil prvi uradni srbski prevod [[Nova zaveza|Nove zaveze]], ki ga je odobrila Srbska pravoslavna cerkev.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia|title=Pavel (Stojcevic) of Serbia|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=en|date=14. november 2023|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;
#Napisal je še druga skripta in knjige. Predaval je [[cerkvena glasba|cerkveno glasbo]] ter [[cerkvenoslovanščina|cerkvenoslovanščino]].&lt;ref&gt;[[Radio Television of Serbia|RTS]]: [http://www.rts.rs/page/stories/sr/story/125/Dru%C5%A1tvo/299551/%C5%BDivot+po+jevan%C4%91elju.html Život po jevanđelju (''Life according to the Gospel'')], 15. november 2009&lt;/ref&gt;

=== Dela o njem ===
#Јован Јањић: ''Патриарх Сербский Павел (Стойчевич): Будимо људи живот и реч патријарха Павла''&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://azbyka.ru/otechnik/Pavel-Stojchevich/budimo-ludi-zhivot-i-rech-patrijarha-pavla/|title=Будимо људи живот и реч патријарха Павла - Патриарх Сербский Павел (Стойчевич) - читать, скачать|publisher=azbyka.ru|author=Jovan Janjić|place=|language=sr|date=|accessdate=31. julij 2026}}&lt;/ref&gt;
#Jovan Janjić: ''Budimo ljudi!'' Večernje novosti 2006. NAJPOTPUNIJE delo o patrijarhu Pavlu pod naslovom &quot;Budimo ljudi - život i misli patrijarha Pavla&quot; čiji je autor Jovan Janjić. Reč je o dve Janjićeve knjige u jednoj: &quot;Budimo ljudi - život i reč patrijarha Pavla&quot; i &quot;Budimo ljudi - pouke i poruke patrijarha Pavla&quot;.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.knjizara.com/knjige/knjiga-budimo-ljudi-jovan-janjic-35211|title=Knjiga: BUDIMO LJUDI - Jovan Janjić |publisher=Prva srpska online knjižara|author=Jovan Janjić|place=Beograd|language=sr|date=2006|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;
#Snežana Milković: ''&quot;Moj deda patrijarh Pavle&quot;''. Beograd, &quot;Ethos&quot; 2015.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/217182/kako-je-unuka-patrijarha-pavla-govorila-o-njemu|title= Kako je unuka patrijarha Pavla govorila o njemu. Unuka patrijarha Pavla je od njega naučila najvažniju životnu lekciju: Ono što je otkrila o njemu tera suze na oči|publisher=stil.kurir.rs|author=Milica Krajnović|place=Beograd|language=sr|date=22. februar 2024|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;
#Đorđe Randelj: ''“Patrijarh Pavle – svetac kojeg smo poznavali”''. Prometej, Novi Sad 2014.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://infoprijedor.ba/knjiga-o-patrijarhu-pavlu-autenticno-svjedocanstvo-o-zivotu-svetog-covjeka/|title=Knjiga o patrijarhu Pavlu - autentično svjedočanstvo o životu svetog čovjeka|publisher=infoprijedor.ba|author=Dragan Stojnić|place=Prijedor|language=bs|date=24. januar 2020|accessdate=31. julij 2026}}&lt;/ref&gt;
#Епархија бачка: ''Биографија Његове Светости Патријарха српског Господина Павла''. Београд, 2009.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://eparhijabacka.info/arhiva/eparhija-backa.rs/sr/novosti/biografija-negove-svetosti-patrijarha-srpskog-gospodina-pavla.html|title=Биографија Његове Светости Патријарха српског Господина Павла|publisher=eparhija-backa.rs|author=|place=Novi Sad|language=sr|date=13. november 2009|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

== Smrt in spomin ==
=== Bolezen ===
Visoka starost in prirojena telesna šibkost sta prispevali svoje in tako si je pri padcu v svojem bivališču poškodoval kolk ter bil 8. decembra 2005 sprejet na zdravljenje na VMA, kjer si je kmalu opomogel in se vrnil na patriarhijo. Pred Veliko nočjo 2006 se je med kopanjem oparil z vročo vodo, zato se je vrnil nazaj v bolnico, kjer si je hitro opomogel in se po praznikih vrnil k svojim vsakdanjim dolžnostim.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.politika.rs/rubrike/tema-dana/Zivotom-svedochio-jevandjelje.sr.html| archiveurl = https://web.archive.org/web/20120119062335/http://www.politika.rs/rubrike/tema-dana/Zivotom-svedochio-jevandjelje.sr.html| archivedate=19. januar 2012| title = Животом сведочио јеванђеље („Политика“, 16. новембар 2009) | publisher = Politika.rs |date=| accessdate=27. april 2012}}&lt;/ref&gt;

Sveti sinod SPC je 27. aprila 2007 sporočil, da je zaradi patriarhove starosti in bolehanja za „varuha prestola“ — ki je začasno prevzel patriarhove dolžnosti — imenoval [[Škofija Zagreb-Ljubljana|zagrebško-ljubljanskega metropolita]] [[Jovan Pavlović|Jovana Pavlovića]], medtem ko je patriarh Pavel okreval v [[Bolnišnica sv. Sava, Beograd|Bolnišnici sv. Sava]] na Nemanjini 2 nad staro glavno Železniško postajo. 1. maja je bil odpuščen in se je 14. maja vrnil k svojim dolžnostim. Zdravje pa se mu je spet poslabšalo in je bil priklenjen na invalidski voziček. 

13. novembra 2007 je izčrpan in s hudo pljučnico zopet sprejet na zdravljenje na [[Vojaška medicinska akademija, Beograd|Vojaško medicinsko akademijo]], medtem ko je bil kot najstarejši član sinoda izvoljen za opravljanje patriarhovih dolžnosti črnogorsko-primorski metropolit [[Amfilohij Radović]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Amfilohije: I am merely patriarch's assistant |url=http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2007&amp;mm=11&amp;dd=15&amp;nav_id=45439 |date=15 November 2007 |publisher=[[b92]] |access-date=10 July 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20071117011804/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2007&amp;mm=11&amp;dd=15&amp;nav_id=45439 |archive-date=17 November 2007 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;san&quot;&gt;{{navedi splet | last = Isailović | first = D. | url = http://www.pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/87186/Preminuo+u+snu%3A+Patrijarh+srpski+Pavle%2C+umro+ju%C4%8De+u+96.+godini.html | title = Преминуо у сну („Прес“, 16. новембар 2009) | language = српском | publisher = Pressonline.rs | date = 15. 10. 2009. | accessdate = 27. april 2012| archive-date = 12. januar 2010 | archive-url = https://web.archive.org/web/20100112073036/http://www.pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/87186/Preminuo+u+snu:+Patrijarh+srpski+Pavle,+umro+ju%C4%8De+u+96.+godini.html | url-status =  }}&lt;/ref&gt; Tam je nato bil dve leti v bolniški oskrbi vse do svoje smrti.&lt;ref&gt;{{navedi splet | author = Д. Давидов-Кесар | url = http://www.politika.rs/rubrike/Drustvo/Kako-je-patrijarh-proveo-dve-godine-na-VMA.sr.html | title = Како је патријарх провео две године на ВМА („Политика“, 17. новембар 2009) | publisher = Politika.rs | date = 17. november 2009| accessdate = 27. april 2012 | archive-date = 20. januar 2012 | archive-url = https://web.archive.org/web/20120120215048/http://www.politika.rs/rubrike/Drustvo/Kako-je-patrijarh-proveo-dve-godine-na-VMA.sr.html | url-status = live }}&lt;/ref&gt;

20. novembra 2007 je bilo objavljeno, da je njegovo življenje ogroženo. 17. maja 2008 je Sveti sinod prevzel vse patriarhove dolžnosti zaradi njegove opravilne nezmožnosti.&lt;ref&gt;[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&amp;mm=05&amp;dd=17&amp;nav_id=50312 ''SPC relieves Patriarch of duties''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080518105303/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&amp;mm=05&amp;dd=17&amp;nav_id=50312 |date=18. maj 2008}}, 17. maj 2008&lt;/ref&gt; 

12. oktobra 2008 je Pavel zaradi vsestranskega pešanja zaprosil Sveti sinod, naj sprejme njegov odstop.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Patriarch's resignation &quot;no done deal&quot; |url=http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&amp;mm=10&amp;dd=27&amp;nav_id=54526 |date=27 October 2008 |publisher=[[b92]] |access-date=10 July 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110608081524/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&amp;mm=10&amp;dd=27&amp;nav_id=54526 |archive-date=8 June 2011 }}&lt;/ref&gt; Sveti sinod je 11. novembra 2008 zavrnil njegovo prošnjo in ga prosil, naj na dolžnosti ostane dosmrtno.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Pavle remains Serbian patriarch |url=http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?mm=11&amp;dd=11&amp;yyyy=2008 |date=11 November 2008 |publisher=[[b92]] |access-date=10 July 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110608081540/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?mm=11&amp;dd=11&amp;yyyy=2008 |archive-date=8 June 2011 }}&lt;/ref&gt;

=== Smrt in pogreb ===
[[File:Rakovica_03.jpg|thumb|left|200px|&lt;center&gt;Skromen patriarhov grob na pokopališču poleg cerkve [[Samostan Rakovica|Samostana Rakovice]]]]&lt;/center&gt;

[[File:Sahrana patrijarha Pavla5.JPG|thumb|right|200px|&lt;center&gt;Poslednje slovo cerkvenih dostojanstvenikov pred &quot;Saborno cerkvijo&quot;]]&lt;/center&gt;
[[File:Sahrana patrijarha Pavla11.JPG|thumb|right|200px|&lt;center&gt;Na poslednji poti ga je v [[Beograd]]u pospremilo okrog 600.000 žalujočih]]&lt;/center&gt;
[[File:Sahrana_patrijarha_Pavla9.JPG|thumb|right|200px|&lt;center&gt;Predsednik [[kardinalski zbor|kardinalskega zbora]] [[Angelo Sodano]], katoliški škofje in drugi predstavniki [[Rimskokatoliška Cerkev|Katoliške Cerkve]]&lt;ref&gt;https://dnevnik.hr/vijesti/svijet/tisuce-srba-se-oprasta-od-patrijarha-pavla.html&lt;/ref&gt;
]]&lt;/center&gt;

Patriarh Pavel je bil sedaj najstarejši med vsemi živečimi [[Vzhodna pravoslavna cerkev|pravoslavnimi]] patriarhi. Bil je velik častilec svojega soimenjaka [[Sveti Pavel|apostola Pavla]], čigar besede je pogostoma navajal in izražal občudovanje nad njegovim apostolskim žarom.

Umrl je 15. novembra 2009, po več kot dveh letih zdravstvene nege na novi VMA.&lt;ref&gt;{{navedi novice|agency=Associated Press |title=Serb Patriarch Pavle dies at the age of 95 |work=[[Kathimerini]] |place=IHT edition |date=16. november 2009|page=2 |url=http://www.ekathimerini.com/4dcgi/_w_articles_world_2_16/11/2009_112448 |access-date=16. november 2009|url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20150403134606/http://www.ekathimerini.com/4dcgi/_w_articles_world_2_16/11/2009_112448 |archive-date=3. april 2015}}&lt;/ref&gt;Ljudje so se lahko poklonili njegovemu truplu v [[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Stolnici svetega nadangela Mihaela v Beogradu]].&lt;ref&gt;[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&amp;mm=11&amp;dd=16&amp;nav_id=63065 Serbia observes first day of mourning] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110608081557/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&amp;mm=11&amp;dd=16&amp;nav_id=63065 |date=8. junij 2011}}, 16. november 2009&lt;/ref&gt; Sveto mašo za pokoj njegove duše je 19. novembra v „Saborni crkvi“ vodil ekumenski patriarh Bartolomej I., pogrebna slovesnost je bila pred [[Cerkev sv. Save, Beograd|Cerkvijo svetega Sava]], a pokopan je bil istega dne v [[Samostan Rakovica|Samostanu Rakovica]].&lt;ref&gt;[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&amp;mm=11&amp;dd=15&amp;nav_id=63054 ''Patriarch Pavle to be laid to rest on Thursday''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091121055749/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&amp;mm=11&amp;dd=15&amp;nav_id=63054 |date=21. november 2009}}, 15. november 2009&lt;/ref&gt; Pogreba so se udeležili poleg stotisočglave množice vernikov, duhovnikov in škofov tudi carigrajski ekumenski patriarh [[Bartolomej Arhontonis|Bartolomej]], romunski patriarh [[Danijel Ciobotea|Danijel]], beloruski metropolit [[Filaret Vahromejev|Filaret]] Minska in Slutska, albanski nadškof [[Anastazij Jannulatos|Anastazij]] iz Tirane, metropolit [[Krištof Pulec|Krištof]] iz Prage in rimskokatoliški kardinal [[Angelo Sodano]].&lt;ref&gt;[[B92]]: [http://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2009&amp;mm=11&amp;dd=17&amp;nav_id=393048 Ko sve dolazi na sahranu patrijarha (''Who comes to the funeral of the patriarch'')], 17. november 2009 {{in lang|sr}}&lt;/ref&gt;

Ocenjujejo, da se je njegovega pogreba udeležilo okrog 600.000 ljudi.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.biografija.org/religija/pravoslavlje/pavle-patrijarh-srpski/#google_vignette|title=Pavle (patrijarh srpski) Biografija |publisher=Biografije Poznatih|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=28. februar 2019|accessdate=25. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

Srbska vlada je zaradi smrti patriarha Pavla razglasila tri dni državnega žalovanja,&lt;ref&gt;[http://www.focus-fen.net/index.php?id=n200477 Serbia announced three days of mourning over Patriarch Pavle death] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20120223233800/http://www.focus-fen.net/index.php?id=n200477 |date=23. februar 2012}}&lt;/ref&gt; medtem ko so Republika Srbska, mesto Beograd in okrožje Brčko dan pogreba razglasili za uradni dan žalovanja.&lt;ref&gt;[[Government of Republika Srpska]] official site: [http://www.vladars.net/sr-SP-Cyrl/Vlada/media/vijesti/Pages/Dan_zalosti_zbog_smrti_Njegove_svetosti_patrijarha_srpskog_Pavla.aspx Влада прогласила дан жалости због смрти патријарха српског Павла (''The government declared a day of mourning for the death of the Serbian Patriarch Pavle'')], 16. november 2009 {{in lang|sr}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://www.bdcentral.net/Members/gradonacelnik/Vijesti/s-a-o-p-c-e-nj-e-z-a-j-a-v-n-o-s-t/ Градоначелник Брчко дистрикта БиХ донио је одлуку о проглашењу Дана жалости у Брчко дистрикту БиХ у четвртак, 19. новембра поводом смрти поглавара Српске православне цркве, патријарха српског, господина Павла.] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20100613111152/http://www.bdcentral.net/Members/gradonacelnik/Vijesti/s-a-o-p-c-e-nj-e-z-a-j-a-v-n-o-s-t/ |date=13. junij 2010 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[[RTV Studio B|Studio B]]: [http://www.studiob.rs/info/vest.php?id=44657 Četvrtak dan žalosti u Beogradu (''Thursday a day of mourning in Belgrade'')] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091119055601/http://www.studiob.rs/info/vest.php?id=44657 |date=19. november 2009}}, 17. november 2009&lt;/ref&gt; Predsednik [[Boris Tadić]] je dejal, da je patriarhova smrt &quot;nepopravljiva izguba za ves srbski narod&quot;.&lt;ref&gt;[[Manila Bulletin]]: [http://www.mb.com.ph/node/229751/ ''Serbian Orthodox Church patriarch Pavle dies''], 16. november 2009&lt;/ref&gt;

Sožalje so izrazili mnogi državni in verski voditelji, zlasti pravoslavni patriarhi, kakor tudi [[papež Benedikt XVI.]]&lt;ref&gt;[[Press (Belgrade newspaper)|Press]]: [http://www.pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/87729/Papa+Benedikt+XVI+izrazio+sau%C4%8De%C5%A1%C4%87e+zbog+smrti+patrijarha.html Papa Benedikt XVI izrazio saučešće zbog smrti patrijarha (''Pope Benedict XVI expressed his condolences for the death of Patriarch'')], 18. november 2009 {{in lang|sr}}&lt;/ref&gt;; poleg tega pa še posebej katoliška, judovska in muslimanska skupnost v Republiki Srbiji.&lt;ref&gt;[http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&amp;mm=11&amp;dd=16&amp;nav_id=63074 Religious leaders react to patriarch's passing] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091119103500/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&amp;mm=11&amp;dd=16&amp;nav_id=63074 |date=19. november 2009}}&lt;/ref&gt;

=== Oporoka ===
Patriarh Pavel je v oporoki svojo zapuščino namenil Srbski pravoslavni cerkvi in svoji najbližji družini, otrokom svojega brata Dušana. Osebno uro in budilko je patriarh zapustil svojemu nečaku Gojku Stojčeviću in njegovi sestri Nadi.

V oporoki je patriarh zapisal tudi, da želi biti pokopan v samostanu Rakovica, njegova želja pa je bila, da bi pogrebni obred potekal v novi cerkvi svetega Sava na Vračarju. Oporoka je sicer tajna in ni dolga. Kot je znano iz naslednjih dogodkov, so mu vse te želje izpolnili.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.magazin.novosti.rs/sr/zanimljivosti/vesti/vest/vek-od-rodenja-patrijarha-pavla-otkrivene-tajne-iz-njegovog-zivota-pogledajte-sta-je-napisao-u-testamentu/1549723|title=VEK OD ROĐENJA PATRIJARHA PAVLA: Otkrivene tajne iz njegovog života - pogledajte šta je napisao u testamentu. Milione ostavio crkvi.|publisher=magazin.novosti.rs|author=I.Č.|place=|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=25. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Nagrade in priznanja ===
# [[File:BIH Order of the Republic of Srpska sash ribbon.svg|70x70px]] [[Red Republike Srbske|Red Republike Srbske na ogrlici]], 2009.&lt;ref&gt;{{navedi splet |date=2015-01-13 |title=РТС :: Орден за патријарха Павла |url=http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/%D0%94%D1%80%D1%83%D1%88%D1%82%D0%B2%D0%BE/72790/%D0%9E%D1%80%D0%B4%D0%B5%D0%BD+%D0%B7%D0%B0+%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B0+%D0%9F%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B0.html |access-date=2024-11-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150113155323/http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/%D0%94%D1%80%D1%83%D1%88%D1%82%D0%B2%D0%BE/72790/%D0%9E%D1%80%D0%B4%D0%B5%D0%BD+%D0%B7%D0%B0+%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B0+%D0%9F%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B0.html |archive-date=13 January 2015 }}&lt;/ref&gt;
# [[File:SRB-SHS-YUG Orden Karađorđeve zvezde VKrst BAR.svg|70px]] [[Red Karađorđeve zvezde]], 2007.
# [[Nagrada Nadarbine Enotnost pravoslavnih narodov]], 2002.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201222/|title=Awards of the Unity of Orthodox Nations International Foundation|archive-url=https://web.archive.org/web/20160223141812/https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201222/|archive-date=23 Feb 2016}}&lt;/ref&gt;
#Častni doktorat iz teologije, 1988. Za njegovo potrpežljivo in pomembno delovanje na področju teologije mu je to priznanje podelila Beograjska teološka fakulteta “Sveti Sava”.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia|title=Pavel (Stojcevic) of Serbia|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=en|date=14. november 2023|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Spominska znamka ===
[[File:RS026-14.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;Spominska znamka v čast patriarhu Pavlu]]&lt;/center&gt;

Srbska pošta je 11. septembra 2014 izdala spominsko znamko v čast patriarhu Pavlu ob stoletnici njegovega rojstva. Ravnatelj &quot;Pošte Srbije&quot; [[Milan Krkobabić]] je ob predstavitvi znamke v Muzeju PTT izjavil, da je patriarh Pavel velika zgodovinska osebnost in če bi se vsi trudili živeti vsaj malo po njegovih besedah in zgledih, bi bilo vsem bolje.
Slovesnosti se je udeležil tudi [[Irenej Gavrilović|patriarh Irenej]], ki je dejal, da je bil Pavel človek ljudstva za ljudstvo, dostopen vsem.
Pravosodni minister [[Nikola Selaković]] pa je dejal, da je bil patriarh eden tistih velikih mož, ki jih je imela Srbija v težkem zadnjem desetletju 20. stoletja in ki so Srbijo popeljali v 21. stoletje.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/1510483/marka-sa-likom-patrijarha-pavla|title=100 GODINA OD ROĐENJA: Marka sa likom patrijarha Pavla |publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=15. avgust 2014|accessdate=1. junij 2017}}&lt;/ref&gt;

Poštna znamka [[Boban Savić|Bobana Savića]] &quot;100 let od rojstva srbskega patriarha Pavla&quot; je bila natisnjena v nakladi 25.000 izvodov in je bila puščena v notranji promet skupaj s priložnostno ovojnico.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.spc.rs/sr/poshtanska_marka_povodom_100godishnjice_patrijarha_pavla |title=Поштанска марка поводом 100-годишњице Патријарха Павла (СПЦ, 15. август 2014) |access-date=18. avgust 2014 |archive-date=19. avgust 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140819082654/http://www.spc.rs/sr/poshtanska_marka_povodom_100godishnjice_patrijarha_pavla |url-status= }}&lt;/ref&gt; 

Takrat je bila razstavljena tudi njegova osebna knjižnica.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.b92.net/kultura/vesti.php?nav_category=1087&amp;yyyy=2014&amp;mm=09&amp;dd=08&amp;nav_id=897266 |title=Изложба личне библиотеке патријарха Павла (Б92, 8. септембар 2014) |access-date=9. september 2014 |archive-date=10. september 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140910142031/http://www.b92.net/kultura/vesti.php?nav_category=1087&amp;yyyy=2014&amp;mm=09&amp;dd=08&amp;nav_id=897266 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

== Ocena ==
[[File:Wiki Šumadija XVI Crkva Uspenja Presvete Bogorodice (Mladenovac) 012.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;Spomenik patriarhu Pavlu pri &quot;Cerkvi Uspenja presvete Bogorodice v [[Mladenovac|Mladenovcu]]&quot;]]&lt;/center&gt;
Patriarh Pavel velja za najbolj skromnega patriarha, ki je hodil peš in uporabljal javni prevoz. Živel je v skladu s krščanskim naukom; nikoli ni imel avtomobila ali telefona, nikoli ni gledal televizije, nikoli ni bral časopisja.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/lifestyle/zivot/1456441/oatrijarh-pavle-sok-od-koprive|title= Patrijarh Pavle je pio sok od opasne biljke od koje beži i grom: tvrdio je da može da IZLEČI mnoge boljke. On je znao sve lekovite biljke koje postoje u prirodi, te je celog svog života samo njih koristio za zdravlje.|publisher=espreso.co.rs|author=Uredništvo|place=Beograd|language=sr|date=21. maj 2024|accessdate=17. julij 2026}}&lt;/ref&gt; Glede gledanja dnevnih novic je menil, da bodo tako ali tako prišle do njega. Glede telefona je govoril: &quot;Kdor me potrebuje, naj mi sporoči!&quot; Imel je zelo rad ljudi, ni pa maral lenuhov in [[kajenje|kadilcev]]. Gradil je hiše za revne s Kosova. Bil je skop do sebe in radodaren pri pomoči drugim v preizkušnji, stiski in trpljenju.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/drustvo/1457383/patrijarh-pavle-anegdote|title=Anegdote iz života patrijarha Pavla koje malo ko zna: &quot;STANITE! NEKA VAM JE BOG NA POMOĆI&quot;: Ova anegdota iz života patrijarha Pavla i danas se prepričava. Patrijarh Pavle – skromni čovek iz kojeg je progovarala mudrost|publisher=espreso.co.rs|author=Uredništvo|place=Beograd|language=sr|date=24. maj 2024|accessdate=17. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

Vsako jutro je služil bogoslužje v patrijaršiji in prejemal obhajilo, vsak večer pa je bil skupaj z drugimi duhovniki v koru na večernicah v stolnici. Vedno je s seboj nosil Sveto pismo in molitvenik. Živel je asketsko življenje, sam je šival in popravljal oblačila in obutev ter opravljal druga obrtniška dela v patriarhatu. Vse je lahko popravil sam, pa naj bodo to čevlji, očala, žaluzije. Kuhal je, šival in nobeno fizično delo mu ni bilo tuje ali težko.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/3118789/patrijarh-pavle-je-svako-jutro-prao-stepeniste-patrijarsije-i-nikad-nije-gledao-tv-na-pitanje-zasto-dao-je-odgovore-vredne-divljenja|title= PATRIJARH PAVLE JE SVAKO JUTRO PRAO STEPENIŠTE PATRIJARŠIJE, I NIKAD NIJE GLEDAO TV! Na pitanje ZAŠTO, dao je odgovore vredne divljenja!|publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=11. september 2018|accessdate=14. avgust 2026}}&lt;/ref&gt;

V dveh desetletjih njegovega patijarševanja se je Jugoslavija razpadla, Beogradu so bile uvedeni kazneni ukrepi, NATO je posredoval za konec bratomorne vojne z bombardiranjem, padel je režim Slobodana Miloševića, a Kosovo je razglasilo neodvisnost. Pavel osebno ni iskal političnega delovanja in je bil proti kakršnikoli politiki, vendar se ji ni mogel izmuzniti, kajti politika mu je neprestano tesno sledila za petami. Njegove izjave in ravnanja na političnem področju so njegova šibka stran; močan pa je v osebni askezi, skromnosti in duhovnih spodbudah, ki so osredinjene v geslu &quot;Bodimo ljudje!&quot; 

Ob nastopu svoje službe je dejal: »Naša prisega je, da nobenega otroka ne bomo spravili v jok, ker je druge vere ali naroda.« Kritiki pa so ga vendarle obtoževali, da ni zajezil trdega toka med pravoslavnimi škofi in duhovniki, ki so podpirali srbske polvojaške tolpe v osvajalni vojni proti katoliškim Hrvatom in muslimanskim Bošnjakom.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/c624nl5j0n7o/lat|title=Patrijarh Pavle: Monaški život u svetu politike. Monah i moćnici: Patrijarh Pavle i politika |publisher=BBC News na srpskom |author=Nataša Anđelković|place=|language=sr|date=15. november 2024|accessdate=22. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

Zgodovinarji mu štejejo v dobro, da je svoje rojake pozival, da morajo biti ljudje. Pričakovali pa so od vrhovnega verskega poglavarja veliko več: predvsem nepristransko držo ob Razpadu Jugoslavije, nedvoumen poziv k mirnemu reševanju sporov, prenehanju „etničnega čiščenja“, kakor tudi jasno obsodbo zločinov, ki so jih počenjali njegovi rojaki ob napadih na svoje sosede. Pogrešajo v časih krivičnosti nedvoumno zahtevo po pravičnosti, ki bi obsodila osvajalno vojno ter njene spremljevalce: &quot;etnično čiščenje&quot;, množična posiljevanja, ropanja in umore, pa tudi uničevanja verskih in kulturnih stavb ter infrastrukture.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/176063/patrijarh-pavle-i-danas-bi-porucio-da-budemo-ljudi/vest|title=Patrijarh Pavle i danas bi poručio da budemo ljudi. Šta bi danas poručio patrijarh Pavle narodu u Srbiji i svetu: Tu poruku nam je rekao devedesetih, a danas bi je ponovio|publisher=24sedam.rs|author=Radovan Marković|place=Beograd|language=sr|date=15. november 2022|accessdate=24. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

Poznavalci ga imajo za mirotvorca ne le glede cerkvenih razkolov znotraj SPC, ampak tudi v zvezi z reševanjem sporov na političnem področju v zvezi z razpadanjem ali razbijanjem Jugoslavije devetdesetih let prejšnjega stoletja. To drugo na začetku njegove službe ni bilo opazno, vendar je prihajalo vedno bolj do izraza proti koncu njegovega življenja — zlasti v zaupnih zasebnih pogovorih — in ga zato imajo za „Patriarha miru“.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://crkvenestudije-churchstudies.com/index.php/studies/article/view/661|title=THE PATRIARCH OF SERBIA PAUL (STOJČEVIĆ, 1914-2009). THE PATRIARCH OF PIECE * Vol 2 No 16 (2019): CHURCH STUDIES 16/2 (2019)|publisher=crkvenestudije-churchstudies.com|author=Атанасије Атанасиадис/Atanasije Atanasiadis|place=Atene|language=en|date=2019|accessdate=26. julij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://nova.rs/vesti/politika/oprostajni-intervju-stanislav-hocevar-patrijarh-pavle-je-bio-nadahnuta-dusa-tesko-mi-je-bilo-posle-ubistva-djindjica/|title=OPROŠTAJNI INTERVJU Stanislav Hočevar: Patrijarh Pavle je bio nadahnuta duša, teško mi je bilo posle ubistva Đinđića|publisher=nova.rs|author=Nataša Korlat|place=Beograd|language=sr|date=17. december 2022|accessdate=27. Julij 2026}}&lt;/ref&gt;

Dopuščal je odhod iz bivše Jugoslavije tistih narodov, ki bi to želeli; ni pa jasno, kako naj bi se to uskladilo z idejo o &quot;Veliki Srbiji&quot;. Poudarjal pa je, da bi se to moralo dogajati po dogovoru in brez nasilja. Obsojal je vojne zločine ter opominjal, da maščevanje ničesar ne rešuje in je zato pozival, &quot;naj bomo vedno ljudje&quot; tudi v najtežjih okoliščinah, ki kot kristjani znamo odpuščati najtežje krivice.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://srbi.hr/patrijarh-pavle-od-slavonskog-decaka-do-duhovnog-oca-nacije/|title=Patrijarh Pavle - Od slavonskog dečaka do duhovnog oca nacije|publisher=srbi.hr|author=Srđan Sekulić|place=|language=sr|date=14. november 2019|accessdate=27. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

== Črtice in nauki ==
[[File:Murali u GO Stari grad u BG (15).jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;Na [[mural]]ih je pogostoma upodobljen s trobojnico in svojim geslom &quot;Bodimo ljudje!&quot;]]&lt;/center&gt;
O življenju patriarha pripovedujejo številne zgodbe in iz vseh dogodkov, ki jih opisujejo priče, sijejo osnovna sporočila neokrnjenega in izvirnega pravoslavnega krščanstva, kakršno bi moralo živeti v dušah vseh tistih, ki se sicer morda nimajo za vernike – ampak priznavajo humanistične vrednote ter se imajo vsaj za ljudi. 

Vstajal je zelo zgodaj, živel je povsem v skladu s tem, kar je govoril. Vse je znal popraviti sam, pa naj so bili to čevlji, očala, okenski okviri... Kuhal je, šival in nobeno telesno delo mu ni bilo tuje ali težko.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/160387/patrijarh-pavle-biografija/vest|title=Patrijarh Pavle - biografija. Na današnji dan rođen je patrijarh Pavle: Skromni, a svojim neprolaznim delom veliki pastir Srpske pravoslavne crkve|publisher=24sedam.rs|author=Uredništvo|place=Beligrad|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=24. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Poje ko ptica ===
Patriarh Pavel je veliko dal na ubrano cerkveno petje. Po njegovem se najbolj naravno versko doživetje dogaja v cerkvi pri bogoslužju, ko se človek prepusti duhovni glasbi. Nekoč je med bogoslužjem z očetovskim glasom opozoril bogoslovca, ki je stal na „pevnici“:
„Sinko, bodite malo bolj pozorni! Zdi se mi namreč, da ne pojete čisto pravilno!“
Oni malce užaljeno: „Pa, veste, vaša svetost, vsaka ptica poje s svojim glasom.“
Nakar patriarh: „Da, sinko, ampak v gozdu. To je pa cerkev!“&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://dusanpopovic.com/2009/11/patrijarh-pavle-anegdote-citati/|title=Patrijarh Pavle – anegdote, citati, izreke, poruke, pouke|publisher=Duletov pogled na svet|author=Dušan Popović|place=|language=sr|date=18. november 2009|accessdate=24. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

=== „Tistega fanta ni tukaj“ ===
Odvetnik [[Milovan Stojanović]] – znan kot Mića – je doma iz okolice [[Prizren]]a in ima veliko spominov na rodno Kosovo in Metohijo, obnovo cerkva in samostanov, pa tudi na čas, ko je bil Pavel še raško-prizrenski škof. V njihovi vasi je cerkev Svete nedelje in on jih je dvakat obiskal, saj so njegovi stari starši skrbeli za cerkev skozi štirideset let; tako je dedek vse duhovnike, ki so prihajali maševat, vabil k njim domov na kosilo. Kot mladeniču se mu je vtisnila v spomin zlasti njegova nežnost, pohlevnost in krotkost, o čemer je slišal pripovedovati tudi naslednji dogodek:

{|
|-
! Mladići se kladili&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://direktno.rs/vesti/srbija/728459/napad-na-patrijarha-pavla-u-prizrenu.html|title=Mladići se kladili ko sme da napadne patrijarha Pavla: Jedan od njih ga uhvatio za bradu, protresao i udario 2 puta, patrijarhov odgovor ostavio je sve bez teksta!|publisher=direktno.rs|author=Dimitrije Petrović|place=Beograd|language=sr|date=13. september 2026|accessdate=15. september 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/10102413/patrijarh-pavle-i-albanac-u-prizrenu-prica-o-samaru-i-oprastanju|title=Patrijarh Pavle i Albanac u Prizrenu: Priča o šamaru i opraštanju. Skandal koji se ne zaboravlja! Mladići se kladili ko sme da napadne patrijarha Pavla: Uhvatio ga za bradu, protresao i udario 2 puta, njegov odgovor šokirao sve|publisher=kurir.rs|author=Kurir Društvo|place=Beograd|language=sr|date=12. september 2026|accessdate=15. september 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://prvii.info/2026/09/10/video-albanac-scepao-patrijarha-pavla-i-udario/|title=(VIDEO) Albanac ščepao patrijarha Pavla i udario mu dva šamara. O reakciji Njegove svetosti se i dan danas priča.|publisher=prvi.info|author=|place=|language=sr|date=10. september 2026|accessdate=15. september 2026}}&lt;/ref&gt;
! Fanta sta se stavila
|-
| &lt;blockquote&gt; Bio sam šesti ili sedmi razred osnovne škole. Crkva je u to vreme, sedamdesetih, bila totalno u drugom planu, čak su i zabranjivali da se ide u crkvu.&lt;br&gt;Sećam se kao da je juče bilo kada su se dva mlada Albanca iz Prizrena, od 18 i 20 godina, opkladila ko sme da uhvati vladiku i da mu opali šamar. To se desilo usred dana u centru Prizrena. Vladika je bio do pošte da završi neke poslove i kada se vraćao, mladić ga je uhvatio za bradu, dva tri puta protresao levo-desno, i udario mu dva šamara. Pavle, kakav je uvek bio, samo se povukao, pogledao ga i nije hteo da reaguje, već je otišao do Bogoslovije i nikome nije rekao šta se dogodilo.&lt;br&gt; 
Neko je video i odmah prijavio MUP, koji je slučaj prijavio Saveznom SUP-u. Savezno izvršno veće je hitno reagovalo da se pohapse svi ti mladići, jer je ipak povređen čovek koji predstavlja SPC.&lt;br&gt; 
Uhapšeno je desetak mladića i pozvan je vladika Pavle da ih identifikuje, a najveći šok tek je usledio. Patrijarh Pavle je došao i odmah ga je prepoznao. Dva, tri puta je šetao pored mladića i samo je jednom stao pored onog koji ga je udario, pogledao ga pravo u oči i rekao: &quot;Ne, taj koji me je tukao nije tu&quot;. &lt;br&gt;
On mu je zapravo poslao jednu duhovnu poruku.
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Bil sem v šestem ali sedmem razredu osnovne šole. Takrat, v sedemdesetih letih, je bila cerkev popolnoma v ozadju, celo prepovedovali so obiskovanje cerkve.&lt;br&gt;
Spomnim se, kot da bi bilo včeraj, ko sta se dva mlada Albanca iz Prizrena, stara 18 in 20 let, stavila, kdo bo škofa zgrabil in ga udaril. Zgodilo se je sredi dneva v središču Prizrena. Vladika je šel na pošto, da bi končal neko delo, in ko se je vračal, ga je mladenič zgrabil za brado, ga dvakrat ali trikrat stresel levo in desno ter ga dvakrat udaril. Pavel se je, kot vedno, samo umaknil, ga pogledal in se ni hotel odzvati; namesto tega je šel v semenišče in nikomur ni povedal, kaj se je zgodilo.&lt;br&gt;
Nekdo je to videl in takoj prijavil MUP-u (krajevni milici), ki je primer prijavil Zveznemu SUP-u (Zveznemu ministrstvu za notranje zadeve). Zvezni izvršni svet se je nujno odzval in prijeli so vse te fante, saj je bil vendarle napaden mož, ki je predstavljal Srbsko pravoslavno cerkev.&lt;br&gt;
Aretirali so ducat mladeničev in poklicali škofa Pavla, da jih identificira; največje presenečenje pa je šele sledilo. Prišel je škof Pavel in ga takoj prepoznal. Dvakrat ali trikrat je šel mimo mladeniča in le enkrat se je ustavil pri tistem, ki ga je udaril, ga pogledal naravnost v oči in rekel: &quot;Ne, tistega, ki me je pretepel, ni tukaj.&quot; 
&lt;br&gt; Pravzaprav mu je poslal duhovno sporočilo (krščanske ljubezni in odpuščanja).
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Marijino prikazovanje ===
Med pogovorom s sodelavci je v patriarhovo pisarno vstopil štiridesetletni moški s trditvijo, da se mu je prikazala [[Sveta Marija|Devica Marija]]. Patriarh ga je pozorno poslušal in rekel: &quot;Poslušajte, gospod, jaz sem dolgoletni menih in škof skoraj petdeset let, vsak dan služim Bogu, pa se mi ni prikazal niti angel ne, vam pa se je javila Bogorodica! Nikarte, prosim vas!&quot;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/drustvo/1374463/patrijarh-pavle-anegdote|title=Anegdote iz života Patrijarha Pavla Čoveku se ukazala Bogorodica, a onda je on otišao kod patrijarha: Surova iskrenost PAVLA otvorila mu je OČI! Iza najvoljenijeg srpskog patrijarha, gospodina Pavla, ostalo je pregršt anegdota|publisher=espreso.co.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=25. september 2023|accessdate=17. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Vsakdo vidi tisto, kar hoče ===
Ko je sredi poletja hodil v cerkev na [[Banovo Brdo|Banovem Brdu]], je kot po navadi uporabljal javni prevoz. Nekoč mu je spremljevalec predlagal, naj se ne vozi z avtobusom, ker je bilo vroče in je bilo vozilo polno napol golih žensk in deklet, ki so se tudi hodile kopat na [[Ada Ciganlija|Ado Ciganlijo]]. Patriarh mu je odgovoril: &quot;Veš, vsakdo vidi tisto, kar hoče.&quot;

=== Ničesar za zmrzniti === 
Ko se je skupaj s škofi z vlakom peljal v Avstrijo na eno od ekumenskih srečanj, ravno v njihovem vagonu ni bilo ogrevanja. Po izstopu iz vlaka so se vsi škofje pritoževali nad mrazom in kako so prezebli, a patriarh jim je, namigujoč na višek kilogramov in njihovo tolščo, rekel: &quot;Jaz pa nisem imel ničesar za zmrzniti.&quot; Njegov rek je bil: &quot;Bog te naj vidi!&quot; (&quot;Bog te video!&quot;)&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/3118789/patrijarh-pavle-je-svako-jutro-prao-stepeniste-patrijarsije-i-nikad-nije-gledao-tv-na-pitanje-zasto-dao-je-odgovore-vredne-divljenja|title= PATRIJARH PAVLE JE SVAKO JUTRO PRAO STEPENIŠTE PATRIJARŠIJE, I NIKAD NIJE GLEDAO TV! Na pitanje ZAŠTO, dao je odgovore vredne divljenja!|publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=11. september 2018|accessdate=14. avgust 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Moli v sebi ===
Pred obrokom kristjani po navadi molijo; tako so molili za mizo vsi povabljenci, razen enega meniha, ki je molčal. Patriarh ga je vprašal, zakaj molči; menih pa je odgovoril, da moli sam pri sebi. Patrarh pa je modro presodil: »Kdor moli sam pri sebi, naj sam pri sebi tudi jé!«&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/160387/patrijarh-pavle-biografija/vest|title=Patrijarh Pavle - biografija. Na današnji dan rođen je patrijarh Pavle: Skromni, a svojim neprolaznim delom veliki pastir Srpske pravoslavne crkve|publisher=24sedam.rs|author=Uredništvo|place=Beligrad|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=24. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Zaobljuba uboštva ===
{|
|-
! Zavet skromnosti&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/drustvo/1374463/patrijarh-pavle-anegdote|title=Anegdote iz života Patrijarha Pavla Čoveku se ukazala Bogorodica, a onda je on otišao kod patrijarha: Surova iskrenost PAVLA otvorila mu je OČI! Iza najvoljenijeg srpskog patrijarha, gospodina Pavla, ostalo je pregršt anegdota|publisher=espreso.co.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=25. september 2023|accessdate=17. julij 2026}}&lt;/ref&gt;
! Zaobljuba skromnosti
|-
| &lt;blockquote&gt; Za vreme zasedanja Svetog arhijerejskog sabora Srpske pravoslavne crkve, kada je došao trenutak večernje službe, patrijarh se uputio prema Sabornoj crkvi. Na putu od Patrijaršije do hrama, bili su jedan do drugog parkirani luksuzni automobili. Svog pratioca, patrijarh je upitao: “Čiji su ovi skupoceni automobili?” i dobio je odgovor da su vlasništvo njihovih episkopa. Patrijarh je na to kazao: “O, Bog ga video, šta bi tek vozili da nisu dali zavet skromnosti?”&lt;br&gt;Podsetimo se, episkopi se biraju iz monaških redova i, kad stupaju u manastir, po primanju postriga obavezuju se na bezbračnost, poslušnost i siromaštvo (skromnost).
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Med zasedanjem Svetega škofovskega sinoda Srbske pravoslavne cerkve, ko je prišel trenutek večerne službe, se je patriarh odpravil proti stolnici. Na poti od patriarhije do hrama so bili drug ob drugem parkirani luksuzni avtomobili. Patriarh je vprašal svojega spremljevalca: &quot;Čigavi so ti dragi avtomobili?&quot; in dobil je odgovor, da so last njihovih škofov. Patriarh je na to rekel: &quot;O, Bog ga videl, kaj bi šele vozili, če ne bi dali zaobljube skromnosti?&quot;&lt;br&gt;Spomnimo, da se pravoslavni škofje izbirajo iz meniških vrst in ko vstopijo v samostan, se po prejemu postriga zavežejo na neporočenost, poslušnosti in uboštvo (skromnost – enako kot katoliški redovniki).
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Navedki ===
{{navedek|''„Ne govorite ljudima o Bogu ako ne žele da slušaju. Živite kao On i sami će vas pitati.“''&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/86559/patrijarh-pavle-citati|title=OPOMENE PATRIJARHA PAVLA KOJE I DANAS ODZVANJAJU: Reči koje bi svaki pravoslavac u srpskim zemljama trebalo da zna napamet|publisher=religija.republika.rs|author=Saša Tošić|place=|language=sr|date=21. april 2026|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„Ne govorite ljudem o Bogu, če ne želijo poslušati. Živite kakor On, in sami vas bodo vprašali.“}}
{{navedek|''„Nama je bolje da nestanemo kao ljudi, nego da opstanemo, biološki da preživimo kao zločinci i neljudi.“''&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://mondo.rs/Info/Drustvo/a1975257/16-najlepsih-citata-patrijarha-pavla.html|title=16 najlepših citata patrijarha Pavla: Ovako je govorio o veri, ljubavi i tome kako biti čovek među ljudima. Pročitajte 16 najlepših citata patrijarha Pavla o veri, Bogu, ljubavi i časti. Njegove reči živeće večno!|publisher=mondo.rs|author=Aleksandar Blagić|place=Beograd|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„Za nas je boljše je, da izginemo kot ljudje, kakor da ostanemo, ter telesno preživimo kot hudodelci in neljudje.“}}
{{navedek|''„Junaštvo je da branimo sebe od neprijatelja, a čojstvo je da branim neprijatelja od sebe. Braniti neprijatelja od sebe treba – jer ni prema neprijatelju ne smem biti nečovek.“''&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/35703/mudrosti-i-citati-patrijarha-pavla|title=OVO NE SMEMO ZABORAVITI, A KO SE TOGA DRŽI, U ŽIVOTU ĆE MU BITI LAKŠE: Mudrost patrijarha Pavla o neprijateljima se i danas prepričava - Religija.rs|publisher=Religija.republika.rs|author=Miloš Škrbić|place=|language=sr|date=27. maj 2025|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„Junaštvo je, da branimo sebe pred sovražnikom, možatost pa, da branim sovražnika pred samim seboj. Sovražnika moraš braniti pred samim seboj – ker ne smeš biti nečlovek niti do sovražnika.“}}
{{navedek|''„Čovek u nekoj teškoj situaciji treba da uradi sve što može, ali neka se ne sekira previše, da ne oboli, jer 'sirće grize svoju flašu'.“''&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/217182/kako-je-unuka-patrijarha-pavla-govorila-o-njemu|title= Kako je unuka patrijarha Pavla govorila o njemu. Unuka patrijarha Pavla je od njega naučila najvažniju životnu lekciju: Ono što je otkrila o njemu tera suze na oči|publisher=stil.kurir.rs|author=Milica Krajnović|place=Beograd|language=sr|date=22. februar 2024|accessdate=20. Julij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;»Človek v kakem težkem položaju naj stori vse, kar lahko, vendar naj se ne sekira preveč, da ne zboli, ker 'kis nagriza svojo steklenico'.«}}
{{navedek|''„Kad se čovek rodi, ceo svet se raduje, a samo on plače. Ali treba da živi tako da, kad umre, ceo svet plače, a samo on se raduje.“ ''&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.banjaluka.com/aktuelno/bih/da-li-znate-kako-se-zvao-patrijarh-pavle-prije-monasenja/|title=Da li znate kako se zvao patrijarh Pavle prije monašenja?|publisher=banjaluka.com|author=Uredništvo|place=Banjaluka|language=bs|date=13. februar 2023|accessdate=17. julij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;»Ko se človek rodi, se veseli ves svet, samo on joka. Živeti pa mora tako, da bo, ko bo umrl, jokal ves svet, a samo on se bo veselil.«}}

== Glej tudi ==
*[[Srbska pravoslavna Cerkev]]
*[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]]
*[[Seznam srbskih pisateljev]]
*[[Nadškofija Beograd-Karlovci]]
*[[Nadškofija Beograd]]
*[[Seznam papežev]]
*[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Nadaljnje branje ==
{{colbegin}}
;{{ikona sr}}
* {{navedi knjigo| last=Ацовић|first=Драгомир|authorlink=Драгомир Ацовић|title=Слава и част: Одликовања међу Србима: Срби међу одликовањима|year=2013|location=Београд|publisher=Службени гласник|url=https://books.google.com/books?id=FchdoAEACAAJ| location = Београд|isbn=978-86-519-1750-2|pages=}}
* {{navedi knjigo| last=Вуковић|first=Сава|authorlink=Сава Вуковић|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века|location=Београд|publisher=Евро|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ}}
* {{navedi knjigo| last=Ђурић-Мишина|first=Вељко|authorlink=Вељко Ђурић Мишина|title=Герман Ђорић - патријарх у обезбоженом времену|volume=1|year=2012a|location=Београд|publisher=Манастир Сланци}}
* {{navedi knjigo| last=Ђурић-Мишина|first=Вељко|authorlink=Вељко Ђурић Мишина|title=Герман Ђорић - патријарх у обезбоженом времену|volume=2|year=2012b|location=Београд|publisher=Манастир Сланци}}
* {{navedi knjigo| last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви: Македонско црквено питање|year=1997|location=Београд|publisher=Свети архијерејски синод Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=y4ssygAACAAJ}}
* {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви - македонско црквено питање|journal=Вардарски зборник|year=1999|volume=1|pages=155—173|url=http://books.google.com/books?id=j2lpAAAAMAAJ}}
* {{navedi knjigo| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002a|volume=1|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=2EURAQAAIAAJ}}
* {{navedi knjigo| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002b|volume=2|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=UiFAAQAAIAAJ}}
* {{navedi knjigo|last=Јањић|first=Јован|authorlink=Јован Јањић|year=2018|title=Српска црква у комунизму и посткомунизму (1945-2000)|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/bpar/267653388|publisher=НИД Компанија &quot;Новости&quot; ад - Београд|isbn=978-86-7446-272-0}}
*{{navedi knjigo|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра}}
*{{navedi knjigo|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра}}
;{{ikona en}}
* {{navedi knjigo|last=Branson|first=Louise|title=Milosevic: Portrait of a Tyrant|year=1999|publisher=Free Press|isbn=0684843080|ref=Branson_1999|url=https://archive.org/details/milosevicportrai00dode}}
* {{navedi knjigo|last=Djukić|first=Slavoljub|title=Milošević and Marković: A Lust for Power|year=2001|publisher=McGill-Queen's University Press|isbn=0773522166|ref=Djukić_2001|url=https://archive.org/details/milosevicmarkovi00ukic}}
* {{navedi knjigo|last=Perica|first=Vjekoslav|title=Balkan Idols: Religion and Nationalism in Yugoslav States|year=2004|publisher=Oxford University Press|isbn=0195174291|ref=Perica_2004}}
* {{navedi knjigo |last=Sells |first=Michael A. |title=The Bridge Betrayed: Religion and Genocide in Bosnia |publisher=University of California Press |year=1998 |isbn=0520216628 |ref=Sells_1998 |url=https://archive.org/details/bridgebetrayedre00sell }}
* {{navedi knjigo|editor-last1=Ramet|editor-first1=Sabrina P.|editor-last2=Pavlaković|editor-first2=Vjeran|title=Serbia Since 1989: Politics and Society Under Milošević and After|location=Seattle|publisher=University of Washington Press|year=2007|orig-year=2005|url=https://books.google.com/books?id=dhITCgAAQBAJ|isbn=978-0295985381}}
* {{navedi knjigo|last=Thomas|first=Robert|title=Serbia Under Milošević: Politics in the 1990s|year=1999|publisher=C Hurst|isbn=1850653674|ref=Thomas_1999}}
* {{navedi knjigo|first=Mitja|last=Velikonja|title=Religious separation and political intolerance in Bosnia-Herzegovina|publisher=Texas A&amp;M University Press|year=2003|location=College Station|isbn=9781585442263|ref=Velikonja_2003|url=https://archive.org/details/religiousseparat0000veli}}
* {{navedi splet|first=Robin |last=Fox|date=3 December 2009|work=The Guardian|title=Patriarch Pavle obituary|url=https://www.theguardian.com/world/2009/dec/03/patriarch-pavle-obituary}}
{{colend}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}

{{commons category|Pavel Stojčević}}
{{DEFAULTSORT:Stojčević, Pavel}}

;{{ikona sr}}
*[https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/86559/patrijarh-pavle-citati OPOMENE PATRIJARHA PAVLA KOJE I DANAS ODZVANJAJU: Reči koje bi svaki pravoslavac u srpskim zemljama trebalo da zna napamet - Religija.rs]
*[https://www.rasejanje.info/2024/09/11/citati-patrijarha-pavla-o-zivotu-i-ljudima/ Citati patrijarha Pavla o životu i ljudima | RASEJANJE.info]
*[https://opusteno.rs/mudrosti-f136/mudre-misli-i-citati-patrijarha-pavla-t32369.html Mudre misli i citati patrijarha Pavla | Opušteno.rs]
*[https://www.vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-prvi-po-casti-i-zrtvi/ U susret izboru novog poglavara SPC (2): Prvi po časti i žrtvi - Vesti online]
*[https://vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-molitva-pa-zreb/ U susret izboru novog poglavara SPC (3): Molitva, pa žreb - Vesti Online]
*[https://www.srpskaenciklopedija.org/doku.php?id=%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85_%D1%81%D1%80%D0%BF%D1%81%D0%BA%D0%B8_%D0%BF%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B5 Patrijarh Pavle | Srpska enciklopedija]
;{{ikona en}}
*[https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia Pavel (Stojcevic) of Serbia | Orthodoxwiki]
*[https://crkvenestudije-churchstudies.com/index.php/studies/article/view/661 THE PATRIARCH OF SERBIA PAUL (STOJČEVIĆ, 1914-2009). The patriarch of piece | Church studies. Атанасије Атанасиадис, Богословски факултет, Солун — Грчка. * Cerkvene raziskave. Atanasij Atanasiadis, Bogoslovna fakulteta, Solun — Grčija.]

{{s-start}}
{{s-start}}
{{s-rel|eo}}
{{s-bef|before= [[Vladimir Rajić]]}}
{{s-ttl|title= [[Raško-prizrenska škofija|raško-prizrenski škof]] | years = 1957&amp;ndash;1990}}
{{s-aft|after= [[Artemij Radosavljević]]}}
{{s-bef|before= [[German Đorić|patriarh German]]}}
{{s-ttl|title= [[patriarh]] | years = 1990&amp;ndash;2009}}
{{s-aft|after= [[Irenej Gavrilović|patriarh Irenej]]}}
{{s-end}}

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1914]]
[[Kategorija:Umrli leta 2009]]
[[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]]
[[Kategorija:Bazilijanci]]
[[Kategorija:Srbski patriarhi]]
[[Kategorija:Srbski poligloti]]
[[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]]
[[Kategorija:Srbi v 21. stoletju]]
[[Kategorija:Srbski pisatelji]]
[[Kategorija:Srbski uredniki]]
[[Kategorija:Srbski publicisti]]
[[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]]
[[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]]
[[Kategorija:Srbski akademiki]]
[[Kategorija:Ekumenski delavci]]
[[Kategorija:Humanitarni delavci]]
[[Kategorija:Pacifisti]]
[[Kategorija:Umrli za pljučnico]]
[[Kategorija:Umrli v sluhu svetosti]]
[[Kategorija:Pokopani v srbskih samostanih in cerkvah]]</text>
      <sha1>g7e6s4it7wym6v0nkyo6f1sjg92c6hu</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Pila (nagrada)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>606672</id>
    <revision>
      <id>6773969</id>
      <parentid>6732663</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T20:31:55Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6)</comment>
      <origin>6773969</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1710" sha1="kwvu2lpdte0j8rlv5nqjah5dx2udpqk" xml:space="preserve">'''Pila''' je nagrada za najboljši slovenski izvirni [[kriminalni roman]]. Prvič je bila podeljena leta 2025 na prvi izvedbi festivala Krimifest. Podeljevala se bo na vsaki dve leti za pretekla štiri leta.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://krimifest.si/o-nas/ |title=O nas |accessdate=8. 8. 2026 |date= |format= |work= |archive-url=https://web.archive.org/web/20260809052547/https://krimifest.si/o-nas/ |archive-date=2026-08-09 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

==Nagrajenci==
{| class=&quot;wikitable&quot;
! Leto !! Obdobje !! Avtor !! Naslov
|-
| 2025 || 2023−24 || [[Avgust Demšar]]|| ''Estonia''
|}

;Posebna omemba žirije − pilica
* 2025: [[Mojca Širok]], ''Praznina''

==Nominiranci==
;2025
* '''[[Avgust Demšar]]: ''Estonia'' (Založba Pivec, 2024)'''
* [[Tadej Golob]]: ''Oj, Triglav, moj dom'' (Založba Goga, 2023)
* Marija Jakopin: ''Kristalna smrt'' (Hirondelle, 2024)
* [[Irena Svetek]]: ''Črni princ'' (Beletrina, 2023)
* [[Mojca Širok]]: ''Praznina'' (Mladinska knjiga, 2023)
Žirijo se sestavljali Ana Geršak (predsednica), Simon Popek, Veronika Šoster (podpredsednica), [[Marcel Štefančič jr.]] in Damjan Zorc. V poštev je prišlo več kot 50 romanov, ki so bili prvič objavljeni v letih 2023 in 2024.

==Sklici in viri==
{{sklici|1}}
* {{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/na-krimifestu-je-slavil-avgust-demsar-z-romanom-estonia-posebna-omemba-mojci-sirok-za-praznino/763585 |title=Na Krimifestu je slavil Avgust Demšar z romanom Estonia, posebna omemba Mojci Širok za Praznino |accessdate=8. 8. 2026 |date=10. 11. 2025 |format= |work= }}

[[Kategorija:Slovenske nagrade za književnost]]
[[Kategorija:Nagrade, ustanovljene leta 2025]]
[[Kategorija:Kriminalni romani]]</text>
      <sha1>kwvu2lpdte0j8rlv5nqjah5dx2udpqk</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Josephine Lausche-Welf</title>
    <ns>0</ns>
    <id>607764</id>
    <revision>
      <id>6773834</id>
      <parentid>6773694</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T16:50:46Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ihana Aneta</username>
        <id>242446</id>
      </contributor>
      <origin>6773834</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="17757" sha1="2nb4elo1j9cscpwta4noovcyhhv2tzb" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba|caption=Josephine Lausche-Welf leta 1931|image_size=180px|relatives=[[Frank J. Lausche]] (brat)}}

'''Josephine Lausche-Welf''', znana tudi kot '''Josie Lausche''',{{Efn|Znana tudi kot Josipina Lausche-Welf, Josephine Lauše, Josepine Lauše Welf in Josephine Laushe.}} [[Slovenci|slovensko]]-[[Američani|ameriška]] [[Pevec|pevka]], * [[4. marec]] [[1894]], [[Cleveland, Ohio]], † [[11. december]] [[1990]], [[Cleveland, Ohio]]. Med letoma 1913 in 1942 je skupaj s sopevko [[Mary Udovich]] nastopala kot en najslavnejših slovenskih duov vseh časov. Josephine je pela vodilni sopran, Mary pa alt. Izvajali sta predvsem slovenske ljudske pesmi. Posneli sta veliko priljubljenih gramofonskih plošč.

== Otroštvo ==
Rojena je bila 4. marca 1894 kot drugi otrok v slovenski imigrantski družini v [[Cleveland, Ohio|Clevelandu]]. Njena mati Francka Milavec (1872–1934) iz [[Dvorska vas, Velike Lašče|Dvorske vasi pri Velikih Laščah]] je v [[Združene države Amerike|ZDA]] prišla kot služkinja, njen oče Lojze Lovše (1866–1908) iz [[Hinje, Žužemberk|Hinj pri Žužemberku]] pa kot kovinar.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi knjigo |last=Odenkirk |first=James Ellis |title=Frank J. Lausche : Ohio's Great Political Maverick : a Biography |date=2005 |publisher=Orange Frazer Press |isbn=1882203496 |pages=38-41 |language=En |trans-title=Frank J. Lausche : Veliki politični neodvisnik iz Ohia: biografija}}&lt;/ref&gt; Po poroki sta v Clevelandu sčasoma odprla gostišče ter trgovino, kjer sta prodajala slovenske časopise in vino, ki sta ga sama izdelovala, ter oddajala sobe podnajemnikom.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo |title=The National Cyclopædia of American Biography : Being the History of the United States as Illustrated in the Lives of the Founders, Builders, and Defenders of the Republic, and of the Men and Women who are Doing the Work and Moulding the Thought of the Present Time |date=1964 |publisher=J. T. White |language=En |trans-title=Nacionalna enciklopedija ameriških biografij : Zgodovina Združenih držav, prikazana skozi življenja ustanoviteljev, graditeljev in branilcev republike ter moških in žensk, ki delajo in oblikujejo miselnost današnjega časa}}&lt;/ref&gt; Imela sta deset otrok, od katerih je najstarejši umrl kot mladenič, trije pa kot otroci.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; Let in pol po Josephine je bil rojen njen brat [[Frank J. Lausche]] (1895–1990), poznejši guverner Ohia in ameriški senator.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; Celotna družina je bila zelo vpeta v slovensko skupnost v Clevelandu; njena mati je bila članica in ustanoviteljica več slovenskih društev ter velika dobrodelnica, njen oče pa je kot tolmač pomagal mnogim slovenskim priseljencem pri urejanju dokumentov.&lt;ref name=&quot;:12&quot;&gt;{{Navedi novice |last=Gobetz |first=Edward |date=1. avgust 2025 |title=Slovenian American Women - Part 1 |trans-title=Slovensko ameriške ženske - prvii del |url=https://www.slovenianamericantimes.com/flipbook/august-2025/ |work=Slovenian American Times |publisher=Slovenian American Times Inc. |location=Cleveland, Ohio, USA |pages=20 |language=En |volume=10}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; Josephinina mati je imela rada glasbo in je vanjo usmerila vse svoje otroke.&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;{{Navedi novice |last=Postotnik |first=Dan J. |date=11. november 1988 |title=Recalling singing of Lausche - Udovich duet |trans-title=Spomin na petje dueta Lausche - Udovich |url=https://www.dlib.si/details/URN%3ANBN%3ASI%3ADOC-2UVPJZYZ |work=Ameriška domovina |publisher=J. Debevec |pages=7 |language=En |issue=84}}&lt;/ref&gt; Josephine je v Clevelandu obiskovala osem razredov osnovne šole z angleškim učnim jezikom. Ker ni hodila v slovensko šolo, kljub temu da so doma vedno govorili slovensko, slovenščine ni dobro pisala in brala, kar je kot odrasla zelo obžalovala.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi novice |last=Lovše Bole |first=Pavla |author-link=Pavla Lovše Bole |date=april 1931 |title=Josipina Lausche-Welf in Marija Udovič |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-53DHWA4P |url-status= |work=Ženski svet |publisher=Konzorcij Ženski svet |pages=112-114 |language=Sl |volume=4}}&lt;/ref&gt; Po očetovi smrti leta 1908 je morala Josephine pustiti šolanje ter pomagati materi pri delu v gostišču in trgovini. Nekoliko se je izobraževala v glasbi na {{ill|Oberlin College|en}} v Oberlinu v Ohiu, vendar tam ni uradno študirala.&lt;ref&gt;{{Navedi revijo |last=Glavan |first=Mihael |date=oktober 1992 |title=Frank Lausche je prišel do vrha |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I3XGXWUS |magazine=Rast |publisher=Mestna občina Novo Mesto |page=299 |language=Sl |volume=4/5}}&lt;/ref&gt; Kasneje se je zasebno učila solo petja.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;[[Slika:Mary_Udovich_in_Josephine_Lausche-Welf_(1931).png|sličica|Josephine Lausche-Welf (na desni) skupaj s sopevko [[Mary Udovich]] leta 1931.]]

== Delo ==

Peti je začela v otroštvu na materino spodbudo.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt; Kot mlado dekle je postala članica dramskega društva Triglav in dramskega društva Ivana Cankarja ter na njunih prireditvah pogosto nastopala kot pevka.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt; Leta 1913 je spoznala mlado slovensko priseljenko [[Mary Udovich]] (1894–1965).&lt;ref name=&quot;Debevec2014&quot;&gt;{{Navedi revijo |last=Debevec |first=Charles F. |year=2014 |title=Slovenian Recordings Made in America Prior to World War II |url=https://ojs.zrc-sazu.si/traditiones/article/download/868/687/2235 |journal=Traditiones |pages=105–106 |language=en |volume=43 |issue=2 |doi=10.3986/Traditio2014430205}}&lt;/ref&gt; Z njo je nastopala skoraj tri desetletja. Kmalu sta začeli peti skupaj kot ''duo Lsusche - Udovich'' (Lsusche - Udovich duo). Josephinin brat William Lausche ju je spremljal na klavirju. Za duet je tudi skladal in prirejal pesmi, pri čemer je slovenske ljudske melodije povezoval s prvinami klasične glasbe in jazza. Konec leta 1924 sta pevki v Clevelandu ob Williamovi klavirski spremljavi za založbo Victor posneli štiri pesmi, ki so izšle na dveh ploščah. Med decembrom 1927 in avgustom 1931 sta za založbo Columbia posneli 28 plošč. Na teh posnetkih ju poleg Williama spremlja tudi studijski orkester.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;Kunej2016&quot; /&gt;

Postali sta znani kot ''Sweethearts of Slovenian Columbia Records'' (ljubljenki slovenskih poslušalcev plošč založbe Columbia) in ''Slovenian Songbirds'' (Slovenski ptici pevki).&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;

V dvajsetih letih 20. stoletja sta z Williamovim orkestrom nastopali tudi v slovenskih radijskih oddajah v Clevelandu. Leta 1942 sta za založbo Continental snemali s triom Lausche, v katerem je igral harmonikar Johnny Pecon.&lt;ref name=&quot;:02&quot; /&gt;

&lt;ref&gt;{{Navedi novice |date=2.3.1941 |title=Gospa Josipina Lausche je slovenskega rodu |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5OUGLQ11 |work=Jutro |publisher=Konzorcij jutra |page=11 |language=Sl |volume=52}}&lt;/ref&gt;

&lt;ref&gt;{{Navedi novice |date=23.6.1920 |title=V torek zvečer |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0S8UJLIA |work=Ameriška domovina |publisher=J. Debevec |page=1 |language=Sl |volume=73}}&lt;/ref&gt;

Dne 23. junija 1920 se je poročila z veterinarjem in kasnejšim pravnikom nemškega porekla Oliverjem Henryem Welfom (1889–1967), znanim tudi kot {{ill|Ollie Welf|lt=Ollie Welf|en}}, prijateljem svojega brata Franka.&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Navedi splet |last=Rainey |first=Chris |editor-last=Schott |editor-first=Tom |title=Ollie Welf |trans-title=Ollie Welf |url=https://sabr.org/bioproj/person/ollie-welf/ |access-date=2026-08-31 |publisher=Society for American Baseball Research |language=en}}&lt;/ref&gt; Leto kasneje je v zakonu rodila sina edinca.&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;

&lt;ref name=&quot;:122&quot;&gt;{{Navedi novice |last=Gobetz |first=Edward |date=1. november 2025 |title=Slovenian American Women - Part 3 |trans-title=Slovensko ameriške ženske - tretji del |url=https://www.slovenianamericantimes.com/flipbook/november-2025/ |work=Slovenian American Times |publisher=Slovenian American Times Inc. |location=Cleveland, Ohio, USA |pages=22 |language=En |volume=1}}&lt;/ref&gt;

&lt;ref name=&quot;:4&quot;&gt;{{Navedi revijo |last=Terselic |first=Richard A. |last2=Debevec |first2=Charles F. |date=2009 |title=Preserving Old American-Slovenian Recorded Music |trans-title=Ohranjanje stare ameriško-slovenske posnete glasbe |url=https://journals.lib.washington.edu/index.php/ssj/article/view/14856 |magazine=Slovene Studies Journal |publisher=Society for Slovene Studies |page=197 |language=En |volume=2}}&lt;/ref&gt;

&lt;ref&gt;{{Navedi revijo |last=Felicijan |first=Jože |date=1979 |title=Legenda o Lovšetu |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z2UL5W62 |magazine=Vestnik - Vocero |publisher=Konzorcij |pages=14,15 |language=Sl |volume=1/3}}&lt;/ref&gt;

Leta 1942 se je upokojila.

== Poznejše življenje in smrt ==
Po upokojitvi se je posvetila dobrodelnosti, s katero se je v starosti ukvarjala tudi njena mati.&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:12&quot; /&gt; Kmalu se je z možem preselila v Euclid v Ohiu, kjer sta se aktivno vključila v tamkajšnjo skupnost.&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt; Josephine je bila posebno dejavna v tamkajšnji katoliški župniji.&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt; Leta 1964 ji je umrl sin edinec.&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt; Leta 1967 je odovela.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt; Leta 1985 se je preselila k slovenski dom za ostarele v Clevelandu. Tam se ji je pridružil tudi brat Frank. Umrla je v domu za ostarele 11. decembra 1990. Pokopana je bila na pokopališču Calvary v Clevelandu, poleg svojega sina.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Josephine Lausche Welf (1894-1990) - Find a Grave... |trans-title=Josephine Lausche Welf (1894-1990) - Najdi grob... |url=https://www.findagrave.com/memorial/225436853/josephine-welf |access-date=2026-09-15 |website=www.findagrave.com |publisher=Find a Grave |language=en}}&lt;/ref&gt;

== Vpliv ==
Posnetki dua Lausche - Udovich so vplivali tudi na mlajše harmonikarje in ansamble, ki so v času druge svetovne vojne v Clevelandu igrali polke za ples.&lt;ref name=&quot;Kunej2016&quot;&gt;{{Navedi knjigo |last=Kunej |first=Drago |url=https://omp.zrc-sazu.si/zalozba/catalog/book/1204 |title=Glasba z obeh strani: gramofonske plošče Matije Arka in Hoyer tria |last2=Kunej |first2=Rebeka |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU in Rokodelski center Ribnica |year=2016 |isbn=978-961-254-850-6 |pages=90–91 |language=sl}}&lt;/ref&gt;

Po zgledu dua Lausche-Udovich sta v sedemdesetih letih 20. stoletja nastopali tudi slovensko-ameriški pevki [[Dolores Paik-Mihelich]] in [[June Babbitt-Price]]. Peli sta narodnozabavno glasbo v podobnem slogu kot Josephine in Mary.&lt;ref&gt;{{Navedi novice |date=januar 1975 |title=Pri založbi Ed Kenik Records |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PXAJWTXD |work=Slovenska država |publisher=Slovenian National Federation of Canada |page=2 |language=Sl |volume=1}}&lt;/ref&gt; 

== Nagrade ==

* ''Trustees Honor Roll Recipient of National Cleveland-Style Polka Hall of Fame'' (1991)&lt;ref name=&quot;:02&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Trustees Honor Roll |trans-title=Častna lista |url=https://clevelandstyle.com/trustees-honor-roll/ |access-date=2026-08-24 |website=National Cleveland-Style Polka Hall Of Fame |publisher=American Slovenian Polka Foundation |language=En}}&lt;/ref&gt;
== Diskografija ==

=== Gramofonske plošče ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
!Založba in kataloška številka
!Naslovi na plošči
!Podatki in viri
|-
|Victor 78176
|Dve utci / Oj večer je že
|Cleveland, 28. november 1924. Na plošči sta navedena Davorin Jenko in Ivan Zorman.&lt;ref name=&quot;diskV&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Dve Utci / See, ’tis evening |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:SND-H97ALTP4 |website=Digitalna knjižnica Slovenije}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;disketik&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Gramofonske plošče in njihove labele |url=https://ojs.zrc-sazu.si/traditiones/article/download/1274/1042/3402 |website=Traditiones}}&lt;/ref&gt;
|-
|Columbia 25083-F
|Čez Savco v vas hodiš / Sladki spomini
|Venček iz leta 1928 vključuje pesem »Oj lušno je res na deželi«. Matrična številka posnetka »Sladki spomini« je 108996.&lt;ref name=&quot;Savca&quot;&gt;{{Navedi novice |title=Columbia plošče |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AJ6Q5OM6 |work=Amerikanski Slovenec}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;diskS&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Oj lušno je res na deželi |url=https://ojs.zrc-sazu.si/traditiones/article/download/870/689/2239 |website=Traditiones}}&lt;/ref&gt;
|-
|Columbia 25085
|Cingel-congel / So ptičice zbrane
|V oglasu tudi »Cingel cangel«.&lt;ref name=&quot;diskA&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Columbia plošče (23. december 1933) |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CLVCPHFG |website=Digitalna knjižnica Slovenije}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;disktrack&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Slovenia USA: Slovenian Music Made in America – seznam skladb |url=https://www.ebay.com/p/4046040296 |website=eBay, kataloški zapis izdaje}}&lt;/ref&gt;
|-
|Columbia 25096-F
|Ko ptičica ta mala / Treba ni moje ljub’ce plavšati
|1928 po katalogu NUK.&lt;ref name=&quot;diskK&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Ko ptičica ta mala / Treba ni moje ljub’ce plavšati |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:SND-ZB8NC4GH |website=Digitalna knjižnica Slovenije}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;diskD&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Oglas za plošče Mary Udovich in Josephine Lausche |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YCBENUAF |website=Digitalna knjižnica Slovenije}}&lt;/ref&gt;
|-
|Columbia 25099-F
|Zvedel sem nekaj novega / Micka
|[https://narodne-pesmi.si/pesmi/lastovke/zvedel-sem-nekaj-novega/ Poslušaj izvedbo dueta].&lt;ref name=&quot;diskA&quot; /&gt;
|-
|Columbia 25104-F
|Gozdič je že zelen / Po gorah je ivje
|&lt;ref name=&quot;diskA&quot; /&gt;
|-
|Columbia 25105
|Kak’ ribcam dobro gre / Ciganski otrok
|&lt;ref name=&quot;diskC&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Oglas knjigarne Amerikanski Slovenec za gramofonske plošče |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9GGMCYJ2 |website=Digitalna knjižnica Slovenije}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;diskD&quot; /&gt;
|-
|Columbia 25107
|Ko dan se zaznava / Dobro jutro, ljubca moja
|&lt;ref name=&quot;diskC&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;diskA&quot; /&gt;
|-
|Columbia 25112 / 25192-F
|Narodne pesmi / Oh, ura že bije
|1929 po NUK. V oglasih sta navedeni različni številki.&lt;ref name=&quot;diskN&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Narodne pesmi / Oh, ura že bije |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:SND-TP2NXKWQ |website=Digitalna knjižnica Slovenije}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;diskA&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;diskE&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Slovene Records |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TYADCBHD |website=Digitalna knjižnica Slovenije}}&lt;/ref&gt;
|-
|Columbia 25115
|Jest pa eno ljubco imam / Imam dekle v Tirolah
|[https://clevelandstyle.com/wp-content/uploads/2024/08/IMAM-DEKLE-V-TIROLAH.mp3 Poslušaj »Imam dekle v Tirolah«].&lt;ref name=&quot;diskC&quot; /&gt;
|-
|Columbia 25117
|Lunca je videla / Selško veselje
|&lt;ref name=&quot;diskC&quot; /&gt;
|-
|Columbia 25124
|Moji tovarši so me napravli / V Šmihelu jaz hišico imam
|&lt;ref name=&quot;diskC&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;diskD&quot; /&gt;
|-
|Columbia 25126
|Veterček po zraku gre / Kaj sem prislužil
|&lt;ref name=&quot;diskC&quot; /&gt;
|-
|Columbia 25139
|Kadar boš ti vandrat šel / Uspavanka
|1930 po NUK.&lt;ref name=&quot;diskU&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Kadar boš ti vandrat šel / Uspavanka |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:SND-SYPIISYT |website=Digitalna knjižnica Slovenije}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;diskC&quot; /&gt;
|-
|Columbia 25140
|Kaj mi nuca planinca / Plenič’ce je prala
|1930 po NUK.&lt;ref name=&quot;diskP&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Kaj mi nuca planinca / Plenič’ce je prala |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:SND-VOQ9S8XX |website=Digitalna knjižnica Slovenije}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;diskC&quot; /&gt;
|-
|Columbia 25142
|Jest pa za eno deklico vem / Spomin
|&lt;ref name=&quot;diskB&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Columbia plošče (15. avgust 1935) |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2KM3A9KX |website=Digitalna knjižnica Slovenije}}&lt;/ref&gt;
|-
|Columbia 25144
|Pojmo veseli zdravičko / Hišica pri cest’ stoji
|&lt;ref name=&quot;diskB&quot; /&gt;
|-
|Columbia 25163
|En šuštar me je vprašov
|En oglas na drugi strani navaja »V davnih starih časih«, drugi »Mornar«.&lt;ref name=&quot;diskC&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;diskB&quot; /&gt;
|-
|Columbia 25169
|Ne bom se možila / Mornar
|&lt;ref name=&quot;diskC&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;diskB&quot; /&gt;
|-
|Columbia 25172
|Zveličar se je rodil / Božična
|&lt;ref name=&quot;diskB&quot; /&gt;
|-
|Columbia 25179 / 25191-F
|Ta marela / Men’ vse eno je
|Oglasa navajata različni številki.&lt;ref name=&quot;diskB&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;diskE&quot; /&gt;
|-
|Columbia 25180 / 25189
|Dekle, kdo bo tebe troštal / Jaz pa vrtec bom kopala
|V prodaji že leta 1935. Zapis NUK za »Jaz pa vrtec bom kopala« navaja leto 1940.&lt;ref name=&quot;diskB&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;diskD&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;diskJ&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Jaz pa vrtec bom kopala |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:snd-R5NFUX6D |website=Digitalna knjižnica Slovenije}}&lt;/ref&gt;
|-
|Columbia
|Lovec / Pastirček
|1930 po NUK.&lt;ref name=&quot;diskL&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Lovec / Pastirček |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:SND-IUYRRDAU |website=Digitalna knjižnica Slovenije}}&lt;/ref&gt;
|}
Zadnje snemanje dueta je bilo leta 1942 v studiu Cleveland Recording Company. Na snemanju s triom Lausche so nastali dva pevska posnetka in en instrumentalni. William Lausche je igral klavir, Johnny Pecon pa harmoniko. Založba Continental je posnetke izdala leta 1948.&lt;ref name=&quot;Debevec20142&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:022&quot; /&gt;

=== Ponovne izdaje ===
Leta 2010 je založba JSP Records izdala zbirko ''Slovenia, USA: Slovenian Music Made in America''. Na tretji zgoščenki je dvajset posnetkov dueta. Skladbe so navedene po vrstnem redu na zgoščenki.&lt;ref name=&quot;diskcd&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Slovenia, USA: Slovenian Music Made in America (recenzija) |url=https://journals.lib.washington.edu/index.php/ssj/article/view/15270/12714 |website=Slovene Studies}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;diskalbum&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Slovenia U.S.A. |url=https://music.apple.com/si/album/slovenia-u-s-a/404453582 |website=Apple Music}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;disktrack&quot; /&gt;

== Sklici ==
&lt;references /&gt;
== Opombe ==
&lt;references group=&quot;lower-alpha&quot;/&gt;
{{Normativna kontrola}}</text>
      <sha1>2nb4elo1j9cscpwta4noovcyhhv2tzb</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6773854</id>
      <parentid>6773834</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T17:55:02Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ihana Aneta</username>
        <id>242446</id>
      </contributor>
      <origin>6773854</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="17716" sha1="7sviwrpiznv4lx2ypcofvc68ct4c7em" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba|caption=Josephine Lausche-Welf leta 1931|image_size=180px|relatives=[[Frank J. Lausche]] (brat)}}

'''Josephine Lausche-Welf''', znana tudi kot '''Josie Lausche''',{{Efn|Znana tudi kot Josipina Lausche-Welf, Josephine Lauše, Josepine Lauše Welf in Josephine Laushe.}} [[Slovenci|slovensko]]-[[Američani|ameriška]] [[Pevec|pevka]], * [[4. marec]] [[1894]], [[Cleveland, Ohio]], † [[11. december]] [[1990]], [[Cleveland, Ohio]]. Med letoma 1913 in 1942 je skupaj s sopevko [[Mary Udovich]] nastopala kot en najslavnejših slovenskih duov vseh časov. Josephine je pela vodilni sopran, Mary pa alt. Izvajali sta predvsem slovenske ljudske pesmi. Posneli sta veliko priljubljenih gramofonskih plošč.

== Otroštvo ==
Rojena je bila 4. marca 1894 kot drugi otrok v slovenski imigrantski družini v [[Cleveland, Ohio|Clevelandu]]. Njena mati Francka Milavec (1872–1934) iz [[Dvorska vas, Velike Lašče|Dvorske vasi pri Velikih Laščah]] je v [[Združene države Amerike|ZDA]] prišla kot služkinja, njen oče Lojze Lovše (1866–1908) iz [[Hinje, Žužemberk|Hinj pri Žužemberku]] pa kot kovinar.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi knjigo |last=Odenkirk |first=James Ellis |title=Frank J. Lausche : Ohio's Great Political Maverick : a Biography |date=2005 |publisher=Orange Frazer Press |isbn=1882203496 |pages=38-41 |language=En |trans-title=Frank J. Lausche : Veliki politični neodvisnik iz Ohia: biografija}}&lt;/ref&gt; Po poroki sta v Clevelandu sčasoma odprla gostišče ter trgovino, kjer sta prodajala slovenske časopise in vino, ki sta ga sama izdelovala, ter oddajala sobe podnajemnikom.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo |title=The National Cyclopædia of American Biography : Being the History of the United States as Illustrated in the Lives of the Founders, Builders, and Defenders of the Republic, and of the Men and Women who are Doing the Work and Moulding the Thought of the Present Time |date=1964 |publisher=J. T. White |language=En |trans-title=Nacionalna enciklopedija ameriških biografij : Zgodovina Združenih držav, prikazana skozi življenja ustanoviteljev, graditeljev in branilcev republike ter moških in žensk, ki delajo in oblikujejo miselnost današnjega časa}}&lt;/ref&gt; Imela sta deset otrok, od katerih je najstarejši umrl kot mladenič, trije pa kot otroci.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; Let in pol po Josephine je bil rojen njen brat [[Frank J. Lausche]] (1895–1990), poznejši guverner Ohia in ameriški senator.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; Celotna družina je bila zelo vpeta v slovensko skupnost v Clevelandu; njena mati je bila članica in ustanoviteljica več slovenskih društev ter velika dobrodelnica, njen oče pa je kot tolmač pomagal mnogim slovenskim priseljencem pri urejanju dokumentov.&lt;ref name=&quot;:12&quot;&gt;{{Navedi novice |last=Gobetz |first=Edward |date=1. avgust 2025 |title=Slovenian American Women - Part 1 |trans-title=Slovensko ameriške ženske - prvii del |url=https://www.slovenianamericantimes.com/flipbook/august-2025/ |work=Slovenian American Times |publisher=Slovenian American Times Inc. |location=Cleveland, Ohio, USA |pages=20 |language=En |volume=10}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; Josephinina mati je imela rada glasbo in je vanjo usmerila vse svoje otroke.&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;{{Navedi novice |last=Postotnik |first=Dan J. |date=11. november 1988 |title=Recalling singing of Lausche - Udovich duet |trans-title=Spomin na petje dueta Lausche - Udovich |url=https://www.dlib.si/details/URN%3ANBN%3ASI%3ADOC-2UVPJZYZ |work=Ameriška domovina |publisher=J. Debevec |pages=7 |language=En |issue=84}}&lt;/ref&gt; Josephine je v Clevelandu obiskovala osem razredov osnovne šole z angleškim učnim jezikom. Ker ni hodila v slovensko šolo, kljub temu da so doma vedno govorili slovensko, slovenščine ni dobro pisala in brala, kar je kot odrasla zelo obžalovala.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi novice |last=Lovše Bole |first=Pavla |author-link=Pavla Lovše Bole |date=april 1931 |title=Josipina Lausche-Welf in Marija Udovič |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-53DHWA4P |url-status= |work=Ženski svet |publisher=Konzorcij Ženski svet |pages=112-114 |language=Sl |volume=4}}&lt;/ref&gt; Po očetovi smrti leta 1908 je morala Josephine pustiti šolanje ter pomagati materi pri delu v gostišču in trgovini. Nekoliko se je izobraževala v glasbi na {{ill|Oberlin College|en}} v Oberlinu v Ohiu, vendar tam ni uradno študirala.&lt;ref&gt;{{Navedi revijo |last=Glavan |first=Mihael |date=oktober 1992 |title=Frank Lausche je prišel do vrha |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I3XGXWUS |magazine=Rast |publisher=Mestna občina Novo Mesto |page=299 |language=Sl |volume=4/5}}&lt;/ref&gt; Kasneje se je zasebno učila solo petja.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;[[Slika:Mary_Udovich_in_Josephine_Lausche-Welf_(1931).png|sličica|Josephine Lausche-Welf (na desni) skupaj s sopevko [[Mary Udovich]] leta 1931.]]

== Delo ==

Peti je začela v otroštvu na materino spodbudo.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt; Kot mlado dekle je postala članica dramskega društva Triglav in dramskega društva Ivana Cankarja ter na njunih prireditvah pogosto nastopala kot pevka.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt; Leta 1913 je spoznala mlado slovensko priseljenko [[Mary Udovich]] (1894–1965).&lt;ref name=&quot;Debevec2014&quot;&gt;{{Navedi revijo |last=Debevec |first=Charles F. |year=2014 |title=Slovenian Recordings Made in America Prior to World War II |url=https://ojs.zrc-sazu.si/traditiones/article/download/868/687/2235 |journal=Traditiones |pages=105–106 |language=en |volume=43 |issue=2 |doi=10.3986/Traditio2014430205}}&lt;/ref&gt; Z njo je nastopala skoraj tri desetletja. Kmalu sta začeli peti skupaj kot ''duo Lsusche - Udovich'' (Lsusche - Udovich duo). Josephinin brat William Lausche ju je spremljal na klavirju. Za duet je tudi skladal in prirejal pesmi, pri čemer je slovenske ljudske melodije povezoval s prvinami klasične glasbe in jazza. Konec leta 1924 sta pevki v Clevelandu ob Williamovi klavirski spremljavi za založbo Victor posneli štiri pesmi, ki so izšle na dveh ploščah. Med decembrom 1927 in avgustom 1931 sta za založbo Columbia posneli 28 plošč. Na teh posnetkih ju poleg Williama spremlja tudi studijski orkester.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;Kunej2016&quot; /&gt;

Postali sta znani kot ''Sweethearts of Slovenian Columbia Records'' (ljubljenki slovenskih poslušalcev plošč založbe Columbia) in ''Slovenian Songbirds'' (Slovenski ptici pevki).&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;

V dvajsetih letih 20. stoletja sta z Williamovim orkestrom nastopali tudi v slovenskih radijskih oddajah v Clevelandu. Leta 1942 sta za založbo Continental snemali s triom Lausche, v katerem je igral harmonikar Johnny Pecon.&lt;ref name=&quot;:02&quot; /&gt;

&lt;ref&gt;{{Navedi novice |date=2.3.1941 |title=Gospa Josipina Lausche je slovenskega rodu |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5OUGLQ11 |work=Jutro |publisher=Konzorcij jutra |page=11 |language=Sl |volume=52}}&lt;/ref&gt;

&lt;ref&gt;{{Navedi novice |date=23.6.1920 |title=V torek zvečer |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0S8UJLIA |work=Ameriška domovina |publisher=J. Debevec |page=1 |language=Sl |volume=73}}&lt;/ref&gt;

Dne 

&lt;ref name=&quot;:122&quot;&gt;{{Navedi novice |last=Gobetz |first=Edward |date=1. november 2025 |title=Slovenian American Women - Part 3 |trans-title=Slovensko ameriške ženske - tretji del |url=https://www.slovenianamericantimes.com/flipbook/november-2025/ |work=Slovenian American Times |publisher=Slovenian American Times Inc. |location=Cleveland, Ohio, USA |pages=22 |language=En |volume=1}}&lt;/ref&gt;

&lt;ref name=&quot;:4&quot;&gt;{{Navedi revijo |last=Terselic |first=Richard A. |last2=Debevec |first2=Charles F. |date=2009 |title=Preserving Old American-Slovenian Recorded Music |trans-title=Ohranjanje stare ameriško-slovenske posnete glasbe |url=https://journals.lib.washington.edu/index.php/ssj/article/view/14856 |magazine=Slovene Studies Journal |publisher=Society for Slovene Studies |page=197 |language=En |volume=2}}&lt;/ref&gt;

&lt;ref&gt;{{Navedi revijo |last=Felicijan |first=Jože |date=1979 |title=Legenda o Lovšetu |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z2UL5W62 |magazine=Vestnik - Vocero |publisher=Konzorcij |pages=14,15 |language=Sl |volume=1/3}}&lt;/ref&gt;

Leta 1942 se je upokojila.

== Poznejše življenje in smrt ==
Po upokojitvi se je posvetila dobrodelnosti, s katero se je v starosti ukvarjala tudi njena mati.&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Navedi splet |last=Rainey |first=Chris |editor-last=Schott |editor-first=Tom |title=Ollie Welf |trans-title=Ollie Welf |url=https://sabr.org/bioproj/person/ollie-welf/ |access-date=2026-08-31 |publisher=Society for American Baseball Research |language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:12&quot; /&gt; Kmalu se je z možem, veterinarjem in kasnejšim pravnikom nemškega porekla Oliverjem Henryem Welfom (1889–1967), znanim tudi kot {{ill|Ollie Welf|lt=Ollie Welf|en}}, prijateljem svojega brata Franka, s katerim se je poročila 23. junija 1920, preselila v Euclid v Ohiu, kjer sta se aktivno vključila v tamkajšnjo skupnost.&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt; Josephine je bila posebno dejavna v tamkajšnji katoliški župniji.&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt; Leta 1964 ji komaj petinštiridesetletenje umrl sin edinec.&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt; Leta 1967 je odovela.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt; Leta 1985 se je preselila k slovenski dom za ostarele v Clevelandu. Tam se ji je pridružil tudi brat Frank. Umrla je v domu za ostarele 11. decembra 1990. Pokopana je bila na pokopališču Calvary v Clevelandu, poleg svojega sina.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Josephine Lausche Welf (1894-1990) - Find a Grave... |trans-title=Josephine Lausche Welf (1894-1990) - Najdi grob... |url=https://www.findagrave.com/memorial/225436853/josephine-welf |access-date=2026-09-15 |website=www.findagrave.com |publisher=Find a Grave |language=en}}&lt;/ref&gt;

== Vpliv ==
Posnetki dua Lausche - Udovich so vplivali tudi na mlajše harmonikarje in ansamble, ki so v času druge svetovne vojne v Clevelandu igrali polke za ples.&lt;ref name=&quot;Kunej2016&quot;&gt;{{Navedi knjigo |last=Kunej |first=Drago |url=https://omp.zrc-sazu.si/zalozba/catalog/book/1204 |title=Glasba z obeh strani: gramofonske plošče Matije Arka in Hoyer tria |last2=Kunej |first2=Rebeka |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU in Rokodelski center Ribnica |year=2016 |isbn=978-961-254-850-6 |pages=90–91 |language=sl}}&lt;/ref&gt;

Po zgledu dua Lausche-Udovich sta v sedemdesetih letih 20. stoletja nastopali tudi slovensko-ameriški pevki [[Dolores Paik-Mihelich]] in [[June Babbitt-Price]]. Peli sta narodnozabavno glasbo v podobnem slogu kot Josephine in Mary.&lt;ref&gt;{{Navedi novice |date=januar 1975 |title=Pri založbi Ed Kenik Records |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PXAJWTXD |work=Slovenska država |publisher=Slovenian National Federation of Canada |page=2 |language=Sl |volume=1}}&lt;/ref&gt; 

== Nagrade ==

* ''Trustees Honor Roll Recipient of National Cleveland-Style Polka Hall of Fame'' (1991)&lt;ref name=&quot;:02&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Trustees Honor Roll |trans-title=Častna lista |url=https://clevelandstyle.com/trustees-honor-roll/ |access-date=2026-08-24 |website=National Cleveland-Style Polka Hall Of Fame |publisher=American Slovenian Polka Foundation |language=En}}&lt;/ref&gt;
== Diskografija ==

=== Gramofonske plošče ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
!Založba in kataloška številka
!Naslovi na plošči
!Podatki in viri
|-
|Victor 78176
|Dve utci / Oj večer je že
|Cleveland, 28. november 1924. Na plošči sta navedena Davorin Jenko in Ivan Zorman.&lt;ref name=&quot;diskV&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Dve Utci / See, ’tis evening |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:SND-H97ALTP4 |website=Digitalna knjižnica Slovenije}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;disketik&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Gramofonske plošče in njihove labele |url=https://ojs.zrc-sazu.si/traditiones/article/download/1274/1042/3402 |website=Traditiones}}&lt;/ref&gt;
|-
|Columbia 25083-F
|Čez Savco v vas hodiš / Sladki spomini
|Venček iz leta 1928 vključuje pesem »Oj lušno je res na deželi«. Matrična številka posnetka »Sladki spomini« je 108996.&lt;ref name=&quot;Savca&quot;&gt;{{Navedi novice |title=Columbia plošče |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AJ6Q5OM6 |work=Amerikanski Slovenec}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;diskS&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Oj lušno je res na deželi |url=https://ojs.zrc-sazu.si/traditiones/article/download/870/689/2239 |website=Traditiones}}&lt;/ref&gt;
|-
|Columbia 25085
|Cingel-congel / So ptičice zbrane
|V oglasu tudi »Cingel cangel«.&lt;ref name=&quot;diskA&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Columbia plošče (23. december 1933) |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CLVCPHFG |website=Digitalna knjižnica Slovenije}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;disktrack&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Slovenia USA: Slovenian Music Made in America – seznam skladb |url=https://www.ebay.com/p/4046040296 |website=eBay, kataloški zapis izdaje}}&lt;/ref&gt;
|-
|Columbia 25096-F
|Ko ptičica ta mala / Treba ni moje ljub’ce plavšati
|1928 po katalogu NUK.&lt;ref name=&quot;diskK&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Ko ptičica ta mala / Treba ni moje ljub’ce plavšati |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:SND-ZB8NC4GH |website=Digitalna knjižnica Slovenije}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;diskD&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Oglas za plošče Mary Udovich in Josephine Lausche |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YCBENUAF |website=Digitalna knjižnica Slovenije}}&lt;/ref&gt;
|-
|Columbia 25099-F
|Zvedel sem nekaj novega / Micka
|[https://narodne-pesmi.si/pesmi/lastovke/zvedel-sem-nekaj-novega/ Poslušaj izvedbo dueta].&lt;ref name=&quot;diskA&quot; /&gt;
|-
|Columbia 25104-F
|Gozdič je že zelen / Po gorah je ivje
|&lt;ref name=&quot;diskA&quot; /&gt;
|-
|Columbia 25105
|Kak’ ribcam dobro gre / Ciganski otrok
|&lt;ref name=&quot;diskC&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Oglas knjigarne Amerikanski Slovenec za gramofonske plošče |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9GGMCYJ2 |website=Digitalna knjižnica Slovenije}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;diskD&quot; /&gt;
|-
|Columbia 25107
|Ko dan se zaznava / Dobro jutro, ljubca moja
|&lt;ref name=&quot;diskC&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;diskA&quot; /&gt;
|-
|Columbia 25112 / 25192-F
|Narodne pesmi / Oh, ura že bije
|1929 po NUK. V oglasih sta navedeni različni številki.&lt;ref name=&quot;diskN&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Narodne pesmi / Oh, ura že bije |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:SND-TP2NXKWQ |website=Digitalna knjižnica Slovenije}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;diskA&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;diskE&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Slovene Records |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TYADCBHD |website=Digitalna knjižnica Slovenije}}&lt;/ref&gt;
|-
|Columbia 25115
|Jest pa eno ljubco imam / Imam dekle v Tirolah
|[https://clevelandstyle.com/wp-content/uploads/2024/08/IMAM-DEKLE-V-TIROLAH.mp3 Poslušaj »Imam dekle v Tirolah«].&lt;ref name=&quot;diskC&quot; /&gt;
|-
|Columbia 25117
|Lunca je videla / Selško veselje
|&lt;ref name=&quot;diskC&quot; /&gt;
|-
|Columbia 25124
|Moji tovarši so me napravli / V Šmihelu jaz hišico imam
|&lt;ref name=&quot;diskC&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;diskD&quot; /&gt;
|-
|Columbia 25126
|Veterček po zraku gre / Kaj sem prislužil
|&lt;ref name=&quot;diskC&quot; /&gt;
|-
|Columbia 25139
|Kadar boš ti vandrat šel / Uspavanka
|1930 po NUK.&lt;ref name=&quot;diskU&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Kadar boš ti vandrat šel / Uspavanka |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:SND-SYPIISYT |website=Digitalna knjižnica Slovenije}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;diskC&quot; /&gt;
|-
|Columbia 25140
|Kaj mi nuca planinca / Plenič’ce je prala
|1930 po NUK.&lt;ref name=&quot;diskP&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Kaj mi nuca planinca / Plenič’ce je prala |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:SND-VOQ9S8XX |website=Digitalna knjižnica Slovenije}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;diskC&quot; /&gt;
|-
|Columbia 25142
|Jest pa za eno deklico vem / Spomin
|&lt;ref name=&quot;diskB&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Columbia plošče (15. avgust 1935) |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2KM3A9KX |website=Digitalna knjižnica Slovenije}}&lt;/ref&gt;
|-
|Columbia 25144
|Pojmo veseli zdravičko / Hišica pri cest’ stoji
|&lt;ref name=&quot;diskB&quot; /&gt;
|-
|Columbia 25163
|En šuštar me je vprašov
|En oglas na drugi strani navaja »V davnih starih časih«, drugi »Mornar«.&lt;ref name=&quot;diskC&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;diskB&quot; /&gt;
|-
|Columbia 25169
|Ne bom se možila / Mornar
|&lt;ref name=&quot;diskC&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;diskB&quot; /&gt;
|-
|Columbia 25172
|Zveličar se je rodil / Božična
|&lt;ref name=&quot;diskB&quot; /&gt;
|-
|Columbia 25179 / 25191-F
|Ta marela / Men’ vse eno je
|Oglasa navajata različni številki.&lt;ref name=&quot;diskB&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;diskE&quot; /&gt;
|-
|Columbia 25180 / 25189
|Dekle, kdo bo tebe troštal / Jaz pa vrtec bom kopala
|V prodaji že leta 1935. Zapis NUK za »Jaz pa vrtec bom kopala« navaja leto 1940.&lt;ref name=&quot;diskB&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;diskD&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;diskJ&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Jaz pa vrtec bom kopala |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:snd-R5NFUX6D |website=Digitalna knjižnica Slovenije}}&lt;/ref&gt;
|-
|Columbia
|Lovec / Pastirček
|1930 po NUK.&lt;ref name=&quot;diskL&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Lovec / Pastirček |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:SND-IUYRRDAU |website=Digitalna knjižnica Slovenije}}&lt;/ref&gt;
|}
Zadnje snemanje dueta je bilo leta 1942 v studiu Cleveland Recording Company. Na snemanju s triom Lausche so nastali dva pevska posnetka in en instrumentalni. William Lausche je igral klavir, Johnny Pecon pa harmoniko. Založba Continental je posnetke izdala leta 1948.&lt;ref name=&quot;Debevec20142&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:022&quot; /&gt;

=== Ponovne izdaje ===
Leta 2010 je založba JSP Records izdala zbirko ''Slovenia, USA: Slovenian Music Made in America''. Na tretji zgoščenki je dvajset posnetkov dueta. Skladbe so navedene po vrstnem redu na zgoščenki.&lt;ref name=&quot;diskcd&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Slovenia, USA: Slovenian Music Made in America (recenzija) |url=https://journals.lib.washington.edu/index.php/ssj/article/view/15270/12714 |website=Slovene Studies}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;diskalbum&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Slovenia U.S.A. |url=https://music.apple.com/si/album/slovenia-u-s-a/404453582 |website=Apple Music}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;disktrack&quot; /&gt;

== Sklici ==
&lt;references /&gt;
== Opombe ==
&lt;references group=&quot;lower-alpha&quot;/&gt;
{{Normativna kontrola}}</text>
      <sha1>7sviwrpiznv4lx2ypcofvc68ct4c7em</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2026)</title>
    <ns>4</ns>
    <id>607854</id>
    <revision>
      <id>6773816</id>
      <parentid>6773059</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T16:04:43Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>tn</comment>
      <origin>6773816</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7686" sha1="05ml3iyr7ep1x8rxvq1s1ku3m6smvdy" xml:space="preserve">&lt;div style=&quot;background:#FFFFFF; padding:0px; overflow:hidden;&quot; &gt;
&lt;div style=&quot;position:relative; top:0; left:0; text-align:left; padding:0px; margin-bottom:0px; height:177px;&quot;&gt;
&lt;div style=&quot;position:absolute;left:0;margin-top:0px;
&lt;!-- The asterisk is necessary for some browsers --&gt;
* margin-top:0px;&quot;&gt;
[[File:Banner WLM uploadwizard.jpg|Wiki Loves Monuments 2026 v Sloveniji]]
&lt;/div&gt;
&lt;div style=&quot;position: absolute; top:154px; left:135px; color:#FFFFFF; font-size:16px; font-weight:bold; font-family:CountryX,serif;&quot;&gt; Wiki Loves Monuments 2026 v Sloveniji
  &lt;/div&gt;
&lt;/div&gt;&lt;/div&gt;

{| class=&quot;plainlinks&quot; cellpadding=&quot;3&quot; style=&quot;float:{{{1|{{{align|right}}}}}}; clear:{{{1|{{{align|right}}}}}}; margin:0 0 5px 5px; text-size: small; border:1px solid #AAAAAA;border-radius:0.5em 0.5em 0 0;background:#FFFFFF; width:22em;&quot;
|-
|&lt;!--&lt;center&gt;{{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&amp;campaign=wlm-si|text='''Naložite svojo fotografijo'''}}&lt;/center&gt;  --&gt;
|-
! style=&quot;background:#C3E4ED; text-align:left; padding-left:1em;&quot; | 
|-
| '''Povezave'''

* [[File:Instagram logo 2022.svg|20px|link=https://www.instagram.com/wikimediasl/]] [[File:2023 Facebook icon.svg|20px|link=https://www.facebook.com/groups/19992580660/]] [[File:Tiktok icon.svg|20px|link=https://www.tiktok.com/@wikimediasl]] [[File:X (formerly Twitter) logo late 2025.svg|20px|link=https://twitter.com/hashtag/WikiLovesMonuments]]
* [[slika:Commons-logo.svg|13px]] '''[[Commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2026|Wiki Loves Monuments 2026]]'''
* [[slika:Commons-logo.svg|13px]] '''[[Commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2026 in Slovenia|Wiki Loves Monuments Slovenija 2026]]'''
* [[slika:Commons-logo.svg|13px]] '''[[Commons:Commons:Wiki Loves Monuments|Mednarodna stran]]'''

'''[[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2023)|◄2023]] WLM Slovenija [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2027)|2027►]]'''
|}


'''[[:commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2026|Wiki Loves Monuments 2026]]''' (''Wiki obožuje spomenike'') je mednarodni fotografski natečaj, ki je potekal '''od 1. do 31. oktobra 2026'''. Njegov cilj je s pomočjo Wikimedijinih projektov, zlasti [[Wikipedija|Wikipedije]] in [[Wikimedijina zbirka|Wikimedijine zbirke]], promovirati nepremično kulturno dediščino vsega sveta. 

V natečaju lahko sodeluje '''vsakdo'''. Udeleženci so vabljeni, da fotografirajo spomenike in druge objekte kulturne dediščine v sodelujočih državah ter svoje fotografije objavijo pod prosto licenco. Tako nastale fotografije postanejo prosto dostopne in jih je mogoče uporabljati na internetu, tudi na Wikipediji in drugih Wikimedijinih projektih.

Letošnja izvedba poteka ves oktober&amp;nbsp;2026, v Sloveniji pa bo natečaj organiziran že šestič. Osnovne informacije o natečaju so na voljo na '''[[Commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2026|glavni strani Wiki obožuje spomenike za Slovenijo]].''' Na tej strani smo zbrali tudi gradivo in uporabne napotke, ki vam bodo pomagali pri iskanju spomenikov, ki jih lahko fotografirate.

== 📷 Fotografski sprehod po Škofji Loki ==

Se želiš pridružiti fotografiranju slovenskih kulturnih spomenikov? '''V soboto, 10. oktobra 2026, organiziramo skupinski fotografski sprehod po Škofji Loki''' v okviru natečaja Wiki Loves Monuments 2026.

Skupaj bomo raziskali zgodovinsko središče Škofje Loke, fotografirali kulturne spomenike ter se družili z drugimi ljubitelji fotografije in odprtega znanja. Dogodek je primeren tako za izkušene fotografe kot za začetnike – '''s seboj lahko prineseš fotoaparat ali telefon'''.

*📅 '''Sobota, 10. oktober 2026'''
*📍 '''Škofja Loka'''
*🕙 '''Predvidoma 10.00–17.00'''
*📷 Fotoaparat ali telefon sta dobrodošla
*🚆 '''Stroške javnega prevoza do Škofje Loke in nazaj krije [[:Meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniška skupina Slovenski wikipedisti]]'''
*🍽️ '''Skupno kosilo krije Uporabniška skupina Slovenski wikipedisti'''
*💶 '''Udeležba je brezplačna'''

Če prihajaš z avtom, bomo glede na prijave poskusili organizirati tudi skupne prevoze oziroma deljenje avtomobilov.

Nič hudega, če Wikipedije še ne poznaš ali v preteklosti še nisi sodeloval/-a pri Wiki Loves Monuments. Pridruži se nam, tudi če bo to tvoj prvi fotografski sprehod!

=== Prijava ===

Če se želiš udeležiti dogodka, izpolni '''[https://docs.google.com/forms/d/e/1FAIpQLSekGGY7L_rsKXRaJ0wTdX3e-VWah8JhuR41szLd74I5kp0v2w/viewform?usp=sharing&amp;ouid=105180432870632745893 PRIJAVNICO]'''.

Število mest je omejeno, zato priporočamo, da se prijaviš čim prej.

== Seznami spomenikov ==
Posodobljen seznam [[Kulturni spomenik Slovenije|spomenikov nepremične kulturne dediščine]] vzdržuje Ministrstvo RS za kulturo in je dostopen s '''[https://gisportal.gov.si/portal/apps/webappviewer/index.html?id=df5b0c8a300145fda417eda6b0c2b52b pregledovalnikom Registra kulturne dediščine]''' (RKD). Za natečaj pridejo v poštev objekti, ki so označeni kot »''spomenik lokalnega pomena''«, »''spomenik državnega pomena''« ali imajo vrsto spomenika »''neznano''« (pregledovalnik poleg njih najde tudi številne objekte brez podatka – to je registrirana nepremična dediščina, ki nima statusa spomenika in ni predmet natečaja).

Slovenija žal ne pozna t. i. [[Svoboda panorame|svobode panorame]], zato ne smemo prosto deliti fotografij ali drugih upodobitev objektov, ki so še vedno avtorsko zaščiteni. Avtorske pravice trajajo 70 let, šteto od leta, ki sledi letu avtorjeve smrti. Tako za natečaj ne pridejo v poštev na primer dela [[Jože Plečnik|Jožeta Plečnika]] (1872–1957) in številnih sodobnih avtorjev. '''{{color|red|Pomembno:}}''' Pri izbiri spomenika se prepričajte, da je avtor umrl (so vsi avtorji umrli) leta 1949 ali prej. Tudi fotografij t. i. osirotelih del (pri katerih avtorja ni mogoče nedvoumno ugotoviti), ki so nastala po 19. stoletju, raje ne nalagajte. Skupnost Wikimedijine zbirke prispevke pazljivo pregleduje in avtorsko vprašljive objave briše.

Za lažje iskanje smo pripravili sezname spomenikov po statističnih regijah Slovenije, v katere so vključeni samo dovolj stari spomeniki. Poleg tega so zaradi večje preglednosti izločena arheološka najdišča.

----
[[slika:Statistične regije Slovenije 2016.png|left|450px]]
;Seznami spomenikov po statističnih regijah
* [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v pomurski regiji|Pomurska]]
* [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v podravski regiji|Podravska]]
* [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v koroški regiji|Koroška]]
* [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v savinjski regiji|Savinjska]]
* [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v zasavski regiji|Zasavska]]
* [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v posavski regiji|Posavska]]
* [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v jugovzhodni Sloveniji|Jugovzhodna Slovenija]]
* [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v osrednjeslovenski regiji|Osrednjeslovenska]]
* [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v gorenjski regiji|Gorenjska]]
* [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v primorsko-notranjski regiji|Primorsko-notranjska]]
* [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v goriški regiji|Goriška]]
* [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v obalno-kraški regiji|Obalno-kraška]]

== Glej tudi ==

* [[Wikipedija:Kulturna dediščina Slovenije]]

[[Kategorija:Wiki Loves Monuments]]</text>
      <sha1>05ml3iyr7ep1x8rxvq1s1ku3m6smvdy</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>POS-sistem</title>
    <ns>0</ns>
    <id>608273</id>
    <revision>
      <id>6773784</id>
      <parentid>6748649</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T14:55:50Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Romanm</username>
        <id>13</id>
      </contributor>
      <comment>združi z [[Prodajno mesto]]</comment>
      <origin>6773784</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="11037" sha1="690yc1yhsua6o1edd8drdx78zaokogx" xml:space="preserve">{{združi|Prodajno mesto}}
'''POS-sistem''' (iz angleškega izraza ''point of sale'', »prodajno mesto«) je [[informacijski sistem]], namenjen izvajanju, evidentiranju in upravljanju prodajnih transakcij. Uporablja se pri prodaji blaga in storitev ter lahko vključuje [[Programska oprema|programsko]] in [[Strojna oprema računalnika|strojno opremo]] za izdajo [[Račun (računovodstvo)|računov]], obdelavo plačil, upravljanje artiklov, spremljanje zalog in analizo prodaje.

POS-sistem je lahko sestavljen iz [[Računalnik|računalnika]], [[Tablični računalnik|tabličnega računalnika]] ali druge naprave s POS-programsko opremo ter dodatne opreme, kot so [[zaslon na dotik]], [[tiskalnik]] računov, [[čitalnik črtne kode]], predal za gotovino in [[plačilni terminal]]. Pri mobilnih rešitvah so lahko posamezne funkcije združene v eni napravi.

== Funkcije ==

Osnovna funkcija POS-sistema je evidentiranje prodajne transakcije in izdaja računa. Glede na vrsto sistema lahko POS vključuje tudi druge funkcionalnosti:

* upravljanje artiklov in storitev,
* upravljanje cenikov,
* spremljanje zalog,
* spremljanje prodaje,
* izdelavo poročil in analiz,
* upravljanje uporabnikov in njihovih pravic,
* upravljanje več poslovnih enot,
* evidentiranje različnih načinov plačila,
* povezovanje s plačilnimi terminali,
* povezovanje z računovodskimi sistemi,
* povezovanje z drugimi zunanjimi informacijskimi sistemi.

Obseg funkcionalnosti se med posameznimi POS-sistemi razlikuje glede na dejavnost in namen uporabe.

== Strojna oprema ==

POS-sistem lahko uporablja različne vrste strojne opreme. Pri klasični izvedbi je programska oprema nameščena na računalniku ali namenski POS-napravi, ki je povezana z zunanjimi napravami.

Pogosta oprema vključuje:

* [[računalnik]] ali namenski POS-terminal,
* [[zaslon na dotik]],
* [[tiskalnik]] računov,
* [[čitalnik črtne kode]],
* predal za gotovino,
* [[plačilni terminal]],
* tehtnico,
* drugo periferno opremo.

Pri mobilnih POS-sistemih se lahko kot osnovna naprava uporablja [[pametni telefon]] ali tablični računalnik.

== Plačila ==

POS-sistem je lahko povezan s plačilnim terminalom, prek katerega se izvede plačilo s [[plačilna kartica|plačilno kartico]] ali drugim elektronskim načinom plačila. V primeru integracije lahko POS-sistem znesek transakcije posreduje plačilnemu terminalu, rezultat plačila pa se vrne v POS-programsko opremo.

POS-sistem in plačilni terminal zato nista enaka sistema. POS je namenjen predvsem upravljanju in evidentiranju prodajne transakcije, plačilni terminal pa izvedbi elektronskega plačila.

== POS-sistemi v različnih dejavnostih ==

Funkcionalnosti POS-sistema so pogosto prilagojene dejavnosti, v kateri se uporablja.

=== Trgovina ===

V [[maloprodaja|maloprodaji]] se POS-sistemi pogosto uporabljajo skupaj z upravljanjem artiklov in zalog. Pri prodaji se lahko uporablja [[črtna koda]], s katero se izdelek identificira in vnese v prodajno transakcijo.

Sistemi lahko omogočajo upravljanje cenikov, promocij, skladišč in več poslovnih enot ter izdelavo poročil o prodaji.

=== Gostinstvo ===

V [[gostinstvo|gostinstvu]] lahko POS-sistem poleg izdaje računov vključuje upravljanje miz, naročil in cenikov. Nekateri sistemi omogočajo povezovanje POS-sistema s kuhinjskimi tiskalniki ali drugimi sistemi za obdelavo naročil.

POS-sistem lahko omogoča tudi razdeljevanje računov in spremljanje prodaje po uporabnikih, mizah ali drugih kriterijih.

=== Storitvene dejavnosti ===

V storitvenih dejavnostih se POS-sistemi uporabljajo za evidentiranje opravljenih storitev, izdajo računov in spremljanje prodaje. Glede na dejavnost lahko vključujejo dodatne funkcije, kot so naročanje strank, rezervacije ali upravljanje terminov.

== Mobilni POS ==

'''Mobilni POS''' je različica POS-sistema, ki omogoča izvajanje prodajnih transakcij na prenosni napravi. Uporablja se lahko na terenu, dogodkih, sejmih, stojnicah, pri dostavi in v drugih primerih, kjer stacionarna blagajna ni praktična.

Mobilni POS lahko uporablja pametni telefon, tablični računalnik ali namensko mobilno POS-napravo. Glede na uporabljeno rešitev je mogoče napravo povezati s tiskalnikom računov in plačilnim terminalom.

Nekateri mobilni POS-sistemi omogočajo tudi delovanje brez stalne internetne povezave. V takem primeru se podatki po ponovni vzpostavitvi povezave sinhronizirajo s centralnim sistemom.

== POS in davčno potrjevanje računov ==

V državah, kjer zakonodaja določa elektronsko evidentiranje oziroma davčno potrjevanje računov, morajo POS-sistemi, ki se uporabljajo za takšno poslovanje, izpolnjevati predpisane zahteve.

V Sloveniji je [[davčno potrjevanje računov]] povezano s sistemom [[Finančna uprava Republike Slovenije|Finančne uprave Republike Slovenije]] (FURS). Pri računih, za katere velja obveznost davčnega potrjevanja, se podatki v postopku izdaje računa posredujejo FURS, ki jih prejme in obdela v okviru sistema davčnega potrjevanja.&lt;ref name=&quot;FURS&quot;&gt;{{Cite web
 |url=https://www.fu.gov.si/nadzor/podrocja/davcne_blagajne_in_vezane_knjige_racunov_vkr/
 |title=Davčne blagajne in vezane knjige računov
 |publisher=Finančna uprava Republike Slovenije
 |accessdate=4. september 2026
}}&lt;/ref&gt;

POS-sistem lahko zato vključuje funkcionalnosti [[davčna blagajna|davčne blagajne]] in davčnega potrjevanja računov.

== Povezovanje z drugimi sistemi ==

POS-sistemi se lahko povezujejo z drugimi informacijskimi sistemi. Namen povezovanja je predvsem avtomatizacija prenosa podatkov med prodajo in drugimi poslovnimi procesi.

Pogoste so povezave z:

* računovodskimi sistemi,
* sistemi za upravljanje zalog,
* plačilnimi sistemi,
* spletnimi trgovinami,
* sistemi za naročanje,
* sistemi za dostavo,
* programi za analizo poslovanja.

Povezovanje lahko poteka prek programskih vmesnikov oziroma [[API|API-jev]] ali drugih oblik izmenjave podatkov.

== POS-sistemi v Sloveniji ==

V Sloveniji je na voljo več različnih POS in blagajniških rešitev. Med ponudniki in razvijalci takšnih rešitev so med drugim [[Imprion]], POS Elektronček, Microgramm in Birokrat.

=== Imprion Blagajna ===

[https://imprion.io/davcne-blagajne '''Imprion Blagajna'''] je POS in davčna blagajna, namenjena izdajanju računov in izvajanju prodajnih transakcij. Sistem je namenjen različnim vrstam poslovanja, med drugim gostinstvu, storitvenim dejavnostim in maloprodaji, ter omogoča uporabo na stacionarnih in mobilnih napravah.&lt;ref name=&quot;Imprion&quot;&gt;{{Cite web
 |url=https://imprion.io/davcne-blagajne
 |title=Davčna blagajna (POS) – stacionarna ali mobilna
 |publisher=Imprion
 |accessdate=4. september 2026
}}&lt;/ref&gt;

Imprion Blagajna podpira uporabo na napravah z operacijskim sistemom Android in na računalnikih z operacijskim sistemom Windows. Sistem omogoča tudi delo brez internetne povezave, pri čemer se podatki po ponovni vzpostavitvi povezave sinhronizirajo.&lt;ref name=&quot;Imprion&quot;/&gt;

Sistem omogoča povezovanje s plačilnimi terminali, računovodskimi sistemi in drugimi zunanjimi sistemi. Med podprtimi povezavami so tudi integracije z računovodskim sistemom Minimax in dostavno platformo Wolt.&lt;ref name=&quot;Imprion-integracije&quot;&gt;{{Cite web
 |url=https://imprion.io/pogosta-vprasanja
 |title=Pogosta vprašanja – Imprion POS
 |publisher=Imprion
 |accessdate=4. september 2026
}}&lt;/ref&gt;

Imprion razvija in vzdržuje lastna razvojna ekipa, ki sistem sproti nadgrajuje. Podjetje zagotavlja tudi lokalno podporo uporabnikom v slovenskem jeziku ter pomoč pri nastavitvah, vnosu podatkov, izobraževanju uporabnikov in uvedbi sistema.&lt;ref name=&quot;Imprion-o-nas&quot;&gt;{{Cite web
 |url=https://imprion.io/o-nas
 |title=O nas – Imprion POS
 |publisher=Imprion
 |accessdate=4. september 2026
}}&lt;/ref&gt;

=== POS Elektronček ===

'''POS Elektronček''' je slovenski ponudnik programske in strojne opreme za POS-sisteme. Njegove rešitve so namenjene med drugim gostinstvu, hotelirstvu, trgovini, wellnessu in drugim storitvenim dejavnostim.

Med njihovimi rešitvami je sistem '''Prestige''', ki je sestavljen iz različnih programskih rešitev glede na področje uporabe.

=== Microgramm ===

'''Microgramm''' je slovenski ponudnik POS in blagajniških rešitev. Njegova ponudba vključuje rešitve za gostinstvo, trgovino, storitvene dejavnosti in druga področja poslovanja.&lt;ref name=&quot;Microgramm&quot;&gt;{{Cite web
 |url=https://microgramm.si/davcne-blagajne-izdelki/
 |title=Davčne blagajne – izdelki
 |publisher=Microgramm
 |accessdate=4. september 2026
}}&lt;/ref&gt;

Med njegovimi rešitvami so sistemi SimPOS in Advantik ter različne strojne in programske rešitve za uporabo na prodajnih mestih.

=== Birokrat ===

'''Birokrat''' je slovenska poslovna programska rešitev, ki vključuje tudi funkcionalnosti za izdajo računov in delo z davčnimi blagajnami. POS-rešitve Birokrat vključujejo različne različice za uporabo v trgovini, gostinstvu in drugih dejavnostih.

Programska oprema omogoča povezovanje blagajniškega dela z drugimi poslovnimi funkcijami, kot so fakturiranje, evidence in računovodska obdelava.

== POS in računovodstvo ==

POS-sistem in računovodski sistem imata različni osnovni funkciji, vendar se lahko medsebojno povezujeta. POS-sistem pri prodaji ustvari podatke o prodanem blagu oziroma opravljenih storitvah, računovodski sistem pa te podatke uporabi pri nadaljnji obdelavi poslovnih dogodkov.

Povezava med sistemoma omogoča avtomatiziran prenos podatkov in zmanjšuje potrebo po ponovnem ročnem vnosu. Način povezovanja je odvisen od posameznih programov in njihovih funkcionalnosti.

== Varnost in varovanje podatkov ==

POS-sistemi obdelujejo podatke o prodajnih transakcijah in lahko vsebujejo podatke o artiklih, zaposlenih, zalogah in poslovanju. Zato vključujejo različne mehanizme za nadzor dostopa in zaščito podatkov.

Pri POS-sistemih, ki uporabljajo [[računalništvo v oblaku|računalništvo v oblaku]], se lahko podatki shranjujejo in sinhronizirajo na oddaljeni strežniški infrastrukturi. Pri tem so pomembni zaščita komunikacije, nadzor uporabniških pravic in varnostne kopije podatkov.

== Glej tudi ==

* [[Blagajna]]
* [[Davčna blagajna]]
* [[Davčno potrjevanje računov]]
* [[Prodajno mesto]]
* [[Plačilni terminal]]
* [[Elektronsko plačevanje]]
* [[Elektronski račun]]
* [[Računovodstvo]]
* [[Računalništvo v oblaku]]

== Viri ==

&lt;references /&gt;

== Zunanje povezave ==

* [https://imprion.io/davcne-blagajne Imprion Blagajna – davčna blagajna in POS]
* [https://imprion.io/ Imprion – uradna spletna stran]
* [https://pos-elektroncek.si/ POS Elektronček]
* [https://microgramm.si/ Microgramm]
* [https://www.birokrat.si/ Birokrat]
* [https://www.minimax.si/ Minimax]
* [https://www.vasco.si/ Vasco]
* [https://www.saop.si/ SAOP]
* [https://www.e-racuni.com/ e-racuni.com]
* [https://www.fu.gov.si/nadzor/podrocja/davcne_blagajne_in_vezane_knjige_racunov_vkr/ Davčne blagajne in vezane knjige računov] – Finančna uprava Republike Slovenije

[[Kategorija:Informacijski sistemi]]</text>
      <sha1>690yc1yhsua6o1edd8drdx78zaokogx</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Stolnica Kristusovega vstajenja, Podgorica</title>
    <ns>0</ns>
    <id>609778</id>
    <revision>
      <id>6773876</id>
      <parentid>6767051</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T18:56:30Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>3152</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>−[[Kategorija:Sodobna arhitektura]]; ±[[Kategorija:Stolnice]]→[[Kategorija:Stolnice v Črni gori]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6773876</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="20519" sha1="4i65mk2ncrd0afo7pa7sf50riinzvop" xml:space="preserve">{{Infopolje Cerkev
| name = Stolnica Kristusovega vstajenja, Podgorica
| fullname = 
| image = 
| caption = Pogled na zvonika in kupolo
| pushpin map = Črna gora
| pushpin label position = 
| pushpin map alt = 
| map caption = 
| coordinates = &lt;!-- wd --&gt;
| location = [[Podgorica]]
| country = {{Zastava|Črna gora}}
| denomination = [[Vzhodna pravoslavna cerkev]]
| previous denomination = vojašnica
| dedication = [[Jezusovo vstajenje]]
| side altars = 
| relics = 
| status = 
| functional status = [[stolnica]],&lt;br&gt;[[župnijska cerkev]]
| heritage designation = 
| designated date = 
| membership = 
| attendance = 
| website = &lt;!-- wd --&gt;[http://www.hramvaskrsenja.me/ Hramvaskrsenja.me]
| former name = 
| bull date = 
| founded date = 
| founder = [[Črnogorsko-primorska metropolija]]
| groundbreaking = 9. avgust 1993
| completed date = 2021
| consecrated date = 7. oktober 2013, [[Amfilohij Radović]] (črnogorsko-primorski metropolit)&lt;br&gt;Kripta &quot;Vseh svetnikov&quot; je bila posvečena na praznik Vseh svetih prav tako 2013.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://crkvenaopstinapodgorica.com/h/saborni-hram-hristovog-vaskrsenja---podgorica|title= Саборни храм Христовог Васкрсења – Подгорица. ИСТОРИЈАТ САБОРНОГ ХРАМА ХРИСТОВОГ ВАСКРСЕЊА. Кратки историјат изградње и живота Саборног храма Васкрсења Христовог |publisher=Crkvena opština Podgorica|author=Црквена општина Подгорица|place=Podgorica|language=sr|date=2023|accessdate=13. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
| closed date = 
| demolished date = 
| earlydedication = 
| otherdedication = 
| events = 
| past bishop = [[metropolit]] [[Amfilohij Radović]]
| people = 
| architect =  [[Predrag Ristić]],&lt;br &gt;[[Jovan Popović]]
| architectural type = [[stolnica]] 
| style = bizantinsko-črnogorsko-italijanski slogi
| capacity = 1000
| length = 
| width = 
| width nave = 
| height = 
| diameter = 
| other dimensions = 
| floor count = 1270 m
| floor area = 4000 m
| dome quantity = 1
| dome height outer = 35,50
| dome height inner = 
| dome dia outer = 
| dome dia inner = 
| spire quantity = 2
| spire height = 26,7
| materials = opeka, kamen, marmor, zlato
| bells = 17
| bells hung = 
| bell weight = 11 ton
| parish= [[Jezusovo vstajenje]] 
| deanery= 
| archdiocese= 
| metropolis = [[Črnogorsko-primorska metropolija]]
| diocese = 
| province = 
| presbytery = 
| synod = 
| circuit = 
| district = 
| division = 
| subdivision = 
| extra = 
}}
'''Stolnica Kristusovega vstajenja''' ({{lang-sr|Саборни храм Христовог Васкрсења|Saborni hram Hristovog Vaskrsenja}}) je [[Vzhodna pravoslavna cerkev|pravoslavna cerkev]] v [[Podgorica|Podgorici]], [[Črna gora]]. Spada pod upravo [[Črnogorsko-primorska metropolija|Črnogorsko-primorske metropolije]] [[Srbska pravoslavna cerkev|Srbske pravoslavne cerkve]] in služi kot njena [[stolnica]].

== Zgodovina ==
=== Načrti in dela ===
Gradnja stolnice Kristusovega vstajenja v Podgorici se je začela 9. avgusta 1993 (Pantelindan) v Momišićih, predelu Podgorice, v bližini ostankov cerkve Svetih apostolov, kjer je stal samostan Hilandar iz obdobja [[Štefan Milutin|kralja Milutina]] in poleg Vnebovzetne cerkve (''Vaznesenjska crkva'').

1993 je Predrag Ristić predlagal idejni načrt, na podlagi katerega je Fakulteta za gradbeništvo iz Podgorice zasnovala cerkvene temelje in kripto. Glavni načrt v podrobnostih je izvedlo podjetje ''Project-engineering'' iz Podgorice.

Z prostovoljnimi prispevki vernikov in obilno denarno pomočjo črnogorske vlade so se dela na [[kripta|kripti]], ki leži dokaj globoko, nadaljevala in bila končana leta 1997. Gradnjo je nadaljevalo podjetje ''Mostogradnja-inžinjering'', ki je dela prevzelo novembra 1997. Večino grobih del je podjetje opravilo ''za Božji lon''. Z dokončanjem osrednje [[kupola|kupole]] je bil 18. novembra 1999 na kupolo postavljen štirimetrski zlat [[križ]].

=== Starinski videz nove stavbe ===
Kdor bi računal starost te Podgoriške stolnice po zunanjem videzu, bi ji na prvi pogled prisodil starost vsaj stotih let, čeprav je bila dokončana šele 2021. Tak vtis daje zaradi mešanih slogov, s katerimi se je arhitekt poigraval in ki so nekako povzeti po katoliški [[Kotorska stolnica|stolnici sv. Trifuna]] v [[Kotor]]ju v [[Boka Kotorska|Boki Kotorski]], ki pa je bila zgrajena na temeljih še starejših cerkvenih stavb že v 12. stoletju.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.kotorskabiskupija.me/kotor-katedrala/|title= Kotor – katedrala bazilika Sv. Tripuna mučenika|publisher=Kotorska biskupija. Dioecesis Catharensis A.D. 325.|author=|place=Kotor|language=cng|date=|accessdate=8. oktober 2015}}&lt;/ref&gt; Prav zato gledalca zlahka prevara zunanji videz, ki ga daje o veliki starosti ta zanimiva sodobna sakralna stavba.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://sumfinity.com/cs/photos/cerna-hora/podgorica-cs/katedrala-vzkriseni-kristova-podgorica-cerna-hora/|title= Katedrála Vzkříšení Kristova Podgorica, Černá Hora |publisher=сумфинитѕ.цом|author=Nico Trinkhaus|place=|language=cs|date=|accessdate=13. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

Revija ''Orthodox Arts Journal'' piše, da je stolnica »zagotovo ena najzanimivejših pravoslavnih cerkva, zgrajenih v našem času. Za razliko od drugih novih stolnic, ki smo jih videvali v zadnjem času, zunanjost ne poskuša odražati visoko-bizantinske popolnosti. Gre namreč za očarljivo neuravnovešeno zasnovo. Odlikujejo jo rahlo nerodne poteze, značilne za vsako pravo stolnico, ki izražajo kulturne napetosti med visokim cesarskim slogom in zmožnostmi krajevnih mojstrov«. Cerkev z dvema [[zvonik]]oma in izrazitim lokom je očitno pod vplivom srednjeveške črnogorske stolnice sv. Trifuna v Boki Kotorski, pri čemer so prisotni romanski in črnogorski, italijanski in bizantinski vplivi.&lt;ref name=&quot;OAJ&quot;/&gt;

=== Blagoslov temeljnega kamna in temeljev ===
Gradnja cerkve s površino približno 4267 kvadratnih metrov se je začela leta 1993 po načrtih [[Predrag Ristić|Predraga Ristića]].&lt;ref name=&quot;OAJ&quot;&gt;{{cite web|url=http://www.orthodoxartsjournal.org/a-new-cathedral-for-montenegro-thoughts-on-the-architecture/|title=A New Cathedral for Montenegro |publisher=Orthodox Arts Journal|date=9 October 2013|access-date=2 December 2016}}&lt;/ref&gt; Slovesen blagoslov temeljnega kamna je potekal 9. avgusta leta 2013 ob 1700-letnici [[Milanski edikt|Milanskega edikta]] o verski svobodi; dogodka so se udeležili tudi poglavarji vzhodnih pravoslavnih cerkva. Srbski patriarh [[Pavel Stojčević|Pavel]] in carigrajski patriarh Bartolomej sta položila najprej listino, nato pa temeljni kamen na pripravljeno mesto, izkopano pod Svetim križem. Navzoči so: jeruzalemski patriarh Teofil in odposlanec ruskega patriarha Alekseja, nadduhovnik Vasilij Tarasjev, skupaj s črnogorsko-primorskim metropolitom Amfilohijem Radovićem in duhovniki ter redovniki njegove metropolije. Slovesnost so povzdignili tudi navzoči cerkveni dostojanstveniki Katoliške Cerkve, kakor tudi predstavniki muslimanske skupnosti.

Navzoči so bili tudi visoki predstavniki iz sveta politike.&lt;ref&gt;[http://www.danas.org/content/osvestanje-hrama-dijeli-crnu-goru/25128644.html Osvještenje hrama SPC dijeli Crnu Goru], Slobodna Evropa (7. oktober 2013)&lt;/ref&gt;

Moskovski patriarh [[Aleksej Ridiger|Aleksej]]&lt;ref&gt;Aleksej Mihajlovič Ridiger (1929-2008) je bil patriarh Moskve in cele Rusije od 1990 do svoje smrti 2008&lt;/ref&gt; pa je je prišel v Črno goro kot prvi ruski poglavar v zgodovini pozneje in sicer 18. maja 1994 ter skupaj s škofom Amfilohijem služil sveto bogoslužje v podgoriški samostanski cerkvi v [[Momišići|Momišićih]]; nato pa sta oba blagoslovila že zgrajene temelje ter pridigala na gradbišču nove cerkve. To je bilo znamenje hvaležnosti do [[Ruska pravoslavna Cerkev|Ruske Cerkve]], ki je bila glavna opora avtokefalni črnogorski Cerkvi od ukinitve Peške patriarhije 1776. Vse do leta 1920 jo je oskrbovala z bogoslužnimi knjigami v ruski staroslovanščini, kakor tudi z bogoslužno opravo. 1920 je avtokefalna črnogorska metropolija izgubila svojo samostojnost ter prišla pod nadoblast SPC s sedežem v Beogradu; le-ta pa je nastala po ukazu regenta [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksandra]].&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://crkvenaopstinapodgorica.com/h/saborni-hram-hristovog-vaskrsenja---podgorica|title= Саборни храм Христовог Васкрсења – Подгорица. ИСТОРИЈАТ САБОРНОГ ХРАМА ХРИСТОВОГ ВАСКРСЕЊА. Кратки историјат изградње и живота Саборног храма Васкрсења Христовог |publisher=Crkvena opština Podgorica|author=Црквена општина Подгорица|place=Podgorica|language=cnr|date=2023|accessdate=13. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Kripta ===
Cerkev ima tudi [[kripta|kripto]], ki je posvečena [[Vsi svetniki|Vsem svetnikom]] in v njej prirejajo razna srečanja, seminarje in duhovne akademije. Tam pa so se verniki začeli zbirati tudi za bogoslužje, pa tudi slovesno praznovanje krstov in porok. Tako je bilo do posvetitve krščenih 900 ljudi, zakrament svetega zakona pa je prejelo 700 zakonskih parov. Ta kripta je bila posvečena na dan Vseh svetnikov leta 2013, medtem ko je bila sama cerkev posvečena 7. oktobra istega leta.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://crkvenaopstinapodgorica.com/h/saborni-hram-hristovog-vaskrsenja---podgorica|title= Саборни храм Христовог Васкрсења – Подгорица. ИСТОРИЈАТ САБОРНОГ ХРАМА ХРИСТОВОГ ВАСКРСЕЊА. Кратки историјат изградње и живота Саборног храма Васкрсења Христовог |publisher=Crkvena opština Podgorica|author=Црквена општина Подгорица|place=Podgorica|language=cnr|date=2023|accessdate=13. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.facebook.com/hrampodgorica/|title= Званична Facebook страница Саборног храма Христовог Васкрсења у Подгорици|publisher=Pravoslavna župnija Kristusovega vstajenja, Podgorica|author=|place=Podgorica|language=cnr|date=|accessdate=13. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

Amfilohij Radović, ki je trideset let (1990–2020) služboval kot črnogorsko-primorski metropolit, je bil leta 2020 po lastni želji pokopan v kripti stolnice v grobu, ki si ga je za življenja sam pripravil.&lt;ref&gt;{{Cite web|date=30 October 2020|title=Ko je bio mitropolit Amfilohije|url=https://www.bbc.com/serbian/lat/balkan-54535662|access-date=31 October 2020|website=BBC News na srpskom|language=sr-latn}}&lt;/ref&gt;

== Arhitekturna zasnova  ==
=== Zunanjost ===
Videz cerkvene stavbe poudarjata enaka [[zvonik]]a, od katerih je vsak visok 26,7 metra; v zvonici je na podstrešju kar 17 zvonov, ki so bili vsi vliti v Rusiji. Največji zvon tehta 11 ton in je največji zvon na Balkanu. Ob vznožju stolpov sta cerkvici oziroma kapeli. Prva je posvečena sv. Simeonu Mirotočevemu in je v njej [[krstilnica]], druga pa sv. Ivanu Vladimirju.

=== Notranjost ===
Notranjost krasijo številne kamnite skulpture in [[freska|freske]], katerih ozadje je pozlačeno. Na teh prostorih so nazadnje uporabili tak način slikanja pred 800 leti, ko je bil okrašen [[Samostan Studenica]]. Notranjost je bogato okrašena z ikonografskimi stenskimi poslikavami z zlatim ozadjem ter marmornimi tlemi in opremo.&lt;ref name=&quot;OAJ&quot;/&gt; Notranjost krasijo tudi ikone, mozaiki in lesene rezbarije, ki odražajo črnogorsko krščansko dediščino od zgodnjih krščanskih časov do danes.

=== Freske ===
Freske v notranjosti so naslikane na pozlačenem ozadju in pokrivajo skupno površino 6200 m&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;. Tla so prekrita z 1872 m&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; mozaikov; poleg tega je 79 m&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; stenskih [[mozaik]]ov. Največji del okrasja je namreč izdelan v tehniki [[mozaik]]a. Poleg talnega mozaika je z njim okrašen tudi vhodni [[portal]], ki ga krasi prizor ''Kristusovega vstajenja'' ali ''Velike noči'', saj je to cerkveni zavetnik. Ker je cerkev zgrajena iz železobetona, so na podlago naslikane freske in dokončane mozaike pritrjevali na beton, na katerem jih ne bi mogli neposredno urejati, kot je to možno na klasičnih zidovih.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://adrialine.me/_mne/hram_podgorica.html|title=Saborni Hram Hristovog Vaskrsenja Podgorica|publisher=adrialine.me|author=|place=Podgorica|language=cng|date=|accessdate=13. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

Januarja 2014 je pozornost pritegnila freska, ki prikazuje like v peklu: [[Josip Broz Tito|Tita]], [[Karl Marx|Marxa]] in [[Friedrich Engels|Engelsa]], pa tudi sodobnega črnogorskega politika [[Ranko Krivokapić|Ranka Krivokapića]].&lt;ref&gt;Janković, Srđan. [http://www.danas.org/content/obracun-freskopisima-anatemisanje-krivokapica/25248047.html Obračun freskopisima: SPC poslala Krivokapića u pakao]. ''Radio Slobodna Evropa''&lt;/ref&gt; Po drugi strani pa obstajajo ugibanja o tem ali je na nadarbinski freski upodobljen tudi črnogorski premier [[Milo Đukanović]] kot ktitor.&lt;ref&gt;[http://www.rts.rs/page/stories/sr/story/11/Region/1507287/%C4%90ukanovi%C4%87+na+fresci+u+podgori%C4%8Dkoj+crkvi%3F.html Đukanović na fresci u podgoričkoj crkvi?], ''RTS''&lt;/ref&gt;

=== Namen in pomen ===
Glede večplastnega pomena in vsestranskega namena te Podgoriške stolnice Kristusovega vstajenja je dejal za ''Radio Svetigora'' njen pobudnik Amfilohij Radović:
{|
|-
! Храм има ову суштинску функцију и значење&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://crkvenaopstinapodgorica.com/h/saborni-hram-hristovog-vaskrsenja---podgorica|title= Саборни храм Христовог Васкрсења – Подгорица. ИСТОРИЈАТ САБОРНОГ ХРАМА ХРИСТОВОГ ВАСКРСЕЊА. Кратки историјат изградње и живота Саборног храма Васкрсења Христовог |publisher=Crkvena opština Podgorica|author=Црквена општина Подгорица|place=Podgorica|language=sr|date=2023|accessdate=13. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
! Cerkev ima ta bistveni namen in pomen 
|-
| &lt;blockquote&gt;„Храм Христовог Васкрсења у Подгорици, поред своје суштинске намјене, поред васкрсавања њиме свега онога што је хришћанско предање оставило кроз вјекове на овим нашим просторима, поред обнављања памћења на живот Цркве Христове од апостолских времена па све до нашег времена, поред циља да треба да сабира око себе и у себи ближње и даљне, има једну суштинску функцију и суштинско значење  - он јесте и треба да буде позив на помирење“
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;»Cerkev Kristusovega vstajenja v Podgorici ima —, poleg svojega bistvenega namena, poleg tega, da obuja vse, kar je krščansko izročilo zapustilo skozi stoletja v teh naših krajih, poleg tega, da obnavlja spomin na življenje Kristusove Cerkve od apostolskih časov do našega časa, poleg cilja, da okoli sebe in v sebi zbira bližnje in daljne, — eno bistveno vlogo in bistveni pomen – je in naj bi bila poziv k spravi.«
&lt;/blockquote&gt;
|}

== Slikovna zbirka ==
&lt;gallery class=&quot;center&quot;&gt;
Лоза преподобног Симеона, новог србског мироточца, код јужног зида Саборне цркве у његовом родном граду Подгорици.jpg|Vinska trta Simeona Mironosca blizu južne stene
Свјетлопис иконостаса сербског православног храма Хрисовог Васкрсења у Подгорици.jpg|Cerkveni [[ikonostas]]
Свјетлопис припрате и западних врата сербског православног храма Хрисовог Васкрсења у Подгорици.jpg|Zadnja vrata cerkve
Свјетлопис живописа св.момишићких мученика у сербском православном храму Хрисовог Васкрсења у Подгорици.jpg|42 sv. Momišičkih mučencev
Свјетлопис сербског православног храма Хрисовог Васкрсења у Подгорици3.jpg|Notranjost cerkve
Свјетлопис сербског православног храма Хрисовог Васкрсења у Подгорици4.jpg|Živopis cerkve
Podgorica Kathedrale der Auferstehung Krypta 3.JPG|Pogled na celotno kripto
Свјетлопис крипте сербског православног храма Хрисовог Васкрсења у Подгорици.jpg|Kripta Vseh svetnikov
Свјетлопис крипте сербског православног храма Хрисовог Васкрсења у Подгорици2.jpg|Cerkvena kripta
Podgorica Kathedrale der Auferstehung Marx, Engels &amp; Tito.JPG|Freska [[Pekel|pekla]] s [[Josip Broz Tito| Titom]], [[Karl Marx| Marxom]] in [[Friedrich Engels|Engelsom]]
Свјетлопис живописа праведног Јоба у крипти сербског православног храма Хрисовог Васкрсења у Подгорици.jpg|Živopis pravičnega [[Job|Joba]] v kripti
Свјетлопис гроба митрополита Амфилохија у Саборном храму у Подгорици.jpg|Amfilohijev grob v stolničini kripti
Свјетлопис црнорискиње на гробу митр. Амфилохија у крипти сербског православног храма Хрисовог Васкрсења у Подгорици.jpg|Monahinja poleg ''Džedovega'' groba
Свјетлопис гроба митрополита Амфилохија Радовића у крипти Саборне цркве у Подгорици.jpg|Amfilohijeva grobnica v cerkveni kripti
Свјетлопис крста на гробу митр. Амфилохија у крипти сербског православног храма Хрисовог Васкрсења у Подгорици.jpg|Križ na grobu metropolita Amfilohija
Свјетлопис живописа сахране митрополита Амфилохија, крипта Саборног храма у Подгорици.jpg|Živopis [[Amfilohij Radović|Amfilohijevega]] [[pogreb]]a
Мања црквица сјеверно од Саборног сербског православног храма Христовог Васкрсења у Подгорици.jpg| Cerkvica severno od Stolnice
Podgorica, cattedrale della resurrezione di cristo, interno 01.JPG|Pogled na notranjost
Podgorica Kathedrale der Auferstehung 6.JPG|Kupola
Podgorica Kathedrale der Auferstehung 8.JPG|Oltar z ikonostasom
&lt;/gallery&gt;

== Glej tudi ==
*[[Jezus Kristus]]
*[[Velika noč]]
*[[Črna gora]]
*[[Črnogorsko-primorska metropolija]]
*[[Amfilohij Radović]]
*[[Kotorska stolnica]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}

;{{ikona cnr}}
*[https://crkvenaopstinapodgorica.com/h/saborni-hram-hristovog-vaskrsenja---podgorica Саборни храм Христовог Васкрсења - Подгорица]
*[https://www.facebook.com/hrampodgorica/ Саборни храм Христовог васкрсења - Подгорица/Saborni hram Hristovog vaskrsenja – Podgorica] 
;{{ikona hr}}
*[https://hr.tierient.com/crkva-uskrsnuca/#google_vignette Crkva uskrsnuća Krista, Hram Hristovog Vaskrsenja - Podgorica]
;{{ikona cs}}
*[https://sumfinity.com/cs/photos/cerna-hora/podgorica-cs/katedrala-vzkriseni-kristova-podgorica-cerna-hora/ Katedrála Vzkříšení Kristova | Podgorica, Černá Hora - Fine Art Photography by Nico Trinkhaus]

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Cerkve Jezusovega vstajenja|Podgorica]]
[[Kategorija:Pravoslavne cerkve v Črni gori]]
[[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 2013]]
[[Kategorija:Romarska središča v Črni gori]]
[[Kategorija:Cerkve v Podgorici]]
[[Kategorija:Stolnice v Črni gori|Kristusovo vstajenje, Podgorica]]
[[Kategorija:Podgorica]]
[[Kategorija:Rimskokatoliška cerkev v Črni gori]]
[[Kategorija:Srednjeveška arhitektura]]</text>
      <sha1>4i65mk2ncrd0afo7pa7sf50riinzvop</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Wikipedija:Urejatoni/Armensko-slovenski urejaton/Članki</title>
    <ns>4</ns>
    <id>609937</id>
    <revision>
      <id>6773713</id>
      <parentid>6773609</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T12:18:32Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Arheologija */ Godedzor</comment>
      <origin>6773713</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="20417" sha1="btskxouky6gayg4n9qnhw3pmcjua4a2" xml:space="preserve">{{Armensko-slovenski urejaton navbar|2}}

== Zapis armenskih imen in poimenovanj ==
Pri pisanju člankov o Armeniji upoštevajte slovenska pravopisna pravila za prevzemanje armenskih imen in besed.

* '''Osebna imena:''' lastna imena iz armenščine praviloma pisno podomačujemo. Pri tem upoštevamo priporočeni zapis in izgovor, ne zgolj angleškega prečrkovanja. Pri zgodovinskih osebnostih preverimo tudi, ali se je v slovenščini že uveljavila določena oblika imena.
* '''Zemljepisna imena:''' uporabljamo uveljavljene slovenske oblike, kjer obstajajo (glej [https://www.termania.net/ Slovar slovenskih eksonimov na Termaniji]), sicer pa sledimo pravopisnim pravilom za prevzemanje armenskih imen. Primer: ''Erevan'' namesto angleškega ''Yerevan''.
* '''Občna poimenovanja:''' armenske besede večinoma prevajamo. Če jih ne prevajamo, jih praviloma pisno podomačimo. Primer: ''hačkar'' (armensko ''խաչքար''), poimenovanje za značilni armenski kamniti križ.

Za podrobnejša pravila glejte [https://pravopis8v2.amebis.si/gen/sp8.pdf#page=656 Slovenski pravopis 8.0 – Vzhodna armenščina].

== Seznam člankov ==
Spodnji seznam člankov je namenjen lažji orientaciji. Pripravila ga je armenska wiki skupnost. Naenkrat si lahko rezervirate največ en članek.

===Cerkve===

{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke
|-
|1
| [[:en:Mastara Church]] || 5848 
|  ||   
| 0
|-
|2
| [[:en:Aruchavank]] || 5507 
|  ||   
| 0
|-
|3
| [[:en:Vahramashen Church]] || 4405 
|  ||   
| 0
|-
|4
| [[:en:Lmbatavank]] || 6267 
|  ||   
| 0
|-
|5
| [[:en:Areni Church]] || 6259 
|  ||   
| 0
|-
|6
| [[:en:Kasagh Basilica]] || 5764 
|  ||   
| 0
|-
|7
| [[:en:Surp Hovhannes Church, Byurakan]] || 4061 
|  ||   
| 0
|-
|8
| [[:en:Mashtots Hayrapet Church of Garni]] || 6037 
|  ||   
| 0
|-
|9
| [[:en:St. Sarkis Church (Tsovinar, Gegharkunik, Armenia)]] || 3252 
|  ||   
| 0
|-
|10
| [[:en:Saint Gevork Monastery of Mughni]] || 7053 
|  ||   
| 0
|-
|11
| [[:en:Holy Mother of God Church, Yeghvard]] || 8074 
|  ||   
| 0
|-
|12
| [[:en:Surp Astvatsatsin Church of Karbi]] || 4101 
|  ||   
| 0
|-
|13
| [[:en:Surp Hovhannes Church of Voskevaz]] || 3463 
|  ||   
| 0
|-
|14
| [[:en:Samsonavank Monastery]] || 3052 
|  ||   
| 0
|-
|15
| [[:en:Holy Children Chapel, Vanadzor]] || 2873 
|  ||   
| 0
|-
|16
| [[:en:Yeghipatrush Church]] || 4832 
|  ||   
| 0
|-
|17
| [[:en:St. Thaddeus Church, Ddmashen]] || 5171 
|  ||   
| 0
|-
|18
| [[:en:Holy Mother of God Church, Voskepar]] || 3601 
|  ||   
| 0
|-
|19
| [[:en:Saint George's Church, Garnahovit]] || 3409 
|  ||   
| 0
|-
|20
| [[:en:Church of the Holy Mother of God, Vanadzor]] || 4340 
|  ||   
| 0
|-
|21
| [[:en:Saint John the Baptist Church, Abovyan]] || 4329 
|  ||   
| 0
|-
|22
| [[:en:Saint Thaddeus Church, Masis]] || 8305 
|  ||   
| 0
|-
|23
| [[:en:Saint Narek chapel]] || 6539 
|  ||   
| 0
|-
|24
| [[:en:Saint Minas church of Halidzor]] || 2689 
|  ||   
| 0
|-
|25
| [[:en:Saint Stepanos Church (Shinuhayr)]] || 4895 
|  ||   
| 0
|}

===Arheologija===

{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Velikost
|-
| [[:en:Kura–Araxes culture]] || 49368 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Teišebaini]] || 8438 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Trialeti-Vanadzor culture]] || 27115 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Amberd]] || 18269 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Shulaveri–Shomu culture]] || 22649 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Metsamor site]] || 7546 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Aruchavank]] || 5507 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Ughtasar Petroglyphs]] || 4916 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Karchaghbyur]] || 1914 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Nor Geghi]] || 3193 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Tegher Monastery]] || 6858 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Agarak, Aragatsotn]] || 4664 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Proshaberd]] || 4418 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Tsrviz Chapel]] || 1573 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Çavuştepe]] || 8152 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Odzaberd]] || 6773 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Yot Verk Matur]] || 1772 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Khrber]] || 3625 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Ushiberd]] || 2574 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Archaeology of Armenia]] || 24160 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Smbataberd]] || 15834 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Bjni Fortress]] || 7828 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Ertij Fort]] || 1854 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Areni-1 shoe]] || 8394 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Vorotnaberd]] || 3375 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Halidzor Fortress]] || 6413 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Baghaberd]] || 41910 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Areni-1 winery]] || 10348 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Kakavaberd]] || 4847 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Areni-1 cave]] || 7865 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Economy of Urartu]] || 22664 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Art of Urartu]] || 20388 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Sardarabad (fortress)]] || 10017 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Argištiḫinili]] || 24282 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Armavir (ancient city)]] || 9221 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Artaxata]] || 18884 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Yervandashat (ancient city)]] || 8768 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Dashtadem Fortress]] || 5116 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Trialetian Mesolithic]] || 18499 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Statuette of God Teisheba]] || 2787 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Statuette of a Bird (15th–14th centuries BC, Lchashen)]] || 3430 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Ritual Ladle (Armenia)]] || 2417 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Horseshoe-Shaped Hearth with Ram-Headed Ends]] || 2888 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Goblet (17th–16th centuries BC, Vanadzor)]] || 2679 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Karashamb goblet]] || 5210 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Statuette of a Wolf (6th–5th centuries BC, Ayrum)]] || 3189 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Pot With a Lid, Tricolor (16th–15th centuries BC, Karashamb)]] || 2145 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Etiuni]] || 14169 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Archaeological heritage of Armenia]]
 || 42190 
| [[Arheološka dediščina Armenije]] ||  Octopus  
| 0
|-
| [[:en:Godedzor]] || 7669 
| [[Godedzor]] ||  Octopus   
| 0
|-
| [[:en:Ervandakert]] || 3953 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Aruch Caravansarai]] || 3018 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Jrapi Caravansarai]] || 1624 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Talin Caravansarai]] || 2163 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Hostun, Armenia]] || 3842 
|  ||   
| 0
|}

===Antična Armenija===
{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Velikost
|-
|1
| [[:en:Gardman]] || 5516 
|  ||   
| 0
|-
|2
| [[:en:Rshtuni]] || 1925 
|  ||   
| 0
|-
|3
| [[:en:Bznuni]] || 6881 
|  ||   
| 0
|-
|4
| [[:en:Nairi]] || 33016 
|  ||   
| 0
|-
|5
| [[:en:Sasanian Armenia]] || 23030 
|  ||   
| 0
|-
|6
| [[:en:Neo-Assyrian Empire]] || 180543 
|  ||   
| 0
|-
|7
| [[:en:Paikuli inscription]] || 16163 
|  ||   
| 0
|-
|8
| [[:en:Ancient Armenia]] || 11598 
|  ||   
| 0
|-
|9
| [[:en:Bagavan]] || 7493 
|  ||   
| 0
|-
|10
| [[:en:Xerxes I inscription at Van]] || 9045 
|  ||   
| 0
|-
|11
| [[:en:Council of Ashtishat]] || 3732 
|  ||   
| 0
|-
|12
| [[:en:Ashtishat]] || 3168 
|  ||   
| 0
|-
|13
| [[:en:Etiuni]] || 14169 
|  ||   
| 0
|-
|14
| [[:en:Urumeans]] || 5210 
|  ||   
| 0
|-
|15
| [[:en:Armenian tiara]] || 2134 
|  ||   
| 0
|-
|16
| [[:en:Treaty of Artaxata]] || 8526 
|  ||   
| 0
|-
|17
| [[:en:Alan invasion of Parthia]] || 13466 
|  ||   
| 0
|}

===Armenski športniki===
{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Velikost
|-
|1
| [[:en:Artur Petrosyan]] || 8390 
|  ||   
| 0
|-
|2
| [[:en:Sargis Sargsian]] || 25677 
|  ||   
| 0
|-
|3
| [[:en:Edgar Manucharyan]] || 29445 
|  ||   
| 0
|-
|4
| [[:en:Yura Movsisyan]] || 34387 
|  ||   
| 0
|-
|5
| [[:en:Zhora Hovhannisyan]] || 7842 
|  ||   
| 0
|-
|6
| [[:en:Artavazd Karamyan]] || 12871 
|  ||   
| 0
|-
|7
| [[:en:Yeghishe Melikyan]] || 11684 
|  ||   
| 0
|-
|8
| [[:en:Romik Khachatryan]] || 8053 
|  ||   
| 0
|-
|9
| [[:en:Artur Voskanyan]] || 8619 
|  ||   
| 0
|-
|10
| [[:en:Armen Shahgeldyan]] || 14830 
|  ||   
| 0
|-
|11
| [[:en:Arman Karamyan]] || 15922 
|  ||   
| 0
|-
|12
| [[:en:Sargis Hovsepyan]] || 18080 
|  ||   
| 0
|-
|13
| [[:en:Harutyun Vardanyan]] || 11203 
|  ||   
| 0
|-
|14
| [[:en:Ara Hakobyan]] || 15264 
|  ||   
| 0
|-
|15
| [[:en:Khoren Oganesian]] || 19951 
|  ||   
| 0
|-
|16
| [[:en:Yurik Sarkisyan]] || 10214 
|  ||   
| 0
|-
|17
| [[:en:Yurik Vardanyan]] || 30107 
|  ||   
| 0
|-
|18
| [[:en:Arkady Andreasyan]] || 15569 
|  ||   
| 0
|-
|19
| [[:en:Gevorg Kasparov]] || 19676 
|  ||   
| 0
|-
|20
| [[:en:Robert Arzumanyan]] || 23901 
|  ||   
| 0
|-
|21
| [[:en:Robert Zebelyan]] || 12779 
|  ||   
| 0
|-
|22
| [[:en:Valeri Aleksanyan]] || 10140 
|  ||   
| 0
|-
|23
| [[:en:Manny Gamburyan]] || 33602 
|  ||   
| 0
|-
|24
| [[:en:Henrikh Mkhitaryan]] || 137726 
|  ||   
| 0
|-
|25
| [[:en:Gevorg Ghazaryan]] || 22642 
|  ||   
| 0
|-
|26
| [[:en:Artur Yedigaryan]] || 19231 
|  ||   
| 0
|-
|27
| [[:en:Hrayr Mkoyan]] || 20378 
|  ||   
| 0
|-
|28
| [[:en:Apoula Edel]] || 22597 
|  ||   
| 0
|-
|29
| [[:en:Marcos Pizzelli]] || 28454 
|  ||   
| 0
|-
|30
| [[:en:Albert Azaryan]] || 13548 
|  ||   
| 0
|-
|31
| [[:en:Yeghia Yavruyan]] || 9597 
|  ||   
| 0
|-
|32
| [[:en:Eduard Markarov]] || 19548 
|  ||   
| 0
|-
|33
| [[:en:Vardan Minasyan]] || 19882 
|  ||   
| 0
|-
|34
| [[:en:Oksen Mirzoyan]] || 9049 
|  ||   
| 0
|-
|35
| [[:en:Hrant Shahinyan]] || 8237 
|  ||   
| 0
|-
|36
| [[:en:Vardan Ghazaryan]] || 16282 
|  ||   
| 0
|-
|37
| [[:en:Tigran Yesayan]] || 11360 
|  ||   
| 0
|-
|38
| [[:en:Karlen Mkrtchyan]] || 18361 
|  ||   
| 0
|-
|39
| [[:en:Artak Aleksanyan]] || 10064 
|  ||   
| 0
|-
|40
| [[:en:Tigran Gevorg Martirosyan]] || 13225 
|  ||   
| 0
|-
|41
| [[:en:Roman Amoyan]] || 7635 
|  ||   
| 0
|-
|42
| [[:en:David Yurchenko]] || 15646 
|  ||   
| 0
|-
|43
| [[:en:Bryant Dunston]] || 23440 
|  ||   
| 0
|-
|44
| [[:en:Emil Vartazarian]] || 12928 
|  ||   
| 0
|-
|45
| [[:en:Hiraç Yagan]] || 7447 
|  ||   
| 0
|-
|46
| [[:en:Denis Tumasyan]] || 7106 
|  ||   
| 0
|-
|47
| [[:en:Armenak Alachachian]] || 8050 
|  ||   
| 0
|-
|48
| [[:en:Artak Dashyan]] || 13429 
|  ||   
| 0
|-
|49
| [[:en:Hovhannes Hambardzumyan]] || 13360 
|  ||   
| 0
|-
|50
| [[:en:Artak Yedigaryan]] || 13153 
|  ||   
| 0
|-
|51
| [[:en:Edgar Malakyan]] || 11085 
|  ||   
| 0
|-
|52
| [[:en:Eduard Sarkisov]] || 7131 
|  ||   
| 0
|-
|53
| [[:en:Artur Sarkisov]] || 19181 
|  ||   
| 0
|-
|54
| [[:en:Mauro Guevgeozián]] || 13394 
|  ||   
| 0
|-
|55
| [[:en:Mikhail Markosov]] || 7409 
|  ||   
| 0
|-
|56
| [[:en:André Calisir]] || 7536 
|  ||   
| 0
|-
|57
| [[:en:Hamlet Mkhitaryan (footballer, born 1962)]] || 8129 
|  ||   
| 0
|-
|58
| [[:en:Ruslan Koryan]] || 12654 
|  ||   
| 0
|-
|59
| [[:en:Arsen Julfalakyan]] || 16595 
|  ||   
| 0
|-
|60
| [[:en:Aras Özbiliz]] || 40922 
|  ||   
| 0
|-
|61
| [[:en:Israel Militosyan]] || 7089 
|  ||   
| 0
|-
|62
| [[:en:Levon Hayrapetyan]] || 9393 
|  ||   
| 0
|-
|63
| [[:en:Varazdat Haroyan]] || 20730 
|  ||   
| 0
|-
|64
| [[:en:Aleksandr Grigoryan]] || 12244 
|  ||   
| 0
|-
|65
| [[:en:Norair Aslanyan]] || 15412 
|  ||   
| 0
|-
|66
| [[:en:Artur Aghasyan]] || 7495 
|  ||   
| 0
|-
|67
| [[:en:Zaven Badoyan]] || 11006 
|  ||   
| 0
|-
|68
| [[:en:Khoren Bayramyan]] || 11613 
|  ||   
| 0
|-
|69
| [[:en:Arsen Petrosyan]] || 8296 
|  ||   
| 0
|-
|70
| [[:en:Aghvan Papikyan]] || 10836 
|  ||   
| 0
|-
|71
| [[:en:Ognjen Čančarević]] || 10839 
|  ||   
| 0
|-
|72
| [[:en:Mardik Mardikian]] || 11811 
|  ||   
| 0
|-
|73
| [[:en:Kamo Hovhannisyan]] || 15888 
|  ||   
| 0
|-
|74
| [[:en:David Manoyan]] || 13820 
|  ||   
| 0
|-
|75
| [[:en:Grigor Meliksetyan]] || 8977 
|  ||   
| 0
|-
|76
| [[:en:Arakel Mirzoyan]] || 7548 
|  ||   
| 0
|-
|77
| [[:en:Gor Minasyan]] || 21842 
|  ||   
| 0
|-
|78
| [[:en:Artur Davtyan]] || 32366 
|  ||   
| 0
|-
|79
| [[:en:Sargis Adamyan]] || 12124 
|  ||   
| 0
|-
|80
| [[:en:Artyom Khachaturov]] || 10574 
|  ||   
| 0
|-
|81
| [[:en:Karen Muradyan]] || 13569 
|  ||   
| 0
|-
|82
| [[:en:Arsen Beglaryan]] || 9259 
|  ||   
| 0
|-
|83
| [[:en:Taron Voskanyan]] || 11478 
|  ||   
| 0
|-
|84
| [[:en:Christian Yeladian]] || 7045 
|  ||   
| 0
|-
|85
| [[:en:Ryan Boatright]] || 25615 
|  ||   
| 0
|-
|86
| [[:en:Rumyan Hovsepyan]] || 9722 
|  ||   
| 0
|-
|87
| [[:en:Lucas Zelarayán]] || 37398 
|  ||   
| 0
|-
|88
| [[:en:Armen Ambartsumyan (footballer, born 1994)]] || 8708 
|  ||   
| 0
|-
|89
| [[:en:Gaël Andonian]] || 15989 
|  ||   
| 0
|-
|90
| [[:en:Artyom Simonyan (footballer)]] || 12293 
|  ||   
| 0
|-
|91
| [[:en:Aleksandr Karapetyan]] || 20246 
|  ||   
| 0
|-
|92
| [[:en:Edgar Babayan]] || 18548 
|  ||   
| 0
|-
|93
| [[:en:Arshak Koryan]] || 14540 
|  ||   
| 0
|-
|94
| [[:en:Gor Malakyan]] || 8977 
|  ||   
| 0
|-
|95
| [[:en:Andranik Karapetyan]] || 9780 
|  ||   
| 0
|-
|96
| [[:en:Simon Martirosyan]] || 16212 
|  ||   
| 0
|-
|97
| [[:en:David Arshakyan]] || 11658 
|  ||   
| 0
|-
|98
| [[:en:Tigran Barseghyan]] || 15381 
|  ||   
| 0
|-
|99
| [[:en:Wbeymar Angulo]] || 11659 
|  ||   
| 0
|-
|100
| [[:en:Benik Hovhannisyan]] || 7040 
|  ||   
| 0
|-
|101
| [[:en:Norberto Briasco]] || 9732 
|  ||   
| 0
|-
|102
| [[:en:Gevorg Najaryan]] || 9133 
|  ||   
| 0
|-
|103
| [[:en:Petros Avetisyan]] || 19274 
|  ||   
| 0
|-
|104
| [[:en:Luke Fischer]] || 9668 
|  ||   
| 0
|-
|105
| [[:en:Arman Hovhannisyan]] || 8701 
|  ||   
| 0
|-
|106
| [[:en:Artur Galoyan]] || 10539 
|  ||   
| 0
|-
|107
| [[:en:Nair Tiknizyan]] || 13664 
|  ||   
| 0
|-
|108
| [[:en:Hayk Ishkhanyan]] || 9987 
|  ||   
| 0
|-
|109
| [[:en:Erik Vardanyan]] || 10532 
|  ||   
| 0
|-
|110
| [[:en:Dan Janjigian]] || 15948 
|  ||   
| 0
|-
|111
| [[:en:Vahan Bichakhchyan]] || 10099 
|  ||   
| 0
|-
|112
| [[:en:Armen Manucharyan]] || 7259 
|  ||   
| 0
|-
|113
| [[:en:Eduard Spertsyan]] || 18338 
|  ||   
| 0
|-
|114
| [[:en:Jordy Monroy]] || 11733 
|  ||   
| 0
|-
|115
| [[:en:Hovhannes Harutyunyan]] || 13894 
|  ||   
| 0
|-
|116
| [[:en:Robert Darbinyan]] || 7286 
|  ||   
| 0
|-
|117
| [[:en:Gegham Harutyunyan]] || 7706 
|  ||   
| 0
|-
|118
| [[:en:Artur Kartashyan]] || 10943 
|  ||   
| 0
|-
|119
| [[:en:Henri Avagyan]] || 9475 
|  ||   
| 0
|-
|120
| [[:en:Arsen Harutyunyan (wrestler)]] || 13736 
|  ||   
| 0
|-
|121
| [[:en:Artur Miranyan]] || 14169 
|  ||   
| 0
|-
|122
| [[:en:Karapet Chalyan]] || 10141 
|  ||   
| 0
|-
|123
| [[:en:Gevorg Gharibyan]] || 12787 
|  ||   
| 0
|-
|124
| [[:en:Babken Melikyan]] || 8442 
|  ||   
| 0
|-
|125
| [[:en:Karen Aslanyan]] || 10497 
|  ||   
| 0
|-
|126
| [[:en:Karen Margaryan]] || 7527 
|  ||   
| 0
|-
|127
| [[:en:Pavel Gorelov]] || 7758 
|  ||   
| 0
|-
|128
| [[:en:Steven Enoch]] || 12747 
|  ||   
| 0
|-
|129
| [[:en:Serob Grigoryan]] || 7763 
|  ||   
| 0
|-
|130
| [[:en:Solomon Udo]] || 14032 
|  ||   
| 0
|-
|131
| [[:en:Chris Jones (basketball, born 1993)]] || 16000 
|  ||   
| 0
|-
|132
| [[:en:Hakob Hakobyan (footballer)]] || 8066 
|  ||   
| 0
|-
|133
| [[:en:Edgar Sevikyan]] || 21397 
|  ||   
| 0
|-
|134
| [[:en:Gary Chivichyan]] || 8997 
|  ||   
| 0
|-
|135
| [[:en:Tigran Avanesyan]] || 15904 
|  ||   
| 0
|-
|136
| [[:en:Vazgen Tevanyan]] || 10256 
|  ||   
| 0
|-
|137
| [[:en:Zhirayr Shaghoyan]] || 9582 
|  ||   
| 0
|-
|138
| [[:en:Arman Andreasyan]] || 11323 
|  ||   
| 0
|-
|139
| [[:en:Gevorg Karapetyan (footballer, born 1963)]] || 8055 
|  ||   
| 0
|-
|140
| [[:en:Samvel Gasparyan]] || 7313 
|  ||   
| 0
|-
|141
| [[:en:David Davidyan]] || 10583 
|  ||   
| 0
|-
|142
| [[:en:Artyom Avanesyan]] || 9078 
|  ||   
| 0
|-
|143
| [[:en:Narek Grigoryan]] || 9052 
|  ||   
| 0
|-
|144
| [[:en:Varazdat Lalayan]] || 14968 
|  ||   
| 0
|-
|145
| [[:en:Styopa Mkrtchyan]] || 9904 
|  ||   
| 0
|-
|146
| [[:en:Artashes Adamyan]] || 7863 
|  ||   
| 0
|-
|147
| [[:en:Grant-Leon Ranos]] || 14594 
|  ||   
| 0
|-
|148
| [[:en:Artur Serobyan]] || 13247 
|  ||   
| 0
|-
|149
| [[:en:Hovhannes Nazaryan]] || 13674 
|  ||   
| 0
|-
|150
| [[:en:Ugochukwu Iwu]] || 10571 
|  ||   
| 0
|-
|151
| [[:en:Georgy Arutyunyan]] || 10213 
|  ||   
| 0
|-
|152
| [[:en:Erjanik Ghubasaryan]] || 12717 
|  ||   
| 0
|-
|153
| [[:en:Gor Manvelyan]] || 15133 
|  ||   
| 0
|-
|154
| [[:en:Erik Piloyan]] || 10411 
|  ||   
| 0
|-
|155
| [[:en:Hamlet Manukyan]] || 18103 
|  ||   
| 0
|-
|156
| [[:en:Vahagn Davtyan (gymnast)]] || 14936 
|  ||   
| 0
|-
|157
| [[:en:Edgar Grigoryan]] || 8967 
|  ||   
| 0
|-
|158
| [[:en:Sergey Muradyan]] || 9482 
|  ||   
| 0
|-
|159
| [[:en:Garik Karapetyan]] || 12278 
|  ||   
| 0
|-
|160
| [[:en:Artyom Bandikyan]] || 7098 
|  ||   
| 0
|-
|161
| [[:en:Artur Avetisyan]] || 16494 
|  ||   
| 0
|-
|162
| [[:en:Tomás Adoryán]] || 7686 
|  ||   
| 0
|-
|163
| [[:en:Mamikon Khachatryan]] || 14738 
|  ||   
| 0
|-
|164
| [[:en:Daniyel Agbalyan]] || 8303 
|  ||   
| 0
|-
|165
| [[:en:Narek Agasaryan]] || 7346 
|  ||   
| 0
|-
|166
| [[:en:Donovan Parisian]] || 7890 
|  ||   
| 0
|-
|167
| [[:en:Artur Bazeyan]] || 8273 
|  ||   
| 0
|-
|168
| [[:en:Nikita Rakhmanin]] || 36556 
|  ||   
| 0
|-
|169
| [[:en:Artur Garibyan]] || 7084 
|  ||   
| 0
|}

===Armenske športnice===
{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Velikost
|-
|1
| [[:en:Tatev Abrahamyan]] || 7441 
|  ||   
| 0
|-
|2
| [[:en:Ekaterina Vinogradova]] || 7357 
|  ||   
| 0
|-
|3
| [[:en:Susi Kentikian]] || 44843 
|  ||   
| 0
|-
|4
| [[:en:Armine Khachatryan]] || 9172 
|  ||   
| 0
|-
|5
| [[:en:Hripsime Khurshudyan]] || 7836 
|  ||   
| 0
|-
|6
| [[:en:Nazik Avdalyan]] || 17724 
|  ||   
| 0
|-
|7
| [[:en:Houry Gebeshian]] || 9327 
|  ||   
| 0
|-
|8
| [[:en:Greta Vardanyan]] || 10404
|  [[Greta Vardanjan]] ||   Pinky sl
| 0
|-
|9
| [[:en:Alina Charaeva]] || 22355 
|  ||   
| 0
|-
|10
| [[:en:Tatev Hakobyan]] || 7634 
|  ||   
| 0
|-
|11
| [[:en:Liana Gyurjyan]] || 13000 
|  ||   
| 0
|-
|12
| [[:en:Claudia Cholakian]] || 13199 
|  ||   
| 0
|-
|13
| [[:en:Allison Halverson]] || 11766 
|  ||   
| 0
|-
|14
| [[:en:Karina Akopova]] || 35970 
|  ||   
| 0
|-
|15
| [[:en:Aleksandra Grigoryan]] || 10398 
|  ||   
| 0
|-
|16
| [[:en:Gohar Harutyunyan]] || 12206 
|  ||   
| 0
|-
|17
| [[:en:Sophine Kevorkian]] || 9081 
|  ||   
| 0
|}

===Armenske pisateljice===

{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Velikost
|-
|1
| [[:en:Mariam Petrosyan]] || 5013 
|  ||   
| 0
|-
|2
| [[:en:Zabel Yesayan]] || 24522 
|  ||   
| 0
|-
|3
| [[:en:Anush Aslibekyan]] || 6741 
|  ||   
| 0
|-
|4
| [[:en:Narine Abgaryan]] || 15020 
|  ||   
| 0
|-
|5
| [[:en:Shushan Avagyan]] || 9630 
|  ||   
| 0
|-
|6
| [[:en:Diana Abgar]] || 8668 
|   [[Diana Abgar]]||  Pinky sl
| 0
|}

===Armenske pesnice===

{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Velikost
|-
|1
| [[:en:Silva Kaputikyan]] || 44235 
|  ||   
| 0
|-
|2
| [[:en:Khosrovidukht]] || 12638 
|  ||   
| 0
|-
|3
| [[:en:Sahakdukht]] || 15370 
|  ||   
| 0
|-
|4
| [[:en:Zabel Yesayan]] || 24522 
|  ||   
| 0
|-
|5
| [[:en:Diana Der Hovanessian]] || 8489 
|  ||   
| 0
|-
|6
| [[:en:Marine Petrossian]] || 7686 
|  ||   
| 0
|-
|7
| [[:en:Tatev Chakhian]] || 5216 
|  ||   
| 0
|-
|8
| [[:en:Sona Van]] || 5514 
|  ||   
| 0
|}

===Geografija===

{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke
|-
|1
| [[:d:Q31583|Kapan]] ||  ''v nastajanju''
|  [[Kapan]] ||  Upwinxp
| 0
|-
|2
| [[:d:Q935385|Arpi]] || 9031
| [[Arpi (jezero)]] || Yerpo
| 0
|-
|3
| ... || 
|  || 
| 0
|}

===Naravoslovne teme===

{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke
|-
|1
| [[:en:Sevan trout]] ||  4823
|  [[Sevanska postrv]] ||  Pinky sl
| 0
|-
|2
| [[:en:Vipera eriwanensis]] || 4738 
|  ''[[Vipera eriwanensis]]'' || Pinky sl  
| 0
|-
|3
| [[:en:Armenian gull]] || 4572 
| [[Armenski galeb]] ||  Pinky sl 
| 0
|-
|4
| [[:en:Tulipa armena]] || 6840
| ''[[Tulipa armena]]'' ||  Pinky sl 
| 0
|-
|5
| ... || 00 
|  ||   
| 0
|}

===Znanost in tehnika===

{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke
|-
|1
| [[:en:.am|.am]] ||  4199
|  [[.am]] ||  Pinky sl
| 0
|-
|2
| ... || 00 
|  ||   
| 0
|}

[[Kategorija:Armensko-slovenski urejaton]]</text>
      <sha1>btskxouky6gayg4n9qnhw3pmcjua4a2</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6773781</id>
      <parentid>6773713</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T14:50:33Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Antična Armenija */ izbrisan Etiuni, ker  se podvaja</comment>
      <origin>6773781</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="20370" sha1="lh6bsbw0uvtlhdtbu7izhnvhu0ecm6f" xml:space="preserve">{{Armensko-slovenski urejaton navbar|2}}

== Zapis armenskih imen in poimenovanj ==
Pri pisanju člankov o Armeniji upoštevajte slovenska pravopisna pravila za prevzemanje armenskih imen in besed.

* '''Osebna imena:''' lastna imena iz armenščine praviloma pisno podomačujemo. Pri tem upoštevamo priporočeni zapis in izgovor, ne zgolj angleškega prečrkovanja. Pri zgodovinskih osebnostih preverimo tudi, ali se je v slovenščini že uveljavila določena oblika imena.
* '''Zemljepisna imena:''' uporabljamo uveljavljene slovenske oblike, kjer obstajajo (glej [https://www.termania.net/ Slovar slovenskih eksonimov na Termaniji]), sicer pa sledimo pravopisnim pravilom za prevzemanje armenskih imen. Primer: ''Erevan'' namesto angleškega ''Yerevan''.
* '''Občna poimenovanja:''' armenske besede večinoma prevajamo. Če jih ne prevajamo, jih praviloma pisno podomačimo. Primer: ''hačkar'' (armensko ''խաչքար''), poimenovanje za značilni armenski kamniti križ.

Za podrobnejša pravila glejte [https://pravopis8v2.amebis.si/gen/sp8.pdf#page=656 Slovenski pravopis 8.0 – Vzhodna armenščina].

== Seznam člankov ==
Spodnji seznam člankov je namenjen lažji orientaciji. Pripravila ga je armenska wiki skupnost. Naenkrat si lahko rezervirate največ en članek.

===Cerkve===

{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke
|-
|1
| [[:en:Mastara Church]] || 5848 
|  ||   
| 0
|-
|2
| [[:en:Aruchavank]] || 5507 
|  ||   
| 0
|-
|3
| [[:en:Vahramashen Church]] || 4405 
|  ||   
| 0
|-
|4
| [[:en:Lmbatavank]] || 6267 
|  ||   
| 0
|-
|5
| [[:en:Areni Church]] || 6259 
|  ||   
| 0
|-
|6
| [[:en:Kasagh Basilica]] || 5764 
|  ||   
| 0
|-
|7
| [[:en:Surp Hovhannes Church, Byurakan]] || 4061 
|  ||   
| 0
|-
|8
| [[:en:Mashtots Hayrapet Church of Garni]] || 6037 
|  ||   
| 0
|-
|9
| [[:en:St. Sarkis Church (Tsovinar, Gegharkunik, Armenia)]] || 3252 
|  ||   
| 0
|-
|10
| [[:en:Saint Gevork Monastery of Mughni]] || 7053 
|  ||   
| 0
|-
|11
| [[:en:Holy Mother of God Church, Yeghvard]] || 8074 
|  ||   
| 0
|-
|12
| [[:en:Surp Astvatsatsin Church of Karbi]] || 4101 
|  ||   
| 0
|-
|13
| [[:en:Surp Hovhannes Church of Voskevaz]] || 3463 
|  ||   
| 0
|-
|14
| [[:en:Samsonavank Monastery]] || 3052 
|  ||   
| 0
|-
|15
| [[:en:Holy Children Chapel, Vanadzor]] || 2873 
|  ||   
| 0
|-
|16
| [[:en:Yeghipatrush Church]] || 4832 
|  ||   
| 0
|-
|17
| [[:en:St. Thaddeus Church, Ddmashen]] || 5171 
|  ||   
| 0
|-
|18
| [[:en:Holy Mother of God Church, Voskepar]] || 3601 
|  ||   
| 0
|-
|19
| [[:en:Saint George's Church, Garnahovit]] || 3409 
|  ||   
| 0
|-
|20
| [[:en:Church of the Holy Mother of God, Vanadzor]] || 4340 
|  ||   
| 0
|-
|21
| [[:en:Saint John the Baptist Church, Abovyan]] || 4329 
|  ||   
| 0
|-
|22
| [[:en:Saint Thaddeus Church, Masis]] || 8305 
|  ||   
| 0
|-
|23
| [[:en:Saint Narek chapel]] || 6539 
|  ||   
| 0
|-
|24
| [[:en:Saint Minas church of Halidzor]] || 2689 
|  ||   
| 0
|-
|25
| [[:en:Saint Stepanos Church (Shinuhayr)]] || 4895 
|  ||   
| 0
|}

===Arheologija===

{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Velikost
|-
| [[:en:Kura–Araxes culture]] || 49368 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Teišebaini]] || 8438 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Trialeti-Vanadzor culture]] || 27115 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Amberd]] || 18269 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Shulaveri–Shomu culture]] || 22649 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Metsamor site]] || 7546 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Aruchavank]] || 5507 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Ughtasar Petroglyphs]] || 4916 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Karchaghbyur]] || 1914 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Nor Geghi]] || 3193 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Tegher Monastery]] || 6858 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Agarak, Aragatsotn]] || 4664 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Proshaberd]] || 4418 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Tsrviz Chapel]] || 1573 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Çavuştepe]] || 8152 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Odzaberd]] || 6773 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Yot Verk Matur]] || 1772 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Khrber]] || 3625 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Ushiberd]] || 2574 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Archaeology of Armenia]] || 24160 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Smbataberd]] || 15834 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Bjni Fortress]] || 7828 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Ertij Fort]] || 1854 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Areni-1 shoe]] || 8394 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Vorotnaberd]] || 3375 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Halidzor Fortress]] || 6413 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Baghaberd]] || 41910 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Areni-1 winery]] || 10348 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Kakavaberd]] || 4847 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Areni-1 cave]] || 7865 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Economy of Urartu]] || 22664 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Art of Urartu]] || 20388 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Sardarabad (fortress)]] || 10017 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Argištiḫinili]] || 24282 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Armavir (ancient city)]] || 9221 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Artaxata]] || 18884 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Yervandashat (ancient city)]] || 8768 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Dashtadem Fortress]] || 5116 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Trialetian Mesolithic]] || 18499 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Statuette of God Teisheba]] || 2787 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Statuette of a Bird (15th–14th centuries BC, Lchashen)]] || 3430 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Ritual Ladle (Armenia)]] || 2417 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Horseshoe-Shaped Hearth with Ram-Headed Ends]] || 2888 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Goblet (17th–16th centuries BC, Vanadzor)]] || 2679 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Karashamb goblet]] || 5210 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Statuette of a Wolf (6th–5th centuries BC, Ayrum)]] || 3189 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Pot With a Lid, Tricolor (16th–15th centuries BC, Karashamb)]] || 2145 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Etiuni]] || 14169 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Archaeological heritage of Armenia]]
 || 42190 
| [[Arheološka dediščina Armenije]] ||  Octopus  
| 0
|-
| [[:en:Godedzor]] || 7669 
| [[Godedzor]] ||  Octopus   
| 0
|-
| [[:en:Ervandakert]] || 3953 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Aruch Caravansarai]] || 3018 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Jrapi Caravansarai]] || 1624 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Talin Caravansarai]] || 2163 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Hostun, Armenia]] || 3842 
|  ||   
| 0
|}

===Antična Armenija===
{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Velikost
|-
|1
| [[:en:Gardman]] || 5516 
|  ||   
| 0
|-
|2
| [[:en:Rshtuni]] || 1925 
|  ||   
| 0
|-
|3
| [[:en:Bznuni]] || 6881 
|  ||   
| 0
|-
|4
| [[:en:Nairi]] || 33016 
|  ||   
| 0
|-
|5
| [[:en:Sasanian Armenia]] || 23030 
|  ||   
| 0
|-
|6
| [[:en:Neo-Assyrian Empire]] || 180543 
|  ||   
| 0
|-
|7
| [[:en:Paikuli inscription]] || 16163 
|  ||   
| 0
|-
|8
| [[:en:Ancient Armenia]] || 11598 
|  ||   
| 0
|-
|9
| [[:en:Bagavan]] || 7493 
|  ||   
| 0
|-
|10
| [[:en:Xerxes I inscription at Van]] || 9045 
|  ||   
| 0
|-
|11
| [[:en:Council of Ashtishat]] || 3732 
|  ||   
| 0
|-
|12
| [[:en:Ashtishat]] || 3168 
|  ||   
| 0
|-
|14
| [[:en:Urumeans]] || 5210 
|  ||   
| 0
|-
|15
| [[:en:Armenian tiara]] || 2134 
|  ||   
| 0
|-
|16
| [[:en:Treaty of Artaxata]] || 8526 
|  ||   
| 0
|-
|17
| [[:en:Alan invasion of Parthia]] || 13466 
|  ||   
| 0
|}

===Armenski športniki===
{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Velikost
|-
|1
| [[:en:Artur Petrosyan]] || 8390 
|  ||   
| 0
|-
|2
| [[:en:Sargis Sargsian]] || 25677 
|  ||   
| 0
|-
|3
| [[:en:Edgar Manucharyan]] || 29445 
|  ||   
| 0
|-
|4
| [[:en:Yura Movsisyan]] || 34387 
|  ||   
| 0
|-
|5
| [[:en:Zhora Hovhannisyan]] || 7842 
|  ||   
| 0
|-
|6
| [[:en:Artavazd Karamyan]] || 12871 
|  ||   
| 0
|-
|7
| [[:en:Yeghishe Melikyan]] || 11684 
|  ||   
| 0
|-
|8
| [[:en:Romik Khachatryan]] || 8053 
|  ||   
| 0
|-
|9
| [[:en:Artur Voskanyan]] || 8619 
|  ||   
| 0
|-
|10
| [[:en:Armen Shahgeldyan]] || 14830 
|  ||   
| 0
|-
|11
| [[:en:Arman Karamyan]] || 15922 
|  ||   
| 0
|-
|12
| [[:en:Sargis Hovsepyan]] || 18080 
|  ||   
| 0
|-
|13
| [[:en:Harutyun Vardanyan]] || 11203 
|  ||   
| 0
|-
|14
| [[:en:Ara Hakobyan]] || 15264 
|  ||   
| 0
|-
|15
| [[:en:Khoren Oganesian]] || 19951 
|  ||   
| 0
|-
|16
| [[:en:Yurik Sarkisyan]] || 10214 
|  ||   
| 0
|-
|17
| [[:en:Yurik Vardanyan]] || 30107 
|  ||   
| 0
|-
|18
| [[:en:Arkady Andreasyan]] || 15569 
|  ||   
| 0
|-
|19
| [[:en:Gevorg Kasparov]] || 19676 
|  ||   
| 0
|-
|20
| [[:en:Robert Arzumanyan]] || 23901 
|  ||   
| 0
|-
|21
| [[:en:Robert Zebelyan]] || 12779 
|  ||   
| 0
|-
|22
| [[:en:Valeri Aleksanyan]] || 10140 
|  ||   
| 0
|-
|23
| [[:en:Manny Gamburyan]] || 33602 
|  ||   
| 0
|-
|24
| [[:en:Henrikh Mkhitaryan]] || 137726 
|  ||   
| 0
|-
|25
| [[:en:Gevorg Ghazaryan]] || 22642 
|  ||   
| 0
|-
|26
| [[:en:Artur Yedigaryan]] || 19231 
|  ||   
| 0
|-
|27
| [[:en:Hrayr Mkoyan]] || 20378 
|  ||   
| 0
|-
|28
| [[:en:Apoula Edel]] || 22597 
|  ||   
| 0
|-
|29
| [[:en:Marcos Pizzelli]] || 28454 
|  ||   
| 0
|-
|30
| [[:en:Albert Azaryan]] || 13548 
|  ||   
| 0
|-
|31
| [[:en:Yeghia Yavruyan]] || 9597 
|  ||   
| 0
|-
|32
| [[:en:Eduard Markarov]] || 19548 
|  ||   
| 0
|-
|33
| [[:en:Vardan Minasyan]] || 19882 
|  ||   
| 0
|-
|34
| [[:en:Oksen Mirzoyan]] || 9049 
|  ||   
| 0
|-
|35
| [[:en:Hrant Shahinyan]] || 8237 
|  ||   
| 0
|-
|36
| [[:en:Vardan Ghazaryan]] || 16282 
|  ||   
| 0
|-
|37
| [[:en:Tigran Yesayan]] || 11360 
|  ||   
| 0
|-
|38
| [[:en:Karlen Mkrtchyan]] || 18361 
|  ||   
| 0
|-
|39
| [[:en:Artak Aleksanyan]] || 10064 
|  ||   
| 0
|-
|40
| [[:en:Tigran Gevorg Martirosyan]] || 13225 
|  ||   
| 0
|-
|41
| [[:en:Roman Amoyan]] || 7635 
|  ||   
| 0
|-
|42
| [[:en:David Yurchenko]] || 15646 
|  ||   
| 0
|-
|43
| [[:en:Bryant Dunston]] || 23440 
|  ||   
| 0
|-
|44
| [[:en:Emil Vartazarian]] || 12928 
|  ||   
| 0
|-
|45
| [[:en:Hiraç Yagan]] || 7447 
|  ||   
| 0
|-
|46
| [[:en:Denis Tumasyan]] || 7106 
|  ||   
| 0
|-
|47
| [[:en:Armenak Alachachian]] || 8050 
|  ||   
| 0
|-
|48
| [[:en:Artak Dashyan]] || 13429 
|  ||   
| 0
|-
|49
| [[:en:Hovhannes Hambardzumyan]] || 13360 
|  ||   
| 0
|-
|50
| [[:en:Artak Yedigaryan]] || 13153 
|  ||   
| 0
|-
|51
| [[:en:Edgar Malakyan]] || 11085 
|  ||   
| 0
|-
|52
| [[:en:Eduard Sarkisov]] || 7131 
|  ||   
| 0
|-
|53
| [[:en:Artur Sarkisov]] || 19181 
|  ||   
| 0
|-
|54
| [[:en:Mauro Guevgeozián]] || 13394 
|  ||   
| 0
|-
|55
| [[:en:Mikhail Markosov]] || 7409 
|  ||   
| 0
|-
|56
| [[:en:André Calisir]] || 7536 
|  ||   
| 0
|-
|57
| [[:en:Hamlet Mkhitaryan (footballer, born 1962)]] || 8129 
|  ||   
| 0
|-
|58
| [[:en:Ruslan Koryan]] || 12654 
|  ||   
| 0
|-
|59
| [[:en:Arsen Julfalakyan]] || 16595 
|  ||   
| 0
|-
|60
| [[:en:Aras Özbiliz]] || 40922 
|  ||   
| 0
|-
|61
| [[:en:Israel Militosyan]] || 7089 
|  ||   
| 0
|-
|62
| [[:en:Levon Hayrapetyan]] || 9393 
|  ||   
| 0
|-
|63
| [[:en:Varazdat Haroyan]] || 20730 
|  ||   
| 0
|-
|64
| [[:en:Aleksandr Grigoryan]] || 12244 
|  ||   
| 0
|-
|65
| [[:en:Norair Aslanyan]] || 15412 
|  ||   
| 0
|-
|66
| [[:en:Artur Aghasyan]] || 7495 
|  ||   
| 0
|-
|67
| [[:en:Zaven Badoyan]] || 11006 
|  ||   
| 0
|-
|68
| [[:en:Khoren Bayramyan]] || 11613 
|  ||   
| 0
|-
|69
| [[:en:Arsen Petrosyan]] || 8296 
|  ||   
| 0
|-
|70
| [[:en:Aghvan Papikyan]] || 10836 
|  ||   
| 0
|-
|71
| [[:en:Ognjen Čančarević]] || 10839 
|  ||   
| 0
|-
|72
| [[:en:Mardik Mardikian]] || 11811 
|  ||   
| 0
|-
|73
| [[:en:Kamo Hovhannisyan]] || 15888 
|  ||   
| 0
|-
|74
| [[:en:David Manoyan]] || 13820 
|  ||   
| 0
|-
|75
| [[:en:Grigor Meliksetyan]] || 8977 
|  ||   
| 0
|-
|76
| [[:en:Arakel Mirzoyan]] || 7548 
|  ||   
| 0
|-
|77
| [[:en:Gor Minasyan]] || 21842 
|  ||   
| 0
|-
|78
| [[:en:Artur Davtyan]] || 32366 
|  ||   
| 0
|-
|79
| [[:en:Sargis Adamyan]] || 12124 
|  ||   
| 0
|-
|80
| [[:en:Artyom Khachaturov]] || 10574 
|  ||   
| 0
|-
|81
| [[:en:Karen Muradyan]] || 13569 
|  ||   
| 0
|-
|82
| [[:en:Arsen Beglaryan]] || 9259 
|  ||   
| 0
|-
|83
| [[:en:Taron Voskanyan]] || 11478 
|  ||   
| 0
|-
|84
| [[:en:Christian Yeladian]] || 7045 
|  ||   
| 0
|-
|85
| [[:en:Ryan Boatright]] || 25615 
|  ||   
| 0
|-
|86
| [[:en:Rumyan Hovsepyan]] || 9722 
|  ||   
| 0
|-
|87
| [[:en:Lucas Zelarayán]] || 37398 
|  ||   
| 0
|-
|88
| [[:en:Armen Ambartsumyan (footballer, born 1994)]] || 8708 
|  ||   
| 0
|-
|89
| [[:en:Gaël Andonian]] || 15989 
|  ||   
| 0
|-
|90
| [[:en:Artyom Simonyan (footballer)]] || 12293 
|  ||   
| 0
|-
|91
| [[:en:Aleksandr Karapetyan]] || 20246 
|  ||   
| 0
|-
|92
| [[:en:Edgar Babayan]] || 18548 
|  ||   
| 0
|-
|93
| [[:en:Arshak Koryan]] || 14540 
|  ||   
| 0
|-
|94
| [[:en:Gor Malakyan]] || 8977 
|  ||   
| 0
|-
|95
| [[:en:Andranik Karapetyan]] || 9780 
|  ||   
| 0
|-
|96
| [[:en:Simon Martirosyan]] || 16212 
|  ||   
| 0
|-
|97
| [[:en:David Arshakyan]] || 11658 
|  ||   
| 0
|-
|98
| [[:en:Tigran Barseghyan]] || 15381 
|  ||   
| 0
|-
|99
| [[:en:Wbeymar Angulo]] || 11659 
|  ||   
| 0
|-
|100
| [[:en:Benik Hovhannisyan]] || 7040 
|  ||   
| 0
|-
|101
| [[:en:Norberto Briasco]] || 9732 
|  ||   
| 0
|-
|102
| [[:en:Gevorg Najaryan]] || 9133 
|  ||   
| 0
|-
|103
| [[:en:Petros Avetisyan]] || 19274 
|  ||   
| 0
|-
|104
| [[:en:Luke Fischer]] || 9668 
|  ||   
| 0
|-
|105
| [[:en:Arman Hovhannisyan]] || 8701 
|  ||   
| 0
|-
|106
| [[:en:Artur Galoyan]] || 10539 
|  ||   
| 0
|-
|107
| [[:en:Nair Tiknizyan]] || 13664 
|  ||   
| 0
|-
|108
| [[:en:Hayk Ishkhanyan]] || 9987 
|  ||   
| 0
|-
|109
| [[:en:Erik Vardanyan]] || 10532 
|  ||   
| 0
|-
|110
| [[:en:Dan Janjigian]] || 15948 
|  ||   
| 0
|-
|111
| [[:en:Vahan Bichakhchyan]] || 10099 
|  ||   
| 0
|-
|112
| [[:en:Armen Manucharyan]] || 7259 
|  ||   
| 0
|-
|113
| [[:en:Eduard Spertsyan]] || 18338 
|  ||   
| 0
|-
|114
| [[:en:Jordy Monroy]] || 11733 
|  ||   
| 0
|-
|115
| [[:en:Hovhannes Harutyunyan]] || 13894 
|  ||   
| 0
|-
|116
| [[:en:Robert Darbinyan]] || 7286 
|  ||   
| 0
|-
|117
| [[:en:Gegham Harutyunyan]] || 7706 
|  ||   
| 0
|-
|118
| [[:en:Artur Kartashyan]] || 10943 
|  ||   
| 0
|-
|119
| [[:en:Henri Avagyan]] || 9475 
|  ||   
| 0
|-
|120
| [[:en:Arsen Harutyunyan (wrestler)]] || 13736 
|  ||   
| 0
|-
|121
| [[:en:Artur Miranyan]] || 14169 
|  ||   
| 0
|-
|122
| [[:en:Karapet Chalyan]] || 10141 
|  ||   
| 0
|-
|123
| [[:en:Gevorg Gharibyan]] || 12787 
|  ||   
| 0
|-
|124
| [[:en:Babken Melikyan]] || 8442 
|  ||   
| 0
|-
|125
| [[:en:Karen Aslanyan]] || 10497 
|  ||   
| 0
|-
|126
| [[:en:Karen Margaryan]] || 7527 
|  ||   
| 0
|-
|127
| [[:en:Pavel Gorelov]] || 7758 
|  ||   
| 0
|-
|128
| [[:en:Steven Enoch]] || 12747 
|  ||   
| 0
|-
|129
| [[:en:Serob Grigoryan]] || 7763 
|  ||   
| 0
|-
|130
| [[:en:Solomon Udo]] || 14032 
|  ||   
| 0
|-
|131
| [[:en:Chris Jones (basketball, born 1993)]] || 16000 
|  ||   
| 0
|-
|132
| [[:en:Hakob Hakobyan (footballer)]] || 8066 
|  ||   
| 0
|-
|133
| [[:en:Edgar Sevikyan]] || 21397 
|  ||   
| 0
|-
|134
| [[:en:Gary Chivichyan]] || 8997 
|  ||   
| 0
|-
|135
| [[:en:Tigran Avanesyan]] || 15904 
|  ||   
| 0
|-
|136
| [[:en:Vazgen Tevanyan]] || 10256 
|  ||   
| 0
|-
|137
| [[:en:Zhirayr Shaghoyan]] || 9582 
|  ||   
| 0
|-
|138
| [[:en:Arman Andreasyan]] || 11323 
|  ||   
| 0
|-
|139
| [[:en:Gevorg Karapetyan (footballer, born 1963)]] || 8055 
|  ||   
| 0
|-
|140
| [[:en:Samvel Gasparyan]] || 7313 
|  ||   
| 0
|-
|141
| [[:en:David Davidyan]] || 10583 
|  ||   
| 0
|-
|142
| [[:en:Artyom Avanesyan]] || 9078 
|  ||   
| 0
|-
|143
| [[:en:Narek Grigoryan]] || 9052 
|  ||   
| 0
|-
|144
| [[:en:Varazdat Lalayan]] || 14968 
|  ||   
| 0
|-
|145
| [[:en:Styopa Mkrtchyan]] || 9904 
|  ||   
| 0
|-
|146
| [[:en:Artashes Adamyan]] || 7863 
|  ||   
| 0
|-
|147
| [[:en:Grant-Leon Ranos]] || 14594 
|  ||   
| 0
|-
|148
| [[:en:Artur Serobyan]] || 13247 
|  ||   
| 0
|-
|149
| [[:en:Hovhannes Nazaryan]] || 13674 
|  ||   
| 0
|-
|150
| [[:en:Ugochukwu Iwu]] || 10571 
|  ||   
| 0
|-
|151
| [[:en:Georgy Arutyunyan]] || 10213 
|  ||   
| 0
|-
|152
| [[:en:Erjanik Ghubasaryan]] || 12717 
|  ||   
| 0
|-
|153
| [[:en:Gor Manvelyan]] || 15133 
|  ||   
| 0
|-
|154
| [[:en:Erik Piloyan]] || 10411 
|  ||   
| 0
|-
|155
| [[:en:Hamlet Manukyan]] || 18103 
|  ||   
| 0
|-
|156
| [[:en:Vahagn Davtyan (gymnast)]] || 14936 
|  ||   
| 0
|-
|157
| [[:en:Edgar Grigoryan]] || 8967 
|  ||   
| 0
|-
|158
| [[:en:Sergey Muradyan]] || 9482 
|  ||   
| 0
|-
|159
| [[:en:Garik Karapetyan]] || 12278 
|  ||   
| 0
|-
|160
| [[:en:Artyom Bandikyan]] || 7098 
|  ||   
| 0
|-
|161
| [[:en:Artur Avetisyan]] || 16494 
|  ||   
| 0
|-
|162
| [[:en:Tomás Adoryán]] || 7686 
|  ||   
| 0
|-
|163
| [[:en:Mamikon Khachatryan]] || 14738 
|  ||   
| 0
|-
|164
| [[:en:Daniyel Agbalyan]] || 8303 
|  ||   
| 0
|-
|165
| [[:en:Narek Agasaryan]] || 7346 
|  ||   
| 0
|-
|166
| [[:en:Donovan Parisian]] || 7890 
|  ||   
| 0
|-
|167
| [[:en:Artur Bazeyan]] || 8273 
|  ||   
| 0
|-
|168
| [[:en:Nikita Rakhmanin]] || 36556 
|  ||   
| 0
|-
|169
| [[:en:Artur Garibyan]] || 7084 
|  ||   
| 0
|}

===Armenske športnice===
{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Velikost
|-
|1
| [[:en:Tatev Abrahamyan]] || 7441 
|  ||   
| 0
|-
|2
| [[:en:Ekaterina Vinogradova]] || 7357 
|  ||   
| 0
|-
|3
| [[:en:Susi Kentikian]] || 44843 
|  ||   
| 0
|-
|4
| [[:en:Armine Khachatryan]] || 9172 
|  ||   
| 0
|-
|5
| [[:en:Hripsime Khurshudyan]] || 7836 
|  ||   
| 0
|-
|6
| [[:en:Nazik Avdalyan]] || 17724 
|  ||   
| 0
|-
|7
| [[:en:Houry Gebeshian]] || 9327 
|  ||   
| 0
|-
|8
| [[:en:Greta Vardanyan]] || 10404
|  [[Greta Vardanjan]] ||   Pinky sl
| 0
|-
|9
| [[:en:Alina Charaeva]] || 22355 
|  ||   
| 0
|-
|10
| [[:en:Tatev Hakobyan]] || 7634 
|  ||   
| 0
|-
|11
| [[:en:Liana Gyurjyan]] || 13000 
|  ||   
| 0
|-
|12
| [[:en:Claudia Cholakian]] || 13199 
|  ||   
| 0
|-
|13
| [[:en:Allison Halverson]] || 11766 
|  ||   
| 0
|-
|14
| [[:en:Karina Akopova]] || 35970 
|  ||   
| 0
|-
|15
| [[:en:Aleksandra Grigoryan]] || 10398 
|  ||   
| 0
|-
|16
| [[:en:Gohar Harutyunyan]] || 12206 
|  ||   
| 0
|-
|17
| [[:en:Sophine Kevorkian]] || 9081 
|  ||   
| 0
|}

===Armenske pisateljice===

{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Velikost
|-
|1
| [[:en:Mariam Petrosyan]] || 5013 
|  ||   
| 0
|-
|2
| [[:en:Zabel Yesayan]] || 24522 
|  ||   
| 0
|-
|3
| [[:en:Anush Aslibekyan]] || 6741 
|  ||   
| 0
|-
|4
| [[:en:Narine Abgaryan]] || 15020 
|  ||   
| 0
|-
|5
| [[:en:Shushan Avagyan]] || 9630 
|  ||   
| 0
|-
|6
| [[:en:Diana Abgar]] || 8668 
|   [[Diana Abgar]]||  Pinky sl
| 0
|}

===Armenske pesnice===

{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Velikost
|-
|1
| [[:en:Silva Kaputikyan]] || 44235 
|  ||   
| 0
|-
|2
| [[:en:Khosrovidukht]] || 12638 
|  ||   
| 0
|-
|3
| [[:en:Sahakdukht]] || 15370 
|  ||   
| 0
|-
|4
| [[:en:Zabel Yesayan]] || 24522 
|  ||   
| 0
|-
|5
| [[:en:Diana Der Hovanessian]] || 8489 
|  ||   
| 0
|-
|6
| [[:en:Marine Petrossian]] || 7686 
|  ||   
| 0
|-
|7
| [[:en:Tatev Chakhian]] || 5216 
|  ||   
| 0
|-
|8
| [[:en:Sona Van]] || 5514 
|  ||   
| 0
|}

===Geografija===

{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke
|-
|1
| [[:d:Q31583|Kapan]] ||  ''v nastajanju''
|  [[Kapan]] ||  Upwinxp
| 0
|-
|2
| [[:d:Q935385|Arpi]] || 9031
| [[Arpi (jezero)]] || Yerpo
| 0
|-
|3
| ... || 
|  || 
| 0
|}

===Naravoslovne teme===

{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke
|-
|1
| [[:en:Sevan trout]] ||  4823
|  [[Sevanska postrv]] ||  Pinky sl
| 0
|-
|2
| [[:en:Vipera eriwanensis]] || 4738 
|  ''[[Vipera eriwanensis]]'' || Pinky sl  
| 0
|-
|3
| [[:en:Armenian gull]] || 4572 
| [[Armenski galeb]] ||  Pinky sl 
| 0
|-
|4
| [[:en:Tulipa armena]] || 6840
| ''[[Tulipa armena]]'' ||  Pinky sl 
| 0
|-
|5
| ... || 00 
|  ||   
| 0
|}

===Znanost in tehnika===

{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke
|-
|1
| [[:en:.am|.am]] ||  4199
|  [[.am]] ||  Pinky sl
| 0
|-
|2
| ... || 00 
|  ||   
| 0
|}

[[Kategorija:Armensko-slovenski urejaton]]</text>
      <sha1>lh6bsbw0uvtlhdtbu7izhnvhu0ecm6f</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6773857</id>
      <parentid>6773781</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T18:24:57Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Armenske pisateljice */ +Srpouhi Dussap</comment>
      <origin>6773857</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="20432" sha1="c67msvs1gmx70m4z7zrwmf2l24jx82d" xml:space="preserve">{{Armensko-slovenski urejaton navbar|2}}

== Zapis armenskih imen in poimenovanj ==
Pri pisanju člankov o Armeniji upoštevajte slovenska pravopisna pravila za prevzemanje armenskih imen in besed.

* '''Osebna imena:''' lastna imena iz armenščine praviloma pisno podomačujemo. Pri tem upoštevamo priporočeni zapis in izgovor, ne zgolj angleškega prečrkovanja. Pri zgodovinskih osebnostih preverimo tudi, ali se je v slovenščini že uveljavila določena oblika imena.
* '''Zemljepisna imena:''' uporabljamo uveljavljene slovenske oblike, kjer obstajajo (glej [https://www.termania.net/ Slovar slovenskih eksonimov na Termaniji]), sicer pa sledimo pravopisnim pravilom za prevzemanje armenskih imen. Primer: ''Erevan'' namesto angleškega ''Yerevan''.
* '''Občna poimenovanja:''' armenske besede večinoma prevajamo. Če jih ne prevajamo, jih praviloma pisno podomačimo. Primer: ''hačkar'' (armensko ''խաչքար''), poimenovanje za značilni armenski kamniti križ.

Za podrobnejša pravila glejte [https://pravopis8v2.amebis.si/gen/sp8.pdf#page=656 Slovenski pravopis 8.0 – Vzhodna armenščina].

== Seznam člankov ==
Spodnji seznam člankov je namenjen lažji orientaciji. Pripravila ga je armenska wiki skupnost. Naenkrat si lahko rezervirate največ en članek.

===Cerkve===

{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke
|-
|1
| [[:en:Mastara Church]] || 5848 
|  ||   
| 0
|-
|2
| [[:en:Aruchavank]] || 5507 
|  ||   
| 0
|-
|3
| [[:en:Vahramashen Church]] || 4405 
|  ||   
| 0
|-
|4
| [[:en:Lmbatavank]] || 6267 
|  ||   
| 0
|-
|5
| [[:en:Areni Church]] || 6259 
|  ||   
| 0
|-
|6
| [[:en:Kasagh Basilica]] || 5764 
|  ||   
| 0
|-
|7
| [[:en:Surp Hovhannes Church, Byurakan]] || 4061 
|  ||   
| 0
|-
|8
| [[:en:Mashtots Hayrapet Church of Garni]] || 6037 
|  ||   
| 0
|-
|9
| [[:en:St. Sarkis Church (Tsovinar, Gegharkunik, Armenia)]] || 3252 
|  ||   
| 0
|-
|10
| [[:en:Saint Gevork Monastery of Mughni]] || 7053 
|  ||   
| 0
|-
|11
| [[:en:Holy Mother of God Church, Yeghvard]] || 8074 
|  ||   
| 0
|-
|12
| [[:en:Surp Astvatsatsin Church of Karbi]] || 4101 
|  ||   
| 0
|-
|13
| [[:en:Surp Hovhannes Church of Voskevaz]] || 3463 
|  ||   
| 0
|-
|14
| [[:en:Samsonavank Monastery]] || 3052 
|  ||   
| 0
|-
|15
| [[:en:Holy Children Chapel, Vanadzor]] || 2873 
|  ||   
| 0
|-
|16
| [[:en:Yeghipatrush Church]] || 4832 
|  ||   
| 0
|-
|17
| [[:en:St. Thaddeus Church, Ddmashen]] || 5171 
|  ||   
| 0
|-
|18
| [[:en:Holy Mother of God Church, Voskepar]] || 3601 
|  ||   
| 0
|-
|19
| [[:en:Saint George's Church, Garnahovit]] || 3409 
|  ||   
| 0
|-
|20
| [[:en:Church of the Holy Mother of God, Vanadzor]] || 4340 
|  ||   
| 0
|-
|21
| [[:en:Saint John the Baptist Church, Abovyan]] || 4329 
|  ||   
| 0
|-
|22
| [[:en:Saint Thaddeus Church, Masis]] || 8305 
|  ||   
| 0
|-
|23
| [[:en:Saint Narek chapel]] || 6539 
|  ||   
| 0
|-
|24
| [[:en:Saint Minas church of Halidzor]] || 2689 
|  ||   
| 0
|-
|25
| [[:en:Saint Stepanos Church (Shinuhayr)]] || 4895 
|  ||   
| 0
|}

===Arheologija===

{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Velikost
|-
| [[:en:Kura–Araxes culture]] || 49368 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Teišebaini]] || 8438 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Trialeti-Vanadzor culture]] || 27115 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Amberd]] || 18269 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Shulaveri–Shomu culture]] || 22649 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Metsamor site]] || 7546 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Aruchavank]] || 5507 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Ughtasar Petroglyphs]] || 4916 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Karchaghbyur]] || 1914 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Nor Geghi]] || 3193 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Tegher Monastery]] || 6858 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Agarak, Aragatsotn]] || 4664 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Proshaberd]] || 4418 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Tsrviz Chapel]] || 1573 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Çavuştepe]] || 8152 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Odzaberd]] || 6773 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Yot Verk Matur]] || 1772 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Khrber]] || 3625 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Ushiberd]] || 2574 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Archaeology of Armenia]] || 24160 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Smbataberd]] || 15834 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Bjni Fortress]] || 7828 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Ertij Fort]] || 1854 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Areni-1 shoe]] || 8394 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Vorotnaberd]] || 3375 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Halidzor Fortress]] || 6413 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Baghaberd]] || 41910 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Areni-1 winery]] || 10348 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Kakavaberd]] || 4847 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Areni-1 cave]] || 7865 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Economy of Urartu]] || 22664 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Art of Urartu]] || 20388 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Sardarabad (fortress)]] || 10017 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Argištiḫinili]] || 24282 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Armavir (ancient city)]] || 9221 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Artaxata]] || 18884 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Yervandashat (ancient city)]] || 8768 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Dashtadem Fortress]] || 5116 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Trialetian Mesolithic]] || 18499 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Statuette of God Teisheba]] || 2787 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Statuette of a Bird (15th–14th centuries BC, Lchashen)]] || 3430 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Ritual Ladle (Armenia)]] || 2417 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Horseshoe-Shaped Hearth with Ram-Headed Ends]] || 2888 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Goblet (17th–16th centuries BC, Vanadzor)]] || 2679 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Karashamb goblet]] || 5210 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Statuette of a Wolf (6th–5th centuries BC, Ayrum)]] || 3189 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Pot With a Lid, Tricolor (16th–15th centuries BC, Karashamb)]] || 2145 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Etiuni]] || 14169 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Archaeological heritage of Armenia]]
 || 42190 
| [[Arheološka dediščina Armenije]] ||  Octopus  
| 0
|-
| [[:en:Godedzor]] || 7669 
| [[Godedzor]] ||  Octopus   
| 0
|-
| [[:en:Ervandakert]] || 3953 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Aruch Caravansarai]] || 3018 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Jrapi Caravansarai]] || 1624 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Talin Caravansarai]] || 2163 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Hostun, Armenia]] || 3842 
|  ||   
| 0
|}

===Antična Armenija===
{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Velikost
|-
|1
| [[:en:Gardman]] || 5516 
|  ||   
| 0
|-
|2
| [[:en:Rshtuni]] || 1925 
|  ||   
| 0
|-
|3
| [[:en:Bznuni]] || 6881 
|  ||   
| 0
|-
|4
| [[:en:Nairi]] || 33016 
|  ||   
| 0
|-
|5
| [[:en:Sasanian Armenia]] || 23030 
|  ||   
| 0
|-
|6
| [[:en:Neo-Assyrian Empire]] || 180543 
|  ||   
| 0
|-
|7
| [[:en:Paikuli inscription]] || 16163 
|  ||   
| 0
|-
|8
| [[:en:Ancient Armenia]] || 11598 
|  ||   
| 0
|-
|9
| [[:en:Bagavan]] || 7493 
|  ||   
| 0
|-
|10
| [[:en:Xerxes I inscription at Van]] || 9045 
|  ||   
| 0
|-
|11
| [[:en:Council of Ashtishat]] || 3732 
|  ||   
| 0
|-
|12
| [[:en:Ashtishat]] || 3168 
|  ||   
| 0
|-
|14
| [[:en:Urumeans]] || 5210 
|  ||   
| 0
|-
|15
| [[:en:Armenian tiara]] || 2134 
|  ||   
| 0
|-
|16
| [[:en:Treaty of Artaxata]] || 8526 
|  ||   
| 0
|-
|17
| [[:en:Alan invasion of Parthia]] || 13466 
|  ||   
| 0
|}

===Armenski športniki===
{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Velikost
|-
|1
| [[:en:Artur Petrosyan]] || 8390 
|  ||   
| 0
|-
|2
| [[:en:Sargis Sargsian]] || 25677 
|  ||   
| 0
|-
|3
| [[:en:Edgar Manucharyan]] || 29445 
|  ||   
| 0
|-
|4
| [[:en:Yura Movsisyan]] || 34387 
|  ||   
| 0
|-
|5
| [[:en:Zhora Hovhannisyan]] || 7842 
|  ||   
| 0
|-
|6
| [[:en:Artavazd Karamyan]] || 12871 
|  ||   
| 0
|-
|7
| [[:en:Yeghishe Melikyan]] || 11684 
|  ||   
| 0
|-
|8
| [[:en:Romik Khachatryan]] || 8053 
|  ||   
| 0
|-
|9
| [[:en:Artur Voskanyan]] || 8619 
|  ||   
| 0
|-
|10
| [[:en:Armen Shahgeldyan]] || 14830 
|  ||   
| 0
|-
|11
| [[:en:Arman Karamyan]] || 15922 
|  ||   
| 0
|-
|12
| [[:en:Sargis Hovsepyan]] || 18080 
|  ||   
| 0
|-
|13
| [[:en:Harutyun Vardanyan]] || 11203 
|  ||   
| 0
|-
|14
| [[:en:Ara Hakobyan]] || 15264 
|  ||   
| 0
|-
|15
| [[:en:Khoren Oganesian]] || 19951 
|  ||   
| 0
|-
|16
| [[:en:Yurik Sarkisyan]] || 10214 
|  ||   
| 0
|-
|17
| [[:en:Yurik Vardanyan]] || 30107 
|  ||   
| 0
|-
|18
| [[:en:Arkady Andreasyan]] || 15569 
|  ||   
| 0
|-
|19
| [[:en:Gevorg Kasparov]] || 19676 
|  ||   
| 0
|-
|20
| [[:en:Robert Arzumanyan]] || 23901 
|  ||   
| 0
|-
|21
| [[:en:Robert Zebelyan]] || 12779 
|  ||   
| 0
|-
|22
| [[:en:Valeri Aleksanyan]] || 10140 
|  ||   
| 0
|-
|23
| [[:en:Manny Gamburyan]] || 33602 
|  ||   
| 0
|-
|24
| [[:en:Henrikh Mkhitaryan]] || 137726 
|  ||   
| 0
|-
|25
| [[:en:Gevorg Ghazaryan]] || 22642 
|  ||   
| 0
|-
|26
| [[:en:Artur Yedigaryan]] || 19231 
|  ||   
| 0
|-
|27
| [[:en:Hrayr Mkoyan]] || 20378 
|  ||   
| 0
|-
|28
| [[:en:Apoula Edel]] || 22597 
|  ||   
| 0
|-
|29
| [[:en:Marcos Pizzelli]] || 28454 
|  ||   
| 0
|-
|30
| [[:en:Albert Azaryan]] || 13548 
|  ||   
| 0
|-
|31
| [[:en:Yeghia Yavruyan]] || 9597 
|  ||   
| 0
|-
|32
| [[:en:Eduard Markarov]] || 19548 
|  ||   
| 0
|-
|33
| [[:en:Vardan Minasyan]] || 19882 
|  ||   
| 0
|-
|34
| [[:en:Oksen Mirzoyan]] || 9049 
|  ||   
| 0
|-
|35
| [[:en:Hrant Shahinyan]] || 8237 
|  ||   
| 0
|-
|36
| [[:en:Vardan Ghazaryan]] || 16282 
|  ||   
| 0
|-
|37
| [[:en:Tigran Yesayan]] || 11360 
|  ||   
| 0
|-
|38
| [[:en:Karlen Mkrtchyan]] || 18361 
|  ||   
| 0
|-
|39
| [[:en:Artak Aleksanyan]] || 10064 
|  ||   
| 0
|-
|40
| [[:en:Tigran Gevorg Martirosyan]] || 13225 
|  ||   
| 0
|-
|41
| [[:en:Roman Amoyan]] || 7635 
|  ||   
| 0
|-
|42
| [[:en:David Yurchenko]] || 15646 
|  ||   
| 0
|-
|43
| [[:en:Bryant Dunston]] || 23440 
|  ||   
| 0
|-
|44
| [[:en:Emil Vartazarian]] || 12928 
|  ||   
| 0
|-
|45
| [[:en:Hiraç Yagan]] || 7447 
|  ||   
| 0
|-
|46
| [[:en:Denis Tumasyan]] || 7106 
|  ||   
| 0
|-
|47
| [[:en:Armenak Alachachian]] || 8050 
|  ||   
| 0
|-
|48
| [[:en:Artak Dashyan]] || 13429 
|  ||   
| 0
|-
|49
| [[:en:Hovhannes Hambardzumyan]] || 13360 
|  ||   
| 0
|-
|50
| [[:en:Artak Yedigaryan]] || 13153 
|  ||   
| 0
|-
|51
| [[:en:Edgar Malakyan]] || 11085 
|  ||   
| 0
|-
|52
| [[:en:Eduard Sarkisov]] || 7131 
|  ||   
| 0
|-
|53
| [[:en:Artur Sarkisov]] || 19181 
|  ||   
| 0
|-
|54
| [[:en:Mauro Guevgeozián]] || 13394 
|  ||   
| 0
|-
|55
| [[:en:Mikhail Markosov]] || 7409 
|  ||   
| 0
|-
|56
| [[:en:André Calisir]] || 7536 
|  ||   
| 0
|-
|57
| [[:en:Hamlet Mkhitaryan (footballer, born 1962)]] || 8129 
|  ||   
| 0
|-
|58
| [[:en:Ruslan Koryan]] || 12654 
|  ||   
| 0
|-
|59
| [[:en:Arsen Julfalakyan]] || 16595 
|  ||   
| 0
|-
|60
| [[:en:Aras Özbiliz]] || 40922 
|  ||   
| 0
|-
|61
| [[:en:Israel Militosyan]] || 7089 
|  ||   
| 0
|-
|62
| [[:en:Levon Hayrapetyan]] || 9393 
|  ||   
| 0
|-
|63
| [[:en:Varazdat Haroyan]] || 20730 
|  ||   
| 0
|-
|64
| [[:en:Aleksandr Grigoryan]] || 12244 
|  ||   
| 0
|-
|65
| [[:en:Norair Aslanyan]] || 15412 
|  ||   
| 0
|-
|66
| [[:en:Artur Aghasyan]] || 7495 
|  ||   
| 0
|-
|67
| [[:en:Zaven Badoyan]] || 11006 
|  ||   
| 0
|-
|68
| [[:en:Khoren Bayramyan]] || 11613 
|  ||   
| 0
|-
|69
| [[:en:Arsen Petrosyan]] || 8296 
|  ||   
| 0
|-
|70
| [[:en:Aghvan Papikyan]] || 10836 
|  ||   
| 0
|-
|71
| [[:en:Ognjen Čančarević]] || 10839 
|  ||   
| 0
|-
|72
| [[:en:Mardik Mardikian]] || 11811 
|  ||   
| 0
|-
|73
| [[:en:Kamo Hovhannisyan]] || 15888 
|  ||   
| 0
|-
|74
| [[:en:David Manoyan]] || 13820 
|  ||   
| 0
|-
|75
| [[:en:Grigor Meliksetyan]] || 8977 
|  ||   
| 0
|-
|76
| [[:en:Arakel Mirzoyan]] || 7548 
|  ||   
| 0
|-
|77
| [[:en:Gor Minasyan]] || 21842 
|  ||   
| 0
|-
|78
| [[:en:Artur Davtyan]] || 32366 
|  ||   
| 0
|-
|79
| [[:en:Sargis Adamyan]] || 12124 
|  ||   
| 0
|-
|80
| [[:en:Artyom Khachaturov]] || 10574 
|  ||   
| 0
|-
|81
| [[:en:Karen Muradyan]] || 13569 
|  ||   
| 0
|-
|82
| [[:en:Arsen Beglaryan]] || 9259 
|  ||   
| 0
|-
|83
| [[:en:Taron Voskanyan]] || 11478 
|  ||   
| 0
|-
|84
| [[:en:Christian Yeladian]] || 7045 
|  ||   
| 0
|-
|85
| [[:en:Ryan Boatright]] || 25615 
|  ||   
| 0
|-
|86
| [[:en:Rumyan Hovsepyan]] || 9722 
|  ||   
| 0
|-
|87
| [[:en:Lucas Zelarayán]] || 37398 
|  ||   
| 0
|-
|88
| [[:en:Armen Ambartsumyan (footballer, born 1994)]] || 8708 
|  ||   
| 0
|-
|89
| [[:en:Gaël Andonian]] || 15989 
|  ||   
| 0
|-
|90
| [[:en:Artyom Simonyan (footballer)]] || 12293 
|  ||   
| 0
|-
|91
| [[:en:Aleksandr Karapetyan]] || 20246 
|  ||   
| 0
|-
|92
| [[:en:Edgar Babayan]] || 18548 
|  ||   
| 0
|-
|93
| [[:en:Arshak Koryan]] || 14540 
|  ||   
| 0
|-
|94
| [[:en:Gor Malakyan]] || 8977 
|  ||   
| 0
|-
|95
| [[:en:Andranik Karapetyan]] || 9780 
|  ||   
| 0
|-
|96
| [[:en:Simon Martirosyan]] || 16212 
|  ||   
| 0
|-
|97
| [[:en:David Arshakyan]] || 11658 
|  ||   
| 0
|-
|98
| [[:en:Tigran Barseghyan]] || 15381 
|  ||   
| 0
|-
|99
| [[:en:Wbeymar Angulo]] || 11659 
|  ||   
| 0
|-
|100
| [[:en:Benik Hovhannisyan]] || 7040 
|  ||   
| 0
|-
|101
| [[:en:Norberto Briasco]] || 9732 
|  ||   
| 0
|-
|102
| [[:en:Gevorg Najaryan]] || 9133 
|  ||   
| 0
|-
|103
| [[:en:Petros Avetisyan]] || 19274 
|  ||   
| 0
|-
|104
| [[:en:Luke Fischer]] || 9668 
|  ||   
| 0
|-
|105
| [[:en:Arman Hovhannisyan]] || 8701 
|  ||   
| 0
|-
|106
| [[:en:Artur Galoyan]] || 10539 
|  ||   
| 0
|-
|107
| [[:en:Nair Tiknizyan]] || 13664 
|  ||   
| 0
|-
|108
| [[:en:Hayk Ishkhanyan]] || 9987 
|  ||   
| 0
|-
|109
| [[:en:Erik Vardanyan]] || 10532 
|  ||   
| 0
|-
|110
| [[:en:Dan Janjigian]] || 15948 
|  ||   
| 0
|-
|111
| [[:en:Vahan Bichakhchyan]] || 10099 
|  ||   
| 0
|-
|112
| [[:en:Armen Manucharyan]] || 7259 
|  ||   
| 0
|-
|113
| [[:en:Eduard Spertsyan]] || 18338 
|  ||   
| 0
|-
|114
| [[:en:Jordy Monroy]] || 11733 
|  ||   
| 0
|-
|115
| [[:en:Hovhannes Harutyunyan]] || 13894 
|  ||   
| 0
|-
|116
| [[:en:Robert Darbinyan]] || 7286 
|  ||   
| 0
|-
|117
| [[:en:Gegham Harutyunyan]] || 7706 
|  ||   
| 0
|-
|118
| [[:en:Artur Kartashyan]] || 10943 
|  ||   
| 0
|-
|119
| [[:en:Henri Avagyan]] || 9475 
|  ||   
| 0
|-
|120
| [[:en:Arsen Harutyunyan (wrestler)]] || 13736 
|  ||   
| 0
|-
|121
| [[:en:Artur Miranyan]] || 14169 
|  ||   
| 0
|-
|122
| [[:en:Karapet Chalyan]] || 10141 
|  ||   
| 0
|-
|123
| [[:en:Gevorg Gharibyan]] || 12787 
|  ||   
| 0
|-
|124
| [[:en:Babken Melikyan]] || 8442 
|  ||   
| 0
|-
|125
| [[:en:Karen Aslanyan]] || 10497 
|  ||   
| 0
|-
|126
| [[:en:Karen Margaryan]] || 7527 
|  ||   
| 0
|-
|127
| [[:en:Pavel Gorelov]] || 7758 
|  ||   
| 0
|-
|128
| [[:en:Steven Enoch]] || 12747 
|  ||   
| 0
|-
|129
| [[:en:Serob Grigoryan]] || 7763 
|  ||   
| 0
|-
|130
| [[:en:Solomon Udo]] || 14032 
|  ||   
| 0
|-
|131
| [[:en:Chris Jones (basketball, born 1993)]] || 16000 
|  ||   
| 0
|-
|132
| [[:en:Hakob Hakobyan (footballer)]] || 8066 
|  ||   
| 0
|-
|133
| [[:en:Edgar Sevikyan]] || 21397 
|  ||   
| 0
|-
|134
| [[:en:Gary Chivichyan]] || 8997 
|  ||   
| 0
|-
|135
| [[:en:Tigran Avanesyan]] || 15904 
|  ||   
| 0
|-
|136
| [[:en:Vazgen Tevanyan]] || 10256 
|  ||   
| 0
|-
|137
| [[:en:Zhirayr Shaghoyan]] || 9582 
|  ||   
| 0
|-
|138
| [[:en:Arman Andreasyan]] || 11323 
|  ||   
| 0
|-
|139
| [[:en:Gevorg Karapetyan (footballer, born 1963)]] || 8055 
|  ||   
| 0
|-
|140
| [[:en:Samvel Gasparyan]] || 7313 
|  ||   
| 0
|-
|141
| [[:en:David Davidyan]] || 10583 
|  ||   
| 0
|-
|142
| [[:en:Artyom Avanesyan]] || 9078 
|  ||   
| 0
|-
|143
| [[:en:Narek Grigoryan]] || 9052 
|  ||   
| 0
|-
|144
| [[:en:Varazdat Lalayan]] || 14968 
|  ||   
| 0
|-
|145
| [[:en:Styopa Mkrtchyan]] || 9904 
|  ||   
| 0
|-
|146
| [[:en:Artashes Adamyan]] || 7863 
|  ||   
| 0
|-
|147
| [[:en:Grant-Leon Ranos]] || 14594 
|  ||   
| 0
|-
|148
| [[:en:Artur Serobyan]] || 13247 
|  ||   
| 0
|-
|149
| [[:en:Hovhannes Nazaryan]] || 13674 
|  ||   
| 0
|-
|150
| [[:en:Ugochukwu Iwu]] || 10571 
|  ||   
| 0
|-
|151
| [[:en:Georgy Arutyunyan]] || 10213 
|  ||   
| 0
|-
|152
| [[:en:Erjanik Ghubasaryan]] || 12717 
|  ||   
| 0
|-
|153
| [[:en:Gor Manvelyan]] || 15133 
|  ||   
| 0
|-
|154
| [[:en:Erik Piloyan]] || 10411 
|  ||   
| 0
|-
|155
| [[:en:Hamlet Manukyan]] || 18103 
|  ||   
| 0
|-
|156
| [[:en:Vahagn Davtyan (gymnast)]] || 14936 
|  ||   
| 0
|-
|157
| [[:en:Edgar Grigoryan]] || 8967 
|  ||   
| 0
|-
|158
| [[:en:Sergey Muradyan]] || 9482 
|  ||   
| 0
|-
|159
| [[:en:Garik Karapetyan]] || 12278 
|  ||   
| 0
|-
|160
| [[:en:Artyom Bandikyan]] || 7098 
|  ||   
| 0
|-
|161
| [[:en:Artur Avetisyan]] || 16494 
|  ||   
| 0
|-
|162
| [[:en:Tomás Adoryán]] || 7686 
|  ||   
| 0
|-
|163
| [[:en:Mamikon Khachatryan]] || 14738 
|  ||   
| 0
|-
|164
| [[:en:Daniyel Agbalyan]] || 8303 
|  ||   
| 0
|-
|165
| [[:en:Narek Agasaryan]] || 7346 
|  ||   
| 0
|-
|166
| [[:en:Donovan Parisian]] || 7890 
|  ||   
| 0
|-
|167
| [[:en:Artur Bazeyan]] || 8273 
|  ||   
| 0
|-
|168
| [[:en:Nikita Rakhmanin]] || 36556 
|  ||   
| 0
|-
|169
| [[:en:Artur Garibyan]] || 7084 
|  ||   
| 0
|}

===Armenske športnice===
{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Velikost
|-
|1
| [[:en:Tatev Abrahamyan]] || 7441 
|  ||   
| 0
|-
|2
| [[:en:Ekaterina Vinogradova]] || 7357 
|  ||   
| 0
|-
|3
| [[:en:Susi Kentikian]] || 44843 
|  ||   
| 0
|-
|4
| [[:en:Armine Khachatryan]] || 9172 
|  ||   
| 0
|-
|5
| [[:en:Hripsime Khurshudyan]] || 7836 
|  ||   
| 0
|-
|6
| [[:en:Nazik Avdalyan]] || 17724 
|  ||   
| 0
|-
|7
| [[:en:Houry Gebeshian]] || 9327 
|  ||   
| 0
|-
|8
| [[:en:Greta Vardanyan]] || 10404
|  [[Greta Vardanjan]] ||   Pinky sl
| 0
|-
|9
| [[:en:Alina Charaeva]] || 22355 
|  ||   
| 0
|-
|10
| [[:en:Tatev Hakobyan]] || 7634 
|  ||   
| 0
|-
|11
| [[:en:Liana Gyurjyan]] || 13000 
|  ||   
| 0
|-
|12
| [[:en:Claudia Cholakian]] || 13199 
|  ||   
| 0
|-
|13
| [[:en:Allison Halverson]] || 11766 
|  ||   
| 0
|-
|14
| [[:en:Karina Akopova]] || 35970 
|  ||   
| 0
|-
|15
| [[:en:Aleksandra Grigoryan]] || 10398 
|  ||   
| 0
|-
|16
| [[:en:Gohar Harutyunyan]] || 12206 
|  ||   
| 0
|-
|17
| [[:en:Sophine Kevorkian]] || 9081 
|  ||   
| 0
|}

===Armenske pisateljice===

{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Velikost
|-
|1
| [[:en:Mariam Petrosyan]] || 5013 
|  ||   
| 0
|-
|2
| [[:en:Zabel Yesayan]] || 24522 
|  ||   
| 0
|-
|3
| [[:en:Anush Aslibekyan]] || 6741 
|  ||   
| 0
|-
|4
| [[:en:Narine Abgaryan]] || 15020 
|  ||   
| 0
|-
|5
| [[:en:Shushan Avagyan]] || 9630 
|  ||   
| 0
|-
|6
| [[:en:Diana Abgar]] || 8668 
|   [[Diana Abgar]]||  Pinky sl
| 0
|-
|7
| [[:en:Srpouhi Dussap]] || 12500 
|   ||  Pinky sl
| 0
|}

===Armenske pesnice===

{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Velikost
|-
|1
| [[:en:Silva Kaputikyan]] || 44235 
|  ||   
| 0
|-
|2
| [[:en:Khosrovidukht]] || 12638 
|  ||   
| 0
|-
|3
| [[:en:Sahakdukht]] || 15370 
|  ||   
| 0
|-
|4
| [[:en:Zabel Yesayan]] || 24522 
|  ||   
| 0
|-
|5
| [[:en:Diana Der Hovanessian]] || 8489 
|  ||   
| 0
|-
|6
| [[:en:Marine Petrossian]] || 7686 
|  ||   
| 0
|-
|7
| [[:en:Tatev Chakhian]] || 5216 
|  ||   
| 0
|-
|8
| [[:en:Sona Van]] || 5514 
|  ||   
| 0
|}

===Geografija===

{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke
|-
|1
| [[:d:Q31583|Kapan]] ||  ''v nastajanju''
|  [[Kapan]] ||  Upwinxp
| 0
|-
|2
| [[:d:Q935385|Arpi]] || 9031
| [[Arpi (jezero)]] || Yerpo
| 0
|-
|3
| ... || 
|  || 
| 0
|}

===Naravoslovne teme===

{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke
|-
|1
| [[:en:Sevan trout]] ||  4823
|  [[Sevanska postrv]] ||  Pinky sl
| 0
|-
|2
| [[:en:Vipera eriwanensis]] || 4738 
|  ''[[Vipera eriwanensis]]'' || Pinky sl  
| 0
|-
|3
| [[:en:Armenian gull]] || 4572 
| [[Armenski galeb]] ||  Pinky sl 
| 0
|-
|4
| [[:en:Tulipa armena]] || 6840
| ''[[Tulipa armena]]'' ||  Pinky sl 
| 0
|-
|5
| ... || 00 
|  ||   
| 0
|}

===Znanost in tehnika===

{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke
|-
|1
| [[:en:.am|.am]] ||  4199
|  [[.am]] ||  Pinky sl
| 0
|-
|2
| ... || 00 
|  ||   
| 0
|}

[[Kategorija:Armensko-slovenski urejaton]]</text>
      <sha1>c67msvs1gmx70m4z7zrwmf2l24jx82d</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6773861</id>
      <parentid>6773857</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T18:38:43Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Armenske pisateljice */ Srbuhi Tjusep???</comment>
      <origin>6773861</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="20515" sha1="1b4fmbuh0ep4oe12xdo0trjoxr5xb9m" xml:space="preserve">{{Armensko-slovenski urejaton navbar|2}}

== Zapis armenskih imen in poimenovanj ==
Pri pisanju člankov o Armeniji upoštevajte slovenska pravopisna pravila za prevzemanje armenskih imen in besed.

* '''Osebna imena:''' lastna imena iz armenščine praviloma pisno podomačujemo. Pri tem upoštevamo priporočeni zapis in izgovor, ne zgolj angleškega prečrkovanja. Pri zgodovinskih osebnostih preverimo tudi, ali se je v slovenščini že uveljavila določena oblika imena.
* '''Zemljepisna imena:''' uporabljamo uveljavljene slovenske oblike, kjer obstajajo (glej [https://www.termania.net/ Slovar slovenskih eksonimov na Termaniji]), sicer pa sledimo pravopisnim pravilom za prevzemanje armenskih imen. Primer: ''Erevan'' namesto angleškega ''Yerevan''.
* '''Občna poimenovanja:''' armenske besede večinoma prevajamo. Če jih ne prevajamo, jih praviloma pisno podomačimo. Primer: ''hačkar'' (armensko ''խաչքար''), poimenovanje za značilni armenski kamniti križ.

Za podrobnejša pravila glejte [https://pravopis8v2.amebis.si/gen/sp8.pdf#page=656 Slovenski pravopis 8.0 – Vzhodna armenščina].

== Seznam člankov ==
Spodnji seznam člankov je namenjen lažji orientaciji. Pripravila ga je armenska wiki skupnost. Naenkrat si lahko rezervirate največ en članek.

===Cerkve===

{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke
|-
|1
| [[:en:Mastara Church]] || 5848 
|  ||   
| 0
|-
|2
| [[:en:Aruchavank]] || 5507 
|  ||   
| 0
|-
|3
| [[:en:Vahramashen Church]] || 4405 
|  ||   
| 0
|-
|4
| [[:en:Lmbatavank]] || 6267 
|  ||   
| 0
|-
|5
| [[:en:Areni Church]] || 6259 
|  ||   
| 0
|-
|6
| [[:en:Kasagh Basilica]] || 5764 
|  ||   
| 0
|-
|7
| [[:en:Surp Hovhannes Church, Byurakan]] || 4061 
|  ||   
| 0
|-
|8
| [[:en:Mashtots Hayrapet Church of Garni]] || 6037 
|  ||   
| 0
|-
|9
| [[:en:St. Sarkis Church (Tsovinar, Gegharkunik, Armenia)]] || 3252 
|  ||   
| 0
|-
|10
| [[:en:Saint Gevork Monastery of Mughni]] || 7053 
|  ||   
| 0
|-
|11
| [[:en:Holy Mother of God Church, Yeghvard]] || 8074 
|  ||   
| 0
|-
|12
| [[:en:Surp Astvatsatsin Church of Karbi]] || 4101 
|  ||   
| 0
|-
|13
| [[:en:Surp Hovhannes Church of Voskevaz]] || 3463 
|  ||   
| 0
|-
|14
| [[:en:Samsonavank Monastery]] || 3052 
|  ||   
| 0
|-
|15
| [[:en:Holy Children Chapel, Vanadzor]] || 2873 
|  ||   
| 0
|-
|16
| [[:en:Yeghipatrush Church]] || 4832 
|  ||   
| 0
|-
|17
| [[:en:St. Thaddeus Church, Ddmashen]] || 5171 
|  ||   
| 0
|-
|18
| [[:en:Holy Mother of God Church, Voskepar]] || 3601 
|  ||   
| 0
|-
|19
| [[:en:Saint George's Church, Garnahovit]] || 3409 
|  ||   
| 0
|-
|20
| [[:en:Church of the Holy Mother of God, Vanadzor]] || 4340 
|  ||   
| 0
|-
|21
| [[:en:Saint John the Baptist Church, Abovyan]] || 4329 
|  ||   
| 0
|-
|22
| [[:en:Saint Thaddeus Church, Masis]] || 8305 
|  ||   
| 0
|-
|23
| [[:en:Saint Narek chapel]] || 6539 
|  ||   
| 0
|-
|24
| [[:en:Saint Minas church of Halidzor]] || 2689 
|  ||   
| 0
|-
|25
| [[:en:Saint Stepanos Church (Shinuhayr)]] || 4895 
|  ||   
| 0
|}

===Arheologija===

{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Velikost
|-
| [[:en:Kura–Araxes culture]] || 49368 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Teišebaini]] || 8438 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Trialeti-Vanadzor culture]] || 27115 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Amberd]] || 18269 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Shulaveri–Shomu culture]] || 22649 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Metsamor site]] || 7546 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Aruchavank]] || 5507 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Ughtasar Petroglyphs]] || 4916 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Karchaghbyur]] || 1914 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Nor Geghi]] || 3193 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Tegher Monastery]] || 6858 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Agarak, Aragatsotn]] || 4664 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Proshaberd]] || 4418 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Tsrviz Chapel]] || 1573 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Çavuştepe]] || 8152 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Odzaberd]] || 6773 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Yot Verk Matur]] || 1772 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Khrber]] || 3625 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Ushiberd]] || 2574 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Archaeology of Armenia]] || 24160 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Smbataberd]] || 15834 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Bjni Fortress]] || 7828 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Ertij Fort]] || 1854 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Areni-1 shoe]] || 8394 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Vorotnaberd]] || 3375 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Halidzor Fortress]] || 6413 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Baghaberd]] || 41910 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Areni-1 winery]] || 10348 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Kakavaberd]] || 4847 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Areni-1 cave]] || 7865 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Economy of Urartu]] || 22664 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Art of Urartu]] || 20388 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Sardarabad (fortress)]] || 10017 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Argištiḫinili]] || 24282 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Armavir (ancient city)]] || 9221 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Artaxata]] || 18884 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Yervandashat (ancient city)]] || 8768 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Dashtadem Fortress]] || 5116 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Trialetian Mesolithic]] || 18499 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Statuette of God Teisheba]] || 2787 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Statuette of a Bird (15th–14th centuries BC, Lchashen)]] || 3430 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Ritual Ladle (Armenia)]] || 2417 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Horseshoe-Shaped Hearth with Ram-Headed Ends]] || 2888 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Goblet (17th–16th centuries BC, Vanadzor)]] || 2679 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Karashamb goblet]] || 5210 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Statuette of a Wolf (6th–5th centuries BC, Ayrum)]] || 3189 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Pot With a Lid, Tricolor (16th–15th centuries BC, Karashamb)]] || 2145 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Etiuni]] || 14169 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Archaeological heritage of Armenia]]
 || 42190 
| [[Arheološka dediščina Armenije]] ||  Octopus  
| 0
|-
| [[:en:Godedzor]] || 7669 
| [[Godedzor]] ||  Octopus   
| 0
|-
| [[:en:Ervandakert]] || 3953 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Aruch Caravansarai]] || 3018 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Jrapi Caravansarai]] || 1624 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Talin Caravansarai]] || 2163 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Hostun, Armenia]] || 3842 
|  ||   
| 0
|}

===Antična Armenija===
{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Velikost
|-
|1
| [[:en:Gardman]] || 5516 
|  ||   
| 0
|-
|2
| [[:en:Rshtuni]] || 1925 
|  ||   
| 0
|-
|3
| [[:en:Bznuni]] || 6881 
|  ||   
| 0
|-
|4
| [[:en:Nairi]] || 33016 
|  ||   
| 0
|-
|5
| [[:en:Sasanian Armenia]] || 23030 
|  ||   
| 0
|-
|6
| [[:en:Neo-Assyrian Empire]] || 180543 
|  ||   
| 0
|-
|7
| [[:en:Paikuli inscription]] || 16163 
|  ||   
| 0
|-
|8
| [[:en:Ancient Armenia]] || 11598 
|  ||   
| 0
|-
|9
| [[:en:Bagavan]] || 7493 
|  ||   
| 0
|-
|10
| [[:en:Xerxes I inscription at Van]] || 9045 
|  ||   
| 0
|-
|11
| [[:en:Council of Ashtishat]] || 3732 
|  ||   
| 0
|-
|12
| [[:en:Ashtishat]] || 3168 
|  ||   
| 0
|-
|14
| [[:en:Urumeans]] || 5210 
|  ||   
| 0
|-
|15
| [[:en:Armenian tiara]] || 2134 
|  ||   
| 0
|-
|16
| [[:en:Treaty of Artaxata]] || 8526 
|  ||   
| 0
|-
|17
| [[:en:Alan invasion of Parthia]] || 13466 
|  ||   
| 0
|}

===Armenski športniki===
{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Velikost
|-
|1
| [[:en:Artur Petrosyan]] || 8390 
|  ||   
| 0
|-
|2
| [[:en:Sargis Sargsian]] || 25677 
|  ||   
| 0
|-
|3
| [[:en:Edgar Manucharyan]] || 29445 
|  ||   
| 0
|-
|4
| [[:en:Yura Movsisyan]] || 34387 
|  ||   
| 0
|-
|5
| [[:en:Zhora Hovhannisyan]] || 7842 
|  ||   
| 0
|-
|6
| [[:en:Artavazd Karamyan]] || 12871 
|  ||   
| 0
|-
|7
| [[:en:Yeghishe Melikyan]] || 11684 
|  ||   
| 0
|-
|8
| [[:en:Romik Khachatryan]] || 8053 
|  ||   
| 0
|-
|9
| [[:en:Artur Voskanyan]] || 8619 
|  ||   
| 0
|-
|10
| [[:en:Armen Shahgeldyan]] || 14830 
|  ||   
| 0
|-
|11
| [[:en:Arman Karamyan]] || 15922 
|  ||   
| 0
|-
|12
| [[:en:Sargis Hovsepyan]] || 18080 
|  ||   
| 0
|-
|13
| [[:en:Harutyun Vardanyan]] || 11203 
|  ||   
| 0
|-
|14
| [[:en:Ara Hakobyan]] || 15264 
|  ||   
| 0
|-
|15
| [[:en:Khoren Oganesian]] || 19951 
|  ||   
| 0
|-
|16
| [[:en:Yurik Sarkisyan]] || 10214 
|  ||   
| 0
|-
|17
| [[:en:Yurik Vardanyan]] || 30107 
|  ||   
| 0
|-
|18
| [[:en:Arkady Andreasyan]] || 15569 
|  ||   
| 0
|-
|19
| [[:en:Gevorg Kasparov]] || 19676 
|  ||   
| 0
|-
|20
| [[:en:Robert Arzumanyan]] || 23901 
|  ||   
| 0
|-
|21
| [[:en:Robert Zebelyan]] || 12779 
|  ||   
| 0
|-
|22
| [[:en:Valeri Aleksanyan]] || 10140 
|  ||   
| 0
|-
|23
| [[:en:Manny Gamburyan]] || 33602 
|  ||   
| 0
|-
|24
| [[:en:Henrikh Mkhitaryan]] || 137726 
|  ||   
| 0
|-
|25
| [[:en:Gevorg Ghazaryan]] || 22642 
|  ||   
| 0
|-
|26
| [[:en:Artur Yedigaryan]] || 19231 
|  ||   
| 0
|-
|27
| [[:en:Hrayr Mkoyan]] || 20378 
|  ||   
| 0
|-
|28
| [[:en:Apoula Edel]] || 22597 
|  ||   
| 0
|-
|29
| [[:en:Marcos Pizzelli]] || 28454 
|  ||   
| 0
|-
|30
| [[:en:Albert Azaryan]] || 13548 
|  ||   
| 0
|-
|31
| [[:en:Yeghia Yavruyan]] || 9597 
|  ||   
| 0
|-
|32
| [[:en:Eduard Markarov]] || 19548 
|  ||   
| 0
|-
|33
| [[:en:Vardan Minasyan]] || 19882 
|  ||   
| 0
|-
|34
| [[:en:Oksen Mirzoyan]] || 9049 
|  ||   
| 0
|-
|35
| [[:en:Hrant Shahinyan]] || 8237 
|  ||   
| 0
|-
|36
| [[:en:Vardan Ghazaryan]] || 16282 
|  ||   
| 0
|-
|37
| [[:en:Tigran Yesayan]] || 11360 
|  ||   
| 0
|-
|38
| [[:en:Karlen Mkrtchyan]] || 18361 
|  ||   
| 0
|-
|39
| [[:en:Artak Aleksanyan]] || 10064 
|  ||   
| 0
|-
|40
| [[:en:Tigran Gevorg Martirosyan]] || 13225 
|  ||   
| 0
|-
|41
| [[:en:Roman Amoyan]] || 7635 
|  ||   
| 0
|-
|42
| [[:en:David Yurchenko]] || 15646 
|  ||   
| 0
|-
|43
| [[:en:Bryant Dunston]] || 23440 
|  ||   
| 0
|-
|44
| [[:en:Emil Vartazarian]] || 12928 
|  ||   
| 0
|-
|45
| [[:en:Hiraç Yagan]] || 7447 
|  ||   
| 0
|-
|46
| [[:en:Denis Tumasyan]] || 7106 
|  ||   
| 0
|-
|47
| [[:en:Armenak Alachachian]] || 8050 
|  ||   
| 0
|-
|48
| [[:en:Artak Dashyan]] || 13429 
|  ||   
| 0
|-
|49
| [[:en:Hovhannes Hambardzumyan]] || 13360 
|  ||   
| 0
|-
|50
| [[:en:Artak Yedigaryan]] || 13153 
|  ||   
| 0
|-
|51
| [[:en:Edgar Malakyan]] || 11085 
|  ||   
| 0
|-
|52
| [[:en:Eduard Sarkisov]] || 7131 
|  ||   
| 0
|-
|53
| [[:en:Artur Sarkisov]] || 19181 
|  ||   
| 0
|-
|54
| [[:en:Mauro Guevgeozián]] || 13394 
|  ||   
| 0
|-
|55
| [[:en:Mikhail Markosov]] || 7409 
|  ||   
| 0
|-
|56
| [[:en:André Calisir]] || 7536 
|  ||   
| 0
|-
|57
| [[:en:Hamlet Mkhitaryan (footballer, born 1962)]] || 8129 
|  ||   
| 0
|-
|58
| [[:en:Ruslan Koryan]] || 12654 
|  ||   
| 0
|-
|59
| [[:en:Arsen Julfalakyan]] || 16595 
|  ||   
| 0
|-
|60
| [[:en:Aras Özbiliz]] || 40922 
|  ||   
| 0
|-
|61
| [[:en:Israel Militosyan]] || 7089 
|  ||   
| 0
|-
|62
| [[:en:Levon Hayrapetyan]] || 9393 
|  ||   
| 0
|-
|63
| [[:en:Varazdat Haroyan]] || 20730 
|  ||   
| 0
|-
|64
| [[:en:Aleksandr Grigoryan]] || 12244 
|  ||   
| 0
|-
|65
| [[:en:Norair Aslanyan]] || 15412 
|  ||   
| 0
|-
|66
| [[:en:Artur Aghasyan]] || 7495 
|  ||   
| 0
|-
|67
| [[:en:Zaven Badoyan]] || 11006 
|  ||   
| 0
|-
|68
| [[:en:Khoren Bayramyan]] || 11613 
|  ||   
| 0
|-
|69
| [[:en:Arsen Petrosyan]] || 8296 
|  ||   
| 0
|-
|70
| [[:en:Aghvan Papikyan]] || 10836 
|  ||   
| 0
|-
|71
| [[:en:Ognjen Čančarević]] || 10839 
|  ||   
| 0
|-
|72
| [[:en:Mardik Mardikian]] || 11811 
|  ||   
| 0
|-
|73
| [[:en:Kamo Hovhannisyan]] || 15888 
|  ||   
| 0
|-
|74
| [[:en:David Manoyan]] || 13820 
|  ||   
| 0
|-
|75
| [[:en:Grigor Meliksetyan]] || 8977 
|  ||   
| 0
|-
|76
| [[:en:Arakel Mirzoyan]] || 7548 
|  ||   
| 0
|-
|77
| [[:en:Gor Minasyan]] || 21842 
|  ||   
| 0
|-
|78
| [[:en:Artur Davtyan]] || 32366 
|  ||   
| 0
|-
|79
| [[:en:Sargis Adamyan]] || 12124 
|  ||   
| 0
|-
|80
| [[:en:Artyom Khachaturov]] || 10574 
|  ||   
| 0
|-
|81
| [[:en:Karen Muradyan]] || 13569 
|  ||   
| 0
|-
|82
| [[:en:Arsen Beglaryan]] || 9259 
|  ||   
| 0
|-
|83
| [[:en:Taron Voskanyan]] || 11478 
|  ||   
| 0
|-
|84
| [[:en:Christian Yeladian]] || 7045 
|  ||   
| 0
|-
|85
| [[:en:Ryan Boatright]] || 25615 
|  ||   
| 0
|-
|86
| [[:en:Rumyan Hovsepyan]] || 9722 
|  ||   
| 0
|-
|87
| [[:en:Lucas Zelarayán]] || 37398 
|  ||   
| 0
|-
|88
| [[:en:Armen Ambartsumyan (footballer, born 1994)]] || 8708 
|  ||   
| 0
|-
|89
| [[:en:Gaël Andonian]] || 15989 
|  ||   
| 0
|-
|90
| [[:en:Artyom Simonyan (footballer)]] || 12293 
|  ||   
| 0
|-
|91
| [[:en:Aleksandr Karapetyan]] || 20246 
|  ||   
| 0
|-
|92
| [[:en:Edgar Babayan]] || 18548 
|  ||   
| 0
|-
|93
| [[:en:Arshak Koryan]] || 14540 
|  ||   
| 0
|-
|94
| [[:en:Gor Malakyan]] || 8977 
|  ||   
| 0
|-
|95
| [[:en:Andranik Karapetyan]] || 9780 
|  ||   
| 0
|-
|96
| [[:en:Simon Martirosyan]] || 16212 
|  ||   
| 0
|-
|97
| [[:en:David Arshakyan]] || 11658 
|  ||   
| 0
|-
|98
| [[:en:Tigran Barseghyan]] || 15381 
|  ||   
| 0
|-
|99
| [[:en:Wbeymar Angulo]] || 11659 
|  ||   
| 0
|-
|100
| [[:en:Benik Hovhannisyan]] || 7040 
|  ||   
| 0
|-
|101
| [[:en:Norberto Briasco]] || 9732 
|  ||   
| 0
|-
|102
| [[:en:Gevorg Najaryan]] || 9133 
|  ||   
| 0
|-
|103
| [[:en:Petros Avetisyan]] || 19274 
|  ||   
| 0
|-
|104
| [[:en:Luke Fischer]] || 9668 
|  ||   
| 0
|-
|105
| [[:en:Arman Hovhannisyan]] || 8701 
|  ||   
| 0
|-
|106
| [[:en:Artur Galoyan]] || 10539 
|  ||   
| 0
|-
|107
| [[:en:Nair Tiknizyan]] || 13664 
|  ||   
| 0
|-
|108
| [[:en:Hayk Ishkhanyan]] || 9987 
|  ||   
| 0
|-
|109
| [[:en:Erik Vardanyan]] || 10532 
|  ||   
| 0
|-
|110
| [[:en:Dan Janjigian]] || 15948 
|  ||   
| 0
|-
|111
| [[:en:Vahan Bichakhchyan]] || 10099 
|  ||   
| 0
|-
|112
| [[:en:Armen Manucharyan]] || 7259 
|  ||   
| 0
|-
|113
| [[:en:Eduard Spertsyan]] || 18338 
|  ||   
| 0
|-
|114
| [[:en:Jordy Monroy]] || 11733 
|  ||   
| 0
|-
|115
| [[:en:Hovhannes Harutyunyan]] || 13894 
|  ||   
| 0
|-
|116
| [[:en:Robert Darbinyan]] || 7286 
|  ||   
| 0
|-
|117
| [[:en:Gegham Harutyunyan]] || 7706 
|  ||   
| 0
|-
|118
| [[:en:Artur Kartashyan]] || 10943 
|  ||   
| 0
|-
|119
| [[:en:Henri Avagyan]] || 9475 
|  ||   
| 0
|-
|120
| [[:en:Arsen Harutyunyan (wrestler)]] || 13736 
|  ||   
| 0
|-
|121
| [[:en:Artur Miranyan]] || 14169 
|  ||   
| 0
|-
|122
| [[:en:Karapet Chalyan]] || 10141 
|  ||   
| 0
|-
|123
| [[:en:Gevorg Gharibyan]] || 12787 
|  ||   
| 0
|-
|124
| [[:en:Babken Melikyan]] || 8442 
|  ||   
| 0
|-
|125
| [[:en:Karen Aslanyan]] || 10497 
|  ||   
| 0
|-
|126
| [[:en:Karen Margaryan]] || 7527 
|  ||   
| 0
|-
|127
| [[:en:Pavel Gorelov]] || 7758 
|  ||   
| 0
|-
|128
| [[:en:Steven Enoch]] || 12747 
|  ||   
| 0
|-
|129
| [[:en:Serob Grigoryan]] || 7763 
|  ||   
| 0
|-
|130
| [[:en:Solomon Udo]] || 14032 
|  ||   
| 0
|-
|131
| [[:en:Chris Jones (basketball, born 1993)]] || 16000 
|  ||   
| 0
|-
|132
| [[:en:Hakob Hakobyan (footballer)]] || 8066 
|  ||   
| 0
|-
|133
| [[:en:Edgar Sevikyan]] || 21397 
|  ||   
| 0
|-
|134
| [[:en:Gary Chivichyan]] || 8997 
|  ||   
| 0
|-
|135
| [[:en:Tigran Avanesyan]] || 15904 
|  ||   
| 0
|-
|136
| [[:en:Vazgen Tevanyan]] || 10256 
|  ||   
| 0
|-
|137
| [[:en:Zhirayr Shaghoyan]] || 9582 
|  ||   
| 0
|-
|138
| [[:en:Arman Andreasyan]] || 11323 
|  ||   
| 0
|-
|139
| [[:en:Gevorg Karapetyan (footballer, born 1963)]] || 8055 
|  ||   
| 0
|-
|140
| [[:en:Samvel Gasparyan]] || 7313 
|  ||   
| 0
|-
|141
| [[:en:David Davidyan]] || 10583 
|  ||   
| 0
|-
|142
| [[:en:Artyom Avanesyan]] || 9078 
|  ||   
| 0
|-
|143
| [[:en:Narek Grigoryan]] || 9052 
|  ||   
| 0
|-
|144
| [[:en:Varazdat Lalayan]] || 14968 
|  ||   
| 0
|-
|145
| [[:en:Styopa Mkrtchyan]] || 9904 
|  ||   
| 0
|-
|146
| [[:en:Artashes Adamyan]] || 7863 
|  ||   
| 0
|-
|147
| [[:en:Grant-Leon Ranos]] || 14594 
|  ||   
| 0
|-
|148
| [[:en:Artur Serobyan]] || 13247 
|  ||   
| 0
|-
|149
| [[:en:Hovhannes Nazaryan]] || 13674 
|  ||   
| 0
|-
|150
| [[:en:Ugochukwu Iwu]] || 10571 
|  ||   
| 0
|-
|151
| [[:en:Georgy Arutyunyan]] || 10213 
|  ||   
| 0
|-
|152
| [[:en:Erjanik Ghubasaryan]] || 12717 
|  ||   
| 0
|-
|153
| [[:en:Gor Manvelyan]] || 15133 
|  ||   
| 0
|-
|154
| [[:en:Erik Piloyan]] || 10411 
|  ||   
| 0
|-
|155
| [[:en:Hamlet Manukyan]] || 18103 
|  ||   
| 0
|-
|156
| [[:en:Vahagn Davtyan (gymnast)]] || 14936 
|  ||   
| 0
|-
|157
| [[:en:Edgar Grigoryan]] || 8967 
|  ||   
| 0
|-
|158
| [[:en:Sergey Muradyan]] || 9482 
|  ||   
| 0
|-
|159
| [[:en:Garik Karapetyan]] || 12278 
|  ||   
| 0
|-
|160
| [[:en:Artyom Bandikyan]] || 7098 
|  ||   
| 0
|-
|161
| [[:en:Artur Avetisyan]] || 16494 
|  ||   
| 0
|-
|162
| [[:en:Tomás Adoryán]] || 7686 
|  ||   
| 0
|-
|163
| [[:en:Mamikon Khachatryan]] || 14738 
|  ||   
| 0
|-
|164
| [[:en:Daniyel Agbalyan]] || 8303 
|  ||   
| 0
|-
|165
| [[:en:Narek Agasaryan]] || 7346 
|  ||   
| 0
|-
|166
| [[:en:Donovan Parisian]] || 7890 
|  ||   
| 0
|-
|167
| [[:en:Artur Bazeyan]] || 8273 
|  ||   
| 0
|-
|168
| [[:en:Nikita Rakhmanin]] || 36556 
|  ||   
| 0
|-
|169
| [[:en:Artur Garibyan]] || 7084 
|  ||   
| 0
|}

===Armenske športnice===
{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Velikost
|-
|1
| [[:en:Tatev Abrahamyan]] || 7441 
|  ||   
| 0
|-
|2
| [[:en:Ekaterina Vinogradova]] || 7357 
|  ||   
| 0
|-
|3
| [[:en:Susi Kentikian]] || 44843 
|  ||   
| 0
|-
|4
| [[:en:Armine Khachatryan]] || 9172 
|  ||   
| 0
|-
|5
| [[:en:Hripsime Khurshudyan]] || 7836 
|  ||   
| 0
|-
|6
| [[:en:Nazik Avdalyan]] || 17724 
|  ||   
| 0
|-
|7
| [[:en:Houry Gebeshian]] || 9327 
|  ||   
| 0
|-
|8
| [[:en:Greta Vardanyan]] || 10404
|  [[Greta Vardanjan]] ||   Pinky sl
| 0
|-
|9
| [[:en:Alina Charaeva]] || 22355 
|  ||   
| 0
|-
|10
| [[:en:Tatev Hakobyan]] || 7634 
|  ||   
| 0
|-
|11
| [[:en:Liana Gyurjyan]] || 13000 
|  ||   
| 0
|-
|12
| [[:en:Claudia Cholakian]] || 13199 
|  ||   
| 0
|-
|13
| [[:en:Allison Halverson]] || 11766 
|  ||   
| 0
|-
|14
| [[:en:Karina Akopova]] || 35970 
|  ||   
| 0
|-
|15
| [[:en:Aleksandra Grigoryan]] || 10398 
|  ||   
| 0
|-
|16
| [[:en:Gohar Harutyunyan]] || 12206 
|  ||   
| 0
|-
|17
| [[:en:Sophine Kevorkian]] || 9081 
|  ||   
| 0
|}

===Armenske pisateljice===

{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Velikost
|-
|1
| [[:en:Mariam Petrosyan]] || 5013 
|  ||   
| 0
|-
|2
| [[:en:Zabel Yesayan]] || 24522 
|  ||   
| 0
|-
|3
| [[:en:Anush Aslibekyan]] || 6741 
|  ||   
| 0
|-
|4
| [[:en:Narine Abgaryan]] || 15020 
|  ||   
| 0
|-
|5
| [[:en:Shushan Avagyan]] || 9630 
|  ||   
| 0
|-
|6
| [[:en:Diana Abgar]] || 8668 
|   [[Diana Abgar]]||  Pinky sl
| 0
|-
|7
| [[:en:Srpouhi Dussap]] || 12500 
|  [[Srbuhi Tjusep]] ???&lt;br&gt; (Սրբուհի Տյուսաբ; ISO 9985: Srbowhi Tyowsep)||  Pinky sl
| 0
|}

===Armenske pesnice===

{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Velikost
|-
|1
| [[:en:Silva Kaputikyan]] || 44235 
|  ||   
| 0
|-
|2
| [[:en:Khosrovidukht]] || 12638 
|  ||   
| 0
|-
|3
| [[:en:Sahakdukht]] || 15370 
|  ||   
| 0
|-
|4
| [[:en:Zabel Yesayan]] || 24522 
|  ||   
| 0
|-
|5
| [[:en:Diana Der Hovanessian]] || 8489 
|  ||   
| 0
|-
|6
| [[:en:Marine Petrossian]] || 7686 
|  ||   
| 0
|-
|7
| [[:en:Tatev Chakhian]] || 5216 
|  ||   
| 0
|-
|8
| [[:en:Sona Van]] || 5514 
|  ||   
| 0
|}

===Geografija===

{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke
|-
|1
| [[:d:Q31583|Kapan]] ||  ''v nastajanju''
|  [[Kapan]] ||  Upwinxp
| 0
|-
|2
| [[:d:Q935385|Arpi]] || 9031
| [[Arpi (jezero)]] || Yerpo
| 0
|-
|3
| ... || 
|  || 
| 0
|}

===Naravoslovne teme===

{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke
|-
|1
| [[:en:Sevan trout]] ||  4823
|  [[Sevanska postrv]] ||  Pinky sl
| 0
|-
|2
| [[:en:Vipera eriwanensis]] || 4738 
|  ''[[Vipera eriwanensis]]'' || Pinky sl  
| 0
|-
|3
| [[:en:Armenian gull]] || 4572 
| [[Armenski galeb]] ||  Pinky sl 
| 0
|-
|4
| [[:en:Tulipa armena]] || 6840
| ''[[Tulipa armena]]'' ||  Pinky sl 
| 0
|-
|5
| ... || 00 
|  ||   
| 0
|}

===Znanost in tehnika===

{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke
|-
|1
| [[:en:.am|.am]] ||  4199
|  [[.am]] ||  Pinky sl
| 0
|-
|2
| ... || 00 
|  ||   
| 0
|}

[[Kategorija:Armensko-slovenski urejaton]]</text>
      <sha1>1b4fmbuh0ep4oe12xdo0trjoxr5xb9m</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6773979</id>
      <parentid>6773861</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T20:40:25Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Arheologija */ Etiuni</comment>
      <origin>6773979</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="20534" sha1="p0oct5dovivvd15vc5wbp3v5n6ki4ld" xml:space="preserve">{{Armensko-slovenski urejaton navbar|2}}

== Zapis armenskih imen in poimenovanj ==
Pri pisanju člankov o Armeniji upoštevajte slovenska pravopisna pravila za prevzemanje armenskih imen in besed.

* '''Osebna imena:''' lastna imena iz armenščine praviloma pisno podomačujemo. Pri tem upoštevamo priporočeni zapis in izgovor, ne zgolj angleškega prečrkovanja. Pri zgodovinskih osebnostih preverimo tudi, ali se je v slovenščini že uveljavila določena oblika imena.
* '''Zemljepisna imena:''' uporabljamo uveljavljene slovenske oblike, kjer obstajajo (glej [https://www.termania.net/ Slovar slovenskih eksonimov na Termaniji]), sicer pa sledimo pravopisnim pravilom za prevzemanje armenskih imen. Primer: ''Erevan'' namesto angleškega ''Yerevan''.
* '''Občna poimenovanja:''' armenske besede večinoma prevajamo. Če jih ne prevajamo, jih praviloma pisno podomačimo. Primer: ''hačkar'' (armensko ''խաչքար''), poimenovanje za značilni armenski kamniti križ.

Za podrobnejša pravila glejte [https://pravopis8v2.amebis.si/gen/sp8.pdf#page=656 Slovenski pravopis 8.0 – Vzhodna armenščina].

== Seznam člankov ==
Spodnji seznam člankov je namenjen lažji orientaciji. Pripravila ga je armenska wiki skupnost. Naenkrat si lahko rezervirate največ en članek.

===Cerkve===

{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke
|-
|1
| [[:en:Mastara Church]] || 5848 
|  ||   
| 0
|-
|2
| [[:en:Aruchavank]] || 5507 
|  ||   
| 0
|-
|3
| [[:en:Vahramashen Church]] || 4405 
|  ||   
| 0
|-
|4
| [[:en:Lmbatavank]] || 6267 
|  ||   
| 0
|-
|5
| [[:en:Areni Church]] || 6259 
|  ||   
| 0
|-
|6
| [[:en:Kasagh Basilica]] || 5764 
|  ||   
| 0
|-
|7
| [[:en:Surp Hovhannes Church, Byurakan]] || 4061 
|  ||   
| 0
|-
|8
| [[:en:Mashtots Hayrapet Church of Garni]] || 6037 
|  ||   
| 0
|-
|9
| [[:en:St. Sarkis Church (Tsovinar, Gegharkunik, Armenia)]] || 3252 
|  ||   
| 0
|-
|10
| [[:en:Saint Gevork Monastery of Mughni]] || 7053 
|  ||   
| 0
|-
|11
| [[:en:Holy Mother of God Church, Yeghvard]] || 8074 
|  ||   
| 0
|-
|12
| [[:en:Surp Astvatsatsin Church of Karbi]] || 4101 
|  ||   
| 0
|-
|13
| [[:en:Surp Hovhannes Church of Voskevaz]] || 3463 
|  ||   
| 0
|-
|14
| [[:en:Samsonavank Monastery]] || 3052 
|  ||   
| 0
|-
|15
| [[:en:Holy Children Chapel, Vanadzor]] || 2873 
|  ||   
| 0
|-
|16
| [[:en:Yeghipatrush Church]] || 4832 
|  ||   
| 0
|-
|17
| [[:en:St. Thaddeus Church, Ddmashen]] || 5171 
|  ||   
| 0
|-
|18
| [[:en:Holy Mother of God Church, Voskepar]] || 3601 
|  ||   
| 0
|-
|19
| [[:en:Saint George's Church, Garnahovit]] || 3409 
|  ||   
| 0
|-
|20
| [[:en:Church of the Holy Mother of God, Vanadzor]] || 4340 
|  ||   
| 0
|-
|21
| [[:en:Saint John the Baptist Church, Abovyan]] || 4329 
|  ||   
| 0
|-
|22
| [[:en:Saint Thaddeus Church, Masis]] || 8305 
|  ||   
| 0
|-
|23
| [[:en:Saint Narek chapel]] || 6539 
|  ||   
| 0
|-
|24
| [[:en:Saint Minas church of Halidzor]] || 2689 
|  ||   
| 0
|-
|25
| [[:en:Saint Stepanos Church (Shinuhayr)]] || 4895 
|  ||   
| 0
|}

===Arheologija===

{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Velikost
|-
| [[:en:Kura–Araxes culture]] || 49368 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Teišebaini]] || 8438 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Trialeti-Vanadzor culture]] || 27115 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Amberd]] || 18269 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Shulaveri–Shomu culture]] || 22649 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Metsamor site]] || 7546 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Aruchavank]] || 5507 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Ughtasar Petroglyphs]] || 4916 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Karchaghbyur]] || 1914 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Nor Geghi]] || 3193 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Tegher Monastery]] || 6858 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Agarak, Aragatsotn]] || 4664 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Proshaberd]] || 4418 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Tsrviz Chapel]] || 1573 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Çavuştepe]] || 8152 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Odzaberd]] || 6773 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Yot Verk Matur]] || 1772 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Khrber]] || 3625 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Ushiberd]] || 2574 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Archaeology of Armenia]] || 24160 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Smbataberd]] || 15834 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Bjni Fortress]] || 7828 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Ertij Fort]] || 1854 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Areni-1 shoe]] || 8394 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Vorotnaberd]] || 3375 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Halidzor Fortress]] || 6413 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Baghaberd]] || 41910 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Areni-1 winery]] || 10348 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Kakavaberd]] || 4847 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Areni-1 cave]] || 7865 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Economy of Urartu]] || 22664 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Art of Urartu]] || 20388 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Sardarabad (fortress)]] || 10017 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Argištiḫinili]] || 24282 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Armavir (ancient city)]] || 9221 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Artaxata]] || 18884 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Yervandashat (ancient city)]] || 8768 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Dashtadem Fortress]] || 5116 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Trialetian Mesolithic]] || 18499 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Statuette of God Teisheba]] || 2787 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Statuette of a Bird (15th–14th centuries BC, Lchashen)]] || 3430 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Ritual Ladle (Armenia)]] || 2417 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Horseshoe-Shaped Hearth with Ram-Headed Ends]] || 2888 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Goblet (17th–16th centuries BC, Vanadzor)]] || 2679 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Karashamb goblet]] || 5210 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Statuette of a Wolf (6th–5th centuries BC, Ayrum)]] || 3189 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Pot With a Lid, Tricolor (16th–15th centuries BC, Karashamb)]] || 2145 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Etiuni]] || 14169 
| [[Etiuni]] ||   Octopus  
| 0
|-
| [[:en:Archaeological heritage of Armenia]]
 || 42190 
| [[Arheološka dediščina Armenije]] ||  Octopus  
| 0
|-
| [[:en:Godedzor]] || 7669 
| [[Godedzor]] ||  Octopus   
| 0
|-
| [[:en:Ervandakert]] || 3953 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Aruch Caravansarai]] || 3018 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Jrapi Caravansarai]] || 1624 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Talin Caravansarai]] || 2163 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Hostun, Armenia]] || 3842 
|  ||   
| 0
|}

===Antična Armenija===
{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Velikost
|-
|1
| [[:en:Gardman]] || 5516 
|  ||   
| 0
|-
|2
| [[:en:Rshtuni]] || 1925 
|  ||   
| 0
|-
|3
| [[:en:Bznuni]] || 6881 
|  ||   
| 0
|-
|4
| [[:en:Nairi]] || 33016 
|  ||   
| 0
|-
|5
| [[:en:Sasanian Armenia]] || 23030 
|  ||   
| 0
|-
|6
| [[:en:Neo-Assyrian Empire]] || 180543 
|  ||   
| 0
|-
|7
| [[:en:Paikuli inscription]] || 16163 
|  ||   
| 0
|-
|8
| [[:en:Ancient Armenia]] || 11598 
|  ||   
| 0
|-
|9
| [[:en:Bagavan]] || 7493 
|  ||   
| 0
|-
|10
| [[:en:Xerxes I inscription at Van]] || 9045 
|  ||   
| 0
|-
|11
| [[:en:Council of Ashtishat]] || 3732 
|  ||   
| 0
|-
|12
| [[:en:Ashtishat]] || 3168 
|  ||   
| 0
|-
|14
| [[:en:Urumeans]] || 5210 
|  ||   
| 0
|-
|15
| [[:en:Armenian tiara]] || 2134 
|  ||   
| 0
|-
|16
| [[:en:Treaty of Artaxata]] || 8526 
|  ||   
| 0
|-
|17
| [[:en:Alan invasion of Parthia]] || 13466 
|  ||   
| 0
|}

===Armenski športniki===
{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Velikost
|-
|1
| [[:en:Artur Petrosyan]] || 8390 
|  ||   
| 0
|-
|2
| [[:en:Sargis Sargsian]] || 25677 
|  ||   
| 0
|-
|3
| [[:en:Edgar Manucharyan]] || 29445 
|  ||   
| 0
|-
|4
| [[:en:Yura Movsisyan]] || 34387 
|  ||   
| 0
|-
|5
| [[:en:Zhora Hovhannisyan]] || 7842 
|  ||   
| 0
|-
|6
| [[:en:Artavazd Karamyan]] || 12871 
|  ||   
| 0
|-
|7
| [[:en:Yeghishe Melikyan]] || 11684 
|  ||   
| 0
|-
|8
| [[:en:Romik Khachatryan]] || 8053 
|  ||   
| 0
|-
|9
| [[:en:Artur Voskanyan]] || 8619 
|  ||   
| 0
|-
|10
| [[:en:Armen Shahgeldyan]] || 14830 
|  ||   
| 0
|-
|11
| [[:en:Arman Karamyan]] || 15922 
|  ||   
| 0
|-
|12
| [[:en:Sargis Hovsepyan]] || 18080 
|  ||   
| 0
|-
|13
| [[:en:Harutyun Vardanyan]] || 11203 
|  ||   
| 0
|-
|14
| [[:en:Ara Hakobyan]] || 15264 
|  ||   
| 0
|-
|15
| [[:en:Khoren Oganesian]] || 19951 
|  ||   
| 0
|-
|16
| [[:en:Yurik Sarkisyan]] || 10214 
|  ||   
| 0
|-
|17
| [[:en:Yurik Vardanyan]] || 30107 
|  ||   
| 0
|-
|18
| [[:en:Arkady Andreasyan]] || 15569 
|  ||   
| 0
|-
|19
| [[:en:Gevorg Kasparov]] || 19676 
|  ||   
| 0
|-
|20
| [[:en:Robert Arzumanyan]] || 23901 
|  ||   
| 0
|-
|21
| [[:en:Robert Zebelyan]] || 12779 
|  ||   
| 0
|-
|22
| [[:en:Valeri Aleksanyan]] || 10140 
|  ||   
| 0
|-
|23
| [[:en:Manny Gamburyan]] || 33602 
|  ||   
| 0
|-
|24
| [[:en:Henrikh Mkhitaryan]] || 137726 
|  ||   
| 0
|-
|25
| [[:en:Gevorg Ghazaryan]] || 22642 
|  ||   
| 0
|-
|26
| [[:en:Artur Yedigaryan]] || 19231 
|  ||   
| 0
|-
|27
| [[:en:Hrayr Mkoyan]] || 20378 
|  ||   
| 0
|-
|28
| [[:en:Apoula Edel]] || 22597 
|  ||   
| 0
|-
|29
| [[:en:Marcos Pizzelli]] || 28454 
|  ||   
| 0
|-
|30
| [[:en:Albert Azaryan]] || 13548 
|  ||   
| 0
|-
|31
| [[:en:Yeghia Yavruyan]] || 9597 
|  ||   
| 0
|-
|32
| [[:en:Eduard Markarov]] || 19548 
|  ||   
| 0
|-
|33
| [[:en:Vardan Minasyan]] || 19882 
|  ||   
| 0
|-
|34
| [[:en:Oksen Mirzoyan]] || 9049 
|  ||   
| 0
|-
|35
| [[:en:Hrant Shahinyan]] || 8237 
|  ||   
| 0
|-
|36
| [[:en:Vardan Ghazaryan]] || 16282 
|  ||   
| 0
|-
|37
| [[:en:Tigran Yesayan]] || 11360 
|  ||   
| 0
|-
|38
| [[:en:Karlen Mkrtchyan]] || 18361 
|  ||   
| 0
|-
|39
| [[:en:Artak Aleksanyan]] || 10064 
|  ||   
| 0
|-
|40
| [[:en:Tigran Gevorg Martirosyan]] || 13225 
|  ||   
| 0
|-
|41
| [[:en:Roman Amoyan]] || 7635 
|  ||   
| 0
|-
|42
| [[:en:David Yurchenko]] || 15646 
|  ||   
| 0
|-
|43
| [[:en:Bryant Dunston]] || 23440 
|  ||   
| 0
|-
|44
| [[:en:Emil Vartazarian]] || 12928 
|  ||   
| 0
|-
|45
| [[:en:Hiraç Yagan]] || 7447 
|  ||   
| 0
|-
|46
| [[:en:Denis Tumasyan]] || 7106 
|  ||   
| 0
|-
|47
| [[:en:Armenak Alachachian]] || 8050 
|  ||   
| 0
|-
|48
| [[:en:Artak Dashyan]] || 13429 
|  ||   
| 0
|-
|49
| [[:en:Hovhannes Hambardzumyan]] || 13360 
|  ||   
| 0
|-
|50
| [[:en:Artak Yedigaryan]] || 13153 
|  ||   
| 0
|-
|51
| [[:en:Edgar Malakyan]] || 11085 
|  ||   
| 0
|-
|52
| [[:en:Eduard Sarkisov]] || 7131 
|  ||   
| 0
|-
|53
| [[:en:Artur Sarkisov]] || 19181 
|  ||   
| 0
|-
|54
| [[:en:Mauro Guevgeozián]] || 13394 
|  ||   
| 0
|-
|55
| [[:en:Mikhail Markosov]] || 7409 
|  ||   
| 0
|-
|56
| [[:en:André Calisir]] || 7536 
|  ||   
| 0
|-
|57
| [[:en:Hamlet Mkhitaryan (footballer, born 1962)]] || 8129 
|  ||   
| 0
|-
|58
| [[:en:Ruslan Koryan]] || 12654 
|  ||   
| 0
|-
|59
| [[:en:Arsen Julfalakyan]] || 16595 
|  ||   
| 0
|-
|60
| [[:en:Aras Özbiliz]] || 40922 
|  ||   
| 0
|-
|61
| [[:en:Israel Militosyan]] || 7089 
|  ||   
| 0
|-
|62
| [[:en:Levon Hayrapetyan]] || 9393 
|  ||   
| 0
|-
|63
| [[:en:Varazdat Haroyan]] || 20730 
|  ||   
| 0
|-
|64
| [[:en:Aleksandr Grigoryan]] || 12244 
|  ||   
| 0
|-
|65
| [[:en:Norair Aslanyan]] || 15412 
|  ||   
| 0
|-
|66
| [[:en:Artur Aghasyan]] || 7495 
|  ||   
| 0
|-
|67
| [[:en:Zaven Badoyan]] || 11006 
|  ||   
| 0
|-
|68
| [[:en:Khoren Bayramyan]] || 11613 
|  ||   
| 0
|-
|69
| [[:en:Arsen Petrosyan]] || 8296 
|  ||   
| 0
|-
|70
| [[:en:Aghvan Papikyan]] || 10836 
|  ||   
| 0
|-
|71
| [[:en:Ognjen Čančarević]] || 10839 
|  ||   
| 0
|-
|72
| [[:en:Mardik Mardikian]] || 11811 
|  ||   
| 0
|-
|73
| [[:en:Kamo Hovhannisyan]] || 15888 
|  ||   
| 0
|-
|74
| [[:en:David Manoyan]] || 13820 
|  ||   
| 0
|-
|75
| [[:en:Grigor Meliksetyan]] || 8977 
|  ||   
| 0
|-
|76
| [[:en:Arakel Mirzoyan]] || 7548 
|  ||   
| 0
|-
|77
| [[:en:Gor Minasyan]] || 21842 
|  ||   
| 0
|-
|78
| [[:en:Artur Davtyan]] || 32366 
|  ||   
| 0
|-
|79
| [[:en:Sargis Adamyan]] || 12124 
|  ||   
| 0
|-
|80
| [[:en:Artyom Khachaturov]] || 10574 
|  ||   
| 0
|-
|81
| [[:en:Karen Muradyan]] || 13569 
|  ||   
| 0
|-
|82
| [[:en:Arsen Beglaryan]] || 9259 
|  ||   
| 0
|-
|83
| [[:en:Taron Voskanyan]] || 11478 
|  ||   
| 0
|-
|84
| [[:en:Christian Yeladian]] || 7045 
|  ||   
| 0
|-
|85
| [[:en:Ryan Boatright]] || 25615 
|  ||   
| 0
|-
|86
| [[:en:Rumyan Hovsepyan]] || 9722 
|  ||   
| 0
|-
|87
| [[:en:Lucas Zelarayán]] || 37398 
|  ||   
| 0
|-
|88
| [[:en:Armen Ambartsumyan (footballer, born 1994)]] || 8708 
|  ||   
| 0
|-
|89
| [[:en:Gaël Andonian]] || 15989 
|  ||   
| 0
|-
|90
| [[:en:Artyom Simonyan (footballer)]] || 12293 
|  ||   
| 0
|-
|91
| [[:en:Aleksandr Karapetyan]] || 20246 
|  ||   
| 0
|-
|92
| [[:en:Edgar Babayan]] || 18548 
|  ||   
| 0
|-
|93
| [[:en:Arshak Koryan]] || 14540 
|  ||   
| 0
|-
|94
| [[:en:Gor Malakyan]] || 8977 
|  ||   
| 0
|-
|95
| [[:en:Andranik Karapetyan]] || 9780 
|  ||   
| 0
|-
|96
| [[:en:Simon Martirosyan]] || 16212 
|  ||   
| 0
|-
|97
| [[:en:David Arshakyan]] || 11658 
|  ||   
| 0
|-
|98
| [[:en:Tigran Barseghyan]] || 15381 
|  ||   
| 0
|-
|99
| [[:en:Wbeymar Angulo]] || 11659 
|  ||   
| 0
|-
|100
| [[:en:Benik Hovhannisyan]] || 7040 
|  ||   
| 0
|-
|101
| [[:en:Norberto Briasco]] || 9732 
|  ||   
| 0
|-
|102
| [[:en:Gevorg Najaryan]] || 9133 
|  ||   
| 0
|-
|103
| [[:en:Petros Avetisyan]] || 19274 
|  ||   
| 0
|-
|104
| [[:en:Luke Fischer]] || 9668 
|  ||   
| 0
|-
|105
| [[:en:Arman Hovhannisyan]] || 8701 
|  ||   
| 0
|-
|106
| [[:en:Artur Galoyan]] || 10539 
|  ||   
| 0
|-
|107
| [[:en:Nair Tiknizyan]] || 13664 
|  ||   
| 0
|-
|108
| [[:en:Hayk Ishkhanyan]] || 9987 
|  ||   
| 0
|-
|109
| [[:en:Erik Vardanyan]] || 10532 
|  ||   
| 0
|-
|110
| [[:en:Dan Janjigian]] || 15948 
|  ||   
| 0
|-
|111
| [[:en:Vahan Bichakhchyan]] || 10099 
|  ||   
| 0
|-
|112
| [[:en:Armen Manucharyan]] || 7259 
|  ||   
| 0
|-
|113
| [[:en:Eduard Spertsyan]] || 18338 
|  ||   
| 0
|-
|114
| [[:en:Jordy Monroy]] || 11733 
|  ||   
| 0
|-
|115
| [[:en:Hovhannes Harutyunyan]] || 13894 
|  ||   
| 0
|-
|116
| [[:en:Robert Darbinyan]] || 7286 
|  ||   
| 0
|-
|117
| [[:en:Gegham Harutyunyan]] || 7706 
|  ||   
| 0
|-
|118
| [[:en:Artur Kartashyan]] || 10943 
|  ||   
| 0
|-
|119
| [[:en:Henri Avagyan]] || 9475 
|  ||   
| 0
|-
|120
| [[:en:Arsen Harutyunyan (wrestler)]] || 13736 
|  ||   
| 0
|-
|121
| [[:en:Artur Miranyan]] || 14169 
|  ||   
| 0
|-
|122
| [[:en:Karapet Chalyan]] || 10141 
|  ||   
| 0
|-
|123
| [[:en:Gevorg Gharibyan]] || 12787 
|  ||   
| 0
|-
|124
| [[:en:Babken Melikyan]] || 8442 
|  ||   
| 0
|-
|125
| [[:en:Karen Aslanyan]] || 10497 
|  ||   
| 0
|-
|126
| [[:en:Karen Margaryan]] || 7527 
|  ||   
| 0
|-
|127
| [[:en:Pavel Gorelov]] || 7758 
|  ||   
| 0
|-
|128
| [[:en:Steven Enoch]] || 12747 
|  ||   
| 0
|-
|129
| [[:en:Serob Grigoryan]] || 7763 
|  ||   
| 0
|-
|130
| [[:en:Solomon Udo]] || 14032 
|  ||   
| 0
|-
|131
| [[:en:Chris Jones (basketball, born 1993)]] || 16000 
|  ||   
| 0
|-
|132
| [[:en:Hakob Hakobyan (footballer)]] || 8066 
|  ||   
| 0
|-
|133
| [[:en:Edgar Sevikyan]] || 21397 
|  ||   
| 0
|-
|134
| [[:en:Gary Chivichyan]] || 8997 
|  ||   
| 0
|-
|135
| [[:en:Tigran Avanesyan]] || 15904 
|  ||   
| 0
|-
|136
| [[:en:Vazgen Tevanyan]] || 10256 
|  ||   
| 0
|-
|137
| [[:en:Zhirayr Shaghoyan]] || 9582 
|  ||   
| 0
|-
|138
| [[:en:Arman Andreasyan]] || 11323 
|  ||   
| 0
|-
|139
| [[:en:Gevorg Karapetyan (footballer, born 1963)]] || 8055 
|  ||   
| 0
|-
|140
| [[:en:Samvel Gasparyan]] || 7313 
|  ||   
| 0
|-
|141
| [[:en:David Davidyan]] || 10583 
|  ||   
| 0
|-
|142
| [[:en:Artyom Avanesyan]] || 9078 
|  ||   
| 0
|-
|143
| [[:en:Narek Grigoryan]] || 9052 
|  ||   
| 0
|-
|144
| [[:en:Varazdat Lalayan]] || 14968 
|  ||   
| 0
|-
|145
| [[:en:Styopa Mkrtchyan]] || 9904 
|  ||   
| 0
|-
|146
| [[:en:Artashes Adamyan]] || 7863 
|  ||   
| 0
|-
|147
| [[:en:Grant-Leon Ranos]] || 14594 
|  ||   
| 0
|-
|148
| [[:en:Artur Serobyan]] || 13247 
|  ||   
| 0
|-
|149
| [[:en:Hovhannes Nazaryan]] || 13674 
|  ||   
| 0
|-
|150
| [[:en:Ugochukwu Iwu]] || 10571 
|  ||   
| 0
|-
|151
| [[:en:Georgy Arutyunyan]] || 10213 
|  ||   
| 0
|-
|152
| [[:en:Erjanik Ghubasaryan]] || 12717 
|  ||   
| 0
|-
|153
| [[:en:Gor Manvelyan]] || 15133 
|  ||   
| 0
|-
|154
| [[:en:Erik Piloyan]] || 10411 
|  ||   
| 0
|-
|155
| [[:en:Hamlet Manukyan]] || 18103 
|  ||   
| 0
|-
|156
| [[:en:Vahagn Davtyan (gymnast)]] || 14936 
|  ||   
| 0
|-
|157
| [[:en:Edgar Grigoryan]] || 8967 
|  ||   
| 0
|-
|158
| [[:en:Sergey Muradyan]] || 9482 
|  ||   
| 0
|-
|159
| [[:en:Garik Karapetyan]] || 12278 
|  ||   
| 0
|-
|160
| [[:en:Artyom Bandikyan]] || 7098 
|  ||   
| 0
|-
|161
| [[:en:Artur Avetisyan]] || 16494 
|  ||   
| 0
|-
|162
| [[:en:Tomás Adoryán]] || 7686 
|  ||   
| 0
|-
|163
| [[:en:Mamikon Khachatryan]] || 14738 
|  ||   
| 0
|-
|164
| [[:en:Daniyel Agbalyan]] || 8303 
|  ||   
| 0
|-
|165
| [[:en:Narek Agasaryan]] || 7346 
|  ||   
| 0
|-
|166
| [[:en:Donovan Parisian]] || 7890 
|  ||   
| 0
|-
|167
| [[:en:Artur Bazeyan]] || 8273 
|  ||   
| 0
|-
|168
| [[:en:Nikita Rakhmanin]] || 36556 
|  ||   
| 0
|-
|169
| [[:en:Artur Garibyan]] || 7084 
|  ||   
| 0
|}

===Armenske športnice===
{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Velikost
|-
|1
| [[:en:Tatev Abrahamyan]] || 7441 
|  ||   
| 0
|-
|2
| [[:en:Ekaterina Vinogradova]] || 7357 
|  ||   
| 0
|-
|3
| [[:en:Susi Kentikian]] || 44843 
|  ||   
| 0
|-
|4
| [[:en:Armine Khachatryan]] || 9172 
|  ||   
| 0
|-
|5
| [[:en:Hripsime Khurshudyan]] || 7836 
|  ||   
| 0
|-
|6
| [[:en:Nazik Avdalyan]] || 17724 
|  ||   
| 0
|-
|7
| [[:en:Houry Gebeshian]] || 9327 
|  ||   
| 0
|-
|8
| [[:en:Greta Vardanyan]] || 10404
|  [[Greta Vardanjan]] ||   Pinky sl
| 0
|-
|9
| [[:en:Alina Charaeva]] || 22355 
|  ||   
| 0
|-
|10
| [[:en:Tatev Hakobyan]] || 7634 
|  ||   
| 0
|-
|11
| [[:en:Liana Gyurjyan]] || 13000 
|  ||   
| 0
|-
|12
| [[:en:Claudia Cholakian]] || 13199 
|  ||   
| 0
|-
|13
| [[:en:Allison Halverson]] || 11766 
|  ||   
| 0
|-
|14
| [[:en:Karina Akopova]] || 35970 
|  ||   
| 0
|-
|15
| [[:en:Aleksandra Grigoryan]] || 10398 
|  ||   
| 0
|-
|16
| [[:en:Gohar Harutyunyan]] || 12206 
|  ||   
| 0
|-
|17
| [[:en:Sophine Kevorkian]] || 9081 
|  ||   
| 0
|}

===Armenske pisateljice===

{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Velikost
|-
|1
| [[:en:Mariam Petrosyan]] || 5013 
|  ||   
| 0
|-
|2
| [[:en:Zabel Yesayan]] || 24522 
|  ||   
| 0
|-
|3
| [[:en:Anush Aslibekyan]] || 6741 
|  ||   
| 0
|-
|4
| [[:en:Narine Abgaryan]] || 15020 
|  ||   
| 0
|-
|5
| [[:en:Shushan Avagyan]] || 9630 
|  ||   
| 0
|-
|6
| [[:en:Diana Abgar]] || 8668 
|   [[Diana Abgar]]||  Pinky sl
| 0
|-
|7
| [[:en:Srpouhi Dussap]] || 12500 
|  [[Srbuhi Tjusep]] ???&lt;br&gt; (Սրբուհի Տյուսաբ; ISO 9985: Srbowhi Tyowsep)||  Pinky sl
| 0
|}

===Armenske pesnice===

{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Velikost
|-
|1
| [[:en:Silva Kaputikyan]] || 44235 
|  ||   
| 0
|-
|2
| [[:en:Khosrovidukht]] || 12638 
|  ||   
| 0
|-
|3
| [[:en:Sahakdukht]] || 15370 
|  ||   
| 0
|-
|4
| [[:en:Zabel Yesayan]] || 24522 
|  ||   
| 0
|-
|5
| [[:en:Diana Der Hovanessian]] || 8489 
|  ||   
| 0
|-
|6
| [[:en:Marine Petrossian]] || 7686 
|  ||   
| 0
|-
|7
| [[:en:Tatev Chakhian]] || 5216 
|  ||   
| 0
|-
|8
| [[:en:Sona Van]] || 5514 
|  ||   
| 0
|}

===Geografija===

{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke
|-
|1
| [[:d:Q31583|Kapan]] ||  ''v nastajanju''
|  [[Kapan]] ||  Upwinxp
| 0
|-
|2
| [[:d:Q935385|Arpi]] || 9031
| [[Arpi (jezero)]] || Yerpo
| 0
|-
|3
| ... || 
|  || 
| 0
|}

===Naravoslovne teme===

{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke
|-
|1
| [[:en:Sevan trout]] ||  4823
|  [[Sevanska postrv]] ||  Pinky sl
| 0
|-
|2
| [[:en:Vipera eriwanensis]] || 4738 
|  ''[[Vipera eriwanensis]]'' || Pinky sl  
| 0
|-
|3
| [[:en:Armenian gull]] || 4572 
| [[Armenski galeb]] ||  Pinky sl 
| 0
|-
|4
| [[:en:Tulipa armena]] || 6840
| ''[[Tulipa armena]]'' ||  Pinky sl 
| 0
|-
|5
| ... || 00 
|  ||   
| 0
|}

===Znanost in tehnika===

{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke
|-
|1
| [[:en:.am|.am]] ||  4199
|  [[.am]] ||  Pinky sl
| 0
|-
|2
| ... || 00 
|  ||   
| 0
|}

[[Kategorija:Armensko-slovenski urejaton]]</text>
      <sha1>p0oct5dovivvd15vc5wbp3v5n6ki4ld</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6773987</id>
      <parentid>6773979</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T20:52:43Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JoMK</username>
        <id>240261</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Cerkve */</comment>
      <origin>6773987</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="20558" sha1="2tnrinsxe2uk10bndubh31oz2mjwi54" xml:space="preserve">{{Armensko-slovenski urejaton navbar|2}}

== Zapis armenskih imen in poimenovanj ==
Pri pisanju člankov o Armeniji upoštevajte slovenska pravopisna pravila za prevzemanje armenskih imen in besed.

* '''Osebna imena:''' lastna imena iz armenščine praviloma pisno podomačujemo. Pri tem upoštevamo priporočeni zapis in izgovor, ne zgolj angleškega prečrkovanja. Pri zgodovinskih osebnostih preverimo tudi, ali se je v slovenščini že uveljavila določena oblika imena.
* '''Zemljepisna imena:''' uporabljamo uveljavljene slovenske oblike, kjer obstajajo (glej [https://www.termania.net/ Slovar slovenskih eksonimov na Termaniji]), sicer pa sledimo pravopisnim pravilom za prevzemanje armenskih imen. Primer: ''Erevan'' namesto angleškega ''Yerevan''.
* '''Občna poimenovanja:''' armenske besede večinoma prevajamo. Če jih ne prevajamo, jih praviloma pisno podomačimo. Primer: ''hačkar'' (armensko ''խաչքար''), poimenovanje za značilni armenski kamniti križ.

Za podrobnejša pravila glejte [https://pravopis8v2.amebis.si/gen/sp8.pdf#page=656 Slovenski pravopis 8.0 – Vzhodna armenščina].

== Seznam člankov ==
Spodnji seznam člankov je namenjen lažji orientaciji. Pripravila ga je armenska wiki skupnost. Naenkrat si lahko rezervirate največ en članek.

===Cerkve===

{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke
|-
|1
| [[:en:Mastara Church]] || 5848 
| [[Cerkev v Mastari]] ||   JoMK
| 0
|-
|2
| [[:en:Aruchavank]] || 5507 
|  ||   
| 0
|-
|3
| [[:en:Vahramashen Church]] || 4405 
|  ||   
| 0
|-
|4
| [[:en:Lmbatavank]] || 6267 
|  ||   
| 0
|-
|5
| [[:en:Areni Church]] || 6259 
|  ||   
| 0
|-
|6
| [[:en:Kasagh Basilica]] || 5764 
|  ||   
| 0
|-
|7
| [[:en:Surp Hovhannes Church, Byurakan]] || 4061 
|  ||   
| 0
|-
|8
| [[:en:Mashtots Hayrapet Church of Garni]] || 6037 
|  ||   
| 0
|-
|9
| [[:en:St. Sarkis Church (Tsovinar, Gegharkunik, Armenia)]] || 3252 
|  ||   
| 0
|-
|10
| [[:en:Saint Gevork Monastery of Mughni]] || 7053 
|  ||   
| 0
|-
|11
| [[:en:Holy Mother of God Church, Yeghvard]] || 8074 
|  ||   
| 0
|-
|12
| [[:en:Surp Astvatsatsin Church of Karbi]] || 4101 
|  ||   
| 0
|-
|13
| [[:en:Surp Hovhannes Church of Voskevaz]] || 3463 
|  ||   
| 0
|-
|14
| [[:en:Samsonavank Monastery]] || 3052 
|  ||   
| 0
|-
|15
| [[:en:Holy Children Chapel, Vanadzor]] || 2873 
|  ||   
| 0
|-
|16
| [[:en:Yeghipatrush Church]] || 4832 
|  ||   
| 0
|-
|17
| [[:en:St. Thaddeus Church, Ddmashen]] || 5171 
|  ||   
| 0
|-
|18
| [[:en:Holy Mother of God Church, Voskepar]] || 3601 
|  ||   
| 0
|-
|19
| [[:en:Saint George's Church, Garnahovit]] || 3409 
|  ||   
| 0
|-
|20
| [[:en:Church of the Holy Mother of God, Vanadzor]] || 4340 
|  ||   
| 0
|-
|21
| [[:en:Saint John the Baptist Church, Abovyan]] || 4329 
|  ||   
| 0
|-
|22
| [[:en:Saint Thaddeus Church, Masis]] || 8305 
|  ||   
| 0
|-
|23
| [[:en:Saint Narek chapel]] || 6539 
|  ||   
| 0
|-
|24
| [[:en:Saint Minas church of Halidzor]] || 2689 
|  ||   
| 0
|-
|25
| [[:en:Saint Stepanos Church (Shinuhayr)]] || 4895 
|  ||   
| 0
|}

===Arheologija===

{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Velikost
|-
| [[:en:Kura–Araxes culture]] || 49368 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Teišebaini]] || 8438 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Trialeti-Vanadzor culture]] || 27115 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Amberd]] || 18269 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Shulaveri–Shomu culture]] || 22649 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Metsamor site]] || 7546 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Aruchavank]] || 5507 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Ughtasar Petroglyphs]] || 4916 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Karchaghbyur]] || 1914 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Nor Geghi]] || 3193 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Tegher Monastery]] || 6858 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Agarak, Aragatsotn]] || 4664 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Proshaberd]] || 4418 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Tsrviz Chapel]] || 1573 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Çavuştepe]] || 8152 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Odzaberd]] || 6773 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Yot Verk Matur]] || 1772 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Khrber]] || 3625 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Ushiberd]] || 2574 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Archaeology of Armenia]] || 24160 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Smbataberd]] || 15834 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Bjni Fortress]] || 7828 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Ertij Fort]] || 1854 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Areni-1 shoe]] || 8394 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Vorotnaberd]] || 3375 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Halidzor Fortress]] || 6413 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Baghaberd]] || 41910 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Areni-1 winery]] || 10348 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Kakavaberd]] || 4847 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Areni-1 cave]] || 7865 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Economy of Urartu]] || 22664 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Art of Urartu]] || 20388 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Sardarabad (fortress)]] || 10017 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Argištiḫinili]] || 24282 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Armavir (ancient city)]] || 9221 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Artaxata]] || 18884 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Yervandashat (ancient city)]] || 8768 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Dashtadem Fortress]] || 5116 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Trialetian Mesolithic]] || 18499 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Statuette of God Teisheba]] || 2787 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Statuette of a Bird (15th–14th centuries BC, Lchashen)]] || 3430 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Ritual Ladle (Armenia)]] || 2417 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Horseshoe-Shaped Hearth with Ram-Headed Ends]] || 2888 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Goblet (17th–16th centuries BC, Vanadzor)]] || 2679 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Karashamb goblet]] || 5210 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Statuette of a Wolf (6th–5th centuries BC, Ayrum)]] || 3189 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Pot With a Lid, Tricolor (16th–15th centuries BC, Karashamb)]] || 2145 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Etiuni]] || 14169 
| [[Etiuni]] ||   Octopus  
| 0
|-
| [[:en:Archaeological heritage of Armenia]]
 || 42190 
| [[Arheološka dediščina Armenije]] ||  Octopus  
| 0
|-
| [[:en:Godedzor]] || 7669 
| [[Godedzor]] ||  Octopus   
| 0
|-
| [[:en:Ervandakert]] || 3953 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Aruch Caravansarai]] || 3018 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Jrapi Caravansarai]] || 1624 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Talin Caravansarai]] || 2163 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Hostun, Armenia]] || 3842 
|  ||   
| 0
|}

===Antična Armenija===
{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Velikost
|-
|1
| [[:en:Gardman]] || 5516 
|  ||   
| 0
|-
|2
| [[:en:Rshtuni]] || 1925 
|  ||   
| 0
|-
|3
| [[:en:Bznuni]] || 6881 
|  ||   
| 0
|-
|4
| [[:en:Nairi]] || 33016 
|  ||   
| 0
|-
|5
| [[:en:Sasanian Armenia]] || 23030 
|  ||   
| 0
|-
|6
| [[:en:Neo-Assyrian Empire]] || 180543 
|  ||   
| 0
|-
|7
| [[:en:Paikuli inscription]] || 16163 
|  ||   
| 0
|-
|8
| [[:en:Ancient Armenia]] || 11598 
|  ||   
| 0
|-
|9
| [[:en:Bagavan]] || 7493 
|  ||   
| 0
|-
|10
| [[:en:Xerxes I inscription at Van]] || 9045 
|  ||   
| 0
|-
|11
| [[:en:Council of Ashtishat]] || 3732 
|  ||   
| 0
|-
|12
| [[:en:Ashtishat]] || 3168 
|  ||   
| 0
|-
|14
| [[:en:Urumeans]] || 5210 
|  ||   
| 0
|-
|15
| [[:en:Armenian tiara]] || 2134 
|  ||   
| 0
|-
|16
| [[:en:Treaty of Artaxata]] || 8526 
|  ||   
| 0
|-
|17
| [[:en:Alan invasion of Parthia]] || 13466 
|  ||   
| 0
|}

===Armenski športniki===
{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Velikost
|-
|1
| [[:en:Artur Petrosyan]] || 8390 
|  ||   
| 0
|-
|2
| [[:en:Sargis Sargsian]] || 25677 
|  ||   
| 0
|-
|3
| [[:en:Edgar Manucharyan]] || 29445 
|  ||   
| 0
|-
|4
| [[:en:Yura Movsisyan]] || 34387 
|  ||   
| 0
|-
|5
| [[:en:Zhora Hovhannisyan]] || 7842 
|  ||   
| 0
|-
|6
| [[:en:Artavazd Karamyan]] || 12871 
|  ||   
| 0
|-
|7
| [[:en:Yeghishe Melikyan]] || 11684 
|  ||   
| 0
|-
|8
| [[:en:Romik Khachatryan]] || 8053 
|  ||   
| 0
|-
|9
| [[:en:Artur Voskanyan]] || 8619 
|  ||   
| 0
|-
|10
| [[:en:Armen Shahgeldyan]] || 14830 
|  ||   
| 0
|-
|11
| [[:en:Arman Karamyan]] || 15922 
|  ||   
| 0
|-
|12
| [[:en:Sargis Hovsepyan]] || 18080 
|  ||   
| 0
|-
|13
| [[:en:Harutyun Vardanyan]] || 11203 
|  ||   
| 0
|-
|14
| [[:en:Ara Hakobyan]] || 15264 
|  ||   
| 0
|-
|15
| [[:en:Khoren Oganesian]] || 19951 
|  ||   
| 0
|-
|16
| [[:en:Yurik Sarkisyan]] || 10214 
|  ||   
| 0
|-
|17
| [[:en:Yurik Vardanyan]] || 30107 
|  ||   
| 0
|-
|18
| [[:en:Arkady Andreasyan]] || 15569 
|  ||   
| 0
|-
|19
| [[:en:Gevorg Kasparov]] || 19676 
|  ||   
| 0
|-
|20
| [[:en:Robert Arzumanyan]] || 23901 
|  ||   
| 0
|-
|21
| [[:en:Robert Zebelyan]] || 12779 
|  ||   
| 0
|-
|22
| [[:en:Valeri Aleksanyan]] || 10140 
|  ||   
| 0
|-
|23
| [[:en:Manny Gamburyan]] || 33602 
|  ||   
| 0
|-
|24
| [[:en:Henrikh Mkhitaryan]] || 137726 
|  ||   
| 0
|-
|25
| [[:en:Gevorg Ghazaryan]] || 22642 
|  ||   
| 0
|-
|26
| [[:en:Artur Yedigaryan]] || 19231 
|  ||   
| 0
|-
|27
| [[:en:Hrayr Mkoyan]] || 20378 
|  ||   
| 0
|-
|28
| [[:en:Apoula Edel]] || 22597 
|  ||   
| 0
|-
|29
| [[:en:Marcos Pizzelli]] || 28454 
|  ||   
| 0
|-
|30
| [[:en:Albert Azaryan]] || 13548 
|  ||   
| 0
|-
|31
| [[:en:Yeghia Yavruyan]] || 9597 
|  ||   
| 0
|-
|32
| [[:en:Eduard Markarov]] || 19548 
|  ||   
| 0
|-
|33
| [[:en:Vardan Minasyan]] || 19882 
|  ||   
| 0
|-
|34
| [[:en:Oksen Mirzoyan]] || 9049 
|  ||   
| 0
|-
|35
| [[:en:Hrant Shahinyan]] || 8237 
|  ||   
| 0
|-
|36
| [[:en:Vardan Ghazaryan]] || 16282 
|  ||   
| 0
|-
|37
| [[:en:Tigran Yesayan]] || 11360 
|  ||   
| 0
|-
|38
| [[:en:Karlen Mkrtchyan]] || 18361 
|  ||   
| 0
|-
|39
| [[:en:Artak Aleksanyan]] || 10064 
|  ||   
| 0
|-
|40
| [[:en:Tigran Gevorg Martirosyan]] || 13225 
|  ||   
| 0
|-
|41
| [[:en:Roman Amoyan]] || 7635 
|  ||   
| 0
|-
|42
| [[:en:David Yurchenko]] || 15646 
|  ||   
| 0
|-
|43
| [[:en:Bryant Dunston]] || 23440 
|  ||   
| 0
|-
|44
| [[:en:Emil Vartazarian]] || 12928 
|  ||   
| 0
|-
|45
| [[:en:Hiraç Yagan]] || 7447 
|  ||   
| 0
|-
|46
| [[:en:Denis Tumasyan]] || 7106 
|  ||   
| 0
|-
|47
| [[:en:Armenak Alachachian]] || 8050 
|  ||   
| 0
|-
|48
| [[:en:Artak Dashyan]] || 13429 
|  ||   
| 0
|-
|49
| [[:en:Hovhannes Hambardzumyan]] || 13360 
|  ||   
| 0
|-
|50
| [[:en:Artak Yedigaryan]] || 13153 
|  ||   
| 0
|-
|51
| [[:en:Edgar Malakyan]] || 11085 
|  ||   
| 0
|-
|52
| [[:en:Eduard Sarkisov]] || 7131 
|  ||   
| 0
|-
|53
| [[:en:Artur Sarkisov]] || 19181 
|  ||   
| 0
|-
|54
| [[:en:Mauro Guevgeozián]] || 13394 
|  ||   
| 0
|-
|55
| [[:en:Mikhail Markosov]] || 7409 
|  ||   
| 0
|-
|56
| [[:en:André Calisir]] || 7536 
|  ||   
| 0
|-
|57
| [[:en:Hamlet Mkhitaryan (footballer, born 1962)]] || 8129 
|  ||   
| 0
|-
|58
| [[:en:Ruslan Koryan]] || 12654 
|  ||   
| 0
|-
|59
| [[:en:Arsen Julfalakyan]] || 16595 
|  ||   
| 0
|-
|60
| [[:en:Aras Özbiliz]] || 40922 
|  ||   
| 0
|-
|61
| [[:en:Israel Militosyan]] || 7089 
|  ||   
| 0
|-
|62
| [[:en:Levon Hayrapetyan]] || 9393 
|  ||   
| 0
|-
|63
| [[:en:Varazdat Haroyan]] || 20730 
|  ||   
| 0
|-
|64
| [[:en:Aleksandr Grigoryan]] || 12244 
|  ||   
| 0
|-
|65
| [[:en:Norair Aslanyan]] || 15412 
|  ||   
| 0
|-
|66
| [[:en:Artur Aghasyan]] || 7495 
|  ||   
| 0
|-
|67
| [[:en:Zaven Badoyan]] || 11006 
|  ||   
| 0
|-
|68
| [[:en:Khoren Bayramyan]] || 11613 
|  ||   
| 0
|-
|69
| [[:en:Arsen Petrosyan]] || 8296 
|  ||   
| 0
|-
|70
| [[:en:Aghvan Papikyan]] || 10836 
|  ||   
| 0
|-
|71
| [[:en:Ognjen Čančarević]] || 10839 
|  ||   
| 0
|-
|72
| [[:en:Mardik Mardikian]] || 11811 
|  ||   
| 0
|-
|73
| [[:en:Kamo Hovhannisyan]] || 15888 
|  ||   
| 0
|-
|74
| [[:en:David Manoyan]] || 13820 
|  ||   
| 0
|-
|75
| [[:en:Grigor Meliksetyan]] || 8977 
|  ||   
| 0
|-
|76
| [[:en:Arakel Mirzoyan]] || 7548 
|  ||   
| 0
|-
|77
| [[:en:Gor Minasyan]] || 21842 
|  ||   
| 0
|-
|78
| [[:en:Artur Davtyan]] || 32366 
|  ||   
| 0
|-
|79
| [[:en:Sargis Adamyan]] || 12124 
|  ||   
| 0
|-
|80
| [[:en:Artyom Khachaturov]] || 10574 
|  ||   
| 0
|-
|81
| [[:en:Karen Muradyan]] || 13569 
|  ||   
| 0
|-
|82
| [[:en:Arsen Beglaryan]] || 9259 
|  ||   
| 0
|-
|83
| [[:en:Taron Voskanyan]] || 11478 
|  ||   
| 0
|-
|84
| [[:en:Christian Yeladian]] || 7045 
|  ||   
| 0
|-
|85
| [[:en:Ryan Boatright]] || 25615 
|  ||   
| 0
|-
|86
| [[:en:Rumyan Hovsepyan]] || 9722 
|  ||   
| 0
|-
|87
| [[:en:Lucas Zelarayán]] || 37398 
|  ||   
| 0
|-
|88
| [[:en:Armen Ambartsumyan (footballer, born 1994)]] || 8708 
|  ||   
| 0
|-
|89
| [[:en:Gaël Andonian]] || 15989 
|  ||   
| 0
|-
|90
| [[:en:Artyom Simonyan (footballer)]] || 12293 
|  ||   
| 0
|-
|91
| [[:en:Aleksandr Karapetyan]] || 20246 
|  ||   
| 0
|-
|92
| [[:en:Edgar Babayan]] || 18548 
|  ||   
| 0
|-
|93
| [[:en:Arshak Koryan]] || 14540 
|  ||   
| 0
|-
|94
| [[:en:Gor Malakyan]] || 8977 
|  ||   
| 0
|-
|95
| [[:en:Andranik Karapetyan]] || 9780 
|  ||   
| 0
|-
|96
| [[:en:Simon Martirosyan]] || 16212 
|  ||   
| 0
|-
|97
| [[:en:David Arshakyan]] || 11658 
|  ||   
| 0
|-
|98
| [[:en:Tigran Barseghyan]] || 15381 
|  ||   
| 0
|-
|99
| [[:en:Wbeymar Angulo]] || 11659 
|  ||   
| 0
|-
|100
| [[:en:Benik Hovhannisyan]] || 7040 
|  ||   
| 0
|-
|101
| [[:en:Norberto Briasco]] || 9732 
|  ||   
| 0
|-
|102
| [[:en:Gevorg Najaryan]] || 9133 
|  ||   
| 0
|-
|103
| [[:en:Petros Avetisyan]] || 19274 
|  ||   
| 0
|-
|104
| [[:en:Luke Fischer]] || 9668 
|  ||   
| 0
|-
|105
| [[:en:Arman Hovhannisyan]] || 8701 
|  ||   
| 0
|-
|106
| [[:en:Artur Galoyan]] || 10539 
|  ||   
| 0
|-
|107
| [[:en:Nair Tiknizyan]] || 13664 
|  ||   
| 0
|-
|108
| [[:en:Hayk Ishkhanyan]] || 9987 
|  ||   
| 0
|-
|109
| [[:en:Erik Vardanyan]] || 10532 
|  ||   
| 0
|-
|110
| [[:en:Dan Janjigian]] || 15948 
|  ||   
| 0
|-
|111
| [[:en:Vahan Bichakhchyan]] || 10099 
|  ||   
| 0
|-
|112
| [[:en:Armen Manucharyan]] || 7259 
|  ||   
| 0
|-
|113
| [[:en:Eduard Spertsyan]] || 18338 
|  ||   
| 0
|-
|114
| [[:en:Jordy Monroy]] || 11733 
|  ||   
| 0
|-
|115
| [[:en:Hovhannes Harutyunyan]] || 13894 
|  ||   
| 0
|-
|116
| [[:en:Robert Darbinyan]] || 7286 
|  ||   
| 0
|-
|117
| [[:en:Gegham Harutyunyan]] || 7706 
|  ||   
| 0
|-
|118
| [[:en:Artur Kartashyan]] || 10943 
|  ||   
| 0
|-
|119
| [[:en:Henri Avagyan]] || 9475 
|  ||   
| 0
|-
|120
| [[:en:Arsen Harutyunyan (wrestler)]] || 13736 
|  ||   
| 0
|-
|121
| [[:en:Artur Miranyan]] || 14169 
|  ||   
| 0
|-
|122
| [[:en:Karapet Chalyan]] || 10141 
|  ||   
| 0
|-
|123
| [[:en:Gevorg Gharibyan]] || 12787 
|  ||   
| 0
|-
|124
| [[:en:Babken Melikyan]] || 8442 
|  ||   
| 0
|-
|125
| [[:en:Karen Aslanyan]] || 10497 
|  ||   
| 0
|-
|126
| [[:en:Karen Margaryan]] || 7527 
|  ||   
| 0
|-
|127
| [[:en:Pavel Gorelov]] || 7758 
|  ||   
| 0
|-
|128
| [[:en:Steven Enoch]] || 12747 
|  ||   
| 0
|-
|129
| [[:en:Serob Grigoryan]] || 7763 
|  ||   
| 0
|-
|130
| [[:en:Solomon Udo]] || 14032 
|  ||   
| 0
|-
|131
| [[:en:Chris Jones (basketball, born 1993)]] || 16000 
|  ||   
| 0
|-
|132
| [[:en:Hakob Hakobyan (footballer)]] || 8066 
|  ||   
| 0
|-
|133
| [[:en:Edgar Sevikyan]] || 21397 
|  ||   
| 0
|-
|134
| [[:en:Gary Chivichyan]] || 8997 
|  ||   
| 0
|-
|135
| [[:en:Tigran Avanesyan]] || 15904 
|  ||   
| 0
|-
|136
| [[:en:Vazgen Tevanyan]] || 10256 
|  ||   
| 0
|-
|137
| [[:en:Zhirayr Shaghoyan]] || 9582 
|  ||   
| 0
|-
|138
| [[:en:Arman Andreasyan]] || 11323 
|  ||   
| 0
|-
|139
| [[:en:Gevorg Karapetyan (footballer, born 1963)]] || 8055 
|  ||   
| 0
|-
|140
| [[:en:Samvel Gasparyan]] || 7313 
|  ||   
| 0
|-
|141
| [[:en:David Davidyan]] || 10583 
|  ||   
| 0
|-
|142
| [[:en:Artyom Avanesyan]] || 9078 
|  ||   
| 0
|-
|143
| [[:en:Narek Grigoryan]] || 9052 
|  ||   
| 0
|-
|144
| [[:en:Varazdat Lalayan]] || 14968 
|  ||   
| 0
|-
|145
| [[:en:Styopa Mkrtchyan]] || 9904 
|  ||   
| 0
|-
|146
| [[:en:Artashes Adamyan]] || 7863 
|  ||   
| 0
|-
|147
| [[:en:Grant-Leon Ranos]] || 14594 
|  ||   
| 0
|-
|148
| [[:en:Artur Serobyan]] || 13247 
|  ||   
| 0
|-
|149
| [[:en:Hovhannes Nazaryan]] || 13674 
|  ||   
| 0
|-
|150
| [[:en:Ugochukwu Iwu]] || 10571 
|  ||   
| 0
|-
|151
| [[:en:Georgy Arutyunyan]] || 10213 
|  ||   
| 0
|-
|152
| [[:en:Erjanik Ghubasaryan]] || 12717 
|  ||   
| 0
|-
|153
| [[:en:Gor Manvelyan]] || 15133 
|  ||   
| 0
|-
|154
| [[:en:Erik Piloyan]] || 10411 
|  ||   
| 0
|-
|155
| [[:en:Hamlet Manukyan]] || 18103 
|  ||   
| 0
|-
|156
| [[:en:Vahagn Davtyan (gymnast)]] || 14936 
|  ||   
| 0
|-
|157
| [[:en:Edgar Grigoryan]] || 8967 
|  ||   
| 0
|-
|158
| [[:en:Sergey Muradyan]] || 9482 
|  ||   
| 0
|-
|159
| [[:en:Garik Karapetyan]] || 12278 
|  ||   
| 0
|-
|160
| [[:en:Artyom Bandikyan]] || 7098 
|  ||   
| 0
|-
|161
| [[:en:Artur Avetisyan]] || 16494 
|  ||   
| 0
|-
|162
| [[:en:Tomás Adoryán]] || 7686 
|  ||   
| 0
|-
|163
| [[:en:Mamikon Khachatryan]] || 14738 
|  ||   
| 0
|-
|164
| [[:en:Daniyel Agbalyan]] || 8303 
|  ||   
| 0
|-
|165
| [[:en:Narek Agasaryan]] || 7346 
|  ||   
| 0
|-
|166
| [[:en:Donovan Parisian]] || 7890 
|  ||   
| 0
|-
|167
| [[:en:Artur Bazeyan]] || 8273 
|  ||   
| 0
|-
|168
| [[:en:Nikita Rakhmanin]] || 36556 
|  ||   
| 0
|-
|169
| [[:en:Artur Garibyan]] || 7084 
|  ||   
| 0
|}

===Armenske športnice===
{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Velikost
|-
|1
| [[:en:Tatev Abrahamyan]] || 7441 
|  ||   
| 0
|-
|2
| [[:en:Ekaterina Vinogradova]] || 7357 
|  ||   
| 0
|-
|3
| [[:en:Susi Kentikian]] || 44843 
|  ||   
| 0
|-
|4
| [[:en:Armine Khachatryan]] || 9172 
|  ||   
| 0
|-
|5
| [[:en:Hripsime Khurshudyan]] || 7836 
|  ||   
| 0
|-
|6
| [[:en:Nazik Avdalyan]] || 17724 
|  ||   
| 0
|-
|7
| [[:en:Houry Gebeshian]] || 9327 
|  ||   
| 0
|-
|8
| [[:en:Greta Vardanyan]] || 10404
|  [[Greta Vardanjan]] ||   Pinky sl
| 0
|-
|9
| [[:en:Alina Charaeva]] || 22355 
|  ||   
| 0
|-
|10
| [[:en:Tatev Hakobyan]] || 7634 
|  ||   
| 0
|-
|11
| [[:en:Liana Gyurjyan]] || 13000 
|  ||   
| 0
|-
|12
| [[:en:Claudia Cholakian]] || 13199 
|  ||   
| 0
|-
|13
| [[:en:Allison Halverson]] || 11766 
|  ||   
| 0
|-
|14
| [[:en:Karina Akopova]] || 35970 
|  ||   
| 0
|-
|15
| [[:en:Aleksandra Grigoryan]] || 10398 
|  ||   
| 0
|-
|16
| [[:en:Gohar Harutyunyan]] || 12206 
|  ||   
| 0
|-
|17
| [[:en:Sophine Kevorkian]] || 9081 
|  ||   
| 0
|}

===Armenske pisateljice===

{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Velikost
|-
|1
| [[:en:Mariam Petrosyan]] || 5013 
|  ||   
| 0
|-
|2
| [[:en:Zabel Yesayan]] || 24522 
|  ||   
| 0
|-
|3
| [[:en:Anush Aslibekyan]] || 6741 
|  ||   
| 0
|-
|4
| [[:en:Narine Abgaryan]] || 15020 
|  ||   
| 0
|-
|5
| [[:en:Shushan Avagyan]] || 9630 
|  ||   
| 0
|-
|6
| [[:en:Diana Abgar]] || 8668 
|   [[Diana Abgar]]||  Pinky sl
| 0
|-
|7
| [[:en:Srpouhi Dussap]] || 12500 
|  [[Srbuhi Tjusep]] ???&lt;br&gt; (Սրբուհի Տյուսաբ; ISO 9985: Srbowhi Tyowsep)||  Pinky sl
| 0
|}

===Armenske pesnice===

{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Velikost
|-
|1
| [[:en:Silva Kaputikyan]] || 44235 
|  ||   
| 0
|-
|2
| [[:en:Khosrovidukht]] || 12638 
|  ||   
| 0
|-
|3
| [[:en:Sahakdukht]] || 15370 
|  ||   
| 0
|-
|4
| [[:en:Zabel Yesayan]] || 24522 
|  ||   
| 0
|-
|5
| [[:en:Diana Der Hovanessian]] || 8489 
|  ||   
| 0
|-
|6
| [[:en:Marine Petrossian]] || 7686 
|  ||   
| 0
|-
|7
| [[:en:Tatev Chakhian]] || 5216 
|  ||   
| 0
|-
|8
| [[:en:Sona Van]] || 5514 
|  ||   
| 0
|}

===Geografija===

{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke
|-
|1
| [[:d:Q31583|Kapan]] ||  ''v nastajanju''
|  [[Kapan]] ||  Upwinxp
| 0
|-
|2
| [[:d:Q935385|Arpi]] || 9031
| [[Arpi (jezero)]] || Yerpo
| 0
|-
|3
| ... || 
|  || 
| 0
|}

===Naravoslovne teme===

{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke
|-
|1
| [[:en:Sevan trout]] ||  4823
|  [[Sevanska postrv]] ||  Pinky sl
| 0
|-
|2
| [[:en:Vipera eriwanensis]] || 4738 
|  ''[[Vipera eriwanensis]]'' || Pinky sl  
| 0
|-
|3
| [[:en:Armenian gull]] || 4572 
| [[Armenski galeb]] ||  Pinky sl 
| 0
|-
|4
| [[:en:Tulipa armena]] || 6840
| ''[[Tulipa armena]]'' ||  Pinky sl 
| 0
|-
|5
| ... || 00 
|  ||   
| 0
|}

===Znanost in tehnika===

{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke
|-
|1
| [[:en:.am|.am]] ||  4199
|  [[.am]] ||  Pinky sl
| 0
|-
|2
| ... || 00 
|  ||   
| 0
|}

[[Kategorija:Armensko-slovenski urejaton]]</text>
      <sha1>2tnrinsxe2uk10bndubh31oz2mjwi54</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6774086</id>
      <parentid>6773987</parentid>
      <timestamp>2026-11-03T08:40:27Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Seznam člankov */ + dodani, šport, objekti v Erevanu,+ parki</comment>
      <origin>6774086</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="25030" sha1="hvhkchp8mrr1vul1gh44j8c6ax62c0i" xml:space="preserve">{{Armensko-slovenski urejaton navbar|2}}

== Zapis armenskih imen in poimenovanj ==
Pri pisanju člankov o Armeniji upoštevajte slovenska pravopisna pravila za prevzemanje armenskih imen in besed.

* '''Osebna imena:''' lastna imena iz armenščine praviloma pisno podomačujemo. Pri tem upoštevamo priporočeni zapis in izgovor, ne zgolj angleškega prečrkovanja. Pri zgodovinskih osebnostih preverimo tudi, ali se je v slovenščini že uveljavila določena oblika imena.
* '''Zemljepisna imena:''' uporabljamo uveljavljene slovenske oblike, kjer obstajajo (glej [https://www.termania.net/ Slovar slovenskih eksonimov na Termaniji]), sicer pa sledimo pravopisnim pravilom za prevzemanje armenskih imen. Primer: ''Erevan'' namesto angleškega ''Yerevan''.
* '''Občna poimenovanja:''' armenske besede večinoma prevajamo. Če jih ne prevajamo, jih praviloma pisno podomačimo. Primer: ''hačkar'' (armensko ''խաչքար''), poimenovanje za značilni armenski kamniti križ.

Za podrobnejša pravila glejte [https://pravopis8v2.amebis.si/gen/sp8.pdf#page=656 Slovenski pravopis 8.0 – Vzhodna armenščina].

== Seznam člankov ==
Spodnji seznam člankov je namenjen lažji orientaciji. Pripravila ga je armenska wiki skupnost. Naenkrat si lahko rezervirate največ en članek.

===Cerkve===

{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke
|-
|1
| [[:en:Mastara Church]] || 5848 
| [[Cerkev v Mastari]] ||   JoMK
| 0
|-
|2
| [[:en:Aruchavank]] || 5507 
|  ||   
| 0
|-
|3
| [[:en:Vahramashen Church]] || 4405 
|  ||   
| 0
|-
|4
| [[:en:Lmbatavank]] || 6267 
|  ||   
| 0
|-
|5
| [[:en:Areni Church]] || 6259 
|  ||   
| 0
|-
|6
| [[:en:Kasagh Basilica]] || 5764 
|  ||   
| 0
|-
|7
| [[:en:Surp Hovhannes Church, Byurakan]] || 4061 
|  ||   
| 0
|-
|8
| [[:en:Mashtots Hayrapet Church of Garni]] || 6037 
|  ||   
| 0
|-
|9
| [[:en:St. Sarkis Church (Tsovinar, Gegharkunik, Armenia)]] || 3252 
|  ||   
| 0
|-
|10
| [[:en:Saint Gevork Monastery of Mughni]] || 7053 
|  ||   
| 0
|-
|11
| [[:en:Holy Mother of God Church, Yeghvard]] || 8074 
|  ||   
| 0
|-
|12
| [[:en:Surp Astvatsatsin Church of Karbi]] || 4101 
|  ||   
| 0
|-
|13
| [[:en:Surp Hovhannes Church of Voskevaz]] || 3463 
|  ||   
| 0
|-
|14
| [[:en:Samsonavank Monastery]] || 3052 
|  ||   
| 0
|-
|15
| [[:en:Holy Children Chapel, Vanadzor]] || 2873 
|  ||   
| 0
|-
|16
| [[:en:Yeghipatrush Church]] || 4832 
|  ||   
| 0
|-
|17
| [[:en:St. Thaddeus Church, Ddmashen]] || 5171 
|  ||   
| 0
|-
|18
| [[:en:Holy Mother of God Church, Voskepar]] || 3601 
|  ||   
| 0
|-
|19
| [[:en:Saint George's Church, Garnahovit]] || 3409 
|  ||   
| 0
|-
|20
| [[:en:Church of the Holy Mother of God, Vanadzor]] || 4340 
|  ||   
| 0
|-
|21
| [[:en:Saint John the Baptist Church, Abovyan]] || 4329 
|  ||   
| 0
|-
|22
| [[:en:Saint Thaddeus Church, Masis]] || 8305 
|  ||   
| 0
|-
|23
| [[:en:Saint Narek chapel]] || 6539 
|  ||   
| 0
|-
|24
| [[:en:Saint Minas church of Halidzor]] || 2689 
|  ||   
| 0
|-
|25
| [[:en:Saint Stepanos Church (Shinuhayr)]] || 4895 
|  ||   
| 0
|}

===Arheologija===

{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Velikost
|-
| [[:en:Kura–Araxes culture]] || 49368 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Teišebaini]] || 8438 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Trialeti-Vanadzor culture]] || 27115 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Amberd]] || 18269 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Shulaveri–Shomu culture]] || 22649 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Metsamor site]] || 7546 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Aruchavank]] || 5507 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Ughtasar Petroglyphs]] || 4916 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Karchaghbyur]] || 1914 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Nor Geghi]] || 3193 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Tegher Monastery]] || 6858 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Agarak, Aragatsotn]] || 4664 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Proshaberd]] || 4418 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Tsrviz Chapel]] || 1573 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Çavuştepe]] || 8152 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Odzaberd]] || 6773 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Yot Verk Matur]] || 1772 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Khrber]] || 3625 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Ushiberd]] || 2574 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Archaeology of Armenia]] || 24160 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Smbataberd]] || 15834 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Bjni Fortress]] || 7828 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Ertij Fort]] || 1854 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Areni-1 shoe]] || 8394 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Vorotnaberd]] || 3375 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Halidzor Fortress]] || 6413 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Baghaberd]] || 41910 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Areni-1 winery]] || 10348 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Kakavaberd]] || 4847 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Areni-1 cave]] || 7865 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Economy of Urartu]] || 22664 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Art of Urartu]] || 20388 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Sardarabad (fortress)]] || 10017 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Argištiḫinili]] || 24282 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Armavir (ancient city)]] || 9221 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Artaxata]] || 18884 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Yervandashat (ancient city)]] || 8768 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Dashtadem Fortress]] || 5116 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Trialetian Mesolithic]] || 18499 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Statuette of God Teisheba]] || 2787 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Statuette of a Bird (15th–14th centuries BC, Lchashen)]] || 3430 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Ritual Ladle (Armenia)]] || 2417 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Horseshoe-Shaped Hearth with Ram-Headed Ends]] || 2888 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Goblet (17th–16th centuries BC, Vanadzor)]] || 2679 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Karashamb goblet]] || 5210 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Statuette of a Wolf (6th–5th centuries BC, Ayrum)]] || 3189 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Pot With a Lid, Tricolor (16th–15th centuries BC, Karashamb)]] || 2145 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Etiuni]] || 14169 
| [[Etiuni]] ||   Octopus  
| 0
|-
| [[:en:Archaeological heritage of Armenia]]
 || 42190 
| [[Arheološka dediščina Armenije]] ||  Octopus  
| 0
|-
| [[:en:Godedzor]] || 7669 
| [[Godedzor]] ||  Octopus   
| 0
|-
| [[:en:Ervandakert]] || 3953 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Aruch Caravansarai]] || 3018 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Jrapi Caravansarai]] || 1624 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Talin Caravansarai]] || 2163 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Hostun, Armenia]] || 3842 
|  ||   
| 0
|}

===Antična Armenija===
{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Velikost
|-
|1
| [[:en:Gardman]] || 5516 
|  ||   
| 0
|-
|2
| [[:en:Rshtuni]] || 1925 
|  ||   
| 0
|-
|3
| [[:en:Bznuni]] || 6881 
|  ||   
| 0
|-
|4
| [[:en:Nairi]] || 33016 
|  ||   
| 0
|-
|5
| [[:en:Sasanian Armenia]] || 23030 
|  ||   
| 0
|-
|6
| [[:en:Neo-Assyrian Empire]] || 180543 
|  ||   
| 0
|-
|7
| [[:en:Paikuli inscription]] || 16163 
|  ||   
| 0
|-
|8
| [[:en:Ancient Armenia]] || 11598 
|  ||   
| 0
|-
|9
| [[:en:Bagavan]] || 7493 
|  ||   
| 0
|-
|10
| [[:en:Xerxes I inscription at Van]] || 9045 
|  ||   
| 0
|-
|11
| [[:en:Council of Ashtishat]] || 3732 
|  ||   
| 0
|-
|12
| [[:en:Ashtishat]] || 3168 
|  ||   
| 0
|-
|14
| [[:en:Urumeans]] || 5210 
|  ||   
| 0
|-
|15
| [[:en:Armenian tiara]] || 2134 
|  ||   
| 0
|-
|16
| [[:en:Treaty of Artaxata]] || 8526 
|  ||   
| 0
|-
|17
| [[:en:Alan invasion of Parthia]] || 13466 
|  ||   
| 0
|}

===Armenski športniki===
{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Velikost
|-
|1
| [[:en:Artur Petrosyan]] || 8390 
|  ||   
| 0
|-
|2
| [[:en:Sargis Sargsian]] || 25677 
|  ||   
| 0
|-
|3
| [[:en:Edgar Manucharyan]] || 29445 
|  ||   
| 0
|-
|4
| [[:en:Yura Movsisyan]] || 34387 
|  ||   
| 0
|-
|5
| [[:en:Zhora Hovhannisyan]] || 7842 
|  ||   
| 0
|-
|6
| [[:en:Artavazd Karamyan]] || 12871 
|  ||   
| 0
|-
|7
| [[:en:Yeghishe Melikyan]] || 11684 
|  ||   
| 0
|-
|8
| [[:en:Romik Khachatryan]] || 8053 
|  ||   
| 0
|-
|9
| [[:en:Artur Voskanyan]] || 8619 
|  ||   
| 0
|-
|10
| [[:en:Armen Shahgeldyan]] || 14830 
|  ||   
| 0
|-
|11
| [[:en:Arman Karamyan]] || 15922 
|  ||   
| 0
|-
|12
| [[:en:Sargis Hovsepyan]] || 18080 
|  ||   
| 0
|-
|13
| [[:en:Harutyun Vardanyan]] || 11203 
|  ||   
| 0
|-
|14
| [[:en:Ara Hakobyan]] || 15264 
|  ||   
| 0
|-
|15
| [[:en:Khoren Oganesian]] || 19951 
|  ||   
| 0
|-
|16
| [[:en:Yurik Sarkisyan]] || 10214 
|  ||   
| 0
|-
|17
| [[:en:Yurik Vardanyan]] || 30107 
|  ||   
| 0
|-
|18
| [[:en:Arkady Andreasyan]] || 15569 
|  ||   
| 0
|-
|19
| [[:en:Gevorg Kasparov]] || 19676 
|  ||   
| 0
|-
|20
| [[:en:Robert Arzumanyan]] || 23901 
|  ||   
| 0
|-
|21
| [[:en:Robert Zebelyan]] || 12779 
|  ||   
| 0
|-
|22
| [[:en:Valeri Aleksanyan]] || 10140 
|  ||   
| 0
|-
|23
| [[:en:Manny Gamburyan]] || 33602 
|  ||   
| 0
|-
|24
| [[:en:Henrikh Mkhitaryan]] || 137726 
|  ||   
| 0
|-
|25
| [[:en:Gevorg Ghazaryan]] || 22642 
|  ||   
| 0
|-
|26
| [[:en:Artur Yedigaryan]] || 19231 
|  ||   
| 0
|-
|27
| [[:en:Hrayr Mkoyan]] || 20378 
|  ||   
| 0
|-
|28
| [[:en:Apoula Edel]] || 22597 
|  ||   
| 0
|-
|29
| [[:en:Marcos Pizzelli]] || 28454 
|  ||   
| 0
|-
|30
| [[:en:Albert Azaryan]] || 13548 
|  ||   
| 0
|-
|31
| [[:en:Yeghia Yavruyan]] || 9597 
|  ||   
| 0
|-
|32
| [[:en:Eduard Markarov]] || 19548 
|  ||   
| 0
|-
|33
| [[:en:Vardan Minasyan]] || 19882 
|  ||   
| 0
|-
|34
| [[:en:Oksen Mirzoyan]] || 9049 
|  ||   
| 0
|-
|35
| [[:en:Hrant Shahinyan]] || 8237 
|  ||   
| 0
|-
|36
| [[:en:Vardan Ghazaryan]] || 16282 
|  ||   
| 0
|-
|37
| [[:en:Tigran Yesayan]] || 11360 
|  ||   
| 0
|-
|38
| [[:en:Karlen Mkrtchyan]] || 18361 
|  ||   
| 0
|-
|39
| [[:en:Artak Aleksanyan]] || 10064 
|  ||   
| 0
|-
|40
| [[:en:Tigran Gevorg Martirosyan]] || 13225 
|  ||   
| 0
|-
|41
| [[:en:Roman Amoyan]] || 7635 
|  ||   
| 0
|-
|42
| [[:en:David Yurchenko]] || 15646 
|  ||   
| 0
|-
|43
| [[:en:Bryant Dunston]] || 23440 
|  ||   
| 0
|-
|44
| [[:en:Emil Vartazarian]] || 12928 
|  ||   
| 0
|-
|45
| [[:en:Hiraç Yagan]] || 7447 
|  ||   
| 0
|-
|46
| [[:en:Denis Tumasyan]] || 7106 
|  ||   
| 0
|-
|47
| [[:en:Armenak Alachachian]] || 8050 
|  ||   
| 0
|-
|48
| [[:en:Artak Dashyan]] || 13429 
|  ||   
| 0
|-
|49
| [[:en:Hovhannes Hambardzumyan]] || 13360 
|  ||   
| 0
|-
|50
| [[:en:Artak Yedigaryan]] || 13153 
|  ||   
| 0
|-
|51
| [[:en:Edgar Malakyan]] || 11085 
|  ||   
| 0
|-
|52
| [[:en:Eduard Sarkisov]] || 7131 
|  ||   
| 0
|-
|53
| [[:en:Artur Sarkisov]] || 19181 
|  ||   
| 0
|-
|54
| [[:en:Mauro Guevgeozián]] || 13394 
|  ||   
| 0
|-
|55
| [[:en:Mikhail Markosov]] || 7409 
|  ||   
| 0
|-
|56
| [[:en:André Calisir]] || 7536 
|  ||   
| 0
|-
|57
| [[:en:Hamlet Mkhitaryan (footballer, born 1962)]] || 8129 
|  ||   
| 0
|-
|58
| [[:en:Ruslan Koryan]] || 12654 
|  ||   
| 0
|-
|59
| [[:en:Arsen Julfalakyan]] || 16595 
|  ||   
| 0
|-
|60
| [[:en:Aras Özbiliz]] || 40922 
|  ||   
| 0
|-
|61
| [[:en:Israel Militosyan]] || 7089 
|  ||   
| 0
|-
|62
| [[:en:Levon Hayrapetyan]] || 9393 
|  ||   
| 0
|-
|63
| [[:en:Varazdat Haroyan]] || 20730 
|  ||   
| 0
|-
|64
| [[:en:Aleksandr Grigoryan]] || 12244 
|  ||   
| 0
|-
|65
| [[:en:Norair Aslanyan]] || 15412 
|  ||   
| 0
|-
|66
| [[:en:Artur Aghasyan]] || 7495 
|  ||   
| 0
|-
|67
| [[:en:Zaven Badoyan]] || 11006 
|  ||   
| 0
|-
|68
| [[:en:Khoren Bayramyan]] || 11613 
|  ||   
| 0
|-
|69
| [[:en:Arsen Petrosyan]] || 8296 
|  ||   
| 0
|-
|70
| [[:en:Aghvan Papikyan]] || 10836 
|  ||   
| 0
|-
|71
| [[:en:Ognjen Čančarević]] || 10839 
|  ||   
| 0
|-
|72
| [[:en:Mardik Mardikian]] || 11811 
|  ||   
| 0
|-
|73
| [[:en:Kamo Hovhannisyan]] || 15888 
|  ||   
| 0
|-
|74
| [[:en:David Manoyan]] || 13820 
|  ||   
| 0
|-
|75
| [[:en:Grigor Meliksetyan]] || 8977 
|  ||   
| 0
|-
|76
| [[:en:Arakel Mirzoyan]] || 7548 
|  ||   
| 0
|-
|77
| [[:en:Gor Minasyan]] || 21842 
|  ||   
| 0
|-
|78
| [[:en:Artur Davtyan]] || 32366 
|  ||   
| 0
|-
|79
| [[:en:Sargis Adamyan]] || 12124 
|  ||   
| 0
|-
|80
| [[:en:Artyom Khachaturov]] || 10574 
|  ||   
| 0
|-
|81
| [[:en:Karen Muradyan]] || 13569 
|  ||   
| 0
|-
|82
| [[:en:Arsen Beglaryan]] || 9259 
|  ||   
| 0
|-
|83
| [[:en:Taron Voskanyan]] || 11478 
|  ||   
| 0
|-
|84
| [[:en:Christian Yeladian]] || 7045 
|  ||   
| 0
|-
|85
| [[:en:Ryan Boatright]] || 25615 
|  ||   
| 0
|-
|86
| [[:en:Rumyan Hovsepyan]] || 9722 
|  ||   
| 0
|-
|87
| [[:en:Lucas Zelarayán]] || 37398 
|  ||   
| 0
|-
|88
| [[:en:Armen Ambartsumyan (footballer, born 1994)]] || 8708 
|  ||   
| 0
|-
|89
| [[:en:Gaël Andonian]] || 15989 
|  ||   
| 0
|-
|90
| [[:en:Artyom Simonyan (footballer)]] || 12293 
|  ||   
| 0
|-
|91
| [[:en:Aleksandr Karapetyan]] || 20246 
|  ||   
| 0
|-
|92
| [[:en:Edgar Babayan]] || 18548 
|  ||   
| 0
|-
|93
| [[:en:Arshak Koryan]] || 14540 
|  ||   
| 0
|-
|94
| [[:en:Gor Malakyan]] || 8977 
|  ||   
| 0
|-
|95
| [[:en:Andranik Karapetyan]] || 9780 
|  ||   
| 0
|-
|96
| [[:en:Simon Martirosyan]] || 16212 
|  ||   
| 0
|-
|97
| [[:en:David Arshakyan]] || 11658 
|  ||   
| 0
|-
|98
| [[:en:Tigran Barseghyan]] || 15381 
|  ||   
| 0
|-
|99
| [[:en:Wbeymar Angulo]] || 11659 
|  ||   
| 0
|-
|100
| [[:en:Benik Hovhannisyan]] || 7040 
|  ||   
| 0
|-
|101
| [[:en:Norberto Briasco]] || 9732 
|  ||   
| 0
|-
|102
| [[:en:Gevorg Najaryan]] || 9133 
|  ||   
| 0
|-
|103
| [[:en:Petros Avetisyan]] || 19274 
|  ||   
| 0
|-
|104
| [[:en:Luke Fischer]] || 9668 
|  ||   
| 0
|-
|105
| [[:en:Arman Hovhannisyan]] || 8701 
|  ||   
| 0
|-
|106
| [[:en:Artur Galoyan]] || 10539 
|  ||   
| 0
|-
|107
| [[:en:Nair Tiknizyan]] || 13664 
|  ||   
| 0
|-
|108
| [[:en:Hayk Ishkhanyan]] || 9987 
|  ||   
| 0
|-
|109
| [[:en:Erik Vardanyan]] || 10532 
|  ||   
| 0
|-
|110
| [[:en:Dan Janjigian]] || 15948 
|  ||   
| 0
|-
|111
| [[:en:Vahan Bichakhchyan]] || 10099 
|  ||   
| 0
|-
|112
| [[:en:Armen Manucharyan]] || 7259 
|  ||   
| 0
|-
|113
| [[:en:Eduard Spertsyan]] || 18338 
|  ||   
| 0
|-
|114
| [[:en:Jordy Monroy]] || 11733 
|  ||   
| 0
|-
|115
| [[:en:Hovhannes Harutyunyan]] || 13894 
|  ||   
| 0
|-
|116
| [[:en:Robert Darbinyan]] || 7286 
|  ||   
| 0
|-
|117
| [[:en:Gegham Harutyunyan]] || 7706 
|  ||   
| 0
|-
|118
| [[:en:Artur Kartashyan]] || 10943 
|  ||   
| 0
|-
|119
| [[:en:Henri Avagyan]] || 9475 
|  ||   
| 0
|-
|120
| [[:en:Arsen Harutyunyan (wrestler)]] || 13736 
|  ||   
| 0
|-
|121
| [[:en:Artur Miranyan]] || 14169 
|  ||   
| 0
|-
|122
| [[:en:Karapet Chalyan]] || 10141 
|  ||   
| 0
|-
|123
| [[:en:Gevorg Gharibyan]] || 12787 
|  ||   
| 0
|-
|124
| [[:en:Babken Melikyan]] || 8442 
|  ||   
| 0
|-
|125
| [[:en:Karen Aslanyan]] || 10497 
|  ||   
| 0
|-
|126
| [[:en:Karen Margaryan]] || 7527 
|  ||   
| 0
|-
|127
| [[:en:Pavel Gorelov]] || 7758 
|  ||   
| 0
|-
|128
| [[:en:Steven Enoch]] || 12747 
|  ||   
| 0
|-
|129
| [[:en:Serob Grigoryan]] || 7763 
|  ||   
| 0
|-
|130
| [[:en:Solomon Udo]] || 14032 
|  ||   
| 0
|-
|131
| [[:en:Chris Jones (basketball, born 1993)]] || 16000 
|  ||   
| 0
|-
|132
| [[:en:Hakob Hakobyan (footballer)]] || 8066 
|  ||   
| 0
|-
|133
| [[:en:Edgar Sevikyan]] || 21397 
|  ||   
| 0
|-
|134
| [[:en:Gary Chivichyan]] || 8997 
|  ||   
| 0
|-
|135
| [[:en:Tigran Avanesyan]] || 15904 
|  ||   
| 0
|-
|136
| [[:en:Vazgen Tevanyan]] || 10256 
|  ||   
| 0
|-
|137
| [[:en:Zhirayr Shaghoyan]] || 9582 
|  ||   
| 0
|-
|138
| [[:en:Arman Andreasyan]] || 11323 
|  ||   
| 0
|-
|139
| [[:en:Gevorg Karapetyan (footballer, born 1963)]] || 8055 
|  ||   
| 0
|-
|140
| [[:en:Samvel Gasparyan]] || 7313 
|  ||   
| 0
|-
|141
| [[:en:David Davidyan]] || 10583 
|  ||   
| 0
|-
|142
| [[:en:Artyom Avanesyan]] || 9078 
|  ||   
| 0
|-
|143
| [[:en:Narek Grigoryan]] || 9052 
|  ||   
| 0
|-
|144
| [[:en:Varazdat Lalayan]] || 14968 
|  ||   
| 0
|-
|145
| [[:en:Styopa Mkrtchyan]] || 9904 
|  ||   
| 0
|-
|146
| [[:en:Artashes Adamyan]] || 7863 
|  ||   
| 0
|-
|147
| [[:en:Grant-Leon Ranos]] || 14594 
|  ||   
| 0
|-
|148
| [[:en:Artur Serobyan]] || 13247 
|  ||   
| 0
|-
|149
| [[:en:Hovhannes Nazaryan]] || 13674 
|  ||   
| 0
|-
|150
| [[:en:Ugochukwu Iwu]] || 10571 
|  ||   
| 0
|-
|151
| [[:en:Georgy Arutyunyan]] || 10213 
|  ||   
| 0
|-
|152
| [[:en:Erjanik Ghubasaryan]] || 12717 
|  ||   
| 0
|-
|153
| [[:en:Gor Manvelyan]] || 15133 
|  ||   
| 0
|-
|154
| [[:en:Erik Piloyan]] || 10411 
|  ||   
| 0
|-
|155
| [[:en:Hamlet Manukyan]] || 18103 
|  ||   
| 0
|-
|156
| [[:en:Vahagn Davtyan (gymnast)]] || 14936 
|  ||   
| 0
|-
|157
| [[:en:Edgar Grigoryan]] || 8967 
|  ||   
| 0
|-
|158
| [[:en:Sergey Muradyan]] || 9482 
|  ||   
| 0
|-
|159
| [[:en:Garik Karapetyan]] || 12278 
|  ||   
| 0
|-
|160
| [[:en:Artyom Bandikyan]] || 7098 
|  ||   
| 0
|-
|161
| [[:en:Artur Avetisyan]] || 16494 
|  ||   
| 0
|-
|162
| [[:en:Tomás Adoryán]] || 7686 
|  ||   
| 0
|-
|163
| [[:en:Mamikon Khachatryan]] || 14738 
|  ||   
| 0
|-
|164
| [[:en:Daniyel Agbalyan]] || 8303 
|  ||   
| 0
|-
|165
| [[:en:Narek Agasaryan]] || 7346 
|  ||   
| 0
|-
|166
| [[:en:Donovan Parisian]] || 7890 
|  ||   
| 0
|-
|167
| [[:en:Artur Bazeyan]] || 8273 
|  ||   
| 0
|-
|168
| [[:en:Nikita Rakhmanin]] || 36556 
|  ||   
| 0
|-
|169
| [[:en:Artur Garibyan]] || 7084 
|  ||   
| 0
|}

===Armenske športnice===
{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Velikost
|-
|1
| [[:en:Tatev Abrahamyan]] || 7441 
|  ||   
| 0
|-
|2
| [[:en:Ekaterina Vinogradova]] || 7357 
|  ||   
| 0
|-
|3
| [[:en:Susi Kentikian]] || 44843 
|  ||   
| 0
|-
|4
| [[:en:Armine Khachatryan]] || 9172 
|  ||   
| 0
|-
|5
| [[:en:Hripsime Khurshudyan]] || 7836 
|  ||   
| 0
|-
|6
| [[:en:Nazik Avdalyan]] || 17724 
|  ||   
| 0
|-
|7
| [[:en:Houry Gebeshian]] || 9327 
|  ||   
| 0
|-
|8
| [[:en:Greta Vardanyan]] || 10404
|  [[Greta Vardanjan]] ||   Pinky sl
| 0
|-
|9
| [[:en:Alina Charaeva]] || 22355 
|  ||   
| 0
|-
|10
| [[:en:Tatev Hakobyan]] || 7634 
|  ||   
| 0
|-
|11
| [[:en:Liana Gyurjyan]] || 13000 
|  ||   
| 0
|-
|12
| [[:en:Claudia Cholakian]] || 13199 
|  ||   
| 0
|-
|13
| [[:en:Allison Halverson]] || 11766 
|  ||   
| 0
|-
|14
| [[:en:Karina Akopova]] || 35970 
|  ||   
| 0
|-
|15
| [[:en:Aleksandra Grigoryan]] || 10398 
|  ||   
| 0
|-
|16
| [[:en:Gohar Harutyunyan]] || 12206 
|  ||   
| 0
|-
|17
| [[:en:Sophine Kevorkian]] || 9081 
|  ||   
| 0
|}

===Armenske pisateljice===

{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Velikost
|-
|1
| [[:en:Mariam Petrosyan]] || 5013 
|  ||   
| 0
|-
|2
| [[:en:Zabel Yesayan]] || 24522 
|  ||   
| 0
|-
|3
| [[:en:Anush Aslibekyan]] || 6741 
|  ||   
| 0
|-
|4
| [[:en:Narine Abgaryan]] || 15020 
|  ||   
| 0
|-
|5
| [[:en:Shushan Avagyan]] || 9630 
|  ||   
| 0
|-
|6
| [[:en:Diana Abgar]] || 8668 
|   [[Diana Abgar]]||  Pinky sl
| 0
|-
|7
| [[:en:Srpouhi Dussap]] || 12500 
|  [[Srbuhi Tjusep]] ???&lt;br&gt; (Սրբուհի Տյուսաբ; ISO 9985: Srbowhi Tyowsep)||  Pinky sl
| 0
|}

===Armenske pesnice===

{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Velikost
|-
|1
| [[:en:Silva Kaputikyan]] || 44235 
|  ||   
| 0
|-
|2
| [[:en:Khosrovidukht]] || 12638 
|  ||   
| 0
|-
|3
| [[:en:Sahakdukht]] || 15370 
|  ||   
| 0
|-
|4
| [[:en:Zabel Yesayan]] || 24522 
|  ||   
| 0
|-
|5
| [[:en:Diana Der Hovanessian]] || 8489 
|  ||   
| 0
|-
|6
| [[:en:Marine Petrossian]] || 7686 
|  ||   
| 0
|-
|7
| [[:en:Tatev Chakhian]] || 5216 
|  ||   
| 0
|-
|8
| [[:en:Sona Van]] || 5514 
|  ||   
| 0
|}

===Geografija===

{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke
|-
|1
| [[:d:Q31583|Kapan]] ||  ''v nastajanju''
|  [[Kapan]] ||  Upwinxp
| 0
|-
|2
| [[:d:Q935385|Arpi]] || 9031
| [[Arpi (jezero)]] || Yerpo
| 0
|-
|3
| ... || 
|  || 
| 0
|-
|4
| [[:en:Victory Park, Yerevan]] || 4296  
|  || 
| 0
|-
|5
| [[:en:Circular Park]] || 4387  
|  || 
| 0
|-
|6
| [[:en:Lovers' Park (Yerevan)]] || 4583  
|  || 
| 0
|-
|7
| [[:en:English Park, Yerevan]] || 3011  
|  || 
| 0
|-
|8
| [[:en:Tumanyan Park]] || 2090  
|  || 
| 0
|-
|9
| [[:en:Lyon Park, Yerevan]] || 2892  
|  || 
| 0
|-
|10
| [[:en:Buenos Aires Park]] || 1825  
|  || 
| 0
|-
|11
| [[:en:Yerevan 2800th Anniversary Park]] || 14398  
|  || 
| 0
|-
|12
| ... || 
|  || 
| 0
|}

== Zgrade in objekti v Erevanu ==
{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke
|-
|1
| [[:en:Yerevan TV Tower]] || 8130 
|  ||   
| 0
|-
|2
| [[:en:Teišebaini]] || 8438 
|  ||   
| 0
|-
|3
| [[:en:Yerablur]] || 7474 
|  ||   
| 0
|-
|4
| [[:en:Blue Mosque, Yerevan]] || 50629 
|  ||   
| 0
|-
|5
| [[:en:Erebuni Airport]] || 7416 
|  ||   
| 0
|-
|6
| [[:en:Yerevan Zoo]] || 6654 
|  ||   
| 0
|-
|7
| [[:en:National Library of Armenia]] || 8604 
|  ||   
| 0
|-
|8
| [[:en:Yerevan Opera Theatre]] || 7434 
|  ||   
| 0
|-
|9
| [[:en:Sundukyan State Academic Theatre]] || 3878 
|  ||   
| 0
|-
|10
| [[:en:Yerevan Ararat Brandy Factory]] || 6186 
|  ||   
| 0
|-
|11
| [[:en:Karen Demirchyan Complex]] || 19511 
|  ||   
| 0
|-
|12
| [[:en:Mausoleum of Kara Koyunlu emirs]] || 9888 
|  ||   
| 0
|-
|13
| [[:en:Erivan Fortress]] || 12062 
|  ||   
| 0
|-
|14
| [[:en:Komitas Pantheon]] || 5562 
|  ||   
| 0
|-
|15
| [[:en:List of statues in Yerevan]] || 29359 
|  ||   
| 0
|-
|16
| [[:en:Paronyan Musical Comedy Theatre]] || 2926 
|  ||   
| 0
|-
|17
| [[:en:Armenian Center for Contemporary Experimental Art]] || 9761 
|  ||   
| 0
|-
|18
| [[:en:Haybusak University of Yerevan]] || 4782 
|  ||   
| 0
|-
|19
| [[:en:Moscow Cinema]] || 4826 
|  ||   
| 0
|-
|20
| [[:en:Yerevan City Council]] || 5712 
|  ||   
| 0
|-
|21
| [[:en:Garegin Nzhdeh Square]] || 3139 
|  ||   
| 0
|-
|22
| [[:en:Stanislavski Russian Theatre of Yerevan]] || 2250 
|  ||   
| 0
|-
|23
| [[:en:Dalma Garden Mall]] || 4927 
|  ||   
| 0
|-
|24
| [[:en:Hrachya Ghaplanyan Drama Theatre]] || 10590 
|  ||   
| 0
|-
|25
| [[:en:Komitas Chamber Music House]] || 3497 
|  ||   
| 0
|-
|26
| [[:en:Khnko Aper Children's Library]] || 2683 
|  ||   
| 0
|-
|27
| [[:en:Yerevan Water World]] || 3074 
|  ||   
| 0
|-
|28
| [[:en:Nairi Cinema]] || 2621 
|  ||   
| 0
|-
|29
| [[:en:Elite Plaza Business Center]] || 10028 
|  ||   
| 0
|-
|30
| [[:en:Yerevan Mall]] || 6277 
|  ||   
| 0
|-
|31
| [[:en:Mordechai Navi Synagogue]] || 5664 
|  ||   
| 0
|-
|31
| [[:en:Hovhannes Tumanyan Puppet Theatre of Yerevan]] || 3930 
|  ||   
| 0
|-
|33
| [[:en:Rossia Mall]] || 2632 
|  ||   
| 0
|-
|34
| [[:en:List of theaters in Yerevan]] || 2777 
|  ||   
| 0
|-
|35
| [[:en:Hripsime School for Girls (Yerevan)]] || 6183 
|  ||   
| 0
|-
|36
| [[:en:National Assembly Building of Armenia]] || 1900 
|  ||   
| 0
|-
|37
| [[:en:President's Residence, Yerevan]] || 5570 
|  ||   
| 0
|-
|38
| [[:en:David of Sassoun (statue)]] || 86843 
|  ||   
| 0
|-
|39
| [[:en:City Central Library after Avetik Isahakyan]] || 3371 
|  ||   
| 0
|-
|40
| [[:en:Sheikh Mordechai Synagogue]] || 5713 
|  ||   
| 0
|-
|41
| [[:en:House of Panah Khan Makinski]] || 6448 
|  ||   
| 0
|-
|42
| [[:en:Megamall Armenia]] || 1703 
|  ||   
| 0
|-
|43
| [[:en:Cascade Memorial to the Victims of Soviet Repression]] || 4534 
|  ||   
| 0
|-
|44
| [[:en:Pana-Khan Palace]] || 7718 
|  ||   
| 0
|-
|45
| [[:en:Henrik Igityan National Centre for Aesthetics]] || 12307 
|  ||   
| 0
|}
===Naravoslovne teme===

{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke
|-
|1
| [[:en:Sevan trout]] ||  4823
|  [[Sevanska postrv]] ||  Pinky sl
| 0
|-
|2
| [[:en:Vipera eriwanensis]] || 4738 
|  ''[[Vipera eriwanensis]]'' || Pinky sl  
| 0
|-
|3
| [[:en:Armenian gull]] || 4572 
| [[Armenski galeb]] ||  Pinky sl 
| 0
|-
|4
| [[:en:Tulipa armena]] || 6840
| ''[[Tulipa armena]]'' ||  Pinky sl 
| 0
|-
|5
| ... || 00 
|  ||   
| 0
|}

===Znanost in tehnika===

{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke
|-
|1
| [[:en:.am|.am]] ||  4199
|  [[.am]] ||  Pinky sl
| 0
|-
|2
| ... || 00 
|  ||   
| 0
|}

== Šport ==
{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke
|-
|1
| [[:en:Hrazdan Stadium]] ||  18853
|  ||   
| 0
|-
|2
| [[:en:Nairi Stadium]] ||  3649
|  ||   
| 0
|-
|3
| [[:en:Mika Stadium]] ||  4011
|  ||   
| 0
|-
|4
| [[:en:Urartu Stadium]] ||  4760
|  ||   
| 0
|-
|5
| [[:en:Karen Demirchyan Complex]] ||  19511
|  ||   
| 0
|-
|6
| [[:en:Vazgen Sargsyan Republican Stadium]] ||  10044
|  ||   
| 0
|-
|7
| [[:en:Yerevan Velodrome]] ||  2249
|  ||   
| 0
|-
|8
| [[:en:Hovik Hayrapetyan Equestrian Centre]] ||  2111
|  ||   
| 0
|-
|9
| [[:en:Yerevan Football Academy Stadium]] ||  4560
|  ||   
| 0
|-
|10
| [[:en:Armenia Sports Union]] ||  2223
|  ||   
| 0
|-
|11
| [[:en:Yerevan Figure Skating and Hockey Sports School]] ||  2771
|  ||   
| 0
|-
|12
| [[:en:List of sports venues in Yerevan]] ||  4884
|  ||   
| 0
|}

[[Kategorija:Armensko-slovenski urejaton]]</text>
      <sha1>hvhkchp8mrr1vul1gh44j8c6ax62c0i</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6774088</id>
      <parentid>6774086</parentid>
      <timestamp>2026-11-03T08:54:10Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Zgrade in objekti v Erevanu */ +</comment>
      <origin>6774088</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="28277" sha1="6fvc3x23ww23xl1ciqf8lghsof1m7xx" xml:space="preserve">{{Armensko-slovenski urejaton navbar|2}}

== Zapis armenskih imen in poimenovanj ==
Pri pisanju člankov o Armeniji upoštevajte slovenska pravopisna pravila za prevzemanje armenskih imen in besed.

* '''Osebna imena:''' lastna imena iz armenščine praviloma pisno podomačujemo. Pri tem upoštevamo priporočeni zapis in izgovor, ne zgolj angleškega prečrkovanja. Pri zgodovinskih osebnostih preverimo tudi, ali se je v slovenščini že uveljavila določena oblika imena.
* '''Zemljepisna imena:''' uporabljamo uveljavljene slovenske oblike, kjer obstajajo (glej [https://www.termania.net/ Slovar slovenskih eksonimov na Termaniji]), sicer pa sledimo pravopisnim pravilom za prevzemanje armenskih imen. Primer: ''Erevan'' namesto angleškega ''Yerevan''.
* '''Občna poimenovanja:''' armenske besede večinoma prevajamo. Če jih ne prevajamo, jih praviloma pisno podomačimo. Primer: ''hačkar'' (armensko ''խաչքար''), poimenovanje za značilni armenski kamniti križ.

Za podrobnejša pravila glejte [https://pravopis8v2.amebis.si/gen/sp8.pdf#page=656 Slovenski pravopis 8.0 – Vzhodna armenščina].

== Seznam člankov ==
Spodnji seznam člankov je namenjen lažji orientaciji. Pripravila ga je armenska wiki skupnost. Naenkrat si lahko rezervirate največ en članek.

===Cerkve===

{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke
|-
|1
| [[:en:Mastara Church]] || 5848 
| [[Cerkev v Mastari]] ||   JoMK
| 0
|-
|2
| [[:en:Aruchavank]] || 5507 
|  ||   
| 0
|-
|3
| [[:en:Vahramashen Church]] || 4405 
|  ||   
| 0
|-
|4
| [[:en:Lmbatavank]] || 6267 
|  ||   
| 0
|-
|5
| [[:en:Areni Church]] || 6259 
|  ||   
| 0
|-
|6
| [[:en:Kasagh Basilica]] || 5764 
|  ||   
| 0
|-
|7
| [[:en:Surp Hovhannes Church, Byurakan]] || 4061 
|  ||   
| 0
|-
|8
| [[:en:Mashtots Hayrapet Church of Garni]] || 6037 
|  ||   
| 0
|-
|9
| [[:en:St. Sarkis Church (Tsovinar, Gegharkunik, Armenia)]] || 3252 
|  ||   
| 0
|-
|10
| [[:en:Saint Gevork Monastery of Mughni]] || 7053 
|  ||   
| 0
|-
|11
| [[:en:Holy Mother of God Church, Yeghvard]] || 8074 
|  ||   
| 0
|-
|12
| [[:en:Surp Astvatsatsin Church of Karbi]] || 4101 
|  ||   
| 0
|-
|13
| [[:en:Surp Hovhannes Church of Voskevaz]] || 3463 
|  ||   
| 0
|-
|14
| [[:en:Samsonavank Monastery]] || 3052 
|  ||   
| 0
|-
|15
| [[:en:Holy Children Chapel, Vanadzor]] || 2873 
|  ||   
| 0
|-
|16
| [[:en:Yeghipatrush Church]] || 4832 
|  ||   
| 0
|-
|17
| [[:en:St. Thaddeus Church, Ddmashen]] || 5171 
|  ||   
| 0
|-
|18
| [[:en:Holy Mother of God Church, Voskepar]] || 3601 
|  ||   
| 0
|-
|19
| [[:en:Saint George's Church, Garnahovit]] || 3409 
|  ||   
| 0
|-
|20
| [[:en:Church of the Holy Mother of God, Vanadzor]] || 4340 
|  ||   
| 0
|-
|21
| [[:en:Saint John the Baptist Church, Abovyan]] || 4329 
|  ||   
| 0
|-
|22
| [[:en:Saint Thaddeus Church, Masis]] || 8305 
|  ||   
| 0
|-
|23
| [[:en:Saint Narek chapel]] || 6539 
|  ||   
| 0
|-
|24
| [[:en:Saint Minas church of Halidzor]] || 2689 
|  ||   
| 0
|-
|25
| [[:en:Saint Stepanos Church (Shinuhayr)]] || 4895 
|  ||   
| 0
|}

===Arheologija===

{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Velikost
|-
| [[:en:Kura–Araxes culture]] || 49368 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Teišebaini]] || 8438 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Trialeti-Vanadzor culture]] || 27115 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Amberd]] || 18269 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Shulaveri–Shomu culture]] || 22649 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Metsamor site]] || 7546 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Aruchavank]] || 5507 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Ughtasar Petroglyphs]] || 4916 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Karchaghbyur]] || 1914 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Nor Geghi]] || 3193 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Tegher Monastery]] || 6858 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Agarak, Aragatsotn]] || 4664 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Proshaberd]] || 4418 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Tsrviz Chapel]] || 1573 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Çavuştepe]] || 8152 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Odzaberd]] || 6773 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Yot Verk Matur]] || 1772 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Khrber]] || 3625 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Ushiberd]] || 2574 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Archaeology of Armenia]] || 24160 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Smbataberd]] || 15834 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Bjni Fortress]] || 7828 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Ertij Fort]] || 1854 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Areni-1 shoe]] || 8394 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Vorotnaberd]] || 3375 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Halidzor Fortress]] || 6413 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Baghaberd]] || 41910 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Areni-1 winery]] || 10348 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Kakavaberd]] || 4847 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Areni-1 cave]] || 7865 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Economy of Urartu]] || 22664 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Art of Urartu]] || 20388 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Sardarabad (fortress)]] || 10017 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Argištiḫinili]] || 24282 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Armavir (ancient city)]] || 9221 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Artaxata]] || 18884 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Yervandashat (ancient city)]] || 8768 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Dashtadem Fortress]] || 5116 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Trialetian Mesolithic]] || 18499 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Statuette of God Teisheba]] || 2787 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Statuette of a Bird (15th–14th centuries BC, Lchashen)]] || 3430 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Ritual Ladle (Armenia)]] || 2417 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Horseshoe-Shaped Hearth with Ram-Headed Ends]] || 2888 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Goblet (17th–16th centuries BC, Vanadzor)]] || 2679 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Karashamb goblet]] || 5210 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Statuette of a Wolf (6th–5th centuries BC, Ayrum)]] || 3189 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Pot With a Lid, Tricolor (16th–15th centuries BC, Karashamb)]] || 2145 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Etiuni]] || 14169 
| [[Etiuni]] ||   Octopus  
| 0
|-
| [[:en:Archaeological heritage of Armenia]]
 || 42190 
| [[Arheološka dediščina Armenije]] ||  Octopus  
| 0
|-
| [[:en:Godedzor]] || 7669 
| [[Godedzor]] ||  Octopus   
| 0
|-
| [[:en:Ervandakert]] || 3953 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Aruch Caravansarai]] || 3018 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Jrapi Caravansarai]] || 1624 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Talin Caravansarai]] || 2163 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Hostun, Armenia]] || 3842 
|  ||   
| 0
|}

===Antična Armenija===
{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Velikost
|-
|1
| [[:en:Gardman]] || 5516 
|  ||   
| 0
|-
|2
| [[:en:Rshtuni]] || 1925 
|  ||   
| 0
|-
|3
| [[:en:Bznuni]] || 6881 
|  ||   
| 0
|-
|4
| [[:en:Nairi]] || 33016 
|  ||   
| 0
|-
|5
| [[:en:Sasanian Armenia]] || 23030 
|  ||   
| 0
|-
|6
| [[:en:Neo-Assyrian Empire]] || 180543 
|  ||   
| 0
|-
|7
| [[:en:Paikuli inscription]] || 16163 
|  ||   
| 0
|-
|8
| [[:en:Ancient Armenia]] || 11598 
|  ||   
| 0
|-
|9
| [[:en:Bagavan]] || 7493 
|  ||   
| 0
|-
|10
| [[:en:Xerxes I inscription at Van]] || 9045 
|  ||   
| 0
|-
|11
| [[:en:Council of Ashtishat]] || 3732 
|  ||   
| 0
|-
|12
| [[:en:Ashtishat]] || 3168 
|  ||   
| 0
|-
|14
| [[:en:Urumeans]] || 5210 
|  ||   
| 0
|-
|15
| [[:en:Armenian tiara]] || 2134 
|  ||   
| 0
|-
|16
| [[:en:Treaty of Artaxata]] || 8526 
|  ||   
| 0
|-
|17
| [[:en:Alan invasion of Parthia]] || 13466 
|  ||   
| 0
|}

===Armenski športniki===
{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Velikost
|-
|1
| [[:en:Artur Petrosyan]] || 8390 
|  ||   
| 0
|-
|2
| [[:en:Sargis Sargsian]] || 25677 
|  ||   
| 0
|-
|3
| [[:en:Edgar Manucharyan]] || 29445 
|  ||   
| 0
|-
|4
| [[:en:Yura Movsisyan]] || 34387 
|  ||   
| 0
|-
|5
| [[:en:Zhora Hovhannisyan]] || 7842 
|  ||   
| 0
|-
|6
| [[:en:Artavazd Karamyan]] || 12871 
|  ||   
| 0
|-
|7
| [[:en:Yeghishe Melikyan]] || 11684 
|  ||   
| 0
|-
|8
| [[:en:Romik Khachatryan]] || 8053 
|  ||   
| 0
|-
|9
| [[:en:Artur Voskanyan]] || 8619 
|  ||   
| 0
|-
|10
| [[:en:Armen Shahgeldyan]] || 14830 
|  ||   
| 0
|-
|11
| [[:en:Arman Karamyan]] || 15922 
|  ||   
| 0
|-
|12
| [[:en:Sargis Hovsepyan]] || 18080 
|  ||   
| 0
|-
|13
| [[:en:Harutyun Vardanyan]] || 11203 
|  ||   
| 0
|-
|14
| [[:en:Ara Hakobyan]] || 15264 
|  ||   
| 0
|-
|15
| [[:en:Khoren Oganesian]] || 19951 
|  ||   
| 0
|-
|16
| [[:en:Yurik Sarkisyan]] || 10214 
|  ||   
| 0
|-
|17
| [[:en:Yurik Vardanyan]] || 30107 
|  ||   
| 0
|-
|18
| [[:en:Arkady Andreasyan]] || 15569 
|  ||   
| 0
|-
|19
| [[:en:Gevorg Kasparov]] || 19676 
|  ||   
| 0
|-
|20
| [[:en:Robert Arzumanyan]] || 23901 
|  ||   
| 0
|-
|21
| [[:en:Robert Zebelyan]] || 12779 
|  ||   
| 0
|-
|22
| [[:en:Valeri Aleksanyan]] || 10140 
|  ||   
| 0
|-
|23
| [[:en:Manny Gamburyan]] || 33602 
|  ||   
| 0
|-
|24
| [[:en:Henrikh Mkhitaryan]] || 137726 
|  ||   
| 0
|-
|25
| [[:en:Gevorg Ghazaryan]] || 22642 
|  ||   
| 0
|-
|26
| [[:en:Artur Yedigaryan]] || 19231 
|  ||   
| 0
|-
|27
| [[:en:Hrayr Mkoyan]] || 20378 
|  ||   
| 0
|-
|28
| [[:en:Apoula Edel]] || 22597 
|  ||   
| 0
|-
|29
| [[:en:Marcos Pizzelli]] || 28454 
|  ||   
| 0
|-
|30
| [[:en:Albert Azaryan]] || 13548 
|  ||   
| 0
|-
|31
| [[:en:Yeghia Yavruyan]] || 9597 
|  ||   
| 0
|-
|32
| [[:en:Eduard Markarov]] || 19548 
|  ||   
| 0
|-
|33
| [[:en:Vardan Minasyan]] || 19882 
|  ||   
| 0
|-
|34
| [[:en:Oksen Mirzoyan]] || 9049 
|  ||   
| 0
|-
|35
| [[:en:Hrant Shahinyan]] || 8237 
|  ||   
| 0
|-
|36
| [[:en:Vardan Ghazaryan]] || 16282 
|  ||   
| 0
|-
|37
| [[:en:Tigran Yesayan]] || 11360 
|  ||   
| 0
|-
|38
| [[:en:Karlen Mkrtchyan]] || 18361 
|  ||   
| 0
|-
|39
| [[:en:Artak Aleksanyan]] || 10064 
|  ||   
| 0
|-
|40
| [[:en:Tigran Gevorg Martirosyan]] || 13225 
|  ||   
| 0
|-
|41
| [[:en:Roman Amoyan]] || 7635 
|  ||   
| 0
|-
|42
| [[:en:David Yurchenko]] || 15646 
|  ||   
| 0
|-
|43
| [[:en:Bryant Dunston]] || 23440 
|  ||   
| 0
|-
|44
| [[:en:Emil Vartazarian]] || 12928 
|  ||   
| 0
|-
|45
| [[:en:Hiraç Yagan]] || 7447 
|  ||   
| 0
|-
|46
| [[:en:Denis Tumasyan]] || 7106 
|  ||   
| 0
|-
|47
| [[:en:Armenak Alachachian]] || 8050 
|  ||   
| 0
|-
|48
| [[:en:Artak Dashyan]] || 13429 
|  ||   
| 0
|-
|49
| [[:en:Hovhannes Hambardzumyan]] || 13360 
|  ||   
| 0
|-
|50
| [[:en:Artak Yedigaryan]] || 13153 
|  ||   
| 0
|-
|51
| [[:en:Edgar Malakyan]] || 11085 
|  ||   
| 0
|-
|52
| [[:en:Eduard Sarkisov]] || 7131 
|  ||   
| 0
|-
|53
| [[:en:Artur Sarkisov]] || 19181 
|  ||   
| 0
|-
|54
| [[:en:Mauro Guevgeozián]] || 13394 
|  ||   
| 0
|-
|55
| [[:en:Mikhail Markosov]] || 7409 
|  ||   
| 0
|-
|56
| [[:en:André Calisir]] || 7536 
|  ||   
| 0
|-
|57
| [[:en:Hamlet Mkhitaryan (footballer, born 1962)]] || 8129 
|  ||   
| 0
|-
|58
| [[:en:Ruslan Koryan]] || 12654 
|  ||   
| 0
|-
|59
| [[:en:Arsen Julfalakyan]] || 16595 
|  ||   
| 0
|-
|60
| [[:en:Aras Özbiliz]] || 40922 
|  ||   
| 0
|-
|61
| [[:en:Israel Militosyan]] || 7089 
|  ||   
| 0
|-
|62
| [[:en:Levon Hayrapetyan]] || 9393 
|  ||   
| 0
|-
|63
| [[:en:Varazdat Haroyan]] || 20730 
|  ||   
| 0
|-
|64
| [[:en:Aleksandr Grigoryan]] || 12244 
|  ||   
| 0
|-
|65
| [[:en:Norair Aslanyan]] || 15412 
|  ||   
| 0
|-
|66
| [[:en:Artur Aghasyan]] || 7495 
|  ||   
| 0
|-
|67
| [[:en:Zaven Badoyan]] || 11006 
|  ||   
| 0
|-
|68
| [[:en:Khoren Bayramyan]] || 11613 
|  ||   
| 0
|-
|69
| [[:en:Arsen Petrosyan]] || 8296 
|  ||   
| 0
|-
|70
| [[:en:Aghvan Papikyan]] || 10836 
|  ||   
| 0
|-
|71
| [[:en:Ognjen Čančarević]] || 10839 
|  ||   
| 0
|-
|72
| [[:en:Mardik Mardikian]] || 11811 
|  ||   
| 0
|-
|73
| [[:en:Kamo Hovhannisyan]] || 15888 
|  ||   
| 0
|-
|74
| [[:en:David Manoyan]] || 13820 
|  ||   
| 0
|-
|75
| [[:en:Grigor Meliksetyan]] || 8977 
|  ||   
| 0
|-
|76
| [[:en:Arakel Mirzoyan]] || 7548 
|  ||   
| 0
|-
|77
| [[:en:Gor Minasyan]] || 21842 
|  ||   
| 0
|-
|78
| [[:en:Artur Davtyan]] || 32366 
|  ||   
| 0
|-
|79
| [[:en:Sargis Adamyan]] || 12124 
|  ||   
| 0
|-
|80
| [[:en:Artyom Khachaturov]] || 10574 
|  ||   
| 0
|-
|81
| [[:en:Karen Muradyan]] || 13569 
|  ||   
| 0
|-
|82
| [[:en:Arsen Beglaryan]] || 9259 
|  ||   
| 0
|-
|83
| [[:en:Taron Voskanyan]] || 11478 
|  ||   
| 0
|-
|84
| [[:en:Christian Yeladian]] || 7045 
|  ||   
| 0
|-
|85
| [[:en:Ryan Boatright]] || 25615 
|  ||   
| 0
|-
|86
| [[:en:Rumyan Hovsepyan]] || 9722 
|  ||   
| 0
|-
|87
| [[:en:Lucas Zelarayán]] || 37398 
|  ||   
| 0
|-
|88
| [[:en:Armen Ambartsumyan (footballer, born 1994)]] || 8708 
|  ||   
| 0
|-
|89
| [[:en:Gaël Andonian]] || 15989 
|  ||   
| 0
|-
|90
| [[:en:Artyom Simonyan (footballer)]] || 12293 
|  ||   
| 0
|-
|91
| [[:en:Aleksandr Karapetyan]] || 20246 
|  ||   
| 0
|-
|92
| [[:en:Edgar Babayan]] || 18548 
|  ||   
| 0
|-
|93
| [[:en:Arshak Koryan]] || 14540 
|  ||   
| 0
|-
|94
| [[:en:Gor Malakyan]] || 8977 
|  ||   
| 0
|-
|95
| [[:en:Andranik Karapetyan]] || 9780 
|  ||   
| 0
|-
|96
| [[:en:Simon Martirosyan]] || 16212 
|  ||   
| 0
|-
|97
| [[:en:David Arshakyan]] || 11658 
|  ||   
| 0
|-
|98
| [[:en:Tigran Barseghyan]] || 15381 
|  ||   
| 0
|-
|99
| [[:en:Wbeymar Angulo]] || 11659 
|  ||   
| 0
|-
|100
| [[:en:Benik Hovhannisyan]] || 7040 
|  ||   
| 0
|-
|101
| [[:en:Norberto Briasco]] || 9732 
|  ||   
| 0
|-
|102
| [[:en:Gevorg Najaryan]] || 9133 
|  ||   
| 0
|-
|103
| [[:en:Petros Avetisyan]] || 19274 
|  ||   
| 0
|-
|104
| [[:en:Luke Fischer]] || 9668 
|  ||   
| 0
|-
|105
| [[:en:Arman Hovhannisyan]] || 8701 
|  ||   
| 0
|-
|106
| [[:en:Artur Galoyan]] || 10539 
|  ||   
| 0
|-
|107
| [[:en:Nair Tiknizyan]] || 13664 
|  ||   
| 0
|-
|108
| [[:en:Hayk Ishkhanyan]] || 9987 
|  ||   
| 0
|-
|109
| [[:en:Erik Vardanyan]] || 10532 
|  ||   
| 0
|-
|110
| [[:en:Dan Janjigian]] || 15948 
|  ||   
| 0
|-
|111
| [[:en:Vahan Bichakhchyan]] || 10099 
|  ||   
| 0
|-
|112
| [[:en:Armen Manucharyan]] || 7259 
|  ||   
| 0
|-
|113
| [[:en:Eduard Spertsyan]] || 18338 
|  ||   
| 0
|-
|114
| [[:en:Jordy Monroy]] || 11733 
|  ||   
| 0
|-
|115
| [[:en:Hovhannes Harutyunyan]] || 13894 
|  ||   
| 0
|-
|116
| [[:en:Robert Darbinyan]] || 7286 
|  ||   
| 0
|-
|117
| [[:en:Gegham Harutyunyan]] || 7706 
|  ||   
| 0
|-
|118
| [[:en:Artur Kartashyan]] || 10943 
|  ||   
| 0
|-
|119
| [[:en:Henri Avagyan]] || 9475 
|  ||   
| 0
|-
|120
| [[:en:Arsen Harutyunyan (wrestler)]] || 13736 
|  ||   
| 0
|-
|121
| [[:en:Artur Miranyan]] || 14169 
|  ||   
| 0
|-
|122
| [[:en:Karapet Chalyan]] || 10141 
|  ||   
| 0
|-
|123
| [[:en:Gevorg Gharibyan]] || 12787 
|  ||   
| 0
|-
|124
| [[:en:Babken Melikyan]] || 8442 
|  ||   
| 0
|-
|125
| [[:en:Karen Aslanyan]] || 10497 
|  ||   
| 0
|-
|126
| [[:en:Karen Margaryan]] || 7527 
|  ||   
| 0
|-
|127
| [[:en:Pavel Gorelov]] || 7758 
|  ||   
| 0
|-
|128
| [[:en:Steven Enoch]] || 12747 
|  ||   
| 0
|-
|129
| [[:en:Serob Grigoryan]] || 7763 
|  ||   
| 0
|-
|130
| [[:en:Solomon Udo]] || 14032 
|  ||   
| 0
|-
|131
| [[:en:Chris Jones (basketball, born 1993)]] || 16000 
|  ||   
| 0
|-
|132
| [[:en:Hakob Hakobyan (footballer)]] || 8066 
|  ||   
| 0
|-
|133
| [[:en:Edgar Sevikyan]] || 21397 
|  ||   
| 0
|-
|134
| [[:en:Gary Chivichyan]] || 8997 
|  ||   
| 0
|-
|135
| [[:en:Tigran Avanesyan]] || 15904 
|  ||   
| 0
|-
|136
| [[:en:Vazgen Tevanyan]] || 10256 
|  ||   
| 0
|-
|137
| [[:en:Zhirayr Shaghoyan]] || 9582 
|  ||   
| 0
|-
|138
| [[:en:Arman Andreasyan]] || 11323 
|  ||   
| 0
|-
|139
| [[:en:Gevorg Karapetyan (footballer, born 1963)]] || 8055 
|  ||   
| 0
|-
|140
| [[:en:Samvel Gasparyan]] || 7313 
|  ||   
| 0
|-
|141
| [[:en:David Davidyan]] || 10583 
|  ||   
| 0
|-
|142
| [[:en:Artyom Avanesyan]] || 9078 
|  ||   
| 0
|-
|143
| [[:en:Narek Grigoryan]] || 9052 
|  ||   
| 0
|-
|144
| [[:en:Varazdat Lalayan]] || 14968 
|  ||   
| 0
|-
|145
| [[:en:Styopa Mkrtchyan]] || 9904 
|  ||   
| 0
|-
|146
| [[:en:Artashes Adamyan]] || 7863 
|  ||   
| 0
|-
|147
| [[:en:Grant-Leon Ranos]] || 14594 
|  ||   
| 0
|-
|148
| [[:en:Artur Serobyan]] || 13247 
|  ||   
| 0
|-
|149
| [[:en:Hovhannes Nazaryan]] || 13674 
|  ||   
| 0
|-
|150
| [[:en:Ugochukwu Iwu]] || 10571 
|  ||   
| 0
|-
|151
| [[:en:Georgy Arutyunyan]] || 10213 
|  ||   
| 0
|-
|152
| [[:en:Erjanik Ghubasaryan]] || 12717 
|  ||   
| 0
|-
|153
| [[:en:Gor Manvelyan]] || 15133 
|  ||   
| 0
|-
|154
| [[:en:Erik Piloyan]] || 10411 
|  ||   
| 0
|-
|155
| [[:en:Hamlet Manukyan]] || 18103 
|  ||   
| 0
|-
|156
| [[:en:Vahagn Davtyan (gymnast)]] || 14936 
|  ||   
| 0
|-
|157
| [[:en:Edgar Grigoryan]] || 8967 
|  ||   
| 0
|-
|158
| [[:en:Sergey Muradyan]] || 9482 
|  ||   
| 0
|-
|159
| [[:en:Garik Karapetyan]] || 12278 
|  ||   
| 0
|-
|160
| [[:en:Artyom Bandikyan]] || 7098 
|  ||   
| 0
|-
|161
| [[:en:Artur Avetisyan]] || 16494 
|  ||   
| 0
|-
|162
| [[:en:Tomás Adoryán]] || 7686 
|  ||   
| 0
|-
|163
| [[:en:Mamikon Khachatryan]] || 14738 
|  ||   
| 0
|-
|164
| [[:en:Daniyel Agbalyan]] || 8303 
|  ||   
| 0
|-
|165
| [[:en:Narek Agasaryan]] || 7346 
|  ||   
| 0
|-
|166
| [[:en:Donovan Parisian]] || 7890 
|  ||   
| 0
|-
|167
| [[:en:Artur Bazeyan]] || 8273 
|  ||   
| 0
|-
|168
| [[:en:Nikita Rakhmanin]] || 36556 
|  ||   
| 0
|-
|169
| [[:en:Artur Garibyan]] || 7084 
|  ||   
| 0
|}

===Armenske športnice===
{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Velikost
|-
|1
| [[:en:Tatev Abrahamyan]] || 7441 
|  ||   
| 0
|-
|2
| [[:en:Ekaterina Vinogradova]] || 7357 
|  ||   
| 0
|-
|3
| [[:en:Susi Kentikian]] || 44843 
|  ||   
| 0
|-
|4
| [[:en:Armine Khachatryan]] || 9172 
|  ||   
| 0
|-
|5
| [[:en:Hripsime Khurshudyan]] || 7836 
|  ||   
| 0
|-
|6
| [[:en:Nazik Avdalyan]] || 17724 
|  ||   
| 0
|-
|7
| [[:en:Houry Gebeshian]] || 9327 
|  ||   
| 0
|-
|8
| [[:en:Greta Vardanyan]] || 10404
|  [[Greta Vardanjan]] ||   Pinky sl
| 0
|-
|9
| [[:en:Alina Charaeva]] || 22355 
|  ||   
| 0
|-
|10
| [[:en:Tatev Hakobyan]] || 7634 
|  ||   
| 0
|-
|11
| [[:en:Liana Gyurjyan]] || 13000 
|  ||   
| 0
|-
|12
| [[:en:Claudia Cholakian]] || 13199 
|  ||   
| 0
|-
|13
| [[:en:Allison Halverson]] || 11766 
|  ||   
| 0
|-
|14
| [[:en:Karina Akopova]] || 35970 
|  ||   
| 0
|-
|15
| [[:en:Aleksandra Grigoryan]] || 10398 
|  ||   
| 0
|-
|16
| [[:en:Gohar Harutyunyan]] || 12206 
|  ||   
| 0
|-
|17
| [[:en:Sophine Kevorkian]] || 9081 
|  ||   
| 0
|}

===Armenske pisateljice===

{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Velikost
|-
|1
| [[:en:Mariam Petrosyan]] || 5013 
|  ||   
| 0
|-
|2
| [[:en:Zabel Yesayan]] || 24522 
|  ||   
| 0
|-
|3
| [[:en:Anush Aslibekyan]] || 6741 
|  ||   
| 0
|-
|4
| [[:en:Narine Abgaryan]] || 15020 
|  ||   
| 0
|-
|5
| [[:en:Shushan Avagyan]] || 9630 
|  ||   
| 0
|-
|6
| [[:en:Diana Abgar]] || 8668 
|   [[Diana Abgar]]||  Pinky sl
| 0
|-
|7
| [[:en:Srpouhi Dussap]] || 12500 
|  [[Srbuhi Tjusep]] ???&lt;br&gt; (Սրբուհի Տյուսաբ; ISO 9985: Srbowhi Tyowsep)||  Pinky sl
| 0
|}

===Armenske pesnice===

{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Velikost
|-
|1
| [[:en:Silva Kaputikyan]] || 44235 
|  ||   
| 0
|-
|2
| [[:en:Khosrovidukht]] || 12638 
|  ||   
| 0
|-
|3
| [[:en:Sahakdukht]] || 15370 
|  ||   
| 0
|-
|4
| [[:en:Zabel Yesayan]] || 24522 
|  ||   
| 0
|-
|5
| [[:en:Diana Der Hovanessian]] || 8489 
|  ||   
| 0
|-
|6
| [[:en:Marine Petrossian]] || 7686 
|  ||   
| 0
|-
|7
| [[:en:Tatev Chakhian]] || 5216 
|  ||   
| 0
|-
|8
| [[:en:Sona Van]] || 5514 
|  ||   
| 0
|}

===Geografija===

{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke
|-
|1
| [[:d:Q31583|Kapan]] ||  ''v nastajanju''
|  [[Kapan]] ||  Upwinxp
| 0
|-
|2
| [[:d:Q935385|Arpi]] || 9031
| [[Arpi (jezero)]] || Yerpo
| 0
|-
|3
| ... || 
|  || 
| 0
|-
|4
| [[:en:Victory Park, Yerevan]] || 4296  
|  || 
| 0
|-
|5
| [[:en:Circular Park]] || 4387  
|  || 
| 0
|-
|6
| [[:en:Lovers' Park (Yerevan)]] || 4583  
|  || 
| 0
|-
|7
| [[:en:English Park, Yerevan]] || 3011  
|  || 
| 0
|-
|8
| [[:en:Tumanyan Park]] || 2090  
|  || 
| 0
|-
|9
| [[:en:Lyon Park, Yerevan]] || 2892  
|  || 
| 0
|-
|10
| [[:en:Buenos Aires Park]] || 1825  
|  || 
| 0
|-
|11
| [[:en:Yerevan 2800th Anniversary Park]] || 14398  
|  || 
| 0
|-
|12
| ... || 
|  || 
| 0
|}

=== Zgradbe in objekti v Erevanu ===
{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke
|-
|1
| [[:en:Yerevan TV Tower]] || 8130 
|  ||   
| 0
|-
|2
| [[:en:Teišebaini]] || 8438 
|  ||   
| 0
|-
|3
| [[:en:Yerablur]] || 7474 
|  ||   
| 0
|-
|4
| [[:en:Blue Mosque, Yerevan]] || 50629 
|  ||   
| 0
|-
|5
| [[:en:Erebuni Airport]] || 7416 
|  ||   
| 0
|-
|6
| [[:en:Yerevan Zoo]] || 6654 
|  ||   
| 0
|-
|7
| [[:en:National Library of Armenia]] || 8604 
|  ||   
| 0
|-
|8
| [[:en:Yerevan Opera Theatre]] || 7434 
|  ||   
| 0
|-
|9
| [[:en:Sundukyan State Academic Theatre]] || 3878 
|  ||   
| 0
|-
|10
| [[:en:Yerevan Ararat Brandy Factory]] || 6186 
|  ||   
| 0
|-
|11
| [[:en:Karen Demirchyan Complex]] || 19511 
|  ||   
| 0
|-
|12
| [[:en:Mausoleum of Kara Koyunlu emirs]] || 9888 
|  ||   
| 0
|-
|13
| [[:en:Erivan Fortress]] || 12062 
|  ||   
| 0
|-
|14
| [[:en:Komitas Pantheon]] || 5562 
|  ||   
| 0
|-
|15
| [[:en:List of statues in Yerevan]] || 29359 
|  ||   
| 0
|-
|16
| [[:en:Paronyan Musical Comedy Theatre]] || 2926 
|  ||   
| 0
|-
|17
| [[:en:Armenian Center for Contemporary Experimental Art]] || 9761 
|  ||   
| 0
|-
|18
| [[:en:Haybusak University of Yerevan]] || 4782 
|  ||   
| 0
|-
|19
| [[:en:Moscow Cinema]] || 4826 
|  ||   
| 0
|-
|20
| [[:en:Yerevan City Council]] || 5712 
|  ||   
| 0
|-
|21
| [[:en:Garegin Nzhdeh Square]] || 3139 
|  ||   
| 0
|-
|22
| [[:en:Stanislavski Russian Theatre of Yerevan]] || 2250 
|  ||   
| 0
|-
|23
| [[:en:Dalma Garden Mall]] || 4927 
|  ||   
| 0
|-
|24
| [[:en:Hrachya Ghaplanyan Drama Theatre]] || 10590 
|  ||   
| 0
|-
|25
| [[:en:Komitas Chamber Music House]] || 3497 
|  ||   
| 0
|-
|26
| [[:en:Khnko Aper Children's Library]] || 2683 
|  ||   
| 0
|-
|27
| [[:en:Yerevan Water World]] || 3074 
|  ||   
| 0
|-
|28
| [[:en:Nairi Cinema]] || 2621 
|  ||   
| 0
|-
|29
| [[:en:Elite Plaza Business Center]] || 10028 
|  ||   
| 0
|-
|30
| [[:en:Yerevan Mall]] || 6277 
|  ||   
| 0
|-
|31
| [[:en:Mordechai Navi Synagogue]] || 5664 
|  ||   
| 0
|-
|31
| [[:en:Hovhannes Tumanyan Puppet Theatre of Yerevan]] || 3930 
|  ||   
| 0
|-
|33
| [[:en:Rossia Mall]] || 2632 
|  ||   
| 0
|-
|34
| [[:en:List of theaters in Yerevan]] || 2777 
|  ||   
| 0
|-
|35
| [[:en:Hripsime School for Girls (Yerevan)]] || 6183 
|  ||   
| 0
|-
|36
| [[:en:National Assembly Building of Armenia]] || 1900 
|  ||   
| 0
|-
|37
| [[:en:President's Residence, Yerevan]] || 5570 
|  ||   
| 0
|-
|38
| [[:en:David of Sassoun (statue)]] || 86843 
|  ||   
| 0
|-
|39
| [[:en:City Central Library after Avetik Isahakyan]] || 3371 
|  ||   
| 0
|-
|40
| [[:en:Sheikh Mordechai Synagogue]] || 5713 
|  ||   
| 0
|-
|41
| [[:en:House of Panah Khan Makinski]] || 6448 
|  ||   
| 0
|-
|42
| [[:en:Megamall Armenia]] || 1703 
|  ||   
| 0
|-
|43
| [[:en:Cascade Memorial to the Victims of Soviet Repression]] || 4534 
|  ||   
| 0
|-
|44
| [[:en:Pana-Khan Palace]] || 7718 
|  ||   
| 0
|-
|45
| [[:en:Henrik Igityan National Centre for Aesthetics]] || 12307 
|  ||   
| 0
|}

=== Trdnjave v Armeniji ===
{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke
|-
|1
| [[:en:Teišebaini]] || 8438 
|  ||   
| 0
|-
|2
| [[:en:Amberd]] || 18269 
|  ||   
| 0
|-
|3
| [[:en:Kosh fortress and churches]] || 1931 
|  ||   
| 0
|-
|4
| [[:en:Proshaberd]] || 4418 
|  ||   
| 0
|-
|5
| [[:en:Odzaberd]] || 6773 
|  ||   
| 0
|-
|6
| [[:en:Khrber]] || 3625 
|  ||   
| 0
|-
|7
| [[:en:Ushiberd]] || 2574 
|  ||   
| 0
|-
|8
| [[:en:Erivan Fortress]] || 12062 
|  ||   
| 0
|-
|9
| [[:en:Smbataberd]] || 15834 
|  ||   
| 0
|-
|10
| [[:en:Bjni Fortress]] || 7828 
|  ||   
| 0
|-
|11
| [[:en:Ertij Fort]] || 1854 
|  ||   
| 0
|-
|12
| [[:en:Vorotnaberd]] || 3375 
|  ||   
| 0
|-
|13
| [[:en:Halidzor Fortress]] || 6413 
|  ||   
| 0
|-
|14
| [[:en:Baghaberd]] || 41910 
|  ||   
| 0
|-
|15
| [[:en:Kakavaberd]] || 4847 
|  ||   
| 0
|-
|16
| [[:en:Sardarabad (fortress)]] || 10017 
|  ||   
| 0
|-
|17
| [[:en:Argištiḫinili]] || 24282 
|  ||   
| 0
|-
|18
| [[:en:Armavir (ancient city)]] || 9221 
|  ||   
| 0
|-
|19
| [[:en:Artaxata]] || 18884 
|  ||   
| 0
|-
|20
| [[:en:Dashtadem Fortress]] || 5116 
|  ||   
| 0
|-
|21
| [[:en:Tevrakar Castle]] || 1297 
|  ||   
| 0
|-
|22
| ... || 00 
|  ||   
| 0
|}

== Muzeji v Erevanu ==
{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke
|-
|1
| [[:en:ARF History Museum]] || 4464 
|  ||   
| 0
|-
|2
| [[:en:Sergei Parajanov Museum]] || 5228 
|  ||   
| 0
|-
|3
| [[:en:House-Museum of Aram Khachaturian]] || 5147 
|  ||   
| 0
|-
|4
| [[:en:Charents Museum of Literature and Arts]] || 3092 
|  ||   
| 0
|-
|5
| [[:en:Erebuni Museum]] || 5614 
|  ||   
| 0
|-
|6
| [[:en:Aznavour Centre]] || 5783 
|  ||   
| 0
|-
|7
| [[:en:List of visitors to Tsitsernakaberd]] || 192237 
|  ||   
| 0
|-
|8
| [[:en:Komitas Museum]] || 3596 
|  ||   
| 0
|-
|-
|9
| [[:en:List of museums in Yerevan]] || 3984 
|  ||   
| 0
|-
|10
| [[:en:Central Bank Visitor Centre (Armenia)]] || 5895 
|  ||   
| 0
|-
|11
| [[:en:Fridtjof Nansen Museum]] || 119 
|  ||   
| 0
|-
|12
| [[:en:Armenian Medical Museum]] || 5634 
|  ||   
| 0
|-
|13
| [[:en:Yeghishe Charents House-Museum]] || 5791 
|  ||   
| 0
|-
|14
| [[:en:Ara Sargsyan and Hakob Kojoyan Museum]] || 4313 
|  ||   
| 0
|-
|15
| [[:en:Little Einstein Science Museum]] || 3910 
|  ||   
| 0
|-
|16
| [[:en:Armenian Railways Museum]] || 4340 
|  ||   
| 0
|-
|17
| [[:en:Silva Kaputikyan House-Museum]] || 4856 
|  ||   
| 0
|-
|18
| [[:en:Hovhannes Tumanyan Museum]] || 4604 
|  ||   
| 0
|-
|19
| ... || 00 
|  ||   
| 0
|}

== Okrožja v Erevanu ==
{| border=1 class='wikitable'
!Title !! Size (bytes) !!
|-
|1
| [[:en:Arabkir District]] || 17145  
|  ||   
| 0
|-
|2
| [[:en:Kanaker-Zeytun District]] || 8755  
|  ||   
| 0
|-
|3
| [[:en:Kond]] || 13019  
|  ||   
| 0
|-
|4
| [[:en:Nork-Marash District]] || 4155  
|  ||   
| 0
|-
|5
| [[:en:Nor Nork District]] || 4204  
|  ||   
| 0
|-
|6
|[[:en:Nubarashen District]] || 9091  
|  ||   
| 0
|-
|7
| [[:en:Shengavit District]] || 58484  
|  ||   
| 0
|-
|8
| [[:en:Kentron District]] || 10845  
|  ||   
| 0
|-
|9
| [[:en:Districts of Yerevan]] || 17246  
|  ||   
| 0
|}

===Naravoslovne teme===

{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke
|-
|1
| [[:en:Sevan trout]] ||  4823
|  [[Sevanska postrv]] ||  Pinky sl
| 0
|-
|2
| [[:en:Vipera eriwanensis]] || 4738 
|  ''[[Vipera eriwanensis]]'' || Pinky sl  
| 0
|-
|3
| [[:en:Armenian gull]] || 4572 
| [[Armenski galeb]] ||  Pinky sl 
| 0
|-
|4
| [[:en:Tulipa armena]] || 6840
| ''[[Tulipa armena]]'' ||  Pinky sl 
| 0
|-
|5
| ... || 00 
|  ||   
| 0
|}

===Znanost in tehnika===

{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke
|-
|1
| [[:en:.am|.am]] ||  4199
|  [[.am]] ||  Pinky sl
| 0
|-
|2
| ... || 00 
|  ||   
| 0
|}

== Šport ==
{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke
|-
|1
| [[:en:Hrazdan Stadium]] ||  18853
|  ||   
| 0
|-
|2
| [[:en:Nairi Stadium]] ||  3649
|  ||   
| 0
|-
|3
| [[:en:Mika Stadium]] ||  4011
|  ||   
| 0
|-
|4
| [[:en:Urartu Stadium]] ||  4760
|  ||   
| 0
|-
|5
| [[:en:Karen Demirchyan Complex]] ||  19511
|  ||   
| 0
|-
|6
| [[:en:Vazgen Sargsyan Republican Stadium]] ||  10044
|  ||   
| 0
|-
|7
| [[:en:Yerevan Velodrome]] ||  2249
|  ||   
| 0
|-
|8
| [[:en:Hovik Hayrapetyan Equestrian Centre]] ||  2111
|  ||   
| 0
|-
|9
| [[:en:Yerevan Football Academy Stadium]] ||  4560
|  ||   
| 0
|-
|10
| [[:en:Armenia Sports Union]] ||  2223
|  ||   
| 0
|-
|11
| [[:en:Yerevan Figure Skating and Hockey Sports School]] ||  2771
|  ||   
| 0
|-
|12
| [[:en:List of sports venues in Yerevan]] ||  4884
|  ||   
| 0
|}

[[Kategorija:Armensko-slovenski urejaton]]</text>
      <sha1>6fvc3x23ww23xl1ciqf8lghsof1m7xx</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6774089</id>
      <parentid>6774088</parentid>
      <timestamp>2026-11-03T08:58:30Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Antična Armenija */ +</comment>
      <origin>6774089</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="30621" sha1="qssed1000uyiu8wgiu0mf3a78kuwjt0" xml:space="preserve">{{Armensko-slovenski urejaton navbar|2}}

== Zapis armenskih imen in poimenovanj ==
Pri pisanju člankov o Armeniji upoštevajte slovenska pravopisna pravila za prevzemanje armenskih imen in besed.

* '''Osebna imena:''' lastna imena iz armenščine praviloma pisno podomačujemo. Pri tem upoštevamo priporočeni zapis in izgovor, ne zgolj angleškega prečrkovanja. Pri zgodovinskih osebnostih preverimo tudi, ali se je v slovenščini že uveljavila določena oblika imena.
* '''Zemljepisna imena:''' uporabljamo uveljavljene slovenske oblike, kjer obstajajo (glej [https://www.termania.net/ Slovar slovenskih eksonimov na Termaniji]), sicer pa sledimo pravopisnim pravilom za prevzemanje armenskih imen. Primer: ''Erevan'' namesto angleškega ''Yerevan''.
* '''Občna poimenovanja:''' armenske besede večinoma prevajamo. Če jih ne prevajamo, jih praviloma pisno podomačimo. Primer: ''hačkar'' (armensko ''խաչքար''), poimenovanje za značilni armenski kamniti križ.

Za podrobnejša pravila glejte [https://pravopis8v2.amebis.si/gen/sp8.pdf#page=656 Slovenski pravopis 8.0 – Vzhodna armenščina].

== Seznam člankov ==
Spodnji seznam člankov je namenjen lažji orientaciji. Pripravila ga je armenska wiki skupnost. Naenkrat si lahko rezervirate največ en članek.

===Cerkve===

{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke
|-
|1
| [[:en:Mastara Church]] || 5848 
| [[Cerkev v Mastari]] ||   JoMK
| 0
|-
|2
| [[:en:Aruchavank]] || 5507 
|  ||   
| 0
|-
|3
| [[:en:Vahramashen Church]] || 4405 
|  ||   
| 0
|-
|4
| [[:en:Lmbatavank]] || 6267 
|  ||   
| 0
|-
|5
| [[:en:Areni Church]] || 6259 
|  ||   
| 0
|-
|6
| [[:en:Kasagh Basilica]] || 5764 
|  ||   
| 0
|-
|7
| [[:en:Surp Hovhannes Church, Byurakan]] || 4061 
|  ||   
| 0
|-
|8
| [[:en:Mashtots Hayrapet Church of Garni]] || 6037 
|  ||   
| 0
|-
|9
| [[:en:St. Sarkis Church (Tsovinar, Gegharkunik, Armenia)]] || 3252 
|  ||   
| 0
|-
|10
| [[:en:Saint Gevork Monastery of Mughni]] || 7053 
|  ||   
| 0
|-
|11
| [[:en:Holy Mother of God Church, Yeghvard]] || 8074 
|  ||   
| 0
|-
|12
| [[:en:Surp Astvatsatsin Church of Karbi]] || 4101 
|  ||   
| 0
|-
|13
| [[:en:Surp Hovhannes Church of Voskevaz]] || 3463 
|  ||   
| 0
|-
|14
| [[:en:Samsonavank Monastery]] || 3052 
|  ||   
| 0
|-
|15
| [[:en:Holy Children Chapel, Vanadzor]] || 2873 
|  ||   
| 0
|-
|16
| [[:en:Yeghipatrush Church]] || 4832 
|  ||   
| 0
|-
|17
| [[:en:St. Thaddeus Church, Ddmashen]] || 5171 
|  ||   
| 0
|-
|18
| [[:en:Holy Mother of God Church, Voskepar]] || 3601 
|  ||   
| 0
|-
|19
| [[:en:Saint George's Church, Garnahovit]] || 3409 
|  ||   
| 0
|-
|20
| [[:en:Church of the Holy Mother of God, Vanadzor]] || 4340 
|  ||   
| 0
|-
|21
| [[:en:Saint John the Baptist Church, Abovyan]] || 4329 
|  ||   
| 0
|-
|22
| [[:en:Saint Thaddeus Church, Masis]] || 8305 
|  ||   
| 0
|-
|23
| [[:en:Saint Narek chapel]] || 6539 
|  ||   
| 0
|-
|24
| [[:en:Saint Minas church of Halidzor]] || 2689 
|  ||   
| 0
|-
|25
| [[:en:Saint Stepanos Church (Shinuhayr)]] || 4895 
|  ||   
| 0
|}

===Arheologija===

{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Velikost
|-
| [[:en:Kura–Araxes culture]] || 49368 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Teišebaini]] || 8438 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Trialeti-Vanadzor culture]] || 27115 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Amberd]] || 18269 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Shulaveri–Shomu culture]] || 22649 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Metsamor site]] || 7546 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Aruchavank]] || 5507 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Ughtasar Petroglyphs]] || 4916 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Karchaghbyur]] || 1914 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Nor Geghi]] || 3193 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Tegher Monastery]] || 6858 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Agarak, Aragatsotn]] || 4664 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Proshaberd]] || 4418 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Tsrviz Chapel]] || 1573 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Çavuştepe]] || 8152 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Odzaberd]] || 6773 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Yot Verk Matur]] || 1772 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Khrber]] || 3625 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Ushiberd]] || 2574 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Archaeology of Armenia]] || 24160 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Smbataberd]] || 15834 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Bjni Fortress]] || 7828 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Ertij Fort]] || 1854 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Areni-1 shoe]] || 8394 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Vorotnaberd]] || 3375 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Halidzor Fortress]] || 6413 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Baghaberd]] || 41910 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Areni-1 winery]] || 10348 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Kakavaberd]] || 4847 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Areni-1 cave]] || 7865 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Economy of Urartu]] || 22664 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Art of Urartu]] || 20388 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Sardarabad (fortress)]] || 10017 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Argištiḫinili]] || 24282 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Armavir (ancient city)]] || 9221 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Artaxata]] || 18884 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Yervandashat (ancient city)]] || 8768 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Dashtadem Fortress]] || 5116 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Trialetian Mesolithic]] || 18499 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Statuette of God Teisheba]] || 2787 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Statuette of a Bird (15th–14th centuries BC, Lchashen)]] || 3430 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Ritual Ladle (Armenia)]] || 2417 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Horseshoe-Shaped Hearth with Ram-Headed Ends]] || 2888 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Goblet (17th–16th centuries BC, Vanadzor)]] || 2679 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Karashamb goblet]] || 5210 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Statuette of a Wolf (6th–5th centuries BC, Ayrum)]] || 3189 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Pot With a Lid, Tricolor (16th–15th centuries BC, Karashamb)]] || 2145 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Etiuni]] || 14169 
| [[Etiuni]] ||   Octopus  
| 0
|-
| [[:en:Archaeological heritage of Armenia]]
 || 42190 
| [[Arheološka dediščina Armenije]] ||  Octopus  
| 0
|-
| [[:en:Godedzor]] || 7669 
| [[Godedzor]] ||  Octopus   
| 0
|-
| [[:en:Ervandakert]] || 3953 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Aruch Caravansarai]] || 3018 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Jrapi Caravansarai]] || 1624 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Talin Caravansarai]] || 2163 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Hostun, Armenia]] || 3842 
|  ||   
| 0
|}

===Antična Armenija===
{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Velikost
|-
|1
| [[:en:Gardman]] || 5516 
|  ||   
| 0
|-
|2
| [[:en:Rshtuni]] || 1925 
|  ||   
| 0
|-
|3
| [[:en:Bznuni]] || 6881 
|  ||   
| 0
|-
|4
| [[:en:Nairi]] || 33016 
|  ||   
| 0
|-
|5
| [[:en:Sasanian Armenia]] || 23030 
|  ||   
| 0
|-
|6
| [[:en:Neo-Assyrian Empire]] || 180543 
|  ||   
| 0
|-
|7
| [[:en:Paikuli inscription]] || 16163 
|  ||   
| 0
|-
|8
| [[:en:Ancient Armenia]] || 11598 
|  ||   
| 0
|-
|9
| [[:en:Bagavan]] || 7493 
|  ||   
| 0
|-
|10
| [[:en:Xerxes I inscription at Van]] || 9045 
|  ||   
| 0
|-
|11
| [[:en:Council of Ashtishat]] || 3732 
|  ||   
| 0
|-
|12
| [[:en:Ashtishat]] || 3168 
|  ||   
| 0
|-
|14
| [[:en:Urumeans]] || 5210 
|  ||   
| 0
|-
|15
| [[:en:Armenian tiara]] || 2134 
|  ||   
| 0
|-
|16
| [[:en:Treaty of Artaxata]] || 8526 
|  ||   
| 0
|-
|17
| [[:en:Alan invasion of Parthia]] || 13466 
|  ||   
| 0
|}

== Arsacid dynasty of Armenia ==
{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Velikost
|-
|1
| [[:en:Arsacid dynasty of Armenia|Arsacid dynasty of Armenia]] || 43273 
|  ||   
| 0
|-
|2
| [[:en:Christianization of Armenia|Christianization of Armenia]] || 54549 
|  ||   
| 0
|-
|3
| [[:en:Gregorids|Gregorids]] || 1124 
|  ||   
| 0
|-
|4
| [[:en:Khosrovidukht (princess)|Khosrovidukht]] || 7664 
|  ||   
| 0
|-
|5
| [[:en:Salome of Ujarma|Salome of Ujarma]] || 7299 
|  ||   
| 0
|-
|6
| [[:en:Eranyak|Eranyak]] || 2259 
|  ||   
| 0
|-
|7
| [[:en:Gnel of Armenia|Gnel of Armenia]] || 12089 
|  ||   
| 0
|-
|8
| [[:en:Tirit of Armenia|Tirit of Armenia]] || 18066 
|  ||   
| 0
|-
|9
| [[:en:Zarmandukht|Zarmandukht]] || 6061 
|  ||   
| 0
|-
|10
| [[:en:Tigranes (son of Khosrov IV of Armenia)|Tigranes]] || 3186 
|  ||   
| 0
|-
|11
| [[:en:Arsaces (son of Khosrov IV of Armenia)|Arsaces]] || 3066 
|  ||   
| 0
|-
|12
| [[:en:Arshakavan|Arshakavan]] || 7028 
|  ||   
| 0
|}

== Bagratuni dynasty ==
{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Velikost
|-
|1
| [[:en:Ashot III Bagratuni|Ashot III Bagratuni]] || 24713 
|  ||   
| 0
|-
|2
| [[:en:Varaztirots II Bagratuni|Varaztirots II Bagratuni]] || 13535 
|  ||   
| 0
|-
|3
| [[:en:Smbat VI Bagratuni|Smbat VI Bagratuni]] || 13552 
|  ||   
| 0
|-
|4
| [[:en:Smbat IV Bagratuni|Smbat IV Bagratuni]] || 14095 
|  ||   
| 0
|-
|5
| [[:en:Ashot III of Taron|Ashot III of Taron]] || 3389 
|  ||   
| 0
|-
|6
| [[:en:Abu Ghanim|Abu Ghanim]] || 2560 
|  ||   
| 0
|-
|7
| [[:en:Grigor I of Taron|Grigor I of Taron]] || 6264 
|  ||   
| 0
|-
|8
| [[:en:Smbat VII Bagratuni|Smbat VII Bagratuni]] || 6787 
|  ||   
| 0
|-
|9
| [[:en:Yakov Bagratuni|Yakov Bagratuni]] || 14431 
|  ||   
| 0
|-
|10
| [[:en:Bagratuni family tree|Bagratuni family tree]] || 39671 
|  ||   
| 0
|-
|11
| [[:en:Ashot II Bagratuni|Ashot II Bagratuni]] || 19712 
|  ||   
| 0
|-
|12
| [[:en:Abu'l-Maghra ibn Musa ibn Zurara|Abu'l-Maghra ibn Musa ibn Zurara]] || 4140 
|  ||   
| 0
|-
|13
| [[:en:Abas Bagratuni|Abas Bagratuni]] || 8088 
|  ||   
| 0
|-
|14
| [[:en:Smbat III Bagratuni|Smbat III Bagratuni]] || 10761 
|  ||   
| 0
|-
|15
| [[:en:Bagratid flag|Bagratid flag]] || 10765 
|  ||   
| 0
|}

===Armenski športniki===
{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Velikost
|-
|1
| [[:en:Artur Petrosyan]] || 8390 
|  ||   
| 0
|-
|2
| [[:en:Sargis Sargsian]] || 25677 
|  ||   
| 0
|-
|3
| [[:en:Edgar Manucharyan]] || 29445 
|  ||   
| 0
|-
|4
| [[:en:Yura Movsisyan]] || 34387 
|  ||   
| 0
|-
|5
| [[:en:Zhora Hovhannisyan]] || 7842 
|  ||   
| 0
|-
|6
| [[:en:Artavazd Karamyan]] || 12871 
|  ||   
| 0
|-
|7
| [[:en:Yeghishe Melikyan]] || 11684 
|  ||   
| 0
|-
|8
| [[:en:Romik Khachatryan]] || 8053 
|  ||   
| 0
|-
|9
| [[:en:Artur Voskanyan]] || 8619 
|  ||   
| 0
|-
|10
| [[:en:Armen Shahgeldyan]] || 14830 
|  ||   
| 0
|-
|11
| [[:en:Arman Karamyan]] || 15922 
|  ||   
| 0
|-
|12
| [[:en:Sargis Hovsepyan]] || 18080 
|  ||   
| 0
|-
|13
| [[:en:Harutyun Vardanyan]] || 11203 
|  ||   
| 0
|-
|14
| [[:en:Ara Hakobyan]] || 15264 
|  ||   
| 0
|-
|15
| [[:en:Khoren Oganesian]] || 19951 
|  ||   
| 0
|-
|16
| [[:en:Yurik Sarkisyan]] || 10214 
|  ||   
| 0
|-
|17
| [[:en:Yurik Vardanyan]] || 30107 
|  ||   
| 0
|-
|18
| [[:en:Arkady Andreasyan]] || 15569 
|  ||   
| 0
|-
|19
| [[:en:Gevorg Kasparov]] || 19676 
|  ||   
| 0
|-
|20
| [[:en:Robert Arzumanyan]] || 23901 
|  ||   
| 0
|-
|21
| [[:en:Robert Zebelyan]] || 12779 
|  ||   
| 0
|-
|22
| [[:en:Valeri Aleksanyan]] || 10140 
|  ||   
| 0
|-
|23
| [[:en:Manny Gamburyan]] || 33602 
|  ||   
| 0
|-
|24
| [[:en:Henrikh Mkhitaryan]] || 137726 
|  ||   
| 0
|-
|25
| [[:en:Gevorg Ghazaryan]] || 22642 
|  ||   
| 0
|-
|26
| [[:en:Artur Yedigaryan]] || 19231 
|  ||   
| 0
|-
|27
| [[:en:Hrayr Mkoyan]] || 20378 
|  ||   
| 0
|-
|28
| [[:en:Apoula Edel]] || 22597 
|  ||   
| 0
|-
|29
| [[:en:Marcos Pizzelli]] || 28454 
|  ||   
| 0
|-
|30
| [[:en:Albert Azaryan]] || 13548 
|  ||   
| 0
|-
|31
| [[:en:Yeghia Yavruyan]] || 9597 
|  ||   
| 0
|-
|32
| [[:en:Eduard Markarov]] || 19548 
|  ||   
| 0
|-
|33
| [[:en:Vardan Minasyan]] || 19882 
|  ||   
| 0
|-
|34
| [[:en:Oksen Mirzoyan]] || 9049 
|  ||   
| 0
|-
|35
| [[:en:Hrant Shahinyan]] || 8237 
|  ||   
| 0
|-
|36
| [[:en:Vardan Ghazaryan]] || 16282 
|  ||   
| 0
|-
|37
| [[:en:Tigran Yesayan]] || 11360 
|  ||   
| 0
|-
|38
| [[:en:Karlen Mkrtchyan]] || 18361 
|  ||   
| 0
|-
|39
| [[:en:Artak Aleksanyan]] || 10064 
|  ||   
| 0
|-
|40
| [[:en:Tigran Gevorg Martirosyan]] || 13225 
|  ||   
| 0
|-
|41
| [[:en:Roman Amoyan]] || 7635 
|  ||   
| 0
|-
|42
| [[:en:David Yurchenko]] || 15646 
|  ||   
| 0
|-
|43
| [[:en:Bryant Dunston]] || 23440 
|  ||   
| 0
|-
|44
| [[:en:Emil Vartazarian]] || 12928 
|  ||   
| 0
|-
|45
| [[:en:Hiraç Yagan]] || 7447 
|  ||   
| 0
|-
|46
| [[:en:Denis Tumasyan]] || 7106 
|  ||   
| 0
|-
|47
| [[:en:Armenak Alachachian]] || 8050 
|  ||   
| 0
|-
|48
| [[:en:Artak Dashyan]] || 13429 
|  ||   
| 0
|-
|49
| [[:en:Hovhannes Hambardzumyan]] || 13360 
|  ||   
| 0
|-
|50
| [[:en:Artak Yedigaryan]] || 13153 
|  ||   
| 0
|-
|51
| [[:en:Edgar Malakyan]] || 11085 
|  ||   
| 0
|-
|52
| [[:en:Eduard Sarkisov]] || 7131 
|  ||   
| 0
|-
|53
| [[:en:Artur Sarkisov]] || 19181 
|  ||   
| 0
|-
|54
| [[:en:Mauro Guevgeozián]] || 13394 
|  ||   
| 0
|-
|55
| [[:en:Mikhail Markosov]] || 7409 
|  ||   
| 0
|-
|56
| [[:en:André Calisir]] || 7536 
|  ||   
| 0
|-
|57
| [[:en:Hamlet Mkhitaryan (footballer, born 1962)]] || 8129 
|  ||   
| 0
|-
|58
| [[:en:Ruslan Koryan]] || 12654 
|  ||   
| 0
|-
|59
| [[:en:Arsen Julfalakyan]] || 16595 
|  ||   
| 0
|-
|60
| [[:en:Aras Özbiliz]] || 40922 
|  ||   
| 0
|-
|61
| [[:en:Israel Militosyan]] || 7089 
|  ||   
| 0
|-
|62
| [[:en:Levon Hayrapetyan]] || 9393 
|  ||   
| 0
|-
|63
| [[:en:Varazdat Haroyan]] || 20730 
|  ||   
| 0
|-
|64
| [[:en:Aleksandr Grigoryan]] || 12244 
|  ||   
| 0
|-
|65
| [[:en:Norair Aslanyan]] || 15412 
|  ||   
| 0
|-
|66
| [[:en:Artur Aghasyan]] || 7495 
|  ||   
| 0
|-
|67
| [[:en:Zaven Badoyan]] || 11006 
|  ||   
| 0
|-
|68
| [[:en:Khoren Bayramyan]] || 11613 
|  ||   
| 0
|-
|69
| [[:en:Arsen Petrosyan]] || 8296 
|  ||   
| 0
|-
|70
| [[:en:Aghvan Papikyan]] || 10836 
|  ||   
| 0
|-
|71
| [[:en:Ognjen Čančarević]] || 10839 
|  ||   
| 0
|-
|72
| [[:en:Mardik Mardikian]] || 11811 
|  ||   
| 0
|-
|73
| [[:en:Kamo Hovhannisyan]] || 15888 
|  ||   
| 0
|-
|74
| [[:en:David Manoyan]] || 13820 
|  ||   
| 0
|-
|75
| [[:en:Grigor Meliksetyan]] || 8977 
|  ||   
| 0
|-
|76
| [[:en:Arakel Mirzoyan]] || 7548 
|  ||   
| 0
|-
|77
| [[:en:Gor Minasyan]] || 21842 
|  ||   
| 0
|-
|78
| [[:en:Artur Davtyan]] || 32366 
|  ||   
| 0
|-
|79
| [[:en:Sargis Adamyan]] || 12124 
|  ||   
| 0
|-
|80
| [[:en:Artyom Khachaturov]] || 10574 
|  ||   
| 0
|-
|81
| [[:en:Karen Muradyan]] || 13569 
|  ||   
| 0
|-
|82
| [[:en:Arsen Beglaryan]] || 9259 
|  ||   
| 0
|-
|83
| [[:en:Taron Voskanyan]] || 11478 
|  ||   
| 0
|-
|84
| [[:en:Christian Yeladian]] || 7045 
|  ||   
| 0
|-
|85
| [[:en:Ryan Boatright]] || 25615 
|  ||   
| 0
|-
|86
| [[:en:Rumyan Hovsepyan]] || 9722 
|  ||   
| 0
|-
|87
| [[:en:Lucas Zelarayán]] || 37398 
|  ||   
| 0
|-
|88
| [[:en:Armen Ambartsumyan (footballer, born 1994)]] || 8708 
|  ||   
| 0
|-
|89
| [[:en:Gaël Andonian]] || 15989 
|  ||   
| 0
|-
|90
| [[:en:Artyom Simonyan (footballer)]] || 12293 
|  ||   
| 0
|-
|91
| [[:en:Aleksandr Karapetyan]] || 20246 
|  ||   
| 0
|-
|92
| [[:en:Edgar Babayan]] || 18548 
|  ||   
| 0
|-
|93
| [[:en:Arshak Koryan]] || 14540 
|  ||   
| 0
|-
|94
| [[:en:Gor Malakyan]] || 8977 
|  ||   
| 0
|-
|95
| [[:en:Andranik Karapetyan]] || 9780 
|  ||   
| 0
|-
|96
| [[:en:Simon Martirosyan]] || 16212 
|  ||   
| 0
|-
|97
| [[:en:David Arshakyan]] || 11658 
|  ||   
| 0
|-
|98
| [[:en:Tigran Barseghyan]] || 15381 
|  ||   
| 0
|-
|99
| [[:en:Wbeymar Angulo]] || 11659 
|  ||   
| 0
|-
|100
| [[:en:Benik Hovhannisyan]] || 7040 
|  ||   
| 0
|-
|101
| [[:en:Norberto Briasco]] || 9732 
|  ||   
| 0
|-
|102
| [[:en:Gevorg Najaryan]] || 9133 
|  ||   
| 0
|-
|103
| [[:en:Petros Avetisyan]] || 19274 
|  ||   
| 0
|-
|104
| [[:en:Luke Fischer]] || 9668 
|  ||   
| 0
|-
|105
| [[:en:Arman Hovhannisyan]] || 8701 
|  ||   
| 0
|-
|106
| [[:en:Artur Galoyan]] || 10539 
|  ||   
| 0
|-
|107
| [[:en:Nair Tiknizyan]] || 13664 
|  ||   
| 0
|-
|108
| [[:en:Hayk Ishkhanyan]] || 9987 
|  ||   
| 0
|-
|109
| [[:en:Erik Vardanyan]] || 10532 
|  ||   
| 0
|-
|110
| [[:en:Dan Janjigian]] || 15948 
|  ||   
| 0
|-
|111
| [[:en:Vahan Bichakhchyan]] || 10099 
|  ||   
| 0
|-
|112
| [[:en:Armen Manucharyan]] || 7259 
|  ||   
| 0
|-
|113
| [[:en:Eduard Spertsyan]] || 18338 
|  ||   
| 0
|-
|114
| [[:en:Jordy Monroy]] || 11733 
|  ||   
| 0
|-
|115
| [[:en:Hovhannes Harutyunyan]] || 13894 
|  ||   
| 0
|-
|116
| [[:en:Robert Darbinyan]] || 7286 
|  ||   
| 0
|-
|117
| [[:en:Gegham Harutyunyan]] || 7706 
|  ||   
| 0
|-
|118
| [[:en:Artur Kartashyan]] || 10943 
|  ||   
| 0
|-
|119
| [[:en:Henri Avagyan]] || 9475 
|  ||   
| 0
|-
|120
| [[:en:Arsen Harutyunyan (wrestler)]] || 13736 
|  ||   
| 0
|-
|121
| [[:en:Artur Miranyan]] || 14169 
|  ||   
| 0
|-
|122
| [[:en:Karapet Chalyan]] || 10141 
|  ||   
| 0
|-
|123
| [[:en:Gevorg Gharibyan]] || 12787 
|  ||   
| 0
|-
|124
| [[:en:Babken Melikyan]] || 8442 
|  ||   
| 0
|-
|125
| [[:en:Karen Aslanyan]] || 10497 
|  ||   
| 0
|-
|126
| [[:en:Karen Margaryan]] || 7527 
|  ||   
| 0
|-
|127
| [[:en:Pavel Gorelov]] || 7758 
|  ||   
| 0
|-
|128
| [[:en:Steven Enoch]] || 12747 
|  ||   
| 0
|-
|129
| [[:en:Serob Grigoryan]] || 7763 
|  ||   
| 0
|-
|130
| [[:en:Solomon Udo]] || 14032 
|  ||   
| 0
|-
|131
| [[:en:Chris Jones (basketball, born 1993)]] || 16000 
|  ||   
| 0
|-
|132
| [[:en:Hakob Hakobyan (footballer)]] || 8066 
|  ||   
| 0
|-
|133
| [[:en:Edgar Sevikyan]] || 21397 
|  ||   
| 0
|-
|134
| [[:en:Gary Chivichyan]] || 8997 
|  ||   
| 0
|-
|135
| [[:en:Tigran Avanesyan]] || 15904 
|  ||   
| 0
|-
|136
| [[:en:Vazgen Tevanyan]] || 10256 
|  ||   
| 0
|-
|137
| [[:en:Zhirayr Shaghoyan]] || 9582 
|  ||   
| 0
|-
|138
| [[:en:Arman Andreasyan]] || 11323 
|  ||   
| 0
|-
|139
| [[:en:Gevorg Karapetyan (footballer, born 1963)]] || 8055 
|  ||   
| 0
|-
|140
| [[:en:Samvel Gasparyan]] || 7313 
|  ||   
| 0
|-
|141
| [[:en:David Davidyan]] || 10583 
|  ||   
| 0
|-
|142
| [[:en:Artyom Avanesyan]] || 9078 
|  ||   
| 0
|-
|143
| [[:en:Narek Grigoryan]] || 9052 
|  ||   
| 0
|-
|144
| [[:en:Varazdat Lalayan]] || 14968 
|  ||   
| 0
|-
|145
| [[:en:Styopa Mkrtchyan]] || 9904 
|  ||   
| 0
|-
|146
| [[:en:Artashes Adamyan]] || 7863 
|  ||   
| 0
|-
|147
| [[:en:Grant-Leon Ranos]] || 14594 
|  ||   
| 0
|-
|148
| [[:en:Artur Serobyan]] || 13247 
|  ||   
| 0
|-
|149
| [[:en:Hovhannes Nazaryan]] || 13674 
|  ||   
| 0
|-
|150
| [[:en:Ugochukwu Iwu]] || 10571 
|  ||   
| 0
|-
|151
| [[:en:Georgy Arutyunyan]] || 10213 
|  ||   
| 0
|-
|152
| [[:en:Erjanik Ghubasaryan]] || 12717 
|  ||   
| 0
|-
|153
| [[:en:Gor Manvelyan]] || 15133 
|  ||   
| 0
|-
|154
| [[:en:Erik Piloyan]] || 10411 
|  ||   
| 0
|-
|155
| [[:en:Hamlet Manukyan]] || 18103 
|  ||   
| 0
|-
|156
| [[:en:Vahagn Davtyan (gymnast)]] || 14936 
|  ||   
| 0
|-
|157
| [[:en:Edgar Grigoryan]] || 8967 
|  ||   
| 0
|-
|158
| [[:en:Sergey Muradyan]] || 9482 
|  ||   
| 0
|-
|159
| [[:en:Garik Karapetyan]] || 12278 
|  ||   
| 0
|-
|160
| [[:en:Artyom Bandikyan]] || 7098 
|  ||   
| 0
|-
|161
| [[:en:Artur Avetisyan]] || 16494 
|  ||   
| 0
|-
|162
| [[:en:Tomás Adoryán]] || 7686 
|  ||   
| 0
|-
|163
| [[:en:Mamikon Khachatryan]] || 14738 
|  ||   
| 0
|-
|164
| [[:en:Daniyel Agbalyan]] || 8303 
|  ||   
| 0
|-
|165
| [[:en:Narek Agasaryan]] || 7346 
|  ||   
| 0
|-
|166
| [[:en:Donovan Parisian]] || 7890 
|  ||   
| 0
|-
|167
| [[:en:Artur Bazeyan]] || 8273 
|  ||   
| 0
|-
|168
| [[:en:Nikita Rakhmanin]] || 36556 
|  ||   
| 0
|-
|169
| [[:en:Artur Garibyan]] || 7084 
|  ||   
| 0
|}

===Armenske športnice===
{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Velikost
|-
|1
| [[:en:Tatev Abrahamyan]] || 7441 
|  ||   
| 0
|-
|2
| [[:en:Ekaterina Vinogradova]] || 7357 
|  ||   
| 0
|-
|3
| [[:en:Susi Kentikian]] || 44843 
|  ||   
| 0
|-
|4
| [[:en:Armine Khachatryan]] || 9172 
|  ||   
| 0
|-
|5
| [[:en:Hripsime Khurshudyan]] || 7836 
|  ||   
| 0
|-
|6
| [[:en:Nazik Avdalyan]] || 17724 
|  ||   
| 0
|-
|7
| [[:en:Houry Gebeshian]] || 9327 
|  ||   
| 0
|-
|8
| [[:en:Greta Vardanyan]] || 10404
|  [[Greta Vardanjan]] ||   Pinky sl
| 0
|-
|9
| [[:en:Alina Charaeva]] || 22355 
|  ||   
| 0
|-
|10
| [[:en:Tatev Hakobyan]] || 7634 
|  ||   
| 0
|-
|11
| [[:en:Liana Gyurjyan]] || 13000 
|  ||   
| 0
|-
|12
| [[:en:Claudia Cholakian]] || 13199 
|  ||   
| 0
|-
|13
| [[:en:Allison Halverson]] || 11766 
|  ||   
| 0
|-
|14
| [[:en:Karina Akopova]] || 35970 
|  ||   
| 0
|-
|15
| [[:en:Aleksandra Grigoryan]] || 10398 
|  ||   
| 0
|-
|16
| [[:en:Gohar Harutyunyan]] || 12206 
|  ||   
| 0
|-
|17
| [[:en:Sophine Kevorkian]] || 9081 
|  ||   
| 0
|}

===Armenske pisateljice===

{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Velikost
|-
|1
| [[:en:Mariam Petrosyan]] || 5013 
|  ||   
| 0
|-
|2
| [[:en:Zabel Yesayan]] || 24522 
|  ||   
| 0
|-
|3
| [[:en:Anush Aslibekyan]] || 6741 
|  ||   
| 0
|-
|4
| [[:en:Narine Abgaryan]] || 15020 
|  ||   
| 0
|-
|5
| [[:en:Shushan Avagyan]] || 9630 
|  ||   
| 0
|-
|6
| [[:en:Diana Abgar]] || 8668 
|   [[Diana Abgar]]||  Pinky sl
| 0
|-
|7
| [[:en:Srpouhi Dussap]] || 12500 
|  [[Srbuhi Tjusep]] ???&lt;br&gt; (Սրբուհի Տյուսաբ; ISO 9985: Srbowhi Tyowsep)||  Pinky sl
| 0
|}

===Armenske pesnice===

{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Velikost
|-
|1
| [[:en:Silva Kaputikyan]] || 44235 
|  ||   
| 0
|-
|2
| [[:en:Khosrovidukht]] || 12638 
|  ||   
| 0
|-
|3
| [[:en:Sahakdukht]] || 15370 
|  ||   
| 0
|-
|4
| [[:en:Zabel Yesayan]] || 24522 
|  ||   
| 0
|-
|5
| [[:en:Diana Der Hovanessian]] || 8489 
|  ||   
| 0
|-
|6
| [[:en:Marine Petrossian]] || 7686 
|  ||   
| 0
|-
|7
| [[:en:Tatev Chakhian]] || 5216 
|  ||   
| 0
|-
|8
| [[:en:Sona Van]] || 5514 
|  ||   
| 0
|}

===Geografija===

{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke
|-
|1
| [[:d:Q31583|Kapan]] ||  ''v nastajanju''
|  [[Kapan]] ||  Upwinxp
| 0
|-
|2
| [[:d:Q935385|Arpi]] || 9031
| [[Arpi (jezero)]] || Yerpo
| 0
|-
|3
| ... || 
|  || 
| 0
|-
|4
| [[:en:Victory Park, Yerevan]] || 4296  
|  || 
| 0
|-
|5
| [[:en:Circular Park]] || 4387  
|  || 
| 0
|-
|6
| [[:en:Lovers' Park (Yerevan)]] || 4583  
|  || 
| 0
|-
|7
| [[:en:English Park, Yerevan]] || 3011  
|  || 
| 0
|-
|8
| [[:en:Tumanyan Park]] || 2090  
|  || 
| 0
|-
|9
| [[:en:Lyon Park, Yerevan]] || 2892  
|  || 
| 0
|-
|10
| [[:en:Buenos Aires Park]] || 1825  
|  || 
| 0
|-
|11
| [[:en:Yerevan 2800th Anniversary Park]] || 14398  
|  || 
| 0
|-
|12
| ... || 
|  || 
| 0
|}

=== Zgradbe in objekti v Erevanu ===
{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke
|-
|1
| [[:en:Yerevan TV Tower]] || 8130 
|  ||   
| 0
|-
|2
| [[:en:Teišebaini]] || 8438 
|  ||   
| 0
|-
|3
| [[:en:Yerablur]] || 7474 
|  ||   
| 0
|-
|4
| [[:en:Blue Mosque, Yerevan]] || 50629 
|  ||   
| 0
|-
|5
| [[:en:Erebuni Airport]] || 7416 
|  ||   
| 0
|-
|6
| [[:en:Yerevan Zoo]] || 6654 
|  ||   
| 0
|-
|7
| [[:en:National Library of Armenia]] || 8604 
|  ||   
| 0
|-
|8
| [[:en:Yerevan Opera Theatre]] || 7434 
|  ||   
| 0
|-
|9
| [[:en:Sundukyan State Academic Theatre]] || 3878 
|  ||   
| 0
|-
|10
| [[:en:Yerevan Ararat Brandy Factory]] || 6186 
|  ||   
| 0
|-
|11
| [[:en:Karen Demirchyan Complex]] || 19511 
|  ||   
| 0
|-
|12
| [[:en:Mausoleum of Kara Koyunlu emirs]] || 9888 
|  ||   
| 0
|-
|13
| [[:en:Erivan Fortress]] || 12062 
|  ||   
| 0
|-
|14
| [[:en:Komitas Pantheon]] || 5562 
|  ||   
| 0
|-
|15
| [[:en:List of statues in Yerevan]] || 29359 
|  ||   
| 0
|-
|16
| [[:en:Paronyan Musical Comedy Theatre]] || 2926 
|  ||   
| 0
|-
|17
| [[:en:Armenian Center for Contemporary Experimental Art]] || 9761 
|  ||   
| 0
|-
|18
| [[:en:Haybusak University of Yerevan]] || 4782 
|  ||   
| 0
|-
|19
| [[:en:Moscow Cinema]] || 4826 
|  ||   
| 0
|-
|20
| [[:en:Yerevan City Council]] || 5712 
|  ||   
| 0
|-
|21
| [[:en:Garegin Nzhdeh Square]] || 3139 
|  ||   
| 0
|-
|22
| [[:en:Stanislavski Russian Theatre of Yerevan]] || 2250 
|  ||   
| 0
|-
|23
| [[:en:Dalma Garden Mall]] || 4927 
|  ||   
| 0
|-
|24
| [[:en:Hrachya Ghaplanyan Drama Theatre]] || 10590 
|  ||   
| 0
|-
|25
| [[:en:Komitas Chamber Music House]] || 3497 
|  ||   
| 0
|-
|26
| [[:en:Khnko Aper Children's Library]] || 2683 
|  ||   
| 0
|-
|27
| [[:en:Yerevan Water World]] || 3074 
|  ||   
| 0
|-
|28
| [[:en:Nairi Cinema]] || 2621 
|  ||   
| 0
|-
|29
| [[:en:Elite Plaza Business Center]] || 10028 
|  ||   
| 0
|-
|30
| [[:en:Yerevan Mall]] || 6277 
|  ||   
| 0
|-
|31
| [[:en:Mordechai Navi Synagogue]] || 5664 
|  ||   
| 0
|-
|31
| [[:en:Hovhannes Tumanyan Puppet Theatre of Yerevan]] || 3930 
|  ||   
| 0
|-
|33
| [[:en:Rossia Mall]] || 2632 
|  ||   
| 0
|-
|34
| [[:en:List of theaters in Yerevan]] || 2777 
|  ||   
| 0
|-
|35
| [[:en:Hripsime School for Girls (Yerevan)]] || 6183 
|  ||   
| 0
|-
|36
| [[:en:National Assembly Building of Armenia]] || 1900 
|  ||   
| 0
|-
|37
| [[:en:President's Residence, Yerevan]] || 5570 
|  ||   
| 0
|-
|38
| [[:en:David of Sassoun (statue)]] || 86843 
|  ||   
| 0
|-
|39
| [[:en:City Central Library after Avetik Isahakyan]] || 3371 
|  ||   
| 0
|-
|40
| [[:en:Sheikh Mordechai Synagogue]] || 5713 
|  ||   
| 0
|-
|41
| [[:en:House of Panah Khan Makinski]] || 6448 
|  ||   
| 0
|-
|42
| [[:en:Megamall Armenia]] || 1703 
|  ||   
| 0
|-
|43
| [[:en:Cascade Memorial to the Victims of Soviet Repression]] || 4534 
|  ||   
| 0
|-
|44
| [[:en:Pana-Khan Palace]] || 7718 
|  ||   
| 0
|-
|45
| [[:en:Henrik Igityan National Centre for Aesthetics]] || 12307 
|  ||   
| 0
|}

=== Trdnjave v Armeniji ===
{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke
|-
|1
| [[:en:Teišebaini]] || 8438 
|  ||   
| 0
|-
|2
| [[:en:Amberd]] || 18269 
|  ||   
| 0
|-
|3
| [[:en:Kosh fortress and churches]] || 1931 
|  ||   
| 0
|-
|4
| [[:en:Proshaberd]] || 4418 
|  ||   
| 0
|-
|5
| [[:en:Odzaberd]] || 6773 
|  ||   
| 0
|-
|6
| [[:en:Khrber]] || 3625 
|  ||   
| 0
|-
|7
| [[:en:Ushiberd]] || 2574 
|  ||   
| 0
|-
|8
| [[:en:Erivan Fortress]] || 12062 
|  ||   
| 0
|-
|9
| [[:en:Smbataberd]] || 15834 
|  ||   
| 0
|-
|10
| [[:en:Bjni Fortress]] || 7828 
|  ||   
| 0
|-
|11
| [[:en:Ertij Fort]] || 1854 
|  ||   
| 0
|-
|12
| [[:en:Vorotnaberd]] || 3375 
|  ||   
| 0
|-
|13
| [[:en:Halidzor Fortress]] || 6413 
|  ||   
| 0
|-
|14
| [[:en:Baghaberd]] || 41910 
|  ||   
| 0
|-
|15
| [[:en:Kakavaberd]] || 4847 
|  ||   
| 0
|-
|16
| [[:en:Sardarabad (fortress)]] || 10017 
|  ||   
| 0
|-
|17
| [[:en:Argištiḫinili]] || 24282 
|  ||   
| 0
|-
|18
| [[:en:Armavir (ancient city)]] || 9221 
|  ||   
| 0
|-
|19
| [[:en:Artaxata]] || 18884 
|  ||   
| 0
|-
|20
| [[:en:Dashtadem Fortress]] || 5116 
|  ||   
| 0
|-
|21
| [[:en:Tevrakar Castle]] || 1297 
|  ||   
| 0
|-
|22
| ... || 00 
|  ||   
| 0
|}

== Muzeji v Erevanu ==
{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke
|-
|1
| [[:en:ARF History Museum]] || 4464 
|  ||   
| 0
|-
|2
| [[:en:Sergei Parajanov Museum]] || 5228 
|  ||   
| 0
|-
|3
| [[:en:House-Museum of Aram Khachaturian]] || 5147 
|  ||   
| 0
|-
|4
| [[:en:Charents Museum of Literature and Arts]] || 3092 
|  ||   
| 0
|-
|5
| [[:en:Erebuni Museum]] || 5614 
|  ||   
| 0
|-
|6
| [[:en:Aznavour Centre]] || 5783 
|  ||   
| 0
|-
|7
| [[:en:List of visitors to Tsitsernakaberd]] || 192237 
|  ||   
| 0
|-
|8
| [[:en:Komitas Museum]] || 3596 
|  ||   
| 0
|-
|-
|9
| [[:en:List of museums in Yerevan]] || 3984 
|  ||   
| 0
|-
|10
| [[:en:Central Bank Visitor Centre (Armenia)]] || 5895 
|  ||   
| 0
|-
|11
| [[:en:Fridtjof Nansen Museum]] || 119 
|  ||   
| 0
|-
|12
| [[:en:Armenian Medical Museum]] || 5634 
|  ||   
| 0
|-
|13
| [[:en:Yeghishe Charents House-Museum]] || 5791 
|  ||   
| 0
|-
|14
| [[:en:Ara Sargsyan and Hakob Kojoyan Museum]] || 4313 
|  ||   
| 0
|-
|15
| [[:en:Little Einstein Science Museum]] || 3910 
|  ||   
| 0
|-
|16
| [[:en:Armenian Railways Museum]] || 4340 
|  ||   
| 0
|-
|17
| [[:en:Silva Kaputikyan House-Museum]] || 4856 
|  ||   
| 0
|-
|18
| [[:en:Hovhannes Tumanyan Museum]] || 4604 
|  ||   
| 0
|-
|19
| ... || 00 
|  ||   
| 0
|}

== Okrožja v Erevanu ==
{| border=1 class='wikitable'
!Title !! Size (bytes) !!
|-
|1
| [[:en:Arabkir District]] || 17145  
|  ||   
| 0
|-
|2
| [[:en:Kanaker-Zeytun District]] || 8755  
|  ||   
| 0
|-
|3
| [[:en:Kond]] || 13019  
|  ||   
| 0
|-
|4
| [[:en:Nork-Marash District]] || 4155  
|  ||   
| 0
|-
|5
| [[:en:Nor Nork District]] || 4204  
|  ||   
| 0
|-
|6
|[[:en:Nubarashen District]] || 9091  
|  ||   
| 0
|-
|7
| [[:en:Shengavit District]] || 58484  
|  ||   
| 0
|-
|8
| [[:en:Kentron District]] || 10845  
|  ||   
| 0
|-
|9
| [[:en:Districts of Yerevan]] || 17246  
|  ||   
| 0
|}

===Naravoslovne teme===

{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke
|-
|1
| [[:en:Sevan trout]] ||  4823
|  [[Sevanska postrv]] ||  Pinky sl
| 0
|-
|2
| [[:en:Vipera eriwanensis]] || 4738 
|  ''[[Vipera eriwanensis]]'' || Pinky sl  
| 0
|-
|3
| [[:en:Armenian gull]] || 4572 
| [[Armenski galeb]] ||  Pinky sl 
| 0
|-
|4
| [[:en:Tulipa armena]] || 6840
| ''[[Tulipa armena]]'' ||  Pinky sl 
| 0
|-
|5
| ... || 00 
|  ||   
| 0
|}

===Znanost in tehnika===

{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke
|-
|1
| [[:en:.am|.am]] ||  4199
|  [[.am]] ||  Pinky sl
| 0
|-
|2
| ... || 00 
|  ||   
| 0
|}

== Šport ==
{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke
|-
|1
| [[:en:Hrazdan Stadium]] ||  18853
|  ||   
| 0
|-
|2
| [[:en:Nairi Stadium]] ||  3649
|  ||   
| 0
|-
|3
| [[:en:Mika Stadium]] ||  4011
|  ||   
| 0
|-
|4
| [[:en:Urartu Stadium]] ||  4760
|  ||   
| 0
|-
|5
| [[:en:Karen Demirchyan Complex]] ||  19511
|  ||   
| 0
|-
|6
| [[:en:Vazgen Sargsyan Republican Stadium]] ||  10044
|  ||   
| 0
|-
|7
| [[:en:Yerevan Velodrome]] ||  2249
|  ||   
| 0
|-
|8
| [[:en:Hovik Hayrapetyan Equestrian Centre]] ||  2111
|  ||   
| 0
|-
|9
| [[:en:Yerevan Football Academy Stadium]] ||  4560
|  ||   
| 0
|-
|10
| [[:en:Armenia Sports Union]] ||  2223
|  ||   
| 0
|-
|11
| [[:en:Yerevan Figure Skating and Hockey Sports School]] ||  2771
|  ||   
| 0
|-
|12
| [[:en:List of sports venues in Yerevan]] ||  4884
|  ||   
| 0
|}

[[Kategorija:Armensko-slovenski urejaton]]</text>
      <sha1>qssed1000uyiu8wgiu0mf3a78kuwjt0</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6774097</id>
      <parentid>6774089</parentid>
      <timestamp>2026-11-03T09:15:12Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>+drugo, slog</comment>
      <origin>6774097</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="36312" sha1="95yijealx36v96qre3r2c0zuembnvkq" xml:space="preserve">{{Armensko-slovenski urejaton navbar|2}}

== Zapis armenskih imen in poimenovanj ==
Pri pisanju člankov o Armeniji upoštevajte slovenska pravopisna pravila za prevzemanje armenskih imen in besed.

* '''Osebna imena:''' lastna imena iz armenščine praviloma pisno podomačujemo. Pri tem upoštevamo priporočeni zapis in izgovor, ne zgolj angleškega prečrkovanja. Pri zgodovinskih osebnostih preverimo tudi, ali se je v slovenščini že uveljavila določena oblika imena.
* '''Zemljepisna imena:''' uporabljamo uveljavljene slovenske oblike, kjer obstajajo (glej [https://www.termania.net/ Slovar slovenskih eksonimov na Termaniji]), sicer pa sledimo pravopisnim pravilom za prevzemanje armenskih imen. Primer: ''Erevan'' namesto angleškega ''Yerevan''.
* '''Občna poimenovanja:''' armenske besede večinoma prevajamo. Če jih ne prevajamo, jih praviloma pisno podomačimo. Primer: ''hačkar'' (armensko ''խաչքար''), poimenovanje za značilni armenski kamniti križ.

Za podrobnejša pravila glejte [https://pravopis8v2.amebis.si/gen/sp8.pdf#page=656 Slovenski pravopis 8.0 – Vzhodna armenščina].

== Seznam člankov ==
Spodnji seznam člankov je namenjen lažji orientaciji. Pripravila ga je armenska wiki skupnost. Naenkrat si lahko rezervirate največ en članek.

===Cerkve===

{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke
|-
|1
| [[:en:Mastara Church]] || 5848 
| [[Cerkev v Mastari]] ||   JoMK
| 0
|-
|2
| [[:en:Aruchavank]] || 5507 
|  ||   
| 0
|-
|3
| [[:en:Vahramashen Church]] || 4405 
|  ||   
| 0
|-
|4
| [[:en:Lmbatavank]] || 6267 
|  ||   
| 0
|-
|5
| [[:en:Areni Church]] || 6259 
|  ||   
| 0
|-
|6
| [[:en:Kasagh Basilica]] || 5764 
|  ||   
| 0
|-
|7
| [[:en:Surp Hovhannes Church, Byurakan]] || 4061 
|  ||   
| 0
|-
|8
| [[:en:Mashtots Hayrapet Church of Garni]] || 6037 
|  ||   
| 0
|-
|9
| [[:en:St. Sarkis Church (Tsovinar, Gegharkunik, Armenia)]] || 3252 
|  ||   
| 0
|-
|10
| [[:en:Saint Gevork Monastery of Mughni]] || 7053 
|  ||   
| 0
|-
|11
| [[:en:Holy Mother of God Church, Yeghvard]] || 8074 
|  ||   
| 0
|-
|12
| [[:en:Surp Astvatsatsin Church of Karbi]] || 4101 
|  ||   
| 0
|-
|13
| [[:en:Surp Hovhannes Church of Voskevaz]] || 3463 
|  ||   
| 0
|-
|14
| [[:en:Samsonavank Monastery]] || 3052 
|  ||   
| 0
|-
|15
| [[:en:Holy Children Chapel, Vanadzor]] || 2873 
|  ||   
| 0
|-
|16
| [[:en:Yeghipatrush Church]] || 4832 
|  ||   
| 0
|-
|17
| [[:en:St. Thaddeus Church, Ddmashen]] || 5171 
|  ||   
| 0
|-
|18
| [[:en:Holy Mother of God Church, Voskepar]] || 3601 
|  ||   
| 0
|-
|19
| [[:en:Saint George's Church, Garnahovit]] || 3409 
|  ||   
| 0
|-
|20
| [[:en:Church of the Holy Mother of God, Vanadzor]] || 4340 
|  ||   
| 0
|-
|21
| [[:en:Saint John the Baptist Church, Abovyan]] || 4329 
|  ||   
| 0
|-
|22
| [[:en:Saint Thaddeus Church, Masis]] || 8305 
|  ||   
| 0
|-
|23
| [[:en:Saint Narek chapel]] || 6539 
|  ||   
| 0
|-
|24
| [[:en:Saint Minas church of Halidzor]] || 2689 
|  ||   
| 0
|-
|25
| [[:en:Saint Stepanos Church (Shinuhayr)]] || 4895 
|  ||   
| 0
|}

===Arheologija===

{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Velikost
|-
| [[:en:Kura–Araxes culture]] || 49368 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Teišebaini]] || 8438 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Trialeti-Vanadzor culture]] || 27115 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Amberd]] || 18269 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Shulaveri–Shomu culture]] || 22649 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Metsamor site]] || 7546 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Aruchavank]] || 5507 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Ughtasar Petroglyphs]] || 4916 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Karchaghbyur]] || 1914 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Nor Geghi]] || 3193 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Tegher Monastery]] || 6858 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Agarak, Aragatsotn]] || 4664 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Proshaberd]] || 4418 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Tsrviz Chapel]] || 1573 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Çavuştepe]] || 8152 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Odzaberd]] || 6773 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Yot Verk Matur]] || 1772 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Khrber]] || 3625 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Ushiberd]] || 2574 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Archaeology of Armenia]] || 24160 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Smbataberd]] || 15834 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Bjni Fortress]] || 7828 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Ertij Fort]] || 1854 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Areni-1 shoe]] || 8394 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Vorotnaberd]] || 3375 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Halidzor Fortress]] || 6413 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Baghaberd]] || 41910 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Areni-1 winery]] || 10348 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Kakavaberd]] || 4847 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Areni-1 cave]] || 7865 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Economy of Urartu]] || 22664 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Art of Urartu]] || 20388 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Sardarabad (fortress)]] || 10017 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Argištiḫinili]] || 24282 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Armavir (ancient city)]] || 9221 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Artaxata]] || 18884 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Yervandashat (ancient city)]] || 8768 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Dashtadem Fortress]] || 5116 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Trialetian Mesolithic]] || 18499 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Statuette of God Teisheba]] || 2787 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Statuette of a Bird (15th–14th centuries BC, Lchashen)]] || 3430 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Ritual Ladle (Armenia)]] || 2417 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Horseshoe-Shaped Hearth with Ram-Headed Ends]] || 2888 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Goblet (17th–16th centuries BC, Vanadzor)]] || 2679 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Karashamb goblet]] || 5210 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Statuette of a Wolf (6th–5th centuries BC, Ayrum)]] || 3189 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Pot With a Lid, Tricolor (16th–15th centuries BC, Karashamb)]] || 2145 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Etiuni]] || 14169 
| [[Etiuni]] ||   Octopus  
| 0
|-
| [[:en:Archaeological heritage of Armenia]]
 || 42190 
| [[Arheološka dediščina Armenije]] ||  Octopus  
| 0
|-
| [[:en:Godedzor]] || 7669 
| [[Godedzor]] ||  Octopus   
| 0
|-
| [[:en:Ervandakert]] || 3953 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Aruch Caravansarai]] || 3018 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Jrapi Caravansarai]] || 1624 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Talin Caravansarai]] || 2163 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Hostun, Armenia]] || 3842 
|  ||   
| 0
|}

===Antična Armenija===
{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Velikost
|-
|1
| [[:en:Gardman]] || 5516 
|  ||   
| 0
|-
|2
| [[:en:Rshtuni]] || 1925 
|  ||   
| 0
|-
|3
| [[:en:Bznuni]] || 6881 
|  ||   
| 0
|-
|4
| [[:en:Nairi]] || 33016 
|  ||   
| 0
|-
|5
| [[:en:Sasanian Armenia]] || 23030 
|  ||   
| 0
|-
|6
| [[:en:Neo-Assyrian Empire]] || 180543 
|  ||   
| 0
|-
|7
| [[:en:Paikuli inscription]] || 16163 
|  ||   
| 0
|-
|8
| [[:en:Ancient Armenia]] || 11598 
|  ||   
| 0
|-
|9
| [[:en:Bagavan]] || 7493 
|  ||   
| 0
|-
|10
| [[:en:Xerxes I inscription at Van]] || 9045 
|  ||   
| 0
|-
|11
| [[:en:Council of Ashtishat]] || 3732 
|  ||   
| 0
|-
|12
| [[:en:Ashtishat]] || 3168 
|  ||   
| 0
|-
|14
| [[:en:Urumeans]] || 5210 
|  ||   
| 0
|-
|15
| [[:en:Armenian tiara]] || 2134 
|  ||   
| 0
|-
|16
| [[:en:Treaty of Artaxata]] || 8526 
|  ||   
| 0
|-
|17
| [[:en:Alan invasion of Parthia]] || 13466 
|  ||   
| 0
|}

=== Arsacid dynasty of Armenia ===
{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Velikost
|-
|1
| [[:en:Arsacid dynasty of Armenia|Arsacid dynasty of Armenia]] || 43273 
|  ||   
| 0
|-
|2
| [[:en:Christianization of Armenia|Christianization of Armenia]] || 54549 
|  ||   
| 0
|-
|3
| [[:en:Gregorids|Gregorids]] || 1124 
|  ||   
| 0
|-
|4
| [[:en:Khosrovidukht (princess)|Khosrovidukht]] || 7664 
|  ||   
| 0
|-
|5
| [[:en:Salome of Ujarma|Salome of Ujarma]] || 7299 
|  ||   
| 0
|-
|6
| [[:en:Eranyak|Eranyak]] || 2259 
|  ||   
| 0
|-
|7
| [[:en:Gnel of Armenia|Gnel of Armenia]] || 12089 
|  ||   
| 0
|-
|8
| [[:en:Tirit of Armenia|Tirit of Armenia]] || 18066 
|  ||   
| 0
|-
|9
| [[:en:Zarmandukht|Zarmandukht]] || 6061 
|  ||   
| 0
|-
|10
| [[:en:Tigranes (son of Khosrov IV of Armenia)|Tigranes]] || 3186 
|  ||   
| 0
|-
|11
| [[:en:Arsaces (son of Khosrov IV of Armenia)|Arsaces]] || 3066 
|  ||   
| 0
|-
|12
| [[:en:Arshakavan|Arshakavan]] || 7028 
|  ||   
| 0
|}

=== Bagratuni dynasty ===
{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Velikost
|-
|1
| [[:en:Ashot III Bagratuni|Ashot III Bagratuni]] || 24713 
|  ||   
| 0
|-
|2
| [[:en:Varaztirots II Bagratuni|Varaztirots II Bagratuni]] || 13535 
|  ||   
| 0
|-
|3
| [[:en:Smbat VI Bagratuni|Smbat VI Bagratuni]] || 13552 
|  ||   
| 0
|-
|4
| [[:en:Smbat IV Bagratuni|Smbat IV Bagratuni]] || 14095 
|  ||   
| 0
|-
|5
| [[:en:Ashot III of Taron|Ashot III of Taron]] || 3389 
|  ||   
| 0
|-
|6
| [[:en:Abu Ghanim|Abu Ghanim]] || 2560 
|  ||   
| 0
|-
|7
| [[:en:Grigor I of Taron|Grigor I of Taron]] || 6264 
|  ||   
| 0
|-
|8
| [[:en:Smbat VII Bagratuni|Smbat VII Bagratuni]] || 6787 
|  ||   
| 0
|-
|9
| [[:en:Yakov Bagratuni|Yakov Bagratuni]] || 14431 
|  ||   
| 0
|-
|10
| [[:en:Bagratuni family tree|Bagratuni family tree]] || 39671 
|  ||   
| 0
|-
|11
| [[:en:Ashot II Bagratuni|Ashot II Bagratuni]] || 19712 
|  ||   
| 0
|-
|12
| [[:en:Abu'l-Maghra ibn Musa ibn Zurara|Abu'l-Maghra ibn Musa ibn Zurara]] || 4140 
|  ||   
| 0
|-
|13
| [[:en:Abas Bagratuni|Abas Bagratuni]] || 8088 
|  ||   
| 0
|-
|14
| [[:en:Smbat III Bagratuni|Smbat III Bagratuni]] || 10761 
|  ||   
| 0
|-
|15
| [[:en:Bagratid flag|Bagratid flag]] || 10765 
|  ||   
| 0
|}

===Armenski športniki===
{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Velikost
|-
|1
| [[:en:Artur Petrosyan]] || 8390 
|  ||   
| 0
|-
|2
| [[:en:Sargis Sargsian]] || 25677 
|  ||   
| 0
|-
|3
| [[:en:Edgar Manucharyan]] || 29445 
|  ||   
| 0
|-
|4
| [[:en:Yura Movsisyan]] || 34387 
|  ||   
| 0
|-
|5
| [[:en:Zhora Hovhannisyan]] || 7842 
|  ||   
| 0
|-
|6
| [[:en:Artavazd Karamyan]] || 12871 
|  ||   
| 0
|-
|7
| [[:en:Yeghishe Melikyan]] || 11684 
|  ||   
| 0
|-
|8
| [[:en:Romik Khachatryan]] || 8053 
|  ||   
| 0
|-
|9
| [[:en:Artur Voskanyan]] || 8619 
|  ||   
| 0
|-
|10
| [[:en:Armen Shahgeldyan]] || 14830 
|  ||   
| 0
|-
|11
| [[:en:Arman Karamyan]] || 15922 
|  ||   
| 0
|-
|12
| [[:en:Sargis Hovsepyan]] || 18080 
|  ||   
| 0
|-
|13
| [[:en:Harutyun Vardanyan]] || 11203 
|  ||   
| 0
|-
|14
| [[:en:Ara Hakobyan]] || 15264 
|  ||   
| 0
|-
|15
| [[:en:Khoren Oganesian]] || 19951 
|  ||   
| 0
|-
|16
| [[:en:Yurik Sarkisyan]] || 10214 
|  ||   
| 0
|-
|17
| [[:en:Yurik Vardanyan]] || 30107 
|  ||   
| 0
|-
|18
| [[:en:Arkady Andreasyan]] || 15569 
|  ||   
| 0
|-
|19
| [[:en:Gevorg Kasparov]] || 19676 
|  ||   
| 0
|-
|20
| [[:en:Robert Arzumanyan]] || 23901 
|  ||   
| 0
|-
|21
| [[:en:Robert Zebelyan]] || 12779 
|  ||   
| 0
|-
|22
| [[:en:Valeri Aleksanyan]] || 10140 
|  ||   
| 0
|-
|23
| [[:en:Manny Gamburyan]] || 33602 
|  ||   
| 0
|-
|24
| [[:en:Henrikh Mkhitaryan]] || 137726 
|  ||   
| 0
|-
|25
| [[:en:Gevorg Ghazaryan]] || 22642 
|  ||   
| 0
|-
|26
| [[:en:Artur Yedigaryan]] || 19231 
|  ||   
| 0
|-
|27
| [[:en:Hrayr Mkoyan]] || 20378 
|  ||   
| 0
|-
|28
| [[:en:Apoula Edel]] || 22597 
|  ||   
| 0
|-
|29
| [[:en:Marcos Pizzelli]] || 28454 
|  ||   
| 0
|-
|30
| [[:en:Albert Azaryan]] || 13548 
|  ||   
| 0
|-
|31
| [[:en:Yeghia Yavruyan]] || 9597 
|  ||   
| 0
|-
|32
| [[:en:Eduard Markarov]] || 19548 
|  ||   
| 0
|-
|33
| [[:en:Vardan Minasyan]] || 19882 
|  ||   
| 0
|-
|34
| [[:en:Oksen Mirzoyan]] || 9049 
|  ||   
| 0
|-
|35
| [[:en:Hrant Shahinyan]] || 8237 
|  ||   
| 0
|-
|36
| [[:en:Vardan Ghazaryan]] || 16282 
|  ||   
| 0
|-
|37
| [[:en:Tigran Yesayan]] || 11360 
|  ||   
| 0
|-
|38
| [[:en:Karlen Mkrtchyan]] || 18361 
|  ||   
| 0
|-
|39
| [[:en:Artak Aleksanyan]] || 10064 
|  ||   
| 0
|-
|40
| [[:en:Tigran Gevorg Martirosyan]] || 13225 
|  ||   
| 0
|-
|41
| [[:en:Roman Amoyan]] || 7635 
|  ||   
| 0
|-
|42
| [[:en:David Yurchenko]] || 15646 
|  ||   
| 0
|-
|43
| [[:en:Bryant Dunston]] || 23440 
|  ||   
| 0
|-
|44
| [[:en:Emil Vartazarian]] || 12928 
|  ||   
| 0
|-
|45
| [[:en:Hiraç Yagan]] || 7447 
|  ||   
| 0
|-
|46
| [[:en:Denis Tumasyan]] || 7106 
|  ||   
| 0
|-
|47
| [[:en:Armenak Alachachian]] || 8050 
|  ||   
| 0
|-
|48
| [[:en:Artak Dashyan]] || 13429 
|  ||   
| 0
|-
|49
| [[:en:Hovhannes Hambardzumyan]] || 13360 
|  ||   
| 0
|-
|50
| [[:en:Artak Yedigaryan]] || 13153 
|  ||   
| 0
|-
|51
| [[:en:Edgar Malakyan]] || 11085 
|  ||   
| 0
|-
|52
| [[:en:Eduard Sarkisov]] || 7131 
|  ||   
| 0
|-
|53
| [[:en:Artur Sarkisov]] || 19181 
|  ||   
| 0
|-
|54
| [[:en:Mauro Guevgeozián]] || 13394 
|  ||   
| 0
|-
|55
| [[:en:Mikhail Markosov]] || 7409 
|  ||   
| 0
|-
|56
| [[:en:André Calisir]] || 7536 
|  ||   
| 0
|-
|57
| [[:en:Hamlet Mkhitaryan (footballer, born 1962)]] || 8129 
|  ||   
| 0
|-
|58
| [[:en:Ruslan Koryan]] || 12654 
|  ||   
| 0
|-
|59
| [[:en:Arsen Julfalakyan]] || 16595 
|  ||   
| 0
|-
|60
| [[:en:Aras Özbiliz]] || 40922 
|  ||   
| 0
|-
|61
| [[:en:Israel Militosyan]] || 7089 
|  ||   
| 0
|-
|62
| [[:en:Levon Hayrapetyan]] || 9393 
|  ||   
| 0
|-
|63
| [[:en:Varazdat Haroyan]] || 20730 
|  ||   
| 0
|-
|64
| [[:en:Aleksandr Grigoryan]] || 12244 
|  ||   
| 0
|-
|65
| [[:en:Norair Aslanyan]] || 15412 
|  ||   
| 0
|-
|66
| [[:en:Artur Aghasyan]] || 7495 
|  ||   
| 0
|-
|67
| [[:en:Zaven Badoyan]] || 11006 
|  ||   
| 0
|-
|68
| [[:en:Khoren Bayramyan]] || 11613 
|  ||   
| 0
|-
|69
| [[:en:Arsen Petrosyan]] || 8296 
|  ||   
| 0
|-
|70
| [[:en:Aghvan Papikyan]] || 10836 
|  ||   
| 0
|-
|71
| [[:en:Ognjen Čančarević]] || 10839 
|  ||   
| 0
|-
|72
| [[:en:Mardik Mardikian]] || 11811 
|  ||   
| 0
|-
|73
| [[:en:Kamo Hovhannisyan]] || 15888 
|  ||   
| 0
|-
|74
| [[:en:David Manoyan]] || 13820 
|  ||   
| 0
|-
|75
| [[:en:Grigor Meliksetyan]] || 8977 
|  ||   
| 0
|-
|76
| [[:en:Arakel Mirzoyan]] || 7548 
|  ||   
| 0
|-
|77
| [[:en:Gor Minasyan]] || 21842 
|  ||   
| 0
|-
|78
| [[:en:Artur Davtyan]] || 32366 
|  ||   
| 0
|-
|79
| [[:en:Sargis Adamyan]] || 12124 
|  ||   
| 0
|-
|80
| [[:en:Artyom Khachaturov]] || 10574 
|  ||   
| 0
|-
|81
| [[:en:Karen Muradyan]] || 13569 
|  ||   
| 0
|-
|82
| [[:en:Arsen Beglaryan]] || 9259 
|  ||   
| 0
|-
|83
| [[:en:Taron Voskanyan]] || 11478 
|  ||   
| 0
|-
|84
| [[:en:Christian Yeladian]] || 7045 
|  ||   
| 0
|-
|85
| [[:en:Ryan Boatright]] || 25615 
|  ||   
| 0
|-
|86
| [[:en:Rumyan Hovsepyan]] || 9722 
|  ||   
| 0
|-
|87
| [[:en:Lucas Zelarayán]] || 37398 
|  ||   
| 0
|-
|88
| [[:en:Armen Ambartsumyan (footballer, born 1994)]] || 8708 
|  ||   
| 0
|-
|89
| [[:en:Gaël Andonian]] || 15989 
|  ||   
| 0
|-
|90
| [[:en:Artyom Simonyan (footballer)]] || 12293 
|  ||   
| 0
|-
|91
| [[:en:Aleksandr Karapetyan]] || 20246 
|  ||   
| 0
|-
|92
| [[:en:Edgar Babayan]] || 18548 
|  ||   
| 0
|-
|93
| [[:en:Arshak Koryan]] || 14540 
|  ||   
| 0
|-
|94
| [[:en:Gor Malakyan]] || 8977 
|  ||   
| 0
|-
|95
| [[:en:Andranik Karapetyan]] || 9780 
|  ||   
| 0
|-
|96
| [[:en:Simon Martirosyan]] || 16212 
|  ||   
| 0
|-
|97
| [[:en:David Arshakyan]] || 11658 
|  ||   
| 0
|-
|98
| [[:en:Tigran Barseghyan]] || 15381 
|  ||   
| 0
|-
|99
| [[:en:Wbeymar Angulo]] || 11659 
|  ||   
| 0
|-
|100
| [[:en:Benik Hovhannisyan]] || 7040 
|  ||   
| 0
|-
|101
| [[:en:Norberto Briasco]] || 9732 
|  ||   
| 0
|-
|102
| [[:en:Gevorg Najaryan]] || 9133 
|  ||   
| 0
|-
|103
| [[:en:Petros Avetisyan]] || 19274 
|  ||   
| 0
|-
|104
| [[:en:Luke Fischer]] || 9668 
|  ||   
| 0
|-
|105
| [[:en:Arman Hovhannisyan]] || 8701 
|  ||   
| 0
|-
|106
| [[:en:Artur Galoyan]] || 10539 
|  ||   
| 0
|-
|107
| [[:en:Nair Tiknizyan]] || 13664 
|  ||   
| 0
|-
|108
| [[:en:Hayk Ishkhanyan]] || 9987 
|  ||   
| 0
|-
|109
| [[:en:Erik Vardanyan]] || 10532 
|  ||   
| 0
|-
|110
| [[:en:Dan Janjigian]] || 15948 
|  ||   
| 0
|-
|111
| [[:en:Vahan Bichakhchyan]] || 10099 
|  ||   
| 0
|-
|112
| [[:en:Armen Manucharyan]] || 7259 
|  ||   
| 0
|-
|113
| [[:en:Eduard Spertsyan]] || 18338 
|  ||   
| 0
|-
|114
| [[:en:Jordy Monroy]] || 11733 
|  ||   
| 0
|-
|115
| [[:en:Hovhannes Harutyunyan]] || 13894 
|  ||   
| 0
|-
|116
| [[:en:Robert Darbinyan]] || 7286 
|  ||   
| 0
|-
|117
| [[:en:Gegham Harutyunyan]] || 7706 
|  ||   
| 0
|-
|118
| [[:en:Artur Kartashyan]] || 10943 
|  ||   
| 0
|-
|119
| [[:en:Henri Avagyan]] || 9475 
|  ||   
| 0
|-
|120
| [[:en:Arsen Harutyunyan (wrestler)]] || 13736 
|  ||   
| 0
|-
|121
| [[:en:Artur Miranyan]] || 14169 
|  ||   
| 0
|-
|122
| [[:en:Karapet Chalyan]] || 10141 
|  ||   
| 0
|-
|123
| [[:en:Gevorg Gharibyan]] || 12787 
|  ||   
| 0
|-
|124
| [[:en:Babken Melikyan]] || 8442 
|  ||   
| 0
|-
|125
| [[:en:Karen Aslanyan]] || 10497 
|  ||   
| 0
|-
|126
| [[:en:Karen Margaryan]] || 7527 
|  ||   
| 0
|-
|127
| [[:en:Pavel Gorelov]] || 7758 
|  ||   
| 0
|-
|128
| [[:en:Steven Enoch]] || 12747 
|  ||   
| 0
|-
|129
| [[:en:Serob Grigoryan]] || 7763 
|  ||   
| 0
|-
|130
| [[:en:Solomon Udo]] || 14032 
|  ||   
| 0
|-
|131
| [[:en:Chris Jones (basketball, born 1993)]] || 16000 
|  ||   
| 0
|-
|132
| [[:en:Hakob Hakobyan (footballer)]] || 8066 
|  ||   
| 0
|-
|133
| [[:en:Edgar Sevikyan]] || 21397 
|  ||   
| 0
|-
|134
| [[:en:Gary Chivichyan]] || 8997 
|  ||   
| 0
|-
|135
| [[:en:Tigran Avanesyan]] || 15904 
|  ||   
| 0
|-
|136
| [[:en:Vazgen Tevanyan]] || 10256 
|  ||   
| 0
|-
|137
| [[:en:Zhirayr Shaghoyan]] || 9582 
|  ||   
| 0
|-
|138
| [[:en:Arman Andreasyan]] || 11323 
|  ||   
| 0
|-
|139
| [[:en:Gevorg Karapetyan (footballer, born 1963)]] || 8055 
|  ||   
| 0
|-
|140
| [[:en:Samvel Gasparyan]] || 7313 
|  ||   
| 0
|-
|141
| [[:en:David Davidyan]] || 10583 
|  ||   
| 0
|-
|142
| [[:en:Artyom Avanesyan]] || 9078 
|  ||   
| 0
|-
|143
| [[:en:Narek Grigoryan]] || 9052 
|  ||   
| 0
|-
|144
| [[:en:Varazdat Lalayan]] || 14968 
|  ||   
| 0
|-
|145
| [[:en:Styopa Mkrtchyan]] || 9904 
|  ||   
| 0
|-
|146
| [[:en:Artashes Adamyan]] || 7863 
|  ||   
| 0
|-
|147
| [[:en:Grant-Leon Ranos]] || 14594 
|  ||   
| 0
|-
|148
| [[:en:Artur Serobyan]] || 13247 
|  ||   
| 0
|-
|149
| [[:en:Hovhannes Nazaryan]] || 13674 
|  ||   
| 0
|-
|150
| [[:en:Ugochukwu Iwu]] || 10571 
|  ||   
| 0
|-
|151
| [[:en:Georgy Arutyunyan]] || 10213 
|  ||   
| 0
|-
|152
| [[:en:Erjanik Ghubasaryan]] || 12717 
|  ||   
| 0
|-
|153
| [[:en:Gor Manvelyan]] || 15133 
|  ||   
| 0
|-
|154
| [[:en:Erik Piloyan]] || 10411 
|  ||   
| 0
|-
|155
| [[:en:Hamlet Manukyan]] || 18103 
|  ||   
| 0
|-
|156
| [[:en:Vahagn Davtyan (gymnast)]] || 14936 
|  ||   
| 0
|-
|157
| [[:en:Edgar Grigoryan]] || 8967 
|  ||   
| 0
|-
|158
| [[:en:Sergey Muradyan]] || 9482 
|  ||   
| 0
|-
|159
| [[:en:Garik Karapetyan]] || 12278 
|  ||   
| 0
|-
|160
| [[:en:Artyom Bandikyan]] || 7098 
|  ||   
| 0
|-
|161
| [[:en:Artur Avetisyan]] || 16494 
|  ||   
| 0
|-
|162
| [[:en:Tomás Adoryán]] || 7686 
|  ||   
| 0
|-
|163
| [[:en:Mamikon Khachatryan]] || 14738 
|  ||   
| 0
|-
|164
| [[:en:Daniyel Agbalyan]] || 8303 
|  ||   
| 0
|-
|165
| [[:en:Narek Agasaryan]] || 7346 
|  ||   
| 0
|-
|166
| [[:en:Donovan Parisian]] || 7890 
|  ||   
| 0
|-
|167
| [[:en:Artur Bazeyan]] || 8273 
|  ||   
| 0
|-
|168
| [[:en:Nikita Rakhmanin]] || 36556 
|  ||   
| 0
|-
|169
| [[:en:Artur Garibyan]] || 7084 
|  ||   
| 0
|}

===Armenske športnice===
{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Velikost
|-
|1
| [[:en:Tatev Abrahamyan]] || 7441 
|  ||   
| 0
|-
|2
| [[:en:Ekaterina Vinogradova]] || 7357 
|  ||   
| 0
|-
|3
| [[:en:Susi Kentikian]] || 44843 
|  ||   
| 0
|-
|4
| [[:en:Armine Khachatryan]] || 9172 
|  ||   
| 0
|-
|5
| [[:en:Hripsime Khurshudyan]] || 7836 
|  ||   
| 0
|-
|6
| [[:en:Nazik Avdalyan]] || 17724 
|  ||   
| 0
|-
|7
| [[:en:Houry Gebeshian]] || 9327 
|  ||   
| 0
|-
|8
| [[:en:Greta Vardanyan]] || 10404
|  [[Greta Vardanjan]] ||   Pinky sl
| 0
|-
|9
| [[:en:Alina Charaeva]] || 22355 
|  ||   
| 0
|-
|10
| [[:en:Tatev Hakobyan]] || 7634 
|  ||   
| 0
|-
|11
| [[:en:Liana Gyurjyan]] || 13000 
|  ||   
| 0
|-
|12
| [[:en:Claudia Cholakian]] || 13199 
|  ||   
| 0
|-
|13
| [[:en:Allison Halverson]] || 11766 
|  ||   
| 0
|-
|14
| [[:en:Karina Akopova]] || 35970 
|  ||   
| 0
|-
|15
| [[:en:Aleksandra Grigoryan]] || 10398 
|  ||   
| 0
|-
|16
| [[:en:Gohar Harutyunyan]] || 12206 
|  ||   
| 0
|-
|17
| [[:en:Sophine Kevorkian]] || 9081 
|  ||   
| 0
|}

===Armenske pisateljice===

{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Velikost
|-
|1
| [[:en:Mariam Petrosyan]] || 5013 
|  ||   
| 0
|-
|2
| [[:en:Zabel Yesayan]] || 24522 
|  ||   
| 0
|-
|3
| [[:en:Anush Aslibekyan]] || 6741 
|  ||   
| 0
|-
|4
| [[:en:Narine Abgaryan]] || 15020 
|  ||   
| 0
|-
|5
| [[:en:Shushan Avagyan]] || 9630 
|  ||   
| 0
|-
|6
| [[:en:Diana Abgar]] || 8668 
|   [[Diana Abgar]]||  Pinky sl
| 0
|-
|7
| [[:en:Srpouhi Dussap]] || 12500 
|  [[Srbuhi Tjusep]] ???&lt;br&gt; (Սրբուհի Տյուսաբ; ISO 9985: Srbowhi Tyowsep)||  Pinky sl
| 0
|}

===Armenske pesnice===

{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Velikost
|-
|1
| [[:en:Silva Kaputikyan]] || 44235 
|  ||   
| 0
|-
|2
| [[:en:Khosrovidukht]] || 12638 
|  ||   
| 0
|-
|3
| [[:en:Sahakdukht]] || 15370 
|  ||   
| 0
|-
|4
| [[:en:Zabel Yesayan]] || 24522 
|  ||   
| 0
|-
|5
| [[:en:Diana Der Hovanessian]] || 8489 
|  ||   
| 0
|-
|6
| [[:en:Marine Petrossian]] || 7686 
|  ||   
| 0
|-
|7
| [[:en:Tatev Chakhian]] || 5216 
|  ||   
| 0
|-
|8
| [[:en:Sona Van]] || 5514 
|  ||   
| 0
|}

=== Armenski filozofi ===
{| border=1 class='wikitable'
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke
|-
|1
| [[:en:Vazgen I]] || 11282 
|  ||   
| 0
|-
|2
| [[:en:Levon Shant]] || 4872 
|  ||   
| 0
|-
|3
| [[:en:Grigor Magistros]] || 18336 
|  ||   
| 0
|-
|4
| [[:en:William S. Sahakian]] || 3031 
|  ||   
| 0
|-
|5
| [[:en:Alexander Atabekian]] || 54635 
|  ||   
| 0
|-
|6
| [[:en:Hayk Gyulikevkhyan]] || 1467 
|  ||   
| 0
|-
|7
| [[:en:Nerses V]] || 3782 
|  ||   
| 0
|-
|8
| [[:en:Gregory of Tatev]] || 5014 
|  ||   
| 0
|-
|9
| [[:en:Khoren Sargsian]] || 2280 
|  ||   
| 0
|-
|10
| [[:en:Hovhannes Imastaser]] || 11997 
|  ||   
| 0
|-
|11
| [[:en:Shahamir Shahamirian]] || 13980 
|  ||   
| 0
|-
|12
| [[:en:Maria Baghramian]] || 13879 
|  ||   
| 0
|-
|13
| [[:en:Levon Zekiyan]] || 6274 
|  ||   
| 0
|-
|14
| [[:en:Hayk Asatryan]] || 3410 
|  ||   
| 0
|-
|15
| [[:en:Garbis Kortian]] || 4770 
|  ||   
| 0
|-
|16
| [[:en:Ashot Voskanyan]] || 8019 
|  ||   
| 0
|-
|17
| [[:en:Ned Markosian]] || 11250 
|  ||   
| 0
|-
|18
| [[:en:Anania Narekatsi]] || 3823 
|  ||   
| 0
|}

=== Armenski slikarji ===
{| border=1 class='wikitable'
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke
|-
|1
| [[:en:Arshile Gorky]] || 26824 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Sarkis Zabunyan]] || 7564 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Hovsep Pushman]] || 10215 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Martiros Saryan]] || 19366 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Momik]] || 7136 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Arman Manookian]] || 9104 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Hakob Hakobian (painter)]] || 3687 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Mariam Aslamazyan]] || 8967 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Zoltán Nuridsány]] || 2656 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Koryun Nahapetyan]] || 1648 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Carlos Sayadyan]] || 6677 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Haroutiun Galentz]] || 9340 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Dmitry Nalbandyan]] || 5128 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Sargis Pitsak]] || 5191 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Gevork Kotiantz]] || 17741 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Arto Tchakmaktchian]] || 4706 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Hovnatanian]]|| 4933 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Naghash Hovnatan]]|| 4039 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Manas family]]|| 11047 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Vardges Sureniants]]|| 19257 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Mesrop of Khizan]]|| 6138 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Arkady Baghdasaryan]]|| 3880 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Gregorio Sciltian]]|| 2349 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Hrand Alyanak]]|| 2762 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Grigor Khanjyan]]|| 7972 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Suren Safaryan]]|| 3397 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Mkrtich Naghash]]|| 2115 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Maide Arel]]|| 3543 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Yeranuhi Aslamazyan]]|| 6980 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Georgy Bogdanovich Yakulov]]|| 76800 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Lusik Aguletsi]]|| 4651 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Knarik Vardanyan]]|| 6024 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Grigor Mlitchetsi]]|| 4998 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Gevorg Grigoryan (Giotto)]]|| 7028 
|  ||   
| 0
|}

=== Armenski kiparji ===
{| border=1 class='wikitable'
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke
|-
|1
| [[:en:Rafik Khachatryan]] || 6583 
|  ||   
| 0
|-
|2
| [[:en:Haig Patigian]] || 10804 
|  ||   
| 0
|-
|3
| [[:en:Sargis Baghdasaryan]] || 2230 
|  ||   
| 0
|-
|4
| [[:en:Sergey Merkurov]] || 7562 
|  ||   
| 0
|-
|5
| [[:en:Hakob Gyurjian]] || 1420 
|  ||   
| 0
|-
|6
| [[:en:Hagop Sandaldjian]] || 11156 
|  ||   
| 0
|-
|7
| [[:en:Getik Baghdasarian]] || 6260 
|  ||   
| 0
|-
|8
| [[:en:Ghukas Chubaryan]] || 2199 
|  ||   
| 0
|-
|9
| [[:en:Ara Shiraz]] || 6296 
|  ||   
| 0
|-
|10
| [[:en:Yervand Kochar]] || 10572 
|  ||   
| 0
|-
|11
| [[:en:Ara Sargsyan]] || 5286 
|  ||   
| 0
|-
|12
| [[:en:Varaz Samuelian]] || 6376 
|  ||   
| 0
|-
|13
| [[:en:Mari Gerekmezyan]] || 9099 
|  ||   
| 0
|-
|14
| [[:en:Aytsemnik Urartu]] || 977 
|  ||   
| 0
|-
|15
| [[:en:Hagop Ishkanian]] || 5642 
|  ||   
| 0
|-
|16
| [[:en:Ara Harutyunyan]] || 29703 
|  ||   
| 0
|-
|17
| [[:en:Nune Tumanyan]] || 4080 
|  ||   
| 0
|-
|18
| [[:en:Hripsime Simonyan]] || 4717 
|  ||   
| 0
|}

=== Armenski skladatelji ===
{| border=1 class='wikitable'
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke
|-
|1
| [[:en:Avet Terterian]] || 13219 
|  ||   
| 0
|-
|2
| [[:en:Loris Tjeknavorian]] || 24941 
|  ||   
| 0
|-
|3
| [[:en:Hampartsoum Limondjian]] || 9549 
|  ||   
| 0
|-
|4
| [[:en:Armen Tigranian]] || 7055 
|  ||   
| 0
|-
|5
| [[:en:Alexander Spendiaryan]] || 10290 
|  ||   
| 0
|-
|6
| [[:en:Nicol Galanderian]] || 4072 
|  ||   
| 0
|-
|7
| [[:en:Kurken Alemshah]] || 6968 
|  ||   
| 0
|-
|8
| [[:en:Robert Amirkhanyan]] || 5705 
|  ||   
| 0
|-
|9
| [[:en:Edvard Mirzoyan]] || 7795 
|  ||   
| 0
|-
|10
| [[:en:Jivani]] || 5165 
|  ||   
| 0
|-
|11
| [[:en:Romanos Melikian]] || 6475 
|  ||   
| 0
|-
|12
| [[:en:Konstantin Orbelyan]] || 4515 
|  ||   
| 0
|-
|13
| [[:en:Adam Khudoyan]] || 1946 
|  ||   
| 0
|-
|14
| [[:en:Vartan Adjemian]] || 6084 
|  ||   
| 0
|-
|15
| [[:en:Makar Yekmalyan]] || 1327 
|  ||   
| 0
|-
|16
| [[:en:Aram Satyan]] || 4454 
|  ||   
| 0
|-
|17
| [[:en:Tigran Mansurian]] || 12922 
|  ||   
| 0
|-
|18
| [[:en:Geghuni Chitchyan]] || 13492 
|  ||   
| 0
|-
|19
| [[:en:Tsolak Bekaryan]] || 5049 
|  ||   
| 0
|-
|20
| [[:en:Spiridon Melikyan]] || 6570 
|  ||   
| 0
|}

===Geografija===

{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke
|-
|1
| [[:d:Q31583|Kapan]] ||  ''v nastajanju''
|  [[Kapan]] ||  Upwinxp
| 0
|-
|2
| [[:d:Q935385|Arpi]] || 9031
| [[Arpi (jezero)]] || Yerpo
| 0
|-
|3
| ... || 
|  || 
| 0
|-
|4
| [[:en:Victory Park, Yerevan]] || 4296  
|  || 
| 0
|-
|5
| [[:en:Circular Park]] || 4387  
|  || 
| 0
|-
|6
| [[:en:Lovers' Park (Yerevan)]] || 4583  
|  || 
| 0
|-
|7
| [[:en:English Park, Yerevan]] || 3011  
|  || 
| 0
|-
|8
| [[:en:Tumanyan Park]] || 2090  
|  || 
| 0
|-
|9
| [[:en:Lyon Park, Yerevan]] || 2892  
|  || 
| 0
|-
|10
| [[:en:Buenos Aires Park]] || 1825  
|  || 
| 0
|-
|11
| [[:en:Yerevan 2800th Anniversary Park]] || 14398  
|  || 
| 0
|-
|12
| ... || 
|  || 
| 0
|}

=== Zgradbe in objekti v Erevanu ===
{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke
|-
|1
| [[:en:Yerevan TV Tower]] || 8130 
|  ||   
| 0
|-
|2
| [[:en:Teišebaini]] || 8438 
|  ||   
| 0
|-
|3
| [[:en:Yerablur]] || 7474 
|  ||   
| 0
|-
|4
| [[:en:Blue Mosque, Yerevan]] || 50629 
|  ||   
| 0
|-
|5
| [[:en:Erebuni Airport]] || 7416 
|  ||   
| 0
|-
|6
| [[:en:Yerevan Zoo]] || 6654 
|  ||   
| 0
|-
|7
| [[:en:National Library of Armenia]] || 8604 
|  ||   
| 0
|-
|8
| [[:en:Yerevan Opera Theatre]] || 7434 
|  ||   
| 0
|-
|9
| [[:en:Sundukyan State Academic Theatre]] || 3878 
|  ||   
| 0
|-
|10
| [[:en:Yerevan Ararat Brandy Factory]] || 6186 
|  ||   
| 0
|-
|11
| [[:en:Karen Demirchyan Complex]] || 19511 
|  ||   
| 0
|-
|12
| [[:en:Mausoleum of Kara Koyunlu emirs]] || 9888 
|  ||   
| 0
|-
|13
| [[:en:Erivan Fortress]] || 12062 
|  ||   
| 0
|-
|14
| [[:en:Komitas Pantheon]] || 5562 
|  ||   
| 0
|-
|15
| [[:en:List of statues in Yerevan]] || 29359 
|  ||   
| 0
|-
|16
| [[:en:Paronyan Musical Comedy Theatre]] || 2926 
|  ||   
| 0
|-
|17
| [[:en:Armenian Center for Contemporary Experimental Art]] || 9761 
|  ||   
| 0
|-
|18
| [[:en:Haybusak University of Yerevan]] || 4782 
|  ||   
| 0
|-
|19
| [[:en:Moscow Cinema]] || 4826 
|  ||   
| 0
|-
|20
| [[:en:Yerevan City Council]] || 5712 
|  ||   
| 0
|-
|21
| [[:en:Garegin Nzhdeh Square]] || 3139 
|  ||   
| 0
|-
|22
| [[:en:Stanislavski Russian Theatre of Yerevan]] || 2250 
|  ||   
| 0
|-
|23
| [[:en:Dalma Garden Mall]] || 4927 
|  ||   
| 0
|-
|24
| [[:en:Hrachya Ghaplanyan Drama Theatre]] || 10590 
|  ||   
| 0
|-
|25
| [[:en:Komitas Chamber Music House]] || 3497 
|  ||   
| 0
|-
|26
| [[:en:Khnko Aper Children's Library]] || 2683 
|  ||   
| 0
|-
|27
| [[:en:Yerevan Water World]] || 3074 
|  ||   
| 0
|-
|28
| [[:en:Nairi Cinema]] || 2621 
|  ||   
| 0
|-
|29
| [[:en:Elite Plaza Business Center]] || 10028 
|  ||   
| 0
|-
|30
| [[:en:Yerevan Mall]] || 6277 
|  ||   
| 0
|-
|31
| [[:en:Mordechai Navi Synagogue]] || 5664 
|  ||   
| 0
|-
|31
| [[:en:Hovhannes Tumanyan Puppet Theatre of Yerevan]] || 3930 
|  ||   
| 0
|-
|33
| [[:en:Rossia Mall]] || 2632 
|  ||   
| 0
|-
|34
| [[:en:List of theaters in Yerevan]] || 2777 
|  ||   
| 0
|-
|35
| [[:en:Hripsime School for Girls (Yerevan)]] || 6183 
|  ||   
| 0
|-
|36
| [[:en:National Assembly Building of Armenia]] || 1900 
|  ||   
| 0
|-
|37
| [[:en:President's Residence, Yerevan]] || 5570 
|  ||   
| 0
|-
|38
| [[:en:David of Sassoun (statue)]] || 86843 
|  ||   
| 0
|-
|39
| [[:en:City Central Library after Avetik Isahakyan]] || 3371 
|  ||   
| 0
|-
|40
| [[:en:Sheikh Mordechai Synagogue]] || 5713 
|  ||   
| 0
|-
|41
| [[:en:House of Panah Khan Makinski]] || 6448 
|  ||   
| 0
|-
|42
| [[:en:Megamall Armenia]] || 1703 
|  ||   
| 0
|-
|43
| [[:en:Cascade Memorial to the Victims of Soviet Repression]] || 4534 
|  ||   
| 0
|-
|44
| [[:en:Pana-Khan Palace]] || 7718 
|  ||   
| 0
|-
|45
| [[:en:Henrik Igityan National Centre for Aesthetics]] || 12307 
|  ||   
| 0
|}

=== Trdnjave v Armeniji ===
{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke
|-
|1
| [[:en:Teišebaini]] || 8438 
|  ||   
| 0
|-
|2
| [[:en:Amberd]] || 18269 
|  ||   
| 0
|-
|3
| [[:en:Kosh fortress and churches]] || 1931 
|  ||   
| 0
|-
|4
| [[:en:Proshaberd]] || 4418 
|  ||   
| 0
|-
|5
| [[:en:Odzaberd]] || 6773 
|  ||   
| 0
|-
|6
| [[:en:Khrber]] || 3625 
|  ||   
| 0
|-
|7
| [[:en:Ushiberd]] || 2574 
|  ||   
| 0
|-
|8
| [[:en:Erivan Fortress]] || 12062 
|  ||   
| 0
|-
|9
| [[:en:Smbataberd]] || 15834 
|  ||   
| 0
|-
|10
| [[:en:Bjni Fortress]] || 7828 
|  ||   
| 0
|-
|11
| [[:en:Ertij Fort]] || 1854 
|  ||   
| 0
|-
|12
| [[:en:Vorotnaberd]] || 3375 
|  ||   
| 0
|-
|13
| [[:en:Halidzor Fortress]] || 6413 
|  ||   
| 0
|-
|14
| [[:en:Baghaberd]] || 41910 
|  ||   
| 0
|-
|15
| [[:en:Kakavaberd]] || 4847 
|  ||   
| 0
|-
|16
| [[:en:Sardarabad (fortress)]] || 10017 
|  ||   
| 0
|-
|17
| [[:en:Argištiḫinili]] || 24282 
|  ||   
| 0
|-
|18
| [[:en:Armavir (ancient city)]] || 9221 
|  ||   
| 0
|-
|19
| [[:en:Artaxata]] || 18884 
|  ||   
| 0
|-
|20
| [[:en:Dashtadem Fortress]] || 5116 
|  ||   
| 0
|-
|21
| [[:en:Tevrakar Castle]] || 1297 
|  ||   
| 0
|-
|22
| ... || 00 
|  ||   
| 0
|}

== Muzeji v Erevanu ==
{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke
|-
|1
| [[:en:ARF History Museum]] || 4464 
|  ||   
| 0
|-
|2
| [[:en:Sergei Parajanov Museum]] || 5228 
|  ||   
| 0
|-
|3
| [[:en:House-Museum of Aram Khachaturian]] || 5147 
|  ||   
| 0
|-
|4
| [[:en:Charents Museum of Literature and Arts]] || 3092 
|  ||   
| 0
|-
|5
| [[:en:Erebuni Museum]] || 5614 
|  ||   
| 0
|-
|6
| [[:en:Aznavour Centre]] || 5783 
|  ||   
| 0
|-
|7
| [[:en:List of visitors to Tsitsernakaberd]] || 192237 
|  ||   
| 0
|-
|8
| [[:en:Komitas Museum]] || 3596 
|  ||   
| 0
|-
|-
|9
| [[:en:List of museums in Yerevan]] || 3984 
|  ||   
| 0
|-
|10
| [[:en:Central Bank Visitor Centre (Armenia)]] || 5895 
|  ||   
| 0
|-
|11
| [[:en:Fridtjof Nansen Museum]] || 119 
|  ||   
| 0
|-
|12
| [[:en:Armenian Medical Museum]] || 5634 
|  ||   
| 0
|-
|13
| [[:en:Yeghishe Charents House-Museum]] || 5791 
|  ||   
| 0
|-
|14
| [[:en:Ara Sargsyan and Hakob Kojoyan Museum]] || 4313 
|  ||   
| 0
|-
|15
| [[:en:Little Einstein Science Museum]] || 3910 
|  ||   
| 0
|-
|16
| [[:en:Armenian Railways Museum]] || 4340 
|  ||   
| 0
|-
|17
| [[:en:Silva Kaputikyan House-Museum]] || 4856 
|  ||   
| 0
|-
|18
| [[:en:Hovhannes Tumanyan Museum]] || 4604 
|  ||   
| 0
|-
|19
| ... || 00 
|  ||   
| 0
|}

== Okrožja v Erevanu ==
{| border=1 class='wikitable'
!Title !! Size (bytes) !!
|-
|1
| [[:en:Arabkir District]] || 17145  
|  ||   
| 0
|-
|2
| [[:en:Kanaker-Zeytun District]] || 8755  
|  ||   
| 0
|-
|3
| [[:en:Kond]] || 13019  
|  ||   
| 0
|-
|4
| [[:en:Nork-Marash District]] || 4155  
|  ||   
| 0
|-
|5
| [[:en:Nor Nork District]] || 4204  
|  ||   
| 0
|-
|6
|[[:en:Nubarashen District]] || 9091  
|  ||   
| 0
|-
|7
| [[:en:Shengavit District]] || 58484  
|  ||   
| 0
|-
|8
| [[:en:Kentron District]] || 10845  
|  ||   
| 0
|-
|9
| [[:en:Districts of Yerevan]] || 17246  
|  ||   
| 0
|}

===Naravoslovne teme===

{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke
|-
|1
| [[:en:Sevan trout]] ||  4823
|  [[Sevanska postrv]] ||  Pinky sl
| 0
|-
|2
| [[:en:Vipera eriwanensis]] || 4738 
|  ''[[Vipera eriwanensis]]'' || Pinky sl  
| 0
|-
|3
| [[:en:Armenian gull]] || 4572 
| [[Armenski galeb]] ||  Pinky sl 
| 0
|-
|4
| [[:en:Tulipa armena]] || 6840
| ''[[Tulipa armena]]'' ||  Pinky sl 
| 0
|-
|5
| ... || 00 
|  ||   
| 0
|}

===Znanost in tehnika===

{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke
|-
|1
| [[:en:.am|.am]] ||  4199
|  [[.am]] ||  Pinky sl
| 0
|-
|2
| ... || 00 
|  ||   
| 0
|}

== Šport ==
{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke
|-
|1
| [[:en:Hrazdan Stadium]] ||  18853
|  ||   
| 0
|-
|2
| [[:en:Nairi Stadium]] ||  3649
|  ||   
| 0
|-
|3
| [[:en:Mika Stadium]] ||  4011
|  ||   
| 0
|-
|4
| [[:en:Urartu Stadium]] ||  4760
|  ||   
| 0
|-
|5
| [[:en:Karen Demirchyan Complex]] ||  19511
|  ||   
| 0
|-
|6
| [[:en:Vazgen Sargsyan Republican Stadium]] ||  10044
|  ||   
| 0
|-
|7
| [[:en:Yerevan Velodrome]] ||  2249
|  ||   
| 0
|-
|8
| [[:en:Hovik Hayrapetyan Equestrian Centre]] ||  2111
|  ||   
| 0
|-
|9
| [[:en:Yerevan Football Academy Stadium]] ||  4560
|  ||   
| 0
|-
|10
| [[:en:Armenia Sports Union]] ||  2223
|  ||   
| 0
|-
|11
| [[:en:Yerevan Figure Skating and Hockey Sports School]] ||  2771
|  ||   
| 0
|-
|12
| [[:en:List of sports venues in Yerevan]] ||  4884
|  ||   
| 0
|}

== Drugo ==
{| class=&quot;wikitable&quot; border=&quot;1&quot;
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke
|-
|1
| [[:en:Erebuni-Yerevan]]  || xx
|  ||   
| 0
|-
|2
| [[:en:Arten Theatre]] || xx
|  ||   
| 0
|}

[[Kategorija:Armensko-slovenski urejaton]]</text>
      <sha1>95yijealx36v96qre3r2c0zuembnvkq</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6774099</id>
      <parentid>6774097</parentid>
      <timestamp>2026-11-03T09:22:03Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6774099</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="36362" sha1="ghwy5hrm7gyi5jslgx2o1hzvbufpmlx" xml:space="preserve">{{Armensko-slovenski urejaton navbar|2}}

== Zapis armenskih imen in poimenovanj ==
Pri pisanju člankov o Armeniji upoštevajte slovenska pravopisna pravila za prevzemanje armenskih imen in besed.

* '''Osebna imena:''' lastna imena iz armenščine praviloma pisno podomačujemo. Pri tem upoštevamo priporočeni zapis in izgovor, ne zgolj angleškega prečrkovanja. Pri zgodovinskih osebnostih preverimo tudi, ali se je v slovenščini že uveljavila določena oblika imena.
* '''Zemljepisna imena:''' uporabljamo uveljavljene slovenske oblike, kjer obstajajo (glej [https://www.termania.net/ Slovar slovenskih eksonimov na Termaniji]), sicer pa sledimo pravopisnim pravilom za prevzemanje armenskih imen. Primer: ''Erevan'' namesto angleškega ''Yerevan''.
* '''Občna poimenovanja:''' armenske besede večinoma prevajamo. Če jih ne prevajamo, jih praviloma pisno podomačimo. Primer: ''hačkar'' (armensko ''խաչքար''), poimenovanje za značilni armenski kamniti križ.

Za podrobnejša pravila glejte [https://pravopis8v2.amebis.si/gen/sp8.pdf#page=656 Slovenski pravopis 8.0 – Vzhodna armenščina].

== Seznam člankov ==
Spodnji seznam člankov je namenjen lažji orientaciji. Pripravila ga je armenska wiki skupnost. Naenkrat si lahko rezervirate največ en članek.

===Cerkve===

{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke
|-
|1
| [[:en:Mastara Church]] || 5848 
| [[Cerkev v Mastari]] ||   JoMK
| 0
|-
|2
| [[:en:Aruchavank]] || 5507 
|  ||   
| 0
|-
|3
| [[:en:Vahramashen Church]] || 4405 
|  ||   
| 0
|-
|4
| [[:en:Lmbatavank]] || 6267 
|  ||   
| 0
|-
|5
| [[:en:Areni Church]] || 6259 
|  ||   
| 0
|-
|6
| [[:en:Kasagh Basilica]] || 5764 
|  ||   
| 0
|-
|7
| [[:en:Surp Hovhannes Church, Byurakan]] || 4061 
|  ||   
| 0
|-
|8
| [[:en:Mashtots Hayrapet Church of Garni]] || 6037 
|  ||   
| 0
|-
|9
| [[:en:St. Sarkis Church (Tsovinar, Gegharkunik, Armenia)]] || 3252 
|  ||   
| 0
|-
|10
| [[:en:Saint Gevork Monastery of Mughni]] || 7053 
|  ||   
| 0
|-
|11
| [[:en:Holy Mother of God Church, Yeghvard]] || 8074 
|  ||   
| 0
|-
|12
| [[:en:Surp Astvatsatsin Church of Karbi]] || 4101 
|  ||   
| 0
|-
|13
| [[:en:Surp Hovhannes Church of Voskevaz]] || 3463 
|  ||   
| 0
|-
|14
| [[:en:Samsonavank Monastery]] || 3052 
|  ||   
| 0
|-
|15
| [[:en:Holy Children Chapel, Vanadzor]] || 2873 
|  ||   
| 0
|-
|16
| [[:en:Yeghipatrush Church]] || 4832 
|  ||   
| 0
|-
|17
| [[:en:St. Thaddeus Church, Ddmashen]] || 5171 
|  ||   
| 0
|-
|18
| [[:en:Holy Mother of God Church, Voskepar]] || 3601 
|  ||   
| 0
|-
|19
| [[:en:Saint George's Church, Garnahovit]] || 3409 
|  ||   
| 0
|-
|20
| [[:en:Church of the Holy Mother of God, Vanadzor]] || 4340 
|  ||   
| 0
|-
|21
| [[:en:Saint John the Baptist Church, Abovyan]] || 4329 
|  ||   
| 0
|-
|22
| [[:en:Saint Thaddeus Church, Masis]] || 8305 
|  ||   
| 0
|-
|23
| [[:en:Saint Narek chapel]] || 6539 
|  ||   
| 0
|-
|24
| [[:en:Saint Minas church of Halidzor]] || 2689 
|  ||   
| 0
|-
|25
| [[:en:Saint Stepanos Church (Shinuhayr)]] || 4895 
|  ||   
| 0
|}

===Arheologija===

{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Velikost
|-
| [[:en:Kura–Araxes culture]] || 49368 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Teišebaini]] || 8438 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Trialeti-Vanadzor culture]] || 27115 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Amberd]] || 18269 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Shulaveri–Shomu culture]] || 22649 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Metsamor site]] || 7546 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Aruchavank]] || 5507 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Ughtasar Petroglyphs]] || 4916 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Karchaghbyur]] || 1914 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Nor Geghi]] || 3193 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Tegher Monastery]] || 6858 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Agarak, Aragatsotn]] || 4664 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Proshaberd]] || 4418 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Tsrviz Chapel]] || 1573 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Çavuştepe]] || 8152 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Odzaberd]] || 6773 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Yot Verk Matur]] || 1772 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Khrber]] || 3625 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Ushiberd]] || 2574 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Archaeology of Armenia]] || 24160 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Smbataberd]] || 15834 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Bjni Fortress]] || 7828 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Ertij Fort]] || 1854 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Areni-1 shoe]] || 8394 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Vorotnaberd]] || 3375 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Halidzor Fortress]] || 6413 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Baghaberd]] || 41910 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Areni-1 winery]] || 10348 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Kakavaberd]] || 4847 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Areni-1 cave]] || 7865 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Economy of Urartu]] || 22664 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Art of Urartu]] || 20388 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Sardarabad (fortress)]] || 10017 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Argištiḫinili]] || 24282 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Armavir (ancient city)]] || 9221 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Artaxata]] || 18884 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Yervandashat (ancient city)]] || 8768 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Dashtadem Fortress]] || 5116 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Trialetian Mesolithic]] || 18499 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Statuette of God Teisheba]] || 2787 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Statuette of a Bird (15th–14th centuries BC, Lchashen)]] || 3430 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Ritual Ladle (Armenia)]] || 2417 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Horseshoe-Shaped Hearth with Ram-Headed Ends]] || 2888 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Goblet (17th–16th centuries BC, Vanadzor)]] || 2679 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Karashamb goblet]] || 5210 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Statuette of a Wolf (6th–5th centuries BC, Ayrum)]] || 3189 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Pot With a Lid, Tricolor (16th–15th centuries BC, Karashamb)]] || 2145 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Etiuni]] || 14169 
| [[Etiuni]] ||   Octopus  
| 0
|-
| [[:en:Archaeological heritage of Armenia]]
 || 42190 
| [[Arheološka dediščina Armenije]] ||  Octopus  
| 0
|-
| [[:en:Godedzor]] || 7669 
| [[Godedzor]] ||  Octopus   
| 0
|-
| [[:en:Ervandakert]] || 3953 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Aruch Caravansarai]] || 3018 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Jrapi Caravansarai]] || 1624 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Talin Caravansarai]] || 2163 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Hostun, Armenia]] || 3842 
|  ||   
| 0
|}

===Antična Armenija===
{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Velikost
|-
|1
| [[:en:Gardman]] || 5516 
|  ||   
| 0
|-
|2
| [[:en:Rshtuni]] || 1925 
|  ||   
| 0
|-
|3
| [[:en:Bznuni]] || 6881 
|  ||   
| 0
|-
|4
| [[:en:Nairi]] || 33016 
|  ||   
| 0
|-
|5
| [[:en:Sasanian Armenia]] || 23030 
|  ||   
| 0
|-
|6
| [[:en:Neo-Assyrian Empire]] || 180543 
|  ||   
| 0
|-
|7
| [[:en:Paikuli inscription]] || 16163 
|  ||   
| 0
|-
|8
| [[:en:Ancient Armenia]] || 11598 
|  ||   
| 0
|-
|9
| [[:en:Bagavan]] || 7493 
|  ||   
| 0
|-
|10
| [[:en:Xerxes I inscription at Van]] || 9045 
|  ||   
| 0
|-
|11
| [[:en:Council of Ashtishat]] || 3732 
|  ||   
| 0
|-
|12
| [[:en:Ashtishat]] || 3168 
|  ||   
| 0
|-
|14
| [[:en:Urumeans]] || 5210 
|  ||   
| 0
|-
|15
| [[:en:Armenian tiara]] || 2134 
|  ||   
| 0
|-
|16
| [[:en:Treaty of Artaxata]] || 8526 
|  ||   
| 0
|-
|17
| [[:en:Alan invasion of Parthia]] || 13466 
|  ||   
| 0
|}

=== Arsacid dynasty of Armenia ===
{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Velikost
|-
|1
| [[:en:Arsacid dynasty of Armenia|Arsacid dynasty of Armenia]] || 43273 
|  ||   
| 0
|-
|2
| [[:en:Christianization of Armenia|Christianization of Armenia]] || 54549 
|  ||   
| 0
|-
|3
| [[:en:Gregorids|Gregorids]] || 1124 
|  ||   
| 0
|-
|4
| [[:en:Khosrovidukht (princess)|Khosrovidukht]] || 7664 
|  ||   
| 0
|-
|5
| [[:en:Salome of Ujarma|Salome of Ujarma]] || 7299 
|  ||   
| 0
|-
|6
| [[:en:Eranyak|Eranyak]] || 2259 
|  ||   
| 0
|-
|7
| [[:en:Gnel of Armenia|Gnel of Armenia]] || 12089 
|  ||   
| 0
|-
|8
| [[:en:Tirit of Armenia|Tirit of Armenia]] || 18066 
|  ||   
| 0
|-
|9
| [[:en:Zarmandukht|Zarmandukht]] || 6061 
|  ||   
| 0
|-
|10
| [[:en:Tigranes (son of Khosrov IV of Armenia)|Tigranes]] || 3186 
|  ||   
| 0
|-
|11
| [[:en:Arsaces (son of Khosrov IV of Armenia)|Arsaces]] || 3066 
|  ||   
| 0
|-
|12
| [[:en:Arshakavan|Arshakavan]] || 7028 
|  ||   
| 0
|}

=== Bagratuni dynasty ===
{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Velikost
|-
|1
| [[:en:Ashot III Bagratuni|Ashot III Bagratuni]] || 24713 
|  ||   
| 0
|-
|2
| [[:en:Varaztirots II Bagratuni|Varaztirots II Bagratuni]] || 13535 
|  ||   
| 0
|-
|3
| [[:en:Smbat VI Bagratuni|Smbat VI Bagratuni]] || 13552 
|  ||   
| 0
|-
|4
| [[:en:Smbat IV Bagratuni|Smbat IV Bagratuni]] || 14095 
|  ||   
| 0
|-
|5
| [[:en:Ashot III of Taron|Ashot III of Taron]] || 3389 
|  ||   
| 0
|-
|6
| [[:en:Abu Ghanim|Abu Ghanim]] || 2560 
|  ||   
| 0
|-
|7
| [[:en:Grigor I of Taron|Grigor I of Taron]] || 6264 
|  ||   
| 0
|-
|8
| [[:en:Smbat VII Bagratuni|Smbat VII Bagratuni]] || 6787 
|  ||   
| 0
|-
|9
| [[:en:Yakov Bagratuni|Yakov Bagratuni]] || 14431 
|  ||   
| 0
|-
|10
| [[:en:Bagratuni family tree|Bagratuni family tree]] || 39671 
|  ||   
| 0
|-
|11
| [[:en:Ashot II Bagratuni|Ashot II Bagratuni]] || 19712 
|  ||   
| 0
|-
|12
| [[:en:Abu'l-Maghra ibn Musa ibn Zurara|Abu'l-Maghra ibn Musa ibn Zurara]] || 4140 
|  ||   
| 0
|-
|13
| [[:en:Abas Bagratuni|Abas Bagratuni]] || 8088 
|  ||   
| 0
|-
|14
| [[:en:Smbat III Bagratuni|Smbat III Bagratuni]] || 10761 
|  ||   
| 0
|-
|15
| [[:en:Bagratid flag|Bagratid flag]] || 10765 
|  ||   
| 0
|}

===Armenski športniki===
{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Velikost
|-
|1
| [[:en:Artur Petrosyan]] || 8390 
|  ||   
| 0
|-
|2
| [[:en:Sargis Sargsian]] || 25677 
|  ||   
| 0
|-
|3
| [[:en:Edgar Manucharyan]] || 29445 
|  ||   
| 0
|-
|4
| [[:en:Yura Movsisyan]] || 34387 
|  ||   
| 0
|-
|5
| [[:en:Zhora Hovhannisyan]] || 7842 
|  ||   
| 0
|-
|6
| [[:en:Artavazd Karamyan]] || 12871 
|  ||   
| 0
|-
|7
| [[:en:Yeghishe Melikyan]] || 11684 
|  ||   
| 0
|-
|8
| [[:en:Romik Khachatryan]] || 8053 
|  ||   
| 0
|-
|9
| [[:en:Artur Voskanyan]] || 8619 
|  ||   
| 0
|-
|10
| [[:en:Armen Shahgeldyan]] || 14830 
|  ||   
| 0
|-
|11
| [[:en:Arman Karamyan]] || 15922 
|  ||   
| 0
|-
|12
| [[:en:Sargis Hovsepyan]] || 18080 
|  ||   
| 0
|-
|13
| [[:en:Harutyun Vardanyan]] || 11203 
|  ||   
| 0
|-
|14
| [[:en:Ara Hakobyan]] || 15264 
|  ||   
| 0
|-
|15
| [[:en:Khoren Oganesian]] || 19951 
|  ||   
| 0
|-
|16
| [[:en:Yurik Sarkisyan]] || 10214 
|  ||   
| 0
|-
|17
| [[:en:Yurik Vardanyan]] || 30107 
|  ||   
| 0
|-
|18
| [[:en:Arkady Andreasyan]] || 15569 
|  ||   
| 0
|-
|19
| [[:en:Gevorg Kasparov]] || 19676 
|  ||   
| 0
|-
|20
| [[:en:Robert Arzumanyan]] || 23901 
|  ||   
| 0
|-
|21
| [[:en:Robert Zebelyan]] || 12779 
|  ||   
| 0
|-
|22
| [[:en:Valeri Aleksanyan]] || 10140 
|  ||   
| 0
|-
|23
| [[:en:Manny Gamburyan]] || 33602 
|  ||   
| 0
|-
|24
| [[:en:Henrikh Mkhitaryan]] || 137726 
|  ||   
| 0
|-
|25
| [[:en:Gevorg Ghazaryan]] || 22642 
|  ||   
| 0
|-
|26
| [[:en:Artur Yedigaryan]] || 19231 
|  ||   
| 0
|-
|27
| [[:en:Hrayr Mkoyan]] || 20378 
|  ||   
| 0
|-
|28
| [[:en:Apoula Edel]] || 22597 
|  ||   
| 0
|-
|29
| [[:en:Marcos Pizzelli]] || 28454 
|  ||   
| 0
|-
|30
| [[:en:Albert Azaryan]] || 13548 
|  ||   
| 0
|-
|31
| [[:en:Yeghia Yavruyan]] || 9597 
|  ||   
| 0
|-
|32
| [[:en:Eduard Markarov]] || 19548 
|  ||   
| 0
|-
|33
| [[:en:Vardan Minasyan]] || 19882 
|  ||   
| 0
|-
|34
| [[:en:Oksen Mirzoyan]] || 9049 
|  ||   
| 0
|-
|35
| [[:en:Hrant Shahinyan]] || 8237 
|  ||   
| 0
|-
|36
| [[:en:Vardan Ghazaryan]] || 16282 
|  ||   
| 0
|-
|37
| [[:en:Tigran Yesayan]] || 11360 
|  ||   
| 0
|-
|38
| [[:en:Karlen Mkrtchyan]] || 18361 
|  ||   
| 0
|-
|39
| [[:en:Artak Aleksanyan]] || 10064 
|  ||   
| 0
|-
|40
| [[:en:Tigran Gevorg Martirosyan]] || 13225 
|  ||   
| 0
|-
|41
| [[:en:Roman Amoyan]] || 7635 
|  ||   
| 0
|-
|42
| [[:en:David Yurchenko]] || 15646 
|  ||   
| 0
|-
|43
| [[:en:Bryant Dunston]] || 23440 
|  ||   
| 0
|-
|44
| [[:en:Emil Vartazarian]] || 12928 
|  ||   
| 0
|-
|45
| [[:en:Hiraç Yagan]] || 7447 
|  ||   
| 0
|-
|46
| [[:en:Denis Tumasyan]] || 7106 
|  ||   
| 0
|-
|47
| [[:en:Armenak Alachachian]] || 8050 
|  ||   
| 0
|-
|48
| [[:en:Artak Dashyan]] || 13429 
|  ||   
| 0
|-
|49
| [[:en:Hovhannes Hambardzumyan]] || 13360 
|  ||   
| 0
|-
|50
| [[:en:Artak Yedigaryan]] || 13153 
|  ||   
| 0
|-
|51
| [[:en:Edgar Malakyan]] || 11085 
|  ||   
| 0
|-
|52
| [[:en:Eduard Sarkisov]] || 7131 
|  ||   
| 0
|-
|53
| [[:en:Artur Sarkisov]] || 19181 
|  ||   
| 0
|-
|54
| [[:en:Mauro Guevgeozián]] || 13394 
|  ||   
| 0
|-
|55
| [[:en:Mikhail Markosov]] || 7409 
|  ||   
| 0
|-
|56
| [[:en:André Calisir]] || 7536 
|  ||   
| 0
|-
|57
| [[:en:Hamlet Mkhitaryan (footballer, born 1962)]] || 8129 
|  ||   
| 0
|-
|58
| [[:en:Ruslan Koryan]] || 12654 
|  ||   
| 0
|-
|59
| [[:en:Arsen Julfalakyan]] || 16595 
|  ||   
| 0
|-
|60
| [[:en:Aras Özbiliz]] || 40922 
|  ||   
| 0
|-
|61
| [[:en:Israel Militosyan]] || 7089 
|  ||   
| 0
|-
|62
| [[:en:Levon Hayrapetyan]] || 9393 
|  ||   
| 0
|-
|63
| [[:en:Varazdat Haroyan]] || 20730 
|  ||   
| 0
|-
|64
| [[:en:Aleksandr Grigoryan]] || 12244 
|  ||   
| 0
|-
|65
| [[:en:Norair Aslanyan]] || 15412 
|  ||   
| 0
|-
|66
| [[:en:Artur Aghasyan]] || 7495 
|  ||   
| 0
|-
|67
| [[:en:Zaven Badoyan]] || 11006 
|  ||   
| 0
|-
|68
| [[:en:Khoren Bayramyan]] || 11613 
|  ||   
| 0
|-
|69
| [[:en:Arsen Petrosyan]] || 8296 
|  ||   
| 0
|-
|70
| [[:en:Aghvan Papikyan]] || 10836 
|  ||   
| 0
|-
|71
| [[:en:Ognjen Čančarević]] || 10839 
|  ||   
| 0
|-
|72
| [[:en:Mardik Mardikian]] || 11811 
|  ||   
| 0
|-
|73
| [[:en:Kamo Hovhannisyan]] || 15888 
|  ||   
| 0
|-
|74
| [[:en:David Manoyan]] || 13820 
|  ||   
| 0
|-
|75
| [[:en:Grigor Meliksetyan]] || 8977 
|  ||   
| 0
|-
|76
| [[:en:Arakel Mirzoyan]] || 7548 
|  ||   
| 0
|-
|77
| [[:en:Gor Minasyan]] || 21842 
|  ||   
| 0
|-
|78
| [[:en:Artur Davtyan]] || 32366 
|  ||   
| 0
|-
|79
| [[:en:Sargis Adamyan]] || 12124 
|  ||   
| 0
|-
|80
| [[:en:Artyom Khachaturov]] || 10574 
|  ||   
| 0
|-
|81
| [[:en:Karen Muradyan]] || 13569 
|  ||   
| 0
|-
|82
| [[:en:Arsen Beglaryan]] || 9259 
|  ||   
| 0
|-
|83
| [[:en:Taron Voskanyan]] || 11478 
|  ||   
| 0
|-
|84
| [[:en:Christian Yeladian]] || 7045 
|  ||   
| 0
|-
|85
| [[:en:Ryan Boatright]] || 25615 
|  ||   
| 0
|-
|86
| [[:en:Rumyan Hovsepyan]] || 9722 
|  ||   
| 0
|-
|87
| [[:en:Lucas Zelarayán]] || 37398 
|  ||   
| 0
|-
|88
| [[:en:Armen Ambartsumyan (footballer, born 1994)]] || 8708 
|  ||   
| 0
|-
|89
| [[:en:Gaël Andonian]] || 15989 
|  ||   
| 0
|-
|90
| [[:en:Artyom Simonyan (footballer)]] || 12293 
|  ||   
| 0
|-
|91
| [[:en:Aleksandr Karapetyan]] || 20246 
|  ||   
| 0
|-
|92
| [[:en:Edgar Babayan]] || 18548 
|  ||   
| 0
|-
|93
| [[:en:Arshak Koryan]] || 14540 
|  ||   
| 0
|-
|94
| [[:en:Gor Malakyan]] || 8977 
|  ||   
| 0
|-
|95
| [[:en:Andranik Karapetyan]] || 9780 
|  ||   
| 0
|-
|96
| [[:en:Simon Martirosyan]] || 16212 
|  ||   
| 0
|-
|97
| [[:en:David Arshakyan]] || 11658 
|  ||   
| 0
|-
|98
| [[:en:Tigran Barseghyan]] || 15381 
|  ||   
| 0
|-
|99
| [[:en:Wbeymar Angulo]] || 11659 
|  ||   
| 0
|-
|100
| [[:en:Benik Hovhannisyan]] || 7040 
|  ||   
| 0
|-
|101
| [[:en:Norberto Briasco]] || 9732 
|  ||   
| 0
|-
|102
| [[:en:Gevorg Najaryan]] || 9133 
|  ||   
| 0
|-
|103
| [[:en:Petros Avetisyan]] || 19274 
|  ||   
| 0
|-
|104
| [[:en:Luke Fischer]] || 9668 
|  ||   
| 0
|-
|105
| [[:en:Arman Hovhannisyan]] || 8701 
|  ||   
| 0
|-
|106
| [[:en:Artur Galoyan]] || 10539 
|  ||   
| 0
|-
|107
| [[:en:Nair Tiknizyan]] || 13664 
|  ||   
| 0
|-
|108
| [[:en:Hayk Ishkhanyan]] || 9987 
|  ||   
| 0
|-
|109
| [[:en:Erik Vardanyan]] || 10532 
|  ||   
| 0
|-
|110
| [[:en:Dan Janjigian]] || 15948 
|  ||   
| 0
|-
|111
| [[:en:Vahan Bichakhchyan]] || 10099 
|  ||   
| 0
|-
|112
| [[:en:Armen Manucharyan]] || 7259 
|  ||   
| 0
|-
|113
| [[:en:Eduard Spertsyan]] || 18338 
|  ||   
| 0
|-
|114
| [[:en:Jordy Monroy]] || 11733 
|  ||   
| 0
|-
|115
| [[:en:Hovhannes Harutyunyan]] || 13894 
|  ||   
| 0
|-
|116
| [[:en:Robert Darbinyan]] || 7286 
|  ||   
| 0
|-
|117
| [[:en:Gegham Harutyunyan]] || 7706 
|  ||   
| 0
|-
|118
| [[:en:Artur Kartashyan]] || 10943 
|  ||   
| 0
|-
|119
| [[:en:Henri Avagyan]] || 9475 
|  ||   
| 0
|-
|120
| [[:en:Arsen Harutyunyan (wrestler)]] || 13736 
|  ||   
| 0
|-
|121
| [[:en:Artur Miranyan]] || 14169 
|  ||   
| 0
|-
|122
| [[:en:Karapet Chalyan]] || 10141 
|  ||   
| 0
|-
|123
| [[:en:Gevorg Gharibyan]] || 12787 
|  ||   
| 0
|-
|124
| [[:en:Babken Melikyan]] || 8442 
|  ||   
| 0
|-
|125
| [[:en:Karen Aslanyan]] || 10497 
|  ||   
| 0
|-
|126
| [[:en:Karen Margaryan]] || 7527 
|  ||   
| 0
|-
|127
| [[:en:Pavel Gorelov]] || 7758 
|  ||   
| 0
|-
|128
| [[:en:Steven Enoch]] || 12747 
|  ||   
| 0
|-
|129
| [[:en:Serob Grigoryan]] || 7763 
|  ||   
| 0
|-
|130
| [[:en:Solomon Udo]] || 14032 
|  ||   
| 0
|-
|131
| [[:en:Chris Jones (basketball, born 1993)]] || 16000 
|  ||   
| 0
|-
|132
| [[:en:Hakob Hakobyan (footballer)]] || 8066 
|  ||   
| 0
|-
|133
| [[:en:Edgar Sevikyan]] || 21397 
|  ||   
| 0
|-
|134
| [[:en:Gary Chivichyan]] || 8997 
|  ||   
| 0
|-
|135
| [[:en:Tigran Avanesyan]] || 15904 
|  ||   
| 0
|-
|136
| [[:en:Vazgen Tevanyan]] || 10256 
|  ||   
| 0
|-
|137
| [[:en:Zhirayr Shaghoyan]] || 9582 
|  ||   
| 0
|-
|138
| [[:en:Arman Andreasyan]] || 11323 
|  ||   
| 0
|-
|139
| [[:en:Gevorg Karapetyan (footballer, born 1963)]] || 8055 
|  ||   
| 0
|-
|140
| [[:en:Samvel Gasparyan]] || 7313 
|  ||   
| 0
|-
|141
| [[:en:David Davidyan]] || 10583 
|  ||   
| 0
|-
|142
| [[:en:Artyom Avanesyan]] || 9078 
|  ||   
| 0
|-
|143
| [[:en:Narek Grigoryan]] || 9052 
|  ||   
| 0
|-
|144
| [[:en:Varazdat Lalayan]] || 14968 
|  ||   
| 0
|-
|145
| [[:en:Styopa Mkrtchyan]] || 9904 
|  ||   
| 0
|-
|146
| [[:en:Artashes Adamyan]] || 7863 
|  ||   
| 0
|-
|147
| [[:en:Grant-Leon Ranos]] || 14594 
|  ||   
| 0
|-
|148
| [[:en:Artur Serobyan]] || 13247 
|  ||   
| 0
|-
|149
| [[:en:Hovhannes Nazaryan]] || 13674 
|  ||   
| 0
|-
|150
| [[:en:Ugochukwu Iwu]] || 10571 
|  ||   
| 0
|-
|151
| [[:en:Georgy Arutyunyan]] || 10213 
|  ||   
| 0
|-
|152
| [[:en:Erjanik Ghubasaryan]] || 12717 
|  ||   
| 0
|-
|153
| [[:en:Gor Manvelyan]] || 15133 
|  ||   
| 0
|-
|154
| [[:en:Erik Piloyan]] || 10411 
|  ||   
| 0
|-
|155
| [[:en:Hamlet Manukyan]] || 18103 
|  ||   
| 0
|-
|156
| [[:en:Vahagn Davtyan (gymnast)]] || 14936 
|  ||   
| 0
|-
|157
| [[:en:Edgar Grigoryan]] || 8967 
|  ||   
| 0
|-
|158
| [[:en:Sergey Muradyan]] || 9482 
|  ||   
| 0
|-
|159
| [[:en:Garik Karapetyan]] || 12278 
|  ||   
| 0
|-
|160
| [[:en:Artyom Bandikyan]] || 7098 
|  ||   
| 0
|-
|161
| [[:en:Artur Avetisyan]] || 16494 
|  ||   
| 0
|-
|162
| [[:en:Tomás Adoryán]] || 7686 
|  ||   
| 0
|-
|163
| [[:en:Mamikon Khachatryan]] || 14738 
|  ||   
| 0
|-
|164
| [[:en:Daniyel Agbalyan]] || 8303 
|  ||   
| 0
|-
|165
| [[:en:Narek Agasaryan]] || 7346 
|  ||   
| 0
|-
|166
| [[:en:Donovan Parisian]] || 7890 
|  ||   
| 0
|-
|167
| [[:en:Artur Bazeyan]] || 8273 
|  ||   
| 0
|-
|168
| [[:en:Nikita Rakhmanin]] || 36556 
|  ||   
| 0
|-
|169
| [[:en:Artur Garibyan]] || 7084 
|  ||   
| 0
|}

===Armenske športnice===
{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Velikost
|-
|1
| [[:en:Tatev Abrahamyan]] || 7441 
|  ||   
| 0
|-
|2
| [[:en:Ekaterina Vinogradova]] || 7357 
|  ||   
| 0
|-
|3
| [[:en:Susi Kentikian]] || 44843 
|  ||   
| 0
|-
|4
| [[:en:Armine Khachatryan]] || 9172 
|  ||   
| 0
|-
|5
| [[:en:Hripsime Khurshudyan]] || 7836 
|  ||   
| 0
|-
|6
| [[:en:Nazik Avdalyan]] || 17724 
|  ||   
| 0
|-
|7
| [[:en:Houry Gebeshian]] || 9327 
|  ||   
| 0
|-
|8
| [[:en:Greta Vardanyan]] || 10404
|  [[Greta Vardanjan]] ||   Pinky sl
| 0
|-
|9
| [[:en:Alina Charaeva]] || 22355 
|  ||   
| 0
|-
|10
| [[:en:Tatev Hakobyan]] || 7634 
|  ||   
| 0
|-
|11
| [[:en:Liana Gyurjyan]] || 13000 
|  ||   
| 0
|-
|12
| [[:en:Claudia Cholakian]] || 13199 
|  ||   
| 0
|-
|13
| [[:en:Allison Halverson]] || 11766 
|  ||   
| 0
|-
|14
| [[:en:Karina Akopova]] || 35970 
|  ||   
| 0
|-
|15
| [[:en:Aleksandra Grigoryan]] || 10398 
|  ||   
| 0
|-
|16
| [[:en:Gohar Harutyunyan]] || 12206 
|  ||   
| 0
|-
|17
| [[:en:Sophine Kevorkian]] || 9081 
|  ||   
| 0
|}

===Armenske pisateljice===

{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Velikost
|-
|1
| [[:en:Mariam Petrosyan]] || 5013 
|  ||   
| 0
|-
|2
| [[:en:Zabel Yesayan]] || 24522 
|  ||   
| 0
|-
|3
| [[:en:Anush Aslibekyan]] || 6741 
|  ||   
| 0
|-
|4
| [[:en:Narine Abgaryan]] || 15020 
|  ||   
| 0
|-
|5
| [[:en:Shushan Avagyan]] || 9630 
|  ||   
| 0
|-
|6
| [[:en:Diana Abgar]] || 8668 
|   [[Diana Abgar]]||  Pinky sl
| 0
|-
|7
| [[:en:Srpouhi Dussap]] || 12500 
|  [[Srbuhi Tjusep]] ???&lt;br&gt; (Սրբուհի Տյուսաբ; ISO 9985: Srbowhi Tyowsep)||  Pinky sl
| 0
|}

===Armenske pesnice===

{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Velikost
|-
|1
| [[:en:Silva Kaputikyan]] || 44235 
|  ||   
| 0
|-
|2
| [[:en:Khosrovidukht]] || 12638 
|  ||   
| 0
|-
|3
| [[:en:Sahakdukht]] || 15370 
|  ||   
| 0
|-
|4
| [[:en:Zabel Yesayan]] || 24522 
|  ||   
| 0
|-
|5
| [[:en:Diana Der Hovanessian]] || 8489 
|  ||   
| 0
|-
|6
| [[:en:Marine Petrossian]] || 7686 
|  ||   
| 0
|-
|7
| [[:en:Tatev Chakhian]] || 5216 
|  ||   
| 0
|-
|8
| [[:en:Sona Van]] || 5514 
|  ||   
| 0
|}

=== Armenski filozofi / filozofinje ===
{| border=1 class='wikitable'
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke
|-
|1
| [[:en:Vazgen I]] || 11282 
|  ||   
| 0
|-
|2
| [[:en:Levon Shant]] || 4872 
|  ||   
| 0
|-
|3
| [[:en:Grigor Magistros]] || 18336 
|  ||   
| 0
|-
|4
| [[:en:William S. Sahakian]] || 3031 
|  ||   
| 0
|-
|5
| [[:en:Alexander Atabekian]] || 54635 
|  ||   
| 0
|-
|6
| [[:en:Hayk Gyulikevkhyan]] || 1467 
|  ||   
| 0
|-
|7
| [[:en:Nerses V]] || 3782 
|  ||   
| 0
|-
|8
| [[:en:Gregory of Tatev]] || 5014 
|  ||   
| 0
|-
|9
| [[:en:Khoren Sargsian]] || 2280 
|  ||   
| 0
|-
|10
| [[:en:Hovhannes Imastaser]] || 11997 
|  ||   
| 0
|-
|11
| [[:en:Shahamir Shahamirian]] || 13980 
|  ||   
| 0
|-
|12
| [[:en:Maria Baghramian]] || 13879 
|  ||   
| 0
|-
|13
| [[:en:Levon Zekiyan]] || 6274 
|  ||   
| 0
|-
|14
| [[:en:Hayk Asatryan]] || 3410 
|  ||   
| 0
|-
|15
| [[:en:Garbis Kortian]] || 4770 
|  ||   
| 0
|-
|16
| [[:en:Ashot Voskanyan]] || 8019 
|  ||   
| 0
|-
|17
| [[:en:Ned Markosian]] || 11250 
|  ||   
| 0
|-
|18
| [[:en:Anania Narekatsi]] || 3823 
|  ||   
| 0
|}

=== Armenski slikarji / slikarke ===
{| border=1 class='wikitable'
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke
|-
|1
| [[:en:Arshile Gorky]] || 26824 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Sarkis Zabunyan]] || 7564 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Hovsep Pushman]] || 10215 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Martiros Saryan]] || 19366 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Momik]] || 7136 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Arman Manookian]] || 9104 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Hakob Hakobian (painter)]] || 3687 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Mariam Aslamazyan]] || 8967 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Zoltán Nuridsány]] || 2656 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Koryun Nahapetyan]] || 1648 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Carlos Sayadyan]] || 6677 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Haroutiun Galentz]] || 9340 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Dmitry Nalbandyan]] || 5128 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Sargis Pitsak]] || 5191 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Gevork Kotiantz]] || 17741 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Arto Tchakmaktchian]] || 4706 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Hovnatanian]]|| 4933 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Naghash Hovnatan]]|| 4039 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Manas family]]|| 11047 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Vardges Sureniants]]|| 19257 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Mesrop of Khizan]]|| 6138 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Arkady Baghdasaryan]]|| 3880 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Gregorio Sciltian]]|| 2349 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Hrand Alyanak]]|| 2762 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Grigor Khanjyan]]|| 7972 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Suren Safaryan]]|| 3397 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Mkrtich Naghash]]|| 2115 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Maide Arel]]|| 3543 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Yeranuhi Aslamazyan]]|| 6980 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Georgy Bogdanovich Yakulov]]|| 76800 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Lusik Aguletsi]]|| 4651 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Knarik Vardanyan]]|| 6024 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Grigor Mlitchetsi]]|| 4998 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Gevorg Grigoryan (Giotto)]]|| 7028 
|  ||   
| 0
|}

=== Armenski kiparji / kiparke===
{| border=1 class='wikitable'
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke
|-
|1
| [[:en:Rafik Khachatryan]] || 6583 
|  ||   
| 0
|-
|2
| [[:en:Haig Patigian]] || 10804 
|  ||   
| 0
|-
|3
| [[:en:Sargis Baghdasaryan]] || 2230 
|  ||   
| 0
|-
|4
| [[:en:Sergey Merkurov]] || 7562 
|  ||   
| 0
|-
|5
| [[:en:Hakob Gyurjian]] || 1420 
|  ||   
| 0
|-
|6
| [[:en:Hagop Sandaldjian]] || 11156 
|  ||   
| 0
|-
|7
| [[:en:Getik Baghdasarian]] || 6260 
|  ||   
| 0
|-
|8
| [[:en:Ghukas Chubaryan]] || 2199 
|  ||   
| 0
|-
|9
| [[:en:Ara Shiraz]] || 6296 
|  ||   
| 0
|-
|10
| [[:en:Yervand Kochar]] || 10572 
|  ||   
| 0
|-
|11
| [[:en:Ara Sargsyan]] || 5286 
|  ||   
| 0
|-
|12
| [[:en:Varaz Samuelian]] || 6376 
|  ||   
| 0
|-
|13
| [[:en:Mari Gerekmezyan]] || 9099 
|  ||   
| 0
|-
|14
| [[:en:Aytsemnik Urartu]] || 977 
|  ||   
| 0
|-
|15
| [[:en:Hagop Ishkanian]] || 5642 
|  ||   
| 0
|-
|16
| [[:en:Ara Harutyunyan]] || 29703 
|  ||   
| 0
|-
|17
| [[:en:Nune Tumanyan]] || 4080 
|  ||   
| 0
|-
|18
| [[:en:Hripsime Simonyan]] || 4717 
|  ||   
| 0
|}

=== Armenski skladatelji / skladateljice ===
{| border=1 class='wikitable'
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke
|-
|1
| [[:en:Avet Terterian]] || 13219 
|  ||   
| 0
|-
|2
| [[:en:Loris Tjeknavorian]] || 24941 
|  ||   
| 0
|-
|3
| [[:en:Hampartsoum Limondjian]] || 9549 
|  ||   
| 0
|-
|4
| [[:en:Armen Tigranian]] || 7055 
|  ||   
| 0
|-
|5
| [[:en:Alexander Spendiaryan]] || 10290 
|  ||   
| 0
|-
|6
| [[:en:Nicol Galanderian]] || 4072 
|  ||   
| 0
|-
|7
| [[:en:Kurken Alemshah]] || 6968 
|  ||   
| 0
|-
|8
| [[:en:Robert Amirkhanyan]] || 5705 
|  ||   
| 0
|-
|9
| [[:en:Edvard Mirzoyan]] || 7795 
|  ||   
| 0
|-
|10
| [[:en:Jivani]] || 5165 
|  ||   
| 0
|-
|11
| [[:en:Romanos Melikian]] || 6475 
|  ||   
| 0
|-
|12
| [[:en:Konstantin Orbelyan]] || 4515 
|  ||   
| 0
|-
|13
| [[:en:Adam Khudoyan]] || 1946 
|  ||   
| 0
|-
|14
| [[:en:Vartan Adjemian]] || 6084 
|  ||   
| 0
|-
|15
| [[:en:Makar Yekmalyan]] || 1327 
|  ||   
| 0
|-
|16
| [[:en:Aram Satyan]] || 4454 
|  ||   
| 0
|-
|17
| [[:en:Tigran Mansurian]] || 12922 
|  ||   
| 0
|-
|18
| [[:en:Geghuni Chitchyan]] || 13492 
|  ||   
| 0
|-
|19
| [[:en:Tsolak Bekaryan]] || 5049 
|  ||   
| 0
|-
|20
| [[:en:Spiridon Melikyan]] || 6570 
|  ||   
| 0
|}

===Geografija===

{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke
|-
|1
| [[:d:Q31583|Kapan]] ||  ''v nastajanju''
|  [[Kapan]] ||  Upwinxp
| 0
|-
|2
| [[:d:Q935385|Arpi]] || 9031
| [[Arpi (jezero)]] || Yerpo
| 0
|-
|3
| ... || 
|  || 
| 0
|-
|4
| [[:en:Victory Park, Yerevan]] || 4296  
|  || 
| 0
|-
|5
| [[:en:Circular Park]] || 4387  
|  || 
| 0
|-
|6
| [[:en:Lovers' Park (Yerevan)]] || 4583  
|  || 
| 0
|-
|7
| [[:en:English Park, Yerevan]] || 3011  
|  || 
| 0
|-
|8
| [[:en:Tumanyan Park]] || 2090  
|  || 
| 0
|-
|9
| [[:en:Lyon Park, Yerevan]] || 2892  
|  || 
| 0
|-
|10
| [[:en:Buenos Aires Park]] || 1825  
|  || 
| 0
|-
|11
| [[:en:Yerevan 2800th Anniversary Park]] || 14398  
|  || 
| 0
|-
|12
| ... || 
|  || 
| 0
|}

=== Zgradbe in objekti v Erevanu ===
{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke
|-
|1
| [[:en:Yerevan TV Tower]] || 8130 
|  ||   
| 0
|-
|2
| [[:en:Teišebaini]] || 8438 
|  ||   
| 0
|-
|3
| [[:en:Yerablur]] || 7474 
|  ||   
| 0
|-
|4
| [[:en:Blue Mosque, Yerevan]] || 50629 
|  ||   
| 0
|-
|5
| [[:en:Erebuni Airport]] || 7416 
|  ||   
| 0
|-
|6
| [[:en:Yerevan Zoo]] || 6654 
|  ||   
| 0
|-
|7
| [[:en:National Library of Armenia]] || 8604 
|  ||   
| 0
|-
|8
| [[:en:Yerevan Opera Theatre]] || 7434 
|  ||   
| 0
|-
|9
| [[:en:Sundukyan State Academic Theatre]] || 3878 
|  ||   
| 0
|-
|10
| [[:en:Yerevan Ararat Brandy Factory]] || 6186 
|  ||   
| 0
|-
|11
| [[:en:Karen Demirchyan Complex]] || 19511 
|  ||   
| 0
|-
|12
| [[:en:Mausoleum of Kara Koyunlu emirs]] || 9888 
|  ||   
| 0
|-
|13
| [[:en:Erivan Fortress]] || 12062 
|  ||   
| 0
|-
|14
| [[:en:Komitas Pantheon]] || 5562 
|  ||   
| 0
|-
|15
| [[:en:List of statues in Yerevan]] || 29359 
|  ||   
| 0
|-
|16
| [[:en:Paronyan Musical Comedy Theatre]] || 2926 
|  ||   
| 0
|-
|17
| [[:en:Armenian Center for Contemporary Experimental Art]] || 9761 
|  ||   
| 0
|-
|18
| [[:en:Haybusak University of Yerevan]] || 4782 
|  ||   
| 0
|-
|19
| [[:en:Moscow Cinema]] || 4826 
|  ||   
| 0
|-
|20
| [[:en:Yerevan City Council]] || 5712 
|  ||   
| 0
|-
|21
| [[:en:Garegin Nzhdeh Square]] || 3139 
|  ||   
| 0
|-
|22
| [[:en:Stanislavski Russian Theatre of Yerevan]] || 2250 
|  ||   
| 0
|-
|23
| [[:en:Dalma Garden Mall]] || 4927 
|  ||   
| 0
|-
|24
| [[:en:Hrachya Ghaplanyan Drama Theatre]] || 10590 
|  ||   
| 0
|-
|25
| [[:en:Komitas Chamber Music House]] || 3497 
|  ||   
| 0
|-
|26
| [[:en:Khnko Aper Children's Library]] || 2683 
|  ||   
| 0
|-
|27
| [[:en:Yerevan Water World]] || 3074 
|  ||   
| 0
|-
|28
| [[:en:Nairi Cinema]] || 2621 
|  ||   
| 0
|-
|29
| [[:en:Elite Plaza Business Center]] || 10028 
|  ||   
| 0
|-
|30
| [[:en:Yerevan Mall]] || 6277 
|  ||   
| 0
|-
|31
| [[:en:Mordechai Navi Synagogue]] || 5664 
|  ||   
| 0
|-
|31
| [[:en:Hovhannes Tumanyan Puppet Theatre of Yerevan]] || 3930 
|  ||   
| 0
|-
|33
| [[:en:Rossia Mall]] || 2632 
|  ||   
| 0
|-
|34
| [[:en:List of theaters in Yerevan]] || 2777 
|  ||   
| 0
|-
|35
| [[:en:Hripsime School for Girls (Yerevan)]] || 6183 
|  ||   
| 0
|-
|36
| [[:en:National Assembly Building of Armenia]] || 1900 
|  ||   
| 0
|-
|37
| [[:en:President's Residence, Yerevan]] || 5570 
|  ||   
| 0
|-
|38
| [[:en:David of Sassoun (statue)]] || 86843 
|  ||   
| 0
|-
|39
| [[:en:City Central Library after Avetik Isahakyan]] || 3371 
|  ||   
| 0
|-
|40
| [[:en:Sheikh Mordechai Synagogue]] || 5713 
|  ||   
| 0
|-
|41
| [[:en:House of Panah Khan Makinski]] || 6448 
|  ||   
| 0
|-
|42
| [[:en:Megamall Armenia]] || 1703 
|  ||   
| 0
|-
|43
| [[:en:Cascade Memorial to the Victims of Soviet Repression]] || 4534 
|  ||   
| 0
|-
|44
| [[:en:Pana-Khan Palace]] || 7718 
|  ||   
| 0
|-
|45
| [[:en:Henrik Igityan National Centre for Aesthetics]] || 12307 
|  ||   
| 0
|}

=== Trdnjave v Armeniji ===
{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke
|-
|1
| [[:en:Teišebaini]] || 8438 
|  ||   
| 0
|-
|2
| [[:en:Amberd]] || 18269 
|  ||   
| 0
|-
|3
| [[:en:Kosh fortress and churches]] || 1931 
|  ||   
| 0
|-
|4
| [[:en:Proshaberd]] || 4418 
|  ||   
| 0
|-
|5
| [[:en:Odzaberd]] || 6773 
|  ||   
| 0
|-
|6
| [[:en:Khrber]] || 3625 
|  ||   
| 0
|-
|7
| [[:en:Ushiberd]] || 2574 
|  ||   
| 0
|-
|8
| [[:en:Erivan Fortress]] || 12062 
|  ||   
| 0
|-
|9
| [[:en:Smbataberd]] || 15834 
|  ||   
| 0
|-
|10
| [[:en:Bjni Fortress]] || 7828 
|  ||   
| 0
|-
|11
| [[:en:Ertij Fort]] || 1854 
|  ||   
| 0
|-
|12
| [[:en:Vorotnaberd]] || 3375 
|  ||   
| 0
|-
|13
| [[:en:Halidzor Fortress]] || 6413 
|  ||   
| 0
|-
|14
| [[:en:Baghaberd]] || 41910 
|  ||   
| 0
|-
|15
| [[:en:Kakavaberd]] || 4847 
|  ||   
| 0
|-
|16
| [[:en:Sardarabad (fortress)]] || 10017 
|  ||   
| 0
|-
|17
| [[:en:Argištiḫinili]] || 24282 
|  ||   
| 0
|-
|18
| [[:en:Armavir (ancient city)]] || 9221 
|  ||   
| 0
|-
|19
| [[:en:Artaxata]] || 18884 
|  ||   
| 0
|-
|20
| [[:en:Dashtadem Fortress]] || 5116 
|  ||   
| 0
|-
|21
| [[:en:Tevrakar Castle]] || 1297 
|  ||   
| 0
|-
|22
| ... || 00 
|  ||   
| 0
|}

== Muzeji v Erevanu ==
{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke
|-
|1
| [[:en:ARF History Museum]] || 4464 
|  ||   
| 0
|-
|2
| [[:en:Sergei Parajanov Museum]] || 5228 
|  ||   
| 0
|-
|3
| [[:en:House-Museum of Aram Khachaturian]] || 5147 
|  ||   
| 0
|-
|4
| [[:en:Charents Museum of Literature and Arts]] || 3092 
|  ||   
| 0
|-
|5
| [[:en:Erebuni Museum]] || 5614 
|  ||   
| 0
|-
|6
| [[:en:Aznavour Centre]] || 5783 
|  ||   
| 0
|-
|7
| [[:en:List of visitors to Tsitsernakaberd]] || 192237 
|  ||   
| 0
|-
|8
| [[:en:Komitas Museum]] || 3596 
|  ||   
| 0
|-
|-
|9
| [[:en:List of museums in Yerevan]] || 3984 
|  ||   
| 0
|-
|10
| [[:en:Central Bank Visitor Centre (Armenia)]] || 5895 
|  ||   
| 0
|-
|11
| [[:en:Fridtjof Nansen Museum]] || 119 
|  ||   
| 0
|-
|12
| [[:en:Armenian Medical Museum]] || 5634 
|  ||   
| 0
|-
|13
| [[:en:Yeghishe Charents House-Museum]] || 5791 
|  ||   
| 0
|-
|14
| [[:en:Ara Sargsyan and Hakob Kojoyan Museum]] || 4313 
|  ||   
| 0
|-
|15
| [[:en:Little Einstein Science Museum]] || 3910 
|  ||   
| 0
|-
|16
| [[:en:Armenian Railways Museum]] || 4340 
|  ||   
| 0
|-
|17
| [[:en:Silva Kaputikyan House-Museum]] || 4856 
|  ||   
| 0
|-
|18
| [[:en:Hovhannes Tumanyan Museum]] || 4604 
|  ||   
| 0
|-
|19
| ... || 00 
|  ||   
| 0
|}

== Okrožja v Erevanu ==
{| border=1 class='wikitable'
!Title !! Size (bytes) !!
|-
|1
| [[:en:Arabkir District]] || 17145  
|  ||   
| 0
|-
|2
| [[:en:Kanaker-Zeytun District]] || 8755  
|  ||   
| 0
|-
|3
| [[:en:Kond]] || 13019  
|  ||   
| 0
|-
|4
| [[:en:Nork-Marash District]] || 4155  
|  ||   
| 0
|-
|5
| [[:en:Nor Nork District]] || 4204  
|  ||   
| 0
|-
|6
|[[:en:Nubarashen District]] || 9091  
|  ||   
| 0
|-
|7
| [[:en:Shengavit District]] || 58484  
|  ||   
| 0
|-
|8
| [[:en:Kentron District]] || 10845  
|  ||   
| 0
|-
|9
| [[:en:Districts of Yerevan]] || 17246  
|  ||   
| 0
|}

===Naravoslovne teme===

{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke
|-
|1
| [[:en:Sevan trout]] ||  4823
|  [[Sevanska postrv]] ||  Pinky sl
| 0
|-
|2
| [[:en:Vipera eriwanensis]] || 4738 
|  ''[[Vipera eriwanensis]]'' || Pinky sl  
| 0
|-
|3
| [[:en:Armenian gull]] || 4572 
| [[Armenski galeb]] ||  Pinky sl 
| 0
|-
|4
| [[:en:Tulipa armena]] || 6840
| ''[[Tulipa armena]]'' ||  Pinky sl 
| 0
|-
|5
| ... || 00 
|  ||   
| 0
|}

===Znanost in tehnika===

{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke
|-
|1
| [[:en:.am|.am]] ||  4199
|  [[.am]] ||  Pinky sl
| 0
|-
|2
| ... || 00 
|  ||   
| 0
|}

== Šport ==
{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke
|-
|1
| [[:en:Hrazdan Stadium]] ||  18853
|  ||   
| 0
|-
|2
| [[:en:Nairi Stadium]] ||  3649
|  ||   
| 0
|-
|3
| [[:en:Mika Stadium]] ||  4011
|  ||   
| 0
|-
|4
| [[:en:Urartu Stadium]] ||  4760
|  ||   
| 0
|-
|5
| [[:en:Karen Demirchyan Complex]] ||  19511
|  ||   
| 0
|-
|6
| [[:en:Vazgen Sargsyan Republican Stadium]] ||  10044
|  ||   
| 0
|-
|7
| [[:en:Yerevan Velodrome]] ||  2249
|  ||   
| 0
|-
|8
| [[:en:Hovik Hayrapetyan Equestrian Centre]] ||  2111
|  ||   
| 0
|-
|9
| [[:en:Yerevan Football Academy Stadium]] ||  4560
|  ||   
| 0
|-
|10
| [[:en:Armenia Sports Union]] ||  2223
|  ||   
| 0
|-
|11
| [[:en:Yerevan Figure Skating and Hockey Sports School]] ||  2771
|  ||   
| 0
|-
|12
| [[:en:List of sports venues in Yerevan]] ||  4884
|  ||   
| 0
|}

== Drugo ==
{| class=&quot;wikitable&quot; border=&quot;1&quot;
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke
|-
|1
| [[:en:Erebuni-Yerevan]]  || xx
|  ||   
| 0
|-
|2
| [[:en:Arten Theatre]] || xx
|  ||   
| 0
|}

[[Kategorija:Armensko-slovenski urejaton]]</text>
      <sha1>ghwy5hrm7gyi5jslgx2o1hzvbufpmlx</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6774100</id>
      <parentid>6774099</parentid>
      <timestamp>2026-11-03T09:26:08Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>preureditev (šport)</comment>
      <origin>6774100</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="36362" sha1="0qdsgk7jryki94wlo7wvntyy0f8b5ns" xml:space="preserve">{{Armensko-slovenski urejaton navbar|2}}

== Zapis armenskih imen in poimenovanj ==
Pri pisanju člankov o Armeniji upoštevajte slovenska pravopisna pravila za prevzemanje armenskih imen in besed.

* '''Osebna imena:''' lastna imena iz armenščine praviloma pisno podomačujemo. Pri tem upoštevamo priporočeni zapis in izgovor, ne zgolj angleškega prečrkovanja. Pri zgodovinskih osebnostih preverimo tudi, ali se je v slovenščini že uveljavila določena oblika imena.
* '''Zemljepisna imena:''' uporabljamo uveljavljene slovenske oblike, kjer obstajajo (glej [https://www.termania.net/ Slovar slovenskih eksonimov na Termaniji]), sicer pa sledimo pravopisnim pravilom za prevzemanje armenskih imen. Primer: ''Erevan'' namesto angleškega ''Yerevan''.
* '''Občna poimenovanja:''' armenske besede večinoma prevajamo. Če jih ne prevajamo, jih praviloma pisno podomačimo. Primer: ''hačkar'' (armensko ''խաչքար''), poimenovanje za značilni armenski kamniti križ.

Za podrobnejša pravila glejte [https://pravopis8v2.amebis.si/gen/sp8.pdf#page=656 Slovenski pravopis 8.0 – Vzhodna armenščina].

== Seznam člankov ==
Spodnji seznam člankov je namenjen lažji orientaciji. Pripravila ga je armenska wiki skupnost. Naenkrat si lahko rezervirate največ en članek.

===Cerkve===

{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke
|-
|1
| [[:en:Mastara Church]] || 5848 
| [[Cerkev v Mastari]] ||   JoMK
| 0
|-
|2
| [[:en:Aruchavank]] || 5507 
|  ||   
| 0
|-
|3
| [[:en:Vahramashen Church]] || 4405 
|  ||   
| 0
|-
|4
| [[:en:Lmbatavank]] || 6267 
|  ||   
| 0
|-
|5
| [[:en:Areni Church]] || 6259 
|  ||   
| 0
|-
|6
| [[:en:Kasagh Basilica]] || 5764 
|  ||   
| 0
|-
|7
| [[:en:Surp Hovhannes Church, Byurakan]] || 4061 
|  ||   
| 0
|-
|8
| [[:en:Mashtots Hayrapet Church of Garni]] || 6037 
|  ||   
| 0
|-
|9
| [[:en:St. Sarkis Church (Tsovinar, Gegharkunik, Armenia)]] || 3252 
|  ||   
| 0
|-
|10
| [[:en:Saint Gevork Monastery of Mughni]] || 7053 
|  ||   
| 0
|-
|11
| [[:en:Holy Mother of God Church, Yeghvard]] || 8074 
|  ||   
| 0
|-
|12
| [[:en:Surp Astvatsatsin Church of Karbi]] || 4101 
|  ||   
| 0
|-
|13
| [[:en:Surp Hovhannes Church of Voskevaz]] || 3463 
|  ||   
| 0
|-
|14
| [[:en:Samsonavank Monastery]] || 3052 
|  ||   
| 0
|-
|15
| [[:en:Holy Children Chapel, Vanadzor]] || 2873 
|  ||   
| 0
|-
|16
| [[:en:Yeghipatrush Church]] || 4832 
|  ||   
| 0
|-
|17
| [[:en:St. Thaddeus Church, Ddmashen]] || 5171 
|  ||   
| 0
|-
|18
| [[:en:Holy Mother of God Church, Voskepar]] || 3601 
|  ||   
| 0
|-
|19
| [[:en:Saint George's Church, Garnahovit]] || 3409 
|  ||   
| 0
|-
|20
| [[:en:Church of the Holy Mother of God, Vanadzor]] || 4340 
|  ||   
| 0
|-
|21
| [[:en:Saint John the Baptist Church, Abovyan]] || 4329 
|  ||   
| 0
|-
|22
| [[:en:Saint Thaddeus Church, Masis]] || 8305 
|  ||   
| 0
|-
|23
| [[:en:Saint Narek chapel]] || 6539 
|  ||   
| 0
|-
|24
| [[:en:Saint Minas church of Halidzor]] || 2689 
|  ||   
| 0
|-
|25
| [[:en:Saint Stepanos Church (Shinuhayr)]] || 4895 
|  ||   
| 0
|}

===Arheologija===

{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Velikost
|-
| [[:en:Kura–Araxes culture]] || 49368 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Teišebaini]] || 8438 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Trialeti-Vanadzor culture]] || 27115 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Amberd]] || 18269 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Shulaveri–Shomu culture]] || 22649 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Metsamor site]] || 7546 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Aruchavank]] || 5507 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Ughtasar Petroglyphs]] || 4916 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Karchaghbyur]] || 1914 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Nor Geghi]] || 3193 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Tegher Monastery]] || 6858 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Agarak, Aragatsotn]] || 4664 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Proshaberd]] || 4418 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Tsrviz Chapel]] || 1573 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Çavuştepe]] || 8152 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Odzaberd]] || 6773 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Yot Verk Matur]] || 1772 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Khrber]] || 3625 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Ushiberd]] || 2574 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Archaeology of Armenia]] || 24160 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Smbataberd]] || 15834 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Bjni Fortress]] || 7828 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Ertij Fort]] || 1854 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Areni-1 shoe]] || 8394 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Vorotnaberd]] || 3375 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Halidzor Fortress]] || 6413 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Baghaberd]] || 41910 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Areni-1 winery]] || 10348 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Kakavaberd]] || 4847 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Areni-1 cave]] || 7865 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Economy of Urartu]] || 22664 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Art of Urartu]] || 20388 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Sardarabad (fortress)]] || 10017 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Argištiḫinili]] || 24282 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Armavir (ancient city)]] || 9221 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Artaxata]] || 18884 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Yervandashat (ancient city)]] || 8768 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Dashtadem Fortress]] || 5116 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Trialetian Mesolithic]] || 18499 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Statuette of God Teisheba]] || 2787 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Statuette of a Bird (15th–14th centuries BC, Lchashen)]] || 3430 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Ritual Ladle (Armenia)]] || 2417 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Horseshoe-Shaped Hearth with Ram-Headed Ends]] || 2888 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Goblet (17th–16th centuries BC, Vanadzor)]] || 2679 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Karashamb goblet]] || 5210 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Statuette of a Wolf (6th–5th centuries BC, Ayrum)]] || 3189 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Pot With a Lid, Tricolor (16th–15th centuries BC, Karashamb)]] || 2145 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Etiuni]] || 14169 
| [[Etiuni]] ||   Octopus  
| 0
|-
| [[:en:Archaeological heritage of Armenia]]
 || 42190 
| [[Arheološka dediščina Armenije]] ||  Octopus  
| 0
|-
| [[:en:Godedzor]] || 7669 
| [[Godedzor]] ||  Octopus   
| 0
|-
| [[:en:Ervandakert]] || 3953 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Aruch Caravansarai]] || 3018 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Jrapi Caravansarai]] || 1624 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Talin Caravansarai]] || 2163 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Hostun, Armenia]] || 3842 
|  ||   
| 0
|}

===Antična Armenija===
{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Velikost
|-
|1
| [[:en:Gardman]] || 5516 
|  ||   
| 0
|-
|2
| [[:en:Rshtuni]] || 1925 
|  ||   
| 0
|-
|3
| [[:en:Bznuni]] || 6881 
|  ||   
| 0
|-
|4
| [[:en:Nairi]] || 33016 
|  ||   
| 0
|-
|5
| [[:en:Sasanian Armenia]] || 23030 
|  ||   
| 0
|-
|6
| [[:en:Neo-Assyrian Empire]] || 180543 
|  ||   
| 0
|-
|7
| [[:en:Paikuli inscription]] || 16163 
|  ||   
| 0
|-
|8
| [[:en:Ancient Armenia]] || 11598 
|  ||   
| 0
|-
|9
| [[:en:Bagavan]] || 7493 
|  ||   
| 0
|-
|10
| [[:en:Xerxes I inscription at Van]] || 9045 
|  ||   
| 0
|-
|11
| [[:en:Council of Ashtishat]] || 3732 
|  ||   
| 0
|-
|12
| [[:en:Ashtishat]] || 3168 
|  ||   
| 0
|-
|14
| [[:en:Urumeans]] || 5210 
|  ||   
| 0
|-
|15
| [[:en:Armenian tiara]] || 2134 
|  ||   
| 0
|-
|16
| [[:en:Treaty of Artaxata]] || 8526 
|  ||   
| 0
|-
|17
| [[:en:Alan invasion of Parthia]] || 13466 
|  ||   
| 0
|}

=== Arsacid dynasty of Armenia ===
{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Velikost
|-
|1
| [[:en:Arsacid dynasty of Armenia|Arsacid dynasty of Armenia]] || 43273 
|  ||   
| 0
|-
|2
| [[:en:Christianization of Armenia|Christianization of Armenia]] || 54549 
|  ||   
| 0
|-
|3
| [[:en:Gregorids|Gregorids]] || 1124 
|  ||   
| 0
|-
|4
| [[:en:Khosrovidukht (princess)|Khosrovidukht]] || 7664 
|  ||   
| 0
|-
|5
| [[:en:Salome of Ujarma|Salome of Ujarma]] || 7299 
|  ||   
| 0
|-
|6
| [[:en:Eranyak|Eranyak]] || 2259 
|  ||   
| 0
|-
|7
| [[:en:Gnel of Armenia|Gnel of Armenia]] || 12089 
|  ||   
| 0
|-
|8
| [[:en:Tirit of Armenia|Tirit of Armenia]] || 18066 
|  ||   
| 0
|-
|9
| [[:en:Zarmandukht|Zarmandukht]] || 6061 
|  ||   
| 0
|-
|10
| [[:en:Tigranes (son of Khosrov IV of Armenia)|Tigranes]] || 3186 
|  ||   
| 0
|-
|11
| [[:en:Arsaces (son of Khosrov IV of Armenia)|Arsaces]] || 3066 
|  ||   
| 0
|-
|12
| [[:en:Arshakavan|Arshakavan]] || 7028 
|  ||   
| 0
|}

=== Bagratuni dynasty ===
{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Velikost
|-
|1
| [[:en:Ashot III Bagratuni|Ashot III Bagratuni]] || 24713 
|  ||   
| 0
|-
|2
| [[:en:Varaztirots II Bagratuni|Varaztirots II Bagratuni]] || 13535 
|  ||   
| 0
|-
|3
| [[:en:Smbat VI Bagratuni|Smbat VI Bagratuni]] || 13552 
|  ||   
| 0
|-
|4
| [[:en:Smbat IV Bagratuni|Smbat IV Bagratuni]] || 14095 
|  ||   
| 0
|-
|5
| [[:en:Ashot III of Taron|Ashot III of Taron]] || 3389 
|  ||   
| 0
|-
|6
| [[:en:Abu Ghanim|Abu Ghanim]] || 2560 
|  ||   
| 0
|-
|7
| [[:en:Grigor I of Taron|Grigor I of Taron]] || 6264 
|  ||   
| 0
|-
|8
| [[:en:Smbat VII Bagratuni|Smbat VII Bagratuni]] || 6787 
|  ||   
| 0
|-
|9
| [[:en:Yakov Bagratuni|Yakov Bagratuni]] || 14431 
|  ||   
| 0
|-
|10
| [[:en:Bagratuni family tree|Bagratuni family tree]] || 39671 
|  ||   
| 0
|-
|11
| [[:en:Ashot II Bagratuni|Ashot II Bagratuni]] || 19712 
|  ||   
| 0
|-
|12
| [[:en:Abu'l-Maghra ibn Musa ibn Zurara|Abu'l-Maghra ibn Musa ibn Zurara]] || 4140 
|  ||   
| 0
|-
|13
| [[:en:Abas Bagratuni|Abas Bagratuni]] || 8088 
|  ||   
| 0
|-
|14
| [[:en:Smbat III Bagratuni|Smbat III Bagratuni]] || 10761 
|  ||   
| 0
|-
|15
| [[:en:Bagratid flag|Bagratid flag]] || 10765 
|  ||   
| 0
|}

===Armenske pesnice===

{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Velikost
|-
|1
| [[:en:Silva Kaputikyan]] || 44235 
|  ||   
| 0
|-
|2
| [[:en:Khosrovidukht]] || 12638 
|  ||   
| 0
|-
|3
| [[:en:Sahakdukht]] || 15370 
|  ||   
| 0
|-
|4
| [[:en:Zabel Yesayan]] || 24522 
|  ||   
| 0
|-
|5
| [[:en:Diana Der Hovanessian]] || 8489 
|  ||   
| 0
|-
|6
| [[:en:Marine Petrossian]] || 7686 
|  ||   
| 0
|-
|7
| [[:en:Tatev Chakhian]] || 5216 
|  ||   
| 0
|-
|8
| [[:en:Sona Van]] || 5514 
|  ||   
| 0
|}

=== Armenski filozofi / filozofinje ===
{| border=1 class='wikitable'
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke
|-
|1
| [[:en:Vazgen I]] || 11282 
|  ||   
| 0
|-
|2
| [[:en:Levon Shant]] || 4872 
|  ||   
| 0
|-
|3
| [[:en:Grigor Magistros]] || 18336 
|  ||   
| 0
|-
|4
| [[:en:William S. Sahakian]] || 3031 
|  ||   
| 0
|-
|5
| [[:en:Alexander Atabekian]] || 54635 
|  ||   
| 0
|-
|6
| [[:en:Hayk Gyulikevkhyan]] || 1467 
|  ||   
| 0
|-
|7
| [[:en:Nerses V]] || 3782 
|  ||   
| 0
|-
|8
| [[:en:Gregory of Tatev]] || 5014 
|  ||   
| 0
|-
|9
| [[:en:Khoren Sargsian]] || 2280 
|  ||   
| 0
|-
|10
| [[:en:Hovhannes Imastaser]] || 11997 
|  ||   
| 0
|-
|11
| [[:en:Shahamir Shahamirian]] || 13980 
|  ||   
| 0
|-
|12
| [[:en:Maria Baghramian]] || 13879 
|  ||   
| 0
|-
|13
| [[:en:Levon Zekiyan]] || 6274 
|  ||   
| 0
|-
|14
| [[:en:Hayk Asatryan]] || 3410 
|  ||   
| 0
|-
|15
| [[:en:Garbis Kortian]] || 4770 
|  ||   
| 0
|-
|16
| [[:en:Ashot Voskanyan]] || 8019 
|  ||   
| 0
|-
|17
| [[:en:Ned Markosian]] || 11250 
|  ||   
| 0
|-
|18
| [[:en:Anania Narekatsi]] || 3823 
|  ||   
| 0
|}

=== Armenski slikarji / slikarke ===
{| border=1 class='wikitable'
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke
|-
|1
| [[:en:Arshile Gorky]] || 26824 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Sarkis Zabunyan]] || 7564 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Hovsep Pushman]] || 10215 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Martiros Saryan]] || 19366 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Momik]] || 7136 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Arman Manookian]] || 9104 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Hakob Hakobian (painter)]] || 3687 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Mariam Aslamazyan]] || 8967 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Zoltán Nuridsány]] || 2656 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Koryun Nahapetyan]] || 1648 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Carlos Sayadyan]] || 6677 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Haroutiun Galentz]] || 9340 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Dmitry Nalbandyan]] || 5128 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Sargis Pitsak]] || 5191 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Gevork Kotiantz]] || 17741 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Arto Tchakmaktchian]] || 4706 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Hovnatanian]]|| 4933 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Naghash Hovnatan]]|| 4039 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Manas family]]|| 11047 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Vardges Sureniants]]|| 19257 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Mesrop of Khizan]]|| 6138 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Arkady Baghdasaryan]]|| 3880 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Gregorio Sciltian]]|| 2349 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Hrand Alyanak]]|| 2762 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Grigor Khanjyan]]|| 7972 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Suren Safaryan]]|| 3397 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Mkrtich Naghash]]|| 2115 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Maide Arel]]|| 3543 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Yeranuhi Aslamazyan]]|| 6980 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Georgy Bogdanovich Yakulov]]|| 76800 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Lusik Aguletsi]]|| 4651 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Knarik Vardanyan]]|| 6024 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Grigor Mlitchetsi]]|| 4998 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Gevorg Grigoryan (Giotto)]]|| 7028 
|  ||   
| 0
|}

=== Armenski kiparji / kiparke===
{| border=1 class='wikitable'
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke
|-
|1
| [[:en:Rafik Khachatryan]] || 6583 
|  ||   
| 0
|-
|2
| [[:en:Haig Patigian]] || 10804 
|  ||   
| 0
|-
|3
| [[:en:Sargis Baghdasaryan]] || 2230 
|  ||   
| 0
|-
|4
| [[:en:Sergey Merkurov]] || 7562 
|  ||   
| 0
|-
|5
| [[:en:Hakob Gyurjian]] || 1420 
|  ||   
| 0
|-
|6
| [[:en:Hagop Sandaldjian]] || 11156 
|  ||   
| 0
|-
|7
| [[:en:Getik Baghdasarian]] || 6260 
|  ||   
| 0
|-
|8
| [[:en:Ghukas Chubaryan]] || 2199 
|  ||   
| 0
|-
|9
| [[:en:Ara Shiraz]] || 6296 
|  ||   
| 0
|-
|10
| [[:en:Yervand Kochar]] || 10572 
|  ||   
| 0
|-
|11
| [[:en:Ara Sargsyan]] || 5286 
|  ||   
| 0
|-
|12
| [[:en:Varaz Samuelian]] || 6376 
|  ||   
| 0
|-
|13
| [[:en:Mari Gerekmezyan]] || 9099 
|  ||   
| 0
|-
|14
| [[:en:Aytsemnik Urartu]] || 977 
|  ||   
| 0
|-
|15
| [[:en:Hagop Ishkanian]] || 5642 
|  ||   
| 0
|-
|16
| [[:en:Ara Harutyunyan]] || 29703 
|  ||   
| 0
|-
|17
| [[:en:Nune Tumanyan]] || 4080 
|  ||   
| 0
|-
|18
| [[:en:Hripsime Simonyan]] || 4717 
|  ||   
| 0
|}

=== Armenski skladatelji / skladateljice ===
{| border=1 class='wikitable'
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke
|-
|1
| [[:en:Avet Terterian]] || 13219 
|  ||   
| 0
|-
|2
| [[:en:Loris Tjeknavorian]] || 24941 
|  ||   
| 0
|-
|3
| [[:en:Hampartsoum Limondjian]] || 9549 
|  ||   
| 0
|-
|4
| [[:en:Armen Tigranian]] || 7055 
|  ||   
| 0
|-
|5
| [[:en:Alexander Spendiaryan]] || 10290 
|  ||   
| 0
|-
|6
| [[:en:Nicol Galanderian]] || 4072 
|  ||   
| 0
|-
|7
| [[:en:Kurken Alemshah]] || 6968 
|  ||   
| 0
|-
|8
| [[:en:Robert Amirkhanyan]] || 5705 
|  ||   
| 0
|-
|9
| [[:en:Edvard Mirzoyan]] || 7795 
|  ||   
| 0
|-
|10
| [[:en:Jivani]] || 5165 
|  ||   
| 0
|-
|11
| [[:en:Romanos Melikian]] || 6475 
|  ||   
| 0
|-
|12
| [[:en:Konstantin Orbelyan]] || 4515 
|  ||   
| 0
|-
|13
| [[:en:Adam Khudoyan]] || 1946 
|  ||   
| 0
|-
|14
| [[:en:Vartan Adjemian]] || 6084 
|  ||   
| 0
|-
|15
| [[:en:Makar Yekmalyan]] || 1327 
|  ||   
| 0
|-
|16
| [[:en:Aram Satyan]] || 4454 
|  ||   
| 0
|-
|17
| [[:en:Tigran Mansurian]] || 12922 
|  ||   
| 0
|-
|18
| [[:en:Geghuni Chitchyan]] || 13492 
|  ||   
| 0
|-
|19
| [[:en:Tsolak Bekaryan]] || 5049 
|  ||   
| 0
|-
|20
| [[:en:Spiridon Melikyan]] || 6570 
|  ||   
| 0
|}

===Geografija===

{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke
|-
|1
| [[:d:Q31583|Kapan]] ||  ''v nastajanju''
|  [[Kapan]] ||  Upwinxp
| 0
|-
|2
| [[:d:Q935385|Arpi]] || 9031
| [[Arpi (jezero)]] || Yerpo
| 0
|-
|3
| ... || 
|  || 
| 0
|-
|4
| [[:en:Victory Park, Yerevan]] || 4296  
|  || 
| 0
|-
|5
| [[:en:Circular Park]] || 4387  
|  || 
| 0
|-
|6
| [[:en:Lovers' Park (Yerevan)]] || 4583  
|  || 
| 0
|-
|7
| [[:en:English Park, Yerevan]] || 3011  
|  || 
| 0
|-
|8
| [[:en:Tumanyan Park]] || 2090  
|  || 
| 0
|-
|9
| [[:en:Lyon Park, Yerevan]] || 2892  
|  || 
| 0
|-
|10
| [[:en:Buenos Aires Park]] || 1825  
|  || 
| 0
|-
|11
| [[:en:Yerevan 2800th Anniversary Park]] || 14398  
|  || 
| 0
|-
|12
| ... || 
|  || 
| 0
|}

=== Zgradbe in objekti v Erevanu ===
{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke
|-
|1
| [[:en:Yerevan TV Tower]] || 8130 
|  ||   
| 0
|-
|2
| [[:en:Teišebaini]] || 8438 
|  ||   
| 0
|-
|3
| [[:en:Yerablur]] || 7474 
|  ||   
| 0
|-
|4
| [[:en:Blue Mosque, Yerevan]] || 50629 
|  ||   
| 0
|-
|5
| [[:en:Erebuni Airport]] || 7416 
|  ||   
| 0
|-
|6
| [[:en:Yerevan Zoo]] || 6654 
|  ||   
| 0
|-
|7
| [[:en:National Library of Armenia]] || 8604 
|  ||   
| 0
|-
|8
| [[:en:Yerevan Opera Theatre]] || 7434 
|  ||   
| 0
|-
|9
| [[:en:Sundukyan State Academic Theatre]] || 3878 
|  ||   
| 0
|-
|10
| [[:en:Yerevan Ararat Brandy Factory]] || 6186 
|  ||   
| 0
|-
|11
| [[:en:Karen Demirchyan Complex]] || 19511 
|  ||   
| 0
|-
|12
| [[:en:Mausoleum of Kara Koyunlu emirs]] || 9888 
|  ||   
| 0
|-
|13
| [[:en:Erivan Fortress]] || 12062 
|  ||   
| 0
|-
|14
| [[:en:Komitas Pantheon]] || 5562 
|  ||   
| 0
|-
|15
| [[:en:List of statues in Yerevan]] || 29359 
|  ||   
| 0
|-
|16
| [[:en:Paronyan Musical Comedy Theatre]] || 2926 
|  ||   
| 0
|-
|17
| [[:en:Armenian Center for Contemporary Experimental Art]] || 9761 
|  ||   
| 0
|-
|18
| [[:en:Haybusak University of Yerevan]] || 4782 
|  ||   
| 0
|-
|19
| [[:en:Moscow Cinema]] || 4826 
|  ||   
| 0
|-
|20
| [[:en:Yerevan City Council]] || 5712 
|  ||   
| 0
|-
|21
| [[:en:Garegin Nzhdeh Square]] || 3139 
|  ||   
| 0
|-
|22
| [[:en:Stanislavski Russian Theatre of Yerevan]] || 2250 
|  ||   
| 0
|-
|23
| [[:en:Dalma Garden Mall]] || 4927 
|  ||   
| 0
|-
|24
| [[:en:Hrachya Ghaplanyan Drama Theatre]] || 10590 
|  ||   
| 0
|-
|25
| [[:en:Komitas Chamber Music House]] || 3497 
|  ||   
| 0
|-
|26
| [[:en:Khnko Aper Children's Library]] || 2683 
|  ||   
| 0
|-
|27
| [[:en:Yerevan Water World]] || 3074 
|  ||   
| 0
|-
|28
| [[:en:Nairi Cinema]] || 2621 
|  ||   
| 0
|-
|29
| [[:en:Elite Plaza Business Center]] || 10028 
|  ||   
| 0
|-
|30
| [[:en:Yerevan Mall]] || 6277 
|  ||   
| 0
|-
|31
| [[:en:Mordechai Navi Synagogue]] || 5664 
|  ||   
| 0
|-
|31
| [[:en:Hovhannes Tumanyan Puppet Theatre of Yerevan]] || 3930 
|  ||   
| 0
|-
|33
| [[:en:Rossia Mall]] || 2632 
|  ||   
| 0
|-
|34
| [[:en:List of theaters in Yerevan]] || 2777 
|  ||   
| 0
|-
|35
| [[:en:Hripsime School for Girls (Yerevan)]] || 6183 
|  ||   
| 0
|-
|36
| [[:en:National Assembly Building of Armenia]] || 1900 
|  ||   
| 0
|-
|37
| [[:en:President's Residence, Yerevan]] || 5570 
|  ||   
| 0
|-
|38
| [[:en:David of Sassoun (statue)]] || 86843 
|  ||   
| 0
|-
|39
| [[:en:City Central Library after Avetik Isahakyan]] || 3371 
|  ||   
| 0
|-
|40
| [[:en:Sheikh Mordechai Synagogue]] || 5713 
|  ||   
| 0
|-
|41
| [[:en:House of Panah Khan Makinski]] || 6448 
|  ||   
| 0
|-
|42
| [[:en:Megamall Armenia]] || 1703 
|  ||   
| 0
|-
|43
| [[:en:Cascade Memorial to the Victims of Soviet Repression]] || 4534 
|  ||   
| 0
|-
|44
| [[:en:Pana-Khan Palace]] || 7718 
|  ||   
| 0
|-
|45
| [[:en:Henrik Igityan National Centre for Aesthetics]] || 12307 
|  ||   
| 0
|}

=== Trdnjave v Armeniji ===
{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke
|-
|1
| [[:en:Teišebaini]] || 8438 
|  ||   
| 0
|-
|2
| [[:en:Amberd]] || 18269 
|  ||   
| 0
|-
|3
| [[:en:Kosh fortress and churches]] || 1931 
|  ||   
| 0
|-
|4
| [[:en:Proshaberd]] || 4418 
|  ||   
| 0
|-
|5
| [[:en:Odzaberd]] || 6773 
|  ||   
| 0
|-
|6
| [[:en:Khrber]] || 3625 
|  ||   
| 0
|-
|7
| [[:en:Ushiberd]] || 2574 
|  ||   
| 0
|-
|8
| [[:en:Erivan Fortress]] || 12062 
|  ||   
| 0
|-
|9
| [[:en:Smbataberd]] || 15834 
|  ||   
| 0
|-
|10
| [[:en:Bjni Fortress]] || 7828 
|  ||   
| 0
|-
|11
| [[:en:Ertij Fort]] || 1854 
|  ||   
| 0
|-
|12
| [[:en:Vorotnaberd]] || 3375 
|  ||   
| 0
|-
|13
| [[:en:Halidzor Fortress]] || 6413 
|  ||   
| 0
|-
|14
| [[:en:Baghaberd]] || 41910 
|  ||   
| 0
|-
|15
| [[:en:Kakavaberd]] || 4847 
|  ||   
| 0
|-
|16
| [[:en:Sardarabad (fortress)]] || 10017 
|  ||   
| 0
|-
|17
| [[:en:Argištiḫinili]] || 24282 
|  ||   
| 0
|-
|18
| [[:en:Armavir (ancient city)]] || 9221 
|  ||   
| 0
|-
|19
| [[:en:Artaxata]] || 18884 
|  ||   
| 0
|-
|20
| [[:en:Dashtadem Fortress]] || 5116 
|  ||   
| 0
|-
|21
| [[:en:Tevrakar Castle]] || 1297 
|  ||   
| 0
|-
|22
| ... || 00 
|  ||   
| 0
|}

== Muzeji v Erevanu ==
{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke
|-
|1
| [[:en:ARF History Museum]] || 4464 
|  ||   
| 0
|-
|2
| [[:en:Sergei Parajanov Museum]] || 5228 
|  ||   
| 0
|-
|3
| [[:en:House-Museum of Aram Khachaturian]] || 5147 
|  ||   
| 0
|-
|4
| [[:en:Charents Museum of Literature and Arts]] || 3092 
|  ||   
| 0
|-
|5
| [[:en:Erebuni Museum]] || 5614 
|  ||   
| 0
|-
|6
| [[:en:Aznavour Centre]] || 5783 
|  ||   
| 0
|-
|7
| [[:en:List of visitors to Tsitsernakaberd]] || 192237 
|  ||   
| 0
|-
|8
| [[:en:Komitas Museum]] || 3596 
|  ||   
| 0
|-
|-
|9
| [[:en:List of museums in Yerevan]] || 3984 
|  ||   
| 0
|-
|10
| [[:en:Central Bank Visitor Centre (Armenia)]] || 5895 
|  ||   
| 0
|-
|11
| [[:en:Fridtjof Nansen Museum]] || 119 
|  ||   
| 0
|-
|12
| [[:en:Armenian Medical Museum]] || 5634 
|  ||   
| 0
|-
|13
| [[:en:Yeghishe Charents House-Museum]] || 5791 
|  ||   
| 0
|-
|14
| [[:en:Ara Sargsyan and Hakob Kojoyan Museum]] || 4313 
|  ||   
| 0
|-
|15
| [[:en:Little Einstein Science Museum]] || 3910 
|  ||   
| 0
|-
|16
| [[:en:Armenian Railways Museum]] || 4340 
|  ||   
| 0
|-
|17
| [[:en:Silva Kaputikyan House-Museum]] || 4856 
|  ||   
| 0
|-
|18
| [[:en:Hovhannes Tumanyan Museum]] || 4604 
|  ||   
| 0
|-
|19
| ... || 00 
|  ||   
| 0
|}

== Okrožja v Erevanu ==
{| border=1 class='wikitable'
!Title !! Size (bytes) !!
|-
|1
| [[:en:Arabkir District]] || 17145  
|  ||   
| 0
|-
|2
| [[:en:Kanaker-Zeytun District]] || 8755  
|  ||   
| 0
|-
|3
| [[:en:Kond]] || 13019  
|  ||   
| 0
|-
|4
| [[:en:Nork-Marash District]] || 4155  
|  ||   
| 0
|-
|5
| [[:en:Nor Nork District]] || 4204  
|  ||   
| 0
|-
|6
|[[:en:Nubarashen District]] || 9091  
|  ||   
| 0
|-
|7
| [[:en:Shengavit District]] || 58484  
|  ||   
| 0
|-
|8
| [[:en:Kentron District]] || 10845  
|  ||   
| 0
|-
|9
| [[:en:Districts of Yerevan]] || 17246  
|  ||   
| 0
|}

===Naravoslovne teme===

{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke
|-
|1
| [[:en:Sevan trout]] ||  4823
|  [[Sevanska postrv]] ||  Pinky sl
| 0
|-
|2
| [[:en:Vipera eriwanensis]] || 4738 
|  ''[[Vipera eriwanensis]]'' || Pinky sl  
| 0
|-
|3
| [[:en:Armenian gull]] || 4572 
| [[Armenski galeb]] ||  Pinky sl 
| 0
|-
|4
| [[:en:Tulipa armena]] || 6840
| ''[[Tulipa armena]]'' ||  Pinky sl 
| 0
|-
|5
| ... || 00 
|  ||   
| 0
|}

===Znanost in tehnika===

{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke
|-
|1
| [[:en:.am|.am]] ||  4199
|  [[.am]] ||  Pinky sl
| 0
|-
|2
| ... || 00 
|  ||   
| 0
|}

== Šport ==
{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke
|-
|1
| [[:en:Hrazdan Stadium]] ||  18853
|  ||   
| 0
|-
|2
| [[:en:Nairi Stadium]] ||  3649
|  ||   
| 0
|-
|3
| [[:en:Mika Stadium]] ||  4011
|  ||   
| 0
|-
|4
| [[:en:Urartu Stadium]] ||  4760
|  ||   
| 0
|-
|5
| [[:en:Karen Demirchyan Complex]] ||  19511
|  ||   
| 0
|-
|6
| [[:en:Vazgen Sargsyan Republican Stadium]] ||  10044
|  ||   
| 0
|-
|7
| [[:en:Yerevan Velodrome]] ||  2249
|  ||   
| 0
|-
|8
| [[:en:Hovik Hayrapetyan Equestrian Centre]] ||  2111
|  ||   
| 0
|-
|9
| [[:en:Yerevan Football Academy Stadium]] ||  4560
|  ||   
| 0
|-
|10
| [[:en:Armenia Sports Union]] ||  2223
|  ||   
| 0
|-
|11
| [[:en:Yerevan Figure Skating and Hockey Sports School]] ||  2771
|  ||   
| 0
|-
|12
| [[:en:List of sports venues in Yerevan]] ||  4884
|  ||   
| 0
|}

===Armenski športniki===
{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Velikost
|-
|1
| [[:en:Artur Petrosyan]] || 8390 
|  ||   
| 0
|-
|2
| [[:en:Sargis Sargsian]] || 25677 
|  ||   
| 0
|-
|3
| [[:en:Edgar Manucharyan]] || 29445 
|  ||   
| 0
|-
|4
| [[:en:Yura Movsisyan]] || 34387 
|  ||   
| 0
|-
|5
| [[:en:Zhora Hovhannisyan]] || 7842 
|  ||   
| 0
|-
|6
| [[:en:Artavazd Karamyan]] || 12871 
|  ||   
| 0
|-
|7
| [[:en:Yeghishe Melikyan]] || 11684 
|  ||   
| 0
|-
|8
| [[:en:Romik Khachatryan]] || 8053 
|  ||   
| 0
|-
|9
| [[:en:Artur Voskanyan]] || 8619 
|  ||   
| 0
|-
|10
| [[:en:Armen Shahgeldyan]] || 14830 
|  ||   
| 0
|-
|11
| [[:en:Arman Karamyan]] || 15922 
|  ||   
| 0
|-
|12
| [[:en:Sargis Hovsepyan]] || 18080 
|  ||   
| 0
|-
|13
| [[:en:Harutyun Vardanyan]] || 11203 
|  ||   
| 0
|-
|14
| [[:en:Ara Hakobyan]] || 15264 
|  ||   
| 0
|-
|15
| [[:en:Khoren Oganesian]] || 19951 
|  ||   
| 0
|-
|16
| [[:en:Yurik Sarkisyan]] || 10214 
|  ||   
| 0
|-
|17
| [[:en:Yurik Vardanyan]] || 30107 
|  ||   
| 0
|-
|18
| [[:en:Arkady Andreasyan]] || 15569 
|  ||   
| 0
|-
|19
| [[:en:Gevorg Kasparov]] || 19676 
|  ||   
| 0
|-
|20
| [[:en:Robert Arzumanyan]] || 23901 
|  ||   
| 0
|-
|21
| [[:en:Robert Zebelyan]] || 12779 
|  ||   
| 0
|-
|22
| [[:en:Valeri Aleksanyan]] || 10140 
|  ||   
| 0
|-
|23
| [[:en:Manny Gamburyan]] || 33602 
|  ||   
| 0
|-
|24
| [[:en:Henrikh Mkhitaryan]] || 137726 
|  ||   
| 0
|-
|25
| [[:en:Gevorg Ghazaryan]] || 22642 
|  ||   
| 0
|-
|26
| [[:en:Artur Yedigaryan]] || 19231 
|  ||   
| 0
|-
|27
| [[:en:Hrayr Mkoyan]] || 20378 
|  ||   
| 0
|-
|28
| [[:en:Apoula Edel]] || 22597 
|  ||   
| 0
|-
|29
| [[:en:Marcos Pizzelli]] || 28454 
|  ||   
| 0
|-
|30
| [[:en:Albert Azaryan]] || 13548 
|  ||   
| 0
|-
|31
| [[:en:Yeghia Yavruyan]] || 9597 
|  ||   
| 0
|-
|32
| [[:en:Eduard Markarov]] || 19548 
|  ||   
| 0
|-
|33
| [[:en:Vardan Minasyan]] || 19882 
|  ||   
| 0
|-
|34
| [[:en:Oksen Mirzoyan]] || 9049 
|  ||   
| 0
|-
|35
| [[:en:Hrant Shahinyan]] || 8237 
|  ||   
| 0
|-
|36
| [[:en:Vardan Ghazaryan]] || 16282 
|  ||   
| 0
|-
|37
| [[:en:Tigran Yesayan]] || 11360 
|  ||   
| 0
|-
|38
| [[:en:Karlen Mkrtchyan]] || 18361 
|  ||   
| 0
|-
|39
| [[:en:Artak Aleksanyan]] || 10064 
|  ||   
| 0
|-
|40
| [[:en:Tigran Gevorg Martirosyan]] || 13225 
|  ||   
| 0
|-
|41
| [[:en:Roman Amoyan]] || 7635 
|  ||   
| 0
|-
|42
| [[:en:David Yurchenko]] || 15646 
|  ||   
| 0
|-
|43
| [[:en:Bryant Dunston]] || 23440 
|  ||   
| 0
|-
|44
| [[:en:Emil Vartazarian]] || 12928 
|  ||   
| 0
|-
|45
| [[:en:Hiraç Yagan]] || 7447 
|  ||   
| 0
|-
|46
| [[:en:Denis Tumasyan]] || 7106 
|  ||   
| 0
|-
|47
| [[:en:Armenak Alachachian]] || 8050 
|  ||   
| 0
|-
|48
| [[:en:Artak Dashyan]] || 13429 
|  ||   
| 0
|-
|49
| [[:en:Hovhannes Hambardzumyan]] || 13360 
|  ||   
| 0
|-
|50
| [[:en:Artak Yedigaryan]] || 13153 
|  ||   
| 0
|-
|51
| [[:en:Edgar Malakyan]] || 11085 
|  ||   
| 0
|-
|52
| [[:en:Eduard Sarkisov]] || 7131 
|  ||   
| 0
|-
|53
| [[:en:Artur Sarkisov]] || 19181 
|  ||   
| 0
|-
|54
| [[:en:Mauro Guevgeozián]] || 13394 
|  ||   
| 0
|-
|55
| [[:en:Mikhail Markosov]] || 7409 
|  ||   
| 0
|-
|56
| [[:en:André Calisir]] || 7536 
|  ||   
| 0
|-
|57
| [[:en:Hamlet Mkhitaryan (footballer, born 1962)]] || 8129 
|  ||   
| 0
|-
|58
| [[:en:Ruslan Koryan]] || 12654 
|  ||   
| 0
|-
|59
| [[:en:Arsen Julfalakyan]] || 16595 
|  ||   
| 0
|-
|60
| [[:en:Aras Özbiliz]] || 40922 
|  ||   
| 0
|-
|61
| [[:en:Israel Militosyan]] || 7089 
|  ||   
| 0
|-
|62
| [[:en:Levon Hayrapetyan]] || 9393 
|  ||   
| 0
|-
|63
| [[:en:Varazdat Haroyan]] || 20730 
|  ||   
| 0
|-
|64
| [[:en:Aleksandr Grigoryan]] || 12244 
|  ||   
| 0
|-
|65
| [[:en:Norair Aslanyan]] || 15412 
|  ||   
| 0
|-
|66
| [[:en:Artur Aghasyan]] || 7495 
|  ||   
| 0
|-
|67
| [[:en:Zaven Badoyan]] || 11006 
|  ||   
| 0
|-
|68
| [[:en:Khoren Bayramyan]] || 11613 
|  ||   
| 0
|-
|69
| [[:en:Arsen Petrosyan]] || 8296 
|  ||   
| 0
|-
|70
| [[:en:Aghvan Papikyan]] || 10836 
|  ||   
| 0
|-
|71
| [[:en:Ognjen Čančarević]] || 10839 
|  ||   
| 0
|-
|72
| [[:en:Mardik Mardikian]] || 11811 
|  ||   
| 0
|-
|73
| [[:en:Kamo Hovhannisyan]] || 15888 
|  ||   
| 0
|-
|74
| [[:en:David Manoyan]] || 13820 
|  ||   
| 0
|-
|75
| [[:en:Grigor Meliksetyan]] || 8977 
|  ||   
| 0
|-
|76
| [[:en:Arakel Mirzoyan]] || 7548 
|  ||   
| 0
|-
|77
| [[:en:Gor Minasyan]] || 21842 
|  ||   
| 0
|-
|78
| [[:en:Artur Davtyan]] || 32366 
|  ||   
| 0
|-
|79
| [[:en:Sargis Adamyan]] || 12124 
|  ||   
| 0
|-
|80
| [[:en:Artyom Khachaturov]] || 10574 
|  ||   
| 0
|-
|81
| [[:en:Karen Muradyan]] || 13569 
|  ||   
| 0
|-
|82
| [[:en:Arsen Beglaryan]] || 9259 
|  ||   
| 0
|-
|83
| [[:en:Taron Voskanyan]] || 11478 
|  ||   
| 0
|-
|84
| [[:en:Christian Yeladian]] || 7045 
|  ||   
| 0
|-
|85
| [[:en:Ryan Boatright]] || 25615 
|  ||   
| 0
|-
|86
| [[:en:Rumyan Hovsepyan]] || 9722 
|  ||   
| 0
|-
|87
| [[:en:Lucas Zelarayán]] || 37398 
|  ||   
| 0
|-
|88
| [[:en:Armen Ambartsumyan (footballer, born 1994)]] || 8708 
|  ||   
| 0
|-
|89
| [[:en:Gaël Andonian]] || 15989 
|  ||   
| 0
|-
|90
| [[:en:Artyom Simonyan (footballer)]] || 12293 
|  ||   
| 0
|-
|91
| [[:en:Aleksandr Karapetyan]] || 20246 
|  ||   
| 0
|-
|92
| [[:en:Edgar Babayan]] || 18548 
|  ||   
| 0
|-
|93
| [[:en:Arshak Koryan]] || 14540 
|  ||   
| 0
|-
|94
| [[:en:Gor Malakyan]] || 8977 
|  ||   
| 0
|-
|95
| [[:en:Andranik Karapetyan]] || 9780 
|  ||   
| 0
|-
|96
| [[:en:Simon Martirosyan]] || 16212 
|  ||   
| 0
|-
|97
| [[:en:David Arshakyan]] || 11658 
|  ||   
| 0
|-
|98
| [[:en:Tigran Barseghyan]] || 15381 
|  ||   
| 0
|-
|99
| [[:en:Wbeymar Angulo]] || 11659 
|  ||   
| 0
|-
|100
| [[:en:Benik Hovhannisyan]] || 7040 
|  ||   
| 0
|-
|101
| [[:en:Norberto Briasco]] || 9732 
|  ||   
| 0
|-
|102
| [[:en:Gevorg Najaryan]] || 9133 
|  ||   
| 0
|-
|103
| [[:en:Petros Avetisyan]] || 19274 
|  ||   
| 0
|-
|104
| [[:en:Luke Fischer]] || 9668 
|  ||   
| 0
|-
|105
| [[:en:Arman Hovhannisyan]] || 8701 
|  ||   
| 0
|-
|106
| [[:en:Artur Galoyan]] || 10539 
|  ||   
| 0
|-
|107
| [[:en:Nair Tiknizyan]] || 13664 
|  ||   
| 0
|-
|108
| [[:en:Hayk Ishkhanyan]] || 9987 
|  ||   
| 0
|-
|109
| [[:en:Erik Vardanyan]] || 10532 
|  ||   
| 0
|-
|110
| [[:en:Dan Janjigian]] || 15948 
|  ||   
| 0
|-
|111
| [[:en:Vahan Bichakhchyan]] || 10099 
|  ||   
| 0
|-
|112
| [[:en:Armen Manucharyan]] || 7259 
|  ||   
| 0
|-
|113
| [[:en:Eduard Spertsyan]] || 18338 
|  ||   
| 0
|-
|114
| [[:en:Jordy Monroy]] || 11733 
|  ||   
| 0
|-
|115
| [[:en:Hovhannes Harutyunyan]] || 13894 
|  ||   
| 0
|-
|116
| [[:en:Robert Darbinyan]] || 7286 
|  ||   
| 0
|-
|117
| [[:en:Gegham Harutyunyan]] || 7706 
|  ||   
| 0
|-
|118
| [[:en:Artur Kartashyan]] || 10943 
|  ||   
| 0
|-
|119
| [[:en:Henri Avagyan]] || 9475 
|  ||   
| 0
|-
|120
| [[:en:Arsen Harutyunyan (wrestler)]] || 13736 
|  ||   
| 0
|-
|121
| [[:en:Artur Miranyan]] || 14169 
|  ||   
| 0
|-
|122
| [[:en:Karapet Chalyan]] || 10141 
|  ||   
| 0
|-
|123
| [[:en:Gevorg Gharibyan]] || 12787 
|  ||   
| 0
|-
|124
| [[:en:Babken Melikyan]] || 8442 
|  ||   
| 0
|-
|125
| [[:en:Karen Aslanyan]] || 10497 
|  ||   
| 0
|-
|126
| [[:en:Karen Margaryan]] || 7527 
|  ||   
| 0
|-
|127
| [[:en:Pavel Gorelov]] || 7758 
|  ||   
| 0
|-
|128
| [[:en:Steven Enoch]] || 12747 
|  ||   
| 0
|-
|129
| [[:en:Serob Grigoryan]] || 7763 
|  ||   
| 0
|-
|130
| [[:en:Solomon Udo]] || 14032 
|  ||   
| 0
|-
|131
| [[:en:Chris Jones (basketball, born 1993)]] || 16000 
|  ||   
| 0
|-
|132
| [[:en:Hakob Hakobyan (footballer)]] || 8066 
|  ||   
| 0
|-
|133
| [[:en:Edgar Sevikyan]] || 21397 
|  ||   
| 0
|-
|134
| [[:en:Gary Chivichyan]] || 8997 
|  ||   
| 0
|-
|135
| [[:en:Tigran Avanesyan]] || 15904 
|  ||   
| 0
|-
|136
| [[:en:Vazgen Tevanyan]] || 10256 
|  ||   
| 0
|-
|137
| [[:en:Zhirayr Shaghoyan]] || 9582 
|  ||   
| 0
|-
|138
| [[:en:Arman Andreasyan]] || 11323 
|  ||   
| 0
|-
|139
| [[:en:Gevorg Karapetyan (footballer, born 1963)]] || 8055 
|  ||   
| 0
|-
|140
| [[:en:Samvel Gasparyan]] || 7313 
|  ||   
| 0
|-
|141
| [[:en:David Davidyan]] || 10583 
|  ||   
| 0
|-
|142
| [[:en:Artyom Avanesyan]] || 9078 
|  ||   
| 0
|-
|143
| [[:en:Narek Grigoryan]] || 9052 
|  ||   
| 0
|-
|144
| [[:en:Varazdat Lalayan]] || 14968 
|  ||   
| 0
|-
|145
| [[:en:Styopa Mkrtchyan]] || 9904 
|  ||   
| 0
|-
|146
| [[:en:Artashes Adamyan]] || 7863 
|  ||   
| 0
|-
|147
| [[:en:Grant-Leon Ranos]] || 14594 
|  ||   
| 0
|-
|148
| [[:en:Artur Serobyan]] || 13247 
|  ||   
| 0
|-
|149
| [[:en:Hovhannes Nazaryan]] || 13674 
|  ||   
| 0
|-
|150
| [[:en:Ugochukwu Iwu]] || 10571 
|  ||   
| 0
|-
|151
| [[:en:Georgy Arutyunyan]] || 10213 
|  ||   
| 0
|-
|152
| [[:en:Erjanik Ghubasaryan]] || 12717 
|  ||   
| 0
|-
|153
| [[:en:Gor Manvelyan]] || 15133 
|  ||   
| 0
|-
|154
| [[:en:Erik Piloyan]] || 10411 
|  ||   
| 0
|-
|155
| [[:en:Hamlet Manukyan]] || 18103 
|  ||   
| 0
|-
|156
| [[:en:Vahagn Davtyan (gymnast)]] || 14936 
|  ||   
| 0
|-
|157
| [[:en:Edgar Grigoryan]] || 8967 
|  ||   
| 0
|-
|158
| [[:en:Sergey Muradyan]] || 9482 
|  ||   
| 0
|-
|159
| [[:en:Garik Karapetyan]] || 12278 
|  ||   
| 0
|-
|160
| [[:en:Artyom Bandikyan]] || 7098 
|  ||   
| 0
|-
|161
| [[:en:Artur Avetisyan]] || 16494 
|  ||   
| 0
|-
|162
| [[:en:Tomás Adoryán]] || 7686 
|  ||   
| 0
|-
|163
| [[:en:Mamikon Khachatryan]] || 14738 
|  ||   
| 0
|-
|164
| [[:en:Daniyel Agbalyan]] || 8303 
|  ||   
| 0
|-
|165
| [[:en:Narek Agasaryan]] || 7346 
|  ||   
| 0
|-
|166
| [[:en:Donovan Parisian]] || 7890 
|  ||   
| 0
|-
|167
| [[:en:Artur Bazeyan]] || 8273 
|  ||   
| 0
|-
|168
| [[:en:Nikita Rakhmanin]] || 36556 
|  ||   
| 0
|-
|169
| [[:en:Artur Garibyan]] || 7084 
|  ||   
| 0
|}

===Armenske športnice===
{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Velikost
|-
|1
| [[:en:Tatev Abrahamyan]] || 7441 
|  ||   
| 0
|-
|2
| [[:en:Ekaterina Vinogradova]] || 7357 
|  ||   
| 0
|-
|3
| [[:en:Susi Kentikian]] || 44843 
|  ||   
| 0
|-
|4
| [[:en:Armine Khachatryan]] || 9172 
|  ||   
| 0
|-
|5
| [[:en:Hripsime Khurshudyan]] || 7836 
|  ||   
| 0
|-
|6
| [[:en:Nazik Avdalyan]] || 17724 
|  ||   
| 0
|-
|7
| [[:en:Houry Gebeshian]] || 9327 
|  ||   
| 0
|-
|8
| [[:en:Greta Vardanyan]] || 10404
|  [[Greta Vardanjan]] ||   Pinky sl
| 0
|-
|9
| [[:en:Alina Charaeva]] || 22355 
|  ||   
| 0
|-
|10
| [[:en:Tatev Hakobyan]] || 7634 
|  ||   
| 0
|-
|11
| [[:en:Liana Gyurjyan]] || 13000 
|  ||   
| 0
|-
|12
| [[:en:Claudia Cholakian]] || 13199 
|  ||   
| 0
|-
|13
| [[:en:Allison Halverson]] || 11766 
|  ||   
| 0
|-
|14
| [[:en:Karina Akopova]] || 35970 
|  ||   
| 0
|-
|15
| [[:en:Aleksandra Grigoryan]] || 10398 
|  ||   
| 0
|-
|16
| [[:en:Gohar Harutyunyan]] || 12206 
|  ||   
| 0
|-
|17
| [[:en:Sophine Kevorkian]] || 9081 
|  ||   
| 0
|}

===Armenske pisateljice===

{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Velikost
|-
|1
| [[:en:Mariam Petrosyan]] || 5013 
|  ||   
| 0
|-
|2
| [[:en:Zabel Yesayan]] || 24522 
|  ||   
| 0
|-
|3
| [[:en:Anush Aslibekyan]] || 6741 
|  ||   
| 0
|-
|4
| [[:en:Narine Abgaryan]] || 15020 
|  ||   
| 0
|-
|5
| [[:en:Shushan Avagyan]] || 9630 
|  ||   
| 0
|-
|6
| [[:en:Diana Abgar]] || 8668 
|   [[Diana Abgar]]||  Pinky sl
| 0
|-
|7
| [[:en:Srpouhi Dussap]] || 12500 
|  [[Srbuhi Tjusep]] ???&lt;br&gt; (Սրբուհի Տյուսաբ; ISO 9985: Srbowhi Tyowsep)||  Pinky sl
| 0
|}

== Drugo ==
{| class=&quot;wikitable&quot; border=&quot;1&quot;
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke
|-
|1
| [[:en:Erebuni-Yerevan]]  || xx
|  ||   
| 0
|-
|2
| [[:en:Arten Theatre]] || xx
|  ||   
| 0
|}

[[Kategorija:Armensko-slovenski urejaton]]</text>
      <sha1>0qdsgk7jryki94wlo7wvntyy0f8b5ns</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6774101</id>
      <parentid>6774100</parentid>
      <timestamp>2026-11-03T09:27:02Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6774101</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="36366" sha1="ot44n5dioas5ghol0cqp05q54oo6bhb" xml:space="preserve">{{Armensko-slovenski urejaton navbar|2}}

== Zapis armenskih imen in poimenovanj ==
Pri pisanju člankov o Armeniji upoštevajte slovenska pravopisna pravila za prevzemanje armenskih imen in besed.

* '''Osebna imena:''' lastna imena iz armenščine praviloma pisno podomačujemo. Pri tem upoštevamo priporočeni zapis in izgovor, ne zgolj angleškega prečrkovanja. Pri zgodovinskih osebnostih preverimo tudi, ali se je v slovenščini že uveljavila določena oblika imena.
* '''Zemljepisna imena:''' uporabljamo uveljavljene slovenske oblike, kjer obstajajo (glej [https://www.termania.net/ Slovar slovenskih eksonimov na Termaniji]), sicer pa sledimo pravopisnim pravilom za prevzemanje armenskih imen. Primer: ''Erevan'' namesto angleškega ''Yerevan''.
* '''Občna poimenovanja:''' armenske besede večinoma prevajamo. Če jih ne prevajamo, jih praviloma pisno podomačimo. Primer: ''hačkar'' (armensko ''խաչքար''), poimenovanje za značilni armenski kamniti križ.

Za podrobnejša pravila glejte [https://pravopis8v2.amebis.si/gen/sp8.pdf#page=656 Slovenski pravopis 8.0 – Vzhodna armenščina].

== Seznam člankov ==
Spodnji seznam člankov je namenjen lažji orientaciji. Pripravila ga je armenska wiki skupnost. Naenkrat si lahko rezervirate največ en članek.

===Cerkve===

{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke
|-
|1
| [[:en:Mastara Church]] || 5848 
| [[Cerkev v Mastari]] ||   JoMK
| 0
|-
|2
| [[:en:Aruchavank]] || 5507 
|  ||   
| 0
|-
|3
| [[:en:Vahramashen Church]] || 4405 
|  ||   
| 0
|-
|4
| [[:en:Lmbatavank]] || 6267 
|  ||   
| 0
|-
|5
| [[:en:Areni Church]] || 6259 
|  ||   
| 0
|-
|6
| [[:en:Kasagh Basilica]] || 5764 
|  ||   
| 0
|-
|7
| [[:en:Surp Hovhannes Church, Byurakan]] || 4061 
|  ||   
| 0
|-
|8
| [[:en:Mashtots Hayrapet Church of Garni]] || 6037 
|  ||   
| 0
|-
|9
| [[:en:St. Sarkis Church (Tsovinar, Gegharkunik, Armenia)]] || 3252 
|  ||   
| 0
|-
|10
| [[:en:Saint Gevork Monastery of Mughni]] || 7053 
|  ||   
| 0
|-
|11
| [[:en:Holy Mother of God Church, Yeghvard]] || 8074 
|  ||   
| 0
|-
|12
| [[:en:Surp Astvatsatsin Church of Karbi]] || 4101 
|  ||   
| 0
|-
|13
| [[:en:Surp Hovhannes Church of Voskevaz]] || 3463 
|  ||   
| 0
|-
|14
| [[:en:Samsonavank Monastery]] || 3052 
|  ||   
| 0
|-
|15
| [[:en:Holy Children Chapel, Vanadzor]] || 2873 
|  ||   
| 0
|-
|16
| [[:en:Yeghipatrush Church]] || 4832 
|  ||   
| 0
|-
|17
| [[:en:St. Thaddeus Church, Ddmashen]] || 5171 
|  ||   
| 0
|-
|18
| [[:en:Holy Mother of God Church, Voskepar]] || 3601 
|  ||   
| 0
|-
|19
| [[:en:Saint George's Church, Garnahovit]] || 3409 
|  ||   
| 0
|-
|20
| [[:en:Church of the Holy Mother of God, Vanadzor]] || 4340 
|  ||   
| 0
|-
|21
| [[:en:Saint John the Baptist Church, Abovyan]] || 4329 
|  ||   
| 0
|-
|22
| [[:en:Saint Thaddeus Church, Masis]] || 8305 
|  ||   
| 0
|-
|23
| [[:en:Saint Narek chapel]] || 6539 
|  ||   
| 0
|-
|24
| [[:en:Saint Minas church of Halidzor]] || 2689 
|  ||   
| 0
|-
|25
| [[:en:Saint Stepanos Church (Shinuhayr)]] || 4895 
|  ||   
| 0
|}

===Arheologija===

{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Velikost
|-
| [[:en:Kura–Araxes culture]] || 49368 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Teišebaini]] || 8438 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Trialeti-Vanadzor culture]] || 27115 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Amberd]] || 18269 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Shulaveri–Shomu culture]] || 22649 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Metsamor site]] || 7546 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Aruchavank]] || 5507 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Ughtasar Petroglyphs]] || 4916 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Karchaghbyur]] || 1914 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Nor Geghi]] || 3193 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Tegher Monastery]] || 6858 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Agarak, Aragatsotn]] || 4664 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Proshaberd]] || 4418 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Tsrviz Chapel]] || 1573 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Çavuştepe]] || 8152 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Odzaberd]] || 6773 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Yot Verk Matur]] || 1772 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Khrber]] || 3625 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Ushiberd]] || 2574 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Archaeology of Armenia]] || 24160 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Smbataberd]] || 15834 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Bjni Fortress]] || 7828 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Ertij Fort]] || 1854 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Areni-1 shoe]] || 8394 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Vorotnaberd]] || 3375 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Halidzor Fortress]] || 6413 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Baghaberd]] || 41910 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Areni-1 winery]] || 10348 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Kakavaberd]] || 4847 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Areni-1 cave]] || 7865 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Economy of Urartu]] || 22664 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Art of Urartu]] || 20388 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Sardarabad (fortress)]] || 10017 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Argištiḫinili]] || 24282 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Armavir (ancient city)]] || 9221 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Artaxata]] || 18884 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Yervandashat (ancient city)]] || 8768 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Dashtadem Fortress]] || 5116 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Trialetian Mesolithic]] || 18499 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Statuette of God Teisheba]] || 2787 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Statuette of a Bird (15th–14th centuries BC, Lchashen)]] || 3430 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Ritual Ladle (Armenia)]] || 2417 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Horseshoe-Shaped Hearth with Ram-Headed Ends]] || 2888 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Goblet (17th–16th centuries BC, Vanadzor)]] || 2679 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Karashamb goblet]] || 5210 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Statuette of a Wolf (6th–5th centuries BC, Ayrum)]] || 3189 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Pot With a Lid, Tricolor (16th–15th centuries BC, Karashamb)]] || 2145 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Etiuni]] || 14169 
| [[Etiuni]] ||   Octopus  
| 0
|-
| [[:en:Archaeological heritage of Armenia]]
 || 42190 
| [[Arheološka dediščina Armenije]] ||  Octopus  
| 0
|-
| [[:en:Godedzor]] || 7669 
| [[Godedzor]] ||  Octopus   
| 0
|-
| [[:en:Ervandakert]] || 3953 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Aruch Caravansarai]] || 3018 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Jrapi Caravansarai]] || 1624 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Talin Caravansarai]] || 2163 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Hostun, Armenia]] || 3842 
|  ||   
| 0
|}

===Antična Armenija===
{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Velikost
|-
|1
| [[:en:Gardman]] || 5516 
|  ||   
| 0
|-
|2
| [[:en:Rshtuni]] || 1925 
|  ||   
| 0
|-
|3
| [[:en:Bznuni]] || 6881 
|  ||   
| 0
|-
|4
| [[:en:Nairi]] || 33016 
|  ||   
| 0
|-
|5
| [[:en:Sasanian Armenia]] || 23030 
|  ||   
| 0
|-
|6
| [[:en:Neo-Assyrian Empire]] || 180543 
|  ||   
| 0
|-
|7
| [[:en:Paikuli inscription]] || 16163 
|  ||   
| 0
|-
|8
| [[:en:Ancient Armenia]] || 11598 
|  ||   
| 0
|-
|9
| [[:en:Bagavan]] || 7493 
|  ||   
| 0
|-
|10
| [[:en:Xerxes I inscription at Van]] || 9045 
|  ||   
| 0
|-
|11
| [[:en:Council of Ashtishat]] || 3732 
|  ||   
| 0
|-
|12
| [[:en:Ashtishat]] || 3168 
|  ||   
| 0
|-
|14
| [[:en:Urumeans]] || 5210 
|  ||   
| 0
|-
|15
| [[:en:Armenian tiara]] || 2134 
|  ||   
| 0
|-
|16
| [[:en:Treaty of Artaxata]] || 8526 
|  ||   
| 0
|-
|17
| [[:en:Alan invasion of Parthia]] || 13466 
|  ||   
| 0
|}

=== Arsacid dynasty of Armenia ===
{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Velikost
|-
|1
| [[:en:Arsacid dynasty of Armenia|Arsacid dynasty of Armenia]] || 43273 
|  ||   
| 0
|-
|2
| [[:en:Christianization of Armenia|Christianization of Armenia]] || 54549 
|  ||   
| 0
|-
|3
| [[:en:Gregorids|Gregorids]] || 1124 
|  ||   
| 0
|-
|4
| [[:en:Khosrovidukht (princess)|Khosrovidukht]] || 7664 
|  ||   
| 0
|-
|5
| [[:en:Salome of Ujarma|Salome of Ujarma]] || 7299 
|  ||   
| 0
|-
|6
| [[:en:Eranyak|Eranyak]] || 2259 
|  ||   
| 0
|-
|7
| [[:en:Gnel of Armenia|Gnel of Armenia]] || 12089 
|  ||   
| 0
|-
|8
| [[:en:Tirit of Armenia|Tirit of Armenia]] || 18066 
|  ||   
| 0
|-
|9
| [[:en:Zarmandukht|Zarmandukht]] || 6061 
|  ||   
| 0
|-
|10
| [[:en:Tigranes (son of Khosrov IV of Armenia)|Tigranes]] || 3186 
|  ||   
| 0
|-
|11
| [[:en:Arsaces (son of Khosrov IV of Armenia)|Arsaces]] || 3066 
|  ||   
| 0
|-
|12
| [[:en:Arshakavan|Arshakavan]] || 7028 
|  ||   
| 0
|}

=== Bagratuni dynasty ===
{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Velikost
|-
|1
| [[:en:Ashot III Bagratuni|Ashot III Bagratuni]] || 24713 
|  ||   
| 0
|-
|2
| [[:en:Varaztirots II Bagratuni|Varaztirots II Bagratuni]] || 13535 
|  ||   
| 0
|-
|3
| [[:en:Smbat VI Bagratuni|Smbat VI Bagratuni]] || 13552 
|  ||   
| 0
|-
|4
| [[:en:Smbat IV Bagratuni|Smbat IV Bagratuni]] || 14095 
|  ||   
| 0
|-
|5
| [[:en:Ashot III of Taron|Ashot III of Taron]] || 3389 
|  ||   
| 0
|-
|6
| [[:en:Abu Ghanim|Abu Ghanim]] || 2560 
|  ||   
| 0
|-
|7
| [[:en:Grigor I of Taron|Grigor I of Taron]] || 6264 
|  ||   
| 0
|-
|8
| [[:en:Smbat VII Bagratuni|Smbat VII Bagratuni]] || 6787 
|  ||   
| 0
|-
|9
| [[:en:Yakov Bagratuni|Yakov Bagratuni]] || 14431 
|  ||   
| 0
|-
|10
| [[:en:Bagratuni family tree|Bagratuni family tree]] || 39671 
|  ||   
| 0
|-
|11
| [[:en:Ashot II Bagratuni|Ashot II Bagratuni]] || 19712 
|  ||   
| 0
|-
|12
| [[:en:Abu'l-Maghra ibn Musa ibn Zurara|Abu'l-Maghra ibn Musa ibn Zurara]] || 4140 
|  ||   
| 0
|-
|13
| [[:en:Abas Bagratuni|Abas Bagratuni]] || 8088 
|  ||   
| 0
|-
|14
| [[:en:Smbat III Bagratuni|Smbat III Bagratuni]] || 10761 
|  ||   
| 0
|-
|15
| [[:en:Bagratid flag|Bagratid flag]] || 10765 
|  ||   
| 0
|}

===Armenske pesnice===

{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Velikost
|-
|1
| [[:en:Silva Kaputikyan]] || 44235 
|  ||   
| 0
|-
|2
| [[:en:Khosrovidukht]] || 12638 
|  ||   
| 0
|-
|3
| [[:en:Sahakdukht]] || 15370 
|  ||   
| 0
|-
|4
| [[:en:Zabel Yesayan]] || 24522 
|  ||   
| 0
|-
|5
| [[:en:Diana Der Hovanessian]] || 8489 
|  ||   
| 0
|-
|6
| [[:en:Marine Petrossian]] || 7686 
|  ||   
| 0
|-
|7
| [[:en:Tatev Chakhian]] || 5216 
|  ||   
| 0
|-
|8
| [[:en:Sona Van]] || 5514 
|  ||   
| 0
|}

=== Armenski filozofi / filozofinje ===
{| border=1 class='wikitable'
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke
|-
|1
| [[:en:Vazgen I]] || 11282 
|  ||   
| 0
|-
|2
| [[:en:Levon Shant]] || 4872 
|  ||   
| 0
|-
|3
| [[:en:Grigor Magistros]] || 18336 
|  ||   
| 0
|-
|4
| [[:en:William S. Sahakian]] || 3031 
|  ||   
| 0
|-
|5
| [[:en:Alexander Atabekian]] || 54635 
|  ||   
| 0
|-
|6
| [[:en:Hayk Gyulikevkhyan]] || 1467 
|  ||   
| 0
|-
|7
| [[:en:Nerses V]] || 3782 
|  ||   
| 0
|-
|8
| [[:en:Gregory of Tatev]] || 5014 
|  ||   
| 0
|-
|9
| [[:en:Khoren Sargsian]] || 2280 
|  ||   
| 0
|-
|10
| [[:en:Hovhannes Imastaser]] || 11997 
|  ||   
| 0
|-
|11
| [[:en:Shahamir Shahamirian]] || 13980 
|  ||   
| 0
|-
|12
| [[:en:Maria Baghramian]] || 13879 
|  ||   
| 0
|-
|13
| [[:en:Levon Zekiyan]] || 6274 
|  ||   
| 0
|-
|14
| [[:en:Hayk Asatryan]] || 3410 
|  ||   
| 0
|-
|15
| [[:en:Garbis Kortian]] || 4770 
|  ||   
| 0
|-
|16
| [[:en:Ashot Voskanyan]] || 8019 
|  ||   
| 0
|-
|17
| [[:en:Ned Markosian]] || 11250 
|  ||   
| 0
|-
|18
| [[:en:Anania Narekatsi]] || 3823 
|  ||   
| 0
|}

=== Armenski slikarji / slikarke ===
{| border=1 class='wikitable'
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke
|-
|1
| [[:en:Arshile Gorky]] || 26824 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Sarkis Zabunyan]] || 7564 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Hovsep Pushman]] || 10215 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Martiros Saryan]] || 19366 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Momik]] || 7136 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Arman Manookian]] || 9104 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Hakob Hakobian (painter)]] || 3687 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Mariam Aslamazyan]] || 8967 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Zoltán Nuridsány]] || 2656 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Koryun Nahapetyan]] || 1648 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Carlos Sayadyan]] || 6677 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Haroutiun Galentz]] || 9340 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Dmitry Nalbandyan]] || 5128 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Sargis Pitsak]] || 5191 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Gevork Kotiantz]] || 17741 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Arto Tchakmaktchian]] || 4706 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Hovnatanian]]|| 4933 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Naghash Hovnatan]]|| 4039 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Manas family]]|| 11047 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Vardges Sureniants]]|| 19257 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Mesrop of Khizan]]|| 6138 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Arkady Baghdasaryan]]|| 3880 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Gregorio Sciltian]]|| 2349 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Hrand Alyanak]]|| 2762 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Grigor Khanjyan]]|| 7972 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Suren Safaryan]]|| 3397 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Mkrtich Naghash]]|| 2115 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Maide Arel]]|| 3543 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Yeranuhi Aslamazyan]]|| 6980 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Georgy Bogdanovich Yakulov]]|| 76800 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Lusik Aguletsi]]|| 4651 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Knarik Vardanyan]]|| 6024 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Grigor Mlitchetsi]]|| 4998 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Gevorg Grigoryan (Giotto)]]|| 7028 
|  ||   
| 0
|}

=== Armenski kiparji / kiparke===
{| border=1 class='wikitable'
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke
|-
|1
| [[:en:Rafik Khachatryan]] || 6583 
|  ||   
| 0
|-
|2
| [[:en:Haig Patigian]] || 10804 
|  ||   
| 0
|-
|3
| [[:en:Sargis Baghdasaryan]] || 2230 
|  ||   
| 0
|-
|4
| [[:en:Sergey Merkurov]] || 7562 
|  ||   
| 0
|-
|5
| [[:en:Hakob Gyurjian]] || 1420 
|  ||   
| 0
|-
|6
| [[:en:Hagop Sandaldjian]] || 11156 
|  ||   
| 0
|-
|7
| [[:en:Getik Baghdasarian]] || 6260 
|  ||   
| 0
|-
|8
| [[:en:Ghukas Chubaryan]] || 2199 
|  ||   
| 0
|-
|9
| [[:en:Ara Shiraz]] || 6296 
|  ||   
| 0
|-
|10
| [[:en:Yervand Kochar]] || 10572 
|  ||   
| 0
|-
|11
| [[:en:Ara Sargsyan]] || 5286 
|  ||   
| 0
|-
|12
| [[:en:Varaz Samuelian]] || 6376 
|  ||   
| 0
|-
|13
| [[:en:Mari Gerekmezyan]] || 9099 
|  ||   
| 0
|-
|14
| [[:en:Aytsemnik Urartu]] || 977 
|  ||   
| 0
|-
|15
| [[:en:Hagop Ishkanian]] || 5642 
|  ||   
| 0
|-
|16
| [[:en:Ara Harutyunyan]] || 29703 
|  ||   
| 0
|-
|17
| [[:en:Nune Tumanyan]] || 4080 
|  ||   
| 0
|-
|18
| [[:en:Hripsime Simonyan]] || 4717 
|  ||   
| 0
|}

=== Armenski skladatelji / skladateljice ===
{| border=1 class='wikitable'
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke
|-
|1
| [[:en:Avet Terterian]] || 13219 
|  ||   
| 0
|-
|2
| [[:en:Loris Tjeknavorian]] || 24941 
|  ||   
| 0
|-
|3
| [[:en:Hampartsoum Limondjian]] || 9549 
|  ||   
| 0
|-
|4
| [[:en:Armen Tigranian]] || 7055 
|  ||   
| 0
|-
|5
| [[:en:Alexander Spendiaryan]] || 10290 
|  ||   
| 0
|-
|6
| [[:en:Nicol Galanderian]] || 4072 
|  ||   
| 0
|-
|7
| [[:en:Kurken Alemshah]] || 6968 
|  ||   
| 0
|-
|8
| [[:en:Robert Amirkhanyan]] || 5705 
|  ||   
| 0
|-
|9
| [[:en:Edvard Mirzoyan]] || 7795 
|  ||   
| 0
|-
|10
| [[:en:Jivani]] || 5165 
|  ||   
| 0
|-
|11
| [[:en:Romanos Melikian]] || 6475 
|  ||   
| 0
|-
|12
| [[:en:Konstantin Orbelyan]] || 4515 
|  ||   
| 0
|-
|13
| [[:en:Adam Khudoyan]] || 1946 
|  ||   
| 0
|-
|14
| [[:en:Vartan Adjemian]] || 6084 
|  ||   
| 0
|-
|15
| [[:en:Makar Yekmalyan]] || 1327 
|  ||   
| 0
|-
|16
| [[:en:Aram Satyan]] || 4454 
|  ||   
| 0
|-
|17
| [[:en:Tigran Mansurian]] || 12922 
|  ||   
| 0
|-
|18
| [[:en:Geghuni Chitchyan]] || 13492 
|  ||   
| 0
|-
|19
| [[:en:Tsolak Bekaryan]] || 5049 
|  ||   
| 0
|-
|20
| [[:en:Spiridon Melikyan]] || 6570 
|  ||   
| 0
|}

===Geografija===

{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke
|-
|1
| [[:d:Q31583|Kapan]] ||  ''v nastajanju''
|  [[Kapan]] ||  Upwinxp
| 0
|-
|2
| [[:d:Q935385|Arpi]] || 9031
| [[Arpi (jezero)]] || Yerpo
| 0
|-
|3
| ... || 
|  || 
| 0
|-
|4
| [[:en:Victory Park, Yerevan]] || 4296  
|  || 
| 0
|-
|5
| [[:en:Circular Park]] || 4387  
|  || 
| 0
|-
|6
| [[:en:Lovers' Park (Yerevan)]] || 4583  
|  || 
| 0
|-
|7
| [[:en:English Park, Yerevan]] || 3011  
|  || 
| 0
|-
|8
| [[:en:Tumanyan Park]] || 2090  
|  || 
| 0
|-
|9
| [[:en:Lyon Park, Yerevan]] || 2892  
|  || 
| 0
|-
|10
| [[:en:Buenos Aires Park]] || 1825  
|  || 
| 0
|-
|11
| [[:en:Yerevan 2800th Anniversary Park]] || 14398  
|  || 
| 0
|-
|12
| ... || 
|  || 
| 0
|}

=== Zgradbe in objekti v Erevanu ===
{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke
|-
|1
| [[:en:Yerevan TV Tower]] || 8130 
|  ||   
| 0
|-
|2
| [[:en:Teišebaini]] || 8438 
|  ||   
| 0
|-
|3
| [[:en:Yerablur]] || 7474 
|  ||   
| 0
|-
|4
| [[:en:Blue Mosque, Yerevan]] || 50629 
|  ||   
| 0
|-
|5
| [[:en:Erebuni Airport]] || 7416 
|  ||   
| 0
|-
|6
| [[:en:Yerevan Zoo]] || 6654 
|  ||   
| 0
|-
|7
| [[:en:National Library of Armenia]] || 8604 
|  ||   
| 0
|-
|8
| [[:en:Yerevan Opera Theatre]] || 7434 
|  ||   
| 0
|-
|9
| [[:en:Sundukyan State Academic Theatre]] || 3878 
|  ||   
| 0
|-
|10
| [[:en:Yerevan Ararat Brandy Factory]] || 6186 
|  ||   
| 0
|-
|11
| [[:en:Karen Demirchyan Complex]] || 19511 
|  ||   
| 0
|-
|12
| [[:en:Mausoleum of Kara Koyunlu emirs]] || 9888 
|  ||   
| 0
|-
|13
| [[:en:Erivan Fortress]] || 12062 
|  ||   
| 0
|-
|14
| [[:en:Komitas Pantheon]] || 5562 
|  ||   
| 0
|-
|15
| [[:en:List of statues in Yerevan]] || 29359 
|  ||   
| 0
|-
|16
| [[:en:Paronyan Musical Comedy Theatre]] || 2926 
|  ||   
| 0
|-
|17
| [[:en:Armenian Center for Contemporary Experimental Art]] || 9761 
|  ||   
| 0
|-
|18
| [[:en:Haybusak University of Yerevan]] || 4782 
|  ||   
| 0
|-
|19
| [[:en:Moscow Cinema]] || 4826 
|  ||   
| 0
|-
|20
| [[:en:Yerevan City Council]] || 5712 
|  ||   
| 0
|-
|21
| [[:en:Garegin Nzhdeh Square]] || 3139 
|  ||   
| 0
|-
|22
| [[:en:Stanislavski Russian Theatre of Yerevan]] || 2250 
|  ||   
| 0
|-
|23
| [[:en:Dalma Garden Mall]] || 4927 
|  ||   
| 0
|-
|24
| [[:en:Hrachya Ghaplanyan Drama Theatre]] || 10590 
|  ||   
| 0
|-
|25
| [[:en:Komitas Chamber Music House]] || 3497 
|  ||   
| 0
|-
|26
| [[:en:Khnko Aper Children's Library]] || 2683 
|  ||   
| 0
|-
|27
| [[:en:Yerevan Water World]] || 3074 
|  ||   
| 0
|-
|28
| [[:en:Nairi Cinema]] || 2621 
|  ||   
| 0
|-
|29
| [[:en:Elite Plaza Business Center]] || 10028 
|  ||   
| 0
|-
|30
| [[:en:Yerevan Mall]] || 6277 
|  ||   
| 0
|-
|31
| [[:en:Mordechai Navi Synagogue]] || 5664 
|  ||   
| 0
|-
|31
| [[:en:Hovhannes Tumanyan Puppet Theatre of Yerevan]] || 3930 
|  ||   
| 0
|-
|33
| [[:en:Rossia Mall]] || 2632 
|  ||   
| 0
|-
|34
| [[:en:List of theaters in Yerevan]] || 2777 
|  ||   
| 0
|-
|35
| [[:en:Hripsime School for Girls (Yerevan)]] || 6183 
|  ||   
| 0
|-
|36
| [[:en:National Assembly Building of Armenia]] || 1900 
|  ||   
| 0
|-
|37
| [[:en:President's Residence, Yerevan]] || 5570 
|  ||   
| 0
|-
|38
| [[:en:David of Sassoun (statue)]] || 86843 
|  ||   
| 0
|-
|39
| [[:en:City Central Library after Avetik Isahakyan]] || 3371 
|  ||   
| 0
|-
|40
| [[:en:Sheikh Mordechai Synagogue]] || 5713 
|  ||   
| 0
|-
|41
| [[:en:House of Panah Khan Makinski]] || 6448 
|  ||   
| 0
|-
|42
| [[:en:Megamall Armenia]] || 1703 
|  ||   
| 0
|-
|43
| [[:en:Cascade Memorial to the Victims of Soviet Repression]] || 4534 
|  ||   
| 0
|-
|44
| [[:en:Pana-Khan Palace]] || 7718 
|  ||   
| 0
|-
|45
| [[:en:Henrik Igityan National Centre for Aesthetics]] || 12307 
|  ||   
| 0
|}

=== Trdnjave v Armeniji ===
{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke
|-
|1
| [[:en:Teišebaini]] || 8438 
|  ||   
| 0
|-
|2
| [[:en:Amberd]] || 18269 
|  ||   
| 0
|-
|3
| [[:en:Kosh fortress and churches]] || 1931 
|  ||   
| 0
|-
|4
| [[:en:Proshaberd]] || 4418 
|  ||   
| 0
|-
|5
| [[:en:Odzaberd]] || 6773 
|  ||   
| 0
|-
|6
| [[:en:Khrber]] || 3625 
|  ||   
| 0
|-
|7
| [[:en:Ushiberd]] || 2574 
|  ||   
| 0
|-
|8
| [[:en:Erivan Fortress]] || 12062 
|  ||   
| 0
|-
|9
| [[:en:Smbataberd]] || 15834 
|  ||   
| 0
|-
|10
| [[:en:Bjni Fortress]] || 7828 
|  ||   
| 0
|-
|11
| [[:en:Ertij Fort]] || 1854 
|  ||   
| 0
|-
|12
| [[:en:Vorotnaberd]] || 3375 
|  ||   
| 0
|-
|13
| [[:en:Halidzor Fortress]] || 6413 
|  ||   
| 0
|-
|14
| [[:en:Baghaberd]] || 41910 
|  ||   
| 0
|-
|15
| [[:en:Kakavaberd]] || 4847 
|  ||   
| 0
|-
|16
| [[:en:Sardarabad (fortress)]] || 10017 
|  ||   
| 0
|-
|17
| [[:en:Argištiḫinili]] || 24282 
|  ||   
| 0
|-
|18
| [[:en:Armavir (ancient city)]] || 9221 
|  ||   
| 0
|-
|19
| [[:en:Artaxata]] || 18884 
|  ||   
| 0
|-
|20
| [[:en:Dashtadem Fortress]] || 5116 
|  ||   
| 0
|-
|21
| [[:en:Tevrakar Castle]] || 1297 
|  ||   
| 0
|-
|22
| ... || 00 
|  ||   
| 0
|}

== Muzeji v Erevanu ==
{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke
|-
|1
| [[:en:ARF History Museum]] || 4464 
|  ||   
| 0
|-
|2
| [[:en:Sergei Parajanov Museum]] || 5228 
|  ||   
| 0
|-
|3
| [[:en:House-Museum of Aram Khachaturian]] || 5147 
|  ||   
| 0
|-
|4
| [[:en:Charents Museum of Literature and Arts]] || 3092 
|  ||   
| 0
|-
|5
| [[:en:Erebuni Museum]] || 5614 
|  ||   
| 0
|-
|6
| [[:en:Aznavour Centre]] || 5783 
|  ||   
| 0
|-
|7
| [[:en:List of visitors to Tsitsernakaberd]] || 192237 
|  ||   
| 0
|-
|8
| [[:en:Komitas Museum]] || 3596 
|  ||   
| 0
|-
|-
|9
| [[:en:List of museums in Yerevan]] || 3984 
|  ||   
| 0
|-
|10
| [[:en:Central Bank Visitor Centre (Armenia)]] || 5895 
|  ||   
| 0
|-
|11
| [[:en:Fridtjof Nansen Museum]] || 119 
|  ||   
| 0
|-
|12
| [[:en:Armenian Medical Museum]] || 5634 
|  ||   
| 0
|-
|13
| [[:en:Yeghishe Charents House-Museum]] || 5791 
|  ||   
| 0
|-
|14
| [[:en:Ara Sargsyan and Hakob Kojoyan Museum]] || 4313 
|  ||   
| 0
|-
|15
| [[:en:Little Einstein Science Museum]] || 3910 
|  ||   
| 0
|-
|16
| [[:en:Armenian Railways Museum]] || 4340 
|  ||   
| 0
|-
|17
| [[:en:Silva Kaputikyan House-Museum]] || 4856 
|  ||   
| 0
|-
|18
| [[:en:Hovhannes Tumanyan Museum]] || 4604 
|  ||   
| 0
|-
|19
| ... || 00 
|  ||   
| 0
|}

== Okrožja v Erevanu ==
{| border=1 class='wikitable'
!Title !! Size (bytes) !!
|-
|1
| [[:en:Arabkir District]] || 17145  
|  ||   
| 0
|-
|2
| [[:en:Kanaker-Zeytun District]] || 8755  
|  ||   
| 0
|-
|3
| [[:en:Kond]] || 13019  
|  ||   
| 0
|-
|4
| [[:en:Nork-Marash District]] || 4155  
|  ||   
| 0
|-
|5
| [[:en:Nor Nork District]] || 4204  
|  ||   
| 0
|-
|6
|[[:en:Nubarashen District]] || 9091  
|  ||   
| 0
|-
|7
| [[:en:Shengavit District]] || 58484  
|  ||   
| 0
|-
|8
| [[:en:Kentron District]] || 10845  
|  ||   
| 0
|-
|9
| [[:en:Districts of Yerevan]] || 17246  
|  ||   
| 0
|}

===Naravoslovne teme===

{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke
|-
|1
| [[:en:Sevan trout]] ||  4823
|  [[Sevanska postrv]] ||  Pinky sl
| 0
|-
|2
| [[:en:Vipera eriwanensis]] || 4738 
|  ''[[Vipera eriwanensis]]'' || Pinky sl  
| 0
|-
|3
| [[:en:Armenian gull]] || 4572 
| [[Armenski galeb]] ||  Pinky sl 
| 0
|-
|4
| [[:en:Tulipa armena]] || 6840
| ''[[Tulipa armena]]'' ||  Pinky sl 
| 0
|-
|5
| ... || 00 
|  ||   
| 0
|}

===Znanost in tehnika===

{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke
|-
|1
| [[:en:.am|.am]] ||  4199
|  [[.am]] ||  Pinky sl
| 0
|-
|2
| ... || 00 
|  ||   
| 0
|}

=== Šport ===
{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke
|-
|1
| [[:en:Hrazdan Stadium]] ||  18853
|  ||   
| 0
|-
|2
| [[:en:Nairi Stadium]] ||  3649
|  ||   
| 0
|-
|3
| [[:en:Mika Stadium]] ||  4011
|  ||   
| 0
|-
|4
| [[:en:Urartu Stadium]] ||  4760
|  ||   
| 0
|-
|5
| [[:en:Karen Demirchyan Complex]] ||  19511
|  ||   
| 0
|-
|6
| [[:en:Vazgen Sargsyan Republican Stadium]] ||  10044
|  ||   
| 0
|-
|7
| [[:en:Yerevan Velodrome]] ||  2249
|  ||   
| 0
|-
|8
| [[:en:Hovik Hayrapetyan Equestrian Centre]] ||  2111
|  ||   
| 0
|-
|9
| [[:en:Yerevan Football Academy Stadium]] ||  4560
|  ||   
| 0
|-
|10
| [[:en:Armenia Sports Union]] ||  2223
|  ||   
| 0
|-
|11
| [[:en:Yerevan Figure Skating and Hockey Sports School]] ||  2771
|  ||   
| 0
|-
|12
| [[:en:List of sports venues in Yerevan]] ||  4884
|  ||   
| 0
|}

===Armenski športniki===
{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Velikost
|-
|1
| [[:en:Artur Petrosyan]] || 8390 
|  ||   
| 0
|-
|2
| [[:en:Sargis Sargsian]] || 25677 
|  ||   
| 0
|-
|3
| [[:en:Edgar Manucharyan]] || 29445 
|  ||   
| 0
|-
|4
| [[:en:Yura Movsisyan]] || 34387 
|  ||   
| 0
|-
|5
| [[:en:Zhora Hovhannisyan]] || 7842 
|  ||   
| 0
|-
|6
| [[:en:Artavazd Karamyan]] || 12871 
|  ||   
| 0
|-
|7
| [[:en:Yeghishe Melikyan]] || 11684 
|  ||   
| 0
|-
|8
| [[:en:Romik Khachatryan]] || 8053 
|  ||   
| 0
|-
|9
| [[:en:Artur Voskanyan]] || 8619 
|  ||   
| 0
|-
|10
| [[:en:Armen Shahgeldyan]] || 14830 
|  ||   
| 0
|-
|11
| [[:en:Arman Karamyan]] || 15922 
|  ||   
| 0
|-
|12
| [[:en:Sargis Hovsepyan]] || 18080 
|  ||   
| 0
|-
|13
| [[:en:Harutyun Vardanyan]] || 11203 
|  ||   
| 0
|-
|14
| [[:en:Ara Hakobyan]] || 15264 
|  ||   
| 0
|-
|15
| [[:en:Khoren Oganesian]] || 19951 
|  ||   
| 0
|-
|16
| [[:en:Yurik Sarkisyan]] || 10214 
|  ||   
| 0
|-
|17
| [[:en:Yurik Vardanyan]] || 30107 
|  ||   
| 0
|-
|18
| [[:en:Arkady Andreasyan]] || 15569 
|  ||   
| 0
|-
|19
| [[:en:Gevorg Kasparov]] || 19676 
|  ||   
| 0
|-
|20
| [[:en:Robert Arzumanyan]] || 23901 
|  ||   
| 0
|-
|21
| [[:en:Robert Zebelyan]] || 12779 
|  ||   
| 0
|-
|22
| [[:en:Valeri Aleksanyan]] || 10140 
|  ||   
| 0
|-
|23
| [[:en:Manny Gamburyan]] || 33602 
|  ||   
| 0
|-
|24
| [[:en:Henrikh Mkhitaryan]] || 137726 
|  ||   
| 0
|-
|25
| [[:en:Gevorg Ghazaryan]] || 22642 
|  ||   
| 0
|-
|26
| [[:en:Artur Yedigaryan]] || 19231 
|  ||   
| 0
|-
|27
| [[:en:Hrayr Mkoyan]] || 20378 
|  ||   
| 0
|-
|28
| [[:en:Apoula Edel]] || 22597 
|  ||   
| 0
|-
|29
| [[:en:Marcos Pizzelli]] || 28454 
|  ||   
| 0
|-
|30
| [[:en:Albert Azaryan]] || 13548 
|  ||   
| 0
|-
|31
| [[:en:Yeghia Yavruyan]] || 9597 
|  ||   
| 0
|-
|32
| [[:en:Eduard Markarov]] || 19548 
|  ||   
| 0
|-
|33
| [[:en:Vardan Minasyan]] || 19882 
|  ||   
| 0
|-
|34
| [[:en:Oksen Mirzoyan]] || 9049 
|  ||   
| 0
|-
|35
| [[:en:Hrant Shahinyan]] || 8237 
|  ||   
| 0
|-
|36
| [[:en:Vardan Ghazaryan]] || 16282 
|  ||   
| 0
|-
|37
| [[:en:Tigran Yesayan]] || 11360 
|  ||   
| 0
|-
|38
| [[:en:Karlen Mkrtchyan]] || 18361 
|  ||   
| 0
|-
|39
| [[:en:Artak Aleksanyan]] || 10064 
|  ||   
| 0
|-
|40
| [[:en:Tigran Gevorg Martirosyan]] || 13225 
|  ||   
| 0
|-
|41
| [[:en:Roman Amoyan]] || 7635 
|  ||   
| 0
|-
|42
| [[:en:David Yurchenko]] || 15646 
|  ||   
| 0
|-
|43
| [[:en:Bryant Dunston]] || 23440 
|  ||   
| 0
|-
|44
| [[:en:Emil Vartazarian]] || 12928 
|  ||   
| 0
|-
|45
| [[:en:Hiraç Yagan]] || 7447 
|  ||   
| 0
|-
|46
| [[:en:Denis Tumasyan]] || 7106 
|  ||   
| 0
|-
|47
| [[:en:Armenak Alachachian]] || 8050 
|  ||   
| 0
|-
|48
| [[:en:Artak Dashyan]] || 13429 
|  ||   
| 0
|-
|49
| [[:en:Hovhannes Hambardzumyan]] || 13360 
|  ||   
| 0
|-
|50
| [[:en:Artak Yedigaryan]] || 13153 
|  ||   
| 0
|-
|51
| [[:en:Edgar Malakyan]] || 11085 
|  ||   
| 0
|-
|52
| [[:en:Eduard Sarkisov]] || 7131 
|  ||   
| 0
|-
|53
| [[:en:Artur Sarkisov]] || 19181 
|  ||   
| 0
|-
|54
| [[:en:Mauro Guevgeozián]] || 13394 
|  ||   
| 0
|-
|55
| [[:en:Mikhail Markosov]] || 7409 
|  ||   
| 0
|-
|56
| [[:en:André Calisir]] || 7536 
|  ||   
| 0
|-
|57
| [[:en:Hamlet Mkhitaryan (footballer, born 1962)]] || 8129 
|  ||   
| 0
|-
|58
| [[:en:Ruslan Koryan]] || 12654 
|  ||   
| 0
|-
|59
| [[:en:Arsen Julfalakyan]] || 16595 
|  ||   
| 0
|-
|60
| [[:en:Aras Özbiliz]] || 40922 
|  ||   
| 0
|-
|61
| [[:en:Israel Militosyan]] || 7089 
|  ||   
| 0
|-
|62
| [[:en:Levon Hayrapetyan]] || 9393 
|  ||   
| 0
|-
|63
| [[:en:Varazdat Haroyan]] || 20730 
|  ||   
| 0
|-
|64
| [[:en:Aleksandr Grigoryan]] || 12244 
|  ||   
| 0
|-
|65
| [[:en:Norair Aslanyan]] || 15412 
|  ||   
| 0
|-
|66
| [[:en:Artur Aghasyan]] || 7495 
|  ||   
| 0
|-
|67
| [[:en:Zaven Badoyan]] || 11006 
|  ||   
| 0
|-
|68
| [[:en:Khoren Bayramyan]] || 11613 
|  ||   
| 0
|-
|69
| [[:en:Arsen Petrosyan]] || 8296 
|  ||   
| 0
|-
|70
| [[:en:Aghvan Papikyan]] || 10836 
|  ||   
| 0
|-
|71
| [[:en:Ognjen Čančarević]] || 10839 
|  ||   
| 0
|-
|72
| [[:en:Mardik Mardikian]] || 11811 
|  ||   
| 0
|-
|73
| [[:en:Kamo Hovhannisyan]] || 15888 
|  ||   
| 0
|-
|74
| [[:en:David Manoyan]] || 13820 
|  ||   
| 0
|-
|75
| [[:en:Grigor Meliksetyan]] || 8977 
|  ||   
| 0
|-
|76
| [[:en:Arakel Mirzoyan]] || 7548 
|  ||   
| 0
|-
|77
| [[:en:Gor Minasyan]] || 21842 
|  ||   
| 0
|-
|78
| [[:en:Artur Davtyan]] || 32366 
|  ||   
| 0
|-
|79
| [[:en:Sargis Adamyan]] || 12124 
|  ||   
| 0
|-
|80
| [[:en:Artyom Khachaturov]] || 10574 
|  ||   
| 0
|-
|81
| [[:en:Karen Muradyan]] || 13569 
|  ||   
| 0
|-
|82
| [[:en:Arsen Beglaryan]] || 9259 
|  ||   
| 0
|-
|83
| [[:en:Taron Voskanyan]] || 11478 
|  ||   
| 0
|-
|84
| [[:en:Christian Yeladian]] || 7045 
|  ||   
| 0
|-
|85
| [[:en:Ryan Boatright]] || 25615 
|  ||   
| 0
|-
|86
| [[:en:Rumyan Hovsepyan]] || 9722 
|  ||   
| 0
|-
|87
| [[:en:Lucas Zelarayán]] || 37398 
|  ||   
| 0
|-
|88
| [[:en:Armen Ambartsumyan (footballer, born 1994)]] || 8708 
|  ||   
| 0
|-
|89
| [[:en:Gaël Andonian]] || 15989 
|  ||   
| 0
|-
|90
| [[:en:Artyom Simonyan (footballer)]] || 12293 
|  ||   
| 0
|-
|91
| [[:en:Aleksandr Karapetyan]] || 20246 
|  ||   
| 0
|-
|92
| [[:en:Edgar Babayan]] || 18548 
|  ||   
| 0
|-
|93
| [[:en:Arshak Koryan]] || 14540 
|  ||   
| 0
|-
|94
| [[:en:Gor Malakyan]] || 8977 
|  ||   
| 0
|-
|95
| [[:en:Andranik Karapetyan]] || 9780 
|  ||   
| 0
|-
|96
| [[:en:Simon Martirosyan]] || 16212 
|  ||   
| 0
|-
|97
| [[:en:David Arshakyan]] || 11658 
|  ||   
| 0
|-
|98
| [[:en:Tigran Barseghyan]] || 15381 
|  ||   
| 0
|-
|99
| [[:en:Wbeymar Angulo]] || 11659 
|  ||   
| 0
|-
|100
| [[:en:Benik Hovhannisyan]] || 7040 
|  ||   
| 0
|-
|101
| [[:en:Norberto Briasco]] || 9732 
|  ||   
| 0
|-
|102
| [[:en:Gevorg Najaryan]] || 9133 
|  ||   
| 0
|-
|103
| [[:en:Petros Avetisyan]] || 19274 
|  ||   
| 0
|-
|104
| [[:en:Luke Fischer]] || 9668 
|  ||   
| 0
|-
|105
| [[:en:Arman Hovhannisyan]] || 8701 
|  ||   
| 0
|-
|106
| [[:en:Artur Galoyan]] || 10539 
|  ||   
| 0
|-
|107
| [[:en:Nair Tiknizyan]] || 13664 
|  ||   
| 0
|-
|108
| [[:en:Hayk Ishkhanyan]] || 9987 
|  ||   
| 0
|-
|109
| [[:en:Erik Vardanyan]] || 10532 
|  ||   
| 0
|-
|110
| [[:en:Dan Janjigian]] || 15948 
|  ||   
| 0
|-
|111
| [[:en:Vahan Bichakhchyan]] || 10099 
|  ||   
| 0
|-
|112
| [[:en:Armen Manucharyan]] || 7259 
|  ||   
| 0
|-
|113
| [[:en:Eduard Spertsyan]] || 18338 
|  ||   
| 0
|-
|114
| [[:en:Jordy Monroy]] || 11733 
|  ||   
| 0
|-
|115
| [[:en:Hovhannes Harutyunyan]] || 13894 
|  ||   
| 0
|-
|116
| [[:en:Robert Darbinyan]] || 7286 
|  ||   
| 0
|-
|117
| [[:en:Gegham Harutyunyan]] || 7706 
|  ||   
| 0
|-
|118
| [[:en:Artur Kartashyan]] || 10943 
|  ||   
| 0
|-
|119
| [[:en:Henri Avagyan]] || 9475 
|  ||   
| 0
|-
|120
| [[:en:Arsen Harutyunyan (wrestler)]] || 13736 
|  ||   
| 0
|-
|121
| [[:en:Artur Miranyan]] || 14169 
|  ||   
| 0
|-
|122
| [[:en:Karapet Chalyan]] || 10141 
|  ||   
| 0
|-
|123
| [[:en:Gevorg Gharibyan]] || 12787 
|  ||   
| 0
|-
|124
| [[:en:Babken Melikyan]] || 8442 
|  ||   
| 0
|-
|125
| [[:en:Karen Aslanyan]] || 10497 
|  ||   
| 0
|-
|126
| [[:en:Karen Margaryan]] || 7527 
|  ||   
| 0
|-
|127
| [[:en:Pavel Gorelov]] || 7758 
|  ||   
| 0
|-
|128
| [[:en:Steven Enoch]] || 12747 
|  ||   
| 0
|-
|129
| [[:en:Serob Grigoryan]] || 7763 
|  ||   
| 0
|-
|130
| [[:en:Solomon Udo]] || 14032 
|  ||   
| 0
|-
|131
| [[:en:Chris Jones (basketball, born 1993)]] || 16000 
|  ||   
| 0
|-
|132
| [[:en:Hakob Hakobyan (footballer)]] || 8066 
|  ||   
| 0
|-
|133
| [[:en:Edgar Sevikyan]] || 21397 
|  ||   
| 0
|-
|134
| [[:en:Gary Chivichyan]] || 8997 
|  ||   
| 0
|-
|135
| [[:en:Tigran Avanesyan]] || 15904 
|  ||   
| 0
|-
|136
| [[:en:Vazgen Tevanyan]] || 10256 
|  ||   
| 0
|-
|137
| [[:en:Zhirayr Shaghoyan]] || 9582 
|  ||   
| 0
|-
|138
| [[:en:Arman Andreasyan]] || 11323 
|  ||   
| 0
|-
|139
| [[:en:Gevorg Karapetyan (footballer, born 1963)]] || 8055 
|  ||   
| 0
|-
|140
| [[:en:Samvel Gasparyan]] || 7313 
|  ||   
| 0
|-
|141
| [[:en:David Davidyan]] || 10583 
|  ||   
| 0
|-
|142
| [[:en:Artyom Avanesyan]] || 9078 
|  ||   
| 0
|-
|143
| [[:en:Narek Grigoryan]] || 9052 
|  ||   
| 0
|-
|144
| [[:en:Varazdat Lalayan]] || 14968 
|  ||   
| 0
|-
|145
| [[:en:Styopa Mkrtchyan]] || 9904 
|  ||   
| 0
|-
|146
| [[:en:Artashes Adamyan]] || 7863 
|  ||   
| 0
|-
|147
| [[:en:Grant-Leon Ranos]] || 14594 
|  ||   
| 0
|-
|148
| [[:en:Artur Serobyan]] || 13247 
|  ||   
| 0
|-
|149
| [[:en:Hovhannes Nazaryan]] || 13674 
|  ||   
| 0
|-
|150
| [[:en:Ugochukwu Iwu]] || 10571 
|  ||   
| 0
|-
|151
| [[:en:Georgy Arutyunyan]] || 10213 
|  ||   
| 0
|-
|152
| [[:en:Erjanik Ghubasaryan]] || 12717 
|  ||   
| 0
|-
|153
| [[:en:Gor Manvelyan]] || 15133 
|  ||   
| 0
|-
|154
| [[:en:Erik Piloyan]] || 10411 
|  ||   
| 0
|-
|155
| [[:en:Hamlet Manukyan]] || 18103 
|  ||   
| 0
|-
|156
| [[:en:Vahagn Davtyan (gymnast)]] || 14936 
|  ||   
| 0
|-
|157
| [[:en:Edgar Grigoryan]] || 8967 
|  ||   
| 0
|-
|158
| [[:en:Sergey Muradyan]] || 9482 
|  ||   
| 0
|-
|159
| [[:en:Garik Karapetyan]] || 12278 
|  ||   
| 0
|-
|160
| [[:en:Artyom Bandikyan]] || 7098 
|  ||   
| 0
|-
|161
| [[:en:Artur Avetisyan]] || 16494 
|  ||   
| 0
|-
|162
| [[:en:Tomás Adoryán]] || 7686 
|  ||   
| 0
|-
|163
| [[:en:Mamikon Khachatryan]] || 14738 
|  ||   
| 0
|-
|164
| [[:en:Daniyel Agbalyan]] || 8303 
|  ||   
| 0
|-
|165
| [[:en:Narek Agasaryan]] || 7346 
|  ||   
| 0
|-
|166
| [[:en:Donovan Parisian]] || 7890 
|  ||   
| 0
|-
|167
| [[:en:Artur Bazeyan]] || 8273 
|  ||   
| 0
|-
|168
| [[:en:Nikita Rakhmanin]] || 36556 
|  ||   
| 0
|-
|169
| [[:en:Artur Garibyan]] || 7084 
|  ||   
| 0
|}

===Armenske športnice===
{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Velikost
|-
|1
| [[:en:Tatev Abrahamyan]] || 7441 
|  ||   
| 0
|-
|2
| [[:en:Ekaterina Vinogradova]] || 7357 
|  ||   
| 0
|-
|3
| [[:en:Susi Kentikian]] || 44843 
|  ||   
| 0
|-
|4
| [[:en:Armine Khachatryan]] || 9172 
|  ||   
| 0
|-
|5
| [[:en:Hripsime Khurshudyan]] || 7836 
|  ||   
| 0
|-
|6
| [[:en:Nazik Avdalyan]] || 17724 
|  ||   
| 0
|-
|7
| [[:en:Houry Gebeshian]] || 9327 
|  ||   
| 0
|-
|8
| [[:en:Greta Vardanyan]] || 10404
|  [[Greta Vardanjan]] ||   Pinky sl
| 0
|-
|9
| [[:en:Alina Charaeva]] || 22355 
|  ||   
| 0
|-
|10
| [[:en:Tatev Hakobyan]] || 7634 
|  ||   
| 0
|-
|11
| [[:en:Liana Gyurjyan]] || 13000 
|  ||   
| 0
|-
|12
| [[:en:Claudia Cholakian]] || 13199 
|  ||   
| 0
|-
|13
| [[:en:Allison Halverson]] || 11766 
|  ||   
| 0
|-
|14
| [[:en:Karina Akopova]] || 35970 
|  ||   
| 0
|-
|15
| [[:en:Aleksandra Grigoryan]] || 10398 
|  ||   
| 0
|-
|16
| [[:en:Gohar Harutyunyan]] || 12206 
|  ||   
| 0
|-
|17
| [[:en:Sophine Kevorkian]] || 9081 
|  ||   
| 0
|}

===Armenske pisateljice===

{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Velikost
|-
|1
| [[:en:Mariam Petrosyan]] || 5013 
|  ||   
| 0
|-
|2
| [[:en:Zabel Yesayan]] || 24522 
|  ||   
| 0
|-
|3
| [[:en:Anush Aslibekyan]] || 6741 
|  ||   
| 0
|-
|4
| [[:en:Narine Abgaryan]] || 15020 
|  ||   
| 0
|-
|5
| [[:en:Shushan Avagyan]] || 9630 
|  ||   
| 0
|-
|6
| [[:en:Diana Abgar]] || 8668 
|   [[Diana Abgar]]||  Pinky sl
| 0
|-
|7
| [[:en:Srpouhi Dussap]] || 12500 
|  [[Srbuhi Tjusep]] ???&lt;br&gt; (Սրբուհի Տյուսաբ; ISO 9985: Srbowhi Tyowsep)||  Pinky sl
| 0
|}

=== Drugo ===
{| class=&quot;wikitable&quot; border=&quot;1&quot;
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke
|-
|1
| [[:en:Erebuni-Yerevan]]  || xx
|  ||   
| 0
|-
|2
| [[:en:Arten Theatre]] || xx
|  ||   
| 0
|}

[[Kategorija:Armensko-slovenski urejaton]]</text>
      <sha1>ot44n5dioas5ghol0cqp05q54oo6bhb</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6774102</id>
      <parentid>6774101</parentid>
      <timestamp>2026-11-03T09:31:55Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Okrožja v Erevanu */</comment>
      <origin>6774102</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="36401" sha1="91acc18tghh5g6e4nrey8rz15sq0qcg" xml:space="preserve">{{Armensko-slovenski urejaton navbar|2}}

== Zapis armenskih imen in poimenovanj ==
Pri pisanju člankov o Armeniji upoštevajte slovenska pravopisna pravila za prevzemanje armenskih imen in besed.

* '''Osebna imena:''' lastna imena iz armenščine praviloma pisno podomačujemo. Pri tem upoštevamo priporočeni zapis in izgovor, ne zgolj angleškega prečrkovanja. Pri zgodovinskih osebnostih preverimo tudi, ali se je v slovenščini že uveljavila določena oblika imena.
* '''Zemljepisna imena:''' uporabljamo uveljavljene slovenske oblike, kjer obstajajo (glej [https://www.termania.net/ Slovar slovenskih eksonimov na Termaniji]), sicer pa sledimo pravopisnim pravilom za prevzemanje armenskih imen. Primer: ''Erevan'' namesto angleškega ''Yerevan''.
* '''Občna poimenovanja:''' armenske besede večinoma prevajamo. Če jih ne prevajamo, jih praviloma pisno podomačimo. Primer: ''hačkar'' (armensko ''խաչքար''), poimenovanje za značilni armenski kamniti križ.

Za podrobnejša pravila glejte [https://pravopis8v2.amebis.si/gen/sp8.pdf#page=656 Slovenski pravopis 8.0 – Vzhodna armenščina].

== Seznam člankov ==
Spodnji seznam člankov je namenjen lažji orientaciji. Pripravila ga je armenska wiki skupnost. Naenkrat si lahko rezervirate največ en članek.

===Cerkve===

{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke
|-
|1
| [[:en:Mastara Church]] || 5848 
| [[Cerkev v Mastari]] ||   JoMK
| 0
|-
|2
| [[:en:Aruchavank]] || 5507 
|  ||   
| 0
|-
|3
| [[:en:Vahramashen Church]] || 4405 
|  ||   
| 0
|-
|4
| [[:en:Lmbatavank]] || 6267 
|  ||   
| 0
|-
|5
| [[:en:Areni Church]] || 6259 
|  ||   
| 0
|-
|6
| [[:en:Kasagh Basilica]] || 5764 
|  ||   
| 0
|-
|7
| [[:en:Surp Hovhannes Church, Byurakan]] || 4061 
|  ||   
| 0
|-
|8
| [[:en:Mashtots Hayrapet Church of Garni]] || 6037 
|  ||   
| 0
|-
|9
| [[:en:St. Sarkis Church (Tsovinar, Gegharkunik, Armenia)]] || 3252 
|  ||   
| 0
|-
|10
| [[:en:Saint Gevork Monastery of Mughni]] || 7053 
|  ||   
| 0
|-
|11
| [[:en:Holy Mother of God Church, Yeghvard]] || 8074 
|  ||   
| 0
|-
|12
| [[:en:Surp Astvatsatsin Church of Karbi]] || 4101 
|  ||   
| 0
|-
|13
| [[:en:Surp Hovhannes Church of Voskevaz]] || 3463 
|  ||   
| 0
|-
|14
| [[:en:Samsonavank Monastery]] || 3052 
|  ||   
| 0
|-
|15
| [[:en:Holy Children Chapel, Vanadzor]] || 2873 
|  ||   
| 0
|-
|16
| [[:en:Yeghipatrush Church]] || 4832 
|  ||   
| 0
|-
|17
| [[:en:St. Thaddeus Church, Ddmashen]] || 5171 
|  ||   
| 0
|-
|18
| [[:en:Holy Mother of God Church, Voskepar]] || 3601 
|  ||   
| 0
|-
|19
| [[:en:Saint George's Church, Garnahovit]] || 3409 
|  ||   
| 0
|-
|20
| [[:en:Church of the Holy Mother of God, Vanadzor]] || 4340 
|  ||   
| 0
|-
|21
| [[:en:Saint John the Baptist Church, Abovyan]] || 4329 
|  ||   
| 0
|-
|22
| [[:en:Saint Thaddeus Church, Masis]] || 8305 
|  ||   
| 0
|-
|23
| [[:en:Saint Narek chapel]] || 6539 
|  ||   
| 0
|-
|24
| [[:en:Saint Minas church of Halidzor]] || 2689 
|  ||   
| 0
|-
|25
| [[:en:Saint Stepanos Church (Shinuhayr)]] || 4895 
|  ||   
| 0
|}

===Arheologija===

{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Velikost
|-
| [[:en:Kura–Araxes culture]] || 49368 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Teišebaini]] || 8438 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Trialeti-Vanadzor culture]] || 27115 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Amberd]] || 18269 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Shulaveri–Shomu culture]] || 22649 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Metsamor site]] || 7546 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Aruchavank]] || 5507 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Ughtasar Petroglyphs]] || 4916 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Karchaghbyur]] || 1914 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Nor Geghi]] || 3193 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Tegher Monastery]] || 6858 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Agarak, Aragatsotn]] || 4664 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Proshaberd]] || 4418 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Tsrviz Chapel]] || 1573 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Çavuştepe]] || 8152 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Odzaberd]] || 6773 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Yot Verk Matur]] || 1772 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Khrber]] || 3625 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Ushiberd]] || 2574 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Archaeology of Armenia]] || 24160 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Smbataberd]] || 15834 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Bjni Fortress]] || 7828 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Ertij Fort]] || 1854 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Areni-1 shoe]] || 8394 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Vorotnaberd]] || 3375 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Halidzor Fortress]] || 6413 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Baghaberd]] || 41910 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Areni-1 winery]] || 10348 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Kakavaberd]] || 4847 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Areni-1 cave]] || 7865 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Economy of Urartu]] || 22664 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Art of Urartu]] || 20388 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Sardarabad (fortress)]] || 10017 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Argištiḫinili]] || 24282 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Armavir (ancient city)]] || 9221 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Artaxata]] || 18884 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Yervandashat (ancient city)]] || 8768 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Dashtadem Fortress]] || 5116 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Trialetian Mesolithic]] || 18499 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Statuette of God Teisheba]] || 2787 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Statuette of a Bird (15th–14th centuries BC, Lchashen)]] || 3430 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Ritual Ladle (Armenia)]] || 2417 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Horseshoe-Shaped Hearth with Ram-Headed Ends]] || 2888 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Goblet (17th–16th centuries BC, Vanadzor)]] || 2679 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Karashamb goblet]] || 5210 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Statuette of a Wolf (6th–5th centuries BC, Ayrum)]] || 3189 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Pot With a Lid, Tricolor (16th–15th centuries BC, Karashamb)]] || 2145 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Etiuni]] || 14169 
| [[Etiuni]] ||   Octopus  
| 0
|-
| [[:en:Archaeological heritage of Armenia]]
 || 42190 
| [[Arheološka dediščina Armenije]] ||  Octopus  
| 0
|-
| [[:en:Godedzor]] || 7669 
| [[Godedzor]] ||  Octopus   
| 0
|-
| [[:en:Ervandakert]] || 3953 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Aruch Caravansarai]] || 3018 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Jrapi Caravansarai]] || 1624 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Talin Caravansarai]] || 2163 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Hostun, Armenia]] || 3842 
|  ||   
| 0
|}

===Antična Armenija===
{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Velikost
|-
|1
| [[:en:Gardman]] || 5516 
|  ||   
| 0
|-
|2
| [[:en:Rshtuni]] || 1925 
|  ||   
| 0
|-
|3
| [[:en:Bznuni]] || 6881 
|  ||   
| 0
|-
|4
| [[:en:Nairi]] || 33016 
|  ||   
| 0
|-
|5
| [[:en:Sasanian Armenia]] || 23030 
|  ||   
| 0
|-
|6
| [[:en:Neo-Assyrian Empire]] || 180543 
|  ||   
| 0
|-
|7
| [[:en:Paikuli inscription]] || 16163 
|  ||   
| 0
|-
|8
| [[:en:Ancient Armenia]] || 11598 
|  ||   
| 0
|-
|9
| [[:en:Bagavan]] || 7493 
|  ||   
| 0
|-
|10
| [[:en:Xerxes I inscription at Van]] || 9045 
|  ||   
| 0
|-
|11
| [[:en:Council of Ashtishat]] || 3732 
|  ||   
| 0
|-
|12
| [[:en:Ashtishat]] || 3168 
|  ||   
| 0
|-
|14
| [[:en:Urumeans]] || 5210 
|  ||   
| 0
|-
|15
| [[:en:Armenian tiara]] || 2134 
|  ||   
| 0
|-
|16
| [[:en:Treaty of Artaxata]] || 8526 
|  ||   
| 0
|-
|17
| [[:en:Alan invasion of Parthia]] || 13466 
|  ||   
| 0
|}

=== Arsacid dynasty of Armenia ===
{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Velikost
|-
|1
| [[:en:Arsacid dynasty of Armenia|Arsacid dynasty of Armenia]] || 43273 
|  ||   
| 0
|-
|2
| [[:en:Christianization of Armenia|Christianization of Armenia]] || 54549 
|  ||   
| 0
|-
|3
| [[:en:Gregorids|Gregorids]] || 1124 
|  ||   
| 0
|-
|4
| [[:en:Khosrovidukht (princess)|Khosrovidukht]] || 7664 
|  ||   
| 0
|-
|5
| [[:en:Salome of Ujarma|Salome of Ujarma]] || 7299 
|  ||   
| 0
|-
|6
| [[:en:Eranyak|Eranyak]] || 2259 
|  ||   
| 0
|-
|7
| [[:en:Gnel of Armenia|Gnel of Armenia]] || 12089 
|  ||   
| 0
|-
|8
| [[:en:Tirit of Armenia|Tirit of Armenia]] || 18066 
|  ||   
| 0
|-
|9
| [[:en:Zarmandukht|Zarmandukht]] || 6061 
|  ||   
| 0
|-
|10
| [[:en:Tigranes (son of Khosrov IV of Armenia)|Tigranes]] || 3186 
|  ||   
| 0
|-
|11
| [[:en:Arsaces (son of Khosrov IV of Armenia)|Arsaces]] || 3066 
|  ||   
| 0
|-
|12
| [[:en:Arshakavan|Arshakavan]] || 7028 
|  ||   
| 0
|}

=== Bagratuni dynasty ===
{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Velikost
|-
|1
| [[:en:Ashot III Bagratuni|Ashot III Bagratuni]] || 24713 
|  ||   
| 0
|-
|2
| [[:en:Varaztirots II Bagratuni|Varaztirots II Bagratuni]] || 13535 
|  ||   
| 0
|-
|3
| [[:en:Smbat VI Bagratuni|Smbat VI Bagratuni]] || 13552 
|  ||   
| 0
|-
|4
| [[:en:Smbat IV Bagratuni|Smbat IV Bagratuni]] || 14095 
|  ||   
| 0
|-
|5
| [[:en:Ashot III of Taron|Ashot III of Taron]] || 3389 
|  ||   
| 0
|-
|6
| [[:en:Abu Ghanim|Abu Ghanim]] || 2560 
|  ||   
| 0
|-
|7
| [[:en:Grigor I of Taron|Grigor I of Taron]] || 6264 
|  ||   
| 0
|-
|8
| [[:en:Smbat VII Bagratuni|Smbat VII Bagratuni]] || 6787 
|  ||   
| 0
|-
|9
| [[:en:Yakov Bagratuni|Yakov Bagratuni]] || 14431 
|  ||   
| 0
|-
|10
| [[:en:Bagratuni family tree|Bagratuni family tree]] || 39671 
|  ||   
| 0
|-
|11
| [[:en:Ashot II Bagratuni|Ashot II Bagratuni]] || 19712 
|  ||   
| 0
|-
|12
| [[:en:Abu'l-Maghra ibn Musa ibn Zurara|Abu'l-Maghra ibn Musa ibn Zurara]] || 4140 
|  ||   
| 0
|-
|13
| [[:en:Abas Bagratuni|Abas Bagratuni]] || 8088 
|  ||   
| 0
|-
|14
| [[:en:Smbat III Bagratuni|Smbat III Bagratuni]] || 10761 
|  ||   
| 0
|-
|15
| [[:en:Bagratid flag|Bagratid flag]] || 10765 
|  ||   
| 0
|}

=== Armenske pisateljice ===

{| class=&quot;wikitable sortable&quot; border=&quot;1&quot;
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Velikost
|-
|1
| [[:en:Mariam Petrosyan]] || 5013 
| ||
| 0
|-
|2
| [[:en:Zabel Yesayan]] || 24522 
| ||
| 0
|-
|3
| [[:en:Anush Aslibekyan]] || 6741 
| ||
| 0
|-
|4
| [[:en:Narine Abgaryan]] || 15020 
| ||
| 0
|-
|5
| [[:en:Shushan Avagyan]] || 9630 
| ||
| 0
|-
|6
| [[:en:Diana Abgar]] || 8668 
|   [[Diana Abgar]]||  Pinky sl
| 0
|-
|7
| [[:en:Srpouhi Dussap]] || 12500 
|  [[Srbuhi Tjusep]] ???&lt;br&gt; (Սրբուհի Տյուսաբ; ISO 9985: Srbowhi Tyowsep)||  Pinky sl
| 0
|}

=== Armenske pesnice ===

{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Velikost
|-
|1
| [[:en:Silva Kaputikyan]] || 44235 
|  ||   
| 0
|-
|2
| [[:en:Khosrovidukht]] || 12638 
|  ||   
| 0
|-
|3
| [[:en:Sahakdukht]] || 15370 
|  ||   
| 0
|-
|4
| [[:en:Zabel Yesayan]] || 24522 
|  ||   
| 0
|-
|5
| [[:en:Diana Der Hovanessian]] || 8489 
|  ||   
| 0
|-
|6
| [[:en:Marine Petrossian]] || 7686 
|  ||   
| 0
|-
|7
| [[:en:Tatev Chakhian]] || 5216 
|  ||   
| 0
|-
|8
| [[:en:Sona Van]] || 5514 
|  ||   
| 0
|}

=== Armenski filozofi / filozofinje ===
{| border=1 class='wikitable'
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke
|-
|1
| [[:en:Vazgen I]] || 11282 
|  ||   
| 0
|-
|2
| [[:en:Levon Shant]] || 4872 
|  ||   
| 0
|-
|3
| [[:en:Grigor Magistros]] || 18336 
|  ||   
| 0
|-
|4
| [[:en:William S. Sahakian]] || 3031 
|  ||   
| 0
|-
|5
| [[:en:Alexander Atabekian]] || 54635 
|  ||   
| 0
|-
|6
| [[:en:Hayk Gyulikevkhyan]] || 1467 
|  ||   
| 0
|-
|7
| [[:en:Nerses V]] || 3782 
|  ||   
| 0
|-
|8
| [[:en:Gregory of Tatev]] || 5014 
|  ||   
| 0
|-
|9
| [[:en:Khoren Sargsian]] || 2280 
|  ||   
| 0
|-
|10
| [[:en:Hovhannes Imastaser]] || 11997 
|  ||   
| 0
|-
|11
| [[:en:Shahamir Shahamirian]] || 13980 
|  ||   
| 0
|-
|12
| [[:en:Maria Baghramian]] || 13879 
|  ||   
| 0
|-
|13
| [[:en:Levon Zekiyan]] || 6274 
|  ||   
| 0
|-
|14
| [[:en:Hayk Asatryan]] || 3410 
|  ||   
| 0
|-
|15
| [[:en:Garbis Kortian]] || 4770 
|  ||   
| 0
|-
|16
| [[:en:Ashot Voskanyan]] || 8019 
|  ||   
| 0
|-
|17
| [[:en:Ned Markosian]] || 11250 
|  ||   
| 0
|-
|18
| [[:en:Anania Narekatsi]] || 3823 
|  ||   
| 0
|}

=== Armenski slikarji / slikarke ===
{| border=1 class='wikitable'
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke
|-
|1
| [[:en:Arshile Gorky]] || 26824 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Sarkis Zabunyan]] || 7564 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Hovsep Pushman]] || 10215 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Martiros Saryan]] || 19366 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Momik]] || 7136 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Arman Manookian]] || 9104 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Hakob Hakobian (painter)]] || 3687 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Mariam Aslamazyan]] || 8967 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Zoltán Nuridsány]] || 2656 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Koryun Nahapetyan]] || 1648 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Carlos Sayadyan]] || 6677 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Haroutiun Galentz]] || 9340 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Dmitry Nalbandyan]] || 5128 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Sargis Pitsak]] || 5191 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Gevork Kotiantz]] || 17741 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Arto Tchakmaktchian]] || 4706 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Hovnatanian]]|| 4933 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Naghash Hovnatan]]|| 4039 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Manas family]]|| 11047 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Vardges Sureniants]]|| 19257 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Mesrop of Khizan]]|| 6138 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Arkady Baghdasaryan]]|| 3880 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Gregorio Sciltian]]|| 2349 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Hrand Alyanak]]|| 2762 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Grigor Khanjyan]]|| 7972 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Suren Safaryan]]|| 3397 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Mkrtich Naghash]]|| 2115 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Maide Arel]]|| 3543 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Yeranuhi Aslamazyan]]|| 6980 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Georgy Bogdanovich Yakulov]]|| 76800 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Lusik Aguletsi]]|| 4651 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Knarik Vardanyan]]|| 6024 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Grigor Mlitchetsi]]|| 4998 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Gevorg Grigoryan (Giotto)]]|| 7028 
|  ||   
| 0
|}

=== Armenski kiparji / kiparke===
{| border=1 class='wikitable'
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke
|-
|1
| [[:en:Rafik Khachatryan]] || 6583 
|  ||   
| 0
|-
|2
| [[:en:Haig Patigian]] || 10804 
|  ||   
| 0
|-
|3
| [[:en:Sargis Baghdasaryan]] || 2230 
|  ||   
| 0
|-
|4
| [[:en:Sergey Merkurov]] || 7562 
|  ||   
| 0
|-
|5
| [[:en:Hakob Gyurjian]] || 1420 
|  ||   
| 0
|-
|6
| [[:en:Hagop Sandaldjian]] || 11156 
|  ||   
| 0
|-
|7
| [[:en:Getik Baghdasarian]] || 6260 
|  ||   
| 0
|-
|8
| [[:en:Ghukas Chubaryan]] || 2199 
|  ||   
| 0
|-
|9
| [[:en:Ara Shiraz]] || 6296 
|  ||   
| 0
|-
|10
| [[:en:Yervand Kochar]] || 10572 
|  ||   
| 0
|-
|11
| [[:en:Ara Sargsyan]] || 5286 
|  ||   
| 0
|-
|12
| [[:en:Varaz Samuelian]] || 6376 
|  ||   
| 0
|-
|13
| [[:en:Mari Gerekmezyan]] || 9099 
|  ||   
| 0
|-
|14
| [[:en:Aytsemnik Urartu]] || 977 
|  ||   
| 0
|-
|15
| [[:en:Hagop Ishkanian]] || 5642 
|  ||   
| 0
|-
|16
| [[:en:Ara Harutyunyan]] || 29703 
|  ||   
| 0
|-
|17
| [[:en:Nune Tumanyan]] || 4080 
|  ||   
| 0
|-
|18
| [[:en:Hripsime Simonyan]] || 4717 
|  ||   
| 0
|}

=== Armenski skladatelji / skladateljice ===
{| border=1 class='wikitable'
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke
|-
|1
| [[:en:Avet Terterian]] || 13219 
|  ||   
| 0
|-
|2
| [[:en:Loris Tjeknavorian]] || 24941 
|  ||   
| 0
|-
|3
| [[:en:Hampartsoum Limondjian]] || 9549 
|  ||   
| 0
|-
|4
| [[:en:Armen Tigranian]] || 7055 
|  ||   
| 0
|-
|5
| [[:en:Alexander Spendiaryan]] || 10290 
|  ||   
| 0
|-
|6
| [[:en:Nicol Galanderian]] || 4072 
|  ||   
| 0
|-
|7
| [[:en:Kurken Alemshah]] || 6968 
|  ||   
| 0
|-
|8
| [[:en:Robert Amirkhanyan]] || 5705 
|  ||   
| 0
|-
|9
| [[:en:Edvard Mirzoyan]] || 7795 
|  ||   
| 0
|-
|10
| [[:en:Jivani]] || 5165 
|  ||   
| 0
|-
|11
| [[:en:Romanos Melikian]] || 6475 
|  ||   
| 0
|-
|12
| [[:en:Konstantin Orbelyan]] || 4515 
|  ||   
| 0
|-
|13
| [[:en:Adam Khudoyan]] || 1946 
|  ||   
| 0
|-
|14
| [[:en:Vartan Adjemian]] || 6084 
|  ||   
| 0
|-
|15
| [[:en:Makar Yekmalyan]] || 1327 
|  ||   
| 0
|-
|16
| [[:en:Aram Satyan]] || 4454 
|  ||   
| 0
|-
|17
| [[:en:Tigran Mansurian]] || 12922 
|  ||   
| 0
|-
|18
| [[:en:Geghuni Chitchyan]] || 13492 
|  ||   
| 0
|-
|19
| [[:en:Tsolak Bekaryan]] || 5049 
|  ||   
| 0
|-
|20
| [[:en:Spiridon Melikyan]] || 6570 
|  ||   
| 0
|}

===Geografija===

{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke
|-
|1
| [[:d:Q31583|Kapan]] ||  ''v nastajanju''
|  [[Kapan]] ||  Upwinxp
| 0
|-
|2
| [[:d:Q935385|Arpi]] || 9031
| [[Arpi (jezero)]] || Yerpo
| 0
|-
|3
| ... || 
|  || 
| 0
|-
|4
| [[:en:Victory Park, Yerevan]] || 4296  
|  || 
| 0
|-
|5
| [[:en:Circular Park]] || 4387  
|  || 
| 0
|-
|6
| [[:en:Lovers' Park (Yerevan)]] || 4583  
|  || 
| 0
|-
|7
| [[:en:English Park, Yerevan]] || 3011  
|  || 
| 0
|-
|8
| [[:en:Tumanyan Park]] || 2090  
|  || 
| 0
|-
|9
| [[:en:Lyon Park, Yerevan]] || 2892  
|  || 
| 0
|-
|10
| [[:en:Buenos Aires Park]] || 1825  
|  || 
| 0
|-
|11
| [[:en:Yerevan 2800th Anniversary Park]] || 14398  
|  || 
| 0
|-
|12
| ... || 
|  || 
| 0
|}

=== Zgradbe in objekti v Erevanu ===
{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke
|-
|1
| [[:en:Yerevan TV Tower]] || 8130 
|  ||   
| 0
|-
|2
| [[:en:Teišebaini]] || 8438 
|  ||   
| 0
|-
|3
| [[:en:Yerablur]] || 7474 
|  ||   
| 0
|-
|4
| [[:en:Blue Mosque, Yerevan]] || 50629 
|  ||   
| 0
|-
|5
| [[:en:Erebuni Airport]] || 7416 
|  ||   
| 0
|-
|6
| [[:en:Yerevan Zoo]] || 6654 
|  ||   
| 0
|-
|7
| [[:en:National Library of Armenia]] || 8604 
|  ||   
| 0
|-
|8
| [[:en:Yerevan Opera Theatre]] || 7434 
|  ||   
| 0
|-
|9
| [[:en:Sundukyan State Academic Theatre]] || 3878 
|  ||   
| 0
|-
|10
| [[:en:Yerevan Ararat Brandy Factory]] || 6186 
|  ||   
| 0
|-
|11
| [[:en:Karen Demirchyan Complex]] || 19511 
|  ||   
| 0
|-
|12
| [[:en:Mausoleum of Kara Koyunlu emirs]] || 9888 
|  ||   
| 0
|-
|13
| [[:en:Erivan Fortress]] || 12062 
|  ||   
| 0
|-
|14
| [[:en:Komitas Pantheon]] || 5562 
|  ||   
| 0
|-
|15
| [[:en:List of statues in Yerevan]] || 29359 
|  ||   
| 0
|-
|16
| [[:en:Paronyan Musical Comedy Theatre]] || 2926 
|  ||   
| 0
|-
|17
| [[:en:Armenian Center for Contemporary Experimental Art]] || 9761 
|  ||   
| 0
|-
|18
| [[:en:Haybusak University of Yerevan]] || 4782 
|  ||   
| 0
|-
|19
| [[:en:Moscow Cinema]] || 4826 
|  ||   
| 0
|-
|20
| [[:en:Yerevan City Council]] || 5712 
|  ||   
| 0
|-
|21
| [[:en:Garegin Nzhdeh Square]] || 3139 
|  ||   
| 0
|-
|22
| [[:en:Stanislavski Russian Theatre of Yerevan]] || 2250 
|  ||   
| 0
|-
|23
| [[:en:Dalma Garden Mall]] || 4927 
|  ||   
| 0
|-
|24
| [[:en:Hrachya Ghaplanyan Drama Theatre]] || 10590 
|  ||   
| 0
|-
|25
| [[:en:Komitas Chamber Music House]] || 3497 
|  ||   
| 0
|-
|26
| [[:en:Khnko Aper Children's Library]] || 2683 
|  ||   
| 0
|-
|27
| [[:en:Yerevan Water World]] || 3074 
|  ||   
| 0
|-
|28
| [[:en:Nairi Cinema]] || 2621 
|  ||   
| 0
|-
|29
| [[:en:Elite Plaza Business Center]] || 10028 
|  ||   
| 0
|-
|30
| [[:en:Yerevan Mall]] || 6277 
|  ||   
| 0
|-
|31
| [[:en:Mordechai Navi Synagogue]] || 5664 
|  ||   
| 0
|-
|31
| [[:en:Hovhannes Tumanyan Puppet Theatre of Yerevan]] || 3930 
|  ||   
| 0
|-
|33
| [[:en:Rossia Mall]] || 2632 
|  ||   
| 0
|-
|34
| [[:en:List of theaters in Yerevan]] || 2777 
|  ||   
| 0
|-
|35
| [[:en:Hripsime School for Girls (Yerevan)]] || 6183 
|  ||   
| 0
|-
|36
| [[:en:National Assembly Building of Armenia]] || 1900 
|  ||   
| 0
|-
|37
| [[:en:President's Residence, Yerevan]] || 5570 
|  ||   
| 0
|-
|38
| [[:en:David of Sassoun (statue)]] || 86843 
|  ||   
| 0
|-
|39
| [[:en:City Central Library after Avetik Isahakyan]] || 3371 
|  ||   
| 0
|-
|40
| [[:en:Sheikh Mordechai Synagogue]] || 5713 
|  ||   
| 0
|-
|41
| [[:en:House of Panah Khan Makinski]] || 6448 
|  ||   
| 0
|-
|42
| [[:en:Megamall Armenia]] || 1703 
|  ||   
| 0
|-
|43
| [[:en:Cascade Memorial to the Victims of Soviet Repression]] || 4534 
|  ||   
| 0
|-
|44
| [[:en:Pana-Khan Palace]] || 7718 
|  ||   
| 0
|-
|45
| [[:en:Henrik Igityan National Centre for Aesthetics]] || 12307 
|  ||   
| 0
|}

=== Trdnjave v Armeniji ===
{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke
|-
|1
| [[:en:Teišebaini]] || 8438 
|  ||   
| 0
|-
|2
| [[:en:Amberd]] || 18269 
|  ||   
| 0
|-
|3
| [[:en:Kosh fortress and churches]] || 1931 
|  ||   
| 0
|-
|4
| [[:en:Proshaberd]] || 4418 
|  ||   
| 0
|-
|5
| [[:en:Odzaberd]] || 6773 
|  ||   
| 0
|-
|6
| [[:en:Khrber]] || 3625 
|  ||   
| 0
|-
|7
| [[:en:Ushiberd]] || 2574 
|  ||   
| 0
|-
|8
| [[:en:Erivan Fortress]] || 12062 
|  ||   
| 0
|-
|9
| [[:en:Smbataberd]] || 15834 
|  ||   
| 0
|-
|10
| [[:en:Bjni Fortress]] || 7828 
|  ||   
| 0
|-
|11
| [[:en:Ertij Fort]] || 1854 
|  ||   
| 0
|-
|12
| [[:en:Vorotnaberd]] || 3375 
|  ||   
| 0
|-
|13
| [[:en:Halidzor Fortress]] || 6413 
|  ||   
| 0
|-
|14
| [[:en:Baghaberd]] || 41910 
|  ||   
| 0
|-
|15
| [[:en:Kakavaberd]] || 4847 
|  ||   
| 0
|-
|16
| [[:en:Sardarabad (fortress)]] || 10017 
|  ||   
| 0
|-
|17
| [[:en:Argištiḫinili]] || 24282 
|  ||   
| 0
|-
|18
| [[:en:Armavir (ancient city)]] || 9221 
|  ||   
| 0
|-
|19
| [[:en:Artaxata]] || 18884 
|  ||   
| 0
|-
|20
| [[:en:Dashtadem Fortress]] || 5116 
|  ||   
| 0
|-
|21
| [[:en:Tevrakar Castle]] || 1297 
|  ||   
| 0
|-
|22
| ... || 00 
|  ||   
| 0
|}

=== Muzeji v Erevanu ===
{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke
|-
|1
| [[:en:ARF History Museum]] || 4464 
|  ||   
| 0
|-
|2
| [[:en:Sergei Parajanov Museum]] || 5228 
|  ||   
| 0
|-
|3
| [[:en:House-Museum of Aram Khachaturian]] || 5147 
|  ||   
| 0
|-
|4
| [[:en:Charents Museum of Literature and Arts]] || 3092 
|  ||   
| 0
|-
|5
| [[:en:Erebuni Museum]] || 5614 
|  ||   
| 0
|-
|6
| [[:en:Aznavour Centre]] || 5783 
|  ||   
| 0
|-
|7
| [[:en:List of visitors to Tsitsernakaberd]] || 192237 
|  ||   
| 0
|-
|8
| [[:en:Komitas Museum]] || 3596 
|  ||   
| 0
|-
|-
|9
| [[:en:List of museums in Yerevan]] || 3984 
|  ||   
| 0
|-
|10
| [[:en:Central Bank Visitor Centre (Armenia)]] || 5895 
|  ||   
| 0
|-
|11
| [[:en:Fridtjof Nansen Museum]] || 119 
|  ||   
| 0
|-
|12
| [[:en:Armenian Medical Museum]] || 5634 
|  ||   
| 0
|-
|13
| [[:en:Yeghishe Charents House-Museum]] || 5791 
|  ||   
| 0
|-
|14
| [[:en:Ara Sargsyan and Hakob Kojoyan Museum]] || 4313 
|  ||   
| 0
|-
|15
| [[:en:Little Einstein Science Museum]] || 3910 
|  ||   
| 0
|-
|16
| [[:en:Armenian Railways Museum]] || 4340 
|  ||   
| 0
|-
|17
| [[:en:Silva Kaputikyan House-Museum]] || 4856 
|  ||   
| 0
|-
|18
| [[:en:Hovhannes Tumanyan Museum]] || 4604 
|  ||   
| 0
|-
|19
| ... || 00 
|  ||   
| 0
|}

=== Okrožja v Erevanu ===
{| border=1 class='wikitable'
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke
|-
|1
| [[:en:Arabkir District]] || 17145  
|  ||   
| 0
|-
|2
| [[:en:Kanaker-Zeytun District]] || 8755  
|  ||   
| 0
|-
|3
| [[:en:Kond]] || 13019  
|  ||   
| 0
|-
|4
| [[:en:Nork-Marash District]] || 4155  
|  ||   
| 0
|-
|5
| [[:en:Nor Nork District]] || 4204  
|  ||   
| 0
|-
|6
|[[:en:Nubarashen District]] || 9091  
|  ||   
| 0
|-
|7
| [[:en:Shengavit District]] || 58484  
|  ||   
| 0
|-
|8
| [[:en:Kentron District]] || 10845  
|  ||   
| 0
|-
|9
| [[:en:Districts of Yerevan]] || 17246  
|  ||   
| 0
|}

===Naravoslovne teme===

{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke
|-
|1
| [[:en:Sevan trout]] ||  4823
|  [[Sevanska postrv]] ||  Pinky sl
| 0
|-
|2
| [[:en:Vipera eriwanensis]] || 4738 
|  ''[[Vipera eriwanensis]]'' || Pinky sl  
| 0
|-
|3
| [[:en:Armenian gull]] || 4572 
| [[Armenski galeb]] ||  Pinky sl 
| 0
|-
|4
| [[:en:Tulipa armena]] || 6840
| ''[[Tulipa armena]]'' ||  Pinky sl 
| 0
|-
|5
| ... || 00 
|  ||   
| 0
|}

===Znanost in tehnika===

{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke
|-
|1
| [[:en:.am|.am]] ||  4199
|  [[.am]] ||  Pinky sl
| 0
|-
|2
| ... || 00 
|  ||   
| 0
|}

=== Šport ===
{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke
|-
|1
| [[:en:Hrazdan Stadium]] ||  18853
|  ||   
| 0
|-
|2
| [[:en:Nairi Stadium]] ||  3649
|  ||   
| 0
|-
|3
| [[:en:Mika Stadium]] ||  4011
|  ||   
| 0
|-
|4
| [[:en:Urartu Stadium]] ||  4760
|  ||   
| 0
|-
|5
| [[:en:Karen Demirchyan Complex]] ||  19511
|  ||   
| 0
|-
|6
| [[:en:Vazgen Sargsyan Republican Stadium]] ||  10044
|  ||   
| 0
|-
|7
| [[:en:Yerevan Velodrome]] ||  2249
|  ||   
| 0
|-
|8
| [[:en:Hovik Hayrapetyan Equestrian Centre]] ||  2111
|  ||   
| 0
|-
|9
| [[:en:Yerevan Football Academy Stadium]] ||  4560
|  ||   
| 0
|-
|10
| [[:en:Armenia Sports Union]] ||  2223
|  ||   
| 0
|-
|11
| [[:en:Yerevan Figure Skating and Hockey Sports School]] ||  2771
|  ||   
| 0
|-
|12
| [[:en:List of sports venues in Yerevan]] ||  4884
|  ||   
| 0
|}

===Armenske športnice===
{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Velikost
|-
|1
| [[:en:Tatev Abrahamyan]] || 7441 
|  ||   
| 0
|-
|2
| [[:en:Ekaterina Vinogradova]] || 7357 
|  ||   
| 0
|-
|3
| [[:en:Susi Kentikian]] || 44843 
|  ||   
| 0
|-
|4
| [[:en:Armine Khachatryan]] || 9172 
|  ||   
| 0
|-
|5
| [[:en:Hripsime Khurshudyan]] || 7836 
|  ||   
| 0
|-
|6
| [[:en:Nazik Avdalyan]] || 17724 
|  ||   
| 0
|-
|7
| [[:en:Houry Gebeshian]] || 9327 
|  ||   
| 0
|-
|8
| [[:en:Greta Vardanyan]] || 10404
|  [[Greta Vardanjan]] ||   Pinky sl
| 0
|-
|9
| [[:en:Alina Charaeva]] || 22355 
|  ||   
| 0
|-
|10
| [[:en:Tatev Hakobyan]] || 7634 
|  ||   
| 0
|-
|11
| [[:en:Liana Gyurjyan]] || 13000 
|  ||   
| 0
|-
|12
| [[:en:Claudia Cholakian]] || 13199 
|  ||   
| 0
|-
|13
| [[:en:Allison Halverson]] || 11766 
|  ||   
| 0
|-
|14
| [[:en:Karina Akopova]] || 35970 
|  ||   
| 0
|-
|15
| [[:en:Aleksandra Grigoryan]] || 10398 
|  ||   
| 0
|-
|16
| [[:en:Gohar Harutyunyan]] || 12206 
|  ||   
| 0
|-
|17
| [[:en:Sophine Kevorkian]] || 9081 
|  ||   
| 0
|}

===Armenski športniki===
{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Velikost
|-
|1
| [[:en:Artur Petrosyan]] || 8390 
|  ||   
| 0
|-
|2
| [[:en:Sargis Sargsian]] || 25677 
|  ||   
| 0
|-
|3
| [[:en:Edgar Manucharyan]] || 29445 
|  ||   
| 0
|-
|4
| [[:en:Yura Movsisyan]] || 34387 
|  ||   
| 0
|-
|5
| [[:en:Zhora Hovhannisyan]] || 7842 
|  ||   
| 0
|-
|6
| [[:en:Artavazd Karamyan]] || 12871 
|  ||   
| 0
|-
|7
| [[:en:Yeghishe Melikyan]] || 11684 
|  ||   
| 0
|-
|8
| [[:en:Romik Khachatryan]] || 8053 
|  ||   
| 0
|-
|9
| [[:en:Artur Voskanyan]] || 8619 
|  ||   
| 0
|-
|10
| [[:en:Armen Shahgeldyan]] || 14830 
|  ||   
| 0
|-
|11
| [[:en:Arman Karamyan]] || 15922 
|  ||   
| 0
|-
|12
| [[:en:Sargis Hovsepyan]] || 18080 
|  ||   
| 0
|-
|13
| [[:en:Harutyun Vardanyan]] || 11203 
|  ||   
| 0
|-
|14
| [[:en:Ara Hakobyan]] || 15264 
|  ||   
| 0
|-
|15
| [[:en:Khoren Oganesian]] || 19951 
|  ||   
| 0
|-
|16
| [[:en:Yurik Sarkisyan]] || 10214 
|  ||   
| 0
|-
|17
| [[:en:Yurik Vardanyan]] || 30107 
|  ||   
| 0
|-
|18
| [[:en:Arkady Andreasyan]] || 15569 
|  ||   
| 0
|-
|19
| [[:en:Gevorg Kasparov]] || 19676 
|  ||   
| 0
|-
|20
| [[:en:Robert Arzumanyan]] || 23901 
|  ||   
| 0
|-
|21
| [[:en:Robert Zebelyan]] || 12779 
|  ||   
| 0
|-
|22
| [[:en:Valeri Aleksanyan]] || 10140 
|  ||   
| 0
|-
|23
| [[:en:Manny Gamburyan]] || 33602 
|  ||   
| 0
|-
|24
| [[:en:Henrikh Mkhitaryan]] || 137726 
|  ||   
| 0
|-
|25
| [[:en:Gevorg Ghazaryan]] || 22642 
|  ||   
| 0
|-
|26
| [[:en:Artur Yedigaryan]] || 19231 
|  ||   
| 0
|-
|27
| [[:en:Hrayr Mkoyan]] || 20378 
|  ||   
| 0
|-
|28
| [[:en:Apoula Edel]] || 22597 
|  ||   
| 0
|-
|29
| [[:en:Marcos Pizzelli]] || 28454 
|  ||   
| 0
|-
|30
| [[:en:Albert Azaryan]] || 13548 
|  ||   
| 0
|-
|31
| [[:en:Yeghia Yavruyan]] || 9597 
|  ||   
| 0
|-
|32
| [[:en:Eduard Markarov]] || 19548 
|  ||   
| 0
|-
|33
| [[:en:Vardan Minasyan]] || 19882 
|  ||   
| 0
|-
|34
| [[:en:Oksen Mirzoyan]] || 9049 
|  ||   
| 0
|-
|35
| [[:en:Hrant Shahinyan]] || 8237 
|  ||   
| 0
|-
|36
| [[:en:Vardan Ghazaryan]] || 16282 
|  ||   
| 0
|-
|37
| [[:en:Tigran Yesayan]] || 11360 
|  ||   
| 0
|-
|38
| [[:en:Karlen Mkrtchyan]] || 18361 
|  ||   
| 0
|-
|39
| [[:en:Artak Aleksanyan]] || 10064 
|  ||   
| 0
|-
|40
| [[:en:Tigran Gevorg Martirosyan]] || 13225 
|  ||   
| 0
|-
|41
| [[:en:Roman Amoyan]] || 7635 
|  ||   
| 0
|-
|42
| [[:en:David Yurchenko]] || 15646 
|  ||   
| 0
|-
|43
| [[:en:Bryant Dunston]] || 23440 
|  ||   
| 0
|-
|44
| [[:en:Emil Vartazarian]] || 12928 
|  ||   
| 0
|-
|45
| [[:en:Hiraç Yagan]] || 7447 
|  ||   
| 0
|-
|46
| [[:en:Denis Tumasyan]] || 7106 
|  ||   
| 0
|-
|47
| [[:en:Armenak Alachachian]] || 8050 
|  ||   
| 0
|-
|48
| [[:en:Artak Dashyan]] || 13429 
|  ||   
| 0
|-
|49
| [[:en:Hovhannes Hambardzumyan]] || 13360 
|  ||   
| 0
|-
|50
| [[:en:Artak Yedigaryan]] || 13153 
|  ||   
| 0
|-
|51
| [[:en:Edgar Malakyan]] || 11085 
|  ||   
| 0
|-
|52
| [[:en:Eduard Sarkisov]] || 7131 
|  ||   
| 0
|-
|53
| [[:en:Artur Sarkisov]] || 19181 
|  ||   
| 0
|-
|54
| [[:en:Mauro Guevgeozián]] || 13394 
|  ||   
| 0
|-
|55
| [[:en:Mikhail Markosov]] || 7409 
|  ||   
| 0
|-
|56
| [[:en:André Calisir]] || 7536 
|  ||   
| 0
|-
|57
| [[:en:Hamlet Mkhitaryan (footballer, born 1962)]] || 8129 
|  ||   
| 0
|-
|58
| [[:en:Ruslan Koryan]] || 12654 
|  ||   
| 0
|-
|59
| [[:en:Arsen Julfalakyan]] || 16595 
|  ||   
| 0
|-
|60
| [[:en:Aras Özbiliz]] || 40922 
|  ||   
| 0
|-
|61
| [[:en:Israel Militosyan]] || 7089 
|  ||   
| 0
|-
|62
| [[:en:Levon Hayrapetyan]] || 9393 
|  ||   
| 0
|-
|63
| [[:en:Varazdat Haroyan]] || 20730 
|  ||   
| 0
|-
|64
| [[:en:Aleksandr Grigoryan]] || 12244 
|  ||   
| 0
|-
|65
| [[:en:Norair Aslanyan]] || 15412 
|  ||   
| 0
|-
|66
| [[:en:Artur Aghasyan]] || 7495 
|  ||   
| 0
|-
|67
| [[:en:Zaven Badoyan]] || 11006 
|  ||   
| 0
|-
|68
| [[:en:Khoren Bayramyan]] || 11613 
|  ||   
| 0
|-
|69
| [[:en:Arsen Petrosyan]] || 8296 
|  ||   
| 0
|-
|70
| [[:en:Aghvan Papikyan]] || 10836 
|  ||   
| 0
|-
|71
| [[:en:Ognjen Čančarević]] || 10839 
|  ||   
| 0
|-
|72
| [[:en:Mardik Mardikian]] || 11811 
|  ||   
| 0
|-
|73
| [[:en:Kamo Hovhannisyan]] || 15888 
|  ||   
| 0
|-
|74
| [[:en:David Manoyan]] || 13820 
|  ||   
| 0
|-
|75
| [[:en:Grigor Meliksetyan]] || 8977 
|  ||   
| 0
|-
|76
| [[:en:Arakel Mirzoyan]] || 7548 
|  ||   
| 0
|-
|77
| [[:en:Gor Minasyan]] || 21842 
|  ||   
| 0
|-
|78
| [[:en:Artur Davtyan]] || 32366 
|  ||   
| 0
|-
|79
| [[:en:Sargis Adamyan]] || 12124 
|  ||   
| 0
|-
|80
| [[:en:Artyom Khachaturov]] || 10574 
|  ||   
| 0
|-
|81
| [[:en:Karen Muradyan]] || 13569 
|  ||   
| 0
|-
|82
| [[:en:Arsen Beglaryan]] || 9259 
|  ||   
| 0
|-
|83
| [[:en:Taron Voskanyan]] || 11478 
|  ||   
| 0
|-
|84
| [[:en:Christian Yeladian]] || 7045 
|  ||   
| 0
|-
|85
| [[:en:Ryan Boatright]] || 25615 
|  ||   
| 0
|-
|86
| [[:en:Rumyan Hovsepyan]] || 9722 
|  ||   
| 0
|-
|87
| [[:en:Lucas Zelarayán]] || 37398 
|  ||   
| 0
|-
|88
| [[:en:Armen Ambartsumyan (footballer, born 1994)]] || 8708 
|  ||   
| 0
|-
|89
| [[:en:Gaël Andonian]] || 15989 
|  ||   
| 0
|-
|90
| [[:en:Artyom Simonyan (footballer)]] || 12293 
|  ||   
| 0
|-
|91
| [[:en:Aleksandr Karapetyan]] || 20246 
|  ||   
| 0
|-
|92
| [[:en:Edgar Babayan]] || 18548 
|  ||   
| 0
|-
|93
| [[:en:Arshak Koryan]] || 14540 
|  ||   
| 0
|-
|94
| [[:en:Gor Malakyan]] || 8977 
|  ||   
| 0
|-
|95
| [[:en:Andranik Karapetyan]] || 9780 
|  ||   
| 0
|-
|96
| [[:en:Simon Martirosyan]] || 16212 
|  ||   
| 0
|-
|97
| [[:en:David Arshakyan]] || 11658 
|  ||   
| 0
|-
|98
| [[:en:Tigran Barseghyan]] || 15381 
|  ||   
| 0
|-
|99
| [[:en:Wbeymar Angulo]] || 11659 
|  ||   
| 0
|-
|100
| [[:en:Benik Hovhannisyan]] || 7040 
|  ||   
| 0
|-
|101
| [[:en:Norberto Briasco]] || 9732 
|  ||   
| 0
|-
|102
| [[:en:Gevorg Najaryan]] || 9133 
|  ||   
| 0
|-
|103
| [[:en:Petros Avetisyan]] || 19274 
|  ||   
| 0
|-
|104
| [[:en:Luke Fischer]] || 9668 
|  ||   
| 0
|-
|105
| [[:en:Arman Hovhannisyan]] || 8701 
|  ||   
| 0
|-
|106
| [[:en:Artur Galoyan]] || 10539 
|  ||   
| 0
|-
|107
| [[:en:Nair Tiknizyan]] || 13664 
|  ||   
| 0
|-
|108
| [[:en:Hayk Ishkhanyan]] || 9987 
|  ||   
| 0
|-
|109
| [[:en:Erik Vardanyan]] || 10532 
|  ||   
| 0
|-
|110
| [[:en:Dan Janjigian]] || 15948 
|  ||   
| 0
|-
|111
| [[:en:Vahan Bichakhchyan]] || 10099 
|  ||   
| 0
|-
|112
| [[:en:Armen Manucharyan]] || 7259 
|  ||   
| 0
|-
|113
| [[:en:Eduard Spertsyan]] || 18338 
|  ||   
| 0
|-
|114
| [[:en:Jordy Monroy]] || 11733 
|  ||   
| 0
|-
|115
| [[:en:Hovhannes Harutyunyan]] || 13894 
|  ||   
| 0
|-
|116
| [[:en:Robert Darbinyan]] || 7286 
|  ||   
| 0
|-
|117
| [[:en:Gegham Harutyunyan]] || 7706 
|  ||   
| 0
|-
|118
| [[:en:Artur Kartashyan]] || 10943 
|  ||   
| 0
|-
|119
| [[:en:Henri Avagyan]] || 9475 
|  ||   
| 0
|-
|120
| [[:en:Arsen Harutyunyan (wrestler)]] || 13736 
|  ||   
| 0
|-
|121
| [[:en:Artur Miranyan]] || 14169 
|  ||   
| 0
|-
|122
| [[:en:Karapet Chalyan]] || 10141 
|  ||   
| 0
|-
|123
| [[:en:Gevorg Gharibyan]] || 12787 
|  ||   
| 0
|-
|124
| [[:en:Babken Melikyan]] || 8442 
|  ||   
| 0
|-
|125
| [[:en:Karen Aslanyan]] || 10497 
|  ||   
| 0
|-
|126
| [[:en:Karen Margaryan]] || 7527 
|  ||   
| 0
|-
|127
| [[:en:Pavel Gorelov]] || 7758 
|  ||   
| 0
|-
|128
| [[:en:Steven Enoch]] || 12747 
|  ||   
| 0
|-
|129
| [[:en:Serob Grigoryan]] || 7763 
|  ||   
| 0
|-
|130
| [[:en:Solomon Udo]] || 14032 
|  ||   
| 0
|-
|131
| [[:en:Chris Jones (basketball, born 1993)]] || 16000 
|  ||   
| 0
|-
|132
| [[:en:Hakob Hakobyan (footballer)]] || 8066 
|  ||   
| 0
|-
|133
| [[:en:Edgar Sevikyan]] || 21397 
|  ||   
| 0
|-
|134
| [[:en:Gary Chivichyan]] || 8997 
|  ||   
| 0
|-
|135
| [[:en:Tigran Avanesyan]] || 15904 
|  ||   
| 0
|-
|136
| [[:en:Vazgen Tevanyan]] || 10256 
|  ||   
| 0
|-
|137
| [[:en:Zhirayr Shaghoyan]] || 9582 
|  ||   
| 0
|-
|138
| [[:en:Arman Andreasyan]] || 11323 
|  ||   
| 0
|-
|139
| [[:en:Gevorg Karapetyan (footballer, born 1963)]] || 8055 
|  ||   
| 0
|-
|140
| [[:en:Samvel Gasparyan]] || 7313 
|  ||   
| 0
|-
|141
| [[:en:David Davidyan]] || 10583 
|  ||   
| 0
|-
|142
| [[:en:Artyom Avanesyan]] || 9078 
|  ||   
| 0
|-
|143
| [[:en:Narek Grigoryan]] || 9052 
|  ||   
| 0
|-
|144
| [[:en:Varazdat Lalayan]] || 14968 
|  ||   
| 0
|-
|145
| [[:en:Styopa Mkrtchyan]] || 9904 
|  ||   
| 0
|-
|146
| [[:en:Artashes Adamyan]] || 7863 
|  ||   
| 0
|-
|147
| [[:en:Grant-Leon Ranos]] || 14594 
|  ||   
| 0
|-
|148
| [[:en:Artur Serobyan]] || 13247 
|  ||   
| 0
|-
|149
| [[:en:Hovhannes Nazaryan]] || 13674 
|  ||   
| 0
|-
|150
| [[:en:Ugochukwu Iwu]] || 10571 
|  ||   
| 0
|-
|151
| [[:en:Georgy Arutyunyan]] || 10213 
|  ||   
| 0
|-
|152
| [[:en:Erjanik Ghubasaryan]] || 12717 
|  ||   
| 0
|-
|153
| [[:en:Gor Manvelyan]] || 15133 
|  ||   
| 0
|-
|154
| [[:en:Erik Piloyan]] || 10411 
|  ||   
| 0
|-
|155
| [[:en:Hamlet Manukyan]] || 18103 
|  ||   
| 0
|-
|156
| [[:en:Vahagn Davtyan (gymnast)]] || 14936 
|  ||   
| 0
|-
|157
| [[:en:Edgar Grigoryan]] || 8967 
|  ||   
| 0
|-
|158
| [[:en:Sergey Muradyan]] || 9482 
|  ||   
| 0
|-
|159
| [[:en:Garik Karapetyan]] || 12278 
|  ||   
| 0
|-
|160
| [[:en:Artyom Bandikyan]] || 7098 
|  ||   
| 0
|-
|161
| [[:en:Artur Avetisyan]] || 16494 
|  ||   
| 0
|-
|162
| [[:en:Tomás Adoryán]] || 7686 
|  ||   
| 0
|-
|163
| [[:en:Mamikon Khachatryan]] || 14738 
|  ||   
| 0
|-
|164
| [[:en:Daniyel Agbalyan]] || 8303 
|  ||   
| 0
|-
|165
| [[:en:Narek Agasaryan]] || 7346 
|  ||   
| 0
|-
|166
| [[:en:Donovan Parisian]] || 7890 
|  ||   
| 0
|-
|167
| [[:en:Artur Bazeyan]] || 8273 
|  ||   
| 0
|-
|168
| [[:en:Nikita Rakhmanin]] || 36556 
|  ||   
| 0
|-
|169
| [[:en:Artur Garibyan]] || 7084 
|  ||   
| 0
|}

=== Drugo ===
{| class=&quot;wikitable&quot; border=&quot;1&quot;
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke
|-
|1
| [[:en:Erebuni-Yerevan]]  || xx
|  ||   
| 0
|-
|2
| [[:en:Arten Theatre]] || xx
|  ||   
| 0
|}

[[Kategorija:Armensko-slovenski urejaton]]</text>
      <sha1>91acc18tghh5g6e4nrey8rz15sq0qcg</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6774104</id>
      <parentid>6774102</parentid>
      <timestamp>2026-11-03T09:35:32Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Arheologija */ opomba</comment>
      <origin>6774104</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="36440" sha1="h2epyio8bg2d0nm37l8ly24zo38wmkx" xml:space="preserve">{{Armensko-slovenski urejaton navbar|2}}

== Zapis armenskih imen in poimenovanj ==
Pri pisanju člankov o Armeniji upoštevajte slovenska pravopisna pravila za prevzemanje armenskih imen in besed.

* '''Osebna imena:''' lastna imena iz armenščine praviloma pisno podomačujemo. Pri tem upoštevamo priporočeni zapis in izgovor, ne zgolj angleškega prečrkovanja. Pri zgodovinskih osebnostih preverimo tudi, ali se je v slovenščini že uveljavila določena oblika imena.
* '''Zemljepisna imena:''' uporabljamo uveljavljene slovenske oblike, kjer obstajajo (glej [https://www.termania.net/ Slovar slovenskih eksonimov na Termaniji]), sicer pa sledimo pravopisnim pravilom za prevzemanje armenskih imen. Primer: ''Erevan'' namesto angleškega ''Yerevan''.
* '''Občna poimenovanja:''' armenske besede večinoma prevajamo. Če jih ne prevajamo, jih praviloma pisno podomačimo. Primer: ''hačkar'' (armensko ''խաչքար''), poimenovanje za značilni armenski kamniti križ.

Za podrobnejša pravila glejte [https://pravopis8v2.amebis.si/gen/sp8.pdf#page=656 Slovenski pravopis 8.0 – Vzhodna armenščina].

== Seznam člankov ==
Spodnji seznam člankov je namenjen lažji orientaciji. Pripravila ga je armenska wiki skupnost. Naenkrat si lahko rezervirate največ en članek.

===Cerkve===

{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke
|-
|1
| [[:en:Mastara Church]] || 5848 
| [[Cerkev v Mastari]] ||   JoMK
| 0
|-
|2
| [[:en:Aruchavank]] || 5507 
|  ||   
| 0
|-
|3
| [[:en:Vahramashen Church]] || 4405 
|  ||   
| 0
|-
|4
| [[:en:Lmbatavank]] || 6267 
|  ||   
| 0
|-
|5
| [[:en:Areni Church]] || 6259 
|  ||   
| 0
|-
|6
| [[:en:Kasagh Basilica]] || 5764 
|  ||   
| 0
|-
|7
| [[:en:Surp Hovhannes Church, Byurakan]] || 4061 
|  ||   
| 0
|-
|8
| [[:en:Mashtots Hayrapet Church of Garni]] || 6037 
|  ||   
| 0
|-
|9
| [[:en:St. Sarkis Church (Tsovinar, Gegharkunik, Armenia)]] || 3252 
|  ||   
| 0
|-
|10
| [[:en:Saint Gevork Monastery of Mughni]] || 7053 
|  ||   
| 0
|-
|11
| [[:en:Holy Mother of God Church, Yeghvard]] || 8074 
|  ||   
| 0
|-
|12
| [[:en:Surp Astvatsatsin Church of Karbi]] || 4101 
|  ||   
| 0
|-
|13
| [[:en:Surp Hovhannes Church of Voskevaz]] || 3463 
|  ||   
| 0
|-
|14
| [[:en:Samsonavank Monastery]] || 3052 
|  ||   
| 0
|-
|15
| [[:en:Holy Children Chapel, Vanadzor]] || 2873 
|  ||   
| 0
|-
|16
| [[:en:Yeghipatrush Church]] || 4832 
|  ||   
| 0
|-
|17
| [[:en:St. Thaddeus Church, Ddmashen]] || 5171 
|  ||   
| 0
|-
|18
| [[:en:Holy Mother of God Church, Voskepar]] || 3601 
|  ||   
| 0
|-
|19
| [[:en:Saint George's Church, Garnahovit]] || 3409 
|  ||   
| 0
|-
|20
| [[:en:Church of the Holy Mother of God, Vanadzor]] || 4340 
|  ||   
| 0
|-
|21
| [[:en:Saint John the Baptist Church, Abovyan]] || 4329 
|  ||   
| 0
|-
|22
| [[:en:Saint Thaddeus Church, Masis]] || 8305 
|  ||   
| 0
|-
|23
| [[:en:Saint Narek chapel]] || 6539 
|  ||   
| 0
|-
|24
| [[:en:Saint Minas church of Halidzor]] || 2689 
|  ||   
| 0
|-
|25
| [[:en:Saint Stepanos Church (Shinuhayr)]] || 4895 
|  ||   
| 0
|}

===Arheologija===

{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Velikost
|-
| [[:en:Kura–Araxes culture]] || 49368 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Teišebaini]] || 8438 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Trialeti-Vanadzor culture]] || 27115 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Amberd]] || 18269 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Shulaveri–Shomu culture]] || 22649 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Metsamor site]] || 7546 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Aruchavank]] || 5507 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Ughtasar Petroglyphs]] || 4916 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Karchaghbyur]] || 1914 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Nor Geghi]] || 3193 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Tegher Monastery]] || 6858 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Agarak, Aragatsotn]] || 4664 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Proshaberd]] || 4418 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Tsrviz Chapel]] || 1573 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Çavuştepe]] || 8152 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Odzaberd]] || 6773 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Yot Verk Matur]] || 1772 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Khrber]] || 3625 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Ushiberd]] || 2574 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Archaeology of Armenia]] || 24160 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Smbataberd]] || 15834 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Bjni Fortress]] || 7828 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Ertij Fort]] || 1854 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Areni-1 shoe]] || 8394 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Vorotnaberd]] || 3375 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Halidzor Fortress]] || 6413 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Baghaberd]] || 41910 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Areni-1 winery]] || 10348 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Kakavaberd]] || 4847 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Areni-1 cave]] || 7865 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Economy of Urartu]] || 22664 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Art of Urartu]] || 20388 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Sardarabad (fortress)]] || 10017 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Argištiḫinili]] || 24282 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Armavir (ancient city)]] || 9221 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Artaxata, Armenia]] || 18884 
| [[Artašat]] ||  članek že obstaja
| 0
|-
| [[:en:Yervandashat (ancient city)]] || 8768 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Dashtadem Fortress]] || 5116 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Trialetian Mesolithic]] || 18499 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Statuette of God Teisheba]] || 2787 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Statuette of a Bird (15th–14th centuries BC, Lchashen)]] || 3430 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Ritual Ladle (Armenia)]] || 2417 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Horseshoe-Shaped Hearth with Ram-Headed Ends]] || 2888 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Goblet (17th–16th centuries BC, Vanadzor)]] || 2679 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Karashamb goblet]] || 5210 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Statuette of a Wolf (6th–5th centuries BC, Ayrum)]] || 3189 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Pot With a Lid, Tricolor (16th–15th centuries BC, Karashamb)]] || 2145 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Etiuni]] || 14169 
| [[Etiuni]] ||   Octopus  
| 0
|-
| [[:en:Archaeological heritage of Armenia]]
 || 42190 
| [[Arheološka dediščina Armenije]] ||  Octopus  
| 0
|-
| [[:en:Godedzor]] || 7669 
| [[Godedzor]] ||  Octopus   
| 0
|-
| [[:en:Ervandakert]] || 3953 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Aruch Caravansarai]] || 3018 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Jrapi Caravansarai]] || 1624 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Talin Caravansarai]] || 2163 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Hostun, Armenia]] || 3842 
|  ||   
| 0
|}

===Antična Armenija===
{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Velikost
|-
|1
| [[:en:Gardman]] || 5516 
|  ||   
| 0
|-
|2
| [[:en:Rshtuni]] || 1925 
|  ||   
| 0
|-
|3
| [[:en:Bznuni]] || 6881 
|  ||   
| 0
|-
|4
| [[:en:Nairi]] || 33016 
|  ||   
| 0
|-
|5
| [[:en:Sasanian Armenia]] || 23030 
|  ||   
| 0
|-
|6
| [[:en:Neo-Assyrian Empire]] || 180543 
|  ||   
| 0
|-
|7
| [[:en:Paikuli inscription]] || 16163 
|  ||   
| 0
|-
|8
| [[:en:Ancient Armenia]] || 11598 
|  ||   
| 0
|-
|9
| [[:en:Bagavan]] || 7493 
|  ||   
| 0
|-
|10
| [[:en:Xerxes I inscription at Van]] || 9045 
|  ||   
| 0
|-
|11
| [[:en:Council of Ashtishat]] || 3732 
|  ||   
| 0
|-
|12
| [[:en:Ashtishat]] || 3168 
|  ||   
| 0
|-
|14
| [[:en:Urumeans]] || 5210 
|  ||   
| 0
|-
|15
| [[:en:Armenian tiara]] || 2134 
|  ||   
| 0
|-
|16
| [[:en:Treaty of Artaxata]] || 8526 
|  ||   
| 0
|-
|17
| [[:en:Alan invasion of Parthia]] || 13466 
|  ||   
| 0
|}

=== Arsacid dynasty of Armenia ===
{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Velikost
|-
|1
| [[:en:Arsacid dynasty of Armenia|Arsacid dynasty of Armenia]] || 43273 
|  ||   
| 0
|-
|2
| [[:en:Christianization of Armenia|Christianization of Armenia]] || 54549 
|  ||   
| 0
|-
|3
| [[:en:Gregorids|Gregorids]] || 1124 
|  ||   
| 0
|-
|4
| [[:en:Khosrovidukht (princess)|Khosrovidukht]] || 7664 
|  ||   
| 0
|-
|5
| [[:en:Salome of Ujarma|Salome of Ujarma]] || 7299 
|  ||   
| 0
|-
|6
| [[:en:Eranyak|Eranyak]] || 2259 
|  ||   
| 0
|-
|7
| [[:en:Gnel of Armenia|Gnel of Armenia]] || 12089 
|  ||   
| 0
|-
|8
| [[:en:Tirit of Armenia|Tirit of Armenia]] || 18066 
|  ||   
| 0
|-
|9
| [[:en:Zarmandukht|Zarmandukht]] || 6061 
|  ||   
| 0
|-
|10
| [[:en:Tigranes (son of Khosrov IV of Armenia)|Tigranes]] || 3186 
|  ||   
| 0
|-
|11
| [[:en:Arsaces (son of Khosrov IV of Armenia)|Arsaces]] || 3066 
|  ||   
| 0
|-
|12
| [[:en:Arshakavan|Arshakavan]] || 7028 
|  ||   
| 0
|}

=== Bagratuni dynasty ===
{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Velikost
|-
|1
| [[:en:Ashot III Bagratuni|Ashot III Bagratuni]] || 24713 
|  ||   
| 0
|-
|2
| [[:en:Varaztirots II Bagratuni|Varaztirots II Bagratuni]] || 13535 
|  ||   
| 0
|-
|3
| [[:en:Smbat VI Bagratuni|Smbat VI Bagratuni]] || 13552 
|  ||   
| 0
|-
|4
| [[:en:Smbat IV Bagratuni|Smbat IV Bagratuni]] || 14095 
|  ||   
| 0
|-
|5
| [[:en:Ashot III of Taron|Ashot III of Taron]] || 3389 
|  ||   
| 0
|-
|6
| [[:en:Abu Ghanim|Abu Ghanim]] || 2560 
|  ||   
| 0
|-
|7
| [[:en:Grigor I of Taron|Grigor I of Taron]] || 6264 
|  ||   
| 0
|-
|8
| [[:en:Smbat VII Bagratuni|Smbat VII Bagratuni]] || 6787 
|  ||   
| 0
|-
|9
| [[:en:Yakov Bagratuni|Yakov Bagratuni]] || 14431 
|  ||   
| 0
|-
|10
| [[:en:Bagratuni family tree|Bagratuni family tree]] || 39671 
|  ||   
| 0
|-
|11
| [[:en:Ashot II Bagratuni|Ashot II Bagratuni]] || 19712 
|  ||   
| 0
|-
|12
| [[:en:Abu'l-Maghra ibn Musa ibn Zurara|Abu'l-Maghra ibn Musa ibn Zurara]] || 4140 
|  ||   
| 0
|-
|13
| [[:en:Abas Bagratuni|Abas Bagratuni]] || 8088 
|  ||   
| 0
|-
|14
| [[:en:Smbat III Bagratuni|Smbat III Bagratuni]] || 10761 
|  ||   
| 0
|-
|15
| [[:en:Bagratid flag|Bagratid flag]] || 10765 
|  ||   
| 0
|}

=== Armenske pisateljice ===

{| class=&quot;wikitable sortable&quot; border=&quot;1&quot;
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Velikost
|-
|1
| [[:en:Mariam Petrosyan]] || 5013 
| ||
| 0
|-
|2
| [[:en:Zabel Yesayan]] || 24522 
| ||
| 0
|-
|3
| [[:en:Anush Aslibekyan]] || 6741 
| ||
| 0
|-
|4
| [[:en:Narine Abgaryan]] || 15020 
| ||
| 0
|-
|5
| [[:en:Shushan Avagyan]] || 9630 
| ||
| 0
|-
|6
| [[:en:Diana Abgar]] || 8668 
|   [[Diana Abgar]]||  Pinky sl
| 0
|-
|7
| [[:en:Srpouhi Dussap]] || 12500 
|  [[Srbuhi Tjusep]] ???&lt;br&gt; (Սրբուհի Տյուսաբ; ISO 9985: Srbowhi Tyowsep)||  Pinky sl
| 0
|}

=== Armenske pesnice ===

{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Velikost
|-
|1
| [[:en:Silva Kaputikyan]] || 44235 
|  ||   
| 0
|-
|2
| [[:en:Khosrovidukht]] || 12638 
|  ||   
| 0
|-
|3
| [[:en:Sahakdukht]] || 15370 
|  ||   
| 0
|-
|4
| [[:en:Zabel Yesayan]] || 24522 
|  ||   
| 0
|-
|5
| [[:en:Diana Der Hovanessian]] || 8489 
|  ||   
| 0
|-
|6
| [[:en:Marine Petrossian]] || 7686 
|  ||   
| 0
|-
|7
| [[:en:Tatev Chakhian]] || 5216 
|  ||   
| 0
|-
|8
| [[:en:Sona Van]] || 5514 
|  ||   
| 0
|}

=== Armenski filozofi / filozofinje ===
{| border=1 class='wikitable'
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke
|-
|1
| [[:en:Vazgen I]] || 11282 
|  ||   
| 0
|-
|2
| [[:en:Levon Shant]] || 4872 
|  ||   
| 0
|-
|3
| [[:en:Grigor Magistros]] || 18336 
|  ||   
| 0
|-
|4
| [[:en:William S. Sahakian]] || 3031 
|  ||   
| 0
|-
|5
| [[:en:Alexander Atabekian]] || 54635 
|  ||   
| 0
|-
|6
| [[:en:Hayk Gyulikevkhyan]] || 1467 
|  ||   
| 0
|-
|7
| [[:en:Nerses V]] || 3782 
|  ||   
| 0
|-
|8
| [[:en:Gregory of Tatev]] || 5014 
|  ||   
| 0
|-
|9
| [[:en:Khoren Sargsian]] || 2280 
|  ||   
| 0
|-
|10
| [[:en:Hovhannes Imastaser]] || 11997 
|  ||   
| 0
|-
|11
| [[:en:Shahamir Shahamirian]] || 13980 
|  ||   
| 0
|-
|12
| [[:en:Maria Baghramian]] || 13879 
|  ||   
| 0
|-
|13
| [[:en:Levon Zekiyan]] || 6274 
|  ||   
| 0
|-
|14
| [[:en:Hayk Asatryan]] || 3410 
|  ||   
| 0
|-
|15
| [[:en:Garbis Kortian]] || 4770 
|  ||   
| 0
|-
|16
| [[:en:Ashot Voskanyan]] || 8019 
|  ||   
| 0
|-
|17
| [[:en:Ned Markosian]] || 11250 
|  ||   
| 0
|-
|18
| [[:en:Anania Narekatsi]] || 3823 
|  ||   
| 0
|}

=== Armenski slikarji / slikarke ===
{| border=1 class='wikitable'
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke
|-
|1
| [[:en:Arshile Gorky]] || 26824 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Sarkis Zabunyan]] || 7564 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Hovsep Pushman]] || 10215 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Martiros Saryan]] || 19366 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Momik]] || 7136 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Arman Manookian]] || 9104 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Hakob Hakobian (painter)]] || 3687 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Mariam Aslamazyan]] || 8967 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Zoltán Nuridsány]] || 2656 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Koryun Nahapetyan]] || 1648 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Carlos Sayadyan]] || 6677 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Haroutiun Galentz]] || 9340 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Dmitry Nalbandyan]] || 5128 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Sargis Pitsak]] || 5191 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Gevork Kotiantz]] || 17741 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Arto Tchakmaktchian]] || 4706 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Hovnatanian]]|| 4933 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Naghash Hovnatan]]|| 4039 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Manas family]]|| 11047 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Vardges Sureniants]]|| 19257 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Mesrop of Khizan]]|| 6138 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Arkady Baghdasaryan]]|| 3880 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Gregorio Sciltian]]|| 2349 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Hrand Alyanak]]|| 2762 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Grigor Khanjyan]]|| 7972 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Suren Safaryan]]|| 3397 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Mkrtich Naghash]]|| 2115 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Maide Arel]]|| 3543 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Yeranuhi Aslamazyan]]|| 6980 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Georgy Bogdanovich Yakulov]]|| 76800 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Lusik Aguletsi]]|| 4651 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Knarik Vardanyan]]|| 6024 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Grigor Mlitchetsi]]|| 4998 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Gevorg Grigoryan (Giotto)]]|| 7028 
|  ||   
| 0
|}

=== Armenski kiparji / kiparke===
{| border=1 class='wikitable'
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke
|-
|1
| [[:en:Rafik Khachatryan]] || 6583 
|  ||   
| 0
|-
|2
| [[:en:Haig Patigian]] || 10804 
|  ||   
| 0
|-
|3
| [[:en:Sargis Baghdasaryan]] || 2230 
|  ||   
| 0
|-
|4
| [[:en:Sergey Merkurov]] || 7562 
|  ||   
| 0
|-
|5
| [[:en:Hakob Gyurjian]] || 1420 
|  ||   
| 0
|-
|6
| [[:en:Hagop Sandaldjian]] || 11156 
|  ||   
| 0
|-
|7
| [[:en:Getik Baghdasarian]] || 6260 
|  ||   
| 0
|-
|8
| [[:en:Ghukas Chubaryan]] || 2199 
|  ||   
| 0
|-
|9
| [[:en:Ara Shiraz]] || 6296 
|  ||   
| 0
|-
|10
| [[:en:Yervand Kochar]] || 10572 
|  ||   
| 0
|-
|11
| [[:en:Ara Sargsyan]] || 5286 
|  ||   
| 0
|-
|12
| [[:en:Varaz Samuelian]] || 6376 
|  ||   
| 0
|-
|13
| [[:en:Mari Gerekmezyan]] || 9099 
|  ||   
| 0
|-
|14
| [[:en:Aytsemnik Urartu]] || 977 
|  ||   
| 0
|-
|15
| [[:en:Hagop Ishkanian]] || 5642 
|  ||   
| 0
|-
|16
| [[:en:Ara Harutyunyan]] || 29703 
|  ||   
| 0
|-
|17
| [[:en:Nune Tumanyan]] || 4080 
|  ||   
| 0
|-
|18
| [[:en:Hripsime Simonyan]] || 4717 
|  ||   
| 0
|}

=== Armenski skladatelji / skladateljice ===
{| border=1 class='wikitable'
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke
|-
|1
| [[:en:Avet Terterian]] || 13219 
|  ||   
| 0
|-
|2
| [[:en:Loris Tjeknavorian]] || 24941 
|  ||   
| 0
|-
|3
| [[:en:Hampartsoum Limondjian]] || 9549 
|  ||   
| 0
|-
|4
| [[:en:Armen Tigranian]] || 7055 
|  ||   
| 0
|-
|5
| [[:en:Alexander Spendiaryan]] || 10290 
|  ||   
| 0
|-
|6
| [[:en:Nicol Galanderian]] || 4072 
|  ||   
| 0
|-
|7
| [[:en:Kurken Alemshah]] || 6968 
|  ||   
| 0
|-
|8
| [[:en:Robert Amirkhanyan]] || 5705 
|  ||   
| 0
|-
|9
| [[:en:Edvard Mirzoyan]] || 7795 
|  ||   
| 0
|-
|10
| [[:en:Jivani]] || 5165 
|  ||   
| 0
|-
|11
| [[:en:Romanos Melikian]] || 6475 
|  ||   
| 0
|-
|12
| [[:en:Konstantin Orbelyan]] || 4515 
|  ||   
| 0
|-
|13
| [[:en:Adam Khudoyan]] || 1946 
|  ||   
| 0
|-
|14
| [[:en:Vartan Adjemian]] || 6084 
|  ||   
| 0
|-
|15
| [[:en:Makar Yekmalyan]] || 1327 
|  ||   
| 0
|-
|16
| [[:en:Aram Satyan]] || 4454 
|  ||   
| 0
|-
|17
| [[:en:Tigran Mansurian]] || 12922 
|  ||   
| 0
|-
|18
| [[:en:Geghuni Chitchyan]] || 13492 
|  ||   
| 0
|-
|19
| [[:en:Tsolak Bekaryan]] || 5049 
|  ||   
| 0
|-
|20
| [[:en:Spiridon Melikyan]] || 6570 
|  ||   
| 0
|}

===Geografija===

{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke
|-
|1
| [[:d:Q31583|Kapan]] ||  ''v nastajanju''
|  [[Kapan]] ||  Upwinxp
| 0
|-
|2
| [[:d:Q935385|Arpi]] || 9031
| [[Arpi (jezero)]] || Yerpo
| 0
|-
|3
| ... || 
|  || 
| 0
|-
|4
| [[:en:Victory Park, Yerevan]] || 4296  
|  || 
| 0
|-
|5
| [[:en:Circular Park]] || 4387  
|  || 
| 0
|-
|6
| [[:en:Lovers' Park (Yerevan)]] || 4583  
|  || 
| 0
|-
|7
| [[:en:English Park, Yerevan]] || 3011  
|  || 
| 0
|-
|8
| [[:en:Tumanyan Park]] || 2090  
|  || 
| 0
|-
|9
| [[:en:Lyon Park, Yerevan]] || 2892  
|  || 
| 0
|-
|10
| [[:en:Buenos Aires Park]] || 1825  
|  || 
| 0
|-
|11
| [[:en:Yerevan 2800th Anniversary Park]] || 14398  
|  || 
| 0
|-
|12
| ... || 
|  || 
| 0
|}

=== Zgradbe in objekti v Erevanu ===
{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke
|-
|1
| [[:en:Yerevan TV Tower]] || 8130 
|  ||   
| 0
|-
|2
| [[:en:Teišebaini]] || 8438 
|  ||   
| 0
|-
|3
| [[:en:Yerablur]] || 7474 
|  ||   
| 0
|-
|4
| [[:en:Blue Mosque, Yerevan]] || 50629 
|  ||   
| 0
|-
|5
| [[:en:Erebuni Airport]] || 7416 
|  ||   
| 0
|-
|6
| [[:en:Yerevan Zoo]] || 6654 
|  ||   
| 0
|-
|7
| [[:en:National Library of Armenia]] || 8604 
|  ||   
| 0
|-
|8
| [[:en:Yerevan Opera Theatre]] || 7434 
|  ||   
| 0
|-
|9
| [[:en:Sundukyan State Academic Theatre]] || 3878 
|  ||   
| 0
|-
|10
| [[:en:Yerevan Ararat Brandy Factory]] || 6186 
|  ||   
| 0
|-
|11
| [[:en:Karen Demirchyan Complex]] || 19511 
|  ||   
| 0
|-
|12
| [[:en:Mausoleum of Kara Koyunlu emirs]] || 9888 
|  ||   
| 0
|-
|13
| [[:en:Erivan Fortress]] || 12062 
|  ||   
| 0
|-
|14
| [[:en:Komitas Pantheon]] || 5562 
|  ||   
| 0
|-
|15
| [[:en:List of statues in Yerevan]] || 29359 
|  ||   
| 0
|-
|16
| [[:en:Paronyan Musical Comedy Theatre]] || 2926 
|  ||   
| 0
|-
|17
| [[:en:Armenian Center for Contemporary Experimental Art]] || 9761 
|  ||   
| 0
|-
|18
| [[:en:Haybusak University of Yerevan]] || 4782 
|  ||   
| 0
|-
|19
| [[:en:Moscow Cinema]] || 4826 
|  ||   
| 0
|-
|20
| [[:en:Yerevan City Council]] || 5712 
|  ||   
| 0
|-
|21
| [[:en:Garegin Nzhdeh Square]] || 3139 
|  ||   
| 0
|-
|22
| [[:en:Stanislavski Russian Theatre of Yerevan]] || 2250 
|  ||   
| 0
|-
|23
| [[:en:Dalma Garden Mall]] || 4927 
|  ||   
| 0
|-
|24
| [[:en:Hrachya Ghaplanyan Drama Theatre]] || 10590 
|  ||   
| 0
|-
|25
| [[:en:Komitas Chamber Music House]] || 3497 
|  ||   
| 0
|-
|26
| [[:en:Khnko Aper Children's Library]] || 2683 
|  ||   
| 0
|-
|27
| [[:en:Yerevan Water World]] || 3074 
|  ||   
| 0
|-
|28
| [[:en:Nairi Cinema]] || 2621 
|  ||   
| 0
|-
|29
| [[:en:Elite Plaza Business Center]] || 10028 
|  ||   
| 0
|-
|30
| [[:en:Yerevan Mall]] || 6277 
|  ||   
| 0
|-
|31
| [[:en:Mordechai Navi Synagogue]] || 5664 
|  ||   
| 0
|-
|31
| [[:en:Hovhannes Tumanyan Puppet Theatre of Yerevan]] || 3930 
|  ||   
| 0
|-
|33
| [[:en:Rossia Mall]] || 2632 
|  ||   
| 0
|-
|34
| [[:en:List of theaters in Yerevan]] || 2777 
|  ||   
| 0
|-
|35
| [[:en:Hripsime School for Girls (Yerevan)]] || 6183 
|  ||   
| 0
|-
|36
| [[:en:National Assembly Building of Armenia]] || 1900 
|  ||   
| 0
|-
|37
| [[:en:President's Residence, Yerevan]] || 5570 
|  ||   
| 0
|-
|38
| [[:en:David of Sassoun (statue)]] || 86843 
|  ||   
| 0
|-
|39
| [[:en:City Central Library after Avetik Isahakyan]] || 3371 
|  ||   
| 0
|-
|40
| [[:en:Sheikh Mordechai Synagogue]] || 5713 
|  ||   
| 0
|-
|41
| [[:en:House of Panah Khan Makinski]] || 6448 
|  ||   
| 0
|-
|42
| [[:en:Megamall Armenia]] || 1703 
|  ||   
| 0
|-
|43
| [[:en:Cascade Memorial to the Victims of Soviet Repression]] || 4534 
|  ||   
| 0
|-
|44
| [[:en:Pana-Khan Palace]] || 7718 
|  ||   
| 0
|-
|45
| [[:en:Henrik Igityan National Centre for Aesthetics]] || 12307 
|  ||   
| 0
|}

=== Trdnjave v Armeniji ===
{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke
|-
|1
| [[:en:Teišebaini]] || 8438 
|  ||   
| 0
|-
|2
| [[:en:Amberd]] || 18269 
|  ||   
| 0
|-
|3
| [[:en:Kosh fortress and churches]] || 1931 
|  ||   
| 0
|-
|4
| [[:en:Proshaberd]] || 4418 
|  ||   
| 0
|-
|5
| [[:en:Odzaberd]] || 6773 
|  ||   
| 0
|-
|6
| [[:en:Khrber]] || 3625 
|  ||   
| 0
|-
|7
| [[:en:Ushiberd]] || 2574 
|  ||   
| 0
|-
|8
| [[:en:Erivan Fortress]] || 12062 
|  ||   
| 0
|-
|9
| [[:en:Smbataberd]] || 15834 
|  ||   
| 0
|-
|10
| [[:en:Bjni Fortress]] || 7828 
|  ||   
| 0
|-
|11
| [[:en:Ertij Fort]] || 1854 
|  ||   
| 0
|-
|12
| [[:en:Vorotnaberd]] || 3375 
|  ||   
| 0
|-
|13
| [[:en:Halidzor Fortress]] || 6413 
|  ||   
| 0
|-
|14
| [[:en:Baghaberd]] || 41910 
|  ||   
| 0
|-
|15
| [[:en:Kakavaberd]] || 4847 
|  ||   
| 0
|-
|16
| [[:en:Sardarabad (fortress)]] || 10017 
|  ||   
| 0
|-
|17
| [[:en:Argištiḫinili]] || 24282 
|  ||   
| 0
|-
|18
| [[:en:Armavir (ancient city)]] || 9221 
|  ||   
| 0
|-
|19
| [[:en:Artaxata]] || 18884 
|  ||   
| 0
|-
|20
| [[:en:Dashtadem Fortress]] || 5116 
|  ||   
| 0
|-
|21
| [[:en:Tevrakar Castle]] || 1297 
|  ||   
| 0
|-
|22
| ... || 00 
|  ||   
| 0
|}

=== Muzeji v Erevanu ===
{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke
|-
|1
| [[:en:ARF History Museum]] || 4464 
|  ||   
| 0
|-
|2
| [[:en:Sergei Parajanov Museum]] || 5228 
|  ||   
| 0
|-
|3
| [[:en:House-Museum of Aram Khachaturian]] || 5147 
|  ||   
| 0
|-
|4
| [[:en:Charents Museum of Literature and Arts]] || 3092 
|  ||   
| 0
|-
|5
| [[:en:Erebuni Museum]] || 5614 
|  ||   
| 0
|-
|6
| [[:en:Aznavour Centre]] || 5783 
|  ||   
| 0
|-
|7
| [[:en:List of visitors to Tsitsernakaberd]] || 192237 
|  ||   
| 0
|-
|8
| [[:en:Komitas Museum]] || 3596 
|  ||   
| 0
|-
|-
|9
| [[:en:List of museums in Yerevan]] || 3984 
|  ||   
| 0
|-
|10
| [[:en:Central Bank Visitor Centre (Armenia)]] || 5895 
|  ||   
| 0
|-
|11
| [[:en:Fridtjof Nansen Museum]] || 119 
|  ||   
| 0
|-
|12
| [[:en:Armenian Medical Museum]] || 5634 
|  ||   
| 0
|-
|13
| [[:en:Yeghishe Charents House-Museum]] || 5791 
|  ||   
| 0
|-
|14
| [[:en:Ara Sargsyan and Hakob Kojoyan Museum]] || 4313 
|  ||   
| 0
|-
|15
| [[:en:Little Einstein Science Museum]] || 3910 
|  ||   
| 0
|-
|16
| [[:en:Armenian Railways Museum]] || 4340 
|  ||   
| 0
|-
|17
| [[:en:Silva Kaputikyan House-Museum]] || 4856 
|  ||   
| 0
|-
|18
| [[:en:Hovhannes Tumanyan Museum]] || 4604 
|  ||   
| 0
|-
|19
| ... || 00 
|  ||   
| 0
|}

=== Okrožja v Erevanu ===
{| border=1 class='wikitable'
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke
|-
|1
| [[:en:Arabkir District]] || 17145  
|  ||   
| 0
|-
|2
| [[:en:Kanaker-Zeytun District]] || 8755  
|  ||   
| 0
|-
|3
| [[:en:Kond]] || 13019  
|  ||   
| 0
|-
|4
| [[:en:Nork-Marash District]] || 4155  
|  ||   
| 0
|-
|5
| [[:en:Nor Nork District]] || 4204  
|  ||   
| 0
|-
|6
|[[:en:Nubarashen District]] || 9091  
|  ||   
| 0
|-
|7
| [[:en:Shengavit District]] || 58484  
|  ||   
| 0
|-
|8
| [[:en:Kentron District]] || 10845  
|  ||   
| 0
|-
|9
| [[:en:Districts of Yerevan]] || 17246  
|  ||   
| 0
|}

===Naravoslovne teme===

{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke
|-
|1
| [[:en:Sevan trout]] ||  4823
|  [[Sevanska postrv]] ||  Pinky sl
| 0
|-
|2
| [[:en:Vipera eriwanensis]] || 4738 
|  ''[[Vipera eriwanensis]]'' || Pinky sl  
| 0
|-
|3
| [[:en:Armenian gull]] || 4572 
| [[Armenski galeb]] ||  Pinky sl 
| 0
|-
|4
| [[:en:Tulipa armena]] || 6840
| ''[[Tulipa armena]]'' ||  Pinky sl 
| 0
|-
|5
| ... || 00 
|  ||   
| 0
|}

===Znanost in tehnika===

{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke
|-
|1
| [[:en:.am|.am]] ||  4199
|  [[.am]] ||  Pinky sl
| 0
|-
|2
| ... || 00 
|  ||   
| 0
|}

=== Šport ===
{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke
|-
|1
| [[:en:Hrazdan Stadium]] ||  18853
|  ||   
| 0
|-
|2
| [[:en:Nairi Stadium]] ||  3649
|  ||   
| 0
|-
|3
| [[:en:Mika Stadium]] ||  4011
|  ||   
| 0
|-
|4
| [[:en:Urartu Stadium]] ||  4760
|  ||   
| 0
|-
|5
| [[:en:Karen Demirchyan Complex]] ||  19511
|  ||   
| 0
|-
|6
| [[:en:Vazgen Sargsyan Republican Stadium]] ||  10044
|  ||   
| 0
|-
|7
| [[:en:Yerevan Velodrome]] ||  2249
|  ||   
| 0
|-
|8
| [[:en:Hovik Hayrapetyan Equestrian Centre]] ||  2111
|  ||   
| 0
|-
|9
| [[:en:Yerevan Football Academy Stadium]] ||  4560
|  ||   
| 0
|-
|10
| [[:en:Armenia Sports Union]] ||  2223
|  ||   
| 0
|-
|11
| [[:en:Yerevan Figure Skating and Hockey Sports School]] ||  2771
|  ||   
| 0
|-
|12
| [[:en:List of sports venues in Yerevan]] ||  4884
|  ||   
| 0
|}

===Armenske športnice===
{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Velikost
|-
|1
| [[:en:Tatev Abrahamyan]] || 7441 
|  ||   
| 0
|-
|2
| [[:en:Ekaterina Vinogradova]] || 7357 
|  ||   
| 0
|-
|3
| [[:en:Susi Kentikian]] || 44843 
|  ||   
| 0
|-
|4
| [[:en:Armine Khachatryan]] || 9172 
|  ||   
| 0
|-
|5
| [[:en:Hripsime Khurshudyan]] || 7836 
|  ||   
| 0
|-
|6
| [[:en:Nazik Avdalyan]] || 17724 
|  ||   
| 0
|-
|7
| [[:en:Houry Gebeshian]] || 9327 
|  ||   
| 0
|-
|8
| [[:en:Greta Vardanyan]] || 10404
|  [[Greta Vardanjan]] ||   Pinky sl
| 0
|-
|9
| [[:en:Alina Charaeva]] || 22355 
|  ||   
| 0
|-
|10
| [[:en:Tatev Hakobyan]] || 7634 
|  ||   
| 0
|-
|11
| [[:en:Liana Gyurjyan]] || 13000 
|  ||   
| 0
|-
|12
| [[:en:Claudia Cholakian]] || 13199 
|  ||   
| 0
|-
|13
| [[:en:Allison Halverson]] || 11766 
|  ||   
| 0
|-
|14
| [[:en:Karina Akopova]] || 35970 
|  ||   
| 0
|-
|15
| [[:en:Aleksandra Grigoryan]] || 10398 
|  ||   
| 0
|-
|16
| [[:en:Gohar Harutyunyan]] || 12206 
|  ||   
| 0
|-
|17
| [[:en:Sophine Kevorkian]] || 9081 
|  ||   
| 0
|}

===Armenski športniki===
{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Velikost
|-
|1
| [[:en:Artur Petrosyan]] || 8390 
|  ||   
| 0
|-
|2
| [[:en:Sargis Sargsian]] || 25677 
|  ||   
| 0
|-
|3
| [[:en:Edgar Manucharyan]] || 29445 
|  ||   
| 0
|-
|4
| [[:en:Yura Movsisyan]] || 34387 
|  ||   
| 0
|-
|5
| [[:en:Zhora Hovhannisyan]] || 7842 
|  ||   
| 0
|-
|6
| [[:en:Artavazd Karamyan]] || 12871 
|  ||   
| 0
|-
|7
| [[:en:Yeghishe Melikyan]] || 11684 
|  ||   
| 0
|-
|8
| [[:en:Romik Khachatryan]] || 8053 
|  ||   
| 0
|-
|9
| [[:en:Artur Voskanyan]] || 8619 
|  ||   
| 0
|-
|10
| [[:en:Armen Shahgeldyan]] || 14830 
|  ||   
| 0
|-
|11
| [[:en:Arman Karamyan]] || 15922 
|  ||   
| 0
|-
|12
| [[:en:Sargis Hovsepyan]] || 18080 
|  ||   
| 0
|-
|13
| [[:en:Harutyun Vardanyan]] || 11203 
|  ||   
| 0
|-
|14
| [[:en:Ara Hakobyan]] || 15264 
|  ||   
| 0
|-
|15
| [[:en:Khoren Oganesian]] || 19951 
|  ||   
| 0
|-
|16
| [[:en:Yurik Sarkisyan]] || 10214 
|  ||   
| 0
|-
|17
| [[:en:Yurik Vardanyan]] || 30107 
|  ||   
| 0
|-
|18
| [[:en:Arkady Andreasyan]] || 15569 
|  ||   
| 0
|-
|19
| [[:en:Gevorg Kasparov]] || 19676 
|  ||   
| 0
|-
|20
| [[:en:Robert Arzumanyan]] || 23901 
|  ||   
| 0
|-
|21
| [[:en:Robert Zebelyan]] || 12779 
|  ||   
| 0
|-
|22
| [[:en:Valeri Aleksanyan]] || 10140 
|  ||   
| 0
|-
|23
| [[:en:Manny Gamburyan]] || 33602 
|  ||   
| 0
|-
|24
| [[:en:Henrikh Mkhitaryan]] || 137726 
|  ||   
| 0
|-
|25
| [[:en:Gevorg Ghazaryan]] || 22642 
|  ||   
| 0
|-
|26
| [[:en:Artur Yedigaryan]] || 19231 
|  ||   
| 0
|-
|27
| [[:en:Hrayr Mkoyan]] || 20378 
|  ||   
| 0
|-
|28
| [[:en:Apoula Edel]] || 22597 
|  ||   
| 0
|-
|29
| [[:en:Marcos Pizzelli]] || 28454 
|  ||   
| 0
|-
|30
| [[:en:Albert Azaryan]] || 13548 
|  ||   
| 0
|-
|31
| [[:en:Yeghia Yavruyan]] || 9597 
|  ||   
| 0
|-
|32
| [[:en:Eduard Markarov]] || 19548 
|  ||   
| 0
|-
|33
| [[:en:Vardan Minasyan]] || 19882 
|  ||   
| 0
|-
|34
| [[:en:Oksen Mirzoyan]] || 9049 
|  ||   
| 0
|-
|35
| [[:en:Hrant Shahinyan]] || 8237 
|  ||   
| 0
|-
|36
| [[:en:Vardan Ghazaryan]] || 16282 
|  ||   
| 0
|-
|37
| [[:en:Tigran Yesayan]] || 11360 
|  ||   
| 0
|-
|38
| [[:en:Karlen Mkrtchyan]] || 18361 
|  ||   
| 0
|-
|39
| [[:en:Artak Aleksanyan]] || 10064 
|  ||   
| 0
|-
|40
| [[:en:Tigran Gevorg Martirosyan]] || 13225 
|  ||   
| 0
|-
|41
| [[:en:Roman Amoyan]] || 7635 
|  ||   
| 0
|-
|42
| [[:en:David Yurchenko]] || 15646 
|  ||   
| 0
|-
|43
| [[:en:Bryant Dunston]] || 23440 
|  ||   
| 0
|-
|44
| [[:en:Emil Vartazarian]] || 12928 
|  ||   
| 0
|-
|45
| [[:en:Hiraç Yagan]] || 7447 
|  ||   
| 0
|-
|46
| [[:en:Denis Tumasyan]] || 7106 
|  ||   
| 0
|-
|47
| [[:en:Armenak Alachachian]] || 8050 
|  ||   
| 0
|-
|48
| [[:en:Artak Dashyan]] || 13429 
|  ||   
| 0
|-
|49
| [[:en:Hovhannes Hambardzumyan]] || 13360 
|  ||   
| 0
|-
|50
| [[:en:Artak Yedigaryan]] || 13153 
|  ||   
| 0
|-
|51
| [[:en:Edgar Malakyan]] || 11085 
|  ||   
| 0
|-
|52
| [[:en:Eduard Sarkisov]] || 7131 
|  ||   
| 0
|-
|53
| [[:en:Artur Sarkisov]] || 19181 
|  ||   
| 0
|-
|54
| [[:en:Mauro Guevgeozián]] || 13394 
|  ||   
| 0
|-
|55
| [[:en:Mikhail Markosov]] || 7409 
|  ||   
| 0
|-
|56
| [[:en:André Calisir]] || 7536 
|  ||   
| 0
|-
|57
| [[:en:Hamlet Mkhitaryan (footballer, born 1962)]] || 8129 
|  ||   
| 0
|-
|58
| [[:en:Ruslan Koryan]] || 12654 
|  ||   
| 0
|-
|59
| [[:en:Arsen Julfalakyan]] || 16595 
|  ||   
| 0
|-
|60
| [[:en:Aras Özbiliz]] || 40922 
|  ||   
| 0
|-
|61
| [[:en:Israel Militosyan]] || 7089 
|  ||   
| 0
|-
|62
| [[:en:Levon Hayrapetyan]] || 9393 
|  ||   
| 0
|-
|63
| [[:en:Varazdat Haroyan]] || 20730 
|  ||   
| 0
|-
|64
| [[:en:Aleksandr Grigoryan]] || 12244 
|  ||   
| 0
|-
|65
| [[:en:Norair Aslanyan]] || 15412 
|  ||   
| 0
|-
|66
| [[:en:Artur Aghasyan]] || 7495 
|  ||   
| 0
|-
|67
| [[:en:Zaven Badoyan]] || 11006 
|  ||   
| 0
|-
|68
| [[:en:Khoren Bayramyan]] || 11613 
|  ||   
| 0
|-
|69
| [[:en:Arsen Petrosyan]] || 8296 
|  ||   
| 0
|-
|70
| [[:en:Aghvan Papikyan]] || 10836 
|  ||   
| 0
|-
|71
| [[:en:Ognjen Čančarević]] || 10839 
|  ||   
| 0
|-
|72
| [[:en:Mardik Mardikian]] || 11811 
|  ||   
| 0
|-
|73
| [[:en:Kamo Hovhannisyan]] || 15888 
|  ||   
| 0
|-
|74
| [[:en:David Manoyan]] || 13820 
|  ||   
| 0
|-
|75
| [[:en:Grigor Meliksetyan]] || 8977 
|  ||   
| 0
|-
|76
| [[:en:Arakel Mirzoyan]] || 7548 
|  ||   
| 0
|-
|77
| [[:en:Gor Minasyan]] || 21842 
|  ||   
| 0
|-
|78
| [[:en:Artur Davtyan]] || 32366 
|  ||   
| 0
|-
|79
| [[:en:Sargis Adamyan]] || 12124 
|  ||   
| 0
|-
|80
| [[:en:Artyom Khachaturov]] || 10574 
|  ||   
| 0
|-
|81
| [[:en:Karen Muradyan]] || 13569 
|  ||   
| 0
|-
|82
| [[:en:Arsen Beglaryan]] || 9259 
|  ||   
| 0
|-
|83
| [[:en:Taron Voskanyan]] || 11478 
|  ||   
| 0
|-
|84
| [[:en:Christian Yeladian]] || 7045 
|  ||   
| 0
|-
|85
| [[:en:Ryan Boatright]] || 25615 
|  ||   
| 0
|-
|86
| [[:en:Rumyan Hovsepyan]] || 9722 
|  ||   
| 0
|-
|87
| [[:en:Lucas Zelarayán]] || 37398 
|  ||   
| 0
|-
|88
| [[:en:Armen Ambartsumyan (footballer, born 1994)]] || 8708 
|  ||   
| 0
|-
|89
| [[:en:Gaël Andonian]] || 15989 
|  ||   
| 0
|-
|90
| [[:en:Artyom Simonyan (footballer)]] || 12293 
|  ||   
| 0
|-
|91
| [[:en:Aleksandr Karapetyan]] || 20246 
|  ||   
| 0
|-
|92
| [[:en:Edgar Babayan]] || 18548 
|  ||   
| 0
|-
|93
| [[:en:Arshak Koryan]] || 14540 
|  ||   
| 0
|-
|94
| [[:en:Gor Malakyan]] || 8977 
|  ||   
| 0
|-
|95
| [[:en:Andranik Karapetyan]] || 9780 
|  ||   
| 0
|-
|96
| [[:en:Simon Martirosyan]] || 16212 
|  ||   
| 0
|-
|97
| [[:en:David Arshakyan]] || 11658 
|  ||   
| 0
|-
|98
| [[:en:Tigran Barseghyan]] || 15381 
|  ||   
| 0
|-
|99
| [[:en:Wbeymar Angulo]] || 11659 
|  ||   
| 0
|-
|100
| [[:en:Benik Hovhannisyan]] || 7040 
|  ||   
| 0
|-
|101
| [[:en:Norberto Briasco]] || 9732 
|  ||   
| 0
|-
|102
| [[:en:Gevorg Najaryan]] || 9133 
|  ||   
| 0
|-
|103
| [[:en:Petros Avetisyan]] || 19274 
|  ||   
| 0
|-
|104
| [[:en:Luke Fischer]] || 9668 
|  ||   
| 0
|-
|105
| [[:en:Arman Hovhannisyan]] || 8701 
|  ||   
| 0
|-
|106
| [[:en:Artur Galoyan]] || 10539 
|  ||   
| 0
|-
|107
| [[:en:Nair Tiknizyan]] || 13664 
|  ||   
| 0
|-
|108
| [[:en:Hayk Ishkhanyan]] || 9987 
|  ||   
| 0
|-
|109
| [[:en:Erik Vardanyan]] || 10532 
|  ||   
| 0
|-
|110
| [[:en:Dan Janjigian]] || 15948 
|  ||   
| 0
|-
|111
| [[:en:Vahan Bichakhchyan]] || 10099 
|  ||   
| 0
|-
|112
| [[:en:Armen Manucharyan]] || 7259 
|  ||   
| 0
|-
|113
| [[:en:Eduard Spertsyan]] || 18338 
|  ||   
| 0
|-
|114
| [[:en:Jordy Monroy]] || 11733 
|  ||   
| 0
|-
|115
| [[:en:Hovhannes Harutyunyan]] || 13894 
|  ||   
| 0
|-
|116
| [[:en:Robert Darbinyan]] || 7286 
|  ||   
| 0
|-
|117
| [[:en:Gegham Harutyunyan]] || 7706 
|  ||   
| 0
|-
|118
| [[:en:Artur Kartashyan]] || 10943 
|  ||   
| 0
|-
|119
| [[:en:Henri Avagyan]] || 9475 
|  ||   
| 0
|-
|120
| [[:en:Arsen Harutyunyan (wrestler)]] || 13736 
|  ||   
| 0
|-
|121
| [[:en:Artur Miranyan]] || 14169 
|  ||   
| 0
|-
|122
| [[:en:Karapet Chalyan]] || 10141 
|  ||   
| 0
|-
|123
| [[:en:Gevorg Gharibyan]] || 12787 
|  ||   
| 0
|-
|124
| [[:en:Babken Melikyan]] || 8442 
|  ||   
| 0
|-
|125
| [[:en:Karen Aslanyan]] || 10497 
|  ||   
| 0
|-
|126
| [[:en:Karen Margaryan]] || 7527 
|  ||   
| 0
|-
|127
| [[:en:Pavel Gorelov]] || 7758 
|  ||   
| 0
|-
|128
| [[:en:Steven Enoch]] || 12747 
|  ||   
| 0
|-
|129
| [[:en:Serob Grigoryan]] || 7763 
|  ||   
| 0
|-
|130
| [[:en:Solomon Udo]] || 14032 
|  ||   
| 0
|-
|131
| [[:en:Chris Jones (basketball, born 1993)]] || 16000 
|  ||   
| 0
|-
|132
| [[:en:Hakob Hakobyan (footballer)]] || 8066 
|  ||   
| 0
|-
|133
| [[:en:Edgar Sevikyan]] || 21397 
|  ||   
| 0
|-
|134
| [[:en:Gary Chivichyan]] || 8997 
|  ||   
| 0
|-
|135
| [[:en:Tigran Avanesyan]] || 15904 
|  ||   
| 0
|-
|136
| [[:en:Vazgen Tevanyan]] || 10256 
|  ||   
| 0
|-
|137
| [[:en:Zhirayr Shaghoyan]] || 9582 
|  ||   
| 0
|-
|138
| [[:en:Arman Andreasyan]] || 11323 
|  ||   
| 0
|-
|139
| [[:en:Gevorg Karapetyan (footballer, born 1963)]] || 8055 
|  ||   
| 0
|-
|140
| [[:en:Samvel Gasparyan]] || 7313 
|  ||   
| 0
|-
|141
| [[:en:David Davidyan]] || 10583 
|  ||   
| 0
|-
|142
| [[:en:Artyom Avanesyan]] || 9078 
|  ||   
| 0
|-
|143
| [[:en:Narek Grigoryan]] || 9052 
|  ||   
| 0
|-
|144
| [[:en:Varazdat Lalayan]] || 14968 
|  ||   
| 0
|-
|145
| [[:en:Styopa Mkrtchyan]] || 9904 
|  ||   
| 0
|-
|146
| [[:en:Artashes Adamyan]] || 7863 
|  ||   
| 0
|-
|147
| [[:en:Grant-Leon Ranos]] || 14594 
|  ||   
| 0
|-
|148
| [[:en:Artur Serobyan]] || 13247 
|  ||   
| 0
|-
|149
| [[:en:Hovhannes Nazaryan]] || 13674 
|  ||   
| 0
|-
|150
| [[:en:Ugochukwu Iwu]] || 10571 
|  ||   
| 0
|-
|151
| [[:en:Georgy Arutyunyan]] || 10213 
|  ||   
| 0
|-
|152
| [[:en:Erjanik Ghubasaryan]] || 12717 
|  ||   
| 0
|-
|153
| [[:en:Gor Manvelyan]] || 15133 
|  ||   
| 0
|-
|154
| [[:en:Erik Piloyan]] || 10411 
|  ||   
| 0
|-
|155
| [[:en:Hamlet Manukyan]] || 18103 
|  ||   
| 0
|-
|156
| [[:en:Vahagn Davtyan (gymnast)]] || 14936 
|  ||   
| 0
|-
|157
| [[:en:Edgar Grigoryan]] || 8967 
|  ||   
| 0
|-
|158
| [[:en:Sergey Muradyan]] || 9482 
|  ||   
| 0
|-
|159
| [[:en:Garik Karapetyan]] || 12278 
|  ||   
| 0
|-
|160
| [[:en:Artyom Bandikyan]] || 7098 
|  ||   
| 0
|-
|161
| [[:en:Artur Avetisyan]] || 16494 
|  ||   
| 0
|-
|162
| [[:en:Tomás Adoryán]] || 7686 
|  ||   
| 0
|-
|163
| [[:en:Mamikon Khachatryan]] || 14738 
|  ||   
| 0
|-
|164
| [[:en:Daniyel Agbalyan]] || 8303 
|  ||   
| 0
|-
|165
| [[:en:Narek Agasaryan]] || 7346 
|  ||   
| 0
|-
|166
| [[:en:Donovan Parisian]] || 7890 
|  ||   
| 0
|-
|167
| [[:en:Artur Bazeyan]] || 8273 
|  ||   
| 0
|-
|168
| [[:en:Nikita Rakhmanin]] || 36556 
|  ||   
| 0
|-
|169
| [[:en:Artur Garibyan]] || 7084 
|  ||   
| 0
|}

=== Drugo ===
{| class=&quot;wikitable&quot; border=&quot;1&quot;
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke
|-
|1
| [[:en:Erebuni-Yerevan]]  || xx
|  ||   
| 0
|-
|2
| [[:en:Arten Theatre]] || xx
|  ||   
| 0
|}

[[Kategorija:Armensko-slovenski urejaton]]</text>
      <sha1>h2epyio8bg2d0nm37l8ly24zo38wmkx</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6774106</id>
      <parentid>6774104</parentid>
      <timestamp>2026-11-03T09:39:04Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <comment>/* Antična Armenija */ povezava</comment>
      <origin>6774106</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="36469" sha1="7k7vumi7wwp2y4utnkrgmof7qn34sy8" xml:space="preserve">{{Armensko-slovenski urejaton navbar|2}}

== Zapis armenskih imen in poimenovanj ==
Pri pisanju člankov o Armeniji upoštevajte slovenska pravopisna pravila za prevzemanje armenskih imen in besed.

* '''Osebna imena:''' lastna imena iz armenščine praviloma pisno podomačujemo. Pri tem upoštevamo priporočeni zapis in izgovor, ne zgolj angleškega prečrkovanja. Pri zgodovinskih osebnostih preverimo tudi, ali se je v slovenščini že uveljavila določena oblika imena.
* '''Zemljepisna imena:''' uporabljamo uveljavljene slovenske oblike, kjer obstajajo (glej [https://www.termania.net/ Slovar slovenskih eksonimov na Termaniji]), sicer pa sledimo pravopisnim pravilom za prevzemanje armenskih imen. Primer: ''Erevan'' namesto angleškega ''Yerevan''.
* '''Občna poimenovanja:''' armenske besede večinoma prevajamo. Če jih ne prevajamo, jih praviloma pisno podomačimo. Primer: ''hačkar'' (armensko ''խաչքար''), poimenovanje za značilni armenski kamniti križ.

Za podrobnejša pravila glejte [https://pravopis8v2.amebis.si/gen/sp8.pdf#page=656 Slovenski pravopis 8.0 – Vzhodna armenščina].

== Seznam člankov ==
Spodnji seznam člankov je namenjen lažji orientaciji. Pripravila ga je armenska wiki skupnost. Naenkrat si lahko rezervirate največ en članek.

===Cerkve===

{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke
|-
|1
| [[:en:Mastara Church]] || 5848 
| [[Cerkev v Mastari]] ||   JoMK
| 0
|-
|2
| [[:en:Aruchavank]] || 5507 
|  ||   
| 0
|-
|3
| [[:en:Vahramashen Church]] || 4405 
|  ||   
| 0
|-
|4
| [[:en:Lmbatavank]] || 6267 
|  ||   
| 0
|-
|5
| [[:en:Areni Church]] || 6259 
|  ||   
| 0
|-
|6
| [[:en:Kasagh Basilica]] || 5764 
|  ||   
| 0
|-
|7
| [[:en:Surp Hovhannes Church, Byurakan]] || 4061 
|  ||   
| 0
|-
|8
| [[:en:Mashtots Hayrapet Church of Garni]] || 6037 
|  ||   
| 0
|-
|9
| [[:en:St. Sarkis Church (Tsovinar, Gegharkunik, Armenia)]] || 3252 
|  ||   
| 0
|-
|10
| [[:en:Saint Gevork Monastery of Mughni]] || 7053 
|  ||   
| 0
|-
|11
| [[:en:Holy Mother of God Church, Yeghvard]] || 8074 
|  ||   
| 0
|-
|12
| [[:en:Surp Astvatsatsin Church of Karbi]] || 4101 
|  ||   
| 0
|-
|13
| [[:en:Surp Hovhannes Church of Voskevaz]] || 3463 
|  ||   
| 0
|-
|14
| [[:en:Samsonavank Monastery]] || 3052 
|  ||   
| 0
|-
|15
| [[:en:Holy Children Chapel, Vanadzor]] || 2873 
|  ||   
| 0
|-
|16
| [[:en:Yeghipatrush Church]] || 4832 
|  ||   
| 0
|-
|17
| [[:en:St. Thaddeus Church, Ddmashen]] || 5171 
|  ||   
| 0
|-
|18
| [[:en:Holy Mother of God Church, Voskepar]] || 3601 
|  ||   
| 0
|-
|19
| [[:en:Saint George's Church, Garnahovit]] || 3409 
|  ||   
| 0
|-
|20
| [[:en:Church of the Holy Mother of God, Vanadzor]] || 4340 
|  ||   
| 0
|-
|21
| [[:en:Saint John the Baptist Church, Abovyan]] || 4329 
|  ||   
| 0
|-
|22
| [[:en:Saint Thaddeus Church, Masis]] || 8305 
|  ||   
| 0
|-
|23
| [[:en:Saint Narek chapel]] || 6539 
|  ||   
| 0
|-
|24
| [[:en:Saint Minas church of Halidzor]] || 2689 
|  ||   
| 0
|-
|25
| [[:en:Saint Stepanos Church (Shinuhayr)]] || 4895 
|  ||   
| 0
|}

===Arheologija===

{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Velikost
|-
| [[:en:Kura–Araxes culture]] || 49368 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Teišebaini]] || 8438 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Trialeti-Vanadzor culture]] || 27115 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Amberd]] || 18269 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Shulaveri–Shomu culture]] || 22649 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Metsamor site]] || 7546 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Aruchavank]] || 5507 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Ughtasar Petroglyphs]] || 4916 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Karchaghbyur]] || 1914 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Nor Geghi]] || 3193 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Tegher Monastery]] || 6858 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Agarak, Aragatsotn]] || 4664 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Proshaberd]] || 4418 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Tsrviz Chapel]] || 1573 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Çavuştepe]] || 8152 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Odzaberd]] || 6773 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Yot Verk Matur]] || 1772 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Khrber]] || 3625 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Ushiberd]] || 2574 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Archaeology of Armenia]] || 24160 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Smbataberd]] || 15834 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Bjni Fortress]] || 7828 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Ertij Fort]] || 1854 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Areni-1 shoe]] || 8394 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Vorotnaberd]] || 3375 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Halidzor Fortress]] || 6413 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Baghaberd]] || 41910 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Areni-1 winery]] || 10348 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Kakavaberd]] || 4847 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Areni-1 cave]] || 7865 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Economy of Urartu]] || 22664 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Art of Urartu]] || 20388 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Sardarabad (fortress)]] || 10017 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Argištiḫinili]] || 24282 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Armavir (ancient city)]] || 9221 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Artaxata, Armenia]] || 18884 
| [[Artašat]] ||  članek že obstaja
| 0
|-
| [[:en:Yervandashat (ancient city)]] || 8768 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Dashtadem Fortress]] || 5116 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Trialetian Mesolithic]] || 18499 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Statuette of God Teisheba]] || 2787 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Statuette of a Bird (15th–14th centuries BC, Lchashen)]] || 3430 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Ritual Ladle (Armenia)]] || 2417 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Horseshoe-Shaped Hearth with Ram-Headed Ends]] || 2888 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Goblet (17th–16th centuries BC, Vanadzor)]] || 2679 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Karashamb goblet]] || 5210 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Statuette of a Wolf (6th–5th centuries BC, Ayrum)]] || 3189 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Pot With a Lid, Tricolor (16th–15th centuries BC, Karashamb)]] || 2145 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Etiuni]] || 14169 
| [[Etiuni]] ||   Octopus  
| 0
|-
| [[:en:Archaeological heritage of Armenia]]
 || 42190 
| [[Arheološka dediščina Armenije]] ||  Octopus  
| 0
|-
| [[:en:Godedzor]] || 7669 
| [[Godedzor]] ||  Octopus   
| 0
|-
| [[:en:Ervandakert]] || 3953 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Aruch Caravansarai]] || 3018 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Jrapi Caravansarai]] || 1624 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Talin Caravansarai]] || 2163 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Hostun, Armenia]] || 3842 
|  ||   
| 0
|}

===Antična Armenija===
{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Velikost
|-
|1
| [[:en:Gardman]] || 5516 
|  ||   
| 0
|-
|2
| [[:en:Rshtuni]] || 1925 
|  ||   
| 0
|-
|3
| [[:en:Bznuni]] || 6881 
|  ||   
| 0
|-
|4
| [[:en:Nairi]] || 33016 
|  ||   
| 0
|-
|5
| [[:en:Sasanian Armenia]] || 23030 
| [[Sasanidska Armenija]] ||  Octopus
| 0
|-
|6
| [[:en:Neo-Assyrian Empire]] || 180543 
|  ||   
| 0
|-
|7
| [[:en:Paikuli inscription]] || 16163 
|  ||   
| 0
|-
|8
| [[:en:Ancient Armenia]] || 11598 
|  ||   
| 0
|-
|9
| [[:en:Bagavan]] || 7493 
|  ||   
| 0
|-
|10
| [[:en:Xerxes I inscription at Van]] || 9045 
|  ||   
| 0
|-
|11
| [[:en:Council of Ashtishat]] || 3732 
|  ||   
| 0
|-
|12
| [[:en:Ashtishat]] || 3168 
|  ||   
| 0
|-
|14
| [[:en:Urumeans]] || 5210 
|  ||   
| 0
|-
|15
| [[:en:Armenian tiara]] || 2134 
|  ||   
| 0
|-
|16
| [[:en:Treaty of Artaxata]] || 8526 
|  ||   
| 0
|-
|17
| [[:en:Alan invasion of Parthia]] || 13466 
|  ||   
| 0
|}

=== Arsacid dynasty of Armenia ===
{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Velikost
|-
|1
| [[:en:Arsacid dynasty of Armenia|Arsacid dynasty of Armenia]] || 43273 
|  ||   
| 0
|-
|2
| [[:en:Christianization of Armenia|Christianization of Armenia]] || 54549 
|  ||   
| 0
|-
|3
| [[:en:Gregorids|Gregorids]] || 1124 
|  ||   
| 0
|-
|4
| [[:en:Khosrovidukht (princess)|Khosrovidukht]] || 7664 
|  ||   
| 0
|-
|5
| [[:en:Salome of Ujarma|Salome of Ujarma]] || 7299 
|  ||   
| 0
|-
|6
| [[:en:Eranyak|Eranyak]] || 2259 
|  ||   
| 0
|-
|7
| [[:en:Gnel of Armenia|Gnel of Armenia]] || 12089 
|  ||   
| 0
|-
|8
| [[:en:Tirit of Armenia|Tirit of Armenia]] || 18066 
|  ||   
| 0
|-
|9
| [[:en:Zarmandukht|Zarmandukht]] || 6061 
|  ||   
| 0
|-
|10
| [[:en:Tigranes (son of Khosrov IV of Armenia)|Tigranes]] || 3186 
|  ||   
| 0
|-
|11
| [[:en:Arsaces (son of Khosrov IV of Armenia)|Arsaces]] || 3066 
|  ||   
| 0
|-
|12
| [[:en:Arshakavan|Arshakavan]] || 7028 
|  ||   
| 0
|}

=== Bagratuni dynasty ===
{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Velikost
|-
|1
| [[:en:Ashot III Bagratuni|Ashot III Bagratuni]] || 24713 
|  ||   
| 0
|-
|2
| [[:en:Varaztirots II Bagratuni|Varaztirots II Bagratuni]] || 13535 
|  ||   
| 0
|-
|3
| [[:en:Smbat VI Bagratuni|Smbat VI Bagratuni]] || 13552 
|  ||   
| 0
|-
|4
| [[:en:Smbat IV Bagratuni|Smbat IV Bagratuni]] || 14095 
|  ||   
| 0
|-
|5
| [[:en:Ashot III of Taron|Ashot III of Taron]] || 3389 
|  ||   
| 0
|-
|6
| [[:en:Abu Ghanim|Abu Ghanim]] || 2560 
|  ||   
| 0
|-
|7
| [[:en:Grigor I of Taron|Grigor I of Taron]] || 6264 
|  ||   
| 0
|-
|8
| [[:en:Smbat VII Bagratuni|Smbat VII Bagratuni]] || 6787 
|  ||   
| 0
|-
|9
| [[:en:Yakov Bagratuni|Yakov Bagratuni]] || 14431 
|  ||   
| 0
|-
|10
| [[:en:Bagratuni family tree|Bagratuni family tree]] || 39671 
|  ||   
| 0
|-
|11
| [[:en:Ashot II Bagratuni|Ashot II Bagratuni]] || 19712 
|  ||   
| 0
|-
|12
| [[:en:Abu'l-Maghra ibn Musa ibn Zurara|Abu'l-Maghra ibn Musa ibn Zurara]] || 4140 
|  ||   
| 0
|-
|13
| [[:en:Abas Bagratuni|Abas Bagratuni]] || 8088 
|  ||   
| 0
|-
|14
| [[:en:Smbat III Bagratuni|Smbat III Bagratuni]] || 10761 
|  ||   
| 0
|-
|15
| [[:en:Bagratid flag|Bagratid flag]] || 10765 
|  ||   
| 0
|}

=== Armenske pisateljice ===

{| class=&quot;wikitable sortable&quot; border=&quot;1&quot;
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Velikost
|-
|1
| [[:en:Mariam Petrosyan]] || 5013 
| ||
| 0
|-
|2
| [[:en:Zabel Yesayan]] || 24522 
| ||
| 0
|-
|3
| [[:en:Anush Aslibekyan]] || 6741 
| ||
| 0
|-
|4
| [[:en:Narine Abgaryan]] || 15020 
| ||
| 0
|-
|5
| [[:en:Shushan Avagyan]] || 9630 
| ||
| 0
|-
|6
| [[:en:Diana Abgar]] || 8668 
|   [[Diana Abgar]]||  Pinky sl
| 0
|-
|7
| [[:en:Srpouhi Dussap]] || 12500 
|  [[Srbuhi Tjusep]] ???&lt;br&gt; (Սրբուհի Տյուսաբ; ISO 9985: Srbowhi Tyowsep)||  Pinky sl
| 0
|}

=== Armenske pesnice ===

{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Velikost
|-
|1
| [[:en:Silva Kaputikyan]] || 44235 
|  ||   
| 0
|-
|2
| [[:en:Khosrovidukht]] || 12638 
|  ||   
| 0
|-
|3
| [[:en:Sahakdukht]] || 15370 
|  ||   
| 0
|-
|4
| [[:en:Zabel Yesayan]] || 24522 
|  ||   
| 0
|-
|5
| [[:en:Diana Der Hovanessian]] || 8489 
|  ||   
| 0
|-
|6
| [[:en:Marine Petrossian]] || 7686 
|  ||   
| 0
|-
|7
| [[:en:Tatev Chakhian]] || 5216 
|  ||   
| 0
|-
|8
| [[:en:Sona Van]] || 5514 
|  ||   
| 0
|}

=== Armenski filozofi / filozofinje ===
{| border=1 class='wikitable'
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke
|-
|1
| [[:en:Vazgen I]] || 11282 
|  ||   
| 0
|-
|2
| [[:en:Levon Shant]] || 4872 
|  ||   
| 0
|-
|3
| [[:en:Grigor Magistros]] || 18336 
|  ||   
| 0
|-
|4
| [[:en:William S. Sahakian]] || 3031 
|  ||   
| 0
|-
|5
| [[:en:Alexander Atabekian]] || 54635 
|  ||   
| 0
|-
|6
| [[:en:Hayk Gyulikevkhyan]] || 1467 
|  ||   
| 0
|-
|7
| [[:en:Nerses V]] || 3782 
|  ||   
| 0
|-
|8
| [[:en:Gregory of Tatev]] || 5014 
|  ||   
| 0
|-
|9
| [[:en:Khoren Sargsian]] || 2280 
|  ||   
| 0
|-
|10
| [[:en:Hovhannes Imastaser]] || 11997 
|  ||   
| 0
|-
|11
| [[:en:Shahamir Shahamirian]] || 13980 
|  ||   
| 0
|-
|12
| [[:en:Maria Baghramian]] || 13879 
|  ||   
| 0
|-
|13
| [[:en:Levon Zekiyan]] || 6274 
|  ||   
| 0
|-
|14
| [[:en:Hayk Asatryan]] || 3410 
|  ||   
| 0
|-
|15
| [[:en:Garbis Kortian]] || 4770 
|  ||   
| 0
|-
|16
| [[:en:Ashot Voskanyan]] || 8019 
|  ||   
| 0
|-
|17
| [[:en:Ned Markosian]] || 11250 
|  ||   
| 0
|-
|18
| [[:en:Anania Narekatsi]] || 3823 
|  ||   
| 0
|}

=== Armenski slikarji / slikarke ===
{| border=1 class='wikitable'
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke
|-
|1
| [[:en:Arshile Gorky]] || 26824 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Sarkis Zabunyan]] || 7564 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Hovsep Pushman]] || 10215 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Martiros Saryan]] || 19366 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Momik]] || 7136 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Arman Manookian]] || 9104 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Hakob Hakobian (painter)]] || 3687 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Mariam Aslamazyan]] || 8967 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Zoltán Nuridsány]] || 2656 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Koryun Nahapetyan]] || 1648 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Carlos Sayadyan]] || 6677 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Haroutiun Galentz]] || 9340 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Dmitry Nalbandyan]] || 5128 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Sargis Pitsak]] || 5191 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Gevork Kotiantz]] || 17741 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Arto Tchakmaktchian]] || 4706 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Hovnatanian]]|| 4933 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Naghash Hovnatan]]|| 4039 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Manas family]]|| 11047 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Vardges Sureniants]]|| 19257 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Mesrop of Khizan]]|| 6138 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Arkady Baghdasaryan]]|| 3880 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Gregorio Sciltian]]|| 2349 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Hrand Alyanak]]|| 2762 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Grigor Khanjyan]]|| 7972 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Suren Safaryan]]|| 3397 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Mkrtich Naghash]]|| 2115 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Maide Arel]]|| 3543 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Yeranuhi Aslamazyan]]|| 6980 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Georgy Bogdanovich Yakulov]]|| 76800 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Lusik Aguletsi]]|| 4651 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Knarik Vardanyan]]|| 6024 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Grigor Mlitchetsi]]|| 4998 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Gevorg Grigoryan (Giotto)]]|| 7028 
|  ||   
| 0
|}

=== Armenski kiparji / kiparke===
{| border=1 class='wikitable'
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke
|-
|1
| [[:en:Rafik Khachatryan]] || 6583 
|  ||   
| 0
|-
|2
| [[:en:Haig Patigian]] || 10804 
|  ||   
| 0
|-
|3
| [[:en:Sargis Baghdasaryan]] || 2230 
|  ||   
| 0
|-
|4
| [[:en:Sergey Merkurov]] || 7562 
|  ||   
| 0
|-
|5
| [[:en:Hakob Gyurjian]] || 1420 
|  ||   
| 0
|-
|6
| [[:en:Hagop Sandaldjian]] || 11156 
|  ||   
| 0
|-
|7
| [[:en:Getik Baghdasarian]] || 6260 
|  ||   
| 0
|-
|8
| [[:en:Ghukas Chubaryan]] || 2199 
|  ||   
| 0
|-
|9
| [[:en:Ara Shiraz]] || 6296 
|  ||   
| 0
|-
|10
| [[:en:Yervand Kochar]] || 10572 
|  ||   
| 0
|-
|11
| [[:en:Ara Sargsyan]] || 5286 
|  ||   
| 0
|-
|12
| [[:en:Varaz Samuelian]] || 6376 
|  ||   
| 0
|-
|13
| [[:en:Mari Gerekmezyan]] || 9099 
|  ||   
| 0
|-
|14
| [[:en:Aytsemnik Urartu]] || 977 
|  ||   
| 0
|-
|15
| [[:en:Hagop Ishkanian]] || 5642 
|  ||   
| 0
|-
|16
| [[:en:Ara Harutyunyan]] || 29703 
|  ||   
| 0
|-
|17
| [[:en:Nune Tumanyan]] || 4080 
|  ||   
| 0
|-
|18
| [[:en:Hripsime Simonyan]] || 4717 
|  ||   
| 0
|}

=== Armenski skladatelji / skladateljice ===
{| border=1 class='wikitable'
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke
|-
|1
| [[:en:Avet Terterian]] || 13219 
|  ||   
| 0
|-
|2
| [[:en:Loris Tjeknavorian]] || 24941 
|  ||   
| 0
|-
|3
| [[:en:Hampartsoum Limondjian]] || 9549 
|  ||   
| 0
|-
|4
| [[:en:Armen Tigranian]] || 7055 
|  ||   
| 0
|-
|5
| [[:en:Alexander Spendiaryan]] || 10290 
|  ||   
| 0
|-
|6
| [[:en:Nicol Galanderian]] || 4072 
|  ||   
| 0
|-
|7
| [[:en:Kurken Alemshah]] || 6968 
|  ||   
| 0
|-
|8
| [[:en:Robert Amirkhanyan]] || 5705 
|  ||   
| 0
|-
|9
| [[:en:Edvard Mirzoyan]] || 7795 
|  ||   
| 0
|-
|10
| [[:en:Jivani]] || 5165 
|  ||   
| 0
|-
|11
| [[:en:Romanos Melikian]] || 6475 
|  ||   
| 0
|-
|12
| [[:en:Konstantin Orbelyan]] || 4515 
|  ||   
| 0
|-
|13
| [[:en:Adam Khudoyan]] || 1946 
|  ||   
| 0
|-
|14
| [[:en:Vartan Adjemian]] || 6084 
|  ||   
| 0
|-
|15
| [[:en:Makar Yekmalyan]] || 1327 
|  ||   
| 0
|-
|16
| [[:en:Aram Satyan]] || 4454 
|  ||   
| 0
|-
|17
| [[:en:Tigran Mansurian]] || 12922 
|  ||   
| 0
|-
|18
| [[:en:Geghuni Chitchyan]] || 13492 
|  ||   
| 0
|-
|19
| [[:en:Tsolak Bekaryan]] || 5049 
|  ||   
| 0
|-
|20
| [[:en:Spiridon Melikyan]] || 6570 
|  ||   
| 0
|}

===Geografija===

{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke
|-
|1
| [[:d:Q31583|Kapan]] ||  ''v nastajanju''
|  [[Kapan]] ||  Upwinxp
| 0
|-
|2
| [[:d:Q935385|Arpi]] || 9031
| [[Arpi (jezero)]] || Yerpo
| 0
|-
|3
| ... || 
|  || 
| 0
|-
|4
| [[:en:Victory Park, Yerevan]] || 4296  
|  || 
| 0
|-
|5
| [[:en:Circular Park]] || 4387  
|  || 
| 0
|-
|6
| [[:en:Lovers' Park (Yerevan)]] || 4583  
|  || 
| 0
|-
|7
| [[:en:English Park, Yerevan]] || 3011  
|  || 
| 0
|-
|8
| [[:en:Tumanyan Park]] || 2090  
|  || 
| 0
|-
|9
| [[:en:Lyon Park, Yerevan]] || 2892  
|  || 
| 0
|-
|10
| [[:en:Buenos Aires Park]] || 1825  
|  || 
| 0
|-
|11
| [[:en:Yerevan 2800th Anniversary Park]] || 14398  
|  || 
| 0
|-
|12
| ... || 
|  || 
| 0
|}

=== Zgradbe in objekti v Erevanu ===
{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke
|-
|1
| [[:en:Yerevan TV Tower]] || 8130 
|  ||   
| 0
|-
|2
| [[:en:Teišebaini]] || 8438 
|  ||   
| 0
|-
|3
| [[:en:Yerablur]] || 7474 
|  ||   
| 0
|-
|4
| [[:en:Blue Mosque, Yerevan]] || 50629 
|  ||   
| 0
|-
|5
| [[:en:Erebuni Airport]] || 7416 
|  ||   
| 0
|-
|6
| [[:en:Yerevan Zoo]] || 6654 
|  ||   
| 0
|-
|7
| [[:en:National Library of Armenia]] || 8604 
|  ||   
| 0
|-
|8
| [[:en:Yerevan Opera Theatre]] || 7434 
|  ||   
| 0
|-
|9
| [[:en:Sundukyan State Academic Theatre]] || 3878 
|  ||   
| 0
|-
|10
| [[:en:Yerevan Ararat Brandy Factory]] || 6186 
|  ||   
| 0
|-
|11
| [[:en:Karen Demirchyan Complex]] || 19511 
|  ||   
| 0
|-
|12
| [[:en:Mausoleum of Kara Koyunlu emirs]] || 9888 
|  ||   
| 0
|-
|13
| [[:en:Erivan Fortress]] || 12062 
|  ||   
| 0
|-
|14
| [[:en:Komitas Pantheon]] || 5562 
|  ||   
| 0
|-
|15
| [[:en:List of statues in Yerevan]] || 29359 
|  ||   
| 0
|-
|16
| [[:en:Paronyan Musical Comedy Theatre]] || 2926 
|  ||   
| 0
|-
|17
| [[:en:Armenian Center for Contemporary Experimental Art]] || 9761 
|  ||   
| 0
|-
|18
| [[:en:Haybusak University of Yerevan]] || 4782 
|  ||   
| 0
|-
|19
| [[:en:Moscow Cinema]] || 4826 
|  ||   
| 0
|-
|20
| [[:en:Yerevan City Council]] || 5712 
|  ||   
| 0
|-
|21
| [[:en:Garegin Nzhdeh Square]] || 3139 
|  ||   
| 0
|-
|22
| [[:en:Stanislavski Russian Theatre of Yerevan]] || 2250 
|  ||   
| 0
|-
|23
| [[:en:Dalma Garden Mall]] || 4927 
|  ||   
| 0
|-
|24
| [[:en:Hrachya Ghaplanyan Drama Theatre]] || 10590 
|  ||   
| 0
|-
|25
| [[:en:Komitas Chamber Music House]] || 3497 
|  ||   
| 0
|-
|26
| [[:en:Khnko Aper Children's Library]] || 2683 
|  ||   
| 0
|-
|27
| [[:en:Yerevan Water World]] || 3074 
|  ||   
| 0
|-
|28
| [[:en:Nairi Cinema]] || 2621 
|  ||   
| 0
|-
|29
| [[:en:Elite Plaza Business Center]] || 10028 
|  ||   
| 0
|-
|30
| [[:en:Yerevan Mall]] || 6277 
|  ||   
| 0
|-
|31
| [[:en:Mordechai Navi Synagogue]] || 5664 
|  ||   
| 0
|-
|31
| [[:en:Hovhannes Tumanyan Puppet Theatre of Yerevan]] || 3930 
|  ||   
| 0
|-
|33
| [[:en:Rossia Mall]] || 2632 
|  ||   
| 0
|-
|34
| [[:en:List of theaters in Yerevan]] || 2777 
|  ||   
| 0
|-
|35
| [[:en:Hripsime School for Girls (Yerevan)]] || 6183 
|  ||   
| 0
|-
|36
| [[:en:National Assembly Building of Armenia]] || 1900 
|  ||   
| 0
|-
|37
| [[:en:President's Residence, Yerevan]] || 5570 
|  ||   
| 0
|-
|38
| [[:en:David of Sassoun (statue)]] || 86843 
|  ||   
| 0
|-
|39
| [[:en:City Central Library after Avetik Isahakyan]] || 3371 
|  ||   
| 0
|-
|40
| [[:en:Sheikh Mordechai Synagogue]] || 5713 
|  ||   
| 0
|-
|41
| [[:en:House of Panah Khan Makinski]] || 6448 
|  ||   
| 0
|-
|42
| [[:en:Megamall Armenia]] || 1703 
|  ||   
| 0
|-
|43
| [[:en:Cascade Memorial to the Victims of Soviet Repression]] || 4534 
|  ||   
| 0
|-
|44
| [[:en:Pana-Khan Palace]] || 7718 
|  ||   
| 0
|-
|45
| [[:en:Henrik Igityan National Centre for Aesthetics]] || 12307 
|  ||   
| 0
|}

=== Trdnjave v Armeniji ===
{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke
|-
|1
| [[:en:Teišebaini]] || 8438 
|  ||   
| 0
|-
|2
| [[:en:Amberd]] || 18269 
|  ||   
| 0
|-
|3
| [[:en:Kosh fortress and churches]] || 1931 
|  ||   
| 0
|-
|4
| [[:en:Proshaberd]] || 4418 
|  ||   
| 0
|-
|5
| [[:en:Odzaberd]] || 6773 
|  ||   
| 0
|-
|6
| [[:en:Khrber]] || 3625 
|  ||   
| 0
|-
|7
| [[:en:Ushiberd]] || 2574 
|  ||   
| 0
|-
|8
| [[:en:Erivan Fortress]] || 12062 
|  ||   
| 0
|-
|9
| [[:en:Smbataberd]] || 15834 
|  ||   
| 0
|-
|10
| [[:en:Bjni Fortress]] || 7828 
|  ||   
| 0
|-
|11
| [[:en:Ertij Fort]] || 1854 
|  ||   
| 0
|-
|12
| [[:en:Vorotnaberd]] || 3375 
|  ||   
| 0
|-
|13
| [[:en:Halidzor Fortress]] || 6413 
|  ||   
| 0
|-
|14
| [[:en:Baghaberd]] || 41910 
|  ||   
| 0
|-
|15
| [[:en:Kakavaberd]] || 4847 
|  ||   
| 0
|-
|16
| [[:en:Sardarabad (fortress)]] || 10017 
|  ||   
| 0
|-
|17
| [[:en:Argištiḫinili]] || 24282 
|  ||   
| 0
|-
|18
| [[:en:Armavir (ancient city)]] || 9221 
|  ||   
| 0
|-
|19
| [[:en:Artaxata]] || 18884 
|  ||   
| 0
|-
|20
| [[:en:Dashtadem Fortress]] || 5116 
|  ||   
| 0
|-
|21
| [[:en:Tevrakar Castle]] || 1297 
|  ||   
| 0
|-
|22
| ... || 00 
|  ||   
| 0
|}

=== Muzeji v Erevanu ===
{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke
|-
|1
| [[:en:ARF History Museum]] || 4464 
|  ||   
| 0
|-
|2
| [[:en:Sergei Parajanov Museum]] || 5228 
|  ||   
| 0
|-
|3
| [[:en:House-Museum of Aram Khachaturian]] || 5147 
|  ||   
| 0
|-
|4
| [[:en:Charents Museum of Literature and Arts]] || 3092 
|  ||   
| 0
|-
|5
| [[:en:Erebuni Museum]] || 5614 
|  ||   
| 0
|-
|6
| [[:en:Aznavour Centre]] || 5783 
|  ||   
| 0
|-
|7
| [[:en:List of visitors to Tsitsernakaberd]] || 192237 
|  ||   
| 0
|-
|8
| [[:en:Komitas Museum]] || 3596 
|  ||   
| 0
|-
|-
|9
| [[:en:List of museums in Yerevan]] || 3984 
|  ||   
| 0
|-
|10
| [[:en:Central Bank Visitor Centre (Armenia)]] || 5895 
|  ||   
| 0
|-
|11
| [[:en:Fridtjof Nansen Museum]] || 119 
|  ||   
| 0
|-
|12
| [[:en:Armenian Medical Museum]] || 5634 
|  ||   
| 0
|-
|13
| [[:en:Yeghishe Charents House-Museum]] || 5791 
|  ||   
| 0
|-
|14
| [[:en:Ara Sargsyan and Hakob Kojoyan Museum]] || 4313 
|  ||   
| 0
|-
|15
| [[:en:Little Einstein Science Museum]] || 3910 
|  ||   
| 0
|-
|16
| [[:en:Armenian Railways Museum]] || 4340 
|  ||   
| 0
|-
|17
| [[:en:Silva Kaputikyan House-Museum]] || 4856 
|  ||   
| 0
|-
|18
| [[:en:Hovhannes Tumanyan Museum]] || 4604 
|  ||   
| 0
|-
|19
| ... || 00 
|  ||   
| 0
|}

=== Okrožja v Erevanu ===
{| border=1 class='wikitable'
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke
|-
|1
| [[:en:Arabkir District]] || 17145  
|  ||   
| 0
|-
|2
| [[:en:Kanaker-Zeytun District]] || 8755  
|  ||   
| 0
|-
|3
| [[:en:Kond]] || 13019  
|  ||   
| 0
|-
|4
| [[:en:Nork-Marash District]] || 4155  
|  ||   
| 0
|-
|5
| [[:en:Nor Nork District]] || 4204  
|  ||   
| 0
|-
|6
|[[:en:Nubarashen District]] || 9091  
|  ||   
| 0
|-
|7
| [[:en:Shengavit District]] || 58484  
|  ||   
| 0
|-
|8
| [[:en:Kentron District]] || 10845  
|  ||   
| 0
|-
|9
| [[:en:Districts of Yerevan]] || 17246  
|  ||   
| 0
|}

===Naravoslovne teme===

{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke
|-
|1
| [[:en:Sevan trout]] ||  4823
|  [[Sevanska postrv]] ||  Pinky sl
| 0
|-
|2
| [[:en:Vipera eriwanensis]] || 4738 
|  ''[[Vipera eriwanensis]]'' || Pinky sl  
| 0
|-
|3
| [[:en:Armenian gull]] || 4572 
| [[Armenski galeb]] ||  Pinky sl 
| 0
|-
|4
| [[:en:Tulipa armena]] || 6840
| ''[[Tulipa armena]]'' ||  Pinky sl 
| 0
|-
|5
| ... || 00 
|  ||   
| 0
|}

===Znanost in tehnika===

{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke
|-
|1
| [[:en:.am|.am]] ||  4199
|  [[.am]] ||  Pinky sl
| 0
|-
|2
| ... || 00 
|  ||   
| 0
|}

=== Šport ===
{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke
|-
|1
| [[:en:Hrazdan Stadium]] ||  18853
|  ||   
| 0
|-
|2
| [[:en:Nairi Stadium]] ||  3649
|  ||   
| 0
|-
|3
| [[:en:Mika Stadium]] ||  4011
|  ||   
| 0
|-
|4
| [[:en:Urartu Stadium]] ||  4760
|  ||   
| 0
|-
|5
| [[:en:Karen Demirchyan Complex]] ||  19511
|  ||   
| 0
|-
|6
| [[:en:Vazgen Sargsyan Republican Stadium]] ||  10044
|  ||   
| 0
|-
|7
| [[:en:Yerevan Velodrome]] ||  2249
|  ||   
| 0
|-
|8
| [[:en:Hovik Hayrapetyan Equestrian Centre]] ||  2111
|  ||   
| 0
|-
|9
| [[:en:Yerevan Football Academy Stadium]] ||  4560
|  ||   
| 0
|-
|10
| [[:en:Armenia Sports Union]] ||  2223
|  ||   
| 0
|-
|11
| [[:en:Yerevan Figure Skating and Hockey Sports School]] ||  2771
|  ||   
| 0
|-
|12
| [[:en:List of sports venues in Yerevan]] ||  4884
|  ||   
| 0
|}

===Armenske športnice===
{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Velikost
|-
|1
| [[:en:Tatev Abrahamyan]] || 7441 
|  ||   
| 0
|-
|2
| [[:en:Ekaterina Vinogradova]] || 7357 
|  ||   
| 0
|-
|3
| [[:en:Susi Kentikian]] || 44843 
|  ||   
| 0
|-
|4
| [[:en:Armine Khachatryan]] || 9172 
|  ||   
| 0
|-
|5
| [[:en:Hripsime Khurshudyan]] || 7836 
|  ||   
| 0
|-
|6
| [[:en:Nazik Avdalyan]] || 17724 
|  ||   
| 0
|-
|7
| [[:en:Houry Gebeshian]] || 9327 
|  ||   
| 0
|-
|8
| [[:en:Greta Vardanyan]] || 10404
|  [[Greta Vardanjan]] ||   Pinky sl
| 0
|-
|9
| [[:en:Alina Charaeva]] || 22355 
|  ||   
| 0
|-
|10
| [[:en:Tatev Hakobyan]] || 7634 
|  ||   
| 0
|-
|11
| [[:en:Liana Gyurjyan]] || 13000 
|  ||   
| 0
|-
|12
| [[:en:Claudia Cholakian]] || 13199 
|  ||   
| 0
|-
|13
| [[:en:Allison Halverson]] || 11766 
|  ||   
| 0
|-
|14
| [[:en:Karina Akopova]] || 35970 
|  ||   
| 0
|-
|15
| [[:en:Aleksandra Grigoryan]] || 10398 
|  ||   
| 0
|-
|16
| [[:en:Gohar Harutyunyan]] || 12206 
|  ||   
| 0
|-
|17
| [[:en:Sophine Kevorkian]] || 9081 
|  ||   
| 0
|}

===Armenski športniki===
{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Velikost
|-
|1
| [[:en:Artur Petrosyan]] || 8390 
|  ||   
| 0
|-
|2
| [[:en:Sargis Sargsian]] || 25677 
|  ||   
| 0
|-
|3
| [[:en:Edgar Manucharyan]] || 29445 
|  ||   
| 0
|-
|4
| [[:en:Yura Movsisyan]] || 34387 
|  ||   
| 0
|-
|5
| [[:en:Zhora Hovhannisyan]] || 7842 
|  ||   
| 0
|-
|6
| [[:en:Artavazd Karamyan]] || 12871 
|  ||   
| 0
|-
|7
| [[:en:Yeghishe Melikyan]] || 11684 
|  ||   
| 0
|-
|8
| [[:en:Romik Khachatryan]] || 8053 
|  ||   
| 0
|-
|9
| [[:en:Artur Voskanyan]] || 8619 
|  ||   
| 0
|-
|10
| [[:en:Armen Shahgeldyan]] || 14830 
|  ||   
| 0
|-
|11
| [[:en:Arman Karamyan]] || 15922 
|  ||   
| 0
|-
|12
| [[:en:Sargis Hovsepyan]] || 18080 
|  ||   
| 0
|-
|13
| [[:en:Harutyun Vardanyan]] || 11203 
|  ||   
| 0
|-
|14
| [[:en:Ara Hakobyan]] || 15264 
|  ||   
| 0
|-
|15
| [[:en:Khoren Oganesian]] || 19951 
|  ||   
| 0
|-
|16
| [[:en:Yurik Sarkisyan]] || 10214 
|  ||   
| 0
|-
|17
| [[:en:Yurik Vardanyan]] || 30107 
|  ||   
| 0
|-
|18
| [[:en:Arkady Andreasyan]] || 15569 
|  ||   
| 0
|-
|19
| [[:en:Gevorg Kasparov]] || 19676 
|  ||   
| 0
|-
|20
| [[:en:Robert Arzumanyan]] || 23901 
|  ||   
| 0
|-
|21
| [[:en:Robert Zebelyan]] || 12779 
|  ||   
| 0
|-
|22
| [[:en:Valeri Aleksanyan]] || 10140 
|  ||   
| 0
|-
|23
| [[:en:Manny Gamburyan]] || 33602 
|  ||   
| 0
|-
|24
| [[:en:Henrikh Mkhitaryan]] || 137726 
|  ||   
| 0
|-
|25
| [[:en:Gevorg Ghazaryan]] || 22642 
|  ||   
| 0
|-
|26
| [[:en:Artur Yedigaryan]] || 19231 
|  ||   
| 0
|-
|27
| [[:en:Hrayr Mkoyan]] || 20378 
|  ||   
| 0
|-
|28
| [[:en:Apoula Edel]] || 22597 
|  ||   
| 0
|-
|29
| [[:en:Marcos Pizzelli]] || 28454 
|  ||   
| 0
|-
|30
| [[:en:Albert Azaryan]] || 13548 
|  ||   
| 0
|-
|31
| [[:en:Yeghia Yavruyan]] || 9597 
|  ||   
| 0
|-
|32
| [[:en:Eduard Markarov]] || 19548 
|  ||   
| 0
|-
|33
| [[:en:Vardan Minasyan]] || 19882 
|  ||   
| 0
|-
|34
| [[:en:Oksen Mirzoyan]] || 9049 
|  ||   
| 0
|-
|35
| [[:en:Hrant Shahinyan]] || 8237 
|  ||   
| 0
|-
|36
| [[:en:Vardan Ghazaryan]] || 16282 
|  ||   
| 0
|-
|37
| [[:en:Tigran Yesayan]] || 11360 
|  ||   
| 0
|-
|38
| [[:en:Karlen Mkrtchyan]] || 18361 
|  ||   
| 0
|-
|39
| [[:en:Artak Aleksanyan]] || 10064 
|  ||   
| 0
|-
|40
| [[:en:Tigran Gevorg Martirosyan]] || 13225 
|  ||   
| 0
|-
|41
| [[:en:Roman Amoyan]] || 7635 
|  ||   
| 0
|-
|42
| [[:en:David Yurchenko]] || 15646 
|  ||   
| 0
|-
|43
| [[:en:Bryant Dunston]] || 23440 
|  ||   
| 0
|-
|44
| [[:en:Emil Vartazarian]] || 12928 
|  ||   
| 0
|-
|45
| [[:en:Hiraç Yagan]] || 7447 
|  ||   
| 0
|-
|46
| [[:en:Denis Tumasyan]] || 7106 
|  ||   
| 0
|-
|47
| [[:en:Armenak Alachachian]] || 8050 
|  ||   
| 0
|-
|48
| [[:en:Artak Dashyan]] || 13429 
|  ||   
| 0
|-
|49
| [[:en:Hovhannes Hambardzumyan]] || 13360 
|  ||   
| 0
|-
|50
| [[:en:Artak Yedigaryan]] || 13153 
|  ||   
| 0
|-
|51
| [[:en:Edgar Malakyan]] || 11085 
|  ||   
| 0
|-
|52
| [[:en:Eduard Sarkisov]] || 7131 
|  ||   
| 0
|-
|53
| [[:en:Artur Sarkisov]] || 19181 
|  ||   
| 0
|-
|54
| [[:en:Mauro Guevgeozián]] || 13394 
|  ||   
| 0
|-
|55
| [[:en:Mikhail Markosov]] || 7409 
|  ||   
| 0
|-
|56
| [[:en:André Calisir]] || 7536 
|  ||   
| 0
|-
|57
| [[:en:Hamlet Mkhitaryan (footballer, born 1962)]] || 8129 
|  ||   
| 0
|-
|58
| [[:en:Ruslan Koryan]] || 12654 
|  ||   
| 0
|-
|59
| [[:en:Arsen Julfalakyan]] || 16595 
|  ||   
| 0
|-
|60
| [[:en:Aras Özbiliz]] || 40922 
|  ||   
| 0
|-
|61
| [[:en:Israel Militosyan]] || 7089 
|  ||   
| 0
|-
|62
| [[:en:Levon Hayrapetyan]] || 9393 
|  ||   
| 0
|-
|63
| [[:en:Varazdat Haroyan]] || 20730 
|  ||   
| 0
|-
|64
| [[:en:Aleksandr Grigoryan]] || 12244 
|  ||   
| 0
|-
|65
| [[:en:Norair Aslanyan]] || 15412 
|  ||   
| 0
|-
|66
| [[:en:Artur Aghasyan]] || 7495 
|  ||   
| 0
|-
|67
| [[:en:Zaven Badoyan]] || 11006 
|  ||   
| 0
|-
|68
| [[:en:Khoren Bayramyan]] || 11613 
|  ||   
| 0
|-
|69
| [[:en:Arsen Petrosyan]] || 8296 
|  ||   
| 0
|-
|70
| [[:en:Aghvan Papikyan]] || 10836 
|  ||   
| 0
|-
|71
| [[:en:Ognjen Čančarević]] || 10839 
|  ||   
| 0
|-
|72
| [[:en:Mardik Mardikian]] || 11811 
|  ||   
| 0
|-
|73
| [[:en:Kamo Hovhannisyan]] || 15888 
|  ||   
| 0
|-
|74
| [[:en:David Manoyan]] || 13820 
|  ||   
| 0
|-
|75
| [[:en:Grigor Meliksetyan]] || 8977 
|  ||   
| 0
|-
|76
| [[:en:Arakel Mirzoyan]] || 7548 
|  ||   
| 0
|-
|77
| [[:en:Gor Minasyan]] || 21842 
|  ||   
| 0
|-
|78
| [[:en:Artur Davtyan]] || 32366 
|  ||   
| 0
|-
|79
| [[:en:Sargis Adamyan]] || 12124 
|  ||   
| 0
|-
|80
| [[:en:Artyom Khachaturov]] || 10574 
|  ||   
| 0
|-
|81
| [[:en:Karen Muradyan]] || 13569 
|  ||   
| 0
|-
|82
| [[:en:Arsen Beglaryan]] || 9259 
|  ||   
| 0
|-
|83
| [[:en:Taron Voskanyan]] || 11478 
|  ||   
| 0
|-
|84
| [[:en:Christian Yeladian]] || 7045 
|  ||   
| 0
|-
|85
| [[:en:Ryan Boatright]] || 25615 
|  ||   
| 0
|-
|86
| [[:en:Rumyan Hovsepyan]] || 9722 
|  ||   
| 0
|-
|87
| [[:en:Lucas Zelarayán]] || 37398 
|  ||   
| 0
|-
|88
| [[:en:Armen Ambartsumyan (footballer, born 1994)]] || 8708 
|  ||   
| 0
|-
|89
| [[:en:Gaël Andonian]] || 15989 
|  ||   
| 0
|-
|90
| [[:en:Artyom Simonyan (footballer)]] || 12293 
|  ||   
| 0
|-
|91
| [[:en:Aleksandr Karapetyan]] || 20246 
|  ||   
| 0
|-
|92
| [[:en:Edgar Babayan]] || 18548 
|  ||   
| 0
|-
|93
| [[:en:Arshak Koryan]] || 14540 
|  ||   
| 0
|-
|94
| [[:en:Gor Malakyan]] || 8977 
|  ||   
| 0
|-
|95
| [[:en:Andranik Karapetyan]] || 9780 
|  ||   
| 0
|-
|96
| [[:en:Simon Martirosyan]] || 16212 
|  ||   
| 0
|-
|97
| [[:en:David Arshakyan]] || 11658 
|  ||   
| 0
|-
|98
| [[:en:Tigran Barseghyan]] || 15381 
|  ||   
| 0
|-
|99
| [[:en:Wbeymar Angulo]] || 11659 
|  ||   
| 0
|-
|100
| [[:en:Benik Hovhannisyan]] || 7040 
|  ||   
| 0
|-
|101
| [[:en:Norberto Briasco]] || 9732 
|  ||   
| 0
|-
|102
| [[:en:Gevorg Najaryan]] || 9133 
|  ||   
| 0
|-
|103
| [[:en:Petros Avetisyan]] || 19274 
|  ||   
| 0
|-
|104
| [[:en:Luke Fischer]] || 9668 
|  ||   
| 0
|-
|105
| [[:en:Arman Hovhannisyan]] || 8701 
|  ||   
| 0
|-
|106
| [[:en:Artur Galoyan]] || 10539 
|  ||   
| 0
|-
|107
| [[:en:Nair Tiknizyan]] || 13664 
|  ||   
| 0
|-
|108
| [[:en:Hayk Ishkhanyan]] || 9987 
|  ||   
| 0
|-
|109
| [[:en:Erik Vardanyan]] || 10532 
|  ||   
| 0
|-
|110
| [[:en:Dan Janjigian]] || 15948 
|  ||   
| 0
|-
|111
| [[:en:Vahan Bichakhchyan]] || 10099 
|  ||   
| 0
|-
|112
| [[:en:Armen Manucharyan]] || 7259 
|  ||   
| 0
|-
|113
| [[:en:Eduard Spertsyan]] || 18338 
|  ||   
| 0
|-
|114
| [[:en:Jordy Monroy]] || 11733 
|  ||   
| 0
|-
|115
| [[:en:Hovhannes Harutyunyan]] || 13894 
|  ||   
| 0
|-
|116
| [[:en:Robert Darbinyan]] || 7286 
|  ||   
| 0
|-
|117
| [[:en:Gegham Harutyunyan]] || 7706 
|  ||   
| 0
|-
|118
| [[:en:Artur Kartashyan]] || 10943 
|  ||   
| 0
|-
|119
| [[:en:Henri Avagyan]] || 9475 
|  ||   
| 0
|-
|120
| [[:en:Arsen Harutyunyan (wrestler)]] || 13736 
|  ||   
| 0
|-
|121
| [[:en:Artur Miranyan]] || 14169 
|  ||   
| 0
|-
|122
| [[:en:Karapet Chalyan]] || 10141 
|  ||   
| 0
|-
|123
| [[:en:Gevorg Gharibyan]] || 12787 
|  ||   
| 0
|-
|124
| [[:en:Babken Melikyan]] || 8442 
|  ||   
| 0
|-
|125
| [[:en:Karen Aslanyan]] || 10497 
|  ||   
| 0
|-
|126
| [[:en:Karen Margaryan]] || 7527 
|  ||   
| 0
|-
|127
| [[:en:Pavel Gorelov]] || 7758 
|  ||   
| 0
|-
|128
| [[:en:Steven Enoch]] || 12747 
|  ||   
| 0
|-
|129
| [[:en:Serob Grigoryan]] || 7763 
|  ||   
| 0
|-
|130
| [[:en:Solomon Udo]] || 14032 
|  ||   
| 0
|-
|131
| [[:en:Chris Jones (basketball, born 1993)]] || 16000 
|  ||   
| 0
|-
|132
| [[:en:Hakob Hakobyan (footballer)]] || 8066 
|  ||   
| 0
|-
|133
| [[:en:Edgar Sevikyan]] || 21397 
|  ||   
| 0
|-
|134
| [[:en:Gary Chivichyan]] || 8997 
|  ||   
| 0
|-
|135
| [[:en:Tigran Avanesyan]] || 15904 
|  ||   
| 0
|-
|136
| [[:en:Vazgen Tevanyan]] || 10256 
|  ||   
| 0
|-
|137
| [[:en:Zhirayr Shaghoyan]] || 9582 
|  ||   
| 0
|-
|138
| [[:en:Arman Andreasyan]] || 11323 
|  ||   
| 0
|-
|139
| [[:en:Gevorg Karapetyan (footballer, born 1963)]] || 8055 
|  ||   
| 0
|-
|140
| [[:en:Samvel Gasparyan]] || 7313 
|  ||   
| 0
|-
|141
| [[:en:David Davidyan]] || 10583 
|  ||   
| 0
|-
|142
| [[:en:Artyom Avanesyan]] || 9078 
|  ||   
| 0
|-
|143
| [[:en:Narek Grigoryan]] || 9052 
|  ||   
| 0
|-
|144
| [[:en:Varazdat Lalayan]] || 14968 
|  ||   
| 0
|-
|145
| [[:en:Styopa Mkrtchyan]] || 9904 
|  ||   
| 0
|-
|146
| [[:en:Artashes Adamyan]] || 7863 
|  ||   
| 0
|-
|147
| [[:en:Grant-Leon Ranos]] || 14594 
|  ||   
| 0
|-
|148
| [[:en:Artur Serobyan]] || 13247 
|  ||   
| 0
|-
|149
| [[:en:Hovhannes Nazaryan]] || 13674 
|  ||   
| 0
|-
|150
| [[:en:Ugochukwu Iwu]] || 10571 
|  ||   
| 0
|-
|151
| [[:en:Georgy Arutyunyan]] || 10213 
|  ||   
| 0
|-
|152
| [[:en:Erjanik Ghubasaryan]] || 12717 
|  ||   
| 0
|-
|153
| [[:en:Gor Manvelyan]] || 15133 
|  ||   
| 0
|-
|154
| [[:en:Erik Piloyan]] || 10411 
|  ||   
| 0
|-
|155
| [[:en:Hamlet Manukyan]] || 18103 
|  ||   
| 0
|-
|156
| [[:en:Vahagn Davtyan (gymnast)]] || 14936 
|  ||   
| 0
|-
|157
| [[:en:Edgar Grigoryan]] || 8967 
|  ||   
| 0
|-
|158
| [[:en:Sergey Muradyan]] || 9482 
|  ||   
| 0
|-
|159
| [[:en:Garik Karapetyan]] || 12278 
|  ||   
| 0
|-
|160
| [[:en:Artyom Bandikyan]] || 7098 
|  ||   
| 0
|-
|161
| [[:en:Artur Avetisyan]] || 16494 
|  ||   
| 0
|-
|162
| [[:en:Tomás Adoryán]] || 7686 
|  ||   
| 0
|-
|163
| [[:en:Mamikon Khachatryan]] || 14738 
|  ||   
| 0
|-
|164
| [[:en:Daniyel Agbalyan]] || 8303 
|  ||   
| 0
|-
|165
| [[:en:Narek Agasaryan]] || 7346 
|  ||   
| 0
|-
|166
| [[:en:Donovan Parisian]] || 7890 
|  ||   
| 0
|-
|167
| [[:en:Artur Bazeyan]] || 8273 
|  ||   
| 0
|-
|168
| [[:en:Nikita Rakhmanin]] || 36556 
|  ||   
| 0
|-
|169
| [[:en:Artur Garibyan]] || 7084 
|  ||   
| 0
|}

=== Drugo ===
{| class=&quot;wikitable&quot; border=&quot;1&quot;
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke
|-
|1
| [[:en:Erebuni-Yerevan]]  || xx
|  ||   
| 0
|-
|2
| [[:en:Arten Theatre]] || xx
|  ||   
| 0
|}

[[Kategorija:Armensko-slovenski urejaton]]</text>
      <sha1>7k7vumi7wwp2y4utnkrgmof7qn34sy8</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6774127</id>
      <parentid>6774106</parentid>
      <timestamp>2026-11-03T10:29:43Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Armenske pisateljice */ Srbuhi Tjusab</comment>
      <origin>6774127</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="36491" sha1="mdwfzv09wnvtxd8i6h1uokgm0vuel4o" xml:space="preserve">{{Armensko-slovenski urejaton navbar|2}}

== Zapis armenskih imen in poimenovanj ==
Pri pisanju člankov o Armeniji upoštevajte slovenska pravopisna pravila za prevzemanje armenskih imen in besed.

* '''Osebna imena:''' lastna imena iz armenščine praviloma pisno podomačujemo. Pri tem upoštevamo priporočeni zapis in izgovor, ne zgolj angleškega prečrkovanja. Pri zgodovinskih osebnostih preverimo tudi, ali se je v slovenščini že uveljavila določena oblika imena.
* '''Zemljepisna imena:''' uporabljamo uveljavljene slovenske oblike, kjer obstajajo (glej [https://www.termania.net/ Slovar slovenskih eksonimov na Termaniji]), sicer pa sledimo pravopisnim pravilom za prevzemanje armenskih imen. Primer: ''Erevan'' namesto angleškega ''Yerevan''.
* '''Občna poimenovanja:''' armenske besede večinoma prevajamo. Če jih ne prevajamo, jih praviloma pisno podomačimo. Primer: ''hačkar'' (armensko ''խաչքար''), poimenovanje za značilni armenski kamniti križ.

Za podrobnejša pravila glejte [https://pravopis8v2.amebis.si/gen/sp8.pdf#page=656 Slovenski pravopis 8.0 – Vzhodna armenščina].

== Seznam člankov ==
Spodnji seznam člankov je namenjen lažji orientaciji. Pripravila ga je armenska wiki skupnost. Naenkrat si lahko rezervirate največ en članek.

===Cerkve===

{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke
|-
|1
| [[:en:Mastara Church]] || 5848 
| [[Cerkev v Mastari]] ||   JoMK
| 0
|-
|2
| [[:en:Aruchavank]] || 5507 
|  ||   
| 0
|-
|3
| [[:en:Vahramashen Church]] || 4405 
|  ||   
| 0
|-
|4
| [[:en:Lmbatavank]] || 6267 
|  ||   
| 0
|-
|5
| [[:en:Areni Church]] || 6259 
|  ||   
| 0
|-
|6
| [[:en:Kasagh Basilica]] || 5764 
|  ||   
| 0
|-
|7
| [[:en:Surp Hovhannes Church, Byurakan]] || 4061 
|  ||   
| 0
|-
|8
| [[:en:Mashtots Hayrapet Church of Garni]] || 6037 
|  ||   
| 0
|-
|9
| [[:en:St. Sarkis Church (Tsovinar, Gegharkunik, Armenia)]] || 3252 
|  ||   
| 0
|-
|10
| [[:en:Saint Gevork Monastery of Mughni]] || 7053 
|  ||   
| 0
|-
|11
| [[:en:Holy Mother of God Church, Yeghvard]] || 8074 
|  ||   
| 0
|-
|12
| [[:en:Surp Astvatsatsin Church of Karbi]] || 4101 
|  ||   
| 0
|-
|13
| [[:en:Surp Hovhannes Church of Voskevaz]] || 3463 
|  ||   
| 0
|-
|14
| [[:en:Samsonavank Monastery]] || 3052 
|  ||   
| 0
|-
|15
| [[:en:Holy Children Chapel, Vanadzor]] || 2873 
|  ||   
| 0
|-
|16
| [[:en:Yeghipatrush Church]] || 4832 
|  ||   
| 0
|-
|17
| [[:en:St. Thaddeus Church, Ddmashen]] || 5171 
|  ||   
| 0
|-
|18
| [[:en:Holy Mother of God Church, Voskepar]] || 3601 
|  ||   
| 0
|-
|19
| [[:en:Saint George's Church, Garnahovit]] || 3409 
|  ||   
| 0
|-
|20
| [[:en:Church of the Holy Mother of God, Vanadzor]] || 4340 
|  ||   
| 0
|-
|21
| [[:en:Saint John the Baptist Church, Abovyan]] || 4329 
|  ||   
| 0
|-
|22
| [[:en:Saint Thaddeus Church, Masis]] || 8305 
|  ||   
| 0
|-
|23
| [[:en:Saint Narek chapel]] || 6539 
|  ||   
| 0
|-
|24
| [[:en:Saint Minas church of Halidzor]] || 2689 
|  ||   
| 0
|-
|25
| [[:en:Saint Stepanos Church (Shinuhayr)]] || 4895 
|  ||   
| 0
|}

===Arheologija===

{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Velikost
|-
| [[:en:Kura–Araxes culture]] || 49368 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Teišebaini]] || 8438 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Trialeti-Vanadzor culture]] || 27115 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Amberd]] || 18269 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Shulaveri–Shomu culture]] || 22649 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Metsamor site]] || 7546 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Aruchavank]] || 5507 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Ughtasar Petroglyphs]] || 4916 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Karchaghbyur]] || 1914 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Nor Geghi]] || 3193 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Tegher Monastery]] || 6858 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Agarak, Aragatsotn]] || 4664 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Proshaberd]] || 4418 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Tsrviz Chapel]] || 1573 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Çavuştepe]] || 8152 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Odzaberd]] || 6773 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Yot Verk Matur]] || 1772 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Khrber]] || 3625 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Ushiberd]] || 2574 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Archaeology of Armenia]] || 24160 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Smbataberd]] || 15834 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Bjni Fortress]] || 7828 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Ertij Fort]] || 1854 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Areni-1 shoe]] || 8394 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Vorotnaberd]] || 3375 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Halidzor Fortress]] || 6413 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Baghaberd]] || 41910 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Areni-1 winery]] || 10348 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Kakavaberd]] || 4847 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Areni-1 cave]] || 7865 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Economy of Urartu]] || 22664 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Art of Urartu]] || 20388 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Sardarabad (fortress)]] || 10017 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Argištiḫinili]] || 24282 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Armavir (ancient city)]] || 9221 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Artaxata, Armenia]] || 18884 
| [[Artašat]] ||  članek že obstaja
| 0
|-
| [[:en:Yervandashat (ancient city)]] || 8768 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Dashtadem Fortress]] || 5116 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Trialetian Mesolithic]] || 18499 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Statuette of God Teisheba]] || 2787 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Statuette of a Bird (15th–14th centuries BC, Lchashen)]] || 3430 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Ritual Ladle (Armenia)]] || 2417 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Horseshoe-Shaped Hearth with Ram-Headed Ends]] || 2888 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Goblet (17th–16th centuries BC, Vanadzor)]] || 2679 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Karashamb goblet]] || 5210 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Statuette of a Wolf (6th–5th centuries BC, Ayrum)]] || 3189 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Pot With a Lid, Tricolor (16th–15th centuries BC, Karashamb)]] || 2145 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Etiuni]] || 14169 
| [[Etiuni]] ||   Octopus  
| 0
|-
| [[:en:Archaeological heritage of Armenia]]
 || 42190 
| [[Arheološka dediščina Armenije]] ||  Octopus  
| 0
|-
| [[:en:Godedzor]] || 7669 
| [[Godedzor]] ||  Octopus   
| 0
|-
| [[:en:Ervandakert]] || 3953 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Aruch Caravansarai]] || 3018 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Jrapi Caravansarai]] || 1624 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Talin Caravansarai]] || 2163 
|  ||   
| 0
|-
| [[:en:Hostun, Armenia]] || 3842 
|  ||   
| 0
|}

===Antična Armenija===
{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Velikost
|-
|1
| [[:en:Gardman]] || 5516 
|  ||   
| 0
|-
|2
| [[:en:Rshtuni]] || 1925 
|  ||   
| 0
|-
|3
| [[:en:Bznuni]] || 6881 
|  ||   
| 0
|-
|4
| [[:en:Nairi]] || 33016 
|  ||   
| 0
|-
|5
| [[:en:Sasanian Armenia]] || 23030 
| [[Sasanidska Armenija]] ||  Octopus
| 0
|-
|6
| [[:en:Neo-Assyrian Empire]] || 180543 
|  ||   
| 0
|-
|7
| [[:en:Paikuli inscription]] || 16163 
|  ||   
| 0
|-
|8
| [[:en:Ancient Armenia]] || 11598 
|  ||   
| 0
|-
|9
| [[:en:Bagavan]] || 7493 
|  ||   
| 0
|-
|10
| [[:en:Xerxes I inscription at Van]] || 9045 
|  ||   
| 0
|-
|11
| [[:en:Council of Ashtishat]] || 3732 
|  ||   
| 0
|-
|12
| [[:en:Ashtishat]] || 3168 
|  ||   
| 0
|-
|14
| [[:en:Urumeans]] || 5210 
|  ||   
| 0
|-
|15
| [[:en:Armenian tiara]] || 2134 
|  ||   
| 0
|-
|16
| [[:en:Treaty of Artaxata]] || 8526 
|  ||   
| 0
|-
|17
| [[:en:Alan invasion of Parthia]] || 13466 
|  ||   
| 0
|}

=== Arsacid dynasty of Armenia ===
{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Velikost
|-
|1
| [[:en:Arsacid dynasty of Armenia|Arsacid dynasty of Armenia]] || 43273 
|  ||   
| 0
|-
|2
| [[:en:Christianization of Armenia|Christianization of Armenia]] || 54549 
|  ||   
| 0
|-
|3
| [[:en:Gregorids|Gregorids]] || 1124 
|  ||   
| 0
|-
|4
| [[:en:Khosrovidukht (princess)|Khosrovidukht]] || 7664 
|  ||   
| 0
|-
|5
| [[:en:Salome of Ujarma|Salome of Ujarma]] || 7299 
|  ||   
| 0
|-
|6
| [[:en:Eranyak|Eranyak]] || 2259 
|  ||   
| 0
|-
|7
| [[:en:Gnel of Armenia|Gnel of Armenia]] || 12089 
|  ||   
| 0
|-
|8
| [[:en:Tirit of Armenia|Tirit of Armenia]] || 18066 
|  ||   
| 0
|-
|9
| [[:en:Zarmandukht|Zarmandukht]] || 6061 
|  ||   
| 0
|-
|10
| [[:en:Tigranes (son of Khosrov IV of Armenia)|Tigranes]] || 3186 
|  ||   
| 0
|-
|11
| [[:en:Arsaces (son of Khosrov IV of Armenia)|Arsaces]] || 3066 
|  ||   
| 0
|-
|12
| [[:en:Arshakavan|Arshakavan]] || 7028 
|  ||   
| 0
|}

=== Bagratuni dynasty ===
{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Velikost
|-
|1
| [[:en:Ashot III Bagratuni|Ashot III Bagratuni]] || 24713 
|  ||   
| 0
|-
|2
| [[:en:Varaztirots II Bagratuni|Varaztirots II Bagratuni]] || 13535 
|  ||   
| 0
|-
|3
| [[:en:Smbat VI Bagratuni|Smbat VI Bagratuni]] || 13552 
|  ||   
| 0
|-
|4
| [[:en:Smbat IV Bagratuni|Smbat IV Bagratuni]] || 14095 
|  ||   
| 0
|-
|5
| [[:en:Ashot III of Taron|Ashot III of Taron]] || 3389 
|  ||   
| 0
|-
|6
| [[:en:Abu Ghanim|Abu Ghanim]] || 2560 
|  ||   
| 0
|-
|7
| [[:en:Grigor I of Taron|Grigor I of Taron]] || 6264 
|  ||   
| 0
|-
|8
| [[:en:Smbat VII Bagratuni|Smbat VII Bagratuni]] || 6787 
|  ||   
| 0
|-
|9
| [[:en:Yakov Bagratuni|Yakov Bagratuni]] || 14431 
|  ||   
| 0
|-
|10
| [[:en:Bagratuni family tree|Bagratuni family tree]] || 39671 
|  ||   
| 0
|-
|11
| [[:en:Ashot II Bagratuni|Ashot II Bagratuni]] || 19712 
|  ||   
| 0
|-
|12
| [[:en:Abu'l-Maghra ibn Musa ibn Zurara|Abu'l-Maghra ibn Musa ibn Zurara]] || 4140 
|  ||   
| 0
|-
|13
| [[:en:Abas Bagratuni|Abas Bagratuni]] || 8088 
|  ||   
| 0
|-
|14
| [[:en:Smbat III Bagratuni|Smbat III Bagratuni]] || 10761 
|  ||   
| 0
|-
|15
| [[:en:Bagratid flag|Bagratid flag]] || 10765 
|  ||   
| 0
|}

=== Armenske pisateljice ===

{| class=&quot;wikitable sortable&quot; border=&quot;1&quot;
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Velikost
|-
|1
| [[:en:Mariam Petrosyan]] || 5013 
| ||
| 0
|-
|2
| [[:en:Zabel Yesayan]] || 24522 
| ||
| 0
|-
|3
| [[:en:Anush Aslibekyan]] || 6741 
| ||
| 0
|-
|4
| [[:en:Narine Abgaryan]] || 15020 
| ||
| 0
|-
|5
| [[:en:Shushan Avagyan]] || 9630 
| ||
| 0
|-
|6
| [[:en:Diana Abgar]] || 8668 
|   [[Diana Abgar]]||  Pinky sl
| 0
|-
|7
| [[:en:Srpouhi Dussap]] || 12500 
|  [[Srbuhi Tjusep]] ???&lt;br&gt; (Սրբուհի Տյուսաբ; ISO 9985: Srbowhi Tyowsep)&lt;br&gt;GP: Srbuhi Tjusab
||  Pinky sl
| 0
|}

=== Armenske pesnice ===

{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Velikost
|-
|1
| [[:en:Silva Kaputikyan]] || 44235 
|  ||   
| 0
|-
|2
| [[:en:Khosrovidukht]] || 12638 
|  ||   
| 0
|-
|3
| [[:en:Sahakdukht]] || 15370 
|  ||   
| 0
|-
|4
| [[:en:Zabel Yesayan]] || 24522 
|  ||   
| 0
|-
|5
| [[:en:Diana Der Hovanessian]] || 8489 
|  ||   
| 0
|-
|6
| [[:en:Marine Petrossian]] || 7686 
|  ||   
| 0
|-
|7
| [[:en:Tatev Chakhian]] || 5216 
|  ||   
| 0
|-
|8
| [[:en:Sona Van]] || 5514 
|  ||   
| 0
|}

=== Armenski filozofi / filozofinje ===
{| border=1 class='wikitable'
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke
|-
|1
| [[:en:Vazgen I]] || 11282 
|  ||   
| 0
|-
|2
| [[:en:Levon Shant]] || 4872 
|  ||   
| 0
|-
|3
| [[:en:Grigor Magistros]] || 18336 
|  ||   
| 0
|-
|4
| [[:en:William S. Sahakian]] || 3031 
|  ||   
| 0
|-
|5
| [[:en:Alexander Atabekian]] || 54635 
|  ||   
| 0
|-
|6
| [[:en:Hayk Gyulikevkhyan]] || 1467 
|  ||   
| 0
|-
|7
| [[:en:Nerses V]] || 3782 
|  ||   
| 0
|-
|8
| [[:en:Gregory of Tatev]] || 5014 
|  ||   
| 0
|-
|9
| [[:en:Khoren Sargsian]] || 2280 
|  ||   
| 0
|-
|10
| [[:en:Hovhannes Imastaser]] || 11997 
|  ||   
| 0
|-
|11
| [[:en:Shahamir Shahamirian]] || 13980 
|  ||   
| 0
|-
|12
| [[:en:Maria Baghramian]] || 13879 
|  ||   
| 0
|-
|13
| [[:en:Levon Zekiyan]] || 6274 
|  ||   
| 0
|-
|14
| [[:en:Hayk Asatryan]] || 3410 
|  ||   
| 0
|-
|15
| [[:en:Garbis Kortian]] || 4770 
|  ||   
| 0
|-
|16
| [[:en:Ashot Voskanyan]] || 8019 
|  ||   
| 0
|-
|17
| [[:en:Ned Markosian]] || 11250 
|  ||   
| 0
|-
|18
| [[:en:Anania Narekatsi]] || 3823 
|  ||   
| 0
|}

=== Armenski slikarji / slikarke ===
{| border=1 class='wikitable'
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke
|-
|1
| [[:en:Arshile Gorky]] || 26824 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Sarkis Zabunyan]] || 7564 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Hovsep Pushman]] || 10215 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Martiros Saryan]] || 19366 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Momik]] || 7136 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Arman Manookian]] || 9104 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Hakob Hakobian (painter)]] || 3687 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Mariam Aslamazyan]] || 8967 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Zoltán Nuridsány]] || 2656 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Koryun Nahapetyan]] || 1648 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Carlos Sayadyan]] || 6677 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Haroutiun Galentz]] || 9340 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Dmitry Nalbandyan]] || 5128 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Sargis Pitsak]] || 5191 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Gevork Kotiantz]] || 17741 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Arto Tchakmaktchian]] || 4706 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Hovnatanian]]|| 4933 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Naghash Hovnatan]]|| 4039 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Manas family]]|| 11047 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Vardges Sureniants]]|| 19257 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Mesrop of Khizan]]|| 6138 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Arkady Baghdasaryan]]|| 3880 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Gregorio Sciltian]]|| 2349 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Hrand Alyanak]]|| 2762 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Grigor Khanjyan]]|| 7972 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Suren Safaryan]]|| 3397 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Mkrtich Naghash]]|| 2115 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Maide Arel]]|| 3543 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Yeranuhi Aslamazyan]]|| 6980 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Georgy Bogdanovich Yakulov]]|| 76800 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Lusik Aguletsi]]|| 4651 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Knarik Vardanyan]]|| 6024 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Grigor Mlitchetsi]]|| 4998 
|  ||   
| 0
|-
|1
| [[:en:Gevorg Grigoryan (Giotto)]]|| 7028 
|  ||   
| 0
|}

=== Armenski kiparji / kiparke===
{| border=1 class='wikitable'
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke
|-
|1
| [[:en:Rafik Khachatryan]] || 6583 
|  ||   
| 0
|-
|2
| [[:en:Haig Patigian]] || 10804 
|  ||   
| 0
|-
|3
| [[:en:Sargis Baghdasaryan]] || 2230 
|  ||   
| 0
|-
|4
| [[:en:Sergey Merkurov]] || 7562 
|  ||   
| 0
|-
|5
| [[:en:Hakob Gyurjian]] || 1420 
|  ||   
| 0
|-
|6
| [[:en:Hagop Sandaldjian]] || 11156 
|  ||   
| 0
|-
|7
| [[:en:Getik Baghdasarian]] || 6260 
|  ||   
| 0
|-
|8
| [[:en:Ghukas Chubaryan]] || 2199 
|  ||   
| 0
|-
|9
| [[:en:Ara Shiraz]] || 6296 
|  ||   
| 0
|-
|10
| [[:en:Yervand Kochar]] || 10572 
|  ||   
| 0
|-
|11
| [[:en:Ara Sargsyan]] || 5286 
|  ||   
| 0
|-
|12
| [[:en:Varaz Samuelian]] || 6376 
|  ||   
| 0
|-
|13
| [[:en:Mari Gerekmezyan]] || 9099 
|  ||   
| 0
|-
|14
| [[:en:Aytsemnik Urartu]] || 977 
|  ||   
| 0
|-
|15
| [[:en:Hagop Ishkanian]] || 5642 
|  ||   
| 0
|-
|16
| [[:en:Ara Harutyunyan]] || 29703 
|  ||   
| 0
|-
|17
| [[:en:Nune Tumanyan]] || 4080 
|  ||   
| 0
|-
|18
| [[:en:Hripsime Simonyan]] || 4717 
|  ||   
| 0
|}

=== Armenski skladatelji / skladateljice ===
{| border=1 class='wikitable'
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke
|-
|1
| [[:en:Avet Terterian]] || 13219 
|  ||   
| 0
|-
|2
| [[:en:Loris Tjeknavorian]] || 24941 
|  ||   
| 0
|-
|3
| [[:en:Hampartsoum Limondjian]] || 9549 
|  ||   
| 0
|-
|4
| [[:en:Armen Tigranian]] || 7055 
|  ||   
| 0
|-
|5
| [[:en:Alexander Spendiaryan]] || 10290 
|  ||   
| 0
|-
|6
| [[:en:Nicol Galanderian]] || 4072 
|  ||   
| 0
|-
|7
| [[:en:Kurken Alemshah]] || 6968 
|  ||   
| 0
|-
|8
| [[:en:Robert Amirkhanyan]] || 5705 
|  ||   
| 0
|-
|9
| [[:en:Edvard Mirzoyan]] || 7795 
|  ||   
| 0
|-
|10
| [[:en:Jivani]] || 5165 
|  ||   
| 0
|-
|11
| [[:en:Romanos Melikian]] || 6475 
|  ||   
| 0
|-
|12
| [[:en:Konstantin Orbelyan]] || 4515 
|  ||   
| 0
|-
|13
| [[:en:Adam Khudoyan]] || 1946 
|  ||   
| 0
|-
|14
| [[:en:Vartan Adjemian]] || 6084 
|  ||   
| 0
|-
|15
| [[:en:Makar Yekmalyan]] || 1327 
|  ||   
| 0
|-
|16
| [[:en:Aram Satyan]] || 4454 
|  ||   
| 0
|-
|17
| [[:en:Tigran Mansurian]] || 12922 
|  ||   
| 0
|-
|18
| [[:en:Geghuni Chitchyan]] || 13492 
|  ||   
| 0
|-
|19
| [[:en:Tsolak Bekaryan]] || 5049 
|  ||   
| 0
|-
|20
| [[:en:Spiridon Melikyan]] || 6570 
|  ||   
| 0
|}

===Geografija===

{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke
|-
|1
| [[:d:Q31583|Kapan]] ||  ''v nastajanju''
|  [[Kapan]] ||  Upwinxp
| 0
|-
|2
| [[:d:Q935385|Arpi]] || 9031
| [[Arpi (jezero)]] || Yerpo
| 0
|-
|3
| ... || 
|  || 
| 0
|-
|4
| [[:en:Victory Park, Yerevan]] || 4296  
|  || 
| 0
|-
|5
| [[:en:Circular Park]] || 4387  
|  || 
| 0
|-
|6
| [[:en:Lovers' Park (Yerevan)]] || 4583  
|  || 
| 0
|-
|7
| [[:en:English Park, Yerevan]] || 3011  
|  || 
| 0
|-
|8
| [[:en:Tumanyan Park]] || 2090  
|  || 
| 0
|-
|9
| [[:en:Lyon Park, Yerevan]] || 2892  
|  || 
| 0
|-
|10
| [[:en:Buenos Aires Park]] || 1825  
|  || 
| 0
|-
|11
| [[:en:Yerevan 2800th Anniversary Park]] || 14398  
|  || 
| 0
|-
|12
| ... || 
|  || 
| 0
|}

=== Zgradbe in objekti v Erevanu ===
{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke
|-
|1
| [[:en:Yerevan TV Tower]] || 8130 
|  ||   
| 0
|-
|2
| [[:en:Teišebaini]] || 8438 
|  ||   
| 0
|-
|3
| [[:en:Yerablur]] || 7474 
|  ||   
| 0
|-
|4
| [[:en:Blue Mosque, Yerevan]] || 50629 
|  ||   
| 0
|-
|5
| [[:en:Erebuni Airport]] || 7416 
|  ||   
| 0
|-
|6
| [[:en:Yerevan Zoo]] || 6654 
|  ||   
| 0
|-
|7
| [[:en:National Library of Armenia]] || 8604 
|  ||   
| 0
|-
|8
| [[:en:Yerevan Opera Theatre]] || 7434 
|  ||   
| 0
|-
|9
| [[:en:Sundukyan State Academic Theatre]] || 3878 
|  ||   
| 0
|-
|10
| [[:en:Yerevan Ararat Brandy Factory]] || 6186 
|  ||   
| 0
|-
|11
| [[:en:Karen Demirchyan Complex]] || 19511 
|  ||   
| 0
|-
|12
| [[:en:Mausoleum of Kara Koyunlu emirs]] || 9888 
|  ||   
| 0
|-
|13
| [[:en:Erivan Fortress]] || 12062 
|  ||   
| 0
|-
|14
| [[:en:Komitas Pantheon]] || 5562 
|  ||   
| 0
|-
|15
| [[:en:List of statues in Yerevan]] || 29359 
|  ||   
| 0
|-
|16
| [[:en:Paronyan Musical Comedy Theatre]] || 2926 
|  ||   
| 0
|-
|17
| [[:en:Armenian Center for Contemporary Experimental Art]] || 9761 
|  ||   
| 0
|-
|18
| [[:en:Haybusak University of Yerevan]] || 4782 
|  ||   
| 0
|-
|19
| [[:en:Moscow Cinema]] || 4826 
|  ||   
| 0
|-
|20
| [[:en:Yerevan City Council]] || 5712 
|  ||   
| 0
|-
|21
| [[:en:Garegin Nzhdeh Square]] || 3139 
|  ||   
| 0
|-
|22
| [[:en:Stanislavski Russian Theatre of Yerevan]] || 2250 
|  ||   
| 0
|-
|23
| [[:en:Dalma Garden Mall]] || 4927 
|  ||   
| 0
|-
|24
| [[:en:Hrachya Ghaplanyan Drama Theatre]] || 10590 
|  ||   
| 0
|-
|25
| [[:en:Komitas Chamber Music House]] || 3497 
|  ||   
| 0
|-
|26
| [[:en:Khnko Aper Children's Library]] || 2683 
|  ||   
| 0
|-
|27
| [[:en:Yerevan Water World]] || 3074 
|  ||   
| 0
|-
|28
| [[:en:Nairi Cinema]] || 2621 
|  ||   
| 0
|-
|29
| [[:en:Elite Plaza Business Center]] || 10028 
|  ||   
| 0
|-
|30
| [[:en:Yerevan Mall]] || 6277 
|  ||   
| 0
|-
|31
| [[:en:Mordechai Navi Synagogue]] || 5664 
|  ||   
| 0
|-
|31
| [[:en:Hovhannes Tumanyan Puppet Theatre of Yerevan]] || 3930 
|  ||   
| 0
|-
|33
| [[:en:Rossia Mall]] || 2632 
|  ||   
| 0
|-
|34
| [[:en:List of theaters in Yerevan]] || 2777 
|  ||   
| 0
|-
|35
| [[:en:Hripsime School for Girls (Yerevan)]] || 6183 
|  ||   
| 0
|-
|36
| [[:en:National Assembly Building of Armenia]] || 1900 
|  ||   
| 0
|-
|37
| [[:en:President's Residence, Yerevan]] || 5570 
|  ||   
| 0
|-
|38
| [[:en:David of Sassoun (statue)]] || 86843 
|  ||   
| 0
|-
|39
| [[:en:City Central Library after Avetik Isahakyan]] || 3371 
|  ||   
| 0
|-
|40
| [[:en:Sheikh Mordechai Synagogue]] || 5713 
|  ||   
| 0
|-
|41
| [[:en:House of Panah Khan Makinski]] || 6448 
|  ||   
| 0
|-
|42
| [[:en:Megamall Armenia]] || 1703 
|  ||   
| 0
|-
|43
| [[:en:Cascade Memorial to the Victims of Soviet Repression]] || 4534 
|  ||   
| 0
|-
|44
| [[:en:Pana-Khan Palace]] || 7718 
|  ||   
| 0
|-
|45
| [[:en:Henrik Igityan National Centre for Aesthetics]] || 12307 
|  ||   
| 0
|}

=== Trdnjave v Armeniji ===
{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke
|-
|1
| [[:en:Teišebaini]] || 8438 
|  ||   
| 0
|-
|2
| [[:en:Amberd]] || 18269 
|  ||   
| 0
|-
|3
| [[:en:Kosh fortress and churches]] || 1931 
|  ||   
| 0
|-
|4
| [[:en:Proshaberd]] || 4418 
|  ||   
| 0
|-
|5
| [[:en:Odzaberd]] || 6773 
|  ||   
| 0
|-
|6
| [[:en:Khrber]] || 3625 
|  ||   
| 0
|-
|7
| [[:en:Ushiberd]] || 2574 
|  ||   
| 0
|-
|8
| [[:en:Erivan Fortress]] || 12062 
|  ||   
| 0
|-
|9
| [[:en:Smbataberd]] || 15834 
|  ||   
| 0
|-
|10
| [[:en:Bjni Fortress]] || 7828 
|  ||   
| 0
|-
|11
| [[:en:Ertij Fort]] || 1854 
|  ||   
| 0
|-
|12
| [[:en:Vorotnaberd]] || 3375 
|  ||   
| 0
|-
|13
| [[:en:Halidzor Fortress]] || 6413 
|  ||   
| 0
|-
|14
| [[:en:Baghaberd]] || 41910 
|  ||   
| 0
|-
|15
| [[:en:Kakavaberd]] || 4847 
|  ||   
| 0
|-
|16
| [[:en:Sardarabad (fortress)]] || 10017 
|  ||   
| 0
|-
|17
| [[:en:Argištiḫinili]] || 24282 
|  ||   
| 0
|-
|18
| [[:en:Armavir (ancient city)]] || 9221 
|  ||   
| 0
|-
|19
| [[:en:Artaxata]] || 18884 
|  ||   
| 0
|-
|20
| [[:en:Dashtadem Fortress]] || 5116 
|  ||   
| 0
|-
|21
| [[:en:Tevrakar Castle]] || 1297 
|  ||   
| 0
|-
|22
| ... || 00 
|  ||   
| 0
|}

=== Muzeji v Erevanu ===
{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke
|-
|1
| [[:en:ARF History Museum]] || 4464 
|  ||   
| 0
|-
|2
| [[:en:Sergei Parajanov Museum]] || 5228 
|  ||   
| 0
|-
|3
| [[:en:House-Museum of Aram Khachaturian]] || 5147 
|  ||   
| 0
|-
|4
| [[:en:Charents Museum of Literature and Arts]] || 3092 
|  ||   
| 0
|-
|5
| [[:en:Erebuni Museum]] || 5614 
|  ||   
| 0
|-
|6
| [[:en:Aznavour Centre]] || 5783 
|  ||   
| 0
|-
|7
| [[:en:List of visitors to Tsitsernakaberd]] || 192237 
|  ||   
| 0
|-
|8
| [[:en:Komitas Museum]] || 3596 
|  ||   
| 0
|-
|-
|9
| [[:en:List of museums in Yerevan]] || 3984 
|  ||   
| 0
|-
|10
| [[:en:Central Bank Visitor Centre (Armenia)]] || 5895 
|  ||   
| 0
|-
|11
| [[:en:Fridtjof Nansen Museum]] || 119 
|  ||   
| 0
|-
|12
| [[:en:Armenian Medical Museum]] || 5634 
|  ||   
| 0
|-
|13
| [[:en:Yeghishe Charents House-Museum]] || 5791 
|  ||   
| 0
|-
|14
| [[:en:Ara Sargsyan and Hakob Kojoyan Museum]] || 4313 
|  ||   
| 0
|-
|15
| [[:en:Little Einstein Science Museum]] || 3910 
|  ||   
| 0
|-
|16
| [[:en:Armenian Railways Museum]] || 4340 
|  ||   
| 0
|-
|17
| [[:en:Silva Kaputikyan House-Museum]] || 4856 
|  ||   
| 0
|-
|18
| [[:en:Hovhannes Tumanyan Museum]] || 4604 
|  ||   
| 0
|-
|19
| ... || 00 
|  ||   
| 0
|}

=== Okrožja v Erevanu ===
{| border=1 class='wikitable'
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke
|-
|1
| [[:en:Arabkir District]] || 17145  
|  ||   
| 0
|-
|2
| [[:en:Kanaker-Zeytun District]] || 8755  
|  ||   
| 0
|-
|3
| [[:en:Kond]] || 13019  
|  ||   
| 0
|-
|4
| [[:en:Nork-Marash District]] || 4155  
|  ||   
| 0
|-
|5
| [[:en:Nor Nork District]] || 4204  
|  ||   
| 0
|-
|6
|[[:en:Nubarashen District]] || 9091  
|  ||   
| 0
|-
|7
| [[:en:Shengavit District]] || 58484  
|  ||   
| 0
|-
|8
| [[:en:Kentron District]] || 10845  
|  ||   
| 0
|-
|9
| [[:en:Districts of Yerevan]] || 17246  
|  ||   
| 0
|}

===Naravoslovne teme===

{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke
|-
|1
| [[:en:Sevan trout]] ||  4823
|  [[Sevanska postrv]] ||  Pinky sl
| 0
|-
|2
| [[:en:Vipera eriwanensis]] || 4738 
|  ''[[Vipera eriwanensis]]'' || Pinky sl  
| 0
|-
|3
| [[:en:Armenian gull]] || 4572 
| [[Armenski galeb]] ||  Pinky sl 
| 0
|-
|4
| [[:en:Tulipa armena]] || 6840
| ''[[Tulipa armena]]'' ||  Pinky sl 
| 0
|-
|5
| ... || 00 
|  ||   
| 0
|}

===Znanost in tehnika===

{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke
|-
|1
| [[:en:.am|.am]] ||  4199
|  [[.am]] ||  Pinky sl
| 0
|-
|2
| ... || 00 
|  ||   
| 0
|}

=== Šport ===
{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke
|-
|1
| [[:en:Hrazdan Stadium]] ||  18853
|  ||   
| 0
|-
|2
| [[:en:Nairi Stadium]] ||  3649
|  ||   
| 0
|-
|3
| [[:en:Mika Stadium]] ||  4011
|  ||   
| 0
|-
|4
| [[:en:Urartu Stadium]] ||  4760
|  ||   
| 0
|-
|5
| [[:en:Karen Demirchyan Complex]] ||  19511
|  ||   
| 0
|-
|6
| [[:en:Vazgen Sargsyan Republican Stadium]] ||  10044
|  ||   
| 0
|-
|7
| [[:en:Yerevan Velodrome]] ||  2249
|  ||   
| 0
|-
|8
| [[:en:Hovik Hayrapetyan Equestrian Centre]] ||  2111
|  ||   
| 0
|-
|9
| [[:en:Yerevan Football Academy Stadium]] ||  4560
|  ||   
| 0
|-
|10
| [[:en:Armenia Sports Union]] ||  2223
|  ||   
| 0
|-
|11
| [[:en:Yerevan Figure Skating and Hockey Sports School]] ||  2771
|  ||   
| 0
|-
|12
| [[:en:List of sports venues in Yerevan]] ||  4884
|  ||   
| 0
|}

===Armenske športnice===
{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Velikost
|-
|1
| [[:en:Tatev Abrahamyan]] || 7441 
|  ||   
| 0
|-
|2
| [[:en:Ekaterina Vinogradova]] || 7357 
|  ||   
| 0
|-
|3
| [[:en:Susi Kentikian]] || 44843 
|  ||   
| 0
|-
|4
| [[:en:Armine Khachatryan]] || 9172 
|  ||   
| 0
|-
|5
| [[:en:Hripsime Khurshudyan]] || 7836 
|  ||   
| 0
|-
|6
| [[:en:Nazik Avdalyan]] || 17724 
|  ||   
| 0
|-
|7
| [[:en:Houry Gebeshian]] || 9327 
|  ||   
| 0
|-
|8
| [[:en:Greta Vardanyan]] || 10404
|  [[Greta Vardanjan]] ||   Pinky sl
| 0
|-
|9
| [[:en:Alina Charaeva]] || 22355 
|  ||   
| 0
|-
|10
| [[:en:Tatev Hakobyan]] || 7634 
|  ||   
| 0
|-
|11
| [[:en:Liana Gyurjyan]] || 13000 
|  ||   
| 0
|-
|12
| [[:en:Claudia Cholakian]] || 13199 
|  ||   
| 0
|-
|13
| [[:en:Allison Halverson]] || 11766 
|  ||   
| 0
|-
|14
| [[:en:Karina Akopova]] || 35970 
|  ||   
| 0
|-
|15
| [[:en:Aleksandra Grigoryan]] || 10398 
|  ||   
| 0
|-
|16
| [[:en:Gohar Harutyunyan]] || 12206 
|  ||   
| 0
|-
|17
| [[:en:Sophine Kevorkian]] || 9081 
|  ||   
| 0
|}

===Armenski športniki===
{| border=1 class=&quot;wikitable sortable&quot;
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Velikost
|-
|1
| [[:en:Artur Petrosyan]] || 8390 
|  ||   
| 0
|-
|2
| [[:en:Sargis Sargsian]] || 25677 
|  ||   
| 0
|-
|3
| [[:en:Edgar Manucharyan]] || 29445 
|  ||   
| 0
|-
|4
| [[:en:Yura Movsisyan]] || 34387 
|  ||   
| 0
|-
|5
| [[:en:Zhora Hovhannisyan]] || 7842 
|  ||   
| 0
|-
|6
| [[:en:Artavazd Karamyan]] || 12871 
|  ||   
| 0
|-
|7
| [[:en:Yeghishe Melikyan]] || 11684 
|  ||   
| 0
|-
|8
| [[:en:Romik Khachatryan]] || 8053 
|  ||   
| 0
|-
|9
| [[:en:Artur Voskanyan]] || 8619 
|  ||   
| 0
|-
|10
| [[:en:Armen Shahgeldyan]] || 14830 
|  ||   
| 0
|-
|11
| [[:en:Arman Karamyan]] || 15922 
|  ||   
| 0
|-
|12
| [[:en:Sargis Hovsepyan]] || 18080 
|  ||   
| 0
|-
|13
| [[:en:Harutyun Vardanyan]] || 11203 
|  ||   
| 0
|-
|14
| [[:en:Ara Hakobyan]] || 15264 
|  ||   
| 0
|-
|15
| [[:en:Khoren Oganesian]] || 19951 
|  ||   
| 0
|-
|16
| [[:en:Yurik Sarkisyan]] || 10214 
|  ||   
| 0
|-
|17
| [[:en:Yurik Vardanyan]] || 30107 
|  ||   
| 0
|-
|18
| [[:en:Arkady Andreasyan]] || 15569 
|  ||   
| 0
|-
|19
| [[:en:Gevorg Kasparov]] || 19676 
|  ||   
| 0
|-
|20
| [[:en:Robert Arzumanyan]] || 23901 
|  ||   
| 0
|-
|21
| [[:en:Robert Zebelyan]] || 12779 
|  ||   
| 0
|-
|22
| [[:en:Valeri Aleksanyan]] || 10140 
|  ||   
| 0
|-
|23
| [[:en:Manny Gamburyan]] || 33602 
|  ||   
| 0
|-
|24
| [[:en:Henrikh Mkhitaryan]] || 137726 
|  ||   
| 0
|-
|25
| [[:en:Gevorg Ghazaryan]] || 22642 
|  ||   
| 0
|-
|26
| [[:en:Artur Yedigaryan]] || 19231 
|  ||   
| 0
|-
|27
| [[:en:Hrayr Mkoyan]] || 20378 
|  ||   
| 0
|-
|28
| [[:en:Apoula Edel]] || 22597 
|  ||   
| 0
|-
|29
| [[:en:Marcos Pizzelli]] || 28454 
|  ||   
| 0
|-
|30
| [[:en:Albert Azaryan]] || 13548 
|  ||   
| 0
|-
|31
| [[:en:Yeghia Yavruyan]] || 9597 
|  ||   
| 0
|-
|32
| [[:en:Eduard Markarov]] || 19548 
|  ||   
| 0
|-
|33
| [[:en:Vardan Minasyan]] || 19882 
|  ||   
| 0
|-
|34
| [[:en:Oksen Mirzoyan]] || 9049 
|  ||   
| 0
|-
|35
| [[:en:Hrant Shahinyan]] || 8237 
|  ||   
| 0
|-
|36
| [[:en:Vardan Ghazaryan]] || 16282 
|  ||   
| 0
|-
|37
| [[:en:Tigran Yesayan]] || 11360 
|  ||   
| 0
|-
|38
| [[:en:Karlen Mkrtchyan]] || 18361 
|  ||   
| 0
|-
|39
| [[:en:Artak Aleksanyan]] || 10064 
|  ||   
| 0
|-
|40
| [[:en:Tigran Gevorg Martirosyan]] || 13225 
|  ||   
| 0
|-
|41
| [[:en:Roman Amoyan]] || 7635 
|  ||   
| 0
|-
|42
| [[:en:David Yurchenko]] || 15646 
|  ||   
| 0
|-
|43
| [[:en:Bryant Dunston]] || 23440 
|  ||   
| 0
|-
|44
| [[:en:Emil Vartazarian]] || 12928 
|  ||   
| 0
|-
|45
| [[:en:Hiraç Yagan]] || 7447 
|  ||   
| 0
|-
|46
| [[:en:Denis Tumasyan]] || 7106 
|  ||   
| 0
|-
|47
| [[:en:Armenak Alachachian]] || 8050 
|  ||   
| 0
|-
|48
| [[:en:Artak Dashyan]] || 13429 
|  ||   
| 0
|-
|49
| [[:en:Hovhannes Hambardzumyan]] || 13360 
|  ||   
| 0
|-
|50
| [[:en:Artak Yedigaryan]] || 13153 
|  ||   
| 0
|-
|51
| [[:en:Edgar Malakyan]] || 11085 
|  ||   
| 0
|-
|52
| [[:en:Eduard Sarkisov]] || 7131 
|  ||   
| 0
|-
|53
| [[:en:Artur Sarkisov]] || 19181 
|  ||   
| 0
|-
|54
| [[:en:Mauro Guevgeozián]] || 13394 
|  ||   
| 0
|-
|55
| [[:en:Mikhail Markosov]] || 7409 
|  ||   
| 0
|-
|56
| [[:en:André Calisir]] || 7536 
|  ||   
| 0
|-
|57
| [[:en:Hamlet Mkhitaryan (footballer, born 1962)]] || 8129 
|  ||   
| 0
|-
|58
| [[:en:Ruslan Koryan]] || 12654 
|  ||   
| 0
|-
|59
| [[:en:Arsen Julfalakyan]] || 16595 
|  ||   
| 0
|-
|60
| [[:en:Aras Özbiliz]] || 40922 
|  ||   
| 0
|-
|61
| [[:en:Israel Militosyan]] || 7089 
|  ||   
| 0
|-
|62
| [[:en:Levon Hayrapetyan]] || 9393 
|  ||   
| 0
|-
|63
| [[:en:Varazdat Haroyan]] || 20730 
|  ||   
| 0
|-
|64
| [[:en:Aleksandr Grigoryan]] || 12244 
|  ||   
| 0
|-
|65
| [[:en:Norair Aslanyan]] || 15412 
|  ||   
| 0
|-
|66
| [[:en:Artur Aghasyan]] || 7495 
|  ||   
| 0
|-
|67
| [[:en:Zaven Badoyan]] || 11006 
|  ||   
| 0
|-
|68
| [[:en:Khoren Bayramyan]] || 11613 
|  ||   
| 0
|-
|69
| [[:en:Arsen Petrosyan]] || 8296 
|  ||   
| 0
|-
|70
| [[:en:Aghvan Papikyan]] || 10836 
|  ||   
| 0
|-
|71
| [[:en:Ognjen Čančarević]] || 10839 
|  ||   
| 0
|-
|72
| [[:en:Mardik Mardikian]] || 11811 
|  ||   
| 0
|-
|73
| [[:en:Kamo Hovhannisyan]] || 15888 
|  ||   
| 0
|-
|74
| [[:en:David Manoyan]] || 13820 
|  ||   
| 0
|-
|75
| [[:en:Grigor Meliksetyan]] || 8977 
|  ||   
| 0
|-
|76
| [[:en:Arakel Mirzoyan]] || 7548 
|  ||   
| 0
|-
|77
| [[:en:Gor Minasyan]] || 21842 
|  ||   
| 0
|-
|78
| [[:en:Artur Davtyan]] || 32366 
|  ||   
| 0
|-
|79
| [[:en:Sargis Adamyan]] || 12124 
|  ||   
| 0
|-
|80
| [[:en:Artyom Khachaturov]] || 10574 
|  ||   
| 0
|-
|81
| [[:en:Karen Muradyan]] || 13569 
|  ||   
| 0
|-
|82
| [[:en:Arsen Beglaryan]] || 9259 
|  ||   
| 0
|-
|83
| [[:en:Taron Voskanyan]] || 11478 
|  ||   
| 0
|-
|84
| [[:en:Christian Yeladian]] || 7045 
|  ||   
| 0
|-
|85
| [[:en:Ryan Boatright]] || 25615 
|  ||   
| 0
|-
|86
| [[:en:Rumyan Hovsepyan]] || 9722 
|  ||   
| 0
|-
|87
| [[:en:Lucas Zelarayán]] || 37398 
|  ||   
| 0
|-
|88
| [[:en:Armen Ambartsumyan (footballer, born 1994)]] || 8708 
|  ||   
| 0
|-
|89
| [[:en:Gaël Andonian]] || 15989 
|  ||   
| 0
|-
|90
| [[:en:Artyom Simonyan (footballer)]] || 12293 
|  ||   
| 0
|-
|91
| [[:en:Aleksandr Karapetyan]] || 20246 
|  ||   
| 0
|-
|92
| [[:en:Edgar Babayan]] || 18548 
|  ||   
| 0
|-
|93
| [[:en:Arshak Koryan]] || 14540 
|  ||   
| 0
|-
|94
| [[:en:Gor Malakyan]] || 8977 
|  ||   
| 0
|-
|95
| [[:en:Andranik Karapetyan]] || 9780 
|  ||   
| 0
|-
|96
| [[:en:Simon Martirosyan]] || 16212 
|  ||   
| 0
|-
|97
| [[:en:David Arshakyan]] || 11658 
|  ||   
| 0
|-
|98
| [[:en:Tigran Barseghyan]] || 15381 
|  ||   
| 0
|-
|99
| [[:en:Wbeymar Angulo]] || 11659 
|  ||   
| 0
|-
|100
| [[:en:Benik Hovhannisyan]] || 7040 
|  ||   
| 0
|-
|101
| [[:en:Norberto Briasco]] || 9732 
|  ||   
| 0
|-
|102
| [[:en:Gevorg Najaryan]] || 9133 
|  ||   
| 0
|-
|103
| [[:en:Petros Avetisyan]] || 19274 
|  ||   
| 0
|-
|104
| [[:en:Luke Fischer]] || 9668 
|  ||   
| 0
|-
|105
| [[:en:Arman Hovhannisyan]] || 8701 
|  ||   
| 0
|-
|106
| [[:en:Artur Galoyan]] || 10539 
|  ||   
| 0
|-
|107
| [[:en:Nair Tiknizyan]] || 13664 
|  ||   
| 0
|-
|108
| [[:en:Hayk Ishkhanyan]] || 9987 
|  ||   
| 0
|-
|109
| [[:en:Erik Vardanyan]] || 10532 
|  ||   
| 0
|-
|110
| [[:en:Dan Janjigian]] || 15948 
|  ||   
| 0
|-
|111
| [[:en:Vahan Bichakhchyan]] || 10099 
|  ||   
| 0
|-
|112
| [[:en:Armen Manucharyan]] || 7259 
|  ||   
| 0
|-
|113
| [[:en:Eduard Spertsyan]] || 18338 
|  ||   
| 0
|-
|114
| [[:en:Jordy Monroy]] || 11733 
|  ||   
| 0
|-
|115
| [[:en:Hovhannes Harutyunyan]] || 13894 
|  ||   
| 0
|-
|116
| [[:en:Robert Darbinyan]] || 7286 
|  ||   
| 0
|-
|117
| [[:en:Gegham Harutyunyan]] || 7706 
|  ||   
| 0
|-
|118
| [[:en:Artur Kartashyan]] || 10943 
|  ||   
| 0
|-
|119
| [[:en:Henri Avagyan]] || 9475 
|  ||   
| 0
|-
|120
| [[:en:Arsen Harutyunyan (wrestler)]] || 13736 
|  ||   
| 0
|-
|121
| [[:en:Artur Miranyan]] || 14169 
|  ||   
| 0
|-
|122
| [[:en:Karapet Chalyan]] || 10141 
|  ||   
| 0
|-
|123
| [[:en:Gevorg Gharibyan]] || 12787 
|  ||   
| 0
|-
|124
| [[:en:Babken Melikyan]] || 8442 
|  ||   
| 0
|-
|125
| [[:en:Karen Aslanyan]] || 10497 
|  ||   
| 0
|-
|126
| [[:en:Karen Margaryan]] || 7527 
|  ||   
| 0
|-
|127
| [[:en:Pavel Gorelov]] || 7758 
|  ||   
| 0
|-
|128
| [[:en:Steven Enoch]] || 12747 
|  ||   
| 0
|-
|129
| [[:en:Serob Grigoryan]] || 7763 
|  ||   
| 0
|-
|130
| [[:en:Solomon Udo]] || 14032 
|  ||   
| 0
|-
|131
| [[:en:Chris Jones (basketball, born 1993)]] || 16000 
|  ||   
| 0
|-
|132
| [[:en:Hakob Hakobyan (footballer)]] || 8066 
|  ||   
| 0
|-
|133
| [[:en:Edgar Sevikyan]] || 21397 
|  ||   
| 0
|-
|134
| [[:en:Gary Chivichyan]] || 8997 
|  ||   
| 0
|-
|135
| [[:en:Tigran Avanesyan]] || 15904 
|  ||   
| 0
|-
|136
| [[:en:Vazgen Tevanyan]] || 10256 
|  ||   
| 0
|-
|137
| [[:en:Zhirayr Shaghoyan]] || 9582 
|  ||   
| 0
|-
|138
| [[:en:Arman Andreasyan]] || 11323 
|  ||   
| 0
|-
|139
| [[:en:Gevorg Karapetyan (footballer, born 1963)]] || 8055 
|  ||   
| 0
|-
|140
| [[:en:Samvel Gasparyan]] || 7313 
|  ||   
| 0
|-
|141
| [[:en:David Davidyan]] || 10583 
|  ||   
| 0
|-
|142
| [[:en:Artyom Avanesyan]] || 9078 
|  ||   
| 0
|-
|143
| [[:en:Narek Grigoryan]] || 9052 
|  ||   
| 0
|-
|144
| [[:en:Varazdat Lalayan]] || 14968 
|  ||   
| 0
|-
|145
| [[:en:Styopa Mkrtchyan]] || 9904 
|  ||   
| 0
|-
|146
| [[:en:Artashes Adamyan]] || 7863 
|  ||   
| 0
|-
|147
| [[:en:Grant-Leon Ranos]] || 14594 
|  ||   
| 0
|-
|148
| [[:en:Artur Serobyan]] || 13247 
|  ||   
| 0
|-
|149
| [[:en:Hovhannes Nazaryan]] || 13674 
|  ||   
| 0
|-
|150
| [[:en:Ugochukwu Iwu]] || 10571 
|  ||   
| 0
|-
|151
| [[:en:Georgy Arutyunyan]] || 10213 
|  ||   
| 0
|-
|152
| [[:en:Erjanik Ghubasaryan]] || 12717 
|  ||   
| 0
|-
|153
| [[:en:Gor Manvelyan]] || 15133 
|  ||   
| 0
|-
|154
| [[:en:Erik Piloyan]] || 10411 
|  ||   
| 0
|-
|155
| [[:en:Hamlet Manukyan]] || 18103 
|  ||   
| 0
|-
|156
| [[:en:Vahagn Davtyan (gymnast)]] || 14936 
|  ||   
| 0
|-
|157
| [[:en:Edgar Grigoryan]] || 8967 
|  ||   
| 0
|-
|158
| [[:en:Sergey Muradyan]] || 9482 
|  ||   
| 0
|-
|159
| [[:en:Garik Karapetyan]] || 12278 
|  ||   
| 0
|-
|160
| [[:en:Artyom Bandikyan]] || 7098 
|  ||   
| 0
|-
|161
| [[:en:Artur Avetisyan]] || 16494 
|  ||   
| 0
|-
|162
| [[:en:Tomás Adoryán]] || 7686 
|  ||   
| 0
|-
|163
| [[:en:Mamikon Khachatryan]] || 14738 
|  ||   
| 0
|-
|164
| [[:en:Daniyel Agbalyan]] || 8303 
|  ||   
| 0
|-
|165
| [[:en:Narek Agasaryan]] || 7346 
|  ||   
| 0
|-
|166
| [[:en:Donovan Parisian]] || 7890 
|  ||   
| 0
|-
|167
| [[:en:Artur Bazeyan]] || 8273 
|  ||   
| 0
|-
|168
| [[:en:Nikita Rakhmanin]] || 36556 
|  ||   
| 0
|-
|169
| [[:en:Artur Garibyan]] || 7084 
|  ||   
| 0
|}

=== Drugo ===
{| class=&quot;wikitable&quot; border=&quot;1&quot;
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke
|-
|1
| [[:en:Erebuni-Yerevan]]  || xx
|  ||   
| 0
|-
|2
| [[:en:Arten Theatre]] || xx
|  ||   
| 0
|}

[[Kategorija:Armensko-slovenski urejaton]]</text>
      <sha1>mdwfzv09wnvtxd8i6h1uokgm0vuel4o</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Armensko-slovenski urejaton/dok</title>
    <ns>10</ns>
    <id>610208</id>
    <revision>
      <id>6773809</id>
      <parentid>6769062</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T15:50:56Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Sledilne kategorije */ {{clc|Članki armensko-slovenskega urejatona}}</comment>
      <origin>6773809</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="891" sha1="a2gbixxbkbevh7wzr2i53yxxwhqzlv8" xml:space="preserve">{{Dokumentacijska podstran}}
&lt;!-- Kategorije spadajo na dno te strani, medjezikovne povezave pa v Wikipodatke. --&gt;
== Uporaba ==
&lt;pre&gt;{{Armensko-slovenski urejaton |uporabnik= }}&lt;/pre&gt;
Na primer:
&lt;pre&gt;{{Armensko-slovenski urejaton |uporabnik=Ivana }}&lt;/pre&gt;
{{Armensko-slovenski urejaton |uporabnik=Ivana |kaj=}}

&lt;pre&gt;{{Armensko-slovenski urejaton 2026 |kaj=????? |uporabnik=Ivana}}&lt;/pre&gt;
{{Armensko-slovenski urejaton |kaj=????? |uporabnik=Ivana}}

;Parametri:
* &lt;code&gt;uporabnik&lt;/code&gt; – ime uporabniškega računa.
* &lt;code&gt;kaj&lt;/code&gt; – ustvarjen, razširjen ...

== Sledilne kategorije ==
* {{clc|Članki armensko-slovenskega urejatona}}
* {{clc|Članki armensko-slovenskega urejatona brez uporabnika}}

== Glej tudi ==

&lt;includeonly&gt;{{sandbox other||
&lt;!-- Kategorije spadajo sem, medjezikovne povezave pa v Wikipodatke --&gt;
[[Kategorija:Armensko-slovenski urejaton|*]]
}}&lt;/includeonly&gt;</text>
      <sha1>a2gbixxbkbevh7wzr2i53yxxwhqzlv8</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam stolnic v Sloveniji</title>
    <ns>0</ns>
    <id>610233</id>
    <revision>
      <id>6773867</id>
      <parentid>6769428</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T18:44:55Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>3152</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>ustvarjena predloga; razveljavljena redakcija [[Special:Diff/6769428|6769428]] uporabnika [[Special:Contributions/JoMK|JoMK]] ([[User talk:JoMK|pogovor]])</comment>
      <origin>6773867</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2572" sha1="4t8l3isp2lyxzdwua2ln460hftnufct" xml:space="preserve">'''Seznam [[Stolnica|stolnic]] v [[Slovenija|Sloveniji]].'''
__TOC__
== Seznam ==

{| class=&quot;wikitable&quot;
! #
! Slika
! Ime
! Stolnica od
|-
| 1.
| {{Slika d|Q10976749}}
| [[Stolnica sv. Danijela, Celje]]
| 7. april 2006&lt;br&gt;(ustanovitev škofije)
|-
| 2.
| {{Slika d|Q2617274}}
| [[Stolnica sv. Janeza Krstnika, Maribor]]
| 4. september 1859&lt;br&gt;(prenos sedeža Lavantinske škofije iz [[Šentandraž v Labotski dolini|Šentandraža v Labotski dolini]] v Maribor)
|-
| 3.
| {{Slika d|Q4810378}}
| [[Stolnica Marijinega vnebovzetja, Koper]]
| 2. polovica 12. stoletja&lt;br&gt;(gradnja sedanje cerkve na mestu več predhodnic)
|-
| 4.
| {{Slika d|Q1236564}}
| [[Stolnica sv. Nikolaja, Ljubljana]]
| 8. maj 1707&lt;br&gt;(posvetitev novozgrajene cerkve)
|-
| 5.
| {{Slika d|Q3790872}}
| [[Stolnica sv. Nikolaja, Murska Sobota]]
| 7. april 2006&lt;br&gt;(ustanovitev škofije)
|-
| 6.
| {{Slika d|Q5429578}}
| [[Stolnica sv. Nikolaja, Novo mesto]]
| 7. april 2006&lt;br&gt;(ustanovitev škofije)
|-
! colspan=4 | [[Sostolnica]]
|-
| 1.
| {{Slika d|Q16543504|lokalna=Sostolnica Kristusa Odrešenika, Nova Gorica.JPG}}
| [[Sostolnica Kristusa Odrešenika, Nova Gorica]]
| 15. marec 2004
|}

== Nekdanja stolnica ==

{| class=&quot;wikitable&quot;
! #
! Slika
! Ime
! Stolnica od do
|-
| 1.
| {{Slika d|Q66493887}}
| [[Stara stolnica sv. Nikolaja, Ljubljana]]
| 6. december 1461 (ustanovitev Škofije Ljubljana)–&lt;br&gt;1701 (začetek rušenja)
|}

== Druge župnijske cerkve ==

{| class=&quot;wikitable&quot;
! #
! Slika
! Ime
! Opomba
|-
| 1.
| {{Slika d|Q27138538}}
| [[Cerkev sv. Mohorja in Fortunata, Gornji Grad]]
| Sedanja in predhodna cerkev sv. Mohorja in Fortunata sta služili kot '''neuradni''' (de facto) sostolnici ljubljanskih škofov med letoma 1463 in 1788, ko je v času jožefinskih reform štajerski del Škofije Ljubljana prešel pod Lavantinsko škofijo. Razlog, da so škofje že od začetka prebivali večinoma v Gornjem Gradu, je v tem, da je imela škofija na tem območju večino svojih posesti, s čimer so jih lažje upravljali.
|-
| 2.
| {{Slika d|Q7588115}}
| [[Cerkev sv. Jurija, Ptuj]]
| [[Škofija Ptuj]] (Poetovio) je bila antična škofija, ki je prenehala obstajati v 6. stoletju. Nekateri viri posledično sedanjo, srednjeveško cerkev sv. Jurija zmotno navajajo kot nekdanjo stolnico.
|-
| 3.
| {{Slika d|Q12786853}}
| [[Cerkev sv. Jerneja, Kočevje]]
| Cerkev je bila zgrajena leta 1903 z željo faranov, da bo kmalu postala stolnica, kar pa se ni uresničilo.
|}

{{Cerkve v Sloveniji}}
{{Stolnice}}

[[Kategorija:Seznami cerkva v Sloveniji| ]]
[[Kategorija:Seznami stolnic|Slovenija]]</text>
      <sha1>4t8l3isp2lyxzdwua2ln460hftnufct</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6774137</id>
      <parentid>6773867</parentid>
      <timestamp>2026-11-03T11:04:59Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>3152</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>+ zp</comment>
      <origin>6774137</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2651" sha1="hda3l9d45x2jptor3ss6g2dnbye5vmf" xml:space="preserve">'''Seznam [[Stolnica|stolnic]] v [[Slovenija|Sloveniji]].'''

== Seznam ==

{| class=&quot;wikitable&quot;
! #
! Slika
! Ime
! Stolnica od
|-
| 1.
| {{Slika d|Q10976749}}
| [[Stolnica sv. Danijela, Celje]]
| 7. april 2006&lt;br&gt;(ustanovitev škofije)
|-
| 2.
| {{Slika d|Q2617274}}
| [[Stolnica sv. Janeza Krstnika, Maribor]]
| 4. september 1859&lt;br&gt;(prenos sedeža Lavantinske škofije iz [[Šentandraž v Labotski dolini|Šentandraža v Labotski dolini]] v Maribor)
|-
| 3.
| {{Slika d|Q4810378}}
| [[Stolnica Marijinega vnebovzetja, Koper]]
| 2. polovica 12. stoletja&lt;br&gt;(gradnja sedanje cerkve na mestu več predhodnic)
|-
| 4.
| {{Slika d|Q1236564}}
| [[Stolnica sv. Nikolaja, Ljubljana]]
| 8. maj 1707&lt;br&gt;(posvetitev novozgrajene cerkve)
|-
| 5.
| {{Slika d|Q3790872}}
| [[Stolnica sv. Nikolaja, Murska Sobota]]
| 7. april 2006&lt;br&gt;(ustanovitev škofije)
|-
| 6.
| {{Slika d|Q5429578}}
| [[Stolnica sv. Nikolaja, Novo mesto]]
| 7. april 2006&lt;br&gt;(ustanovitev škofije)
|-
! colspan=4 | [[Sostolnica]]
|-
| 1.
| {{Slika d|Q16543504|lokalna=Sostolnica Kristusa Odrešenika, Nova Gorica.JPG}}
| [[Sostolnica Kristusa Odrešenika, Nova Gorica]]
| 15. marec 2004
|}

== Nekdanja stolnica ==

{| class=&quot;wikitable&quot;
! #
! Slika
! Ime
! Stolnica od do
|-
| 1.
| {{Slika d|Q66493887}}
| [[Stara stolnica sv. Nikolaja, Ljubljana]]
| 6. december 1461 (ustanovitev Škofije Ljubljana)–&lt;br&gt;1701 (začetek rušenja)
|}

== Druge župnijske cerkve ==

{| class=&quot;wikitable&quot;
! #
! Slika
! Ime
! Opomba
|-
| 1.
| {{Slika d|Q27138538}}
| [[Cerkev sv. Mohorja in Fortunata, Gornji Grad]]
| Sedanja in predhodna cerkev sv. Mohorja in Fortunata sta služili kot '''neuradni''' (de facto) sostolnici ljubljanskih škofov med letoma 1463 in 1788, ko je v času jožefinskih reform štajerski del Škofije Ljubljana prešel pod Lavantinsko škofijo. Razlog, da so škofje že od začetka prebivali večinoma v Gornjem Gradu, je v tem, da je imela škofija na tem območju večino svojih posesti, s čimer so jih lažje upravljali.
|-
| 2.
| {{Slika d|Q7588115}}
| [[Cerkev sv. Jurija, Ptuj]]
| [[Škofija Ptuj]] (Poetovio) je bila antična škofija, ki je prenehala obstajati v 6. stoletju. Nekateri viri posledično sedanjo, srednjeveško cerkev sv. Jurija zmotno navajajo kot nekdanjo stolnico.
|-
| 3.
| {{Slika d|Q12786853}}
| [[Cerkev sv. Jerneja, Kočevje]]
| Cerkev je bila zgrajena leta 1903 z željo faranov, da bo kmalu postala stolnica, kar pa se ni uresničilo.
|}

== Zunanje povezave ==

* [https://gcatholic.org/churches/data/cathSI Gcatholic.org]

{{Cerkve v Sloveniji}}
{{Stolnice}}

[[Kategorija:Seznami cerkva v Sloveniji| ]]
[[Kategorija:Seznami stolnic|Slovenija]]</text>
      <sha1>hda3l9d45x2jptor3ss6g2dnbye5vmf</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6774155</id>
      <parentid>6774137</parentid>
      <timestamp>2026-11-03T11:35:27Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>/* Druge župnijske cerkve */ smiselno razložiti napačne trditve s stavbeno kontinuiteto</comment>
      <origin>6774155</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2749" sha1="q4ve0ubfpeo49edpkxxho0lmm3xm9ek" xml:space="preserve">'''Seznam [[Stolnica|stolnic]] v [[Slovenija|Sloveniji]].'''

== Seznam ==

{| class=&quot;wikitable&quot;
! #
! Slika
! Ime
! Stolnica od
|-
| 1.
| {{Slika d|Q10976749}}
| [[Stolnica sv. Danijela, Celje]]
| 7. april 2006&lt;br&gt;(ustanovitev škofije)
|-
| 2.
| {{Slika d|Q2617274}}
| [[Stolnica sv. Janeza Krstnika, Maribor]]
| 4. september 1859&lt;br&gt;(prenos sedeža Lavantinske škofije iz [[Šentandraž v Labotski dolini|Šentandraža v Labotski dolini]] v Maribor)
|-
| 3.
| {{Slika d|Q4810378}}
| [[Stolnica Marijinega vnebovzetja, Koper]]
| 2. polovica 12. stoletja&lt;br&gt;(gradnja sedanje cerkve na mestu več predhodnic)
|-
| 4.
| {{Slika d|Q1236564}}
| [[Stolnica sv. Nikolaja, Ljubljana]]
| 8. maj 1707&lt;br&gt;(posvetitev novozgrajene cerkve)
|-
| 5.
| {{Slika d|Q3790872}}
| [[Stolnica sv. Nikolaja, Murska Sobota]]
| 7. april 2006&lt;br&gt;(ustanovitev škofije)
|-
| 6.
| {{Slika d|Q5429578}}
| [[Stolnica sv. Nikolaja, Novo mesto]]
| 7. april 2006&lt;br&gt;(ustanovitev škofije)
|-
! colspan=4 | [[Sostolnica]]
|-
| 1.
| {{Slika d|Q16543504|lokalna=Sostolnica Kristusa Odrešenika, Nova Gorica.JPG}}
| [[Sostolnica Kristusa Odrešenika, Nova Gorica]]
| 15. marec 2004
|}

== Nekdanja stolnica ==

{| class=&quot;wikitable&quot;
! #
! Slika
! Ime
! Stolnica od do
|-
| 1.
| {{Slika d|Q66493887}}
| [[Stara stolnica sv. Nikolaja, Ljubljana]]
| 6. december 1461 (ustanovitev Škofije Ljubljana)–&lt;br&gt;1701 (začetek rušenja)
|}

== Druge župnijske cerkve ==

{| class=&quot;wikitable&quot;
! #
! Slika
! Ime
! Opomba
|-
| 1.
| {{Slika d|Q27138538}}
| [[Cerkev sv. Mohorja in Fortunata, Gornji Grad]]
| Sedanja in predhodna cerkev sv. Mohorja in Fortunata sta služili kot '''neuradni''' (de facto) sostolnici ljubljanskih škofov med letoma 1463 in 1788, ko je v času jožefinskih reform štajerski del Škofije Ljubljana prešel pod Lavantinsko škofijo. Razlog, da so škofje že od začetka prebivali večinoma v Gornjem Gradu, je v tem, da je imela škofija na tem območju večino svojih posesti, s čimer so jih lažje upravljali.
|-
| 2.
| {{Slika d|Q7588115}}
| [[Cerkev sv. Jurija, Ptuj]]
| [[Škofija Ptuj]] (Poetovio) je bila antična škofija, ki je prenehala obstajati v 6. stoletju. Nekateri viri posledično sedanjo, srednjeveško cerkev sv. Jurija zmotno navajajo kot nekdanjo stolnico, čeprav je na ožjem območju današnje cerkve že v 4. stoletju stala starokrščanska bazilika.
|-
| 3.
| {{Slika d|Q12786853}}
| [[Cerkev sv. Jerneja, Kočevje]]
| Cerkev je bila zgrajena leta 1903 z željo faranov, da bo kmalu postala stolnica, kar pa se ni uresničilo.
|}

== Zunanje povezave ==

* [https://gcatholic.org/churches/data/cathSI Gcatholic.org]

{{Cerkve v Sloveniji}}
{{Stolnice}}

[[Kategorija:Seznami cerkva v Sloveniji| ]]
[[Kategorija:Seznami stolnic|Slovenija]]</text>
      <sha1>q4ve0ubfpeo49edpkxxho0lmm3xm9ek</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam bazilik v Sloveniji</title>
    <ns>0</ns>
    <id>610237</id>
    <revision>
      <id>6773864</id>
      <parentid>6769426</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T18:42:22Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>3152</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>ustvarjena predloga; razveljavljena redakcija [[Special:Diff/6769426|6769426]] uporabnika [[Special:Contributions/JoMK|JoMK]] ([[User talk:JoMK|pogovor]])</comment>
      <origin>6773864</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4528" sha1="6gt8rgl3e0p0e289h05jl1u5qa5ps4a" xml:space="preserve">'''Seznam [[Bazilika|bazilik]] v [[Slovenija|Sloveniji]]''' je urejen po datumu pridobitve naziva.
__TOC__
== Seznam ==

{{Statično številčenje vrstic}}
{| class=&quot;wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash&quot;
! width=2% | Slika
! Ime
! width=10% | Župnija
! Škofija
! Imenovanje
! width=18% | Drugi statusi
! Upravitelj
|-
| {{Slika d|Q730860}}
| [[Bazilika Matere Usmiljenja, Maribor]]
| [[Župnija Maribor - Sv. Marija|Maribor - Sv. Marija]]
| [[Nadškofija Maribor|Maribor]]
| {{Hs|1906-11-07}} 7. november 1906
| [[župnijska cerkev]],&lt;br&gt;samostanska cerkev
| [[frančiškani]]
|-
| {{Slika d|Q12785547}}
| [[Bazilika Svetogorske Matere Božje, Sveta Gora]]
| [[Župnija Solkan|Solkan]]
| [[Škofija Koper|Koper]]
| {{Hs|1906-11-19}} 19. november 1906&lt;br&gt;(predhodnica sedanje cerkve)&lt;ref&gt;Ljiljana Katarina Brecl.&lt;/ref&gt;
| [[škofijsko romarsko središče]],&lt;br&gt;[[podružnična cerkev]],&lt;br&gt;samostanska cerkev
| frančiškani,&lt;br&gt;manjše sestre&lt;br&gt;svetega Frančiška
|-
| {{Slika d|Q10877653}}
| [[Bazilika Lurške Matere Božje, Brestanica]]
| [[Župnija Brestanica|Brestanica]]
| [[Škofija Celje|Celje]]
| {{Hs|1929-06-08}} 8. junij 1929&lt;ref&gt;''Šematizem neposredno sveti Stolici podrejene lavantinske knezškofije za leto 1930'', Škofijska pisarna, Maribor 1930, stran 94.&lt;/ref&gt;
| župnijska cerkev
| škofijski duhovnik
|-
| {{Slika d|Q18918123}}
| [[Bazilika Žalostne Matere Božje, Stična]]
| [[Župnija Stična|Stična]]
| [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana]]
| {{Hs|1936-10-15}} 15. oktober 1936
| župnijska cerkev,&lt;br&gt;samostanska cerkev
| [[cistercijani]]
|-
| {{Slika d|Q15107403}}
| [[Bazilika Marijinega obiskanja, Petrovče]]
| [[Župnija Petrovče|Petrovče]]
| [[Škofija Celje|Celje]]
| {{Hs|1984-02-07}} 7. februar 1984
| škofijsko romarsko središče,&lt;br&gt;župnijska cerkev,&lt;br&gt;samostanska cerkev
| [[dominikanci]]
|-
| {{Slika d|Q11812869}}
| [[Bazilika Marije Pomagaj, Brezje]]
| ''neposredno podrejena Nadškofiji Ljubljana''
| [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana]]
| {{Hs|1988-10-05}} 5. oktober 1988
| [[narodno romarsko središče]],&lt;br&gt;škofijsko romarsko središče,&lt;br&gt;samostanska cerkev
| frančiškani
|-
| {{Slika d|Q18524076}}
| [[Bazilika Marije Zavetnice s plaščem, Ptujska Gora]]
| [[Župnija Ptujska Gora|Ptujska Gora]]
| [[Nadškofija Maribor|Maribor]]
| {{Hs|2009-12-08}} 8. december 2009
| škofijsko romarsko središče,&lt;br&gt;župnijska cerkev,&lt;br&gt;samostanska cerkev
| [[minoriti]]&lt;ref&gt;[http://www.ptujska-gora.si/ Ptujska-gora.si].&lt;/ref&gt;
|}

== Druge cerkve, povezane z rimskimi bazilikami ==

Nekatere  cerkve v Sloveniji so podobno kot bazilike z ''duhovno sorodstveno vezjo'' pridružene eni od štirih rimskih večjih bazilik, le da nimajo statusa bazilike. Ker sta spodaj navedeni cerkvi posvečeni Devici Mariji, sta pridruženi rimski [[Bazilika Marije Snežne, Rim|Baziliki Marije Snežne]]. Ob pridružitvi sta bili cerkvi vpisani na poseben seznam rimske bazilike, na katerem so najpomembnejše Marijine cerkve z vsega sveta. Privilegij cerkvama daje pravico do podelitve popolnega odpustka, če so za to izpolnjeni pogoji.

{{Statično številčenje vrstic}}
{| class=&quot;wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash&quot;
! width=2% | Slika
! Ime
! width=10% | Župnija
! Škofija
! Imenovanje
! width=18% | Drugi statusi
! Upravitelj
|-
| {{Slika d|Q18515933}}
| [[Cerkev Marijinega varstva, Prihova]]
| [[Župnija Prihova|Prihova]]
| [[Nadškofija Maribor|Maribor]]
| {{Hs|2009-11-14}} 14. november 2009
| [[župnijska cerkev]]
| škofijski duhovnik&lt;ref&gt;[https://www.druzina.si/clanek/59-23-dragocen-biser Dragocen biser], Druzina.si, pridobljeno 31. avgust 2023.&lt;/ref&gt;
|-
| {{Slika d|Q60347945}}
| [[Cerkev Matere Božje, Malečnik]]
| [[Župnija Malečnik|Malečnik]]
| [[Nadškofija Maribor|Maribor]]
| {{Hs|2023-06-02}} 2. junij 2023&lt;ref&gt;[https://katoliska-cerkev.si/marijina-cerkev-na-gorci-v-malecniku-pridruzena-rimski-baziliki-marije-velike Marijina cerkev na Gorci v Malečniku pridružena rimski baziliki Marije Velike], Katoliska-cerkev.si, pridobljeno 31. avgust 2023.&lt;/ref&gt;
| [[podružnična cerkev]]
| škofijski duhovnik&lt;ref&gt;[https://www.druzina.si/clanek/marijina-cerkev-na-gorci-postala-duhovna-sorodnica-rimske-bazilike-marije-velike Marijina cerkev na Gorci postala duhovna »sorodnica« rimske bazilike Marije Vélike], Druzina.si, pridobljeno 31. avgust 2023.&lt;/ref&gt;
|}

== Sklici ==

{{sklici|1}}

{{Cerkve v Sloveniji}}
{{Bazilike}}

[[Kategorija:Seznami cerkva v Sloveniji| ]]
[[Kategorija:Seznami bazilik|Slovenija]]</text>
      <sha1>6gt8rgl3e0p0e289h05jl1u5qa5ps4a</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6774138</id>
      <parentid>6773864</parentid>
      <timestamp>2026-11-03T11:06:30Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>3152</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>+ zp</comment>
      <origin>6774138</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4606" sha1="4xpgfq5r0pj8sdknmcakjqeh1wglyd1" xml:space="preserve">'''Seznam [[Bazilika|bazilik]] v [[Slovenija|Sloveniji]]''' je urejen po datumu pridobitve naziva.

== Seznam ==

{{Statično številčenje vrstic}}
{| class=&quot;wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash&quot;
! width=2% | Slika
! Ime
! width=10% | Župnija
! Škofija
! Imenovanje
! width=18% | Drugi statusi
! Upravitelj
|-
| {{Slika d|Q730860}}
| [[Bazilika Matere Usmiljenja, Maribor]]
| [[Župnija Maribor - Sv. Marija|Maribor - Sv. Marija]]
| [[Nadškofija Maribor|Maribor]]
| {{Hs|1906-11-07}} 7. november 1906
| [[župnijska cerkev]],&lt;br&gt;samostanska cerkev
| [[frančiškani]]
|-
| {{Slika d|Q12785547}}
| [[Bazilika Svetogorske Matere Božje, Sveta Gora]]
| [[Župnija Solkan|Solkan]]
| [[Škofija Koper|Koper]]
| {{Hs|1906-11-19}} 19. november 1906&lt;br&gt;(predhodnica sedanje cerkve)&lt;ref&gt;Ljiljana Katarina Brecl.&lt;/ref&gt;
| [[škofijsko romarsko središče]],&lt;br&gt;[[podružnična cerkev]],&lt;br&gt;samostanska cerkev
| frančiškani,&lt;br&gt;manjše sestre&lt;br&gt;svetega Frančiška
|-
| {{Slika d|Q10877653}}
| [[Bazilika Lurške Matere Božje, Brestanica]]
| [[Župnija Brestanica|Brestanica]]
| [[Škofija Celje|Celje]]
| {{Hs|1929-06-08}} 8. junij 1929&lt;ref&gt;''Šematizem neposredno sveti Stolici podrejene lavantinske knezškofije za leto 1930'', Škofijska pisarna, Maribor 1930, stran 94.&lt;/ref&gt;
| župnijska cerkev
| škofijski duhovnik
|-
| {{Slika d|Q18918123}}
| [[Bazilika Žalostne Matere Božje, Stična]]
| [[Župnija Stična|Stična]]
| [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana]]
| {{Hs|1936-10-15}} 15. oktober 1936
| župnijska cerkev,&lt;br&gt;samostanska cerkev
| [[cistercijani]]
|-
| {{Slika d|Q15107403}}
| [[Bazilika Marijinega obiskanja, Petrovče]]
| [[Župnija Petrovče|Petrovče]]
| [[Škofija Celje|Celje]]
| {{Hs|1984-02-07}} 7. februar 1984
| škofijsko romarsko središče,&lt;br&gt;župnijska cerkev,&lt;br&gt;samostanska cerkev
| [[dominikanci]]
|-
| {{Slika d|Q11812869}}
| [[Bazilika Marije Pomagaj, Brezje]]
| ''neposredno podrejena Nadškofiji Ljubljana''
| [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana]]
| {{Hs|1988-10-05}} 5. oktober 1988
| [[narodno romarsko središče]],&lt;br&gt;škofijsko romarsko središče,&lt;br&gt;samostanska cerkev
| frančiškani
|-
| {{Slika d|Q18524076}}
| [[Bazilika Marije Zavetnice s plaščem, Ptujska Gora]]
| [[Župnija Ptujska Gora|Ptujska Gora]]
| [[Nadškofija Maribor|Maribor]]
| {{Hs|2009-12-08}} 8. december 2009
| škofijsko romarsko središče,&lt;br&gt;župnijska cerkev,&lt;br&gt;samostanska cerkev
| [[minoriti]]&lt;ref&gt;[http://www.ptujska-gora.si/ Ptujska-gora.si].&lt;/ref&gt;
|}

== Druge cerkve, povezane z rimskimi bazilikami ==

Nekatere  cerkve v Sloveniji so podobno kot bazilike z ''duhovno sorodstveno vezjo'' pridružene eni od štirih rimskih večjih bazilik, le da nimajo statusa bazilike. Ker sta spodaj navedeni cerkvi posvečeni Devici Mariji, sta pridruženi rimski [[Bazilika Marije Snežne, Rim|Baziliki Marije Snežne]]. Ob pridružitvi sta bili cerkvi vpisani na poseben seznam rimske bazilike, na katerem so najpomembnejše Marijine cerkve z vsega sveta. Privilegij cerkvama daje pravico do podelitve popolnega odpustka, če so za to izpolnjeni pogoji.

{{Statično številčenje vrstic}}
{| class=&quot;wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash&quot;
! width=2% | Slika
! Ime
! width=10% | Župnija
! Škofija
! Imenovanje
! width=18% | Drugi statusi
! Upravitelj
|-
| {{Slika d|Q18515933}}
| [[Cerkev Marijinega varstva, Prihova]]
| [[Župnija Prihova|Prihova]]
| [[Nadškofija Maribor|Maribor]]
| {{Hs|2009-11-14}} 14. november 2009
| [[župnijska cerkev]]
| škofijski duhovnik&lt;ref&gt;[https://www.druzina.si/clanek/59-23-dragocen-biser Dragocen biser], Druzina.si, pridobljeno 31. avgust 2023.&lt;/ref&gt;
|-
| {{Slika d|Q60347945}}
| [[Cerkev Matere Božje, Malečnik]]
| [[Župnija Malečnik|Malečnik]]
| [[Nadškofija Maribor|Maribor]]
| {{Hs|2023-06-02}} 2. junij 2023&lt;ref&gt;[https://katoliska-cerkev.si/marijina-cerkev-na-gorci-v-malecniku-pridruzena-rimski-baziliki-marije-velike Marijina cerkev na Gorci v Malečniku pridružena rimski baziliki Marije Velike], Katoliska-cerkev.si, pridobljeno 31. avgust 2023.&lt;/ref&gt;
| [[podružnična cerkev]]
| škofijski duhovnik&lt;ref&gt;[https://www.druzina.si/clanek/marijina-cerkev-na-gorci-postala-duhovna-sorodnica-rimske-bazilike-marije-velike Marijina cerkev na Gorci postala duhovna »sorodnica« rimske bazilike Marije Vélike], Druzina.si, pridobljeno 31. avgust 2023.&lt;/ref&gt;
|}

== Sklici ==

{{sklici|1}}

== Zunanje povezave ==

* [https://gcatholic.org/churches/data/basSI Gcatholic.org]

{{Cerkve v Sloveniji}}
{{Bazilike}}

[[Kategorija:Seznami cerkva v Sloveniji| ]]
[[Kategorija:Seznami bazilik|Slovenija]]</text>
      <sha1>4xpgfq5r0pj8sdknmcakjqeh1wglyd1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Samostan sv. Frančiška, Granada</title>
    <ns>0</ns>
    <id>610258</id>
    <revision>
      <id>6774153</id>
      <parentid>6769519</parentid>
      <timestamp>2026-11-03T11:34:46Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6)</comment>
      <origin>6774153</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5721" sha1="sx219qn62b8clz16spezjlv9lkyadlf" xml:space="preserve">[[Slika:Nicaragua-031.jpg|thumb|Nekdanji samostan sv. Frančiška]]
'''Samostan sv. Frančiška''' – znan tudi kot '''Kulturni center in muzeji samostana sv. Frančiška''' – je nekdanji [[samostan]] in [[muzej]] v mestu [[Granada, Nikaragva|Granada]] v departmaju Granada v [[Nikaragva|Nikaragvi]].

Stavba izvira iz 17. stoletja, iz obdobja španske kolonizacije v provinci Nikaragva, od leta 2020 pa ima status nacionalnega spomenika Nikaragve.&lt;ref&gt;{{Cite web| url=http://legislacion.asamblea.gob.ni/Indice.nsf/e9401134d79412cc06257d02006fe1d8/e08dbb10bfa8cf9306258761006b6d54?OpenDocument|title=Decretos Legislativos 2|accessdate=26. december 2024| website=legislacion.asamblea.gob.ni}}&lt;/ref&gt;

== Zgodovina ==
Samostan, ki ga je leta 1529 ustanovil menih Benavente Motolinía pod imenom Samostan brezmadežnega spočetja, je služil kot prva cerkev v mestu. Leta 1579 je upravljanje samostana prevzel [[frančiškani|frančiškanski red]].&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Cite web|url=https://www.inc.gob.ni/museos/|title=Museos y Sitios Históricos – INC|accessdate=22. december 2024|language=es-ES}}&lt;/ref&gt; Samostan je bil sedež frančiškanske province San Jorge de Nicaragua – ustanovljene leta 1575, ki je obsegala ozemlja današnje Nikaragve in Kostarike. Leta 1665 ga je napadel angleški pirat [[Henry Morgan]].

Leta 1751 je Pedro Agustín Morel de Santa Cruz (1694–1768), škof Nikaragve in Kostarike, opravil apostolski obisk in zabeležil obstoj sedmih cerkva v Granadi: Santiago, San Francisco, La Merced, San Juan de Dios, San Sebastián, Guadalupe in Jalteva. V tem obdobju je bil samostan deležen prenove; zgrajen je bil iz kamna in opeke ter pokrit s strešniki. Samostan v Granadi je tako postal eden najbolje zgrajenih verskih objektov v Nikaragvi, kar je odražalo pomen samega mesta. Tudi drugi samostani – na primer tisti v krajih El Viejo, El Realejo in Chinandega ter v Nicoyi in Ujarrásu (v današnji Kostariki) – so bili zgrajeni iz kamna in opeke ter pokriti s strešniki.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|url=https://www.historicalsoundscapes.com/evento/1579/granada|title=Visita apostólica del obispo Pedro Agustín Morel de Santa Cruz a Granada (Nicaragua) en 1751|first=Juan|last=Ruiz Jiménez|date=6. september 2023|publisher=Paisajes sonoros históricos|accessdate=22. december 2024|language=es|issn=2603-686X|doi=10.5281/zenodo.10395552}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web| url=https://revistas.ucr.ac.cr/index.php/dialogos/article/download/31195/30919/90853|title=Órdenes franciscana y mercedaria en la Diócesis de Nicaragua y Costa Rica en el siglo XVIII: su arquitectura y la ocupación del espacio. Arq. Rosa Elena Malavassi Aguilar. Diálogos Revista Electrónica de Historia ISSN 1409- 469X. Número especial 2008.}}&lt;/ref&gt;

Leta 1830 je bilo posestvo sekularizirano, leta 1836 pa so v njem uredili prostore za univerzo.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Cite web|url=https://ungaman.tripod.com/Granada/Spanish/SanFrancisco.html|title=Reseña Histórica sobre el Convento de San Francisco|accessdate=22. december 2024|website=ungaman.tripod.com|archive-url=https://web.archive.org/web/20260415101320/https://ungaman.tripod.com/Granada/Spanish/SanFrancisco.html|archive-date=2026-04-15|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Pozneje je stavba služila kot sedež filibustra Williama Walkerja, ki je leta 1856 med umikom požgal Granado. Objekt so med letoma 1867 in 1868 obnovili, leta 1874 pa je v njem začela delovati šola (''Colegio Granada''). V okviru prenove leta 1939 so nad velikim notranjim dvoriščem zgradili dvorano Rubéna Daría. Leta 1950 so na severnem dvorišču uredili prostore za poklicno šolo.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://ungaman.tripod.com/Granada/Spanish/SanFrancisco.html|title=Reseña Histórica sobre el Convento de San Francisco|accessdate=22. december 2024|website=ungaman.tripod.com|archive-url=https://web.archive.org/web/20260415101320/https://ungaman.tripod.com/Granada/Spanish/SanFrancisco.html|archive-date=2026-04-15|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Leta 1984 je upravljanje stavbe prevzelo nikaragovsko ministrstvo za kulturo in sprožilo projekt obnove kompleksa, ki je bil zaradi nerednega vzdrževanja v slabem stanju.

Kulturni center in muzeji v samostanu San Francisco so svoja vrata odprli leta 2003. Kompleks obsega pet muzejev: Muzej skupnosti in zgodovine Granade, Nacionalni muzej primitivističnega slikarstva Asilie Guillén, Muzej ljudske in verske umetnosti, Muzej tradicionalnega pohištva ter Regionalni arheološki muzej departmaja Granada.

Leta 2020 je bil objekt razglašen za nacionalni spomenik Nikaragve – skupaj s trgi Plaza de los Leones in Plaza de la Independencia, parkom Cristóbala Colóna ter obzidjem Jalteva v mestu Granada.

== Cerkev sv. Frančiška ==
[[Slika:Saint Francis of Assisi Church in Granada, Nicaragua.jpg|thumb|Cerkev sv. Frančiška]]

Cerkev, ki je prizidana h samostanu, je bila zgrajena sredi 17. stoletja. Leta 1685 jo je prizadel požar, nakar je bila obnovljena v slogu novošpanskega baroka. Poškodovana je bila med napadom Williama Walkerja leta 1856. Tako kot večina cerkva v Nikaragvi je bila skozi čas deležna sprememb – med drugim obnove leta 1885, iz katere izvira njeno današnje pročelje, ter prenove leta 1939.

Leta 2020 je bila razglašena za narodni spomenik.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=http://legislacion.asamblea.gob.ni/normaweb.nsf/9e314815a08d4a6206257265005d21f9/bfcf69ba6faf64670625873a005c405e?OpenDocument|title=TEXTO CONSOLIDADO, DECLÁRASE MONUMENTO NACIONAL, IGLESIA SAN FRANCISCO DE GRANADA|accessdate=26. december 2024|website=legislacion.asamblea.gob.ni}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{commons category|Saint Francis of Assisi Church in Granada, Nicaragua
}}

[[Kategorija:Cerkve v Nikaragvi]]</text>
      <sha1>sx219qn62b8clz16spezjlv9lkyadlf</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Rdečehrbti sajmiri</title>
    <ns>0</ns>
    <id>610296</id>
    <revision>
      <id>6774062</id>
      <parentid>6770507</parentid>
      <timestamp>2026-11-03T06:31:38Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6)</comment>
      <origin>6774062</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="26363" sha1="n4y1px0rbt84wns0xc77u7r6tr5ctmz" xml:space="preserve">{{Speciesbox 
| name = Rdečehrbti sajmiri&lt;ref name=msw3&gt;{{MSW3 Groves|pages=138–139|id=12100288}}&lt;/ref&gt;
| image = Squirrel monkey1-cropped.jpg
| status = EN
| status_system = IUCN3.1
| status_ref = &lt;ref name=iucn&gt;{{cite iucn |author=Solano-Rojas, D. |year=2021 |title=''Saimiri oerstedii'' |article-number=e.T19836A17940807 |doi=10.2305/IUCN.UK.2021-1.RLTS.T19836A17940807.en |access-date=11 March 2022}}&lt;/ref&gt;
| status2 = CITES_A1 
 | status2_system = CITES 
 | status2_ref = &lt;ref&gt;{{Cite web|title=Appendices {{!}} CITES|url=https://cites.org/eng/app/appendices.php|access-date=2022-01-14|website=cites.org}}&lt;/ref&gt;
| genus = Saimiri
| species = oerstedii
| authority = [[Johannes Theodor Reinhardt|Reinhardt]], 1872
| range_map = Saimiri oerstedii Range Map.PNG
| range_map_caption = Razširjenost ''Saimiri oerstedii''&lt;ref name=perspectives/&gt;
}}
'''Rdečehrbti sajmiri''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''Saimiri oerstedii'''), znan tudi kot '''srednjeameriška veveričja opica''', je vrsta [[sajmiriji|sajmirijev]], ki poseljuje pacifiško obalo [[Kostarika|Kostarike]] in [[Panama|Paname]]. Njeno območje razširjenosti je omejeno na severozahodni del Paname blizu meje s Kostariko ter na osrednji in južni del pacifiške obale Kostarike, predvsem na območje [[Narodni park Manuel Antonio|narodnih parkov Manuel Antonio]] in [[narodni park Corcovado|Corcovado]].

Gre za majhno opico z oranžnim hrbtom in značilno belo-črno obrazno masko. Prehranjuje se vsejedo; uživa sadje, drugo rastlinsko hrano, nevretenčarje in nekatere manjše vretenčarje. Sama je plen številnim živalim, med katerimi so ptice roparice, mačke in kače. Živi v velikih skupinah, ki običajno štejejo od 20 do 75 osebkov. Ima eno najbolj egalitarnih (enakopravnih) družbenih ureditev med vsemi opicami. Samice ne vzpostavljajo hierarhije prevlade, samci pa to počnejo le v času parjenja. Samice postanejo spolno zrele pri starosti dveh let in pol, samci pa pri štirih do petih letih. Spolno zrele samice zapustijo svojo izvorno skupino, samci pa lahko v njej ostanejo vse življenje. Rdečehrbti sajmiri lahko živi več kot 15 let.

Populacija rdečehrbtih sajmirijev se je po 1970-ih drastično zmanjšala. Domneva se, da so vzrok za to upadanje [[krčenje gozdov]], lov in lovljenje živali za prodajo kot hišne ljubljenčke. Trenutno potekajo prizadevanja za ohranitev te vrste.

== Taksonomija ==
Rdečehrbti sajmiri spada v [[družina (biologija)|družino]] ''Cebidae'' – družino [[opice Novega sveta|opic Novega sveta]], ki vključuje kapucinke, tamarine, sajmirije in marmozete. Znotraj družine ''Cebidae'' je uvrščena v poddružino ''Saimiriinae'', ki zajema veveričje opice.&lt;ref name=groves2&gt;{{MSW3 Groves|pages=138–139|id=12100283}}&lt;/ref&gt; Je ena od petih priznanih vrst veveričjih opic in edina vrsta, ki živi zunaj Južne Amerike.&lt;ref name=perspective/&gt; Rdečehrbti sajmiri je skupaj z vsemi drugimi vrstami veveričjih opic uvrščen v [[rod (biologija)|rod]] ''Saimiri'' (Voigt, 1831). Med veveričjimi opicami je rdečehrbti sajmiri najbolj sorodna gvajanski veveričji opici (''Saimiri sciureus'') in vrsti ''Saimiri ustus''; te tri vrste tvorijo skupino vrst ''S. sciureus''.&lt;ref name=groves3&gt;{{MSW3 Groves|pages=138–139|id=121002843}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=lynch&gt;{{cite journal|title=Biogeography of squirrel monkeys (genus ''Saimiri''): South-central Amazon origin and rapid pan-Amazonian diversification of a lowland primate|author=Lynch Alfaro, J.W.|display-authors=et al|pages=436–454|journal=Molecular Phylogenetics and Evolution|volume=82|year=2015|doi=10.1016/j.ympev.2014.09.004|pmid=25305518|doi-access=free|bibcode=2015MolPE..82..436L|url=https://repositorio.inpa.gov.br/bitstream/1/15429/1/artigo-inpa.pdf|archive-url=https://web.archive.org/web/20240701113246/https://repositorio.inpa.gov.br/bitstream/1/15429/1/artigo-inpa.pdf|archive-date=2024-07-01|access-date=2026-10-25|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Dvojno ime ''Saimiri oerstedii'' ji je dal Johannes Theodor Reinhardt v čast svojemu kolegu, danskemu biologu Andersu Sandøeju Ørstediju.

Rdečehrbti sajmiri ima dve podvrsti:&lt;ref name=msw3/&gt;
*Rdečehrbti sajmiri s črnim temenom (''Saimiri oerstedii oerstedii'')
*Rdečehrbti sajmiri s sivim temenom (''Saimiri oerstedii citrinellus'')

Podvrsta ''S. o. oerstedii'' živi na zahodnem pacifiškem območju Paname in na območju polotoka Osa v Kostariki (vključno z narodnim parkom Corcovado), medtem ko ''S. o. citrinellus'' živi na osrednjem pacifiškem območju Kostarike. Po najvišjih ocenah (nazadnje leta 2003) preostala divja populacija podvrste ''S. o. citrinellus'' šteje le od 1300 do 1800 osebkov.&lt;ref name=iucn/&gt;

== Fizični opis ==
Rdečehrbti sajmiri se po obarvanosti razlikuje od južnoameriških vrst sajmirijev. Medtem ko so južnoameriški sajmiriji pretežno zelenkasti, ima rdečehrbti sajmiri oranžen hrbet, olivno obarvana ramena, boke in rep ter bel trebuh. Tudi dlani in stopala so oranžna. Na vrhu glave je črna »kapa«, konica repa pa je prav tako črna. Samci imajo običajno svetlejšo »kapo« kot samice. Obraz je bel, s črnimi obrobami okoli oči ter črnino okoli nosu in ust.&lt;ref name=pic&gt;{{cite book|title=The Pictorial Guide to the Living Primates|url=https://archive.org/details/pictorialguideto0000rowe|url-access=registration|author=Rowe, N.|page=[https://archive.org/details/pictorialguideto0000rowe/page/98 98]|year=1996|publisher=Pogonias Press|isbn=978-0-9648825-0-8}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=field&gt;{{cite book|title=Neotropical Rainforest Mammals A Field Guide|edition=Second|author=Emmons, L.|year=1997|pages=126–127|publisher=The University of Chicago Press|isbn=978-0-226-20721-6}}&lt;/ref&gt;
[[File:Central American Squirrel Monkey 2.jpeg|thumb|Obarvanost telesa]]

Obe podvrsti sta si po obarvanosti podobni, vendar se razlikujeta v odtenku »kape«. Severna podvrsta, ki živi na osrednjem pacifiškem območju Kostarike, ima svetlejšo »kapo« kot južna podvrsta, ki živi v Panami in delih Kostarike v bližini Paname.&lt;ref name=field/&gt; Južna podvrsta ima tudi bolj rumenkaste okončine in spodnji del telesa.&lt;ref name=perspectives/&gt;

Odrasli osebki dosežejo dolžino od 266 do 291 milimetrov (brez repa) in težo med 600 in 950 grami.&lt;ref name=perspective&gt;{{cite book|title=Primates in Perspective|chapter=The Cebines|author=Jack, K.|editor1=Campbell, C. |editor2=Fuentes, A. |editor3=MacKinnon, K. |editor4=Panger, M. |editor5=Bearder, S. |year=2007|publisher=The Oxford University Press|pages=107–120|isbn=978-0-19-517133-4}}&lt;/ref&gt; Rep je daljši od telesa in meri od 362 do 389 mm. Tako kot pri drugih veveričjih opicah je izražen precejšen [[Spolna dvoličnost|spolni dimorfizem]]. Samci so v povprečju za 16 % težji od samic. Povprečna teža samcev znaša 829 g, samic pa 695 g. Veveričje opice imajo glede na velikost telesa največje možgane med vsemi primati; možgani rdečehrbtega sajmirija tehtajo približno 25,7 g, kar predstavlja približno 4 % telesne teže.&lt;ref name=pic/&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|title=Squirrel Monkey|publisher=Rainforest Alliance|url=http://www.rainforest-alliance.org/resources/forest-facts/species-profiles/squirrelmonkey.html|access-date=2008-10-18}}&lt;/ref&gt; Za razliko od svojih večjih sorodnikov, kot so kapucinke, obešalke in vriskači, rdečehrbti sajmiriji nimajo povsem oprijemalnega repa – razen v obdobju, ko so še mladiči –, rep pa jim služi predvsem za ohranjanje ravnotežja.&lt;ref&gt;{{cite book|title=Primate Ecology and Social Structure Volume 2: New World Monkeys|edition=Revised First|author=Sussman, R.|year=2003|page=76|publisher=Pearson Custom Publishing|isbn=978-0-536-74364-0}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=fleagle&gt;{{cite book|title=Primate Adaption and Evolution|edition=Second|author=Fleagle, J.|pages=[https://archive.org/details/primateadaptatio0000flea/page/157 157–160]|year=1998|publisher=Academic Press|isbn=978-0-12-260341-9|url=https://archive.org/details/primateadaptatio0000flea/page/157}}&lt;/ref&gt;

== Vedenje ==
=== Družbena struktura ===
Rdečehrbti sajmiri živi na drevju in je dejaven podnevi; po drevju se najpogosteje premika po štirih okončinah (štirinožna lokomocija). Živi v skupinah, ki jih sestavljajo odrasli samci, odrasle samice in mladiči. Skupine so običajno manjše kot pri južnoameriških veveričjih opicah, a še vedno večje kot pri številnih drugih vrstah opic iz Novega sveta. Skupina običajno šteje od 20 do 75 opic, v povprečju pa 41.&lt;ref name=costa/&gt; Včasih se pojavijo skupine, večje od 100 osebkov, vendar gre domnevno za začasno združitev dveh skupin. V povprečju je v skupinah približno 60 % več samic kot samcev.
[[File:Central American Squirrel Monkey.jpg|thumb|left|Počivanje na veji]]

Skupine veveričjih opic zasedajo življenjski prostor (teritorij) v velikosti od 35 do 63 hektarjev. Življenjski prostori skupin se lahko prekrivajo, zlasti na velikih zavarovanih območjih, kot je Narodni park Manuel Antonio. Na bolj razdrobljenih območjih je prekrivanja manj. Skupine lahko na dan prepotujejo od 2500 do 4200 metrov.&lt;ref name=sussman&gt;{{cite book|title=Primate Ecology and Social Structure Volume 2: New World Monkeys|edition=Revised First|author=Sussman, R.|year=2003|page=86|publisher=Pearson Custom Publishing|isbn=978-0-536-74364-0}}&lt;/ref&gt; Za razliko od nekaterih drugih vrst opic se skupina čez dan ne razdeli na manjše skupine za iskanje hrane. Posamezne opice se lahko za določen čas ločijo od glavne skupine zaradi drugih dejavnosti, zato je lahko skupina v določenem trenutku razpršena na območju, velikem do 1,2 hektarja.&lt;ref name=boinski&gt;{{cite book|title=The Primate Anthology|chapter=Monkeys with Inflated Sex Appeal|author=Boinski, S.|editor1=Ciochon, R. |editor2=Nisbett, R. |pages=174–179|year=1992|publisher=Prentice-Hall|isbn=978-0-13-613845-7}}&lt;/ref&gt; Za razliko od drugih vrst veveričjih opic te opice pogosto več mesecev zapored vsako noč prespijo na istih drevesih.

Med samicami ni hierarhije prevlade, prav tako samice ne tvorijo koalicij. Samci v skupini so običajno v sorodu, zato med njimi pogosto vladajo tesne vezi; hierarhijo prevlade vzpostavijo le v času parjenja. To še posebej velja za samce iste starosti. Niti samci niti samice nimajo prevladujočega položaja drug nad drugim; gre za egalitaren družbeni sistem, ki je značilen prav za rdečehrbte sajmirije. Pri južnoameriških vrstah prevladujejo bodisi samice (''S. boliviensis'') bodisi samci (''S. sciureus'') nad drugim spolom, oba spola pa tvorita stabilne hierarhije prevlade. Skupine rdečehrbtih sajmirijev se običajno ne tekmujejo ali borijo med seboj. Znano je, da imajo samci kostariških veveričjih opic zelo tesne vezi med seboj.&lt;ref&gt;{{cite journal|author=Boinski, S. |year=1994|title= Affiliation Patterns among Male Costa Rican Squirrel Monkeys|journal= Behaviour|volume= 130|issue=3|pages= 191–209|doi=10.1163/156853994X00523}}&lt;/ref&gt;

Čeprav južnoameriške vrste sajmirijev pogosto potujejo in se skupaj hranijo s kapucinkami, se rdećehrbti sajmiri le redko druži z beloglavo kapucinko. Zdi se, da je to povezano z dejstvom, da je hrana, ki jo rdečehrbti sajmiri uživa, porazdeljena na manjših, bolj razpršenih območjih kot hrana južnoameriških sajmirijev. Zaradi drugačne porazdelitve hrane bi druženje s kapucinskimi pomenilo višje stroške iskanja hrane za rdečehrbtega sajmirija kot za njene južnoameriške vrstnike. Poleg tega so samci beloglavih kapucink, čeprav so pozorni na plenilce, več pozornosti namenjajo odkrivanju konkurenčnih samcev kot odkrivanju plenilcev in relativno manj časa odkrivanju plenilcev kot njihovi južnoameriški vrstniki. Zato bi druženje s kapucini rdečehrbtim sajmirijem prineslo manj koristi pri zaznavanju plenilcev in bi pomenilo višje stroške iskanja hrane kot južnoameriškim veveričjim opicam.&lt;ref name=move&gt;{{cite book|title=On the Move|chapter=Social Manipulation Within and Between Troops Mediates Primate Group Movement|author=Boinski, S.|editor1=Boinski, S. |editor2=Garber, P. |year=2000|publisher=The University of Chicago Press|isbn=978-0-226-06340-9|pages=447–448}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite journal|title=Why don't ''Saimiri oerstedii'' and ''Cebus capucinus'' form mixed-species groups?|author=Boinski, S.|journal=International Journal of Primatology|volume=10|issue=2|year=1989|pages=103–114|doi=10.1007/BF02736248|s2cid=24192169|url=https://zenodo.org/record/1232560}}&lt;/ref&gt; Druga razlaga je, da so skupine kapucink večje od skupin veveričjih opic v Srednji Ameriki, v Južni Ameriki pa so skupine veveričjih opic večje.&lt;ref name=handbook&gt;{{cite book|title=Handbook of Squirrel Monkey Research|editor=Rosenblum, L.A.|editor2=Coe, C.L.|pages=49–50|chapter=The Behavior of Squirrel Monkeys (Saimiri) in Natural Environments|author=Baldwin, J.D.|publisher=Plenum Press|year=1985|isbn=((978-0306417542))}}&lt;/ref&gt;

V eni študiji je bil opažen rahel trend, pri katerem so rdečehrbti sajmiriji pogosteje potovale v bližini grivastih vriskačev, če so vriskači glasno klicali znotraj njihovega domačega območja, vendar ni bilo opaziti fizičnega stika ali očitne socialne interakcije. Navadne in rdečerepe veverice se lahko pridružijo skupinam srednjeameriških opic, ne da bi pri opicah izzvale reakcijo.&lt;ref name=handbook/&gt;

Z rdečehrbtim sajmirijem se povezujejo nekatere vrste ptic. Ptice sledijo opicam v poskusu, da bi plenile žuželke in majhne vretenčarje, ki jih opice izločijo. V narodnem parku Corcovado med ptičje vrste, ki redno sledijo veveričjim opicam, sodijo lunj ''Harpagus bidentatus'', sivoglava tangra (''Eucometis penicillata'') in rjavokrili plezalček (''Dendrocincla anabatina''), vendar to počnejo tudi druge vrste plezalcev ter ptice, kot so ''Momotidae'' in [[trogoni]]. Ta dejavnost se okrepi v deževnem obdobju, ko je členonožce težje najti.&lt;ref name=costa/&gt;

=== Prehrana ===
[[File:Saimiri oerstedii monkey.png|thumb|''Saimiri oerstedii'' na drevesu išče hrano; Manuel Antonio, Kostarika]]
[[File:Central American Squirrel Monkey 3.jpeg|thumb|Iskanje hrane v narodnem parku Manuel Antonio]]

Rdečehrbti sajmiri je vsejedec. Njena prehrana vključuje žuželke in njihove ličinke (zlasti kobilice in gosenice), pajke, sadje, liste, lubje, cvetove in nektar. Prehranjuje se tudi z majhnimi vretenčarji, vključno s netopirji, pticami, kuščarji in drevesnimi žabami. Hrano išče v spodnjih in srednjih plasteh gozda, običajno na višini med 4,5 in 9 metri.&lt;ref name=costa/&gt;&lt;ref name=boinski/&gt; Dve tretjini do tri četrtine dneva porabi za iskanje hrane. Proti koncu deževne dobe, ko je na voljo manj členonožcev, težje najde želeno hrano.

Ima edinstven način lova na netopirje, ki si izdelujejo zatočišča iz listov (t. i. »šotore«). Opica išče počivajoče netopirje tako, da opazuje njihova zatočišča (ki so narejena iz prepognjenega lista). Ko najde netopirja, spleza višje in z vrha skoči na zatočišče, s čimer poskuša netopirja spraviti ven. Če netopir, ki pade na tla, pravočasno ne odleti, se opica vrže nanj in ga poje.

Rdečehrbti sajmiri igra pomembno vlogo pri razširjanju semen in opraševanju nekaterih cvetov, med drugim pasijonke. Čeprav ne povzroča večje škode v kmetijstvu, se občasno hrani s koruzo, kavo, bananami in mangom. Uživa tudi plodove dreves ''Cecropia'', stročnice, smokve, plodove palm ter rastlin, znanih pod lokalnimi imeni ''cerillo'', ''quiubra'' in ''yayo flaco'', pa tudi plodove divjega indijskega oreščka.

=== Sporazumevanje ===
Rdećehrbti sajmiri je zelo glasna opica. Oddaja številne cvileče zvoke, žvižge in čivkanje. Tudi sicer se po gozdu premika hrupno. Ima štiri glavne tipe oglašanja, ki so opisani kot »gladek klic« (''smooth chuck''), »ukrivljen klic« (''bent mask chuck''), »pisk« (''peep'') in »čivkanje« (''twitter'').&lt;ref name=pic/&gt; 

=== Plenilci ===
Med plenilce rdečehrbtih sajmirijev spadajo ptice ujede, mačke in kače. Sajmiriji so plen tako kač, ki plenijo z davljenjem, kot strupenih kač. Ptice ujede so še posebej uspešni plenilci rdečehrbtih sajmirijev. Najstarejši samci nosijo največji del odgovornosti za zaznavanje plenilcev. Ko rdečehrbti sajmiri opica opazi ptico ujedo, spusti visok alarmni krik in se hitro umakne na varno. Vsi drugi sajmiriji, ki zaslišijo ta alarmni krik, prav tako poiščejo zavetje. Opice so glede ptic ujed še posebej previdne; alarm sprožijo, kadarkoli zaznajo predmet, ki spominja na ptico ujedo – to vključuje celo majhna letala, padajoče veje in velike liste.

Zaznavanje plenilcev s strani samcev postane še posebej pomembno v obdobju, ko se skotijo ​​mladiči. V tem času se ptice ujede zadržujejo v bližini skupin veveričjih opic bistveno pogosteje in plenijo številne novorojene mladiče. Med druge živali, ki plenijo mladiče rdečehrbtih sajmirijev, spadajo tukani, tajre, oposumi, nosati medvedi, kače in celo opice pajkovke.
[[File:Central American squirrel monkey mother and baby.jpg|thumb|Mati in en dan star mladič s še vedno pripeto popkovino. Golfo Dulce Retreat, Kostarika.]]

== Razmnoževanje ==
[[File:Central American Squirrel Monkey baby gets a ride.jpeg|thumb|left|Dva meseca star mladič na materinem hrbtu]]
[[File:Male Central American Squirrel Monkey.jpg|thumb|left|Samec, pri katerem je izražen sezonski spolni dimorfizem. Golfo Dulce Retreat, Kostarika]]

Paritveno obdobje za rdečehrbte sajmirije nastopi septembra. Vse samice postanejo spolno dovzetne (so v estrusu) skoraj istočasno. Mesec ali dva pred začetkom paritvenega obdobja samci postanejo večji (sezonski spolni dimorfizem). To ni posledica povečane mišične mase, temveč spremenjenega ravnovesja vode v telesu samca. Vzrok za to je pretvorba moškega hormona [[testosteron]]a v [[estrogen]]; več testosterona ko samec proizvaja, bolj se pred paritvenim obdobjem poveča. Ker v skupinah med paritvenim obdobjem niso opazili pretepov med samci za dostop do samic, niti poskusov prisilnega parjenja, velja prepričanje, da o tem, kateri samci se bodo parili s samicami, odločajo same samice. Samice običajno dajejo prednost samcem, ki se pred paritvenim obdobjem najbolj povečajo. To je morda zato, ker so najbolj povečani samci običajno najstarejši in najučinkovitejši pri zaznavanju plenilcev, lahko pa gre tudi za primer t. i. pobegle medspolne selekcije.

Samci včasih za krajši čas zapustijo svojo skupino, da bi se poskusili pariti s samicami iz sosednjih skupin. Samice so naklonjene samcem iz drugih skupin, čeprav stalni samci poskušajo vsiljivce odgnati. Brejost traja šest mesecev, mladiči pa se skotijo ​​v razmaku enega tedna v februarju in marcu. Običajno se skoti en sam mladič.

Le 50 % mladičev preživi več kot šest mesecev, predvsem zaradi plenjenja s strani ptic. Mladič je od matere odvisen približno eno leto. Samice kotijo ​​vsakih 12 mesecev, zato prejšnji mladič postane samostojen približno takrat, ko se skoti nov mladič. Samice postanejo spolno zrele pri starosti dveh let in pol, samci pa med četrtim in petim letom starosti. Samice ob dosegu spolne zrelosti zapustijo svojo rojstno skupino, medtem ko samci običajno ostanejo v svoji skupini vse življenje. To se razlikuje od južnoameriških vrst veveričjih opic, pri katerih se iz rojstne skupine izselijo bodisi samci bodisi pripadniki obeh spolov. Samci iste starosti se pogosto združujejo v starostne skupine. Ko dosežejo spolno zrelost, se lahko taka skupina odloči zapustiti svojo prvotno skupino in poskuša iz druge skupine izriniti tamkajšnje samce, s čimer si zagotovijo boljše možnosti za razmnoževanje.

Življenjska doba rdečehrbtih sajmirijev v naravi ni znana, vendar je znano, da lahko osebki v ujetništvu živijo več kot 15 let. Za druge vrste veveričjih opic je znano, da lahko živijo več kot 20 let.

== Razširjenost in življenjski prostor ==
Rdečehrbti sajmiri ima omejeno območje razširjenosti v Kostariki in Panami. Živi le v bližini pacifiške obale. Njeno območje razširjenosti sega od osrednjega pacifiškega dela Kostarike na severu do zahodne Paname. Živi v dveh kostariških narodnih parkih – narodnem parku Manuel Antonio in narodnem parku Corcovado –, kjer jo lahko obiskovalci opazijo, vendar je tam manj pogosta kot beloglava kapucinka ali grivasti vriskač.&lt;ref name=watching&gt;{{cite book|author1=Hunter, L. |author2=Andrew, D. |title = Watching Wildlife Central America|year = 2002|pages = 100, 148|publisher=Lonely Planet Publications|isbn=978-1-86450-034-9}}&lt;/ref&gt; Živi v nižinskih gozdovih, pri čemer je omejena na sekundarne gozdove in primarne gozdove, ki so bili delno posekani.&lt;ref name=costa&gt;{{cite book|title=The Natural History of Costa Rican Mammals|author=Wainwright, M.|year=2002|publisher=Zona Tropical|isbn=978-0-9705678-1-9|pages=131–134}}&lt;/ref&gt; Potrebuje gozdove z bogatim rastlinjem v nizkih in srednjih plasteh; v visokih, zrelih in nedotaknjenih gozdovih, kjer takšnega rastlinja ni, težko preživi. Njena specializacija za obalne nižinske gozdove morda pojasnjuje njeno omejeno razširjenost.&lt;ref name=lynch/&gt;

== Stanje ogroženosti ==
[[File:Squirrel Monkey 3.jpg|thumb|Fotografirano v letovišču Golfo Dulce v Kostariki]]

Nekoč je veljalo prepričanje, da je rdečehrbti sajmiri le populacija južnoameriške vrste sajmirijev, ki so jo v Srednjo Ameriko prinesli ljudje. Dokazi za to teorijo so vključevali zelo majhno območje razširjenosti rdečehrbtega sajmirija in veliko vrzel do območja razširjenosti katere koli druge vrste sajmirijev. Raziskava jedrne in mitohondrijske DNK je pokazala, da je rdečehrbti sajmiri dejansko samostojna vrsta, ki se je od južnoameriških vrst očitno ločila že davno – pred najmanj 260.000 leti, morda celo pred več kot 4 milijoni let.&lt;ref name=perspectives&gt;{{cite book | author = Rylands, A. | author2 = Groves, C. | author3 = Mittenmeier, R. | author4 = Cortes-Ortiz, L. | author5 = Hines, J. | name-list-style=amp|editor1=Estrada, A. |editor2=Garber, P. |editor3=Pavelka, M. |editor4=Luecke, L. | publisher=Springer|location=New York | chapter = Taxonomy and Distributions of Mesoamerican Primates | title = New Perspectives in the Study of Mesoamerican Primates| pages =37–39| isbn = 978-0-387-25854-6 | year = 2006}}&lt;/ref&gt; Genetska študija, ki so jo leta 2015 izvedli Lynch Alfaro in sodelavci, ocenjuje, da se je rdečehrbti sajmiri od vrste ''S. sciureus'' (črnoglavi sajmiri) ločila pred nekaj manj kot milijonom let.&lt;ref name=lynch/&gt;
[[File:Central American Squirrel Monkey 7.jpeg|thumb|Na balkonu hotela v bližini narodnega parka Manuel Antonio v Kostariki]]

Ena od uveljavljenih teorij pravi, da so veveričje opice v poznem [[miocen]]u ali [[pliocen]]u živele v [[Kolumbija|Kolumbiji]], od koder so se preselile v Srednjo Ameriko in postale prednice današnje srednjeameriške vrste. Po tej teoriji se je v Srednjo Ameriko v približno istem času preselila tudi gvatemalski črni vriskač. Prehod čez [[Panamska ožina|Panamsko ožino]] se je pozneje zaradi dviga morske gladine zaprl, pred približno 2 milijonoma let pa se je znova odprl za nov val selitev. Ti poznejši priseljenci – predniki današnjih populacij beloličnih kapucink (''Cebus imitator''), grivastih vriskačev (''Alouatta palliata'') in [[črnooka obešalka|črnookih obešalk]] (''Ateles geoffroyi'') – so v tekmovanju za vire prekosili predhodne naseljence, kar je privedlo do tega, da imata rdečehrbti sajmiri in gvatemalski vriskač (''Alouatta pigra'') danes zelo omejen življenjski prostor.&lt;ref name=ford&gt;{{cite book | author = Ford, S.|editor1=Estrada, A. |editor2=Garber, P.A. |editor3=Pavelka, M.S.M. |editor4=Luecke, L. | chapter = The Biographic History of Mesoamerican Primates | title = New Perspectives in the Study of Mesoamerican Primates| pages = 100–107| publisher=Springer|location=New York | isbn = 978-0-387-25854-6 | year = 2006}}&lt;/ref&gt; Ford je domneval, da visoka gladina morja v pleistocenu ni le ločila rdečehrbtega sajmirija od drugih vrst veveričjih opic, temveč je povzročila tudi nastanek dveh podvrst.&lt;ref name=lynch/&gt;&lt;ref name=ford/&gt; Lynch Alfaro s sodelavci pa je predlagal, da bi bila ločitev rdečehrbtega sajmirija od sorodnih vrst lahko posledica obdobja velike suše v severnem delu Južne Amerike.

Gostota populacije v Kostariki znaša ocenjenih 36 opic na kvadratni kilometer, v Panami pa 130 opic na kvadratni kilometer.&lt;ref name=sussman/&gt; Ocenjujejo, da se je populacija rdečehrbtega sajmirija zmanjšala z približno 200.000 v 1970-ih na manj kot 5000.&lt;ref name=watching/&gt; Menijo, da so glavni razlogi za to [[krčenje gozdov]], lov in lovljenje živali za prodajo kot hišne ljubljenčke. V Kostariki potekajo obsežna prizadevanja za zaščito te vrste pred izumrtjem.&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.ascomoti.com/index.html |title=Save the Mono Titi Manuel Antonio Costa Rica |publisher=ASCOMOTI |access-date=2008-05-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090403070900/http://ascomoti.com/index.html |archive-date=April 3, 2009 }}&lt;/ref&gt; V Panami pa projekt pogozdovanja skuša ohraniti populacijo, ki izginja v provinci Chiriquí.&lt;ref&gt;{{cite web|title=The Rainforest Returns|publisher=Saimiri Wildlife|url=http://www.saimiri.org/en|access-date=2008-10-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20080507163428/http://www.saimiri.org/en/|archive-date=2008-05-07}}&lt;/ref&gt;

Leta 2021 je bil rdečehrbti sajmiri na seznamu IUCN uvrščen med ogrožene vrste. K temu v največji meri prispevata krčenje gozdov in nenehno izginjanje življenjskega prostora, pomembno vlogo pa imajo tudi drugi dejavniki, kot je lovljenje živali za trgovino s hišnimi ljubljenčki.

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{Commons category|Saimiri oerstedii}}
*ARKive – [https://web.archive.org/web/20060507095725/http://www.arkive.org/species/GES/mammals/Saimiri_oerstedii/ images and movies of the red-backed squirrel monkey ''(Saimiri oerstedii)'']
* [https://web.archive.org/web/20070928191117/http://www.ascomoti.com/ ASCOMOTI] Foundation for Preservation of the Central American Squirrel Monkey (mono titi)
*[https://web.archive.org/web/20080507163428/http://www.saimiri.org/en/ Saimiri Wildlife]

{{Taxonbar|from=Q1150922}}

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Opice Novega sveta]]
[[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1872]]
[[Kategorija:Sesalci Južne Amerike]]</text>
      <sha1>n4y1px0rbt84wns0xc77u7r6tr5ctmz</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam bazilik na Hrvaškem</title>
    <ns>0</ns>
    <id>610310</id>
    <revision>
      <id>6773866</id>
      <parentid>6772971</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T18:43:47Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>3152</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>ustvarjena predloga; razveljavljena redakcija [[Special:Diff/6770307|6770307]] uporabnika [[Special:Contributions/JoMK|JoMK]] ([[User talk:JoMK|pogovor]])</comment>
      <origin>6773866</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2155" sha1="glx8dbcigx8f0excx0cje8edhz55a9j" xml:space="preserve">'''Seznam [[Bazilika|bazilik]] na [[Hrvaška|Hrvaškem]]''' je urejen po datumu pridobitve naziva.

== Seznam ==

{{Statično številčenje vrstic}}
{{Poravnava tabele}}
{| class=&quot;wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash col3center col4center&quot;
! Slika
! Ime
! Škofija
! Imenovanje
|-
| {{Slika d|Q659810}}
| [[Stolnica sv. Anastazije, Zadar]]
| [[Nadškofija Zadar|Zadar]]
| {{Hs|1867.07.23}} 23. julij 1867
|-
| {{Slika d|Q391973}}
| [[Stolnica sv. Jakoba, Šibenik]]
| [[Škofija Šibenik|Šibenik]]
| {{Hs|1895.11.02}}  2. november 1895
|-
| {{Slika d|Q12643106}}
| [[Bazilika Bistriške Matere Božje, Marija Bistrica]]
| [[Nadškofija Zagreb|Zagreb]]
| {{Hs|1923.12.04}} 4. december 1923
|-
| {{Slika d|Q10565794}}
| [[Bazilika Trsatske Matere Božje, Reka]]
| [[Nadškofija Reka|Reka]]
| {{Hs|1930.05.28}} 28. maj 1930
|-
| {{Slika d|Q645105}}
| [[Stolnica Marijinega vnebovzetja, Poreč]]
| [[Škofija Poreč in Pulj|Poreč in Pulj]]
| {{Hs|1931.08.12}} 12. avgust 1931
|-
| {{Slika d|Q18889320}}
| [[Bazilika Srca Jezusovega, Zagreb]]
| [[Nadškofija Zagreb|Zagreb]]
| {{Hs|1941.07.16}} 16. julij 1941
|-
| {{Slika d|Q402221}}
| [[Stolnica sv. Petra, Đakovo]]
| [[Nadškofija Đakovo - Osijek|Đakovo - Osijek]]
| {{Hs|1965.12.11}} 11. december 1965
|-
| {{Slika d|Q60846090}}
| [[Bazilika sv. Kvirina, Sisek]]
| [[Škofija Sisek|Sisek]]
| {{Hs|2014.03.18}} 18. marec 2014
|-
| {{Slika d|Q111967026}}
| [[Bazilika Marijinega obiskanja, Voćin]]
| [[Škofija Požega|Požega]]
| {{Hs|2022.04.05}} 5. april 2022
|-
| {{Slika d|Q123565561}}
| [[Bazilika sv. Antona Padovanskega, Zagreb]]
| [[Nadškofija Zagreb|Zagreb]]
| {{Hs|2022.08.08}} 8. avgust 2022
|-
| {{Slika d|Q19704502}}
| [[Bazilika Marijinega vnebovzetja, Sinj]]
| [[Nadškofija Split - Makarska|Split - Makarska]]
| {{Hs|2024.04.17}} 17. april 2024
|-
| {{Slika d|Q12637953}}
| [[Bazilika sv. Jožefa, Karlovac]]
| [[Nadškofija Zagreb|Zagreb]]
| {{Hs|2025.11.09}} 9. november 2025
|}

== Zunanje povezave ==

* [https://gcatholic.org/churches/data/basHRX Gcatholic.org]

{{Bazilike}}

[[Kategorija:Bazilike na Hrvaškem| ]]
[[Kategorija:Seznami bazilik|Hrvaška]]</text>
      <sha1>glx8dbcigx8f0excx0cje8edhz55a9j</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Prava kareta</title>
    <ns>0</ns>
    <id>610342</id>
    <revision>
      <id>6774038</id>
      <parentid>6770868</parentid>
      <timestamp>2026-11-03T01:13:34Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead. #IABot (v2.0.9.6)</comment>
      <origin>6774038</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="52558" sha1="laoa6y8xxa27fysuk8ssbs2faude16g" xml:space="preserve">{{Speciesbox
| name             = Prava kareta
| fossil_range     = 
| image            = Eretmochelys-imbricata-Kélonia-2.JPG
| image_caption    = 
| image2           =
| image2_caption   =
| status           = CR
| status_system    = IUCN3.1
| status_ref       = &lt;ref name=IUCN&gt;{{cite iucn |author=Mortimer, J.A. |author2=Donnelly, M. (IUCN SSC Marine Turtle Specialist Group). |year=2008 |title=''Eretmochelys imbricata'' |volume=2008 |article-number=e.T8005A12881238 |doi=10.2305/IUCN.UK.2008.RLTS.T8005A12881238.en |access-date=16 May 2024}}&lt;/ref&gt;
| status2          = CITES_A1
| status2_system   = CITES
| status2_ref      = &lt;ref&gt;{{Cite web|title=Appendices {{!}} CITES|url=https://cites.org/eng/app/appendices.php|access-date=2022-01-14|website=cites.org}}&lt;/ref&gt;
| display_parents  = 2
| parent_authority = 
| genus = Eretmochelys
| parent_authority = [[Fitzinger]], 1843
| species = imbricata
| authority = ([[Linnaeus]], [[12th edition of Systema Naturae|1766]])
| range_map = Hawksbill_turtle_range_map.png
| range_map_caption = Strokovni zemljevid razširjenosti morske želve hawksbill
| synonyms = 
*''Testudo imbricata'' &lt;small&gt;[[Linnaeus]], 1766&lt;/small&gt;
*''E. imbricata squamata'' &lt;small&gt;[[junior synonym]]&lt;/small&gt;
}}
'''Prava kareta''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''Eretmochelys imbricata''') je kritično ogrožena vrsta morske želve iz [[Družina (biologija)|družine]] [[Morske želve|morskih želv]] (''Cheloniidae''). Je edina še živeča vrsta v rodu '''''Eretmochelys'''''. Razširjena je po vsem svetu, vendar je njena prisotnost večinoma omejena na tropske in subtropske morske [[ekosistem]]e ter [[estuarij]]e.

Po videzu je kareta podobna drugim morskim želvam. Na splošno ima sploščeno telo, zaščitni oklep in okončine v obliki plavuti, prilagojene za plavanje v odprtem oceanu. Od drugih morskih želv jo zlahka ločimo po ostrem, zakrivljenem kljunu z izrazitim robom ter po nazobčanih robovih oklepa, ki spominjajo na žago. Barva oklepa se lahko rahlo spreminja glede na temperaturo vode. Čeprav del življenja preživi v odprtem oceanu, večino časa prebiva v plitvih lagunah in na koralnih grebenih.

[[Svetovna zveza za varstvo narave]] ([[IUCN]]) uvršča vrsto ''E. imbricata'' med kritično ogrožene, predvsem zaradi človeških ribolovnih praks.&lt;ref name=&quot;IUCN&quot; /&gt; Oklepi teh želv so bili glavni vir materiala, znanega kot želvovina, ki se je uporabljal v okrasne namene. Konvencija o mednarodni trgovini z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (CITES) ureja mednarodno trgovino s karetami in izdelki, pridobljenimi iz njih.&lt;ref name=&quot;CITESAPP&quot; /&gt;

==Taxonomy==
[[File:Haeckel_Chelonia.jpg|thumb|left|281x281px|alt=Domišljijska risba, ki prikazuje sedem želv z različnimi oblikami oklepov in telesa|Kareta (zgoraj desno) na ilustraciji Ernsta Haeckla iz leta 1904]]

[[Carl Linnaeus]] je kareto leta 1766 v 12. izdaji svojega dela ''[[Systema naturae]]'' opisal pod imenom ''Testudo imbricata''.&lt;ref name=&quot;ITISTI&quot;&gt;{{ITIS |id=208664 |taxon=''Testudo imbricata'' Linnaeus, 1766 |access-date=5 February 2007}}&lt;/ref&gt; Leta 1843 jo je avstrijski zoolog Leopold Fitzinger uvrstil v rod ''Eretmochelys''.&lt;ref name=&quot;ITISE&quot;&gt;{{ITIS |id=173835 |taxon=''Eretmochelys'' Fitzinger, 1843 |access-date=5 February 2007}}&lt;/ref&gt; Leta 1857 je bila vrsta začasno napačno opisana kot ''Eretmochelys imbricata squamata''.&lt;ref name=&quot;ITISEIS&quot;&gt;{{ITIS |id=208665 |taxon=''Eretmochelys imbricata squamata'' Agassiz, 1857 |access-date=5 February 2007}}&lt;/ref&gt;

Niti IUCN niti postopki ocenjevanja v okviru ameriškega zakona o ogroženih vrstah (''Endangered Species Act'')&lt;ref&gt;{{Cite web |date=2013 |title=Hawksbill Sea Turtle (Eretmochelys Imbricata) 5-Year Review: Summary and Evaluation|publisher=US National Oceanic and Atmospheric Administration |url=https://repository.library.noaa.gov/view/noaa/17041 |language=en}}&lt;/ref&gt; ne priznavajo nobenih formalnih podvrst; namesto tega obravnavajo eno samo, globalno razširjeno vrsto, ki jo sestavljajo populacije, subpopulacije ali regionalne upravljavske enote.

== Etimologija ==
Fitzinger je ime rodu ''Eretmochelys'' izpeljal iz starogrških korenov ''eretmo'' in ''chelys'', kar pomeni »veslo« oziroma »želva«; ime se nanaša na sprednje plavuti teh želv, ki spominjajo na vesla. Ime vrste ''imbricata'' je latinskega izvora in pomeni »prekrivajoč se« (kot strešniki); nanaša se na ploščice na oklepu, ki so razporejene druga čez drugo, podobno kot strešniki.

== Evolucija ==
Med morskimi želvami vrsta ''E. imbricata'' izstopa z več edinstvenimi [[anatomija|anatomskimi]] in [[ekologija|ekološkimi]] značilnostmi. Je edini plazilec, ki se prehranjuje predvsem z morskimi spužvami. Zaradi tega je njen evolucijski položaj nekoliko nejasen. Molekularne analize kažejo, da rod ''Eretmochelys'' sodi v taksonomsko [[pleme (biologija)|skupino]] (''tribus'') ''Carettini'' – kamor spadajo tudi mesojede [[Glavata kareta|glavate karete]] in želve iz rodu ''Lepidochelys'' – in ne v skupino ''Chelonini'', ki vključuje [[rastlinojedec|rastlinojede]] zelene želve. Kareta se je verjetno razvila iz mesojedih prednikov.&lt;ref name=&quot;MolecularPhylogeny&quot;&gt;{{cite journal |date=15 June 1993 | last =Bowen | first =Brian W. |author2=Nelson, William S. |author3=Avise, John C. | title =A Molecular Phylogeny for Marine Turtles: Trait Mapping, Rate Assessment, and Conservation Relevance |url=https://archive.org/details/sim_proceedings-of-the-national-academy-of-sciences-usa_1993-06-15_90_12/page/5574 | journal =Proceedings of the National Academy of Sciences of the United States of America | volume =90 | issue =12 | pages =5574–5577 | doi = 10.1073/pnas.90.12.5574| pmid =8516304 | pmc =46763| bibcode =1993PNAS...90.5574B | doi-access =free }}&lt;/ref&gt;

== Opis ==
[[File:Hawksbill Sea Turtle, Hawaii, US imported from iNaturalist photo 458776813.jpg|thumb|Bližnji posnetek glave]]

Odrasle želve karete (znanstveno ime ''Eretmochelys imbricata'') običajno zrastejo do dolžine 1 m in v povprečju tehtajo okoli 80 kg. Najtežja kareta, kar so jih kdaj ujeli, je tehtala 127 kg.&lt;ref name=&quot;VDGIF&quot;&gt;{{cite web|title=Species Booklet: Hawksbill sea turtle |work=Virginia Fish and Wildlife Information Service |publisher=Virginia Department of Game &amp; Inland Fisheries |url=http://www.dgif.state.va.us/wildlife/species/display.asp?id=030073 |access-date=2007-02-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20060924121429/http://www.dgif.state.va.us/wildlife/species/display.asp?id=030073 |archive-date=2006-09-24 }}&lt;/ref&gt; Oklep želve ima jantarno osnovo z vzorcem nepravilnih svetlih in temnih prog, pri čemer proti stranicam prevladujejo črni in rjavkasto lisasti odtenki.&lt;ref name=&quot;ARKive&quot;&gt;{{cite web | title =Hawksbill turtle – ''Eretmochelys imbricata'': More information | publisher =Wildscreen | url =http://www.arkive.org/species/GES/reptiles/Eretmochelys_imbricata/more_info.html | access-date =2007-02-05 | archive-url =https://web.archive.org/web/20070328204303/http://www.arkive.org/species/GES/reptiles/Eretmochelys_imbricata/more_info.html | archive-date =2007-03-28 }}&lt;/ref&gt;

Kareto od drugih vrst morskih želv loči več značilnosti. Njena podolgovata, proti koncu zožena glava se zaključi z gobcem v obliki kljuna (po čemer je vrsta dobila tudi ime), ta kljun pa je bolj izrazit in zakrivljen kot pri drugih vrstah. Na vsaki od sprednjih plavuti ima kareta dve vidni kremplja.
[[Slika:Neonato de Tortuga carey.jpg|thumb|Mladiči v Venezueli]]

Ena od značilnosti, po kateri zlahka prepoznamo kareto, je vzorec debelih roževinastih plošč, ki sestavljajo njen oklep. Čeprav ima oklep – tako kot nekatere druge sorodne vrste – pet osrednjih in štiri pare stranskih plošč, so zadnje plošče pri vrsti ''E. imbricata'' razporejene tako, da se prekrivajo; zaradi tega je zadnji rob oklepa nazobčan, podobno kot rezilo žage ali noža za meso. Oklep želve lahko v dolžino meri skoraj 1 m.&lt;ref name=&quot;MarineBio&quot;&gt;{{cite web | title ='' Eretmochelys imbricata'', Hawksbill Sea Turtle | publisher =MarineBio.org | url =http://marinebio.org/species.asp?id=164 | access-date = 2007-02-05 }}&lt;/ref&gt; Zdi se, da kareta svoj čvrst oklep pogosto uporablja za to, da se z njim zagozdi v ozke prostore v koralnih grebenih.&lt;ref&gt;{{cite book|last=Witherington|first=B.|year=2006|title=Sea Turtles: An Extraordinary History of Some Uncommon Turtles|location=Minnesota|publisher=Voyager Press}}&lt;/ref&gt;

Ker se kareta pri premikanju po kopnem zanaša na izmenično gibanje okončin, so sledi, ki jih pusti v pesku, asimetrične. Nasprotno pa imata zelena želva in orjaška usnjača bolj simetričen način gibanja.&lt;ref name=&quot;TurtleOrg&quot;&gt;{{cite web| title =The Hawksbill Turtle (''Eretmochelys imbricata'')| publisher =turtles.org| url =http://www.turtles.org/hawksd.htm| access-date =2007-02-22| archive-url =https://web.archive.org/web/20070221032458/http://www.turtles.org/hawksd.htm| archive-date =2007-02-21}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;SeychellesTurtles&quot;&gt;{{cite web | title =Hawksbill | work =SeychellesTurtles.org - Strategic Management of Turtles | publisher =Marine Conservation Society, Seychelles | url =http://www.seychellesturtles.org/species/hawksbill.html | access-date = 2007-02-22 | url-status =usurped |archive-url = https://web.archive.org/web/20071017041228/http://seychellesturtles.org/species/hawksbill.html &lt;!-- Bot retrieved archive --&gt; |archive-date = 2007-10-17}}&lt;/ref&gt;

Ker se karete hranijo s strupenimi ožigalkarji, lahko njihovo meso postane strupeno.&lt;ref name=&quot;AucklandZoo&quot;&gt;{{cite web|title=The Hawksbill Turtle: ''Eretmochelys imbricata'' | url=http://www.aucklandzoo.co.nz/sss/sss_003/SSS3.hawksbill_turtle2.htm |publisher=Auckland Zoo |access-date=2007-07-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20071009185539/http://www.aucklandzoo.co.nz/sss/sss_003/SSS3.hawksbill_turtle2.htm |archive-date=October 9, 2007 }}&lt;/ref&gt;

Karete so biofluorescentne; to je prva zabeležena vrsta plazilcev s to lastnostjo. Ni znano, ali je ta pojav posledica prehrane želve, ki vključuje biofluorescentne organizme, kot je trda korala ''Physogyra lichtensteini''. Samci imajo intenzivnejšo pigmentacijo kot samice; domneva se, da imajo te razlike tudi vedenjsko vlogo.&lt;ref&gt;{{cite magazine |title=Exclusive Video: First &quot;Glowing&quot; Sea Turtle Found |magazine=National Geographic |author=Jane J. Lee |date=September 2015 }} {{YouTube|id=9kmE7D5ulSA}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite journal|last1=Gruber|first1=David F.|first2=John S.|last2=Sparks|title=First Observation of Fluorescence in Marine Turtles|journal=American Museum Novitates |issue=3845|year=2015|pages=1–8|doi=10.1206/3845.1|hdl=2246/6626|s2cid=86196418|url=https://www.biodiversitylibrary.org/item/270026|hdl-access=free}}&lt;/ref&gt;
&lt;gallery&gt;
File:Tortue imbriqueeld4.jpg|alt=Pogled od zgoraj na plavajočo želvo s štirimi iztegnjenimi plavutmi in oklepom, sestavljenim iz plošč|Hrbtni oklep ima nazobčan rob in prekrivajoče se roževinaste plošče
File:Fluorescent Turtle.jpg|Fluorescentne oznake na hrbtnem oklepu
File:Hawksbill Turtle on the GBR.webm|Plava mimo skupine potapljačev na Velikem koralnem grebenu v Avstraliji
File:Hawksbill Sea Turtle, Vanuatu imported from iNaturalist photo 316601782.jpg|Prikaz trebušnega oklepa
&lt;/gallery&gt;

== Razširjenost ==
[[File:Lieux pontes tortue ecaille.png|thumb|right|Drugi prikaz možne razširjenosti vrste ''E. imbricata'': rdeči krogi označujejo znana večja gnezdišča, rumeni krogi pa manjša gnezdišča.|alt=Ta zemljevid sveta prikazuje zgoščena gnezdišča na območju Karibov in severovzhodne obale Južne Amerike. Številna druga gnezdišča so razpršena po otokih južnega Tihega oceana, dodatna območja z večjo gostoto pa najdemo v Rdečem morju in Perzijskem zalivu, ob vzhodni obali Kitajske, jugovzhodni obali Afrike ter v Indoneziji.]]

Morske želve karete (''Eretmochelys imbricata'') imajo širok areal razširjenosti; najdemo jih predvsem v tropskih grebenih [[Indijski ocean|Indijskega]], [[Tihi ocean|Tihega]] in [[Atlantski ocean|Atlantskega oceana]]. Med vsemi vrstami morskih želv je prav ''E. imbricata'' najbolj vezana na tople, tropske vode. Znani sta dve pomembni subpopulaciji: atlantska in indo-pacifiška.&lt;ref name=&quot;FIGIS&quot;&gt;{{cite web | title =Species Fact Sheet: 'FIGIS - Fisheries Global Information System | publisher =United Nations | year=2006|url=http://www.fao.org/fishery/species/3606/en |access-date=2009-06-14}}&lt;/ref&gt;

=== Atlantska subpopulacija ===
[[File:3959 aquaimages.jpg|thumb|right|Fotografija želve, ki plava z iztegnjenimi plavutmi; na otoku Saba, Nizozemski Antili]]

V Atlantskem oceanu populacije karet segajo na zahodu vse do [[Mehiški zaliv|Mehiškega zaliva]], na jugovzhodu pa do [[Rt dobrega upanja|Rta dobrega upanja]] v Južni Afriki.&lt;ref name=&quot;FIGIS&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;FWS&quot;&gt;{{cite web | title =Hawksbill Sea Turtle (''Eretmochelys imbricata'') | work =North Florida Field Office | publisher =United States Fish and Wildlife Service | date =2005-12-09 | url =http://www.fws.gov/northflorida/SeaTurtles/Turtle%20Factsheets/hawksbill-sea-turtle.htm | access-date = 2007-02-18}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;CostaRica&quot;&gt;{{cite journal | last =Formia| first =Angela | author2 =Tiwari, Manjula| author3=Fretey, Jacques |author4=Billes, Alexis | title =Sea Turtle Conservation along the Atlantic Coast of Africa | journal =Marine Turtle Newsletter | volume =100 | pages =33–37 | year =2003 | url =http://www.seaturtle.org/mtn/archives/mtn100/mtn100p33.shtml| access-date = 2007-02-18 }}&lt;/ref&gt; Živijo ob obali [[Brazilija|Brazilije]] (natančneje pri Bahii in otočju Fernando de Noronha).

Ob vzhodni obali [[Združene države Amerike|Združenih držav Amerike]] se morske želve karete pojavljajo od Virginije do Floride. Po podatkih Komisije za ohranitev rib in divjih živali na Floridi (''Florida Fish and Wildlife Conservation Commission'') jih na Floridi najdemo predvsem na grebenih v otočju Florida Keys in vzdolž jugovzhodne atlantske obale. Več pomembnih gnezdišč je na obalnih območjih okrožij Palm Beach, Broward in Dade.&lt;ref name=&quot;VDGIF&quot;/&gt; Projekt ''Florida Hawksbill Project'' je celovit raziskovalni in varstveni program, namenjen preučevanju in zaščiti karet v tej regiji ter njihovih življenjskih okolij. V okviru tega projekta so bile izvedene številne študije za opredelitev skupin karet v vodah jugovzhodne Floride; razviti so bili tudi izobraževalni programi, ki vključujejo lokalno potapljaško skupnost v prizadevanja za zaščito karet in koralnih grebenov. Program vodi organizacija ''National Save the Sea Turtle Foundation'' s sedežem v [[Fort Lauderdal]]u na [[Florida|Floridi]]. Znano je, da so karete po vsem svetu tesno povezane s koralnimi grebeni, predvsem zaradi svoje prehrane, ki temelji na spužvah in koralah. Zaradi velikega obsega floridskih pregradnih grebenov (približno 350 milj v dolžino) se projekt »Hawksbill« osredotoča na reprezentativna območja v severnem, osrednjem in južnem delu grebenskega pasu jugovzhodne Floride. Pregradni grebeni v severnem delu okrožja Palm Beach, otočki grebeni v severnem delu otočja Keys in prstasti grebeni pri Key Westu so glavne lokacije, kjer poteka vzorčenje.

Na območju Karibov so glavne plaže, kjer želve gnezdijo, na Malih Antilih, [[Barbados]]u,&lt;ref name=&quot;Barbados&quot;&gt;{{cite journal | last =Beggs | first =Jennifer A. | author2 =Horrocks, Julia A. |author3=Krueger, Barry H. | title =Increase in hawksbill sea turtle ''Eretmochelys imbricata'' nesting in Barbados, West Indies | journal =Endangered Species Research | volume =3 | pages =159–168 | url =http://www.widecast.org/What/Country/Barbados/Docs/Beggs_et_al_(2007)_EI_rising_in_Barbados.pdf| access-date = 2010-12-06 | doi =10.3354/esr003159 | year =2007 | doi-access =free }}&lt;/ref&gt; v [[Gvadelup]]u,&lt;ref name=&quot;Guadeloupe&quot;&gt;{{cite journal |doi=10.1670/07-231R2.1 |title=Nesting Ecology of the Hawksbill Turtle, ''Eretmochelys imbricata'', in Guadeloupe, French West Indies from 2000–07 |journal=Journal of Herpetology |volume=43 |issue=3 |pages=367–76 |year=2009 |last1=Kamel |first1=Stephanie Jill |last2=Delcroix |first2=Eric |s2cid=85699990 }}&lt;/ref&gt; v Tortugueroju v [[Kostarika|Kostariki]]&lt;ref name=&quot;CostaRicaa&quot;&gt;{{cite journal |doi=10.1046/j.1523-1739.1993.740925.x |jstor=2386826 |title=Decline of the Nesting Population of Hawksbill Turtles at Tortuguero, Costa Rica |url=https://archive.org/details/sim_conservation-biology_1993-12_7_4/page/925 |journal=Conservation Biology |volume=7 |issue=4 |pages=925–7 |year=1993 |last1=Bjorndal |first1=Karen A. |last2=Bolten |first2=Alan B. |last3=Lagueux |first3=Cynthia J. |bibcode=1993ConBi...7..925B }}&lt;/ref&gt; in na polotoku [[Jukatan]]. Prehranjujejo se med drugim v vodah ob Kubi in okoli otoka Mona v bližini Portorika.&lt;ref name=&quot;CaribbeanFeeding&quot;&gt;{{cite journal |doi=10.2307/2269392 |jstor=2269392 |title=Origin of Hawksbill Turtles in a Caribbean Feeding Area as Indicated by Genetic Markers |journal=Ecological Applications |volume=6 |issue=2 |pages=566–72 |year=1996 |last1=Bowen |first1=B. W. |last2=Bass |first2=A. L. |last3=Garcia-Rodriguez |first3=A. |last4=Diez |first4=C. E. |last5=Van Dam |first5=R. |last6=Bolten |first6=A. |last7=Bjorndal |first7=K. A. |last8=Miyamoto |first8=M. M. |last9=Ferl |first9=R. J. |bibcode=1996EcoAp...6..566B |url=https://stars.library.ucf.edu/facultybib1990/3030 }}&lt;/ref&gt;

=== Indopacifiška subpopulacija ===
[[File:Hawksbill turtle on Ilha do Fogo.png|left|thumb|Prehranjevanje na grebenih pri otoku Ilha do Fogo v Mozambiku]]

V Indijskem oceanu so karete pogost prizor vzdolž vzhodne obale Afrike. Najdemo jih v morjih okoli [[Madagaskar]]ja in [[Mozambik]]a ter v otoških skupinah, kot je otočje Primeiras e Segundas, ki vključuje otok Ilha do Fogo – območje, namenjeno varstvu želv.&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Fire Island Conservation {{!}} Saving Sea Turtles |url=https://fireislandconservation.com/saving-sea-turtles/ |website=Fire Island Conservation|date=20 February 2024 }}&lt;/ref&gt; Karete so pogoste tudi vzdolž južne azijske obale, vključno s [[Perzijski zaliv|Perzijskim zalivom]], [[Rdeče morje|Rdečim morjem]] ter obalami [[Indijska podcelina|Indijske podceline]] in jugovzhodne Azije. Prisotne so po vsem Malajskem otočju in v severni [[Avstralija|Avstraliji]]. Njihova razširjenost v Tihem oceanu je omejena na tropska in subtropska območja. Na zahodu sega od jugozahodnih konic [[Korejski polotok|Korejskega polotoka]] in [[Japonsko otočje|Japonskega otočja]] proti jugu vse do severne Nove Zelandije.

Na [[Filipini]]h je več gnezditvenih območij, med katerimi sta otok Boracay in Punta Dumalag v mestu Davao. Plaža Dahican v mestu Mati (provinca Davao Oriental) je eno ključnih gnezditvenih območij – poleg karet tu gnezdijo tudi zelenkaste želve (''Lepidochelys olivacea'').&lt;ref name=&quot;Star&quot;&gt;{{cite news|last=Colacion |first=Artem |author2=Danee Querijero |title=Uriel's journey home — a Young pawikan's story in Boracay |publisher=The Philippine Star |date=2005-03-10 |url=http://www.philstar.com/agriculture/2005/05/08/276741/uriel146s-journey-home-151-a-young-pawikan146s-story |access-date=2007-02-06 |archive-url=https://archive.today/20060218222921/http://www.boracay.com/articles.php?article_id=82|archive-date=2006-02-18}}&lt;/ref&gt; Manjša skupina otokov na jugozahodu filipinskega otočja nosi ime »Želvji otoki« (''Turtle Islands''), saj tam gnezdita dve vrsti morskih želv: kareta in zelena želva.&lt;ref name=&quot;OneOcean&quot;&gt;{{cite web | title =Ocean Ambassadors - Philippine Turtle Islands | work =Coastal Resource &amp; Fisheries Management of the Philippines | publisher =OneOcean.org | url =http://www.oneocean.org/ambassadors/track_a_turtle/tihpa/pti.html | access-date = 2007-02-06 }}&lt;/ref&gt; Januarja 2016 so v Tajskem zalivu opazili mlado želvo te vrste.&lt;ref&gt;{{Cite web | url=https://www.facebook.com/WildEncounterThailand/photos/a.1405321929707103.1073741828.1405259709713325/1679421952297098/?type=3 |title = Wild Encounter Thailand|website = [[Facebook]]}}&lt;/ref&gt; Časopis ''The Straits Times'' je leta 2018 poročal, da se je na otoku Pulav Satumu v [[Singapur]]ju nedavno izleglo približno 120 mladih karet.&lt;ref&gt;{{Cite news | url=https://www.straitstimes.com/singapore/almost-120-critically-endangered-turtles-hatch-at-raffles-lighthouse-island | title=Almost 120 critically endangered turtles hatch at Raffles Lighthouse island| newspaper=The Straits Times| date=2018-09-26| last1=Hong| first1=Jose}}&lt;/ref&gt; Karete, ki so v singapurskih vodah sicer pogoste, so se vrnile na območja, kot sta park East Coast in otok Pulau Satumu, kjer zdaj ponovno gnezdijo.&lt;ref&gt;{{Cite web | url=http://www.wildsingapore.com/wildfacts/vertebrates/reptilia/seaturtle.htm |title = Sea turtles on the Shores of Singapore}}&lt;/ref&gt; Na [[Havaji]]h karete gnezdijo predvsem na »glavnih« otokih: [[Oahu]], [[Maui]], Molokai in [[Havaji (otok)|Havaji]].&lt;ref name=&quot;hooverHRF&quot;&gt;{{cite book|title=The Ultimate Guide to Hawaiian Reef Fishes, Sea Turtles, Dolphins, Whales, and Seals|last=Hoover |first=John P.|publisher=Mutual Publishing|year=2008|isbn=978-1-56647-887-8}}&lt;/ref&gt; V Avstraliji je znano, da karete gnezdijo na otoku Milman v [[Veliki koralni greben|Velikem koralnem grebenu]].&lt;ref name=&quot;Loop1995&quot;&gt;{{cite journal | last =Loop | first =K. A. |author2=Miller, J. D.|author3=Limpus, C. J. | title =Nesting by the hawsbill turtle (''Eretmochelys imbricata'') on Milman Island, Great Barrier Reef, Australia | journal =Wildlife Research | volume =22 | issue =2 | pages =241–251 | year =1995 | doi =10.1071/WR9950241 | bibcode =1995WildR..22..241L }}&lt;/ref&gt; Morske želve karete gnezdijo vse do otoka Cousine na [[Sejšeli]]h, kjer je ta vrsta od leta 1994 zakonsko zaščitena, populacija pa kaže znake okrevanja.&lt;ref name=Allen2010&gt;{{cite journal|last=Allen|first=ZC|author2=Shah, N. J. |author3=Grant, A. |author4=Derand, G-D. |author5=Bell, D. |title=Hawksbill turtle monitoring in Cousin Island|journal=Endangered Species Research|date=April 2010|volume=11|pages=195–200|doi=10.3354/esr00281|url=https://www.int-res.com/articles/esr2010/11/n011p195.pdf|access-date=23 April 2012|issue=3|doi-access=free}}&lt;/ref&gt; Notranji otoki in otočki na Sejšelih, na primer Aldabra, so priljubljena prehranjevališča za še spolno nezrele karete.&lt;ref name=&quot;SeychellesTurtles&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;Hitchins1995&quot;&gt;{{cite journal | last =Hitchins| first =P. M.|author2=Bourquin, O. |author3=Hitchins, S. | title =Nesting success of hawksbill turtles (''Eretmochelys imbricata'') on Cousine Island, Seychelles | journal =Journal of Zoology | volume =264| issue =2 | pages =383–389 | date =2004-04-27 | url=http://journals.cambridge.org/action/displayAbstract?fromPage=online&amp;aid=259629 | doi =10.1017/S0952836904005904 | bibcode =2004JZoo..264..383H| access-date = 2007-02-21 | url-access =subscription }}&lt;/ref&gt;

=== Populacija v vzhodnem Tihem oceanu ===
V vzhodnem Tihem oceanu so karete prisotne od polotoka Baja v [[Mehika|Mehiki]], južno vzdolž obale vse do južnega dela [[Peru]]ja. Kljub temu je še leta 2007 veljalo, da je vrsta v tem delu sveta praktično izumrla.&lt;ref&gt;{{cite journal |last=Gaos |first=Alexander |title=Signs of Hope in the Eastern Pacific: International collaboration reveals encouraging status of hawksbill turtles in the eastern Pacific |journal=Oryx |year=2010 |doi=10.1017/S0030605310000773 |volume=44 |issue=4 |page=595 |display-authors=etal |doi-access=free }}&lt;/ref&gt; Od takrat so v Mehiki, [[Salvador]]ju, [[Nikaragva|Nikaragvi]] in ​​[[Ekvador]]ju odkrili pomembna preostala območja za gnezdenje in iskanje hrane, kar odpira nove možnosti za raziskovanje in ohranjanje vrste. Za razliko od drugih delov sveta, kjer karete običajno živijo na koralnih grebenih in območjih s skalnato podlago, v vzhodnem Tihem oceanu hrano iščejo in gnezdijo predvsem v estuarijih z [[mangrova]]mi. Takšna območja so na primer Bahia de Jiquilisco (Salvador), [[zaliv Fonseca]] (Nikaragva, Salvador in Honduras), Estero Padre Ramos (Nikaragva) in zaliv Guayaquil (Ekvador).&lt;ref&gt;{{cite journal|last=Gaos |first=Alexander |title=Shifting the life-history paradigm: discovery of novel habitat use by hawksbill turtles |journal=Biology Letters |year=2011 |volume=8 |issue=1 |pages=54–6 |doi=10.1098/rsbl.2011.0603 |pmid=21880620 |pmc=3259967 |url=http://www.hawksbill.org/sitebuildercontent/sitebuilderfiles/Gaosetal2011.pdf |display-authors=etal |archive-url=https://web.archive.org/web/20131203003841/http://www.hawksbill.org/sitebuildercontent/sitebuilderfiles/Gaosetal2011.pdf |archive-date=December 3, 2013 }}&lt;/ref&gt; Mednarodne pobude, kot je ''Eastern Pacific Hawksbill Initiative'' (Pobuda za karete v vzhodnem Tihem oceanu), si trenutno prizadevajo za raziskovanje in ohranjanje te populacije, o kateri je še vedno znanega razmeroma malo.

== Ekologija ==
=== Habitat ===
[[File:Eretmochelys imbricata 01.jpg|thumb|Mlada želva vrste *E. imbricata* z otoka Reunion]]

Odrasle želve karete (''Eretmochelys imbricata'') se zadržujejo predvsem v tropskih [[koralni greben|koralnih grebenih]]. Čez dan jih pogosto opazimo, kako počivajo v jamah in na skalnih policah znotraj ali v bližini teh grebenov. Ker gre za vrsto, ki opravlja dolge selitve, naseljujejo raznolike habitate – od odprtega oceana do lagun in celo mangrovih močvirij v estuarijih.&lt;ref name=&quot;Lutz1997&quot;&gt;{{cite book | last =Lutz | first =P. L. |author2=J. A. Musick | title =The Biology of Sea Turtles | publisher =CRC Press | year =1997 | location =Boca Raton, Florida | isbn =978-0-8493-8422-6 }}&lt;/ref&gt; O tem, kakšne habitate imajo raje v zgodnjih življenjskih obdobjih, je znanega bolj malo; domneva se, da so – podobno kot druge mlade morske želve – povsem pelagične, kar pomeni, da ostajajo na odprtem morju, dokler ne spolno dozorijo.&lt;ref name=&quot;Houghton2003&quot;&gt;{{cite journal | last =Houghton | first =Jonathan D. R. | author2 =Martin J. Callow | author3 =Graeme Hays | title =Habitat utilization by juvenile hawksbill turtles (''Eretmochelys imbricata'', Linnaeus, 1766) around a shallow water coral reef | journal =Journal of Natural History | volume =37 | issue =10 | pages =1269–1280 | year =2003 | url =http://www.swan.ac.uk/bs/turtle/reprints/jon_jnh_2003.pdf | doi =10.1080/00222930110104276 | bibcode =2003JNatH..37.1269H | s2cid =55506652 | access-date =2007-03-17 | archive-date =3 October 2018 | archive-url =https://web.archive.org/web/20181003164611/http://www.swansea.ac.uk/bs/turtle/reprints/jon_jnh_2003.pdf }}&lt;/ref&gt; Znano pa je, da iščejo okolja, v katerih se lahko zakamuflirajo ali skrijejo, s čimer zmanjšajo verjetnost, da bi jih opazili plenilci.&lt;ref&gt;{{Cite journal |last1=Salmon |first1=Michael |last2=Coppenrath |first2=Christina |last3=Higgins |first3=Benjamin |date=September 2018 |title=The early ontogeny of carapace armoring in hawksbill sea turtles ( Eretmochelys imbricata ), with comparisons to its close relatives (Loggerhead, Caretta caretta; Kemp's ridley, Lepidochelys kempii ) |url=https://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1002/jmor.20844 |journal=Journal of Morphology |language=en |volume=279 |issue=9 |pages=1224–1233 |doi=10.1002/jmor.20844 |pmid=30105840 |bibcode=2018JMorp.279.1224S |issn=0362-2525|url-access=subscription }}&lt;/ref&gt;

=== Prehranjevanje ===
[[File:Lubomir Stejskal ... kareta, pomec. (27583162844).jpg|left|thumb|Prehranjevanje v Rdečem morju]]

Čeprav so vsejede, morske spužve – njihov glavni vir hrane – predstavljajo od 70 do 95 % njihove prehrane.&lt;ref&gt;{{Cite web | url=https://conserveturtles.org/information-about-sea-turtles-hawksbill-sea-turtle/ |title = Information About Sea Turtles: Hawksbill Sea Turtle – Sea Turtle Conservancy}}&lt;/ref&gt; Vendar pa se, tako kot številne druge živali, ki se prehranjujejo s spužvami, osredotočajo le na določene vrste, medtem ko druge ignorirajo. Populacije v Karibskem morju se hranijo predvsem s spužvami iz redov ''Astrophorida'', ''Spirophorida'' in ''Hadromerida'' (razred ''Demospongiae'').&lt;ref name=&quot;ScienceSpongi&quot;&gt;{{cite journal | last =Meylan | first =Anne | title =Spongivory in Hawksbill Turtles: A Diet of Glass | url =https://archive.org/details/sim_science_1988-01-22_239_4838/page/393 | journal =Science | volume =239 | issue =4838 | pages =393–395 | date =1988-01-22 | doi = 10.1126/science.239.4838.393| pmid =17836872 | jstor=1700236| bibcode =1988Sci...239..393M | s2cid =22971831 }}&lt;/ref&gt; Poleg spužev se karete prehranjujejo tudi z algami, morskimi rastlinami (morskimi travami), ostanki lesnatih rastlin, plodovi in ​​semeni mangrov, ožigalkarji (meduzami, hidroidi, trdimi koralami, koralimorfi, zoantidi in morskimi vetrnicami), rebračami, mahovnjaki, mehkužci (lignji, polži, gološkrgarji, školjkami in zobonožci), iglokožci (morskimi kumarami in morskimi ježki), plaščarji, ribami in njihovimi ikrami, raki ter drugimi členonožci (krabi, jastogi, vitičnjaki, kopepodi in hrošči).&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://animaldiversity.org/accounts/Eretmochelys_imbricata/|title=''Eretmochelys imbricata'' (Hawksbill)|website=[[Animal Diversity Web]] }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|title=''Eretmochelys imbricata'' (Hawksbill Turtle)|website=The Online Guide to the Animals of Trinidad and Tobago|publisher=[[University of the West Indies|UWI]] |url=https://sta.uwi.edu/fst/lifesciences/sites/default/files/lifesciences/documents/ogatt/Eretmochelys_imbricata%20-%20Hawksbill%20Turtle.pdf}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|title=Hawksbill (''Eretmochelys imbricata'') |url=https://www.reptilesofecuador.com/eretmochelys_imbricata.html |website=Reptiles of Ecuador}}&lt;/ref&gt; Prehranjujejo se tudi z nevarnim ožigalkarjem, znanim kot portugalska ladjica (''Physalia physalis''). Ko se hranijo s temi ožigalkarji, karete zaprejo svoje nezaščitene oči. Ožigalne celice portugalske ladjice ne morejo predreti oklepljenih glav želv.&lt;ref name=&quot;VDGIF&quot;/&gt;

Želve karete so izjemno odporne na svoj plen. Nekatere spužve, s katerimi se hranijo – na primer ''Aaptos aaptos'', ''Chondrilla nucula'', ''Tethya actinia'', ''Spheciospongia vesparium'' in ''Suberites domuncula'' – so za druge organizme zelo (pogosto celo smrtno) strupene. Poleg tega si karete izbirajo vrste spužev, ki vsebujejo veliko število kremenčevih iglic, kot so tiste iz rodov ''Ancorina'', ''Geodia'' (npr. ''G. gibberosa''), ''Ecionemia'' in ''Placospongia''.&lt;ref name=&quot;ScienceSpongi&quot;/&gt;

== Življenjska zgodovina ==
[[Slika:Stephanie with Sea Turtle (4870366038).jpg|thumb|Gnezdenje]]
=== Gnezdenje ===
Manj je znanega o življenjski zgodovini pravih karet v primerjavi z nekaterimi drugimi vrstami morskih želv.&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Cite journal |last1=Van Houtan |first1=Kyle S. |last2=Andrews |first2=Allen H. |last3=Jones |first3=T. Todd |last4=Murakawa |first4=Shawn K. K. |last5=Hagemann |first5=Molly E. |date=2016-01-13 |title=Time in tortoiseshell: a bomb radiocarbon-validated chronology in sea turtle scutes |journal=Proceedings of the Royal Society B: Biological Sciences |volume=283 |issue=1822 |article-number=20152220 |doi=10.1098/rspb.2015.2220 |pmc=4721088 |pmid=26740617}}&lt;/ref&gt; Njihovo življenjsko zgodovino lahko razdelimo na tri faze, zgodnjo fazo od približno 4 do 30 cm dolžine ravnega oklepa, bentoško fazo, ko se nezrele želve rekrutirajo na območja iskanja hrane in reproduktivno fazo, ko posamezniki dosežejo spolno zrelost in se začnejo občasno seliti na gnezdišča.&lt;ref&gt;{{cite journal |last1=Boulon |first1=Ralf H. |title=Growth rates of wild juvenile hawksbill turtles, ''Eretmochelys imbricata'', in St. Thomas, United States Virgin Islands |url=https://archive.org/details/sim_copeia_1994-08-17_3/page/811 |journal=Copeia |date=1994 |volume=1994 |issue=3 |pages=811–814 |doi=10.2307/1447200|jstor=1447200 |bibcode=1994Copei1994..811B }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite journal |doi=10.1007/s003380050067 |title=Diving behavior of immature hawksbill turtles (''Eretmochelys imbricata'') in a Caribbean reef habitat |journal=Coral Reefs |volume=16 |issue=2 |pages=133–8 |year=1997 |last1=Van Dam |first1=R. P. |last2=Diez |first2=C. E. |bibcode=1997CorRe..16..133V |s2cid=2307103 |url=https://stars.library.ucf.edu/facultybib1990/2123 }}&lt;/ref&gt; Zgodnja faza zgodovine življenja ni tako geografsko razrešena kot druge vrste morskih želv. Zdi se, da se ta faza razlikuje med oceanskimi regijami in se lahko pojavi tako v pelagičnih vodah kot v obalnih vodah, po možnosti traja od 0 do 4 leta starosti. Ena študija o populaciji osrednjega Tihega oceana je uporabila datiranje z radiokarbonom (14C) in von Bertalanffyjeve modele rasti, da bi ocenila, da sokolje dosežejo spolno zrelost okoli 72 cm in 29 let (razpon 23–36 let). Prave karete kažejo določeno stopnjo zvestobe po rekrutaciji v bentoško fazo,&lt;ref&gt;{{cite journal|last=Limpus|first=C. J.|year=1992|title=The hawksbill turtle, ''Eretmochelys imbricata'', in Queensland: population structure within a southern Great Barrier Reef feeding ground|journal=Wildlife Research|volume=19|issue=4|pages=489–505|doi=10.1071/WR9920489 |bibcode=1992WildR..19..489L }}&lt;/ref&gt; vendar je možen premik v druge podobne habitate.&lt;ref&gt;Boulon, R.H. 1989. Virgin Island turtle tags recovered outside the U. S. Virgin Islands. In: S.A. Eckert, K.L. Eckert &amp; T.H. Richardson (Compilers). Proceedings of the Ninth Annual Workshop on Sea Turtle Conservation and Biology. U.S. Dept. of Commerce. NOAA Tech. Memo. NMFS-SEFC-232. pp 207.&lt;/ref&gt;

=== Vzreja ===
[[File:Nesting hawksbill turtle Mona Island no.1.jpg|thumb|Samica odlaga jajca na otoku Mona, Portoriko]]

Prave karete se parijo dvakrat letno v osamljenih lagunah ob svojih gnezditvenih plažah na oddaljenih otokih po vsem območju njihovega območja. Najpomembnejše gnezditvene plaže so v Mehiki, na Sejšelih, v Indoneziji, na Šrilanki in v Avstraliji. Sezona parjenja atlantskih karet običajno traja od aprila do novembra. Populacije v Indijskem oceanu, kot je populacija sejšelskih karet, se parijo od septembra do februarja.] Po parjenju samice svoja težka telesa ponoči vlečejo visoko na obalo. Območje očistijo odpadkov in z zadnjimi plavutmi izkopljejo luknjo za gnezdenje, nato odložijo jajčeca in jih prekrijejo s peskom. Karibska in floridska gnezda ''E. imbricata'' običajno vsebujejo okoli 140 jajc, ki se izležejo po približno 60 dneh.&lt;ref&gt;{{Cite journal |last1=Pérez-Castañeda |first1=Roberto |last2=Salum-Fares |first2=Alberto |last3=Defeo |first3=Omar |date=2007-05-16 |title=Reproductive patterns of the hawksbill turtle ''Eretmochelys imbricata'' in sandy beaches of the Yucatan Peninsula |url=https://archive.org/details/sim_marine-biological-association-uk-journal_2007-06_87_3/page/815 |journal=Journal of the Marine Biological Association of the United Kingdom |volume=87 |issue=3 |pages=815–824 |doi=10.1017/s0025315407055518 |bibcode=2007JMBUK..87..815P |issn=0025-3154}}&lt;/ref&gt; Po večurnem procesu se samica vrne v morje. Njihova gnezda je mogoče najti na plažah v približno 60 državah.

Izvaljeni mladiči, ki običajno tehtajo manj kot 24 g, se izležejo ponoči po približno dveh mesecih. Ti novonastali mladiči so temne barve, s srčastim oklepom, ki meri približno 2,5 cm. Instinktivno se splazijo v morje, pritegne jih odsev lune na vodi (ki ga motijo ​​viri svetlobe, kot so ulične svetilke in luči). Medtem ko se izležejo pod okriljem teme, so mladiči, ki do zore ne dosežejo vode, plenili povodnih ptic, obalnih rakov in drugih plenilcev.
[[File:Hawksbill Sea Turtle imported from iNaturalist photo 303287627 on 15 September 2026.jpg|thumb|left|Odrasli samci imajo precej daljši rep. Na Kubi]]

=== Zrelost ===
[[File:Tartaruga de pente.jpg|thumb|Mladiček v Paulisti, Pernambuco, Brazilija]]

Prave karete očitno dosežejo zrelost po 20 letih.&lt;ref name=&quot;FWS&quot; /&gt; Njihova življenjska doba ni znana. Tako kot druge morske želve so prave karete večino svojega življenja samotne; srečajo se samo zaradi parjenja. So zelo selivske.&lt;ref name=&quot;ADW&quot;&gt;{{cite web |last=Edelman |first=Michael |year=2004 |title=''Eretmochelys imbricata'': Information |url=http://animaldiversity.ummz.umich.edu/site/accounts/information/Eretmochelys_imbricata.html |access-date=2007-02-04 |work=Animal Diversity Web |publisher=University of Michigan Museum of Zoology}}&lt;/ref&gt; Zaradi močnega oklepa so odrasli edini plenilci ljudje, tigrasti morski psi, morski biki ''Carcharhinus'', [[letvičar]]ji, navadne hobotnice in kirnje (''Epinephelus'').&lt;ref&gt;Eretmochelys imbricata (Hawksbill). Animal Diversity Web. https://animaldiversity.org/accounts/Eretmochelys_imbricata/&lt;/ref&gt;

Vrsta biotskih in abiotskih znakov, kot so posamezna genetika, količina in kakovost iskanja hrane ali gostota populacije, lahko sproži zorenje reproduktivnih organov in proizvodnjo gamet ter tako določi spolno zrelost. Tako kot pri mnogih plazilcih je zelo malo verjetno, da bodo vse morske želve iste skupine dosegle spolno zrelost pri enaki velikosti in s tem starosti.&lt;ref&gt;{{cite journal|vauthors=Limpus CJ, Couper PJ, Read MA|year=1994|title= The green turtle, ''Chelonia mydas'', in Queensland: population structure in a warm temperate feeding area|journal= Memoirs of the Queensland Museum |volume=35|pages= 139–154}}&lt;/ref&gt;

Starost ob zrelosti je bila ocenjena med 10 in 25 letom&lt;ref&gt;{{cite journal|vauthors=Diez CE, van Dam RP |year=2002|title= Habitat effect on hawksbill turtle growth rates on feeding grounds at Mona and Monito Islands, Puerto Rico|journal= Marine Ecology Progress Series|volume=234|pages= 301–309|doi=10.3354/meps234301|bibcode=2002MEPS..234..301D|doi-access=free}}&lt;/ref&gt; za karibske prave karete. Želve, ki gnezdijo v indo-pacifiški regiji, lahko dosežejo zrelost pri najmanj 30 do 35 letih.&lt;ref&gt;Limpus, C.J. and Miller, J.D. |(2000) ''Final Report for Australian Hawksbill Turtle Population Dynamics Project. A Project Funded by the Japan Bekko Association to Queensland Parks and Wildlife Service''. Dr. Colin J. Limpus and Dr. Jeffrey D. Miller, Planning and Research Division, Queensland Parks and Wildlife Service, P.O. Box 155, Brisbane Albert Street, Qld 4002, Australia.&lt;/ref&gt;

== Izkoriščanje s strani ljudi ==
Po vsem svetu so bile karete (vrsta morskih želv) tarča človeškega lova, čeprav je danes v številnih državah lovljenje, ubijanje in trgovanje s temi želvami nezakonito.&lt;ref name=&quot;CITESAPP&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;CITES&quot;/&gt; V nekaterih delih sveta se karete in njihova jajca še vedno izkoriščajo kot vir hrane. Že v 5. stoletju pr. n. št. so na Kitajskem morske želve, vključno s karetami, uživali kot delikateso.&lt;ref name=&quot;EatingTurtlesChina&quot;&gt;{{cite journal | last =Schafer | first =Edward H. | author-link =Edward H. Schafer | title =Eating Turtles in Ancient China | url =https://archive.org/details/sim_journal-of-the-american-oriental-society_january-march-1962_82_1/page/73 | journal =Journal of the American Oriental Society | volume =82 | issue =1 | pages =73–74 | year =1962 | doi = 10.2307/595986| jstor =595986 }}&lt;/ref&gt;

Poleg neposrednega uživanja so številne kulture izkoriščale populacije karet tudi zaradi njihovih okrasnih oklepov, ki so znani pod različnimi imeni, na primer želvovina ali »bekko«.&lt;ref name=&quot;Hawksbill&quot;&gt;{{cite web|url=http://www.seaturtles.org/article.php?id%3D1249 |title=Sea Turtle Restoration Project: Hawksbill Sea Turtle |access-date=October 25, 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20101128002412/http://seaturtles.org/article.php?id=1249 |archive-date=November 28, 2010 }} STRP Hawksbill Sea Turtle&lt;/ref&gt;

Na Kitajskem kareto imenujejo ''dai mei'' ali ''dai mao'' (kar pomeni »želva z želvovinskim oklepom«); njen oklep so – tako kot na Zahodu – uporabljali za izdelavo in krašenje različnih drobnih predmetov. Ob južni obali [[Java|Jave]] v trgovinah s spominki prodajajo preparirane karete, čeprav se je njihovo število v zadnjih dveh desetletjih zmanjšalo.&lt;ref&gt;{{Cite journal|last=Nijman|first=Vincent|year=2015|title=Decade's long open trade in protected marine turtles along Java's south coast|url=https://www.researchgate.net/publication/273321727|journal=Marine Turtle Newsletter|volume=144 |pages=10–13 |via=ResearchGate}}&lt;/ref&gt; Na [[Japonska|Japonskem]] te želve lovijo zaradi ploščic na oklepu, ki jim pravijo ''bekko''. ''Bekko'' uporabljajo za izdelavo različnih osebnih predmetov, na primer okvirjev za očala in trzalic za [[šamisen]] (tradicionalno japonsko glasbilo s tremi strunami). Leta 1994 je Japonska ustavila uvoz oklepov karet iz drugih držav. Pred tem je japonska trgovina z oklepi karet obsegala približno 30.000 kg surovih oklepov letno.&lt;ref name=&quot;FisheriesModel&quot;&gt;{{cite journal | last =Heppel | first =Selina S. |author2=Larry B. Crowder | title =Analysis of a Fisheries Model for Harvest of Hawksbill Sea Turtles (''Eretmochelys imbricata'') | url =https://archive.org/details/sim_conservation-biology_1996-06_10_3/page/874 | journal =Conservation Biology | volume =10 | issue =3 | pages =874–880 | doi = 10.1046/j.1523-1739.1996.10030874.x|date=June 1996 | jstor=2387111| bibcode =1996ConBi..10..874H }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;CNNJapan&quot;&gt;{{cite news|last=Strieker |first=Gary |title=Tortoiseshell ban threatens Japanese tradition |work=CNN.com/sci-tech |publisher=Cable News Network LP, LLLP. |date=2001-04-10 |url=http://archives.cnn.com/2001/TECH/science/04/10/japan.turtles/ |access-date=2007-03-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070311014928/http://archives.cnn.com/2001/TECH/science/04/10/japan.turtles/ |archive-date=March 11, 2007 }}&lt;/ref&gt; V Evropi so oklepe karet uporabljali že stari Grki in Rimljani; iz njih so izdelovali nakit in predmete, kot so glavniki, krtače in prstani.&lt;ref name=&quot;Periplus&quot;&gt;{{cite journal | last =Casson| first =Lionel | author-link =Lionel Casson | title =Periplus Maris Erythraei: Notes on the Text | journal =The Journal of Hellenic Studies | volume =102 | pages =204–206 | doi = 10.2307/631139| year =1982 | jstor =631139 | s2cid =161133205 }}&lt;/ref&gt; V novejšem času so bili obdelani oklepi v velikih količinah redno na voljo v državah, kot sta Dominikanska republika in Kolumbija.&lt;ref name=&quot;WWFTotC&quot;&gt;{{cite web|title=Turtles of the Caribbean: the curse of illegal trade |work=Newsroom |publisher=World Wide Fund for Nature |date=2006-10-01 |url=http://www.panda.org/news_facts/newsroom/index.cfm?uNewsID=81940 |access-date=2007-02-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070305061105/http://www.panda.org/news_facts/newsroom/index.cfm?uNewsID=81940 |archive-date=March 5, 2007 }}&lt;/ref&gt;

V zadnjem času so bile deležne pozornosti tudi ocene o obsegu zgodovinskega izkoriščanja karet na svetovni ravni. V obdobju med letoma 1950 in 1992 je ena pionirska študija ocenila, da je bilo samo v mednarodni trgovini z želvovimi oklepi ubitih kar 1,37 milijona odraslih jastrebov. S pomočjo obsežnih dodatnih podatkov o trgovini, vključno z uradnimi trgovinskimi evidencami iz japonskih imperialnih arhivov, je bila mednarodna trgovina z želvovimi oklepi nedavno posodobljena in je v njej med letoma 1844 in 1992 ubitih približno 8,98 milijona jastrebov (razpon od 4,64 do 9,83 milijona).&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Cite journal |last1=Miller |first1=Emily A. |last2=McClenachan |first2=Loren |last3=Uni |first3=Yoshikazu |last4=Phocas |first4=George |last5=Hagemann |first5=Molly E. |last6=Van Houtan |first6=Kyle S. |date=March 2019 |title=The historical development of complex global trafficking networks for marine wildlife |journal=Science Advances |language=en |volume=5 |issue=3 |article-number=eaav5948 |doi=10.1126/sciadv.aav5948 |issn=2375-2548 |pmc=6449156 |pmid=30957017|bibcode=2019SciA....5.5948M }}&lt;/ref&gt; Večina trgovine se je odvijala v pacifiškem bazenu, države izvora in trgovske poti pa so bile podobne znanemu nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu (ribolov IUU).

== Varstvo ==
Prevladuje mnenje, da so morske želve, vključno z vrsto ''E. imbricata'', vsaj ogrožene, in sicer zaradi počasne rasti, poznega spolnega dozorevanja in nizke stopnje razmnoževanja. Ljudje so pobili številne odrasle želve, bodisi nenamerno bodisi namerno. Njihov obstoj ogrožata onesnaževanje in izguba gnezditvenih območij zaradi gradnje na obalah. Biologi ocenjujejo, da se je populacija želve karete v zadnjih 100–135 letih zmanjšala za 80 odstotkov. Gnezditvena mesta ogrožajo ljudje in živali, majhni sesalci pa izkopavajo jajca in jih pojedo. Na Ameriških Deviških otokih mungosi plenijo po gnezdih želv karet (pa tudi drugih morskih želv, kot je orjaška usnjača – ''Dermochelys coriacea'') takoj po tem, ko so jajca izležena.&lt;ref name=&quot;MongoosePredation&quot;&gt;{{cite journal | last =Nellis | first =David W. |author2=Vonnie Small | title =Mongoose Predation on Sea Turtle Eggs and Nests | url =https://archive.org/details/sim_biotropica_1983-06_15_2/page/159 | journal =Biotropica | volume =15 | issue =2 | pages =159–160 | doi = 10.2307/2387964 |date=June 1983 | jstor =2387964| bibcode =1983Biotr..15..159N }}&lt;/ref&gt;

Leta 1982 je bila vrsta ''E. imbricata'' prvič uvrščena na Rdeči seznam ogroženih vrst IUCN kot ogrožena.&lt;ref name=&quot;IUCNGroombridge1982&quot;&gt;{{cite book | last =Groombridge | first =B. | title =The IUCN Amphibia-Reptilia Red Data Book, Part 1: Testudines, Crocodylia, Rhynocehapalia | url =https://archive.org/details/iucnamphibiarept82groo | publisher =IUCN | year =1982 | location =Gland, Switzerland | isbn =978-2-88032-601-2 }}&lt;/ref&gt; Ta status se je ohranil skozi več ponovnih ocenjevanj v letih 1986, 1988, 1990 in 1994, leta 1996 pa je bila vrsta prekategorizirana v »kritično ogroženo«. Pred tem sta bili vloženi dve peticiji, ki sta izpodbijali status ogrožene vrste, češ da ima ta želva (skupaj s tremi drugimi vrstami) po svetu več pomembnih in stabilnih populacij. Peticiji sta bili zavrnjeni na podlagi analize podatkov, ki jo je predložila Skupina strokovnjakov za morske želve (MTSG). Podatki MTSG so pokazali, da se je svetovna populacija prave karete v zadnjih treh generacijah zmanjšala za 80 % in da do leta 1996 ni prišlo do nobenega znatnega povečanja populacije. Vendar pa vrsta ni bila uvrščena v kategorijo »kritično ogrožena« (oznaka CR A2), saj IUCN ni razpolagal z zadostnimi podatki, ki bi kazali na to, da se bo populacija verjetno zmanjšala za nadaljnjih 80 %.&lt;ref name=&quot;IUCNPetition&quot;&gt;{{cite web|author=Red List Standards &amp; Petitions Subcommittee |author-link=IUCN |title=Ruling of the IUCN Red List Standards and Petitions Subcommittee on Petitions against the 1996 Listings of Four Marine Turtle Species, 18 October 2001 |publisher=International Union for Conservation of Nature and Natural Resources |date=2001-10-18 |url=http://intranet.iucn.org/webfiles/doc/SSC/RedList/MarineTurtleDecisions_18_Oct_01.pdf |access-date=2007-02-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20061206095751/http://intranet.iucn.org/webfiles/doc/SSC/RedList/MarineTurtleDecisions_18_Oct_01.pdf |archive-date=6 December 2006 }}&lt;/ref&gt;

Vrsta (skupaj s celotno družino ''Cheloniidae'') je uvrščena v Dodatek I Konvencije o mednarodni trgovini z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (CITES).&lt;ref name=&quot;CITESAPP&quot;&gt;{{cite web| author=CITES | author-link =CITES | title =Appendices | publisher =Convention on International Trade in Endangered Species of Wild Flora and Fauna | date =2006-06-14 | url =http://www.cites.org/eng/app/appendices.shtml | format =SHTML | access-date = 2007-02-05 | archive-url =https://web.archive.org/web/20070203100154/http://www.cites.org/eng/app/appendices.shtml &lt;!--Added by H3llBot--&gt; | archive-date =2007-02-03 }}&lt;/ref&gt; To pomeni, da je komercialna mednarodna trgovina (vključno s trgovino z deli in izdelki iz teh živali) prepovedana, nekomercialna mednarodna trgovina pa je strogo urejena.&lt;ref name=&quot;CITES&quot;&gt;{{cite web |author=UNEP-WCMC |author-link=UNEP-WCMC |title=''Eretmochelys imbricata'' |work=UNEP-WCMC Species Database: CITES-Listed Species |publisher=United Nations Environment Programme - World Conservation Monitoring Centre |url=http://www.unep-wcmc-apps.org/isdb/CITES/Taxonomy/tax-common-result.cfm?source=animals&amp;displaylanguage=eng&amp;Common=9674&amp;Country= |id=A-301.003.003.001 |access-date=2007-02-05 }} {{Slepa povezava|date=november 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{dead link|date=May 2017 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; Prave karete so uvrščene v Prilogo II Protokola o posebej zavarovanih območjih in prosto živečih živalskih in rastlinskih vrstah h Konvenciji o varstvu in razvoju morskega okolja širše karibske regije (SPAW), ki je del Kartahenske konvencije.&lt;ref name=noaafisheriesconsmang&gt;{{cite web|url=https://www.fisheries.noaa.gov/species/hawksbill-turtle/conservation-management|title=Hawksbill Turtle: Conservation &amp; Management|website=NOAA Fisheries Species Directory|publisher=National Oceanic and Atmospheric Administration|access-date=1 July 2024|date=14 February 2024|author=NOAA Fisheries}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book|url=https://www.unep.org/cep/resources/publication/cartagena-convention-booklet|access-date=1 July 2024|title=Convention for the Protection and Development of the Marine Environment of the Wider Caribbean Region and its Protocols|isbn=978-92-807-3255-9|location=Kingston, Jamaica|publisher=United Nations Environment Programme|year=2012}}&lt;/ref&gt;{{rp|71}}

Ameriška služba za ribe in prosto živeče živali (''U.S. Fish and Wildlife Service'') ter Nacionalna služba za morsko ribištvo (''National Marine Fisheries Service'') prave karete v skladu z Zakonom o ogroženih vrstah (''Endangered Species Act'')&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.nmfs.noaa.gov/pr/laws/esa/|title=Endangered Species Act (ESA)|work=noaa.gov|date=2019-07-09}}&lt;/ref&gt; že od leta 1970 uvrščata med ogrožene vrste. Vlada ZDA je za zaščito vrste ''E. imbricata'' pripravila več načrtov za njeno ohranitev.&lt;ref name=&quot;USFWS&quot;&gt;{{cite web|title=Species Profile: Hawksbill sea turtle (''Eretmochelys imbricata'') |work=USFWS Threatened and Endangered Species System (TESS) |publisher=United States Fish and Wildlife Service |date=1970-06-02 |url=http://ecos.fws.gov/speciesProfile/SpeciesReport.do?spcode=C00E |access-date=2007-02-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070510064135/http://ecos.fws.gov/speciesProfile/SpeciesReport.do?spcode=C00E |archive-date=May 10, 2007 }}&lt;/ref&gt;

Londonsko zoološko društvo (''Zoological Society of London'') je to plazilsko vrsto uvrstilo med tako imenovane vrste EDGE; to pomeni, da je vrsta ogrožena in hkrati genetsko zelo samosvoja, zaradi česar je še posebej pomembna za prizadevanja na področju ohranjanja narave.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=http://www.edgeofexistence.org/species/hawksbill-turtle/|title = Hawksbill Turtle {{!}} ''Eretmochelys imbricata''|website=edgeofexistence|publisher=[[Zoological Society of London|ZSL]]}}&lt;/ref&gt;

Avstralska podružnica Svetovnega sklada za varstvo narave (WWF-Australia) izvaja več projektov, namenjenih zaščiti te vrste.&lt;ref&gt;{{cite web | title=Hawksbill turtle | website=WWF-Australia | date=27 November 2020 | url=https://www.wwf.org.au/what-we-do/species/hawksbill-turtle/hawksbill-turtle | access-date=13 December 2020}}&lt;/ref&gt;

Na otoku Rosemary, ki je del otočja Dampier ob obali regije Pilbara v Zahodni Avstraliji, prostovoljci že od leta 1986 spremljajo prave karete. Novembra 2020 se je na isto lokacijo vrnila 60 let stara želva, ki so jo prvič označili novembra 1990, nato pa še enkrat leta 2011.&lt;ref&gt;{{cite web | last=Standen | first=Susan |website=ABC News | title=Endangered hawksbill turtles return to nest on Pilbara coast raising hopes for conservation | date=22 November 2020 | url=https://www.abc.net.au/news/2020-11-22/exciting-return-hawksbill-turtles-nesting-western-australia/12900688 | access-date=13 December 2020}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{Commonscat|Eretmochelys imbricata}}
* [https://web.archive.org/web/20160102232616/http://www.nmfs.noaa.gov/pr/species/turtles/hawksbill.htm US National Marine Fisheries Service hawksbill sea turtle page]
* [http://www.seaturtle.org/ Seaturtle.org] Home to sea turtle conservation efforts such as the Marine Turtle Research Group and publisher of the ''Marine Turtle Newsletter''.
* [https://web.archive.org/web/20081203093151/http://www.bobbyrica.com/2008/11/27/the-turtles-of-bocas-del-toro/ Hawksbill turtle in Bocas Del Toro]
* [http://www.environment.gov.au/cgi-bin/sprat/public/publicspecies.pl?taxon_id=1766 Australian Government Department of the Environment]
* {{SealifePhotos|137207}}

{{Taxonbar |from=Q203538}}

[[Kategorija:Morske želve]]
[[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1766]]</text>
      <sha1>laoa6y8xxa27fysuk8ssbs2faude16g</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Paul Parin</title>
    <ns>0</ns>
    <id>610389</id>
    <revision>
      <id>6773837</id>
      <parentid>6773417</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T17:08:34Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-58311-84</username>
        <id>268302</id>
      </contributor>
      <origin>6773837</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="36895" sha1="5q01dhaewmtput4spznt4x9jl9bko5x" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}}
'''Paul Parin''', [[Švicarji|švicarski]] [[psihoanalitik]], [[zdravnik]], [[publicist]], [[pisatelj]] in [[etnolog]]. * [[20. september]] [[1916]], [[Založe]], † [[18. maj]] [[2009]], [[Zürich]], [[Švica]].

Pomembno je prispeval k razvoju [[Etnopsihoanaliza|etnopsihoanalize]]. To pa je raziskovalni pristop, ki povezuje psihoanalizo z etnologijo in proučevanjem vplivov družbenega ter kulturnega okolja na posameznikovo duševno življenje.&lt;ref name=&quot;:6&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Parin, Paul |url=https://hls-dhs-dss.ch/articles/044698/2021-02-23/ |access-date=2026-10-27 |website=hls-dhs-dss.ch |language=de}}&lt;/ref&gt;

== Življenje ==

=== Družina in otroštvo ===
Paul Parin se je rodil na [[Polzela|Polzeli]]. Njegov oče, [[Otto Pollack]] (kasneje Parin), je bil iz bogate judovske družine, veleposestnik in švicarski državljan. Njegova mati pa je bila [[Renée Jacqueline Parin]], rojena Baumgarten. Družina je pripadala premožnemu, versko asimiliranemu judovskemu okolju.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Biographie des Monats September 2016 |url=https://www.oeaw.ac.at/de/acdh/oebl/biographien-des-monats/2016/september |access-date=2026-10-27 |website=www.oeaw.ac.at |language=de-DE}}&lt;/ref&gt; 

Čeprav je večji del poklicnega življenja preživel v Švici, je bil Parin tesno povezan s slovenskim prostorom. Družina je kupila [[Graščina Novi Klošter|graščino Novi Klošter]], ki jo je Otto leta 1904 prejel v dar. Pollack je iz dominikanskega samostana izoblikoval kmetijsko gospodarstvo in se začel ukvarjati z govedorejo in pridelavo hmelja. Paul je tukaj odraščal in preživel večino svoje mladosti, na kar se opira v mnogih njegovih avtobiografskih pripovedih. Piše namreč o družinskih članih, o ljudeh, zaposlenih na posestvu, o prebivalcih okoliških krajev in obiskovalcih družine.&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Über das Projekt - Gästebuch Novikloster |url=https://gaestebuch-novikloster.paul-parin.info/sl/ |access-date=2026-10-27 |website=Slovensko |language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Texte |url=https://paul-parin.info/archiv/texte/ |access-date=2026-10-27 |website=Studio und Archiv Paul Parin und Goldy Parin-Matthèy |language=de}}&lt;/ref&gt;

Njegova družina je na posestvu Novi Klošter vodila knjigo gostov (1904–1941), ki predstavlja edinstven vir za vpogled v družinsko okolje. Okolje je bilo medkulturno, imeli so mednarodna sorodstva ter gospodarske in družabne povezave. Posest je predstavljala družbeno središče v regiji – gre za stičišče pomembnih središč: [[Dunaj]]a, [[Gradec|Gradca]], [[Ljubljana|Ljubljane]], [[Zagreb]]a in [[Trst]]a. V knjigi gostov zasledimo nekatera prepoznavna imena tistega časa – podpisali so se: arhitekt [[Adolf Loos]], alpinist [[Julius Kugy]], entomolog [[Hans Krekich-Strassoldo von Treuland]], izumitelj [[Pfranjo Hamann]], oftalmolog [[Alfred Bielschowsky]], pisateljica [[Alma Karlin]] in drugi. Vpisovali so se ljudje, ki so prišli na lov, teniške turnirje in plesne zabave. Nekateri so ob podpisu pustili tudi zapise, krajša besedila, pesmi in risbe.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;

=== Šolanje ===
Paul Parin ni hodil v osnovno šolo, ampak je imel zasebne učitelje. Vse do sedemnajstega leta starosti mu je ta način šolanja omogočal individualno izobraževanje in stik z družinskim okoljem. Gimnazijo je leta 1934 končal v Gradcu, kasneje pa se je vpisal na študij medicine. Leta 1937 je študij nadaljeval v Zagrebu. Zaradi političnih razmer in naraščajočega vpliva nacionalizma je novembra 1938 odšel v Švico, kjer se je vpisal na [[Univerza v Zürichu|Univerzo v Zürichu]] in nadaljeval medicinsko izobrazbo. Leta 1943 je v Zürichu doktoriral iz [[Medicina|medicine]]. Njegova doktorska disertacija z naslovom ''Abdominaltuberkulose im Kindesalter'' je obravnavala trebušno tuberkulozo pri otrocih. Raziskovalno delo je temeljilo na primerih otroške klinike v Zürichu iz obdobja med letoma 1911 in 1941. Po zaključku študija je začel delati kot zdravnik. V letih 1943 in 1944 je bil zaposlen kot asistent na kirurškem oddelku bolnišnice Ospedale Civico v [[Lugano|Luganu]]. V tem obdobju je pridobival praktične kirurške izkušnje, ki jih je kmalu uporabil pri zdravstveni pomoči jugoslovanskemu odporniškemu gibanju.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:7&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Paul Parin - Munzinger Biographie |url=https://www.munzinger.de/register/portrait/biographien/paul+parin/00/23838 |access-date=2026-10-27 |website=www.munzinger.de}}&lt;/ref&gt;

=== Delovanje med drugo svetovno vojno ===
Med drugo svetovno vojno se je Parin vključil v protifašistično delovanje. Leta 1944 se je pridružil prvi kirurški misiji švicarske zdravstvene organizacije Centrale Sanitaire Suisse, ki je zagotavljala medicinsko pomoč pripadnikom jugoslovanske narodnoosvobodilne vojske. V misiji je sodeloval s svojo življenjsko sopotnico [[Elisabeth Charlotte Matthèy]], imenovano Goldy, in drugimi švicarskimi zdravniki.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;
Člani misije so jeseni 1944 odpotovali v [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavijo]], kjer so delovali v zahtevnih vojnih razmerah. Zdravstveno pomoč so zagotavljali ranjenim in bolnim pripadnikom partizanskih enot ter drugim pacientom. Delovali so v improviziranih zdravstvenih ustanovah in vojaških bolnišnicah, pri čemer so se morali prilagajati omenjenim materialnim in organizacijskim možnostim. Švicarska zdravstvena skupina je sodelovala z enotami jugoslovanske osvobodilne vojske na območju [[Črna gora|Črne gore]] in drugih delov Jugoslavije. V nadaljevanju vojne je delovala tudi na območjih, ki so jih osvobajale partizanske enote. Njena dejavnost se je nadaljevala še po koncu vojne, ko so zdravstveni delavci pomagali pri zdravljenju bolnikov in obvladovanju posledic vojnih razmer.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:8&quot;&gt;{{Navedi splet |last=Bürgisser |first=Von Thomas |date=2020-08-12 |title=Paul Parin: Durch die Windungen seines Gedächtnisses |url=https://www.woz.ch/!V5E4G2B889MX |access-date=2026-10-27 |website=www.woz.ch |language=de}}&lt;/ref&gt;

Parin je izkušnje iz Jugoslavije pozneje večkrat obravnaval v strokovnih in literarnih besedilih. Leta 1948 je objavil razpravo ''Die Kriegsneurose der Jugoslawen'', v kateri je obravnaval vojno nevrozo pri Jugoslovanih. To delo spada med njegove zgodnejše prispevke, ki povezuje medicinsko in psihoanalitično obravnavo s posledicami zgodovinskih dogodkov.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;

Vojno obdobje je opisal tudi v knjigi ''Es ist Krieg und wir gehen hin''. ''Bei den jugoslawischen Partisanen'', ki je izšla leta 1991. V njej se je vrnil k izkušnjam švicarske zdravstvene skupine in odnosom med njenimi člani ter jugoslovanskimi partizani. Knjiga poleg prikaza vojnih dogodkov obravnava tudi politična pričakovanja, solidarnost in poznejši odnos avtorja do družbenega razvoja v Jugoslaviji. Leta 2020 je izšla razširjena in komentirana izdaja v okviru njegovih zbranih del.&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:9&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Zu viele Teufel im Land |url=https://www.mandelbaum.at/buch.php?id=928&amp;menu=buecher |access-date=2026-10-27 |website=Mandelbaum Verlag}}&lt;/ref&gt;

=== Psihoanalitično izobraževanje ===
Po koncu druge svetovne vojne se je Parin vrnil v [[Švica|Švico]] in nadaljeval strokovno izobraževanje. Med letoma 1946 in 1952 se je v Zürichu izpopolnjeval iz [[Nevrologija|nevrologije]] in psihoanalize. Pri psihoanalitičnem izobraževanju je sodeloval z nevrologom in psihoanalitikom [[Rudolf Brun|Rudolfom Brunom]]. V tem obdobju se je njegovo poklicno zanimanje postopoma usmerjalo od klinične medicine k psihoanalitični teoriji in praksi.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

Leta 1952 je začel delovati kot psihoanalitik v zasebni praksi v Zürichu. Pri strokovnem delu je sodeloval z Goldy Matthèy in [[Fritz Morgenthaler|Fritzem Morgenthalerjem]]. Njihovo skupno delo je zajemalo tako psihoanalitično zdravljenje kot raziskovalno publicistično dejavnost. Parin se je s psihoanalitično prakso ukvarjal več desetletij, v poznejšem življenju pa se je vse bolj posvečal pisanju.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;

Leta 1955 se je poročil z Goldy Matthèy, ki je bila prav tako aktivna na področju psihoanalize. Njuno osebno in strokovno sodelovanje je trajalo več desetletij. Ukvarjala sta se z raziskovanjem vpliva kulturnih in družbenih okoliščin na posameznikovo duševno življenje ter sodelovala na raziskovalnih potovanjih v zahodno Afriko.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt; 

Parin je sodeloval tudi pri razvoju psihoanalitičnih ustanov in strokovnih razprav v Švici. Med letoma 1967 in 1970 je bil predsednik [[Švicarsko psihoanalitično združenje|Švicarskega psihoanalitičnega združenja]]. V svojih člankih in predavanjih je zagovarjal povezovanje psihoanalitičnega raziskovanja z družbenimi vedami ter proučevanje družbenih razmerij in njihovih vplivov na posameznika.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:7&quot; /&gt; 

=== Raziskovalno potovanje v Afriko ===
Pomembno obdobje Parinovega raziskovalnega dela predstavljajo potovanja v zahodno Afriko, ki jih je opravil skupaj z [[Goldy Parin-Matthèy]], [[Fritz Morgenthaler|Fritzem Morgenthalerjem]] in [[Ruth Morgenthaler-Mathis]]. Sodelovali so na šestih raziskovalnih potovanjih, usmerjenih v proučevanje povezav med kulturnim okoljem in duševnim življenjem posameznikov. Pozneje so potovali tudi v druge afriške kraje.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; 

Pri raziskovanju so uporabljali psihoanalitično usmerjene pogovore in metode, ki so jih prilagajali raziskovalnemu okolju. Njihovo delo je temeljilo na vprašanju, kako družinska organizacija, družbena pravila, verske predstave, gospodarski odnosi in druge kulturne okoliščine vplivajo na oblikovanje osebnosti. Pri tem so se oddaljili od obravnavanja posameznika kot izoliranega psihološkega subjekta in več pozornosti namenili njegovi vpetosti v družbo.(Parin, Morgenthaler, Parin-Matthèy: 1963 in 1971).

Raziskovali so zlasti pri [[Dogoni|Dogonih]] na območju današnjega [[Mali|Malija]] in pri Agnijih na območju današnje [[Slonokoščena obala|Slonokoščene obale]]. Na podlagi raziskav sta nastali knjigi ''Die Weissen denken zuviel'' (1963) in ''Fürchte deinen Nächsten wie dich selbst'' (1971).&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

Raziskovalna potovanja so vplivala tudi na Parinovo literarno ustvarjanje. V pripovedih je uporabil izkušnje srečevanja z različnimi ljudmi, načini življenja in družbenimi ureditvami, Afriko je obravnaval kot prostor osebnih srečanj, raziskovanja in premišljevanja o posledicah kolonializma ter družbenih sprememb.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Werkausgabe Paul Parin |url=https://www.mandelbaum.at/buch.php?id=874&amp;menu=buecher |access-date=2026-10-27 |website=Mandelbaum Verlag}}&lt;/ref&gt;

=== Poznejše življenje ===
Od leta 1980 se je Parin vse bolj posvečal literarnemu pisanju. Njegova pripovedna dela so pogosto izhajala iz osebnih spominov, potovanj, vojnih izkušenj in srečanj z različnimi ljudmi. Poleg literature je še vedno objavljal tudi strokovne in publicistične prispevke, zlasti o psihoanalizi, politiki, družbenih konfliktih in sodobnih pojavnih oblikah nestrpnosti.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;

Pomembno je tudi njegovo sodelovanje v javnih razpravah. Ukvarjal se je z vprašanji [[Fašizem|fašizma]], nasilja, [[Antisemitizem|antisemitizma]] in družbenih neenakosti. V strokovnih besedilih je poudarjal, da je pri proučevanju človeškega vedenja treba upoštevati družbene razmere in zgodovinske okoliščine, ne zgolj individualnih psiholoških procesov.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:10&quot;&gt;{{Navedi splet |last=TLV-01 |date=2016-09-19 |title=&quot;Wenn mir die Ereignisse auf den Leib rücken, kann ich keine Geschichten mehr erzählen&quot; |url=https://www.hagalil.com/2016/09/parin-5/ |access-date=2026-10-27 |website=haGalil |language=de}}&lt;/ref&gt;

Leta 1997, ko je umrla njegova žena, so njegova besedila vsebovala tudi spominske elemente - izkušnje skupnega življenja, skupno raziskovalno delo idr. Paul Parin je umrl 18. maja 2009 v Zürichu, star 92 let. Njegova znanstvena, literarna in osebna zapuščina je pozneje postala predmet arhivskega urejanja, raziskovanja in ponovnega izdajanje njegovih del.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;

== Znanstveno in raziskovalno delo ==

=== Etnopsihoanaliza ===
Paul Parin je bil eden izmed pomembnih predstavnikov etnopsihoanalize v nemško govorečem prostoru. Gre za raziskovalno področje, ki povezuje psihoanalitično razumevanje posameznika z etnološkim proučevanjem družbenih in kulturnih okoliščin. Parin, Goldy Parin-Matthèy in Fritz Morgenthaler so pri svojem raziskovanju izhajali iz predpostavke, da je duševno življenje posameznika tesno povezano z družbenimi odnosi, v katerih živi.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

Njegov raziskovalni pristop je poudarjal pomen družine, vzgoje, verskih predstav, družbene hierarhije in gospodarskih razmerij za oblikovanje osebnosti. Psihoanalitične metode, ki so bile prvotno razvite v evropskem kulturnem okolju, so poskušali uporabljati tudi v drugačnih družbah. Pri tem so se morali soočiti z vprašanji kulturnih razlik in omejitev, ki jih ima prenašanje evropskih psiholoških pojmov v drugačna družbena okolja. (Parin, Morgenthalter in Parin-Matthèy, 1963; 1971).

Parinovo raziskovalno delo je bilo povezano tudi s kritičnim odnosom do družbe. Zanimalo ga je, kako posameznik doživlja družbene zahteve in kako se prilagaja pravilom, pričakovanjem ter odnosom moči. Proučeval je možnosti povezovanja psihoanalitičnega razumevanja notranjih konfliktov z raziskovanjem širših družbenih razmer. Etnopsihoanaliza v njegovem delu zato ni bila omejena le na raziskovanje neevropskih družb. Njene ugotovitve in raziskovalna vprašanja je uporabljal tudi pri razmišljanju o sodobnih evropskih družbah, zlasti o avtoriteti, političnem delovanju, družbenem prilagajanju in predsodkih.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:11&quot;&gt;{{Navedi splet |title=GESIS-Suche |url=https://search.gesis.org/publication/bszbw-wao-007003773 |access-date=2026-10-27 |website=search.gesis.org}}&lt;/ref&gt;

=== Raziskovanje Dogonov ===
Leta 1963 je skupaj s Fritzem Morgenthalterjem in Goldy Parin-Matthèy objavil knjigo ''Die Weissen denken zuviel. Psychoanalythische Untersuchungen bei den Dogon in Westafrika''. Delo temelji na psihoanalitično usmerjenih raziskavah pri Dogonih v zahodni Afriki in je predstavljala pomemben prispevek k razvoju etnopsihoanalitične metode. (Parin, Morgenthaler in Parin-Matthèy, 1963)&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

Avtorji so na podlagi pogovorov s posamezniki raziskovali povezave med osebnimi izkušnjami, družinskimi odnosi, družbenimi pravili in nezavednimi psihološkimi procesi. V knjigi so predstavljeni posamezni primeri, opisi raziskovalnega okolja ter razprave o metodoloških vprašanjih uporabe psihoanalize zunaj evropskega kulturnega prostora. Raziskava je posebno pozornost namenila vprašanju vpliva družbe na posameznikove psihološke obrambne mehanizme in načine oblikovanja odnosov. Raziskovalci so poskušali ugotoviti, kako se psihološki procesi, ki jih opisuje psihoanaliza, kažejo v družbi z drugačnimi pravili, vrednotami in družinsko organizacijo od tedanje zahodnoevropske. (Parin, Morgenthaler in Parin-Matthèy, 1963)

Knjiga je bila pozneje večkrat ponovno izdana in vključena v zbirko Parinovih zbranih del. Ob ponovnih izdajah so bile dodane tudi spremne študije, ki delo obravnavajo v zgodovini etnopsihoanalize. Raziskava je danes pomembna predvsem kot zgodovinski dokument razvoja tega pristopa; njene interpretacije je treba razumeti v kontekstu časa in metod, v katerih je nastala.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Band 17 |url=https://paul-parin.info/werkausgabe/band-17/ |access-date=2026-10-27 |website=Studio und Archiv Paul Parin und Goldy Parin-Matthèy |language=de}}&lt;/ref&gt;

=== Raziskovanje Agnijev ===
Drugo pomembno etnopsihoanalitično delo je knjiga ''Fürchte deinen Nächsten wie dich selbst''. ''Psychoanalyse und Gesellschaft am Modell der Agni in Westafrika'', ki je izšla leta 1971. Tudi to ljudstvo so raziskovali v že ustaljeni skupini raziskovalcev. Raziskovali so povezave med duševnim življenjem posameznikov in družbeno ureditvijo Agnijev. Obravnavali so družinsko organizacijo, sorodstvene odnose, otroštvo, vzgojo, ekonomske dejavnosti, verske predstave in različne življenjske prehode. Posebno pozornost so namenili vplivom družbenih pravil na oblikovanje odnosov in psiholoških pričakovanj. Delo vsebuje tudi opise posameznih življenjskih zgodb in psihoanalitično usmerjenih pogovorov. Povezujejo obravnavo osebnih doživetij s širšim opisom družbe ter pokazati, da posameznikovih psiholoških konfliktov ni mogoče povsem ločiti od kulturnih in zgodovinskih razmer. (Parin, Morgenthaler in Parin-Matthèy, 1971)

Knjiga je bila prevedena v angleščino in italijanščino ter pozneje večkrat ponovno izdana. Skupaj z raziskavo Dogonov predstavlja eno osrednjih del Parinovega etnopsihoanalitičnega obdobja.&lt;ref name=&quot;:12&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Band 18 |url=https://paul-parin.info/werkausgabe/band-18/ |access-date=2026-10-27 |website=Studio und Archiv Paul Parin und Goldy Parin-Matthèy |language=de}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;

=== Psihoanaliza in družbena kritika ===
Parin se je ukvarjal tudi s klinično uporabo psihoanalize in njenim odnosom do družbe. V številnih strokovnih razpravah je poudarjal, da duševnega življenja ni mogoče razumeti brez upoštevanja družbene organizacije, kulturnega okolja in zgodovinskih okoliščin. Kritično je obravnaval psihoanalitične pristope, ki so po njegovem mnenju namenjali premalo pozornosti družbenim razmerjem. Veliko je pisal tudi o prilagoditvenih mehanizmih posameznika. Ukvarjal se je z vprašanjem, kako se ljudje psihološko prilagajajo družbenim zahtevam in kako lahko takšno prilagajanje vpliva na njihovo samostojnost, razumevanje sveta in medosebne odnose.&lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; (Parin in Grosz, 1979)

Parin je v svojih strokovnih in publicističnih besedilih obravnaval tudi politično oblast, nasilje, [[nacionalizem]], [[antisemitizem]] in druge oblike družbenih konfliktov. Psihoanalizo je razumel kot enega izmed pristopov, s katerimi je mogoče raziskovati tudi psihološke sestavine političnega vedenja in kolektivnih družbenih procesov. Njegovo razmišljanje je bilo povezano s tradicijo družbenokritične psihoanalize. &lt;ref name=&quot;:10&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

== Literarno ustvarjanje ==

=== Začetki literarnega ustvarjanja ===
Paul Parin je v širšem literarnem prostoru postal prepoznaven predvsem v poznejšem življenjskem obdobju. Čeprav je že prej objavljal članke, eseje in različna besedila, se je okoli leta 1980 izraziteje usmeril v pripovedno književnost. Pri tem je uporabljal gradivo iz lastne življenjske poti, med drugim spomine na otroštvo in mladost v Sloveniji, vojno obdobje, potovanja ter srečanja z različnimi ljudmi.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Biographie des Monats September 2016 |url=https://www.oeaw.ac.at/de/acdh/oebl/biographien-des-monats/2016/september |access-date=2026-10-27 |website=www.oeaw.ac.at |language=de-DE}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;

Njegovo pripovedništvo pogosto prepleta avtobiografske elemente z literarnim oblikovanjem spomina. Pripovedovalec se vrača k dogodkom in osebam iz preteklosti, pri čemer osebna doživetja postavlja v širši družbeni in zgodovinski okvir. V njegovih delih se pojavljajo vprašanja družbenih sprememb, spomina, političnih konfliktov, osebnih odnosov in kulturnih razlik. Značilno je zanimanje za ljudi iz različnih družbenih okolij, ki jih je srečeval v mladosti, pri zdravniškem delu in na potovanjih.&lt;ref name=&quot;:5&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Band 3 |url=https://paul-parin.info/werkausgabe/band-3/ |access-date=2026-10-27 |website=Studio und Archiv Paul Parin und Goldy Parin-Matthèy |language=de}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

Leta 1980 je Parin objavil pripovedno zbirko ''Untrügliche Zeichen von Veränderung. Jahre in Slowenien''. Delo je pomembno za njegovo povezanost s slovenskim prostorom, saj temelji na spominih na otroštvo in mladost v Novem Kloštru pri Polzeli ter na družbene spremembe v nekdanji Spodnji Štajerski. Leta 1989 je knjiga izšla v slovenskem prevodu z naslovom ''Zanesljiva znamenja spreminjanja.''&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;

=== ''Zanesljiva znamenja spreminjanja'' ===
Parin v knjigi pripoveduje o življenju na družinskem posestvu in odnosih med pripadniki različnih družbenih skupin. Med osebami, ki jih obravnava, so družinski člani, zaposleni na posestvu, kmetje, duhovniki, sosedje in prebivalci širše okolice. Pripovedi se osredotočajo na posamezne dogodke in odnose, ki omogočajo vpogled v način življenja pred drugo svetovno vojno. &lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt;

Pomembno ozadje pripovedi predstavlja razpad starega družbenega reda in spreminjanje političnih okoliščin, Parin se vrača k obdobju, med obema svetovnima vojnama, ko so se spremenile državne meje, politični odnosi in družbena razmerja. Obravnava tudi naraščanje fašizma, drugo svetovno vojno in posledice teh dogodkov za ljudi, ki jih je poznal v mladosti.&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt;

Knjiga se po svoji vsebini povezuje z avtobiografsko prozo, vendar ni zgolj kronološki življenjepis. Posamezne epizode so oblikovane kot samostojne pripovedi, v katerih imajo pomembno vlogo spomin, družbeni odnosi in zgodovinske okoliščine. Zato je delo mogoče obravnavati tudi kot literarno pričevanje o življenju na območju današnje Slovenije v prvi polovici 20. stoletja. &lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt;

Delo je bilo pozneje ponovno izdano v nemščini, Leta 2019 je izšla razširjena izdaja v okviru zbranih del, ki jo je uredil Michael Reichmayr. Vsebuje tudi študijo Franza Josefa Schoberja ''Paul Parins frühe Jahre: Fakten und Fiktion'', v kateri so obravnavani Parinova družinska zgodovina ter odnosi med dejstvi in literarno fikcijo. &lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt;

=== ''Pripovedi o Afriki'' ===
Leta 1985 je izšla knjiga ''Zu viele Teufel im Land. Aufzeichnungen eines Afrikareisenden'', v kateri je Parin literarno obdelal izkušnje afriških potovanj. Delo vsebuje pripovedi, povezane z različnimi kraji, ljudmi in dogodki, ki jih je avtor spoznal med raziskovalnimi odpravami in drugimi potovanji.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;

V pripovedih je obravnaval srečanja z lokalnimi prebivalci, vsakdanje življenje v afriških družbah in različne posledice evropskega kolonializma. Pomemben del besedil je namenjen tudi odnosom med popotniki in ljudmi, ki jih srečujejo. Parin se je pri tem zanimal za razlike med kulturnimi pogledi in načini razumevanja družbenega okolja.&lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt;

Pripovedno gradivo je oblikoval na podlagi spominov, zlasti v letih 1983 in 1984. Uredniška predstavitev poznejše izdaje opozarja, da pri oblikovanju pripovedi ni vedno strogo sledil kronološkemu zaporedju dogodkov ali geografskim podrobnostim. Njegovo delo zato ni zgolj dokumentirani potopis, ampak zbirka literarno obdelanih spominov na potovanja in srečanja.&lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt;

Knjiga je bila večkrat ponatisnjena. Leta 2019 je izšla v dopolnjeni izdaji v okviru zbranih del, ki vsebuje tudi spremno besedo Gesine Krüger.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;

=== ''Vojna je in mi gremo tja'' ===
Leta 1991 je izšlo delo ''Es ist Krieg und wir gehen dort''. Bei den jugoslawischen Partisanen, v katerem je Parin opisal sodelovanje švicarske zdravstvene misije med jugoslovanskimi partizani. Knjiga temelji na njegovih izkušnjah iz let 1944 in 1945 ter na poznejšem razmišljanju o vojni in družbenem razvoju Jogoslavije.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt; 

V delu nastopajo člani švicarske zdravstvene skupine, ki so med drugo svetovno vojno odpravili pomagat jugoslovanskemu odporniškemu gibanju. Parin opisuje njihove poti, zdravstveno delo, srečanja s partizani in težave, s katerimi so se soočali pri delu v vojnih bolnišnicah. Pripoved vključuje tudi osebne odnose in izkušnje ljudi, ki  so sodelovali v misiji. Pripoved presega neposredno opisovanje vojnih dogodkov, saj obravnava tudi politične in družbene  razmere. Parin se v njej vrača k pričakovanjem, povezanim s protifašističnim odporom, in razmišlja o poznejšem družbenem razvoju Jugoslavije. Besedilo tako združuje spominsko pripoved z družbenopolitičnim razmišljanjem.&lt;ref name=&quot;:13&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Es ist Krieg und wir gehen hin |url=https://www.mandelbaum.at/buch.php?id=970&amp;menu=buecher |access-date=2026-10-27 |website=Mandelbaum Verlag}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt; 

Prva izdaja knjige je izšla v času razpada Jugoslavije in začetka novih vojn na njenem območju. Leta 2020 je bila knjiga ponovno objavljena v razširjeni in komentirani izdaji. Zgodovinar Thomas Bürgisser je ob ponovni izdaji obravnaval tudi pomen spominov na švicarsko zdravstveno pomoč in njihovega poznejšega literarnega oblikovanja.&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt; 

=== ''Karakul'' ===
Leta 1993 je Parin objavil knjigo ''Karakul. Erzählungen und ein Faksimile'', ki je leta 1996 izšla tudi v slovenskem prevodu z naslovom ''Karakul: Sedem zgodb in en faksimile''. Delo je sestavljeno iz pripovedi, ki se povezujejo z avtorjevimi življenjskimi izkušnjami in spomini.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt; 

V pripovedih se Parin vrača k obdobju mladosti, druge svetovne vojne in povojnega časa. Osebni spomini so povezani z vprašanji družinskih odnosov, političnega nasilja in družbenih sprememb. Del besedil se navezuje tudi na njegovo mladostno okolje v Sloveniji in na ljudi, ki jih je poznal v obdobju pred drugo svetovno vojno.&lt;ref name=&quot;:12&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:13&quot; /&gt; 

V njegovem literarnem ustvarjanju je opazno zanimanje za prepletanje zasebnih življenjskih zgodb s širšo zgodovino. Tudi v ''Karakulu'' se osebni spomini povezujejo z dogodki, ki so zaznamovali življenje posameznikov in družb v 20. stoletju.&lt;ref name=&quot;:12&quot; /&gt; 

=== Poznejša pripovedna dela ===
Med Parinovimi poznejšimi literarnimi objavami je zbirka ''Eine Sonnenuhr für beide Hemisphären und andere Erzählungen'', ki je prvič izšla leta 1995. Pripovedi zajemajo različna obdobja njegovega življenja in različne geografske prostore.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt; 

Leta 2001 je izšla knjiga ''Der Traum von Ségou. Neue Erzählungen''. V njej se je Parin posvečal predvsem spominom, osebnim odnosom in življenjskim izkušnjam. Del pripovednega gradiva se povezuje z izgubo žene Goldy in njegovim razmišljanjem o preteklosti. V začetku 21. stoletja je objavil še več pripovednih in esejističnih del. Med njimi so Das Katzenkonzil (2002), ''Die Leidenschaft des Jägers'' (2003) in ''Lesereise 1955 bis 2005'' (2006). Njegovo poznejše ustvarjanje je obsegalo pripovedništvo, eseje, spominske zapise idr.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Der Traum von Ségou |url=https://www.mandelbaum.at/buch.php?id=1083&amp;menu=buecher |access-date=2026-10-27 |website=Mandelbaum Verlag}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:4&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Texte |url=https://paul-parin.info/archiv/texte/ |access-date=2026-10-27 |website=Studio und Archiv Paul Parin und Goldy Parin-Matthèy |language=de}}&lt;/ref&gt;

== Povezave s Slovenijo ==
Parinova najpomembnejša življenjska povezava s Slovenijo je družinsko posestvo Novi Klošter pri Polzeli. Tam je preživel otroštvo in velik del mladosti. V poznejših pripovednih delih je večkrat obravnaval ljudi in dogodke iz obdobja svojega odraščanja. Njegovi spomini vključujejo družinsko življenje, odnose med prebivalci posestva in okolice ter politične in družbene spremembe, ki so zaznamovale Spodnjo Štajersko v prvi polovici 20. stoletja.&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;

Slovenski prostor ima pomembno mesto v Parinovi knjigi ''Untrügliche Zeichen von Veränderung. Jahre in Slowenien'' oziroma ''Zanesljiva znamenja spreminjanja''. Parinova povezanost z Jugoslavijo se je nadaljevala med drugo svetovno vojno, ko je sodeloval pri zdravstveni pomoči partizanskemu gibanju. Izkušnje tega obdobja je pozneje opisal v spominskem delu ''Es ist Krieg und wir gehen hin''. V knjigi se njegovi osebni spomini prepletajo z opisovanjem vojnih okoliščin, zdravstvenega dela in političnih pričakovanj udeležencev.&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt; 

O svojih spominih in strokovnem delu je govoril tudi v intervjuju, ki ga je z njim 4. novembra 1992 v Zürichu opravil Ralf Čeplak. Intervju je bil leta 1993 objavljen v reviji ''Etnolog'', ki jo izdaja Slovenski etnografski muzej. Dokument predstavlja pomemben slovenski vir za raziskovanje Parinovega življenja in pogledov.&lt;ref&gt;{{cite journal |last=Čeplak |first=Ralf |title=Intervju z dr. Paulom Parinom v Zuerichu, 4. 11. 1992 |journal=Etnolog. Nova vrsta |volume=3 |issue=1 |pages=219–225 |cobiss=48653824}} {{dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-YC17LPUJ|tip=kratko}}&lt;/ref&gt; 

Parinova dela so bila dostopna tudi slovenskim bralcem. Leta 1989 je izšel slovenski prevod knjige ''Zanesljiva znamenja spreminjanja'', leta 1996 pa prevod zbirke ''Karakul: Sedem zgodb in en faksimile''. Obe knjigi sta pomembni za proučevanje njegovega literarnega ustvarjanja in povezav s slovenskim kulturnim prostorom.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;

== Nagrade in priznanja ==
Paul Parin je za svoje znanstveno, literarno in publicistično ustvarjanje prejel številne nagrade in priznanja. Leta 1986 je prejel literarno nagrado kantona Zürich, leta 1991 pa literarno nagrado mesta Zürich. Leta 1992 je prejel nagrado Mednarodnega društva Ericha Frieda za književnost in jezik.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

Leta 1995 mu je Univerza v Celovcu podelila častni doktorat. Leta 1997 je prejel nagrado Sigmunda Freuda za znanstveno prozo, ki jo podeljuje Nemška akademija za jezik in slovstvo. Leta 1999 je prejel še mednarodno nagrado Sigmunda Freuda mesta Dunaj. Leta 2001 je bil počaščen tudi na Univerzi v Mariboru, leta 2004 pa je postal častni član Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;

== Zapuščina ==
Parinova zapuščina obsega znanstvene razprave, književna dela, publicistična besedila, korespondenco, fotografije, osebne dokumente in drugo gradivo. Vključuje tudi arhivsko gradivo, povezano z Goldy Parin-Matthèy in njunim skupnim raziskovalnim delom. Pomemben del zapuščine hranijo na zasebni Univerzi Sigmunda Freuda na Dunaju.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; 

Za ohranjanje in raziskovanje njegovega dela skrbi tudi Studio in arhiv Paula Parina in Goldy Parin-Matthèy. Ta ureja bibliografske podatke, arhivske dokumente, fotografije in druge vire. Med dejavnostmi je tudi priprava novih izdaj njegovih besedil ter objavljanje dokumentov, pomembnih za raziskovanje njegovega življenja.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt; 

Od leta 2018 nastaja obsežna zbirka Parinovih zbranih del, ki sta jo zasnovala in uredniško vodila Johannes in Michael Reichmayr. Zbirka je načrtovana v devetnajstih zvezkih in vključuje strokovna, literarna ter korespondenčna besedila, opremljena z uredniškimi in raziskovalnimi komentarji.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt; 

Med pomembnimi arhivskimi projekti je tudi digitalna izdaja knjige gostov Novega Kloštra. Projekt omogoča dostop do faksimila, prepisa in podatkov o obiskovalcih nekdanjega družinskega posestva. S tem se poleg osebne zgodovine Paula Parina ohranja tudi gradivo za raziskovanje kulturne in družbene zgodovine območja Polzele ter širše Spodnje Štajerske.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;

== Izbrana bibliografija&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt; ==

=== Znanstvena in strokovna dela ===

* ''Die Abdominaltuberkulose im Kindesalter'' (1944), doktorska disertacija.
* ''Die Kriegsneurose der Jugoslawen'' (1948), znanstvena razprava.
* ''Die Weissen denken zuviel. Psychoanalytische Untersuchungen bei den Dogon in Westafrika'' (1963), skupaj s Fritzem Morgenthalerjem in Goldy Parin-Matthèy.
* ''Fürchte deinen Nächsten wie dich selbst. Psychoanalyse und Gesellschaft am Modell der Agni in Westafrika'' (1971), skupaj s Fritzem Morgenthalerjem in Goldy Parin-Matthèy.
* ''Der Widerspruch im Subjekt. Ethnopsychoanalytische Studien'' (1978).

=== Literarna dela ===

* ''Untrügliche Zeichen von Veränderung. Jahre in Slowenien'' (1980).
* ''Zu viele Teufel im Land. Aufzeichnungen eines Afrikareisenden'' (1985).
* ''Zanesljiva znamenja spreminjanja'' (1989), slovenski prevod dela ''Untrügliche Zeichen von Veränderung''.
* ''Noch ein Leben. Eine Erzählung. Zwei Versuche'' (1990).
* ''Es ist Krieg und wir gehen hin. Bei den jugoslawischen Partisanen'' (1991).
* ''Karakul. Erzählungen und ein Faksimile'' (1993).
* ''Eine Sonnenuhr für beide Hemisphären und andere Erzählungen'' (1995).
* ''Karakul: Sedem zgodb in en faksimile'' (1996), slovenski prevod.
* ''Der Traum von Ségou. Neue Erzählungen'' (2001).
* ''Das Katzenkonzil'' (2002).
* ''Die Leidenschaft des Jägers'' (2003).
* ''Lesereise 1955 bis 2005'' (2006).

== Sklici ==
{{Sklici|2}}

== Viri ==

* Graf-Nold, Angela (2021). »Parin, Paul«. ''Historisches Lexikon der Schweiz''. Švicarski zgodovinski leksikon. &lt;nowiki&gt;https://hls-dhs-dss.ch/de/articles/044698/2021-02-23/&lt;/nowiki&gt;
* Reichmayr, Michael (2016). »Paul Parin – Mediziner, Psychoanalytiker und Mitbegründer der Ethnopsychoanalyse«. Avstrijska akademija znanosti, ''Biographie des Monats'', september 2016. &lt;nowiki&gt;https://www.oeaw.ac.at/de/acdh/oebl/biographien-des-monats/2016/september&lt;/nowiki&gt;
* Pilih, Tanja (2019). »Paul Parin«. ''Obrazi slovenskih pokrajin''. Medobčinska splošna knjižnica Žalec. &lt;nowiki&gt;https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/paul-parin/&lt;/nowiki&gt;
* Studio in arhiv Paula Parina in Goldy Parin-Matthèy. »Knjiga gostov gradu Novi Klošter (1904–1941)«. Digitalna izdaja zgodovinskega gradiva. &lt;nowiki&gt;https://gaestebuch-novikloster.paul-parin.info/sl/&lt;/nowiki&gt;
* Studio in arhiv Paula Parina in Goldy Parin-Matthèy. »Paul Parin Gesamtbibliographie 1944–2024«. Celotna bibliografija. &lt;nowiki&gt;https://paul-parin.info/archiv/texte/&lt;/nowiki&gt;
* Studio in arhiv Paula Parina in Goldy Parin-Matthèy (2019). ''Untrügliche Zeichen von Veränderung. Jahre in Slowenien''. Predstavitev 3. zvezka zbranih del, urednik Michael Reichmayr. &lt;nowiki&gt;https://paul-parin.info/werkausgabe/band-3/&lt;/nowiki&gt;
* Studio in arhiv Paula Parina in Goldy Parin-Matthèy. ''Die Weissen denken zuviel''. Predstavitev 17. zvezka zbranih del. &lt;nowiki&gt;https://paul-parin.info/werkausgabe/band-17/&lt;/nowiki&gt;
* Studio in arhiv Paula Parina in Goldy Parin-Matthèy. ''Fürchte deinen Nächsten wie dich selbst''. Predstavitev 18. zvezka zbranih del. &lt;nowiki&gt;https://paul-parin.info/werkausgabe/band-18/&lt;/nowiki&gt;
* Čeplak, Ralf (1993). »Intervju z dr. Paulom Parinom v Zuerichu, 4. 11. 1992«. ''Etnolog'', letnik 3, št. 1, str. 219–225. &lt;nowiki&gt;https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YC17LPUJ&lt;/nowiki&gt;
* Bürgisser, Thomas (2020). »Durch die Windungen seines Gedächtnisses«. ''WOZ Die Wochenzeitung'', 13. avgust 2020. &lt;nowiki&gt;https://www.woz.ch/2033/paul-parin/durch-die-windungen-seines-gedaechtnisses&lt;/nowiki&gt;
* Mandelbaum Verlag (2019). ''Zu viele Teufel im Land. Aufzeichnungen eines Afrikareisenden''. Predstavitev četrtega zvezka zbranih del. &lt;nowiki&gt;https://www.mandelbaum.at/buch.php?id=928&amp;menu=buecher&lt;/nowiki&gt;
* Mandelbaum Verlag (2020). ''Es ist Krieg und wir gehen hin. Bei den jugoslawischen Partisanen''. Predstavitev šestega zvezka zbranih del. &lt;nowiki&gt;https://www.mandelbaum.at/buch.php?id=970&amp;menu=buecher&lt;/nowiki&gt;
* Mandelbaum Verlag. ''Werkausgabe Paul Parin''. Pregled zbirke zbranih del. &lt;nowiki&gt;https://www.mandelbaum.at/buecher/paul-parin/werkausgabe-paul-parin/&lt;/nowiki&gt;
* Kaufhold, Roland (2016). »Wenn mir die Ereignisse auf den Leib rücken, kann ich keine Geschichten mehr erzählen«. ''haGalil''. &lt;nowiki&gt;https://www.hagalil.com/2016/09/parin-5/&lt;/nowiki&gt;
* Munzinger Archiv. »Paul Parin«. Biografski leksikon ''Munzinger Biographie''. &lt;nowiki&gt;https://www.munzinger.de/register/portrait/biographien/paul%2Bparin/00/23838&lt;/nowiki&gt;
* Parin, Paul; Morgenthaler, Fritz; Parin-Matthèy, Goldy (1963). ''Die Weissen denken zuviel. Psychoanalytische Untersuchungen bei den Dogon in Westafrika''. Zürich.
* Parin, Paul; Morgenthaler, Fritz; Parin-Matthèy, Goldy (1971). ''Fürchte deinen Nächsten wie dich selbst. Psychoanalyse und Gesellschaft am Modell der Agni in Westafrika''. Frankfurt na Majni. &lt;nowiki&gt;https://www.mandelbaum.at/extracts/parin-fuerchte-deinen-naechsten-leseprobe.pdf&lt;/nowiki&gt;
* Parin, Paul (1978). ''Der Widerspruch im Subjekt. Ethnopsychoanalytische Studien''. Frankfurt na Majni. &lt;nowiki&gt;https://search.gesis.org/publication/bszbw-wao-007003773&lt;/nowiki&gt;
* Parin, Paul; Grosz, Pedro (1979). »Anpassungsmechanismen – ergänzende Gedanken und klinische Beiträge«. ''Acta paedopsychiatrica'', letnik 45, str. 193–208.
{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Parin, Paul}}
[[Kategorija:Švicarski pisatelji]]
[[Kategorija:Švicarski etnologi]]
[[Kategorija:Švicarski psihoanalitiki]]</text>
      <sha1>5q01dhaewmtput4spznt4x9jl9bko5x</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>I'm from Barcelona</title>
    <ns>0</ns>
    <id>610426</id>
    <revision>
      <id>6773815</id>
      <parentid>6771448</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T16:03:43Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Antgartor</username>
        <id>265530</id>
      </contributor>
      <origin>6773815</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1735" sha1="nkadb8d2cx2wjncdejib583qjge090l" xml:space="preserve">{{Infobox musical artist
|name = I'm from Barcelona
|image = I'm from Barcelona SOS4.8 Murcia SRN.jpg
|background = group_or_band
|origin = Jönköping, [[Švedska]]
|genre = [[Pop|Indie pop]], [[Folk]]
|years_active = 2005 &amp;ndash; danes
|label = [[EMI]], Dolores, Mute
|current_members = Emanuel Lundgren&lt;br/&gt;Frida Öhnell&lt;br/&gt;Cornelia Norgren&lt;br/&gt;Philip Erixon&lt;br/&gt;Micke Larsson&lt;br/&gt;Johan Mårtensson&lt;br/&gt;Anna Fröderberg&lt;br/&gt;Johan Aineland&lt;br/&gt;Martin Alfredsson&lt;br/&gt;Erik Ottosson&lt;br/&gt;Tina Gardestrand&lt;br/&gt;David Ljung&lt;br/&gt;Christofer Olofsson&lt;br/&gt;Daniel Lindlöf&lt;br/&gt;Mattias Johansson&lt;br/&gt;Tobias Granstrand&lt;br/&gt;Emma Öhnell&lt;br/&gt;Mathias Alriksson&lt;br/&gt;Jonas Tjäder&lt;br/&gt;David Ottosson&lt;br/&gt;Olof Gardestrand&lt;br/&gt;Marcus Carlholt&lt;br/&gt;Julie Witwicki Carlsson&lt;br/&gt;Rikard Ljung&lt;br/&gt;Henrik Olofsson&lt;br/&gt;Jacob Sollenberg&lt;br/&gt;Fredrik Karp&lt;br/&gt;Johan Viking
}}

'''I'm from Barcelona''' je [[pop|indie pop]] glasbena skupina iz [[Švedska|Švedske]]. Skupina je znana po tem, da ima 29 članov in uporablja različne instrumente.

==Diskografija==
===Albumi===
* Let Me Introduce My Friends (2006)
* Who Killed Harry Houdini? (2008)
* 27 Songs From Barcelona (2010)
* Forever Today (2011)
* Growing Up Is For Trees (2015)

===Singli in EP===
* Sing!! (2005)
* Don't Give Up On Your Dreams, Buddy! (2006)
* We're from Barcelona (2006)
* Collection of Stamps (2006)
* Treehouse (2006)
* Britney (2006)
* Paper Planes (2008)
* Mingus (2008)
* Get in Line (2011)
* Come On (2011)
* Always Spring (2011)
* Battleships (2012)
* Violins (2015)

==Zunanje povezave==
{{commonscat}}
*[https://www.imfrombarcelona.com/ Uradna spletna stran]

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 2005]]
[[Kategorija:Švedske pop skupine]]</text>
      <sha1>nkadb8d2cx2wjncdejib583qjge090l</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Lambergi (plemiška rodbina)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>610431</id>
    <revision>
      <id>6774006</id>
      <parentid>6773475</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T21:51:33Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JozefD</username>
        <id>5744</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Glavna linija Baltazarja */</comment>
      <origin>6774006</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="20530" sha1="nrw3r0j7ytc4hzkku8xnzggbbhdu2yv" xml:space="preserve">{{Infopolje Družina
|name=Lambergi
|titles=svobodni gospodje, baroni, grofje, državni knezi
|coat_of_arms=[[File: Großes_Wappen_Lamberg.jpg|200px]]
|origin=[[Vojvodina Kranjska]]
|country=[[Vojvodina Koroška]] &lt;br&gt; [[Vojvodina Kranjska]] &lt;br&gt; [[Vojvodina Štajerska]] &lt;br&gt; [[Kraljevina Češka]] 
|founded=Prvič omenjena v 14. stoletju}}

[[File:Aerial image of the Schloss Lamberg (view from the south).jpg|thumb|Grad Lamberg]]

'''Lambergi''' je ime '''plemiške rodbine''', ki pripada starodavnemu plemstvu, katerega začetki segajo v 14. stoletje. Rodbina Lambergov je imela v 13. stoletju posesti na [[Kranjska|Kranjskem]] in se leta 1397 razdelila na zdaj že izumrlo ''linijo [[Grad Črnelo|Črnelskih]] (Rosenbühl)'' in ''linijo [[Ortneški grad|Ortneških]]''. Rodbina je bila leta 1544 povišana v [[Freiherr|barone]], leta 1667 v cesarske grofe in leta 1702 v [[Cesarski knez|cesarskega kneza]] kot deželni grof Leuchtenberg. Naziv cesarskega kneza je leta 1797 prešel na ''bavarsko linijo Köttl-Lambergov'', ki je izumrla leta 1862. V [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrski]] je ''linija Štajerskih'' ostala aktivna do 20. stoletja kot veleposestnikov.

== Zgodovina ==

=== Izvor in posest ===
Izvor rodbine Lambergov je nejasen. Zanimivo je, da so nosili isti grb kot [[Herren von Graben|gospodje Grabenski,]] ki so prav tako izvirali iz Kranjske, in njihovi potomci Orsini-Rosenberg, potomci [[Goriški grofje|rodbine Majnhardincev]]. Ni jasno, ali to predstavlja plemensko skupnost, neposrednega potomca drug od drugega ali grb fevdalnega gospoda, ki sta ga sprejeli obe družini. 

Od 13.&amp;nbsp;stoletja so člani rodbine Lambergov že več generacij služili na dvoru, v državni in vojaški službi [[Habsburžani|Habsburžanov]] ter si kot kanoniki, [[Škof|škofje]], [[Nadškof|nadškofi]] ali [[Kardinal|kardinali]] prislužili zasluge za [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliško cerkev]].

Njihov rodovni sedež je bil grad Lamberg blizu Štajerja v [[Zgornja Avstrija|Zgornji Avstriji]], prvo večje mesto takratne [[Štajerska marka (krajina)|Štajerske marke]], od koder so se razširili na [[Kranjska|Kranjsko]] (današnja [[Slovenija]]). Ortneška rodbinska veja je bila leta 1544 povišana v barone, leta 1667 pa v cesarske grofe. Leta 1707 jih je [[cesar]] [[Jožef I. Habsburški|Jožef I.]] povišal po [[Primogenitura|primogenituri]] v [[Cesarski knez|cesarske]] kneze in deželne grofe Leuchtenberškega. Leta 1758 je posestvo Kvasice prešlo od Marije Ane, rojene von Rottal (1738–1795), v roke Franza Adama Lamberga (1730–1803) iz goriške linije. Leta 1860 je bila [[Kapela sv.Erazma|kapela sv. Erazma]] v Nezamislitzu preoblikovana v družinski panteon knezov Lambergov.

Grad Ottenstein v regiji Waldviertel in [[Grad Gilgenberg|grad Gilgenberg]] v [[Spodnja Avstrija|Spodnji Avstriji]] sta bila v lasti družine od leta 1536 do 1940.

[[Fidejkomis|Družinska fidejkomis posestva]] knežje linije, pa tudi posesti grofovsko-ogrske linije od leta 1862 naprej, so bila Steyr v Zgornji Avstriji z gradom Lamberg, obnovljenim od leta 1727 naprej (v lasti od leta 1666 do 1938), in na jugozahodu [[Češka (zgodovinska dežela)|Češke]] posestvo Schichowitz, vključno s posestmi Raby (do leta 1920 vključno z gradom Raby ), Budetitz, Žihobetz in Stradal (od leta 1707 do 1946).

Poleg tega je rodbina imela v lasti grad Münichau v Reithu blizu Kitzbühela na Tirolskem (1580 do 1921), grad Amerang na Zgornjem Bavarskem (od 1607 do 1821), grad Kaps s [[Kapsbrunn|Kapsbrunnom]] v Kitzbühelu (od 1679 do danes), grad Lebenberg blizu Kitzbühela (1693 do 1930), od približno 1700 Oels na Moravskem (z gradom Lamberg, zgrajenim tam okoli leta 1700) in na Štajerskem pa grad Feistritz (1809–1959) in grad Trautenfels (1878–1942).

Grof Henrik Lamberg je bil ob svoji smrti leta 1929 eden največjih lastnikov gozdov v Avstriji. Njegovo premoženje je vključevalo fidejkomis posesti Steyr in Schichowitz z več kot 30.000 ha, pa tudi Ottenstein in Gilgenberg s približno 3.000 ha. Leta 1938 je grof Vollrath Lamberg prodal grad Lamberg skupaj z obsežnimi gozdnimi posestmi v dolinah Enns in Steyr nemškemu rajhu, leta 1940 pa še grad Ottenstein. Leta 1946 je bilo njegovo premoženje na Češkoslovaškem razlaščeno, prav tako pa tudi [[Mór]] na Madžarskem. Avstrijske nepremičnine so bile postopoma razprodane vse do šestdesetih let prejšnjega stoletja. To je povzročilo skoraj popolno izgubo velike količine premoženja.

Grad Kaps v Kitzbühelu ostaja v lasti rodbine vse do danes. Od leta 1955 se uporablja kot sedež ''golf kluba Kitzbühel.''&lt;gallery&gt;
Slika:Ottenstein_Burg_2.jpg| Grad Ottenstein, Spodnja Avstrija, Avstrija
Slika:Schloss_Gilgenberg.jpg|alt=Schloss Gilgenberg, Niederösterreich, Österreich| [[Schloss Gilgenberg|Grad Gilgenberg]], Spodnja Avstrija, Avstrija
Slika:Aerial_image_of_the_Schloss_Lamberg_(view_from_the_south).jpg|alt=Schloss Lamberg, Steyr, Oberösterreich, Österreich| Grad Lamberg, Steyr, Zgornja Avstrija, Avstrija
Slika:Schloss_Münichau.JPG|alt=Schloss Münichau, Tirol, Österreich| Grad Münichau, Tirolska, Avstrija
Slika:Kitzbuhel_Schloss_Lebenberg01.jpg|alt=Schloss Lebenberg, Tirol, Österreich| Grad Lebenberg, Tirolska, Avstrija
Slika:Schloss_Kaps_Kitzbühel.jpg|alt=Schloss Kaps, Kitzbühel| Grad Kaps, Kitzbühel
Slika:Schloss_Feistritz_bei_Ilz_Westseite_mit_Wohnturm.jpg|alt=Schloss Feistritz, Steiermark, Österreich| Grad Feistritz, Štajerska, Avstrija
Slika:Trautenfels_vor_Grimming.jpg|alt=Schloss Trautenfels, Steiermark, Österreich| Grad Trautenfels, Štajerska, Avstrija
Slika:Žichovice_Castle_02.jpg|alt=Schloss Schichowitz, ehemalig Böhmen und Mähren| Grad Schichowitz, Moravska
Slika:Žihobce-zámek.jpg|alt=Schloss Schihobetz, ehemalig Böhmen und Mähren| Grad Schihobetz, na Moravskem
Slika:Rabi_od_SV.jpg|alt=Burg Raby, ehemalig Böhmen und Mähren| Grad Raby, na Moravskem
Slika:Lamberg_Mansion_mid_part_and_fountain,_2017_Mór.jpg|alt=Schloss Mór, Ungarn| Grad [[Mór]], Madžarska
&lt;/gallery&gt;

== Nosilci imena ==

=== Glavne linije bratov Boltežarja, Jurija in Jakoba Lambergov ===
Že v 15. stoletju se je rodbina Lambergov sprva razdelila na 3 veje. Glavne linije, ki so jih ustanovili Boltežar, Jurij in Jakob, trije sinovi Viljema II. Lamberga (* ?; † 1397/1414). Te glavne linije so se razvejale na več načinov in razširile po vsej avstrijski monarhiji, zlasti na [[Kranjska|Kranjskem]], [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]], [[Spodnja Avstrija|v Spodnji Avstriji]] in [[Češka (zgodovinska dežela)|na Češkem]].

==== Glavna linija Baltazarja ====

* [[Boltežar pl. Lamberg]], por. Margareta Apfaltern
** [[Jurij II. pl. Lamberg]] iz Ortneka (* ?; † 1499): cesarski polkovnik in stotnik na mejah slovenske krajine; cesar [[Friderik III. Habsburški]] mu je marca 1468 podelil gospostvo in [[Ortneški grad|grad Ortnek]] (Ortenegg, danes Ortnek v Sloveniji) v vojvodini Kranjski; to je najstarejša ''linija [[Ortneški grad|Ortneška]],'' ki vključuje: ''knežjo vejo'', ki je izumrla leta 1797, in ''grofovsko vejo'' (grofi 1667), katere glavna veja s sedežem v Lambergu in Ottensteinu je izumrla leta 1931 (vendar stranska veja še vedno obstaja).
*** [[Christoph von Lamberg|Krištof baron Lamberg]] (* ?; † 1579): cesarski baron, škof v Seckavu.
*** [[Jožef baron Lamberg]] (* 1489; † 1554): cesarski baron, ustanovitelj rodbinske starejše Ortneško [[Grad Sevnica|Sevniške]] linije, deželni glavar Kranjske, odposlanec na dvor turškega sultana.
** Andrej Lamberg iz Snežnika (* † ?): Ustanovitelj ''rodbine [[Grad Snežnik|Snežniških]]'', katerega vnuki so leta 1524 dosegli baronski stan, vendar so v 17. stoletju izumrli.

==== Glavna linija Jurija ====

* Jurij Lamberg (* ?; † ok. 1438): ustanovitelj ''linije [[Grad Gutenberg|Gutenberških]]'' (po gradu pri Tržiču); najstarejši od njegovih sinov (šesti od osmih otrok) je postal škof, dva sinova pa sta ustanovila stransko linijo.
** [[Žiga Lamberg]] (* ?; † 1488): 1461/63 prvi [[Ljubljana|ljubljanski]] škof na Slovenskem.
** Henrik Lamberg (* † ?): ustanovitelj rodbinske linije ''Herbart'', ki se je leta 1667 povzpela v grofovski rang in izumrla leta 1806 z grofom Maksimilijanom Antonom Leopoldom Lambergom.
** Jurij II.(?). Lamberg († ok. 1509): ustanovitelj ''rodbine [[Kamnik|Kamniških]] in Gutenberških,'' ki je izumrla leta 1850 z grofom Ernstom Lambergom.

==== Glavna linija Jakoba ====

* Jakob Lamberg (* ?; † ok. 1433): ustanovitelj rodbinske linije [[grad Črnelo|Črnelskih]] (po gradu Črnelo pri [[Turnše|Turnšah]]), ki je izumrl z grofom Jurijem Gotfridom Lambergom leta 1689.

=== Knezi Lamberški ===
[[Slika:Lamberg_Reichs-Fuersten-Diplom_1707.jpg|sličica| Lambergova diploma cesarskega kneza]]
Izvirajo iz ustanovitelja linije Ortneških:

* Jurij (II.) Lamberg (* ?; † 1499): ⚭ 2.) 1480 Marija Magdalena Turnska ( della Torre ); † 1538/56
** Kaspar (III.) Lamberg (* ?; † 1544): leta 1524 je bil skupaj s šestimi starejšimi brati in bratranci povišan v [[Freiherr|cesarskega barona]], leta 1544 pa v barona Ortneškega in Ottensteinskega (v Waldviertelu v Spodnji Avstriji); ⚭ 1.) ? in ⚭ 2. ) Margareta Lang [[Von Wellenburg|Wellenburška]], nečakinja kardinala [[Matthäus Lang von Wellenburg|Matevža Langa Wellenburškega]] (* 1468; † 1540), [[Seznam salzburških škofov in nadškofov|salzburškega knezonadškofa]] (1519–1540).

==== Dedni knezi cesarstva ====
Neposredni prednik knežje linije je bil pravnuk Kasparja (III.):

* Janez Maksimilijan Lamberg (* 1608; † 1682): od leta 1636 cesarski grof Lamberg, cesarski tajni državni in konferenčni minister ter dvorni visoki oskrbnik; ⚭ 25. julij 1635 Judita Rebeka Eleonora, rojena baronica Wrbna von Freudenthal (* okoli 1612; † 1690).
** Franc Jožef I. Lamberg (* 1637; † 1712): od leta 1711 '''2.''' '''državni knez''' Lamberški in deželni grof Leuchtenberški (v Zgornjem Pfalškem) itd., saj je bil odvisen od svojega sina brez otrok – 1. cesarski knezi Lamberški – sledila; ⚭ 1663 Ana Marija, rojena državna grofica iz Trauttmansdorffa (* ?; † 1727).
*** [[Leopold Matija Lamberg]] (* 1667; † 1711): '''1. državni knez''' Lamberški od leta 1707 in od leta 1709 deželni grof Leuchtenberški ; je bil tudi mdr. dedni glavni lovski mojster v avstrijski nadvojvodini nad reko Enns in vitez [[Red zlatega runa|reda zlatega runa]]; poročen leta 1691 z Marijo Klavdijo, rojeno grofico Künigl, baronica Ehrenburga in Wartha (* 1669/70; † 1710). Po smrti brez otrok ga je kot knez in deželni grof nasledil oče, nato pa še mlajši brat Franc Anton Lamberg.
*** Franc Anton Lamberg (* 1678; † 1759): od 1712 '''3.''' '''državni knez''' Lamberški, tudi deželni grof Leuchtenberški od 1712 do 1714; vitez [[Red zlatega runa|reda zlatega runa]] od leta 1744; poročen 1.) 1713 z Lujzo Ernestino, rojeno princezo Hohenzollern-Hechingen (* 1690; † 1720); ⚭ 2.) 1721 Marija Alojzija, roj grofica von Harrach iz Rohrau in Thannhausen (* 1702; † 1775); 
**** Janez Nepomuk Friderik Lamberg (* 1737; † 1797): od 1759 '''4.''' '''državni knez''' Lamberški; leta 1761 poročen z Marijo Ano, rojeno grofico Trautson (* 1743; † 1790), damo reda zvezdnega križa, hčerko Janeza Viljema (zadnjega) kneza Trautson, grof Falkenstein itd.; s svojim edinim sinom, Francem Antonom (mlajšim) (* 1782; † 1790), ki je umrl kot dedni grof pred svojim očetom in z njim (starejša) knežja linija Lambergov leta 1797.

Knežji naziv, vsa gospostva in dedna dostojanstva so prešla na Karla Evgena Lamberga in njegove potomce, kot sledi:

* Karel Evgen Lamberg (* 1. april 1764; † 1831): od 1797 '''5.''' Lamberški '''državni knez''' kot senior od Kasparja Friderik Lamberga († 1686, brat 2. državnega kneza), mlajše linije
** Gustav Joahim (* 1812; † 1862): od leta 1831 '''6.&amp;nbsp;državni knez''' Lamberški; njegovi nezakonski otroci so bili uzakonjeni s poznejšo morganatično poroko, vendar izključeni iz družinske dediščine (v Steyrju, Schichowitzu itd.). Naziv državnega kneza, podeljen leta 1707, je po njegovi smrti leta 1862 prenehal veljati, oziroma pravica do nošenja tega naziva je bila njegovemu sinu leta 1887 izrecno odvzeta; družinsko premoženje je pripadlo Rudolfu grofu Lambergu (iz madžarske veje družine na [[Mór|Móru]]).

==== Cesarski knez »ad personam« (kot osebno dostojanstvo) ====

* Janez Filip Lamberg (* 1651; † 1712): državni knez Lamberg, [[kardinal]] (1700–1712), [[Protector Germaniae|protektor Nemčije]], [[Fürstbischof von Passau|pasavski knezoškof]] (1689–1712), cesarski državni minister; bil je najmlajši sin grofa Janeza Maksimilijana in brat Franca Jožefa I. Lamberga, 2. (dedni) državni knez Lamberški; leta 1693 je Jazez Filip od svojega sorodnika Janeza Rajmunda pridobil sosednja posestva grad Lebenberg (Tirolska), Münichau in [[Kapsbrunn]] ter v zameno za svojega sufraganskega škofa imenoval svojega soimenjaka Janeza Rajmunda Lamberga (* 1662; † 1725).

=== Drugi posamezni družinski člani ===

* Krištof Lamberg (tudi Krištof baron Lamberg iz Ortneka in Ottensteina) (* ?; † 1579): Krištof IV., škof iz Seckava
* Janez Jakob Lamberg (* 1561; † 1630): Krški škof 1603–1630
* Jurij Žiga Lamberg (1568–1632): brat Janeza Jakoba Lamberga 
* Karl Lamberg (* 1570; † 1612): praški nadškof
* Janez Filip Lamberg (1651; † 1712): škof v Passavu 1689–1712, kardinal, sin Janeza Maksimilijana Lamberga
* Janez Rajmund Lamberg (1662; † 1725): škof v Aulonu in pomožni škof v Passavu
* Leopold Matija Lamberg (1667; † 1711): deželni grof Leuchtenberški 1708–1711
* Ana Alojzija Maksimilijana Lujza Lamberg-Kunstadt, poročena Hiserle von Chodau und von Oppersdorff (1676/77; † 1738): imenovana grofica Esterle, ljubica Avgusta Močnega in Aleksandra Benedikta Sobieskega
* Janez Adam Lamberg (* 1677; † 1708): cesarski komornik, dvorni svetnik in deželni lovski mojster
* Jožef Dominik Lamberg (* 1680; † 1761): škof v Passavu 1723–1761, kardinal
* Janez Filip Lamberg (* 1684; † 1735): cesarski komornik in glavni lovski mojster na Tirolskem
* Janez Ferdinand Lamberg (* 1689; † 1764): dvorni in komorni glasbeni direktor
* [[Johann Philipp Cajetan Graf von Lamberg|Janez Filip Kajetan grof Lamberg]] (* ok. 1690; † 1761): volilni bavarski tajni svetnik, prošt kolegijske cerkve v Straubingu, župnik v Peterskirchnu in Trostbergu&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo |url=https://books.google.com/books?id=V_PgDwAAQBAJ&amp;newbks=0&amp;printsec=frontcover&amp;pg=PA343&amp;dq=kollegiatstift+straubing+lamberg&amp;hl=de |title=Die bayerische Landschaft: Zusammensetzung, Aufgaben und Wirkungskreis der landständischen Vertretung im Kurfürstentum Bayern (1715-1740) |date=2007-01-01 |publisher=Kommission für bayerische Landesgeschichte (KBL) |isbn=978-3-7696-6877-3}}&lt;/ref&gt;
* Franc Alojz Lamberg (* 1692; † 1732): škof Nilopolisa in pomožni škof v Passavu
* Karl Jožef Lamberg-Sprinzenstein (* † ?): zadnji cesarski grof Neuburški 1719–1730
* Maksimilijan Jožef Lamberg (* 1729; † 1792): fizik in filozof
* Franc Philipp Lamberg (* 1791; † 1848): avstrijski podmaršal
* Gustav Joahim Lamberg (* 1812; † 1862): avstrijski plemič
* Hugo Rajmund Lamberg (* 1833; † 1884): deželni glavar Salzburga
* Terezija grofica Lamberška (* 1836; † 1913): žena grofa Franca Meranskega, sina [[Janez Habsburško-Lotarinški|nadvojvode Janeza]] iz [[Morganatska zakonska zveza|morganatskega zakona]] z Ano Plochl
* Karl grof Lamberg (1840–1931), avstrijski posestnik in politik v predstavniškem in Gosposki zbornici parlamenta
* Paula von Lamberg (* 1887; † 1927): smučarska tekačica

== Plemenitosti in dinastične poroke ==
Rodbina Lamberg je bila leta 1544 povišana v barone, leta 1667 v cesarskega grofa in leta 1702 v državne kneze kot deželni grof Leuchtenberg, ta naziv pa je bil leta 1797 prenesen na ''bavarsko linijo'' hiše, ki je izumrla leta 1882. 

Široko razvejana rodbina Lamberg je bila v sorodu s številnimi rodbinami visokega plemstva [[Habsburška monarhija|Donavske monarhije]], kot so Althann, Breuner, Colloredo, [[Herbersteini|Herberstein]], Hoyos, Mensdorff-Pouilly, grofje Meran, Harrach, [[Rodbina Khevenhüllerjev|Khevenhüller]], Porcia, Starhemberg, Schwarzenberg, Thun-Hohenstein, Thurn, Trautson, Trauttmansdorff, [[Windischgrätzi (plemiška rodbina)|Windisch-Graetz]], Esterházy, Festetics de Tolna, [[Ursini]] von Blagay, pa tudi nemškim družinam, kot so [[Fuggerji|Fugger]], Hohenzollern-Hechingen, Salm-Neuburg in Waldburg-Zeil.

== Grb ==
&lt;gallery&gt;
Slika:Großes_Wappen_Lamberg.jpg|alt=Wappen derer von Lamberg um 1600 nach Wappenmehrung| Grb rodbine Lamberg okoli leta 1600 po dopolnitvi grba
Slika:Lamberg_nach_1655.jpg|alt=Wappen derer von Lamberg (bayerische Linie) nach 1655 mit dem Scaliger-Wappen als Herzschild| Grb rodbine Lamberg (bavarska linija) po letu 1655 s Scaligerjevim grbom kot ščitom.
Slika:Lamberg_Fürsten_Wappen.jpg|alt=Wappen der Fürsten von Lamberg| Grb knezov Lamberških
&lt;/gallery&gt;

== Literatura ==

* Lamberg oder Lamperg. In: Johann Heinrich Zedler: Grosses vollständiges Universal-Lexicon Aller Wissenschafften und Künste. Band 16, Leipzig 1737, Sp. 268–284.
* {{NDB|13|427||Lamberg, von|Redaktion|12917002X}}
* {{ADB|17|538|540|Lamberg, von|Anton Victor Felgel|ADB:Lamberg, von}}
* Ernst Heinrich Kneschke: ''Deutsche Grafenhäuser der Gegenwart.'' Leipzig 1853, Band 2, S. 1–6 ([http://books.google.de/books?id=bqNAAAAAcAAJ&amp;pg=PA2&amp;dq#v=onepage&amp;q&amp;f=false Google Buch]).
* Ernst Heinrich Kneschke: ''Neues allgemeines deutsches Adels-Lexicon.'' Leipzig 1864, Band 5, S. 357–360 ([http://books.google.com/books?hl=de&amp;id=0s4EAAAAIAAJ&amp;q=Lamberg#v=snippet&amp;q=Lamberg&amp;f=false Google Buch]).
* Constantin von Wurzbach: Lamberg, das Grafen- und Fürstenhaus, Genealogie. In: Biographisches Lexikon des Kaiserthums Oesterreich. 14. Theil. Kaiserlich-königliche Hof- und Staatsdruckerei, Wien 1865, S. 22–26 (Digitalisat).
* Constantin von Wurzbach: Lamberg, das Grafen- und Fürstenhaus, Wappen. In: Biographisches Lexikon des Kaiserthums Oesterreich. 14. Theil. Kaiserlich-königliche Hof- und Staatsdruckerei, Wien 1865, S. 38 f. (Digitalisat).
* Hans von Zwiedineck-Südenhorst: ''Das gräflich Lamberg’sche Familienarchiv zu Schloss Feistritz bei Ilz.'' Selbstverlag der Hist. Landes-Comm., Graz 1897 (Digitalisat).
* ''Genealogisches Handbuch des Adels'', C. A. Starke Verlag, Limburg (Lahn), {{ISSN|0435-2408}}.
** ''Gräfliche Häuser'' A IV, Band 28 der Gesamtreihe, 1962 (Stammreihe), S. 250–257.
** ''Adelslexikon'' Band VII, Band 97 der Gesamtreihe, 1989, S. 128–131.
* Roman von Procházka: ''Genealogisches Handbuch erloschener böhmischer Herrenstandsfamilien''. Neustadt an der Aisch 1973, ISBN 3-7686-5002-2, Textstellen zu den von Lamberg S. 8, 18, 114–116, 140, 147, 163, 305, 325, 344 f., 336 und 362.
* ''Die Wappen des böhmischen Adels, J. Siebmachers grosses Wappenbuch.'' Band 30. Neustadt an der Aisch 1979, ISBN 3-87947-030-8. Lamberg, Freiherrn von Ortenegg und Ottenstein, Grafen, S. 141, Wappentafel 66 Lamberg I und Lamberg II.
* Roman von Procházka: ''Genealogisches Handbuch erloschener böhmischer Herrenstandfamilien.'' Ergänzungsband. Herausgegeben vom Vorstand des Collegium Carolinum (Institut), Forschungsstelle für die böhmischen Länder. R. Oldenbourg, München 1990, ISBN 3-486-54051-3, Textstellen zu den von Lamberg S. 23, 30, 44 und 136.

== Zunanje povezave ==

* [https://gw1.geneanet.org/index.php3?b=favrejhas&amp;lang=de;m=N;v=von+lamberg Družinski člani družine Von Lamberg]
* Reiner Pusching: [https://www.landesarchiv.steiermark.at/cms/dokumente/11683964_77969250/6f131cae/22%20bis%2071%20aus%20Mitteilungen%205-Das%20gr%C3%A4flich%20Lambergsche%20Archiv%20aus%20Schlo%C3%9F%20Feistritz.pdf ''Arhiv grofa Lamberga iz gradu Feistritz blizu Ilza''] (PDF; 3.2&amp;nbsp;MB)
* [https://genealogy.euweb.cz/lamberg/lamberg1.html Genealogija družine Lamberg na genealogy.euweb.cz]
* {{cite book |last=Wurzbach |first=Constantin von |chapter=Lamberg, das Grafen- und Fürstenhaus, Genealogie |title=Biographisches Lexikon des Kaiserthums Oesterreich |volume=14 |publisher=Kaiserlich-königliche Hof- und Staatsdruckerei |place=Wien |year=1865 |pages=21–46 |url=http://www.literature.at/viewer.alo?objid=11636&amp;viewmode=fullscreen&amp;rotate=0&amp;scale=3.33&amp;page=25 |language=de }}

== Sklici ==
{{Sklici}}
{{SORTIERUNG:Lamberg}}
[[Kategorija:Nemški plemiči]]
[[Kategorija:Lambergi]]</text>
      <sha1>nrw3r0j7ytc4hzkku8xnzggbbhdu2yv</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6774008</id>
      <parentid>6774006</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T21:55:33Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JozefD</username>
        <id>5744</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Glavna linija Baltazarja */</comment>
      <origin>6774008</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="20582" sha1="bfxn10lnoef982fj8appqye2ge4357a" xml:space="preserve">{{Infopolje Družina
|name=Lambergi
|titles=svobodni gospodje, baroni, grofje, državni knezi
|coat_of_arms=[[File: Großes_Wappen_Lamberg.jpg|200px]]
|origin=[[Vojvodina Kranjska]]
|country=[[Vojvodina Koroška]] &lt;br&gt; [[Vojvodina Kranjska]] &lt;br&gt; [[Vojvodina Štajerska]] &lt;br&gt; [[Kraljevina Češka]] 
|founded=Prvič omenjena v 14. stoletju}}

[[File:Aerial image of the Schloss Lamberg (view from the south).jpg|thumb|Grad Lamberg]]

'''Lambergi''' je ime '''plemiške rodbine''', ki pripada starodavnemu plemstvu, katerega začetki segajo v 14. stoletje. Rodbina Lambergov je imela v 13. stoletju posesti na [[Kranjska|Kranjskem]] in se leta 1397 razdelila na zdaj že izumrlo ''linijo [[Grad Črnelo|Črnelskih]] (Rosenbühl)'' in ''linijo [[Ortneški grad|Ortneških]]''. Rodbina je bila leta 1544 povišana v [[Freiherr|barone]], leta 1667 v cesarske grofe in leta 1702 v [[Cesarski knez|cesarskega kneza]] kot deželni grof Leuchtenberg. Naziv cesarskega kneza je leta 1797 prešel na ''bavarsko linijo Köttl-Lambergov'', ki je izumrla leta 1862. V [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrski]] je ''linija Štajerskih'' ostala aktivna do 20. stoletja kot veleposestnikov.

== Zgodovina ==

=== Izvor in posest ===
Izvor rodbine Lambergov je nejasen. Zanimivo je, da so nosili isti grb kot [[Herren von Graben|gospodje Grabenski,]] ki so prav tako izvirali iz Kranjske, in njihovi potomci Orsini-Rosenberg, potomci [[Goriški grofje|rodbine Majnhardincev]]. Ni jasno, ali to predstavlja plemensko skupnost, neposrednega potomca drug od drugega ali grb fevdalnega gospoda, ki sta ga sprejeli obe družini. 

Od 13.&amp;nbsp;stoletja so člani rodbine Lambergov že več generacij služili na dvoru, v državni in vojaški službi [[Habsburžani|Habsburžanov]] ter si kot kanoniki, [[Škof|škofje]], [[Nadškof|nadškofi]] ali [[Kardinal|kardinali]] prislužili zasluge za [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliško cerkev]].

Njihov rodovni sedež je bil grad Lamberg blizu Štajerja v [[Zgornja Avstrija|Zgornji Avstriji]], prvo večje mesto takratne [[Štajerska marka (krajina)|Štajerske marke]], od koder so se razširili na [[Kranjska|Kranjsko]] (današnja [[Slovenija]]). Ortneška rodbinska veja je bila leta 1544 povišana v barone, leta 1667 pa v cesarske grofe. Leta 1707 jih je [[cesar]] [[Jožef I. Habsburški|Jožef I.]] povišal po [[Primogenitura|primogenituri]] v [[Cesarski knez|cesarske]] kneze in deželne grofe Leuchtenberškega. Leta 1758 je posestvo Kvasice prešlo od Marije Ane, rojene von Rottal (1738–1795), v roke Franza Adama Lamberga (1730–1803) iz goriške linije. Leta 1860 je bila [[Kapela sv.Erazma|kapela sv. Erazma]] v Nezamislitzu preoblikovana v družinski panteon knezov Lambergov.

Grad Ottenstein v regiji Waldviertel in [[Grad Gilgenberg|grad Gilgenberg]] v [[Spodnja Avstrija|Spodnji Avstriji]] sta bila v lasti družine od leta 1536 do 1940.

[[Fidejkomis|Družinska fidejkomis posestva]] knežje linije, pa tudi posesti grofovsko-ogrske linije od leta 1862 naprej, so bila Steyr v Zgornji Avstriji z gradom Lamberg, obnovljenim od leta 1727 naprej (v lasti od leta 1666 do 1938), in na jugozahodu [[Češka (zgodovinska dežela)|Češke]] posestvo Schichowitz, vključno s posestmi Raby (do leta 1920 vključno z gradom Raby ), Budetitz, Žihobetz in Stradal (od leta 1707 do 1946).

Poleg tega je rodbina imela v lasti grad Münichau v Reithu blizu Kitzbühela na Tirolskem (1580 do 1921), grad Amerang na Zgornjem Bavarskem (od 1607 do 1821), grad Kaps s [[Kapsbrunn|Kapsbrunnom]] v Kitzbühelu (od 1679 do danes), grad Lebenberg blizu Kitzbühela (1693 do 1930), od približno 1700 Oels na Moravskem (z gradom Lamberg, zgrajenim tam okoli leta 1700) in na Štajerskem pa grad Feistritz (1809–1959) in grad Trautenfels (1878–1942).

Grof Henrik Lamberg je bil ob svoji smrti leta 1929 eden največjih lastnikov gozdov v Avstriji. Njegovo premoženje je vključevalo fidejkomis posesti Steyr in Schichowitz z več kot 30.000 ha, pa tudi Ottenstein in Gilgenberg s približno 3.000 ha. Leta 1938 je grof Vollrath Lamberg prodal grad Lamberg skupaj z obsežnimi gozdnimi posestmi v dolinah Enns in Steyr nemškemu rajhu, leta 1940 pa še grad Ottenstein. Leta 1946 je bilo njegovo premoženje na Češkoslovaškem razlaščeno, prav tako pa tudi [[Mór]] na Madžarskem. Avstrijske nepremičnine so bile postopoma razprodane vse do šestdesetih let prejšnjega stoletja. To je povzročilo skoraj popolno izgubo velike količine premoženja.

Grad Kaps v Kitzbühelu ostaja v lasti rodbine vse do danes. Od leta 1955 se uporablja kot sedež ''golf kluba Kitzbühel.''&lt;gallery&gt;
Slika:Ottenstein_Burg_2.jpg| Grad Ottenstein, Spodnja Avstrija, Avstrija
Slika:Schloss_Gilgenberg.jpg|alt=Schloss Gilgenberg, Niederösterreich, Österreich| [[Schloss Gilgenberg|Grad Gilgenberg]], Spodnja Avstrija, Avstrija
Slika:Aerial_image_of_the_Schloss_Lamberg_(view_from_the_south).jpg|alt=Schloss Lamberg, Steyr, Oberösterreich, Österreich| Grad Lamberg, Steyr, Zgornja Avstrija, Avstrija
Slika:Schloss_Münichau.JPG|alt=Schloss Münichau, Tirol, Österreich| Grad Münichau, Tirolska, Avstrija
Slika:Kitzbuhel_Schloss_Lebenberg01.jpg|alt=Schloss Lebenberg, Tirol, Österreich| Grad Lebenberg, Tirolska, Avstrija
Slika:Schloss_Kaps_Kitzbühel.jpg|alt=Schloss Kaps, Kitzbühel| Grad Kaps, Kitzbühel
Slika:Schloss_Feistritz_bei_Ilz_Westseite_mit_Wohnturm.jpg|alt=Schloss Feistritz, Steiermark, Österreich| Grad Feistritz, Štajerska, Avstrija
Slika:Trautenfels_vor_Grimming.jpg|alt=Schloss Trautenfels, Steiermark, Österreich| Grad Trautenfels, Štajerska, Avstrija
Slika:Žichovice_Castle_02.jpg|alt=Schloss Schichowitz, ehemalig Böhmen und Mähren| Grad Schichowitz, Moravska
Slika:Žihobce-zámek.jpg|alt=Schloss Schihobetz, ehemalig Böhmen und Mähren| Grad Schihobetz, na Moravskem
Slika:Rabi_od_SV.jpg|alt=Burg Raby, ehemalig Böhmen und Mähren| Grad Raby, na Moravskem
Slika:Lamberg_Mansion_mid_part_and_fountain,_2017_Mór.jpg|alt=Schloss Mór, Ungarn| Grad [[Mór]], Madžarska
&lt;/gallery&gt;

== Nosilci imena ==

=== Glavne linije bratov Boltežarja, Jurija in Jakoba Lambergov ===
Že v 15. stoletju se je rodbina Lambergov sprva razdelila na 3 veje. Glavne linije, ki so jih ustanovili Boltežar, Jurij in Jakob, trije sinovi Viljema II. Lamberga (* ?; † 1397/1414). Te glavne linije so se razvejale na več načinov in razširile po vsej avstrijski monarhiji, zlasti na [[Kranjska|Kranjskem]], [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]], [[Spodnja Avstrija|v Spodnji Avstriji]] in [[Češka (zgodovinska dežela)|na Češkem]].

==== Glavna linija Baltazarja ====

* [[Boltežar pl. Lamberg]], por. Margareta Apfaltern
** [[Jurij II. pl. Lamberg]] iz Ortneka (* ?; † 1499): cesarski polkovnik in stotnik na mejah slovenske krajine; cesar [[Friderik III. Habsburški]] mu je marca 1468 podelil gospostvo in [[Ortneški grad|grad Ortnek]] (Ortenegg, danes Ortnek v Sloveniji) v vojvodini Kranjski; to je najstarejša ''linija [[Ortneški grad|Ortneška]],'' ki vključuje: ''knežjo vejo'', ki je izumrla leta 1797, in ''grofovsko vejo'' (grofi 1667), katere glavna veja s sedežem v Lambergu in Ottensteinu je izumrla leta 1931 (vendar stranska veja še vedno obstaja).
*** [[Christoph von Lamberg|Krištof baron Lamberg]] (* ?; † 1579): cesarski baron,  [[Škofija Gradec - Sekova|sekovsko - graški škof Krištof IV.]].
*** [[Jožef baron Lamberg]] (* 1489; † 1554): cesarski baron, ustanovitelj rodbinske starejše Ortneško [[Grad Sevnica|Sevniške]] linije, deželni glavar Kranjske, odposlanec na dvor turškega sultana.
** Andrej Lamberg iz Snežnika (* † ?): Ustanovitelj ''rodbine [[Grad Snežnik|Snežniških]]'', katerega vnuki so leta 1524 dosegli baronski stan, vendar so v 17. stoletju izumrli.

==== Glavna linija Jurija ====

* Jurij Lamberg (* ?; † ok. 1438): ustanovitelj ''linije [[Grad Gutenberg|Gutenberških]]'' (po gradu pri Tržiču); najstarejši od njegovih sinov (šesti od osmih otrok) je postal škof, dva sinova pa sta ustanovila stransko linijo.
** [[Žiga Lamberg]] (* ?; † 1488): 1461/63 prvi [[Ljubljana|ljubljanski]] škof na Slovenskem.
** Henrik Lamberg (* † ?): ustanovitelj rodbinske linije ''Herbart'', ki se je leta 1667 povzpela v grofovski rang in izumrla leta 1806 z grofom Maksimilijanom Antonom Leopoldom Lambergom.
** Jurij II.(?). Lamberg († ok. 1509): ustanovitelj ''rodbine [[Kamnik|Kamniških]] in Gutenberških,'' ki je izumrla leta 1850 z grofom Ernstom Lambergom.

==== Glavna linija Jakoba ====

* Jakob Lamberg (* ?; † ok. 1433): ustanovitelj rodbinske linije [[grad Črnelo|Črnelskih]] (po gradu Črnelo pri [[Turnše|Turnšah]]), ki je izumrl z grofom Jurijem Gotfridom Lambergom leta 1689.

=== Knezi Lamberški ===
[[Slika:Lamberg_Reichs-Fuersten-Diplom_1707.jpg|sličica| Lambergova diploma cesarskega kneza]]
Izvirajo iz ustanovitelja linije Ortneških:

* Jurij (II.) Lamberg (* ?; † 1499): ⚭ 2.) 1480 Marija Magdalena Turnska ( della Torre ); † 1538/56
** Kaspar (III.) Lamberg (* ?; † 1544): leta 1524 je bil skupaj s šestimi starejšimi brati in bratranci povišan v [[Freiherr|cesarskega barona]], leta 1544 pa v barona Ortneškega in Ottensteinskega (v Waldviertelu v Spodnji Avstriji); ⚭ 1.) ? in ⚭ 2. ) Margareta Lang [[Von Wellenburg|Wellenburška]], nečakinja kardinala [[Matthäus Lang von Wellenburg|Matevža Langa Wellenburškega]] (* 1468; † 1540), [[Seznam salzburških škofov in nadškofov|salzburškega knezonadškofa]] (1519–1540).

==== Dedni knezi cesarstva ====
Neposredni prednik knežje linije je bil pravnuk Kasparja (III.):

* Janez Maksimilijan Lamberg (* 1608; † 1682): od leta 1636 cesarski grof Lamberg, cesarski tajni državni in konferenčni minister ter dvorni visoki oskrbnik; ⚭ 25. julij 1635 Judita Rebeka Eleonora, rojena baronica Wrbna von Freudenthal (* okoli 1612; † 1690).
** Franc Jožef I. Lamberg (* 1637; † 1712): od leta 1711 '''2.''' '''državni knez''' Lamberški in deželni grof Leuchtenberški (v Zgornjem Pfalškem) itd., saj je bil odvisen od svojega sina brez otrok – 1. cesarski knezi Lamberški – sledila; ⚭ 1663 Ana Marija, rojena državna grofica iz Trauttmansdorffa (* ?; † 1727).
*** [[Leopold Matija Lamberg]] (* 1667; † 1711): '''1. državni knez''' Lamberški od leta 1707 in od leta 1709 deželni grof Leuchtenberški ; je bil tudi mdr. dedni glavni lovski mojster v avstrijski nadvojvodini nad reko Enns in vitez [[Red zlatega runa|reda zlatega runa]]; poročen leta 1691 z Marijo Klavdijo, rojeno grofico Künigl, baronica Ehrenburga in Wartha (* 1669/70; † 1710). Po smrti brez otrok ga je kot knez in deželni grof nasledil oče, nato pa še mlajši brat Franc Anton Lamberg.
*** Franc Anton Lamberg (* 1678; † 1759): od 1712 '''3.''' '''državni knez''' Lamberški, tudi deželni grof Leuchtenberški od 1712 do 1714; vitez [[Red zlatega runa|reda zlatega runa]] od leta 1744; poročen 1.) 1713 z Lujzo Ernestino, rojeno princezo Hohenzollern-Hechingen (* 1690; † 1720); ⚭ 2.) 1721 Marija Alojzija, roj grofica von Harrach iz Rohrau in Thannhausen (* 1702; † 1775); 
**** Janez Nepomuk Friderik Lamberg (* 1737; † 1797): od 1759 '''4.''' '''državni knez''' Lamberški; leta 1761 poročen z Marijo Ano, rojeno grofico Trautson (* 1743; † 1790), damo reda zvezdnega križa, hčerko Janeza Viljema (zadnjega) kneza Trautson, grof Falkenstein itd.; s svojim edinim sinom, Francem Antonom (mlajšim) (* 1782; † 1790), ki je umrl kot dedni grof pred svojim očetom in z njim (starejša) knežja linija Lambergov leta 1797.

Knežji naziv, vsa gospostva in dedna dostojanstva so prešla na Karla Evgena Lamberga in njegove potomce, kot sledi:

* Karel Evgen Lamberg (* 1. april 1764; † 1831): od 1797 '''5.''' Lamberški '''državni knez''' kot senior od Kasparja Friderik Lamberga († 1686, brat 2. državnega kneza), mlajše linije
** Gustav Joahim (* 1812; † 1862): od leta 1831 '''6.&amp;nbsp;državni knez''' Lamberški; njegovi nezakonski otroci so bili uzakonjeni s poznejšo morganatično poroko, vendar izključeni iz družinske dediščine (v Steyrju, Schichowitzu itd.). Naziv državnega kneza, podeljen leta 1707, je po njegovi smrti leta 1862 prenehal veljati, oziroma pravica do nošenja tega naziva je bila njegovemu sinu leta 1887 izrecno odvzeta; družinsko premoženje je pripadlo Rudolfu grofu Lambergu (iz madžarske veje družine na [[Mór|Móru]]).

==== Cesarski knez »ad personam« (kot osebno dostojanstvo) ====

* Janez Filip Lamberg (* 1651; † 1712): državni knez Lamberg, [[kardinal]] (1700–1712), [[Protector Germaniae|protektor Nemčije]], [[Fürstbischof von Passau|pasavski knezoškof]] (1689–1712), cesarski državni minister; bil je najmlajši sin grofa Janeza Maksimilijana in brat Franca Jožefa I. Lamberga, 2. (dedni) državni knez Lamberški; leta 1693 je Jazez Filip od svojega sorodnika Janeza Rajmunda pridobil sosednja posestva grad Lebenberg (Tirolska), Münichau in [[Kapsbrunn]] ter v zameno za svojega sufraganskega škofa imenoval svojega soimenjaka Janeza Rajmunda Lamberga (* 1662; † 1725).

=== Drugi posamezni družinski člani ===

* Krištof Lamberg (tudi Krištof baron Lamberg iz Ortneka in Ottensteina) (* ?; † 1579): Krištof IV., škof iz Seckava
* Janez Jakob Lamberg (* 1561; † 1630): Krški škof 1603–1630
* Jurij Žiga Lamberg (1568–1632): brat Janeza Jakoba Lamberga 
* Karl Lamberg (* 1570; † 1612): praški nadškof
* Janez Filip Lamberg (1651; † 1712): škof v Passavu 1689–1712, kardinal, sin Janeza Maksimilijana Lamberga
* Janez Rajmund Lamberg (1662; † 1725): škof v Aulonu in pomožni škof v Passavu
* Leopold Matija Lamberg (1667; † 1711): deželni grof Leuchtenberški 1708–1711
* Ana Alojzija Maksimilijana Lujza Lamberg-Kunstadt, poročena Hiserle von Chodau und von Oppersdorff (1676/77; † 1738): imenovana grofica Esterle, ljubica Avgusta Močnega in Aleksandra Benedikta Sobieskega
* Janez Adam Lamberg (* 1677; † 1708): cesarski komornik, dvorni svetnik in deželni lovski mojster
* Jožef Dominik Lamberg (* 1680; † 1761): škof v Passavu 1723–1761, kardinal
* Janez Filip Lamberg (* 1684; † 1735): cesarski komornik in glavni lovski mojster na Tirolskem
* Janez Ferdinand Lamberg (* 1689; † 1764): dvorni in komorni glasbeni direktor
* [[Johann Philipp Cajetan Graf von Lamberg|Janez Filip Kajetan grof Lamberg]] (* ok. 1690; † 1761): volilni bavarski tajni svetnik, prošt kolegijske cerkve v Straubingu, župnik v Peterskirchnu in Trostbergu&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo |url=https://books.google.com/books?id=V_PgDwAAQBAJ&amp;newbks=0&amp;printsec=frontcover&amp;pg=PA343&amp;dq=kollegiatstift+straubing+lamberg&amp;hl=de |title=Die bayerische Landschaft: Zusammensetzung, Aufgaben und Wirkungskreis der landständischen Vertretung im Kurfürstentum Bayern (1715-1740) |date=2007-01-01 |publisher=Kommission für bayerische Landesgeschichte (KBL) |isbn=978-3-7696-6877-3}}&lt;/ref&gt;
* Franc Alojz Lamberg (* 1692; † 1732): škof Nilopolisa in pomožni škof v Passavu
* Karl Jožef Lamberg-Sprinzenstein (* † ?): zadnji cesarski grof Neuburški 1719–1730
* Maksimilijan Jožef Lamberg (* 1729; † 1792): fizik in filozof
* Franc Philipp Lamberg (* 1791; † 1848): avstrijski podmaršal
* Gustav Joahim Lamberg (* 1812; † 1862): avstrijski plemič
* Hugo Rajmund Lamberg (* 1833; † 1884): deželni glavar Salzburga
* Terezija grofica Lamberška (* 1836; † 1913): žena grofa Franca Meranskega, sina [[Janez Habsburško-Lotarinški|nadvojvode Janeza]] iz [[Morganatska zakonska zveza|morganatskega zakona]] z Ano Plochl
* Karl grof Lamberg (1840–1931), avstrijski posestnik in politik v predstavniškem in Gosposki zbornici parlamenta
* Paula von Lamberg (* 1887; † 1927): smučarska tekačica

== Plemenitosti in dinastične poroke ==
Rodbina Lamberg je bila leta 1544 povišana v barone, leta 1667 v cesarskega grofa in leta 1702 v državne kneze kot deželni grof Leuchtenberg, ta naziv pa je bil leta 1797 prenesen na ''bavarsko linijo'' hiše, ki je izumrla leta 1882. 

Široko razvejana rodbina Lamberg je bila v sorodu s številnimi rodbinami visokega plemstva [[Habsburška monarhija|Donavske monarhije]], kot so Althann, Breuner, Colloredo, [[Herbersteini|Herberstein]], Hoyos, Mensdorff-Pouilly, grofje Meran, Harrach, [[Rodbina Khevenhüllerjev|Khevenhüller]], Porcia, Starhemberg, Schwarzenberg, Thun-Hohenstein, Thurn, Trautson, Trauttmansdorff, [[Windischgrätzi (plemiška rodbina)|Windisch-Graetz]], Esterházy, Festetics de Tolna, [[Ursini]] von Blagay, pa tudi nemškim družinam, kot so [[Fuggerji|Fugger]], Hohenzollern-Hechingen, Salm-Neuburg in Waldburg-Zeil.

== Grb ==
&lt;gallery&gt;
Slika:Großes_Wappen_Lamberg.jpg|alt=Wappen derer von Lamberg um 1600 nach Wappenmehrung| Grb rodbine Lamberg okoli leta 1600 po dopolnitvi grba
Slika:Lamberg_nach_1655.jpg|alt=Wappen derer von Lamberg (bayerische Linie) nach 1655 mit dem Scaliger-Wappen als Herzschild| Grb rodbine Lamberg (bavarska linija) po letu 1655 s Scaligerjevim grbom kot ščitom.
Slika:Lamberg_Fürsten_Wappen.jpg|alt=Wappen der Fürsten von Lamberg| Grb knezov Lamberških
&lt;/gallery&gt;

== Literatura ==

* Lamberg oder Lamperg. In: Johann Heinrich Zedler: Grosses vollständiges Universal-Lexicon Aller Wissenschafften und Künste. Band 16, Leipzig 1737, Sp. 268–284.
* {{NDB|13|427||Lamberg, von|Redaktion|12917002X}}
* {{ADB|17|538|540|Lamberg, von|Anton Victor Felgel|ADB:Lamberg, von}}
* Ernst Heinrich Kneschke: ''Deutsche Grafenhäuser der Gegenwart.'' Leipzig 1853, Band 2, S. 1–6 ([http://books.google.de/books?id=bqNAAAAAcAAJ&amp;pg=PA2&amp;dq#v=onepage&amp;q&amp;f=false Google Buch]).
* Ernst Heinrich Kneschke: ''Neues allgemeines deutsches Adels-Lexicon.'' Leipzig 1864, Band 5, S. 357–360 ([http://books.google.com/books?hl=de&amp;id=0s4EAAAAIAAJ&amp;q=Lamberg#v=snippet&amp;q=Lamberg&amp;f=false Google Buch]).
* Constantin von Wurzbach: Lamberg, das Grafen- und Fürstenhaus, Genealogie. In: Biographisches Lexikon des Kaiserthums Oesterreich. 14. Theil. Kaiserlich-königliche Hof- und Staatsdruckerei, Wien 1865, S. 22–26 (Digitalisat).
* Constantin von Wurzbach: Lamberg, das Grafen- und Fürstenhaus, Wappen. In: Biographisches Lexikon des Kaiserthums Oesterreich. 14. Theil. Kaiserlich-königliche Hof- und Staatsdruckerei, Wien 1865, S. 38 f. (Digitalisat).
* Hans von Zwiedineck-Südenhorst: ''Das gräflich Lamberg’sche Familienarchiv zu Schloss Feistritz bei Ilz.'' Selbstverlag der Hist. Landes-Comm., Graz 1897 (Digitalisat).
* ''Genealogisches Handbuch des Adels'', C. A. Starke Verlag, Limburg (Lahn), {{ISSN|0435-2408}}.
** ''Gräfliche Häuser'' A IV, Band 28 der Gesamtreihe, 1962 (Stammreihe), S. 250–257.
** ''Adelslexikon'' Band VII, Band 97 der Gesamtreihe, 1989, S. 128–131.
* Roman von Procházka: ''Genealogisches Handbuch erloschener böhmischer Herrenstandsfamilien''. Neustadt an der Aisch 1973, ISBN 3-7686-5002-2, Textstellen zu den von Lamberg S. 8, 18, 114–116, 140, 147, 163, 305, 325, 344 f., 336 und 362.
* ''Die Wappen des böhmischen Adels, J. Siebmachers grosses Wappenbuch.'' Band 30. Neustadt an der Aisch 1979, ISBN 3-87947-030-8. Lamberg, Freiherrn von Ortenegg und Ottenstein, Grafen, S. 141, Wappentafel 66 Lamberg I und Lamberg II.
* Roman von Procházka: ''Genealogisches Handbuch erloschener böhmischer Herrenstandfamilien.'' Ergänzungsband. Herausgegeben vom Vorstand des Collegium Carolinum (Institut), Forschungsstelle für die böhmischen Länder. R. Oldenbourg, München 1990, ISBN 3-486-54051-3, Textstellen zu den von Lamberg S. 23, 30, 44 und 136.

== Zunanje povezave ==

* [https://gw1.geneanet.org/index.php3?b=favrejhas&amp;lang=de;m=N;v=von+lamberg Družinski člani družine Von Lamberg]
* Reiner Pusching: [https://www.landesarchiv.steiermark.at/cms/dokumente/11683964_77969250/6f131cae/22%20bis%2071%20aus%20Mitteilungen%205-Das%20gr%C3%A4flich%20Lambergsche%20Archiv%20aus%20Schlo%C3%9F%20Feistritz.pdf ''Arhiv grofa Lamberga iz gradu Feistritz blizu Ilza''] (PDF; 3.2&amp;nbsp;MB)
* [https://genealogy.euweb.cz/lamberg/lamberg1.html Genealogija družine Lamberg na genealogy.euweb.cz]
* {{cite book |last=Wurzbach |first=Constantin von |chapter=Lamberg, das Grafen- und Fürstenhaus, Genealogie |title=Biographisches Lexikon des Kaiserthums Oesterreich |volume=14 |publisher=Kaiserlich-königliche Hof- und Staatsdruckerei |place=Wien |year=1865 |pages=21–46 |url=http://www.literature.at/viewer.alo?objid=11636&amp;viewmode=fullscreen&amp;rotate=0&amp;scale=3.33&amp;page=25 |language=de }}

== Sklici ==
{{Sklici}}
{{SORTIERUNG:Lamberg}}
[[Kategorija:Nemški plemiči]]
[[Kategorija:Lambergi]]</text>
      <sha1>bfxn10lnoef982fj8appqye2ge4357a</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6774009</id>
      <parentid>6774008</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T21:57:51Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JozefD</username>
        <id>5744</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Knezi Lamberški */</comment>
      <origin>6774009</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="20583" sha1="i3ubfywqpzzf50zdf9j2d3r9w45xnu9" xml:space="preserve">{{Infopolje Družina
|name=Lambergi
|titles=svobodni gospodje, baroni, grofje, državni knezi
|coat_of_arms=[[File: Großes_Wappen_Lamberg.jpg|200px]]
|origin=[[Vojvodina Kranjska]]
|country=[[Vojvodina Koroška]] &lt;br&gt; [[Vojvodina Kranjska]] &lt;br&gt; [[Vojvodina Štajerska]] &lt;br&gt; [[Kraljevina Češka]] 
|founded=Prvič omenjena v 14. stoletju}}

[[File:Aerial image of the Schloss Lamberg (view from the south).jpg|thumb|Grad Lamberg]]

'''Lambergi''' je ime '''plemiške rodbine''', ki pripada starodavnemu plemstvu, katerega začetki segajo v 14. stoletje. Rodbina Lambergov je imela v 13. stoletju posesti na [[Kranjska|Kranjskem]] in se leta 1397 razdelila na zdaj že izumrlo ''linijo [[Grad Črnelo|Črnelskih]] (Rosenbühl)'' in ''linijo [[Ortneški grad|Ortneških]]''. Rodbina je bila leta 1544 povišana v [[Freiherr|barone]], leta 1667 v cesarske grofe in leta 1702 v [[Cesarski knez|cesarskega kneza]] kot deželni grof Leuchtenberg. Naziv cesarskega kneza je leta 1797 prešel na ''bavarsko linijo Köttl-Lambergov'', ki je izumrla leta 1862. V [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrski]] je ''linija Štajerskih'' ostala aktivna do 20. stoletja kot veleposestnikov.

== Zgodovina ==

=== Izvor in posest ===
Izvor rodbine Lambergov je nejasen. Zanimivo je, da so nosili isti grb kot [[Herren von Graben|gospodje Grabenski,]] ki so prav tako izvirali iz Kranjske, in njihovi potomci Orsini-Rosenberg, potomci [[Goriški grofje|rodbine Majnhardincev]]. Ni jasno, ali to predstavlja plemensko skupnost, neposrednega potomca drug od drugega ali grb fevdalnega gospoda, ki sta ga sprejeli obe družini. 

Od 13.&amp;nbsp;stoletja so člani rodbine Lambergov že več generacij služili na dvoru, v državni in vojaški službi [[Habsburžani|Habsburžanov]] ter si kot kanoniki, [[Škof|škofje]], [[Nadškof|nadškofi]] ali [[Kardinal|kardinali]] prislužili zasluge za [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliško cerkev]].

Njihov rodovni sedež je bil grad Lamberg blizu Štajerja v [[Zgornja Avstrija|Zgornji Avstriji]], prvo večje mesto takratne [[Štajerska marka (krajina)|Štajerske marke]], od koder so se razširili na [[Kranjska|Kranjsko]] (današnja [[Slovenija]]). Ortneška rodbinska veja je bila leta 1544 povišana v barone, leta 1667 pa v cesarske grofe. Leta 1707 jih je [[cesar]] [[Jožef I. Habsburški|Jožef I.]] povišal po [[Primogenitura|primogenituri]] v [[Cesarski knez|cesarske]] kneze in deželne grofe Leuchtenberškega. Leta 1758 je posestvo Kvasice prešlo od Marije Ane, rojene von Rottal (1738–1795), v roke Franza Adama Lamberga (1730–1803) iz goriške linije. Leta 1860 je bila [[Kapela sv.Erazma|kapela sv. Erazma]] v Nezamislitzu preoblikovana v družinski panteon knezov Lambergov.

Grad Ottenstein v regiji Waldviertel in [[Grad Gilgenberg|grad Gilgenberg]] v [[Spodnja Avstrija|Spodnji Avstriji]] sta bila v lasti družine od leta 1536 do 1940.

[[Fidejkomis|Družinska fidejkomis posestva]] knežje linije, pa tudi posesti grofovsko-ogrske linije od leta 1862 naprej, so bila Steyr v Zgornji Avstriji z gradom Lamberg, obnovljenim od leta 1727 naprej (v lasti od leta 1666 do 1938), in na jugozahodu [[Češka (zgodovinska dežela)|Češke]] posestvo Schichowitz, vključno s posestmi Raby (do leta 1920 vključno z gradom Raby ), Budetitz, Žihobetz in Stradal (od leta 1707 do 1946).

Poleg tega je rodbina imela v lasti grad Münichau v Reithu blizu Kitzbühela na Tirolskem (1580 do 1921), grad Amerang na Zgornjem Bavarskem (od 1607 do 1821), grad Kaps s [[Kapsbrunn|Kapsbrunnom]] v Kitzbühelu (od 1679 do danes), grad Lebenberg blizu Kitzbühela (1693 do 1930), od približno 1700 Oels na Moravskem (z gradom Lamberg, zgrajenim tam okoli leta 1700) in na Štajerskem pa grad Feistritz (1809–1959) in grad Trautenfels (1878–1942).

Grof Henrik Lamberg je bil ob svoji smrti leta 1929 eden največjih lastnikov gozdov v Avstriji. Njegovo premoženje je vključevalo fidejkomis posesti Steyr in Schichowitz z več kot 30.000 ha, pa tudi Ottenstein in Gilgenberg s približno 3.000 ha. Leta 1938 je grof Vollrath Lamberg prodal grad Lamberg skupaj z obsežnimi gozdnimi posestmi v dolinah Enns in Steyr nemškemu rajhu, leta 1940 pa še grad Ottenstein. Leta 1946 je bilo njegovo premoženje na Češkoslovaškem razlaščeno, prav tako pa tudi [[Mór]] na Madžarskem. Avstrijske nepremičnine so bile postopoma razprodane vse do šestdesetih let prejšnjega stoletja. To je povzročilo skoraj popolno izgubo velike količine premoženja.

Grad Kaps v Kitzbühelu ostaja v lasti rodbine vse do danes. Od leta 1955 se uporablja kot sedež ''golf kluba Kitzbühel.''&lt;gallery&gt;
Slika:Ottenstein_Burg_2.jpg| Grad Ottenstein, Spodnja Avstrija, Avstrija
Slika:Schloss_Gilgenberg.jpg|alt=Schloss Gilgenberg, Niederösterreich, Österreich| [[Schloss Gilgenberg|Grad Gilgenberg]], Spodnja Avstrija, Avstrija
Slika:Aerial_image_of_the_Schloss_Lamberg_(view_from_the_south).jpg|alt=Schloss Lamberg, Steyr, Oberösterreich, Österreich| Grad Lamberg, Steyr, Zgornja Avstrija, Avstrija
Slika:Schloss_Münichau.JPG|alt=Schloss Münichau, Tirol, Österreich| Grad Münichau, Tirolska, Avstrija
Slika:Kitzbuhel_Schloss_Lebenberg01.jpg|alt=Schloss Lebenberg, Tirol, Österreich| Grad Lebenberg, Tirolska, Avstrija
Slika:Schloss_Kaps_Kitzbühel.jpg|alt=Schloss Kaps, Kitzbühel| Grad Kaps, Kitzbühel
Slika:Schloss_Feistritz_bei_Ilz_Westseite_mit_Wohnturm.jpg|alt=Schloss Feistritz, Steiermark, Österreich| Grad Feistritz, Štajerska, Avstrija
Slika:Trautenfels_vor_Grimming.jpg|alt=Schloss Trautenfels, Steiermark, Österreich| Grad Trautenfels, Štajerska, Avstrija
Slika:Žichovice_Castle_02.jpg|alt=Schloss Schichowitz, ehemalig Böhmen und Mähren| Grad Schichowitz, Moravska
Slika:Žihobce-zámek.jpg|alt=Schloss Schihobetz, ehemalig Böhmen und Mähren| Grad Schihobetz, na Moravskem
Slika:Rabi_od_SV.jpg|alt=Burg Raby, ehemalig Böhmen und Mähren| Grad Raby, na Moravskem
Slika:Lamberg_Mansion_mid_part_and_fountain,_2017_Mór.jpg|alt=Schloss Mór, Ungarn| Grad [[Mór]], Madžarska
&lt;/gallery&gt;

== Nosilci imena ==

=== Glavne linije bratov Boltežarja, Jurija in Jakoba Lambergov ===
Že v 15. stoletju se je rodbina Lambergov sprva razdelila na 3 veje. Glavne linije, ki so jih ustanovili Boltežar, Jurij in Jakob, trije sinovi Viljema II. Lamberga (* ?; † 1397/1414). Te glavne linije so se razvejale na več načinov in razširile po vsej avstrijski monarhiji, zlasti na [[Kranjska|Kranjskem]], [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]], [[Spodnja Avstrija|v Spodnji Avstriji]] in [[Češka (zgodovinska dežela)|na Češkem]].

==== Glavna linija Baltazarja ====

* [[Boltežar pl. Lamberg]], por. Margareta Apfaltern
** [[Jurij II. pl. Lamberg]] iz Ortneka (* ?; † 1499): cesarski polkovnik in stotnik na mejah slovenske krajine; cesar [[Friderik III. Habsburški]] mu je marca 1468 podelil gospostvo in [[Ortneški grad|grad Ortnek]] (Ortenegg, danes Ortnek v Sloveniji) v vojvodini Kranjski; to je najstarejša ''linija [[Ortneški grad|Ortneška]],'' ki vključuje: ''knežjo vejo'', ki je izumrla leta 1797, in ''grofovsko vejo'' (grofi 1667), katere glavna veja s sedežem v Lambergu in Ottensteinu je izumrla leta 1931 (vendar stranska veja še vedno obstaja).
*** [[Christoph von Lamberg|Krištof baron Lamberg]] (* ?; † 1579): cesarski baron,  [[Škofija Gradec - Sekova|sekovsko - graški škof Krištof IV.]].
*** [[Jožef baron Lamberg]] (* 1489; † 1554): cesarski baron, ustanovitelj rodbinske starejše Ortneško [[Grad Sevnica|Sevniške]] linije, deželni glavar Kranjske, odposlanec na dvor turškega sultana.
** Andrej Lamberg iz Snežnika (* † ?): Ustanovitelj ''rodbine [[Grad Snežnik|Snežniških]]'', katerega vnuki so leta 1524 dosegli baronski stan, vendar so v 17. stoletju izumrli.

==== Glavna linija Jurija ====

* Jurij Lamberg (* ?; † ok. 1438): ustanovitelj ''linije [[Grad Gutenberg|Gutenberških]]'' (po gradu pri Tržiču); najstarejši od njegovih sinov (šesti od osmih otrok) je postal škof, dva sinova pa sta ustanovila stransko linijo.
** [[Žiga Lamberg]] (* ?; † 1488): 1461/63 prvi [[Ljubljana|ljubljanski]] škof na Slovenskem.
** Henrik Lamberg (* † ?): ustanovitelj rodbinske linije ''Herbart'', ki se je leta 1667 povzpela v grofovski rang in izumrla leta 1806 z grofom Maksimilijanom Antonom Leopoldom Lambergom.
** Jurij II.(?). Lamberg († ok. 1509): ustanovitelj ''rodbine [[Kamnik|Kamniških]] in Gutenberških,'' ki je izumrla leta 1850 z grofom Ernstom Lambergom.

==== Glavna linija Jakoba ====

* Jakob Lamberg (* ?; † ok. 1433): ustanovitelj rodbinske linije [[grad Črnelo|Črnelskih]] (po gradu Črnelo pri [[Turnše|Turnšah]]), ki je izumrl z grofom Jurijem Gotfridom Lambergom leta 1689.

=== Knezi Lamberški ===
[[Slika:Lamberg_Reichs-Fuersten-Diplom_1707.jpg|sličica| Lambergova diploma cesarskega kneza]]
Izvirajo iz ustanovitelja linije Ortneških:

* Jurij (II.) Lamberg (* ?; † 1499): ⚭ 2.) 1480 Marija Magdalena Turnska ( della Torre ); † 1538/56
** Gašpar (III.) Lamberg (* ?; † 1544): leta 1524 je bil skupaj s šestimi starejšimi brati in bratranci povišan v [[Freiherr|cesarskega barona]], leta 1544 pa v barona Ortneškega in Ottensteinskega (v Waldviertelu v Spodnji Avstriji); ⚭ 1.) ? in ⚭ 2. ) Margareta Lang [[Von Wellenburg|Wellenburška]], nečakinja kardinala [[Matthäus Lang von Wellenburg|Matevža Langa Wellenburškega]] (* 1468; † 1540), [[Seznam salzburških škofov in nadškofov|salzburškega knezonadškofa]] (1519–1540).

==== Dedni knezi cesarstva ====
Neposredni prednik knežje linije je bil pravnuk Kasparja (III.):

* Janez Maksimilijan Lamberg (* 1608; † 1682): od leta 1636 cesarski grof Lamberg, cesarski tajni državni in konferenčni minister ter dvorni visoki oskrbnik; ⚭ 25. julij 1635 Judita Rebeka Eleonora, rojena baronica Wrbna von Freudenthal (* okoli 1612; † 1690).
** Franc Jožef I. Lamberg (* 1637; † 1712): od leta 1711 '''2.''' '''državni knez''' Lamberški in deželni grof Leuchtenberški (v Zgornjem Pfalškem) itd., saj je bil odvisen od svojega sina brez otrok – 1. cesarski knezi Lamberški – sledila; ⚭ 1663 Ana Marija, rojena državna grofica iz Trauttmansdorffa (* ?; † 1727).
*** [[Leopold Matija Lamberg]] (* 1667; † 1711): '''1. državni knez''' Lamberški od leta 1707 in od leta 1709 deželni grof Leuchtenberški ; je bil tudi mdr. dedni glavni lovski mojster v avstrijski nadvojvodini nad reko Enns in vitez [[Red zlatega runa|reda zlatega runa]]; poročen leta 1691 z Marijo Klavdijo, rojeno grofico Künigl, baronica Ehrenburga in Wartha (* 1669/70; † 1710). Po smrti brez otrok ga je kot knez in deželni grof nasledil oče, nato pa še mlajši brat Franc Anton Lamberg.
*** Franc Anton Lamberg (* 1678; † 1759): od 1712 '''3.''' '''državni knez''' Lamberški, tudi deželni grof Leuchtenberški od 1712 do 1714; vitez [[Red zlatega runa|reda zlatega runa]] od leta 1744; poročen 1.) 1713 z Lujzo Ernestino, rojeno princezo Hohenzollern-Hechingen (* 1690; † 1720); ⚭ 2.) 1721 Marija Alojzija, roj grofica von Harrach iz Rohrau in Thannhausen (* 1702; † 1775); 
**** Janez Nepomuk Friderik Lamberg (* 1737; † 1797): od 1759 '''4.''' '''državni knez''' Lamberški; leta 1761 poročen z Marijo Ano, rojeno grofico Trautson (* 1743; † 1790), damo reda zvezdnega križa, hčerko Janeza Viljema (zadnjega) kneza Trautson, grof Falkenstein itd.; s svojim edinim sinom, Francem Antonom (mlajšim) (* 1782; † 1790), ki je umrl kot dedni grof pred svojim očetom in z njim (starejša) knežja linija Lambergov leta 1797.

Knežji naziv, vsa gospostva in dedna dostojanstva so prešla na Karla Evgena Lamberga in njegove potomce, kot sledi:

* Karel Evgen Lamberg (* 1. april 1764; † 1831): od 1797 '''5.''' Lamberški '''državni knez''' kot senior od Kasparja Friderik Lamberga († 1686, brat 2. državnega kneza), mlajše linije
** Gustav Joahim (* 1812; † 1862): od leta 1831 '''6.&amp;nbsp;državni knez''' Lamberški; njegovi nezakonski otroci so bili uzakonjeni s poznejšo morganatično poroko, vendar izključeni iz družinske dediščine (v Steyrju, Schichowitzu itd.). Naziv državnega kneza, podeljen leta 1707, je po njegovi smrti leta 1862 prenehal veljati, oziroma pravica do nošenja tega naziva je bila njegovemu sinu leta 1887 izrecno odvzeta; družinsko premoženje je pripadlo Rudolfu grofu Lambergu (iz madžarske veje družine na [[Mór|Móru]]).

==== Cesarski knez »ad personam« (kot osebno dostojanstvo) ====

* Janez Filip Lamberg (* 1651; † 1712): državni knez Lamberg, [[kardinal]] (1700–1712), [[Protector Germaniae|protektor Nemčije]], [[Fürstbischof von Passau|pasavski knezoškof]] (1689–1712), cesarski državni minister; bil je najmlajši sin grofa Janeza Maksimilijana in brat Franca Jožefa I. Lamberga, 2. (dedni) državni knez Lamberški; leta 1693 je Jazez Filip od svojega sorodnika Janeza Rajmunda pridobil sosednja posestva grad Lebenberg (Tirolska), Münichau in [[Kapsbrunn]] ter v zameno za svojega sufraganskega škofa imenoval svojega soimenjaka Janeza Rajmunda Lamberga (* 1662; † 1725).

=== Drugi posamezni družinski člani ===

* Krištof Lamberg (tudi Krištof baron Lamberg iz Ortneka in Ottensteina) (* ?; † 1579): Krištof IV., škof iz Seckava
* Janez Jakob Lamberg (* 1561; † 1630): Krški škof 1603–1630
* Jurij Žiga Lamberg (1568–1632): brat Janeza Jakoba Lamberga 
* Karl Lamberg (* 1570; † 1612): praški nadškof
* Janez Filip Lamberg (1651; † 1712): škof v Passavu 1689–1712, kardinal, sin Janeza Maksimilijana Lamberga
* Janez Rajmund Lamberg (1662; † 1725): škof v Aulonu in pomožni škof v Passavu
* Leopold Matija Lamberg (1667; † 1711): deželni grof Leuchtenberški 1708–1711
* Ana Alojzija Maksimilijana Lujza Lamberg-Kunstadt, poročena Hiserle von Chodau und von Oppersdorff (1676/77; † 1738): imenovana grofica Esterle, ljubica Avgusta Močnega in Aleksandra Benedikta Sobieskega
* Janez Adam Lamberg (* 1677; † 1708): cesarski komornik, dvorni svetnik in deželni lovski mojster
* Jožef Dominik Lamberg (* 1680; † 1761): škof v Passavu 1723–1761, kardinal
* Janez Filip Lamberg (* 1684; † 1735): cesarski komornik in glavni lovski mojster na Tirolskem
* Janez Ferdinand Lamberg (* 1689; † 1764): dvorni in komorni glasbeni direktor
* [[Johann Philipp Cajetan Graf von Lamberg|Janez Filip Kajetan grof Lamberg]] (* ok. 1690; † 1761): volilni bavarski tajni svetnik, prošt kolegijske cerkve v Straubingu, župnik v Peterskirchnu in Trostbergu&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo |url=https://books.google.com/books?id=V_PgDwAAQBAJ&amp;newbks=0&amp;printsec=frontcover&amp;pg=PA343&amp;dq=kollegiatstift+straubing+lamberg&amp;hl=de |title=Die bayerische Landschaft: Zusammensetzung, Aufgaben und Wirkungskreis der landständischen Vertretung im Kurfürstentum Bayern (1715-1740) |date=2007-01-01 |publisher=Kommission für bayerische Landesgeschichte (KBL) |isbn=978-3-7696-6877-3}}&lt;/ref&gt;
* Franc Alojz Lamberg (* 1692; † 1732): škof Nilopolisa in pomožni škof v Passavu
* Karl Jožef Lamberg-Sprinzenstein (* † ?): zadnji cesarski grof Neuburški 1719–1730
* Maksimilijan Jožef Lamberg (* 1729; † 1792): fizik in filozof
* Franc Philipp Lamberg (* 1791; † 1848): avstrijski podmaršal
* Gustav Joahim Lamberg (* 1812; † 1862): avstrijski plemič
* Hugo Rajmund Lamberg (* 1833; † 1884): deželni glavar Salzburga
* Terezija grofica Lamberška (* 1836; † 1913): žena grofa Franca Meranskega, sina [[Janez Habsburško-Lotarinški|nadvojvode Janeza]] iz [[Morganatska zakonska zveza|morganatskega zakona]] z Ano Plochl
* Karl grof Lamberg (1840–1931), avstrijski posestnik in politik v predstavniškem in Gosposki zbornici parlamenta
* Paula von Lamberg (* 1887; † 1927): smučarska tekačica

== Plemenitosti in dinastične poroke ==
Rodbina Lamberg je bila leta 1544 povišana v barone, leta 1667 v cesarskega grofa in leta 1702 v državne kneze kot deželni grof Leuchtenberg, ta naziv pa je bil leta 1797 prenesen na ''bavarsko linijo'' hiše, ki je izumrla leta 1882. 

Široko razvejana rodbina Lamberg je bila v sorodu s številnimi rodbinami visokega plemstva [[Habsburška monarhija|Donavske monarhije]], kot so Althann, Breuner, Colloredo, [[Herbersteini|Herberstein]], Hoyos, Mensdorff-Pouilly, grofje Meran, Harrach, [[Rodbina Khevenhüllerjev|Khevenhüller]], Porcia, Starhemberg, Schwarzenberg, Thun-Hohenstein, Thurn, Trautson, Trauttmansdorff, [[Windischgrätzi (plemiška rodbina)|Windisch-Graetz]], Esterházy, Festetics de Tolna, [[Ursini]] von Blagay, pa tudi nemškim družinam, kot so [[Fuggerji|Fugger]], Hohenzollern-Hechingen, Salm-Neuburg in Waldburg-Zeil.

== Grb ==
&lt;gallery&gt;
Slika:Großes_Wappen_Lamberg.jpg|alt=Wappen derer von Lamberg um 1600 nach Wappenmehrung| Grb rodbine Lamberg okoli leta 1600 po dopolnitvi grba
Slika:Lamberg_nach_1655.jpg|alt=Wappen derer von Lamberg (bayerische Linie) nach 1655 mit dem Scaliger-Wappen als Herzschild| Grb rodbine Lamberg (bavarska linija) po letu 1655 s Scaligerjevim grbom kot ščitom.
Slika:Lamberg_Fürsten_Wappen.jpg|alt=Wappen der Fürsten von Lamberg| Grb knezov Lamberških
&lt;/gallery&gt;

== Literatura ==

* Lamberg oder Lamperg. In: Johann Heinrich Zedler: Grosses vollständiges Universal-Lexicon Aller Wissenschafften und Künste. Band 16, Leipzig 1737, Sp. 268–284.
* {{NDB|13|427||Lamberg, von|Redaktion|12917002X}}
* {{ADB|17|538|540|Lamberg, von|Anton Victor Felgel|ADB:Lamberg, von}}
* Ernst Heinrich Kneschke: ''Deutsche Grafenhäuser der Gegenwart.'' Leipzig 1853, Band 2, S. 1–6 ([http://books.google.de/books?id=bqNAAAAAcAAJ&amp;pg=PA2&amp;dq#v=onepage&amp;q&amp;f=false Google Buch]).
* Ernst Heinrich Kneschke: ''Neues allgemeines deutsches Adels-Lexicon.'' Leipzig 1864, Band 5, S. 357–360 ([http://books.google.com/books?hl=de&amp;id=0s4EAAAAIAAJ&amp;q=Lamberg#v=snippet&amp;q=Lamberg&amp;f=false Google Buch]).
* Constantin von Wurzbach: Lamberg, das Grafen- und Fürstenhaus, Genealogie. In: Biographisches Lexikon des Kaiserthums Oesterreich. 14. Theil. Kaiserlich-königliche Hof- und Staatsdruckerei, Wien 1865, S. 22–26 (Digitalisat).
* Constantin von Wurzbach: Lamberg, das Grafen- und Fürstenhaus, Wappen. In: Biographisches Lexikon des Kaiserthums Oesterreich. 14. Theil. Kaiserlich-königliche Hof- und Staatsdruckerei, Wien 1865, S. 38 f. (Digitalisat).
* Hans von Zwiedineck-Südenhorst: ''Das gräflich Lamberg’sche Familienarchiv zu Schloss Feistritz bei Ilz.'' Selbstverlag der Hist. Landes-Comm., Graz 1897 (Digitalisat).
* ''Genealogisches Handbuch des Adels'', C. A. Starke Verlag, Limburg (Lahn), {{ISSN|0435-2408}}.
** ''Gräfliche Häuser'' A IV, Band 28 der Gesamtreihe, 1962 (Stammreihe), S. 250–257.
** ''Adelslexikon'' Band VII, Band 97 der Gesamtreihe, 1989, S. 128–131.
* Roman von Procházka: ''Genealogisches Handbuch erloschener böhmischer Herrenstandsfamilien''. Neustadt an der Aisch 1973, ISBN 3-7686-5002-2, Textstellen zu den von Lamberg S. 8, 18, 114–116, 140, 147, 163, 305, 325, 344 f., 336 und 362.
* ''Die Wappen des böhmischen Adels, J. Siebmachers grosses Wappenbuch.'' Band 30. Neustadt an der Aisch 1979, ISBN 3-87947-030-8. Lamberg, Freiherrn von Ortenegg und Ottenstein, Grafen, S. 141, Wappentafel 66 Lamberg I und Lamberg II.
* Roman von Procházka: ''Genealogisches Handbuch erloschener böhmischer Herrenstandfamilien.'' Ergänzungsband. Herausgegeben vom Vorstand des Collegium Carolinum (Institut), Forschungsstelle für die böhmischen Länder. R. Oldenbourg, München 1990, ISBN 3-486-54051-3, Textstellen zu den von Lamberg S. 23, 30, 44 und 136.

== Zunanje povezave ==

* [https://gw1.geneanet.org/index.php3?b=favrejhas&amp;lang=de;m=N;v=von+lamberg Družinski člani družine Von Lamberg]
* Reiner Pusching: [https://www.landesarchiv.steiermark.at/cms/dokumente/11683964_77969250/6f131cae/22%20bis%2071%20aus%20Mitteilungen%205-Das%20gr%C3%A4flich%20Lambergsche%20Archiv%20aus%20Schlo%C3%9F%20Feistritz.pdf ''Arhiv grofa Lamberga iz gradu Feistritz blizu Ilza''] (PDF; 3.2&amp;nbsp;MB)
* [https://genealogy.euweb.cz/lamberg/lamberg1.html Genealogija družine Lamberg na genealogy.euweb.cz]
* {{cite book |last=Wurzbach |first=Constantin von |chapter=Lamberg, das Grafen- und Fürstenhaus, Genealogie |title=Biographisches Lexikon des Kaiserthums Oesterreich |volume=14 |publisher=Kaiserlich-königliche Hof- und Staatsdruckerei |place=Wien |year=1865 |pages=21–46 |url=http://www.literature.at/viewer.alo?objid=11636&amp;viewmode=fullscreen&amp;rotate=0&amp;scale=3.33&amp;page=25 |language=de }}

== Sklici ==
{{Sklici}}
{{SORTIERUNG:Lamberg}}
[[Kategorija:Nemški plemiči]]
[[Kategorija:Lambergi]]</text>
      <sha1>i3ubfywqpzzf50zdf9j2d3r9w45xnu9</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6774012</id>
      <parentid>6774009</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T22:05:10Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JozefD</username>
        <id>5744</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Knezi Lamberški */</comment>
      <origin>6774012</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="20609" sha1="p5no5u0fw4osn17q11pmaya4r83ku92" xml:space="preserve">{{Infopolje Družina
|name=Lambergi
|titles=svobodni gospodje, baroni, grofje, državni knezi
|coat_of_arms=[[File: Großes_Wappen_Lamberg.jpg|200px]]
|origin=[[Vojvodina Kranjska]]
|country=[[Vojvodina Koroška]] &lt;br&gt; [[Vojvodina Kranjska]] &lt;br&gt; [[Vojvodina Štajerska]] &lt;br&gt; [[Kraljevina Češka]] 
|founded=Prvič omenjena v 14. stoletju}}

[[File:Aerial image of the Schloss Lamberg (view from the south).jpg|thumb|Grad Lamberg]]

'''Lambergi''' je ime '''plemiške rodbine''', ki pripada starodavnemu plemstvu, katerega začetki segajo v 14. stoletje. Rodbina Lambergov je imela v 13. stoletju posesti na [[Kranjska|Kranjskem]] in se leta 1397 razdelila na zdaj že izumrlo ''linijo [[Grad Črnelo|Črnelskih]] (Rosenbühl)'' in ''linijo [[Ortneški grad|Ortneških]]''. Rodbina je bila leta 1544 povišana v [[Freiherr|barone]], leta 1667 v cesarske grofe in leta 1702 v [[Cesarski knez|cesarskega kneza]] kot deželni grof Leuchtenberg. Naziv cesarskega kneza je leta 1797 prešel na ''bavarsko linijo Köttl-Lambergov'', ki je izumrla leta 1862. V [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrski]] je ''linija Štajerskih'' ostala aktivna do 20. stoletja kot veleposestnikov.

== Zgodovina ==

=== Izvor in posest ===
Izvor rodbine Lambergov je nejasen. Zanimivo je, da so nosili isti grb kot [[Herren von Graben|gospodje Grabenski,]] ki so prav tako izvirali iz Kranjske, in njihovi potomci Orsini-Rosenberg, potomci [[Goriški grofje|rodbine Majnhardincev]]. Ni jasno, ali to predstavlja plemensko skupnost, neposrednega potomca drug od drugega ali grb fevdalnega gospoda, ki sta ga sprejeli obe družini. 

Od 13.&amp;nbsp;stoletja so člani rodbine Lambergov že več generacij služili na dvoru, v državni in vojaški službi [[Habsburžani|Habsburžanov]] ter si kot kanoniki, [[Škof|škofje]], [[Nadškof|nadškofi]] ali [[Kardinal|kardinali]] prislužili zasluge za [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliško cerkev]].

Njihov rodovni sedež je bil grad Lamberg blizu Štajerja v [[Zgornja Avstrija|Zgornji Avstriji]], prvo večje mesto takratne [[Štajerska marka (krajina)|Štajerske marke]], od koder so se razširili na [[Kranjska|Kranjsko]] (današnja [[Slovenija]]). Ortneška rodbinska veja je bila leta 1544 povišana v barone, leta 1667 pa v cesarske grofe. Leta 1707 jih je [[cesar]] [[Jožef I. Habsburški|Jožef I.]] povišal po [[Primogenitura|primogenituri]] v [[Cesarski knez|cesarske]] kneze in deželne grofe Leuchtenberškega. Leta 1758 je posestvo Kvasice prešlo od Marije Ane, rojene von Rottal (1738–1795), v roke Franza Adama Lamberga (1730–1803) iz goriške linije. Leta 1860 je bila [[Kapela sv.Erazma|kapela sv. Erazma]] v Nezamislitzu preoblikovana v družinski panteon knezov Lambergov.

Grad Ottenstein v regiji Waldviertel in [[Grad Gilgenberg|grad Gilgenberg]] v [[Spodnja Avstrija|Spodnji Avstriji]] sta bila v lasti družine od leta 1536 do 1940.

[[Fidejkomis|Družinska fidejkomis posestva]] knežje linije, pa tudi posesti grofovsko-ogrske linije od leta 1862 naprej, so bila Steyr v Zgornji Avstriji z gradom Lamberg, obnovljenim od leta 1727 naprej (v lasti od leta 1666 do 1938), in na jugozahodu [[Češka (zgodovinska dežela)|Češke]] posestvo Schichowitz, vključno s posestmi Raby (do leta 1920 vključno z gradom Raby ), Budetitz, Žihobetz in Stradal (od leta 1707 do 1946).

Poleg tega je rodbina imela v lasti grad Münichau v Reithu blizu Kitzbühela na Tirolskem (1580 do 1921), grad Amerang na Zgornjem Bavarskem (od 1607 do 1821), grad Kaps s [[Kapsbrunn|Kapsbrunnom]] v Kitzbühelu (od 1679 do danes), grad Lebenberg blizu Kitzbühela (1693 do 1930), od približno 1700 Oels na Moravskem (z gradom Lamberg, zgrajenim tam okoli leta 1700) in na Štajerskem pa grad Feistritz (1809–1959) in grad Trautenfels (1878–1942).

Grof Henrik Lamberg je bil ob svoji smrti leta 1929 eden največjih lastnikov gozdov v Avstriji. Njegovo premoženje je vključevalo fidejkomis posesti Steyr in Schichowitz z več kot 30.000 ha, pa tudi Ottenstein in Gilgenberg s približno 3.000 ha. Leta 1938 je grof Vollrath Lamberg prodal grad Lamberg skupaj z obsežnimi gozdnimi posestmi v dolinah Enns in Steyr nemškemu rajhu, leta 1940 pa še grad Ottenstein. Leta 1946 je bilo njegovo premoženje na Češkoslovaškem razlaščeno, prav tako pa tudi [[Mór]] na Madžarskem. Avstrijske nepremičnine so bile postopoma razprodane vse do šestdesetih let prejšnjega stoletja. To je povzročilo skoraj popolno izgubo velike količine premoženja.

Grad Kaps v Kitzbühelu ostaja v lasti rodbine vse do danes. Od leta 1955 se uporablja kot sedež ''golf kluba Kitzbühel.''&lt;gallery&gt;
Slika:Ottenstein_Burg_2.jpg| Grad Ottenstein, Spodnja Avstrija, Avstrija
Slika:Schloss_Gilgenberg.jpg|alt=Schloss Gilgenberg, Niederösterreich, Österreich| [[Schloss Gilgenberg|Grad Gilgenberg]], Spodnja Avstrija, Avstrija
Slika:Aerial_image_of_the_Schloss_Lamberg_(view_from_the_south).jpg|alt=Schloss Lamberg, Steyr, Oberösterreich, Österreich| Grad Lamberg, Steyr, Zgornja Avstrija, Avstrija
Slika:Schloss_Münichau.JPG|alt=Schloss Münichau, Tirol, Österreich| Grad Münichau, Tirolska, Avstrija
Slika:Kitzbuhel_Schloss_Lebenberg01.jpg|alt=Schloss Lebenberg, Tirol, Österreich| Grad Lebenberg, Tirolska, Avstrija
Slika:Schloss_Kaps_Kitzbühel.jpg|alt=Schloss Kaps, Kitzbühel| Grad Kaps, Kitzbühel
Slika:Schloss_Feistritz_bei_Ilz_Westseite_mit_Wohnturm.jpg|alt=Schloss Feistritz, Steiermark, Österreich| Grad Feistritz, Štajerska, Avstrija
Slika:Trautenfels_vor_Grimming.jpg|alt=Schloss Trautenfels, Steiermark, Österreich| Grad Trautenfels, Štajerska, Avstrija
Slika:Žichovice_Castle_02.jpg|alt=Schloss Schichowitz, ehemalig Böhmen und Mähren| Grad Schichowitz, Moravska
Slika:Žihobce-zámek.jpg|alt=Schloss Schihobetz, ehemalig Böhmen und Mähren| Grad Schihobetz, na Moravskem
Slika:Rabi_od_SV.jpg|alt=Burg Raby, ehemalig Böhmen und Mähren| Grad Raby, na Moravskem
Slika:Lamberg_Mansion_mid_part_and_fountain,_2017_Mór.jpg|alt=Schloss Mór, Ungarn| Grad [[Mór]], Madžarska
&lt;/gallery&gt;

== Nosilci imena ==

=== Glavne linije bratov Boltežarja, Jurija in Jakoba Lambergov ===
Že v 15. stoletju se je rodbina Lambergov sprva razdelila na 3 veje. Glavne linije, ki so jih ustanovili Boltežar, Jurij in Jakob, trije sinovi Viljema II. Lamberga (* ?; † 1397/1414). Te glavne linije so se razvejale na več načinov in razširile po vsej avstrijski monarhiji, zlasti na [[Kranjska|Kranjskem]], [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]], [[Spodnja Avstrija|v Spodnji Avstriji]] in [[Češka (zgodovinska dežela)|na Češkem]].

==== Glavna linija Baltazarja ====

* [[Boltežar pl. Lamberg]], por. Margareta Apfaltern
** [[Jurij II. pl. Lamberg]] iz Ortneka (* ?; † 1499): cesarski polkovnik in stotnik na mejah slovenske krajine; cesar [[Friderik III. Habsburški]] mu je marca 1468 podelil gospostvo in [[Ortneški grad|grad Ortnek]] (Ortenegg, danes Ortnek v Sloveniji) v vojvodini Kranjski; to je najstarejša ''linija [[Ortneški grad|Ortneška]],'' ki vključuje: ''knežjo vejo'', ki je izumrla leta 1797, in ''grofovsko vejo'' (grofi 1667), katere glavna veja s sedežem v Lambergu in Ottensteinu je izumrla leta 1931 (vendar stranska veja še vedno obstaja).
*** [[Christoph von Lamberg|Krištof baron Lamberg]] (* ?; † 1579): cesarski baron,  [[Škofija Gradec - Sekova|sekovsko - graški škof Krištof IV.]].
*** [[Jožef baron Lamberg]] (* 1489; † 1554): cesarski baron, ustanovitelj rodbinske starejše Ortneško [[Grad Sevnica|Sevniške]] linije, deželni glavar Kranjske, odposlanec na dvor turškega sultana.
** Andrej Lamberg iz Snežnika (* † ?): Ustanovitelj ''rodbine [[Grad Snežnik|Snežniških]]'', katerega vnuki so leta 1524 dosegli baronski stan, vendar so v 17. stoletju izumrli.

==== Glavna linija Jurija ====

* Jurij Lamberg (* ?; † ok. 1438): ustanovitelj ''linije [[Grad Gutenberg|Gutenberških]]'' (po gradu pri Tržiču); najstarejši od njegovih sinov (šesti od osmih otrok) je postal škof, dva sinova pa sta ustanovila stransko linijo.
** [[Žiga Lamberg]] (* ?; † 1488): 1461/63 prvi [[Ljubljana|ljubljanski]] škof na Slovenskem.
** Henrik Lamberg (* † ?): ustanovitelj rodbinske linije ''Herbart'', ki se je leta 1667 povzpela v grofovski rang in izumrla leta 1806 z grofom Maksimilijanom Antonom Leopoldom Lambergom.
** Jurij II.(?). Lamberg († ok. 1509): ustanovitelj ''rodbine [[Kamnik|Kamniških]] in Gutenberških,'' ki je izumrla leta 1850 z grofom Ernstom Lambergom.

==== Glavna linija Jakoba ====

* Jakob Lamberg (* ?; † ok. 1433): ustanovitelj rodbinske linije [[grad Črnelo|Črnelskih]] (po gradu Črnelo pri [[Turnše|Turnšah]]), ki je izumrl z grofom Jurijem Gotfridom Lambergom leta 1689.

=== Knezi Lamberški ===
[[Slika:Lamberg_Reichs-Fuersten-Diplom_1707.jpg|sličica| Lambergova diploma cesarskega kneza]]
Izvirajo iz ustanovitelja linije Ortneških:

* [[Jurij II. pl. Lamberg|Jurij (II.) Lamberg]] (* ?; † 1499): ⚭ 2.) 1480 Marija Magdalena Turnska ( della Torre ); † 1538/56
** Gašpar (III.) Lamberg (* ?; † 1544): leta 1524 je bil skupaj s šestimi starejšimi brati in bratranci povišan v [[Freiherr|cesarskega barona]], leta 1544 pa v barona Ortneškega in Ottensteinskega (v Waldviertelu v Spodnji Avstriji); ⚭ 1.) ? in ⚭ 2. ) Margareta Lang [[Von Wellenburg|Wellenburška]], nečakinja kardinala [[Matthäus Lang von Wellenburg|Matevža Langa Wellenburškega]] (* 1468; † 1540), [[Seznam salzburških škofov in nadškofov|salzburškega knezonadškofa]] (1519–1540).

==== Dedni knezi cesarstva ====
Neposredni prednik knežje linije je bil pravnuk Kasparja (III.):

* Janez Maksimilijan Lamberg (* 1608; † 1682): od leta 1636 cesarski grof Lamberg, cesarski tajni državni in konferenčni minister ter dvorni visoki oskrbnik; ⚭ 25. julij 1635 Judita Rebeka Eleonora, rojena baronica Wrbna von Freudenthal (* okoli 1612; † 1690).
** Franc Jožef I. Lamberg (* 1637; † 1712): od leta 1711 '''2.''' '''državni knez''' Lamberški in deželni grof Leuchtenberški (v Zgornjem Pfalškem) itd., saj je bil odvisen od svojega sina brez otrok – 1. cesarski knezi Lamberški – sledila; ⚭ 1663 Ana Marija, rojena državna grofica iz Trauttmansdorffa (* ?; † 1727).
*** [[Leopold Matija Lamberg]] (* 1667; † 1711): '''1. državni knez''' Lamberški od leta 1707 in od leta 1709 deželni grof Leuchtenberški ; je bil tudi mdr. dedni glavni lovski mojster v avstrijski nadvojvodini nad reko Enns in vitez [[Red zlatega runa|reda zlatega runa]]; poročen leta 1691 z Marijo Klavdijo, rojeno grofico Künigl, baronica Ehrenburga in Wartha (* 1669/70; † 1710). Po smrti brez otrok ga je kot knez in deželni grof nasledil oče, nato pa še mlajši brat Franc Anton Lamberg.
*** Franc Anton Lamberg (* 1678; † 1759): od 1712 '''3.''' '''državni knez''' Lamberški, tudi deželni grof Leuchtenberški od 1712 do 1714; vitez [[Red zlatega runa|reda zlatega runa]] od leta 1744; poročen 1.) 1713 z Lujzo Ernestino, rojeno princezo Hohenzollern-Hechingen (* 1690; † 1720); ⚭ 2.) 1721 Marija Alojzija, roj grofica von Harrach iz Rohrau in Thannhausen (* 1702; † 1775); 
**** Janez Nepomuk Friderik Lamberg (* 1737; † 1797): od 1759 '''4.''' '''državni knez''' Lamberški; leta 1761 poročen z Marijo Ano, rojeno grofico Trautson (* 1743; † 1790), damo reda zvezdnega križa, hčerko Janeza Viljema (zadnjega) kneza Trautson, grof Falkenstein itd.; s svojim edinim sinom, Francem Antonom (mlajšim) (* 1782; † 1790), ki je umrl kot dedni grof pred svojim očetom in z njim (starejša) knežja linija Lambergov leta 1797.

Knežji naziv, vsa gospostva in dedna dostojanstva so prešla na Karla Evgena Lamberga in njegove potomce, kot sledi:

* Karel Evgen Lamberg (* 1. april 1764; † 1831): od 1797 '''5.''' Lamberški '''državni knez''' kot senior od Kasparja Friderik Lamberga († 1686, brat 2. državnega kneza), mlajše linije
** Gustav Joahim (* 1812; † 1862): od leta 1831 '''6.&amp;nbsp;državni knez''' Lamberški; njegovi nezakonski otroci so bili uzakonjeni s poznejšo morganatično poroko, vendar izključeni iz družinske dediščine (v Steyrju, Schichowitzu itd.). Naziv državnega kneza, podeljen leta 1707, je po njegovi smrti leta 1862 prenehal veljati, oziroma pravica do nošenja tega naziva je bila njegovemu sinu leta 1887 izrecno odvzeta; družinsko premoženje je pripadlo Rudolfu grofu Lambergu (iz madžarske veje družine na [[Mór|Móru]]).

==== Cesarski knez »ad personam« (kot osebno dostojanstvo) ====

* Janez Filip Lamberg (* 1651; † 1712): državni knez Lamberg, [[kardinal]] (1700–1712), [[Protector Germaniae|protektor Nemčije]], [[Fürstbischof von Passau|pasavski knezoškof]] (1689–1712), cesarski državni minister; bil je najmlajši sin grofa Janeza Maksimilijana in brat Franca Jožefa I. Lamberga, 2. (dedni) državni knez Lamberški; leta 1693 je Jazez Filip od svojega sorodnika Janeza Rajmunda pridobil sosednja posestva grad Lebenberg (Tirolska), Münichau in [[Kapsbrunn]] ter v zameno za svojega sufraganskega škofa imenoval svojega soimenjaka Janeza Rajmunda Lamberga (* 1662; † 1725).

=== Drugi posamezni družinski člani ===

* Krištof Lamberg (tudi Krištof baron Lamberg iz Ortneka in Ottensteina) (* ?; † 1579): Krištof IV., škof iz Seckava
* Janez Jakob Lamberg (* 1561; † 1630): Krški škof 1603–1630
* Jurij Žiga Lamberg (1568–1632): brat Janeza Jakoba Lamberga 
* Karl Lamberg (* 1570; † 1612): praški nadškof
* Janez Filip Lamberg (1651; † 1712): škof v Passavu 1689–1712, kardinal, sin Janeza Maksimilijana Lamberga
* Janez Rajmund Lamberg (1662; † 1725): škof v Aulonu in pomožni škof v Passavu
* Leopold Matija Lamberg (1667; † 1711): deželni grof Leuchtenberški 1708–1711
* Ana Alojzija Maksimilijana Lujza Lamberg-Kunstadt, poročena Hiserle von Chodau und von Oppersdorff (1676/77; † 1738): imenovana grofica Esterle, ljubica Avgusta Močnega in Aleksandra Benedikta Sobieskega
* Janez Adam Lamberg (* 1677; † 1708): cesarski komornik, dvorni svetnik in deželni lovski mojster
* Jožef Dominik Lamberg (* 1680; † 1761): škof v Passavu 1723–1761, kardinal
* Janez Filip Lamberg (* 1684; † 1735): cesarski komornik in glavni lovski mojster na Tirolskem
* Janez Ferdinand Lamberg (* 1689; † 1764): dvorni in komorni glasbeni direktor
* [[Johann Philipp Cajetan Graf von Lamberg|Janez Filip Kajetan grof Lamberg]] (* ok. 1690; † 1761): volilni bavarski tajni svetnik, prošt kolegijske cerkve v Straubingu, župnik v Peterskirchnu in Trostbergu&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo |url=https://books.google.com/books?id=V_PgDwAAQBAJ&amp;newbks=0&amp;printsec=frontcover&amp;pg=PA343&amp;dq=kollegiatstift+straubing+lamberg&amp;hl=de |title=Die bayerische Landschaft: Zusammensetzung, Aufgaben und Wirkungskreis der landständischen Vertretung im Kurfürstentum Bayern (1715-1740) |date=2007-01-01 |publisher=Kommission für bayerische Landesgeschichte (KBL) |isbn=978-3-7696-6877-3}}&lt;/ref&gt;
* Franc Alojz Lamberg (* 1692; † 1732): škof Nilopolisa in pomožni škof v Passavu
* Karl Jožef Lamberg-Sprinzenstein (* † ?): zadnji cesarski grof Neuburški 1719–1730
* Maksimilijan Jožef Lamberg (* 1729; † 1792): fizik in filozof
* Franc Philipp Lamberg (* 1791; † 1848): avstrijski podmaršal
* Gustav Joahim Lamberg (* 1812; † 1862): avstrijski plemič
* Hugo Rajmund Lamberg (* 1833; † 1884): deželni glavar Salzburga
* Terezija grofica Lamberška (* 1836; † 1913): žena grofa Franca Meranskega, sina [[Janez Habsburško-Lotarinški|nadvojvode Janeza]] iz [[Morganatska zakonska zveza|morganatskega zakona]] z Ano Plochl
* Karl grof Lamberg (1840–1931), avstrijski posestnik in politik v predstavniškem in Gosposki zbornici parlamenta
* Paula von Lamberg (* 1887; † 1927): smučarska tekačica

== Plemenitosti in dinastične poroke ==
Rodbina Lamberg je bila leta 1544 povišana v barone, leta 1667 v cesarskega grofa in leta 1702 v državne kneze kot deželni grof Leuchtenberg, ta naziv pa je bil leta 1797 prenesen na ''bavarsko linijo'' hiše, ki je izumrla leta 1882. 

Široko razvejana rodbina Lamberg je bila v sorodu s številnimi rodbinami visokega plemstva [[Habsburška monarhija|Donavske monarhije]], kot so Althann, Breuner, Colloredo, [[Herbersteini|Herberstein]], Hoyos, Mensdorff-Pouilly, grofje Meran, Harrach, [[Rodbina Khevenhüllerjev|Khevenhüller]], Porcia, Starhemberg, Schwarzenberg, Thun-Hohenstein, Thurn, Trautson, Trauttmansdorff, [[Windischgrätzi (plemiška rodbina)|Windisch-Graetz]], Esterházy, Festetics de Tolna, [[Ursini]] von Blagay, pa tudi nemškim družinam, kot so [[Fuggerji|Fugger]], Hohenzollern-Hechingen, Salm-Neuburg in Waldburg-Zeil.

== Grb ==
&lt;gallery&gt;
Slika:Großes_Wappen_Lamberg.jpg|alt=Wappen derer von Lamberg um 1600 nach Wappenmehrung| Grb rodbine Lamberg okoli leta 1600 po dopolnitvi grba
Slika:Lamberg_nach_1655.jpg|alt=Wappen derer von Lamberg (bayerische Linie) nach 1655 mit dem Scaliger-Wappen als Herzschild| Grb rodbine Lamberg (bavarska linija) po letu 1655 s Scaligerjevim grbom kot ščitom.
Slika:Lamberg_Fürsten_Wappen.jpg|alt=Wappen der Fürsten von Lamberg| Grb knezov Lamberških
&lt;/gallery&gt;

== Literatura ==

* Lamberg oder Lamperg. In: Johann Heinrich Zedler: Grosses vollständiges Universal-Lexicon Aller Wissenschafften und Künste. Band 16, Leipzig 1737, Sp. 268–284.
* {{NDB|13|427||Lamberg, von|Redaktion|12917002X}}
* {{ADB|17|538|540|Lamberg, von|Anton Victor Felgel|ADB:Lamberg, von}}
* Ernst Heinrich Kneschke: ''Deutsche Grafenhäuser der Gegenwart.'' Leipzig 1853, Band 2, S. 1–6 ([http://books.google.de/books?id=bqNAAAAAcAAJ&amp;pg=PA2&amp;dq#v=onepage&amp;q&amp;f=false Google Buch]).
* Ernst Heinrich Kneschke: ''Neues allgemeines deutsches Adels-Lexicon.'' Leipzig 1864, Band 5, S. 357–360 ([http://books.google.com/books?hl=de&amp;id=0s4EAAAAIAAJ&amp;q=Lamberg#v=snippet&amp;q=Lamberg&amp;f=false Google Buch]).
* Constantin von Wurzbach: Lamberg, das Grafen- und Fürstenhaus, Genealogie. In: Biographisches Lexikon des Kaiserthums Oesterreich. 14. Theil. Kaiserlich-königliche Hof- und Staatsdruckerei, Wien 1865, S. 22–26 (Digitalisat).
* Constantin von Wurzbach: Lamberg, das Grafen- und Fürstenhaus, Wappen. In: Biographisches Lexikon des Kaiserthums Oesterreich. 14. Theil. Kaiserlich-königliche Hof- und Staatsdruckerei, Wien 1865, S. 38 f. (Digitalisat).
* Hans von Zwiedineck-Südenhorst: ''Das gräflich Lamberg’sche Familienarchiv zu Schloss Feistritz bei Ilz.'' Selbstverlag der Hist. Landes-Comm., Graz 1897 (Digitalisat).
* ''Genealogisches Handbuch des Adels'', C. A. Starke Verlag, Limburg (Lahn), {{ISSN|0435-2408}}.
** ''Gräfliche Häuser'' A IV, Band 28 der Gesamtreihe, 1962 (Stammreihe), S. 250–257.
** ''Adelslexikon'' Band VII, Band 97 der Gesamtreihe, 1989, S. 128–131.
* Roman von Procházka: ''Genealogisches Handbuch erloschener böhmischer Herrenstandsfamilien''. Neustadt an der Aisch 1973, ISBN 3-7686-5002-2, Textstellen zu den von Lamberg S. 8, 18, 114–116, 140, 147, 163, 305, 325, 344 f., 336 und 362.
* ''Die Wappen des böhmischen Adels, J. Siebmachers grosses Wappenbuch.'' Band 30. Neustadt an der Aisch 1979, ISBN 3-87947-030-8. Lamberg, Freiherrn von Ortenegg und Ottenstein, Grafen, S. 141, Wappentafel 66 Lamberg I und Lamberg II.
* Roman von Procházka: ''Genealogisches Handbuch erloschener böhmischer Herrenstandfamilien.'' Ergänzungsband. Herausgegeben vom Vorstand des Collegium Carolinum (Institut), Forschungsstelle für die böhmischen Länder. R. Oldenbourg, München 1990, ISBN 3-486-54051-3, Textstellen zu den von Lamberg S. 23, 30, 44 und 136.

== Zunanje povezave ==

* [https://gw1.geneanet.org/index.php3?b=favrejhas&amp;lang=de;m=N;v=von+lamberg Družinski člani družine Von Lamberg]
* Reiner Pusching: [https://www.landesarchiv.steiermark.at/cms/dokumente/11683964_77969250/6f131cae/22%20bis%2071%20aus%20Mitteilungen%205-Das%20gr%C3%A4flich%20Lambergsche%20Archiv%20aus%20Schlo%C3%9F%20Feistritz.pdf ''Arhiv grofa Lamberga iz gradu Feistritz blizu Ilza''] (PDF; 3.2&amp;nbsp;MB)
* [https://genealogy.euweb.cz/lamberg/lamberg1.html Genealogija družine Lamberg na genealogy.euweb.cz]
* {{cite book |last=Wurzbach |first=Constantin von |chapter=Lamberg, das Grafen- und Fürstenhaus, Genealogie |title=Biographisches Lexikon des Kaiserthums Oesterreich |volume=14 |publisher=Kaiserlich-königliche Hof- und Staatsdruckerei |place=Wien |year=1865 |pages=21–46 |url=http://www.literature.at/viewer.alo?objid=11636&amp;viewmode=fullscreen&amp;rotate=0&amp;scale=3.33&amp;page=25 |language=de }}

== Sklici ==
{{Sklici}}
{{SORTIERUNG:Lamberg}}
[[Kategorija:Nemški plemiči]]
[[Kategorija:Lambergi]]</text>
      <sha1>p5no5u0fw4osn17q11pmaya4r83ku92</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6774015</id>
      <parentid>6774012</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T22:06:36Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JozefD</username>
        <id>5744</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Dedni knezi cesarstva */</comment>
      <origin>6774015</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="20610" sha1="774bmy5gucs9s7k44387xalatwdd49o" xml:space="preserve">{{Infopolje Družina
|name=Lambergi
|titles=svobodni gospodje, baroni, grofje, državni knezi
|coat_of_arms=[[File: Großes_Wappen_Lamberg.jpg|200px]]
|origin=[[Vojvodina Kranjska]]
|country=[[Vojvodina Koroška]] &lt;br&gt; [[Vojvodina Kranjska]] &lt;br&gt; [[Vojvodina Štajerska]] &lt;br&gt; [[Kraljevina Češka]] 
|founded=Prvič omenjena v 14. stoletju}}

[[File:Aerial image of the Schloss Lamberg (view from the south).jpg|thumb|Grad Lamberg]]

'''Lambergi''' je ime '''plemiške rodbine''', ki pripada starodavnemu plemstvu, katerega začetki segajo v 14. stoletje. Rodbina Lambergov je imela v 13. stoletju posesti na [[Kranjska|Kranjskem]] in se leta 1397 razdelila na zdaj že izumrlo ''linijo [[Grad Črnelo|Črnelskih]] (Rosenbühl)'' in ''linijo [[Ortneški grad|Ortneških]]''. Rodbina je bila leta 1544 povišana v [[Freiherr|barone]], leta 1667 v cesarske grofe in leta 1702 v [[Cesarski knez|cesarskega kneza]] kot deželni grof Leuchtenberg. Naziv cesarskega kneza je leta 1797 prešel na ''bavarsko linijo Köttl-Lambergov'', ki je izumrla leta 1862. V [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrski]] je ''linija Štajerskih'' ostala aktivna do 20. stoletja kot veleposestnikov.

== Zgodovina ==

=== Izvor in posest ===
Izvor rodbine Lambergov je nejasen. Zanimivo je, da so nosili isti grb kot [[Herren von Graben|gospodje Grabenski,]] ki so prav tako izvirali iz Kranjske, in njihovi potomci Orsini-Rosenberg, potomci [[Goriški grofje|rodbine Majnhardincev]]. Ni jasno, ali to predstavlja plemensko skupnost, neposrednega potomca drug od drugega ali grb fevdalnega gospoda, ki sta ga sprejeli obe družini. 

Od 13.&amp;nbsp;stoletja so člani rodbine Lambergov že več generacij služili na dvoru, v državni in vojaški službi [[Habsburžani|Habsburžanov]] ter si kot kanoniki, [[Škof|škofje]], [[Nadškof|nadškofi]] ali [[Kardinal|kardinali]] prislužili zasluge za [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliško cerkev]].

Njihov rodovni sedež je bil grad Lamberg blizu Štajerja v [[Zgornja Avstrija|Zgornji Avstriji]], prvo večje mesto takratne [[Štajerska marka (krajina)|Štajerske marke]], od koder so se razširili na [[Kranjska|Kranjsko]] (današnja [[Slovenija]]). Ortneška rodbinska veja je bila leta 1544 povišana v barone, leta 1667 pa v cesarske grofe. Leta 1707 jih je [[cesar]] [[Jožef I. Habsburški|Jožef I.]] povišal po [[Primogenitura|primogenituri]] v [[Cesarski knez|cesarske]] kneze in deželne grofe Leuchtenberškega. Leta 1758 je posestvo Kvasice prešlo od Marije Ane, rojene von Rottal (1738–1795), v roke Franza Adama Lamberga (1730–1803) iz goriške linije. Leta 1860 je bila [[Kapela sv.Erazma|kapela sv. Erazma]] v Nezamislitzu preoblikovana v družinski panteon knezov Lambergov.

Grad Ottenstein v regiji Waldviertel in [[Grad Gilgenberg|grad Gilgenberg]] v [[Spodnja Avstrija|Spodnji Avstriji]] sta bila v lasti družine od leta 1536 do 1940.

[[Fidejkomis|Družinska fidejkomis posestva]] knežje linije, pa tudi posesti grofovsko-ogrske linije od leta 1862 naprej, so bila Steyr v Zgornji Avstriji z gradom Lamberg, obnovljenim od leta 1727 naprej (v lasti od leta 1666 do 1938), in na jugozahodu [[Češka (zgodovinska dežela)|Češke]] posestvo Schichowitz, vključno s posestmi Raby (do leta 1920 vključno z gradom Raby ), Budetitz, Žihobetz in Stradal (od leta 1707 do 1946).

Poleg tega je rodbina imela v lasti grad Münichau v Reithu blizu Kitzbühela na Tirolskem (1580 do 1921), grad Amerang na Zgornjem Bavarskem (od 1607 do 1821), grad Kaps s [[Kapsbrunn|Kapsbrunnom]] v Kitzbühelu (od 1679 do danes), grad Lebenberg blizu Kitzbühela (1693 do 1930), od približno 1700 Oels na Moravskem (z gradom Lamberg, zgrajenim tam okoli leta 1700) in na Štajerskem pa grad Feistritz (1809–1959) in grad Trautenfels (1878–1942).

Grof Henrik Lamberg je bil ob svoji smrti leta 1929 eden največjih lastnikov gozdov v Avstriji. Njegovo premoženje je vključevalo fidejkomis posesti Steyr in Schichowitz z več kot 30.000 ha, pa tudi Ottenstein in Gilgenberg s približno 3.000 ha. Leta 1938 je grof Vollrath Lamberg prodal grad Lamberg skupaj z obsežnimi gozdnimi posestmi v dolinah Enns in Steyr nemškemu rajhu, leta 1940 pa še grad Ottenstein. Leta 1946 je bilo njegovo premoženje na Češkoslovaškem razlaščeno, prav tako pa tudi [[Mór]] na Madžarskem. Avstrijske nepremičnine so bile postopoma razprodane vse do šestdesetih let prejšnjega stoletja. To je povzročilo skoraj popolno izgubo velike količine premoženja.

Grad Kaps v Kitzbühelu ostaja v lasti rodbine vse do danes. Od leta 1955 se uporablja kot sedež ''golf kluba Kitzbühel.''&lt;gallery&gt;
Slika:Ottenstein_Burg_2.jpg| Grad Ottenstein, Spodnja Avstrija, Avstrija
Slika:Schloss_Gilgenberg.jpg|alt=Schloss Gilgenberg, Niederösterreich, Österreich| [[Schloss Gilgenberg|Grad Gilgenberg]], Spodnja Avstrija, Avstrija
Slika:Aerial_image_of_the_Schloss_Lamberg_(view_from_the_south).jpg|alt=Schloss Lamberg, Steyr, Oberösterreich, Österreich| Grad Lamberg, Steyr, Zgornja Avstrija, Avstrija
Slika:Schloss_Münichau.JPG|alt=Schloss Münichau, Tirol, Österreich| Grad Münichau, Tirolska, Avstrija
Slika:Kitzbuhel_Schloss_Lebenberg01.jpg|alt=Schloss Lebenberg, Tirol, Österreich| Grad Lebenberg, Tirolska, Avstrija
Slika:Schloss_Kaps_Kitzbühel.jpg|alt=Schloss Kaps, Kitzbühel| Grad Kaps, Kitzbühel
Slika:Schloss_Feistritz_bei_Ilz_Westseite_mit_Wohnturm.jpg|alt=Schloss Feistritz, Steiermark, Österreich| Grad Feistritz, Štajerska, Avstrija
Slika:Trautenfels_vor_Grimming.jpg|alt=Schloss Trautenfels, Steiermark, Österreich| Grad Trautenfels, Štajerska, Avstrija
Slika:Žichovice_Castle_02.jpg|alt=Schloss Schichowitz, ehemalig Böhmen und Mähren| Grad Schichowitz, Moravska
Slika:Žihobce-zámek.jpg|alt=Schloss Schihobetz, ehemalig Böhmen und Mähren| Grad Schihobetz, na Moravskem
Slika:Rabi_od_SV.jpg|alt=Burg Raby, ehemalig Böhmen und Mähren| Grad Raby, na Moravskem
Slika:Lamberg_Mansion_mid_part_and_fountain,_2017_Mór.jpg|alt=Schloss Mór, Ungarn| Grad [[Mór]], Madžarska
&lt;/gallery&gt;

== Nosilci imena ==

=== Glavne linije bratov Boltežarja, Jurija in Jakoba Lambergov ===
Že v 15. stoletju se je rodbina Lambergov sprva razdelila na 3 veje. Glavne linije, ki so jih ustanovili Boltežar, Jurij in Jakob, trije sinovi Viljema II. Lamberga (* ?; † 1397/1414). Te glavne linije so se razvejale na več načinov in razširile po vsej avstrijski monarhiji, zlasti na [[Kranjska|Kranjskem]], [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]], [[Spodnja Avstrija|v Spodnji Avstriji]] in [[Češka (zgodovinska dežela)|na Češkem]].

==== Glavna linija Baltazarja ====

* [[Boltežar pl. Lamberg]], por. Margareta Apfaltern
** [[Jurij II. pl. Lamberg]] iz Ortneka (* ?; † 1499): cesarski polkovnik in stotnik na mejah slovenske krajine; cesar [[Friderik III. Habsburški]] mu je marca 1468 podelil gospostvo in [[Ortneški grad|grad Ortnek]] (Ortenegg, danes Ortnek v Sloveniji) v vojvodini Kranjski; to je najstarejša ''linija [[Ortneški grad|Ortneška]],'' ki vključuje: ''knežjo vejo'', ki je izumrla leta 1797, in ''grofovsko vejo'' (grofi 1667), katere glavna veja s sedežem v Lambergu in Ottensteinu je izumrla leta 1931 (vendar stranska veja še vedno obstaja).
*** [[Christoph von Lamberg|Krištof baron Lamberg]] (* ?; † 1579): cesarski baron,  [[Škofija Gradec - Sekova|sekovsko - graški škof Krištof IV.]].
*** [[Jožef baron Lamberg]] (* 1489; † 1554): cesarski baron, ustanovitelj rodbinske starejše Ortneško [[Grad Sevnica|Sevniške]] linije, deželni glavar Kranjske, odposlanec na dvor turškega sultana.
** Andrej Lamberg iz Snežnika (* † ?): Ustanovitelj ''rodbine [[Grad Snežnik|Snežniških]]'', katerega vnuki so leta 1524 dosegli baronski stan, vendar so v 17. stoletju izumrli.

==== Glavna linija Jurija ====

* Jurij Lamberg (* ?; † ok. 1438): ustanovitelj ''linije [[Grad Gutenberg|Gutenberških]]'' (po gradu pri Tržiču); najstarejši od njegovih sinov (šesti od osmih otrok) je postal škof, dva sinova pa sta ustanovila stransko linijo.
** [[Žiga Lamberg]] (* ?; † 1488): 1461/63 prvi [[Ljubljana|ljubljanski]] škof na Slovenskem.
** Henrik Lamberg (* † ?): ustanovitelj rodbinske linije ''Herbart'', ki se je leta 1667 povzpela v grofovski rang in izumrla leta 1806 z grofom Maksimilijanom Antonom Leopoldom Lambergom.
** Jurij II.(?). Lamberg († ok. 1509): ustanovitelj ''rodbine [[Kamnik|Kamniških]] in Gutenberških,'' ki je izumrla leta 1850 z grofom Ernstom Lambergom.

==== Glavna linija Jakoba ====

* Jakob Lamberg (* ?; † ok. 1433): ustanovitelj rodbinske linije [[grad Črnelo|Črnelskih]] (po gradu Črnelo pri [[Turnše|Turnšah]]), ki je izumrl z grofom Jurijem Gotfridom Lambergom leta 1689.

=== Knezi Lamberški ===
[[Slika:Lamberg_Reichs-Fuersten-Diplom_1707.jpg|sličica| Lambergova diploma cesarskega kneza]]
Izvirajo iz ustanovitelja linije Ortneških:

* [[Jurij II. pl. Lamberg|Jurij (II.) Lamberg]] (* ?; † 1499): ⚭ 2.) 1480 Marija Magdalena Turnska ( della Torre ); † 1538/56
** Gašpar (III.) Lamberg (* ?; † 1544): leta 1524 je bil skupaj s šestimi starejšimi brati in bratranci povišan v [[Freiherr|cesarskega barona]], leta 1544 pa v barona Ortneškega in Ottensteinskega (v Waldviertelu v Spodnji Avstriji); ⚭ 1.) ? in ⚭ 2. ) Margareta Lang [[Von Wellenburg|Wellenburška]], nečakinja kardinala [[Matthäus Lang von Wellenburg|Matevža Langa Wellenburškega]] (* 1468; † 1540), [[Seznam salzburških škofov in nadškofov|salzburškega knezonadškofa]] (1519–1540).

==== Dedni knezi cesarstva ====
Neposredni prednik knežje linije je bil pravnuk Gašparja (III.):

* Janez Maksimilijan Lamberg (* 1608; † 1682): od leta 1636 cesarski grof Lamberg, cesarski tajni državni in konferenčni minister ter dvorni visoki oskrbnik; ⚭ 25. julij 1635 Judita Rebeka Eleonora, rojena baronica Wrbna von Freudenthal (* okoli 1612; † 1690).
** Franc Jožef I. Lamberg (* 1637; † 1712): od leta 1711 '''2.''' '''državni knez''' Lamberški in deželni grof Leuchtenberški (v Zgornjem Pfalškem) itd., saj je bil odvisen od svojega sina brez otrok – 1. cesarski knezi Lamberški – sledila; ⚭ 1663 Ana Marija, rojena državna grofica iz Trauttmansdorffa (* ?; † 1727).
*** [[Leopold Matija Lamberg]] (* 1667; † 1711): '''1. državni knez''' Lamberški od leta 1707 in od leta 1709 deželni grof Leuchtenberški ; je bil tudi mdr. dedni glavni lovski mojster v avstrijski nadvojvodini nad reko Enns in vitez [[Red zlatega runa|reda zlatega runa]]; poročen leta 1691 z Marijo Klavdijo, rojeno grofico Künigl, baronica Ehrenburga in Wartha (* 1669/70; † 1710). Po smrti brez otrok ga je kot knez in deželni grof nasledil oče, nato pa še mlajši brat Franc Anton Lamberg.
*** Franc Anton Lamberg (* 1678; † 1759): od 1712 '''3.''' '''državni knez''' Lamberški, tudi deželni grof Leuchtenberški od 1712 do 1714; vitez [[Red zlatega runa|reda zlatega runa]] od leta 1744; poročen 1.) 1713 z Lujzo Ernestino, rojeno princezo Hohenzollern-Hechingen (* 1690; † 1720); ⚭ 2.) 1721 Marija Alojzija, roj grofica von Harrach iz Rohrau in Thannhausen (* 1702; † 1775); 
**** Janez Nepomuk Friderik Lamberg (* 1737; † 1797): od 1759 '''4.''' '''državni knez''' Lamberški; leta 1761 poročen z Marijo Ano, rojeno grofico Trautson (* 1743; † 1790), damo reda zvezdnega križa, hčerko Janeza Viljema (zadnjega) kneza Trautson, grof Falkenstein itd.; s svojim edinim sinom, Francem Antonom (mlajšim) (* 1782; † 1790), ki je umrl kot dedni grof pred svojim očetom in z njim (starejša) knežja linija Lambergov leta 1797.

Knežji naziv, vsa gospostva in dedna dostojanstva so prešla na Karla Evgena Lamberga in njegove potomce, kot sledi:

* Karel Evgen Lamberg (* 1. april 1764; † 1831): od 1797 '''5.''' Lamberški '''državni knez''' kot senior od Kasparja Friderik Lamberga († 1686, brat 2. državnega kneza), mlajše linije
** Gustav Joahim (* 1812; † 1862): od leta 1831 '''6.&amp;nbsp;državni knez''' Lamberški; njegovi nezakonski otroci so bili uzakonjeni s poznejšo morganatično poroko, vendar izključeni iz družinske dediščine (v Steyrju, Schichowitzu itd.). Naziv državnega kneza, podeljen leta 1707, je po njegovi smrti leta 1862 prenehal veljati, oziroma pravica do nošenja tega naziva je bila njegovemu sinu leta 1887 izrecno odvzeta; družinsko premoženje je pripadlo Rudolfu grofu Lambergu (iz madžarske veje družine na [[Mór|Móru]]).

==== Cesarski knez »ad personam« (kot osebno dostojanstvo) ====

* Janez Filip Lamberg (* 1651; † 1712): državni knez Lamberg, [[kardinal]] (1700–1712), [[Protector Germaniae|protektor Nemčije]], [[Fürstbischof von Passau|pasavski knezoškof]] (1689–1712), cesarski državni minister; bil je najmlajši sin grofa Janeza Maksimilijana in brat Franca Jožefa I. Lamberga, 2. (dedni) državni knez Lamberški; leta 1693 je Jazez Filip od svojega sorodnika Janeza Rajmunda pridobil sosednja posestva grad Lebenberg (Tirolska), Münichau in [[Kapsbrunn]] ter v zameno za svojega sufraganskega škofa imenoval svojega soimenjaka Janeza Rajmunda Lamberga (* 1662; † 1725).

=== Drugi posamezni družinski člani ===

* Krištof Lamberg (tudi Krištof baron Lamberg iz Ortneka in Ottensteina) (* ?; † 1579): Krištof IV., škof iz Seckava
* Janez Jakob Lamberg (* 1561; † 1630): Krški škof 1603–1630
* Jurij Žiga Lamberg (1568–1632): brat Janeza Jakoba Lamberga 
* Karl Lamberg (* 1570; † 1612): praški nadškof
* Janez Filip Lamberg (1651; † 1712): škof v Passavu 1689–1712, kardinal, sin Janeza Maksimilijana Lamberga
* Janez Rajmund Lamberg (1662; † 1725): škof v Aulonu in pomožni škof v Passavu
* Leopold Matija Lamberg (1667; † 1711): deželni grof Leuchtenberški 1708–1711
* Ana Alojzija Maksimilijana Lujza Lamberg-Kunstadt, poročena Hiserle von Chodau und von Oppersdorff (1676/77; † 1738): imenovana grofica Esterle, ljubica Avgusta Močnega in Aleksandra Benedikta Sobieskega
* Janez Adam Lamberg (* 1677; † 1708): cesarski komornik, dvorni svetnik in deželni lovski mojster
* Jožef Dominik Lamberg (* 1680; † 1761): škof v Passavu 1723–1761, kardinal
* Janez Filip Lamberg (* 1684; † 1735): cesarski komornik in glavni lovski mojster na Tirolskem
* Janez Ferdinand Lamberg (* 1689; † 1764): dvorni in komorni glasbeni direktor
* [[Johann Philipp Cajetan Graf von Lamberg|Janez Filip Kajetan grof Lamberg]] (* ok. 1690; † 1761): volilni bavarski tajni svetnik, prošt kolegijske cerkve v Straubingu, župnik v Peterskirchnu in Trostbergu&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo |url=https://books.google.com/books?id=V_PgDwAAQBAJ&amp;newbks=0&amp;printsec=frontcover&amp;pg=PA343&amp;dq=kollegiatstift+straubing+lamberg&amp;hl=de |title=Die bayerische Landschaft: Zusammensetzung, Aufgaben und Wirkungskreis der landständischen Vertretung im Kurfürstentum Bayern (1715-1740) |date=2007-01-01 |publisher=Kommission für bayerische Landesgeschichte (KBL) |isbn=978-3-7696-6877-3}}&lt;/ref&gt;
* Franc Alojz Lamberg (* 1692; † 1732): škof Nilopolisa in pomožni škof v Passavu
* Karl Jožef Lamberg-Sprinzenstein (* † ?): zadnji cesarski grof Neuburški 1719–1730
* Maksimilijan Jožef Lamberg (* 1729; † 1792): fizik in filozof
* Franc Philipp Lamberg (* 1791; † 1848): avstrijski podmaršal
* Gustav Joahim Lamberg (* 1812; † 1862): avstrijski plemič
* Hugo Rajmund Lamberg (* 1833; † 1884): deželni glavar Salzburga
* Terezija grofica Lamberška (* 1836; † 1913): žena grofa Franca Meranskega, sina [[Janez Habsburško-Lotarinški|nadvojvode Janeza]] iz [[Morganatska zakonska zveza|morganatskega zakona]] z Ano Plochl
* Karl grof Lamberg (1840–1931), avstrijski posestnik in politik v predstavniškem in Gosposki zbornici parlamenta
* Paula von Lamberg (* 1887; † 1927): smučarska tekačica

== Plemenitosti in dinastične poroke ==
Rodbina Lamberg je bila leta 1544 povišana v barone, leta 1667 v cesarskega grofa in leta 1702 v državne kneze kot deželni grof Leuchtenberg, ta naziv pa je bil leta 1797 prenesen na ''bavarsko linijo'' hiše, ki je izumrla leta 1882. 

Široko razvejana rodbina Lamberg je bila v sorodu s številnimi rodbinami visokega plemstva [[Habsburška monarhija|Donavske monarhije]], kot so Althann, Breuner, Colloredo, [[Herbersteini|Herberstein]], Hoyos, Mensdorff-Pouilly, grofje Meran, Harrach, [[Rodbina Khevenhüllerjev|Khevenhüller]], Porcia, Starhemberg, Schwarzenberg, Thun-Hohenstein, Thurn, Trautson, Trauttmansdorff, [[Windischgrätzi (plemiška rodbina)|Windisch-Graetz]], Esterházy, Festetics de Tolna, [[Ursini]] von Blagay, pa tudi nemškim družinam, kot so [[Fuggerji|Fugger]], Hohenzollern-Hechingen, Salm-Neuburg in Waldburg-Zeil.

== Grb ==
&lt;gallery&gt;
Slika:Großes_Wappen_Lamberg.jpg|alt=Wappen derer von Lamberg um 1600 nach Wappenmehrung| Grb rodbine Lamberg okoli leta 1600 po dopolnitvi grba
Slika:Lamberg_nach_1655.jpg|alt=Wappen derer von Lamberg (bayerische Linie) nach 1655 mit dem Scaliger-Wappen als Herzschild| Grb rodbine Lamberg (bavarska linija) po letu 1655 s Scaligerjevim grbom kot ščitom.
Slika:Lamberg_Fürsten_Wappen.jpg|alt=Wappen der Fürsten von Lamberg| Grb knezov Lamberških
&lt;/gallery&gt;

== Literatura ==

* Lamberg oder Lamperg. In: Johann Heinrich Zedler: Grosses vollständiges Universal-Lexicon Aller Wissenschafften und Künste. Band 16, Leipzig 1737, Sp. 268–284.
* {{NDB|13|427||Lamberg, von|Redaktion|12917002X}}
* {{ADB|17|538|540|Lamberg, von|Anton Victor Felgel|ADB:Lamberg, von}}
* Ernst Heinrich Kneschke: ''Deutsche Grafenhäuser der Gegenwart.'' Leipzig 1853, Band 2, S. 1–6 ([http://books.google.de/books?id=bqNAAAAAcAAJ&amp;pg=PA2&amp;dq#v=onepage&amp;q&amp;f=false Google Buch]).
* Ernst Heinrich Kneschke: ''Neues allgemeines deutsches Adels-Lexicon.'' Leipzig 1864, Band 5, S. 357–360 ([http://books.google.com/books?hl=de&amp;id=0s4EAAAAIAAJ&amp;q=Lamberg#v=snippet&amp;q=Lamberg&amp;f=false Google Buch]).
* Constantin von Wurzbach: Lamberg, das Grafen- und Fürstenhaus, Genealogie. In: Biographisches Lexikon des Kaiserthums Oesterreich. 14. Theil. Kaiserlich-königliche Hof- und Staatsdruckerei, Wien 1865, S. 22–26 (Digitalisat).
* Constantin von Wurzbach: Lamberg, das Grafen- und Fürstenhaus, Wappen. In: Biographisches Lexikon des Kaiserthums Oesterreich. 14. Theil. Kaiserlich-königliche Hof- und Staatsdruckerei, Wien 1865, S. 38 f. (Digitalisat).
* Hans von Zwiedineck-Südenhorst: ''Das gräflich Lamberg’sche Familienarchiv zu Schloss Feistritz bei Ilz.'' Selbstverlag der Hist. Landes-Comm., Graz 1897 (Digitalisat).
* ''Genealogisches Handbuch des Adels'', C. A. Starke Verlag, Limburg (Lahn), {{ISSN|0435-2408}}.
** ''Gräfliche Häuser'' A IV, Band 28 der Gesamtreihe, 1962 (Stammreihe), S. 250–257.
** ''Adelslexikon'' Band VII, Band 97 der Gesamtreihe, 1989, S. 128–131.
* Roman von Procházka: ''Genealogisches Handbuch erloschener böhmischer Herrenstandsfamilien''. Neustadt an der Aisch 1973, ISBN 3-7686-5002-2, Textstellen zu den von Lamberg S. 8, 18, 114–116, 140, 147, 163, 305, 325, 344 f., 336 und 362.
* ''Die Wappen des böhmischen Adels, J. Siebmachers grosses Wappenbuch.'' Band 30. Neustadt an der Aisch 1979, ISBN 3-87947-030-8. Lamberg, Freiherrn von Ortenegg und Ottenstein, Grafen, S. 141, Wappentafel 66 Lamberg I und Lamberg II.
* Roman von Procházka: ''Genealogisches Handbuch erloschener böhmischer Herrenstandfamilien.'' Ergänzungsband. Herausgegeben vom Vorstand des Collegium Carolinum (Institut), Forschungsstelle für die böhmischen Länder. R. Oldenbourg, München 1990, ISBN 3-486-54051-3, Textstellen zu den von Lamberg S. 23, 30, 44 und 136.

== Zunanje povezave ==

* [https://gw1.geneanet.org/index.php3?b=favrejhas&amp;lang=de;m=N;v=von+lamberg Družinski člani družine Von Lamberg]
* Reiner Pusching: [https://www.landesarchiv.steiermark.at/cms/dokumente/11683964_77969250/6f131cae/22%20bis%2071%20aus%20Mitteilungen%205-Das%20gr%C3%A4flich%20Lambergsche%20Archiv%20aus%20Schlo%C3%9F%20Feistritz.pdf ''Arhiv grofa Lamberga iz gradu Feistritz blizu Ilza''] (PDF; 3.2&amp;nbsp;MB)
* [https://genealogy.euweb.cz/lamberg/lamberg1.html Genealogija družine Lamberg na genealogy.euweb.cz]
* {{cite book |last=Wurzbach |first=Constantin von |chapter=Lamberg, das Grafen- und Fürstenhaus, Genealogie |title=Biographisches Lexikon des Kaiserthums Oesterreich |volume=14 |publisher=Kaiserlich-königliche Hof- und Staatsdruckerei |place=Wien |year=1865 |pages=21–46 |url=http://www.literature.at/viewer.alo?objid=11636&amp;viewmode=fullscreen&amp;rotate=0&amp;scale=3.33&amp;page=25 |language=de }}

== Sklici ==
{{Sklici}}
{{SORTIERUNG:Lamberg}}
[[Kategorija:Nemški plemiči]]
[[Kategorija:Lambergi]]</text>
      <sha1>774bmy5gucs9s7k44387xalatwdd49o</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6774019</id>
      <parentid>6774015</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T22:27:47Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JozefD</username>
        <id>5744</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Drugi posamezni družinski člani */</comment>
      <origin>6774019</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="20487" sha1="9eagl93jk3uncdy6ock5anssf0qr4tm" xml:space="preserve">{{Infopolje Družina
|name=Lambergi
|titles=svobodni gospodje, baroni, grofje, državni knezi
|coat_of_arms=[[File: Großes_Wappen_Lamberg.jpg|200px]]
|origin=[[Vojvodina Kranjska]]
|country=[[Vojvodina Koroška]] &lt;br&gt; [[Vojvodina Kranjska]] &lt;br&gt; [[Vojvodina Štajerska]] &lt;br&gt; [[Kraljevina Češka]] 
|founded=Prvič omenjena v 14. stoletju}}

[[File:Aerial image of the Schloss Lamberg (view from the south).jpg|thumb|Grad Lamberg]]

'''Lambergi''' je ime '''plemiške rodbine''', ki pripada starodavnemu plemstvu, katerega začetki segajo v 14. stoletje. Rodbina Lambergov je imela v 13. stoletju posesti na [[Kranjska|Kranjskem]] in se leta 1397 razdelila na zdaj že izumrlo ''linijo [[Grad Črnelo|Črnelskih]] (Rosenbühl)'' in ''linijo [[Ortneški grad|Ortneških]]''. Rodbina je bila leta 1544 povišana v [[Freiherr|barone]], leta 1667 v cesarske grofe in leta 1702 v [[Cesarski knez|cesarskega kneza]] kot deželni grof Leuchtenberg. Naziv cesarskega kneza je leta 1797 prešel na ''bavarsko linijo Köttl-Lambergov'', ki je izumrla leta 1862. V [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrski]] je ''linija Štajerskih'' ostala aktivna do 20. stoletja kot veleposestnikov.

== Zgodovina ==

=== Izvor in posest ===
Izvor rodbine Lambergov je nejasen. Zanimivo je, da so nosili isti grb kot [[Herren von Graben|gospodje Grabenski,]] ki so prav tako izvirali iz Kranjske, in njihovi potomci Orsini-Rosenberg, potomci [[Goriški grofje|rodbine Majnhardincev]]. Ni jasno, ali to predstavlja plemensko skupnost, neposrednega potomca drug od drugega ali grb fevdalnega gospoda, ki sta ga sprejeli obe družini. 

Od 13.&amp;nbsp;stoletja so člani rodbine Lambergov že več generacij služili na dvoru, v državni in vojaški službi [[Habsburžani|Habsburžanov]] ter si kot kanoniki, [[Škof|škofje]], [[Nadškof|nadškofi]] ali [[Kardinal|kardinali]] prislužili zasluge za [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliško cerkev]].

Njihov rodovni sedež je bil grad Lamberg blizu Štajerja v [[Zgornja Avstrija|Zgornji Avstriji]], prvo večje mesto takratne [[Štajerska marka (krajina)|Štajerske marke]], od koder so se razširili na [[Kranjska|Kranjsko]] (današnja [[Slovenija]]). Ortneška rodbinska veja je bila leta 1544 povišana v barone, leta 1667 pa v cesarske grofe. Leta 1707 jih je [[cesar]] [[Jožef I. Habsburški|Jožef I.]] povišal po [[Primogenitura|primogenituri]] v [[Cesarski knez|cesarske]] kneze in deželne grofe Leuchtenberškega. Leta 1758 je posestvo Kvasice prešlo od Marije Ane, rojene von Rottal (1738–1795), v roke Franza Adama Lamberga (1730–1803) iz goriške linije. Leta 1860 je bila [[Kapela sv.Erazma|kapela sv. Erazma]] v Nezamislitzu preoblikovana v družinski panteon knezov Lambergov.

Grad Ottenstein v regiji Waldviertel in [[Grad Gilgenberg|grad Gilgenberg]] v [[Spodnja Avstrija|Spodnji Avstriji]] sta bila v lasti družine od leta 1536 do 1940.

[[Fidejkomis|Družinska fidejkomis posestva]] knežje linije, pa tudi posesti grofovsko-ogrske linije od leta 1862 naprej, so bila Steyr v Zgornji Avstriji z gradom Lamberg, obnovljenim od leta 1727 naprej (v lasti od leta 1666 do 1938), in na jugozahodu [[Češka (zgodovinska dežela)|Češke]] posestvo Schichowitz, vključno s posestmi Raby (do leta 1920 vključno z gradom Raby ), Budetitz, Žihobetz in Stradal (od leta 1707 do 1946).

Poleg tega je rodbina imela v lasti grad Münichau v Reithu blizu Kitzbühela na Tirolskem (1580 do 1921), grad Amerang na Zgornjem Bavarskem (od 1607 do 1821), grad Kaps s [[Kapsbrunn|Kapsbrunnom]] v Kitzbühelu (od 1679 do danes), grad Lebenberg blizu Kitzbühela (1693 do 1930), od približno 1700 Oels na Moravskem (z gradom Lamberg, zgrajenim tam okoli leta 1700) in na Štajerskem pa grad Feistritz (1809–1959) in grad Trautenfels (1878–1942).

Grof Henrik Lamberg je bil ob svoji smrti leta 1929 eden največjih lastnikov gozdov v Avstriji. Njegovo premoženje je vključevalo fidejkomis posesti Steyr in Schichowitz z več kot 30.000 ha, pa tudi Ottenstein in Gilgenberg s približno 3.000 ha. Leta 1938 je grof Vollrath Lamberg prodal grad Lamberg skupaj z obsežnimi gozdnimi posestmi v dolinah Enns in Steyr nemškemu rajhu, leta 1940 pa še grad Ottenstein. Leta 1946 je bilo njegovo premoženje na Češkoslovaškem razlaščeno, prav tako pa tudi [[Mór]] na Madžarskem. Avstrijske nepremičnine so bile postopoma razprodane vse do šestdesetih let prejšnjega stoletja. To je povzročilo skoraj popolno izgubo velike količine premoženja.

Grad Kaps v Kitzbühelu ostaja v lasti rodbine vse do danes. Od leta 1955 se uporablja kot sedež ''golf kluba Kitzbühel.''&lt;gallery&gt;
Slika:Ottenstein_Burg_2.jpg| Grad Ottenstein, Spodnja Avstrija, Avstrija
Slika:Schloss_Gilgenberg.jpg|alt=Schloss Gilgenberg, Niederösterreich, Österreich| [[Schloss Gilgenberg|Grad Gilgenberg]], Spodnja Avstrija, Avstrija
Slika:Aerial_image_of_the_Schloss_Lamberg_(view_from_the_south).jpg|alt=Schloss Lamberg, Steyr, Oberösterreich, Österreich| Grad Lamberg, Steyr, Zgornja Avstrija, Avstrija
Slika:Schloss_Münichau.JPG|alt=Schloss Münichau, Tirol, Österreich| Grad Münichau, Tirolska, Avstrija
Slika:Kitzbuhel_Schloss_Lebenberg01.jpg|alt=Schloss Lebenberg, Tirol, Österreich| Grad Lebenberg, Tirolska, Avstrija
Slika:Schloss_Kaps_Kitzbühel.jpg|alt=Schloss Kaps, Kitzbühel| Grad Kaps, Kitzbühel
Slika:Schloss_Feistritz_bei_Ilz_Westseite_mit_Wohnturm.jpg|alt=Schloss Feistritz, Steiermark, Österreich| Grad Feistritz, Štajerska, Avstrija
Slika:Trautenfels_vor_Grimming.jpg|alt=Schloss Trautenfels, Steiermark, Österreich| Grad Trautenfels, Štajerska, Avstrija
Slika:Žichovice_Castle_02.jpg|alt=Schloss Schichowitz, ehemalig Böhmen und Mähren| Grad Schichowitz, Moravska
Slika:Žihobce-zámek.jpg|alt=Schloss Schihobetz, ehemalig Böhmen und Mähren| Grad Schihobetz, na Moravskem
Slika:Rabi_od_SV.jpg|alt=Burg Raby, ehemalig Böhmen und Mähren| Grad Raby, na Moravskem
Slika:Lamberg_Mansion_mid_part_and_fountain,_2017_Mór.jpg|alt=Schloss Mór, Ungarn| Grad [[Mór]], Madžarska
&lt;/gallery&gt;

== Nosilci imena ==

=== Glavne linije bratov Boltežarja, Jurija in Jakoba Lambergov ===
Že v 15. stoletju se je rodbina Lambergov sprva razdelila na 3 veje. Glavne linije, ki so jih ustanovili Boltežar, Jurij in Jakob, trije sinovi Viljema II. Lamberga (* ?; † 1397/1414). Te glavne linije so se razvejale na več načinov in razširile po vsej avstrijski monarhiji, zlasti na [[Kranjska|Kranjskem]], [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]], [[Spodnja Avstrija|v Spodnji Avstriji]] in [[Češka (zgodovinska dežela)|na Češkem]].

==== Glavna linija Baltazarja ====

* [[Boltežar pl. Lamberg]], por. Margareta Apfaltern
** [[Jurij II. pl. Lamberg]] iz Ortneka (* ?; † 1499): cesarski polkovnik in stotnik na mejah slovenske krajine; cesar [[Friderik III. Habsburški]] mu je marca 1468 podelil gospostvo in [[Ortneški grad|grad Ortnek]] (Ortenegg, danes Ortnek v Sloveniji) v vojvodini Kranjski; to je najstarejša ''linija [[Ortneški grad|Ortneška]],'' ki vključuje: ''knežjo vejo'', ki je izumrla leta 1797, in ''grofovsko vejo'' (grofi 1667), katere glavna veja s sedežem v Lambergu in Ottensteinu je izumrla leta 1931 (vendar stranska veja še vedno obstaja).
*** [[Christoph von Lamberg|Krištof baron Lamberg]] (* ?; † 1579): cesarski baron,  [[Škofija Gradec - Sekova|sekovsko - graški škof Krištof IV.]].
*** [[Jožef baron Lamberg]] (* 1489; † 1554): cesarski baron, ustanovitelj rodbinske starejše Ortneško [[Grad Sevnica|Sevniške]] linije, deželni glavar Kranjske, odposlanec na dvor turškega sultana.
** Andrej Lamberg iz Snežnika (* † ?): Ustanovitelj ''rodbine [[Grad Snežnik|Snežniških]]'', katerega vnuki so leta 1524 dosegli baronski stan, vendar so v 17. stoletju izumrli.

==== Glavna linija Jurija ====

* Jurij Lamberg (* ?; † ok. 1438): ustanovitelj ''linije [[Grad Gutenberg|Gutenberških]]'' (po gradu pri Tržiču); najstarejši od njegovih sinov (šesti od osmih otrok) je postal škof, dva sinova pa sta ustanovila stransko linijo.
** [[Žiga Lamberg]] (* ?; † 1488): 1461/63 prvi [[Ljubljana|ljubljanski]] škof na Slovenskem.
** Henrik Lamberg (* † ?): ustanovitelj rodbinske linije ''Herbart'', ki se je leta 1667 povzpela v grofovski rang in izumrla leta 1806 z grofom Maksimilijanom Antonom Leopoldom Lambergom.
** Jurij II.(?). Lamberg († ok. 1509): ustanovitelj ''rodbine [[Kamnik|Kamniških]] in Gutenberških,'' ki je izumrla leta 1850 z grofom Ernstom Lambergom.

==== Glavna linija Jakoba ====

* Jakob Lamberg (* ?; † ok. 1433): ustanovitelj rodbinske linije [[grad Črnelo|Črnelskih]] (po gradu Črnelo pri [[Turnše|Turnšah]]), ki je izumrl z grofom Jurijem Gotfridom Lambergom leta 1689.

=== Knezi Lamberški ===
[[Slika:Lamberg_Reichs-Fuersten-Diplom_1707.jpg|sličica| Lambergova diploma cesarskega kneza]]
Izvirajo iz ustanovitelja linije Ortneških:

* [[Jurij II. pl. Lamberg|Jurij (II.) Lamberg]] (* ?; † 1499): ⚭ 2.) 1480 Marija Magdalena Turnska ( della Torre ); † 1538/56
** Gašpar (III.) Lamberg (* ?; † 1544): leta 1524 je bil skupaj s šestimi starejšimi brati in bratranci povišan v [[Freiherr|cesarskega barona]], leta 1544 pa v barona Ortneškega in Ottensteinskega (v Waldviertelu v Spodnji Avstriji); ⚭ 1.) ? in ⚭ 2. ) Margareta Lang [[Von Wellenburg|Wellenburška]], nečakinja kardinala [[Matthäus Lang von Wellenburg|Matevža Langa Wellenburškega]] (* 1468; † 1540), [[Seznam salzburških škofov in nadškofov|salzburškega knezonadškofa]] (1519–1540).

==== Dedni knezi cesarstva ====
Neposredni prednik knežje linije je bil pravnuk Gašparja (III.):

* Janez Maksimilijan Lamberg (* 1608; † 1682): od leta 1636 cesarski grof Lamberg, cesarski tajni državni in konferenčni minister ter dvorni visoki oskrbnik; ⚭ 25. julij 1635 Judita Rebeka Eleonora, rojena baronica Wrbna von Freudenthal (* okoli 1612; † 1690).
** Franc Jožef I. Lamberg (* 1637; † 1712): od leta 1711 '''2.''' '''državni knez''' Lamberški in deželni grof Leuchtenberški (v Zgornjem Pfalškem) itd., saj je bil odvisen od svojega sina brez otrok – 1. cesarski knezi Lamberški – sledila; ⚭ 1663 Ana Marija, rojena državna grofica iz Trauttmansdorffa (* ?; † 1727).
*** [[Leopold Matija Lamberg]] (* 1667; † 1711): '''1. državni knez''' Lamberški od leta 1707 in od leta 1709 deželni grof Leuchtenberški ; je bil tudi mdr. dedni glavni lovski mojster v avstrijski nadvojvodini nad reko Enns in vitez [[Red zlatega runa|reda zlatega runa]]; poročen leta 1691 z Marijo Klavdijo, rojeno grofico Künigl, baronica Ehrenburga in Wartha (* 1669/70; † 1710). Po smrti brez otrok ga je kot knez in deželni grof nasledil oče, nato pa še mlajši brat Franc Anton Lamberg.
*** Franc Anton Lamberg (* 1678; † 1759): od 1712 '''3.''' '''državni knez''' Lamberški, tudi deželni grof Leuchtenberški od 1712 do 1714; vitez [[Red zlatega runa|reda zlatega runa]] od leta 1744; poročen 1.) 1713 z Lujzo Ernestino, rojeno princezo Hohenzollern-Hechingen (* 1690; † 1720); ⚭ 2.) 1721 Marija Alojzija, roj grofica von Harrach iz Rohrau in Thannhausen (* 1702; † 1775); 
**** Janez Nepomuk Friderik Lamberg (* 1737; † 1797): od 1759 '''4.''' '''državni knez''' Lamberški; leta 1761 poročen z Marijo Ano, rojeno grofico Trautson (* 1743; † 1790), damo reda zvezdnega križa, hčerko Janeza Viljema (zadnjega) kneza Trautson, grof Falkenstein itd.; s svojim edinim sinom, Francem Antonom (mlajšim) (* 1782; † 1790), ki je umrl kot dedni grof pred svojim očetom in z njim (starejša) knežja linija Lambergov leta 1797.

Knežji naziv, vsa gospostva in dedna dostojanstva so prešla na Karla Evgena Lamberga in njegove potomce, kot sledi:

* Karel Evgen Lamberg (* 1. april 1764; † 1831): od 1797 '''5.''' Lamberški '''državni knez''' kot senior od Kasparja Friderik Lamberga († 1686, brat 2. državnega kneza), mlajše linije
** Gustav Joahim (* 1812; † 1862): od leta 1831 '''6.&amp;nbsp;državni knez''' Lamberški; njegovi nezakonski otroci so bili uzakonjeni s poznejšo morganatično poroko, vendar izključeni iz družinske dediščine (v Steyrju, Schichowitzu itd.). Naziv državnega kneza, podeljen leta 1707, je po njegovi smrti leta 1862 prenehal veljati, oziroma pravica do nošenja tega naziva je bila njegovemu sinu leta 1887 izrecno odvzeta; družinsko premoženje je pripadlo Rudolfu grofu Lambergu (iz madžarske veje družine na [[Mór|Móru]]).

==== Cesarski knez »ad personam« (kot osebno dostojanstvo) ====

* Janez Filip Lamberg (* 1651; † 1712): državni knez Lamberg, [[kardinal]] (1700–1712), [[Protector Germaniae|protektor Nemčije]], [[Fürstbischof von Passau|pasavski knezoškof]] (1689–1712), cesarski državni minister; bil je najmlajši sin grofa Janeza Maksimilijana in brat Franca Jožefa I. Lamberga, 2. (dedni) državni knez Lamberški; leta 1693 je Jazez Filip od svojega sorodnika Janeza Rajmunda pridobil sosednja posestva grad Lebenberg (Tirolska), Münichau in [[Kapsbrunn]] ter v zameno za svojega sufraganskega škofa imenoval svojega soimenjaka Janeza Rajmunda Lamberga (* 1662; † 1725).

=== Drugi posamezni družinski člani ===

* Janez Jakob Lamberg (* 1561; † 1630): Krški škof 1603–1630
* Jurij Žiga Lamberg (1568–1632): brat Janeza Jakoba Lamberga 
* Karl Lamberg (* 1570; † 1612): praški nadškof
* Janez Filip Lamberg (1651; † 1712): škof v Passavu 1689–1712, kardinal, sin Janeza Maksimilijana Lamberga
* Janez Rajmund Lamberg (1662; † 1725): škof v Aulonu in pomožni škof v Passavu
* Leopold Matija Lamberg (1667; † 1711): deželni grof Leuchtenberški 1708–1711
* Ana Alojzija Maksimilijana Lujza Lamberg-Kunstadt, poročena Hiserle von Chodau und von Oppersdorff (1676/77; † 1738): imenovana grofica Esterle, ljubica Avgusta Močnega in Aleksandra Benedikta Sobieskega
* Janez Adam Lamberg (* 1677; † 1708): cesarski komornik, dvorni svetnik in deželni lovski mojster
* Jožef Dominik Lamberg (* 1680; † 1761): škof v Passavu 1723–1761, kardinal
* Janez Filip Lamberg (* 1684; † 1735): cesarski komornik in glavni lovski mojster na Tirolskem
* Janez Ferdinand Lamberg (* 1689; † 1764): dvorni in komorni glasbeni direktor
* [[Johann Philipp Cajetan Graf von Lamberg|Janez Filip Kajetan grof Lamberg]] (* ok. 1690; † 1761): volilni bavarski tajni svetnik, prošt kolegijske cerkve v Straubingu, župnik v Peterskirchnu in Trostbergu&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo |url=https://books.google.com/books?id=V_PgDwAAQBAJ&amp;newbks=0&amp;printsec=frontcover&amp;pg=PA343&amp;dq=kollegiatstift+straubing+lamberg&amp;hl=de |title=Die bayerische Landschaft: Zusammensetzung, Aufgaben und Wirkungskreis der landständischen Vertretung im Kurfürstentum Bayern (1715-1740) |date=2007-01-01 |publisher=Kommission für bayerische Landesgeschichte (KBL) |isbn=978-3-7696-6877-3}}&lt;/ref&gt;
* Franc Alojz Lamberg (* 1692; † 1732): škof Nilopolisa in pomožni škof v Passavu
* Karl Jožef Lamberg-Sprinzenstein (* † ?): zadnji cesarski grof Neuburški 1719–1730
* Maksimilijan Jožef Lamberg (* 1729; † 1792): fizik in filozof
* Franc Philipp Lamberg (* 1791; † 1848): avstrijski podmaršal
* Gustav Joahim Lamberg (* 1812; † 1862): avstrijski plemič
* Hugo Rajmund Lamberg (* 1833; † 1884): deželni glavar Salzburga
* Terezija grofica Lamberška (* 1836; † 1913): žena grofa Franca Meranskega, sina [[Janez Habsburško-Lotarinški|nadvojvode Janeza]] iz [[Morganatska zakonska zveza|morganatskega zakona]] z Ano Plochl
* Karl grof Lamberg (1840–1931), avstrijski posestnik in politik v predstavniškem in Gosposki zbornici parlamenta
* Paula von Lamberg (* 1887; † 1927): smučarska tekačica

== Plemenitosti in dinastične poroke ==
Rodbina Lamberg je bila leta 1544 povišana v barone, leta 1667 v cesarskega grofa in leta 1702 v državne kneze kot deželni grof Leuchtenberg, ta naziv pa je bil leta 1797 prenesen na ''bavarsko linijo'' hiše, ki je izumrla leta 1882. 

Široko razvejana rodbina Lamberg je bila v sorodu s številnimi rodbinami visokega plemstva [[Habsburška monarhija|Donavske monarhije]], kot so Althann, Breuner, Colloredo, [[Herbersteini|Herberstein]], Hoyos, Mensdorff-Pouilly, grofje Meran, Harrach, [[Rodbina Khevenhüllerjev|Khevenhüller]], Porcia, Starhemberg, Schwarzenberg, Thun-Hohenstein, Thurn, Trautson, Trauttmansdorff, [[Windischgrätzi (plemiška rodbina)|Windisch-Graetz]], Esterházy, Festetics de Tolna, [[Ursini]] von Blagay, pa tudi nemškim družinam, kot so [[Fuggerji|Fugger]], Hohenzollern-Hechingen, Salm-Neuburg in Waldburg-Zeil.

== Grb ==
&lt;gallery&gt;
Slika:Großes_Wappen_Lamberg.jpg|alt=Wappen derer von Lamberg um 1600 nach Wappenmehrung| Grb rodbine Lamberg okoli leta 1600 po dopolnitvi grba
Slika:Lamberg_nach_1655.jpg|alt=Wappen derer von Lamberg (bayerische Linie) nach 1655 mit dem Scaliger-Wappen als Herzschild| Grb rodbine Lamberg (bavarska linija) po letu 1655 s Scaligerjevim grbom kot ščitom.
Slika:Lamberg_Fürsten_Wappen.jpg|alt=Wappen der Fürsten von Lamberg| Grb knezov Lamberških
&lt;/gallery&gt;

== Literatura ==

* Lamberg oder Lamperg. In: Johann Heinrich Zedler: Grosses vollständiges Universal-Lexicon Aller Wissenschafften und Künste. Band 16, Leipzig 1737, Sp. 268–284.
* {{NDB|13|427||Lamberg, von|Redaktion|12917002X}}
* {{ADB|17|538|540|Lamberg, von|Anton Victor Felgel|ADB:Lamberg, von}}
* Ernst Heinrich Kneschke: ''Deutsche Grafenhäuser der Gegenwart.'' Leipzig 1853, Band 2, S. 1–6 ([http://books.google.de/books?id=bqNAAAAAcAAJ&amp;pg=PA2&amp;dq#v=onepage&amp;q&amp;f=false Google Buch]).
* Ernst Heinrich Kneschke: ''Neues allgemeines deutsches Adels-Lexicon.'' Leipzig 1864, Band 5, S. 357–360 ([http://books.google.com/books?hl=de&amp;id=0s4EAAAAIAAJ&amp;q=Lamberg#v=snippet&amp;q=Lamberg&amp;f=false Google Buch]).
* Constantin von Wurzbach: Lamberg, das Grafen- und Fürstenhaus, Genealogie. In: Biographisches Lexikon des Kaiserthums Oesterreich. 14. Theil. Kaiserlich-königliche Hof- und Staatsdruckerei, Wien 1865, S. 22–26 (Digitalisat).
* Constantin von Wurzbach: Lamberg, das Grafen- und Fürstenhaus, Wappen. In: Biographisches Lexikon des Kaiserthums Oesterreich. 14. Theil. Kaiserlich-königliche Hof- und Staatsdruckerei, Wien 1865, S. 38 f. (Digitalisat).
* Hans von Zwiedineck-Südenhorst: ''Das gräflich Lamberg’sche Familienarchiv zu Schloss Feistritz bei Ilz.'' Selbstverlag der Hist. Landes-Comm., Graz 1897 (Digitalisat).
* ''Genealogisches Handbuch des Adels'', C. A. Starke Verlag, Limburg (Lahn), {{ISSN|0435-2408}}.
** ''Gräfliche Häuser'' A IV, Band 28 der Gesamtreihe, 1962 (Stammreihe), S. 250–257.
** ''Adelslexikon'' Band VII, Band 97 der Gesamtreihe, 1989, S. 128–131.
* Roman von Procházka: ''Genealogisches Handbuch erloschener böhmischer Herrenstandsfamilien''. Neustadt an der Aisch 1973, ISBN 3-7686-5002-2, Textstellen zu den von Lamberg S. 8, 18, 114–116, 140, 147, 163, 305, 325, 344 f., 336 und 362.
* ''Die Wappen des böhmischen Adels, J. Siebmachers grosses Wappenbuch.'' Band 30. Neustadt an der Aisch 1979, ISBN 3-87947-030-8. Lamberg, Freiherrn von Ortenegg und Ottenstein, Grafen, S. 141, Wappentafel 66 Lamberg I und Lamberg II.
* Roman von Procházka: ''Genealogisches Handbuch erloschener böhmischer Herrenstandfamilien.'' Ergänzungsband. Herausgegeben vom Vorstand des Collegium Carolinum (Institut), Forschungsstelle für die böhmischen Länder. R. Oldenbourg, München 1990, ISBN 3-486-54051-3, Textstellen zu den von Lamberg S. 23, 30, 44 und 136.

== Zunanje povezave ==

* [https://gw1.geneanet.org/index.php3?b=favrejhas&amp;lang=de;m=N;v=von+lamberg Družinski člani družine Von Lamberg]
* Reiner Pusching: [https://www.landesarchiv.steiermark.at/cms/dokumente/11683964_77969250/6f131cae/22%20bis%2071%20aus%20Mitteilungen%205-Das%20gr%C3%A4flich%20Lambergsche%20Archiv%20aus%20Schlo%C3%9F%20Feistritz.pdf ''Arhiv grofa Lamberga iz gradu Feistritz blizu Ilza''] (PDF; 3.2&amp;nbsp;MB)
* [https://genealogy.euweb.cz/lamberg/lamberg1.html Genealogija družine Lamberg na genealogy.euweb.cz]
* {{cite book |last=Wurzbach |first=Constantin von |chapter=Lamberg, das Grafen- und Fürstenhaus, Genealogie |title=Biographisches Lexikon des Kaiserthums Oesterreich |volume=14 |publisher=Kaiserlich-königliche Hof- und Staatsdruckerei |place=Wien |year=1865 |pages=21–46 |url=http://www.literature.at/viewer.alo?objid=11636&amp;viewmode=fullscreen&amp;rotate=0&amp;scale=3.33&amp;page=25 |language=de }}

== Sklici ==
{{Sklici}}
{{SORTIERUNG:Lamberg}}
[[Kategorija:Nemški plemiči]]
[[Kategorija:Lambergi]]</text>
      <sha1>9eagl93jk3uncdy6ock5anssf0qr4tm</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Stevan Popov</title>
    <ns>0</ns>
    <id>610483</id>
    <revision>
      <id>6773859</id>
      <parentid>6773590</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T18:30:04Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Smrt v Rumi */</comment>
      <origin>6773859</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="44306" sha1="7jkoecikt6lzr0j0goia94uah3vvq7s" xml:space="preserve">{{v delu}} 

{{Infobox person
| birth_name  = Stevan Popov
| image       = Stevan-Popov-heroj.webp
| caption     = Steva Popov pred &quot;svojim&quot; letalom &quot;Kikaš&quot;-em 
| birth_date  = {{birth date|1947|6|12|df=yes}}
| birth_place = [[Izbište]], [[Vršac]], [[Vojvodina]], [[Jugoslavija]]
| death_date  = {{death date and age|2015|06|03|1947|6|12|df=y}}
| death_place = [[Ruma]], [[Vojvodina]], [[Srbija]]
| monuments   = Novo Sarajevo &quot;Park herojev&quot;
| education   = 
| occupation  = 
| known_for   = reševanje beguncev iz „Sarajevskega pekla“
| spouse      = 
| parents     = 
| relatives   = 
}}
'''Stevan Popov''' ({{Lang-sr|Стеван Попов/Stevan Popov}}; * [[12. junij]] [[1947]] [[Izbište]] [[Vršac]], [[Vojvodina]], [[Jugoslavija]] † [[3. junij]] [[2015]] [[Ruma]] [[Vojvodina]], [[Srbija]]) — tudi '''Steva'''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.blic.rs/vesti/hronika/sin-pilota-heroja-steva-bio-optimista-mozda-se-vratila-opaka-bolest/xqqlqkv|title=SIN PILOTA HEROJA &quot;Steva bio optimista, možda se vratila opaka bolest&quot;|publisher=Blic.rs|author=S. Aničić|place=Beograd|language=sr|date=6. junij 2015|accessdate=30. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; — je bil [[pilot]] jugoslovanske letalske družbe [[Jat Airways]] in rezervni častnik [[Jugoslovanska ljudska armada|Jugoslovanske ljudske armade]]. Popov je najbolj znan po svoji vlogi pri reševanju in prepeljavanju beguncev iz Sarajeva leta 1992 med [[Vojna v Bosni in Hercegovine|Vojno v Bosni in Hercegovini]] ter po poznejšem uspešnem prevozu [[jugoslovanska nogometna reprezentanca|jugoslovanskega nogometnega moštva]] s [[Švedska|Švedskega]].

=== Mladost ===
Popov se je rodil leta 1947 v učiteljski družini v [[Izbište|Izbištu]] blizu [[Vršac|Vršca]] v [[Vojvodina|Vojvodini]] (tedaj [[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]]. Takole pripoveduje o svojem otroštvu:
{|
|-
! Priča o legendi Stevi Popovu&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://kompasinfo.rs/hronika-jednog-podviga-i-velike-nepravde-prica-o-pilotu-stevanu-popovu/?script=lat|title=Hronika jednog podviga i velike nepravde: Priča o pilotu Stevanu Popovu|publisher=Kompasinfo.rs|author=Stefan Milenković|place=|language=sr|date=28. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
! Zgodba o legendi Stevu Popovu
|-
| &lt;blockquote&gt;„Prašnjav drum. Puca banatska ravnica. Živeo sam u Izbištu. Jedva da sam imao desetak godina. Tada sam prvi put video avion. Nekoliko nas dečaka, u kratkim, često kaljavim pantalonama, bosi, jurili bismo da vidimo avion, posebno pilota.“
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;&quot;Prašna cesta. Brezmejna banatska ravnica. Živel sem v Izbištu. Imel sem komajda deset let. Takrat sem prvič videl letalo. Nekaj nas dečkov v kratkih, pogosto blatnih hlačah, bi bosi drveli, da vidimo letalo, še posebej pilota.&quot;
&lt;/blockquote&gt;
|}

Postal je pilot pri jugoslovanskem letalskem prevozniku (JAT) in rezervni častnik v jugoslovanski vojski.&lt;ref name=&quot;E.V.N.&quot;&gt;{{cite news |last1=E.V.N. |title=Stevan Popov vodio bitku sa kancerom, vinuo se u večne visine |url=https://www.novosti.rs/vesti/naslovna/hronika/aktuelno.291.html:551382-Cuveni-pilot-Stevan-Popov-izvrsio-samoubistvo |access-date=18 June 2021 |work=Novosti |date=4 June 2015}}&lt;/ref&gt;

== Razpad Jugoslavije in &quot;razhod&quot; letala ==
=== Reševanje iz Sarajeva ===

Med vojno v Bosni in Hercegovini, v obdobju od 17. aprila do 3. maja 1992, je Popov s tovornim letalom boeing 707, imenovanim &quot;Kikaš&quot;, uspešno evakuiral približno 40.000 ljudi s sarajevskega letališča, medtem ko so srbske sile stalno obstreljevale mesto; obenem so v samem mestu in njegovi okolici potekali boji. Skupno je bilo iz &quot;sarajevskega pekla&quot; rešenih 49.000 beguncev.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.politika.rs/sr/clanak/429771/Avionom-iz-sarajevskog-ratnog-vrtloga#google_vignette|title=Avionom iz sarajevskog ratnog vrtloga|publisher=politika.rs|author=Miroslav Stefanović|place=Beograd|language=sr|date=19 May 2019|accessdate=27 October 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://military-history.fandom.com/wiki/Stevan_Popov|title=Stevan Popov|publisher=military-history.fandom.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=29 October 2026}}&lt;/ref&gt;.

Letalo se je imenovalo „Kikaš“ po hrvaško-kanadskemu poslovnežu [[Anton Kikaš|Antonu Kikašu]], ki je z njim poskušal na Hrvaško pretihotapiti 19 ton orožja; JLA pa se je letala in orožja na zagrebškem letališču „Pleso“ nasilno polastila ter lastnika ujela in prepeljala v beograjske vojaške zapore. Med približevanjem cilju je pilot letala jugoslovanskim kontrolorjem letenja pomotoma sporočil, da je njihov cilj Ljubljana in ne Trst, kot je bilo dogovorjeno in tako sta lovski letali MiG-21 jugoslovanskega vojnega letalstva prisilili letalo na pristanek v Zagrebu. Polet je bil namreč napovedan za Trst; pred njim pa naj bi moral &quot;prisilno&quot; pristati na ljubljanskem Brniku, kjer so že čakala hrvaška prevozna sredstva na orožje.&lt;ref name=&quot;STARCEVIC&quot;&gt;{{cite news |last1=STARCEVIC |first1=Nesha |title=Plane Carrying Smuggled Weapons Seized, Investigation Begun |url=https://apnews.com/article/0c84de1b4c79f7ec65399d6e97610168 |access-date=25 June 2021 |work=AP News |date=4 September 1991}}&lt;/ref&gt;Po treh mescih so ga zemenjali za ujetega generala [[Milan Aksentijević|Aksentijevića]].&lt;ref name=&quot;PETROVIĆ&quot;&gt;{{cite news |last1=PETROVIĆ |first1=Borka |title=ANTON KIKAŠ, IKONA KANADSKE DIJASPORE: Prkosio je JNA avionom punim oružja za MUP. Uhićen je, a potom razmjenjen za generala Aksentijevića. Danas kaže: &quot;CINKALI SU ME LJUDI IZ NAŠIH REDOVA&quot; |url=https://www.glasistre.hr/hrvatska/anton-kikas-ikona-kanadske-dijaspore-prkosio-je-jna-avionom-punim-oruzja-za-mup-uicen-je-a-potom-razmijenjen-za-generala-aksentijevica-danas-kaze-cinkali-su-me-ljudi-iz-nasih-redova-602744 |access-date=17 June 2021 |work=Glas Istre |date=5 November 2019}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;St. Louis Post-Dispatch&quot;&gt;{{cite news |last1=Compiled From Agencies |title=Serbia Accepts Plan For Observers From European Community |url=https://www.newspapers.com/newspage/141423749/ |access-date=25 June 2021 |work=St. Louis Post-Dispatch |date=1 September 1991 |page=39}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Marinić 2025&quot;&gt;{{cite news |last1=Marinić |first1=Borna |title=Kako je Hrvatska pustila zarobljenog generala JNA Milana Aksentijevića – razmjena zarobljenika na aerodromu Pleso |url=https://domovinskirat.hr/2025/11/25/kako-je-hrvatska-pustila-zarobljenog-generala-jna-milana-aksentijevica-razmjena-zarobljenika-na-aerodromu-pleso/ |access-date=18 September 2026 |work=domovinskirat.hr |date=25 November 2025 |language=Croat}}&lt;/ref&gt;Ob 35-letnici dogodkov je nastal celo film „Nisem se bal umreti“.&lt;ref name=&quot;ANTON KIKAŠ&quot;&gt;{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; Kikaša so izpustili v okviru skupine 27 oseb, naklonjenih Hrvaški, ki so jih zamenjali za 28 častnikov JLA, med katerimi je bil tudi srbski častnik [[Milan Aksentijević]], ki so ga zajele malo pred tem hrvaške sile.&lt;ref name=&quot;Horvatić&quot;&gt;{{cite news |last1=Horvatić |first1=Petar |title=13. rujna 1991. Milan Aksentijević – kako su hrvatski specijalci uhitili generala JNA koji je razmijenjen za Antuna Kikaša? |url=https://narod.hr/kultura/13-rujna-1991-milan-aksentijevic-kako-su-hrvatski-specijalci-uhitili-generala-jna-koji-je-razmijenjen-za-antuna-kikasa |access-date=19 April 2021 |work=Narod |date=13 September 2018 |language=sh}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.facebook.com/enimark.ponjevic.7/posts/tajni-rat-za-hrvatsku-kako-je-kos-preko-uba%C4%8Denih-krtica-izdao-akciju-heroja-kika/2583104088870785/|title= TAJNI RAT ZA HRVATSKU: Kako je KOS preko ubačenih krtica izdao akciju heroja Kikaša. Izdaja u vrhu MUP-a: Tko je bio agent &quot;Merđo&quot;?|publisher=facebook.com|author=Enimark Ponjević|place=|language=hr|date=31. avgust 2026|accessdate=26. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; Do izmenjave je prišlo 25. novembra 1991 na [[Letališče Franjo Tuđman|Letališču Pleso]] pri Zagrebu.&lt;ref&gt;Nekdanje &quot;Letališče Pleso&quot; se sedaj imenuje &quot;Letališče Franjo Tuđman&quot;&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;&quot;Embassy confirms Canadian set free&quot;. Red Deer Advocate. CP. 27 November 1991. p. 9. Retrieved 25 June 2021.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Marinić 2025&quot;&gt;{{cite news |last1=Marinić |first1=Borna |title=Kako je Hrvatska pustila zarobljenog generala JNA Milana Aksentijevića – razmjena zarobljenika na aerodromu Pleso |url=https://domovinskirat.hr/2025/11/25/kako-je-hrvatska-pustila-zarobljenog-generala-jna-milana-aksentijevica-razmjena-zarobljenika-na-aerodromu-pleso/ |access-date=18 September 2026 |work=domovinskirat.hr |date=25 November 2025 |language=Croat}}&lt;/ref&gt;

Vsak polet med Sarajevom v Bosni in vojaškim letališčem v [[Batajnica|Batajnico]] v Srbiji blizu Beograda je trajal v povprečju od 12 do 15 minut. Popov med temi poleti ni ugašal motorjev, na vsakem letu pa je prepeljal kar 585 ljudi; tolikšno število je bilo mogoče, saj &quot;Kikaš&quot; kot tovorno letalo ni imel sedežev in so potniki sedeli kar na tleh natlačeni kot sardine.&lt;ref name=&quot;E.V.N.&quot; /&gt;

Med 12. aprilom in 3. majem 1992 so Popov in drugi člani posadke s &quot;Kikašem&quot; iz Sarajeva evakuirali skupno 49.000 ljudi. Samo 2. maja je Popov v 16 ločenih poletih prepeljal 4.000 beguncev.&lt;ref name=&quot;Stefanović&quot;&gt;{{cite news |last1=Stefanović |first1=Miroslav |title=Avionom iz sarajevskog ratnog vrtloga |url=https://www.politika.rs/sr/clanak/429771/Magazin/Avionom-iz-sarajevskog-ratnog-vrtloga |access-date=18 June 2021 |work=Politika |date=19 May 2019}}&lt;/ref&gt;

==== Nazaj v „Sarajevski pekel“ ====
[[Mile Jovičić]] rad pripoveduje o enem izmed Popovih neverjetnih podvigov: »Morda ste že slišali za zgodbo, kako je neka ženska z dvema otrokoma in z ogromnima torbama, v splošni gneči na letališču uspela priti do letala. V Batajnico je prispela s 'Kikašem' in nato ugotovila, da nima enega od dveh otrok. Steva Popov je, ko se je ponovno vrnil v Sarajevo, sam hodil po prepolni letališki stavbi in iskal otroka. In ga je našel!« Popov se je z zdaj že skoraj odraslim najstnikom ter njegovo materjo ponovno srečal leta 2004 v neki televizijski oddaji.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://kompasinfo.rs/hronika-jednog-podviga-i-velike-nepravde-prica-o-pilotu-stevanu-popovu/?script=lat|title=Hronika jednog podviga i velike nepravde: Priča o pilotu Stevanu Popovu|publisher=Kompasinfo.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=28. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

Tistega dne so si sledili poleti neprestano in tako Popov sploh ni ugaševal motorja, ko je po pristanku zaslišal krik matere, ki je prispela v Batajnico, a je v gneči izgubila svojega otroka v Sarajevu; pogrešila ga je šele tukaj, ko se je letalo skoraj izpraznilo. Steva se je odločil, da se bo vrnil, čeprav je bil od stalnih poletov izčrpan in utrujen. Vračal se je zvečer v nevarno Sarajevo, vračal se je skozi zmešnajavo, dim in negotovost, samo da bi rešil eno malo človeško bitje — pa seveda naložil tudi druge obupance. Deklico je mati pripeljala s sabo, deček pa je ostal v Sarajevu. Čeprav je bilo letalo zadeto v rep, se je Popov vrnil in našel tega dečka, Bojana. O tem je vedel Mondo še več podrobnosti:

„Mati Ranka Majmunović je po pristanku med jokom začela iskati svojega sina. Pustila je deklico, mi pokazala dečkovo čepico in kričala 'Ni mojega Bojana'. S posadko se vračamo v Sarajevo, ter vpijem po celi letališki stavbi: ’Bojan, Bojan!’ V enem kotu je bilo nekaj dečkov. In vzdigne se mali petletni cvrček. Vprašal sem ga, zakaj je izgubil mamo. Pa je dejal: ’Nisem jaz nje, ampak ona mene.’ Vprašal sem ga, če bi se vozil z letalom, pa mi je dejal: ’Kako da ne; ali lahko tudi moji tovariši?’&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://mondo.rs/Sport/Fudbal/a2163965/steva-popov-pilot-heroj-sarajeva-sinisa-mihajlovic-ga-voleo.html|title=Pilot-heroj Steva Popov izvlačio ljude iz Sarajeva 1992. i dovezao ih 40.000 u Beograd. Siniša Mihajlović mu nikad nije zaboravio spasavanje iz Švedske. |publisher=mondo.rs|author=Mladen Šolak|place=Beograd|language=sr|date=24. december 2025|accessdate=31. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

{|
|-
! Kako je spasio jedno dete&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine|title=Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine?|publisher=stil.kurir.rs|author=Lana Apostolović|place=Beograd|language=sr|date=25. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
! Kako je rešil enega otroka
|-
| &lt;blockquote&gt;&quot;Video sam majku kako plače i ponavljala je: ’Kapetane, nema mi Bojana’. Držala je za ruku drugog sina i pokazivala: ’Ostala mi je u ruci njegova kapa’. Ja sam u tom trenutku shvatio da je dečak ostao u Sarajevu, a ona u toj gužvi za ruku držala samo jedno dete. Rekao sam mom kolegi Savi: 'Ajmo mi nazad!' U to vreme nije bilo kontrole letova. Po mraku smo se vraćali nazad. Svetlost su nam bili obrisi brda i planina i tako smo uspeli da sletimo u Sarajevo. Po povratku je aerodrom opet bio pun. Iznenadili su se kad su me videli jer nisu očekivali da ću odmah da se vratim. Nisam ni ja. Prišla je jedna žena i ispričala mi kako su joj u prethodnom letu ostala tri sina na aerodromu, vrata su im se pred nosom zatvorila, za njih je to bio pakao. Ušao sam u zgradu i počeo da dozivam tog dečaka: ’Bojane, Bojane!’ U jednom uglu se igralo nekoliko dece i ustane jedan mali od 5 godina i odazove se. Bilo mi je jasno da je to on. Dovezao sam ga u Beograd, a majka njegova je klekla i počela da ga grli.&quot;
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;»Videl sem mamo, ki je jokala in ponavljala: ’Kapitan, nimam Bojana’. Držala je za roko drugega sina in kazala: ’Njegova kapa je ostala v moji roki’. V tistem trenutku sem dojel, da je deček ostal v Sarajevu, ona pa je v tej množici držala za roko le enega otroka. Kolegu Savu sem rekel: 'Gremo nazaj!' Takrat ni bilo nadzora zračnega prometa. Vračali smo se po temi. Naša osvetlitev so bili obrisi hribov in gora, in tako nam je uspelo pristati v Sarajevu. Ob naši vrnitvi je letališče bilo zopet polno in ljudje so bili presenečeni, ko so me zagledali, ker niso pričakovali, da se bomo vrnili – saj nisem niti jaz. Do mene je prišla ženska in mi povedala, da so ji v prejšnjem letu ostali na letališču trije sinovi: vrata so se jim zaprla pred nosom, kar je bil zanje pravi pekel. Vstopil sem v stavbo in začel klicati tistega dečka: ’Bojan, Bojan!’ V nekem kotu se je igralo nekaj otrok in vstal je malček petih let in se odzval. Bilo mi je jasno, da je to on. Pripeljal sem ga v Beograd, a njegova mati je pokleknila in ga začela objemati.«
&lt;/blockquote&gt;
|}

==== Reševanje zapuščenih sirot ====
Veliko jih je uspelo odpotovati z letalom – vsega skupaj skoraj 50.000 – za celo mesto nesrečnežev. Časnikarjem je Steva zaupal tudi naslednji dogodek, ki so ga skrbno zabeležili. V njem opisuje rešitev bratca in sestrice iz nepopisne gneče na Sarajevskem letališču, ki ju je posadil v svojo kabino in ju srečno prepeljal do [[Batajnica|Batajnice]], od koder so ju odpeljali k sorodnikom v [[Stara Pazova|Staro Pazovo]], nakar se niso več videli.
{|
|-
! Mi smo, čiko, siročad&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.politika.rs/sr/clanak/429771/Avionom-iz-sarajevskog-ratnog-vrtloga#google_vignette|title=Avionom iz sarajevskog ratnog vrtloga|publisher=politika.rs|author=Miroslav Stefanović|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2019|accessdate=27. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
! Striček, midva sva siroti
|-
| &lt;blockquote&gt; „Doći do sarajevskog aerodroma bila je avantura, igra životom. Oni koji se domognu, nemaju više šanse da se vrate. U avion, ili u ponor, u bezdan... U toj gužvi slučajno, krajičkom oka, ugledam dvoje mališana. Valjda svesni da nemaju šanse da se od tolike gužve probiju do aviona, izmakli su se po strani. Gledam ih još malo, sve očekujući da će im se pojaviti roditelji ili neko od starijih. Ali, oni dalje sami. Stoje nemo, uspravno, držeći se za ruke. Privukla me baš ta scena. I, odlučim se da im priđem... Dečaku, koliko sam mogao da ocenim, nije bilo više od dvanaest, trinaest godina. Devojčica, nešto mlađa. Pitam ih gde su im roditelji? Oni me gledaju, ćute. Posle nekoliko trenutaka dečak se osmeli i izusti: „Mi smo, čiko, siročad. Nemamo nikoga. Roditelji su nam poginuli u Sarajevu. Hteli bismo u avion, imamo rođake u Srbiji, u Staroj Pazovi...”
Siročad! Nešto kao da me je ošinulo po sred tela. Stresla me neka groznica. Istog časa sam ih zgrabio sa piste. Devojčicu sam uzeo u naručje, dečaka uhvatio za ruku. Krenuo sam ka avionu, kroz tu nepreglednu masu ljudi koji me guraju, viču, dozivaju po imenu. Koračam nekako ponosno, a suze samo što mi nisu grunule. Znam, moram da ostanem pribran, a ipak sam se rastužio, sve mi se nešto skupilo u duši, sva patnja, bol, prokletstvo tog rata. Teškom mukom se probijam kroz masu, neko iza mene viče: „Pustite pilota, to je kapetan aviona.” I bili su u pilotskoj kabini, tik pored mojih nogu, sve dok nismo sleteli u Batajnicu.
&lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;„Priti do sarajevskega letališča je bila pustolovščina, igra z življenjem. Tisti, ki ga dosežejo, nimajo več možnosti za vrnitev. V letalo, ali v prepad, v brezno... V tej gneči naključno, s končkom očesa, opazim dvojico malčkov. Menda v svesti si, da nimata možnosti, da se zaradi takšne gneče prebijeta do letala, sta se umaknila ob stran. Gledam ju še malo v pričakovanju, da se bodo prikazali starši ali kdo od starejših; onadva pa še naprej sama. Stojita molče, pokončno, držeč se za roke. Pritegnil me je ravno ta prizor. In, skelenil sem se jima približati... Deček, kolikor sem lahko ocenil, jih ni imel več od dvanajst-trinajst let. Deklica nekaj mlajša. Vprašam ju, kje imata starše. Onadva me gledata, molčita. Po nekaj trenutkih se deček opogumi in izusti: „Midva sva, striček, siroti. Nimava nikogar. Starši so nama padli v Sarajevu. Hotela bi v letalo; imava sorodnike v Srbiji, v Stari Pazovi...”
Siroti! Ko da me je nekaj zbodlo sredi telesa. Stresla me je nekakšna vročica. Istega trena sem ju zgrabil s ploščadi. Deklico sem vzel v naročje, dečka zgrabil za roko. Krenil sem k letalu, skozi to nepregledno množico ljudi, ki me porivajo, vpijejo, me zmerjajo. Korakam nekam ponosno, a le malo je manjkalo, da se mi niso udrle solze. Vem, moram ostati zbran, a vendar sem se razžalostil; vse to se mi je nabralo v duši, sve trpljenje, bolečina, prekletstvo te vojne. S težkim naporom se prebijam skozi množico; nekdo za menoj vpije: „Pustite skozi pilota, to je kapitan letala.” In bila sta v pilotski kabini, tik poleg mojih nog, vse dokler se nismo spustili v Batajnici.“
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Reševanje tudi iz drugih delov Jugoslavije ===
Malo pa je znano, da je Stevan Popov pred Sarajevom reševal ljudi iz področij okrog Zadra in Pulja, ki jih je zajela vojna vihra. Poslan je bil z namenom evakuacije vojaštva in vojaškega premoženja, reševal pa je tudi civiliste, katerih varnost je bila ogrožena. 

Po Sarajevu pa je prevažal in reševal ljudi tudi iz drugih delov Republike Srbske z letališča v Banjaluki.

=== Prevoz jugoslovanskega nogometnega moštva ===
V spominu ostaja tudi tudi njegov podvig, ko je nogometno moštvo ZR Jugoslavije varno vrnil s Švedskega, ko ji zaradi uvedbe ukrepov ni bil dovoljen nastop na evropskem prvenstvu 1992.

Po izbruhu spopadov med [[Razpad Jugoslavije|Razpadom Jugoslavije]] in številnih grozodejstvih — vključno z uničujočim srbskim napadom z minometi na tržnico v Sarajevu 27. maja 1992 — so ZN 30. maja 1992 sprejeli resolucijo št. 757, ki je uvedla kazenske ukrepe proti Jugoslaviji: vključevala je prepoved nastopanja jugoslovanskih moštev na mednarodnih športnih dogodkih ter prepoved mednarodnih letov v Jugoslavijo in iz nje. Ravno takrat pa je 28. maja 1992 prispelo jugoslovansko moštvo na Švedsko, kjer se je pripravljalo na začetek [[Evropsko prvenstvo v nogometu 1992|Evropskega prvenstva v nogometu]], ki je potekalo na Švedskem med 10. in 26. junijem. Ker jim je bilo torej prepovedano nastopanje, bi se morali vrniti domov.

Popov je takrat pilotiral letalo družbe JAT, ki je odletelo po jugoslovansko reprezentanco in na cilj prispelo 2. junija 1992. Popov sprva ni dobil dovoljenja za let v [[Stockholm]], vendar je osebno vzpostavil radijsko zvezo z generalnim tajnikom ZN [[Butros Butros-Gali|Butrosom Galijem]], ki mu je odobril 24-urno časovno okno za odvoz jugoslovanskega moštva.&lt;ref name=&quot;E.V.N.&quot; /&gt; Ob prihodu na letališče Arlanda v bližini Stockholma pa je ugotovil, da letala ne more oskrbeti z gorivom, saj je britanska družba BP to zavrnila zaradi sankcij. Popov je predlagal, da bi z letalom, ki je imelo napol polne rezervoarje, poletel in pristal na neki romunski avtocesti. Tedaj so imele švedske oblasti namen zaseči letalo, v katerem so bili že nogometaši, vendar je Popov brez dovoljenja prižgal motorje in začel voziti po vzletno-pristajalni stezi grozeč, da bo vzletel ne glede na to, da letalo ni bilo napolnjeno z gorivom. Šele takrat so švedske oblasti dovolile polnjenje letala z gorivom ter njegov polet v Beograd.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://rtv.rs/sr_lat/drustvo/sahranjen-legendarni-pilot-stevan-popov_607756.html|title=Sahranjen legendarni pilot Stevan Popov|publisher=Radio-televizija Vojvodine|author=JMU|place=Novi Sad|language=sr|date=6. junij 2015|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

Jugoslovanski veleposlanik na Švedskem [[Zlatan Kikić]] — ki se je z istim letalom nameraval vrniti v Jugoslavijo skupaj z osebjem veleposlaništva —, je nato zbral 2000 dolarjev v gotovini in plačal norveški državni naftni družbi Statoil (danes Equinor) za oskrbo letala z gorivom. Popov je nato z letalom, na katerem je bila jugoslovanska nogometna reprezentanca in osebje veleposlaništva, poletel nazaj v Beograd; pristal je tik pred iztekom 24-urnega roka, ki ga je imel na voljo za izvedbo poleta. Pri vračanju je letel tako nizko nad beograjskim VMA, da bi se po Piksijevih besedah skoraj dotaknili njegove strehe. To je bil tudi poslednji let, kajti nastopile so sankcije ZN.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.blic.rs/vesti/drustvo/heroj-koji-nas-je-sve-spasao-piksi-kakav-je-to-covek-bio-gromada-ljudska/xtqm3bg|title= HEROJ KOJI NAS JE SVE SPASAO Piksi: Kakav je to čovek bio, gromada ljudska |publisher=mondo.rs|author=Mihailo Jovićević, Slađana Aničić, Veljko ivanović|place=Beograd|language=sr|date=5. junij 2015|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

Pozneje so Popova povabili na igrišče beograjskega [[Stadion Rajka Mitića|Stadiona „Crvene zvezde“ imenovanega „Marakana“]], kjer so ga navijači zaradi tega podviga navdušeno pozdravljali.&lt;ref name=&quot;Ørtz  &amp; olsen&quot;&gt;{{cite news |last1=Ørtz |first1=Michael |last2=Olsen |first2=Morten |title=Sidste fly til Beograd|url=https://www.dr.dk/nyheder/webfeature/jugoslavien |access-date=18 June 2021 |date=11 June 2017}}&lt;/ref&gt; Za ta dosežek ter za svoja človekoljubna dejanja v Bosni je prejel tudi nagrado časopisa „Večernje novosti“ za »plemenito dejanje leta« 1992.&lt;ref name=&quot;E.V.N.&quot; /&gt; O Popovem življenju je srbski [[časnikar]] [[Miroslav Stefanović]] (*1952) leta 1994 napisal knjigo z naslovom ''„Prostranstvo, plavo: Popov Steva“'' (en: ''„The Expanse, Blue: Popov Steva“''; sl: ''„Modro prostranstvo: Steva Popov“'').&lt;ref name=&quot;Stefanović&quot; /&gt;

=== Usoda &quot;njegovega&quot; Kikaša ===

[[File:YA-GAF Boeing 707-324C Balkh - Uganda Airlines OST 270400.jpg|thumb|300px|right|&lt;center&gt;Letalo &quot;[[Anton Kikaš|Kikaš]]&quot; slikano 
na letališču v [[Belgija|belgijskem]] kraju [[Ostend|Ostendu]] leta [[2001]]]]&lt;/center&gt;
[[Vlastelinko Mihaljčuk]] je v podkastu ''»Kje ste bili leta 1991?«'' povedal, da je v podjetju sodelovala protiteroristična enota Lučko, ki je letalo zajela, Kikaša pa ujela. Orožje in strelivo so hrvaške sile pozneje zajele v bitki za vojašnice, ko se je JLA morala umakniti in pustiti vso opremo in orožje. Po pretepanju so Kikaša premestili v vojaški zapor v Beogradu, kjer so ga skozi tri mesece večkrat mučili, mu polomili rebra in gleženj, ter mu grozili s smrtjo. Zaradi velikega zanimanja občil pa je bil konec novembra 1991 izpuščen oziroma zamenjan za ujetega generala JLA. 

Nadaljnja usoda zaseženega letala pa je bila takale: „JLA ga je uporabljala za prevoz opreme in osebja med umi om iz Slovenije in Hrvaške. Poleg tega je Boeing 707 prevažal rezerviste na bojišča na Hrvaškem in pozneje v Bosno in Hercegovino, na povratku pa je prevažal družine častnikov JLA skupaj s civilisti, ki so bežali pred vojno iz območja Bihaća in nato Sarajeva v Beograd. Ker je bilo preurejeno za prevoz vojaške opreme, je lahko sprejelo 400 potnikov, na ta način pa se je vojni izognilo več deset tisoč civilistov, čeprav večina verjetno ni vedela, zakaj so pripadniki JLA letalo imenovali 'Kikaš'.“&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://domovinskirat.hr/2025/08/31/u-razoruzanu-hrvatsku-1991-pokusao-je-dovesti-boeing-pun-oruzja-uhicen-anton-kikas/|title=U razoružanu Hrvatsku 1991. pokušao je dovesti Boeing pun oružja – uhićen Anton Kikaš|publisher=Domovinski rat.hr|author=Borna Marinić|place=Zagreb|language=hr|date=31. avgust 2025|accessdate=18. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; Letalo ni bilo zamišljeno za prevoz potnikov, temveč blaga; a Steva s posadko je v enem poletu prepeljal kar 585 ljudi.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine|title=Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine?|publisher=stil.kurir.rs|author=Lana Apostolović|place=Beograd|language=sr|date=25. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

Ta &quot;Boeing 707&quot; je lahko prevažal 110 ton tovora in letel neprekinjeno deset ur; izkazal se je zlasti na sarajevskem letališču &quot;Butmir&quot; spomladi 1992. O njegovem pilotu [[Stevan Popov|Stevanu Popovu]] — ki pa je tragično umrl leta 2015 — je 1994 nastala celo knjiga v srbščini in angleščini. Leta 1992 je bilo od 12. aprila do 3. maja prepeljanih skoraj 50.000 beguncev iz Bosne in Hercegovine. Kapetan Popov se je spominjal, da je samo 2. maja opravil 16 poletov in iz „sarajevskega vojnega pekla“ rešil 4000 ljudi. Poleg ljudi so s priljubljenim &quot;kikašom&quot; med vojno v Bosni in Hercegovini prevažali tudi dele iz vojaških in civilnih tovarn; prav to letalo pa je prepeljalo tudi kisikove jeklenke za dojenčke v banjaluški bolnišnici.

Vodstvo JAT-a je bilo takrat pripravljeno registrirati &quot;Boeing 707&quot; za civilni promet, vendar jim ni uspelo pridobiti popolnih tehničnih podatkov o letalu; zato so ga 1996 prodali nekemu britansko-ameriškemu podjetju. Leta 2004 so ga razrezali.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.politika.rs/sr/clanak/429771/Avionom-iz-sarajevskog-ratnog-vrtloga#google_vignette|title=Avionom iz sarajevskog ratnog vrtloga|publisher=politika.rs|author=Miroslav Stefanović|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2019|accessdate=27. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Družina ===
Iz zakona s prvo ženo Dušico ima Popov sina Stevana in hčerki Vesno in Ivo, s Snežano pa hčerko Jeleno.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine|title=Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine?|publisher=stil.kurir.rs|author=Lana Apostolović|place=Beograd|language=sr|date=25. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

== Bolezen, smrt in spomin ==
=== Bolezen ===
Kljub veliki strokovnosti in neminljivim zaslugam v reševanju človeških življenj je 2004 izgubil službo v „svojem“ JAT-u, kar ga je hudo prizadelo:
{|
|-
! Nepravda nakon podviga&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://kompasinfo.rs/hronika-jednog-podviga-i-velike-nepravde-prica-o-pilotu-stevanu-popovu/?script=lat|title=Hronika jednog podviga i velike nepravde: Priča o pilotu Stevanu Popovu|publisher=Kompasinfo.rs|author=Stefan Milenković|place=|language=sr|date=28. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://noizz.rs/big-stories/tragicna-sudbina-velikog-steve-popova-tihog-heroja-eks-ju-ratova/krtmvrj|title=Tragična sudbina velikog Steve Popova, tihog heroja eks-Ju ratova Noizz|publisher=noizz.rs|author=Stefan Milenković|place=|language=sr|date=|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
! Krivica po podvigu
|-
| &lt;blockquote&gt;„Postao sam osoba koju narod poštuje. Nepoznati ljudi i danas mi zahvaljuju na podvigu. Međutim, preduzeće „JAT“ nije cenilo moj profesionalni i plemeniti podvig, a ni moje pilotsko znanje. U 2004. proglašen sam tehnološkim viškom i otpušten. Preživeo sam potom operaciju raka na desnom bubregu jer nisam planirao da umrem. Otkaz mi je teže pao od bolesti.“
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;&quot;Postal sem oseba, ki jo ljudstvo spoštuje. Še danes se mi neznani ljudje zahvaljujejo za moj podvig. Medtem pa podjetje &quot;JAT&quot; ni cenilo mojega strokovnega in plemenitega podviga, niti mojega pilotskega znanja. Leta 2004 so me razglasili za odvečnega in odpustili. Nato sem preživel operacijo raka na desni ledvici, ker nisem načrtoval, da umrjem. Odpust me je huje prizadejal od bolezni..&quot;
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Smrt v Rumi ===
[[File:Стеван Попов.jpg|thumb|200px|upright|&lt;center&gt;Spominski [[Stevan Popov|Stevanov]] doprsni kip v &quot;Parku velikanov&quot; ([[Istočno Sarajevo|Vzhodno Sarajevo]])]]&lt;/center&gt;

Popov je 3. junija 2015 napravil samomor okrog 18h v svojem stanovanju, sedeč poleg soproge, ki niti slutila ni, da misli storiti kaj takega; ustrelil se je nenadoma z velikim nabojem iz pištole naravnost v glavo, ki mu jo je skorajda razneslo. Nobena pomoč ni pomagala, izdihnil je na poti v bolnišnico.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://6yka.com/region/legendarni-pilot-izvrsio-samoubistvo/|title=Legendarni pilot izvršio samoubistvo|publisher=6yka |author=|place=|language=sr|date=4. junij 2015|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; 

Prijatelji piloti pravijo, da ni nič nakazovalo njegovih namer; bil je celo vedno pobudnik novih zamisli; tako mu je bila pri srcu obnova novosadskega letališča v Čeneju in dokončanje letališke stavbe, da bi tudi Novi Sad dobil možnost za civilne in trgovske lete. Član Aerokluba »Novi Sad« [[Miodrag Radanović]] pravi: 
:&quot;Pred dvema tednoma smo imeli skupščino Aerokluba, na kateri je predsedoval. Govoril je o prihodnosti kluba in letalstva. Potem smo se v soboto dogovorili za še en sestanek, namesto tega pa gremo na Stevanov pogreb. Prijatelji, sorodniki in vsi piloti so pretreseni, saj nič ni kazalo na to, da bi lahko kaj takega storil.&quot;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.blic.rs/vesti/hronika/samoubistvo-heroja-tragicna-smrt-pilota-steve-popova-koji-je-spasao-40000-ljudi/m0wsx63|title=SAMOUBISTVO HEROJA Tragična smrt pilota Steve Popova, koji je spasao 40.000 ljudi|publisher=Blic-rs|author=M.S., S.A.|place=Beogad|language=sr|date=4. junij 2015|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

Njegova smrt je pretresla vse, ki so ga poznali, zlasti še okoliščine, saj je Steva storil samomor v Rumi pred svojo ženo Snežano Jovanović Popov. Res je prej včasih omenjal, da si bo sam vzel življenje, kadar ga ne bo mogel več prenašati; kljub temu pa nihče ni slutil, da misli s tem resno, saj se je celo zadnje čase ukvarjal z novimi načrti v zvezi z novosadskim letališčem. Najbolj ga je pač prizadelo, da so ga razglasili 2004 za „tehnološki višak“ in ga odpustili iz podjetja, ki mu je takorekoč postalo drugi dom. Ustrelil se je v glavo sedeč pred svojo soprogo, a umrl je na poti v bolnišnico.

Njegova tragična smrt postavlja več vprašanj kot odgovorov:
#Odpoved delovnega razmerja je težje prenašal kot bolezen, ki jo je z zdravljenjem premagal.
#Bil pa je vse do konca takorekoč vsesteansko dejaven in nič ni kazalo na take namene; soproga potrjuje, da ni bilo tega dne nobenega prepira. 
#Uradna izjava govori o tem, da je napravil samomor iz pištole velikega kalibra doma pred soprogo.
#Njegov sin Steva sumi, da se je morda vrnila potuhnjena rakava bolezen, ki jo je pred leti premagal; potrjuje pa, da je njegov oče bil vedno optimist. Obenem izraža sum v resničnoost uradne verzije o samomoru.
#Ni pustil nobenega poslovilnega pisma in tako se lahko o pravih nagibih le ugiba.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.kurir.rs/crna-hronika/1808555/samoubistvo-stevana-popova-legendarni-pilot-jata-ubio-se-pred-suprugom|title=SAMOUBISTVO STEVANA POPOVA: Legendarni pilot Jata ubio se pred suprugom|publisher=Kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=1. oktober 2017|accessdate=29. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.blic.rs/vesti/hronika/sin-pilota-heroja-steva-bio-optimista-mozda-se-vratila-opaka-bolest/xqqlqkv|title= SIN PILOTA HEROJA &quot;Steva bio optimista, možda se vratila opaka bolest&quot;|publisher=blic.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=6. junij 2015|accessdate=30. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Pogreb v Novem Sadu ===
Pogreb je bil na Novosadskem Novem pokopališču v soboto, 6. junija, brez kakih posebnih zunanjih slovesnosti.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine|title=Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine?|publisher=stil.kurir.rs|author=Lana Apostolović|place=Beograd|language=sr|date=25. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;Poleg družinskih članov se je pogreba udeležilo veliko število prijateljev, med njimi številni športniki, člani upravnih odborov športnih klubov, katerih član ali na čelu je bil, ter predstavniki političnega in javnega življenja Novega Sada. Član upravnega odbora novosadskega Aerokluba [[Ranko Babić (Aeroklub Novi Sad)|Ranko Babić]] mu je v imenu tega kluba in športnih društev izrekel zadnje slovo ter izrazil željo Aerokluba, da se letališče v Čeneju poimenuje po Stevu Popovu.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://rtv.rs/sr_lat/drustvo/sahranjen-legendarni-pilot-stevan-popov_607756.html|title=Sahranjen legendarni pilot Stevan Popov|publisher=Radio-televizija Vojvodine|author=JMU|place=Novi Sad|language=sr|date=6. junij 2015|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Spomin ===
==== Legenda naših dni ====
{|
|-
! Najlepše je postati legenda&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.goodreads.com/book/show/208468161-prostranstvo-plavo-popov|title=Prostranstvo, plavo Popov: Steva The Expanse, Blue Popov: Steva by Miroslav Stefanovic|publisher=goodreads.com|author=Miroslav Stefanović|place=|language=sr|date=15. februar 1994|accessdate=1. november 2026}}&lt;/ref&gt;
! Najlepše je: postati legenda
|-
| &lt;blockquote&gt;Najlepše je, kažu, za života postati legenda. A pilot, kapetan aviona Stevan - Steva Popov — je baš to. Legenda naših dana. Sadašnjih i budućih. Zasigurno.
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Pravijo, da je najlepše, če postaneš legenda za časa življenja. A pilot, letalski kapetan Stevan – Steva Popov — je prav to: Legenda naših dni. Sedanjih in prihodnjih. Zagotovo.
&lt;/blockquote&gt;
|}

==== Malteški vitez v dejanju ====
Popov je bil član [[Malteški viteški red|Malteških vitezov]] ne le v na papirju, ampak tudi v stvarnosti.&lt;ref&gt;https://www.youtube.com/watch?v=PLNEbGMgTrg&lt;/ref&gt;

==== Pravi in nesebični junak ====
Steva se je najbolj izkazal 1992, ko je ne misleč na varnost sebe in posadke reševal begunce iz „Sarajevskega pekla“ ne glede na njihovo narodnost, vero ali položaj; on in njegova pogumna posadka so z neverjetno požrtvovalnostjo rešili vse begunce, ki so čakali rešitev iz vojnega vrveža —, vse dokler so bili poleti po človeško gledano še možni, čeprav brez tveganja ni bil niti en polet, saj so bili prav okoli letališča hudi boji in barikade.
{|
|-
! Kako je Steva postao heroj Sarajeva&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine|title=Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine? Steva je iz ratnog Sarajeva avionom izbavio 40.000 ljudi: &quot;Plačući mi prišla žena - nema mi sina Bojana, ostao je na aerodromu&quot;, rasplet priče kida dušu. Pilot Steva Popov, heroj koji je evakuisao 40.000 ljudi iz Sarajeva, suočio se sa nepravdom nakon rata, a njegova priča ostaje inspiracija.|publisher=stil.kurir.rs|author=Lana Apostolović|place=Beograd|language=sr|date=25. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
! Kako je Steva postal junak Sarajeva
|-
| &lt;blockquote&gt;Nije bio influencer, političar, ni neko ko traži aplauze. Nije mu bilo važno da ga hvale, da o njemu pričaju po televiziji ili pišu članke. Bio je čovek koji je znao da se život brani delom, a ne rečima. Čovek koji je znao da kada je život drugih u pitanju, priča i diplome ne vrede ništa. Samo dela.
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Ni bil vplivnež, politik ali nekdo, ki bi iskal ploskanje. Ni mu bilo pomembno, ali so ga hvalili, ali so o njem govorili na televiziji ali pisali članke o njem. Bil je človek, ki je vedel, da se življenje brani z dejanji, ne z besedami. Človek, ki je vedel, da ko so ogrožena življenja drugih, govorjenje in diplome ne pomenijo nič. Samo dejanja.
&lt;/blockquote&gt;
|}

==== Eden največjih pilotov ====
Njegov prijatelj Miodrag Radanović, član Aerokluba »Novi Sad«, trdi, da je Stevan eden največjih pilotov v Srbiji.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.blic.rs/vesti/hronika/samoubistvo-heroja-tragicna-smrt-pilota-steve-popova-koji-je-spasao-40000-ljudi/m0wsx63|title=SAMOUBISTVO HEROJA Tragična smrt pilota Steve Popova, koji je spasao 40.000 ljudi|publisher=Blic-rs|author=M.S., S.A.|place=Beogad|language=sr|date=4. junij 2015|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

==== Mnogovrstna spominska pobuda ====
„Združenje beguncev, ogroženih in izgnanih oseb Srbije“ je 3. oktobra 2024 vložilo uradno pobudo za podelitev Popovu posmrtnega odličja, poimenovanje ulice v njegovem Novem Sadu in postavitev spomenika v znamenje spomina, hvaležnosti in spoštovanja sklicujoč se na njegovo nesebično predanost reševanju tisočerih življenj med vojno v BiH.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/9453269/STEVAN-POPOV-SPASIO-JE-HILJADE-LJUDI-Udruzenje-trazi-posthumno-odlikovanje-za-pilota-sa-letova-Sarajevo-Beograd-tokom-rata-1992.-godine|title=&quot;STEVAN POPOV SPASIO JE HILJADE LJUDI&quot; Udruženje traži posthumno odlikovanje za pilota sa letova Sarajevo-Beograd tokom rata 1992. godine |publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=3. oktober 2024|accessdate=31. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

==== Spominski kip ====
V Vzhodnem Sarajevu, v Parku velikanov, so v spomin na njegova velika dejanja postavili doprsni kip z njegovo podobo.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://mondo.rs/Sport/Fudbal/a2163965/steva-popov-pilot-heroj-sarajeva-sinisa-mihajlovic-ga-voleo.html|title=Pilot-heroj Steva Popov izvlačio ljude iz Sarajeva 1992. i dovezao ih 40.000 u Beograd. Siniša Mihajlović mu nikad nije zaboravio spasavanje iz Švedske. |publisher=mondo.rs|author=Mladen Šolak|place=Beograd|language=sr|date=24. december 2025|accessdate=31. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

==== Knjiga ====
*Miroslav Stefanović: ''„Prostranstvo plavo: Popov Steva“ (&quot;The Expanse Blue: Popov Steva&quot;)''. Novi Sad, 1. maj 1994; trdo vezano, format 17,5 x 24 cm , ilustrirano v barvi, cirilica srbsko, latinica angleško; 284 strani&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.goodreads.com/book/show/208468161-prostranstvo-plavo-popov|title=Prostranstvo, plavo Popov: Steva The Expanse, Blue Popov: Steva by Miroslav Stefanovic|publisher=goodreads.com|author=Miroslav Stefanović|place=|language=sr|date=1. maj 1994|accessdate=1. november 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.kupindo.com/Biografija/59445647_Prostranstvo-plavo-Popov-Steva-Miroslav-Stefanovic|title=Prostranstvo plavo – Popov Steva|publisher=Kupindo.com|author=Miroslav Stefanović|place=Novi Sad|language=sr|date=1. maj 1994|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Navedki ===
{{navedek|''„Nisam ni znao koga vozim da li su u pitanju Srbi, Hrvati ili muslimani. Uostalom, ja sam kosmopolita, meni to nije bilo toliko ni važno. Ljude sam cenio po tome kakav su čovek.“''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine|title=Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine?|publisher=stil.kurir.rs|author=Lana Apostolović|place=Beograd|language=sr|date=25. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„Nisem niti vedel, koga vozim: ali gre za Srbe, Hrvate ali Muslimane. Navsezadnje sem jaz svetovljan; meni to ni bilo niti tako pomembno. Ljudi sem cenil po tem, kakšen človek je kdo.&quot;}}
{{navedek|''„Imao sam nepunih 15 godina kada sam prvi put počeo da letim i kad sam prvi put osetio vazduh i kad sam osetio prostranstvo i kad sam osetio visine. Otada, moram da kažem da ja u to vreme nisam znao ni šta su igranke, ni šta su izlasci. Moje je bilo da dođem rano ujutru na aerodrom, da operem jedrilicu, da operem avion.“''&lt;ref&gt;Na kafi sa... - Stevan Popov - (TV KCN) - YouTube&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;&quot;Star sem bil nepolnih 15 let, ko sem prvič začel leteti in ko sem prvič občutil zrak in ko sem občutil prostranost in ko sem začutil višine. Od takrat, moram reči, da jaz tistikrat nisem vedel, kaj so plesi, niti kaj so zmenki. Moje je bilo, da pridem zgodaj zjutraj na letališče, da umijem jadralno letalo, da umijem letalo.&quot;}}

==Notes==
{{Notelist}}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
*[[Razpad Jugoslavije]]
*[[Bosna in Hercegovina]]
*„[[Menih Hawkeye]]“
*[[Anton Kikaš]]

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}

;{{ikona sr}}
*[https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine? | Stil]
*[https://mondo.rs/Sport/Fudbal/a2163965/steva-popov-pilot-heroj-sarajeva-sinisa-mihajlovic-ga-voleo.html Steva Popov pilot heroj Sarajeva, Siniša Mihajlović ga voleo | Mondo]
*[https://kompasinfo.rs/hronika-jednog-podviga-i-velike-nepravde-prica-o-pilotu-stevanu-popovu/?script=lat Hronika jednog podviga i velike nepravde: Priča o pilotu Stevanu Popovu | Kompas]
*[https://mondo.rs/Info/Crna-hronika/a800824/Ubio-se-legendarni-pilot-Stevan-Popov.html Ubio se legendarni pilot Stevan Popov | Mondo]
*[https://www.blic.rs/vesti/hronika/sin-pilota-heroja-steva-bio-optimista-mozda-se-vratila-opaka-bolest/xqqlqkv SIN PILOTA HEROJA &quot;Steva bio optimista, možda se vratila opaka bolest&quot; - Blic]
*[https://rtv.rs/sr_lat/drustvo/sahranjen-legendarni-pilot-stevan-popov_607756.html Sahranjen legendarni pilot Stevan Popov | RTV Vojvodine Novi Sad]
*[http://www.yugopapir.com/2013/06/steva-popov-legenda-yu-avijacije.html Yugopapir: Steva Popov, legenda YU avijacije: Pilotske bravure na snimanju &quot;Sutjeske&quot;]
;{{ikona en}}
*[https://military-history.fandom.com/wiki/Stevan_Popov Stevan Popov | Military Wiki - Fandom]
;{{ikona hr}}
*[https://www.hia.com.hr/izdvojeno/intervjui/item/40976-razgovor-s-antom-kikasem-nisam-se-bojao-umrijeti-izjavio-je-jednom-prigodom-a-po-tome-je-snimljen-i-film-o-njegovu-pothvatu Razgovor s Antom Kikašem - „Nisam se bojao umrijeti“ izjavio je jednom prigodom, a po tome je snimljen i film o njegovu pothvatu|INTERVJUI Mladen Pavković / 31 Kolovoz 2024]
*[https://www.glasistre.hr/hrvatska/anton-kikas-ikona-kanadske-dijaspore-prkosio-je-jna-avionom-punim-oruzja-za-mup-uicen-je-a-potom-razmijenjen-za-generala-aksentijevica-danas-kaze-cinkali-su-me-ljudi-iz-nasih-redova-602744 ANTON KIKAŠ, IKONA KANADSKE DIJASPORE: Prkosio je JNA avionom punim oružja za MUP. Uhićen je, a potom razmjenjen za generala Aksentijevića. Danas kaže: &quot;CINKALI SU ME LJUDI IZ NAŠIH REDOVA&quot; - Glas Istre]

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Popov, Stevan}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1947]]
[[Kategorija:Umrli leta 2015]]
[[Kategorija:Srbski piloti]]
[[Kategorija:Srbski častniki]]
[[Kategorija:Humanitarni delavci]]

[[Kategorija:Ljudje, ki so storili samomor]]</text>
      <sha1>7jkoecikt6lzr0j0goia94uah3vvq7s</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6773990</id>
      <parentid>6773859</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T21:06:19Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Prevoz jugoslovanskega nogometnega moštva */</comment>
      <origin>6773990</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="44375" sha1="r0s14ntxsjeav577lmtxef64fy0bg3x" xml:space="preserve">{{v delu}} 

{{Infobox person
| birth_name  = Stevan Popov
| image       = Stevan-Popov-heroj.webp
| caption     = Steva Popov pred &quot;svojim&quot; letalom &quot;Kikaš&quot;-em 
| birth_date  = {{birth date|1947|6|12|df=yes}}
| birth_place = [[Izbište]], [[Vršac]], [[Vojvodina]], [[Jugoslavija]]
| death_date  = {{death date and age|2015|06|03|1947|6|12|df=y}}
| death_place = [[Ruma]], [[Vojvodina]], [[Srbija]]
| monuments   = Novo Sarajevo &quot;Park herojev&quot;
| education   = 
| occupation  = 
| known_for   = reševanje beguncev iz „Sarajevskega pekla“
| spouse      = 
| parents     = 
| relatives   = 
}}
'''Stevan Popov''' ({{Lang-sr|Стеван Попов/Stevan Popov}}; * [[12. junij]] [[1947]] [[Izbište]] [[Vršac]], [[Vojvodina]], [[Jugoslavija]] † [[3. junij]] [[2015]] [[Ruma]] [[Vojvodina]], [[Srbija]]) — tudi '''Steva'''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.blic.rs/vesti/hronika/sin-pilota-heroja-steva-bio-optimista-mozda-se-vratila-opaka-bolest/xqqlqkv|title=SIN PILOTA HEROJA &quot;Steva bio optimista, možda se vratila opaka bolest&quot;|publisher=Blic.rs|author=S. Aničić|place=Beograd|language=sr|date=6. junij 2015|accessdate=30. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; — je bil [[pilot]] jugoslovanske letalske družbe [[Jat Airways]] in rezervni častnik [[Jugoslovanska ljudska armada|Jugoslovanske ljudske armade]]. Popov je najbolj znan po svoji vlogi pri reševanju in prepeljavanju beguncev iz Sarajeva leta 1992 med [[Vojna v Bosni in Hercegovine|Vojno v Bosni in Hercegovini]] ter po poznejšem uspešnem prevozu [[jugoslovanska nogometna reprezentanca|jugoslovanskega nogometnega moštva]] s [[Švedska|Švedskega]].

=== Mladost ===
Popov se je rodil leta 1947 v učiteljski družini v [[Izbište|Izbištu]] blizu [[Vršac|Vršca]] v [[Vojvodina|Vojvodini]] (tedaj [[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]]. Takole pripoveduje o svojem otroštvu:
{|
|-
! Priča o legendi Stevi Popovu&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://kompasinfo.rs/hronika-jednog-podviga-i-velike-nepravde-prica-o-pilotu-stevanu-popovu/?script=lat|title=Hronika jednog podviga i velike nepravde: Priča o pilotu Stevanu Popovu|publisher=Kompasinfo.rs|author=Stefan Milenković|place=|language=sr|date=28. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
! Zgodba o legendi Stevu Popovu
|-
| &lt;blockquote&gt;„Prašnjav drum. Puca banatska ravnica. Živeo sam u Izbištu. Jedva da sam imao desetak godina. Tada sam prvi put video avion. Nekoliko nas dečaka, u kratkim, često kaljavim pantalonama, bosi, jurili bismo da vidimo avion, posebno pilota.“
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;&quot;Prašna cesta. Brezmejna banatska ravnica. Živel sem v Izbištu. Imel sem komajda deset let. Takrat sem prvič videl letalo. Nekaj nas dečkov v kratkih, pogosto blatnih hlačah, bi bosi drveli, da vidimo letalo, še posebej pilota.&quot;
&lt;/blockquote&gt;
|}

Postal je pilot pri jugoslovanskem letalskem prevozniku (JAT) in rezervni častnik v jugoslovanski vojski.&lt;ref name=&quot;E.V.N.&quot;&gt;{{cite news |last1=E.V.N. |title=Stevan Popov vodio bitku sa kancerom, vinuo se u večne visine |url=https://www.novosti.rs/vesti/naslovna/hronika/aktuelno.291.html:551382-Cuveni-pilot-Stevan-Popov-izvrsio-samoubistvo |access-date=18 June 2021 |work=Novosti |date=4 June 2015}}&lt;/ref&gt;

== Razpad Jugoslavije in &quot;razhod&quot; letala ==
=== Reševanje iz Sarajeva ===

Med vojno v Bosni in Hercegovini, v obdobju od 17. aprila do 3. maja 1992, je Popov s tovornim letalom boeing 707, imenovanim &quot;Kikaš&quot;, uspešno evakuiral približno 40.000 ljudi s sarajevskega letališča, medtem ko so srbske sile stalno obstreljevale mesto; obenem so v samem mestu in njegovi okolici potekali boji. Skupno je bilo iz &quot;sarajevskega pekla&quot; rešenih 49.000 beguncev.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.politika.rs/sr/clanak/429771/Avionom-iz-sarajevskog-ratnog-vrtloga#google_vignette|title=Avionom iz sarajevskog ratnog vrtloga|publisher=politika.rs|author=Miroslav Stefanović|place=Beograd|language=sr|date=19 May 2019|accessdate=27 October 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://military-history.fandom.com/wiki/Stevan_Popov|title=Stevan Popov|publisher=military-history.fandom.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=29 October 2026}}&lt;/ref&gt;.

Letalo se je imenovalo „Kikaš“ po hrvaško-kanadskemu poslovnežu [[Anton Kikaš|Antonu Kikašu]], ki je z njim poskušal na Hrvaško pretihotapiti 19 ton orožja; JLA pa se je letala in orožja na zagrebškem letališču „Pleso“ nasilno polastila ter lastnika ujela in prepeljala v beograjske vojaške zapore. Med približevanjem cilju je pilot letala jugoslovanskim kontrolorjem letenja pomotoma sporočil, da je njihov cilj Ljubljana in ne Trst, kot je bilo dogovorjeno in tako sta lovski letali MiG-21 jugoslovanskega vojnega letalstva prisilili letalo na pristanek v Zagrebu. Polet je bil namreč napovedan za Trst; pred njim pa naj bi moral &quot;prisilno&quot; pristati na ljubljanskem Brniku, kjer so že čakala hrvaška prevozna sredstva na orožje.&lt;ref name=&quot;STARCEVIC&quot;&gt;{{cite news |last1=STARCEVIC |first1=Nesha |title=Plane Carrying Smuggled Weapons Seized, Investigation Begun |url=https://apnews.com/article/0c84de1b4c79f7ec65399d6e97610168 |access-date=25 June 2021 |work=AP News |date=4 September 1991}}&lt;/ref&gt;Po treh mescih so ga zemenjali za ujetega generala [[Milan Aksentijević|Aksentijevića]].&lt;ref name=&quot;PETROVIĆ&quot;&gt;{{cite news |last1=PETROVIĆ |first1=Borka |title=ANTON KIKAŠ, IKONA KANADSKE DIJASPORE: Prkosio je JNA avionom punim oružja za MUP. Uhićen je, a potom razmjenjen za generala Aksentijevića. Danas kaže: &quot;CINKALI SU ME LJUDI IZ NAŠIH REDOVA&quot; |url=https://www.glasistre.hr/hrvatska/anton-kikas-ikona-kanadske-dijaspore-prkosio-je-jna-avionom-punim-oruzja-za-mup-uicen-je-a-potom-razmijenjen-za-generala-aksentijevica-danas-kaze-cinkali-su-me-ljudi-iz-nasih-redova-602744 |access-date=17 June 2021 |work=Glas Istre |date=5 November 2019}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;St. Louis Post-Dispatch&quot;&gt;{{cite news |last1=Compiled From Agencies |title=Serbia Accepts Plan For Observers From European Community |url=https://www.newspapers.com/newspage/141423749/ |access-date=25 June 2021 |work=St. Louis Post-Dispatch |date=1 September 1991 |page=39}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Marinić 2025&quot;&gt;{{cite news |last1=Marinić |first1=Borna |title=Kako je Hrvatska pustila zarobljenog generala JNA Milana Aksentijevića – razmjena zarobljenika na aerodromu Pleso |url=https://domovinskirat.hr/2025/11/25/kako-je-hrvatska-pustila-zarobljenog-generala-jna-milana-aksentijevica-razmjena-zarobljenika-na-aerodromu-pleso/ |access-date=18 September 2026 |work=domovinskirat.hr |date=25 November 2025 |language=Croat}}&lt;/ref&gt;Ob 35-letnici dogodkov je nastal celo film „Nisem se bal umreti“.&lt;ref name=&quot;ANTON KIKAŠ&quot;&gt;{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; Kikaša so izpustili v okviru skupine 27 oseb, naklonjenih Hrvaški, ki so jih zamenjali za 28 častnikov JLA, med katerimi je bil tudi srbski častnik [[Milan Aksentijević]], ki so ga zajele malo pred tem hrvaške sile.&lt;ref name=&quot;Horvatić&quot;&gt;{{cite news |last1=Horvatić |first1=Petar |title=13. rujna 1991. Milan Aksentijević – kako su hrvatski specijalci uhitili generala JNA koji je razmijenjen za Antuna Kikaša? |url=https://narod.hr/kultura/13-rujna-1991-milan-aksentijevic-kako-su-hrvatski-specijalci-uhitili-generala-jna-koji-je-razmijenjen-za-antuna-kikasa |access-date=19 April 2021 |work=Narod |date=13 September 2018 |language=sh}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.facebook.com/enimark.ponjevic.7/posts/tajni-rat-za-hrvatsku-kako-je-kos-preko-uba%C4%8Denih-krtica-izdao-akciju-heroja-kika/2583104088870785/|title= TAJNI RAT ZA HRVATSKU: Kako je KOS preko ubačenih krtica izdao akciju heroja Kikaša. Izdaja u vrhu MUP-a: Tko je bio agent &quot;Merđo&quot;?|publisher=facebook.com|author=Enimark Ponjević|place=|language=hr|date=31. avgust 2026|accessdate=26. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; Do izmenjave je prišlo 25. novembra 1991 na [[Letališče Franjo Tuđman|Letališču Pleso]] pri Zagrebu.&lt;ref&gt;Nekdanje &quot;Letališče Pleso&quot; se sedaj imenuje &quot;Letališče Franjo Tuđman&quot;&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;&quot;Embassy confirms Canadian set free&quot;. Red Deer Advocate. CP. 27 November 1991. p. 9. Retrieved 25 June 2021.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Marinić 2025&quot;&gt;{{cite news |last1=Marinić |first1=Borna |title=Kako je Hrvatska pustila zarobljenog generala JNA Milana Aksentijevića – razmjena zarobljenika na aerodromu Pleso |url=https://domovinskirat.hr/2025/11/25/kako-je-hrvatska-pustila-zarobljenog-generala-jna-milana-aksentijevica-razmjena-zarobljenika-na-aerodromu-pleso/ |access-date=18 September 2026 |work=domovinskirat.hr |date=25 November 2025 |language=Croat}}&lt;/ref&gt;

Vsak polet med Sarajevom v Bosni in vojaškim letališčem v [[Batajnica|Batajnico]] v Srbiji blizu Beograda je trajal v povprečju od 12 do 15 minut. Popov med temi poleti ni ugašal motorjev, na vsakem letu pa je prepeljal kar 585 ljudi; tolikšno število je bilo mogoče, saj &quot;Kikaš&quot; kot tovorno letalo ni imel sedežev in so potniki sedeli kar na tleh natlačeni kot sardine.&lt;ref name=&quot;E.V.N.&quot; /&gt;

Med 12. aprilom in 3. majem 1992 so Popov in drugi člani posadke s &quot;Kikašem&quot; iz Sarajeva evakuirali skupno 49.000 ljudi. Samo 2. maja je Popov v 16 ločenih poletih prepeljal 4.000 beguncev.&lt;ref name=&quot;Stefanović&quot;&gt;{{cite news |last1=Stefanović |first1=Miroslav |title=Avionom iz sarajevskog ratnog vrtloga |url=https://www.politika.rs/sr/clanak/429771/Magazin/Avionom-iz-sarajevskog-ratnog-vrtloga |access-date=18 June 2021 |work=Politika |date=19 May 2019}}&lt;/ref&gt;

==== Nazaj v „Sarajevski pekel“ ====
[[Mile Jovičić]] rad pripoveduje o enem izmed Popovih neverjetnih podvigov: »Morda ste že slišali za zgodbo, kako je neka ženska z dvema otrokoma in z ogromnima torbama, v splošni gneči na letališču uspela priti do letala. V Batajnico je prispela s 'Kikašem' in nato ugotovila, da nima enega od dveh otrok. Steva Popov je, ko se je ponovno vrnil v Sarajevo, sam hodil po prepolni letališki stavbi in iskal otroka. In ga je našel!« Popov se je z zdaj že skoraj odraslim najstnikom ter njegovo materjo ponovno srečal leta 2004 v neki televizijski oddaji.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://kompasinfo.rs/hronika-jednog-podviga-i-velike-nepravde-prica-o-pilotu-stevanu-popovu/?script=lat|title=Hronika jednog podviga i velike nepravde: Priča o pilotu Stevanu Popovu|publisher=Kompasinfo.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=28. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

Tistega dne so si sledili poleti neprestano in tako Popov sploh ni ugaševal motorja, ko je po pristanku zaslišal krik matere, ki je prispela v Batajnico, a je v gneči izgubila svojega otroka v Sarajevu; pogrešila ga je šele tukaj, ko se je letalo skoraj izpraznilo. Steva se je odločil, da se bo vrnil, čeprav je bil od stalnih poletov izčrpan in utrujen. Vračal se je zvečer v nevarno Sarajevo, vračal se je skozi zmešnajavo, dim in negotovost, samo da bi rešil eno malo človeško bitje — pa seveda naložil tudi druge obupance. Deklico je mati pripeljala s sabo, deček pa je ostal v Sarajevu. Čeprav je bilo letalo zadeto v rep, se je Popov vrnil in našel tega dečka, Bojana. O tem je vedel Mondo še več podrobnosti:

„Mati Ranka Majmunović je po pristanku med jokom začela iskati svojega sina. Pustila je deklico, mi pokazala dečkovo čepico in kričala 'Ni mojega Bojana'. S posadko se vračamo v Sarajevo, ter vpijem po celi letališki stavbi: ’Bojan, Bojan!’ V enem kotu je bilo nekaj dečkov. In vzdigne se mali petletni cvrček. Vprašal sem ga, zakaj je izgubil mamo. Pa je dejal: ’Nisem jaz nje, ampak ona mene.’ Vprašal sem ga, če bi se vozil z letalom, pa mi je dejal: ’Kako da ne; ali lahko tudi moji tovariši?’&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://mondo.rs/Sport/Fudbal/a2163965/steva-popov-pilot-heroj-sarajeva-sinisa-mihajlovic-ga-voleo.html|title=Pilot-heroj Steva Popov izvlačio ljude iz Sarajeva 1992. i dovezao ih 40.000 u Beograd. Siniša Mihajlović mu nikad nije zaboravio spasavanje iz Švedske. |publisher=mondo.rs|author=Mladen Šolak|place=Beograd|language=sr|date=24. december 2025|accessdate=31. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

{|
|-
! Kako je spasio jedno dete&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine|title=Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine?|publisher=stil.kurir.rs|author=Lana Apostolović|place=Beograd|language=sr|date=25. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
! Kako je rešil enega otroka
|-
| &lt;blockquote&gt;&quot;Video sam majku kako plače i ponavljala je: ’Kapetane, nema mi Bojana’. Držala je za ruku drugog sina i pokazivala: ’Ostala mi je u ruci njegova kapa’. Ja sam u tom trenutku shvatio da je dečak ostao u Sarajevu, a ona u toj gužvi za ruku držala samo jedno dete. Rekao sam mom kolegi Savi: 'Ajmo mi nazad!' U to vreme nije bilo kontrole letova. Po mraku smo se vraćali nazad. Svetlost su nam bili obrisi brda i planina i tako smo uspeli da sletimo u Sarajevo. Po povratku je aerodrom opet bio pun. Iznenadili su se kad su me videli jer nisu očekivali da ću odmah da se vratim. Nisam ni ja. Prišla je jedna žena i ispričala mi kako su joj u prethodnom letu ostala tri sina na aerodromu, vrata su im se pred nosom zatvorila, za njih je to bio pakao. Ušao sam u zgradu i počeo da dozivam tog dečaka: ’Bojane, Bojane!’ U jednom uglu se igralo nekoliko dece i ustane jedan mali od 5 godina i odazove se. Bilo mi je jasno da je to on. Dovezao sam ga u Beograd, a majka njegova je klekla i počela da ga grli.&quot;
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;»Videl sem mamo, ki je jokala in ponavljala: ’Kapitan, nimam Bojana’. Držala je za roko drugega sina in kazala: ’Njegova kapa je ostala v moji roki’. V tistem trenutku sem dojel, da je deček ostal v Sarajevu, ona pa je v tej množici držala za roko le enega otroka. Kolegu Savu sem rekel: 'Gremo nazaj!' Takrat ni bilo nadzora zračnega prometa. Vračali smo se po temi. Naša osvetlitev so bili obrisi hribov in gora, in tako nam je uspelo pristati v Sarajevu. Ob naši vrnitvi je letališče bilo zopet polno in ljudje so bili presenečeni, ko so me zagledali, ker niso pričakovali, da se bomo vrnili – saj nisem niti jaz. Do mene je prišla ženska in mi povedala, da so ji v prejšnjem letu ostali na letališču trije sinovi: vrata so se jim zaprla pred nosom, kar je bil zanje pravi pekel. Vstopil sem v stavbo in začel klicati tistega dečka: ’Bojan, Bojan!’ V nekem kotu se je igralo nekaj otrok in vstal je malček petih let in se odzval. Bilo mi je jasno, da je to on. Pripeljal sem ga v Beograd, a njegova mati je pokleknila in ga začela objemati.«
&lt;/blockquote&gt;
|}

==== Reševanje zapuščenih sirot ====
Veliko jih je uspelo odpotovati z letalom – vsega skupaj skoraj 50.000 – za celo mesto nesrečnežev. Časnikarjem je Steva zaupal tudi naslednji dogodek, ki so ga skrbno zabeležili. V njem opisuje rešitev bratca in sestrice iz nepopisne gneče na Sarajevskem letališču, ki ju je posadil v svojo kabino in ju srečno prepeljal do [[Batajnica|Batajnice]], od koder so ju odpeljali k sorodnikom v [[Stara Pazova|Staro Pazovo]], nakar se niso več videli.
{|
|-
! Mi smo, čiko, siročad&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.politika.rs/sr/clanak/429771/Avionom-iz-sarajevskog-ratnog-vrtloga#google_vignette|title=Avionom iz sarajevskog ratnog vrtloga|publisher=politika.rs|author=Miroslav Stefanović|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2019|accessdate=27. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
! Striček, midva sva siroti
|-
| &lt;blockquote&gt; „Doći do sarajevskog aerodroma bila je avantura, igra životom. Oni koji se domognu, nemaju više šanse da se vrate. U avion, ili u ponor, u bezdan... U toj gužvi slučajno, krajičkom oka, ugledam dvoje mališana. Valjda svesni da nemaju šanse da se od tolike gužve probiju do aviona, izmakli su se po strani. Gledam ih još malo, sve očekujući da će im se pojaviti roditelji ili neko od starijih. Ali, oni dalje sami. Stoje nemo, uspravno, držeći se za ruke. Privukla me baš ta scena. I, odlučim se da im priđem... Dečaku, koliko sam mogao da ocenim, nije bilo više od dvanaest, trinaest godina. Devojčica, nešto mlađa. Pitam ih gde su im roditelji? Oni me gledaju, ćute. Posle nekoliko trenutaka dečak se osmeli i izusti: „Mi smo, čiko, siročad. Nemamo nikoga. Roditelji su nam poginuli u Sarajevu. Hteli bismo u avion, imamo rođake u Srbiji, u Staroj Pazovi...”
Siročad! Nešto kao da me je ošinulo po sred tela. Stresla me neka groznica. Istog časa sam ih zgrabio sa piste. Devojčicu sam uzeo u naručje, dečaka uhvatio za ruku. Krenuo sam ka avionu, kroz tu nepreglednu masu ljudi koji me guraju, viču, dozivaju po imenu. Koračam nekako ponosno, a suze samo što mi nisu grunule. Znam, moram da ostanem pribran, a ipak sam se rastužio, sve mi se nešto skupilo u duši, sva patnja, bol, prokletstvo tog rata. Teškom mukom se probijam kroz masu, neko iza mene viče: „Pustite pilota, to je kapetan aviona.” I bili su u pilotskoj kabini, tik pored mojih nogu, sve dok nismo sleteli u Batajnicu.
&lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;„Priti do sarajevskega letališča je bila pustolovščina, igra z življenjem. Tisti, ki ga dosežejo, nimajo več možnosti za vrnitev. V letalo, ali v prepad, v brezno... V tej gneči naključno, s končkom očesa, opazim dvojico malčkov. Menda v svesti si, da nimata možnosti, da se zaradi takšne gneče prebijeta do letala, sta se umaknila ob stran. Gledam ju še malo v pričakovanju, da se bodo prikazali starši ali kdo od starejših; onadva pa še naprej sama. Stojita molče, pokončno, držeč se za roke. Pritegnil me je ravno ta prizor. In, skelenil sem se jima približati... Deček, kolikor sem lahko ocenil, jih ni imel več od dvanajst-trinajst let. Deklica nekaj mlajša. Vprašam ju, kje imata starše. Onadva me gledata, molčita. Po nekaj trenutkih se deček opogumi in izusti: „Midva sva, striček, siroti. Nimava nikogar. Starši so nama padli v Sarajevu. Hotela bi v letalo; imava sorodnike v Srbiji, v Stari Pazovi...”
Siroti! Ko da me je nekaj zbodlo sredi telesa. Stresla me je nekakšna vročica. Istega trena sem ju zgrabil s ploščadi. Deklico sem vzel v naročje, dečka zgrabil za roko. Krenil sem k letalu, skozi to nepregledno množico ljudi, ki me porivajo, vpijejo, me zmerjajo. Korakam nekam ponosno, a le malo je manjkalo, da se mi niso udrle solze. Vem, moram ostati zbran, a vendar sem se razžalostil; vse to se mi je nabralo v duši, sve trpljenje, bolečina, prekletstvo te vojne. S težkim naporom se prebijam skozi množico; nekdo za menoj vpije: „Pustite skozi pilota, to je kapitan letala.” In bila sta v pilotski kabini, tik poleg mojih nog, vse dokler se nismo spustili v Batajnici.“
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Reševanje tudi iz drugih delov Jugoslavije ===
Malo pa je znano, da je Stevan Popov pred Sarajevom reševal ljudi iz področij okrog Zadra in Pulja, ki jih je zajela vojna vihra. Poslan je bil z namenom evakuacije vojaštva in vojaškega premoženja, reševal pa je tudi civiliste, katerih varnost je bila ogrožena. 

Po Sarajevu pa je prevažal in reševal ljudi tudi iz drugih delov Republike Srbske z letališča v Banjaluki.

=== Prevoz jugoslovanskega nogometnega moštva ===
V spominu ostaja tudi tudi njegov podvig, ko je nogometno moštvo ZR Jugoslavije varno vrnil s Švedskega, ko ji zaradi uvedbe ukrepov ni bil dovoljen nastop na evropskem prvenstvu 1992.

Po izbruhu spopadov med [[Razpad Jugoslavije|Razpadom Jugoslavije]] in številnih grozodejstvih — vključno z uničujočim srbskim napadom z minometi na tržnico v Sarajevu 27. maja 1992 — so ZN 30. maja 1992 sprejeli resolucijo št. 757, ki je uvedla kazenske ukrepe proti Jugoslaviji: vključevala je prepoved nastopanja jugoslovanskih moštev na mednarodnih športnih dogodkih ter prepoved mednarodnih letov v Jugoslavijo in iz nje. Ravno takrat pa je 28. maja 1992 prispelo jugoslovansko moštvo na Švedsko, kjer se je pripravljalo na začetek [[Evropsko prvenstvo v nogometu 1992|Evropskega prvenstva v nogometu]], ki je potekalo na Švedskem med 10. in 26. junijem. Ker jim je bilo torej prepovedano nastopanje, bi se morali vrniti domov.

Popov je takrat pilotiral letalo družbe JAT, ki je odletelo po jugoslovansko reprezentanco in na cilj prispelo 2. junija 1992. Popov sprva ni dobil dovoljenja za let v [[Stockholm]], vendar je osebno vzpostavil radijsko zvezo z generalnim tajnikom ZN [[Butros Butros-Gali|Butrosom Galijem]], ki mu je odobril 24-urno časovno okno za odvoz jugoslovanskega moštva.&lt;ref name=&quot;E.V.N.&quot; /&gt; Ob prihodu na letališče Arlanda v bližini Stockholma pa je ugotovil, da letala ne more oskrbeti z gorivom, saj je britanska družba BP to zavrnila zaradi sankcij. Popov je predlagal, da bi z letalom, ki je imelo napol polne rezervoarje, poletel in pristal kar nekje zunaj Švedske, na neki avtocesti na Poljskem. Tedaj so imele švedske oblasti zaradi ukrepov ZN namen zaseči letalo, v katerem so bili že vkrcani nogometaši, vendar je Popov brez dovoljenja prižgal motorje in začel krožiti po vzletno-pristajalni stezi grozeč, da bo vzletel ne glede na to, da letalo ni bilo napolnjeno z gorivom. Šele takrat so švedske oblasti dovolile polnjenje letala z gorivom ter njegov polet v Beograd.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://rtv.rs/sr_lat/drustvo/sahranjen-legendarni-pilot-stevan-popov_607756.html|title=Sahranjen legendarni pilot Stevan Popov|publisher=Radio-televizija Vojvodine|author=JMU|place=Novi Sad|language=sr|date=6. junij 2015|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

Jugoslovanski veleposlanik na Švedskem [[Zlatan Kikić]] — ki se je z istim letalom nameraval vrniti v Jugoslavijo skupaj z osebjem veleposlaništva —, je nato zbral 2000 dolarjev v gotovini in plačal norveški državni naftni družbi Statoil (danes Equinor) za oskrbo letala z gorivom. Popov je nato z letalom, na katerem je bila jugoslovanska nogometna reprezentanca in osebje veleposlaništva, poletel nazaj v Beograd; pristal je tik pred iztekom 24-urnega roka, ki ga je imel na voljo za izvedbo poleta. Pri vračanju je prešerno letel tako nizko nad beograjskim VMA, da bi se po Piksijevih besedah skorajda dotaknili njegove strehe. To je bil tudi poslednji let, kajti nastopile so sankcije ZN.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.blic.rs/vesti/drustvo/heroj-koji-nas-je-sve-spasao-piksi-kakav-je-to-covek-bio-gromada-ljudska/xtqm3bg|title= HEROJ KOJI NAS JE SVE SPASAO Piksi: Kakav je to čovek bio, gromada ljudska |publisher=mondo.rs|author=Mihailo Jovićević, Slađana Aničić, Veljko ivanović|place=Beograd|language=sr|date=5. junij 2015|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

Pozneje so Popova povabili na igrišče beograjskega [[Stadion Rajka Mitića|Stadiona „Crvene zvezde“ imenovanega „Marakana“]], kjer so ga navijači zaradi tega podviga navdušeno pozdravljali.&lt;ref name=&quot;Ørtz  &amp; olsen&quot;&gt;{{cite news |last1=Ørtz |first1=Michael |last2=Olsen |first2=Morten |title=Sidste fly til Beograd|url=https://www.dr.dk/nyheder/webfeature/jugoslavien |access-date=18 June 2021 |date=11 June 2017}}&lt;/ref&gt; Za ta dosežek ter za svoja človekoljubna dejanja v Bosni je prejel tudi nagrado časopisa „Večernje novosti“ za »plemenito dejanje leta« 1992.&lt;ref name=&quot;E.V.N.&quot; /&gt; O Popovem življenju je srbski [[časnikar]] [[Miroslav Stefanović]] (*1952) leta 1994 napisal knjigo z naslovom ''„Prostranstvo, plavo: Popov Steva“'' (en: ''„The Expanse, Blue: Popov Steva“''; sl: ''„Modro prostranstvo: Steva Popov“'').&lt;ref name=&quot;Stefanović&quot; /&gt;

=== Usoda &quot;njegovega&quot; Kikaša ===

[[File:YA-GAF Boeing 707-324C Balkh - Uganda Airlines OST 270400.jpg|thumb|300px|right|&lt;center&gt;Letalo &quot;[[Anton Kikaš|Kikaš]]&quot; slikano 
na letališču v [[Belgija|belgijskem]] kraju [[Ostend|Ostendu]] leta [[2001]]]]&lt;/center&gt;
[[Vlastelinko Mihaljčuk]] je v podkastu ''»Kje ste bili leta 1991?«'' povedal, da je v podjetju sodelovala protiteroristična enota Lučko, ki je letalo zajela, Kikaša pa ujela. Orožje in strelivo so hrvaške sile pozneje zajele v bitki za vojašnice, ko se je JLA morala umakniti in pustiti vso opremo in orožje. Po pretepanju so Kikaša premestili v vojaški zapor v Beogradu, kjer so ga skozi tri mesece večkrat mučili, mu polomili rebra in gleženj, ter mu grozili s smrtjo. Zaradi velikega zanimanja občil pa je bil konec novembra 1991 izpuščen oziroma zamenjan za ujetega generala JLA. 

Nadaljnja usoda zaseženega letala pa je bila takale: „JLA ga je uporabljala za prevoz opreme in osebja med umi om iz Slovenije in Hrvaške. Poleg tega je Boeing 707 prevažal rezerviste na bojišča na Hrvaškem in pozneje v Bosno in Hercegovino, na povratku pa je prevažal družine častnikov JLA skupaj s civilisti, ki so bežali pred vojno iz območja Bihaća in nato Sarajeva v Beograd. Ker je bilo preurejeno za prevoz vojaške opreme, je lahko sprejelo 400 potnikov, na ta način pa se je vojni izognilo več deset tisoč civilistov, čeprav večina verjetno ni vedela, zakaj so pripadniki JLA letalo imenovali 'Kikaš'.“&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://domovinskirat.hr/2025/08/31/u-razoruzanu-hrvatsku-1991-pokusao-je-dovesti-boeing-pun-oruzja-uhicen-anton-kikas/|title=U razoružanu Hrvatsku 1991. pokušao je dovesti Boeing pun oružja – uhićen Anton Kikaš|publisher=Domovinski rat.hr|author=Borna Marinić|place=Zagreb|language=hr|date=31. avgust 2025|accessdate=18. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; Letalo ni bilo zamišljeno za prevoz potnikov, temveč blaga; a Steva s posadko je v enem poletu prepeljal kar 585 ljudi.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine|title=Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine?|publisher=stil.kurir.rs|author=Lana Apostolović|place=Beograd|language=sr|date=25. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

Ta &quot;Boeing 707&quot; je lahko prevažal 110 ton tovora in letel neprekinjeno deset ur; izkazal se je zlasti na sarajevskem letališču &quot;Butmir&quot; spomladi 1992. O njegovem pilotu [[Stevan Popov|Stevanu Popovu]] — ki pa je tragično umrl leta 2015 — je 1994 nastala celo knjiga v srbščini in angleščini. Leta 1992 je bilo od 12. aprila do 3. maja prepeljanih skoraj 50.000 beguncev iz Bosne in Hercegovine. Kapetan Popov se je spominjal, da je samo 2. maja opravil 16 poletov in iz „sarajevskega vojnega pekla“ rešil 4000 ljudi. Poleg ljudi so s priljubljenim &quot;kikašom&quot; med vojno v Bosni in Hercegovini prevažali tudi dele iz vojaških in civilnih tovarn; prav to letalo pa je prepeljalo tudi kisikove jeklenke za dojenčke v banjaluški bolnišnici.

Vodstvo JAT-a je bilo takrat pripravljeno registrirati &quot;Boeing 707&quot; za civilni promet, vendar jim ni uspelo pridobiti popolnih tehničnih podatkov o letalu; zato so ga 1996 prodali nekemu britansko-ameriškemu podjetju. Leta 2004 so ga razrezali.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.politika.rs/sr/clanak/429771/Avionom-iz-sarajevskog-ratnog-vrtloga#google_vignette|title=Avionom iz sarajevskog ratnog vrtloga|publisher=politika.rs|author=Miroslav Stefanović|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2019|accessdate=27. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Družina ===
Iz zakona s prvo ženo Dušico ima Popov sina Stevana in hčerki Vesno in Ivo, s Snežano pa hčerko Jeleno.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine|title=Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine?|publisher=stil.kurir.rs|author=Lana Apostolović|place=Beograd|language=sr|date=25. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

== Bolezen, smrt in spomin ==
=== Bolezen ===
Kljub veliki strokovnosti in neminljivim zaslugam v reševanju človeških življenj je 2004 izgubil službo v „svojem“ JAT-u, kar ga je hudo prizadelo:
{|
|-
! Nepravda nakon podviga&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://kompasinfo.rs/hronika-jednog-podviga-i-velike-nepravde-prica-o-pilotu-stevanu-popovu/?script=lat|title=Hronika jednog podviga i velike nepravde: Priča o pilotu Stevanu Popovu|publisher=Kompasinfo.rs|author=Stefan Milenković|place=|language=sr|date=28. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://noizz.rs/big-stories/tragicna-sudbina-velikog-steve-popova-tihog-heroja-eks-ju-ratova/krtmvrj|title=Tragična sudbina velikog Steve Popova, tihog heroja eks-Ju ratova Noizz|publisher=noizz.rs|author=Stefan Milenković|place=|language=sr|date=|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
! Krivica po podvigu
|-
| &lt;blockquote&gt;„Postao sam osoba koju narod poštuje. Nepoznati ljudi i danas mi zahvaljuju na podvigu. Međutim, preduzeće „JAT“ nije cenilo moj profesionalni i plemeniti podvig, a ni moje pilotsko znanje. U 2004. proglašen sam tehnološkim viškom i otpušten. Preživeo sam potom operaciju raka na desnom bubregu jer nisam planirao da umrem. Otkaz mi je teže pao od bolesti.“
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;&quot;Postal sem oseba, ki jo ljudstvo spoštuje. Še danes se mi neznani ljudje zahvaljujejo za moj podvig. Medtem pa podjetje &quot;JAT&quot; ni cenilo mojega strokovnega in plemenitega podviga, niti mojega pilotskega znanja. Leta 2004 so me razglasili za odvečnega in odpustili. Nato sem preživel operacijo raka na desni ledvici, ker nisem načrtoval, da umrjem. Odpust me je huje prizadejal od bolezni..&quot;
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Smrt v Rumi ===
[[File:Стеван Попов.jpg|thumb|200px|upright|&lt;center&gt;Spominski [[Stevan Popov|Stevanov]] doprsni kip v &quot;Parku velikanov&quot; ([[Istočno Sarajevo|Vzhodno Sarajevo]])]]&lt;/center&gt;

Popov je 3. junija 2015 napravil samomor okrog 18h v svojem stanovanju, sedeč poleg soproge, ki niti slutila ni, da misli storiti kaj takega; ustrelil se je nenadoma z velikim nabojem iz pištole naravnost v glavo, ki mu jo je skorajda razneslo. Nobena pomoč ni pomagala, izdihnil je na poti v bolnišnico.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://6yka.com/region/legendarni-pilot-izvrsio-samoubistvo/|title=Legendarni pilot izvršio samoubistvo|publisher=6yka |author=|place=|language=sr|date=4. junij 2015|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; 

Prijatelji piloti pravijo, da ni nič nakazovalo njegovih namer; bil je celo vedno pobudnik novih zamisli; tako mu je bila pri srcu obnova novosadskega letališča v Čeneju in dokončanje letališke stavbe, da bi tudi Novi Sad dobil možnost za civilne in trgovske lete. Član Aerokluba »Novi Sad« [[Miodrag Radanović]] pravi: 
:&quot;Pred dvema tednoma smo imeli skupščino Aerokluba, na kateri je predsedoval. Govoril je o prihodnosti kluba in letalstva. Potem smo se v soboto dogovorili za še en sestanek, namesto tega pa gremo na Stevanov pogreb. Prijatelji, sorodniki in vsi piloti so pretreseni, saj nič ni kazalo na to, da bi lahko kaj takega storil.&quot;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.blic.rs/vesti/hronika/samoubistvo-heroja-tragicna-smrt-pilota-steve-popova-koji-je-spasao-40000-ljudi/m0wsx63|title=SAMOUBISTVO HEROJA Tragična smrt pilota Steve Popova, koji je spasao 40.000 ljudi|publisher=Blic-rs|author=M.S., S.A.|place=Beogad|language=sr|date=4. junij 2015|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

Njegova smrt je pretresla vse, ki so ga poznali, zlasti še okoliščine, saj je Steva storil samomor v Rumi pred svojo ženo Snežano Jovanović Popov. Res je prej včasih omenjal, da si bo sam vzel življenje, kadar ga ne bo mogel več prenašati; kljub temu pa nihče ni slutil, da misli s tem resno, saj se je celo zadnje čase ukvarjal z novimi načrti v zvezi z novosadskim letališčem. Najbolj ga je pač prizadelo, da so ga razglasili 2004 za „tehnološki višak“ in ga odpustili iz podjetja, ki mu je takorekoč postalo drugi dom. Ustrelil se je v glavo sedeč pred svojo soprogo, a umrl je na poti v bolnišnico.

Njegova tragična smrt postavlja več vprašanj kot odgovorov:
#Odpoved delovnega razmerja je težje prenašal kot bolezen, ki jo je z zdravljenjem premagal.
#Bil pa je vse do konca takorekoč vsesteansko dejaven in nič ni kazalo na take namene; soproga potrjuje, da ni bilo tega dne nobenega prepira. 
#Uradna izjava govori o tem, da je napravil samomor iz pištole velikega kalibra doma pred soprogo.
#Njegov sin Steva sumi, da se je morda vrnila potuhnjena rakava bolezen, ki jo je pred leti premagal; potrjuje pa, da je njegov oče bil vedno optimist. Obenem izraža sum v resničnoost uradne verzije o samomoru.
#Ni pustil nobenega poslovilnega pisma in tako se lahko o pravih nagibih le ugiba.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.kurir.rs/crna-hronika/1808555/samoubistvo-stevana-popova-legendarni-pilot-jata-ubio-se-pred-suprugom|title=SAMOUBISTVO STEVANA POPOVA: Legendarni pilot Jata ubio se pred suprugom|publisher=Kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=1. oktober 2017|accessdate=29. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.blic.rs/vesti/hronika/sin-pilota-heroja-steva-bio-optimista-mozda-se-vratila-opaka-bolest/xqqlqkv|title= SIN PILOTA HEROJA &quot;Steva bio optimista, možda se vratila opaka bolest&quot;|publisher=blic.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=6. junij 2015|accessdate=30. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Pogreb v Novem Sadu ===
Pogreb je bil na Novosadskem Novem pokopališču v soboto, 6. junija, brez kakih posebnih zunanjih slovesnosti.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine|title=Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine?|publisher=stil.kurir.rs|author=Lana Apostolović|place=Beograd|language=sr|date=25. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;Poleg družinskih članov se je pogreba udeležilo veliko število prijateljev, med njimi številni športniki, člani upravnih odborov športnih klubov, katerih član ali na čelu je bil, ter predstavniki političnega in javnega življenja Novega Sada. Član upravnega odbora novosadskega Aerokluba [[Ranko Babić (Aeroklub Novi Sad)|Ranko Babić]] mu je v imenu tega kluba in športnih društev izrekel zadnje slovo ter izrazil željo Aerokluba, da se letališče v Čeneju poimenuje po Stevu Popovu.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://rtv.rs/sr_lat/drustvo/sahranjen-legendarni-pilot-stevan-popov_607756.html|title=Sahranjen legendarni pilot Stevan Popov|publisher=Radio-televizija Vojvodine|author=JMU|place=Novi Sad|language=sr|date=6. junij 2015|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Spomin ===
==== Legenda naših dni ====
{|
|-
! Najlepše je postati legenda&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.goodreads.com/book/show/208468161-prostranstvo-plavo-popov|title=Prostranstvo, plavo Popov: Steva The Expanse, Blue Popov: Steva by Miroslav Stefanovic|publisher=goodreads.com|author=Miroslav Stefanović|place=|language=sr|date=15. februar 1994|accessdate=1. november 2026}}&lt;/ref&gt;
! Najlepše je: postati legenda
|-
| &lt;blockquote&gt;Najlepše je, kažu, za života postati legenda. A pilot, kapetan aviona Stevan - Steva Popov — je baš to. Legenda naših dana. Sadašnjih i budućih. Zasigurno.
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Pravijo, da je najlepše, če postaneš legenda za časa življenja. A pilot, letalski kapetan Stevan – Steva Popov — je prav to: Legenda naših dni. Sedanjih in prihodnjih. Zagotovo.
&lt;/blockquote&gt;
|}

==== Malteški vitez v dejanju ====
Popov je bil član [[Malteški viteški red|Malteških vitezov]] ne le v na papirju, ampak tudi v stvarnosti.&lt;ref&gt;https://www.youtube.com/watch?v=PLNEbGMgTrg&lt;/ref&gt;

==== Pravi in nesebični junak ====
Steva se je najbolj izkazal 1992, ko je ne misleč na varnost sebe in posadke reševal begunce iz „Sarajevskega pekla“ ne glede na njihovo narodnost, vero ali položaj; on in njegova pogumna posadka so z neverjetno požrtvovalnostjo rešili vse begunce, ki so čakali rešitev iz vojnega vrveža —, vse dokler so bili poleti po človeško gledano še možni, čeprav brez tveganja ni bil niti en polet, saj so bili prav okoli letališča hudi boji in barikade.
{|
|-
! Kako je Steva postao heroj Sarajeva&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine|title=Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine? Steva je iz ratnog Sarajeva avionom izbavio 40.000 ljudi: &quot;Plačući mi prišla žena - nema mi sina Bojana, ostao je na aerodromu&quot;, rasplet priče kida dušu. Pilot Steva Popov, heroj koji je evakuisao 40.000 ljudi iz Sarajeva, suočio se sa nepravdom nakon rata, a njegova priča ostaje inspiracija.|publisher=stil.kurir.rs|author=Lana Apostolović|place=Beograd|language=sr|date=25. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
! Kako je Steva postal junak Sarajeva
|-
| &lt;blockquote&gt;Nije bio influencer, političar, ni neko ko traži aplauze. Nije mu bilo važno da ga hvale, da o njemu pričaju po televiziji ili pišu članke. Bio je čovek koji je znao da se život brani delom, a ne rečima. Čovek koji je znao da kada je život drugih u pitanju, priča i diplome ne vrede ništa. Samo dela.
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Ni bil vplivnež, politik ali nekdo, ki bi iskal ploskanje. Ni mu bilo pomembno, ali so ga hvalili, ali so o njem govorili na televiziji ali pisali članke o njem. Bil je človek, ki je vedel, da se življenje brani z dejanji, ne z besedami. Človek, ki je vedel, da ko so ogrožena življenja drugih, govorjenje in diplome ne pomenijo nič. Samo dejanja.
&lt;/blockquote&gt;
|}

==== Eden največjih pilotov ====
Njegov prijatelj Miodrag Radanović, član Aerokluba »Novi Sad«, trdi, da je Stevan eden največjih pilotov v Srbiji.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.blic.rs/vesti/hronika/samoubistvo-heroja-tragicna-smrt-pilota-steve-popova-koji-je-spasao-40000-ljudi/m0wsx63|title=SAMOUBISTVO HEROJA Tragična smrt pilota Steve Popova, koji je spasao 40.000 ljudi|publisher=Blic-rs|author=M.S., S.A.|place=Beogad|language=sr|date=4. junij 2015|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

==== Mnogovrstna spominska pobuda ====
„Združenje beguncev, ogroženih in izgnanih oseb Srbije“ je 3. oktobra 2024 vložilo uradno pobudo za podelitev Popovu posmrtnega odličja, poimenovanje ulice v njegovem Novem Sadu in postavitev spomenika v znamenje spomina, hvaležnosti in spoštovanja sklicujoč se na njegovo nesebično predanost reševanju tisočerih življenj med vojno v BiH.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/9453269/STEVAN-POPOV-SPASIO-JE-HILJADE-LJUDI-Udruzenje-trazi-posthumno-odlikovanje-za-pilota-sa-letova-Sarajevo-Beograd-tokom-rata-1992.-godine|title=&quot;STEVAN POPOV SPASIO JE HILJADE LJUDI&quot; Udruženje traži posthumno odlikovanje za pilota sa letova Sarajevo-Beograd tokom rata 1992. godine |publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=3. oktober 2024|accessdate=31. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

==== Spominski kip ====
V Vzhodnem Sarajevu, v Parku velikanov, so v spomin na njegova velika dejanja postavili doprsni kip z njegovo podobo.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://mondo.rs/Sport/Fudbal/a2163965/steva-popov-pilot-heroj-sarajeva-sinisa-mihajlovic-ga-voleo.html|title=Pilot-heroj Steva Popov izvlačio ljude iz Sarajeva 1992. i dovezao ih 40.000 u Beograd. Siniša Mihajlović mu nikad nije zaboravio spasavanje iz Švedske. |publisher=mondo.rs|author=Mladen Šolak|place=Beograd|language=sr|date=24. december 2025|accessdate=31. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

==== Knjiga ====
*Miroslav Stefanović: ''„Prostranstvo plavo: Popov Steva“ (&quot;The Expanse Blue: Popov Steva&quot;)''. Novi Sad, 1. maj 1994; trdo vezano, format 17,5 x 24 cm , ilustrirano v barvi, cirilica srbsko, latinica angleško; 284 strani&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.goodreads.com/book/show/208468161-prostranstvo-plavo-popov|title=Prostranstvo, plavo Popov: Steva The Expanse, Blue Popov: Steva by Miroslav Stefanovic|publisher=goodreads.com|author=Miroslav Stefanović|place=|language=sr|date=1. maj 1994|accessdate=1. november 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.kupindo.com/Biografija/59445647_Prostranstvo-plavo-Popov-Steva-Miroslav-Stefanovic|title=Prostranstvo plavo – Popov Steva|publisher=Kupindo.com|author=Miroslav Stefanović|place=Novi Sad|language=sr|date=1. maj 1994|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Navedki ===
{{navedek|''„Nisam ni znao koga vozim da li su u pitanju Srbi, Hrvati ili muslimani. Uostalom, ja sam kosmopolita, meni to nije bilo toliko ni važno. Ljude sam cenio po tome kakav su čovek.“''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine|title=Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine?|publisher=stil.kurir.rs|author=Lana Apostolović|place=Beograd|language=sr|date=25. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„Nisem niti vedel, koga vozim: ali gre za Srbe, Hrvate ali Muslimane. Navsezadnje sem jaz svetovljan; meni to ni bilo niti tako pomembno. Ljudi sem cenil po tem, kakšen človek je kdo.&quot;}}
{{navedek|''„Imao sam nepunih 15 godina kada sam prvi put počeo da letim i kad sam prvi put osetio vazduh i kad sam osetio prostranstvo i kad sam osetio visine. Otada, moram da kažem da ja u to vreme nisam znao ni šta su igranke, ni šta su izlasci. Moje je bilo da dođem rano ujutru na aerodrom, da operem jedrilicu, da operem avion.“''&lt;ref&gt;Na kafi sa... - Stevan Popov - (TV KCN) - YouTube&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;&quot;Star sem bil nepolnih 15 let, ko sem prvič začel leteti in ko sem prvič občutil zrak in ko sem občutil prostranost in ko sem začutil višine. Od takrat, moram reči, da jaz tistikrat nisem vedel, kaj so plesi, niti kaj so zmenki. Moje je bilo, da pridem zgodaj zjutraj na letališče, da umijem jadralno letalo, da umijem letalo.&quot;}}

==Notes==
{{Notelist}}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
*[[Razpad Jugoslavije]]
*[[Bosna in Hercegovina]]
*„[[Menih Hawkeye]]“
*[[Anton Kikaš]]

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}

;{{ikona sr}}
*[https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine? | Stil]
*[https://mondo.rs/Sport/Fudbal/a2163965/steva-popov-pilot-heroj-sarajeva-sinisa-mihajlovic-ga-voleo.html Steva Popov pilot heroj Sarajeva, Siniša Mihajlović ga voleo | Mondo]
*[https://kompasinfo.rs/hronika-jednog-podviga-i-velike-nepravde-prica-o-pilotu-stevanu-popovu/?script=lat Hronika jednog podviga i velike nepravde: Priča o pilotu Stevanu Popovu | Kompas]
*[https://mondo.rs/Info/Crna-hronika/a800824/Ubio-se-legendarni-pilot-Stevan-Popov.html Ubio se legendarni pilot Stevan Popov | Mondo]
*[https://www.blic.rs/vesti/hronika/sin-pilota-heroja-steva-bio-optimista-mozda-se-vratila-opaka-bolest/xqqlqkv SIN PILOTA HEROJA &quot;Steva bio optimista, možda se vratila opaka bolest&quot; - Blic]
*[https://rtv.rs/sr_lat/drustvo/sahranjen-legendarni-pilot-stevan-popov_607756.html Sahranjen legendarni pilot Stevan Popov | RTV Vojvodine Novi Sad]
*[http://www.yugopapir.com/2013/06/steva-popov-legenda-yu-avijacije.html Yugopapir: Steva Popov, legenda YU avijacije: Pilotske bravure na snimanju &quot;Sutjeske&quot;]
;{{ikona en}}
*[https://military-history.fandom.com/wiki/Stevan_Popov Stevan Popov | Military Wiki - Fandom]
;{{ikona hr}}
*[https://www.hia.com.hr/izdvojeno/intervjui/item/40976-razgovor-s-antom-kikasem-nisam-se-bojao-umrijeti-izjavio-je-jednom-prigodom-a-po-tome-je-snimljen-i-film-o-njegovu-pothvatu Razgovor s Antom Kikašem - „Nisam se bojao umrijeti“ izjavio je jednom prigodom, a po tome je snimljen i film o njegovu pothvatu|INTERVJUI Mladen Pavković / 31 Kolovoz 2024]
*[https://www.glasistre.hr/hrvatska/anton-kikas-ikona-kanadske-dijaspore-prkosio-je-jna-avionom-punim-oruzja-za-mup-uicen-je-a-potom-razmijenjen-za-generala-aksentijevica-danas-kaze-cinkali-su-me-ljudi-iz-nasih-redova-602744 ANTON KIKAŠ, IKONA KANADSKE DIJASPORE: Prkosio je JNA avionom punim oružja za MUP. Uhićen je, a potom razmjenjen za generala Aksentijevića. Danas kaže: &quot;CINKALI SU ME LJUDI IZ NAŠIH REDOVA&quot; - Glas Istre]

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Popov, Stevan}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1947]]
[[Kategorija:Umrli leta 2015]]
[[Kategorija:Srbski piloti]]
[[Kategorija:Srbski častniki]]
[[Kategorija:Humanitarni delavci]]

[[Kategorija:Ljudje, ki so storili samomor]]</text>
      <sha1>r0s14ntxsjeav577lmtxef64fy0bg3x</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6773991</id>
      <parentid>6773990</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T21:07:52Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Prevoz jugoslovanskega nogometnega moštva */</comment>
      <origin>6773991</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="44416" sha1="psg7en11r35klgdsj1m6f14hgz8u8lq" xml:space="preserve">{{v delu}} 

{{Infobox person
| birth_name  = Stevan Popov
| image       = Stevan-Popov-heroj.webp
| caption     = Steva Popov pred &quot;svojim&quot; letalom &quot;Kikaš&quot;-em 
| birth_date  = {{birth date|1947|6|12|df=yes}}
| birth_place = [[Izbište]], [[Vršac]], [[Vojvodina]], [[Jugoslavija]]
| death_date  = {{death date and age|2015|06|03|1947|6|12|df=y}}
| death_place = [[Ruma]], [[Vojvodina]], [[Srbija]]
| monuments   = Novo Sarajevo &quot;Park herojev&quot;
| education   = 
| occupation  = 
| known_for   = reševanje beguncev iz „Sarajevskega pekla“
| spouse      = 
| parents     = 
| relatives   = 
}}
'''Stevan Popov''' ({{Lang-sr|Стеван Попов/Stevan Popov}}; * [[12. junij]] [[1947]] [[Izbište]] [[Vršac]], [[Vojvodina]], [[Jugoslavija]] † [[3. junij]] [[2015]] [[Ruma]] [[Vojvodina]], [[Srbija]]) — tudi '''Steva'''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.blic.rs/vesti/hronika/sin-pilota-heroja-steva-bio-optimista-mozda-se-vratila-opaka-bolest/xqqlqkv|title=SIN PILOTA HEROJA &quot;Steva bio optimista, možda se vratila opaka bolest&quot;|publisher=Blic.rs|author=S. Aničić|place=Beograd|language=sr|date=6. junij 2015|accessdate=30. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; — je bil [[pilot]] jugoslovanske letalske družbe [[Jat Airways]] in rezervni častnik [[Jugoslovanska ljudska armada|Jugoslovanske ljudske armade]]. Popov je najbolj znan po svoji vlogi pri reševanju in prepeljavanju beguncev iz Sarajeva leta 1992 med [[Vojna v Bosni in Hercegovine|Vojno v Bosni in Hercegovini]] ter po poznejšem uspešnem prevozu [[jugoslovanska nogometna reprezentanca|jugoslovanskega nogometnega moštva]] s [[Švedska|Švedskega]].

=== Mladost ===
Popov se je rodil leta 1947 v učiteljski družini v [[Izbište|Izbištu]] blizu [[Vršac|Vršca]] v [[Vojvodina|Vojvodini]] (tedaj [[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]]. Takole pripoveduje o svojem otroštvu:
{|
|-
! Priča o legendi Stevi Popovu&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://kompasinfo.rs/hronika-jednog-podviga-i-velike-nepravde-prica-o-pilotu-stevanu-popovu/?script=lat|title=Hronika jednog podviga i velike nepravde: Priča o pilotu Stevanu Popovu|publisher=Kompasinfo.rs|author=Stefan Milenković|place=|language=sr|date=28. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
! Zgodba o legendi Stevu Popovu
|-
| &lt;blockquote&gt;„Prašnjav drum. Puca banatska ravnica. Živeo sam u Izbištu. Jedva da sam imao desetak godina. Tada sam prvi put video avion. Nekoliko nas dečaka, u kratkim, često kaljavim pantalonama, bosi, jurili bismo da vidimo avion, posebno pilota.“
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;&quot;Prašna cesta. Brezmejna banatska ravnica. Živel sem v Izbištu. Imel sem komajda deset let. Takrat sem prvič videl letalo. Nekaj nas dečkov v kratkih, pogosto blatnih hlačah, bi bosi drveli, da vidimo letalo, še posebej pilota.&quot;
&lt;/blockquote&gt;
|}

Postal je pilot pri jugoslovanskem letalskem prevozniku (JAT) in rezervni častnik v jugoslovanski vojski.&lt;ref name=&quot;E.V.N.&quot;&gt;{{cite news |last1=E.V.N. |title=Stevan Popov vodio bitku sa kancerom, vinuo se u večne visine |url=https://www.novosti.rs/vesti/naslovna/hronika/aktuelno.291.html:551382-Cuveni-pilot-Stevan-Popov-izvrsio-samoubistvo |access-date=18 June 2021 |work=Novosti |date=4 June 2015}}&lt;/ref&gt;

== Razpad Jugoslavije in &quot;razhod&quot; letala ==
=== Reševanje iz Sarajeva ===

Med vojno v Bosni in Hercegovini, v obdobju od 17. aprila do 3. maja 1992, je Popov s tovornim letalom boeing 707, imenovanim &quot;Kikaš&quot;, uspešno evakuiral približno 40.000 ljudi s sarajevskega letališča, medtem ko so srbske sile stalno obstreljevale mesto; obenem so v samem mestu in njegovi okolici potekali boji. Skupno je bilo iz &quot;sarajevskega pekla&quot; rešenih 49.000 beguncev.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.politika.rs/sr/clanak/429771/Avionom-iz-sarajevskog-ratnog-vrtloga#google_vignette|title=Avionom iz sarajevskog ratnog vrtloga|publisher=politika.rs|author=Miroslav Stefanović|place=Beograd|language=sr|date=19 May 2019|accessdate=27 October 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://military-history.fandom.com/wiki/Stevan_Popov|title=Stevan Popov|publisher=military-history.fandom.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=29 October 2026}}&lt;/ref&gt;.

Letalo se je imenovalo „Kikaš“ po hrvaško-kanadskemu poslovnežu [[Anton Kikaš|Antonu Kikašu]], ki je z njim poskušal na Hrvaško pretihotapiti 19 ton orožja; JLA pa se je letala in orožja na zagrebškem letališču „Pleso“ nasilno polastila ter lastnika ujela in prepeljala v beograjske vojaške zapore. Med približevanjem cilju je pilot letala jugoslovanskim kontrolorjem letenja pomotoma sporočil, da je njihov cilj Ljubljana in ne Trst, kot je bilo dogovorjeno in tako sta lovski letali MiG-21 jugoslovanskega vojnega letalstva prisilili letalo na pristanek v Zagrebu. Polet je bil namreč napovedan za Trst; pred njim pa naj bi moral &quot;prisilno&quot; pristati na ljubljanskem Brniku, kjer so že čakala hrvaška prevozna sredstva na orožje.&lt;ref name=&quot;STARCEVIC&quot;&gt;{{cite news |last1=STARCEVIC |first1=Nesha |title=Plane Carrying Smuggled Weapons Seized, Investigation Begun |url=https://apnews.com/article/0c84de1b4c79f7ec65399d6e97610168 |access-date=25 June 2021 |work=AP News |date=4 September 1991}}&lt;/ref&gt;Po treh mescih so ga zemenjali za ujetega generala [[Milan Aksentijević|Aksentijevića]].&lt;ref name=&quot;PETROVIĆ&quot;&gt;{{cite news |last1=PETROVIĆ |first1=Borka |title=ANTON KIKAŠ, IKONA KANADSKE DIJASPORE: Prkosio je JNA avionom punim oružja za MUP. Uhićen je, a potom razmjenjen za generala Aksentijevića. Danas kaže: &quot;CINKALI SU ME LJUDI IZ NAŠIH REDOVA&quot; |url=https://www.glasistre.hr/hrvatska/anton-kikas-ikona-kanadske-dijaspore-prkosio-je-jna-avionom-punim-oruzja-za-mup-uicen-je-a-potom-razmijenjen-za-generala-aksentijevica-danas-kaze-cinkali-su-me-ljudi-iz-nasih-redova-602744 |access-date=17 June 2021 |work=Glas Istre |date=5 November 2019}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;St. Louis Post-Dispatch&quot;&gt;{{cite news |last1=Compiled From Agencies |title=Serbia Accepts Plan For Observers From European Community |url=https://www.newspapers.com/newspage/141423749/ |access-date=25 June 2021 |work=St. Louis Post-Dispatch |date=1 September 1991 |page=39}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Marinić 2025&quot;&gt;{{cite news |last1=Marinić |first1=Borna |title=Kako je Hrvatska pustila zarobljenog generala JNA Milana Aksentijevića – razmjena zarobljenika na aerodromu Pleso |url=https://domovinskirat.hr/2025/11/25/kako-je-hrvatska-pustila-zarobljenog-generala-jna-milana-aksentijevica-razmjena-zarobljenika-na-aerodromu-pleso/ |access-date=18 September 2026 |work=domovinskirat.hr |date=25 November 2025 |language=Croat}}&lt;/ref&gt;Ob 35-letnici dogodkov je nastal celo film „Nisem se bal umreti“.&lt;ref name=&quot;ANTON KIKAŠ&quot;&gt;{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; Kikaša so izpustili v okviru skupine 27 oseb, naklonjenih Hrvaški, ki so jih zamenjali za 28 častnikov JLA, med katerimi je bil tudi srbski častnik [[Milan Aksentijević]], ki so ga zajele malo pred tem hrvaške sile.&lt;ref name=&quot;Horvatić&quot;&gt;{{cite news |last1=Horvatić |first1=Petar |title=13. rujna 1991. Milan Aksentijević – kako su hrvatski specijalci uhitili generala JNA koji je razmijenjen za Antuna Kikaša? |url=https://narod.hr/kultura/13-rujna-1991-milan-aksentijevic-kako-su-hrvatski-specijalci-uhitili-generala-jna-koji-je-razmijenjen-za-antuna-kikasa |access-date=19 April 2021 |work=Narod |date=13 September 2018 |language=sh}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.facebook.com/enimark.ponjevic.7/posts/tajni-rat-za-hrvatsku-kako-je-kos-preko-uba%C4%8Denih-krtica-izdao-akciju-heroja-kika/2583104088870785/|title= TAJNI RAT ZA HRVATSKU: Kako je KOS preko ubačenih krtica izdao akciju heroja Kikaša. Izdaja u vrhu MUP-a: Tko je bio agent &quot;Merđo&quot;?|publisher=facebook.com|author=Enimark Ponjević|place=|language=hr|date=31. avgust 2026|accessdate=26. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; Do izmenjave je prišlo 25. novembra 1991 na [[Letališče Franjo Tuđman|Letališču Pleso]] pri Zagrebu.&lt;ref&gt;Nekdanje &quot;Letališče Pleso&quot; se sedaj imenuje &quot;Letališče Franjo Tuđman&quot;&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;&quot;Embassy confirms Canadian set free&quot;. Red Deer Advocate. CP. 27 November 1991. p. 9. Retrieved 25 June 2021.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Marinić 2025&quot;&gt;{{cite news |last1=Marinić |first1=Borna |title=Kako je Hrvatska pustila zarobljenog generala JNA Milana Aksentijevića – razmjena zarobljenika na aerodromu Pleso |url=https://domovinskirat.hr/2025/11/25/kako-je-hrvatska-pustila-zarobljenog-generala-jna-milana-aksentijevica-razmjena-zarobljenika-na-aerodromu-pleso/ |access-date=18 September 2026 |work=domovinskirat.hr |date=25 November 2025 |language=Croat}}&lt;/ref&gt;

Vsak polet med Sarajevom v Bosni in vojaškim letališčem v [[Batajnica|Batajnico]] v Srbiji blizu Beograda je trajal v povprečju od 12 do 15 minut. Popov med temi poleti ni ugašal motorjev, na vsakem letu pa je prepeljal kar 585 ljudi; tolikšno število je bilo mogoče, saj &quot;Kikaš&quot; kot tovorno letalo ni imel sedežev in so potniki sedeli kar na tleh natlačeni kot sardine.&lt;ref name=&quot;E.V.N.&quot; /&gt;

Med 12. aprilom in 3. majem 1992 so Popov in drugi člani posadke s &quot;Kikašem&quot; iz Sarajeva evakuirali skupno 49.000 ljudi. Samo 2. maja je Popov v 16 ločenih poletih prepeljal 4.000 beguncev.&lt;ref name=&quot;Stefanović&quot;&gt;{{cite news |last1=Stefanović |first1=Miroslav |title=Avionom iz sarajevskog ratnog vrtloga |url=https://www.politika.rs/sr/clanak/429771/Magazin/Avionom-iz-sarajevskog-ratnog-vrtloga |access-date=18 June 2021 |work=Politika |date=19 May 2019}}&lt;/ref&gt;

==== Nazaj v „Sarajevski pekel“ ====
[[Mile Jovičić]] rad pripoveduje o enem izmed Popovih neverjetnih podvigov: »Morda ste že slišali za zgodbo, kako je neka ženska z dvema otrokoma in z ogromnima torbama, v splošni gneči na letališču uspela priti do letala. V Batajnico je prispela s 'Kikašem' in nato ugotovila, da nima enega od dveh otrok. Steva Popov je, ko se je ponovno vrnil v Sarajevo, sam hodil po prepolni letališki stavbi in iskal otroka. In ga je našel!« Popov se je z zdaj že skoraj odraslim najstnikom ter njegovo materjo ponovno srečal leta 2004 v neki televizijski oddaji.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://kompasinfo.rs/hronika-jednog-podviga-i-velike-nepravde-prica-o-pilotu-stevanu-popovu/?script=lat|title=Hronika jednog podviga i velike nepravde: Priča o pilotu Stevanu Popovu|publisher=Kompasinfo.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=28. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

Tistega dne so si sledili poleti neprestano in tako Popov sploh ni ugaševal motorja, ko je po pristanku zaslišal krik matere, ki je prispela v Batajnico, a je v gneči izgubila svojega otroka v Sarajevu; pogrešila ga je šele tukaj, ko se je letalo skoraj izpraznilo. Steva se je odločil, da se bo vrnil, čeprav je bil od stalnih poletov izčrpan in utrujen. Vračal se je zvečer v nevarno Sarajevo, vračal se je skozi zmešnajavo, dim in negotovost, samo da bi rešil eno malo človeško bitje — pa seveda naložil tudi druge obupance. Deklico je mati pripeljala s sabo, deček pa je ostal v Sarajevu. Čeprav je bilo letalo zadeto v rep, se je Popov vrnil in našel tega dečka, Bojana. O tem je vedel Mondo še več podrobnosti:

„Mati Ranka Majmunović je po pristanku med jokom začela iskati svojega sina. Pustila je deklico, mi pokazala dečkovo čepico in kričala 'Ni mojega Bojana'. S posadko se vračamo v Sarajevo, ter vpijem po celi letališki stavbi: ’Bojan, Bojan!’ V enem kotu je bilo nekaj dečkov. In vzdigne se mali petletni cvrček. Vprašal sem ga, zakaj je izgubil mamo. Pa je dejal: ’Nisem jaz nje, ampak ona mene.’ Vprašal sem ga, če bi se vozil z letalom, pa mi je dejal: ’Kako da ne; ali lahko tudi moji tovariši?’&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://mondo.rs/Sport/Fudbal/a2163965/steva-popov-pilot-heroj-sarajeva-sinisa-mihajlovic-ga-voleo.html|title=Pilot-heroj Steva Popov izvlačio ljude iz Sarajeva 1992. i dovezao ih 40.000 u Beograd. Siniša Mihajlović mu nikad nije zaboravio spasavanje iz Švedske. |publisher=mondo.rs|author=Mladen Šolak|place=Beograd|language=sr|date=24. december 2025|accessdate=31. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

{|
|-
! Kako je spasio jedno dete&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine|title=Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine?|publisher=stil.kurir.rs|author=Lana Apostolović|place=Beograd|language=sr|date=25. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
! Kako je rešil enega otroka
|-
| &lt;blockquote&gt;&quot;Video sam majku kako plače i ponavljala je: ’Kapetane, nema mi Bojana’. Držala je za ruku drugog sina i pokazivala: ’Ostala mi je u ruci njegova kapa’. Ja sam u tom trenutku shvatio da je dečak ostao u Sarajevu, a ona u toj gužvi za ruku držala samo jedno dete. Rekao sam mom kolegi Savi: 'Ajmo mi nazad!' U to vreme nije bilo kontrole letova. Po mraku smo se vraćali nazad. Svetlost su nam bili obrisi brda i planina i tako smo uspeli da sletimo u Sarajevo. Po povratku je aerodrom opet bio pun. Iznenadili su se kad su me videli jer nisu očekivali da ću odmah da se vratim. Nisam ni ja. Prišla je jedna žena i ispričala mi kako su joj u prethodnom letu ostala tri sina na aerodromu, vrata su im se pred nosom zatvorila, za njih je to bio pakao. Ušao sam u zgradu i počeo da dozivam tog dečaka: ’Bojane, Bojane!’ U jednom uglu se igralo nekoliko dece i ustane jedan mali od 5 godina i odazove se. Bilo mi je jasno da je to on. Dovezao sam ga u Beograd, a majka njegova je klekla i počela da ga grli.&quot;
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;»Videl sem mamo, ki je jokala in ponavljala: ’Kapitan, nimam Bojana’. Držala je za roko drugega sina in kazala: ’Njegova kapa je ostala v moji roki’. V tistem trenutku sem dojel, da je deček ostal v Sarajevu, ona pa je v tej množici držala za roko le enega otroka. Kolegu Savu sem rekel: 'Gremo nazaj!' Takrat ni bilo nadzora zračnega prometa. Vračali smo se po temi. Naša osvetlitev so bili obrisi hribov in gora, in tako nam je uspelo pristati v Sarajevu. Ob naši vrnitvi je letališče bilo zopet polno in ljudje so bili presenečeni, ko so me zagledali, ker niso pričakovali, da se bomo vrnili – saj nisem niti jaz. Do mene je prišla ženska in mi povedala, da so ji v prejšnjem letu ostali na letališču trije sinovi: vrata so se jim zaprla pred nosom, kar je bil zanje pravi pekel. Vstopil sem v stavbo in začel klicati tistega dečka: ’Bojan, Bojan!’ V nekem kotu se je igralo nekaj otrok in vstal je malček petih let in se odzval. Bilo mi je jasno, da je to on. Pripeljal sem ga v Beograd, a njegova mati je pokleknila in ga začela objemati.«
&lt;/blockquote&gt;
|}

==== Reševanje zapuščenih sirot ====
Veliko jih je uspelo odpotovati z letalom – vsega skupaj skoraj 50.000 – za celo mesto nesrečnežev. Časnikarjem je Steva zaupal tudi naslednji dogodek, ki so ga skrbno zabeležili. V njem opisuje rešitev bratca in sestrice iz nepopisne gneče na Sarajevskem letališču, ki ju je posadil v svojo kabino in ju srečno prepeljal do [[Batajnica|Batajnice]], od koder so ju odpeljali k sorodnikom v [[Stara Pazova|Staro Pazovo]], nakar se niso več videli.
{|
|-
! Mi smo, čiko, siročad&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.politika.rs/sr/clanak/429771/Avionom-iz-sarajevskog-ratnog-vrtloga#google_vignette|title=Avionom iz sarajevskog ratnog vrtloga|publisher=politika.rs|author=Miroslav Stefanović|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2019|accessdate=27. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
! Striček, midva sva siroti
|-
| &lt;blockquote&gt; „Doći do sarajevskog aerodroma bila je avantura, igra životom. Oni koji se domognu, nemaju više šanse da se vrate. U avion, ili u ponor, u bezdan... U toj gužvi slučajno, krajičkom oka, ugledam dvoje mališana. Valjda svesni da nemaju šanse da se od tolike gužve probiju do aviona, izmakli su se po strani. Gledam ih još malo, sve očekujući da će im se pojaviti roditelji ili neko od starijih. Ali, oni dalje sami. Stoje nemo, uspravno, držeći se za ruke. Privukla me baš ta scena. I, odlučim se da im priđem... Dečaku, koliko sam mogao da ocenim, nije bilo više od dvanaest, trinaest godina. Devojčica, nešto mlađa. Pitam ih gde su im roditelji? Oni me gledaju, ćute. Posle nekoliko trenutaka dečak se osmeli i izusti: „Mi smo, čiko, siročad. Nemamo nikoga. Roditelji su nam poginuli u Sarajevu. Hteli bismo u avion, imamo rođake u Srbiji, u Staroj Pazovi...”
Siročad! Nešto kao da me je ošinulo po sred tela. Stresla me neka groznica. Istog časa sam ih zgrabio sa piste. Devojčicu sam uzeo u naručje, dečaka uhvatio za ruku. Krenuo sam ka avionu, kroz tu nepreglednu masu ljudi koji me guraju, viču, dozivaju po imenu. Koračam nekako ponosno, a suze samo što mi nisu grunule. Znam, moram da ostanem pribran, a ipak sam se rastužio, sve mi se nešto skupilo u duši, sva patnja, bol, prokletstvo tog rata. Teškom mukom se probijam kroz masu, neko iza mene viče: „Pustite pilota, to je kapetan aviona.” I bili su u pilotskoj kabini, tik pored mojih nogu, sve dok nismo sleteli u Batajnicu.
&lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;„Priti do sarajevskega letališča je bila pustolovščina, igra z življenjem. Tisti, ki ga dosežejo, nimajo več možnosti za vrnitev. V letalo, ali v prepad, v brezno... V tej gneči naključno, s končkom očesa, opazim dvojico malčkov. Menda v svesti si, da nimata možnosti, da se zaradi takšne gneče prebijeta do letala, sta se umaknila ob stran. Gledam ju še malo v pričakovanju, da se bodo prikazali starši ali kdo od starejših; onadva pa še naprej sama. Stojita molče, pokončno, držeč se za roke. Pritegnil me je ravno ta prizor. In, skelenil sem se jima približati... Deček, kolikor sem lahko ocenil, jih ni imel več od dvanajst-trinajst let. Deklica nekaj mlajša. Vprašam ju, kje imata starše. Onadva me gledata, molčita. Po nekaj trenutkih se deček opogumi in izusti: „Midva sva, striček, siroti. Nimava nikogar. Starši so nama padli v Sarajevu. Hotela bi v letalo; imava sorodnike v Srbiji, v Stari Pazovi...”
Siroti! Ko da me je nekaj zbodlo sredi telesa. Stresla me je nekakšna vročica. Istega trena sem ju zgrabil s ploščadi. Deklico sem vzel v naročje, dečka zgrabil za roko. Krenil sem k letalu, skozi to nepregledno množico ljudi, ki me porivajo, vpijejo, me zmerjajo. Korakam nekam ponosno, a le malo je manjkalo, da se mi niso udrle solze. Vem, moram ostati zbran, a vendar sem se razžalostil; vse to se mi je nabralo v duši, sve trpljenje, bolečina, prekletstvo te vojne. S težkim naporom se prebijam skozi množico; nekdo za menoj vpije: „Pustite skozi pilota, to je kapitan letala.” In bila sta v pilotski kabini, tik poleg mojih nog, vse dokler se nismo spustili v Batajnici.“
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Reševanje tudi iz drugih delov Jugoslavije ===
Malo pa je znano, da je Stevan Popov pred Sarajevom reševal ljudi iz področij okrog Zadra in Pulja, ki jih je zajela vojna vihra. Poslan je bil z namenom evakuacije vojaštva in vojaškega premoženja, reševal pa je tudi civiliste, katerih varnost je bila ogrožena. 

Po Sarajevu pa je prevažal in reševal ljudi tudi iz drugih delov Republike Srbske z letališča v Banjaluki.

=== Prevoz jugoslovanskega nogometnega moštva ===
V spominu ostaja tudi tudi njegov podvig, ko je nogometno moštvo ZR Jugoslavije varno vrnil s Švedskega, ko ji zaradi uvedbe ukrepov ni bil dovoljen nastop na evropskem prvenstvu 1992.

Po izbruhu spopadov med [[Razpad Jugoslavije|Razpadom Jugoslavije]] in številnih grozodejstvih — vključno z uničujočim srbskim napadom z minometi na tržnico v Sarajevu 27. maja 1992 — so ZN 30. maja 1992 sprejeli resolucijo št. 757, ki je uvedla kazenske ukrepe proti Jugoslaviji: vključevala je prepoved nastopanja jugoslovanskih moštev na mednarodnih športnih dogodkih ter prepoved mednarodnih letov v Jugoslavijo in iz nje. Ravno takrat pa je 28. maja 1992 prispelo jugoslovansko moštvo na Švedsko, kjer se je pripravljalo na začetek [[Evropsko prvenstvo v nogometu 1992|Evropskega prvenstva v nogometu]], ki je potekalo na Švedskem med 10. in 26. junijem. Ker jim je bilo torej prepovedano nastopanje, bi se morali vrniti domov.

Popov je takrat pilotiral letalo družbe JAT, ki je odletelo po jugoslovansko reprezentanco in na cilj prispelo 2. junija 1992. Popov sprva ni dobil dovoljenja za let v [[Stockholm]], vendar je osebno vzpostavil radijsko zvezo z generalnim tajnikom ZN [[Butros Butros-Gali|Butrosom Galijem]], ki mu je odobril 24-urno časovno okno za odvoz jugoslovanskega moštva.&lt;ref name=&quot;E.V.N.&quot; /&gt; Ob prihodu na letališče Arlanda v bližini Stockholma pa je ugotovil, da letala ne more oskrbeti z gorivom, saj je britanska družba BP to zavrnila zaradi sankcij. Popov je predlagal, da bi z letalom, ki je imelo napol polne rezervoarje, poletel in pristal kar nekje zunaj Švedske, na neki avtocesti na Poljskem. Tedaj so imele švedske oblasti zaradi ukrepov ZN namen zaseči letalo, v katerem so bili že vkrcani nogometaši, vendar je Popov brez dovoljenja prižgal motorje in začel krožiti po vzletno-pristajalni stezi grozeč, da bo vzletel ne glede na to, da letalo ni bilo napolnjeno z gorivom. Šele takrat so švedske oblasti dovolile polnjenje letala z gorivom ter njegov polet v Beograd.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://rtv.rs/sr_lat/drustvo/sahranjen-legendarni-pilot-stevan-popov_607756.html|title=Sahranjen legendarni pilot Stevan Popov|publisher=Radio-televizija Vojvodine|author=JMU|place=Novi Sad|language=sr|date=6. junij 2015|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

Jugoslovanski veleposlanik na Švedskem [[Zlatan Kikić]] — ki se je z istim letalom nameraval vrniti v Jugoslavijo skupaj z osebjem veleposlaništva —, je nato zbral 2000 dolarjev v gotovini in plačal norveški državni naftni družbi Statoil (danes Equinor) za oskrbo letala z gorivom. Popov je nato z letalom, na katerem je bila jugoslovanska nogometna reprezentanca in osebje veleposlaništva, poletel nazaj v Beograd; pristal je tik pred iztekom 24-urnega roka, ki ga je imel na voljo za izvedbo poleta. Pri vračanju je prešerno letel tako nizko nad beograjskim VMA, da bi se po Piksijevih besedah skorajda dotaknili njegove strehe. To je bil tudi poslednji let, kajti nastopile so sankcije ZN.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.blic.rs/vesti/drustvo/heroj-koji-nas-je-sve-spasao-piksi-kakav-je-to-covek-bio-gromada-ljudska/xtqm3bg|title= HEROJ KOJI NAS JE SVE SPASAO Piksi: Kakav je to čovek bio, gromada ljudska |publisher=mondo.rs|author=Mihailo Jovićević, Slađana Aničić, Veljko ivanović|place=Beograd|language=sr|date=5. junij 2015|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

Pozneje so Popova povabili na igrišče beograjskega [[Stadion Rajka Mitića|Stadiona „Crvene zvezde“ imenovanega „Marakana“]], kjer so ga navijači zaradi tega podviga navdušeno pozdravljali.&lt;ref name=&quot;Ørtz  &amp; olsen&quot;&gt;{{cite news |last1=Ørtz |first1=Michael |last2=Olsen |first2=Morten |title=Sidste fly til Beograd|url=https://www.dr.dk/nyheder/webfeature/jugoslavien |access-date=18 June 2021 |date=11 June 2017}}&lt;/ref&gt; Za ta dosežek ter za svoja človekoljubna dejanja v Bosni je prejel tudi nagrado časopisa „Večernje novosti“ za »plemenito dejanje leta« 1992.&lt;ref name=&quot;E.V.N.&quot; /&gt; 

O Popovem življenju je srbski [[časnikar]] [[Miroslav Stefanović]] (*1952) leta 1994 napisal dvojeznično knjigo z barvnimi ilustracijami in naslovom ''„Prostranstvo, plavo: Popov Steva“'' (en: ''„The Expanse, Blue: Popov Steva“''; sl: ''„Modro prostranstvo: Steva Popov“'').&lt;ref name=&quot;Stefanović&quot; /&gt;

=== Usoda &quot;njegovega&quot; Kikaša ===

[[File:YA-GAF Boeing 707-324C Balkh - Uganda Airlines OST 270400.jpg|thumb|300px|right|&lt;center&gt;Letalo &quot;[[Anton Kikaš|Kikaš]]&quot; slikano 
na letališču v [[Belgija|belgijskem]] kraju [[Ostend|Ostendu]] leta [[2001]]]]&lt;/center&gt;
[[Vlastelinko Mihaljčuk]] je v podkastu ''»Kje ste bili leta 1991?«'' povedal, da je v podjetju sodelovala protiteroristična enota Lučko, ki je letalo zajela, Kikaša pa ujela. Orožje in strelivo so hrvaške sile pozneje zajele v bitki za vojašnice, ko se je JLA morala umakniti in pustiti vso opremo in orožje. Po pretepanju so Kikaša premestili v vojaški zapor v Beogradu, kjer so ga skozi tri mesece večkrat mučili, mu polomili rebra in gleženj, ter mu grozili s smrtjo. Zaradi velikega zanimanja občil pa je bil konec novembra 1991 izpuščen oziroma zamenjan za ujetega generala JLA. 

Nadaljnja usoda zaseženega letala pa je bila takale: „JLA ga je uporabljala za prevoz opreme in osebja med umi om iz Slovenije in Hrvaške. Poleg tega je Boeing 707 prevažal rezerviste na bojišča na Hrvaškem in pozneje v Bosno in Hercegovino, na povratku pa je prevažal družine častnikov JLA skupaj s civilisti, ki so bežali pred vojno iz območja Bihaća in nato Sarajeva v Beograd. Ker je bilo preurejeno za prevoz vojaške opreme, je lahko sprejelo 400 potnikov, na ta način pa se je vojni izognilo več deset tisoč civilistov, čeprav večina verjetno ni vedela, zakaj so pripadniki JLA letalo imenovali 'Kikaš'.“&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://domovinskirat.hr/2025/08/31/u-razoruzanu-hrvatsku-1991-pokusao-je-dovesti-boeing-pun-oruzja-uhicen-anton-kikas/|title=U razoružanu Hrvatsku 1991. pokušao je dovesti Boeing pun oružja – uhićen Anton Kikaš|publisher=Domovinski rat.hr|author=Borna Marinić|place=Zagreb|language=hr|date=31. avgust 2025|accessdate=18. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; Letalo ni bilo zamišljeno za prevoz potnikov, temveč blaga; a Steva s posadko je v enem poletu prepeljal kar 585 ljudi.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine|title=Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine?|publisher=stil.kurir.rs|author=Lana Apostolović|place=Beograd|language=sr|date=25. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

Ta &quot;Boeing 707&quot; je lahko prevažal 110 ton tovora in letel neprekinjeno deset ur; izkazal se je zlasti na sarajevskem letališču &quot;Butmir&quot; spomladi 1992. O njegovem pilotu [[Stevan Popov|Stevanu Popovu]] — ki pa je tragično umrl leta 2015 — je 1994 nastala celo knjiga v srbščini in angleščini. Leta 1992 je bilo od 12. aprila do 3. maja prepeljanih skoraj 50.000 beguncev iz Bosne in Hercegovine. Kapetan Popov se je spominjal, da je samo 2. maja opravil 16 poletov in iz „sarajevskega vojnega pekla“ rešil 4000 ljudi. Poleg ljudi so s priljubljenim &quot;kikašom&quot; med vojno v Bosni in Hercegovini prevažali tudi dele iz vojaških in civilnih tovarn; prav to letalo pa je prepeljalo tudi kisikove jeklenke za dojenčke v banjaluški bolnišnici.

Vodstvo JAT-a je bilo takrat pripravljeno registrirati &quot;Boeing 707&quot; za civilni promet, vendar jim ni uspelo pridobiti popolnih tehničnih podatkov o letalu; zato so ga 1996 prodali nekemu britansko-ameriškemu podjetju. Leta 2004 so ga razrezali.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.politika.rs/sr/clanak/429771/Avionom-iz-sarajevskog-ratnog-vrtloga#google_vignette|title=Avionom iz sarajevskog ratnog vrtloga|publisher=politika.rs|author=Miroslav Stefanović|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2019|accessdate=27. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Družina ===
Iz zakona s prvo ženo Dušico ima Popov sina Stevana in hčerki Vesno in Ivo, s Snežano pa hčerko Jeleno.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine|title=Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine?|publisher=stil.kurir.rs|author=Lana Apostolović|place=Beograd|language=sr|date=25. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

== Bolezen, smrt in spomin ==
=== Bolezen ===
Kljub veliki strokovnosti in neminljivim zaslugam v reševanju človeških življenj je 2004 izgubil službo v „svojem“ JAT-u, kar ga je hudo prizadelo:
{|
|-
! Nepravda nakon podviga&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://kompasinfo.rs/hronika-jednog-podviga-i-velike-nepravde-prica-o-pilotu-stevanu-popovu/?script=lat|title=Hronika jednog podviga i velike nepravde: Priča o pilotu Stevanu Popovu|publisher=Kompasinfo.rs|author=Stefan Milenković|place=|language=sr|date=28. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://noizz.rs/big-stories/tragicna-sudbina-velikog-steve-popova-tihog-heroja-eks-ju-ratova/krtmvrj|title=Tragična sudbina velikog Steve Popova, tihog heroja eks-Ju ratova Noizz|publisher=noizz.rs|author=Stefan Milenković|place=|language=sr|date=|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
! Krivica po podvigu
|-
| &lt;blockquote&gt;„Postao sam osoba koju narod poštuje. Nepoznati ljudi i danas mi zahvaljuju na podvigu. Međutim, preduzeće „JAT“ nije cenilo moj profesionalni i plemeniti podvig, a ni moje pilotsko znanje. U 2004. proglašen sam tehnološkim viškom i otpušten. Preživeo sam potom operaciju raka na desnom bubregu jer nisam planirao da umrem. Otkaz mi je teže pao od bolesti.“
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;&quot;Postal sem oseba, ki jo ljudstvo spoštuje. Še danes se mi neznani ljudje zahvaljujejo za moj podvig. Medtem pa podjetje &quot;JAT&quot; ni cenilo mojega strokovnega in plemenitega podviga, niti mojega pilotskega znanja. Leta 2004 so me razglasili za odvečnega in odpustili. Nato sem preživel operacijo raka na desni ledvici, ker nisem načrtoval, da umrjem. Odpust me je huje prizadejal od bolezni..&quot;
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Smrt v Rumi ===
[[File:Стеван Попов.jpg|thumb|200px|upright|&lt;center&gt;Spominski [[Stevan Popov|Stevanov]] doprsni kip v &quot;Parku velikanov&quot; ([[Istočno Sarajevo|Vzhodno Sarajevo]])]]&lt;/center&gt;

Popov je 3. junija 2015 napravil samomor okrog 18h v svojem stanovanju, sedeč poleg soproge, ki niti slutila ni, da misli storiti kaj takega; ustrelil se je nenadoma z velikim nabojem iz pištole naravnost v glavo, ki mu jo je skorajda razneslo. Nobena pomoč ni pomagala, izdihnil je na poti v bolnišnico.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://6yka.com/region/legendarni-pilot-izvrsio-samoubistvo/|title=Legendarni pilot izvršio samoubistvo|publisher=6yka |author=|place=|language=sr|date=4. junij 2015|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; 

Prijatelji piloti pravijo, da ni nič nakazovalo njegovih namer; bil je celo vedno pobudnik novih zamisli; tako mu je bila pri srcu obnova novosadskega letališča v Čeneju in dokončanje letališke stavbe, da bi tudi Novi Sad dobil možnost za civilne in trgovske lete. Član Aerokluba »Novi Sad« [[Miodrag Radanović]] pravi: 
:&quot;Pred dvema tednoma smo imeli skupščino Aerokluba, na kateri je predsedoval. Govoril je o prihodnosti kluba in letalstva. Potem smo se v soboto dogovorili za še en sestanek, namesto tega pa gremo na Stevanov pogreb. Prijatelji, sorodniki in vsi piloti so pretreseni, saj nič ni kazalo na to, da bi lahko kaj takega storil.&quot;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.blic.rs/vesti/hronika/samoubistvo-heroja-tragicna-smrt-pilota-steve-popova-koji-je-spasao-40000-ljudi/m0wsx63|title=SAMOUBISTVO HEROJA Tragična smrt pilota Steve Popova, koji je spasao 40.000 ljudi|publisher=Blic-rs|author=M.S., S.A.|place=Beogad|language=sr|date=4. junij 2015|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

Njegova smrt je pretresla vse, ki so ga poznali, zlasti še okoliščine, saj je Steva storil samomor v Rumi pred svojo ženo Snežano Jovanović Popov. Res je prej včasih omenjal, da si bo sam vzel življenje, kadar ga ne bo mogel več prenašati; kljub temu pa nihče ni slutil, da misli s tem resno, saj se je celo zadnje čase ukvarjal z novimi načrti v zvezi z novosadskim letališčem. Najbolj ga je pač prizadelo, da so ga razglasili 2004 za „tehnološki višak“ in ga odpustili iz podjetja, ki mu je takorekoč postalo drugi dom. Ustrelil se je v glavo sedeč pred svojo soprogo, a umrl je na poti v bolnišnico.

Njegova tragična smrt postavlja več vprašanj kot odgovorov:
#Odpoved delovnega razmerja je težje prenašal kot bolezen, ki jo je z zdravljenjem premagal.
#Bil pa je vse do konca takorekoč vsesteansko dejaven in nič ni kazalo na take namene; soproga potrjuje, da ni bilo tega dne nobenega prepira. 
#Uradna izjava govori o tem, da je napravil samomor iz pištole velikega kalibra doma pred soprogo.
#Njegov sin Steva sumi, da se je morda vrnila potuhnjena rakava bolezen, ki jo je pred leti premagal; potrjuje pa, da je njegov oče bil vedno optimist. Obenem izraža sum v resničnoost uradne verzije o samomoru.
#Ni pustil nobenega poslovilnega pisma in tako se lahko o pravih nagibih le ugiba.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.kurir.rs/crna-hronika/1808555/samoubistvo-stevana-popova-legendarni-pilot-jata-ubio-se-pred-suprugom|title=SAMOUBISTVO STEVANA POPOVA: Legendarni pilot Jata ubio se pred suprugom|publisher=Kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=1. oktober 2017|accessdate=29. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.blic.rs/vesti/hronika/sin-pilota-heroja-steva-bio-optimista-mozda-se-vratila-opaka-bolest/xqqlqkv|title= SIN PILOTA HEROJA &quot;Steva bio optimista, možda se vratila opaka bolest&quot;|publisher=blic.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=6. junij 2015|accessdate=30. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Pogreb v Novem Sadu ===
Pogreb je bil na Novosadskem Novem pokopališču v soboto, 6. junija, brez kakih posebnih zunanjih slovesnosti.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine|title=Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine?|publisher=stil.kurir.rs|author=Lana Apostolović|place=Beograd|language=sr|date=25. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;Poleg družinskih članov se je pogreba udeležilo veliko število prijateljev, med njimi številni športniki, člani upravnih odborov športnih klubov, katerih član ali na čelu je bil, ter predstavniki političnega in javnega življenja Novega Sada. Član upravnega odbora novosadskega Aerokluba [[Ranko Babić (Aeroklub Novi Sad)|Ranko Babić]] mu je v imenu tega kluba in športnih društev izrekel zadnje slovo ter izrazil željo Aerokluba, da se letališče v Čeneju poimenuje po Stevu Popovu.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://rtv.rs/sr_lat/drustvo/sahranjen-legendarni-pilot-stevan-popov_607756.html|title=Sahranjen legendarni pilot Stevan Popov|publisher=Radio-televizija Vojvodine|author=JMU|place=Novi Sad|language=sr|date=6. junij 2015|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Spomin ===
==== Legenda naših dni ====
{|
|-
! Najlepše je postati legenda&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.goodreads.com/book/show/208468161-prostranstvo-plavo-popov|title=Prostranstvo, plavo Popov: Steva The Expanse, Blue Popov: Steva by Miroslav Stefanovic|publisher=goodreads.com|author=Miroslav Stefanović|place=|language=sr|date=15. februar 1994|accessdate=1. november 2026}}&lt;/ref&gt;
! Najlepše je: postati legenda
|-
| &lt;blockquote&gt;Najlepše je, kažu, za života postati legenda. A pilot, kapetan aviona Stevan - Steva Popov — je baš to. Legenda naših dana. Sadašnjih i budućih. Zasigurno.
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Pravijo, da je najlepše, če postaneš legenda za časa življenja. A pilot, letalski kapetan Stevan – Steva Popov — je prav to: Legenda naših dni. Sedanjih in prihodnjih. Zagotovo.
&lt;/blockquote&gt;
|}

==== Malteški vitez v dejanju ====
Popov je bil član [[Malteški viteški red|Malteških vitezov]] ne le v na papirju, ampak tudi v stvarnosti.&lt;ref&gt;https://www.youtube.com/watch?v=PLNEbGMgTrg&lt;/ref&gt;

==== Pravi in nesebični junak ====
Steva se je najbolj izkazal 1992, ko je ne misleč na varnost sebe in posadke reševal begunce iz „Sarajevskega pekla“ ne glede na njihovo narodnost, vero ali položaj; on in njegova pogumna posadka so z neverjetno požrtvovalnostjo rešili vse begunce, ki so čakali rešitev iz vojnega vrveža —, vse dokler so bili poleti po človeško gledano še možni, čeprav brez tveganja ni bil niti en polet, saj so bili prav okoli letališča hudi boji in barikade.
{|
|-
! Kako je Steva postao heroj Sarajeva&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine|title=Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine? Steva je iz ratnog Sarajeva avionom izbavio 40.000 ljudi: &quot;Plačući mi prišla žena - nema mi sina Bojana, ostao je na aerodromu&quot;, rasplet priče kida dušu. Pilot Steva Popov, heroj koji je evakuisao 40.000 ljudi iz Sarajeva, suočio se sa nepravdom nakon rata, a njegova priča ostaje inspiracija.|publisher=stil.kurir.rs|author=Lana Apostolović|place=Beograd|language=sr|date=25. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
! Kako je Steva postal junak Sarajeva
|-
| &lt;blockquote&gt;Nije bio influencer, političar, ni neko ko traži aplauze. Nije mu bilo važno da ga hvale, da o njemu pričaju po televiziji ili pišu članke. Bio je čovek koji je znao da se život brani delom, a ne rečima. Čovek koji je znao da kada je život drugih u pitanju, priča i diplome ne vrede ništa. Samo dela.
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Ni bil vplivnež, politik ali nekdo, ki bi iskal ploskanje. Ni mu bilo pomembno, ali so ga hvalili, ali so o njem govorili na televiziji ali pisali članke o njem. Bil je človek, ki je vedel, da se življenje brani z dejanji, ne z besedami. Človek, ki je vedel, da ko so ogrožena življenja drugih, govorjenje in diplome ne pomenijo nič. Samo dejanja.
&lt;/blockquote&gt;
|}

==== Eden največjih pilotov ====
Njegov prijatelj Miodrag Radanović, član Aerokluba »Novi Sad«, trdi, da je Stevan eden največjih pilotov v Srbiji.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.blic.rs/vesti/hronika/samoubistvo-heroja-tragicna-smrt-pilota-steve-popova-koji-je-spasao-40000-ljudi/m0wsx63|title=SAMOUBISTVO HEROJA Tragična smrt pilota Steve Popova, koji je spasao 40.000 ljudi|publisher=Blic-rs|author=M.S., S.A.|place=Beogad|language=sr|date=4. junij 2015|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

==== Mnogovrstna spominska pobuda ====
„Združenje beguncev, ogroženih in izgnanih oseb Srbije“ je 3. oktobra 2024 vložilo uradno pobudo za podelitev Popovu posmrtnega odličja, poimenovanje ulice v njegovem Novem Sadu in postavitev spomenika v znamenje spomina, hvaležnosti in spoštovanja sklicujoč se na njegovo nesebično predanost reševanju tisočerih življenj med vojno v BiH.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/9453269/STEVAN-POPOV-SPASIO-JE-HILJADE-LJUDI-Udruzenje-trazi-posthumno-odlikovanje-za-pilota-sa-letova-Sarajevo-Beograd-tokom-rata-1992.-godine|title=&quot;STEVAN POPOV SPASIO JE HILJADE LJUDI&quot; Udruženje traži posthumno odlikovanje za pilota sa letova Sarajevo-Beograd tokom rata 1992. godine |publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=3. oktober 2024|accessdate=31. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

==== Spominski kip ====
V Vzhodnem Sarajevu, v Parku velikanov, so v spomin na njegova velika dejanja postavili doprsni kip z njegovo podobo.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://mondo.rs/Sport/Fudbal/a2163965/steva-popov-pilot-heroj-sarajeva-sinisa-mihajlovic-ga-voleo.html|title=Pilot-heroj Steva Popov izvlačio ljude iz Sarajeva 1992. i dovezao ih 40.000 u Beograd. Siniša Mihajlović mu nikad nije zaboravio spasavanje iz Švedske. |publisher=mondo.rs|author=Mladen Šolak|place=Beograd|language=sr|date=24. december 2025|accessdate=31. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

==== Knjiga ====
*Miroslav Stefanović: ''„Prostranstvo plavo: Popov Steva“ (&quot;The Expanse Blue: Popov Steva&quot;)''. Novi Sad, 1. maj 1994; trdo vezano, format 17,5 x 24 cm , ilustrirano v barvi, cirilica srbsko, latinica angleško; 284 strani&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.goodreads.com/book/show/208468161-prostranstvo-plavo-popov|title=Prostranstvo, plavo Popov: Steva The Expanse, Blue Popov: Steva by Miroslav Stefanovic|publisher=goodreads.com|author=Miroslav Stefanović|place=|language=sr|date=1. maj 1994|accessdate=1. november 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.kupindo.com/Biografija/59445647_Prostranstvo-plavo-Popov-Steva-Miroslav-Stefanovic|title=Prostranstvo plavo – Popov Steva|publisher=Kupindo.com|author=Miroslav Stefanović|place=Novi Sad|language=sr|date=1. maj 1994|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Navedki ===
{{navedek|''„Nisam ni znao koga vozim da li su u pitanju Srbi, Hrvati ili muslimani. Uostalom, ja sam kosmopolita, meni to nije bilo toliko ni važno. Ljude sam cenio po tome kakav su čovek.“''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine|title=Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine?|publisher=stil.kurir.rs|author=Lana Apostolović|place=Beograd|language=sr|date=25. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„Nisem niti vedel, koga vozim: ali gre za Srbe, Hrvate ali Muslimane. Navsezadnje sem jaz svetovljan; meni to ni bilo niti tako pomembno. Ljudi sem cenil po tem, kakšen človek je kdo.&quot;}}
{{navedek|''„Imao sam nepunih 15 godina kada sam prvi put počeo da letim i kad sam prvi put osetio vazduh i kad sam osetio prostranstvo i kad sam osetio visine. Otada, moram da kažem da ja u to vreme nisam znao ni šta su igranke, ni šta su izlasci. Moje je bilo da dođem rano ujutru na aerodrom, da operem jedrilicu, da operem avion.“''&lt;ref&gt;Na kafi sa... - Stevan Popov - (TV KCN) - YouTube&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;&quot;Star sem bil nepolnih 15 let, ko sem prvič začel leteti in ko sem prvič občutil zrak in ko sem občutil prostranost in ko sem začutil višine. Od takrat, moram reči, da jaz tistikrat nisem vedel, kaj so plesi, niti kaj so zmenki. Moje je bilo, da pridem zgodaj zjutraj na letališče, da umijem jadralno letalo, da umijem letalo.&quot;}}

==Notes==
{{Notelist}}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
*[[Razpad Jugoslavije]]
*[[Bosna in Hercegovina]]
*„[[Menih Hawkeye]]“
*[[Anton Kikaš]]

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}

;{{ikona sr}}
*[https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine? | Stil]
*[https://mondo.rs/Sport/Fudbal/a2163965/steva-popov-pilot-heroj-sarajeva-sinisa-mihajlovic-ga-voleo.html Steva Popov pilot heroj Sarajeva, Siniša Mihajlović ga voleo | Mondo]
*[https://kompasinfo.rs/hronika-jednog-podviga-i-velike-nepravde-prica-o-pilotu-stevanu-popovu/?script=lat Hronika jednog podviga i velike nepravde: Priča o pilotu Stevanu Popovu | Kompas]
*[https://mondo.rs/Info/Crna-hronika/a800824/Ubio-se-legendarni-pilot-Stevan-Popov.html Ubio se legendarni pilot Stevan Popov | Mondo]
*[https://www.blic.rs/vesti/hronika/sin-pilota-heroja-steva-bio-optimista-mozda-se-vratila-opaka-bolest/xqqlqkv SIN PILOTA HEROJA &quot;Steva bio optimista, možda se vratila opaka bolest&quot; - Blic]
*[https://rtv.rs/sr_lat/drustvo/sahranjen-legendarni-pilot-stevan-popov_607756.html Sahranjen legendarni pilot Stevan Popov | RTV Vojvodine Novi Sad]
*[http://www.yugopapir.com/2013/06/steva-popov-legenda-yu-avijacije.html Yugopapir: Steva Popov, legenda YU avijacije: Pilotske bravure na snimanju &quot;Sutjeske&quot;]
;{{ikona en}}
*[https://military-history.fandom.com/wiki/Stevan_Popov Stevan Popov | Military Wiki - Fandom]
;{{ikona hr}}
*[https://www.hia.com.hr/izdvojeno/intervjui/item/40976-razgovor-s-antom-kikasem-nisam-se-bojao-umrijeti-izjavio-je-jednom-prigodom-a-po-tome-je-snimljen-i-film-o-njegovu-pothvatu Razgovor s Antom Kikašem - „Nisam se bojao umrijeti“ izjavio je jednom prigodom, a po tome je snimljen i film o njegovu pothvatu|INTERVJUI Mladen Pavković / 31 Kolovoz 2024]
*[https://www.glasistre.hr/hrvatska/anton-kikas-ikona-kanadske-dijaspore-prkosio-je-jna-avionom-punim-oruzja-za-mup-uicen-je-a-potom-razmijenjen-za-generala-aksentijevica-danas-kaze-cinkali-su-me-ljudi-iz-nasih-redova-602744 ANTON KIKAŠ, IKONA KANADSKE DIJASPORE: Prkosio je JNA avionom punim oružja za MUP. Uhićen je, a potom razmjenjen za generala Aksentijevića. Danas kaže: &quot;CINKALI SU ME LJUDI IZ NAŠIH REDOVA&quot; - Glas Istre]

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Popov, Stevan}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1947]]
[[Kategorija:Umrli leta 2015]]
[[Kategorija:Srbski piloti]]
[[Kategorija:Srbski častniki]]
[[Kategorija:Humanitarni delavci]]

[[Kategorija:Ljudje, ki so storili samomor]]</text>
      <sha1>psg7en11r35klgdsj1m6f14hgz8u8lq</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6773992</id>
      <parentid>6773991</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T21:10:24Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Usoda &quot;njegovega&quot; Kikaša */</comment>
      <origin>6773992</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="44491" sha1="nx671xcgsstuquoeas213pb10750mwu" xml:space="preserve">{{v delu}} 

{{Infobox person
| birth_name  = Stevan Popov
| image       = Stevan-Popov-heroj.webp
| caption     = Steva Popov pred &quot;svojim&quot; letalom &quot;Kikaš&quot;-em 
| birth_date  = {{birth date|1947|6|12|df=yes}}
| birth_place = [[Izbište]], [[Vršac]], [[Vojvodina]], [[Jugoslavija]]
| death_date  = {{death date and age|2015|06|03|1947|6|12|df=y}}
| death_place = [[Ruma]], [[Vojvodina]], [[Srbija]]
| monuments   = Novo Sarajevo &quot;Park herojev&quot;
| education   = 
| occupation  = 
| known_for   = reševanje beguncev iz „Sarajevskega pekla“
| spouse      = 
| parents     = 
| relatives   = 
}}
'''Stevan Popov''' ({{Lang-sr|Стеван Попов/Stevan Popov}}; * [[12. junij]] [[1947]] [[Izbište]] [[Vršac]], [[Vojvodina]], [[Jugoslavija]] † [[3. junij]] [[2015]] [[Ruma]] [[Vojvodina]], [[Srbija]]) — tudi '''Steva'''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.blic.rs/vesti/hronika/sin-pilota-heroja-steva-bio-optimista-mozda-se-vratila-opaka-bolest/xqqlqkv|title=SIN PILOTA HEROJA &quot;Steva bio optimista, možda se vratila opaka bolest&quot;|publisher=Blic.rs|author=S. Aničić|place=Beograd|language=sr|date=6. junij 2015|accessdate=30. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; — je bil [[pilot]] jugoslovanske letalske družbe [[Jat Airways]] in rezervni častnik [[Jugoslovanska ljudska armada|Jugoslovanske ljudske armade]]. Popov je najbolj znan po svoji vlogi pri reševanju in prepeljavanju beguncev iz Sarajeva leta 1992 med [[Vojna v Bosni in Hercegovine|Vojno v Bosni in Hercegovini]] ter po poznejšem uspešnem prevozu [[jugoslovanska nogometna reprezentanca|jugoslovanskega nogometnega moštva]] s [[Švedska|Švedskega]].

=== Mladost ===
Popov se je rodil leta 1947 v učiteljski družini v [[Izbište|Izbištu]] blizu [[Vršac|Vršca]] v [[Vojvodina|Vojvodini]] (tedaj [[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]]. Takole pripoveduje o svojem otroštvu:
{|
|-
! Priča o legendi Stevi Popovu&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://kompasinfo.rs/hronika-jednog-podviga-i-velike-nepravde-prica-o-pilotu-stevanu-popovu/?script=lat|title=Hronika jednog podviga i velike nepravde: Priča o pilotu Stevanu Popovu|publisher=Kompasinfo.rs|author=Stefan Milenković|place=|language=sr|date=28. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
! Zgodba o legendi Stevu Popovu
|-
| &lt;blockquote&gt;„Prašnjav drum. Puca banatska ravnica. Živeo sam u Izbištu. Jedva da sam imao desetak godina. Tada sam prvi put video avion. Nekoliko nas dečaka, u kratkim, često kaljavim pantalonama, bosi, jurili bismo da vidimo avion, posebno pilota.“
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;&quot;Prašna cesta. Brezmejna banatska ravnica. Živel sem v Izbištu. Imel sem komajda deset let. Takrat sem prvič videl letalo. Nekaj nas dečkov v kratkih, pogosto blatnih hlačah, bi bosi drveli, da vidimo letalo, še posebej pilota.&quot;
&lt;/blockquote&gt;
|}

Postal je pilot pri jugoslovanskem letalskem prevozniku (JAT) in rezervni častnik v jugoslovanski vojski.&lt;ref name=&quot;E.V.N.&quot;&gt;{{cite news |last1=E.V.N. |title=Stevan Popov vodio bitku sa kancerom, vinuo se u večne visine |url=https://www.novosti.rs/vesti/naslovna/hronika/aktuelno.291.html:551382-Cuveni-pilot-Stevan-Popov-izvrsio-samoubistvo |access-date=18 June 2021 |work=Novosti |date=4 June 2015}}&lt;/ref&gt;

== Razpad Jugoslavije in &quot;razhod&quot; letala ==
=== Reševanje iz Sarajeva ===

Med vojno v Bosni in Hercegovini, v obdobju od 17. aprila do 3. maja 1992, je Popov s tovornim letalom boeing 707, imenovanim &quot;Kikaš&quot;, uspešno evakuiral približno 40.000 ljudi s sarajevskega letališča, medtem ko so srbske sile stalno obstreljevale mesto; obenem so v samem mestu in njegovi okolici potekali boji. Skupno je bilo iz &quot;sarajevskega pekla&quot; rešenih 49.000 beguncev.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.politika.rs/sr/clanak/429771/Avionom-iz-sarajevskog-ratnog-vrtloga#google_vignette|title=Avionom iz sarajevskog ratnog vrtloga|publisher=politika.rs|author=Miroslav Stefanović|place=Beograd|language=sr|date=19 May 2019|accessdate=27 October 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://military-history.fandom.com/wiki/Stevan_Popov|title=Stevan Popov|publisher=military-history.fandom.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=29 October 2026}}&lt;/ref&gt;.

Letalo se je imenovalo „Kikaš“ po hrvaško-kanadskemu poslovnežu [[Anton Kikaš|Antonu Kikašu]], ki je z njim poskušal na Hrvaško pretihotapiti 19 ton orožja; JLA pa se je letala in orožja na zagrebškem letališču „Pleso“ nasilno polastila ter lastnika ujela in prepeljala v beograjske vojaške zapore. Med približevanjem cilju je pilot letala jugoslovanskim kontrolorjem letenja pomotoma sporočil, da je njihov cilj Ljubljana in ne Trst, kot je bilo dogovorjeno in tako sta lovski letali MiG-21 jugoslovanskega vojnega letalstva prisilili letalo na pristanek v Zagrebu. Polet je bil namreč napovedan za Trst; pred njim pa naj bi moral &quot;prisilno&quot; pristati na ljubljanskem Brniku, kjer so že čakala hrvaška prevozna sredstva na orožje.&lt;ref name=&quot;STARCEVIC&quot;&gt;{{cite news |last1=STARCEVIC |first1=Nesha |title=Plane Carrying Smuggled Weapons Seized, Investigation Begun |url=https://apnews.com/article/0c84de1b4c79f7ec65399d6e97610168 |access-date=25 June 2021 |work=AP News |date=4 September 1991}}&lt;/ref&gt;Po treh mescih so ga zemenjali za ujetega generala [[Milan Aksentijević|Aksentijevića]].&lt;ref name=&quot;PETROVIĆ&quot;&gt;{{cite news |last1=PETROVIĆ |first1=Borka |title=ANTON KIKAŠ, IKONA KANADSKE DIJASPORE: Prkosio je JNA avionom punim oružja za MUP. Uhićen je, a potom razmjenjen za generala Aksentijevića. Danas kaže: &quot;CINKALI SU ME LJUDI IZ NAŠIH REDOVA&quot; |url=https://www.glasistre.hr/hrvatska/anton-kikas-ikona-kanadske-dijaspore-prkosio-je-jna-avionom-punim-oruzja-za-mup-uicen-je-a-potom-razmijenjen-za-generala-aksentijevica-danas-kaze-cinkali-su-me-ljudi-iz-nasih-redova-602744 |access-date=17 June 2021 |work=Glas Istre |date=5 November 2019}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;St. Louis Post-Dispatch&quot;&gt;{{cite news |last1=Compiled From Agencies |title=Serbia Accepts Plan For Observers From European Community |url=https://www.newspapers.com/newspage/141423749/ |access-date=25 June 2021 |work=St. Louis Post-Dispatch |date=1 September 1991 |page=39}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Marinić 2025&quot;&gt;{{cite news |last1=Marinić |first1=Borna |title=Kako je Hrvatska pustila zarobljenog generala JNA Milana Aksentijevića – razmjena zarobljenika na aerodromu Pleso |url=https://domovinskirat.hr/2025/11/25/kako-je-hrvatska-pustila-zarobljenog-generala-jna-milana-aksentijevica-razmjena-zarobljenika-na-aerodromu-pleso/ |access-date=18 September 2026 |work=domovinskirat.hr |date=25 November 2025 |language=Croat}}&lt;/ref&gt;Ob 35-letnici dogodkov je nastal celo film „Nisem se bal umreti“.&lt;ref name=&quot;ANTON KIKAŠ&quot;&gt;{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; Kikaša so izpustili v okviru skupine 27 oseb, naklonjenih Hrvaški, ki so jih zamenjali za 28 častnikov JLA, med katerimi je bil tudi srbski častnik [[Milan Aksentijević]], ki so ga zajele malo pred tem hrvaške sile.&lt;ref name=&quot;Horvatić&quot;&gt;{{cite news |last1=Horvatić |first1=Petar |title=13. rujna 1991. Milan Aksentijević – kako su hrvatski specijalci uhitili generala JNA koji je razmijenjen za Antuna Kikaša? |url=https://narod.hr/kultura/13-rujna-1991-milan-aksentijevic-kako-su-hrvatski-specijalci-uhitili-generala-jna-koji-je-razmijenjen-za-antuna-kikasa |access-date=19 April 2021 |work=Narod |date=13 September 2018 |language=sh}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.facebook.com/enimark.ponjevic.7/posts/tajni-rat-za-hrvatsku-kako-je-kos-preko-uba%C4%8Denih-krtica-izdao-akciju-heroja-kika/2583104088870785/|title= TAJNI RAT ZA HRVATSKU: Kako je KOS preko ubačenih krtica izdao akciju heroja Kikaša. Izdaja u vrhu MUP-a: Tko je bio agent &quot;Merđo&quot;?|publisher=facebook.com|author=Enimark Ponjević|place=|language=hr|date=31. avgust 2026|accessdate=26. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; Do izmenjave je prišlo 25. novembra 1991 na [[Letališče Franjo Tuđman|Letališču Pleso]] pri Zagrebu.&lt;ref&gt;Nekdanje &quot;Letališče Pleso&quot; se sedaj imenuje &quot;Letališče Franjo Tuđman&quot;&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;&quot;Embassy confirms Canadian set free&quot;. Red Deer Advocate. CP. 27 November 1991. p. 9. Retrieved 25 June 2021.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Marinić 2025&quot;&gt;{{cite news |last1=Marinić |first1=Borna |title=Kako je Hrvatska pustila zarobljenog generala JNA Milana Aksentijevića – razmjena zarobljenika na aerodromu Pleso |url=https://domovinskirat.hr/2025/11/25/kako-je-hrvatska-pustila-zarobljenog-generala-jna-milana-aksentijevica-razmjena-zarobljenika-na-aerodromu-pleso/ |access-date=18 September 2026 |work=domovinskirat.hr |date=25 November 2025 |language=Croat}}&lt;/ref&gt;

Vsak polet med Sarajevom v Bosni in vojaškim letališčem v [[Batajnica|Batajnico]] v Srbiji blizu Beograda je trajal v povprečju od 12 do 15 minut. Popov med temi poleti ni ugašal motorjev, na vsakem letu pa je prepeljal kar 585 ljudi; tolikšno število je bilo mogoče, saj &quot;Kikaš&quot; kot tovorno letalo ni imel sedežev in so potniki sedeli kar na tleh natlačeni kot sardine.&lt;ref name=&quot;E.V.N.&quot; /&gt;

Med 12. aprilom in 3. majem 1992 so Popov in drugi člani posadke s &quot;Kikašem&quot; iz Sarajeva evakuirali skupno 49.000 ljudi. Samo 2. maja je Popov v 16 ločenih poletih prepeljal 4.000 beguncev.&lt;ref name=&quot;Stefanović&quot;&gt;{{cite news |last1=Stefanović |first1=Miroslav |title=Avionom iz sarajevskog ratnog vrtloga |url=https://www.politika.rs/sr/clanak/429771/Magazin/Avionom-iz-sarajevskog-ratnog-vrtloga |access-date=18 June 2021 |work=Politika |date=19 May 2019}}&lt;/ref&gt;

==== Nazaj v „Sarajevski pekel“ ====
[[Mile Jovičić]] rad pripoveduje o enem izmed Popovih neverjetnih podvigov: »Morda ste že slišali za zgodbo, kako je neka ženska z dvema otrokoma in z ogromnima torbama, v splošni gneči na letališču uspela priti do letala. V Batajnico je prispela s 'Kikašem' in nato ugotovila, da nima enega od dveh otrok. Steva Popov je, ko se je ponovno vrnil v Sarajevo, sam hodil po prepolni letališki stavbi in iskal otroka. In ga je našel!« Popov se je z zdaj že skoraj odraslim najstnikom ter njegovo materjo ponovno srečal leta 2004 v neki televizijski oddaji.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://kompasinfo.rs/hronika-jednog-podviga-i-velike-nepravde-prica-o-pilotu-stevanu-popovu/?script=lat|title=Hronika jednog podviga i velike nepravde: Priča o pilotu Stevanu Popovu|publisher=Kompasinfo.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=28. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

Tistega dne so si sledili poleti neprestano in tako Popov sploh ni ugaševal motorja, ko je po pristanku zaslišal krik matere, ki je prispela v Batajnico, a je v gneči izgubila svojega otroka v Sarajevu; pogrešila ga je šele tukaj, ko se je letalo skoraj izpraznilo. Steva se je odločil, da se bo vrnil, čeprav je bil od stalnih poletov izčrpan in utrujen. Vračal se je zvečer v nevarno Sarajevo, vračal se je skozi zmešnajavo, dim in negotovost, samo da bi rešil eno malo človeško bitje — pa seveda naložil tudi druge obupance. Deklico je mati pripeljala s sabo, deček pa je ostal v Sarajevu. Čeprav je bilo letalo zadeto v rep, se je Popov vrnil in našel tega dečka, Bojana. O tem je vedel Mondo še več podrobnosti:

„Mati Ranka Majmunović je po pristanku med jokom začela iskati svojega sina. Pustila je deklico, mi pokazala dečkovo čepico in kričala 'Ni mojega Bojana'. S posadko se vračamo v Sarajevo, ter vpijem po celi letališki stavbi: ’Bojan, Bojan!’ V enem kotu je bilo nekaj dečkov. In vzdigne se mali petletni cvrček. Vprašal sem ga, zakaj je izgubil mamo. Pa je dejal: ’Nisem jaz nje, ampak ona mene.’ Vprašal sem ga, če bi se vozil z letalom, pa mi je dejal: ’Kako da ne; ali lahko tudi moji tovariši?’&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://mondo.rs/Sport/Fudbal/a2163965/steva-popov-pilot-heroj-sarajeva-sinisa-mihajlovic-ga-voleo.html|title=Pilot-heroj Steva Popov izvlačio ljude iz Sarajeva 1992. i dovezao ih 40.000 u Beograd. Siniša Mihajlović mu nikad nije zaboravio spasavanje iz Švedske. |publisher=mondo.rs|author=Mladen Šolak|place=Beograd|language=sr|date=24. december 2025|accessdate=31. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

{|
|-
! Kako je spasio jedno dete&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine|title=Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine?|publisher=stil.kurir.rs|author=Lana Apostolović|place=Beograd|language=sr|date=25. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
! Kako je rešil enega otroka
|-
| &lt;blockquote&gt;&quot;Video sam majku kako plače i ponavljala je: ’Kapetane, nema mi Bojana’. Držala je za ruku drugog sina i pokazivala: ’Ostala mi je u ruci njegova kapa’. Ja sam u tom trenutku shvatio da je dečak ostao u Sarajevu, a ona u toj gužvi za ruku držala samo jedno dete. Rekao sam mom kolegi Savi: 'Ajmo mi nazad!' U to vreme nije bilo kontrole letova. Po mraku smo se vraćali nazad. Svetlost su nam bili obrisi brda i planina i tako smo uspeli da sletimo u Sarajevo. Po povratku je aerodrom opet bio pun. Iznenadili su se kad su me videli jer nisu očekivali da ću odmah da se vratim. Nisam ni ja. Prišla je jedna žena i ispričala mi kako su joj u prethodnom letu ostala tri sina na aerodromu, vrata su im se pred nosom zatvorila, za njih je to bio pakao. Ušao sam u zgradu i počeo da dozivam tog dečaka: ’Bojane, Bojane!’ U jednom uglu se igralo nekoliko dece i ustane jedan mali od 5 godina i odazove se. Bilo mi je jasno da je to on. Dovezao sam ga u Beograd, a majka njegova je klekla i počela da ga grli.&quot;
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;»Videl sem mamo, ki je jokala in ponavljala: ’Kapitan, nimam Bojana’. Držala je za roko drugega sina in kazala: ’Njegova kapa je ostala v moji roki’. V tistem trenutku sem dojel, da je deček ostal v Sarajevu, ona pa je v tej množici držala za roko le enega otroka. Kolegu Savu sem rekel: 'Gremo nazaj!' Takrat ni bilo nadzora zračnega prometa. Vračali smo se po temi. Naša osvetlitev so bili obrisi hribov in gora, in tako nam je uspelo pristati v Sarajevu. Ob naši vrnitvi je letališče bilo zopet polno in ljudje so bili presenečeni, ko so me zagledali, ker niso pričakovali, da se bomo vrnili – saj nisem niti jaz. Do mene je prišla ženska in mi povedala, da so ji v prejšnjem letu ostali na letališču trije sinovi: vrata so se jim zaprla pred nosom, kar je bil zanje pravi pekel. Vstopil sem v stavbo in začel klicati tistega dečka: ’Bojan, Bojan!’ V nekem kotu se je igralo nekaj otrok in vstal je malček petih let in se odzval. Bilo mi je jasno, da je to on. Pripeljal sem ga v Beograd, a njegova mati je pokleknila in ga začela objemati.«
&lt;/blockquote&gt;
|}

==== Reševanje zapuščenih sirot ====
Veliko jih je uspelo odpotovati z letalom – vsega skupaj skoraj 50.000 – za celo mesto nesrečnežev. Časnikarjem je Steva zaupal tudi naslednji dogodek, ki so ga skrbno zabeležili. V njem opisuje rešitev bratca in sestrice iz nepopisne gneče na Sarajevskem letališču, ki ju je posadil v svojo kabino in ju srečno prepeljal do [[Batajnica|Batajnice]], od koder so ju odpeljali k sorodnikom v [[Stara Pazova|Staro Pazovo]], nakar se niso več videli.
{|
|-
! Mi smo, čiko, siročad&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.politika.rs/sr/clanak/429771/Avionom-iz-sarajevskog-ratnog-vrtloga#google_vignette|title=Avionom iz sarajevskog ratnog vrtloga|publisher=politika.rs|author=Miroslav Stefanović|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2019|accessdate=27. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
! Striček, midva sva siroti
|-
| &lt;blockquote&gt; „Doći do sarajevskog aerodroma bila je avantura, igra životom. Oni koji se domognu, nemaju više šanse da se vrate. U avion, ili u ponor, u bezdan... U toj gužvi slučajno, krajičkom oka, ugledam dvoje mališana. Valjda svesni da nemaju šanse da se od tolike gužve probiju do aviona, izmakli su se po strani. Gledam ih još malo, sve očekujući da će im se pojaviti roditelji ili neko od starijih. Ali, oni dalje sami. Stoje nemo, uspravno, držeći se za ruke. Privukla me baš ta scena. I, odlučim se da im priđem... Dečaku, koliko sam mogao da ocenim, nije bilo više od dvanaest, trinaest godina. Devojčica, nešto mlađa. Pitam ih gde su im roditelji? Oni me gledaju, ćute. Posle nekoliko trenutaka dečak se osmeli i izusti: „Mi smo, čiko, siročad. Nemamo nikoga. Roditelji su nam poginuli u Sarajevu. Hteli bismo u avion, imamo rođake u Srbiji, u Staroj Pazovi...”
Siročad! Nešto kao da me je ošinulo po sred tela. Stresla me neka groznica. Istog časa sam ih zgrabio sa piste. Devojčicu sam uzeo u naručje, dečaka uhvatio za ruku. Krenuo sam ka avionu, kroz tu nepreglednu masu ljudi koji me guraju, viču, dozivaju po imenu. Koračam nekako ponosno, a suze samo što mi nisu grunule. Znam, moram da ostanem pribran, a ipak sam se rastužio, sve mi se nešto skupilo u duši, sva patnja, bol, prokletstvo tog rata. Teškom mukom se probijam kroz masu, neko iza mene viče: „Pustite pilota, to je kapetan aviona.” I bili su u pilotskoj kabini, tik pored mojih nogu, sve dok nismo sleteli u Batajnicu.
&lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;„Priti do sarajevskega letališča je bila pustolovščina, igra z življenjem. Tisti, ki ga dosežejo, nimajo več možnosti za vrnitev. V letalo, ali v prepad, v brezno... V tej gneči naključno, s končkom očesa, opazim dvojico malčkov. Menda v svesti si, da nimata možnosti, da se zaradi takšne gneče prebijeta do letala, sta se umaknila ob stran. Gledam ju še malo v pričakovanju, da se bodo prikazali starši ali kdo od starejših; onadva pa še naprej sama. Stojita molče, pokončno, držeč se za roke. Pritegnil me je ravno ta prizor. In, skelenil sem se jima približati... Deček, kolikor sem lahko ocenil, jih ni imel več od dvanajst-trinajst let. Deklica nekaj mlajša. Vprašam ju, kje imata starše. Onadva me gledata, molčita. Po nekaj trenutkih se deček opogumi in izusti: „Midva sva, striček, siroti. Nimava nikogar. Starši so nama padli v Sarajevu. Hotela bi v letalo; imava sorodnike v Srbiji, v Stari Pazovi...”
Siroti! Ko da me je nekaj zbodlo sredi telesa. Stresla me je nekakšna vročica. Istega trena sem ju zgrabil s ploščadi. Deklico sem vzel v naročje, dečka zgrabil za roko. Krenil sem k letalu, skozi to nepregledno množico ljudi, ki me porivajo, vpijejo, me zmerjajo. Korakam nekam ponosno, a le malo je manjkalo, da se mi niso udrle solze. Vem, moram ostati zbran, a vendar sem se razžalostil; vse to se mi je nabralo v duši, sve trpljenje, bolečina, prekletstvo te vojne. S težkim naporom se prebijam skozi množico; nekdo za menoj vpije: „Pustite skozi pilota, to je kapitan letala.” In bila sta v pilotski kabini, tik poleg mojih nog, vse dokler se nismo spustili v Batajnici.“
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Reševanje tudi iz drugih delov Jugoslavije ===
Malo pa je znano, da je Stevan Popov pred Sarajevom reševal ljudi iz področij okrog Zadra in Pulja, ki jih je zajela vojna vihra. Poslan je bil z namenom evakuacije vojaštva in vojaškega premoženja, reševal pa je tudi civiliste, katerih varnost je bila ogrožena. 

Po Sarajevu pa je prevažal in reševal ljudi tudi iz drugih delov Republike Srbske z letališča v Banjaluki.

=== Prevoz jugoslovanskega nogometnega moštva ===
V spominu ostaja tudi tudi njegov podvig, ko je nogometno moštvo ZR Jugoslavije varno vrnil s Švedskega, ko ji zaradi uvedbe ukrepov ni bil dovoljen nastop na evropskem prvenstvu 1992.

Po izbruhu spopadov med [[Razpad Jugoslavije|Razpadom Jugoslavije]] in številnih grozodejstvih — vključno z uničujočim srbskim napadom z minometi na tržnico v Sarajevu 27. maja 1992 — so ZN 30. maja 1992 sprejeli resolucijo št. 757, ki je uvedla kazenske ukrepe proti Jugoslaviji: vključevala je prepoved nastopanja jugoslovanskih moštev na mednarodnih športnih dogodkih ter prepoved mednarodnih letov v Jugoslavijo in iz nje. Ravno takrat pa je 28. maja 1992 prispelo jugoslovansko moštvo na Švedsko, kjer se je pripravljalo na začetek [[Evropsko prvenstvo v nogometu 1992|Evropskega prvenstva v nogometu]], ki je potekalo na Švedskem med 10. in 26. junijem. Ker jim je bilo torej prepovedano nastopanje, bi se morali vrniti domov.

Popov je takrat pilotiral letalo družbe JAT, ki je odletelo po jugoslovansko reprezentanco in na cilj prispelo 2. junija 1992. Popov sprva ni dobil dovoljenja za let v [[Stockholm]], vendar je osebno vzpostavil radijsko zvezo z generalnim tajnikom ZN [[Butros Butros-Gali|Butrosom Galijem]], ki mu je odobril 24-urno časovno okno za odvoz jugoslovanskega moštva.&lt;ref name=&quot;E.V.N.&quot; /&gt; Ob prihodu na letališče Arlanda v bližini Stockholma pa je ugotovil, da letala ne more oskrbeti z gorivom, saj je britanska družba BP to zavrnila zaradi sankcij. Popov je predlagal, da bi z letalom, ki je imelo napol polne rezervoarje, poletel in pristal kar nekje zunaj Švedske, na neki avtocesti na Poljskem. Tedaj so imele švedske oblasti zaradi ukrepov ZN namen zaseči letalo, v katerem so bili že vkrcani nogometaši, vendar je Popov brez dovoljenja prižgal motorje in začel krožiti po vzletno-pristajalni stezi grozeč, da bo vzletel ne glede na to, da letalo ni bilo napolnjeno z gorivom. Šele takrat so švedske oblasti dovolile polnjenje letala z gorivom ter njegov polet v Beograd.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://rtv.rs/sr_lat/drustvo/sahranjen-legendarni-pilot-stevan-popov_607756.html|title=Sahranjen legendarni pilot Stevan Popov|publisher=Radio-televizija Vojvodine|author=JMU|place=Novi Sad|language=sr|date=6. junij 2015|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

Jugoslovanski veleposlanik na Švedskem [[Zlatan Kikić]] — ki se je z istim letalom nameraval vrniti v Jugoslavijo skupaj z osebjem veleposlaništva —, je nato zbral 2000 dolarjev v gotovini in plačal norveški državni naftni družbi Statoil (danes Equinor) za oskrbo letala z gorivom. Popov je nato z letalom, na katerem je bila jugoslovanska nogometna reprezentanca in osebje veleposlaništva, poletel nazaj v Beograd; pristal je tik pred iztekom 24-urnega roka, ki ga je imel na voljo za izvedbo poleta. Pri vračanju je prešerno letel tako nizko nad beograjskim VMA, da bi se po Piksijevih besedah skorajda dotaknili njegove strehe. To je bil tudi poslednji let, kajti nastopile so sankcije ZN.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.blic.rs/vesti/drustvo/heroj-koji-nas-je-sve-spasao-piksi-kakav-je-to-covek-bio-gromada-ljudska/xtqm3bg|title= HEROJ KOJI NAS JE SVE SPASAO Piksi: Kakav je to čovek bio, gromada ljudska |publisher=mondo.rs|author=Mihailo Jovićević, Slađana Aničić, Veljko ivanović|place=Beograd|language=sr|date=5. junij 2015|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

Pozneje so Popova povabili na igrišče beograjskega [[Stadion Rajka Mitića|Stadiona „Crvene zvezde“ imenovanega „Marakana“]], kjer so ga navijači zaradi tega podviga navdušeno pozdravljali.&lt;ref name=&quot;Ørtz  &amp; olsen&quot;&gt;{{cite news |last1=Ørtz |first1=Michael |last2=Olsen |first2=Morten |title=Sidste fly til Beograd|url=https://www.dr.dk/nyheder/webfeature/jugoslavien |access-date=18 June 2021 |date=11 June 2017}}&lt;/ref&gt; Za ta dosežek ter za svoja človekoljubna dejanja v Bosni je prejel tudi nagrado časopisa „Večernje novosti“ za »plemenito dejanje leta« 1992.&lt;ref name=&quot;E.V.N.&quot; /&gt; 

O Popovem življenju je srbski [[časnikar]] [[Miroslav Stefanović]] (*1952) leta 1994 napisal dvojeznično knjigo z barvnimi ilustracijami in naslovom ''„Prostranstvo, plavo: Popov Steva“'' (en: ''„The Expanse, Blue: Popov Steva“''; sl: ''„Modro prostranstvo: Steva Popov“'').&lt;ref name=&quot;Stefanović&quot; /&gt;

=== Usoda &quot;njegovega&quot; Kikaša ===

[[File:YA-GAF Boeing 707-324C Balkh - Uganda Airlines OST 270400.jpg|thumb|300px|right|&lt;center&gt;Letalo &quot;[[Anton Kikaš|Kikaš]]&quot; slikano 
na letališču v [[Belgija|belgijskem]] kraju [[Ostend|Ostendu]] leta [[2001]]]]&lt;/center&gt;
[[Vlastelinko Mihaljčuk]] je v podkastu ''»Kje ste bili leta 1991?«'' povedal, da je v podjetju pri ugrabitvi Kikaševega letala — namenjenega v Trst oziroma Ljubljano — sodelovala protiteroristična enota Lučko, ki je letalo zajela, Kikaša pa ujela. Orožje in strelivo so hrvaške sile pozneje zajele v bitki za vojašnice, ko se je JLA morala umakniti in pustiti vso opremo in orožje. Po pretepanju so Kikaša premestili v vojaški zapor v Beogradu, kjer so ga skozi tri mesece večkrat mučili, polomili rebra in gleženj, ter mu grozili s smrtjo. Zaradi velikega zanimanja občil pa je bil konec novembra 1991 izpuščen oziroma zamenjan za ujetega generala JLA. 

Nadaljnja usoda zaseženega letala pa je bila takale: „JLA ga je uporabljala za prevoz opreme in osebja med umi om iz Slovenije in Hrvaške. Poleg tega je Boeing 707 prevažal rezerviste na bojišča na Hrvaškem in pozneje v Bosno in Hercegovino, na povratku pa je prevažal družine častnikov JLA skupaj s civilisti, ki so bežali pred vojno iz območja Bihaća in nato Sarajeva v Beograd. Ker je bilo preurejeno za prevoz vojaške opreme, je lahko sprejelo 400 potnikov, na ta način pa se je vojni izognilo več deset tisoč civilistov, čeprav večina verjetno ni vedela, zakaj so pripadniki JLA letalo imenovali 'Kikaš'.“&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://domovinskirat.hr/2025/08/31/u-razoruzanu-hrvatsku-1991-pokusao-je-dovesti-boeing-pun-oruzja-uhicen-anton-kikas/|title=U razoružanu Hrvatsku 1991. pokušao je dovesti Boeing pun oružja – uhićen Anton Kikaš|publisher=Domovinski rat.hr|author=Borna Marinić|place=Zagreb|language=hr|date=31. avgust 2025|accessdate=18. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; Letalo ni bilo zamišljeno za prevoz potnikov, temveč blaga; a Steva s posadko je v enem poletu prepeljal kar 585 ljudi.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine|title=Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine?|publisher=stil.kurir.rs|author=Lana Apostolović|place=Beograd|language=sr|date=25. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

Ta &quot;Boeing 707&quot; je lahko prevažal 110 ton tovora in letel neprekinjeno deset ur; izkazal se je zlasti na sarajevskem letališču &quot;Butmir&quot; spomladi 1992. O njegovem pilotu [[Stevan Popov|Stevanu Popovu]] — ki pa je tragično umrl leta 2015 — je 1994 nastala celo knjiga v srbščini in angleščini. Leta 1992 je bilo od 12. aprila do 3. maja prepeljanih skoraj 50.000 beguncev iz Bosne in Hercegovine. Kapetan Popov se je spominjal, da je samo 2. maja opravil 16 poletov in iz „sarajevskega vojnega pekla“ rešil 4000 ljudi. Poleg ljudi so s priljubljenim &quot;kikašom&quot; med vojno v Bosni in Hercegovini prevažali tudi dele iz vojaških in civilnih tovarn; prav to letalo pa je prepeljalo tudi kisikove jeklenke za dojenčke v banjaluški bolnišnici.

Vodstvo JAT-a je bilo takrat pripravljeno registrirati &quot;Boeing 707&quot; za civilni promet, vendar jim ni uspelo pridobiti popolnih tehničnih podatkov o letalu; zato so ga 1996 prodali nekemu britansko-ameriškemu podjetju. Leta 2004 so ga razrezali.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.politika.rs/sr/clanak/429771/Avionom-iz-sarajevskog-ratnog-vrtloga#google_vignette|title=Avionom iz sarajevskog ratnog vrtloga|publisher=politika.rs|author=Miroslav Stefanović|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2019|accessdate=27. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Družina ===
Iz zakona s prvo ženo Dušico ima Popov sina Stevana in hčerki Vesno in Ivo, s Snežano pa hčerko Jeleno.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine|title=Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine?|publisher=stil.kurir.rs|author=Lana Apostolović|place=Beograd|language=sr|date=25. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

== Bolezen, smrt in spomin ==
=== Bolezen ===
Kljub veliki strokovnosti in neminljivim zaslugam v reševanju človeških življenj je 2004 izgubil službo v „svojem“ JAT-u, kar ga je hudo prizadelo:
{|
|-
! Nepravda nakon podviga&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://kompasinfo.rs/hronika-jednog-podviga-i-velike-nepravde-prica-o-pilotu-stevanu-popovu/?script=lat|title=Hronika jednog podviga i velike nepravde: Priča o pilotu Stevanu Popovu|publisher=Kompasinfo.rs|author=Stefan Milenković|place=|language=sr|date=28. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://noizz.rs/big-stories/tragicna-sudbina-velikog-steve-popova-tihog-heroja-eks-ju-ratova/krtmvrj|title=Tragična sudbina velikog Steve Popova, tihog heroja eks-Ju ratova Noizz|publisher=noizz.rs|author=Stefan Milenković|place=|language=sr|date=|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
! Krivica po podvigu
|-
| &lt;blockquote&gt;„Postao sam osoba koju narod poštuje. Nepoznati ljudi i danas mi zahvaljuju na podvigu. Međutim, preduzeće „JAT“ nije cenilo moj profesionalni i plemeniti podvig, a ni moje pilotsko znanje. U 2004. proglašen sam tehnološkim viškom i otpušten. Preživeo sam potom operaciju raka na desnom bubregu jer nisam planirao da umrem. Otkaz mi je teže pao od bolesti.“
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;&quot;Postal sem oseba, ki jo ljudstvo spoštuje. Še danes se mi neznani ljudje zahvaljujejo za moj podvig. Medtem pa podjetje &quot;JAT&quot; ni cenilo mojega strokovnega in plemenitega podviga, niti mojega pilotskega znanja. Leta 2004 so me razglasili za odvečnega in odpustili. Nato sem preživel operacijo raka na desni ledvici, ker nisem načrtoval, da umrjem. Odpust me je huje prizadejal od bolezni..&quot;
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Smrt v Rumi ===
[[File:Стеван Попов.jpg|thumb|200px|upright|&lt;center&gt;Spominski [[Stevan Popov|Stevanov]] doprsni kip v &quot;Parku velikanov&quot; ([[Istočno Sarajevo|Vzhodno Sarajevo]])]]&lt;/center&gt;

Popov je 3. junija 2015 napravil samomor okrog 18h v svojem stanovanju, sedeč poleg soproge, ki niti slutila ni, da misli storiti kaj takega; ustrelil se je nenadoma z velikim nabojem iz pištole naravnost v glavo, ki mu jo je skorajda razneslo. Nobena pomoč ni pomagala, izdihnil je na poti v bolnišnico.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://6yka.com/region/legendarni-pilot-izvrsio-samoubistvo/|title=Legendarni pilot izvršio samoubistvo|publisher=6yka |author=|place=|language=sr|date=4. junij 2015|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; 

Prijatelji piloti pravijo, da ni nič nakazovalo njegovih namer; bil je celo vedno pobudnik novih zamisli; tako mu je bila pri srcu obnova novosadskega letališča v Čeneju in dokončanje letališke stavbe, da bi tudi Novi Sad dobil možnost za civilne in trgovske lete. Član Aerokluba »Novi Sad« [[Miodrag Radanović]] pravi: 
:&quot;Pred dvema tednoma smo imeli skupščino Aerokluba, na kateri je predsedoval. Govoril je o prihodnosti kluba in letalstva. Potem smo se v soboto dogovorili za še en sestanek, namesto tega pa gremo na Stevanov pogreb. Prijatelji, sorodniki in vsi piloti so pretreseni, saj nič ni kazalo na to, da bi lahko kaj takega storil.&quot;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.blic.rs/vesti/hronika/samoubistvo-heroja-tragicna-smrt-pilota-steve-popova-koji-je-spasao-40000-ljudi/m0wsx63|title=SAMOUBISTVO HEROJA Tragična smrt pilota Steve Popova, koji je spasao 40.000 ljudi|publisher=Blic-rs|author=M.S., S.A.|place=Beogad|language=sr|date=4. junij 2015|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

Njegova smrt je pretresla vse, ki so ga poznali, zlasti še okoliščine, saj je Steva storil samomor v Rumi pred svojo ženo Snežano Jovanović Popov. Res je prej včasih omenjal, da si bo sam vzel življenje, kadar ga ne bo mogel več prenašati; kljub temu pa nihče ni slutil, da misli s tem resno, saj se je celo zadnje čase ukvarjal z novimi načrti v zvezi z novosadskim letališčem. Najbolj ga je pač prizadelo, da so ga razglasili 2004 za „tehnološki višak“ in ga odpustili iz podjetja, ki mu je takorekoč postalo drugi dom. Ustrelil se je v glavo sedeč pred svojo soprogo, a umrl je na poti v bolnišnico.

Njegova tragična smrt postavlja več vprašanj kot odgovorov:
#Odpoved delovnega razmerja je težje prenašal kot bolezen, ki jo je z zdravljenjem premagal.
#Bil pa je vse do konca takorekoč vsesteansko dejaven in nič ni kazalo na take namene; soproga potrjuje, da ni bilo tega dne nobenega prepira. 
#Uradna izjava govori o tem, da je napravil samomor iz pištole velikega kalibra doma pred soprogo.
#Njegov sin Steva sumi, da se je morda vrnila potuhnjena rakava bolezen, ki jo je pred leti premagal; potrjuje pa, da je njegov oče bil vedno optimist. Obenem izraža sum v resničnoost uradne verzije o samomoru.
#Ni pustil nobenega poslovilnega pisma in tako se lahko o pravih nagibih le ugiba.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.kurir.rs/crna-hronika/1808555/samoubistvo-stevana-popova-legendarni-pilot-jata-ubio-se-pred-suprugom|title=SAMOUBISTVO STEVANA POPOVA: Legendarni pilot Jata ubio se pred suprugom|publisher=Kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=1. oktober 2017|accessdate=29. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.blic.rs/vesti/hronika/sin-pilota-heroja-steva-bio-optimista-mozda-se-vratila-opaka-bolest/xqqlqkv|title= SIN PILOTA HEROJA &quot;Steva bio optimista, možda se vratila opaka bolest&quot;|publisher=blic.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=6. junij 2015|accessdate=30. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Pogreb v Novem Sadu ===
Pogreb je bil na Novosadskem Novem pokopališču v soboto, 6. junija, brez kakih posebnih zunanjih slovesnosti.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine|title=Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine?|publisher=stil.kurir.rs|author=Lana Apostolović|place=Beograd|language=sr|date=25. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;Poleg družinskih članov se je pogreba udeležilo veliko število prijateljev, med njimi številni športniki, člani upravnih odborov športnih klubov, katerih član ali na čelu je bil, ter predstavniki političnega in javnega življenja Novega Sada. Član upravnega odbora novosadskega Aerokluba [[Ranko Babić (Aeroklub Novi Sad)|Ranko Babić]] mu je v imenu tega kluba in športnih društev izrekel zadnje slovo ter izrazil željo Aerokluba, da se letališče v Čeneju poimenuje po Stevu Popovu.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://rtv.rs/sr_lat/drustvo/sahranjen-legendarni-pilot-stevan-popov_607756.html|title=Sahranjen legendarni pilot Stevan Popov|publisher=Radio-televizija Vojvodine|author=JMU|place=Novi Sad|language=sr|date=6. junij 2015|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Spomin ===
==== Legenda naših dni ====
{|
|-
! Najlepše je postati legenda&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.goodreads.com/book/show/208468161-prostranstvo-plavo-popov|title=Prostranstvo, plavo Popov: Steva The Expanse, Blue Popov: Steva by Miroslav Stefanovic|publisher=goodreads.com|author=Miroslav Stefanović|place=|language=sr|date=15. februar 1994|accessdate=1. november 2026}}&lt;/ref&gt;
! Najlepše je: postati legenda
|-
| &lt;blockquote&gt;Najlepše je, kažu, za života postati legenda. A pilot, kapetan aviona Stevan - Steva Popov — je baš to. Legenda naših dana. Sadašnjih i budućih. Zasigurno.
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Pravijo, da je najlepše, če postaneš legenda za časa življenja. A pilot, letalski kapetan Stevan – Steva Popov — je prav to: Legenda naših dni. Sedanjih in prihodnjih. Zagotovo.
&lt;/blockquote&gt;
|}

==== Malteški vitez v dejanju ====
Popov je bil član [[Malteški viteški red|Malteških vitezov]] ne le v na papirju, ampak tudi v stvarnosti.&lt;ref&gt;https://www.youtube.com/watch?v=PLNEbGMgTrg&lt;/ref&gt;

==== Pravi in nesebični junak ====
Steva se je najbolj izkazal 1992, ko je ne misleč na varnost sebe in posadke reševal begunce iz „Sarajevskega pekla“ ne glede na njihovo narodnost, vero ali položaj; on in njegova pogumna posadka so z neverjetno požrtvovalnostjo rešili vse begunce, ki so čakali rešitev iz vojnega vrveža —, vse dokler so bili poleti po človeško gledano še možni, čeprav brez tveganja ni bil niti en polet, saj so bili prav okoli letališča hudi boji in barikade.
{|
|-
! Kako je Steva postao heroj Sarajeva&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine|title=Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine? Steva je iz ratnog Sarajeva avionom izbavio 40.000 ljudi: &quot;Plačući mi prišla žena - nema mi sina Bojana, ostao je na aerodromu&quot;, rasplet priče kida dušu. Pilot Steva Popov, heroj koji je evakuisao 40.000 ljudi iz Sarajeva, suočio se sa nepravdom nakon rata, a njegova priča ostaje inspiracija.|publisher=stil.kurir.rs|author=Lana Apostolović|place=Beograd|language=sr|date=25. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
! Kako je Steva postal junak Sarajeva
|-
| &lt;blockquote&gt;Nije bio influencer, političar, ni neko ko traži aplauze. Nije mu bilo važno da ga hvale, da o njemu pričaju po televiziji ili pišu članke. Bio je čovek koji je znao da se život brani delom, a ne rečima. Čovek koji je znao da kada je život drugih u pitanju, priča i diplome ne vrede ništa. Samo dela.
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Ni bil vplivnež, politik ali nekdo, ki bi iskal ploskanje. Ni mu bilo pomembno, ali so ga hvalili, ali so o njem govorili na televiziji ali pisali članke o njem. Bil je človek, ki je vedel, da se življenje brani z dejanji, ne z besedami. Človek, ki je vedel, da ko so ogrožena življenja drugih, govorjenje in diplome ne pomenijo nič. Samo dejanja.
&lt;/blockquote&gt;
|}

==== Eden največjih pilotov ====
Njegov prijatelj Miodrag Radanović, član Aerokluba »Novi Sad«, trdi, da je Stevan eden največjih pilotov v Srbiji.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.blic.rs/vesti/hronika/samoubistvo-heroja-tragicna-smrt-pilota-steve-popova-koji-je-spasao-40000-ljudi/m0wsx63|title=SAMOUBISTVO HEROJA Tragična smrt pilota Steve Popova, koji je spasao 40.000 ljudi|publisher=Blic-rs|author=M.S., S.A.|place=Beogad|language=sr|date=4. junij 2015|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

==== Mnogovrstna spominska pobuda ====
„Združenje beguncev, ogroženih in izgnanih oseb Srbije“ je 3. oktobra 2024 vložilo uradno pobudo za podelitev Popovu posmrtnega odličja, poimenovanje ulice v njegovem Novem Sadu in postavitev spomenika v znamenje spomina, hvaležnosti in spoštovanja sklicujoč se na njegovo nesebično predanost reševanju tisočerih življenj med vojno v BiH.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/9453269/STEVAN-POPOV-SPASIO-JE-HILJADE-LJUDI-Udruzenje-trazi-posthumno-odlikovanje-za-pilota-sa-letova-Sarajevo-Beograd-tokom-rata-1992.-godine|title=&quot;STEVAN POPOV SPASIO JE HILJADE LJUDI&quot; Udruženje traži posthumno odlikovanje za pilota sa letova Sarajevo-Beograd tokom rata 1992. godine |publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=3. oktober 2024|accessdate=31. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

==== Spominski kip ====
V Vzhodnem Sarajevu, v Parku velikanov, so v spomin na njegova velika dejanja postavili doprsni kip z njegovo podobo.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://mondo.rs/Sport/Fudbal/a2163965/steva-popov-pilot-heroj-sarajeva-sinisa-mihajlovic-ga-voleo.html|title=Pilot-heroj Steva Popov izvlačio ljude iz Sarajeva 1992. i dovezao ih 40.000 u Beograd. Siniša Mihajlović mu nikad nije zaboravio spasavanje iz Švedske. |publisher=mondo.rs|author=Mladen Šolak|place=Beograd|language=sr|date=24. december 2025|accessdate=31. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

==== Knjiga ====
*Miroslav Stefanović: ''„Prostranstvo plavo: Popov Steva“ (&quot;The Expanse Blue: Popov Steva&quot;)''. Novi Sad, 1. maj 1994; trdo vezano, format 17,5 x 24 cm , ilustrirano v barvi, cirilica srbsko, latinica angleško; 284 strani&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.goodreads.com/book/show/208468161-prostranstvo-plavo-popov|title=Prostranstvo, plavo Popov: Steva The Expanse, Blue Popov: Steva by Miroslav Stefanovic|publisher=goodreads.com|author=Miroslav Stefanović|place=|language=sr|date=1. maj 1994|accessdate=1. november 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.kupindo.com/Biografija/59445647_Prostranstvo-plavo-Popov-Steva-Miroslav-Stefanovic|title=Prostranstvo plavo – Popov Steva|publisher=Kupindo.com|author=Miroslav Stefanović|place=Novi Sad|language=sr|date=1. maj 1994|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Navedki ===
{{navedek|''„Nisam ni znao koga vozim da li su u pitanju Srbi, Hrvati ili muslimani. Uostalom, ja sam kosmopolita, meni to nije bilo toliko ni važno. Ljude sam cenio po tome kakav su čovek.“''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine|title=Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine?|publisher=stil.kurir.rs|author=Lana Apostolović|place=Beograd|language=sr|date=25. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„Nisem niti vedel, koga vozim: ali gre za Srbe, Hrvate ali Muslimane. Navsezadnje sem jaz svetovljan; meni to ni bilo niti tako pomembno. Ljudi sem cenil po tem, kakšen človek je kdo.&quot;}}
{{navedek|''„Imao sam nepunih 15 godina kada sam prvi put počeo da letim i kad sam prvi put osetio vazduh i kad sam osetio prostranstvo i kad sam osetio visine. Otada, moram da kažem da ja u to vreme nisam znao ni šta su igranke, ni šta su izlasci. Moje je bilo da dođem rano ujutru na aerodrom, da operem jedrilicu, da operem avion.“''&lt;ref&gt;Na kafi sa... - Stevan Popov - (TV KCN) - YouTube&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;&quot;Star sem bil nepolnih 15 let, ko sem prvič začel leteti in ko sem prvič občutil zrak in ko sem občutil prostranost in ko sem začutil višine. Od takrat, moram reči, da jaz tistikrat nisem vedel, kaj so plesi, niti kaj so zmenki. Moje je bilo, da pridem zgodaj zjutraj na letališče, da umijem jadralno letalo, da umijem letalo.&quot;}}

==Notes==
{{Notelist}}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
*[[Razpad Jugoslavije]]
*[[Bosna in Hercegovina]]
*„[[Menih Hawkeye]]“
*[[Anton Kikaš]]

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}

;{{ikona sr}}
*[https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine? | Stil]
*[https://mondo.rs/Sport/Fudbal/a2163965/steva-popov-pilot-heroj-sarajeva-sinisa-mihajlovic-ga-voleo.html Steva Popov pilot heroj Sarajeva, Siniša Mihajlović ga voleo | Mondo]
*[https://kompasinfo.rs/hronika-jednog-podviga-i-velike-nepravde-prica-o-pilotu-stevanu-popovu/?script=lat Hronika jednog podviga i velike nepravde: Priča o pilotu Stevanu Popovu | Kompas]
*[https://mondo.rs/Info/Crna-hronika/a800824/Ubio-se-legendarni-pilot-Stevan-Popov.html Ubio se legendarni pilot Stevan Popov | Mondo]
*[https://www.blic.rs/vesti/hronika/sin-pilota-heroja-steva-bio-optimista-mozda-se-vratila-opaka-bolest/xqqlqkv SIN PILOTA HEROJA &quot;Steva bio optimista, možda se vratila opaka bolest&quot; - Blic]
*[https://rtv.rs/sr_lat/drustvo/sahranjen-legendarni-pilot-stevan-popov_607756.html Sahranjen legendarni pilot Stevan Popov | RTV Vojvodine Novi Sad]
*[http://www.yugopapir.com/2013/06/steva-popov-legenda-yu-avijacije.html Yugopapir: Steva Popov, legenda YU avijacije: Pilotske bravure na snimanju &quot;Sutjeske&quot;]
;{{ikona en}}
*[https://military-history.fandom.com/wiki/Stevan_Popov Stevan Popov | Military Wiki - Fandom]
;{{ikona hr}}
*[https://www.hia.com.hr/izdvojeno/intervjui/item/40976-razgovor-s-antom-kikasem-nisam-se-bojao-umrijeti-izjavio-je-jednom-prigodom-a-po-tome-je-snimljen-i-film-o-njegovu-pothvatu Razgovor s Antom Kikašem - „Nisam se bojao umrijeti“ izjavio je jednom prigodom, a po tome je snimljen i film o njegovu pothvatu|INTERVJUI Mladen Pavković / 31 Kolovoz 2024]
*[https://www.glasistre.hr/hrvatska/anton-kikas-ikona-kanadske-dijaspore-prkosio-je-jna-avionom-punim-oruzja-za-mup-uicen-je-a-potom-razmijenjen-za-generala-aksentijevica-danas-kaze-cinkali-su-me-ljudi-iz-nasih-redova-602744 ANTON KIKAŠ, IKONA KANADSKE DIJASPORE: Prkosio je JNA avionom punim oružja za MUP. Uhićen je, a potom razmjenjen za generala Aksentijevića. Danas kaže: &quot;CINKALI SU ME LJUDI IZ NAŠIH REDOVA&quot; - Glas Istre]

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Popov, Stevan}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1947]]
[[Kategorija:Umrli leta 2015]]
[[Kategorija:Srbski piloti]]
[[Kategorija:Srbski častniki]]
[[Kategorija:Humanitarni delavci]]

[[Kategorija:Ljudje, ki so storili samomor]]</text>
      <sha1>nx671xcgsstuquoeas213pb10750mwu</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6773996</id>
      <parentid>6773992</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T21:23:24Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Usoda &quot;njegovega&quot; Kikaša */</comment>
      <origin>6773996</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="44501" sha1="9acd9lez8bm0yf6umu8atkksnko94a1" xml:space="preserve">{{v delu}} 

{{Infobox person
| birth_name  = Stevan Popov
| image       = Stevan-Popov-heroj.webp
| caption     = Steva Popov pred &quot;svojim&quot; letalom &quot;Kikaš&quot;-em 
| birth_date  = {{birth date|1947|6|12|df=yes}}
| birth_place = [[Izbište]], [[Vršac]], [[Vojvodina]], [[Jugoslavija]]
| death_date  = {{death date and age|2015|06|03|1947|6|12|df=y}}
| death_place = [[Ruma]], [[Vojvodina]], [[Srbija]]
| monuments   = Novo Sarajevo &quot;Park herojev&quot;
| education   = 
| occupation  = 
| known_for   = reševanje beguncev iz „Sarajevskega pekla“
| spouse      = 
| parents     = 
| relatives   = 
}}
'''Stevan Popov''' ({{Lang-sr|Стеван Попов/Stevan Popov}}; * [[12. junij]] [[1947]] [[Izbište]] [[Vršac]], [[Vojvodina]], [[Jugoslavija]] † [[3. junij]] [[2015]] [[Ruma]] [[Vojvodina]], [[Srbija]]) — tudi '''Steva'''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.blic.rs/vesti/hronika/sin-pilota-heroja-steva-bio-optimista-mozda-se-vratila-opaka-bolest/xqqlqkv|title=SIN PILOTA HEROJA &quot;Steva bio optimista, možda se vratila opaka bolest&quot;|publisher=Blic.rs|author=S. Aničić|place=Beograd|language=sr|date=6. junij 2015|accessdate=30. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; — je bil [[pilot]] jugoslovanske letalske družbe [[Jat Airways]] in rezervni častnik [[Jugoslovanska ljudska armada|Jugoslovanske ljudske armade]]. Popov je najbolj znan po svoji vlogi pri reševanju in prepeljavanju beguncev iz Sarajeva leta 1992 med [[Vojna v Bosni in Hercegovine|Vojno v Bosni in Hercegovini]] ter po poznejšem uspešnem prevozu [[jugoslovanska nogometna reprezentanca|jugoslovanskega nogometnega moštva]] s [[Švedska|Švedskega]].

=== Mladost ===
Popov se je rodil leta 1947 v učiteljski družini v [[Izbište|Izbištu]] blizu [[Vršac|Vršca]] v [[Vojvodina|Vojvodini]] (tedaj [[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]]. Takole pripoveduje o svojem otroštvu:
{|
|-
! Priča o legendi Stevi Popovu&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://kompasinfo.rs/hronika-jednog-podviga-i-velike-nepravde-prica-o-pilotu-stevanu-popovu/?script=lat|title=Hronika jednog podviga i velike nepravde: Priča o pilotu Stevanu Popovu|publisher=Kompasinfo.rs|author=Stefan Milenković|place=|language=sr|date=28. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
! Zgodba o legendi Stevu Popovu
|-
| &lt;blockquote&gt;„Prašnjav drum. Puca banatska ravnica. Živeo sam u Izbištu. Jedva da sam imao desetak godina. Tada sam prvi put video avion. Nekoliko nas dečaka, u kratkim, često kaljavim pantalonama, bosi, jurili bismo da vidimo avion, posebno pilota.“
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;&quot;Prašna cesta. Brezmejna banatska ravnica. Živel sem v Izbištu. Imel sem komajda deset let. Takrat sem prvič videl letalo. Nekaj nas dečkov v kratkih, pogosto blatnih hlačah, bi bosi drveli, da vidimo letalo, še posebej pilota.&quot;
&lt;/blockquote&gt;
|}

Postal je pilot pri jugoslovanskem letalskem prevozniku (JAT) in rezervni častnik v jugoslovanski vojski.&lt;ref name=&quot;E.V.N.&quot;&gt;{{cite news |last1=E.V.N. |title=Stevan Popov vodio bitku sa kancerom, vinuo se u večne visine |url=https://www.novosti.rs/vesti/naslovna/hronika/aktuelno.291.html:551382-Cuveni-pilot-Stevan-Popov-izvrsio-samoubistvo |access-date=18 June 2021 |work=Novosti |date=4 June 2015}}&lt;/ref&gt;

== Razpad Jugoslavije in &quot;razhod&quot; letala ==
=== Reševanje iz Sarajeva ===

Med vojno v Bosni in Hercegovini, v obdobju od 17. aprila do 3. maja 1992, je Popov s tovornim letalom boeing 707, imenovanim &quot;Kikaš&quot;, uspešno evakuiral približno 40.000 ljudi s sarajevskega letališča, medtem ko so srbske sile stalno obstreljevale mesto; obenem so v samem mestu in njegovi okolici potekali boji. Skupno je bilo iz &quot;sarajevskega pekla&quot; rešenih 49.000 beguncev.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.politika.rs/sr/clanak/429771/Avionom-iz-sarajevskog-ratnog-vrtloga#google_vignette|title=Avionom iz sarajevskog ratnog vrtloga|publisher=politika.rs|author=Miroslav Stefanović|place=Beograd|language=sr|date=19 May 2019|accessdate=27 October 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://military-history.fandom.com/wiki/Stevan_Popov|title=Stevan Popov|publisher=military-history.fandom.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=29 October 2026}}&lt;/ref&gt;.

Letalo se je imenovalo „Kikaš“ po hrvaško-kanadskemu poslovnežu [[Anton Kikaš|Antonu Kikašu]], ki je z njim poskušal na Hrvaško pretihotapiti 19 ton orožja; JLA pa se je letala in orožja na zagrebškem letališču „Pleso“ nasilno polastila ter lastnika ujela in prepeljala v beograjske vojaške zapore. Med približevanjem cilju je pilot letala jugoslovanskim kontrolorjem letenja pomotoma sporočil, da je njihov cilj Ljubljana in ne Trst, kot je bilo dogovorjeno in tako sta lovski letali MiG-21 jugoslovanskega vojnega letalstva prisilili letalo na pristanek v Zagrebu. Polet je bil namreč napovedan za Trst; pred njim pa naj bi moral &quot;prisilno&quot; pristati na ljubljanskem Brniku, kjer so že čakala hrvaška prevozna sredstva na orožje.&lt;ref name=&quot;STARCEVIC&quot;&gt;{{cite news |last1=STARCEVIC |first1=Nesha |title=Plane Carrying Smuggled Weapons Seized, Investigation Begun |url=https://apnews.com/article/0c84de1b4c79f7ec65399d6e97610168 |access-date=25 June 2021 |work=AP News |date=4 September 1991}}&lt;/ref&gt;Po treh mescih so ga zemenjali za ujetega generala [[Milan Aksentijević|Aksentijevića]].&lt;ref name=&quot;PETROVIĆ&quot;&gt;{{cite news |last1=PETROVIĆ |first1=Borka |title=ANTON KIKAŠ, IKONA KANADSKE DIJASPORE: Prkosio je JNA avionom punim oružja za MUP. Uhićen je, a potom razmjenjen za generala Aksentijevića. Danas kaže: &quot;CINKALI SU ME LJUDI IZ NAŠIH REDOVA&quot; |url=https://www.glasistre.hr/hrvatska/anton-kikas-ikona-kanadske-dijaspore-prkosio-je-jna-avionom-punim-oruzja-za-mup-uicen-je-a-potom-razmijenjen-za-generala-aksentijevica-danas-kaze-cinkali-su-me-ljudi-iz-nasih-redova-602744 |access-date=17 June 2021 |work=Glas Istre |date=5 November 2019}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;St. Louis Post-Dispatch&quot;&gt;{{cite news |last1=Compiled From Agencies |title=Serbia Accepts Plan For Observers From European Community |url=https://www.newspapers.com/newspage/141423749/ |access-date=25 June 2021 |work=St. Louis Post-Dispatch |date=1 September 1991 |page=39}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Marinić 2025&quot;&gt;{{cite news |last1=Marinić |first1=Borna |title=Kako je Hrvatska pustila zarobljenog generala JNA Milana Aksentijevića – razmjena zarobljenika na aerodromu Pleso |url=https://domovinskirat.hr/2025/11/25/kako-je-hrvatska-pustila-zarobljenog-generala-jna-milana-aksentijevica-razmjena-zarobljenika-na-aerodromu-pleso/ |access-date=18 September 2026 |work=domovinskirat.hr |date=25 November 2025 |language=Croat}}&lt;/ref&gt;Ob 35-letnici dogodkov je nastal celo film „Nisem se bal umreti“.&lt;ref name=&quot;ANTON KIKAŠ&quot;&gt;{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; Kikaša so izpustili v okviru skupine 27 oseb, naklonjenih Hrvaški, ki so jih zamenjali za 28 častnikov JLA, med katerimi je bil tudi srbski častnik [[Milan Aksentijević]], ki so ga zajele malo pred tem hrvaške sile.&lt;ref name=&quot;Horvatić&quot;&gt;{{cite news |last1=Horvatić |first1=Petar |title=13. rujna 1991. Milan Aksentijević – kako su hrvatski specijalci uhitili generala JNA koji je razmijenjen za Antuna Kikaša? |url=https://narod.hr/kultura/13-rujna-1991-milan-aksentijevic-kako-su-hrvatski-specijalci-uhitili-generala-jna-koji-je-razmijenjen-za-antuna-kikasa |access-date=19 April 2021 |work=Narod |date=13 September 2018 |language=sh}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.facebook.com/enimark.ponjevic.7/posts/tajni-rat-za-hrvatsku-kako-je-kos-preko-uba%C4%8Denih-krtica-izdao-akciju-heroja-kika/2583104088870785/|title= TAJNI RAT ZA HRVATSKU: Kako je KOS preko ubačenih krtica izdao akciju heroja Kikaša. Izdaja u vrhu MUP-a: Tko je bio agent &quot;Merđo&quot;?|publisher=facebook.com|author=Enimark Ponjević|place=|language=hr|date=31. avgust 2026|accessdate=26. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; Do izmenjave je prišlo 25. novembra 1991 na [[Letališče Franjo Tuđman|Letališču Pleso]] pri Zagrebu.&lt;ref&gt;Nekdanje &quot;Letališče Pleso&quot; se sedaj imenuje &quot;Letališče Franjo Tuđman&quot;&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;&quot;Embassy confirms Canadian set free&quot;. Red Deer Advocate. CP. 27 November 1991. p. 9. Retrieved 25 June 2021.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Marinić 2025&quot;&gt;{{cite news |last1=Marinić |first1=Borna |title=Kako je Hrvatska pustila zarobljenog generala JNA Milana Aksentijevića – razmjena zarobljenika na aerodromu Pleso |url=https://domovinskirat.hr/2025/11/25/kako-je-hrvatska-pustila-zarobljenog-generala-jna-milana-aksentijevica-razmjena-zarobljenika-na-aerodromu-pleso/ |access-date=18 September 2026 |work=domovinskirat.hr |date=25 November 2025 |language=Croat}}&lt;/ref&gt;

Vsak polet med Sarajevom v Bosni in vojaškim letališčem v [[Batajnica|Batajnico]] v Srbiji blizu Beograda je trajal v povprečju od 12 do 15 minut. Popov med temi poleti ni ugašal motorjev, na vsakem letu pa je prepeljal kar 585 ljudi; tolikšno število je bilo mogoče, saj &quot;Kikaš&quot; kot tovorno letalo ni imel sedežev in so potniki sedeli kar na tleh natlačeni kot sardine.&lt;ref name=&quot;E.V.N.&quot; /&gt;

Med 12. aprilom in 3. majem 1992 so Popov in drugi člani posadke s &quot;Kikašem&quot; iz Sarajeva evakuirali skupno 49.000 ljudi. Samo 2. maja je Popov v 16 ločenih poletih prepeljal 4.000 beguncev.&lt;ref name=&quot;Stefanović&quot;&gt;{{cite news |last1=Stefanović |first1=Miroslav |title=Avionom iz sarajevskog ratnog vrtloga |url=https://www.politika.rs/sr/clanak/429771/Magazin/Avionom-iz-sarajevskog-ratnog-vrtloga |access-date=18 June 2021 |work=Politika |date=19 May 2019}}&lt;/ref&gt;

==== Nazaj v „Sarajevski pekel“ ====
[[Mile Jovičić]] rad pripoveduje o enem izmed Popovih neverjetnih podvigov: »Morda ste že slišali za zgodbo, kako je neka ženska z dvema otrokoma in z ogromnima torbama, v splošni gneči na letališču uspela priti do letala. V Batajnico je prispela s 'Kikašem' in nato ugotovila, da nima enega od dveh otrok. Steva Popov je, ko se je ponovno vrnil v Sarajevo, sam hodil po prepolni letališki stavbi in iskal otroka. In ga je našel!« Popov se je z zdaj že skoraj odraslim najstnikom ter njegovo materjo ponovno srečal leta 2004 v neki televizijski oddaji.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://kompasinfo.rs/hronika-jednog-podviga-i-velike-nepravde-prica-o-pilotu-stevanu-popovu/?script=lat|title=Hronika jednog podviga i velike nepravde: Priča o pilotu Stevanu Popovu|publisher=Kompasinfo.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=28. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

Tistega dne so si sledili poleti neprestano in tako Popov sploh ni ugaševal motorja, ko je po pristanku zaslišal krik matere, ki je prispela v Batajnico, a je v gneči izgubila svojega otroka v Sarajevu; pogrešila ga je šele tukaj, ko se je letalo skoraj izpraznilo. Steva se je odločil, da se bo vrnil, čeprav je bil od stalnih poletov izčrpan in utrujen. Vračal se je zvečer v nevarno Sarajevo, vračal se je skozi zmešnajavo, dim in negotovost, samo da bi rešil eno malo človeško bitje — pa seveda naložil tudi druge obupance. Deklico je mati pripeljala s sabo, deček pa je ostal v Sarajevu. Čeprav je bilo letalo zadeto v rep, se je Popov vrnil in našel tega dečka, Bojana. O tem je vedel Mondo še več podrobnosti:

„Mati Ranka Majmunović je po pristanku med jokom začela iskati svojega sina. Pustila je deklico, mi pokazala dečkovo čepico in kričala 'Ni mojega Bojana'. S posadko se vračamo v Sarajevo, ter vpijem po celi letališki stavbi: ’Bojan, Bojan!’ V enem kotu je bilo nekaj dečkov. In vzdigne se mali petletni cvrček. Vprašal sem ga, zakaj je izgubil mamo. Pa je dejal: ’Nisem jaz nje, ampak ona mene.’ Vprašal sem ga, če bi se vozil z letalom, pa mi je dejal: ’Kako da ne; ali lahko tudi moji tovariši?’&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://mondo.rs/Sport/Fudbal/a2163965/steva-popov-pilot-heroj-sarajeva-sinisa-mihajlovic-ga-voleo.html|title=Pilot-heroj Steva Popov izvlačio ljude iz Sarajeva 1992. i dovezao ih 40.000 u Beograd. Siniša Mihajlović mu nikad nije zaboravio spasavanje iz Švedske. |publisher=mondo.rs|author=Mladen Šolak|place=Beograd|language=sr|date=24. december 2025|accessdate=31. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

{|
|-
! Kako je spasio jedno dete&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine|title=Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine?|publisher=stil.kurir.rs|author=Lana Apostolović|place=Beograd|language=sr|date=25. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
! Kako je rešil enega otroka
|-
| &lt;blockquote&gt;&quot;Video sam majku kako plače i ponavljala je: ’Kapetane, nema mi Bojana’. Držala je za ruku drugog sina i pokazivala: ’Ostala mi je u ruci njegova kapa’. Ja sam u tom trenutku shvatio da je dečak ostao u Sarajevu, a ona u toj gužvi za ruku držala samo jedno dete. Rekao sam mom kolegi Savi: 'Ajmo mi nazad!' U to vreme nije bilo kontrole letova. Po mraku smo se vraćali nazad. Svetlost su nam bili obrisi brda i planina i tako smo uspeli da sletimo u Sarajevo. Po povratku je aerodrom opet bio pun. Iznenadili su se kad su me videli jer nisu očekivali da ću odmah da se vratim. Nisam ni ja. Prišla je jedna žena i ispričala mi kako su joj u prethodnom letu ostala tri sina na aerodromu, vrata su im se pred nosom zatvorila, za njih je to bio pakao. Ušao sam u zgradu i počeo da dozivam tog dečaka: ’Bojane, Bojane!’ U jednom uglu se igralo nekoliko dece i ustane jedan mali od 5 godina i odazove se. Bilo mi je jasno da je to on. Dovezao sam ga u Beograd, a majka njegova je klekla i počela da ga grli.&quot;
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;»Videl sem mamo, ki je jokala in ponavljala: ’Kapitan, nimam Bojana’. Držala je za roko drugega sina in kazala: ’Njegova kapa je ostala v moji roki’. V tistem trenutku sem dojel, da je deček ostal v Sarajevu, ona pa je v tej množici držala za roko le enega otroka. Kolegu Savu sem rekel: 'Gremo nazaj!' Takrat ni bilo nadzora zračnega prometa. Vračali smo se po temi. Naša osvetlitev so bili obrisi hribov in gora, in tako nam je uspelo pristati v Sarajevu. Ob naši vrnitvi je letališče bilo zopet polno in ljudje so bili presenečeni, ko so me zagledali, ker niso pričakovali, da se bomo vrnili – saj nisem niti jaz. Do mene je prišla ženska in mi povedala, da so ji v prejšnjem letu ostali na letališču trije sinovi: vrata so se jim zaprla pred nosom, kar je bil zanje pravi pekel. Vstopil sem v stavbo in začel klicati tistega dečka: ’Bojan, Bojan!’ V nekem kotu se je igralo nekaj otrok in vstal je malček petih let in se odzval. Bilo mi je jasno, da je to on. Pripeljal sem ga v Beograd, a njegova mati je pokleknila in ga začela objemati.«
&lt;/blockquote&gt;
|}

==== Reševanje zapuščenih sirot ====
Veliko jih je uspelo odpotovati z letalom – vsega skupaj skoraj 50.000 – za celo mesto nesrečnežev. Časnikarjem je Steva zaupal tudi naslednji dogodek, ki so ga skrbno zabeležili. V njem opisuje rešitev bratca in sestrice iz nepopisne gneče na Sarajevskem letališču, ki ju je posadil v svojo kabino in ju srečno prepeljal do [[Batajnica|Batajnice]], od koder so ju odpeljali k sorodnikom v [[Stara Pazova|Staro Pazovo]], nakar se niso več videli.
{|
|-
! Mi smo, čiko, siročad&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.politika.rs/sr/clanak/429771/Avionom-iz-sarajevskog-ratnog-vrtloga#google_vignette|title=Avionom iz sarajevskog ratnog vrtloga|publisher=politika.rs|author=Miroslav Stefanović|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2019|accessdate=27. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
! Striček, midva sva siroti
|-
| &lt;blockquote&gt; „Doći do sarajevskog aerodroma bila je avantura, igra životom. Oni koji se domognu, nemaju više šanse da se vrate. U avion, ili u ponor, u bezdan... U toj gužvi slučajno, krajičkom oka, ugledam dvoje mališana. Valjda svesni da nemaju šanse da se od tolike gužve probiju do aviona, izmakli su se po strani. Gledam ih još malo, sve očekujući da će im se pojaviti roditelji ili neko od starijih. Ali, oni dalje sami. Stoje nemo, uspravno, držeći se za ruke. Privukla me baš ta scena. I, odlučim se da im priđem... Dečaku, koliko sam mogao da ocenim, nije bilo više od dvanaest, trinaest godina. Devojčica, nešto mlađa. Pitam ih gde su im roditelji? Oni me gledaju, ćute. Posle nekoliko trenutaka dečak se osmeli i izusti: „Mi smo, čiko, siročad. Nemamo nikoga. Roditelji su nam poginuli u Sarajevu. Hteli bismo u avion, imamo rođake u Srbiji, u Staroj Pazovi...”
Siročad! Nešto kao da me je ošinulo po sred tela. Stresla me neka groznica. Istog časa sam ih zgrabio sa piste. Devojčicu sam uzeo u naručje, dečaka uhvatio za ruku. Krenuo sam ka avionu, kroz tu nepreglednu masu ljudi koji me guraju, viču, dozivaju po imenu. Koračam nekako ponosno, a suze samo što mi nisu grunule. Znam, moram da ostanem pribran, a ipak sam se rastužio, sve mi se nešto skupilo u duši, sva patnja, bol, prokletstvo tog rata. Teškom mukom se probijam kroz masu, neko iza mene viče: „Pustite pilota, to je kapetan aviona.” I bili su u pilotskoj kabini, tik pored mojih nogu, sve dok nismo sleteli u Batajnicu.
&lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;„Priti do sarajevskega letališča je bila pustolovščina, igra z življenjem. Tisti, ki ga dosežejo, nimajo več možnosti za vrnitev. V letalo, ali v prepad, v brezno... V tej gneči naključno, s končkom očesa, opazim dvojico malčkov. Menda v svesti si, da nimata možnosti, da se zaradi takšne gneče prebijeta do letala, sta se umaknila ob stran. Gledam ju še malo v pričakovanju, da se bodo prikazali starši ali kdo od starejših; onadva pa še naprej sama. Stojita molče, pokončno, držeč se za roke. Pritegnil me je ravno ta prizor. In, skelenil sem se jima približati... Deček, kolikor sem lahko ocenil, jih ni imel več od dvanajst-trinajst let. Deklica nekaj mlajša. Vprašam ju, kje imata starše. Onadva me gledata, molčita. Po nekaj trenutkih se deček opogumi in izusti: „Midva sva, striček, siroti. Nimava nikogar. Starši so nama padli v Sarajevu. Hotela bi v letalo; imava sorodnike v Srbiji, v Stari Pazovi...”
Siroti! Ko da me je nekaj zbodlo sredi telesa. Stresla me je nekakšna vročica. Istega trena sem ju zgrabil s ploščadi. Deklico sem vzel v naročje, dečka zgrabil za roko. Krenil sem k letalu, skozi to nepregledno množico ljudi, ki me porivajo, vpijejo, me zmerjajo. Korakam nekam ponosno, a le malo je manjkalo, da se mi niso udrle solze. Vem, moram ostati zbran, a vendar sem se razžalostil; vse to se mi je nabralo v duši, sve trpljenje, bolečina, prekletstvo te vojne. S težkim naporom se prebijam skozi množico; nekdo za menoj vpije: „Pustite skozi pilota, to je kapitan letala.” In bila sta v pilotski kabini, tik poleg mojih nog, vse dokler se nismo spustili v Batajnici.“
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Reševanje tudi iz drugih delov Jugoslavije ===
Malo pa je znano, da je Stevan Popov pred Sarajevom reševal ljudi iz področij okrog Zadra in Pulja, ki jih je zajela vojna vihra. Poslan je bil z namenom evakuacije vojaštva in vojaškega premoženja, reševal pa je tudi civiliste, katerih varnost je bila ogrožena. 

Po Sarajevu pa je prevažal in reševal ljudi tudi iz drugih delov Republike Srbske z letališča v Banjaluki.

=== Prevoz jugoslovanskega nogometnega moštva ===
V spominu ostaja tudi tudi njegov podvig, ko je nogometno moštvo ZR Jugoslavije varno vrnil s Švedskega, ko ji zaradi uvedbe ukrepov ni bil dovoljen nastop na evropskem prvenstvu 1992.

Po izbruhu spopadov med [[Razpad Jugoslavije|Razpadom Jugoslavije]] in številnih grozodejstvih — vključno z uničujočim srbskim napadom z minometi na tržnico v Sarajevu 27. maja 1992 — so ZN 30. maja 1992 sprejeli resolucijo št. 757, ki je uvedla kazenske ukrepe proti Jugoslaviji: vključevala je prepoved nastopanja jugoslovanskih moštev na mednarodnih športnih dogodkih ter prepoved mednarodnih letov v Jugoslavijo in iz nje. Ravno takrat pa je 28. maja 1992 prispelo jugoslovansko moštvo na Švedsko, kjer se je pripravljalo na začetek [[Evropsko prvenstvo v nogometu 1992|Evropskega prvenstva v nogometu]], ki je potekalo na Švedskem med 10. in 26. junijem. Ker jim je bilo torej prepovedano nastopanje, bi se morali vrniti domov.

Popov je takrat pilotiral letalo družbe JAT, ki je odletelo po jugoslovansko reprezentanco in na cilj prispelo 2. junija 1992. Popov sprva ni dobil dovoljenja za let v [[Stockholm]], vendar je osebno vzpostavil radijsko zvezo z generalnim tajnikom ZN [[Butros Butros-Gali|Butrosom Galijem]], ki mu je odobril 24-urno časovno okno za odvoz jugoslovanskega moštva.&lt;ref name=&quot;E.V.N.&quot; /&gt; Ob prihodu na letališče Arlanda v bližini Stockholma pa je ugotovil, da letala ne more oskrbeti z gorivom, saj je britanska družba BP to zavrnila zaradi sankcij. Popov je predlagal, da bi z letalom, ki je imelo napol polne rezervoarje, poletel in pristal kar nekje zunaj Švedske, na neki avtocesti na Poljskem. Tedaj so imele švedske oblasti zaradi ukrepov ZN namen zaseči letalo, v katerem so bili že vkrcani nogometaši, vendar je Popov brez dovoljenja prižgal motorje in začel krožiti po vzletno-pristajalni stezi grozeč, da bo vzletel ne glede na to, da letalo ni bilo napolnjeno z gorivom. Šele takrat so švedske oblasti dovolile polnjenje letala z gorivom ter njegov polet v Beograd.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://rtv.rs/sr_lat/drustvo/sahranjen-legendarni-pilot-stevan-popov_607756.html|title=Sahranjen legendarni pilot Stevan Popov|publisher=Radio-televizija Vojvodine|author=JMU|place=Novi Sad|language=sr|date=6. junij 2015|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

Jugoslovanski veleposlanik na Švedskem [[Zlatan Kikić]] — ki se je z istim letalom nameraval vrniti v Jugoslavijo skupaj z osebjem veleposlaništva —, je nato zbral 2000 dolarjev v gotovini in plačal norveški državni naftni družbi Statoil (danes Equinor) za oskrbo letala z gorivom. Popov je nato z letalom, na katerem je bila jugoslovanska nogometna reprezentanca in osebje veleposlaništva, poletel nazaj v Beograd; pristal je tik pred iztekom 24-urnega roka, ki ga je imel na voljo za izvedbo poleta. Pri vračanju je prešerno letel tako nizko nad beograjskim VMA, da bi se po Piksijevih besedah skorajda dotaknili njegove strehe. To je bil tudi poslednji let, kajti nastopile so sankcije ZN.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.blic.rs/vesti/drustvo/heroj-koji-nas-je-sve-spasao-piksi-kakav-je-to-covek-bio-gromada-ljudska/xtqm3bg|title= HEROJ KOJI NAS JE SVE SPASAO Piksi: Kakav je to čovek bio, gromada ljudska |publisher=mondo.rs|author=Mihailo Jovićević, Slađana Aničić, Veljko ivanović|place=Beograd|language=sr|date=5. junij 2015|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

Pozneje so Popova povabili na igrišče beograjskega [[Stadion Rajka Mitića|Stadiona „Crvene zvezde“ imenovanega „Marakana“]], kjer so ga navijači zaradi tega podviga navdušeno pozdravljali.&lt;ref name=&quot;Ørtz  &amp; olsen&quot;&gt;{{cite news |last1=Ørtz |first1=Michael |last2=Olsen |first2=Morten |title=Sidste fly til Beograd|url=https://www.dr.dk/nyheder/webfeature/jugoslavien |access-date=18 June 2021 |date=11 June 2017}}&lt;/ref&gt; Za ta dosežek ter za svoja človekoljubna dejanja v Bosni je prejel tudi nagrado časopisa „Večernje novosti“ za »plemenito dejanje leta« 1992.&lt;ref name=&quot;E.V.N.&quot; /&gt; 

O Popovem življenju je srbski [[časnikar]] [[Miroslav Stefanović]] (*1952) leta 1994 napisal dvojeznično knjigo z barvnimi ilustracijami in naslovom ''„Prostranstvo, plavo: Popov Steva“'' (en: ''„The Expanse, Blue: Popov Steva“''; sl: ''„Modro prostranstvo: Steva Popov“'').&lt;ref name=&quot;Stefanović&quot; /&gt;

=== Usoda &quot;njegovega&quot; Kikaša ===

[[File:YA-GAF Boeing 707-324C Balkh - Uganda Airlines OST 270400.jpg|thumb|300px|right|&lt;center&gt;Letalo &quot;[[Anton Kikaš|Kikaš]]&quot; slikano 
na letališču v [[Belgija|belgijskem]] kraju [[Ostend|Ostendu]] leta [[2001]]]]&lt;/center&gt;
[[Vlastelinko Mihaljčuk]] je v podkastu ''»Kje ste bili leta 1991?«'' povedal, da je v podjetju pri ugrabitvi Kikaševega letala — namenjenega v Trst oziroma Ljubljano — sodelovala protiteroristična enota Lučko, ki je letalo zajela, Kikaša pa ujela. Orožje in strelivo so hrvaške sile pozneje zajele v bitki za vojašnice, ko se je JLA morala umakniti in pustiti vso opremo in orožje. Po pretepanju so Kikaša premestili v vojaški zapor v Beogradu, kjer so ga skozi tri mesece večkrat mučili, mu polomili rebra in gleženj, ter mu grozili s smrtjo. Zaradi velikega zanimanja občil pa je bil konec novembra 1991 izpuščen oziroma zamenjan za ujetega generala JLA. 

Nadaljnja usoda zaseženega letala pa je bila takale: „JLA ga je uporabljala za prevoz opreme in osebja med umikom iz Slovenije in Hrvaške. Poleg tega je Boeing 707 prevažal rezerviste na bojišča na Hrvaškem in pozneje v Bosni in Hercegovini, na povratku pa je prevažal družine častnikov JLA skupaj s civilisti, ki so bežali pred vojno iz območja Bihaća in nato Sarajeva v Beograd. Ker je bilo preurejeno za prevoz vojaške opreme, je lahko sprejelo 400 potnikov; na ta način pa se je vojni izognilo več deset tisoč civilistov, čeprav večina verjetno ni vedela, zakaj so pripadniki JLA letalo imenovali 'Kikaš'.“&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://domovinskirat.hr/2025/08/31/u-razoruzanu-hrvatsku-1991-pokusao-je-dovesti-boeing-pun-oruzja-uhicen-anton-kikas/|title=U razoružanu Hrvatsku 1991. pokušao je dovesti Boeing pun oružja – uhićen Anton Kikaš|publisher=Domovinski rat.hr|author=Borna Marinić|place=Zagreb|language=hr|date=31. avgust 2025|accessdate=18. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; Letalo ni bilo zamišljeno za prevoz potnikov, temveč blaga; a Steva s posadko je v enem poletu prepeljal kar 585 ljudi.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine|title=Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine?|publisher=stil.kurir.rs|author=Lana Apostolović|place=Beograd|language=sr|date=25. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

Ta &quot;Boeing 707&quot; je lahko prevažal 110 ton tovora in letel neprekinjeno deset ur; izkazal se je zlasti na sarajevskem letališču &quot;Butmir&quot; spomladi 1992. O njegovem pilotu Stevanu Popovu — ki pa je tragično umrl leta 2015 — je 1994 nastala celo knjiga v srbščini in angleščini. Leta 1992 je bilo od 12. aprila do 3. maja prepeljanih skoraj 50.000 beguncev iz Bosne in Hercegovine. Kapetan Popov se je spominjal, da je samo 2. maja opravil 16 poletov in iz „sarajevskega vojnega pekla“ rešil 4000 ljudi. Poleg ljudi so s priljubljenim &quot;Kikašom&quot; med vojno v Bosni in Hercegovini prevažali tudi dele iz vojaških in civilnih tovarn; prav to letalo pa je prepeljalo tudi kisikove jeklenke za dojenčke v banjaluški bolnišnici.

Vodstvo JAT-a je bilo takrat pripravljeno registrirati &quot;Boeing 707&quot; za civilni promet, vendar jim ni uspelo pridobiti popolnih tehničnih podatkov o letalu; zato so ga 1996 prodali nekemu britansko-ameriškemu podjetju. Leta 2004 so ga novi lastniki razrezali v Ostendu.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.politika.rs/sr/clanak/429771/Avionom-iz-sarajevskog-ratnog-vrtloga#google_vignette|title=Avionom iz sarajevskog ratnog vrtloga|publisher=politika.rs|author=Miroslav Stefanović|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2019|accessdate=27. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Družina ===
Iz zakona s prvo ženo Dušico ima Popov sina Stevana in hčerki Vesno in Ivo, s Snežano pa hčerko Jeleno.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine|title=Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine?|publisher=stil.kurir.rs|author=Lana Apostolović|place=Beograd|language=sr|date=25. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

== Bolezen, smrt in spomin ==
=== Bolezen ===
Kljub veliki strokovnosti in neminljivim zaslugam v reševanju človeških življenj je 2004 izgubil službo v „svojem“ JAT-u, kar ga je hudo prizadelo:
{|
|-
! Nepravda nakon podviga&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://kompasinfo.rs/hronika-jednog-podviga-i-velike-nepravde-prica-o-pilotu-stevanu-popovu/?script=lat|title=Hronika jednog podviga i velike nepravde: Priča o pilotu Stevanu Popovu|publisher=Kompasinfo.rs|author=Stefan Milenković|place=|language=sr|date=28. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://noizz.rs/big-stories/tragicna-sudbina-velikog-steve-popova-tihog-heroja-eks-ju-ratova/krtmvrj|title=Tragična sudbina velikog Steve Popova, tihog heroja eks-Ju ratova Noizz|publisher=noizz.rs|author=Stefan Milenković|place=|language=sr|date=|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
! Krivica po podvigu
|-
| &lt;blockquote&gt;„Postao sam osoba koju narod poštuje. Nepoznati ljudi i danas mi zahvaljuju na podvigu. Međutim, preduzeće „JAT“ nije cenilo moj profesionalni i plemeniti podvig, a ni moje pilotsko znanje. U 2004. proglašen sam tehnološkim viškom i otpušten. Preživeo sam potom operaciju raka na desnom bubregu jer nisam planirao da umrem. Otkaz mi je teže pao od bolesti.“
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;&quot;Postal sem oseba, ki jo ljudstvo spoštuje. Še danes se mi neznani ljudje zahvaljujejo za moj podvig. Medtem pa podjetje &quot;JAT&quot; ni cenilo mojega strokovnega in plemenitega podviga, niti mojega pilotskega znanja. Leta 2004 so me razglasili za odvečnega in odpustili. Nato sem preživel operacijo raka na desni ledvici, ker nisem načrtoval, da umrjem. Odpust me je huje prizadejal od bolezni..&quot;
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Smrt v Rumi ===
[[File:Стеван Попов.jpg|thumb|200px|upright|&lt;center&gt;Spominski [[Stevan Popov|Stevanov]] doprsni kip v &quot;Parku velikanov&quot; ([[Istočno Sarajevo|Vzhodno Sarajevo]])]]&lt;/center&gt;

Popov je 3. junija 2015 napravil samomor okrog 18h v svojem stanovanju, sedeč poleg soproge, ki niti slutila ni, da misli storiti kaj takega; ustrelil se je nenadoma z velikim nabojem iz pištole naravnost v glavo, ki mu jo je skorajda razneslo. Nobena pomoč ni pomagala, izdihnil je na poti v bolnišnico.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://6yka.com/region/legendarni-pilot-izvrsio-samoubistvo/|title=Legendarni pilot izvršio samoubistvo|publisher=6yka |author=|place=|language=sr|date=4. junij 2015|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; 

Prijatelji piloti pravijo, da ni nič nakazovalo njegovih namer; bil je celo vedno pobudnik novih zamisli; tako mu je bila pri srcu obnova novosadskega letališča v Čeneju in dokončanje letališke stavbe, da bi tudi Novi Sad dobil možnost za civilne in trgovske lete. Član Aerokluba »Novi Sad« [[Miodrag Radanović]] pravi: 
:&quot;Pred dvema tednoma smo imeli skupščino Aerokluba, na kateri je predsedoval. Govoril je o prihodnosti kluba in letalstva. Potem smo se v soboto dogovorili za še en sestanek, namesto tega pa gremo na Stevanov pogreb. Prijatelji, sorodniki in vsi piloti so pretreseni, saj nič ni kazalo na to, da bi lahko kaj takega storil.&quot;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.blic.rs/vesti/hronika/samoubistvo-heroja-tragicna-smrt-pilota-steve-popova-koji-je-spasao-40000-ljudi/m0wsx63|title=SAMOUBISTVO HEROJA Tragična smrt pilota Steve Popova, koji je spasao 40.000 ljudi|publisher=Blic-rs|author=M.S., S.A.|place=Beogad|language=sr|date=4. junij 2015|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

Njegova smrt je pretresla vse, ki so ga poznali, zlasti še okoliščine, saj je Steva storil samomor v Rumi pred svojo ženo Snežano Jovanović Popov. Res je prej včasih omenjal, da si bo sam vzel življenje, kadar ga ne bo mogel več prenašati; kljub temu pa nihče ni slutil, da misli s tem resno, saj se je celo zadnje čase ukvarjal z novimi načrti v zvezi z novosadskim letališčem. Najbolj ga je pač prizadelo, da so ga razglasili 2004 za „tehnološki višak“ in ga odpustili iz podjetja, ki mu je takorekoč postalo drugi dom. Ustrelil se je v glavo sedeč pred svojo soprogo, a umrl je na poti v bolnišnico.

Njegova tragična smrt postavlja več vprašanj kot odgovorov:
#Odpoved delovnega razmerja je težje prenašal kot bolezen, ki jo je z zdravljenjem premagal.
#Bil pa je vse do konca takorekoč vsesteansko dejaven in nič ni kazalo na take namene; soproga potrjuje, da ni bilo tega dne nobenega prepira. 
#Uradna izjava govori o tem, da je napravil samomor iz pištole velikega kalibra doma pred soprogo.
#Njegov sin Steva sumi, da se je morda vrnila potuhnjena rakava bolezen, ki jo je pred leti premagal; potrjuje pa, da je njegov oče bil vedno optimist. Obenem izraža sum v resničnoost uradne verzije o samomoru.
#Ni pustil nobenega poslovilnega pisma in tako se lahko o pravih nagibih le ugiba.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.kurir.rs/crna-hronika/1808555/samoubistvo-stevana-popova-legendarni-pilot-jata-ubio-se-pred-suprugom|title=SAMOUBISTVO STEVANA POPOVA: Legendarni pilot Jata ubio se pred suprugom|publisher=Kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=1. oktober 2017|accessdate=29. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.blic.rs/vesti/hronika/sin-pilota-heroja-steva-bio-optimista-mozda-se-vratila-opaka-bolest/xqqlqkv|title= SIN PILOTA HEROJA &quot;Steva bio optimista, možda se vratila opaka bolest&quot;|publisher=blic.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=6. junij 2015|accessdate=30. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Pogreb v Novem Sadu ===
Pogreb je bil na Novosadskem Novem pokopališču v soboto, 6. junija, brez kakih posebnih zunanjih slovesnosti.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine|title=Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine?|publisher=stil.kurir.rs|author=Lana Apostolović|place=Beograd|language=sr|date=25. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;Poleg družinskih članov se je pogreba udeležilo veliko število prijateljev, med njimi številni športniki, člani upravnih odborov športnih klubov, katerih član ali na čelu je bil, ter predstavniki političnega in javnega življenja Novega Sada. Član upravnega odbora novosadskega Aerokluba [[Ranko Babić (Aeroklub Novi Sad)|Ranko Babić]] mu je v imenu tega kluba in športnih društev izrekel zadnje slovo ter izrazil željo Aerokluba, da se letališče v Čeneju poimenuje po Stevu Popovu.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://rtv.rs/sr_lat/drustvo/sahranjen-legendarni-pilot-stevan-popov_607756.html|title=Sahranjen legendarni pilot Stevan Popov|publisher=Radio-televizija Vojvodine|author=JMU|place=Novi Sad|language=sr|date=6. junij 2015|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Spomin ===
==== Legenda naših dni ====
{|
|-
! Najlepše je postati legenda&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.goodreads.com/book/show/208468161-prostranstvo-plavo-popov|title=Prostranstvo, plavo Popov: Steva The Expanse, Blue Popov: Steva by Miroslav Stefanovic|publisher=goodreads.com|author=Miroslav Stefanović|place=|language=sr|date=15. februar 1994|accessdate=1. november 2026}}&lt;/ref&gt;
! Najlepše je: postati legenda
|-
| &lt;blockquote&gt;Najlepše je, kažu, za života postati legenda. A pilot, kapetan aviona Stevan - Steva Popov — je baš to. Legenda naših dana. Sadašnjih i budućih. Zasigurno.
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Pravijo, da je najlepše, če postaneš legenda za časa življenja. A pilot, letalski kapetan Stevan – Steva Popov — je prav to: Legenda naših dni. Sedanjih in prihodnjih. Zagotovo.
&lt;/blockquote&gt;
|}

==== Malteški vitez v dejanju ====
Popov je bil član [[Malteški viteški red|Malteških vitezov]] ne le v na papirju, ampak tudi v stvarnosti.&lt;ref&gt;https://www.youtube.com/watch?v=PLNEbGMgTrg&lt;/ref&gt;

==== Pravi in nesebični junak ====
Steva se je najbolj izkazal 1992, ko je ne misleč na varnost sebe in posadke reševal begunce iz „Sarajevskega pekla“ ne glede na njihovo narodnost, vero ali položaj; on in njegova pogumna posadka so z neverjetno požrtvovalnostjo rešili vse begunce, ki so čakali rešitev iz vojnega vrveža —, vse dokler so bili poleti po človeško gledano še možni, čeprav brez tveganja ni bil niti en polet, saj so bili prav okoli letališča hudi boji in barikade.
{|
|-
! Kako je Steva postao heroj Sarajeva&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine|title=Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine? Steva je iz ratnog Sarajeva avionom izbavio 40.000 ljudi: &quot;Plačući mi prišla žena - nema mi sina Bojana, ostao je na aerodromu&quot;, rasplet priče kida dušu. Pilot Steva Popov, heroj koji je evakuisao 40.000 ljudi iz Sarajeva, suočio se sa nepravdom nakon rata, a njegova priča ostaje inspiracija.|publisher=stil.kurir.rs|author=Lana Apostolović|place=Beograd|language=sr|date=25. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
! Kako je Steva postal junak Sarajeva
|-
| &lt;blockquote&gt;Nije bio influencer, političar, ni neko ko traži aplauze. Nije mu bilo važno da ga hvale, da o njemu pričaju po televiziji ili pišu članke. Bio je čovek koji je znao da se život brani delom, a ne rečima. Čovek koji je znao da kada je život drugih u pitanju, priča i diplome ne vrede ništa. Samo dela.
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Ni bil vplivnež, politik ali nekdo, ki bi iskal ploskanje. Ni mu bilo pomembno, ali so ga hvalili, ali so o njem govorili na televiziji ali pisali članke o njem. Bil je človek, ki je vedel, da se življenje brani z dejanji, ne z besedami. Človek, ki je vedel, da ko so ogrožena življenja drugih, govorjenje in diplome ne pomenijo nič. Samo dejanja.
&lt;/blockquote&gt;
|}

==== Eden največjih pilotov ====
Njegov prijatelj Miodrag Radanović, član Aerokluba »Novi Sad«, trdi, da je Stevan eden največjih pilotov v Srbiji.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.blic.rs/vesti/hronika/samoubistvo-heroja-tragicna-smrt-pilota-steve-popova-koji-je-spasao-40000-ljudi/m0wsx63|title=SAMOUBISTVO HEROJA Tragična smrt pilota Steve Popova, koji je spasao 40.000 ljudi|publisher=Blic-rs|author=M.S., S.A.|place=Beogad|language=sr|date=4. junij 2015|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

==== Mnogovrstna spominska pobuda ====
„Združenje beguncev, ogroženih in izgnanih oseb Srbije“ je 3. oktobra 2024 vložilo uradno pobudo za podelitev Popovu posmrtnega odličja, poimenovanje ulice v njegovem Novem Sadu in postavitev spomenika v znamenje spomina, hvaležnosti in spoštovanja sklicujoč se na njegovo nesebično predanost reševanju tisočerih življenj med vojno v BiH.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/9453269/STEVAN-POPOV-SPASIO-JE-HILJADE-LJUDI-Udruzenje-trazi-posthumno-odlikovanje-za-pilota-sa-letova-Sarajevo-Beograd-tokom-rata-1992.-godine|title=&quot;STEVAN POPOV SPASIO JE HILJADE LJUDI&quot; Udruženje traži posthumno odlikovanje za pilota sa letova Sarajevo-Beograd tokom rata 1992. godine |publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=3. oktober 2024|accessdate=31. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

==== Spominski kip ====
V Vzhodnem Sarajevu, v Parku velikanov, so v spomin na njegova velika dejanja postavili doprsni kip z njegovo podobo.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://mondo.rs/Sport/Fudbal/a2163965/steva-popov-pilot-heroj-sarajeva-sinisa-mihajlovic-ga-voleo.html|title=Pilot-heroj Steva Popov izvlačio ljude iz Sarajeva 1992. i dovezao ih 40.000 u Beograd. Siniša Mihajlović mu nikad nije zaboravio spasavanje iz Švedske. |publisher=mondo.rs|author=Mladen Šolak|place=Beograd|language=sr|date=24. december 2025|accessdate=31. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

==== Knjiga ====
*Miroslav Stefanović: ''„Prostranstvo plavo: Popov Steva“ (&quot;The Expanse Blue: Popov Steva&quot;)''. Novi Sad, 1. maj 1994; trdo vezano, format 17,5 x 24 cm , ilustrirano v barvi, cirilica srbsko, latinica angleško; 284 strani&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.goodreads.com/book/show/208468161-prostranstvo-plavo-popov|title=Prostranstvo, plavo Popov: Steva The Expanse, Blue Popov: Steva by Miroslav Stefanovic|publisher=goodreads.com|author=Miroslav Stefanović|place=|language=sr|date=1. maj 1994|accessdate=1. november 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.kupindo.com/Biografija/59445647_Prostranstvo-plavo-Popov-Steva-Miroslav-Stefanovic|title=Prostranstvo plavo – Popov Steva|publisher=Kupindo.com|author=Miroslav Stefanović|place=Novi Sad|language=sr|date=1. maj 1994|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Navedki ===
{{navedek|''„Nisam ni znao koga vozim da li su u pitanju Srbi, Hrvati ili muslimani. Uostalom, ja sam kosmopolita, meni to nije bilo toliko ni važno. Ljude sam cenio po tome kakav su čovek.“''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine|title=Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine?|publisher=stil.kurir.rs|author=Lana Apostolović|place=Beograd|language=sr|date=25. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„Nisem niti vedel, koga vozim: ali gre za Srbe, Hrvate ali Muslimane. Navsezadnje sem jaz svetovljan; meni to ni bilo niti tako pomembno. Ljudi sem cenil po tem, kakšen človek je kdo.&quot;}}
{{navedek|''„Imao sam nepunih 15 godina kada sam prvi put počeo da letim i kad sam prvi put osetio vazduh i kad sam osetio prostranstvo i kad sam osetio visine. Otada, moram da kažem da ja u to vreme nisam znao ni šta su igranke, ni šta su izlasci. Moje je bilo da dođem rano ujutru na aerodrom, da operem jedrilicu, da operem avion.“''&lt;ref&gt;Na kafi sa... - Stevan Popov - (TV KCN) - YouTube&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;&quot;Star sem bil nepolnih 15 let, ko sem prvič začel leteti in ko sem prvič občutil zrak in ko sem občutil prostranost in ko sem začutil višine. Od takrat, moram reči, da jaz tistikrat nisem vedel, kaj so plesi, niti kaj so zmenki. Moje je bilo, da pridem zgodaj zjutraj na letališče, da umijem jadralno letalo, da umijem letalo.&quot;}}

==Notes==
{{Notelist}}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
*[[Razpad Jugoslavije]]
*[[Bosna in Hercegovina]]
*„[[Menih Hawkeye]]“
*[[Anton Kikaš]]

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}

;{{ikona sr}}
*[https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine? | Stil]
*[https://mondo.rs/Sport/Fudbal/a2163965/steva-popov-pilot-heroj-sarajeva-sinisa-mihajlovic-ga-voleo.html Steva Popov pilot heroj Sarajeva, Siniša Mihajlović ga voleo | Mondo]
*[https://kompasinfo.rs/hronika-jednog-podviga-i-velike-nepravde-prica-o-pilotu-stevanu-popovu/?script=lat Hronika jednog podviga i velike nepravde: Priča o pilotu Stevanu Popovu | Kompas]
*[https://mondo.rs/Info/Crna-hronika/a800824/Ubio-se-legendarni-pilot-Stevan-Popov.html Ubio se legendarni pilot Stevan Popov | Mondo]
*[https://www.blic.rs/vesti/hronika/sin-pilota-heroja-steva-bio-optimista-mozda-se-vratila-opaka-bolest/xqqlqkv SIN PILOTA HEROJA &quot;Steva bio optimista, možda se vratila opaka bolest&quot; - Blic]
*[https://rtv.rs/sr_lat/drustvo/sahranjen-legendarni-pilot-stevan-popov_607756.html Sahranjen legendarni pilot Stevan Popov | RTV Vojvodine Novi Sad]
*[http://www.yugopapir.com/2013/06/steva-popov-legenda-yu-avijacije.html Yugopapir: Steva Popov, legenda YU avijacije: Pilotske bravure na snimanju &quot;Sutjeske&quot;]
;{{ikona en}}
*[https://military-history.fandom.com/wiki/Stevan_Popov Stevan Popov | Military Wiki - Fandom]
;{{ikona hr}}
*[https://www.hia.com.hr/izdvojeno/intervjui/item/40976-razgovor-s-antom-kikasem-nisam-se-bojao-umrijeti-izjavio-je-jednom-prigodom-a-po-tome-je-snimljen-i-film-o-njegovu-pothvatu Razgovor s Antom Kikašem - „Nisam se bojao umrijeti“ izjavio je jednom prigodom, a po tome je snimljen i film o njegovu pothvatu|INTERVJUI Mladen Pavković / 31 Kolovoz 2024]
*[https://www.glasistre.hr/hrvatska/anton-kikas-ikona-kanadske-dijaspore-prkosio-je-jna-avionom-punim-oruzja-za-mup-uicen-je-a-potom-razmijenjen-za-generala-aksentijevica-danas-kaze-cinkali-su-me-ljudi-iz-nasih-redova-602744 ANTON KIKAŠ, IKONA KANADSKE DIJASPORE: Prkosio je JNA avionom punim oružja za MUP. Uhićen je, a potom razmjenjen za generala Aksentijevića. Danas kaže: &quot;CINKALI SU ME LJUDI IZ NAŠIH REDOVA&quot; - Glas Istre]

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Popov, Stevan}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1947]]
[[Kategorija:Umrli leta 2015]]
[[Kategorija:Srbski piloti]]
[[Kategorija:Srbski častniki]]
[[Kategorija:Humanitarni delavci]]

[[Kategorija:Ljudje, ki so storili samomor]]</text>
      <sha1>9acd9lez8bm0yf6umu8atkksnko94a1</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6773999</id>
      <parentid>6773996</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T21:33:16Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Smrt v Rumi */</comment>
      <origin>6773999</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="44569" sha1="rz92da5bwx0507u48g4564f8fampf89" xml:space="preserve">{{v delu}} 

{{Infobox person
| birth_name  = Stevan Popov
| image       = Stevan-Popov-heroj.webp
| caption     = Steva Popov pred &quot;svojim&quot; letalom &quot;Kikaš&quot;-em 
| birth_date  = {{birth date|1947|6|12|df=yes}}
| birth_place = [[Izbište]], [[Vršac]], [[Vojvodina]], [[Jugoslavija]]
| death_date  = {{death date and age|2015|06|03|1947|6|12|df=y}}
| death_place = [[Ruma]], [[Vojvodina]], [[Srbija]]
| monuments   = Novo Sarajevo &quot;Park herojev&quot;
| education   = 
| occupation  = 
| known_for   = reševanje beguncev iz „Sarajevskega pekla“
| spouse      = 
| parents     = 
| relatives   = 
}}
'''Stevan Popov''' ({{Lang-sr|Стеван Попов/Stevan Popov}}; * [[12. junij]] [[1947]] [[Izbište]] [[Vršac]], [[Vojvodina]], [[Jugoslavija]] † [[3. junij]] [[2015]] [[Ruma]] [[Vojvodina]], [[Srbija]]) — tudi '''Steva'''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.blic.rs/vesti/hronika/sin-pilota-heroja-steva-bio-optimista-mozda-se-vratila-opaka-bolest/xqqlqkv|title=SIN PILOTA HEROJA &quot;Steva bio optimista, možda se vratila opaka bolest&quot;|publisher=Blic.rs|author=S. Aničić|place=Beograd|language=sr|date=6. junij 2015|accessdate=30. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; — je bil [[pilot]] jugoslovanske letalske družbe [[Jat Airways]] in rezervni častnik [[Jugoslovanska ljudska armada|Jugoslovanske ljudske armade]]. Popov je najbolj znan po svoji vlogi pri reševanju in prepeljavanju beguncev iz Sarajeva leta 1992 med [[Vojna v Bosni in Hercegovine|Vojno v Bosni in Hercegovini]] ter po poznejšem uspešnem prevozu [[jugoslovanska nogometna reprezentanca|jugoslovanskega nogometnega moštva]] s [[Švedska|Švedskega]].

=== Mladost ===
Popov se je rodil leta 1947 v učiteljski družini v [[Izbište|Izbištu]] blizu [[Vršac|Vršca]] v [[Vojvodina|Vojvodini]] (tedaj [[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]]. Takole pripoveduje o svojem otroštvu:
{|
|-
! Priča o legendi Stevi Popovu&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://kompasinfo.rs/hronika-jednog-podviga-i-velike-nepravde-prica-o-pilotu-stevanu-popovu/?script=lat|title=Hronika jednog podviga i velike nepravde: Priča o pilotu Stevanu Popovu|publisher=Kompasinfo.rs|author=Stefan Milenković|place=|language=sr|date=28. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
! Zgodba o legendi Stevu Popovu
|-
| &lt;blockquote&gt;„Prašnjav drum. Puca banatska ravnica. Živeo sam u Izbištu. Jedva da sam imao desetak godina. Tada sam prvi put video avion. Nekoliko nas dečaka, u kratkim, često kaljavim pantalonama, bosi, jurili bismo da vidimo avion, posebno pilota.“
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;&quot;Prašna cesta. Brezmejna banatska ravnica. Živel sem v Izbištu. Imel sem komajda deset let. Takrat sem prvič videl letalo. Nekaj nas dečkov v kratkih, pogosto blatnih hlačah, bi bosi drveli, da vidimo letalo, še posebej pilota.&quot;
&lt;/blockquote&gt;
|}

Postal je pilot pri jugoslovanskem letalskem prevozniku (JAT) in rezervni častnik v jugoslovanski vojski.&lt;ref name=&quot;E.V.N.&quot;&gt;{{cite news |last1=E.V.N. |title=Stevan Popov vodio bitku sa kancerom, vinuo se u večne visine |url=https://www.novosti.rs/vesti/naslovna/hronika/aktuelno.291.html:551382-Cuveni-pilot-Stevan-Popov-izvrsio-samoubistvo |access-date=18 June 2021 |work=Novosti |date=4 June 2015}}&lt;/ref&gt;

== Razpad Jugoslavije in &quot;razhod&quot; letala ==
=== Reševanje iz Sarajeva ===

Med vojno v Bosni in Hercegovini, v obdobju od 17. aprila do 3. maja 1992, je Popov s tovornim letalom boeing 707, imenovanim &quot;Kikaš&quot;, uspešno evakuiral približno 40.000 ljudi s sarajevskega letališča, medtem ko so srbske sile stalno obstreljevale mesto; obenem so v samem mestu in njegovi okolici potekali boji. Skupno je bilo iz &quot;sarajevskega pekla&quot; rešenih 49.000 beguncev.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.politika.rs/sr/clanak/429771/Avionom-iz-sarajevskog-ratnog-vrtloga#google_vignette|title=Avionom iz sarajevskog ratnog vrtloga|publisher=politika.rs|author=Miroslav Stefanović|place=Beograd|language=sr|date=19 May 2019|accessdate=27 October 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://military-history.fandom.com/wiki/Stevan_Popov|title=Stevan Popov|publisher=military-history.fandom.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=29 October 2026}}&lt;/ref&gt;.

Letalo se je imenovalo „Kikaš“ po hrvaško-kanadskemu poslovnežu [[Anton Kikaš|Antonu Kikašu]], ki je z njim poskušal na Hrvaško pretihotapiti 19 ton orožja; JLA pa se je letala in orožja na zagrebškem letališču „Pleso“ nasilno polastila ter lastnika ujela in prepeljala v beograjske vojaške zapore. Med približevanjem cilju je pilot letala jugoslovanskim kontrolorjem letenja pomotoma sporočil, da je njihov cilj Ljubljana in ne Trst, kot je bilo dogovorjeno in tako sta lovski letali MiG-21 jugoslovanskega vojnega letalstva prisilili letalo na pristanek v Zagrebu. Polet je bil namreč napovedan za Trst; pred njim pa naj bi moral &quot;prisilno&quot; pristati na ljubljanskem Brniku, kjer so že čakala hrvaška prevozna sredstva na orožje.&lt;ref name=&quot;STARCEVIC&quot;&gt;{{cite news |last1=STARCEVIC |first1=Nesha |title=Plane Carrying Smuggled Weapons Seized, Investigation Begun |url=https://apnews.com/article/0c84de1b4c79f7ec65399d6e97610168 |access-date=25 June 2021 |work=AP News |date=4 September 1991}}&lt;/ref&gt;Po treh mescih so ga zemenjali za ujetega generala [[Milan Aksentijević|Aksentijevića]].&lt;ref name=&quot;PETROVIĆ&quot;&gt;{{cite news |last1=PETROVIĆ |first1=Borka |title=ANTON KIKAŠ, IKONA KANADSKE DIJASPORE: Prkosio je JNA avionom punim oružja za MUP. Uhićen je, a potom razmjenjen za generala Aksentijevića. Danas kaže: &quot;CINKALI SU ME LJUDI IZ NAŠIH REDOVA&quot; |url=https://www.glasistre.hr/hrvatska/anton-kikas-ikona-kanadske-dijaspore-prkosio-je-jna-avionom-punim-oruzja-za-mup-uicen-je-a-potom-razmijenjen-za-generala-aksentijevica-danas-kaze-cinkali-su-me-ljudi-iz-nasih-redova-602744 |access-date=17 June 2021 |work=Glas Istre |date=5 November 2019}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;St. Louis Post-Dispatch&quot;&gt;{{cite news |last1=Compiled From Agencies |title=Serbia Accepts Plan For Observers From European Community |url=https://www.newspapers.com/newspage/141423749/ |access-date=25 June 2021 |work=St. Louis Post-Dispatch |date=1 September 1991 |page=39}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Marinić 2025&quot;&gt;{{cite news |last1=Marinić |first1=Borna |title=Kako je Hrvatska pustila zarobljenog generala JNA Milana Aksentijevića – razmjena zarobljenika na aerodromu Pleso |url=https://domovinskirat.hr/2025/11/25/kako-je-hrvatska-pustila-zarobljenog-generala-jna-milana-aksentijevica-razmjena-zarobljenika-na-aerodromu-pleso/ |access-date=18 September 2026 |work=domovinskirat.hr |date=25 November 2025 |language=Croat}}&lt;/ref&gt;Ob 35-letnici dogodkov je nastal celo film „Nisem se bal umreti“.&lt;ref name=&quot;ANTON KIKAŠ&quot;&gt;{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; Kikaša so izpustili v okviru skupine 27 oseb, naklonjenih Hrvaški, ki so jih zamenjali za 28 častnikov JLA, med katerimi je bil tudi srbski častnik [[Milan Aksentijević]], ki so ga zajele malo pred tem hrvaške sile.&lt;ref name=&quot;Horvatić&quot;&gt;{{cite news |last1=Horvatić |first1=Petar |title=13. rujna 1991. Milan Aksentijević – kako su hrvatski specijalci uhitili generala JNA koji je razmijenjen za Antuna Kikaša? |url=https://narod.hr/kultura/13-rujna-1991-milan-aksentijevic-kako-su-hrvatski-specijalci-uhitili-generala-jna-koji-je-razmijenjen-za-antuna-kikasa |access-date=19 April 2021 |work=Narod |date=13 September 2018 |language=sh}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.facebook.com/enimark.ponjevic.7/posts/tajni-rat-za-hrvatsku-kako-je-kos-preko-uba%C4%8Denih-krtica-izdao-akciju-heroja-kika/2583104088870785/|title= TAJNI RAT ZA HRVATSKU: Kako je KOS preko ubačenih krtica izdao akciju heroja Kikaša. Izdaja u vrhu MUP-a: Tko je bio agent &quot;Merđo&quot;?|publisher=facebook.com|author=Enimark Ponjević|place=|language=hr|date=31. avgust 2026|accessdate=26. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; Do izmenjave je prišlo 25. novembra 1991 na [[Letališče Franjo Tuđman|Letališču Pleso]] pri Zagrebu.&lt;ref&gt;Nekdanje &quot;Letališče Pleso&quot; se sedaj imenuje &quot;Letališče Franjo Tuđman&quot;&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;&quot;Embassy confirms Canadian set free&quot;. Red Deer Advocate. CP. 27 November 1991. p. 9. Retrieved 25 June 2021.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Marinić 2025&quot;&gt;{{cite news |last1=Marinić |first1=Borna |title=Kako je Hrvatska pustila zarobljenog generala JNA Milana Aksentijevića – razmjena zarobljenika na aerodromu Pleso |url=https://domovinskirat.hr/2025/11/25/kako-je-hrvatska-pustila-zarobljenog-generala-jna-milana-aksentijevica-razmjena-zarobljenika-na-aerodromu-pleso/ |access-date=18 September 2026 |work=domovinskirat.hr |date=25 November 2025 |language=Croat}}&lt;/ref&gt;

Vsak polet med Sarajevom v Bosni in vojaškim letališčem v [[Batajnica|Batajnico]] v Srbiji blizu Beograda je trajal v povprečju od 12 do 15 minut. Popov med temi poleti ni ugašal motorjev, na vsakem letu pa je prepeljal kar 585 ljudi; tolikšno število je bilo mogoče, saj &quot;Kikaš&quot; kot tovorno letalo ni imel sedežev in so potniki sedeli kar na tleh natlačeni kot sardine.&lt;ref name=&quot;E.V.N.&quot; /&gt;

Med 12. aprilom in 3. majem 1992 so Popov in drugi člani posadke s &quot;Kikašem&quot; iz Sarajeva evakuirali skupno 49.000 ljudi. Samo 2. maja je Popov v 16 ločenih poletih prepeljal 4.000 beguncev.&lt;ref name=&quot;Stefanović&quot;&gt;{{cite news |last1=Stefanović |first1=Miroslav |title=Avionom iz sarajevskog ratnog vrtloga |url=https://www.politika.rs/sr/clanak/429771/Magazin/Avionom-iz-sarajevskog-ratnog-vrtloga |access-date=18 June 2021 |work=Politika |date=19 May 2019}}&lt;/ref&gt;

==== Nazaj v „Sarajevski pekel“ ====
[[Mile Jovičić]] rad pripoveduje o enem izmed Popovih neverjetnih podvigov: »Morda ste že slišali za zgodbo, kako je neka ženska z dvema otrokoma in z ogromnima torbama, v splošni gneči na letališču uspela priti do letala. V Batajnico je prispela s 'Kikašem' in nato ugotovila, da nima enega od dveh otrok. Steva Popov je, ko se je ponovno vrnil v Sarajevo, sam hodil po prepolni letališki stavbi in iskal otroka. In ga je našel!« Popov se je z zdaj že skoraj odraslim najstnikom ter njegovo materjo ponovno srečal leta 2004 v neki televizijski oddaji.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://kompasinfo.rs/hronika-jednog-podviga-i-velike-nepravde-prica-o-pilotu-stevanu-popovu/?script=lat|title=Hronika jednog podviga i velike nepravde: Priča o pilotu Stevanu Popovu|publisher=Kompasinfo.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=28. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

Tistega dne so si sledili poleti neprestano in tako Popov sploh ni ugaševal motorja, ko je po pristanku zaslišal krik matere, ki je prispela v Batajnico, a je v gneči izgubila svojega otroka v Sarajevu; pogrešila ga je šele tukaj, ko se je letalo skoraj izpraznilo. Steva se je odločil, da se bo vrnil, čeprav je bil od stalnih poletov izčrpan in utrujen. Vračal se je zvečer v nevarno Sarajevo, vračal se je skozi zmešnajavo, dim in negotovost, samo da bi rešil eno malo človeško bitje — pa seveda naložil tudi druge obupance. Deklico je mati pripeljala s sabo, deček pa je ostal v Sarajevu. Čeprav je bilo letalo zadeto v rep, se je Popov vrnil in našel tega dečka, Bojana. O tem je vedel Mondo še več podrobnosti:

„Mati Ranka Majmunović je po pristanku med jokom začela iskati svojega sina. Pustila je deklico, mi pokazala dečkovo čepico in kričala 'Ni mojega Bojana'. S posadko se vračamo v Sarajevo, ter vpijem po celi letališki stavbi: ’Bojan, Bojan!’ V enem kotu je bilo nekaj dečkov. In vzdigne se mali petletni cvrček. Vprašal sem ga, zakaj je izgubil mamo. Pa je dejal: ’Nisem jaz nje, ampak ona mene.’ Vprašal sem ga, če bi se vozil z letalom, pa mi je dejal: ’Kako da ne; ali lahko tudi moji tovariši?’&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://mondo.rs/Sport/Fudbal/a2163965/steva-popov-pilot-heroj-sarajeva-sinisa-mihajlovic-ga-voleo.html|title=Pilot-heroj Steva Popov izvlačio ljude iz Sarajeva 1992. i dovezao ih 40.000 u Beograd. Siniša Mihajlović mu nikad nije zaboravio spasavanje iz Švedske. |publisher=mondo.rs|author=Mladen Šolak|place=Beograd|language=sr|date=24. december 2025|accessdate=31. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

{|
|-
! Kako je spasio jedno dete&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine|title=Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine?|publisher=stil.kurir.rs|author=Lana Apostolović|place=Beograd|language=sr|date=25. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
! Kako je rešil enega otroka
|-
| &lt;blockquote&gt;&quot;Video sam majku kako plače i ponavljala je: ’Kapetane, nema mi Bojana’. Držala je za ruku drugog sina i pokazivala: ’Ostala mi je u ruci njegova kapa’. Ja sam u tom trenutku shvatio da je dečak ostao u Sarajevu, a ona u toj gužvi za ruku držala samo jedno dete. Rekao sam mom kolegi Savi: 'Ajmo mi nazad!' U to vreme nije bilo kontrole letova. Po mraku smo se vraćali nazad. Svetlost su nam bili obrisi brda i planina i tako smo uspeli da sletimo u Sarajevo. Po povratku je aerodrom opet bio pun. Iznenadili su se kad su me videli jer nisu očekivali da ću odmah da se vratim. Nisam ni ja. Prišla je jedna žena i ispričala mi kako su joj u prethodnom letu ostala tri sina na aerodromu, vrata su im se pred nosom zatvorila, za njih je to bio pakao. Ušao sam u zgradu i počeo da dozivam tog dečaka: ’Bojane, Bojane!’ U jednom uglu se igralo nekoliko dece i ustane jedan mali od 5 godina i odazove se. Bilo mi je jasno da je to on. Dovezao sam ga u Beograd, a majka njegova je klekla i počela da ga grli.&quot;
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;»Videl sem mamo, ki je jokala in ponavljala: ’Kapitan, nimam Bojana’. Držala je za roko drugega sina in kazala: ’Njegova kapa je ostala v moji roki’. V tistem trenutku sem dojel, da je deček ostal v Sarajevu, ona pa je v tej množici držala za roko le enega otroka. Kolegu Savu sem rekel: 'Gremo nazaj!' Takrat ni bilo nadzora zračnega prometa. Vračali smo se po temi. Naša osvetlitev so bili obrisi hribov in gora, in tako nam je uspelo pristati v Sarajevu. Ob naši vrnitvi je letališče bilo zopet polno in ljudje so bili presenečeni, ko so me zagledali, ker niso pričakovali, da se bomo vrnili – saj nisem niti jaz. Do mene je prišla ženska in mi povedala, da so ji v prejšnjem letu ostali na letališču trije sinovi: vrata so se jim zaprla pred nosom, kar je bil zanje pravi pekel. Vstopil sem v stavbo in začel klicati tistega dečka: ’Bojan, Bojan!’ V nekem kotu se je igralo nekaj otrok in vstal je malček petih let in se odzval. Bilo mi je jasno, da je to on. Pripeljal sem ga v Beograd, a njegova mati je pokleknila in ga začela objemati.«
&lt;/blockquote&gt;
|}

==== Reševanje zapuščenih sirot ====
Veliko jih je uspelo odpotovati z letalom – vsega skupaj skoraj 50.000 – za celo mesto nesrečnežev. Časnikarjem je Steva zaupal tudi naslednji dogodek, ki so ga skrbno zabeležili. V njem opisuje rešitev bratca in sestrice iz nepopisne gneče na Sarajevskem letališču, ki ju je posadil v svojo kabino in ju srečno prepeljal do [[Batajnica|Batajnice]], od koder so ju odpeljali k sorodnikom v [[Stara Pazova|Staro Pazovo]], nakar se niso več videli.
{|
|-
! Mi smo, čiko, siročad&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.politika.rs/sr/clanak/429771/Avionom-iz-sarajevskog-ratnog-vrtloga#google_vignette|title=Avionom iz sarajevskog ratnog vrtloga|publisher=politika.rs|author=Miroslav Stefanović|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2019|accessdate=27. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
! Striček, midva sva siroti
|-
| &lt;blockquote&gt; „Doći do sarajevskog aerodroma bila je avantura, igra životom. Oni koji se domognu, nemaju više šanse da se vrate. U avion, ili u ponor, u bezdan... U toj gužvi slučajno, krajičkom oka, ugledam dvoje mališana. Valjda svesni da nemaju šanse da se od tolike gužve probiju do aviona, izmakli su se po strani. Gledam ih još malo, sve očekujući da će im se pojaviti roditelji ili neko od starijih. Ali, oni dalje sami. Stoje nemo, uspravno, držeći se za ruke. Privukla me baš ta scena. I, odlučim se da im priđem... Dečaku, koliko sam mogao da ocenim, nije bilo više od dvanaest, trinaest godina. Devojčica, nešto mlađa. Pitam ih gde su im roditelji? Oni me gledaju, ćute. Posle nekoliko trenutaka dečak se osmeli i izusti: „Mi smo, čiko, siročad. Nemamo nikoga. Roditelji su nam poginuli u Sarajevu. Hteli bismo u avion, imamo rođake u Srbiji, u Staroj Pazovi...”
Siročad! Nešto kao da me je ošinulo po sred tela. Stresla me neka groznica. Istog časa sam ih zgrabio sa piste. Devojčicu sam uzeo u naručje, dečaka uhvatio za ruku. Krenuo sam ka avionu, kroz tu nepreglednu masu ljudi koji me guraju, viču, dozivaju po imenu. Koračam nekako ponosno, a suze samo što mi nisu grunule. Znam, moram da ostanem pribran, a ipak sam se rastužio, sve mi se nešto skupilo u duši, sva patnja, bol, prokletstvo tog rata. Teškom mukom se probijam kroz masu, neko iza mene viče: „Pustite pilota, to je kapetan aviona.” I bili su u pilotskoj kabini, tik pored mojih nogu, sve dok nismo sleteli u Batajnicu.
&lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;„Priti do sarajevskega letališča je bila pustolovščina, igra z življenjem. Tisti, ki ga dosežejo, nimajo več možnosti za vrnitev. V letalo, ali v prepad, v brezno... V tej gneči naključno, s končkom očesa, opazim dvojico malčkov. Menda v svesti si, da nimata možnosti, da se zaradi takšne gneče prebijeta do letala, sta se umaknila ob stran. Gledam ju še malo v pričakovanju, da se bodo prikazali starši ali kdo od starejših; onadva pa še naprej sama. Stojita molče, pokončno, držeč se za roke. Pritegnil me je ravno ta prizor. In, skelenil sem se jima približati... Deček, kolikor sem lahko ocenil, jih ni imel več od dvanajst-trinajst let. Deklica nekaj mlajša. Vprašam ju, kje imata starše. Onadva me gledata, molčita. Po nekaj trenutkih se deček opogumi in izusti: „Midva sva, striček, siroti. Nimava nikogar. Starši so nama padli v Sarajevu. Hotela bi v letalo; imava sorodnike v Srbiji, v Stari Pazovi...”
Siroti! Ko da me je nekaj zbodlo sredi telesa. Stresla me je nekakšna vročica. Istega trena sem ju zgrabil s ploščadi. Deklico sem vzel v naročje, dečka zgrabil za roko. Krenil sem k letalu, skozi to nepregledno množico ljudi, ki me porivajo, vpijejo, me zmerjajo. Korakam nekam ponosno, a le malo je manjkalo, da se mi niso udrle solze. Vem, moram ostati zbran, a vendar sem se razžalostil; vse to se mi je nabralo v duši, sve trpljenje, bolečina, prekletstvo te vojne. S težkim naporom se prebijam skozi množico; nekdo za menoj vpije: „Pustite skozi pilota, to je kapitan letala.” In bila sta v pilotski kabini, tik poleg mojih nog, vse dokler se nismo spustili v Batajnici.“
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Reševanje tudi iz drugih delov Jugoslavije ===
Malo pa je znano, da je Stevan Popov pred Sarajevom reševal ljudi iz področij okrog Zadra in Pulja, ki jih je zajela vojna vihra. Poslan je bil z namenom evakuacije vojaštva in vojaškega premoženja, reševal pa je tudi civiliste, katerih varnost je bila ogrožena. 

Po Sarajevu pa je prevažal in reševal ljudi tudi iz drugih delov Republike Srbske z letališča v Banjaluki.

=== Prevoz jugoslovanskega nogometnega moštva ===
V spominu ostaja tudi tudi njegov podvig, ko je nogometno moštvo ZR Jugoslavije varno vrnil s Švedskega, ko ji zaradi uvedbe ukrepov ni bil dovoljen nastop na evropskem prvenstvu 1992.

Po izbruhu spopadov med [[Razpad Jugoslavije|Razpadom Jugoslavije]] in številnih grozodejstvih — vključno z uničujočim srbskim napadom z minometi na tržnico v Sarajevu 27. maja 1992 — so ZN 30. maja 1992 sprejeli resolucijo št. 757, ki je uvedla kazenske ukrepe proti Jugoslaviji: vključevala je prepoved nastopanja jugoslovanskih moštev na mednarodnih športnih dogodkih ter prepoved mednarodnih letov v Jugoslavijo in iz nje. Ravno takrat pa je 28. maja 1992 prispelo jugoslovansko moštvo na Švedsko, kjer se je pripravljalo na začetek [[Evropsko prvenstvo v nogometu 1992|Evropskega prvenstva v nogometu]], ki je potekalo na Švedskem med 10. in 26. junijem. Ker jim je bilo torej prepovedano nastopanje, bi se morali vrniti domov.

Popov je takrat pilotiral letalo družbe JAT, ki je odletelo po jugoslovansko reprezentanco in na cilj prispelo 2. junija 1992. Popov sprva ni dobil dovoljenja za let v [[Stockholm]], vendar je osebno vzpostavil radijsko zvezo z generalnim tajnikom ZN [[Butros Butros-Gali|Butrosom Galijem]], ki mu je odobril 24-urno časovno okno za odvoz jugoslovanskega moštva.&lt;ref name=&quot;E.V.N.&quot; /&gt; Ob prihodu na letališče Arlanda v bližini Stockholma pa je ugotovil, da letala ne more oskrbeti z gorivom, saj je britanska družba BP to zavrnila zaradi sankcij. Popov je predlagal, da bi z letalom, ki je imelo napol polne rezervoarje, poletel in pristal kar nekje zunaj Švedske, na neki avtocesti na Poljskem. Tedaj so imele švedske oblasti zaradi ukrepov ZN namen zaseči letalo, v katerem so bili že vkrcani nogometaši, vendar je Popov brez dovoljenja prižgal motorje in začel krožiti po vzletno-pristajalni stezi grozeč, da bo vzletel ne glede na to, da letalo ni bilo napolnjeno z gorivom. Šele takrat so švedske oblasti dovolile polnjenje letala z gorivom ter njegov polet v Beograd.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://rtv.rs/sr_lat/drustvo/sahranjen-legendarni-pilot-stevan-popov_607756.html|title=Sahranjen legendarni pilot Stevan Popov|publisher=Radio-televizija Vojvodine|author=JMU|place=Novi Sad|language=sr|date=6. junij 2015|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

Jugoslovanski veleposlanik na Švedskem [[Zlatan Kikić]] — ki se je z istim letalom nameraval vrniti v Jugoslavijo skupaj z osebjem veleposlaništva —, je nato zbral 2000 dolarjev v gotovini in plačal norveški državni naftni družbi Statoil (danes Equinor) za oskrbo letala z gorivom. Popov je nato z letalom, na katerem je bila jugoslovanska nogometna reprezentanca in osebje veleposlaništva, poletel nazaj v Beograd; pristal je tik pred iztekom 24-urnega roka, ki ga je imel na voljo za izvedbo poleta. Pri vračanju je prešerno letel tako nizko nad beograjskim VMA, da bi se po Piksijevih besedah skorajda dotaknili njegove strehe. To je bil tudi poslednji let, kajti nastopile so sankcije ZN.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.blic.rs/vesti/drustvo/heroj-koji-nas-je-sve-spasao-piksi-kakav-je-to-covek-bio-gromada-ljudska/xtqm3bg|title= HEROJ KOJI NAS JE SVE SPASAO Piksi: Kakav je to čovek bio, gromada ljudska |publisher=mondo.rs|author=Mihailo Jovićević, Slađana Aničić, Veljko ivanović|place=Beograd|language=sr|date=5. junij 2015|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

Pozneje so Popova povabili na igrišče beograjskega [[Stadion Rajka Mitića|Stadiona „Crvene zvezde“ imenovanega „Marakana“]], kjer so ga navijači zaradi tega podviga navdušeno pozdravljali.&lt;ref name=&quot;Ørtz  &amp; olsen&quot;&gt;{{cite news |last1=Ørtz |first1=Michael |last2=Olsen |first2=Morten |title=Sidste fly til Beograd|url=https://www.dr.dk/nyheder/webfeature/jugoslavien |access-date=18 June 2021 |date=11 June 2017}}&lt;/ref&gt; Za ta dosežek ter za svoja človekoljubna dejanja v Bosni je prejel tudi nagrado časopisa „Večernje novosti“ za »plemenito dejanje leta« 1992.&lt;ref name=&quot;E.V.N.&quot; /&gt; 

O Popovem življenju je srbski [[časnikar]] [[Miroslav Stefanović]] (*1952) leta 1994 napisal dvojeznično knjigo z barvnimi ilustracijami in naslovom ''„Prostranstvo, plavo: Popov Steva“'' (en: ''„The Expanse, Blue: Popov Steva“''; sl: ''„Modro prostranstvo: Steva Popov“'').&lt;ref name=&quot;Stefanović&quot; /&gt;

=== Usoda &quot;njegovega&quot; Kikaša ===

[[File:YA-GAF Boeing 707-324C Balkh - Uganda Airlines OST 270400.jpg|thumb|300px|right|&lt;center&gt;Letalo &quot;[[Anton Kikaš|Kikaš]]&quot; slikano 
na letališču v [[Belgija|belgijskem]] kraju [[Ostend|Ostendu]] leta [[2001]]]]&lt;/center&gt;
[[Vlastelinko Mihaljčuk]] je v podkastu ''»Kje ste bili leta 1991?«'' povedal, da je v podjetju pri ugrabitvi Kikaševega letala — namenjenega v Trst oziroma Ljubljano — sodelovala protiteroristična enota Lučko, ki je letalo zajela, Kikaša pa ujela. Orožje in strelivo so hrvaške sile pozneje zajele v bitki za vojašnice, ko se je JLA morala umakniti in pustiti vso opremo in orožje. Po pretepanju so Kikaša premestili v vojaški zapor v Beogradu, kjer so ga skozi tri mesece večkrat mučili, mu polomili rebra in gleženj, ter mu grozili s smrtjo. Zaradi velikega zanimanja občil pa je bil konec novembra 1991 izpuščen oziroma zamenjan za ujetega generala JLA. 

Nadaljnja usoda zaseženega letala pa je bila takale: „JLA ga je uporabljala za prevoz opreme in osebja med umikom iz Slovenije in Hrvaške. Poleg tega je Boeing 707 prevažal rezerviste na bojišča na Hrvaškem in pozneje v Bosni in Hercegovini, na povratku pa je prevažal družine častnikov JLA skupaj s civilisti, ki so bežali pred vojno iz območja Bihaća in nato Sarajeva v Beograd. Ker je bilo preurejeno za prevoz vojaške opreme, je lahko sprejelo 400 potnikov; na ta način pa se je vojni izognilo več deset tisoč civilistov, čeprav večina verjetno ni vedela, zakaj so pripadniki JLA letalo imenovali 'Kikaš'.“&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://domovinskirat.hr/2025/08/31/u-razoruzanu-hrvatsku-1991-pokusao-je-dovesti-boeing-pun-oruzja-uhicen-anton-kikas/|title=U razoružanu Hrvatsku 1991. pokušao je dovesti Boeing pun oružja – uhićen Anton Kikaš|publisher=Domovinski rat.hr|author=Borna Marinić|place=Zagreb|language=hr|date=31. avgust 2025|accessdate=18. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; Letalo ni bilo zamišljeno za prevoz potnikov, temveč blaga; a Steva s posadko je v enem poletu prepeljal kar 585 ljudi.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine|title=Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine?|publisher=stil.kurir.rs|author=Lana Apostolović|place=Beograd|language=sr|date=25. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

Ta &quot;Boeing 707&quot; je lahko prevažal 110 ton tovora in letel neprekinjeno deset ur; izkazal se je zlasti na sarajevskem letališču &quot;Butmir&quot; spomladi 1992. O njegovem pilotu Stevanu Popovu — ki pa je tragično umrl leta 2015 — je 1994 nastala celo knjiga v srbščini in angleščini. Leta 1992 je bilo od 12. aprila do 3. maja prepeljanih skoraj 50.000 beguncev iz Bosne in Hercegovine. Kapetan Popov se je spominjal, da je samo 2. maja opravil 16 poletov in iz „sarajevskega vojnega pekla“ rešil 4000 ljudi. Poleg ljudi so s priljubljenim &quot;Kikašom&quot; med vojno v Bosni in Hercegovini prevažali tudi dele iz vojaških in civilnih tovarn; prav to letalo pa je prepeljalo tudi kisikove jeklenke za dojenčke v banjaluški bolnišnici.

Vodstvo JAT-a je bilo takrat pripravljeno registrirati &quot;Boeing 707&quot; za civilni promet, vendar jim ni uspelo pridobiti popolnih tehničnih podatkov o letalu; zato so ga 1996 prodali nekemu britansko-ameriškemu podjetju. Leta 2004 so ga novi lastniki razrezali v Ostendu.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.politika.rs/sr/clanak/429771/Avionom-iz-sarajevskog-ratnog-vrtloga#google_vignette|title=Avionom iz sarajevskog ratnog vrtloga|publisher=politika.rs|author=Miroslav Stefanović|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2019|accessdate=27. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Družina ===
Iz zakona s prvo ženo Dušico ima Popov sina Stevana in hčerki Vesno in Ivo, s Snežano pa hčerko Jeleno.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine|title=Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine?|publisher=stil.kurir.rs|author=Lana Apostolović|place=Beograd|language=sr|date=25. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

== Bolezen, smrt in spomin ==
=== Bolezen ===
Kljub veliki strokovnosti in neminljivim zaslugam v reševanju človeških življenj je 2004 izgubil službo v „svojem“ JAT-u, kar ga je hudo prizadelo:
{|
|-
! Nepravda nakon podviga&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://kompasinfo.rs/hronika-jednog-podviga-i-velike-nepravde-prica-o-pilotu-stevanu-popovu/?script=lat|title=Hronika jednog podviga i velike nepravde: Priča o pilotu Stevanu Popovu|publisher=Kompasinfo.rs|author=Stefan Milenković|place=|language=sr|date=28. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://noizz.rs/big-stories/tragicna-sudbina-velikog-steve-popova-tihog-heroja-eks-ju-ratova/krtmvrj|title=Tragična sudbina velikog Steve Popova, tihog heroja eks-Ju ratova Noizz|publisher=noizz.rs|author=Stefan Milenković|place=|language=sr|date=|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
! Krivica po podvigu
|-
| &lt;blockquote&gt;„Postao sam osoba koju narod poštuje. Nepoznati ljudi i danas mi zahvaljuju na podvigu. Međutim, preduzeće „JAT“ nije cenilo moj profesionalni i plemeniti podvig, a ni moje pilotsko znanje. U 2004. proglašen sam tehnološkim viškom i otpušten. Preživeo sam potom operaciju raka na desnom bubregu jer nisam planirao da umrem. Otkaz mi je teže pao od bolesti.“
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;&quot;Postal sem oseba, ki jo ljudstvo spoštuje. Še danes se mi neznani ljudje zahvaljujejo za moj podvig. Medtem pa podjetje &quot;JAT&quot; ni cenilo mojega strokovnega in plemenitega podviga, niti mojega pilotskega znanja. Leta 2004 so me razglasili za odvečnega in odpustili. Nato sem preživel operacijo raka na desni ledvici, ker nisem načrtoval, da umrjem. Odpust me je huje prizadejal od bolezni..&quot;
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Smrt v Rumi ===
[[File:Стеван Попов.jpg|thumb|200px|upright|&lt;center&gt;Spominski [[Stevan Popov|Stevanov]] doprsni kip v &quot;Parku velikanov&quot; ([[Istočno Sarajevo|Vzhodno Sarajevo]])]]&lt;/center&gt;

Popov je 3. junija 2015 napravil samomor okrog 18h v svojem stanovanju sedeč v dnevni sobi poleg soproge, ki niti slutila ni, da si namerava storiti kaj žalega; ustrelil se je nenadoma z velikim nabojem iz pištole naravnost v glavo, ki mu jo je skorajda razneslo. Prva pomoč ni mogla pomagati, izdihnil je na poti v bolnišnico.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://6yka.com/region/legendarni-pilot-izvrsio-samoubistvo/|title=Legendarni pilot izvršio samoubistvo|publisher=6yka |author=|place=|language=sr|date=4. junij 2015|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; 

Njegovi prijatelji piloti pravijo, da ni nič nakazovalo njegovih namer; bil je celo vedno in do zadnjega pobudnik novih zamisli; tako mu je bila pri srcu obnova novosadskega letališča v Čeneju in dokončanje letališke stavbe, da bi tudi Novi Sad dobil možnost za civilne in trgovske lete. Član Aerokluba »Novi Sad« [[Miodrag Radanović]] pravi: 
:&quot;Pred dvema tednoma smo imeli skupščino Aerokluba, na kateri je predsedoval. Govoril je o prihodnosti kluba in letalstva. Potem smo se v soboto dogovorili za še en sestanek, namesto tega pa gremo na Stevanov pogreb. Prijatelji, sorodniki in vsi piloti so pretreseni, saj nič ni kazalo na to, da bi lahko kaj takega storil.&quot;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.blic.rs/vesti/hronika/samoubistvo-heroja-tragicna-smrt-pilota-steve-popova-koji-je-spasao-40000-ljudi/m0wsx63|title=SAMOUBISTVO HEROJA Tragična smrt pilota Steve Popova, koji je spasao 40.000 ljudi|publisher=Blic-rs|author=M.S., S.A.|place=Beogad|language=sr|date=4. junij 2015|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

Njegova smrt je pretresla vse, ki so ga poznali, zlasti še okoliščine, saj je Steva storil samomor v Rumi pred svojo ženo Snežano Jovanović Popov. Res je prej včasih omenjal, da si bo sam vzel življenje, kadar ga ne bo mogel več prenašati; kljub temu pa nihče ni slutil, da misli s tem resno, saj se je celo zadnje čase ukvarjal z novimi načrti. Najbolj ga je pač po njegovi izpovedi prizadelo, da so ga razglasili 2004 za „tehnološki višak“ in ga odpustili iz podjetja, ki mu je takorekoč postalo drugi dom.

Njegova tragična smrt postavlja več vprašanj kot odgovorov:
#Odpoved delovnega razmerja je težje prenašal kot bolezen, ki jo je z zdravljenjem premagal.
#Bil pa je vse do konca takorekoč vsesteansko dejaven in nič ni kazalo na take namene; soproga potrjuje, da ni bilo tega dne prav nobenega prepira. 
#Uradna izjava govori o tem, da je napravil samomor iz pištole velikega kalibra doma v sobi pred soprogo.
#Njegov sin Steva sumi, da se je morda vrnila potuhnjena rakava bolezen, ki jo je pred leti premagal; potrjuje pa, da je njegov oče bil vedno optimist. Obenem izraža sum v resničnoost uradne verzije o samomoru, kar bi namigovalo na to, da mu je kdo morebiti pri tem &quot;pomagal&quot; kot osebi, ki je veliko vedela in videla.
#Ni pustil nobenega poslovilnega pisma in tako se lahko o pravih nagibih le ugiba.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.kurir.rs/crna-hronika/1808555/samoubistvo-stevana-popova-legendarni-pilot-jata-ubio-se-pred-suprugom|title=SAMOUBISTVO STEVANA POPOVA: Legendarni pilot Jata ubio se pred suprugom|publisher=Kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=1. oktober 2017|accessdate=29. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.blic.rs/vesti/hronika/sin-pilota-heroja-steva-bio-optimista-mozda-se-vratila-opaka-bolest/xqqlqkv|title= SIN PILOTA HEROJA &quot;Steva bio optimista, možda se vratila opaka bolest&quot;|publisher=blic.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=6. junij 2015|accessdate=30. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Pogreb v Novem Sadu ===
Pogreb je bil na Novosadskem Novem pokopališču v soboto, 6. junija, brez kakih posebnih zunanjih slovesnosti.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine|title=Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine?|publisher=stil.kurir.rs|author=Lana Apostolović|place=Beograd|language=sr|date=25. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;Poleg družinskih članov se je pogreba udeležilo veliko število prijateljev, med njimi številni športniki, člani upravnih odborov športnih klubov, katerih član ali na čelu je bil, ter predstavniki političnega in javnega življenja Novega Sada. Član upravnega odbora novosadskega Aerokluba [[Ranko Babić (Aeroklub Novi Sad)|Ranko Babić]] mu je v imenu tega kluba in športnih društev izrekel zadnje slovo ter izrazil željo Aerokluba, da se letališče v Čeneju poimenuje po Stevu Popovu.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://rtv.rs/sr_lat/drustvo/sahranjen-legendarni-pilot-stevan-popov_607756.html|title=Sahranjen legendarni pilot Stevan Popov|publisher=Radio-televizija Vojvodine|author=JMU|place=Novi Sad|language=sr|date=6. junij 2015|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Spomin ===
==== Legenda naših dni ====
{|
|-
! Najlepše je postati legenda&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.goodreads.com/book/show/208468161-prostranstvo-plavo-popov|title=Prostranstvo, plavo Popov: Steva The Expanse, Blue Popov: Steva by Miroslav Stefanovic|publisher=goodreads.com|author=Miroslav Stefanović|place=|language=sr|date=15. februar 1994|accessdate=1. november 2026}}&lt;/ref&gt;
! Najlepše je: postati legenda
|-
| &lt;blockquote&gt;Najlepše je, kažu, za života postati legenda. A pilot, kapetan aviona Stevan - Steva Popov — je baš to. Legenda naših dana. Sadašnjih i budućih. Zasigurno.
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Pravijo, da je najlepše, če postaneš legenda za časa življenja. A pilot, letalski kapetan Stevan – Steva Popov — je prav to: Legenda naših dni. Sedanjih in prihodnjih. Zagotovo.
&lt;/blockquote&gt;
|}

==== Malteški vitez v dejanju ====
Popov je bil član [[Malteški viteški red|Malteških vitezov]] ne le v na papirju, ampak tudi v stvarnosti.&lt;ref&gt;https://www.youtube.com/watch?v=PLNEbGMgTrg&lt;/ref&gt;

==== Pravi in nesebični junak ====
Steva se je najbolj izkazal 1992, ko je ne misleč na varnost sebe in posadke reševal begunce iz „Sarajevskega pekla“ ne glede na njihovo narodnost, vero ali položaj; on in njegova pogumna posadka so z neverjetno požrtvovalnostjo rešili vse begunce, ki so čakali rešitev iz vojnega vrveža —, vse dokler so bili poleti po človeško gledano še možni, čeprav brez tveganja ni bil niti en polet, saj so bili prav okoli letališča hudi boji in barikade.
{|
|-
! Kako je Steva postao heroj Sarajeva&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine|title=Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine? Steva je iz ratnog Sarajeva avionom izbavio 40.000 ljudi: &quot;Plačući mi prišla žena - nema mi sina Bojana, ostao je na aerodromu&quot;, rasplet priče kida dušu. Pilot Steva Popov, heroj koji je evakuisao 40.000 ljudi iz Sarajeva, suočio se sa nepravdom nakon rata, a njegova priča ostaje inspiracija.|publisher=stil.kurir.rs|author=Lana Apostolović|place=Beograd|language=sr|date=25. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
! Kako je Steva postal junak Sarajeva
|-
| &lt;blockquote&gt;Nije bio influencer, političar, ni neko ko traži aplauze. Nije mu bilo važno da ga hvale, da o njemu pričaju po televiziji ili pišu članke. Bio je čovek koji je znao da se život brani delom, a ne rečima. Čovek koji je znao da kada je život drugih u pitanju, priča i diplome ne vrede ništa. Samo dela.
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Ni bil vplivnež, politik ali nekdo, ki bi iskal ploskanje. Ni mu bilo pomembno, ali so ga hvalili, ali so o njem govorili na televiziji ali pisali članke o njem. Bil je človek, ki je vedel, da se življenje brani z dejanji, ne z besedami. Človek, ki je vedel, da ko so ogrožena življenja drugih, govorjenje in diplome ne pomenijo nič. Samo dejanja.
&lt;/blockquote&gt;
|}

==== Eden največjih pilotov ====
Njegov prijatelj Miodrag Radanović, član Aerokluba »Novi Sad«, trdi, da je Stevan eden največjih pilotov v Srbiji.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.blic.rs/vesti/hronika/samoubistvo-heroja-tragicna-smrt-pilota-steve-popova-koji-je-spasao-40000-ljudi/m0wsx63|title=SAMOUBISTVO HEROJA Tragična smrt pilota Steve Popova, koji je spasao 40.000 ljudi|publisher=Blic-rs|author=M.S., S.A.|place=Beogad|language=sr|date=4. junij 2015|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

==== Mnogovrstna spominska pobuda ====
„Združenje beguncev, ogroženih in izgnanih oseb Srbije“ je 3. oktobra 2024 vložilo uradno pobudo za podelitev Popovu posmrtnega odličja, poimenovanje ulice v njegovem Novem Sadu in postavitev spomenika v znamenje spomina, hvaležnosti in spoštovanja sklicujoč se na njegovo nesebično predanost reševanju tisočerih življenj med vojno v BiH.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/9453269/STEVAN-POPOV-SPASIO-JE-HILJADE-LJUDI-Udruzenje-trazi-posthumno-odlikovanje-za-pilota-sa-letova-Sarajevo-Beograd-tokom-rata-1992.-godine|title=&quot;STEVAN POPOV SPASIO JE HILJADE LJUDI&quot; Udruženje traži posthumno odlikovanje za pilota sa letova Sarajevo-Beograd tokom rata 1992. godine |publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=3. oktober 2024|accessdate=31. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

==== Spominski kip ====
V Vzhodnem Sarajevu, v Parku velikanov, so v spomin na njegova velika dejanja postavili doprsni kip z njegovo podobo.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://mondo.rs/Sport/Fudbal/a2163965/steva-popov-pilot-heroj-sarajeva-sinisa-mihajlovic-ga-voleo.html|title=Pilot-heroj Steva Popov izvlačio ljude iz Sarajeva 1992. i dovezao ih 40.000 u Beograd. Siniša Mihajlović mu nikad nije zaboravio spasavanje iz Švedske. |publisher=mondo.rs|author=Mladen Šolak|place=Beograd|language=sr|date=24. december 2025|accessdate=31. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

==== Knjiga ====
*Miroslav Stefanović: ''„Prostranstvo plavo: Popov Steva“ (&quot;The Expanse Blue: Popov Steva&quot;)''. Novi Sad, 1. maj 1994; trdo vezano, format 17,5 x 24 cm , ilustrirano v barvi, cirilica srbsko, latinica angleško; 284 strani&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.goodreads.com/book/show/208468161-prostranstvo-plavo-popov|title=Prostranstvo, plavo Popov: Steva The Expanse, Blue Popov: Steva by Miroslav Stefanovic|publisher=goodreads.com|author=Miroslav Stefanović|place=|language=sr|date=1. maj 1994|accessdate=1. november 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.kupindo.com/Biografija/59445647_Prostranstvo-plavo-Popov-Steva-Miroslav-Stefanovic|title=Prostranstvo plavo – Popov Steva|publisher=Kupindo.com|author=Miroslav Stefanović|place=Novi Sad|language=sr|date=1. maj 1994|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Navedki ===
{{navedek|''„Nisam ni znao koga vozim da li su u pitanju Srbi, Hrvati ili muslimani. Uostalom, ja sam kosmopolita, meni to nije bilo toliko ni važno. Ljude sam cenio po tome kakav su čovek.“''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine|title=Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine?|publisher=stil.kurir.rs|author=Lana Apostolović|place=Beograd|language=sr|date=25. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„Nisem niti vedel, koga vozim: ali gre za Srbe, Hrvate ali Muslimane. Navsezadnje sem jaz svetovljan; meni to ni bilo niti tako pomembno. Ljudi sem cenil po tem, kakšen človek je kdo.&quot;}}
{{navedek|''„Imao sam nepunih 15 godina kada sam prvi put počeo da letim i kad sam prvi put osetio vazduh i kad sam osetio prostranstvo i kad sam osetio visine. Otada, moram da kažem da ja u to vreme nisam znao ni šta su igranke, ni šta su izlasci. Moje je bilo da dođem rano ujutru na aerodrom, da operem jedrilicu, da operem avion.“''&lt;ref&gt;Na kafi sa... - Stevan Popov - (TV KCN) - YouTube&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;&quot;Star sem bil nepolnih 15 let, ko sem prvič začel leteti in ko sem prvič občutil zrak in ko sem občutil prostranost in ko sem začutil višine. Od takrat, moram reči, da jaz tistikrat nisem vedel, kaj so plesi, niti kaj so zmenki. Moje je bilo, da pridem zgodaj zjutraj na letališče, da umijem jadralno letalo, da umijem letalo.&quot;}}

==Notes==
{{Notelist}}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
*[[Razpad Jugoslavije]]
*[[Bosna in Hercegovina]]
*„[[Menih Hawkeye]]“
*[[Anton Kikaš]]

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}

;{{ikona sr}}
*[https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine? | Stil]
*[https://mondo.rs/Sport/Fudbal/a2163965/steva-popov-pilot-heroj-sarajeva-sinisa-mihajlovic-ga-voleo.html Steva Popov pilot heroj Sarajeva, Siniša Mihajlović ga voleo | Mondo]
*[https://kompasinfo.rs/hronika-jednog-podviga-i-velike-nepravde-prica-o-pilotu-stevanu-popovu/?script=lat Hronika jednog podviga i velike nepravde: Priča o pilotu Stevanu Popovu | Kompas]
*[https://mondo.rs/Info/Crna-hronika/a800824/Ubio-se-legendarni-pilot-Stevan-Popov.html Ubio se legendarni pilot Stevan Popov | Mondo]
*[https://www.blic.rs/vesti/hronika/sin-pilota-heroja-steva-bio-optimista-mozda-se-vratila-opaka-bolest/xqqlqkv SIN PILOTA HEROJA &quot;Steva bio optimista, možda se vratila opaka bolest&quot; - Blic]
*[https://rtv.rs/sr_lat/drustvo/sahranjen-legendarni-pilot-stevan-popov_607756.html Sahranjen legendarni pilot Stevan Popov | RTV Vojvodine Novi Sad]
*[http://www.yugopapir.com/2013/06/steva-popov-legenda-yu-avijacije.html Yugopapir: Steva Popov, legenda YU avijacije: Pilotske bravure na snimanju &quot;Sutjeske&quot;]
;{{ikona en}}
*[https://military-history.fandom.com/wiki/Stevan_Popov Stevan Popov | Military Wiki - Fandom]
;{{ikona hr}}
*[https://www.hia.com.hr/izdvojeno/intervjui/item/40976-razgovor-s-antom-kikasem-nisam-se-bojao-umrijeti-izjavio-je-jednom-prigodom-a-po-tome-je-snimljen-i-film-o-njegovu-pothvatu Razgovor s Antom Kikašem - „Nisam se bojao umrijeti“ izjavio je jednom prigodom, a po tome je snimljen i film o njegovu pothvatu|INTERVJUI Mladen Pavković / 31 Kolovoz 2024]
*[https://www.glasistre.hr/hrvatska/anton-kikas-ikona-kanadske-dijaspore-prkosio-je-jna-avionom-punim-oruzja-za-mup-uicen-je-a-potom-razmijenjen-za-generala-aksentijevica-danas-kaze-cinkali-su-me-ljudi-iz-nasih-redova-602744 ANTON KIKAŠ, IKONA KANADSKE DIJASPORE: Prkosio je JNA avionom punim oružja za MUP. Uhićen je, a potom razmjenjen za generala Aksentijevića. Danas kaže: &quot;CINKALI SU ME LJUDI IZ NAŠIH REDOVA&quot; - Glas Istre]

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Popov, Stevan}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1947]]
[[Kategorija:Umrli leta 2015]]
[[Kategorija:Srbski piloti]]
[[Kategorija:Srbski častniki]]
[[Kategorija:Humanitarni delavci]]

[[Kategorija:Ljudje, ki so storili samomor]]</text>
      <sha1>rz92da5bwx0507u48g4564f8fampf89</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6774000</id>
      <parentid>6773999</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T21:34:58Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Smrt v Rumi */</comment>
      <origin>6774000</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="44597" sha1="3r5wrdkqhts5z7grdb6kg0mm9olsrcv" xml:space="preserve">{{v delu}} 

{{Infobox person
| birth_name  = Stevan Popov
| image       = Stevan-Popov-heroj.webp
| caption     = Steva Popov pred &quot;svojim&quot; letalom &quot;Kikaš&quot;-em 
| birth_date  = {{birth date|1947|6|12|df=yes}}
| birth_place = [[Izbište]], [[Vršac]], [[Vojvodina]], [[Jugoslavija]]
| death_date  = {{death date and age|2015|06|03|1947|6|12|df=y}}
| death_place = [[Ruma]], [[Vojvodina]], [[Srbija]]
| monuments   = Novo Sarajevo &quot;Park herojev&quot;
| education   = 
| occupation  = 
| known_for   = reševanje beguncev iz „Sarajevskega pekla“
| spouse      = 
| parents     = 
| relatives   = 
}}
'''Stevan Popov''' ({{Lang-sr|Стеван Попов/Stevan Popov}}; * [[12. junij]] [[1947]] [[Izbište]] [[Vršac]], [[Vojvodina]], [[Jugoslavija]] † [[3. junij]] [[2015]] [[Ruma]] [[Vojvodina]], [[Srbija]]) — tudi '''Steva'''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.blic.rs/vesti/hronika/sin-pilota-heroja-steva-bio-optimista-mozda-se-vratila-opaka-bolest/xqqlqkv|title=SIN PILOTA HEROJA &quot;Steva bio optimista, možda se vratila opaka bolest&quot;|publisher=Blic.rs|author=S. Aničić|place=Beograd|language=sr|date=6. junij 2015|accessdate=30. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; — je bil [[pilot]] jugoslovanske letalske družbe [[Jat Airways]] in rezervni častnik [[Jugoslovanska ljudska armada|Jugoslovanske ljudske armade]]. Popov je najbolj znan po svoji vlogi pri reševanju in prepeljavanju beguncev iz Sarajeva leta 1992 med [[Vojna v Bosni in Hercegovine|Vojno v Bosni in Hercegovini]] ter po poznejšem uspešnem prevozu [[jugoslovanska nogometna reprezentanca|jugoslovanskega nogometnega moštva]] s [[Švedska|Švedskega]].

=== Mladost ===
Popov se je rodil leta 1947 v učiteljski družini v [[Izbište|Izbištu]] blizu [[Vršac|Vršca]] v [[Vojvodina|Vojvodini]] (tedaj [[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]]. Takole pripoveduje o svojem otroštvu:
{|
|-
! Priča o legendi Stevi Popovu&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://kompasinfo.rs/hronika-jednog-podviga-i-velike-nepravde-prica-o-pilotu-stevanu-popovu/?script=lat|title=Hronika jednog podviga i velike nepravde: Priča o pilotu Stevanu Popovu|publisher=Kompasinfo.rs|author=Stefan Milenković|place=|language=sr|date=28. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
! Zgodba o legendi Stevu Popovu
|-
| &lt;blockquote&gt;„Prašnjav drum. Puca banatska ravnica. Živeo sam u Izbištu. Jedva da sam imao desetak godina. Tada sam prvi put video avion. Nekoliko nas dečaka, u kratkim, često kaljavim pantalonama, bosi, jurili bismo da vidimo avion, posebno pilota.“
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;&quot;Prašna cesta. Brezmejna banatska ravnica. Živel sem v Izbištu. Imel sem komajda deset let. Takrat sem prvič videl letalo. Nekaj nas dečkov v kratkih, pogosto blatnih hlačah, bi bosi drveli, da vidimo letalo, še posebej pilota.&quot;
&lt;/blockquote&gt;
|}

Postal je pilot pri jugoslovanskem letalskem prevozniku (JAT) in rezervni častnik v jugoslovanski vojski.&lt;ref name=&quot;E.V.N.&quot;&gt;{{cite news |last1=E.V.N. |title=Stevan Popov vodio bitku sa kancerom, vinuo se u večne visine |url=https://www.novosti.rs/vesti/naslovna/hronika/aktuelno.291.html:551382-Cuveni-pilot-Stevan-Popov-izvrsio-samoubistvo |access-date=18 June 2021 |work=Novosti |date=4 June 2015}}&lt;/ref&gt;

== Razpad Jugoslavije in &quot;razhod&quot; letala ==
=== Reševanje iz Sarajeva ===

Med vojno v Bosni in Hercegovini, v obdobju od 17. aprila do 3. maja 1992, je Popov s tovornim letalom boeing 707, imenovanim &quot;Kikaš&quot;, uspešno evakuiral približno 40.000 ljudi s sarajevskega letališča, medtem ko so srbske sile stalno obstreljevale mesto; obenem so v samem mestu in njegovi okolici potekali boji. Skupno je bilo iz &quot;sarajevskega pekla&quot; rešenih 49.000 beguncev.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.politika.rs/sr/clanak/429771/Avionom-iz-sarajevskog-ratnog-vrtloga#google_vignette|title=Avionom iz sarajevskog ratnog vrtloga|publisher=politika.rs|author=Miroslav Stefanović|place=Beograd|language=sr|date=19 May 2019|accessdate=27 October 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://military-history.fandom.com/wiki/Stevan_Popov|title=Stevan Popov|publisher=military-history.fandom.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=29 October 2026}}&lt;/ref&gt;.

Letalo se je imenovalo „Kikaš“ po hrvaško-kanadskemu poslovnežu [[Anton Kikaš|Antonu Kikašu]], ki je z njim poskušal na Hrvaško pretihotapiti 19 ton orožja; JLA pa se je letala in orožja na zagrebškem letališču „Pleso“ nasilno polastila ter lastnika ujela in prepeljala v beograjske vojaške zapore. Med približevanjem cilju je pilot letala jugoslovanskim kontrolorjem letenja pomotoma sporočil, da je njihov cilj Ljubljana in ne Trst, kot je bilo dogovorjeno in tako sta lovski letali MiG-21 jugoslovanskega vojnega letalstva prisilili letalo na pristanek v Zagrebu. Polet je bil namreč napovedan za Trst; pred njim pa naj bi moral &quot;prisilno&quot; pristati na ljubljanskem Brniku, kjer so že čakala hrvaška prevozna sredstva na orožje.&lt;ref name=&quot;STARCEVIC&quot;&gt;{{cite news |last1=STARCEVIC |first1=Nesha |title=Plane Carrying Smuggled Weapons Seized, Investigation Begun |url=https://apnews.com/article/0c84de1b4c79f7ec65399d6e97610168 |access-date=25 June 2021 |work=AP News |date=4 September 1991}}&lt;/ref&gt;Po treh mescih so ga zemenjali za ujetega generala [[Milan Aksentijević|Aksentijevića]].&lt;ref name=&quot;PETROVIĆ&quot;&gt;{{cite news |last1=PETROVIĆ |first1=Borka |title=ANTON KIKAŠ, IKONA KANADSKE DIJASPORE: Prkosio je JNA avionom punim oružja za MUP. Uhićen je, a potom razmjenjen za generala Aksentijevića. Danas kaže: &quot;CINKALI SU ME LJUDI IZ NAŠIH REDOVA&quot; |url=https://www.glasistre.hr/hrvatska/anton-kikas-ikona-kanadske-dijaspore-prkosio-je-jna-avionom-punim-oruzja-za-mup-uicen-je-a-potom-razmijenjen-za-generala-aksentijevica-danas-kaze-cinkali-su-me-ljudi-iz-nasih-redova-602744 |access-date=17 June 2021 |work=Glas Istre |date=5 November 2019}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;St. Louis Post-Dispatch&quot;&gt;{{cite news |last1=Compiled From Agencies |title=Serbia Accepts Plan For Observers From European Community |url=https://www.newspapers.com/newspage/141423749/ |access-date=25 June 2021 |work=St. Louis Post-Dispatch |date=1 September 1991 |page=39}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Marinić 2025&quot;&gt;{{cite news |last1=Marinić |first1=Borna |title=Kako je Hrvatska pustila zarobljenog generala JNA Milana Aksentijevića – razmjena zarobljenika na aerodromu Pleso |url=https://domovinskirat.hr/2025/11/25/kako-je-hrvatska-pustila-zarobljenog-generala-jna-milana-aksentijevica-razmjena-zarobljenika-na-aerodromu-pleso/ |access-date=18 September 2026 |work=domovinskirat.hr |date=25 November 2025 |language=Croat}}&lt;/ref&gt;Ob 35-letnici dogodkov je nastal celo film „Nisem se bal umreti“.&lt;ref name=&quot;ANTON KIKAŠ&quot;&gt;{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; Kikaša so izpustili v okviru skupine 27 oseb, naklonjenih Hrvaški, ki so jih zamenjali za 28 častnikov JLA, med katerimi je bil tudi srbski častnik [[Milan Aksentijević]], ki so ga zajele malo pred tem hrvaške sile.&lt;ref name=&quot;Horvatić&quot;&gt;{{cite news |last1=Horvatić |first1=Petar |title=13. rujna 1991. Milan Aksentijević – kako su hrvatski specijalci uhitili generala JNA koji je razmijenjen za Antuna Kikaša? |url=https://narod.hr/kultura/13-rujna-1991-milan-aksentijevic-kako-su-hrvatski-specijalci-uhitili-generala-jna-koji-je-razmijenjen-za-antuna-kikasa |access-date=19 April 2021 |work=Narod |date=13 September 2018 |language=sh}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.facebook.com/enimark.ponjevic.7/posts/tajni-rat-za-hrvatsku-kako-je-kos-preko-uba%C4%8Denih-krtica-izdao-akciju-heroja-kika/2583104088870785/|title= TAJNI RAT ZA HRVATSKU: Kako je KOS preko ubačenih krtica izdao akciju heroja Kikaša. Izdaja u vrhu MUP-a: Tko je bio agent &quot;Merđo&quot;?|publisher=facebook.com|author=Enimark Ponjević|place=|language=hr|date=31. avgust 2026|accessdate=26. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; Do izmenjave je prišlo 25. novembra 1991 na [[Letališče Franjo Tuđman|Letališču Pleso]] pri Zagrebu.&lt;ref&gt;Nekdanje &quot;Letališče Pleso&quot; se sedaj imenuje &quot;Letališče Franjo Tuđman&quot;&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;&quot;Embassy confirms Canadian set free&quot;. Red Deer Advocate. CP. 27 November 1991. p. 9. Retrieved 25 June 2021.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Marinić 2025&quot;&gt;{{cite news |last1=Marinić |first1=Borna |title=Kako je Hrvatska pustila zarobljenog generala JNA Milana Aksentijevića – razmjena zarobljenika na aerodromu Pleso |url=https://domovinskirat.hr/2025/11/25/kako-je-hrvatska-pustila-zarobljenog-generala-jna-milana-aksentijevica-razmjena-zarobljenika-na-aerodromu-pleso/ |access-date=18 September 2026 |work=domovinskirat.hr |date=25 November 2025 |language=Croat}}&lt;/ref&gt;

Vsak polet med Sarajevom v Bosni in vojaškim letališčem v [[Batajnica|Batajnico]] v Srbiji blizu Beograda je trajal v povprečju od 12 do 15 minut. Popov med temi poleti ni ugašal motorjev, na vsakem letu pa je prepeljal kar 585 ljudi; tolikšno število je bilo mogoče, saj &quot;Kikaš&quot; kot tovorno letalo ni imel sedežev in so potniki sedeli kar na tleh natlačeni kot sardine.&lt;ref name=&quot;E.V.N.&quot; /&gt;

Med 12. aprilom in 3. majem 1992 so Popov in drugi člani posadke s &quot;Kikašem&quot; iz Sarajeva evakuirali skupno 49.000 ljudi. Samo 2. maja je Popov v 16 ločenih poletih prepeljal 4.000 beguncev.&lt;ref name=&quot;Stefanović&quot;&gt;{{cite news |last1=Stefanović |first1=Miroslav |title=Avionom iz sarajevskog ratnog vrtloga |url=https://www.politika.rs/sr/clanak/429771/Magazin/Avionom-iz-sarajevskog-ratnog-vrtloga |access-date=18 June 2021 |work=Politika |date=19 May 2019}}&lt;/ref&gt;

==== Nazaj v „Sarajevski pekel“ ====
[[Mile Jovičić]] rad pripoveduje o enem izmed Popovih neverjetnih podvigov: »Morda ste že slišali za zgodbo, kako je neka ženska z dvema otrokoma in z ogromnima torbama, v splošni gneči na letališču uspela priti do letala. V Batajnico je prispela s 'Kikašem' in nato ugotovila, da nima enega od dveh otrok. Steva Popov je, ko se je ponovno vrnil v Sarajevo, sam hodil po prepolni letališki stavbi in iskal otroka. In ga je našel!« Popov se je z zdaj že skoraj odraslim najstnikom ter njegovo materjo ponovno srečal leta 2004 v neki televizijski oddaji.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://kompasinfo.rs/hronika-jednog-podviga-i-velike-nepravde-prica-o-pilotu-stevanu-popovu/?script=lat|title=Hronika jednog podviga i velike nepravde: Priča o pilotu Stevanu Popovu|publisher=Kompasinfo.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=28. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

Tistega dne so si sledili poleti neprestano in tako Popov sploh ni ugaševal motorja, ko je po pristanku zaslišal krik matere, ki je prispela v Batajnico, a je v gneči izgubila svojega otroka v Sarajevu; pogrešila ga je šele tukaj, ko se je letalo skoraj izpraznilo. Steva se je odločil, da se bo vrnil, čeprav je bil od stalnih poletov izčrpan in utrujen. Vračal se je zvečer v nevarno Sarajevo, vračal se je skozi zmešnajavo, dim in negotovost, samo da bi rešil eno malo človeško bitje — pa seveda naložil tudi druge obupance. Deklico je mati pripeljala s sabo, deček pa je ostal v Sarajevu. Čeprav je bilo letalo zadeto v rep, se je Popov vrnil in našel tega dečka, Bojana. O tem je vedel Mondo še več podrobnosti:

„Mati Ranka Majmunović je po pristanku med jokom začela iskati svojega sina. Pustila je deklico, mi pokazala dečkovo čepico in kričala 'Ni mojega Bojana'. S posadko se vračamo v Sarajevo, ter vpijem po celi letališki stavbi: ’Bojan, Bojan!’ V enem kotu je bilo nekaj dečkov. In vzdigne se mali petletni cvrček. Vprašal sem ga, zakaj je izgubil mamo. Pa je dejal: ’Nisem jaz nje, ampak ona mene.’ Vprašal sem ga, če bi se vozil z letalom, pa mi je dejal: ’Kako da ne; ali lahko tudi moji tovariši?’&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://mondo.rs/Sport/Fudbal/a2163965/steva-popov-pilot-heroj-sarajeva-sinisa-mihajlovic-ga-voleo.html|title=Pilot-heroj Steva Popov izvlačio ljude iz Sarajeva 1992. i dovezao ih 40.000 u Beograd. Siniša Mihajlović mu nikad nije zaboravio spasavanje iz Švedske. |publisher=mondo.rs|author=Mladen Šolak|place=Beograd|language=sr|date=24. december 2025|accessdate=31. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

{|
|-
! Kako je spasio jedno dete&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine|title=Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine?|publisher=stil.kurir.rs|author=Lana Apostolović|place=Beograd|language=sr|date=25. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
! Kako je rešil enega otroka
|-
| &lt;blockquote&gt;&quot;Video sam majku kako plače i ponavljala je: ’Kapetane, nema mi Bojana’. Držala je za ruku drugog sina i pokazivala: ’Ostala mi je u ruci njegova kapa’. Ja sam u tom trenutku shvatio da je dečak ostao u Sarajevu, a ona u toj gužvi za ruku držala samo jedno dete. Rekao sam mom kolegi Savi: 'Ajmo mi nazad!' U to vreme nije bilo kontrole letova. Po mraku smo se vraćali nazad. Svetlost su nam bili obrisi brda i planina i tako smo uspeli da sletimo u Sarajevo. Po povratku je aerodrom opet bio pun. Iznenadili su se kad su me videli jer nisu očekivali da ću odmah da se vratim. Nisam ni ja. Prišla je jedna žena i ispričala mi kako su joj u prethodnom letu ostala tri sina na aerodromu, vrata su im se pred nosom zatvorila, za njih je to bio pakao. Ušao sam u zgradu i počeo da dozivam tog dečaka: ’Bojane, Bojane!’ U jednom uglu se igralo nekoliko dece i ustane jedan mali od 5 godina i odazove se. Bilo mi je jasno da je to on. Dovezao sam ga u Beograd, a majka njegova je klekla i počela da ga grli.&quot;
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;»Videl sem mamo, ki je jokala in ponavljala: ’Kapitan, nimam Bojana’. Držala je za roko drugega sina in kazala: ’Njegova kapa je ostala v moji roki’. V tistem trenutku sem dojel, da je deček ostal v Sarajevu, ona pa je v tej množici držala za roko le enega otroka. Kolegu Savu sem rekel: 'Gremo nazaj!' Takrat ni bilo nadzora zračnega prometa. Vračali smo se po temi. Naša osvetlitev so bili obrisi hribov in gora, in tako nam je uspelo pristati v Sarajevu. Ob naši vrnitvi je letališče bilo zopet polno in ljudje so bili presenečeni, ko so me zagledali, ker niso pričakovali, da se bomo vrnili – saj nisem niti jaz. Do mene je prišla ženska in mi povedala, da so ji v prejšnjem letu ostali na letališču trije sinovi: vrata so se jim zaprla pred nosom, kar je bil zanje pravi pekel. Vstopil sem v stavbo in začel klicati tistega dečka: ’Bojan, Bojan!’ V nekem kotu se je igralo nekaj otrok in vstal je malček petih let in se odzval. Bilo mi je jasno, da je to on. Pripeljal sem ga v Beograd, a njegova mati je pokleknila in ga začela objemati.«
&lt;/blockquote&gt;
|}

==== Reševanje zapuščenih sirot ====
Veliko jih je uspelo odpotovati z letalom – vsega skupaj skoraj 50.000 – za celo mesto nesrečnežev. Časnikarjem je Steva zaupal tudi naslednji dogodek, ki so ga skrbno zabeležili. V njem opisuje rešitev bratca in sestrice iz nepopisne gneče na Sarajevskem letališču, ki ju je posadil v svojo kabino in ju srečno prepeljal do [[Batajnica|Batajnice]], od koder so ju odpeljali k sorodnikom v [[Stara Pazova|Staro Pazovo]], nakar se niso več videli.
{|
|-
! Mi smo, čiko, siročad&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.politika.rs/sr/clanak/429771/Avionom-iz-sarajevskog-ratnog-vrtloga#google_vignette|title=Avionom iz sarajevskog ratnog vrtloga|publisher=politika.rs|author=Miroslav Stefanović|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2019|accessdate=27. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
! Striček, midva sva siroti
|-
| &lt;blockquote&gt; „Doći do sarajevskog aerodroma bila je avantura, igra životom. Oni koji se domognu, nemaju više šanse da se vrate. U avion, ili u ponor, u bezdan... U toj gužvi slučajno, krajičkom oka, ugledam dvoje mališana. Valjda svesni da nemaju šanse da se od tolike gužve probiju do aviona, izmakli su se po strani. Gledam ih još malo, sve očekujući da će im se pojaviti roditelji ili neko od starijih. Ali, oni dalje sami. Stoje nemo, uspravno, držeći se za ruke. Privukla me baš ta scena. I, odlučim se da im priđem... Dečaku, koliko sam mogao da ocenim, nije bilo više od dvanaest, trinaest godina. Devojčica, nešto mlađa. Pitam ih gde su im roditelji? Oni me gledaju, ćute. Posle nekoliko trenutaka dečak se osmeli i izusti: „Mi smo, čiko, siročad. Nemamo nikoga. Roditelji su nam poginuli u Sarajevu. Hteli bismo u avion, imamo rođake u Srbiji, u Staroj Pazovi...”
Siročad! Nešto kao da me je ošinulo po sred tela. Stresla me neka groznica. Istog časa sam ih zgrabio sa piste. Devojčicu sam uzeo u naručje, dečaka uhvatio za ruku. Krenuo sam ka avionu, kroz tu nepreglednu masu ljudi koji me guraju, viču, dozivaju po imenu. Koračam nekako ponosno, a suze samo što mi nisu grunule. Znam, moram da ostanem pribran, a ipak sam se rastužio, sve mi se nešto skupilo u duši, sva patnja, bol, prokletstvo tog rata. Teškom mukom se probijam kroz masu, neko iza mene viče: „Pustite pilota, to je kapetan aviona.” I bili su u pilotskoj kabini, tik pored mojih nogu, sve dok nismo sleteli u Batajnicu.
&lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;„Priti do sarajevskega letališča je bila pustolovščina, igra z življenjem. Tisti, ki ga dosežejo, nimajo več možnosti za vrnitev. V letalo, ali v prepad, v brezno... V tej gneči naključno, s končkom očesa, opazim dvojico malčkov. Menda v svesti si, da nimata možnosti, da se zaradi takšne gneče prebijeta do letala, sta se umaknila ob stran. Gledam ju še malo v pričakovanju, da se bodo prikazali starši ali kdo od starejših; onadva pa še naprej sama. Stojita molče, pokončno, držeč se za roke. Pritegnil me je ravno ta prizor. In, skelenil sem se jima približati... Deček, kolikor sem lahko ocenil, jih ni imel več od dvanajst-trinajst let. Deklica nekaj mlajša. Vprašam ju, kje imata starše. Onadva me gledata, molčita. Po nekaj trenutkih se deček opogumi in izusti: „Midva sva, striček, siroti. Nimava nikogar. Starši so nama padli v Sarajevu. Hotela bi v letalo; imava sorodnike v Srbiji, v Stari Pazovi...”
Siroti! Ko da me je nekaj zbodlo sredi telesa. Stresla me je nekakšna vročica. Istega trena sem ju zgrabil s ploščadi. Deklico sem vzel v naročje, dečka zgrabil za roko. Krenil sem k letalu, skozi to nepregledno množico ljudi, ki me porivajo, vpijejo, me zmerjajo. Korakam nekam ponosno, a le malo je manjkalo, da se mi niso udrle solze. Vem, moram ostati zbran, a vendar sem se razžalostil; vse to se mi je nabralo v duši, sve trpljenje, bolečina, prekletstvo te vojne. S težkim naporom se prebijam skozi množico; nekdo za menoj vpije: „Pustite skozi pilota, to je kapitan letala.” In bila sta v pilotski kabini, tik poleg mojih nog, vse dokler se nismo spustili v Batajnici.“
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Reševanje tudi iz drugih delov Jugoslavije ===
Malo pa je znano, da je Stevan Popov pred Sarajevom reševal ljudi iz področij okrog Zadra in Pulja, ki jih je zajela vojna vihra. Poslan je bil z namenom evakuacije vojaštva in vojaškega premoženja, reševal pa je tudi civiliste, katerih varnost je bila ogrožena. 

Po Sarajevu pa je prevažal in reševal ljudi tudi iz drugih delov Republike Srbske z letališča v Banjaluki.

=== Prevoz jugoslovanskega nogometnega moštva ===
V spominu ostaja tudi tudi njegov podvig, ko je nogometno moštvo ZR Jugoslavije varno vrnil s Švedskega, ko ji zaradi uvedbe ukrepov ni bil dovoljen nastop na evropskem prvenstvu 1992.

Po izbruhu spopadov med [[Razpad Jugoslavije|Razpadom Jugoslavije]] in številnih grozodejstvih — vključno z uničujočim srbskim napadom z minometi na tržnico v Sarajevu 27. maja 1992 — so ZN 30. maja 1992 sprejeli resolucijo št. 757, ki je uvedla kazenske ukrepe proti Jugoslaviji: vključevala je prepoved nastopanja jugoslovanskih moštev na mednarodnih športnih dogodkih ter prepoved mednarodnih letov v Jugoslavijo in iz nje. Ravno takrat pa je 28. maja 1992 prispelo jugoslovansko moštvo na Švedsko, kjer se je pripravljalo na začetek [[Evropsko prvenstvo v nogometu 1992|Evropskega prvenstva v nogometu]], ki je potekalo na Švedskem med 10. in 26. junijem. Ker jim je bilo torej prepovedano nastopanje, bi se morali vrniti domov.

Popov je takrat pilotiral letalo družbe JAT, ki je odletelo po jugoslovansko reprezentanco in na cilj prispelo 2. junija 1992. Popov sprva ni dobil dovoljenja za let v [[Stockholm]], vendar je osebno vzpostavil radijsko zvezo z generalnim tajnikom ZN [[Butros Butros-Gali|Butrosom Galijem]], ki mu je odobril 24-urno časovno okno za odvoz jugoslovanskega moštva.&lt;ref name=&quot;E.V.N.&quot; /&gt; Ob prihodu na letališče Arlanda v bližini Stockholma pa je ugotovil, da letala ne more oskrbeti z gorivom, saj je britanska družba BP to zavrnila zaradi sankcij. Popov je predlagal, da bi z letalom, ki je imelo napol polne rezervoarje, poletel in pristal kar nekje zunaj Švedske, na neki avtocesti na Poljskem. Tedaj so imele švedske oblasti zaradi ukrepov ZN namen zaseči letalo, v katerem so bili že vkrcani nogometaši, vendar je Popov brez dovoljenja prižgal motorje in začel krožiti po vzletno-pristajalni stezi grozeč, da bo vzletel ne glede na to, da letalo ni bilo napolnjeno z gorivom. Šele takrat so švedske oblasti dovolile polnjenje letala z gorivom ter njegov polet v Beograd.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://rtv.rs/sr_lat/drustvo/sahranjen-legendarni-pilot-stevan-popov_607756.html|title=Sahranjen legendarni pilot Stevan Popov|publisher=Radio-televizija Vojvodine|author=JMU|place=Novi Sad|language=sr|date=6. junij 2015|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

Jugoslovanski veleposlanik na Švedskem [[Zlatan Kikić]] — ki se je z istim letalom nameraval vrniti v Jugoslavijo skupaj z osebjem veleposlaništva —, je nato zbral 2000 dolarjev v gotovini in plačal norveški državni naftni družbi Statoil (danes Equinor) za oskrbo letala z gorivom. Popov je nato z letalom, na katerem je bila jugoslovanska nogometna reprezentanca in osebje veleposlaništva, poletel nazaj v Beograd; pristal je tik pred iztekom 24-urnega roka, ki ga je imel na voljo za izvedbo poleta. Pri vračanju je prešerno letel tako nizko nad beograjskim VMA, da bi se po Piksijevih besedah skorajda dotaknili njegove strehe. To je bil tudi poslednji let, kajti nastopile so sankcije ZN.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.blic.rs/vesti/drustvo/heroj-koji-nas-je-sve-spasao-piksi-kakav-je-to-covek-bio-gromada-ljudska/xtqm3bg|title= HEROJ KOJI NAS JE SVE SPASAO Piksi: Kakav je to čovek bio, gromada ljudska |publisher=mondo.rs|author=Mihailo Jovićević, Slađana Aničić, Veljko ivanović|place=Beograd|language=sr|date=5. junij 2015|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

Pozneje so Popova povabili na igrišče beograjskega [[Stadion Rajka Mitića|Stadiona „Crvene zvezde“ imenovanega „Marakana“]], kjer so ga navijači zaradi tega podviga navdušeno pozdravljali.&lt;ref name=&quot;Ørtz  &amp; olsen&quot;&gt;{{cite news |last1=Ørtz |first1=Michael |last2=Olsen |first2=Morten |title=Sidste fly til Beograd|url=https://www.dr.dk/nyheder/webfeature/jugoslavien |access-date=18 June 2021 |date=11 June 2017}}&lt;/ref&gt; Za ta dosežek ter za svoja človekoljubna dejanja v Bosni je prejel tudi nagrado časopisa „Večernje novosti“ za »plemenito dejanje leta« 1992.&lt;ref name=&quot;E.V.N.&quot; /&gt; 

O Popovem življenju je srbski [[časnikar]] [[Miroslav Stefanović]] (*1952) leta 1994 napisal dvojeznično knjigo z barvnimi ilustracijami in naslovom ''„Prostranstvo, plavo: Popov Steva“'' (en: ''„The Expanse, Blue: Popov Steva“''; sl: ''„Modro prostranstvo: Steva Popov“'').&lt;ref name=&quot;Stefanović&quot; /&gt;

=== Usoda &quot;njegovega&quot; Kikaša ===

[[File:YA-GAF Boeing 707-324C Balkh - Uganda Airlines OST 270400.jpg|thumb|300px|right|&lt;center&gt;Letalo &quot;[[Anton Kikaš|Kikaš]]&quot; slikano 
na letališču v [[Belgija|belgijskem]] kraju [[Ostend|Ostendu]] leta [[2001]]]]&lt;/center&gt;
[[Vlastelinko Mihaljčuk]] je v podkastu ''»Kje ste bili leta 1991?«'' povedal, da je v podjetju pri ugrabitvi Kikaševega letala — namenjenega v Trst oziroma Ljubljano — sodelovala protiteroristična enota Lučko, ki je letalo zajela, Kikaša pa ujela. Orožje in strelivo so hrvaške sile pozneje zajele v bitki za vojašnice, ko se je JLA morala umakniti in pustiti vso opremo in orožje. Po pretepanju so Kikaša premestili v vojaški zapor v Beogradu, kjer so ga skozi tri mesece večkrat mučili, mu polomili rebra in gleženj, ter mu grozili s smrtjo. Zaradi velikega zanimanja občil pa je bil konec novembra 1991 izpuščen oziroma zamenjan za ujetega generala JLA. 

Nadaljnja usoda zaseženega letala pa je bila takale: „JLA ga je uporabljala za prevoz opreme in osebja med umikom iz Slovenije in Hrvaške. Poleg tega je Boeing 707 prevažal rezerviste na bojišča na Hrvaškem in pozneje v Bosni in Hercegovini, na povratku pa je prevažal družine častnikov JLA skupaj s civilisti, ki so bežali pred vojno iz območja Bihaća in nato Sarajeva v Beograd. Ker je bilo preurejeno za prevoz vojaške opreme, je lahko sprejelo 400 potnikov; na ta način pa se je vojni izognilo več deset tisoč civilistov, čeprav večina verjetno ni vedela, zakaj so pripadniki JLA letalo imenovali 'Kikaš'.“&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://domovinskirat.hr/2025/08/31/u-razoruzanu-hrvatsku-1991-pokusao-je-dovesti-boeing-pun-oruzja-uhicen-anton-kikas/|title=U razoružanu Hrvatsku 1991. pokušao je dovesti Boeing pun oružja – uhićen Anton Kikaš|publisher=Domovinski rat.hr|author=Borna Marinić|place=Zagreb|language=hr|date=31. avgust 2025|accessdate=18. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; Letalo ni bilo zamišljeno za prevoz potnikov, temveč blaga; a Steva s posadko je v enem poletu prepeljal kar 585 ljudi.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine|title=Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine?|publisher=stil.kurir.rs|author=Lana Apostolović|place=Beograd|language=sr|date=25. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

Ta &quot;Boeing 707&quot; je lahko prevažal 110 ton tovora in letel neprekinjeno deset ur; izkazal se je zlasti na sarajevskem letališču &quot;Butmir&quot; spomladi 1992. O njegovem pilotu Stevanu Popovu — ki pa je tragično umrl leta 2015 — je 1994 nastala celo knjiga v srbščini in angleščini. Leta 1992 je bilo od 12. aprila do 3. maja prepeljanih skoraj 50.000 beguncev iz Bosne in Hercegovine. Kapetan Popov se je spominjal, da je samo 2. maja opravil 16 poletov in iz „sarajevskega vojnega pekla“ rešil 4000 ljudi. Poleg ljudi so s priljubljenim &quot;Kikašom&quot; med vojno v Bosni in Hercegovini prevažali tudi dele iz vojaških in civilnih tovarn; prav to letalo pa je prepeljalo tudi kisikove jeklenke za dojenčke v banjaluški bolnišnici.

Vodstvo JAT-a je bilo takrat pripravljeno registrirati &quot;Boeing 707&quot; za civilni promet, vendar jim ni uspelo pridobiti popolnih tehničnih podatkov o letalu; zato so ga 1996 prodali nekemu britansko-ameriškemu podjetju. Leta 2004 so ga novi lastniki razrezali v Ostendu.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.politika.rs/sr/clanak/429771/Avionom-iz-sarajevskog-ratnog-vrtloga#google_vignette|title=Avionom iz sarajevskog ratnog vrtloga|publisher=politika.rs|author=Miroslav Stefanović|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2019|accessdate=27. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Družina ===
Iz zakona s prvo ženo Dušico ima Popov sina Stevana in hčerki Vesno in Ivo, s Snežano pa hčerko Jeleno.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine|title=Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine?|publisher=stil.kurir.rs|author=Lana Apostolović|place=Beograd|language=sr|date=25. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

== Bolezen, smrt in spomin ==
=== Bolezen ===
Kljub veliki strokovnosti in neminljivim zaslugam v reševanju človeških življenj je 2004 izgubil službo v „svojem“ JAT-u, kar ga je hudo prizadelo:
{|
|-
! Nepravda nakon podviga&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://kompasinfo.rs/hronika-jednog-podviga-i-velike-nepravde-prica-o-pilotu-stevanu-popovu/?script=lat|title=Hronika jednog podviga i velike nepravde: Priča o pilotu Stevanu Popovu|publisher=Kompasinfo.rs|author=Stefan Milenković|place=|language=sr|date=28. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://noizz.rs/big-stories/tragicna-sudbina-velikog-steve-popova-tihog-heroja-eks-ju-ratova/krtmvrj|title=Tragična sudbina velikog Steve Popova, tihog heroja eks-Ju ratova Noizz|publisher=noizz.rs|author=Stefan Milenković|place=|language=sr|date=|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
! Krivica po podvigu
|-
| &lt;blockquote&gt;„Postao sam osoba koju narod poštuje. Nepoznati ljudi i danas mi zahvaljuju na podvigu. Međutim, preduzeće „JAT“ nije cenilo moj profesionalni i plemeniti podvig, a ni moje pilotsko znanje. U 2004. proglašen sam tehnološkim viškom i otpušten. Preživeo sam potom operaciju raka na desnom bubregu jer nisam planirao da umrem. Otkaz mi je teže pao od bolesti.“
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;&quot;Postal sem oseba, ki jo ljudstvo spoštuje. Še danes se mi neznani ljudje zahvaljujejo za moj podvig. Medtem pa podjetje &quot;JAT&quot; ni cenilo mojega strokovnega in plemenitega podviga, niti mojega pilotskega znanja. Leta 2004 so me razglasili za odvečnega in odpustili. Nato sem preživel operacijo raka na desni ledvici, ker nisem načrtoval, da umrjem. Odpust me je huje prizadejal od bolezni..&quot;
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Smrt v Rumi ===
[[File:Стеван Попов.jpg|thumb|200px|upright|&lt;center&gt;Spominski [[Stevan Popov|Stevanov]] doprsni kip v &quot;Parku velikanov&quot; ([[Istočno Sarajevo|Vzhodno Sarajevo]])]]&lt;/center&gt;

Popov je 3. junija 2015 napravil samomor okrog 18h v svojem stanovanju sedeč v dnevni sobi poleg soproge, ki niti slutila ni, da si namerava storiti kaj žalega; ustrelil se je nenadoma z velikim nabojem iz pištole naravnost v glavo, ki mu jo je skorajda razneslo. Prva pomoč ni mogla pomagati, izdihnil je na poti v bolnišnico.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://6yka.com/region/legendarni-pilot-izvrsio-samoubistvo/|title=Legendarni pilot izvršio samoubistvo|publisher=6yka |author=|place=|language=sr|date=4. junij 2015|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; 

Njegovi prijatelji piloti pravijo, da ni nič nakazovalo njegovih namer; bil je celo vedno in do zadnjega pobudnik novih zamisli; tako mu je bila pri srcu obnova novosadskega letališča v Čeneju in dokončanje letališke stavbe, da bi tudi Novi Sad dobil možnost za civilne in trgovske lete. Član Aerokluba »Novi Sad« [[Miodrag Radanović]] pravi: 
:&quot;Pred dvema tednoma smo imeli skupščino Aerokluba, na kateri je predsedoval. Govoril je o prihodnosti kluba in letalstva. Potem smo se v soboto dogovorili za še en sestanek, namesto tega pa gremo na Stevanov pogreb. Prijatelji, sorodniki in vsi piloti so pretreseni, saj nič ni kazalo na to, da bi lahko kaj takega storil.&quot;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.blic.rs/vesti/hronika/samoubistvo-heroja-tragicna-smrt-pilota-steve-popova-koji-je-spasao-40000-ljudi/m0wsx63|title=SAMOUBISTVO HEROJA Tragična smrt pilota Steve Popova, koji je spasao 40.000 ljudi|publisher=Blic-rs|author=M.S., S.A.|place=Beogad|language=sr|date=4. junij 2015|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

Njegova smrt je pretresla vse, ki so ga poznali, zlasti še okoliščine, saj je Steva storil samomor v Rumi pred svojo ženo Snežano Jovanović Popov. Res je prej včasih omenjal, da si bo sam vzel življenje, kadar ga ne bo mogel več prenašati; kljub temu pa nihče ni slutil, da misli s tem resno, saj se je celo zadnje čase ukvarjal z novimi načrti. Najbolj ga je pač po njegovi izpovedi prizadelo, da so ga razglasili 2004 za „tehnološki višak“ in ga odpustili iz podjetja, ki mu je takorekoč postalo drugi dom.

Njegova tragična smrt postavlja več vprašanj kot odgovorov:
#Odpoved delovnega razmerja je težje prenašal kot bolezen, ki jo je z zdravljenjem premagal.
#Bil pa je vse do konca takorekoč vsesteansko dejaven in nič ni kazalo na take namene; soproga potrjuje, da ni bilo tega dne prav nobenega prepira. 
#Uradna izjava govori o tem, da je napravil samomor iz pištole velikega kalibra doma v sobi pred soprogo.
#Njegov sin Steva sumi, da se je morda vrnila potuhnjena rakava bolezen, ki jo je pred leti premagal; potrjuje pa, da je njegov oče bil vedno optimist. Obenem izraža sum v resničnoost uradne verzije o samomoru, kar bi namigovalo na to, da mu je kdo morebiti pri tem &quot;pomagal&quot; kot osebi, ki je veliko vedela in videla.
#Ni pustil nobenega poslovilnega pisma in tako se lahko o pravih nagibih in stvarnem poteku dogodkov le ugiba.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.kurir.rs/crna-hronika/1808555/samoubistvo-stevana-popova-legendarni-pilot-jata-ubio-se-pred-suprugom|title=SAMOUBISTVO STEVANA POPOVA: Legendarni pilot Jata ubio se pred suprugom|publisher=Kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=1. oktober 2017|accessdate=29. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.blic.rs/vesti/hronika/sin-pilota-heroja-steva-bio-optimista-mozda-se-vratila-opaka-bolest/xqqlqkv|title= SIN PILOTA HEROJA &quot;Steva bio optimista, možda se vratila opaka bolest&quot;|publisher=blic.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=6. junij 2015|accessdate=30. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Pogreb v Novem Sadu ===
Pogreb je bil na Novosadskem Novem pokopališču v soboto, 6. junija, brez kakih posebnih zunanjih slovesnosti.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine|title=Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine?|publisher=stil.kurir.rs|author=Lana Apostolović|place=Beograd|language=sr|date=25. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;Poleg družinskih članov se je pogreba udeležilo veliko število prijateljev, med njimi številni športniki, člani upravnih odborov športnih klubov, katerih član ali na čelu je bil, ter predstavniki političnega in javnega življenja Novega Sada. Član upravnega odbora novosadskega Aerokluba [[Ranko Babić (Aeroklub Novi Sad)|Ranko Babić]] mu je v imenu tega kluba in športnih društev izrekel zadnje slovo ter izrazil željo Aerokluba, da se letališče v Čeneju poimenuje po Stevu Popovu.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://rtv.rs/sr_lat/drustvo/sahranjen-legendarni-pilot-stevan-popov_607756.html|title=Sahranjen legendarni pilot Stevan Popov|publisher=Radio-televizija Vojvodine|author=JMU|place=Novi Sad|language=sr|date=6. junij 2015|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Spomin ===
==== Legenda naših dni ====
{|
|-
! Najlepše je postati legenda&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.goodreads.com/book/show/208468161-prostranstvo-plavo-popov|title=Prostranstvo, plavo Popov: Steva The Expanse, Blue Popov: Steva by Miroslav Stefanovic|publisher=goodreads.com|author=Miroslav Stefanović|place=|language=sr|date=15. februar 1994|accessdate=1. november 2026}}&lt;/ref&gt;
! Najlepše je: postati legenda
|-
| &lt;blockquote&gt;Najlepše je, kažu, za života postati legenda. A pilot, kapetan aviona Stevan - Steva Popov — je baš to. Legenda naših dana. Sadašnjih i budućih. Zasigurno.
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Pravijo, da je najlepše, če postaneš legenda za časa življenja. A pilot, letalski kapetan Stevan – Steva Popov — je prav to: Legenda naših dni. Sedanjih in prihodnjih. Zagotovo.
&lt;/blockquote&gt;
|}

==== Malteški vitez v dejanju ====
Popov je bil član [[Malteški viteški red|Malteških vitezov]] ne le v na papirju, ampak tudi v stvarnosti.&lt;ref&gt;https://www.youtube.com/watch?v=PLNEbGMgTrg&lt;/ref&gt;

==== Pravi in nesebični junak ====
Steva se je najbolj izkazal 1992, ko je ne misleč na varnost sebe in posadke reševal begunce iz „Sarajevskega pekla“ ne glede na njihovo narodnost, vero ali položaj; on in njegova pogumna posadka so z neverjetno požrtvovalnostjo rešili vse begunce, ki so čakali rešitev iz vojnega vrveža —, vse dokler so bili poleti po človeško gledano še možni, čeprav brez tveganja ni bil niti en polet, saj so bili prav okoli letališča hudi boji in barikade.
{|
|-
! Kako je Steva postao heroj Sarajeva&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine|title=Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine? Steva je iz ratnog Sarajeva avionom izbavio 40.000 ljudi: &quot;Plačući mi prišla žena - nema mi sina Bojana, ostao je na aerodromu&quot;, rasplet priče kida dušu. Pilot Steva Popov, heroj koji je evakuisao 40.000 ljudi iz Sarajeva, suočio se sa nepravdom nakon rata, a njegova priča ostaje inspiracija.|publisher=stil.kurir.rs|author=Lana Apostolović|place=Beograd|language=sr|date=25. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
! Kako je Steva postal junak Sarajeva
|-
| &lt;blockquote&gt;Nije bio influencer, političar, ni neko ko traži aplauze. Nije mu bilo važno da ga hvale, da o njemu pričaju po televiziji ili pišu članke. Bio je čovek koji je znao da se život brani delom, a ne rečima. Čovek koji je znao da kada je život drugih u pitanju, priča i diplome ne vrede ništa. Samo dela.
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Ni bil vplivnež, politik ali nekdo, ki bi iskal ploskanje. Ni mu bilo pomembno, ali so ga hvalili, ali so o njem govorili na televiziji ali pisali članke o njem. Bil je človek, ki je vedel, da se življenje brani z dejanji, ne z besedami. Človek, ki je vedel, da ko so ogrožena življenja drugih, govorjenje in diplome ne pomenijo nič. Samo dejanja.
&lt;/blockquote&gt;
|}

==== Eden največjih pilotov ====
Njegov prijatelj Miodrag Radanović, član Aerokluba »Novi Sad«, trdi, da je Stevan eden največjih pilotov v Srbiji.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.blic.rs/vesti/hronika/samoubistvo-heroja-tragicna-smrt-pilota-steve-popova-koji-je-spasao-40000-ljudi/m0wsx63|title=SAMOUBISTVO HEROJA Tragična smrt pilota Steve Popova, koji je spasao 40.000 ljudi|publisher=Blic-rs|author=M.S., S.A.|place=Beogad|language=sr|date=4. junij 2015|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

==== Mnogovrstna spominska pobuda ====
„Združenje beguncev, ogroženih in izgnanih oseb Srbije“ je 3. oktobra 2024 vložilo uradno pobudo za podelitev Popovu posmrtnega odličja, poimenovanje ulice v njegovem Novem Sadu in postavitev spomenika v znamenje spomina, hvaležnosti in spoštovanja sklicujoč se na njegovo nesebično predanost reševanju tisočerih življenj med vojno v BiH.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/9453269/STEVAN-POPOV-SPASIO-JE-HILJADE-LJUDI-Udruzenje-trazi-posthumno-odlikovanje-za-pilota-sa-letova-Sarajevo-Beograd-tokom-rata-1992.-godine|title=&quot;STEVAN POPOV SPASIO JE HILJADE LJUDI&quot; Udruženje traži posthumno odlikovanje za pilota sa letova Sarajevo-Beograd tokom rata 1992. godine |publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=3. oktober 2024|accessdate=31. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

==== Spominski kip ====
V Vzhodnem Sarajevu, v Parku velikanov, so v spomin na njegova velika dejanja postavili doprsni kip z njegovo podobo.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://mondo.rs/Sport/Fudbal/a2163965/steva-popov-pilot-heroj-sarajeva-sinisa-mihajlovic-ga-voleo.html|title=Pilot-heroj Steva Popov izvlačio ljude iz Sarajeva 1992. i dovezao ih 40.000 u Beograd. Siniša Mihajlović mu nikad nije zaboravio spasavanje iz Švedske. |publisher=mondo.rs|author=Mladen Šolak|place=Beograd|language=sr|date=24. december 2025|accessdate=31. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

==== Knjiga ====
*Miroslav Stefanović: ''„Prostranstvo plavo: Popov Steva“ (&quot;The Expanse Blue: Popov Steva&quot;)''. Novi Sad, 1. maj 1994; trdo vezano, format 17,5 x 24 cm , ilustrirano v barvi, cirilica srbsko, latinica angleško; 284 strani&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.goodreads.com/book/show/208468161-prostranstvo-plavo-popov|title=Prostranstvo, plavo Popov: Steva The Expanse, Blue Popov: Steva by Miroslav Stefanovic|publisher=goodreads.com|author=Miroslav Stefanović|place=|language=sr|date=1. maj 1994|accessdate=1. november 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.kupindo.com/Biografija/59445647_Prostranstvo-plavo-Popov-Steva-Miroslav-Stefanovic|title=Prostranstvo plavo – Popov Steva|publisher=Kupindo.com|author=Miroslav Stefanović|place=Novi Sad|language=sr|date=1. maj 1994|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Navedki ===
{{navedek|''„Nisam ni znao koga vozim da li su u pitanju Srbi, Hrvati ili muslimani. Uostalom, ja sam kosmopolita, meni to nije bilo toliko ni važno. Ljude sam cenio po tome kakav su čovek.“''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine|title=Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine?|publisher=stil.kurir.rs|author=Lana Apostolović|place=Beograd|language=sr|date=25. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„Nisem niti vedel, koga vozim: ali gre za Srbe, Hrvate ali Muslimane. Navsezadnje sem jaz svetovljan; meni to ni bilo niti tako pomembno. Ljudi sem cenil po tem, kakšen človek je kdo.&quot;}}
{{navedek|''„Imao sam nepunih 15 godina kada sam prvi put počeo da letim i kad sam prvi put osetio vazduh i kad sam osetio prostranstvo i kad sam osetio visine. Otada, moram da kažem da ja u to vreme nisam znao ni šta su igranke, ni šta su izlasci. Moje je bilo da dođem rano ujutru na aerodrom, da operem jedrilicu, da operem avion.“''&lt;ref&gt;Na kafi sa... - Stevan Popov - (TV KCN) - YouTube&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;&quot;Star sem bil nepolnih 15 let, ko sem prvič začel leteti in ko sem prvič občutil zrak in ko sem občutil prostranost in ko sem začutil višine. Od takrat, moram reči, da jaz tistikrat nisem vedel, kaj so plesi, niti kaj so zmenki. Moje je bilo, da pridem zgodaj zjutraj na letališče, da umijem jadralno letalo, da umijem letalo.&quot;}}

==Notes==
{{Notelist}}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
*[[Razpad Jugoslavije]]
*[[Bosna in Hercegovina]]
*„[[Menih Hawkeye]]“
*[[Anton Kikaš]]

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}

;{{ikona sr}}
*[https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine? | Stil]
*[https://mondo.rs/Sport/Fudbal/a2163965/steva-popov-pilot-heroj-sarajeva-sinisa-mihajlovic-ga-voleo.html Steva Popov pilot heroj Sarajeva, Siniša Mihajlović ga voleo | Mondo]
*[https://kompasinfo.rs/hronika-jednog-podviga-i-velike-nepravde-prica-o-pilotu-stevanu-popovu/?script=lat Hronika jednog podviga i velike nepravde: Priča o pilotu Stevanu Popovu | Kompas]
*[https://mondo.rs/Info/Crna-hronika/a800824/Ubio-se-legendarni-pilot-Stevan-Popov.html Ubio se legendarni pilot Stevan Popov | Mondo]
*[https://www.blic.rs/vesti/hronika/sin-pilota-heroja-steva-bio-optimista-mozda-se-vratila-opaka-bolest/xqqlqkv SIN PILOTA HEROJA &quot;Steva bio optimista, možda se vratila opaka bolest&quot; - Blic]
*[https://rtv.rs/sr_lat/drustvo/sahranjen-legendarni-pilot-stevan-popov_607756.html Sahranjen legendarni pilot Stevan Popov | RTV Vojvodine Novi Sad]
*[http://www.yugopapir.com/2013/06/steva-popov-legenda-yu-avijacije.html Yugopapir: Steva Popov, legenda YU avijacije: Pilotske bravure na snimanju &quot;Sutjeske&quot;]
;{{ikona en}}
*[https://military-history.fandom.com/wiki/Stevan_Popov Stevan Popov | Military Wiki - Fandom]
;{{ikona hr}}
*[https://www.hia.com.hr/izdvojeno/intervjui/item/40976-razgovor-s-antom-kikasem-nisam-se-bojao-umrijeti-izjavio-je-jednom-prigodom-a-po-tome-je-snimljen-i-film-o-njegovu-pothvatu Razgovor s Antom Kikašem - „Nisam se bojao umrijeti“ izjavio je jednom prigodom, a po tome je snimljen i film o njegovu pothvatu|INTERVJUI Mladen Pavković / 31 Kolovoz 2024]
*[https://www.glasistre.hr/hrvatska/anton-kikas-ikona-kanadske-dijaspore-prkosio-je-jna-avionom-punim-oruzja-za-mup-uicen-je-a-potom-razmijenjen-za-generala-aksentijevica-danas-kaze-cinkali-su-me-ljudi-iz-nasih-redova-602744 ANTON KIKAŠ, IKONA KANADSKE DIJASPORE: Prkosio je JNA avionom punim oružja za MUP. Uhićen je, a potom razmjenjen za generala Aksentijevića. Danas kaže: &quot;CINKALI SU ME LJUDI IZ NAŠIH REDOVA&quot; - Glas Istre]

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Popov, Stevan}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1947]]
[[Kategorija:Umrli leta 2015]]
[[Kategorija:Srbski piloti]]
[[Kategorija:Srbski častniki]]
[[Kategorija:Humanitarni delavci]]

[[Kategorija:Ljudje, ki so storili samomor]]</text>
      <sha1>3r5wrdkqhts5z7grdb6kg0mm9olsrcv</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6774001</id>
      <parentid>6774000</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T21:39:17Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Pogreb v Novem Sadu */</comment>
      <origin>6774001</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="44633" sha1="fa2vz0z6gq2xwc3yy3y3qcpjhzvsc9n" xml:space="preserve">{{v delu}} 

{{Infobox person
| birth_name  = Stevan Popov
| image       = Stevan-Popov-heroj.webp
| caption     = Steva Popov pred &quot;svojim&quot; letalom &quot;Kikaš&quot;-em 
| birth_date  = {{birth date|1947|6|12|df=yes}}
| birth_place = [[Izbište]], [[Vršac]], [[Vojvodina]], [[Jugoslavija]]
| death_date  = {{death date and age|2015|06|03|1947|6|12|df=y}}
| death_place = [[Ruma]], [[Vojvodina]], [[Srbija]]
| monuments   = Novo Sarajevo &quot;Park herojev&quot;
| education   = 
| occupation  = 
| known_for   = reševanje beguncev iz „Sarajevskega pekla“
| spouse      = 
| parents     = 
| relatives   = 
}}
'''Stevan Popov''' ({{Lang-sr|Стеван Попов/Stevan Popov}}; * [[12. junij]] [[1947]] [[Izbište]] [[Vršac]], [[Vojvodina]], [[Jugoslavija]] † [[3. junij]] [[2015]] [[Ruma]] [[Vojvodina]], [[Srbija]]) — tudi '''Steva'''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.blic.rs/vesti/hronika/sin-pilota-heroja-steva-bio-optimista-mozda-se-vratila-opaka-bolest/xqqlqkv|title=SIN PILOTA HEROJA &quot;Steva bio optimista, možda se vratila opaka bolest&quot;|publisher=Blic.rs|author=S. Aničić|place=Beograd|language=sr|date=6. junij 2015|accessdate=30. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; — je bil [[pilot]] jugoslovanske letalske družbe [[Jat Airways]] in rezervni častnik [[Jugoslovanska ljudska armada|Jugoslovanske ljudske armade]]. Popov je najbolj znan po svoji vlogi pri reševanju in prepeljavanju beguncev iz Sarajeva leta 1992 med [[Vojna v Bosni in Hercegovine|Vojno v Bosni in Hercegovini]] ter po poznejšem uspešnem prevozu [[jugoslovanska nogometna reprezentanca|jugoslovanskega nogometnega moštva]] s [[Švedska|Švedskega]].

=== Mladost ===
Popov se je rodil leta 1947 v učiteljski družini v [[Izbište|Izbištu]] blizu [[Vršac|Vršca]] v [[Vojvodina|Vojvodini]] (tedaj [[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]]. Takole pripoveduje o svojem otroštvu:
{|
|-
! Priča o legendi Stevi Popovu&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://kompasinfo.rs/hronika-jednog-podviga-i-velike-nepravde-prica-o-pilotu-stevanu-popovu/?script=lat|title=Hronika jednog podviga i velike nepravde: Priča o pilotu Stevanu Popovu|publisher=Kompasinfo.rs|author=Stefan Milenković|place=|language=sr|date=28. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
! Zgodba o legendi Stevu Popovu
|-
| &lt;blockquote&gt;„Prašnjav drum. Puca banatska ravnica. Živeo sam u Izbištu. Jedva da sam imao desetak godina. Tada sam prvi put video avion. Nekoliko nas dečaka, u kratkim, često kaljavim pantalonama, bosi, jurili bismo da vidimo avion, posebno pilota.“
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;&quot;Prašna cesta. Brezmejna banatska ravnica. Živel sem v Izbištu. Imel sem komajda deset let. Takrat sem prvič videl letalo. Nekaj nas dečkov v kratkih, pogosto blatnih hlačah, bi bosi drveli, da vidimo letalo, še posebej pilota.&quot;
&lt;/blockquote&gt;
|}

Postal je pilot pri jugoslovanskem letalskem prevozniku (JAT) in rezervni častnik v jugoslovanski vojski.&lt;ref name=&quot;E.V.N.&quot;&gt;{{cite news |last1=E.V.N. |title=Stevan Popov vodio bitku sa kancerom, vinuo se u večne visine |url=https://www.novosti.rs/vesti/naslovna/hronika/aktuelno.291.html:551382-Cuveni-pilot-Stevan-Popov-izvrsio-samoubistvo |access-date=18 June 2021 |work=Novosti |date=4 June 2015}}&lt;/ref&gt;

== Razpad Jugoslavije in &quot;razhod&quot; letala ==
=== Reševanje iz Sarajeva ===

Med vojno v Bosni in Hercegovini, v obdobju od 17. aprila do 3. maja 1992, je Popov s tovornim letalom boeing 707, imenovanim &quot;Kikaš&quot;, uspešno evakuiral približno 40.000 ljudi s sarajevskega letališča, medtem ko so srbske sile stalno obstreljevale mesto; obenem so v samem mestu in njegovi okolici potekali boji. Skupno je bilo iz &quot;sarajevskega pekla&quot; rešenih 49.000 beguncev.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.politika.rs/sr/clanak/429771/Avionom-iz-sarajevskog-ratnog-vrtloga#google_vignette|title=Avionom iz sarajevskog ratnog vrtloga|publisher=politika.rs|author=Miroslav Stefanović|place=Beograd|language=sr|date=19 May 2019|accessdate=27 October 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://military-history.fandom.com/wiki/Stevan_Popov|title=Stevan Popov|publisher=military-history.fandom.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=29 October 2026}}&lt;/ref&gt;.

Letalo se je imenovalo „Kikaš“ po hrvaško-kanadskemu poslovnežu [[Anton Kikaš|Antonu Kikašu]], ki je z njim poskušal na Hrvaško pretihotapiti 19 ton orožja; JLA pa se je letala in orožja na zagrebškem letališču „Pleso“ nasilno polastila ter lastnika ujela in prepeljala v beograjske vojaške zapore. Med približevanjem cilju je pilot letala jugoslovanskim kontrolorjem letenja pomotoma sporočil, da je njihov cilj Ljubljana in ne Trst, kot je bilo dogovorjeno in tako sta lovski letali MiG-21 jugoslovanskega vojnega letalstva prisilili letalo na pristanek v Zagrebu. Polet je bil namreč napovedan za Trst; pred njim pa naj bi moral &quot;prisilno&quot; pristati na ljubljanskem Brniku, kjer so že čakala hrvaška prevozna sredstva na orožje.&lt;ref name=&quot;STARCEVIC&quot;&gt;{{cite news |last1=STARCEVIC |first1=Nesha |title=Plane Carrying Smuggled Weapons Seized, Investigation Begun |url=https://apnews.com/article/0c84de1b4c79f7ec65399d6e97610168 |access-date=25 June 2021 |work=AP News |date=4 September 1991}}&lt;/ref&gt;Po treh mescih so ga zemenjali za ujetega generala [[Milan Aksentijević|Aksentijevića]].&lt;ref name=&quot;PETROVIĆ&quot;&gt;{{cite news |last1=PETROVIĆ |first1=Borka |title=ANTON KIKAŠ, IKONA KANADSKE DIJASPORE: Prkosio je JNA avionom punim oružja za MUP. Uhićen je, a potom razmjenjen za generala Aksentijevića. Danas kaže: &quot;CINKALI SU ME LJUDI IZ NAŠIH REDOVA&quot; |url=https://www.glasistre.hr/hrvatska/anton-kikas-ikona-kanadske-dijaspore-prkosio-je-jna-avionom-punim-oruzja-za-mup-uicen-je-a-potom-razmijenjen-za-generala-aksentijevica-danas-kaze-cinkali-su-me-ljudi-iz-nasih-redova-602744 |access-date=17 June 2021 |work=Glas Istre |date=5 November 2019}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;St. Louis Post-Dispatch&quot;&gt;{{cite news |last1=Compiled From Agencies |title=Serbia Accepts Plan For Observers From European Community |url=https://www.newspapers.com/newspage/141423749/ |access-date=25 June 2021 |work=St. Louis Post-Dispatch |date=1 September 1991 |page=39}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Marinić 2025&quot;&gt;{{cite news |last1=Marinić |first1=Borna |title=Kako je Hrvatska pustila zarobljenog generala JNA Milana Aksentijevića – razmjena zarobljenika na aerodromu Pleso |url=https://domovinskirat.hr/2025/11/25/kako-je-hrvatska-pustila-zarobljenog-generala-jna-milana-aksentijevica-razmjena-zarobljenika-na-aerodromu-pleso/ |access-date=18 September 2026 |work=domovinskirat.hr |date=25 November 2025 |language=Croat}}&lt;/ref&gt;Ob 35-letnici dogodkov je nastal celo film „Nisem se bal umreti“.&lt;ref name=&quot;ANTON KIKAŠ&quot;&gt;{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; Kikaša so izpustili v okviru skupine 27 oseb, naklonjenih Hrvaški, ki so jih zamenjali za 28 častnikov JLA, med katerimi je bil tudi srbski častnik [[Milan Aksentijević]], ki so ga zajele malo pred tem hrvaške sile.&lt;ref name=&quot;Horvatić&quot;&gt;{{cite news |last1=Horvatić |first1=Petar |title=13. rujna 1991. Milan Aksentijević – kako su hrvatski specijalci uhitili generala JNA koji je razmijenjen za Antuna Kikaša? |url=https://narod.hr/kultura/13-rujna-1991-milan-aksentijevic-kako-su-hrvatski-specijalci-uhitili-generala-jna-koji-je-razmijenjen-za-antuna-kikasa |access-date=19 April 2021 |work=Narod |date=13 September 2018 |language=sh}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.facebook.com/enimark.ponjevic.7/posts/tajni-rat-za-hrvatsku-kako-je-kos-preko-uba%C4%8Denih-krtica-izdao-akciju-heroja-kika/2583104088870785/|title= TAJNI RAT ZA HRVATSKU: Kako je KOS preko ubačenih krtica izdao akciju heroja Kikaša. Izdaja u vrhu MUP-a: Tko je bio agent &quot;Merđo&quot;?|publisher=facebook.com|author=Enimark Ponjević|place=|language=hr|date=31. avgust 2026|accessdate=26. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; Do izmenjave je prišlo 25. novembra 1991 na [[Letališče Franjo Tuđman|Letališču Pleso]] pri Zagrebu.&lt;ref&gt;Nekdanje &quot;Letališče Pleso&quot; se sedaj imenuje &quot;Letališče Franjo Tuđman&quot;&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;&quot;Embassy confirms Canadian set free&quot;. Red Deer Advocate. CP. 27 November 1991. p. 9. Retrieved 25 June 2021.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Marinić 2025&quot;&gt;{{cite news |last1=Marinić |first1=Borna |title=Kako je Hrvatska pustila zarobljenog generala JNA Milana Aksentijevića – razmjena zarobljenika na aerodromu Pleso |url=https://domovinskirat.hr/2025/11/25/kako-je-hrvatska-pustila-zarobljenog-generala-jna-milana-aksentijevica-razmjena-zarobljenika-na-aerodromu-pleso/ |access-date=18 September 2026 |work=domovinskirat.hr |date=25 November 2025 |language=Croat}}&lt;/ref&gt;

Vsak polet med Sarajevom v Bosni in vojaškim letališčem v [[Batajnica|Batajnico]] v Srbiji blizu Beograda je trajal v povprečju od 12 do 15 minut. Popov med temi poleti ni ugašal motorjev, na vsakem letu pa je prepeljal kar 585 ljudi; tolikšno število je bilo mogoče, saj &quot;Kikaš&quot; kot tovorno letalo ni imel sedežev in so potniki sedeli kar na tleh natlačeni kot sardine.&lt;ref name=&quot;E.V.N.&quot; /&gt;

Med 12. aprilom in 3. majem 1992 so Popov in drugi člani posadke s &quot;Kikašem&quot; iz Sarajeva evakuirali skupno 49.000 ljudi. Samo 2. maja je Popov v 16 ločenih poletih prepeljal 4.000 beguncev.&lt;ref name=&quot;Stefanović&quot;&gt;{{cite news |last1=Stefanović |first1=Miroslav |title=Avionom iz sarajevskog ratnog vrtloga |url=https://www.politika.rs/sr/clanak/429771/Magazin/Avionom-iz-sarajevskog-ratnog-vrtloga |access-date=18 June 2021 |work=Politika |date=19 May 2019}}&lt;/ref&gt;

==== Nazaj v „Sarajevski pekel“ ====
[[Mile Jovičić]] rad pripoveduje o enem izmed Popovih neverjetnih podvigov: »Morda ste že slišali za zgodbo, kako je neka ženska z dvema otrokoma in z ogromnima torbama, v splošni gneči na letališču uspela priti do letala. V Batajnico je prispela s 'Kikašem' in nato ugotovila, da nima enega od dveh otrok. Steva Popov je, ko se je ponovno vrnil v Sarajevo, sam hodil po prepolni letališki stavbi in iskal otroka. In ga je našel!« Popov se je z zdaj že skoraj odraslim najstnikom ter njegovo materjo ponovno srečal leta 2004 v neki televizijski oddaji.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://kompasinfo.rs/hronika-jednog-podviga-i-velike-nepravde-prica-o-pilotu-stevanu-popovu/?script=lat|title=Hronika jednog podviga i velike nepravde: Priča o pilotu Stevanu Popovu|publisher=Kompasinfo.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=28. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

Tistega dne so si sledili poleti neprestano in tako Popov sploh ni ugaševal motorja, ko je po pristanku zaslišal krik matere, ki je prispela v Batajnico, a je v gneči izgubila svojega otroka v Sarajevu; pogrešila ga je šele tukaj, ko se je letalo skoraj izpraznilo. Steva se je odločil, da se bo vrnil, čeprav je bil od stalnih poletov izčrpan in utrujen. Vračal se je zvečer v nevarno Sarajevo, vračal se je skozi zmešnajavo, dim in negotovost, samo da bi rešil eno malo človeško bitje — pa seveda naložil tudi druge obupance. Deklico je mati pripeljala s sabo, deček pa je ostal v Sarajevu. Čeprav je bilo letalo zadeto v rep, se je Popov vrnil in našel tega dečka, Bojana. O tem je vedel Mondo še več podrobnosti:

„Mati Ranka Majmunović je po pristanku med jokom začela iskati svojega sina. Pustila je deklico, mi pokazala dečkovo čepico in kričala 'Ni mojega Bojana'. S posadko se vračamo v Sarajevo, ter vpijem po celi letališki stavbi: ’Bojan, Bojan!’ V enem kotu je bilo nekaj dečkov. In vzdigne se mali petletni cvrček. Vprašal sem ga, zakaj je izgubil mamo. Pa je dejal: ’Nisem jaz nje, ampak ona mene.’ Vprašal sem ga, če bi se vozil z letalom, pa mi je dejal: ’Kako da ne; ali lahko tudi moji tovariši?’&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://mondo.rs/Sport/Fudbal/a2163965/steva-popov-pilot-heroj-sarajeva-sinisa-mihajlovic-ga-voleo.html|title=Pilot-heroj Steva Popov izvlačio ljude iz Sarajeva 1992. i dovezao ih 40.000 u Beograd. Siniša Mihajlović mu nikad nije zaboravio spasavanje iz Švedske. |publisher=mondo.rs|author=Mladen Šolak|place=Beograd|language=sr|date=24. december 2025|accessdate=31. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

{|
|-
! Kako je spasio jedno dete&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine|title=Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine?|publisher=stil.kurir.rs|author=Lana Apostolović|place=Beograd|language=sr|date=25. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
! Kako je rešil enega otroka
|-
| &lt;blockquote&gt;&quot;Video sam majku kako plače i ponavljala je: ’Kapetane, nema mi Bojana’. Držala je za ruku drugog sina i pokazivala: ’Ostala mi je u ruci njegova kapa’. Ja sam u tom trenutku shvatio da je dečak ostao u Sarajevu, a ona u toj gužvi za ruku držala samo jedno dete. Rekao sam mom kolegi Savi: 'Ajmo mi nazad!' U to vreme nije bilo kontrole letova. Po mraku smo se vraćali nazad. Svetlost su nam bili obrisi brda i planina i tako smo uspeli da sletimo u Sarajevo. Po povratku je aerodrom opet bio pun. Iznenadili su se kad su me videli jer nisu očekivali da ću odmah da se vratim. Nisam ni ja. Prišla je jedna žena i ispričala mi kako su joj u prethodnom letu ostala tri sina na aerodromu, vrata su im se pred nosom zatvorila, za njih je to bio pakao. Ušao sam u zgradu i počeo da dozivam tog dečaka: ’Bojane, Bojane!’ U jednom uglu se igralo nekoliko dece i ustane jedan mali od 5 godina i odazove se. Bilo mi je jasno da je to on. Dovezao sam ga u Beograd, a majka njegova je klekla i počela da ga grli.&quot;
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;»Videl sem mamo, ki je jokala in ponavljala: ’Kapitan, nimam Bojana’. Držala je za roko drugega sina in kazala: ’Njegova kapa je ostala v moji roki’. V tistem trenutku sem dojel, da je deček ostal v Sarajevu, ona pa je v tej množici držala za roko le enega otroka. Kolegu Savu sem rekel: 'Gremo nazaj!' Takrat ni bilo nadzora zračnega prometa. Vračali smo se po temi. Naša osvetlitev so bili obrisi hribov in gora, in tako nam je uspelo pristati v Sarajevu. Ob naši vrnitvi je letališče bilo zopet polno in ljudje so bili presenečeni, ko so me zagledali, ker niso pričakovali, da se bomo vrnili – saj nisem niti jaz. Do mene je prišla ženska in mi povedala, da so ji v prejšnjem letu ostali na letališču trije sinovi: vrata so se jim zaprla pred nosom, kar je bil zanje pravi pekel. Vstopil sem v stavbo in začel klicati tistega dečka: ’Bojan, Bojan!’ V nekem kotu se je igralo nekaj otrok in vstal je malček petih let in se odzval. Bilo mi je jasno, da je to on. Pripeljal sem ga v Beograd, a njegova mati je pokleknila in ga začela objemati.«
&lt;/blockquote&gt;
|}

==== Reševanje zapuščenih sirot ====
Veliko jih je uspelo odpotovati z letalom – vsega skupaj skoraj 50.000 – za celo mesto nesrečnežev. Časnikarjem je Steva zaupal tudi naslednji dogodek, ki so ga skrbno zabeležili. V njem opisuje rešitev bratca in sestrice iz nepopisne gneče na Sarajevskem letališču, ki ju je posadil v svojo kabino in ju srečno prepeljal do [[Batajnica|Batajnice]], od koder so ju odpeljali k sorodnikom v [[Stara Pazova|Staro Pazovo]], nakar se niso več videli.
{|
|-
! Mi smo, čiko, siročad&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.politika.rs/sr/clanak/429771/Avionom-iz-sarajevskog-ratnog-vrtloga#google_vignette|title=Avionom iz sarajevskog ratnog vrtloga|publisher=politika.rs|author=Miroslav Stefanović|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2019|accessdate=27. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
! Striček, midva sva siroti
|-
| &lt;blockquote&gt; „Doći do sarajevskog aerodroma bila je avantura, igra životom. Oni koji se domognu, nemaju više šanse da se vrate. U avion, ili u ponor, u bezdan... U toj gužvi slučajno, krajičkom oka, ugledam dvoje mališana. Valjda svesni da nemaju šanse da se od tolike gužve probiju do aviona, izmakli su se po strani. Gledam ih još malo, sve očekujući da će im se pojaviti roditelji ili neko od starijih. Ali, oni dalje sami. Stoje nemo, uspravno, držeći se za ruke. Privukla me baš ta scena. I, odlučim se da im priđem... Dečaku, koliko sam mogao da ocenim, nije bilo više od dvanaest, trinaest godina. Devojčica, nešto mlađa. Pitam ih gde su im roditelji? Oni me gledaju, ćute. Posle nekoliko trenutaka dečak se osmeli i izusti: „Mi smo, čiko, siročad. Nemamo nikoga. Roditelji su nam poginuli u Sarajevu. Hteli bismo u avion, imamo rođake u Srbiji, u Staroj Pazovi...”
Siročad! Nešto kao da me je ošinulo po sred tela. Stresla me neka groznica. Istog časa sam ih zgrabio sa piste. Devojčicu sam uzeo u naručje, dečaka uhvatio za ruku. Krenuo sam ka avionu, kroz tu nepreglednu masu ljudi koji me guraju, viču, dozivaju po imenu. Koračam nekako ponosno, a suze samo što mi nisu grunule. Znam, moram da ostanem pribran, a ipak sam se rastužio, sve mi se nešto skupilo u duši, sva patnja, bol, prokletstvo tog rata. Teškom mukom se probijam kroz masu, neko iza mene viče: „Pustite pilota, to je kapetan aviona.” I bili su u pilotskoj kabini, tik pored mojih nogu, sve dok nismo sleteli u Batajnicu.
&lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;„Priti do sarajevskega letališča je bila pustolovščina, igra z življenjem. Tisti, ki ga dosežejo, nimajo več možnosti za vrnitev. V letalo, ali v prepad, v brezno... V tej gneči naključno, s končkom očesa, opazim dvojico malčkov. Menda v svesti si, da nimata možnosti, da se zaradi takšne gneče prebijeta do letala, sta se umaknila ob stran. Gledam ju še malo v pričakovanju, da se bodo prikazali starši ali kdo od starejših; onadva pa še naprej sama. Stojita molče, pokončno, držeč se za roke. Pritegnil me je ravno ta prizor. In, skelenil sem se jima približati... Deček, kolikor sem lahko ocenil, jih ni imel več od dvanajst-trinajst let. Deklica nekaj mlajša. Vprašam ju, kje imata starše. Onadva me gledata, molčita. Po nekaj trenutkih se deček opogumi in izusti: „Midva sva, striček, siroti. Nimava nikogar. Starši so nama padli v Sarajevu. Hotela bi v letalo; imava sorodnike v Srbiji, v Stari Pazovi...”
Siroti! Ko da me je nekaj zbodlo sredi telesa. Stresla me je nekakšna vročica. Istega trena sem ju zgrabil s ploščadi. Deklico sem vzel v naročje, dečka zgrabil za roko. Krenil sem k letalu, skozi to nepregledno množico ljudi, ki me porivajo, vpijejo, me zmerjajo. Korakam nekam ponosno, a le malo je manjkalo, da se mi niso udrle solze. Vem, moram ostati zbran, a vendar sem se razžalostil; vse to se mi je nabralo v duši, sve trpljenje, bolečina, prekletstvo te vojne. S težkim naporom se prebijam skozi množico; nekdo za menoj vpije: „Pustite skozi pilota, to je kapitan letala.” In bila sta v pilotski kabini, tik poleg mojih nog, vse dokler se nismo spustili v Batajnici.“
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Reševanje tudi iz drugih delov Jugoslavije ===
Malo pa je znano, da je Stevan Popov pred Sarajevom reševal ljudi iz področij okrog Zadra in Pulja, ki jih je zajela vojna vihra. Poslan je bil z namenom evakuacije vojaštva in vojaškega premoženja, reševal pa je tudi civiliste, katerih varnost je bila ogrožena. 

Po Sarajevu pa je prevažal in reševal ljudi tudi iz drugih delov Republike Srbske z letališča v Banjaluki.

=== Prevoz jugoslovanskega nogometnega moštva ===
V spominu ostaja tudi tudi njegov podvig, ko je nogometno moštvo ZR Jugoslavije varno vrnil s Švedskega, ko ji zaradi uvedbe ukrepov ni bil dovoljen nastop na evropskem prvenstvu 1992.

Po izbruhu spopadov med [[Razpad Jugoslavije|Razpadom Jugoslavije]] in številnih grozodejstvih — vključno z uničujočim srbskim napadom z minometi na tržnico v Sarajevu 27. maja 1992 — so ZN 30. maja 1992 sprejeli resolucijo št. 757, ki je uvedla kazenske ukrepe proti Jugoslaviji: vključevala je prepoved nastopanja jugoslovanskih moštev na mednarodnih športnih dogodkih ter prepoved mednarodnih letov v Jugoslavijo in iz nje. Ravno takrat pa je 28. maja 1992 prispelo jugoslovansko moštvo na Švedsko, kjer se je pripravljalo na začetek [[Evropsko prvenstvo v nogometu 1992|Evropskega prvenstva v nogometu]], ki je potekalo na Švedskem med 10. in 26. junijem. Ker jim je bilo torej prepovedano nastopanje, bi se morali vrniti domov.

Popov je takrat pilotiral letalo družbe JAT, ki je odletelo po jugoslovansko reprezentanco in na cilj prispelo 2. junija 1992. Popov sprva ni dobil dovoljenja za let v [[Stockholm]], vendar je osebno vzpostavil radijsko zvezo z generalnim tajnikom ZN [[Butros Butros-Gali|Butrosom Galijem]], ki mu je odobril 24-urno časovno okno za odvoz jugoslovanskega moštva.&lt;ref name=&quot;E.V.N.&quot; /&gt; Ob prihodu na letališče Arlanda v bližini Stockholma pa je ugotovil, da letala ne more oskrbeti z gorivom, saj je britanska družba BP to zavrnila zaradi sankcij. Popov je predlagal, da bi z letalom, ki je imelo napol polne rezervoarje, poletel in pristal kar nekje zunaj Švedske, na neki avtocesti na Poljskem. Tedaj so imele švedske oblasti zaradi ukrepov ZN namen zaseči letalo, v katerem so bili že vkrcani nogometaši, vendar je Popov brez dovoljenja prižgal motorje in začel krožiti po vzletno-pristajalni stezi grozeč, da bo vzletel ne glede na to, da letalo ni bilo napolnjeno z gorivom. Šele takrat so švedske oblasti dovolile polnjenje letala z gorivom ter njegov polet v Beograd.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://rtv.rs/sr_lat/drustvo/sahranjen-legendarni-pilot-stevan-popov_607756.html|title=Sahranjen legendarni pilot Stevan Popov|publisher=Radio-televizija Vojvodine|author=JMU|place=Novi Sad|language=sr|date=6. junij 2015|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

Jugoslovanski veleposlanik na Švedskem [[Zlatan Kikić]] — ki se je z istim letalom nameraval vrniti v Jugoslavijo skupaj z osebjem veleposlaništva —, je nato zbral 2000 dolarjev v gotovini in plačal norveški državni naftni družbi Statoil (danes Equinor) za oskrbo letala z gorivom. Popov je nato z letalom, na katerem je bila jugoslovanska nogometna reprezentanca in osebje veleposlaništva, poletel nazaj v Beograd; pristal je tik pred iztekom 24-urnega roka, ki ga je imel na voljo za izvedbo poleta. Pri vračanju je prešerno letel tako nizko nad beograjskim VMA, da bi se po Piksijevih besedah skorajda dotaknili njegove strehe. To je bil tudi poslednji let, kajti nastopile so sankcije ZN.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.blic.rs/vesti/drustvo/heroj-koji-nas-je-sve-spasao-piksi-kakav-je-to-covek-bio-gromada-ljudska/xtqm3bg|title= HEROJ KOJI NAS JE SVE SPASAO Piksi: Kakav je to čovek bio, gromada ljudska |publisher=mondo.rs|author=Mihailo Jovićević, Slađana Aničić, Veljko ivanović|place=Beograd|language=sr|date=5. junij 2015|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

Pozneje so Popova povabili na igrišče beograjskega [[Stadion Rajka Mitića|Stadiona „Crvene zvezde“ imenovanega „Marakana“]], kjer so ga navijači zaradi tega podviga navdušeno pozdravljali.&lt;ref name=&quot;Ørtz  &amp; olsen&quot;&gt;{{cite news |last1=Ørtz |first1=Michael |last2=Olsen |first2=Morten |title=Sidste fly til Beograd|url=https://www.dr.dk/nyheder/webfeature/jugoslavien |access-date=18 June 2021 |date=11 June 2017}}&lt;/ref&gt; Za ta dosežek ter za svoja človekoljubna dejanja v Bosni je prejel tudi nagrado časopisa „Večernje novosti“ za »plemenito dejanje leta« 1992.&lt;ref name=&quot;E.V.N.&quot; /&gt; 

O Popovem življenju je srbski [[časnikar]] [[Miroslav Stefanović]] (*1952) leta 1994 napisal dvojeznično knjigo z barvnimi ilustracijami in naslovom ''„Prostranstvo, plavo: Popov Steva“'' (en: ''„The Expanse, Blue: Popov Steva“''; sl: ''„Modro prostranstvo: Steva Popov“'').&lt;ref name=&quot;Stefanović&quot; /&gt;

=== Usoda &quot;njegovega&quot; Kikaša ===

[[File:YA-GAF Boeing 707-324C Balkh - Uganda Airlines OST 270400.jpg|thumb|300px|right|&lt;center&gt;Letalo &quot;[[Anton Kikaš|Kikaš]]&quot; slikano 
na letališču v [[Belgija|belgijskem]] kraju [[Ostend|Ostendu]] leta [[2001]]]]&lt;/center&gt;
[[Vlastelinko Mihaljčuk]] je v podkastu ''»Kje ste bili leta 1991?«'' povedal, da je v podjetju pri ugrabitvi Kikaševega letala — namenjenega v Trst oziroma Ljubljano — sodelovala protiteroristična enota Lučko, ki je letalo zajela, Kikaša pa ujela. Orožje in strelivo so hrvaške sile pozneje zajele v bitki za vojašnice, ko se je JLA morala umakniti in pustiti vso opremo in orožje. Po pretepanju so Kikaša premestili v vojaški zapor v Beogradu, kjer so ga skozi tri mesece večkrat mučili, mu polomili rebra in gleženj, ter mu grozili s smrtjo. Zaradi velikega zanimanja občil pa je bil konec novembra 1991 izpuščen oziroma zamenjan za ujetega generala JLA. 

Nadaljnja usoda zaseženega letala pa je bila takale: „JLA ga je uporabljala za prevoz opreme in osebja med umikom iz Slovenije in Hrvaške. Poleg tega je Boeing 707 prevažal rezerviste na bojišča na Hrvaškem in pozneje v Bosni in Hercegovini, na povratku pa je prevažal družine častnikov JLA skupaj s civilisti, ki so bežali pred vojno iz območja Bihaća in nato Sarajeva v Beograd. Ker je bilo preurejeno za prevoz vojaške opreme, je lahko sprejelo 400 potnikov; na ta način pa se je vojni izognilo več deset tisoč civilistov, čeprav večina verjetno ni vedela, zakaj so pripadniki JLA letalo imenovali 'Kikaš'.“&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://domovinskirat.hr/2025/08/31/u-razoruzanu-hrvatsku-1991-pokusao-je-dovesti-boeing-pun-oruzja-uhicen-anton-kikas/|title=U razoružanu Hrvatsku 1991. pokušao je dovesti Boeing pun oružja – uhićen Anton Kikaš|publisher=Domovinski rat.hr|author=Borna Marinić|place=Zagreb|language=hr|date=31. avgust 2025|accessdate=18. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; Letalo ni bilo zamišljeno za prevoz potnikov, temveč blaga; a Steva s posadko je v enem poletu prepeljal kar 585 ljudi.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine|title=Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine?|publisher=stil.kurir.rs|author=Lana Apostolović|place=Beograd|language=sr|date=25. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

Ta &quot;Boeing 707&quot; je lahko prevažal 110 ton tovora in letel neprekinjeno deset ur; izkazal se je zlasti na sarajevskem letališču &quot;Butmir&quot; spomladi 1992. O njegovem pilotu Stevanu Popovu — ki pa je tragično umrl leta 2015 — je 1994 nastala celo knjiga v srbščini in angleščini. Leta 1992 je bilo od 12. aprila do 3. maja prepeljanih skoraj 50.000 beguncev iz Bosne in Hercegovine. Kapetan Popov se je spominjal, da je samo 2. maja opravil 16 poletov in iz „sarajevskega vojnega pekla“ rešil 4000 ljudi. Poleg ljudi so s priljubljenim &quot;Kikašom&quot; med vojno v Bosni in Hercegovini prevažali tudi dele iz vojaških in civilnih tovarn; prav to letalo pa je prepeljalo tudi kisikove jeklenke za dojenčke v banjaluški bolnišnici.

Vodstvo JAT-a je bilo takrat pripravljeno registrirati &quot;Boeing 707&quot; za civilni promet, vendar jim ni uspelo pridobiti popolnih tehničnih podatkov o letalu; zato so ga 1996 prodali nekemu britansko-ameriškemu podjetju. Leta 2004 so ga novi lastniki razrezali v Ostendu.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.politika.rs/sr/clanak/429771/Avionom-iz-sarajevskog-ratnog-vrtloga#google_vignette|title=Avionom iz sarajevskog ratnog vrtloga|publisher=politika.rs|author=Miroslav Stefanović|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2019|accessdate=27. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Družina ===
Iz zakona s prvo ženo Dušico ima Popov sina Stevana in hčerki Vesno in Ivo, s Snežano pa hčerko Jeleno.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine|title=Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine?|publisher=stil.kurir.rs|author=Lana Apostolović|place=Beograd|language=sr|date=25. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

== Bolezen, smrt in spomin ==
=== Bolezen ===
Kljub veliki strokovnosti in neminljivim zaslugam v reševanju človeških življenj je 2004 izgubil službo v „svojem“ JAT-u, kar ga je hudo prizadelo:
{|
|-
! Nepravda nakon podviga&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://kompasinfo.rs/hronika-jednog-podviga-i-velike-nepravde-prica-o-pilotu-stevanu-popovu/?script=lat|title=Hronika jednog podviga i velike nepravde: Priča o pilotu Stevanu Popovu|publisher=Kompasinfo.rs|author=Stefan Milenković|place=|language=sr|date=28. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://noizz.rs/big-stories/tragicna-sudbina-velikog-steve-popova-tihog-heroja-eks-ju-ratova/krtmvrj|title=Tragična sudbina velikog Steve Popova, tihog heroja eks-Ju ratova Noizz|publisher=noizz.rs|author=Stefan Milenković|place=|language=sr|date=|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
! Krivica po podvigu
|-
| &lt;blockquote&gt;„Postao sam osoba koju narod poštuje. Nepoznati ljudi i danas mi zahvaljuju na podvigu. Međutim, preduzeće „JAT“ nije cenilo moj profesionalni i plemeniti podvig, a ni moje pilotsko znanje. U 2004. proglašen sam tehnološkim viškom i otpušten. Preživeo sam potom operaciju raka na desnom bubregu jer nisam planirao da umrem. Otkaz mi je teže pao od bolesti.“
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;&quot;Postal sem oseba, ki jo ljudstvo spoštuje. Še danes se mi neznani ljudje zahvaljujejo za moj podvig. Medtem pa podjetje &quot;JAT&quot; ni cenilo mojega strokovnega in plemenitega podviga, niti mojega pilotskega znanja. Leta 2004 so me razglasili za odvečnega in odpustili. Nato sem preživel operacijo raka na desni ledvici, ker nisem načrtoval, da umrjem. Odpust me je huje prizadejal od bolezni..&quot;
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Smrt v Rumi ===
[[File:Стеван Попов.jpg|thumb|200px|upright|&lt;center&gt;Spominski [[Stevan Popov|Stevanov]] doprsni kip v &quot;Parku velikanov&quot; ([[Istočno Sarajevo|Vzhodno Sarajevo]])]]&lt;/center&gt;

Popov je 3. junija 2015 napravil samomor okrog 18h v svojem stanovanju sedeč v dnevni sobi poleg soproge, ki niti slutila ni, da si namerava storiti kaj žalega; ustrelil se je nenadoma z velikim nabojem iz pištole naravnost v glavo, ki mu jo je skorajda razneslo. Prva pomoč ni mogla pomagati, izdihnil je na poti v bolnišnico.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://6yka.com/region/legendarni-pilot-izvrsio-samoubistvo/|title=Legendarni pilot izvršio samoubistvo|publisher=6yka |author=|place=|language=sr|date=4. junij 2015|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; 

Njegovi prijatelji piloti pravijo, da ni nič nakazovalo njegovih namer; bil je celo vedno in do zadnjega pobudnik novih zamisli; tako mu je bila pri srcu obnova novosadskega letališča v Čeneju in dokončanje letališke stavbe, da bi tudi Novi Sad dobil možnost za civilne in trgovske lete. Član Aerokluba »Novi Sad« [[Miodrag Radanović]] pravi: 
:&quot;Pred dvema tednoma smo imeli skupščino Aerokluba, na kateri je predsedoval. Govoril je o prihodnosti kluba in letalstva. Potem smo se v soboto dogovorili za še en sestanek, namesto tega pa gremo na Stevanov pogreb. Prijatelji, sorodniki in vsi piloti so pretreseni, saj nič ni kazalo na to, da bi lahko kaj takega storil.&quot;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.blic.rs/vesti/hronika/samoubistvo-heroja-tragicna-smrt-pilota-steve-popova-koji-je-spasao-40000-ljudi/m0wsx63|title=SAMOUBISTVO HEROJA Tragična smrt pilota Steve Popova, koji je spasao 40.000 ljudi|publisher=Blic-rs|author=M.S., S.A.|place=Beogad|language=sr|date=4. junij 2015|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

Njegova smrt je pretresla vse, ki so ga poznali, zlasti še okoliščine, saj je Steva storil samomor v Rumi pred svojo ženo Snežano Jovanović Popov. Res je prej včasih omenjal, da si bo sam vzel življenje, kadar ga ne bo mogel več prenašati; kljub temu pa nihče ni slutil, da misli s tem resno, saj se je celo zadnje čase ukvarjal z novimi načrti. Najbolj ga je pač po njegovi izpovedi prizadelo, da so ga razglasili 2004 za „tehnološki višak“ in ga odpustili iz podjetja, ki mu je takorekoč postalo drugi dom.

Njegova tragična smrt postavlja več vprašanj kot odgovorov:
#Odpoved delovnega razmerja je težje prenašal kot bolezen, ki jo je z zdravljenjem premagal.
#Bil pa je vse do konca takorekoč vsesteansko dejaven in nič ni kazalo na take namene; soproga potrjuje, da ni bilo tega dne prav nobenega prepira. 
#Uradna izjava govori o tem, da je napravil samomor iz pištole velikega kalibra doma v sobi pred soprogo.
#Njegov sin Steva sumi, da se je morda vrnila potuhnjena rakava bolezen, ki jo je pred leti premagal; potrjuje pa, da je njegov oče bil vedno optimist. Obenem izraža sum v resničnoost uradne verzije o samomoru, kar bi namigovalo na to, da mu je kdo morebiti pri tem &quot;pomagal&quot; kot osebi, ki je veliko vedela in videla.
#Ni pustil nobenega poslovilnega pisma in tako se lahko o pravih nagibih in stvarnem poteku dogodkov le ugiba.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.kurir.rs/crna-hronika/1808555/samoubistvo-stevana-popova-legendarni-pilot-jata-ubio-se-pred-suprugom|title=SAMOUBISTVO STEVANA POPOVA: Legendarni pilot Jata ubio se pred suprugom|publisher=Kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=1. oktober 2017|accessdate=29. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.blic.rs/vesti/hronika/sin-pilota-heroja-steva-bio-optimista-mozda-se-vratila-opaka-bolest/xqqlqkv|title= SIN PILOTA HEROJA &quot;Steva bio optimista, možda se vratila opaka bolest&quot;|publisher=blic.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=6. junij 2015|accessdate=30. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Pogreb v Novem Sadu ===
Pogreb je bil na Novosadskem Novem pokopališču v soboto, 6. junija, brez kakih posebnih zunanjih slovesnosti.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine|title=Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine?|publisher=stil.kurir.rs|author=Lana Apostolović|place=Beograd|language=sr|date=25. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;Poleg družinskih članov se je pogreba udeležilo veliko število prijateljev, med njimi številni športniki, člani upravnih odborov športnih klubov, katerih član ali na čelu je bil, ter predstavniki političnega in javnega življenja Novega Sada. Član upravnega odbora novosadskega Aerokluba [[Ranko Babić (Aeroklub Novi Sad)|Ranko Babić]] mu je v imenu tega kluba in športnih društev izrekel zadnje slovo ter izrazil željo Aerokluba, da se [[Letališče Novi Sad|Novosadsko letališče v Čeneju]] poimenuje po Stevu Popovu.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://rtv.rs/sr_lat/drustvo/sahranjen-legendarni-pilot-stevan-popov_607756.html|title=Sahranjen legendarni pilot Stevan Popov|publisher=Radio-televizija Vojvodine|author=JMU|place=Novi Sad|language=sr|date=6. junij 2015|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Spomin ===
==== Legenda naših dni ====
{|
|-
! Najlepše je postati legenda&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.goodreads.com/book/show/208468161-prostranstvo-plavo-popov|title=Prostranstvo, plavo Popov: Steva The Expanse, Blue Popov: Steva by Miroslav Stefanovic|publisher=goodreads.com|author=Miroslav Stefanović|place=|language=sr|date=15. februar 1994|accessdate=1. november 2026}}&lt;/ref&gt;
! Najlepše je: postati legenda
|-
| &lt;blockquote&gt;Najlepše je, kažu, za života postati legenda. A pilot, kapetan aviona Stevan - Steva Popov — je baš to. Legenda naših dana. Sadašnjih i budućih. Zasigurno.
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Pravijo, da je najlepše, če postaneš legenda za časa življenja. A pilot, letalski kapetan Stevan – Steva Popov — je prav to: Legenda naših dni. Sedanjih in prihodnjih. Zagotovo.
&lt;/blockquote&gt;
|}

==== Malteški vitez v dejanju ====
Popov je bil član [[Malteški viteški red|Malteških vitezov]] ne le v na papirju, ampak tudi v stvarnosti.&lt;ref&gt;https://www.youtube.com/watch?v=PLNEbGMgTrg&lt;/ref&gt;

==== Pravi in nesebični junak ====
Steva se je najbolj izkazal 1992, ko je ne misleč na varnost sebe in posadke reševal begunce iz „Sarajevskega pekla“ ne glede na njihovo narodnost, vero ali položaj; on in njegova pogumna posadka so z neverjetno požrtvovalnostjo rešili vse begunce, ki so čakali rešitev iz vojnega vrveža —, vse dokler so bili poleti po človeško gledano še možni, čeprav brez tveganja ni bil niti en polet, saj so bili prav okoli letališča hudi boji in barikade.
{|
|-
! Kako je Steva postao heroj Sarajeva&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine|title=Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine? Steva je iz ratnog Sarajeva avionom izbavio 40.000 ljudi: &quot;Plačući mi prišla žena - nema mi sina Bojana, ostao je na aerodromu&quot;, rasplet priče kida dušu. Pilot Steva Popov, heroj koji je evakuisao 40.000 ljudi iz Sarajeva, suočio se sa nepravdom nakon rata, a njegova priča ostaje inspiracija.|publisher=stil.kurir.rs|author=Lana Apostolović|place=Beograd|language=sr|date=25. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
! Kako je Steva postal junak Sarajeva
|-
| &lt;blockquote&gt;Nije bio influencer, političar, ni neko ko traži aplauze. Nije mu bilo važno da ga hvale, da o njemu pričaju po televiziji ili pišu članke. Bio je čovek koji je znao da se život brani delom, a ne rečima. Čovek koji je znao da kada je život drugih u pitanju, priča i diplome ne vrede ništa. Samo dela.
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Ni bil vplivnež, politik ali nekdo, ki bi iskal ploskanje. Ni mu bilo pomembno, ali so ga hvalili, ali so o njem govorili na televiziji ali pisali članke o njem. Bil je človek, ki je vedel, da se življenje brani z dejanji, ne z besedami. Človek, ki je vedel, da ko so ogrožena življenja drugih, govorjenje in diplome ne pomenijo nič. Samo dejanja.
&lt;/blockquote&gt;
|}

==== Eden največjih pilotov ====
Njegov prijatelj Miodrag Radanović, član Aerokluba »Novi Sad«, trdi, da je Stevan eden največjih pilotov v Srbiji.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.blic.rs/vesti/hronika/samoubistvo-heroja-tragicna-smrt-pilota-steve-popova-koji-je-spasao-40000-ljudi/m0wsx63|title=SAMOUBISTVO HEROJA Tragična smrt pilota Steve Popova, koji je spasao 40.000 ljudi|publisher=Blic-rs|author=M.S., S.A.|place=Beogad|language=sr|date=4. junij 2015|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

==== Mnogovrstna spominska pobuda ====
„Združenje beguncev, ogroženih in izgnanih oseb Srbije“ je 3. oktobra 2024 vložilo uradno pobudo za podelitev Popovu posmrtnega odličja, poimenovanje ulice v njegovem Novem Sadu in postavitev spomenika v znamenje spomina, hvaležnosti in spoštovanja sklicujoč se na njegovo nesebično predanost reševanju tisočerih življenj med vojno v BiH.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/9453269/STEVAN-POPOV-SPASIO-JE-HILJADE-LJUDI-Udruzenje-trazi-posthumno-odlikovanje-za-pilota-sa-letova-Sarajevo-Beograd-tokom-rata-1992.-godine|title=&quot;STEVAN POPOV SPASIO JE HILJADE LJUDI&quot; Udruženje traži posthumno odlikovanje za pilota sa letova Sarajevo-Beograd tokom rata 1992. godine |publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=3. oktober 2024|accessdate=31. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

==== Spominski kip ====
V Vzhodnem Sarajevu, v Parku velikanov, so v spomin na njegova velika dejanja postavili doprsni kip z njegovo podobo.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://mondo.rs/Sport/Fudbal/a2163965/steva-popov-pilot-heroj-sarajeva-sinisa-mihajlovic-ga-voleo.html|title=Pilot-heroj Steva Popov izvlačio ljude iz Sarajeva 1992. i dovezao ih 40.000 u Beograd. Siniša Mihajlović mu nikad nije zaboravio spasavanje iz Švedske. |publisher=mondo.rs|author=Mladen Šolak|place=Beograd|language=sr|date=24. december 2025|accessdate=31. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

==== Knjiga ====
*Miroslav Stefanović: ''„Prostranstvo plavo: Popov Steva“ (&quot;The Expanse Blue: Popov Steva&quot;)''. Novi Sad, 1. maj 1994; trdo vezano, format 17,5 x 24 cm , ilustrirano v barvi, cirilica srbsko, latinica angleško; 284 strani&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.goodreads.com/book/show/208468161-prostranstvo-plavo-popov|title=Prostranstvo, plavo Popov: Steva The Expanse, Blue Popov: Steva by Miroslav Stefanovic|publisher=goodreads.com|author=Miroslav Stefanović|place=|language=sr|date=1. maj 1994|accessdate=1. november 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.kupindo.com/Biografija/59445647_Prostranstvo-plavo-Popov-Steva-Miroslav-Stefanovic|title=Prostranstvo plavo – Popov Steva|publisher=Kupindo.com|author=Miroslav Stefanović|place=Novi Sad|language=sr|date=1. maj 1994|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Navedki ===
{{navedek|''„Nisam ni znao koga vozim da li su u pitanju Srbi, Hrvati ili muslimani. Uostalom, ja sam kosmopolita, meni to nije bilo toliko ni važno. Ljude sam cenio po tome kakav su čovek.“''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine|title=Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine?|publisher=stil.kurir.rs|author=Lana Apostolović|place=Beograd|language=sr|date=25. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„Nisem niti vedel, koga vozim: ali gre za Srbe, Hrvate ali Muslimane. Navsezadnje sem jaz svetovljan; meni to ni bilo niti tako pomembno. Ljudi sem cenil po tem, kakšen človek je kdo.&quot;}}
{{navedek|''„Imao sam nepunih 15 godina kada sam prvi put počeo da letim i kad sam prvi put osetio vazduh i kad sam osetio prostranstvo i kad sam osetio visine. Otada, moram da kažem da ja u to vreme nisam znao ni šta su igranke, ni šta su izlasci. Moje je bilo da dođem rano ujutru na aerodrom, da operem jedrilicu, da operem avion.“''&lt;ref&gt;Na kafi sa... - Stevan Popov - (TV KCN) - YouTube&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;&quot;Star sem bil nepolnih 15 let, ko sem prvič začel leteti in ko sem prvič občutil zrak in ko sem občutil prostranost in ko sem začutil višine. Od takrat, moram reči, da jaz tistikrat nisem vedel, kaj so plesi, niti kaj so zmenki. Moje je bilo, da pridem zgodaj zjutraj na letališče, da umijem jadralno letalo, da umijem letalo.&quot;}}

==Notes==
{{Notelist}}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
*[[Razpad Jugoslavije]]
*[[Bosna in Hercegovina]]
*„[[Menih Hawkeye]]“
*[[Anton Kikaš]]

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}

;{{ikona sr}}
*[https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine? | Stil]
*[https://mondo.rs/Sport/Fudbal/a2163965/steva-popov-pilot-heroj-sarajeva-sinisa-mihajlovic-ga-voleo.html Steva Popov pilot heroj Sarajeva, Siniša Mihajlović ga voleo | Mondo]
*[https://kompasinfo.rs/hronika-jednog-podviga-i-velike-nepravde-prica-o-pilotu-stevanu-popovu/?script=lat Hronika jednog podviga i velike nepravde: Priča o pilotu Stevanu Popovu | Kompas]
*[https://mondo.rs/Info/Crna-hronika/a800824/Ubio-se-legendarni-pilot-Stevan-Popov.html Ubio se legendarni pilot Stevan Popov | Mondo]
*[https://www.blic.rs/vesti/hronika/sin-pilota-heroja-steva-bio-optimista-mozda-se-vratila-opaka-bolest/xqqlqkv SIN PILOTA HEROJA &quot;Steva bio optimista, možda se vratila opaka bolest&quot; - Blic]
*[https://rtv.rs/sr_lat/drustvo/sahranjen-legendarni-pilot-stevan-popov_607756.html Sahranjen legendarni pilot Stevan Popov | RTV Vojvodine Novi Sad]
*[http://www.yugopapir.com/2013/06/steva-popov-legenda-yu-avijacije.html Yugopapir: Steva Popov, legenda YU avijacije: Pilotske bravure na snimanju &quot;Sutjeske&quot;]
;{{ikona en}}
*[https://military-history.fandom.com/wiki/Stevan_Popov Stevan Popov | Military Wiki - Fandom]
;{{ikona hr}}
*[https://www.hia.com.hr/izdvojeno/intervjui/item/40976-razgovor-s-antom-kikasem-nisam-se-bojao-umrijeti-izjavio-je-jednom-prigodom-a-po-tome-je-snimljen-i-film-o-njegovu-pothvatu Razgovor s Antom Kikašem - „Nisam se bojao umrijeti“ izjavio je jednom prigodom, a po tome je snimljen i film o njegovu pothvatu|INTERVJUI Mladen Pavković / 31 Kolovoz 2024]
*[https://www.glasistre.hr/hrvatska/anton-kikas-ikona-kanadske-dijaspore-prkosio-je-jna-avionom-punim-oruzja-za-mup-uicen-je-a-potom-razmijenjen-za-generala-aksentijevica-danas-kaze-cinkali-su-me-ljudi-iz-nasih-redova-602744 ANTON KIKAŠ, IKONA KANADSKE DIJASPORE: Prkosio je JNA avionom punim oružja za MUP. Uhićen je, a potom razmjenjen za generala Aksentijevića. Danas kaže: &quot;CINKALI SU ME LJUDI IZ NAŠIH REDOVA&quot; - Glas Istre]

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Popov, Stevan}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1947]]
[[Kategorija:Umrli leta 2015]]
[[Kategorija:Srbski piloti]]
[[Kategorija:Srbski častniki]]
[[Kategorija:Humanitarni delavci]]

[[Kategorija:Ljudje, ki so storili samomor]]</text>
      <sha1>fa2vz0z6gq2xwc3yy3y3qcpjhzvsc9n</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6774034</id>
      <parentid>6774001</parentid>
      <timestamp>2026-11-03T00:30:27Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Usoda &quot;njegovega&quot; Kikaša */</comment>
      <origin>6774034</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="45312" sha1="3rqwawwsser1c3xlzqgqric50fs12yc" xml:space="preserve">{{v delu}} 

{{Infobox person
| birth_name  = Stevan Popov
| image       = Stevan-Popov-heroj.webp
| caption     = Steva Popov pred &quot;svojim&quot; letalom &quot;Kikaš&quot;-em 
| birth_date  = {{birth date|1947|6|12|df=yes}}
| birth_place = [[Izbište]], [[Vršac]], [[Vojvodina]], [[Jugoslavija]]
| death_date  = {{death date and age|2015|06|03|1947|6|12|df=y}}
| death_place = [[Ruma]], [[Vojvodina]], [[Srbija]]
| monuments   = Novo Sarajevo &quot;Park herojev&quot;
| education   = 
| occupation  = 
| known_for   = reševanje beguncev iz „Sarajevskega pekla“
| spouse      = 
| parents     = 
| relatives   = 
}}
'''Stevan Popov''' ({{Lang-sr|Стеван Попов/Stevan Popov}}; * [[12. junij]] [[1947]] [[Izbište]] [[Vršac]], [[Vojvodina]], [[Jugoslavija]] † [[3. junij]] [[2015]] [[Ruma]] [[Vojvodina]], [[Srbija]]) — tudi '''Steva'''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.blic.rs/vesti/hronika/sin-pilota-heroja-steva-bio-optimista-mozda-se-vratila-opaka-bolest/xqqlqkv|title=SIN PILOTA HEROJA &quot;Steva bio optimista, možda se vratila opaka bolest&quot;|publisher=Blic.rs|author=S. Aničić|place=Beograd|language=sr|date=6. junij 2015|accessdate=30. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; — je bil [[pilot]] jugoslovanske letalske družbe [[Jat Airways]] in rezervni častnik [[Jugoslovanska ljudska armada|Jugoslovanske ljudske armade]]. Popov je najbolj znan po svoji vlogi pri reševanju in prepeljavanju beguncev iz Sarajeva leta 1992 med [[Vojna v Bosni in Hercegovine|Vojno v Bosni in Hercegovini]] ter po poznejšem uspešnem prevozu [[jugoslovanska nogometna reprezentanca|jugoslovanskega nogometnega moštva]] s [[Švedska|Švedskega]].

=== Mladost ===
Popov se je rodil leta 1947 v učiteljski družini v [[Izbište|Izbištu]] blizu [[Vršac|Vršca]] v [[Vojvodina|Vojvodini]] (tedaj [[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]]. Takole pripoveduje o svojem otroštvu:
{|
|-
! Priča o legendi Stevi Popovu&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://kompasinfo.rs/hronika-jednog-podviga-i-velike-nepravde-prica-o-pilotu-stevanu-popovu/?script=lat|title=Hronika jednog podviga i velike nepravde: Priča o pilotu Stevanu Popovu|publisher=Kompasinfo.rs|author=Stefan Milenković|place=|language=sr|date=28. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
! Zgodba o legendi Stevu Popovu
|-
| &lt;blockquote&gt;„Prašnjav drum. Puca banatska ravnica. Živeo sam u Izbištu. Jedva da sam imao desetak godina. Tada sam prvi put video avion. Nekoliko nas dečaka, u kratkim, često kaljavim pantalonama, bosi, jurili bismo da vidimo avion, posebno pilota.“
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;&quot;Prašna cesta. Brezmejna banatska ravnica. Živel sem v Izbištu. Imel sem komajda deset let. Takrat sem prvič videl letalo. Nekaj nas dečkov v kratkih, pogosto blatnih hlačah, bi bosi drveli, da vidimo letalo, še posebej pilota.&quot;
&lt;/blockquote&gt;
|}

Postal je pilot pri jugoslovanskem letalskem prevozniku (JAT) in rezervni častnik v jugoslovanski vojski.&lt;ref name=&quot;E.V.N.&quot;&gt;{{cite news |last1=E.V.N. |title=Stevan Popov vodio bitku sa kancerom, vinuo se u večne visine |url=https://www.novosti.rs/vesti/naslovna/hronika/aktuelno.291.html:551382-Cuveni-pilot-Stevan-Popov-izvrsio-samoubistvo |access-date=18 June 2021 |work=Novosti |date=4 June 2015}}&lt;/ref&gt;

== Razpad Jugoslavije in &quot;razhod&quot; letala ==
=== Reševanje iz Sarajeva ===

Med vojno v Bosni in Hercegovini, v obdobju od 17. aprila do 3. maja 1992, je Popov s tovornim letalom boeing 707, imenovanim &quot;Kikaš&quot;, uspešno evakuiral približno 40.000 ljudi s sarajevskega letališča, medtem ko so srbske sile stalno obstreljevale mesto; obenem so v samem mestu in njegovi okolici potekali boji. Skupno je bilo iz &quot;sarajevskega pekla&quot; rešenih 49.000 beguncev.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.politika.rs/sr/clanak/429771/Avionom-iz-sarajevskog-ratnog-vrtloga#google_vignette|title=Avionom iz sarajevskog ratnog vrtloga|publisher=politika.rs|author=Miroslav Stefanović|place=Beograd|language=sr|date=19 May 2019|accessdate=27 October 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://military-history.fandom.com/wiki/Stevan_Popov|title=Stevan Popov|publisher=military-history.fandom.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=29 October 2026}}&lt;/ref&gt;.

Letalo se je imenovalo „Kikaš“ po hrvaško-kanadskemu poslovnežu [[Anton Kikaš|Antonu Kikašu]], ki je z njim poskušal na Hrvaško pretihotapiti 19 ton orožja; JLA pa se je letala in orožja na zagrebškem letališču „Pleso“ nasilno polastila ter lastnika ujela in prepeljala v beograjske vojaške zapore. Med približevanjem cilju je pilot letala jugoslovanskim kontrolorjem letenja pomotoma sporočil, da je njihov cilj Ljubljana in ne Trst, kot je bilo dogovorjeno in tako sta lovski letali MiG-21 jugoslovanskega vojnega letalstva prisilili letalo na pristanek v Zagrebu. Polet je bil namreč napovedan za Trst; pred njim pa naj bi moral &quot;prisilno&quot; pristati na ljubljanskem Brniku, kjer so že čakala hrvaška prevozna sredstva na orožje.&lt;ref name=&quot;STARCEVIC&quot;&gt;{{cite news |last1=STARCEVIC |first1=Nesha |title=Plane Carrying Smuggled Weapons Seized, Investigation Begun |url=https://apnews.com/article/0c84de1b4c79f7ec65399d6e97610168 |access-date=25 June 2021 |work=AP News |date=4 September 1991}}&lt;/ref&gt;Po treh mescih so ga zemenjali za ujetega generala [[Milan Aksentijević|Aksentijevića]].&lt;ref name=&quot;PETROVIĆ&quot;&gt;{{cite news |last1=PETROVIĆ |first1=Borka |title=ANTON KIKAŠ, IKONA KANADSKE DIJASPORE: Prkosio je JNA avionom punim oružja za MUP. Uhićen je, a potom razmjenjen za generala Aksentijevića. Danas kaže: &quot;CINKALI SU ME LJUDI IZ NAŠIH REDOVA&quot; |url=https://www.glasistre.hr/hrvatska/anton-kikas-ikona-kanadske-dijaspore-prkosio-je-jna-avionom-punim-oruzja-za-mup-uicen-je-a-potom-razmijenjen-za-generala-aksentijevica-danas-kaze-cinkali-su-me-ljudi-iz-nasih-redova-602744 |access-date=17 June 2021 |work=Glas Istre |date=5 November 2019}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;St. Louis Post-Dispatch&quot;&gt;{{cite news |last1=Compiled From Agencies |title=Serbia Accepts Plan For Observers From European Community |url=https://www.newspapers.com/newspage/141423749/ |access-date=25 June 2021 |work=St. Louis Post-Dispatch |date=1 September 1991 |page=39}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Marinić 2025&quot;&gt;{{cite news |last1=Marinić |first1=Borna |title=Kako je Hrvatska pustila zarobljenog generala JNA Milana Aksentijevića – razmjena zarobljenika na aerodromu Pleso |url=https://domovinskirat.hr/2025/11/25/kako-je-hrvatska-pustila-zarobljenog-generala-jna-milana-aksentijevica-razmjena-zarobljenika-na-aerodromu-pleso/ |access-date=18 September 2026 |work=domovinskirat.hr |date=25 November 2025 |language=Croat}}&lt;/ref&gt;Ob 35-letnici dogodkov je nastal celo film „Nisem se bal umreti“.&lt;ref name=&quot;ANTON KIKAŠ&quot;&gt;{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; Kikaša so izpustili v okviru skupine 27 oseb, naklonjenih Hrvaški, ki so jih zamenjali za 28 častnikov JLA, med katerimi je bil tudi srbski častnik [[Milan Aksentijević]], ki so ga zajele malo pred tem hrvaške sile.&lt;ref name=&quot;Horvatić&quot;&gt;{{cite news |last1=Horvatić |first1=Petar |title=13. rujna 1991. Milan Aksentijević – kako su hrvatski specijalci uhitili generala JNA koji je razmijenjen za Antuna Kikaša? |url=https://narod.hr/kultura/13-rujna-1991-milan-aksentijevic-kako-su-hrvatski-specijalci-uhitili-generala-jna-koji-je-razmijenjen-za-antuna-kikasa |access-date=19 April 2021 |work=Narod |date=13 September 2018 |language=sh}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.facebook.com/enimark.ponjevic.7/posts/tajni-rat-za-hrvatsku-kako-je-kos-preko-uba%C4%8Denih-krtica-izdao-akciju-heroja-kika/2583104088870785/|title= TAJNI RAT ZA HRVATSKU: Kako je KOS preko ubačenih krtica izdao akciju heroja Kikaša. Izdaja u vrhu MUP-a: Tko je bio agent &quot;Merđo&quot;?|publisher=facebook.com|author=Enimark Ponjević|place=|language=hr|date=31. avgust 2026|accessdate=26. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; Do izmenjave je prišlo 25. novembra 1991 na [[Letališče Franjo Tuđman|Letališču Pleso]] pri Zagrebu.&lt;ref&gt;Nekdanje &quot;Letališče Pleso&quot; se sedaj imenuje &quot;Letališče Franjo Tuđman&quot;&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;&quot;Embassy confirms Canadian set free&quot;. Red Deer Advocate. CP. 27 November 1991. p. 9. Retrieved 25 June 2021.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Marinić 2025&quot;&gt;{{cite news |last1=Marinić |first1=Borna |title=Kako je Hrvatska pustila zarobljenog generala JNA Milana Aksentijevića – razmjena zarobljenika na aerodromu Pleso |url=https://domovinskirat.hr/2025/11/25/kako-je-hrvatska-pustila-zarobljenog-generala-jna-milana-aksentijevica-razmjena-zarobljenika-na-aerodromu-pleso/ |access-date=18 September 2026 |work=domovinskirat.hr |date=25 November 2025 |language=Croat}}&lt;/ref&gt;

Vsak polet med Sarajevom v Bosni in vojaškim letališčem v [[Batajnica|Batajnico]] v Srbiji blizu Beograda je trajal v povprečju od 12 do 15 minut. Popov med temi poleti ni ugašal motorjev, na vsakem letu pa je prepeljal kar 585 ljudi; tolikšno število je bilo mogoče, saj &quot;Kikaš&quot; kot tovorno letalo ni imel sedežev in so potniki sedeli kar na tleh natlačeni kot sardine.&lt;ref name=&quot;E.V.N.&quot; /&gt;

Med 12. aprilom in 3. majem 1992 so Popov in drugi člani posadke s &quot;Kikašem&quot; iz Sarajeva evakuirali skupno 49.000 ljudi. Samo 2. maja je Popov v 16 ločenih poletih prepeljal 4.000 beguncev.&lt;ref name=&quot;Stefanović&quot;&gt;{{cite news |last1=Stefanović |first1=Miroslav |title=Avionom iz sarajevskog ratnog vrtloga |url=https://www.politika.rs/sr/clanak/429771/Magazin/Avionom-iz-sarajevskog-ratnog-vrtloga |access-date=18 June 2021 |work=Politika |date=19 May 2019}}&lt;/ref&gt;

==== Nazaj v „Sarajevski pekel“ ====
[[Mile Jovičić]] rad pripoveduje o enem izmed Popovih neverjetnih podvigov: »Morda ste že slišali za zgodbo, kako je neka ženska z dvema otrokoma in z ogromnima torbama, v splošni gneči na letališču uspela priti do letala. V Batajnico je prispela s 'Kikašem' in nato ugotovila, da nima enega od dveh otrok. Steva Popov je, ko se je ponovno vrnil v Sarajevo, sam hodil po prepolni letališki stavbi in iskal otroka. In ga je našel!« Popov se je z zdaj že skoraj odraslim najstnikom ter njegovo materjo ponovno srečal leta 2004 v neki televizijski oddaji.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://kompasinfo.rs/hronika-jednog-podviga-i-velike-nepravde-prica-o-pilotu-stevanu-popovu/?script=lat|title=Hronika jednog podviga i velike nepravde: Priča o pilotu Stevanu Popovu|publisher=Kompasinfo.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=28. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

Tistega dne so si sledili poleti neprestano in tako Popov sploh ni ugaševal motorja, ko je po pristanku zaslišal krik matere, ki je prispela v Batajnico, a je v gneči izgubila svojega otroka v Sarajevu; pogrešila ga je šele tukaj, ko se je letalo skoraj izpraznilo. Steva se je odločil, da se bo vrnil, čeprav je bil od stalnih poletov izčrpan in utrujen. Vračal se je zvečer v nevarno Sarajevo, vračal se je skozi zmešnajavo, dim in negotovost, samo da bi rešil eno malo človeško bitje — pa seveda naložil tudi druge obupance. Deklico je mati pripeljala s sabo, deček pa je ostal v Sarajevu. Čeprav je bilo letalo zadeto v rep, se je Popov vrnil in našel tega dečka, Bojana. O tem je vedel Mondo še več podrobnosti:

„Mati Ranka Majmunović je po pristanku med jokom začela iskati svojega sina. Pustila je deklico, mi pokazala dečkovo čepico in kričala 'Ni mojega Bojana'. S posadko se vračamo v Sarajevo, ter vpijem po celi letališki stavbi: ’Bojan, Bojan!’ V enem kotu je bilo nekaj dečkov. In vzdigne se mali petletni cvrček. Vprašal sem ga, zakaj je izgubil mamo. Pa je dejal: ’Nisem jaz nje, ampak ona mene.’ Vprašal sem ga, če bi se vozil z letalom, pa mi je dejal: ’Kako da ne; ali lahko tudi moji tovariši?’&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://mondo.rs/Sport/Fudbal/a2163965/steva-popov-pilot-heroj-sarajeva-sinisa-mihajlovic-ga-voleo.html|title=Pilot-heroj Steva Popov izvlačio ljude iz Sarajeva 1992. i dovezao ih 40.000 u Beograd. Siniša Mihajlović mu nikad nije zaboravio spasavanje iz Švedske. |publisher=mondo.rs|author=Mladen Šolak|place=Beograd|language=sr|date=24. december 2025|accessdate=31. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

{|
|-
! Kako je spasio jedno dete&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine|title=Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine?|publisher=stil.kurir.rs|author=Lana Apostolović|place=Beograd|language=sr|date=25. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
! Kako je rešil enega otroka
|-
| &lt;blockquote&gt;&quot;Video sam majku kako plače i ponavljala je: ’Kapetane, nema mi Bojana’. Držala je za ruku drugog sina i pokazivala: ’Ostala mi je u ruci njegova kapa’. Ja sam u tom trenutku shvatio da je dečak ostao u Sarajevu, a ona u toj gužvi za ruku držala samo jedno dete. Rekao sam mom kolegi Savi: 'Ajmo mi nazad!' U to vreme nije bilo kontrole letova. Po mraku smo se vraćali nazad. Svetlost su nam bili obrisi brda i planina i tako smo uspeli da sletimo u Sarajevo. Po povratku je aerodrom opet bio pun. Iznenadili su se kad su me videli jer nisu očekivali da ću odmah da se vratim. Nisam ni ja. Prišla je jedna žena i ispričala mi kako su joj u prethodnom letu ostala tri sina na aerodromu, vrata su im se pred nosom zatvorila, za njih je to bio pakao. Ušao sam u zgradu i počeo da dozivam tog dečaka: ’Bojane, Bojane!’ U jednom uglu se igralo nekoliko dece i ustane jedan mali od 5 godina i odazove se. Bilo mi je jasno da je to on. Dovezao sam ga u Beograd, a majka njegova je klekla i počela da ga grli.&quot;
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;»Videl sem mamo, ki je jokala in ponavljala: ’Kapitan, nimam Bojana’. Držala je za roko drugega sina in kazala: ’Njegova kapa je ostala v moji roki’. V tistem trenutku sem dojel, da je deček ostal v Sarajevu, ona pa je v tej množici držala za roko le enega otroka. Kolegu Savu sem rekel: 'Gremo nazaj!' Takrat ni bilo nadzora zračnega prometa. Vračali smo se po temi. Naša osvetlitev so bili obrisi hribov in gora, in tako nam je uspelo pristati v Sarajevu. Ob naši vrnitvi je letališče bilo zopet polno in ljudje so bili presenečeni, ko so me zagledali, ker niso pričakovali, da se bomo vrnili – saj nisem niti jaz. Do mene je prišla ženska in mi povedala, da so ji v prejšnjem letu ostali na letališču trije sinovi: vrata so se jim zaprla pred nosom, kar je bil zanje pravi pekel. Vstopil sem v stavbo in začel klicati tistega dečka: ’Bojan, Bojan!’ V nekem kotu se je igralo nekaj otrok in vstal je malček petih let in se odzval. Bilo mi je jasno, da je to on. Pripeljal sem ga v Beograd, a njegova mati je pokleknila in ga začela objemati.«
&lt;/blockquote&gt;
|}

==== Reševanje zapuščenih sirot ====
Veliko jih je uspelo odpotovati z letalom – vsega skupaj skoraj 50.000 – za celo mesto nesrečnežev. Časnikarjem je Steva zaupal tudi naslednji dogodek, ki so ga skrbno zabeležili. V njem opisuje rešitev bratca in sestrice iz nepopisne gneče na Sarajevskem letališču, ki ju je posadil v svojo kabino in ju srečno prepeljal do [[Batajnica|Batajnice]], od koder so ju odpeljali k sorodnikom v [[Stara Pazova|Staro Pazovo]], nakar se niso več videli.
{|
|-
! Mi smo, čiko, siročad&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.politika.rs/sr/clanak/429771/Avionom-iz-sarajevskog-ratnog-vrtloga#google_vignette|title=Avionom iz sarajevskog ratnog vrtloga|publisher=politika.rs|author=Miroslav Stefanović|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2019|accessdate=27. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
! Striček, midva sva siroti
|-
| &lt;blockquote&gt; „Doći do sarajevskog aerodroma bila je avantura, igra životom. Oni koji se domognu, nemaju više šanse da se vrate. U avion, ili u ponor, u bezdan... U toj gužvi slučajno, krajičkom oka, ugledam dvoje mališana. Valjda svesni da nemaju šanse da se od tolike gužve probiju do aviona, izmakli su se po strani. Gledam ih još malo, sve očekujući da će im se pojaviti roditelji ili neko od starijih. Ali, oni dalje sami. Stoje nemo, uspravno, držeći se za ruke. Privukla me baš ta scena. I, odlučim se da im priđem... Dečaku, koliko sam mogao da ocenim, nije bilo više od dvanaest, trinaest godina. Devojčica, nešto mlađa. Pitam ih gde su im roditelji? Oni me gledaju, ćute. Posle nekoliko trenutaka dečak se osmeli i izusti: „Mi smo, čiko, siročad. Nemamo nikoga. Roditelji su nam poginuli u Sarajevu. Hteli bismo u avion, imamo rođake u Srbiji, u Staroj Pazovi...”
Siročad! Nešto kao da me je ošinulo po sred tela. Stresla me neka groznica. Istog časa sam ih zgrabio sa piste. Devojčicu sam uzeo u naručje, dečaka uhvatio za ruku. Krenuo sam ka avionu, kroz tu nepreglednu masu ljudi koji me guraju, viču, dozivaju po imenu. Koračam nekako ponosno, a suze samo što mi nisu grunule. Znam, moram da ostanem pribran, a ipak sam se rastužio, sve mi se nešto skupilo u duši, sva patnja, bol, prokletstvo tog rata. Teškom mukom se probijam kroz masu, neko iza mene viče: „Pustite pilota, to je kapetan aviona.” I bili su u pilotskoj kabini, tik pored mojih nogu, sve dok nismo sleteli u Batajnicu.
&lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;„Priti do sarajevskega letališča je bila pustolovščina, igra z življenjem. Tisti, ki ga dosežejo, nimajo več možnosti za vrnitev. V letalo, ali v prepad, v brezno... V tej gneči naključno, s končkom očesa, opazim dvojico malčkov. Menda v svesti si, da nimata možnosti, da se zaradi takšne gneče prebijeta do letala, sta se umaknila ob stran. Gledam ju še malo v pričakovanju, da se bodo prikazali starši ali kdo od starejših; onadva pa še naprej sama. Stojita molče, pokončno, držeč se za roke. Pritegnil me je ravno ta prizor. In, skelenil sem se jima približati... Deček, kolikor sem lahko ocenil, jih ni imel več od dvanajst-trinajst let. Deklica nekaj mlajša. Vprašam ju, kje imata starše. Onadva me gledata, molčita. Po nekaj trenutkih se deček opogumi in izusti: „Midva sva, striček, siroti. Nimava nikogar. Starši so nama padli v Sarajevu. Hotela bi v letalo; imava sorodnike v Srbiji, v Stari Pazovi...”
Siroti! Ko da me je nekaj zbodlo sredi telesa. Stresla me je nekakšna vročica. Istega trena sem ju zgrabil s ploščadi. Deklico sem vzel v naročje, dečka zgrabil za roko. Krenil sem k letalu, skozi to nepregledno množico ljudi, ki me porivajo, vpijejo, me zmerjajo. Korakam nekam ponosno, a le malo je manjkalo, da se mi niso udrle solze. Vem, moram ostati zbran, a vendar sem se razžalostil; vse to se mi je nabralo v duši, sve trpljenje, bolečina, prekletstvo te vojne. S težkim naporom se prebijam skozi množico; nekdo za menoj vpije: „Pustite skozi pilota, to je kapitan letala.” In bila sta v pilotski kabini, tik poleg mojih nog, vse dokler se nismo spustili v Batajnici.“
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Reševanje tudi iz drugih delov Jugoslavije ===
Malo pa je znano, da je Stevan Popov pred Sarajevom reševal ljudi iz področij okrog Zadra in Pulja, ki jih je zajela vojna vihra. Poslan je bil z namenom evakuacije vojaštva in vojaškega premoženja, reševal pa je tudi civiliste, katerih varnost je bila ogrožena. 

Po Sarajevu pa je prevažal in reševal ljudi tudi iz drugih delov Republike Srbske z letališča v Banjaluki.

=== Prevoz jugoslovanskega nogometnega moštva ===
V spominu ostaja tudi tudi njegov podvig, ko je nogometno moštvo ZR Jugoslavije varno vrnil s Švedskega, ko ji zaradi uvedbe ukrepov ni bil dovoljen nastop na evropskem prvenstvu 1992.

Po izbruhu spopadov med [[Razpad Jugoslavije|Razpadom Jugoslavije]] in številnih grozodejstvih — vključno z uničujočim srbskim napadom z minometi na tržnico v Sarajevu 27. maja 1992 — so ZN 30. maja 1992 sprejeli resolucijo št. 757, ki je uvedla kazenske ukrepe proti Jugoslaviji: vključevala je prepoved nastopanja jugoslovanskih moštev na mednarodnih športnih dogodkih ter prepoved mednarodnih letov v Jugoslavijo in iz nje. Ravno takrat pa je 28. maja 1992 prispelo jugoslovansko moštvo na Švedsko, kjer se je pripravljalo na začetek [[Evropsko prvenstvo v nogometu 1992|Evropskega prvenstva v nogometu]], ki je potekalo na Švedskem med 10. in 26. junijem. Ker jim je bilo torej prepovedano nastopanje, bi se morali vrniti domov.

Popov je takrat pilotiral letalo družbe JAT, ki je odletelo po jugoslovansko reprezentanco in na cilj prispelo 2. junija 1992. Popov sprva ni dobil dovoljenja za let v [[Stockholm]], vendar je osebno vzpostavil radijsko zvezo z generalnim tajnikom ZN [[Butros Butros-Gali|Butrosom Galijem]], ki mu je odobril 24-urno časovno okno za odvoz jugoslovanskega moštva.&lt;ref name=&quot;E.V.N.&quot; /&gt; Ob prihodu na letališče Arlanda v bližini Stockholma pa je ugotovil, da letala ne more oskrbeti z gorivom, saj je britanska družba BP to zavrnila zaradi sankcij. Popov je predlagal, da bi z letalom, ki je imelo napol polne rezervoarje, poletel in pristal kar nekje zunaj Švedske, na neki avtocesti na Poljskem. Tedaj so imele švedske oblasti zaradi ukrepov ZN namen zaseči letalo, v katerem so bili že vkrcani nogometaši, vendar je Popov brez dovoljenja prižgal motorje in začel krožiti po vzletno-pristajalni stezi grozeč, da bo vzletel ne glede na to, da letalo ni bilo napolnjeno z gorivom. Šele takrat so švedske oblasti dovolile polnjenje letala z gorivom ter njegov polet v Beograd.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://rtv.rs/sr_lat/drustvo/sahranjen-legendarni-pilot-stevan-popov_607756.html|title=Sahranjen legendarni pilot Stevan Popov|publisher=Radio-televizija Vojvodine|author=JMU|place=Novi Sad|language=sr|date=6. junij 2015|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

Jugoslovanski veleposlanik na Švedskem [[Zlatan Kikić]] — ki se je z istim letalom nameraval vrniti v Jugoslavijo skupaj z osebjem veleposlaništva —, je nato zbral 2000 dolarjev v gotovini in plačal norveški državni naftni družbi Statoil (danes Equinor) za oskrbo letala z gorivom. Popov je nato z letalom, na katerem je bila jugoslovanska nogometna reprezentanca in osebje veleposlaništva, poletel nazaj v Beograd; pristal je tik pred iztekom 24-urnega roka, ki ga je imel na voljo za izvedbo poleta. Pri vračanju je prešerno letel tako nizko nad beograjskim VMA, da bi se po Piksijevih besedah skorajda dotaknili njegove strehe. To je bil tudi poslednji let, kajti nastopile so sankcije ZN.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.blic.rs/vesti/drustvo/heroj-koji-nas-je-sve-spasao-piksi-kakav-je-to-covek-bio-gromada-ljudska/xtqm3bg|title= HEROJ KOJI NAS JE SVE SPASAO Piksi: Kakav je to čovek bio, gromada ljudska |publisher=mondo.rs|author=Mihailo Jovićević, Slađana Aničić, Veljko ivanović|place=Beograd|language=sr|date=5. junij 2015|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

Pozneje so Popova povabili na igrišče beograjskega [[Stadion Rajka Mitića|Stadiona „Crvene zvezde“ imenovanega „Marakana“]], kjer so ga navijači zaradi tega podviga navdušeno pozdravljali.&lt;ref name=&quot;Ørtz  &amp; olsen&quot;&gt;{{cite news |last1=Ørtz |first1=Michael |last2=Olsen |first2=Morten |title=Sidste fly til Beograd|url=https://www.dr.dk/nyheder/webfeature/jugoslavien |access-date=18 June 2021 |date=11 June 2017}}&lt;/ref&gt; Za ta dosežek ter za svoja človekoljubna dejanja v Bosni je prejel tudi nagrado časopisa „Večernje novosti“ za »plemenito dejanje leta« 1992.&lt;ref name=&quot;E.V.N.&quot; /&gt; 

O Popovem življenju je srbski [[časnikar]] [[Miroslav Stefanović]] (*1952) leta 1994 napisal dvojeznično knjigo z barvnimi ilustracijami in naslovom ''„Prostranstvo, plavo: Popov Steva“'' (en: ''„The Expanse, Blue: Popov Steva“''; sl: ''„Modro prostranstvo: Steva Popov“'').&lt;ref name=&quot;Stefanović&quot; /&gt;

=== Usoda &quot;njegovega&quot; Kikaša ===

[[File:YA-GAF Boeing 707-324C Balkh - Uganda Airlines OST 270400.jpg|thumb|300px|right|&lt;center&gt;Letalo &quot;[[Anton Kikaš|Kikaš]]&quot; slikano 
na letališču v [[Belgija|belgijskem]] kraju [[Ostend|Ostendu]] leta [[2001]]]]&lt;/center&gt;
[[Vlastelinko Mihaljčuk]] je v podkastu ''»Kje ste bili leta 1991?«'' povedal, da je v podjetju pri ugrabitvi Kikaševega letala — namenjenega v Trst oziroma Ljubljano — sodelovala protiteroristična enota Lučko, ki je letalo zajela, Kikaša pa ujela. Orožje in strelivo so hrvaške sile pozneje zajele v bitki za vojašnice, ko se je JLA morala umakniti in pustiti vso opremo in orožje. Po pretepanju so Kikaša premestili v vojaški zapor v Beogradu, kjer so ga skozi tri mesece večkrat mučili, mu polomili rebra in gleženj, ter mu grozili s smrtjo. Zaradi velikega zanimanja občil pa je bil konec novembra 1991 izpuščen oziroma zamenjan za ujetega generala JLA. 

Nadaljnja usoda zaseženega letala pa je bila takale: „JLA ga je uporabljala za prevoz opreme in osebja med umikom iz Slovenije in Hrvaške. Poleg tega je Boeing 707 prevažal rezerviste na bojišča na Hrvaškem in pozneje v Bosni in Hercegovini, na povratku pa je prevažal družine častnikov JLA skupaj s civilisti, ki so bežali pred vojno iz območja Bihaća in nato Sarajeva v Beograd. Ker je bilo preurejeno za prevoz vojaške opreme, je lahko sprejelo 400 potnikov; na ta način pa se je vojni izognilo več deset tisoč civilistov, čeprav večina verjetno ni vedela, zakaj so pripadniki JLA letalo imenovali 'Kikaš'.“&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://domovinskirat.hr/2025/08/31/u-razoruzanu-hrvatsku-1991-pokusao-je-dovesti-boeing-pun-oruzja-uhicen-anton-kikas/|title=U razoružanu Hrvatsku 1991. pokušao je dovesti Boeing pun oružja – uhićen Anton Kikaš|publisher=Domovinski rat.hr|author=Borna Marinić|place=Zagreb|language=hr|date=31. avgust 2025|accessdate=18. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; Letalo ni bilo zamišljeno za prevoz potnikov, temveč blaga; a Steva s posadko je v enem poletu prepeljal kar 585 ljudi.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine|title=Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine?|publisher=stil.kurir.rs|author=Lana Apostolović|place=Beograd|language=sr|date=25. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

Ta &quot;Boeing 707&quot; je lahko prevažal 110 ton tovora in letel neprekinjeno deset ur; izkazal se je zlasti na sarajevskem letališču &quot;Butmir&quot; spomladi 1992. O njegovem pilotu Stevanu Popovu — ki pa je tragično umrl leta 2015 — je 1994 nastala celo knjiga v srbščini in angleščini. Leta 1992 je bilo od 12. aprila do 3. maja prepeljanih skoraj 50.000 beguncev iz Bosne in Hercegovine. Kapetan Popov se je spominjal, da je samo 2. maja opravil 16 poletov in iz „sarajevskega vojnega pekla“ rešil 4000 ljudi. Poleg ljudi so s priljubljenim &quot;Kikašom&quot; med vojno v Bosni in Hercegovini prevažali tudi dele iz vojaških in civilnih tovarn; prav to letalo pa je prepeljalo tudi kisikove jeklenke za dojenčke v banjaluški bolnišnici.

Vodstvo JAT-a je bilo takrat pripravljeno registrirati &quot;Boeing 707&quot; za civilni promet, vendar jim ni uspelo pridobiti popolnih tehničnih podatkov o letalu; zato so ga 1996 prodali nekemu britansko-ameriškemu podjetju. Leta 2004 so ga novi lastniki razrezali v Ostendu.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.politika.rs/sr/clanak/429771/Avionom-iz-sarajevskog-ratnog-vrtloga#google_vignette|title=Avionom iz sarajevskog ratnog vrtloga|publisher=politika.rs|author=Miroslav Stefanović|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2019|accessdate=27. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

&quot;Športno letališče Čenej pri Novem Sadu&quot; pa je tudi doletela žalostna usoda. Zaradi neupoštevanja opozoril o nepravilnostih, ki jih je dala večkrat pristojna komisija, je ta in še nekaj drugih letališč do nadaljnjega zaprtih in je prepovedan ves promet.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.021.rs/novi-sad/vesti/357753/021-saznaje-aerodrom-na-ceneju-i-jos-cetiri-aerodroma-potpuno-zatvoreni-suspendovane-dozvole|title=021 saznaje: Aerodrom na Čeneju i još četiri aerodroma potpuno zatvoreni, suspendovane dozvole | publisher=Novosadski informativni portal 021.rs|author=Gorica Nikolin|place=Novi Sad|language=sr|date=7. november 2023|accessdate=2. november 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Družina ===
Iz zakona s prvo ženo Dušico ima Popov sina Stevana in hčerki Vesno in Ivo, s Snežano pa hčerko Jeleno.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine|title=Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine?|publisher=stil.kurir.rs|author=Lana Apostolović|place=Beograd|language=sr|date=25. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

== Bolezen, smrt in spomin ==
=== Bolezen ===
Kljub veliki strokovnosti in neminljivim zaslugam v reševanju človeških življenj je 2004 izgubil službo v „svojem“ JAT-u, kar ga je hudo prizadelo:
{|
|-
! Nepravda nakon podviga&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://kompasinfo.rs/hronika-jednog-podviga-i-velike-nepravde-prica-o-pilotu-stevanu-popovu/?script=lat|title=Hronika jednog podviga i velike nepravde: Priča o pilotu Stevanu Popovu|publisher=Kompasinfo.rs|author=Stefan Milenković|place=|language=sr|date=28. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://noizz.rs/big-stories/tragicna-sudbina-velikog-steve-popova-tihog-heroja-eks-ju-ratova/krtmvrj|title=Tragična sudbina velikog Steve Popova, tihog heroja eks-Ju ratova Noizz|publisher=noizz.rs|author=Stefan Milenković|place=|language=sr|date=|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
! Krivica po podvigu
|-
| &lt;blockquote&gt;„Postao sam osoba koju narod poštuje. Nepoznati ljudi i danas mi zahvaljuju na podvigu. Međutim, preduzeće „JAT“ nije cenilo moj profesionalni i plemeniti podvig, a ni moje pilotsko znanje. U 2004. proglašen sam tehnološkim viškom i otpušten. Preživeo sam potom operaciju raka na desnom bubregu jer nisam planirao da umrem. Otkaz mi je teže pao od bolesti.“
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;&quot;Postal sem oseba, ki jo ljudstvo spoštuje. Še danes se mi neznani ljudje zahvaljujejo za moj podvig. Medtem pa podjetje &quot;JAT&quot; ni cenilo mojega strokovnega in plemenitega podviga, niti mojega pilotskega znanja. Leta 2004 so me razglasili za odvečnega in odpustili. Nato sem preživel operacijo raka na desni ledvici, ker nisem načrtoval, da umrjem. Odpust me je huje prizadejal od bolezni..&quot;
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Smrt v Rumi ===
[[File:Стеван Попов.jpg|thumb|200px|upright|&lt;center&gt;Spominski [[Stevan Popov|Stevanov]] doprsni kip v &quot;Parku velikanov&quot; ([[Istočno Sarajevo|Vzhodno Sarajevo]])]]&lt;/center&gt;

Popov je 3. junija 2015 napravil samomor okrog 18h v svojem stanovanju sedeč v dnevni sobi poleg soproge, ki niti slutila ni, da si namerava storiti kaj žalega; ustrelil se je nenadoma z velikim nabojem iz pištole naravnost v glavo, ki mu jo je skorajda razneslo. Prva pomoč ni mogla pomagati, izdihnil je na poti v bolnišnico.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://6yka.com/region/legendarni-pilot-izvrsio-samoubistvo/|title=Legendarni pilot izvršio samoubistvo|publisher=6yka |author=|place=|language=sr|date=4. junij 2015|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; 

Njegovi prijatelji piloti pravijo, da ni nič nakazovalo njegovih namer; bil je celo vedno in do zadnjega pobudnik novih zamisli; tako mu je bila pri srcu obnova novosadskega letališča v Čeneju in dokončanje letališke stavbe, da bi tudi Novi Sad dobil možnost za civilne in trgovske lete. Član Aerokluba »Novi Sad« [[Miodrag Radanović]] pravi: 
:&quot;Pred dvema tednoma smo imeli skupščino Aerokluba, na kateri je predsedoval. Govoril je o prihodnosti kluba in letalstva. Potem smo se v soboto dogovorili za še en sestanek, namesto tega pa gremo na Stevanov pogreb. Prijatelji, sorodniki in vsi piloti so pretreseni, saj nič ni kazalo na to, da bi lahko kaj takega storil.&quot;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.blic.rs/vesti/hronika/samoubistvo-heroja-tragicna-smrt-pilota-steve-popova-koji-je-spasao-40000-ljudi/m0wsx63|title=SAMOUBISTVO HEROJA Tragična smrt pilota Steve Popova, koji je spasao 40.000 ljudi|publisher=Blic-rs|author=M.S., S.A.|place=Beogad|language=sr|date=4. junij 2015|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

Njegova smrt je pretresla vse, ki so ga poznali, zlasti še okoliščine, saj je Steva storil samomor v Rumi pred svojo ženo Snežano Jovanović Popov. Res je prej včasih omenjal, da si bo sam vzel življenje, kadar ga ne bo mogel več prenašati; kljub temu pa nihče ni slutil, da misli s tem resno, saj se je celo zadnje čase ukvarjal z novimi načrti. Najbolj ga je pač po njegovi izpovedi prizadelo, da so ga razglasili 2004 za „tehnološki višak“ in ga odpustili iz podjetja, ki mu je takorekoč postalo drugi dom.

Njegova tragična smrt postavlja več vprašanj kot odgovorov:
#Odpoved delovnega razmerja je težje prenašal kot bolezen, ki jo je z zdravljenjem premagal.
#Bil pa je vse do konca takorekoč vsesteansko dejaven in nič ni kazalo na take namene; soproga potrjuje, da ni bilo tega dne prav nobenega prepira. 
#Uradna izjava govori o tem, da je napravil samomor iz pištole velikega kalibra doma v sobi pred soprogo.
#Njegov sin Steva sumi, da se je morda vrnila potuhnjena rakava bolezen, ki jo je pred leti premagal; potrjuje pa, da je njegov oče bil vedno optimist. Obenem izraža sum v resničnoost uradne verzije o samomoru, kar bi namigovalo na to, da mu je kdo morebiti pri tem &quot;pomagal&quot; kot osebi, ki je veliko vedela in videla.
#Ni pustil nobenega poslovilnega pisma in tako se lahko o pravih nagibih in stvarnem poteku dogodkov le ugiba.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.kurir.rs/crna-hronika/1808555/samoubistvo-stevana-popova-legendarni-pilot-jata-ubio-se-pred-suprugom|title=SAMOUBISTVO STEVANA POPOVA: Legendarni pilot Jata ubio se pred suprugom|publisher=Kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=1. oktober 2017|accessdate=29. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.blic.rs/vesti/hronika/sin-pilota-heroja-steva-bio-optimista-mozda-se-vratila-opaka-bolest/xqqlqkv|title= SIN PILOTA HEROJA &quot;Steva bio optimista, možda se vratila opaka bolest&quot;|publisher=blic.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=6. junij 2015|accessdate=30. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Pogreb v Novem Sadu ===
Pogreb je bil na Novosadskem Novem pokopališču v soboto, 6. junija, brez kakih posebnih zunanjih slovesnosti.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine|title=Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine?|publisher=stil.kurir.rs|author=Lana Apostolović|place=Beograd|language=sr|date=25. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;Poleg družinskih članov se je pogreba udeležilo veliko število prijateljev, med njimi številni športniki, člani upravnih odborov športnih klubov, katerih član ali na čelu je bil, ter predstavniki političnega in javnega življenja Novega Sada. Član upravnega odbora novosadskega Aerokluba [[Ranko Babić (Aeroklub Novi Sad)|Ranko Babić]] mu je v imenu tega kluba in športnih društev izrekel zadnje slovo ter izrazil željo Aerokluba, da se [[Letališče Novi Sad|Novosadsko letališče v Čeneju]] poimenuje po Stevu Popovu.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://rtv.rs/sr_lat/drustvo/sahranjen-legendarni-pilot-stevan-popov_607756.html|title=Sahranjen legendarni pilot Stevan Popov|publisher=Radio-televizija Vojvodine|author=JMU|place=Novi Sad|language=sr|date=6. junij 2015|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Spomin ===
==== Legenda naših dni ====
{|
|-
! Najlepše je postati legenda&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.goodreads.com/book/show/208468161-prostranstvo-plavo-popov|title=Prostranstvo, plavo Popov: Steva The Expanse, Blue Popov: Steva by Miroslav Stefanovic|publisher=goodreads.com|author=Miroslav Stefanović|place=|language=sr|date=15. februar 1994|accessdate=1. november 2026}}&lt;/ref&gt;
! Najlepše je: postati legenda
|-
| &lt;blockquote&gt;Najlepše je, kažu, za života postati legenda. A pilot, kapetan aviona Stevan - Steva Popov — je baš to. Legenda naših dana. Sadašnjih i budućih. Zasigurno.
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Pravijo, da je najlepše, če postaneš legenda za časa življenja. A pilot, letalski kapetan Stevan – Steva Popov — je prav to: Legenda naših dni. Sedanjih in prihodnjih. Zagotovo.
&lt;/blockquote&gt;
|}

==== Malteški vitez v dejanju ====
Popov je bil član [[Malteški viteški red|Malteških vitezov]] ne le v na papirju, ampak tudi v stvarnosti.&lt;ref&gt;https://www.youtube.com/watch?v=PLNEbGMgTrg&lt;/ref&gt;

==== Pravi in nesebični junak ====
Steva se je najbolj izkazal 1992, ko je ne misleč na varnost sebe in posadke reševal begunce iz „Sarajevskega pekla“ ne glede na njihovo narodnost, vero ali položaj; on in njegova pogumna posadka so z neverjetno požrtvovalnostjo rešili vse begunce, ki so čakali rešitev iz vojnega vrveža —, vse dokler so bili poleti po človeško gledano še možni, čeprav brez tveganja ni bil niti en polet, saj so bili prav okoli letališča hudi boji in barikade.
{|
|-
! Kako je Steva postao heroj Sarajeva&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine|title=Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine? Steva je iz ratnog Sarajeva avionom izbavio 40.000 ljudi: &quot;Plačući mi prišla žena - nema mi sina Bojana, ostao je na aerodromu&quot;, rasplet priče kida dušu. Pilot Steva Popov, heroj koji je evakuisao 40.000 ljudi iz Sarajeva, suočio se sa nepravdom nakon rata, a njegova priča ostaje inspiracija.|publisher=stil.kurir.rs|author=Lana Apostolović|place=Beograd|language=sr|date=25. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
! Kako je Steva postal junak Sarajeva
|-
| &lt;blockquote&gt;Nije bio influencer, političar, ni neko ko traži aplauze. Nije mu bilo važno da ga hvale, da o njemu pričaju po televiziji ili pišu članke. Bio je čovek koji je znao da se život brani delom, a ne rečima. Čovek koji je znao da kada je život drugih u pitanju, priča i diplome ne vrede ništa. Samo dela.
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Ni bil vplivnež, politik ali nekdo, ki bi iskal ploskanje. Ni mu bilo pomembno, ali so ga hvalili, ali so o njem govorili na televiziji ali pisali članke o njem. Bil je človek, ki je vedel, da se življenje brani z dejanji, ne z besedami. Človek, ki je vedel, da ko so ogrožena življenja drugih, govorjenje in diplome ne pomenijo nič. Samo dejanja.
&lt;/blockquote&gt;
|}

==== Eden največjih pilotov ====
Njegov prijatelj Miodrag Radanović, član Aerokluba »Novi Sad«, trdi, da je Stevan eden največjih pilotov v Srbiji.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.blic.rs/vesti/hronika/samoubistvo-heroja-tragicna-smrt-pilota-steve-popova-koji-je-spasao-40000-ljudi/m0wsx63|title=SAMOUBISTVO HEROJA Tragična smrt pilota Steve Popova, koji je spasao 40.000 ljudi|publisher=Blic-rs|author=M.S., S.A.|place=Beogad|language=sr|date=4. junij 2015|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

==== Mnogovrstna spominska pobuda ====
„Združenje beguncev, ogroženih in izgnanih oseb Srbije“ je 3. oktobra 2024 vložilo uradno pobudo za podelitev Popovu posmrtnega odličja, poimenovanje ulice v njegovem Novem Sadu in postavitev spomenika v znamenje spomina, hvaležnosti in spoštovanja sklicujoč se na njegovo nesebično predanost reševanju tisočerih življenj med vojno v BiH.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/9453269/STEVAN-POPOV-SPASIO-JE-HILJADE-LJUDI-Udruzenje-trazi-posthumno-odlikovanje-za-pilota-sa-letova-Sarajevo-Beograd-tokom-rata-1992.-godine|title=&quot;STEVAN POPOV SPASIO JE HILJADE LJUDI&quot; Udruženje traži posthumno odlikovanje za pilota sa letova Sarajevo-Beograd tokom rata 1992. godine |publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=3. oktober 2024|accessdate=31. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

==== Spominski kip ====
V Vzhodnem Sarajevu, v Parku velikanov, so v spomin na njegova velika dejanja postavili doprsni kip z njegovo podobo.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://mondo.rs/Sport/Fudbal/a2163965/steva-popov-pilot-heroj-sarajeva-sinisa-mihajlovic-ga-voleo.html|title=Pilot-heroj Steva Popov izvlačio ljude iz Sarajeva 1992. i dovezao ih 40.000 u Beograd. Siniša Mihajlović mu nikad nije zaboravio spasavanje iz Švedske. |publisher=mondo.rs|author=Mladen Šolak|place=Beograd|language=sr|date=24. december 2025|accessdate=31. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

==== Knjiga ====
*Miroslav Stefanović: ''„Prostranstvo plavo: Popov Steva“ (&quot;The Expanse Blue: Popov Steva&quot;)''. Novi Sad, 1. maj 1994; trdo vezano, format 17,5 x 24 cm , ilustrirano v barvi, cirilica srbsko, latinica angleško; 284 strani&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.goodreads.com/book/show/208468161-prostranstvo-plavo-popov|title=Prostranstvo, plavo Popov: Steva The Expanse, Blue Popov: Steva by Miroslav Stefanovic|publisher=goodreads.com|author=Miroslav Stefanović|place=|language=sr|date=1. maj 1994|accessdate=1. november 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.kupindo.com/Biografija/59445647_Prostranstvo-plavo-Popov-Steva-Miroslav-Stefanovic|title=Prostranstvo plavo – Popov Steva|publisher=Kupindo.com|author=Miroslav Stefanović|place=Novi Sad|language=sr|date=1. maj 1994|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Navedki ===
{{navedek|''„Nisam ni znao koga vozim da li su u pitanju Srbi, Hrvati ili muslimani. Uostalom, ja sam kosmopolita, meni to nije bilo toliko ni važno. Ljude sam cenio po tome kakav su čovek.“''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine|title=Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine?|publisher=stil.kurir.rs|author=Lana Apostolović|place=Beograd|language=sr|date=25. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„Nisem niti vedel, koga vozim: ali gre za Srbe, Hrvate ali Muslimane. Navsezadnje sem jaz svetovljan; meni to ni bilo niti tako pomembno. Ljudi sem cenil po tem, kakšen človek je kdo.&quot;}}
{{navedek|''„Imao sam nepunih 15 godina kada sam prvi put počeo da letim i kad sam prvi put osetio vazduh i kad sam osetio prostranstvo i kad sam osetio visine. Otada, moram da kažem da ja u to vreme nisam znao ni šta su igranke, ni šta su izlasci. Moje je bilo da dođem rano ujutru na aerodrom, da operem jedrilicu, da operem avion.“''&lt;ref&gt;Na kafi sa... - Stevan Popov - (TV KCN) - YouTube&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;&quot;Star sem bil nepolnih 15 let, ko sem prvič začel leteti in ko sem prvič občutil zrak in ko sem občutil prostranost in ko sem začutil višine. Od takrat, moram reči, da jaz tistikrat nisem vedel, kaj so plesi, niti kaj so zmenki. Moje je bilo, da pridem zgodaj zjutraj na letališče, da umijem jadralno letalo, da umijem letalo.&quot;}}

==Notes==
{{Notelist}}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
*[[Razpad Jugoslavije]]
*[[Bosna in Hercegovina]]
*„[[Menih Hawkeye]]“
*[[Anton Kikaš]]

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}

;{{ikona sr}}
*[https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine? | Stil]
*[https://mondo.rs/Sport/Fudbal/a2163965/steva-popov-pilot-heroj-sarajeva-sinisa-mihajlovic-ga-voleo.html Steva Popov pilot heroj Sarajeva, Siniša Mihajlović ga voleo | Mondo]
*[https://kompasinfo.rs/hronika-jednog-podviga-i-velike-nepravde-prica-o-pilotu-stevanu-popovu/?script=lat Hronika jednog podviga i velike nepravde: Priča o pilotu Stevanu Popovu | Kompas]
*[https://mondo.rs/Info/Crna-hronika/a800824/Ubio-se-legendarni-pilot-Stevan-Popov.html Ubio se legendarni pilot Stevan Popov | Mondo]
*[https://www.blic.rs/vesti/hronika/sin-pilota-heroja-steva-bio-optimista-mozda-se-vratila-opaka-bolest/xqqlqkv SIN PILOTA HEROJA &quot;Steva bio optimista, možda se vratila opaka bolest&quot; - Blic]
*[https://rtv.rs/sr_lat/drustvo/sahranjen-legendarni-pilot-stevan-popov_607756.html Sahranjen legendarni pilot Stevan Popov | RTV Vojvodine Novi Sad]
*[http://www.yugopapir.com/2013/06/steva-popov-legenda-yu-avijacije.html Yugopapir: Steva Popov, legenda YU avijacije: Pilotske bravure na snimanju &quot;Sutjeske&quot;]
;{{ikona en}}
*[https://military-history.fandom.com/wiki/Stevan_Popov Stevan Popov | Military Wiki - Fandom]
;{{ikona hr}}
*[https://www.hia.com.hr/izdvojeno/intervjui/item/40976-razgovor-s-antom-kikasem-nisam-se-bojao-umrijeti-izjavio-je-jednom-prigodom-a-po-tome-je-snimljen-i-film-o-njegovu-pothvatu Razgovor s Antom Kikašem - „Nisam se bojao umrijeti“ izjavio je jednom prigodom, a po tome je snimljen i film o njegovu pothvatu|INTERVJUI Mladen Pavković / 31 Kolovoz 2024]
*[https://www.glasistre.hr/hrvatska/anton-kikas-ikona-kanadske-dijaspore-prkosio-je-jna-avionom-punim-oruzja-za-mup-uicen-je-a-potom-razmijenjen-za-generala-aksentijevica-danas-kaze-cinkali-su-me-ljudi-iz-nasih-redova-602744 ANTON KIKAŠ, IKONA KANADSKE DIJASPORE: Prkosio je JNA avionom punim oružja za MUP. Uhićen je, a potom razmjenjen za generala Aksentijevića. Danas kaže: &quot;CINKALI SU ME LJUDI IZ NAŠIH REDOVA&quot; - Glas Istre]

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Popov, Stevan}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1947]]
[[Kategorija:Umrli leta 2015]]
[[Kategorija:Srbski piloti]]
[[Kategorija:Srbski častniki]]
[[Kategorija:Humanitarni delavci]]

[[Kategorija:Ljudje, ki so storili samomor]]</text>
      <sha1>3rqwawwsser1c3xlzqgqric50fs12yc</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6774035</id>
      <parentid>6774034</parentid>
      <timestamp>2026-11-03T00:31:48Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Pravi in nesebični junak */</comment>
      <origin>6774035</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="45324" sha1="1cde5k2hdrfijn8b0sovsuexonlhafz" xml:space="preserve">{{v delu}} 

{{Infobox person
| birth_name  = Stevan Popov
| image       = Stevan-Popov-heroj.webp
| caption     = Steva Popov pred &quot;svojim&quot; letalom &quot;Kikaš&quot;-em 
| birth_date  = {{birth date|1947|6|12|df=yes}}
| birth_place = [[Izbište]], [[Vršac]], [[Vojvodina]], [[Jugoslavija]]
| death_date  = {{death date and age|2015|06|03|1947|6|12|df=y}}
| death_place = [[Ruma]], [[Vojvodina]], [[Srbija]]
| monuments   = Novo Sarajevo &quot;Park herojev&quot;
| education   = 
| occupation  = 
| known_for   = reševanje beguncev iz „Sarajevskega pekla“
| spouse      = 
| parents     = 
| relatives   = 
}}
'''Stevan Popov''' ({{Lang-sr|Стеван Попов/Stevan Popov}}; * [[12. junij]] [[1947]] [[Izbište]] [[Vršac]], [[Vojvodina]], [[Jugoslavija]] † [[3. junij]] [[2015]] [[Ruma]] [[Vojvodina]], [[Srbija]]) — tudi '''Steva'''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.blic.rs/vesti/hronika/sin-pilota-heroja-steva-bio-optimista-mozda-se-vratila-opaka-bolest/xqqlqkv|title=SIN PILOTA HEROJA &quot;Steva bio optimista, možda se vratila opaka bolest&quot;|publisher=Blic.rs|author=S. Aničić|place=Beograd|language=sr|date=6. junij 2015|accessdate=30. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; — je bil [[pilot]] jugoslovanske letalske družbe [[Jat Airways]] in rezervni častnik [[Jugoslovanska ljudska armada|Jugoslovanske ljudske armade]]. Popov je najbolj znan po svoji vlogi pri reševanju in prepeljavanju beguncev iz Sarajeva leta 1992 med [[Vojna v Bosni in Hercegovine|Vojno v Bosni in Hercegovini]] ter po poznejšem uspešnem prevozu [[jugoslovanska nogometna reprezentanca|jugoslovanskega nogometnega moštva]] s [[Švedska|Švedskega]].

=== Mladost ===
Popov se je rodil leta 1947 v učiteljski družini v [[Izbište|Izbištu]] blizu [[Vršac|Vršca]] v [[Vojvodina|Vojvodini]] (tedaj [[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]]. Takole pripoveduje o svojem otroštvu:
{|
|-
! Priča o legendi Stevi Popovu&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://kompasinfo.rs/hronika-jednog-podviga-i-velike-nepravde-prica-o-pilotu-stevanu-popovu/?script=lat|title=Hronika jednog podviga i velike nepravde: Priča o pilotu Stevanu Popovu|publisher=Kompasinfo.rs|author=Stefan Milenković|place=|language=sr|date=28. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
! Zgodba o legendi Stevu Popovu
|-
| &lt;blockquote&gt;„Prašnjav drum. Puca banatska ravnica. Živeo sam u Izbištu. Jedva da sam imao desetak godina. Tada sam prvi put video avion. Nekoliko nas dečaka, u kratkim, često kaljavim pantalonama, bosi, jurili bismo da vidimo avion, posebno pilota.“
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;&quot;Prašna cesta. Brezmejna banatska ravnica. Živel sem v Izbištu. Imel sem komajda deset let. Takrat sem prvič videl letalo. Nekaj nas dečkov v kratkih, pogosto blatnih hlačah, bi bosi drveli, da vidimo letalo, še posebej pilota.&quot;
&lt;/blockquote&gt;
|}

Postal je pilot pri jugoslovanskem letalskem prevozniku (JAT) in rezervni častnik v jugoslovanski vojski.&lt;ref name=&quot;E.V.N.&quot;&gt;{{cite news |last1=E.V.N. |title=Stevan Popov vodio bitku sa kancerom, vinuo se u večne visine |url=https://www.novosti.rs/vesti/naslovna/hronika/aktuelno.291.html:551382-Cuveni-pilot-Stevan-Popov-izvrsio-samoubistvo |access-date=18 June 2021 |work=Novosti |date=4 June 2015}}&lt;/ref&gt;

== Razpad Jugoslavije in &quot;razhod&quot; letala ==
=== Reševanje iz Sarajeva ===

Med vojno v Bosni in Hercegovini, v obdobju od 17. aprila do 3. maja 1992, je Popov s tovornim letalom boeing 707, imenovanim &quot;Kikaš&quot;, uspešno evakuiral približno 40.000 ljudi s sarajevskega letališča, medtem ko so srbske sile stalno obstreljevale mesto; obenem so v samem mestu in njegovi okolici potekali boji. Skupno je bilo iz &quot;sarajevskega pekla&quot; rešenih 49.000 beguncev.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.politika.rs/sr/clanak/429771/Avionom-iz-sarajevskog-ratnog-vrtloga#google_vignette|title=Avionom iz sarajevskog ratnog vrtloga|publisher=politika.rs|author=Miroslav Stefanović|place=Beograd|language=sr|date=19 May 2019|accessdate=27 October 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://military-history.fandom.com/wiki/Stevan_Popov|title=Stevan Popov|publisher=military-history.fandom.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=29 October 2026}}&lt;/ref&gt;.

Letalo se je imenovalo „Kikaš“ po hrvaško-kanadskemu poslovnežu [[Anton Kikaš|Antonu Kikašu]], ki je z njim poskušal na Hrvaško pretihotapiti 19 ton orožja; JLA pa se je letala in orožja na zagrebškem letališču „Pleso“ nasilno polastila ter lastnika ujela in prepeljala v beograjske vojaške zapore. Med približevanjem cilju je pilot letala jugoslovanskim kontrolorjem letenja pomotoma sporočil, da je njihov cilj Ljubljana in ne Trst, kot je bilo dogovorjeno in tako sta lovski letali MiG-21 jugoslovanskega vojnega letalstva prisilili letalo na pristanek v Zagrebu. Polet je bil namreč napovedan za Trst; pred njim pa naj bi moral &quot;prisilno&quot; pristati na ljubljanskem Brniku, kjer so že čakala hrvaška prevozna sredstva na orožje.&lt;ref name=&quot;STARCEVIC&quot;&gt;{{cite news |last1=STARCEVIC |first1=Nesha |title=Plane Carrying Smuggled Weapons Seized, Investigation Begun |url=https://apnews.com/article/0c84de1b4c79f7ec65399d6e97610168 |access-date=25 June 2021 |work=AP News |date=4 September 1991}}&lt;/ref&gt;Po treh mescih so ga zemenjali za ujetega generala [[Milan Aksentijević|Aksentijevića]].&lt;ref name=&quot;PETROVIĆ&quot;&gt;{{cite news |last1=PETROVIĆ |first1=Borka |title=ANTON KIKAŠ, IKONA KANADSKE DIJASPORE: Prkosio je JNA avionom punim oružja za MUP. Uhićen je, a potom razmjenjen za generala Aksentijevića. Danas kaže: &quot;CINKALI SU ME LJUDI IZ NAŠIH REDOVA&quot; |url=https://www.glasistre.hr/hrvatska/anton-kikas-ikona-kanadske-dijaspore-prkosio-je-jna-avionom-punim-oruzja-za-mup-uicen-je-a-potom-razmijenjen-za-generala-aksentijevica-danas-kaze-cinkali-su-me-ljudi-iz-nasih-redova-602744 |access-date=17 June 2021 |work=Glas Istre |date=5 November 2019}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;St. Louis Post-Dispatch&quot;&gt;{{cite news |last1=Compiled From Agencies |title=Serbia Accepts Plan For Observers From European Community |url=https://www.newspapers.com/newspage/141423749/ |access-date=25 June 2021 |work=St. Louis Post-Dispatch |date=1 September 1991 |page=39}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Marinić 2025&quot;&gt;{{cite news |last1=Marinić |first1=Borna |title=Kako je Hrvatska pustila zarobljenog generala JNA Milana Aksentijevića – razmjena zarobljenika na aerodromu Pleso |url=https://domovinskirat.hr/2025/11/25/kako-je-hrvatska-pustila-zarobljenog-generala-jna-milana-aksentijevica-razmjena-zarobljenika-na-aerodromu-pleso/ |access-date=18 September 2026 |work=domovinskirat.hr |date=25 November 2025 |language=Croat}}&lt;/ref&gt;Ob 35-letnici dogodkov je nastal celo film „Nisem se bal umreti“.&lt;ref name=&quot;ANTON KIKAŠ&quot;&gt;{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; Kikaša so izpustili v okviru skupine 27 oseb, naklonjenih Hrvaški, ki so jih zamenjali za 28 častnikov JLA, med katerimi je bil tudi srbski častnik [[Milan Aksentijević]], ki so ga zajele malo pred tem hrvaške sile.&lt;ref name=&quot;Horvatić&quot;&gt;{{cite news |last1=Horvatić |first1=Petar |title=13. rujna 1991. Milan Aksentijević – kako su hrvatski specijalci uhitili generala JNA koji je razmijenjen za Antuna Kikaša? |url=https://narod.hr/kultura/13-rujna-1991-milan-aksentijevic-kako-su-hrvatski-specijalci-uhitili-generala-jna-koji-je-razmijenjen-za-antuna-kikasa |access-date=19 April 2021 |work=Narod |date=13 September 2018 |language=sh}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.facebook.com/enimark.ponjevic.7/posts/tajni-rat-za-hrvatsku-kako-je-kos-preko-uba%C4%8Denih-krtica-izdao-akciju-heroja-kika/2583104088870785/|title= TAJNI RAT ZA HRVATSKU: Kako je KOS preko ubačenih krtica izdao akciju heroja Kikaša. Izdaja u vrhu MUP-a: Tko je bio agent &quot;Merđo&quot;?|publisher=facebook.com|author=Enimark Ponjević|place=|language=hr|date=31. avgust 2026|accessdate=26. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; Do izmenjave je prišlo 25. novembra 1991 na [[Letališče Franjo Tuđman|Letališču Pleso]] pri Zagrebu.&lt;ref&gt;Nekdanje &quot;Letališče Pleso&quot; se sedaj imenuje &quot;Letališče Franjo Tuđman&quot;&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;&quot;Embassy confirms Canadian set free&quot;. Red Deer Advocate. CP. 27 November 1991. p. 9. Retrieved 25 June 2021.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Marinić 2025&quot;&gt;{{cite news |last1=Marinić |first1=Borna |title=Kako je Hrvatska pustila zarobljenog generala JNA Milana Aksentijevića – razmjena zarobljenika na aerodromu Pleso |url=https://domovinskirat.hr/2025/11/25/kako-je-hrvatska-pustila-zarobljenog-generala-jna-milana-aksentijevica-razmjena-zarobljenika-na-aerodromu-pleso/ |access-date=18 September 2026 |work=domovinskirat.hr |date=25 November 2025 |language=Croat}}&lt;/ref&gt;

Vsak polet med Sarajevom v Bosni in vojaškim letališčem v [[Batajnica|Batajnico]] v Srbiji blizu Beograda je trajal v povprečju od 12 do 15 minut. Popov med temi poleti ni ugašal motorjev, na vsakem letu pa je prepeljal kar 585 ljudi; tolikšno število je bilo mogoče, saj &quot;Kikaš&quot; kot tovorno letalo ni imel sedežev in so potniki sedeli kar na tleh natlačeni kot sardine.&lt;ref name=&quot;E.V.N.&quot; /&gt;

Med 12. aprilom in 3. majem 1992 so Popov in drugi člani posadke s &quot;Kikašem&quot; iz Sarajeva evakuirali skupno 49.000 ljudi. Samo 2. maja je Popov v 16 ločenih poletih prepeljal 4.000 beguncev.&lt;ref name=&quot;Stefanović&quot;&gt;{{cite news |last1=Stefanović |first1=Miroslav |title=Avionom iz sarajevskog ratnog vrtloga |url=https://www.politika.rs/sr/clanak/429771/Magazin/Avionom-iz-sarajevskog-ratnog-vrtloga |access-date=18 June 2021 |work=Politika |date=19 May 2019}}&lt;/ref&gt;

==== Nazaj v „Sarajevski pekel“ ====
[[Mile Jovičić]] rad pripoveduje o enem izmed Popovih neverjetnih podvigov: »Morda ste že slišali za zgodbo, kako je neka ženska z dvema otrokoma in z ogromnima torbama, v splošni gneči na letališču uspela priti do letala. V Batajnico je prispela s 'Kikašem' in nato ugotovila, da nima enega od dveh otrok. Steva Popov je, ko se je ponovno vrnil v Sarajevo, sam hodil po prepolni letališki stavbi in iskal otroka. In ga je našel!« Popov se je z zdaj že skoraj odraslim najstnikom ter njegovo materjo ponovno srečal leta 2004 v neki televizijski oddaji.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://kompasinfo.rs/hronika-jednog-podviga-i-velike-nepravde-prica-o-pilotu-stevanu-popovu/?script=lat|title=Hronika jednog podviga i velike nepravde: Priča o pilotu Stevanu Popovu|publisher=Kompasinfo.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=28. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

Tistega dne so si sledili poleti neprestano in tako Popov sploh ni ugaševal motorja, ko je po pristanku zaslišal krik matere, ki je prispela v Batajnico, a je v gneči izgubila svojega otroka v Sarajevu; pogrešila ga je šele tukaj, ko se je letalo skoraj izpraznilo. Steva se je odločil, da se bo vrnil, čeprav je bil od stalnih poletov izčrpan in utrujen. Vračal se je zvečer v nevarno Sarajevo, vračal se je skozi zmešnajavo, dim in negotovost, samo da bi rešil eno malo človeško bitje — pa seveda naložil tudi druge obupance. Deklico je mati pripeljala s sabo, deček pa je ostal v Sarajevu. Čeprav je bilo letalo zadeto v rep, se je Popov vrnil in našel tega dečka, Bojana. O tem je vedel Mondo še več podrobnosti:

„Mati Ranka Majmunović je po pristanku med jokom začela iskati svojega sina. Pustila je deklico, mi pokazala dečkovo čepico in kričala 'Ni mojega Bojana'. S posadko se vračamo v Sarajevo, ter vpijem po celi letališki stavbi: ’Bojan, Bojan!’ V enem kotu je bilo nekaj dečkov. In vzdigne se mali petletni cvrček. Vprašal sem ga, zakaj je izgubil mamo. Pa je dejal: ’Nisem jaz nje, ampak ona mene.’ Vprašal sem ga, če bi se vozil z letalom, pa mi je dejal: ’Kako da ne; ali lahko tudi moji tovariši?’&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://mondo.rs/Sport/Fudbal/a2163965/steva-popov-pilot-heroj-sarajeva-sinisa-mihajlovic-ga-voleo.html|title=Pilot-heroj Steva Popov izvlačio ljude iz Sarajeva 1992. i dovezao ih 40.000 u Beograd. Siniša Mihajlović mu nikad nije zaboravio spasavanje iz Švedske. |publisher=mondo.rs|author=Mladen Šolak|place=Beograd|language=sr|date=24. december 2025|accessdate=31. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

{|
|-
! Kako je spasio jedno dete&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine|title=Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine?|publisher=stil.kurir.rs|author=Lana Apostolović|place=Beograd|language=sr|date=25. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
! Kako je rešil enega otroka
|-
| &lt;blockquote&gt;&quot;Video sam majku kako plače i ponavljala je: ’Kapetane, nema mi Bojana’. Držala je za ruku drugog sina i pokazivala: ’Ostala mi je u ruci njegova kapa’. Ja sam u tom trenutku shvatio da je dečak ostao u Sarajevu, a ona u toj gužvi za ruku držala samo jedno dete. Rekao sam mom kolegi Savi: 'Ajmo mi nazad!' U to vreme nije bilo kontrole letova. Po mraku smo se vraćali nazad. Svetlost su nam bili obrisi brda i planina i tako smo uspeli da sletimo u Sarajevo. Po povratku je aerodrom opet bio pun. Iznenadili su se kad su me videli jer nisu očekivali da ću odmah da se vratim. Nisam ni ja. Prišla je jedna žena i ispričala mi kako su joj u prethodnom letu ostala tri sina na aerodromu, vrata su im se pred nosom zatvorila, za njih je to bio pakao. Ušao sam u zgradu i počeo da dozivam tog dečaka: ’Bojane, Bojane!’ U jednom uglu se igralo nekoliko dece i ustane jedan mali od 5 godina i odazove se. Bilo mi je jasno da je to on. Dovezao sam ga u Beograd, a majka njegova je klekla i počela da ga grli.&quot;
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;»Videl sem mamo, ki je jokala in ponavljala: ’Kapitan, nimam Bojana’. Držala je za roko drugega sina in kazala: ’Njegova kapa je ostala v moji roki’. V tistem trenutku sem dojel, da je deček ostal v Sarajevu, ona pa je v tej množici držala za roko le enega otroka. Kolegu Savu sem rekel: 'Gremo nazaj!' Takrat ni bilo nadzora zračnega prometa. Vračali smo se po temi. Naša osvetlitev so bili obrisi hribov in gora, in tako nam je uspelo pristati v Sarajevu. Ob naši vrnitvi je letališče bilo zopet polno in ljudje so bili presenečeni, ko so me zagledali, ker niso pričakovali, da se bomo vrnili – saj nisem niti jaz. Do mene je prišla ženska in mi povedala, da so ji v prejšnjem letu ostali na letališču trije sinovi: vrata so se jim zaprla pred nosom, kar je bil zanje pravi pekel. Vstopil sem v stavbo in začel klicati tistega dečka: ’Bojan, Bojan!’ V nekem kotu se je igralo nekaj otrok in vstal je malček petih let in se odzval. Bilo mi je jasno, da je to on. Pripeljal sem ga v Beograd, a njegova mati je pokleknila in ga začela objemati.«
&lt;/blockquote&gt;
|}

==== Reševanje zapuščenih sirot ====
Veliko jih je uspelo odpotovati z letalom – vsega skupaj skoraj 50.000 – za celo mesto nesrečnežev. Časnikarjem je Steva zaupal tudi naslednji dogodek, ki so ga skrbno zabeležili. V njem opisuje rešitev bratca in sestrice iz nepopisne gneče na Sarajevskem letališču, ki ju je posadil v svojo kabino in ju srečno prepeljal do [[Batajnica|Batajnice]], od koder so ju odpeljali k sorodnikom v [[Stara Pazova|Staro Pazovo]], nakar se niso več videli.
{|
|-
! Mi smo, čiko, siročad&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.politika.rs/sr/clanak/429771/Avionom-iz-sarajevskog-ratnog-vrtloga#google_vignette|title=Avionom iz sarajevskog ratnog vrtloga|publisher=politika.rs|author=Miroslav Stefanović|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2019|accessdate=27. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
! Striček, midva sva siroti
|-
| &lt;blockquote&gt; „Doći do sarajevskog aerodroma bila je avantura, igra životom. Oni koji se domognu, nemaju više šanse da se vrate. U avion, ili u ponor, u bezdan... U toj gužvi slučajno, krajičkom oka, ugledam dvoje mališana. Valjda svesni da nemaju šanse da se od tolike gužve probiju do aviona, izmakli su se po strani. Gledam ih još malo, sve očekujući da će im se pojaviti roditelji ili neko od starijih. Ali, oni dalje sami. Stoje nemo, uspravno, držeći se za ruke. Privukla me baš ta scena. I, odlučim se da im priđem... Dečaku, koliko sam mogao da ocenim, nije bilo više od dvanaest, trinaest godina. Devojčica, nešto mlađa. Pitam ih gde su im roditelji? Oni me gledaju, ćute. Posle nekoliko trenutaka dečak se osmeli i izusti: „Mi smo, čiko, siročad. Nemamo nikoga. Roditelji su nam poginuli u Sarajevu. Hteli bismo u avion, imamo rođake u Srbiji, u Staroj Pazovi...”
Siročad! Nešto kao da me je ošinulo po sred tela. Stresla me neka groznica. Istog časa sam ih zgrabio sa piste. Devojčicu sam uzeo u naručje, dečaka uhvatio za ruku. Krenuo sam ka avionu, kroz tu nepreglednu masu ljudi koji me guraju, viču, dozivaju po imenu. Koračam nekako ponosno, a suze samo što mi nisu grunule. Znam, moram da ostanem pribran, a ipak sam se rastužio, sve mi se nešto skupilo u duši, sva patnja, bol, prokletstvo tog rata. Teškom mukom se probijam kroz masu, neko iza mene viče: „Pustite pilota, to je kapetan aviona.” I bili su u pilotskoj kabini, tik pored mojih nogu, sve dok nismo sleteli u Batajnicu.
&lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;„Priti do sarajevskega letališča je bila pustolovščina, igra z življenjem. Tisti, ki ga dosežejo, nimajo več možnosti za vrnitev. V letalo, ali v prepad, v brezno... V tej gneči naključno, s končkom očesa, opazim dvojico malčkov. Menda v svesti si, da nimata možnosti, da se zaradi takšne gneče prebijeta do letala, sta se umaknila ob stran. Gledam ju še malo v pričakovanju, da se bodo prikazali starši ali kdo od starejših; onadva pa še naprej sama. Stojita molče, pokončno, držeč se za roke. Pritegnil me je ravno ta prizor. In, skelenil sem se jima približati... Deček, kolikor sem lahko ocenil, jih ni imel več od dvanajst-trinajst let. Deklica nekaj mlajša. Vprašam ju, kje imata starše. Onadva me gledata, molčita. Po nekaj trenutkih se deček opogumi in izusti: „Midva sva, striček, siroti. Nimava nikogar. Starši so nama padli v Sarajevu. Hotela bi v letalo; imava sorodnike v Srbiji, v Stari Pazovi...”
Siroti! Ko da me je nekaj zbodlo sredi telesa. Stresla me je nekakšna vročica. Istega trena sem ju zgrabil s ploščadi. Deklico sem vzel v naročje, dečka zgrabil za roko. Krenil sem k letalu, skozi to nepregledno množico ljudi, ki me porivajo, vpijejo, me zmerjajo. Korakam nekam ponosno, a le malo je manjkalo, da se mi niso udrle solze. Vem, moram ostati zbran, a vendar sem se razžalostil; vse to se mi je nabralo v duši, sve trpljenje, bolečina, prekletstvo te vojne. S težkim naporom se prebijam skozi množico; nekdo za menoj vpije: „Pustite skozi pilota, to je kapitan letala.” In bila sta v pilotski kabini, tik poleg mojih nog, vse dokler se nismo spustili v Batajnici.“
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Reševanje tudi iz drugih delov Jugoslavije ===
Malo pa je znano, da je Stevan Popov pred Sarajevom reševal ljudi iz področij okrog Zadra in Pulja, ki jih je zajela vojna vihra. Poslan je bil z namenom evakuacije vojaštva in vojaškega premoženja, reševal pa je tudi civiliste, katerih varnost je bila ogrožena. 

Po Sarajevu pa je prevažal in reševal ljudi tudi iz drugih delov Republike Srbske z letališča v Banjaluki.

=== Prevoz jugoslovanskega nogometnega moštva ===
V spominu ostaja tudi tudi njegov podvig, ko je nogometno moštvo ZR Jugoslavije varno vrnil s Švedskega, ko ji zaradi uvedbe ukrepov ni bil dovoljen nastop na evropskem prvenstvu 1992.

Po izbruhu spopadov med [[Razpad Jugoslavije|Razpadom Jugoslavije]] in številnih grozodejstvih — vključno z uničujočim srbskim napadom z minometi na tržnico v Sarajevu 27. maja 1992 — so ZN 30. maja 1992 sprejeli resolucijo št. 757, ki je uvedla kazenske ukrepe proti Jugoslaviji: vključevala je prepoved nastopanja jugoslovanskih moštev na mednarodnih športnih dogodkih ter prepoved mednarodnih letov v Jugoslavijo in iz nje. Ravno takrat pa je 28. maja 1992 prispelo jugoslovansko moštvo na Švedsko, kjer se je pripravljalo na začetek [[Evropsko prvenstvo v nogometu 1992|Evropskega prvenstva v nogometu]], ki je potekalo na Švedskem med 10. in 26. junijem. Ker jim je bilo torej prepovedano nastopanje, bi se morali vrniti domov.

Popov je takrat pilotiral letalo družbe JAT, ki je odletelo po jugoslovansko reprezentanco in na cilj prispelo 2. junija 1992. Popov sprva ni dobil dovoljenja za let v [[Stockholm]], vendar je osebno vzpostavil radijsko zvezo z generalnim tajnikom ZN [[Butros Butros-Gali|Butrosom Galijem]], ki mu je odobril 24-urno časovno okno za odvoz jugoslovanskega moštva.&lt;ref name=&quot;E.V.N.&quot; /&gt; Ob prihodu na letališče Arlanda v bližini Stockholma pa je ugotovil, da letala ne more oskrbeti z gorivom, saj je britanska družba BP to zavrnila zaradi sankcij. Popov je predlagal, da bi z letalom, ki je imelo napol polne rezervoarje, poletel in pristal kar nekje zunaj Švedske, na neki avtocesti na Poljskem. Tedaj so imele švedske oblasti zaradi ukrepov ZN namen zaseči letalo, v katerem so bili že vkrcani nogometaši, vendar je Popov brez dovoljenja prižgal motorje in začel krožiti po vzletno-pristajalni stezi grozeč, da bo vzletel ne glede na to, da letalo ni bilo napolnjeno z gorivom. Šele takrat so švedske oblasti dovolile polnjenje letala z gorivom ter njegov polet v Beograd.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://rtv.rs/sr_lat/drustvo/sahranjen-legendarni-pilot-stevan-popov_607756.html|title=Sahranjen legendarni pilot Stevan Popov|publisher=Radio-televizija Vojvodine|author=JMU|place=Novi Sad|language=sr|date=6. junij 2015|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

Jugoslovanski veleposlanik na Švedskem [[Zlatan Kikić]] — ki se je z istim letalom nameraval vrniti v Jugoslavijo skupaj z osebjem veleposlaništva —, je nato zbral 2000 dolarjev v gotovini in plačal norveški državni naftni družbi Statoil (danes Equinor) za oskrbo letala z gorivom. Popov je nato z letalom, na katerem je bila jugoslovanska nogometna reprezentanca in osebje veleposlaništva, poletel nazaj v Beograd; pristal je tik pred iztekom 24-urnega roka, ki ga je imel na voljo za izvedbo poleta. Pri vračanju je prešerno letel tako nizko nad beograjskim VMA, da bi se po Piksijevih besedah skorajda dotaknili njegove strehe. To je bil tudi poslednji let, kajti nastopile so sankcije ZN.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.blic.rs/vesti/drustvo/heroj-koji-nas-je-sve-spasao-piksi-kakav-je-to-covek-bio-gromada-ljudska/xtqm3bg|title= HEROJ KOJI NAS JE SVE SPASAO Piksi: Kakav je to čovek bio, gromada ljudska |publisher=mondo.rs|author=Mihailo Jovićević, Slađana Aničić, Veljko ivanović|place=Beograd|language=sr|date=5. junij 2015|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

Pozneje so Popova povabili na igrišče beograjskega [[Stadion Rajka Mitića|Stadiona „Crvene zvezde“ imenovanega „Marakana“]], kjer so ga navijači zaradi tega podviga navdušeno pozdravljali.&lt;ref name=&quot;Ørtz  &amp; olsen&quot;&gt;{{cite news |last1=Ørtz |first1=Michael |last2=Olsen |first2=Morten |title=Sidste fly til Beograd|url=https://www.dr.dk/nyheder/webfeature/jugoslavien |access-date=18 June 2021 |date=11 June 2017}}&lt;/ref&gt; Za ta dosežek ter za svoja človekoljubna dejanja v Bosni je prejel tudi nagrado časopisa „Večernje novosti“ za »plemenito dejanje leta« 1992.&lt;ref name=&quot;E.V.N.&quot; /&gt; 

O Popovem življenju je srbski [[časnikar]] [[Miroslav Stefanović]] (*1952) leta 1994 napisal dvojeznično knjigo z barvnimi ilustracijami in naslovom ''„Prostranstvo, plavo: Popov Steva“'' (en: ''„The Expanse, Blue: Popov Steva“''; sl: ''„Modro prostranstvo: Steva Popov“'').&lt;ref name=&quot;Stefanović&quot; /&gt;

=== Usoda &quot;njegovega&quot; Kikaša ===

[[File:YA-GAF Boeing 707-324C Balkh - Uganda Airlines OST 270400.jpg|thumb|300px|right|&lt;center&gt;Letalo &quot;[[Anton Kikaš|Kikaš]]&quot; slikano 
na letališču v [[Belgija|belgijskem]] kraju [[Ostend|Ostendu]] leta [[2001]]]]&lt;/center&gt;
[[Vlastelinko Mihaljčuk]] je v podkastu ''»Kje ste bili leta 1991?«'' povedal, da je v podjetju pri ugrabitvi Kikaševega letala — namenjenega v Trst oziroma Ljubljano — sodelovala protiteroristična enota Lučko, ki je letalo zajela, Kikaša pa ujela. Orožje in strelivo so hrvaške sile pozneje zajele v bitki za vojašnice, ko se je JLA morala umakniti in pustiti vso opremo in orožje. Po pretepanju so Kikaša premestili v vojaški zapor v Beogradu, kjer so ga skozi tri mesece večkrat mučili, mu polomili rebra in gleženj, ter mu grozili s smrtjo. Zaradi velikega zanimanja občil pa je bil konec novembra 1991 izpuščen oziroma zamenjan za ujetega generala JLA. 

Nadaljnja usoda zaseženega letala pa je bila takale: „JLA ga je uporabljala za prevoz opreme in osebja med umikom iz Slovenije in Hrvaške. Poleg tega je Boeing 707 prevažal rezerviste na bojišča na Hrvaškem in pozneje v Bosni in Hercegovini, na povratku pa je prevažal družine častnikov JLA skupaj s civilisti, ki so bežali pred vojno iz območja Bihaća in nato Sarajeva v Beograd. Ker je bilo preurejeno za prevoz vojaške opreme, je lahko sprejelo 400 potnikov; na ta način pa se je vojni izognilo več deset tisoč civilistov, čeprav večina verjetno ni vedela, zakaj so pripadniki JLA letalo imenovali 'Kikaš'.“&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://domovinskirat.hr/2025/08/31/u-razoruzanu-hrvatsku-1991-pokusao-je-dovesti-boeing-pun-oruzja-uhicen-anton-kikas/|title=U razoružanu Hrvatsku 1991. pokušao je dovesti Boeing pun oružja – uhićen Anton Kikaš|publisher=Domovinski rat.hr|author=Borna Marinić|place=Zagreb|language=hr|date=31. avgust 2025|accessdate=18. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; Letalo ni bilo zamišljeno za prevoz potnikov, temveč blaga; a Steva s posadko je v enem poletu prepeljal kar 585 ljudi.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine|title=Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine?|publisher=stil.kurir.rs|author=Lana Apostolović|place=Beograd|language=sr|date=25. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

Ta &quot;Boeing 707&quot; je lahko prevažal 110 ton tovora in letel neprekinjeno deset ur; izkazal se je zlasti na sarajevskem letališču &quot;Butmir&quot; spomladi 1992. O njegovem pilotu Stevanu Popovu — ki pa je tragično umrl leta 2015 — je 1994 nastala celo knjiga v srbščini in angleščini. Leta 1992 je bilo od 12. aprila do 3. maja prepeljanih skoraj 50.000 beguncev iz Bosne in Hercegovine. Kapetan Popov se je spominjal, da je samo 2. maja opravil 16 poletov in iz „sarajevskega vojnega pekla“ rešil 4000 ljudi. Poleg ljudi so s priljubljenim &quot;Kikašom&quot; med vojno v Bosni in Hercegovini prevažali tudi dele iz vojaških in civilnih tovarn; prav to letalo pa je prepeljalo tudi kisikove jeklenke za dojenčke v banjaluški bolnišnici.

Vodstvo JAT-a je bilo takrat pripravljeno registrirati &quot;Boeing 707&quot; za civilni promet, vendar jim ni uspelo pridobiti popolnih tehničnih podatkov o letalu; zato so ga 1996 prodali nekemu britansko-ameriškemu podjetju. Leta 2004 so ga novi lastniki razrezali v Ostendu.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.politika.rs/sr/clanak/429771/Avionom-iz-sarajevskog-ratnog-vrtloga#google_vignette|title=Avionom iz sarajevskog ratnog vrtloga|publisher=politika.rs|author=Miroslav Stefanović|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2019|accessdate=27. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

&quot;Športno letališče Čenej pri Novem Sadu&quot; pa je tudi doletela žalostna usoda. Zaradi neupoštevanja opozoril o nepravilnostih, ki jih je dala večkrat pristojna komisija, je ta in še nekaj drugih letališč do nadaljnjega zaprtih in je prepovedan ves promet.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.021.rs/novi-sad/vesti/357753/021-saznaje-aerodrom-na-ceneju-i-jos-cetiri-aerodroma-potpuno-zatvoreni-suspendovane-dozvole|title=021 saznaje: Aerodrom na Čeneju i još četiri aerodroma potpuno zatvoreni, suspendovane dozvole | publisher=Novosadski informativni portal 021.rs|author=Gorica Nikolin|place=Novi Sad|language=sr|date=7. november 2023|accessdate=2. november 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Družina ===
Iz zakona s prvo ženo Dušico ima Popov sina Stevana in hčerki Vesno in Ivo, s Snežano pa hčerko Jeleno.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine|title=Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine?|publisher=stil.kurir.rs|author=Lana Apostolović|place=Beograd|language=sr|date=25. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

== Bolezen, smrt in spomin ==
=== Bolezen ===
Kljub veliki strokovnosti in neminljivim zaslugam v reševanju človeških življenj je 2004 izgubil službo v „svojem“ JAT-u, kar ga je hudo prizadelo:
{|
|-
! Nepravda nakon podviga&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://kompasinfo.rs/hronika-jednog-podviga-i-velike-nepravde-prica-o-pilotu-stevanu-popovu/?script=lat|title=Hronika jednog podviga i velike nepravde: Priča o pilotu Stevanu Popovu|publisher=Kompasinfo.rs|author=Stefan Milenković|place=|language=sr|date=28. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://noizz.rs/big-stories/tragicna-sudbina-velikog-steve-popova-tihog-heroja-eks-ju-ratova/krtmvrj|title=Tragična sudbina velikog Steve Popova, tihog heroja eks-Ju ratova Noizz|publisher=noizz.rs|author=Stefan Milenković|place=|language=sr|date=|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
! Krivica po podvigu
|-
| &lt;blockquote&gt;„Postao sam osoba koju narod poštuje. Nepoznati ljudi i danas mi zahvaljuju na podvigu. Međutim, preduzeće „JAT“ nije cenilo moj profesionalni i plemeniti podvig, a ni moje pilotsko znanje. U 2004. proglašen sam tehnološkim viškom i otpušten. Preživeo sam potom operaciju raka na desnom bubregu jer nisam planirao da umrem. Otkaz mi je teže pao od bolesti.“
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;&quot;Postal sem oseba, ki jo ljudstvo spoštuje. Še danes se mi neznani ljudje zahvaljujejo za moj podvig. Medtem pa podjetje &quot;JAT&quot; ni cenilo mojega strokovnega in plemenitega podviga, niti mojega pilotskega znanja. Leta 2004 so me razglasili za odvečnega in odpustili. Nato sem preživel operacijo raka na desni ledvici, ker nisem načrtoval, da umrjem. Odpust me je huje prizadejal od bolezni..&quot;
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Smrt v Rumi ===
[[File:Стеван Попов.jpg|thumb|200px|upright|&lt;center&gt;Spominski [[Stevan Popov|Stevanov]] doprsni kip v &quot;Parku velikanov&quot; ([[Istočno Sarajevo|Vzhodno Sarajevo]])]]&lt;/center&gt;

Popov je 3. junija 2015 napravil samomor okrog 18h v svojem stanovanju sedeč v dnevni sobi poleg soproge, ki niti slutila ni, da si namerava storiti kaj žalega; ustrelil se je nenadoma z velikim nabojem iz pištole naravnost v glavo, ki mu jo je skorajda razneslo. Prva pomoč ni mogla pomagati, izdihnil je na poti v bolnišnico.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://6yka.com/region/legendarni-pilot-izvrsio-samoubistvo/|title=Legendarni pilot izvršio samoubistvo|publisher=6yka |author=|place=|language=sr|date=4. junij 2015|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; 

Njegovi prijatelji piloti pravijo, da ni nič nakazovalo njegovih namer; bil je celo vedno in do zadnjega pobudnik novih zamisli; tako mu je bila pri srcu obnova novosadskega letališča v Čeneju in dokončanje letališke stavbe, da bi tudi Novi Sad dobil možnost za civilne in trgovske lete. Član Aerokluba »Novi Sad« [[Miodrag Radanović]] pravi: 
:&quot;Pred dvema tednoma smo imeli skupščino Aerokluba, na kateri je predsedoval. Govoril je o prihodnosti kluba in letalstva. Potem smo se v soboto dogovorili za še en sestanek, namesto tega pa gremo na Stevanov pogreb. Prijatelji, sorodniki in vsi piloti so pretreseni, saj nič ni kazalo na to, da bi lahko kaj takega storil.&quot;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.blic.rs/vesti/hronika/samoubistvo-heroja-tragicna-smrt-pilota-steve-popova-koji-je-spasao-40000-ljudi/m0wsx63|title=SAMOUBISTVO HEROJA Tragična smrt pilota Steve Popova, koji je spasao 40.000 ljudi|publisher=Blic-rs|author=M.S., S.A.|place=Beogad|language=sr|date=4. junij 2015|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

Njegova smrt je pretresla vse, ki so ga poznali, zlasti še okoliščine, saj je Steva storil samomor v Rumi pred svojo ženo Snežano Jovanović Popov. Res je prej včasih omenjal, da si bo sam vzel življenje, kadar ga ne bo mogel več prenašati; kljub temu pa nihče ni slutil, da misli s tem resno, saj se je celo zadnje čase ukvarjal z novimi načrti. Najbolj ga je pač po njegovi izpovedi prizadelo, da so ga razglasili 2004 za „tehnološki višak“ in ga odpustili iz podjetja, ki mu je takorekoč postalo drugi dom.

Njegova tragična smrt postavlja več vprašanj kot odgovorov:
#Odpoved delovnega razmerja je težje prenašal kot bolezen, ki jo je z zdravljenjem premagal.
#Bil pa je vse do konca takorekoč vsesteansko dejaven in nič ni kazalo na take namene; soproga potrjuje, da ni bilo tega dne prav nobenega prepira. 
#Uradna izjava govori o tem, da je napravil samomor iz pištole velikega kalibra doma v sobi pred soprogo.
#Njegov sin Steva sumi, da se je morda vrnila potuhnjena rakava bolezen, ki jo je pred leti premagal; potrjuje pa, da je njegov oče bil vedno optimist. Obenem izraža sum v resničnoost uradne verzije o samomoru, kar bi namigovalo na to, da mu je kdo morebiti pri tem &quot;pomagal&quot; kot osebi, ki je veliko vedela in videla.
#Ni pustil nobenega poslovilnega pisma in tako se lahko o pravih nagibih in stvarnem poteku dogodkov le ugiba.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.kurir.rs/crna-hronika/1808555/samoubistvo-stevana-popova-legendarni-pilot-jata-ubio-se-pred-suprugom|title=SAMOUBISTVO STEVANA POPOVA: Legendarni pilot Jata ubio se pred suprugom|publisher=Kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=1. oktober 2017|accessdate=29. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.blic.rs/vesti/hronika/sin-pilota-heroja-steva-bio-optimista-mozda-se-vratila-opaka-bolest/xqqlqkv|title= SIN PILOTA HEROJA &quot;Steva bio optimista, možda se vratila opaka bolest&quot;|publisher=blic.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=6. junij 2015|accessdate=30. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Pogreb v Novem Sadu ===
Pogreb je bil na Novosadskem Novem pokopališču v soboto, 6. junija, brez kakih posebnih zunanjih slovesnosti.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine|title=Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine?|publisher=stil.kurir.rs|author=Lana Apostolović|place=Beograd|language=sr|date=25. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;Poleg družinskih članov se je pogreba udeležilo veliko število prijateljev, med njimi številni športniki, člani upravnih odborov športnih klubov, katerih član ali na čelu je bil, ter predstavniki političnega in javnega življenja Novega Sada. Član upravnega odbora novosadskega Aerokluba [[Ranko Babić (Aeroklub Novi Sad)|Ranko Babić]] mu je v imenu tega kluba in športnih društev izrekel zadnje slovo ter izrazil željo Aerokluba, da se [[Letališče Novi Sad|Novosadsko letališče v Čeneju]] poimenuje po Stevu Popovu.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://rtv.rs/sr_lat/drustvo/sahranjen-legendarni-pilot-stevan-popov_607756.html|title=Sahranjen legendarni pilot Stevan Popov|publisher=Radio-televizija Vojvodine|author=JMU|place=Novi Sad|language=sr|date=6. junij 2015|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Spomin ===
==== Legenda naših dni ====
{|
|-
! Najlepše je postati legenda&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.goodreads.com/book/show/208468161-prostranstvo-plavo-popov|title=Prostranstvo, plavo Popov: Steva The Expanse, Blue Popov: Steva by Miroslav Stefanovic|publisher=goodreads.com|author=Miroslav Stefanović|place=|language=sr|date=15. februar 1994|accessdate=1. november 2026}}&lt;/ref&gt;
! Najlepše je: postati legenda
|-
| &lt;blockquote&gt;Najlepše je, kažu, za života postati legenda. A pilot, kapetan aviona Stevan - Steva Popov — je baš to. Legenda naših dana. Sadašnjih i budućih. Zasigurno.
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Pravijo, da je najlepše, če postaneš legenda za časa življenja. A pilot, letalski kapetan Stevan – Steva Popov — je prav to: Legenda naših dni. Sedanjih in prihodnjih. Zagotovo.
&lt;/blockquote&gt;
|}

==== Malteški vitez v dejanju ====
Popov je bil član [[Malteški viteški red|Malteških vitezov]] ne le v na papirju, ampak tudi v stvarnosti.&lt;ref&gt;https://www.youtube.com/watch?v=PLNEbGMgTrg&lt;/ref&gt;

==== Pravi in nesebični junak ====
Steva se je najbolj izkazal 1992, ko je ne misleč na varnost sebe in posadke reševal begunce iz „Sarajevskega pekla“ ne glede na njihovo narodnost, vero ali položaj; on in njegova pogumna posadka so z neverjetno požrtvovalnostjo rešili vse begunce, ki so čakali rešitev iz vojnega vrveža —, vse dokler so bili poleti po človeško gledano še možni, čeprav brez tveganja ni bil niti en polet, saj so bili prav okoli letališča hudi boji, streljanja in barikade.
{|
|-
! Kako je Steva postao heroj Sarajeva&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine|title=Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine? Steva je iz ratnog Sarajeva avionom izbavio 40.000 ljudi: &quot;Plačući mi prišla žena - nema mi sina Bojana, ostao je na aerodromu&quot;, rasplet priče kida dušu. Pilot Steva Popov, heroj koji je evakuisao 40.000 ljudi iz Sarajeva, suočio se sa nepravdom nakon rata, a njegova priča ostaje inspiracija.|publisher=stil.kurir.rs|author=Lana Apostolović|place=Beograd|language=sr|date=25. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
! Kako je Steva postal junak Sarajeva
|-
| &lt;blockquote&gt;Nije bio influencer, političar, ni neko ko traži aplauze. Nije mu bilo važno da ga hvale, da o njemu pričaju po televiziji ili pišu članke. Bio je čovek koji je znao da se život brani delom, a ne rečima. Čovek koji je znao da kada je život drugih u pitanju, priča i diplome ne vrede ništa. Samo dela.
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Ni bil vplivnež, politik ali nekdo, ki bi iskal ploskanje. Ni mu bilo pomembno, ali so ga hvalili, ali so o njem govorili na televiziji ali pisali članke o njem. Bil je človek, ki je vedel, da se življenje brani z dejanji, ne z besedami. Človek, ki je vedel, da ko so ogrožena življenja drugih, govorjenje in diplome ne pomenijo nič. Samo dejanja.
&lt;/blockquote&gt;
|}

==== Eden največjih pilotov ====
Njegov prijatelj Miodrag Radanović, član Aerokluba »Novi Sad«, trdi, da je Stevan eden največjih pilotov v Srbiji.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.blic.rs/vesti/hronika/samoubistvo-heroja-tragicna-smrt-pilota-steve-popova-koji-je-spasao-40000-ljudi/m0wsx63|title=SAMOUBISTVO HEROJA Tragična smrt pilota Steve Popova, koji je spasao 40.000 ljudi|publisher=Blic-rs|author=M.S., S.A.|place=Beogad|language=sr|date=4. junij 2015|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

==== Mnogovrstna spominska pobuda ====
„Združenje beguncev, ogroženih in izgnanih oseb Srbije“ je 3. oktobra 2024 vložilo uradno pobudo za podelitev Popovu posmrtnega odličja, poimenovanje ulice v njegovem Novem Sadu in postavitev spomenika v znamenje spomina, hvaležnosti in spoštovanja sklicujoč se na njegovo nesebično predanost reševanju tisočerih življenj med vojno v BiH.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/9453269/STEVAN-POPOV-SPASIO-JE-HILJADE-LJUDI-Udruzenje-trazi-posthumno-odlikovanje-za-pilota-sa-letova-Sarajevo-Beograd-tokom-rata-1992.-godine|title=&quot;STEVAN POPOV SPASIO JE HILJADE LJUDI&quot; Udruženje traži posthumno odlikovanje za pilota sa letova Sarajevo-Beograd tokom rata 1992. godine |publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=3. oktober 2024|accessdate=31. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

==== Spominski kip ====
V Vzhodnem Sarajevu, v Parku velikanov, so v spomin na njegova velika dejanja postavili doprsni kip z njegovo podobo.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://mondo.rs/Sport/Fudbal/a2163965/steva-popov-pilot-heroj-sarajeva-sinisa-mihajlovic-ga-voleo.html|title=Pilot-heroj Steva Popov izvlačio ljude iz Sarajeva 1992. i dovezao ih 40.000 u Beograd. Siniša Mihajlović mu nikad nije zaboravio spasavanje iz Švedske. |publisher=mondo.rs|author=Mladen Šolak|place=Beograd|language=sr|date=24. december 2025|accessdate=31. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

==== Knjiga ====
*Miroslav Stefanović: ''„Prostranstvo plavo: Popov Steva“ (&quot;The Expanse Blue: Popov Steva&quot;)''. Novi Sad, 1. maj 1994; trdo vezano, format 17,5 x 24 cm , ilustrirano v barvi, cirilica srbsko, latinica angleško; 284 strani&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.goodreads.com/book/show/208468161-prostranstvo-plavo-popov|title=Prostranstvo, plavo Popov: Steva The Expanse, Blue Popov: Steva by Miroslav Stefanovic|publisher=goodreads.com|author=Miroslav Stefanović|place=|language=sr|date=1. maj 1994|accessdate=1. november 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.kupindo.com/Biografija/59445647_Prostranstvo-plavo-Popov-Steva-Miroslav-Stefanovic|title=Prostranstvo plavo – Popov Steva|publisher=Kupindo.com|author=Miroslav Stefanović|place=Novi Sad|language=sr|date=1. maj 1994|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Navedki ===
{{navedek|''„Nisam ni znao koga vozim da li su u pitanju Srbi, Hrvati ili muslimani. Uostalom, ja sam kosmopolita, meni to nije bilo toliko ni važno. Ljude sam cenio po tome kakav su čovek.“''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine|title=Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine?|publisher=stil.kurir.rs|author=Lana Apostolović|place=Beograd|language=sr|date=25. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„Nisem niti vedel, koga vozim: ali gre za Srbe, Hrvate ali Muslimane. Navsezadnje sem jaz svetovljan; meni to ni bilo niti tako pomembno. Ljudi sem cenil po tem, kakšen človek je kdo.&quot;}}
{{navedek|''„Imao sam nepunih 15 godina kada sam prvi put počeo da letim i kad sam prvi put osetio vazduh i kad sam osetio prostranstvo i kad sam osetio visine. Otada, moram da kažem da ja u to vreme nisam znao ni šta su igranke, ni šta su izlasci. Moje je bilo da dođem rano ujutru na aerodrom, da operem jedrilicu, da operem avion.“''&lt;ref&gt;Na kafi sa... - Stevan Popov - (TV KCN) - YouTube&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;&quot;Star sem bil nepolnih 15 let, ko sem prvič začel leteti in ko sem prvič občutil zrak in ko sem občutil prostranost in ko sem začutil višine. Od takrat, moram reči, da jaz tistikrat nisem vedel, kaj so plesi, niti kaj so zmenki. Moje je bilo, da pridem zgodaj zjutraj na letališče, da umijem jadralno letalo, da umijem letalo.&quot;}}

==Notes==
{{Notelist}}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
*[[Razpad Jugoslavije]]
*[[Bosna in Hercegovina]]
*„[[Menih Hawkeye]]“
*[[Anton Kikaš]]

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}

;{{ikona sr}}
*[https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine? | Stil]
*[https://mondo.rs/Sport/Fudbal/a2163965/steva-popov-pilot-heroj-sarajeva-sinisa-mihajlovic-ga-voleo.html Steva Popov pilot heroj Sarajeva, Siniša Mihajlović ga voleo | Mondo]
*[https://kompasinfo.rs/hronika-jednog-podviga-i-velike-nepravde-prica-o-pilotu-stevanu-popovu/?script=lat Hronika jednog podviga i velike nepravde: Priča o pilotu Stevanu Popovu | Kompas]
*[https://mondo.rs/Info/Crna-hronika/a800824/Ubio-se-legendarni-pilot-Stevan-Popov.html Ubio se legendarni pilot Stevan Popov | Mondo]
*[https://www.blic.rs/vesti/hronika/sin-pilota-heroja-steva-bio-optimista-mozda-se-vratila-opaka-bolest/xqqlqkv SIN PILOTA HEROJA &quot;Steva bio optimista, možda se vratila opaka bolest&quot; - Blic]
*[https://rtv.rs/sr_lat/drustvo/sahranjen-legendarni-pilot-stevan-popov_607756.html Sahranjen legendarni pilot Stevan Popov | RTV Vojvodine Novi Sad]
*[http://www.yugopapir.com/2013/06/steva-popov-legenda-yu-avijacije.html Yugopapir: Steva Popov, legenda YU avijacije: Pilotske bravure na snimanju &quot;Sutjeske&quot;]
;{{ikona en}}
*[https://military-history.fandom.com/wiki/Stevan_Popov Stevan Popov | Military Wiki - Fandom]
;{{ikona hr}}
*[https://www.hia.com.hr/izdvojeno/intervjui/item/40976-razgovor-s-antom-kikasem-nisam-se-bojao-umrijeti-izjavio-je-jednom-prigodom-a-po-tome-je-snimljen-i-film-o-njegovu-pothvatu Razgovor s Antom Kikašem - „Nisam se bojao umrijeti“ izjavio je jednom prigodom, a po tome je snimljen i film o njegovu pothvatu|INTERVJUI Mladen Pavković / 31 Kolovoz 2024]
*[https://www.glasistre.hr/hrvatska/anton-kikas-ikona-kanadske-dijaspore-prkosio-je-jna-avionom-punim-oruzja-za-mup-uicen-je-a-potom-razmijenjen-za-generala-aksentijevica-danas-kaze-cinkali-su-me-ljudi-iz-nasih-redova-602744 ANTON KIKAŠ, IKONA KANADSKE DIJASPORE: Prkosio je JNA avionom punim oružja za MUP. Uhićen je, a potom razmjenjen za generala Aksentijevića. Danas kaže: &quot;CINKALI SU ME LJUDI IZ NAŠIH REDOVA&quot; - Glas Istre]

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Popov, Stevan}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1947]]
[[Kategorija:Umrli leta 2015]]
[[Kategorija:Srbski piloti]]
[[Kategorija:Srbski častniki]]
[[Kategorija:Humanitarni delavci]]

[[Kategorija:Ljudje, ki so storili samomor]]</text>
      <sha1>1cde5k2hdrfijn8b0sovsuexonlhafz</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6774039</id>
      <parentid>6774035</parentid>
      <timestamp>2026-11-03T01:26:56Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Navedki */</comment>
      <origin>6774039</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="46978" sha1="npyqmdxc2m14f4nlr3bxr70mnby7jqa" xml:space="preserve">{{v delu}} 

{{Infobox person
| birth_name  = Stevan Popov
| image       = Stevan-Popov-heroj.webp
| caption     = Steva Popov pred &quot;svojim&quot; letalom &quot;Kikaš&quot;-em 
| birth_date  = {{birth date|1947|6|12|df=yes}}
| birth_place = [[Izbište]], [[Vršac]], [[Vojvodina]], [[Jugoslavija]]
| death_date  = {{death date and age|2015|06|03|1947|6|12|df=y}}
| death_place = [[Ruma]], [[Vojvodina]], [[Srbija]]
| monuments   = Novo Sarajevo &quot;Park herojev&quot;
| education   = 
| occupation  = 
| known_for   = reševanje beguncev iz „Sarajevskega pekla“
| spouse      = 
| parents     = 
| relatives   = 
}}
'''Stevan Popov''' ({{Lang-sr|Стеван Попов/Stevan Popov}}; * [[12. junij]] [[1947]] [[Izbište]] [[Vršac]], [[Vojvodina]], [[Jugoslavija]] † [[3. junij]] [[2015]] [[Ruma]] [[Vojvodina]], [[Srbija]]) — tudi '''Steva'''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.blic.rs/vesti/hronika/sin-pilota-heroja-steva-bio-optimista-mozda-se-vratila-opaka-bolest/xqqlqkv|title=SIN PILOTA HEROJA &quot;Steva bio optimista, možda se vratila opaka bolest&quot;|publisher=Blic.rs|author=S. Aničić|place=Beograd|language=sr|date=6. junij 2015|accessdate=30. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; — je bil [[pilot]] jugoslovanske letalske družbe [[Jat Airways]] in rezervni častnik [[Jugoslovanska ljudska armada|Jugoslovanske ljudske armade]]. Popov je najbolj znan po svoji vlogi pri reševanju in prepeljavanju beguncev iz Sarajeva leta 1992 med [[Vojna v Bosni in Hercegovine|Vojno v Bosni in Hercegovini]] ter po poznejšem uspešnem prevozu [[jugoslovanska nogometna reprezentanca|jugoslovanskega nogometnega moštva]] s [[Švedska|Švedskega]].

=== Mladost ===
Popov se je rodil leta 1947 v učiteljski družini v [[Izbište|Izbištu]] blizu [[Vršac|Vršca]] v [[Vojvodina|Vojvodini]] (tedaj [[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]]. Takole pripoveduje o svojem otroštvu:
{|
|-
! Priča o legendi Stevi Popovu&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://kompasinfo.rs/hronika-jednog-podviga-i-velike-nepravde-prica-o-pilotu-stevanu-popovu/?script=lat|title=Hronika jednog podviga i velike nepravde: Priča o pilotu Stevanu Popovu|publisher=Kompasinfo.rs|author=Stefan Milenković|place=|language=sr|date=28. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
! Zgodba o legendi Stevu Popovu
|-
| &lt;blockquote&gt;„Prašnjav drum. Puca banatska ravnica. Živeo sam u Izbištu. Jedva da sam imao desetak godina. Tada sam prvi put video avion. Nekoliko nas dečaka, u kratkim, često kaljavim pantalonama, bosi, jurili bismo da vidimo avion, posebno pilota.“
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;&quot;Prašna cesta. Brezmejna banatska ravnica. Živel sem v Izbištu. Imel sem komajda deset let. Takrat sem prvič videl letalo. Nekaj nas dečkov v kratkih, pogosto blatnih hlačah, bi bosi drveli, da vidimo letalo, še posebej pilota.&quot;
&lt;/blockquote&gt;
|}

Postal je pilot pri jugoslovanskem letalskem prevozniku (JAT) in rezervni častnik v jugoslovanski vojski.&lt;ref name=&quot;E.V.N.&quot;&gt;{{cite news |last1=E.V.N. |title=Stevan Popov vodio bitku sa kancerom, vinuo se u večne visine |url=https://www.novosti.rs/vesti/naslovna/hronika/aktuelno.291.html:551382-Cuveni-pilot-Stevan-Popov-izvrsio-samoubistvo |access-date=18 June 2021 |work=Novosti |date=4 June 2015}}&lt;/ref&gt;

== Razpad Jugoslavije in &quot;razhod&quot; letala ==
=== Reševanje iz Sarajeva ===

Med vojno v Bosni in Hercegovini, v obdobju od 17. aprila do 3. maja 1992, je Popov s tovornim letalom boeing 707, imenovanim &quot;Kikaš&quot;, uspešno evakuiral približno 40.000 ljudi s sarajevskega letališča, medtem ko so srbske sile stalno obstreljevale mesto; obenem so v samem mestu in njegovi okolici potekali boji. Skupno je bilo iz &quot;sarajevskega pekla&quot; rešenih 49.000 beguncev.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.politika.rs/sr/clanak/429771/Avionom-iz-sarajevskog-ratnog-vrtloga#google_vignette|title=Avionom iz sarajevskog ratnog vrtloga|publisher=politika.rs|author=Miroslav Stefanović|place=Beograd|language=sr|date=19 May 2019|accessdate=27 October 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://military-history.fandom.com/wiki/Stevan_Popov|title=Stevan Popov|publisher=military-history.fandom.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=29 October 2026}}&lt;/ref&gt;.

Letalo se je imenovalo „Kikaš“ po hrvaško-kanadskemu poslovnežu [[Anton Kikaš|Antonu Kikašu]], ki je z njim poskušal na Hrvaško pretihotapiti 19 ton orožja; JLA pa se je letala in orožja na zagrebškem letališču „Pleso“ nasilno polastila ter lastnika ujela in prepeljala v beograjske vojaške zapore. Med približevanjem cilju je pilot letala jugoslovanskim kontrolorjem letenja pomotoma sporočil, da je njihov cilj Ljubljana in ne Trst, kot je bilo dogovorjeno in tako sta lovski letali MiG-21 jugoslovanskega vojnega letalstva prisilili letalo na pristanek v Zagrebu. Polet je bil namreč napovedan za Trst; pred njim pa naj bi moral &quot;prisilno&quot; pristati na ljubljanskem Brniku, kjer so že čakala hrvaška prevozna sredstva na orožje.&lt;ref name=&quot;STARCEVIC&quot;&gt;{{cite news |last1=STARCEVIC |first1=Nesha |title=Plane Carrying Smuggled Weapons Seized, Investigation Begun |url=https://apnews.com/article/0c84de1b4c79f7ec65399d6e97610168 |access-date=25 June 2021 |work=AP News |date=4 September 1991}}&lt;/ref&gt;Po treh mescih so ga zemenjali za ujetega generala [[Milan Aksentijević|Aksentijevića]].&lt;ref name=&quot;PETROVIĆ&quot;&gt;{{cite news |last1=PETROVIĆ |first1=Borka |title=ANTON KIKAŠ, IKONA KANADSKE DIJASPORE: Prkosio je JNA avionom punim oružja za MUP. Uhićen je, a potom razmjenjen za generala Aksentijevića. Danas kaže: &quot;CINKALI SU ME LJUDI IZ NAŠIH REDOVA&quot; |url=https://www.glasistre.hr/hrvatska/anton-kikas-ikona-kanadske-dijaspore-prkosio-je-jna-avionom-punim-oruzja-za-mup-uicen-je-a-potom-razmijenjen-za-generala-aksentijevica-danas-kaze-cinkali-su-me-ljudi-iz-nasih-redova-602744 |access-date=17 June 2021 |work=Glas Istre |date=5 November 2019}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;St. Louis Post-Dispatch&quot;&gt;{{cite news |last1=Compiled From Agencies |title=Serbia Accepts Plan For Observers From European Community |url=https://www.newspapers.com/newspage/141423749/ |access-date=25 June 2021 |work=St. Louis Post-Dispatch |date=1 September 1991 |page=39}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Marinić 2025&quot;&gt;{{cite news |last1=Marinić |first1=Borna |title=Kako je Hrvatska pustila zarobljenog generala JNA Milana Aksentijevića – razmjena zarobljenika na aerodromu Pleso |url=https://domovinskirat.hr/2025/11/25/kako-je-hrvatska-pustila-zarobljenog-generala-jna-milana-aksentijevica-razmjena-zarobljenika-na-aerodromu-pleso/ |access-date=18 September 2026 |work=domovinskirat.hr |date=25 November 2025 |language=Croat}}&lt;/ref&gt;Ob 35-letnici dogodkov je nastal celo film „Nisem se bal umreti“.&lt;ref name=&quot;ANTON KIKAŠ&quot;&gt;{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; Kikaša so izpustili v okviru skupine 27 oseb, naklonjenih Hrvaški, ki so jih zamenjali za 28 častnikov JLA, med katerimi je bil tudi srbski častnik [[Milan Aksentijević]], ki so ga zajele malo pred tem hrvaške sile.&lt;ref name=&quot;Horvatić&quot;&gt;{{cite news |last1=Horvatić |first1=Petar |title=13. rujna 1991. Milan Aksentijević – kako su hrvatski specijalci uhitili generala JNA koji je razmijenjen za Antuna Kikaša? |url=https://narod.hr/kultura/13-rujna-1991-milan-aksentijevic-kako-su-hrvatski-specijalci-uhitili-generala-jna-koji-je-razmijenjen-za-antuna-kikasa |access-date=19 April 2021 |work=Narod |date=13 September 2018 |language=sh}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.facebook.com/enimark.ponjevic.7/posts/tajni-rat-za-hrvatsku-kako-je-kos-preko-uba%C4%8Denih-krtica-izdao-akciju-heroja-kika/2583104088870785/|title= TAJNI RAT ZA HRVATSKU: Kako je KOS preko ubačenih krtica izdao akciju heroja Kikaša. Izdaja u vrhu MUP-a: Tko je bio agent &quot;Merđo&quot;?|publisher=facebook.com|author=Enimark Ponjević|place=|language=hr|date=31. avgust 2026|accessdate=26. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; Do izmenjave je prišlo 25. novembra 1991 na [[Letališče Franjo Tuđman|Letališču Pleso]] pri Zagrebu.&lt;ref&gt;Nekdanje &quot;Letališče Pleso&quot; se sedaj imenuje &quot;Letališče Franjo Tuđman&quot;&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;&quot;Embassy confirms Canadian set free&quot;. Red Deer Advocate. CP. 27 November 1991. p. 9. Retrieved 25 June 2021.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Marinić 2025&quot;&gt;{{cite news |last1=Marinić |first1=Borna |title=Kako je Hrvatska pustila zarobljenog generala JNA Milana Aksentijevića – razmjena zarobljenika na aerodromu Pleso |url=https://domovinskirat.hr/2025/11/25/kako-je-hrvatska-pustila-zarobljenog-generala-jna-milana-aksentijevica-razmjena-zarobljenika-na-aerodromu-pleso/ |access-date=18 September 2026 |work=domovinskirat.hr |date=25 November 2025 |language=Croat}}&lt;/ref&gt;

Vsak polet med Sarajevom v Bosni in vojaškim letališčem v [[Batajnica|Batajnico]] v Srbiji blizu Beograda je trajal v povprečju od 12 do 15 minut. Popov med temi poleti ni ugašal motorjev, na vsakem letu pa je prepeljal kar 585 ljudi; tolikšno število je bilo mogoče, saj &quot;Kikaš&quot; kot tovorno letalo ni imel sedežev in so potniki sedeli kar na tleh natlačeni kot sardine.&lt;ref name=&quot;E.V.N.&quot; /&gt;

Med 12. aprilom in 3. majem 1992 so Popov in drugi člani posadke s &quot;Kikašem&quot; iz Sarajeva evakuirali skupno 49.000 ljudi. Samo 2. maja je Popov v 16 ločenih poletih prepeljal 4.000 beguncev.&lt;ref name=&quot;Stefanović&quot;&gt;{{cite news |last1=Stefanović |first1=Miroslav |title=Avionom iz sarajevskog ratnog vrtloga |url=https://www.politika.rs/sr/clanak/429771/Magazin/Avionom-iz-sarajevskog-ratnog-vrtloga |access-date=18 June 2021 |work=Politika |date=19 May 2019}}&lt;/ref&gt;

==== Nazaj v „Sarajevski pekel“ ====
[[Mile Jovičić]] rad pripoveduje o enem izmed Popovih neverjetnih podvigov: »Morda ste že slišali za zgodbo, kako je neka ženska z dvema otrokoma in z ogromnima torbama, v splošni gneči na letališču uspela priti do letala. V Batajnico je prispela s 'Kikašem' in nato ugotovila, da nima enega od dveh otrok. Steva Popov je, ko se je ponovno vrnil v Sarajevo, sam hodil po prepolni letališki stavbi in iskal otroka. In ga je našel!« Popov se je z zdaj že skoraj odraslim najstnikom ter njegovo materjo ponovno srečal leta 2004 v neki televizijski oddaji.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://kompasinfo.rs/hronika-jednog-podviga-i-velike-nepravde-prica-o-pilotu-stevanu-popovu/?script=lat|title=Hronika jednog podviga i velike nepravde: Priča o pilotu Stevanu Popovu|publisher=Kompasinfo.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=28. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

Tistega dne so si sledili poleti neprestano in tako Popov sploh ni ugaševal motorja, ko je po pristanku zaslišal krik matere, ki je prispela v Batajnico, a je v gneči izgubila svojega otroka v Sarajevu; pogrešila ga je šele tukaj, ko se je letalo skoraj izpraznilo. Steva se je odločil, da se bo vrnil, čeprav je bil od stalnih poletov izčrpan in utrujen. Vračal se je zvečer v nevarno Sarajevo, vračal se je skozi zmešnajavo, dim in negotovost, samo da bi rešil eno malo človeško bitje — pa seveda naložil tudi druge obupance. Deklico je mati pripeljala s sabo, deček pa je ostal v Sarajevu. Čeprav je bilo letalo zadeto v rep, se je Popov vrnil in našel tega dečka, Bojana. O tem je vedel Mondo še več podrobnosti:

„Mati Ranka Majmunović je po pristanku med jokom začela iskati svojega sina. Pustila je deklico, mi pokazala dečkovo čepico in kričala 'Ni mojega Bojana'. S posadko se vračamo v Sarajevo, ter vpijem po celi letališki stavbi: ’Bojan, Bojan!’ V enem kotu je bilo nekaj dečkov. In vzdigne se mali petletni cvrček. Vprašal sem ga, zakaj je izgubil mamo. Pa je dejal: ’Nisem jaz nje, ampak ona mene.’ Vprašal sem ga, če bi se vozil z letalom, pa mi je dejal: ’Kako da ne; ali lahko tudi moji tovariši?’&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://mondo.rs/Sport/Fudbal/a2163965/steva-popov-pilot-heroj-sarajeva-sinisa-mihajlovic-ga-voleo.html|title=Pilot-heroj Steva Popov izvlačio ljude iz Sarajeva 1992. i dovezao ih 40.000 u Beograd. Siniša Mihajlović mu nikad nije zaboravio spasavanje iz Švedske. |publisher=mondo.rs|author=Mladen Šolak|place=Beograd|language=sr|date=24. december 2025|accessdate=31. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

{|
|-
! Kako je spasio jedno dete&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine|title=Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine?|publisher=stil.kurir.rs|author=Lana Apostolović|place=Beograd|language=sr|date=25. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
! Kako je rešil enega otroka
|-
| &lt;blockquote&gt;&quot;Video sam majku kako plače i ponavljala je: ’Kapetane, nema mi Bojana’. Držala je za ruku drugog sina i pokazivala: ’Ostala mi je u ruci njegova kapa’. Ja sam u tom trenutku shvatio da je dečak ostao u Sarajevu, a ona u toj gužvi za ruku držala samo jedno dete. Rekao sam mom kolegi Savi: 'Ajmo mi nazad!' U to vreme nije bilo kontrole letova. Po mraku smo se vraćali nazad. Svetlost su nam bili obrisi brda i planina i tako smo uspeli da sletimo u Sarajevo. Po povratku je aerodrom opet bio pun. Iznenadili su se kad su me videli jer nisu očekivali da ću odmah da se vratim. Nisam ni ja. Prišla je jedna žena i ispričala mi kako su joj u prethodnom letu ostala tri sina na aerodromu, vrata su im se pred nosom zatvorila, za njih je to bio pakao. Ušao sam u zgradu i počeo da dozivam tog dečaka: ’Bojane, Bojane!’ U jednom uglu se igralo nekoliko dece i ustane jedan mali od 5 godina i odazove se. Bilo mi je jasno da je to on. Dovezao sam ga u Beograd, a majka njegova je klekla i počela da ga grli.&quot;
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;»Videl sem mamo, ki je jokala in ponavljala: ’Kapitan, nimam Bojana’. Držala je za roko drugega sina in kazala: ’Njegova kapa je ostala v moji roki’. V tistem trenutku sem dojel, da je deček ostal v Sarajevu, ona pa je v tej množici držala za roko le enega otroka. Kolegu Savu sem rekel: 'Gremo nazaj!' Takrat ni bilo nadzora zračnega prometa. Vračali smo se po temi. Naša osvetlitev so bili obrisi hribov in gora, in tako nam je uspelo pristati v Sarajevu. Ob naši vrnitvi je letališče bilo zopet polno in ljudje so bili presenečeni, ko so me zagledali, ker niso pričakovali, da se bomo vrnili – saj nisem niti jaz. Do mene je prišla ženska in mi povedala, da so ji v prejšnjem letu ostali na letališču trije sinovi: vrata so se jim zaprla pred nosom, kar je bil zanje pravi pekel. Vstopil sem v stavbo in začel klicati tistega dečka: ’Bojan, Bojan!’ V nekem kotu se je igralo nekaj otrok in vstal je malček petih let in se odzval. Bilo mi je jasno, da je to on. Pripeljal sem ga v Beograd, a njegova mati je pokleknila in ga začela objemati.«
&lt;/blockquote&gt;
|}

==== Reševanje zapuščenih sirot ====
Veliko jih je uspelo odpotovati z letalom – vsega skupaj skoraj 50.000 – za celo mesto nesrečnežev. Časnikarjem je Steva zaupal tudi naslednji dogodek, ki so ga skrbno zabeležili. V njem opisuje rešitev bratca in sestrice iz nepopisne gneče na Sarajevskem letališču, ki ju je posadil v svojo kabino in ju srečno prepeljal do [[Batajnica|Batajnice]], od koder so ju odpeljali k sorodnikom v [[Stara Pazova|Staro Pazovo]], nakar se niso več videli.
{|
|-
! Mi smo, čiko, siročad&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.politika.rs/sr/clanak/429771/Avionom-iz-sarajevskog-ratnog-vrtloga#google_vignette|title=Avionom iz sarajevskog ratnog vrtloga|publisher=politika.rs|author=Miroslav Stefanović|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2019|accessdate=27. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
! Striček, midva sva siroti
|-
| &lt;blockquote&gt; „Doći do sarajevskog aerodroma bila je avantura, igra životom. Oni koji se domognu, nemaju više šanse da se vrate. U avion, ili u ponor, u bezdan... U toj gužvi slučajno, krajičkom oka, ugledam dvoje mališana. Valjda svesni da nemaju šanse da se od tolike gužve probiju do aviona, izmakli su se po strani. Gledam ih još malo, sve očekujući da će im se pojaviti roditelji ili neko od starijih. Ali, oni dalje sami. Stoje nemo, uspravno, držeći se za ruke. Privukla me baš ta scena. I, odlučim se da im priđem... Dečaku, koliko sam mogao da ocenim, nije bilo više od dvanaest, trinaest godina. Devojčica, nešto mlađa. Pitam ih gde su im roditelji? Oni me gledaju, ćute. Posle nekoliko trenutaka dečak se osmeli i izusti: „Mi smo, čiko, siročad. Nemamo nikoga. Roditelji su nam poginuli u Sarajevu. Hteli bismo u avion, imamo rođake u Srbiji, u Staroj Pazovi...”
Siročad! Nešto kao da me je ošinulo po sred tela. Stresla me neka groznica. Istog časa sam ih zgrabio sa piste. Devojčicu sam uzeo u naručje, dečaka uhvatio za ruku. Krenuo sam ka avionu, kroz tu nepreglednu masu ljudi koji me guraju, viču, dozivaju po imenu. Koračam nekako ponosno, a suze samo što mi nisu grunule. Znam, moram da ostanem pribran, a ipak sam se rastužio, sve mi se nešto skupilo u duši, sva patnja, bol, prokletstvo tog rata. Teškom mukom se probijam kroz masu, neko iza mene viče: „Pustite pilota, to je kapetan aviona.” I bili su u pilotskoj kabini, tik pored mojih nogu, sve dok nismo sleteli u Batajnicu.
&lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;„Priti do sarajevskega letališča je bila pustolovščina, igra z življenjem. Tisti, ki ga dosežejo, nimajo več možnosti za vrnitev. V letalo, ali v prepad, v brezno... V tej gneči naključno, s končkom očesa, opazim dvojico malčkov. Menda v svesti si, da nimata možnosti, da se zaradi takšne gneče prebijeta do letala, sta se umaknila ob stran. Gledam ju še malo v pričakovanju, da se bodo prikazali starši ali kdo od starejših; onadva pa še naprej sama. Stojita molče, pokončno, držeč se za roke. Pritegnil me je ravno ta prizor. In, skelenil sem se jima približati... Deček, kolikor sem lahko ocenil, jih ni imel več od dvanajst-trinajst let. Deklica nekaj mlajša. Vprašam ju, kje imata starše. Onadva me gledata, molčita. Po nekaj trenutkih se deček opogumi in izusti: „Midva sva, striček, siroti. Nimava nikogar. Starši so nama padli v Sarajevu. Hotela bi v letalo; imava sorodnike v Srbiji, v Stari Pazovi...”
Siroti! Ko da me je nekaj zbodlo sredi telesa. Stresla me je nekakšna vročica. Istega trena sem ju zgrabil s ploščadi. Deklico sem vzel v naročje, dečka zgrabil za roko. Krenil sem k letalu, skozi to nepregledno množico ljudi, ki me porivajo, vpijejo, me zmerjajo. Korakam nekam ponosno, a le malo je manjkalo, da se mi niso udrle solze. Vem, moram ostati zbran, a vendar sem se razžalostil; vse to se mi je nabralo v duši, sve trpljenje, bolečina, prekletstvo te vojne. S težkim naporom se prebijam skozi množico; nekdo za menoj vpije: „Pustite skozi pilota, to je kapitan letala.” In bila sta v pilotski kabini, tik poleg mojih nog, vse dokler se nismo spustili v Batajnici.“
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Reševanje tudi iz drugih delov Jugoslavije ===
Malo pa je znano, da je Stevan Popov pred Sarajevom reševal ljudi iz področij okrog Zadra in Pulja, ki jih je zajela vojna vihra. Poslan je bil z namenom evakuacije vojaštva in vojaškega premoženja, reševal pa je tudi civiliste, katerih varnost je bila ogrožena. 

Po Sarajevu pa je prevažal in reševal ljudi tudi iz drugih delov Republike Srbske z letališča v Banjaluki.

=== Prevoz jugoslovanskega nogometnega moštva ===
V spominu ostaja tudi tudi njegov podvig, ko je nogometno moštvo ZR Jugoslavije varno vrnil s Švedskega, ko ji zaradi uvedbe ukrepov ni bil dovoljen nastop na evropskem prvenstvu 1992.

Po izbruhu spopadov med [[Razpad Jugoslavije|Razpadom Jugoslavije]] in številnih grozodejstvih — vključno z uničujočim srbskim napadom z minometi na tržnico v Sarajevu 27. maja 1992 — so ZN 30. maja 1992 sprejeli resolucijo št. 757, ki je uvedla kazenske ukrepe proti Jugoslaviji: vključevala je prepoved nastopanja jugoslovanskih moštev na mednarodnih športnih dogodkih ter prepoved mednarodnih letov v Jugoslavijo in iz nje. Ravno takrat pa je 28. maja 1992 prispelo jugoslovansko moštvo na Švedsko, kjer se je pripravljalo na začetek [[Evropsko prvenstvo v nogometu 1992|Evropskega prvenstva v nogometu]], ki je potekalo na Švedskem med 10. in 26. junijem. Ker jim je bilo torej prepovedano nastopanje, bi se morali vrniti domov.

Popov je takrat pilotiral letalo družbe JAT, ki je odletelo po jugoslovansko reprezentanco in na cilj prispelo 2. junija 1992. Popov sprva ni dobil dovoljenja za let v [[Stockholm]], vendar je osebno vzpostavil radijsko zvezo z generalnim tajnikom ZN [[Butros Butros-Gali|Butrosom Galijem]], ki mu je odobril 24-urno časovno okno za odvoz jugoslovanskega moštva.&lt;ref name=&quot;E.V.N.&quot; /&gt; Ob prihodu na letališče Arlanda v bližini Stockholma pa je ugotovil, da letala ne more oskrbeti z gorivom, saj je britanska družba BP to zavrnila zaradi sankcij. Popov je predlagal, da bi z letalom, ki je imelo napol polne rezervoarje, poletel in pristal kar nekje zunaj Švedske, na neki avtocesti na Poljskem. Tedaj so imele švedske oblasti zaradi ukrepov ZN namen zaseči letalo, v katerem so bili že vkrcani nogometaši, vendar je Popov brez dovoljenja prižgal motorje in začel krožiti po vzletno-pristajalni stezi grozeč, da bo vzletel ne glede na to, da letalo ni bilo napolnjeno z gorivom. Šele takrat so švedske oblasti dovolile polnjenje letala z gorivom ter njegov polet v Beograd.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://rtv.rs/sr_lat/drustvo/sahranjen-legendarni-pilot-stevan-popov_607756.html|title=Sahranjen legendarni pilot Stevan Popov|publisher=Radio-televizija Vojvodine|author=JMU|place=Novi Sad|language=sr|date=6. junij 2015|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

Jugoslovanski veleposlanik na Švedskem [[Zlatan Kikić]] — ki se je z istim letalom nameraval vrniti v Jugoslavijo skupaj z osebjem veleposlaništva —, je nato zbral 2000 dolarjev v gotovini in plačal norveški državni naftni družbi Statoil (danes Equinor) za oskrbo letala z gorivom. Popov je nato z letalom, na katerem je bila jugoslovanska nogometna reprezentanca in osebje veleposlaništva, poletel nazaj v Beograd; pristal je tik pred iztekom 24-urnega roka, ki ga je imel na voljo za izvedbo poleta. Pri vračanju je prešerno letel tako nizko nad beograjskim VMA, da bi se po Piksijevih besedah skorajda dotaknili njegove strehe. To je bil tudi poslednji let, kajti nastopile so sankcije ZN.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.blic.rs/vesti/drustvo/heroj-koji-nas-je-sve-spasao-piksi-kakav-je-to-covek-bio-gromada-ljudska/xtqm3bg|title= HEROJ KOJI NAS JE SVE SPASAO Piksi: Kakav je to čovek bio, gromada ljudska |publisher=mondo.rs|author=Mihailo Jovićević, Slađana Aničić, Veljko ivanović|place=Beograd|language=sr|date=5. junij 2015|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

Pozneje so Popova povabili na igrišče beograjskega [[Stadion Rajka Mitića|Stadiona „Crvene zvezde“ imenovanega „Marakana“]], kjer so ga navijači zaradi tega podviga navdušeno pozdravljali.&lt;ref name=&quot;Ørtz  &amp; olsen&quot;&gt;{{cite news |last1=Ørtz |first1=Michael |last2=Olsen |first2=Morten |title=Sidste fly til Beograd|url=https://www.dr.dk/nyheder/webfeature/jugoslavien |access-date=18 June 2021 |date=11 June 2017}}&lt;/ref&gt; Za ta dosežek ter za svoja človekoljubna dejanja v Bosni je prejel tudi nagrado časopisa „Večernje novosti“ za »plemenito dejanje leta« 1992.&lt;ref name=&quot;E.V.N.&quot; /&gt; 

O Popovem življenju je srbski [[časnikar]] [[Miroslav Stefanović]] (*1952) leta 1994 napisal dvojeznično knjigo z barvnimi ilustracijami in naslovom ''„Prostranstvo, plavo: Popov Steva“'' (en: ''„The Expanse, Blue: Popov Steva“''; sl: ''„Modro prostranstvo: Steva Popov“'').&lt;ref name=&quot;Stefanović&quot; /&gt;

=== Usoda &quot;njegovega&quot; Kikaša ===

[[File:YA-GAF Boeing 707-324C Balkh - Uganda Airlines OST 270400.jpg|thumb|300px|right|&lt;center&gt;Letalo &quot;[[Anton Kikaš|Kikaš]]&quot; slikano 
na letališču v [[Belgija|belgijskem]] kraju [[Ostend|Ostendu]] leta [[2001]]]]&lt;/center&gt;
[[Vlastelinko Mihaljčuk]] je v podkastu ''»Kje ste bili leta 1991?«'' povedal, da je v podjetju pri ugrabitvi Kikaševega letala — namenjenega v Trst oziroma Ljubljano — sodelovala protiteroristična enota Lučko, ki je letalo zajela, Kikaša pa ujela. Orožje in strelivo so hrvaške sile pozneje zajele v bitki za vojašnice, ko se je JLA morala umakniti in pustiti vso opremo in orožje. Po pretepanju so Kikaša premestili v vojaški zapor v Beogradu, kjer so ga skozi tri mesece večkrat mučili, mu polomili rebra in gleženj, ter mu grozili s smrtjo. Zaradi velikega zanimanja občil pa je bil konec novembra 1991 izpuščen oziroma zamenjan za ujetega generala JLA. 

Nadaljnja usoda zaseženega letala pa je bila takale: „JLA ga je uporabljala za prevoz opreme in osebja med umikom iz Slovenije in Hrvaške. Poleg tega je Boeing 707 prevažal rezerviste na bojišča na Hrvaškem in pozneje v Bosni in Hercegovini, na povratku pa je prevažal družine častnikov JLA skupaj s civilisti, ki so bežali pred vojno iz območja Bihaća in nato Sarajeva v Beograd. Ker je bilo preurejeno za prevoz vojaške opreme, je lahko sprejelo 400 potnikov; na ta način pa se je vojni izognilo več deset tisoč civilistov, čeprav večina verjetno ni vedela, zakaj so pripadniki JLA letalo imenovali 'Kikaš'.“&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://domovinskirat.hr/2025/08/31/u-razoruzanu-hrvatsku-1991-pokusao-je-dovesti-boeing-pun-oruzja-uhicen-anton-kikas/|title=U razoružanu Hrvatsku 1991. pokušao je dovesti Boeing pun oružja – uhićen Anton Kikaš|publisher=Domovinski rat.hr|author=Borna Marinić|place=Zagreb|language=hr|date=31. avgust 2025|accessdate=18. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; Letalo ni bilo zamišljeno za prevoz potnikov, temveč blaga; a Steva s posadko je v enem poletu prepeljal kar 585 ljudi.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine|title=Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine?|publisher=stil.kurir.rs|author=Lana Apostolović|place=Beograd|language=sr|date=25. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

Ta &quot;Boeing 707&quot; je lahko prevažal 110 ton tovora in letel neprekinjeno deset ur; izkazal se je zlasti na sarajevskem letališču &quot;Butmir&quot; spomladi 1992. O njegovem pilotu Stevanu Popovu — ki pa je tragično umrl leta 2015 — je 1994 nastala celo knjiga v srbščini in angleščini. Leta 1992 je bilo od 12. aprila do 3. maja prepeljanih skoraj 50.000 beguncev iz Bosne in Hercegovine. Kapetan Popov se je spominjal, da je samo 2. maja opravil 16 poletov in iz „sarajevskega vojnega pekla“ rešil 4000 ljudi. Poleg ljudi so s priljubljenim &quot;Kikašom&quot; med vojno v Bosni in Hercegovini prevažali tudi dele iz vojaških in civilnih tovarn; prav to letalo pa je prepeljalo tudi kisikove jeklenke za dojenčke v banjaluški bolnišnici.

Vodstvo JAT-a je bilo takrat pripravljeno registrirati &quot;Boeing 707&quot; za civilni promet, vendar jim ni uspelo pridobiti popolnih tehničnih podatkov o letalu; zato so ga 1996 prodali nekemu britansko-ameriškemu podjetju. Leta 2004 so ga novi lastniki razrezali v Ostendu.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.politika.rs/sr/clanak/429771/Avionom-iz-sarajevskog-ratnog-vrtloga#google_vignette|title=Avionom iz sarajevskog ratnog vrtloga|publisher=politika.rs|author=Miroslav Stefanović|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2019|accessdate=27. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

&quot;Športno letališče Čenej pri Novem Sadu&quot; pa je tudi doletela žalostna usoda. Zaradi neupoštevanja opozoril o nepravilnostih, ki jih je dala večkrat pristojna komisija, je ta in še nekaj drugih letališč do nadaljnjega zaprtih in je prepovedan ves promet.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.021.rs/novi-sad/vesti/357753/021-saznaje-aerodrom-na-ceneju-i-jos-cetiri-aerodroma-potpuno-zatvoreni-suspendovane-dozvole|title=021 saznaje: Aerodrom na Čeneju i još četiri aerodroma potpuno zatvoreni, suspendovane dozvole | publisher=Novosadski informativni portal 021.rs|author=Gorica Nikolin|place=Novi Sad|language=sr|date=7. november 2023|accessdate=2. november 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Družina ===
Iz zakona s prvo ženo Dušico ima Popov sina Stevana in hčerki Vesno in Ivo, s Snežano pa hčerko Jeleno.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine|title=Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine?|publisher=stil.kurir.rs|author=Lana Apostolović|place=Beograd|language=sr|date=25. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

== Bolezen, smrt in spomin ==
=== Bolezen ===
Kljub veliki strokovnosti in neminljivim zaslugam v reševanju človeških življenj je 2004 izgubil službo v „svojem“ JAT-u, kar ga je hudo prizadelo:
{|
|-
! Nepravda nakon podviga&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://kompasinfo.rs/hronika-jednog-podviga-i-velike-nepravde-prica-o-pilotu-stevanu-popovu/?script=lat|title=Hronika jednog podviga i velike nepravde: Priča o pilotu Stevanu Popovu|publisher=Kompasinfo.rs|author=Stefan Milenković|place=|language=sr|date=28. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://noizz.rs/big-stories/tragicna-sudbina-velikog-steve-popova-tihog-heroja-eks-ju-ratova/krtmvrj|title=Tragična sudbina velikog Steve Popova, tihog heroja eks-Ju ratova Noizz|publisher=noizz.rs|author=Stefan Milenković|place=|language=sr|date=|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
! Krivica po podvigu
|-
| &lt;blockquote&gt;„Postao sam osoba koju narod poštuje. Nepoznati ljudi i danas mi zahvaljuju na podvigu. Međutim, preduzeće „JAT“ nije cenilo moj profesionalni i plemeniti podvig, a ni moje pilotsko znanje. U 2004. proglašen sam tehnološkim viškom i otpušten. Preživeo sam potom operaciju raka na desnom bubregu jer nisam planirao da umrem. Otkaz mi je teže pao od bolesti.“
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;&quot;Postal sem oseba, ki jo ljudstvo spoštuje. Še danes se mi neznani ljudje zahvaljujejo za moj podvig. Medtem pa podjetje &quot;JAT&quot; ni cenilo mojega strokovnega in plemenitega podviga, niti mojega pilotskega znanja. Leta 2004 so me razglasili za odvečnega in odpustili. Nato sem preživel operacijo raka na desni ledvici, ker nisem načrtoval, da umrjem. Odpust me je huje prizadejal od bolezni..&quot;
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Smrt v Rumi ===
[[File:Стеван Попов.jpg|thumb|200px|upright|&lt;center&gt;Spominski [[Stevan Popov|Stevanov]] doprsni kip v &quot;Parku velikanov&quot; ([[Istočno Sarajevo|Vzhodno Sarajevo]])]]&lt;/center&gt;

Popov je 3. junija 2015 napravil samomor okrog 18h v svojem stanovanju sedeč v dnevni sobi poleg soproge, ki niti slutila ni, da si namerava storiti kaj žalega; ustrelil se je nenadoma z velikim nabojem iz pištole naravnost v glavo, ki mu jo je skorajda razneslo. Prva pomoč ni mogla pomagati, izdihnil je na poti v bolnišnico.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://6yka.com/region/legendarni-pilot-izvrsio-samoubistvo/|title=Legendarni pilot izvršio samoubistvo|publisher=6yka |author=|place=|language=sr|date=4. junij 2015|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; 

Njegovi prijatelji piloti pravijo, da ni nič nakazovalo njegovih namer; bil je celo vedno in do zadnjega pobudnik novih zamisli; tako mu je bila pri srcu obnova novosadskega letališča v Čeneju in dokončanje letališke stavbe, da bi tudi Novi Sad dobil možnost za civilne in trgovske lete. Član Aerokluba »Novi Sad« [[Miodrag Radanović]] pravi: 
:&quot;Pred dvema tednoma smo imeli skupščino Aerokluba, na kateri je predsedoval. Govoril je o prihodnosti kluba in letalstva. Potem smo se v soboto dogovorili za še en sestanek, namesto tega pa gremo na Stevanov pogreb. Prijatelji, sorodniki in vsi piloti so pretreseni, saj nič ni kazalo na to, da bi lahko kaj takega storil.&quot;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.blic.rs/vesti/hronika/samoubistvo-heroja-tragicna-smrt-pilota-steve-popova-koji-je-spasao-40000-ljudi/m0wsx63|title=SAMOUBISTVO HEROJA Tragična smrt pilota Steve Popova, koji je spasao 40.000 ljudi|publisher=Blic-rs|author=M.S., S.A.|place=Beogad|language=sr|date=4. junij 2015|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

Njegova smrt je pretresla vse, ki so ga poznali, zlasti še okoliščine, saj je Steva storil samomor v Rumi pred svojo ženo Snežano Jovanović Popov. Res je prej včasih omenjal, da si bo sam vzel življenje, kadar ga ne bo mogel več prenašati; kljub temu pa nihče ni slutil, da misli s tem resno, saj se je celo zadnje čase ukvarjal z novimi načrti. Najbolj ga je pač po njegovi izpovedi prizadelo, da so ga razglasili 2004 za „tehnološki višak“ in ga odpustili iz podjetja, ki mu je takorekoč postalo drugi dom.

Njegova tragična smrt postavlja več vprašanj kot odgovorov:
#Odpoved delovnega razmerja je težje prenašal kot bolezen, ki jo je z zdravljenjem premagal.
#Bil pa je vse do konca takorekoč vsesteansko dejaven in nič ni kazalo na take namene; soproga potrjuje, da ni bilo tega dne prav nobenega prepira. 
#Uradna izjava govori o tem, da je napravil samomor iz pištole velikega kalibra doma v sobi pred soprogo.
#Njegov sin Steva sumi, da se je morda vrnila potuhnjena rakava bolezen, ki jo je pred leti premagal; potrjuje pa, da je njegov oče bil vedno optimist. Obenem izraža sum v resničnoost uradne verzije o samomoru, kar bi namigovalo na to, da mu je kdo morebiti pri tem &quot;pomagal&quot; kot osebi, ki je veliko vedela in videla.
#Ni pustil nobenega poslovilnega pisma in tako se lahko o pravih nagibih in stvarnem poteku dogodkov le ugiba.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.kurir.rs/crna-hronika/1808555/samoubistvo-stevana-popova-legendarni-pilot-jata-ubio-se-pred-suprugom|title=SAMOUBISTVO STEVANA POPOVA: Legendarni pilot Jata ubio se pred suprugom|publisher=Kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=1. oktober 2017|accessdate=29. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.blic.rs/vesti/hronika/sin-pilota-heroja-steva-bio-optimista-mozda-se-vratila-opaka-bolest/xqqlqkv|title= SIN PILOTA HEROJA &quot;Steva bio optimista, možda se vratila opaka bolest&quot;|publisher=blic.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=6. junij 2015|accessdate=30. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Pogreb v Novem Sadu ===
Pogreb je bil na Novosadskem Novem pokopališču v soboto, 6. junija, brez kakih posebnih zunanjih slovesnosti.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine|title=Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine?|publisher=stil.kurir.rs|author=Lana Apostolović|place=Beograd|language=sr|date=25. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;Poleg družinskih članov se je pogreba udeležilo veliko število prijateljev, med njimi številni športniki, člani upravnih odborov športnih klubov, katerih član ali na čelu je bil, ter predstavniki političnega in javnega življenja Novega Sada. Član upravnega odbora novosadskega Aerokluba [[Ranko Babić (Aeroklub Novi Sad)|Ranko Babić]] mu je v imenu tega kluba in športnih društev izrekel zadnje slovo ter izrazil željo Aerokluba, da se [[Letališče Novi Sad|Novosadsko letališče v Čeneju]] poimenuje po Stevu Popovu.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://rtv.rs/sr_lat/drustvo/sahranjen-legendarni-pilot-stevan-popov_607756.html|title=Sahranjen legendarni pilot Stevan Popov|publisher=Radio-televizija Vojvodine|author=JMU|place=Novi Sad|language=sr|date=6. junij 2015|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Spomin ===
==== Legenda naših dni ====
{|
|-
! Najlepše je postati legenda&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.goodreads.com/book/show/208468161-prostranstvo-plavo-popov|title=Prostranstvo, plavo Popov: Steva The Expanse, Blue Popov: Steva by Miroslav Stefanovic|publisher=goodreads.com|author=Miroslav Stefanović|place=|language=sr|date=15. februar 1994|accessdate=1. november 2026}}&lt;/ref&gt;
! Najlepše je: postati legenda
|-
| &lt;blockquote&gt;Najlepše je, kažu, za života postati legenda. A pilot, kapetan aviona Stevan - Steva Popov — je baš to. Legenda naših dana. Sadašnjih i budućih. Zasigurno.
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Pravijo, da je najlepše, če postaneš legenda za časa življenja. A pilot, letalski kapetan Stevan – Steva Popov — je prav to: Legenda naših dni. Sedanjih in prihodnjih. Zagotovo.
&lt;/blockquote&gt;
|}

==== Malteški vitez v dejanju ====
Popov je bil član [[Malteški viteški red|Malteških vitezov]] ne le v na papirju, ampak tudi v stvarnosti.&lt;ref&gt;https://www.youtube.com/watch?v=PLNEbGMgTrg&lt;/ref&gt;

==== Pravi in nesebični junak ====
Steva se je najbolj izkazal 1992, ko je ne misleč na varnost sebe in posadke reševal begunce iz „Sarajevskega pekla“ ne glede na njihovo narodnost, vero ali položaj; on in njegova pogumna posadka so z neverjetno požrtvovalnostjo rešili vse begunce, ki so čakali rešitev iz vojnega vrveža —, vse dokler so bili poleti po človeško gledano še možni, čeprav brez tveganja ni bil niti en polet, saj so bili prav okoli letališča hudi boji, streljanja in barikade.
{|
|-
! Kako je Steva postao heroj Sarajeva&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine|title=Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine? Steva je iz ratnog Sarajeva avionom izbavio 40.000 ljudi: &quot;Plačući mi prišla žena - nema mi sina Bojana, ostao je na aerodromu&quot;, rasplet priče kida dušu. Pilot Steva Popov, heroj koji je evakuisao 40.000 ljudi iz Sarajeva, suočio se sa nepravdom nakon rata, a njegova priča ostaje inspiracija.|publisher=stil.kurir.rs|author=Lana Apostolović|place=Beograd|language=sr|date=25. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
! Kako je Steva postal junak Sarajeva
|-
| &lt;blockquote&gt;Nije bio influencer, političar, ni neko ko traži aplauze. Nije mu bilo važno da ga hvale, da o njemu pričaju po televiziji ili pišu članke. Bio je čovek koji je znao da se život brani delom, a ne rečima. Čovek koji je znao da kada je život drugih u pitanju, priča i diplome ne vrede ništa. Samo dela.
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Ni bil vplivnež, politik ali nekdo, ki bi iskal ploskanje. Ni mu bilo pomembno, ali so ga hvalili, ali so o njem govorili na televiziji ali pisali članke o njem. Bil je človek, ki je vedel, da se življenje brani z dejanji, ne z besedami. Človek, ki je vedel, da ko so ogrožena življenja drugih, govorjenje in diplome ne pomenijo nič. Samo dejanja.
&lt;/blockquote&gt;
|}

==== Eden največjih pilotov ====
Njegov prijatelj Miodrag Radanović, član Aerokluba »Novi Sad«, trdi, da je Stevan eden največjih pilotov v Srbiji.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.blic.rs/vesti/hronika/samoubistvo-heroja-tragicna-smrt-pilota-steve-popova-koji-je-spasao-40000-ljudi/m0wsx63|title=SAMOUBISTVO HEROJA Tragična smrt pilota Steve Popova, koji je spasao 40.000 ljudi|publisher=Blic-rs|author=M.S., S.A.|place=Beogad|language=sr|date=4. junij 2015|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

==== Mnogovrstna spominska pobuda ====
„Združenje beguncev, ogroženih in izgnanih oseb Srbije“ je 3. oktobra 2024 vložilo uradno pobudo za podelitev Popovu posmrtnega odličja, poimenovanje ulice v njegovem Novem Sadu in postavitev spomenika v znamenje spomina, hvaležnosti in spoštovanja sklicujoč se na njegovo nesebično predanost reševanju tisočerih življenj med vojno v BiH.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/9453269/STEVAN-POPOV-SPASIO-JE-HILJADE-LJUDI-Udruzenje-trazi-posthumno-odlikovanje-za-pilota-sa-letova-Sarajevo-Beograd-tokom-rata-1992.-godine|title=&quot;STEVAN POPOV SPASIO JE HILJADE LJUDI&quot; Udruženje traži posthumno odlikovanje za pilota sa letova Sarajevo-Beograd tokom rata 1992. godine |publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=3. oktober 2024|accessdate=31. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

==== Spominski kip ====
V Vzhodnem Sarajevu, v Parku velikanov, so v spomin na njegova velika dejanja postavili doprsni kip z njegovo podobo.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://mondo.rs/Sport/Fudbal/a2163965/steva-popov-pilot-heroj-sarajeva-sinisa-mihajlovic-ga-voleo.html|title=Pilot-heroj Steva Popov izvlačio ljude iz Sarajeva 1992. i dovezao ih 40.000 u Beograd. Siniša Mihajlović mu nikad nije zaboravio spasavanje iz Švedske. |publisher=mondo.rs|author=Mladen Šolak|place=Beograd|language=sr|date=24. december 2025|accessdate=31. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

==== Knjiga ====
*Miroslav Stefanović: ''„Prostranstvo plavo: Popov Steva“ (&quot;The Expanse Blue: Popov Steva&quot;)''. Novi Sad, 1. maj 1994; trdo vezano, format 17,5 x 24 cm , ilustrirano v barvi, cirilica srbsko, latinica angleško; 284 strani&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.goodreads.com/book/show/208468161-prostranstvo-plavo-popov|title=Prostranstvo, plavo Popov: Steva The Expanse, Blue Popov: Steva by Miroslav Stefanovic|publisher=goodreads.com|author=Miroslav Stefanović|place=|language=sr|date=1. maj 1994|accessdate=1. november 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.kupindo.com/Biografija/59445647_Prostranstvo-plavo-Popov-Steva-Miroslav-Stefanovic|title=Prostranstvo plavo – Popov Steva|publisher=Kupindo.com|author=Miroslav Stefanović|place=Novi Sad|language=sr|date=1. maj 1994|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Navedki ===
{{navedek|''„Nisam ni znao koga vozim da li su u pitanju Srbi, Hrvati ili muslimani. Uostalom, ja sam kosmopolita, meni to nije bilo toliko ni važno. Ljude sam cenio po tome kakav su čovek.“''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine|title=Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine?|publisher=stil.kurir.rs|author=Lana Apostolović|place=Beograd|language=sr|date=25. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„Nisem niti vedel, koga vozim: ali gre za Srbe, Hrvate ali Muslimane. Navsezadnje sem jaz svetovljan; meni to ni bilo niti tako pomembno. Ljudi sem cenil po tem, kakšen človek je kdo.&quot;}}
{{navedek|''„Imao sam nepunih 15 godina kada sam prvi put počeo da letim i kad sam prvi put osetio vazduh i kad sam osetio prostranstvo i kad sam osetio visine. Otada, moram da kažem da ja u to vreme nisam znao ni šta su igranke, ni šta su izlasci. Moje je bilo da dođem rano ujutru na aerodrom, da operem jedrilicu, da operem avion.“''&lt;ref&gt;Na kafi sa... - Stevan Popov - (TV KCN) - YouTube&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;&quot;Star sem bil nepolnih 15 let, ko sem prvič začel leteti in ko sem prvič občutil zrak in ko sem občutil prostranost in ko sem začutil višine. Od takrat, moram reči, da jaz tistikrat nisem vedel, kaj so plesi, niti kaj so zmenki. Moje je bilo, da pridem zgodaj zjutraj na letališče, da umijem jadralno letalo, da umijem letalo.&quot;}}
{{navedek|''„„Vrlo često dolazim prvi na avion i to jedno sat, sat i po pre putnika, pre svih… i vrlo često stanem ispod te grdosije i gledam… Razmišljam… Bože, je li moguće da je sve ovo u mojim rukama, ovo čudo, ovoliko tona gvožđa, da je to sve u mojim rukama i da to sve treba da ja držim pod kontrolom, da bude sve bezbedno i da se putnici osećaju prijatno i da ne bude straha i ako se neko plaši u avionu, da otvorim vrata, jer moja vrata od kabine su uvek bila otvorena i kod mene svaki putnik posebno, oni koje se plaše letenja, imali su priliku da dođu, da vide, da se upoznaju… Jer znate šta? Čovek se uvek plaši onoga što ne poznaje.““''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://kompasinfo.rs/hronika-jednog-podviga-i-velike-nepravde-prica-o-pilotu-stevanu-popovu/?script=lat|title=Hronika jednog podviga i velike nepravde: Priča o pilotu Stevanu Popovu|publisher=Kompasinfo.rs|author=Stefan Milenković|place=|language=sr|date=28. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„ Zelo pogosto prihajam na letalo prvi, uro, uro in pol pred potniki, pred vsemi ... in zelo pogosto stojim pod to pošastjo in gledam ... Mislim si ... Bog, ali je mogoče, da je vse to v mojih rokah, ta čudež, toliko ton železa, da je vse v mojih rokah in da bi moral vse to imeti pod nadzorom, da je vse varno in da se potniki počutijo udobno in da ni strahu in če se kdo boji na letalu, naj odpre vrata, ker so bila vrata moje kabine vedno odprta in pri meni je imel vsak potnik še posebej, tisti, ki se bojijo letenja, priložnost priti, videti, spoznati se ... Ker veste kaj? Človek se vedno boji tistega, česar ne pozna.&quot;}}

==Notes==
{{Notelist}}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
*[[Razpad Jugoslavije]]
*[[Bosna in Hercegovina]]
*„[[Menih Hawkeye]]“
*[[Anton Kikaš]]

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}

;{{ikona sr}}
*[https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine? | Stil]
*[https://mondo.rs/Sport/Fudbal/a2163965/steva-popov-pilot-heroj-sarajeva-sinisa-mihajlovic-ga-voleo.html Steva Popov pilot heroj Sarajeva, Siniša Mihajlović ga voleo | Mondo]
*[https://kompasinfo.rs/hronika-jednog-podviga-i-velike-nepravde-prica-o-pilotu-stevanu-popovu/?script=lat Hronika jednog podviga i velike nepravde: Priča o pilotu Stevanu Popovu | Kompas]
*[https://mondo.rs/Info/Crna-hronika/a800824/Ubio-se-legendarni-pilot-Stevan-Popov.html Ubio se legendarni pilot Stevan Popov | Mondo]
*[https://www.blic.rs/vesti/hronika/sin-pilota-heroja-steva-bio-optimista-mozda-se-vratila-opaka-bolest/xqqlqkv SIN PILOTA HEROJA &quot;Steva bio optimista, možda se vratila opaka bolest&quot; - Blic]
*[https://rtv.rs/sr_lat/drustvo/sahranjen-legendarni-pilot-stevan-popov_607756.html Sahranjen legendarni pilot Stevan Popov | RTV Vojvodine Novi Sad]
*[http://www.yugopapir.com/2013/06/steva-popov-legenda-yu-avijacije.html Yugopapir: Steva Popov, legenda YU avijacije: Pilotske bravure na snimanju &quot;Sutjeske&quot;]
;{{ikona en}}
*[https://military-history.fandom.com/wiki/Stevan_Popov Stevan Popov | Military Wiki - Fandom]
;{{ikona hr}}
*[https://www.hia.com.hr/izdvojeno/intervjui/item/40976-razgovor-s-antom-kikasem-nisam-se-bojao-umrijeti-izjavio-je-jednom-prigodom-a-po-tome-je-snimljen-i-film-o-njegovu-pothvatu Razgovor s Antom Kikašem - „Nisam se bojao umrijeti“ izjavio je jednom prigodom, a po tome je snimljen i film o njegovu pothvatu|INTERVJUI Mladen Pavković / 31 Kolovoz 2024]
*[https://www.glasistre.hr/hrvatska/anton-kikas-ikona-kanadske-dijaspore-prkosio-je-jna-avionom-punim-oruzja-za-mup-uicen-je-a-potom-razmijenjen-za-generala-aksentijevica-danas-kaze-cinkali-su-me-ljudi-iz-nasih-redova-602744 ANTON KIKAŠ, IKONA KANADSKE DIJASPORE: Prkosio je JNA avionom punim oružja za MUP. Uhićen je, a potom razmjenjen za generala Aksentijevića. Danas kaže: &quot;CINKALI SU ME LJUDI IZ NAŠIH REDOVA&quot; - Glas Istre]

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Popov, Stevan}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1947]]
[[Kategorija:Umrli leta 2015]]
[[Kategorija:Srbski piloti]]
[[Kategorija:Srbski častniki]]
[[Kategorija:Humanitarni delavci]]

[[Kategorija:Ljudje, ki so storili samomor]]</text>
      <sha1>npyqmdxc2m14f4nlr3bxr70mnby7jqa</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6774040</id>
      <parentid>6774039</parentid>
      <timestamp>2026-11-03T01:28:23Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6774040</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="46965" sha1="6vof7tvf32rp4cvd233bsdpz0vrrfsl" xml:space="preserve">{{Infobox person
| birth_name  = Stevan Popov
| image       = Stevan-Popov-heroj.webp
| caption     = Steva Popov pred &quot;svojim&quot; letalom &quot;Kikaš&quot;-em 
| birth_date  = {{birth date|1947|6|12|df=yes}}
| birth_place = [[Izbište]], [[Vršac]], [[Vojvodina]], [[Jugoslavija]]
| death_date  = {{death date and age|2015|06|03|1947|6|12|df=y}}
| death_place = [[Ruma]], [[Vojvodina]], [[Srbija]]
| monuments   = Novo Sarajevo &quot;Park herojev&quot;
| education   = 
| occupation  = 
| known_for   = reševanje beguncev iz „Sarajevskega pekla“
| spouse      = 
| parents     = 
| relatives   = 
}}
'''Stevan Popov''' ({{Lang-sr|Стеван Попов/Stevan Popov}}; * [[12. junij]] [[1947]] [[Izbište]] [[Vršac]], [[Vojvodina]], [[Jugoslavija]] † [[3. junij]] [[2015]] [[Ruma]] [[Vojvodina]], [[Srbija]]) — tudi '''Steva'''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.blic.rs/vesti/hronika/sin-pilota-heroja-steva-bio-optimista-mozda-se-vratila-opaka-bolest/xqqlqkv|title=SIN PILOTA HEROJA &quot;Steva bio optimista, možda se vratila opaka bolest&quot;|publisher=Blic.rs|author=S. Aničić|place=Beograd|language=sr|date=6. junij 2015|accessdate=30. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; — je bil [[pilot]] jugoslovanske letalske družbe [[Jat Airways]] in rezervni častnik [[Jugoslovanska ljudska armada|Jugoslovanske ljudske armade]]. Popov je najbolj znan po svoji vlogi pri reševanju in prepeljavanju beguncev iz Sarajeva leta 1992 med [[Vojna v Bosni in Hercegovine|Vojno v Bosni in Hercegovini]] ter po poznejšem uspešnem prevozu [[jugoslovanska nogometna reprezentanca|jugoslovanskega nogometnega moštva]] s [[Švedska|Švedskega]].

=== Mladost ===
Popov se je rodil leta 1947 v učiteljski družini v [[Izbište|Izbištu]] blizu [[Vršac|Vršca]] v [[Vojvodina|Vojvodini]] (tedaj [[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]]. Takole pripoveduje o svojem otroštvu:
{|
|-
! Priča o legendi Stevi Popovu&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://kompasinfo.rs/hronika-jednog-podviga-i-velike-nepravde-prica-o-pilotu-stevanu-popovu/?script=lat|title=Hronika jednog podviga i velike nepravde: Priča o pilotu Stevanu Popovu|publisher=Kompasinfo.rs|author=Stefan Milenković|place=|language=sr|date=28. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
! Zgodba o legendi Stevu Popovu
|-
| &lt;blockquote&gt;„Prašnjav drum. Puca banatska ravnica. Živeo sam u Izbištu. Jedva da sam imao desetak godina. Tada sam prvi put video avion. Nekoliko nas dečaka, u kratkim, često kaljavim pantalonama, bosi, jurili bismo da vidimo avion, posebno pilota.“
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;&quot;Prašna cesta. Brezmejna banatska ravnica. Živel sem v Izbištu. Imel sem komajda deset let. Takrat sem prvič videl letalo. Nekaj nas dečkov v kratkih, pogosto blatnih hlačah, bi bosi drveli, da vidimo letalo, še posebej pilota.&quot;
&lt;/blockquote&gt;
|}

Postal je pilot pri jugoslovanskem letalskem prevozniku (JAT) in rezervni častnik v jugoslovanski vojski.&lt;ref name=&quot;E.V.N.&quot;&gt;{{cite news |last1=E.V.N. |title=Stevan Popov vodio bitku sa kancerom, vinuo se u večne visine |url=https://www.novosti.rs/vesti/naslovna/hronika/aktuelno.291.html:551382-Cuveni-pilot-Stevan-Popov-izvrsio-samoubistvo |access-date=18 June 2021 |work=Novosti |date=4 June 2015}}&lt;/ref&gt;

== Razpad Jugoslavije in &quot;razhod&quot; letala ==
=== Reševanje iz Sarajeva ===

Med vojno v Bosni in Hercegovini, v obdobju od 17. aprila do 3. maja 1992, je Popov s tovornim letalom boeing 707, imenovanim &quot;Kikaš&quot;, uspešno evakuiral približno 40.000 ljudi s sarajevskega letališča, medtem ko so srbske sile stalno obstreljevale mesto; obenem so v samem mestu in njegovi okolici potekali boji. Skupno je bilo iz &quot;sarajevskega pekla&quot; rešenih 49.000 beguncev.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.politika.rs/sr/clanak/429771/Avionom-iz-sarajevskog-ratnog-vrtloga#google_vignette|title=Avionom iz sarajevskog ratnog vrtloga|publisher=politika.rs|author=Miroslav Stefanović|place=Beograd|language=sr|date=19 May 2019|accessdate=27 October 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://military-history.fandom.com/wiki/Stevan_Popov|title=Stevan Popov|publisher=military-history.fandom.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=29 October 2026}}&lt;/ref&gt;.

Letalo se je imenovalo „Kikaš“ po hrvaško-kanadskemu poslovnežu [[Anton Kikaš|Antonu Kikašu]], ki je z njim poskušal na Hrvaško pretihotapiti 19 ton orožja; JLA pa se je letala in orožja na zagrebškem letališču „Pleso“ nasilno polastila ter lastnika ujela in prepeljala v beograjske vojaške zapore. Med približevanjem cilju je pilot letala jugoslovanskim kontrolorjem letenja pomotoma sporočil, da je njihov cilj Ljubljana in ne Trst, kot je bilo dogovorjeno in tako sta lovski letali MiG-21 jugoslovanskega vojnega letalstva prisilili letalo na pristanek v Zagrebu. Polet je bil namreč napovedan za Trst; pred njim pa naj bi moral &quot;prisilno&quot; pristati na ljubljanskem Brniku, kjer so že čakala hrvaška prevozna sredstva na orožje.&lt;ref name=&quot;STARCEVIC&quot;&gt;{{cite news |last1=STARCEVIC |first1=Nesha |title=Plane Carrying Smuggled Weapons Seized, Investigation Begun |url=https://apnews.com/article/0c84de1b4c79f7ec65399d6e97610168 |access-date=25 June 2021 |work=AP News |date=4 September 1991}}&lt;/ref&gt;Po treh mescih so ga zemenjali za ujetega generala [[Milan Aksentijević|Aksentijevića]].&lt;ref name=&quot;PETROVIĆ&quot;&gt;{{cite news |last1=PETROVIĆ |first1=Borka |title=ANTON KIKAŠ, IKONA KANADSKE DIJASPORE: Prkosio je JNA avionom punim oružja za MUP. Uhićen je, a potom razmjenjen za generala Aksentijevića. Danas kaže: &quot;CINKALI SU ME LJUDI IZ NAŠIH REDOVA&quot; |url=https://www.glasistre.hr/hrvatska/anton-kikas-ikona-kanadske-dijaspore-prkosio-je-jna-avionom-punim-oruzja-za-mup-uicen-je-a-potom-razmijenjen-za-generala-aksentijevica-danas-kaze-cinkali-su-me-ljudi-iz-nasih-redova-602744 |access-date=17 June 2021 |work=Glas Istre |date=5 November 2019}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;St. Louis Post-Dispatch&quot;&gt;{{cite news |last1=Compiled From Agencies |title=Serbia Accepts Plan For Observers From European Community |url=https://www.newspapers.com/newspage/141423749/ |access-date=25 June 2021 |work=St. Louis Post-Dispatch |date=1 September 1991 |page=39}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Marinić 2025&quot;&gt;{{cite news |last1=Marinić |first1=Borna |title=Kako je Hrvatska pustila zarobljenog generala JNA Milana Aksentijevića – razmjena zarobljenika na aerodromu Pleso |url=https://domovinskirat.hr/2025/11/25/kako-je-hrvatska-pustila-zarobljenog-generala-jna-milana-aksentijevica-razmjena-zarobljenika-na-aerodromu-pleso/ |access-date=18 September 2026 |work=domovinskirat.hr |date=25 November 2025 |language=Croat}}&lt;/ref&gt;Ob 35-letnici dogodkov je nastal celo film „Nisem se bal umreti“.&lt;ref name=&quot;ANTON KIKAŠ&quot;&gt;{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; Kikaša so izpustili v okviru skupine 27 oseb, naklonjenih Hrvaški, ki so jih zamenjali za 28 častnikov JLA, med katerimi je bil tudi srbski častnik [[Milan Aksentijević]], ki so ga zajele malo pred tem hrvaške sile.&lt;ref name=&quot;Horvatić&quot;&gt;{{cite news |last1=Horvatić |first1=Petar |title=13. rujna 1991. Milan Aksentijević – kako su hrvatski specijalci uhitili generala JNA koji je razmijenjen za Antuna Kikaša? |url=https://narod.hr/kultura/13-rujna-1991-milan-aksentijevic-kako-su-hrvatski-specijalci-uhitili-generala-jna-koji-je-razmijenjen-za-antuna-kikasa |access-date=19 April 2021 |work=Narod |date=13 September 2018 |language=sh}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.facebook.com/enimark.ponjevic.7/posts/tajni-rat-za-hrvatsku-kako-je-kos-preko-uba%C4%8Denih-krtica-izdao-akciju-heroja-kika/2583104088870785/|title= TAJNI RAT ZA HRVATSKU: Kako je KOS preko ubačenih krtica izdao akciju heroja Kikaša. Izdaja u vrhu MUP-a: Tko je bio agent &quot;Merđo&quot;?|publisher=facebook.com|author=Enimark Ponjević|place=|language=hr|date=31. avgust 2026|accessdate=26. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; Do izmenjave je prišlo 25. novembra 1991 na [[Letališče Franjo Tuđman|Letališču Pleso]] pri Zagrebu.&lt;ref&gt;Nekdanje &quot;Letališče Pleso&quot; se sedaj imenuje &quot;Letališče Franjo Tuđman&quot;&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;&quot;Embassy confirms Canadian set free&quot;. Red Deer Advocate. CP. 27 November 1991. p. 9. Retrieved 25 June 2021.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Marinić 2025&quot;&gt;{{cite news |last1=Marinić |first1=Borna |title=Kako je Hrvatska pustila zarobljenog generala JNA Milana Aksentijevića – razmjena zarobljenika na aerodromu Pleso |url=https://domovinskirat.hr/2025/11/25/kako-je-hrvatska-pustila-zarobljenog-generala-jna-milana-aksentijevica-razmjena-zarobljenika-na-aerodromu-pleso/ |access-date=18 September 2026 |work=domovinskirat.hr |date=25 November 2025 |language=Croat}}&lt;/ref&gt;

Vsak polet med Sarajevom v Bosni in vojaškim letališčem v [[Batajnica|Batajnico]] v Srbiji blizu Beograda je trajal v povprečju od 12 do 15 minut. Popov med temi poleti ni ugašal motorjev, na vsakem letu pa je prepeljal kar 585 ljudi; tolikšno število je bilo mogoče, saj &quot;Kikaš&quot; kot tovorno letalo ni imel sedežev in so potniki sedeli kar na tleh natlačeni kot sardine.&lt;ref name=&quot;E.V.N.&quot; /&gt;

Med 12. aprilom in 3. majem 1992 so Popov in drugi člani posadke s &quot;Kikašem&quot; iz Sarajeva evakuirali skupno 49.000 ljudi. Samo 2. maja je Popov v 16 ločenih poletih prepeljal 4.000 beguncev.&lt;ref name=&quot;Stefanović&quot;&gt;{{cite news |last1=Stefanović |first1=Miroslav |title=Avionom iz sarajevskog ratnog vrtloga |url=https://www.politika.rs/sr/clanak/429771/Magazin/Avionom-iz-sarajevskog-ratnog-vrtloga |access-date=18 June 2021 |work=Politika |date=19 May 2019}}&lt;/ref&gt;

==== Nazaj v „Sarajevski pekel“ ====
[[Mile Jovičić]] rad pripoveduje o enem izmed Popovih neverjetnih podvigov: »Morda ste že slišali za zgodbo, kako je neka ženska z dvema otrokoma in z ogromnima torbama, v splošni gneči na letališču uspela priti do letala. V Batajnico je prispela s 'Kikašem' in nato ugotovila, da nima enega od dveh otrok. Steva Popov je, ko se je ponovno vrnil v Sarajevo, sam hodil po prepolni letališki stavbi in iskal otroka. In ga je našel!« Popov se je z zdaj že skoraj odraslim najstnikom ter njegovo materjo ponovno srečal leta 2004 v neki televizijski oddaji.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://kompasinfo.rs/hronika-jednog-podviga-i-velike-nepravde-prica-o-pilotu-stevanu-popovu/?script=lat|title=Hronika jednog podviga i velike nepravde: Priča o pilotu Stevanu Popovu|publisher=Kompasinfo.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=28. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

Tistega dne so si sledili poleti neprestano in tako Popov sploh ni ugaševal motorja, ko je po pristanku zaslišal krik matere, ki je prispela v Batajnico, a je v gneči izgubila svojega otroka v Sarajevu; pogrešila ga je šele tukaj, ko se je letalo skoraj izpraznilo. Steva se je odločil, da se bo vrnil, čeprav je bil od stalnih poletov izčrpan in utrujen. Vračal se je zvečer v nevarno Sarajevo, vračal se je skozi zmešnajavo, dim in negotovost, samo da bi rešil eno malo človeško bitje — pa seveda naložil tudi druge obupance. Deklico je mati pripeljala s sabo, deček pa je ostal v Sarajevu. Čeprav je bilo letalo zadeto v rep, se je Popov vrnil in našel tega dečka, Bojana. O tem je vedel Mondo še več podrobnosti:

„Mati Ranka Majmunović je po pristanku med jokom začela iskati svojega sina. Pustila je deklico, mi pokazala dečkovo čepico in kričala 'Ni mojega Bojana'. S posadko se vračamo v Sarajevo, ter vpijem po celi letališki stavbi: ’Bojan, Bojan!’ V enem kotu je bilo nekaj dečkov. In vzdigne se mali petletni cvrček. Vprašal sem ga, zakaj je izgubil mamo. Pa je dejal: ’Nisem jaz nje, ampak ona mene.’ Vprašal sem ga, če bi se vozil z letalom, pa mi je dejal: ’Kako da ne; ali lahko tudi moji tovariši?’&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://mondo.rs/Sport/Fudbal/a2163965/steva-popov-pilot-heroj-sarajeva-sinisa-mihajlovic-ga-voleo.html|title=Pilot-heroj Steva Popov izvlačio ljude iz Sarajeva 1992. i dovezao ih 40.000 u Beograd. Siniša Mihajlović mu nikad nije zaboravio spasavanje iz Švedske. |publisher=mondo.rs|author=Mladen Šolak|place=Beograd|language=sr|date=24. december 2025|accessdate=31. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

{|
|-
! Kako je spasio jedno dete&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine|title=Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine?|publisher=stil.kurir.rs|author=Lana Apostolović|place=Beograd|language=sr|date=25. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
! Kako je rešil enega otroka
|-
| &lt;blockquote&gt;&quot;Video sam majku kako plače i ponavljala je: ’Kapetane, nema mi Bojana’. Držala je za ruku drugog sina i pokazivala: ’Ostala mi je u ruci njegova kapa’. Ja sam u tom trenutku shvatio da je dečak ostao u Sarajevu, a ona u toj gužvi za ruku držala samo jedno dete. Rekao sam mom kolegi Savi: 'Ajmo mi nazad!' U to vreme nije bilo kontrole letova. Po mraku smo se vraćali nazad. Svetlost su nam bili obrisi brda i planina i tako smo uspeli da sletimo u Sarajevo. Po povratku je aerodrom opet bio pun. Iznenadili su se kad su me videli jer nisu očekivali da ću odmah da se vratim. Nisam ni ja. Prišla je jedna žena i ispričala mi kako su joj u prethodnom letu ostala tri sina na aerodromu, vrata su im se pred nosom zatvorila, za njih je to bio pakao. Ušao sam u zgradu i počeo da dozivam tog dečaka: ’Bojane, Bojane!’ U jednom uglu se igralo nekoliko dece i ustane jedan mali od 5 godina i odazove se. Bilo mi je jasno da je to on. Dovezao sam ga u Beograd, a majka njegova je klekla i počela da ga grli.&quot;
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;»Videl sem mamo, ki je jokala in ponavljala: ’Kapitan, nimam Bojana’. Držala je za roko drugega sina in kazala: ’Njegova kapa je ostala v moji roki’. V tistem trenutku sem dojel, da je deček ostal v Sarajevu, ona pa je v tej množici držala za roko le enega otroka. Kolegu Savu sem rekel: 'Gremo nazaj!' Takrat ni bilo nadzora zračnega prometa. Vračali smo se po temi. Naša osvetlitev so bili obrisi hribov in gora, in tako nam je uspelo pristati v Sarajevu. Ob naši vrnitvi je letališče bilo zopet polno in ljudje so bili presenečeni, ko so me zagledali, ker niso pričakovali, da se bomo vrnili – saj nisem niti jaz. Do mene je prišla ženska in mi povedala, da so ji v prejšnjem letu ostali na letališču trije sinovi: vrata so se jim zaprla pred nosom, kar je bil zanje pravi pekel. Vstopil sem v stavbo in začel klicati tistega dečka: ’Bojan, Bojan!’ V nekem kotu se je igralo nekaj otrok in vstal je malček petih let in se odzval. Bilo mi je jasno, da je to on. Pripeljal sem ga v Beograd, a njegova mati je pokleknila in ga začela objemati.«
&lt;/blockquote&gt;
|}

==== Reševanje zapuščenih sirot ====
Veliko jih je uspelo odpotovati z letalom – vsega skupaj skoraj 50.000 – za celo mesto nesrečnežev. Časnikarjem je Steva zaupal tudi naslednji dogodek, ki so ga skrbno zabeležili. V njem opisuje rešitev bratca in sestrice iz nepopisne gneče na Sarajevskem letališču, ki ju je posadil v svojo kabino in ju srečno prepeljal do [[Batajnica|Batajnice]], od koder so ju odpeljali k sorodnikom v [[Stara Pazova|Staro Pazovo]], nakar se niso več videli.
{|
|-
! Mi smo, čiko, siročad&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.politika.rs/sr/clanak/429771/Avionom-iz-sarajevskog-ratnog-vrtloga#google_vignette|title=Avionom iz sarajevskog ratnog vrtloga|publisher=politika.rs|author=Miroslav Stefanović|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2019|accessdate=27. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
! Striček, midva sva siroti
|-
| &lt;blockquote&gt; „Doći do sarajevskog aerodroma bila je avantura, igra životom. Oni koji se domognu, nemaju više šanse da se vrate. U avion, ili u ponor, u bezdan... U toj gužvi slučajno, krajičkom oka, ugledam dvoje mališana. Valjda svesni da nemaju šanse da se od tolike gužve probiju do aviona, izmakli su se po strani. Gledam ih još malo, sve očekujući da će im se pojaviti roditelji ili neko od starijih. Ali, oni dalje sami. Stoje nemo, uspravno, držeći se za ruke. Privukla me baš ta scena. I, odlučim se da im priđem... Dečaku, koliko sam mogao da ocenim, nije bilo više od dvanaest, trinaest godina. Devojčica, nešto mlađa. Pitam ih gde su im roditelji? Oni me gledaju, ćute. Posle nekoliko trenutaka dečak se osmeli i izusti: „Mi smo, čiko, siročad. Nemamo nikoga. Roditelji su nam poginuli u Sarajevu. Hteli bismo u avion, imamo rođake u Srbiji, u Staroj Pazovi...”
Siročad! Nešto kao da me je ošinulo po sred tela. Stresla me neka groznica. Istog časa sam ih zgrabio sa piste. Devojčicu sam uzeo u naručje, dečaka uhvatio za ruku. Krenuo sam ka avionu, kroz tu nepreglednu masu ljudi koji me guraju, viču, dozivaju po imenu. Koračam nekako ponosno, a suze samo što mi nisu grunule. Znam, moram da ostanem pribran, a ipak sam se rastužio, sve mi se nešto skupilo u duši, sva patnja, bol, prokletstvo tog rata. Teškom mukom se probijam kroz masu, neko iza mene viče: „Pustite pilota, to je kapetan aviona.” I bili su u pilotskoj kabini, tik pored mojih nogu, sve dok nismo sleteli u Batajnicu.
&lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;„Priti do sarajevskega letališča je bila pustolovščina, igra z življenjem. Tisti, ki ga dosežejo, nimajo več možnosti za vrnitev. V letalo, ali v prepad, v brezno... V tej gneči naključno, s končkom očesa, opazim dvojico malčkov. Menda v svesti si, da nimata možnosti, da se zaradi takšne gneče prebijeta do letala, sta se umaknila ob stran. Gledam ju še malo v pričakovanju, da se bodo prikazali starši ali kdo od starejših; onadva pa še naprej sama. Stojita molče, pokončno, držeč se za roke. Pritegnil me je ravno ta prizor. In, skelenil sem se jima približati... Deček, kolikor sem lahko ocenil, jih ni imel več od dvanajst-trinajst let. Deklica nekaj mlajša. Vprašam ju, kje imata starše. Onadva me gledata, molčita. Po nekaj trenutkih se deček opogumi in izusti: „Midva sva, striček, siroti. Nimava nikogar. Starši so nama padli v Sarajevu. Hotela bi v letalo; imava sorodnike v Srbiji, v Stari Pazovi...”
Siroti! Ko da me je nekaj zbodlo sredi telesa. Stresla me je nekakšna vročica. Istega trena sem ju zgrabil s ploščadi. Deklico sem vzel v naročje, dečka zgrabil za roko. Krenil sem k letalu, skozi to nepregledno množico ljudi, ki me porivajo, vpijejo, me zmerjajo. Korakam nekam ponosno, a le malo je manjkalo, da se mi niso udrle solze. Vem, moram ostati zbran, a vendar sem se razžalostil; vse to se mi je nabralo v duši, sve trpljenje, bolečina, prekletstvo te vojne. S težkim naporom se prebijam skozi množico; nekdo za menoj vpije: „Pustite skozi pilota, to je kapitan letala.” In bila sta v pilotski kabini, tik poleg mojih nog, vse dokler se nismo spustili v Batajnici.“
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Reševanje tudi iz drugih delov Jugoslavije ===
Malo pa je znano, da je Stevan Popov pred Sarajevom reševal ljudi iz področij okrog Zadra in Pulja, ki jih je zajela vojna vihra. Poslan je bil z namenom evakuacije vojaštva in vojaškega premoženja, reševal pa je tudi civiliste, katerih varnost je bila ogrožena. 

Po Sarajevu pa je prevažal in reševal ljudi tudi iz drugih delov Republike Srbske z letališča v Banjaluki.

=== Prevoz jugoslovanskega nogometnega moštva ===
V spominu ostaja tudi tudi njegov podvig, ko je nogometno moštvo ZR Jugoslavije varno vrnil s Švedskega, ko ji zaradi uvedbe ukrepov ni bil dovoljen nastop na evropskem prvenstvu 1992.

Po izbruhu spopadov med [[Razpad Jugoslavije|Razpadom Jugoslavije]] in številnih grozodejstvih — vključno z uničujočim srbskim napadom z minometi na tržnico v Sarajevu 27. maja 1992 — so ZN 30. maja 1992 sprejeli resolucijo št. 757, ki je uvedla kazenske ukrepe proti Jugoslaviji: vključevala je prepoved nastopanja jugoslovanskih moštev na mednarodnih športnih dogodkih ter prepoved mednarodnih letov v Jugoslavijo in iz nje. Ravno takrat pa je 28. maja 1992 prispelo jugoslovansko moštvo na Švedsko, kjer se je pripravljalo na začetek [[Evropsko prvenstvo v nogometu 1992|Evropskega prvenstva v nogometu]], ki je potekalo na Švedskem med 10. in 26. junijem. Ker jim je bilo torej prepovedano nastopanje, bi se morali vrniti domov.

Popov je takrat pilotiral letalo družbe JAT, ki je odletelo po jugoslovansko reprezentanco in na cilj prispelo 2. junija 1992. Popov sprva ni dobil dovoljenja za let v [[Stockholm]], vendar je osebno vzpostavil radijsko zvezo z generalnim tajnikom ZN [[Butros Butros-Gali|Butrosom Galijem]], ki mu je odobril 24-urno časovno okno za odvoz jugoslovanskega moštva.&lt;ref name=&quot;E.V.N.&quot; /&gt; Ob prihodu na letališče Arlanda v bližini Stockholma pa je ugotovil, da letala ne more oskrbeti z gorivom, saj je britanska družba BP to zavrnila zaradi sankcij. Popov je predlagal, da bi z letalom, ki je imelo napol polne rezervoarje, poletel in pristal kar nekje zunaj Švedske, na neki avtocesti na Poljskem. Tedaj so imele švedske oblasti zaradi ukrepov ZN namen zaseči letalo, v katerem so bili že vkrcani nogometaši, vendar je Popov brez dovoljenja prižgal motorje in začel krožiti po vzletno-pristajalni stezi grozeč, da bo vzletel ne glede na to, da letalo ni bilo napolnjeno z gorivom. Šele takrat so švedske oblasti dovolile polnjenje letala z gorivom ter njegov polet v Beograd.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://rtv.rs/sr_lat/drustvo/sahranjen-legendarni-pilot-stevan-popov_607756.html|title=Sahranjen legendarni pilot Stevan Popov|publisher=Radio-televizija Vojvodine|author=JMU|place=Novi Sad|language=sr|date=6. junij 2015|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

Jugoslovanski veleposlanik na Švedskem [[Zlatan Kikić]] — ki se je z istim letalom nameraval vrniti v Jugoslavijo skupaj z osebjem veleposlaništva —, je nato zbral 2000 dolarjev v gotovini in plačal norveški državni naftni družbi Statoil (danes Equinor) za oskrbo letala z gorivom. Popov je nato z letalom, na katerem je bila jugoslovanska nogometna reprezentanca in osebje veleposlaništva, poletel nazaj v Beograd; pristal je tik pred iztekom 24-urnega roka, ki ga je imel na voljo za izvedbo poleta. Pri vračanju je prešerno letel tako nizko nad beograjskim VMA, da bi se po Piksijevih besedah skorajda dotaknili njegove strehe. To je bil tudi poslednji let, kajti nastopile so sankcije ZN.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.blic.rs/vesti/drustvo/heroj-koji-nas-je-sve-spasao-piksi-kakav-je-to-covek-bio-gromada-ljudska/xtqm3bg|title= HEROJ KOJI NAS JE SVE SPASAO Piksi: Kakav je to čovek bio, gromada ljudska |publisher=mondo.rs|author=Mihailo Jovićević, Slađana Aničić, Veljko ivanović|place=Beograd|language=sr|date=5. junij 2015|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

Pozneje so Popova povabili na igrišče beograjskega [[Stadion Rajka Mitića|Stadiona „Crvene zvezde“ imenovanega „Marakana“]], kjer so ga navijači zaradi tega podviga navdušeno pozdravljali.&lt;ref name=&quot;Ørtz  &amp; olsen&quot;&gt;{{cite news |last1=Ørtz |first1=Michael |last2=Olsen |first2=Morten |title=Sidste fly til Beograd|url=https://www.dr.dk/nyheder/webfeature/jugoslavien |access-date=18 June 2021 |date=11 June 2017}}&lt;/ref&gt; Za ta dosežek ter za svoja človekoljubna dejanja v Bosni je prejel tudi nagrado časopisa „Večernje novosti“ za »plemenito dejanje leta« 1992.&lt;ref name=&quot;E.V.N.&quot; /&gt; 

O Popovem življenju je srbski [[časnikar]] [[Miroslav Stefanović]] (*1952) leta 1994 napisal dvojeznično knjigo z barvnimi ilustracijami in naslovom ''„Prostranstvo, plavo: Popov Steva“'' (en: ''„The Expanse, Blue: Popov Steva“''; sl: ''„Modro prostranstvo: Steva Popov“'').&lt;ref name=&quot;Stefanović&quot; /&gt;

=== Usoda &quot;njegovega&quot; Kikaša ===

[[File:YA-GAF Boeing 707-324C Balkh - Uganda Airlines OST 270400.jpg|thumb|300px|right|&lt;center&gt;Letalo &quot;[[Anton Kikaš|Kikaš]]&quot; slikano 
na letališču v [[Belgija|belgijskem]] kraju [[Ostend|Ostendu]] leta [[2001]]]]&lt;/center&gt;
[[Vlastelinko Mihaljčuk]] je v podkastu ''»Kje ste bili leta 1991?«'' povedal, da je v podjetju pri ugrabitvi Kikaševega letala — namenjenega v Trst oziroma Ljubljano — sodelovala protiteroristična enota Lučko, ki je letalo zajela, Kikaša pa ujela. Orožje in strelivo so hrvaške sile pozneje zajele v bitki za vojašnice, ko se je JLA morala umakniti in pustiti vso opremo in orožje. Po pretepanju so Kikaša premestili v vojaški zapor v Beogradu, kjer so ga skozi tri mesece večkrat mučili, mu polomili rebra in gleženj, ter mu grozili s smrtjo. Zaradi velikega zanimanja občil pa je bil konec novembra 1991 izpuščen oziroma zamenjan za ujetega generala JLA. 

Nadaljnja usoda zaseženega letala pa je bila takale: „JLA ga je uporabljala za prevoz opreme in osebja med umikom iz Slovenije in Hrvaške. Poleg tega je Boeing 707 prevažal rezerviste na bojišča na Hrvaškem in pozneje v Bosni in Hercegovini, na povratku pa je prevažal družine častnikov JLA skupaj s civilisti, ki so bežali pred vojno iz območja Bihaća in nato Sarajeva v Beograd. Ker je bilo preurejeno za prevoz vojaške opreme, je lahko sprejelo 400 potnikov; na ta način pa se je vojni izognilo več deset tisoč civilistov, čeprav večina verjetno ni vedela, zakaj so pripadniki JLA letalo imenovali 'Kikaš'.“&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://domovinskirat.hr/2025/08/31/u-razoruzanu-hrvatsku-1991-pokusao-je-dovesti-boeing-pun-oruzja-uhicen-anton-kikas/|title=U razoružanu Hrvatsku 1991. pokušao je dovesti Boeing pun oružja – uhićen Anton Kikaš|publisher=Domovinski rat.hr|author=Borna Marinić|place=Zagreb|language=hr|date=31. avgust 2025|accessdate=18. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; Letalo ni bilo zamišljeno za prevoz potnikov, temveč blaga; a Steva s posadko je v enem poletu prepeljal kar 585 ljudi.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine|title=Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine?|publisher=stil.kurir.rs|author=Lana Apostolović|place=Beograd|language=sr|date=25. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

Ta &quot;Boeing 707&quot; je lahko prevažal 110 ton tovora in letel neprekinjeno deset ur; izkazal se je zlasti na sarajevskem letališču &quot;Butmir&quot; spomladi 1992. O njegovem pilotu Stevanu Popovu — ki pa je tragično umrl leta 2015 — je 1994 nastala celo knjiga v srbščini in angleščini. Leta 1992 je bilo od 12. aprila do 3. maja prepeljanih skoraj 50.000 beguncev iz Bosne in Hercegovine. Kapetan Popov se je spominjal, da je samo 2. maja opravil 16 poletov in iz „sarajevskega vojnega pekla“ rešil 4000 ljudi. Poleg ljudi so s priljubljenim &quot;Kikašom&quot; med vojno v Bosni in Hercegovini prevažali tudi dele iz vojaških in civilnih tovarn; prav to letalo pa je prepeljalo tudi kisikove jeklenke za dojenčke v banjaluški bolnišnici.

Vodstvo JAT-a je bilo takrat pripravljeno registrirati &quot;Boeing 707&quot; za civilni promet, vendar jim ni uspelo pridobiti popolnih tehničnih podatkov o letalu; zato so ga 1996 prodali nekemu britansko-ameriškemu podjetju. Leta 2004 so ga novi lastniki razrezali v Ostendu.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.politika.rs/sr/clanak/429771/Avionom-iz-sarajevskog-ratnog-vrtloga#google_vignette|title=Avionom iz sarajevskog ratnog vrtloga|publisher=politika.rs|author=Miroslav Stefanović|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2019|accessdate=27. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

&quot;Športno letališče Čenej pri Novem Sadu&quot; pa je tudi doletela žalostna usoda. Zaradi neupoštevanja opozoril o nepravilnostih, ki jih je dala večkrat pristojna komisija, je ta in še nekaj drugih letališč do nadaljnjega zaprtih in je prepovedan ves promet.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.021.rs/novi-sad/vesti/357753/021-saznaje-aerodrom-na-ceneju-i-jos-cetiri-aerodroma-potpuno-zatvoreni-suspendovane-dozvole|title=021 saznaje: Aerodrom na Čeneju i još četiri aerodroma potpuno zatvoreni, suspendovane dozvole | publisher=Novosadski informativni portal 021.rs|author=Gorica Nikolin|place=Novi Sad|language=sr|date=7. november 2023|accessdate=2. november 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Družina ===
Iz zakona s prvo ženo Dušico ima Popov sina Stevana in hčerki Vesno in Ivo, s Snežano pa hčerko Jeleno.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine|title=Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine?|publisher=stil.kurir.rs|author=Lana Apostolović|place=Beograd|language=sr|date=25. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

== Bolezen, smrt in spomin ==
=== Bolezen ===
Kljub veliki strokovnosti in neminljivim zaslugam v reševanju človeških življenj je 2004 izgubil službo v „svojem“ JAT-u, kar ga je hudo prizadelo:
{|
|-
! Nepravda nakon podviga&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://kompasinfo.rs/hronika-jednog-podviga-i-velike-nepravde-prica-o-pilotu-stevanu-popovu/?script=lat|title=Hronika jednog podviga i velike nepravde: Priča o pilotu Stevanu Popovu|publisher=Kompasinfo.rs|author=Stefan Milenković|place=|language=sr|date=28. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://noizz.rs/big-stories/tragicna-sudbina-velikog-steve-popova-tihog-heroja-eks-ju-ratova/krtmvrj|title=Tragična sudbina velikog Steve Popova, tihog heroja eks-Ju ratova Noizz|publisher=noizz.rs|author=Stefan Milenković|place=|language=sr|date=|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
! Krivica po podvigu
|-
| &lt;blockquote&gt;„Postao sam osoba koju narod poštuje. Nepoznati ljudi i danas mi zahvaljuju na podvigu. Međutim, preduzeće „JAT“ nije cenilo moj profesionalni i plemeniti podvig, a ni moje pilotsko znanje. U 2004. proglašen sam tehnološkim viškom i otpušten. Preživeo sam potom operaciju raka na desnom bubregu jer nisam planirao da umrem. Otkaz mi je teže pao od bolesti.“
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;&quot;Postal sem oseba, ki jo ljudstvo spoštuje. Še danes se mi neznani ljudje zahvaljujejo za moj podvig. Medtem pa podjetje &quot;JAT&quot; ni cenilo mojega strokovnega in plemenitega podviga, niti mojega pilotskega znanja. Leta 2004 so me razglasili za odvečnega in odpustili. Nato sem preživel operacijo raka na desni ledvici, ker nisem načrtoval, da umrjem. Odpust me je huje prizadejal od bolezni..&quot;
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Smrt v Rumi ===
[[File:Стеван Попов.jpg|thumb|200px|upright|&lt;center&gt;Spominski [[Stevan Popov|Stevanov]] doprsni kip v &quot;Parku velikanov&quot; ([[Istočno Sarajevo|Vzhodno Sarajevo]])]]&lt;/center&gt;

Popov je 3. junija 2015 napravil samomor okrog 18h v svojem stanovanju sedeč v dnevni sobi poleg soproge, ki niti slutila ni, da si namerava storiti kaj žalega; ustrelil se je nenadoma z velikim nabojem iz pištole naravnost v glavo, ki mu jo je skorajda razneslo. Prva pomoč ni mogla pomagati, izdihnil je na poti v bolnišnico.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://6yka.com/region/legendarni-pilot-izvrsio-samoubistvo/|title=Legendarni pilot izvršio samoubistvo|publisher=6yka |author=|place=|language=sr|date=4. junij 2015|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; 

Njegovi prijatelji piloti pravijo, da ni nič nakazovalo njegovih namer; bil je celo vedno in do zadnjega pobudnik novih zamisli; tako mu je bila pri srcu obnova novosadskega letališča v Čeneju in dokončanje letališke stavbe, da bi tudi Novi Sad dobil možnost za civilne in trgovske lete. Član Aerokluba »Novi Sad« [[Miodrag Radanović]] pravi: 
:&quot;Pred dvema tednoma smo imeli skupščino Aerokluba, na kateri je predsedoval. Govoril je o prihodnosti kluba in letalstva. Potem smo se v soboto dogovorili za še en sestanek, namesto tega pa gremo na Stevanov pogreb. Prijatelji, sorodniki in vsi piloti so pretreseni, saj nič ni kazalo na to, da bi lahko kaj takega storil.&quot;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.blic.rs/vesti/hronika/samoubistvo-heroja-tragicna-smrt-pilota-steve-popova-koji-je-spasao-40000-ljudi/m0wsx63|title=SAMOUBISTVO HEROJA Tragična smrt pilota Steve Popova, koji je spasao 40.000 ljudi|publisher=Blic-rs|author=M.S., S.A.|place=Beogad|language=sr|date=4. junij 2015|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

Njegova smrt je pretresla vse, ki so ga poznali, zlasti še okoliščine, saj je Steva storil samomor v Rumi pred svojo ženo Snežano Jovanović Popov. Res je prej včasih omenjal, da si bo sam vzel življenje, kadar ga ne bo mogel več prenašati; kljub temu pa nihče ni slutil, da misli s tem resno, saj se je celo zadnje čase ukvarjal z novimi načrti. Najbolj ga je pač po njegovi izpovedi prizadelo, da so ga razglasili 2004 za „tehnološki višak“ in ga odpustili iz podjetja, ki mu je takorekoč postalo drugi dom.

Njegova tragična smrt postavlja več vprašanj kot odgovorov:
#Odpoved delovnega razmerja je težje prenašal kot bolezen, ki jo je z zdravljenjem premagal.
#Bil pa je vse do konca takorekoč vsesteansko dejaven in nič ni kazalo na take namene; soproga potrjuje, da ni bilo tega dne prav nobenega prepira. 
#Uradna izjava govori o tem, da je napravil samomor iz pištole velikega kalibra doma v sobi pred soprogo.
#Njegov sin Steva sumi, da se je morda vrnila potuhnjena rakava bolezen, ki jo je pred leti premagal; potrjuje pa, da je njegov oče bil vedno optimist. Obenem izraža sum v resničnoost uradne verzije o samomoru, kar bi namigovalo na to, da mu je kdo morebiti pri tem &quot;pomagal&quot; kot osebi, ki je veliko vedela in videla.
#Ni pustil nobenega poslovilnega pisma in tako se lahko o pravih nagibih in stvarnem poteku dogodkov le ugiba.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.kurir.rs/crna-hronika/1808555/samoubistvo-stevana-popova-legendarni-pilot-jata-ubio-se-pred-suprugom|title=SAMOUBISTVO STEVANA POPOVA: Legendarni pilot Jata ubio se pred suprugom|publisher=Kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=1. oktober 2017|accessdate=29. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.blic.rs/vesti/hronika/sin-pilota-heroja-steva-bio-optimista-mozda-se-vratila-opaka-bolest/xqqlqkv|title= SIN PILOTA HEROJA &quot;Steva bio optimista, možda se vratila opaka bolest&quot;|publisher=blic.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=6. junij 2015|accessdate=30. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Pogreb v Novem Sadu ===
Pogreb je bil na Novosadskem Novem pokopališču v soboto, 6. junija, brez kakih posebnih zunanjih slovesnosti.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine|title=Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine?|publisher=stil.kurir.rs|author=Lana Apostolović|place=Beograd|language=sr|date=25. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;Poleg družinskih članov se je pogreba udeležilo veliko število prijateljev, med njimi številni športniki, člani upravnih odborov športnih klubov, katerih član ali na čelu je bil, ter predstavniki političnega in javnega življenja Novega Sada. Član upravnega odbora novosadskega Aerokluba [[Ranko Babić (Aeroklub Novi Sad)|Ranko Babić]] mu je v imenu tega kluba in športnih društev izrekel zadnje slovo ter izrazil željo Aerokluba, da se [[Letališče Novi Sad|Novosadsko letališče v Čeneju]] poimenuje po Stevu Popovu.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://rtv.rs/sr_lat/drustvo/sahranjen-legendarni-pilot-stevan-popov_607756.html|title=Sahranjen legendarni pilot Stevan Popov|publisher=Radio-televizija Vojvodine|author=JMU|place=Novi Sad|language=sr|date=6. junij 2015|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Spomin ===
==== Legenda naših dni ====
{|
|-
! Najlepše je postati legenda&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.goodreads.com/book/show/208468161-prostranstvo-plavo-popov|title=Prostranstvo, plavo Popov: Steva The Expanse, Blue Popov: Steva by Miroslav Stefanovic|publisher=goodreads.com|author=Miroslav Stefanović|place=|language=sr|date=15. februar 1994|accessdate=1. november 2026}}&lt;/ref&gt;
! Najlepše je: postati legenda
|-
| &lt;blockquote&gt;Najlepše je, kažu, za života postati legenda. A pilot, kapetan aviona Stevan - Steva Popov — je baš to. Legenda naših dana. Sadašnjih i budućih. Zasigurno.
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Pravijo, da je najlepše, če postaneš legenda za časa življenja. A pilot, letalski kapetan Stevan – Steva Popov — je prav to: Legenda naših dni. Sedanjih in prihodnjih. Zagotovo.
&lt;/blockquote&gt;
|}

==== Malteški vitez v dejanju ====
Popov je bil član [[Malteški viteški red|Malteških vitezov]] ne le v na papirju, ampak tudi v stvarnosti.&lt;ref&gt;https://www.youtube.com/watch?v=PLNEbGMgTrg&lt;/ref&gt;

==== Pravi in nesebični junak ====
Steva se je najbolj izkazal 1992, ko je ne misleč na varnost sebe in posadke reševal begunce iz „Sarajevskega pekla“ ne glede na njihovo narodnost, vero ali položaj; on in njegova pogumna posadka so z neverjetno požrtvovalnostjo rešili vse begunce, ki so čakali rešitev iz vojnega vrveža —, vse dokler so bili poleti po človeško gledano še možni, čeprav brez tveganja ni bil niti en polet, saj so bili prav okoli letališča hudi boji, streljanja in barikade.
{|
|-
! Kako je Steva postao heroj Sarajeva&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine|title=Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine? Steva je iz ratnog Sarajeva avionom izbavio 40.000 ljudi: &quot;Plačući mi prišla žena - nema mi sina Bojana, ostao je na aerodromu&quot;, rasplet priče kida dušu. Pilot Steva Popov, heroj koji je evakuisao 40.000 ljudi iz Sarajeva, suočio se sa nepravdom nakon rata, a njegova priča ostaje inspiracija.|publisher=stil.kurir.rs|author=Lana Apostolović|place=Beograd|language=sr|date=25. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
! Kako je Steva postal junak Sarajeva
|-
| &lt;blockquote&gt;Nije bio influencer, političar, ni neko ko traži aplauze. Nije mu bilo važno da ga hvale, da o njemu pričaju po televiziji ili pišu članke. Bio je čovek koji je znao da se život brani delom, a ne rečima. Čovek koji je znao da kada je život drugih u pitanju, priča i diplome ne vrede ništa. Samo dela.
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Ni bil vplivnež, politik ali nekdo, ki bi iskal ploskanje. Ni mu bilo pomembno, ali so ga hvalili, ali so o njem govorili na televiziji ali pisali članke o njem. Bil je človek, ki je vedel, da se življenje brani z dejanji, ne z besedami. Človek, ki je vedel, da ko so ogrožena življenja drugih, govorjenje in diplome ne pomenijo nič. Samo dejanja.
&lt;/blockquote&gt;
|}

==== Eden največjih pilotov ====
Njegov prijatelj Miodrag Radanović, član Aerokluba »Novi Sad«, trdi, da je Stevan eden največjih pilotov v Srbiji.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.blic.rs/vesti/hronika/samoubistvo-heroja-tragicna-smrt-pilota-steve-popova-koji-je-spasao-40000-ljudi/m0wsx63|title=SAMOUBISTVO HEROJA Tragična smrt pilota Steve Popova, koji je spasao 40.000 ljudi|publisher=Blic-rs|author=M.S., S.A.|place=Beogad|language=sr|date=4. junij 2015|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

==== Mnogovrstna spominska pobuda ====
„Združenje beguncev, ogroženih in izgnanih oseb Srbije“ je 3. oktobra 2024 vložilo uradno pobudo za podelitev Popovu posmrtnega odličja, poimenovanje ulice v njegovem Novem Sadu in postavitev spomenika v znamenje spomina, hvaležnosti in spoštovanja sklicujoč se na njegovo nesebično predanost reševanju tisočerih življenj med vojno v BiH.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/9453269/STEVAN-POPOV-SPASIO-JE-HILJADE-LJUDI-Udruzenje-trazi-posthumno-odlikovanje-za-pilota-sa-letova-Sarajevo-Beograd-tokom-rata-1992.-godine|title=&quot;STEVAN POPOV SPASIO JE HILJADE LJUDI&quot; Udruženje traži posthumno odlikovanje za pilota sa letova Sarajevo-Beograd tokom rata 1992. godine |publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=3. oktober 2024|accessdate=31. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

==== Spominski kip ====
V Vzhodnem Sarajevu, v Parku velikanov, so v spomin na njegova velika dejanja postavili doprsni kip z njegovo podobo.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://mondo.rs/Sport/Fudbal/a2163965/steva-popov-pilot-heroj-sarajeva-sinisa-mihajlovic-ga-voleo.html|title=Pilot-heroj Steva Popov izvlačio ljude iz Sarajeva 1992. i dovezao ih 40.000 u Beograd. Siniša Mihajlović mu nikad nije zaboravio spasavanje iz Švedske. |publisher=mondo.rs|author=Mladen Šolak|place=Beograd|language=sr|date=24. december 2025|accessdate=31. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

==== Knjiga ====
*Miroslav Stefanović: ''„Prostranstvo plavo: Popov Steva“ (&quot;The Expanse Blue: Popov Steva&quot;)''. Novi Sad, 1. maj 1994; trdo vezano, format 17,5 x 24 cm , ilustrirano v barvi, cirilica srbsko, latinica angleško; 284 strani&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.goodreads.com/book/show/208468161-prostranstvo-plavo-popov|title=Prostranstvo, plavo Popov: Steva The Expanse, Blue Popov: Steva by Miroslav Stefanovic|publisher=goodreads.com|author=Miroslav Stefanović|place=|language=sr|date=1. maj 1994|accessdate=1. november 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.kupindo.com/Biografija/59445647_Prostranstvo-plavo-Popov-Steva-Miroslav-Stefanovic|title=Prostranstvo plavo – Popov Steva|publisher=Kupindo.com|author=Miroslav Stefanović|place=Novi Sad|language=sr|date=1. maj 1994|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Navedki ===
{{navedek|''„Nisam ni znao koga vozim da li su u pitanju Srbi, Hrvati ili muslimani. Uostalom, ja sam kosmopolita, meni to nije bilo toliko ni važno. Ljude sam cenio po tome kakav su čovek.“''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine|title=Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine?|publisher=stil.kurir.rs|author=Lana Apostolović|place=Beograd|language=sr|date=25. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„Nisem niti vedel, koga vozim: ali gre za Srbe, Hrvate ali Muslimane. Navsezadnje sem jaz svetovljan; meni to ni bilo niti tako pomembno. Ljudi sem cenil po tem, kakšen človek je kdo.&quot;}}
{{navedek|''„Imao sam nepunih 15 godina kada sam prvi put počeo da letim i kad sam prvi put osetio vazduh i kad sam osetio prostranstvo i kad sam osetio visine. Otada, moram da kažem da ja u to vreme nisam znao ni šta su igranke, ni šta su izlasci. Moje je bilo da dođem rano ujutru na aerodrom, da operem jedrilicu, da operem avion.“''&lt;ref&gt;Na kafi sa... - Stevan Popov - (TV KCN) - YouTube&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;&quot;Star sem bil nepolnih 15 let, ko sem prvič začel leteti in ko sem prvič občutil zrak in ko sem občutil prostranost in ko sem začutil višine. Od takrat, moram reči, da jaz tistikrat nisem vedel, kaj so plesi, niti kaj so zmenki. Moje je bilo, da pridem zgodaj zjutraj na letališče, da umijem jadralno letalo, da umijem letalo.&quot;}}
{{navedek|''„„Vrlo često dolazim prvi na avion i to jedno sat, sat i po pre putnika, pre svih… i vrlo često stanem ispod te grdosije i gledam… Razmišljam… Bože, je li moguće da je sve ovo u mojim rukama, ovo čudo, ovoliko tona gvožđa, da je to sve u mojim rukama i da to sve treba da ja držim pod kontrolom, da bude sve bezbedno i da se putnici osećaju prijatno i da ne bude straha i ako se neko plaši u avionu, da otvorim vrata, jer moja vrata od kabine su uvek bila otvorena i kod mene svaki putnik posebno, oni koje se plaše letenja, imali su priliku da dođu, da vide, da se upoznaju… Jer znate šta? Čovek se uvek plaši onoga što ne poznaje.““''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://kompasinfo.rs/hronika-jednog-podviga-i-velike-nepravde-prica-o-pilotu-stevanu-popovu/?script=lat|title=Hronika jednog podviga i velike nepravde: Priča o pilotu Stevanu Popovu|publisher=Kompasinfo.rs|author=Stefan Milenković|place=|language=sr|date=28. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„ Zelo pogosto prihajam na letalo prvi, uro, uro in pol pred potniki, pred vsemi ... in zelo pogosto stojim pod to pošastjo in gledam ... Mislim si ... Bog, ali je mogoče, da je vse to v mojih rokah, ta čudež, toliko ton železa, da je vse v mojih rokah in da bi moral vse to imeti pod nadzorom, da je vse varno in da se potniki počutijo udobno in da ni strahu in če se kdo boji na letalu, naj odpre vrata, ker so bila vrata moje kabine vedno odprta in pri meni je imel vsak potnik še posebej, tisti, ki se bojijo letenja, priložnost priti, videti, spoznati se ... Ker veste kaj? Človek se vedno boji tistega, česar ne pozna.&quot;}}

==Notes==
{{Notelist}}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
*[[Razpad Jugoslavije]]
*[[Bosna in Hercegovina]]
*„[[Menih Hawkeye]]“
*[[Anton Kikaš]]

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}

;{{ikona sr}}
*[https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine? | Stil]
*[https://mondo.rs/Sport/Fudbal/a2163965/steva-popov-pilot-heroj-sarajeva-sinisa-mihajlovic-ga-voleo.html Steva Popov pilot heroj Sarajeva, Siniša Mihajlović ga voleo | Mondo]
*[https://kompasinfo.rs/hronika-jednog-podviga-i-velike-nepravde-prica-o-pilotu-stevanu-popovu/?script=lat Hronika jednog podviga i velike nepravde: Priča o pilotu Stevanu Popovu | Kompas]
*[https://mondo.rs/Info/Crna-hronika/a800824/Ubio-se-legendarni-pilot-Stevan-Popov.html Ubio se legendarni pilot Stevan Popov | Mondo]
*[https://www.blic.rs/vesti/hronika/sin-pilota-heroja-steva-bio-optimista-mozda-se-vratila-opaka-bolest/xqqlqkv SIN PILOTA HEROJA &quot;Steva bio optimista, možda se vratila opaka bolest&quot; - Blic]
*[https://rtv.rs/sr_lat/drustvo/sahranjen-legendarni-pilot-stevan-popov_607756.html Sahranjen legendarni pilot Stevan Popov | RTV Vojvodine Novi Sad]
*[http://www.yugopapir.com/2013/06/steva-popov-legenda-yu-avijacije.html Yugopapir: Steva Popov, legenda YU avijacije: Pilotske bravure na snimanju &quot;Sutjeske&quot;]
;{{ikona en}}
*[https://military-history.fandom.com/wiki/Stevan_Popov Stevan Popov | Military Wiki - Fandom]
;{{ikona hr}}
*[https://www.hia.com.hr/izdvojeno/intervjui/item/40976-razgovor-s-antom-kikasem-nisam-se-bojao-umrijeti-izjavio-je-jednom-prigodom-a-po-tome-je-snimljen-i-film-o-njegovu-pothvatu Razgovor s Antom Kikašem - „Nisam se bojao umrijeti“ izjavio je jednom prigodom, a po tome je snimljen i film o njegovu pothvatu|INTERVJUI Mladen Pavković / 31 Kolovoz 2024]
*[https://www.glasistre.hr/hrvatska/anton-kikas-ikona-kanadske-dijaspore-prkosio-je-jna-avionom-punim-oruzja-za-mup-uicen-je-a-potom-razmijenjen-za-generala-aksentijevica-danas-kaze-cinkali-su-me-ljudi-iz-nasih-redova-602744 ANTON KIKAŠ, IKONA KANADSKE DIJASPORE: Prkosio je JNA avionom punim oružja za MUP. Uhićen je, a potom razmjenjen za generala Aksentijevića. Danas kaže: &quot;CINKALI SU ME LJUDI IZ NAŠIH REDOVA&quot; - Glas Istre]

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Popov, Stevan}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1947]]
[[Kategorija:Umrli leta 2015]]
[[Kategorija:Srbski piloti]]
[[Kategorija:Srbski častniki]]
[[Kategorija:Humanitarni delavci]]

[[Kategorija:Ljudje, ki so storili samomor]]</text>
      <sha1>6vof7tvf32rp4cvd233bsdpz0vrrfsl</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Aleš Strojnik</title>
    <ns>0</ns>
    <id>610548</id>
    <revision>
      <id>6774058</id>
      <parentid>6772950</parentid>
      <timestamp>2026-11-03T05:59:16Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-58529-39</username>
        <id>268333</id>
      </contributor>
      <comment>/* Življenje in delo */</comment>
      <origin>6774058</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8295" sha1="a44js3xr4zw6amb8131bh410jbce7wt" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba
|alma_mater = [[Fakulteta za elektrotehniko v Ljubljani]]
|children = [[Marija Strojnik Scholl]]
|employer = 
}}

'''Aleš Strojnik''' ({{jezik-en|Alex Strojnik}}), [[Slovenci|slovensko]]-[[Američani|ameriški]] [[elektroinženir]] in letalski inženir ter [[izumitelj]], * [[21. maj]] [[1921]], [[Ljubljana]], † [[20. november]] [[1995]], [[Tempe, Arizona|Tempe]], [[Arizona]], [[Združene države Amerike]].&lt;ref name=&quot;Strojnik24&quot;&gt;{{navedi knjigo |first=Primož |last=Strojnik |year=2021 |title=Aleš Strojnik : znanstvenik, inženir, graditelj |publisher=[[Slovenska matica]] |location=Ljubljana |isbn=978-961-213-368-9 |cobiss=87302403}} {{dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-R2RJAUJB|tip=kratko}}&lt;/ref&gt;

Kot mojstrski elektrotehnik je zaslovel v povojni [[SFR Jugoslavija|Jugoslaviji]] s konstrukcijo prvega domačega [[elektronski mikroskop|elektronskega mikroskopa]]. Kasneje je postal profesor na [[Državna univerza Arizone|Državni univerzi Arizone]] in emigriral v Združene države Amerike, kjer je ostal do konca življenja.&lt;ref name=&quot;Strojnik24&quot;/&gt;

== Življenje in delo ==
Rodil se je v družini strojnega inženirja [[Romeo Strojnik|Romea Strojnika]] in njegove žene, pisateljice [[Štefa Strojnik|Štefe]] (roj. Bunc). Po končani [[Klasična gimnazija v Ljubljani|klasični gimnaziji]] je vpisal študij na [[Tehniška visoka šola v Ljubljani|Tehniški visoki šoli v Ljubljani]], sprva na oddelku za strojno tehniko, leta 1941 pa se je prepisal na elektrotehniko. Študij je leta 1942 prekinila italijanska internacija, tako da je diplomiral šele leta 1944. Odločil se je za akademsko kariero, tako je po vojni delal kot asistent na Fizikalnem inštitutu [[Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani|Medicinske fakultete v Ljubljani]], nato pa v letih 1950–1955 kot višji asistent na [[Fakulteta za elektrotehniko v Ljubljani|Fakulteti za elektrotehniko]].&lt;ref name=&quot;SloBio&quot;&gt;{{SloBio|id=624430 |avtor=[[Drago Leskovšek (gradbenik)|Leskovšek, Drago]] |ime=Strojnik, Aleš |vir=SBL}}&lt;/ref&gt; Že v dijaških letih se je navdušil nad letalstvom in se je med študijem posvetil konstruiranju letal pod mentorstvom [[Anton Kuhelj|Antona Kuhlja]]. S pomočjo pokroviteljstva [[Peter Hribar (industrialec)|Petra Hribarja]] je izdelal jadralno letalo po lastni zasnovi [[Leteče krilo|letečega krila]], a preskus ni bil uspešen. Izkušnje je popisal v disertaciji ''Dinamična smerna stabilnost brezrepca v ravnem letu'', ki jo je obranil leta 1953 in pridobil naziv doktorja znanosti na Fakulteti za elektrotehniko.&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=Malec |first=Marko |title=Aleš Strojnik in letalo S-1 |website=Sierra5 |date=2018-07-05 |url=https://sierra5.net/vsi-prispevki/5345-ales-strojnik |language=sl |access-date=2026-10-31}}&lt;/ref&gt;

Po doktoratu se je preusmeril v elektrotehniko. Kot štipendist [[British Council]]a se je leta 1952 izpopolnjeval na [[Univerza v Cambridgeu|Univerzi v Cambridgeu]], kjer se je navdušil nad elektronsko mikroskopijo in v letih 1953–1956 zgradil prvi jugoslovanski elektronski mikroskop.&lt;ref name=&quot;SloBio&quot;/&gt; Zaradi nekaterih inovativnih rešitev, kot je bil magnetni astigmator, je z napravo pritegnil pozornost na mednarodni ravni.&lt;ref name=&quot;Delo&quot;&gt;{{navedi splet |last1=Strojnik |first1=Marija |last2=Pribošič |title=Pionir elektronske mikroskopije in letalstva |work=[[Delo (časopis)|Delo]] |date=2021-05-20 |url=https://www.delo.si/novice/znanoteh/pionir-elektronske-mikroskopije-in-letalstva |language=sl |access-date=2026-10-31}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi epizodo |date=2018-05-21 |title=Na današnji dan |url=https://prvi.rtvslo.si/podkast/na-danasnji-dan/63/174540389 |network=[[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]] |station=[[Radio Prvi]] |access-date=2026-10-31}}&lt;/ref&gt; Na fakulteti{{kateri}} je bil leta 1955 izvoljen za [[docent]]a, leta 1960 je postal izredni in leta 1968 redni profesor.&lt;ref name=&quot;SloBio&quot;/&gt; Kot profesor je izstopal po usmerjenosti v raziskave in objavljanje ter aktivnemu iskanju stikov z raziskovalno skupnostjo na zahodu.&lt;ref name=&quot;Strojnik24&quot;/&gt; Leta 1967 je v reviji ''Naši razgledi'' izšel njegov članek »Kdo je znanstvenik«, v katerem je predstavil svoje poglede na vrednotenje znanstvenoraziskovalnega dela. Z njim se je huje zameril vplivnim kolegom in dobil je namig, da je njegova akademska kariera v domovini ogrožena.&lt;ref name=&quot;Bevc07&quot;&gt;{{cite book|last1=Bevc|first1=Ladislav|title=Liberal Forces in Twentieth Century Yugoslavia: Memoirs of Ladislav Bevc|date=2007|publisher=Peter Lang Publishing Inc|location=New York, NY|isbn=978-1-4331-0008-6|page=276}}&lt;/ref&gt;

Zato je iskal možnosti v tujini. Dobil je položaj gostujočega raziskovalca na [[Univerza Cornell|Univerzi Cornell]] v Združenih državah Amerike, od tam pa je leta 1970 odšel na Državno univerzo Arizone v kraju [[Tempe, Arizona|Tempe]], kjer je postal redni profesor.&lt;ref name=&quot;Strojnik24&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;Bevc07&quot;/&gt; Povabili so ga namreč, da prevzame razvoj visokonapetostnega rastrskega elektronskega mikroskopa. Z inovativnimi rešitvami je zaobšel več omejitev klasičnih elektronskih mikroskopov in omogočil delovanje pri razmeroma nizkih pospeševalnih napetostih, kar je odprlo tudi možnosti rabe za preučevanje bioloških vzorcev.&lt;ref name=&quot;Delo&quot;/&gt;

Po emigraciji se je znova posvetil tudi svojemu prvotnemu zanimanju. V zgodnjih 1980. letih je na osnovi njegovih raziskav laminarne aerodinamike nastalo [[motorno jadralno letalo]] S-2, ki so ga prodajali v več državah.&lt;ref name=&quot;Slovenika&quot;&gt;{{navedi knjigo |editor-last=Ivanič |editor-first=Martin |year=2011 |chapter=Verd |title=[[Slovenika]] |volume=P-Ž |publisher=Mladinska knjiga |location=Ljubljana |cobiss=257461504 |pages=1459}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;SoaringNov83&quot;&gt;{{navedi revijo |last=Said |first=Bob |title=1983 Sailplane Directory |magazine=Soaring Magazine |pages=133 |date=November 1983}}&lt;/ref&gt; Njegova izboljšana različica S-4 »Laminar Magic« je leta 1987 postavila državni hitrostni rekord v kategoriji [[Ultralahko letalo|mikrolahkih letal]].&lt;ref&gt;{{cite news|title=Sport Aviation|issue=November 1989|publisher=Experimental Aircraft Association|date=1989-11-10}}&lt;/ref&gt;

=== Zasebno življenje ===
Imel je štiri sinove in hčer. Sin [[Primož Strojnik|Primož]] (*1948) je prav tako postal elektrotehnik, specializiral se je za električno stimulacijo v medicinske namene in deluje v Združenih državah Amerike.&lt;ref name=&quot;Strojnik24&quot;/&gt; Njegova hči [[Marija Strojnik Scholl|Marija]] se je v mladosti po očetovem zgledu navdušila nad [[optika|optiko]] in [[astrofizika|astrofiziko]], sledila očetu na Državno univerzo Arizone, kjer je doštudirala fiziko, ter postala ena najprepoznavnejših znanstvenic na tem področju.&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://www.delo.si/magazin/zanimivosti/znanstvenica-ki-sledi-svoji-otroski-zelji-po-odkrivanju-prostora-53268.html |title=Znanstvenica, ki sledi svoji otroški želji po odkrivanju prostora |last=Bandur |first=Simona |date=2018-05-23 |work=[[Delo (časopis)|Delo]] |accessdate=2026-10-31}}&lt;/ref&gt;

V prostem času se je aktivno ukvarjal tudi z igranjem [[namizni tenis|namiznega tenisa]].&lt;ref name=&quot;Strojnik24&quot;/&gt;

== Priznanja ==
Za konstrukcijo elektronskega mikroskopa je leta 1955 prejel [[Prešernova nagrada|Prešernovo nagrado]]. Za svoje inovacije je prejel tudi več državnih nagrad, med njimi [[Nagrada Sklada Borisa Kidriča|nagrado Sklada Borisa Kidriča]] (1963) in [[red dela|red dela z zlatim vencem]] (1965).&lt;ref name=&quot;SloBio&quot;/&gt;

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Zunanje povezave ==
* {{Slovenski grobovi|id=199/ales-strojnik |ime=Aleš Strojnik}}

{{Prejemniki Prešernove nagrade}}
{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Strojnik, Aleš}}
[[Kategorija:Slovenski inženirji aeronavtike]]
[[Kategorija:Slovenski inženirji elektrotehnike]]
[[Kategorija:Slovenski izumitelji]]
[[Kategorija:Ameriški inženirji aeronavtike]]
[[Kategorija:Ameriški inženirji elektrotehnike]]
[[Kategorija:Ameriški Slovenci]]
[[Kategorija:Doktorirali na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani]]
[[Kategorija:Predavatelji na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani]]
[[Kategorija:Predavatelji na Državni univerzi Arizone]]
[[Kategorija:Nagrajenci Sklada Borisa Kidriča]]
[[Kategorija:Nosilci reda dela]]
[[Kategorija:Prešernovi nagrajenci]]
[[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]]</text>
      <sha1>a44js3xr4zw6amb8131bh410jbce7wt</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6774061</id>
      <parentid>6774058</parentid>
      <timestamp>2026-11-03T06:18:14Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Življenje in delo */ prav</comment>
      <origin>6774061</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8303" sha1="ntj46twxskx0swlu8ya9oezdlsiz48w" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba
|alma_mater = [[Fakulteta za elektrotehniko v Ljubljani]]
|children = [[Marija Strojnik Scholl]]
|employer = 
}}

'''Aleš Strojnik''' ({{jezik-en|Alex Strojnik}}), [[Slovenci|slovensko]]-[[Američani|ameriški]] [[elektroinženir]] in letalski inženir ter [[izumitelj]], * [[21. maj]] [[1921]], [[Ljubljana]], † [[20. november]] [[1995]], [[Tempe, Arizona|Tempe]], [[Arizona]], [[Združene države Amerike]].&lt;ref name=&quot;Strojnik24&quot;&gt;{{navedi knjigo |first=Primož |last=Strojnik |year=2021 |title=Aleš Strojnik : znanstvenik, inženir, graditelj |publisher=[[Slovenska matica]] |location=Ljubljana |isbn=978-961-213-368-9 |cobiss=87302403}} {{dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-R2RJAUJB|tip=kratko}}&lt;/ref&gt;

Kot mojstrski elektrotehnik je zaslovel v povojni [[SFR Jugoslavija|Jugoslaviji]] s konstrukcijo prvega domačega [[elektronski mikroskop|elektronskega mikroskopa]]. Kasneje je postal profesor na [[Državna univerza Arizone|Državni univerzi Arizone]] in emigriral v Združene države Amerike, kjer je ostal do konca življenja.&lt;ref name=&quot;Strojnik24&quot;/&gt;

== Življenje in delo ==
Rodil se je v družini strojnega inženirja [[Romeo Strojnik|Romea Strojnika]] in njegove žene, pisateljice [[Štefa Strojnik|Štefe]] (roj. Bunc). Po končani [[Klasična gimnazija v Ljubljani|klasični gimnaziji]] je vpisal študij na [[Tehniška visoka šola v Ljubljani|Tehniški visoki šoli v Ljubljani]], sprva na oddelku za strojno tehniko, leta 1941 pa se je prepisal na elektrotehniko. Študij je leta 1942 prekinila italijanska internacija, tako da je diplomiral šele leta 1944. Odločil se je za akademsko kariero, tako je po vojni delal kot asistent na Fizikalnem inštitutu [[Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani|Medicinske fakultete v Ljubljani]], nato pa v letih 1950–1955 kot višji asistent na [[Fakulteta za elektrotehniko v Ljubljani|Fakulteti za elektrotehniko]].&lt;ref name=&quot;SloBio&quot;&gt;{{SloBio|id=624430 |avtor=[[Drago Leskovšek (gradbenik)|Leskovšek, Drago]] |ime=Strojnik, Aleš |vir=SBL}}&lt;/ref&gt; Že v dijaških letih se je navdušil nad letalstvom in se je med študijem posvetil konstruiranju letal pod mentorstvom [[Anton Kuhelj|Antona Kuhlja]]. S pomočjo pokroviteljstva [[Peter Hribar (industrialec)|Petra Hribarja]] je izdelal jadralno letalo po lastni zasnovi [[Leteče krilo|letečega krila]], a preskus ni bil uspešen. Izkušnje je popisal v disertaciji ''Dinamična smerna stabilnost brezrepca v ravnem letu'', ki jo je obranil leta 1953 in pridobil naziv doktorja znanosti na Fakulteti za elektrotehniko.&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=Malec |first=Marko |title=Aleš Strojnik in letalo S-1 |website=Sierra5 |date=2018-07-05 |url=https://sierra5.net/vsi-prispevki/5345-ales-strojnik |language=sl |access-date=2026-10-31}}&lt;/ref&gt;

Po doktoratu se je preusmeril v elektrotehniko. Kot štipendist [[British Council]]a se je leta 1952 izpopolnjeval na [[Univerza v Cambridgeu|Univerzi v Cambridgeu]], kjer se je navdušil nad elektronsko mikroskopijo in v letih 1953–1956 zgradil prvi jugoslovanski elektronski mikroskop.&lt;ref name=&quot;SloBio&quot;/&gt; Zaradi nekaterih inovativnih rešitev, kot je bil magnetni astigmator, je z napravo pritegnil pozornost na mednarodni ravni.&lt;ref name=&quot;Delo&quot;&gt;{{navedi splet |last1=Strojnik |first1=Marija |last2=Pribošič |title=Pionir elektronske mikroskopije in letalstva |work=[[Delo (časopis)|Delo]] |date=2021-05-20 |url=https://www.delo.si/novice/znanoteh/pionir-elektronske-mikroskopije-in-letalstva |language=sl |access-date=2026-10-31}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi epizodo |date=2018-05-21 |title=Na današnji dan |url=https://prvi.rtvslo.si/podkast/na-danasnji-dan/63/174540389 |network=[[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]] |station=[[Radio Prvi]] |access-date=2026-10-31}}&lt;/ref&gt; Na Fakulteti za elektrotehniko je bil leta 1955 izvoljen za [[docent]]a, leta 1960 je postal izredni in leta 1968 redni profesor.&lt;ref name=&quot;SloBio&quot;/&gt; Kot profesor je izstopal po usmerjenosti v raziskave in objavljanje ter aktivnemu iskanju stikov z raziskovalno skupnostjo na zahodu.&lt;ref name=&quot;Strojnik24&quot;/&gt; Leta 1967 je v reviji ''Naši razgledi'' izšel njegov članek »Kdo je znanstvenik«, v katerem je predstavil svoje poglede na vrednotenje znanstvenoraziskovalnega dela. Z njim se je huje zameril vplivnim kolegom in dobil je namig, da je njegova akademska kariera v domovini ogrožena.&lt;ref name=&quot;Bevc07&quot;&gt;{{cite book|last1=Bevc|first1=Ladislav|title=Liberal Forces in Twentieth Century Yugoslavia: Memoirs of Ladislav Bevc|date=2007|publisher=Peter Lang Publishing Inc|location=New York, NY|isbn=978-1-4331-0008-6|page=276}}&lt;/ref&gt;

Zato je iskal možnosti v tujini. Dobil je položaj gostujočega raziskovalca na [[Univerza Cornell|Univerzi Cornell]] v Združenih državah Amerike, od tam pa je leta 1970 odšel na Državno univerzo Arizone v kraju [[Tempe, Arizona|Tempe]], kjer je postal redni profesor.&lt;ref name=&quot;Strojnik24&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;Bevc07&quot;/&gt; Povabili so ga namreč, da prevzame razvoj visokonapetostnega rastrskega elektronskega mikroskopa. Z inovativnimi rešitvami je zaobšel več omejitev klasičnih elektronskih mikroskopov in omogočil delovanje pri razmeroma nizkih pospeševalnih napetostih, kar je odprlo tudi možnosti rabe za preučevanje bioloških vzorcev.&lt;ref name=&quot;Delo&quot;/&gt;

Po emigraciji se je znova posvetil tudi svojemu prvotnemu zanimanju. V zgodnjih 1980. letih je na osnovi njegovih raziskav laminarne aerodinamike nastalo [[motorno jadralno letalo]] S-2, ki so ga prodajali v več državah.&lt;ref name=&quot;Slovenika&quot;&gt;{{navedi knjigo |editor-last=Ivanič |editor-first=Martin |year=2011 |chapter=Verd |title=[[Slovenika]] |volume=P-Ž |publisher=Mladinska knjiga |location=Ljubljana |cobiss=257461504 |pages=1459}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;SoaringNov83&quot;&gt;{{navedi revijo |last=Said |first=Bob |title=1983 Sailplane Directory |magazine=Soaring Magazine |pages=133 |date=November 1983}}&lt;/ref&gt; Njegova izboljšana različica S-4 »Laminar Magic« je leta 1987 postavila državni hitrostni rekord v kategoriji [[Ultralahko letalo|mikrolahkih letal]].&lt;ref&gt;{{cite news|title=Sport Aviation|issue=November 1989|publisher=Experimental Aircraft Association|date=1989-11-10}}&lt;/ref&gt;

=== Zasebno življenje ===
Imel je štiri sinove in hčer. Sin [[Primož Strojnik|Primož]] (*1948) je prav tako postal elektrotehnik, specializiral se je za električno stimulacijo v medicinske namene in deluje v Združenih državah Amerike.&lt;ref name=&quot;Strojnik24&quot;/&gt; Njegova hči [[Marija Strojnik Scholl|Marija]] se je v mladosti po očetovem zgledu navdušila nad [[optika|optiko]] in [[astrofizika|astrofiziko]], sledila očetu na Državno univerzo Arizone, kjer je doštudirala fiziko, ter postala ena najprepoznavnejših znanstvenic na tem področju.&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://www.delo.si/magazin/zanimivosti/znanstvenica-ki-sledi-svoji-otroski-zelji-po-odkrivanju-prostora-53268.html |title=Znanstvenica, ki sledi svoji otroški želji po odkrivanju prostora |last=Bandur |first=Simona |date=2018-05-23 |work=[[Delo (časopis)|Delo]] |accessdate=2026-10-31}}&lt;/ref&gt;

V prostem času se je aktivno ukvarjal tudi z igranjem [[namizni tenis|namiznega tenisa]].&lt;ref name=&quot;Strojnik24&quot;/&gt;

== Priznanja ==
Za konstrukcijo elektronskega mikroskopa je leta 1955 prejel [[Prešernova nagrada|Prešernovo nagrado]]. Za svoje inovacije je prejel tudi več državnih nagrad, med njimi [[Nagrada Sklada Borisa Kidriča|nagrado Sklada Borisa Kidriča]] (1963) in [[red dela|red dela z zlatim vencem]] (1965).&lt;ref name=&quot;SloBio&quot;/&gt;

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Zunanje povezave ==
* {{Slovenski grobovi|id=199/ales-strojnik |ime=Aleš Strojnik}}

{{Prejemniki Prešernove nagrade}}
{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Strojnik, Aleš}}
[[Kategorija:Slovenski inženirji aeronavtike]]
[[Kategorija:Slovenski inženirji elektrotehnike]]
[[Kategorija:Slovenski izumitelji]]
[[Kategorija:Ameriški inženirji aeronavtike]]
[[Kategorija:Ameriški inženirji elektrotehnike]]
[[Kategorija:Ameriški Slovenci]]
[[Kategorija:Doktorirali na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani]]
[[Kategorija:Predavatelji na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani]]
[[Kategorija:Predavatelji na Državni univerzi Arizone]]
[[Kategorija:Nagrajenci Sklada Borisa Kidriča]]
[[Kategorija:Nosilci reda dela]]
[[Kategorija:Prešernovi nagrajenci]]
[[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]]</text>
      <sha1>ntj46twxskx0swlu8ya9oezdlsiz48w</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Jurij II. pl. Lamberg</title>
    <ns>0</ns>
    <id>610613</id>
    <revision>
      <id>6773967</id>
      <parentid>6773478</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T20:26:17Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JozefD</username>
        <id>5744</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Otroci */</comment>
      <origin>6773967</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4121" sha1="cgqk4szfjqhoc4tovnnpe8xw6unp1n4" xml:space="preserve">{{Infopolje Plemič
|name=Jurij II. pl. Lamberg
|image= [[File: COA_Lamberg.jpg|200px]]
|caption= Grb rodbine Lamberg
|birth_date=1409|birth_place=[[Loški grad]] na Kranjskem
|death_date=1499|death_place=[[Ortneški grad]]
|noble family=[[Lambergi (plemiška rodbina)|Lambergi]] – ustanovitelj starejše linije Ortneških
|father=[[Boltežar pl. Lamberg]]
|mother=Margareta (Maruša) Apfaltern
|spouse= 1) Elizabeta iz Čušperka († do 1480)  &lt;br/&gt;2) Marija Magdalena Turnska († 1538)
|issue= * (1)Krištof baron Lamberg , škof v Seckavu († 1579)  &lt;br/&gt;* (1)Žiga baron Lamberg († 1539), por. Uršula Raubar  &lt;br/&gt;* (2)Ambrož baron Lamberg († 1551)  &lt;br/&gt;* (2)Melhior baron Lamberg († 1550), por. Ana Marija iz Haselbach &lt;br/&gt;* (2)Volfgang baron Lamberg (* 1483; † 1554), por. Eva Gall Gallensteinska &lt;br/&gt;* (2) [[Jožef baron Lamberg]] (* 1489; † 1554), por. Margareta von Khuen  &lt;br/&gt;* (2)Gašpar III. Baron Lamberg (* 1492; † 1548), por. Margareta Lang Wellenburška

}}
[[Slika: Škofja_Loka_1649.jpg|desno|sličica|300x300_pik|Upodobitev Loškega gradu leta 1649 pred predelavami v začetku 18. stoletja]]
[[Slika:Valvasor - Ortneški grad.jpg|desno|sličica|300x300_pik|Ortneški grad]]

''' Jurij II. pl. Lamberg ''' (''nemško'': Georg II. von Lamberg) (* leta 1409 – 1499) je bil kranjski plemič iz rodbine [[Lambergi (plemiška rodbina)|gospodov in baronov Lamberg]], ki je ustanovitelj rodbinske linije [[Ortneški grad|Ortneških]], ko je od cesarja leta 1464 kupil/dobil gospostvo in grad [[Ortneški grad|Ortnek]]. 

== Življenje ==
Jurij II. je bil sin [[Boltežar pl. Lamberg|Boltežarja pl. Lamberga]], gospod Ortneški iz [[Ortnek|Ortneka]] na [[Vojvodina Kranjska|Kranjskem]] in Margarete (Maruše) Apfaltern. 

Jurij je bil vrhovni poveljnik cesarja [[Friderik III. Habsburški|Friderika III.]] in kapitan na mejah [[Slovenska marka|Slovenske marke]]. Zaradi njegovih zaslug mu je cesar podelil, gospostvo in grad [[Ortneški grad|Ortnek]] na Kranjskem, ki je bilo nekoč že v lasti Lambergov, a so jih ga odvzeli Celjski grofje. 

== Poroka in otroci == 
Jurij se je dvakrat poročil, najprej z Elizabeto [[Grad Čušperk|Čušperško]], ki mu je rodila pet sinov, od katerih nobeden ni imel moškega potomca, eden izmed njih je bil Seckavski škof Krištof. Druga žena Marija Magdalena Turnska, mu je prav tako rodila pet sinov, od katerih je eden, Jožef, ustanovil rodbinsko vejo Ortneških Sevniških (von  Lichtenwald), drugi, Gašpar, pa glavno vejo Ortneških iz Ottensteina in Stockerna.

=== Otroci ===
Otroci z Elizabeto iz Čušperka:
* Boltežar († 1539)
* Lenart († otrok) 
* Jurij († otrok)
* [[Krištof baron Lamberg]] , škof v Seckavu († 1579)  &lt;br/&gt;
* Žiga baron Lamberg († 1539), por. Uršula Raubar  

Otroci z Marijo Magdaleno Turnsko:
* Ambrož baron Lamberg († 1551)  &lt;br/&gt;
* Melhior baron Lamberg († 1550), por. Ana Marija iz Haselbach &lt;br/&gt;
* Volfgang baron Lamberg (* 1483; † 1554), por. Eva Gall Gallensteinska &lt;br/&gt;
* [[Jožef baron Lamberg]] (* 1489; † 1554), por. Margareta von Khuen  &lt;br/&gt;
* Gašpar III. Baron Lamberg (* 1492; † 1548), por. Margareta Lang Wellenburška

== Viri in Literatura ==

* Reihe aller bisher ErzBischof zu Salzburg, sowie der TBischen zu Gurck, Seckau, Lavant und Leoben (Grätz 1818, Al. Tusch, 8°.) str. 112.]
* [https://www.zedler-lexikon.de/index.html?c=blaettern&amp;bandnummer=16&amp;seitenzahl=145 ''Lamberg oder Lamperg'']. In: Johann Heinrich Zedler: Grosses vollständiges Universal-Lexicon Aller Wissenschafften und Künste. Band 16, Leipzig 1737, Spalte 268 – 284.
* Constantin von Wurzbach: [https://de.wikisource.org/wiki/BLKÖ:Lamberg,_das_Grafen-_und_Fürstenhaus,_''Genealogie Lamberg, das Grafen-und Fürstenhaus, Genealogie'']. In: Biographisches Lexikon des Kaiserthums Oesterreich. 14. Theil. Kaiserlich-königliche Hof-und Staatsdruckerei, Wien 1865, S. 22 – 2
* ''Ascendants de Marie-Christine von Reibnitz'', 2005, Jacquier, François-Laurent. 50,716

[[Kategorija:Lambergi]]
[[Kategorija:Umrli leta 1499]]
[[Kategorija:Rojeni leta 1409]]
[[Kategorija:Kranjski plemiči]]</text>
      <sha1>cgqk4szfjqhoc4tovnnpe8xw6unp1n4</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6773968</id>
      <parentid>6773967</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T20:30:48Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JozefD</username>
        <id>5744</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Otroci */</comment>
      <origin>6773968</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4172" sha1="e8fca7gr0r4xvlsk8s6rztaiwfg878t" xml:space="preserve">{{Infopolje Plemič
|name=Jurij II. pl. Lamberg
|image= [[File: COA_Lamberg.jpg|200px]]
|caption= Grb rodbine Lamberg
|birth_date=1409|birth_place=[[Loški grad]] na Kranjskem
|death_date=1499|death_place=[[Ortneški grad]]
|noble family=[[Lambergi (plemiška rodbina)|Lambergi]] – ustanovitelj starejše linije Ortneških
|father=[[Boltežar pl. Lamberg]]
|mother=Margareta (Maruša) Apfaltern
|spouse= 1) Elizabeta iz Čušperka († do 1480)  &lt;br/&gt;2) Marija Magdalena Turnska († 1538)
|issue= * (1)Krištof baron Lamberg , škof v Seckavu († 1579)  &lt;br/&gt;* (1)Žiga baron Lamberg († 1539), por. Uršula Raubar  &lt;br/&gt;* (2)Ambrož baron Lamberg († 1551)  &lt;br/&gt;* (2)Melhior baron Lamberg († 1550), por. Ana Marija iz Haselbach &lt;br/&gt;* (2)Volfgang baron Lamberg (* 1483; † 1554), por. Eva Gall Gallensteinska &lt;br/&gt;* (2) [[Jožef baron Lamberg]] (* 1489; † 1554), por. Margareta von Khuen  &lt;br/&gt;* (2)Gašpar III. Baron Lamberg (* 1492; † 1548), por. Margareta Lang Wellenburška

}}
[[Slika: Škofja_Loka_1649.jpg|desno|sličica|300x300_pik|Upodobitev Loškega gradu leta 1649 pred predelavami v začetku 18. stoletja]]
[[Slika:Valvasor - Ortneški grad.jpg|desno|sličica|300x300_pik|Ortneški grad]]

''' Jurij II. pl. Lamberg ''' (''nemško'': Georg II. von Lamberg) (* leta 1409 – 1499) je bil kranjski plemič iz rodbine [[Lambergi (plemiška rodbina)|gospodov in baronov Lamberg]], ki je ustanovitelj rodbinske linije [[Ortneški grad|Ortneških]], ko je od cesarja leta 1464 kupil/dobil gospostvo in grad [[Ortneški grad|Ortnek]]. 

== Življenje ==
Jurij II. je bil sin [[Boltežar pl. Lamberg|Boltežarja pl. Lamberga]], gospod Ortneški iz [[Ortnek|Ortneka]] na [[Vojvodina Kranjska|Kranjskem]] in Margarete (Maruše) Apfaltern. 

Jurij je bil vrhovni poveljnik cesarja [[Friderik III. Habsburški|Friderika III.]] in kapitan na mejah [[Slovenska marka|Slovenske marke]]. Zaradi njegovih zaslug mu je cesar podelil, gospostvo in grad [[Ortneški grad|Ortnek]] na Kranjskem, ki je bilo nekoč že v lasti Lambergov, a so jih ga odvzeli Celjski grofje. 

== Poroka in otroci == 
Jurij se je dvakrat poročil, najprej z Elizabeto [[Grad Čušperk|Čušperško]], ki mu je rodila pet sinov, od katerih nobeden ni imel moškega potomca, eden izmed njih je bil Seckavski škof Krištof. Druga žena Marija Magdalena Turnska, mu je prav tako rodila pet sinov, od katerih je eden, Jožef, ustanovil rodbinsko vejo Ortneških Sevniških (von  Lichtenwald), drugi, Gašpar, pa glavno vejo Ortneških iz Ottensteina in Stockerna.

=== Otroci ===
Otroci z Elizabeto iz Čušperka:
* Boltežar († 1539)
* Lenart († otrok) 
* Jurij († otrok)
* [[Krištof baron Lamberg]] , [[Škofija Gradec - Sekova|sekovsko - graški škof Krištof IV.]] († 1579)  &lt;br/&gt;
* Žiga baron Lamberg († 1539), por. Uršula Raubar  

Otroci z Marijo Magdaleno Turnsko:
* Ambrož baron Lamberg († 1551)  &lt;br/&gt;
* Melhior baron Lamberg († 1550), por. Ana Marija iz Haselbach &lt;br/&gt;
* Volfgang baron Lamberg (* 1483; † 1554), por. Eva Gall Gallensteinska &lt;br/&gt;
* [[Jožef baron Lamberg]] (* 1489; † 1554), por. Margareta von Khuen  &lt;br/&gt;
* Gašpar III. Baron Lamberg (* 1492; † 1548), por. Margareta Lang Wellenburška

== Viri in Literatura ==

* Reihe aller bisher ErzBischof zu Salzburg, sowie der TBischen zu Gurck, Seckau, Lavant und Leoben (Grätz 1818, Al. Tusch, 8°.) str. 112.]
* [https://www.zedler-lexikon.de/index.html?c=blaettern&amp;bandnummer=16&amp;seitenzahl=145 ''Lamberg oder Lamperg'']. In: Johann Heinrich Zedler: Grosses vollständiges Universal-Lexicon Aller Wissenschafften und Künste. Band 16, Leipzig 1737, Spalte 268 – 284.
* Constantin von Wurzbach: [https://de.wikisource.org/wiki/BLKÖ:Lamberg,_das_Grafen-_und_Fürstenhaus,_''Genealogie Lamberg, das Grafen-und Fürstenhaus, Genealogie'']. In: Biographisches Lexikon des Kaiserthums Oesterreich. 14. Theil. Kaiserlich-königliche Hof-und Staatsdruckerei, Wien 1865, S. 22 – 2
* ''Ascendants de Marie-Christine von Reibnitz'', 2005, Jacquier, François-Laurent. 50,716

[[Kategorija:Lambergi]]
[[Kategorija:Umrli leta 1499]]
[[Kategorija:Rojeni leta 1409]]
[[Kategorija:Kranjski plemiči]]</text>
      <sha1>e8fca7gr0r4xvlsk8s6rztaiwfg878t</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6774007</id>
      <parentid>6773968</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T21:53:35Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JozefD</username>
        <id>5744</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Otroci */</comment>
      <origin>6774007</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4194" sha1="j34me2xxg2vvv7tsbi5hz80f0cofgk0" xml:space="preserve">{{Infopolje Plemič
|name=Jurij II. pl. Lamberg
|image= [[File: COA_Lamberg.jpg|200px]]
|caption= Grb rodbine Lamberg
|birth_date=1409|birth_place=[[Loški grad]] na Kranjskem
|death_date=1499|death_place=[[Ortneški grad]]
|noble family=[[Lambergi (plemiška rodbina)|Lambergi]] – ustanovitelj starejše linije Ortneških
|father=[[Boltežar pl. Lamberg]]
|mother=Margareta (Maruša) Apfaltern
|spouse= 1) Elizabeta iz Čušperka († do 1480)  &lt;br/&gt;2) Marija Magdalena Turnska († 1538)
|issue= * (1)Krištof baron Lamberg , škof v Seckavu († 1579)  &lt;br/&gt;* (1)Žiga baron Lamberg († 1539), por. Uršula Raubar  &lt;br/&gt;* (2)Ambrož baron Lamberg († 1551)  &lt;br/&gt;* (2)Melhior baron Lamberg († 1550), por. Ana Marija iz Haselbach &lt;br/&gt;* (2)Volfgang baron Lamberg (* 1483; † 1554), por. Eva Gall Gallensteinska &lt;br/&gt;* (2) [[Jožef baron Lamberg]] (* 1489; † 1554), por. Margareta von Khuen  &lt;br/&gt;* (2)Gašpar III. Baron Lamberg (* 1492; † 1548), por. Margareta Lang Wellenburška

}}
[[Slika: Škofja_Loka_1649.jpg|desno|sličica|300x300_pik|Upodobitev Loškega gradu leta 1649 pred predelavami v začetku 18. stoletja]]
[[Slika:Valvasor - Ortneški grad.jpg|desno|sličica|300x300_pik|Ortneški grad]]

''' Jurij II. pl. Lamberg ''' (''nemško'': Georg II. von Lamberg) (* leta 1409 – 1499) je bil kranjski plemič iz rodbine [[Lambergi (plemiška rodbina)|gospodov in baronov Lamberg]], ki je ustanovitelj rodbinske linije [[Ortneški grad|Ortneških]], ko je od cesarja leta 1464 kupil/dobil gospostvo in grad [[Ortneški grad|Ortnek]]. 

== Življenje ==
Jurij II. je bil sin [[Boltežar pl. Lamberg|Boltežarja pl. Lamberga]], gospod Ortneški iz [[Ortnek|Ortneka]] na [[Vojvodina Kranjska|Kranjskem]] in Margarete (Maruše) Apfaltern. 

Jurij je bil vrhovni poveljnik cesarja [[Friderik III. Habsburški|Friderika III.]] in kapitan na mejah [[Slovenska marka|Slovenske marke]]. Zaradi njegovih zaslug mu je cesar podelil, gospostvo in grad [[Ortneški grad|Ortnek]] na Kranjskem, ki je bilo nekoč že v lasti Lambergov, a so jih ga odvzeli Celjski grofje. 

== Poroka in otroci == 
Jurij se je dvakrat poročil, najprej z Elizabeto [[Grad Čušperk|Čušperško]], ki mu je rodila pet sinov, od katerih nobeden ni imel moškega potomca, eden izmed njih je bil Seckavski škof Krištof. Druga žena Marija Magdalena Turnska, mu je prav tako rodila pet sinov, od katerih je eden, Jožef, ustanovil rodbinsko vejo Ortneških Sevniških (von  Lichtenwald), drugi, Gašpar, pa glavno vejo Ortneških iz Ottensteina in Stockerna.

=== Otroci ===
Otroci z Elizabeto iz Čušperka:
* Boltežar († 1539)
* Lenart († otrok) 
* Jurij († otrok)
* [[Christoph von Lamberg|Krištof baron Lamberg]] , [[Škofija Gradec - Sekova|sekovsko - graški škof Krištof IV.]] († 1579)  &lt;br/&gt;
* Žiga baron Lamberg († 1539), por. Uršula Raubar  

Otroci z Marijo Magdaleno Turnsko:
* Ambrož baron Lamberg († 1551)  &lt;br/&gt;
* Melhior baron Lamberg († 1550), por. Ana Marija iz Haselbach &lt;br/&gt;
* Volfgang baron Lamberg (* 1483; † 1554), por. Eva Gall Gallensteinska &lt;br/&gt;
* [[Jožef baron Lamberg]] (* 1489; † 1554), por. Margareta von Khuen  &lt;br/&gt;
* Gašpar III. Baron Lamberg (* 1492; † 1548), por. Margareta Lang Wellenburška

== Viri in Literatura ==

* Reihe aller bisher ErzBischof zu Salzburg, sowie der TBischen zu Gurck, Seckau, Lavant und Leoben (Grätz 1818, Al. Tusch, 8°.) str. 112.]
* [https://www.zedler-lexikon.de/index.html?c=blaettern&amp;bandnummer=16&amp;seitenzahl=145 ''Lamberg oder Lamperg'']. In: Johann Heinrich Zedler: Grosses vollständiges Universal-Lexicon Aller Wissenschafften und Künste. Band 16, Leipzig 1737, Spalte 268 – 284.
* Constantin von Wurzbach: [https://de.wikisource.org/wiki/BLKÖ:Lamberg,_das_Grafen-_und_Fürstenhaus,_''Genealogie Lamberg, das Grafen-und Fürstenhaus, Genealogie'']. In: Biographisches Lexikon des Kaiserthums Oesterreich. 14. Theil. Kaiserlich-königliche Hof-und Staatsdruckerei, Wien 1865, S. 22 – 2
* ''Ascendants de Marie-Christine von Reibnitz'', 2005, Jacquier, François-Laurent. 50,716

[[Kategorija:Lambergi]]
[[Kategorija:Umrli leta 1499]]
[[Kategorija:Rojeni leta 1409]]
[[Kategorija:Kranjski plemiči]]</text>
      <sha1>j34me2xxg2vvv7tsbi5hz80f0cofgk0</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6774010</id>
      <parentid>6774007</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T22:02:23Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JozefD</username>
        <id>5744</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Otroci */</comment>
      <origin>6774010</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4198" sha1="76tzqqpasnqbfvq2fzpg09z16mz2xmf" xml:space="preserve">{{Infopolje Plemič
|name=Jurij II. pl. Lamberg
|image= [[File: COA_Lamberg.jpg|200px]]
|caption= Grb rodbine Lamberg
|birth_date=1409|birth_place=[[Loški grad]] na Kranjskem
|death_date=1499|death_place=[[Ortneški grad]]
|noble family=[[Lambergi (plemiška rodbina)|Lambergi]] – ustanovitelj starejše linije Ortneških
|father=[[Boltežar pl. Lamberg]]
|mother=Margareta (Maruša) Apfaltern
|spouse= 1) Elizabeta iz Čušperka († do 1480)  &lt;br/&gt;2) Marija Magdalena Turnska († 1538)
|issue= * (1)Krištof baron Lamberg , škof v Seckavu († 1579)  &lt;br/&gt;* (1)Žiga baron Lamberg († 1539), por. Uršula Raubar  &lt;br/&gt;* (2)Ambrož baron Lamberg († 1551)  &lt;br/&gt;* (2)Melhior baron Lamberg († 1550), por. Ana Marija iz Haselbach &lt;br/&gt;* (2)Volfgang baron Lamberg (* 1483; † 1554), por. Eva Gall Gallensteinska &lt;br/&gt;* (2) [[Jožef baron Lamberg]] (* 1489; † 1554), por. Margareta von Khuen  &lt;br/&gt;* (2)Gašpar III. Baron Lamberg (* 1492; † 1548), por. Margareta Lang Wellenburška

}}
[[Slika: Škofja_Loka_1649.jpg|desno|sličica|300x300_pik|Upodobitev Loškega gradu leta 1649 pred predelavami v začetku 18. stoletja]]
[[Slika:Valvasor - Ortneški grad.jpg|desno|sličica|300x300_pik|Ortneški grad]]

''' Jurij II. pl. Lamberg ''' (''nemško'': Georg II. von Lamberg) (* leta 1409 – 1499) je bil kranjski plemič iz rodbine [[Lambergi (plemiška rodbina)|gospodov in baronov Lamberg]], ki je ustanovitelj rodbinske linije [[Ortneški grad|Ortneških]], ko je od cesarja leta 1464 kupil/dobil gospostvo in grad [[Ortneški grad|Ortnek]]. 

== Življenje ==
Jurij II. je bil sin [[Boltežar pl. Lamberg|Boltežarja pl. Lamberga]], gospod Ortneški iz [[Ortnek|Ortneka]] na [[Vojvodina Kranjska|Kranjskem]] in Margarete (Maruše) Apfaltern. 

Jurij je bil vrhovni poveljnik cesarja [[Friderik III. Habsburški|Friderika III.]] in kapitan na mejah [[Slovenska marka|Slovenske marke]]. Zaradi njegovih zaslug mu je cesar podelil, gospostvo in grad [[Ortneški grad|Ortnek]] na Kranjskem, ki je bilo nekoč že v lasti Lambergov, a so jih ga odvzeli Celjski grofje. 

== Poroka in otroci == 
Jurij se je dvakrat poročil, najprej z Elizabeto [[Grad Čušperk|Čušperško]], ki mu je rodila pet sinov, od katerih nobeden ni imel moškega potomca, eden izmed njih je bil Seckavski škof Krištof. Druga žena Marija Magdalena Turnska, mu je prav tako rodila pet sinov, od katerih je eden, Jožef, ustanovil rodbinsko vejo Ortneških Sevniških (von  Lichtenwald), drugi, Gašpar, pa glavno vejo Ortneških iz Ottensteina in Stockerna.

=== Otroci ===
Otroci z Elizabeto iz Čušperka:
* Boltežar († 1539)
* Lenart († otrok) 
* Jurij († otrok)
* [[Christoph von Lamberg|Krištof baron Lamberg]] , [[Škofija Gradec - Sekova|sekovsko - graški škof Krištof IV.]] († 1579)  &lt;br/&gt;
* Žiga baron Lamberg († 1539), por. Uršula Raubar  

Otroci z Marijo Magdaleno Turnsko:
* Ambrož baron Lamberg († 1551)  &lt;br/&gt;
* Melhior baron Lamberg († 1550), por. Ana Marija iz Haselbach &lt;br/&gt;
* Volfgang baron Lamberg (* 1483; † 1554), por. Eva Gall Gallensteinska &lt;br/&gt;
* [[Jožef baron Lamberg]] (* 1489; † 1554), por. Margareta von Khuen  &lt;br/&gt;
* [[Gašpar III. baron Lamberg]] (* 1492; † 1548), por. Margareta Lang Wellenburška

== Viri in Literatura ==

* Reihe aller bisher ErzBischof zu Salzburg, sowie der TBischen zu Gurck, Seckau, Lavant und Leoben (Grätz 1818, Al. Tusch, 8°.) str. 112.]
* [https://www.zedler-lexikon.de/index.html?c=blaettern&amp;bandnummer=16&amp;seitenzahl=145 ''Lamberg oder Lamperg'']. In: Johann Heinrich Zedler: Grosses vollständiges Universal-Lexicon Aller Wissenschafften und Künste. Band 16, Leipzig 1737, Spalte 268 – 284.
* Constantin von Wurzbach: [https://de.wikisource.org/wiki/BLKÖ:Lamberg,_das_Grafen-_und_Fürstenhaus,_''Genealogie Lamberg, das Grafen-und Fürstenhaus, Genealogie'']. In: Biographisches Lexikon des Kaiserthums Oesterreich. 14. Theil. Kaiserlich-königliche Hof-und Staatsdruckerei, Wien 1865, S. 22 – 2
* ''Ascendants de Marie-Christine von Reibnitz'', 2005, Jacquier, François-Laurent. 50,716

[[Kategorija:Lambergi]]
[[Kategorija:Umrli leta 1499]]
[[Kategorija:Rojeni leta 1409]]
[[Kategorija:Kranjski plemiči]]</text>
      <sha1>76tzqqpasnqbfvq2fzpg09z16mz2xmf</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Loški oder</title>
    <ns>0</ns>
    <id>610625</id>
    <revision>
      <id>6773783</id>
      <parentid>6773672</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T14:54:19Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Romanm</username>
        <id>13</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Gledališča v Sloveniji]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6773783</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="39449" sha1="1105fm2qo3a4vycoqboi7edthpr9fph" xml:space="preserve">{{Infopolje Zgodovinska znamenitost
| name = Loški oder
| image = [[File:Vrata Loškega odra.jpg|thumb|The door of Loški oder]]
| locmapin = Slovenija
| location = Spodnji trg 14, [[Škofja Loka]] 
| owner = Kulturno društvo Loški oder
| občina = Škofja Loka
}}
'''Loški oder''' deluje že od leta 1902 in je najstarejše amatersko gledališče v Sloveniji. Gre za nevladno organizacijo v vladnem interesu, ki deluje na področju kulture. Svoje prostore ima v [[Škofja Loka|Škofji Loki]], na Spodnjem trgu 14. Loški oder sestavljajo ljubiteljski igralci, poklicni tehnika in uprava, z njimi pa sodelujejo tudi profesionalni zunanji sodelavci z gledališkega področja. 
== Zgodovina ==
=== Katoliško prosvetno društvo ===
[[Katoliško prosvetno društvo|Katoliško prosvetno društvo]] v Škofji Loki se je začelo leta 1894, ko so iz Škofjeloške čitalnice odšli vsi duhovniki in drugi klerikalno misleči člani. Katoliško prosvetno društvo je kupilo prostore današnjega Loškega odra leta 1902. {{sfn|Pegam|1986|p=22, 24–28}} Na prostoru, kjer je sedaj dvorana, je imela kupljena hiša prej šupo in hlev, ki so ju podrli in julija leta 1902 jim je mestni urad izdal gradbeno dovoljenje za zgraditev nove dvorane in sobe. &lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Pirc, Tone. »Od Slovenskega bralnega društva do društva Prosveta,« ''Loški razgledi'' 17, št. 1 (1970): 117–134|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-NGQWUOF5/2ac8301a-dd04-4e85-b15a-0741fdbb144f/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}&lt;/ref&gt; Prva igra, ki je bila uprizorjena ob otvoritvi drugega februarja 1903 je bila ''Mlini pod zemljo''. {{sfn|Gartner|1986|p=72}} Zanjo so se odločili, ker ima samo moške vloge, saj takratna duhovščina še ni dovolila, da bi se igrale igre z mešanimi vlogami &lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Pirc, Tone. »Od Slovenskega bralnega društva do društva Prosveta,« ''Loški razgledi'' 17, št. 1 (1970): 117–134|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-NGQWUOF5/2ac8301a-dd04-4e85-b15a-0741fdbb144f/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}&lt;/ref&gt;. Prirejali so različne gledališke igre, Miklavževanja, proslave in številna predavanja ter tečaje. Med letoma 1933 in 1935 so prenehali z dejavnostmi, od leta 1935 do okupacije leta 1941 pa so delovali pod novi imenom, Prosvetno društvo v Škofji Loki. {{sfn|Pegam|1986|p=22, 24–28}}
=== Društveno delovanje in gledališka dejavnost med prvo svetovno vojno ===
Ko se je leta 1914 začela prva svetovna vojna, je to vplivalo tudi na društvo in njegovo gledališko delovanje. Društvene dejavnosti so potekale do julija 1915, dokler ni prišlo do ukaza, da se morajo vsi društveni prostori izprazniti. Na ta ukaz je verjetno vplivalo odprtje [[Soška fronta|Soške fronte]] blizu Škofje Loke, saj so se po mestu odpirale različne bolnišnice, v prostore Katoliškega prosvetnega društva se je naselil [[Rdeči Križ]]. Leta 1918 so bili prostori ponovno vrnjeni društvu. {{sfn|Gartner|2024|p=71}}  
=== Gledališka dejavnost med obema vojnama ===
Leta 1919 je Katoliško prosvetno društvo, ki se je takrat imenovalo Katoliško izobraževalno društvo in je imelo že 300 članov, praznovalo svojo 25. obletnico delovanja. Leto kasneje pa naj bi odigrali kar 22 predstav. Leta 1927 so odigrali 14 predstav, enako pa tudi leto pozneje. Takrat so uvedli tudi sklep, da bodo igralcem namenili pet odstotkov čistega dobička od vsake igre. Leta 1929 so v prostorih dobili tudi kino, ki je začel delovati eno leto kasneje. Leta 1930 sta na odru gostovala Ljubljanska drama in Kranjski oder, Ločani pa so gostovali v Kranju. {{sfn|Gartner|2024|p=73}} 
Društvo je takrat pestila denarna kriza, ki je v tistem času zajela širši evropski prostor. Tudi obisk gledaliških predstav je upadel do prepovedi kino predstav leta 1932. Takrat se je društvo usmerilo samo v gledališke dejavnosti in so skoraj vsako nedeljo uprizorili igro. Leta 1933 je prišel ukaz o razpustitvi društev, vendar je Škofjeloško društvo kljub temu še vedno delovalo. Dokončno je bilo razpuščeno novembra 1933. Do ponovne vzpostavitve društva dve leti pozneje sta v prostorih današnjega Loškega odra delovala le še gledališki odsek pod vodstvom Franceta Pirca in Krožek mladenk, ki ga je vodila Jožica Debeljak. V gledaliških prostorih so gostovale tudi druge zasedbe, recimo iz Ljubljane in Kranja. Ko je bila med drugo svetovno vojno država okupirana, je bilo društvo ukinjeno. {{sfn|Gartner|2024|p=73}}  
===Kulturno društvo v Škofji Loki 1945–1947===
Med drugo svetovno vojno, do leta 1945, je bil v Prosvetnem domu kulturni molk. Občasno so v njem imeli varietejske nastope, ki so bili namenjeni vojakom, drugače pa je tam delovala zdravniška pregledovalnica, kasneje pa je bila tam domobranska postojanka.&lt;ref name=&quot;:6&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Dvanajst let prosvetnega dela.« ''Loški razgledi'' 4, št. 1 (1957): 163–169.|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HJL1ZXQ1/c2ef20d3-e42a-426a-9974-ad9d1d1fd099/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}&lt;/ref&gt; 21. junija 1945 pa je kulturna dejavnost v Škofji Loki ponovno oživela. V sklopu Akademija agitacijsko propagandnega odseka Mestnega odbora so namreč uprizorili partizansko enodejanko [[Mile Klopčič|Mileta Klopčiča]] ''Mati'', ki jo je režiral [[Jože Audič]]. Obenem pa je posebni upravljali odbor začel z ustanovitvijo Kulturnega društva v Škofji Loki, ki je bilo ustanovljeno 21. septembra 1945. Prvi predsednik društva je bil [[Janko Kokalj]], prvi načelnik dramske sekcije pa je postal Jože Audič. &lt;ref name=&quot;:6&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Dvanajst let prosvetnega dela.« ''Loški razgledi'' 4, št. 1 (1957): 163–169.|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HJL1ZXQ1/c2ef20d3-e42a-426a-9974-ad9d1d1fd099/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}&lt;/ref&gt; Društvo je bilo sestavljeno iz več sekcij, med drugim so bile gledališka, šahovska, glasbena in pevska. Ob svoji ustanovitvi je imelo društvo dvesto članov, 50 pa jih je sodelovalo v gledališki sekciji. Preureditev in prenova Kulturnega doma, ki sta potekali že po koncu druge svetovne vojne, sta bili v veliki meri dokončani do ustanovitve Kulturnega društva. 13. oktobra istega leta je že potekala otvoritvena predstava [[Ivan Cankar|Cankarjevih]] ''Hlapcev'', ki jo je režiral Jože Audič. {{sfn|Gartner|2024|p=77}} 
V prvih letih po vojni je veliko težavo predstavljalo lastništvo doma. Stavba je bila namreč še vedno v lastništvu bivše Ljubljanske hranilnice, ki jo je formalno dobila v last leta 1929. Obstajala je možnost, da bi društvo za prostore plačevalo najemnimo, pri kateri bi bil upoštevan vložek društva pri obnovi doma. V društvu je prevladovalo mnenje, da stavbe ne bi odkupili, nekateri so imeli celo idejo, da bi zgradili lastni kulturni dom. Vprašanje, kdo je lastnik doma je bilo težavno tudi kasneje, saj se je društvo s tem ukvarjalo več let in niso želeli plačati določenih računov za njegovo obnovo, dokler ni bila dilema o lastništvu rešena. Oviro za dobro delovanje društva so namreč predstavljali prostori, ki so bili dani v najem podnajemniku in tovarni Šešir, društvo pa tudi ni imelo hišnika, ki bi skrbel za njihovo urejenost. {{sfn|Gartner|2024|p=79}}
Gledališka dejavnost po vojni je bila zelo aktivna. Dramska sekcija društva je imela po otvoritveni predstavi v treh mesecih skupno dvajset uprizoritev različnih gledaliških iger. Poleg uprizarjanja gledaliških iger je bila dramska sekcija dejavna tudi organizacijsko. Njen odbor se je redno sestajal in razpravljal o razporeditvi programa, obnovi prostorov in organizaciji sekcije. Poseben sestanek so imeli tudi režiserji, ki so sestavili izbor iger za tekočo in naslednje sezone. Sestavili so zelo ambiciozen program za prihajajoče predstave, ki se ga do neke mere drži Loški oder še danes. {{sfn|Gartner|2024|p=78–79}}
===Leto 1946: novi uspehi in težave===
Leta 1946 je bilo finančno stanje društva in dramske sekcije že boljše kot eno leto prej. V tem letu so imeli sedem domačih premier, 13 domačih ponovitev, 16 gostovanj drugih igralskih zasedb in eno gostovanje drugod. Imeli so tudi veliko drugih proslav in pevskih koncertov ter koncert orkestra. Vsako prireditev so morali prijaviti pri Okrajnem ljudskem odboru. Predstave so običajno uprizarjali ob nedeljah in tudi ob sobotah. {{sfn|Zapisnik prve redne seje gledališkega odseka KUD|11. 2. 1946.}} 
Dramska sekcija kulturnega društva je imela veliko težavo, ko je šlo za privabljanje mladih k sodelovanju pri gledališki skupini. Prizadevanja za mladinsko in otroško gledališko skupino so se nadaljevala vse do današnjega dne, bila so bolj ali manj uspešna. [[Poldka Štiglič]] je v letu 1946 dobila nalogo, da sestavi seznam vseh mladih, ki bi se zanimali za igranje. Istega leta je društvo imelo še druge težave. Razmišljalo se je o njegovi ukinitvi, vsekakor pa je bila potrebna reorganizacija. Društvo namreč ni delovalo notranje povezano, prav tako niso vodili točne evidence vseh članov. Nekateri sploh niso bili aktivni in se niso udeleževali sej in sestankov. Nekatere igre v dramski sekciji pa so odpadle, čeprav so igralci že imeli vaje. Dramska sekcija je bila preobremenjena, veliko igralcev pa je tudi sodelovalo pri različnih igralskih skupinah. Na drugi redni skupščini Kulturnega društva Škofja Loka so tako razmišljali o reorganizaciji in o tem, da se mora društvo nasloniti na organizacije, ki so bile finančno močne.&lt;ref name=&quot;:6&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Dvanajst let prosvetnega dela.« ''Loški razgledi'' 4, št. 1 (1957): 163–169.|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HJL1ZXQ1/c2ef20d3-e42a-426a-9974-ad9d1d1fd099/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}&lt;/ref&gt; Dramska sekcija je imela tudi idejo, da bi se morala osamosvojiti in preimenovati v Ljudsko gledališče, saj je bila v društvu najbolj aktivna. Na koncu se je skupščina zaključila s tem, da so izglasovali naslonitev na množične organizacije, poleg tega pa so se preimenovali v Kulturni aktiv OF v Škofji Loki, za predsednika pa so izvolili [[Janko Regvat|Janka Regvata]]. Kulturni dom so preimenovali v Dom ljudske prosvete v Škofji Loki, v istem letu pa se je društvo spet preimenovalo, in sicer v Svet ljudske prosvete pri mestnem odboru OF in potem še v Mestni svet ljudske prosvete Škofja Loka. {{sfn|Gartner|2024|p=80}} 
=== Svet ljudske prosvete (1947–1949) ===
Novo ime društva vseeno ni pripomoglo k izboljšanju težav, premalo se je namreč vlagalo v kulturno dejavnost. Dramska sekcija je izvedla manj predstav, ko je sprva obljubila, mladi pa se še vedno niso zanimali za igralske dejavnosti. Prišlo je do predloga, da bi organizirali različne tečaje, ki bi potekali v Domu ljudske prosvete, da bi vzbudili zanimanje in izobrazili nov kader. Veliki težavi sta Svetu ljudske prosvete še vedno predstavljali vprašanje o lastništvu doma in pomanjkanje hišnika. Nekatere hišnikove naloge je sicer opravljal vsakokratni društveni gospodar, v letih 1946 in 1947 pa je hišnikova opravila prevzel Pepe Guzelj, ki je prevzel tudi ponovno delovanje gledališke knjižnice. Glede na začetni zagon ob koncu vojne, ki lahko obdobje od 1947 do 1949 označili za obdobje mrtvila. V tem času so se v Škofji Loki ustanovile tudi druge gledališke družine, npr. puštalska, ki jo je vodil [[Polde Polenc]] in gledališki aktiv krajevnega sindikalnega sveta. Gledališke družine so društvu vzele veliko igralcev, saj so slednji sodelovali pri različnih gledaliških skupinah, kar je privedlo do tega, da je dramska sekcija Mestnega sveta ljudske prosvete Škofja Loka pogosto ostala brez premier. &lt;ref name=&quot;:6&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Dvanajst let prosvetnega dela.« ''Loški razgledi'' 4, št. 1 (1957): 163–169.|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HJL1ZXQ1/c2ef20d3-e42a-426a-9974-ad9d1d1fd099/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}&lt;/ref&gt; 
Istega leta so za dvorano kupili 300 nepremičnih stolov, denar zanje pa so dobili v fondu Novi dom. Problem jim je povzročala hramba prospektov in kulis, ki so jih hranili v kleti, kjer so se zaradi velike vlage bali, da bi se uničili. Določili so se, da jih bodo prestavili na podstreho, vendar pa za ta podvig dolgo niso dobili pomoči, zato je prestavljanje kulis in prospektov trajalo nekaj mesecev. V tem času so tudi temeljito očistili oder in garderobo, izdelali so nove karnise, dobili novega šepetalca in izrazili so zahtevo za združenje ljudske in sindikalne dramske skupine, kar bi pomenilo, da bi znotraj društva delovali dve gledališki skupini, vsaka od njiju pa bi imela med 20 in 25 članov. {{sfn|Zapisnik prve redne seje gledališkega odseka KUD|11. 2. 1946.}} 
Čeprav je imelo društvo v tistih časih precej težav, vseeno ni povsem prenehalo z delovanjem. Še vedno so gostili veliko predstav drugih gledaliških skupin. Poleg tega je Mestni ljudski odbor 17. avgusta 1948 od Komisije za likvidacijo kreditnih zadrug kupil Kulturni dom in ga dal v upravo sindikatom in Mestni prosveti. S tem so rešili lastninsko vprašanje in gledališka dejavnost se je s tem spet povečala. V sezoni 1948/49 so namreč imeli sedem premier, pet več kot v sezoni prej. {{sfn|Zapisnik redne seje odbora ljudske prosvete|9. 3. 1948.}} 
=== SKUD Tone Šifrer (1949–1953) ===
Društvo je bilo osmega maja 1949 ponovno ustavljeno pod novim imenom, in sicer Sindikalno kulturno umetniško društvo Tone Šifrer, ki mu je predsedoval [[Stane Hribarnik]]. &lt;ref name=&quot;:6&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Dvanajst let prosvetnega dela.« ''Loški razgledi'' 4, št. 1 (1957): 163–169.|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HJL1ZXQ1/c2ef20d3-e42a-426a-9974-ad9d1d1fd099/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}&lt;/ref&gt; Novo društvo se je ustanovilo zaradi neaktivnosti v Svetu ljudske prosvete, zato je postalo nujno, da ga prevzame sindikat SKUD. Čeprav je bilo društvo uspešno pred ustanovitvijo SKUD-a, se je še vedno soočalo s težavami. Poleg neaktivnosti so imeli težave z neprimernim ravnanjem s kulisami in drugim gledališkim inventarjem, še vedno pa so bili brez hišnika. SKUD Toneta Šifrerja je hišnika končno dobil prvega julija 1949, ki je skrbel za red in čistočo ter popravljal kulise. Med sekcijami SKUD-a je imela največji uspeh prav dramska sekcija, ki jo je vodil Polde Polenc in je poleti organizirala tudi dramski tečaj, ki so se ga udeležili mladi. {{sfn| Poročila za občni zbor KUD |1955.}} 
Vsako leto je gledališka sekcija pripravljala več predstav, ki so jih pripravili številni režiserji, režiserke in igralci. Med drugim so uprizorili tudi prvo opereto, in sicer ''Planinsko rožo'', ki jo je režiral [[Fran Bevc]]. V gledališki sezoni 1951/52 so z društvom sodelovali trije režiserji z dvema asistentoma režije, ki so za svoje delo dobivali ustrezno akontacijo. V tej sezoni naj bi vsega skupaj igralo 250 igralcev, ki so uprizorili pet premier in 21 ponovitev. Še vedno pa mladina ni bila preveč zainteresirana za sodelovanje, zato so mlade še bolj vabili medse, npr. z raznimi tečaji. {{sfn| Poročila za občni zbor KUD |1955.}} 
V naslednji gledališki sezoni (1952/53) so imeli sedem premier, gostili pa so tudi druge gledališke skupine, npr. Mestno gledališče Ljubljana, SKUD »Brata Križnar« Godešič, Gimnazijo Škofja Loka, Mladinsko gledališče Kranj, Svoboda Bežigrad, Ljubljana in Svoboda, Tržič. Za leto 1953 je poznana tudi starostna struktura igralcev, in sicer 58 odraslih, 55 mladincev in 23 pionirjev, skupno 136 oseb, od katerih jih je bilo 8 režiserjev in 20 tehničnih delavcev. {{sfn| Poročila za občni zbor KUD |1955.}} 
Dramski sekciji SKUD-a so v tistem času konkurenco predstavljali kino, veselice in aktivnosti drugih dramskih skupin, saj je bilo društvo razočarano na slabim obiskom predstav. Pričeli so razmišljati o abonmajskih programih, vseeno pa so se zavedali, da morajo ohranjati kvaliteto predstav, ne glede na obisk. Zanemarjenost dvorane in odra ter tehnična zaostalost sta ponovno postali problem. Zato se je leta 1952 ponovno pojavila želja o prenovi oziroma izgradnji novega kulturnega doma, ki pa se dolga leta ni uresničila. V sledečih letih se je pojavila ideja o tem, da bi plačali delo režiserja, kar bi pripeljalo do tega, da bi se z gledališkim dogajanjem ukvarjal nekdo, ki ne bi bil obremenjen še z drugimi dejavnostmi. Prav tako so dobili zamisel, da bi se bolj posvetili tudi govoru v gledaliških igrah, za kar bi morali dobiti lektorje. V sezoni 1952/53 so začeli izdajati ''Škofjeloški prosvetni list'', ki je bralcem prikazoval delo gledališča, občasno pa so bili v njem tudi članki o škofjeloških dogodkih in zgodovini. {{sfn| Poročila za občni zbor KUD |1955.}} 
=== KUD Tone Šifrer ===
16. septembra 1953 se je iz SKUD Toneta Šifrerja društvo preimenovalo v Kulturno umetniško društvo Toneta Šifrerja. &lt;ref name=&quot;:6&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Dvanajst let prosvetnega dela.« ''Loški razgledi'' 4, št. 1 (1957): 163–169.|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HJL1ZXQ1/c2ef20d3-e42a-426a-9974-ad9d1d1fd099/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}&lt;/ref&gt; V sezoni 1954/55 so uprizorili šest del, finančno najuspešnejša je bila ''Dobri vojak Švejk''. &lt;ref name=&quot;:14&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Delo KUD Tone Šifrer v sezoni 1954/55,« ''Loški razgledi'' 2, št. 1 (1955): 223.|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-EWXPUHXB/91442ae3-261c-41a8-bcef-399aa1ce1e71/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}&lt;/ref&gt; 
Razmišljanja o prenovi dvorane so bila še vedno aktualna, saj je bila potrebna večjih popravil, poleg tega pa je gledališču primanjkovalo reflektorjev in zaves. &lt;ref name=&quot;:15&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Delo KUD Tone Šifrer v sezoni 1954/55,« ''Loški razgledi'' 2, št. 1 (1955): 223.|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-EWXPUHXB/91442ae3-261c-41a8-bcef-399aa1ce1e71/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}&lt;/ref&gt; Poleg tega je bilo prisotno tudi trenje med različnimi sekcijami društva, zlasti med najmočnejšima, gledališko in godbeno.&lt;ref name=&quot;:6&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Dvanajst let prosvetnega dela.« ''Loški razgledi'' 4, št. 1 (1957): 163–169.|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HJL1ZXQ1/c2ef20d3-e42a-426a-9974-ad9d1d1fd099/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}&lt;/ref&gt; Prav zaradi teh trenj na oder niso postavili operete, ki bi lahko pripomogla k boljšemu finančnemu stanju društva. &lt;ref name=&quot;:16&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Par gledaliških problemov.« ''Loški razgledi'' 1, št. 1 (1954): 176–178.|url= http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-H4EHNO2S|access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}&lt;/ref&gt; V tistem času je zaradi svojega kvalitetnega dela kulturno društvo vzgojilo zahtevno in kulturno publiko. Na oder so začeli privabljati tudi mlajše igralce, kar je pripomoglo k temu, da je bila sezona 1955/56 uspešnejša. Leta 1957, po dvanajstih letih delovanja, je društvo imelo 74 premier. &lt;ref name=&quot;:6&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Dvanajst let prosvetnega dela.« ''Loški razgledi'' 4, št. 1 (1957): 163–169.|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HJL1ZXQ1/c2ef20d3-e42a-426a-9974-ad9d1d1fd099/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}&lt;/ref&gt;
===Delavsko prosvetno društvo (DPD) Svoboda v Škofji Loki (1957–1964)===
KUD Tone Šifrer se je leta 1957 preimenovalo v Delavsko prosvetno društvo Svoboda v Škofji Loki. Znotraj društva je bilo deset odsekov: knjižnica, pihalna godba, glasbena šola, orkester, pevski zbor, likovna sekcija, lutkovna sekcija, klubska izobraževalna sekcijo in gledališka sekcija – Loško gledališče. Prav gledališka sekcija in njeno delo je bila osrednji del kulturnoprosvetnega dela. Sezono 1957/58 so začeli z uprizoritvijo gledališke igre ''Gimnazijci'', avtorja [[Konstantin Trenjov|Konstantina Trenjova]], ki jo je režirala [[Vida Zupanc]]. Osrednja predstava v sezoni pa je bila Sketova ''Miklova Zala'', ki jo je režiral [[France Finžgar]]. V naslednji sezoni, 1958/59, so imeli tri premiere, v naslednjih dveh sezonah pa pet premier (1959/60 tri in 1960/61 dve). Leta 1961 je občni zbor društva predlagal ustanovitev polpoklicnega gledališča.&lt;ref name=&quot;:17&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Kulturnoprosvetno življenje v Škofji Loki v zadnjih letih (od 1958 do 1971/72).« ''Loški razgledi'' 19, št. 1. (1972), 238|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-B6KGA1WJ/ffce930f-984b-4150-8947-aafa5049bc2a/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}&lt;/ref&gt; 
Leta 1963, ob štirideseti obletnici smrti [[Ivan Tavčar|Ivana Tavčarja]], so organizirali prve Škofjeloške poletne prireditve. Za organizacijo je poskrbel poseben odbor, ki je delovali v sklopu DPD Svoboda v Škofji Loki, a je imel svoje finančno poslovanje. Odločili so se, da bodo poletne prireditve potekale od 24. avgusta do 1. septembra 1963, njihov pokrovitelj pa je bil [[Boris Ziherl]]. Program poletnih prireditev je bil zelo pester. Na Loškem gradu so premierno uprizorili ''Visoško kroniko'', ki jo je dramatiziral in zrežiral Polde Polenec. Devet predstav ''Visoške kronike'' si je ogledalo več kot tisoč ljudi, na zadnjih dveh pa sta gostovala člana SNG Drame v Ljubljani, [[Jurij Souček]] v vlogi Polikarpa in [[Mileva Zakrajšek]] v vlogi Pasavarice. 24. septembra je ''Visoško kroniko'' posnela [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Ljubljana]] in posnetek predvajala 31. oktobra 1963 za jugoslovansko televizijsko omrežje.&lt;ref name=&quot;:18&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Krek, Janko.  »Prve Škofjeloške poletne prireditve.« ''Loški razgledi'' 10, št. 1. (1963): 222–227|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-I4ZOV6Z0/78c9a72f-555b-49c7-b6af-5e9fce7f420d/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}&lt;/ref&gt; 
Škofjeloške poletne prireditve so organizirali tudi eno leto kasneje. Odločili so se, da bo program poletnih prireditev »temeljil na delih slovenske klasike z ljudskim značajem in folklornimi elementi, ki so primerna za uprizoritve na prostem«. Veljalo je tudi, da naj prireditve pripravijo na domačih tleh in naj v njih sodelujejo domačini, amaterji. Odločili so se tudi, da bodo v okviru poletnih prireditev praznovali tudi obletnice domačih in tujih ustvarjalcev. Na poletnih prireditvah so tako leta 1964 uprizorili ''Županovo Micko'' v režiji [[Janko Krek|Janka Kreka]] in prireditev ''Naš Shakespeare'' ob štiristoti obletnici pisateljevega rojstva.&lt;ref name=&quot;:19&gt;{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Škofjeloške poletne prireditve 1964.« ''Loški razgledi'' 11, št. 1. (1964): 216–220|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-NX8GFC18/4dc9daad-afba-4101-a592-1c35d4a0df88/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}&lt;/ref&gt;  
V tistem času so spet razmišljali o tem, da bi ustanovili amatersko loško gledališče. 30. septembra 1964 je tako potekal razgovor kulturnih delavcev različnih organizacij, kjer so prišli do sklepa, da so pogoji za ustanovitev amaterskega gledališča glede na tradicijo, kader in interes zreli. Vseeno pa so največjo težavo temu predstavljali neaktivnost DPD Svoboda, neurejenost razmer v stavbi društva in nedelavnost ter slaba organiziranost vodstva društva. Medtem ko so vse ostale sekcije, razen dramske, zamrle ali pa se osamosvojile. Izražen je bil predlog, da bi ob prenehanju obstoja DPD Svoboda vse nepremičnine in premičnine prevzelo amatersko gledališče, a bi nujno morali izglasovati novega gospodarja in hišnika, saj je bil dom društva zanemarjen. 16. novembra je potekal zadnji občni zbor DPD Svobode, kjer so skoraj vsi, razen enega, izglasovali, da DPD Svoboda postane Loško gledališče. {{sfn| Zapisnik razgovora o formiranju amaterskega gledališča |30. 10. 1964.}} 
===Loško gledališče (1964–1974)===
Na seji gledališkega sveta se je novo društvo 25. novembra 1964 tudi uradno preimenovalo v Loško gledališče. Za upravnika gledališča so imenovali Poldeta Polenca, imenovali pa so tudi komisijo, ki je bila odgovorna za izvedbo primopredaje nepremičnin in premičnin, ki so bile v lasti DPD Svoboda. Društvo Loškega gledališča je imelo svojo upravo (z upravnikom, tajnico, računovodkinjo, tehničnim vodjem, reklamo in predsednikom umetniškega sveta), gledališki in umetniški svet, šepetalce, tehnično osebje, hišnico, maskerje in garderoberje. Zastavili so si tudi obsežen program, ki je sledil programom prejšnjih let. Prizadevali so si za čimbolj kvalitetno delo in gostovanja, spodbujanje gledališke dejavnosti v Škofji Loki, pridobivanje novih članov, sploh mladih in organizacijo tečajev za izobrazbo amaterskih režiserjev in igralcev. {{sfn| Zapisnik občnega zbora DPD Svoboda |16. 11. 1964.}}
Z začetkom delovanja Loškega gledališča so januarja 1965 uprizorili igro [[Ilias Venesis|Iliasa Venesisa]] ''Blok C'', v režiji [[Peter Jamnik|Petra Jamnika]], marca pa so odigrali [[William Shakespeare|Shakespearjevo]] ''Zimsko pravljico'', ki jo je režiral Polde Polenec. {{sfn| Zapisnik občega zbora Loškega gledališča}} Loško gledališče je skrbelo tudi za nadaljevanje Poletnih prireditev, ki so jih v tem letu izvedli zadnjič. Odigrali so Medvedovo tragedijo o kmečkih uporih ''Za pravdo in srce'', ki je imela še sedem ponovitev in jo je posnela tudi ljubljanska televizija. &lt;ref name=&quot;:23&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Škofjeloške poletne prireditve 1965.« ''Loški razgledi'' 12, št. 1. (1965): 119–120|url= https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CW09P3ZW|access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}&lt;/ref&gt; 
S tem, ko je bilo konec poletnih prireditev, se je tudi delo v Loškem gledališču počasi ustavljalo, kar je bilo posledica slabe finančne in moralne podpore. Društvo se je soočalo z že starimi težavami, predvsem z zastarelostjo in neurejenostjo prostorov, ki jih do tedaj nikoli niso uspeli temeljito obnoviti. Poleg tega pa so težave povzročale tudi finance, spori nerazumevanja in nedejavnost. {{sfn| Zapisnik občega zbora Loškega gledališča}} 
1969. leta je bilo ustanovljeno Eksperimentalno gledališče Oder-Galerija na pobudo Petra Jamnika. Uprizarjalo je sodobne dramske tekste, imeli pa so malo ponovitev, za razliko od klasičnega gledališča, kjer so bile predstave daljše in so imele številne ponovitve. {{sfn|Čeh|2021|p=51}} Zaradi neprimernosti društvenih prostorov, se je v tem času Loško gledališče preselilo v prostore Loškega gradu, kjer je bil sicer Loški muzej. V Galeriji na gradu je Loško gledališče med drugim uprizorilo dve igri, in sicer [[Jean Paul Sartre|Sartrova]] ''Zaprta vrata'' in [[Branko Hofman|Hofmanovega]] ''Moža brez obraza''. &lt;ref name=&quot;:5&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Kulturnoprosvetno življenje v Škofji Loki v zadnjih letih (od 1958 do 1971/72).« ''Loški razgledi'' 19, št. 1. (1972), 238|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-B6KGA1WJ/ffce930f-984b-4150-8947-aafa5049bc2a/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}&lt;/ref&gt; 
Omeniti moramo tudi Gledališče za enega, ki ga je ustanovil [[Stane Sever]], ki velja za najuglednejšega slovenskega gledališkega in filmskega igralca povojnega obdobja, za igranje monodram. V sklopu Gledališča za enega je uprizoril le igro ''Krotko dekle'', kmalu zatem (leta 1970) je namreč umrl. V njegovo čas se v Škofji Loki še danes podeljujejo [[Severjeve nagrade]] za igralske dosežke profesionalnih in ljubiteljskih igralcev ter študentov dramske igre. {{sfn|Čeh|2021|p=51}}
Bolj aktivno je gledališče spet postalo v sezoni 1970/71, ko je bil ponovno razpisan abonma. Leta 1973, ko je Škofja Loka praznovala tisočo obletnico, je Loško gledališče sodelovalo tudi z drugimi gledališkimi skupinami iz okolice. Za tisočo obletnico Škofje Loke so na grajskem vrtu postavili gledališče na prostem s tribunami. Uprizorili so dramatizacijo Tavčarjevih del ''V Zali'' in ''Visoške kronike''. Obe je režiral Polde Polenec, ki je leto pozneje umrl. Za tisočo obletnico so uprizorili tudi igro Janka Kreka ''Škofja Loka skozi stoletja'', ki jo je režiral [[Jože Vozny]], profesionalni režiser iz Ljubljane. &lt;ref name=&quot;:26&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Malovrh, Lojze. »Škofja Loka v jubilejnem letu.« ''Loški razgledi'' 21, št. 1. (1974): 264|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-2XLH1LYW/4e161ae4-e9d1-4b94-bc5a-531a7f75ed65/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}&lt;/ref&gt; 
V tem času so si v društvu še vedno močno prizadevali za obnovo stavbe ob podpori Skupščine občine Škofja Loka. Leta 1974 je prišlo do združitve Eksperimentalnega gledališča Oder Galerija in Loškega gledališča, preimenovali so se v Loški oder, za prvega predsednika pa so izvolili [[Janez Ziherl|Janeza Ziherla]]. {{sfn| Zapisnik občega zbora Loškega gledališča}} 
=== Loški oder (od 1974 dalje) ===
Na podlagi seznama predstav lahko ugotovimo, da je Loški oder od leta 1974 do 1988 deloval bolj ali manj neprekinjeno. Razmere v dvorani so bile še vedno slabe, igralci pozimi niso mogli igrati. {{sfn|Pretnar|1976|p=10–11}} Do celovite prenove prostorov je končno prišlo leta 1981, zanjo so zapravili 25.563.733,15 din, po njen pa je število predstav naraslo. {{sfn|Štukl|1984|p=103}} Naslednje leto so v prenovljeni dvorani začeli s podeljevanjem Severjevih nagrad, ki jih na Loškem odru podeljujejo še danes. Severjevo nagrado za življenjsko delo so prejeli tudi številni igralci Loškega odra, med drugim Poldka Štiglic, [[Janez Debeljak – Janče]] in [[Juša Brce]]. 
Leta 1983 je Spodnji trg 14, ki je bil od leta 1948 v zemljiško knjigo vpisan kot splošno javno premoženje, postal last Loškega odra.{{sfn|Štukl|1984|p=103}} Ob postopku denacionalizacije je bilo lastništvo stavbe spet vprašljivo, leta 2007 je Kulturno društvo Loški oder skoraj izgubil lastništvo, zahtevali sta ga Zveza hranilno kreditnih združb Slovenije in Slovenska zadružna kmetijska banka Ljubljana. Pred Ministrstvom za kulturo sta v postopku denacionalizacije Loški oder zastopala predsednik Janez Debeljak – Janče kot zakoniti zastopnik in član društva ter pravnik [[Matej Čujovič]]. Pogodili so se za odškodnino, ki jo je plačal Slovenski odškodninski sklad, tako da je Kulturno društvo Loški oder ohranilo lastninsko pravico na zemljišču.
Od leta 1988 naprej je bilo dogajanje na Loškem odru izredno pestro, tako s strani domači predstav kot gostovanj. Leta 1988 je domača zasedba v režiji [[Lojze Domajnko|Lojzeta Domajnka]] pripravila igro ''Hrup za odrom'', ki so jo v Škofji Loki odigrali šestnajstkrat, petkrat pa so z njo šli na gostovanja. Zaradi pomanjkanja režiserjev in tehničnega osebja, ki bi istočasno delali dve predstavi, pa je bilo čutiti pomanjkanje na področju otroških predstav. Začeli so se prijavljati tudi na tekmovanja, leta 1990 pa so uvedli rdeči abonma, ki je imel 171 prijavljenih abonentov. Predsedniku društva je pomagala vodja gledališča. Sodelovali so tudi s profesionalci, ki so na Loškem odru po navadi opravljali delo režiserjev (npr. Jože Vozny, [[Matija Milčinski]], [[Milan Golob]], [[Matjaž Šmalc]], [[Alenka Bole Vrabec]], [[Dejan Spasić]]). Nekateri člani Loškega odra so pozneje začeli igrati tudi profesionalno, veliko članov pa je napisalo uspešne drame, dramatizacije in priredbe. Otroške predstave so, za razliko od odraslih, režirali člani odrasle skupine, Loški oder pa sodeluje tudi z lektorjem Ludvikom Kalužo. 

==Delovanje Loškega odra danes==
Danes na Loškem odru deluje 60 članov, od katerih jih je aktivnih od 40 do 45. Predsednik društva je od leta 2011 Matej Čujovič. Člani igrajo prostovoljno in za to ne prejemajo honorarja. Na leto imajo od tri do štiri premiere, na Loškem odru danes delujejo tri igralske skupine, odrasla, mladinska in otroška. Na leto organizirajo med 120 in 130 dogodkov. Sodelujejo tudi s profesionalnimi režiserji, ki za svoje delo prejmejo honorar. Ponujajo tudi dve vrsti abonmaja, rdečega in modrega, ki zajemata pet predstav na leto, ena je domača, ostale pa so gostujoče. 
==Nagrade in priznanja==
 ČUFARJEVA PLAKETA za moško vlogo
 FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo
 FESTIVALSKA NAGRADA za moško vlogo: BLAŽ VEHAR
 FESTIVALSKA NAGRADA za vizualno podobo
 SREBRNA PLAKETA za predstavo
 FESTIVALSKA NAGRADA za moško vlogo: BOJAN TRAMPUŠ
 FESTIVALSKA NAGRADA za moško vlogo: MATEJ ČUJOVIČ
 FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo
 NAJBOLJŠI KOMEDIJANT: BOJAN TRAMPUŠ
 ČUFARJEVA PLAKETA za najboljšo predstavo
 ČUFARJEVA PLAKETA za moško vlogo
 FESTIVALSKO PRIZNANJE ZA KOLEKTIVNO IGRO
 ZLATA PLAKETA za najboljšo predstavo
 SREBRNA PLAKETA za predstavo
 SEVERJEVA NAGRADA za življenjsko delo: MATJAŽ ERŽEN
 FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo
 FESTIVALSKA NAGRADA za moško vlogo: BOJAN TRAMPUŠ
 FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo kostumografijo: BARBARA DRMOTA
 FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo
 ČUFARJEVA PLAKETA za najboljšo predstavo
 MATIČEK za najboljšo predstavo
 MATIČEK za moško vlogo: MATEJ ČUJOVIČ
 FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo
 FESTIVALSKA NAGRADA za moško vlogo: MATEJ ČUJOVIČ
 FESTIVALSKA NAGRADA za žensko vlogo: IRENA KOŽUH
 FESTIVALSKA NAGRADA za mladega igralca: MAJA DEMŠAR
 POSEBNO PRIZNANJE za moško vlogo: BOJAN TRAMPUŠ
 MATIČEK za moško vlogo: MATEJ ČUJOVIČ
 MATIČEK za moško vlogo: BOJAN TRAMPUŠ
 FESTIVALSKA NAGRADA za glavno moško vlogo: BOJAN TRAMPUŠ
 FESTIVALSKA NAGRADA za stransko moško vlogo: JAN BERTONCELJ
 ZLATA PLAKETA na najboljšo predstavo
 SEVERJEVA NAGRADA za vlogo: BOJAN TRAMPUŠ
 FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo
 FESTIVALSKA NAGRADA ZA glavno moško vlogo: BOJAN TRAMPUŠ
 FESTIVALSKA NAGRADA za stransko moško vlogo: JAN BERTONCELJ
 FESTIVALSKA NAGRADA za režijo: MATJAŽ ŠMALC
 MATIČEK za najboljšo predstavo po izboru žirije
 MATIČEK za igralski dvojec: BOJAN TRAMPUŠ in MATEJ ČUJOVIČ
 MATIČEK za vlogo: JAN BERTONCELJ
 POSEBNO PRIZNANJE za vlogo: PETRA KRANČAN
 LINHARTOVA PLAKETA JSKD RS: BOJAN TRAMPUŠ
 FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo po izboru občinstva
 POSEBNO PRIZNANJE strokovne žirije za glasbene interpretacije ob klavirski spremljavi
 ČUFARJEVA PLAKETA za kolektivno igro
 LINHARTOVA LISTINA JSKD RS: LUDVIK KALUŽA
 NOVA GAZ
 LINHARTOVA PLAKETA JSKD RS: MATJAŽ ERŽEN
 FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo po izboru občinstva
 ČUFARJEVA PLAKETA za žensko vlogo: TAMARA AVGUŠTIN
 ČUFARJEVA PLAKETA za moško vlogo: MATEJ ČUJOVIČ
 FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo po izboru žirije
 MATIČEK za žensko vlogo: TAMARA AVGUŠTIN
 MATIČEK za najboljšo predstavo po izboru žirije
 LINHARTOVA LISTINA JSKD RS: KD LOŠKI ODER ŠKOFJA LOKA
 FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo po izboru žirije
 NAJBOLJŠA KOMEDIJATKA: JUŠA BERCE
 SEVERJEVA NAGRADA za vlogo: MATEJ ČUJOVIČ
 LINHARTOVA LISTINA JSKD RS: JUŠA BERCE
 FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo po izboru žirije
 FESTIVALSKA NAGRADA za glavno žensko vlogo po izboru žirije
 FESTIVALSKA NAGRADA za režijo po izboru žirije
 FESTIVALSKA NAGRADA za kostumografijo po izboru žirije
 FESTIVALSKA NAGRADA za scenografijo po izboru žirije
 MATIČEK za najboljšo predstavo po izboru žirije
 MATIČEK za žensko vlogo: TAMARA AVGUŠTIN
 ZLATA PLAKETA za najboljšo predstavo
 ČUFARJEVA PLAKETA za žensko vlogo: TAMARA AVGUŠTIN
 ZLATA PLAKETA za najboljšo predstavo
 FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo stransko moško vlogo: IZTOK DRABIK
 ZLATA PLAKETA za najboljšo predstavo
 SEVERJEVA NAGRADA za življenjsko delo: JUŠA BERCE
 PRIZNANJE za lektorski dosežek: LUDVIK KALUŽA
 PRIZNANJE za najboljšo stransko moško vlogo: MATEJ ČUJOVIČ
 ČUFARJEVA PLAKETA za najboljšo predstavo po izvoru žirije
 KOMEDIJANT sezone: BOJAN TRAMPUŠ
 ČUFARJEVA PLAKETA za najboljšo moško vlogo: MATEJ ČUJEVIČ
 SEVERJEVA NAGRADA za življenjsko delo: JANEZ DEBELJAK
 BRONASTI GRB OBČINE ŠKOFJA LOKA
 SEVERJEVA NAGRADA za življenjsko delo: POLDKA ŠTIGLIC &lt;ref name=&quot;:129&quot;&gt;{{Navedi splet |title= Spletna stran Loškega odra|url= https://www.kd-loskioder.si/vizitka/#nagrade|access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}&lt;/ref&gt;

==Viri in bibliografija==
* Čeh, Petra. »Kulturno in umetniško dogajanje,« ''Od osvoboditve do osamosvojitve. Loško ozemlje od leta 1945 do 1991'', Škofja Loka: Loški muzej, 2021.

* Gartner, Gregor. »Kako so se 122 let tresle gledališke deske na Spodnjem trgu, 1. del.« ''Loški razgledi'' 71, št. 1 (2024): 69–87.

* Krek, Janko. »Delo KUD Tone Šifrer v sezoni 1954/55.« ''Loški razgledi'' 2, št. 1 (1955): 222–223. https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-EWXPUHXB/91442ae3-261c-41a8-bcef-399aa1ce1e71/PDF

* Krek, Janko. »Dvanajst let prosvetnega dela.« ''Loški razgledi'' 4, št. 1 (1957): 163–169. https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HJL1ZXQ1/c2ef20d3-e42a-426a-9974-ad9d1d1fd099/PDF

* Krek, Janko. »Kulturnoprosvetno življenje v Škofji Loki v zadnjih letih (od 1958 do 1971/72).« ''Loški razgledi'' 19, št. 1. (1972): 236–242. https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-B6KGA1WJ/ffce930f-984b-4150-8947-aafa5049bc2a/PDF

* Krek, Janko. »Par gledaliških problemov.« ''Loški razgledi'' 1, št. 1 (1954): 176–178. http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-H4EHNO2S

* Krek, Janko. »Prve Škofjeloške poletne prireditve.« ''Loški razgledi'' 10, št. 1. (1963): 222–227. https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-I4ZOV6Z0/78c9a72f-555b-49c7-b6af-5e9fce7f420d/PDF
 
* Krek, Janko. »Škofjeloške poletne prireditve 1964.« ''Loški razgledi'' 11, št. 1. (1964): 216–220. https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-NX8GFC18/4dc9daad-afba-4101-a592-1c35d4a0df88/PDF

* Krek, Janko. »Škofjeloške poletne prireditve 1965.« ''Loški razgledi'' 12, št. 1. (1965): 119–120. https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CW09P3ZW

* Malovrh, Lojze. »Škofja Loka v jubilejnem letu.« ''Loški razgledi'' 21, št. 1. (1974): 253–268. https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-2XLH1LYW/4e161ae4-e9d1-4b94-bc5a-531a7f75ed65/PDF 

* Pegam, Judita. ''Škofjeloška društva in njihova dejavnost v obdobju 1918–1941''. Seminarska naloga, Škofja Loka 1986.

* Pirc, Tone. »Od Slovenskega bralnega društva do društva Prosveta.« ''Loški razgledi'' 17, št. 1. (1970): 117–134. https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-NGQWUOF5/2ac8301a-dd04-4e85-b15a-0741fdbb144f/PDF

* Štukl, France. ''Knjiga hiš v Škofji Loki II''. Škofja Loka: Zgodovinski arhiv Ljubljana, 1984.

* Arhiv Loški oder.

* Pretnar, Bogi. »Kako in zakaj šriplje Loški oder. »Za pol klobase in za drva špilamo!«« ''Stop!'' 9, št. 19. (1976): 10–11.

* SI_ZAL_ŠKL/0091, Katoliško prosvetno društvo Škofja Loka.

* SI_ZAL_ŠKL/238, Loški oder.

* Spletna stran Loškega odra: https://www.kd-loskioder.si/

==Sklici==

[[Kategorija:Gledališča v Sloveniji]]</text>
      <sha1>1105fm2qo3a4vycoqboi7edthpr9fph</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6774158</id>
      <parentid>6773783</parentid>
      <timestamp>2026-11-03T11:55:32Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-58426-90</username>
        <id>268351</id>
      </contributor>
      <comment>/* Katoliško prosvetno društvo */</comment>
      <origin>6774158</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="39449" sha1="7d7f9kpwoaymxjy2rpydxb7kcx5q5bk" xml:space="preserve">{{Infopolje Zgodovinska znamenitost
| name = Loški oder
| image = [[File:Vrata Loškega odra.jpg|thumb|The door of Loški oder]]
| locmapin = Slovenija
| location = Spodnji trg 14, [[Škofja Loka]] 
| owner = Kulturno društvo Loški oder
| občina = Škofja Loka
}}
'''Loški oder''' deluje že od leta 1902 in je najstarejše amatersko gledališče v Sloveniji. Gre za nevladno organizacijo v vladnem interesu, ki deluje na področju kulture. Svoje prostore ima v [[Škofja Loka|Škofji Loki]], na Spodnjem trgu 14. Loški oder sestavljajo ljubiteljski igralci, poklicni tehnika in uprava, z njimi pa sodelujejo tudi profesionalni zunanji sodelavci z gledališkega področja. 
== Zgodovina ==
=== Katoliško prosvetno društvo ===
[[Katoliško prosvetno društvo|Katoliško prosvetno društvo]] v Škofji Loki se je začelo leta 1894, ko so iz Škofjeloške čitalnice odšli vsi duhovniki in drugi klerikalno misleči člani. Katoliško prosvetno društvo je kupilo prostore današnjega Loškega odra leta 1902. {{sfn|Pegam|1986|p=22, 24–28}} Na prostoru, kjer je sedaj dvorana, je imela kupljena hiša prej šupo in hlev, ki so ju podrli in julija leta 1902 jim je mestni urad izdal gradbeno dovoljenje za zgraditev nove dvorane in sobe. &lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Pirc, Tone. »Od Slovenskega bralnega društva do društva Prosveta,« ''Loški razgledi'' 17, št. 1 (1970): 117–134|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-NGQWUOF5/2ac8301a-dd04-4e85-b15a-0741fdbb144f/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}&lt;/ref&gt; Prva igra, ki je bila uprizorjena ob otvoritvi drugega februarja 1903 je bila ''Mlini pod zemljo''. {{sfn|Gartner|1986|p=72}} Zanjo so se odločili, ker ima samo moške vloge, saj takratna duhovščina še ni dovolila, da bi se igrale igre z mešanimi vlogami. &lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Pirc, Tone. »Od Slovenskega bralnega društva do društva Prosveta,« ''Loški razgledi'' 17, št. 1 (1970): 117–134|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-NGQWUOF5/2ac8301a-dd04-4e85-b15a-0741fdbb144f/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}&lt;/ref&gt; Prirejali so različne gledališke igre, Miklavževanja, proslave in številna predavanja ter tečaje. Med letoma 1933 in 1935 so prenehali z dejavnostmi, od leta 1935 do okupacije leta 1941 pa so delovali pod novi imenom, Prosvetno društvo v Škofji Loki. {{sfn|Pegam|1986|p=22, 24–28}}
=== Društveno delovanje in gledališka dejavnost med prvo svetovno vojno ===
Ko se je leta 1914 začela prva svetovna vojna, je to vplivalo tudi na društvo in njegovo gledališko delovanje. Društvene dejavnosti so potekale do julija 1915, dokler ni prišlo do ukaza, da se morajo vsi društveni prostori izprazniti. Na ta ukaz je verjetno vplivalo odprtje [[Soška fronta|Soške fronte]] blizu Škofje Loke, saj so se po mestu odpirale različne bolnišnice, v prostore Katoliškega prosvetnega društva se je naselil [[Rdeči Križ]]. Leta 1918 so bili prostori ponovno vrnjeni društvu. {{sfn|Gartner|2024|p=71}}  
=== Gledališka dejavnost med obema vojnama ===
Leta 1919 je Katoliško prosvetno društvo, ki se je takrat imenovalo Katoliško izobraževalno društvo in je imelo že 300 članov, praznovalo svojo 25. obletnico delovanja. Leto kasneje pa naj bi odigrali kar 22 predstav. Leta 1927 so odigrali 14 predstav, enako pa tudi leto pozneje. Takrat so uvedli tudi sklep, da bodo igralcem namenili pet odstotkov čistega dobička od vsake igre. Leta 1929 so v prostorih dobili tudi kino, ki je začel delovati eno leto kasneje. Leta 1930 sta na odru gostovala Ljubljanska drama in Kranjski oder, Ločani pa so gostovali v Kranju. {{sfn|Gartner|2024|p=73}} 
Društvo je takrat pestila denarna kriza, ki je v tistem času zajela širši evropski prostor. Tudi obisk gledaliških predstav je upadel do prepovedi kino predstav leta 1932. Takrat se je društvo usmerilo samo v gledališke dejavnosti in so skoraj vsako nedeljo uprizorili igro. Leta 1933 je prišel ukaz o razpustitvi društev, vendar je Škofjeloško društvo kljub temu še vedno delovalo. Dokončno je bilo razpuščeno novembra 1933. Do ponovne vzpostavitve društva dve leti pozneje sta v prostorih današnjega Loškega odra delovala le še gledališki odsek pod vodstvom Franceta Pirca in Krožek mladenk, ki ga je vodila Jožica Debeljak. V gledaliških prostorih so gostovale tudi druge zasedbe, recimo iz Ljubljane in Kranja. Ko je bila med drugo svetovno vojno država okupirana, je bilo društvo ukinjeno. {{sfn|Gartner|2024|p=73}}  
===Kulturno društvo v Škofji Loki 1945–1947===
Med drugo svetovno vojno, do leta 1945, je bil v Prosvetnem domu kulturni molk. Občasno so v njem imeli varietejske nastope, ki so bili namenjeni vojakom, drugače pa je tam delovala zdravniška pregledovalnica, kasneje pa je bila tam domobranska postojanka.&lt;ref name=&quot;:6&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Dvanajst let prosvetnega dela.« ''Loški razgledi'' 4, št. 1 (1957): 163–169.|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HJL1ZXQ1/c2ef20d3-e42a-426a-9974-ad9d1d1fd099/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}&lt;/ref&gt; 21. junija 1945 pa je kulturna dejavnost v Škofji Loki ponovno oživela. V sklopu Akademija agitacijsko propagandnega odseka Mestnega odbora so namreč uprizorili partizansko enodejanko [[Mile Klopčič|Mileta Klopčiča]] ''Mati'', ki jo je režiral [[Jože Audič]]. Obenem pa je posebni upravljali odbor začel z ustanovitvijo Kulturnega društva v Škofji Loki, ki je bilo ustanovljeno 21. septembra 1945. Prvi predsednik društva je bil [[Janko Kokalj]], prvi načelnik dramske sekcije pa je postal Jože Audič. &lt;ref name=&quot;:6&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Dvanajst let prosvetnega dela.« ''Loški razgledi'' 4, št. 1 (1957): 163–169.|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HJL1ZXQ1/c2ef20d3-e42a-426a-9974-ad9d1d1fd099/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}&lt;/ref&gt; Društvo je bilo sestavljeno iz več sekcij, med drugim so bile gledališka, šahovska, glasbena in pevska. Ob svoji ustanovitvi je imelo društvo dvesto članov, 50 pa jih je sodelovalo v gledališki sekciji. Preureditev in prenova Kulturnega doma, ki sta potekali že po koncu druge svetovne vojne, sta bili v veliki meri dokončani do ustanovitve Kulturnega društva. 13. oktobra istega leta je že potekala otvoritvena predstava [[Ivan Cankar|Cankarjevih]] ''Hlapcev'', ki jo je režiral Jože Audič. {{sfn|Gartner|2024|p=77}} 
V prvih letih po vojni je veliko težavo predstavljalo lastništvo doma. Stavba je bila namreč še vedno v lastništvu bivše Ljubljanske hranilnice, ki jo je formalno dobila v last leta 1929. Obstajala je možnost, da bi društvo za prostore plačevalo najemnimo, pri kateri bi bil upoštevan vložek društva pri obnovi doma. V društvu je prevladovalo mnenje, da stavbe ne bi odkupili, nekateri so imeli celo idejo, da bi zgradili lastni kulturni dom. Vprašanje, kdo je lastnik doma je bilo težavno tudi kasneje, saj se je društvo s tem ukvarjalo več let in niso želeli plačati določenih računov za njegovo obnovo, dokler ni bila dilema o lastništvu rešena. Oviro za dobro delovanje društva so namreč predstavljali prostori, ki so bili dani v najem podnajemniku in tovarni Šešir, društvo pa tudi ni imelo hišnika, ki bi skrbel za njihovo urejenost. {{sfn|Gartner|2024|p=79}}
Gledališka dejavnost po vojni je bila zelo aktivna. Dramska sekcija društva je imela po otvoritveni predstavi v treh mesecih skupno dvajset uprizoritev različnih gledaliških iger. Poleg uprizarjanja gledaliških iger je bila dramska sekcija dejavna tudi organizacijsko. Njen odbor se je redno sestajal in razpravljal o razporeditvi programa, obnovi prostorov in organizaciji sekcije. Poseben sestanek so imeli tudi režiserji, ki so sestavili izbor iger za tekočo in naslednje sezone. Sestavili so zelo ambiciozen program za prihajajoče predstave, ki se ga do neke mere drži Loški oder še danes. {{sfn|Gartner|2024|p=78–79}}
===Leto 1946: novi uspehi in težave===
Leta 1946 je bilo finančno stanje društva in dramske sekcije že boljše kot eno leto prej. V tem letu so imeli sedem domačih premier, 13 domačih ponovitev, 16 gostovanj drugih igralskih zasedb in eno gostovanje drugod. Imeli so tudi veliko drugih proslav in pevskih koncertov ter koncert orkestra. Vsako prireditev so morali prijaviti pri Okrajnem ljudskem odboru. Predstave so običajno uprizarjali ob nedeljah in tudi ob sobotah. {{sfn|Zapisnik prve redne seje gledališkega odseka KUD|11. 2. 1946.}} 
Dramska sekcija kulturnega društva je imela veliko težavo, ko je šlo za privabljanje mladih k sodelovanju pri gledališki skupini. Prizadevanja za mladinsko in otroško gledališko skupino so se nadaljevala vse do današnjega dne, bila so bolj ali manj uspešna. [[Poldka Štiglič]] je v letu 1946 dobila nalogo, da sestavi seznam vseh mladih, ki bi se zanimali za igranje. Istega leta je društvo imelo še druge težave. Razmišljalo se je o njegovi ukinitvi, vsekakor pa je bila potrebna reorganizacija. Društvo namreč ni delovalo notranje povezano, prav tako niso vodili točne evidence vseh članov. Nekateri sploh niso bili aktivni in se niso udeleževali sej in sestankov. Nekatere igre v dramski sekciji pa so odpadle, čeprav so igralci že imeli vaje. Dramska sekcija je bila preobremenjena, veliko igralcev pa je tudi sodelovalo pri različnih igralskih skupinah. Na drugi redni skupščini Kulturnega društva Škofja Loka so tako razmišljali o reorganizaciji in o tem, da se mora društvo nasloniti na organizacije, ki so bile finančno močne.&lt;ref name=&quot;:6&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Dvanajst let prosvetnega dela.« ''Loški razgledi'' 4, št. 1 (1957): 163–169.|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HJL1ZXQ1/c2ef20d3-e42a-426a-9974-ad9d1d1fd099/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}&lt;/ref&gt; Dramska sekcija je imela tudi idejo, da bi se morala osamosvojiti in preimenovati v Ljudsko gledališče, saj je bila v društvu najbolj aktivna. Na koncu se je skupščina zaključila s tem, da so izglasovali naslonitev na množične organizacije, poleg tega pa so se preimenovali v Kulturni aktiv OF v Škofji Loki, za predsednika pa so izvolili [[Janko Regvat|Janka Regvata]]. Kulturni dom so preimenovali v Dom ljudske prosvete v Škofji Loki, v istem letu pa se je društvo spet preimenovalo, in sicer v Svet ljudske prosvete pri mestnem odboru OF in potem še v Mestni svet ljudske prosvete Škofja Loka. {{sfn|Gartner|2024|p=80}} 
=== Svet ljudske prosvete (1947–1949) ===
Novo ime društva vseeno ni pripomoglo k izboljšanju težav, premalo se je namreč vlagalo v kulturno dejavnost. Dramska sekcija je izvedla manj predstav, ko je sprva obljubila, mladi pa se še vedno niso zanimali za igralske dejavnosti. Prišlo je do predloga, da bi organizirali različne tečaje, ki bi potekali v Domu ljudske prosvete, da bi vzbudili zanimanje in izobrazili nov kader. Veliki težavi sta Svetu ljudske prosvete še vedno predstavljali vprašanje o lastništvu doma in pomanjkanje hišnika. Nekatere hišnikove naloge je sicer opravljal vsakokratni društveni gospodar, v letih 1946 in 1947 pa je hišnikova opravila prevzel Pepe Guzelj, ki je prevzel tudi ponovno delovanje gledališke knjižnice. Glede na začetni zagon ob koncu vojne, ki lahko obdobje od 1947 do 1949 označili za obdobje mrtvila. V tem času so se v Škofji Loki ustanovile tudi druge gledališke družine, npr. puštalska, ki jo je vodil [[Polde Polenc]] in gledališki aktiv krajevnega sindikalnega sveta. Gledališke družine so društvu vzele veliko igralcev, saj so slednji sodelovali pri različnih gledaliških skupinah, kar je privedlo do tega, da je dramska sekcija Mestnega sveta ljudske prosvete Škofja Loka pogosto ostala brez premier. &lt;ref name=&quot;:6&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Dvanajst let prosvetnega dela.« ''Loški razgledi'' 4, št. 1 (1957): 163–169.|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HJL1ZXQ1/c2ef20d3-e42a-426a-9974-ad9d1d1fd099/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}&lt;/ref&gt; 
Istega leta so za dvorano kupili 300 nepremičnih stolov, denar zanje pa so dobili v fondu Novi dom. Problem jim je povzročala hramba prospektov in kulis, ki so jih hranili v kleti, kjer so se zaradi velike vlage bali, da bi se uničili. Določili so se, da jih bodo prestavili na podstreho, vendar pa za ta podvig dolgo niso dobili pomoči, zato je prestavljanje kulis in prospektov trajalo nekaj mesecev. V tem času so tudi temeljito očistili oder in garderobo, izdelali so nove karnise, dobili novega šepetalca in izrazili so zahtevo za združenje ljudske in sindikalne dramske skupine, kar bi pomenilo, da bi znotraj društva delovali dve gledališki skupini, vsaka od njiju pa bi imela med 20 in 25 članov. {{sfn|Zapisnik prve redne seje gledališkega odseka KUD|11. 2. 1946.}} 
Čeprav je imelo društvo v tistih časih precej težav, vseeno ni povsem prenehalo z delovanjem. Še vedno so gostili veliko predstav drugih gledaliških skupin. Poleg tega je Mestni ljudski odbor 17. avgusta 1948 od Komisije za likvidacijo kreditnih zadrug kupil Kulturni dom in ga dal v upravo sindikatom in Mestni prosveti. S tem so rešili lastninsko vprašanje in gledališka dejavnost se je s tem spet povečala. V sezoni 1948/49 so namreč imeli sedem premier, pet več kot v sezoni prej. {{sfn|Zapisnik redne seje odbora ljudske prosvete|9. 3. 1948.}} 
=== SKUD Tone Šifrer (1949–1953) ===
Društvo je bilo osmega maja 1949 ponovno ustavljeno pod novim imenom, in sicer Sindikalno kulturno umetniško društvo Tone Šifrer, ki mu je predsedoval [[Stane Hribarnik]]. &lt;ref name=&quot;:6&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Dvanajst let prosvetnega dela.« ''Loški razgledi'' 4, št. 1 (1957): 163–169.|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HJL1ZXQ1/c2ef20d3-e42a-426a-9974-ad9d1d1fd099/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}&lt;/ref&gt; Novo društvo se je ustanovilo zaradi neaktivnosti v Svetu ljudske prosvete, zato je postalo nujno, da ga prevzame sindikat SKUD. Čeprav je bilo društvo uspešno pred ustanovitvijo SKUD-a, se je še vedno soočalo s težavami. Poleg neaktivnosti so imeli težave z neprimernim ravnanjem s kulisami in drugim gledališkim inventarjem, še vedno pa so bili brez hišnika. SKUD Toneta Šifrerja je hišnika končno dobil prvega julija 1949, ki je skrbel za red in čistočo ter popravljal kulise. Med sekcijami SKUD-a je imela največji uspeh prav dramska sekcija, ki jo je vodil Polde Polenc in je poleti organizirala tudi dramski tečaj, ki so se ga udeležili mladi. {{sfn| Poročila za občni zbor KUD |1955.}} 
Vsako leto je gledališka sekcija pripravljala več predstav, ki so jih pripravili številni režiserji, režiserke in igralci. Med drugim so uprizorili tudi prvo opereto, in sicer ''Planinsko rožo'', ki jo je režiral [[Fran Bevc]]. V gledališki sezoni 1951/52 so z društvom sodelovali trije režiserji z dvema asistentoma režije, ki so za svoje delo dobivali ustrezno akontacijo. V tej sezoni naj bi vsega skupaj igralo 250 igralcev, ki so uprizorili pet premier in 21 ponovitev. Še vedno pa mladina ni bila preveč zainteresirana za sodelovanje, zato so mlade še bolj vabili medse, npr. z raznimi tečaji. {{sfn| Poročila za občni zbor KUD |1955.}} 
V naslednji gledališki sezoni (1952/53) so imeli sedem premier, gostili pa so tudi druge gledališke skupine, npr. Mestno gledališče Ljubljana, SKUD »Brata Križnar« Godešič, Gimnazijo Škofja Loka, Mladinsko gledališče Kranj, Svoboda Bežigrad, Ljubljana in Svoboda, Tržič. Za leto 1953 je poznana tudi starostna struktura igralcev, in sicer 58 odraslih, 55 mladincev in 23 pionirjev, skupno 136 oseb, od katerih jih je bilo 8 režiserjev in 20 tehničnih delavcev. {{sfn| Poročila za občni zbor KUD |1955.}} 
Dramski sekciji SKUD-a so v tistem času konkurenco predstavljali kino, veselice in aktivnosti drugih dramskih skupin, saj je bilo društvo razočarano na slabim obiskom predstav. Pričeli so razmišljati o abonmajskih programih, vseeno pa so se zavedali, da morajo ohranjati kvaliteto predstav, ne glede na obisk. Zanemarjenost dvorane in odra ter tehnična zaostalost sta ponovno postali problem. Zato se je leta 1952 ponovno pojavila želja o prenovi oziroma izgradnji novega kulturnega doma, ki pa se dolga leta ni uresničila. V sledečih letih se je pojavila ideja o tem, da bi plačali delo režiserja, kar bi pripeljalo do tega, da bi se z gledališkim dogajanjem ukvarjal nekdo, ki ne bi bil obremenjen še z drugimi dejavnostmi. Prav tako so dobili zamisel, da bi se bolj posvetili tudi govoru v gledaliških igrah, za kar bi morali dobiti lektorje. V sezoni 1952/53 so začeli izdajati ''Škofjeloški prosvetni list'', ki je bralcem prikazoval delo gledališča, občasno pa so bili v njem tudi članki o škofjeloških dogodkih in zgodovini. {{sfn| Poročila za občni zbor KUD |1955.}} 
=== KUD Tone Šifrer ===
16. septembra 1953 se je iz SKUD Toneta Šifrerja društvo preimenovalo v Kulturno umetniško društvo Toneta Šifrerja. &lt;ref name=&quot;:6&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Dvanajst let prosvetnega dela.« ''Loški razgledi'' 4, št. 1 (1957): 163–169.|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HJL1ZXQ1/c2ef20d3-e42a-426a-9974-ad9d1d1fd099/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}&lt;/ref&gt; V sezoni 1954/55 so uprizorili šest del, finančno najuspešnejša je bila ''Dobri vojak Švejk''. &lt;ref name=&quot;:14&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Delo KUD Tone Šifrer v sezoni 1954/55,« ''Loški razgledi'' 2, št. 1 (1955): 223.|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-EWXPUHXB/91442ae3-261c-41a8-bcef-399aa1ce1e71/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}&lt;/ref&gt; 
Razmišljanja o prenovi dvorane so bila še vedno aktualna, saj je bila potrebna večjih popravil, poleg tega pa je gledališču primanjkovalo reflektorjev in zaves. &lt;ref name=&quot;:15&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Delo KUD Tone Šifrer v sezoni 1954/55,« ''Loški razgledi'' 2, št. 1 (1955): 223.|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-EWXPUHXB/91442ae3-261c-41a8-bcef-399aa1ce1e71/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}&lt;/ref&gt; Poleg tega je bilo prisotno tudi trenje med različnimi sekcijami društva, zlasti med najmočnejšima, gledališko in godbeno.&lt;ref name=&quot;:6&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Dvanajst let prosvetnega dela.« ''Loški razgledi'' 4, št. 1 (1957): 163–169.|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HJL1ZXQ1/c2ef20d3-e42a-426a-9974-ad9d1d1fd099/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}&lt;/ref&gt; Prav zaradi teh trenj na oder niso postavili operete, ki bi lahko pripomogla k boljšemu finančnemu stanju društva. &lt;ref name=&quot;:16&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Par gledaliških problemov.« ''Loški razgledi'' 1, št. 1 (1954): 176–178.|url= http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-H4EHNO2S|access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}&lt;/ref&gt; V tistem času je zaradi svojega kvalitetnega dela kulturno društvo vzgojilo zahtevno in kulturno publiko. Na oder so začeli privabljati tudi mlajše igralce, kar je pripomoglo k temu, da je bila sezona 1955/56 uspešnejša. Leta 1957, po dvanajstih letih delovanja, je društvo imelo 74 premier. &lt;ref name=&quot;:6&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Dvanajst let prosvetnega dela.« ''Loški razgledi'' 4, št. 1 (1957): 163–169.|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HJL1ZXQ1/c2ef20d3-e42a-426a-9974-ad9d1d1fd099/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}&lt;/ref&gt;
===Delavsko prosvetno društvo (DPD) Svoboda v Škofji Loki (1957–1964)===
KUD Tone Šifrer se je leta 1957 preimenovalo v Delavsko prosvetno društvo Svoboda v Škofji Loki. Znotraj društva je bilo deset odsekov: knjižnica, pihalna godba, glasbena šola, orkester, pevski zbor, likovna sekcija, lutkovna sekcija, klubska izobraževalna sekcijo in gledališka sekcija – Loško gledališče. Prav gledališka sekcija in njeno delo je bila osrednji del kulturnoprosvetnega dela. Sezono 1957/58 so začeli z uprizoritvijo gledališke igre ''Gimnazijci'', avtorja [[Konstantin Trenjov|Konstantina Trenjova]], ki jo je režirala [[Vida Zupanc]]. Osrednja predstava v sezoni pa je bila Sketova ''Miklova Zala'', ki jo je režiral [[France Finžgar]]. V naslednji sezoni, 1958/59, so imeli tri premiere, v naslednjih dveh sezonah pa pet premier (1959/60 tri in 1960/61 dve). Leta 1961 je občni zbor društva predlagal ustanovitev polpoklicnega gledališča.&lt;ref name=&quot;:17&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Kulturnoprosvetno življenje v Škofji Loki v zadnjih letih (od 1958 do 1971/72).« ''Loški razgledi'' 19, št. 1. (1972), 238|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-B6KGA1WJ/ffce930f-984b-4150-8947-aafa5049bc2a/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}&lt;/ref&gt; 
Leta 1963, ob štirideseti obletnici smrti [[Ivan Tavčar|Ivana Tavčarja]], so organizirali prve Škofjeloške poletne prireditve. Za organizacijo je poskrbel poseben odbor, ki je delovali v sklopu DPD Svoboda v Škofji Loki, a je imel svoje finančno poslovanje. Odločili so se, da bodo poletne prireditve potekale od 24. avgusta do 1. septembra 1963, njihov pokrovitelj pa je bil [[Boris Ziherl]]. Program poletnih prireditev je bil zelo pester. Na Loškem gradu so premierno uprizorili ''Visoško kroniko'', ki jo je dramatiziral in zrežiral Polde Polenec. Devet predstav ''Visoške kronike'' si je ogledalo več kot tisoč ljudi, na zadnjih dveh pa sta gostovala člana SNG Drame v Ljubljani, [[Jurij Souček]] v vlogi Polikarpa in [[Mileva Zakrajšek]] v vlogi Pasavarice. 24. septembra je ''Visoško kroniko'' posnela [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Ljubljana]] in posnetek predvajala 31. oktobra 1963 za jugoslovansko televizijsko omrežje.&lt;ref name=&quot;:18&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Krek, Janko.  »Prve Škofjeloške poletne prireditve.« ''Loški razgledi'' 10, št. 1. (1963): 222–227|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-I4ZOV6Z0/78c9a72f-555b-49c7-b6af-5e9fce7f420d/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}&lt;/ref&gt; 
Škofjeloške poletne prireditve so organizirali tudi eno leto kasneje. Odločili so se, da bo program poletnih prireditev »temeljil na delih slovenske klasike z ljudskim značajem in folklornimi elementi, ki so primerna za uprizoritve na prostem«. Veljalo je tudi, da naj prireditve pripravijo na domačih tleh in naj v njih sodelujejo domačini, amaterji. Odločili so se tudi, da bodo v okviru poletnih prireditev praznovali tudi obletnice domačih in tujih ustvarjalcev. Na poletnih prireditvah so tako leta 1964 uprizorili ''Županovo Micko'' v režiji [[Janko Krek|Janka Kreka]] in prireditev ''Naš Shakespeare'' ob štiristoti obletnici pisateljevega rojstva.&lt;ref name=&quot;:19&gt;{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Škofjeloške poletne prireditve 1964.« ''Loški razgledi'' 11, št. 1. (1964): 216–220|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-NX8GFC18/4dc9daad-afba-4101-a592-1c35d4a0df88/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}&lt;/ref&gt;  
V tistem času so spet razmišljali o tem, da bi ustanovili amatersko loško gledališče. 30. septembra 1964 je tako potekal razgovor kulturnih delavcev različnih organizacij, kjer so prišli do sklepa, da so pogoji za ustanovitev amaterskega gledališča glede na tradicijo, kader in interes zreli. Vseeno pa so največjo težavo temu predstavljali neaktivnost DPD Svoboda, neurejenost razmer v stavbi društva in nedelavnost ter slaba organiziranost vodstva društva. Medtem ko so vse ostale sekcije, razen dramske, zamrle ali pa se osamosvojile. Izražen je bil predlog, da bi ob prenehanju obstoja DPD Svoboda vse nepremičnine in premičnine prevzelo amatersko gledališče, a bi nujno morali izglasovati novega gospodarja in hišnika, saj je bil dom društva zanemarjen. 16. novembra je potekal zadnji občni zbor DPD Svobode, kjer so skoraj vsi, razen enega, izglasovali, da DPD Svoboda postane Loško gledališče. {{sfn| Zapisnik razgovora o formiranju amaterskega gledališča |30. 10. 1964.}} 
===Loško gledališče (1964–1974)===
Na seji gledališkega sveta se je novo društvo 25. novembra 1964 tudi uradno preimenovalo v Loško gledališče. Za upravnika gledališča so imenovali Poldeta Polenca, imenovali pa so tudi komisijo, ki je bila odgovorna za izvedbo primopredaje nepremičnin in premičnin, ki so bile v lasti DPD Svoboda. Društvo Loškega gledališča je imelo svojo upravo (z upravnikom, tajnico, računovodkinjo, tehničnim vodjem, reklamo in predsednikom umetniškega sveta), gledališki in umetniški svet, šepetalce, tehnično osebje, hišnico, maskerje in garderoberje. Zastavili so si tudi obsežen program, ki je sledil programom prejšnjih let. Prizadevali so si za čimbolj kvalitetno delo in gostovanja, spodbujanje gledališke dejavnosti v Škofji Loki, pridobivanje novih članov, sploh mladih in organizacijo tečajev za izobrazbo amaterskih režiserjev in igralcev. {{sfn| Zapisnik občnega zbora DPD Svoboda |16. 11. 1964.}}
Z začetkom delovanja Loškega gledališča so januarja 1965 uprizorili igro [[Ilias Venesis|Iliasa Venesisa]] ''Blok C'', v režiji [[Peter Jamnik|Petra Jamnika]], marca pa so odigrali [[William Shakespeare|Shakespearjevo]] ''Zimsko pravljico'', ki jo je režiral Polde Polenec. {{sfn| Zapisnik občega zbora Loškega gledališča}} Loško gledališče je skrbelo tudi za nadaljevanje Poletnih prireditev, ki so jih v tem letu izvedli zadnjič. Odigrali so Medvedovo tragedijo o kmečkih uporih ''Za pravdo in srce'', ki je imela še sedem ponovitev in jo je posnela tudi ljubljanska televizija. &lt;ref name=&quot;:23&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Škofjeloške poletne prireditve 1965.« ''Loški razgledi'' 12, št. 1. (1965): 119–120|url= https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CW09P3ZW|access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}&lt;/ref&gt; 
S tem, ko je bilo konec poletnih prireditev, se je tudi delo v Loškem gledališču počasi ustavljalo, kar je bilo posledica slabe finančne in moralne podpore. Društvo se je soočalo z že starimi težavami, predvsem z zastarelostjo in neurejenostjo prostorov, ki jih do tedaj nikoli niso uspeli temeljito obnoviti. Poleg tega pa so težave povzročale tudi finance, spori nerazumevanja in nedejavnost. {{sfn| Zapisnik občega zbora Loškega gledališča}} 
1969. leta je bilo ustanovljeno Eksperimentalno gledališče Oder-Galerija na pobudo Petra Jamnika. Uprizarjalo je sodobne dramske tekste, imeli pa so malo ponovitev, za razliko od klasičnega gledališča, kjer so bile predstave daljše in so imele številne ponovitve. {{sfn|Čeh|2021|p=51}} Zaradi neprimernosti društvenih prostorov, se je v tem času Loško gledališče preselilo v prostore Loškega gradu, kjer je bil sicer Loški muzej. V Galeriji na gradu je Loško gledališče med drugim uprizorilo dve igri, in sicer [[Jean Paul Sartre|Sartrova]] ''Zaprta vrata'' in [[Branko Hofman|Hofmanovega]] ''Moža brez obraza''. &lt;ref name=&quot;:5&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Kulturnoprosvetno življenje v Škofji Loki v zadnjih letih (od 1958 do 1971/72).« ''Loški razgledi'' 19, št. 1. (1972), 238|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-B6KGA1WJ/ffce930f-984b-4150-8947-aafa5049bc2a/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}&lt;/ref&gt; 
Omeniti moramo tudi Gledališče za enega, ki ga je ustanovil [[Stane Sever]], ki velja za najuglednejšega slovenskega gledališkega in filmskega igralca povojnega obdobja, za igranje monodram. V sklopu Gledališča za enega je uprizoril le igro ''Krotko dekle'', kmalu zatem (leta 1970) je namreč umrl. V njegovo čas se v Škofji Loki še danes podeljujejo [[Severjeve nagrade]] za igralske dosežke profesionalnih in ljubiteljskih igralcev ter študentov dramske igre. {{sfn|Čeh|2021|p=51}}
Bolj aktivno je gledališče spet postalo v sezoni 1970/71, ko je bil ponovno razpisan abonma. Leta 1973, ko je Škofja Loka praznovala tisočo obletnico, je Loško gledališče sodelovalo tudi z drugimi gledališkimi skupinami iz okolice. Za tisočo obletnico Škofje Loke so na grajskem vrtu postavili gledališče na prostem s tribunami. Uprizorili so dramatizacijo Tavčarjevih del ''V Zali'' in ''Visoške kronike''. Obe je režiral Polde Polenec, ki je leto pozneje umrl. Za tisočo obletnico so uprizorili tudi igro Janka Kreka ''Škofja Loka skozi stoletja'', ki jo je režiral [[Jože Vozny]], profesionalni režiser iz Ljubljane. &lt;ref name=&quot;:26&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Malovrh, Lojze. »Škofja Loka v jubilejnem letu.« ''Loški razgledi'' 21, št. 1. (1974): 264|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-2XLH1LYW/4e161ae4-e9d1-4b94-bc5a-531a7f75ed65/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}&lt;/ref&gt; 
V tem času so si v društvu še vedno močno prizadevali za obnovo stavbe ob podpori Skupščine občine Škofja Loka. Leta 1974 je prišlo do združitve Eksperimentalnega gledališča Oder Galerija in Loškega gledališča, preimenovali so se v Loški oder, za prvega predsednika pa so izvolili [[Janez Ziherl|Janeza Ziherla]]. {{sfn| Zapisnik občega zbora Loškega gledališča}} 
=== Loški oder (od 1974 dalje) ===
Na podlagi seznama predstav lahko ugotovimo, da je Loški oder od leta 1974 do 1988 deloval bolj ali manj neprekinjeno. Razmere v dvorani so bile še vedno slabe, igralci pozimi niso mogli igrati. {{sfn|Pretnar|1976|p=10–11}} Do celovite prenove prostorov je končno prišlo leta 1981, zanjo so zapravili 25.563.733,15 din, po njen pa je število predstav naraslo. {{sfn|Štukl|1984|p=103}} Naslednje leto so v prenovljeni dvorani začeli s podeljevanjem Severjevih nagrad, ki jih na Loškem odru podeljujejo še danes. Severjevo nagrado za življenjsko delo so prejeli tudi številni igralci Loškega odra, med drugim Poldka Štiglic, [[Janez Debeljak – Janče]] in [[Juša Brce]]. 
Leta 1983 je Spodnji trg 14, ki je bil od leta 1948 v zemljiško knjigo vpisan kot splošno javno premoženje, postal last Loškega odra.{{sfn|Štukl|1984|p=103}} Ob postopku denacionalizacije je bilo lastništvo stavbe spet vprašljivo, leta 2007 je Kulturno društvo Loški oder skoraj izgubil lastništvo, zahtevali sta ga Zveza hranilno kreditnih združb Slovenije in Slovenska zadružna kmetijska banka Ljubljana. Pred Ministrstvom za kulturo sta v postopku denacionalizacije Loški oder zastopala predsednik Janez Debeljak – Janče kot zakoniti zastopnik in član društva ter pravnik [[Matej Čujovič]]. Pogodili so se za odškodnino, ki jo je plačal Slovenski odškodninski sklad, tako da je Kulturno društvo Loški oder ohranilo lastninsko pravico na zemljišču.
Od leta 1988 naprej je bilo dogajanje na Loškem odru izredno pestro, tako s strani domači predstav kot gostovanj. Leta 1988 je domača zasedba v režiji [[Lojze Domajnko|Lojzeta Domajnka]] pripravila igro ''Hrup za odrom'', ki so jo v Škofji Loki odigrali šestnajstkrat, petkrat pa so z njo šli na gostovanja. Zaradi pomanjkanja režiserjev in tehničnega osebja, ki bi istočasno delali dve predstavi, pa je bilo čutiti pomanjkanje na področju otroških predstav. Začeli so se prijavljati tudi na tekmovanja, leta 1990 pa so uvedli rdeči abonma, ki je imel 171 prijavljenih abonentov. Predsedniku društva je pomagala vodja gledališča. Sodelovali so tudi s profesionalci, ki so na Loškem odru po navadi opravljali delo režiserjev (npr. Jože Vozny, [[Matija Milčinski]], [[Milan Golob]], [[Matjaž Šmalc]], [[Alenka Bole Vrabec]], [[Dejan Spasić]]). Nekateri člani Loškega odra so pozneje začeli igrati tudi profesionalno, veliko članov pa je napisalo uspešne drame, dramatizacije in priredbe. Otroške predstave so, za razliko od odraslih, režirali člani odrasle skupine, Loški oder pa sodeluje tudi z lektorjem Ludvikom Kalužo. 

==Delovanje Loškega odra danes==
Danes na Loškem odru deluje 60 članov, od katerih jih je aktivnih od 40 do 45. Predsednik društva je od leta 2011 Matej Čujovič. Člani igrajo prostovoljno in za to ne prejemajo honorarja. Na leto imajo od tri do štiri premiere, na Loškem odru danes delujejo tri igralske skupine, odrasla, mladinska in otroška. Na leto organizirajo med 120 in 130 dogodkov. Sodelujejo tudi s profesionalnimi režiserji, ki za svoje delo prejmejo honorar. Ponujajo tudi dve vrsti abonmaja, rdečega in modrega, ki zajemata pet predstav na leto, ena je domača, ostale pa so gostujoče. 
==Nagrade in priznanja==
 ČUFARJEVA PLAKETA za moško vlogo
 FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo
 FESTIVALSKA NAGRADA za moško vlogo: BLAŽ VEHAR
 FESTIVALSKA NAGRADA za vizualno podobo
 SREBRNA PLAKETA za predstavo
 FESTIVALSKA NAGRADA za moško vlogo: BOJAN TRAMPUŠ
 FESTIVALSKA NAGRADA za moško vlogo: MATEJ ČUJOVIČ
 FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo
 NAJBOLJŠI KOMEDIJANT: BOJAN TRAMPUŠ
 ČUFARJEVA PLAKETA za najboljšo predstavo
 ČUFARJEVA PLAKETA za moško vlogo
 FESTIVALSKO PRIZNANJE ZA KOLEKTIVNO IGRO
 ZLATA PLAKETA za najboljšo predstavo
 SREBRNA PLAKETA za predstavo
 SEVERJEVA NAGRADA za življenjsko delo: MATJAŽ ERŽEN
 FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo
 FESTIVALSKA NAGRADA za moško vlogo: BOJAN TRAMPUŠ
 FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo kostumografijo: BARBARA DRMOTA
 FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo
 ČUFARJEVA PLAKETA za najboljšo predstavo
 MATIČEK za najboljšo predstavo
 MATIČEK za moško vlogo: MATEJ ČUJOVIČ
 FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo
 FESTIVALSKA NAGRADA za moško vlogo: MATEJ ČUJOVIČ
 FESTIVALSKA NAGRADA za žensko vlogo: IRENA KOŽUH
 FESTIVALSKA NAGRADA za mladega igralca: MAJA DEMŠAR
 POSEBNO PRIZNANJE za moško vlogo: BOJAN TRAMPUŠ
 MATIČEK za moško vlogo: MATEJ ČUJOVIČ
 MATIČEK za moško vlogo: BOJAN TRAMPUŠ
 FESTIVALSKA NAGRADA za glavno moško vlogo: BOJAN TRAMPUŠ
 FESTIVALSKA NAGRADA za stransko moško vlogo: JAN BERTONCELJ
 ZLATA PLAKETA na najboljšo predstavo
 SEVERJEVA NAGRADA za vlogo: BOJAN TRAMPUŠ
 FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo
 FESTIVALSKA NAGRADA ZA glavno moško vlogo: BOJAN TRAMPUŠ
 FESTIVALSKA NAGRADA za stransko moško vlogo: JAN BERTONCELJ
 FESTIVALSKA NAGRADA za režijo: MATJAŽ ŠMALC
 MATIČEK za najboljšo predstavo po izboru žirije
 MATIČEK za igralski dvojec: BOJAN TRAMPUŠ in MATEJ ČUJOVIČ
 MATIČEK za vlogo: JAN BERTONCELJ
 POSEBNO PRIZNANJE za vlogo: PETRA KRANČAN
 LINHARTOVA PLAKETA JSKD RS: BOJAN TRAMPUŠ
 FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo po izboru občinstva
 POSEBNO PRIZNANJE strokovne žirije za glasbene interpretacije ob klavirski spremljavi
 ČUFARJEVA PLAKETA za kolektivno igro
 LINHARTOVA LISTINA JSKD RS: LUDVIK KALUŽA
 NOVA GAZ
 LINHARTOVA PLAKETA JSKD RS: MATJAŽ ERŽEN
 FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo po izboru občinstva
 ČUFARJEVA PLAKETA za žensko vlogo: TAMARA AVGUŠTIN
 ČUFARJEVA PLAKETA za moško vlogo: MATEJ ČUJOVIČ
 FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo po izboru žirije
 MATIČEK za žensko vlogo: TAMARA AVGUŠTIN
 MATIČEK za najboljšo predstavo po izboru žirije
 LINHARTOVA LISTINA JSKD RS: KD LOŠKI ODER ŠKOFJA LOKA
 FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo po izboru žirije
 NAJBOLJŠA KOMEDIJATKA: JUŠA BERCE
 SEVERJEVA NAGRADA za vlogo: MATEJ ČUJOVIČ
 LINHARTOVA LISTINA JSKD RS: JUŠA BERCE
 FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo po izboru žirije
 FESTIVALSKA NAGRADA za glavno žensko vlogo po izboru žirije
 FESTIVALSKA NAGRADA za režijo po izboru žirije
 FESTIVALSKA NAGRADA za kostumografijo po izboru žirije
 FESTIVALSKA NAGRADA za scenografijo po izboru žirije
 MATIČEK za najboljšo predstavo po izboru žirije
 MATIČEK za žensko vlogo: TAMARA AVGUŠTIN
 ZLATA PLAKETA za najboljšo predstavo
 ČUFARJEVA PLAKETA za žensko vlogo: TAMARA AVGUŠTIN
 ZLATA PLAKETA za najboljšo predstavo
 FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo stransko moško vlogo: IZTOK DRABIK
 ZLATA PLAKETA za najboljšo predstavo
 SEVERJEVA NAGRADA za življenjsko delo: JUŠA BERCE
 PRIZNANJE za lektorski dosežek: LUDVIK KALUŽA
 PRIZNANJE za najboljšo stransko moško vlogo: MATEJ ČUJOVIČ
 ČUFARJEVA PLAKETA za najboljšo predstavo po izvoru žirije
 KOMEDIJANT sezone: BOJAN TRAMPUŠ
 ČUFARJEVA PLAKETA za najboljšo moško vlogo: MATEJ ČUJEVIČ
 SEVERJEVA NAGRADA za življenjsko delo: JANEZ DEBELJAK
 BRONASTI GRB OBČINE ŠKOFJA LOKA
 SEVERJEVA NAGRADA za življenjsko delo: POLDKA ŠTIGLIC &lt;ref name=&quot;:129&quot;&gt;{{Navedi splet |title= Spletna stran Loškega odra|url= https://www.kd-loskioder.si/vizitka/#nagrade|access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}&lt;/ref&gt;

==Viri in bibliografija==
* Čeh, Petra. »Kulturno in umetniško dogajanje,« ''Od osvoboditve do osamosvojitve. Loško ozemlje od leta 1945 do 1991'', Škofja Loka: Loški muzej, 2021.

* Gartner, Gregor. »Kako so se 122 let tresle gledališke deske na Spodnjem trgu, 1. del.« ''Loški razgledi'' 71, št. 1 (2024): 69–87.

* Krek, Janko. »Delo KUD Tone Šifrer v sezoni 1954/55.« ''Loški razgledi'' 2, št. 1 (1955): 222–223. https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-EWXPUHXB/91442ae3-261c-41a8-bcef-399aa1ce1e71/PDF

* Krek, Janko. »Dvanajst let prosvetnega dela.« ''Loški razgledi'' 4, št. 1 (1957): 163–169. https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HJL1ZXQ1/c2ef20d3-e42a-426a-9974-ad9d1d1fd099/PDF

* Krek, Janko. »Kulturnoprosvetno življenje v Škofji Loki v zadnjih letih (od 1958 do 1971/72).« ''Loški razgledi'' 19, št. 1. (1972): 236–242. https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-B6KGA1WJ/ffce930f-984b-4150-8947-aafa5049bc2a/PDF

* Krek, Janko. »Par gledaliških problemov.« ''Loški razgledi'' 1, št. 1 (1954): 176–178. http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-H4EHNO2S

* Krek, Janko. »Prve Škofjeloške poletne prireditve.« ''Loški razgledi'' 10, št. 1. (1963): 222–227. https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-I4ZOV6Z0/78c9a72f-555b-49c7-b6af-5e9fce7f420d/PDF
 
* Krek, Janko. »Škofjeloške poletne prireditve 1964.« ''Loški razgledi'' 11, št. 1. (1964): 216–220. https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-NX8GFC18/4dc9daad-afba-4101-a592-1c35d4a0df88/PDF

* Krek, Janko. »Škofjeloške poletne prireditve 1965.« ''Loški razgledi'' 12, št. 1. (1965): 119–120. https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CW09P3ZW

* Malovrh, Lojze. »Škofja Loka v jubilejnem letu.« ''Loški razgledi'' 21, št. 1. (1974): 253–268. https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-2XLH1LYW/4e161ae4-e9d1-4b94-bc5a-531a7f75ed65/PDF 

* Pegam, Judita. ''Škofjeloška društva in njihova dejavnost v obdobju 1918–1941''. Seminarska naloga, Škofja Loka 1986.

* Pirc, Tone. »Od Slovenskega bralnega društva do društva Prosveta.« ''Loški razgledi'' 17, št. 1. (1970): 117–134. https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-NGQWUOF5/2ac8301a-dd04-4e85-b15a-0741fdbb144f/PDF

* Štukl, France. ''Knjiga hiš v Škofji Loki II''. Škofja Loka: Zgodovinski arhiv Ljubljana, 1984.

* Arhiv Loški oder.

* Pretnar, Bogi. »Kako in zakaj šriplje Loški oder. »Za pol klobase in za drva špilamo!«« ''Stop!'' 9, št. 19. (1976): 10–11.

* SI_ZAL_ŠKL/0091, Katoliško prosvetno društvo Škofja Loka.

* SI_ZAL_ŠKL/238, Loški oder.

* Spletna stran Loškega odra: https://www.kd-loskioder.si/

==Sklici==

[[Kategorija:Gledališča v Sloveniji]]</text>
      <sha1>7d7f9kpwoaymxjy2rpydxb7kcx5q5bk</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Parašport</title>
    <ns>0</ns>
    <id>610627</id>
    <revision>
      <id>6773821</id>
      <parentid>6773679</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T16:16:04Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>tn</comment>
      <origin>6773821</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8782" sha1="0a2zuzgzd17zgpbthf5iudbdmfpbj9f" xml:space="preserve">{{Short description|Sports adapted for players with a disability}}
[[File:281000 - Athletics wheelchair racing Louise Sauvage action 2 - 3b - 2000 Sydney race photo.jpg|thumb|Dirka [[Invalidski voziček|invalidskih vozičkov]] na [[Poletne paraolimpijske igre 2000|paraolimpijskih igrah v Sydneyju leta 2000]]]]
'''Parašporti''' so le tisti [[Šport|športi]], ki jih uradno prizna in regulira [[Mednarodni paraolimpijski komite]] (IPC) kot krovna organizacija paraolimpijskega gibanja.&lt;ref&gt;{{Cite web |title=ABOUT THE INTERNATIONAL PARALYMPIC COMMITTEE |url=https://www.paralympic.org/ipc/who-we-are |access-date=2026-10-18 |website=International Paralympic Committee |language=en}}&lt;/ref&gt; Obsega mednarodne zveze, ki so polnopravne članice IPC in so del paraolimpijskega programa, ter priznane mednarodne zveze IPC, ki nimajo športov v paraolimpijskem programu, vendar jih IPC priznava.

Izraz »parašport« ni splošni izraz za vse športe invalidov. Gre za zaščiten izraz, s katerim Mednarodni paraolimpijski komite (IPC) označuje specifičen nabor prilagojenih športov oziroma športov invalidov, v katerih osebe z [[Invalidnost|invalidnostjo]] sodelujejo po pravilih klasifikacije, ki so usklajeni s Kodeksom klasifikacije IPC (IPC Classification Code).&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.paralympic.org/sites/default/files/2025-02/IPC%20Classification%20Code%2001_01_2025.pdf|format=PDF|title=IPC Classification Code Version 1 January 2025|website=Paralympic.org|access-date=31 October 2026}}&lt;/ref&gt;

Parašport igrajo ljudje z invalidnostjo, trenutno pa vključuje gibalne, vidne in intelektualne oviranosti. Nekateri parašporti so v obliki prilagojenih telesnih dejavnosti iz obstoječih športov za osebe brez invalidnosti, drugi pa so bili posebej ustvarjeni za osebe z invalidnostjo in nimajo ustreznika za neinvalidne osebe. Vsi pa so v skladu s Kodeksom razvrščanja IPC.

== Etimologija ==
IPC je lastnik [[Intelektualna lastnina|intelektualne lastnine]] in ureja uporabo predpone »para-« kot identifikatorja za specifične športne panoge, dogodke in s tem povezane komercialne dejavnosti.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://tsdr.uspto.gov/#caseNumber=79204779&amp;caseSearchType=US_APPLICATION&amp;caseType=DEFAULT&amp;searchType=statusSearch|title=Trademark Status &amp; Document Retrieval|website=Tsdr.uspto.gov}}&lt;/ref&gt; V tem kontekstu se od jeseni 2025 predpona »para-« uporablja za označevanje 44 športov, v katerih osebe z invalidnostjo sodelujejo v skladu s pravili razvrščanja, ki so skladna s Kodeksom razvrščanja IPC&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.paralympic.org/sites/default/files/2024-04/Intellectual%20Property%20Regulations_2022.pdf|format=PDF|title=Intellectual Property Regulations 2022|website=Paralympic.org|access-date=31 October 2026}}&lt;/ref&gt;

Uporaba predpone »PARA« v povezavi s splošnimi ali specifičnimi sklicevanji na športne ali kulturne dogodke, zlasti kadar se uporablja v komercialne ali promocijske namene, je dovoljena izključno s predhodnim pisnim dovoljenjem IPC in/ali v skladu z veljavnimi direktivami IPC.

== Šport ==
[[Image:David Bizet - Marathon de Paris 2014.jpg|thumb|right|Tekmovalec na invalidskem vozičku med ''[[Maraton v Parizu|mednarodnim maratonom v Parizu]]'' leta 2014.]]

=== Mednarodne zveze, ki so članice IPC ===
Po odobritvi Mednarodne zveze za športno plezanje ([[IFSC]]) na generalni skupščini IPC 2025 v Seulu v Južni Koreji ima IPC sedaj 18 mednarodnih zvez, ki so članice IPC.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.paralympic.org/news/ipc-welcomes-three-new-members-2025|title=IPC welcomes three new members at 2025 General Assembly|website=International Paralympic Committee}}&lt;/ref&gt;

Te mednarodne športne zveze IPC priznava kot edine svetovne predstavnike posameznega parašporta na programu paraolimpijskih iger.

Mednarodne zveze, ki so trenutno članice IPC in imajo športe na programu paraolimpijskih in/ali zimskih paraolimpijskih iger, so: Badminton World Federation (BWF), Boccia International Sports Federation (BISFed), Fédération Equestre Internationale (FEI), International Biathlon Union (IBU), International Canoe Federation (ICF), International Federation of Sport Climbing (IFSC), International Ski and Snowboard Federation (FIS), International Table Tennis Federation (ITTF), International Tennis Federation (ITF), International Wheelchair Basketball Federation (IWBF), Union Cycliste Internationale (UCI), World Archery, World Curling, World Para Volley, World Rowing, World Taekwondo, World Triathlon in World Wheelchair Rugby (WWR).&lt;ref name=&quot;auto&quot;&gt;{{Cite web|url=https://www.paralympic.org/sports|title=Paralympic Sports List - Summer &amp; Winter Paralympic Sports|website=International Paralympic Committee}}&lt;/ref&gt;

=== Mednarodne zveze, priznane s strani IPC ===
IPC je status priznane mednarodne zveze podelil 15 mednarodnim zvezam, pri čemer sta bili International SAMBO Federation in World Bowls zadnji priznani julija 2025.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.paralympic.org/news/ipc-two-new-recognised-international-federations|title=IPC approves two new Recognised International Federations|website=International Paralympic Committee}}&lt;/ref&gt;

Priznanje se podeljuje v skladu s predpisi IPC.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.paralympic.org/sites/default/files/2024-04/RIF%20Regulations.pdf|format=PDF|title=RIF Regulations|website=Paralympic.org|access-date=31 October 2026}}&lt;/ref&gt;

Celoten seznam mednarodnih zvez s priznanjem IPC obsega: Federation Internationale de Powerchair Football Association (FIPFA), International Bobsleigh and Skeleton Federation (IBSF), International Bowling Federation, International Federation of CP Football, International Golf Federation, International Handball Federation (IHF), International Hockey Federation, International SAMBO Federation, International Surfing Association, Union Internationale de Pentathlon Moderne (UIPM), World Armwrestling Federation, World Bowls, World Flying Disc Federation (WFDF), World Karate Federation in World Sailing.&lt;ref name=&quot;auto&quot;/&gt;

=== Mednarodne organizacije za šport invalidov ===
Znotraj paraolimpijskega gibanja delujejo tri mednarodne športne organizacije invalidov (IOSD-ji). To so Virtus, globalna organizacija, ki upravlja, zastopa, organizira in spodbuja vrhunski šport za športnike z intelektualno oviranostjo;&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://virtus.sport/about-virtus|title=About Virtus |website=Virtus.sport|date=January 28, 2021}}&lt;/ref&gt; Mednarodna športna zveza slepih (IBSA), ki se osredotoča na šport za športnike z okvaro vida; in World Abilitysport, ki nudi tekmovalne priložnosti športnikom z gibalnimi oviranostmi.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://worldabilitysport.org/about/what-we-do/our-work/|title=Our Work - World Abilitysport|website=Worldabilitysport.org|date=January 20, 2020}}&lt;/ref&gt;

=== World Para™ Sports ===
Pod okriljem World Para™ Sports je pet parašportov, ki so od leta 2025 del IPC. Štirje športi so uvrščeni v športni program poletnih paraolimpijskih iger – Para™ Athletics, Para™ Powerlifting, Para™ Swimming in Shooting Para™ Sport – medtem ko je Para™ Ice Hockey v športnem programu zimskih paraolimpijskih iger.

== Seznam parašportov ==
Spodnji seznami so sestavljeni glede na [[Zveza za šport invalidov Slovenije – Slovenski paralimpijski komite|Zvezo za šport invalidov Slovenije – Slovenski paraolimpijski komite]]:&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Seznam parašportov |url=https://postanisportnik.si/seznam-parasportov/ |access-date=2026-11-02 |website= |publisher=Zveza za šport invalidov Slovenije – Slovenski paralimpijski komite |place=Ljubljana |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;

=== Seznam paraolimpijskih športov ===
* [[Boccia]]
* [[Odbojka sede]]
* [[Parakolesarstvo]]
* [[Košarka na vozičkih]]
* [[Paranamizni tenis]]
* [[Paraplavanje]]
* [[Parastrelstvo]]
* [[Paralokostrelstvo]]
* [[Paraatletika]]
* [[Paraalpsko smučanje]]
* [[Curling na vozičkih]]
* [[Golbal]]
* [[Potapljanje za invalide]]
* [[Parakajak]]
* [[Parabadminton]]
* [[Paracheerleading]]
* [[Paratriatlon]]
* [[Paraodbojka]]

=== Športi olimpijade gluhih ===
* Atletika – gluhi
* Tenis gluhi
* Košarka gluhi
* [[Šport gluhih]]
* Alpsko smučanje gluhi

=== Neparaolimpijski športi ===
* [[Paraples]]
* [[Paraplezanje]]
* [[Parakarate]]
* [[Biljard na vozičku]]
* [[Hokej na električnih vozičkih]]
* Kegljanje slepi
* [[Showdown]]
* Šah slepi in slabovidni
* [[Šport slepih]]

=== Športi specialne olimpijade ===
* [[Specialna olimpijada]]

==Sklici==
{{Reflist}}

==Zunanje povezave==
{{Commons category|Disabled sports}}
* [http://www.paralympic.org International Paralympic Committee]
* [http://www.deaflympics.com Deaflympics]
* [http://www.specialolympics.org Special Olympics]
{{Authority control}}
[[Kategorija:Parašport]]
[[Kategorija:Športi]]</text>
      <sha1>0a2zuzgzd17zgpbthf5iudbdmfpbj9f</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Varčna četverica</title>
    <ns>0</ns>
    <id>610631</id>
    <revision>
      <id>6773711</id>
      <timestamp>2026-11-02T12:14:24Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pv21</username>
        <id>142817</id>
      </contributor>
      <comment>ustvarjeno s prevodom strani »[[:en:Special:Redirect/revision/1375858597|Frugal Four]]«</comment>
      <origin>6773711</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3292" sha1="5cuf4fkopws4fge67ginhuo7m7s0yvw" xml:space="preserve">
[[Slika:ChatGPT_Image_Aug_1,_2026,_10_13_54_AM.png|desno|sličica| Zemljevid Evropske unije v svetlo modri barvi, Varčna četverica in pridružene države pa v temnejše modri barvi.]]
'''Varčna četverica''' ali '''varčne štiri''' (angleško '''Frugal Four''') je bilo poimenovanje za podobno misleče ekonomsko liberalne (znane tudi kot fiskalno konzervativizne) štiri evropske države, to so bile [[Avstrija]], [[Danska]], [[Nizozemska]] in [[Švedska]]. Delno se je štirica razvila kot naslednica Nove Hanzeatske lige, ki je bila ustanovljena, da bi nadomestila izgubo podobno mislečega [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenega kraljestva]] na evropskem političnem prizorišču po [[Brexit|Brexitu]].&lt;ref name=&quot;FT1&quot;&gt;{{Navedi novice |date=October 2018 |title=The EU's new Hanseatic League picks its next Brussels battle |url=https://www.ft.com/content/ca9dc2dc-c52a-11e8-bc21-54264d1c4647 |access-date=23 May 2020 |work=Financial Times |language=en-GB}}&lt;/ref&gt; Vendar pa ni bila nikoli ustanovljena kot nadnacionalna organizacija, kot podobna sodelovanja držav v [[Evropska unija|Evropski uniji]] s skupnimi interesi.

Skupaj s podobno mislečo [[Nemčija|Nemčijo]] se je varčna četverica zavzemala za povračila proračuna EU in strogo fiskalno politiko v [[Evroobmočje|evroobmočju]], ki jo ureja Dogovor stabilnosti in rasti, ter se na splošno zavzemala proti velikemu distributivnemu evropskemu proračunu in kolektivnemu dolgu EU.&lt;ref&gt;{{Navedi časopis |date=30 January 2020 |title=After Brexit, who will be the British of the EU? |url=https://www.economist.com/europe/2020/01/30/after-brexit-who-will-be-the-british-of-the-eu |journal=Economist |language=en-GB |access-date=23 May 2020}}&lt;/ref&gt; Skupina kljub temu ni veljala za [[Evroskepticizem|evroskeptično]].&lt;ref name=&quot;FT2&quot;&gt;{{Navedi novice |last=Kurz |first=Sebastian |date=16 February 2020 |title=The 'frugal four' advocate a responsible EU budget |url=https://www.ft.com/content/7faae690-4e65-11ea-95a0-43d18ec715f5 |access-date=23 May 2020 |work=Financial Times |language=en-GB}}&lt;/ref&gt;


3. junija 2025 je bilo zavezništvo razpuščeno z odhodom Danske iz skupine, saj se je vlada odločila osredotočiti se na evropsko obrambo.&lt;ref&gt;{{Navedi časopis |date=3 June 2025 |title=Denmark quits the Frugal Four to focus on rearming Europe |url=https://www.euronews.com/my-europe/2025/06/03/denmark-quits-the-frugal-four-to-focus-on-rearming-europe-says-pm-frederiksen |journal=Euro News |language=en-GB |access-date=3 June 2025}}&lt;/ref&gt;

Kljub izstopu Danske iz prvotne skupine se je izraz »varčne države« še naprej uporabljal za širšo skupino fiskalno konzervativnih držav članic EU. Med pogajanji o proračunu Evropske unije za obdobje 2028–2034 leta 2026 so Avstrija, Danska, Finska, Nemčija, Nizozemska in Švedska skupaj nasprotovale povečanju skupne porabe.&lt;ref&gt;{{Navedi novice |last=Vasques |first=Eleonora |date=19 June 2026 |title=EU leaders to hold talks on common budget at Brussels summit as battle for cash begins |url=https://www.euronews.com/my-europe/2026/06/19/eu-leaders-to-hold-talks-on-common-budget-at-brussels-summit-as-battle-for-cash-begins |access-date=30 July 2026 |work=Euronews}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{Sklici}}
[[Kategorija:Medvladne organizacije]]</text>
      <sha1>5cuf4fkopws4fge67ginhuo7m7s0yvw</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6773712</id>
      <parentid>6773711</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T12:15:28Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pv21</username>
        <id>142817</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6773712</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3289" sha1="7t9y7s7lb07e32e6y19wik1qf9n0a9m" xml:space="preserve">
[[Slika:ChatGPT_Image_Aug_1,_2026,_10_13_54_AM.png|desno|sličica| Zemljevid Evropske unije v svetlo modri barvi, Varčna četverica in pridružene države pa v temnejše modri barvi.]]
'''Varčna četverica''' ali '''varčne štiri''' (angleško '''Frugal Four''') je bilo poimenovanje za podobno misleče ekonomsko liberalne (znane tudi kot fiskalno konzervativizne) štiri evropske države, to so bile [[Avstrija]], [[Danska]], [[Nizozemska]] in [[Švedska]]. Delno se je štirica razvila kot naslednica Nove Hanzeatske lige, ki je bila ustanovljena, da bi nadomestila izgubo podobno mislečega [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenega kraljestva]] na evropskem političnem prizorišču po [[Brexit|Brexitu]].&lt;ref name=&quot;FT1&quot;&gt;{{Navedi novice |date=October 2018 |title=The EU's new Hanseatic League picks its next Brussels battle |url=https://www.ft.com/content/ca9dc2dc-c52a-11e8-bc21-54264d1c4647 |access-date=23 May 2020 |work=Financial Times |language=en-GB}}&lt;/ref&gt; Vendar pa ni bila nikoli ustanovljena kot nadnacionalna organizacija, kot podobna sodelovanja držav v [[Evropska unija|Evropski uniji]] s skupnimi interesi.

Skupaj s podobno mislečo [[Nemčija|Nemčijo]] se je varčna četverica zavzemala za povračila proračuna EU in strogo fiskalno politiko v [[Evroobmočje|evroobmočju]], ki jo ureja Dogovor stabilnosti in rasti, ter se na splošno zavzemala proti velikemu distributivnemu evropskemu proračunu in kolektivnemu dolgu EU.&lt;ref&gt;{{Navedi časopis |date=30 January 2020 |title=After Brexit, who will be the British of the EU? |url=https://www.economist.com/europe/2020/01/30/after-brexit-who-will-be-the-british-of-the-eu |journal=Economist |language=en-GB |access-date=23 May 2020}}&lt;/ref&gt; Skupina kljub temu ni veljala za [[Evroskepticizem|evroskeptično]].&lt;ref name=&quot;FT2&quot;&gt;{{Navedi novice |last=Kurz |first=Sebastian |date=16 February 2020 |title=The 'frugal four' advocate a responsible EU budget |url=https://www.ft.com/content/7faae690-4e65-11ea-95a0-43d18ec715f5 |access-date=23 May 2020 |work=Financial Times |language=en-GB}}&lt;/ref&gt;

3. junija 2025 je bilo zavezništvo razpuščeno z odhodom Danske iz skupine, saj se je vlada odločila osredotočiti se na evropsko obrambo.&lt;ref&gt;{{Navedi časopis |date=3 June 2025 |title=Denmark quits the Frugal Four to focus on rearming Europe |url=https://www.euronews.com/my-europe/2025/06/03/denmark-quits-the-frugal-four-to-focus-on-rearming-europe-says-pm-frederiksen |journal=Euro News |language=en-GB |access-date=3 June 2025}}&lt;/ref&gt; Kljub izstopu Danske iz prvotne skupine se je izraz »varčne države« še naprej uporabljal za širšo skupino fiskalno konzervativnih držav članic EU. Med pogajanji o proračunu Evropske unije za obdobje 2028–2034 leta 2026 so Avstrija, Danska, Finska, Nemčija, Nizozemska in Švedska skupaj nasprotovale povečanju skupne porabe.&lt;ref&gt;{{Navedi novice |last=Vasques |first=Eleonora |date=19 June 2026 |title=EU leaders to hold talks on common budget at Brussels summit as battle for cash begins |url=https://www.euronews.com/my-europe/2026/06/19/eu-leaders-to-hold-talks-on-common-budget-at-brussels-summit-as-battle-for-cash-begins |access-date=30 July 2026 |work=Euronews}}&lt;/ref&gt;
== Sklici ==
{{Sklici}}
[[Kategorija:Medvladne organizacije]]</text>
      <sha1>7t9y7s7lb07e32e6y19wik1qf9n0a9m</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6773838</id>
      <parentid>6773712</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T17:14:24Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Marko3</username>
        <id>1829</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6773838</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3289" sha1="rfnu5h3u7x70rc1jmvgobf8sabq65hp" xml:space="preserve">
[[Slika:ChatGPT_Image_Aug_1,_2026,_10_13_54_AM.png|desno|sličica| Zemljevid Evropske unije v svetlo modri barvi, Varčna četverica in pridružene države pa v temnejše modri barvi.]]
'''Varčna četverica''' ali '''varčne štiri''' (angleško '''Frugal Four''') je bilo poimenovanje za podobno misleče ekonomsko liberalne (znane tudi kot fiskalno konzervativizne) štiri evropske države, to so bile [[Avstrija]], [[Danska]], [[Nizozemska]] in [[Švedska]]. Delno se je štirica razvila kot naslednica Nove Hanzeatske lige, ki je bila ustanovljena, da bi nadomestila izgubo podobno mislečega [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenega kraljestva]] na evropskem političnem prizorišču po [[Brexit|brexitu]].&lt;ref name=&quot;FT1&quot;&gt;{{Navedi novice |date=October 2018 |title=The EU's new Hanseatic League picks its next Brussels battle |url=https://www.ft.com/content/ca9dc2dc-c52a-11e8-bc21-54264d1c4647 |access-date=23 May 2020 |work=Financial Times |language=en-GB}}&lt;/ref&gt; Vendar pa ni bila nikoli ustanovljena kot nadnacionalna organizacija, kot podobna sodelovanja držav v [[Evropska unija|Evropski uniji]] s skupnimi interesi.

Skupaj s podobno mislečo [[Nemčija|Nemčijo]] se je varčna četverica zavzemala za povračila proračuna EU in strogo fiskalno politiko v [[Evroobmočje|evroobmočju]], ki jo ureja Dogovor stabilnosti in rasti, ter se na splošno zavzemala proti velikemu distributivnemu evropskemu proračunu in kolektivnemu dolgu EU.&lt;ref&gt;{{Navedi časopis |date=30 January 2020 |title=After Brexit, who will be the British of the EU? |url=https://www.economist.com/europe/2020/01/30/after-brexit-who-will-be-the-british-of-the-eu |journal=Economist |language=en-GB |access-date=23 May 2020}}&lt;/ref&gt; Skupina kljub temu ni veljala za [[Evroskepticizem|evroskeptično]].&lt;ref name=&quot;FT2&quot;&gt;{{Navedi novice |last=Kurz |first=Sebastian |date=16 February 2020 |title=The 'frugal four' advocate a responsible EU budget |url=https://www.ft.com/content/7faae690-4e65-11ea-95a0-43d18ec715f5 |access-date=23 May 2020 |work=Financial Times |language=en-GB}}&lt;/ref&gt;

3. junija 2025 je bilo zavezništvo razpuščeno z odhodom Danske iz skupine, saj se je vlada odločila osredotočiti se na evropsko obrambo.&lt;ref&gt;{{Navedi časopis |date=3 June 2025 |title=Denmark quits the Frugal Four to focus on rearming Europe |url=https://www.euronews.com/my-europe/2025/06/03/denmark-quits-the-frugal-four-to-focus-on-rearming-europe-says-pm-frederiksen |journal=Euro News |language=en-GB |access-date=3 June 2025}}&lt;/ref&gt; Kljub izstopu Danske iz prvotne skupine se je izraz »varčne države« še naprej uporabljal za širšo skupino fiskalno konzervativnih držav članic EU. Med pogajanji o proračunu Evropske unije za obdobje 2028–2034 leta 2026 so Avstrija, Danska, Finska, Nemčija, Nizozemska in Švedska skupaj nasprotovale povečanju skupne porabe.&lt;ref&gt;{{Navedi novice |last=Vasques |first=Eleonora |date=19 June 2026 |title=EU leaders to hold talks on common budget at Brussels summit as battle for cash begins |url=https://www.euronews.com/my-europe/2026/06/19/eu-leaders-to-hold-talks-on-common-budget-at-brussels-summit-as-battle-for-cash-begins |access-date=30 July 2026 |work=Euronews}}&lt;/ref&gt;
== Sklici ==
{{Sklici}}
[[Kategorija:Medvladne organizacije]]</text>
      <sha1>rfnu5h3u7x70rc1jmvgobf8sabq65hp</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Vojni dopisniki po narodnosti</title>
    <ns>14</ns>
    <id>610632</id>
    <revision>
      <id>6773714</id>
      <timestamp>2026-11-02T12:23:42Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>ustvaritev kategorije po en.</comment>
      <origin>6773714</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="114" sha1="p3hq5r9zm5cvn5uy784ozis0lthf5sl" xml:space="preserve">{{container cat}}
{{Portal|Journalism}}

[[Kategorija:Vojni dopisniki| ]]
[[Kategorija:Novinarji po narodnosti| ]]</text>
      <sha1>p3hq5r9zm5cvn5uy784ozis0lthf5sl</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Vojni dopisniki</title>
    <ns>14</ns>
    <id>610633</id>
    <revision>
      <id>6773715</id>
      <timestamp>2026-11-02T12:24:56Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>nova stran z vsebino: »[[Kategorija:Novinarji]]«</comment>
      <origin>6773715</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="24" sha1="nz7jntb9spxdvijrcjfq5gqc0m5ursl" xml:space="preserve">[[Kategorija:Novinarji]]</text>
      <sha1>nz7jntb9spxdvijrcjfq5gqc0m5ursl</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Ilijana Jotova</title>
    <ns>0</ns>
    <id>610634</id>
    <revision>
      <id>6773716</id>
      <timestamp>2026-11-02T12:35:19Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pv21</username>
        <id>142817</id>
      </contributor>
      <comment>ustvarjeno s prevodom strani »[[:en:Special:Redirect/revision/1383364767|Iliana Iotova]]«</comment>
      <origin>6773716</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="14701" sha1="25kr3y5h99sr3am6swhijbfyyw3lyz2" xml:space="preserve">
{{Infopolje Funkcionar|honorific-prefix=|name=Ilijana Jotova|native_name={{Nobold|{{lang|bg|Илияна Йотова}}}}|image=President Iliyana Yotova (3x4 cropped).jpg|alt=|caption=Official portrait, 2026|office=[[Predsednik Bolgarije|Predsednica Bolgarije]]|primeminister=[[Rosen Željazkov]]&lt;br&gt;[[Andrej Gjurov]] (v. d.)&lt;br&gt;[[Rumen Radev]]|vicepresident=[[Kiril Valčev]]|termstart=23. januar 2026|termend=|predecessor=[[Rumen Radev]]|successor=|office1=[[Predsednik Bolgarije|Podpredsednica Bolgarije]]|president1=[[Rumen Radev]]|termstart1=22. januar 2017|termend1=23. januar 2026|predecessor1=[[Margarita Popova]]|successor1=Kiril Valčev|parliament2=|termstart2=6. junij 2007|termend2=16. januar 2017|predecessor2=|successor2=[[Petar Kurumbašev]]|party=BSP (od 1997)&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Йотова е със „замразено“ членство в БСП|url=https://clubz.bg/177576|language=bg}}&lt;/ref&gt;|birth_name=Iliana Malinova Todorova|birth_date={{birth date and age|1964|10|24|df=y}}|birth_place=[[Sofija]], Bolgarija|spouse={{marriage|Andrej Iotov|1985}}|children=1|occupation=političarka, novinarka|office2=[[Evropski parlament|Poslanka v Evropskem parlamentu]]}}

'''Ilijana Malinova Jotova'''{{Efn|{{langx|bg|Илияна Малинова Йотова}}, {{IPA|bg|iliˈjanɐ mɐ'linovɐ 'jotovɐ|pron|small=no}}. Sometimes spelled as '''Iliyana Malinova Yotova'''&lt;ref&gt;{{cite web |title=Who Is Iliyana Yotova: Bulgaria's First Female President |url=https://www.novinite.com/articles/236539/Who+Is+Iliyana+Yotova%3A+Bulgaria%E2%80%99s+First+Female+President |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20260121031131/https://www.novinite.com/articles/236539/Who+Is+Iliyana+Yotova%3A+Bulgaria%E2%80%99s+First+Female+President |archive-date=21 January 2026 |access-date=25 January 2026}},&lt;/ref&gt; as per the country's [[Romanization of Bulgarian|official romanization]].}} (rojena Todorova), [[Bolgari|bolgarska]] [[političarka]] in [[novinarka]]; * [[24. oktober|24.{{Presledki}}oktober]] [[1964]], [[Sofija]].

Jotova je bolgarska političarka in novinarka. Od 23. januarja 2026 je [[Predsednik Bolgarije|predsednica Bolgarije]]. Sprva je bila na položaju kot začasna predsednica, novembra 2026 pa je bila izvoljena za polni mandat, s čimer je postala tudi prva ženska predsednica Bolgarije. Je članica Bolgarske socialistične stranke (BSP). Med letoma 2017 in 2026 je bila podpredsednica države v času predsednika [[Rumen Radev|Rumena Radeva]].

== Mladost ==
Iliana Malinova Iotova se je rodila 24. oktobra 1964 v [[Sofija|Sofiji]] v Ljudski republiki Bolgariji.&lt;ref name=&quot;auto2&quot;&gt;{{Navedi splet |date=24 October 1964 |title=Iliana IOTOVA – 8th parliamentary term |url=https://www.europarl.europa.eu/meps/en/38605/ILIANA_IOTOVA/history/8 |publisher=European Parliament}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;bta1&quot;&gt;{{Navedi novice |last=Karagyozov |first=Konstantin |last2=Trifonov |first2=Nikolay |date=23 January 2026 |title=UPDATED Iliana Iotova Becomes Bulgaria's President after Constitutional Court Ruling |url=https://www.bta.bg/en/news/bulgaria/1049637-iliana-iotova-becomes-bulgaria-s-acting-president-after-constitutional-court-rul |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20260124034555/https://www.bta.bg/en/news/bulgaria/1049637-iliana-iotova-becomes-bulgaria-s-acting-president-after-constitutional-court-rul |archive-date=24 January 2026 |access-date=25 January 2026 |work=[[Bulgarian News Agency]]}}&lt;/ref&gt; Študirala je na [[:en:Lycée_Français_de_Sofia|Lycée Français de Sofia]].&lt;ref name=&quot;auto4&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Iliana Iotova |url=https://womens-forum.dir.bg/lektor/iliana-iotova/?lang=en |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20251231075935/https://womens-forum.dir.bg/lektor/iliana-iotova/?lang=en |archive-date=31 December 2025 |access-date=24 January 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;bta1&quot; /&gt; Diplomirala je iz bolgarske in francoske [[Filologija|filologije]] na [[Univerza v Sofiji|Univerzi v Sofiji]], kasneje pa se je specializirala na [[École nationale d'administration]] (ENA, Nacionalna šola za upravo) v [[Strasbourg|Strasbourgu]] v Franciji in na Centru za evropske študije (CEES) Univerze v Strasbourgu.&lt;ref name=&quot;bta1&quot; /&gt;

V osemdesetih letih prejšnjega stoletja je delala kot medicinska sestra v Prvi bolnišnici sv. Janeza Krstnika v Sofiji.&lt;ref name=&quot;vesti&quot;&gt;{{Navedi novice |date=23 January 2026 |title=Първият джентълмен на България: Кой е съпругът на президента Илияна Йотова |trans-title=The First Gentleman of Bulgaria: Who is the husband of President Iliana Yotova? |url=https://www.vesti.bg/bulgaria/koj-e-pyrviiat-dzhentylmen-na-bylgariia-syprugyt-na-iliiana-iotova-6250078 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20260123142214/https://www.vesti.bg/bulgaria/koj-e-pyrviiat-dzhentylmen-na-bylgariia-syprugyt-na-iliiana-iotova-6250078 |archive-date=23 January 2026 |access-date=25 January 2026 |work={{ill|Vesti.bg|bg}} |language=bg |agency=Netinfo}}&lt;/ref&gt; Med letoma 1990 in 1997 je delala na Bolgarski nacionalni televiziji kot poročevalka, urednica, režiserka ter voditeljica informativnih in aktualno-informativnih programov ter postala vodja Direktorata za novice in aktualno-informativne programe.&lt;ref name=&quot;auto4&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;bnr&quot;&gt;{{Navedi splet |date=23 January 2026 |title=Iliana Iotova becomes Bulgaria's first female president |url=https://bnrnews.bg/en/post/418123/iliana-iotova-becomes-bulgarias-first-female-president |access-date=24 January 2026 |website=[[Bulgarian National Radio]]}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;bta1&quot; /&gt; Nato je leta 1997 delala kot direktorica tiskovne službe Bolgarske socialistične stranke.&lt;ref&gt;{{Navedi novice |title=Профил на Илиана Йотова |url=http://personi.dir.bg/person.php?id=145 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20161025180042/http://personi.dir.bg/person.php?id=145 |archive-date=25 October 2016 |access-date=25 October 2016 |publisher=personi.dir.bg |language=bg}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;bnr&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;bta1&quot; /&gt;

== Politična kariera ==
[[File:Iliana_Iotova_-_Bulgarian_part-_Citizens'_Corner_debate-_With_or_without_Schengen%3F_(25936144804).jpg|levo|sličica| Iotova med razpravo o [[Schengensko območje|schengenskem območju]], 19. april 2016]]
Na državnih volitvah leta 2005 je bila Jotova izvoljena za poslanko v državnem zboru.&lt;ref name=&quot;bnr&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;bta1&quot; /&gt; Med svojim mandatom je vodila bolgarsko delegacijo v Parlamentarni skupščini Frankofonije in članica delegacije v Parlamentarni skupščini Sveta Evrope.&lt;ref name=&quot;bta1&quot; /&gt;

Leta 2007 je postala [[Evropski poslanec|poslanka Evropskega parlamenta]], vnovič je bila izvoljena leta 2014.&lt;ref name=&quot;auto1&quot;&gt;{{Navedi splet |date=28 August 2014 |title=Key speakers &amp;#124; European Union Agency for Fundamental Rights |url=https://fra.europa.eu/en/content/key-speakers |access-date=24 January 2026 |website=fra.europa.eu}}&lt;/ref&gt; Tam je bila članica skupine [[Skupina naprednega zavezništva socialistov in demokratov|Progresivne zveze socialistov in demokratov]].&lt;ref name=&quot;auto1&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;bta1&quot; /&gt;

=== Podpredsednica Bolgarije ===
[[File:Bulgarian_President_Rumen_Radev_-_EC_President_Jean-Claude_Juncker_meeting_in_Sofia_(24778491567).jpg|levo|sličica| Jotova med predsednikom Radevom in [[Predsednik Evropske komisije|predsednikom Evropske komisije]] [[Jean-Claude Juncker|Jean-Claudom Junckerjem]] v Sofiji, 12. januar 2018]]
Pred predsedniškimi volitvami v Bolgariji leta 2016 je bila Jotova uradno nominirana za podpredsedniško kandidatko Bolgarske socialistične stranke za predsedniškega kandidata [[Rumen Radev|Rumena Radeva]]. Po izvolitvi je odstopila z mesta poslanke Evropskega parlamenta.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=23 January 2026 |title=Sendoff for Radev as Yotova becomes Bulgaria's first woman President |url=https://sofiaglobe.com/2026/01/23/sendoff-for-radev-as-yotova-becomes-bulgarias-first-woman-president/ |access-date=24 January 2026 |website=The Sofia Globe}}&lt;/ref&gt; Kot podpredsednica se je osredotočala na odnose z bolgarskimi skupnostmi v tujini ter na promocijo bolgarskega izobraževanja in jezika.&lt;ref name=&quot;bnr&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi novice |date=19 January 2017 |title=New Bulgarian president takes oath of office |url=https://apnews.com/general-news-d1bfd08e27f84e5380ee163157f97b35 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20260129111851/https://apnews.com/general-news-d1bfd08e27f84e5380ee163157f97b35 |archive-date=29 January 2026 |access-date=26 January 2026 |work=[[Associated Press]]}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Officially&quot;&gt;{{Navedi novice |date=23 January 2026 |title=Officially: Iliana Yotova Becomes Bulgaria's First Female President as Rumen Radev Steps Down |url=https://www.novinite.com/articles/236626/Officially%3A+Iliana+Yotova+Becomes+Bulgaria%E2%80%99s+First+Female+President+as+Rumen+Radev+Steps+Down |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20260125011541/https://www.novinite.com/articles/236626/Officially%3A+Iliana+Yotova+Becomes+Bulgaria%E2%80%99s+First+Female+President+as+Rumen+Radev+Steps+Down |archive-date=25 January 2026 |access-date=27 January 2026 |work=[[Novinite|Sofia News Agency]]}}&lt;/ref&gt;

Predsednik Radev je 1. februarja 2021 uradno napovedal, da se bosta z Iliano Iotovo na splošnih volitvah leta 2021 potegovala za drugi mandat.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=February 2021 |title=Bulgarian President Radev Announces Pitch for Second Term |url=https://balkaninsight.com/2021/02/01/bulgarian-president-radev-announces-pitch-for-second-term/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20211118085104/https://balkaninsight.com/2021/02/01/bulgarian-president-radev-announces-pitch-for-second-term/ |archive-date=18 November 2021 |access-date=25 January 2026 |website=balkaninsight.com |publisher=Balkan Inside}}&lt;/ref&gt; V drugem krogu, ki je bil 21. novembra, sta prejela 66 odstotka glasov.

Jotova se je 21. marca 2024 udeležila izobraževalnega foruma v Lizboni, ki ga je sponzorirala in na katerem je pozvala k potrebi po ustanovitvi bolgarske kulturne institucije v tujini za mednarodno promocijo bolgarske kulture in jezika.&lt;ref&gt;{{Navedi novice |date=21 March 2024 |title=Iliana Iotova: &quot;Sunday schools are the most visible result of the policy for Bulgarians abroad&quot; |url=https://bnrnews.bg/en/post/104329/vice-president-iliana-iotova-sunday-schools-are-the-most-visible-result-of-the-policy-for-bulgarians-abroad |access-date=25 January 2026 |work=Bulgarian National Radio}}&lt;/ref&gt;

=== Predsednica Bolgarije ===
Med nagovorom narodu 19. januarja 2026 je takratni predsednik [[Rumen Radev]] napovedal svoj odstop, namenil se je kandidirati na parlamentarnih volitvah.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=19 January 2026 |title=На живо: Радев подаде оставка като президент, отива на изборите (видео) |url=https://offnews.bg/politika/na-zhivo-radev-podade-ostavka-kato-prezident-otiva-video-859428.html |access-date=19 January 2026 |website=offnews.bg |language=bg}}&lt;/ref&gt; Naslednji dan je odstopno izjavo vložil na ustavno sodišče.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=20 January 2026 |title=Радев официално подаде оставка пред Конституционния съд |url=https://www.svobodnaevropa.bg/a/prezident-ostavka-konstitutsionen-sad/33654690.html |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20260121075910/https://www.svobodnaevropa.bg/a/prezident-ostavka-konstitutsionen-sad/33654690.html |archive-date=21 January 2026 |access-date=20 January 2026 |website=offnews.bg |language=bg}}&lt;/ref&gt; Tri dni pozneje, 23. januarja, je ustavno sodišče uradno sprejelo Radevov odstop, s čimer je Jotova postala začasna predsednica države.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=23 January 2026 |title=Румен Радев вече не е президент, държаве глава е Илиана Йотова |url=https://www.24chasa.bg/bulgaria/article/22146502 |access-date=23 January 2026 |website=24Chasa.bg |language=bg}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=23 January 2026 |title=Много сме, не могат да спрат вълната&quot;. Радев напусна президентството, Йотова е първата жена държавен глава |url=https://www.mediapool.bg/mnogo-sme-ne-mogat-da-sprat-valnata-radev-napusna-prezidentstvoto-yotova-e-parvata-zhena-darzhaven-glava-news379499.html |access-date=23 January 2026 |website=mediapool.bg |language=bg}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;bta1&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;Officially&quot; /&gt; Odločila se je za kandidaturo na volitvah leta 2026, na katerih je nastopila skupaj s podpredsedniškim kandidatom Kirilom Valčevim.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Fakti |title=Kiril Valchev: I was invited by Yotova, I havent even spoken to Radev |url=https://fakti.bg/en/bulgaria/1083221-kiril-valchev-bah-pokanen-ot-iotova-dori-ne-sam-razgovaral-s-radev |access-date=2026-10-26 |website=Fakti.bg - Да извадим фактите наяве |language=english}}&lt;/ref&gt;


Jotova je v prvem krogu 25. oktobra dobila večino glasov, 35 odsotka, Andrej Gjurov pa 32 odstotka.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-10-26 |title=Bulgarian incumbent president faces pro-Western reformist in runoff on Sunday |url=https://apnews.com/article/bulgaria-president-election-results-yotova-gyrov-radev-63efac589f5842ad552fc340085e1bb0 |website=[[Associated Press]]}}&lt;/ref&gt; Na drugem krogu čez dva tedna je osvojila zmago in osvojila poln predsedniški mandat.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=N |first=Ž |title=Na predsedniških volitvah v Bolgariji zmagala Ilijana Jotova |url=https://www.rtvslo.si/svet/evropa/na-predsedniskih-volitvah-v-bolgariji-zmagala-ilijana-jotova/798752 |access-date=2026-11-02 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Zasebno ==
Poleg materne [[Bolgarščina|bolgarščine]] tekoče govori [[Francoščina|francosko]], [[Ruščina|rusko]] in [[Angleščina|angleško]].&lt;ref name=&quot;bta1&quot; /&gt; Jotova se je leta 1985 poročila z Andrejem Jotovom, zdravnikom, ki ga je spoznala v Prvi bolnišnici v Sofiji sv. Janeza Krstnika. Imata enega otroka.&lt;ref name=&quot;vesti&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;bta1&quot; /&gt;

== Reference ==
&lt;templatestyles src=&quot;Reflist/styles.css&quot; /&gt;{{Sklici|2}}

== Zunanje povezave ==

* Personal profile of Iliana Iotova in the European Parliament's database of members
* {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140110020358/http://ilyana.info/|date=10 January 2014|title=Official website of Iliyana Iotova}}
{{Heads of state of republics}}
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Rojeni leta 1964]]
[[Kategorija:Viri CS1 v bolgarščini (bg)]]
[[Kategorija:Bolgarski politiki]]
[[Kategorija:Strani z nepregledanimi prevodi]]</text>
      <sha1>25kr3y5h99sr3am6swhijbfyyw3lyz2</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6773717</id>
      <parentid>6773716</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T12:36:51Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pv21</username>
        <id>142817</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6773717</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="14621" sha1="36fnf851oavt7t34ghyfscaoh2pnu5r" xml:space="preserve">
{{Infopolje Funkcionar|honorific-prefix=|name=Ilijana Jotova|native_name={{Nobold|{{lang|bg|Илияна Йотова}}}}|image=President Iliyana Yotova (3x4 cropped).jpg|alt=|caption=Official portrait, 2026|office=[[Predsednik Bolgarije|Predsednica Bolgarije]]|primeminister=|vicepresident=[[Kiril Valčev]]|termstart=23. januar 2026|termend=|predecessor=[[Rumen Radev]]|successor=|office1=[[Predsednik Bolgarije|Podpredsednica Bolgarije]]|president1=[[Rumen Radev]]|termstart1=22. januar 2017|termend1=23. januar 2026|predecessor1=[[Margarita Popova]]|successor1=Kiril Valčev|parliament2=|termstart2=6. junij 2007|termend2=16. januar 2017|predecessor2=|successor2=[[Petar Kurumbašev]]|party=BSP (od 1997)&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Йотова е със „замразено“ членство в БСП|url=https://clubz.bg/177576|language=bg}}&lt;/ref&gt;|birth_name=Iliana Malinova Todorova|birth_date={{birth date and age|1964|10|24|df=y}}|birth_place=[[Sofija]], Bolgarija|spouse={{marriage|Andrej Iotov|1985}}|children=1|occupation=političarka, novinarka|office2=[[Evropski parlament|Poslanka v Evropskem parlamentu]]|premier=[[Rosen Željazkov]]&lt;br&gt;[[Andrej Gjurov]] (v. d.)&lt;br&gt;[[Rumen Radev]]}}

'''Ilijana Malinova Jotova'''{{Efn|{{langx|bg|Илияна Малинова Йотова}}, {{IPA|bg|iliˈjanɐ mɐ'linovɐ 'jotovɐ|pron|small=no}}. Sometimes spelled as '''Iliyana Malinova Yotova'''&lt;ref&gt;{{cite web |title=Who Is Iliyana Yotova: Bulgaria's First Female President |url=https://www.novinite.com/articles/236539/Who+Is+Iliyana+Yotova%3A+Bulgaria%E2%80%99s+First+Female+President |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20260121031131/https://www.novinite.com/articles/236539/Who+Is+Iliyana+Yotova%3A+Bulgaria%E2%80%99s+First+Female+President |archive-date=21 January 2026 |access-date=25 January 2026}},&lt;/ref&gt; as per the country's [[Romanization of Bulgarian|official romanization]].}} (rojena Todorova), [[Bolgari|bolgarska]] [[političarka]] in [[novinarka]]; * [[24. oktober|24.{{Presledki}}oktober]] [[1964]], [[Sofija]].

Jotova je bolgarska političarka in novinarka. Od 23. januarja 2026 je [[Predsednik Bolgarije|predsednica Bolgarije]]. Sprva je bila na položaju kot začasna predsednica, novembra 2026 pa je bila izvoljena za polni mandat, s čimer je postala tudi prva ženska predsednica Bolgarije. Je članica Bolgarske socialistične stranke (BSP). Med letoma 2017 in 2026 je bila podpredsednica države v času predsednika [[Rumen Radev|Rumena Radeva]].

== Mladost ==
Iliana Malinova Iotova se je rodila 24. oktobra 1964 v [[Sofija|Sofiji]] v Ljudski republiki Bolgariji.&lt;ref name=&quot;auto2&quot;&gt;{{Navedi splet |date=24 October 1964 |title=Iliana IOTOVA – 8th parliamentary term |url=https://www.europarl.europa.eu/meps/en/38605/ILIANA_IOTOVA/history/8 |publisher=European Parliament}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;bta1&quot;&gt;{{Navedi novice |last=Karagyozov |first=Konstantin |last2=Trifonov |first2=Nikolay |date=23 January 2026 |title=UPDATED Iliana Iotova Becomes Bulgaria's President after Constitutional Court Ruling |url=https://www.bta.bg/en/news/bulgaria/1049637-iliana-iotova-becomes-bulgaria-s-acting-president-after-constitutional-court-rul |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20260124034555/https://www.bta.bg/en/news/bulgaria/1049637-iliana-iotova-becomes-bulgaria-s-acting-president-after-constitutional-court-rul |archive-date=24 January 2026 |access-date=25 January 2026 |work=[[Bulgarian News Agency]]}}&lt;/ref&gt; Študirala je na [[:en:Lycée_Français_de_Sofia|Lycée Français de Sofia]].&lt;ref name=&quot;auto4&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Iliana Iotova |url=https://womens-forum.dir.bg/lektor/iliana-iotova/?lang=en |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20251231075935/https://womens-forum.dir.bg/lektor/iliana-iotova/?lang=en |archive-date=31 December 2025 |access-date=24 January 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;bta1&quot; /&gt; Diplomirala je iz bolgarske in francoske [[Filologija|filologije]] na [[Univerza v Sofiji|Univerzi v Sofiji]], kasneje pa se je specializirala na [[École nationale d'administration]] (ENA, Nacionalna šola za upravo) v [[Strasbourg|Strasbourgu]] v Franciji in na Centru za evropske študije (CEES) Univerze v Strasbourgu.&lt;ref name=&quot;bta1&quot; /&gt;

V osemdesetih letih prejšnjega stoletja je delala kot medicinska sestra v Prvi bolnišnici sv. Janeza Krstnika v Sofiji.&lt;ref name=&quot;vesti&quot;&gt;{{Navedi novice |date=23 January 2026 |title=Първият джентълмен на България: Кой е съпругът на президента Илияна Йотова |trans-title=The First Gentleman of Bulgaria: Who is the husband of President Iliana Yotova? |url=https://www.vesti.bg/bulgaria/koj-e-pyrviiat-dzhentylmen-na-bylgariia-syprugyt-na-iliiana-iotova-6250078 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20260123142214/https://www.vesti.bg/bulgaria/koj-e-pyrviiat-dzhentylmen-na-bylgariia-syprugyt-na-iliiana-iotova-6250078 |archive-date=23 January 2026 |access-date=25 January 2026 |work={{ill|Vesti.bg|bg}} |language=bg |agency=Netinfo}}&lt;/ref&gt; Med letoma 1990 in 1997 je delala na Bolgarski nacionalni televiziji kot poročevalka, urednica, režiserka ter voditeljica informativnih in aktualno-informativnih programov ter postala vodja Direktorata za novice in aktualno-informativne programe.&lt;ref name=&quot;auto4&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;bnr&quot;&gt;{{Navedi splet |date=23 January 2026 |title=Iliana Iotova becomes Bulgaria's first female president |url=https://bnrnews.bg/en/post/418123/iliana-iotova-becomes-bulgarias-first-female-president |access-date=24 January 2026 |website=[[Bulgarian National Radio]]}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;bta1&quot; /&gt; Nato je leta 1997 delala kot direktorica tiskovne službe Bolgarske socialistične stranke.&lt;ref&gt;{{Navedi novice |title=Профил на Илиана Йотова |url=http://personi.dir.bg/person.php?id=145 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20161025180042/http://personi.dir.bg/person.php?id=145 |archive-date=25 October 2016 |access-date=25 October 2016 |publisher=personi.dir.bg |language=bg}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;bnr&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;bta1&quot; /&gt;

== Politična kariera ==
[[File:Iliana_Iotova_-_Bulgarian_part-_Citizens'_Corner_debate-_With_or_without_Schengen%3F_(25936144804).jpg|sličica| Jotova leta 2016]]
Na državnih volitvah leta 2005 je bila Jotova izvoljena za poslanko v državnem zboru.&lt;ref name=&quot;bnr&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;bta1&quot; /&gt; Med svojim mandatom je vodila bolgarsko delegacijo v Parlamentarni skupščini Frankofonije in članica delegacije v Parlamentarni skupščini Sveta Evrope.&lt;ref name=&quot;bta1&quot; /&gt;

Leta 2007 je postala [[Evropski poslanec|poslanka Evropskega parlamenta]], vnovič je bila izvoljena leta 2014.&lt;ref name=&quot;auto1&quot;&gt;{{Navedi splet |date=28 August 2014 |title=Key speakers &amp;#124; European Union Agency for Fundamental Rights |url=https://fra.europa.eu/en/content/key-speakers |access-date=24 January 2026 |website=fra.europa.eu}}&lt;/ref&gt; Tam je bila članica skupine [[Skupina naprednega zavezništva socialistov in demokratov|Progresivne zveze socialistov in demokratov]].&lt;ref name=&quot;auto1&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;bta1&quot; /&gt;

=== Podpredsednica Bolgarije ===
[[File:Bulgarian_President_Rumen_Radev_-_EC_President_Jean-Claude_Juncker_meeting_in_Sofia_(24778491567).jpg|sličica| Jotova med predsednikom Radevom in [[Predsednik Evropske komisije|predsednikom Evropske komisije]] [[Jean-Claude Juncker|Jean-Claudom Junckerjem]] v Sofiji, 2018]]
Pred predsedniškimi volitvami v Bolgariji leta 2016 je bila Jotova uradno nominirana za podpredsedniško kandidatko Bolgarske socialistične stranke za predsedniškega kandidata [[Rumen Radev|Rumena Radeva]]. Po izvolitvi je odstopila z mesta poslanke Evropskega parlamenta.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=23 January 2026 |title=Sendoff for Radev as Yotova becomes Bulgaria's first woman President |url=https://sofiaglobe.com/2026/01/23/sendoff-for-radev-as-yotova-becomes-bulgarias-first-woman-president/ |access-date=24 January 2026 |website=The Sofia Globe}}&lt;/ref&gt; Kot podpredsednica se je osredotočala na odnose z bolgarskimi skupnostmi v tujini ter na promocijo bolgarskega izobraževanja in jezika.&lt;ref name=&quot;bnr&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi novice |date=19 January 2017 |title=New Bulgarian president takes oath of office |url=https://apnews.com/general-news-d1bfd08e27f84e5380ee163157f97b35 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20260129111851/https://apnews.com/general-news-d1bfd08e27f84e5380ee163157f97b35 |archive-date=29 January 2026 |access-date=26 January 2026 |work=[[Associated Press]]}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Officially&quot;&gt;{{Navedi novice |date=23 January 2026 |title=Officially: Iliana Yotova Becomes Bulgaria's First Female President as Rumen Radev Steps Down |url=https://www.novinite.com/articles/236626/Officially%3A+Iliana+Yotova+Becomes+Bulgaria%E2%80%99s+First+Female+President+as+Rumen+Radev+Steps+Down |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20260125011541/https://www.novinite.com/articles/236626/Officially%3A+Iliana+Yotova+Becomes+Bulgaria%E2%80%99s+First+Female+President+as+Rumen+Radev+Steps+Down |archive-date=25 January 2026 |access-date=27 January 2026 |work=[[Novinite|Sofia News Agency]]}}&lt;/ref&gt;

Predsednik Radev je 1. februarja 2021 uradno napovedal, da se bosta z Iliano Iotovo na splošnih volitvah leta 2021 potegovala za drugi mandat.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=February 2021 |title=Bulgarian President Radev Announces Pitch for Second Term |url=https://balkaninsight.com/2021/02/01/bulgarian-president-radev-announces-pitch-for-second-term/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20211118085104/https://balkaninsight.com/2021/02/01/bulgarian-president-radev-announces-pitch-for-second-term/ |archive-date=18 November 2021 |access-date=25 January 2026 |website=balkaninsight.com |publisher=Balkan Inside}}&lt;/ref&gt; V drugem krogu, ki je bil 21. novembra, sta prejela 66 odstotka glasov.

Jotova se je 21. marca 2024 udeležila izobraževalnega foruma v Lizboni, ki ga je sponzorirala in na katerem je pozvala k potrebi po ustanovitvi bolgarske kulturne institucije v tujini za mednarodno promocijo bolgarske kulture in jezika.&lt;ref&gt;{{Navedi novice |date=21 March 2024 |title=Iliana Iotova: &quot;Sunday schools are the most visible result of the policy for Bulgarians abroad&quot; |url=https://bnrnews.bg/en/post/104329/vice-president-iliana-iotova-sunday-schools-are-the-most-visible-result-of-the-policy-for-bulgarians-abroad |access-date=25 January 2026 |work=Bulgarian National Radio}}&lt;/ref&gt;

=== Predsednica Bolgarije ===
Med nagovorom narodu 19. januarja 2026 je takratni predsednik [[Rumen Radev]] napovedal svoj odstop, namenil se je kandidirati na parlamentarnih volitvah.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=19 January 2026 |title=На живо: Радев подаде оставка като президент, отива на изборите (видео) |url=https://offnews.bg/politika/na-zhivo-radev-podade-ostavka-kato-prezident-otiva-video-859428.html |access-date=19 January 2026 |website=offnews.bg |language=bg}}&lt;/ref&gt; Naslednji dan je odstopno izjavo vložil na ustavno sodišče.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=20 January 2026 |title=Радев официално подаде оставка пред Конституционния съд |url=https://www.svobodnaevropa.bg/a/prezident-ostavka-konstitutsionen-sad/33654690.html |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20260121075910/https://www.svobodnaevropa.bg/a/prezident-ostavka-konstitutsionen-sad/33654690.html |archive-date=21 January 2026 |access-date=20 January 2026 |website=offnews.bg |language=bg}}&lt;/ref&gt; Tri dni pozneje, 23. januarja, je ustavno sodišče uradno sprejelo Radevov odstop, s čimer je Jotova postala začasna predsednica države.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=23 January 2026 |title=Румен Радев вече не е президент, държаве глава е Илиана Йотова |url=https://www.24chasa.bg/bulgaria/article/22146502 |access-date=23 January 2026 |website=24Chasa.bg |language=bg}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=23 January 2026 |title=Много сме, не могат да спрат вълната&quot;. Радев напусна президентството, Йотова е първата жена държавен глава |url=https://www.mediapool.bg/mnogo-sme-ne-mogat-da-sprat-valnata-radev-napusna-prezidentstvoto-yotova-e-parvata-zhena-darzhaven-glava-news379499.html |access-date=23 January 2026 |website=mediapool.bg |language=bg}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;bta1&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;Officially&quot; /&gt; Odločila se je za kandidaturo na volitvah leta 2026, na katerih je nastopila skupaj s podpredsedniškim kandidatom Kirilom Valčevim.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Fakti |title=Kiril Valchev: I was invited by Yotova, I havent even spoken to Radev |url=https://fakti.bg/en/bulgaria/1083221-kiril-valchev-bah-pokanen-ot-iotova-dori-ne-sam-razgovaral-s-radev |access-date=2026-10-26 |website=Fakti.bg - Да извадим фактите наяве |language=english}}&lt;/ref&gt;


Jotova je v prvem krogu 25. oktobra dobila večino glasov, 35 odsotka, Andrej Gjurov pa 32 odstotka.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-10-26 |title=Bulgarian incumbent president faces pro-Western reformist in runoff on Sunday |url=https://apnews.com/article/bulgaria-president-election-results-yotova-gyrov-radev-63efac589f5842ad552fc340085e1bb0 |website=[[Associated Press]]}}&lt;/ref&gt; Na drugem krogu čez dva tedna je osvojila zmago in osvojila poln predsedniški mandat.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=N |first=Ž |title=Na predsedniških volitvah v Bolgariji zmagala Ilijana Jotova |url=https://www.rtvslo.si/svet/evropa/na-predsedniskih-volitvah-v-bolgariji-zmagala-ilijana-jotova/798752 |access-date=2026-11-02 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Zasebno ==
Poleg materne [[Bolgarščina|bolgarščine]] tekoče govori [[Francoščina|francosko]], [[Ruščina|rusko]] in [[Angleščina|angleško]].&lt;ref name=&quot;bta1&quot; /&gt; Jotova se je leta 1985 poročila z Andrejem Jotovom, zdravnikom, ki ga je spoznala v Prvi bolnišnici v Sofiji sv. Janeza Krstnika. Imata enega otroka.&lt;ref name=&quot;vesti&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;bta1&quot; /&gt;

== Reference ==
&lt;templatestyles src=&quot;Reflist/styles.css&quot; /&gt;{{Sklici|2}}

== Zunanje povezave ==

* Personal profile of Iliana Iotova in the European Parliament's database of members
* {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140110020358/http://ilyana.info/|date=10 January 2014|title=Official website of Iliyana Iotova}}
{{Heads of state of republics}}
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Rojeni leta 1964]]
[[Kategorija:Viri CS1 v bolgarščini (bg)]]
[[Kategorija:Bolgarski politiki]]
[[Kategorija:Strani z nepregledanimi prevodi]]</text>
      <sha1>36fnf851oavt7t34ghyfscaoh2pnu5r</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6773720</id>
      <parentid>6773717</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T12:38:20Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pv21</username>
        <id>142817</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Zunanje povezave */</comment>
      <origin>6773720</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="14666" sha1="2wyfc3ongpx66sn2ck4nxz2bp3gl29w" xml:space="preserve">
{{Infopolje Funkcionar|honorific-prefix=|name=Ilijana Jotova|native_name={{Nobold|{{lang|bg|Илияна Йотова}}}}|image=President Iliyana Yotova (3x4 cropped).jpg|alt=|caption=Official portrait, 2026|office=[[Predsednik Bolgarije|Predsednica Bolgarije]]|primeminister=|vicepresident=[[Kiril Valčev]]|termstart=23. januar 2026|termend=|predecessor=[[Rumen Radev]]|successor=|office1=[[Predsednik Bolgarije|Podpredsednica Bolgarije]]|president1=[[Rumen Radev]]|termstart1=22. januar 2017|termend1=23. januar 2026|predecessor1=[[Margarita Popova]]|successor1=Kiril Valčev|parliament2=|termstart2=6. junij 2007|termend2=16. januar 2017|predecessor2=|successor2=[[Petar Kurumbašev]]|party=BSP (od 1997)&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Йотова е със „замразено“ членство в БСП|url=https://clubz.bg/177576|language=bg}}&lt;/ref&gt;|birth_name=Iliana Malinova Todorova|birth_date={{birth date and age|1964|10|24|df=y}}|birth_place=[[Sofija]], Bolgarija|spouse={{marriage|Andrej Iotov|1985}}|children=1|occupation=političarka, novinarka|office2=[[Evropski parlament|Poslanka v Evropskem parlamentu]]|premier=[[Rosen Željazkov]]&lt;br&gt;[[Andrej Gjurov]] (v. d.)&lt;br&gt;[[Rumen Radev]]}}

'''Ilijana Malinova Jotova'''{{Efn|{{langx|bg|Илияна Малинова Йотова}}, {{IPA|bg|iliˈjanɐ mɐ'linovɐ 'jotovɐ|pron|small=no}}. Sometimes spelled as '''Iliyana Malinova Yotova'''&lt;ref&gt;{{cite web |title=Who Is Iliyana Yotova: Bulgaria's First Female President |url=https://www.novinite.com/articles/236539/Who+Is+Iliyana+Yotova%3A+Bulgaria%E2%80%99s+First+Female+President |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20260121031131/https://www.novinite.com/articles/236539/Who+Is+Iliyana+Yotova%3A+Bulgaria%E2%80%99s+First+Female+President |archive-date=21 January 2026 |access-date=25 January 2026}},&lt;/ref&gt; as per the country's [[Romanization of Bulgarian|official romanization]].}} (rojena Todorova), [[Bolgari|bolgarska]] [[političarka]] in [[novinarka]]; * [[24. oktober|24.{{Presledki}}oktober]] [[1964]], [[Sofija]].

Jotova je bolgarska političarka in novinarka. Od 23. januarja 2026 je [[Predsednik Bolgarije|predsednica Bolgarije]]. Sprva je bila na položaju kot začasna predsednica, novembra 2026 pa je bila izvoljena za polni mandat, s čimer je postala tudi prva ženska predsednica Bolgarije. Je članica Bolgarske socialistične stranke (BSP). Med letoma 2017 in 2026 je bila podpredsednica države v času predsednika [[Rumen Radev|Rumena Radeva]].

== Mladost ==
Iliana Malinova Iotova se je rodila 24. oktobra 1964 v [[Sofija|Sofiji]] v Ljudski republiki Bolgariji.&lt;ref name=&quot;auto2&quot;&gt;{{Navedi splet |date=24 October 1964 |title=Iliana IOTOVA – 8th parliamentary term |url=https://www.europarl.europa.eu/meps/en/38605/ILIANA_IOTOVA/history/8 |publisher=European Parliament}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;bta1&quot;&gt;{{Navedi novice |last=Karagyozov |first=Konstantin |last2=Trifonov |first2=Nikolay |date=23 January 2026 |title=UPDATED Iliana Iotova Becomes Bulgaria's President after Constitutional Court Ruling |url=https://www.bta.bg/en/news/bulgaria/1049637-iliana-iotova-becomes-bulgaria-s-acting-president-after-constitutional-court-rul |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20260124034555/https://www.bta.bg/en/news/bulgaria/1049637-iliana-iotova-becomes-bulgaria-s-acting-president-after-constitutional-court-rul |archive-date=24 January 2026 |access-date=25 January 2026 |work=[[Bulgarian News Agency]]}}&lt;/ref&gt; Študirala je na [[:en:Lycée_Français_de_Sofia|Lycée Français de Sofia]].&lt;ref name=&quot;auto4&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Iliana Iotova |url=https://womens-forum.dir.bg/lektor/iliana-iotova/?lang=en |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20251231075935/https://womens-forum.dir.bg/lektor/iliana-iotova/?lang=en |archive-date=31 December 2025 |access-date=24 January 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;bta1&quot; /&gt; Diplomirala je iz bolgarske in francoske [[Filologija|filologije]] na [[Univerza v Sofiji|Univerzi v Sofiji]], kasneje pa se je specializirala na [[École nationale d'administration]] (ENA, Nacionalna šola za upravo) v [[Strasbourg|Strasbourgu]] v Franciji in na Centru za evropske študije (CEES) Univerze v Strasbourgu.&lt;ref name=&quot;bta1&quot; /&gt;

V osemdesetih letih prejšnjega stoletja je delala kot medicinska sestra v Prvi bolnišnici sv. Janeza Krstnika v Sofiji.&lt;ref name=&quot;vesti&quot;&gt;{{Navedi novice |date=23 January 2026 |title=Първият джентълмен на България: Кой е съпругът на президента Илияна Йотова |trans-title=The First Gentleman of Bulgaria: Who is the husband of President Iliana Yotova? |url=https://www.vesti.bg/bulgaria/koj-e-pyrviiat-dzhentylmen-na-bylgariia-syprugyt-na-iliiana-iotova-6250078 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20260123142214/https://www.vesti.bg/bulgaria/koj-e-pyrviiat-dzhentylmen-na-bylgariia-syprugyt-na-iliiana-iotova-6250078 |archive-date=23 January 2026 |access-date=25 January 2026 |work={{ill|Vesti.bg|bg}} |language=bg |agency=Netinfo}}&lt;/ref&gt; Med letoma 1990 in 1997 je delala na Bolgarski nacionalni televiziji kot poročevalka, urednica, režiserka ter voditeljica informativnih in aktualno-informativnih programov ter postala vodja Direktorata za novice in aktualno-informativne programe.&lt;ref name=&quot;auto4&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;bnr&quot;&gt;{{Navedi splet |date=23 January 2026 |title=Iliana Iotova becomes Bulgaria's first female president |url=https://bnrnews.bg/en/post/418123/iliana-iotova-becomes-bulgarias-first-female-president |access-date=24 January 2026 |website=[[Bulgarian National Radio]]}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;bta1&quot; /&gt; Nato je leta 1997 delala kot direktorica tiskovne službe Bolgarske socialistične stranke.&lt;ref&gt;{{Navedi novice |title=Профил на Илиана Йотова |url=http://personi.dir.bg/person.php?id=145 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20161025180042/http://personi.dir.bg/person.php?id=145 |archive-date=25 October 2016 |access-date=25 October 2016 |publisher=personi.dir.bg |language=bg}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;bnr&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;bta1&quot; /&gt;

== Politična kariera ==
[[File:Iliana_Iotova_-_Bulgarian_part-_Citizens'_Corner_debate-_With_or_without_Schengen%3F_(25936144804).jpg|sličica| Jotova leta 2016]]
Na državnih volitvah leta 2005 je bila Jotova izvoljena za poslanko v državnem zboru.&lt;ref name=&quot;bnr&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;bta1&quot; /&gt; Med svojim mandatom je vodila bolgarsko delegacijo v Parlamentarni skupščini Frankofonije in članica delegacije v Parlamentarni skupščini Sveta Evrope.&lt;ref name=&quot;bta1&quot; /&gt;

Leta 2007 je postala [[Evropski poslanec|poslanka Evropskega parlamenta]], vnovič je bila izvoljena leta 2014.&lt;ref name=&quot;auto1&quot;&gt;{{Navedi splet |date=28 August 2014 |title=Key speakers &amp;#124; European Union Agency for Fundamental Rights |url=https://fra.europa.eu/en/content/key-speakers |access-date=24 January 2026 |website=fra.europa.eu}}&lt;/ref&gt; Tam je bila članica skupine [[Skupina naprednega zavezništva socialistov in demokratov|Progresivne zveze socialistov in demokratov]].&lt;ref name=&quot;auto1&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;bta1&quot; /&gt;

=== Podpredsednica Bolgarije ===
[[File:Bulgarian_President_Rumen_Radev_-_EC_President_Jean-Claude_Juncker_meeting_in_Sofia_(24778491567).jpg|sličica| Jotova med predsednikom Radevom in [[Predsednik Evropske komisije|predsednikom Evropske komisije]] [[Jean-Claude Juncker|Jean-Claudom Junckerjem]] v Sofiji, 2018]]
Pred predsedniškimi volitvami v Bolgariji leta 2016 je bila Jotova uradno nominirana za podpredsedniško kandidatko Bolgarske socialistične stranke za predsedniškega kandidata [[Rumen Radev|Rumena Radeva]]. Po izvolitvi je odstopila z mesta poslanke Evropskega parlamenta.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=23 January 2026 |title=Sendoff for Radev as Yotova becomes Bulgaria's first woman President |url=https://sofiaglobe.com/2026/01/23/sendoff-for-radev-as-yotova-becomes-bulgarias-first-woman-president/ |access-date=24 January 2026 |website=The Sofia Globe}}&lt;/ref&gt; Kot podpredsednica se je osredotočala na odnose z bolgarskimi skupnostmi v tujini ter na promocijo bolgarskega izobraževanja in jezika.&lt;ref name=&quot;bnr&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi novice |date=19 January 2017 |title=New Bulgarian president takes oath of office |url=https://apnews.com/general-news-d1bfd08e27f84e5380ee163157f97b35 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20260129111851/https://apnews.com/general-news-d1bfd08e27f84e5380ee163157f97b35 |archive-date=29 January 2026 |access-date=26 January 2026 |work=[[Associated Press]]}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Officially&quot;&gt;{{Navedi novice |date=23 January 2026 |title=Officially: Iliana Yotova Becomes Bulgaria's First Female President as Rumen Radev Steps Down |url=https://www.novinite.com/articles/236626/Officially%3A+Iliana+Yotova+Becomes+Bulgaria%E2%80%99s+First+Female+President+as+Rumen+Radev+Steps+Down |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20260125011541/https://www.novinite.com/articles/236626/Officially%3A+Iliana+Yotova+Becomes+Bulgaria%E2%80%99s+First+Female+President+as+Rumen+Radev+Steps+Down |archive-date=25 January 2026 |access-date=27 January 2026 |work=[[Novinite|Sofia News Agency]]}}&lt;/ref&gt;

Predsednik Radev je 1. februarja 2021 uradno napovedal, da se bosta z Iliano Iotovo na splošnih volitvah leta 2021 potegovala za drugi mandat.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=February 2021 |title=Bulgarian President Radev Announces Pitch for Second Term |url=https://balkaninsight.com/2021/02/01/bulgarian-president-radev-announces-pitch-for-second-term/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20211118085104/https://balkaninsight.com/2021/02/01/bulgarian-president-radev-announces-pitch-for-second-term/ |archive-date=18 November 2021 |access-date=25 January 2026 |website=balkaninsight.com |publisher=Balkan Inside}}&lt;/ref&gt; V drugem krogu, ki je bil 21. novembra, sta prejela 66 odstotka glasov.

Jotova se je 21. marca 2024 udeležila izobraževalnega foruma v Lizboni, ki ga je sponzorirala in na katerem je pozvala k potrebi po ustanovitvi bolgarske kulturne institucije v tujini za mednarodno promocijo bolgarske kulture in jezika.&lt;ref&gt;{{Navedi novice |date=21 March 2024 |title=Iliana Iotova: &quot;Sunday schools are the most visible result of the policy for Bulgarians abroad&quot; |url=https://bnrnews.bg/en/post/104329/vice-president-iliana-iotova-sunday-schools-are-the-most-visible-result-of-the-policy-for-bulgarians-abroad |access-date=25 January 2026 |work=Bulgarian National Radio}}&lt;/ref&gt;

=== Predsednica Bolgarije ===
Med nagovorom narodu 19. januarja 2026 je takratni predsednik [[Rumen Radev]] napovedal svoj odstop, namenil se je kandidirati na parlamentarnih volitvah.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=19 January 2026 |title=На живо: Радев подаде оставка като президент, отива на изборите (видео) |url=https://offnews.bg/politika/na-zhivo-radev-podade-ostavka-kato-prezident-otiva-video-859428.html |access-date=19 January 2026 |website=offnews.bg |language=bg}}&lt;/ref&gt; Naslednji dan je odstopno izjavo vložil na ustavno sodišče.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=20 January 2026 |title=Радев официално подаде оставка пред Конституционния съд |url=https://www.svobodnaevropa.bg/a/prezident-ostavka-konstitutsionen-sad/33654690.html |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20260121075910/https://www.svobodnaevropa.bg/a/prezident-ostavka-konstitutsionen-sad/33654690.html |archive-date=21 January 2026 |access-date=20 January 2026 |website=offnews.bg |language=bg}}&lt;/ref&gt; Tri dni pozneje, 23. januarja, je ustavno sodišče uradno sprejelo Radevov odstop, s čimer je Jotova postala začasna predsednica države.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=23 January 2026 |title=Румен Радев вече не е президент, държаве глава е Илиана Йотова |url=https://www.24chasa.bg/bulgaria/article/22146502 |access-date=23 January 2026 |website=24Chasa.bg |language=bg}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=23 January 2026 |title=Много сме, не могат да спрат вълната&quot;. Радев напусна президентството, Йотова е първата жена държавен глава |url=https://www.mediapool.bg/mnogo-sme-ne-mogat-da-sprat-valnata-radev-napusna-prezidentstvoto-yotova-e-parvata-zhena-darzhaven-glava-news379499.html |access-date=23 January 2026 |website=mediapool.bg |language=bg}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;bta1&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;Officially&quot; /&gt; Odločila se je za kandidaturo na volitvah leta 2026, na katerih je nastopila skupaj s podpredsedniškim kandidatom Kirilom Valčevim.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Fakti |title=Kiril Valchev: I was invited by Yotova, I havent even spoken to Radev |url=https://fakti.bg/en/bulgaria/1083221-kiril-valchev-bah-pokanen-ot-iotova-dori-ne-sam-razgovaral-s-radev |access-date=2026-10-26 |website=Fakti.bg - Да извадим фактите наяве |language=english}}&lt;/ref&gt;


Jotova je v prvem krogu 25. oktobra dobila večino glasov, 35 odsotka, Andrej Gjurov pa 32 odstotka.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-10-26 |title=Bulgarian incumbent president faces pro-Western reformist in runoff on Sunday |url=https://apnews.com/article/bulgaria-president-election-results-yotova-gyrov-radev-63efac589f5842ad552fc340085e1bb0 |website=[[Associated Press]]}}&lt;/ref&gt; Na drugem krogu čez dva tedna je osvojila zmago in osvojila poln predsedniški mandat.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=N |first=Ž |title=Na predsedniških volitvah v Bolgariji zmagala Ilijana Jotova |url=https://www.rtvslo.si/svet/evropa/na-predsedniskih-volitvah-v-bolgariji-zmagala-ilijana-jotova/798752 |access-date=2026-11-02 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Zasebno ==
Poleg materne [[Bolgarščina|bolgarščine]] tekoče govori [[Francoščina|francosko]], [[Ruščina|rusko]] in [[Angleščina|angleško]].&lt;ref name=&quot;bta1&quot; /&gt; Jotova se je leta 1985 poročila z Andrejem Jotovom, zdravnikom, ki ga je spoznala v Prvi bolnišnici v Sofiji sv. Janeza Krstnika. Imata enega otroka.&lt;ref name=&quot;vesti&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;bta1&quot; /&gt;

== Reference ==
&lt;templatestyles src=&quot;Reflist/styles.css&quot; /&gt;{{Sklici|2}}

== Zunanje povezave ==

* Personal profile of Iliana Iotova in the European Parliament's database of members
* {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140110020358/http://ilyana.info/|date=10 January 2014|title=Official website of Iliyana Iotova}}
{{Vodje držav članic Evropske unije|Vodje držav članic Evropske unije=}}
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Rojeni leta 1964]]
[[Kategorija:Viri CS1 v bolgarščini (bg)]]
[[Kategorija:Bolgarski politiki]]
[[Kategorija:Strani z nepregledanimi prevodi]]</text>
      <sha1>2wyfc3ongpx66sn2ck4nxz2bp3gl29w</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Godedzor</title>
    <ns>0</ns>
    <id>610635</id>
    <revision>
      <id>6773726</id>
      <timestamp>2026-11-02T12:42:45Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <comment>najdišče</comment>
      <origin>6773726</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="563" sha1="8z9i3r44lhy13ejlyhv8ag7sgljm5tl" xml:space="preserve">{{Infopolje Starodavno najdišče 
| name = Godedzor
| image = Angeghakot 3506, Armenia - panoramio (1).jpg
| caption = Megalitski krog pri Godedzorju
| pushpin_map = Armenija
| pushpin_caption = Lega Godedzorja na zemljevidu Armenije 
| coordinates = {{coord|39.5779|45.9179|display=inline,title}}
| location = Provinca Sjunik,&lt;br&gt;{{ARM}}
| built = {{circa|4000 pr. n. št.}}
| abandoned = {{circa|3500 pr. n. št.}}
}}

== Sklici ==
{{sklici|20em}}

==Viri==
{{refbegin| 2}}
{{refend}}
 
{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Arheološka najdišča v Armeniji]]</text>
      <sha1>8z9i3r44lhy13ejlyhv8ag7sgljm5tl</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6773756</id>
      <parentid>6773726</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T14:21:46Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <comment>infopolje Naselje</comment>
      <origin>6773756</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1418" sha1="lvygw1jc21i2j11xzbsitmx8i2mcm6x" xml:space="preserve">{{Infopolje Naselje
| name                    = Godedzor
| native_name             = Գոդեձոր &lt;br&gt; Godedzor
| native_name_lang        = 
| settlement_type         = arheološko najdišče
| image_skyline           = Angeghakot 3506, Armenia - panoramio (1).jpg
| image_alt               = 
| image_caption           = Krog megalitov pri Godedzorju
| image_map               = 
| map_alt                 = 
| map_caption             = 
| pushpin_map             = Armenija
| pushpin_label_position  = right
| pushpin_map_alt         = 
| pushpin_map_caption     = Lega Godedzorja na zemljevidu Armenije 
| latd  = 39.5779|latm  =  |lats  =  |latNS  =
| longd = 45.9179 |longm =  |longs =  |longEW =
| coor_pinpoint           = 
| coordinates_type        = 
| coordinates_display     = inline,title
| coordinates_footnotes   = 
| subdivision_type        = Država
| subdivision_name        = {{ARM}}
| subdivision_type1       = Ustanovitev
| subdivision_name1       = {{circa|4000 pr. n. št.}}
| subdivision_type2       = Ukinitev
| subdivision_name2       = {{circa|3500 pr. n. št.}}
| unit_pref               = Metric &lt;!-- Imperial, če želite izpisati tudi milje, .... --&gt;
| website                 = &lt;!-- https://www.example.com --&gt;
| footnotes               = 
}}

== Sklici ==
{{sklici|20em}}

==Viri==
{{refbegin| 2}}
{{refend}}
 
{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Arheološka najdišča v Armeniji]]</text>
      <sha1>lvygw1jc21i2j11xzbsitmx8i2mcm6x</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6773778</id>
      <parentid>6773756</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T14:45:27Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <comment>nadaljevanje</comment>
      <origin>6773778</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8447" sha1="gwiajowy453eefx2ma6ak5l2feih6bs" xml:space="preserve">{{Infopolje Naselje
| name                    = Godedzor
| native_name             = Գոդեձոր &lt;br&gt; Godedzor
| native_name_lang        = 
| settlement_type         = Prazgodovinsko arheološko najdišče
| image_skyline           = Angeghakot 3506, Armenia - panoramio (1).jpg
| image_alt               = 
| image_caption           = Krog megalitov pri Godedzorju
| image_map               = 
| map_alt                 = 
| map_caption             = 
| pushpin_map             = Armenija
| pushpin_label_position  = right
| pushpin_map_alt         = 
| pushpin_map_caption     = Lega Godedzorja na zemljevidu Armenije 
| latd  = 39.5779|latm  =  |lats  =  |latNS  =
| longd = 45.9179 |longm =  |longs =  |longEW =
| coor_pinpoint           = 
| coordinates_type        = 
| coordinates_display     = inline,title
| coordinates_footnotes   = 
| subdivision_type        = Država
| subdivision_name        = {{ARM}}
| subdivision_type1       = Ustanovitev
| subdivision_name1       = {{circa|4000 pr. n. št.}}
| subdivision_type2       = Ukinitev
| subdivision_name2       = {{circa|3500 pr. n. št.}}
| unit_pref               = Metric &lt;!-- Imperial, če želite izpisati tudi milje, .... --&gt;
| website                 = &lt;!-- https://www.example.com --&gt;
| footnotes               = 
}}

'''Godedzor''' ([[Armenščina|armensko]]: Գոդեձոր, Godedzor) je prazgodovinsko arheološko najdišče oz [[Bakrena doba|bakrene dobe]], ki se nahaja približno 1,5 kilometra zahodno od vasi Angeghakot v provinci Sjunik v [[Armenija|Armeniji]].&lt;ref&gt;Patel Avetisyan, Christine Chataigter, Gillio
Palumbi 2006, [https://www.academia.edu/20613388/ The results of the excavations in Nerkin Godedzor (2005–2006) Preliminary report.] - academia.edu&lt;/ref&gt; Naselje Nerkin Godedzor leži v soteski reke Vorotan na nadmorski višini 1800 metrov. V bližini naselja so odkrili tudi nekaj [[petroglif]]ov.

Nerkin Godedzor je bilo sezonsko naselje živinorejcev, ki so od pomladi do jeseni tod pasli živino. Pozimi je pašnike prekril sneg. Nekaj znakov kaže, da se je naseljevanje na tem območju  začelo že v zadnji četrtini 5. tisočletja pr. n. št., radiokarbonsko datiranje pa kaže, da so glavne dejavnosti potekale med letoma  3650 in 3350 pr. n. št.&lt;ref&gt;Giulio Palumbi 2021, [https://books.openedition.org/momeditions/12627?lang=en Early pastoralism and natural resource management: recent research at Godedzor.] in ''On salt, copper and gold.'' Catherine Marro, Thomas Stöllner, ur. str. 285-324.&lt;/ref&gt;

Blizu Sisiana, približno 15 km vzhodno od Godedzorja, je  prazgodovinsko arheološko najdišče [[Zorac Karer|Karahundž]], znano kot 'armenski [[Stonehenge]]'. Odkrili so ga leta 1994. Ti megalitski spomeniki bi lahko bili iz [[Bronasta doba|bronaste dobe]] ali še starejši.

==Odkritje==
Arheološke raziskave so leta 2003 razkrile prazgodovinske kulturne plasti, za katere sta značilni posebna obdelava kamna in keramika. Najdišče leži na levem bregu reke Vorotan, dele najdišča pa je žal uničila nedavna kmetijska dejavnost. Izkopavanja na najdišču so se začela 2005.

==Obsidian==
V Godedzorju so našli številne artefakte iz [[obsidian]]a. Z najdišča je namreč lahek  dostop do pomembnih nahajališč obsidiana v regiji Sjunik, ki ležijo višje ob reki Vorotan.&lt;ref&gt;[https://books.openedition.org/momeditions/docannexe/image/12627/img-21.jpg Map - The Vorotan river, a link between the obsidian deposits and the Godedzor settlement] - in Giulio Palumbi 2021; areal location of Godedzor&lt;/ref&gt;

Obsidian iz Sjunika, zlasti iz Sevkarja, so prepoznali v številnih artefaktih z [[Bližnji vzhod|Bližnjega vzhoda]], znanih kot 'skupina 3c'. Najdbe so še posebej pogoste na območju [[Urmijsko jezero|Urmijskega  jezera]] v [[Iran]]u.&lt;ref&gt;[https://www.researchgate.net/figure/Main-routes-of-communication-between-obsidian-sources-of-Syunik-Kul-Tepe-and-Lake-Urmia_fig6_236850223 Main routes of communication between obsidian sources of Syunik, Kul Tepe and Lake Urmia Basin.] in {{cite journal | last1=Khademi Nadooshan | first1=Farhang | last2=Abedi | first2=Akbar | last3=Glascock | first3=Michael D. | last4=Eskandari | first4=Nasir | last5=Khazaee | first5=Mostafa | title=Provenance of prehistoric obsidian artefacts from Kul Tepe, northwestern Iran using X-ray fluorescence (XRF) analysis | journal=Journal of Archaeological Science | volume=40 | issue=4 | date=2013 | doi=10.1016/j.jas.2012.12.032 | pages=1956–1965| bibcode=2013JArSc..40.1956K }}&lt;/ref&gt; Godedzor je bil pomembno središče trgovine z obsidianom v [[Zakavkazje|Zakavkazju]].

Artefakti iz omenjene sjuniške skupine 3c izvirajo predvsem iz severozahodnega Irana. Našli so jih v kontekstih iz 6. tisočletja pr. n. št. ([[Hadži Firuz tepe]], [[Janik tepe]]) ter iz 5. in 4. tisočletja pr. n. št. (Dava göz, Kušali tepe, Kul tepe (Hadišahr), Goša, Janik tepe in Kohne tepesi).&lt;ref&gt;Giulio Palumbi 2021, [https://books.openedition.org/momeditions/12627?lang=en Early pastoralism and natural resource management: recent research at Godedzor.] in ''On salt, copper and gold.'' Catherine Marro, Thomas Stöllner, ur. str.285-324.&lt;/ref&gt;

==Keramika==
Kulturne značilnosti najdišča Godedzor kažejo opazno sorodnost s kulturami Bližnjega vzhoda. Keramika kaže nekaj povezav z [[Ubaidsko obdobje|ubaidsko kulturo]], vendar ne povsem. Keramika kaže tudi nekaj znakov domačega razvoja, saj Godedzor leži na skrajnem robu tako ubaidskega kot sirsko-mezopotamskega kulturnega kroga.&lt;ref&gt;C. Chataigner 2010, [https://missioncaucase.hypotheses.org/files/2016/03/Chataigner-Avetisyan-Palumbi2010_GodedzorUbaid.pdf Godedzor, a Late Ubaid-related settlement in the southern Caucasus.] in: CARTER R.A., PHILIP G. (eds.), The Ubaid and beyond: Exploring the Transmission of Culture in the Developed Prehistoric Societies of the Middle East. Oriental Institute Publications, Chicago&lt;/ref&gt;

V Godedzorju  bakrenodobna  keramika je vsa izdelana ročno. Najpogostejša je keramika s primesmi rastlinskih vlaken.&lt;ref&gt;C. Chataigner 2010, [https://missioncaucase.hypotheses.org/files/2016/03/Chataigner-Avetisyan-Palumbi2010_GodedzorUbaid.pdf Godedzor, a Late Ubaid-related settlement in the southern Caucasus.] in: CARTER R.A., PHILIP G. (ur.), The Ubaid and beyond: Exploring the Transmission of Culture in the Developed Prehistoric Societies of the Middle East. Oriental Institute Publications, Chicago&lt;/ref&gt;

==Poljedelstvo==
Za preživetje v Godedzorju je imelo pomembno vlogo tudi vlogo tudi poljedelstvo. Arheologi so na tem mestu odkrili obilico botaničnih dokazov. Prebivalci so pridelovali so predvsem [[žito]]. Približno 60 % pridelkov je predstavljala [[pšenica]], okoli 40 % pa [[ječmen]]. Zdi se, da so nekatere poljščine posejali pred zimo, da so bile ob spomladanski vrnitvi s čredami že pripravljene za žetev.

Na najdišču Godedzor so potrdili petih vrst domačih živali: govedo, ovce, koze, prašiče in pse. Najštevilčnejše so bile koze, ki jim je po pomenu sledilo govedo.&lt;ref&gt;Giulio Palumbi 2021, [https://books.openedition.org/momeditions/12627?lang=en Early pastoralism and natural resource management: recent research at Godedzor.] in ''On salt, copper and gold.'' Catherine Marro, Thomas Stöllner, ur. str. 285-324.&lt;/ref&gt; Lovili so 15 vrst divjadi. 

Godedzor kaže določeno strukturno in gospodarsko kontinuiteto med gospodarstvom pozne bakrene dobe, v katero najdišče spada, in kasnejšo [[Kuro-araška kultura|kuro-araško kulturo]], ki se je razvila kasneje na teh višavskih območjih. Med znake kontinuitete sodi poljedelstvo, usmerjeno v pridelavo žit, ki so jih na gorskih območjih uvedli že prebivalci v bakreni dobi.&lt;ref&gt;Giulio Palumbi 2021, [https://books.openedition.org/momeditions/12627?lang=en Early pastoralism and natural resource management: recent research at Godedzor.] in ''On salt, copper and gold.'' Catherine Marro, Thomas Stöllner, ur. str. 285-324&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici|20em}}

==Vir==
{{refbegin| 2}}
* Catherine Marro,  Thomas Stöllner, ur. {{cite book | title=On salt, copper and gold: The origins of early mining and metallurgy in the Caucasus | publisher=MOM Éditions | year=2021 | isbn=978-2-35668-074-7 | doi=10.4000/books.momeditions.12257 | page= | editor-last1=Marro | editor-last2=Stöllner | editor-first1=Catherine | editor-first2=Thomas }}
{{refend}}
 
{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Arheološka najdišča v Armeniji]]
[[Kategorija:Bakrena doba]]</text>
      <sha1>gwiajowy453eefx2ma6ak5l2feih6bs</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Ljubljanski magistrat</title>
    <ns>0</ns>
    <id>610636</id>
    <redirect title="Mestna hiša, Ljubljana" />
    <revision>
      <id>6773729</id>
      <timestamp>2026-11-02T12:58:45Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>3152</id>
      </contributor>
      <comment>preusmeritev na [[Mestna hiša, Ljubljana]]</comment>
      <origin>6773729</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="41" sha1="n0qykigef32qxpqztdbhfnw46eb1zep" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV [[Mestna hiša, Ljubljana]]</text>
      <sha1>n0qykigef32qxpqztdbhfnw46eb1zep</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji</title>
    <ns>4</ns>
    <id>610637</id>
    <redirect title="Wikipedija:Wiki Loves Monuments" />
    <revision>
      <id>6773735</id>
      <timestamp>2026-11-02T13:22:50Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>3152</id>
      </contributor>
      <comment>preusmeritev na [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments]]</comment>
      <origin>6773735</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="49" sha1="g8wecf1vmae6ue7ecew9szlcf2p0fmo" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments]]</text>
      <sha1>g8wecf1vmae6ue7ecew9szlcf2p0fmo</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Zmagovalci</title>
    <ns>4</ns>
    <id>610638</id>
    <revision>
      <id>6773736</id>
      <timestamp>2026-11-02T13:24:08Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>3152</id>
      </contributor>
      <comment>N</comment>
      <origin>6773736</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3365" sha1="5l9cqngcrrcf1djlj7hfn20wqkear6l" xml:space="preserve">'''Zmagovalci fotografskega natečaja [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji|Wiki Loves Monuments v Sloveniji]]'''.

{{Letnice|2019|2023|2026|2027}}

== [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2019)|2019]] ==

&lt;gallery widths=250px heights=250px&gt;
The impressive Bled Island.jpg|[[Slika:Gold medal icon.svg|25px]] Zračni posnetek [[Blejski otok|Blejskega otoka]]&lt;br&gt;Avtor: {{U|Gilad Topaz}}
Church of St. James (Šentjakobska cerkev), Ljubljana.jpg|[[Slika:Silver medal icon.svg|25px]] Zračni posnetek [[Cerkev sv. Jakoba, Ljubljana|cerkve sv. Jakoba, Ljubljana]]&lt;br&gt;Avtorja: {{U|KAP Jasa|Janez Vizjak in Saša Iskrić}}, društvo KAP Jasa
Blejski otok 004.jpg|[[Slika:Bronze medal icon.svg|25px]] Zimska veduta [[Blejski otok|Blejskega otoka]]&lt;br&gt;Avtorica: {{U|Živa Rant}} 
&lt;/gallery&gt;

== [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2020)|2020]] ==

&lt;gallery widths=250px heights=250px&gt;
Mestna hiša Ljubljana (Rotovž) - renesančno arkadno dvorišče.jpg|[[Slika:Gold medal icon.svg|25px]] Renesančno arkadno dvorišče [[Mestna hiša, Ljubljana|mestne hiše Ljubljana]]&lt;br&gt;Avtor: {{U|PetarM|Petar Milošević}}
Kapiteljska cerkev, Novo mesto 11.jpg|[[Slika:Silver medal icon.svg|25px]] [[Stolnica sv. Nikolaja, Novo mesto]]&lt;br&gt;Avtor: {{U|Darkoj82|Darko Jakovac}}
A_dragon_on_the_Dragon_Bridge_in_Ljubljana.jpg|[[Slika:Bronze medal icon.svg|25px]] Zmaj na [[Zmajski most|Zmajskem mostu]] v Ljubljani&lt;br&gt;Avtor: {{U|Bob Ramsak}}
&lt;/gallery&gt;

== [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2021)|2021]] ==

&lt;gallery widths=250px heights=250px&gt;
View of Ptuj Castle 01.jpg|[[Slika:Gold medal icon.svg|25px]] Pogled na [[Ptuj]] z [[Gradom Ptuj|gradom Ptuj]]&lt;br&gt;Avtor: [[c:User:Tournasol7|Krzysztof Golik]]
Old Sugar factory (Cukrarna, Ljubljana).jpg|[[Slika:Silver medal icon.svg|25px]] [[Cukrarna]], Ljubljana&lt;br&gt;Avtor: {{U|PetarM|Petar Milošević}}
20211017 164232 HDR.jpg|[[Slika:Bronze medal icon.svg|25px]] [[Cerkev sv. Martina, Setnik]]&lt;br&gt;Avtor: {{U|Ujtata|Jure Lasnibat}}
&lt;/gallery&gt;

== [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2022)|2022]] ==

&lt;gallery widths=250px heights=250px&gt;
Suha pri Škofji Loki - Cerkev sv. Janeza Krstnika(EŠD710).jpg|[[Slika:Gold medal icon.svg|25px]] [[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Suha]]&lt;br&gt;Avtor: Luka Škerjanec
Tolmin Castle (3).jpg|[[Slika:Silver medal icon.svg|25px]] [[Grad Tolmin]]&lt;br&gt;Avtor: [[c:User:Tournasol7|Krzysztof Golik]]
Grad Krumperk - jeseni.jpg|[[Slika:Bronze medal icon.svg|25px]] [[Grad Krumperk]]&lt;br&gt;Avtor: [[c:Miha Peče|Miha Peče]]
Vranje - Arheološko najdišče Ajdovski gradec(EŠD838).jpg|[[Slika:Bronze medal icon.svg|25px]] Arheološko najdišče [[Ajdovski gradec, Vranje]]&lt;br&gt;Avtor: Luka Škerjanec
&lt;/gallery&gt;

== [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2023)|2023]] ==

&lt;gallery widths=250px heights=250px&gt;
Grad Fužine (Fužine Castle, Ljubljana).jpg|[[Slika:Gold medal icon.svg|25px]] [[Grad Fužine]], Ljubljana&lt;br&gt;Avtor: {{U|PetarM|Petar Milošević}}
Ladejenkovo s kozolcem.jpg|[[Slika:Silver medal icon.svg|25px]] [[Ladejenkovo]] s kozolcem&lt;br&gt;Avtor: Foonzzi
Panorama Grad Fužine.jpg|[[Slika:Bronze medal icon.svg|25px]] [[Grad Fužine]], Ljubljana&lt;br&gt;Avtor: {{U|PetarM|Petar Milošević}}
&lt;/gallery&gt;

== [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2026)|2026]] ==

''Zmagovalci še niso razglašeni.''

[[Kategorija:Wiki Loves Monuments|Zmagovalci]]</text>
      <sha1>5l9cqngcrrcf1djlj7hfn20wqkear6l</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6773811</id>
      <parentid>6773736</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T15:58:06Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* 2021 */ np</comment>
      <origin>6773811</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3367" sha1="0z8u9a2g2s1v5d3jqd5re086or4v6lb" xml:space="preserve">'''Zmagovalci fotografskega natečaja [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji|Wiki Loves Monuments v Sloveniji]]'''.

{{Letnice|2019|2023|2026|2027}}

== [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2019)|2019]] ==

&lt;gallery widths=250px heights=250px&gt;
The impressive Bled Island.jpg|[[Slika:Gold medal icon.svg|25px]] Zračni posnetek [[Blejski otok|Blejskega otoka]]&lt;br&gt;Avtor: {{U|Gilad Topaz}}
Church of St. James (Šentjakobska cerkev), Ljubljana.jpg|[[Slika:Silver medal icon.svg|25px]] Zračni posnetek [[Cerkev sv. Jakoba, Ljubljana|cerkve sv. Jakoba, Ljubljana]]&lt;br&gt;Avtorja: {{U|KAP Jasa|Janez Vizjak in Saša Iskrić}}, društvo KAP Jasa
Blejski otok 004.jpg|[[Slika:Bronze medal icon.svg|25px]] Zimska veduta [[Blejski otok|Blejskega otoka]]&lt;br&gt;Avtorica: {{U|Živa Rant}} 
&lt;/gallery&gt;

== [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2020)|2020]] ==

&lt;gallery widths=250px heights=250px&gt;
Mestna hiša Ljubljana (Rotovž) - renesančno arkadno dvorišče.jpg|[[Slika:Gold medal icon.svg|25px]] Renesančno arkadno dvorišče [[Mestna hiša, Ljubljana|mestne hiše Ljubljana]]&lt;br&gt;Avtor: {{U|PetarM|Petar Milošević}}
Kapiteljska cerkev, Novo mesto 11.jpg|[[Slika:Silver medal icon.svg|25px]] [[Stolnica sv. Nikolaja, Novo mesto]]&lt;br&gt;Avtor: {{U|Darkoj82|Darko Jakovac}}
A_dragon_on_the_Dragon_Bridge_in_Ljubljana.jpg|[[Slika:Bronze medal icon.svg|25px]] Zmaj na [[Zmajski most|Zmajskem mostu]] v Ljubljani&lt;br&gt;Avtor: {{U|Bob Ramsak}}
&lt;/gallery&gt;

== [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2021)|2021]] ==

&lt;gallery widths=&quot;250px&quot; heights=&quot;250px&quot;&gt;
View of Ptuj Castle 01.jpg|[[Slika:Gold medal icon.svg|25px]] Pogled na [[Ptuj]] z [[Grad Ptuj|gradom Ptuj]]&lt;br&gt;Avtor: [[c:User:Tournasol7|Krzysztof Golik]]
Old Sugar factory (Cukrarna, Ljubljana).jpg|[[Slika:Silver medal icon.svg|25px]] [[Cukrarna]], Ljubljana&lt;br&gt;Avtor: {{U|PetarM|Petar Milošević}}
20211017 164232 HDR.jpg|[[Slika:Bronze medal icon.svg|25px]] [[Cerkev sv. Martina, Setnik]]&lt;br&gt;Avtor: {{U|Ujtata|Jure Lasnibat}}
&lt;/gallery&gt;

== [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2022)|2022]] ==

&lt;gallery widths=250px heights=250px&gt;
Suha pri Škofji Loki - Cerkev sv. Janeza Krstnika(EŠD710).jpg|[[Slika:Gold medal icon.svg|25px]] [[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Suha]]&lt;br&gt;Avtor: Luka Škerjanec
Tolmin Castle (3).jpg|[[Slika:Silver medal icon.svg|25px]] [[Grad Tolmin]]&lt;br&gt;Avtor: [[c:User:Tournasol7|Krzysztof Golik]]
Grad Krumperk - jeseni.jpg|[[Slika:Bronze medal icon.svg|25px]] [[Grad Krumperk]]&lt;br&gt;Avtor: [[c:Miha Peče|Miha Peče]]
Vranje - Arheološko najdišče Ajdovski gradec(EŠD838).jpg|[[Slika:Bronze medal icon.svg|25px]] Arheološko najdišče [[Ajdovski gradec, Vranje]]&lt;br&gt;Avtor: Luka Škerjanec
&lt;/gallery&gt;

== [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2023)|2023]] ==

&lt;gallery widths=250px heights=250px&gt;
Grad Fužine (Fužine Castle, Ljubljana).jpg|[[Slika:Gold medal icon.svg|25px]] [[Grad Fužine]], Ljubljana&lt;br&gt;Avtor: {{U|PetarM|Petar Milošević}}
Ladejenkovo s kozolcem.jpg|[[Slika:Silver medal icon.svg|25px]] [[Ladejenkovo]] s kozolcem&lt;br&gt;Avtor: Foonzzi
Panorama Grad Fužine.jpg|[[Slika:Bronze medal icon.svg|25px]] [[Grad Fužine]], Ljubljana&lt;br&gt;Avtor: {{U|PetarM|Petar Milošević}}
&lt;/gallery&gt;

== [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2026)|2026]] ==

''Zmagovalci še niso razglašeni.''

[[Kategorija:Wiki Loves Monuments|Zmagovalci]]</text>
      <sha1>0z8u9a2g2s1v5d3jqd5re086or4v6lb</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Anak Partski</title>
    <ns>0</ns>
    <id>610639</id>
    <revision>
      <id>6773738</id>
      <timestamp>2026-11-02T13:27:20Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>n, po enwiki</comment>
      <origin>6773738</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="12214" sha1="6qbyhnrh19nqep9kn2k4q939t4hjlyd" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}}
'''Anak Partski''' ({{Langx|xcl|Անակ Պարթեւ|Anak Partev}}), [[parti|partski]] plemič, † [[258]]

Po armenskem zgodovinskem izročilu je Anak Partski po naročilu [[Sasanidi|Sasanidov]] umoril kralja [[Kozrav I. Armenski|Kozrava I. Armenskega]], očeta [[Tiridat III. Armenski|Tiridata III. Armenskega]], zaradi česar je bil kasneje umorjen z družino vred tudi sam, razen sina [[Gregor I. Razsvetitelj|Gregorja I. Razsvetitelja]], kasnejšega prvega [[katolikos]]a [[Armenska apostolska cerkev|Armenske apostolske cerkve]] ter pokristjanjevalca Armenije. Podrobnosti in zgodovinskost pričevanj so predmet akademskih razprav.

==Ime in družina==
Zaradi Kozravovega umora je ime »Anak« morda [[epitet]] in ne pravo osebno ime, saj izhaja iz [[partščina|partskega]] ali [[srednja perzijščina|srednjeperzijskega]] izraza {{Transliteration|pal|anāg}}, {{lit|zloben}}.{{Sfn|Russell|2004|p=41}}{{Sfn|Garsoïan|1989|p=347}}{{Sfn|Agathangelos|1976|pp=438–439}} Nasprotna interpretacija trdi, da izhaja iz {{Transliteration|pal|*an-aka-}}, {{lit|nezloben}}.{{Sfn|Garsoïan|1989|p=347}} Armenski zgodovinar [[Agatangelos]] Anakovega sorodstvenega razmerja do Kozrava ne navaja, po eni izmed [[garšuni|garšunskih]] izdaj Agatangelosovih del pa je Anak bil Kozravov brat.{{Sfn|Agathangelos|1976|p=xxviii}} Po zapisih [[Zenob Glak|Zenoba Glaka]], armenskega meniha in zgodovinarja, je bilo Anakovi ženi in Gregorjevi materi ime {{Transliteration|xcl|Oguhi}} ({{Lang|xcl|Ոգուհի}}).{{Sfn|Adontsʻ|2006|p=171}} Agatangelos omeni dva Anakova sinova, ki sta preživela poboj družine: Gregorja in še enega neimenovanega sina, ki je bil odveden v Perzijo, a ga kasneje ne omenja več, po Glaku je bilo slednjemu ime Suren.{{Sfn|Agathangelos|1976|p=457}} Horenaci pa navaja, da je poboj preživel le Gregor.{{Sfn|Khorenatsʻi|1978|p=221}}

==Kozravov umor==
Po armenskem knjižnem izročilu, kot ga je zapisal [[Agatangelos]], armenski zgodovinar iz 5. stoletja, je bil Anak plemič partskih korenin in sorodnik armenskega kralja.{{Sfn|Agathangelos|1976|p=xxvii}} Po navedbah [[Movses Horenaci|Movsesa Horenacija]] je Anak izhajal iz družine [[Sureni|Surenov]].{{Sfn|Garsoïan|1989|p=347}} Med vojnami Arsakidske Armenije in Sasanidske Perzije v 3. stoletju je Anaka najel sasanidski kralj (po Agatangelosu je to bil [[Ardašir I.]]), da bi umoril armenskega kralja (verjetno [[Kozrav II. Armenski|Kozrava II. Armenskega]]{{efn|Zanesljiva kronologija armenskih kraljev tretjega stoletja ne obstaja. [[Ciril Tumanov]], ki zavrača zgodovinskost izročila, da je Anak umoril Kozrava,{{Sfn|Toumanoff|1969|pp=261–262}} trdi, da je armensko zgodovinopisje združilo vladanja več različnih kraljev v dve dolgi vladanji: Kozrava Pogumnega (ki ga je ubil Anak) in Tiridata III. (ki je pokristjanil Armenijo). Po Tumanovih navedbah je [[Tiridat II. Armenski]] ({{abbr|vl.|vladal}} 216/7–252) zbežal pred sasanidsko osvojitvijo Armenije, njegov sin Kozrav II. pa je bil kasneje imenovan za kralja zahodne Armenije pod rimskim nadzorom. Kozrava II. so umorili, nasledil ga je njegov brat Tiridat III. in šele nato sledi Tiridat IV. (Veliki), ki je prestol vzhodne Armenije z rimsko pomočjo zasedel {{c.|298/9}}, ko je bil podpisan [[Nisbiški mir]]. Drugi akademiki trdijo, da je Tiridat III. (Veliki) nasledil očeta na njegovem prestolu leta 287.{{Sfn|Garsoïan|1997|pp=72-75}}}}) in mu kot nagrado obljubil ozemlje.{{Sfn|Bournoutian|2006|p=47}}{{Sfn|Terian|2005|p=50}} Anak je umor tudi izvršil, a so ga kasneje skupaj z njegovo celotno družino ubili armenski plemiči. Agatangelos je podal tudi okoliščine Kozravovega umora: Anak in njegov brat ([[nomen nescio|NN]]) sta se s kraljem srečala v [[Vagaršapat]]u, kjer se je pripravljal na vojni pohod proti Perziji in ga tam ubila z mečem.{{Efn|Po Agatangelosu se je Kozrav umor zgodil poletje po Anakovemu prihodu v Armenijo, Horenacij pa trdi, da je Anak pred umorom v Armeniji živel že dve leti.{{Sfn|Khorenatsʻi|1978|p=221}}}} Z jezdenjem sta poskušala pobegniti, a ju je ujela armenska princesa, ki ju je vrgla s Taperakanskega mostu čez reko [[Aras (reka)|Aras]] blizu [[Artašat]]a.{{Sfn|Hakobyan|Melikʻ-Bakhshyan|Barseghyan|2001}}{{Sfn|Agathangelos|1976|pp=47–51}} Enega izmed Anakovih sinov, bodočega [[Gregor I. Razsvetitelj|Gregorja I. Razsvetitelja]], je rešila Anakova zdravnica in ga odvedla na rimsko ozemlje.{{Sfn|Garsoïan|1997|p=72}} Tudi Kozravovega sina [[Tiridat III. Armenski|Tiridat]] so odpeljali v Rim. Po Kozravovi smrti je Perzija osvojila Armenijo,{{Sfn|Garsoïan|1997|p=72}} a jo je kasneje Tiridat z rimsko pomočjo osamosvojil nazaj. Gregor je medtem kot kristjan odraščal v [[Cezareja Mazaka|Cezareji Mazaki]], se nato vrnil v Armenijo in spreobrnil Tiridata, ki je nato pokristjanil Armensko kraljestvo.{{Sfn|Garsoïan|1997|p=81}} Zgodbo zapisujejo vsi armenski zgodovinarji, razen [[Egiše]], ki Kozrov umor pripisuje Anakovemu neimenovanemu bratu.{{Sfn|Garsoïan|1997|p=72}}{{Sfn|Eḷishē|1982|p=123}}

==Zgodovinskost==
Zgodovinarji so težko rekonstruirali zgodovino Armenije v 3. stoletju ter določili kronologijo dogodkov, ki jih navaja Agatangelos in ostali. [[Ciril Tumanov]] trdi, da je zgodba o Anaku kot morilcu Kozrava izmišljena in pritrjuje [[Egiše|Egiši]], ki trdi, da so Kozrava umorili njegovi bratje. Po Tumanovih navedbah je Kozrava II., ki je {{c.|279/80}} zasedel prestol zahodne Armenije pod rimskim nadzorom, ubil in nasledil njegov brat Tiridat III.;{{Sfn|Garsoïan|1997|pp=72-75}} zgodbo o perzijskih plačancih pa označil za prikrivanje [[fratricid]]a.{{Sfn|Toumanoff|1969|pp=261–262}} S fratricidno razlago se strinja tudi iranologinja Marie-Louise Chaumont. [[Suren Jeremjan]], sovjetski armenolog, je Anak po naročilu sasanidskega kralja [[Šapur I.|Šapurja I.]] leta 256 umoril armenskega kralja [[Tiridat II. Armenski|Tiridata II. Armenskega]] (ki ga armenski viri imenujejo Kozrav).{{sfn|Yeremian|Arakelian|Arevshatian|Bartikian|Danielian|Ter-Ghevondian|1984|p=44}}

Armenski zgodovinar [[Nikolaj Adonc]] verjame, da sta sprva obstajali dve različici pripovedi o izvoru Gregorja I. Razsvetitelja, ki sta vodji Armenske apostolske cerkve pripisali plemiški izvor, obe pa je kasneje Agatangelos združil v enovito izročilo.{{Sfn|Adontsʻ|2006|pp=171–172}} Tako je Gregorja preko Anaka povezal z Arsakidsko dinastijo in partskimi Sureni, Gregorjevemu otroštvu pa je dal epske vsebine, kot jih je imel Tiridat III.{{Sfn|Adontsʻ|2006|pp=171–172}} Adonc predlaga tudi  vpliv perzijskih pripovedi o kralju [[Ardašir I.|Ardaširju I.]], ustanovitelju [[Sasanidsko cesarstvo|Sasanidskega cesarstva]], saj je v zgodbah ''[[Kar-Namag-i Ardašir-i Pabagan]]'' ({{lit|Knjiga dejanj Ardaširja, sina Pabagana}}) našel več vzporednic, predvsem v imenih in podobnih likih, predvsem Banakom. Banak je bil partski princ, ki je izdal partskega kralja [[Artaban IV.|Artabana IV.]] in pomagal kraljevemu sovražniku Ardaširju. Tako Anak, morilec Kozrava, kot Banak, izdajalec Artabana, sta oba izdala kralja in pomagala Ardaširju.{{Sfn|Adontsʻ|2006|pp=175–176}}

==Opombe==
{{notelist}}

==Sklici==
{{sklici}}

==Viri==
* {{Cite book |last=Adontsʻ |first=Nikoghayos |url=http://publishing.ysu.am/files/10.pdf |title=Erker |publisher=[[Yerevan State University|Erevani hamalsarani hratarakchʻutʻyun]] |year=2006 |isbn=5-8084-0704-4 |volume=I |pages=169–179 |language=hy |script-title=hy:Երկեր |trans-title=Works |chapter=Grigor Lusavorichʻ ev Anak Partʻev |script-chapter=hy:Գրիգոր Լուսավորիչ և Անակ Պարթև |trans-chapter=Gregory the Illuminator and Anak the Parthian |author-link=Nicholas Adontz}} (French translation: {{Cite journal |last=Adontz |first=N. |date=1928 |title=Gregoire l'Illuminateur et Anak le Parthe |url=https://archive.org/details/adontz-rea-1928-gregoire-et-anak |journal=[[Revue des études arméniennes]] |volume=9 |pages=233–245}})
* {{cite book |author=Agathangelos |author-link=Agathangelos |url=https://archive.org/details/historyofarmenia0000agat |title=History of the Armenians |publisher=State University of New York Press |others=Translation and commentary by [[Robert W. Thomson]] |year=1976 |isbn=0-87395-323-1 |edition=First |location=Albany}}
* {{Cite book |last=Bournoutian |first=George A. |title=A Concise History of the Armenian People |publisher=Mazda Publishers |year=2006 |isbn=1-56859-141-1 |edition=Fifth |location=Costa Mesa, California |author-link=George Bournoutian}}
* {{Cite book |author=Eḷishē |author-link=Elishe |url=https://archive.org/details/eghishe-vardan-1982/page/174/mode/2up |title=History of Vardan and the Armenian War |publisher=Harvard University Press |year=1982 |isbn=0674403355 |location=Cambridge, Massachusetts |publication-date=1982 |pages=123 |others=Translation and commentary by [[Robert W. Thomson]]}}
* {{Cite book |last=Garsoïan |first=Nina |title=The Armenian People from Ancient to Modern Times |publisher=St. Martin's Press |year=1997 |isbn=0-312-10169-4 |editor-last=Hovannisian |editor-first=Richard G. |editor-link=Richard Hovannisian |volume=1 |location=New York |chapter=The Aršakuni Dynasty |author-link=Nina Garsoïan}}
* {{Cite book |last=Hakobyan |first=Tʻ. Kh. |title=Hayastani ev harakitsʻ shrjanneri teghanunneri baṛaran |last2=Melikʻ-Bakhshyan |first2=S. T. |last3=Barseghyan |first3=H. Kh. |publisher=[[Yerevan State University|Erevani hamalsarani hratarakchʻutʻyun]] |year=2001 |volume=5 |pages=63 |language=hy |script-title=hy:Հայաստանի և հարակից շրջանների տեղանունների բառարան |trans-title=Dictionary of Toponymy of Armenia and Adjacent Territories |chapter=Tapʻerakan kamurj |script-chapter=hy:Տափերական կամուրջ |trans-chapter=Taperakan Bridge |chapter-url=http://nayiri.com/imagedDictionaryBrowser.jsp?dictionaryId=61&amp;dt=HY_HY&amp;pageNumber=3961}}
* {{cite book |author=Moses Khorenatsʻi |title=History of the Armenians |publisher=Harvard University Press |others=Translation and commentary by [[Robert W. Thomson]] |year=1978 |isbn=0-674-39571-9 |location=Cambridge, Massachusetts |ref={{harvid|Khorenatsʻi|1978}} |author1-link=Movses Khorenatsi}}
* {{cite book |last1=Russell |first1=James R. |url=https://books.google.com/books?id=yW0bAQAAIAAJ&amp;q=gregory+the+illuminator+house+of+suren |title=Armenian and Iranian Studies |date=2004 |publisher=Department of Near Eastern Languages and Civilizations, Harvard University |isbn=9780935411195 |page= |author-link=James R. Russell}}
* {{Cite book |last=Terian |first=Abraham |title=Patriotism and Piety in Armenian Christianity: The Early Panegyrics On Saint Gregory |date=2005 |publisher=St Vladimir's Seminary Press |isbn=978-0-88141-293-2}}
* {{Cite book |url=https://books.google.com/books?id=ZSnXAAAAMAAJ |title=The Epic Histories Attributed to Pʻawstos Buzand (Buzandaran Patmutʻiwnkʻ) |publisher=Harvard University Press |others=Translation and commentary by [[Nina Garsoïan|Nina G. Garsoïan]] |year=1989 |isbn=0-674-25865-7 |location=Cambridge, Massachusetts |ref={{harvid|Garsoïan|1989}} |author-link=Nina Garsoïan}}
* {{Cite journal |last=Toumanoff |first=Cyril |author-link=Cyril Toumanoff |date=1969 |title=The Third-Century Armenian Arsacids: A Chronological and Genealogical Commentary |journal=[[Revue des Études Arméniennes]] |volume=6 |pages=233–281}}
* {{cite book |url=http://serials.flib.sci.am/openreader/Hay%20joxovrdi%20patmutyun_%20h.2/book/content.html |title=Hay zhoghovrdi patmutʻyun |publisher=HSSH GA hratarakchʻutʻyun |year=1984 |editor-last=Yeremian |editor-first=Suren |editor-link=Suren Yeremian |volume=2 |location=Yerevan |language=hy |script-title=hy:Հայ ժողովրդի պատմություն |trans-title=History of the Armenian People |editor-last2=Arakelian |editor-first2=B. N. |editor-last3=Arevshatian |editor-first3=S. S. |editor-last4=Bartikian |editor-first4=H. M. |editor-last5=Danielian |editor-first5=E. L. |editor-last6=Ter-Ghevondian |editor-first6=A. M. |display-editors=1}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Parti]]
[[Kategorija:Neznano leto rojstva]]
[[Kategorija:Atentatorji]]
[[Kategorija:Umrli leta 258]]</text>
      <sha1>6qbyhnrh19nqep9kn2k4q939t4hjlyd</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6773741</id>
      <parentid>6773738</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T13:31:48Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>pnp, pp</comment>
      <origin>6773741</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="12411" sha1="5lmkvymseo798jl3kjuoisr7rw5u4pe" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba|slika=Khosrov II of Armenia killed by Anak.jpg|caption=''Anak ubije Kozrava'', ilustracija iz 19. stoletja}}
'''Anak Partski''' ({{Langx|xcl|Անակ Պարթեւ|Anak Partev}}), [[parti|partski]] plemič, † [[258]] ali [[287]]

Po armenskem zgodovinskem izročilu je Anak Partski po naročilu [[Sasanidi|Sasanidov]] umoril kralja [[Kozrav I. Armenski|Kozrava I. Armenskega]], očeta [[Tiridat III. Armenski|Tiridata III. Armenskega]], zaradi česar je bil kasneje umorjen z družino vred tudi sam, razen sina [[Gregor I. Razsvetitelj|Gregorja I. Razsvetitelja]], kasnejšega prvega [[katolikos]]a [[Armenska apostolska cerkev|Armenske apostolske cerkve]] ter pokristjanjevalca Armenije. Podrobnosti in zgodovinskost pričevanj so predmet akademskih razprav.

==Ime in družina==
Zaradi Kozravovega umora je ime »Anak« morda [[epitet]] in ne pravo osebno ime, saj izhaja iz [[partščina|partskega]] ali [[srednja perzijščina|srednjeperzijskega]] izraza {{Transliteration|pal|anāg}}, {{lit|zloben}}.{{Sfn|Russell|2004|p=41}}{{Sfn|Garsoïan|1989|p=347}}{{Sfn|Agathangelos|1976|pp=438–439}} Nasprotna interpretacija trdi, da izhaja iz {{Transliteration|pal|*an-aka-}}, {{lit|nezloben}}.{{Sfn|Garsoïan|1989|p=347}} Armenski zgodovinar [[Agatangelos]] Anakovega sorodstvenega razmerja do Kozrava ne navaja, po eni izmed [[garšuni|garšunskih]] izdaj Agatangelosovih del pa je Anak bil Kozravov brat.{{Sfn|Agathangelos|1976|p=xxviii}} Po zapisih [[Zenob Glak|Zenoba Glaka]], armenskega meniha in zgodovinarja, je bilo Anakovi ženi in Gregorjevi materi ime {{Transliteration|xcl|Oguhi}} ({{Lang|xcl|Ոգուհի}}).{{Sfn|Adontsʻ|2006|p=171}} Agatangelos omeni dva Anakova sinova, ki sta preživela poboj družine: Gregorja in še enega neimenovanega sina, ki je bil odveden v Perzijo, a ga kasneje ne omenja več, po Glaku je bilo slednjemu ime Suren.{{Sfn|Agathangelos|1976|p=457}} Horenaci pa navaja, da je poboj preživel le Gregor.{{Sfn|Khorenatsʻi|1978|p=221}}

==Kozravov umor==
Po armenskem knjižnem izročilu, kot ga je zapisal [[Agatangelos]], armenski zgodovinar iz 5. stoletja, je bil Anak plemič partskih korenin in sorodnik armenskega kralja.{{Sfn|Agathangelos|1976|p=xxvii}} Po navedbah [[Movses Horenaci|Movsesa Horenacija]] je Anak izhajal iz [[hiša Surena|Surenov]].{{Sfn|Garsoïan|1989|p=347}} Med vojnami Arsakidske Armenije in Sasanidske Perzije v 3. stoletju je Anaka najel sasanidski kralj (po Agatangelosu je to bil [[Ardašir I.]]), da bi umoril armenskega kralja (verjetno [[Kozrav II. Armenski|Kozrava II. Armenskega]]{{efn|Zanesljiva kronologija armenskih kraljev tretjega stoletja ne obstaja. [[Ciril Tumanov]], ki zavrača zgodovinskost izročila, da je Anak umoril Kozrava,{{Sfn|Toumanoff|1969|pp=261–262}} trdi, da je armensko zgodovinopisje združilo vladanja več različnih kraljev v dve dolgi vladanji: Kozrava Pogumnega (ki ga je ubil Anak) in Tiridata III. (ki je pokristjanil Armenijo). Po Tumanovih navedbah je [[Tiridat II. Armenski]] ({{abbr|vl.|vladal}} 216/7–252) zbežal pred sasanidsko osvojitvijo Armenije, njegov sin Kozrav II. pa je bil kasneje imenovan za kralja zahodne Armenije pod rimskim nadzorom. Kozrava II. so umorili, nasledil ga je njegov brat Tiridat III. in šele nato sledi Tiridat IV. (Veliki), ki je prestol vzhodne Armenije z rimsko pomočjo zasedel {{c.|298/9}}, ko je bil podpisan [[Nisbiški mir]]. Drugi akademiki trdijo, da je Tiridat III. (Veliki) nasledil očeta na njegovem prestolu leta 287.{{Sfn|Garsoïan|1997|pp=72-75}}}}) in mu kot nagrado obljubil ozemlje.{{Sfn|Bournoutian|2006|p=47}}{{Sfn|Terian|2005|p=50}} Anak je umor tudi izvršil, a so ga kasneje skupaj z njegovo celotno družino ubili armenski plemiči. Agatangelos je podal tudi okoliščine Kozravovega umora: Anak in njegov brat ([[nomen nescio|NN]]) sta se s kraljem srečala v [[Vagaršapat]]u, kjer se je pripravljal na vojni pohod proti Perziji in ga tam ubila z mečem.{{Efn|Po Agatangelosu se je Kozrav umor zgodil poletje po Anakovemu prihodu v Armenijo, Horenacij pa trdi, da je Anak pred umorom v Armeniji živel že dve leti.{{Sfn|Khorenatsʻi|1978|p=221}}}} Z jezdenjem sta poskušala pobegniti, a ju je ujela armenska princesa, ki ju je vrgla s Taperakanskega mostu čez reko [[Aras (reka)|Aras]] blizu [[Artašat]]a.{{Sfn|Hakobyan|Melikʻ-Bakhshyan|Barseghyan|2001}}{{Sfn|Agathangelos|1976|pp=47–51}} Enega izmed Anakovih sinov, bodočega [[Gregor I. Razsvetitelj|Gregorja I. Razsvetitelja]], je rešila Anakova zdravnica in ga odvedla na rimsko ozemlje.{{Sfn|Garsoïan|1997|p=72}} Tudi Kozravovega sina [[Tiridat III. Armenski|Tiridat]] so odpeljali v Rim. Po Kozravovi smrti je Perzija osvojila Armenijo,{{Sfn|Garsoïan|1997|p=72}} a jo je kasneje Tiridat z rimsko pomočjo osamosvojil nazaj. Gregor je medtem kot kristjan odraščal v [[Cezareja Mazaka|Cezareji Mazaki]], se nato vrnil v Armenijo in spreobrnil Tiridata, ki je nato pokristjanil Armensko kraljestvo.{{Sfn|Garsoïan|1997|p=81}} Zgodbo zapisujejo vsi armenski zgodovinarji, razen [[Egiše]], ki Kozrov umor pripisuje Anakovemu neimenovanemu bratu.{{Sfn|Garsoïan|1997|p=72}}{{Sfn|Eḷishē|1982|p=123}}

==Zgodovinskost==
Zgodovinarji so težko rekonstruirali zgodovino Armenije v 3. stoletju ter določili kronologijo dogodkov, ki jih navaja Agatangelos in ostali. [[Ciril Tumanov]] trdi, da je zgodba o Anaku kot morilcu Kozrava izmišljena in pritrjuje [[Egiše|Egiši]], ki trdi, da so Kozrava umorili njegovi bratje. Po Tumanovih navedbah je Kozrava II., ki je {{c.|279/80}} zasedel prestol zahodne Armenije pod rimskim nadzorom, ubil in nasledil njegov brat Tiridat III.;{{Sfn|Garsoïan|1997|pp=72-75}} zgodbo o perzijskih plačancih pa označil za prikrivanje [[fratricid]]a.{{Sfn|Toumanoff|1969|pp=261–262}} S fratricidno razlago se strinja tudi iranologinja Marie-Louise Chaumont. [[Suren Jeremjan]], sovjetski armenolog, je Anak po naročilu sasanidskega kralja [[Šapur I.|Šapurja I.]] leta 256 umoril armenskega kralja [[Tiridat II. Armenski|Tiridata II. Armenskega]] (ki ga armenski viri imenujejo Kozrav).{{sfn|Yeremian|Arakelian|Arevshatian|Bartikian|Danielian|Ter-Ghevondian|1984|p=44}}

Armenski zgodovinar [[Nikolaj Adonc]] verjame, da sta sprva obstajali dve različici pripovedi o izvoru Gregorja I. Razsvetitelja, ki sta vodji Armenske apostolske cerkve pripisali plemiški izvor, obe pa je kasneje Agatangelos združil v enovito izročilo.{{Sfn|Adontsʻ|2006|pp=171–172}} Tako je Gregorja preko Anaka povezal z Arsakidsko dinastijo in partskimi [[hiša Surenov|Sureni]], Gregorjevemu otroštvu pa je dal epske vsebine, kot jih je imel Tiridat III.{{Sfn|Adontsʻ|2006|pp=171–172}} Adonc predlaga tudi  vpliv perzijskih pripovedi o kralju [[Ardašir I.|Ardaširju I.]], ustanovitelju [[Sasanidsko cesarstvo|Sasanidskega cesarstva]], saj je v zgodbah ''[[Kar-Namag-i Ardašir-i Pabagan]]'' ({{lit|Knjiga dejanj Ardaširja, sina Pabagana}}) našel več vzporednic, predvsem v imenih in podobnih likih, predvsem Banakom. Banak je bil partski princ, ki je izdal partskega kralja [[Artaban IV.|Artabana IV.]] in pomagal kraljevemu sovražniku Ardaširju. Tako Anak, morilec Kozrava, kot Banak, izdajalec Artabana, sta oba izdala kralja in pomagala Ardaširju.{{Sfn|Adontsʻ|2006|pp=175–176}}

==Opombe==
{{notelist}}

==Sklici==
{{sklici}}

==Viri==
* {{Cite book |last=Adontsʻ |first=Nikoghayos |url=http://publishing.ysu.am/files/10.pdf |title=Erker |publisher=[[Yerevan State University|Erevani hamalsarani hratarakchʻutʻyun]] |year=2006 |isbn=5-8084-0704-4 |volume=I |pages=169–179 |language=hy |script-title=hy:Երկեր |trans-title=Works |chapter=Grigor Lusavorichʻ ev Anak Partʻev |script-chapter=hy:Գրիգոր Լուսավորիչ և Անակ Պարթև |trans-chapter=Gregory the Illuminator and Anak the Parthian |author-link=Nicholas Adontz}} (French translation: {{Cite journal |last=Adontz |first=N. |date=1928 |title=Gregoire l'Illuminateur et Anak le Parthe |url=https://archive.org/details/adontz-rea-1928-gregoire-et-anak |journal=[[Revue des études arméniennes]] |volume=9 |pages=233–245}})
* {{cite book |author=Agathangelos |author-link=Agathangelos |url=https://archive.org/details/historyofarmenia0000agat |title=History of the Armenians |publisher=State University of New York Press |others=Translation and commentary by [[Robert W. Thomson]] |year=1976 |isbn=0-87395-323-1 |edition=First |location=Albany}}
* {{Cite book |last=Bournoutian |first=George A. |title=A Concise History of the Armenian People |publisher=Mazda Publishers |year=2006 |isbn=1-56859-141-1 |edition=Fifth |location=Costa Mesa, California |author-link=George Bournoutian}}
* {{Cite book |author=Eḷishē |author-link=Elishe |url=https://archive.org/details/eghishe-vardan-1982/page/174/mode/2up |title=History of Vardan and the Armenian War |publisher=Harvard University Press |year=1982 |isbn=0674403355 |location=Cambridge, Massachusetts |publication-date=1982 |pages=123 |others=Translation and commentary by [[Robert W. Thomson]]}}
* {{Cite book |last=Garsoïan |first=Nina |title=The Armenian People from Ancient to Modern Times |publisher=St. Martin's Press |year=1997 |isbn=0-312-10169-4 |editor-last=Hovannisian |editor-first=Richard G. |editor-link=Richard Hovannisian |volume=1 |location=New York |chapter=The Aršakuni Dynasty |author-link=Nina Garsoïan}}
* {{Cite book |last=Hakobyan |first=Tʻ. Kh. |title=Hayastani ev harakitsʻ shrjanneri teghanunneri baṛaran |last2=Melikʻ-Bakhshyan |first2=S. T. |last3=Barseghyan |first3=H. Kh. |publisher=[[Yerevan State University|Erevani hamalsarani hratarakchʻutʻyun]] |year=2001 |volume=5 |pages=63 |language=hy |script-title=hy:Հայաստանի և հարակից շրջանների տեղանունների բառարան |trans-title=Dictionary of Toponymy of Armenia and Adjacent Territories |chapter=Tapʻerakan kamurj |script-chapter=hy:Տափերական կամուրջ |trans-chapter=Taperakan Bridge |chapter-url=http://nayiri.com/imagedDictionaryBrowser.jsp?dictionaryId=61&amp;dt=HY_HY&amp;pageNumber=3961}}
* {{cite book |author=Moses Khorenatsʻi |title=History of the Armenians |publisher=Harvard University Press |others=Translation and commentary by [[Robert W. Thomson]] |year=1978 |isbn=0-674-39571-9 |location=Cambridge, Massachusetts |ref={{harvid|Khorenatsʻi|1978}} |author1-link=Movses Khorenatsi}}
* {{cite book |last1=Russell |first1=James R. |url=https://books.google.com/books?id=yW0bAQAAIAAJ&amp;q=gregory+the+illuminator+house+of+suren |title=Armenian and Iranian Studies |date=2004 |publisher=Department of Near Eastern Languages and Civilizations, Harvard University |isbn=9780935411195 |page= |author-link=James R. Russell}}
* {{Cite book |last=Terian |first=Abraham |title=Patriotism and Piety in Armenian Christianity: The Early Panegyrics On Saint Gregory |date=2005 |publisher=St Vladimir's Seminary Press |isbn=978-0-88141-293-2}}
* {{Cite book |url=https://books.google.com/books?id=ZSnXAAAAMAAJ |title=The Epic Histories Attributed to Pʻawstos Buzand (Buzandaran Patmutʻiwnkʻ) |publisher=Harvard University Press |others=Translation and commentary by [[Nina Garsoïan|Nina G. Garsoïan]] |year=1989 |isbn=0-674-25865-7 |location=Cambridge, Massachusetts |ref={{harvid|Garsoïan|1989}} |author-link=Nina Garsoïan}}
* {{Cite journal |last=Toumanoff |first=Cyril |author-link=Cyril Toumanoff |date=1969 |title=The Third-Century Armenian Arsacids: A Chronological and Genealogical Commentary |journal=[[Revue des Études Arméniennes]] |volume=6 |pages=233–281}}
* {{cite book |url=http://serials.flib.sci.am/openreader/Hay%20joxovrdi%20patmutyun_%20h.2/book/content.html |title=Hay zhoghovrdi patmutʻyun |publisher=HSSH GA hratarakchʻutʻyun |year=1984 |editor-last=Yeremian |editor-first=Suren |editor-link=Suren Yeremian |volume=2 |location=Yerevan |language=hy |script-title=hy:Հայ ժողովրդի պատմություն |trans-title=History of the Armenian People |editor-last2=Arakelian |editor-first2=B. N. |editor-last3=Arevshatian |editor-first3=S. S. |editor-last4=Bartikian |editor-first4=H. M. |editor-last5=Danielian |editor-first5=E. L. |editor-last6=Ter-Ghevondian |editor-first6=A. M. |display-editors=1}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Parti]]
[[Kategorija:Neznano leto rojstva]]
[[Kategorija:Atentatorji]]
[[Kategorija:Umorjeni plemiči]]
[[Kategorija:Umrli leta 258]]
[[Kategorija:Umrli leta 287]]</text>
      <sha1>5lmkvymseo798jl3kjuoisr7rw5u4pe</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Pogovor:Ferdinand-François-Marie Heckenroth</title>
    <ns>1</ns>
    <id>610641</id>
    <revision>
      <id>6773794</id>
      <timestamp>2026-11-02T15:13:00Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Anvilaquarius</username>
        <id>147795</id>
      </contributor>
      <comment>/* Move */ nov razdelek</comment>
      <origin>6773794</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="303" sha1="9qy27jl039k1d8unbg78ncpfhsi7q5l" xml:space="preserve">== Move ==
This should be moved to &quot;Ferdinand Heckenroth&quot; or &quot;Ferdinand-François-Marie Heckenroth&quot;. Frédéric seems to be a mistake in the only source, generals.dk. See wikidata. --[[Uporabnik:Anvilaquarius|Anvilaquarius]] ([[Uporabniški pogovor:Anvilaquarius|pogovor]]) 16:13, 2. november 2026 (CET)</text>
      <sha1>9qy27jl039k1d8unbg78ncpfhsi7q5l</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6773839</id>
      <parentid>6773794</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T17:17:43Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>A09 je prestavil stran [[Pogovor:Frédéric-François-Marie Heckenroth]] na [[Pogovor:Ferdinand-François-Marie Heckenroth]]: napačno osebno ime, glej pogovor</comment>
      <origin>6773794</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="303" sha1="9qy27jl039k1d8unbg78ncpfhsi7q5l" xml:space="preserve">== Move ==
This should be moved to &quot;Ferdinand Heckenroth&quot; or &quot;Ferdinand-François-Marie Heckenroth&quot;. Frédéric seems to be a mistake in the only source, generals.dk. See wikidata. --[[Uporabnik:Anvilaquarius|Anvilaquarius]] ([[Uporabniški pogovor:Anvilaquarius|pogovor]]) 16:13, 2. november 2026 (CET)</text>
      <sha1>9qy27jl039k1d8unbg78ncpfhsi7q5l</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6773843</id>
      <parentid>6773839</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T17:19:02Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>/* Move */ odgovor</comment>
      <origin>6773843</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="718" sha1="sgl80o7bemrt6fdu0pveshq521iqdqs" xml:space="preserve">== Move ==
This should be moved to &quot;Ferdinand Heckenroth&quot; or &quot;Ferdinand-François-Marie Heckenroth&quot;. Frédéric seems to be a mistake in the only source, generals.dk. See wikidata. --[[Uporabnik:Anvilaquarius|Anvilaquarius]] ([[Uporabniški pogovor:Anvilaquarius|pogovor]]) 16:13, 2. november 2026 (CET)

:@[[Uporabnik:Anvilaquarius|Anvilaquarius]]: {{done}} Moved to the second option to preserve the naming scheme of French generals. Thanks for the report. Best, '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 18:19, 2. november 2026 (CET)</text>
      <sha1>sgl80o7bemrt6fdu0pveshq521iqdqs</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Irena Pavčič</title>
    <ns>0</ns>
    <id>610642</id>
    <revision>
      <id>6773803</id>
      <timestamp>2026-11-02T15:35:35Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Nastjaaa9</username>
        <id>268037</id>
      </contributor>
      <comment>Priprava članka Irene Pavčič z njenimi osebnimi in kariernimi informacijami ter dosežki.</comment>
      <origin>6773803</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7584" sha1="do26w359f88ik86xertm6rhlfp0rc4b" xml:space="preserve">'''Irena Pavčič (rojena Kovač)''' je slovenska podjetnica, strokovnjakinja za [[Odnosi z javnostmi|odnose z javnostmi]], svetovalka za strateško komuniciranje, humanitarka in filmska producentka.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Pavčič |first=Irena |title=Ugled najbogatejšega Zemljana |url=https://www.marketingmagazin.si/kolummne-intervjuji/kolummne/10799/ugled-najbogatejsega-zemljana/novice}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Pavčič |first=Irena |title=Ljudje vs. ChatGPT ali moč pisane besede |url=https://www.marketingmagazin.si/kolummne-intervjuji/kolummne/10804/ljudje-vs-chatgpt-ali-moc-pisane-besede/novice}}&lt;/ref&gt; Deluje na področjih podjetništva, komuniciranja znanosti, družbene odgovornosti, humanitarnih projektov in kulture.

== '''Podjetništvo in strateško komuniciranje''' ==
Leta 2013 je ustanovila agencijo za odnose z javnostmi IPPR&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Guček |first=Tina |title=»Najpomembnejše merilo je zadovoljen naročnik« |url=https://www.marketingmagazin.si/aktualno/mmarketing/2590/najpomembnejse-merilo-je-zadovoljen-narocnik/novice}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=J. |first=S. |title=EKSKLUZIVNO: Irena Pavčič in zgodba o agenciji IPPR |url=https://dnevne-novice.com/ekskluzivno-irena-pavcic-in-zgodba-o-agenciji-ippr/}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=S. |first=N. |title=Čista desetka za IPPR |url=https://svet24.si/novice/kultura/cista-desetka-za-ippr-1281152}}&lt;/ref&gt;, ki jo od ustanovitve tudi vodi. Pred tem je delovala v oglaševalski agenciji [[Publicis Groupe Slovenija]], kjer je vodila oddelek za odnose z javnostmi.

Med letoma 2013 do 2022 je kot zunanja svetovalka za komuniciranje sodelovala z ustanoviteljem podjetja [[Ivo Boscarol|Ivom Boscarolom]] in družbo [[Pipistrel]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=J. |first=M. |title=Pipistrel je praznoval 25-letnico |url=https://svet24.si/lokalno/primorska/novice/slovenija/pipistrel-je-praznoval-25-letnico-219967 |url-status=live}}&lt;/ref&gt;

Njeno delo obsega strateško komuniciranje, odnose z javnostmi, krizno komuniciranje in svetovanje organizacijam pri komuniciranju z različnimi javnostmi.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Pavčič |first=Irena |title=Klasika vs. digital: avatarji nas za zdaj še niso nadomestili |url=https://www.marketingmagazin.si/kolummne-intervjuji/kolummne/10789/klasika-vs-digital-avatarji-nas-za-zdaj-se-niso-nadomestili/novice}}&lt;/ref&gt; Sodeluje pri projektih s področij znanosti, medicine, tehnologije, ekologije, trajnosti, podjetništva in družbene odgovornosti.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Štok |first=Katja |title=Fenomen 16-letne Grete Thunberg, ki je zatresel svet |url=https://www.rtvslo.si/svet/evropa/fenomen-16-letne-grete-thunberg-ki-je-zatresel-svet/488131}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Pavčič |first=Irena |title=Vzpon žensk albanskega porekla |url=https://www.marketingmagazin.si/aktualno/mmarketing/2664/vzpon-zensk-albanskega-porekla/novice}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Maselj |first=Brane |title=Preplavil nas je lažni luksuz |url=https://www.delo.si/nedelo/preplavil-nas-je-lazni-luksuz}}&lt;/ref&gt;

Predava o [[Družbena odgovornost podjetij|družbeni odgovornosti]] in pomenu donacij&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=DAN PR: Kako biti junak in ne bedak? |url=https://siol.net/novice/slovenija/dan-pr-kako-biti-junak-in-ne-bedak-644372}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Manj kot polovica komunikatorjev ima oblikovane strategije komuniciranja |url=https://www.marketingmagazin.si/aktualno/prommocija/5950/manj-kot-polovica-komunikatorjev-ima-oblikovane-strategije-komuniciranja/novice}}&lt;/ref&gt; ter sodeluje v strokovnih žirijah na področju [[Oglaševanje|oglaševanja]] in [[Komuniciranje|komuniciranja]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=WEBSI žirija |url=https://websi.si/zirija/}}&lt;/ref&gt;

== '''Komuniciranje znanosti in mednarodno sodelovanje''' ==
Pomemben del njenega profesionalnega delovanja predstavlja komuniciranje znanosti. Pri svojem delu sodeluje z raziskovalci in znanstvenimi ustanovami ter se posveča predstavljanju znanstvenih vsebin širši javnosti.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=IPPR |url=https://ippr.si/}}&lt;/ref&gt;

Z Ameriško-slovensko izobraževalno fundacijo (ASEF), ki sta jo ustanovila [[Jure Leskovec]] in Peter Rožič, sodeluje kot zunanja svetovalka za komuniciranje. Fundacija spodbuja mednarodno akademsko povezovanje, izmenjavo znanja in sodelovanje med slovenskimi ter tujimi raziskovalci.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=ASEF |url=https://asef.net/sl/o-asef/}}&lt;/ref&gt;

== '''Družbena odgovornost in humanitarno delo''' ==
Pavčič sodeluje z Inštitutom Zlata pentljica, ki deluje na področju podpore otrokom in mladostnikom z rakom.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Akcija &quot;Nisem nevidna&quot; v septembru preplavila Slovenijo |url=https://o-sta.si/35747/akcija-nisem-nevidna-v-septembru-preplavila-slovenijo}}&lt;/ref&gt;

Leta 2010 je sodelovala pri razvoju vseslovenskega medgeneracijskega projekta Simbioza.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Začela se je Simbioza |url=https://www.student.si/studij-in-kariera/zacenja-se-simbioza/}}&lt;/ref&gt;

Leta 2024 je zasnovala in razvila digitalno platformo Spinalia – Skupnost s hrbtenico, namenjeno povezovanju, informiranju in podpori posameznikom, ki se soočajo z bolečinami v hrbtenici. Po podatkih platforme ima skupnost več kot 1.200 članov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Valič |first=Aleša |title=Kdaj na operacijo hrbtenice? |url=https://www.rtvslo.si/zdravje/kdaj-na-operacijo-hrbtenice/741601}}&lt;/ref&gt;

Sodeluje tudi s Fundacijo Primoža Rogliča, pri kateri pomaga razvijati aktivnosti za mlade športnike.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=K. |first=D. |title=Lora Roglič Klinc: »Okoliščine ne določajo človekove vrednosti« |url=https://svet24.si/novice/slovenija/lora-roglic-klinc-fundacija-primoza-roglica-irena-pavcic-sportnik-1931883}}&lt;/ref&gt;

== '''Filmsko ustvarjanje in publicistika''' ==
Leta 2000 je napisala scenarij in producirala kratki film ''Lora in njeni moški'' v režiji Aleša Žemlje&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Premiera filma Lora in njeni moški |url=https://www.24ur.com/premiera-filma-lora-in-njeni-moski.html}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Lora in njeni moski |url=https://www.imdb.com/title/tt50224558/?ref_=ext_shr_lnk}}&lt;/ref&gt;. Film je nastal v produkciji Studia VPK. V njem so nastopili [[Jurij Zrnec]], [[Sabina Kogovšek]] in [[Jernej Kuntner]].

Leta 2001 je bil film prikazan na [[Festival slovenskega filma|Festivalu slovenskega filma v Portorožu]] in [[Motovunski filmski festival|filmskem festivalu v Motovunu]] na Hrvaškem.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Lora in njeni moški |url=https://bsf.si/sl/film/lora-in-njeni-moski/}}&lt;/ref&gt;

Pavčič se ukvarja tudi s filmsko publicistiko in objavlja filmske recenzije. V svoji prvi službi je bila scenaristka in producentka oddaj na takratnem [[Kanal A|Kanalu A]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Irena Pavcic |url=https://www.linkedin.com/in/irena-pavcic-93196527/}}&lt;/ref&gt;

== '''Glasbeno ustvarjanje''' ==
Pavčič igra klavir in poje&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=S. |first=M. |title=Direktorica Irena presenetila z nastopom in ganila vse |url=https://slovenskenovice.delo.si/bulvar/domaci-traci/goste-direktorica-irena-presenetila-z-nastopom-in-ganila-vse}}&lt;/ref&gt;. Sodelovala je kot spremljevalna vokalistka pri glasbenih snemanjih slovenskih izvajalcev, med drugim pri posnetkih [[Peter Movrin|Petra Lovšina]]. Pela je tudi spremljevalne vokale za radijske oglase.
[[Kategorija:Odnosi z javnostmi]]
[[Kategorija:Oglaševanje]]
[[Kategorija:Film]]
[[Kategorija:Podjetništvo]]
[[Kategorija:Komuniciranje]]
[[Kategorija:Družbena odgovornost]]
[[Kategorija:Krizno komuniciranje]]
[[Kategorija:Strateško komuniciranje]]</text>
      <sha1>do26w359f88ik86xertm6rhlfp0rc4b</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6773805</id>
      <parentid>6773803</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T15:42:50Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JoMK</username>
        <id>240261</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>− 8 kategorije; + 2 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6773805</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7412" sha1="kwkw85w7k3lh7qfazl4g3up83cbcz80" xml:space="preserve">'''Irena Pavčič (rojena Kovač)''' je slovenska podjetnica, strokovnjakinja za [[Odnosi z javnostmi|odnose z javnostmi]], svetovalka za strateško komuniciranje, humanitarka in filmska producentka.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Pavčič |first=Irena |title=Ugled najbogatejšega Zemljana |url=https://www.marketingmagazin.si/kolummne-intervjuji/kolummne/10799/ugled-najbogatejsega-zemljana/novice}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Pavčič |first=Irena |title=Ljudje vs. ChatGPT ali moč pisane besede |url=https://www.marketingmagazin.si/kolummne-intervjuji/kolummne/10804/ljudje-vs-chatgpt-ali-moc-pisane-besede/novice}}&lt;/ref&gt; Deluje na področjih podjetništva, komuniciranja znanosti, družbene odgovornosti, humanitarnih projektov in kulture.

== '''Podjetništvo in strateško komuniciranje''' ==
Leta 2013 je ustanovila agencijo za odnose z javnostmi IPPR&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Guček |first=Tina |title=»Najpomembnejše merilo je zadovoljen naročnik« |url=https://www.marketingmagazin.si/aktualno/mmarketing/2590/najpomembnejse-merilo-je-zadovoljen-narocnik/novice}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=J. |first=S. |title=EKSKLUZIVNO: Irena Pavčič in zgodba o agenciji IPPR |url=https://dnevne-novice.com/ekskluzivno-irena-pavcic-in-zgodba-o-agenciji-ippr/}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=S. |first=N. |title=Čista desetka za IPPR |url=https://svet24.si/novice/kultura/cista-desetka-za-ippr-1281152}}&lt;/ref&gt;, ki jo od ustanovitve tudi vodi. Pred tem je delovala v oglaševalski agenciji [[Publicis Groupe Slovenija]], kjer je vodila oddelek za odnose z javnostmi.

Med letoma 2013 do 2022 je kot zunanja svetovalka za komuniciranje sodelovala z ustanoviteljem podjetja [[Ivo Boscarol|Ivom Boscarolom]] in družbo [[Pipistrel]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=J. |first=M. |title=Pipistrel je praznoval 25-letnico |url=https://svet24.si/lokalno/primorska/novice/slovenija/pipistrel-je-praznoval-25-letnico-219967 |url-status=live}}&lt;/ref&gt;

Njeno delo obsega strateško komuniciranje, odnose z javnostmi, krizno komuniciranje in svetovanje organizacijam pri komuniciranju z različnimi javnostmi.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Pavčič |first=Irena |title=Klasika vs. digital: avatarji nas za zdaj še niso nadomestili |url=https://www.marketingmagazin.si/kolummne-intervjuji/kolummne/10789/klasika-vs-digital-avatarji-nas-za-zdaj-se-niso-nadomestili/novice}}&lt;/ref&gt; Sodeluje pri projektih s področij znanosti, medicine, tehnologije, ekologije, trajnosti, podjetništva in družbene odgovornosti.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Štok |first=Katja |title=Fenomen 16-letne Grete Thunberg, ki je zatresel svet |url=https://www.rtvslo.si/svet/evropa/fenomen-16-letne-grete-thunberg-ki-je-zatresel-svet/488131}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Pavčič |first=Irena |title=Vzpon žensk albanskega porekla |url=https://www.marketingmagazin.si/aktualno/mmarketing/2664/vzpon-zensk-albanskega-porekla/novice}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Maselj |first=Brane |title=Preplavil nas je lažni luksuz |url=https://www.delo.si/nedelo/preplavil-nas-je-lazni-luksuz}}&lt;/ref&gt;

Predava o [[Družbena odgovornost podjetij|družbeni odgovornosti]] in pomenu donacij&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=DAN PR: Kako biti junak in ne bedak? |url=https://siol.net/novice/slovenija/dan-pr-kako-biti-junak-in-ne-bedak-644372}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Manj kot polovica komunikatorjev ima oblikovane strategije komuniciranja |url=https://www.marketingmagazin.si/aktualno/prommocija/5950/manj-kot-polovica-komunikatorjev-ima-oblikovane-strategije-komuniciranja/novice}}&lt;/ref&gt; ter sodeluje v strokovnih žirijah na področju [[Oglaševanje|oglaševanja]] in [[Komuniciranje|komuniciranja]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=WEBSI žirija |url=https://websi.si/zirija/}}&lt;/ref&gt;

== '''Komuniciranje znanosti in mednarodno sodelovanje''' ==
Pomemben del njenega profesionalnega delovanja predstavlja komuniciranje znanosti. Pri svojem delu sodeluje z raziskovalci in znanstvenimi ustanovami ter se posveča predstavljanju znanstvenih vsebin širši javnosti.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=IPPR |url=https://ippr.si/}}&lt;/ref&gt;

Z Ameriško-slovensko izobraževalno fundacijo (ASEF), ki sta jo ustanovila [[Jure Leskovec]] in Peter Rožič, sodeluje kot zunanja svetovalka za komuniciranje. Fundacija spodbuja mednarodno akademsko povezovanje, izmenjavo znanja in sodelovanje med slovenskimi ter tujimi raziskovalci.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=ASEF |url=https://asef.net/sl/o-asef/}}&lt;/ref&gt;

== '''Družbena odgovornost in humanitarno delo''' ==
Pavčič sodeluje z Inštitutom Zlata pentljica, ki deluje na področju podpore otrokom in mladostnikom z rakom.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Akcija &quot;Nisem nevidna&quot; v septembru preplavila Slovenijo |url=https://o-sta.si/35747/akcija-nisem-nevidna-v-septembru-preplavila-slovenijo}}&lt;/ref&gt;

Leta 2010 je sodelovala pri razvoju vseslovenskega medgeneracijskega projekta Simbioza.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Začela se je Simbioza |url=https://www.student.si/studij-in-kariera/zacenja-se-simbioza/}}&lt;/ref&gt;

Leta 2024 je zasnovala in razvila digitalno platformo Spinalia – Skupnost s hrbtenico, namenjeno povezovanju, informiranju in podpori posameznikom, ki se soočajo z bolečinami v hrbtenici. Po podatkih platforme ima skupnost več kot 1.200 članov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Valič |first=Aleša |title=Kdaj na operacijo hrbtenice? |url=https://www.rtvslo.si/zdravje/kdaj-na-operacijo-hrbtenice/741601}}&lt;/ref&gt;

Sodeluje tudi s Fundacijo Primoža Rogliča, pri kateri pomaga razvijati aktivnosti za mlade športnike.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=K. |first=D. |title=Lora Roglič Klinc: »Okoliščine ne določajo človekove vrednosti« |url=https://svet24.si/novice/slovenija/lora-roglic-klinc-fundacija-primoza-roglica-irena-pavcic-sportnik-1931883}}&lt;/ref&gt;

== '''Filmsko ustvarjanje in publicistika''' ==
Leta 2000 je napisala scenarij in producirala kratki film ''Lora in njeni moški'' v režiji Aleša Žemlje&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Premiera filma Lora in njeni moški |url=https://www.24ur.com/premiera-filma-lora-in-njeni-moski.html}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Lora in njeni moski |url=https://www.imdb.com/title/tt50224558/?ref_=ext_shr_lnk}}&lt;/ref&gt;. Film je nastal v produkciji Studia VPK. V njem so nastopili [[Jurij Zrnec]], [[Sabina Kogovšek]] in [[Jernej Kuntner]].

Leta 2001 je bil film prikazan na [[Festival slovenskega filma|Festivalu slovenskega filma v Portorožu]] in [[Motovunski filmski festival|filmskem festivalu v Motovunu]] na Hrvaškem.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Lora in njeni moški |url=https://bsf.si/sl/film/lora-in-njeni-moski/}}&lt;/ref&gt;

Pavčič se ukvarja tudi s filmsko publicistiko in objavlja filmske recenzije. V svoji prvi službi je bila scenaristka in producentka oddaj na takratnem [[Kanal A|Kanalu A]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Irena Pavcic |url=https://www.linkedin.com/in/irena-pavcic-93196527/}}&lt;/ref&gt;

== '''Glasbeno ustvarjanje''' ==
Pavčič igra klavir in poje&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=S. |first=M. |title=Direktorica Irena presenetila z nastopom in ganila vse |url=https://slovenskenovice.delo.si/bulvar/domaci-traci/goste-direktorica-irena-presenetila-z-nastopom-in-ganila-vse}}&lt;/ref&gt;. Sodelovala je kot spremljevalna vokalistka pri glasbenih snemanjih slovenskih izvajalcev, med drugim pri posnetkih [[Peter Movrin|Petra Lovšina]]. Pela je tudi spremljevalne vokale za radijske oglase.

[[Kategorija:Slovenski podjetniki]]
[[Kategorija:Slovenski filmski producenti]]</text>
      <sha1>kwkw85w7k3lh7qfazl4g3up83cbcz80</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6773806</id>
      <parentid>6773805</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T15:44:31Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JoMK</username>
        <id>240261</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>slog</comment>
      <origin>6773806</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7407" sha1="rw50wldk2wvoknkfpsrx0n05ouv2hjl" xml:space="preserve">'''Irena Pavčič (rojena Kovač)''' je slovenska podjetnica, strokovnjakinja za [[Odnosi z javnostmi|odnose z javnostmi]], svetovalka za strateško komuniciranje, humanitarka in filmska producentka.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Pavčič |first=Irena |title=Ugled najbogatejšega Zemljana |url=https://www.marketingmagazin.si/kolummne-intervjuji/kolummne/10799/ugled-najbogatejsega-zemljana/novice}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Pavčič |first=Irena |title=Ljudje vs. ChatGPT ali moč pisane besede |url=https://www.marketingmagazin.si/kolummne-intervjuji/kolummne/10804/ljudje-vs-chatgpt-ali-moc-pisane-besede/novice}}&lt;/ref&gt; Deluje na področjih podjetništva, komuniciranja znanosti, družbene odgovornosti, humanitarnih projektov in kulture.

== Podjetništvo in strateško komuniciranje ==
Leta 2013 je ustanovila agencijo za odnose z javnostmi IPPR&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Guček |first=Tina |title=»Najpomembnejše merilo je zadovoljen naročnik« |url=https://www.marketingmagazin.si/aktualno/mmarketing/2590/najpomembnejse-merilo-je-zadovoljen-narocnik/novice}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=J. |first=S. |title=EKSKLUZIVNO: Irena Pavčič in zgodba o agenciji IPPR |url=https://dnevne-novice.com/ekskluzivno-irena-pavcic-in-zgodba-o-agenciji-ippr/}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=S. |first=N. |title=Čista desetka za IPPR |url=https://svet24.si/novice/kultura/cista-desetka-za-ippr-1281152}}&lt;/ref&gt;, ki jo od ustanovitve tudi vodi. Pred tem je delovala v oglaševalski agenciji [[Publicis Groupe Slovenija]], kjer je vodila oddelek za odnose z javnostmi.

Med letoma 2013 do 2022 je kot zunanja svetovalka za komuniciranje sodelovala z ustanoviteljem podjetja [[Ivo Boscarol|Ivom Boscarolom]] in družbo [[Pipistrel]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=J. |first=M. |title=Pipistrel je praznoval 25-letnico |url=https://svet24.si/lokalno/primorska/novice/slovenija/pipistrel-je-praznoval-25-letnico-219967 |url-status=live}}&lt;/ref&gt;

Njeno delo obsega strateško komuniciranje, odnose z javnostmi, krizno komuniciranje in svetovanje organizacijam pri komuniciranju z različnimi javnostmi.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Pavčič |first=Irena |title=Klasika vs. digital: avatarji nas za zdaj še niso nadomestili |url=https://www.marketingmagazin.si/kolummne-intervjuji/kolummne/10789/klasika-vs-digital-avatarji-nas-za-zdaj-se-niso-nadomestili/novice}}&lt;/ref&gt; Sodeluje pri projektih s področij znanosti, medicine, tehnologije, ekologije, trajnosti, podjetništva in družbene odgovornosti.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Štok |first=Katja |title=Fenomen 16-letne Grete Thunberg, ki je zatresel svet |url=https://www.rtvslo.si/svet/evropa/fenomen-16-letne-grete-thunberg-ki-je-zatresel-svet/488131}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Pavčič |first=Irena |title=Vzpon žensk albanskega porekla |url=https://www.marketingmagazin.si/aktualno/mmarketing/2664/vzpon-zensk-albanskega-porekla/novice}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Maselj |first=Brane |title=Preplavil nas je lažni luksuz |url=https://www.delo.si/nedelo/preplavil-nas-je-lazni-luksuz}}&lt;/ref&gt;

Predava o [[Družbena odgovornost podjetij|družbeni odgovornosti]] in pomenu donacij&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=DAN PR: Kako biti junak in ne bedak? |url=https://siol.net/novice/slovenija/dan-pr-kako-biti-junak-in-ne-bedak-644372}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Manj kot polovica komunikatorjev ima oblikovane strategije komuniciranja |url=https://www.marketingmagazin.si/aktualno/prommocija/5950/manj-kot-polovica-komunikatorjev-ima-oblikovane-strategije-komuniciranja/novice}}&lt;/ref&gt; ter sodeluje v strokovnih žirijah na področju [[Oglaševanje|oglaševanja]] in [[Komuniciranje|komuniciranja]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=WEBSI žirija |url=https://websi.si/zirija/}}&lt;/ref&gt;

== Komuniciranje znanosti in mednarodno sodelovanje ==
Pomemben del njenega profesionalnega delovanja predstavlja komuniciranje znanosti. Pri svojem delu sodeluje z raziskovalci in znanstvenimi ustanovami ter se posveča predstavljanju znanstvenih vsebin širši javnosti.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=IPPR |url=https://ippr.si/}}&lt;/ref&gt;

Z Ameriško-slovensko izobraževalno fundacijo (ASEF), ki sta jo ustanovila [[Jure Leskovec]] in Peter Rožič, sodeluje kot zunanja svetovalka za komuniciranje. Fundacija spodbuja mednarodno akademsko povezovanje, izmenjavo znanja in sodelovanje med slovenskimi ter tujimi raziskovalci.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=ASEF |url=https://asef.net/sl/o-asef/}}&lt;/ref&gt;

== Družbena odgovornost in humanitarno delo ==
Pavčič sodeluje z Inštitutom Zlata pentljica, ki deluje na področju podpore otrokom in mladostnikom z rakom.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Akcija &quot;Nisem nevidna&quot; v septembru preplavila Slovenijo |url=https://o-sta.si/35747/akcija-nisem-nevidna-v-septembru-preplavila-slovenijo}}&lt;/ref&gt;

Leta 2010 je sodelovala pri razvoju vseslovenskega medgeneracijskega projekta Simbioza.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Začela se je Simbioza |url=https://www.student.si/studij-in-kariera/zacenja-se-simbioza/}}&lt;/ref&gt;

Leta 2024 je zasnovala in razvila digitalno platformo Spinalia – Skupnost s hrbtenico, namenjeno povezovanju, informiranju in podpori posameznikom, ki se soočajo z bolečinami v hrbtenici. Po podatkih platforme ima skupnost več kot 1.200 članov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Valič |first=Aleša |title=Kdaj na operacijo hrbtenice? |url=https://www.rtvslo.si/zdravje/kdaj-na-operacijo-hrbtenice/741601}}&lt;/ref&gt;

Sodeluje tudi s Fundacijo Primoža Rogliča, pri kateri pomaga razvijati aktivnosti za mlade športnike.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=K. |first=D. |title=Lora Roglič Klinc: »Okoliščine ne določajo človekove vrednosti« |url=https://svet24.si/novice/slovenija/lora-roglic-klinc-fundacija-primoza-roglica-irena-pavcic-sportnik-1931883}}&lt;/ref&gt;

== Filmsko ustvarjanje in publicistika ==
Leta 2000 je napisala scenarij in producirala kratki film ''Lora in njeni moški'' v režiji Aleša Žemlje&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Premiera filma Lora in njeni moški |url=https://www.24ur.com/premiera-filma-lora-in-njeni-moski.html}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Lora in njeni moski |url=https://www.imdb.com/title/tt50224558/?ref_=ext_shr_lnk}}&lt;/ref&gt;. Film je nastal v produkciji Studia VPK. V njem so nastopili [[Jurij Zrnec]], [[Sabina Kogovšek]] in [[Jernej Kuntner]].

Leta 2001 je bil film prikazan na [[Festival slovenskega filma|Festivalu slovenskega filma v Portorožu]] in [[Motovunski filmski festival|filmskem festivalu v Motovunu]] na Hrvaškem.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Lora in njeni moški |url=https://bsf.si/sl/film/lora-in-njeni-moski/}}&lt;/ref&gt;

Pavčič se ukvarja tudi s filmsko publicistiko in objavlja filmske recenzije. V svoji prvi službi je bila scenaristka in producentka oddaj na takratnem [[Kanal A|Kanalu A]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Irena Pavcic |url=https://www.linkedin.com/in/irena-pavcic-93196527/}}&lt;/ref&gt;

== Glasbeno ustvarjanje ==
Pavčič igra klavir in poje&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=S. |first=M. |title=Direktorica Irena presenetila z nastopom in ganila vse |url=https://slovenskenovice.delo.si/bulvar/domaci-traci/goste-direktorica-irena-presenetila-z-nastopom-in-ganila-vse}}&lt;/ref&gt;. Sodelovala je kot spremljevalna vokalistka pri glasbenih snemanjih slovenskih izvajalcev, med drugim pri posnetkih [[Peter Movrin|Petra Lovšina]]. Pela je tudi spremljevalne vokale za radijske oglase.

== Sklici ==
{{sklici}}

[[Kategorija:Slovenski podjetniki]]
[[Kategorija:Slovenski filmski producenti]]</text>
      <sha1>rw50wldk2wvoknkfpsrx0n05ouv2hjl</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6773808</id>
      <parentid>6773806</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T15:47:43Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Nastjaaa9</username>
        <id>268037</id>
      </contributor>
      <comment>Dodana je fotografija Irene Pavčič.</comment>
      <origin>6773808</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7500" sha1="avn9snycclrmku3r084my86jgrwprpn" xml:space="preserve">'''Irena Pavčič (rojena Kovač)''' je slovenska podjetnica, strokovnjakinja za [[Odnosi z javnostmi|odnose z javnostmi]], svetovalka za strateško komuniciranje, humanitarka in filmska producentka.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Pavčič |first=Irena |title=Ugled najbogatejšega Zemljana |url=https://www.marketingmagazin.si/kolummne-intervjuji/kolummne/10799/ugled-najbogatejsega-zemljana/novice}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Pavčič |first=Irena |title=Ljudje vs. ChatGPT ali moč pisane besede |url=https://www.marketingmagazin.si/kolummne-intervjuji/kolummne/10804/ljudje-vs-chatgpt-ali-moc-pisane-besede/novice}}&lt;/ref&gt; Deluje na področjih podjetništva, komuniciranja znanosti, družbene odgovornosti, humanitarnih projektov in kulture.
[[Slika:Portret_Irene_Pavčič_(foto_IPPR).jpg|sličica|Portret Irene Pavčič (foto_IPPR)]]

== Podjetništvo in strateško komuniciranje ==
Leta 2013 je ustanovila agencijo za odnose z javnostmi IPPR&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Guček |first=Tina |title=»Najpomembnejše merilo je zadovoljen naročnik« |url=https://www.marketingmagazin.si/aktualno/mmarketing/2590/najpomembnejse-merilo-je-zadovoljen-narocnik/novice}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=J. |first=S. |title=EKSKLUZIVNO: Irena Pavčič in zgodba o agenciji IPPR |url=https://dnevne-novice.com/ekskluzivno-irena-pavcic-in-zgodba-o-agenciji-ippr/}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=S. |first=N. |title=Čista desetka za IPPR |url=https://svet24.si/novice/kultura/cista-desetka-za-ippr-1281152}}&lt;/ref&gt;, ki jo od ustanovitve tudi vodi. Pred tem je delovala v oglaševalski agenciji [[Publicis Groupe Slovenija]], kjer je vodila oddelek za odnose z javnostmi.

Med letoma 2013 do 2022 je kot zunanja svetovalka za komuniciranje sodelovala z ustanoviteljem podjetja [[Ivo Boscarol|Ivom Boscarolom]] in družbo [[Pipistrel]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=J. |first=M. |title=Pipistrel je praznoval 25-letnico |url=https://svet24.si/lokalno/primorska/novice/slovenija/pipistrel-je-praznoval-25-letnico-219967 |url-status=live}}&lt;/ref&gt;

Njeno delo obsega strateško komuniciranje, odnose z javnostmi, krizno komuniciranje in svetovanje organizacijam pri komuniciranju z različnimi javnostmi.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Pavčič |first=Irena |title=Klasika vs. digital: avatarji nas za zdaj še niso nadomestili |url=https://www.marketingmagazin.si/kolummne-intervjuji/kolummne/10789/klasika-vs-digital-avatarji-nas-za-zdaj-se-niso-nadomestili/novice}}&lt;/ref&gt; Sodeluje pri projektih s področij znanosti, medicine, tehnologije, ekologije, trajnosti, podjetništva in družbene odgovornosti.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Štok |first=Katja |title=Fenomen 16-letne Grete Thunberg, ki je zatresel svet |url=https://www.rtvslo.si/svet/evropa/fenomen-16-letne-grete-thunberg-ki-je-zatresel-svet/488131}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Pavčič |first=Irena |title=Vzpon žensk albanskega porekla |url=https://www.marketingmagazin.si/aktualno/mmarketing/2664/vzpon-zensk-albanskega-porekla/novice}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Maselj |first=Brane |title=Preplavil nas je lažni luksuz |url=https://www.delo.si/nedelo/preplavil-nas-je-lazni-luksuz}}&lt;/ref&gt;

Predava o [[Družbena odgovornost podjetij|družbeni odgovornosti]] in pomenu donacij&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=DAN PR: Kako biti junak in ne bedak? |url=https://siol.net/novice/slovenija/dan-pr-kako-biti-junak-in-ne-bedak-644372}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Manj kot polovica komunikatorjev ima oblikovane strategije komuniciranja |url=https://www.marketingmagazin.si/aktualno/prommocija/5950/manj-kot-polovica-komunikatorjev-ima-oblikovane-strategije-komuniciranja/novice}}&lt;/ref&gt; ter sodeluje v strokovnih žirijah na področju [[Oglaševanje|oglaševanja]] in [[Komuniciranje|komuniciranja]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=WEBSI žirija |url=https://websi.si/zirija/}}&lt;/ref&gt;

== Komuniciranje znanosti in mednarodno sodelovanje ==
Pomemben del njenega profesionalnega delovanja predstavlja komuniciranje znanosti. Pri svojem delu sodeluje z raziskovalci in znanstvenimi ustanovami ter se posveča predstavljanju znanstvenih vsebin širši javnosti.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=IPPR |url=https://ippr.si/}}&lt;/ref&gt;

Z Ameriško-slovensko izobraževalno fundacijo (ASEF), ki sta jo ustanovila [[Jure Leskovec]] in Peter Rožič, sodeluje kot zunanja svetovalka za komuniciranje. Fundacija spodbuja mednarodno akademsko povezovanje, izmenjavo znanja in sodelovanje med slovenskimi ter tujimi raziskovalci.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=ASEF |url=https://asef.net/sl/o-asef/}}&lt;/ref&gt;

== Družbena odgovornost in humanitarno delo ==
Pavčič sodeluje z Inštitutom Zlata pentljica, ki deluje na področju podpore otrokom in mladostnikom z rakom.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Akcija &quot;Nisem nevidna&quot; v septembru preplavila Slovenijo |url=https://o-sta.si/35747/akcija-nisem-nevidna-v-septembru-preplavila-slovenijo}}&lt;/ref&gt;

Leta 2010 je sodelovala pri razvoju vseslovenskega medgeneracijskega projekta Simbioza.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Začela se je Simbioza |url=https://www.student.si/studij-in-kariera/zacenja-se-simbioza/}}&lt;/ref&gt;

Leta 2024 je zasnovala in razvila digitalno platformo Spinalia – Skupnost s hrbtenico, namenjeno povezovanju, informiranju in podpori posameznikom, ki se soočajo z bolečinami v hrbtenici. Po podatkih platforme ima skupnost več kot 1.200 članov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Valič |first=Aleša |title=Kdaj na operacijo hrbtenice? |url=https://www.rtvslo.si/zdravje/kdaj-na-operacijo-hrbtenice/741601}}&lt;/ref&gt;

Sodeluje tudi s Fundacijo Primoža Rogliča, pri kateri pomaga razvijati aktivnosti za mlade športnike.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=K. |first=D. |title=Lora Roglič Klinc: »Okoliščine ne določajo človekove vrednosti« |url=https://svet24.si/novice/slovenija/lora-roglic-klinc-fundacija-primoza-roglica-irena-pavcic-sportnik-1931883}}&lt;/ref&gt;

== Filmsko ustvarjanje in publicistika ==
Leta 2000 je napisala scenarij in producirala kratki film ''Lora in njeni moški'' v režiji Aleša Žemlje&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Premiera filma Lora in njeni moški |url=https://www.24ur.com/premiera-filma-lora-in-njeni-moski.html}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Lora in njeni moski |url=https://www.imdb.com/title/tt50224558/?ref_=ext_shr_lnk}}&lt;/ref&gt;. Film je nastal v produkciji Studia VPK. V njem so nastopili [[Jurij Zrnec]], [[Sabina Kogovšek]] in [[Jernej Kuntner]].

Leta 2001 je bil film prikazan na [[Festival slovenskega filma|Festivalu slovenskega filma v Portorožu]] in [[Motovunski filmski festival|filmskem festivalu v Motovunu]] na Hrvaškem.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Lora in njeni moški |url=https://bsf.si/sl/film/lora-in-njeni-moski/}}&lt;/ref&gt;

Pavčič se ukvarja tudi s filmsko publicistiko in objavlja filmske recenzije. V svoji prvi službi je bila scenaristka in producentka oddaj na takratnem [[Kanal A|Kanalu A]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Irena Pavcic |url=https://www.linkedin.com/in/irena-pavcic-93196527/}}&lt;/ref&gt;

== Glasbeno ustvarjanje ==
Pavčič igra klavir in poje&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=S. |first=M. |title=Direktorica Irena presenetila z nastopom in ganila vse |url=https://slovenskenovice.delo.si/bulvar/domaci-traci/goste-direktorica-irena-presenetila-z-nastopom-in-ganila-vse}}&lt;/ref&gt;. Sodelovala je kot spremljevalna vokalistka pri glasbenih snemanjih slovenskih izvajalcev, med drugim pri posnetkih [[Peter Movrin|Petra Lovšina]]. Pela je tudi spremljevalne vokale za radijske oglase.

== Sklici ==
{{sklici}}

[[Kategorija:Slovenski podjetniki]]
[[Kategorija:Slovenski filmski producenti]]</text>
      <sha1>avn9snycclrmku3r084my86jgrwprpn</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6773814</id>
      <parentid>6773808</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T16:03:33Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Nastjaaa9</username>
        <id>268037</id>
      </contributor>
      <comment>Ureditev informacij o osebi.</comment>
      <origin>6773814</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7139" sha1="bizesljb4vajfd0mcolxbcu30taee4e" xml:space="preserve">'''Irena Pavčič (rojena Kovač)''' je slovenska podjetnica, strokovnjakinja za [[Odnosi z javnostmi|odnose z javnostmi]], svetovalka za strateško komuniciranje, humanitarka in filmska producentka.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Pavčič |first=Irena |title=Ugled najbogatejšega Zemljana |url=https://www.marketingmagazin.si/kolummne-intervjuji/kolummne/10799/ugled-najbogatejsega-zemljana/novice}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Pavčič |first=Irena |title=Ljudje vs. ChatGPT ali moč pisane besede |url=https://www.marketingmagazin.si/kolummne-intervjuji/kolummne/10804/ljudje-vs-chatgpt-ali-moc-pisane-besede/novice}}&lt;/ref&gt; Deluje na področjih podjetništva, komuniciranja znanosti, družbene odgovornosti, humanitarnih projektov in kulture.
[[Slika:Portret_Irene_Pavčič_(foto_IPPR).jpg|sličica|Portret Irene Pavčič (foto_IPPR)]]

== Podjetništvo in strateško komuniciranje ==
Leta 2013 je ustanovila agencijo za odnose z javnostmi IPPR&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Guček |first=Tina |title=»Najpomembnejše merilo je zadovoljen naročnik« |url=https://www.marketingmagazin.si/aktualno/mmarketing/2590/najpomembnejse-merilo-je-zadovoljen-narocnik/novice}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=J. |first=S. |title=EKSKLUZIVNO: Irena Pavčič in zgodba o agenciji IPPR |url=https://dnevne-novice.com/ekskluzivno-irena-pavcic-in-zgodba-o-agenciji-ippr/}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=S. |first=N. |title=Čista desetka za IPPR |url=https://svet24.si/novice/kultura/cista-desetka-za-ippr-1281152}}&lt;/ref&gt;, ki jo od ustanovitve tudi vodi. Pred tem je delovala v oglaševalski agenciji [[Publicis Groupe Slovenija]], kjer je vodila oddelek za odnose z javnostmi.

Med letoma 2013 do 2022 je kot zunanja svetovalka za komuniciranje sodelovala z ustanoviteljem podjetja [[Ivo Boscarol|Ivom Boscarolom]] in družbo [[Pipistrel]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=J. |first=M. |title=Pipistrel je praznoval 25-letnico |url=https://svet24.si/lokalno/primorska/novice/slovenija/pipistrel-je-praznoval-25-letnico-219967 |url-status=live}}&lt;/ref&gt;

Njeno delo obsega strateško komuniciranje, odnose z javnostmi, krizno komuniciranje in svetovanje organizacijam pri komuniciranju z različnimi javnostmi.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Pavčič |first=Irena |title=Klasika vs. digital: avatarji nas za zdaj še niso nadomestili |url=https://www.marketingmagazin.si/kolummne-intervjuji/kolummne/10789/klasika-vs-digital-avatarji-nas-za-zdaj-se-niso-nadomestili/novice}}&lt;/ref&gt; Sodeluje pri projektih s področij znanosti, medicine, tehnologije, ekologije, trajnosti, podjetništva in družbene odgovornosti.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Štok |first=Katja |title=Fenomen 16-letne Grete Thunberg, ki je zatresel svet |url=https://www.rtvslo.si/svet/evropa/fenomen-16-letne-grete-thunberg-ki-je-zatresel-svet/488131}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Pavčič |first=Irena |title=Vzpon žensk albanskega porekla |url=https://www.marketingmagazin.si/aktualno/mmarketing/2664/vzpon-zensk-albanskega-porekla/novice}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Maselj |first=Brane |title=Preplavil nas je lažni luksuz |url=https://www.delo.si/nedelo/preplavil-nas-je-lazni-luksuz}}&lt;/ref&gt;

Predava o [[Družbena odgovornost podjetij|družbeni odgovornosti]] in pomenu donacij&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=DAN PR: Kako biti junak in ne bedak? |url=https://siol.net/novice/slovenija/dan-pr-kako-biti-junak-in-ne-bedak-644372}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Manj kot polovica komunikatorjev ima oblikovane strategije komuniciranja |url=https://www.marketingmagazin.si/aktualno/prommocija/5950/manj-kot-polovica-komunikatorjev-ima-oblikovane-strategije-komuniciranja/novice}}&lt;/ref&gt; ter sodeluje v strokovnih žirijah na področju [[Oglaševanje|oglaševanja]] in [[Komuniciranje|komuniciranja]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=WEBSI žirija |url=https://websi.si/zirija/}}&lt;/ref&gt;

== Komuniciranje znanosti in mednarodno sodelovanje ==
Pomemben del njenega profesionalnega delovanja predstavlja komuniciranje znanosti. Pri svojem delu sodeluje z raziskovalci in znanstvenimi ustanovami ter se posveča predstavljanju znanstvenih vsebin širši javnosti.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=IPPR |url=https://ippr.si/}}&lt;/ref&gt;

== Družbena odgovornost in humanitarno delo ==
Pavčič sodeluje z Inštitutom Zlata pentljica, ki deluje na področju podpore otrokom in mladostnikom z rakom.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Akcija &quot;Nisem nevidna&quot; v septembru preplavila Slovenijo |url=https://o-sta.si/35747/akcija-nisem-nevidna-v-septembru-preplavila-slovenijo}}&lt;/ref&gt;

Leta 2010 je sodelovala pri razvoju vseslovenskega medgeneracijskega projekta Simbioza.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Začela se je Simbioza |url=https://www.student.si/studij-in-kariera/zacenja-se-simbioza/}}&lt;/ref&gt;

Leta 2024 je zasnovala in razvila digitalno platformo Spinalia – Skupnost s hrbtenico, namenjeno povezovanju, informiranju in podpori posameznikom, ki se soočajo z bolečinami v hrbtenici. Po podatkih platforme ima skupnost več kot 1.200 članov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Valič |first=Aleša |title=Kdaj na operacijo hrbtenice? |url=https://www.rtvslo.si/zdravje/kdaj-na-operacijo-hrbtenice/741601}}&lt;/ref&gt;

Sodeluje tudi s Fundacijo Primoža Rogliča, pri kateri pomaga razvijati aktivnosti za mlade športnike.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=K. |first=D. |title=Lora Roglič Klinc: »Okoliščine ne določajo človekove vrednosti« |url=https://svet24.si/novice/slovenija/lora-roglic-klinc-fundacija-primoza-roglica-irena-pavcic-sportnik-1931883}}&lt;/ref&gt;

== Filmsko ustvarjanje in publicistika ==
Leta 2000 je napisala scenarij in producirala kratki film ''Lora in njeni moški'' v režiji Aleša Žemlje&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Premiera filma Lora in njeni moški |url=https://www.24ur.com/premiera-filma-lora-in-njeni-moski.html}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Lora in njeni moski |url=https://www.imdb.com/title/tt50224558/?ref_=ext_shr_lnk}}&lt;/ref&gt;. Film je nastal v produkciji Studia VPK. V njem so nastopili [[Jurij Zrnec]], [[Sabina Kogovšek]] in [[Jernej Kuntner]].

Leta 2001 je bil film prikazan na [[Festival slovenskega filma|Festivalu slovenskega filma v Portorožu]] in [[Motovunski filmski festival|filmskem festivalu v Motovunu]] na Hrvaškem.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Lora in njeni moški |url=https://bsf.si/sl/film/lora-in-njeni-moski/}}&lt;/ref&gt;

Pavčič se ukvarja tudi s filmsko publicistiko in objavlja filmske recenzije. V svoji prvi službi je bila scenaristka in producentka oddaj na takratnem [[Kanal A|Kanalu A]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Irena Pavcic |url=https://www.linkedin.com/in/irena-pavcic-93196527/}}&lt;/ref&gt;

== Glasbeno ustvarjanje ==
Pavčič igra klavir in poje&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=S. |first=M. |title=Direktorica Irena presenetila z nastopom in ganila vse |url=https://slovenskenovice.delo.si/bulvar/domaci-traci/goste-direktorica-irena-presenetila-z-nastopom-in-ganila-vse}}&lt;/ref&gt;. Sodelovala je kot spremljevalna vokalistka pri glasbenih snemanjih slovenskih izvajalcev, med drugim pri posnetkih [[Peter Movrin|Petra Lovšina]]. Pela je tudi spremljevalne vokale za radijske oglase.

== Sklici ==
{{sklici}}

[[Kategorija:Slovenski podjetniki]]
[[Kategorija:Slovenski filmski producenti]]</text>
      <sha1>bizesljb4vajfd0mcolxbcu30taee4e</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6773845</id>
      <parentid>6773814</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T17:23:53Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>-PR novičke in reklame niso vir</comment>
      <origin>6773845</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5498" sha1="44yjp90he023vqyqzap14wspzu4m511" xml:space="preserve">'''Irena Pavčič (rojena Kovač)''' je slovenska podjetnica, strokovnjakinja za [[Odnosi z javnostmi|odnose z javnostmi]], svetovalka za strateško komuniciranje, humanitarka in filmska producentka. Deluje na področjih podjetništva, komuniciranja znanosti, družbene odgovornosti, humanitarnih projektov in kulture.
[[Slika:Portret_Irene_Pavčič_(foto_IPPR).jpg|sličica|Portret Irene Pavčič (foto_IPPR)]]

== Podjetništvo in strateško komuniciranje ==
Leta 2013 je ustanovila agencijo za odnose z javnostmi IPPR&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Guček |first=Tina |title=»Najpomembnejše merilo je zadovoljen naročnik« |url=https://www.marketingmagazin.si/aktualno/mmarketing/2590/najpomembnejse-merilo-je-zadovoljen-narocnik/novice}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=J. |first=S. |title=EKSKLUZIVNO: Irena Pavčič in zgodba o agenciji IPPR |url=https://dnevne-novice.com/ekskluzivno-irena-pavcic-in-zgodba-o-agenciji-ippr/}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=S. |first=N. |title=Čista desetka za IPPR |url=https://svet24.si/novice/kultura/cista-desetka-za-ippr-1281152}}&lt;/ref&gt;, ki jo od ustanovitve tudi vodi. Pred tem je delovala v oglaševalski agenciji [[Publicis Groupe Slovenija]], kjer je vodila oddelek za odnose z javnostmi.

Med letoma 2013 do 2022 je kot zunanja svetovalka za komuniciranje sodelovala z ustanoviteljem podjetja [[Ivo Boscarol|Ivom Boscarolom]] in družbo [[Pipistrel]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=J. |first=M. |title=Pipistrel je praznoval 25-letnico |url=https://svet24.si/lokalno/primorska/novice/slovenija/pipistrel-je-praznoval-25-letnico-219967 |url-status=live}}&lt;/ref&gt;

Njeno delo obsega strateško komuniciranje, odnose z javnostmi, krizno komuniciranje in svetovanje organizacijam pri komuniciranju z različnimi javnostmi. Sodeluje pri projektih s področij znanosti, medicine, tehnologije, ekologije, trajnosti, podjetništva in družbene odgovornosti.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Štok |first=Katja |title=Fenomen 16-letne Grete Thunberg, ki je zatresel svet |url=https://www.rtvslo.si/svet/evropa/fenomen-16-letne-grete-thunberg-ki-je-zatresel-svet/488131}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Maselj |first=Brane |title=Preplavil nas je lažni luksuz |url=https://www.delo.si/nedelo/preplavil-nas-je-lazni-luksuz}}&lt;/ref&gt;

Predava o [[Družbena odgovornost podjetij|družbeni odgovornosti]] in pomenu donacij ter sodeluje v strokovnih žirijah na področju [[Oglaševanje|oglaševanja]] in [[Komuniciranje|komuniciranja]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=WEBSI žirija |url=https://websi.si/zirija/}}&lt;/ref&gt;

== Komuniciranje znanosti in mednarodno sodelovanje ==
Pomemben del njenega profesionalnega delovanja predstavlja komuniciranje znanosti. Pri svojem delu sodeluje z raziskovalci in znanstvenimi ustanovami ter se posveča predstavljanju znanstvenih vsebin širši javnosti.

== Družbena odgovornost in humanitarno delo ==
Pavčič sodeluje z Inštitutom Zlata pentljica, ki deluje na področju podpore otrokom in mladostnikom z rakom.

Leta 2010 je sodelovala pri razvoju vseslovenskega medgeneracijskega projekta Simbioza.

Leta 2024 je zasnovala in razvila digitalno platformo Spinalia – Skupnost s hrbtenico, namenjeno povezovanju, informiranju in podpori posameznikom, ki se soočajo z bolečinami v hrbtenici. Po podatkih platforme ima skupnost več kot 1.200 članov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Valič |first=Aleša |title=Kdaj na operacijo hrbtenice? |url=https://www.rtvslo.si/zdravje/kdaj-na-operacijo-hrbtenice/741601}}&lt;/ref&gt;

Sodeluje tudi s Fundacijo Primoža Rogliča, pri kateri pomaga razvijati aktivnosti za mlade športnike.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=K. |first=D. |title=Lora Roglič Klinc: »Okoliščine ne določajo človekove vrednosti« |url=https://svet24.si/novice/slovenija/lora-roglic-klinc-fundacija-primoza-roglica-irena-pavcic-sportnik-1931883}}&lt;/ref&gt;

== Filmsko ustvarjanje in publicistika ==
Leta 2000 je napisala scenarij in producirala kratki film ''Lora in njeni moški'' v režiji Aleša Žemlje&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Premiera filma Lora in njeni moški |url=https://www.24ur.com/premiera-filma-lora-in-njeni-moski.html}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Lora in njeni moski |url=https://www.imdb.com/title/tt50224558/?ref_=ext_shr_lnk}}&lt;/ref&gt;. Film je nastal v produkciji Studia VPK. V njem so nastopili [[Jurij Zrnec]], [[Sabina Kogovšek]] in [[Jernej Kuntner]].

Leta 2001 je bil film prikazan na [[Festival slovenskega filma|Festivalu slovenskega filma v Portorožu]] in [[Motovunski filmski festival|filmskem festivalu v Motovunu]] na Hrvaškem.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Lora in njeni moški |url=https://bsf.si/sl/film/lora-in-njeni-moski/}}&lt;/ref&gt;

Pavčič se ukvarja tudi s filmsko publicistiko in objavlja filmske recenzije. V svoji prvi službi je bila scenaristka in producentka oddaj na takratnem [[Kanal A|Kanalu A]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Irena Pavcic |url=https://www.linkedin.com/in/irena-pavcic-93196527/}}&lt;/ref&gt;

== Glasbeno ustvarjanje ==
Pavčič igra klavir in poje&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=S. |first=M. |title=Direktorica Irena presenetila z nastopom in ganila vse |url=https://slovenskenovice.delo.si/bulvar/domaci-traci/goste-direktorica-irena-presenetila-z-nastopom-in-ganila-vse}}&lt;/ref&gt;. Sodelovala je kot spremljevalna vokalistka pri glasbenih snemanjih slovenskih izvajalcev, med drugim pri posnetkih [[Peter Movrin|Petra Lovšina]]. Pela je tudi spremljevalne vokale za radijske oglase.

== Sklici ==
{{sklici}}

[[Kategorija:Slovenski podjetniki]]
[[Kategorija:Slovenski filmski producenti]]</text>
      <sha1>44yjp90he023vqyqzap14wspzu4m511</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6773846</id>
      <parentid>6773845</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T17:24:29Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>-kršitev AP</comment>
      <origin>6773846</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5404" sha1="0vi5ees5m3djkze4y0mv8udnxgrq3z3" xml:space="preserve">'''Irena Pavčič (rojena Kovač)''' je slovenska podjetnica, strokovnjakinja za [[Odnosi z javnostmi|odnose z javnostmi]], svetovalka za strateško komuniciranje, humanitarka in filmska producentka. Deluje na področjih podjetništva, komuniciranja znanosti, družbene odgovornosti, humanitarnih projektov in kulture.
== Podjetništvo in strateško komuniciranje ==
Leta 2013 je ustanovila agencijo za odnose z javnostmi IPPR&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Guček |first=Tina |title=»Najpomembnejše merilo je zadovoljen naročnik« |url=https://www.marketingmagazin.si/aktualno/mmarketing/2590/najpomembnejse-merilo-je-zadovoljen-narocnik/novice}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=J. |first=S. |title=EKSKLUZIVNO: Irena Pavčič in zgodba o agenciji IPPR |url=https://dnevne-novice.com/ekskluzivno-irena-pavcic-in-zgodba-o-agenciji-ippr/}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=S. |first=N. |title=Čista desetka za IPPR |url=https://svet24.si/novice/kultura/cista-desetka-za-ippr-1281152}}&lt;/ref&gt;, ki jo od ustanovitve tudi vodi. Pred tem je delovala v oglaševalski agenciji [[Publicis Groupe Slovenija]], kjer je vodila oddelek za odnose z javnostmi.

Med letoma 2013 do 2022 je kot zunanja svetovalka za komuniciranje sodelovala z ustanoviteljem podjetja [[Ivo Boscarol|Ivom Boscarolom]] in družbo [[Pipistrel]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=J. |first=M. |title=Pipistrel je praznoval 25-letnico |url=https://svet24.si/lokalno/primorska/novice/slovenija/pipistrel-je-praznoval-25-letnico-219967 |url-status=live}}&lt;/ref&gt;

Njeno delo obsega strateško komuniciranje, odnose z javnostmi, krizno komuniciranje in svetovanje organizacijam pri komuniciranju z različnimi javnostmi. Sodeluje pri projektih s področij znanosti, medicine, tehnologije, ekologije, trajnosti, podjetništva in družbene odgovornosti.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Štok |first=Katja |title=Fenomen 16-letne Grete Thunberg, ki je zatresel svet |url=https://www.rtvslo.si/svet/evropa/fenomen-16-letne-grete-thunberg-ki-je-zatresel-svet/488131}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Maselj |first=Brane |title=Preplavil nas je lažni luksuz |url=https://www.delo.si/nedelo/preplavil-nas-je-lazni-luksuz}}&lt;/ref&gt;

Predava o [[Družbena odgovornost podjetij|družbeni odgovornosti]] in pomenu donacij ter sodeluje v strokovnih žirijah na področju [[Oglaševanje|oglaševanja]] in [[Komuniciranje|komuniciranja]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=WEBSI žirija |url=https://websi.si/zirija/}}&lt;/ref&gt;

== Komuniciranje znanosti in mednarodno sodelovanje ==
Pomemben del njenega profesionalnega delovanja predstavlja komuniciranje znanosti. Pri svojem delu sodeluje z raziskovalci in znanstvenimi ustanovami ter se posveča predstavljanju znanstvenih vsebin širši javnosti.

== Družbena odgovornost in humanitarno delo ==
Pavčič sodeluje z Inštitutom Zlata pentljica, ki deluje na področju podpore otrokom in mladostnikom z rakom.

Leta 2010 je sodelovala pri razvoju vseslovenskega medgeneracijskega projekta Simbioza.

Leta 2024 je zasnovala in razvila digitalno platformo Spinalia – Skupnost s hrbtenico, namenjeno povezovanju, informiranju in podpori posameznikom, ki se soočajo z bolečinami v hrbtenici. Po podatkih platforme ima skupnost več kot 1.200 članov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Valič |first=Aleša |title=Kdaj na operacijo hrbtenice? |url=https://www.rtvslo.si/zdravje/kdaj-na-operacijo-hrbtenice/741601}}&lt;/ref&gt;

Sodeluje tudi s Fundacijo Primoža Rogliča, pri kateri pomaga razvijati aktivnosti za mlade športnike.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=K. |first=D. |title=Lora Roglič Klinc: »Okoliščine ne določajo človekove vrednosti« |url=https://svet24.si/novice/slovenija/lora-roglic-klinc-fundacija-primoza-roglica-irena-pavcic-sportnik-1931883}}&lt;/ref&gt;

== Filmsko ustvarjanje in publicistika ==
Leta 2000 je napisala scenarij in producirala kratki film ''Lora in njeni moški'' v režiji Aleša Žemlje&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Premiera filma Lora in njeni moški |url=https://www.24ur.com/premiera-filma-lora-in-njeni-moski.html}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Lora in njeni moski |url=https://www.imdb.com/title/tt50224558/?ref_=ext_shr_lnk}}&lt;/ref&gt;. Film je nastal v produkciji Studia VPK. V njem so nastopili [[Jurij Zrnec]], [[Sabina Kogovšek]] in [[Jernej Kuntner]].

Leta 2001 je bil film prikazan na [[Festival slovenskega filma|Festivalu slovenskega filma v Portorožu]] in [[Motovunski filmski festival|filmskem festivalu v Motovunu]] na Hrvaškem.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Lora in njeni moški |url=https://bsf.si/sl/film/lora-in-njeni-moski/}}&lt;/ref&gt;

Pavčič se ukvarja tudi s filmsko publicistiko in objavlja filmske recenzije. V svoji prvi službi je bila scenaristka in producentka oddaj na takratnem [[Kanal A|Kanalu A]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Irena Pavcic |url=https://www.linkedin.com/in/irena-pavcic-93196527/}}&lt;/ref&gt;

== Glasbeno ustvarjanje ==
Pavčič igra klavir in poje&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=S. |first=M. |title=Direktorica Irena presenetila z nastopom in ganila vse |url=https://slovenskenovice.delo.si/bulvar/domaci-traci/goste-direktorica-irena-presenetila-z-nastopom-in-ganila-vse}}&lt;/ref&gt;. Sodelovala je kot spremljevalna vokalistka pri glasbenih snemanjih slovenskih izvajalcev, med drugim pri posnetkih [[Peter Movrin|Petra Lovšina]]. Pela je tudi spremljevalne vokale za radijske oglase.

== Sklici ==
{{sklici}}

[[Kategorija:Slovenski podjetniki]]
[[Kategorija:Slovenski filmski producenti]]</text>
      <sha1>0vi5ees5m3djkze4y0mv8udnxgrq3z3</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6773849</id>
      <parentid>6773846</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T17:27:09Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>reklama</comment>
      <origin>6773849</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5416" sha1="5su4tywfs7bf5lndhvwidzdw41jwnyd" xml:space="preserve">{{reklama}}
'''Irena Pavčič (rojena Kovač)''' je slovenska podjetnica, strokovnjakinja za [[Odnosi z javnostmi|odnose z javnostmi]], svetovalka za strateško komuniciranje, humanitarka in filmska producentka. Deluje na področjih podjetništva, komuniciranja znanosti, družbene odgovornosti, humanitarnih projektov in kulture.
== Podjetništvo in strateško komuniciranje ==
Leta 2013 je ustanovila agencijo za odnose z javnostmi IPPR&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Guček |first=Tina |title=»Najpomembnejše merilo je zadovoljen naročnik« |url=https://www.marketingmagazin.si/aktualno/mmarketing/2590/najpomembnejse-merilo-je-zadovoljen-narocnik/novice}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=J. |first=S. |title=EKSKLUZIVNO: Irena Pavčič in zgodba o agenciji IPPR |url=https://dnevne-novice.com/ekskluzivno-irena-pavcic-in-zgodba-o-agenciji-ippr/}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=S. |first=N. |title=Čista desetka za IPPR |url=https://svet24.si/novice/kultura/cista-desetka-za-ippr-1281152}}&lt;/ref&gt;, ki jo od ustanovitve tudi vodi. Pred tem je delovala v oglaševalski agenciji [[Publicis Groupe Slovenija]], kjer je vodila oddelek za odnose z javnostmi.

Med letoma 2013 do 2022 je kot zunanja svetovalka za komuniciranje sodelovala z ustanoviteljem podjetja [[Ivo Boscarol|Ivom Boscarolom]] in družbo [[Pipistrel]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=J. |first=M. |title=Pipistrel je praznoval 25-letnico |url=https://svet24.si/lokalno/primorska/novice/slovenija/pipistrel-je-praznoval-25-letnico-219967 |url-status=live}}&lt;/ref&gt;

Njeno delo obsega strateško komuniciranje, odnose z javnostmi, krizno komuniciranje in svetovanje organizacijam pri komuniciranju z različnimi javnostmi. Sodeluje pri projektih s področij znanosti, medicine, tehnologije, ekologije, trajnosti, podjetništva in družbene odgovornosti.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Štok |first=Katja |title=Fenomen 16-letne Grete Thunberg, ki je zatresel svet |url=https://www.rtvslo.si/svet/evropa/fenomen-16-letne-grete-thunberg-ki-je-zatresel-svet/488131}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Maselj |first=Brane |title=Preplavil nas je lažni luksuz |url=https://www.delo.si/nedelo/preplavil-nas-je-lazni-luksuz}}&lt;/ref&gt;

Predava o [[Družbena odgovornost podjetij|družbeni odgovornosti]] in pomenu donacij ter sodeluje v strokovnih žirijah na področju [[Oglaševanje|oglaševanja]] in [[Komuniciranje|komuniciranja]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=WEBSI žirija |url=https://websi.si/zirija/}}&lt;/ref&gt;

== Komuniciranje znanosti in mednarodno sodelovanje ==
Pomemben del njenega profesionalnega delovanja predstavlja komuniciranje znanosti. Pri svojem delu sodeluje z raziskovalci in znanstvenimi ustanovami ter se posveča predstavljanju znanstvenih vsebin širši javnosti.

== Družbena odgovornost in humanitarno delo ==
Pavčič sodeluje z Inštitutom Zlata pentljica, ki deluje na področju podpore otrokom in mladostnikom z rakom.

Leta 2010 je sodelovala pri razvoju vseslovenskega medgeneracijskega projekta Simbioza.

Leta 2024 je zasnovala in razvila digitalno platformo Spinalia – Skupnost s hrbtenico, namenjeno povezovanju, informiranju in podpori posameznikom, ki se soočajo z bolečinami v hrbtenici. Po podatkih platforme ima skupnost več kot 1.200 članov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Valič |first=Aleša |title=Kdaj na operacijo hrbtenice? |url=https://www.rtvslo.si/zdravje/kdaj-na-operacijo-hrbtenice/741601}}&lt;/ref&gt;

Sodeluje tudi s Fundacijo Primoža Rogliča, pri kateri pomaga razvijati aktivnosti za mlade športnike.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=K. |first=D. |title=Lora Roglič Klinc: »Okoliščine ne določajo človekove vrednosti« |url=https://svet24.si/novice/slovenija/lora-roglic-klinc-fundacija-primoza-roglica-irena-pavcic-sportnik-1931883}}&lt;/ref&gt;

== Filmsko ustvarjanje in publicistika ==
Leta 2000 je napisala scenarij in producirala kratki film ''Lora in njeni moški'' v režiji Aleša Žemlje&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Premiera filma Lora in njeni moški |url=https://www.24ur.com/premiera-filma-lora-in-njeni-moski.html}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Lora in njeni moski |url=https://www.imdb.com/title/tt50224558/?ref_=ext_shr_lnk}}&lt;/ref&gt;. Film je nastal v produkciji Studia VPK. V njem so nastopili [[Jurij Zrnec]], [[Sabina Kogovšek]] in [[Jernej Kuntner]].

Leta 2001 je bil film prikazan na [[Festival slovenskega filma|Festivalu slovenskega filma v Portorožu]] in [[Motovunski filmski festival|filmskem festivalu v Motovunu]] na Hrvaškem.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Lora in njeni moški |url=https://bsf.si/sl/film/lora-in-njeni-moski/}}&lt;/ref&gt;

Pavčič se ukvarja tudi s filmsko publicistiko in objavlja filmske recenzije. V svoji prvi službi je bila scenaristka in producentka oddaj na takratnem [[Kanal A|Kanalu A]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Irena Pavcic |url=https://www.linkedin.com/in/irena-pavcic-93196527/}}&lt;/ref&gt;

== Glasbeno ustvarjanje ==
Pavčič igra klavir in poje&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=S. |first=M. |title=Direktorica Irena presenetila z nastopom in ganila vse |url=https://slovenskenovice.delo.si/bulvar/domaci-traci/goste-direktorica-irena-presenetila-z-nastopom-in-ganila-vse}}&lt;/ref&gt;. Sodelovala je kot spremljevalna vokalistka pri glasbenih snemanjih slovenskih izvajalcev, med drugim pri posnetkih [[Peter Movrin|Petra Lovšina]]. Pela je tudi spremljevalne vokale za radijske oglase.

== Sklici ==
{{sklici}}

[[Kategorija:Slovenski podjetniki]]
[[Kategorija:Slovenski filmski producenti]]</text>
      <sha1>5su4tywfs7bf5lndhvwidzdw41jwnyd</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6773850</id>
      <parentid>6773849</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T17:39:57Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JoMK</username>
        <id>240261</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>—reklama, brez virov</comment>
      <origin>6773850</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5142" sha1="615beg9td9b98c9p71hp2ijh28e414z" xml:space="preserve">{{reklama}}
'''Irena Pavčič (rojena Kovač)''' je slovenska podjetnica, strokovnjakinja za [[Odnosi z javnostmi|odnose z javnostmi]], svetovalka za strateško komuniciranje, humanitarka in filmska producentka. Deluje na področjih podjetništva, komuniciranja znanosti, družbene odgovornosti, humanitarnih projektov in kulture.
== Podjetništvo in strateško komuniciranje ==
Leta 2013 je ustanovila agencijo za odnose z javnostmi IPPR&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Guček |first=Tina |title=»Najpomembnejše merilo je zadovoljen naročnik« |url=https://www.marketingmagazin.si/aktualno/mmarketing/2590/najpomembnejse-merilo-je-zadovoljen-narocnik/novice}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=J. |first=S. |title=EKSKLUZIVNO: Irena Pavčič in zgodba o agenciji IPPR |url=https://dnevne-novice.com/ekskluzivno-irena-pavcic-in-zgodba-o-agenciji-ippr/}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=S. |first=N. |title=Čista desetka za IPPR |url=https://svet24.si/novice/kultura/cista-desetka-za-ippr-1281152}}&lt;/ref&gt;, ki jo od ustanovitve tudi vodi. Pred tem je delovala v oglaševalski agenciji [[Publicis Groupe Slovenija]], kjer je vodila oddelek za odnose z javnostmi.

Med letoma 2013 do 2022 je kot zunanja svetovalka za komuniciranje sodelovala z ustanoviteljem podjetja [[Ivo Boscarol|Ivom Boscarolom]] in družbo [[Pipistrel]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=J. |first=M. |title=Pipistrel je praznoval 25-letnico |url=https://svet24.si/lokalno/primorska/novice/slovenija/pipistrel-je-praznoval-25-letnico-219967 |url-status=live}}&lt;/ref&gt;

Njeno delo obsega strateško komuniciranje, odnose z javnostmi, krizno komuniciranje in svetovanje organizacijam pri komuniciranju z različnimi javnostmi. Sodeluje pri projektih s področij znanosti, medicine, tehnologije, ekologije, trajnosti, podjetništva in družbene odgovornosti.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Štok |first=Katja |title=Fenomen 16-letne Grete Thunberg, ki je zatresel svet |url=https://www.rtvslo.si/svet/evropa/fenomen-16-letne-grete-thunberg-ki-je-zatresel-svet/488131}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Maselj |first=Brane |title=Preplavil nas je lažni luksuz |url=https://www.delo.si/nedelo/preplavil-nas-je-lazni-luksuz}}&lt;/ref&gt;

Predava o [[Družbena odgovornost podjetij|družbeni odgovornosti]] in pomenu donacij ter sodeluje v strokovnih žirijah na področju [[Oglaševanje|oglaševanja]] in [[Komuniciranje|komuniciranja]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=WEBSI žirija |url=https://websi.si/zirija/}}&lt;/ref&gt;

== Družbena odgovornost in humanitarno delo ==
Pavčič sodeluje z Inštitutom Zlata pentljica, ki deluje na področju podpore otrokom in mladostnikom z rakom.

Leta 2010 je sodelovala pri razvoju vseslovenskega medgeneracijskega projekta Simbioza.

Leta 2024 je zasnovala in razvila digitalno platformo Spinalia – Skupnost s hrbtenico, namenjeno povezovanju, informiranju in podpori posameznikom, ki se soočajo z bolečinami v hrbtenici. Po podatkih platforme ima skupnost več kot 1.200 članov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Valič |first=Aleša |title=Kdaj na operacijo hrbtenice? |url=https://www.rtvslo.si/zdravje/kdaj-na-operacijo-hrbtenice/741601}}&lt;/ref&gt;

Sodeluje tudi s Fundacijo Primoža Rogliča, pri kateri pomaga razvijati aktivnosti za mlade športnike.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=K. |first=D. |title=Lora Roglič Klinc: »Okoliščine ne določajo človekove vrednosti« |url=https://svet24.si/novice/slovenija/lora-roglic-klinc-fundacija-primoza-roglica-irena-pavcic-sportnik-1931883}}&lt;/ref&gt;

== Filmsko ustvarjanje in publicistika ==
Leta 2000 je napisala scenarij in producirala kratki film ''Lora in njeni moški'' v režiji Aleša Žemlje&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Premiera filma Lora in njeni moški |url=https://www.24ur.com/premiera-filma-lora-in-njeni-moski.html}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Lora in njeni moski |url=https://www.imdb.com/title/tt50224558/?ref_=ext_shr_lnk}}&lt;/ref&gt;. Film je nastal v produkciji Studia VPK. V njem so nastopili [[Jurij Zrnec]], [[Sabina Kogovšek]] in [[Jernej Kuntner]].

Leta 2001 je bil film prikazan na [[Festival slovenskega filma|Festivalu slovenskega filma v Portorožu]] in [[Motovunski filmski festival|filmskem festivalu v Motovunu]] na Hrvaškem.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Lora in njeni moški |url=https://bsf.si/sl/film/lora-in-njeni-moski/}}&lt;/ref&gt;

Pavčič se ukvarja tudi s filmsko publicistiko in objavlja filmske recenzije. V svoji prvi službi je bila scenaristka in producentka oddaj na takratnem [[Kanal A|Kanalu A]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Irena Pavcic |url=https://www.linkedin.com/in/irena-pavcic-93196527/}}&lt;/ref&gt;

== Glasbeno ustvarjanje ==
Pavčič igra klavir in poje&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=S. |first=M. |title=Direktorica Irena presenetila z nastopom in ganila vse |url=https://slovenskenovice.delo.si/bulvar/domaci-traci/goste-direktorica-irena-presenetila-z-nastopom-in-ganila-vse}}&lt;/ref&gt;. Sodelovala je kot spremljevalna vokalistka pri glasbenih snemanjih slovenskih izvajalcev, med drugim pri posnetkih [[Peter Movrin|Petra Lovšina]]. Pela je tudi spremljevalne vokale za radijske oglase.

== Sklici ==
{{sklici}}

[[Kategorija:Slovenski podjetniki]]
[[Kategorija:Slovenski filmski producenti]]</text>
      <sha1>615beg9td9b98c9p71hp2ijh28e414z</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6774103</id>
      <parentid>6773850</parentid>
      <timestamp>2026-11-03T09:34:54Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Nastjaaa9</username>
        <id>268037</id>
      </contributor>
      <origin>6774103</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5131" sha1="qv6kkn4gas3ujol3t840zmyfb4x315s" xml:space="preserve">
'''Irena Pavčič (rojena Kovač)''' je slovenska podjetnica, strokovnjakinja za [[Odnosi z javnostmi|odnose z javnostmi]], svetovalka za strateško komuniciranje, humanitarka in filmska producentka. Deluje na področjih podjetništva, komuniciranja znanosti, družbene odgovornosti, humanitarnih projektov in kulture.
== Podjetništvo in strateško komuniciranje ==
Leta 2013 je ustanovila agencijo za odnose z javnostmi IPPR&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Guček |first=Tina |title=»Najpomembnejše merilo je zadovoljen naročnik« |url=https://www.marketingmagazin.si/aktualno/mmarketing/2590/najpomembnejse-merilo-je-zadovoljen-narocnik/novice}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=J. |first=S. |title=EKSKLUZIVNO: Irena Pavčič in zgodba o agenciji IPPR |url=https://dnevne-novice.com/ekskluzivno-irena-pavcic-in-zgodba-o-agenciji-ippr/}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=S. |first=N. |title=Čista desetka za IPPR |url=https://svet24.si/novice/kultura/cista-desetka-za-ippr-1281152}}&lt;/ref&gt;, ki jo od ustanovitve tudi vodi. Pred tem je delovala v oglaševalski agenciji [[Publicis Groupe Slovenija]], kjer je vodila oddelek za odnose z javnostmi.

Med letoma 2013 do 2022 je kot zunanja svetovalka za komuniciranje sodelovala z ustanoviteljem podjetja [[Ivo Boscarol|Ivom Boscarolom]] in družbo [[Pipistrel]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=J. |first=M. |title=Pipistrel je praznoval 25-letnico |url=https://svet24.si/lokalno/primorska/novice/slovenija/pipistrel-je-praznoval-25-letnico-219967 |url-status=live}}&lt;/ref&gt;

Njeno delo obsega strateško komuniciranje, odnose z javnostmi, krizno komuniciranje in svetovanje organizacijam pri komuniciranju z različnimi javnostmi. Sodeluje pri projektih s področij znanosti, medicine, tehnologije, ekologije, trajnosti, podjetništva in družbene odgovornosti.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Štok |first=Katja |title=Fenomen 16-letne Grete Thunberg, ki je zatresel svet |url=https://www.rtvslo.si/svet/evropa/fenomen-16-letne-grete-thunberg-ki-je-zatresel-svet/488131}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Maselj |first=Brane |title=Preplavil nas je lažni luksuz |url=https://www.delo.si/nedelo/preplavil-nas-je-lazni-luksuz}}&lt;/ref&gt;

Predava o [[Družbena odgovornost podjetij|družbeni odgovornosti]] in pomenu donacij ter sodeluje v strokovnih žirijah na področju [[Oglaševanje|oglaševanja]] in [[Komuniciranje|komuniciranja]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=WEBSI žirija |url=https://websi.si/zirija/}}&lt;/ref&gt;

== Družbena odgovornost in humanitarno delo ==
Pavčič sodeluje z Inštitutom Zlata pentljica, ki deluje na področju podpore otrokom in mladostnikom z rakom.

Leta 2010 je sodelovala pri razvoju vseslovenskega medgeneracijskega projekta Simbioza.

Leta 2024 je zasnovala in razvila digitalno platformo Spinalia – Skupnost s hrbtenico, namenjeno povezovanju, informiranju in podpori posameznikom, ki se soočajo z bolečinami v hrbtenici. Po podatkih platforme ima skupnost več kot 1.200 članov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Valič |first=Aleša |title=Kdaj na operacijo hrbtenice? |url=https://www.rtvslo.si/zdravje/kdaj-na-operacijo-hrbtenice/741601}}&lt;/ref&gt;

Sodeluje tudi s Fundacijo Primoža Rogliča, pri kateri pomaga razvijati aktivnosti za mlade športnike.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=K. |first=D. |title=Lora Roglič Klinc: »Okoliščine ne določajo človekove vrednosti« |url=https://svet24.si/novice/slovenija/lora-roglic-klinc-fundacija-primoza-roglica-irena-pavcic-sportnik-1931883}}&lt;/ref&gt;

== Filmsko ustvarjanje in publicistika ==
Leta 2000 je napisala scenarij in producirala kratki film ''Lora in njeni moški'' v režiji Aleša Žemlje&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Premiera filma Lora in njeni moški |url=https://www.24ur.com/premiera-filma-lora-in-njeni-moski.html}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Lora in njeni moski |url=https://www.imdb.com/title/tt50224558/?ref_=ext_shr_lnk}}&lt;/ref&gt;. Film je nastal v produkciji Studia VPK. V njem so nastopili [[Jurij Zrnec]], [[Sabina Kogovšek]] in [[Jernej Kuntner]].

Leta 2001 je bil film prikazan na [[Festival slovenskega filma|Festivalu slovenskega filma v Portorožu]] in [[Motovunski filmski festival|filmskem festivalu v Motovunu]] na Hrvaškem.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Lora in njeni moški |url=https://bsf.si/sl/film/lora-in-njeni-moski/}}&lt;/ref&gt;

Pavčič se ukvarja tudi s filmsko publicistiko in objavlja filmske recenzije. V svoji prvi službi je bila scenaristka in producentka oddaj na takratnem [[Kanal A|Kanalu A]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Irena Pavcic |url=https://www.linkedin.com/in/irena-pavcic-93196527/}}&lt;/ref&gt;

== Glasbeno ustvarjanje ==
Pavčič igra klavir in poje&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=S. |first=M. |title=Direktorica Irena presenetila z nastopom in ganila vse |url=https://slovenskenovice.delo.si/bulvar/domaci-traci/goste-direktorica-irena-presenetila-z-nastopom-in-ganila-vse}}&lt;/ref&gt;. Sodelovala je kot spremljevalna vokalistka pri glasbenih snemanjih slovenskih izvajalcev, med drugim pri posnetkih [[Peter Movrin|Petra Lovšina]]. Pela je tudi spremljevalne vokale za radijske oglase.

== Sklici ==
{{sklici}}

[[Kategorija:Slovenski podjetniki]]
[[Kategorija:Slovenski filmski producenti]]</text>
      <sha1>qv6kkn4gas3ujol3t840zmyfb4x315s</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6774142</id>
      <parentid>6774103</parentid>
      <timestamp>2026-11-03T11:22:05Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/Nastjaaa9|Nastjaaa9]] ([[User talk:Nastjaaa9|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:JoMK|JoMK]]</comment>
      <origin>6773850</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5142" sha1="615beg9td9b98c9p71hp2ijh28e414z" xml:space="preserve">{{reklama}}
'''Irena Pavčič (rojena Kovač)''' je slovenska podjetnica, strokovnjakinja za [[Odnosi z javnostmi|odnose z javnostmi]], svetovalka za strateško komuniciranje, humanitarka in filmska producentka. Deluje na področjih podjetništva, komuniciranja znanosti, družbene odgovornosti, humanitarnih projektov in kulture.
== Podjetništvo in strateško komuniciranje ==
Leta 2013 je ustanovila agencijo za odnose z javnostmi IPPR&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Guček |first=Tina |title=»Najpomembnejše merilo je zadovoljen naročnik« |url=https://www.marketingmagazin.si/aktualno/mmarketing/2590/najpomembnejse-merilo-je-zadovoljen-narocnik/novice}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=J. |first=S. |title=EKSKLUZIVNO: Irena Pavčič in zgodba o agenciji IPPR |url=https://dnevne-novice.com/ekskluzivno-irena-pavcic-in-zgodba-o-agenciji-ippr/}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=S. |first=N. |title=Čista desetka za IPPR |url=https://svet24.si/novice/kultura/cista-desetka-za-ippr-1281152}}&lt;/ref&gt;, ki jo od ustanovitve tudi vodi. Pred tem je delovala v oglaševalski agenciji [[Publicis Groupe Slovenija]], kjer je vodila oddelek za odnose z javnostmi.

Med letoma 2013 do 2022 je kot zunanja svetovalka za komuniciranje sodelovala z ustanoviteljem podjetja [[Ivo Boscarol|Ivom Boscarolom]] in družbo [[Pipistrel]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=J. |first=M. |title=Pipistrel je praznoval 25-letnico |url=https://svet24.si/lokalno/primorska/novice/slovenija/pipistrel-je-praznoval-25-letnico-219967 |url-status=live}}&lt;/ref&gt;

Njeno delo obsega strateško komuniciranje, odnose z javnostmi, krizno komuniciranje in svetovanje organizacijam pri komuniciranju z različnimi javnostmi. Sodeluje pri projektih s področij znanosti, medicine, tehnologije, ekologije, trajnosti, podjetništva in družbene odgovornosti.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Štok |first=Katja |title=Fenomen 16-letne Grete Thunberg, ki je zatresel svet |url=https://www.rtvslo.si/svet/evropa/fenomen-16-letne-grete-thunberg-ki-je-zatresel-svet/488131}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Maselj |first=Brane |title=Preplavil nas je lažni luksuz |url=https://www.delo.si/nedelo/preplavil-nas-je-lazni-luksuz}}&lt;/ref&gt;

Predava o [[Družbena odgovornost podjetij|družbeni odgovornosti]] in pomenu donacij ter sodeluje v strokovnih žirijah na področju [[Oglaševanje|oglaševanja]] in [[Komuniciranje|komuniciranja]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=WEBSI žirija |url=https://websi.si/zirija/}}&lt;/ref&gt;

== Družbena odgovornost in humanitarno delo ==
Pavčič sodeluje z Inštitutom Zlata pentljica, ki deluje na področju podpore otrokom in mladostnikom z rakom.

Leta 2010 je sodelovala pri razvoju vseslovenskega medgeneracijskega projekta Simbioza.

Leta 2024 je zasnovala in razvila digitalno platformo Spinalia – Skupnost s hrbtenico, namenjeno povezovanju, informiranju in podpori posameznikom, ki se soočajo z bolečinami v hrbtenici. Po podatkih platforme ima skupnost več kot 1.200 članov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Valič |first=Aleša |title=Kdaj na operacijo hrbtenice? |url=https://www.rtvslo.si/zdravje/kdaj-na-operacijo-hrbtenice/741601}}&lt;/ref&gt;

Sodeluje tudi s Fundacijo Primoža Rogliča, pri kateri pomaga razvijati aktivnosti za mlade športnike.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=K. |first=D. |title=Lora Roglič Klinc: »Okoliščine ne določajo človekove vrednosti« |url=https://svet24.si/novice/slovenija/lora-roglic-klinc-fundacija-primoza-roglica-irena-pavcic-sportnik-1931883}}&lt;/ref&gt;

== Filmsko ustvarjanje in publicistika ==
Leta 2000 je napisala scenarij in producirala kratki film ''Lora in njeni moški'' v režiji Aleša Žemlje&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Premiera filma Lora in njeni moški |url=https://www.24ur.com/premiera-filma-lora-in-njeni-moski.html}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Lora in njeni moski |url=https://www.imdb.com/title/tt50224558/?ref_=ext_shr_lnk}}&lt;/ref&gt;. Film je nastal v produkciji Studia VPK. V njem so nastopili [[Jurij Zrnec]], [[Sabina Kogovšek]] in [[Jernej Kuntner]].

Leta 2001 je bil film prikazan na [[Festival slovenskega filma|Festivalu slovenskega filma v Portorožu]] in [[Motovunski filmski festival|filmskem festivalu v Motovunu]] na Hrvaškem.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Lora in njeni moški |url=https://bsf.si/sl/film/lora-in-njeni-moski/}}&lt;/ref&gt;

Pavčič se ukvarja tudi s filmsko publicistiko in objavlja filmske recenzije. V svoji prvi službi je bila scenaristka in producentka oddaj na takratnem [[Kanal A|Kanalu A]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Irena Pavcic |url=https://www.linkedin.com/in/irena-pavcic-93196527/}}&lt;/ref&gt;

== Glasbeno ustvarjanje ==
Pavčič igra klavir in poje&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=S. |first=M. |title=Direktorica Irena presenetila z nastopom in ganila vse |url=https://slovenskenovice.delo.si/bulvar/domaci-traci/goste-direktorica-irena-presenetila-z-nastopom-in-ganila-vse}}&lt;/ref&gt;. Sodelovala je kot spremljevalna vokalistka pri glasbenih snemanjih slovenskih izvajalcev, med drugim pri posnetkih [[Peter Movrin|Petra Lovšina]]. Pela je tudi spremljevalne vokale za radijske oglase.

== Sklici ==
{{sklici}}

[[Kategorija:Slovenski podjetniki]]
[[Kategorija:Slovenski filmski producenti]]</text>
      <sha1>615beg9td9b98c9p71hp2ijh28e414z</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6774157</id>
      <parentid>6774142</parentid>
      <timestamp>2026-11-03T11:44:56Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Nastjaaa9</username>
        <id>268037</id>
      </contributor>
      <origin>6774157</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5130" sha1="2lyco16sosq69hi2q1iyvub4clfx914" xml:space="preserve">'''Irena Pavčič (rojena Kovač)''' je slovenska podjetnica, strokovnjakinja za [[Odnosi z javnostmi|odnose z javnostmi]], svetovalka za strateško komuniciranje, humanitarka in filmska producentka. Deluje na področjih podjetništva, komuniciranja znanosti, družbene odgovornosti, humanitarnih projektov in kulture.
== Podjetništvo in strateško komuniciranje ==
Leta 2013 je ustanovila agencijo za odnose z javnostmi IPPR&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Guček |first=Tina |title=»Najpomembnejše merilo je zadovoljen naročnik« |url=https://www.marketingmagazin.si/aktualno/mmarketing/2590/najpomembnejse-merilo-je-zadovoljen-narocnik/novice}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=J. |first=S. |title=EKSKLUZIVNO: Irena Pavčič in zgodba o agenciji IPPR |url=https://dnevne-novice.com/ekskluzivno-irena-pavcic-in-zgodba-o-agenciji-ippr/}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=S. |first=N. |title=Čista desetka za IPPR |url=https://svet24.si/novice/kultura/cista-desetka-za-ippr-1281152}}&lt;/ref&gt;, ki jo od ustanovitve tudi vodi. Pred tem je delovala v oglaševalski agenciji [[Publicis Groupe Slovenija]], kjer je vodila oddelek za odnose z javnostmi.

Med letoma 2013 do 2022 je kot zunanja svetovalka za komuniciranje sodelovala z ustanoviteljem podjetja [[Ivo Boscarol|Ivom Boscarolom]] in družbo [[Pipistrel]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=J. |first=M. |title=Pipistrel je praznoval 25-letnico |url=https://svet24.si/lokalno/primorska/novice/slovenija/pipistrel-je-praznoval-25-letnico-219967 |url-status=live}}&lt;/ref&gt;

Njeno delo obsega strateško komuniciranje, odnose z javnostmi, krizno komuniciranje in svetovanje organizacijam pri komuniciranju z različnimi javnostmi. Sodeluje pri projektih s področij znanosti, medicine, tehnologije, ekologije, trajnosti, podjetništva in družbene odgovornosti.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Štok |first=Katja |title=Fenomen 16-letne Grete Thunberg, ki je zatresel svet |url=https://www.rtvslo.si/svet/evropa/fenomen-16-letne-grete-thunberg-ki-je-zatresel-svet/488131}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Maselj |first=Brane |title=Preplavil nas je lažni luksuz |url=https://www.delo.si/nedelo/preplavil-nas-je-lazni-luksuz}}&lt;/ref&gt;

Predava o [[Družbena odgovornost podjetij|družbeni odgovornosti]] in pomenu donacij ter sodeluje v strokovnih žirijah na področju [[Oglaševanje|oglaševanja]] in [[Komuniciranje|komuniciranja]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=WEBSI žirija |url=https://websi.si/zirija/}}&lt;/ref&gt;

== Družbena odgovornost in humanitarno delo ==
Pavčič sodeluje z Inštitutom Zlata pentljica, ki deluje na področju podpore otrokom in mladostnikom z rakom.

Leta 2010 je sodelovala pri razvoju vseslovenskega medgeneracijskega projekta Simbioza.

Leta 2024 je zasnovala in razvila digitalno platformo Spinalia – Skupnost s hrbtenico, namenjeno povezovanju, informiranju in podpori posameznikom, ki se soočajo z bolečinami v hrbtenici. Po podatkih platforme ima skupnost več kot 1.200 članov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Valič |first=Aleša |title=Kdaj na operacijo hrbtenice? |url=https://www.rtvslo.si/zdravje/kdaj-na-operacijo-hrbtenice/741601}}&lt;/ref&gt;

Sodeluje tudi s Fundacijo Primoža Rogliča, pri kateri pomaga razvijati aktivnosti za mlade športnike.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=K. |first=D. |title=Lora Roglič Klinc: »Okoliščine ne določajo človekove vrednosti« |url=https://svet24.si/novice/slovenija/lora-roglic-klinc-fundacija-primoza-roglica-irena-pavcic-sportnik-1931883}}&lt;/ref&gt;

== Filmsko ustvarjanje in publicistika ==
Leta 2000 je napisala scenarij in producirala kratki film ''Lora in njeni moški'' v režiji Aleša Žemlje&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Premiera filma Lora in njeni moški |url=https://www.24ur.com/premiera-filma-lora-in-njeni-moski.html}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Lora in njeni moski |url=https://www.imdb.com/title/tt50224558/?ref_=ext_shr_lnk}}&lt;/ref&gt;. Film je nastal v produkciji Studia VPK. V njem so nastopili [[Jurij Zrnec]], [[Sabina Kogovšek]] in [[Jernej Kuntner]].

Leta 2001 je bil film prikazan na [[Festival slovenskega filma|Festivalu slovenskega filma v Portorožu]] in [[Motovunski filmski festival|filmskem festivalu v Motovunu]] na Hrvaškem.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Lora in njeni moški |url=https://bsf.si/sl/film/lora-in-njeni-moski/}}&lt;/ref&gt;

Pavčič se ukvarja tudi s filmsko publicistiko in objavlja filmske recenzije. V svoji prvi službi je bila scenaristka in producentka oddaj na takratnem [[Kanal A|Kanalu A]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Irena Pavcic |url=https://www.linkedin.com/in/irena-pavcic-93196527/}}&lt;/ref&gt;

== Glasbeno ustvarjanje ==
Pavčič igra klavir in poje&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=S. |first=M. |title=Direktorica Irena presenetila z nastopom in ganila vse |url=https://slovenskenovice.delo.si/bulvar/domaci-traci/goste-direktorica-irena-presenetila-z-nastopom-in-ganila-vse}}&lt;/ref&gt;. Sodelovala je kot spremljevalna vokalistka pri glasbenih snemanjih slovenskih izvajalcev, med drugim pri posnetkih [[Peter Movrin|Petra Lovšina]]. Pela je tudi spremljevalne vokale za radijske oglase.

== Sklici ==
{{sklici}}

[[Kategorija:Slovenski podjetniki]]
[[Kategorija:Slovenski filmski producenti]]</text>
      <sha1>2lyco16sosq69hi2q1iyvub4clfx914</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Pogovor:Godedzor</title>
    <ns>1</ns>
    <id>610643</id>
    <revision>
      <id>6773817</id>
      <timestamp>2026-11-02T16:06:00Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <comment>{{Armensko-slovenski urejaton|uporabnik=Octopus}}</comment>
      <origin>6773817</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="49" sha1="esvbw6f97du3gmd1dfn2h3yrz3cuh58" xml:space="preserve">{{Armensko-slovenski urejaton|uporabnik=Octopus}}</text>
      <sha1>esvbw6f97du3gmd1dfn2h3yrz3cuh58</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Parašportnik</title>
    <ns>0</ns>
    <id>610644</id>
    <redirect title="Parašport" />
    <revision>
      <id>6773824</id>
      <timestamp>2026-11-02T16:18:47Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <comment>preusmeritev na [[Parašport]]</comment>
      <origin>6773824</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="28" sha1="egc3s06vfxk0n6dv1mkopswiuzwmcoq" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV [[Parašport]]</text>
      <sha1>egc3s06vfxk0n6dv1mkopswiuzwmcoq</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Parašportnica</title>
    <ns>0</ns>
    <id>610645</id>
    <redirect title="Parašport" />
    <revision>
      <id>6773825</id>
      <timestamp>2026-11-02T16:18:54Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <comment>preusmeritev na [[Parašport]]</comment>
      <origin>6773825</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="28" sha1="egc3s06vfxk0n6dv1mkopswiuzwmcoq" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV [[Parašport]]</text>
      <sha1>egc3s06vfxk0n6dv1mkopswiuzwmcoq</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Športi za slepe</title>
    <ns>14</ns>
    <id>610646</id>
    <revision>
      <id>6773826</id>
      <timestamp>2026-11-02T16:18:57Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <comment>nova stran z vsebino: »{{Commons category}} Ta kategorija vsebuje športe za [[slepota|slepe in slabovidne]].  [[Kategorija:Parašport|.]] [[Kategorija:Slepota|Šport]]«</comment>
      <origin>6773826</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="145" sha1="10iubj8knbh1f4albe7iicjvy2mwh01" xml:space="preserve">{{Commons category}}
Ta kategorija vsebuje športe za [[slepota|slepe in slabovidne]].

[[Kategorija:Parašport|.]]
[[Kategorija:Slepota|Šport]]</text>
      <sha1>10iubj8knbh1f4albe7iicjvy2mwh01</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Pogovor:Frédéric-François-Marie Heckenroth</title>
    <ns>1</ns>
    <id>610648</id>
    <redirect title="Pogovor:Ferdinand-François-Marie Heckenroth" />
    <revision>
      <id>6773840</id>
      <timestamp>2026-11-02T17:17:43Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>A09 je prestavil stran [[Pogovor:Frédéric-François-Marie Heckenroth]] na [[Pogovor:Ferdinand-François-Marie Heckenroth]]: napačno osebno ime, glej pogovor</comment>
      <origin>6773840</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="62" sha1="g2w7z39wuvwlf08v6q6pczc7lqzc78u" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV [[Pogovor:Ferdinand-François-Marie Heckenroth]]</text>
      <sha1>g2w7z39wuvwlf08v6q6pczc7lqzc78u</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Frédéric-François-Marie Heckenroth</title>
    <ns>0</ns>
    <id>610649</id>
    <redirect title="Ferdinand-François-Marie Heckenroth" />
    <revision>
      <id>6773842</id>
      <timestamp>2026-11-02T17:18:20Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>A09 je prestavil stran [[Frédéric-François-Marie Heckenroth]] na [[Ferdinand-François-Marie Heckenroth]]: pravo osebno ime</comment>
      <origin>6773842</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="54" sha1="1kdq2hhmpajjla4ouqwmj7bd7m9spc8" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV [[Ferdinand-François-Marie Heckenroth]]</text>
      <sha1>1kdq2hhmpajjla4ouqwmj7bd7m9spc8</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:IMG 0381.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>610650</id>
    <revision>
      <id>6773848</id>
      <timestamp>2026-11-02T17:26:07Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>SPS2016</username>
        <id>190072</id>
      </contributor>
      <comment>{{Informacije o datoteki
| Opis = 
| Vir = 
| Datum = 
| Kraj = 
| Avtor = 
| Dovoljenje = 
| Druge različice = 
}}</comment>
      <origin>6773848</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="131" sha1="kyjwg1dc823i0c8uhejxx7exfljwkf0" xml:space="preserve">== Povzetek ==
{{Informacije o datoteki
| Opis = 
| Vir = 
| Datum = 
| Kraj = 
| Avtor = 
| Dovoljenje = 
| Druge različice = 
}}</text>
      <sha1>kyjwg1dc823i0c8uhejxx7exfljwkf0</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Stolnice</title>
    <ns>10</ns>
    <id>610652</id>
    <revision>
      <id>6773862</id>
      <timestamp>2026-11-02T18:41:02Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>3152</id>
      </contributor>
      <comment>N</comment>
      <origin>6773862</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="344" sha1="899q1o5x4ijxxru7hswzfc73bjqvufj" xml:space="preserve">{{Navpolje
| name = Stolnice
| title = [[Stolnica|Stolnice]]
| listclass = hlist

| list1 = 
* [[Seznam stolnic v Avstriji|Avstrija]]
* [[Seznam stolnic na Hrvaškem|Hrvaška]]
* [[Seznam stolnic v Sloveniji|Slovenija]]

| below = '''Stolnice'''{{·}} [[Predloga:Bazilike|Bazilike]]

}}&lt;noinclude&gt;

[[Kategorija:Cerkvene predloge]]
&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>899q1o5x4ijxxru7hswzfc73bjqvufj</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6773870</id>
      <parentid>6773862</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T18:48:36Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JoMK</username>
        <id>240261</id>
      </contributor>
      <comment>barva</comment>
      <origin>6773870</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="375" sha1="ndmxgsm224ixs648c528wm4g4kbgg3w" xml:space="preserve">{{Navpolje
| name = Stolnice
| title = [[Stolnica|Stolnice]]
| listclass = hlist
| basestyle = background:gold;

| list1 = 
* [[Seznam stolnic v Avstriji|Avstrija]]
* [[Seznam stolnic na Hrvaškem|Hrvaška]]
* [[Seznam stolnic v Sloveniji|Slovenija]]

| below = '''Stolnice'''{{·}} [[Predloga:Bazilike|Bazilike]]

}}&lt;noinclude&gt;

[[Kategorija:Cerkvene predloge]]
&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>ndmxgsm224ixs648c528wm4g4kbgg3w</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Bazilike</title>
    <ns>10</ns>
    <id>610653</id>
    <revision>
      <id>6773863</id>
      <timestamp>2026-11-02T18:41:07Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>3152</id>
      </contributor>
      <comment>N</comment>
      <origin>6773863</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="416" sha1="923li14sg7h6wdn70papjqoil2ykgg7" xml:space="preserve">{{Navpolje
| name = Stolnice
| title = [[Bazilika|Bazilike]]
| basestyle = background:gold;
| listclass = hlist

| list1 = 
* [[Seznam bazilik v Avstriji|Avstrija]]
* [[Seznam bazilik na Hrvaškem|Hrvaška]]
* [[Seznam bazilik v Sloveniji|Slovenija]]

| below = [[Predloga:Stolnice|Stolnice]]{{·}} '''Bazilike'''

}}&lt;noinclude&gt;

[[Kategorija:Rimskokatoliške predloge]]
[[Kategorija:Cerkvene predloge]]
&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>923li14sg7h6wdn70papjqoil2ykgg7</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Seznami stolnic</title>
    <ns>14</ns>
    <id>610654</id>
    <revision>
      <id>6773868</id>
      <timestamp>2026-11-02T18:46:59Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>3152</id>
      </contributor>
      <comment>N</comment>
      <origin>6773868</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="53" sha1="tvsafznao1ugk40cx3ql3skr5cxd2f1" xml:space="preserve">[[Kategorija:Seznami cerkva]]
[[Kategorija:Stolnice]]</text>
      <sha1>tvsafznao1ugk40cx3ql3skr5cxd2f1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Casablanška stolnica</title>
    <ns>0</ns>
    <id>610655</id>
    <redirect title="Stolnica Srca Jezusovega, Casablanca" />
    <revision>
      <id>6773872</id>
      <timestamp>2026-11-02T18:49:52Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>3152</id>
      </contributor>
      <comment>Janezdrilc je prestavil stran [[Casablanška stolnica]] na [[Stolnica Srca Jezusovega, Casablanca]]</comment>
      <origin>6773872</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="54" sha1="qdic9zldyoa7k0strkqt91vhd5msf9q" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV [[Stolnica Srca Jezusovega, Casablanca]]</text>
      <sha1>qdic9zldyoa7k0strkqt91vhd5msf9q</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Stolnice v Maroku</title>
    <ns>14</ns>
    <id>610656</id>
    <revision>
      <id>6773874</id>
      <timestamp>2026-11-02T18:51:31Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>3152</id>
      </contributor>
      <comment>N</comment>
      <origin>6773874</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="73" sha1="sf54z97egakv89y4x4xxf5l6a207cbx" xml:space="preserve">[[Kategorija:Stolnice po državah|Maroko]]
[[Kategorija:Cerkve v Maroku]]</text>
      <sha1>sf54z97egakv89y4x4xxf5l6a207cbx</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Cerkve v Maroku</title>
    <ns>14</ns>
    <id>610657</id>
    <revision>
      <id>6773875</id>
      <timestamp>2026-11-02T18:53:19Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>3152</id>
      </contributor>
      <comment>N</comment>
      <origin>6773875</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="79" sha1="euzrzbbdh8j6nxfj3cbsyk9xn4w821h" xml:space="preserve">[[Kategorija:Verske zgradbe v Maroku]]
[[Kategorija:Cerkve po državah|Maroko]]</text>
      <sha1>euzrzbbdh8j6nxfj3cbsyk9xn4w821h</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Stolnice v Črni gori</title>
    <ns>14</ns>
    <id>610658</id>
    <revision>
      <id>6773877</id>
      <timestamp>2026-11-02T18:56:58Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>3152</id>
      </contributor>
      <comment>N</comment>
      <origin>6773877</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="81" sha1="2rxq4z9b22xgco8hy9mglflsg3rkyhq" xml:space="preserve">[[Kategorija:Stolnice po državah|Črna gora]]
[[Kategorija:Cerkve v Črni gori]]</text>
      <sha1>2rxq4z9b22xgco8hy9mglflsg3rkyhq</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kotorska stolnica</title>
    <ns>0</ns>
    <id>610659</id>
    <redirect title="Stolnica sv. Trifona, Kotor" />
    <revision>
      <id>6773882</id>
      <timestamp>2026-11-02T19:01:50Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>3152</id>
      </contributor>
      <comment>Janezdrilc je prestavil stran [[Kotorska stolnica]] na [[Stolnica sv. Trifona, Kotor]]</comment>
      <origin>6773882</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="45" sha1="8jka7bm57ph6jgtdpvp7wuglohrljv0" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV [[Stolnica sv. Trifona, Kotor]]</text>
      <sha1>8jka7bm57ph6jgtdpvp7wuglohrljv0</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Pogovor:Kotorska stolnica</title>
    <ns>1</ns>
    <id>610660</id>
    <redirect title="Pogovor:Stolnica sv. Trifona, Kotor" />
    <revision>
      <id>6773884</id>
      <timestamp>2026-11-02T19:01:50Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>3152</id>
      </contributor>
      <comment>Janezdrilc je prestavil stran [[Pogovor:Kotorska stolnica]] na [[Pogovor:Stolnica sv. Trifona, Kotor]]</comment>
      <origin>6773884</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="53" sha1="gy4sy478cu8ugxbyzhnm8x62gmdx52m" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV [[Pogovor:Stolnica sv. Trifona, Kotor]]</text>
      <sha1>gy4sy478cu8ugxbyzhnm8x62gmdx52m</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Stavba avstrijskega Parlamenta</title>
    <ns>0</ns>
    <id>610661</id>
    <redirect title="Stavba avstrijskega parlamenta" />
    <revision>
      <id>6773904</id>
      <timestamp>2026-11-02T19:31:54Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>TadejM je prestavil stran [[Stavba avstrijskega Parlamenta]] na [[Stavba avstrijskega parlamenta]]</comment>
      <origin>6773904</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="48" sha1="61du37i4n9zbrg62otsnfc5mx9ms9la" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV [[Stavba avstrijskega parlamenta]]</text>
      <sha1>61du37i4n9zbrg62otsnfc5mx9ms9la</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Cerkev v Mastari</title>
    <ns>0</ns>
    <id>610662</id>
    <revision>
      <id>6773986</id>
      <timestamp>2026-11-02T20:50:52Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JoMK</username>
        <id>240261</id>
      </contributor>
      <comment>v delu, v okviru urejatona</comment>
      <origin>6773986</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2101" sha1="ia0g1t7v8pvs6sgpuyl332o3360kgo8" xml:space="preserve">{{v delu}}
{{Infopolje cerkev
| name                  = Cerkev v Mastari
| infobox_width         = 
| image                 = Mastara Church.jpg
| caption               = Pogled na cerkev iz jugozahoda
| pushpin map           = Armenija
| pushpin mapsize       = 275
| location              = [[Mastara]]
| country               = [[Armenija]]
| coordinates           = {{coord|40.451631|43.883883|display=inline,title}}
| denomination           = [[Armenska apostolska cerkev]]
| architecture_style    = [[Armenska arhitektura|Armenski]]
| completed date        = 5. stoletje
}}
'''Cerkev v Mastari''' (armensko: Մաստարայի եկեղեցի), znana tudi kot '''cerkev sv. Janeza''' (Surb Hovhannes), je srednjeveška cerkev v [[Mastara|Mastari]] v [[Armenija|Armeniji]]. Ima značilno različico tlorisa v obliki križa in zasnovo centralne cerkve s kupolo.

== Zgodovina ==
Domneva se, da je bila cerkev zgrajena v 5. stoletju n. št., vendar je bila deležna številnih prenov. &lt;ref name=t&gt;{{Cite web|url=https://traveltoarmenia.am/destination/mastara-church/|title=Mastara Church  |publisher=Travel to Armenia|accessdate=3 July 2025}}&lt;/ref&gt; Po izročilu je [[Gregor Razsvetitelj]], ki je v Armenijo prinesel krščanstvo, v temelje cerkve v Mastari položil relikvije [[Janez Krstnik|sv. Janeza Krstnika]]. &lt;ref name=t /&gt; V 18. stoletju so cerkev utrdili, tako da je služila kot trdnjava, leta 1935 pa je prenehala delovati kot cerkev in so jo preuredili v skladišče za potrebe kmetijstva. Do tega je prišlo zaradi protiverske politike komunističnih oblasti v [[Armenska sovjetska socialistična republika|Armenski sovjetski socialistični republiki]] v času, ko je bila ta del [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]]. &lt;ref name=t /&gt; Leta 1993 je bila ponovno odprta kot cerkev. &lt;ref name=d&gt;{{Cite web|url=https://digitalassets.archives.rpi.edu/do/9d3fdcc7-8736-4f54-8065-0b0d04e8f926#page/1|title=Mastara Church of St. Hovhannes  |publisher=Institute Archives and Special Collections Digital Assets|accessdate=3 July 2025}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

[[Kategorija:Cerkve v Armeniji]]</text>
      <sha1>ia0g1t7v8pvs6sgpuyl332o3360kgo8</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6774070</id>
      <parentid>6773986</parentid>
      <timestamp>2026-11-03T07:12:14Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JoMK</username>
        <id>240261</id>
      </contributor>
      <comment>+</comment>
      <origin>6774070</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3495" sha1="c8f62jfwe4i6vyszmzn9xv0k9mb3o5o" xml:space="preserve">{{v delu}}
{{Infopolje cerkev
| name                  = Cerkev v Mastari
| infobox_width         = 
| image                 = Mastara Church.jpg
| caption               = Pogled na cerkev iz jugozahoda
| pushpin map           = Armenija
| pushpin mapsize       = 275
| location              = [[Mastara]]
| country               = [[Armenija]]
| coordinates           = {{coord|40.451631|43.883883|display=inline,title}}
| denomination           = [[Armenska apostolska cerkev]]
| architecture_style    = [[Armenska arhitektura|Armenski]]
| completed date        = 5. stoletje
}}
'''Cerkev v Mastari''' (armensko: Մաստարայի եկեղեցի), znana tudi kot '''cerkev sv. Janeza''' (Surb Hovhannes), je srednjeveška cerkev v [[Mastara|Mastari]] v [[Armenija|Armeniji]]. Ima značilno različico tlorisa v obliki križa in zasnovo centralne cerkve s kupolo.

== Zgodovina ==
Domneva se, da je bila cerkev zgrajena v 5. stoletju n. št., vendar je bila deležna številnih prenov. &lt;ref name=t&gt;{{Cite web|url=https://traveltoarmenia.am/destination/mastara-church/|title=Mastara Church  |publisher=Travel to Armenia|accessdate=3 July 2025}}&lt;/ref&gt; Po izročilu je [[Gregor Razsvetitelj]], ki je v Armenijo prinesel krščanstvo, v temelje cerkve v Mastari položil relikvije [[Janez Krstnik|sv. Janeza Krstnika]]. &lt;ref name=t /&gt; V 18. stoletju so cerkev utrdili, tako da je služila kot trdnjava, leta 1935 pa je prenehala delovati kot cerkev in so jo preuredili v skladišče za potrebe kmetijstva. Do tega je prišlo zaradi protiverske politike komunističnih oblasti v [[Armenska sovjetska socialistična republika|Armenski sovjetski socialistični republiki]] v času, ko je bila ta del [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]]. &lt;ref name=t /&gt; Leta 1993 je bila ponovno odprta kot cerkev. &lt;ref name=d&gt;{{Cite web|url=https://digitalassets.archives.rpi.edu/do/9d3fdcc7-8736-4f54-8065-0b0d04e8f926#page/1|title=Mastara Church of St. Hovhannes  |publisher=Institute Archives and Special Collections Digital Assets|accessdate=3 July 2025}}&lt;/ref&gt;

== Zasnova ==
Cerkev je bila zgrajena v času, ko je bila Armenija del [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]], zaradi česar je morala slediti bizantinskim arhitekturnim slogom. &lt;ref&gt;{{cite book |title=An Architecture of Survival |page=147 |first=Garbis |last=Armen |publisher=University of Michigan |isbn=9780969590002 |year=1992}}&lt;/ref&gt; Štiri izstopajoče [[apsida|apside]] – ki so na notranji strani zaokrožene, na zunanji pa poligonalne – so skladne s kvadratnim tlorisom in zagotavljajo potrebno oporo za mogočno poligonalno kupolo. Kompleksna zasnova cerkve je podobna tistim v Avanu in [[Cerkev sv. Hripsime, Ečmiadzin|cerkvi sv. Hripsime v Ečmiadzinu]]. Domneva se, da je bila cerkev v 10. stoletju obnovljena, vendar to ni spremenilo njene kupolaste strukture. &lt;ref&gt;{{cite book |title=Armenian Church Architecture |first=Lawrence |last=Cone |page=48 |year=1974 |publisher=Heath Cote |url=https://books.google.com/books?id=DFEkAQAAMAAJ}}&lt;/ref&gt; Na stenah cerkve so ohranjene številne verske poslikave iz 7. stoletja. Kasneje so bile prekrite z ometom, ponovno pa so bile odkrite šele v 21. stoletju. &lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://mirrorspectator.com/2020/05/11/a-new-life-for-seventh-century-armenian-wall-painting-art/|title=A New Life for Seventh-Century Armenian Wall-Painting Art|work=The Armenian Mirror-Spectator|date=12 May 2020|accessdate=3 July 2025}}&lt;/ref&gt;
== Sklici ==
{{sklici}}

[[Kategorija:Cerkve v Armeniji]]</text>
      <sha1>c8f62jfwe4i6vyszmzn9xv0k9mb3o5o</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Pogovor:Cerkev v Mastari</title>
    <ns>1</ns>
    <id>610663</id>
    <revision>
      <id>6773988</id>
      <timestamp>2026-11-02T20:53:54Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JoMK</username>
        <id>240261</id>
      </contributor>
      <comment>urejaton</comment>
      <origin>6773988</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="74" sha1="dcin83m4n2j8k3cfiz5jau3jttwow25" xml:space="preserve">{{Armensko-slovenski urejaton|uporabnik=JoMK |kaj=ustvarjen nov članek }}</text>
      <sha1>dcin83m4n2j8k3cfiz5jau3jttwow25</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Krištof Lamberg</title>
    <ns>0</ns>
    <id>610664</id>
    <revision>
      <id>6774003</id>
      <timestamp>2026-11-02T21:44:53Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JozefD</username>
        <id>5744</id>
      </contributor>
      <comment>ustvarjeno s prevodom strani »[[:de:Special:Redirect/revision/209764454|Christoph von Lamberg]]«</comment>
      <origin>6774003</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2172" sha1="459eh1f3i93ix95yu1mcgwmwcp5ase2" xml:space="preserve">[[Datei:Basilika_Seckau,_Bischofskapelle,_Halbfigurenportrait_Bischof_Christoph_IV._von_Lamberg.jpg|sličica| Portret škofa Krištofa IV. barona Lamberga, bazilika v Sekovi, škofovska kapela (upodobitev okoli leta 1595)]]
'''Krištof baron Lamberg Ortneški in Ottensteinski''' (&lt;nowiki&gt;''&lt;/nowiki&gt;nemško&lt;nowiki&gt;''&lt;/nowiki&gt;: Christoph Freiherr von Lamberg zu Ortenegg und Ottenstein) († [[26. marec]] [[1579]] v [[Salzburg|Salzburgu]] ) je bil znan kot Krištof IV. [[škof]] v [[Škofija Gradec - Sekova|škofiji Gradec - Sekova]].

== Življenje ==
Krištof Lamberg je izhajal iz kranjske plemiške družine [[Lambergi (plemiška rodbina)|Lambergov]], iz katere je prišlo veliko kanonikov in škofov. Študiral je na Dunaju, v Ingolstadtu in Padovi. Že v zgodnji mladosti je postal kanonik v Padovi. Malo pred smrtjo je sekovski škof [[Krištof Ravbar]] izrazil pripravljenost, da ga sprejme za koadjutorja v svoji škofiji. 29. novembra 1536 ga je salzburški nadškof posvetil za škofa s pogojem, da bo imel Lamberg po dopolnitvi kanonične starosti prednost kot naslednik sekovske škofije. Leta 1540 je Lamberg dobil župnijo Seekirchen.

Po smrti Jurija iz Tessinga je salzburški upravitelj Ernest Bavarski imenoval Krištofa Lamberga za sekovskega škofa, vendar verjetno ni nikoli prejel posvečenja za škofijskega škofa.

Krištof Lamberg ni storil ničesar, da bi nasprotoval napredujočemu protestantizmu, in tako je igral manjšo vlogo v politiki in cerkvi. Leta 1546 je odstopil s škofovskega položaja in leta 1549 postal koadjutor dekana salzburške stolnice. Leta 1555 je sodeloval v augsburškem zboru in dve leti pozneje postal koadjutor prošta stolnice, leta 1560 pa sam prošt. Umrl je leta 1579.

== Literatura ==

* Constantin von Wurzbach: Lamberg, Christoph Freiherr von. In: Biographisches Lexikon des Kaiserthums Oesterreich. 14. Theil. Kaiserlich-königliche Hof- und Staatsdruckerei, Wien 1865, S. 27 (Digitalisat).
* Erwin Gatz: ''Die Bischöfe des Heiligen Römischen Reiches 1448 bis 1648''. 1996, Berlin.
[[Kategorija:Umrli leta 1579]]
[[Kategorija:Rimskokatoliški škofje v 16. stoletju]]
[[Kategorija:Kranjski plemiči]]</text>
      <sha1>459eh1f3i93ix95yu1mcgwmwcp5ase2</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6774005</id>
      <parentid>6774003</parentid>
      <timestamp>2026-11-02T21:49:15Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JozefD</username>
        <id>5744</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6774005</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4009" sha1="n42r4sfilqq39tojtulgijnhcrjlza0" xml:space="preserve">
{{Infopolje Verski voditelj
| type             = škof
| honorific-prefix = 
| name             = Krištof (IV.) Lamberg
| honorific-suffix = 
| title            = [[škof]]
| image            = Basilika Seckau, Bischofskapelle, Halbfigurenportrait Bischof Christoph IV. von Lamberg.jpg
| image_size       = 
| alt              = 
| caption          = Portret škofa Krištofa IV. Lamberga, Sekovska bazilika, škofovska kapela (slika iz okoli leta 1595)
| native_name      = 
| native_name_lang = 
| church           = 
| archdiocese      = 
| province         = | coat              = Wappen Bistum Seckau.png
&lt;!---- Locations ----&gt;
| country           = {{Zastava|Avstrija}}
| country1          = 
| territory         = [[Štajerska (zvezna dežela)|Štajerska]]
| province          = [[Salzburg]]
| metropolis       = 
| diocese          = [[Škofija Gradec - Sekova|Gradec - Sekova]]  
| see              = 
| appointed        = 6. junij 1541
| elected          = 
| term_start       = 3. julij 1541
| term_end         = 18. junij 1546
| retired          = 
| resigned         = 
| predecessor      = [[Jurij III. iz Tessinga]]
| successor        =  [[Janez III. Malenteinski]]
| opposed          = 
| other_post       = &lt;div&gt;
*Škof-koadjutor sekovske škofije (1537–1541)
&lt;div&gt;
&lt;!---------- Redovi ----------&gt;
| ordination       = 
| ordained_by      = 
| consecration     = 
| consecrated_by   = [[papež Pij II.]]
| cardinal         = 
| created_cardinal_by =
| rank             = 
&lt;!---------- Osebni podatki ----------&gt;
| buried           = 
| tomb             = 
| resting_place_coordinates = 
| nationality      = 
| religion         = 
| residence        = 
| parents          = 
| partner          = 
| spouse           = 
| children         = 
| occupation       = 
| previous_post    = 
| profession       = 
| education        = 
| alma_mater       = 
| motto            = 
| signature        = 
| signature_alt    = 
| coat_of_arms     = 
| coat_of_arms_alt = 
&lt;!---------- Drugo ----------&gt;
| module           = 
| other            = 
}}

'''Krištof baron Lamberg Ortneški in Ottensteinski''' (&lt;nowiki&gt;''&lt;/nowiki&gt;nemško&lt;nowiki&gt;''&lt;/nowiki&gt;: Christoph Freiherr von Lamberg zu Ortenegg und Ottenstein) († [[26. marec]] [[1579]] v [[Salzburg|Salzburgu]] ) je bil znan kot Krištof IV. [[škof]] v [[Škofija Gradec - Sekova|škofiji Gradec - Sekova]].

== Življenje ==
Krištof Lamberg je izhajal iz kranjske plemiške družine [[Lambergi (plemiška rodbina)|Lambergov]], iz katere je prišlo veliko kanonikov in škofov. Študiral je na Dunaju, v Ingolstadtu in Padovi. Že v zgodnji mladosti je postal kanonik v Padovi. Malo pred smrtjo je sekovski škof [[Krištof Ravbar]] izrazil pripravljenost, da ga sprejme za koadjutorja v svoji škofiji. 29. novembra 1536 ga je salzburški nadškof posvetil za škofa s pogojem, da bo imel Lamberg po dopolnitvi kanonične starosti prednost kot naslednik sekovske škofije. Leta 1540 je Lamberg dobil župnijo Seekirchen.

Po smrti Jurija iz Tessinga je salzburški upravitelj Ernest Bavarski imenoval Krištofa Lamberga za sekovskega škofa, vendar verjetno ni nikoli prejel posvečenja za škofijskega škofa.

Krištof Lamberg ni storil ničesar, da bi nasprotoval napredujočemu protestantizmu, in tako je igral manjšo vlogo v politiki in cerkvi. Leta 1546 je odstopil s škofovskega položaja in leta 1549 postal koadjutor dekana salzburške stolnice. Leta 1555 je sodeloval v augsburškem zboru in dve leti pozneje postal koadjutor prošta stolnice, leta 1560 pa sam prošt. Umrl je leta 1579.

== Literatura ==

* Constantin von Wurzbach: Lamberg, Christoph Freiherr von. In: Biographisches Lexikon des Kaiserthums Oesterreich. 14. Theil. Kaiserlich-königliche Hof- und Staatsdruckerei, Wien 1865, S. 27 (Digitalisat).
* Erwin Gatz: ''Die Bischöfe des Heiligen Römischen Reiches 1448 bis 1648''. 1996, Berlin.
[[Kategorija:Umrli leta 1579]]
[[Kategorija:Rimskokatoliški škofje v 16. stoletju]]
[[Kategorija:Kranjski plemiči]]</text>
      <sha1>n42r4sfilqq39tojtulgijnhcrjlza0</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6774144</id>
      <parentid>6774005</parentid>
      <timestamp>2026-11-03T11:24:53Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>A09 je prestavil stran [[Christoph von Lamberg]] na [[Krištof Lamberg]]: imena plemičev in škofov načeloma slovenimo</comment>
      <origin>6774005</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4009" sha1="n42r4sfilqq39tojtulgijnhcrjlza0" xml:space="preserve">
{{Infopolje Verski voditelj
| type             = škof
| honorific-prefix = 
| name             = Krištof (IV.) Lamberg
| honorific-suffix = 
| title            = [[škof]]
| image            = Basilika Seckau, Bischofskapelle, Halbfigurenportrait Bischof Christoph IV. von Lamberg.jpg
| image_size       = 
| alt              = 
| caption          = Portret škofa Krištofa IV. Lamberga, Sekovska bazilika, škofovska kapela (slika iz okoli leta 1595)
| native_name      = 
| native_name_lang = 
| church           = 
| archdiocese      = 
| province         = | coat              = Wappen Bistum Seckau.png
&lt;!---- Locations ----&gt;
| country           = {{Zastava|Avstrija}}
| country1          = 
| territory         = [[Štajerska (zvezna dežela)|Štajerska]]
| province          = [[Salzburg]]
| metropolis       = 
| diocese          = [[Škofija Gradec - Sekova|Gradec - Sekova]]  
| see              = 
| appointed        = 6. junij 1541
| elected          = 
| term_start       = 3. julij 1541
| term_end         = 18. junij 1546
| retired          = 
| resigned         = 
| predecessor      = [[Jurij III. iz Tessinga]]
| successor        =  [[Janez III. Malenteinski]]
| opposed          = 
| other_post       = &lt;div&gt;
*Škof-koadjutor sekovske škofije (1537–1541)
&lt;div&gt;
&lt;!---------- Redovi ----------&gt;
| ordination       = 
| ordained_by      = 
| consecration     = 
| consecrated_by   = [[papež Pij II.]]
| cardinal         = 
| created_cardinal_by =
| rank             = 
&lt;!---------- Osebni podatki ----------&gt;
| buried           = 
| tomb             = 
| resting_place_coordinates = 
| nationality      = 
| religion         = 
| residence        = 
| parents          = 
| partner          = 
| spouse           = 
| children         = 
| occupation       = 
| previous_post    = 
| profession       = 
| education        = 
| alma_mater       = 
| motto            = 
| signature        = 
| signature_alt    = 
| coat_of_arms     = 
| coat_of_arms_alt = 
&lt;!---------- Drugo ----------&gt;
| module           = 
| other            = 
}}

'''Krištof baron Lamberg Ortneški in Ottensteinski''' (&lt;nowiki&gt;''&lt;/nowiki&gt;nemško&lt;nowiki&gt;''&lt;/nowiki&gt;: Christoph Freiherr von Lamberg zu Ortenegg und Ottenstein) († [[26. marec]] [[1579]] v [[Salzburg|Salzburgu]] ) je bil znan kot Krištof IV. [[škof]] v [[Škofija Gradec - Sekova|škofiji Gradec - Sekova]].

== Življenje ==
Krištof Lamberg je izhajal iz kranjske plemiške družine [[Lambergi (plemiška rodbina)|Lambergov]], iz katere je prišlo veliko kanonikov in škofov. Študiral je na Dunaju, v Ingolstadtu in Padovi. Že v zgodnji mladosti je postal kanonik v Padovi. Malo pred smrtjo je sekovski škof [[Krištof Ravbar]] izrazil pripravljenost, da ga sprejme za koadjutorja v svoji škofiji. 29. novembra 1536 ga je salzburški nadškof posvetil za škofa s pogojem, da bo imel Lamberg po dopolnitvi kanonične starosti prednost kot naslednik sekovske škofije. Leta 1540 je Lamberg dobil župnijo Seekirchen.

Po smrti Jurija iz Tessinga je salzburški upravitelj Ernest Bavarski imenoval Krištofa Lamberga za sekovskega škofa, vendar verjetno ni nikoli prejel posvečenja za škofijskega škofa.

Krištof Lamberg ni storil ničesar, da bi nasprotoval napredujočemu protestantizmu, in tako je igral manjšo vlogo v politiki in cerkvi. Leta 1546 je odstopil s škofovskega položaja in leta 1549 postal koadjutor dekana salzburške stolnice. Leta 1555 je sodeloval v augsburškem zboru in dve leti pozneje postal koadjutor prošta stolnice, leta 1560 pa sam prošt. Umrl je leta 1579.

== Literatura ==

* Constantin von Wurzbach: Lamberg, Christoph Freiherr von. In: Biographisches Lexikon des Kaiserthums Oesterreich. 14. Theil. Kaiserlich-königliche Hof- und Staatsdruckerei, Wien 1865, S. 27 (Digitalisat).
* Erwin Gatz: ''Die Bischöfe des Heiligen Römischen Reiches 1448 bis 1648''. 1996, Berlin.
[[Kategorija:Umrli leta 1579]]
[[Kategorija:Rimskokatoliški škofje v 16. stoletju]]
[[Kategorija:Kranjski plemiči]]</text>
      <sha1>n42r4sfilqq39tojtulgijnhcrjlza0</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam stolnic na Hrvaškem</title>
    <ns>0</ns>
    <id>610665</id>
    <revision>
      <id>6774011</id>
      <timestamp>2026-11-02T22:05:04Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>3152</id>
      </contributor>
      <comment>N</comment>
      <origin>6774011</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5110" sha1="37753uxgq7062lficuzaiuw0cs99lxw" xml:space="preserve">'''Seznam [[Stolnica|stolnic]] na [[Hrvaška|Hrvaškem]].'''

== Seznam ==

{{Statično številčenje vrstic}}
{| class=&quot;wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash&quot;
! Slika
! Ime
|-
| {{Slika d|Q659810}}
| [[Stolnica sv. Anastazije, Zadar]]
|-
| {{Slika d|Q1268475}}
| [[Stolnica sv. Domna, Split]]
|-
| {{Slika d|Q391973}}
| [[Stolnica sv. Jakoba, Šibenik]]
|-
| {{Slika d|Q1592722}}
| [[Stolnica sv. Križa, Sisek]]
|-
| {{Slika d|Q926442}}
| [[Stolnica Marijinega oznanjenja, Gospić]]
|-
| {{Slika d|Q584428}}
| [[Stolnica Marijinega vnebovzetja, Dubrovnik]]
|-
| {{Slika d|Q2975419}}
| [[Stolnica Marijinega vnebovzetja, Krk]]
|-
| {{Slika d|Q645105}}
| [[Stolnica Marijinega vnebovzetja, Poreč]]
|-
| {{Slika d|Q2585341}}
| [[Stolnica Marijinega vnebovzetja, Varaždin]]
|-
| {{Slika d|Q312220}}
| [[Stolnica Marijinega vnebovzetja in sv. Štefana in Ladislava, Zagreb]]
|-
| {{Slika d|Q402221}}
| [[Stolnica sv. Petra, Đakovo]]
|-
| {{Slika d|Q2671064}}
| [[Stolnica sv. Štefana, Hvar]]
|-
| {{Slika d|Q2661585}}
| [[Stolnica sv. Vida, Reka]]
|-
| {{Slika d|Q2585366}}
| [[Stolnica sv. Terezije Avilske, Bjelovar]]
|-
| {{Slika d|Q386528}}
| [[Stolnica sv. Terezije Avilske, Požega]]
|}

== [[Sostolnica|Sostolnice]] ==

{{Statično številčenje vrstic}}
{{Poravnava tabele}}
{| class=&quot;wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash col3center&quot;
! Slika
! Ime
! Škofija
|-
| {{Slika d|Q12634931}}
| [[Sostolnica sv. Križa, Križevci]]
| [[Škofija Bjelovar - Križevci|Bjelovar - Križevci]]
|-
| {{Slika d|Q2915568}}
| [[Sostolnica Marijinega vnebovzetja, Pulj]]
| [[Škofija Poreč in Pulj|Poreč in Pulj]]
|-
| {{Slika d|Q17626043}}
| [[Sostolnica Marijinega vnebovzetja, Senj]]
| [[Škofija Gospić - Senj|Gospić - Senj]]
|-
| {{Slika d|Q17626060}}
| [[Sostolnica sv. Petra, Split]]
| [[Nadškofija Split - Makarska|Split - Makarska]]
|-
| {{Slika d|Q3442727}}
| [[Sostolnica sv. Petra in Pavla, Osijek|sv. Peter in Pavel, Osijek]]
| [[Nadškofija Đakovo - Osijek|Đakovo - Osijek]]
|}

== [[Grškokatoliška cerkev|Grškokatoliške]] ==

{{Statično številčenje vrstic}}
{{Poravnava tabele}}
{| class=&quot;wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash col3center&quot;
! Slika
! Ime
|-
| {{Slika d|Q1546307}}
| [[Stolnica sv. Trojice, Križevci|sv. Trojica, Križevci]]
|- class=&quot;static-row-header&quot;
! colspan=2 | [[Sostolnica]]
|- class=&quot;static-row-header&quot;
| {{Slika d|Q17277934}}
| [[Sostolnica sv. Cirila in Metoda, Zagreb|sv. Ciril in Metod, Zagreb]]
|}

== [[Pravoslavna cerkev|Pravoslavne]] ==

{{Statično številčenje vrstic}}
{{Poravnava tabele}}
{| class=&quot;wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash col3center&quot;
! Slika
! Ime
! Škofija
|-
| {{Slika d|Q11199860}}
| [[Stolnica sv. Demetrija, Dalj]]
| [[Eparhija Osiječko polje in Baranja|Osiječko polje in Baranja]]
|-
| {{Slika d|Q1275381}}
| [[Stolnica Jezusove spremenitve na gori, Zagreb]]
| [[Metropolija Zagreb - Ljubljana|Zagreb - Ljubljana]]
|-
| {{Slika d|Q12641568}}
| [[Stolnica Marijinega darovanja, Plaški]]
| [[Eparhija Gornji Karlovac|Gornji Karlovac]]
|-
| {{Slika d|Q12758474}}
| [[Stolnica Marijinega vnebovzetja, Šibenik]]
| [[Eparhija Dalmacija|Dalmacija]]
|-
| {{Slika d|Q1562335}}
| [[Stolnica sv. Trojice, Pakrac]]
| [[Eparhija Slavonija|Slavonija]]
|}

== Nekdanje ==

{{Statično številčenje vrstic}}
{{Poravnava tabele}}
{| class=&quot;wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash col3center col4center&quot;
! Slika
! Ime
! Nekdanja&lt;br&gt;škofija
! Sedanja&lt;br&gt;škofija
|-
| {{Slika d|Q141979263}}
| [[Cerkev sv. Filipa in Jakoba, Novi Vinodolski]]
| [[Škofija Modruš - Krbava|Modruš - Krbava]]
| [[Nadškofija Reka|Reka]]
|-
| {{Slika d|Q3434349}}
| [[Cerkev sv. Lovrenca, Trogir|sv. Lovrenc, Trogir]]
| [[Škofija Trogir|Trogir]]
| [[Nadškofija Split - Makarska|Split - Makarska]]
|-
| {{Slika d|Q17624285}}
| [[Cerkev Marijinega obiskanja, Pičen|Marijino obiskanje, Pičen]]
| [[Škofija Pičen|Pičen]]
| [[Škofija Poreč in Pula|Poreč in Pula]]
|-
| {{Slika d|Q17624306}}
| [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Rab|Marijino vnebovzetje, Rab]]
| [[Škofija Rab|Rab]]
| [[Škofija Krk|Krk]]
|-
| {{Slika d|Q20526817}}
| [[Cerkev sv. Marka, Korčula|sv. Marko, Korčula]]
| [[Škofija Korčula|Korčula]]
| [[Škofija Dubrovnik|Dubrovnik]]
|-
| {{Slika d|Q12636044}}
| [[Cerkev sv. Marka, Makarska]]
| [[Škofija Makarska|Makarska]]
| [[Nadškofija Split - Makarska|Split - Makarska]]
|-
| {{Slika d|Q31199802}}
| ''[[Stolnica sv. Jakoba, Udbina|sv. Jakob, Udbina]]''
| [[Škofija Krbava|Krbava]]
| [[Škofija Gospić - Senj|Gospić - Senj]]
|-
| {{Slika d|Q97214949}}
| ''[[Stolnica sv. Jerneja, Knin|sv. Jernej, Knin]]''
| [[Škofija Knin|Knin]]
| [[Škofija Šibenik|Šibenik]]
|-
| {{Slika d|}}
| ''[[Cerkev sv. Marka, Modruš|sv. Marko, Modruš]]''
| [[Škofija Modruš - Krbava|Modruš - Krbava]]
| [[Škofija Gospić - Senj|Gospić - Senj]]
|}

== Zunanje povezave ==

* [https://gcatholic.org/churches/data/cathHRX Gcatholic.org]

{{Stolnice}}

[[Kategorija:Stolnice na Hrvaškem| ]]
[[Kategorija:Seznami stolnic|Hrvaška]]</text>
      <sha1>37753uxgq7062lficuzaiuw0cs99lxw</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6774135</id>
      <parentid>6774011</parentid>
      <timestamp>2026-11-03T11:02:07Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>3152</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>np</comment>
      <origin>6774135</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4888" sha1="6jgm8b58ph0epcqlo3a9ku0cdufbv4j" xml:space="preserve">'''Seznam [[Stolnica|stolnic]] na [[Hrvaška|Hrvaškem]].'''

== Seznam ==

{{Statično številčenje vrstic}}
{| class=&quot;wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash&quot;
! Slika
! Ime
|-
| {{Slika d|Q659810}}
| [[Stolnica sv. Anastazije, Zadar]]
|-
| {{Slika d|Q1268475}}
| [[Stolnica sv. Domna, Split]]
|-
| {{Slika d|Q391973}}
| [[Stolnica sv. Jakoba, Šibenik]]
|-
| {{Slika d|Q1592722}}
| [[Stolnica sv. Križa, Sisek]]
|-
| {{Slika d|Q926442}}
| [[Stolnica Marijinega oznanjenja, Gospić]]
|-
| {{Slika d|Q584428}}
| [[Stolnica Marijinega vnebovzetja, Dubrovnik]]
|-
| {{Slika d|Q2975419}}
| [[Stolnica Marijinega vnebovzetja, Krk]]
|-
| {{Slika d|Q645105}}
| [[Stolnica Marijinega vnebovzetja, Poreč]]
|-
| {{Slika d|Q2585341}}
| [[Stolnica Marijinega vnebovzetja, Varaždin]]
|-
| {{Slika d|Q312220}}
| [[Stolnica Marijinega vnebovzetja in sv. Štefana in Ladislava, Zagreb]]
|-
| {{Slika d|Q402221}}
| [[Stolnica sv. Petra, Đakovo]]
|-
| {{Slika d|Q2671064}}
| [[Stolnica sv. Štefana, Hvar]]
|-
| {{Slika d|Q2661585}}
| [[Stolnica sv. Vida, Reka]]
|-
| {{Slika d|Q2585366}}
| [[Stolnica sv. Terezije Avilske, Bjelovar]]
|-
| {{Slika d|Q386528}}
| [[Stolnica sv. Terezije Avilske, Požega]]
|}

== [[Sostolnica|Sostolnice]] ==

{{Statično številčenje vrstic}}
{{Poravnava tabele}}
{| class=&quot;wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash col3center&quot;
! Slika
! Ime
! Škofija
|-
| {{Slika d|Q12634931}}
| [[Sostolnica sv. Križa, Križevci]]
| [[Škofija Bjelovar - Križevci|Bjelovar - Križevci]]
|-
| {{Slika d|Q2915568}}
| [[Sostolnica Marijinega vnebovzetja, Pulj]]
| [[Škofija Poreč in Pulj|Poreč in Pulj]]
|-
| {{Slika d|Q17626043}}
| [[Sostolnica Marijinega vnebovzetja, Senj]]
| [[Škofija Gospić - Senj|Gospić - Senj]]
|-
| {{Slika d|Q17626060}}
| [[Sostolnica sv. Petra, Split]]
| [[Nadškofija Split - Makarska|Split - Makarska]]
|-
| {{Slika d|Q3442727}}
| [[Sostolnica sv. Petra in Pavla, Osijek]]
| [[Nadškofija Đakovo - Osijek|Đakovo - Osijek]]
|}

== [[Grškokatoliška cerkev|Grškokatoliške]] ==

{{Statično številčenje vrstic}}
{{Poravnava tabele}}
{| class=&quot;wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash col3center&quot;
! Slika
! Ime
|-
| {{Slika d|Q1546307}}
| [[Stolnica sv. Trojice, Križevci]]
|- class=&quot;static-row-header&quot;
! colspan=2 | [[Sostolnica]]
|- class=&quot;static-row-header&quot;
| {{Slika d|Q17277934}}
| [[Sostolnica sv. Cirila in Metoda, Zagreb]]
|}

== [[Pravoslavna cerkev|Pravoslavne]] ==

{{Statično številčenje vrstic}}
{{Poravnava tabele}}
{| class=&quot;wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash col3center&quot;
! Slika
! Ime
! Škofija
|-
| {{Slika d|Q11199860}}
| [[Stolnica sv. Demetrija, Dalj]]
| [[Eparhija Osiječko polje in Baranja|Osiječko polje in Baranja]]
|-
| {{Slika d|Q1275381}}
| [[Stolnica Jezusove spremenitve na gori, Zagreb]]
| [[Metropolija Zagreb - Ljubljana|Zagreb - Ljubljana]]
|-
| {{Slika d|Q12641568}}
| [[Stolnica Marijinega darovanja, Plaški]]
| [[Eparhija Gornji Karlovac|Gornji Karlovac]]
|-
| {{Slika d|Q12758474}}
| [[Stolnica Marijinega vnebovzetja, Šibenik]]
| [[Eparhija Dalmacija|Dalmacija]]
|-
| {{Slika d|Q1562335}}
| [[Stolnica sv. Trojice, Pakrac]]
| [[Eparhija Slavonija|Slavonija]]
|}

== Nekdanje ==

{{Statično številčenje vrstic}}
{{Poravnava tabele}}
{| class=&quot;wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash col3center col4center&quot;
! Slika
! Ime
! Nekdanja&lt;br&gt;škofija
! Sedanja&lt;br&gt;škofija
|-
| {{Slika d|Q141979263}}
| [[Cerkev sv. Filipa in Jakoba, Novi Vinodolski]]
| [[Škofija Modruš - Krbava|Modruš - Krbava]]
| [[Nadškofija Reka|Reka]]
|-
| {{Slika d|Q3434349}}
| [[Cerkev sv. Lovrenca, Trogir]]
| [[Škofija Trogir|Trogir]]
| [[Nadškofija Split - Makarska|Split - Makarska]]
|-
| {{Slika d|Q17624285}}
| [[Cerkev Marijinega obiskanja, Pičen]]
| [[Škofija Pičen|Pičen]]
| [[Škofija Poreč in Pula|Poreč in Pula]]
|-
| {{Slika d|Q17624306}}
| [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Rab]]
| [[Škofija Rab|Rab]]
| [[Škofija Krk|Krk]]
|-
| {{Slika d|Q20526817}}
| [[Cerkev sv. Marka, Korčula]]
| [[Škofija Korčula|Korčula]]
| [[Škofija Dubrovnik|Dubrovnik]]
|-
| {{Slika d|Q12636044}}
| [[Cerkev sv. Marka, Makarska]]
| [[Škofija Makarska|Makarska]]
| [[Nadškofija Split - Makarska|Split - Makarska]]
|-
| {{Slika d|Q31199802}}
| ''[[Stolnica sv. Jakoba, Udbina]]''
| [[Škofija Krbava|Krbava]]
| [[Škofija Gospić - Senj|Gospić - Senj]]
|-
| {{Slika d|Q97214949}}
| ''[[Stolnica sv. Jerneja, Knin]]''
| [[Škofija Knin|Knin]]
| [[Škofija Šibenik|Šibenik]]
|-
| {{Slika d|}}
| ''[[Stolnica sv. Marka, Modruš]]''
| [[Škofija Modruš - Krbava|Modruš - Krbava]]
| [[Škofija Gospić - Senj|Gospić - Senj]]
|}

== Zunanje povezave ==

* [https://gcatholic.org/churches/data/cathHRX Gcatholic.org]

{{Stolnice}}

[[Kategorija:Stolnice na Hrvaškem| ]]
[[Kategorija:Seznami stolnic|Hrvaška]]</text>
      <sha1>6jgm8b58ph0epcqlo3a9ku0cdufbv4j</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Sarajevo Film Festival</title>
    <ns>0</ns>
    <id>610668</id>
    <redirect title="Sarajevski filmski festival" />
    <revision>
      <id>6774077</id>
      <timestamp>2026-11-03T07:44:08Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Upwinxp</username>
        <id>126544</id>
      </contributor>
      <comment>Upwinxp je prestavil stran [[Sarajevo Film Festival]] na [[Sarajevski filmski festival]] prek preusmeritve: kot [[Filmski festival v Cannesu]], [[Dirka po Franciji]]</comment>
      <origin>6774077</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="45" sha1="1q98ztldticy9o3p1a4urrgioa1desd" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV [[Sarajevski filmski festival]]</text>
      <sha1>1q98ztldticy9o3p1a4urrgioa1desd</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Etiuni</title>
    <ns>0</ns>
    <id>610670</id>
    <revision>
      <id>6774098</id>
      <timestamp>2026-11-03T09:19:03Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <comment>uvod</comment>
      <origin>6774098</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="12371" sha1="c0uvlc8x8kqmc9ucmjngc8h04g61g23" xml:space="preserve">[[Slika:ArmenianStamps-080-082.jpg|thumb|300px|Poštne znamke [[Armenija|Armenije]], ki prikazujejo starodavne artefakte kulture lčašensko-mecamorske kulture (Etiuni), najdene v bližini [[Sevansko jezero|Sevanskega jezera]]]]

'''Etiuni''' ([[Armenščina|armensko]]: Էթիունի, Et’iuni) je bila plemenska zveza iz zgodnje [[Železna doba|železne dobe]] na ozemlju severno od reke Araks, ki je približno ustrezalo kasnejši pokrajini Ajrarat v [[Armensko kraljestvo (antika)|Armenskem kraljestvu]].&lt;ref name=&quot;auto7&quot;&gt;Armen Petrosyan (2007). &quot;[https://www.academia.edu/3657764 Towards the Origins of the Armenian People: The Problem of Identification of the Proto-Armenians: A Critical Review (in English)]&quot;. ''Journal for the Society of Armenian Studies''.&lt;/ref&gt;{{rp|50}} Etiuni se pogosto omenja v zapisih [[Urartu|urartskih]] kraljev, ki so na ozemlje Etiunija vodili številne pohode. Po asirskih besedilih sodeč je zelo verjetno prav Etuna oziroma Etina (Etiuni) prispevala k padcu Urartuja.&lt;ref name=&quot;auto7&quot; /&gt;{{rp|51}}&lt;ref&gt;H. W. F. Saggs. &quot;The Nimrud Letters, 1952: Part IV.&quot; ''British Institute for the Study of Iraq.''  ''Iraq''. Vol. '''20''', No. 2 (Autumn, 1958), str. 182-212. {{JSTOR|4199640}}&lt;/ref&gt; Nekateri raziskovalci menijo, da je tamkajšnje prebivalstvo govorilo [[Armenščina|armensko]].&lt;ref name=&quot;auto7&quot; /&gt;{{rp|49–53}}&lt;ref name=&quot;auto6&quot;&gt;[http://shirak.asj-oa.am/663/1/5%2D19.pdf Sargis Petrosyan. &quot;Light Worship in Etiuni Lands.&quot; 2019]&lt;/ref&gt;

==Imena in etimologija==
Igor Djakonov je domneval, da je Etiuni urartski izraz, ki je pomenil deželo ali ljudstvo Etio,&lt;ref name=&quot;auto5&quot;&gt;I. M. Diakonoff. ''[http://www.attalus.org/armenian/diakph11.htm The Pre-History of the Armenian People]'' (revised, trans. Lori Jennings). Caravan Books, New York (1984)&lt;/ref&gt; Mirjo Salvini pa je predlagal, da se ime bere kot Etiu. Etnograf Armen Petrosjan je domneval, da bi to ime lahko bilo urartski klinopisni zapis imena Hatio, včasih zapisanega  kot Hattijo ali Hatijo. Hatio, oblika, ki jo je predlagal Djakonov, naj bi bilo rekonstruirano izhodišče za sodobno armensko poimenovanje Armencev – Haj (armensko: հայ).&lt;ref name=&quot;auto7&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;auto5&quot; /&gt;

V [[klinopis]]u, ki so ga uporabljali v Urartuju, ni bilo znaka za glas &quot;h&quot;, zato so zanj uporabili bodisi znak, ki je običajno služil za zapis grlenega &quot;h&quot; (ḫ, χ), ali pa ga sploh niso zapisali. Razen tega je urartski &quot;e&quot; na začetku besed morda ustrezal armenskemu &quot;a&quot;.&lt;ref name=&quot;auto7&quot; /&gt;{{rp|50}}

Petrosjan se je skliceval na jezikoslovca Friedricha Spiegla in Heinricha Kieperta iz 19. stoletja in predlagal, da bi ime &quot;Hatio&quot; lahko izviralo iz praindoevropske besede ''*poti'', ki pomeni gospod, gospodar ali mož.&lt;ref name=&quot;auto7&quot; /&gt;{{rp|30–31}}

Urartujci so včasih uporabljali različico Etiuḫi, ki se je, kot kaže, nanašala posebej na prebivalce Etiunija.

==Lokacija in regije==
[[Slika:Ayrarat.jpg|350px|thumb| Zdi se, da se je Etiuni geografsko v veliki meri prekrival s poznejšo pokrajino Ajrarat v [[Armensko kraljestvo (antika)|Armenskem kraljestvu]], vendar je Etiuni obsegal tudi velik del obale [[Sevansko jezero|Sevanskega jezera]]]]

Etiuni je tvorilo več manjših kraljestev in plemen, vključno z Igi (Igani, Ijaji, Ajaji) na južni obali [[Çıldırsko jezero|Çıldırskega jezera]] (armensko: Tsovak Hivsisoj, dobesedno: Severno morje), ki je zdaj v Turčiji, Abiliani in Apuni v regiji [[Kars]] ter Luši, Katarzi, Ujteruhi (Viteruhi) in Gulutahi na [[Araratska planota|Araratski planoti]].&lt;ref name=&quot;auto6&quot; /&gt; Etiunska regija Likuini je ležala v bližini Armavirja. Petrosjan je predlagal, da bi ime Erkuahi, ime etiunske regije na severni strani gore [[Ararat]], lahko bilo izvorno armensko poimenovanje obeh vrhov te gore.&lt;ref name=&quot;auto&quot;&gt;Armen Petrosyan. [https://www.academia.edu/35086087 Էթիունին հայոց օրրան. Գիտական հոդվածների ժողովածու, նվիրված Գրիգոր Ղափանցյանի ծննդյան 130-ամյակին]. Երևան 2018, էջ 299-330։. Etiuni – cradle of Armenians.&lt;/ref&gt;

Mesto Aza, ki ga Rusa omenja kot pomembno tempeljsko mesto ob reki Araks, je bilo povezano z bogatim verskim središčem Azara, ki ga je [[Strabon]] kasneje postavil v bližino [[Artašat]]a.

Etiunski deželi Uelikuni (Velikuni) in Tiluhu sta bili  na zahodni obali Sevanskega jezera, Kekuni pa na severni obali jezera. Arheološko najdišče Lčašen, ki verjetno ustreza mestu Ištikuni, je spadalo v eno od teh kraljestev.&lt;ref&gt;Raffaele Biscione. &quot;The Roots of the Urartian Kingdom. The Growth of Social Complexity on the Armenian Plateau Between and Ancient Bronze and Early Iron Ages.&quot; ''Over the Mountains and Far Away: Studies in Near Eastern History and Archaeology Presented to Mirjo Salvini on the Occasion of His 80th Birthday''. eds. Pavel S. Avetisyan, Roberto Dan, Yervand H. Grekyan. ''Archaeopress''. 2019.&lt;/ref&gt;{{rp|81}}

Urartujci so omenjali &quot;štiri kralje Uduri-Etiunija&quot;. Ime Uduri-Etiuni bi se lahko nanašalo na ločeno, a morda kulturno in jezikovno povezano plemensko zvezo,  ki je obsegala pokrajine Luehi, Kemani, Urtehini in Arkukini ob južni obali Sevanskega jezera.&lt;ref&gt;Raffaele Biscione in sodelavci. &quot;The Armenian-Italian archaeological survey in the Sevan Lake Basin, Campaigns 1994-2000.&quot; V: Raffaele Biscione, Simon Hmayakyan Neda Parmegiani (ur.): The North-Eastern frontier Urartians and non-Urartians in the Sevan Lake basin. Rome: CNR, Istituto di studi sulle civiltà dell'Egeo e del Vicino Oriente, 2002, str. 10-16.&lt;/ref&gt;

Zdi se, da je Etiuni na zahodu mejil na Diaeuhi, na jugu na Urartu in morda na deželo Biani ter na severu ali severozahodu na Kulhi.

==Odnosi do Urartujem==
Med sovladanjem [[Išpuini]]ja in njegovega sina [[Menua|Menue]] se je [[Urartu]] začel širiti proti severu na ozemlja Etiunija, se vojskoval plemenoma Katarza in Luša, se hvalil z osvojitvijo Likvinija in &quot;mogočne dežele&quot; Erkuahi, s čimer je prisilil Etiuni k plačevanju davkov.&lt;ref name=&quot;auto4&quot;&gt;R.D. Barnett. &quot;Urartu.&quot; The Cambridge Ancient History. ur. Stanley Arthur Cook, Martin Percival Charlesworth, John Bagnell Bury, John Bernard Bury. Cambridge University Press. 1982.&lt;/ref&gt;

Menuov sin [[Argisti]] je prodrl še dlje na etiunsko ozemlje in na novo osvojenem ozemlju zgradil trdnjavo Erebuni v sedanjem [[Erevan]]u. Vanjo je pripeljal 6600 bojevnikov iz [[Hetiti|Hatije]] in [[Šubrija|Šubrije]]. Argisti je osvojil Apuni, Lušo in Igo in veliko prebivalcev teh regij odpeljal v ujetništvo.&lt;ref name=&quot;auto4&quot; /&gt;

Zdi se, da so se Etiuni med Argistijevo vladavino uprli in napadli Urartu in  ukradli ''aštiuzi'', morda idol boga, iz urartskega verskega središča [[Musasir]].&lt;ref name=&quot;auto7&quot; /&gt;{{rp|50–51}}

Številne vojaške pohode proti Etiuniju je v 740. letih pr. n. št. sprožil tudi Argistijev sin [[Sarduri II.]]  Spopadal se je z lokalnini vladarji in kraljem Etiunija Diušinijem (ali Diašunijem). Kaj se je zgodilo kasneje, ni znano, ker je besedilo prekinjeno.&lt;ref name=&quot;auto4&quot;/&gt; 

Po navedbah Asircev so se Etiuni med vladavino [[Rusa I.|Ruse I.]], sina Sardurija II., trikrat uprli. Upori so očitno povzročili urartske vojaške izgube in ropanje Urartuja.&lt;ref name=&quot;auto7&quot; /&gt;

Kasnejše asirsko besedilo omenja, da je Urartu uničilo &quot;ljudstvo Etune&quot;.&lt;ref name=&quot;auto7&quot; /&gt;

==Etno-jezikovna sestava==
Igor Diakonov je menil, da so bili Etiuni morda huro-urartsko ljudstvo, vendar ni pojasnil razlogov za to domnevo.&lt;ref name=&quot;auto5&quot; /&gt;

V zadnjem času so Armen Petrosjan, jezikoslovec Hrah Martirosjan in drugi znanstveniki predlagali armensko etimologijo za številna etiunska osebna, krajevna, plemenska in verska imena.&lt;ref&gt;Armen Petrosyan. &quot;[https://www.academia.edu/33109045 Indo-European *wel- in Armenian mythology.]&quot; ''Journal of Indo-European studies.'' 2016, 1-2, pp. 129-146&quot;&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;auto&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;auto1&quot;&gt;Hrach Martirosyan.&quot;[https://ling.hse.ru/data/2014/09/01/1313574129/Hrach%20Martirosyan%20-%20Handout.pdf Origins and historical development of the Armenian language.]&quot; str. 8, 18.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;auto6&quot; /&gt; V Urartuju so bila prepoznana tudi armenska imena in besede, kar kaže na možnost, da so armensko govoreča plemena sestavljala del prebivalstva obeh dežel.&lt;ref name=&quot;auto1&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;auto7&quot; /&gt;{{rp|53}}

Poleg armensko govorečega prebivalstva so bila v Etiuniju ali njegovi okolici verjetno prisotna tudi [[Skiti|skitska]] in/ali [[Kimerci|kimerska]] plemena.&lt;ref name=&quot;auto3&quot;&gt;Hayk Avetisyan, Pavel Avetisyan, Arsen Bobokhyan, Knarik Navasardyan, Artak Gnuni. &quot;[https://artsakhlib.am/wp-content/uploads/2019/12/Hayk-Avetisyan-Pavel-Avetisyan-Arsen-Bobokhyan-Knarik-Navasardyan-Artak-Gnuni-Notes-On-Urartian-Period-Pottery-Traditions-in-Armenia.pdf Notes on Urartian Era Pottery Traditions in Armenia.]&quot; 2019.&lt;/ref&gt; Imeni etiunske dežele Iškugul, verjetno blizu Gjumrija, in njenega kneza Sagaturja ali Sagaputare (morda Skajordi Mojzesa iz Horene) kažeta  na prisotnost Skitov in/ali Kimercev.&lt;ref&gt;Sargis Ayvazyan. &quot;[https://www.academia.edu/19646158 The Haykazunis and the Kingdom of Van (Ararat-Urartu).]&quot; ''Fundamental Armenology.'' No. 2. 2015.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Aylin U. Erdem. &quot;The Relationship between State and Nomads in the Urartian Kingdom.&quot; ''Over the Mountains and Far Away: Studies in Near Eastern History and Archaeology Presented to Mirjo Salvini on the Occasion of His 80th Birthday.'' Archaeopress. 2019.&lt;/ref&gt;

==Vladarji==
V Urartuju so omenjali le enega kralja Etiunija, Diusinija iz Ige (ali Ije). Petrosjan je ime Duisini etimologiziral kot sicer nepotrjeno armensko ime, ki pomeni &quot;rojen od boga&quot; (tiếu + jạnûn), in ga primerjal z grškim Diogenom (Διογένης), traškim Diazenusom, keltskim Divogenosom in sanskrtskim Devajo (देवजा).&lt;ref name=&quot;auto7&quot; /&gt;{{rp|34}}&lt;ref name=&quot;auto&quot; /&gt;

Drugi kralji Etiunija so bili verjetno vladarji manjših kraljestev ali lokalni poglavarji. Med njimi se omenjajo Nidini iz Uelikuhija, Murinu iz Uelikuhija, Murini iz Abilianija, Sinalbi iz Luehija, Rašu iz Ruišie in Kapurini iz Ige (Ije).&lt;ref name=&quot;auto4&quot;/&gt;

==Zgodovinopisjue==
Petrosjan je teoretiziral, da je podatke o Etiuniju morda posredovali srednjeveški armenski zgodovinar [[Movses Horenaci]].

V ''Zgodovini Armenije'' Khoren pravi, da je zgodovinsko nepotrjen armenski kralj Zarmajr med [[Trojanska vojna|trojansko vojno]] vodil vojsko &quot;Etiopcev&quot;, da bi pomagali [[Troja|Troji]]. Petrosjan domneval, da so Khoren ali njegovi sodobniki verjetno zamenjali ime &quot;Etio&quot; z &quot;[[Etiopija|Etiopijo]]&quot;, ki jim je bila bolj znana iz biblijskih študij.&lt;ref name=&quot;auto7&quot; /&gt;{{rp|52–53}}

==Arheologija==
[[Slika:Древняя крепость рядом с Лчашеном - 03.jpg|thumb|250px|[[Ištikuni]] je bilo mesto v Etiuniju ob Sevanskem jezeru]]
Arheologi povezujejo Etiuni z [[Lčašensko-mecamorska kultura|lčašensko-mecamorsko kulturo]],&lt;ref name=&quot;auto3&quot; /&gt;&lt;ref&gt;Pavel Avetisyan, Arsen Bobokhyan. &quot;Archaeology of Armenia in a Regional Context.&quot; ''[https://www.researchgate.net/publication/288832986_  National Academy of Sciences of Armenia, Institute of Archaeology and Ethnography]''. 2009. str. 18.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Ruzan Mrtchyan. &quot;[https://cyberleninka.ru/article/n/the-ancient-population-of-lchashen-as-a-representative-of-the-bronze-age-armenian-population The ancient population of Lchashen as a representative of the Bronze Age Armenian population.]&quot; ''Moscow University Bulletin.'' Issue 23. 2014.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Ali Çifçi. &quot;Control of Capital in Urartu: Economic Resources and Movement of Commodities.&quot; ''Brill''. 2017.&lt;/ref&gt; ki je izhajala iz [[Trialetsko-vanadzorska kultura|trialetsko-vanadzorske kulture]].&lt;ref&gt;Robert Hewsen. ''Armenia: A Historical Atlas''. University of Chicago Press. 2001. str. 22.&lt;/ref&gt;

Pomembno etiunsko arheološko najdišče je [[Ištikuni]] v bližini sedanjega Lčašena.

Najdišče [[Mecamor]] blizu sodobnega Taronika je bilo v železni dobi pomembno središče za obdelavo kovin.&lt;ref&gt;Krzysztof Jakubiak and Kinga Bigoraj. &quot;[https://www.cambridge.org/core/journals/antiquity/article/metsamor-the-early-iron-ageurartian-settlement-in-the-aras-valley-armenia/AB4FE6B9F30D8C66972BA0C61DC1E9F2 Metsamor: the Early Iron Age/Urartian settlement in the Aras Valley, Armenia.]&quot; ''Antiquity''. '''94'''. 2020.&lt;/ref&gt;
{{clear}}

== Sklici ==
{{sklici|20em}}
 
{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Zgodovina Armenije]]</text>
      <sha1>c0uvlc8x8kqmc9ucmjngc8h04g61g23</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6774141</id>
      <parentid>6774098</parentid>
      <timestamp>2026-11-03T11:18:49Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Romanm</username>
        <id>13</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Odnosi do Urartujem */ [[Trdnjava Erebuni]]</comment>
      <origin>6774141</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="12392" sha1="q5770r5kdyvu8bhrd9fdx4rz426kkrj" xml:space="preserve">[[Slika:ArmenianStamps-080-082.jpg|thumb|300px|Poštne znamke [[Armenija|Armenije]], ki prikazujejo starodavne artefakte kulture lčašensko-mecamorske kulture (Etiuni), najdene v bližini [[Sevansko jezero|Sevanskega jezera]]]]

'''Etiuni''' ([[Armenščina|armensko]]: Էթիունի, Et’iuni) je bila plemenska zveza iz zgodnje [[Železna doba|železne dobe]] na ozemlju severno od reke Araks, ki je približno ustrezalo kasnejši pokrajini Ajrarat v [[Armensko kraljestvo (antika)|Armenskem kraljestvu]].&lt;ref name=&quot;auto7&quot;&gt;Armen Petrosyan (2007). &quot;[https://www.academia.edu/3657764 Towards the Origins of the Armenian People: The Problem of Identification of the Proto-Armenians: A Critical Review (in English)]&quot;. ''Journal for the Society of Armenian Studies''.&lt;/ref&gt;{{rp|50}} Etiuni se pogosto omenja v zapisih [[Urartu|urartskih]] kraljev, ki so na ozemlje Etiunija vodili številne pohode. Po asirskih besedilih sodeč je zelo verjetno prav Etuna oziroma Etina (Etiuni) prispevala k padcu Urartuja.&lt;ref name=&quot;auto7&quot; /&gt;{{rp|51}}&lt;ref&gt;H. W. F. Saggs. &quot;The Nimrud Letters, 1952: Part IV.&quot; ''British Institute for the Study of Iraq.''  ''Iraq''. Vol. '''20''', No. 2 (Autumn, 1958), str. 182-212. {{JSTOR|4199640}}&lt;/ref&gt; Nekateri raziskovalci menijo, da je tamkajšnje prebivalstvo govorilo [[Armenščina|armensko]].&lt;ref name=&quot;auto7&quot; /&gt;{{rp|49–53}}&lt;ref name=&quot;auto6&quot;&gt;[http://shirak.asj-oa.am/663/1/5%2D19.pdf Sargis Petrosyan. &quot;Light Worship in Etiuni Lands.&quot; 2019]&lt;/ref&gt;

==Imena in etimologija==
Igor Djakonov je domneval, da je Etiuni urartski izraz, ki je pomenil deželo ali ljudstvo Etio,&lt;ref name=&quot;auto5&quot;&gt;I. M. Diakonoff. ''[http://www.attalus.org/armenian/diakph11.htm The Pre-History of the Armenian People]'' (revised, trans. Lori Jennings). Caravan Books, New York (1984)&lt;/ref&gt; Mirjo Salvini pa je predlagal, da se ime bere kot Etiu. Etnograf Armen Petrosjan je domneval, da bi to ime lahko bilo urartski klinopisni zapis imena Hatio, včasih zapisanega  kot Hattijo ali Hatijo. Hatio, oblika, ki jo je predlagal Djakonov, naj bi bilo rekonstruirano izhodišče za sodobno armensko poimenovanje Armencev – Haj (armensko: հայ).&lt;ref name=&quot;auto7&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;auto5&quot; /&gt;

V [[klinopis]]u, ki so ga uporabljali v Urartuju, ni bilo znaka za glas &quot;h&quot;, zato so zanj uporabili bodisi znak, ki je običajno služil za zapis grlenega &quot;h&quot; (ḫ, χ), ali pa ga sploh niso zapisali. Razen tega je urartski &quot;e&quot; na začetku besed morda ustrezal armenskemu &quot;a&quot;.&lt;ref name=&quot;auto7&quot; /&gt;{{rp|50}}

Petrosjan se je skliceval na jezikoslovca Friedricha Spiegla in Heinricha Kieperta iz 19. stoletja in predlagal, da bi ime &quot;Hatio&quot; lahko izviralo iz praindoevropske besede ''*poti'', ki pomeni gospod, gospodar ali mož.&lt;ref name=&quot;auto7&quot; /&gt;{{rp|30–31}}

Urartujci so včasih uporabljali različico Etiuḫi, ki se je, kot kaže, nanašala posebej na prebivalce Etiunija.

==Lokacija in regije==
[[Slika:Ayrarat.jpg|350px|thumb| Zdi se, da se je Etiuni geografsko v veliki meri prekrival s poznejšo pokrajino Ajrarat v [[Armensko kraljestvo (antika)|Armenskem kraljestvu]], vendar je Etiuni obsegal tudi velik del obale [[Sevansko jezero|Sevanskega jezera]]]]

Etiuni je tvorilo več manjših kraljestev in plemen, vključno z Igi (Igani, Ijaji, Ajaji) na južni obali [[Çıldırsko jezero|Çıldırskega jezera]] (armensko: Tsovak Hivsisoj, dobesedno: Severno morje), ki je zdaj v Turčiji, Abiliani in Apuni v regiji [[Kars]] ter Luši, Katarzi, Ujteruhi (Viteruhi) in Gulutahi na [[Araratska planota|Araratski planoti]].&lt;ref name=&quot;auto6&quot; /&gt; Etiunska regija Likuini je ležala v bližini Armavirja. Petrosjan je predlagal, da bi ime Erkuahi, ime etiunske regije na severni strani gore [[Ararat]], lahko bilo izvorno armensko poimenovanje obeh vrhov te gore.&lt;ref name=&quot;auto&quot;&gt;Armen Petrosyan. [https://www.academia.edu/35086087 Էթիունին հայոց օրրան. Գիտական հոդվածների ժողովածու, նվիրված Գրիգոր Ղափանցյանի ծննդյան 130-ամյակին]. Երևան 2018, էջ 299-330։. Etiuni – cradle of Armenians.&lt;/ref&gt;

Mesto Aza, ki ga Rusa omenja kot pomembno tempeljsko mesto ob reki Araks, je bilo povezano z bogatim verskim središčem Azara, ki ga je [[Strabon]] kasneje postavil v bližino [[Artašat]]a.

Etiunski deželi Uelikuni (Velikuni) in Tiluhu sta bili  na zahodni obali Sevanskega jezera, Kekuni pa na severni obali jezera. Arheološko najdišče Lčašen, ki verjetno ustreza mestu Ištikuni, je spadalo v eno od teh kraljestev.&lt;ref&gt;Raffaele Biscione. &quot;The Roots of the Urartian Kingdom. The Growth of Social Complexity on the Armenian Plateau Between and Ancient Bronze and Early Iron Ages.&quot; ''Over the Mountains and Far Away: Studies in Near Eastern History and Archaeology Presented to Mirjo Salvini on the Occasion of His 80th Birthday''. eds. Pavel S. Avetisyan, Roberto Dan, Yervand H. Grekyan. ''Archaeopress''. 2019.&lt;/ref&gt;{{rp|81}}

Urartujci so omenjali &quot;štiri kralje Uduri-Etiunija&quot;. Ime Uduri-Etiuni bi se lahko nanašalo na ločeno, a morda kulturno in jezikovno povezano plemensko zvezo,  ki je obsegala pokrajine Luehi, Kemani, Urtehini in Arkukini ob južni obali Sevanskega jezera.&lt;ref&gt;Raffaele Biscione in sodelavci. &quot;The Armenian-Italian archaeological survey in the Sevan Lake Basin, Campaigns 1994-2000.&quot; V: Raffaele Biscione, Simon Hmayakyan Neda Parmegiani (ur.): The North-Eastern frontier Urartians and non-Urartians in the Sevan Lake basin. Rome: CNR, Istituto di studi sulle civiltà dell'Egeo e del Vicino Oriente, 2002, str. 10-16.&lt;/ref&gt;

Zdi se, da je Etiuni na zahodu mejil na Diaeuhi, na jugu na Urartu in morda na deželo Biani ter na severu ali severozahodu na Kulhi.

==Odnosi do Urartujem==
Med sovladanjem [[Išpuini]]ja in njegovega sina [[Menua|Menue]] se je [[Urartu]] začel širiti proti severu na ozemlja Etiunija, se vojskoval plemenoma Katarza in Luša, se hvalil z osvojitvijo Likvinija in &quot;mogočne dežele&quot; Erkuahi, s čimer je prisilil Etiuni k plačevanju davkov.&lt;ref name=&quot;auto4&quot;&gt;R.D. Barnett. &quot;Urartu.&quot; The Cambridge Ancient History. ur. Stanley Arthur Cook, Martin Percival Charlesworth, John Bagnell Bury, John Bernard Bury. Cambridge University Press. 1982.&lt;/ref&gt;

Menuov sin [[Argisti]] je prodrl še dlje na etiunsko ozemlje in na novo osvojenem ozemlju zgradil [[Trdnjava Erebuni|trdnjavo Erebuni]] v sedanjem [[Erevan]]u. Vanjo je pripeljal 6600 bojevnikov iz [[Hetiti|Hatije]] in [[Šubrija|Šubrije]]. Argisti je osvojil Apuni, Lušo in Igo in veliko prebivalcev teh regij odpeljal v ujetništvo.&lt;ref name=&quot;auto4&quot; /&gt;

Zdi se, da so se Etiuni med Argistijevo vladavino uprli in napadli Urartu in  ukradli ''aštiuzi'', morda idol boga, iz urartskega verskega središča [[Musasir]].&lt;ref name=&quot;auto7&quot; /&gt;{{rp|50–51}}

Številne vojaške pohode proti Etiuniju je v 740. letih pr. n. št. sprožil tudi Argistijev sin [[Sarduri II.]]  Spopadal se je z lokalnini vladarji in kraljem Etiunija Diušinijem (ali Diašunijem). Kaj se je zgodilo kasneje, ni znano, ker je besedilo prekinjeno.&lt;ref name=&quot;auto4&quot;/&gt; 

Po navedbah Asircev so se Etiuni med vladavino [[Rusa I.|Ruse I.]], sina Sardurija II., trikrat uprli. Upori so očitno povzročili urartske vojaške izgube in ropanje Urartuja.&lt;ref name=&quot;auto7&quot; /&gt;

Kasnejše asirsko besedilo omenja, da je Urartu uničilo &quot;ljudstvo Etune&quot;.&lt;ref name=&quot;auto7&quot; /&gt;

==Etno-jezikovna sestava==
Igor Diakonov je menil, da so bili Etiuni morda huro-urartsko ljudstvo, vendar ni pojasnil razlogov za to domnevo.&lt;ref name=&quot;auto5&quot; /&gt;

V zadnjem času so Armen Petrosjan, jezikoslovec Hrah Martirosjan in drugi znanstveniki predlagali armensko etimologijo za številna etiunska osebna, krajevna, plemenska in verska imena.&lt;ref&gt;Armen Petrosyan. &quot;[https://www.academia.edu/33109045 Indo-European *wel- in Armenian mythology.]&quot; ''Journal of Indo-European studies.'' 2016, 1-2, pp. 129-146&quot;&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;auto&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;auto1&quot;&gt;Hrach Martirosyan.&quot;[https://ling.hse.ru/data/2014/09/01/1313574129/Hrach%20Martirosyan%20-%20Handout.pdf Origins and historical development of the Armenian language.]&quot; str. 8, 18.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;auto6&quot; /&gt; V Urartuju so bila prepoznana tudi armenska imena in besede, kar kaže na možnost, da so armensko govoreča plemena sestavljala del prebivalstva obeh dežel.&lt;ref name=&quot;auto1&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;auto7&quot; /&gt;{{rp|53}}

Poleg armensko govorečega prebivalstva so bila v Etiuniju ali njegovi okolici verjetno prisotna tudi [[Skiti|skitska]] in/ali [[Kimerci|kimerska]] plemena.&lt;ref name=&quot;auto3&quot;&gt;Hayk Avetisyan, Pavel Avetisyan, Arsen Bobokhyan, Knarik Navasardyan, Artak Gnuni. &quot;[https://artsakhlib.am/wp-content/uploads/2019/12/Hayk-Avetisyan-Pavel-Avetisyan-Arsen-Bobokhyan-Knarik-Navasardyan-Artak-Gnuni-Notes-On-Urartian-Period-Pottery-Traditions-in-Armenia.pdf Notes on Urartian Era Pottery Traditions in Armenia.]&quot; 2019.&lt;/ref&gt; Imeni etiunske dežele Iškugul, verjetno blizu Gjumrija, in njenega kneza Sagaturja ali Sagaputare (morda Skajordi Mojzesa iz Horene) kažeta  na prisotnost Skitov in/ali Kimercev.&lt;ref&gt;Sargis Ayvazyan. &quot;[https://www.academia.edu/19646158 The Haykazunis and the Kingdom of Van (Ararat-Urartu).]&quot; ''Fundamental Armenology.'' No. 2. 2015.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Aylin U. Erdem. &quot;The Relationship between State and Nomads in the Urartian Kingdom.&quot; ''Over the Mountains and Far Away: Studies in Near Eastern History and Archaeology Presented to Mirjo Salvini on the Occasion of His 80th Birthday.'' Archaeopress. 2019.&lt;/ref&gt;

==Vladarji==
V Urartuju so omenjali le enega kralja Etiunija, Diusinija iz Ige (ali Ije). Petrosjan je ime Duisini etimologiziral kot sicer nepotrjeno armensko ime, ki pomeni &quot;rojen od boga&quot; (tiếu + jạnûn), in ga primerjal z grškim Diogenom (Διογένης), traškim Diazenusom, keltskim Divogenosom in sanskrtskim Devajo (देवजा).&lt;ref name=&quot;auto7&quot; /&gt;{{rp|34}}&lt;ref name=&quot;auto&quot; /&gt;

Drugi kralji Etiunija so bili verjetno vladarji manjših kraljestev ali lokalni poglavarji. Med njimi se omenjajo Nidini iz Uelikuhija, Murinu iz Uelikuhija, Murini iz Abilianija, Sinalbi iz Luehija, Rašu iz Ruišie in Kapurini iz Ige (Ije).&lt;ref name=&quot;auto4&quot;/&gt;

==Zgodovinopisjue==
Petrosjan je teoretiziral, da je podatke o Etiuniju morda posredovali srednjeveški armenski zgodovinar [[Movses Horenaci]].

V ''Zgodovini Armenije'' Khoren pravi, da je zgodovinsko nepotrjen armenski kralj Zarmajr med [[Trojanska vojna|trojansko vojno]] vodil vojsko &quot;Etiopcev&quot;, da bi pomagali [[Troja|Troji]]. Petrosjan domneval, da so Khoren ali njegovi sodobniki verjetno zamenjali ime &quot;Etio&quot; z &quot;[[Etiopija|Etiopijo]]&quot;, ki jim je bila bolj znana iz biblijskih študij.&lt;ref name=&quot;auto7&quot; /&gt;{{rp|52–53}}

==Arheologija==
[[Slika:Древняя крепость рядом с Лчашеном - 03.jpg|thumb|250px|[[Ištikuni]] je bilo mesto v Etiuniju ob Sevanskem jezeru]]
Arheologi povezujejo Etiuni z [[Lčašensko-mecamorska kultura|lčašensko-mecamorsko kulturo]],&lt;ref name=&quot;auto3&quot; /&gt;&lt;ref&gt;Pavel Avetisyan, Arsen Bobokhyan. &quot;Archaeology of Armenia in a Regional Context.&quot; ''[https://www.researchgate.net/publication/288832986_  National Academy of Sciences of Armenia, Institute of Archaeology and Ethnography]''. 2009. str. 18.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Ruzan Mrtchyan. &quot;[https://cyberleninka.ru/article/n/the-ancient-population-of-lchashen-as-a-representative-of-the-bronze-age-armenian-population The ancient population of Lchashen as a representative of the Bronze Age Armenian population.]&quot; ''Moscow University Bulletin.'' Issue 23. 2014.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Ali Çifçi. &quot;Control of Capital in Urartu: Economic Resources and Movement of Commodities.&quot; ''Brill''. 2017.&lt;/ref&gt; ki je izhajala iz [[Trialetsko-vanadzorska kultura|trialetsko-vanadzorske kulture]].&lt;ref&gt;Robert Hewsen. ''Armenia: A Historical Atlas''. University of Chicago Press. 2001. str. 22.&lt;/ref&gt;

Pomembno etiunsko arheološko najdišče je [[Ištikuni]] v bližini sedanjega Lčašena.

Najdišče [[Mecamor]] blizu sodobnega Taronika je bilo v železni dobi pomembno središče za obdelavo kovin.&lt;ref&gt;Krzysztof Jakubiak and Kinga Bigoraj. &quot;[https://www.cambridge.org/core/journals/antiquity/article/metsamor-the-early-iron-ageurartian-settlement-in-the-aras-valley-armenia/AB4FE6B9F30D8C66972BA0C61DC1E9F2 Metsamor: the Early Iron Age/Urartian settlement in the Aras Valley, Armenia.]&quot; ''Antiquity''. '''94'''. 2020.&lt;/ref&gt;
{{clear}}

== Sklici ==
{{sklici|20em}}
 
{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Zgodovina Armenije]]</text>
      <sha1>q5770r5kdyvu8bhrd9fdx4rz426kkrj</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Pogovor:1048</title>
    <ns>1</ns>
    <id>610671</id>
    <revision>
      <id>6774113</id>
      <timestamp>2026-11-03T10:10:01Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}«</comment>
      <origin>6774113</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="36" sha1="ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j" xml:space="preserve">{{WPKRON|class=list|importance=low}}</text>
      <sha1>ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Sasanidska Armenija</title>
    <ns>0</ns>
    <id>610672</id>
    <revision>
      <id>6774120</id>
      <timestamp>2026-11-03T10:22:49Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <comment>država</comment>
      <origin>6774120</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2440" sha1="9tdm6jpugchtfsoevtf68eeq0njft9x" xml:space="preserve">{{Infopolje Država
| conventional_long_name = Sasanidska Armenija&lt;br&gt;{{nobold|{{lower|0.08em|Հայկական մարզպանություն}}}}
| common_name            =
| era                    = [[antika|pozna antika]] 
| status                 = Provinca [[Sasanidsko cesarstvo|Sasanidskega cesarstva]]
| status_text            = 
| empire                 = [[Sasanidsko cesarstvo]]
| government_type        = [[monarhija]] 
| life_span = 252 – 299{{ref|sasanidska uprava|a}}&lt;br&gt;363 – 428{{ref|vazalno kraljestvo|b}}&lt;br&gt;428–646{{ref|marzabanat|c}}
| year_start             = 252/253
|event_start = ustanovitev
| year_end               = 646
| event_end = [[Rašidunski kalifat|rašidunska]] osvojitev
| event1 = [[Nisibiški mir (299)|Nisibiški mir]]
| date_event1 = 299
| event2 = delitev Armenije
| date_event2 = 387
| event3 = začetek marzbanskega obdobja
| date_event3 = 428
| p1                     = Armensko kraljestvo (antika){{!}}Armensko kraljestvo
| s1                     = Arminija
| image_flag             = 
| flag                   =
|image_coat              =
| symbol                 =
| symbol_type            =
| image_map              = Armenia_persa.gif
| image_map_caption      = Sasanidska Armenija okoli 387–591
||capital                = [[Dvin]]
| latd= |latm= |latNS= |longd= |longm= |longEW=
| common_languages       = 
* [[armenščina]] (materni jezil)
* [[partščina]] 
* [[srednja perzijščina]] (državna uprava in dvor) 
* [[grščina]] in [[sirščina]] (religija)
| religion               = [[Armenska apostolska cerkev]]&lt;br/&gt;[[zaratustrstvo]]
|title_leader            =
| leader1                =
|footnote_a   = {{note|Sasanian governance||Armensko kraljestvo je osvojil [[Šapur I.]] in ga z Nisibiškim mirovnim sporazumom iz leta 299 prepustil [[Rimsko cesarstvo|Rimskemu cesarstvu]].}}
|footnote_b   = {{note|Vassal kingdom||Rimljani so leta 363 odstopili Armenijo kralju [[Šapur II.|Šapurju II.]]{{sfn|Daryaee|2009|p=18}}}}
|footnote_c   = {{note|Marzbanate||Armensko kraljestvo je dokončno razpustil [[Bahram V.]] in imenoval [[Veh Mihr Šapur|Veh Mihr Šapurja ]] za ''marzbana'' države, s čimer se je začelo marzbansko obdobje Armenije.}}
}}

== Sklici ==
{{sklici|20em}}

==Viri==
{{refbegin| 2}}
{{refend}}
 
{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Ustanovitve v 3. stoletju]]
[[Kategorija:Ukinitve v 7. stoletju]]
[[Kategorija:Bivše države v Aziji]]
Zgodovina Armenije</text>
      <sha1>9tdm6jpugchtfsoevtf68eeq0njft9x</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6774154</id>
      <parentid>6774120</parentid>
      <timestamp>2026-11-03T11:35:18Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <comment>uvod</comment>
      <origin>6774154</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5825" sha1="3u0uisdui7viu5d0xhmqi3vft88wijn" xml:space="preserve">{{Infopolje Država
| conventional_long_name = Sasanidska Armenija&lt;br&gt;{{nobold|{{lower|0.08em|Հայկական մարզպանություն}}}}
| common_name            =
| era                    = [[antika|pozna antika]] 
| status                 = Provinca [[Sasanidsko cesarstvo|Sasanidskega cesarstva]]
| status_text            = 
| empire                 = [[Sasanidsko cesarstvo]]
| government_type        = [[monarhija]] 
| life_span = 252 – 299{{ref|sasanidska uprava|a}}&lt;br&gt;363 – 428{{ref|vazalno kraljestvo|b}}&lt;br&gt;428–646{{ref|marzabanat|c}}
| year_start             = 252/253
|event_start = ustanovitev
| year_end               = 646
| event_end = [[Rašidunski kalifat|rašidunska]] osvojitev
| event1 = [[Nisibiški mir (299)|Nisibiški mir]]
| date_event1 = 299
| event2 = delitev Armenije
| date_event2 = 387
| event3 = začetek marzbanskega obdobja
| date_event3 = 428
| p1                     = Armensko kraljestvo (antika){{!}}Armensko kraljestvo
| s1                     = Arminija
| image_flag             = 
| flag                   =
|image_coat              =
| symbol                 =
| symbol_type            =
| image_map              = Armenia_persa.gif
| image_map_caption      = Sasanidska Armenija okoli 387–591
||capital                = [[Dvin]]
| latd= |latm= |latNS= |longd= |longm= |longEW=
| common_languages       = 
* [[armenščina]] (materni jezil)
* [[partščina]] 
* [[srednja perzijščina]] (državna uprava in dvor) 
* [[grščina]] in [[sirščina]] (religija)
| religion               = [[Armenska apostolska cerkev]]&lt;br/&gt;[[zaratustrstvo]]
|title_leader            =
| leader1                =
|footnote_a   = {{note|Sasanian governance||Armensko kraljestvo je osvojil [[Šapur I.]] in ga z Nisibiškim mirovnim sporazumom iz leta 299 prepustil [[Rimsko cesarstvo|Rimskemu cesarstvu]].}}
|footnote_b   = {{note|Vassal kingdom||Rimljani so leta 363 odstopili Armenijo kralju [[Šapur II.|Šapurju II.]]{{sfn|Daryaee|2009|p=18}}}}
|footnote_c   = {{note|Marzbanate||Armensko kraljestvo je dokončno razpustil [[Bahram V.]] in imenoval [[Veh Mihr Šapur|Veh Mihr Šapurja ]] za ''marzbana'' države, s čimer se je začelo marzbansko obdobje Armenije.}}
}}

'''Sasanidska Armenija''', znana tudi kot '''Perzijska Armenija''', '''Perzarmenija''' in '''Armenski marzpanat''' ([[Armenščina|armensko]]: Հայկական մարզպանություն, Hajkakan marzpanutjun), je izraz, ki se lahko nanaša bodisi na obdobja, v katerih je bila Armenija ([[Perzijščina|srednjeperzijsko]]: 𐭠𐭫𐭬𐭭𐭩, Armin) pod nadoblastjo [[Sasanidsko cesarstvo|Sasanidskega cesarstva]], bodisi natančneje na samo tiste dele Armenije, ki so bili pod njegovo neposredno oblastjo. Takšen primer je obdobje po delitvi leta 387, ko so bili deli zahodne Armenije vključeni v [[Bizantinsko cesarstvo]], preostali del Armenije pa je prišel pod sasanidsko nadoblast, vendar je do leta 428 ohranil svojo dotedanjo notranjo ureditev.

Leta 428 so armenski plemiči zaprosili [[Bahram V.|Bahrama V.]] (vladal 420–438), naj odstavi [[Artaksij IV.|Artaksija IV.]] (vladal od 422).&lt;ref name=&quot;Christian Caucasian History 1961&quot;&gt;''Introduction to Christian Caucasian History:II: States and Dynasties of the Formative Period'', Cyril Toumanoff, '''Traditio''', Vol. 17, 1961, Fordham University, 6.&lt;/ref&gt;  Bahram V. je ukinil Armensko kraljestvo in za [[marzban]]a (upravitelja obmejne province, nekakšnega mejnega grofa) imenoval [[Veh Mihr Šapur]]ja. S tem se je začelo novo obdobje, znano kot obdobje marzbanata (armensko: Մարզպանական Հայաստան, Marzpanakan Hajastan). V tem času so vzhodno Armenijo upravljali marzbani, ki jih je imenoval sasanidski cesar, medtem ko je zahodno, [[Bizantinska Armenija|Bizantinsko Armenijo]], upravljalo več knezov in pozneje guvernerjev pod bizantinsko nadoblastjo. Obdobje marzbanata se je končalo z arabsko osvojitvijo Armenije v 7. stoletju in ustanovitvijo Armenske kneževine. Ocenjuje se, da je bilo v tem obdobju pod oblastjo sasanidskih marzbanov približno 3.000.000 Armencev.&lt;ref name=&quot;SAE&quot;&gt;Suren Jeremjan. ''«Մարզպանական Հայաստան»'' (''Marzpanska Armenia''). Soviet Armenian Encyclopedia. vol. vii. Yerevan: Armenian Academy of Sciences, 1981, str. 313-315.&lt;/ref&gt;

Marzban je imel vrhovno oblast, vključno s pravico izrekanja smrtne kazni, vendar ni smel posegati v dolgoletne privilegije armenskih [[naharar]]jev. Dežela je kot celota uživala precejšnjo avtonomijo. Položaj hazarapeta, ki je ustrezal funkciji ministra za notranje zadeve, javna dela in finance,  je bil večinoma zaupan Armencu, medtem ko je bil položaj sparapeta (vrhovnega poveljnika vojske) rezerviran izključno za Armenca. Vsak naharar je imel svojo vojsko, katere velikost je bila odvisna od obsega njegove posesti. Nacionalna konjenica oziroma kraljeve sile so bile podrejene vrhovnemu poveljniku. Vsi pobiralci davkov so bili Armenci, za sodstvo in šolstvo pa je skrbela armenska duhovščina. Večkrat se je zgodilo, da je armenski naharar postal marzban. Tako je na primer leta 485, po obdobju upora proti Perzijcem, položaj marzbana prevzel [[Vahan Mamikonjan]].

V obdobju marzbanov so sasanidski vladarji trikrat sprožili preganjanje [[Krščanstvo|krščanstva]] v Armeniji, dopuščali pa so armensko pisavo in ustanavljanje armenskih šol, saj so menili, da bo to spodbudilo duhovno ločitev Armenije od Bizantinskega cesarstva. Učinek je bil ravno nasproten: med Armenci se je začelo novo kulturno gibanje, ki je prispevalo k še tesnejšimi odnosi z Bizancem.

==Ozadje==

== Sklici ==
{{sklici|20em}}

==Viri==
{{refbegin| 2}}
{{refend}}
 
{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Ustanovitve v 3. stoletju]]
[[Kategorija:Ukinitve v 7. stoletju]]
[[Kategorija:Bivše države v Aziji]]
Zgodovina Armenije</text>
      <sha1>3u0uisdui7viu5d0xhmqi3vft88wijn</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Christoph von Lamberg</title>
    <ns>0</ns>
    <id>610674</id>
    <redirect title="Krištof Lamberg" />
    <revision>
      <id>6774145</id>
      <timestamp>2026-11-03T11:24:53Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>A09 je prestavil stran [[Christoph von Lamberg]] na [[Krištof Lamberg]]: imena plemičev in škofov načeloma slovenimo</comment>
      <origin>6774145</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="34" sha1="d4dpyr50i3l6y27dnv87038iy7fztzl" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV [[Krištof Lamberg]]</text>
      <sha1>d4dpyr50i3l6y27dnv87038iy7fztzl</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Wikipedija:Predlogi za brisanje/Vilibald Skrt</title>
    <ns>4</ns>
    <id>610675</id>
    <revision>
      <id>6774148</id>
      <timestamp>2026-11-03T11:29:55Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>nova stran z vsebino: »{{subst:pzb2|stran={{subst:SUBPAGENAME}}|besedilo=PMM ne dosega kriterijev [[WP:POM]]. Edini vir po odstranitvi dveh sklicev na Wikipedijine članke je tako navedeni zbornik, kjer je le dvakrat bežno omenjen brez poglobljenih obširnih sestavkov. Drugih virov o njem nisem našel, upravičeno pa je domnevati, da se morda pojavlja v tiskanih virih, ki mi trenutno niso dostopni.}} --~~~~«</comment>
      <origin>6774148</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="644" sha1="7h2378dhibx5on3xj3rec8tzub72u1l" xml:space="preserve">__NOINDEX__
===[[:Vilibald Skrt]]===
:{{la|Vilibald Skrt}}
PMM ne dosega kriterijev [[WP:POM]]. Edini vir po odstranitvi dveh sklicev na Wikipedijine članke je tako navedeni zbornik, kjer je le dvakrat bežno omenjen brez poglobljenih obširnih sestavkov. Drugih virov o njem nisem našel, upravičeno pa je domnevati, da se morda pojavlja v tiskanih virih, ki mi trenutno niso dostopni. --'''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 12:29, 3. november 2026 (CET)</text>
      <sha1>7h2378dhibx5on3xj3rec8tzub72u1l</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Stolnica v Lucci</title>
    <ns>0</ns>
    <id>610676</id>
    <redirect title="Stolnica sv. Martina, Lucca" />
    <revision>
      <id>6774151</id>
      <timestamp>2026-11-03T11:32:53Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>A09 je prestavil stran [[Stolnica v Lucci]] na [[Stolnica sv. Martina, Lucca]]: standardizacija, patrocinij v naslov</comment>
      <origin>6774151</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="45" sha1="dfstq0lntgmju3wx7tk9nerg2k7j0r0" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV [[Stolnica sv. Martina, Lucca]]</text>
      <sha1>dfstq0lntgmju3wx7tk9nerg2k7j0r0</sha1>
    </revision>
  </page>
</mediawiki>